Digitized by the Internet Archive
in 2011 with funding from
University of Toronto
http://www.archive.org/details/zbornikznanstven03slov
ZBORNIK.
V A V
Na svetio daje
SLOVENSKA MATICA
V Ljubljanl.
IX. zvezek. J40
Uredil
L. PljMTAR
£i A d
V Ljubljanl.
Natisnila ..Narodna tiskarna'
1907.
a a a
VSEBINA.
Na strani
1. Dr. Ivan Prijatelj: Doneski k slovenski literarni in kulturni
zgodovini 1 — 27
2. Dr. Fran Ile§i(^: Stanko Vraz slovenski pooblascenec za srbsko
narodno skupscino 1. 1848 28 — 34
3. Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu .... 35— 76
4. Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. (1630—1689.) . . . 77—153
5. Ivan Lah: Jan Lego. Zivljenjepis 154—169
6. Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija za 1. 1906. . . 170 — 233
7. Dr. Ivan Prijatelj: Popravki in dostavki k „Doneskom k slo-
venski literarni in kulturni zgodovini" 234—238
i983
Doneski
k slovenski literarni in kulturni zgodovini.
Priobcil dr. Ivan Prijatelj.
Naprosen od raznih strani za krajse ali daljse preglede
slovenskega slovstva sem se v zadnjih sestih letih nekoliko
podrobneje bavil z naso literarno zgodovino. A takoj sem
izprevidel, ko sem se lotil izpregovoriti se tako splosno in
povrsno sodbo o nasi knjizevnosti, da nam tu manjka se veliko
veliko Onega, kar je podstava vsake sodbe, vsakega poobcenja,
t. j. gradiva. Ni pa je kmalu discipline, ki bi potrebovala pri
proucevanju toliko gradiva, kakor bas literarna zgodovina, raz-
umljena tako, kakor jo zahteva nas cas. Gradiva za dusevno
zivljenje Slovencev je jako malo zbranega. Mi smo kakor otroci :
ali vse ali nic. Pri tem pa pozabljamo, da je nase kulturno
zivljenje zivelo samo v drobcih ; mogocnih, bogatih tokov in
struj nismo imeli. To pa stvari z znanstvenega stalisca ne izpre-
meni prav nic. Znanstveniku odkrije pogosto kak drobec ravno
tako globok pogled v duso posameznika in tudi cele generacije,
kakor kup letnikov kakega casopisa.
S tega stalisca, da obogatim materijal, da si napravim
preteklost zivejso, zivljenje proslih dni socnejse, sem zacel sam
zbirati zasle in raztekle se kapljice dusevnega zivljenja slovenske
preteklosti. Ker menini, da bi utegnile tudi se komu drugemu
sluziti, jih hocem po malem objavljati na tem mestu.
Nameravani casopis „Slavinja'* iz 1. 1824.
V jeseni 1. 1824 so vlozili trije slovenski duhovniki v
Ljubljani pri guberniju prosnjo, da bi se jim dovolilo izdajati
slovenski casopis. Bili so to Janez Cigler, kurat v prisilni
delavnici, ter posvetna duhovnika Ksaver pi. Andrioli in Ignacij
Holzapfel. Prosili so „um die Bewilligung, ein Wochenblatt
unter dem Titel „Slavinja" in krainerischer Sprache und in Ver-
bindung mit der Laibacher deutschen Zeitung zum Nutzen und
Vergniigen herausgeben zu diirfen." Zadeva je prisla na dnevni
red v gubernijalni seji dne 16. septembra 1824. Porocal je
1
2 Dr. Iv. Prijatelj : Doncski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
gubemijski svetnik Mayr in priporocal list, ces: „ker hoce list
samo dezelni jezik gojiti, ne pa obdelovati politicne predmete in
prinasati dnevne dogodke in mu je namen samo literaren, namrec
pouk in zabava, se casopis brez vsakega zadrzka lahko dovoli."
Samo to je, kdo naj prevzanie cenzuro lista. Mayr nasvetuje
profesorja in kanonika Pavska, ki ima ze itak knjizevno revizijo
V svojih rokah in je tudi ,,slovanskega jezika povsem zmozen."
Gubernij je vprasal Pavska, ali bi bil pripravljen prevzeti cenzuro
tega lista, „cigar izdajanje se brez pomisleka dovoli."
V seji dne 21. oktobra 1824 je porocal svetnik Mayr o
Pavskovem odgovoru: Z ozirom na dvorni dekret z dne 11. junija
1782, ki doloca, da naj se vsi vaznejsi spisi posiljajo na Dunaj
v cenzuro, in ker je periodicen casopis po svoji politicni in
religiozni tendenci vsekakor vazen pojav, je treba predloziti
prosnjo omenjenih prosivcev najvisjemu policijskemu in cenzur-
nemu dvornemu uradu. Prosnja naj se priporoci v ugodno
resitev, ,,ker je 1.) dobro misljenje urednikov porok za vsebino
in 2.) ker bo studij slovanskega jezika, ki pridobiva vedno vec
Ijubiteljev, s pogostejsimi clanki te vrste, kakrsnih doslej ni
bilo dosti, neoporecno veliko pridobil."
Dne 21. oktobra 1824, st. 14.533 je bila prosnja odposlana
na Dunaj. Priporocena je bila v gorenjem zmislu in prilozena
ji je bila izjava „vrlega knjiznega revizorja, filozofskega profe-
sorje Jurja Pavska," da hoce skrbno opravljati cenzuro.
Predsednik najvisjega policijskega in cenzurnega urada
Sedlnitzki je zahteval nato od Ijubljanskega guvernerja Schmid-
burga, naj se na Dunaj poslje „ein detaillirter Plan zu dem
befragten Wochenblatte mit der bestimmten Angabe, welche
Gegenstande darin uberhaupt und besonders behandelt werden
soUen." Poleg tega je vprasal svojega vladnega zaupnika v
Ljubljani o osebnih razmerah nameravanih izdajateljev, o njih
moralnosti, ucenosti in zlasti o politicnem misljenju. Koncno se
je obrnil na skofa Wolfa, kaj ta misli o podjetju slovenskega
casopisa.
Podrobni nacrt lista je sestavil takoj Ksaver pi. Andrioli.
Ljubljanski zaupnik Sedlnitzkega z imenom Schmidhammer mu
je porocal dne 9. decembra 1824 naslednje: ,, Ksaver pi. Andrioli
je star sicer sele 32 let, a je ze upokojen, ker je vsled svojih
telesnih napak za dusno pastirstvo nesposoben. Holzapfel je
bil sele pred kratkim posvecen v masnika in je izza proslega
meseca kaplan v Kamniku ; Cigler je ze eno leto kurat v pri-
silni delavnici ljubljanski. Moralicno vedenje moz in njih vernost
je njihovemu stanu primerna. O njih politicnem misljenju in
delovanju pa se vsled njihovega, dosedaj omejenega delokroga
ne da se nic povedati. „Znanstvene izobrazbe pa nima nobeden
izvrstnc."
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 3
„Izdaja tega lista je prenagljena, povrsna misel imenovanih
individuov, ki se sami med sabo niso soglasni, po kaksnem
nacrtu bi se ravnali in kaj naj bi bil njih glavni namen. Vsak
je namenjen prispevati k listu z raznovrstnimi clanki, kakor se
mu bo bas zdelo prav in koristno. Filozofski studijski ravnatelj
in kanonik Ravnikar in pa doktor bogoslovja in profesor svetega
pisma stare zaveze Jakob Zupan, dva zelo znanstvena moza in
najboljsa tu poznana slavista nista hotela pristopiti k podjetju,
ceprav so ju veckrat vabili. Ako bi se tudi list dovolil, ne bo
izhajal dolgo, ker mu bo kmalu poslo zanimajoce gradivo.
Tukajsnji tiskar in urednik ,,Laibacher Zeitiing"-e Karol plem.
Kleinmayer sam mi je rekel, da ne pricne poprej tiskati lista,
dokler se mu na podlagi podrobnega nacrta ne zagotovi, da
bo list mogel izhajati delj casa.
Kar se tice predlaganega cenzorja profesorja Pavska, se
mora sicer red o njem, da je zelo veren moz, ,,doch von so
beschrankten Talenten, dass ihm die Censur dieses Blattes mit
Beruhigung nicht leicht anvertraut werden kann.""
Dne 23. novembra 1824 je poprasal guverner Schmidburg
skofa Wolfa, kaj misli^ o imenovanih treh duhovnikih in o na-
meravanem podjetju. Skof odgovori dne ll.decembra 1824:
„Vsi trije imenovani duhovniki so bili med svojimi stu-
dijami odlicnjaki. Vkljub temu se more cisto odlocno trditi, da
bi mogel n. pr. Ignacij Holzapfel, ki je sele v jeseni koncal
svoje sole, napisati kvecjemu kaj solarskega, ne glede na to,
da bi bilo zanj kot zacetnika boljse, da bi se bavil s svojim
poklicem. V koliko je razsiril Ksaver pi. Andrioli, ki je bil
skoraj takoj po kocanih studijah upokojen, svoje znanje preko
mej solskih predmetov, ordinariatu ni znano. Se manj pa je
znano skofu, da bi se bil Andrioli kdaj bavil s slovanskim ali
kranjskim jezikom. Vrhutega je Andrioli rojen in vzgojen v
Ljubljani, odkoder ni skoraj nikoli prisel na dezelo. Znano pa
je, da se govori v Ljubljani najpokvarjenejsa in najpomanklji-
vejsa kranjscina, v visokih, od mladosti nemsko vzgojevanih
krogih, katerim Andrioli pripada, pa se najbolj pokvarjeno in
pomanjkljivo.
Samo prisilniski kurat Janez Cigler, ki je bil sicer tudi v
Udmatu poleg sentpeterskega predmestja rojen, je sluzboval vec
let na dezeli, kjer je mogel prodreti v kranjscino globlje pri
veselju, ki ga ima do nje. Vendar pa ordinariat nic zanesljivega
ne ve niti o tem, niti o njegovi drugi slovstveni izobrazbi. Neki
mali kranjski prevod, ki ga je izdal pri zakotnem tiskarju
Kremzarju, ni bil celo brez pravopisnih in slovniskih napak. V
moralicnem in politicnem oziru ne more ordinariat imenovanim
trem duhovnikom nic sponesti, pac pa dvomi, dokler ga dejstva
o nasprotnem ne prepricajo, o literarni usposobljenosti njihovi.
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. litcrarni in kulturni zgodovini.
Morebiti pa hocejo ti trije dati samo ime in se za njimi skrivajo
drugi sotrudniki ?
Mit Bezug auf das Gesagte muss man iibrigens offen
gestehen, dass man den Nutzen eines Wochenblattes wie die
Carinthia als Beylage zur Klagenfurterzeitung, worin entweder
slavische Gegenstande, als Alterthiimer, etymologische Unter-
suchungen u. s. w. in der deutschen Spraciie behandelt, oder von
Zeit zu Zeit gediegene slavische Aufsatze eingeriickt werden^
ganz gut begreift, aber dass man umso schwerer einsieht, wozu
ein durchaus in der krainischen Sprache geschriebenes Wochen-
blatt als Bestandtheil einer deutschen Zeitung fur Leser, welche,
well sie deutsche Zeitungen lesen, wohl alle das Deutsch aber
nicht alle das Krainisch verstehen, dienen soil?"
Dne 22. decembra 1824 je poslal guverner Schmidburg
Sedlnitzkemu skofovo pismo in nacrt lista, ki ga je napisal
Ksaver pi. Andrioli. Tega nacrta nisem mogel najti v aktih..
Guverner pravi o njem, „dass ihm zufolge die Slavinja ein
eigentliches Volksblatt seyn, und die Bestimmung haben soil,
durch Mannigfaltigkeit der darin abgehandelten — nicht poli-
tischen — Gegenstande alle Klassen von Lesern zu befriedigen,.
die der krainerischen Sprache kundig sind."
Izdaje casopisa c. kr. dvorna najvisja policijska in cenzurna
oblast ni dovolila. Sedlnitzki pravi izrecno, da lista ne dovoli
na podlagi neugodne izjave Ijubljanskega skofa. Pravi namrec
V svojem odloku z dne 1. januarja 1825 st. 10.608, „dass er
mit der sehr griindlichen Ansicht des Hrn. Bischofs Wolf sich
vollkommen vereinigt, daher Hochdieselben (gubernij) zu er-
suchen sich veranlasst findet das diessfallige Gesuch der obge-
nannten Weltpriester ablehnend bescheiden lassen zu wollen."-
Schulz pi. Strasznitzki in Cop.
(Copova slika.)
V Copovi zapuscini v licejski knjiznici Ijubljanski se na-
hajajo med drugimi tudi pisma Schulza pi. Strasznitzkega in
njegove zene Zofije, pisana Copu.
Dr. Leopold Karel Schulz pi. Strasznitzki je bil rojen dne
31.marca 1803 v Krakovu in je studiral na dunajskem vseuciliscu
matematiko in astronomijo pri profesorjih Jenku, Ettingshausnu
in Littrowu, filozofijo pri profesorju Remboldu. Poslednji je bil
ucenec in pristas filozofa F. H. Jacobija, cigar prakticna filozofska
smer je bila bas takrat pricela izpodrivati v Avstriji Hegeljevo
spekulativno modroslovje. Schulz je absolviral studije 1. 1824 in
je bil takoj imenovan za adjunkta na matematicni in fizikalicni
stolici dunajskega vseucilisca. Leta 1827 je dobil definitivno-
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 5
mesto profesorja na Ijubljanskem liceju, kjer je ostal do 1. 1834
in se blizje seznanil z vsemi izobrazenejsimi mozmi takratne
Ljubljane. Posebno prijateljstvo pa je sklenil z nasim Copom, s
katerim si je ob casu, ko enega ali drugega ni bilo v Ljubljani
in pa potem, ko je bil Schulz prestavljen na Ivovsko vseucilisce,
pridno dopisoval.
Na Dunaju zivi se sin njegov, vpokojeni ministrski svetnik
dr. Johann Schulz pi. Strasznitzki, ozenjen s hcerjo Ljubljancana
Hermanna pi. Hermannsthala, Presernovega prijatelja in ob
tedanjem casu precej znanega nemskega pesnika „Ilirskega lista".
Zena Hermannsthala in tasca se sedaj zivecega Schulza pa je
bila hcerka Ijubljanskega advokata drja. Oblaka. To Amalijo
Oblak pozna zgodovina slovenskega slikarstva kot nadarjeno
ucenko Langusovo. Sestra njena Lujiza Oblak, ki je dobro
poznala Preserna, ki je pogosto prihajal v hiso njenega oceta,
zivi se danes na Dunaju kot 841etna starka in zvesto hrani
spomine na svojo domovino in ono krasno dobo Ijubljanskega
dusevnega in drustvenega zivljenja.
Mislec, da bi se dalo morebiti pri sinu Copovega prijatelja
Schulza dobiti kaj Copovih pisem, katerih nam je itak malo
ohranjenih, sem se napotil k upokojenemu ministrskemu svetniku
in ga povprasal po korespondenci njegovega oceta in zlasti po
morebitnih Copovih pismih. Izvedel sem, da je v Schulzovi
druzini Copovo ime sicer se danes v veliki casti, a dopisi
Copovi da so se zalibog zgodaj unicili. Dr. Schulz je utegnil
resiti edino korespondenco ocetovo s prijateljem Socherjem,
doktorjem in profesorjem medicine na Dunaju. Ta pisma mi je
tudi dal na razpolago. Za Slovence zanimivo pa je samo tupatam
kako mesto v Schulzovih pismih, kjer svojemu dunajskemu pri-
jatelju govori o razmerah v takratni Ljubljani. Tako popisuje
n. pr. dne 30. marca 1829 razmere na Ijubljanskem liceju:
„Bei den Prufungen der Philosophic war ich auch, es ist
etwas erbarmliches, was hier unter dem Namen Philosophic
vorkommt z. B. eine Definition: Recht ist das, was die Richter
aussprechen. Wie gefallt Dir das? Ebenso ist's bei der Philologie.
Ich nehme keinen Anstand, unser Lyceum als das schlechteste
in der ganzen Monarchic zu erklaren — und doch ist die Jugend
talentirt und sehr fleissig. Das macht einen iraurig. Ich lasse
aber von diesen Ansichten gar nichts merken, und kann nur
sagen, alle meine Kollegen achten mich und haben mich
recht lieb."
V jeseni 1. 1829 je sel Cop na Dunaj. Ob tej priliki je
zelel Schulz seznaniti Copa z nekaterimi njemu dragimi osebami
na Dunaju. Te osebe so bile: dr. Socher, neka go'spa Zonti in
pa Schulzova nevesta Zofija. Na Socherja je dal Schulz Copu
naslednje priporocilno pismo z dne 15. septembra 1829:
6 Dr. Iv. Prijatclj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
„Uberbringer dieses Schreibens Zhop (sprich Tschop), hie-
siger HuiTianitatsprofessor, ist mir wahrend meines hiesigen
Aufenthalts nahe befreundet worden und da Du oft der Gegen-
stand unseres Gespniches warst, so hat er Dich durch mich
liebgevvonnen und wiinscht Dich personlich kennen zu lernen,
und da er auch mir so lieb ist, da er der einzige hier ist, dem
ich in Bezug auf Wissenschaft, Kunst und Leben mein Herz
ausschutten kann, so ist es ein Wunsch von mir, dass mein
Freund ihn auch kennen lerne und meine Liebe und Wohlgefallen
mit mir theile. Ich bitte Dich auch, ihn zu unserer hochverehrten
Freundinn Frau von Zonti zu fiihren, er kann Euch den besten
Aufschluss iiber mein hiesiges Leben und Treiben und uber
unsere ganze oft umnebelte Atmosphare geben."
Iz razmerja Schulz-Cqpovega se da pridobiti tudi nekaj
podatkov za karakteristiko Copovega svetovnega in esteticnega
nazora. Kar sem jaz vedno^ povdarjal, mi je Schulzov sin na
Dunaju potrdil: da je bil Cop Hegeljanec. Sin Schulz se ve
spominjati, da je njegov oce pogosto in rad govoril o Ljubljani
in ondotnih svojih prijateljih. Posebe o Copu da je veckrat
pravil, kako je vedel z njim dolge filozofske razgovore in ga
izkusal odvrniti od Hegel jevih nazorov ter ga izpre-
obrniti k Jacobijevi prakticni filozofiji, a vse zaman. V estetiki
je bil Cop pristas bratov Schlegelov, s cimer Schulz tudi ni
soglasal. Primeri naslednje Schulzovo pismo Socherju z dne
22. novembra 1829:
„Den gestrigen Tag brachte ich grosstentheils mit Zhop
zu, der mir immer lieber wird, je naher ich ihn kennen lerne.
Er ist zwar im Asthetischen ein Verehrer der Schiegel, allein
seine moralischen Ansichten sind viel hoher, als die dieser
Briider, was mir sehr wohlthuend ist."
Schulzu, prakticnemu filozofu, ki je bil v metafizicnih
vprasanjih skozinskoz veren in katoliski moz, je Copova resnoba
in moralna solidnost morala zelo ugajati. Druga takratna Ijub-
Ijanska druzba, v kateri je bil najvecji duh nas Preseren, se
profesorju Schulzu pac ni mogla tako omiliti, ker se je dajala
v prakticnem zivljenju v svojem dionizijskem razpolozenju voditi
bolj cuvstvu in osvobojenemu instinktu, nego racunajocemu
razumu. Schulza oznacuje dobro smer njegovega javnega delo-
vanja v Ljubljani.
Izprosil si je bil namrec Schulz od dvorne studijske ko-
misije dovoljenje, imeti javna predavanja iz visje matematike in
astronomije za siroko publiko. To so bila prva javna poljudna
predavanja v Ljubljani. Obcinstvo jih je vzprejelo z velikim
zanimanjem. Poznejsi znani avstrijski solnik vitez Mocnik')
') Zanimiva je splosna sodba Mocnikova o stanju pouka na takratnem
Ijubljanskem liceju. Nahaja se v njcgovcm pismu na dvorno gtudijsko komisijo
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 7
pripoveduje, da so naravnost navdusevala najsirse mescanske
kroge. Celo zene in dekleta niso hotele zaostati, tako da je bil
Schulz prisiljen imeti po hisah predavanja v privatnih krozkih.
Ob vecerih pa je postavljal v „Zv^ezdo" velik daljnogled in
kazal svojim radovednim poslusavcem zvezde in razne prikazni
na njih. Dne 30. novembra 1829 pise Socherju o teh predavanjih:
„Meine Vorlesungen uber populare Astronomie sind selir besucht,
Professoren, hohere und niedere Beamte, Oftiziere und Studenten
aller Art sind meine Zuhorer, ich gebe niir aber auch recht
viele Muhe." Dne 22. novembra 1829: „Heute hatte ich wieder
Vorlesung aus der popularen Astronomie und ein ziemlich
zahlreiches Auditorium. Diese Vorlesungen verschaffen mir die
Achtung der Stadt, welches mir sehr erfreulich ist. Die Stadt
sieht diese Vorlesungen als eine lehrreiche Unterhaltung an, die
man ihm darbietet. Heute Abends bin ich wieder auf eine
Unterhaltung eingeladen."
Iz tega se razvidi, da teh predavanj ne smemo jemati
prevec resno, obcinstvo jih je imelo za nekoHko finejse raz-
vedrilo, za nekako visjo zabavo. A Schulz sam je imel s pre-
davanji svoj resen soliden namen, ki oznacuje in razlocuje tega
ucenca pralcticne Jacobijeve filozofije, od nasih tedanjih slo-
venskih veljakov, pristasev nemske filozofije prve romantike.
Dne 29. aprila 1830 pise Schulz Socherju o namenu svojih
predavanj takole :
„Die Tendenz meiner Vorlesungen ist stets dahin gerichtet,
im Weltenbau die Spuren der allsegnenden Hand des All'iebenden
und AlKverten aufzufinden, auch suche ich die Wurde der
Wissenschaft als solcher darzustellen."
Sorodno duso in pravo domace ognjisce pa je bil nasel
Schulz v Ljubljani v druzini slovenskega slikarja Langusa.
Kako intimno se je bil sprijateljil z njim, kaze naslednje pismo,
ki ga je pisal Socherju dne 15. oktobra 1829:
z dne 28. oktobra 1853: „Bedauerlich war der Zustand, in welcliem damals
das wissenscliaftliche Leben an dem Laibacher Lyceum darniederlag. Die
Professoren beschrankten sich, wie dies zii jencr Zeit auch an den andern
Lyceen der Fall war, auf das Herablesen ihrer Hefte, auf das Erklaren und
Abfragen der Lektioncn, und wenn dessenungeachtet ausnahmsweise ein
strebsames Talent sich emporarbeitete, so war dies wahrhaft nur jener innern
iMacht zuzuschreiben, mit welcher der lebenskraftige Trieb nach Wissen trotz
aller Hindernisse sich durchbricht. Da kain der geistvolle Schulz nach
Laibach und mit ihm ein bis dahin nicht gekanntes Regen und Streben unter
die studierende Jugend . . . Schulz war ein geschworener Feind jedes todten
und geisttodtenden Mechanismus, dagegen war er stets eifrig bemuht, auch
die praktische Wichtigkeit der Mathematik in ihren vielseitigen Andeutungen
auf das Leben und andere Wissenszwecke in ihrem schonsten Lichte darzu-
legen . . . Dies zeigte er durch seine ebenso fasslichen als geistreichen Vor-
lesungen Uber populare Astronomie, zu denen sich ein zahlreiches Auditorium
aus alien Klassen der Bevolkerung einfand ..." (Prim. Professor Schulz von
Strasznitzki als Gelehrter und Mensch. Wien 1862.)
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
,,Dir als meinem Freunde muss ich auch das eroffnen,
dass ich hier Menschen getroffen, mit denen ich von meinen
Lieben, Sofie, Socher, Zonti, Rembold sprechen kann. Es ist
dieses der Maler Langus und seine Frau, ein jungvermahUes,
mit zarter Innigkeit sich liebendes Ehepaar. Da ist mein Socher
— mein guter Socher eine ganz bekannte Person, wie sehr
freuen sich beide Rembolden kennen zu lernen, wenn er vielleicht
kommt (kot^ bibhotekar na licejsko knjiznico, kamor je prosil
obenem s Copom potem ko je bil na dunajskem vseuciliscu
vpokojen). Wenn ich dort einen Abend der Woche mich nach
Herzenslust ausgeplaudert, so geht die Arbeit mit frischer Kraft
von neuem fort."
Po teh in takih pismih so postala imena Schulzovih Ijub-
Ijanskih prijateljev dobro znana osebam, ki so mu bile na
Dunaju drage. Copa je — kakor smo videli — poslal Schulz
celo s priporocilnim pismom k Socherju in temu narocil, ^naj
ga seznani z gospo Zonti. Pri tej dunajski gospe se je Cop
seznanil, kakor ve iz druzinske tradicije Schulz -sin, z mlado
nevesto Schulzovo, Zofijo, kateri se je med svojim dunajskim
bivanjem 1. 1828 tako prikupil in ji postal tako mil, kakor
njenemu zeninu v Ljubljani.
Moremo si torej misliti, kako veliko veselje je napravil
Langus osebno sicer neznani nevesti svojega prijatelja, ko ji je
poslal oljnati portret Copov v dar. Izrocil ga je Schulzu,
da ga ji poslje; ta pa ga je prilozil nekemu zavoju, poslanemu
na Socherja. Prilozil mu je naslednje pismice (brez datuma):
,,Zugleich v/irst Du in diesem Pack ein Portrait linden,
das Langus (er und sie lassen Dich und die gute Zonti vielmais
grussen) meiner lieben Sofie schikt, sei so gut ihr selbes zu-
zusenden.''
Ta Copova slika Langusovega copica se se danes s spo-
stovanjem hrani v hisi Schulza pi. Strasznitzkega na Dunaju.')
Slikana je na lepenko in^jako dobro ohranjena. To omenim
zato, ker je original tega Copovega portreta, slikan od Langusa
na platno (vsled cesar se mi zdi original, a ona dubleta na
lepenki — kopija!), visec danes v citalnici Ijubljanske licejke,
V barvah nekoliko potemnel. Jaz sem si portret izprosil od
Schulza in sem dal po njem napraviti reprodukcijo, ki jo najde
citatelj V pricujocem zvezku ,,Zbornika". Langus se sicer ni
podpisal niti na Schulzovi niti na licejski sliki Copa. Pac pa
se razvidi njegovo avtorstvo pri prvi iz pisma, ki sem ga gori
') Vrhutega ima vpokojeni ministrski svetnik Schulz vec izvirnih slik
in kopij slikarice Anialije Oblakove, omoz. Hermannsthalove, svoje tasce. Cel
kabinct njenih slik, zlasti portretov, pa ima v svojem stanovanju na Dunaju
stara Presernova znanka in sestra slikaricna Lujiza Oblakova. Naj bi se imele
te slikc V cvidenci, da bi ob ugodni priliki prisle v domovino, kamor spadajo.
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
navedel, licejska pa ima na odzadnji strani listek licejskega
skriptorja Kosmaca: „Mathias Zhop, k. k. Bibliothekar.. Geboren
am 26. Jiinner 1796, in der Save nachst Tomazhov ertrunken
am 6. July 1835. M. Langus pinxit Labaci."
V Ijubljanskem muzeju se nahaja se ena kopija Langusovega
portreta^ Copa. To pa je akvarel na papirju. Gospod kustos
dr. W. Smid je bil tako prijazen, da je zame preiskal vse za-
pisnike muzejskih pridobitev, a zastonj. Zaznampvano ni, odkod
je prisel ta Copov portret v Rudolfinum. Poleg Copove je zraven
privezana tudi slika Vodnikova z znanimi stihi: ,,Drava cigava
je . . ." Na tretjem privezanem listu pa se bere : 1694. Impri-
matur. Vom k. k. illyrischen Landespraesidium. Laibacii 12. Juli
1838. Schmidburg m. p. Iz tega se vidi, da sta ta dva akvarela
— cenzurni eksemplar, ki je prisel iz arhiva dezelne viade v
muzej po podobni neznani poti kakor rokopis Presernovih pesmi.
Kdo je izdal po teh dveh akvarelih podobo Vodnikovo in
Copovo? Korytko. Iz zapuscine Stanka Vraza (v zagrebski
vseuciliski knjiznici) imam prepisano pismo, ki ga je pisal
dne 7. svecana 1839 Fr. Malavasic Vrazu. V tem pismu javlja
Malavasic, da je Korytko umrl dne 31. januarja: ,,Danico ilirsko
in novine smo brali tukej, dokler je Korytko zivel, al zdaj si
jih bomo sami od Zagreba pripisali. Ta nam je mnoge caso-
pise posodoval, pa zdaj naj pociva v miru ! Ob raze Vodnika
in Copa je ravno 4 dni pred smertjo lithographirane z Dunaja
dobil. Kadar bodo za dobiti, Vam jih bom poslal."
Baraga med jozefinci in janzenisti.
Pri nas imamo navado metati jozefince in janzeniste v en
kos. A mozje so se locili med seboj tako, kakor se loci razum
od cuvstva. Jozefinci so bili hladni racunajoci racionalisti, urad-
niki ; janzenisti, posebno oni poznejse dobe, pa mrki pietisti,
zaprti V svoje strogo verske obcutke. Prvi kot uradniki centra-
listicne dunajske vlade niso marali, da bi se duhovniki spuscali
V nevarno pisanje knjig, zlasti se nenemskih ; drugi pa so pustili
veljati same molitvenike in pobozne knjige.
Ob Herbersteinovem-Japljevem casu so oboji dobro izhajali
med seboj ; Herberstein je bil celo najvnetejsi zagovornik idej
in naprav Jozefa II., ces da spadajo samo v „vnanjo disciplino",
ne pa v „notranjo", cuvstveno, ali kakor pravi on, „v to, kar
se pravzaprav imenuje religija".
V zacetku XIX. stoletja se je slovenski janzenizem — kakor
sem ze na drugem mestu namignil — izdatno izpremenil. Postal
je zagovornik cuvstvenega obskurantizma in zacel tiho vojno z
oglajenim, birokraticnim racionalistom — jozefinizmom. Javno
10 Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
izbruhniti ta boj ni mogel, ker so jozefinci imeli vlado na svoji
strani in predstavljali sami lokalno vlado. A v aktih se najdejo
razlocni sledovi medsebojnega antagonizma. Naj omenim en
sam znacilen slucaj !
V svoji vlogi z dne 16. julija 1820 st. 30 se je odpovedal
ravnatelj bogoslovskih studij na Ijubljanskem liceju Anton
Clementini svoji itak samo castni, to se pravi neplacani sluzbi.
C. kr. studijska dvorna komisija je zahtevala od Ijubljanskega
gubernija, naj ji predlozi terno. Licejsko ravnateljstvo je na-
svetovalo na tozadevno gubernijsko prosnjo edinega kanonika
Bonaventuro Humlja. Ljubljanski skof je predlagal : l"l°loco:
kanonika Humlja, ki je bil izvrsil svoje studije v „Collegio
germanico" v Paviji, 2^° loco: kanonika Jurja Zupana, ki je bil
dosegel na dunajskem vseuciliscu doktorat bogoslovja; bil je
sicer vcasih bolehen, a pri sedanjih dobrih profesorjih — pravi
skof — bi lahko vodil ravnateljstvo, 3^° loco: kanonika Urbana
Azbeta, doktorja bogoslovja, ki pa se je kot duhovnik na dezeli
sicer manj pecal z ucenim bogoslovjem.
Pri guberniju je referiral svetnik Mayr, duhovnik, ki bi bil
sedem let pozneje kmalu postal skof v Celovcu.') Bil je jozefinec,
in njegovo porocilo znacilno osvetljuje razmerje med obema
strujama. Gubernij priporoca Azbeta ter pravi : „Die Landesstelle,
welche von dem dermaligen Bestande der theologischen Pro-
fessoren nicht ganz jene hohen Begriffe mit dem Ordinariate
theilet, haltet den Posten eines theologischen Studiumdirektors
hier fiir ein sehr wichtiges Amt. Er muss mit einem Manne
besetzt werden, der den milden Gesinnungen der landesvater-
lichen osterreichischen Regierung entspricht, und der dem Sekten-
geist einer finstern, menschenfeindlichen Parthey, die schwer
besanftigt und trotzig wie jene englischen Presbyterianer so
wenig das Ansehen einer gesetzlichen Hierarchic, als der hochsten
Staatsgewalt ehren, wenn sie ersterer nicht etwa zu ihrem Zwecke
bediirfen, — mit Kraft und Klugheit zu zahmen versteht."
Dalje pise gubernij o Ijubljanskih janzenistih:
„Man will lieber dem Domherrn Hummel drey Amter
namlich die Dompfarre, Schulen-Oberaufsicht und die theolo-
gische Studien- Direction allein aufladen, lieber den immer
kranken Domherrn Suppan, der wahrend der ersten Semestral-
prufungen und fast den ganzen Winter durch das Bett hiitten,
und dem das Ordinariat deswegen die Dompfarre abnehmen
musste, neuerdings in Anspruch nehmen, lieber endlich den
') Primcri pismo Copovega korcspondenta Mazka, pisano Copu v Lvov
dne 28. aprila 1827 (v Copovi zapiiScini v ljubljanski licejki): „Mayr diirfte
von Laibacli bald wegkommcn als Biscliof von Klagenfurt und an seine Stelle
Meschutar alsGubcrnial-Rath nach Laibacli oderRaunicher zuruck undMeschutar
nach Triest als Regierungsrath."
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 11
geschatzten Aschbe von aller Bedienstung entfernen und in
ganzliche Unthatigkeit versetzen, als diese Direction auf einen
Mann iibergehen sehen, der nicht im Geiste jener Parthey
handeit.
Man weiss es wohl, dass der Bischof diese Parthey niclit
liebet, der er jedoch ofters naciizugehen fiir rathlicti findet."
Zato predlaga gubernij na prvem mestu Azbeta, na drugem
in tretjem Humija in Zupana, a pristavija :
„Von beyden letzteren lasst sich jedoch nichts anderes als
die Aufrechterhaltung des dermaHgen Systems erwarten."
Jozefinci in janzenisti, to sta tore] biH obe najmocnejsi
in najveljavnejsi verski smeri na Slovenskem v prvi polovici
XIX. stoletja. Tretja stranka je zivela v franciskanskem samostanu
in jenastopala zlasti zoper janzeniste v svojih pridigah in javnih
gledahskih predstavah (slovenskih! o katerih jako pogresamo
kake posebne studije). O tern pise Kopitar Safafiku : „Sic
franciscani nostros Rigoristas vocant Luterjani, und
lassen sie in ihren Vaudevilles auf modrijani (Kluglinge)
reimen." (Zbornik, I. str. 109.)
Ze iz tega citata se vidi, da so povdarjali franciskani
nasproti janzeniski strogosti neko veselo zivljensko razpolozenje.
Ta njihova smer je dobila v dvajsetih letih niocno podporo z
Dunaja. Tani je namrec deloval v podobnem zmislu P. Clemens
Maria Hofbauer. Njegovo vedro krscanstvo z veselo socialno
noto je nastalo cisto naravno bas v veselem mestu Dunaju
in se ravno tako naravno pridruzilo kot tretja smer starima
dvema, ozironia stopilo v opozicijo proti njima, povdarjajoc
zlasti one momente, ki jih janzenisti in jozefinci niso vpostevali :
humanitarno socialnost, versko zivljenje vdrustvih in bratovscinah.
Na Kranjsko je zanesel Hofbauerjev duh Friderik Baraga, ki je
studiral na Dunaju pravo, poslusal pridige „dunajskega Ijud-
skega apostola",~ki mu je bil spovednik dotlej, ko je popustil
posvetne studije in vstopil v Ijubljansko semenisce. Leta 1823
je bil posvecen v duhovnika in namescen kot kaplan v Smartinu
poleg Kranja. Tu je sluzboval stiri leta „in si pridobil zaupanje
Ijudi dalec na okoli. Vse je drlo k njemu celo po vec ur dalec."
(Jos. Benkovic, v „Voditelju", 1901, str. 374.)
Baraga je deloval med Ijudstvom zlasti potom bratovscine
„srca Jezusovega" in ,,kronaric Matere Bozje"; kot pomocnice
so mu sluzile zlasti vnete zenske. Tako delovanje se je moralo
zdeti strogim janzenistom naravnost „pogansko", a aristokratskim
jozefincem ponizevalno.
Baraga ni dolgo deloval v Smartinu, in ze je v sosednji
zupniji zacutil dekan, da mu ubegavajo ovcice v sosednjo ograjo.
V Stari Loki je bil takrat dekan Jernej Bozic. Ta je poslal
18. februarja 1. 1828 na ordinariat ovadbo zoper delovanje
12 Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
Baragovo, ki se mu je zdelo versko nedostojno. Skofijstvo je
poizvedovalo in koncno pooblastilo smartinskega zupnika Jurja
Kalana, naj zaslisi po predpisanih tockah kaplana Baraga. Dne
21. marca 1828 je Kalan stavil Baragu naslednja vprasanja:
1. Jeli res, da nabirate ude bratovscine „srca Jezusovega"
in ,,kronaric Matere Bozje" s pomocjo zensk (Weibspersonen)
in jiii potem zapisujete v posebno bratovsko knjizico?
2. Hranite li vi se te bratovske knjizice in koliko udov
stejeta omenjeni bratovscini? Ali posiljate morebiti te seznamke
kam drugam?
3. Jeli res, da pobirate od vsakega uda bratovscine ,,srca
Jezusovega" po 6 kr. vpisnine in da posiljate ta nabrani denar
franciskanom v Ljubljano za sv. mase, ki naj se bero za ude?
Ali je kaksnemu in katereniu ocetu franciskanu znano, da se
zbira ta denar od udov imenovane bratovscine?
4. Odkod ste dobili podobice za ude imenovane bra-
tovscine, in kdo zapisuje na obratni strani podobice ime uda?
5. Kdo je spisal rokopis z naslovom : Bukvize kronarz
Matere Boshje in iz cigavih rok ste ga dobili?
6. Kdo vas je zapeljal k razsirjevanju (zu dem Geschafte
der Verbreitung) imenovanih bratovscin in zapisovanju udov?
7. Ali Vam ni znano iz bogoslovja, da so vse bratovscine
odpravljene — ,,und nur auf eine, namlich jene der thatigen
Naclistenliebe, reducirt seyen?"
8. Jeli res, da ste nekaterim zenskam kupili erne rute, da
bi na ta nacin lozje izpodrinili rdece?
Baraga je odgovoril na stavljena vprasanja :
Ad 1, 2, 4, 5 in 6. Kar sem v tern zmislu do onega casa
delal, ko sem dobil v roko obtoznico gospoda dekana staro-
loskega, je bilo to, da sem Ijudem, ki so me prosili, narocal
iz Ljubljane podobice srca Jezusovega in dajal nanje pisati njih
imena v Ljubljani (v Gradiscu, st. 10, od nekega cloveka, ki je
bil prevzvisenemu skofu poprej znan nego meni), ali pa sem
jih sam doma pisal in potem te podobice dajal Ijudem z na-
rocilom, kaj naj po odredbi papeza Pija VII. vsak dan molijo.
Koliko oseb si je dalo v Ljubljani in drugod na take podobice
,,srca Jezusovega bratovscine" zapisati svoje ime, nikakor ne
morem vedeti. — Zapeljal me k temu pocetju ni nihce drugi,
kakor mnenje, da bom Ijudem, ki hocejo to molitev opravljati,
koristil, ako jim dam priliko, da to store. Odkar pa vidim, kako
neljubo je to mojim visjim, vsakega kratkomalo odslovim.
V tem kraju je ze veliko let navadna poboznost na cast
Matere Bozje, s slavo in castjo kronane, pa ni bratovscina,
ampak navadna privatna poboznost ob vseh nedeljah in praz-
nikih. Kolikor se spominjam, sem zapisal na 2 ali 3 listke (ki
sem jih dal eni teh oseb) na vsak listek po 12 imen teh oseb . . .
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 13
Ad 3. Vsaka podobica stane 6 kr. Ta denar se zbira, da
se potem zanj citajo ob gotovih dneh pri oltarju srca Jezusovega
V imenovani zupni cerkvi sv. mase (za ude).
Ad 7. Res mi ni neznano, da je marsikaj odpravljeno, kar
je bilo dobro, in marsikaj uvedeno, kar ne nadomesti starega
dobrega. — „Indessen, ich bin dariiber nicht Richter, sondern
meine Pflicht erheischt es nun, mich den Befehlen der Obern
ganz zu unterwerfen."
Ad 8. Jaz kupujem iz dobrotljivosti temu ali onemu vcasih
kaksno obleko in tudi rute, pa ne samo erne, ampak tudi
visnjeve in bele.
K tem odgovorom Baragovim je pristavil njegov zupnik
Kalan se sam nekaj opazk :
Bratovscina „srca Jezusovega" pravi, da je ze jako raz-
sirjena po vsej kranjski in tudi po nekateriii krajih staroloske
fare in da je gospod Baraga veliko pripomogel k njenemu
razsirjenju; v drugo bratovscino pa se zdi, kakor da bi ne bil
se „eingestudiert". Dalje pravi zupnik Kalan:
Icii habe, um den schon in voraus erwarteten ausweichenden
Antworten mehr vorzubeugen und um mich, wegen seinem
eigensinnigen Beharren bei einigen monchischen Grundsatzen,
nicht zu sehr zu ereifern den H. Baraga schriftlich einvernommen".
On pa da vkljub temu odgovarja kumulativno in se deloma
izogiblje direktnim odgovorom. Zupnik upa, da se bo poboljsal,
ako se mu da ukor in se to zgodi v prizanesljivi obHki, ,,indem
er zu diesem gesetzwidrigen Geschafte, wie aus allem abzu-
nehmen ist, nur durch frommelnde Weibspersonen, den bekannten
Schuster von der Gradischa-Vorstadt, meistens aber durch das
gegebene Beispiel des Franziskaner-Convents zu Laibach verleitet
wurde. Zupnik hvali njegovo moralnost, radodarnost, pripomni
pa, ,,dass H. Baraga den Personen des anderen Geschlechtes
ledigen Standes zu viel Zutrauen schenke, und dafiir von mehrern
derselben ein vermessenthches Vertrauen, wenn nicht gar, doch
ohne sein Wissen, fleischliche AnhangHchkeit einarndte. Zaradi
njegove spovedne gorecnosti ga obiskujejo Ijudje iz mnogih,
vcasih jako oddaljenih krajev. Slabi nasledki te njegove vneme
se ze kazejo v tem, da zanemarja otroski pouk. Najbolje bi
bilo, ako bi ga premestili. (Pismo je datirano v Smartinu poleg
Kranja, dne 14. aprila 1828; dobil sem ga na razpolago iz
knezoskofijskega arhiva po prijaznosti gosp. skofijskega kance-
larja V. Steska.)
Nato je skof Wolf v lastnorocnem pismu naznanil staro-
loskemu dekanu glede na njegovo pritozbo ,,zoper pocenjanje
nekih skrivnih verskih bratovscin", da je od dekana ovajenega
smartinskega kaplana Baraga ze poucil in misli, da se od te
14 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
strani bratovscine ne bodo vec podpirale. Dekan pa naj vseeno
se dalje dela zoper razslrjevavce. (Ljubljana, 19. aprila 1828.)
Zupniku Jurju Kalanu pa je pisal skof Wolf, naj pobozno
gorecnost kaplanovo tako vodi, da bo vse stroke dusnega pa-
stirstva enako uposteval.
Baraga je bil potem se v istem letu premescen za kaplana
V Metliko. Kako so ga sprejeli tamkajsnji duhovniki in kako
ravnali z njim, o tern je priobcil par anekdot Benkovic v „Vo-
ditelju", 1901, str. 501.
Leta 1830 se je umaknil Baraga slovenskim janzenistom
in jozefincem v Ameriko.
Dr. Jakob Zupan v preiskavah.
Dr. Jakob Zupan je bil, dovrsivsi bogoslovje in postavsi
na dunajskem vseuciliscu doktor bogoslovja, nekaj casa duhovnik
na dezeli (v Smarju pri Laniscu, St. Marein im Haarland). Pri
konkurzni izkusnji, ki mu je uspela jako dobro, se je pokazal
mislecega cloveka — ein denkender Kopf, pravi neko porocilo
— odlikoval se je s posebnim znanjem latinscine in z veliko
jasnostjo v pismu. Cesar ga je nato imenoval z odlokom z dne
24. julija 1815 na predlog dvorne komisije za profesorja starega
zakona in orientalskih jezikov na Ijubljanskem liceju.
Zadovoljnost z njim ni trajala dolgo. Ze leta 1819 se je
pritozil gubernij na Dunaj v svojera letnem porocilu o stanju
pouka na liceju, da se Zupan brani poucevati orientalske jezike,
,,radi cesar pa se mu niti ne zdi vredno opraviciti se". Zato je
dobil oster ukor. Nato je nekaj casa menda vrsil svojo dolznost.
Leta 1827 so se zacele nove tozbe. Iz pritozbe studijskega
ravnatelja teologije Andreja Albrechta in iz protokola Ijubljan-
skega gubernija je dvorna komisija zvedela, da se Zupan brani
cenzurirati konkurzne naloge konkurentov za stolico dogmatike
na liceju. Albrecht ga je zatozil, da je bolan na fiksni ideji
(Nr. 5263, de 1828).
Dne 30. aprila 1828, st. 1779 je odgovorila dvorna komisija,
da odobrava skrbnost in prizanesljivost napram bolnemu pro-
fesorju, da pa se mora vseeno gledati, da disciplina ne bo
trpela. O ovadbi Albrechtovi, da Zupan v gostilni obeduje, kjer
se mu rogajo in smejo gostje pri sosednjih mizah, pravi dvorna
komisija, da to ne spada v njeno, ampak skofovo kompetenco,
ker je Zupan obenem duhovnik Ijubljanske skofije.
8. februarja 1829 je zopet izrocil bogoslovski studijski
ravnatelj obtoznico zoper Zupana. Zdravniskega izpricevala o
njegovi dusevni bolezni, ki so ga zahtevali na Dunaju, si gu-
bernij se ni bil preskrbel, a je vendar poslal porocilo na Dunaj,
ces da je evidentno, da je Zupan „geistes- und gemuthskrank
Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 15
und dass er nothwendig von seinem Lehramte sogleich enthoben
werden musse." Gubernij je dal profesorju Zupanu takozvani
ex-offo dopust. Kar se tice suplenta pravi, da naj ravnateljstvo
poskrbi zanj in ga predlozi guberniju v potrditev. Ako name-
rava predlagati duhovnika Gollmayerja iz dunajskega semenisca,
cigar ime se imenuje, si je lahko v svesti gubernijske potrditve,
samo da GoUmayer ne sme zahtevati povmitve potnine z Dunaja
V Ljubljano iz kranjskega studijskega fonda. Gubernij poroca
dalje, da je narocil ravnateljstvu, naj z bolnim Zupanom pri-
zanesljivo ravna, da je ze odstopil dezelni sodniji predlog licej-
skega ravnateljstva, naj sodnija spravi Zupana pod kuratelo.
To porocilo je prislo na Dunaju dne 7. marca 1829 na
dnevni red. Porocevavec je bil dvorni svetnik skotski opat. Ta
je menil, da bi bil Ijubljanski gubernij boljse storil, ako bi bil
vprasal Ijubljanskega protomedika, kako sodi o dusevnem stanju
Zupanovem, nego da je stvar izrocil sodiscu. Zadeva se opatu
zdi tolikanj nujnejsa, ker studijski ravnatelj v svojem porocilu
trdi, da razsirja Zupan med ucenci nevarne nauke. Ako se po-
rocila ravnateljstva potrdijo, je bilo seveda cisto prav poskrbeti
za suplenta. A preden so se odlocili za gojenca pri sv. Avgustinu
na Dunaju, Gollmayerja, naj bi bili \prasali Ijubljanskega skofa
za svet.
Dne 4. aprila 1829, st. 7026 je poslal gubernij na Dunaj
naslednja porocila : Odlok, v katerem se izreka Ijubljansko
mestno in dezelno sodisce, da profesor Zupan ni niti blazen,
niti neumen, ampak samo cudak, ki ne potrebuje nikaksnega
kuratorja, ampak za enkrat samo politicnega ozjega nadzorstva.
V drugi vlogi nasteva bogoslovski studijski ravnatelj vse, kar se
da zoper Zupanovo vedenje in govorjenje zadnjih let povedati,
in predlaga, naj Zupana vsaj do novega solskega leta v jeseni
odpuste; medtem pa naj ga opazujejo. Sicer pa Zupan na pr.
predavanj orientalskih jezikov sploii se zacel ni, ceprav gre ze
zimski semester h koncu. V tretji prilozeni vlogi se pritozuje
profesor Zupan sam zoper svoj ex-offo dopust, pravi, da ni
bolan in da ne potrebuje dopusta. Predavanj orientalskih jezikov
se ni zacel, ker hoce pocakati uspehov v svojem glavnem pred-
metu in videti, kateri dijaki bi bill sposobni uciti se orientalskih
jezikov, ki so itak izvenredni ucni predmet. To Zupanovo
opravicevanje pobija ravnateljstvo in zahteva, da se zacasni
dopust in suplent GoUmayer potrdita. Tudi gubernij je mnenja,
da se Zupan za tako dolgo odstavi, da bodo opazovanja skofa
in licejskih profesorjev potrdila, da je zopet sposoben predavati
in poucevati. Obenem javija ravnatelj, da je zaradi kratke dobe
kar sam nastavil suplenta Gollmayerja, nepocakavsi odloka z
Dunaja, kar je tudi gubernij potrdil, Zupanu pa sporocil, da
je njegova pritozba poslana na Dunaj v koncno resitev.
16 , Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
Porocevavec pri dvorni studijski komisiji skotski opat e
k tern porocilom pripomnil, da se razvidi iz sodnijskega po-
jasnila, da je Zupan samo cudak, ne pa bolan. Na ovadte
studijskega ravnatelja se ze zato ni povsem zanesti, ker iz
Ljubljane vkljub izrecni zahtevi se vedno ni zdravniskega izpri-
cevala o Zupanovi bolezni. Kakor se torej sodisce ne mara
prenagliti s kuratelo, tako je bilo Zupanovo zacasno odstavljen;e
od poduka prenagljeno, posebno ker Zupan v svoji pritozbi
sam protestira zoper to. Tudi pristavlja ravnatelj sam, da se e
Zupan V zadnjem casu poboljsal. Poprej je ravnatelj govoril
tudi o nekih nevarnih naukih Zupanovili, a ni navedel nob ■-
nega in ni dokazal trditve, ki bi bila, ako bi se izkazala n e
resnicnost, prinesla Zupanu takoj stalno umirovljenje. Zato mieli
referent, da bi bilo najboljse, ako bi se studijska komisi a
obrnila naravnost na Ijubljanskega skofa, ki mora Zupana kot
kanonika, ki je svojemu predstojniku odgovoren za svoja prav^)-
verna katoliska nacela, dobro poznati. Od te skofove izjave n ij
zavisi, ali naj Zupan ostane, ali se odpusti le zacasno, ali j a
se za stalno umirovi.
V pismu z dne 28. aprila 1829, st. 2110 je komisija v
resnici vprasala skofa Antona Alojzija Wolfa za njegovo mnenje.
Razlozila mu je dosedanji razvitek zadeve in pristavila h koncj,
da je ves cas pogresala kaksnega dolocnega skofovega pred-
loga, „welches kaum unterblieben sein diirfte, wenn Supan
ganz so ware, wie der Director sich iiber ihn auslasst, dessen
Ausserung in einer Sprache abgefasst ist, die allerdings das
Bedenken personlicher Animositat erweckt." Pri tako nedostatnih
porocilih da dvorna komisija ne more nicesar skleniti, kakor
samo grajati ravnanje gubernija, ki je tako hitro potrdil odslo-
vitev Zupana. Koncno prosi skofa, naj se izrazi ,, iiber Supans
rechtkatholische Grundsatze und dessen Beybelassung im Amte "
Pri seji dne 30. maja 1829 je prisla Zupanova zadeva v
studijski dvorni komisiji zopet v obravnavo. Razpravljalo se e
na podlagi novega porocila Ijubljanskega gubernija. V ten
porocilu je gubernij javil, da je bil zavrnil Zupanov protest
zoper zacasni dopust in potrdil Zupanovega suplenta Gollmayerj i.
Tudi je bil narocil skofu in licejskim profesorjem, da naj Zupai a
nadzorujejo in svoja opazovanja koncem leta sporoce njemu v
svrho nadaljnega postopanja. A medtem da je licejski bogo
slovski ravnatelj prostovoljno vnovic porocal guberniju o Zupar u
in sicer v zelo pomirjevalnem zmislu. Pravi, da je odreje li
dopust (ki pa v resnici ni stopil v veljavo, samo orientalsl e
jezike je suplent GoUmayer prevzel od Zupana) zelo dobt ;>
vplival na moza in pripomogel, „dass sein Geist wieder erstarke
und auch sein Gemiith sich wieder erheiterte, so zwar, da5:,s
er nicht allein im Stande blieb, seine Vorlesungen iiber das
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 17
Bibelstudium ununterbrochen fortzusetzen, sondern dass er auch
— wie allgemein zu vernehmen war — selbst die Semestral-
prufungen mit derjenigen Auszeichnung zu halten vermochte,
die an diesem gelehrten Mann in friiheren Jahren zu beobachten
gewesen ist." Ravno tako ugodna izprememba se vidi sedaj
na njegovem privatnem vedenju in ker so „ustanovili njegovi
kolegi neko prijateljsko, v resnici hvalevredno drustvo, so na
ta nacin mnogo pripomogli, da se je tudi njegovo zasebno
zivljenje razvedrilo."
Poleg tega porocila licejskega bogoslovskega ravnateljstva
je poslal gubernij na Dunaj tudi^ pismo skofa Wolfa, za katero
je bila prosila dvorna komisija. Skof pise (dne 24. maja 1829):
„Predliodnik sedanjega ravnateljstva je bil od kapi zadeti
kanonik Azbe, ki se oslabljen na duhu in telesu ni brigal za
nic, ampak je vse podpisal, kar mu je predlozil licejski skriptor
V podpis. Za njim je prisel kanonik Albrecht, ki je jako oblozen
z delom. Ker se je brigal za vsako stvarco, je bil morebiti
zato nekoliko nadlezen raznim profesorjeni. Vendar je bil po
moji vednosti ravno Zupan oni „ki se ni nikoli pritozil zoper
novega bogoslovskega ravnatelja."
„Supan ist ein wissensciiaftlicher, seinem Amte vermoge
seines Wissens ganz gewachsener Mann. Von jeher hatte er
eine besondere Vorliebe fiir das slavische Sprachstudium, er
wanderte zur Verfolgung dieses Zweckes nicht nur im Lande,
sondern auch weit ausser demselben in den Ferien stets herum,
schloss sich an Jedermann, bey dem er eine Ausbeute hoffen
konnte, an, und ist allenthalben als ein vaterlandischer Sprach-
forscher bekannt geworden, daher er audi die Vorliebe seiner
Landesleute vorziiglich aber der weltliciien Stande fiir sich hat."
Ko je predlagal ravnatelj dne 8. februarja t. 1., naj se
zacasno odstavi in spravi pod kuratelo, je bila javna naklonje-
nost Zupanova razzaljena in zaceli so dolziti ravnatelja Albrechta,
da Zupana osebno mrzi.') To ocitanje je bilo samo na sebi
') Primeri, kar o Zupanovem slucajii poroca iz Ljubljana Schulz
pi. Strasznitzki svojemu prijateljii Socherju na Dunaj : ,,Stelle dir einmal vor,
was sich an unserem Lyceum ereignete. Unser Professor des alten Bibel-
studiums Dr. der Theologie, Jacob Suppan, ein ehemaliger Mitschiiler Remboids
in Wien, obwohl ein geborener Krainer, fiir welches sein Vaterland er mit
gliihendem Enthusiasmus eingenommen ist, ein Koloss der slavischen und
orientalischen Sprachgelehrsamkeit, ist librigens ein heller, aufgeklarter Mann,
jedoch Sonderling eigner Art, er heizt sich nicht im Winter ein, tragt Jahr
aus Jahr ein dieselbe Leibwasche und Rock, hat fast mit niemand Umgang,
brennt nie ein Licht, wenn es finster wird, macht er seine Meditationen aus
krainischen Poesicn, er ist ein Mann von ungefahr 40 Jahren. Dieser Mann
ist nun einem Theil der hdheren Geistlichkeit, insbesondere dem Direktor
des theologischen Studiums anstossig. Was thut nun dieser? Er reicht beim
Ordinariate ein, P. S. sei, wie es seinem Benehmen zu entnehmen ist,
irrsinnig, tragt auf Kuratel und Pensionirung an. Das Gubernium enthebt
18 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
gotovo povsem neutemeljeno, a je vkljub temu dalo ravnatelju
povod, da se je v svojih poznejsih ovadbah izrazal obsirneje
in krepkeje, kakor ima sicer pri svojem mirnem znacaju in
flegmaticnem temperamentu navado. „Die aussere Verwahr-
losung des Supan hat er noch mit milden Farben geschildert,
denn sie gieng, was er gar nicht sagte, so weit, dass Supan
dem Professor der Kirchengeschichte, der taglich nach ihm die
Vorlesungen halt, nicht selten Ungeziffer auf dem Lehrstuhle
zuriickUess."
Kar je Albrecht ovadil, je seveda vse res; zdi se mi samo,
da je ravnatelj premalo spreten v obcevanju in da ni v svojih
porocilih dovolj dehkatno izbiral izrazov. Zakaj vse, kar se
more Zupanovim predavanjem, katere imam ze delj casa v
evidenci, ocitati, je to, da se kot vnet cestilec in ce se ne
motim, tudi ucenec Jahna ne more lociti od njegovih, nekdaj
predpisanih knjig in da ima naceia tega moza za svoja.^) Ker
pa so te knjige v resnici spotikljive, jih je vlada po pravici
odpravila in leta 1826 nadomestila z Ackermannovo „Archae-
ologia" in „Introductio in Hbros novi foederis" kot provizoric-
nima ucnima knjigama.
Zastonj sva se trudila jaz in ravnatelj Albrecht, da bi ga
odvrnila od Jahnovih knjig. Ker vse prigovarjanje ni nic
pomagalo, ga je ravnatelj najvec radi tega ovadil guberniju s
porocilom, kateremu se razen stilizacije ne da nic oporekati.
auf unbestimmte Zeit den P. Suppan seines Lehramtes und gibt die Sache
in Bezug des ersten Piini\tes an die Landrechte ab. Jedoch die Landrechte
weisen das Kuratel als unbegriindet zuriick, (ein Landrath sagte in der
Sitzung, P. Suppan ist um Mitternacht im Traume heller im Kopte, als der
Herr Direktor am hellen Mittage.) Mittlerweile berief schon das Gubernium
einen Krainer, der in Frinteneo ausgebildet wurde, herein ziir Siipplirung
der Kanzel. Suppan ist iiber all dieses, da er alles stark empfindet, sehr
betriibt, jedoch seine samtlichen Kollegen dringen auf ihn ein, dass er
gegen solche Willkiirlichkeit bei der Studienhofcommision rekurriren soil. —
So, mein Lieber, geht man mit uns Professoren um. Nicht einmal das Recht
des gesunden Verstandes lasst man uns zu. Was sagst du dazu?"
') Johann Jahn je bil na dunajskem vseuciliscu profesor orientalskih
jezikov, biblijske arheologije in dogmatike od 1789 do 1806. V svojih dveh
znamenitih knjigah „Introductio in libros sacros veteris foederis" in „Archae-
ologia biblica" se je priblizal protestantovskim ucenjakom in je marsikaj v
svetem pismu razlagal naravnim potom. V uvodu v stari testament pravi :
„Man wird es mir nicht verdenken, dass ich bisweilen von meinen gelehrten
Vorgangern abgewichen und meinen eigenen Ansichten gefolgt bin." Skoro
nato je prisel pred komisijo, ki je zahtevala, da nekatere svoje stavke pre-
drugaci. Kmalu nato se jc pricelo njegovo preganjanje. Odslovili so ga s
stolice in ga imenovali za metropolitanskega kanonika na Dunaju. Leta 1814
ga je neki pozunski latinski list imenoval naravnost krivoverca. Jahnovi ucni
knjigi jc „ocistil" njegov naslednik na vseuciliscu dunajskem avgustinec
Leopold Ackermann, kakor so zahtevali visji, in ju je izdal pod svojim
imenom (1825, ozir. 1826). Vec o tem glej : Wurzbach, Biographisches
Lexicon, X. str. 42—47.
Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 19
Skot pravi, da je mislil, da bo Zupan dobil samo ukor,
a dezelni gubernij ga je kar zacasno odpustil. Ali tudi ta ukrep
je imel dobre posledice, tako da smo jaz in profesorji, ki nam
je bilo naroceno ga opazovati, kmalu poprosili gubernij, naj
ostane Zupan pri poucevanju, a Gollmayer naj ga suplira samo
pri poucevanju orientalskih jezikov, sorodnili s hebrejscino.
V tej svoji prosnji z dne 27. aprila 1829, st. 315 sem guberniju
tudi nastel vse, kar se Zupanu ocita. —
Na koncu svojega pisma predlaga skof, naj guvTrner
poslje Zupanu oseben dekret, v katerem naj mu nasteje in
graja vse njegove nerodnosti. Zraven naj se naroci dvema
zdravnikoma, ki imata dostop do Zupana, naj ga opazujeta,
isto naj delajo tudi profesorji. Ob koncu leta pa naj vsi predloze
svoja podrobna porocila. Isto bo storil tudi skof.
„Da ich einerseits den Supan seit meinem Hierseyn nie zu
Gesichte bekam, als wenn ich ihn zur Tafel lud, dieses aber
mir seines Schmutzes wegen endlicii auch zu eckelhaft wurde,
andererseits aber ich durch das Vorrufen des Supan auf sein
offenbar krankes Gemiith nachtheihg einzuwirken besorgte, so
versuche ich' schon seit einiger Zeit durch einen Domherrn, zu
dem er noch etwas Vertrauen zeigt, auf ihn nebst andern auch
dahin zu wirken, dass er beym Altare, bey dem er schon seit
3 Jahren nicht mehr gesehen wurde, wieder erscheine, sich an die
jVorlesebiicher des Ackermann halte, und so, wie er sonst von
tadelloser Moralitat ist, auch in dem ausserhchen Anzuge reinlich
erscheine. Er hat dem Domherrn, der ihm bald im eigenen, bald
in meinem Nahmen zuredet, alles versprochen ; allein dessen-
ungeachtet wurde er beym Altare noch nicht gesehen."
Dalje pripoveduje skof, da je pred enim tednom na kmetih
en brat Zupanov (kmet) zblaznel, zato da se tudi zanj boji,
Koncno nasvetuje, naj se z njim oprezno ravna.
Gubernij predlaga soglasno z ravnateljstvom, naj se stvar
pusti tako, kakor je; sklene se, Zupanu nasteti vse njegove
nerodnosti v posebnem pismu. Ukaze naj se mu, naj se drzi
predpisane knjige. Koncno misli gubernij, da zdravniska pre-
iskava sedaj ni vec potrebna.
Na Dunaju je^prislo to porocilo gubernija dne 6. junija
1829 V obravnavo. Skofovo pismo so vzeli na znanje in potrdili
suplenturo Gollmayerjevo. Guberniju so odpisali, naj ravna z
Zupanom po skofovem predlogu. V odgovor na njegovo pritozbo
zoper zacasni dopust naj se mu v mili obliki navedejo vsi pre-
stopki in vse nepravilnosti zadnjih let. Vrhutega naj se pooblastita
dva zdravnika, da opazujeta Zupana. Izbrati se morata taka
zdravnika, ki sta mu simpaticna in imata pri njem vstop. Tudi
bogoslovski ravnatelj in profesorji naj ga opazujejo in na koncu
solskega leta porocajo' „in einer umstandlichen Relation."
20 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
V sejo dne 27. februarja 1830 je bil predlozil Ijubljanski
gubernij prosnjo bogoslovskega ravnatelja, da bi smel Gollmayer
— ki je bil postal medtem profesor dogmatike — tudi v tem
letu citati izvenredna predavanja orientalskih jezikov, ki jih
profesor Zupan ne mara. Ravnatelj Albrecht je zahteval od
Zupana tozadevno pismeno izjavo in jo obenem s svojo prosnjo
predlozil guberniju dne 9. januarja 1830. Gubernij je Albrechtov
predlog in Zupanovo izjavo poslal na Dunaj. Dvorna studijska
komisija je odgovorila, da je sicer Zupanova dolznost imeti ta
predavanja za remuneracijo 150 gld., da pa hoce zavoljo poznega
casa dovoliti suplenta. Prihodnje leto pa naj Zupana opomnijo
na njegovo dolznost. Tudi se naj mu v mili obliki rece, da
mora svoje uradne dolznosti vrsiti, sicer se bo tudi za njegovO'
redno stolico nasla sposobna ucna moc.
Dve leti so nato mirovale preiskave zoper Zupana. Rav-
natelj in profesorji so ga opazovali in sporocali svoja opazovanja.
Gubernij pa je na podlagi teh porocil govoril o stalni poboljsavi
dusnega stanja in vedenja Zupanovega.
Naenkrat pa so se raznesle vznemirljive govorice po-
Ljubljani. Guverner se je obrnil na skofa, naj mu avtenticno
poroca 0 stvari. Zupan je bil namrec dne 29. junija 1832, potem
ko ze leta in leta ni pridigoval, nepricakovano nastopil v sent-
peterski cerkvi na praznik sv. Petra in Pavla z nenavadna
pridigo. Propoved mu je bil prepustil ondotni zupnik. Poslusala
ga je ogromna mnozica. Gubernijsko porocilo skofovo poro-
cilo in izvlecek iz pridige sta iz aktov nekam presla — pravi,.
da je Zupan v svojem govoru napadal duhovske in posvetne
oblasti in oznaceval nekatere zapovedane cerkvene nauke kot
neresnicne. Gubernij prilaga tudi raport policije o pridigi in
pravi, „dass der Inhalt dieser Predigt nach der Ansicht des
gehorsamsten Guberniums das Geprage eines gemiithskranken,
aus den Schranken der Besonnenheit tretenden Sonderlings,
dessen verkehrte Ideen insoweit an Irsinn granzen, wenn erwogen
v/ird, an welchem Orte und vor welchem Auditorium sie vor-
getragen wurden." Obenem se posilja porocilo bogoslovskega
ravnatelja o semestralnih izkusnjah, kjer se o Zupanovem izpra-
sevanju pravi, „dass seine Priifung in unbescheidene und hochst
unzweckmassige Deklamationen uber Freiheit und Liberalitat^
in Angriffe gegen seine Vorgesetzten, gegen die Tendenz der
offentlichen Anstalten und die Regierung, und in Verunglim-
pfungen und Ausfalle gegen Personen ausartete, dass auch sein
iibriges Betragen wahrend der Priifung insbesondere iiber die
von dem Studiendirektor gemachten Bemerkungen Spuren eines
Verruckten zeigte."
Bogoslovski ravnatelj ne pusti Zupanu vec predavati. Skof
pravi, da ne bo tudi on dovolil bogoslovcem k njegovim
Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 21
predavanjem in, naj se karkoli ukrene z njim, v dusnem pastirstvu
ga ne more vec rabiti. Tudi mu se utegne prepovedati maso
brati. Skof tudi predlaga, naj se Zupan s polovicno placo upokoji,
njegovo stolico pa naj suplira zacasno na Dunaju izsolani Jernej
Vidmar. Razpise naj se takoj konkurs.
Gubernij je bil mnenja, da je Zupan bolan. Zato je narocii
protomediku Schneditzu, naj ga preisce in predlozi svoj parere.
Prosil je pa, naj se nesrecnemu mozu pusti placa. Gubernij ga
je ukazal ,,in ganz unauffallliger Weise" policijsko nadzorovati.
Dvorna komisija je na predlog referenta Pletza odlocila,
naj bogoslovski studijski ravnatelj sam doloci suplenta, glede
Zupana pa naj gubernij stavi svoj koncni predlog vsaj do
15. decembra. Dokler se ne izkaze bolezen ali krivda Zupanova,
naj uziva polno placo.
Pri seji dvorne studijske komisije dne 29. septembra 1832
se je vzelo na znanje skofa Wolfa pismo, ki ga je pisal guver-
nerju Schmidburgu, da ne bo vec dovolil svojim bogoslovcem
poslusati Zupanovih predavanj, temvec predlaga suplenta
Vidmarja. Na hrbtu skofove vloge je pripisal gubernij : ,,Ubri-
gens wird ehrfurchtsvoll bemerkt, dass das arztliche Gutachten
des Protomedikus uber den Gesundheitszustand des Professor
Supan bisher aus dem Grunde noch nicht crstattet werden
konnte, weil sich Supan dermalen auf einer Vakanzreise in
Steyermark und Croazien befindet."
Zupan je bil prosil namrec se pred svojo pridigo pri
guberniju za dovoljenje, da sme popotovati na Dunaj. Dne
28. junija 1832, st. 13.623 se mu je dal popotni list za trimesecno
dobo. Odpotoval je 13. julija z brzim vozom. Dne 24. avgusta
pa je prosil gubernij dunajsko policijo, naj Zupana opomni,
da se cimprej povrne v Ljubljano, za gotovo pa po preteku
svojega dopusta koncem septembra in naj se javi pri dezelnem
predsedstvu. A Zupan je ostal skozi celo zimo na Dunaju in
se je sele v marcu 1833 vrnil v Ljubljano. To se da posneti iz
porocil policijskega komisarja Prohaska v Celovcu. Ta namrec
poroca Ijubljanskemu guvernerju, da se je Zupan mudil meseca
avgusta 1832 dalj casa v Celovcu, potem pa da se je zopet
na povratku iz Gradca oglasil 8. marca 1833 v Celovcu. Imel
je popotni list izdan v Ljubljani, za odhod v Ljubljano vidiran
na Dunaju 13. februarja, v Gradcu 26. lebruarja. Popotoval da
je Zupan celo pot pes. Isti Prohaska je porocal dne 21. marca
1833, da je Zupan ta dan odpotoval pes proti Trzicu v Ljubljano.
Prohaska govori o eksaltirani naravi Zupanovi. Pravi, da je
Zupan preprican, „dass an seiner wirklich sehr misslichen Lage
einzig und allein der Herr Fiirstbischof zu Laibach schuld sey".
Medtem ko je bil Zupan izven Ljubljane, je dvorna stu-
dijska komisija veckrat urgirala koncno resitev njegove zadeve.
22 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
Ko SO na Dunaju dne 9. februarja 1833, st. 443 strogo zahtevali
nadaljevanja razprave, je gubcrnij ukazal gubernijskemu svetniku,
protomediku Janezu Schncditzu, naj Zupana zdravnisko preisce.
To porocilo z dne 15. junija 1833, st. 12.486 so poslali dvorni
studijski koinisiji. Protomedik in njegova dva tovarisa so izjavili,
da je „vedenje imenovanega profesorja po njega povratku z
Dunaja tako, da ni nikakega povoda proglasati ga za telesno
ali dusno bolnega. Zato je pac verjetno, da je imelo njegovo
prejsnje neprimerno in malone cinicno vedenje svoj vzrok v
dozdevnih zalitvah, ki je mislil, da so se mu prizadejale. Sploh
se da sklepati iz vedenja tega ucenega moza, da sta nanj
znacilno vplivala dva cinitelja : njegov prirojeni, zivahni tempe-
rament in pa s posebno vnemo gojeni studij filologije. Zato
bi bil Zupan najbolj na mestu pri kakem literarnem zavodu,
na pr. v kaki javni knjiznici."
Vkljub temu zdravniskemu porocilu je gubernij predlagal,
naj se Zupan povsem odstavi. „Sicer bi si Zupan dovolil nove
ekstravagance, zakaj stvar je postala javna. Sicer so zoper njega
vsi pametni Ijudje, pa vendar se ne da tajiti, da ima Zupan
tako V mestu, kakor tudi po dezeli mnogo prijateljev. In ne
glede na njegovo periodicno se ponavljajoce odurno vedenje
ga splosno priznavajo in cenijo kot domacega ucenjaka. Vsaj
s tega stalisca se javlja v dezeli veliko socutje za njegovo usodo
V obcinstvu in se posebno med uceco se mladino." Tudi gubernij
je mnenja, da bi najbolje spadal v kako knjiznico, in tudi hvali
njegovo ucenost. Profesor pa ne more ostati vec ze zato ne, ker
skof ne bo dovolil bogoslovcem poslusati njegova predavanja.
Dvorna studijska komisija je odgovorila nato tergalno z
dne 27. julija 1833, st. 3761 zahtevajoc, da se Zupanov zagovor
protokolira, in to tembolj, ker je gubernijski svetnik grof Welsperg
postal svoje ,, posebno mnenje", v katerem bas izjavlja, da se s
sklepom gubernija ne sklada. Zupanu naj bi se dala prilika,
zagovarjati se.
Nato se je sestavila preiskovalna komisija, Gubernij je
imenoval od svoje strani kbt komisarja svetnika Vesela, skof pa
kanonika Praprotnika. Zoper poslednjega je Zupan protestiral
dne 7. decembra, oznacivsi njegovo nezmoznost za tak posel,
ki zahteva ucenega moza. Ko je nato Praprotnik sam odlozil to
mesto, je imenoval skof Wolf v komisijo izanskega zupnika
Vojsko. Tudi zoper tega je protestiral Zupan pri guberniju, ces
da je nezmozen, da pa ga je skof izbral, ker je Idrijcan in skofov
IjutDljenec. Vojska ni odstopil; Zupanu so prosnjo pri guberniju
odbili s pripomnjo, da se more pritoziti na dvorno studijsko ko-
misijo. (Gubernialni odlok z dne 24. decembra 1833, st. 28.741.)
Zupan se je posluzil svoje pravice in je napravil dne
2. januarja 1834 dvorni rekurs. Ta vloga je med akti edina
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 23
deloma raztrgana in mestoma necitljiva. Zupan pripoveduje v
nji : Kot duhovnega komisarja pri moji preiskavi je skof dolocil
Praprotnika. Ta je bil sele pred kratkim po skofovem osebnem
vplivu imenovan za kanonika in je bil nekdaj moj ucenec. Jaz
sem videl v njem cloveka, ki bo skofu, ne pa resnici na Ijubo
sodil, zato sem protestiml zoper njega. Odgovora na ta svoj
protest nisem dobil, pac pa mi je dosel dne 15. decembra zvecer
ob 5. uri poziv gubernialnega svetnika Vesela kot politicnega
komisarja, da se moram drugi dan, 16. decembra, javiti pred
komisijo. Prisel sem na mesto in nasel tarn zupnika z Iga Vojsko
kot duhovnega komisarja. Na tak nacin se me je hotelo izrociti
cisto nepripravljenega drugemu takemu komisarju, ki bi stvar
skofu, ne pa istini na Ijubo zasukal. Na moj protest proti Vojsku,
ki sem ga tisti dan dal na protokol, sem dobil gubernialni
odlok z dne 24. decembra 1833, v katerem me silijo k pokorscini
na nacin, kakor da bi se bil pregresil zoper najvisje in naj-
svetejse postave. (Ustavili so mu placo.) Pri moji preiskavi,
menim, da bo slo zato, da se dokaze, ce sem stolico bogo-
slovskega profesorja pravilno oskrboval in pa ce moja pridiga
V sentpeterski cerkvi 1. 1832 zasluzi, da me odstavijo od sluzbe.
„H. Vojska war zuerst Landcaplan, dann durch langere
Zeit fiirstbischofl. Seminarii Oeconomus und ist jetzt Landpfarrer
zu Igg: er befasste sich folgends beinahe ausschliessend mit
Kiiche u. Keller und konnte sich mit den umfassenderen Studien
theologiae niemals abgeben, er besitzt also die Eigenschaften
nicht, die absolut erforderlich sind, um selbstiindig uber meine
als Professor vorgetragene Lehre ein grundliches Urtheil abgeben
zu konnen . . . Meine Entfernung von der Lehrkanzel hat, nach
dem Gauge der Dinge zu schliessen, der hochw. H. Fiirstbischof
schon vor beilaufig 5 Jahren beschlossen, um den seligen
Thomas Fried rich, supplierenden Professor dogmatum, zum
professor ordinarius der Dogmatik zu machen und den, Gott
weiss, warum? damals dem hochw. Hrn. Furstbischofe nicht zu
Gesichte stehenden jetzigen Professor dogmatum Golmair,
auf die durch meine Depossessierung leer zu machende Catheder
des alttestament. Bibelstudii zu placieren. Der hochw. H. Fiirst-
bischof suchte den Grund zu meiner Verfolgung in meiner
vorgeblich zu geringen Kleidung, in der Nichtabnahme der
Winterfenster im Sommer, und scheute sich nicht, auf derlei
gesuchte Unbedeutendheiten gestiitzt, bei dem h. Gubernio, wie
auch bei d. h. Land- und Stadtrechte den iibereilten Antrag zu
machen, mich fiir irrsinnig zu erklaren. O ! an einem Bischofe
schrecklich sich rachende Ignoranz der Bibel. Diese sagt, Matth.
5. 21, nach Ulenbergs Ubersetzung: Ich — Christus ! — sage
euch, dass ein Jeglicher, der mit seinem Bruder zurnt, des
Gerichtes wird schuldig seyn. Wer aber zu seinem Bruder sagt :
24 Dr. Iv. Prijatclj : Doncski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
Raca, dcr wird des Raths schuldig. Wer aber sagt: du Narr!
der wird des hollischen Feuers schuldig seyn. Das ist freilich
die Sprache eines bewegten Gemiithes, allein inest & formicae
bilis — der Wurm krummt sich, wenn man ihn tritt. Hatte
ich eine, so zu sagen, nicht umzubringende Natur, so hatten
mich seine fiirstl. Gnaden schon langst zu Tode maltraitieren
mussen . . ."
Zupan pravi, da mu je preiskovalna komisija dobrodosla,
da se izkaze njegova pravica in skofova krivica. A za to zahteva,
da so sodniki od toznika (skofa) povsem neodvisni mozje,
pred vsem pa, da je duhovni zastopnik neodvisen, znanstveno
izobrazen in izkusen moz. A duhovnik, ki ga je poslal v komisijo
skof, ni tak. Skof ga je izbral, ker je njegov ozji rojak, Idrijcan.
Te namrec skof Wolf povsod protezira. Zupan navaja neki
drasticen vzgled drugega Idrijcana duhovnika Erzena, ki je zivel
kot zupnik na Brdu pri Podpeci tako nemoralno, da so Ijudje
za njim s prstom kazali. A moz je se sedaj tam — vkljub
temu, da z Ijudmi tako ravna, da pravijo, da jim v peklu ne
bo huje, kakor pod tem zupnikom. In vendar se ne upa nihce
pritoziti proti njemu, ker je Idrijcan. Skof ga povsod odlikuje in
ga je ravnokar predlozil primo loco za novomeskega kanonika.
Koncno prosi Zupan, da dvorna studijska komisija sklene,
naj se Vojska, ki bi rad na ta nacin, da hoce skofu na Ijubo
nad Zupanom soditi, postal gubernialni svetnik, kot komisar
zavrze. Odredi naj se, da imenuje konzistorij z vecino glasov
novega duhovnega komisarja.
Dvorna studijska komisija se ni sklepala o tej Zupanovi
vlogi, ko je Zupan nevarno zbolel. Med boleznijo se je spravil
s skofom in vlozil dne 15. januarja prosnjo, naj se njegov
dvorni rekurz smatra za nepisanega, ker ga je sestavil v strasni
razburjenosti, kateri je neposredno sledila bolezen.
Ko je Zupan okreval, se je preiskava nadaljevala. Izpra-
sevali so v semeniscu bogoslovce o posameznih Zupanovih
izrekih pri predavanjih. Bogoslovci so v nemskem jeziku
pripovedovali, cesar so se spominjali iz Zupanovih predavanj,
ki pa so bila latinska. Zupan je pri guberniju prosil, naj se od
bogoslovcev zahteva latinsko besedilo njegovih izrekov. Ko so
mu pri guberniju prosnjo odbili, se je obrnil dne 11. maja 1834
na dvorno studijsko komisijo z dvornim rekurzom. V njem pravi :
„Nach hochstenorts schon angeordneten commissionellen
Untersuchung meiner Anklage wurden nach Verlauf von an-
derthalb Jahren nach meiner vorgekehrten Suspendierung
meine Schtiler uber ihnen vom theologischen Studiendirector,
der zugleich Director des bischoflichen Seminarii ist, vorgehal-
tenen Fragen im benannten Seminario gegen mich, ihren
Lehrer, auf eine ganz ungesetzmassige und auf meine Entfernung
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 25
von der Professur abzielende Weise gleichsam inquisitorisch
einvernommen.
Es mogen vielleicht bei einer so gearteten Einvernehmung
unter so vielen jungen Leuten sich einige gefunden haben, die
ihres kiinftigen Wohles vvegen irgend eine gewiinschte Aussage
ihren Vorgesetzten gegen mich gemacht haben konnten, so
wie es viele giebt, die jede an sie gerichtete Frage als mich
inculpierend erklart haben. Meine Schiller, ich darf es dffenthch
sagen, ehren und Heben mich mit kindlicher Dankbarkeit und
erstatteten mir im Jahre 1832 zu Jacobi eine gedruckte
Namenstagsgratulation, wegen welcher freilich der Verfasser ^)
ungeachtet sie wegen ihres studierten Inhaltes ausserst vvenigen
Lesern verstandlich war, von seiner fiirstbischoflichen Gnaden
vorgerufen und mit Ungnade verwiesen wurde."
Dalje prosi Zupan, naj se zahteva od bogoslovcev latinskih
izpovedeb, da ne bo nikaksnih nesporazumljenj.
Referent Pletz (vzgojitelj nasega cesarja) je predlagal, —
kar se je tudi sprejelo — da naj se preiskuje se nadalje v
nemskem jeziku. Zupanu pa naj se dovoli pozneje izpovedbam
dijakov nasproti navesti svoje izreke v latinscini.
Preiskava, ki se je bila zacela 16. decembra 1833, se je
nadaljevala in se koncala 22. julija 1834. Ker se je Zupanu
dovolilo, da so prisla v protokol vsa njegova zagovarjanja, ki
so narascala vcasih v prave ucene monologe, je obsegal koncno
zapisnik nad 600 folio-strani. Skoda, da tega zapisnika ni vec
najti med akti. Spoznal bi se iz njega ves obsezni in uceni
duh tega zanimivega, neustrasnega moza, zakaj Zupan se v
zapisniku ni izgovarjal, ampak je dokazoval svoje trditve in
nazore, ki so mu jih ocitali.
Preiskovalna komisija je izrocila guberniju dne 6. decembra
1834 svoj zapisniski elaborat. Vsled raznih okoliscin je prosil
gubernij se nekaj mesecev odloga. Naposled je poslal protokol
obenem s skofovim porocilom dne 5. aprila 1835, st. 4233
na Dunaj.
V svoji spremni vlogi je pripomnil, da gre v tem slucaju
bolj za to, da se Zupan napravi neskodljivega, da se spravi
s poti, da ne bo spotikljeja, nego da se kaznuje. „Supan moge
in einen Aufenthaltsort ausserhalb der Laibacher Dioecese
angewiesen werden, indem derselbe in Laibach unter seinen
Bekannten — Anhanger zahlt er wohl wenige — besonders
aber an offentlichen Orten seinen Schmahungen freyen Lauf
lasst und so das Band der schuldigen Achtung der untergebenen
gegen die Vorgesetzten, besonders aber des Clerus gegen seinen
Ordinarius auflockert." Referent pri guberniju je bil Stelzich.
*) Joz. Eman. Kovacic. Pesem je imela naslov in akrostihon : „Vivat
Supan!" Ponatisnil jo je Marn v Jezicniku XV. 50.
26 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini.
Predno se je na Dunaju sklenil koncni odlok, je poslal
najvisji kancelar grof Mitrowsky ves zoper Zupana nabrani
materijal cirkulirat med clani c. kr. studijske dvorne komisije.
Ti clani so bill : vladni svetnik prost Ruttenstock, dvorni svetnik
vitez PidoU, dvorni svetnik baron Turkheim, vladni svetnik
Hallaschka, vladni svetnik Purkarthofer, podkancelar vitez Li-
lienau in dvorni kancelar grof Inzaghi. Referent je bil znani
profesor dogniatike na dunajskem vseuciliscu vladni svetnik
Pletz. Najobsirnejsi je referat poslednjega, drugi so pripisali
svoja kratka mnenja; skoro vsi so bili zoper Zupanovo name-
scenje v kaki knjiznici.
Ker se nam zapisnik Ijubljanske preiskovalne komisije ni
ohranil, se da samo iz referata vladnega svetnika Pletza nekoliko
sklepati, kaksne so bile Zupanove izjave, ki jih je dal na
zapisnik. Pletz govori o nedostojnem nastopu Zupanovem proti
skofu med vso obravnavo, o njegovem bahastvu s citati iz
sv. pisma in klasikov, pravi, da izkusa Zupan svojim besedam
V pridigi dati drugacen pomen. A pridiga je avtenticno sporocena,
ker so jo izpovedale take price kakor je Zupanov prijatelj
kanonik Pavsek. Dalje pravi :
„Wenn man demselben in streng dogmatischer Beziehung
gerade keine Ketzerei erweisen kann : so spricht er doch iiber
verschiedene Punkte auch der allgemeinen Kirchendisciplin und
namentlich iiber den Colibat in einer Weise, welche die hochste
Missbilligung verdient, und denselben nach seiner geriihmten
Aufrichtigkeit oder vielmehr Plauderhaftigkeit als einen recht
gefahrlichen Priester darstellen, dass ihm aber der Colibat ein
Grauel ist, ergiebt sich auch aus dem Berichte der Polizey-
direktion von Klagenfurt vom 8. Oktober 1833, in welchem
gesagt wird, dass Supan, „freylich nur in vertrauten Cirkeln
frey und unverhohlen sich geaussert habe, der Papst habe nicht
das Recht den Priester durch die Auflegung des widerna-
turlichen Colibats um die heiligsten Rechte der Natur zu bringen,"
wobey er nicht selten so geriihrt war, dass er in Thranen aus-
gebrochen ist. Ebenso sind die Freyheit der Forschung, die er
fiir die Wissenschaft verlangt, seine hamischen Ausfalle auf
das Tridentinum und dessen Geschichtschreiber Palavicini Bogen
83, 84, 85, seine Ansicht iiber die Censur, die er, obwohl nach
vielen Umwegen, dennoch ausspricht, sein Hass gegen die
Polizey, den er nicht bios in der Predigt, sondern auch im
Protokolle, besonders Bogen 123 vorbringt, seine Lobpreisung
der Ehe Bogen 130, so wie seine Klage, dass das Seminarium
nun selbst bey Tage gesperrt ist, seine Deklamationen iiber
die heutzutage nothwendig gewordene Zusammenrufung von
Provinzial Concilien Bog. 83 und Ahnliches, Ansichten, welche
den Supan wie fiir alle Priestergeschafte, so auch besonders
Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 27
fiir das offentliche Lehramt untauglich machen und zeigen,
dass er mit den unkirch lichen Bemuhungen der
Neuerer nicht nur bekannt ist, sondern sie auch
billigt."
Vrhutega, pravi Pletz, si zeli Zupan tiste case nazaj, ozna-
cujoc jih kot vrhunec Ijubljanske skofije, ') za katerih odpravo
se je sedanji skof Ijubljanski tolikanj trudil. Zato predlaga
Pletz, naj se Zupan spravi s pota.
Ta predlog je bil tudi sprejet. Dne 13. septembra 1835
je prisel od najvisje instance z naslednjim potrdilom : „Professor
Jakob Suppan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus beson-
derer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jiilirlich funfhundert
Gulden C. M. Suppan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu
nehmen, wo sein Benehmen sorgfaltig zu iiberwachen ist. Fiir
desscn angemessene Unterbringung, sobald sie thunlich wird,
haben die Studienhofcommission und die vereinigte Hofkanzley,
welcher diese Meine Entschliessung mitzutheilen ist, zu sorgen,
daher sich auch uber das Betragen dieses Priesters in zu be-
stimmenden Zwischenraumen zuverlassliche Auskunft erstatten
zu lassen."
Dekret je datiran v Schonbrunnu, podpisal ga je pa v
cesarjevem imenu nadvojvoda Ludovik.
') To so bili casi Skofa Karia Herborsteina, naJega prvega in cistega
janzenista. Priineri Zupanovo pesem:
„Hcrberftcjn Karel Shkof Iblanfki od Marie Teresic poftavlen :
Prcd plata plefala, Shkofia floveia,
Ko sdaj liie drugod : Prek gore, morja,
Mat' Karia pollala, Od KarIa pet jela
Preneha povfod ; Stran fveta nov'ga."
Stanko Vraz
slovenski pooblascenec za srbsko narodno skupscino 1. 1848.
Priobcil dr. Fr. llesic.
Leta 1830 je poslala mariborska gimnazija v Gradec na
vseucilisce tri nadarjene mladenice, Fr. Miklosica, Stanka Vraza
in Jakoba Kosarja.
Miklosic in Vraz sta znana izobrazenim Slovanom. Kakor
dioskura sta na nasem nebu ; prvi je obsegel slovanstvo s svojim
umom, drugi s cuvstvom in voljo. A literarna zapuscina Jakoba
Kosarja, ki je umrl leta 1846 kot skofovski kaplan v Gradcu,
ne da bi ostavil za seboj znatnejsi sled svojega dela, nam daje
vpogled V knjizevne vezbe teh mladih trudbenikov na polju
nasega preporoda; iz nje razvidimo, da so se ti mladenici brz
prva leta svojega bivanja v Gradcu bavili s takratno srbsko
literaturo in osobito proucevali „Serbski Letopis", ki je leta 1825
zacel izhajati v Budim-Pesti.')
Tako je torej Stanko Vraz bil ze uveden v srbsko knji-
zevnost, ko je zacul Gajev klic „Jos Hrvatska ni propala" . . .
Porojen na zapadu jugoslovanskega sveta, rano seznanjen
z literaturo jugoslovanskega iztoka, se je Vraz oklenil Gajevega
ilirizma ter tako objel v svojih mislih vse tri nase grane.
Pokret ilirski se je koncal v ognju leta 1848. Vseslovanski
shod V Pragi, Jelacicev sabor v Zagrebu sta bila onega leta
najsijajnejsi manifestaciji avstrijskega slovanstva.
Kot zastopnik stajerskih Slovencev je bil Stanko Vraz po-
slan v Prago na slovanski shod, a zajedno ga je hrvatski sabor
imenoval za svojega poverjenika pri nameravanem ceskem de-
zelnem zboru.
In njega, „Slovenca, Srbom najbolje in najdicneje znanega,"
so si izbrali koroski Slovenci, naj bi jih niaja meseca
1848 tarn preko Hrvatov zastopal na srbski narodni skupscini
V Sremskih Karlovcih ter Srbe „ustno uveril o njih Ijubavi in
zelji sloge."
Se pred otvoritvijo hrvatskega sabora (zacetkom junija)
namrec se je vrsila srbska narodna skupscina v Karlovcih.
') O slovenski mladezi v Gradcu okoli leta 1830 objavim natancnejso
Studijo V „Gradji" Jugoslav. Akadcmijc znanosti i umjetnosti.
Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 29
Karlovci leze v Slavoniji, v Sremu ob Donavi pod zeleno
Frusko goro, ki te po svojem znacaju in po svoji vinorodnosti
spominja Slovenskih goric nad Medjimurjem. Iznad Karlovcev
zres cez Donavo ogrsko Backo ; zeleznica vozi ob Donavi ter
te priblizno v pol ure pripelje v Novisad-Petrovaradin.
Karlovci so majhno mestece, a vazni kot sredisce srbske
narodno-cerkvene avtonomije. V njih stoluje srbski patriarh.
V teh Sremskih Karlovcih torej se je dne 13. maja (na-
daljevanje 15. maja) 1848 vrsila srbska narodna skupscina. Me-
tropolit Josip Rajacic, isti, ki je pozneje ustolicil Jelacica bana,
je bil na njej izbran za patriarha in glavo svojega naroda.
In za to skupscino so koroski Slovenci, brz ko so zvedeli
za njo, sestavili spomenico ter Stanka Vraza pismeno pozvali,
naj bi jih z njo zastopal na skupscini.
Poziv, datiran v Celovcu dne 1./13. maja, se glasi : Mi
Slovenci na Koruskoj, zeleci pozdraviti svoju junacku bracu
Srblje, mi vas, g. Stanko Vrazu ! u nasem domorodnom drustvu
„Slovenija" prozvanom, jednodusno izabrasmo i pismom ovim
imenovasmo za poklisara svoga, da slavnu gospodu i bracu
srbsku, dana 15. t. m. u Karlovci na saboru svome skupljenu, u
ime Slovenaca koruski srdacno pozdravite, o nasoj ij bratskoj
Ijubavi k celokupnom narodu srbskom uvjerite i vece kreposti
i verovanja radi evo ovu ijm nasu besedu svecano u skupstini
procitajte :
Slavna gospodo ! Mila braco srbska !
Mnoge visoke gore i duboke reke, plodonosne doline i
siroka polja razdvajaju nas Slovence koruske od vas, mila
braco srbska, junacki Sremci, Banacani, Bacvani i Baranjci !
Razdruzise nas u starini nezgode vremena tuzni, te smo kroz
mnoge vekove boravili danke bez Ijubavi i krasne bratske
uzajmnosti u mrtvilu dusevnom i nesvestici narodnoj, nepozna-
vajuci se kao braca i rodjaci, koji si veselo doklikivaju pozdrave
narodne, nazivajuci sebi Boga i srecu junacku. No jedan malij
vek promeni sve. Velika bijase radost nasa, kad mi iz razni
novina vasi razabrasmo, da se vi probudiste k novom zivotu
veka naseg, k zivotu narodnosti, slobode i bratinstva! Kolika
bijase radost nasa, kad mi eto ne davno razumesmo, da ste vi
ustali na noge junacke, skidajuci sa svoji silni ramena okove
tudjinstva, vama ne prirodnim zakonom nametnute, da ste se
nakanili krepkom voljom sa svom hrabrosti duse vase, prigrliti
svoje vam Bogom dano pravo, svoj prekrasnij jezik, trudeci se
uvesti ga u hram javnosti, podizajuci ga na cast, koja ga ide,
na cast diplomaticnosti, uhvativsi se kola sloge sa ostalom
svojom susednom hrabrom bracom trojne kraljevine Hrvatske,
Slavonije i Dalmacije. Vi se sloziste jednom Ijubavi i istom
30 Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd.
krepkom i junackom voljom s Hrvatima, koji se vec toliko
godina bore za istu svrhu, te nase i sviju Slovenaca udivljenje
stekose, cim eto sad i vi trazite junacki svoje vam lukavstinom,
prevarom i izdajstvom ukinute i pogazene pravice. Vi se po-
digoste listom i uskliknuste jednoglasno: „Da nam se povrate!"
Arhipastir, vredan sin svog plemena, razumeo je glas naroda,
glas velikog svog stada, i raspisao sabor, da zakonim putem
la se volja vasa izjavi i pronese po svetu i do prestola dobrog
naseg kralja i cara. Kada nam vesti o torn vasem preporodjenju
i narodnom saboru stigose, verujte braco draga ! i nama Slo-
vencima na Koruskoj zaigrala su se domorodna srca, te kao u
jedan glas kliknusmo: „Daj da posljemo nekoga izmedju nas
na sabor srbskij pred lice poklisara naroda srbskog, da tako
bratskij pozdravimo cvet gospode i domorodaca srbski ! da ijm
pruzimo ruku kao braci i srodnicima ! da ijm izjavimo zelju
sloge i iskrenog prijateljstva ! da ponovimo i povratimo stari
savez, kojeg je Bog medju nama skopcao silom krvi i jezika,
pa ga nezgodna vremena i Ijudi opaki raskrsili dvosekim macem
bogomrske politike svoje! da ijm kazemo, da ce u slogi Srbalja,
Hrvata i Slovenaca povratiti nam se opet sunce stare srece i
nove slave; jer gde brat bratu ruku pruzi, onde dom
i rod ne tuzi!" I tako vam poslasmo evo dostojnog jednog
sina plemena svoga, da vam Ijubav i slogu nasu izrazi. Da bi
vam Visnjij blagoslovio sve trude vase i plodom nakitio sve
borbe vase za slavu junackoga plemena srbskoga, za stalnost
srece plemena hrvatskoga i za napredak plemena slovenskoga!
Da zivi sloga izmedju Srbalja, Hrvata i Slovenaca ! Da zivi
narodnost i sloboda! jednakost i bratinstvo! S time da ste
zdravo i da nam Bog pomogne! — U Celovcu na Koruskoj
dne 1./13. maja 1848. — U ime naroda slovenskog korutanskog
odbor drustva „Slovenija koruska" : Dragutin Robida, sv. r. pro-
fesor naravoslovja ; Placid Javornik, sv. r. prof, bogoslovja ; Ante
Janezic, sv. r. prof. slov. jezika; Matija Majer, sv. r. svestenik
biskupije krcke; Matija Cigale, sv. r. pravnik; Ivan Mertel, sv. r.
pravnik; Ante Benedik, sv. r. prof, gimnazije ; Andre Ainspilar,
sv. r. kapelan stolne cerkve; Franje Fajhtinger sv. r., Lambert
Fercnik sv. r., Jarne France sv. r., Ante Aliban sv. r., Tome
Bozic sv. r., Josip Kelic sv. r., bogoslovci.^)
Ali je torej Vraz prinesel v Karlovce Srbom pozdrav
Slovencev?
Havlickove ceske „Narodni Noviny" z dne 25. maja 1848
porocajo po „Serbskih Novinah" (dopis iz Belgrada, dne 12. maja),
*) V spomenici veje duh Matije Majarja. Majar je ze pred niarcom
leta 1848 bil v zvezi z budimpestanskimi „Serbskimi Narodnimi Novinami";
V dopisu iz Celovca zdne 20. januarja 1848 poroca v njih o „spevokolu" v
Slomskovi prestolnici, St. Andreju na Koroskem.
Dr. Fr Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 31
da so na skupscino v Karloxxe prisli tudi Srbi iz Srbije, Hrvati,
Slovene!, Cehi, Rusini, Slovak! !n Poljak!. A v uvodu Vrazov!ni
„Delom", v., str. XIII. je !zrecno povedano, da je b!l Vraz v
deputac!]! na srbski kongres; tak!sto zatrjuje Surmin, Povjest
knjizevnost!, 170, da je bil na kongresu.
In vendar stvar ni taka.
Poziv, kakor sem ga zgoraj navedel, je natisnjen v bel-
grajskih ,,Srbskih Novinah" z dne 27. julija = 8. avgusta. Pod
znakom ilirskega grba *. je tarn dopis „lz Zagreba, 3. Maja.
Nasa braca iz gornji strana, kako saznase za narodnu skupstinu
austrijski Srbalja, i za Ijubav, koju ova braca goje prama
Hrvatima, s kojima se i oni putem zakonim prirodnim sloziti
nameravaju, resise, i oni pozdraviti jednim clanomsvojegogranka,
g. Stankom Vrazoni, tajnikom matice hrvatsko-slavonske,
kao covekom slovenskim, Srbljima najbolje i najdicneje poznatim,
da ij ondje zastupa i svojim ustima o Ijubavi i zelji sloge da
Srbije uvjeri. I tako ga pismeno na to poslanstvo pozovu.
No na zalost, dok su oni doznali, da ce biti skup-
stina, pa dok su brze bolje pokupili — koliko
se na brzu ruku moglo — podpisa, skupstina se
zapocne — i gospodin Vraz, koji je za 19. t. m.
poznan (!) i na slavenskij sabor u Zlatnij Prag,
na veliku svoju tugu i zalost neimade kad krenuti
se u Karlovce, da svoje to poslanstvo svrsi. Zato
ne moze nam se ino, da ukor ladnoce Slovenaca prama Srbljima
izbjegnemo, vec da barem jedan poziv vama posljemo, da svjet
srbskij putem vasi prekrasni novina dozna za tu prekrasnu sim-
patiju brace slovenske. A poziv je taj iz najsjevernije i najdalje
strane naroda naseg — iz Koruske (Karnthen). I vredan je i
dostojan, da se prosune i zacuje po sviju strana, gdje god
kucaju junacka srca srbska za najsvetijim svojim svetinjama: za
narodnim jezikom, za vjerom i slobodom." (Tu pride gori
navedeni poziv).
Po tem takem pac ni nobenega dvoma vec, da Vraz a
ni bilo na skupscini v Karlovcih. Doznajemo pa tudi
vzrok, zakaj ga ni bilo : skupscina se je vrsila prej, nego so
mogli koroski Slovenci spraviti pooblastilo na svoje mesto. To
nam bo umljivo, ako malo primerjamo datum poziva samega
in dan srbske skupscine.
Sestavljeno je pooblastilo dne 13. maja (po novem racunu,
to je, dne 1. maja po pravoslavnem koledarju); za skupscino
samo je v pooblastilu naveden datum 15. maja in sicer brez-
dvojbeno po starem racunu, torej je misliti na 27. maj.
Red moramo torej: pooblastilo je sestavljeno dne 13. maja
za skupscino dne 27. maja. A tega dne sploh ni bilo skupscine
V Karlovcih. Pac je ogrska vlada odredila sestanek srbskega
32 Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd.
cerkvenega sabora za 15., to je za 27. maj, a Rajacic je sezval
narodno skupscino ze za 1., to je za 13. maj — izprva je bil
Novi Sad dolocen za zborovalisce; ker pa je tu bilo proglaseno
obsedno stanje, so se izbrali za shod Karlovci — in na tej
skupscini se je med drugirn sklenilo, da se ne posljejo poslanci
na sabor, ki ga je ogrska vlada ipak sezvala za 15., to je za
27. maj in sicer v Temisvar (Pavlovic, Srbi u Ugarskoj, 235).
Koroski Slovenci so torej pac vedeli le za razpis cerkve-
nega sabora s strani ogrske vlade (15. = 27. maja !) in so sestavili
pooblastilo sele tistega dne, ko se je narodna skupscina v Kar-
lovcih ze vrsila. Shod v Temisvaru pa se vobce ni mogel vrsiti,
ker ni bilo zborovateljev. PriHke so se tam ob Dunavu razvijale
hitreje, nego so mogle vesti o njih prihajati k nam.
Pooblastilo je bilo ocividno se istega dne, to je 13. maja,
poslano V Zagreb; zakaj vsaj se 15. maja je bilo v Zagrebu,
kakor svedoci datum onega dopisa.
Pooblastilo koroskih Slovencev je sicer zakasnelo, a Stanko
Vraz bi bil mogel i brez njega priti na skupscino. Da pa ga
vobce ni bilo v Karlovce^), tudi to nam razlaga navedeni dopis
belgrajskih ,,Srbskih Novin"; besede ,,Vraz, ki je za 19. t. m.
(= 3 1. maja) pozvan i na slovanski shod v Zlato Prago, ni
utegnil kreniti v Karlovce" naj bi bile ocividno tista razlaga;
to je, ^Vraza ni bilo v Karlovce, ker je moral tudi v Prago.
Casovna kolizija med obojim poslanstvom (v Karlovce in
Prago) bi bila nastala le, ako bi se bila skupscina v Karlovcih
V smislu vladne naredbe vrsila sele 27. maja. A ce tudi v istini
med obema zboroma ni bilo casovne kolizije, je uvazevati, da
bi bilo potovanje v Karlovce in v Prago za takrat ze bolehavega
Vraza prevelik napor, ki bi ga bil ta vzel nase le tedaj, ako bi
bil oficijalen pooblascenec in zastopnik.
Za presojo te tocke je tudi vazno, kdo je belgrajskim
„Srbskim Novinam" poslal oni dopis ,,iz Zagreba, 3. maja" s
koroskim pooblastilom vred.
Urednistvo je dopisu, ki je objavljen 27. julija (8. avg.), do-
dalo to-le pripombo: „Ovo pismo, sa jos jednim iz Zagreba od
11. Maja i jednim iz Zlatnoga Praga od 24. Maja, od jednog
istog g. dopisatelja, sva zajedno tek su nam prekjuce stigla ! ! !
Istina da su nesto ostarjela, al' mislimo, da to citateljima nece
nista smetati, jer govore o stvarima, o kojima ne imasmo do-
sada nikakvi dopisa. Za sada saobstavamo ovo prvo, a druga
ce odma za njim sljedovati."
Zares so prinesle drugo pismo, pismo ,iz Zagreba, 11. Maja'
V dodatku k svojemu broju z dne 30. julija (= 11. avg.). (A tretje?
') Kot poslanci „naroda hrvatskega" so se udelezili srbske skupscine
dne 13. maja Ivan Kukuljevic, Slavoljub Vrbancic, Nikola Havlicek in Slavoljub
Fink (dr. Rud. Horvat, „Najnovije doba hrv. povjesti", 120, „Mat. Hrv. 1906").
Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 33
Zalibog je Ijubljanski primerek ,,Srbskih Novin" has v zacetku
avgusta meseca nepopoln). To pismo se zacenja tako-le: „Pisma,
koja nam iz gornji strana nase domovine dolaze, sva se slazu
u tome, da je narod slovenskij krjepko prisnuo za narodriost
svoju i da nece da zna za svezu njemacku . . ;" nato se opisuje
postopanje nemskih uradnikov pri volitvah za Frankfurt osobito
V Sevnici in Ptuju, konec pa se glasi: „Eto vam krasnij karakter
zastupnika velike i toboze jedine Germanije — kod nas na
Stajeru, Kranjskoj i Koruskoj. Na cast ti ij, tanka i
plavokosa Teutonie ! i blagodaricemo ti svi Slovenci
od Dobraca pa do Sutle,od Mure pa do sinjeg mora,
ako ij uklonis iz krila naseg, pa primis u blagoslovena i edino-
spasujuca narucja svoja !"
Izrazi „kod nas na Stajeru itd." in ,,blagodaricem o ti svi
Slovenci od Dobraca pa do Sutle" svedocijo, da je pisec teh
dopisov Slovenec; zivel pa je v Zagrebu, zakaj svoje vesti o
Sloveniji je porocal po pismih, ki so mu dohajala ,,iz gornjih
strani nase domovine".
Najlaze bi mislili na Stanka Vraza samega.
Prvi dopis je z dne 3. (= 15.) maja iz Zagreba, drugi z
dne 11. (=- 23.) maja takisto iz Zagreba, a tretji z dne 24. maja
(= 5. junija) iz Prage; tudi to se zlaga s podmeno, da je pisec
Stanko Vraz.
Pri tem pa moti zacetek prvega dopisa, osobito izraz, da je
Vraz izmed Slovencev Srbom ,,najbolje i najdicneje poznat";
tega vendar ni mogel napisati sam o sebi. A tu nam morebiti
pomore opomba urednistva „Srbskih Novin", da so mu vsi
trije dopisi istega dopisatelja dosli jedva 25. julija (= 6. av-
gusta); to si je le tako mogoce razlagati, da so bili vsi trije
kot eno pismo posti izroceni prve dni avgusta. Vracajoc se iz
Prage, se je Vraz ocividno mudil delj casa na Stajerskem ; v
Zagreb se pa ni vrnil mnogo pred 17. avgustom, (Dela V. 400).
Verjetno je, da je Vraz koroski poziv in svoj dopis z dne
11. 23. maja ter 24. maja (5. junija) doposlal kakemu prijatelju,
ki je imel ozje zveze z Belgradom, in da je ta v uvod koroskemu
pozivu spravil besede o Vrazu, Srbom ,,najdicnije poznatom".
Da izbegnemo ukor hladnosti Slovencev do Srbov, Vam
posljemo „barem jedan poziv" slovenski, pravi dopis ,,Srbskih
Novin" ter navaja korosko pooblastilo. — Iz tega bi bilo sklepati,
da je slo se za kak drug slovenski pozdrav.
In tako je tudi bilo.
„Punovlast" za srbski sabor v Karlovcih je namrec Vrazu
sestavil tudi Mali Stajer. Sestavil jo je Kocevar in jo dne 6. maja
poslal Murscu v Gradec. Tega dne je pisal Kocevar Vrazu : „ Ja
sam punovlast sastavio, koju tebi cemo dati, da od nase strane
srbski sabor pozdravis. Ono punovlast poslao sam danas u
3
34 Dr. Fr. llesic : Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd.
Gradac Mursecti, da i on podpise. Nu do 13. svibnja ti nje ne
mozes dobiti, jer danas je 6. Ti ces prije odlaziti. Zato mi pisi,
kakvim nacinom u tvoje ruke punovlast opraviti mogu, ako te
u Zagrebu ne bi vec bilo." (Vraz, Dela, V. str. XXIV.)
Na to stajersko pooblastilo je pac mislil dopisnik ,,Srbskih
Novin", ko je objavljal „barem jedan", to je koroski poziv.
AH je Vraz dne 15. maja ze imel stajersko polnovlast v
rokah, tega sedaj ne morem dognati.
Vsekakor pa se mi zdi, da je v zvezi z gornjo razpravico
0 koroskem pooblastilu tudi stajersko pooblastilo naslo doloc-
nejse mesto v gibanju leta 1848 in se je deloma pojasnilo
vprasanje, ki ga stavi Apih („Slovenci in leto 1848", str. 130.) o
Kocevarjevi ,,punovlasti".
Pet dni po objavi koroskega poziva v Popovicevih „Srbskih
Novinah", namrec dne 1. (= 13.) avgusta 1848 je belgrajsko
„Drustvo srbske slovesnosti" enoglasno izbralo „g. Stanko Vraza,
sekretara matice zagrebacke" za dopisujocega clana, a poleg
njega tudi znanega slovaskega rodoljuba M. Jos. Hurbana.
;t^^
Tretjinska arhitektonika v Presernu.
Spisal Avgust Zigon.
Komur mar ifkati vir je
pefem, ki pojo Matjashe,
mar, kar pel je pev'z Ilir'je,
mar zhebel fo roji Ihtirje,
Modri Krajnz mu ofle kashe.
Glofa (Zhbel. IV. 4.)
Obdelal seni lani eno stran te dosedanje ledine v zgo-
dovini nase domace umetnosti literarne; dokoncal bi rad se
drugi del tega problema, „ce Bog da in — Matica", tudi tu,
kjer sem ga pricel : v — Zborniku. Seznanil sem prizadeti,
razumni sloj (upam da) za silo zadosti se stvarjo samo, da
se je lotim zdaj tu ze lahko brez ovinkov. Zato — Presernove
„Poezije" predse, v desno svincnik, pa — in medias res!
I. Gazele.
Bilo je leta 1833, ko so prisle prvic mej svet Presernove
„Gazele" (Illyr. 31., No. 28, 13. VII.); nastale pa so ze 1. 1832,
kar sem dokazoval (in menda tudi dokazal) ze v mariborskem
Casopisu za zgodovino lani (1906. III. 128 i. n.).
In s tern letom naj tu nastopimo danasnjo pot ravno ob
njih ! Toda, kaj naj li imajo nazadnje morda tudi te drobne,
priproste, nezne stvarice kako posebno umetno arhitektoniko?
Pricnimo !
Zastaviti pa kaze z drugo; zakaj to, razjasni se iz nada-
Ijevanja. Precitajmo jo najpopreje, da si jo ozivimo v spominu !
Oci Sim veckrat prasal, ali smem
Ljubiti te ; odgovora ne zvem.
Tu imamo prvi krepkejsi premor, kar se tice misli ali
„vsebine" ; tu se skonca namrec prva cela in popolna, v sebi
zaceta in v sebi zakljucena misel.
In iz te misli nam kar nehotoma vskali vprasanje : Zakaj
ga ne izve tistega odgovora iz n j e n i h oci ? kako to, da ravno
iz njeni h ne!
3*
36 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
In to vprasanje nas sili dalje! To tiho, neizrazeno, a v
nas kar samoobsebi se porodivse zacudenje je pa tu ze tih, a
krepak prehod k novim mislim : odgovora, pojasnila pri-
cakujemo; pricakujemo, da nam poet pove, zakaj ne najde
V njenih oceh, cesar si isce. Zakaj? Berimo:
Od delec gledas, draga! me perjazno;
To bi bilo znamenje, da ga vabi k sebi: naj se ji bliza,
naj jo Ijubi. Iz tega ne sledi, da: „odgovora ne zve" ; to bi
samo na sebi bilo pac jasen in ugoden odgovor. Toda:
Prevzetno vihas nos, ko memo grem.
Tako. S tem dobi stvar — drugo lice ! Zivo obcutimo, da
je sele tu misel, spet en a misel (cela in vsa) dokoncana. Zato
stoji tu sele pika, docim za poprejsnjim stavkom le — pod-
picje. Vsebina in locil kakovost potrjujeta potemtakem, da
smo tu zdaj dokoncali in spoznali spet eno, novo celoto
vsebinsko.
Ta nova, v sebi zaceta in v sebi skoncana celota vsebinska
pa spaja v sebi dva dela, dve posamni misli, ki se strogo
druga od druge locita, da, druga drugi naravnost oporekata in
nasprotujeta : prva izreka dejstvo, ki bi pricalo o prijaznosti, ce
ze ne Ijubezni ; druga pa dejstvo, ki bi govorilo, da jej je siten.
Vez mej obema mislima je potemtakem — protislovje: kon-
trast vsebinski!
Koliko prostora pa zavzemata v nasi umetnini ti dve misli,.
ki sta obe sele en a celota? Koliko verzov? Dva! Ravno cisto
dva. In sicer obseza prva misel — ravno en verz, prvi verz;
druga pa — spet en verz, drugi verz: vsaka zase torej ravno
po eno cisto polovico vsega odmerjenega jima prostora: po
polovico vse in cele tvarinske kolicine, celega — dvostisja.
Ali je pa to edino dejstvo, edini vzrok, da iz njenih oci
tistega odgovora ne izve poet? Citajmo dalje!
Ak V tebe so obernjeni pogledi,
kaj takrat?
Odtegnes precej svoj obraz ocem ;
Spet dva verza; in v njih spet ena cela misel zase.
Povzame in nadaljuje pa ta dozdevno le poprejsnje misli drugo
polovico. A dalje!
Al, ak dekleta driige oglcdujem,
Zakriti jeze ni ti moc Ijudem.
Spet dva verza, in v njih spet ena, zase cela in popolna,
nova misel. —
Jasno pa zacutimo pac, da smo tu sele dospeli do pravega
zakljucka : nismo li zaznali, ko smo najzadnje dvostisje prebrali>
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 37
da njega (sicer resda nova) misel sele skonca in dopolni po-
prejsnjo? Da ste si s poprejsnjo kar in kakor ena polovica
h drugi? In naj je prav prva polovica sama zase v sebi cela in
samostojna, in naj je prav taka tudi nji odgovarjajoca druga
pol : vendar sta vsaka zase le po ena polovica, in obe vkup
sele — ena celota. Prva polovica (t. j. prvo izmej zadnjih dveh
dvostisij) izreka eno dejstvo, a cela in vsa samo ter le eno;
druga polovica (t, j. drugo izmed zadnjih dveh dvostisij) pa neko
drugo dejstvo, a ravno in natancno cela in vsa — spet le eno
samo! Obcrtaj si to v svojem, pred teboj odprtem Presernu!
Nic naj ti ga ne bo skoda . . .
Mi pa vrtajmo dalje: Kaksna je relacija in stika mej obema
zadnjima mislima? Pomisli sam ! Kaj ne, spet — kontrast,
ki ga je poet tu celo izrazil z onirn krepko odlocenim „A1"
na celu poslednjega gorenjih dvostisij, za prehod iz prve v
drugo misel, izmej katerih je vsaka le po ena polovica neke
vece, strogo dvopolovicne celote; in vez, ki ju obe spaja v eno,
trdno in krepko sceljeno celoto, je ravno — mejsebojni njun
vsebinski kontrast.
Koliko „tvarine" (prostora) pa zaobsegata v gazelici te dve
misli? Obe vkup — stiri verze ali dve dvostisji. A vsaka zase?
Vsaka ravno po eno, cisto polovico : po dva verza ali po eno
dvostisje. Zatorej je ta celota ravno in natancno ze sama ter
tudi V vseh svojih delih — se enkrat tako velika kakor ona
neposredno pred njo stojeca: „0d delec . . ."
Tista celota obsega eno dvostisje, ta pa dve. Tam imamo
sicer tudi dve misli, kakor tu; a prva misel steje en verz, t. j.:
pol dvostisja, tu pa prva ze dva verza ali eno celo dvostisje;
in druga misel tam spet le pol, tu pa spet eno popolno dvo-
verzje! Seve, „slucaji" ! — In kakor loci tam prvo pol od druge
— dvopicje, tako tudi tu prvo pol od druge spet istotako
locilo. Stoji pa tam zato le dvopicje na koncu prvega verza,
t. j. na koncu prve polovice vse tamosnje celote, na koncu
polovice tiste, ki obsega prvo izmej tamosnjih misli; tu doli
pa imamo dvopicje na sklepu prvega dvostisja, t. j. prav ko
tam — na koncu prve polovice vse celote, na koncu polovice
tiste, ki obsega (tukaj spet prav ko tam) prvo izmej tamosnjih
misli, dasi seveda — neko drugo misel. „Slucaji . . .!" — Vez
pa, ki veze obe misli in hkrati oba polovicna dela tam v oni
celoti, je — prav ravno tista kakor tu v drugi tej veci celoti :
kontrast vsebinski, ki ga tam gori prvic poetu ni bilo treba
izraziti — radi neposredne blizkosti obeh si kontrastnih misli,
a pac pa trebalo tu v drugi celoti, in sicer iz dveh razlogov :
ker je tu vsaka posamna misel ze bolj razsezna ko tam, in ker
je tu poet hotel in moral naglasiti. da sta te dve misli vkup —
ena celota, ter da spada dvostisje „Ak v tebe ..." k naslednjemu,
38 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
ne pa k poprejsnjemu dvostisju. Zadostovalo mu ni vec tu sama
isto locilo (dvopicje) ko prvic, poudariti je moral kontrast ze s
posebnim izrazom : „A1" !
Nisem hotel mimo teh paralelnih si enakosti nalasc ne
brez posebnega naglasa. Zakaj? Ker so to pac prelepi „slucaji"
umetniski! Saj seveda pac ni, da bi v teh umetniskih kva-
litetah iskali kake posebne, zavestne misli in zaosnove
Presernove! Vse to je prislo pri njem vse kar tako iz rokava . . .
Kaj ne?!
In sedaj — sklep. Za poprejsnjo krepko piko odkrhne
se zadnje dvoverzje :
Tako, al Ijiibis me, al me sovrazis,
Kak bi ti vstregel, siromak ne vem.
Spet eno cisto dvostisje za zakljucek. A kaksno je razmerje
mej njega vsebino in vsemi dosedaj spoznanimi mislimi vse
umetnine?
Dvostisje prvo zacenja umetnino s to-le vsebino: Oci
so tista ocitna prica, ki ti jo je vprasati, ce hoces o dragi ti
dusi izvedeti: ali ti je upati Ijubezni njene; saj iz oci govori
cloveku dusa. Oci njene je poet o tern prasal ze veckrat, ne
le enkrat; toda v kontrastu z obco izkusnjo iz oci njenih
vprasanju svojemu ne izve odgovora, Zakaj to? Kako to?
Odkod ta izjema v tem osebno nj ego vem slucaju?
To je — uvodna misel.
In zdaj slede dejstva, ki naj obrazloze in ki naj iz njih
razvidis, zakaj mu ni mogoce iz njenih oci izvedeti odgovora,
ki si ga poet isce v njih.
I. dejstvo: Kako mu govore njene oci, ce si v njih isce
tistega zazeljenega odgovora iz daljave; in kako, ce si ga —
iz blizine (Dvostisje drugo).
II. dejstvo : Ako gleda njo, umakne mu v stran obraz in
z njim oci svoje, da si v njih tistega odgovora brati niti ne more
(Dvostisje tretje).
III. dejstvo (ki veze kontrast s poprejsnjim, ravnokar
izpovedanim): Ce pa ogleduje dekleta druga, in ne — nje,
jej govori iz njenih oci — jeza (Dvostisje cetrto).
S to trojico istovrstnih si dejstev je ves ta del
poet oznacil prvic kot eno vsebinsko celoto; drugic pa je
naglasil tudi te celote trodelje ■ — naravnost ocem vidljivo.
In sedaj zadnje, peto dvostisje — za sklep. Iz
ravnokar izpovedanih treh dejstev deducira poet tu kot posle-
dico ravno ono gori v uvodnem dvoverzju konstatirano izjemo :
iz oci njenih ne izve zaradi nastetih dvoumnosti in protislovij
gotovega odgovora vprasanju uvoda: „ali smem Ijubiti te". In
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 39
to vprasanje zdaj tu v sklepu poet naravnost ponovi : „A1 Ijubis
me, al me sovrazis" ! Prehodna besedica „Tak6" res zdaj tu
naravnost povzame in izrece oni iz uvoda vznicajoci „Zakaj?",
ki ga je poet gori pa zamolcal: saj zakriva ta „tak6" tu isto
misel, ki jo sicer izrekamo z deduktivno besedo „zat6" ! Tice
pa ta, na celu dvostisja z loci lorn osamosvojeni „tak6"
(= zato) pred oba sklepna verza; ponoviti si nam ga je v
drugem :
Zato, — ali me Ijubis ali sovrazis, ne vem ;
zato, — kako bi ti vstregel, siromak, ne vem;
ali naj se ti blizam ter te Ijubim, ali pa naj se te izogibam —
ter ne mislim nate . . .
Naglasim naj se, da se skoncuje prvo (uvodno) dvostisje
z isto besedo kakor zadnje (sklep): zvem — vem.
Iz vseh teh dejstev pa izvajam ta-le arhitektonski obraz :
Uvod (teza) : Oci sim veckrat [sc. tvoje} pra§al, ali smem |
Ljubiti te ; odgovora ne zvem j
Osrednji del: a verza 3.
4.
c
)) verzi 5.
6.
7.
8.
Sklep (rezulrat): Tako, al Ijubis me, al me sovrazis, ) |^
Kak bi ti vstregel, siromak ne vem. |
Primerjaj si to lice s svojimi zacrtki, ki si jih sam si za-
risal s svincnikom v svoj, pred tabo lezeci izvod „Poezij" ! A
zacrtal sicer ob stopinjah mojih misli, toda hkrati na podlagi
svojega presojanja in samolastnega spoznavanja! Ali se
vjema vse? Ce ne, citaj moje misli se enkrat dotu, preden
nadaljujes ! —
Toda, kaj sledi iz te arhitektonske slike?
Prvic to-le: Poet je porazdelil gotove kose in celote vse-
binske redovito na isto kolicino tvarinsko: strogo dosledno
na natancne dvojice verzov. „Uvod" obseza eno dvojico, „sklep"
(kot odmev uvodu) spet eno, a seveda drugo (zadnjo). V ta
objem pa polozi umetnik — spet neko novo, vsebinski samo-
stojno celoto; ta pa je v primeri z uvodom samim veca, in
sicer ravno in natancno trikrat veca celota ; a ravno tako v
primeri s sklepom. Steje namrec sest verzov, ali tri dvojice,
ko uvod in sklep vsaki zase le po eno. Kakor je pa Preseren
V uvodu in sklepu polozil v eno dvojico verzov po eno gotovo,
V sebi zaceto in v sebi zakljuceno skupino misli, tako tudi v
tem osredju. To sem dokazal. Zato sledi iz vsega tega : Preseren
40 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
si je izbral za arhitektonsko merilo ali ,,arhitektonsko enotko"
po dvoje verzov, po eno dvostisje. Ta enotka pa ze zivi v
metriski zasnovi in tehniki gazelski, kot ,,metriski stavek"
vsake gazele! Tista kolicina metriska je to, ki jo spaja in veze
V eno celo enoto — vsaj rima, dostikrat pa tudi se — stalni
refren. Zato je kot ,,arhitektonska enotka" gazele ze v tej
sami organsko utemeljena.
In omenim naj kar tu ze, da nima te dvoverzne enotke
le ta gazela edina za arhitektonsko merilo, ampak — vse
Presernove.
Sledi pa iz gorenje arhitektonske slike drugic tudi to-le:
Tista osrednja, mej uvodom in sklepom lezeca, vsebinski samo-
stojna, iz treh dvostisij zlozena celota — ima tudi sama zase
spet neko svojo arhitektoniko. In kaka in katera ideja arhi-
tektonska, kakov arhitektonski princip je nji — podstava ?
Ze smo naglasili, da dele ona tri v nji nasteta dejstva
vso to celoto na tri — enake dele; od teh treh pa da od-
krhne in hkrati v sebi samem krepko zvari vsebina prvo
dvostisje, odlocevaje to od naslednjih dveh. Dva verza: v njih
dve misli (v prvem prva cela; v drugem druga cela): loci ju
ono, za prvim verzom stojece, tu nam arhitektonski vazno
podpicje; spaja pa ju obe v eno organsko, nerazdruzno celoto
oni mej obema lezeci kontrast vsebinski. — Na koncu tega
dvostisja imamo — piko za locilo.
In kje imamo sedaj v gazeli prvo za tem sledece enako
locilo: t. j. — prvo piko spet?
Ne na koncu koj naslednjega, ampak sele na koncu
drugega dvostisja, neposredno pred — sklepom. Zaobseza
tedaj ta kos dve dvostisji. Dva para verzov: v njih dve misli
za vsebino (v prvem paru prva misel cela; v drugem druga
cela): loci ju pa tu sele za celim prvim dvostisjem stojece,
nam arhitektonski pomembno podpicje; a spaja ju tudi te dve
kontrast vsebinski, ki lezi tu mej obema paroma verzov in
objema tedaj tu obedve dvostisji. Verz od verza v teh samih
loci sibkejse locilo, le — vejica.
Potemtakem nam ta locila, ki so lastnorocno poetova
in ki so taka ko tu 1. 1847 v Poezijah tudi ze v obeh prvih
natiskih (Illyr. Bl. 1833 in Zhbel. IV.) ter tudi v Rudolfinskem,
lastnorocno Presernovem rokopisu Poezij, — ta locila niso le
nayadne vrste locila, le gole, slucajne interpunkcije, ampak vse
kaj vec : i z r a z i 1 a so a r h i t e k t o n s k i h i d e j v tej gazeli, a
idej Presernovih, ter nam potrjujejo jasno ona, iz vsebine ze
deducirana dejstva formalna! Globlji pomen, vsebinsko - arhi-
tektonski namrec krijejo torej v tej pesmi — pike, podpicja
in vejice . . .
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 41
Arhitektonski princip tega osrednjega dela zaosnove je ta-le:
Verzi : 3. ] _ ,
4. ) ^ - '3
Verzi : 5. >
6.
7.
= /s
Z besedami bi se dalo izreci to tako-le : v te gazele
osrednjem delu (c) si stojita oba dela -j.-.'j v istem razmerju
kakor '.: -,!
Nima pa to osredje v sebi glavne misli vsebinske,
ampak ta sledi sele za njim — v sklepnem dvostisju vse
gazele. — —
Opomniti pa mi je se nekaj. Dolocili smo si ze, da je
arhitektonska enotka gazelska Presernu — eden „metriski stavek"
gazelski : dvostisje. Rekel sem tudi ze, da je to v metriski tehniki
gazele utemeljeno.
Gazela, ki o nji govorimo tu, steje pet takih enotk arhi-
tektonskih. Ali ima morda tudi ta petorica kak globlji vzrok?
Oglejmo si posamne verze te gazele. Koliko „metriskih
elementov" (t. j. stopic) pa steje vsakateri?
Oci Sim veckrat prasal, ali smem ... —
Od delec gledas, draga ! me perjazno ... —
u — |u — |u — lu — |u —
Po pet celih! V drugem gorenjih verzov pa pet celih in
ene pol. Iz tega se nam odkriva naslednji zakon o Presernovi
zaosnovi te (druge !) gazele :
Vsaki cell, popolni „metriski element" poedinega
(recimo : prvega) verza, t. j. vsaka poedina stopica njegova, razvij
iz sebe po en „metriski stavek", t. j. po eno ^.trofo.
Posledica tega je: Kolikor je popolnih stopic v posamnem
verzu (t. j. V poedinem „metriskem motivu"), toliko dobi in
imej eel a umetnina — strof. Stevilo stopic v verzu doloca
potemtakem — stevilo strof. Pac skrajna strogost in organic-
nost oblike!
A to zaenkrat — le tu v tej gazeli. To naglasam.
Naj sklenem. Privoscil sem tej gazeli nalasc nekoliko daljse
besedovanje. Zagresil sem pravo tezasko, pristno solsko uro ko
za otroke. A storil sem to, da pokazem, kako nadrobno in
natancno je umetniski premisljena ta nezna stvarica, kar je
vse zaodeto in zakrito pa v toliko dozdevno priprostost in toliko
resnicno poezijo, da se ji vsega tega kar nic ne vidi ! Naglasiti
sem pa posebej hotel oni novi princip nje tretjinsko - arhi-
42 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Pre§ernu.
tektonski, da ustvarim tako — trdno podlago za nadaljnje raz-
iskovanje sebi in hkrati vsem citateljem, ki so dobre „volje".
Na siroko sem hotel poudariti, kaj in kaksna so v tej
gazeli formalna fakta : a dasi le formalna, vendar pa — komentar
vsebini. Tu so, vsaj zame. Naj jih vidi, kdor jih hoce, a kdor
jih seveda noce, pa — naj pusti. Komur so take precizne, s
toliko lahkotno dovrsenostjo obvladane umetniske kvalitete le
„umetnicenje" (!), vrze naj svoje kritikujoce pero na polico.
Ce se pa komu pozdeva, da teh fakt v resnici ni, izpodbije naj
jih — z dokazi; ce jih vidi pa kdo drugacna, omaja naj moj
uk z drugimi fakti; pove naj, kako stvar vidi on: ce je pa ne
vidi in dokler je ne vidi drugace, bodi spodobno tih. A ko se
oglasi, pobijaj fakta — s fakli. Hvalezen mu bom sam za
to — V prvi vrsti, ker sem pouka zeljan in ga cenim in smatram
za storjeno mi dobroto, naj mi pride od tiste strani ki hoce.
Toda, nikar naj mi samo z glavo ne maja in ne skomiga
vzviseno z rameni ter naj mojih rezultatov nikar le nago ne
— sumnici! Tako delo je dokaj lahko. Cutiti umetnost (po-
navljam: umetnost) ter govoriti o tem, kako in kje in v cem jo
cutis, in to govoriti celo po slovensko, no, to pa se mi zdi ze
kaj drugega se ko — samo kritikastriti in se nad zaznavavci
umetnosti obregati.
*
Gazela 3.! Na prvi pogled nas zapuste tu loci la kot
arhitektonski kazipot in kot formalno izrazilo idej arhi-
tektonskih. ,,Poezije" imajo 1. 1847 pravkakor tudi oba prvotna
tiska (v Illyr. Bl. 1833 in v Zhbel. IV.), vsi enolicno piko za
vsakim drugim verzom. S tem je le dvostisje golo oznaceno
in doloceno kot i te gazele „arhitektonska enotka", sicer nic.
Imamo pa vendarle tudi tu neki arhitektonski prst: naglaseno
anaforo „ve", ki je prava posebnost te pesni, nele mej ga-
zelami samimi, ampak sploh v vsej poeziji Presernovi. Izmed
vseh sedem dvostisij je prvo nima in cetrto. Ali naj je to brez
globlje, brez posebne misli — in sicer umetniske misli?
Vzel sem si za kljuc tiste verze, ki so v gazeli brez
anafore, ter pricel s tema dvema :
Prebival'sa moj'ga stenam, mirni je samoti znano,
Tudi nepokoju mesta ni novica, de jo Ijiibim.
Kje stoji ta arhitektonska enotka? Ravno na sredi mej
gazele sedmerimi dvostisji, ter loci vso umetnino v dva, strogo
si enaka dela: pred sabo steje tri, in za sabo spet tri sebi
po velikosti enake kose. Ta spoznana kvaliteta mi je kazala
nadaljnjo pot, in pa, seve, kot vedna in p r v a vodnica : v s e b i n a
posamnih delov. A vsebina cetrtega, na sredi lezecega
dvostisja pa je ta: v prvem njega verzu pove poet, da je tista
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 43
,,zalostna resnica" znana mirni samoti njegovega stanovanja ;
V drugem verzu pa: da to resnico vedo tudi izven sten sta-
novanja njegovega ze — po mestu nemirnem. S to vsebino
pa poet V prvem verzu zdruzi in zajame v en stavek — vse
misli prvih treh dvostisij, ki leze pred doticno vrstico;
potemtakem sklene v tisti vrstici sami — vse poprejsnje misli.
V drugem verzu pa lezi kal, ki se iz nje razvijo navzdol vsi
nadaljnji stavki. V prvem delu gazele imenuje namrec poet
vse tiste case, ki jih prezivlja doma, v mirni samoti (noc, zarja,
jutro, poldne, mrak, vecer: „mracni hlad vecera"); v drugem
delu pa kraje in stvari, ki so vsi izven njegovega stanovanja,
V — „mestu" (pot, koder draga hodi ; mokri prag nje hise;
vsaki kamen blizo njega; stezica, ki njega mimo vodi; sploh :
vsaka stvar). Dispozicija vsebinska vse umetnine je tedaj
potemtakem skrita v tisti sredi (v cetrtem dvostisju) kot vse
umetnine vrhu!
A se vec. Kakor nimata ta osrednja dva verza, tako tudi
ne prva dva, pricetna dva — anafore ,,ve". Poglejte to!
Dobro ; s tem se spet ta dva v gazeli odkrhneta od naslednjih.
In preostanejo se stirje (t. j. dve dvostisji se); ti stirje verzi pa
— imajo tisto anaforo — vsi? — ne vsi, ampak le prvi trije:
zadnji ne; a ta je — zadnji v koncu prvega celotnega kosa
arhitektonskega, zadnji — pred onim osrednjim dispozicijskim
dvostisjem (v 6. verzu). Kakor prvi, uvodni verz tega dela ne,
tako nima anafore ta njega zadnji verz : s tem odgovarja tu
soglasno zacetek — koncu !
A kako pa zdaj tretji del, ki sledi za osrednjo dispozicijo?
Vsi verzi razun zadnjega imajo tu po vrsti: ,,ve" na svojem
celu; le eden ne: dvanajsti ne, ki mu je poet skrhal cisto
anaforo tako-le: „Ino ve, ki memo vodi me stezica, de jo
Ijiibim." Zakaj to? Umeti je, zakaj je nima zadnji verz te
gazele : zato ne, ker je — zadnji ; s tem je oznacen za sklep
vse pesmi in hkrati zadnjega nje dela, kakor so verzi 6. in 8.
z istim sredstvom oznaceni kot zakljucki prvega in drugega
arhitektonskega odstavka vse umetnine ; tudi dobi na ta nacin
prvi, uvodni verz: ,,Zalostna komu . . ." svoj soglasni odmev
V sklepni tej vrstici. A zakaj pricetek brez anafore — v 12. verzu?
Iz istega vzroka; oznaciti mu je naloga — konec nekega tarn
dovrsenega arhitektonskega dela, kar se docela vjema tudi z
vsebino: poprejsnji stirje verzi nastevajo posamne, dolocene
stvari (s katerimi doloca kraje), tu pa posplosi poet misel z
izrazom : ,, vsaka stvar"; a povrhu stoji zadnja misel gazele se
V kontrastu z vsem, kar pripovedujejo poprejsnji verzi: vse
jo ve, le — ona je vedeti noce tiste zalostne resnice. Enako
imajo pa tudi oni, tem stirim v I. delu odgovarjajoci verzi —
sorodno vsebino: vsi nastevajo posamne, dolocene case!
44
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
Na podlagi teh dejstev dobimo naslednjo arhitektoniko
a) Uvodna verza :
I. del:
,3) casi doloceni („dom"): 3.
4.
5.
6.
II. del: Vrh; vcrzi:
/
7-1
8./
III. del :
[i') kraj i doloceni („mesto"): 9.
10.
11.
12.
a') Sklepna verza:
13.
14.
Toda, I. in III. del imata zase vsaki svojo zaosnovo spet.
Stejeta vsaki po tri dvostisja; in ta se druzijo in dele spet na
dva dela, in sicer na podlagi vsebine, kar sem sicer ze s
povprecno crto gori oznacil :
I. del (a:p = y, :'■,);
II. del ([i' : a' = V:^ : V:,)-
Tako to na podlagi vsebine. Dobil sem pa za pravilnost
tega umevanja se drug dokaz — v Rudolfinskem rokopisu Poezij,
po katerem pa, kakor danes vemo, niso bile tiskane Poezije
(ampak po onem, ki je danes Blaznikov). V tern rokopisu stoji
namrec za drugim dvostisjem podpicje na mestu tiskane
pike, in prav tako v osrednjem dvostisju za prvim verzom na
mestu tiskane vejice. Prvo zdruzi one stiri verze, ki so gori v
I. delu pod [i) v eno ozjo celoto, ker oslabi krepko piko na
tern prehodu mej 2. in 3. dvostisjem, katera sicer za 1. stoji kot
krepkejsa zaseka; drugo pa loci tista dva verza, ki sem jih
oznacil kot dispozicijska, kar potrja mojo trditev, da se ozira
po vsebini prvi navzgor, drugi navzdol ! —
A je li pa dolocila tudi v tej gazeli stevilo njenih dvostisij
(strof) — mnozica stopic v posamnem nje verzu?
Zalostna komu neznana je resnica, de jo Ijiibim . . .
— u|l^u| — uj — u|_^_ui — u||^ui — u
12 3 4 5 6 7 8
Stopic, in sicer tu trohejskih, steje verz tu po osmero
popolnih. Dvostisnih strof pa ima vsa gazela sedmero. Tu tedaj
ni soglasja.
A ce primerjamo to gazelo s poprejsnjo (z drugo), opa-
zimo, da ima ta za rimo se neki stalni odmev, neki refren, ki
zaobseza dve stopici, poprejsnja pa je brez njega. Vsled tega
Avgiist Zigon : Tretjinska arhitektonika v Presernu. 45
dodatka postane prvi verz dvodelen : prvi del gre do rime ter
steje 6 stopic, drugega pa tvori ravno oni refrenski privesek.
In poet je res stel prvi del za glavni kos verza, drugega
pa za neko v sebi enotno celoto sicer, a hkrati za postranski
nekak pristavek glavnemu delu verza. In kaj stori? Razvil je iz
vsake stopice prvega dela prav kakor v poprejsnji gazeli po
eno dvostisje; na mesto celega tistega refrenskega kosa, ki je
sicer dvostopen, pa je postavil (smatrajoc ga za eno samostojno
enoto, a razlikujoco se od poprejsnjega dela in nekako inekvi-
valentno njemu) — eno samo novo strofo. Potrdilo se nam bo
to iz nadaljnih gazel ze se!
Gazela 4.! Ocitno gredo po vsebini in locilih prvi stirje
verzi v eno celoto kot I, del. Primerjaj ! Za tem sledi eno dvo-
stisje kot prehod zase, ki stoji s I. delom v kontrastu po svoji
misli (,,A1 poslusaj mojo spoved . . ."), a pomeni pa navzdol
dispozicijo, napoved nadaljnje vsebine: „spovedi" poetove same.
Ta prehod je II. del vse umetnine. Z dvopicjem se za njim
krepko odkrhne III. del, ki steje spet stiri verze ; tudi teh ne
loci nobeno krepkejse locilo (le same vejice), a druzi jih istost
vsebine: namrec dve primeri iz prirode: a) primera o rozi,
^) primera o slavcu. In sledi potem se ena primera iz druzabnega
zivljenja v) o kraljici; a ta del se loci od poprejsnjih (■/- + ,'i)
— po sintakticni obliki : prej trditev, zdaj retoricno vpra-
sanje (z „al" na celu!); s tem se osamosvoji to dvostisje
kot poseben IV. del. In dvoje parov se, ki ostaneta, tvori
spet eno celoto: V. del; loci ju sicer trdna pika na dvoje, a
veze ju — vsebina, misel, ki preide od roze in slavca in kraljice
spet naravnost na ,,drago" (Julijo) samo.
Iz tega je posneti ponekoliko na podlagi vsebine in po-
nekoliko na podlagi locil to-le zaosnovo :
I.
del.
Uvod : verzi
1.
4.
^^^
II.
del.
Prehod: verza
6./ ^
III.
del.
Sreda: verzi
7.
9. f**
10.
IV
del.
Prehod: verza
lJ:!y
V
del.
Sklep : verzi
13.
15. ( ^
16.
46 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
Ce pomislimo, da je a = b = c, pac spoznamo, da so to —
tri tretjine ene celote, a mej posamnimi tretjinami stoje
dvostisni, prehode iiaglasujoci intermezzi; ti prehodi (x = y) so
si enaki, odgovarjajo si simetricno, kakor si tudi takraj uvod
in onkraj sklep. Za vsak preliod je postavljena po ena arhi-
tektonska enotka, ki obklepa vsaka od svoje strani sredino,
katera steje dve enotki, kakor uvod in sklep. Iz tega je raz-
videti, da imamo tudi tu neko po tretjinah razdeljeno zaosnovo,
a modificirano s tern, da so mej posamne tretjinske dele, kot
nekaki mostovi od ene do druge, vdelani markantni prehodi.
Ce pa gremo iskat mejsebojne blizkosti mej temi predeljenimi
tretjinami, odkrije se nam, da stoji prva (uvodna) zase — po
vsebini, a druga (osrednja) in tretja (sklepna) pa spadata druga
k drugi, ker s prehodom (y) vred izrekata ravno — - ono, prej
napovedano „spoved" poetovo. Glavna misel vse pesmi, nje
pointa, pa stoji v zadnji, tretji tretjini.
Mejsebojna stalna, zavestna proporcionaliteta pa vlada tudi
mej prehodi zase in onimi tretjinskimi kosi zase: za prehode
stoji po ena arhitektonska enotka sama (eno dvostisje), glavni
deli pa, posamne tri tretjine namrec so vsaka zase po se enkrat
vece, obsezajoce vsaka po dve enotki. —
Arhitektonska enotka je tudi tu v tej gazeli : dvostisje.
Steje pa jih vsa gazela osmero. In osmero je tudi stopic v
prvem (in vsakem posamnem) verzu :
Draga ! vein kako per tebi me opravljajo zenice . . .
— u| — u| — u| — u|^uj — u|_'r^u| — u
12 3 4 5 6 7 8
Gazela ta spet nima tistega refrena v koncu verza ; zlaga
se V tem principu torej docela z drugo. In kakor tam, razvije
tudi tu dosledno in natancno poet iz vsake posamne stopice
— po eno dvostisno strofo ! Potemtakem ista organska zako-
nitost: Vsaka stopica je kal in korenika po eni arhitektonski
enotki.
Gazela 5.: „cas hiti"! Zaosnova je tu priprosta. Vrh pesmi
je ono bolestno ocitanje deklici, oni vzklik na celu sedmega
verza: „Deklica prevzetna!". Vsled tega direktnega ogovora
se deli celota na dva kraja : tri dvostisja navzgor, tri — navzdol.
Odmev svoj pa ima ta vzklik, ki stoji tu prav na celu prehoda
v II. del, da, ki sam tvori naravnost prehod ta, kratko in krepko,
— odmev svoj ima gori v prvem verzu, v zacetku I. dela, kjer
stoji (vkontrastu s tem ocitkom) Ijubeznivi, mirni ogovor:
„draga!"
Vsaki del ima po tri enake si odstavke, po tri dvostisja,
tri — tretjine; izmed teh se v prvi polovici odloca vsebinski
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 47
prvo dvostisje od naslednjih dveh; v drugi pa prvi dve od
zadnjega, in sicer spet po vsebini svoji.
Zato dobimo naslednjo arhitektonsko sliko:
II. del. fi')
a) Uvod : verza
1.
2.
^) : . . . verzi :
3.
4.
5.
6.
^
y): . . . verzi:
7.
8.
9.
10.
a') Sklcp: verza
11.
12.
Zaosnova je potemtakem docela simetricna, kakor v obeh
poprejsnjih dveh gazelah, le da je tu simetricna sreda ne-
naglasena (idealna, abstraktna), tarn pa markirana s posebno
traverzo.
Kakor prej ze, imamo tudi v tej gazeli poleg te simetrije
se tretjinski princip, in sicer spet — reciprocni:
I. del (a: li = V. :-A);
II. del Hi' : X = y, : V,).
Poet pricne namrec v tej elegiji o „casa bistrem begu" z
verzom, ki se ozira na neki izven pesni ze lezeci, ubegli ze
cas: „lani" (= v letih, ki leze pred letosnjim letom) si igrala
med otroci. Poet jo je najbrze sam videl kdaj se tako ter pove
to tu kot neki spomin svoj. Cloveku zapre s tern pesnik in
zadrzi vsako misel, ki bi sla se preko tega le lanskega leta tja
V otrocetova prva leta; nehote jo zagledas pred sabo sicer
se kot kratkokrilko, a ne vec, kako oblaci in polaga spat se
svojo — punico: ampak ze kot bodro deklico. Poet ni hotel
vzbuditi slike in spomina o Juliji kot otrocetu.
Iz te misli o bivsih dneh te strmo poklice poet v drugem
verzu s krepko naglasenim, na celu stojecim „Letos" na tla
zive se sedan josti. — Prva tretjina arhitektonska je s tern
potekla. A ze ti je s tistim poklicom podal poet ko v kali —
vsebino neposredno naslednjih vrstic : Sedanjost! Kaj se godi
zdaj ; kaksni so dogodki sedanji ! Zdaj hodijo za n j o ko sateliti
za zvezdo svojo ze, zdaj srca njim vsem strahuje kakor je
Hanibal nekdaj strahoval Rim! Zdaj! Kako hitro je to prislo,
prav ko od lani do letos, „Cas hiti . . ." Ta slika o sedanjosti
pa zaobsega dve dvostisji, namrec obe ostali dve izmed treh
prve polovice (V.^ : Vs)-
48 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
A kakor od lani do letos bo preblisknil v minolost tudi
ta sedanji cas, cas slave in casti tvoje, ti dnevi tvojega cvetu . . .
Tako naglo, kakor si za otroskimi tihimi dnevi, ko te ni se
nihce videl in se ni se nihce zanimal zate, docakala te dni
svoje splosne slave in obcega zanimanja, ker zmagujocega
cvetu, tako naglo — kakor od lani do letos — bos dozivela
spet dni, ko se spet ne bo nihce zanimal zate, ker bos izgubila
sedanjo zmagujoco moc svojo, car sedanjega cvetu svojega:
,,kratek je vsaki cvet", ko ob noc bos iz roze — ovenelo
steblo . . . Bos! Tu prestopi poet iz sedanjosti, kakor je prej
vanjo iz preteklosti, z brzini korakom v — bodocnost. Atu
smo ze V II. delu vse celote, onstran karajocega, krepkega po-
ziva, ki naj bi nekako kar vzdramil, streznil njo, ki je vsa
zamaknjena in kar izgubljena v sladko sedanjost svoje slave,
da preko nje ne pomisli ni z eno mislijo, prav ko da bi ji imela
trajati vecno! A v te sanje ji tu zagromi svarece in karajoce
poet: „Deklica prevzetna! zmisli . . .", pomisli, kako vse to mine,
ter pusti vsako prevzetnost!
Zdaj je pac pomlad se tvoja; a ne dolgo, in srpan
bo tu — tudi tebi, ta sedmi ze mesec v letu (julij, Julija!): in
z njim, pomisli, je ze minila polovica leta — „zacne se leto
starat'" . . .
In ko se to zgodi (zgodilo pa se bo, ce bos prevzetno
odlasala in tako ko zdaj se kaj dolgo cakala!), kaj bo posle-
dica temu?
Minil bo tvoj sedanji, zmagoslavni zdaj in tako mogocni
car, ki zamore zdaj se vnemati ! Ob moc bos ti sedanjo svojo !
To, kar se tice tebe. (Dvostisje prvo druge polovice.)
A kar se tice mene? ,,Starost bo Mahaon (zdravnik) —
rani", rani sedanji moji, rani pevca ubozega. Starost bo ohla-
dila mi in pogasila sedanje zarece hrepenenje srcno, meni
pevcu! In tako bo ostala neizpolnjena moja namera, da bi
resil tvoje ime pozabe, resil je — v pesmih svojih ... To bo
koncni sad te tvoje sedanje prevzetnosti, skoda na moji in na
tvoji strani! (Dvostisje drugo druge polovice.)
Prehodna misel: Ne ceni pa te skode, ki bi te s tern
doletela in ki bi si jo sama zakrivila, — prenizko. Zakaj
pesem je edina moc, ki je vecja ko silna moc casa; edina sila,
ki zmaguje casa silo in jej kljubuje; edina stvar, ki prezivi cas
in pretraja vekove; le pesmi ne more uniciti bezeci, hiteci
cas, ki sicer postara in unici in stre ter odnese s sabo vse, kar
je: tudi nas in spomin za nami o nas, in naj smo se tako
sloveli „svoje dni" — kakor Helenina lepota in junastvc grsko
pred Trojo. A glej, kdo bi danes o njih se kaj vedel vec,
pozabljena bila bi danes ta tolika slava nekdanja — ce bi je
pevec ne bil proslavil; pokopal bi jo bil in odplavil vso brez
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 49
sledu s sabo — cas, ki hiti ... A — da ni pozabljena vsa ta
slava, le pesem sama brani . . . Homer jo je otel pozabe (Zadnje
dvostisje druge polovice).
Zato — „pevca vboziga uslisi, ki ga ranil tvoj pogled" . . .
Ce me ze noces radi mojih lastnosti, ki jih imam kot clovek,
pa me uslisi — radi te, ki jo imam — pred drugimi kot poet. . '.
Saj sicer, ce si izvolis drugega, ne bodo po tolikih in tolikih
vekih vedeli („ko mene in tebe na svetu ne bo") nic tudi o tebi
in tvoji lepoti, ki zdaj tako slovi, kakor ne bi danes po tolikih
vekih nicesar ne o Helenini, ki je radi nje slo celo v smrt
toliko junakov!
To je ena stran vsebine. A nadaljujmo ono poprej ze
zaceto^
Ze misel o srpanu prestopi iz sedanjosti Julijine in hkrati
poetove — V bodocnost. To smo si naglasili ze. A kakor misel
o srpanu, ki bo njej osul sedanji njen cvet in car ter ubil
sedanjo moc njeno, moc inspirativno, tako je tudi misel o
starosti, ki bo njemu pogasila sedanji njegov zar dusevni in
njegovo moc sedanjo, moc produktivno, — le misel se na
bliznjo in najblizjo njuno bodocnost, ki jo lahko se oba dozivita
sama, poet in Julija (in ki sta jo tudi res); in ta misel o naj-
blizji njuni prihodnosti spaja in druzi kot ena misel — dve
dvostisji V eno notranjo celoto : tisti dve, ki ju obe obsega ta
misel, dvostisje cetrto namrec in peto. In ze sta se s tem iztekli
dve tretjini — druge polovice.
Iz te najblizje bodocnosti, ki jo utegneta se oba sama na
sebi ucakati, pa stopi zdaj v sklepu poet ko od pobrezja tja
ven V siroko brezkrajno morje z mogocnim, orjaskim korakom
tja ven v odprto, daljno prihodnost, ki je onadva ne bosta
nikoli docakala in videla sama, ker bo in ki bo tako dalec za
njima, kakor je bila njuna sedanjost b o d o c a lepi, za Homerovih
dni ziveci Heleni in radi nje okoli Troje se borecim in padlim
junakom . . . Ta misel obsega eno, zadnje in sklepno dvoverzje :
tret jo tretjino drugega dela vse celotne umetnine.
Kakor pomeni „uvod" (prva samostojna tretjina I. dela)
po svoji vsebini pogled tja v neko, ze izven sedanjosti Julijine
in poetovT lezeco preteklost, tako tu „sklep" (zadnja, samo-
stojna tretjina II. dela) pogled v daljno, dalec se za njuno
sedanjostjo, a tudi izven nje stojeco bodocnost: vmes pa lezi
(v obeh dvotretjinskih odstavkih) sedanjost njuna in najblizja
jima, takorekoc sedan ja se bodocnost.
S tem sem utemeljil na podlagi vsebine gorenje arhi-
tektonsko lice o tej gazeli. In koncno zdaj o odvisnosti stevila
arhitektonskih enotek" (dvostisij) od kolikosti stopic v posamnem
verzu se tu kratko opombo !
4
50 Avgust Zigon: Trctjinska arhitektonika v Presernu.
Prvi verz te gazele sleje 7 celih stopic trohejskih in se
osme pol:
Med 0- I troci | si i- | grala, | draga! | lani, | — cas hi- : ti;
12 3 4 5 6 i 7 8
Toda, dvostisnih enotek (strof) pa le — sest.
Kaj spoznamo tu novega? Temeljni (prvi) verz je tudi tu
zaradi refrena dvodelen : prvi steje 6 stopic, drugi refrenski pa
1 Vo. In poet je tu kakor v 3. gazeli razvil iz vsakega troheja
V p'rvem delu — po eno dvostisno strofo : tedaj sest dvostisij !
Iz refrenskega priveska je v 3. gazeli izdelal eno dvoverzje,
tedaj eno arhitektonsko enotko; tu pa ta del kar zavrze brez
vsakega vpostevanja.
Iz tega sledi, da je bilo poetu res nekaj nebistvenega, kar
je po potrebi v arhitektoniki celote vcasi vposteval ter izkoristil
za kal — eni novi enotki arhitektonski, drugic pa, ce tega ni
potreboval, kar prezrl, ko da bi tega dela niti ne bilo tu.
Gazela 6. ! Njena arhitektonika je zelo sorodna lieu 4. gazele.
Kakor se loci 5. gazela arhitektonski od 3. le po tern, da je
V peti simetricna sreda nenaglasena, v tretji gazeli pa nagla-
sena: tako se loci sesta od cetrte po tern, da niso prehodi mej
posamnimi tretjinami markirani, ampak idealni, abstraktni.
Gazele 6. arhitektonska podoba je namrec taka-le :
I. del (brez uvoda): verzi 1.
2.
II. del (sklep): verzi 9. i
10.1
ll.|
12.
a=V3
Potemtakem imamo (a + b) : c = -/.3 : Vs ; zakaj ? Prvic :
zaradi vsebine.
Ves I. del, t. j. vseh prvih cetvero dvostisij, ima same
primere, stiri primere, katerih vsaka obsega po eno cisto in
popolno dvoverzje : y.) primera o sadivcu drevesa ; [i) o nomadu ;
y) o kupcu, ki gotov denar steje; ^) o vojscaku. To je ena
organska celota — radi istosti misli.
I
I
Avgiist Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 51
A ves II. del, zadnja dvojica po dvoverznih strof, obrne
zdaj smisel prejsnjih primer na lastno delo poetovo : poje, pa
ne ve, ali dobi zazeljeno placilo za svoj trud, kakor ne
vedo tega oni nasteti delavci o tistem casu, ko vrse vsaki
svoj posel, enako kakor ga on, poet, svojega. In to njemu
zazeljeno placilo je kaksno? Da se nji „smel bo razodeti vsaj
pozneje." A dalje ! Drugic: stvar je taka tudi radi a) vnanje
oblike in 'i) radi locil, s katcrimi je Preseren izrazil tako arhi-
tektoniko kot svojo umetnisko misel v tej gazeli, kakrsno
sem oznacil gori. Kako to?
Prvi verz in zadnji gori imenovane prve tretjine (verz 1.
in 4.) imata oba na celu isto besedo: „A1" ; obklene tedaj ta
anafora vse stiri verze — v eno v sebi zakljuceno celoto. Ker
umetnik ni mogel doseci z vsebino, ki je ista v tej kakor
V naslednji tretjini, nasel si je, da doseze in izrazi svoj arhi-
tektonski namen, formal no sredstvo.
Drugi par verzov tvori spet eno tretjino zase: poet je
to idejo izrazil spet z anaforo, a z drugo in pa drugace kakor
V prvi tretjini: „In", ki stoji na celu vsakega dvostisja, veze
ju obe mejsebojno spet v en kos.
Obe tretjini pa spaja spet v dvetretjinsko celoto, kakor
sem ze rekel, ista vsebina : v vseh stirih parih so po smislu
si e n a k e primere.
Od teh primer pa se odkrhne — applicatio comparationis :
„Lej tak' . . .". A samo v sebi veze to zadnje dvostisje poleg
istosti vsebine se anafora spet: „A1", ki pa ne stoji zdaj tu
{ko V prejsnji tretjini) na celu 1. in 3. vrstice, ampak na celu
2. in 4. verza te celote. Opozoriti je se, da na pricetku tega
odstavka stoji .,Lej", t. j. od vseh poprejsnjih eel razlikujoca
se beseda, ki krepko markira zacetek tu novega dela; na
pricetku drugega para pa imamo „In" (kakor v prejsnji tretjini)
dvakrat: s tem zveze tudi formalno poet ta II. del vse
umetnine s poprejsnjim I. njenim delom arhitektonskim. Pac
dovolj mojstrstva umetniskega, kaj ne! In vse to je — cujte!
— slovensko in nase !
A to se ni ves dokaz. V Poezijah (1847) stoji na koncu
vsakega dvostisja enakomerno — pika. Ne tako v prvih
tiskih, in tudi ne — v Rudolfinskem rokopisu. Vsi ti trije prvotni
viri (receni rokopis, Illyr. Bl. 1833, in Zhbel. IV.) imajo na
mestu pike tiskanih „Poezij" le — dvopicje; ponavljam:
dosledno na mestu vsake pike — dvopicje. No, to izpremeni
situacijo le malo. A prvi tiski imajo eno — izjemo; vsi imajo
na mestu pike za predzadnjim dvostisjem — vejico, da se
-tedaj zlijeta zadnja dva para brez zaseke v en kos: v zadnjo
Iretjino kot eno celoto.
4*
52 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
Ni tedaj po vsem tem dvojbe, da smo pogodili umetnisko-
arhitektonsko idejo prav, namrec: (V..( + Vk) : V3 = Vs • V:i- —
Strof dvostisnih ima 6. gazela spet sest, kakor peta. A
posamni prvi verz steje kot temeljni — prav kakor v poprejsnji
gazeli — sedmero trohejev in pol:
Al bo i kal po- | gnalo | seme, | kdor ga | seje, | sam ne | ve;
1 2 3 4 5 6 II 7 8
In kakor v 5. gazeli razkraja se tudi tu ta verz na dva
kraja: prvi steje tu ko tarn 6, a drugi refrenski del pa IV.
stopice. In kakor tarn, razplete poet tudi tuiz vsakega troheja
V prvem, glavnem delu po eno arhitektonsko enotko, po —
eno dvostisje; drugi del (kot refrenski) pa kar opusti brez
vpostetja.
Potemtakem isti predpogoji arhitektonski tu ko tarn; in
isti zakon tu ko tam ; zato kot posledica — ista obseznost
vse umetnine: sest dvostisij tu ko tam!
In vendar ni lice arhitektonsko tu isto ko tam ! Tam dve
veliki simetricni si polovici — za temelj; a vsaka se kroji se
V sebi po tretjinskem principu (\/., 4- "A : ~U + ViO- Tu pa vzame
poet vso umetnino kot eno celoto, kot en kos, ki ga razdeli
po tretjinah : -/.i + Va ! Naglasam nalasc ta lepi „slucaj", ker
govori jasno vsakomu, ki hoce slisati, 0 — slucajih, ki niso
slucaji! —
Gazela 7. in 1.! Zakaj sem zdruzil te dve, da govorim
tu obenem o njima? Iz dveh razlogov. Ker sta prvic prolog
in epilog Gazelam kot eni vsebinski celoti, drugic pa, ker
imata enako arhitektoniko ! A kaksno? Skoraj da enako kakor
gori 2. gazela; a vendarle ne do pike tako.
Vzemimo si te gazele uvod in sklep zase, a zaporedoma :.
Oci sim veckrat prasal, ali smem
Ijubiti te; odgovora ne zvem.
Tako [= zato], al Ijubis me, al me sovrazis,
kak bi ti vstregel, siromak ne vem.
Po vsebini sta si, kakor smo ze o tem zadosti govorili^
ta dva dela jako blizu; prvi del vprasa: „ali smem Ijubiti te",
drugi nadaljuje v prvem delu (v uvodu) ze priceto misel:
„odgovora ne zvem: al Ijubis me, al me sovrazis." Od tega je
namrec odvisno vse, ali ga ona „ljubi ali sovrazi", ali mu ona
vraca Ijubezen ali ne; od tega je odvisno, ali jo „sme Ijubiti".
A ona — se vede tako, da ne ve siromak, ali je tako ali tako,
ali ga Ijubi ali ne: vede se tako, da ostaja on vedno — v
negotovosti.
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 53
Vmes mej obema deloma, mej uvodom in sklepom, pa
leze dejstva, ki jih na njej (v njenih oceh) opaza, in ki so
vzrok, da ne ve, ali zeli ona, naj se jej pribliza, ali naj se
jej izogne.
Tako V 2. gazeli. — In sorodno tudi tu, v — epilogu :
Kdor jih here, vsak drugaci pesmi moje sodi;
eden livali in spet driigi vpije : ,fej te bodi!"
Jez pa tgbi sami, draga! zelel sim dopasti,
driigih nisim prasal, kaj se jim po glavi blodi. —
Sklep nadaljuje misel uvoda in jo dopolni! Stojita pa si
obe misli mejsebojno v kontrastu, ki ga izraza tudi besedica
„pa" docela jasno. Poet oznaci v sklepu svoje stalisce nasproti —
razlicnim kritikam in zeljam javnosti in posamnih bravcev; ni
mu ob teh pesmih za drugih ugodno sodbo, ampak njemu
je le eno na skrbi, ko poje te pesni, edino le to, da bi njej
ugajale, ogrele nje srce ledeno; „tebi sami zelel sem da naj
bodo po srcu, po godu, po custvu, po dusi te moje pesmice."
A mej te dve, v uvodu in sklepu se dopolnjujoci, a mej-
sebojno V krepkem kontrastu stojeci misli polozi poet osrednji
del gazele, tri dvostisja!
In kaj je teh treh vsebina?
Poet nasteva razlicne zelje in misli o pesmih svojih : kaj
pravi ta, kaj oni, kaj zeli prvi, kaj drugi, tretji o njih ! Izpolnil
je poet potemtakem ta osrednji del z razprezanjem onega
dejstva, ki ga je izrekel v uvodu; uvoda drugi verz je torej
po svoji vsebini nekako dispozicijska kal mej uvodom in
sklepom lezece sredine. In kakor lezita v dispozicijskem verzu
dve si kontrastni misli: a) o hvali, b) o graji, tako se ta
kontrast razpreza tudi v nadaljnem, srednjem delu.
Arhitektonski pa se deli ta sredina na dva dela ; in sicer :
a) verzi:
3.
4.
* 2;
/3
5.
6.
■■
:) verza:
7. \ .;
8. f '3
Poet zdruzuje po njih misli vedno po dva in dva verza
V eno celoto, katera v sebi zacne in zakljuci vsebinski po eno
misel, a formalno — po eno periodo (3 -f 4: ta . . . uni . . .
tretji ; 5 + 6: bo temu...unipa...;7 + 8: Razujzdani . . .
Al tercjalke). Vendar zveze prvi dve izmej teh treh dvostisij
spet ozje mej seboj v enoto, od katere se odloci tretji par
verzov; a s kako mislijo? V prvih dveh dvostisjih obeh nasteje
poet take sodbe, ki se ticejo umetniske kakovosti njegovih
54 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
pesni; v tretjem pa stoji graja o njih vsebini — s stalisca
morale! Poleg tega pa zdruzi tudi na vnanje prvi dve
dvostisji poet s tem, da postavi v konec prvega in konec dru-
gega — neko last no ime, ko sicer v cell pesmi nima nobe-
nega imena vec! A tu: „Pindarova oda" — „V6dnik".
Kar se tice locil, imamo v zadnji izdaji (Poezije 1847) tu
za vsakim dvostisjem krepkejsi odmor: pike, klicaj, prasaj ; za
vsakim prvim verzom vsakega para pa dosledno slabejse
podpicje, le vsklepu — celo samo v e j i c o. V prvih dveh
natiskih (Illyr Bl. 1833 in Zhbel. IV.) je stvar enaka sicer, le
za prvim verzom stoji dvopicje v obeh izdanjih, a za besedo
„prenedolshne" v Zhbel. IV. (kakor tu) podpicje, v Illyr. Bl.
(tcdaj V najprvotnisem natisku) pa — vejica. Moral sem to
omeniti tu radi nadaljnih izvajanj.
Arhitektonsko lice osrednjega dela se pa loci tu (v
gazeli 7.) od onega v 2. gazeli po tem, da stoji tam V:? pred
naslednjim vecjim d votretjinskim kosom, tu pa narobe; tam
tedaj 'U\-U, tu pa -/s : Vs-
In sedaj h 1, gazeli, kot prologu cele skupine Gazel!
Uvod: Pesem moja je posoda tvojiga imena,
Mojiga serca gospoda, tvojiga imena;
Sklep: Bolj ko Delie, Korine, Cintie al Lavre
Bi bilo pozabit §k6da tvojiga imena.
Kako vsebinsko razmerje imamo tu mej obema mislima?
Vzrocno. Sklep pove, z a k a j je vsebina Presernove pesmi n j e n o
ime: ker je poetu njeno ime (t. j. ona sama, ki nosi doticno
ime) tolikega pomena, tolike cene, da se mu zdi skoda, ako bi
pozabili njen spomin; in da bi se njeno ime ne pozabilo, odtod
— njegova pesem, ki naj ohrani, pozabitve obrani njeno ime,
spomin o njej, ko nje vec in njega „na svetu ne bo!"
Mej tem uvodom in sklepom pa lezi spet — trojedvo-
stisij. In kaj nam ta pripovedujejo? Vsa tri govore o imenovani
„posodi" njenega imena ter prorokujejo, kaj bodo posledice
tistega v uvodu izrecenega dejstva. O pesmi svoji, pesmi
njenega imena napoveduje poet troje: V nji bo zanesel po
vsem slovenskem (ali morda slovanskem svetu „sladki glas
njenega imena;" na nji bodo brali narodi „slavo njenega
imena", iz nje bo gorela „svitloba njenega imena" se po
njiju obeh smrti.
Kaksna pa je teh treh misli mejsebojna sorodnost ali pa
morebitna oddaljenost?
Prva misel se tice slave, ki jo bo pesem Presernova o
nji razglasila — na sirino : („od zahoda do izhoda") tice se
„na dalec okrog razglasene slave."
Drugo dvostisje pa ni tako jasno po svojem pomenu ko
prvo. Ali misli poet z besedami : „od naroda do naroda" morda
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 55
istotako ko v prejsnjih dveh verzih proslavo Julijinega imena
— na daljavo in sirjavo, na dalec okrog po raznih slovan-
skih dezelah v sedan josti? Ali misli pa morda izraziti z
besedami „od naroda do naroda" tako svojo misel, ki bi jo
mi izrekli danes z izrazpm: „od roda do roda" = „od gene-
racije do generacije" ? Ce to, potem bi se ozirala ta misel na
bodocnost, nena sedanjost, kamor se ozirata prejsnja dva
verza ! Kaj je tedaj tu Presernova misel? Ce misli poet na
bodocnost, ce tedaj misli z besedami „od naroda do naroda"
kesnejse generacije, ki jih o njegovi dobi se ni, ampak bodo
sele rojene kot vnuki in pravniki in pravnukov vnuki njegove
in njene sedanjosti, umevati nam je potem tudi poprejsnjih
dveh vrstic ,.slovenske brate" kot nas slovenski narod, ne pa
kot „slovanske brate;" poet bi potemtakem z mislijo svojo
objemal tu le naso slovensko zemljo, ne pa vsega slovan-
skega sveta! Ako pa tici v besedah: „med slovenske brate"
Presernova misel na ves slovanski rod, razlagati bi nam bilo
„od naroda do naroda" v istem smislu proslave njenega imena
nasirino, torej kot misel Presernovo na razl ic na pi em en a
si 0 van ska: cesko, rusko, poljsko, hrvasko-srbsko („ilirsko"). . .
Odgovor je potemtakem tu tezaven na prvi hip !
A oglejmo si tretje dvostisje se in njegovo misel. Brez
vsake najmanjse dvojbe meri teh dveh verzov pomen jasno in
ocito — V bodocnost: takrat se, ko bosta oba ze v grobu,
ki zdaj zivita, („ko mcne in tebe — na svetu ne bo" je bilo
geslo prvemu izdanju Gazel v Illyr. BI. 1833!), takrat se bo
njenega imena zar gorel iz njegove pesmi. Ne na siroko in
na dalec po socasno zivi sedanjosti, ampak dalec tja v
prihodnje case bo nosila njegova pesem — glas, slavo,
svetlobo njenega imena.
Po sill mi tu prihaja na misel, kako je Jenko prepel to
vsebino 1. gazele v prvi strofi svojega prologa „Moja pesem"
(1865., 2):
Moja pesem bo nosila
Tvojo hvalo krizem svet,
'Z ust mladencev se glasila
Bo se V casu poznih let.
Prvo misel te pesmi Jenkove o „hvali krizem sveta", o
proslavi njenega imena po sodobno ziveci sedanjosti, izraza
jasno V Presernovi gazeli prvo dvostisje osredja. Drugo misel
gorenje strofe Jenkove imamo ocitno v tretjem dvostisju sredine :
'Z nje svitloba bo gorela se takrat, ko bova
unstran Karonov'ga broda, tvojiga imena.
Toda, kaj pa srednje dvostisje? Kako naj umemo to?
Kakor smo spoznali, meri njega misel lahko na siroko po
sedanjem svetu, ali pa tudi tja v daljna se pozna leta
56 Avgust Zigon : Tretjinska arhitektonika v Presernu.
bod oca; odvisno je to od pomena besedi „od naroda do
naroda". Ali pomenijo te besede kar „od generacije do gene-
racije" bodocih rodov, ali pa kar: od enega slovanskega
plemena do drugega, do vseh, kar jih je sedaj od zahoda do
izhoda? Ali nam je po pomenu in smislu to dvostisje (da
izrecem stvar s pravo besedo), pridruziti k prvemu ali k
tretjemu dvostisju osredja te gazele?
In tu so nam zadnji komentar naslednja dejstva :
V prvem natisku Gazel 1. 1833. (111. Bl. Beilage, Nr. 28.) stoji :
V nji bom med Slovenfke brate fladki glaf sanefil
Od sahoda do is-hoda tvojiga imena,
Na pofodi v slatih zherkah flav'a fe bo brala
Od naroda do naroda tvojiga imena;
'S njc fvitloba bo gorela fhe takrat, ko bova
Unftran Karonov'ga broda, tvojiga imena,
V drugem natisku Gazel leta 1834 v Zhbelizi IV. (na str. 18)
je stvar, kar se tice interpunkcijskih znamenj, docela
en aka.
Kaj bi sledilo iz tega?
Neznatnisi interpunkcijski odm.or (vejica) mej prvim in
drugim dvostisjem bi spajal ono preporno, srednje dvoverzje s
prvim delom; tretji par se potemtakem po Presernovem
odkrsi kot tretja tretjina zase; zatorej :
a) verzi : 3. i
4.
5.
6. I
[:) verza : 7. \ ,
8.1 ■•■
Potemtakem bi bilo torej umeti „slovenske brate" kot ves
slovanski svet, a besede „od naroda do naroda" bi mislile
na posamna slovanska plemena. Zakaj ? Ker kaze prosta
vejica mej obojim prvim dvostisjem, da nam je zdruziti prva
dva para v eno celoto vsebinsko. A kaj pa bi bila vsebinska
vez mej obema? Ena ter ista misel: da bo pesem Presernova
razsirila njeno slavo — dalec na siroko po sedanjosti,
tja mej vse Slovence in se preko njih meja, tudi mej —
Slo va n e celo.
A dalje. Leta 1847 so prisle mej slovenski svet Presernove
„poezije". In tu ima nas preporni del 1. gazele naslednjo obliko :
V nji bom med slovenske brate sladki glas zanesil
Od zahoda do izhoda tvojiga imena;
Na poGodi v zlatih cerkah slava se bo brala
Od naroda do naroda tvojiga imena,
'Z nje svitloba bo gorela se takrat, ko bova
Unstran Karonov'ga broda tvojiga imena.
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 57
In prav taka je stvar tudi ze leta 1846 v Rudolfinskem
rokopisu „Poezij", ki je ves lastnorocno Presernov.
In kaj sledi iz tega novega, v primed s prvim poznej-
sega dejstva?
Arhitektonsko lice osrednjega dela te gazele se je izpre-
menilo takole:
a) verza: 3. \ j,.
ji) verzi: 5. |
6. I
Ako z besedami povem to misel, glasi se tako : Preseren
je s podpicjem odlocil prvo dvostisje od naslednjih verzov kot
en ariiitektonski kos zase, kot prvo tretjino; nase preporno,
srednje dvoverzje pa je pridruzil k tretjeniu, ter ga spojil z
njim V drugi, od prvega veci, dvotretjinski kos arhitektonski,
ker je mej drugo in tretje dvostisje postavil le slabotno locilo,
— vejico. S tern je pa dal osrednjim dvem verzom enako misel
ali vsaj sorodno — misli tretje dvojice vrstic, ki pa meri jasno
(kakor smo ze spoznali) v — bodocnost! Zato dobi izraz
„od naroda do nardda" pomen besedi : „od generacije do gene-
racije bodocih rodov", a prvih dveh verzov „slovenski bratje"
zaobjemajo le sodobno ziveci, takrat sedan ji nas slo-
ven s k i rod, ne pa vseh slovanskih piemen, ki so zivela
na siroko po svetu v takratni sedan josti.
In ta misel Presernova, to umevanje te gazele, se mi zdi
tudi kronolosko tu bolj na mestu ko „slovanski bratje":
Preseren se je cutil v tej dobi le slovenskega se pevca,
objemal je s svojo mislijo le slovenski se narod, toda hkrati
ze ves slovenski svet, ne le „Kranjce". Dokaz temu
je Sonetni venec, ki je nastal sele za Gazelami, leta 1833.
Kako dokaz?
Omenim naj najpoprej, da ima isto misel, kakor tu v
tem prologu Gazel, tudi v 2. sonetu Venca :
Ran mojih bo fpominj in tvoje hvale
Glafil Slovenzam le prihodnje zliafe,
Ko mi na sgodnim grobi mah porafe,
V njim bodo sdajne bolezhine ipale.
(Prvi natisek son. Venca.)
Ali ni to isto, kar poje v 1. gazeli o svoji pesmi?
V nji bom med slovenske brate sladki glas zanesil
od naroda do naroda tvojiga imena; . . .
'Z nje svitloba bo gorela se takrat, ko bova
Unstran Karonov'ga broda, tvojiga imena.
58 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
Isti dve misli! Saj je pac tu beseda „Slovencam" isto,
kar V gazeli „slovenski bratje" ! Naravnost komentar je ta strofa
Venca — prvi gazeli. Loci se smisel v Vencu le v toliko, da
obrne poet pogled svoj tu ze docela v prihodnjost, in da
zaobjame sir in o slave le z edino besedo „Slovencam", ki jo
je zaobjel v gazeli s celim prvim dvostisjem osredja. In zdi
se mi, da je prav, ker po Presernovo, ce umevamo, da
polaga tudi v gazeli poet glavni povdarek, kakor tu v tej strofi
Venca, na — bodocnost, kar se vjema potem tudi z mislijo
gesla, ki je stalo nad prvo objavo Gazel v Illyr. Bl. 1833:
Ljubesen je bila,
Ljubesen fh e bo,
Ko tebe in mene
Na fveti ne bo.
Krain. Volksspnich.'^)
A hkrati se tudi vjema ta povdarek slave in spomina v
bodocnosti z idejo 5. gazele, kjer imamo na koncu isti akcent
0 vrednosti pesmi:
De Helenina lepota, toljkanj moz pred Trojo smert
Ni pozabljena, le pesem sama brani . . .
E n a k o je poet (kakor se mi zdi, da prica z a d n j a oblika
1. gazele v Poezijah 1. 1847) tudi v tej prvi gazeli — pred vsem
in kot glavno naglasil isto idejo, da pesem da opevanemu imenu
zivljenje in spomin mej Ijudmi tudi dalec za njegovim grobom,
a naglasil tako zivo to s tem, da je tej misli odmeril dve
tretjini, tedaj vecji kos arhitektonski v gazele osrednjem delu,
ko je proslavo na sirjavo naglasil (prav kakor v receni strofi
Venca le z eno besedo „Slovencam") tudi tu v gazeli 1. le z
enim dvostisjem.
To bi bilo pa le eno, a ne edino. Kakor tu v tej strofi,
tako objema Preseren sploh v vsem Vencu s svojo mislijo
vedno in vedno samo svoj slovenski narod, a ne se vseh
Slov anov.
Da to dokazem, oslanjati se mi je seveda na prvo obliko
Venca, na prvi njega natis, ki je (po moji sodbi) dasi nedatiran
do danes, a iz prve polovice leta 1835. In zdaj dokazi o toza-
devni misli Presernovi :
O, deb' Memnosine nam hzhere sale,
Otajat' Kranja nafhiga finove,
Njih in Slovenzov vfih okrog rodove,
S domazhim pcfmam' Orfeja poflale!
De bi nam ferza vnel sa zhaft deshele,
Med nami potolashil rafpertije,
In fpet sedinil rod Slovenfti'ne zele . . .
{Venca 7. sonet.)
Kar je debeleje tiskano, sem naglasil jaz. Pisatelj.
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 59
Ali naj misli poet tu na vse slovanske dezele? Ali ne
govori jasno ona dvojna misel a) o Kranju (= kranjski dezeli)
kot srediscu nasih pokrajin, ter b) o rodovih vseh Slovencev
okrog, namrec okrog „Kranja", kranjske dezele?
A dalje !
Viharjov jesnih mersle domazhije
Slovenfke fo pokrajne ble, kar, Samo!
Tvoj duh je sginil, kar nad tvojo jamo
Posabljeno od vnukov veter brije.
Obloshile ozhetov rafpertije
S Pipinovim fo jarmam flushno ramo,
Od tod famo kervavi punt posnamo,
Boj Vitovza, in ropanje Tiirzhije.
Miniili frezhe fo in flave zhafi,
Ker vredne dcla nifo jili budile,
Omolkniii fo pefmi fladki glafi;
Kar nifo jih saterlc zhafov file,
Kar rafe rosii na mladimu Parnafi,
Isdihleji, folse fo jih redilc.
{Venca 8. sonet.)
In dalje :
Isdihleji, folse fo jih redile
'S Parnafa moj'ga roshize prizlijozhe:
Solse 's Ijubesni fo do tebe vrozhe.
Is domazhije fo Ijubesni lile.
Ne omezhe de tebe pefmi mile,
De tebi vneti ni ferza mogozhe;
De domazhije rod Ijubiti nozhe,
Ki ga Slovenfke niatere rodile.
Isdihleji in slielje lirepcnezhe,
Ime deb' tvoje takrat fhe flovelo,
Ko velo bo oblizhje sdaj zvetezhe ;
Slovenze deb' sa Ivojo vnel deshelo,
K' nji deb' verniii fpet fe zhafi frezhe,
Jim mozh fo dale rafti ncvefelo.
{Venca 9. sonet.)
To SO vsa mesta, kjer omenja Preseren v prvem natisku
Venca Slovencev in slovenscine ; le eno samo nam je se pristeti :
Vremena bodo Kranjzam fe sjafnile,
Slovenfkim pevzam milfiii svesde f'jale.
In pefmi bolj Uovezhe fe glafile . . .
{Venca 2. sonet.)
Tako. In sedaj vprasam : Ali so to razmere slovanske,
ki jih poet tu objokuje? Ali sploh more jo biti te? Ali je le
ena sama misel tu, ki objema vse Slovane? Nobena ne. Le
pomisli sam ! Ali niso to nasi kraji, nase narodnostne razmere
za casov tistih, ki so. bill Presernovi? Analiziraj le misel za
mislijo, pa presodi, ali je mogoce, da bi jo razsiril lahko na
Presernu sodobne Ruse, Cehe, Poljake in vseh njih — razmere
narodnostne^? Ali so boj Vitovca n. pr., ropanje Turcije itd. imeli
kdaj Rusi, Cehi, Poljaki? Ali je bil njih Parnas tiste case —
60 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
res tako mlad? AH je Pipinov jarem tudi nje oblozil? Ali so
Rusov, Poljakov dezele bile pokrajine jeznih viharjev po Samovi
smrti? Res je, da pripovedujejo o drzavi Samovi, kako je segala
od Krkonosev in Karpatov pa do Triglava in morja Adrijanskega.
A je li obsezala tudi Poljake in Ruse? In vendar so ti tudi
Slovani! Ce je resda morda tudi Cehe, a v glavnem je pa le
nase dezele vladal Samo, ker je sama Panonija segala od
Karpatov pa do Adrije.
Ne. V Vencu misli Preseren na vseh sedmerih mestih, kjer
stoje V prvem natisku „Slovenci, slovenscina cela, slovenske
matere, slovenski pevci, slovenske pokrajine", enotno in do-
sledno vedno le res samo nase slovenske dezele, a nikjer ne
vseh slovanskih; le slovenske, ki stavi v kontrast z njimi „Kranj"
(kranjsko dezelo) kot eden, a glavni del vse slovenske zemlje,
in pa — „svoj Parnas". In vendar je Sonetni venec kronoloski
nastal za — Gazelami.
Ves slovanski svet j e Presernov duh zaobsegel
sele V obsmrtnicah tistemu mozu, ki je s svojo
ucenostjo, s svojimi znanstvenimi mislimi objemal
ves slovanski svet:vKrstu, in prej se v nagrobnici
„Dem An den ken des M. Zhop" (1835.)! Takrat je vzkliknil
V svoji poeziji : „Najvec sveta otrokom slisi Slave", in poslal
Crtomira mej r o j a k e Slovence — in dalec cez njih mejo.
In tako, sodim, mislijo tudi „slovenski bratje" v prologu
Gazel res le Slovence, kakor „Slovenci" v prvi strofi 2. soneta
Vencevega; a besede „od naroda do naroda" pomenijo kar
„od ene slovenske generacije do druge generacije bodocih
nasih, slovenskih rodov."
Morda bi mi kdo utegnil omeniti, da so Gazele izsle
leta 1833, ko je bil ze prejjeta 1832 ocenil in Cehom ter
drugim Slovanom pokazal Celakowsky Presernovo poezijo!
Zanesel je v CCM. 1832 glas o njem preko slovenskih meja in
ime njegovo razglasil med druge Slovane. Kaj, ce se Presernove
besede „med slovenske brate" ozirajo ze na to dejstvo, na za-
slovelost njegovo takratno — zunaj slovenskega plota po slo-
vanskih dezelah, posebej med brati Cehi?
Dokazal sem v „Casopisu za zgodovino" (Maribor 1906,
3. in 4.), da Gazele niso sele iz leta 1833; tega leta so le izsle
prvic. Nastale pa so ze 1. 1832, in sicer vseh sedmero, in v
taki obliki ze, kakrsno imajo danes. Kako to? Gazele so bile
prvotno namenjene za Zhbelizo IV., ki naj bi bila izsla 1. 1833,
a je v resnici pa sele 1. 1834 dozivela svoj natisk, dasi — z
letnico 1833, ki jo je in ker in kakor jo je to imel prvi cenzurni
nje rokopis! Povzrocile so to zamudo znane Pavskove in
Kopitarjeve cenzurne sikane^. Imamo pa ze z dne 14. marca
1833 porocilo Presernovo Celakowskemu o dokoncani cenzuri
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 61
Copovi (ki je bil takrat lokalni cenzor Ijubljanski) glede Zhbelizc
IV. (Zb. VI. str. 179). Potemtakem sta bila takrat ze a) obadva
cenzurna rokopisa Zhbelize IV. dogotovijena, b) uradno ze v
rokah cenzure, c) pa tudi ze uradno cenzurirana v prvi
cenzuri. Vse to se je morale dogoditi in dogotoviti v tistih
2\, mesecih 1. 1833, ki leze pred 14. III. 1833. — Iz tega, kakor
iz ciste, dovrsene obi ike gazelic, ter iz njih sed m erostevilne
skupine, a tudi iz jasno premisljene, tocno zasnovane arhi-
tektonike vsake posamne gazelice in pa posebej gazel kot
ene mejsebojno celotne skupine, sem ze tarn sodil, da so morale
Gazele pred letom 1833 ze biti skoncane; da segajo tedaj ze
po obliki, a zatorej predvsem pa po idejah svojih vsebinskih
in arhitektonsko - umetniskih v leto 1832; in sicer vse, tudi
nasa 1. gazela, ta prolog vse skupine, ceprav ne sodim, da
bi bil moral tudi nastati kot prvi del vse celote (dasi stoji na
nje celu) — najpoprej in kot najprva gazela.
Celakowskega ocena o Krajnfki Zhbelizi (1. — 3. bukv.) je
izsla V IV. kvartalu CCM. v Pragi. Toda ne, kdaj je izsla, ampak
to je vazno, kdaj je prisla Presernu pred oci, ko govorimo o
te ocene vplivu na Preserna in ko hocemo dognati pricetek
morebitnega njenega vpliva nanj. In tu imamo dobrodosel datum;
ohranilo se nam je prvo pismo Celakowskega Presernu, tisto
pismo, ki posilja z njim ceski kritik oceno v Ljubljano. To pismo
nosi datum: „Prag den 24. December 1832." In v njem stoji:
„Ich habe iiber dieses Produkt ihrer Literatur (namrec o Zhbelizi) einen
kvirzen Aufsatz in das 4. Heft unserer vatcrl. Museums-Zeitschrift einriicken
lassen, davon Sie beiliegend ein paar Aushangebogcn finden ..." (Let. M.
Slov. 1875; 160/1).
Bilo je tedaj na sv. vecer 1. 1832 to pismo se v Pragi,
odhajalo je ta dan sele odondod. Moralo je po takratnih postnih
zvezah torej ravno nekako za novo leto priti Presernu v roke.
Takrat je potemtakem sele prvic izvedel Preseren o zani-
manju ceskem zanj ! A o novem letu 1833. leta pa sodim, da
je gazele ter tudi njih prolog, nele po vsebini zamislil, ampak
ze oddal Kastelcu, uredniku in prirejevavcu rokopisov Zhbelize
za cenzuro! Sodim tedaj, da misel ^„med slovenske brate" se
ni zaobsegala misli Presernove na Celakowskega oceno in to
cesko pohvalo poezije njegove, ker ob tistih besedah svojih v
prologu Gazel se ni nicesa vedel Preseren o tisti kritiki in o
zanimanju ceskem za njegove pesmi. —
A tudi terminologija Presernova v drugih pesmih, ki jo
rabi za „kranjski svet" in „Kranjce", za „slovensko dezelo" in
svoje rojake „Slovence, brate", a — govorec pa o Slovanih
kot ,,otrocih, sinovih Slave", tudi ta nam potrjuje naso razlago!
Seveda, zahtevalo bi to vprasanje posebne razprave ; zato to tu
le mimogrede omenim! A tudi iz tozadevnega raziskavanja bi
62 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
in bo sledilo, da je Preseren^dvignil svoj pogled na vse Slovane
sele V spomenicah svojih Copu: posebej sele — v Krstu!
Dotlej so ga pekle v prvi vrsti le kranjske (da, celo le lokalno
Ijubljanske) fane, toda vstricno tudi — vseslovenske! Omenim
pa naj, da se dobro zavedam, kako sem se tu dotaknil spet
neke se popolne ledine; zato se ne kaze dosti zaletati tu ob
ta rob. Pocakajmo — pravega dne! . . .
Na podlagi vsega tega, posebej pa na podlagi v Poezijah
1.1847 in V njih rokopisu ze (1.1846) izpremenjene inter-
punkcije — odkriva se nam torej v tej uvodni gazeli kot
arhitektonska misel Presernova — izpod zadnje pile in redakcije
slednjic in koncno ta-le :
Uvod: Pcscin moja je posoda tvojiga imena,
mojiga serca gospoda tvojiga imena;
Osrednji del: a) verza 3. \ ,,
4. ( 3
[}) verzi : 5.
6.
7.
Sklep: Bolj ko Delie, Korine, Cintie a! Lavre
bi bilo pozabit' skoda tvojiga imena.
Osrednjega dela prvo tretjino doloca misel poetova o
proslavi njeni — na sirokost, a zadnji dve tretjini pa spaja
V eno posebno celoto ena ter ista misel o proslavi njeni tja
V davno daljnjo bodocnost. —
Ce primerjamo prologa arhitektonsko lice z onim epiloga,
odkrije se nam kar na prvi pogled potemtakem, da si nista
docela enaki.
V epilogu si stoje tretjinski deli osredja kakor % : V:j> v
prologu pa zdaj (kakor v 2. gazeli) V;, : V:^; tedaj narobe.
Ce pomislimo, da je v prvih natiskih interpunkcija
delila pa tudi prolog prvotno v smislu razmerja 7:} : ^/.j, spoznamo
tu vzrok tiste delitve : poet je hotel tam pac oznaciti, da sta si
1. in 7. gazela v nekem mejsebojnem razmerju, da si druga
drugi odgovarjata arhitektonski, da imata obe isto ali sorodno
si vsaj funkcijo v celoti Gazel : prva da jo zapricenja kot prolog,
sedma pa da jo sklepa in zakljucuje kot epilog, a obe vkup da
sta arhitektonsi<;i obkov ostalim, mej njima obema lezecim peterim
gazelicam. Tako je bilo prvotno. Leta 1847 pa je poet, ko ni
vec stal pod tako zivim vplivom tistih arhitektonskih kakovosti
kakor 1. 1833 se, dal prvo besedo — vsebini; in tako je
pridruzil srednje (tretje) dvostisje — cetrtem.u, kar mu je po
misli doticnih verzov bolj in edino prijalo, kar pa je dalo
razmerje V:? : -Ai, ko ima epilog -/a • V:$- In ravno ta kesnejsa
Avgust Zigon : Tretjinska arhitektonika v Presernu. 63
predrugacba, ta kesneje nastopivsa razlika, ki se jej je poet
1. 1832 in 1. 1833 se upiral, mi je nov dokaz, da umevamo
prav tiste gazele vsebino, ce polagamo glavni naglas na misel
o najvecji vrednosti proslave ,,imena tvojiga" — v bodocnosti.
Se o eni tocki mi je govoriti, ticoci se obeh gazel, kakor
sem 0 isti tocki govoril dosledno ob vseh drugih gazelicah dozdaj :
o stevilu arliitektonskih enotek (t. j. dvostisij) v obeh dveh.
Uvodna gazela jih steje petero, in sklepna — tudi; torej
tudi tu neka mejsebojna jima sorodnost in celo enakost!
To je pa le eno. Ali je to stevilo tudi tu utemeljeno v
stevilu metriskih elementov (stopic) prvega njunega verza?
V 1, gazeli:
Pesem | inoja 1 je po- i suda i| tvoji- | ga i- | mena . . .
I 2 3 4 ■ 5 6 7
Verz steje dva dela: prvi, glavni (recimo: korenski) del
njegov ima cetvero trohejev; drugi del — refrenski del — pa
njih troje.
Ce bi postavil na vsake stopice mesto po eno gazelsko
strofo (dvostisje), steti bi morala vsa ta gazela sedmero arhi-
tektonskih enotek. A poet-umetnik razvije le iz vsakega
izmed trohejev v I. delu po eno strofo: stiri potemtakem! A —
peto pa postavi na celega II. dela mesto: ves refren mu da
le eno samo enotko arhitektonsko, tisto sklepno dvostisje.
Ali nimamo ze enakega „slucaja" v neki drugi gazeli?
Da, V tretji. V tej in v prvi je torej Preseren refrenski kos
uporabil in arhitektonski izkoristil — a obakrat dosledno za
eno samo arhitektonsko enotko, dasi si nista po stevilu stopic
oba enaka : v 1. gazeli ima tri troheje („tv6ji - ga i - mena"),
V 3. pa le dva („de jo | Ijiibim"). Dolzina refrena je umetniku
potemtakem povsem postranska stvar; vzame si celega za —
eno enotko.
Razun v 1. in 3. imamo pa se v dveh gazelah refren:
V 5. in 6. ; a kaj smo tam opazili? Da Preseren tega dela niti
vposteva ne, da ne razvije iz njega niti e n e enotke ne, ampak
ga kar prezre v arhitektoniki doticne umetnine, a prezre ga —
dosledno — celega, ter mu ne da nobenega vpliva nanjo ; in to
spet — V dveh „slucajih", dosledno v obeh dveh. To je druga
in drugacna arhitektonska pozicija umetnikova nasproti refrenu.
Poleg teh imamo pa se tri gazele — brez refrenskega
pristavka; in te so — druga, cetrta in nasa sklepna: sedma.
Opazili smo ob 2. in 4. gazeli, da razvije v obeh poet
dosledno iz vsake stopice prvega verza v arhitektoniki doticne
gazelske celote po eno gazelsko strofo kot enotko arhitektonsko.
Umetnik ostane s tem v soglasju tudi z ostalimi gazelami.
64 Avgust Zigon: Tretjinska ariiitektonika v Presernu.
tudi s tistimi namrec, ki imajo refren: iz vsake tistih stopic,
ki stoje V verzu zunaj refrena, razvije brezizjemno doslej
po — eno arhitektonsko enotko, po eno dvostisje. A kako pa
sedaj tu — v sedmi?
Nje prvi verz steje sedmero trohejev :
Kdor jih I bere, | vsak dm- i gaci | pesmi | moje ! sodi;
1 2 3 4 5 6 7
Iz tega bi sledilo po dosedanji zakonitosti — celih
sedmero arhitektonskih enotek, sedmero strof gazelskih! In
koliko jih ima Presernova gazela v resnici? Le — • petero!
In naglasiti je, da je gorenji temeljni verz — brez refrena!
Kaj tedaj opazimo? Da je umetnik tu opustil cell dve stopici,
a to V takem „slucaju", ko bi tega nikakor ne smel in ne
mogel, ce je imel res kako tako zakonitost v mislih in zavestnem
nacrtu, kakrsno bi rad izvil in dognal tu jaz. Zgromela je ob
tej nenadni izjemi, kaj ne, potemtakem vsa tista moja —
teorija, ali recimo rajsi: domisljija!
Pribiti ter posteno naglasiti je treba resda to izjemo
kot — izjemo, a hkrati tudi kot edino izjemo v vsej Gazel
skupini! Tisti temeljni prvi verz ni dolocil v tej gazeli njene
arhitektonske velikosti. Tu tedaj ni organske zveze . . .
Toda, ima li ta izjema kak globlji vzrok svoj? Kak drugi,
a organski vzrok morda?
Ima ga. In sicer je to tisti, ki sem ga ze gori razlozil:
tisti je, ki je celo arhitektonsko kakovost, nele njeno arhi-
tektonsko velikost dolocal ze a priori: organska namrec
arhitektonika vseh Gazel kot ene celote, ene vse-
binske in arhitektonski-umetniske skupine!
Kot taki sem prvo gazelo pripisal za prolog, a to, sedmo,
pa oznacil — za epilog njen ! Razpravljal sem poprej gori,
kaksna je arhitektonika prve gazele kot Gazel prologa, ter da
je umetnik oviral tam celo poeta v Presernu, ki je hotel — na
kvar jasnosti vsebinski — dati prvi gazeli isto, do picice enako
lice arhitektonsko, kakrsno ima sedma: namrec -/s + Vs^ V3 + V3!
Kesneje da je pa poet dal prvo besedo vsebini, zaradi cesar
smo dobili v Poezijah leta 1847 v gazele prve osrednjem delu
proporcijonaliteto ^!,^ : -/s, a v sedme osrednjem delu pa V3 : V.v
Zakaj pa je hotel Preseren v obeh teh dveh gazelah to isto
lice? Da naglasi s tern neko njuno arhitektonsko mejsebojnost
v celoti vseh Gazel: da je namrec 1. gazela — prolog, 7. pa
— epilog jim!
Tu ob sedmi gazeli pa se nam odkrije nova mejsebojnost
in reciprocnost ter s tem hkrati — nov dokaz za tisto
t r d i t e V , da je sedmo si mislil poet res samkot epilog,
a prvo kot prolog vseh Gazel! Kako to?
Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 65
Ravno tista gori naglasena izjema arhitektonska je novo
dokazilo za mojo trditev! Ni namrec v sedmi gazeli tisti prvi
nje verz organska kal, ki iz nje vzraste tu arhitektonska kakovost
in obseznost pesmi; ampak arhitektonika vseh Gazel kot ene
skupine je, kar tu odloca in doloca arhitektoniko sedme gazele —
kot Gazel epiloga. In da je tu potemtakem vendarle neka
organska zahteva, ki doloci arhitektoniko epiloga kot takega,
0 tern ni potemtakem vec dvojbe; le da ta organska zahteva
ni V gazelici sami, ampak da lezi resda izven nje, a lezi pa —
V Gazelah kot en em samem organizmu ! Epilog bodi
namrec soglasen odmev — prologu! In ta zahteva je
mogocnejsa kot zahteva one sicer organske in dosledne zako-
nitosti, ki smo jo opazili sicer v vseh ostalih gazelah in po
kateri doloca prvi kot temeljni verz vnanjo nje, formalno —
velikost, Prva gazela je kot prolog vplivala tu na svoj arhitek-
tonski odmev, na — e p i 1 o g in njega arhitektonsko kakovost ! —
Ne porusi potemtakem ta izjema v sedmi gazeli one moje
teorije, ampak naravnost potrjuje jo kot — edina izjema
V cell skupini. Exceptio firmat regulam ! Hkrati pa potrjuje
sedmo gazelo kot iz zavestne Presernove misli vznikel
epilog vseh Gazel kot ene v sebi zacete in v sebi enotne
ter V sebi zakljucene celote, ki ima temu epilogu svojemu
soglasen odmev v 1. gazeli — kot svojem prologu!
Zdi se mi na podlagi vsega tega tudi, ko da sta 1. in 7.
gazela nekako vstricno rastli, ter da ni morda prva nastala kot
prva, a zadnja kot zadnja. Pozdeva se mi celo, da je kot prva
nastala tista, ki jo imamo danes v skupini kot 2. gazelo;
zakaj? Ker je ta edina, ki ima j ambsko mero, vse druge pa
trohajsko; nekaka izjema je tedaj ta mej ostalimi gazelami. In
hoce se mi zdeti, da je poet najprej zacel z jambsko mero, a
opustil jo kesneje ter ostal potem dosledno, ker se mu je
kazala bolj primerna tonu in koloritu gazel, pri trohajski.
Izreci sem hotel to, in naj si bo se tako — problematicno.
Dejstvo je pac tu: iscimo mu razlage in dokazov! — —
A preden se locim od te dvojice, od epiloga in prologa
Gazel, naj omenim tu se enega vprasanja, ticocega se 1. gazele
kot prologa!
Profesor slovenske literature, znani „presernoslovec" dr. K.
Oswald je v 2. st. letosnjega „Popotnika" (dne 15. febr. 1907,
str. 42 — 45) presenetil slovenski svet s popisom svojih zaslug
za umevanje Presernove poezije v bistvu njenem, a povrhu pa
se z dvema novicama : 1.) da je „Sonetni venec nastal naj-
kasneje 1. 1833.", in 2.) da Krst ni epos, ampak — elegija!
5
66 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
Prvo scm dokazal jaz lani v „Letnici 1833" (Casopis za zgodo-
vino Maribor 1906), a drugo trdil (in dokazoval vsaj) tudi ze
lani (Zbornik VIII. 1906) v „Tercinski arhitektoniki". G. pro-
fesorju sem jako hvalezen, prav od srca hvalezen za to pridno
razsirjanje mojih rezultatov in idej. O Krstu kot elegiji je
n. pr. cital meseca decern bra 1906 tisto moje dokazovanje,
a meseca februarja 1907 je potrjuje ze s svojim podpisom v
„Popotniku"; le vir mu je zopet ostal v peresu (kar je pa le
malenkost). O letnici Sonetnega venca pa je bil g. profesor
tistega mnenja, ki sem ga jaz izrekel sele lani, ze pred par
leti, seveda — privatno; a mar li na podlagi istih dejstev, ki
sem jih jaz lani vporabljal za dokazila? Ne. Njegov dokaz,
da je „Sonetni venec nastal najkasneje 1. 1833", je mnogo
bolj enostaven :
„Tako ze par let semkaj ucim svoje osmosolce, sklicujoc se pri tej
trditvi na 1. gazelo Presernovo. A gazele je pesnik objavil 1. 1833."
(Popotnik 1907. 43).
Causa finita. Omeniti moram resnici na Ijubo, da jaz
nisem bil nikoli njegov osmosolec, in da takrat, ko sem jaz
pouceval na isti gimnaziji, kjer g. prof. Oswald, ni sam ucil
celo tisto leto nic (radi dopusta), in pa da je bilo to — se
prej ko pred par leti, ko sva bila skupno v istem mestu.
O „letnici 1833" pa nisva govorila nikoli. To tu zaradi skrite
namere njegovih besedi, ki je — preocita.
A k stvari. Ali nam nasa l.gazela res podaja kak datum
za datiranje Venca?
Dejstva so ta-le: a) Gazele so izsle 13. julija 1833 prvic;
b) Gazele so pa bile vsaj 14. marca 1833 ze v rokopisu Zhbelize
IV, gotove (po Presernovem pismu do Celakovskega : Zborn. VI.
179), da, takrat so prisle ze iz prve cenzure, iz cenzure
Copove; c) nastale pa so Gazele vse (s prvo vred) ze leta 1832.
Vse to sem dokazal ze lani v „Casopisu", preden je Popotnik
objavil tisti clancic Oswaldov.
Kaj pa sledi iz gorenjih dejstev, ticocih se Gazel, za Venec?
Ce so Gazele izsle 1. 1833, in posebej ze eksistirale
14. marca 1833 v rokopisih Zhbelize, sledi iz tega, da je takrat
ze bil na svetu ta-le verz 1. gazele, govorec o Presernovi „pesmi"
kot njenega (Julijinega) imena „pos6di" :
„Na posodi v zlatih cerkah slava se bo brala — tvojiga imena."
Toda ta verz ni iz 1. 1833 sele, ampak pac ze iz 1. 1832,
ker so nastale Gazele tega leta.
Dobro. A ce je stvar taka, ne prica ta gazela se nic
0 letnici Venca samega. Zakaj ne?
Predvsem se treba povprasati, ali je sploh njene besede
nanasati na Venec ali ne? Poet govori a) o „pesmi" svoji,
b) 0 dejstvu, da je „pesem" njegova „pos6da" Julijinega
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 67
imena, c) da „na posodi v zlatih cerkah" slava se bo brala
Julijinega imena.
Odgovarjam na to: Ali je besedo „pesem moja" umevati
po njenem pomenu specielno za eno doloceno pesem, ali
kolektivno za vso poezijo Presernovo? Ali meri ta beseda,
tu na celu prologa Gazel stojeca, le na pricujoce Gazele
same, ali — je razsiriti njeno misel na vso poezijo Presernovo,
in sicer vsaj na sedanjo in morda tudi bodoco se, ce ze
ne na preteklo? Da je v prejsnjih dobah poetova poezija
(„pesem" kot kolektivum !) veljala drugim imenom, to je
zgodovinski fakt in to izreka indirektno tudi 4. gazela sama :
„Pred dekleta so imele . . . nam dopasti — pravico" ! To je
Presernova izjava. Potemtakem more „pesem moja" misliti le
sedanjo, in morda tudi se bodoco poezijo. Za svojo osebo
bi jaz umeval to „pesem" tu v prologu Gazel kot besedo,
ki se omejuje nje misel na te same, na vse Gazele sicer,
a le na Gazele, kot eno celotno vsebinsko in arhitektonsko
skupino, kot eno samo, dasi iz vec gazelic sestavljeno umet-
nino! Odmev temu dejstvu bi bil epilog Gazel, ki jih zaklju-
cuje govorec, kakor prolog, spet o Presernovi poeziji in o
njeni kakovosti, ces taka je, da poizkusa njej ugajati : zato
pa govori le o njej sami, in ne o takih predmetih, o kakrsnih
bi si zeleli drugi (a pac ne on a), da bi jim poezija njegova
prepevala I Toda, tu, v epilogu, ima Preseren mnozino:
„pesmi moje", v kontrastu s prologa ednino: „pesem moja"!
Tu zaobsega Presernova misel ocitno da vso dotedanjo,
vso bivso poezijo njegovo; zato — mnozina: „pesmi moje".
Novo pisarijo, Povodnjega moza, Slovo od mladosti, sonete graski
nemskuti, vse te zaobjemlje z resnico soglasujoce — ta mnozina.
A V kontrastu s to mislijo pa stoji druga, ozja misel, tista,
ki jo izreka poet v „sklepnem dvostisju" iste gazele:
„Jez pa tebi sami, draga! zelel sim dopasti,
Driigih nisim prasal, kaj se jim po glavi blodi." —
Ali naj obsega tatrditev vse dotedanje pesmi Presernove?
Tudi Novo pisarijo n. pr., tudi Povodnjega moza, Ucenca, ali
celo — petorico sonetov o graski Ijubezni (Ocetov nasih . . . itd.)?
Po resnici — pac ne. Zato je omejiti teh verzov misel najmanj
samo na tiste pesmi, ki jih je dotedaj pel Preseren o —
Juliji: saj oblika „zelel sim" zre v dotedanjo preteklost!
A koliko pa jih velja pac dotedaj Juliji? Celi dve izven
Gazel. In se od teh dveh je dotlej izsla ena sama: „Ze
miru" (= Perva Ijubezen; Zhbel. III. 1832), „Dohtarja" pa mu
je bil tisto leto zatrl Cop ; vse to sem dognal v tistem, pone-
koliko tudi Oswaldu posvecenem spisu „Letnica 1833". Toda,
kam meri vse to? Da naglasim tu spet se enkrat: Gazele
5*
68 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
SO pravzaprav prva vecja pesem o Juliji! In tej pesmi
je dal poet tisti znacilni prolog o „svoji pesmi" — kot posodi
njenega imena. In tej pesmi da za epilog poet tisti znacilni sklep,
ces: le „tebi sami, draga! zelel sim dopasti". Stem postavi poet
V kontrast s svojimi „pesnimi" (mnozina!) — to svojo „pesem"
(ednina!) pricujoco svojo pesem: Gazele. Kakor pricne
prvo dvostisje vseh Gazel z mislijo edninsko („pesem moja je
posoda . . .")' tako tu poet zakljuci Gazele v njih zadnjem
dvostisju (v sklepu epiloga) z mislijo le o poeziji Julijini v
svoji umetnosti, ki je pa do teg a hipa, do teh besedi Preser-
novih obsezala pravzaprav le eno samo pesem: Gazele...
Tedaj tisto pesem, ki jo to zadnje dvostisje, izrekajoce ono
trditev, da je le njej sami hotel „ dopasti", zakljucuje, a
uvaja in pricenja pa preporna „pesem moja"!
Iz teh razlogov trdim, da se ozira „pesem moja" le na
Gazele, kakor pac misli sklep epiloga (v kontrastu z njega
uvodom tu ze plur. „pesmi moje" = dosedanje) — tudi Gazele,
v katerih se ni oziral, ko jih je skladal, na nikogar, ampak le
nanjo, hotec z njimi ustreci le njej, zadovoljiti le njo, brez
ozira na druge, ki mu bodo nemara to pesem (Gazele) grajali;
a ce le njej ugodi njegova ustvaritev pricujoca, ki jej je
vsebina „njeno ime", potem je dosegel svoj namen.
In to umevanje je tudi v soglasju z duhom Presernove
umetnosti sploh (nele s historicno resnico). Po tern umevanju
zacenja, otvarja umetnino v prologu kot prva nje misel —
misel 0 pricujoce umetnine vsebini, o pesnicah, ki bodo za
tistim uvodom sledile; zakljucuje pa jo vsklepu epiloga
kot zadnja misel vse umetnine — spet neka edninska misel o
iste pricujoce umetnine vsebini: umetnine namrec, ki jo tisti
sklep skoncuje, kakor jo tam oni uvod prologa zacenja.
Tako se umetnina v sami sebi zapricne in v sami sebi spet
zakljuci kot en venec, kot ena vsebinska in arhitektonska
celota zase! In to je docela v soglasju z arhitektonsko funkcijo
1. in 7. gazele v skupini vseh Gazel, ki jim je 1. gazela prolog,
7. pa epilog. — Ce pa razlagamo „pesem" v prologu kot
vso poezijo Presernovo obsegajoc pojem, potem
ne odgovarja prvic to zgodovinski resnici, a drugic pa meri ta
prolog Gazel preko pricujoce umetnine same — tja v drugo
umetnino, v Venec, ter je potemtakem pravzaprav prolog
Vencu ta 1. gazela, a ne Gazelam! To pa stoji v zivem
protislovju ze z nalogo arhitektonsko vsakega prologa samega
po sebi, drugic pa z mestom, na katerem stoji ta gazela — v
celotni skupini vseh Gazel kot ene umetnine, ki bodi v sebi
zapoceta, a tudi v sebi zakljucena.
Tako umevam Gazele jaz, in zato tako tudi ono prvo,
kot prolog vse umetnine!
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 69
Toda, ne govori li jasno naslednje besedilo: „Na posodi
V zlatih cerkah slava se bo brala . . . tvojiga imena" ?
„Zlate cerke" bi bilo mogoce umevati kot slovenski ter-
minus za to, kar sicer izrekamo s tujko „inicijalke", ker so te
V starih misalih in rokopisili pogosto pozlacene. A je li to
umevanje edino mogoce? AH nimajo morda te besede („v zlatih
cerkah") tu prenesenega pomena? Ali ne pomenijo morda toliko
kakor „v lepote bogatih, ko zlato zarecih verzih" se bo brala
„slava . . .tvojiga imena", v lepih, poezije polnih, zanosnih
besedah, ... od naroda do naroda?
Cul sem tudi misel ze, da morda tu „ime" pomeni kar
„sl6ves" (fama), v kakrsnem pomenu je rabimo v izrazih „dobro,
lepo, cisto, slavno, a tudi slabo ali nic kaj dobro ime". Spomni
se tu clovek pricevanja Ernestine Presernove v Spominih njenih
na oceta, ki pravijo o Juliji : „In pa se neko prednost je imela
Julija : njena preteklost je bila brez madeza in graje"
(str. 87). A jaz ne bi hotel tako ostro naglasati razlike mej
pomenom ,, imena" tu v nasi gazeli in pomenom ,, imena" v
epilogu Venca, kjer stoji, da Venec „n6si cerke tvojiga imena".
Ni treba. Domneva se mi celo, da je pomen le ,,cerk" tisto,
kar loci obe mesti, ne ,, imena". V epilogu Venca mislijo
gotovoda resnicne, posamne crke rodbinskega imena Julijinega,
crke napisa: „Primicovi Jul'ji". Tu pa se mi zdi pomen dru-
gacen, bolj sirok, ne tako specificiran po svoji misli; besede,
izraze, verze. vnanja izrazilna znamenja sploh, se mi
zdi da pomenijo tu ,,crke", v kakrsnem pomenu sem tudi med
narodom slisal to besedo (v ednini in mnozini) vec ko enkrat.
In to umevanje se mi vidi tudi s celo sliko, s celo primero, ki
jo vporablja poet v tisti 1. gazeli, docela enotno in soglasno.
Kako to?
Poet primerja svojo „pesem" v tistem prologu Gazel s
,,posodo". Vzdrzujem tu umevanje, da pomeni ,,pesem" tam
eno doloceno umetnino, tisto namrec, ki ji je ona gazela —
prolog.
Gazel e tedaj kot eno celoto, kot eno umetnino, primerja
poet — s ,,posodo". S tem ravno naglasi v prvih besedah, v
uvodu ze prologa, da so vse Gazele ko ena posoda : le ena
sama umetnina, kar pa ni kar tako samo ob sebi umevno,
ampak nekaj tu specificno Presernovega ; n j e g o v a individualna
ideja umetniska je bila to, da zdruzi vec gazel v eno
celoto, v eno umetnino. A kaj je vez, ki jih vse te gazelice
druzi in spaja v eno celoto? ,,Njeno ime"! ,,Sladki glas",
,, slava", ,,svitl6ba — tvojiga imena!" S tem je oznacil hkrati,
ali vsaj namignil na vsebino, na pomen v naslovu stojece
besede: ,, Gazele". Vemo vendar, da je gazela orijentalskega
izvora in da pomeni ,, gazela" kar : „hvalivna, s 1 a v i v n a pesem",
70 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
„hvalnica", nekak „magnificat" ! In res so naslednje gazelice,
ki jim je prva —prolog, slavo prepevajoce pesmice, — slavo
„njencga iniena." Tudi iz te strani meri prva gazelica tja v
srcdino Gazel s a mill, v jedro pricujoce umetnine, a ne preko
njc tja V Venec! Nekaj enakega vidim tu v tej prvi gazeli
kakor kcsnejc v l.sonetu Venca, kjer je za uvod obrazlozil
poet bistvo in arhitektonsko-umetnisko kakovost tarn nasledujoce
umetnine: Sonetnega venca samega, — a ne morda n. pr. kake
druge umetnine, recimo Gazel ali Krsta! Umeli smo to, kaj ne.
A dalje. In ko poet koj v prvih besedah dvigne citatelju
tisto sliko 0 „posodi", da ti kar vstane pred duso, ko da si
ugledal kako vitko grsko vazo, drzi se poet te primere in
slike tudi v nadaljnjem : sledi opis te posode, ne „pesmi"?
„V nji" — ko sladka, opojna vsebina — glas njenega imena.
,,Na posodi" — slava njenega imena; ne — crke njenega
imena (kakor v Vencu), ampak slava njena. ,,Iz nje" pa goreci
plamen, ,,svitldba" — njenega imena.
Ne vem, kako da mi stoji, vsaj meni vedno, ko to berem,
pred duhom — grska vaza . . . vitka in nezna, brez rocajev . . .
a nezna kakor te gazele same ... A na nji . . . vidim grskih
slik okraske . . . okoli in okoli, prizor za prizorom, slika za
sliko . . . Niso grskih bojev slike . . . ne grskih junakov . . . ne
dionizijskih praznikov . . . ampak same apoteoze enega Imena,
ene Lepote, enega Ideala, ene Popolnosti . . . Vprasuje jo poet,
a „odgovora ne zve". Mirna samota njegovega doma... nepokoj
rnesta : mokri prag nje hise (ta staroklasicni motiv !) . . . roza,
ki pri poti raste . . . ki nad potjo leta, ptica ... in stezica, ki
mimo vodi. Zenice pri kofeti, ki opravljajo . . . zbiralisce, ki v
njem ni kraljice . . . Mladenci ko sateliti okoli zvezde . . . Ona
— ko Hanibal . . . Helenina lepota, toljkanj moz pred Trojo
smrt . . . Vojscak, ki ga trobenta vabi . . . itd. ... in pevec teh
gazelic!
In V „zlatih cerkah" teh — le slava nje se bere, povsod
le njena, nad vsemi prizori le njen magnifikat . . .
Iz posode pa svetel plamen . . .
Vem se, da me je kar razocaralo, ko nisem te ilustracije
nasel na naslovu Gazel 1. 1900!
In okoli te „posode", te nezne vitke vaze, nad tistimi
apoteozami, razvrscenimi po vzboklem njenem obocju pa lezi
in se vije venec, „ki nosi cerke njenega imena". Opletel, okrasil
je umetnik to samotno, prej ze ustvarjeno vazo pa sele kesneje
z drugo umetnino, in v to polozil sele — njeno ime, a ne —
na vazo Gazel. Ali naj mar na obeh stoji njeno ime? Naj li
na obeh zari „Primicova Jul'ja"? — Tako sem umeval vedno
te dve umetnini, obe kot eno, kar sta tudi resnicno, a — po
vsebini le, ne po „crkah njenega imena". V slikah bere se
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 71
na vazi slava njena, na vencu pa — ime njeno . . . Da bi
imel Klingerjevo roko in ost njegovega peresa ! Vaza grskolepa,
a ne V grskem, ampak v klasicno mirnem, neznem slogu Gazel . . .
a vendar orijentalska . . . na nji slike o apoteozah Lepote in
Popolnosti ... a plamen iz vrha ... In okoli te vaze je privil
genij umetnikov Venca venec: novo umetnino, ki sele nosi
„crke njenega imena", da okrasi posodo to vse — Popolnosti . . .
Toda, recimo, da obeta tisti prolog Gazel res ze Venec
in njeno ime v njega inicijalkah. A — naglasam : recimo,
d a ! Tako je umela to gazelo ze doba Stritarjeva, in ne sele
dr. Oswald kot prvi; jaz je tie tako. Kaj bi pa potem sledilo
iz tega dejstva, ces da tu Preseren ze obeta Sonetni venec?
Naslednje: da je poet takrat ze nameraval ustvariti svoj
Sonetni venec, ko je pesnil ta prolog Gazelam.
Sicer nic! In kedaj je to bilo? Leta 1832 ze! In ne sele
1. 1833! To izrekam danes kot dejstvo, ki sem je izvrtal,
dognal in dokazal v ,,Letnici" ze lani. (Casopis za zgodovino,
Maribor 1906.)
No, ce je pa (recimo!) poet imel idejo Venca ze leta
1832, ce ga je ze takrat spesniti nameraval, ali sledi iz
tega, da ga je leta 1833 ze res tudi ustvaril? Ne.
Vemo n. pr., da zapocnem lahko letos kako umetnisko
idejo ali da dozorim letos ze kako znanstveno resnico, a —
delo samo, umetnino, razpravo pa izgotovim morda sele po
10 letih. Vzgledov imamo in vemo pac dovolj.
In mar sledi celo morda iz tega, ker je poet Gazele
objavil leta 1833, da je takrat nastal Venec? Tu pa ze ni
vec, da bi izgubljal kako besedico. — — Ljuba logika! —
Zaradi tega, da je objavil Preseren Gazele leta 1833, in
da so nastale leta 1832, bi se danes lahko stala neomajno se
hipoteza Marnova, da je Sonetni venec iz 1. 1839, in naj ga
prav (recimo!) Preseren ze obeta v tistem prologu Gazel in
ga ze namerava tam, v letu tistega prologa, ustvariti z akro-
stihom njenega imena.
Tista trditev in „argumentacija" prof. dr. Oswalda je —
tih, skrit sofizem. Ce obeta res Preseren Venec v tistem
prologu Gazel, (kar pa le recimo! jaz sem druge misli !),
potem nam to prica, da nam je prvo idejo Venca datirati ze
v 1. 1832! Ko sem pisal ,,Letnico" ter dokazoval v nji leto 1833
kot leto ,,Sonetnega venca", varoval sem se skrbno, omeniti
tistih ,,zlatih cerk" v Gazel prologu ; saj pac ne dvojbi dr. Oswald,
da sem vedel takrat zanje tako ze ko danes in prav tako vsaj
ko on. A vedel sem tudi za druge besede Presernove in za
druge date izven tiste gazele! Trdim torej : edino na podlagi
Janeza Copa dveh pisem z dne 1. marca 1834 in 27. marca 1834
in pa iz kakovosti Venca samega nam je mogoce dognati, da
72 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
je Venec ze iz leta 1833 po svojem postanku seve (in to je
edino, kar je tu vazno!), ne pa morda sele iz leta 1834,
iz katerega imamo tisti pismi Jan. Copa. Da ni nastal pred
Gazelami, ki so iz 1. 1832, in tudi ne nastal ze 1. 1831, to pa
potrja sama vsebina obeh umetnin, ker slika Venec ze drug,
nov stadij psilioloski kakor Gazele, a tak, ki je v poetu mo gel
nastopiti in dozoreti sploh sele po oni psiholoski fazi, ki jo
izpovedujejo — Gazele.
Facit: Nikakor in nikolini tnogoce ne iz prologa
Gazel, niti ne iz kake druge gazele izviti trditve ter dognati
dejstva, da je Venec ze iz leta 1833 ter ^-pravin
ravno iz leta 1833, ampak le po tistih Janeza Copa dveh
p i s m i h se da dospeti do fakta, t. j. do prave misli Presernove
in do pomena, ki lezi v Vencevega prologa danes nam
po vsebini jasnem verzu, s katerim je Preseren sam datiral
postanek svojega Venca : v verzu namrec o letu — dvakrat
devetsto tri in tridesetem. Drugega dokazila ni nikjer v
vsej poeziji Presernovi, a do danes vsaj tudi nikjer ne v
vseh nasi dobi znanih virih in dokumentih o Presernu in
njegovi umetnosti. Nisem pa tega izvedel morda pri profesorju
dr. K. Oswaldu, kakor naj bi se — zdelo ! Kar se tice slednjic
sklicevanja na ucence v javnosti (t. j. na vsakdanjost
svojo), pa V svoji gresni ,,nadutosti" (Oswaldov mi epitet:
Popotnik 1907, 42.) — nocem za njim ! Saj nismo pred —
poroto.
To bi bilo eno. Tice se to 1. gazele.
A naj nadaljujem in dovrsim tu se nekaj, kar se tice
vseh Gazel kot ene celote. Skliceval sem se ob raznih dokazih
ze in v raznih razpravah (nele v tej) — na arhitektoniko Gazel
kot ene vsebinske enote in celote. Razpravljal sem o tej
tocki ze gori ter dokazoval to dejstvo iz formalnih kakovosti.
Vendar pa je tem kakovostim vir in podlaga — sele vsebina;
in to mora tudi biti! A naglasil in pokazal nisem tega doslej
nikoli, ker — ni bilo prilike. Zdaj se mi je koncno ponudila
V temle spisu; in to priliko naj tu se uporabim — na koncu
svojega govorjenja o Gazelah in njihovih kvalitetah.
Stritar je povedal Gazel vsebino tako-le:
V teh neznih pesmicah se pesnik zopet obraca do svoje Ijubc.
(Gaz. 1.): Po njegovih pcsmih bo slovelo njeno ime na vcke med narodi.
(2.): On jc med vednim strahom in upanjem, ali jo sme, ali je ne
sme Ijubiti.
(3.): Vse stvari vedo, cesar sama ona noce vedeti, da jo namrec on Ijubi.
(4.): Naj se ne ozira nazaj na njcgovo prejsnje zivljenje; pravo zivljenje
se mu je se le z njo zacelo.
(5.): Minljivo je vse na svetii, tudi njena Icpota; naj torej nc bo ne-
iismiljena do ubozega pevca, ker le on ji more dati neumrjocnost.
(6.): Pa kaj! saj §e revez ne ve, ali here njegove pesmi, ali ne!
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 73
(7.): Se svojimi pesmami ne more nikomur ustreci, ali tega mu ni mari
le ona mu je sodnica.
(Klasje 1866. str. 37 = Zbr. sp. V. 97.)
Da je moral imeti Preseren vsebino ze pred sabo in
nacrt celotni tudi, se preden se je lotil Gazel v posameznih
jim delih (gazelicah), to mi je, kar bi rad iz naslednje siike o
vsebini njihovi pokazal. Zato se locim od Stritarja v toliko-le :
Uvod (gazela 1.):
Pricujoca pesem njegova prepeva, govori o njej; zaslovela bo zaradi
te pesmi ona po v s e m slovenskem narodu, in slovela od roda do roda v
narodu slovenskem na veke, ko ze obeh davno ne bo vec na tern svctu, ne
njc, ne njcnega pevca, (a pac pa se ta pcsem o nji); vrcdna je tega ona: in
skoda bi bilo pozabiti njenega imena, njene cene, vredne sponiina vsaj takega
in se vecega l<ot je katcrekoli v pcsmili ovekovecene zenske.
Sredina (jedro) (gazela 2.):
Rad bi jo (zaradi cene te ter da bi ovekovecil jo v pesnih) Ijubil on;
in veckrat je ze oci njene vprasal, ali jo sme. Toda iz njili nc izve tistega
potrebnega, predpogojnega odgovora: ali ona njega Ijubi, ali ga sovrazi!
Zato ne ve, ko pricenja peti in ko poje to pesem o nji, kako naj bi
pravzaprav pel, da bi nji bilo vsec.
(Gazela 3.):
On njo Ijubi, z vso duso svojo, vse dni in noci, povsod. Zalostna
je zanj ta resnica: ve ze sicer, ker vidi in cuti, njegov tihi dom to in tudi
vse mesto, ki se v svojem nepokoju le malo briga za posamnika; toda ona,
ona sama noce vcdeti in — verjeti tega.
Vrh (gazela 4.):
Zakaj tako — ona? Opravijajo ga pri njej mestne milostive ; pripove-
dujejo jej, da v njegovi Ijubczni ni — resnosti. Ljubil da jc ze to in to in
toliko njih ze, a pustil spet vsako. In sam se jej izpove ter priznava ji sam :
res je to. A zakaj je bilo to tako? Isce si pac clovek sorodne mu duse
in druzice, ko pride njegov cas; ko je on zacel si je iskati, pa nje se ni
bilo V javnosti. In izbiral je mej tern zenskim svetom, kar ga je bilo takrat;
kaj je hotel drugega, ce njc ni bilo! A nasel je le navadne ali srednje bire
zenstvo („vijolice, zvoncke, marjetice . . . strnade scinkovce in druge ptice",i.
Obstal je ob njih le, ker ni bilo se — nje; v casti so mu bile, cislal jib
je, posliisal rad, ker — ni poznal in ni mogel poznati takrat se nje. A da
je bilo tako, kriva je sama, ker nje takrat se ni bilo mej zenskim svetom
njcgove dobe mladostne. Pustil pa je druge, ker je iskal si take, ki bi bila
ko kraljevskega rodu ; iskal je tako, kakrsna je ona, da, ker ni bila nobena
— ona. Prava ni bila doslej nobena zanj, zadovoljila ga ni nobena, ravno
ker ni bila nobena — ona; v nji pa si je nasel, kar si je iskal zastonj pri
drugih, ki jih je ravno zato puscal; nasel si: rozo, kraljico, solnce! Naj se
ne ozira torej na njegove prejsnje „ljubezni" ; odkar je ona uastopila mej
svetom zenskim, odkar jc njo zagledal, so „vzdignile se tudi njemu od oci
temnice" : spoznal je tudi on, da bi ona bila pristojna na prvo mesto, spoznal,
da je ona, le ona vrednii prve in vse Ijubezni, prve casti njegove mej
dekleti, kakor roza mej cvetlicami prve, kakor Filomela mej pevkami prve.')
Ada je ni dobila, kriva je sama, ker se je za njim zakesnela, ker ni prisla
pravocasno: z njim vred istodobno! Naj mu torej tistega njegovega greha ne
zameri, ki so ga razmere — ki ga je pravzaprav zakrivila ona sama — s
prekesnim svojim prihodom.
') Pazi, kako nezno se je tu izognil p3:t besede „slavec" ter jo zamenil
z zenskega spola besedo: Filomela!
74 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
(Gazela 5.):
Naj ga torcj Ijubi ter naj ne bo prevzetna ! Vraca naj mu Ijubezen
svojo ona, ki ga je ranila. Naj ne caka, da se njeinu in nji pricne zivljenja
Icto starati, kar se zgodi ze v srpanu, v juliju, takoj ze potemtakem, ko mine
junij in z njim leta polovica („Dni mojih lepsa polovica . . ." je pa njeniu ze
minula)... Naj ne cai<a, da se i nji ospe cvet, ki je tako kratek vedno, a
njeniu da starost zazdravi njegovo rano, ohladi, pogasi Ijubezen njegovo
sedan jo do nje. On, pevec, pa bo nje cvet, Icpoto njeno ovekovecil, da ne
bo umrla nikoli, da bo slovela, zivela se toliko po smrti njeni, kakor dolgo
je izza Heienine Icpote dni do njiju dobe ; cele davne vekove je prezivela,
Je zdaj ni pozabljena ; a da ni, prihaja odtod. ker se zdaj slovi - - v pesmi.
Le pesem sama to more, le ona ubrani, da lepota ne mine, da prezivi nas
in cele dolge vekove. Zato — naj pevca uslisi!
(Gazela 6.) :
Zato naj bere te gazelice, ogreje naj se jej ob njili ledeno njeno srce
V Ijubezni do njega; ce bo on to vedel, potem bo se le mogel peti take
pcsni, ki bo v njih slovela in zivela na veke ter prezivela sedanjost in vso
bodocnost — njena lepota; ve naj torej, da le ona ga vnema, le ona mu daja
potrebno pevsko encrgijo, od nje da so torej odvisne pesmi, ki naj pojo
njeno slavo, ki naj njene lepote spomin ohranijo preko groba in vekov. Sam
pa naj izve, „al se smel bo, (ce ze sedaj takoj ne !) razodeti vsaj pozneje"
— zasnubiti jo, ko bode sam, kar upa, ker vse kaze da kmalu, socialno
na svojih in trdnih tleh
Sklep (gazela 7.):
Ne ugajajo vsem njegove pesmi; eden hvali, drugi jih grajajo. A kaj
mari njemu to! Njemu je bilo tu in je le eno tu na skrbi: da bi z njimi
njej ustregel. Njej da bi ugodil, njo si z njimi pridobil, njo si ogrel ! Le
to je „zelel", le to je poizkusal — doseci; le eno zelel, a likrati natihoma
upal ter si obetal : „vneti si Ijubezen — lepega dekleta."
Utemeljil sem pac prej ze zadostno, da sta si 1. in 7.
gazela v neki mejsebojni stiki; druga da odmeva v drugi:
prva da je uvodni prolog, sedma pa sklepni epilog vsej
b^kupini Gazel.
Mej njima obema nam jih preostaje se pet. Odlociva
drugo in tretjo v eno, a peto in sesto v drugo celoto : na sredi
nama ostane kot samostojni vrh vse skupine in umetnine —
cetrta. In ta je tudi po obsegu ze najobsirnejsa mej vsemi
gazelami!
A kaj pa, ali se s tem sklada vsebina?
Gorenji vsebinski pregled nam pac to potrjuje! Za uvodom
— dve glavni misli: a) poet ne ve in ne more priti do goto-
vosti, ali ga ona Ijubi; ^) on jo Ijubi, kar vedo vsi, tudi ona,
le da mu ona ne zaupa ter tega noce verjeti.
In sedaj vrh: Zakaj mu ne zaupa? Zakaj mu noce verjeti?
Zaradi dosedanjih njegovih Ijubezni! Nic da ni — resnosti v
njih, tako jej pripovedujejo Ijudje o njem. Kar se tice Ijubezni,
da ne pozna on resnosti („de v Ijubezni moji ni bilo nikdar
resnice"). A cuje naj njegovo spoved, kako je pravzaprav stvar:
Nasel si ni prave zase; zato jih je vse zapuscal in moral
zapustiti. Saj zanj je le ena prava, zanj je ustvarjena in v
Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 75
svet poslana (kakor zdaj vidi, ko je njo zagledal in nasel
ter so se mu od oci vzdignile prejsnje temnice) le — ona;
ce je dal tolikim in tolikim Ijubeznim slovo, dokaz jej mora
biti ravno to, da ni nasel nikjer, cesar je iskal — dokler ni
srecal nje, ker to je bilo zanj le v eni, le — v nji sami
edini ! A sedaj sta se vendarle koncno srecala, nasel jo je
vendarle, dasi po dolgi blodnji. Da pa ni njegova krivda, ce
jo je srecno srecal sele zdaj, ko je prej s tolikiini ze govoril :
saj je dozdaj ni bilo v javnosti; ko bi bila prej se pojavila,
in celo zanj pravocasno prisla ter sodobno ter istodobno z
njim dozorela in dorastla, ne bil bi on prej toliko casa blodil,
bila bi ona prva in — edina. To naj pomisli, in naj ne
bo prevzetna, nadaljuje potem naslednja gazela peta!
Zagovor'ta svoj proti obtozbi, ki o njej poet tu se misli
in sodi, da je edini zid, edina skala mej njo in njim, —
postavil je Preseren v ta kompozicijski vrh vseh Gazel — a
vrh njih kot ene same celote in umetnine ! A kako se je Preseren
V tej sodbi svoji motil ! Bilo je se vse kaj drugega vmes mej
njima, cesar pa takrat se niti slutil ni Preseren : bila — visoka
vddva Primceva, skrbna mati Julijina! . . .
A k stvari! Do tu ni, tostran uvoda seve, a dasi smo
ze prekoracili vrh, nobene besedice o dosedanjih gazelah —
0 pesniku Presernu ter njegovi poeziji, ampak le o samem
cloveku Presernu in njegovih samocloveskih lastnostih. V
nastopni gazeli peti pa preide poet k tej individualni potenci
svoje duse: oslaviti jo hoce po tej svoji zmoznosti, da bo
zivela na veke kot nekaka Helena slovenskega naroda . . .
Ta misel pa se cudovito prepleta z ono, ki sem jo gori
naglasil in ki se tice razmerja Julijinega do Preserna, ces:
Ne bodi prevzetna, ter — odkrij svojo Ijubezen, vracaj mojo
s svojo! Ko je poet neposredno onkraj „vrha" izpovedal svojo
Ijubezen (v gazeli 3.), pozove tu neposredno takraj „vrha"
(v gazeli 5.) njo, naj — mu vraca Ijubezen!
To je ena. A druga misel in vsebina pa je ona o —
pesniski zmoznosti poetovi.
In ta misel se razpreza dalje tudi v sesto in slednjic v
sklepno sedmo gazelo! Potemtakem vidimo, da edini ves ta
del umetnine, kateri lezi za vrhom, ena misel in eh ter dosledno
en in isti govor — o pesniski, osebno Presernu kot rojenemu
poetu dani milosti. Poet se je tedaj tu ze zivo zaveda vsebi;
da, ne le to: poet govori tu o nji kot o nekem starem, prizna-
nem ze dejstvu . . . Znacilno pa je, da Preseren to stran svoje
duse tako krepko naglasa Juliji, in to ze tu, ko jej prvic
razkriva in izpoveduje svojo Ijubezen do nje. —
A kakor v peti, tako imamo tudi v sesti poleg teh misli
o poeziji se nadaljevanje one vsebine o Ijubezni. V peti pozove
76 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu.
poet Julijo, naj se mu nikar vec dalje prevzetno ne umika;
vraca naj mu Ijubezen. Tu pa, naj te gazele cita ter si ob njih
ogreje zanj ledeno svoje srce.
Ta dvojnost vsebine pa je le v 5. in 6. gazeli! V 7. kot
sklepni pa stopi v ospredje ze, kakor bi odsekal, sama vsebina
o pesniih Prcsernovih; le o tern predmetu govori poet v epilogu.
Ljubezni do Julije pa se dotakne le en sam skromen verz se:
„Jez pa tebi sami, draga! zelel sim dopasti" ... kot neki zadnji
se izmed poprejsnje, po vecini prej glavne, a v prvem, pred
„vrhom" lezecem delu naravnost edine vsebine!
A zakaj to v epilogu tako? Ker je in bodi simetricni,
soglasni, sorodni odmev — uvodu, prologu!
Upam, da sem s tern dovoljno podkrepil svojo trditev o
arhitektonski enotnosti in vsebinski skupnosti Gazel kot ene
same umctnine. Nazadnje naj se omenim, da ni Preseren nikoli
izdal kake posamne gazele same zase, ampak koj prvic ze vse
kot eno skupino (Illyr. Bl. 1833); da so tudi v Zhbel. IV. tako,
kakor so prvic izsle, stale ze v njenem prvem rokopisu cenzur-
nem ter tako tudi leta 1834 (dasi z letnico 1833) v nji izsle;
in da so kot ena skupina — in to pac nele radi formalne svoje
enotnosti — izsle tudi v Poezijah 1847. Ta doslednost govori
pac tudi nekaj ! In povrhu vsega tega so imele v prvem tisku
leta 1833 (Illyr. Bl.) se ono geslo na celu svojem; in to geslo
meri po svoji vsebini naravnost tja v vsebinsko sredo vseh
Gazel: ces, zivela bos, draga, v pesnih mojih, ce bodo te
prepevale — Ijubezen; saj IjutDezen je bila in Ido, in dokler
bo ta, zivele bodo moje pesmi, ne bodo jih pozabili za nama,
ne bodo se postarale nikoli, ampak citali jih bodo, dokler
bodo Ijudje Ijubili; in Ijubili bodo, dokler bodo — na svetu ;
Ijubezen bo na svetu (kakor je — bila), ko mene in tebe vec
ne bo . . .
Ta misel je vezilo mej tistim geslom in za njim sledece
umetnine vsebino.
In tu naj se poslovim zdaj od Gazel. Polozil sem si pa
V njih podstavje in podzidje za vse nadaljnje svoje razprav-
Ijanje o — arhitektoniki tretjinski v Presernu.
Gradec, 1. maja 1907.
Ivan Josip Herberstein.
(1630— 1689.)
Spisal Ivan Steklasa.
I.
Ivan Josip Herberstein kot upravitelj varazdinske Krajine
in Vlahi.
Poleg Zige Herbersteina, ki se je proslavil kot spreten
drzavnik in pisatelj, je vsekakor najznamenitejsi Ivan Josip grof
Herberstein, ki je bil general topnistva ter zapovednik iirvaske
in primorske Krajine (od I. 1669 — 1689) ali karlovski general.^)
Ivan Josip Herberstein je bil sin dezelnega namestnika vojvodine
Stajerske Ivana Maksimilijana starejsega in Eleonore baronice
Breunerove. Narodil se je v Gradcu 1. 1630. Imel je sedem bratov,
od katerih sta se dva odlikovala tudi v turskih bojih,
Ivan Josip Herberstein je stopil se kot mladenic (1. 1643)
V red malteskih vitezov ter se posvetil popolnoma vojastvu.
Svoje vojaske pohode je zacel pod cesarskim generalom vojvodo
Lotrinskim, kateremu je bil kesneje pobocnik. L. 1664 se je ze
Lidelezil bitke s Turki pri Sv. Gotardu, in cesar Leopold I. ga
je dolocil, da je vodil 5. maja 1665 turskega poslanca iz Ca-
rigrada na Dunaj, kjer so se zaceli dogovori za mir v Vasvaru.-)
Na Hrvasko je prisel Herberstein in sicer v varazdinsko ali
slavonsko Krajino okoli 1. 1665 za stotnika v Gjurgjevac, kjer
so ga ze sledecega leta tozili Vlahi iz okolice tega mesta, med
njimi se posebno desetnik Ternar, radi izgreda in grdega rav-
nanja.'*) Se istega leta je bil Herberstein premescen v Ivanic
ter postavljen za velikega stotnika; tukaj je ostal do 1. 1663.
') Ivan Josip grof Herberstein se je podpisoval na hrvaskih listinah
takole : Ivan Josef grof od Herbersteina, slobodni gospodin od Neuberga i
Guttenhaga, gospodin Lonkovice, Kreinsa i Fludnice, reda svetoga Ivana
Hierosolomitanskoga po Vugerskoj zemlji gran prior, komendator v Pulstu i
Firstenfeldu, cesarove i kraljeve svitlosti otajni tanacnik i komornik, general
feltcaigmaister, general Hervackih i Primorskih pokrajin i veliki kapetan
Senjski. (R. Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. Knj. II. str. 391.).
-) I. A. Kumar. Geschichte der Burg und Familie Herberstein. Wien
1837. II. str. 35.
^) R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. Zagreb 1879. str. 196.
78 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein.
Od tukaj jc pisal zagrebskemu skofu Petru Petreticu o nastopu
svoje sluzbc ter se mu lepo priporocil v dobro sosedstvo. L, 1663
je postal Herberstein polkovnik v Krizevcih, kjer je sluzboval
do leta 1669. Ob enem je bil nekaj casa namestnik velikega
generala slavonske Krajine grofa Valtera Lesliea ter postal tako
ncodvisen zapovednik te Krajine.
Kakor vsi predniki Herbersteinovi v zapovednistvu varaz-
dinske Krajine, tako je imel tudi on ves cas svoje sluzbe mnogo
opraviti z vlaskimi naseljenci v teh krajih. Vlahi so mislili, da
so po svojih pooblasticah v vsakem pogledu slobodni in ne-
odvisni in da sniejo delati vse, kar jih je volja. Posebno so se
Vlahi odrekali pokornost stotnikom v Koprivnici, Krizevcih in
Ivanicu. Prvi odpor je bil tedaj namerjen ravno proti onim, ki
so jim tedaj izposlovali pooblastice. Po navadi je sodil v pravdah
V prvi stopnji veliki knez stotnije, odkoder se je prizivalo na
krajisko sodisce in potem na polkovnisko.^) Le tega niso hoteli
Vlahi na dalje priznavati, nego so zahtevali in trdili, da mora
veljati, kakor razsodi veliki knez. V javni skupscini so oni sve-
cano izjavili, da ne priznavajo sodbenosti stotniske, da zahtevajo
za sebe vasi Ljubljano in Jugovec, vlast skofa zagrebskega, pa
da se odstranijo katolicani iz Trojstva, kjer je stala starinska
katoliska cerkev, katero je bil pred nedavnim izrocil general
Herberstein katolicanom.-) Veliki knezi so hoteli naseljevati nove
Vlahe iz Slavonije in Bosne, kar jim je pa izpodbijal Herberstein
s pozivom na pooblast, po kateri jim je to pravo jasno za-
branjeno. Dolocilo pooblasti, da si mora vsaka vlaska vas med
Savo in Dravo izvoliti kneza (starejsino), si je razlagal vladika
Stanisavljevic tako, da je ves zemljiski prostor med Savo in
Dravo podeljen staroverskim doseljencem ; zategadelj so se oni
protivili novim naselitvam katolicanov okoli Cazme pri Ivanicu,
pa se radi tega pritozili cesarju Leopoldu I. in bojnemu svetu
V Gradcu. Za narodno vojsko so zahtevali Vlahi posebne
castnike, kakrsni so bili v karlovski Krajini, pa jim tega ni
dovolil Herberstein, ces da bi vsled take nove razdelitve voj-
vodstva nastal nered, a razen tega da ze pri obstojecih konjiskih
cetah ni dobiti nastavnikov, pa da bi postalo tako tudi v na-
rodni vojski. Knez Osmokruc je tozil Herbersteina tudi radi
osvojenja trdnjave Belovara, kamor so hodila eno za drugim
stiri vojvodstva iz okolice na strazo. To je storil Herberstein v
sporazumu z obristlajtnantom Makarom radi varnosti, ker so
Vlahi kradli krscansko deco ter jo skrivaj prodajali Turkom.
Tudi sta naseljevala oba zapovednika po vaseh okoli Belovara
rajse katolike nego Vlahe, ker so bili ti nezanesljivi.') A da se
») R. Lopa§ic. Spomenici hrvatske Krajine. II. sir. 317.
■) R. LopaSic. Spomenici hrvatsl<e Krajine. II. str. 319.
3) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 330.
Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 79
trgovina z deco ne nadaljuje, je postavil Herberstein v Belovaru
katoliskega stotnika, da zabrani to nedostojno ravnanje. Zato
je dobil ta castnik malo generalske zemlje okoli mesta, in
Vlahi so od zdaj se huje rezali na generala, ceravno so imeli
zase se prevec zemlje. Na tozbo Vlahov proti Herbersteinu, da
on zagovarja samo Onega, ki ga obdaruje, in da podeljuje
sluzbe po odkupu, je on priznal, da je dobival neznatne darove
od novih sluzabnikov, ali da na to ni silil nobenega. Slobod-
nemu naseljevanju brez dovoljenja krajiskih stotnikov so se
protivili krajiski zapovedniki ze zaradi tega, ker bi na ta nacin
oni mnogo izgubili od svojili dohodkov, kajti bila je navada,
da je dajala spocetka vsaka nova hisa, kesneje pa po tri vkup
enega vola, ki je bil vreden komaj 5 do 6 tolarjev^ Herberstein
je branil to navado, ces da so castniki zasluzili ta dar, ker so
opravljali mnogo tezavnih sluzb ter bili po cele tedne odsotni
od doma. Sploli pa je bilo mnogo takih ovadb in tozb od
Vlahov, katerim so se pridruzili tudi razni malopridnezi iz pro-
vinciala, posebno pobegli kmetje.')
Najvec so podpihovali Vlahe na odpor njihovi duhovniki.
Omenili smo ze, da sta bila le prva dva skofa Vratanja in
Maksim Predojevic privrzena uniji, a vsi drugi nasledniki pro-
tivniki. A ker je Herberstein hotel Vlahe s silo pounijatiti, so
ga se posebno mrzili. Vladika Stanisavljevic je javno trdil, da
imajo Vlahi pravico do vse zemlje med Dravo in Savo in da
so tudi V verskem pogledu popolnoma neodvisni. Naravno je
bilo, da so postajali Vlahi vedno bolj prcdrzni tudi nasproti
katoliskemu prebivavstvu. Upirali so se placevanju propisanih
davkov svojim vlastelinom ter zahtevali zase le take sodnike,
ki so bili njim povoljni. Da dosezejo svoj cilj, so se prav
pogostoma zbirali in dogovarjali, na kaksen nacin bi mogli
izvesti svoje osnove. Iz takih skupscin so dohajale do pred-
stojnikov tozbe, ki so bile po navadi neosnovane. Takih tozb
je bilo vedno vec, cim bolj je Herberstein opazoval njihovo
delovanje. Protivil se je pa prav odlocno, da se Vlahi zbirajo
na skupscinah, kar je bilo tudi po propisih zabranjeno. V
narodu je vedno bolj vrelo, tako da je ze snoval namestni
general in veliki stotnik v Krizevcih grof Ivan Jakob Galler
(1648 — 1669) V druzbi s Herbersteinom, kako bi se pomnozila
vojska po trdnjavah, da se zatre vsak odpor in da se kaznijo
nemirniki. Obema se je pridruzil tudi se grof Honorij Traut-
mansdorf, veliki stotnik v Koprivnici (1652 — 1665).-)
Med tem je prislo do volitve novega skofa po smrti Sta-
nisavljevica. Za to cast sta se borila arhimandrit Kordic in
mnih Gabrijel Miakic. Hudi prepiri so se vneli med narodom.
•) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine II. str. 320.
-) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 314—316.
80 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
Herberstein je odlocno zahteval, da se izvoli za vladiko zanesljiv
clovck in dober duhovnik, ki bo branil unijo do skrajnosti.
Njegov predlog je bil na dunajskem dvoru sprejet. Za Gabrijela
Miakica sta bila ban hrvaski Nikolaj grof Zrinjski in general
varazdinski Valter grof Leslie (1651—1662), pa sta ga tudi
priporocila na dunajskem dvoru za to cast. Cesar potrdi zares
Miakica za vladiko. Da ni uspel Herberstein s svojim predlogom,
je bil najvec kriv general Leslie, ki je sporocil na Dunaj, da
bi se mogli Vlahi pobuniti ter bi se utegnili z njimi zdruziti
celo vsi staroverci do Moskve, in da bi se slednjic moglo celo
zgoditi, da se vsi zedinijo s Turki. Na ta nacin bi se izcimila
velika vojna, ako se ne da Vlahom vladika po njihovi zelji.
Kordic se je tej izvolitvi uprl in se sam proglasil za vladiko;
s tern je seveda provzrocil med verniki mnogo nemira, zato
so ga tozili sodniki iz Krizevcev, Koprivnice in Ivanica radi
slabega njegovega zivljenja, da dela med mnihi in verniki
zdrazbe, da je bil ze vec let zaprt, da je iz temnice pobegnil,
pa da ga je treba spet zapreti. ') Ta tozba pa je bila brzkone
le ogovarjanje, ker jim je bil Miakic kot odlocen Vlah in samo
na videz za unijo vnet moz bolj po volji. Zato so ga tudi
Vlahi vrlo cenili, in njihovi vojvodi so ga priporocili 1. 1662
meseca septembra zagrebskemu skofu Petru Petreticu ; cudijo
se v svojem pismu, zakaj Petretic brani njihovemu vladiki, da
se poda k patriarhu, kajti kako bi on mogel biti po njihovem
zakonu vladika, ko se ne bi podal tjakaj po starem obicaju in
zakonu. Vlahi so tedaj smatrali Miakica za pravega vlaskega
vladiko, in vendar je on izdal revers o tem, da bo ostal veren
rimski cerkvi, priznavsi na Dunaju vse pogodbe, katere je
priznal tudi njegov protivnik; samo na to se ni dal pregovoriti,
da bo neodvisen od patriarha srbskega. Za skofa z naslovom
vratanjskega ga je slednjic posvetil neki metropolit iz Moldavije,
a potem je prisegel nadskofu ostrogonskemu ter bil potrjen
potem tudi v Rimu. Pri vsem tem pa je bil Miakic ociten
protivnik unije. Herberstein ga je dobro poznal, pa je bil za
to odlocen protivnik njegovega imenovanja za vladiko. Za-
grebski skof Petretic je sporocil cesarju Leopoldu I. o Miakicu,
da je trdovraten staroverec in da se norcuje iz katoliske vere,
katero Vlahi imenujejo rimsko, a katolicane Rimljane, o sebi
pa zatrjujejo, da so pravi kristjani. -) Leta 1666 in 1667 je bil
Miakic zapleten v upor vlaski proti generalu Leslieju in stot-
nikom v varazdinski Krajini, kjer je narod podpihoval na tajnih
skupscinah na upor proti oblastim, katere so mu bile na potu
pri njegovih osnovah. Ko je upor izbruhnil, je Miakic pobegnil
') R. LopaSic. Spomenici hrvatske Krajine II. str. 315.
-) Pismo skofa Petretica od 20. junija 1. 1667 v nadskofijskem arhivu.
Ecles. Tom. XI. stev. 153.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 81
ter prepustil vznemirjeni narod zalostni osodi. Podal se je v
Rim ter ostal na tujem, dokler ni bil upor zadusen.
Cesar Ferdinand II. je podelil med drugimi pooblasticami
Vlaiiom V varazdinski Krajini to, da si smejo v treh vojaskih
zapovednistvih v Koprivnici, Krizevcih in Ivanicu voliti velikega
sodnika in osem prisednikov, katere potrdi general, a tudi
lahko dovoli, da se iznova potrdijo. Iz te svobode pa so si
ti sodniki prilastili toliko pravic, da so prezirali vse oblasti ter
si domnevali, da so oni edina oblast v vsem. Zato je prislo
leta 1666 do upora. Takrat je Osmokruc, bivsi krizevski sodnik
(v Koprivnici in Ivanicu ga ni bilo), zatrjeval, da ni podlozen
niti generalu niti polkovniski sodniji, nego samo cesarju, pa da
je poglavar in zapovednik Vlaiiom ; zatorej je odpovedal vsako
poslusnost in ravnal po svoji volji, prisvajal zemljo med Dravo
in Savo za svojo, pa zato s Hrvati, naseljenimi v teh krajih,
ravnal kot z robovi, zbiral Vlahe, kjer je hotel, ni sodil po
statutih, nego dal pravico onemii, ki ga je bolj nadaril, mesto
8 prisednikov jih je imel kar 30, katere je izvolil narod, a od
oblasti potrjenih ni priznaval. Delal je vse po svoji volji. ^)
Najhujsi vodja upornikov je bil poleg Osmokruca Nikolaj
Vukovic, ki je bil izvoljen za velikega kneza v Ivanicu, a ga
general ni hotel potrditi. Vukovic si je prisvajal velike zasluge,
toda Herberstein mu jih ni hotel priznati, nego ga je imel na
sumu kot glavnega lopova in tata, ki je pribezal v te kraje
iz Otocca, odkoder je moral pobegniti radi svojih zlocinov.
Proti namescenju takih Ijudi se je Herberstein vselej odlocno
uprl, a pri tej priloznosti se posebno, ker je bilo znano, da je
bojni svet odlocno zahteval ze davno poprej, da se Vukovic
kazni najostreje. -) Tudi koprivniski veliki knez Ilija Romanic
ni bil od oblasti potrjen, a sluzbeni spisi pravijo o njem, da
je bil velik prostak in da se je sam vrinil za kneza.
Ti trije uporniki, podpirani od Miakica, so si hoteli pri-
svojiti v varazdinski Krajini vso oblast nad tamosnjim narodom
in zemljo med Dravo in Savo. Zahtevali so od vojaskih po-
glavarjev, da se krajiska sluzba ne prodajaj za denar, marvec
deli po zaslugah, da se plen, ki ga zaplenijo Vlahi, prepusti
le njim, in da se jim puste njihove stare pravice in posestva. '')
Ker se oblasti na te zahteve niso ozirale in je velik del vla-
skega prebivavstva ostal miren, je zacel Osmokruc s svojimi
privrzenci tlaciti narod ter ga siliti na upor; toda zdaj se je
narod vzdignil proti njemu ter si izvolil nekega Vukosana za
protikneza, kateremu je bilo naklonjeno tudi vojasko zapoved-
nistvo. Na ta nacin se je narod razdelil na dva protivna tabora.
') R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 322.
-) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 320.
■) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 315.
82 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herbcrstein.
Osmokruc ni priznal Vukosana, in ker ni hotela nobena stranka
popustiti, je potrdil Herberstein Vukosana, Osmokruca in nje-
gove pri'vrzence pa je dal zapreti. To je seveda narod silno
vznemirilo. 24. aprila 1. 1667 nastane ociten upor proti siotnikom
in posebej se proti velikemu stotniku Herbersteinu, kot upra-
vitelju varazdinske generalije. Privrzenci Osmokrucevi se zberejo
oborozeni v velikem stevilu ter napadejo mesto Krizevce, kjer
zaiitevajo, da se izpuste zaprti njihovi poglavarji, ce ne, pa
bodo pozgali in poplenili vse po okolici. Upornike sta hujskala
najhuje brat in bratranec Osmokrucev. Prvi je bil zupnik ter
je V zvezi z mniiii in vladiko imel velik vpliv v narodu. Ona
sta vzdignila na orozje Vlahe, ki so ujeli Vukosana in nekoliko
njegovih prijateljev ter jim odrobili glave. Po krajini pa so
razsirili glas, da bodo ubili vsakega, kdor se jim bo protivil. ^)
Osmokrucevihi privrzencev se je zbralo iz same krizevske
stotnije vec nego 1500 moz, a poklicani sta bili na pomoc
tudi koprivniska in ivaniska stotnija, da gredo osvajat Krizevce,
kjer je takrat prebival Herberstein.
Toda tudi Herberstein ni miroval, in kakor je bil spreten,
smel in domiseln, je hitro zbral do 3500 katoliskih Hrvatov in
nekoliko vernih Vlahov, katerim se je pridruzilo se 500 skofovih
vojakov iz Ivanica in Dobrave. S temi cetami udari Herberstein
na upornike ter jih pobije popolnoma na roviskem polju blizu
Krizevcev. V osmih dneii je bilo vse ocisceno od upornikov, vse
poplaseno in pomirjeno. Herberstein je dobil v roke vodje, ki
so zdaj izgubili svoje glave po polkovniski obsodbi na tistem
mestu, kjer jo je bil izgubil Vukosan. Med obglavljenci je bil
Osmokruc in oba velika kneza Vukovic in Romanic.
Upor je bil zadusen. Huda tozba se je vzdignila proti
vlaskim mnihom, a posebno se proti vladiki Gabrijelu Miakicu.
Herberstein jim sploh ni nic zaupal, a poznal jih je vrlo dobro.
Kajti se pred uporom se je izjavil o njih v svojem odgovoru
proti ovadbi glavarjev vlaskih v varazdinski Krajini, ces da jim
on dela krivice in da jih preganja, takole: „Oni so na videz
janjci, a v resnici volki, ki so nevarni, kar se bo v kratkem po-
kazalo." Poslednji upor je potrdil to izjavo. -)
Herberstein je hotel zdaj na vsak nacin odstraniti Miakica
ter postaviti za vladiko zvestega unijata. Da uredi vse zadeve
na Krajini po dogovoru visih oblasti, se poda Herberstein
1. 1668 na Dunaj. Tukaj je razjasnil natancno tedanji polozaj
na Krajini vplivnejsim osebam na cesarskem dvoru, posebno
tedanjima ministroma Vajkardu Turjaskemu in Lobkovicu ter
svetniku Miillerju. Pri tej priloznosti je predlozil Herberstein,
>) R. LopaSic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 322-324.
'-) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 317-322. Ta od-
govor je pisal Herberstein v Krizevcih 14. junija 1. 1666.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 83
da se pooblastice Vlahov spremenijo ter nic vec ne volijo vlaski
knezovi. S cesarskim odpisom od 20. decembra 1. 1668 so se
pooblastice zares predrugacile, vendar s to opombo, da se le te
ne ticejo Vlahov, naseljenih po cerkvenih posestvih, zemljiscih
vlastelinov in staroselcev Slavoncev. Volitve starejsin kakor tudi
sodnijske razprave so bile dovoljene po novem pravilu samo
V mestih pod nadzorom castnika. Slednjic je bilo zabranjeno
tukaj vsako daljnje naseljevanje iz Turske brez dovolitve oblasti.
Ti novi statuti so bili sestavljeni ze 14. aprila 1. 1667 na Dunaju
brzkone po nasvetu samega Herbersteina. ^) Obenem so se
pomnozile posadke redovite vojske po trdnjavah, a Vlahom
so se dolocila stalna prebivalisca z groznjo, da bodo izgubili
vse svoje pooblastice, ako samo se enkrat prekrsijo mir.
Teze je bilo napraviti red v cerkvi. Ko se je Herberstein
podal na Dunaj, se je vrnil Miakic iz karlovske Krajine, kjer
je po svoji vrnitvi iz Rima zivel, zopet v Marco. A polozaj se
je zdaj popolnoma izpremenil. Upor je bil zadusen, in od visih
oblasti se je zahtevala stroga pokornost krajisnikov v vsakem
pogledu, pa tudi v verskeni. Vladika Miakic je uvidel, da zanj
ni resitve, ce se ne oklene unije. Zato je pisal ze 19. avgusta
1. 1668 iz Marce zagrebskemu skofu Martinu Borkovicu, „da
ni imel priloznosti pokazati donacije na skofijo, katero je dobil
od cesarske svetlosti," a skofu je obljubil, „da pride o Kraljevem
(20. avgusta) za procesijo, ako Bog da zdravje, pa bo videlo
vase gospodstvo, kaksno Ijubezen in prijateljstvo hoce imeti.
Glede procesije, ki se opravlja o Kraljevem, se trdi, da je hodil
neki skof k tej procesiji, zakaj ne bi tudi Miakic, ako je volja
vasega gospodstva. Povsod sem hodil na procesije, kjerkoli
sem bil, tudi v Rimu in povsodi, zakaj ne bi tudi tukaj hodil.
Znamo, da je ena vera, en Bog." -)
Toda vse to laskanje skofu zagrebskemu ni nasproti Miakicu
nic pomagalo. Herberstein je delal proti njemu, ker ga je
dobro poznal, kako je nezanesljiv. Toda ravno, ko se je Her-
berstein najbolj trudil, da ga odstrani iz varazdinske Krajine,
in da zopet ozivi prava unija, zadene 28. aprila 1. 1669 smrt
tedanjega karlovskega generala grofa Herbarda Turjaskega. Na
njegovo mesto pride ze 9. junija istega leta Ivan Josip Her-
berstein, za katerega se je bil zavzel najodlocneje minister
Vajkard Turjaski. Novoimenovani general ni dolgo ostal v
Karlovcu, ker se je moral povrniti v varazdinsko Krajino radi
preiskave proti vladiki Miakicu. Na skofovem posestvu v
Gradcu pri Krizevcih je imel Herberstein zborovanje s stotniki
varazdinske Krajine in z zagrebskim skofom Martinom Borko-
^) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 324—332.
*) Epist. Tom V. — Miakic se je podpisoval : Episcopus Valacorum in
Croatia sub corona suae Majestatis.
6*
84 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
vicem, o cemer je sporocil bojnemu svetu na Dunaj.^) V hudi
stiski in borbi za svojo cast se je naslonil Miakic na Nikolaja
in Petra Zrinjskega, ki sta mu bila mnogo pomogla do sko-
fovske casti. Vlahi so ju zato tudi cenili kot svoje vojvode in
zascitnike. A ko se je pripravljal Peter Zrinjski na upor, so
nagibali Vlahi na njegovo stran in tudi Miakic se je nahajal
V njegovem taboru ze iz sovrastva proti generalu Herbersteinu,
najhujsemu zatiravcu staroverskih Vlahov. Preiskovalni spisi
opisujejo vladiko Miakica kot javnega upornika in protivnika
cesarskih interesov na Krajini. Pisatelji o krajiskih zadevah
pripovedujejo o njem,' da opravicijo in operejo Vlahe nezve-
stobe proti cesarju, da so ga sami njegovi duhovniki zivega
zazidali radi nez\ estobe nasproti svojemu vladarju. "-) Tolmaciti
si imamo st\'ar tako, da je to pripovedovanje nastalo, ker je
Miakic prisel kot politicni kaznjenec med zidovje temnice v
Schottenwienu pod Semeringom in na Schlossbergu v Gradcu.
Se prej nego so krajiski zapovedniki dobili zapoved, da ulove
Petra Zrinjskega in Frana Frankapana, se je bilo sklenilo pri
dunajski vladi na svet generala Herbersteina, da varazdinski
general grof Ferdinand Ernest Breuner (1665 — 1673) poklice k
sebi na obed vladiko Miakica ter ga potem zapre in odpravi
V Gradec, a na njegovo mesto da se postavi za skofa pra\"i
in odkritosrcen unijat. •^) Ker pa na ta nacin niso mogli iz-
vabiti Miakica v zanjko, ga je kesneje ujel sam Herberstein, o
cemer je sporocil on ze 10. novembra 1. 1670 iz Karlovca mi-
nistru knezu Lobkovicu in predsednik bojnega sveta v Gradcu
5. decembra 1670 dunajskemu dvoru, kar je bilo cesarju Leo-
poldu posebno drago.^) Sploh so z Miakicem oprezno ravnali,
dokler nista bila ujeta Peter Zrinjski in Fran Frankapan, ker
so se bali Vlahov, ki so bili privrzeni Zrinjskemu. S pocetka
so Miakica celo vabili na cesarsko stran ter mu nudili nagrade.
Kesneje so krajiskim zapovednikom nalozili, naj ga ne pre-
ganjajo, samo da se Vlahi ne pobunijo. Slednjic so zapovedali
Miakica ujeti, ce pa nastanejo med Vlahi radi tega nemiri, naj
se izpusti. Nasvet Herbersteina, naj se Miakic zapre, se je izvel
sele tedaj, ko se upornikov niso nic vec bali. Miakic je za-
lostno koncal svoje zivljenje v temnici na Schlossbergu v
Gradcu, kjer je zivel se 1. 1686.
') Epist. Tom. V. v nadskofijskem arhivu. Pisma Herbersteina so od
9. septembra, 3. oktobra, 8. oktobra in 31. decembra 1. 1669.
«) Med drugimi: Fr. Vanicek. Spezialgeschichte der Militargrenze.
I. Band. Wien. 1875. str. 379—380.
') Pismo dvomega svetnika Mullerja skofu Borkovicu od 9. februaria
1. 1670. Epist. Tom. V.
*) Acta conjurationem bani Petri a Zrinio et com. Fr. Frangepani
illustrantia collegit Dr. Fr. Racki. Edidit academia sumptus praebente illius.
excellentissirao protectore. Zagrabiae 1873. str. 394.; — Epist Tom V.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 85
Po posredovanju generala Herbersteina in po dogovoru
z glasovitim kardinalom in tedanjim dunajskim nadskolom
Leopoldom Kolonicem, potomcem stare hrvaske rodovine iz
Bihaca, so svetniki na Dunaju in v Gradcu mesto Miakica
izvolili za skofa Pavla Zorica, gojenca hrvaskega kolegija v
Bolonji, ki je bil na glasu kot ucen duhovnik, pogumen moz
in gorec za versko edinstvo med iztocno in rimsko cerkvijo.
Zoric je bil imenov^an za skofa svidniskega za ves narod iz-
tocnega obreda od Drave do morja. V Rimu, kamor je prisel
Zoric meseca junija 1. 1671, so mu dali tudi se naslov platen-
skega (brzkone plascanskega) skofa. ^)
Generalu Herbersteinu se je z izvolitvijo Zorica za uni-
jatskega skofa izpolnila vroca zelja, in zdaj se je odlocil, da
bo pri izvrsevanju unije pomagal Zoricu brezobzirno in ne-
usmiljeno proti nasprotnikom, kajti sodil je, da so dovoljena
zato tudi najstrozja sredstva, samo ako so koristna verskim
interesom, in da so dolzni posebno duhovniki porabiti vso
strogost, da se pridobi katoliski cerkvi-) cim vec privrzencev.
Herberstein je pokazal pri tern delu vso svojo odlocnost. Zoricu
so se namrec silno uprli Vlahi v varazdinski Krajini. Staroverce
je razsrdilo, ker so Miakica ujcli in zaprli, a morda bi se bilo
kmaiu vse pomirilo, da jih ni podpihoval na upor arhimandrit
Simon Kordic, ki je bil poprej tekmec Miakicev ter sam obljubil
marsikaj storiti za unijo, ce postane skoi, posebno se, da bo
skrbel za unijatske duhovnike. Kordic je vznemiril vlaski narod
tudi po karlovski Krajini. Najhuje so se protivili Zoricu lepa-
vinski mnihi. Na skofov poklic niso niti prisli pred njega, nego
so mu sporocili, da naj se odrece vseh novotarij, ce ne, da
so oni pripravljeni prej izgubiti svoje glave, nego priznati za
poglavarja rimskega papeza. Istocna cerkev ima stiri patriarhe,
pa ako bodo prisiljeni papeza priznati, bodo sprejeli rajse tudi
samo latinsko vero. Mnihi so zaceli odlocno med narodom
delati proti Zoricu. ') Zoricu so oponesli Vlahi, da ni bil poprej
mnih. Radi tega ga ni priznala za skofa sinoda, ki jo je bil
sklical po cesarski zapovedi vicegeneral grof Ferdinand Traut-
mansdorf v Krizevcih (1670—1684).^) Dogodili so se hudi in
grdi izgredi ter pohujsanja vecidel vsled podpihovanja mnihov.
Upor pa so kmalu zadusili z orozjem, a kolovodje je kaznil
1) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 76—79; 141; 164; 187;
222; 394; — R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 155.
-') Pismo Herbersteinovo skofu Borkovicu od 7. avgusta 1. 1673 „traxit
Deus, ut et obdurata corda Vallachorum et Callugerum adhuc in tenebris
haereseos vagantium celebratione S. Alexy finita ad meliorem pertrahantur
fidem et obedientiam, ad quam salubrem intentionem Personae ecclesiasticae
severius manus applicare deberent." R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 200.
^) Pismo Zorica Borkovicu od 9. marca 1. 1672, Epist. Vol. VI.
*) Valvasor. VII. str. 483.
86 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
general Herberstein brezobzirno in strogo, kakor je bila njegova
navada in kakor se je bil ze poprej zagrozil. Stirnajst mniiiov,
vecidel iz samostana lepavinskega in gomirskega, je zaprl
Herberstein, in ko so jih obsodili na galeje (ladje), jih je dal
odpeljati 1. 1671 na otok Malto na galeje. Malo kesneje so
poslali V robstvo na Malto tudi predstojnika iz samostana go-
mirskega, ki ga je drzal Herberstein dolgo casa pred tem za-
prtega v Karlovcu.^) Dasi so ti pregnanci prosili papeza in
ruskega carja, naj se zavzemata za njih, da se resijo suznosti,
vendarle niso bile uslisane njih prosnje, — in morali so kon-
cati svoje zalostno zivljenje v progonstvu. Vsaj se ve, da jim
kazni niso nikdar odpustili in da se niso povrnili v svojo
domovino. Da njih prosnje na papeza niso bile uslisane, je
skrbel sam Herberstein, ki je pisal dvorski kancelariji, naj se
sporoci papezevemu nunciju, da nima moci priziv proti obsodbi
posvetne oblasti, ki je nadlezno sodila hudodelnike (mnihe).
Se 1. 1677 so pisali mnihi iz prognanstva svojim drugom v
Lepavini in Gomirju ter so se potozili, da so jim obrili brade
in postrigli lase, da jih je sest na galejah, a stirje da nosijo
kamen za zidanje trdnjav malteskih, Od nikoder ne dobe niti
pomoci niti tolazbe. Samo predstojnik samostana sv. Pavla na
Sv. gori (Atosu) jim je sporocil, da naj potrpe ter ostanejo
verni. Stiri mnihe je pobrala kuga 1. 1676, ki je takrat hudo
razsajala na Malti.-) Ko se je Herberstein spravljal leta 1677
na pot na Malto, kar se sicer takrat ni izvelo, se je izjavil, da
mu je zal, da ni mogel s seboj odpeljati se nekoliko takih
hudobnih mnihov, ker bi se tako cerkveni kokolj hitro zatrl.')
Herberstein je nagovoril Zorica, da se je podal meseca
oktobra 1. 1672 v karlovsko Krajino na cerkveno vizitacijo.
General Herberstein ga je sam spremljal po Krajini, zatorej se
je izjavil skof Zoric javno, da mu bo pomagal pri njegovem
delu Bog, blazena Devica in general karlovski (Deus, beata
Virgo et Comes sint mihi). Zoricu je ostal Herberstein zvest
zascitnik prav do njegove smrti.^)
Zoric je hotel na tej vizitaciji pomiriti Vlahe v karlovski
Krajini. Posebno so se tozili Vlahi prek Kapele na Zorica radi
cerkvene sluzbe in prepovedi svetih zakramentov. Kordica so
M Pisma Herberstcina od 1. novembra 1672 in od 28. marca 1673.
Epist. Tom. VI., VII.
-) Pismo Zoriccvo Borkovicu od 1. avgusta 1677. — Epist. Vol. XI.
^} Pismo Hcrbersteina Bori<ovicu od 13. januarija 1677: „optarem
equidem, ut nume.'-iim eoriim perversorum calugerorum ad triremos condem-
natorum (si qui hiijus farinae superessent) meciim ducentium multiplicare
valerem, zizania enim ecclesiae tempestive eradicanda". R. Lopasic. Poviest
grada Karlovca, str. 200.
*) Pismo Zoriccvo na Borkovica. Epist. Vol. VI. ; Pismo Herbersteinovo
Borkovicu. Epist. Vol. XII.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 87
obdolzili, da podpihuje bihaskega paso, naj udari na karlovsko
Krajino. Tega zares pokvarjenega cloveka so ujeli 1. 1675 in
odpeljali v temnico v Varazdin.')
Lepavinski mnihi so ostali trdovratni nasprotniki Zoricevi.
Sovrastvo je bilo tako veliko med njimi, da so mnihi rajsi
volili Turke nego li kristjane rimske vere. Mnihi so pobrali
vso zlato in srebrno posodo v Lepavini in obleko skofovo, ter
so vse to odnesh v Pakrac, kjer so se poturciH.-) Zoricu je
ostal privrzen samo samostan marcanski, kjer je zivelo neko-
liko mnihov in duhovnikov in v okolici prav malo starovercev.
Toda tudi v Marci ni imel mira pred svojimi nasprotniki, ki
so prezaii nanj povsodi ter ga hoteli ubiti. ') Valvasor pripo-
veda, da je skof stanoval v nekem zvoniku ter vsak vecer
potegnil za seboj lestve. In vendar se je neki lopov popel do
njegovega lezisca ter nanj ustreHl, a ni zadel njega nego samo
njegovo podglavje. 25. maja 1. 1678 so napaH razsrjeni skofovi
sovrazniki Marco, ko ni bilo Zorica doma. Uporniki so prodrli
ze na dvorisce samostana. Ko je to opazil neki star mnih, je
zacel zvoniti plat zvona, kar je privabilo bliznje kmecke sosede
na pomoc.
Zoric je bil celo svoje zivijenje odkritosrcen in pogumen
branitelj cerkvene unije ter je prenasal potrpezljivo vsa prega-
njanja svojih sovraznikov. On je pravi utemeljitelj krizevske
skofije za unijate. Pavel Zoric je dokoncal svoje tezavno a
delavno zi\ljenje v marcanskem samostanu 23. januarja leta
1685, ravno ko se je bil povrnil truden in bolehen z Dunaja.
II.
Ivan Josip Herberstein karlovski general in upor
Zrinjskofrankopanski.
Od vseh 27 karlovskih generalov sta bila samo dva
Hrvata, in sicer: Jurij Lenkovic (1593—1601) in Vuk Kristof
Frankapan (1626—1652). Politiko dunajskega dvora naproti
Hrvatom smo opisali ze na drugem mestu, posebej se borbe za
karlovski generalat po smrti Vuka Kristofa Frankapana, ko je
ta generalat dobil Herbard X. Turjaski s posredovanjem svojega
brata Ivana Vajkarda, prvega cesarskega ministra. Od tega casa
(1. 1652) sta ostala Nikolaj in Peter Zrinjski zakleta sovraznika
Herbardu X. Turjaskemu, a seveda tudi dunajskemu dvoru.^)
^' Pismo Zorica Borkovicu od 8. marca 1673. — Epist. \'ol. VII. in \'ol. IX.
- Omnes Turcismum denegata fide Christiana sequentur. R. Lopasic.
Poviest grada Karlovca, str. 156.
■■') Valvasor. VII. str. 483.
*) Herbard X. Turjaski. Zbornik znanstvenih in poucnih spisov. Izdala
.Slovenska Matica." Zv. III. str. 99—119.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
Peter Zrinjski seveda pri vsem tern ni opustil borbe za
generalat karlovski, marvec se je trudil na vse nacine, da si
ga zagotovi se pred smrtjo Herbarda X. Turjaskega; za(o je
iskal zveze na cesarskem dvoru z diplomati, posebno se s te-
danjim francoskim poslancem Gremonville-om.') Tudi z ministrom
V. Lobkovicem si je dopisoval zaradi karlovskega generalata,
ter zahteval zapovednistvo v hrvaski Krajini,-^) ko je bil Herbard
X. Turjaski ze mrtev. Toda Peter Zrinjski ni uspel, kajti ze
8. junija 1669 je bil imenovan za karlovskega generala Ivan Josip
grof Herberstein. Huda je morala biti borba za to mesto, a
zinagali so protivniki Petra Zrinjskega in sploh Hrvatov, kajti
tudiFrana Kristofa Frankapana niso hoteli na Dunaju sprejeti
za generala, dasi ga je priporocal sam papezev poslanec.-'')
Benecanski poslanec Marin Zorzi poroca odkrito, da je dobil
Herberstein karlovski generalat ravno s posredovanjem ministra
Ivana Vajkarda Turjaskega, samo da se osveti Zrinjskim.^)
Imenovanje Herbersteinovo za velikega generala in zapo-
vednika hrvaske Krajine je bilo za celo Hrvasko osodepolno.
Ne samo, da so bili s tern uzaljeni iznova vsi Hrvati, ker so
morali gledati, kako se gazi neprenehoma ustava in krsi ce-
lokupnost hrvaske kraljevine, nego je to se posebno hudo
zabolelo Petra Zrinjskega, ki se je nadjal, da dobi to vazno
mesto kot najsposobnejsi vojskovodja onega casa. In ce pra-
vicno sodimo, je bil zares Peter Zrinjski najbolj vreden te casti,
saj je sluzil od svoje mladosti kot zapovednik zumberskim
Uskokom, kot stotnik ogulinski in podgeneral v Karlovcu,*')
pa se vrhutega odlikoval s posebnim junastvom in izkustvom
spretnega vojskovodje, katerega slava se je bila raznesla po
celi Evropi. Ceravno je bil Peter Zrinjski ze od prej gorak
tedanji dunajski vladi, ki mu je stiskala ze tako nesrecno do-
movino ter gojil osvetljive namere proti njej in snoval na
veliko 0 bodocnosti svoje rodovine, je vendar neverjetno, da
bi se bil tako silno razsrdil ter se slednjic ocitno vzdignil
1) Monumenta spectantia historian! Slavorum meridionalinm edidit
academia scientiarum et artium Slavorum meridionalium. Volumen XIX.
Zagrabiac. 1888.
Acta conjuration em Petri a Zrinio et Francisci de Frankopan nee non
Francisci Nadasdy illustrantia (1663—1671). E tabulariis gallicis desumpta
redegit Dr. V. Bogisic. Edidit academia scientiarum et artium Slavorum me-
ridionalium. Zagrabiae 1888. str. 3.
■) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem .... str. 35. Pismo Petra Zrinj-
skega Lobkovicu iz Pre§ova 4. m.aja 1669 in porocilo benecanskega poslanca
Marina Zorzia benecanski vladi od 25. maja 1669.
'■') Dr. V. BogiSic. Acta conjurationem . . . Porocilo papezevega po-
slanca z Dunaja od 23. junija 1669.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 36—37. Porocilo iz
Mcdiinga od 8. junija 1669.
°) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 25.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
89
proti svojemu vladarju, ko bi mu ne bilo imenovanje Herber-
steinovo popolnoma razburilo duse. ^) Peter Zrinjski je od
zdaj se bolj mrzil Nemce, odkar se je zacel oholi in predrzni
Herberstein po svojem prihodu v Karlovec mesati v dezelne
zadeve hrvaske in celo skodo delati po posestvih Zrinjskega.
Dasi se je Peter Zrinjski druzil z ogrskimi velikasi ze od
zacetka ogrske zarote (1666), vendar ni nikdar ocitno nastopil
proti svojemu kralju. In ko je bilo na Ogrskem meseca aprila
1. 1669 ze vse pripravijeno za upor, in so sami Turki ponu-
dili zvezo Petru Zrinjskemu, jib je on odiocno odbil, ker je
bil vedno hud protivnik take zveze. On je celo cesarju Leo-
poldu I. sporocil o tej ponudbi in tudi svojemu drugu in po-
verjeniku Rottalu. Cesar ga je nato celo prosil, naj sporoci
Turkom, kako so kristjani slozni in da Turki ne morejo uspeti.
Zrinjski je storil to tem rajsi, ker se je se vedno nadjal po-
moci od krscanskih vladarjev. Kralju irancoskemu je pisal s
svojim zetom Rakoczyjem, naj jima poslje cimprej obljubljeno
pomoc, ces da je Ogrska v skrajni nevarnosti. Kralj Ljudevit
XIV. jima je pa odgovoril 7. julija „naj bosta pokorna svojemu
kralju in naj od svoje pokornosti in njegove pravicnosti ne
izzivljeta s svojim uporom nebes na osveto, ker bi od tega
imel korist samo splosni sovraznik krscanstva." S tem pismom
so pretrgane zveze Petra Zrinjskega s francoskim kraljem.-) In
Zrinjski bi se bil zdaj brzkone pomiril, ko bi bil dobil kar-
lovski generalat. Toda na Dunaju so se bali zdruziti ta generalat
z banstvom, ces da bi bil potem Peter Zrinjski vsemogocen
na Hrvaskem. In to je hotel Zrinjski vsekakor ostati.
Ko je bil Peter Zrinjski kmalu potem poklican na Dunaj,
da se opravici zaradi poprejsnje zarote pred cesarjem in mi-
nistri, ki ga niso mogli trpeti, je odbil on vsako zvezo s to
zaroto, obdolzil pa je Nadazda. Cesar je bil zadovoljen, da se
mu Zrinjski ni izneveril, pa se je trudil, da bana pomiri zaradi
karlovskega generalata, ki ga je bil medtem dobil Ivan Josip
Herberstein. Ban se je sicer na cesarskem dvoru pritajil, a se
je povrnil silno zlovoljen na Hrvasko; na Dunaju ga niso
mogli potolaziti, dasi so mu obetali veliko svoto denarja za
zameno karlovskega generalata.') Ban je od zdaj mislil na
novo osveto. Razmisljal je, kako bi pridobil za svojo osnovo
Poljsko, kjer so takrat volili novega kralja. Ker ni uspel s
kandidaturo svojega zeta, se je zdaj trudil po svojih prijateljih,
da bi izvolili francoskega kandidata, da bi tako zdruzil Poljsko
s Francosko, a potem obe drzavi v vojski proti Turkom. Tako
*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . .
slanca M. Zorzia z Dunaja od 22. junija 1669.
-) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem .
3) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . .
. Porocilo benecanskega po-
. str. 271—272.
str. 38-41.
90 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein.
zvezo si je zelel Peter Zrinjski ze spomladi, ko je bil na se-
vernem Ogrskem, kjer se je povsodi glasno razgovarjalo, da
za Ogre ni resitve brez zveze s Turki.')
Za kralja poljskega je bil izvoljen Mihajlo Visnjovecki,
poljski velikas in prijatelj Petra Zrinjskega. Od vseh dvorov
so doiiajali nato cestitat novemu kralju. Tudi Zrinjski je poslal
do novega kralja svojega poslanca, dominikanca Bariglia, ki si
je pa vzel kot poslanec drugo ime. Zval se je abbate Palmerini.
V pismu odgovarja Zrinjski kralja od zveze z Avstrijo : „Cesar
je slaboumen — pravi v pismu — misli samo na plese in
komedije, a ne na knezevska dela in vazna podjetja; cisto je
odvisen od svojih ministrov, nima nobene lastne volje, finance
so mu razsute, kredit pokoncan, svet ga prezira, a njegovi
podlozni ga mrzijo. Ni drzave, ki bi bila propala tako globoko,
kakor je Avstrija. Vse dezele vpijejo za osveto." Kralju ponuja
zvezo z Ogrsko in Hrvasko. Ko je prispel oce Bariglio meseca
julija V Varsavo, so bill vsi poslanci raznih drzav radovedni,
kdo je ta moz, ter so ga imeli za tajnega agenta. Avstrijski
poslanec mu je sporocil, da mu ravnokar odhaja glasnik na
Dunaj, pa da mu lahko izroci pismo, ce ravno zeli kaj spo-
rociti. Bariglio preprican, da bi poslanec odprl njegovo pismo,
odgovori, da on nima na Dunaju nobenih znancev, vendar pa
poprosi poslanca, da bi sprejel pismo v Florenco za njegovo
mater Katarino Palmerini. V resnici ni zivela zena tega imena,
a Bariglio je vendar napisal list in ga izrocil glasniku. V pismu
pise, da ni nade, da bi dosegel cilj svojega potovanja, da bi
videl namrec kronanje poljskega kralja, ker se bo isto vrsilo
sele V oktobru, nego da bo samo poljubil obleko kraljevo
ter se potem povrnil na Lasko. Tako je javno govoril, da mu
je samo to svrha njegovega pota, toda drugi poslanci mu niso
verovali. Kdo ga je poslal? To vprasanje je zanimalo vse po-
slance. Mislili so na papeza, cesarja, kneza Lotrinskega, Lob-
kovica, Turjaskega, da mu je morda kateri izmej teh dal kaksno
tajno nalogo. Poljski kralj ga je sprejel v tajnem in javnem
zaslisanju. V javnem zaslisanju je govoril polovico svojega
govora kot zaseben clovek ter izrazal svoje obozavanje novemu
kralju. V tajnem zaslisanju pa je govoril po svojem napotku.
Nagovarjal je celo kralja za zenitbo z dansko princeso. Kralj
je zelel, da se poda Palmerini sam na Dansko, toda ta se je
zbal dolgega pota, in da se ne bi med tern zvedelo, da je on
poslanec Petra Zrinjskega. „Jaz moram," pravi sam, „izginiti
tako hitro kot kvintesencija akvavite." Palmerini se poda na to
zopet v svoj samostan, toda kam, to se ne ve.
Poljski kralj se je zahvalil Petru Zrinjskemu za prijateljske
cestitke ter sporocil, da se bo rad potrudil, da se izpolnijo
'I T. Smidklas. Poviest Hrvatska. II, str. 176—177.
Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 91
zelje prijatelja. Bariglia je cakala pod Karpati v Rakoczyjevem
gradu Katarina Zrinjska, da pohiti sama, ce bo treba, na
dunajski dvor ter tam razbije zveze med Avstrijo in Poljsko.
Se pred kronanjem je odsla na dvor poljski. Toda na Poljskem
je odlocevala tudi o zenitbi kraljevi ona stranka, ki je takrat
vladala. Mihajlo Visnjovecki se je kmalu na to ozenil z Eleonoro,
nadvojvodinjo avstrijsko (v februarju 1670). ^)
Nezadovoljen in razocaran zbog mnogih svojih propalih
nad se vrne ban Peter Zrinjski z Dunaja na Hrvasko, a med
tern so se na cesarskem dvoru posvetovali in razpravljali, kako
bi pomirili vznemirjeno Ogrsko. Primas Szelepcsenyi je dohajal
iznova na dvor ter nagovarjal cesarja in ministre, naj zacno cim
prej preganjati zarotnike, ces da se na Ogrskern slisi le en glas:
podloznik ni dolzan zvest biti svojemu kralju, ki nima Ijubezni
in ocetovske milosti do naroda. "-) Ze meseca septembra 1. 1669
so povabili Nadazda na dvor, da se opravici, a on je za svoje
opravicenje dvoru izdal zveze Petra Zrinjskega s francoskim
kraljem iz 1. 1665, ko je bantca Katarina Zrinjska v Benetkah
z benecanskim poslancem Bezierom zacela prve dogovore. ■')
Ministru knezu Lobkovicu so bila posebno draga ta odkritja
0 zvezi s Francosko, zato je storil vse mogoce, da sprejme
cesar Nadazda zopet v milost, da se zve se vec in morda se
0 hujsih osnovah Petra Zrinjskega. S tern je pripravljal propast
svojemu tekmecu prvemu in vsemogocnemu ministru Ivanu
Vajkardu Turjaskemu, ki je bil pridobil cesarja Leopolda I. za
francosko politiko, in sicer zato, da postane kardinal. Nadazdu
je Lobkovic pri cesarju izposloval oproscenje, Turjaskemu ce-
sarsko nemilost, a sebi mesto prvega ministra. Ivan Vajkard
Turjaski je zadnjikrat sodeloval z Lobkovicem v cesarskem
svetu glede ogrskih in hrvaskih zarotnikov 27. oktobra 1669.
Nekaj dni kesneje je moral zapustiti cesarski dvor za vselej.^)
Peter Zrinjski je lahko zvedel, kaj se godi na dunajskem
dvoru, kako pletejo mreze proti njemu njegovi nasprotniki,
samo da ga spravijo v nemilost pri cesarju in da se mu za
vselej zapro vrata dunajskega dvora. Zdaj je stal na razpotju.
Mnogi odlicni Turki, s katerimi je bil znan, so mu pripove-
dovali, kako visoko ga ceni turski sultan, ter so ga nagovarjali,
da se sprijazni z njim in z njegovimi svetniki. K temu ga je
spodbadala tudi njegova castihlepna soproga, ki je kar kipela
od jeze proti Leopoldovemu dvoru, kajti uvidela je, da so
Zrinjski predani na milost in nemilost sovraznih Nemcev. Po
hudih dusevnih borbah se odloci Zrinjski slednjic meseca
') T. Smiciklas. Poviest Hrvatska. II., str. 177-178.
^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 42.
8) Dr. V. Bogosic. Acta conjurationem;... str. 239— 240.
*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem ; . . . str. 49.
92 Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein.
novembra 1. 1669 ter poslje stotnika Frana Bukovackega s
pooblastilom in pecatom v Carigrad. ^)
Peter Zrinjski je snoval ze dve leti velike osnove, kako
bi sebe in svoj rod povzdignil do casti samostalnega kralja
hrvaskega, a zeta svojega kneza Rakoczyja v pocetku za polj-
skega kralja, kesneje pa za kneza Erdelja in iztocne Ogrske. -)
Benecanski poslanec je nagovarjal Petra Zrinjskega ze 1. 1664,
naj se da izvoliti za hrvaskega kralja. •^) Te osnove se je po-
prijel zdaj ter jo je hotel izvesti s tursko pomocjo. Turskemu
sultanu je obljubil v to ime letni davek 12.000 cekinov.
Nadjal se je, da se bo mogel cisto lahko opraviciti radi
poslanstva na Tursko, ces da ga je odpravil le na korist ce-
sarjevo, kakor se je bil ze poprej dogovoril z grofom Rottalom
po zelji Leopoldovi, da bo poslal svojega cloveka k sultanu
nagovarjat ga na mir s cesarjem.
Ban Zrinjski se je mogel za vsak slucaj popolnoma na-
sloniti na odusevljeno bansko vojsko, katera je stela do 4000
dobro oborozenih moz. Vsi stotniki te vojske so bill zavzeti
za osnove banove ter so se pripravljali za vsak slucaj. Zrinjski
je imel na svoji strani tudi Vlahe na Krajini, ki so bili pod
nemskimi generali, a so se uprli veckrat radi raznih cesarskih
naredeb proti cesarskim stotnikom, Zrinjski pa so jih podpirah
zaradi upora. Kako je general Ivan Josip Herberstein zadusil
upor V varazdinski Krajini, in kako strogo je sodil upornikom,
smo ze omenili, kakor tudi o skofu Miakicu, ki se je trudil,
da pridobi Vlahe za upor. Najbhzji zaveznik je bil banu Petru
Zrinjskemu mladi knez Fran Kristof Frankapan, brat banice
Katarine. Tudi on je stopil v vrsto nezadovoljnih precej po
vasvarskem miru ter sodeloval z banom tudi pri dunajskih
dogovorih 1. 1667. Bil je odusevljen in nezen pesnik hrvaski,
poln sovrastva proti Nemcem ter je zivo zelel, da se jim stre
njih gospodstvo na Hrvaskem. Prijateljeval je s tedanjim pa-
pezevim dvorom, odkoder so prihajale tudi prosnje cesarju
Leopoldu I., naj ga imenuje za generala karlovskega. Leopold I.
pa je odvrnil papezu, da ne more dati Frankapanu tega gene-
ralata, ces da ima tamkaj v blizini velika svoja posestva, pa bi
se mogel lahko v onem kraju proglasiti za cisto neodvisnega
yelikasa. A ko je bil 1. 1669 na prosnjo papezevo vendarle
imenovan za velikega stotnika senjskega, so zahtevali poprej
od njega izjavo, po kateri se je moral odreci vseh pravic, ki
jih je imel njegov rod na to mesto. Knez Frankapan je mogel
zbrati na svojih posestvih nekoliko stotin konjikov, ki so po
postavi in po stari navadi morali siuziti svojemu gospodarju.
0 Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 63.
'^) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 115—117.
=>) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 5—6.
Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 93
Benecanski poslanec poroca 5. oktobra 1. 1669 svoji vladi, da
je cesar Leopold I. podelil knezu Frankapanu senjsko veliko
stotnijo samo zato, da ga pridobi zase, ker je slutil nemire na
Ogrskem in Hrvaskem.')
^ Peter Zrinjski je racunal na pomoc tudi v slovenskih zemljah.
Na Stajerskem, Kranjskem in Koroskem je bil narod silno ne-
zadovoljen zaradi velikih davkov, ki jih je drzava zahtevala za
vojsko. Posebne moci se je nadjal od Stajerske ter je mislil,
da ga bo narod sprejel z veseljem kot resitelja. Tarn je iinel
prijatelja grofa Eraznia Tattenbacha, ki je bil vrlo bogat in
kot predsednik stajerskih stanov vrlo vpliven. Meseca septembra
1. 1667 je obiskal Erazem Tattenbach Petra Zrinjskega v Ca-
kovcu, kjer sta si potozila drug drugeniu, kako je slaba vlada
Leopoldova. Peter Zrinjski je nagovarjal Tattenbacha, naj pri-
stopi k njegovi zvezi. Tattenbach je pristal nato ter prisegel
Zrinjskemu, da mu bo zvest do zadnjega dihljeja svojega
zivljenja, in da se bo trudil za njegovo sreco in nakano, cetudi
bi moral pri tern preUti kri ah izgubiti zivljenje svoje. Za na-
grado bi imel dobiti juzno Stajersko kot knezevino v obsegu
stare celjske grofije. Erazem Tattenbacii ni bil posebno nadarjen
clovek. pa je bil zato bogat, da je mogel o svojem strosku
spraviti pod orozje do 5000 Ijudi.-) Tako je Peter Zrinjski
racunal, da bi mogel zbrati do 40.000 moz iz slovenskih in
hrvaskih dezel. Nadjal se je, da se vzdigne po dogovoru upor
na Stajerskem, Kranjskem in Koroskem, a on bi pohitel s
svojimi cetami v pomoc ter z zdruzenimi silami udaril na
Avstrijo kot na srce drzave. Ko bi se tako razsiril upor iz
Hrvaske v sosedne zemlje, je menil Peter Zrinjski z drugimi
urotniki, da bi poleg Turske prihiteli v pomoc se Benecani in
Francozi. Ta velika osnova se je izjalovila ze v prvem pocetku.
Dasi je bil Peter Zrinjski clan kranjskih stanov ter obcil s
kranjskim plemstvom zaradi obrambe proti Turkom in je celo
zahteval vlado nad Kranjsko za sebe in svoje naslednike,
vendar nimamo nobenega dokaza, da bi bil pridobil koga
izmed kranjskega plemstva za svojo osnovo. Se manj pa se
je mogel nadjati kake pomoci iz Koroske. Le dezelni glavar
goriski grof Karol Turn je bil zapleten v to zaroto, pa je bil zato
in radi nekih drugih zlocinov obsojen v temnico na graskem
gradu, kjer je umrl 1. 1689.*)
Ko se je se Peter Zrinjski doma pripravljal za upor, je
prispel stotnik Bukovacki s svojim spremstvom v Carigrad. Na
sultanovem dvoru so ga sprejeli prav prijazno in laskavo.
») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 38, 42, 45.
-) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 141 — 142.
3) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 220; 262; August
Dimitz. Geschichte Krains. Laibach 1875. IV, str. 25.
^4 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
Sultan sklice kmalu po prihodu svet. Pase so se cudili in za-
dovoljno poslusali, kako isce Peter Zrinjski pomoci in zveze s
Turki, katere so njegovi predniki in tudi on sam odbijali tako
junasko pri vseh napadih na Hrvasko; zato tudi niso verjeli,
da so te ponudbe iskrene, ter so svetovali, naj se ravna pri
tern poslu prav oprezno. Sultan je poslal precej velikemu vezirju
na Kandijo poslanca, da napise odgovor. Bukovacki je dobil
tele pogodbe: 1.) Mogocni cesar turski izbere in imenuje bana
za vladarja vseh onih krscanskih dezel, katere bo osvojil v
sledecih vojskah. 2.) Ko njega rod odmrje, si voli hrvasko
kraljestvo kralja svoje krvi, ki ga pa vendar mora sultan po-
trditi. 3.) Vero, slobodne sole in nauke, slobodo in pravice banove
domovine bo car branil zdaj in tudi zanaprej. 4.) Od vsega
kraljestva in od drugih dezel, katere pridobi v tej vojski, ne
bo zahteval vec davka na leto nego 12.000 cekinov. 5.) Dokler
bo Mohamedancev, bodo branili hrvaski narod proti vsaki sili.
6.) Peter Zrinjski ne bo primoran pomagati sultanovi vojski v
daljnih zemljah. 7.) O vsem tern bo izdal sultan hatiserif
(pismo).^)
Stotnik Bukovacki je potreboval za svoje potovanje po
Turskem cele stiri mesece radi velike zime ; bilo je toliko snega,
da se tisto zimo ni moglo iti niti na Tursko niti s Turskega. Sele
rnesca marca 1. 1670 se je vrnil Bukovacki po velikih mukah
in nezgodah. Mesec dni pred njegovo vrnitvijo se je razsiril
glas, da se je podal Bukovacki v Carigrad na dogovor s Turki,
dasi je govoril Peter Zrinjski javno, da ga je poslal na Poljsko
radi neke zenitbe. Tako je sporocil dezelni glavar kranjski Vuk
Engelbert Turjaski 21. februarja 1. J 670 bojnemu svetu v Gradec,
da je poslal Peter Zrinjski iz Cakovca v Ljubljano svojega
komornika, da zbira pomoc od slovenskih plemicev vsaj kakih
200 moz in potem po slavonski krajini 100 konjikov; a sam
Zrinjski da je odsel s svojim sinom na Poljsko radi neke
zenitbe. Cesar Leopold je seveda zabranil, da se izroci vojska
na Krajini Petru Zrinjskemu.-)
Meseca januarja leta 1670 so se pripravljali Ogri na se-
vernem Ogrskem kar ocitno za upor; zato je postal dunajski
dvor se bolj oprezen ter zapovedal, naj se pazi na vsako
porocilo iz Hrvaskega in Ogrskega. Ogrski protestantovski
duhovniki so govorili ze kar ocitno svojim vernikom po cerkvah,
da pride kmalu cas, ko se bo oslobodila njihova nesrecna
zemlja in zato naj vsi zahvalijo Boga za tursko zmago na
Kandiji. Narod je bil ves ginjen, ko je slisal tak glas o svoji
slobodi ter se pripravljal za upor. Nemski zapovedniki so po-
rocali iz Ogrske, da sta erdeljski knez in varadinski pasa v
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 67; 69—72.
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 62; 65.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 95
zvTzi z nezadovoljnezi. Z druge strani pa se je javljalo o prihodu
velikega vezirja v Belgrad.')
Cesar Leopold se je odlocil sklicati na svoj dv^or ogrske
in hrvaske velikase v pocetku meseca februarja. Tudi Petra
Zrinjskega je pozval z lastnorocnim pismom, na katero je cesar
sam napisal tudi naslov. V pismu mu pravi cesar, da naj pride
na dogovore, „ces da se brez njegove pomoci ne upa kaj
koristnega zaceti;" lepo ga prosi, naj pride vsekakor in naj
se dobro spomni, „kar sta se dogovorila z grofom Rottalom."
Ko je cesar Leopold s svojo roko pisal in pecatil to pismo,
je dobil ze porocilo od graskega bojnega sveta, da je odsel
Bukovacki na Tursko, a bojni svet je slutil, da to ne bo dobro
in da se pripravlja nekaj hudega. Bojni svet je dobival o do-
godkih na Hrvaskem porocila vecidel od generalov Herbersteina
in Breunera. Dobri pomocniki generala Herbersteina v tern
poslu so bili se posebej grofi Erdedi, ki so bili krvni sovrazniki
roda Zrinjskega. Tako je ze prvo porocilo o poslanstvu stotnika
Bukovackega odnesel v Gradec bojnemu svetu tedanji nadstotnik
petrinjski grof Nikolaj Erded.'-) Potemtakem je bilo cesarjevo
pismo le vaba, ko je bil dunajski dvor ze meseca januarja kupil
za 100 cekinov od nekega nczvestega sluzabnika Tattenbacho-
vega vazna pisma Petra Zrinjskega pisana Tattenbachu. Pa to
potrjuje tudi sam Zrinjski, ker ni sprejel laskavega vabila cesar-
jevega, nego je le odpisal cesarju, da ni s Turki v zvezi, pa
da je poslal stotnika Bukovackega samo zato na Tursko, da
izve za osnove, katere kujejo Turki proti Hrvaski.
Med tem je pricakoval Peter Zrinjski z veliko nepotrpez-
Ijivostjo skoz celi mesec februar stotnika Bukovackega.^ V tem
neugodnem polozaju je pisal Zrinjski vazno pismo iz Cakovca
knezu V. Lobkovicu, kateremu cestita, da se je resil Ivana
Vajkarda Turjaskega ter tako postal sam prvi minister. Potem
opisuje nevarnost, ki preti celi Hrvaski in se posebej posestvom
Zrinjskih, ki nimajo nobenih sredstev vec za vzdrzevanje vojske.
Predati se Turku, placevati davek ter si tako odkupiti zivljenje,
je hujse nego sama smrt. Cesar naj vzame Medmurje, kjer so
posestva Zrinjskih. Tukaj more cesar narediti trdnjave za
obrambo Stajerske in Koroske, a more biti tudi od tukaj
gospodar Hrvaske radi \'aznega polozaja Medmurja. Za zameno
naj da cesar Zrinjskim Pazin in Kocevje, kar naj vzame Turjas-
kim. Pismo je prispelo do Lobkovica sele meseca julija, dasi
je bilo iz Cakovca poslano ze 10. februarja ; pa se Lobkovic
ni mogel zavzeti pri cesarju za to zameno, ker se je med tem
polozaj izpremenil popolnoma. Iz tega pisma se vidi, v kaksni
') Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . ., str. 128; Dr. Fr. Racki. Acta
conjurationem . . . str. 54; 62.
■-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 58.
96 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstcin.
hudi zadregi je bil Zrinjski in da ni mislil na izdajstvo, nego
le na obrambo Hrvaske in svoje rodovine. Na Tursko je sicer
poslal poslanstvo, ali se Turkom ni mislil predati.^) Tern hujse
pa so prezali na Zrinjskega nemski generali na celu jim
Herberstein. Oprezno so pazili po cell Hrvaski in Stajerski na
vsak korak banov ter porocali vse bojneinu svetu v Gradec
ali pa na Dunaj. Herbersteinu je bilo nalozeno ze 17. februarja,
naj pazi na Zrinjskega in njegove privrzence. Stalo mu je
posebno do tega, da ulovi na povrnitvi s Turskega Bukovackega,
Pogledica in Berislavica.-) Posebno je podpiral Herbersteina
grof Nikolaj Erded. Njegovi vohuni so prinesli prva sigurna
porocila o pogodbah, katere je prinesel Bukovacki, ter je raz-
glasil nemudoma, kako se je Zrinjski zvezal s Turki, katerim
bo morala od zdaj Hrvaska placevati letni davek. Erded je
dobro slutil, da hrvaskemu narodu ta korak Zrinjskega ne bo
niti najnianje vsec, in da si bo Zrinjski^ ravno s tern izpodbil
vse svoje osnove. In tako je tudi bilo. Cim se je med narodom
razsiril ta crni glas, je vse ostrmelo in se razzalostilo, kako bo
slavni ban Zrinjski izdal svojo zemljo Turkom ter jo dal pod
turski jarem. Iz vseh zgodovinskih spomenikov onega casa
moremo spoznati, za kako velik udarec je to dejanje smatral
hrvaski narod. Ogri so seveda bana proslavljali radi tega cina
ter se radovali uspehu, saj so bill na take zveze s Turki ze
od zdavnaj navajeni. Zrinjski pa na Hrvaskem vkljub svojemu
slavnemu imenu vendar ni imel toliko moci, da bi pridobil Hrvate
za tako zvezo. Zrinjskega je trla zato huda skrb, kako bo
resil svoje osnove, ker so se prej odkrile, nego je mogel izvrsiti
priprave zanje. Zato je delal prve dni meseca marca neutrudljivo,
da zbere vsaj toliko vojske, da bi mogel vzdrzati vsaj nekaj
casa vsak napad cesarskih cet. Kneza Frana Frankapana je
poklical nemudoma k sebi v Medmurje, kjer bi se imela zbrati
glavna sila njegove vojske, a Orfeo Frankapan je ostal v Pri-
morju, da brani s pomocjo lickega pase one kraje. Mladi knez
Fran Frankapan ni poznal skrbi banovih, kakor se vidi iz
pisma stotniku Colnicu (9. marca 1670),') v katerem omalova-
zuje nemske vojake in nemske generate, ces da so vsi preplaseni,
odkar se je povrnil Bukovacki, ker se boje hitrega napada. Zato
da so kar po noci hitro poslali glasnika iz Karlovca v Gradec,
da dobe na pomoc nove polke, katerih nimajo. Njegovih
cet se karlovski zabari tako boje, da bodo mogle mirno mimo
trdnjave prehajati, dasi jih je samo 300 moz. Zdaj je zadnji
cas, da se doloci, kako in kdaj se ima udariti na protivnike.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 59.
''') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 71.
») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 68—69. Pismo je pisano v
hrva§kem jeziku iz Novcgagrada.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 97
Mladi Fran Frankapan zatrjuje, da se^ poda sam k bosenskemu
pasi, da ga pridobi za Zrinjskega. Ce se bo udarilo hitro in
odlocno, bo zmaga gotova. Tako je sodil mladi Frankapan,
toda je slabo poznal tedanje okolnosti, a se manje veliko
nevarnost, ki je zapretila njemu in Zrinjskemu, kajti nemski
generali so imeli ze gotovo osnovo, kako bodo obdali Petra
Zrinjskega z vojsko od vseh strani, a zavezniki Zrinjskega so
se izneverili v najbolj odlocnem casu.
Peter Zrinjski je iskal pomoci pri svojem zetu Rakoczyju
in na severnem Ogrskem, opomnil Tattenbacha naj se ciinprej
pripravi za odlocen odpor na Stajerskem, ter opozoril za delo
paso kaniskega in bosenskega. Pasa kaniski je imel cez 20.000
moz. Ta pomoc bi bila skoraj dovoljna, toda pasa ni imel se
nobene zapovedi iz Carigrada, sicer pa mu poslje vojsko, ce
mu izroci sina za poroka. Ravno tako se je obotavljal s
pomocjo bosenski pasa, ces da tudi on ni dobil nobene zapo-
vedi od veiikega vezirja. Knez Frankapan je moral svoje Ijudi
siliti z groznjami, da se zbero pod njegovo zastavo; mnogi
so odbili poziv, a posebej se glavno mesto Zagreb. Med tem
pa je Peter Zrinjski zvedel, da prihajata ze dva nemska polka
proti Karlovcu, dva proti Koprivnici, a eden prek Optuja v
Medmurje; zato je zahteval od stotnika Bukovackega, naj vzdigne
na orozje narod okoli Karlovca.')
Ko se je zacel po novem letu 1670 banov svak Fran
Frankapan resnobno pripravljati za upor, je general Herberstein
s pocetka le natancno opazoval to delo urotnikov ter o vsem
porocal v Gradec in na Dunaj. Herberstein je zvedel za vso
osnovo zarotnikov ter poslal o tem porocilo po posebnem
glasniku mustermojstru Paukerju v Gradec ze 10. marca 1670.-)
Drugi toznik proti banu je bil grof Nikolaj Erded, ki se je
podal zdaj osebno v Gradec in na Dunaj, da sporoci vse, kar
je zvedel od svojih vohunov o Petru Zrinjskem in Franu Fran-
kapanu. Zdaj sele je uvidel Peter Zrinjski, kako ga je prehitel
dunajski dvor. Spoznal je, da ni dosti pripravljen za odpor;
zato sklene pomiriti se z dunajskim dvorom. 10. marca 1670
je poslal na Dunaj zagrebskega skofa Martina Borkovica, da
pripravi pot za pomirbo. Skof Borkovic se je izjavil v tajnem
svetu, da je vlada razzalila bana le preveckrat, da je ravnala
prepogostoma proti pravicam in ustavi kraljevine hrvaske in
da cesarski stotniki delajo Hrvatom prevelike krivice „ter se
ne boje niti Boga, niti Vasega Velicanstva cesarja in kralja,
niti drugih Ijudij." In takih krivic je pretrpel posebno Peter
Zrinjski z ostalo hrvasko gospodo od generala Hebersteina le
prevec. Skof priznava, da je Peter Zrinjski kriv, ker je zacel
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 69—71.
-') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 71.
98 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein.
dogovor s Turki, toda ako mu bo cesar milostljiv, mu bo
Zrinjski zopet veren.^)
Tajni svet (20. marca) je proglasil pocetje Petra Zrinjskega
za izdajo, katero je treba zatreti v prvi klici. Peter Zrinjski se
mora pokoncati zlepa ali zgrda. Zdaj se ve, da isce od Turkov
za sebe Hrvasko, a za Rakoczyja Erdelj, zato naj ne dobi
milosti. Dobro je, da ga cesar po „tem dobrem cloveku",
zagrebskem skofu, prevari, kakor je Henrik IV. po svojem
las'tnem bratu prevaril vojvodo Vaudomskega ter ga dovabil
na svoj dvor. Cesar naj se tega ne boji, ce prevari Zrinjskega,
saj je tudi on njega prevaril, ko se mu je izneveril. Cesar naj
lepo pise Zrinjskemu, naj pride na njegov dvor, ter ga mora
tudi lepo sprejeti. Cesar bo dobil, ko pokonca Zrinjskega in
njegove zaveznike, tolika posestva, da bo mogel placati drzavne
dolgove.. in oboroziti lepo vojsko. Vidi se iz vsega, koliko
sovraznikov je imel Peter Zrinjski na samem dvoru, a srd
proti njemu sta provzrocila najvec ovaduska porocila grofa
Nikolaja Erdeda in karlovskega generala Herbersteina. -)
Bojni svet je po teh porocilih dolocil in cesar potrdil, da se
nemudoma vzdigne cesarska vojska. Avstrijske cete so prodirale
na mejo, a iz Tirolskega so pozvali vojvodo Kaisersteina, da
prevzame zapovednistvo. Stajerska je morala dati smodnika in
streliva; cesarski stotniki so obljubili Vlahom, da bodo dobili
posestva Zrinjskega. Konjistvo iz Ceske in Slezije se je moralo
podati na Ogrsko. Vrhutega se je imelo vzdigniti se tisoc
vojakov najemnikov iz Poljske proti Ogrski, a na Hrvaskem
sta se morala zediniti oba krajiska generala Ferdinand Breuner
in Ivan Josip Herberstein. Vojakom je bila dana zapoved, da
dobe V roke Petra Zrinjskega in Frana Frankapana ziva ali
mrtva. Herberstein je zato delal hitro, zbral je vso krajisko
vojsko ter tako zabranil, da se ni upor razsiril po banski
Krajini, v Primorju in med Vlahi. ■') Za Senjane je sporocil
Herberstein, da zive z banom Petrom Zrinjskim v dobrih od-
nosajih, a banske krajisnike je hvalil, da so posebno hrabri
vojaki ter tem bolj nevarni. Herberstein je zbral vse krajisnike
cim hitreje pod zapovedniki Orsicem, Vojnovicem in Delisimu-
novicem ter okolisno plemstvo pod vodstvom petrinjskega nad-
stotnika grofa Nikolaja Erdeda, vseh skup do 9000 moz. S to
vojsko se poda Herberstein hitro v bansko Krajino ob Kolpi,
in ko je le-to pomiril, udari na Brezovico, kamor je bil sklical
mesto Zrinjskega Fran Frankapan stanove in plemice hrvaske
iz Zagreba. ') Pri Zagrebu se je dogodila edina bitka za celega
*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 84 — 86.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 86—88.
3) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 88—91; ibid. str. 76-79.
■») Valvasor. XII. 130 pravi, da je sklical Peter Zrinjski stanove v Ozalj.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 99
upora med Herbersteinovo vojsko in Frankapanovo ceto. Bitka
se je koncala nesrecno za Frankapana, ki je komaj ziv pobegnil
proti Cakovcu, a vojska mu je bila razprsena in vecidel ujeta.
Nekoliko Turkov, ki so jih ujeli med uporniki, so odpeljali in
zaprli V Karlovcu.^) . Ze 30. raarca 1670 je prispel Herberstein
V varazdinsko Krajino. Iz Cirkvene je sporocil bojnemu svetu
o svojem pohodu ter mu obenem predlozil, kaj bi se moralo
storiti, da se zadusi upor cim prej.-) S svojim naglim prihodom
je Herberstein mnogo pripomogel, da se niso mogli Vlahi po
dogovoru s skofom Gavrom Miakicem v koprivniski, krizevski
in ivaniski stotniji v vecem stevilu pridruziti uporu in da se ni
mogel razviti pravi upor po celi varazdinski Krajini, kjer je
bilo radi preganjanja in nasilstev Herbersteinovih in tudi radi
verskih prepirov in protivscin toliko nezadovoljnih krajisnikov.
Herberstein pa se je pri vsem tem bal za hrvasko Krajino ter
je V istem porocilu prosil pomoci pred vsem za Karlovec,
kamor bi se moralo poslati nekoliko cet dragoncev, s katerimi
bi se zasedla mesta Ogulin, Tovunj in Plaski. Tudi v Senj naj
bi se poslalo radi vece varnosti 100 do 150 Ijudi. Porzijeva
ceta bi se mogla poslati proti Reki. Smodnika ni nikjer, pravi
dalje V porocilu, v samem Karlovcu prav malo, da bi se ne
mogli ni mesec dni drzati. Denarja za popravek trdnjav in
poslopij tudi ni, a popravkov je treba mnogo. Zato prosi po-
moci med ostalim tudi stanove kranjske za 600 gld., ki so jih
obljubili dati. Zrinjski in Frankapan sta dala svojim Ijudem
slobodo ter jim zapovedala, da morajo biti vedno pripravljeni
za borbo. Herberstein zato svetuje, da se imenuje drugi ban,
ali da poklice vsaj podban v cesarjevem imenu narod pod
orozje. Pravi, da bi se jih naslo se dosti, ki bi bili za ce-
sarja. Stotnik Bukovacki stanuje zdaj v Degoju na Kolpi. Ta
se bo podal gotovo iznova na Tursko in Turki bi bili ze gotovo
udarili, da niso tako slaba pota, velike vode in malo bojnih
sredstev. Zato prosi za odlok, bi li smel Bukovackega, Po-
gledica in Berislavica, ki so bili na Turskem, ter obenem
Zrinjskega in Frankapana, ki sta cesarju nevarna, „quocunque
modo" uloviti in odstraniti („oder solche aus dem weg zu
raumen") ter njihova posestva zasesti. Zrinjski in Frankapan
sta strogo zabranila svojim podloznim sprejemati cesarske
sluzbe, in Frankapan je poslal iz svojega grada Bosiljeva vse
turske robove slobodne v njihovo domovino. Kaj to pomeni,
more vsakdo lahko pogoditi. Herberstein zato prosi, da se
izda o vsem tem cim prej odlok.
iMed tem se je izvedelo natancneje o bojni osnovi za-
rotnikov. Ujeli so glasnika s pismom od Bukovackega. Pripe-
') R. Lopasic. Karlovac, str. 201.
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjiirationem . . . str. 81-82.
7*
100 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
Ijali so ga v Petrinjo, kjer je povedal vse, kar je vedel o
dogovorih. 14. marca ga je poslal Baltazar Pogledic v Zrin,
kjer sta bila Bukovacki in Pogledic celi teden ter cakala na
pismo od pase iz Banjaluke za bana Zrinjskega. Cehaj iz
Banjaluke bi imel obsesti Petrinjo, a veliki vezir z glavno
vojsko Karlovec, in sicer precej, ko se otaja sneg. Turska
vojska mora vse pokoncati in pobiti, kar se banu ne poda.
Pismo, katero je prinesel Pogledic od bana v Zrin, je pisano
na celi poli s tremi pecati in ban je dal svojega konja Po-
gledicu, da odnese to pismo v Zrin in od tukaj cehaju v
Banjaluko. Most pri Petrinji so nakanili Turki zasesti, in ako
bodo osvojili Petrinjo, se bodo tamkaj nastanili, Bukovacki pa
V Selimu. Ban se bo proglasil za kralja, a Turki se bodo dalje
vojskovali proti cesarju. Zavezniki banovi so Rakoczy, Fran-
kapan in vsi velikasi Hrvaske razen Nikolaja Erdeda, zagreb-
skega skofa in kapiteljna, katere pa mislijo premagati z vojsko.
Turska vojska misli udariti tudi od morske strani.^) Zrinjski je
pisal ravno ob tem casu iznova svojemu zetu Rakoczyju, da
se je dogovoril s sultanom, kar je zelel, in da pride v kratkem
turska pomoc. -) A ker je treba za tako podjetje denarja, zato
ga prosi, naj mu poslje za zdaj vsaj 50.000 goldinarjev. Ob-
enem je postavil v Primorju za upravitelja Orfea Frankapana,
ker je Frana potreboval v Cakovcu za svojo vojsko. ^)
Orfeo Frankapan je sporocil o svojem imenovanju Ali-begu,
stotniku v Udbini, Liki in Krbavi, ter ga prosil, naj ostane zvest
banu, kateremu je prisegel vernost, pa naj poslje cim prej
pomoci proti Nemcem, ki hocejo z vso silo Hrvate pokoncati.
Zato je cesar nalozil, da se strogo pazi na Primorje, posebno
se na Senj, in da se ne postavi Fran Frankapan za senjsko
stotnijo, katero mu je bil pred nedavnim podelil.')
Bojni svet je zahteval posebne pomoci za Koprivnico,
kamor je hotel poslati polkovnika Duppenthala s 500 vojaki;
toda polkovnik se je uprl, ces da ni odvisen od bojnega sveta.
Ker pa preti vedno veca nevarnost od zarotnikov za te kraje,
naj se zapove zapovednikom polkov na Stajerskem, da pridejo
k svojim polkom, a markgrof badenski naj se doloci za gene-
rala na Krajini.-') Cesar Leopold I. je zares dolocil ze 20. marca,
da bo poslal posebnega zapovednika za vse polke v varazdinski
in hrvaski Krajini, ki bo poleg obeh zapovednikov Ivana Josipa
Herbersteina in Ferdinanda Breunera zapovedoval na Krajini
kot glavni zapovednik ter z bozjo pomocjo resil domovino vseh
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 82.
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 82 -83.
=>) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 83.
*) Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 94.
') Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 83.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 101
sovraznikov. Kranjska, Stajerska in Koroska morajo poslati a
tudi vzdrzevati znatno vojsko. Streliva in smodnika bodp dobile
te cete iz Gradca, toda na racun vseh treh dezel. ^) Stajerski
dezelni glavar in stanovi so prosili radi tega generala Breunera
V Koprivnici, naj jim natancno sporoci o nevarnosti, ki preti
Krajini in Stajerski, ker oni pravzaprav ne vedo o vsem tern
pokretu na Hrvaskem nic izvestnega. Boje se Turkov, pa so
radovedni, kam so se namenili udariti in ce so zares v zvezi
z zarotniki.-) Najpreje je javil bojnemu svetu v Gradec grof
Trautmansdorf, zapovednik v Krizevcih, da kani po verjetnih
porocilih Zrinjski udariti najprej na Zagreb ter tamkaj na
kapiteljnu pobrati vse premozenje, a ko pridejo na pomoc
Turki, misli napasti se druga mesta, Svoje privrzence posilja
od mesta do mesta ter jih vabi v drustvo, toda nobeno se mu
ne pridruzi. Krajina in Vlahi so verni. Zrinjski je poslal iznova
svoje Ijudi k vlaskemu vladiki, vendar pa se ne ve, kaj mu je
ta odgovoril. Trautmansdorf prosi pomoci od nemske vojske. Iz
Koprivnice je izvedel, da je nakanil priti v pomoc Zrinjskemu
tudi Rakoczy z nekoliko tisoci vojske. Trautmansdorfa zalezujejo
povsod vohuni, katerih ima Zrinjski po celi Krajini. ') Ob istem
casu je pisal general Breuner iz Koprivnice bojnemu svetu v
Gradec, da se je odlocii Zrinjski najprej udariti na Varazdin,
da prepreci tako vsako zvezo z avstrijskimi zemljami. Varazdin
je za njega vazno mesto, ker so mu mescani udani; tamkaj je
malo Ijudi, a smodnika in solitarja do 80 sodckov, tudi nekaj
topov. Radi tega bi se moralo poslati v Varazdin vsaj sto moz,
ki bi se pridruzili tamosnji posadki pod zapovedjo Wassermana ;
ta bi moral zasesti tudi Erdedov grad, ce ga posestnik ne bi
hotel odstopiti dragovoljno. To bi se moralo pa precej zgoditi,
kajti ze na 26. marca je dolocen hrvaski dezelni zbor v Varazdinu,
kamor se snide hrvasko plemstvo, pa bi se moglo zediniti s
hrvaskim banom ter zdruzeno udariti.^) Ze drugi dan je ponovil
general Breuner svojo prosnjo glede varazdinske posadke;
poslana vojska bi morala biti dobro oskrbljena, da ne bi
zatirala mescanov. Poslal je bojnemu svetu tudi nekaj vesti, ki
jih je zvedel iz pisem stotnika Bukovackega, ki so bila zajeta.
Posebno vazno je porocilo, kako je Peter Zrinjski poslal troja
kola svojih dragocenosti v Kanizo, ces da je slutil svoj poraz."')
General Breuner je prosil tudi dovoljenja pri graskem bojnem
svetu, da sme braniti one hrvaske plemice, ki so ostali zvesti,
ko bi jih napadel Zrinjski, in da se vojska pribliza hrvaski meji,
') Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 92 — 93.
^) Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem ... str. 94.
3) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 96.
■*) Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 97.
=) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 102 — 103.
102 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
da bi mogla precej v boj. Streliva, hrane in vojakov se ni
dobil; vseje se v Optuju, odkoder se ima poslati dalje.')
Tudi na Kranjskem je bfl narod vznemirjen vsled porocil,
ki so dohajala tjakaj o uporu na Hrvaskem. Omenili smo ze,
da Peter Zrinjski ni nasel privrzencev za svoje osnove med
kranjskim plemstvom, dasi so se njegovi Ijudje zglasali pri vseh
uglednih sosednih velmozih. Glas o nakanaii Petra Zrinjskega
je preplasil tudi zupana in starejsine v Krskem ter so zato
sporocili 14. marca 1670 kranjskim stanovom, da so culi, kako
misli Zrinjski 26. marca zborovati s svojimi privrzenci v Turo-
polju V svojem gradu Brezovici, da se pokloni Turcinu; od
tamkaj misli udariti na Zagreb. Zato prosijo vojaske pomoci,
kajti kmetje so vsi za Zrinjskega, saj bi hoteli biti podlozni
tudi Turku, samo da ne bi placevali tako velikih davkov.-)
Dva dni kesneje so pisali kranjski stanovi bojnemu svetu
V Gradec, da so pripravljeni poslati radi nevarnosti, ki preti
Krajini, dve Lessliejevi stotniji, ki sta na Kranjskem, v Karlovec,
oni jih hocejo vzdrzevati dva meseca, premda je to po repar-
ticiji dolznost koroskih stanov. Tudi so pripravljeni oskrbovati
s strelivom Ogulin in Primorje. Toda vse to proti nevarnosti
ne zadostuje ; zato prosijo, naj poslje cesar sam vojake v Ogulin
in Senj in naj postavi tamkaj zveste zapovednike. Obenem so
sporocili pisnieno ze 22. marca, da so ze prisli Ijudje Zrinjskega
s Turskega, da sta v Cakovcu dva turska aga in da je Zrinjski
pripravljen udariti z 20.000 Tatari. Frankapan je pa medtem
zahteval v Zagrebu pokornost in zaprl jezuvitom sole. Radi
tega prosijo se enkrat, da se imenujeta zapovednika v Ogulinu
in Senju, da pride grof Porzia k svojemu polku, in da dobe
cesarske cete, ki so zdaj na Kranjskem, povelje, naj bodo vedno
pripravljene za odhod na Krajino. Poslali so ze omenjeno pismo
krskega zupana ter pismo ozaljskega upravitelja Zmajlovica, ki
je izdal v ime Petra Zrinjskega do naroda oglas, da naj se
oborozi vsak njegov podloznik s pusko in sabljo, a kdor more
tudi s konjem in naj bodo pripravljeni na njegov poziv , zato
jim hoce izdati Zrinjski pismo, da bodo oprosceni vseh davkov
in tlake.-') Tudi pismo senjskega stotnika so prilozili svojemu
porocilu. V tem pismu se javlja, da dobi Bakar streliva iz
Benetek. Drugim porocilom je bilo ob enem prilozeno pismo
Martina Antolovica, mescana zagrebskega, ki je prisel v Ljubljano
ter pripovedal, da je Zrinjski nakanil napasti najprej Nikolaja
in Emerika Erdeda in grofa Ivackovica, ki drze s cesarjem,
njih posestva razdeliti, a njih same poslati na Tursko; da je
Zrinjski pisal hrvaskim stanovom, da bo vse, ki nocejo drzati
') Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 104.
-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 104.
") Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 97.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 103
z njim, odpeljal na zbor v Brezovico ter jim tamkaj odrobil
glave. Dalje je pripovedoval, da je dal Peter Zrinjski odpraviti
vdovo Nikolaja Zrinjskega v Karlovec in od tukaj v Metliko,
da imajo dosti hrane za zagrebsko posadko. Stanovi smatrajo
vse to za nevarnost tudi za Kranjsko in zato posiljajo memorial
Paradeyserja ter ga priporocajo. V tern memorialu se zahteva :
1.) Naj se poslje smodnika in svinca, ker imajo samo stiri
sodcke smodnika, komaj za en dan. 2.) Naj mu posljejo precej
500 nemskiii vojakov; kesneje se 500 pescev in dve stotniji
konjikov, 3.) Ogulin naj se oskrbi s strelivom in s ceto 50 nemskih
vojakov. 4.) Ravno tako naj se poslje v Senj 50 Nemcev.
5.) Domaca vojska (Hrvati) naj se postavi na mejo proti Nemciji,
Nemci pa v Karlovec. 6.) Frankapan misli napasti Kranjsko, da
izterja potrebnega denarja. 7.) Krajisnikom in njihovim zenam
je treba dati denarja, da se morejo prehraniti. 8.) Ban je v
Zagrebu, pa se vse boji, da bo v kratkem casu napadel. Stanovi
so poslali po Porzio v Benetke. Vojska se je vzdignila proti
Krajini, in sicer skozi Krsko, Kostanjevico, Novo mesto, Crnomelj,
ravno tako proti morju v Senj skozi Lovrano, Kastav, Veprinec
in Moscenice. Vojski bodo stanovi posiljali hrano. Dalje so
stanovi oglasili, da bodi ustanek vedno pripravljen. Poslali so
nadalje v Ogulin 12 tovorov smodnika in svinca, 60 musket,
1 stot smodnika in 2 stota svinca v Krsko, a ravno tako bodo
oskrbljene s smodnikom Porzijeve in Lessliejeve stotnije. Zrinjski
more pa vendar navzlic vsemu temu trudu kranjskih stanov
brez truda priti na Kranjsko, ker so mu odprte vse ceste, a
najlaglje cez Bakar, Grobnik, Laz, a tudi kmetje se bodo
vzdignili na njegov poziv, stanovi pa ne morejo vec vojske
postaviti, ker ni za to denarja. Ce se pa narodu nalozi se vec
davka, se bo vzdignil na odpor, a stanovi si ne morejo nikjer
denarja izposoditi; radi tega prosijo, naj jih nic vec ne nadle-
gujejo, in cesar naj stori sam vse, kar more, da se zemlja
ohrani. Naj se dasta Ogulinu, kjer je zapovednik sin Petra
Zrinjskega, in Senju zvesta zapovednika ter strogo zapove trem
Lessliejevim stotnijam, ki nocejo iti iz Koroske v Karlovec, naj
se podado tjakaj nemudoma. Tudi prosijo stanovi, naj se jim
tocno poroca o nadaljnem razvitku ustanka.^) Kranjski stanovi
so pisali iznova 29. marca bojnemu svetu v Gradec ter prosili
pomoci od cesarja, naj zapove zasesti vse ceste in klance.
Dezelni ustanek je bil razglasen po celem Kranjskem, toda
dezelni stanovi se niso mogli nanj osloniti. Posebno zanimivo
pa je porocilo o izjavi Ijubljanskega trgovca Ederja, ki^ je bil v
tem casu v Zagrebu. Slisal je, da ima Zrinjski v Cakovcu
600 nemskih vojakov oblecenih po hrvaski. Osem dni pred
') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 104—105.
104 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
proslim petkom so bill Bukovacki, Berislavic in Pogledic v
Kanizi, a trije Turki iz Kanize v Cakovcu; ko so se Turki vrnili
V Kanizo, tedaj so se oni trije vrnili iz Kanize v Cakovec.
Frankapan je prisel proslega petka v Zagreb s 30 konjiki ter
je tukaj odsel pri vdovi Rucici. V soboto je poklical k sebi
magistral ter ga opomnil, naj bo veren Zrinjskemu. Oni so
odgovorili, da bodo storili, kar bo storila vsa hirvaska zemlja;
za odpor so oni preslabi. Kanoniki niso odgovorili, oni hocejo
ostati zvesti cesarju ter cakajo pomoci. Zrinjski je poklical
zagrebskega skofa v Cakovec in mu tukaj zaupal, da mu je
storil dvor marsikako krivico, in zato da se hoce zdaj osvetiti.
Po pripovedovanju ima Zrinjski 10.000 Turkov in 6000 Tatarov
na pomoc ter kani napasti Stajersko in Kranjsko, in ce se mu
predado, jih bo pustil v miru, ce pa ne, bo vse pobil in pozgal.
Skof ga je odgovarjal ter rekel, da je to vrazje delo in da naj
odneha, toda on je odgovoril, da je ze vse gotovo in da naj
svoje kanonike opomni, da mu bodo pokorni. Tedaj je odsel
skof po noci natihoma iz Cakovca, pisal kanonikom, naj ostanejo
cesarju zvesti, in odsel brzkone na Dunaj. Frankapan je bil prosli
ponedeljek in torek v Brezovici, na posestvu Petra Zrinjskega
ter tamkaj razpisal zbor; in ko se je seslo mnogo plemicev, jim
je prebral cesarski patent s cesarskim pecatom, v katerem se
poroca, da bodo od zdaj placali Hrvati enake davke, kakor na
Kranjskem in Stajerskem. Frankapan jih je na to opomnil, naj
se spomnijo svojih starih pooblastic; a da jih bo takih nasilstev
branil on kakor tudi Zrinjski, ce mu ostanejo verni; na to so
zares mnogi prisegli zvestobo. Erded in mnoge stare rodovine
drze s cesarjem. Zrinjski je pisal Erdedijevi zeni, naj ona nagovori
svojega moza, naj se zdruzi z njim, da mu bo zato povecal
njegova posestva trikrat; ona sama pa je nagovarjala plemice
na zvestobo cesarju. Frankapan je ulovil v Kraljevem brdu
40 sodov hrane. Zrinjskega straze so v Podsusedu pri prevozu
in tarn love cesarske privrzence.^) 31. marca so kranjski stanovi
iznova prosili cesarja pomoci po svojem poslancu Jurju Zigi
Gallenbergu, ki je imel cesarju razjasniti veliko nevarnost, ki
je zapretila Kranjski.'^)
Tudi na Goriskem je bilo vse vznemirjeno. Omenili smo
ze, da je Peter Zrinjski snubil v svoje kolo tudi plemstvo na
Goriskem, ali da je predobil zase samo enega zvestega pri-
vrzenca, namrec Karola grofa Turna. Bali pa se niso na Goriskem
toliko Zrinjskega nego Benecanov, o katerih se je govorilo, da
so zavezniki Zrinjskega in Frankapana. Zato so pomnozili straze
po cell zemlji in plemstvo se je pripravljalo na boj za cesarja.
Albert Turn, zapovednik Gorice, je sporocil cesarju, da je trdnjavo
») Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 120-126.
'-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 133.
Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 105
oborozil s topom in da so nemski vojaki pripravljeni udariti na
zapoved. Tudi javlja nadalje, da se benecanska republika pri-
pravlja za boj posebno v Kopru in v Istri/) pa zato je zavladal
vecji strah od republike nego pred Turki in zarotniki. Zato so
prosili goriski stanovi cesarja iznova za pomoc, ces da dobro
vedo, da so poslali Benecani hrane v Kraljevico, in da bodo
udarili na Trst in Reko radi dolga v znesku dveh milijonov, a
isto tako da mislijo osvojiti na ta racun Gorico in Gradisko.
Zato hocejo Benecani zbrati okoli Palmanove do 5000 moz, v
Kopru pa brodovje s potrebno hrano.-)
Na vse te prosnje za pomoc in zapovedi je cesar odgovarjal
po graskem bojnem svetu, ki je imel mnogo skrbi in tezav,
da se vsaj deloma ustreze stanovom glede obrambe njihovih
dezel, in da se stori vse, kako bi se cim prej zatrli zarotniki.
Dusa vseh osnov in priprav je bil seveda Herberstein, ki je delal
neumorno, da izvede cesarjevo zapoved ter zatre vse zarotnike
in prepreci izgubo Hrvaske za cesarja.'')
Takrat so se godile na dunajskem dvoru hude borbe.
Vedno bolj so sumnicili francoskega poslanca Gremonville-a,
da je V zvezi z uporniki na Ogrskem in Hrvaskem, pa je zato
zahteval zaslisanje pri cesarju, da se opravda in uveri cesarja
Leopolda o stalni iskrenosti svoji in svojega gospodarja fran-
coskega kralja Ljudevita XIV. Seveda je bil cesar pri vsem tern
oprezen ter je nadaljeval nabiranje .vojske po svojih dednih
dezelah. To oborozevanje je se pospesil, ko se je zvedelo na
Dunaju, da je v ime Zrinjskega sklical Fran Frankapan hrvaske
stanove, da jim predlozi pokroviteljstvo Turske, o cemer so
stanovi hrvaski in tudi kranjski, kakor smo ze omenili, sporocili
cesarju. A ko se je raznesel glas po drzavi o nekem dogovoru,
po katerem bi imeli proglasiti Zrinjskega za kralja hrvaskega
pod turskim pokroviteljstvom, ga je hotel cesar predobiti se
zlepa zase, posebno se, ko je obljubil, da pride sam na opravdanje.
Cesar je popustil celo ogrskim protestantom marsikaj, samo da
jih pomiri.^) Toda Peter Zrinjski je zacel ze takrat gubiti na
Hrvaskem svoje privrzence in iz sosednih dezel tudi ni bilo
pricakovati pomoci. Vendar mu je pisal cesar 21. marca lastno-
rocno pismo ter mu obljubil po skofu Borkovicu, ki se je takrat
vracal z Dunaja, da bo dokazal s cinom, kako bo njemu in
vsem njegovim podelil posebno cesarsko milost, a Lobkovic je
se posebej rekel skofu : „samo naj pride na Dunaj, tako povejte
') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 132.
-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 183.
=) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 107. Iz tabora pri Brezovici
pise Herberstein: „damit nit dieser ganze Wunkhl von ihrer Majestat, unsern
allergnadigsten Herrn, zu den grausamen Turkhen aus Noth abfalle."
*) Dr. V. Bogisic: Acta conjurationem . . . str. 133 — 138.
106 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
mojemu sorodniku, slobodno naj pride". M Prej nego je dobil
Zrinjski to pismo, je poslal o. Marka Forstala z dosta ostrimi
pogodbami na Dunaj,-) ker je se vedno mislil, da bo uspel s
svojim podjetjem, saj je se 23. marca pisal svojemu zetu Franu
Rakoczyju, da je vse pripravljeno za upor, da je sultan obljubil
vse, kar je zahteval, zdaj naj mu se pomorejo gornjeogrska
mesta z denarjem.'') Svojega surjaka Frana Frankapana pa je
opominjal, naj bo oprezen, da ga ne ulovi cesarska vojska, ki
se spravlja proti Karlovcu in Koprivnici, kar mu je ravnokar
spojocil njegov konjusnik, ki se je vrnil od grofa Tattenbacha
iz Stajerske. Posebno je potrebno, da pazite, kaj se godi na
sosednem Kranjskem, da se znate obraniti napada od one strani.-")
Med tern so dohajala na dvor vedno tocnejsa porocila o zvezi
Petra Zrinjskega s Turki. Sam cesarski poslanec je sporocil o
tem dogodku bojnemu svetu v Gradec in le-ta samemu cesarju.
Tudi hrvaski stanovi in zagrebski skof so potrdili to vest. Na
cesarskem dvoru so bili vedno bolj vzuemirjeni,"") vendar so se
se dogovarjali o pogodbah, ki jih je poslal Zrinjski po Forstalu.
Kar so dobili na cesarskem dvoru glas, da so ujeli in zaprli
22. marca grofa Tattenbacha radi veleizdajniskih nakan. Zdaj so
cesarski svetovavci odlocno zahtevali od cesarja, naj se ne pogaja
s Petrom Zrinjskim, ces da ni njemu raven. Sam Bog bo cesarja
branil v tej pravicni stvari, Ze drugi dan po osodepolnem
cesarskem svetu, na katerem se je pokazalo, kako so mrzili
cesarjevi svetovavci Petra Zrinjskega, mu je cesar Leopold zares
odvzel bansko cast, a ob enem imenoval zagrebskega skofa
Martina Borkovica in grofa Nikolaja Erdeda za namestnika
banske casti.") Narodu hrvaskemu se je izdal oglas v hrvaskem
jeziku, V katerem se mu daje na znanje, „da je ban Peter Zrinjski
postal nezvest nasi kroni, se vzdignil proti njej z upornim
zakonom ter nakanil spraviti pod svojo oblast nasa kraljestva
hrvasko, slavonsko in dalmatinsko." ')
Po teh oglasih dunajskega dvora je mogel Peter Zrinjski
razsoditi, da mu je edina resitev, ce se poda cesarjevi milosti,
na katero ga je nagovarjal po napotku dvora o, Forstal. Tudi
knez Lobkovic mu je pisal, naj zaupa poznati dobroti in milosti
cesarjevi, kar mu svetuje kot njegov prijatelj in sorodnik. ')
O. Forstal je prispel 6. aprila na Dunaj ter prinesel pismo od
Petra Zrinjskega, v katerem izpove svojo pokornost cesarju
') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationcm .
^) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem .
^) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem .
"j Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem .
•) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem .
«) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem .
') Dr. Fr. Rafki: Acta conjurationem .
") Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem .
. . str
95.
. . str.
114-
-115
. . str.
103.
. . str.
96.
. . str.
98—
100.
. . str.
115-
-117
. . str.
136.
. . str.
136
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 107
ter obljubi poslati svojega sina za poroka. Tajni svet pa je
9. aprila dolocil, da naj vojske naglo in pogumno napredujejo,
kajti ce ne bo za stirinajst dni nobenega uspeha, bi mogli
priti Turki Zrinjskemu v pomoc.^) Herberstein je dobil iznova
zapoved, naj ulovi stotnika Bukovackega, kar se mu pa ni
posrecilo, ker je pobegnil v Bosno, pac pa je dobil v roke
vladiko Miakica, ki je prejel zasluzeno kazen. Pri vsem tern
poslu je moral ravnati prav oprezno, ker se je bilo bati, da se
narod vznemiri. Posebno se je moralo paziti na Vlahe, da se
ne vzdignejo za Zrinjskega. V mnogih listinah se nahajajo
opomini krajiskim zapovednikom ravno glede ravnanja z Vlahi.-)
Herberstein je seveda v tern pogledu izvrsil svojo vojasko
nalogo najbolje. Nadalje je tajni svet predlagal, da se ne
sprejmejo predlogi Zrinjskega za nagodbo, kajti cesar se ne
more pogajati s svojim vazalom. V vsakem uporu je smrt
upornikov pravi iispeh stvari. Cesar ne bo imel nikdar mira,
dokler bo ziv Zrinjski. Samo tedaj, ce se Zrinjski sam preda
cesarju na milost, ce sprejme v svoje gradove cesarsko vojsko,
ce pride na cesarjevo zapoved v Gradec in na Dunaj ter s
seboj pripelje svojo zeno, sina in Frana Frankapana, sele potem
se more cesar z njim razgovarjati. ■') Posebno je ganil cesarja
Leopolda I. prihod niladega Ivana Antona Zrinjskega s For-
stalom na Dunaj. Sele pred nedavnim se je povrnil mladi Ivan
Anton z naucnega potovanja po zapadni Evropi na poklic
ocetov V Cakovec, in zdaj je videl brezno, ki se je odprlo pred
njegovim ocetom, in brzkone tudi pred vso njegovo rodovino.
„Ce tudi vi propadete, glejte, da resite sinu cast in ime," je
nagovarjal Forstal Petra Zrinjskega, „ali ga dajte cesarju, ali
ga posljite v katero zunanjo drzavo, a na vsak nacin je bolje
sprejeti milost od svojega naravnega gospodarja, nego li be-
raciti pri zunanjih knezih." Sin je prinesel pismo ocetovo, v
katerem se brezpogojno izroca cesarju.')
Med tem so se zbirale cesarske cete od vseh strani. Bojni
svet je pozval iznova generala Herbersteina, da sporoci pismeno
ali ustno, kaj pocne Zrinjski in kako je napredoval, da se zna
ravnati tudi cesarska vojska. Fran Frankapan je sicer otel ce-
sarskim cetam precej prtljage in hrane, ali so mu jo odvzele
zopet Herbersteinove cete ter odpeljale v Zagreb.') Ker se je
po Herbersteinovih porocilih znalo, da je nakanil Zrinjski naglo
udariti na cesarske cete, da jih pobije na ravnem polju, je tudi
cesar zapovedal, naj se vojska ne posilja v trdnjave, katerim
*) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 145.
^)Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 164.
8) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 165.
■*) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 146.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 128, 132.
108 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
ne preti nobena nevarnost, nego da se zbero v taboru pod
glavnim zapovednikom. General Herberstein je med tern s
svojimi cetami, katere je imel zbrane v taboru pri Brezovici,
obranil celo Turopolje, da ga niso pokoncale cete Zrinjskega
in Frankapana, kakor se je bil zagrozil Fran Frankapan pre-
bivavcem, ker se niso hoteli pridruziti upornikom. V Zagrebu
pa se je uprl kapitelj vsem zahtevam Frana Frankapana, ko je
ta zahteval, naj se preda Zrinjskemu in naj mu da pomoci za
boj proti cesarskim cetam. In dasi se je Frankapan zagrozil z
najhujsimi kaznimi, vendarle ni uspel. ^)
31. marca je sporocil cesar bojnemu svetu, da je postavil
mesto barona Kaisersteina za glavnega zapovednika cesarskih
cet na Hrvaskem barona Spankava, ker je nakanil z vso stro-
gostjo nastopiti proti Zrinjskemu. V to svrho je dal razglasiti
ester „oglas" in „obsodbo" proti njemu ter obenem „opomin"
in „poziv" na vojsko v banovini in Legradu ter na Krajino
in Vlahe. Oblastim priporoca, da drze vse tajno, a vse priprave
naj vodijo tako, da se ne bo nic zvedelo, kajti Zrinjski ima v
Gradcu mnogo prijateljev in le-ti bi mu mogli vse sporociti.
Naj dado oglase prevesti na hrvaski in slovenski jezik ter jih
razsiriti po zvestih Ijudeh po Hrvaskem in Slovenskem. -)
Bojni svet se je posvetoval z generalom Spankavom ze
2. aprila v Gradcu o njegovih predlogih. General Spankav je
namrec zahteval, da se mu izroci proti Zrinjskemu vsa vojska,
ki se je takrat nahajala na Stajerskem, Koroskem in Kranjskem,
toda bojni svet je dolocil, da se mu da vojska v notranji
Avstriji razen Porzijevega polka, ki mora ostati na Kranjskem,
a vsa vojska se mora zbrati pri Radgoni in Ptuju ter oskrbeti
z orozjem in s hrano. Zapovednikom na Krajini so bile izdane
zapovedi, posebej grofu Nikolaju Erdedu v Petrinji, da ulovi
stotnika Bukovackega; a grofu Breuneru in Ivanu Josipu Her-
bersteinu, da svoje cete zedinita za napade proti Kranjski in
Koroski v slucaju, ko bi od tamkaj prisla Zrinjskemu kaksna
pomoc, da jo precej razbijeta. Nadalje se je zapovedalo, naj
se zasedejo posestva in luke Frankapanove kot Bakar, Bakarec,
Novi Ozalj in Bosiljevo ter proglase za cesarjevo posestvo.
Breuner naj podpira s svojo vojsko Spankava ter razsirja po
Hrvaskem in Slovenskem oglase in opomine proti Zrinjskemu.
Slednjic se priporoca cesarju, naj udarijo na Zrinjskega tudi
cete iz Ogrske izpod reke Rabice, samo da ne bi le-ta, na-
paden od vseh strani in premagan, mogel nikamor uiti.'') Tudi
je cesar priporocil bojnemu svetu, naj vzdrzi prebivavce v
celjskem okrozju, da bi se mogel tako laglje zadusiti upor
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 132—134.
^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 133.
■") Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 136-137.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 109
Petra Zrlnjskega. ') 4. aprila je zapovedal cesar Leopold I. ge-
neralu Spankavu, naj nastopi nemudoma po danih napotkih
proti Zrinjskemu in Frankapanu, kajti to delo se mora hitro
izvrsiti. -) Izjave grofa Paradeiserja so prepricale cesarja o ne-
zvestobi Zrinjskega in Frankapana, in zato naj tudi general
Herberstein zasede primorska posestva Frankapana, a grad
Svarco, posest Zrinjskega, naj podere, ker je nevaren za Kar-
lovec. Glede zahtevanih 2000 vojakov in 300 stotov smodnika
za varstvo Karlovca naj ostane pri starih dolocbah, ker se ni
treba bati, da bi kdo oblegal to trdnjavo. Tudi ni zdaj cas,
da bi se zaceli ugovori glede predaje Siska v cesarsko posest,
le oskrbljen naj bo dobro proti sovrazniku. •') Glede Benecanov,
ki so se po raznih porocilih pripravljali Zrinjskemu na pomoc,
je predlozil bojni svet, naj cesarski poslanec v Benetkah po-
sreduje v tej stvari na korist cesarjevo in naj odvrne republiko
od Zrinjskega, a Herberstein je zahtev^al, da se zacne proti
Zrinjskemu pohod najkesneje v osmih dneh. ') Da ne zasegne
upor Stajerske, so dolocili stajerski stanovi, da se posebno dobro
ucvrstijo tri mesta Optuj, Radgona in Fiirstenfeld, kjer mora
biti vsaj 500 moz dobro oskrbljene posadke. '") V Primorje pa
je poslal cesar posebnega poverjenika Frana grofa Dietrichsteina,
da preskrbi vse potrebno za obrambo Gorice, Trsta in Reke proti
Benecanom, a ker misli isti poverjenik zasesti posestva Zrinjskega
in Frankapana, je potrebno, da se sporazumi z generalom
Herbersteinom, '')
Na Dunaju so se posvetovali 9. aprila pri Lobkovicu o
izjavi Petra Zrinjskega, da sploh ne misli na upor, marvec da
je bil vedno zvest cesarju, kakor je dal sporociti po o. Forstalu.
Toda svetovavci, hudi protivniki Petra Zrinjskega, niso smatrali
te izjave za odkritosrcno, nego so zatrjevali, da se Zrinjski le
hlini, ker ni dobil se tocnih porocil od Turkov in ker je bil
Tattenbach ujet. Zato mora biti vse pripravljeno, da se izvede
cesarjeva zapoved. Legrad in Kotoribo treba zasesti ter udariti
na Cakovec. Vsi trije generali Herberstein, Breuner in Spankav
morajo slozno napredovati. Zapreti se mora pot na Ogrsko in
V Primorje. Da ne nastane prepir radi zapovednistva, se je
dolocilo, da ostane Spankav glavni zapovednik, Herberstein in
Breuner pa v svojem mestu zapovedujta neodvisno nad svojimi
cetami.")
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . sir. 137.
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 141.
^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 141.
■*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 142 — 144.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 146.
^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 157.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 161 — 167.
110 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
O. Forstal z mladim Zrinjskim se ni bil na Dunaju, ko
je Herberstein ze napadel Ozalj in druge grascine Zrinjskega
in Frankapana ter zaplenil vse za svojo vojsko. Ljudje Fran-
kapanovi so se predali brez borbe. Herberstein poroca zato
bojneniu svetu v Gradec, da bo v desetili dneli osvojil vsa
posestva zarotnikov. Zaposedli bodo vse krajisniki. Berislavic se
je predal, Pogledic je v (5akovcu, za Bukovackega pa ne ve,
kam je pobegnil. Na zbor, ki ga je sklical zagrebski skof,
Herberstein ni mogel priti. Ko dokonca na Hrvaskem svoje
delo, bo poslal nemudoma nekaj vojske, da zapre soteske, ki
vodijo na Kranjsko.') 10. aprila se je podal ze v Primorje; v
Bakar je prispel 12. aprila, Narod se je spocetka grozil, da
se bo uprl, posebno v Brodu na Kolpi, ko je pa videl, da je
stvar resnobna, se je vdal, prisegel vernost in sprejel posadke
po vseh vecih mestih. Zapovednistvo v teh krajih je izrocil
Herberstein polkovniku grofu Ernestu Paradeiserju. Tudi je
prosil Herberstein kranjske stanove, naj mu posljejo 150 nemskih
vojakov za posadko, kajti on hoce vso to zemljo (Hrvasko) v
vojaskem in drzavnem pogledu temeljito preustrojiti. Reskemu
stotniku je obljubi[ pomoc, a po vseh krajih je delil oglase
proti Zrinjskemu. Ze 15. aprila se je povrnil v Karlovec. V
svojem porocilu o tern pohodu je izrazil nado, da bo tedaj
ujet tudi ze Zrinjski in da bo mogel potem brez skrbi udariti
na Turke.-) Knialu potem pa je dobil od cesarja zapoved, naj
javi turskim pasam, da cesar ne kani vojevati proti Turkom,
nego da so vse vojaske priprave naperjene le proti upornikom.
Benecanski poslanec Marin Zorzi je hitro sporocil benecanski
vladi 0 uspesnem pohodu Herbersteinovem, pa se zato republika
ni prenaglila, marvec cakala mirno konec tega pokreta. Dasi
se je pripravljala na boj, kar je razvidno iz raznih porocil vo-
jaskih oblasti v Primorju in na Goriskem, je vendar beneski
poslanec na Dunaju tajil vsako zvezo s Petrom Zrinjskim in
Frankapanom.'*)
Med tem ko je Herberstein siril svojo vlast po Primorju,
je udaril tudi Spankav na Medmurje. 12. aprila je presel Dravo
pri Zavrcu s 600 konjiki ter prenocil v Ormozu in Srediscu.
Obenem se je vzdignil tudi Breuner iz Koprivnice s 4000 mozmi
vojske ter zasedel vso Podravino. Ko se je Spankav priblizal
Cakovcu, ga je vprasal Zrinjski, kaj to pomeni, a general mu
odgovori, da ni prisel vznemirjat njega, nego da zabrani napad
Turkov na te kraje. Zrinjski je pa iznova poslal glasnika v
sesterovprezni kociji ter sporocil generalu, naj ga ne napada,
1) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 161.
'4 Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 182—183.
■'') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 172 — 174.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. Ill
ker je s cesarjem v dogovoru. Glasnik se ni povrnil.^) Zrinjski
je zelel resnobno pomirbo, odkar je poslal svojega sina na
Dunaj ; a zbal se je, da ne bi v sili, ko bi bil napaden, udaril
z orozjem na cesarsko vojsko ter se tako pregresil kot vazal
proti svojemu gospodarju, pa ni dal potegniti niti sablje niti
izproziti puske. In vendar se je sporocilo cesarju, da se je
Zrinjski odlocno uprl cesarski vojski in rabil orozje, kar je bila
le grda kleveta, samo da Zrinjskega se bolj ocrnijo pri cesarju,
ki je vsled te vesti zares iznova zapovedal Spankavu, da nastopi
proti upornikom z vso odiocnostjo."-) Da se ne preliva kri, se
je odlocil Zrinjski s Frankapanom oditi iz Cakovca na Dunaj
pred cesarja. 13. aprila po noci se podasta na pot. Banico je
pustil V gradu ter se poslovil od nje z besedami: „Bog te
obvari!" Ona ni plakala. Na treh ladjali se prepeljeta s svojim
spremstvom prek Mure, a konji so vodo preplavali. Obrneta
se proti Ogrski in potem na Dunaj, da se predasta cesarju na
milost. Na Dunaju so kmalu zvedeli o begu Zrinjskega in
Frankapana. Ta glas je preplasil cesarja in ministre, ker so se
bali, da se podasta na severno Ogrsko ter tarn se bolj pod-
pihata novi upor. Odsedala sta na potu pri svojili prijateljih.
Cetrto noc sta prisla k grofu Keryju v Goperstorf ze blizu-
avstrijske meje. Kery je sporocil precej cesarju o prihodu obeh
begunov. Cesar mu odgovori: „Ako sta se pri tebi, nagovori
jih, da gresta vsekakor na Dunaj, ko bi iiotela pa kam drugam
oditi, zadrzi jiii, da pride vojska ter jih ulovi." 17. aprila sta
prisla na Dunaj ter odsela v hisi grofa Nadazda pri augustin-
skem samostanu. Ze drugi dan so jih ujeli ter odpeljali v
gostilno „Zum Schwan". Zrinjskemu je bil pazitelj baron Ugarte,
a Frankapanu grof Traun.-')
Z odhodom Zrinjskega in Frankapana se je razsula po-
polnoma njuna stranka na Hrvaskem. General Spankav je zdaj
prisel s svojo vojsko pred grad Cakovec. Katarina Zrinjska
ga je predala brez vsakega odpora, toda na veliko svojo zalost.
Nemski vojaki so poplenili ves grad, konje in kocije, orozje
in pohistvo, umetnine in dragocene knjige, da, celo prosto ku-
hinjsko posodo in razno drugo orodje. Banico in njeno hcer
so postavili pod strazo, in ona se je mogla potoziti cesarju
po vsej pravici, da so jej vojaki odnesli vse, niti sklede niti
raznja jej niso pustili. Iz porocila drzavnih pooblascencev, Petra
Prasinskega in Frana Spoljarica o zajetju posestev Zrinjskega,
Frankapana in njihovih privrzencev je razvidno, koliko bogastva
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem str. 170.; Dr. V. Bogisic. Acta
conjurationem . . . str. 144 — 146.
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 182.
■') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 189.; Dr. V. Bogisic.
Acta conjurationem . . . str. 148 — 150.
112 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
je bilo nakopicenega v samem Cakovcu, saj obsega to porocilo
o popisu celih trideset strani Rackega knjige.^) Za kulturno
zgodovino Hrvaske je ta popis se posebno vazen, saj je bil
ravno Cakovec z Novim Zrinjem pravi tabor Zrinjskega go-
spodstva. Se huje se je ravnalo z drugimi posestvi Zrinjskega
in Frankapana. Ozalj, Novigrad, Zvecaj, Ribnik, Svarca, Bosi-
Ijevo, Bakar, Novi in mnogi drugi gradovi so pretrpeli hud
udarec od zelezne roke Herbersteinove, ki je v desetih dneti
zares na barbarski nacin, nedostojno krscanskega viteza in
vojvode, poplenil in opustosil s svojima podzapovednikoma
Ernestom Paradeiserjem in Friderikom Sauerom (Zavrlom),
karlovskim polkovnikom, zavzeta posestva tako grozno, da se
niso povzdignila nikdar vec do poprejsnjega blagostanja, kar
se more videti se dandanes v vecidel zapuscenih gradovih,
Herberstein je pripeljal s svojega pohoda v Karlovec ogromno
mnozino blaga, dragocenosti, zlata in srebra in drugiii stvari
velike vrednosti, kar je vse pobral po bogatih in obseznih po-
sestvih Zrinjskega in Frankapana. Kar so predniki Zrinjskega
in Frankapana zbirali skoz vec vekov, to so v kratkem casu
raznesli in pokoncali nemski castniki. Koliko znamenitih na-
rodnih umetnin je propalo pri tej priloznosti, Zdaj moremo
soditi 0 znamenitosti teh narodnih zbirk le po opisu ; nemska
samogoltnost in pohlepnost jih je pokoncala, a ce so se Hrvati
tozili ze poprej na nemske zapovednike v Krajini radi njih
osabnosti in predrznosti, so jih morali zdaj se bolj mrziti radi
pravega poganskega tolovajstva, Cesar Leopold I. je sicer za-
povedal, da se sestavi natancen popis vseh zasedenih posestev
V Medmurju in Primorju, toda to ni resilo propasti mnogih
dragocenosti, ker so jih raznesH ze poprej nemski zapovedniki
in nemske cete.'-) Ze 20. aprila je mogel Herberstein sporociti
iz Karlovca s ponosom drzavnem.u kancelarju Lobkovicu na
Dunaju, da si je podlozil vso Hrvasko, in da so se uporniki
predali ali pa pobegnih,'^) a 28. istega meseca se je pohvalil
V pismu skofu zagrebskemu, Martinu Borkovicu, da se je pro-
slavil glas njegovih Karlovcanov, ko se je bilo sicer vznemirilo
celo hrvasko kraljevstvo.^)
Generalu Herbersteinu je bila zdaj glavna skrb, da po-
polnoma zatre Petra Zrinjskega in Frana Frankapana, kajti
samo na ta nacin bi mogel pridrzati zase in za svoje drugove
oteta posestva in zaplenjene stvari, in samo na ta nacin bi se
mogla izpolniti tudi zelja tedanjih dunajskih in graskih drzav-
nikov, da se Hrvaska ali vsaj njeni krajiski deli zdruzijo z
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationcm . . . str. 556—586.
'-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationcm . . . str. 190.
") Dr. Fr. Ra^ki. Acta conjurationcm . . . str. 198.
*) Epistolac V nad§kofijskem ariiivu. Tom. V.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 113
avstrijskimi dednimi dezelami. Herberstein je bil tolik protivnik
Zriiijskemu in Frankapanu, da je nagovarjal vrednega skofa
zagrebskega iMartina Borkovica, naj nagovori hrvaski sabor,
da prosi kralja, naj bi zarotnike, ako jih ne bi usmrtili, ob-
sodili na dosmrtno temnico, samo da ne bo daljnjih nemirov
na Hrvaskem.i) Gotovo je, da so nasveti generala Herbersteina
kakor tudi odnosaji na Hrvaskem, ki jih je provzrocil, mnogo
pomogli, da so ravnali z zarotniki tako strogo.-)
Na dunajskem dvoru je bila se vedno majhna in slaba
stranka, ki je svetovala, da je zdaj priloznost sprejeti zarotnike
V milost, ker so se sami izrocili cesarjevi sodbi. Toda porocila
generala Herbersteina, ki so dohajala iz Hrvaske na vsemo-
gocne ministre na Dunaju, so se protivila vsakemu popuscanju,
in le-ti so zdaj ze za naprej dolocili, kaj se ima zgoditi s
Petrom Zrinjskim in Franom Frankapanom, „Kakor je Ferdi-
nand II.," so govorili, „po belogorski bitki zatrl za vselej
odpor ceskega plemstva, tako naj stori zdaj Leopold I. na
Hrvaskem." ') Da se izvede njegova osnova, je prosil general
Herberstein celo dopust, da more oditi na Dunaj na dogovore,
kako bi se dala Hrvaska zediniti z avstrijskimi dednimi deze-
lami. Pred vsem se za zdaj ne sme popolniti banska cast, ki
je bila seveda najveca zapreka Herbersteinovim nakanam.')
Zrinjski in Frankapan sta mogla biti sojena kot velikasa
hrvaska le po ogrsko-hrvaskem pravu po kralju in po sebi
ravnih sodnikih.") Dunajska vlada ju je postavila pred avstrijske
sodnike, ces da sta se pregresila proti avstrijskim dednim de-
zelam, da sta ujeta na avstrijskem ozemlju, in da se more v
posebnih slucajih tudi po ogrsko-hrvaskem pravu soditi zunaj
kraljevine ogrske in hrvaske. Peter Zrinjski je vrhutega se clan
stajerskih in kranjskih stanov. A ker sta oba bila tudi se
cesarska komornika, je bila preiskava izrocena avstrijskemu
kancelarju baronu Ivanu Pavlu Hocherju.'^) Vendar pa z zarotniki
niso precej strogo ravnali, ker niso hoteli s prenaglo obsodbo
pokvariti napredovanja cesarske vojske na Ogrskem ter nagnati
mnogih upornikov na zdvojni odpor. Sele ko je Rakoczy v
juniju razpustil svojo vojsko, a grof Rottal zacel preiskavo in
lov nezadovoljnezev, tedaj je dal dunajski dvor zapreti Zrinj-
skega in Frankapana v Dunajskem Novem mestu (27. avg.),
a nekoliko dni kesneje (3. septembra) je prijahalo v Pottendorf
pred dvor grofa Nadazda dvesto cesarskih konjikov, ki so ga
') Epistolae v nadskofijskem arhivu. Tom. V.
-) R LopaSic. Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 341.
^) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 194.
■•) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 198.
=) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 182—183.
«) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 185.
114 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein.
ujeli in odpeljali na Dunaj. Dvor se je zdaj izjavil, da bo
ravnal z zarotniki velestrogoJ)
Po avstrijskih postavah je sestavil cesarski dvor po dolgo-
trajnih preiskavah posebno sodnijo takozvani .Judicium dele-
gatum", all kakor so jo takrat zvali „nepristranska sodnija",
dasi je bila ravno ta sodnija veckrat prav pristranska, kakor se je
pokazalo tudi v tern slucaju. Predsednik je bil tej sodniji kancelar
Hociier. Preiskava je trajala proti Zrinjskemu in Frankapanu od
14. fcbruarja do 16. aprila 1671. V obtoznici se je ocitalo Petru
Zrinjskemu, da se je 1. 1666 zdruzil z Vesselenyijem in Nadazdom,
da je 1. 1669 poslal na Poljsko o. Bariglija ter v instrukciji raz-
zalil Njegovo Velicanstvo; da se je poslal vsled njegove zapovedi
Poljak Giska na Francosko, da se potozi na cesarja in zahteva
denarja ; da je poslal poslanistvo tudi k Turkom ter jim ponujal
davek, samo ako ga postavijo za vladarja; da je hotel vzeti
cesarsko trdnjavo Koprivnico ; da je bunil po samem Ogrskem ;
da so se vzdignili njegovi privrzenci na orozje kot uporniki ter
prelili kri cesarske vojske; da je upotrebil vladiko Miakica za
upor, a Franu Frankapanu zapovedal, naj zacne z uporom; da
je hotel napasti cesarske dedne dezele in da je bil ravno on
pravi zacetnik in glava upora. Frana Frankapana pa so obdol-
zili, ker ni cesarju sporocil o zvezi Zrinjskega s Turki in ker
je prevzel vodstvo upora, da se je v pismu od 9. marca izrazil
prezirno o cesarju in nemskem narodu, da je hotel mesto Zagreb
zasesti s svojo ceto in da je mescane pozval, naj se predado
Zrinjskemu; da je otel na Savi cesarsko prtljago in zivez ter
poslal poslanca na Tursko.-)
Peter Zrinjski je zahteval, da mu sodijo kot velikasu po
pravu in postavi njegove domovine. Zdaj noce omenjati, kako
so zatrte sloboscine in pravice na Hrvaskem, tudi se noce po-
zivati na zlato bulo, po kateri ima v tem slucaju vsak ogrski
in hrvaski velikas pravo, da se upre svojemu kralju. Skof za-
grebski mi je prinesel od cesarja pardon, ki ga ima deliti cesar
sam. Ta pardon, obljubljen od samega cesarja, mi je zagotovljen
tudi po pismu od ministra Lobkovica. Cesar mu je izrocil
pismo za slobodno potovanje „salvum conductum". On je nato
poslal cesarju svojega sina za poroka in slednjic je prisel tudi
sam pokorit se cesarju. Pogodb s Francosko ni niti cital niti pisal.
Na Tursko je poslal poslanca samo enkrat, a naj se uvazi,
') Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . sir. 171 — 172; 190—192.
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 375— 394; 400—430;
replike obrane str. 438—464; obrane Zrinjskega in Frankapana str. 400-430.
Pismo, katero so oponasali Frankapanu, je pisano v hrvaskem jeziku (Racki.
Acta conjurationem . . str. 68—69). Preveli so ga na nemski in laski jezik.
Pismo je zanimivo, ker nam dakazuje najbolje, kako so Hrvati mrzili Nemce
zc takrat radi njiiiove nasilnosti in csabnosti. A ker je Frankapan povedal
resnico, so zato vpili in ga prcganjali. Ista nemSka neznosnost kakor dandanes.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 115
kako je in kolikokrat Ogre odgovarjal od zveze s Turki takrat,
ko so oni pricakovali najvec od njega, kar cesar dobro ve. A
kaj naj recem, ce se spominjam imena in slave mojega roda?
Komaj morem od zalosti spregovoriti. Vedno smo bili kras
domovini in strah Turkom, kar dokazuje tudi trofej, ki sem
ga sam podaril Njegovemu Velicanstvu. „Kako naj osramotim
cvetoco cast imena svoje rodovine, kako naj osramotim kneza,
velike Ijudi, kralje, ki so z nami v rodbinski zvezi!" Prisegel
je zivemu Bogu, da mu ni bila nikdar v mislih zveza s Turki.
„Dobro vedo moji sovrazniki, kako dolgo smo se mi potili in
prelivali kri pri obrambi za Stajersko, Kranjsko in Hrvasko ;
dokler so Zrinjski bili na strazi, so oni mirno spali, da, Herbard
Turjaski, karlovski general, je celo pobegnil v Ljubljano, ko
sem jaz odbijal turske napade, a zdaj za nagrado svetujejo
cesarju, naj nas zatre in pokonca do kraja, da si potem prisvoje
in obdrze nasa posestva, katera smo mi resili in obvarovali z
naso krvjo. Naj se vzdigne in postavi kdo izmed njih, ki bi
se usodil reci, da so on in njegov rod vec koristili habsburski
hisi in krscanstvu nego li Zrinjski!" ^)
Dasi so skoraj vsi krscanski vladarji, razen spanskega, a
posebej se papez po svojih posebnih poslancih prosili cesarja,
naj ta dva Hrvata pomilosti, -) se je vendarle 18. aprila izrekla
obsodba radi zlocina razzalitve Velicanstva in izdajstva drzave.
Vsa dostojanstva in casti imajo se jima odvzeti, imetek jima
se zapleni, vsak spomin na nju se ima izbrisati, a oba naj se
izrocita krvniku, ki jima bo odsekal najprej desno roko in potem
glavo. Za smrt je glasoval tudi krajnski dezelni glavar Vuk
Engelbert Turjaski, brat bivsega ministra Ivana Vajkarda, s
katerim je zivel Zrinjski v vednem sovrastvu. •■) Grofa Nadazda
so obsodili na smrt ze 16. aprila.^)
V tem groznem trenotku, ko se je slo za zivljenje in
smrt tako odlicnih moz, se je Ogrom in Hrvatom silno zameril
francoski kralj, ki se je prej z njimi tako dolgo po svojem
poslancu Gremonville-u dogovarjal, da jih je v tem casu po-
polnoma zapustil. Saj je bil vendar on takrat najuglednejsi
vladar v Evropi in njegova beseda bi bila kaj izdala, in to tem
bolj, ker se dunajski dvor se do zdaj ni bil odlocil popolnoma,
bi li izvrsil nad nesrecnimi zrtvami izreceno kazen ali ne. Cesar
Leopold je bil celo naklonjen za milost, toda nadvladalo je
mnenje kneza Lobkovica in dvornega grofa Martinica, ki sta
bila odlocno za smrtno kazen. ^)
'■) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 333—341.
-) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 194 — 195.
^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 530—537 ; 543.
*) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 194.
=) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 192—195; 196 — 197.
116 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein.
28. aprila popoldne so sporocili cesarjevi poverjeniki
Zrinjskemu in Frankapanu smrtno kazen. Obadva je ta glas
strasno pretresel. Zrinjski je pobledel, a ni izpregovoril nobene
besede, Frankapan je pa prosil, naj se s smrtno kaznijo po-
caka, ces, da je on se premlad za smrt in da je zadnji svojega
roda. Zrinjski se je izpovedal 29. aprila in je samo se vprasal,
ce ima se kaj nade za pomiloscenje. Ko so mu odgovorili,
da ne, ni rekel nic, nego je ostal miren in hladen. Zvecer se
je pismeno poslovil od svoje zene Katarine. Frankapan pa je
bil iiudo vznemirjen; vedno se je se zanasal na milost cesarjevo,
doklcr mu ni rekel sodnik Abele, da ima samo se dva dni, da
se pripravi na smrt. Se enkrat sta se sesla na poslednje slovo
oba obsojenca. Mladi Fran Frankapan se je poslovil od svojega
svaka Petra Zrinjskcga s presrcnimi in neznimi besedami. Mocno
ginjena sta se razsla, Frankapan se je poslovil od svoje zene
Julije v laskem jeziku.^)
30. aprila so bila v Dunajskem Novem mestu zaprta vsa
trdnjavska vrata in vojska je stala pod orozjem. Obsodba je
bila obsojencema oglasena, a zdaj sele so jima sporocili, da
jima je oprostil cesar en del kazni namrec, da se jima ne
odseka desna roka. Okoli desete ure zjutraj je pala najprej
glava bana Petra Zrinjskega, a potem njegovega svaka Frana
Frankapana pod mecem dunajskega rabeljna."-)
Tri dni poprej je pala grofa Nadazda glava na Dunaju,
a nekoliko mesecev potem so obsodili tudi grofa Tattenbacha
na smrt, katero je pretrpel 1. decembra v Gradcu. Mlademu
Rakoczyju pa je izprosila zivljenje njegova mati, ki je stala
ves cas zarote in upora na strani cesarjevi.
Za to strasno obsodbo se je zanimal ves tedanji svet.
Najhuje je bilo francoskemu poslancu Gremonville-u, ki je ob-
ceval toliko casa s temi nesrecnimi zrtvami. Svet je dobro slutil,
da ima Gremonville mnogo tega na svoji dusi, kar se je zgodilo
pred nedavnim. Na temelju izpovedeb obsojenih je bilo doka-
zano, da Gremonville ni ravnal posteno, zato se je javno mnenje
obrnilo proti njemu in francoski poslanec je bil prisiljen, da se
opravda pred cesarico vdovo radi svojega ravnanja, a od kanc-
lerja Hochera je prosil pomoci, naj ga brani proti klevetam,
ki so jih sipali nanj radi usmrcenih velikasev. Tako grdi Gre-
monville-a neki Portman, senator v Regensburgu, ces, da je
varal nedolzne zrtve do kraja, a pri razpravi proti Petru
Zrinjskemu je tajil vsako zvezo z njim, dasi je Zrinjski dokazal
ravno nasprotno. Izdan je tudi opis tega zalostnega dogodka
») Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . sir. 198—199; Dr. Fr. Racki.
Acta conjurationem . . . str. 551.
-) Dr, V. Bogi§ic. Acta conjurationem . . . str. 275—278.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 117
skoraj v vseh jezikih in slike o smrti Zrinjskega in Frankapana.^)
Razume se, da so se Hrvati najbolj zanimali za svoje velikase,
pa se je ze leta 1670 pred obsodbo siril glas po Hrvaskem
med kmeti, da se povrne Zrinjski v banovino. Cesarski generali
so seveda gledali, da se zatre vsak tak glas; zato so zabranili
duhovnikom brez znanja skofovega, da morajo po cerkvah
oglasiti, da se Peter Zrinjski ne povrne nic vec na Hrvasko.
Ernest Paradeiser se je sam izprical skofu Martinu Borkovicu,
da ni hotel krsiti njegovih pravic, ko je zapovedal zupnikom
V karlovski Krajini, da oporecejo v svojih cerkvah glas o vrnitvi
Petra Zrinjskega na Hrvasko. Pogovor med narodom je bil
med tem zares zamolknil, ko se raznese strasni glas po zemlji,
da so oba hrvaska vehkasa usmrtili. Z Dunaja ni cesar niti z
besedico kaj sporocil hrvaskemu narodu o tem dogodku."-)
Zalostna je bila usoda Katarine Zrinjske in njenih otrok.
General Spankav jo je drzal zaprto v gradu Cakovcu z naj-
mlajso hcerko Zoro. Kesneje so jo odpeljali po zapovedi ce-
sarjevi v Gradec, kjer so jo zaprli se bolno in obnemoglo v
samostan sester dominikank. Dvajset musketirjev je strazilo
pred samostanom. Nobeden ni mogel do banice razen spo-
vednika, le sluzabnice so mogle z njo ravnati po svoji volji.
Preteklo je ze nekaj mesecev, a ona ni dobila se nobenega
glasa niti o mozu niti o sinu. Srce jej je hotelo pociti, ko so
dolocili, da naj jej vzemo njeno edino tolazbo in jo posljejo
v drug samostan, kjer je imela postati redovnica. Tedaj je na-
pisala cesarju Leopoldu list, v katerem ga prosi, naj jej pusti
hcerko, kajti ona jej je edina podpora v starosti in edina
tolazba kot siromasni vdovi in postreznica v bolezni, a kot
mati jo bo tudi gotovo dobro odgojila. Toda tudi za njo ni bilo
usmiljenja; vzeli so jej vendarle hcerko, ki je bila se slaba in
prav nezna v zenski samostan sv. Ursule v Celovcu, ker je
Ijubljanske redovnice niso hotele sprejeti. Porocila zatrjujejo,
da je nosila raztrgano obleko, ker za njo ni hotel nobeden
skrbeti, dasi je bilo zapovedano od drzavne oblasti. Dasi je
bila Katarina Zrinjska jaka in pogumna zena, so jo slednjic
vendarle strle bolezen, zalost in grozne muke v zaporu. Njen
zivahni duh je potemnel, zblaznela je in v blaznosti umrla v
Gradcu 16. novembra 1673. Sin Zrinjskega Ivan Anton je se
v zaporu po ocetovi smrti pretrpel mnogo muk. Dunajski
dvor ga je kesneje izrocil dvema jezuitoma, da ga odgojita in
pripravita za duhovnika. Toda odgovoril je odlocno, da ni
voljan postati duhovnik ali pater, nego da se je ze dosti ucil
in da bi mogel cesarju sluziti kot vojak; vrhtega je po hrvaskih
postavah tudi ze polnoleten. Hoteli so ga poslati na Spanjolsko,
0 Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 163—169; 180; 182.
■-') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 308—309.
118 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
samo da ga odstranijo od njegove domovine za vselej. Slednjic
so mu izkazali vendar toliko milosti, da je mogel biti na ce-
sarskem dvoru ter sluziti kot vojak. Leta 1680 so ga obdolzili,
da se je zarotil s Tokolijem ter ga zaprli v temnico. Celih
dvajset let so ga vlacili po raznih temnicah, dokler ga ni resila
srnrt vseh muk 11. novembra leta 1703 na Schlossbergu v
Gradcu. Njegova zalostna usoda je tako ganila svet, da se je
zacel siriti glas, da ni zaprt v Kufsteinu z nobenim clovekom
izpregovoril skoz celih 17 let ter tako izgubil dar govora. Gotova
je stvar, da je ponorel. Ko so ga nagovarjali malo pred smrtjo,
naj pise cesarju Leopoldu, je napisal tele besede: „Ne vem
kaj bi pisal in kaj se hoce od mene; meni ni mnogo treba,
za zdaj bi potreboval pred vsem skarje, da si porezem nohte
in lase."
Od vseh Zrinjskih je ostala se ziva Jelena, najstareja hci
Petrova, omozena z Rakoczyjem. Iskala je zaveznikov proti
cesarju Leopoldu in mrzkim Nemcem. Ni si dala tudi se kesneje
miru, samo da se osveti protivnikom Zrinjskega rodovine.^)
Le dveh privrzencev Zrinjskega in Frankapana ni mogel
dobiti Herberstein v svoje roke. Slotnik Bukovacki je pobegnil
V Bosno ter ostal pri svojih prijateljih, Orfeo Frankapan pa je
usel na Benecansko, in dasi je Herberstein zahteval od bene-
canske vlade, naj mu izroci Orfea, ona vendar tega ni storila.
Orfeo Frankapan je ostal od tega casa na Laskem. Da je
Herberstein Miakica ulovil in kaznil, smo ze omenili. Colnic,
Berislavic, bratje Kamenjani, Crnkovic in se neki drugi so bili
pomilosceni, ker jim je milost obljubil sam Herberstein, ce se
predado brez odpora in prestopijo v cesarski tabor, kar so tudi
storili. Tako je pridobil Herberstein zase nize plemstvo, katero
bi mu bilo mogio gotovo nagajati proti njegovim nakanam, ki
jih je plel ze zdaj proti Hrvaski. Herberstein je to izprevidel
ter je sam sporocil bojnemu svetu, naj izposluje pri cesarju
milost za te Ijudi.'^)
III.
Ivan Josip Herberstein kot upravitelj Krajine in Karlovca.
Po smrti Petra Zrinjskega in Frana Frankapana je nastopil
popoln razpad obeh rodovin. Nemci so postali zdaj neomejeni
gospodarji ter zaceH trgati in razdirati hrvasko zemljo, kjer so
le mogli. Spankavove cete so se sirile med Dravo in Savo, a
') Dr. Fr. Ra^ki: Acta conjurationem . . . str. 223; 225—226; 269;
277-278; 302-303; 305—307; 311-315; 328-332; 345; 349-350; 353.
Katarina Zrinska, banica hrvatska (1625—1673.). Napisao Juraj Tomljenovic.
U Zagrcbu. 1893, str. 1-61.
-j Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 211—212; 368-369.
Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 119
general Herberstein je postal gospodar do Jadranskega morja.
Zmestili so se pa povsodi po gradovih zrinjskotrankapanskih.
Cakovec so poplenili ze na ocigled Katarine Zrinjske nemski
vojaki, a kar je se ostalo, to so vse odnesli na Dunaj med
starine in umotvore cesarskega dvora, odkoder jih niso nikdar
vec povrnili Hrvaski. Kakor Spankav tako in se huje je ravnal
Herberstein v Krajini in med Savo in Jadranskim morjem, kjer
so imeli Zrinjski in Frankapani najlepsa svoja posestva in gra-
dove. Herberstein se je vTnil z bogatim plenom ze iz varazdinske
Krajine, a v Karlovcu je nagomilil zdaj silnega blaga in imetka
s posestev nesrecnih zrtev. Posestva Ozalj, Zvecaj, Bosiljevo,
Severin, Novigrad, Svarco in Novi je zahteval Herberstein za
karlovski generalat, in bojni svet v Gradcu je zares predlozil
to prosnjo cesarju. A da se ugodi laglje zelji Herbersteinovi,
je sporocil bojni svet, ces da so ta posestva malo vredna, da
so zgrade vecidel lesene in od ilovice, kakor strazarnice, in za
nobeno rabo. Ko bi se izrocila ta posestva komu drugemu
izven Krajine, bi bili vedni prepiri in to bi le skodilo cesarskim
nakanam, Tukaj bi se mogla povsod prav lahko vzdrzevati
obrambena ceta za Karlovec in vso Karlovsko Krajino. Knez
Lobkovic je svetoval ze ll.septembra 1670, naj bi se vsa za-
plenjena posestva uporabila za posebno zaklado, iz katere bi
se moglo lahko vzdrzevati do 15.000 vojakov. Bojni svet je bil
proti temu, da se izroce ta posestva cesarski komori, ki jih je
zahtevala tudi zase, ces da bi se moralo na upravo vrlo mnogo
trositi, a od podloznih se ne dobi nobenega denarja, razen
malo zita in tlake. Posebno pa so po mnenju bojnega sveta
ta posestva potrebna za vzdrzevanje karlovske trdnjave, kajti
prebivavci na teh posestvih bi se dali porabiti za tlacane pri
utrjevanju Karlovca, kjer drugac ni dobiti delavcev niti za denar.
Bojni svet slednjic prav lokavo omenja, da karlovski general
niti ne misli zase pridrzati vseh teh posestev, marvec da jih
hoce porabiti le za trdnjave in obrambo dednih avstrijskih
dezel; zato naj jih pridrzi na vsak nacin karlovski general in
nadstotnik senjski. Na ta nacin je hotel Herberstein karlovski
generalat se bolj zediniti z avstrijskimi dezelami ter ga za
vselej odtrgati hrvaski kraljevini.^)
Ravno tako je hotel storiti Herberstein tudi z bansko
Krajino, ki je spadala sicer vedno pod bana. Ko jo je pa
zasedel radi upora, jo je hotel pridrzati tudi za karlovski gene-
ralat. Hrvaski stanovi pa so se tej nakani odlocno uprli ter
poslali svoje poslance glede tega k samemu cesarju Leopoldu I.
Med hrvaskimi velikasi sta se borila za pravice banske Krajine
') Dr. V. Bogisic : Acta conjurationem . . . str. 274 ; dr. Fr. Racki : Acta
coi-'urationem . . . str. 211—212; 221—222; Radoslav Lopasic: Spomenici
hrvatske Krajine. II. str. 350—357.
120 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
najodlocnejc grot" Ivan Draskovic in grof Nikolaj Erded. Le-ta
poslednji je zahteval od skofa Martina Borkovica, da zaradi
tega vprasanja sklice sabor. On sam se je podal na Dunaj s
poslanstvom ter izposloval pri cesarju, da je le-ta nalozil
Herbersteinu, naj povrne bansko Krajino zopet banski oblasti.
Bojni svet se je sicer protivil temu odloku, ces da je ravno
tukaj bilo gnczdo zarote, in da bi zaradi tega moral ostati ves
kraj pod vojasko oblastjo, vendar s svojimi dokazi ni uspel.
Zdaj je moral seveda popustiti tudi Herberstein ter umakniti
svoje cete iz teh krajev.') Hrvaskega Primorja pa hrvaski stanovi
niso mogli resiti, ker si ga je prisvojila drzavna komora, kakor
je svetoval cesarju bojni svet, ces da se ne sme dovoliti zdruzitev
tega kraja z ostalo Hrvasko, ker je bilo ravno tukaj prvo
zbiralisce za upor.-) In tako so na ta nacin Hrvasko odcepili
popolnoma od morja. Senj je ostal Herbersteinu, ker je bil
senjsko stotnijo general Herbard X. Turjaski zedinil s karlovskim
generalatom, kateremu se je s tern povecal letni dohodek do
10.000 goldinarjev. Na ta nacin si je Herberstein stekel poleg
velike oblasti tudi najveco korist m najvece dohodke v cell
hrvaski Krajini. A ko je hotel kesneje bojni svet v Gradcu
postaviti V Senju posebnega nadzornika za dohodke sume in
celega mesta, se je Herberstein v tej zadevi obrnil na samega
kneza Lobkovica ter mu dokazoval, da je imel senjski stotnik
vedno sam vse omenjene dohodke.-') Herberstein je moral biti
silno pohlepen za imetkom ter se je hotel okoristiti sam z
ogromnim bogastvom Zrinjskih in Frankapanov. Ker je cesarska
komora hotela imeti tudi svoj del pri plenu, so nastali veckrat
hudi prepiri med njo in Herbersteinom, Peter Zrinjski in Fran
Frankapan sta imela v Karlovcu svoje hise. Te hise je hotela
komora zase pridrzati ter jih je dala ceniti po posebnih komi-
sijah. Toda Herberstein se je temu odlocno uprl, ces da ima
v trdnjavi karlovski po vseh pravicah samostalno upravljati le
general in da njemu pripada vsa jurisdikcija. Potemtakem mu
pripadajo tudi omenjene hise, ki sicer niso bile mnogo vredne,
ker so bile lesene.')
V hrvaski Krajini je zdaj gospodaril general Herberstein
neodvisno, izdajal je odredbe, namescal castnike in druge
usluzbence po svoji volji ter se upiral celo prav pogostoma
odredbam dvornega bojnega sveta v Gradcu, dokler ni postal
1. 1679 pravi njegov podpredsednik. Ker je bil na Krajini ne-
omejen gospodar, je izmislil tudi osnovo, kako bi se dala tudi
') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 248; 256-260; 263;
268—269; 269-270.
^) Radoslav LopaSic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 239.
■') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 465.
*) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvaske Krajine. II, str. 346.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 121
ostala Hrvaska pridobiti za Habsburzane kot dedna zemlja.
Seveda bi se inorala najprej v drzavnopravnem pogledu odcepiti
od Ogrske ter preustrojiti v njej dosedanja uprava. Ker je mislil
tudi dunajski dvor, da je dospel zares ze cas za to, da bi se
mogla Hrvaska zdruziti z dednimi avstrijskimi dezelami kot
habsburska pokrajina, poverili so tudi generalu Herbersteinu ze
koncem 1. 1670 nalogo za to podjetje. S to nakano je zacel
Herberstein tudi boj proti zarotnikom ter je izrazil ze na pocetku
borbe mnenje, da se odstrani za vselej banska cast, katero je
smatral za scit slobode na Hrvaskem. Njemu se je pridruzil tudi
general Breuner,^ ki je predlozil precej po begu Zrinjskega in
Frankapana iz Cakovca, naj se Medmurje zedini s Stajersko,
zasede z nemskimi cetami^ ter uredi kot vojaska Krajina, katero
bi vzdrzevalo svecenstvo Stajerske.') Za Herbersteinovo osnovo
je bil seveda zavzet tudi knez Lobkovic, in z njim si je dopisoval
Herberstein zaradi te stvari prav cesto. Posebno je zanimivo
porocilo Herbersteinovo Lobkovicu o tej zadevi, pisano 28. ok-
tobra 1670 iz Karlovca."-) Herberstein je sklenil po tern porocilu
prepotovati vso Hrvasko, da pridobi plemstvo za svoje osnove.
Najprej je bil v Varazdinu, potem se je podal v Zagreb, kamor
pa ni mogel dospeti zaradi povodnji. Povsodi je govoril, naj
se Hrvaska oslobodi banske vlasti in naj se poda neposredno
pod oblast cesarjevo, pa jim bo dobrota cesarjeva dala vse one
milosti, katere uzivajo dedne pokrajine, a te milosti da so do
zdaj uzivali sami bani. Kralj je dober oce, a bani so tirani.
Hrvaska potrebuje po dokazovanju Herbersteinovem pravicnega,
dobrega in mogocnega poglavarja, a ni si mogoce misliti boljega
vladarja, kot je blagi Leopold I., ki jih bo branil proti vsemu
svetu, a jim je ze zdaj zascitnik. Zna se, da je skozi toliko
stoletij povzdignilo to prejasno rodovino do taksne velicine le
postenje, sreca in junastvo ter se vidi na njej obramba in pomoc
od nebes. V Zagrebu se je sesel ravno v tern casu hrvaski
sabor, da izvoli poslanstvo na dvor, da dobi Hrvaska zopet
svojega bana, ces da je skof v tern tezkem casu preslab za
vlado. General Herberstein je imel na saboru svojega pover-
jenika, ki je delal za njegovo osnovo, obiskal mnogo gospode,
in jih nekoliko pridobil zase. Za poslanca sta bila izvoljena
prost Bosak in plemic Vajda. Herberstein je o tern nemudoma
sporocil knezu Lobkovicu ter ga prosil, naj dobi oba poslanca
za njegove osnove. Prostu Bosaku lahko oponese, da dela proti
volji vladarjevi, saj ga je vendar pred nedavnim odlikoval,
poklonivsi mu cast stolnega prosta. Banstvo naj bi sicer ostalo,
samo naj se pocaka z izvolitvijo, a ban ne sme biti na noben
nacin vojvoda hrvaske vojske. V nekih krajih je general Herber-
') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 186.
'-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 370—374.
122 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
Stein obiskal skoro vso hrvasko gospodo ter se je ze nadjal,
da bo mogel dvor sklicati sabor visjega in nizjega hrvaskega
plenistva kakor na Poljskem na ravnem polju, kjer bi se moglo
predloziti glasovanje za Avstrijo na Hrvaskem. Herberstein je
dobil V to svrho od mnogih pleniicev, ki so izgubili vero v
bodocnost svoje domovine, glas in podpis, o cemer se je po-
hvalil knezu Lobkovicu v omenjenem porocilu. Herbersteinovi
privrzenci so se nahajali le med nizjim plemstvom, posebno
oni, ki so bili zapleteni v zadnjem uporu, a s posredovanjem
Herbersteinovini pomilosceni. Tudi vsi vojaski zapovedniki po
raznih krajih Krajine so se oklenili generala Herbersteina. Visje
plemstvo je bilo pa odlocno proti vsaki izpremembi hrvaske
ustave, a na celu vseti protivnikov grof Erded, ki je tezil za
bansko castjo. Da dokaze general Herberstein cesarskemu dvoru
in hrvaskemu pleinstvu korist svoje osnove, je sestavil v Karlovcu
meseca januarja 1671 obsezno spomenico, kako bi se Hrvaska
izpremenila v dedno avstrijsko zemljo.^) „Zdaj, ko je zadusen
upor ter dezela zopet pridobljena z orozjem," pravi Herberstein,
„moram kot ponizni sluga svetovati, kako bi si hrvaska zemlja
in z njo tudi sosedne dezele stekla stalno varnost in mir in
vsa Krajina boljo obrambo. V to svrho naj se vsa zemlja,
kolikor je je med hrvasko in slavonsko Krajino, z Medmurjem
in do morja pri Bakru odcepi od ogrske krone ter proglasi za
dedno dezelo Velicanstva. Zato naj se poslje tudi precej po-
oblascen komisar v dezelo, ki bi moral o tern razpravljati z
dezelnimi stanovi, saj je znana stvar, da je plemstvo za to
zavzeto in tudi prosti narod ni protiven, nego bi se rajse pri-
poznal cesarja za svojega gospodarja, ko bi se izboljsala
uprava in postavilo pravicno sodstvo. Potem bi moral cesar
neposredno imenovati banskega namestnika ali upravitelja, dva
duhovnika iz kapiteljna, dva stanovska gospoda in dva viteza
ter skofa kot clane dezelnega sveta in odbora, kakor je to v
dednih dezclah. Ta dezelni svet bi bil postavljen za nadzor
sodstvu in banu, da ne bi ban vladal absolutno, in da bi se
sodstvo, ki je zdaj slabo za plemstvo in kmeta, uredilo tako,
da bi mogel dobiti pravico bogatin in siromak, kajti plemic in
kmet zahtevata, da se sodniki drze strogo dezelnih postav in
propisov pri prizivih na bana in na vlado, da se sodi sploh
po dezelnem pravu, da bodo prisedniki pri dezelnem odboru
vesci pravoslovci, in da se vsa ta vprasanja resijo z omenjenim
komisarjem. Glede financ naj se imenuje poseben oskrbnik
(fiskal) za cesarske dohodke; ta oskrbnik mora biti neposredno
odgovoren notranjcavstrijski komori ; za dezelne finance pa naj
poskrbi dezelni odbor.
■) Radoslav Lopasic; Spomenici hrvatske Krajine. II, str. ;]37— 341.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 123
V vojaskem pogledu mora priti vsa vojaska oblast v roke
cesarjeve od Mure do morja, ce hoce imeti mir na Hrvaskem,
kjer je se mnogo nemirnikov, ki so zdaj popustili le od sile,
pa goje sicer se iste nazore kakor Peter Zrinjski, posebno v
kotu med Cakovcem in Kolpo. Ban ne sme imeti v vojaskih
vprasanjiii nobene oblasti, razen ce se sklice crna vojska, pa se
takrat naj bo pokoren krajiskemu generalu. To ni nic posebnega,
ce ima po 100 konjikov za spremstvo ; tudi zemlja ne zahteva,
da mora on biti stotnik kraljestva (capitanus regni), saj to ni
ravno banovo pravo, pa bi ga mogel zameniti tudi kdo drugi.
Potem je treba dobiti od zagrebskega kapiteljna tudi Sisek
ter ga zameniti za posestva Petra Zrinjskega, kar se je hotelo
ze poprej storiti, ali so se temu upirali najhuje sami Zrinjski,
s katerimi je drzal sedanji stolni prost. Zdaj ga je treba za to
pridobiti, in naj se mu zategadelj obljubi, da postane po smrti
sedanjega skofa zagrebski skof. Morda ga je pridobiti na ta
nacin za predlog. Tudi naj se zameni opatija Topusko in po-
sestvo Dagoj ob Kolpi z drugimi posestvi, in vse to naj se
zedini s Krajino; tudi posestva Frana Bukovackega in njegovih
naslednikov naj se vzemo zaradi krive prisege in nezvestobe.
Da se pridobe prebivavci na teh posestvih za krajisko vojsko,
je potrebno, da se dovoli stanovom v svoji Krajini, katero
vzdrzujejo, predlagati za stotnika svojega cloveka, seveda da
ga na predlog krajiskega generala imenuje in potrdi sam cesar.
Siednjic je neobhodno potrebno, da zapoveda karlovski
general Herberstein v hrvaski Krajini od morja do Save razen
Petrinje, a slavonski general od Siska do Mure, Race in Kanize;
in vsa reka Kolpa naj bo v oblasti karlovskega generala, ker
bi tako bila vsa zemlja zaprta in v vojaski oblasti za vsako
potrebno obrambo pod cesarjem, ki bi bil gospodar zemlje.
To bi bilo edino sredstvo proti vsaki nevarnosti, kajti Turki bi
ne nasli na celem tem prostoru nobenega prelaza, cez kateri
bi mogli s svojim topnistvom; imeli bi odprto pot le na sla-
vonski Krajini in na Kolpi, kjer bi se jim pa mogla sama
nasa vojska upreti z vso silo brez vsake druge pomoci. Ko bi
sovraznik videl tako zdruzeno krajisko silo, bi se tudi bolj bal
nego do zdaj, ko je vedel, da je toliko poglavarjev in zapo-
vednikov, katerih zopet vsak more delati po svoji volji.
Obenem je Herberstein zahteval, naj se vsa posestva
Zrinjskih in Frankapanov, kar se jih je nahajalo na Krajini,
z njo zedinijo, in da se pomirijo na teh posestvih vsi prebi-
vavci, ki so ziveli do zdaj v prepiru s krajisniki, na ta nacin,
da jih uvrstijo med krajisnike, ker sicer tako tezko zive od
svojih dohodkov. Tako je dobil, kakor smo ze omenili poprej,
zase posestva Svarco, Novigrad, Zvecaj, in na morju Novi
kot posestva karlovskega generalata.
124 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
General Herberstein se je v tern porocilu zavzel tudi za
karlovsko trdnjavo. Svetoval je, naj se prebivavci na posestvih
Zrinjskega in Frankapana v okolici karlovski silijo na tlako,
ker je sicer tezko dobiti Ijudi za tlako pri utrjevanju. Sicer pa
je potrebno, da se da iz zajedniske avstrijske komore vsaj
3000 goldinarjev na leto za trdnjavo, a razen tega bi morali zrt-
vovati svoj del tudi hrvaski stanovi, pa bi se Karlovec tako utrdil,
da bi ta trdnjava zapovedovala celi zemlji. Kako je svetoval
Herberstein postopati proti Petru Zrinjskemu in Ivanu Franka-
panu, smo ze poprej omenili.
Ze 16. januarja 1671 je sporocil Herberstein Lobkovicu,
da je plemstvo v Zagrebu odusevljeno za svojega kralja in
zavzeto za njegove osnove, a obenem ga je vprasal za svet,
kako naj bi se izvele te osnove.^ Stiri dni kesneje je zopet
poslal Lobkovicu porocilo o vsej stvari ter se pohvalil, da vse
dobro napreduje. Za zdaj naj bi se onim plemicem, ki so bili
zapleteni v zaroto, oprostilo vse, da se jih pridobi cim vec za
novo osnovo. Potem naj skliceta zagrebski skof in grof Nikolaj
Erded najprej konferencijo, na kateri bi se razpravljalo o stav-
Ijenih predlogih, potem pa se sabor, da odobri zakljucke kon-
ferencije. Kobi bil potreben komisar, ki bi zagovarjal cesar-
jeve pravice, naj postavi Lobkovic Onega, kateremu zaupa
najvec. Za zdaj naj se sklene samo odcepljenje kraljevine
Hrvaske od kraljevine Ogrske, a scasoma se bo dalo urediti
vse ostalo.-) 15. februarja 1671 je pisal Lobkovicu poln nade,
da se bo izpolnilo njegovo podjetje v kratkem casu. Zato
pojde v kratkem zopet v Zagreb, da uvede red v Posavju in
da stori vse na korist dobre sluzbe naproti svojemu gospo-
darju in cesarju. V tem pismu prosi tudi Lobkovica pomoci
proti graskemu bojnemu svetu, ki mu je hotel vzeti Senj z
vsemi dohodki vred.'*) Knez Lobkovic je bil seveda zavzet za
osnove Herbersteinove, vendar pa je ravnal oprezno in se ni
hotel prenagliti v svojih sklepih. Vedel je dobro, da je vse
visje plemstvo na Hrvaskem proti Herbersteinovim osnovam,
pa bi se mogli izcimiti novi nemiri, ko bi hoteli s silo spre-
meniti stare drzavne uredbe. Na to je opozoril Herbersteina,
in ta mu je odgovoril 24, aprila 1671, da je po njegovem
nasvetu za sedaj prenehal delati za odcepljenje Hrvaske od
Ogrske, dasi so se za to podpisali mnogi hrvaski plemici.
Obenem mu je poslal spis, s katerim je pozival plemice na
podpisovanje. Tudi poroca, da pojde Nikolaj Erded na Dunaj,
kjer se ponudi dvoru za sluzbo, saj je izprevidel, da on
») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 435—436.
••') Dr. Fr. Ra^ki. Acta conjurationem . . . str. 436—437.
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 465.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 125
prepotrebnih izprememb na Hrvaskem ne more prepreciti.^) Tako
je mislil Herberstein preprican o vaznosti in koristi svojih
osnov vkljub zadnjemu pismu od kneza Lobkovica. Ker je pa
izpregledal tudi on nakane visjega plemstva na Hrvaskem, je
zdaj zbiral se bolj nize plemstvo in krajiske zapovednike okoli
sebe, a da dokaze cesarskemu dvoru neomejeno privrzenost
svojo in teh Ijudi, je izposloval pri njih, da so izrocili cesarju
prosnjo s svojimi podpisi za osnovo Herbersteinovo. Meseca
januarja 1672 so izrocili ti plemici v imenu trojedne kraljevine
(„Triregnum Croatiae, Slavoniae et Dalmatice") cesarju Leo-
poldu I. vdanostno adreso sledece vsebine: Cesar naj pripozna
kot njihov posebni kralj to trojedno kraljevino kot posebno
dedno zemljo, odcepljeno od kraljevine Ogrske ter naj v njej
postavi poseben vladni in sodnijski oddeiek, v katerega bi se
morali izvoliti clani iz njihove sredine, pa bi se mogel cesar
zanesti na nje v vsakem pogledu bolj nego na uporne Ogre.
Plemici so nadalje prepricani, da bodo prihajali prebivavci
Stajerske in Kranjske Hrvatom v pomoc kakor do zdaj, in da
bodo tocno izplacevali vse prineske za vojaske potrebe. Slednjic
pa so se oglasili proti vsakemu zatiranju in preganjanju hr-
vaskega jezika (Lingua absimilis, cordi terribile monstrum est.
Pereant, qui linguae et cordis dissidium faciunt) ter slavili
nemsko postenost nasproti ogrski prevarljivosti (Nee tarn mente
captus unquam invenietur, qui non sub nota Teutonum mallet
aurum purum, quam sub Symbolo ungarico fictitum). To adreso
so podpisali sledeci krajiski castniki : Ladislav Crnkovic, za-
povednik grada Letovanica; Stepan Gercenj, podstotnik v
krizevski Krajini ; Ivan Jelacic, konjiski polkovnik karlovske
Krajine ; Stepan Vojnovic, stotnik ogulinski; Jurij Gottal, stotnik
pokolpski; Kristof Delisimunovic, stotnik v Turnu in Vrancicu;
Matija Orsic, stotnik; Baltazar Orsic, karlovski podstotnik ; Vuk
Jurij Mihacevic, strazmojster; Ivan Gojkovic; Vincenc Vuka-
sovic, cesarski vojvoda senjski in sam karlovski general grof
Ivan Josip Herberstein.-)
») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 542 — 543.
-) Mittheilungen d. hist. Vereins fiir Steiermark. Herausgegeben von
dessen Auschusse. XXXIX. Heft. Graz 1891. Steiermarks Beziehungen zum
kroat.-slav. Konigreich. Von Prof. dr. Herm. Ign. Bidermann; str. 118 — 119.
Glavna vsebina te razprave Bidermannove je dokazovanje, kako so Stajerci
pomogli osnovati slavonsko Krajino. Na str. 111. pise o hrvaski vojaski
stranki : Indessen verdient auch der eine und andere Angriff auf diese Scho-
pfung der steiermarkischen Stande'besondere Beachtung. Dass, wie ich nach-
weisen werde, die Auflehnung der kroatisch-slavonischen Militarpartei wider
den Verband ihrer Heimat mit Ungarn schon im Jahre 1672 einen Heftig-
keitsgrad erreichte, welcher an die Vorgange in den Jahren 1848—1849 ge-
mahnt, ist gleich dem oben mitgetheilten Briefe des Christof Frangepan
(o mohacki bitki proti Mazarom) ein bisher nicht beachteter Beleg fiir die
Intensitat dieses Strebens. Dasselbe hat, weil den Geliisten nach Unabhan-
126 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
S to vojasko stranko je mislil Herberstein prisiliti dunajski
dvor, da odobri njegove osnove, sestavljene v prvi spomenici.
To spomenico je predlozil graski vojni svet cesarju Leopoldu,
ko jo je proucil po visjem nalogu od 14. januarja 1672 ter
se izjavil, da sc sklada z vsemi tockami Herbersteinovega spisa.^)
Bati se je bilo, da bo slednjic tudi cesarski dvor odobril nakane
Herbersteinove v celoti, ker je bila Hrvaska ravno takrat silno
ponizana izza grozne katastrofe zrinjsko-frankapanskega roda.
Vendar pa so imeli Hrvati se toliko poguma, da so zavrnili
odlocno Herbersteinove nakane. Visje in neodvisno plemstvo,
med njimi tudi banski namestnik grof Nikolaj Erded, je precej
izpregledalo osnove Nemcev in njihovih privrzencev med Hrvati
ter se zdruzilo, da jih odbije. „Sada ili nikada treba za patriu
stat" je nagovoril grof Erded svojega druga v namestniski casti,
skofa Borkovica. Nato je sabor lirvaski zahteval, naj cesar ime-
nuje Nikolaja Erdeda za bana in sicer z ono oblastjo, katero
so imeli oni od nekdaj, kajti ban je najvisji vojvoda in sodnik,
a kadar ni pravega bana, tudi ni redovjte sodnije, kajti proto-
notar more sprejeti sodnijsko oblast le od pravega bana.
Hrvaski stanovi zbrani na saboru so se potozili cesarju
tudi zaradi nemske vojske, ki je gospodarila po dezeli in po
mnogih mestih prav nemilosrcno; tozili so se na tujce, ki trgajo
in cepijo hrvasko zemljo proti vsem pravicam in slobodam
kraljestva in svete krone. Vsi prosijo cesarja, naj jim pomore
in obvaruje kraljestvo velikih krivic. Hrvaski stanovi so zahte-
vali, naj cesar ne jemlje Hrvaski, da daje Stajerski in Kranjski.
S tem odlocnim nastopom so odvrnili Herbersteinove osnove,
da se Hrvaska zedini bodisi izlepa bodisi s silo ali celo z de-
narjem s samim dovoljenjem hrvaskega plemstva z dednimi
avstrijskimi zemljami. Herberstein je s svojim odlocnim delo-
vanjem toliko uspel, da cesar ni imenoval Nikolaja Erdeda za
bana; cesar je pac ze 1. 1671 odgovoril hrvaskim stanovom,
da ostane banska cast za nekaj casa nepopolnjena. In Nikolaj
Erded je bil zares sele leta 1674 imenovan in ustolicen za
banskega namestnika. Cesar Leopold I. je na prosnjo stanov
povrnil nekaj pooblastic hrvaskemu narodu, s katerim je ravnal
samo zato milejse, ker se je na Ogrskem iznova pripravljalo
vse na odpor, odkar so zaceli preganjati privrzence zadnjega
upora. Cesar je proglasil na Hrvaskem pomiloscenje celo vsem
onim, ki so podpirali Petra Zrinjskega pri uporu. To pomiloscenje
gigkeit entsprungen, seine Spitze zuweilen freilich auch dem Herzogthume
Steicrmark zugekehrt unci darf aiis diesem Griinde schon hier niclit mit
Stillschweigen iibergangen werden. Prispodobi se: Dr. Herm. Ign. Bidermann.
Geschichte der oster. Gesammtstaatsidee. II. Abth., Anmerkung 64. zum
III. Abschnitt.
>) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajinc. 11, str. 342—344.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 127
je izposloval general Herberstein v zvezi s knezom Lobkovicem
V znane svoje svrhe, kar smo ze omenili. Hrvati so bill seveda
zadovoljni tudi s to malenkostjo, ker niso imeli zdaj toliko
moci, da bi se bill uprli z uspehom nemskemu nasilju.
Celih prvqh deset let izza katastrofe zrinjsko-frankapanske
ni bilo na Hrvaskem pravega zivljenskega pokreta, pravi Smi-
ciklas V svoji zgodovini.^) Ker ni bilo bana, ki je edini zakoniti
vojskovodja na Hrvaskem, si je prisvajal vse te oblasti general
Herberstein. Cesar je celo mislil, da bi mogel po predlozeni
osnovi tega karlovskega generala na celem Hrvaskem zbirati
vojsko ter jo tudi voditi. Vendar stanovi hrvaski niso dovolili,
da se krsijo tako ocitno pravice hrvaskega naroda tudi glede
vojske, pa so zato zbirali vojake po starem obicaju ter si izvolili
tudi za vojvodo Nikolaja Keglevica. Toda general Herberstein
se je mesal neprenehoma v vojaske zadeve kraljevine hrvaske,
ker je mislil, da bo mogel scasoma v vojaskem pogledu tako
neomejeno zapovedovati, kakor je to delal v Krajini. Zategadelj
je sestavljal razne osnove o vojski in sporocal o bojni jakosti
Hrvaske. Tako je sestavil spomenico o bojni moci Hrvaske
leta 1673.-) Po tem porocilu se je moglo takrat izlociti na
Krajini in na Hrvaskem vojske za cesarjevo porabo precejsnje
stevilo. Iz pokolpskih krajev se je moglo vzeti od 1000 konji-
kov, ki so bill za strazo, cisto lahko njih 500; s posestev
Frankapana in Zrinjskega pa do 200 konjikov. Iz Karlovca je
mogel general odpustiti 400 konjikov, in sicer od generalove
stotnije 100, potem dve stotniji huzarjev po 50 moz, ki sta se
mogli popolniti na 100 moz. V Slavoniji je imela stotnija ge-
neralova za strazo 50 konjikov, a se je mogla pomnoziti do
100 moz, ce sta se zdruzili strazi iz Krizevcev in Koprivnice.
Ravno tako sta mogli posadki v Ivanicu in Koprivnici poslati
na mejo 50 moz. To vse izda z generalovo strazo do 600 ko-
njikov. Sploh pa se je Herberstein izjavil, ce cesar razpise
vojaski nabor na Hrvaskem, da zbere do 1000 konjikov.
Ker je bila do zdaj cesarska in pokrajinska vojska skoraj
brez place in tudi z orozjem slabo preskrbljena, je bilo treba
tudi to vprasanje urediti. Kupljeno orozje se je moralo cuvati,
a vsak vojak ga je moral po dovrseni sluzbi povrniti doticni
oblasti. Vojski se je moralo placati tocno vsak mesec. Konjik je
dobil na mesec 5 goldinarjev. Vsa ta vojska se je morala zbrati
V celo ceto, zato je Herberstein zapovedal, da se mora uriti
vsako leto vec mesecev in da bo tako urejena in vedno pri-
pravljena, Za to vojsko bi trebalo poskrbeti za stanovanja na
Kranjskem in Stajerskem, a kadar bi jo cesar potreboval proti
Francozom, bi jo poslal na Bavarsko, kjer bi mogla biti dobra
') Tade Smiciklas. Poviest Hrvatska. II, str. 194.
2) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatskc Krajinc. II, str. 353—355
128 Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein.
pomoc, kajti 3500 moz urejene in dobro izurjene vojske more
biti cesarju na veliko korist. Obenem je sporocil Herberstein,
da pride tudi on na hrvaski sabor, ki ga je nedavno sklical
grof Nikolaj Erded, da dobi za cesarja se vec pomoci. Vse te
priprave pa se morajo hitro izvesti, kajti priblizuje se ze
leto 1674.
Herberstein je zahteval tudi strozji vojni red, in cesar je
izdal na Dunaju ze leta 1675 nov sluzbeni napotek vojnemu
svetu V Gradcu, ki je imel tudi glavno skrb za obrambo Hr-
vaske. V glavnem so veljali se propisi vojne instrukcije, izdane
leta 1578 v Brucku, vendar pa se je moralo po potrebah casa
nekaj izpremeniti in predrugaciti. Posebno se je gledalo na to,
da se usredotoci v rokah karlovskega generala, a zmanjsa vpliv
hrvaskega bana.^)
Vojni svetniki so bili dolzni vestno poskrbeti za obrambo
krscanstva ter imeti vedno vse v pripravi, da se taka obramba
tudi izvede v vsakem slucaju. Po napotku je bilo neobhodno
potrebno, da placajo Kranjska, Stajerska in Koroska tocno vse
prinose po mogocnosti v^ denarju, ali pa s taksno robo, ki se
lahko speca na Krajini. Cetam se izplacuje v Varazdinu, Kar-
lovcu in V Senju, a da se cene ne zvisajo in da se odpravijo
cete od tukaj, ko so dobile placo. Ker je dozdaj vednu kaj
zaostalo pri izplacevanju, naj pazi vojni svet, da se ne zgodi
nic vec kaj takega; na noben nacin pa se ne smejo dajati nic
vec vojakom placilni listki (retschein), nego samo vdovam, si-
rotam in pooblascenim strankam. Vojni svet mora tocno paziti,
da se vrse vojaske vaje tocno vsako tretje leto in da se poskrbi
za tocno izplacevanje, da se ne bo vojska pritozevala zaradi
place in se ustavljala dohajati na vaje. Potem je treba sestaviti
stiri popise o vojski, enega za cesarja, enega za vojni svet,
enega za dezele, kjer so vaje, in enega za mustermojstra.
Vrhu tega je treba odstraniti vse nerede na Krajini, prepire
med zapovedniki vojske in castniki, vsako nasilje in mucenje
vojske in izkoriscanje zemlje; tudi se ne sme odvzeti nobena
jurisdikcija.
Ker je bojnemu svetu izrocena tudi vsa skrb za trdnjave
V Krajini, je neobhodno potrebno, da se denar, zbran v to
svrho od treh dezel, porabi le za te trdnjave in za nic drugega.
Vsaka trdnjava mora imeti dosta orozja in streliva. Od gradi-
teljske oblasti mora zahtevati bojni svet tocne racune, ce ze
ne za vsakega pol leta, vsaj za vsako leto. Racuni se morajo
tocno pregledati po pisarni bojnega sveta ter posebni izvlecek
sestaviti za vladarja. Bojni svet mora biti pripravljen izdati vsak
cas racune ali v izvirniku ali pa v prepisu.
») Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatskc Krajine. II, str. 355—363.
I
I
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 129
K vojaskim vajam se mora podati ali predsednik bojnega
sveta sam ali pa kateri drugi svetnik, ki naj pri nastopu
prebere pescem cesarske propise, a konjikom konjisko pravo,
na kar morajo vsi priseci. Vsi zapovedniki nizji od polkovnika
morajo ostati eel cas na Krajini ter se ne smejo nikamor od-
straniti, a nikakor oditi na cesarski dvor. Vseh je dolznost
skrbeti za korist Krajine v vsakem pogledu. Vse zapovedi
polkovnikove in drugih zapovednikov se morajo tocno vrsiti
in posebno straze tocno postavljati. Ce se izpraznijo sluzbena
mesta, potem je poskrbeti, da se vise sluzbe popolnijo po
polkovnikih ali po stotnikih, prazne morejo ostati samo dva
meseca. Kolikor se prihrani na placah, s tern se nagradijo ko-
misarji, ki prihajajo na vaje, ce pa se kaj ostane, se ima
porabiti v sporazumu s polkovnikom za siromasne krajisnike
ali pa za utrjevanje trdnjav. Razume se, da se mora tudi o
tern denarju dati tocen racun. Bojni svet ima pravico imenovati
castnike, zastavnike, trdnjavskc zapovednike, vojvode, straz-
mojstre, vodje in druge nize sluzbe; le v varazdinskl in pet-
rinjski Krajini ostane pravica imenovanja kranjskim in koroskim
stanovpm po previsnji dovolitvi iz 1. 1653.
Ce je na Krajini treba zameniti stotnika ali katerega
drugega zapovednika, mora poskrbeti predsednik bojnega sveta,
da se najde za siuzbo sposoben domacin in da se ta imenuje,
a ne tujec, Ravno tako mora skrbeti bojni svet za topnistvo.
Topnicarji morajo biti dobro izurjeni. Vsako imenovanje se
ima nemudoma prijaviti.
Bojni svet ima pravico soditi upornikom ter krivice
kazniti po svoji sodbi. Pri drugih prepirih in sodbah sodi
polkovniski sodnik; ker pa obsojenci veckrat niso zadovoljni
z obsodbo in delajo prizive, je potrebno, da pri takih pre-
iskavah sodelujejo tajni svetniki v vseh civilnih in kriminalnih
pravdah, a bojni svet kot visja sodnija naj skrbi, da bodo
polkovniske sodnije tocne in nepristranske, in da se Ijudem ne
bo godila krivica.
Ker se na Krajini nahaja nekoliko fevdnih posestev, katera
deli bojni svet na krajiska in na posestva dezelnega kneza,
tako ravnanje ni zakonito, marvec so vsa fevdna posestva
knezja ter jih podeljujejo le vlada in komora, a nikakor ne
bojni svet. Ker se je Krajina prepustila notranjeavstrijskim de-
zelam, in ker so te na prosnjo dobile posebni bojni svet za
upravo vojske v Krajini, se mu zato prepusca vsa vojaska
uprava; pa da bodo oglasi njegovi verodostojnejsi, je prepustil
vladar v to svrho svoj pecat, ki ga more bojni svet rabiti le
za Krajino. Kadar se ne ujema bojni svet s tajnimi svetniki
glede Krajine, se mora v takem slucaju predati posebno porocilo
samemu vladarju.
130 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein.
Bojnemu svetu se tudi strogo zapoveduje, naj pazi, da
se tocno vodijo knjige bojnih in graditeljskih blagajnikov v
Gradcu o slavonski in petrinjski Krajini, ravno tako tudi o
hrvaski in primorski ter o pomejnih trdnjavah Radgoni in
Furstenfeldu, pa o oroznicali v Varazdinu, Senju in Karlovcu.
Bojni svet je na dalje dolzan izvrsiti tocen popis o vseh
stroskih za vzdrzevanje vojske, trdnjav in streljiva, posebno se
o dezelnih izvanrednih kontribucijah ter prisiliti svojega knjigo-
vodjo, da te racune tocno pregleduje in vodi. V uradu morata
biti vedno najmanje dva svetnika; nobeden ne sme brez do-
voljenja oditi na stiri tedne, a vsak teden mora biti po ena
seja. Ker se vabi na vojsko ne samo za domace cete, nego
tudi za Spanijo in Benetke, se morajo vsi vabci izkazati pri
bojnem svetu; tudi morajo vabci izrociti popis vseh nabranili,
in dokler so ti v dezeli, ostanejo pod jurisdikacijo bojnega sveta.
Predsednik bojnega sveta mora voditi tocno dopisovanje
z odborniki vsake dezele ter jim porocati o vsaki nevarnosti
in 0 vsem, kar se tice posla in sluzbe. Vse pa seveda mora
ostati tajno. Paziti je treba tudi na sklepe dezelnih odborov,
da se ne sklene nic takega, kar bi bilo bojnemu svetu protivno,
marvec se mora vse delovanje tako prikrojiti, da stremi vse le
na korist drage domovine. Za place bojnega predsednika in
svetnikov ter pisarjev so prispevale po vsakoletnih dogovorih
Stajerska, Kranjska in Koroska z 8000 goldinarji. Da se ta
prinos ohrani tudi za bodocnost, naj poslje predsednik izku-
senega in postenega castnika k vojaskemu blagajniku, ki naj
po dogovoru to vsoto zagotovi za redno vzdrzevanje posebno
siromasnih castnikov, Ker je treba poleg izurjevalnih komisij
posiljati veckrat se druge, pa se te ne morejo vzdrzevati od
letnega vojaskega proracuna, ki je namenjen le za vojsko, naj
se odredijo za take komisije posebni dohodki, za katere naj
poskrbi notranjeavstrijska dvorska komora. Ker se tajnim
svetnikom ne izroce vselej potrebni spisi od bojne pisarne,
kadar jih potrebujejo za svoja porocila, se ukazuje, da se
morajo spisi izrociti ce ne drugac pa na revers. Po odredbi
iz 1. 1668 so se morale v bodoce nemudoma sporociti vse
spremembe glede izpraznjenih mest generalpolkovnika, drugih
castnikov in oblasti v hrvaski, primorski, varazdinski in pe-
trinjski Krajini bojnemu svetu, a ta zopet cesarju. Potem se
po dogovoru z doticnimi dezelami in odbori popolnijo izpraz-
njena mesta.
General Herberstein je tudi glede vojnega zapovednistva
V Karlovcu v sporazumu z bojnim svetom izdelal neke spre-
membe, katere je slednjic potrdil sam cesar Leopold I. 21. marca
1. 1682.^) Ker so nastajali po navadi pri namescenju raznih
') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajinc. II. str. 371—374.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 131
zapovednikov pri karlovskem generalatu prepiri, se je moral
slednjic narediti red. Tako se je potozil zumberski veliki stotnik
grof Ivan Ernest Paradeiser (1665^1667), da ima pred njim
prednost karlovski veliki stotnik grof Strassoldo, kar je bojni
svet rad priznal. A ravno tako se je zdelo bojnemu svetu
krivicno, da je imel prednost nemski lajtnant pred krajiskim
lajtnantom. Ravno tako ni bilo v redu, da je bil izpuscen
zumberski stotnik iz stevila generalovih namestnikov v boju,
in tudi za namestnika generala, kateri je odsel iz Karlovca.
Zato je predlozil bojni svet, da ostane generalu karlovskemu
kakor do zdaj neomejena moc v hrvaski in primorski Krajini ;
ravno tako je tudi z namestnikom generalovim, ce ga imenuje
cesar. On vodi lahko tudi vojsko, ce je potrebno. Glede stotnikov
velja sklep iz 1. 1665, po katerem je dolocen red za zapoved-
nistvo V Karlovcu, ce ni tam generala ali podgenerala. Mesto
njegovo dobi najprej veliki stotnik senjski, za njim stotnik
nemske cete v Karlovcu, a potem oni, katerim pripada ta cast
po starosti, kakor je bilo doloceno 1. 1670 in od cesarja po-
trjeno 1. 1678, a ti so: veliki stotnik zumberski, konjiski lajtnant
v Karlovcu, potem kornet, nemski zastavnik, in potem zapo-
vedniki nemske stotnije, kakor se vrste in kakor dopusca stara
navada na Krajini, zadnja dva pa le tedaj, ce sta v trdnjavi
V sluzbi in ce imata tukaj opraviti. Stotnik konjikov, ki sluzi
le mimogrede v trdnjavi, pa ne more opravljati te sluzbe. Le
V enem slucaju, ko bi bill vsi ti castniki bolni, odsotni ali
nesposobni, bi imel general pravico poklicati v Karlovec tudi
zunanje castnike v zapovednistvo. V zunanji sluzbi je tudi
general karlovski prvi, za njim podgeneral, potem veliki stotnik
senjski, za njim veliki stotnik zumberski ter stotnik nemske
cete V Karlovcu, ce more in sme oditi iz trdnjave, sicer pa
pride on na drugo mesto, in potem sele zapovednik zumberski
ier stotnik iz Turnja in Vrazica, nato stotnik iz Otocca, peti
stotnik ogulinski, sesti stotnik iz Barilovica in Skrada, sedmi
stotnik iz Tounja, osmi stotnik konjikov in po redu tudi Ijudje
generalovi, ce so sposobni, sicer se da pa zapovednistvo naj-
starejsemu. Vse drugo doloci general sam, namrec: vodstvo
stotnij, straz, sprejem parol, vodstvo prednjih straz, in katere
stotnije morajo v boj.
Prav zanimiv je tudi propis o sluzbi na Krajini, ki ga je
izdal general Herberstein zapovedniku Plaskega, Farkasu Kri-
manicu, (zato „instructio Plascensis"), katere so se morali drzati
pa tudi knez otocki, sodniki gomirski s svojimi Gomirci ter
knezi ponikvarski, dubravski in erdeljski.^) Po tern propisu ni
bil plascanski zapovednik od nikogar odvisen razen samo od
1) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 374 — 375.
Propis je izdan v Karlovcu 18. marca 1. 1684 in je pisan v hrvaskem jeziku.
9^^
132 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
generala ali od njegovega namestnika glede davka in plena.
Ce so zajeli pri cetovanju le enega ujetnika, je bil ta dolocen
za generala, ce ga vzame pa cetnik, mora dati zanj generalu
lep dar, ce sta pa^dva ujetnika zajeta, dobita general in cetnik
vsak po enega. Ce jih zapovednik pripelje pa vec nego sest,
mora priti k generalu, da se dogovorita, kaj se ima storiti z
ujetniki. Brez generalovega povelja ne sme zapovednik nic
zaceti. Glede drugega plena je bijo doloceno, da dobi general
od zivine vsako deseto glavo. Ce pripelje cetnik samo dva
komada zivine, ostane prvikrat vse cetniku, a od tega, kar
ujame njegova ceta v drugic, se mora izrociti generalu toliko,
kolikor je ista ceta vzela zase prvikrat. Ko bi hotel zapovednik
pridrzati zase eno zivince ali konja, potem dobi general zato
eno ali dve cetrti ovsa ali pa par jagnjet. Zapovednik ne more
od cetnika zahtevati ujetnika, nego samo dobre pecenke za
kuhinjo, le ce mu ga izroci cetnik svoje volje, ga more vzeti.
Ostali castniki, vojvode in knezi nimajo od cetnika nic zahte-
vati, razen ce se krajisniki pogode s castniki ter krajisniki na
to privolijo. Ce hocejo castniki dati strazarjem dobre volje
kako pecenje, se temu general ne bo protivil. Od vseh drugih
dohodkov, katere mora zapovednik marljivo zbirati in spravljati,
dobi general dva dela, a zapovedniku ostane tretji del. To
velja tudi za najmanjsa placila. General pridrzi zase ujetnike in
dobitke od cet kot regalija, ravno tako tudi darove od plac.
Tudi ako dobi od kakega junaka od dobre volje obecan dar,
se temu ne protivi. Tako so dajali haramije (hrvaski strelci)
od svoje place generalu po 12 do 16 goldinarjev. S katerimi
pa general ni sklenil pogodbe, jih je moral prijaviti castnik,
od katerega so dobivali placo. Zapovednik ne sme nobenega
poslati V sluzbo niti postaviti na strazo, dokler ne placa ge-
neralu dolocene vsote in sele potem dobi od zapovednika
povelje. To je bil za generala znaten dohodek, pa so ga tudi
tocno pobirali. Zemlje generalove naj se puste dosedanjim na-
jemnikom, dokler placujejo tocno najemnino, kakor je bilo po
pogodbi sklenjeno. Zapovednik pa ima svoje posebne zemlje,
s katerimi mora biti zadovoljen. Zapovednik mora najmanje
trikrat na leto ob dolocenem casu resiti vse pravde. V mirnem
casu mora zapovednik s svojimi cetami vcasi iti na pohode,
toda pri tern mora paziti na Ijudi, za katere je odgovoren. Ko
bi bil pa prisiljen z veco ceto udariti na sovraznika, mora
vselej 0 tem sporociti generalu ali njegovemu namestniku ; pa
tudi 0 drugih vaznih vprasanjih mora porocati polkovniku.
Karlovsko vojastvo je bilo objestno od prvega namescenja
v trdnjavo, a od te objestnosti je trpela cela okolica. Posebno
pa se je vojska vzobjestila, ko je bil upor zrinjsko-frankapanski
zadusen. Po zaplenjenih posestvih se je gospodarilo samovoljno;
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 133
a to tej vojski se ni bilo dosta, marvec so vznemirjali tudi
sosede. Tako se je potozil ban Nikolaj Erded v svoje in svojih
podloznikov ime, da Herberstein in Karlovcani po krivici pasejo
po livadah do sv. Petra in da po sumah sekajo drva po svoji
volji, a vrhutega se ponasajo se prav nasilno. Seveda se je
proti tej obtozbi vzdignil Herberstein ter zagovarjal vojake in
Karlovcane, ces da so imeli Karlovcani in podlozniki Dobovca
pravico sekati po sumah od pocetka Karlovca pa do tega casa,
tedaj skoraj celih 100 let, in da jim v tern ni nihce delal zaprek
razen Zrinjskih in zdaj Nikolaj Erded, sami Draganicanci pa
se niso niti zglasili. Herberstein ne ve, ce se teh sum poslu-
zujejo bivsi podlozniki Zrinjskih in Frankapanov, pa jih zato
tudi noce braniti, saj za podloznike grada Ozlja ni odgovoren
karlovski general nego komora. Na ta odgovor Herbersteinov
je potrdil cesar vse pravice Karlovcanov do pase in drvarjenja.^)
Ker so se pa ponavijale tozbe glede pase, je izdal Herberstein
17. maja leta 1687 strogo zapoved, da se Draganicanom ne
smejo delati krivice, ne pasti po njihovih livadah vec konj
nego je doloceno, niti teptati niti samovoljno trositi seno. Zato
je zapovedal tedanjemu arkibusirskemu furiru Petru Jaksicu,
da pregleda vsakih 14 dni vse travnike in da nemudoma prijavi
vojaski oblasti v Karlovcu vsakega castnika, ali drugega vojaka,
ki bi ravnal krivicno, da jih zadene zasluzena kazen.-)
Podgeneral Ivan Kuslan je oglasil to zapoved leta 1692
ter se dodal, da se sme pasti le do sv. Petra, a 14 dni potem
pa ne dopusca pase nikomur.'')
General Herberstein sploh ni trpel sloboscin, ce niso bile
njemu na korist. Tako se je obnasal tudi kot veliki stotnik
senjski, a nic boljsi niso bili njegovi namestniki. Senjani pa
so branili svoje pravice z vso odlocnostjo. Ko je leta 1683
vojaska oblast proti vsakemu pravu zaprla mestnega sodnika
Petra Vukasovica in mu poplenila celo hiso ter obenem ^dala
zapreti brez vsakega vzroka mescana Vuka Boguta in Cudi-
novica, dovolila sekati po svoji volji mestne sume, pobirati
nepostavne davke kot tridesetnico in razne naklade, preganjati
mescane iz mesta ter pri vsaki priloznosti zaliti pravice in
sloboscine mesta Senja, niso hoteli Senjani nic vec trpeti, nego
so poslali na Dunaj svojega somescana Pavla Vitezovica, da
se potozi V ime celega mesta Senja cesarju Leopoldu I. ter
poisce pomoci, da se odstranijo te krivice. Cesar je uslisal
prosnjo Senjanov ter zapovedal v pismu, izdanem 19. aprila
1683 na Dunaju, vsem prelatom, baronom, magnatom, velikim
zupanom, stotnikom in vsem raznim drugim cinovnikom Dal-
0 Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 370—371.
-) Radoslav Lopasic. Spomenici hnatske Krajine. II, str. 381.
^) Oba spisa sta izdana v hr\'askem jeziku.
134 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
macije, Hrvaske in Slavonije, da imajo varovati prava in po-
oblastice, katere so podelili in potrdili ze njegovi predniki
Senjanom radi njihove stalne zvestobe, in da ne smejo v bodoce
V svojih okrozjih trpeti takih nasilij.')
Senjani so imeli ravno v tern casu mnogo prepirov z
Vlahi zaradi pase po njihovih livadah. Herberstein ni trpel
Vlahov, pa se je zavzel za Senjane, dasi jim sicer ni bil na-
klonjcn. General je zabranil Vlaiiom od sv. Jakoba in Veljuna
vsako paso na zemljiscih senjskih, a v drugem povelju, katero
je po zapovedi grofa Herbersteina imel izvesti zapovednik v
Senju Ivan Portner, izdanem v Senju 1. maja 1681, se je za-
grozil Vlahom Krmpocanom, da bo kaznil vsakega z denarno
kaznijo od 50 cekinov, ce se bodo usodili se dalje goniti svojo
zivino na senjske pasnike. S tem je resil Herberstein Senjane
tell nasilnih Vlahov, katerim je bilo ze poprej (leta 1670 in
1680) strogo zabranjeno okoriscevati se s posestvom senjskim.
To povelje je dal oglasiti po zapovedi generala Herbersteina
Ivan Portner iznova v Senju in potem ga je poslal tudi
Krmpocanom."-)
General Herberstein si je hotel prisvojiti tudi se poleg
senjske prav bogato ogulinsko veliko stotnijo, kateri je zapo-
vedoval od 1. 1687 grof Adam Purgstal, vlastelin v Podbrezju in
Vinici. Bil je stotnik tudi v Skradu in Barilovicu (1679 — 1689). •^)
Zato je prosil Purgstal cesarja, naj mu podeli ogulinsko veliko
stotnijo z vso jurisdikcijo, samo da se laglje vzdrzi proti
Herbersteinu, kar mu je tudi uspelo 1. 1689. ker je ostal v
Ogulinu veliki stotnik do 1. 1716.^) A ker si je Purgstal prisvajal
pravo tudi nad Vlahi v omenjeni stotniji in se posebej v Otoku,
je sporocil v tej zadevi bojnemu svetu namestnik Herbersteinov,
grof Josip Rabata, da so bill ti Vlahi vedno podlozni karlov-
skemu generalu in da so se zato zvali tudi generalski, pa da
imajo ostati tudi zanaprej pod sedanjo oblastjo.-^)
Dasi general Herberstein ni bil privrzen Vlahom, jih je
vendar tudi zagovarjal, ce je imel od tega sam koristi. Tako
so prosili Vlahi iz Dubrav in Ponikev (38 his), ki so bill do
nedavna podlozni Frankapanom, cesarja Leopolda I., da jih
oslobodi kmetstva ter jim podeli pravice, kakrsne uzivajo drugi
Vlahi na Krajini. Oni so to zasluzili s svojo zvestobo, kajti za
zarote zrinjskofrankapanske so bill oni na cesarjevi strani, pa
niso zasluzili, da jih komisarji izroce kot podloznike posestva
V Ozlju.'*) Herberstein je v svojem porocilu potrdil zvestobo teh
') Mile Magdic. Topografija i poxiest grada Senja. str. 144—145.
-) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 369; 370.
») Valvasor, XI, 641.
") Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 400.
=■) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 400— 401.
") Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 351—352.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 135
Vlahov in da branijo mejo; zato je bolje da ostanejo na svojem
mestu, nego da jih silijo na podloznost omenjenemu posestvu.^)
Posebno vazno vprasanje je bilo izza zadusenega zrinjsko-
frankapanskega upora glede obrambe Primorja, na katero so
prezali Benecani, misleci, da je nastopil pri tej priloznosti cas,
da se ga polaste za vselej. Posebno so tezili Benecani za
Bakrom, pa je zato postavil tamkaj Herberstein mocno nemsko
posadko ze 1. 1670. Benecani so hrepeneli pa tudi po Senju,
Novem in Reki, zato je bilo treba v vseh teh mestih cvrste
obrambe na suhem pa tudi na morju. Benecani so brez dvoma
bili zavzeti za upornike na Hrvaskem ter so se po tedanjih
porocilih dobro pripravili za vojno, ces da hocejo priti na pomoc
Zrinjskemu in Frankapanu, v resnici pa so se hoteli polastiti le
Primorja in Goriske. Ker pa upor ni uspel, so seveda kot zviti
trgovci na ves glas zatrjevali, da niso bili v nobeni zvezi z
uporniki, in da niso nameravali nic hudega z oborozevanjem,
marvec da so povecali bojne sile le iz opreznosti. Toda sosedje
so jih dobro poznali, pa so se po tern tudi ravnali. Tako je
Herberstein zahteval za vse primorske kraje obrambene ladje,
a ne za napad, samo da se ne bi mogli Benecani potoziti na
Senjane, ki so imeli z njimi neke dogovore radi Podgorja.
Seveda so bili Benecani in njihovi privrzenci proti Herbersteinovi
osnovi, a jo je on vendar izvel, ces da bodo te ladje branile
le obalo, a ker bodo pod nadzorom in zapovednistvom visjih
castnikov, se ni bilo bati, da bodo gusarile po morju. Benecani
so bili se vedno v strahu, da se razvije na morju novo gusarstvo,
kakor je bilo se pred nedavnim pod Senjani. Toda do tega
ni prislo.-)
Tudi v slavonski Krajini je bilo dosta prepirov radi Vlahov.
Zagovarjal jih je general grof Ljudevit de Souches (1673 — 1678),
protivila sta se mu pa zapovednika v Ivanicu baron Ivan Stadl
in veliki stotnik v Krizevcih grof Ernest Trautmansdorf. Oba ta
zapovednika se cudita generalu, da zagovarja pravice Vlahov,
ki so si ob svojem casu hoteli prisvojiti vse pravice v dezeli,
celo cesarske, ter so vse one, ki so se jim ustavljali, pobili,
dokler jih ni sedanji karlovski general Herberstein, ki je bil
takrat polkovnik v Krizevcih, premagal in prisilil na red. Paziti
se mora zategadelj strogo, da ne dobe nic vec v roke sodnijske
oblasti, ker bi se jim tako iznova izrocila v njihove roke moc
proti domacim Slavoncem. Ko bi dobili Vlahi zopet svoje pra-
vice, sledilo bi zopet izdajstvo, prodavanje otrok in rovarstvo
proti obstojecemu redu. Oni imajo dosta slobode, a se prevec
nagrade za delo, ki ga tako neradi vrse za cesarja. Ta odgovor
generalu Souchesu je bil sestavljen cisto v duhu Herbersteinovih
') Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 352 — 353.
-) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 353.
136 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
nazorov, katere je izvajal v hrvaski Krajini, a je vplival brez
dvoma tudi v slavonsko Krajino.^) Zato se je v tern casu tudi
prav malo Vlahov naselilo na Krajini. Veca selitev je bila 1. 1680,
kakor poroca ban Nikolaj Erded zagrebskemu skofu Martin u
Borkovicu, da je vojvoda Bradic pripeljal na hrvasko zemljisce
120 Vlahov V Kirin, a Turki so se zato osvetili ter odvedli
kesneje sodnika in se dva druga Vlaha."-) Znamenite so bile
naselitve na posestvih opatije Topuske, kjer so bili Turki po-
koncali vso zemljo. Da se obrani ta kraj, je naseljeval ze zagrebsk
skof Martin Borkovic Vlahe okoli potoka Trepce, posebno v
Gradiscu, a ravno tako je sprejemal v te kraje Vlahe tudi
naslednik Borkovicev Aleksander Mikulic. Ti Vlahi so dobili
svoje pooblastice potrjene, ko so prisegli zvestobo skofu in banu
ter drugim zapovednikom, pa da bodo branili zemljo turskih
napadov.-') Za zapovednika tern Vlahom je dal skof Ivana
Kamenjana. V slavonski Krajini pa se je naselilo iznova nekaj
Vlahov pod vodstvom Ivana Cicerica v Recici na Cazmi. Na-
selbino je dovolil stotnik v Ivanicu Oto Stubenberg (1683 — 1698)
z vednostjo tedanjega generala Eneja Kaprare (1688 — 1701) ter
dolocil tudi tocno meje tej naselbini. Dolocil je tudi, koliko
zemlje se sme krciti in koliko mora ostati sume za uzivanje
tamosnjih prebivavcev. Obenem je izdal tocen propis o sluzbi
in o vseh kaznih proti naseljencem, ko bi se upirali in delali
zmesnjave.^) Manjse preselitve pa sploh v tern casu niso pre-
nehale. Kar natihoma so se doseljevale manjse cete Vlahov k
ze naseljenim Vlahom, kjer so si prisvojili po navadi neizkrcene
zemlje ter jo priredili za obdelovanje. Tako so posegli seveda
le prepogosto po tujem zemljiscu, in vsled tega so nastali
dolgotrajni prepiri radi mej in zemlje same. A ker generali niso
bili vedno na svojem sluzbenem mestu, se ni tudi tocno pazilo
na take doseljence, marvec so o njih zvedeli sele tedaj, ko so
dohajale proti njim tozbe bliznjih posestnikov. Upravitelji
Krajine so morali, da zatro take prepire, tocno dolocevati meje.
A ce to ni pomoglo, so jih morali siliti z velikimi denarnimi
kaznimi, da se drze reda in od oblasti dolocenih mej. Tako se
je moral Herberstein sam podati v Krajino, ko se je bil povrnil
s pohoda na Malto, dolocevat meje med Hrvati in vlaskimi
sinovi, ki so se bili naselili okoli Budackega in Skrada. Kar
je bilo zemlje severno od Skrada med Korano in Koranico in
Radonjo, je bila izrocena Vlahom, a z druge strani pa Hrvatom ;
obenem je bilo zabranjeno sume krciti ter prodirati iz enega
kraja v drugi. Kdor bi se pregresil, temu je bila dolocena kazen
'j Radoslav Lopasic: Spomcnici hrvatske Krajine. II, str. 367— 368.
•-) Radoslav LopaSic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 368 ; 382.
'■>) Radoslav Lopa§ic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str, 388-390.
*) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 390-391.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 137
do 50 cekinov. General Herberstein je dolocil ze tudi enkrat
poprej poverjenstveno ustanovijene meje glede okrozja Otocca,
Vilica, Brloga, Lucana, Brinja in Dabra.^) Dasi je bilo na Hrvaskem
dosta zemlje, vendar so se potegovali prav pogostoma zanjo
ne samo zapovedujoci generali, stotniki in Vlahi, nego tudi
domacini, posebno mesta in trdnjave, da bi sluzila za pasnike.
Tako citamo v listini iz 1. 1689, da so prosili mescani petrinjski
zagrebskega skota Aleksandra Mikulica, naj jim podeli zemljisce
ob potoku Moscenici, v obsegu gosposcije hrastovske, ki je
spadala k zagrebski skofiji. Skof je uslisal prosnjo, toda s po-
gojem, da placajo, dokler uzivajo zemljo, o sv.Martinu po 1 cekin,
a V slucaju kazni 2 cekina. Brestovcani so imeli tudi tukaj
slobodno paso, in Goricani so smeli le goniti svojo zivino skoz
to zemljisce. Ta dogovor pa preneha, ce se odstrani trdnj'ava
Hrastovica, in podlozniki bodo morali potem skleniti novo po-
godbo. Skof je izrocil to zemljisce stranki po svojem namestniku
Jelacicu.-) Na ta nacin so se izrocevale zemlje tudi pri drugih
mestih in trdnjavah, le Herberstein je pridrzal zase vsa ogromna
posestva, katera si je bil prisvojil izza smrti Zrinjskega in
Frankapana, in katera si je mnozil eel cas svojega generalovanja.
Posebno dolgo se je pravdal z banom Nikolajem Erdedom radi
frankapanskega posestva Bosiljeva, ki ga je bil dobil ban po
cesarski milosti, a si je Herberstein precej po obsodbi Franka-
panovi prisvojil od tega posestva tej grascini podlozne iz
hrvaskega Erdelja ter vlaskih Ponikev, Popovega Selisca in
Vitunjcev ter neki del posestva Tounja, ki je dajal tlako in
davek Bosiljevu. Ban Erded je skusal dobiti nazaj ta posestva
zlepa, toda Herberstein mu je odgovoril, da mu jih je podelil
general Leslie, komisar za grascine in posestva Zrinjskega in
Frankapana. Ban Erded se je pozval v svoji pritozbi do cesarja
na obtozbe proti Herbersteinu radi nasilstev v Senju in Draga-
nicih, koje pritozbe so se izrocile samemu drzavnemu saboru
v Pozunu. Herbersteinu seveda vse te obtozbe niso nic skodile,
in dasi se je obrnil Erded neposredno na cesarja, vendar ni
uspel, ker je znal Herberstein dokazati, da banove trditve glede
omenjenih posestev niso temeljite.-') Ker je ves ta prepir za
posestvo Bosiljevo v marsicem za tedanje velikase prav znacilen,
ga hocem zato obsezneje navesti. Ban Erded zares ni imel prav,
ko je zahteval zase selo Vitunj (pri Ogulinu), ker je bilo po
spisih dokazano, da so ga kupili Gomircani se za zivljenja
Frana Frankapana. Ravno tako se je pobiral se za zadnjega
Frankapana davek od Tounjske zemlje, po smrti njegovi pa se
') Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 391—392;
346-350.
-) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 390—391.
^) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 377 — 380.
138 Ivnn Stcklasa : Ivan Josip Herberstein.
je dolocilo, da se ima zemljisce povrniti Tounjcem, kar so
potrdile kcsneje komisije, a Tounjci so to zemljo obdelovali in
jo branili sovraznih napadov. Ncmirni Tounjci se^ gotovo ne bi
drage volje predali Erdedu ter placevali davek. Ce je zahteval
Erded Ponikve, Dobravo in Erdelj, bi moral vedeti, da se je
poslednje selo stelo vedno h Krajini. Oni so sicer prisiljeni delali
tlako Frankapanom, a ko so ti izmrli, so se precej zglasili za
Krajino, a ne za kmetstvo pod Bosiljevo. Krajina bi izgubila
na ta nacin zemlje za tri milje ter bi ostala na vodi Mreznici
brez straze, ker karlovski general ne bi imel drugih vojakov,
da jih nadomesti. Zato so vsi komisarji, ki so bili tukaj, dolocili,
da ti kraji morajo ostati za Krajino, ker bi brez straz trpela
vsa zemlja veliko skodo. Razen tega je bila poslana 1. 1682
komisija pod polkovnikoma Orsicem in Saurom, da je pregle-
dala s fiskalnimi castniki in tocno dolocila meje tega posestva,
kar pripada Krajini. Od tukaj so poslali porocilo na bojni svet,
potem na Dunaj in ogrski komori, pa se ni od nikoder ugo-
varjalo tej razdelitvi. Herberstein je mislil, da bodo zdaj tozbe
prenehale, kar bi se bilo gotovo tudi zgodilo, da ni zacel
Erded iznova zahtevati zase teh posestev. „A ker je zadnji sabor
V Sopronju tej visoki gospodi dovolil vse," pravi Herberstein,
„kar so zahtevali, so tudi mislili, da se jim mora zares vse po
njihovi volji povrniti od Krajine". Ker bi to bilo na skodo
Krajini in onim dezelam, ki vzdrzujejo Krajino, je zahteval
Herberstein novo komisijo, ki se je zares sestavila pod gene-
ralom Leslie-jem, da pregleda iznova Krajino. Banu Erdedu to
seveda ni bilo po volji, pa se je pritozil na dvoru proti Herber-
steinu, samo da ne pridejo na dan njegove krivicne zahteve.
Ker je Erded oponesel Herbersteinu, da je prejel od cesarja
Novigrad, pa da ga naj uziva v milosti bozji, mu je odvrnil
Herberstein, da naj v imenu bozjem ne zahteva nic vec, kar je
prejel prvikrat od Velicanstva, namrec posestvo Bosiljevo, s
katerim naj bo zadovoljen. Herberstein je v svojem porocilu
odkril bojnemu svetu vsa kovarstva bana Erdeda, samo da dobi
Bosiljevo z vsemi posestvi. Herberstein pravi, da ne ve, koliko
je dobil Erded za odskodovanje od denarja nabranega po dezeli
in od papezevega, to pa da mu je znano, da je grof trdil, ces
da ni bil dosta odskodovan, in da mu je zato cesar dal se
24.000 goldinarjev. Od te svote pa je imel Erded izrociti
zagrebskemu skofu 6000 goldinarjev in 300 goldinarjev hceri
Petra Zrinjskega v samostanu v Zagrebu. Tega pa Erded ni
storil, marvec je izposloval z raznimi prosnjami, da mu je ostala
vsa svota, in da so izplacali skofu in redovnicam dolocene svote
na drug nacin. V ime teh 24.000 goldinarjev so ponudili grofu
Erdedu posestvo Bozjakovino ali Bosiljevo, ker je bilo vsako
cenjeno na 24.000 goldinarjev, in za to svoto je drzala obe
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 139
posestvi ogrska komora. In dasi je bila Bozjakovina v varnem
kraju in se je obdelovanje izplacevalO; posebno se vinogradarstvo,
in so bila v blizini se druga posestva Erdedova, se je vendar
ta na nesreco generala Herbersteina in hrvaske Krajine odlocil
za grascino Bosiljevo ter ze takrat nameraval razsiriti svoje
posestvo, cesar pri Bozjakovini ne bi mogel. Tako se mu je v
ime 24.000 goldinarjev izrocilo posestvo Bosiljevo ter je kmalu
potem poslal banovca Stepana Jelacica na dvor radi dezelnih
zadev. Herberstein se v svojem porocilu nemilo pritozuje na te
poslance. „Ti poslanci" pravi, „trosijo vse na racun dezelne
blagajne, ki se mora scasoma po teh glasnikih izcrpati tako,
da bo pokolpska Krajina ostala brez place. Razen tega pa ti
poslanci izposlujejo po navadi na dvoru zase velikih pooblastic.
Tako je tudi Jelacic za bana dosegel velike pogodnosti, da je
ogrska komora izdala nova darilna pisma, katcra je podpisal
cesar nepoucen, ker je veroval svoji ogrski komori. Tako je Erded
dobil ne samo Bosiljevo, marvec tudi vse pravice, ki so jih
uzivali Frankapani na prostoru od Karloyca do morja, pa misli,
da ima tudi zares na vse to pravico. Ce se mu tedaj izroce
danes omenjene vasi, bo zahteval potem jutri na isti nacin
Ogulin, Modruse, Senj, Zvecaj in Novigrad ter se bo morala
potem tudi karlovska vojska nadomestiti z drugo. Ce se da
Erdedu pa se generalat, potem bo mogel delati kakor njegovi
predniki Zrinjski in Frankapani." Herberstein ni strpel, da ne
bi tudi pri tej priloznosti zalil spomina Zrinjskih in Frankapanov
ter vzveliceval po svojih nacelih vaznost Krajine v svojem
porocilu do bojnega sveta, ko ga prosi, da se zavzame z vsemi
silami na korist Krajine, ki je po njegovih lastnih besedah vec
vredna nego 50 Erdedov, da pove cesarju resnico in bana
odpravi s 24.000 goldinarji, ali pa s posestvom Bosiljevskim,
toda brez onih treh vasi, ker so ze poprej bile izrocene Krajini,
in ki se ne bi nikdar dobrovoljno podale pod gospodstvo
banovo. Tako bi ostalo Krajini, kar ji gre, in tudi Erded bi
dobil svoje, vsa ostala darila pa, ki jih je dosegel Jelacic za
Erdeda, se morajo odstopiti, ker niso pravicno dobljena.^)
Karlovec je bil v posesti krajiskih generalov od svojega
postanka. Navzlic pismu, ki ga je izdal cesar Rudolf II. leta
1580, in po katerem se Karlovec ne bi smel nikdar odcepiti
od hrvaske krone, so karlovski generali precej s pocetka po-
polnoma neodvisno od bana in hrvaske kraljevine zapovedovali
mescanom karlovskim ter jih podpihovali proti hrvaski samo-
stalnosti. To oblast so razsirili scasoma tudi po okolici kar-
lovske trdnjave. Zastonj so prosvedovali hrvaski stanovi na
svojih saborih 1. 1585 in 1588 ter dokazovali, da je Karlovec
sezidan na prostoru kraljevine Hrvaske, -in da so Karlovcani
') Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 378 — 380.
140 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
podlozni postavam Hrvaske. General! se na te tozbe niso ozirali,
ker so se oslanjali na svojo vojasko moc in na podporo, ki
so jo dobivali v tern pogledu iz Gradca in Prage od najvisjih
oblasti. Sodstvo in uprava je bila v generalovih rokah, a iz-
vrsevali so jo generalovi upravitelji v Dobovcu. Za generala
Herbersteina je prisel Karlovec s svojim prebivavstvom popol-
noma pod vojasko oblast. To je pospesila zarota Petra Zrinj-
skega. Ker so imeli glavni zarotniki ravno okoli Karlovca
najvec svojih posestev, so prezali na Karlovec, kako bi ga
dobili V svojo oblast. Petar Zrinjski ni brez vzroka sezidal
ravno nad Karlovcem cvrsti grad Svarco, a Frankapan je iz
Novega grada pri Karlovcu opazoval, kaj pocne general Her-
berstein. Od tukaj je pisal Frankapan svojemu drugu Colnicu
ono glasovito pismo, v katerem pise prezirno o grabezljivih, a
tudi plasljivih Nemcih, nazvavsi jih „plundrase in cifrake" (zaradi
nemske castniske obleke) ter „zabare karlovske". Petar Zrinjski
je izprevidel, odkod mu preti najvecja nevarnost, ter je nakanil
osvojiti Karlovec s pomocjo svojih zaveznikov, toda oprezni
Herberstein ga je pretekel, oskrbel trdnjavo v vsakem pogledu
ter tako razprsil vse nade Petra Zrinjskega, da dobi kdaj to
trdnjavo. V boju proti Zrinjskemu je bilo zato prvo delo Her-
bersteinovo, da je udaril na Svarco ter jo razrusil do temelja.
Kako je gospodaril Herberstein po ostali okolici karlovski po
zaduseni zaroti, smo ze omenili.
Od podrtin grada Svarce je sezidal general Herberstein
1. 1686 se zdaj obstojeco generalijo s prostranimi hlevi za ge-
neralove konje. Razen tega je sezidal od omenjenih podrtin in
z denarji nabranimi po konfisciranih posestvih Zrinjskega in
Frankapana cerkev sv. Josipa, glavno strazarnico pri mestnili
vratih s stolpom in visoki zvonik pri zupni^cerkvi mesto malega
zvonika nad cerkvenimi vrati po polirju Simancu. Razen dveh
his Petra Zrinjskega si je prisvojil Herberstein tudi se Fran-
kapanovo hiso in vrt pred mestom. Od tedaj je stanoval Her-
berstein V hisi bana Zrinjskega ter si pridrzal zase tudi vse
banovo pohistvo. Povedali smo ze, kako je odbil zahteve ko-
more, ko si je ta prisvajala omenjene hise zase.
Leta 1672 so bili Turki zadnjikrat pred Karlovcem, a
niso naredili nobene skode. Ko je pa ban Nikolaj Erded leta
1686 sijajno zmagal Turke pri Kostajnici, a Herberstein leta
1689 nadvladal vso Liko in Krbavo, se niso Karlovcani nic vec
bali turskih napadov. Mesto se je moglo zdaj lepo razvijati in
napredovati. Med vsemi generali pa je vendar mesto Karlovec
najbolj povzdignil Herberstein, ki se je mocno trudil, da po-
stane Karlovec pristojna stolica krajiskih generalov. V Karlovcu
je bilo spocetka mnogo nemskega zivlja, kesneje pa je zacel
giniti, odkar so se zaceli seliti v mesto zaradi trgovine mnogi
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 141
krajisniki in sosedni Slovenci. Za generala Herbersteina se je
Karlovec tudi polepsal z mnogimi novimi zgradami ter je postal
dosta veliko in lepo urejeno mesto, pa zato pise Valvasor/)
ki je poznal osebno generala Herbersteina in iz lastnega iz-
kustva tudi Karlovec kot castnik na Krajini, da je Karlovec
precej velik, da ima siroke trge in urejene ulice, a posebno
da je velika in krasna rezidencija generalova. Samo se tozi
Valvasor na veliko karlovsko vrocino in na pomanjkanje pitne
vode, kajti v mestu je samo en siudenec, pa se iz tega voda
je nezdrava; zato pijejo prebivavci rajse vino, katerega imajo
V okolici dosta. Generali so stanovali po letu na bliznjem,
prijaznem Dobovcu.
Herberstein je izvel mnoge preuredbe in odredil vec stvari^
kar je bilo koristno in ugodno za mescane. Izpocetka so sodili
mescanom vojaski castniki, in sicer v mescanskih pravdah sami,
a V kazenskih in drugih vaznih prepirih v zboru, katereinu je
prisostvovalo po nekoliko nizjih vojaskih usluzbencev. Obsodbe
je moral potrditi general ali njegov namestnik, in sele potem
so se javno razglasile in izvrsile. Proste zlocince so mucili v
kladi pred zupno cerkvijo, na kar so se veckrat tozili duhovniki
in redovniki. 16. julija 1672 je izdal general Herberstein nov
sodnijski red za Karlovec. Na celo sodniji je bil postavljen
polkovniski sodnik (Regiments-Schuldtheiss) ; razen tega so bill
prisezniki in sodnijski pisarji. V obrazlozbi, s katero se je
razglasil novi sodnijski red, se omenja, da ga je izdal general
zato, ker je Karlovec scit katoliske vere (Karlstadt eine Vormauer
des katholischen Glaubens). Policijski propisi so bili strogi
posebno glede vecega reda in snaznosti v mestu. Od 1. 1672
je bilo zabranjeno s kaznijo od 6 do 10 cekinov drzati v trd-
njavi goske, race in svinje ali krave; kdor ima vole, mora
placati na leto 3 cekine za ciscenje, ker ulice ne smejo biti
blatne niti z gnojem onesnazene. Mescanom je bilo zabranjeno
kupovati zivez prek kolpskega mosta. Vino se je tocilo po
ustanovljeni ceni, a kazni za prestopke pri meri in vagi so
znasale do 10 cekinov. Na trg in sploh na snaznost so pazili
profozi, ki so imeli pravico jemati regal od prodane robe 2" „.
Od robe, ki se je prodavala pred mestom, je pripadal regal
generalu kot lastniku grada Dobovca, a na red v tem kraju
je pazil upravitelj grada. Za vso robo kakor tudi za zivez so
bile po oblasti ustanovljene cene, in samo po teh cenah se je
smelo prodavati. Leta 1690 je bila izdana naredba, da ne sme
nobeden po vecernem bobnanju na ulici kricati in razsajati ter
se po mestu klatariti, ker ga ima sicer profoz pravico brez
vprasanja zapreti. Zidati se ni smelo brez dovoljenja, za ne-
poslusne je bila dolocena kazen 10 cekinov. Vsi pravni spisi
1) Valvasor. XII. 60-61. Opis je od 1. 1686.
142 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
SO se morali sestavljati pred polkovnijsko sodnijo; zato so ti
pisani vecidel v nemskem jcziku, ki je bil uradni jezik pri
polkovnijski sodniji na skodo reda in pravice, kar je priznal
kesneje sam general Karol Turjaski. Ujeti Turki so boravili
pri poedinih vojakih in mescanih. Ker se je pa veckrat zgodilo,
da so mescani odpuscali Turke po svoji volji, je Herberstein
leta 1684 to strogo zabranil ter ukazal profozu, naj popise vse
Turke. Vojakom je bilo zabranjeno ubiti Turka, ali ce se mu je
to dokazalo, je bil sam kaznovan s smrtjo. Vse te naredbe je
potrdil leta 1691 namestnik generalov grof Rudolf Edling in
kesneje tudi se veliki general vojvoda Croy, toda ze precej po
smrti Herbersteinovi so se jih Karlovcani slabo drzali.')
IV.
Ivan Josip Herberstein kot vojskovodja in njegova smrt.
Ivan Josip Herberstein se kot vojskovodja ni proslavil v
taksni meri, kakor se je kot upravitelj v Krajini in kot drzavnik,
dasi se je posvetil vojaskemu stanu ze v prvi mladosti ter imel
dva izvrstna ucitelja v vojastvu, generala Montekukulija in ge-
neralisimusa Karola Lotarinskega, kateremu je bil kesneje celo
pobocnik. Ze v bitki pri Sv. Gotardu 1. 1664 se je prav hrabro
ponasal. Ker je pa potem stopil v sluzbo na Krajini, je dobil
na tern svojem mestu toliko dela, da se je moral kaniti vseh
vecjih vojaskih podjetij izven Krajine, razen pohoda na Malto
1. 1686, kjer si je stekel najvec vojaske slave. Ko so 1. 1683
Turki oblegali Dunaj, sta strazila ob Muri ban Nikolaj Erded
in Herberstein z 8000 Hrvati hrvasko rnejo, v samem boju pa
nista sodelovala. Sele, ko je premagana turska vojska bezala
izpod Dunaja, so se oddehnili Hrvati. Nato se je vzdignil ves
iiarod na osveto krvnemu sovrazniku krscanstva od Donave do
Crne gore. Dokler se je cesarska vojska trudila 1. 1684 osvojiti
prestolnico ogrsko Budim, sta sklenila ban Erded in Herberstein
osvojiti Slavonijo in od tukaj udariti na Bosno. Toda Herber-
stein je obolel na protinu, pa ga je moral nadomestiti vara-
zdinski general Leslie. Hrvati so v tem boju osvojili vazno
trdnjavo Virovitico, ki je bila 150 let v turski posesti. Na
Ogrskem je takrat zapovedoval Karol Lotarinski, na Hrvaskem
ban Nikolaj Erded, a v Slavoniji general Leslie. Toda proti
Nikolaju Erdedu so se vzdignili iznova protivniki radi prevelike
njegove banske moci na Hrvaskem, ter so hoteli postaviti nad
bana drugega vojvodo. Toda Hrvati so tudi zdaj z vso odloc-
nostjo obranili vojvodstvo svojega bana. Nimamo sicer dokazov,
') Radoslav Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 33—37.; Valvasor.
XII. 60—65.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 143
toda verjetno je, da je tudi zdaj Herberstein hotel krsiti moc
bana hrvaskega ter si pridobiti glavno zapovednistvo nad
vsemi cetami. Herberstein vendar ni mogel uspeti, njegov delo-
krog je bil omejen le na hrvasko Krajino, kjer je prevzel iznova
zapovednistvo v Liki, v Slavoniji je zapovedoval general Leslie,
na Hrvaskem ban Erded, v Dalmaciji pa vitez Stojan Jankovic.
General Leslie pobil je Turke blizu Oseka, osvojil most cez Dravo,
trdnjave same pa ni mogel dobiti. Tudi ban Erded je bil srecen
V boju. Osvojil je namrec po hudi borbi Dubico in vec drugih
mest ob srednji Uni, posebno Krupo, kjer je zmagal in razbil
drugo tursko ceto. V Liko so prodrli Hrvati iz Krajine cez
Kolpo pod karlovskim generalom Herbersteinom. Turki so
sprejemali krajisko vojsko po vseh mestih z najvecjo odloc-
nostjo ter se niso predajali, dokler jim ni krscanska vojska
popalila kule in mesta ter jih pobila nemilosrcno. Herberstein
se je izjavil v svojem prvem porocilu o tem pohodu, da se po
Liki raztreseni Turki ne bodo mogli drzati proti krajiski vojski,
a se je kesneje preprical, da je turski bes velik in da se ne
da tako lahko ukrotiti.^) V drugem porocilu od istega dne"-)
pa je Herberstein opisal ta boj proti Turkom. Zvedel je po
vohunih, da se Turki v Liki in na meji Bosne pripravljajo za
nov napad, in zato je spravil vso krajisko vojsko na noge.
Pohod se je zacel 14. septembra, a 18. septembra se je ze
dovrsil, ker se radi bliznje zime ni moglo misliti na osvojenje
cele Like in Krbave. Vojsko so vodili izkuseni vojvode : stotnik
turanjski, baron Fran Orsic, stotnik ogulinski, baron Stepan
Vojnovic, stotnik tounjski, baron Ivan Juri Gusic in stotnik ba-
riloviski, grof Adam Purgstal. Vojsko je spremljal Marko Mesic
kot vojni kapelan in voditelj. ■'•) En oddelek vojske je napal
Krbavo ter jo ocistil Turkov, a ujete Turke odpravil cez mejo
na Tursko. Drugi del vojske pa se je spustil v Liko ter zacel
oblegati trdnjavo Grebenar. Precej pri prvem napadu so kra-
jisniki osvojili prednje utrdbe ter pohiteli na glavna vrata grada ;
ker so bila pa tako utrjena, da jih ne bi bili razsuli niti s
topovi, so izmislili drug nacin, kako bi se polastili jake kule.
Znesli so na kup pred vrata slame, drv, trnja in druge suhljadi
ter vse zazgali. Kmalu se uzge tudi grad. Turki so prvi ogenj
pogasili, toda ubraniti se niso mogH, ker so kristjani netili
vedno vecji ogenj. Pri tem poslu se je odlikoval najbolj za-
povednik Fran Orsic, ki je sam najprvi zazgal slamo, vzel
zastavo Turku ter ga pobil na tla. Turki so ga napali s ka-
menjem in ranili, ko so pa videli, da ni pomoci, so prosili za
'■) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. III. d., sir. 445—446.
2) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. III. d., str. 446—448.
Porocilo je pisano v Karlovcu 22. septembra 1685.
•y Marko Mesic. „SIovenec" 1. 1890 stev. 194 si.
144 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
milost in mir, kar jim je pa Orsic odbil, in boj je trajal se
cele stiri ure. Turki so se zaceli slednjic spuscati po vrveh iz
grada; neke so nasi ujeli, druge pa pobili ; kar jih je ostalo
V gradu, so zgoreli. Ko je bila zvecer trdnjava osvojena, so
pozgali krajisniki se okoli stojece hise ter odsli. Sele ob 10.
zvecer so prispeli do potoka Like. Tukaj so prenocili z gene-
ralom Herbersteinom. 15. septembra zjutraj, ko se je vzdignila
megla, se je odpravila vojska v tocnem redu proti Budaku,
glavnern mestu Like. Ko je to opazil sovraznik, je dal vse
iz okolice znesti v mesto ter tukaj sezgati in pokoncati, samo
da ne ostane nic kristjanom. V mestu so hitro odstranili tudi
strehe s his, da se mesto ne zazge od sovraznih bomb in granat.
Krajisniki niso mogli napredovati, ker je imelo mesto cvrsto
zidovje. Zvecer se je priblizal nasim sovraznik s 500 konjiki
in 300 pesci. Ko je to opazil Herberstein, poslje hitro polkov-
nika Galla s 600 konjiki in pesci ter docaka in napade so-
vraznika, pobije mu 250 moz, zapleni 6 zastav ter prinese v
generalov tabor do 70 turskih glav. 16. septembra je drzal
general Herberstein s svojimi podzapovedniki bojni svet. Sklenili
so, da ni umestno osvajati tamosnje trdnjave, ces, da je ta del
Krajine predalec od Karlovca, sicer pa naj se vse pozge in
pokonca, kar so tudi storili. Tako so prisli do Novega, kjer
so ujeli nekaj Turkov in pozgali do 400 his. Nato so se
vzdignili k zadnjemu gradu v tem kraju, v Ribnik, kjer se je
sesel general Herberstein iznova s svojo vojsko. Ribnik je bil
najcvrsci grad med dvema vodama in preskrbljen z dobrimi
topovi. Sovraznik je streljal celo noc, ali ni naredil krajiski
vojski nobene skode. Ko je bilo predmestje pokoncano, se je
vzdignila krajiska vojska na daljni pohod; obrnila se je na
desno, kjer je bil grad Vrebec, ki ga je bil osvojil se prejsnje
leto Morlak Ivancko. Opoldne je prispel general Herberstein
z vojsko do cetrtega utrjenega mesta Belaja. Turki so sprejeli
krscansko vojsko z velikim krikom, ker so misHli, da je prispel
njih zadnji cas, toda general Herberstein ni hotel gubiti svoje
vojske s takim negotovim podjetjem, marvec se je za dne
povrnil do potoka Like. Na drugi strani Like je bila jaka in
cvrsta kula, a preden se je mogla vojska priblizati, se je moral
popraviti most cez^ vodo. Krajisniki so obseli na to grad ter
ga tudi osvojili. Se tisti vecer se je utaboril Herberstein pri
Novem Perusicu. Sovraznik je zacel iznenada streljati na naso
vojsko, ki je cvrsto odgovarjala z ognjem. Grad bi bil gotovo
pogorel, da niso imeh pripravljene dosti vode za gasitev. Po
Valvasorju ^) je general Herberstein udaril na Turke ze 1. 1683,
osvojil Dreznik, poplenil in pozgal vse po okolici, a v jeseni
istega leta premagal Breznico in Bobovec. L. 1864 je napal
') Valvasor. XII. 132.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 145
Herberstein iznova Turke, jih pregnal iz Huma in Brezovice
ter vse pokoncal. Valvasor omenja, da bi bil se dalje napadal,
da ga ni zavrnilo slabo jesensko vreme. Istega leta je plenil
in palil na turski meji zumberski stotnik Paradeiser osvojivsi
Todorovo, podgeneral Strassoldo pa je napal Ostrozec ter po-
koncal vso okolico. To so bile seveda le pomejne borbe;
pravi napad se je izvrsil sele 1. 1685, kakor smo ga opisali
po Herbersteinovem porocilu.^) Herberstein se je povrnil v
Karlovec z velikim plenom, ki so ga dobili krajisniki in Vlahi,
katerih se je iznova preselilo na Hrvasko do 100 rodovin. Pri
vojaskem pohodu 1. 1685 je izgubil Herberstein le 17 moz, a
ranjenih je bilo do 70; sovraznik pa je imel mrtvih cez 300 Ijudi, a
ujetih je bilo najmanj 130. Z njimi je prispel general 21.septembra
V Karlovec, kjer so ga sprejeli z veseljem. V kapeli sv. Josipa se
je zahvalil Herberstein Bogu za to sijajno zmago nad celo tursko
Krajino, kjer je pozgal do 4000 his, razdjal mnogo kul in mest,
odpeljal mnogo zita in do 1000 glav zivine ter tako Liko pokoncal
do kraja. Herberstein je izrekel v svojem porocilu nado, da bodo
kmalu propala tiidi se druga mesta in trdnjave v tej zemlji in
da se sovraznik ne bo mogel dolgo drzati. Generalova nada se
je zares kmalu izpolnila.-) Poprcj pa je izvrsil se pohod na Malto
kot veliki prior malteskega reda na Ogrskem.
Na to vojno se je podal Herberstein 1. 1686, ko ga je
prosil veliki mojster reda in mu je cesar Leopold I. to dovolil.
V tej vojni je bil general Herberstein glavni zapovednik
celemu brodovju in vojski malteskih vitezov in njih zaveznikov
Benecanov. Zapustivsi zapovednistvo hrvaske Krajine velikemu
stotniku grofu Matiji Strassoldu'*) odide iz Karlovca 1. prosinca
1. 1686. Spremljevala ga je ceta izvoljenih hrvaskih in avstrij-
skih pleniicev in vitezov, katere je vzel s seboj na Malto. V
stirih dneh je prispel v Senj, odkoder je obiskal s spremstvom
7. prosinca Mater bozjo na Trsatu, ter potem odplul, ker ni
mogel docakati vece narocene ladje, na malem brigantinu
24. prosinca iz Senja po morju na otok Kosljun, kjer je se
enkrat opravil svojo molitev v tamosnji franciskanski cerkvi.
Kesneje je prestopil na benecansko ladjo ter prispel s svojim
spremstvom, med katerim je bil tudi njegov sinovec Ferdinand
Herberstein, srecno na Malto. Tukaj so ga sprejeli z velikim
odlikovanjem tudi sami malteski vitezi in narod. 4. aprila
prevzame Herberstein zapovednistvo nad vojsko in brodovjem
*) Valvasor XII. 132 — 133 nasteva vse kraje in kule, katere je osvojil
in pozgal Herberstein v vojaskem pohodu 1. 1685.
') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 445-448.
^) Podgeneral Strassoldo je umrl ze 1. 1686, a zapovednistvo v Krajini
je prevzel zumberski veliki stotnik Ernest Paradeiser ; tega pa je nasledil se
prej, nego se je povrnil Herberstein, kot podgeneral grof Josip Ivan Rabata.
10
146 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
malteskim, s katerim se je zdruzilo pomozno brodovje papezevo,
benecansko in toskansko. Prva bitka pri Navarinu na Moreji
se je srecno dokoncala za kristjane, a glavna trdnjava Modona
se je predala 7. julija 1686. Od tukaj se je odpeljal Herberstein
V druzbi benecanskega zapovednika Frana Morosina z bro-
dovjem v Napoli, ki so ga kristjani osvojili po dolgotrajnem
obleganju 29. avgusta 1686. Ko je Herberstein dokoncal vojno
na tej strani, se je vzdignil po nagovoru rimskega papeza iz
Brundizija v juzno Dalmacijo ter prispel v Boko Kotorsko s
sedmerico papezevih in osmerico malteskih galej, na katerih
je bilo 1500 moz, med njimi tudi 100 malteskih vitezov. Her-
berstein je sporocil iz Korcule benecanskemu providuru Cornaru
V Spljet 0 svojem prihodu ter ga prosil za pomoc. Radostno
so pocakali dalmatinski Hrvati Herbersteinovo vojsko, posebno
Dubrovnicani, ki so pozdravili Herbersteina po svojih poslancih,
ko je brodovje plulo mimo njihovega mesta. To pa zato, ker
so Benecani ze za vojske leta 1686 osvajali turska mesta okoli
Dubrovnika, a vojska njihova se je zaletala na dubrovnisko zem-
Ijisce. Sledecega leta so nameravali Benecani pokoncati vse
dubrovnisko brodovje na morju. Ko se je vracal Herbestein z
Malte, je dobil od cesarja Leopolda I. zapoved, naj brani
Dubrovnicane, in sam cesarski kancler Strattman se je odpravil
v Dubrovnik, da v cesarjevem imenu odredi odnosaje med
Benecani in Dubrovnicani. Dubrovnik se je sicer s tern posre-
dovanjem dunajskega dvora resil benecanskega nasilja, toda
dogovor s cesarjem ni nic koristil, kajti cesarska vojska ni
se niti dospela do Hercegovine, ko je napredovanje Benecanov
prisililo Dubrovnicane, da so zaceli iznova placevati Turkom stari
davek. Herberstein se je izkrcal pri Novem gradu (Castelnuovo)
ter je oblegel s pomocjo sosednjih kristjanov mesto, v katerem
je bilo posadke najmanje^ 1000 Turkov in Arbanasov. V pomoc
so priskocili tudi hrabri Crnogorci ter je bila tukaj popolnoma
razbita turska vojska pod zapovednistvom Husein-pase iz Bosne
in Soliman-pase iz Hercegovine. Neki Slovenec je ujel v bitki
brata skadarskega pase, a padel je v tern boju tudi Zajm-beg,
najboljsi turski vojskovodja, pasa bosenski pa je pobegnil
ranjen iz boja. Po trimesecnem obsedanju so se podali Turki
V Novem gradu, ki so ga imeli v svoji oblasti 149 let. Poro-
cevavci o tej vojni hvalijo in slave posebno spretnost generala
Herbersteina pri obsedanju in osvajanju tega mesta. 18. junija
1. 1687 je pozval cesar Leopold I. Herbersteina, naj se povrne
na svoje mesto v Karlovec, kamor je kmalo prispel.^)
0 Fra Franc. Scallaterri da Gorizia, min. os. della provincia di Bosna
Croatia: Condota navale e vera relatione dell viaggio da Carlstat a Malta
del. ill. et. ecc. Giov. Gios. d' Herberstein etc. Graz 1688. Scallateri je bil
izpovednik generala Herbersteina, katerega je vzel s seboj iz Karlovca.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 147
Med tem so cesarske cete pregnale z Ogrskega tursko vojsko
ter udarile za njo celo v sosedno Srbijo in Vlasko, na Hrvaskem
pa je stala obrambena vojska na Savi, kjer je bil glavni za-
povednik ban Nikolaj Erded; druga vojska je bila izmed Kolpe
in Une, in to je vodil podban grof Peter Draskovic; tretja
vojska pa je stala pod zapovednistvom generala Herbersteina
V Liki in Krbavi.
Na Uni je presel bosenski pasa Husein na hrvasko stran
ter se utaboril na Zrinjskem polju. Podban Draskovic je razbil
na dan sv. Petra in Pavla tursko vojsko tako hudo, da je
ostalo na bojiscu mrtvih do 2000 moz, a druga ceta se je
razprsila na vse strani. Zmaga je bila tako sijajna, da so za-
pisali 0 njej spomin v saborski zapisnik. Dvajset turskih zastav
je odnesel Draskovic cesarju na dar, a Pavel Vitezovic je napisal
kratko porocilo o tem boju takozvano „novljancico". Po tej
zmagi je zbral ban Erded svoje vojske ter se zdruzil s kra-
jisniki pod Herbersteinom, da vzame Turkom se preostali del
Like. Iz Dalmacije so prisli v pomoc Jankovic Stojan in Smi-
Ijanic Elija, ki sta prodrla v Liko z juga. Od hrvaskih narodnih
vojvod se omenjajo Knezevic in Dosen, knez Jerko Rukavina
in Dujam Kovacevic, a na celu vsem Uskokom junaski duhovnik
Marko Mesic.^)
Za ta preostali del Like so se zanimali tudi Benecani
posebno potem, ko so bili osvojili v Dalmaciji Obrovec in Stari
grad. General Wassenhoffen, ki ga je poslal bojni svet v te
kraje, da pomore krajiski vojski, je zvedel o napredovanju
Benecanov na svojem potovanju iz Senja v Bag. General jih
je seveda opozoril, da naj puste Liko, vendar pa so zaceli
prepire v sami baski luki, samo da bi tako provzrocili boj in
osvojili luko. General Wassenhoffen je hotel vse to prepreciti,
pa je dolocil, da je grof Ferdinand Herberstein odsel iz Senja
V Karlovec zaradi pomoci, in da se zbrana vojska postavi vsaj
do 14. junija pred Novim ter tako preplasi Benecane.-) Tudi
iz Senja so poslali tjakaj topov. Pripravljalo se je vse, kakor
za velik pohod. Ko je prispela glavna vojska pod Novi (licki),
se je vzdignila tudi vojska iz Baga, ker pa niso prepeljali
topov V Novi, je odsla vojska dalje na Udbino in Belaj. Tukaj
se je general razgovarjal s Turki o predaji, a ker Turki niso
hoteli popustiti, je odsla vojska dalje proti Ribniku. Tudi ta
trdnjava se ni predala, pa je krajiska vojska pozgala okolico
ter odsla dalje. Ko se je vojska povrnila v Novi, je zapovedal
drugi dan general Ivan Josip Herberstein, naj se povrne v
Ribnik. Prebivavci so se zdaj prestrasili in se predali po
>) Marko Mesic. ^SloveneC 1. 1890. stev. 194. si.
*) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine III. d. str. 449—458.
Iz tega obseznega porocila sem posnel le najvaznejse dogodke.
10*
148 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
kratkem boju. Tako je bila osvojena trdnjava brez velike
izgube. Ravno tako je dolocil general, da se vojska povrne
tudi V Udbino, kar se je zgodilo ze 22. junija. V Ribniku je
nasla krajiska vojska Kotorcane, katere je vodil neki franciskan.
Ta se je trudil, da bi pregovoril Ribnicane, da se predado
Benecanom, a ne cesarskemu generalu. Posadka pa je odbila
benecansko ponudbo ter se izrocila cesarskemu zapovedniku.
Ko so to videli Kotorcani, so odsli ter se isto noc napadli
Vrebec, da bi tako dobili neko oporisce v Liki; toda bili so-
tudi tukaj odbiti. Od Ribnika proti gornji Liki ni bilo nobenega
cvrstega grada; le na kraju je stal Gracec. Semkaj je odslo
200 konjikov krajisnikov pod generalom Wassenhoffnom. Na
potu je zadel zopet na 20 Kotorcanov, ki so iskali po njihovi
izjavi srece, ali jim je general odgovoril, da je Liko osvojil
ze cesar in da nimajo tukaj nicesar iskati. Ko je pregledal
general ze cisto podrti grad Gracec, se je povrnil, a na potu
je nasel zopet 15 Kotorcanov konjikov. Oni so zatrjevali ge-
neralu, da so V lastni zemlji, kajti Lika spada ze tako bene-
canskemu dozdu. Toda general jih je zavrnil, da je lika osvojena
z orozjem za cesarja in da naj se umaknejo iz teh krajev„
kar so v kratkem casu tudi storili.
Se tisti dan so prisli prebivavci iz Vrebca, Siroke kule in
Grebenarov h generalu ter so se podali pod istimi pogoji kakor
Ribnik. Ko so se Vrebcani in Ribnicani zedinili ter utaborili bliza
Udbine, so jih napali Kotorcani, jih ujeli 20, a so jim jih Turki
zopet odvzeli. 22. junija je prisla krajiska ceta pod Vrebec in
23. pod Belaj. Turki v teh trdnjavah pa niso niti mislili na
predajo. 24. junija so udarili Hrvati na Vrebec. Tukaj se je
odlikoval posebno grof Ferdinand Herberstein, ki je nadomescal
generalnega pobocnika; popel se je prvi na hrib ter s tem
tako navdusil ostale vojake, da so zasedli pecine pod trdnjavo,
odkoder so mogli streljati na sovraznika. Boj je trajal dva dni,
27. junija pa se je razsiril glas, da se zbira turska vojska pri
Bihacu, kamor je imela prispeti tudi pomocna ceta iz Banje
luke z namero pokoncati krajisko vojsko. Ta je pa navzlic
temu glasu dalje oblegala trdnjavo, dokler ni v njej zmanjkalo
hrane ; tedaj se je predala kakor Novi. Vseh tristo moz posadke
odide v Siroko kulo, kjer so morali pocakati, da se izvrsi predaja
Budaka in Perusica. Glas o turski vojski je prisilil krajisnike,
da so delali hitro in odlocno. Trebalo je se dobiti Budak in
Perusic. Budak se je predal kmalu, dm so izvedeli obleganci,
da je padel Belaj in da prihajajo krajisniki s topovi iz Novega.
Teze bi bilo s Perusicem, da so znali obleganci kaj o turski
pomoci. Zato jih je nagovoril na predajo krajiski zapovednik
sam in sicer pod istimi pogoji, kakor pri vseh drugih trdnjavah.
Zapovednik trdnjave je zares obljubil predajo. Med tem so bili
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 149
Turki odpravljeni iz Budaka pod spremstvom v Siroko kulo.
Ko se je povrnil na to general v Perusic, so se Turki vzprotivili
predaji. Drugi dan se poda general Herberstein sam v trdnjavo.
Tukaj se mu je ustavil brat zapovednikov ter je nastal hud
prepir. Ko se je pa general zagrozil ter zapovedal protivnika
prijeti in odpeljati, so se vsi preplasili in predali. Drugi dan
so odsli tudi oni v Siroko kulo. Bilo jih je do 150; ostalo pa
je se celih 20 his, v katerih je bilo 45 moz. Ti so bill celo
pripravijeni sprejeti krscansko vero. 30. junija so bill odpravljeni
Turki pod strazo od Siroke kule na Udbino. Tako se je Lika
oslobodila sovraznika, ki jo je tlacil 150 let, skoraj brez prelitja
krvi s cesarskim in krajiskim orozjem. General Herberstein je
zapovedal na to odpeti v Perusicu zahvalno pesem ; Turki so
prisegli vernost ter obljubili pristopiti h krscanski veri, kar se
je V Budackem zgodilo ze drugi dan, ko je deset his sprejelo
krscansko vero.
Med tem se je zvedelo, da so odsli Turki iz Bihaca, pa
se je moglo zdaj pomisliti tudi na osvojenje Krbave, da bo
tako zdruzena vsa hrvaska kraljevina razen Bihaca in kar je
spadalo podenj. V Krbavi sta bila samo dva vazna grada:
Bunic in Udbina, Ko je padel Perusic, je zapustil sovraznik
Bunic, ga pozgal ter se podal v Udbino, da bi se tarn branil
do skrajnosti. 2. julija se je vzdignila na pohod tudi krajiska
vojska ter se ustavila na prelazu Ploci. Cim se je uredil tabor,
je odsel general Wassenhoffen s Ferdinandom Herbersteinom
na prelaz, odkoder se vidi Udbina. Srednja gora med Liko in
Krbavo je ozka in nizka, da se more brez tezave prekoraciti.
3. julija se je zacel boj proti Udbini, kjer je bilo se 300 Turkov.
Boj je trajal do noci. Krajisniki so zvedeli, da so bill Turki,
ki so hoteli priti Udbini v pomoc, pobiti pri Novem pod vod-
stvom Poprzenovica, stotnika iz Bihaca. 4. julija je prispel iz
Udbine glasnik ter povedal, da je v trdnjavi 500 moz, a da
nimajo vode, ce se jim tedaj vzamejo studenci, so gotovi za
predajo, dasi imajo sicer dosta hrane. Ko sta zapovednika
ogledovala trdnjavo, kjer je najslabsa, bi bilo generala skoraj
ubilo, ko mu je sovrazna kroglja odnesla del klobuka. Vodo
pa je bilo sovrazniku tesko zapreti, ker je bilo na istem bregu
vec studencev; vendar so krajisniki pod zapovednistvom grofa
Ferdinanda Herbersteina zasuli glavni studenec, drugega pa
okuzili s tem, da so vanj vrgli ustreljenega Turka, katerega
so poprej namazali z gnojem. Slednjic je bilo Turkom tako
hudo za vodo, da so mesili kruh z zivinsko krvjo. Zdaj se
niso mogli vec drzati, nego so se predali, a sele po dolgotrajnih
pregovorih. Nasi so jih odpravili cez goro Plesivico. Bilo jih
je okoli tisoc. Ko so bill ze tri ure od Udbine, so se Turki
popravdali s spremljaci, a neki Turek je ubil nasega vojaka.
150 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
Nato nastane strasno klanje, tako da jc komaj 30 Turkov po-
begnilo na dobrih konjih. Tudi v Udbini je bral Marko Mesic
svecano maso zahvalnico v razvalinah starodavne stolne cerkve
krbavskih skofov. Se dandanes spomlnja kamenit spomenik na
polju Visuckem na to slavno hrvasko zmago. Krajiska vojska
se je podala za tern v Krbavico, a drugi dan na Plaski, odkoder
se je karlovski general Herberstein povrnil v Karlovec, a Marko
Mesic se je odpotil s primorskimi krajisniki v Zrmanjo, kjer
se je zdruzil s cetami Stepana Jankovica in Elije Smiljanica,
pa so osvojili Zvonigrad in Rakovnik. Zbog teh sijajnih zmag
hrvaskih cet se je razlegala siava Hrvatom po vsej Evropi.
V zavodu, ki so ga imeli Hrvati v Bolonji na Laskem, so
Hrvati svecano proslavili zmago licko in zrinjsko, a Bolonjani
so se zbrali pred hrvaskim zavodom ter odusevljeno klicali :
Ziveli hrabri Hrvati in ban hrvaski! Ti osvojeni kraji niso
imeli svojih posebnih poglavarjev, nego so bili podlozni de-
loma senjski, deloma pa otocki stotniji. Pravi upravitelj vseh
vojnih, upravnih in cerkvenih poslov v Liki pa je bil za neka]
casa sam Marko Mesic, ki je od tega casa zivel vecjidel v Liki.
General Herberstein je nagovarjal licke Turke, da ostanejo
na svojih starih mestih, ter jim obljubil, da jim ostanejo vsa
njihova dosedanja posestva, ce se dado pokrstiti. Cesar je ta
odlok Herbersteinov potrdil 1. 1690 ter se posebej priporocil
doticni duhovni oblasti, naj posilja v Liko sposobne in za
krscansko vero gorece duhovnike. ^) Mnogo Turkov je zares
ostalo in najvec jih je pokrstil sam junaski Marko Mesic na
povelje generala Herbersteina, kakor Mesic sam poroca iz Brinja
meseca julija 1689 senjskemu kanoniku Stepanu Bozicu ter
ga obenem prosi, naj mu poslje se enega pomocnika s svetim
oljem V cim vecji meri, ker ima dosti Turkov. Obenem ga
prosi za knjigo „doktrinu hrvacku" in se za druge hrvaske
knjizice ter za „circulum aureum", Tudi poroca kanoniku, da
je rekel general Herberstein, naj poslje v Liko pater Lazari
jezuite. Na to pristavlja Mesic, da naj pazijo v Senju, da ne
bi to kesneje skodilo duhovnikom senjske skofije v Liki in
Krbavi.-) Marko Mesic je med tem neumorno delal med mu-
hamedanci v Liki in Krbavi ter jih spreobracal na krscansko
vero od vasi do vasi. Ker je ostala pa med tem zupa v Brinju
brez duhovnika, je sporocil kanonik Bozic generalu Herber-
steinu, da ni nobenih zaprek misijonarstvu Mesicevemu v Liki
in Krbavi, samo svoje zupe pri tem ne sme prevec zanemarjati.
General Herberstein se je seveda zavzel za Mesica ter oponesel
Bozicu njegovo ocitanje. Toda kanonik Bozic je vrsil le svojo
dolznost, ce je opomnil Mesica, ker tudi senjskemu skofu Gla-
') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 395—396.
'') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 393.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 151
vinicu ni bilo po volji tako ravnanje Mesicevo. Za Liko in
Krbavo se je dalo pa pri vsem tern mnogo storiti, kar sta
dokazala tudi kanonika Racic in Domazetovic, ker sta poleg
svoje sluzbe opravljala tudi duhovna opravila med lickimi mu-
hamedanci. Zato je oba priporocil generalu Herbersteinu; na
Mesica se je pa potozil, ces, da se ponasa tako, kakor da je
sam pjelat in da ne pripozna Bozica za svojega predstojnika.^)
Ze kesno v jeseni 1. 1689 po osvojenju Like in Krbave
in malo casa pred svojo smrtjo je udaril general Herberstein
s krajiskimi cetami pod sam Bihac. Sploh je bila namrec pri-
znana potreba, da se ta trdnjava osvoji cim prej in da se Turki
vrzejo potem nazaj cez Uno. Za to podjetje pa Herberstein ni
imel dovolj vojske niti bojnih priprav ter se je moral vrniti v
Karlovec brez zmage. -) Tukaj je kmalu potem vsled velikih
naporov obolel in 30. novembra umrl v Gradcu, kamor se je
bil podal na lecenje. V vsem je sluzil Ivan Josip Herberstein
na Hrvaskem 34 let, 14 v varazdinski, a 20 v karlovski ali
hrvaski Krajini. Truplo so pripeljali iz Gradca v Karlovec ter
ga pokopali v cerkvi sv. Josipa. To cerkev je dal sezidati sam
general 1. 1680 od blaga zaplenjenih posestev Petra Zrinjskega
in Frana Frankapana. Bila pa je ta cerkev zidana v lepem
slogu V podobi rotunde; imela je troja vrata ter majhen zvonik
na okroglo streho. Ozaljsana je bila z lepimi oltarji in slikami;
V njej so bile shranjene kosti sv. Prospera. Zunaj na procelju
je bila lepa slika, ki je predstavljala boj malteskih vitezov s
Turki na spomin vojevanja generala Herbersteina, ki je bil
malteski vojvoda 1. 1686. Pri tej cerkvi sv. Josipa je utemeljil
Herberstein z dovoljenjem velikega mojstra malteskega reda
1. 1689 komendo, kateri je zapisal v oporoki grascino Novigrad
na Dobri, nekdaj frankapansko posestvo in grascino Lienberg
na Koroskem. V oporoki je dolocil general Herberstein, da bo
upravljal komendo sam, dokler bo ziv, po smrti svoji pa izroca
vso skrb svojemu sorodniku grofu Ivann Ferdinandu Herber-
steinu, vitezu malteskega reda, in Maksu Schlangenbergu nadzor
nad cerkvijo in nad duhovniki; oba naj si po svoji smrti zopet
dolocita naslednike. Tudi je general Herberstein priporocil svojo
oporoko vsem svojim naslednikom v karlovskem generalatu,
vsem krajiskim oblastim in polkom, ki bodo stanovali v Kar-
lovcu. Ker ni bilo v Karlovcu se duhovnikov malteskega reda,
je dolocil Herberstein, da se podeli sluzba Ignaciju Stelzu,
profesorju bogoslovja v Strassburgu in dvema kaplanoma. Ko
ne bi bilo scasoma duhovnikov jeruzalemskega reda, naj vza-
mejo izvrsitelji oporoke tri kaplane za sluzbo bozjo brez razlike
') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 396. Porocilo
je pisano v Senju v hrvaskem jeziku 1. 1689.
-) Radoslav Lopasic. Bihac i bihacka Krajina. Zagreb 1890, str. 105 — 106.
152 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
narodnosti (wessen nation sie immer seynd), a najzasluznejsi
med njimi naj bo predstojnik. Stanovati pa morajo vsi v eni
hisi in potem prositi velikega priorja, da jih sprejme v malteski
red. Komendator pa more biti le Nemec. Potem je dolocil
Herberstein tudi vse glede sluzbe bozje v cerkvi sv. Josipa. Od
te sluzbe bozje se opravljajo se dandanes v zupni cerkvi vsako
sredo popoldne litanije in blagoslov. Pri volitvi komendatorja
imajo tujci (razen Nemcev in Hrvatov) le aktivno pravico, a
ne tudi pasivne. Malteski redovnik dobi na leto deset ogrskih
goldinarjev, ce je duhovnik tega reda, sicer pa je hisa v mestu,
kjer stanujejo, prosta vsakega davka. Postaviti se ima tudi
organist z dvema pevcema, ki bota pela pri sluzbi bozji. Ce
se dobe trije kaplani, naj bo eden od njih opat, ce jih pa ne
bi bilo, naj se izroci sluzba bozja franciskanom v Karlovcu,
ali se mora z njimi prej pogoditi glede nagrade. Ce bodo
namesceni duhovniki njegovega reda, naj uzivajo zgoraj ime-
novana posestva; ce bodo postavljeni pa posvetni duhovniki,
naj jim da grof Ferdinand Herberstein vse potrebne stvari,
kolikor morajo dobivati, sam pa naj upravlja posestva. Po
smrti njegovi pa ostane vse duhovnikom, kateri imajo pravico
nad cerkvijo in opravljajo sluzbo bozjo. Le nadzor imajo
oblasti, da se vrsi vse in vedno tocno po oporoki generalovi.
Nevredne duhovnike ima oblast pravico odstraniti. ^)
Ker se pa ni po propisih oporoke nastanil na Hrvaskem
niti kesneje noben clan malteskega reda, je izrocil sinovec za-
kladateljev grof Ferdinand Herberstein oskrbovanje zaklade pri
cerkvi sv. Josipa karlovskim franciskanom za letno nagrado v
znesku 550 goldinarjev od dohodkov Novega grada. Ko so pa
Maltezi 1. 1745 prodali Novi grad baronu Stepanu Petacicu, je
izplaceval franciskanom novi posestnik Novega grada tudi toliko
vsoto. Ko so prisli v Karlovec piaristi, so se trudili, da dobe
oni to zaklado sv. Josipa, posebno po pozaru cerkve sv. Barbare
1. 1774. Cerkev sv. Josipa je bila sicer izrocena piaristom,
zaklade pa niso dobili, marvec je bila za vselej zagotovljena
karlovskim franciskanom po posebnem odloku papezevem.
Skoda, da je cerkev sv. Josipa zadela zalostna usoda ze sto
let po njenem utemeljenju. Ze 1. 1788 so jo porabili za magazin,
kjer se je hranil smodnik in strelivo, kesneje pa za klet, kjer
so hranili vino, konserve in drugo hrano za vojsko, a 1, 1790
so jo priredili za navadno krcmo. L. 1833 jo je zapovedalo
karlovsko mestno poglavarstvo podreti. Herbersteinovo truplo,
ki je bilo tukaj pokopano, pociva se dandanes na tistem trgu,
le nadgrobna ploca je vzidana v zupni cerkvi sv. Trojice na
desni strani.
') Radoslav Lopasic. Spoinenici hrvatske Krajine. II., str. 397— 400.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein.
153
Napis na plosci se glasi : ')
Joannes Josephvs S. R. I. Comes Ab Herberstein
Melitae lam Sacer Germaniae Redditvs
In Varasdinensivm Confinis Carolostadiense Greatum Mervit,
Jbi XIV: Hie XX: Annis Emensis.
Keligioni Hvngariae Prioratv Magnvs
Leopoldo Primo S. A. a Consilio Arcanvs Evasit,
Svorvm Maritimae Classis Archithalassvs
Dvm Pontificiis Etiam, Et Etrvscis Triremibvs Imperaret
Venetje Victoriis Eivs Ope In Peloponeso Ditati.
In Eqvite Religionem In Consiliario Prvdentiam:
In Strenvo Generali Magnanimitatem,
Qvia Capere Nequibant Admirari Debuerant,
D. Marcvm Debitorem Nact.' Vt Et Foen' Glorias Svx Deberetvr
Neocastrvm Pyratarvm Biinestris Obsidione Crventa Christianis:
Adriatico Sinvi vero Div Svspiratam Secvritatem Reddidit :
Post Bienivm Caesari Restitvtvs.
Svis Carolostadiensib', Likam Et Corbaviam Fcrro Igneq. Primvm Tervit
Dein Leopoldo Invictissimo Victam Svbdidit.
Qvaeri Nesciens, Divinorvni Amans, Deo Cliarvs, Cssari Acccptvs
Coniiniis Vtilis, Inimico Semper Svspectvs.
Sic Omnib' Dvm Praefvit, Tvtvs Profvit.
Viator, Vt Spectes, Qvod Expectas,
Famam Consvle, Terra Mariq. Vestigia Repete
Qvi LVI. Annis Vixit Gratvs, Hie Qvicscit Desideratvs
Tv Ne Abcas Ingratvs
Die Cvm Joanne Ferd.do Eivs Ex Fratre Nepote, Relig. vero Confrat.
Vt Hie ReLIglosVs FVDator VlVat yEtcrnvm Beatvs.
C. P.
') Radoslav Lopasic. Poviest grada Karlovea, str. 123; 206.
Jan Lego.
y^ i vl j e oj e pi s.
Spisal Iv. Lah.
Ne spominjam se vec natanko, kako sem se prvic seznanil
z Janom Legom. Bilo je to meiida v praskem muzeju, ko smo
ga skupaj obiskali slovenski akademiki v Pragi. Spremljal nas
je po vseh oddelkih in nas opozarjal na razlicne znamenitosti
V zbirkah. Posebno dolgo smo se zamudili v ge^oloskem od-
delku, ker so tam zbirke njega najbolj zanimale. Cudili smo se
nemalo, ko nam je razlagal vse v lepi, cisti slovenscini. Takrat
sem torej videl prvikrat slovenskega konzula v Pragi. Ponudila
se je kmalu prilika poblize seznaniti se z njim. Jan Lego je
zbiral vsako nedeljo popoldne na svojem stanovanju slovenske
goste. V muzejski pisarni se je nerad dalje casa mudil z
obiskovavci, Ijubse mu je bilo, da so ga ob prostiii urah
obiskali na njegovem domu. Posebno veselje je imel s tem,
da je zbral vsako nedeljo popoldne pri svoji mizi nekaj praskih
akademikov ter se z njimi pogovarjal o raznih socasnih vpra-
sanjih. Zasel sem bil kmalu v ta domaci krog in imel sem
tako priliko spoznati misljenje, stremljenje in delovanje Legovo.
Stanoval je na Zizkovu v Milicevi ulici st. 2. Hisni posestnik
gospod Ruzicka, pivovarnar, je bil nam Slovencem zelo na-
klonjen in nas je rad vabil tudi k sebi na gosti ter nam je
postregel z izbornim pivom in s ceskimi kolaci. Jan Lego je
stanoval v drugem nadstropju; tam v oni sobici je bil torej
nekak slovenski konzulat. Ko sem vstopil, me je pozdravila
gospa Legova s svojo znano Ijubeznivostjo, s katero je spre-
jemala znance in neznance. V drugi sobi je okoli siroke mize
sedelo nekaj mladih Slovencev in skoncema je sedel stari Jan
Lego s svojim izrazitim, resnim obrazom ter si gladil srebrno-
sivo brado. Na mizi so stale steklenice s pivom, na kroznikih
so lezali „zakuski". Nisem bil ne prvi ne poslednji, ki je tako
prisel V to prijazno druzbo. Hodili so sem slovenski studentje,
odkar so studirali v Pragi.
Pogovor pri mizi se je gibal navadno le okoli slovenskih
razrner. Ob casu, ko sem prisel v njegov krog, je bil Jan Lego
ze siv starcek, saj je imel ze svojo sedemdesetletnico za seboj.
Iv. Lah: Jan Lego. 155
Poznala se mu je starost in trpko, trudapolno zivljenje je bilo
zapustilo na njem svoje sledove. Vendar je bila vedno jasna
njegova misel in mladih idealov ni mogla uniciti teza let.
Cudili smo se vsi velikemu zanimanju, s katerim je zasledoval
vse nase kulturno gibanje. Zgodilo se je, da smo govorili o
nasih razmerah in smo lahkomiselno skakali s tocke na tocko,
ne da bi bili skusali stvar globlje premotriti. Jan Lego je utihnil
med pogovorom ves zamisljen in ko smo bili ze dalec s svojim
pogovorom, prisel je on s svojim vprasanjem nazaj na tocko,
ki se mu je zdela vazna; kar mu ni bilo jasno, je hotel izvedeti
natancno in je skusal dati primerne zglede in nasvete. Malo je
Ijudi, ki bi po svojih sedemdesetih letih ohranili isto cilost
duha, ki bi z isto enerzijo zasledovali velike smotre, kakor jih
je zasledoval Jan Lego. Tri vazna vprasanja, se mi zdi, je cutil,
da mora se razresiti, da izpopolni svoj pomen, ki ga je imel
V cesko-slovenski vzajemnosti : vprasanje slovenskega salonskega
jezika, mladinske knjiznice na Koroskem in zblizanje ceskega
in slovenskega dijastva in uciteljstva. Deloval je v tem smislu
ze dolgo vrsto let, a dela je preostalo se toliko, da se mu je
zdelo, da smo v vsem sele v zacetku. Govorili smo vsak kolikor
toliko V svojem narecju, Jan Lego pa je govoril cisto slovenscino
in narecja mu niso bila po volji: „Glejte", je rekel, „privaditi
se morate, da govorite cisti knjizevni jezik, ker je le tak raz-
umljiv n.pr. nam Cehom. Slovenci potrebujete cistega salonskega
jezika, ki naj bi bil bogat na izrazih, ki se nahajajo tudi v
drugih slovanskih jezikih. Tako bi se vedno lahko razumeli."
Zato je z velikim zanimanjem zasledoval boj med bralci in
bravci in je — s prakticnega stalisca — stal na strani elovcev . . .
Ustanavljati mladinske knjiznice po Koroskem, se mu je zdelo
za nas zivljenskega pomena. A tezko je ustanavljati mladinske
knjiznice, kjer ni mladinskih knjig. Jan Lego se je trudil, da
bi pospesil naso mladinsko knjizevnost in je v tem dosegel vsaj
nekaj uspehov, mladinskih knjiznic na Koroskem pa ni docakal . . .
Pri zblizevanju in medsebojnem spoznavanju ceskega in slo-
venskega dijastva in uciteljstva je pred vsem zelel, da bi prislo
cim vec slovenskih akademikov studirat v Prago in da bi
obiskovali ceske kolege na pocitnicah, da spoznajo dezelo in
narod, posebno v narodno eksponiranih krajih ; zelel je posebno
ozke stike med ceskim in slovenskim uciteljstvom, ki naj bi se
0 pocitnicah obiskovalo in seznanjalo drug druzega z jezikom
in literaturo. To so bile nekako tocke, pri katerih se je tako
rad ustavil Jan Lego, saj so bile to tri glavne smeri njegovega
dela, katerega cilj je bil : zblizanje ceskega in slovenskega naroda.
Mnogo je dosegel s svojim neumornim delom, mnogo je pri-
nesel cas sam s seboj, a mnogo vec je se hotel Jan Lego.
Hotel je, da bi na veceru svojega zivljenja videl, da je krepke
156 Iv- Lah: Jan Lego.
korenine pognalo drevo, kateremu je bil on v mladosti skrben
vrtnar; sadov ni cakal za sebe, hotel je, da jih uzivajo drugi.
Bil je pozrtvovalen in nesebicen delavec na polju cesko-slovenske
vzajemnosti.
Beseda „vzajemnost" je scasom rodila delo. Zivimo v
dobi dela in delo govori zdaj mesto Ijudi. Nic na svetu, pravi
Emerson, ne stoji osamljeno ; vse je produkt casa in ima svoje
ozadje. Tako je bila vzajemnost produkt casa in je imela svoje
ozadje, tako je danes delo vzajemnosti produkt casa in ima
svoje ozadje, tako je bil Jan Lego pojav casa in je imel svoje
ozadje.
Govorimo li o cesko-slovenski vzajemnosti pri Janu Legu,
ni bila pri njem nikdar to, kar je bila pri drugih. Njemu je bila
vzajemnost delo in temu delu je posvetil vse svoje zivljenje in
vse moci. On je bil, ki je tudi v oni dobi lepih besedij kazal
pot dela. Celo njegovo zivljenje je bilo posveceno temu delu,
skromen in tih delavec je bil v tern oziru — in ravno v tem
je kos Onega ceskega mirnega znacaja, ki se ogiblje javnemu
vpitju in dela, tiho, pocasi, neprestano. Delo, ki ga je vrsil on,
se imenuje drobno delo, delo, ki je na videz brezpomembno,
ki je skrito in brez suma, a ima velikanske uspehe. Treba bo
nadaljevati za njim . . . Zato je bilo skrito in brez suma njegovo
zivljenje, ni dosegel niti visokih sluzb, niti velikih casti. Ves
njegov trud je bil posejan dalec od njega, videli so ga samo
delavci, ki so sli za njim ... In vendar, ce pogledamo v naso
polpreteklo kulturno zgodovino, vidimo v njej jasno njegovo
osebo, kako gre s trdimi koraki po dolgi beli cesti in vec in
vec jih gre za njim. Bolj in bolj se siri cesta, bolj in bolj jo
polnijo delavci.
Vzajemnost slovanska je bila velika misel, ki jo je kakor
resilno zvezdo vodnico zagledal slavni pesnik „Slavy Dcery",
Jan Kollar. Kakor je po razbitih Napoleonovih vojskah zacela
vstajati skupna Germanija kot ideal mladih Nemcev, tako se je
zasvetila mladim Slovanom — Slava. Stara zgodovina in idealen
polet sta dva karakteristicna znaka one romanticne dobe. Delo
te dobe je Slava in ima na sebi oba znaka dobe. Kollar sam
je postal prvi svecenik te Slave in je klical ves slovanski svet,
naj pride in moli veliko novo bozanstvo, katerega svetisce je
vzajemnost slovanska. Kollar je bil idealist. Iskal je Slovanov
po cell Nemciji in celo v Italiji, budil je mrtvece iz grobov in
je pri tem skoraj pozabil zivih. A nasli so se delavci, ki so
iskali potov k uresnicenju velike ideje in nasli so pot med-
sebojnega zblizevanja, spoznavanja in izpopolnjevanja. Na jugu
hiti Stanko Vraz z Ilirci buditi narod ter zdruzevati Slovence
in Hrvate, na severu se oglasa Celakovsky in isce zvez in
znanja s Presernom. Ako pomislimo na vse okolnosti, vidimo,
Iv. Lah: Jan Lego. 157
kako tezka je bila takrat pot vzajemnosti. Toda delavci so bili
pridni in se niso strasili tezav. Malo so govorili o vzajemnosti,
a njih cilj je bil jasen. Nismo imeli takrat posebnih glasnikov
te ideje in se dolgo pozneje ne. Ilirci so pomrli, Preseren in
Celakovsky sta utihnila in prenehalo je — vsaj pri nas —
medsebojno zblizevanje in spoznavanje. „Novicarji" so se
poprijeli dela doma in niso iskali ne^ Slave ne vzajemnosti.
Leto 1848 nas je naslo nepripravljene. Sele „Glasnik" je zacel
nekako opominjati na druge slovanske jezike, ko je prinasal
kratke tekste iz vseh slovanskih literatur. „Cvetje iz domacih in
tujih logov" je imelo pomnoziti naso malo literaturo in tu
zadenemo ze na „Babico", ki jo je prelozil Cegnar s pomocjo
Legovo. Od te dobe se zacne tudi politicno zblizevanje Cehov
in Slovencev in na poti zblizevanja in spoznavanja, ki smo jo
hodili poslej, stoji neutrudljivo delavni — Jan Lego.
Zivljenje dela cloveka, toda Ijudje tvorijo zivljenje. In
tako bi lahko rekli, da so prinesli casi in razmere, da je postal
Jan Lego to, kar je bil, ko bi ne videli stotero Ijudi na isti
poti, V istih casih in istih razmerah, ki niso postali to, kar je
bil on. Trdna, resna, neomahljiva volja je bila, ki je zmagovala
nad Ijudmi in razmerami, jasen cilj je bil, ki je vodil Jana
Lega V nejasnih casih po poti naprej.
Jan Lego je bil sin ceskega ucitelja. Rodil se je 14. ki-
mavca 1832. leta v Lhoti pri Zbirovu. Ljudsko solo je obiskoval
V Strasicah, leta 1845 je prisel na gimnazijo v Plzenj. Tu je
dozivel nemirno 1848. leto, ki je prineslo izpremembo tudi na
gimnazijo, kajti zavod je postal dvojezicen, cescina je dobila
isto pravico z nemscino. Ceski profesorji, kakor Karlik, Smetana
so bili narodni buditelji in so vplivali tudi na solsko mladino.
Razmere v mestu so se hitro izpremenile, prej ponemcena
Plzenj je pokazala svoje cesko lice. To vse je vplivalo na
mladega Jana Lega, ki je kot gimnazijec pokazal tudi pisa-
teljski talent. Leta 1851 je koncal studije v Plznji in stopil kot
pomozni uradnik v sluzbo pri eraricnih zeleznicah na Zbirov-
skem. Poslej je sluzboval v Strasicah, v Holoubku, v Dobfivi,
nazadnje v Karlovi Huti pri Berovnu. Povsod je bil vnet narodni
buditelj in priden^delavec na polju prodirajoce ceske kulture.
Tako je pomagal Spatnemu pri slovarju v ceski ogljarski ter-
minologiji, predaval je delavcem o ceski zgodovini itd. V
Karlovi Huti je prisel v hiso ceskega rodoljuba Machacka ter
postal domaci ucitelj njegovih hcerk; ustanovil je gledalisce in
je bil na njem sam igravec in reziser. Gledalisce so smatrali
Cehi vedno za eno najvaznejsih kulturnih naprav in to jim je
ostalo od casov prerojenja pa do danes. Tako se je Lego po-
prijel vsega dela, ki je bilo potrebno k probujanju naroda in
pri tern skoraj pozabil nase in na svojo bodocnost.
158
Iv. Lah: Jan Lego.
Tisti cas je postal Legov rojak A. Nedved dirigent filhar-
nionicnega drustva v Ljubljani. Po nasvetu svojega prijatelja je
prosil Lego za sluzbo pri dezelni vladi na Kranjskem in je
dobil mesto kancelista pri glavarstvu v Kamniku. Bilo je leta
1857 na vernili dus dan, ko je dospel Lego na Kranjsko v
Kamnik. Toda mesto je bilo med tern ze zasedeno in zadovoljiti
se je moral z malim mestom pri sodnem oddelku z 20 gld.
mesecne place. Prihajalo je takrat in pozneje k nam mnogo
Cehov z razlicnimi poklici; mnogo njih je ostalo za nas brez
pomena; izpolnili so svojo dolznost in so odsli. Mnogo njih
pa je storilo vec kot svojo dolznost in so dobili svoj pomen
Iv. Lah: Jan Lego. 159
V nasem kulturnem zivljenju. Ne more se reci, da smo s „slo-
vanskim" gostoljubjem in bratsko Ijubeznijo sprejemali tudi one
Cehe, ki so prisli k nam z najboljsimi nameni; prepogosto smo
videli V njih samo kviskusileze, — delavni in marljivi Cehi so
nase Ijudi nadkriljevali in — zavist ter nevoscljivost sta bili
posledica razlicnih avanzma. Tako tudi Lego v Kamniku ni
nasel prijateljskih src in ce je prej sanjal o „bratih Slovencih",
je dozivel tu nemalo razocaranje. Pri nas v oniii letih po mestih
daleko ni bilo onega navdusenega narodnega zivljenja kakor
na Ceskem, posebno nase uradnistvo one dobe je bilo se dovolj
nemcursko. Toda Lego je vedel, da brez dela ni uspeha in da
ena lastavica se ne napravi pomladi. S prijaznostjo in Ijubezni-
vostjo je skusal pocasi uniciti predsodek o „Pemcu" in si je
kmalu pridobil v Kamniku prijateljev. Najzvestejsi prijatelj mu
je bil M. Mocnik, uciteij na tamosnji dekliski soli, poznejsi
urednik „Uciteljskega Tovarisa" v Ljubljani. Pri njem se je
Lego temeljito naucil slovenscine. Ze takrat je Lego videl v
uciteljstvu ono veliko silo, ki lezi v nji cela bodocnost naroda,
kajti ona ima vzgojo. Ostal je slovenskemu uciteljstvu do smrti
zvest prijatelj.
Leto dni je skoraj ostal Lego v Kamniku, ko ga je srecen
slucaj seznanil z namestnikom grofom Chorinskym, ki ga je
poklical V svojo pisarno v Ljubljano. Tako je prisel Lego v
sredisce Slovenije, kjer pa nikakor ni nasel tega, kar je pri-
cakoval. Pred vsem je videl, da imajo Slovenci zanemarjeno
drustveno zivljenje, da jim manjka delavnih narodnih drustev,
ki bi s svojimi prireditvami budila Ljubljance-zaspance. Vstopil
je kot pevec v moski zbor filharmonicnega drustva in je skusal
V drustvo zanesti vec slovenskega duha. Nabral je med svojimi
prijatelji 29 gld. ter jih izrocil Bleiweisu, da jih razpise kot
nagrado za najboljso slovensko skladbo. Znacilno za one case
in za gotove Ijudi je, da je nagrada lezala tri leta pri Bleiwejsu.
Lego se je tega se v pozni starosti pogosto spomnil. Sele
leta 1862 je dobil to nagrado K. Masek za skladbo „Kdo je
mar." Kaka indolenca je vladala vsa ta leta po Ljubljani, nam
je povedal ze dr. Vosnjak v „Spominih". Jan Lego je bil, ki
je povzdignil drustveno gibanje posebno v filharmonicnem
drustvu, vzbudil je zanimanje za slovensko pesem in od te
dobe je rastlo zanimanje in vzrastla je iz njega nasa „Glasbena
Matica", ki ima svoj zacetek prav v teh prvih slovenskih pevskih
zborih. O gibanju na Slovenskem je Lego porocal v ceske
casopise (tako o slovenski pesmi in o pevcih Slovencih v
praskega „Daliborja") in enako je izcrpaval razne stvari iz
ceskih casopisov za Bleiweisove „Novice". Zdi se mi Jan Lego
kakor oratar, ki uci orati. Znal je zasaditi drevo in je urezal
globoko brazdo, da je dokazal, da se da orati. „Glejte, tako
160 Iv. Lali: Jan Lego.
je treba", je rekel in prisli so delavci in so orali za njim, on
pa je moral drugam, da je istotako vzbudil delavce drugod.
Komaj se je dobro udomacil v Ljubljani, ze so ga leta 1860
prestavili k namestnistvu v Trst. Dasi je deloval Jan Lego
previdno in pazno, kakor so zahtevale tedanje razmere, vendar
so zapazili Ijudje, ki jim slovensko gibanje v Ljubljani ni bilo
po volji, da more tudi tak mlad uradnik, ki ne razpolaga z
velikimi sredstvi, zanesti v druzbo mnogo njim neljubega ognja,
zato so ga odstranili. Toda Lego je tudi v Trstu hitro nasel
svoje polje dela. Ustanovil je „Slovansko pevsko drustvo", ki
je prirejalo koncerte in zbiraio k sebi trzasko inteligenco. Iz
drustva se je kmalu razvila trzaska „Slovanska citalnica". Kmalu
je Lego dobil novo mesto pri trzaskem pomorskem zapoved-
nistvu; sestavljal je pri tej priliki cesko pomorsko terminologijo
in pridno dopisoval „Narodnim listom" v Prago o nasih
tamosnjih razmernh. Glavna prijatelja v Trstu sta mu bila
Levstik in Cegnar. Zadnjemu je Lego pomagal pri prevajanju
krasne „Babicke". Toda tudi tu je bilo njegovo delo kratko,
kajti ze koncem istega leta so ga prestavili k pomorskemu
ministrstvu na Dunaj. Tuje imel priliko poslusati predavanja
slavistov Fr. Miklosica in Sembere in to priliko je tudi porabil,
da je izpopolnjeval svoje doneske k ceski terminologiji, ki jo
je sestavljal za Riegrov „Slovnik Naucny". Leta 1869 ^se je
hudo prehladil pri Tegetthofovem pogrebu in je odsel na Cesko
V Myto pri Rokycanih v zacasni pokoj. Ustanovil je tu zensko
izobrazevalno drustvo „Milado" in po njegovem prizadevanju
se je ustanovila tam ceska delniska pivovarna. Leta 1872 je
bil poklican v sluzbo k puljskemu arzenalu. Ker pa se je
bolezen povrnila, so ga upokojili kot adjunkta c. kr. pomorskega
komisarijata. Zdravil se je nekaj casa na Bledu, potem je pa
odsel v Prago, kjer je v ,,Svetozoru" zacel priobcevati clanke
o slovenski zemlji in o nasem narodu pod naslovom ,,Obrazy
z Krajiny". Poslej je bil Jan Lego prost in mogel je prosto
vrsiti svojo nalogo. Isto leto je tudi nekak mejnik v nasem
narodnem zivljenju, kajti to leto so si odlocno stopili nasproti
stari vsezaverodomcesarjevci in novi Ijudje, katerih geslo je
bilo: vse za omiko, napredek in svobodo. Napredek pa pomeni
korak od malega k velikemu in tu je dobila vzajemnost svoj
pomen. Leta 1873 je obiskal Jan Lego zopet svojo priljubljeno
slovensko zemljo, ki je zivel za njo prav kakor za svojo
domovino. Nastanil se je na Bledu in je delal izlete na razne
kraje. Imel je dobiti mesto pri dezelnem odboru kranjskem,
kar se pa koncno ni zgodilo. To nam spricujeta sledeci dve
pismi Levstikovi, ki ob enem v jasni luci kazeta dobro prija-
teljsko Levstikovo srce. To sta edini dve pismi, ki se nahajata v
Legovi korespondenci od Levstika; priobciti jih hocem doslovno:
Iv. Lah: Jan Lego. 161
Dragi prijatelj !
Uze mesec dnij je, kar sem Ti ^pisal, a odgovori'i mi
nijsi. Ali nijsi prejel inojega pisma? Ce si se v Bledu, pridi
naglo V Ljubljano. Za zdaj pri dezelnem odboru dobodes
diurnum, pozneje tudi kaj boljsega, ce Bog da ; a dezeini odbor
diurnista naglo potrebuje, ker se zacne zborovanje dezelnega
zbora, kakor ves, uze 26. novembra, torej naglo pridi ! Pozdravlja
Te Tvoj stari prijatelj
Levstik.
Ljubljana 21. nov. 1873.
Drugo pismo se glasi :
Dragi prijatelj !
Oba Tvoja poslednja lista sein dobil se le vceraj, lezala
sta V soli pri prokletem vratarja Wolfu. Naglo Ti odgovarjam :
mahoma pridi v Ljubljano, pri dezelnem odboru dobodes precej
delo. Prilozil sem Ti 5 gld. in to karto, katera ti utegne po-
magati, ce stanujes pri Petranki, kajti g. Arko je tani xrlo
dobro znan. Na svidenje
Tvoj Levstik.
Ljubljana, 28. nov. 1873.
(Prilozena je vizitka : Albin Arko, Journalist, ki priporoca
Lega „auf das Warmste.")
Znano je, v kakem polozaju je takrat zivel Levstik, in
znak velikcga prijateljstva je, kako se je zavzel za Lega. In
vemo, da je bil Levstik brezobziren in ne vsakemu prijatelj.
Lego torej mesta pri dezelnem odboru ni dobil in morda je
bilo prav, kajti blizali so se casi, ko je bilo zelo potrebno,
da smo imeli slovenskega konzula v Pragi. Med drugimi izleti,
ki jih je Lego napravil pp slovenski zemlji, je bil velikega
pomena izlet na Triglav. Sel je skupaj z jeseniskim uciteljem
Bernardom. Videl je, kako si Nemci svojijo kras slovenskih
gora, in videl je tudi tu potrebo dela. Na njegov nasvet se je
pod starosto Iv. Hribarjem v Ijubljanskem Sokolu osnoval nekak
planinski odbor, ki je imel skrbeti za markiranje potov v slo-
venskih planinah. Iz tega odbora se je rodilo pozneje nase
,,Slovensko planinsko drustvo", ki je do danes zasedlo ze
skoraj vse vazne postojanke v nasih gorah. Jan Lego pa je
sodeloval tudi pri ustanovitvi ceske podruznice slovenskega
planinskega drustva, ki je ena najdelavnejsih, ki privabi vsako
leto sto in sto ceskih gostov v nase kraje in na nase planine.
Leta 1874 se je vrnil Lego nazaj na Cesko, kjer je dobil v
Pragi sluzbo v muzeju kraljestva ceskega. V novem muzeju je
urejeval zbirke bakro- in jeklorezov, in glasbeni oddelek, kate-
remu je ostal potem upravitelj do konca svojega sluzbovanja
11
152 Iv. L;iti: Jan Lego.
V muzeju. Bil je v muzeju izvanredno delavna moc, svoj prosti
cas pa je porabil za to, da seznani cesko javnost s Slovenci.
Porocal je o nasih razmerah v razne ceske casopise ter ustanovil
„cesko-slovensky spolek", ki je prenehal sele z njegovo smrtjo,
ko je ze izpolnil svojo dolznost. V tem drustvu je zbiral svoje
prijatelje in Ijudi, ki so se zanimali za Slovence, predaval je
o nasih krajih in razmerah. Predaval pa je tudi po drugih
drustvih, tako v „Americkem klubu dam", v akademicnem
drustvu „Slavija" in v „Umelecki Besedi". Zanimanje za Slo-
vence je bilo takrat veliko in sam Fr. L. Rieger je prisotstvoval
n. pr. pri njegovem predavanju o Bleiweisu. Ozivotvoril je v
Pragi tudi „Solo slovanskih jezikov", ki se je po mnogih
izpremembah ohranila prav do danes. Lego sam je pouceval
slovenscino in hrvascino. Ostal je v dopisovalni zvezi z vsemi
svojimi prijatelji na Slovenskem. Kako dobro je pisal slovenscino,
nam daje izpricevalo sam dr. Gregor Krek, ki mu je bil poslal
Lego neki rokopis v pregled :
„. . . Vracam Vam takoj rokopis, kajti razven dveh treh
malenkostij ni nicesar drugega dvomljivega ; pisete prav, kakor
bi se bili med nami Slovenci porodili . . ."
Tako je ostal Lego delaven v Pragi in je pripravljal oni
veliki dan leta 1885, ko je vsprejela ceska zemlja prvic v vecjem
stevilu slovenske goste ter jih pozdravila z nepopisnim navdu-
senjem. Postal je pravi slovenski konzul.
Slovenski konzul! Mislil sem, da je to nekak paradni
naslov, kot jih radi dajemo in si jih radi svojimo pri nas v
raznih oblikah. Pregledoval sem obsirno korespondenco in
zapuscino Legovo, ki se zdaj nahaja v dezelnem muzeju v Pragi,
in sem videl, da ni bil brezpomemben ta naslov, Jan Lego se
je zavedal vaznosti svoje naloge in jo je vrsil z njemu res
prirojeno vnemo in odlocnostjo. Koliko prevar, koliko pone-
srecenih poskusov, koliko ovir na vseh straneh ! A njega
je zivljenje naucilo vstrajnosti in — vstrajal je. Poleg zvez, ki
jih je imel z odlicnimi slovenskimi prvaki, zelel si je pred
vsem zveze z dijastvora in uciteljstvom. Zaio je med njegovo
korespondenco mnozica dopisov od priprostih nizjegimnazijcev
do abiturijentov, od uciteljev in akademikov pa do visokih
gospodov. In on ni pozabil na nobeno osebo, odpisal je vsa-
kemu in ustregel je vsaki prosnji po svojih moceh. Hotel je
vzgajati. „Vi bodete apostoli naroda" — je pisal mladini —
„To je dolznost starih : mladino podpirati, dolznost mladih je
uciti se, citati. Se ne veste, kako se mora narod buditi". Od
leta 1880 naprej je poslal veliko stevilo ceskih knjig na Slo-
vensko. Dal je v ta namen vse svoje porabne knjige; zbiral
je knjige pri svojih prijateljih in najvec jih je v ta namen
darovala „Umelecka Reseda". Poslal je vsakemu nekaj zabavnih
Iv. Lah: Jan Lego. 163
knjig, cesko slovnico in slovar. Iz te dobe je cela vrsta pisem,
ki so vsa iste vsebine n. pr. :
,,Velecenjeni gospod
Blagodusni prijatelj Slovencev !
Oprostite, da Vas nadlegujem . . , Slisal sem, da ste pri-
pravljeni poslati brezplacno ceskih knjig vsakemu, ki se hoce
uciti cescine. Tudi jaz itd. . . .
In vsak je prejel po moznosti svoj delez.
Pisma ta so od dijakov in uciteljev. Po nasih solskiii
mestih so se pocasi tvorili ceski krozki, ki so skupaj dobivali
knjige. Z mnogimi teh mladih prijateljev je ostal Lego tudi
pozneje v zvezi in v prijateljskem obcevanju. V istem smislu
si je dopisoval z mnogimi duhovniki, ki so se zanimali za
cescino in ki jiii niso mogli od njega odvrniti niti oni, ki so
nastopili zoper Lega „Laska bratrska neni kultus pohansky,
jak nekdo v Lublane mini", je odgovoril Lego na tiste napade,
ki so izhajali od Rimskega Katolika. Uciteljstvu slovenskemu je
zelel pred vsem, da se organizira — to je docakal — in da
si pridobi cim vec pedagogicne izobrazbe. Mnogo pisem nje-
govih prijateljev-uciteljev prica o gmotni mizeriji slovenskega
uciteljstva in celo v tem oziru je hotel pomagati, kolikor je
mogel. Hotel je med njimi imeti mnogo prijateljev, da na ta
nacin uresnici svoj cilj, zvezo ceskega in slovenskega uciteljstva.
Kdor pozna danes cesko pedagogicno literaturo, ta ve, kakega
pomena bi bila uresnicena ideja Legova. Pridobil je urednistva
pedagogicnih casopisov, (Komensky, Beseda ucitelska), da so
posiljali nekaj eksemplarov svojega lista zastonj na Slovensko.
Na ta nacin je hotel razsiriti cesko knjigo po Slovenskem ter
zbuditi zanimanje za ceski jezik in literaturo. Nasprotno je
hotel razsiriti slovenske knjige po Ceskem. Kot poverjenik
„Slovenske Matice" je dobil mnogo clanov v Pragi in izposloval
pri raznih mestnih svetih na Ceskem, da so mesta postala clani
„Matice". Nekatera teh mest so ostala pri „Matici" do danes.
Prvotno so bila: Klatovy, Pisek, Plzenj (ustan.), Jicin, Novy
Bydzov, CeskyBrod, Chrudim, DvurKralove, Pardubice, Nemecky
Brod, Domazlice, Kladno, Melnik. Razsirjal je pa tudi druge
slovenske knjige. Tako mu je leta 1888 poslal Davorin Trstenjak
nekaj svojih knjig „za Cehe" in je pristavil : „Kaj dela gospod
Matija Majar? Kedar se z njim sestanete, izrocite mu moj
pozdrav, recem mu, da sem tudi jaz ni vec krepak, in da
me 7 krizev prav neugodno nadleguje . . ." (Veliki Vseslovan
M. Majar je zivel takrat v Pragi v Solski ulici in Lego se je
mnogo zanimal za zapuscenega Slovenca, ki mu je bil opesal
vid ; poskrbel mu je dijaka, ki mu je cital novine in knjige)
A ne samo zaradi knjig so se Ijudje obracali do njega, ampak
ir^=
164 Iv. Lah: Jan Lego.
tudi V drugih zadevah n. pr. zaradi narocil pri raznih ceskih
tvrdkah, zaradi nast^vljanja ceskih uradnikov pri nas, kjer je
manjkalo slovenskih i. t. d. Opozarjal pa je tudi nase prvake
na razne ceske kulturne institucije in na obrambne organizacije.
Tako je dal povod, da se je po zgledu ceske „Solske Matice"
ustanovila nasa „Ciril-Metodova druzba". Porocal je o vaznih
knjizevnih novostih v „Ljubljanski Zvon" ter sodeloval pri
„Slovanu", nasprotno je zbiral biografije zasluznih nasili moz
za Ottov „Slovnik naucny". Tako so se ustvarjale pocasi osebne
in kulturne zveze, spoznavali smo se in se zblizevali.
Uspeh tega skritega in tihega dela se je pokazal sele v
poznejsih letih, ko se je pomnozil krog delavcev okoli Jana
Lega in je zacela govoriti javnost. Cehi so v drugi polovici
prejsnjega veka hitro napredovali in budili zanimanje zase.
Narod, ki se je pravzaprav sele leta 1848 prebudil, je vstal
s celo staro silo in slavo; postali so vzor malim za obstoj
borecim se narodom . . . Dva velika pojava sta bila, ki sta
privabila vecjo mnozico Slovencev v Prago. Bilo je to leto 1885,
ko se je vrsilo veliko vseslovansko romanje na Velegrad in
leto 1892, ko je bila v Pragi cesko-slovanska narodopisna
razstava. Slavnostne dni v Pragi leta 1885 nam je opisal
A. Trstenjak v „Spomeniku slovanske vzajemnosti", ki jasno
kaze misljenje tedanje dobe. Tudi S. Gregorciceva „Velegrajska
kuga", ki jo je napisal v onih dneh v Pragi, nam ostane ziv
spomenik. Bili so to idealno kipeci casi slovanske vzajemnosti ;
leta 1892 smo bili ze zmernejsi in resnejsi in danes smo se
bolj. Pri obeh prilikah je imel Lego vazno vlogo in trudil se
je na vse sile, da bi imel v Pragi cim vec slovenskih gostov.
Naj so tudi prazne oddonele visoko-letece besede slavnostnih
govorov, naj se tudi ni realiziralo vse, kar se je govorilo takrat,
eno je ostalo : Praga je vabila vase. Zapazili smo, da Praga ni
vec tako dalec, kakor leta 1848, ko smo na vazni vseslovanski
shod poslali cela dva brezpomembna politika — in to je bilo
glavno: slovenska mladina je zacela pohajati visoke sole v
Pragi. Rastlo je od leta do leta stevilo in je letos preseglo ze
stevilo 70. Ona Praga, ki je vzbujala zanimanje, je vabila k
sebi: uciti se dela. Vsem studentom, ki so prisli v Prago, je
bil Lego dober prijatelj, svetovavec in podpornik. Kot znan
prijatelj Slovencev je uzival njih zaupanje. Cujmo, kako mu
pise Kunsic v jmenu svojih tovarisev:
— — „Citajoci porocila o sijaju cesko-slovanske narodo-
pisne razstave, sklenila je desetorica slovenskih abiturijentov,
da koncem svojih studij — pred vstopom v svet — pojde v
Prago, k ognjiscu slovanskega dela i slovanskega ponosa.
Iv. Lah : Jan Lego. 165
(
Ker pa nedostaje zadostnih sredstev za tako dolgo potovanje
in ker bi mi sinovi slovenskega kmeta radi izvrsili svojo gorko
ieljo, obraca se udano podpisani v imenu drugih do Vase
prijaznosti, nadejajoc se od nje najboljsega pojasnila, kako bi
kolikor mozno z najmanjsimi stroski prisli v Prago, to je, ako
bi dosli pes, koliko casa bi bilo zato najmanj potreba in ce
bi V tern slucaju Vase velerodje naso desetorico hotelo podpirati,
da bi dobili na nasih postajaii po Ceskem prenocisca.
Ivan Kunsic."
Kako jim je Lego svetoval, ne vem, najbrze jim je svetovai
zeleznico, najkrajso in najcenejso pot — 10 K. Kunsic je res
prisel V Prago in je imel v Legii dobrega prijatelja. Obracal
se je veckrat do njega in Lego ga je podpiral pri njegovem
delu ter ga priporocil grofu Harrachu in drugim. Tako mu
leta 1897 Kunsic naznanja, da je zbral gradivo za slovenska
imena v Tirolski in da v septembru predlozi grofu Harrachu
celo delo. Lego se je na vse moci potrudil, da bi preskrbel
Kunsicu V njegovem podjetju primerne podpore. Istotako kakor
Kunsic obracali so se na njega tudi mnogi drugi nasi mladi
Ijudje, ki so hoteli studirati na ceskih visokiii, trgovskih in
gospodarskih solah. S svojimi sredstvi Lego pac ni mogel
rnnogo podpirati, a znal je poiskati podpor drugod. Med
drugimi je bil v Pragi dober prijatelj pisatclju Gestrinu, ko je
bival ta v Pragi, v njegovo gostoljubno domovanje so prisli
nasi umetniki S. Gregorcic, A. Askerc (glej Ljublj. Zvon 1893),
Z. Kvedrova. In ko se je pomnozilo slovensko dijastvo v Pragi
ter je tako nadaljevalo delo, ki ga je bil zapocel Lego, imel
je med njimi svoje stalne prijatelje in v svoji hisi je zbiral
krog mladih svojih znancev. Slovensko akademicno drustvo
„Ilirija" v Pragi ga je imenovalo za svojega castnega clana.
Kar se tice dijastva, je docakal Lego v svojo zadovoljnost to,
kar je hotel. Zveze med slovenskim in ceskim dijastvom so se
utrdile. — Drugace je bilo z uciteljstvom, ki je bolj navezano
na domaci kraj. Ze 1886 mu je pisal Andr. Praprotnik o sestanku
uciteljstva v Pragi. Iz raznih vzrokov se ta sestanek ni izvrsil.
A Lego je vzdrzeval z uciteljstvom osebne stike, navduseval je
in vspodbujal in med tem so se zacele ustvarjati uciteljske
zveze. Druga stvar, ki jo je hotel izvrsiti, je bila mladinska
knjizevnost. Hotel je celo sam izdajati mladinski casopis v
Pragi. Naslednje pismo odlicnega slovenskega pedagoga nam
podaja jasno sliko, kako je bil potreben mladinski casopis.
. . . Prav imate, dragi gospod, ko nam ocitate malomarnost
V tako vaznih stvareh, kakor je slovstvo za mladino. Pri nas
pac gre vse nekako bolj pocasi, kakor v Cechach, to pa najbolj
radi tega, ker smo zelo reven narod. Kako tezko se pri nas
proda nova knjiga, zlasti ce ni najboljse vsebine. Da se nas
166 Iv. Lah: Jan Lego.
„Vrtec" se tako dolgo zdrzuje, ima zahvaliti le taktnemu
urcdniku, kateri z redko pazljivostjo iz poslanih mu spisov vse
izloci, kar bi le kolickaj utegnilo v oci zbosti^ nase gospode
„Latince" a la Mahnic in njegove pristase. Ce ti gospodje
stvari ne podpirajo, skoraj ne more nikaka rec prospevati, ker
njih terorizem je prevelik. V ocigled teh razmer se pac tudi
ni cuditi, da se le tezko ali pa celo ne najde zaloznik za katero
se tako vazno in blagodejno podjetje. Nam Slovencem je
mogoce le s pomocjo katerega sorodnega nam naroda kaj
vecjega izpeljati ; zatorej Vam — mili dobrotnik Slovencev —
ne moremo biti dovolj hvalezni, da nam tako blagodusno
ponudite svojo izdatno pomoc. Ne dvomimo, da se z Vaso
pomocjo izvrsi, kar bi se sicer ne dalo nikoli.
Kako sem Vas Cehe zavidal ze na bogatem Vasem slovstvu,
zlasti pa so mi provzrocile Vase krasne knjige za mladino neki
poseben cut zavisti . , . Zlasti Vas „Mlady ctenaf" mi je kaj
ugajal, tako da sem si vedno zelel, da bi tudi nasi otroci
dobili kaj tacega.
Sedaj pa se hocete Vi , dragi nas dobrotnik . posvetiti
trudu ter nam podati, kar mi sami ne zamoremo. O hvala
Vam, podpirati Vas pa hocemo, kolikor bode le mogoce in
jaz menim, da bode se „Malega bralca" ali kako ga hocete
imenovati, dalo razpecati povoljno stevilo. Najboljsi posrednik
pri razpecavanju utegnejo biti nasa uciteljska drustva, ki se
nahajajo zdaj vze — hvala Bogu in na jezo dr. Mahnicu —
po vsej slovenskej zemlji. Vendar pa bode potrebno, da se
stvar nekoliko organizira in pred vsem , da se ravnateljstvo
nasega osrednjega drustva „Zaveza" za to pridobi. Zaveza
mora na druga drustva pritiskati , da store svojo dolznost.
Ravno isto morajo pa tudi drustva doseci pri posameznih
svojih udih. Ce vsaka sola naroci le nekaj iztisov Vasega lista,
utegnemo znabiti le priti vsaj nad 1000 iztisov, samo ce cena
ne bode prevelika.
Kedaj nameravate izdati I. stevilko? ..."
Mladinski casopis v Pragi ni zacel izhajati, pac pa se je
oglasil „Zvoncek", ki mu je bil Lego eel cas podpornik. Ko je
dosegel Lego, da se je ustanovil nov mladinski casopis, skusal
je podpreti slovensko mladinsko slovstvo se na drug nacin. Zbral
je med svojimi prijatelji svoto 150 K ter jo poslal „Uciteljski
zvezi", da jih razpise kot nagrado za mladinski spis. Tako
nas je hotel prav prisiliti, da se potrudimo za zapusceno naso
mladinsko slovstvo. Godilo se je to (po 1. 1900) ob casu, ko
je razpolagala slovenska „Mohorjeva druzba" z milijoni — in
Ceh je moral skrbeti^za nase mladinsko slovstvo. Tudi zadnje
premozenje 200 K „Cesko-slovenskega spolka" v Pragi, ki je
Iv. Lah: Jan Lego. 167
z Legovo smrtjo prenehal, se je porabilo v isti namen. Kako
se je Lego sploh zanimal za nase solstvo, kaze tudi to, da je
gininazijam v Kranju in v Ljubljani ter Ijudskim solam v Kamniku
in Postojni poslal rudninske zbirke, visji dekliski soli v Ljubljani
ceske knjige i. t. d. Bliza se cas in pripravlja 'se ze cesta, da
se bo izpolnila Legova gorka zelja : Tudi cesko in slovensko
uciteljstvo se med seboj bolj in bolj spoznava in zblizuje.
Ne moremo trditi, da so uspehi, ki smo jih dosegli na
polju takozvane cesko-slovenske vzajemnosti , edina zasluga
Legova. Naslo se je tu innogo delavcev in innogo so casi
sanii prinesli s seboj, mnogo je postalo ziva potreba razmer.
A on je bil, ki je rezal prvo brazdo na polju resncga dela in
je iskal tal, kjer je sejal plodonosne ideje. Bil je skromen
clovek, ki ni Ijubil mnogo besed, a za kar se je zavzel, to je
hotel izvesti. Ko niu je mesto Ljubljana cestitalo k sedemdeset-
letnici, se je zahvalil s sledecimi besedami :
. . . Izvanredno to odlikovanje me je jako presenetilo,
kajti dobro vem, da na moji strani prav za prav ni nobenih
zaslug, da je bilo vse, karkoli sem storil v prospeh te vzajem-
nosti , le izpolnjevanje dolznosti , katere ima vsak zaveden
Slovan do svojih bratov. Ako torej slavni obcinski svet izraza
0 mojem delovanju pohvalo na tako iskren nacin, vidim v
tem zopet, da je resnicno, kar zatrjujem, da Ceh, kateri hoce
delovati za vzajemnost med svojimi slovanskimi brati, nikjer
ne najde take navdusenosti , take hvaleznosti in sploh takih
uspehov V uresnicevanju slovanske ideje, kakor med Slovenci.
Resnicno, na Slovenskem so najrodovitnejsa tla , kjer vsklije
vsako seme splosnega napredka, katero tja vseje rodoljub, in
zato sem preprican, da uspehi, katere sem dosegel v slovenskem
narodu, nikakor niso moje zasluge, temvec da jih je provzrocila
le visoka in splosna nadarjenost slovenskega naroda. (Kajti
kateri narod se more ponasati z razmeroma tako velikim
steviiom izvrstnih samoukov, kakor narod slovenski). In h krati
i njegovo srce, katero se hipoma navdusi s tako goreco Iju-
beznijo za vse dobro in plemenito, da se ideja lahko takoj
udejstvi. Moje delovanje je bilo tedaj cisto lahkotno in ce mi
je dovoljeno, da se vendar nekoliko izrazim v svoj prid, dejal
bi samo, da sem pri vsem svojem prizadevanju imel vedno
najboljso voljo . . .
Ko ga je „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih uciteljskih
drustev" imenovala za castnega clana in ga prosila za njegov
polni naslov, poslal je svoj polni naslov: „umirovljeni adjunkt
c. kr. mornaskega komisarstva, kustos glasbenega oddelka
muzeja ceskega kraljestva kot prvi skriptor tega muzeja", a
odklonil je diplomo, ces naj se da denar za mladinske knjige
ali uciteljskemu drustvu. V svoji starosti je obiskal s svojo
168 Iv. Lali: Jan Lego.
soprogo se enkrat naso domovino, a kakor je vse kazalo, ni
mogel biti posebno zadovoljen ; nekdanjega navdusenja ni bilo
in reelnega dela tudi ne.
Koje lansko leto (t 1906) zatisnil Jan Lego za vecno
svoje trudne oci, veljalo je, kar je pisala ob njegovi ZOletnici
Z. K.(vedrova) v „Slovenskem Narodu" o njem : „Danes na-
predujemo, mladi smo, sto in sto novih ciljev vidimo pred
seboj, za katere se trudimo, za katerimi hrepenimo. Ne gorimo
le izkljucno za eno stvar, ker danes ni vec tako vazna, ker
so drugi delali pot, po kateri danes liitimo dalje v pred. Ali
kadar se zaustavimo, kadar se ogledamo po poti, po uglajeni
cesti nazaj, takrat nas obide mehko custvo hvaleznega spomina
onim, ki so nam to pot pripravljali in gladili. Ne trebamo se
sramovati te tople odkritosrcne hvaieznosti, tega meiikega spo-
mina, zakaj tudi mi obstojimo enkrat ob cesti in drugi pohitijo
po poti mimo nas naprej, po ti poti, po kateri mi zdaj iiodimo
in jo pripravljamo drugim za nami.
Delo, ki ga je zapocel Lego, je bilo pripravljalno in za
njim so ga prevzela drustva in organizacije. In to je bilo, kar
je hotel doseci. Saj je pripravljal nekako pot nasini najvecjim
kulturnim in obrambnim drustvom : Glasbeni Matici , Sloven-
skemu planinskemu drustvu , Ciril-Metodovi druzbi. Njegovo
delo V Pragi pa nadaljujejo sedaj „Podporno drustvo za slo-
venske visokosolce v Pragi", slovenska akademicna drustva
„Adrija" in „I!irija" ter „Klub slovenskih tehnikov" v Pragi.
Poleg teh pa delujejo v njegovem smislu ceska podruznica
slovenskega planinskega drustva in razna druga drustva. Tako
je izpolnil slovenski konzul v Pragi svojo dolznost, predno je
umrl. Sladko je umreti, ko vidi clovek svoje zelje uresnicene . . .
Pokazal je pot in je odsel. Lahka postane trudapolna pot, ko
vidi clovek druge za seboj . . .
Med svoje ozje prijatelje na Slovenskem je stel Lego
zupana Ivana Hribarja, pesnika A. Askerca, S. Gregorcica, zupnika
Vrhovnika, ravnatelja Nerata v Mariboru, Rad. Knafljica, solskega
vodjo, Andr. Gabrsceka, ki mu je bil „nejmilejsi Slovinec" in
se vec drugih.
Jan Lego jc bil od leta 1885 castni clan „Slovenske Matice"
in „Sokola" v Ljubijani, poleg tega castni clan uciteljskih
drustev: „Zaveze", „Uciteljskega drustva sezanskega okraja",
„Komenskega" na Goriskem, „Narodne sole" v Ljubijani in
„Uciteljskega drustva za slovenski Stajer. Bil je ustanovnik
„Minerve" (zensk. gimn. v Pragi) castni clan „akademicnega
ceskega drustva „Slavija" in slovenskega akademicnega drustva
„Ilirija" v Pragi. Poleg tega je bil castni mescan mesta Kamnik
in^ mescan stolnega mesta Ljubljane, katerej je poslal njegov
„Cesko-slovenski spolek" ob casu potresne katastrofe 801-83 gid.
Iv. Lah: Jan Lego. 169
Vse te casti, zasluge in odlikovanja mu niso napravile
toliko veselja, kakor priznanja od strani njegovih ozjih prijateljev,
ki jih je kot blag moz, odkritosrcna dusa in trd znacaj imel
ninogo V Pragi in pri nas krizem domovine. Uspeh mu je bil
placilo dela.
Njegov pogreb, pri katerem je bila zastopana tudi „Slo-
venska Matica", je pokazal, da je bil v obce znana in spo-
stovana oseba.
Njegova knjizevna delavnost se je gibala le v mejah
njegovih smotrov.
Izdal je:
„Pruvodce po Slovinsku". (Vodnik po Slovenskem). —
Praha 1887.
„Mluvnice jazyka slovinskeho". (Cesko-slovenska slovnica).
— 2 izd. 1893.1)
„Mluvnice jazyka srbsko-chorvatskeho. — Praha 1888.
Poleg tega so razni daljsi in krajsi clanki o Slovencih po
raznih ceskih listih in v Ottovem „Slovniku Naucnem". Njegovi
spisi se nahajajo v raznih listih : Narodni Listy, Svetozor 1872,
Zlata Praha 1884, Skola a zivot 1885, Hlas Naroda 1886,
Ruch, Muzejnik. Na Slovenskem je dopisoval v „Zvon", v
„Slovana", v „Mir" in v „Uciteljskega Tovarisa". Njegov grob
na praskih Olsanih stoji danes brez spomenika. Nasa dolznost
je, da s primernim spominom zaznamenujemo kraj, kjer pociva
po dolgem trudnem delu eden prvih delavcev na polju cesko-
slovenske vzajemnosti , ki naj ga vedno budi in klice k
vztrajnemu delu naprej na pot slovanske in svctovne kulture.
») Nova izdaja cesko-slovenske slovnice bi bila zelo umestna.
Slovenska bibliografija za 1. 1906,
Scstavil dr. Janko Slebinger,
Kratice: CZN — Casopis za zgodovino in narodopisje; Dom. — Domovina ;
(V Celju); D S — Dom in Svet; D Prij. — Domaci prijatelj ; 11. N K — llu-
strovani narodni koledar za 1. 1907; IMK — Izvcstja muzejskega drustva
za Kranjsko; Kol. C M — Koledar druzbe Cirila in Metoda za 1. 1907;
Kol. Moh. — Koledar druzbe sv. Moiiorja za 1. 1907. -- K O — Katoliski
Obzornik; L Z — Ljubljanski Zvon ; N Z — Nasi zapiski; Pop. — Popotnik;
PV— Planinski Vestnik; Slov. — Slovenec; SN — Slovenski Narod ;
S U — Slovenski Ucitclj ; U T — Uciteljski Tovaris ; Z S M — Zbornik
Slovenske Matice.
Kratice brez dostavka letnice, oz. letnika veljajo za leto 1906.
I. Casopisi in casniki.
Akordi. Novi — . Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo.
Urejuje dr. Gojmir Kr ek. Iziiaja 6krat na leto. Zaloz-
nistvo L. Sciiwentner v Lj. Natisnila Jos. Eberle & Comp.
na Dunaju. 1906 4'. Let. V. (st. 4, 5, 6) VI. (st. 1, 2, 3).
Cena za leto 8 K.
Angelcek, otrokom prijatelj, ucitelj in voditelj. (Mesecnik.)
Uredil Anton Krzic. Izdalo drustvo „Pripravniski dom".
Natisnila Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". Let. XIV.
(Vrtcevi narocniki ga dobivajo brezplacno. Posebej narocen
stane celo leto 1 K 20 v).
Blagovestnik. Izhaja vsak drugi mesec. Izdajatelj in odgo-
vorni urednik Anton Chraska. Natisnila Ig. pi. Kleinmayr
& Fed. Bamberg v Lj. 1906. v. 8". (6 stevilk, vsaka s
prilogo „Veselo porocilo otrokom". Narocnina 60 vin.)
Bogoljub. Cerkveni list za Slovence. Izhaja zacetkom vsakega
mesca. Izdaja Katol. bukvarna. Tiska ,, Katoliska tiskarna.
(Urejuje Janez Ev. Kalan.) V Lj. 1906. A\ Let. IV.
(Stane za celo leto 1 K 60 v).
Cvetje z vertov sv. Franciska. Casopis za verno katolisko
Ijudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Franciska. S pri-
voljenjem cerkvenih in redovnih oblasti urejuje in izdaja
P. Stanislav Skrabec, masnik reda manjsih bratov
\
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 171
sv. Franciska. Izhaja v prostih obrokih. V Gorici. Hilari-
janska tiskarna. 1906. v. 8". Let. XXIII. (Stane eel tecaj —
12 zvezkov — 1 K 50 v).
Casopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko
drustvo V Mariboru. Uredil Anton K asp ret. Tisk tiskarne
sv. Cirila. Maribor 1906. v 8". Let. III. Snopic 1—4, 231 str.
(Za ude brezplacno, za neude 6 K).
Cebelar. Slovenski — . Glasilo „SIovenskega cebelarskega
drustva" za Kranjsko, Stajersko, Korosko in Primorsko s
sedezem v Ljubljani. (Mesecnik.) Uredil Francisek Roj ina,
naducitelj v Smartnem pri Kranju. (Odgovorni urednik
Mihael Rozanec.) Lastnik ,,Slovensko cebelarsko drustvo".
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. 1906. 4". IX. letnik.
Danica. (Prenehala koncem 1. 1905.)
Delavec. Tobacni — . Glasilo slovenskih clanov strokovne
zveze tobacnih delavk in delavcev avstrijskih. Izhaja vsaki
prvi torek v mesecu. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran
Potter man n. Tiskal Ivan Lampret v Kranju. 1906. Let. I.
(Izsli 2 stevilki novembra in decembra.)
Detoljub. Krscanski — . List za krscansko vzgojo in resitev
mladine. Izhaja stirikrat na leto. Urejuje Mih. Bulovec.
Ljubljana, 1906. Zalozilo „Katolisko drustvo detoljubov".
Tisk. ,,Kat. tiskovn. drustva", prej R. Seber v Postojni.
8". Letnik XV.
Dolenjec. List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo.
Stev. 1 — 12 izdajal konsorcij ,,Dolenjca", odgovorni urednik
Franjo P[rc, tiskal A. Slatnar v Kamniku (izhajal vsako
soboto). Stev. 13 — 19 izdajatelj, zaloznik in odgovorni
urednik Franjo P i r c. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju.
(Z 19. St. 2. julija 1906 prenehal.) 2".
Dom in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo.
(Mesecnik.) Uredila dr. Mihael Opeka in dr. Evgen
Lampe. Zalozilo lastnistvo. Tisk Katoliske tiskarne. V Lj.
1906. 4". Let. XIX. (Narocnina na leto 9 kron, za dijake
6 K 80 V).
Dom. Nas — -. Izhaja vsak drugi cetrtek. Izdaja Katolisko
tiskovno drustvo v Mariboru. Odgovorni urednik Edv.
Jonas. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. 4^'.
Let. VI. (Narocniki ,,Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj.
Posebej narocen velja eno krono za celo leto.)
172 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Domoljub. Slovenskemu Ijudstvu v poduk in zabavo. Izhaja
vsak cetrtek. Izdajatclj in odgovorni urednik dr. Ignacij
Zitnik. Tiska „Katoliska tiskarna". V Lj. 1906. 4". Let.
XIX. (Cena mu je 3 K na leto.)
Domovina. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek. Lastnik: Konzorcij lista „Domovina". Odgovorni
urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler. (Od stev. 102:
Ljudevit Furlani.) Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906.
2". Let. XVI. (Velja na leto 12 K).
Domovina Nova — . Izhajala do 1. aprila v torek, cetrtek in
soboto, od 2. apr. : Katoliski dnevnik. Izhaja vsak dan.
Izdajatelj in lastnik John J. Grdina. Odgovorni urednik:
C. J. Sodja. Tiska „Slov. unijska tiskarna". Cleveland,
Ohio, 1906 2". Let. VIII. (Narocnina na leto po Ameriki
2-50 dol., za Evropo 4 dol.)
Don Bosko. List salezijancev v Ljubljani. Izhaja vsak mesec
nedolocen dan. Urejuje Josip Val j a vec. Tiska ,,Katoliska
tiskarna" v Lj. Izdaja in zalaga vodstvo salezijanskega
zavoda na Rakovniku. 1906. v. 8". Leto III.;;
Edinost. Glasilo politicnega drustva „Edinost" za Primorsko.
(Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik Stefan Godina.
Lastnik konzorcij lista ,, Edinost". Natisnila tiskarna kon-
zorcija lista „Edinost". V Trstu 1906. 2". Let. XXXI. (Velja
na leto 24 K).
Gasilec. Izhaja poljubno po potrebi v nedolocenem casu,
vendar vsaj stirikrat na leto in ga dobivajo clani zveze
brezplacno. Izdaja odbor dezelne zveze kranjskih gasilnih
drustev. Urejuje tajnik Fran Ks. Trost na Igu pri Lj.
Natisnila Kleinmayr & Bamberg v Lj. 1906. 4". Leto X
St. 1—4.
Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Prvi siov.
dnevnik v Zjedinjenih drzavah. Izhaja vsak dan izvzemsi
nedelj in praznikov. Izdaja Slovensko tiskovno drustvo.
Frank Sakser, predsednik; Viktor Valjavec, tajnik. New
York. 1906. 2". Let. XIV. (Na leto velja za Ameriko 3 dol.,
za Evropo 4-50 dol.)
Glas Svobode. Glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki.
Tednik za koristi delavskega Ijudstva. ,,0d boja do zmage!"
,,Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!"
(Lastnik lista Martin Konda.) Chicago, Illinois 1906. 2".
Letnik V. (Velja za Ameriko za celo leto L50 dol., za
Evropo 10 K).
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 175
Glasbenik. Cerkveni — . Organ Cecilijinega drustva v Lj.
(Mesecnik.) Urednik lista : dr. Andrej Karlin, stolni
kanonik, urednik prilog: Anton Foerster, vodja glasbe
V stolnici. Zalozilo Cecilijino drustvo. Tiskala Zadruzna
tiskarna v Lj. 1906. 4". Let. XXIX.
Glasnik. List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih drzav.
Izhaja vsak petek. Glasilo ,,Slovensko-hrvatske zveze".
Izdaja „Slovensko tiskovno drustvo" v Calumetu, Mich.
1906. 2". Let. VL (Stane v Ameriki na leto 1-50 dol.)
Glasnik. Gospodarski — za Stajersko. List za gospodarstvo
in umno kmetijstvo. (Polmesecnik.) Urejuje tajnik Franc
Juvan. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska druzba na Sta-
jerskem. Tiska Leykam v Gradcu. 1906. 2^. Let. LVI.
Glasnik najsvetejsih Src. Izhaja 25. dne vsakega meseca. Ure-
jujeta in izdajata : Ivan Krst. Trpin, zupnik v Mosnjah^
posta Radovljica, in Jakob Palir. kapelan na Crni gori
pri Ptuju. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, 1906. v. 8".
Let. V. (Stane za celo leto 80 v).
Gorenjec. Politicen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto
zvecer. Izdaja in zalaga konzorcij „Gorenjca". Odgovorni
urednik Lavoslav Mikus. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta
V Kranju. 1906. 2". Let. VII. (Stane za celo leto: 4 K).
Gorica. Izhaja vsak torek in soboto. Izdajatelj in odgovorni
urednik Josip Marusic. Tiska Narodna tiskarna v Gorici.
1906. 2". Let. VIII. (Velja na leto 8 K).
Gospodar. Narodni — . Glasilo „Zadruzne zveze". Izhaja 10. in
25. vsakega meseca. Izdajatelj : Zadruzna zveza v Lj. Odgo-
vorni urednik: Svetoslav Premrou, uradni tajnik „Za-
druzne zveze". Tisek Zadruzne tiskarne v Lj. 1906. 4^.
Let. VII. Clani „Zadruzne zveze" dobivajo list brezplacno;
za neclane na leto 4 K).
Gospodar. Primorski — . List za pospesevanje kmetijstva v
slovenskem Primorju. (Polmesecnik.) Uredil in izdal Anton
Strekelj. Tiska Narodna tiskarna v Gorici. 1906. v. 8".
Let. II. (Stane na leto 2 K).
Gospodar. Slovenski — . List Ijudstvu v pouk in zabavo. Izhaja
vsak cetrtek. Izdajatelj in zaloznik „Kat. tiskovno drustvo".
Odgovorni urednik Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne
sv. Cirila v Mariboru. 1906. 2". Let. XL. (Velja za celo
leto 4 K).
174 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Gospodinja. Slovenska — . Izhaja vsako 1. soboto v mesecu kot
priloga „Nasemu listu". (Urejuje Minka Go vekarj e va).
Tiska, izdaja in je za vsebino odgovoren A. Slatnar v
Kamniku. 1906. 4". Let. II. (Velja posebej prejemana na
leto 3 K).
Izvestja muzejskega drustva za Kranjsko. Uredil Ant. Koblar.
Izdalo in zalozilo „Muzejsko drustvo za Kranjsko". Natisnila
J. Blasnikova tiskarna. 1906. v. 8. Let. XVI. (D S. XX, 87.)
Jez. Saljiv in zafrkljiv list. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto
V mesecu. Izdaja in ureja Srecko Ma go lie. Zalozba in
tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1906. 4". Let. IV. (Stane na
leto 6 K).
Kamnitan. Priloga „Nasemu listu". Izhaja vsako soboto. Izda-
jatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk
tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1906. 4''. (Za narocnike
„Nasega Lista" v kamniskem okraju brezplacno.)
Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo
c. kr. kmetijske druzbe vojvodstva kranjskega. (Polmesecnik.)
Uredil Gustav Pi re, ravnatelj druzbe. Zalozba c. kr. kme-
tijske druzbe kranjske. Tisek J. Blasnika naslednikov. V Lj.
1906. 4". Let. XXIII. (Stane 4 K, za ucitelje in Ijudske
knjiznice 2 K na leto.)
Knajpovec. Casopis za negovanje zdravja po Kneippovem
sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo. (Mesecnik.)
Odgovorni urednik Josip Fabcic Tiska „Goriska tiskarna"
A. Gabrscek. V Gorici. 1906. 4°. Let. III. 192 str. (Narocnina
3 K na leto. — Prenehal z 12. stevilko, 1. dec. 1906.)
Komar. Humoristicen list. (Polmesecnik.) Lastnik Frank Sakser.
New York. 1906. 4 '\ Let. II. (Stane en dolar na leto.)
List. Letoviski — zdravilisca Bled na Gorenjskem, Kurliste des
Kurortes Veldes. (Imenik gostov.) Izhaja vsako sredo zjutraj.
Izdano od zdraviske komisije na Bledu. Tiska Iv.Pr.Lampret
v Kranju. 1906. 4".
List. Ljubljanski skofijski — . Izdajatelj in odgovorni urednik
Josip Siska (od VI. stev. dalje Viktor Steska). Tiskala
Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 4^
List. Narodni — . Glasilo narodne stranke za Stajersko. Izhaja
vsak petek. Lastnik in izdajatelj : konzorcij „Narodnega
Lista". Odgovorni urednik Andrej Sever (od 9. stev. dalje:
Vekoslav Spindler). Tisk „Zadruzne tiskarne" v Krskem
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 175
(od 9. stev. : Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju (st. 3— 8: V
Krskem). 1906. 2". Let. I. 9 stev. (Prva stevilka izsla dne
24. oktobra 1906. — Stane do novega leta 1 K).
List. Nas — . Neodvisno politicno glasilo za Slovence. Izhaja
vsako soboto. Z mesecno prilogo „Slovenska Gospodinja".
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in
tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1906. 2". Let. II. (Veija
za celo leto 5 K).
List.^Novi — . (Tednik.) Izdavatelj in odgovorni urednik Anton
Svara. Tiskarna Dolenc (Fran Folic) v Trstu. 1906. 2".
Let. VIII.
»List. Primorski — . Poucljiv list za slovensko Ijudstvo na Pri-
morskem. Izhaja vsak cetrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik:
Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna tiskarna" v Gorici.
1906. 2". Let. XIV. (Cena za celo leto 4 K).
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Brezicah. (Pol-
mesecnik. — Slov. in nem. besedilo.) Urejuje glavarstvo.
1906. 4^
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Celju. Izhaja vsak
teden enkrat. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. 1906. 4".
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru. Izhaja
vsaki cetrtek. Izdaja c. kr. mariborsko okrajno glavarstvo. Tisk
tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Amtsblatt der k. k. Bezirks-
hauptmannschaft Marburg.) 1906. 4". Let. II. (Letna narocnina
za oblastva in urade 6 K).
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Izhaja vsaki
cetrtek. Izdaja c. kr. ptujsko okrajno glavarstvo. Tiska
V. Blanke v Ptuju. (Slov. in nem.) 1906. 4". Let. IX. (Letna
narocnina za oblastva in urade 6 K, za postnini podvrzene
narocnike 7 K).
Mir. Izhaja vsak cetrtek. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler,
zupnik V Podklostru (od st. 35 : prost v Tinjah). Odgovorni
urednik Josip Stergar. Tiskarna druzbe sv. Mohorja v
Celovcu. 1906. 2 ». Let. XXV. (Velja za celo leto 4 K).
Mladoslovenec. (Izhaja vsak drugi petek.) Lastnik in izdajatelj
„Narodni konzorcij Mladoslovenec". Odgovorni urednik
Ivan Krizman. Tiska A. Slatnar v Kamniku. 1906. 2 ».
(Velja za celo leto 2 K. — Izslo je 12 stevilk po 8—12 str.)
Moc. Nasa — . Glasilo za slovensko delavstvo. Izhaja vsak petek.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moskerc. Tiska
176 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 4". Let. I. (Prva stevilka je
izsla dne 7. decembra 1905.)
Nada Prvi slovenski list za leposlovjc, pouk in zabavo v Ameriki.
(P'renehala s 4. stev. marca 1905.)
Naprej! (Polmesecnik.) Lastnik lista : „Idrijska okrajna orga-
nizacija". Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kris tan.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 4". Let. IV. (Stane
za Idrijo na leto 2*40 K).
Narod. Slovenski — . (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik
Rasto Pustoslemsek. Lastnina in tisk „Narodne tisk."
V Lj. 1906. V. 2". Let. XXXIX. (Velja za vse leto 25 K).
Notranjec. Glasilo politicnega in gospodarskega drustva za
Notranjsko v Postojni. Izhaja vsako soboto. Lastnina kon-
zorcija ^ „Notranjca". Odgovorni urednik in izdajatelj
Maks Seber. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906.
40. Leto II.
Novice. Coloradske — . (Tednik.) Lastnik in urednik Mr. Maks
Buh (po njegovi smrti meseca aprila 1906, izdaja in
ureja Mr. Rudolf Gregoric). Pueblo, Colorado. 1906. 2".
Let. I— II. (Prva stevilka je izsla 2. sept. 1905. — Prenehal
s tern naslovom koncem 1. 1906.)
Novice. Dolenjske — . Izhajajo 1. in 15. vsakega meseca.
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in zaloznik
Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1906. 4^
Let. XXII. (Cena za celo leto 2 K).
Obzornik. Katoliski — . (Cetrtletnik.) Izdaja „Leonova druzba".
Urednik dr. Ales Usenicnik. Tisk „Kat. tisk. drustva"
prej R. Seber v Postojni. V Lj. 1906. v. 8^ Let. X. (Na-
rocnina 5 K. — Prenehal koncem 1. 1906.)
Odmev iz Afrike. Ilustrovan mesecnik v prospeh afriskih misi-
jonoy. Izdaja Klaverjeva druzba. Urejuje J. Palir, kapelan
na Crni gori. Upravnistvo : Trst, via Fontanone, 4. Tisk
tiskarne sv. Cirila. Maribor, 1906. v. 8". Let. 111.^96 str.
(Stane za celo leto 1 K).
Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in splosno gospodarstvo.
Izhaja kot priloga Slovenski Gospodinji vsak mesec 2 — 4 str.
in se razposilja brezplacno. Tiskal in zalozil A. Slatnar v
Kamniku. 1906. 4".
Oglasnik zupnije sv. Jozefa v Leadvile, Colo, v Ameriki. (Cerkven
list. Izdaje Rev. John Perse.)
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 177
Omiadina. Glasilo narodno-radikalnega dijastva. (Mesecnik.)
Izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dijastva. Uredil
Oton Fettich-Frankheim. (Oblastem odgovoren Mihael
Rozanec.) Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906—07 4". Let III.
(Od aprila 1906 do marca 1907. — Stane za celo leto
4 K, za dijake 2 K).
Osa Politicno-satiricni tednik. Za urednistvo odgovoren Valentin
Kopitar. Izdaja in tiska ,,Narodna tiskarna" v Lj. 1906.
2". Let. I. St. 9—52; Let. II. st. 1—8. (Velja za vse leto
10 K. — Prenehala 29. dec. 1906.)
Pastir Duhovni — . Izhaja vsak mesec. S sodelovanjem vec
duhovnikov urejuje Alojzij Stroj. Zalozba „Katoliske
bukvarne". Tisk „Katoliske tiskarne". V Lj. 1906. v. 8".
Let. XXIII. (S prilogo „Zbirka lepih zgledov" velja 8 kron
na leto.)
Perotninar. Prvi slovenski ilustrovani mesecnik za umno pe-
rotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domacih
zivali. Urednik in izdajatelj Anton Lehrman, Trzic —
Gorenjsko. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. Let. I.
4". (Prva stevilka izsla 1. maja 1906. — Velja za vse leto
2 K 40 v).
Pisarna. Slovenska — . Glasilo drustva slovenskih odvetniskih
in notarskih uradnikov. ,,V organizaciji moc in veljava !"
Izhaja vsako cetrtletje. Izdaja in zalaga ,,Drustvo odvet-
niskih in notarskih uradnikov v Celju." Odgovorni urednik
Iv. Bovha. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4".
Let. V. (Stane na leto 3 K).
Piscalka za abstinente, pivce in pijance. Mesecnik, posvecen
protialkoholnemu gibanju na Slovenskem. „Najboljsa je
pac voda." Urednika Leopold Lenard in Franc Avsec.
Tisk „Zvezne tiskarne". V Celju. 1906. v. 8". Letnik II.
(10 stevilk — Priloga „Piscalki" : Olga Kobylanska, Zemlja.
Roman. Prevel L. Lenard.)
Popotnik. Pedagoski in znanstven list. (Mesecnik.) Uredil
M. J. Nerat, solski ravnalelj v Mariboru. Last in zalozba
„Zaveze avstrijskih jugoslovanskih uciteljskih drustev." Tisk
„Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. v. 8". Let. XXVII. (Stane
na leto 6 K).
Prapor. Rdeci — . Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Lj. vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik
Karel Kordelic. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906.
2\ Let. IX.
12
178 Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija.
Pravice. Slovenske — . „Za svobodo in napredek slovenskega
Ijudstva!" ,,Za pravice slovenskega jczika !" Izhaja vsakih
14 dni. Izdajatelj in odgovorni urednik Vekoslav Spi ndler.
(Od St. 13. = 30. julija 1906: Ljudevit Fur Ian i.) Tisk
„Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4". Let. I. (Stane celoletno
1 K 60 v. — Prva stev. izsla 31. januarja 1906, — zadnja
(t. j. 22.) 17. dec. 1906. Prvo polletje je izhajal list na
16 str., drugo na 8 straneh).
Pravnik. Slovenski — . (Mesecnik.) Izdaja drustvo ,,Pravnik" v
Lj. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. Natisnila
„Narodna tiskarna" v Lj. 1906. v. 8". Let. XXII. (Clani
drustva ga dobivajo brezplacno, neclani za 10 K na leto.)
Prijatelj. Delavski — . (Friend of the working People). Prvi in
edini slov. delavski list v Pennsylvaniji. Izhaja vsaki cetrtek.
Lastnik in izdajatelj : F. M. S c h 1 a n d e r. Pittsburg,
Pa. 1906. 2". Let. II. (Prenehal koncem marca 1906.)
Prijatelj. Domaci — . (Mesecnik.) Izdaja Vydrova tovarna
hranil v Pragi VIII. in ga posilja svojim odjemalcem po-
polnoma zastonj. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik
F. V y d r a. Tekst uredila Zofka Kveder-Jelovskova.
Praga. 1906. v. 8". Let. III. 312 str.
Prijatelj. Druzinski — . Poucno zabavni list za slov. druzine.
Izhaja dvakrat mesecno. Izdajatelj Jakob Ukmar. Odgo-
vorni urednik Ivan Gorjup. V Trstu 1906. 4". Let. III.
(Narocnina za vse leto 3 K).
Primorec. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik
Ivan Kavcic. Tiska in zalaga „Goriska tiskarna" A.
Gabrscek (odgovoren Jos. Fabcic). V Gorici. 1906. 2 ".
Let. XV. (Stane za celo leto 3 K 20 v).
Proletarec. List za interese delavskega Ijudstva. ,,Proletarci
vseh dezela, zdruzite se!" Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj
,,Jugoslovanska socialisticna zveza v Ameriki". (Slovenski
in hrvatski clanki.) (Urednik J. Zavrtni k.) Chicago. 1906.
2". Let. I. (Prva st. izsla v jan. 1906. — Narocnina za
celo leto V Ameriki 50 cent., za Avstrijo 3 K).
Slovan. Mesecnik za knjizevnost, umetnost in prosveto. Uredil
Fran Govekar. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj.
1906—7. 4". Let. IV. (Narocnina za celo leto 12 K.)
(Pop. 375.)
Slovenec. Politicen list za slovenski narod. (Dnevnik.) Izda-
jatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij Zitnik. Tisk
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 179
„Katoliske tiskarne" v Lj. 1906. v. 2". Let. XXXIV. (Velja
po posti celo leto 26 K, v upravnistvu 20 K).
Slovenec. Amerikanski — . List za slovenski narod v Ameriki
in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek „Siovensko-
amerikanska tiskovna druzba" (Ured. Rev. F. S. Sustersic).
Joliet. Illinois. 1906. 2 '\ Let. XV. (Narocnina za Zdruzene
drzave en dolar na leto, za Evropo 2 dol.)
Soca. „Vse za narod, svobodo in napredek!" Izhaja dvakrat na
teden in sicer v sredo in soboto. Odgovorni urednik in
izdajatelj Ivan Kavcic v Gorici. Tiska in zalaga „Goriska
tiskarna" A. Gabrscek (odgov. Iv. Meljavec). V Gorici. 1906.
2^ Let. XXXVI. (Stane na leto 13 K 20 v).
Sokol. Slovenski — . Glasilo Slovenske sokolske zveze. Izhaja
25. dne vsakega meseca. Izdajatelj, zalagatelj, lastnik in
odgovorni urednik dr. Viktor Murnik. Tisk „Narodne
tiskarne" v Lj. 1906. 4". Let. III. (Cena za vse leto 2 K 50 v).
Straza. Jeseniska — . Slovensko nacijonalen list. (Tednik.) Izdaja
narodni konzorcij „Jeseniske Straze". Tiskal Iv. Pr. Lampret
v Kranju. 1906. 2^. Let. II. Izslo 15 stevilk do 15. marca,
pozneje izhajala kot priloga „Gorenjcu".)
Stajerc. „Kmecki stan, srecen stan!" Izhaja vsaki drugi petek,
datiran z dnevom naslednje nedelje. Izdajatelj in odgovorni
urednik Mihael Bayer. Tiska W. Blanke v Ptuju. 1906. 2".
Let. VII. (Narocnina za celo leto 2 K).
Stajerc Novi slovenski — . „Iz naroda za narod." Izhaja vsakega
5. in 20. V mesecu. (Od st. 8 [10. aprila] : izhaja vsakega
10., 20. in 30. v mesecu.) Izdajatelj in odgovorni urednik
Cvetko G o 1 a r (od st. 9 [20. aprila] : Peter K o s ak.) Lastnik :
Narodni konsorcij. Tiska Dragotin Hribar v Lj. 1906. 4",
(Narocnina za celo leto 2 K).
Tehnik. Slovenski — . Glasilo kluba slovenskih tehnikov v Pragi.
Izhaja dvanajstkrat v letu in je brezplacna priloga osmim
glavnim slovenskim listom. Strokovni uredn. : J. V. H r a s k y,
profesor ceske tehnike v Pragi. Odgovorni urednik: Ciril
Jekovec, slusatelj ceske tehnike v Pragi. 1906. 4". Let. I.
(Prva stevilka izsla marca 1906. — Posebej narocen stane
K 1-20 na leto.)
Tovaris. Uciteljski — . Glasilo avstrijskega jugoslovanskega
uciteljstva. Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik, izide
list dan pozneje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj
Korene. Last in zalozba „Zaveze avstr. jugoslovanskih
180 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
uciteljskih drustev". Tiskala stev. 1 — 26 Narodna tiskarna^
St. 27—30 A. Klein & Comp., st. 31—52 Uciteljska tiskarna
V Lj. 1906. 2". XL VI. leto (Stoji na leto 8 K).
Ucitelj. Slovenski — . Glasilo krscansko mislecih uciteljev in
vz2;ojiteljev. (Mesecnik.) Uredil in izdal Fran Jaklic^
ucitelj. Natisnila Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 4o. Let. VIL
(Na leto 4 K).
Uprava. Obcinska — . Poucni stanovski list zupanom, obcinskim
tajnikom, obcinskim svetovalcem in drugim javnim organom.
Izhaja vsakcga 5. in 20. dne meseca. Odgovorni urednik :
dr. Vladimir R a v n i h a r. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja
V Lj. 1906. 4". Let. I. (Stane celoletno 8 K).
Vestnik. Planinski — . Glasilo „Slovenskega planinskegadrustva"..
(Mesecnik.) Uredil Anton Mikus. Izdalo in zalozilo „Slo-
vensko planinsko drustvo".^ Tisk J. Blasnika naslednikov.
V Lj. 1906. V. 8". Let. XH. (Clani prejemajo list zastonj, za
neclane stane na leto 4 K).
Vestnik Slovenski Trgovski — . Glasilo slovenskega trgovskega
drustva „Merkur" in „Slovenskega trgovskega drustva v
Celju". Izhaja 15. dne vsakega meseca. Izdaja in zalaga
slovensko trgovsko drustvo „Merkur". Odgovorni urednik
Josip Kraigher. Tisk „Narodne tiskarne" v Lj. 1906.4".
Let. III. (Clani drustva dobivajo list brezplacno ; cena ne-
clanom za celo leto: 5 K).
Voditelj V bogoslovnih vedah. „Deus . . . ipse sapientiae dux
est et sapientium emendator". Sap. 7, 15. — (Cetrtletnik.)
Izdali profesorji kn.-sk. bogoslovnega ucilisca v Mariboru.
Uredil Francisek Kovacic. Tiskala tiskarna sv. Cirila v
Mariboru. 1906. 4". Let. IX. (Velja 5 K).
Vrtec. Casopis s podobami za slovensko mladino. (Mesecnik.)
Uredil Ant. Krzic. Zalozilo drustvo „Pripravniski dom".
Natisnila „Katoliska tiskarna". V Lj. 1906. v. 8. Let. XXXVI.
(Velja s prilogo „Angelcek" vred za vse leto 5 K 20 v).
Zadruga. Slovenska — . (Mesecnik.) Urejuje Ivan Lapajne,
solski ravnatelj v Krskem. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju.
1906. 4". Let. XIV. (Cena 4 K).
Zakonik. Dezelni — in ukazni list za vojvodino Stajersko.
(Izhaja V nedolocenih obrokih, slov. in nem.) Tiska Leykam
v Gradcu. 1906. 40.
Zakonik. Dezelni — za vojvodino Kranjsko. (Slov.-nem.) Na-
tisnil A. Klein & Comp. (Uciteljska tiskarna) v Lj. 1906. 4**.
>
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 181
Zakonik. Drzavni — za kraljevine in dezele, zastopane v
drzavnem zboru. (Izhaja v nedolocenih obrokih. Slovenski
oddelek ureja dr. Fr. Vidic.) Iz c. kr. dvorne tiskarne na
Dunaju. 1906. 4\
Zakonik in ukaznik za avstrijsko Primorje. (Izhaja v nedolocenih
obrokih: nem., ital., slov. in hrvatski.) Tiskarna avstrijskega
Lloyda. 1906. 4'^.
Zapiski. Nasi — . Socialna revija. Izhajajo 15. vsakega meseca.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Mlinar. Natisnil
J. Pavlicek v Kocevju. 1906. 4". Let. IV. (Narocnina za vse
leto 3 K).
Zaukaznik. Cerkveni — za Lavantinsko skofijo. (Kirchliches
Verordnungsblatt fiir die Lavanter Diocese.) Cirilova tiskarna
vMariboru. 1906. 4". (Prinasa nemske, latinske in slovenske
clanke.)
Zdravnik, Domaci — . Casopis za negovanje zdravja, vzgojo
otrok in zabavo. Izhaja 20. vsakega meseca. Izdajatelj in
urednik Jan. Okic-Jereb v Dekanih (Istra). (Cena celo-
letno 2 K).
Zora. Glasilo katolisko-narodnega dijastva. Uredil Ivo Pregelj.
Natisnila Katohska tiskarna v Ljubljani. 1906. v. 8". Let. XII.
(12 stevilk). (Celoletna narocnina stane 4 K, za dijake 2 K).
Zvon. Ljubljanski — . Mesecnik za knjizevnost in prosveto.
Uredil dr. Fr. Zbasnik. Tisk „Narodne tiskarne". V Lj.
1906. V. 8*'. Let. XXVI. (Cena 9 K 20 v).
Zvoncek. List s podobami za slovensko mladino. (Mesecnik.)
Uredil Engelbert Gangl. Last in zalozba ,,Zaveze avstrij-
skih jugoslovanskih uciteljskih drustev". Natisnila „Narodna
tiskarna". V Lj. 1906. v. 8". Let. VII. (Stane na leto 5 K).
Zvoncek zupnije Sv. Lovrenca v Newburgu. Izdaja Rev.
F. S. Kerze. Cleveland, O. v Ameriki. 1906.
II. Zborniki.
Biblloteka. Narodna — . Tisk in zalozba J. Krajec nasi. Novo
mesto. 1906. m. 8". — 12. snopic: Spisi Andrejckovega
Jozeta. I. Crtice iz zivljenja na kmetih. (Drugi natis.) 91 str.
(Cena 30 v).
18. snopic: Spisi Andrejckovega Jozeta. II. Matevz Klander.
Spiritus familiaris. Zgodovina motniskega polza. Gregelj
Koscenina. (Drugi natis.) 80 str. (Cena 30 v).
182 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odrascenim.
Zvezek XXVI. Samozalozba. Tiskalo „Katolisko tiskovno
drustvo" V Postojni. 1906. 16'*. 76 str.
Dom. Nas — . Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zani-
mivosti itd. V Celju. Izdala in zalozila „Zvezna trgovina".
Natisnila ,,Zvezna tiskarna". 1906. 8 ". VI. zvezek. (Cena 50 v).
Knjiznica politicnih in socialnih spisov. 1. Politicno zivljenje
Slovencev. Spisal dr. Dragotin Loncar. Ponatisk iz ,,Nasih
zapiskov". Zalozil pisatelj. Tiskal Jozef Pavlicek v Kocevju.
Prodaja L. Schwentner v Lj. 1906. m. 4 ". 33 str. (Cena 60 v).
Knjiznica za inladino. Urejujeta Engelbert G a n g 1 in Ivq T r o s t.
Tiskala in zalozila ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek v Gorici.
1906. 8«. (Vseletna narocnina K 3-20.) Knjiga 31 : 1. Fran
Zgur, Semena padajo. Otroske pesmi. 2. Ivo Trost»
Kitica pripovednih spisov.
Knjiznica. Hrvatska — . Izdaja Matica Slovenska. I. zvezek.
Uredil dr. Fran Ilesic. Tiskala Katol. tiskarna. V Lj. 1906.
8". (8) + 104 str. (LZ. XXVIl, 568 — 570. dr. Jos. Tominsek. -
DS. XX, 139. Fr. Bregar.)
Knjiznica. Anton Knezova — . Zbirka zabavnih in poucnih
spisov. Izdaja Slovenska Matica. Uredil Franc Levee. VLj.
Tisk „Narodne tiskarne". V Lj. 1906. 8 ". — XjII. zvezek.
127 str. Vsebina : Ivan Cankar, Martin Kacur. Zivljenjepis
idealista.(LZ. XXVII, 246—248, 310—311. dr. Iv. Merhar. — D S. XX,
137. Fr. Terseglav.)
Knjiznica. Leposlovna — . Zalozila Katoliska bukvarna v Lj
Tiskala tiskarna Katol. tisk. drustva v Postojni. 1906. 8"
I. zv. : Razporoka. Roman. Francoski spisal Pavel B o u r g e t
Prelozil Andrej Kalan. 294 strani (Cena eleg. vez. 3 K)
(DS. 707-709 in 777—780. dr. E. Lampe. - Slovan, V, 127, 157
Minka G ovekarj e va.)
II. zvezek: Stepni kralj Lear. Povest. Ruski spisal Ivan
Sergjejevic Turgenjev. Poslovenil Fran J. — Hisa ob
Volgi. Ruski spisal S. Stepnjak. PrevelJos. Jurca. 180 str.
III. zvezek: Straza. Povest. Poljski spisal Boleslav Prus
(Aleks. Glowacki). Z dovoljenjem pisateljevim po cetrti
izdaji iz poljskega prevel Fran Virant. VII + 327 str. (Cena
eleg. vez. K 3-40.) (DS. 233-234.)
Knjiznica. Ljudska — . Izhaja dvakrat na mesec. Zalozba Kato-
liske bukvarne v Lj. Tiska Katoliska tiskarna. 1906. 8".
Vsak sesitek velja 20 v. - Prvi zvezek (1.— 3. sesitek):
r
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 183
Znamenje stirih. Londonska povest. Angleski spisal A.
Conan Doyle. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil
D. B— t— n.
Drugi zvezek: (4. — 6. ses.): Darpvana. Zgodovinska povest
iz dobe slovanskih apostolov. Ceski napisal Al. Dostal,
poslovenil — ok — . 149 str.
Tretji zvezek (7,-8. sesitek): Jernac Zmagovac (Bartek
Zwyci^zca). Povest. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz.
Iz poljskega prelozil Fr. Virant. — Med plazovi. Povest
tirolskega gorskega zupnika. Nemski spisal A. Achleitner.
S pisateljevim dovoljenjem poslovenil E. T.
Knjiznica. Ljudska — . Izdaja Vekosl. Spindler. Tisk „Zvezne
tiskarne" v Celju. 1906. m. 8". — I. snopic: Susica ali
jetika. Kako nastane? Kako se siri? Kako jo zdraviti?
Hrvatski spisal dr. M. Dezman. 22 str. (Cena 20 v).
Knjiznica. Protialkoholna — . Zalozilo drustvo „Abstinent" v Lj.
Natisnila Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". — Snopic I.:
Avsec Fr., Proti alkoholu brez dvoma! 16 str.
Knjiznica. Realna — . Zbirka ucne snovi za pouk v realijah na
Ijudskih solah. Pomozne knjige za Ijudskosolske ucitelje.
Urejuje V. Bezek. Izdala Slovenska Solska Matica. Natisnil
A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. v. 8". — I. del: Zgo-
dovinska ucna snov za Ijudske sole. Spisala Josip Apih in
dr. Mat. P o t o c n i k. Peti (predzadnji) snopic : str. 477 — 654 ;
6. snopic (konec): str. 655 — 716 + VII.
Knjiznica. Svetovna — . Izhaja v nedolocenih obrokih. Izdaja
A. Gabrscek. Tiska in zalaga ,,Goriska tiskarna" A.Gabrscek.
VGorici. 1906.8". —VII.: Du m as Alexandre, Grof Monte
Cristo. Roman vsestih dclih. Poslovenil J. Hacin. I. — III. del.
684 str. (Cena bros. 4 K, eleg. vez. 6 K). (Slovan, IV, 157; V, 29.)
Knjiznica. Zabavna — . Zalozila in na svetlo dala Slovenska
Matica. Uredil Josip Kostanjevec. Tiskal Anton Slatnar
V Kamniku. V Lj. 1906. 8". — XVIII. zvezek. Vsebina :
L. Sersen, Povest o literatu. Pugelj Milan, Anina prva
Ijubezen. Iv. Cankar, Smrt in pogreb Jakoba Nesrece.
C. Golar, Tesar Ales. Milan Pugelj, Diletant. Josip
Kostanjevec, Obsojena. 172 str. (LZ. 248— 25n. dr. Josip
Tominsek. — Slovan, V, 124—125. — DS XX, 138—139.)
Knjiznica. Zgodovinska — . Izdaje Zgodovinsko drustvo v Mari-
boru. Tisek ,,Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. m. 8". —
I. oddelek: Pomozna znanstva. 2. zvezek: Prazgodovinske
izkopine. 54 str. -^ 7 lit. slik. (Cena 40 v). (Slovan, IV, 382. -
Voditelj IX, 455. — D S. 502.)
184 Dr. ,l;inko Slcbingcr: Slovenska bibliografija.
LetoDis Slovenske Matice za leto 1906. Sestavil in uredil Evgen
Lah. Zalozila in izdala Slovenska Matica. V Lj. Natisnila
J. Blasnikova tiskarna. 1906. 8". 86 str.
Letopis. Pedagoski — . Na svetlo daje Slovenska Solska Matica
V Lj. Uredila H. Schreiner in dr. Josip Tominsek,
Natisnili J. Blasnika nasledniki. 1906. v. 8". VI. zvezek.
194 str. — Vsebina : I. H. Schreiner, Pedagosko slovstvo :
a) Zgodovina pedagogike; obca pedagogika in njene po-
mozne vede. str. 1—30. h) Fr. Gabrsek, Zacetni pouk
v citanju in pisanju. (Konec) str. 30 — 43. II. Razprave:
fl) dr. J. Tominsek, O pouku latinskega jezika. str. 44 — 67.
b) I. Kren — I. Bajzelj , Javen telovadni nastop. 68—103.
III. Jak. Dimnik, Teme in teze pedagoskih in drugih
porocil za leto 1906. str. 104—148. IV. Porocilo o delo-
vanju ,, Slovenske Solske Matice" leta 1906. Priobcil tajnik
Fr. Gabrsek, str. 149—154. V. „Slovenske Solske Matice"
upravni odbor in imenik drustvenikov. Uredil tajnik Fr.
Gabrsek, str. 156 — 182. VI. Letno izvestje „Drustva slo-
venskih profesorjev" za leto 1906. Priobcil tajnik dr. Fr.
Ilesic. str. 183 - 191. VII. Zaznamek dozdaj izdanih in
zalozenih knjig ,,Slov. Solske Matice". VIII. Naznanilo.
Prevodi iz svetovne knjizevnosti. Zalozila in izdala Slovenska
Matica. Natisnili J. Blasnika nasledniki. V Lj. 1907. 8". —
III. zvezek: L. N. Tolstoj, Moc teme. Narodna drama v
petih dejanjih. Prevela iz ruscine Minka Govekarjeva.
120 str. S Sliko Tolstega. (LZ. XXVII, 250-254. dr. Iv. Prijatelj.
D S. XX, 137—138. A. S. — Slovan V, 254.)
Talija. Zbirka gledaliskih iger. Ureja Fr. Govekar. Tiskala in
zalozila „Goriska tiskarna" A. Gabrscek v Gorici. 1906. m. 8".
22.snopic: Zolna Fridolin (^ Fr. Milcinski), Brat Sokol.
Saloigra V enem dejanju. (Slovan IV, 253. Fr. Govekar.)
23. snopic: Cigani. Malomestna saloigra v treh dejanjih.
Spisal Jakob DoHnar (= Fr. M i 1 c i n s k i). 1 20 str. (Cena 80 v).
(Slovan IV, 381.)
Vecernice Slovenske — . Izdala in zalozila Druzba sv. Mohorja
V Celovcu. 1906. 8". 58. zvezek: Uporniki. Povest. Spisal
Ivan Lah. 222 str. (Slovan V, 125, 156. Fr. Govekar. - DS. 710.)
Zbornik Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. Uredil
L. Pintar. Natisnila „Narodna tiskarna". 1906. v. 8".
VIII. zvezek. 236 str. (Vsebina: dr. Fran Ilesic, Cesko-
slovenskavzajemnostvminulihdobah. str. 1 — 33. L. Pintar,
Ivan Vavru. str. 34—45. Dr. Ivan Zmavc, Herbert Spencer,
filozof razvoja, napredka in svobode. str. 46—57. Avgust
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 185
Zigon, Tercinska arhitektonika v Presernu. str. 58 — 128.
J. K. Podgorjanski, Judje na Kranjskem. str. 129 — 149.
Andr. Fekonja, Prve sole pri Hrvatih od XIII. — XIX. veka.
str. 150 — 161. — Dr. Fran Ilesic, Srbski pisatelj Jovan
Rajic in Urban Jarnik. str. 162 — 172. Dr. Janko Slebinger,
Slovenska bibliografija za 1. 1905. str. 173—229. P. pi.
Radics, Slovenske narodne pesmi Cvetkove. str. 230 — 235.
III. Bogoslovna dela.
Chraska Anton. Andrej Dun, irski katolican. Zalozil in prodaja
Anton Chraska v Ceskih Budejovicah. Natisnil A. Pokorny
V C. Budejovicah. 1906. 16". 68 str.
Cadez, O. A. Poglavite zapovedi mohamedanske vere. Kol.
Moh., str. 72-76.
6izek Alojzij. Katcheticna metoda nekdaj in sedaj. Spisal ,
veroucitelj. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. v. 8".
37 str. (40 v).
Godec I. O skrivnostni sili. K O. 262 - 275.
Grivec Fr. Vseslovanski bogoslovski casopis. (Slavorum litterae
theologicae.) Slov. 38.
Gruden Josef. Das soziale Wirken der katholischen Kirche
in Osterreich. Im Auftrage der Leo-Gesellschaft. Band IV.
Heft I. Diozese Laibach. Verlag der Leo-Gesellschaft in
Wien. „Kat. tiskarna" v Lj. 1906. 8". 98 str. (D S. XX, 43.)
Gruden Jos. Lamennais. Zgodovinske refleksije o novejsih
cerkvenih in politiskih strujah. K O. 153-169, 242-249.
Honigman Fr. Spomin na dvestoletnico Marijine bozje poti v
Kropi. Tiskala ,J\atoliska tiskarna" v Lj. 1906. 16". 32 str.
Kovac Veselko o. V temi. Crtica iz zivljenja poganskih menihov,
Kol. Moh. 12-16.
Krzic Anton. Kratka katehetika s prakticnimi pojasnili. Ponatis
iz ,,Slov. Ucitelja". Zalozilo drustvo ,,Pripravniski dom".
Natisnila Katoliska tiskarna. V Lj. v. 8". 60 str. Cena bros.
50 V. (Voditelj IX, 345 — 347. Janez Vogrin.)
Lenard Leopold. Pocajevski listki. Zgledi ruske pravoslavne
poleraike. K O. 337 - 349.
Lepote najcistejsega Srca Marijinega z raznimi primernimi
molitvami. Z dovoljenjem prec. kn. sk. lav. ordinarijata z
186 Dr. Jnnko Slebingcr: Slovenska bibliografija.
dne 31. januarja 1902. st. 320. Zalozilo vodstvo bratovscine
najcistejscga Srca Marijinega v Mariboru. Natisnila Cirilova
tiskarna. V iV^ariboru. 1906. m. 8". 20 str.
Litanije za ocitno sluzbo bozjo. (Ponatis iz cerkvenega molit-
venika.) Z dovoijenjem knezoskof. ord. v Lj. 14. marca 1906.
st. 1370. Zaloga ,,Prodajalne Kat. tiskovnega drustva v Lj."
(H. Nicman). Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1906. 12".
48 str.
Medved Anton, dr. Zgodovina slovenskega cerkvenega govor-
nistva. Voditelj IX, 26-43, 163-185,264-286,394-408
(nadalj. v 1. 1907).
Molitvenik. Drobni -. Zalozil Fr. Bleiweis. Natisnila Za-
druzna tiskarna v Lj. 1906. 32". 112 str.
Napotnik Mihael, knezoskof. Pastirski list z dne 9. febr. 1906
0 Cirilu in Metodu. V Mariboru. Cirilova tiskarna. 4". 21 str.
— Pastirski list z dne 19. marca 1906 o takoimenovanem
gibanju za preosnovo zakonske postave. (Ponatis v ,,Pa-
stirskih listih" str. 714—717.)
— Pastirski list z dne 24. maja 1906 o zadevi „svobodne sole".
(Ponatis v knjigi ,, Pastirski listi" str. 718-722.)
— Pastirski list avstrijskih nadskofov in skofov, poslan na god
sv. evangelista Lukeza dne 18. oktobra 1906 katoliskernu
Ijudstvu 0 boju zoper pogubna naceia sveta, zoper raz-
poroko, zoper neversko solo, pa o boju za pravi napredek
V znanostih, za pravo blagostanje in o dolznostih med
bojem. V Mariboru. 1906. 4". (Ponatis v knjigi „Pastirski
listi", str. 731-740.)
— Pastirski listi. Spisal, zbral in priobcil dr. — — , knezoskof
Lavantinski. V lastni zalozbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila.
V Mariboru. 1906. (na ovitku 1907). v. 8". 786 str. (Voditelj
X, 232. dr. A. Medved.)
— Stirje govori prevzvisenega in rnilostijivega gospoda dr. Mi-
haela Napotnika , kneza in skofa Lavantinskega , meseca
avgusta leta 1906. V zalozbi pisatelja. Tiskala tiskarna
sv. Cirila v Mariboru. 1906. 8". 40 str.
Obljube presyetega Srca Jezusovega z raznimi primcrnimi molit-
vami. Cetrta predelana in pomnozena izdaja. Zalozilo
vodstvo bratovscine v bogoslovju v Mariboru. Tiskarna
sv. Cirila. V Mariboru. 1906. m. 8". 32 str.
A
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 187
Officium divinum ali kratek nauk o brevirju. Spisal Rudolf
Janezic, spiritual. Tisk in zalozba Cirilove tiskarne v
Mariboru. 1906. 8". 88 str. Cena bros. 1 K, vez. 1 K 60 v.
(Voditelj X, 117. J. Voh.)
Ordo providendi infirmos. Juxta collectionem rituum Lavantinae.
Editio secunda. Typis et sumptibus typographiae s. Cyrilli.
Marburgi. 1906. m. 8". 240 str. Cena eleg. vez. 2 K. (Ima
tudi slov. besedilo.)
Pecaric M. Tezenje po sreci in vera v posmrtno zivljenje.
K O. 70—80.
Ponavljanje krstne obljube. Tisk in zalozba J. Krajec nasi, v
Novem mestu. 1906. m. 8". 4 str.
! Posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu. (Ponatis iz Cerkvenega
niolit\enika.) Tisk in zalozba J. Krajec nasi, v Novem mestu.
1906. m. 8". 2 str.
Pot. Bozja — Matere bozje na Blcjskem jezeru. Peti pomnozeni
natisek. Zalozil Anton Turk. Natisnila Zadruzna tiskarna v
Lj. 1906. 16". 32 str.
Pot. Bozja — Matere Bozje na Smarni god pri Ljubljani. Spisal
S. K. Zalozil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil
A. Slatnar v Kamniku. 1906. m. 8". 32 str. (s sliko). —
(Cena 24 v).
Seigerschmied Jozef. Sveta druzina. (Molitvenik.) Izdala in
zalozila Druzba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 8".
t Slekovec Matej. Ljutomerski dusni pastirji. A) Zupniki.
Voditelj. 54—66, 286-297, 371—380.
Skapulir presvetega Srca Jezusovega. Zalozila misijonska druzba
sv. Vincencija Pavljanskega. Natisnila Katol. tiskarna v Lj.
1906. 16". 16 str.
Tri bozje cednosti. Zalozila ,,Prodajalna Kat. tisk. drustva v Lj."
Tisk J. Krajec nasi. Rudolfovo. 1906. m. 8". 8 str.
Usenicnik Ales, dr. Analiza moderne nevere. K O. 170 — 177.
— Bogoznanje v starem poganstvu. K O. 1 — 21. — Morala
brez religije. K O. 401 — 415. — Nova struja moderne
apologetike. K O. 250 — 261. — Zadnja beseda nevere.
KO. 317-336.
Valjavec Josip, D. S. Skrivnost presvetega Resnjega telesa.
Zalozil Salezijanski zavod. Tiskala Katoliska tiskarna. V Lj.
1906. 16". 154 str. — Drugi natis. 16". 168 str.
188 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Zgodbe svetega pisma. Slovencem pricel razlagati dr. Francisek
Lampe. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Izdala in zalozila
Druzba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 4". 13. snopic,
str. 385-512. (D S. 709.)
Zivljenjepis Ivana Husa. Ponatisk iz ,,Blagovestnika". Zalozil
in prodaja izdajatelj ,,Blagovestnika" Anton Chraska.
VLj. 1906. m. 8". (Cena 50 v).
Izmed casnikov in casopisov spadajo v ta oddelek: Blagovestnik,
Bogoljub, Cvetje iz vrtov sv. Franciska, Detoljub, Cerkveni Glasbenik, Glasnik
najsvetejsih Src, Ljubljanski skofijski list, Katoliski Obzornik, Odmev iz Atrike,
Duhovni Pastir, Voditelj v bogoslovnih vedah, Zaukaznik za Lavant. skofijo.
IV. Drzavo- in pravoznanstvo. Narodno gospodarstvo.
Politika.
Abditus. Socialni boji slovenskiii kmetov v srednjem veku.
NZ. St. 3—9.
Bebel Avg. Zena in socializem. (Prevod.) Nas list st. 3—41
(s presledki).
D. Poglavje iz socializma. N Z. st. 1—2.
Gartner Fr. Kako je mogoce povzdigniti tujski promet v kakem
kraju? Ponatis iz „Gorenjca". Izdala in zalozila dezelna
zveza za pospesevanje prometa tujcev na Kranjskem v
Lj. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 24 str.
Gruden Josip. Kulturne in politiske struje na Balkanu. K O.
22-31.
Lampe Evgen. Nedelja v Hyde-parku. Socialna studija. D S.
493—499.
Loncar Dragotin. Politicno zivljenje Slovencev. Z N. st. 4 — 10.
(Tudi V ponatisu, gl. II. Zborniki : Knjiznica politicnih in
socialnih spisov.)
Novak Fran. Razdruzljivost zakona. Revizija obcnega drzav-
nega zakonika, Slovan IV, 81 — 85.
Oblak France. Dr. Karol Lavric in njegova doba (s sliko).
Tiskala in zalozila ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek v Gorici.
1906. 8" 48 str. (Prim. „Soca", dne 1. novembra 1906 s
prilogami.) (Slovan V, 124. dr. Fr. Ilesic.j
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 189
I
Pavlica Andrej. Odlomki iz socialne vede v zasebni lasti. KO.
276—288, 350—400.
Pengov Francisek. Crtice iz narodnega gospodarstva. Kol.
Moh., 62—71. ■
Pravnik. Slovenski — . gl. I. Casopisi in casniki.
Ribnikar Adolf. V povzdigo smisla za narodno gospodarstvo.
Omladina III, 69—71.
Rybaf Otokar. Statistika uradnistva na slovenskem ozemlju.
Omladina III, 20—22.
Usenicnik Ales. Problem splosne volilne pravice. K O. 32 — 57.
Proporcni volilni sistem. K O. 95 — 99. — Svoboden zakon
in svobodna sola. K O. 117-132.
Volcic Eduvard. Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne
1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni,
ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odlocbami
najvisjega sodisca, z dodatki dolocil o sodiscih javnega
prava in o konzularnih sodiscih, o odvetniski tarifi in o
sodnih pristojbinah, uredil dr. — — , c. kr. dezelni sodni
svetnik. I. natis. Izdalo drustvo „Pravnik". Zalozil dr. Edv,
Volcic. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". XII + 909 str.
Cena bros. 7 K, v platno vez. 8 K. (Iz „Zbirka avstrijskih
zakonov v slovenskem jeziku. IV. zvezek: Civilnopravdni
zakon".) (LZ. 1907, 61 --- ponat. iz „Slov. Pravnika".)
Volcic Eduvard. Odvetniska tarifa. Dolocila o rabi hrvat. in
slov. jezika v okolisu visih dezelnih sodisc : graskega,
trzaskega in zadrskega. Sodne pristojbine v postopanju po
novih civilnopravdnih zakonih s stvarnim kazalom. Uredil
dr. — — . Prvi natis. Zalozil dr. E. Volcic. Tisk J. Blasnika
nasi, v Lj. 1906. 8". 76. str. Cena 1 K 80 v.
Vosnjak Josip. Spomini. Izdala ,, Slovenska Matica". Drugi
zvezek. Tretji del od 1868—1873. Tiskal Dragotin Hribar.
V Lj. 1906. 8". 275 + (VIII) str. (Slovan V, 286. dr. Fr. Ilesic.
DS. XX, 138. A. Kalan.)
Zakonik. gl. I. Casopisi in casniki.
Z. Z. Novi drzavnozborski volilni red. Z zemljevidom in ime-
nikom volilnih okrajev na Kranjskem, Stajerskem, Koroskem
in Primorskem. Tiskal in Zalozil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
1906. 16". 48. str. Cena 60 v.
Clanke so prinasali vsi slovenski politicni listi.
190 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
V. Zdravnistvo.
Avsec Fr. Protialkoholna knjiznica. gi. II. Zborniki.
Demsar Jernej. Pasja steklina. Spisala dr. vl. De msar , prakt.
zdravnik in P. Miklavcic, zivinozdravnik. Zalozil mestni
magistrat. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 8 ". 64 str.
Demsar J Spolne bolezni. Ljudstvu v pouk in svarilo. (Ponatis
iz „Nasih zapiskov".) Zalozil L. Schwentner v Lj. 1906. 8".
36 str. Cena 40 v. (Slovan V, 156.)
Dezman M. Susica ali jetika. gl. II. Zborniki: Ljudska knjiznica.
Goestl Fran. Dejanja v nezavesti in omracenju. Slovan IV,
10-12. — Lajiki in blazniki. Slovan IV, 266—270.
F. S. Gori! Pomagajte! ali alkohol in nikotin. Zapeljanim in
dobromislecim v premislek. Natisnila Narodna tiskarna v
Gorici. 1906. m. 8^ 70 str. Cena 20 v. (D S. 564. - Cvetje
XXm. St. 9 [na ovitkul o. St. Skrabec.)
Leban Anton. Solske bolezni. Pop. 244—246.
M. V. Kaj je torej z alkoholom? Vsem, ki so dobre volje, po-
jasnjuje M. V. Zalozila „Katoliska bukvarna". Tisk „K,at.
tisk. drustva" v Postojni. 1906, 8". 70 str. Cena 70 vin.
(K O. 299—300 A. U s e n i c n i k. — D S. 377. — Cvetje z vrtov sv. Franc.
XXIII. St. 8-12. 0. St. Skrabec.)
Plecnik Janez. O kacjem piku. D S. 480-483.
Podlesnik Ivan. Telovadba in sporti. D S. st. 9 — 12.
Usenicnik Ales. Alkoholizem in abstinenca. K O. 100 — 106.
Zajec Ivan. O kugi. (Iz predavanja.) Slov. st. 264.
Manjse clanke so prinasali razni casniki, posebno Knajpovec.
VI. Modroslovje.
Prijatelj Ivan. Perspektive. Esteticen nacrt. L Z. 411 — 417.
Usenicnik Ales. Modroslovno nazivoslovje. K O. 115 — 116.
Zigon Fran in Usenicnik Ales. O analogiji in sloven-
skem filozofskem nazivoslovju. K O. 188 — 197.
Z m a V c Ivan. Herbert Spencer, filozof razvoja, napredka in
svobode. Z S M. 46—54.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 191
VH. Vzgojeslovje. Solske knjige.
Berilo za obce Ijudske sole. I. del: Abecednik. Prvo solsko
leto. Sestavila Fr. Gabrsek in A. Razinger. C. kr. mi-
nistrstvo za uk in bogocastje je z razpisom dne 26. okt.
1906, St. 35.620 pripuslilo. Natisnila in zalozila Ig. pi.
Kleinmayr &. Fed. Bamberg. 1906. 8". 95 str. Cena vez.
knjigi 50 v.
Berilo. Cetrto — za obce Ijudske in nadaljevalne sole. S po-
dobo nasega svetlega cesarja. Sestavil Peter Koncnik,
Pregledano izdanje. V ces. kralj. zalogi solskih knjig. Na-
tisnil Karel Gorisek na Dunaju. 1906, v. 8". 308 str. Velja
vez. 1 K 20 V.
Bezjak Janko. Posebno ukoslovje slovenskega ucnega jezika
V Ijudski soli. Spisal Dr. — — . Izdala „Slovenska Solska
Matica". Natisnila „Uciteljska tiskarna v Lj. 1906. v. 8".
100 str. (Iz: „Didaktika". — Obce in posebno ukoslovje I. del, 1. snopic.)
Citanka. Slovenska — za tretji razred srednjih sol. Sestavil in
izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. 111. Druga izdaja.
Potrjena z odlokom c. kr. naucn. min. dne 31. vinotoka 1906,
St. 40.481. Tiskala in zalozila tiskarna Druzbe sv. Mohorja.
V Celovcu. 1906. v. 8 ". 189 ^ (3) str. Velja trdo vezana 2 K.
(LZ. 1907, 378—379. Y. Koriin.)
Citanka. Slovenska slovstvena — za sedmi in osmi razred
srednjih sol. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor.
Druga, predelana izdaja. V cesarski kraljevi zalogi solskih
knjig. (Natisnil Karol Gorisek na Dunaju.) Na Dunaju.
1906. V. 8". 482 str. Cena mehko vez. 2 K 80 v, trdo
\'ez. 3 K iLZ. 54—56. dr. Jos. Tominsek. — Pop. 22 — 24. Janko
Bratina. — Arcliiv fiir slav. Philologie XXVIII, 152—157. Fr. Kidric.)
Druzovic Hinko. Posebno^ ukoslovje petja v Ijudski soli. V
Lj. Izdala ,, Slovenska Solska Matica". Natisnila ,,Uciteljska
tiskarna" v Lj. 1906. v. 8". 150 + II. str. (Iz: „Didaktika".
— Obce in posebno ukoslovje. — II. del. Uredil dr. Fran
Ilesic.)
Hauptnfiann France. Racunica za mescanske sole. I. del. Spisal
-, profesor na c. kr. uciteljiscih v Gradcu. V c. kr. zalogi
solskih knjig. (Natisnil Karol Gorisek.) Na Dunaju. 1906.
8". — Cena 80 v. (Pop. 348-349.)
Kaj mora mladina vedeti o alkoholu? V nemskem jeziku spisala
Jozef Steger, c. kr. okrajni solski nadzornik, in dr. Adolf
192 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Daim). Poslovenil Fran Gartner, ucitelj v Lj. V samo-
zalozbi. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 52 str.
Cena 40 v.
Katekizem. Veliki — ali krscanski nauk. (Izvirnik potrdili
avstrijski skofje . . .) Pripustilo visoko c. kr. ministerstvo
za uk in bogocastje z dne 2. junija 1897 st. 13.183 kot
ucno knjigo. Zalozilo knezoskofijstvo Ijubljansko. Tiskala
Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 8". 228 str. Cena vez. 80 v.
Knjige. Pomozne — za Ijudskosolske ucitelje. Gl. Nauk. Nazorni.
Knjiznica. Realna — . Gl. II. Zborniki.
Kren J. Javen telovadni nastop za Ijudske sole visje stopnje
ali mescanske sole. Sestavil in ilustroval . Poslovenil
J. Bajzelj. Ponatis iz ,,Pedagoskega Letopisa" 1906.
Zalozila Slov. Solska Matica. Tisk. J. Blasnika nasi. V
Lj. 1906. V. 8". 38 str.
Letopis. Pedagoski — . Gl. II. Zborniki.
Mesicek Josip. Domovinska dezela Stajerska. Ucencem spod-
njestajerskih Ijudskih sol v ponavljanje ucne snovi iz
domovinoznanstva. (Z zemljevidnim obrisom.) Zalozil izda-
jatelj. Tiskala „Uciteljska tiskarna" v Lj. 1906. 8". 46 str.
(Pop. 349. Ant. Leban.)
Na pies. Poucna knjiga za stare in mlade, za prijatelje in so-
vraznike plesa. Zalozila krscansko-socialna podzveza. Naroca
se pri upravnistvu ,,Druzinskega prijatelja" v Trstu. 1906.
8". 100 str. Cena 30 v.
Nauk. Nazorni — . Zbirka ucne snovi za nazorni nauk. (Pomozne
knjige za Ijudskosolske ucitelje.) Uredila H. Schreiner
in dr. Fran Ilesic. Izdala „Slovenska Solska Matica".
Natisnil Dragotin Hribar. V Lj. 1906. v 8 ". — Prvi del:
Nazorni nauk za prvo solsko leto. (2. snopic; konec I. dela.)
str. 69—155.
Podkrajsek H. Racunske naloge za obrtne sole. Sestavil ,
c. kr. strokovni ncitelj. Z odlokom vis. c. kr. ministerstva za
uk z dne 18. sept. 1906, st. 32.723 odobrena ucna knjiga.
Zalozil Karol Graeser in drugovi. Na Dunaju. 1906. 8".
Cena vez. knjigi 1 K 10 v.
Podkrajsek H. Slovensko in nemsko stavkoslovje. Ucna knjiga
za ucence c. kr. umetno-obrtne strokovne sole v Ljubljani.
Zalozila c. kr. umetno-obrtna strokovna sola v Lj. Tisek J.
Blasnika nasi. V Lj. 1906. 8". 42 str.
Dr. -lanko Slebinger: Slovenska bibliografija. 193
Slike. Ucne — iz nazornega nauka za I. in 11. razred. Uredil
Anton Maier. Drugi popravljeni in pomnozeni natisi<.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. V Lj. 1906. v. 8". 147 str.
Slike. Ucne — iz zemljepisja. Vojvodina Kranjska. Uredil Anton
M a i e r. S tremi zemljevidnimi obriski. Zalozil L. Schwentner.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. V Lj. 1906. v. 8". 77 str.
Cena bros. 2 K, eleg. vez. 2 K 50 v. Slovan IV, 350. —Pop.
345-348. P. Pfibil.)
Strukelj Ivan. Sola in dom. Tisek ,,Uciteljske tiskarne" v
Lj. 1906. 8". 24 str.
Sopek solskih pesmi. S posebniin ozirom na narodne in v^
narodneiii duhu zlozene napeve. Izdaja v stirih delih. Drugi
del. Na podlagi II. dela Schreiner-Hubadove ,,Citanke" in
Josin-Ganglovega drugega berila. Priredil in na svetlo dal
Anton Kosi. Zalozil izdajatelj (v Srediscu na Stajerskem).
Tiskala Kat. tisk. v Lj. 1906. 8". 104 str. (C. II. delu 1 K.)
(Voditelj 458.)
Tominsek Josip. Latinska slovnica. Spisal dr. . Odobrena
z odlokom c. kr. ministerstva za bogocastje in nauk z
dne 2. avgusta 1906, st. 28.589. Natisnila in zalozila
Ignacij pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V Lj. 1906. v. 8".
VII + 242 str. (C. vezane knjige K 3-20.) (Ocena v „Zeitschrift
fiir die dstcrr. Gymnasicn. 19J7, 728—738. dr. Jos. Pi e pe nb acli cr.)
Tominsek Josip. O pouku latinskega jezika. (Ponatis iz ,,Pe-
dagoskega Letopisa".) Tisek J. Blasnika nasi. V Lj. 1906.
V. 8 ". 26 str.
Vadnica. Druga nemska — za slovenske obce ijudske sole.
Spisala H. Schreiner, ravnatelj, in dr. J. Bezjak, pro-
fesor na c. kr. uciteljiscu v Mariboru. Poprej : 1. oddelek
2. nemske vadnice. Neizpremenjen ponatis glede nemskega
besedila po novem pravopisu prirejene izdaje iz 1. 1903.
V zalogi c. kr. solskih knjig. Na Dunaju. 1906. v. 8 ^ 164 str.
(Velja vez. 90 v.)
Vadnica. Tretja nemska — za slovenske obce Ijudske sole.
Spisala H. Schreiner, ravnatelj, in dr. J. Bezjak, pro-
fesor na c. kr. uciteljiscu v Mariboru. Poprej : 2. oddelek
2. nemske vadnice. Neizpremenjen ponatis . . . iz 1. 1903.
V zalogi c. kr. solskih knjig. Na Dunaju. 1906. v. 8 '^ 216 str.
(Velja vez. 1 K 10 v.)
Arko Anton. Pouk v gluhonemnicah Pop. 225 — 232.
13
ll»4 Dr. .laiiko Slobingcr: Slovoiiska bibliografija.
Bajzelj Ivan. Ucni nacrt za telovadbo na realkah. Peto izvestje
mestne realke v Idriji, str. 19—36.
Bezensek Anton. Bole;arsko Ijudsko solstvo leta 1903—1904.
Pop. 54—56.
Bezjak Janko. O estetiskem deklamovanju v Ijudski soli.
Pop. St. 9—12. — V obrambo predikata „biti". Pop. 46 -49.
(Prim. Heric Mat. in Toininsek Jos)
Bezlaj Josip. Perspektiva v Ijudski soli. Pop. 15—16. — Kako
je elementarno uciti stereometrijo. Pop. 171 — 172.
Brinar Josip. O reklih in njih porabi v soli. Pop. 107 — 116,
139—143.
Dimnik Jakob. Teme in teze pedagoskih in drugih porocil
za leto 1906. Pedag. Letopis VI, 104-148.
Gabrsek Franc. Zacetni pouk v citanju in pisanju. Pedagogiski
Letopis V. 1—13; VI. 30—43.
Goetze Waldemar. Kako in koliko se poucuj v deskih rocnih
delih na Ijudski soli. (Poslov. Anton M a s 1 o.) Pop. 277—281 .
Gradisnik Armin. Nekaj o avtoriteti. Pop. 193 — 196.
Heric Matija. Stvarna in jezikovna preosnova oblikoslovnih
pravil 0 izracunanju ploscin in prostornin na nasih Ijudskih
solah. Pop. 5—12,39 — 46. — O bistvu, pomenu in vaznosti
Kernovega dolocnega glagola. — O glagolu ,,biti" kot
predikatu in o povedju. Pop. st. 4 — 6. (Prim. Tominskov
odgovor V Pop. 200—205.) — Povedkovih zavisnikov ni. Pop.
209— 212. — Veljavnost Kernove teorije o predikatu „biti"
je dokazana. Nekaj v obrambo napram odgovoru gospoda
dr. Tominska. Pop. 233—239.
J arc Evgen. Ljudske knjiznice. DS. st. 1— 2. — Vseuciliska
ekstenzija in Ijudska vseucilisca. K 0.221 — 241.
Kosi Anton. Uciteljeva pisma starisem. SI. Gospodar, st. 37 — 40.
Kozuh Josip. Kako je narisati solsko okrozje na solsko table?
Pop. 240-243.
Krejci F. V. Umetniska vzgoja v soli z ozirom na ucno snov.
(poslov. D. Pi^ibil.) Pop. 33—38, 65—72.
Lav tar Luka. Podrobno stopnjevanje pri racunskem pouku
Pop. 205—209.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliogratija. 195
Leban Anton. Solske bolezni. Pop. 244 — 246.
(Milcinski Fr.) Zanemarjena in pokvarjena mladina. (Porocilo
nemskega spisa.) NZ. 165 — 169.
Ozvald Karel. Poezija v slovenski uri. III. Umetnik. Spesnil
Fr. Levstik. Pop. 173—175.
Pozegar Avgustin. Laz in resnica. Pop. st. 9 — 12,
Pfibil Dragotin. Higijena pozornosti. (Po A. P. Necajevu.)
Pop. 299—304. — Obiteljski veceri. Pop. st. 4—6, 10, 11.
O razpolozenosti otrok za pouk. Pop. 1 — 4.
Schreiner Henrik. Zgodovina pedagogike. Obca pedagogika
in njene pomozne vede. Pedag. Letopis VI, 1 — 30.
Sevnican. K stirideseti izdaji Kocenovega atlanta za srednje
sole. S N. St. 276.
Sega Ivan. Sola v gozdu. Pop. 17 — 19.
Tominsek Josip. Pomoznik „biti" pa predikat. Pop. 13 — 15.
(Odg. dr. J. Bezjaka: V obrambo prcdikata „biti''. Pop. 46 — 49.)
Kernova teorija o predikatu ,,biti" nemogoca. Pop.
73 — 80. (Prim. Hericcv odg. V Pop. St. 4^6.1 — Biti all ne-biti?
Koscek odgovora. Pop. 200 — 205. (Hericev odgovor: Pop.
233—239.)
Zbroj Josip. Individualna stran vzgoje in pouka v Ijudski
soli. (Poslov. Drag. Pfibil.) Pop. 197—199, 271—273.
Manjse clanke pedagogiske vsebine so prinasali : Angeljcek, Piscalka,
Popotnik, Uciteljski tovaris, Slovenski ucitelj, Vrtec, Zvoncek.
VIII. Klasicna filologija. Jezikoslovje.
Tominsek Jos. O pouku latinskega jezika. gl. VII. Vzgojeslovje.
Tominsek Jos. Latinska slovnica. gl. VII. Solske knjige.
Askerc Anton. Slovenski akti iz mestnega arhiva Ijubljanskega.
(Francoska doba.) I M K. 139— 146^
Breznik Anton. O tujkah in izposojenkah. D S. 149 — 154.
Gruden Josip. Borovnica — Franzdorf. (Zgodovinsko-etimo-
loski donesek k studijam o slovenskih krajevnih imenih.)
IMK. 115—117.
K 0 s t i a 1 Iv. Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. D S. st. 8 — 1 1 .
13*
196 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Me nee j Josip. Zur Praesensfrage perfektiver Verba im Slove-
nischen. (Praesens effectivum.) Arhiv fur slav. Philol. XXVIII,
40 — 51. (Skrabcev odgovor v „Cvetju" XXIII, st. 7. na ovitku.i
Scheinigg Johann. Die Ortsnamen des Gerichtsbezirkes Ferlach,
(Sonderabdruck aus dem 56. Programme des Staats-Ober-
gymnasiums zu Klagenfurt). 1906. 4", 24 str. (LZ. 629-633.
L. Pintar.)
Skerbinec Sil. Razsirjanje prometnih jezikov. D S. 774—775.
Strekelj Karol. Razlaga nekterih krajevnih imen po sloven-
skem Stajerju. I. C Z N. 41—64.
Vondrak Wenzel. Zur Frage nach dem Verhaltnisse des Frei-
singerdenkmals zu einer Homilie von Klemens. Arch, fiir
Slav. Philol. XXVIII, 256—261 (z Jagicevim dodatkom).
Vrhovnik Ivan. Ali imamo Slovenci svoj izraz za besedo :.
zakrament? Voditelj IX, 230—231. (Nasvetuje besedo:
svetstvo.)
IX. Slovstvena zgodovina.
Beg Ante. Redka knjizevna starina. (Edlingov, Sern ali von-
usetek teh metodneh buqvi.) Pop. 88—90, 116—119.
Glaser Karl. „Kralj Lear" v slovenskem prevodu. Ponatisk
iz „Slovenskega Naroda" (st. 186—191). Tisk „Narodne
tiskarne" V Lj. 1906. 2 o. 4 str. (Prim. Anton Funtek: „Kralj
Lear" v slovenskem prevodu. Dr. K. Glaserjn v odgovor. S N. st. 135 — 140.)
Glaser Karl. Kritike in prevodi za poskusnjo. Spisal Dr. ,
vodja zasebnega gimnazijskega zavoda. Samozalozba. Tisk
K. Graffeja v Ogrskem Brodu. (1906.) m. 4". 27 strani.
(^Slovan IV, 219. Fr. Govekar. — odg. dr. Glaserja v Slovanu IV,
253. - DS. 501. — LZ. 380.)
(OlagolltJca). Or u den Josip: Glagolica med Deneskimi Slo-
venci. I M K. 30 — 33. — Glagolitica. (Pregled doslej na
Kranjskem razkritih fragmentov). I M K. 115. dr. Jos.
Gruden. — Ocena V. Steske o Jelicevih : ,,Fontes hi-
storici liturgiae glagolito-romanae a XIII ad XIX seculum."
IMK. 166—172. (Prim. dr. Jos. Grudna odg. vIMK. 1907,39— 41.)
Ilesic Fran. Cesko-slovenska vzajemnost v minulih dobah.
Z S M. 1 — 33. — Kranjsko-slovenski prevod Parhamer-
jevega katekizma iz sredine 18. stoletja. IMK. 128 — ^135.
Pocetki stajersko-slovenske knjizevnosti v 18. stoletju.
CZN. 1—32.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 197
J u V a n c i c Friderik. Francosko gledisce v srednjem veku.
Slovan IV, 327—333.
Karasek Josef. Slavische Literaturgeschichte. Sammlung Go-
scheii 277 — 278. Erster Teil : Altere Literatur bis zur Wie-
dergeburt. — Zweiter Teil : Das neunzehnte Jahrhundert.
Leipzig 1906. m. 8 ". lO slovenskem slovstvu v drugem delu na
str. 49-53, 187—189. - Prim LZ. 760-761. dr. Jos. Teminsek. —
.Arch. f. Slav. Philol. XXIX. str. 140-142. Iv. G rafena u er.)
Kotnik Franc. ,,Nova brambovska pesem" iz 1. 1809. C Z N.
86—91.
Mole Vojeslav. Kratek pregled poljskega slovstva. Omladina III.
St. 11—12.
Pavlica Andrej. Poezija s Siona. Misli o hebrejski inetriki.
DS. 102—104, 173—174.
Pintar Luka. Dva glagoljasa iz reformacijske dobe. (Stepan
Konzul in Anton Dalmata.) Slovan IV. 234—238.
Pregled poljskih casopisov. DS. 714— 715, 780—781.
SI ebinger Janko. „Pisanice", prvi slovenski pesniski almanah.
Izvestje c. kr. II. drz. gimn. v Lj. 1906. str. 3—30, tudi v
ponatisu: v. 8". 30 str. (L Z. 567—569 L. Pintar. — D S. 502.)
Slovenska bibliografija za 1. 1905. Z S M. 173—229.
Stingl Fr. Najnovejsa bolgarska knjizevnost. D S. 574.
Strekelj K. Nekaj prispevkov k slovenski bibliografiji. C Z N.
78—86.
Terseglav Fr. Fogarzarov, ,,I1 Santo" in Dostojevskega ,,Bratje
Koramasov". K O. 133—152.
Zivljenjepisni in slovstveni podatki
a) za slovenske pisatelje in umetnike.
Askerc Anton. Petdesetletnica : LZ. 125. — Slovan IV, 92. —
Anton Askerc, poeta slowieriski. Sylweta jubileuszowa
(1856 — 1906). Napisal Tad. Stan. Grabowski. Krakow.
G. Gebethner i spolka. ,1906. m. 4". 39 str. s sliko Antona
Askerca. (Ponatis iz : ,,Swiata slowiariskiego".) L Z. 248.
t Bile Janez. D S. 506. (s sliko str. 508).
Cankar Ivan. Za narodov blagor. K premijeri na slovenskem
odru. Slov. st. 281. (Fr. Terseglav.) — Dramatik Ivan
198 Dr. .laiiko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Cankar. (Za premijero njegove drame „Za narodov blagor".)
SN. St. 283. (Fr. Kobal.)
Ciglar Janez. Natecaj za Visnjo goro 1. 1832. I M K. 119—120.
(Iv. Vrli ovnik.)
Cvetko Fr. Slovenske brambovske pesmi. 1809. ZSM. 230—235.
(P. pi. Radics.)
Cop Matija. V spomin Matija Copa^ (Prevod Presernove elegije
„Dem Andenken des Matthias Cop.) S N. st. 76. poslovenil
dr. K. Ozvald.
Drabosnjak Andrej (Sustar) in njegov ABC. Mir, st. 1, 4, 5,
13. (Janko Maierhofer.)
t Einspieler Lambert. Zivljenjepisna crtica. Kol. Moii. 1 — 8, —
DS. 186 (slika str. 180). - Mir st. 6.
t Gomilsak Jakob. L Z. 319. dr. Fr. Ilesic.
Gregorcic Simon. Zivljenjepis : Nas List st. 70 — 76. — L Z. 767.
DS. 782-783. — Omladina III, 129—130. Vojeslav
Mole. S N. St. 270 — 273. — Spomini na S. Gregorcica.
Ed. st. 358, 359. Fr. Krasovec — Slutnja smrti. Zadnje
Gregorcicevo pismo. Slov. st. 285. — O smrti S. G. (Pesem.)
SN. St. 276. A. Askerc. — Pri t S. G. Slov. st. 280.
Iv. Baloh. -- t S. Gregorcic. S N. 279. Jos. Stritar —
Manom S. Gregorcica. Slov. st. 276. Silvin Sardenko
(= AI. Merhar). — Slov. Gospodar, st. 49. — Dol. Novice,
st. 23. — V Kol. CM: Gregociceva labodnica. Jeremiji
preroku — domoljubu — str. 41 — 42. Iv. Vrhovnik.
t Herg Lavrencij, stolni prost. Slov. Gospodar, st. 44 — 47 (tudi
V ponatisu). Fr. Kovacic.
HIadnik Matevz. Stoletnica. L Z. 575. A. Beg.
Jankovic Andrej. (Slov. pisatelj 17. stoletja.) I M K. 48—50.
Iv. Vrhovnik.
Jarnik Urban. Srbski pisatelj Jovan Rajic in Urban Jarnik. ZSM.
162—172. Fr. Ilesic.
Kopitar Jernej. Petrovskij N. : Pervyje gody dejateljnosti
V. Kopitarja. Kazanj. 1906. v. 8". XXIII + 757 str. (PorocalA.
Askerc v Slovanu IV, 284-285.)
Krusic Ivan. D S. 445—447 s sliko.
Langus Matevz. (501etnica smrti.) Slovan IV, 319—320.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliogratija. 199
Lavric Karol in njegova doba. Spisal dr. France Oblak. V
Gorici. Tiskala in zalozila ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek.
1906. 8". 48 str. (Priloga Soci 1. nov. 1906.)
Linhart Anton. L Z. 48—52, 87—93. Makso Pirn at. — 150 let-
nica rojstnega dne prvega slov. dramatika — A. Linharta.
Slovan IV, 30—32. Fr. Govekar.
t Pin Alojzij. Zvoncek 43. Lad. Ogorek.
Podmilsak — Andrejckov Joze. Prenos kosti pisatelja. Slovan
IV, 254—255. (Fr. Podkrajsek.) — Reminiscenca po-
vodom prenosa njegovih smrtnih ostankov. S N. st. 105,
106. Fr. Podkrajsek. — Nekaj o Andrejckovem Jozetu.
Kol. CM. 36— 40. Podlimbarski.
Preseren Franc. Zigon Avgust: Tercinska arhitektonika v
Presernu. Z S M. 58—128. (D S. XX. 184-185. Fr. Brega^.) —
Zigon Avgust: Letnica 1833 v Presernovih Poezijah. Od-
lomek iz zgodovine nase umetnosti. C Z N. 113—213, tudi
V ponatisu. i Slovan V, 90.; L. P i n t a r : Satura. (Schillerjeva
balada „Ritter Toggenburg" in Preseren. L Z. 174 — 177. —
Razlaga Presernovega epigrama na Murka, izdajatelja Volk-
merovih basni. L Z. 302 —306. — Razlaga epigramov na
Repica, Copa - dihurja in Slotnseka. L Z. 618 — 624.) —
Drobnosti o Presernu : Divnjek. Kol. C M. 27 — 30. Fran
Levee. — Tisti, ki so poznali Preserna, izmirajo. Kol.
CM. 31—32. I. Vrhovnik.
Pustavrh Francisek (slovenski slikar). D S. 252. L. P.
Sedej Francisek, novi nadskof goriski, metropolit ilirski. D S.
185 — 186. — Dr. Fr. Sedeju . . . o posvecenju in ume-
scenju dne 25. susca 1906. leta. (Pesem.) Kol. CM. 47—49.
5. Gregorcic.
Stritar Josip. Analiza njegovega zivljenja in delovanja. Spisal
dr. Josip Tominsek. L Z. st. 6 - 12. (tudi v ponatisu:
Samozalozba. Prodaja L. Schwentner. V Lj. 1906. v. 8".
52 str.). .Prim. NZ. V, 72-80. dr. Iv. Prijatelj. - D S. XX, 328.
dr. E. Lampe.) — J. Stritar. Slovstvena studija. Spisal Vlad.
Levstik. Slovan IV, 217. — Sedemdesetletnica : Nagovor
ob701etnici. D Prij. 54—56. dr. Iv. Prij atelj. — D S. 123,
383 (slika str. 116). dr. E. Lampe. — Slovan IV, 217. —
SN. St. 53. — LZ. 382. — Stritarju ob 701etnici dne
6. marca 1906. LZ. 193—196. Zlozil A. Funtek. — Prim.
Stritar: Hvala ! L Z. 341. in Jvako je biio«. L Z. 385-386.)
Svetec Luka, voditelj slovenskega naroda. Kol. CM. 51 — 61
(slika na str. 50). Iv. Vrhovnik. ^K 801etnici g. notarja
200 Dr. Janko Slebinger: Sluvcnska bibliografija.
L. Svetca. L Z. 449—450. Zl'ozil R. M a i s t e r. — Ed. st. 276.
(Pesem, zlozila Manica.)
Trdina Janez. Avtobiografska pisma. Prijavlja dr. Fr. Derganc.
LZ. St. 1—8. — Trdina na Reki. S N. st. 15—19. J. Stare.
Trinko Ivan. D S. 384 s sliko.
Vavru Ivan. Z S M. 34— 45. L. Pintar.
Vega Juri, baron, slovenski junak in ucenjak. Zivljenjepis. Ob
stopetdesetletnici njegovega rojstva spisal profesor Makso
Pirnat v Idriji. Ponatis iz Koledarja druzbe sv. Mohorja.
Izdala in zaloziki druzba sv. Moliorja v Celovcu. 1906.
m. 8". 51 str. Cena 30 v. — Vegov spomenik v Moravcah.
DS. 571, slika na str. 640. — Vegov spomenik na nebu.
LZ. 127—128. Ivan Tomec.
Vilhar MIroslav. Spomenica Miroslavu Vilharju. Izdal in zalozil
„Odbor za Vilharjev spomenik." Natisnila „Narod. tiskarna".
1906. m. 8". XXXVIII. + 30 str. Vsebina : A). Miroslav
Vilhar. Spisal dr. Jos. Tominsek. — B). Venec izbranih
Vilharjevih pesmij. Izbral-in uredil A. Askerc. str. 1—30.
Odkritje Vilharjevega spomenika v Postojni. LZ. 574—575.
DS. 571. — Slovan IV, 288. — Pred Vilharjevim spo-
menikom. (Pesmi.) Notranjec, st. 32. Pavel Groselj in
Fran Zgur. — Nekaj spominov iz Vilharjevega zivljenja
na Kalcu, Notranjec, st. 32. (Pivcan Gorenji.) — Lovcevi
spomini na Miroslava. Notranjec, st. 33. (Pivcan Dolnji.)
Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. Kol. CM. 33 — 35.
Iv. Vrh 0 vnik.
Vodnik Valentin. D Prij. 140—142. Iv. Lah.
Vosnjak Josip. Spomini II. del. gl. IV. Politika.
b) Neslovenski pisatelji.
Cvijic Jovan. Slovan IV, 221-222 s sliko. Dr. Niko Zu panic.
Gjalski Ksaver Sandor. Literaren portrait. Scstavil C. M. Logar. Slovan
IV, 274-278.
t Kozarac Josip. DS 572-573. — L z. 638.
Rilski Neofit. DS. 318-319. Fr. Stingl.
Selak Fran. LZ. 448.
t Tomic Josip Evgen. DS. 507. — Slovan IV, 285.
Dr. Janku Slebinger: Slovenska bibliografija. 201
Torbar Josip. Slovan I\', 195-200. Jos. Stare,
t Zima Lllka. CZX. 91. Fr. Kovacic.
t Bart OS Frantisek. DS. 635— 636.
Cech Svatopluk. Sestdesetletnica rojstva: Ed. st. 55. Fr. Krasovec. —
Pop. 124-i25. Drag. Pfibil. — Slovan I\s 157.
G 0 1 1 Jaroslav. D S. 635. (60 letnica).
H a V 1 i c e k • Borovsky Karel. D S. 574. Fr.Stingl. —Slovan IV, 286.
Fr. Govekar.
t Lego Jan. LZ. 638. — Slovan IV, 351, slika na str. 352. — Ilustrovani
narodni koledar XVIII, 71 — 73. dr. Ant. Dolar.
Heydllk Adolf. K701etnici ceskega pesnika D S. 24— 30. Fr.Stingl.
Q U i S Ladislav. Sestdesetletnica. D S. 253.
Sladek Jos. V. (60 letnica. DS. 188-189.
Star Ljudevit. D S. 253.
Tyl Jos. Kajetan. D S. 636.
Bartus Marija. D S. 191.
t K a 1 i n a Ant. D S. 510.
Orzeszkova Eliza, (stiridesetletnica knjiz. delavnostii. D S. 636— 637.
Fr. S tin gl.
t Pilat Roman. D S. 510.
t Rembowski Aleksander. D S. 720. Fr. Stingl.
Gribojedov Aleksander Sergjejevic. D S. 240—242, 290—293.
L. Le n a rd.
Jasinski [Belinskij] petindvajsetletnica pisateljevanja). D S. 575— 576.
Fr. Stingl.
Kondakov Nikodim Pavlovic. D S. 638. Fr. Stingl.
Y Lejkin Nikolaj Aleksandrovic. D S. 319.
Pypin Aleks. Nikolajevic. LZ. st. l— 4 dr. Ivan Prijatclj.
t Skalkovskij Konstantin ApoUonovic. D S. 638.
202 Dr. Janko Slebingcr: Slovcnska bibliograiija.
S o k 0 1 o V Matvej Ivanovic. D S. 638.
Tolstoj Lev Nikolajevic. Tolstoj in rcligija. KO. 178— 187.
Hah n-Hahn Ida, grofica. D S. 343-348. dr. 1. D.
t Ibsen Henrik. D S. 883. - Slovan IV. 222 -223. — L Z. 383.
JaCObsen Jens Peter. LZ. 658-664, 713-721. Vladimir Lcvstik.
(Prim.lv. Podlcsnik: Kako so nekateri pisatelji izvirni. Slov. st. 27L
in Vlad. Lcwstika „Odprto pisino". S. N. st. 270.)
Cervantes Miguel de. Don Qul.xotc (vsebinai. D S. 378 -379.
Burke Tom. P. (1830 — 1883). Znacajna slika iz zgodovine cerkvene
zgovornosti. Sestavil dr. Fr. Perne. Jahresboricht des k. k. Franz Joseph-
Staatsgymnasiums in Krainburg 1906. (tudi separaten odtisk.).
Sharp William (Fiona Macleod). D S. 320. Fr. Sting l.
Spencer Herbert, filozof razvoja, napredka in svobode. Z S M. 46—54.
dr. Iv. Z m a v c.
X. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje.
Abditus. Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku.
NZ. St. 3—9.
Andrejka Jernej pi. Crtice izza okupacije Bosne. Slovan IV,
St. 2—4.
Bucar Josip. Francozje v Kranju. (Predavanje.) Gorenjec,
St. 11 — 15.
Fekonja Andrej. Prve sole pri Hrvatih od XIII. — XIX. veka.
ZSM. 150—161.
G ruden Josip. Suzana Gornjegrajska. (Epizoda iz reformacijske
dobe.) IMK. 121—128.
Ilesic Fran. Baroni Brigidi. IMK. 37 — 44. — Novomeski
prost Fran Nikola Persic (1790—1794). Slika iz jozefinske
dobe Ijubljanskega nadskofa Mihaela bar. Brigida. I M K.
71 — 112. (tudi V ponatisu : Natisnila J. Blasnikova tiskarna
vLj. 1906. 8«. 42 str.).
Kavcic Fridolin. Dva imenitna Slovenca na dunajski univerzi.
(Preprost in Perlah.) Dom. st. 51, 54, 57.
Knjiznica. Zgodovinska — . Gl. II. Zborniki.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 203
Kristof Kolumb. Dom. st. 74. (listek). — Ob cetrti stoletnici
Kolumbove smrti. Kol. Moh. 54—57.
Kos Franc. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
Zbral dr. , c. kr. profesor. Druga knjiga. (1. 801 — 1102).
Zalozila in izdala ,,Leono\^a druzba" v Ljubljani. Tiskala
„Katol. tisk.". V Lj. 1906. m. 4 ". LXXXIV. + 514 + (2) str.
Cena 10 K.
Murko Mat. Slovensko starinoslovje. (Porocilo o LuborNiederle-
jevi knjigi: Slovanske starozitiiosti I. 2.) CZN. 214-224.
Pintar Luka. Crtica o nasih kaznilnicah (po Massburgu).
I M K. 44—48.
Podlogar Leopold Kronika mesta Crnomlja in njega zupe.
(Zgodovina zup Ijubljanske skofije XIII. zvezek.) Ponatis iz
,,Danice" 1905. Zaiagatelj Tonio Zupan. Natisnil Dragotin
Hribar. V Lj. 1906. 8". 85 str. Cena 1 K 40 v. (I M K 1907,
113-114. V. Steska.)
Podlogar Leopold. Bozja pot pri Sv. Francisku nad Pianino
V Beli Krajini. I M K. 135 — 139.
Steska Viktor. Ilirska Koroska v Ijubljan. skofiji. IM K. 53 — 70.
Smid Walter. Ljubljanska Via Appia. Slovan IV, 123-124.
Vosnjak Bogumil. Latinsko pleme in Jugoslovani. LZ.562 — 566.
Vrhovnik Ivan. Iz dnevnika Blaza Blaznika. I M K. 146 — 166
(nadalj. v 1. 1907). — Dvestoletnica kapucinskega saino-
stana v Skofji Loki. I M K. 117—119.
Zunkovic Martin Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven
besiedelt? Beitrag zur Kliirung eines Gescliichts- und Ge-
lehrtenirrtums. Von , k. u. k. Hauptmann in Teschen,
Ost. Schlesien. Zweite, wesentlich vermehrte Ausgabe. Druck
und Verlag von Heinrich Slovak in Kremsier. 1906. v. 8*^.
212 str. (Dom. St. 138. Glonar. — Odg. dr. H. Turn a v Dom. 1907,
St. 89, 90, 92. — Narodni Listy, 23. sept. 1906. — Slovan V. 38-42 :
prevod dveh ceskih porocil, priobcil Fr. Govekar; Slovan V, 91. —
Politik, Prag, 15, 17, 23. Janner 1907 ^ Nr. 15, 17, 23. - C Z N. 1907,
180-185. J. A. Glonar.)
Angel etto Josip. D Slovanih v Istri. Omladina III, 4—7.
Arnejc Janez. Koroske pravljice in povesti. Mir, st. 2, 4.
Beg Ante. Na slovanskem jugu. Potopisni vtiski s statisticnimi
podatki. Slovan IV, 340—344, 355-358.
204 Dr. Janko Slcbinger: Slovenska bibliografija.
Bucar Julij. Iz Novega mesta v Serajevo na kolesu, P V.
St. 7—12.
Ccrny Adolf. U italskych Slovanu. Zvlastni otisk z „Kvetu,"
1906, ses. V. a VI. V Praze. Nakladem vlastnim. 1906. v. 8".
31 Str. (DS. XX, 42. - LZ. 758.)
Cibej Edmund. Trnovska planota in troje najlepsih razgledisc
V Trnovskem gozdu. P V. 109—111, 127—132.
Gora Oljka ob Savinji. Zgodovinska crtica po Oroznu. Dorn.
St. 91.
Holz Vatroslav. V domovini lepih umetnosti. Potopisni vtiski
in utrinki. Slovan IV, st. 6 — 12.
Klodi6 Maks, vitez Sabladoski. Nova zeleznica s Koroskega
skozi Karavanke, Bohinjske gore in cez Kras v Trst. Kratek
opis zeleznice v tehnicnem oziru. S slikami in zemlje-
vidom. Zalozilo in izdalo ,,Slov. planinsko drustvo". Tisk
J. Blasnika nasi. V Lj. (1906). 8". 30 str. Cena 60 v. (LZ. 567.
dr. J. C. Obi a k. I
Knaflic Josip. Zapiski slovenskega kolesarja. S N. st. 231 -233,
253, 254, 288—291.
Kocbek Franc. Izlet v Savinske planine. Ilustr. nar. kol. XVIII,
88—97.
Kopalisce Rogatec-Slatina in njena okolica. Dom. st. 92 — 95.
Koritasi ali Rami. Narodopisna crtica. Dom. st. 11 .
Kotnik Franc. Donesek k zgodovini praznoverja med koro-
skimi Slovenci. C Z N. 65 — 11 .
Kovac Veselko, o. Na valovih Rumene reke. D S. st. 3, 4, 5.
Pismo s Kitajskega. Slov. st. 43, 140.
Kovacic Francisek. ,,Muze" in ,,muzanje". Donesek k zgo-
dovini domace obrti in narodne nose. C Z N. 33 — 40.
Krasovec Franc. Utisi iz Italije. Ed. st. 179 — 207 (s presledki).
V izarskih Atenali. Ed. st. 84—94.
Kuff ner Jos. Iz nasih slovanskih racunov. Slovan IV, 301 — 306.
Lavtizar Josip. Kranjska Sibirija. Krajepisna in narodopisna
slika. P V. St. 7 — 9. — Onstran baltiskega morja. Popotni
zapiski. D S. st. 1 — 1 1.
Dr. Janko Slebinger : Slovenska bibliografija. 205
Lavtizar Josip. Pri severnih Slovanih. Potopisne crtice s slikami.
Spisal , zupnik. Izdala in zalozila Druzba sv. Mohorja
V CelovcLi. 1906. v. 8". 192 str. (DS. 709-7io.
Lenard Leopold. Med moravskimi Slovaki. Potopisni spomini.
Slov. St. 87, 88.
Lupsa Ferdo. Siamsko pismo. Dom. st. 62.
Mlakar Janko. Kako je Trebusnik hodil na Triglav. Kol. Moh.
stran 31 — 41.
Murko M. Zur Geschichte des volkstumlichen Hauses bei den
Siidslaven. Separatabdruck aus Bd. XXXV. und XXXVI. der
Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien.
Mit 9 Abbildungen im Texte. Im Selbstverlage der Anthro-
pologischen Gesellschaft. Wien. 1906. 4". 307—330, 11—40,
91 — 129 + 4 str. Kotnik Fran: O slovenski kmetski hisi. D S.
754-758. — CZN. 1907, 178- 180. dr. .Avg. Stegensck .
Nacela.Osnovna — za publikacijo ,,Avstrijske Narodne Pesmi",
ki jo namerja izdati c. kr. ministrstvo za bogocastje in
nauk. Natisnila Zadruzna tiskarnica. 1906. m. 8". 8 str.
Navodilo in vprasanja za zbiranje in zapisovanje narodnih
pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in seg, ki se
nanasajo na to. Izdal po c. kr. ministrstvu za bogocastje
in nauk postavdjeni slovenski delovni odbor za pubhkacijo
„Avstrijske Narodne Pesmi". Natisnila Zadruzna tiskarna.
VLj. 1906. 8 0. 36 str.
Oblak Jos. C. Izprehodi po koroski Sloveniji. S N. st. 225—228,
292, 293.
Pola. Povprasevalna — o narodnih pesmih, narodni godbi in
narodnih plesih. Zadruzna tiskarnica. VLj. 1906. 2". 4 str.
Podgorjanski J. K. Judje na Kranjskem. Z S M. 129—149.
P u s e n j a k Vlado. V Nemciji. Potopisne in narodno-gospodarske
crtice. Dom. st. 106—113, 117—120.
Rihtersic Al. Planina Konjscica v Bohinju (1444 ni) P V.
116—117.
Seznamek markiranih potov v podrocju „Slov, plan, drustva".
V Lj. 1906. 8". 96 str. Cena 1 K. ^LZ. 571-572.)
Slovenci na Ogrskem. Dom. st. 60.
Slovenci v Trstu. Kol. Moh. 59— 61.
206 Dr. Janko Slcbinger: Slovenska bibliografija.
Saselj Ivan. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada.
I. V Adlesicih nabral , zupnik. Zalozilo ,,Kat. tisk.
drustvo" V Lj. Tisk I. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1906. 8".
VII -i- 329 -h (2) Str. (D S. 243. dr. E. Lampe. - CZN. 99—105.
dr K Strekelj. - I M K- 112-113. V. Steska. — L Z. 315. -
Slovan IV, 190. Fr. Govekar. — K O. X. 220.)
Sercl Vinko. Iz zivljenja starih Indov. Slovan IV. st. 1 — 5.
Smid Walter. Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi.
Slovan IV, 168—173 (tudi v ponatisu : 4". 8 strani). —
(IMK. 114. V. Steska.)
Strekelj Karel. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. — — .
Izdala in zalozila Slovenska Matica. Natisnila Zadruzna
tiskarnica. V Lj. 1906. v. 8 ". 10. snopic (III. zvezka pola
28— J41 =str. 433—646 -+- 1 1.)
Svigelj Anton. Suhi plaz. (Skrlatica 2643 m). P V. 89— 92.
Mrzla gora v Savinskih planinah (2208/7z). PV. 161 — 164.
Cez Triglav na Bolski Grintavec, Kamin in Montaz.
PV. 177—181, 193—199.
Trunk Josip. Pisma iz Jutrovega. Mir, st. 12, 13, 16, 24, 30,
32, 37, 39, 41, 42, 51, 52.
Vosnja< Bogumil. Na razsvitu. Ruske studije. Zalozil Lavoslav
Schwentner, Natisnila Narodna tiskarna. V Lj. 1906. v. 8".
V + 396 str. Cena bros. 4 K, vez. 5 K 50 vin. (Slovan IV,
59-61 A. Ask ere. - L Z. 312—315. dr. Iv. P r i j a t e 1 j. — S N.
1905. St. 291, 292. — N Z. IV, 63-64. A. P. - Dom. XV. st. 100.)
— Prim. Vosnjak Bogumil: Na razsvitu. Epilog. S N. 1905,
St. 281.
Wester Josip. Slovenske koncnice in folklora. Slovan IV.
22—25. (Prim. L. Pin tar v L Z. 59-60.)
Zupan Ivan. Izprehodi po New Yorku. Kol. Moh. str. 43 — 53.
Nova zeleznica na Slovenskem. Kol. Moh. 9 — 12.
Nova zeleznica na Koroskem. Gorenjec st. 42 — 45.
XI. Prirodoznanstvo. Matematika. Tehnika.
Hauptmann Franc. Racunica za mescanske sole. I. del. Gl. VII.
Solske knjige.
Kaker Ivan. Med nebeskimi svetovi. Naravoslovne crtice. Glas
Svobode, st. 30—43, 45—52.
Dr. Janko Slobingcr: Slovenska bibliografija. 207
Klodic Maks, vitez Sabladoski. Goram in hribom skozi zivot.
PV. XII, St. 1—4. (nadalj. iz 1. 1905).
Nardin Julij. Nekaj fizikalnih poskusov. Peto izvestje idrijske
realke, str. 5—17.
Paulin Alfons. Die Fame Krains. Jahresbericht des k. k.
I. Staatsgymn. zu Laibach 1906, str. 3 — 44.
Poljanec Leopold. (Predavanja priobcena v ,,Nasem domu":)
Potresi st. 3, 4. — O pljucih in dihanju. st. 5, 6. — Zvezdni
utrinki. st. 7, 8. — O fosforju in njegovi uporabi. st. 10, 11.
Racunar. Novi hitri — . Prakticna knjizica, ki ima vse, kar je
V kupilu in prodaji potrebno, ze zanesljivo izracunjeno.
V. Pozgaj, zalozna knjigoveznica v Kranju. Natisnil Iv. Pr.
Lampret v Kranju. 1906. 8". 240 str. Cena vez. knjigi 1*20 K.
Ra6unica. Kubicna. — ■ Kubikations-Biichlein. II. natisek. Zaiozil
Anton Turk, knjigar. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906.
8". 47 str. Cena 1 K.
Robida Ivan. Naravoslovne crtice. S N. st. 36, 37, 71, 72,
82—85.
Sbrizaj Ivan. Kraski svet in kraske vode. (Predaval v Cerknici).
Notranjec, st. 6 — 13.
Seidl Ferdinand. Zgradba in geoloska zgodovina Savinskih
in kamniskih planin. P V. 69 — 73; 85 — 89. — Sledovi
ledniske dobe pri Tolminu. P V. 164—169.
Susnik Ivan. Kaj pravi veda o koncu sveta? K O. 81 — 94. —
O paleontologiji in mamutu. (Predaval v slov. krscanski
socialni zvezi). Slov. st. 49, 50.
Svigelj Anton. Okna v planinah. (Prispevek k morfologiji
Julijskih planin). P V. 75—78.
Tehnik. Slovenski — . Gl. I. Casopisi.
Turk Jakob. Nas vsakdanji kruh. Slovan st. 2 — 6.
Z a r n i k Boris. O umetnem proizvajanju beljakovin. S N.
St. 11 — 12.
XII. Trgovstvo. Obrt.
Podkrajsek Henrik. Obrtno racunstvo. Racunske naloge za
obrtne sole. Gl. VII. Solske knjige.
Podlesnik I. Nekaj crtic o knjigovodstvu. KO. 289— 294.
208 Dr. .lanko Slebinger: Slovcnska bibliografija.
Premrou Svetoslav. Dvojno knjigovodstvo in njegove oblike.
DS. St. 9—11.
Skerbinec Silvester. Promet, trgovina in obrt v Iliriji.
Trgovsko-zgodovinska crtica. D S. 466 — 469.
Ustanovilo. Organizacijsko — zavoda za pospesevanje obrta
na Kranjskem. Tisek J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906.
8^ 4 str.
Zapisniki rednili javnih sej trgovske in obrtniske zbornice za
Kranjsko. (I — IV.) Samozalozba. Tisek J. Blasnikovih nasi.
V Lj. 1906. m. 8". 5 snopicev : 166 str.
Clanki v politicnih in strokoviiih listih.
XIII. Kmetijstvo. Knjige za Ijudstvo. Koledarji.
Gnojenje in obdelavanje travnikov in deteljisc. Izdalo drustva
tvornic za Tomasov fosfat v Berolinu. Tiskala Klein-
mayr & Bamberg v Lj. 1906. 8". 12 str.
Jansa Antona, ranjkega velevescega cebelarja in c. kr. ucitelja
cebelarstva na Dunaju, popolni nauk o cebelarstvu. Po
Joz. Miinzenbergovi izdaji prestavU za slovenske cebelarje
Francisek Rojina, naducitelj v Smartnem pri Kranju. S
45 podobami. Izdalo slovensko osrednje cebelarsko drustvo
V Lj. Zalozil I. N. Babnik. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj.
1906. 8j". 140 str.
Jansa Anton. Razprava o rojenju cebel. Poslovenil Avgust
Bukovic, tajnik osrednjega cebelarskega drustva. Izdalo
Slovensko cebelarsko drustvo v Lj. Zalozil I. N. Babnik.
Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 80 str.
Navodila gospodarska. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska druzba
kranjska v Lj. Ponatis iz Kmetovalca, st. 4 — 9. Tisek
J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". Cena 10 v.
Pevc Anton. Zivinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadruznikom
slovenskih mlekarn. Samozalozba. Tisek Drag. Hribarja v
Lj. 1906. 8". 30 str. (D S. 565.j
Rohrman Viljem. Kmetijsko gospodarstvo. Za kmetijske sole
in prakticne gospodarje. Spisal — — , pristav kranjske
kmetijske sole na Grmu. Druga, na novo predelana izdaja.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. v. 8". 109 str. Cena
IK 60 V. (Pop. 316.)
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 209
Vencek cestitk za godove, novo leto in druge prilike v vezani
besedi, nanienjenih mladini z nekaterimi spominskimi ki-
ticami in nagrobnimi napisi. Peti prenovljeni natis. Zalozil
J. Giontini. Tiskala Katoliska tisk. v Lj. 1906. 8 ". 84 + (2) str.
Vsevedez. Mali — . Zbirka zanimivih in kratkocasnih spretnosti.
Nabral Silvester K(osutnik). Zalozil in prodaja Anton
Turk, knjigar. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 8".
128 str. Cena 60 v.
Zllndra. Tomasova — kaj je in kako se rabi. Izdalo drustvo
tvornic za Tomasov fosfat v Berolinu. Tisek J. Blasnika
naslednikov v Lj. 1906. 8". 24 str.
(Clanke so prinasali strokovni in politicni listi).
Koledar Druzbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno
leto 1907. (Vestnik XXI.) Izdalo in zalozilo vodstvo. Tisk
„Narodne tiskarne". V Lj. 1906. 8". 159 str. + Oglasi.
Cena 1 K 20 v.
Koledar Druzbe sv. Mohorja za leto 1907. Izdala in zalozila
„Druzba sv. Mohorja" vCelovcu. Natisnila druzbena tiskarna.
VCelovcu (1906). 4^ 144 + 80 str.
(Koledar). Kreditna banka Ijubljanska v Lj., podruznici v
Spljetu in Celovcu. Tisek J. Blasnika nasledniki v Lj. 1906.
m. 8". 28 str.
Ilustrovani narodni koledar. 1907. Uredil prof. dr. Ant. Dolar.
Leto XVIII. Last, zalozba in tisk Zvezne tiskarne. Celje
(1906). 8". 170 str. + Oglasi. Cena bros. 1 K, vez. 1-50 K.
Slovenski sokolski koledar za leto 1907. Uredil Miroslav
Ambrozic, vaditelj ,,Sokola" v Lj. Izdal in zalozil vadi-
teljski zbor „Sokola" v Kranju. Tisk J. Blasnika naslednikov
V Lj. 1906. 8". Let. II. (Slovan V, 29.)
Slovenski trgovsko-obrtni zepni koledar za 1. 1907. Priredil
in izdal Fr. Zelenik, trgovski knjigovodja v Lj. Natisnil
Iv. Pr. Lampret v Kranju. Samozalozba. 1906. 16". 99 str.
Druzinska pratika za navadno 1. 1907. Samozalozba. Tiskala
Katol. tiskarna. 1906. 16 ^ Let. VII.
(Vrh tega so izdale vse vecje tvrdke in kavarne ob novem letu za
svoje odjcmalce in obiskovalce stenske ozir. zepne koledarcke.)
14
210 Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija.
XIV. Leposlovje.
Alesovec Jakob. Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriski dolini.
Ljudska pravljica iz preteklih casov. Peti natis. V zalozbi
in na prodaj pri J. Giontiniju v Lj. Natisnila Zadruzna
tiskarna. V Lj. 1906. 8". 76 str.
A§kerc A. Muceniki. Slike iz nase protireformacije. Napisal
. ZaiozilL. Schwentiier. (Natisnil A. Slatnar v Kamniku.)
•V Lj. 1906. Vn. + 168 str. Cena bros. 3 K, eleg. vez. 4 K
50 V. (LZ. 116 -118. dr. Jos. Tom in sek. — Slovan IV, 57 ; 349-350,
382. Fr. Kobal. - NZ. 47—48, 62. — Pop. 24. - K O. X, 215—217.
— D S. 55—56.)
Cankar Ivan. Nina. Zalozil L. Schwentner. (Natisnil A. Slatnar
V Kamniku). V Lj. 1906. m. 8". 146 str. Cena bros. 3 K,
eleg. vez. 4-50 K. (LZ.694-697.dr.lv. Merhar.-S N.St. 197-199.
Fr. Kobal. — Nas List, st. 42. dr. Iv. Rob Ida. - D S. 501. dr. E.
Lampe. - Omladina III, 123-125.1
Jadranskl A Zlata bajka. Izvirni igrokaz s petjem v 5 dejanjih
po neki narodni pripovedki. Skladba, petje in godba od
Hr. O. Vogrica. Tiskarna „Edinost". Trst 1906. 8". 95 str.
Cena 2 K. (Ed. st. 221. Jos. Mandic.)
Jelenc V. F. (Zavoric-Feodorov). Nihilist. Zalozil in prodaja
J. Giontini. Tiskala Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 8 ". 80 str.
Kapitan Zar ali Klec v Tihem morju. Povest za mladino. S sli-
kami v barvotisku. Zalozil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar
V Kamniku. V Lj. 1906. 8". 68 str. Cena 1-20 K.
Kersnik Janko. Testament. Gl. Rozman Janko.
Medved Anton. Poezije. Zaloga „Katoliske bukvarne" v Lj. Tisk
„Katol. tisk. drustva v Postojni." (1906). 8". 262 str. Cena
bros. 3-80 K, eleg. vez. 5 K. (LZ. 182-184. E. Gangl. - Slovan
IV, 217—219. dr. Jos. Tominsek. — S N. st. 14. — D S. 51—53. dr. E.
Lampe. — K O. 107 — 111. dr. Ales Usenicnik.)
(Merhar Alojzij) (Silvin Sardenko.) Roma. Poezije. Zalozila
Katol. bukvarna. — Tiskala Katol. tiskarna. V Lj. 1906. 8^
116 str. + 2 1. (Slovan IV, 350. dr. Fr. Ilesic. — D S. 439-440.
dr E. Lampe. — Slov. §t. 145. F. Terseglav.)
Mesko Ksaver. Mir bozji. Tiskala in zalozila Ign. pi. Klein-
mayr & Fed. Bamberg. V Lj. 1906. 8". 188 str. C. bros. 2 K.
(LZ. 1907, 58-60. dr. Jos. Tominsek. — Slovan V, 221—222. Ad.
Robida. - S N. st. 262. — D S. 710-711. - D S. 780. dr. E. Lampe.
Mir, st. 45. Fr. Neubaner.)
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 2il
Na divjem zapadu. Tri povesti iz zivljenja Indijancev za mladino.
Z ilustracijami v barvotisku. Zalozil L. Schwentner. Natisnil
A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. 8". 80 str. C. 120 K.
Osveta. Ciganova — . Povest. Poslovnil Silvester. Zalozil Anton
Turk V Lj. 1906. 8". 62 str.
Plemic Ferdo. (Ferd. pi. Kleinmayr). Tilho in drugi. Zbirka
humoresk in satir. Zalozil L. Schwentner v Lj. Natisnil
A. Slatnar v Kamniku. 1906. 8". 156 str. Cena bros. 2 K,
eieg. vez. 3 K. (Slovan V. 220-221. Vladimir Levstik.,
Poljanec Ljudmila Poezije. Zalozil Lav. Schwentner. Natisnil
A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. m. 8^ V+ 120 str.
Cena bros. 2 K, eleg. vez. 3 K. (LZ. 505— 507. dr. Jos. Tomin-
sek. — Slovan 253. Vlad. Levstik - Nas List, st. 25. dr. Iv. R obi da.
DS. 441-442. dr. E. Lampe.)
Rozman Janko. Testament. Narodna igra s petjem v stirih
dejanjih. Po romanu Janka Krsnika spisal -. Pevske
tocke priredil Emil Adaniic. Zalozil Lavoslav Schwentner.
Natisnil Iv. Prim. Lampret v Kranju. V Lj. 1906. 8".
91 Strani. (LZ. 508-509. dr. V. Koriin. - Slovan 111. 189—190.
dr. .Jos. Tominsck. — Nas List, st. 12. F. L. Tuma. — Gorenjcc, st. 7.)
Splllmann Jos. S. J. Lucij Flav. Zgodovinski roman izza zadnjih
dnij Jeruzalema. Slovenski prevod izdala in tiskala Nova
Domovina, John I. Grdina, 6119 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, Ohio. (Ponatis iz ,,Nove Domovine".) 1906. 8".
360 str.
Spillmannove povesti. I. zvezek. Ljubite svoje sovraznike !
Povest iz maorskih vojsk v Novi Zelandiji. S stirimi po-
dobami. Drugi natis. Zalozila „Katol. bukvarna" v Lj.
Tisk „Kat. tisk. drustva", prej R. Seber v Postojni 1906.
m. 8°. 72 str. Cena 40 v. VII. zvezek, Sultanovi suznji.
Carigrajska povest iz 17. stoletja. Prevel D. Z. Zalozila „Ka-
toliska bukvarna" v Lj. . . . 1906. m. 8". 100 str. Cena 60 v.
Smid Kristof. Cvetina Borograjska. Poslovenil H. M a j a r.
II. natis. Ilustrovana izdaja. Zalozil A. Turk. V Lj. 1906.
8«. 116 str. Cena 80 v.
. Spisi Kristofa Smida. Poslovenjeni mladini v zabavo in
pouk. Tiskal in zalozil J. Krajec nasi. V Novem mestu.
1906. 8". II. zvezek: Jozatat, kraljevic v Indiji. Povest iz
prvih casov krscanstva. Poslovenil P. Florentin Hrovat.
3. popravljeni natis. 128 str. bros. 60 v, trdo vez. 80 v.
IV. zvezek: Kanarcek, Kresnica. Kapelica v gozdu. Po-
14*
212 Dr. Janko Slebinger: Slovcnska bibliografija.
slovenil P. Hugolin Sattner. Drugi popravljeni natis.
51 str. Bros. 40 v, trdo vez. 60 v. —V. zvezek: Slavcek.
Nema deklica. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Drugi ne-
spremenjeni natis. 80 str. Cena mehko vez. 40 v, trdo vez.
60 V. — XI. zvezek: Najboljsa dedscina. Poucna povest
starisem in mladini. Leseni kriz. Poslovenil P. Florentin
Hrovat. Drugi popravljeni natis. 80 str. Mehko vezan
40 v, trdo vez. 60 v.
Stritar Jozef. Lesniki. Knjiga za odrastlo mladino. Izdala in
*zalozila Druzba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 8'*. 524 str.
(Slovan V, 126)
Senoa Avgust. Zlatarjevo zlato. Historicna povest iz XVI. sto-
letja. Po petem hrvatskem natisu poslovenil Silvester
Kosutnik. Zalozil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil
A. Klein & Komp. V Lj. 1905. 8". 356 strani. Cena bros.
1 K 80 v.
Sorii Ivo. Pot za razpotjem. Roman. Natisnila in zalozila
Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Lj. 1906. 8". 172 str.
Cena eleg. vez. 3 K. (LZ. 1907, 184-187. dr. Jos. Tominsck.
Slovan V, 253—254. AdoH R o b i d a. — D S. XX, 87 ; 426, dr. E. L a rn p e.)
Trdlna Janez. Zbrani spisi. III. .Bajke in povesti o Gorjancih II.
Zalozil L. Schv/entner. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
V Lj. 1906. 8". 181 str. Cena bros. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 v.
(Slovan IV, 316-317. dr. Fr. Ilesic. — Gorenjec, st. 33-34. — D S.
XX, 41.)
Vedezevalka. Beneska — ali prokletstvo in blagoslov. Zalozil
A.Turk. V Lj. 1906. 8". 68 str.
Leposlovje v casopisih in zbornikih.
Andrejckov Joze. Gl. Podmilsak Jozef.
Askerc Anton, Egiptovske arabeske. Slovan 129— 131, 161 — 162,,
257 — 259, 353 — 354. — Egipcanka. (Iz ,Egiptovskih arabesk'.)
LZ. 534—543. — Amenhotep IV. (1392—4374 pr. Kr.) (Iz
„Egiptovskih arabesk".) L Z. 649—657. — Knez Volkun.
Zgodovinski prizor iz osmega stoletja. L Z. 129 — 141.
Baloh Ivan. Zadnji vecer. Slov. st. 115. (Ponatisnil „Glas Na-
roda" St. 146). — Sin. Slov. 134. (Ponatisnil „Glas Naroda"
st. 154). — Procesija. Slov. st. 146. — Bogatin. Slov.
St. 174. (Ponatisnil „Glas Naroda" st. 205).
Barle Janko. Na lovu. Amer. Slov. st. 15.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 213
Beks Jos. Pod belo suknjo. Mir st. 7, 8, 25—28.
Bistrican. Ko sem bil urednik. S. N. st. 20, 21, 23 — 25. —
Mlada kri. S N. st. 277-281.
Bolan O. Na Bled. (Izza sezone.) Slov. st. 249, 251, 256,
257, 261.
Bratina Janko. Kozorepova povest. ,,Glas Naroda", st. 226.
Mici. SN. St. 103. (Ponatis v „Glasu Naroda'^ st. 122.)
Po prvem izpitu. Dom. st. 70 — 71. (Ponatis v ,,Glasu
Naroda" st. 195.) — Prevec Ijubezni. S N. st. 177. (Ponatis
V „Glasu Naroda" st. 195.) — Zadnji dnevi filozofa Padeza.
Ed. St. 185, 186.
Bregar Fr. Medved in princesa. Slov. st. 131. iPonatis v „GlasLi
Naroda" st. 150 in v Anier. Slov. st. 32.)
Bucar Julij. Buci. Tragikomicna pasja zgodba. S N. st. 98 — 100.
(Ponatis v ,,Glasu Naroda" st. 115.)
C. Gospa Margareta. S N. st. 128, 129.
Cankar Ivan. Martin Kacur. Glej II. Zborniki. Knezova knjiznica.
Smrt in pogreb Jakoba Nesrece. Zabav. knj. Slov. Mat.
XVIII., 63—110. — Sponiladi. D S. 321—327. — Pav-
lickova krona. D S. 403—409. — Zdenko Petersilka. D S.
577—583. — Poet Peter. D S. 721 -726. — Poslednji dnevi
Stefana Poljanca. Literarna povest. L Z. st. 1 — 8. (Prim. LZ. 126.)
Na otoku. Slovan st. 1 — 7. — Ministrant Jokec. Slovan
st. 2 — 5. — Krpanova kobila. N Z. st. 5. (Govekarjev odg.
V Slovanu 223—224.) — Govekar in Govekarji. N Z. st. 7.
;Govekarjev odg. V Slovanu 286-287.) — Izjava N Z. st. 8.
(odg. Govekarjev V Slovanu 318-319.) — Domovina II. nar.
kol. 74 — 84. — Mrovec in njegova slava. II. nar. kol.
98—114. — Bozicne zgodbe. Nas List st. 76.
Celestlna S. Greh. Nas List st. 1. — Vstajenje. Nas List st. 15.
Ob ognju. DPrij. 133 — 136. — V jesenskem mraku.
DPrij. 246-249.
Cvetkov Samko V nedeljo na vasi. DPrij. 143—145. — Na
solncnih poljanah. DPrij. 281 — 285. - Prijatelja. Gorenjec.
St. 47—52.
Cesnik Ivo. Brzojavka. DPrij. 92 — 95. — Pred vecerom. DPrij.
227—229. — Smilujte se revckov! (Zrtica. Vrtec. 50—55,
66—71. — Povest o vijolici. Vrtec. 84— 86. — Povest o
strti moci. Vrtec. 146—148, 162 — 165. — Proti domu.
Crtica. Vrtec. 186-191.
214 Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija.
D. I. I. Njegov prijatelj. Nova Dom. 30, 31.
Dolenc Hinko. Crtice o burji. L Z. st. 1 — 5.
Fabijan Ana (Sonja). Frida. S N. st 16. (Ponatisnil „Glas Na-
roda" St. 40.) — Iz nasih vasi. S N. st. 22. (Ponatis v Novi
Domovini st. 46.) — Povest v pismih. S N. st. 26, 27.
(Ponatisnil „Glas Naroda" st. 74, 75.) — Resurrexit! S N.
St. 86. — Vaski diletantje. S N. st. 293. — S pogreba.
DPrij. 216-220.
Fatur Lea. Vilemer. Romantiska povest izza turskih bojev.
DS. St. 6— 12. — Na Hrvatsko. D Prij. 105— 11 1.
Feigel Damir. Pozni zobje. DPrij. 277 — 280.
Finzgar Fr S. Kakor Pelikan . . . D S. 1 — 6. — Pod svobodnim
solnceni. Povest davnih dedov. D S. st. 1—2. — In misli
moje se ustavijo . . . (Odmev z grobisc.) Slov. st. 250. —
Selskega zupnika sveti vecer. Slov. st. 294. (Priloga.) —
Bog je. Slika. Nas dom. st. 24.
Gangl Engelbert. Bolnica. Zvoncek 54—56. — Umetnica.
Zvoncek 78—80. — Gospodinja Ivanka. Zvoncek 255 — 256.
Golar Cvetko Tesar Ales. Zab. knj. Slov. Mat. XVllI. 1 1 1—138.
Povest 0 zaljubljeni deklici. L Z. st. 10^ — 12. — Jesenske
roze. D S. 748—753. — Velikonocna roza. S N. st. 86. —
Na promenadi. S N. st. 119. — Mihaela. S N. st. 136.
(Ponatisnil „Glas Naroda" st. 162.)
Golob Pavel. Krona. Zvoncek. 98, 99.
Hacin Janko. Pohod. DPrij. 49— 53.
Hocevarjeva M. Silva. Nova Dom. 38, 39. (Ponatis iz S N.
1905. St. 232, 233.)
Hrastnican F. G. Drsalke. Zvoncek. 7-8. — Sprava. Zvoncek..
100 — 104. - „Hudi moz". Zvoncek. 222-224.
Iskra Davorin. Trije poljubi. S N. st. 120.
Iskrac-Drameljski I. Na sedmini. Slov. st. 10. (Ponatis v Glasu
Naroda st. 56.)
Jakob L. Strahovl. S N. 249—250.
Janko Belokranjski. Crtica iz dijaskega zivljenja. Ed. st. 169,
170. (Ponatis v Glasu Naroda st. 174.)
Jaroslavic. Ljubljanska romanca. S N. st. 117, 118.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 215
Jelenc Vitomil. Povest o novem mozu. S N. st. 97. — Slika.
D Prij. 56—60.
Kamensek Oskar. Dete je umrlo. S N. st. 104, 105. (Ponatis
V Glasu Naroda st. 121.)
Kersnik Janko. V ,, Glasu Naroda" so izsli sledeci ponatisi :
Cyklamen. st. 46—69. — Testament, st. 101—1 12. — Lu-
terski Ijudje. st. 113—122. - Otroski dohtar. st. 125—127.
Mohoricev Tone, st. 127 — 129. — Gospod Janez.
St. 129—137. — Ponkrcev oca. st. 137, 138. Za cast.
St. 122—124. — Rojenice. st. 139—140. Kmetska smrt.
St. 140—141. V zemljiski knjigi. st. 142 - 143. — Mackova
oceta. St. 143 — 144. — Kako je stari Molek tatu iskal.
St. 144-149. — Znojilcevega Marka bozja pot. st. 150—152.
Dva adjunkta. st. 150-155. — Kolesarjeva snubitev.
St. 155-158.
Klopcic Ljud. (Lajos). Ciklamen in gobe. S N. st. 68.
Komac Drago. V Edinosti: Prijateija slovo. st. 278. (Ponatis
V Glasu Naroda st. 276.) — Ljubite se med seboj ! st. 279.
(Ponatis v Glasu Naroda st. 273.) — Mrtvi spe. st. 250.
(Ponatis v Glasu Naroda st. 265.) — Uniceno zivijenje.
St. 281. — Moj oce — moja niati. st. 282. (Ponatis v Glasu
Naroda st. 256.) — Mladostno svidenje. st. 288. — Moja
mlada sreca. st. 289. (Ponatis v Glasu Naroda st. 263.) —
Omizje starili fantov. st. 290. — Iz vsakdanjega zivljenja.
St. 291. (Ponatis v Glasu Narodu st. 267.) — Clovek —
clovek. St. 292. (Ponatis v Glasu Naroda st. 270.) — Ko
sem se zenil. st. 297. (Ponatis v Glasu Naroda st. 275.) —
Stric Anton, st. 300, 301. (Ponatis v Glasu Naroda st. 292.)
Prijateija. st. 299. — Ali je treba bilo ali ne ! st. 303. —
Ljubezen zene. st. 307. - Danica. st. 308. (Ponatis v
Glasu Naroda st. 299.) — Tribut omame! st. 311. (Ponatis
V Glasu Naroda st. 286.) — Moj prvi — kos ... st. 312,
313. (Ponatis v Glasu Naroda st. 285.)
Kompoljski. Postenjak. D Prij. 35—38. — Ze petic . . . D. Prij.
161 — 164. — Zena mu je umrla. D Prij. 265 — 269.
Korun Val. Hoja na Sneznik. S N. st. 59, 60, 61, 63. — Moje
letovanje. S N. st. 259— 268.
Kostanjevec Jos. Obsojena. Zab. knj. SI. Mat. XYIII. 153—172.
Kosar Robert. Povest o Gregi in Francu. Amer. Slov. st. 4.
Ko§ir Fr. Temna ljubezen. S N. st. 208, 209.
216 Dr. Jaiiko Slcbinger: Slovenska bibliografija.
Kosutnik Silvester. Soseda. Zvoncek. 175. — Koki na poto-
vanju. Zvoncek. 177 — 186. — V borni suknji. Zvoncek.
276—278.
Krasovec Fr. Spomini na deda. Ed. st. 69, 70, 72.
Kristan Etbin. Novo leto. D Prij. 21—26.
Kveder- Jelovskova Zofka. Dva portreta. (1 . Vida L Z. 236—241 .
2. Ana LZ. 241-245.) — Potovalci. L Z. 592—599. —
Poglavje o Rozki. L Z. 723-727. — Iz spominske knjige.
Slovan. 14—16. — Miriam in Nafis. Slovan. 163—167.—
Slikar Novak. Slovan. 291 — 300. — Pijanec. Enodejanka.
Slovan. 334—339. — Zlata Praga. D Prij. 1-8. — Crna
noc. D Prij. 27—32. — Vladosa dela komedije. D Prij.
61—66. — Iz pisem hrvaske uciteljice. D Prij. 87—91. —
Egoizem. D Prij. 1 13— 120. — Najin dan. D Prij. 151 — 154.
Vladosa na dezeli. DPrij. 172—180. — Vladosa se mozi.
DPrij. 224—227. — Dogodbica. DPrij. 241—245. — Na
poti V Ameriko. D Prij. 269—276. — Vecerni sprehodi.
D Prij. 297—300. — Sola. S N. 151 — 152. — Vaska poezija.
Glas Naroda st. 300. (Ponatis iz S N. 1905. st. 293.)
Lah Ivan. Iz casov romantike. Slovan st. 1—12. — Gospod
Ravbar. Pesem. D S. st. 1— J2. — Uporniki. Gl. II. Zborniki :
Slov. vecernice. — Tete. Crtica. DPrij. 1—6. — Boj . . .
Postna slika. DPrij. 82-86. - Povest. Slika. DPrij.
213—215. — Pripovedka. DPrij. 237—241. — Amos in
Zelda. DPrij. 289—292.
Lavrin Janko. Luc, ki je kazala pravo pot. DPrij. 6—9. —
Sreca in bogastvo. DPrij. 169 — 170.
Lenard L. Bozicni vecer med severnimi Slovani. Slov. st. 294.
Levstik Vladimir. Prijatelj Satan. L Z. 544 — 551. — Bele roke.
Slovan. 134 — 139. — Jadranska rapsodija. Slovan. 206 — 210.
Sasa Lokar. Slovan. 374—375. — Odprto pismo ali
adventna pridiga vsem brumnim dusam. S N. st. 270.
Malovrh Mirosiav. V hisi zalosti. Povest iz trzaskega zivljenja.
SN. St. 28-97. — Osvetnik. S N. st. 132— 234. - Pod
novim orlom. Zgodovinska povest. Glas Svobode. 1—41.
(Ponatis; nadaljevanje iz leta 1905.)
Marijan. Prvi majnik. S N. 107 — 108. — Pomladanski sprehodi.
SN. St. 121. — VZvezdi. S N. st. 214-216.
Medved Anton. Rendez-vous. Gluma v treh dejanjih. D S.
92 — 101. — Zalne pesmi preroka Jeremije ob Jeruzalemskem
mestu. D S. 210-211. — Sveti vecer. Slov. st. 294. (Priloga.)
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 217
Merhar Alojzij. (Silvin Sardenko). V Napolj ! (Pesni). D S.
162—164. — Mati in sin. D S. 230— 231. — Nagelj z bratove
gomile. Pesni. D S. 686—688.
Mesko Ksaver. Demonske oci. L Z. 288 — 290. — Moji mali.
Nova Dom. 40. (Ponatis iz Mira leto 1905, st. 52.) — V
kupeju. (Crtica s pota.) Nova Dom. st. 243, 244. (Ponatis
iz DS. 1. 1905.)
Milcinski Fr. Macarol. Iz zivljenja v prisilni delavnici. Slovan.
186 — 188. — Poniladanske muhe. Humoreska. Slovan.
260-264, 307—311.
Mole Vojeslav. Razkljujejo nas \Tani . . . Listi iz pesimistovega
dnevnika. L Z. 364—367. — Nori Tone. L Z. 560—561.
Igor. Slovan. 227—233. — Hrepenenje. II. nar. kol,
151-154. Vijolice. Crtica. D Prij. Ill 119. — Faust.
Fantazija. L Z. 747 — 749. - (Pesmi v L Z, Slovanu in II.
nar. koledarju.)
Moiek Iv Bozicne niisli. Glas Svobode st. 51.
Murnik Rado. Lea. S N. st. 4. (Ponatis v Glasu Naroda st. 25.)
Rekrut. S N. st. 45. (Ponatis v Glasu Naroda st. 74 in
V Novi Domovini st. 67.) — Izlet v Trst. S N. st. 74. —
General Humbug. S N. st. 91. (Ponatis v Glasu Naroda
St. 108.) — Lovska smola. S N. st. 109. — Binkostni izlet.
SN. St. 126. — Stanka. S N. st. 134. — „Kenguruj'-. S N.
St. 142. (Ponatisnil Glas Naroda, st. 160.) — Sreca. S N.
St. 146. (Ponatisnil Glas Naroda, st. 163.) — Nina. S N.
st. 159. (Ponatisnila Glas Naroda st. 176 in Nova Dom.
St. 184.) - Povodnji moz. S N. st. 200. (Ponatisnil Glas
Naroda, st. 217.) — Adam in Meta. S N. st. 235. (Ponatisnil
Glas Naroda, st. 252.) — Prvi zajec. SN. st. 250. (Ponatisnil
Glas Naroda st. 280.) — Stric iz Amerike. S N. st. 258.
(Ponatisnil Glas Naroda st. 287.)
Nabrek J. Dobrota je sirota. Saljiva crtica. Slov. st. 66, 67.
(Ponatisnila Glas Naroda, st. 83 in Amer. Slov. st. 29.)
Novacan Anton. Na sveti vecer. Dom. st. 150. — Razpolozenja.
II. nar. kol. 115—118.
Ogorek Lad. V Zvoncku : Bela Ljubljana, 57 — 60. — „Rajske
ptice," 125—126. — Poletje. 149—150.
Osenski Zdravko. Padla je zadnjic pod krizem . . . in za njo
on. Ed. St. 197, 198. (Ponat. Glas Naroda st. 187, 188.)
218 Dr. Jaiiko Slebiiiger: Slovenska bibliografijn.
Pangrac Juraj. V Zvoncku: Sprava. 9 — 17. Prepovedan sad.
33 — 38. — Prebrisana Belcicevka. Po narodni pripovedki.
61 — 65. — Ugnana trmica. 109 — 114. — Narodne pri-
povedke: O cudnem plesu. 127. — O Kristanci, ki je na
praznik sv. Marjete spravljala seno. 127 — 128. — Kroparska
tozba. 162—165. — Izgubljeni sin. st. 9—12.
Perko Pavel. Mrakov Tomaz. Z nasih gora. D S. 65 — 70. —
Pastir Gene. Z nasih gora. Kol. Moh. 23—28. — Divji
lovec. Crtica. Kol. Moh. 28—30.
Plemic Ferdo (Ferd. pi. Kleinmayr). Vozel. S N. st. 39. —
Postrescek. S N. st. 95. — Idealist. Ed. st. 283-286.
(Sodeioval pri Jezu, Miru . . .)
Podgorjanski J. K. Milan in Mavricij. Novela v pismih. Slovan,
St. 2—4.
Podlimbarski. Vojvoda Pero in perica. L Z. 668 — 673, 728 — 732.
Podmilsak Jozef. (Andrejckov Joze). Spisi. gl. zgoraj, str. 212.
Zalost in veselje. Nova Dom. st. 135 — 178. — Zgodovina
motniskega polza. Nova Dom. st. 122. — Matevz Klander.
Obraz iz casov francoskih vojsk. Nova Dom. st. 124, 125.
Kako se je Pekec z vragom metal. Nova Dom. st. 126, 127.
Potocnik Vekoslav. Zrtev Ijubezni. Glas Naroda, st. 10. (Ponatis
iz Dom. 1905, st. 97.)
Premk Josip. Med samostanskimi zidovi. SN. 10. (Ponatisnil
Glas Naroda, st. 38). — Maurida. S N. st. 89. — Judez.
SN. St. Ill — 113. — Pija pi. Kusin. S N. st. 181-185.
Prepeluh Albin. Zmota. D Prij. 11—14.
Pribil Dragotin. Najvecji zlocin. Glas Naroda, st. 8—10. (Po-
natis iz Dom. 1905, st. 95.)
Prostran Radivoj. Strasna noc. Ed. st. 314, 315.
Pugelj Milan. Anina prva Ijubezen. Zab. knj. S. M. XVIII, 51—62.
Diletant. Ravnotam, 139-151. — Profesor Damjan
Cebulovec. Nova Dom. st. 239—242. (Ponatis iz D S. 1905,
650-655). — Franc Koritnik in njegova druzina. D S.
St. 1—7. - Smrt Andrejca Adamaca. Slika. D S. 129—133.
Pise . . . DPrij. 78-81.
Rap6Andrej. V Zvoncku : Kadar delimo dobrote. 2 — 5. — Ila
se je skril. 26—31. — Odplavala je z njim. 67-70. —
Urhacev Urh. 86—90. — V majniskem jutru. 105—107.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 219"
Moj, moj ocel 129 — 135. — Petje jo je ozdravilo.
150—151. — Na semnju. 170 — 173. — Turki na Podreci.
201-208. — Najelena! 249-253. — Zivali, medsebojne
prijateljice. 266 — 268.
Regali Josip. Pozigalec. S N. st. 47 — 50. (Ponatisnila Nova
Doin., St. 74, 75.) — Gos. Proletarec, st. 8. (Ponatis \t
Reliefov.)
Rozman Janko. Slikar. Crtica. L Z. 626 — 628.
Rubin J. E. V Slovanu IV.: Njiva. 181-185. — Pastir Jona.
239-243. ' Kristof in Magdalena. 321—326. - Muzi-
kantje. Predmestna slika. D S. 257 — 268. — Hisni Ijubljenec.
Vrtec, 89—92.
Rusic A. P. Hrepenenje. S N. 236—244.
Sersen L. Povest o literatu. Zab. knj. Slov. Mat. XVIII, 1—62.
Skopuh. Humoreska z gorenjih hribov. Gorenjec, st. 6, 9, 10.,.
(nadaljevanje v Jeseniski strazi, st. 16—22).
Slavin C Z lokom in strelo. Slika iz domace vasi. Vrtec.
114—123. — Roze.z belili gor. Vrtec, 130—133.
Sonja gl. Fabijan Ana. str. 214.
Spindler Vekoslav. Ucitelj Slekovec. II. nar. koledar, 135 — 149.
Sterzaj Fr. Ks. V temni sveti noci. Crtica. D S. 47 — 50. —
Ob Bohinjskem jezeru. Fantazija. DS. 703— 704.
Stukelj Ivan. Babicina poslednja Ijubezen. Zvoncek, 195 — 197.
Svetlic Jan. Rozalija in njen zenin. S N. st. 274, 275.
Sorii Ivo. Romantiki zivljenja. LZ. st. 1 — 8. — Pomota. Crtica.
Slovan IV, 153—154.
Stefanovic Dragotin. Moj prijatelj Grigorij. D Prij. 189 — 194.
Tavcar Ivan. (Ponatisi v Glasu Naroda): Cez osem let. st. 5 -10.
Gospod Ciril, st. 1-5. — Soror Pia. st. 10 — 12. —
Kuzovci. St. 13—17. — Mrtva srca. st. 69—100. — V Zali.
st. 23 — 45. — Vita vitae meae. st. 18-22. — Izgubljeni
Bog. Ponatisnil Glas Svobode st. 22—28. — Izza kongresa.
LZ. St. 1-12 (nadalj. iz 1. 1905 in se nadaljuje v 1. 1907).
Tavcar Mara Ivanovna. V Zvoncku : Lovsinov Janko. st. 225 — 228.
Iz kraljevstva zivali. 246. — Gos in palcek. 247. — Vaska
silhueta. D Prij. 137—139. — Beraci. D Prij. st. 293-297.
220 Dr. Janko Slcbinger: Slovenska bibliografija.
Terseglav Franc Lazarjev sen. D S. 193 — 195.
Tomsic Ivan. Lov na poljskega tatu. Ed. st. 309, 310.
Tr Fr. Ks. Pot skozi mladost. Slov. st. 205. (Ponatisnila Glas
Naroda, st. 225, 226 in Nova Dom. st. 218, 219.)
Trost Ivo. Pod trdo skorjo. S N. st. 122—124. (Ponatisnil Glas
Naroda, st. 136-139.) — Pozabili so. Novodobna pravljica.
Ed. St. 249—251.'— Mlin ob potoku. Slika. Kol. Moh.
17 — 23. --- V Zvoncku : Sto volkov in nobeden, 6. —
Sosedov Nejce. 81—86. — Ocetov list. 123—125, 146-148.
Vidovic J. In satan je sklenil . . . Amer. Slov. st. 9.
Vilinski SI. Na poti k ciljem. Ed. st. 210—271 (s presledki).
Vuk-Starogorski Ivan. Za kriz in svobodo zlato! Balkanska
povest. Slov. Gospodar, st. 1 — 15. — Brusni kamen. Povest.
Ravnotam, st. 20 - 24.
Zazula Jozef. Slava rudarstvu. Sonetni venec. DS. 220— 222.
Zbasnik Fran Stroj. Crtica. L Z. st. 5—8. — Po istem tiru,
LZ. St. 9 12.
Zupanec Ivan. Pri sramotnem kamenu. Amer. Slov. st. 19, 20.
Zagar A. Leonorina dota. Glas Naroda, st. 9. (Ponatis iz S N.
1905, St. 187, 188.)
b) Prevodi.
I. Jugoslovani.
■Gjalski Sandor. Bukvc. D Prij. 301-303. — Naja. Ed. st. 316-321.
Prevel M. Co tic. — Povest starih pisem. Dom. st. 80—90. — Srce mu
je pocilo. Ed. st. 349-357. Poslov. M. Co tic. — Svecica na grobu. Ed.
St. 171-179. Prevel M. Cotic. — Zakaj? Ed. st. 323-336.
Senoa AvgUSt. Diogen. Dom. st. 98-105, 114—116, 121-149 (nadalj.
V I. 1907). — Kmecka vstaja. Notranjec, st. 22—52 (s presledki). —
Prijatelj Lovro. Dom. st. 23 — 55. (Ponatis v Nasem domii VI, str. 36 — 107).
Poslovenil Janko Bratina. — Prokletstvo. Zgodovinski roman. Nada-
ijeval in dovrsil E. T o m i c. Prevel M. Cotic. Ed. stev. 1 — 168
(nadalj. iz 1. 1904, 1905). — Zlatarjevo zlato. Historicna povest iz
XVI. stoletja. gl. zgoraj str. 212
II. Iz cescin e.
Arbes J. Beia porocna obleka. Poslovenil Fr. Virant. Slov. 110—112.
(Ponatis v „Giasii Naroda" st. 127, 128. — Amer. Slov. st. 27.)
Dostal Alojzij. Darovana. Gl. 11. Zborniki: Ljudska knjiznica, 2. zv.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 22r
K 0 S m a k Vaclav. Blazni Jakob. Slov. St. 27. — Dimnikarji in tatjc. Slov.
St. 68. (Ponatis v „Glasu Naroda" st. 81 in v mariborskem ,,Nasem
Domu" St. 14.) — V Vrtcu 1. 1906: Na bozicne pocitnice, str. 12—13
Pogreb, str. 26—28. — Sveti Filip in Jakob, 93. - Ajda, 157—158.
(Vse prelozil Jos. Gruden) — Stari Slovak. Zvoncek 273-276.
PreiSSOva Gabrijela. Silhueta z nabora. Poslov. Fr. Virant. Slov.
St. 81. 82.
Zeyer Julij. Blagor v vrtu cvetocih breskev. Cudna povest. Dom st. 2-20
nadalj. iz 1. 1905j.
III. Iz po 1 j sci ne.
Konopnicka Marija. Obcinska milosrcnost, prelozil Fr. Virant.
Slov. St. 150, 155-158.
Prus Boleslav. Straza. Gl. Zborniki: Leposiovna knjiznica III.
Sienkiewicz Henrik. Jernac Zmagovac. Gl. II. Zborniki: Ljudska
knjiznica 3.
Strowski Vladislav. Pozno, a no prepozno. Nova Dom. st. 78.
T e t m a j e r - Przerwa Kazimir. Zvoncek utopljencev. Poslov. Fr. V i r a n t.
Slov. st. 137. (Ponatisnila „Glas Naroda" in mariborski ,,Nas dom"
St. 10.) - Laureatus Slov. st. 139.
IV. Iz ru seine.
Cehov Anton Pavlovic. Dolg jezik. Glas Naroda, st. 86. — Stava.
Posiovenil Maks Verba. Nova Dom. st. 79, 80. -- Ucitelj. Glas Naroda,
St. 91.
Dostojevskij. F. M. Paradoksist. Glas Svobode, st. 43.
Kobylanska Olga. Zemlja. Roman. Prevel L. L en art. (Priloga
,,Piscalki".)
Korolenko Vladimir. Beguni z otoka Sahalina. Sibirska povest. Nas
List, st 20 — 32 (s presledki). — Stari zvonar. Notranjec, st. 15.
Kosatkin-Rostovski Fedor. Pevcevo srce. Posiovenil Ucka. Nas
Dom (Celje) VI, 1-13.
Kossak Ivan. Juda. Slov. st. 84.
Markovic Evgenija Marija (Marko Vovcok). Cari. Glas Naroda,
St. 86. (Ponatis iz Primorca 1905, st. 51.)
Mihejev V. M. Angelj varuh. Crtica iz rusko-japonske vojske. Gorenjec,.
St. 49—51.
Puskin A. S. Metez. Prevela M. Gregoric. Ed. st. 233— 238.
Stepnjak S. Hisa ob Volgi. Gl. II. Zborniki: Leposl. knj. II.
222 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliogiafija.
Toliliarov A. Med zivljenjcm in sinrtjo. Slov. st. 258 (Ponatis v Glasu
Naroda, §t. 304.)
T O 1 S t O j L.N. Moc tome. Gl. II. Zborniki : Prevodi III. - - Bog vidi resnico,
a jc lie odkrijc takoj. Slov. st. 34—36. (Ponatis v Anier. Slov. st. 39.) —
Ujas. Slov. St. 39. (Ponatis v Amer. Slov. st. 16.) — Krscencc. Slov.
St. 35— 39. (Ponatis v Amer. Slov. st. 21-24.) — Moje versko prepri-
canje. Poslovenil Ivan Kaker. Glas Svobode, st. 45— 52. - Trije starci.
Slov. St. 103. (Ponatis v Glasu Naroda. st. 130, v Novi Dom. st. 101 — 102
in v Amer. Slov. st. 34.)
Turgenjev Iv. Stepni kralj Lear. Gl. 11. Zborniki: Leposl.knj.il.
V. Iz raznih slovstev.
Achleitner Arthur. Med plazovi. Gl. 11. Zborniki: Ljudska knj. 111.
Bjornstjerne Bjornson. Zagonetka zivljenja. Glas Naroda, st. 84, 85
(iz Primorca 1905, st. 511
Bo urge t Pavel. Razporoka. Nova Dom., st. 261-310 (nadalj. v 1. 1907).
Prim. II. Zborniki: Leposl. knj. 1.
Daudet Alphonse. Arlezijanka. Zvezde. Tri tihe mase. Prevel M. R.
Ed. St. 272—277. — Praporscak. Amer. Slov. st. 14.
Delaporte P.N. Legenda o treh baronih. Slov. st. 241. (Ponatis v
Glasu Naroda, si. 259.)
Doyle Conan. Cudna sluzba. Slov. St. 237 — 240. — Inzenirjev palec.
Slov. St. 262-267. - O dijademu z vkovanimi berili. Slov. st. 282-291.
Znamenje stirih. Gl. II. Zborniki: Ljudska knj. 1. — Druzba rdece-
lascev. Slov. st. 185—191. — Skrivnosten umor v dolini Bascombe,
Slov. St. 198-204. — Moz z brazgotino. Slov. st. 207— 215. (Ponatisnila
Nova Dom. st. 229-233.)
Dumas Alexandre. Grof Monte Cristo. Gl. II. Zborniki : Svetovna knj. VII.
Goethe J. W. Velikonocno jutro. Odlomek iz Fausta. Poslov. A. Funtek.
S. N. §t. 86.
Kirchsteiger Hans. Pod spovednim pecatom. Z avtorjevim dovoljenjem
poslovenil Etb Kris tan. Rdeci Prapor, §t. 1—52 (nadalje v 1. 1907 —
tudi V ponatisu).
May Karl. Winnetou. Rdeci geltleman. Glas Naroda, st. 159 do konca
(nadalj. v 1. 1907).
Poe Edgar Allan. Srcc ga je izdalo. Am.er. Slov. st. 5.
Sacher-Masoch. Krvava svatba v Kijevu. Nas Dom (Celje) VI. 14-35.
Marija iTerezija in prostozidarji. Za Slovence priredil Jos. Logacan
Proletarec, §t. 1—5.
Sot era. Povest spisana po porocilih mucencev Anton de Vaal. Poslovenil
Lavri(!ev. Slov. st. 218—234. (Ponatisnila Nova Dom. §t. 231—255.)
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 223
Spillmann Jos. S. J. Lucij Flav in Spillmannove povesti, Gl. zgoraj
str. 211.,— Hrabro in zvesto. Zgodovinski roman. Poslovenil V. Pirc.
Nova Dom. st. 81 — 100, 154—250. — Sultanovi suznji. (Ponatisnil
Amer. Slov. St. 4t— 51.)
Smid Kristof. Spisi Kristofa Smida, gl. zgoraj, str. 211 in 212.
Zola Emil. Kmctova smrt. Glas Svobode, st. 47.
XV. Muzikalije. Umetnost.
Akordi. Novi - . Gl. I. Casopisi.
Besedilo in razlaga za Ijudski koncert Glasbene Matice due
2. febr. 1906. (Visoka pesem.) Tisek J. Blasnikovih nasi.
VLj. 1906. 8". 6 str.
Dev Oskar. Slovenske narodne pesmi. Harmoniziral in deloma
za koncert priredil — — . Zalozil L. Schwentner. V Lj.
1906. 8". Cena 1 K 40 v.
Ferjanfiic Fran. Moski zbori. Zalozila Katol. Bukvarna. VLj.
1906. 4". 26 str. Cena 2 K 20 v. (D S. 315. Fr. Kimovec.)
Glasbenik Cerkveni — . 01. I. Casopisi.
Kosi Anton Opombe k pesemski zbirki ,,Sopek solskih pesmi".
S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu
ziozene napeve. Izdaja v stirih delih. Zalozil izdajatelj.
Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str.
Marolt Francisek. Nagrobnice. Izdal in zalozil ureditelj. Tisk
in kamnotisk J. Blasnika nasi. V Lj. 1906. 8". 74 str. Cena
vez. knj. 1 K 50 v. (Slovan IV, 384 — DS. 632.)
Sachs Alojzij. Pesmi za moske glasove. Uglasbil — — , ucitelj
V dezelni prisilni delavnici v Lj. Samozalozba. Tiskala
Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. Cena 2 K 70 v.
Foerster Vladimir. Oratorijski koncert „Glasbene Matice"
Bossija „Canticum canticorum". L Z. 121 — 122.
Govekar Fran. Pred gledalisko sezono. S N. st. 217, 218.
Hubad Matej. O zboljsanju petja s posebnim ozirom na
izgovarjavo. S N. st. 295, 296.
Jakopic Rihard. Ljubljanski grad in slovenska upodabljajoca
umetnost. S N. st. 55. (Ponatisnila Nova Dom. st. 72.)
Kristan Etbin. Vprasanje slovenske drame. N Z. IV, 22—24.
224 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Merhar Ivan. Poglavje o nasem glediscii. NZ, 170, 180 — 183.
Umetnost na kmetih. Ilustr. nar. kol. 120 — 134.
Steska Viktor. Stare cerkvene posode na Kranjskem. I M K.
1 — 30. — Zupna cerkev v Starem trgu pri Lozu. IMK.
33—37.
We is Karel in „Poljski zid". (K premijeri velike romanticne
opere dne 13. febr. 1906.) S N. st. 30, 31.
O slov. gledaliscu so porocali : L Z. (Zbasnik in VI. Fo c rs t e r),.
Slovan, DS, S N, Slov.
XVI. Porocila, pravila in ostali vaznejsi drobiz.
Barle Ivan. Redovne vaje za slovensko gasilstvo. Ponatis iz
„Gasilca". Zalozil zvezni tajnik. Natisnila Ig. pi. Kleinmayr
& Fed. Bamberg 1906. 8". 62 str. Cena 40 v.
Besedilo k pevskim zborom pri koncertu dne 18. februarja
1906. Natisnila Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
,,Blazeni, ki bodo tebe zidali." (Okroznica za zgradbo nove
zupnijske cerkve Marija Lurd v Rajhenburgu.) Zalozila
druzba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1906. v. 8". 4 str.
Cenik H. Suttner v Lj. Izhaja cetrtletno. Tiskala Katoliska ti-
skarna V Lj. 1906. 4". st. 45.
Cenik o prejemanju elektricnega toka Ijubljanske niestne elek-
trarne. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 2". 3 str.
Cenik opticnega blaga Fr. P. Zajec. Natisnil A. Slatnar v
Kamniku 1906. 8". 8 str.
Cenik prednostni trgovsko-sodno vknjizene tvrdke Furth
& Comp. posestnik nasadov na Javi. Natisnila Katoliska
tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Cerkev Zupna — sv. Ane v Javoru pod Lj. (Okroznica za
nabiranje prispevkov s sliko.) Tiskala Kat. tiskarna v Lj,
1906. 8". 4 str.
Dodatek k zaznamku knjizevne zaloge I. Giontinijeve knji-
garne v Lj. Tiskala Kat. tiskarna 1906. 8". 18 str.
Dolocila o preskrbninskih uzitkih posvetnim uciteljem, ucite-
Ijicam in otroskim vrtnaricam druzbe sv. Cirila in Metoda
V Lj. ter njihovim vdovam in sirotam. Tisk Narodne ti-
skarne 1906. 8".
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 225
Instrukcija za blaznisko streznisko osobje. Tisk J. Blasnika
nasi. V Lj. 1906. 8". 6 str.
Izkaz dekliske Marijine druzbe v St. Vidu nad Lj. Tiskala
Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str.
Izvestja drustva v pospesevanje obdelavanja Ijubljanskega barja
za leto 1905. Sestavil dr. E. Kramer. Samozalozba. Tisk
J. Blasnika nasi, v Lj. 1905. 8". 30 str.
Izvestje c. kr. II. drzavne gimnazije v Ljubljani o solskem letu
1905 1906. Na svitlo dal c. kr. ravnatelj Fr. Wiesthaler.
Zalozila c. kr. II. drz. gimnazija. Natisnila Ig. pi. Kleinmayr
& Fed Bamberg. V Lj. 1906. 8". 72 str.
Vsebina : 1. „Pisanice^ prvi slovcnski pesniski almanah. Napisal
dr. Janko Slebinger. — 2. Solska porocila. Sestavii ravnatelj.
Izvestje „Glasbene Matice" v Ljubljani o 34. drustvenem letu
1905 1906. Izdal odbor, sestavil prof. Anton Stritof. Tisk
J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 32 str.
Izvestje Narodne citalnice v Lj. za leto 1906. Tisk J. Blasnika
nasi. V Lj. 1906. 8o. 20 str.
Izvestje. Letno — drustva slovenskih profesorjev v Lj. (Za
dobo od aprila do decembra 1906.) Sestavil tajnik dr. Fr.
Ilesic. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 10 str.
Izvestje. Peto — mestne realke v Idriji za solsko 1. 1905 1906.
Izdalo ravnateljstvo. Zalozila mestna realka. Natisnil Iv. Pr.
Lampret v Kranju. 1906. 8". 67 str.
Vsebina: Xekaj tizikalnili poizkusov. Spisal Julij Nardin. str.
5 — 19. — Ucni_ nacrt za telovadbo na realkah. Prelozil Iv. Bajzelj.
str. 19—37. — Solska porocila. Sestavil ravnatelj dr. S. Beuk. str. 37—66.
Izvestje. Prvo — knezoskofijske privatne gimnazije v zavodu
sv. Stanislava v St. Vidu nad Lj. o solskem 1. 1905 1906.
Izdalo ravnateljstvo. Tiskala Katol. tiskarna v Lj. 1906. 8^
66 str. (KO. 202-203.)
Jahresbericht des k. k. Staats -Gymnasiums in Cilli. Heraus-
gegeben am Schlusse des Schuljahres 1905 1906 von der
Direktion. B. k. k. selbstandige Gymnasialklassen mit
deutsch - slovenischer Unterrichtssprache. Cilli. „Zvezna ti-
skarna" V Celju 1906. 8". 46 str.
Slov. clanek: Latinsko- slovenska frazeologija k IV. knjigi Cezar-
jevih kamentarjev de bello gallico za nase cetrtosolce. Spisal prof. I. Fon.
Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Lai bach,
veroffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1905 1906 durch
15
226 Dr. Janko Slobinger: Slovenska bibliografija.
den Direktor Andreas Senekovic. Buchdruckerei von Ig. v,
Kleinmayr & Fed. Bamberg. Verlag des k. k. I. Staats-
gymnasiums. Laibach 1906. v. 8". 91 str.
Vsjbiin: 1. Die Fame Krains. Von Prof. A. Paul in, str. 3—44.
Schulnadiricliten. Voni Diroktor. str. 45—91.
Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert fiir
das Schuljahr 1905 1905. Verlag der Lehranstalt. Druck
von I. Krajec Nachf. Rudolfswert 1905. v. 8". 60 str.
Vscbina : Das k. k. StaatsobergymnasiLim in Rudolfswert. (Fort-
setzung.) Von y Dr. Kaspar Pammer. str. 3—16. — Scluilnaclirichten.
Vom Direktor str. 17—60.
Kazipot za izseljence. Izdal in zalozil skofijski odbor Avstrijske
druzbe sv. Rafaela v varstvo katoliskih izseljencev v Lj.
Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1905. 8". 48 str.
Knjizica. Kontrolna — za obrtne nadaljevalne sole in solski
in disciplinarni red za te sole. Tiskal Iv. Pr. Lampret v
Kranju. 1906. 16". 48 str.
Navodilo za usluzbence Vzajemne zavarovalnice proti pozarnim
skodani in poskodbi cerkvenih zvonov. Natisnila Katoliska
tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str.
Okroznica za prispevke k gradnji „Drustvenega doma" v
Mengsu. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 2 str.
Okroznica za prispevke k gradnji nove cerkve na Vicu. Ti-
skala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str. (Dvojezicno.)
Okroznica eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke
V Lj. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Tisk Narodne tiskarne
V Lj. 1906. 8".
Okroznica eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke
v Ljubljani na zupanstva. Tisk Narodne tiskarne v Lj.
1906. 8".
Okroznica Radogoja, dijaskega podpornega drustva v Lj.
Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1906. 8".
Okroznica Uciteljskega konvikta v Lj. Tiskala Narodna ti-
skarna V Lj. 1906. 8".
Osnove za Ijudska predavanja. Priloga „Katoliskega obzornika
X. zv. 2. V. 8 0. 16 str.
Peticija predsedstvu drzavnega zbora za ustanovitev se dveh
mestnih voiilnih okrajev na Kranjskem. Tisk Narodne ti-
skarne V Lj. 1906. 8".
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 227
Porocila. Letno porocilo stirirazredne deske Ijudske sole v
R u d 0 1 f o V e m 1905 1906. Zalozil krajni solski svet v
Rudolfovem. Tisk I. Krajec nasi, v Rudolfovem 1906. 8".
16 strani.
VIII. Letno porocilo za upravno dobo od 1. januarja do
konca decembra 1905 hranilnice in posojilnice za Kan-
dijo in okolico, registrovane zadruge z omejeno zavezo.
Novo mesto 1906. Zalozba hranilnice in posojilnice v
Kandiji. Tisk I. Krajec nasi. Novo mesto. 1906. 4". 6 str.
Letno porocilo Franc Jozefove Ijudske sole v Crnomlju,
stirirazrednice z dvema paralelkama. Zalozil krajni solski
svet. Tisk I. Krajec nasi. Rudolfovo. 1906. 8 ". 24 str.
Letno porocilo petrazredne dekliske sole v K r a n j u.
1905 1906. Izdalo solsko ravnateljstvo. Tiskal Iv. Pr. Lampret
v Kranju. 1906. 8". 16 str.
Letno porocilo stirirazredne deske Ijudske sole in obrtne
nadaljevalne sole v Kranju. Izdalo solsko vodstvo
koncem solskega leta 1905 1906. Zalozil krajni solski svet.
Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 20 str.
Porocilo 0 obrtno- nadaljevalnih solah na Kranjskem za
solsko leto 1905 1906. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906.
8". 14 str.
Letno porocilo Ursulinskih dekliskih sol v Lj. Izdalo solsko
ravnateljstvo na koncu solskega leta 1905 1906. Samoza-
lozba. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 8". 38 str.
Letno porocilo vnanje ursulinske petrazredne dekliske sole
in drugih z njo zdruzenih sol v Skofji Loki. Samozalozba.
Tisk Kat. tiskarne v Lj. 1906. 8«. 20 str.
Konferencno porocilo c. kr. okrajnega solskega nadzornika
Ljudevita Stiasnega v Zaticini dne 27. januarja 1906 in
v Krskem dne 30. junija 1906. Natisnil A. Klein v Lj. 1906.
8". 36 str.
Porocilo o delovanju kmetijsko-kemijskega preskusalisca za
Kranjsko v Lj. leta 1905. Sestavil ravnatelj dr. E. Kramer.
Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 12 str.
Prvo porocilo o delovanju tujskega prometa na Kranjskem
od 14. julija 1905 do 31. decembra 1906. Samozalozba.
Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 8". 28 str.
15*
228 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Porocilo stalnega odseka o osnovi za pospesevanje obrta
na Kranjskem. Zalozila kranjska trgovinska in obrtniska
zbornica. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 20 str.
Porocilo gremija trgovcev v Lj. Natisnil Dragotin Hribar v
Lj. 1906. 4".
Porocilo zupana Ivana Hribarja v zadevi Ijubljanskega Gradu.
Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 1906. 2". 12 str.
Porocilo o uradnem potovanju dr. M. Zarnika na Dunaj
in Linec. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. Zalozil mestni
magistrat. 1906. 2'*. 16 str.
Letno porocilo dezelnega odbora kranjskega. § 9. Ustanova.
Natisnila Zadruzna tiskarna. 1906. 4". 26 str.
Porocilo obcnega zbora vdovskega in sirotinskega pokoj-
ninskega drustva zdravnikov na Kranjskem, ki se je vrsil
31. dec. 1906 v Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str.
XXXII. letno porocilo in racun druzbe duhovnikov Lavan-
tinske skofije za leto 1905. V lastni zalozbi druzbe. Tisk
tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. v. 8". 7 str.
Letno porocilo drustva slovenskih uciteljic za leto 1905.
Samozalozba. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8".
24 str.
Deveto letno porocilo podpornega drustva za visokosolce v
Gradcu. Samozalozba. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj.
1906. 8«. 22 str.
Porocilo odbora dijaske kuhinje v Kranju za solsko leto
1905 06. XII. leto. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8".
8 str.
Edenintrideseto porocilo Vincencijeve druzbe za Kranjsko za
navadno leto 1906. Tiskala Kat. tisk. v Lj. 1906. 8". 22 str.
Porocilo Vincencijeve druzbe konferencije sv. Barbare v Idriji
za leto 1905. Natisnila Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
Racunsko porocilo Vincencijeve druzbe v Trzicu za 1. 1905.
Natisnila Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezicno.)
Porocilo in racunski zakljucek splosnega kreditnega drustva
V Lj. za leto 1905. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 1906. 4".
Porocilo in racunski zakljucek za VIII. upravno dobo 1906
Splosnega in kreditnega drustva v Lj. Tisk J. Blasnikovih
nasi. V Lj. 1906. 4". 8 str.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 229
Porocilo in racunski sklep Kmetske posojilnice Ijubljanske
okolice V Lj. za petindvajseto upravno leto 1905. Tiskala
Narodna liskarna. 1906. 2". 22 str.
Porocilo nadzorstva Vzajemne zavarovalnice v Lj. za sesto
upravno leto od 1. jan. do 31. decembra 1906. Tiskala
Kat. tiskarna v Lj. 4". 8 str.
Letno porocilo in racunski sklep posojilnice Sv. Peter pod
Svetimi Goranii. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1906.
Porocilo in racunski sklep hranilnice in posojilnice v Ribnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za deveto upravno
leto 1906. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 4 ''. 8 str.
Porocilo drustva tiskarjev na Kranjskem za leto 1906. (Dvo-
jezicno.) Zalozilo drustvo. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4 ". 4 str.
Poslovnik telovadnega odseka Blaz Potocnikove citalnice v St.
Vidu nad Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
Poslovnik telovadnega odseka Kat. izobrazevalnega drustva
pri Devici Mariji v Polju. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906.
16". 8 str.
Poslovnik telovadnega odseka Kat. delavskega drustva na
Jesenicali. Tiskala Rat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
Poslovnik za Kmecke zveze. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj.
1906. 8". 8 str.
Poslovnik za nacelstvo Zadruzne zveze v Ljubljani. Natisnila
Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str.
Pravila. Dirkalsko drustvo v Zalcu. Tisk „Zvezne tiskarne".
Celje. 1906. 16". 16 str.
Marijina druzba. Sveti Jozef, prosi za nas ! Cirilova tiskarna.
Maribor 1906. m. 8". 7 str.
Pravila Drustva slovenskih katehetov. Tiskala Kat. tiskarna
V Lj. 1906. 4". 4 str.
Pravila Zveze lavantinskih dusnih pastirjev in katehetov.
Cirilova tiskarna v Mariboru 1906.
Pravila uciteljskega drustva za goriski okraj. Tisek Uciteljske
• tiskarne v Lj. 1906, 8". 10 str.
Pravila Drustva slovenskih profesorjev v Lj. Zalozilo drustvo.
Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. v. 8". 8 str.
230 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Pravila Drustva c. kr. racunskih uradnikov na Kranjskem.
Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. (Dvojezicno.)
Pravila Drustva notarskih kandidatov za grasko nadsodisce
s sedezem v Lj. Zalozilo drustvo. Tisk Narodne tiskarne,
1906. 8". 10 str.
Pravila Drustva dobrodelnih gospe v pomoc dijakom. Nati-
snila Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Pravila uradniskega drustva „Nasa zveza" s sedezem v Lj.
Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 16".
Pravila podpornega drustva izucenih strojarskih pomocnikov
V Trzicu. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str.
Pravila podpornega drustva kovinarjev za Korosko s se-
dezem V Podljubelju. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906.
8". 16 str.
Pravila pomocniskega zbora zadruge gostilnicarjev, kavar-
narjev, zganjetocnikov in izkuharjev v Lj. Samozalozba.
Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezicno.)
Pravila slovenskega delavskega stavbnega drustva v Lj. Na-
tisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 8 '^. 16 str.
Pravila zadruge krojacev, krojacic, klobucarjev, krznarjev in
rokavicarjev v Lj. Samozalozba. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj.
1906. 8". 32 str. (Dvojezicno.)
Pravila Slovenskega drustva v Lj. Tisk Narodne tiskarne.
V Lj. 1906. 8". 4 str.
Pravila Ijudskega izobrazevalnega drustva v Lj. Narodna ti-
skarna. 1906. 8". 4. str.
Pravila prostovoljnega gasilnega drustva v Mengsu. Natisnil
A. Slatnar v Kamniku. 1906. 16". 12 str.'
Pravila prostovoljne pozarne brambe za Sv. Marjeto pod
Ptujem s sedezem pri Sv. Marjeti. Natisnila tiskarna sv.
Cirila v Mariboru. 1906. 8 <». 8 str.
Pravila Drustva za pospesevanje prometa tujcev za Kamnik
in okolico. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 16". 8 str.
Pravila Drustva „Lastni dom" v Trzicu. Tiskal Iv. Pr. Lampret
V Kranju. 1906. 8". 16. str.
Pravila strokovnega drustva premogarjev v Kocevju. Tiskala
Katoliska tiskarna v Ljubljani. 1906. 8". 16 str.
Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 231
Pravila za vodovodno drustvo v Skofji loki. Tiskal Iv. Pr.
Lampret v Kranju. 1906. S^. 8 str.
Pravila obrtnega in konsumnega drustva pri Sv. Ivanu pri
Trstu. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. Samozalozba. 1906.
8". 16 str.
(Zadruzna tiskarna v Lj. je v 1. 1906 natisnila „Pravila" sle-
decim „Hranilnicam in posojilnicam" : — v Boljuncu 8".
16 str. — na Brezovici. 16 str. — v Bucki. 16 str. — v
Domzalah. 8". 12 str. — pri Sv. Emi. 8". 16 str. — v Gorjah.
8". 16 str. — V Kamniku. 8". 16 str. — za prvo okrajno
hran. in pos. v mestu Kamnik. 8". 12 str. — v Komendi.
8". 16 str. — za posojilnico v Kosani. 8". 12 str. — v
Metliki. 8". 16 str. — v Moravcah. 8". 16 str. — v Mosnjah.
8". 16 str. — V Pomjanu, Istra. 8". 16 str. — za Prosesko-
Kontoveljsko. 16 str. — v St. Rupertu. 16 str. — v Slo-
venjemgradcu. 16 str. — v Poljanah nad Skofjo Loko.
16 str. — V St. Vidu nad Ljubljano. 16 str. — v Vodicah
16 str. — V Zicah. 16. str.)
Pravila mestne hranilnice v Kranju. Tiskal Iv. Pr. Lampret
V Kranju. 1906. 8". 12 str.
Pravila hranilnice in posojilnicc pri Mariji Snezni na Velki.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 16". 9 str.
Pravila za zadrugo ..Kmetska posojilnica in hranilnica" v
Mirni peci, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Tisk. J. Krajec nasi. Novo mesto 1906. 2 '^. 4 str.
Pravila posojilnice v Radovljici. Tiskal I\-. Pr. Lampret v
Kranju. 1906. 8". 16 str.
Pravila posojilnice za Stari trg, Loz in sosedstvo. Tisk
„Zvezne tiskarne". Celje. 1906. 16". 9 str.
Pravila Kmetijskega drustva v Cerknem, registrovane zadruge
z neomejenim porostvom. Zadruzna tiskarna v Ljubljani.
1906. 8". 16. str.
Pravila Kmecke mlekarne v Cerkljah. Zadruzna tiskarna v
Lj. 1906. 8°. 24 str.
Pravila Mlekarske zadruge v Predosljah. Zadruzna tiskarna
V Lj. 1906. 8'\ 24 str.
Pravila. Slovensko cebelarsko drustvo za Spodnje Stajersko.
V zalogi drustva. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906.
m. 8". 8 str.
232 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija.
Pravila Vinorejske zadruge v Leskovcu pri Krskem. Zadruzna
tiskarna v Lj. 1906. 8" 16. str.
Pravila Zivinorejske zadruge v Selski dolini. Zadruzna tis-
karna V Lj. 1906. 8". 16. str.
Pravila Zadruzne zveze v Celju. Tisk „Zvezne tiskarne" v
Celju. 1906. 16". 9 str.
Pravila politiskega drustva „Kmetska zveza". Tiskala Kato-
liska tiskarna v Lj. 1906. S^. 10 str.
Pravila politiskega drustva „Kmetska zveza" v Postojni. Ka-
toliska tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Pravila politiskega drustva „Kinetska zveza" v Ribnici. Za-
druzna tiskarna v Lj. 1906. 8''. 10 str.
Pravila drustva „Kmetska zupanska zveza". Zadruzna tiskarna
V Lj. 1906. 8". 4 str.
Pravila okrajnc bolniske blagajne v Lj. Tisek J. Blasnika
nasi. V Lj. 1906. 4". 36 str.
Pravila bolniske blagajne gostilnicarjev, kavarnarjev, zganje-
tocnikov in izkuharjev v Lj. Samozalozba. Tisek J. Blasnika
nasi. V Lj. 1906. 8". 16 str. (Dvojezicno.)
Pravila bolniske blagajne samostojnlh obrtnikov. Tiskal Drag.
Hribar v Lj. 1906. 16".
Pravilnik. „Drustva slovenskih katehetov". Tiskala Katoliska
tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Proracuni mestne obcine Ijubljanske za leto 1907. Zalozil
mestni magistral. Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 4".
134 strani.
Red. Vozni — za leto 1906. Hamburg- Amerika Linie. Tisek
Narodne tiskarne v Lj. 1906. 4".
Vozni red veljaven od 1. junija 1906. Zalozil Iv. Bonac v Lj.
VIII. izdaja. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani. 1906. 16".
Cena 30 v.
Seznamek tvarin za Ijudska predavanja. Sestavili dr. Krek,
dr. Lampe in dr. Use n icnik. Tiskala Katoliska tiskarna
V Lj. 1906. 4". 4 strani.
Spored cerkvenih slavnosti povodom praznovanja 2001etnice
posvecenja stolnice sv. Nikolaja v Lj. Tiskala Katoliska
tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezicno.)
Dr. Janko Slebinger: Slovenska biblfografija. 233
I
Statut Frana Josipa mestnega dekliskega liceja v Lj. Natisnil
Drag. Hribar v Lj. 1906. 2". 8 str.
Triglav, akad. tehn. drustvo, njegov razvoj in zgodovina tekom
30 let. Sestavili Jakob Kelemina, Sandor Hrasovec,
Srecko Serajnik. Natisnila tiskarna A. Klein & Komp.
V Lj. 1906. 8". 104 str.
(Racunski zakljucki posojilnic in hranilnic, zadrug, drustev itd.
za poslovno leto 1905 so se tiskali v raznih tiskarnah,
najvec v „Zadruzni" v Lj. in v „Zvezni" v Celju.)
Zapisnik. Rocni — z imenikom Ijudskih sol in uciteljskega
osobja na Kranjskem, juznem Stajerskem in Primorskem
in z osebnim statutom kranjskega Ijudskosolskega uci-
teljstva za leto 1906—07. XIII. letnik. Sestavil L. Jelenc,
ucitelj V Lj. V zalozbi „Zveze avstrijskih jugoslovanskih
uciteljskih drustev". Tiskala Uciteljska tiskarna v Ljubljani,
1906. 8
Dodatek.
V IV. oddelku: Pra\oznanstvo, str. 189 pred „Zakonik"
dodaj :
Zakonik. Drzavni — o Ijudskih solah z najvaznejsimi izvrsit-
venimi predpisi vstevsi dokoncni solski in ucni red za obce
Ijudske sole in za mescanske sole. S primerjalnirni opom-
njami za prakticno solsko sluzbo in s stvarnim kazalom.
Izdano po narocilu c. kr. ministrstva za bogocastje in nauk.
Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi solskih knjig. (Na-
tisnil Karel Gorisek na Dunaju.) 1906. 8 ". 168 str. Cena 80 v.
Popravki in dostavki
k „Doneskom k slovenski literarni in kulturni zgodovini".
Nameravani casopis „Slavinja" iz 1. 1824.
V tem in pa v sestavku „Dr. Jakob Zupan v preiskavah"
uporabljene uradne akte sem dobil deloma iz arhiva notranjega
ministrstva na Dunaju, deloma iz arhiva kranjske dezelne vlade
V Ljubljani.
O Andrioliju morem sporociti po svojih arhivnih izpiskih
se naslednje podrobnosti : Ko je bil dne 10. nov. 1819 ime-
novan skriptor Ijubljanske liccjske knjiznice Franc Debelak za
ucitelja na gimnazijo v Kopru, se je za izpraznjeno skriptorsko
mesto (placa letnih 400 gl.) potezalo 13 prosivcev. Bili so to
koperski gimn. ucitelj Bon, filozof Martinak, neki Hladnik,
Babic, Lavrin, Husek, Prevec, Mrhar, Suhadobnik, Vesel, Ma-
tetic in predcasno vpokojena duhovnika Mauser in Ksaver pi.
Andrioli. Po vecini so bili nedovrseni bogoslovci in pa diur-
nisti, ki niso bili koncali vseh sol. Bibliotekar Kalister je pred-
lagal terno: Ban, Martinak, Hladnik; duhovski in studijski
referent pri guberniju pa : Andrioli, Mauser, Martinak, ces da
sta prva dva kot duhovnika najbolj sposoJona. Dalje pravi :
„Habe die Schwache der Brust und starfce Anstrengungen diese
beiden jungen Priester zu zeitlichen Defizienten gemacht, und
es sey kaum zu hoffen, dass einer aus beiden die hinreichende
physische Starke fur die schweren Lasten der Seelsorge jemals
wieder erlangen werde; dagegen ware die Skriptorstelle fur
einen oder den andern dieser beiden Priester ein leichteres
Amt." Ostali gubernij pa je bil drugega mnenja ter je predlozil
terno : Martinak, Andrioli, Mauser. O Andrioliju je bila dvorna
stud, komisija naslednjega mnenja: „Den Weltpriester v. An-
drioli kann nicht wohl die Wahl treffen, da derselbe nicht
einmal in der Konsistorialkanzlei, wo er zuletzt dem Konsi-
storialkanzler adjungiret war, beibehalten werden konnte, son-
dern pensioniret werden musste. Ein Bibliothek-Skriptor hat
ausser Schreibarbeiten auch andere, einen gesunden Korper
fordernde Arbeiten, als: Biicher hin und her tragen, auf die
Dr. Ivan Prijatelj : Popravki in dostavki. 235
Leiter steigen, u. d. gl. uber sich, wozu v. Andrioli nicht ge-
eignet, ist." (Akti v arhivu naucnega ministrstva na Dunaju.)
Za skriptorja je bil nato imenovan Martinak.
O Ciglerju imam pripomniti, da je bil leta 1830 nied
mnogostevilnimi kompetenti za mesto bibliotekarja, ki ga je
dobil naposled Cop. O Copu kot prosivcu za to bibliotekarsko
mesto na drugem kraju !
Schuiz pi. Strasznicki in Cop.
Str. 7 vrsta 15 odzgoraj namesto ihm beri : i h r. —
Str. 8 vrsta 20 odzgoraj namesto 1828 beri: 1829
Glede Copovega portreta imam se pripomniti, kar pise
o tej stvari Fr. Levee v Zvonu 1879, str. 134: „Podob njegovih
imamo vec, najbolj znana je Langusova v licejalni knjiznici
Ijubljanski in ona, ki jo je prekrasno naslikala Amalija
Oblakova, hci znanega advokata dunajskega in pozneje zena
nemskega pesnika in prijatelja Copovega, Hermanna pi. Herr-
mannsthala. Ta slika najberz narejena okoli 1. 1828 kaze nam
Copa V poljskem kozuhu, kakorsnega je nosil, ko se je z Le-
vova vernil v Ljubljano. Slika je bila najprej svojina Copovega
prijatelja Sulca Straznickega, pozneje vseuciliscnega profesorja
matematike na Dunaji. Letosnjo zimo je to izverstno sliko
kranjskemu muzeju od Sulcove rodbine pridobil g. Dezman,
ki je drage volje dovolil „Zvonu", da jo prerisa in priobci."
V seznamku pridobitev kranjskega muzeja je res zabelezen
ta Schulzov dar v 1. 1879. Reprodukcija te slike pa se nahaja
V Zvonu 1879 na str. 97. Levee govori o „vecih podobah"
Copovih. Meni sta znani samo dve (z dvema kopijama Lan-
gusove).
Po muzejskem cenzurnem eksemplarju od Korytka 1. 1839
izdani litografiji Vodnika in Copa sta v resnici izsli, a sta danes
zelo redki. Celo v kranjskem dezelnem muzeju sem ju zastonj
iskal. Koncno sem nasel pri Lujizi Oblakovi na Dunaju eno
izmed obeh — namrec Vodnikovo s posnetkom pesnikovega
podpisa in stirimi njegovimi kiticami v gajici. Na prvem
mestu je: „Ne hcere, ne sina . . .", na drugem: „Drava cigava
je . . .", na tretjem: „Dobrovcan, Kotoran . . .", na cetrtem :
„0d perviga tukaj . . ." Vodnikovo podobo in najbrz tudiCopovo
(katere pa nisem mogel zaslediti nikjer) je na kamen narisal
L. Blau.
Baraga med jozefinci in janzenisti.
Str. 10 vrsta 28 odzgoraj namesto: „dem Sektengeist" beri
„den Sektengeist". — Str. 11 vrsta 6 odzgoraj namesto nachzu-
gehen beri nachzugeben.
236 Dr. Ivan Prijatelj : Popravki in dostavki.
O slovenski jozefinski in janzenisticni duhovscini v pred-
niarcu je pisal najobsirneje J. Benkovic v svojem spisu : „Blaz
Potocnik in njegova doba" (Slovenec, XX. 1892, febr. in si.);
tu je napisal marsikatero resnicno sodbo, ces: „Resnice se
nikomur ni treba bali, a prav se mora umeti in tolmaciti."
Vendar so njegove konture, s katerimi je risal sliko takratne
slovcnske duhovscine, se precej bojece in nedolocne. Mrki
janzenizem se je bil moral razprostreti po Kranjskem ze v prvih
desetletjih XIX. stoletja. V arhivii ribniskega gradu sem nasel
n. pr. pismo st.-ruperskega zupnika Fr. Wutscherja (Bucarja), ki
ga je pisal dne 13. marca 1815 svojemu prijatelju, ribniskemu
grascaku Josipu Rudezu. V tem pismu pravi :
„Ich miisste Herkuleskrafte haben, um das zu leisten, was
zu leisten nothwendig ware. So wenig kann ich unterstiitzende
Aushilfe von meinen Kaplanen haben. Durch trotzige, grobe
Verscheuchung der Leute verstehet sich die neuere Rigo-
risten Sekte die schwere Biirde der Seelsorge ganz zu erleichtern,
und sie auf die Schultern des sanftern Menschenkenners, und
Freundes zu werfen. Ob das recht sey, wollen die hohern Vor-
steher niciit iiberlegen und scheinen zu wunschen, dass die
neueren Seelsorger — wo sie hinkommen, statt die verwirrten
Schafe evangelisch liebvoll zu behandeln, nur Feuer und
Schwert unter iiire Herden bringen sollen. Aber dies ist nicht
der Geist dessen, sagt der selbst, der uns als Gottmensch die
Religion vom Himmel gebracht. Wohl muss man sich dem
Sittenverderbnis widersetzen, aber widersetzen mit Klugheit, und
Sanftmuth, die unserm Vormuster eigen war. — Behalten Sie,
Freund, diese Mittheilung fiir sich."
Zanimivo je v tem oziru tudi pismo, ki ga je pisal Schulz
pi. Strasznitzki dne 4. marca 1828 prijatelju Socherju :
„Rembold ist, wie er mir voi kurzem schrieb, also doch
um die hiesige Bibliothekarstelle eingekommen ^), ich hoffe aber
zu Gott, dass er sie nicht erhalten wird, denn abgesehen die
okonomischen Verhaltnisse wiirde ich alles fiirchten, wenn er
unter unsere Geistlichkeit und unter den Despotismus des Gu-
berniums kommt."
Pri guberniju so vladali, kakor smo videli, spocetka bolj
jozefinci (Mayr), potem janzenisti (Pavsek, Stelzich); na liceju
pa je imel glavno besedo janzenist Ravnikar. Primeri, kaj pise
Mazek Copu v Lvov dne 23. dec. 1824: „Die philosophische
Direktion ist ihm (kompetentu Rebicu) sehr geneigt, ohne wei-
'j Profesor filozofije na dunajskem vscuciliscii Rembold je bil s 700 gl.
place vpokojen. ker sc ni oziral na predpisano knjigo in je predaval modro-
slovje prosto in svobodomiselno. Bil je zrtev dunajske duhovscine. Njegovo
uniirovljenje spada torej ze v dvajseta leta, ne pa v leto 1835, kakor pise
Wiirzbach v svojem biografskem slovniku.
Dr. Ivan Prijatelj : Popravki in dostavki. 237
teres auch die Professoren, indem jetzt alle unter dem Hute
des Herrn Raunicher stehen." Dne 22. rnaja 1825: „Ich zweifle
nicht, dass der Rebitsch nicht bekommen sollte; Jenn was sich
Raunicher vornimmt, das setzt er durch." Dne 11. avg. 1825:
„Raunicher kann viel durchsetzen . . . und so viele Vorschlage
er wahrend meiner Anwesenheit in Laibach gemacht hat, sind
noch alle bestatigt worden."
Dr. Jakob Zupan v preiskavah.
Zupanova pesem na koncu sestavka, kakor vse Zupanove
sploh, ni lahko razumljiva. Jaz seni jo navedel samo zato, da
se iz nje razvidi, katere case Ijubljanske skofije meni referent
PJetz, da si Zupan zeli nazaj. V pesmi sami pa je iskati razlog,
zakaj so Herbersteinovi casi Zupanu tako iniponirali. Jasno je
toliko, da ima v tej pesmi Zupan v mislih razmere med duhov-
scino, ki so se — po njegovem mnenju — z nastopom Herber-
steinovim na bolje izprenienile. Ni pa jasno precej na prvi po-
gled, na katere specialne reforme Herbersteinove da Zupan meri.
Glavna beseda, ki vsebuje (ah bolje skriva) kljuc do razlage
teh dveh stirivrsticnic, je — „plata". Gosp. skriptor Pintar
misli tu na gorenjski dialekticni izraz, ki v prenesenem pomenu
znaci tudi tonzuro, kar bi v drznem nacinu Zupanovih tropov
in figur ponienilo — „menistvo". Za tako razlago govori tudi
ta okoliscina, da je bil Zupan res vehk prijatelj protisamostanske
politike Jozefa II. V znanem voscilu za god prof. Pokljukarja
imenuje samostane — „mam Ijuda papertje = der Volkstau-
schungen Hallen.
Zoper to razlago pesmi pa meni govori ta okoliscina, da
Marija Terezija, — „mat'" — ki se tu pac ne imenuje brez
namena, se ni bila nic ukrenila zoper samostane. Ravnotako ni
tudi Herberstein v prvih letih svojega vladikovanja pod vlado
Marije Terezije nikdar nastopal zoper samostane. — Po mojem
mnenju je Zupan v teh dveh kiticah mislil na reformacijo du-
hovniskih nravov, ki jo je Herberstein kmalu nato, ko je bil od
M. Terezije poslan na skofovski sedez, zapocel v Ijubljanski
skofiji. Prim, njegovo ..Epistola Pastoralis ad totum clerum tarn
saecularem quam regularem", 1773, kjer med drugim govori
duhovnikom takole : „Frugaliter servetur in mensa, prout viros
ecclesiasticos decet, fugite commessationes, & profana convivia^
& super omnia sobrietas servetur in potu; nihil enim tarn dedecet
servos Dei, quam turpissimum ebrietatis vitium : rixae, lites,
jurgia, aliaque abominanda peccata nee nominentur in vobis". . .
„Audivimus saepe, & utinam nostris etiam occulis non vidissemus,
sacerdotes esse adeo sui status oblitos, qui praeter Missae cele-
brationem, & recitationem divinarum horarum (quae duo qua
devotione, quo cordis affectu peragantur, Deus novit) nihil aliud
238 Dr. Ivan Prijatolj : Popravki in dostavki.
agunt, quod Ecclesiasticum virum deceat, sed rebus saecularibus,
nonnunquam etiam vilibus & objectis totos sese occupant, cum
iiiaxinio ordinis Sacerdotalis dedecore." Kar skof tu graja in
pri svojih duhovnikih odpraviti izkusa, je gonja za posvetnimi
stvarmi res saeculares. In Zupanova pesmica bi nam bila
prica, da Herbersteinova prizadevanja niso bila zastonj. Pravi
namrec Zupan, da je „nehala plata placa plesati t. j. imeti
glavno besedo, riniti se v ospredje, igrati v duhovnikovem
zivljenju glavno ulogo.
Zupan je zivel poteni liho in v svojo usodo vdano v
Celovcu do svoje smrti 1852. V javnosti se ni vec oglasil. Leta
1841 ga je obiskal Sreznevskij. O tem svojem posetu pri Zupanu
pise ruski slavist Stanku Vrazu : „Byl u Zupana. Zirnoj, ucenoj,
weseloj cetowjek, slawjanin wseju dusoju, i cto mnje vsego
boljeje ponrawilos wowse nepricasten cernomu glazu, i ob
Jarnikje, i o Slomsekje, i o Preserinje, i o Gaje, i o wsjech
on goworit toljko dobroje, ja zastal jego w postelje, chotj bylo
uze 10 cas: powidimomu on Ijubit ponjezitsja. Obedatj budem
kazetsja wmestje s nim, i potoni pojdu w Mosburg k Jarniku.
Supan i rad by idti so mnoju, no ne smjejet: on prowodit
menja toljko do gorodskoj zastawy." (Neizdano pismo v za-
grebski vseuciliscni knjiznici.)
Dr. Ivan Prijatelj.
Popravki
k ,,Tretjinski arhitektoniki v Presernu'
38
vrsta
2 od zg.
namesto
(dvopicje) citaj
(podpicje)
38
11 od sp.
„
(ki veze )
(ki je veze . . .)
40
3 od zg.
„
zasnovi
zaosnovi
43
17 „ „
„
Poglejte to!
Poglej si to!
50
13 „ „
^
da je bilo psetu „
da je bilo to psetu
60
21 od sp.
„
od naroda
od naroda
71
„
19 „ „
„
Ljuba logika !
(Ljuba logika! Op. ur.)
75
,,
22 od zg.
,1
o dosedanjih gazelah citaj : v dosedanjih
gazelah
76
»
9 „ „
„
zadnji se izmed citaj : zadnji se izmev
Avg. Zigon.
(1508—1586)
<' X^-»i^O\
ZBORIilK
MR SVETLO DRjE ;,MRTICR SLOVEMSKfl''
= V LJUBLJRMI. — ^. ZVEZEK. =
TRUBRR^EV
ZBORMIK
UREDIL dr. FRRM ILESIC.
4^ V gUBgRMI, 1908. «|«|
MRTISNIL DRRQOTIN HRIBRR.
i
Primoz Trubar in njegova doba.
Dr. Fran Ilesic.
Ljubav in mrznja, ki spremljata in znacita razvoj vsega
sveta. sta precesto dali znacaj tudi spominu na Primoza
Trubarja ter stvarno spoznanje potisnili v ozadje. Ljubav je
narekovala besede:
„(Trubarl, ti si velikan ! Med
nami prvi bojeval si sveti boj
za svetlobo in vesti svobodo —
in ves narod sel je za teboj !"
Mrznja pa je slovenski ucenosti posodiia besedo o „ne-
odkritosrcnem in zlobnem" odpadniku (o Speratu v Solnogradu),
0 razsirjevalcih protestantizma kot „drugih janicarjih", o „pre-
drznih novotarjili", o „volkovih verne crede" itd. Moralno
ocenjujoc dogodke, je nasa ucenost trdila, da bi stal dunajski
skof Sladkonja (1513 — 1522), Slovenec rodom, osramocen
pred zgodovino, ako bi si o njem morali misliti, da je oze-
njenemu duhovniku dovolil, propovedovati.
S tega nestvarnega stalisca je vsekakor treba resiti nase
spoznanje.
Sodbo 0 Trubarju je veckrat motilo tudi omejevanje po-
gleda. Sliki je treba ozadja in uvazevati moramo takisto razmerje
motrene osebe do vseh ostalih oseb in do vseh pojavov nje-
nega casa.
Vsekakor je na Trubarjevi sliki poleg njega samega videti
tudi Klombnerja in pa Wienerja v Ljubljani in Vergerija v
Kopru ter na Nemskem, dalec zadi pa poleg Lutra, Zwinglija
in Kalvina nasega Istrana Matijo Vlacica Ilirca; videti je Vla-
hovica V Metliki, v Kranju Rokavca, Cvecica in Zivcica v Istri;
ob Trubarju literatu vidimo nadalje Konzulain Dalmato, Krelja,
Bohorica in Dalmatina.
Ko se je pred 400 leti narodil Primoz Trubar, je bila
zapadna in srednja Evropa katoliska in v malone vseh pojavih
kulturnega zivljenja latinska; nova iznajdba tiska se je par
desetletij prej veselila prvih svojih plodov.
Bas V rojstnem letu Trubarjevem, 1. 1508. je v Witten-
bergu zasedel vseucilisko stolico menih-avgustinec Martin Luter,
ustanovitelj nove, nemske veroizpovedi in graditelj enotnega
nemsi<ega i<njiznega jezika.
Istega leta se je rodil vNinuvDalmaciji Peter Zoranic,pes-
nik hrvatskili ,,Planin", ki je zazrl vrt Slave in na njem 4
vile: Latinko, Grkinjo, Kaldejko, pa tudi Hrvatico ; tozec, da
ima Hrvatica le malo zlatih jabolk, ker nje sinovi rajsi pisejo
V tujem jeziku, nam je dokaz o probujenosti slovanske narod-
nosti V onodobni Dalmaciji. Sploh je takrat vso Dalmacijo
prevzel italijanski humanizem in ji dal bogato humanistovsko
kulturo, literature in solo.
Pa premaknimo panoramo ! Okoli 1. 1527. je Trubar,
dijak-teolog, pri humanistu skofu Bonomu v Trstu. V Ljubljani
se ze zbirajo Lutrovi pristasi v hisi Klombnerjevi. To kulturno
zivljenje moti glas z bojisc; Turki pustosijo Trubarjevo domo-
vino, njegov dolenjski domaci kraj; po mohaski bitki (1526)
so bili zasegli vso Slavonijo ter vedno huje ugrozavali tudi
slovenske dezele. Draginja je bila velika, beracev so bila
polna sela in mesta. V teh tezkih casih si pogresal zadovolj-
nega slovenskega kmeta; grascak mu je bil vzel „staro pravdo"
(pravico); kmet se je (1515) dvignil proti svojemu gospodu,
bas tudi v Trubarjevi dolenjski domovini, a popoln poraz te
kmetske bune je moral zreti decek Trubar. Bilo je takrat voliti
med bojem zoper Turka, med bojem zoper grascaka in med
bojem^zoper papeza. Trubar se je udelezil boja zoper papeza.
Stirideset let pozneje je bil papez na Kranjskem pre-
magan; protestantski superintendent Trubar je v zvezi z nem-
skimi stanovi organiziral kranjsko protestantsko cerkev. Med
tem sta sla Turek in kmet svojo pot. Zopet je bil zmagovit
Turek; Siget je padel (1566) in z njim Zrinjski. Tam doli ob
Sotli je zrl kmet svoj spas v samostalnem cesarskem namest-
nistvu V Zagrebu — zaman; nekaj let pozneje so v Ljubljani
kmetom rezali usesa in v Zagrebu krvavo-kruto kronali Matijo
Gubca. Trubar se je bil takrat za vedno preselil na Nemsko
ter bil tam zupnik v Derendingenu.
Ob smrti Trubarjevi (1586) je bil le majhen del Ijubljan-
skih prebivalcev — stela jih je Ljubljana kakih 7000 — kato-
licanov, in to iz najnizjih slojev. Precej razsirjen je bil prote-
stantizem tudi v Cerknici, v Loki, Kranju, Kamniku, Novem
mestu, Kostanjevici, Zuzempergu, Ribnici, Celju, Rogatcu. Met-
lika je bila Lutrova, takisto Crnomelj in trdnjave Hrv. Krajine.
V Istri je mocno zavladal novi duh in v Rifenbergu ter okoli
Sv. Kriza na Vipavskem je bilo Ijudstvo, ce tudi ne formalno,
protestantsko.
Nekoliko let pozneje pa je bilo vsega tega konec. V
smislu ukazov vladarja, nadvojvode Ferdinanda je skof Hren
VI
PETER BONOMO,
skof trzaski, Trubarju „a teneris" voditelj.*)
* Siika je vzeta iz dela „Beitrage zur Geschichte der niederoster-
reichischen Statthalterei"; iz iste knjige je tudi Ungnadova slika.
VII
V par letih (izza 1598) dal dezeli zopet katoliski znacaj; nje-
govo odlocnost in zavest moci kaze prvi korak, ki ga je storil
V to svrho: sel je v sredisce protest, pokreta v Ljubljani, v
cerkev Sv. Elizabete (v danasnji Stritarjevi ulici) in tarn raz-
trgal proteslantski evangelij. Predikanti in solniki so sli iz de-
zele, knjig je mnogo zgorelo.
Tega poraza, te rusitve svojega templja niso vec videli
njega utemeljitelji; prej so ze bili polegli v grobove. Trubar
po^iva dalec na nemskem Wiirtemberskem, v Ljubljani pri Sv.
Petru pocivajo predikanti Dalmatin in Vlahovic, Schweiger,
Juricic in Zivcic, Slovenci in Hrvati, a pozabljeni so njih
grobovi.
Toda mrtvi se vracajo, vsaj tisti, ki so — zares ziveli,
ki so ziveli zivljenje idej. Ali so nasi protestanti umrli ali pa
zive se v nas in v nasi dobi? Ali sega ogenj 16. veka nepreki-
njeno do nas? Na prvi hip bi clovek pritrdil; saj si tudi dan-
danes cesto slovenska tabora stojita drug proti drugemu bas
kakor v XVI. veku, bas kakor dva sovrazna naroda.
Tradlclje.
V tradiciji, zgodovinski kontinuiteti je delovalo tisto dalje,
kar je pravi in neminljivi pomen protestanske dobe, namrec
knjizevni jezik in deloma knjizeznost. Med koroskimi Slovenci so
se do konca 18. stoletja prepisovalislovenski protestantski molit-
veniki in pesmarice, da, celo ponatisnila se je prod 124 leti. v
Celovcu protestantska slovenska knjiga. Fakticno so sluzile
knjige, zlasti Dalmatinovo sv. pismo tudi katoliskim sveceni-
kom, ki so jih citali „po dnevi in po noci brez strahu in
ozira na papesko izobcenje", in katoliske pesmarice so zaje-
male iz protestantskega vira. Trubar in Krelj sta zasnovala
prevode naboznih knjig in jezik s pravopisom, Dalmatin in
Bohoric sta to dovrsila; celo „Evangeliji" protireformatorja
Hrena, ki so doziveli toliko izdaj, se naslanjajo na njih; preko
Hipolita, Marka Pohlina in Japlja sega Bohoric tja do Vodnika
in Kopitarja, ki se je prvi temeljiteje brigal za zacetke nase
knjizevnosti. Zgodovinska podlaga nasi knjizevni slovenscini
in nje slovnici je jezik (dolenjskih) nasih protest, pisateljev.
Vendar pa po vsebini in povodih knjizevni in kulturni
nas preporod v dobi Vodnika in Cojza nima zveze s prote-
stantsko dobo; nastal pi pac bil tudi, ako bi Cojz in Vodnik
ne poznala 16. veka nase proslosti.
Verski pokret 16. stoletja je med Slovenci le hipen
pojav. Kralj Matjaz, v narodni pesmi spasitelj nasega naroda,
se ne bori za protestantizem, ampak za „staro vero", za vero
romarjev-katolicanov ter je izraz „luteran" nasemu narodu
izraz brezboznosti in grdobe; nasemu seljaku je clovek druge
VIII
vere zlikovec, izgubljenec. Trajno prerojena je bila vsled re-
formacije v nasih krajih le katoliska cerkev. Koliko koncilijev je
izkusalo prej preosnovati cerkev ,,na glavi in na udih" ! A sele
V viharju 16. veka se je prezracila. Vsakdo, ki hvali
tridentinski koncilij, plod protestantskega gibanja, kot zacetek
danasnje cerkvene discipline in cerkveno-odgojnega delovanja,
mora biti reformacije vesel, ki je zbudila tolik vihar in s tern
posredno dvignila tudi katoiisko cerkev. Posebe bi bilo vredno,
se z dr. Prijateljem vsaj vprasati, ali ni nas narod tako pobo-
zen bas, odkar mu je z umljivo besedo in brezdvomnim navdu-
senjem zbudil srce protestantski predikant, najsi je tudi za dobo
verskega boja hipno posirovelo zivljenje. Navdusenost je for-
malen pojem in se prenese z ene vsebine na drugo.
A ce se ze junak selske nase pesmi bori za katoiisko
vero, pa poteka morebiti umetna pesem nasega mesta o svo-
bodi misli in vesti iz protestantskega pokreta Trubarjevili casov?
Ali ni nasa „nova reformacija" ogenj, vzplamtel iz iskre, ki je
stoletja tlela pod pepelom nase zgodovine?
Kar se inienuje pri nas vcasih „nova reformacija", a obi-
cajno svobodomiselnost, je od stare nase reformacije neod-
visno in bi bilo nastalo, i ako bi nikoli ne bili imeli reforma-
cije 16. veka. Stara in nova nasa reformacija sta si sestri
(starejsa in mlajsa), ne mati in hci ; kontinuitete na nasih tleh
ni. Bas zato se pa tudi razlikujeta cisto ocitno ; ze navnanje:
Reformacija 16. veka jeizslaizcerkve same; bivsi katoliski svece-
niki so ji bili glavni stebri; mnogo duhovnistva je takrat pre-
stopalo V novi tabor sicer iz vnanjih, osebnih in svetnih vzrokov,
mnogo pa tudi iz globljega spoznanja; duhovniki, ki so naj-
bolj poznali zle razmere, in tisti, ki so mislili in hoteli dobro,
so si zeleli izprememb. Vsaka prava reformacija izide iz kro-
gov doticne korporacije same, ki poznajo in cutijo dishormo-
nijo med idealom in istino — pernicies et salus tua ex te —
a nova reformacija ne izhaja iz cerkve in ne bo rodila
cerkve.
Drugo bistveno razliko je iskati v vsebini reformacije.
Trubarju je njegovo delo bilo vredno radi pozitivne verske
vsebine; on in tovarisi so bili iskreno in globoko pobozni
mozje. „Novi reformaciji" pa izgublja ta vsebina vrednost;
velja ji le oblika Trubarjeva dela, njegov ..protest"; ne velja
ji njegova pozitivna, velja ji le negativna stran, ne predmet
nego metoda. Prisegajoc na evangelij in na sv. pismo, smat-
rajoc Ijudi druge veroizpovedi za Bogu sovrazne Ijudi, bi se
Trubar cudil trditvam nasih casov, ces, da je bila njegova
vera le formula nove svobode, svobode vesti; ne umel bi
jih. Pojmujoc pojem vere, je rekel Trubar, da o tem ne gre
disputirati; tu da je treba verjeti, na onem svetu pa bomo
spoznali. Bil je torej ne samo pobozen, ampak tudi glokoko
IX
veren moz; veroval ni v papeza in ceremonije, a veroval je v
dogme.
Niti nase selo niti nase mesto se po tern takem ne more
ponasati z verskimi tradicijami Trubarjevimi. Verska reforma-
cija Trubarjeva je bila za nas epizoda, ne plodovita
zgodovina.
Kako je mogel tako ugasniti ogenj 16. veka? Lutru in
HusLi je bilo usojeno daljse zivljenje in globlji spomin.
Tnibar — Has — Inter.
Pac je panegirika cesto in svecano zatrjevala, da je
Trubar nas Hus, nas Luter, a obenem je — v ostrem nasprotju
s to trditvijo — tozila, ces: „Padli smo brez slave, brez zmage.
Nimamo Bele gore ali Kosovega poija, imamo Ijubljanski trg,
kjer so zgorele slovenske knjige . . . Siovence je unicil en sam
skof Hren in nekaj jezuitov."
Lahko je zatreti dusevni pokret v majiinem narodu. Ako
ga zadenes na enem mestu, je zadet in unicen sploh. Pa
unicuj upornega zmaja v velikem narodu! Tu si ga pogodil,
a tam mu zraste nova glava! Zato v velikem narodu ne unicis
iziahka kulturnega protivnika, v malih narodih pa so kulturni
upori preradi tragicni poizkusi.
Bitke pri nas ni bilo in je ni moglo biti, ker ze davno
nismo imeli — orozja, nikake drzavne organizacije. Pa tudi v
socialnem oziru niso bile nase dezele niti enota niti celota.
Koncno „dobrodusni Slovenci", kakor jih imenuje Trubar, pod
vplivom lutrovstva niso mogli postati bojeviti; drugace bi nas
bil vzgojil kalvinizem,
Zvesto pokorni Trubar je sam prevedel pesem, ki sve-
tuje: „Duhovskih ter dezelskih visih se buj !" Moliti k Bogu,
prositi vladarja, ako pa to nic ne izda, trpeti in koncno po-
potna palica, to je bila odporna sila tudi nasih dezelnih
stanov.
Ko se je na Ceskem pripravljala Bela gora, so se v
Notranji Avstriji na eni strani zaman bali, na drugi zaman na-
dejali vstaje. Nasi predikantje, solniki in plemici so bili po-
begnili.
Pobegnil je iz domovine tudi Trubar, kakor je za njim
pobegnil Presernov Crtomir. Vojvoda wurtemberski mu je
1. 1560. moral odlociti, ali naj se izpostavi nevarnosti ter
gre v domovino zaradi evangelija. Trubarja je dicila bolj
opreznost in oportunizem politike nego neomajna in brezob-
zirna kultura. Skoro ga v tem oziru zasencuje trdni metliski
Vlahovic, pazinski Zivcic, krski Weixler, zlasti pa njegov Ijub-
ljanski tovaris, kanonik Wiener, ki je na Ijubljanskem Gradu
trpel smrtni strah in v smrtni nevarnosti na Dunaju pred
kraljem, pred pismouki in skofi stal za svoje uverjenje, bas
takrat, ko je Trubar prvic pobegnil iz domovine. Previdnost
in konservatizem pomeni Trubar tiidi v primeri s Klombnerjem.
Taka oprezna premisljenost pac more roditi konkretne uspehe,
a jemlje zivljenju tragiko.
Mnogo bi pridobilo junastvo Trubarjevo, ako bi mogli
trditi, da se je stalno in trajno drzal besedi, ki jih je govoril
1. 1562., ces, da hoce rajsi umreti za Kristusa nego bezati; a
seveda to je bil cas, ko se je blizal Ferdinand I. svojemu
koncu in je protestantski pokret pri nas dosezal vrliunec svoje
sile in svobode.
Luter je zmagal, Hus je umrl, Trubar ni z ma gal. kakor
je zmagal Luter, pa tudi ni umrl, kakor je umrl Hus; po-
tomstvo se pa trajno spominja le mucenikov in zmagovalcev,
hranec jim spomin globoko „pod domaco goro". Zmaga v ziv-
ljenju ali smrti je seme bodocnosti.
Znacilno za nas protestantski pokret in pomembno za
primerjavo Trubarja z Lutrom jeto, da nam je narodna tradicija
namesto Trubarjevega imena ohranila ime Lutrovo, oziroma
da se je v tradiciji Primoz Trubar skril za Lutrom. To je na-
ravna posledica dejstva, da vera, ki je za pol veka zavladala
V nasili krajih, ni bila vera Trubarjeva, ampak Lutrova. Trubar
ni ustanovitelj nove vere ali veroizpovedi, ampak je le propa-
gator (razsirjevatelj) nemskega evangeljskega verstva.
„Wiclif je rodil Husa, Hus Lutra, Luter Trubarja," tega
rodoslovnika ne moremo aprobirati; Trubar ni sin Lutrov,
ucenec mu je.
Husa ali Lutra sploh mi nismo mogli dobiti.
Bogati zakladi dusevnega dela in bogastva morajo lezati
V dezeli, kjer naj nastane nova vera. Iz njih zasije misel, da
ogreje potem tudi srce.
0 dusevnem zivljenju nasega naroda v oni dobi ni go-
voriti; oliromel je bil (glava je bila tuja in srce, plemstvo in
visoka duhovscina ni bila nasa in mescanstvo po vecini ne).
Sploh pa dusevnega zivljenja nase dezele v oni dobi niso
imele; ni bilo kulturnih sredisc, ne vseucilisc in o solstvu se
da jedva govoriti. Bill smo na mejah kulturnega zivljenja,
namejahNemcije in na meji Italije. Srecnejsa je bila v tem oziru
Dalmacija, ki se je vsa solncila v siju italijanskega humanizma,
Humanistovske studije, ki so polozile temelj protestan-
tizmu, bavec se s sv. pismom, cerkvenimi oceti, a i s pogan-
sko modrostjo, pri nas niso imele mesta. Ker se ta temelj pri
nas ni polozil ozir. ker ga ni bilo, je protestantsko zgradbo
hitro podrl vihar. Radi tega je ostal ves pokret na nasih tleh za zna-
nost in umetnost prilicno neplodovit in se nikakor ne da o
njem pri nas reci, da je sintezavseh casovnih stremljenj. Vse-
kakor pa vsaj Trubar sam ni taka sinteza; popolnjuje ga hu-
XI
manistni Bohoric. Trubarju je bilo bolj za predmet, nego za
prikazovanje (obliko).O
Sploh je Trubarju manjkalo tiste teoreticno znanstvene
visine, ki bi bila potrebna za samostalen verski pokret. Tistih
jezikov, V katerih je spisan vir evangeljske cerkve, hebrejscine
in grscine ni ziial, a niti latinscina mu ni sla docela gladko;
navezan je bil, sprejemati iz druge roke, iz nemske. Ni se uril
V „svobodnih umetnostih in znanostih" po vseuciliscili, Hus in
Luter pa sta delovala na visokih solali.
Simbolsko za razliko med Lutrom in Trubarjem je njuno
pokolenje: Lutrov oce je bil rudokop, ki sam isce zaklade
prirode, Trubarjev pa mlinar, tesar in cerkveni kljucar.
Ako ijudje sami isce jo resnice, morajo med njimi na-
ravno nastati sekte, razkoli in dvomi; Trubar pa vesel poudarja,
da pri Siovencih „hvalaBogu" ni sekt in da „nekar en vsakteri
iz suje lastne pameti oli misli kake vere gori ne vzdigne".
S tern je v zvezi, da pri Trubarju ne cujemo nic o du-
sevnih borbali pred notranjim prelomom. Zato nam v njegovem
zivljenju manjka tisti poeticno-tragicni hip, ko se moz po tezki
borbi odloci za korak: alea iacta!^) Sploh je Trubar ze
vzrastel v novem duhu. Ko je Trubar nastopil, je bil verski
razkol ze davno dovrsen in tudi J^jubljano je ze dosegel val
pokreta, ko je Trubar bil jedva kakih 14 let star. Klombner-
jeva hisa v Ljubljani je bila zbiralisce protestantski mislecih
mescanov in svecenikov, ko je bil Trubar se v kantoriji skofa
Bonoma v Trstu, in ni bil s a m v odporu zoper razvade cer-
kvenega zivljenja, ko je 1. 1530, zacel v Loki pridigovati proti
prikaznim in romanju ; bilo je ze prej vec takih „ponosnih
popov in kaplanov".
Trubar je pod Lutrom, ne poleg njega. Pol eg Lutra,
Zwinglija in Kalvina pa stoji neki drug nas zemljak, Labinja-
nin Matthias Flacius lilyricus (Vlacic Ilirec), ki je di-
rektno in samostalno posegel v svetovni boj proti papezu; a
njegovo delo se je vrsilo v Nemciji (Saski) in je le kakor v
valovju seglo k nam (na Stajersko in zlasti na Korosko —
znani A. Lang, prej propovednik v Celju, je v Celovcu deloval
za flacijanizem). Trubar je, drzec se oficijelne cerkve, bil na-
sprotnik flacijanizmu.^) Razen bojevitega Flacija je tu imeno-
•) Prim, slike vDalmatinovi bibliji in pesmarici 1584 ! Dr. Robitsch,
Geschichte des Protestantismus in der Steierm. (Graz, 1859) ocita Dalma-
tinu radi slik v sv. pismu ,schmutzigen Naturalismus" in poroca, da so
V dveh primerkih Dalm. biblije, ki sta v graskih javnih knjiznicah, te
„obscenitete" prelepljene.
2) Prim, pa Vergerija ob bolniski postelji obupanega Fr. Spiere
(Francesco Spiera) v Padovi.
3) O Viacicu giej delo StankovicaP. „Biografia degli uomini distini"
itd., Trst 1829. in Preger W., Matth. Flacius lihricus und seine Zeit
(Erlangen 1859 in 1861).
XII
MATTHIAS FLACIUS ILLYRICUS.
(1520—1575)
vati se koprskega skofa, potem papeskega legata Petra Pavla
Vergerija, rojenega, da „stoji pred kralji", enega izmed najplo-
dovitejsih protestantskopolemicnih latinskih pisateljev, ki pa
ima velik pomen tudi za Trubarjevo literarno lelo.*)
Odkaziujoc Trubarju in tovarisem has oznaceno mesto, pa
ne more in ne sme nikdo krajsati njihovih zaslug za moralni in
intelektualni napredek nasih dezel, oziroma tajiti, da hi v tern
oziru ne bili iineli najplemenitejsih namer.
Plemenita namera je narekovala besede : „Vunanja dobra
dela, vunanje bozje sluzbe inu ceremonije mogo tudi ti hi-
navci sturiti inu doprnesti." Tako govori pravi ucitelj pravega
verstva in ucitelj verstva, ne ustanovitelj nove vere je bil
Trubar. Iz zlih nasih domacih razmer, ki pa so bile slicne
razmeram drugih dezela, so vsaj deloma vzrastle njegove na-
mere, a sredstvo je bilo izposojeno,
Tiirsko vprasanje.
Kakor je verska borba malo ne izginila iz narodne tra-
dicije, tako je v njo globoke brazde zarezala turska nevarnost;
odmeva vsepovsod po nasih narodnih pesmih ; nas kralj
Matjaz se bori s Turki.
Od Eneja Silvija (15. stoletje) do Leibnitza je donel po
Evropi „turski klic". Papez, cesar in humanisti so se druzili
V tej misli; saj jim je hrvatski ban malone dan na dan ob Kolpi
in Dravi z lumbardami javil, da se blizaTurek. „Hrvatska mira
nikada nema," to je kratek opis vnanjega stanja nasih dezel
V Trubarjevih casih ; narod je gradil trdnjave in stal na strazi.
Tudi Trubarjev dom je trpel.
Sredi te turske nevarnosti, ko so seljaki kri in novce
zrtvovali zoper Turke, pa so stanovi notranje-avstrijski za Dal-
matinovQ biblijo dali 8000 fl. In zgodovina je rekla: Zoper
Turke in za gradbo trdiijav stanovi niso imeli denarja. Kako
pa so mogli denar dajati za sv. pismo?
Bil je to dvojen boj: boj duha in boj orozja. Resiti svoje
prepricanje se je zdelo vaznejse in silnejse delo nego poga-
njati vnanjega sovraznika. Slicne pojave imamo v zgodovini
vseh dob, tudi v najnovejsi slovenski.
Cisto V smislu Erazma Rotterdamskega so smatrali pro-
testanti papestvo za nevarnost, enako nevarnosti turski. Zato
imenujejo kot antikriste vzporedno „Turke in papeznike".
In vendar se ti zdi, ko gledas nase dezele zatopljene v
verski boj, da vidis mlajsega vrstnika tern dogodkom, cesarja
Rudolfa 11., kako se je v Pragi zaprl v svoje dvorane in se bavil
*) Sixt Chr., Petrus Paulus Vergerius, Braunschweig, 1855.— Gl.Ver-
gerijevo sliko na str. 23. tega ,Zbornika".
XIV
z astrologijo in slikarstvom. po zvezdah iskal usodo svoje
hise, ko je Hrvatska plavala v krvi. Zdi se ti, da vidis clo-
veka le moliti, ko mu razbojnik razdira hiso.
Tezko bi bilo ocftkov braniti onega cloveka, tezko pro-
testante Trubarjeve, ako bi tursko vprasanje na drug nacin ne
bilo naslo mesta v njihovem programu. V istini so imeli pro-
testanti vso tursko nesreco za posledico neevangeljskega
zivljenja. Tako so odposlanci nasih dezel 1541 v Reznu spiosno
nevoljo, tursko silo, ogenj in kugo pripisovali edino-le popol-
nemu zanemarjanju in zatiranju nove, ciste vere in nespokor-
nosti Ijudi (istotako istega leta na sestanku v Pragi, ces, da
poteka vsa nesreca onih dni iz brezboznosti'. Bog pac po an-
tikristih in enakih Ijudeh izkusa Ijudi (Trubar). Vzrok je
treba odstraniti, pa ne bo posledic; evangeljski je treba zi-
veti, pa ne bo sibe bozje (srda bozjega, nesrec).
Nadalje nam je uvazevati namero, s katero so med dru-
gim protestanti tako vneto pospesevali nas protestantski po-
kret. Ipreobrniti so hoteli Turke. in sicer s slovansko (lir-
vatsko) besedo in knjigo. Ta ideja, ki pomeni veliko kulturno
misijo slovanstva, prvotno ni bila Trubarjeva niti je biia, ko
jo je spoznal, glavna svrha njegovega delovanja. Tako idejo
je mogel zapoceti moz, ki je gledal dalje in drugam; moz
kakor Ungnad jo je mogel gojiti, ker je posvetil prvo polo-
vico svojega zivljenja bojem s Turki, a konec hrvatskemu tisku.
Brez te ideje pade senca turske nevarnosti na nase pro-
testante, — Hutten je rekel, da bi tri reci mogle ustrahovati
Rim: ozbiljnost knezov, nepotrpezljivost Ijudstva in turska
vojska pred rimskim zidovjem — zadene jih ocitek, da so
sli bolj za tujim zgledom nego se ravnali po posebnih raz-
merah svoje domovine. Dakako nemski pjotestanti so si s
Ferdinandom I. vred, ki je bil odgojen na Spanskem in bil
tujec V drugi svoji domovini. mogli izvoliti dusevni boj, ker
niso na svoje oci videli niti sami cutili krvavih ran, ki jih je
zadajal Turek Jugoslovanu.
Sicer pa je misel, s krscanstvom kultivirati Turke, de-
loma izgresila smer, zakaj cesarske cete so na Hrvatskem
cesto huje pustosile nego Turki, izgresila pa je tudi sredstvo,
zakaj Turkov ni gnala po Evropi samo vera, ampak tudi cisto
politicni cilji.
Socialni moment.
Tursko vprasanje je bilo za nase dezele, zlasti za nasega
seljaka one dobe eminentno socialno vprasanje. Dom in polje,
zivljenje in blagostanje mu je bilo odvisno od njega resitve.
In tursko vprasanje je protestantizem, kolikor ga je sploh re-
seval, reseval z neprimernimi sredstvi.
XV
Poleg turske sile je bila v oni dobi socialno posebno
akutna kmetska „stara pravda" ; zaradi nje je dvakrat planila
krvava buna (1515, 1573). Trubar je priznaval krivice, ki so
se godile kmetskemu Ijudstvu, ter je svaril grascake, ces, da
bode gosposcina, ki z ubogimi postopa nasiino in krivicno, ki
nalaga prevelike davke in pretezko tlako, „podvrzena bozjemu
srdu"; a na drugi strani je absolutno obsojal socialno kmetsko
samopomoc, „nekar punte oli avstrije zacenjati oli same sebe
mescovati, koker^so . . . ti Kranjci v tim 1515. inii ti Dolenjci
V tim 1573., ti Stajeri v tim 1528. bili sturili, ali so per tim
hud konec vzeli . . ." ; kmetje so dolzni, voljno trpeti, ako jim
gosposcina nalaga prevelik davek, „pravdo, cinze, nove cole,
aufslage, tlake inu bodo od hudih flegarjev, hlapcev, zupanov,
valpetov inu bericev obreceni, ovadeni inu oblegani, de njim
bode tu njih po krivici vzetu, strajfani, v jeco verzeni . . ."^)
To stalisce je pac posledica Trubarjevega krscanskega
naziranja o potrebi potrpezljivega prenasanja vseh krivic, po-
sledica spostovanja oblastev, a tudi znak kmetskim puntom
neprijaznega Lutrovega misljenja. Koncno se ne bomo mo-
tili, ako trdimo, da Trubar ni nastopil zoper plemenitase
ker jih je — krvavo potreboval za svoj verski pokret. Ver-
skemu pokretu je bil zrtvovan socialni probitek. Versko vpra-
sanje je stalo tako v ospredju, da se je socialno uvazevalo le,
kolikor je bilo del verskega; zato je bil Trubar neprijatelj
na pr. prekrscevalstvu, ki je z verskimi nauki spajalo socializem.
Protestantski pokret Trubarjev je deloval s faktorjema,
ki sta si bila socialno silno nasprotna, z grascakom in skmetom,
a V tem nasprotju je bil eden izmed vzrokov njegovih koncnih
neuspehov. Predikant grascakov je govoril: „Evangelij !", kmet
ga je slusal, a zaklical „Stara pravda!" in tako sta se slabo
umela. To pa je vendar konstatirati, da je upor 1. 1573. nastal
V krajih, kjer protestantizem ni bil razvit.
Te opreke med plemicem in kmetom ni znala in mogla
izrabiti katoliska cerkev, zakaj i ona je s svojimi bogatimi po-
sestvi bila med „grascaki" ter so bili njeni visji dostojanstve-
niki vzeti iz plemstva.
Dasi kmetski punti niso bili ucinek protestantskega gi-
banja — saj so se na pr. na Koroskem dvignili kmetje ze pol
veka pred razmahom luteranstva — in dasi niso niti ustrezali
misljenju pokretnikov nove vere, se vendar ne da tajiti, da je
ob propovedovanju evangeljske svobode v seljastvu rastel in
moral rasti prevratni duh. S tega stalisca more demokrat le
priznanje izreci evangeljskemu pokretu. Bas iz strahu pred ta-
kimi ucinki so kranjski stanovi primeroma dolgo oklevali, se
'"■) „Domovina", Celje, z dne 16. sept. 1908, in „Let. Mat. Slov."
1891, 144.
XVI
pridruziti lutrovstvu. ki se je bilo zacelo med mes^anstvom,
zlasti med mestno duhovscino. Ko so se oklenili nove vere,
jim je bilo to sredstvo, kar je bilo reformatorjem nam en
in smoter; za isto stvar so se navdusevali, a ne iz istih
vzrokov.
Res je, da so se nasi reformatorji druzili z nasilniki na-
sega Ijudstva, res pa je tudi, da so stanovi pomenili takrat
ustavni odpor proti absolutizmu; ko je bil ta odpor strt — in
to se je zgodilo bas o protireformaciji — je bila unicena tudi
vsaka ustava in zavladalo se je absolutno od zgoraj.
Nasi protestanti sicer niso zeleli kamoli pospesevali so-
cialnega prevrata v razmerju stanov, a z marsicem so ven-
dar ustvarjali zdrave uvete socialnega napredka.
Zoper „zlahtnike" in „purgarje" so bile obrnjene Trubar-
jeve besede o „oferti, pozrescini, nepridnih potratah, suseb
s tem gvantom inu gostovanjem", ces, da pokrivamo zdaj „te
nase smrkove glave, te smrdece trebuhe, blatne noge zgolj z
zametom, damaskom, skriatom" (Nov. test. pusl. deil, 1577);
„nikdar popreje se ni toliko dragih sladkih mnogoterih jedi ino
riht kmalu naprej neslo." A plemici so se pritozevali, da so
mescani vdani necimurnosti in razkosnosti, docim morajo oni
bivati V slabih, cesto lesenih hisah.
Trubar je navedene ocitke iznasal pac bolj z verskega
stalisca, a vendar so bile fakticno z njimi zadete zle socialne
prilike.
Trezno gospodarstvo je imel Trubar pred ocmi, ko je
dejal, da je bolje, trositi za vole nego za svetnike in kapele,
vendar je premalo cuvstva, prevec racuna v teh besedah. Isto
je reci o propovedih zoper bozja pota in zoper zidanje cerkev,
Sicer pa je, kadar ni slo za vnanjosti verskega zivljenja-
ampak za njega vsebino, verstvo stavil dalec nad svet, ces,
da je katekizem „bulsi inu pridnisi vsakemu cloveku, kakor
vse zlatu, srebru, zlahtnu kamenje aliblagu, cast inu veselje tiga
sveta", t. j., duh je vrednejsi od snovi, nebesa so vrednejsa
od zemlje.
Nas narod prevec veruje v pomoc svetnikov, je dejal
Trubar ter je ves cas vneto govoril zoper njih cascenje, zlasti
tudi zoper prikazni in vraze- S tem je hotel zbuditi vero v
delo. Metliski Vlahovic je delo posvetil z lastnim zgledom.
Na lastne noge bi bila narod spravila intelektualna na-
obrazba. Pac se je v petdesetih letih (1550 — 1595) razpecalo
po nasem svetu kakih 50 000 knjig, a vprasa se, koliko jih je
prislo med prosti narod, ki je bil po vecini nepismen. Vse-
kakor je bilo velike vaznosti, da se je nas narod, kolikor se
je ucil. ucil citati v umljivem jeziku.
Za sodbo o kulturi kake dobe je vazno vprasanje, koliko
in kako se ga udelezuje zenstvo; o Trubarjevih propovedih v
XVII
Ljubljani vemo, da se jih je posebno veselll „devotusfemineus
sexus" ; §e 1. 1614. je bilo iia Dolenjskem zlasti ve2 „neka-
toliskih zensk".
Lep zgled energije in odlocnosti, vztrajnosti in odusev-
Ijenosti za stvar, ki so tolikega pomena v socialnem zivljenju,
je bil Trubar s svojimi tovarisi; res je, da v tern ne zaostaja
za njim protireformator Tomaz Hren; toda docim je prote-
stantizem rodil navdusenost, jo je protireformacija le pre-
nesla na svojo vsebino, da izenaci orozje.
Jasnega uma in veselega dela je treba narodu, potem
ne govori ob smrti deteta, kakor govori nas narod : „Bolje je,
da je umrlo."
Rodoljabje.
S socialnim momentom smo se taknili rodoljubja.
Je li Trubar bil rodoljub, narodnjak? Eni so rekli, da je
bil, drugi pa so to tajili, ces, da je deloval iz zgolj verske
vneme, ne iz patriotizma.
Tekom casa izpreminjajo z izpremenjenim naziranjem
besede svojo vsebino, svoj pomen,
V dobi romantike, ki je razvila „narodnost", to je, zad-
njih sto let je „rodoljubje" pomenilo Ijubezen zlasti do rod-
nega jezika kot takega; ker je jezik najrazlocnejsi znak moje
individualnosti, mojega pokolenja, zatoga Ijubim in cuvam, tako
rekoc kot del samega sebe. Romantik pise iz Ijubezni do jezika.
Drugace je bilo pred romantiko in ti stari casi se dan-
danes tnnogokje vracajo. Po tern misljenju ni jezik sam za
sebe zanimiv, ampak le kot sredstvo za dosego koristnih
ali lepih svrh. Kdor napise kaj koristnega ali lepega ali stori
drugace kaj za dusevno, osobito pa tudi za materijelno kulturo
naroda, ta je pravi rodoljub. Dandanasnji ne pisemo, le da bi
pisali, ampak pisemo, da kaj napisemo.
Ali je torej Trubar bil rodoljub? V prvi svoji knjigi
se je podpisal „domoljub ilirski" (Philopatridus Illyricus);
imenoval se je „prijatelja vseh Slovencev", njih „sluzabnika
in pastirja" ; poklanjajoc „svojim Ijubim Slovenom" Novi
testament, se je na starost poslavljal od njih kot njih „zve-
sti stari pastir". Dalmatin je prevedel „Pasijon", „um
seinem Vaterlande zu dienen", celo sveto pismo „aus gottse-
ligem Eifer und besonderer Liebe zu meinem Vaterlande", pes-
marico je izdal 1. 1584. „aus Christlichem eyfer und liebe des
Vaterlandes". Bohoric pa je naravnost ponosen na svoj slo-
vanski narod.
Skoro kakor romantika doni to, zlasti ako uvazujemo, da
se je Trubar 1. 1566. na Nemskem pocutil kakor „in einem
XVIII
anderen Patmos" ter ocividno poln domotozja poSiljal v do-
movino psalter iz svojega „Nikdirdoma".
Pa ipak njegova Ijubezen ni bila Ijubezen to tega, kar
je njega in njegove rojake locilo od inorodnikov, njegova
Ijubezen ni sia za tem, ohraniti svojo in svojih zemljakov
individualnost (ego), ampak sla je za tem, jih osreciti
(alter). Trubar se je 1562 vrnil v domovino „dem Vaterlande
zum guten."
Trubar, osebno zgled dobrotnega cloveka, ne zatrjuje le, da
Ijubi domovino, temvec pravi izrecno, da ji sluzi, to je, da dela za
njo. In kolikor je delal socialno, toliko ga je imenovati rodoljuba.
Smilil se mu je, ne toliko radi Turkov kakor radi mo-
raine in intelektualne zapuscenosti ta „ubogi slovenski in hr-
vatski narod" in zelel ga je dvigniti; vendar mu koncna svrha
ni bila kak novodoben „estetsko lep clovek", marvec zvelicanje
v nebesih; da mu narod-gojenec pride v nebesa, je na tem
svetu treba „prave krscanske vere" in poboznega, bogoljub-
nega zivljenja, zlasti tudi molitve. „Molite zame, kakor jaz za
Vas" (1582).
Moliti in za nebesa skrbeti je ucil Trubar Slovence! Ta
vsebina njegovega dela ustreza bolj misljenju in tezenju onih,
ki ne slave Trubarja, nego onih, ki najbolj poudarjajo njegovo
narodnjastvo.
0 rodoljubju v romanticnem smislu ni govoriti pri Tru-
barju, prej pri Bohoricu, ki je bil humanist.^)
S tem je ze tudi oznaceno njegovo stalisce do jezika.
Jezik mu je le sredstvo; zato voli tisti jezik, ki kot sredstvo
najbolj sluzi konkretni svrhi, to je, slovenski jezik, in sicer do-
mace narecje. Vec ko verjetno je, da bi Trubar ne bil pisal
slovenski, ko bi Ijudstvo znalo tudi nemski in moglo v nem-
skem jeziku sprejemati evangeljsko vero. Izrecno poudarjajo
nasi protestantski pisatelji, da zato pisejo slovenski, da bi
umeli tudi tisti, ki ne znajo nemski ali latinski. „Mi Kranjci,
Spodnjestajerci, Korosci in Slovene! rabimo s preprostim
kmetskim Ijudstvom slovenski jezik," pravi Trubar (1582). Ako
bi bil drug jezik uspesnejse obcilo, bi ga pisal in govoril,
kakor to dela se dandanes prostak, ki ne ve nic o narodnih
individualitetah in o potrebi, da se te-le cuvajo. In res je
Trubar, bas ko je stal na vrhuncu svojih uspehov (1567), iz-
dal dvojezicen katekizem, po katerem naj bi se Slovenci ucili
nemski; ustroj knjige je z metodicnega stalisca ocividno
sicer slabo odgovarjal tej nameri, a o nameri sami se ne da
dvomiti. (Gl. Jagicev Archiv XXIV, 155).
1) Cisto ciceronski se glase besede Vramceve, ces, da ga ni ,am-
bitionis aut inanis gloriae stimulus, sed patriae, cui permultum
deb em us, amor ad id laboris impulerit (Kronil<a).
XIX
Zgodovinska dejstva nam kazejo, da so vnanje okol-
nosti prvic potisnile Trubarju v roko pisateljsko pero. Pro-
gnanstvo, oddaljenost od rojakov je bil glavni in koncni vzrok,
da se je lotil pisma in tiska. Pac je ocividno ze prej v domo-
vini mislil o tem, a tezave slovenskega pisanja so se mu zdele
prevelike; zato celih 17 let, kar je pred svojim begom pro-
povedoval med rojaki po Jatinskih in nemskih knjigah", ni prisel
do slovenskega literarnega dela. Pa tudi pozneje se je ustavil,
ko je ob prvih dveh knjigah spoznal tezkoce izdavanja slo-
venskih knjig; sele ko ga je pognal podjetni Vergerij, ki je
imel sirok pogled po svetu, se je zacelo njegovo neprekinjeno
in vztrajno pisateljsko delovanje.
Oprezno je treba sprejemati tudi trditve o narodnem zna-
caju nasega protestantskega solstva. S predikantom je sel sol-
nik in ta solnik naj bi ucil kmete, otroke, „purgarske in kme-
tiske", slovens ki citati in pisati; to izrecno svetuje in prosi
Trubar. Toda fakticno je bilo solstvo slovensko le, dokler
drugacno ni moglo biti. Zato Ijubljanska srednja sola
(stanovska sola) ni bila slovenska sola, ampak latinska; toda
to se zdi naravno ob takratni veljavi latinskega jezika ; zna-
cilneje je za posebne nase razmere, da je slovenscina na tej
srednji soli bila zapostavljena tudi nemscini, da je bila
torej na Kranjskem tretji jezik. Edini katekizem se je na
stanovski soli ucil tudi slovenski; docim so ucenci se v 3.
razredu smeli obcevati nemski, jim je bila slovenscina ze pre-
povedana, „da se navadijo polagoma nemskega jezika".
Vse toje bilo sprico nasih razmer pac naravno, a okaniti
se moramo tega, da bi te razmere proslosti gledali v lepsi
luci, nego so bile. Trubar je storil, kar je bilo naravno. Pred
njim se ni storilo niti to.
Najsi je Trubar zacel pisateljevati iz vnanjih vzrokov in
iz verskih nagibov, najsi je torej o njegovi subjektivni za-
slugi soditi tako ali drugace, objektivno je in ostane cinje-
nica, da je pisateljeval, in ta ucinek je vrednost.
Najsi je bilo solstvo slovensko le, ker in dokler ni moglo
biti inojezicno, zacetki slovenskega solstva so bill fakticno
podani in to je vrednost.
Cerkev.
Trubar ni samo reformno deloval, marvec je koncno
(a sele v sestdesetih letih) ustvaril cerkveno organizacijo,
to je, stvari je dal tudi obliko. Napisal je „Cerkovno ordningo"
ter bil sam prvi superintendent.
Trubar je bil cerkven moz, vnet za cerkveni red, in tu
ni puscal nikakorsnih svoboscin. Bil je pac protirimskega, a ne
XX
proticerkvenega duha (v odpravi ceremonij je bil mnogo man]
radikalen nego na pr. Klombner); eno cerkev jezamenjal z driigo.
Odlocno se je zavzel zoper vse sekte in je 1577. s posebiio
viiemo delal za tako zvano konkordijsko formulo, ki je hotela
prepreciti vse dogmaticne spore evangeljske cerkve. V svoji
dusi je bil izprva zwinglijanec, a je pac iz cerkveno-politicnih
razlogov postal luteran; bil je odvisen od Wiirtemberske, a ta
je bila pravoverno luteranska. Ta akomodacija se mu je v no-
vejsi dobi zaracunavala kot znak modernega misljenja, ki ne
gleda na vnanjosti; a to tolmacenje je anahronizem pri presoji
moza, ki je zmogel besede, da so „ajdje, Turki, Judi, papezniki
tiga hudica inu antikristi". Sploh pa vsako akomodacijo dalec
presega Trubarjeva prisega, da hoce prevajati le dela avgsbur-
ske veroizpovedi.
Trubar govori o „pravi cerkvi bozji tiga slovenskiga je-
zika", 0 „ novi slovenski cerkvi". Njegov sin Felicijan izdaja
pesmarico za cerkev, „so in Windischer Sprach dem Herrn
Christo gesamblet wiirdt", in jo posvecuje Juriju Kiselnu, „der
Kirchen in Krain getrewen Nutritio".
Kdor ve, kako vazna je v zivljenju narodov cerkvena
organizacija kot oblika verskega zivljenja, slisi rad besedo o
„slovenski cerkvi", o slovenski cerkveni osamosvojitvi.
Cisto „rimske" niso bile nase dezele ze v 15. stoletju.
V dobi, ko je Pegam-Vitovec s svojo husitsko sablo zvenketal
po slovenskih tleh, so morali Ivan Kapistran, avgustinec Andrej
in pozunski franciskanski gvardijan po Kranjskem, btajerskem
in Koroskem propovedovati proti husitizmu (1451, 1469, 1491).
In za bazelskega koncilija so stall cerkveni knezi, ki so vladali
nase dezele, v taboru protipapeza.
Nasproti oglejskemu patriarhatu so nase pokrajine dobile
nekako samostalnost z ustanovitvijo posebnega vikariata za
avstrijske dele patriarhata. A za protiutez proti vsakemu
oglejsko-beneskemu vplivu je cesar Friderik III. 1. 1461. usta-
novil Ijubljansko skofijo kot svojo ekspozituro. Oglejski patriarh,
solnograski nadskof in Ijubljanski skof so si delili pri nas
cerkveno besedo; Ijubljanski skof, ki pa je imel le malo zupnij,
je bil obenem politicen cinitelj.
V to cerkveno odvisnost in razcepkanost, ki nam je dala
„duhovnike-krcmarje, lovce, trgovce, pijance in presestnike"
(dr. Gruden) in ki je povzrocila, da so poleg mnozecih se
samostanov posvetni duhovniki izgubili veljavo, je posegel
protestantski pokret s Trubarjevo „slovensko cerkvijo". Ali bi
nam torej protestantizem prinesel narodno cerkveno avtonomijo?
Trubar je izdal slovenski cerkveni red. Slovenec je
bil tudi njegov naslednik v superintendenturi, Seb. Krelj.
Po smrti Sebastijana Krelja (1567) so se kranjski stanovi
obrnili na superintendenta Nik. Galla v Reznu s prosnjo, naj
XXI
jim cim preje poslje sposobnega naslednika, najbolje takega,
ki je zmozen nemskega in slovenskega jezika in ako bi takega
ne bilo dobiti, nemskega. Gallus je odgovoril, da je skoro ne-
mogoce, dobiti moza, obeh jezikov zmoznega. Trubar, ki je bil
Ob svojem odhodu (ISeS/* priporocil Seb. Krelja za superinten-
denta, se je tudi takrat trudil, da bi nasel Krelju naslednika,
in se je dogovarjal z vec nemskimi propovedniki ; zares je
dosegel, da je prise! Kr. Spindler, jedva 23 let star, iz Goppin-
gena za superintendenta v Ljubljano.
Po smrti Spindlerjevi (1591) je nastala delitev super-
intendenture, tako da je bil Jernej Simplicius nemski, a Primozev
sin Felicijan slovenski vrhovni pastor Ijubljanski (superintendent);
ta delitev se je izvrsila pac radi tega, ker Simplicius po vsej
priliki ni znal slovenski.
Trubarjevo mesto je zavzemal Simplicius in bil ocividno
glavni superintendent. Po Simplicijevi smrti je bil Felicijan
edini (in zadnji) superintendent; treba pa je pripomniti, da je
Felicijan, prisedsi 1580 v Ljubljano, propovedoval le v nemskem
jeziku in se pet let pozneje mu slovenski ni slo prav rocno.^)
Kakor je razvidno iz pravkar prikazanih dejstev, je sio
Trubarju le za to, da se v njegovi domovini utrdi in organizra
nova vera; uprava nove organizacije pa bi mogla biti tudi
nemska. Sprico tega si njegove „slovenske cerkve" ni tolmaciti
V smislu slove n s ke upravne organizacije, ampak v
smislu slovenske duhovne obcine, obcine slovenskih vernikov.
(Vsaj vecina bi bila slovenska, ako bi nova vera obveljala na
kmetih).
Kot organizacija je Trubarjeva „slovenska cerkev" bila
„die Kirche in Krain", kakor jo je imenoval Felicijan, orga-
nizirana po vzorcu avgsburske, wurtemberske in saske cerkve.
0 kaki splosnoslovenski cerkvi se ne more govoriti; pac
pa se opazajo zacetki notranje-avstrijske prot^estant-
ske cerkve, to je, cerkve, ki bi obsegala dezele Stajersko,
Korosko in Kranjsko, takrat dinastno-politicno zdruzene.
le izza I. 1411. so se dezele Stajerska, Koroska in Kranj-
ska s pripadajocimi predeli dinastno sklenile; Stajerska je bila
glavna dezela, Gradec prvo mesto kot mesto vlade in uprave.
Njih tesnejsa zveza se je kazala na vnanje najbolj v takozvanih
„odbornih dezelnih zborih" (Ausschufilandtage, zastopstva ali
delegacije vseh treh dez. zborov, izza 1470 vedno cesce). Ko je
imenovane dezele z Gorisko 1564 podedoval Karel II., je pojem
,,Notranja Avstrija" (skupno ime teh dezel) dobil jasen in ostro
omejen politicen pomen.
') Pisal je Felicijan le nemske predgovore. Ob svojem slovesu iz
Kranjske je stanovom ostavil slovenske knjige in jih prosil, naj mu v
nadomestilo dado podporo za nabavo drugih (nemskih) knjig. S tern so
se mnozili slovenski knjizniski zakladi v Ljubljani.
XXII
Skupno so postopale te tri dezele zoper Turke in zoper
katoliske vladarje.
Posebno znan je odborni dezelni zbor v Brucku 1578.
Izza tega zbora, ki je stanovom dal svobodo avgsburske vero-
izpovedi, so se stanovi kranjski in koroski v svojih sklepih
ravnali po stajerskih tovarisih : „Graz hat den Vorstreich," se
je poudarjalo in Koroscem se je — v sili 1591 — zdeio ne-
primerno in pred potomci neopravicljivo, prekiniti vez tell dezel
— bila je to „Schutz- und Trutz-zveza" proti nadvojvodi. Dal-
matinovo sveto pismo se je rodilo pod patronanco vseh treh
dezel, a bas ob tej priliki se je pokazala graska zelja po
prvenstvu v kolu; graski Homberger je hotel, da bi se sestanek
teologov vrsil v Gradcu, ces, da je le primerno sklepom brus-
kega zbora, „ako druge dezelne cerkve iscejo sveta in pojasnil
pri glavni cerkvi". Tako je vse merilo na centralizacijo treh
dezel s Stajersko in Gradcem v ospredju.
Lahko si mislimo, kaj bi kaka „notranjeavstrijska" cerkvena
uprava v 19. stoletju delala s slovenskimi cerkvenimi obcinami,
ki bi bile v manjsini. I ako bi bili propovedniki Slovenci in
cerkveni jezik slovenski, bi od zgoraj pihala sapa, ki bi bila
tern opasnejsa, ker bi se krila s politicnimi tendencami.
S kakimi pogledi gleda danasnji nemski predikant na
16- vek, pricajo jasno besede, ki jih citam v Schmidtovi stu-
diji 0 protestantiznm na Goriskem, oz. v porocilu o delovanju
na novo v Gorico doslih jezuitov: „Die Jesuiten waren in
unserem Landchen die Totengraber der deutschen Reichs- und
Einheitssprache". Jezuiti so namrec ondi s seboj prinesli in
gojili italijanscino, to je, enega izmed tamosnjih zivih in do-
inacih jezikov. ^)
S Schmidtom bi dandanes harmonirali potomci tistih
Turjacanov, Gallenbergov in Kiselnov, ki so bili podporniki in
prijatelji Trubarju.
V oni dobi so res te plemenite rodovine podpirale Tru-
barja, a ce kdo trdi, da se je ,,cuditi pozrtvovalnosti tujcev",
prezre, da so plemenitasi zrli v pokretu protestantizemin
stanovski svoj probitek, ne slovenske narodnosti, kakor je veci-
noma niso zrli niti nasi mozje; med seboj so bili slovenski
reformatorji in nemski plemenitasi nemska druzba, kakor je
razvidno iz plemenitasem namenjenih predgovorov, ki so nemski.
Punt, ki je nastal proti plemenitasem, so ti-le imenovali ne
nkmelska zveza", ampak „Bindischer Bund" ter v nasprotju
') Jahrb. fur die Geschichte des Prot. in Osterr., 1908. — Med Ka-
subi stejejo vsi lutrovci za Nemce, katolicani pa za Poljake; v katoiiskih
cerkvah se propoveduje poljski ali poljski in nemski, v luteranskih se je
do konca 18. veka propovedovalo kasubski, a centralna cerkvena oblast
berolinska je prepovedovala kasubske propovedi; sedaj se v luteranskih
cerkvah propoveduje nemski. (Slov. Pfehled, II. 33).
XXIII
p/'i' i'' I - , I "^ M M < ■'. .'.. ff .M - ,,',1 II , ,1,1
Blliiailiiiiiiiiiiiiiiiii!
KRISTOF ■ VOJVODA WURTEMBERSKI
s seboj, ki so „der fromme getreue Adel". govorili o „dem
ungetreuen windischen Bauer n".^
Zgodovini bije v obraz, kdor imenuje onodobne Turjacane,
Turne, Kiselne itd. slovenske Ijudi. Ne na slovenskem,
ampak na verskem staliscu stoji tisti, komur so to „nasi" ple-
menitasi, ces, da so stali na celu reformacije in so podpirali
mlado slovensko kulturo proti Dunaju in Rimu...; s tega
stalisca morejo obratno takisto Nemci nase reformatorje imeti
za „svoje", saj so sirili nemsko reformacijo.
Trubarja je podpiral tudi vojvoda wiirtemberski,
Kristof, „groB um seiner deutschen Gesinnung willen und
wegen seiner Hingebung an die Idee des Reiches". Nadalje je
cesar Maksimiiijan II., ki je bil v svojem srcu protestant, mo-
ralno in gmotno podpiral jugoslovanski pokret, a vendar je bas
on na Ogrskem in Hrvatskem napel nemsko-absolutistne strune;
V ogrskem drzavnem zboru je govoril nernski in je preziral
stare tradicije ; ob njegovi smrti je bila Hrvatska ozlovoljena,
pod njim je padel Siget in Hrvatska je zaman klicala na pomoc.
Sodelovanje s temi cinitelji svedoci, da nas protestantski
pokret ni bil narodnosten. Luter, ki v njem caste Nemci izliv
in tipus nemskega dulia, je Vergeriju, ko je bil ta-le se legat
rimsko-romanskega papeza, odgovoril ostro „deutsch". V tem
smislu „s love n ski" ni Trubar zavrnil nikogar. Nemci so se
direktno borili proti Rimu, mi pa s posredovanjem Nemcev.
Zato je pri Nemcih protestantizem pomenil narodni odpor proti
rimstvu in romanstvu, pri nas pa ne odpora proti nemstvu.
Kolikor je Trubar delal v nemskem prijateljstvu, toliko
se tudi s te strani njegovo delo razlocuje od husitizma, ki je
verstvo spojil z narodnim odporom proti nemstvu.
V cerkveno-politicnem oziru bi nas torej reformacija ne
bila osvobodila ,.zunanjih in tujih vplivov". Kar pa velja o
cerkveno-politicnih razmerah, to je reci tudi o solstvu; zakaj
protestantsko solstvo je bilo (kakor prej in pozneje katolisko)
V tesni zvezi s (protestantsko) cerkvijo. Tako so bili mestni
predikanti Ijubljanski (in pred vsem superintendent) obenem
nadzorniki „stanovske sole" (gimnazije). V prvem cerkvenem
svetu kranjskem, ki je bil s tem tudi prvi sol ski svet, jebilo
kakih pet Slovencev in vsaj deset Nemcev.-) Superintendent
Spindler je dal „trhlega" rektorja Bohorica penzionirati in na
Bohoricevo mesto je prisel Wiirtemberzan Frischlin. Tako sta
bila 1582 ze superintendent in gimnazijiski ravnatelj tujca.
Ako uvazujemo te cerkvene in solske razmere, pa se
nadalje pomislimo, da se je Trubar s prisego privezal na eno
nemsko konfesijo, nam je jasno, kaj si je misliti ob obicajnih
»j Abditus, Reform, in soc. boji slov. kmetov, Ljubljana, 1908
(Schwentner), str. 51.
2) Dimitz, II. 146.
XXV
trditvah, ces, da bi nas reformacija resila „vseh zunanjih in
tujih vplivov" ali celo, da je bila „boj proti tujstvu". „Tujec"
bi se bil izpremenil; namesto rimstva bi stopilo nemstvo. Na
vnanje vsaj bi bil to tcorak z dezja pod kap ;zakaj novi „tujec"
bi bil blize in bi s cerkveno silo druzil tudi politicno. Kar pa
se tice notranjosti, se ne da tajiti, da bi evangeljska
vera kot taka — ane nje Trubarjevo shvacanje! — po
svojem bistvu pospesiia nas intelektualni napredek in s tern
pripravljala tla za notranje osamosvojenje.
Nas prostak je takrat zacel citati; cital in cul je kritiko
in s tern je postajal „clovek", „jaz", ki pomeni zavest samega
sebe poleg drugega cloveka. To je bila sele priprava za pro-
bujo „slovenskega cloveka".
Slovenska celokupnost.
Trubar je propovedoval najprej v „celjski grofiji" ob Sa-
vinji, potem na Kranjskem in enkrat na Goriskem. Beseda je
preko Metlike zavzela tudi Hrv. Krajino; s knjigo je zasegel
Trubar i Korosko. V Istri sta potaknila novi pokret skof koprski
in puljski, brata Vergerija : Istra je ostala v tesni zvezi s Tru-
barjevim delom. Iztocna §tajerska pa ni spadala v podrocje
te versko-kulturne struje.
Navedeno podrocje nasega protestantizma se nikakor ne
krije z danasnjimi narodnostnlmi mejami. Istra sega^ preko
slovenskega knjiznega jezika; obratno pa je Metlika s Crnom-
Ijem dandanes slovenska, docim je bila za Trubarja povsem
v podrocju banovine (tudi Trubarju so tamosnji prebivalci
„skoro kakcr Hrvati in Srbi").
Izraz „Slovenec" nima Trubarju danasnje vsebine. Tudi
izraz „Windisch" se mu ne omejuje na danasnje slovensko
ozemlje. Samega sebe imenuje stalno „Kranjca", a Kranjci so
mu obenem „Slovenci". Slovenski jezik mu govore drugace
Kranjci, drugace Korosci, drugace Stajerci in Dolenjci ter
Bezjaki, drugace Krasevci in Istrani, drugace Hrvati (1555). ^)
A ze dve leti pozneje med „Windischen" ne navaja vec „Hr-
vatov", da, govori celo o tern, kako umevajo Kranjci in Slo-
venci hrvatski jezik, m o „nenavadnih ter hrvatskih besedah";
to je pac odsev konflikta z Vergerijem in pa posledica njegove
zveze z dezelnimi stanovi, ki so kajpada pred vsem mislili le
na ozemlje, kjer so imeli moc in kjer jim je slo za politicno
veljavo. Ko se je pozneje vsled Vergerijevega in Ungnadovega
') Po Klombnerju si zeli hrvatski ban Erdody metliskega Vlahovica
„ins windisch landt auf seine Heuser". Prim, tudi .Windische' na Hrvat-
skem pri Kostrencicu, 221. V hrv. ,Nov. test." so celo Trubarju 1562
Dolenjska, Metlika, Novomesto, Krsko „o b e r e windische Lander".
XXVI
prizadevanja posebe zacel hrvatski tisk, je govoril seveda Trubar
0 „slovenskem in hrvatskem jeziku", o slov. in hrv. knjigah.
Pred tern posebnim hrvatskim tiskom je Trubar najbrz
mislil, ia bi narecje njegovih knjig moglo obveljati tja preko
kranjskih mej ; zdelo se mu je namrec. da bi ga mogli „zastopiti
tudi tih drugih dezel ludi". Ko je s smrtjo Ungnadovo obtical
hrvatski tisk, je sel (kakor kaze register Biblije 1584) za
istim ciljem tudi Dalmatin. Na kaj takega je mogel Trubar tern
laze misliti, ker mu takratna glagolska cerkvena knjizevnost
po svoji kakovosti f„temni in nerazumljivi prevodi") ni impo-
nirala; dal m a tins ko-hrvatska knjizevnost (v latinici) radi
posvetnega svojega znacaja za verskega reformatorja ni prisla
v postev, a vrhu tega je bila Trubarju najbrz neznana. V)
Za nabozno hrvatsko literature je vedel Trubar.
Zaznal jo je pac ze v zgodnji mladosti, ko je bival na
Reki, v mestu glagolskega tiska, staroslovenske bozje sluzbe
in slovanskega kapiteljna. L. 1547. je bezal k skofu trzaskemu
Jozeficu, ki je bil prej skof senjski in obceval s „slovinskim"
gospodom Kristofom Frankopanom. Izza 14. veka so med be-
neskimi Slovenci delovali vecinoma glagoljasi-sveceniki iz hrv.
Primorja in iz Dalmacije in se sredi 16. veka se je sirom
Kranjske giagoljalo, kakor zatrjuje Trubar sam. ^) In v davnino
so segale cerkvene zveze slovenskih in hrvatskih dezel.
Slovenci in Hrvati si takrat nismo bili „tujci" niti „bratje",
bili smo prav za prav eno. Razlika je bila v imenu, prav tako
kakor imenuje na pr- dandanes stajerski Slovenec svojega po-
liticno locenega ogrskega sojezicnika le „Vogra".
Mesali so se Hrvati in Slovenci tudi se za protestantske
dobe, predikantje prav tako pri delu, kakor kmetje v svojih
bunah, ter je sodelovanje Slovencev in Hrvatov pri protestant-
skem pokretu le nadaljevanje starih razmer.
Hrvat Juri Juricic iz Vinodola je propovednik v Ljub-
Ijani in v Kamniku ter sodeluje pri slovenskih in hrvatskih
knjigah, da, 1561/62 je na predlog stanov nadomescal celo
odsotnega Trubarja v pastorstvu (superintendenturi). Hrvat
Konzul je kandidat za evangeljsko superintendenturo v Ljub-
' Trideset let pred prvo Trubarjevo knjigo, bas nekako takrat, ko
je Trubar bil na Reki, je spesnil Marko Marulic svojo Judito", zato v
nasem jeziku, ,neka ju budu razumili i oni, ki nisu naucni knjige latinske
aliti dijacke". Humanizem, ki je povzdigoval latinscino in njeno hcerko
italijanscino, je v Dalmaciji ustvaril ostra narodnostna nasprotja; zato je
nastala tarn narodna, da, celo rodoljubna poezija ,vile Slovinke".
2) Na pr. V Cerknici,^ pri Sv. Krizu poleg Ko^stanjevice, pri Bel'
cerkvi, v Novem mestu, v Smihelu, v Dobrnicah, v Smarju itd., nadalje
V Kamenjah pri Crnicah, v Dolini pri Trstu in na Vrhp^olju, na Blokah,
V Krizih, in vse to ,iz potrebe ilirskega jezika". — V Crnomlju je bila
glagolska sola.
XXVII
Ijani. Ivan Lamella, rojen v Pazinu, je zupnik v Toplicah na
Dolenjskem. Pazincan Cvecic je evangeljski propovednik v
Senozecah, pozneje zupnik v Idriji. Pri Klombnerjevi slovenski
jDesmarici so sodelovali Hrvati Juricic, Vlahovic, Cvecic in
Zivcic. Klombnerjev sin prevaja pod vodstvom Hrvata Dalmate
„Hisno postilo" Lutrovo na slovenski jezik. Pazincan Zivcic je
1581 v komisiji za recenzijo Dalmatinovega prevoda sv. pisma.
Za tako slovenskohrvatsko skupnost so bas za prote-
stantizma vnanje politicne razmere postale ugodnejse. Ne le
da je turska opasnost priblizala vlade in stanove in Ijudstvo,
dobili smo takrat Slovenci in Hrvati v Habsburzanih tudi
skupne vladarje (1527). In ce je ze junak 15. veka, Matija
Korvin, ki trajno ni vladal slovenskih dezel, postal junak slo-
venske narodne pesmi, bi tern laze mogli na enoto misliti
V 16. stolotju.
Kljub temu smo Slovenci in Hrvati jezicno-kulturno postali
dvoje bas v protestantski dobi. Ostala je in se nadaljevala
hrvatska literatura, ker je imela ze tradicije, nastala je in
veselo-mlado zacela ziveti slovenska literatura, plod kulturno-
verske revolucije; ta revolucija je prisla prej, nego je mogla
ona prva, glagolsko-hrvatska literatura po slovenskih dezelah
pognati globoke korenike.
Najsi je tudi misliti, da je glagoljastvo v mnogih krajih
bilo le importirano, to nic ne izpremeni verjetnosti podmene,
da bi se tekom casa ukoreninilo in rodilo plod. Saj se je bas
tudi pri nasnajugu ze parkrat selila knjizevnost; tako je izginila
kajkavska knjizevnost in na svojem domu dala mesta stokavsko-
ilirski; tako so iztocni Stajerci ob razmaku 18- in 19. vekaspre-
jeli kranjsko knjizevnost, dasi so imeli dotle hrvatsko-kajkavsko.
Ako bi se bila glagolska knjizevnost enkrat ukoreninila,
bi se bila ob koncu 18. in v zacetku 19. veka laze ohranila
skupnost slovensko-hrvatska. Oblika bi ostala, izpremenila bi
se le vsebina.
Toda drugace, nego je prislo, ni moglo lahko priti, in
sicer radi vnanjih okoliscin ne, v katerih se je rodila slovenska
knjizevnost. Trubar je zacel pisati na Nemskem; tu ni imel
pri rokah niti glagolskih knjig nitl glagolske tiskarne, a slo mu
je za hipen in hiter uspeh. Pa tudi ako bi bil imel vse to, bi
V pravopisu naravno krenil rajsi na nemsko-latinsko stran;
mis el nemskega reformatorja bi Trubarju za seboj povlekla
tudi crko; ne kaze namrec, loci ti crke, kjer je stvar zvezana,
oziroma druziti crke, kjer hocem stvar lociti (glagolska knji-
zevnost je bila izkljucno katoliska!). Verjetno je, da bi se
bil Trubar prej oklenil hrvatskega knjiznega jezika, ako bi bila
hrvatska nabozna knjiga pisana v latin ici in v zivi hrvatski
govorici; ne bilo bi potem tolikega prepada med virom njegove
vere in med dotedanjo jugoslov. literaturo.
XXVlll
Trubar je ze rano prisel iz blizine glagoljaske v nemske
kraje, v Solnograd in na Dunaj; postal je tako „zapadnjak"
in edino s tern si moremo tolmaciti, da se v 20 letih svojega
delovanja v domovini ni naucil glagolice niti citati niti pisati,
dasi sam pravi, da so hrvatski glagoljasi bivali „allenthalben
in den Windischen Landern". Bolj slovanski razvoj je imel na
pr. Bohoric, ki je studiral v Wittenbergu (Luzicani, Poljaki !)
in potem deloval na Krskem, podrocju hrvatskem; Dalmatin je
bil njegov ucenec, a Sebastijan Krelj je studiral v Jeni pod
Istranom „Ilircem" Vlacicem.
Ker je Trubar prvi slovenski pisatelj, so ga imenovali
nasega „Kolumba" in primerjali z Lutrom, pravim ukoreniteljem
nove nemscine.
Kolumbovstvo Trubarjevo je iskati le v tern, da je dal
prvi t iskati knjizico v kranjskem narecju; zakaj pisalo se
je slovenski za cerkvene potrebe ze prej, kakor je ob sebi
umevno in kakor nam pricajo ohranjeni rokopisi, ki jih je pa
bilo brez sumnje mnogo vec; le da je to vse bilo brez orga-
nizacije. Nadalje nam je pomisliti, da je povsod po Kranjskem
bilo glagolskih knjig, da je bila ob vhodu v kranjsko dezelo
na Reki celo glagoliska tiskarna; slovanski vzorec za svoje
delo je torej Trubar imel v pisanju in tisku sosednjega jezika.
Sicer pa je bil tudi bas v Niirnbergu, kamor je prispel prvic Tru-
bar iz domovine, ceski tisk dobro znan ; Trubar ga omenja.
Z Lutrom pa sta si manj podobna nego razlicna. Luter
je s svojim delom zdruzil Nemce preko vseh politicnih in
verskih mej v enem knjiznem jeziku, Trubar nas je prej loci 1.
Luter ni uvedel novega jezika niti narecja, Trubar je uvedel nov
jezik, narecje. Za osnovo svojega jezika je vzel Luter mesa-
nico narecij, kakor je nastala v nemskih knezjih pisarnah
— „daB mich beide, Ober- und Niederlander verstehen mogen,
ich rede nach der sachsischen Kanzlei, welcher nachfolgen alle
Fiirsten und Konige in Deutschland" ; za Nizjo Nemcijo in
Svico je njegov jezik pomenil oktroa. Trubar pa je, zelec, biti
umljiv kakor Luter, rabil drugacno sredstvo nego Luter, namrec
svoje rodno narecje. Pri nas pac ni bilo nobenega knezjega
dvora niti nobene visoke pisarne, ki bi bila dala kateremu
narecju moc in veljavo in ugled. Pac je Reka trgovala s Si-
benikom in je modruski skof in reski literat Kozicic bil rodom
Zadranin, a to so bile le rahle zveze, ne pa moc. Tako nam
je V nasih neugodnih politicnih razmerah, ki so nas raztrgale
in nam v nasih dezelah ostavile le slovanskega seljaka, iskati
koncnega vzroka uvedbe dolenjskega narecja v knjigo.
Ta nastanek slovenskega knjiznega jezika budi cloveku
razne misli. Trubar je 1550 uvedel slovenski knjizni jezik tako
rekoc v sili, nujno zasledujoc konkreten cilj. Ali pa clovek
V sili voli orodje, ki bo za stalno sluzilo najizvrstneje? Eno
XXIX
smemo reCi: Stevilo drzi in velikanska vrednost je siroka raz-
prostranjenost knjiznega jezika. Trubar sam ni mogel spravljati
niti naboznih knjig brez tuje pomoci na dan. Na razpotju
1. 1555., ko je slo za to, ali naj se tiska hrvatski ali slovenski,
so vmes posegli tudi kranjski dezelni stanovi ter so opominjali
Trubarja, „se velle habere versionem in propria eorum lingua
nee curare, ut admisceantur vocabula elegantiora". Kakor so
V Bleiweisovi dobi nedvomni neprijatelji zahtevali „kranjsko
spraho" namesto „slovenskega" jezika in kakor z izvestne
strani se dandanes izhaja parola o „windische Spraclie" namesto
„nove slovenscine"!
Toda vse to je le razmisljanje o tern, kar ni. Fakticno
pa je postala uvedba zivega dolenjskega narecja kal cvrstega
novega razvoja; Trubarjev jezik je dandanes obrusena posoda
najglobljih cuvstev in misli. Ta nas jezik pomeni se dandanes
realno stalisce, s katerega gremo za dusevnim napredkom naroda.
Proti temu staliscu ni uspel niti Skalic niti Gaj. Seveda slo-
vensko-lirvatski odnosaji, ki smo jih videli pred Trubarjem in se
za Trubarja in ki so naravna posledica ze geografskega nasega
polozaja, so delovali vedno na razvoj nasega jezika; drugace ne
more biti. Ze Trubar je ocividno pod vplivom Vergerijevim
dialektno obliko „aden" 1555 zacel nadomescati z „eden" ;
Boiioric se pri besedotvorju ozira na srbo-Iirvascino ; isto svrlio
ima znani Dalmatinov ..Register nekateriii besed, katere kranj-
ski, koroski, slovenski ali bezjacki, iirvatski, dalmatinski, istranski
ali kraski drugace govore". Ta struja, ki siri domace narecje
z besednim zakladom, ne izgublja niti naravne podlage izpod
sebe niti svrhe izpred oci, ki nam jo dolocujeta nas zemljepis
in nasa zgodovina, ter pomeni razvoj. In ta razvoj se nam javi
brz zopet v Japeljnovih - Gutsmannovili - Vodnikoviii casih,
ki so za nas zacetek novega, odsle neprekinjenega kulturnega
zivljenja, ter sega preko sedanjosti v bodocnost. Uvidis to brz,
ako primerjas n. pr. prve letnike „Novic" z danasnjim nasim
jezikom. 1) Tako deluje sila naravnih razmer. Je pac prav^go-
voril Trubar, da smo „Kranjci in Slovene!, to je, Kranjci, Sta-
jerci, Istrani itd. in Hrvati". Trubar sam bi ne bil postal to,
kar je postal, ko bi se ne zdruzil z Vergerijem, ki je bil Hrvat,
kolikor je bil Slovan; Vergerij ga je izpodbodel, ko je obstal
na poti svojega literarnega dela, in mu je naklonil tistega cini-
telja, ki ga je potem najbolj drzal, Kristofa Wtirtemberskega;
pri tem-le ga je namrec Vergerij „gelobet und sonderlich
commendiert". Notranja moc, ki pa jo mori plahost, dobi
pomocnico v vecji vnanji sili. Oboje daje popolnost.
') „0 pouku slov. jezika", pri „Slov. Solski Matici" 1902, str. 68. si.
XXX
Razvoj in demokratizem.
Kakor v j e z i ku nam je treba razvoj a tudi v misljenju.
Razvoj misljenja je dusevni napredek.
Vsak razvoj se zacne pri konkretnih individualnostih, a
ne stoji trajno ob njih; razvoj isce smeri in ciljev.
Bistvo ucenja je razvijanje. Zato zacenja ucitelj z du-
sevnim obzorjem ucencevim, a ne obstoji za stalno ob njem,
marv.c gre z njim vise in dalje.
Kristus sam se ni zadovoljil s tern, da je zivel m e d
clovestvom, to je, da se je uclovecil. Kristus je tudi dvigal
cloveka k sebi, k bozanstvu.
Trubar je govoril besedo, umljivo narodu, a ni hvalil
vsega, kar je videl na njem; dusevno stalisce naroda mu je
bilo izhodisce, a ne ideal.
Kdor stoji na staliscu naroda, njegovega misljenja m
hotenja, se imenuje demokrat, a ni demokrat po Kristusovi
volji niti je ucitelj naroda, kdor le stoji na staliscu Ijudstva
ter vidi v njem ves svoj program; izhodisce ima, a smeri in
ciljev nima. Tak demokratizem je stanje, a stanje je nazadovanje.
Demokratizem ni stanje ob izhodiscu, pa tudi ni postav-
Ijanje golih ciljev. Demokratizem je postopanje, metoda, razvoj.
Razvoj in metoda znacita ves novi vek. Novi vek ni
mirovanje, a tudi ni strmenje v cilje brez konkretnih izhodisc;
novi vek je razvijanje.
Ob koncu starega veka se rusijo mesta, padajo cesar-
stva, in novi narodi nastopajo vsepovsod. Novega veka ne
zacenjajo novi narodi, ampak novi Ijudje, to je, razviti,
preobrazeni, reformirani Ijudje — prav kakor se mesta v zacetku
novega veka niso rusila! Zidovje je postalo odvec in mesta so
se preko njih sirila in razvijala. To je znak in simbol nove
dobe.
Radi tega ne spada v novi vek, kdor trdi, naj narod
ostane, kakrsen je. Tak vzgojitelj bo pac kazal v preteklost, a
ne V bodocnost; njega in njegovega ucenca bode strah novih
misli. Zares je govorila slovenska zena, od prirode sicer lepo
obdarovana z umskimi zmoznostimi: „Strah me je pred studi-
ranimi Ijudmi ! Kaksne misli dobijo taksni Ijudje! Hvala Bogu,
da nimam sina! Nobenega bi ne dala studirat."
Takih bodocnosti skodljivih nazorov so krivi vsi tisti, ki
govore na nesokratski nacin, da „vedo vse", dasi so malo
spoznali; ki vedo vse, kakor ve mali Milivoj cisto zagotovo,
da je — zares Milivoj. V tem oziru se lahko marsikaj ocita
Trubarju, pa tudi skofu Tekstorju, ki je v Kranju rekel : „Tre-
balo bi nam vprasati roditelje, kako so oni verovali." Lepse
so rekli stajerski stanovi 1. 1548.: „Gospod ne govori: »Jaz
sem navada«, ampak: »Jaz sem resnica«."
XXXI
Adam ]e bil iz raja prognan, naj bi si s a m skrbel za
telesno hrano, Ali bi potem mogla biti bozja volja, da bi
dusevno hrano sprejemal pasivno, brez lastnega truda, in bi
govoril s Trubarjem : .,0 tern in tern ni treba disputirati!" ?
Zdi se mi, da gresi zoper bozjo voljo, l<dor si s si<alami
zastavlja pot spoznanja.
Tate cloveic nalikuje svetopisemskemu hlapcu, ki je od
gospoda dobil talent, pa ga ni izrabljal in mnozil, ampak ga
hranil, to je, zakopal. Gospod pa je sodil.
XXXIl
\Z PREDGOVOROV NASIH PROTES-
TANTSKIH PISATELJEV.
Priobcil dr. Janko Lokar.
U VO D.
Vredno je, poznati nazore nasili protestantskih pisa-
teljev o jeziku, v katerem so pisali, in o narodu, za katerega
so delali. V to svrlio je treba, pogledati v predgovore njihovim
knjigam. Ti pregovori — nemski, slovenski in hrvatski^) — za-
nimajo ze radi tega, ker pisatelji v njiii posveciijejo svoja dela
mozem, ki so jih podpirali moralno ali gmotno. Vsled raznih
preganjanj so bili potrebni moraine pomoci, gmotne pa se
bolj, ker je tisk knjig pozrl velikanske vsote. Uprava tiskarne,
stavci in prevajalci, vse je bilo drago; poleg tega je misliti se
na vezavo knjig in na njih razposiljanje iz Nemcije k nam.
Prodajati jih nikakor niso mogli za drag denar, ker so v njih
sirili novo vero in so bile nase dezele vsled nezgod in tur-
skih vojsk silno ubozne. Nad polovico knjig so razdelili za-
stonj, kakor pravi Trubar v svojem 1. 1561. v Tiibingenu
izislem zapisniku slovenskih knjig.
Brez tuje pomoci bi se protestantsko gibanje pri nas ne
bilo moglo nikdar tako razviti, kakor se je razvilo. Zlasti nem-
skim plemicem in mestom so bili Trubar in njegovi pomoc-
niki dolzni velike hvale. Tako na pr. je dal kralj Maksimilijan
leta 1561. stiristo goldinarjev. Wiirtemberski vojvoda Kristof, ki
se je zivo zanimal za protestantsko gibanje na slovanskem
>) Vsaka knjiga ima navadno nemski in slovenski, oziroma srbo-
hrvatski (v cirilici ali glagolici) predgovor. Za nas je zanimivejsi prvi, ker
govori slovenski ali srbo-hrvatski vecinoma le o kakovosti in pomenu bi-
blijskih del. Bohoriceve slovnice „Arcticae horulae" predgovor je — kakor
vsa knjiga — latinski. — Oziral sem se na predgovore del, katera so mi
bila pristopna.
1 1
jugu, je nasim oznanjevalcem Lutrove vere nakazal letnih 300
gld. Filip, dezelni grof hesenski, je dal 200 gld. Z enako vsoto
se jih je spomnil Avgust, volilni knez saski. Lahko bi nasteli
se vec podpornikov. Seveda niso bill vsi, ki so bili naproseni,
enako darezljivi. Nekateri so zeleli prosilcem le srece in so
jih odpravili s praznimi obljubami. Drugi pa niso nicesar oblju-
bili in nicesar dali. Volilni knez brandenburski Joahim na pr.
se jih je odkrizal, rekoc, da mora svoji hcerki Zofiji skrbeti za
nevestno opravo ; ni pa se branil knjig, ki so jih hkratu
s prosnjo poklanjali prosilci.
Kakor plemenitasi, tako tudi mesta niso skoparila na-
pram lutrovcem. StraBburg je dal 460 gld,. Nurnberg 400, Ulm
300, Frankfurt 200, Memmingen 100, Rothenburg ob Tauberi
100, Kempten 62 i t. d. Tudi poedine osebe neplemenitega
stanu so se vnemale za razsirjanje protestantizma ob jadran-
ski obali. Tako so na pr. avgsburski mescani zlozili 240 gld. =^)
Poleg tega so uzivali slovenski dijaki na nemskih vseuciliscih
izdatne podpore. Velikih zrtev Ungnadovih niti ne omenjam,
ker so vecinoma znane; prav tako je tudi znano, kako so
novi pokret podpirali notranjeavstrijski dezelni stanovi, mesta,
plemici in velikasi.
Nekatera posvetila so splosna. Trubar na pr. govori v
nemskem predgovoru k „Temu pervemu deilu tiga noviga te-
stamenta — — — " (1557) „den gottseligen Christen in den
Landen, Crein, Vntersteyr, Karhenten, Karst, Histerreich, vnd
in der Windischen Marck". Dalmatin je posvetil svojo „Biblijo"
(1584) „den wolgebornen, Edlen, Gestrengen, Ehrnuesten,
Fiirsichtigen, Ehrsamen vnd weysen Herrn, Grauen, Freyherrn,
Rittern, denen vom Adel, Biirgern vnd alien Gottseligen Christen,
in Fiirstenthumen, Steyr, Kernten, vnd Crein. sampt den In-
corporirten Herrschaften Windischer March, Metling, Ystereich,
vnd Carst et. c- gesessen." Bohoric vidi kot ucitelj samo mla-
dino in bodri v „Praefatiunculi" svojih „Zimskih uric" (1584)
„illustrium Styriae, Carinthiae et Carnioliae procerum filios;
vniverlam Equeftris ordinis ingenuam iuventutem", da naj bode
vedno vneta za cast domovine in Boga po zgledu slavnih in
nikdar dovolj hvaljenih moz „Franci[ci Comitis de Turri, Li-
beri, in Sancta Cruce, Baronis e- c. t. Domini Lipnizij et
Teiizhenbrodij e. c. t. Tumquoq ; Sigifmundi ab Herberstain,
Liberi in Najdperg et Guetenhag, e. c t. Baronis, felicis me-
moriae-"
Izmed poedinih podpornikov, ki so se jih v predgovorih spo-
mnili nasi protestantski pisatelji, omenjam kralja Maksimilijana II.
(gl. Der ander halb Theil des newen Testaments . . . 1560;
2) Gl. Christian Friedrich Schnurrer, Slavischer Bucherdruck in WUr-
temberg ini 16. Jalirhundert, Tubingen 1799 — str. 55. si.
Der Catechismus, mit kurtzen AuBlegungen ... in der Cro-
batischen Sprach . . . 1561 ; CatechiCmus, mit aufilegung, in
der Syruischen Sprach . . . 1561; Der erst halb Theil des
newen Testaments ... in die Crobatische Sprach verdol-
metscht, vnd mit Glagolitischen Buchstaben getructct ....
1562-0, wijrtenberskega vojvoda Knstofa (gl. Kurtze AuBlegiing
iiber die Sontags, vnnd der fiirnembsten Fest Euangelia ... in
Crobatischer Sprach mit Crobatischen Buchstaben getrukt . . .
1562; ArticoH oli Deili, te prave stare vere . . . 1562), Ivana
Friderika in Ivana Viljema, vojvodi saska (gl. Confessio oder
BekanntnuB des Glaubens . . . 1562), Filipa, dezelnega grofa
hesenskega (gl. Artikoli ili deli .... [ciril ] 1562), Ivana
Ungnada (gl. Register vnd summarischer Innhalt aller der
Windischen BUcher . . . 1561; ime tega barona citamo tudi
sicer v predgovorih del, ki so posvecena drugim), turnskega
barona Ahacija (gl. Passion ... 1576 ...; Karszanske lepe
molitve . . . 1584 in 1595), barona Jurija Kisla (gl. Ta celi
Catechismus, eni Psalmi . . . 1574, 1579 1584, 1595), gospoda
Franca Jurija „von Rein, zum Stermall"*) e. c. t. (gl. Cate-
hismos s dveima islagama . . . 1575).
V predgovorih so torej nasi protestantski pisatelji zahva-
Ijevali svoje podpornike, obenem pa so v njih polagaii nekak
racun o svojem delovanju in o uporabi prejetih darov.
Sluzili so jim pregovori tudi v to svrho , da so se v
njih branili proti napadom raznih skrivnih in ocitnih klevet-
nikov, ki so jih obrekovaii, ces, da ne uce prave evangeljske
vere (ti-le so dobro vedeli, da jih unicijo, ako jim odvzemo
podporo nemskih zascitnikov). Zlasti Trubar poudarja o vsaki
priliki, da je zvest pristas avgsburske veroizpovedi in da v nje-
govih in v spisih njegovih pomocnikov ni nic razkolniskega
(gl. Ta celi novi testament . . . 1582 in dr.). Iz hrvatskega
„Prvega dela novoga testamenta" zvemo, da so morali „inn
beysein aines WUrtenbergischen Raths" Trubar in njegovi so-
delavci obljubiti Ungnadu, da bodo prevajali samo dela avgs-
=») To delo je posveceno Maksimilijanu ne samo, ker je izdatno
podpiral nase protestante, ampak tudi zato (kakor pravi Trubar v pred-
govoru), ker „wir die Dollmetscher alle sampt vnder deni loblichen HauB
Osterreich geborn, vnd derhalben E. Kiin. May. als vnserm gnadigisten
Erbherren, auch dem loblichen Haus Osterreich in vnderthanigsten Treuen
zu dienen genaigt, vnd schuldig erkennen. Zu dem auch alle . . . Volcker,
denen sollich vnser dolmetschen vnd Biicher zu gutem nutzen, vnnd be-
fiirderung jrer Seelen Hail vnnd Seligkeit, geraichen vnd gedeyen, auch
mit Gottes Hilff, ohne frucht nit abgehn werden, vnder Hochgemelten
loblichen Haus Osterreich vnnd der Cron Hungern gesessen, der wegen
E. Kiin. May. als jrem naturlichen, rechten von Gott gegebnen vnnd ver-
ordneten Erbherren Kiinig vnnd fiirsten vnderworffen vnd zugehorig
seyen."
■*j Trubar je bil njegov krstni boter. Ocetu in staremu ocetu tega
Franca Jurija (roj. 1. 1562.) je bil dober prijatelj.
burske konfesije. Istotako je zahteval Ungnad pojasnila, ce so
g-lagolske in cirilske pismenke dobro ulite in ce prevajajo za
Srbohrvate in Bolgare v razumljivem jeziku ; pravoslavna popa
sta to potrdila, ces, da jih bodejo lahko citali in razumeli ne
samo duhovniki in ucenjaki, ampak tudi lajiki po vsej Hrvatski,
Dalmaciji, Bosni, Srbiji in Bolgariji, dasi morda „etliche Worter
vnnd Buclistaben nicht jederman gefallen, dann die Crobaten
vnnd Dallmatiner reden etiiche worter anderst, dann die BoB-
ner vnd Siruier, vnd in der Cyrulischen geschrifft, schreiben sie
etlich Buclistaben aucii niciit gleicii, wie wir in der Lateini-
schen vnd Teutschen Geschrifft audi thun". Zato so tudi dali
tiskati 4000 malih abecedarijev, da bi se naucilo Ijudstvo naj-
prej glagoiske in cirilske abecede.
Obeneni so se v predgovorih pritozevali nad svojimr
preganjalci, ces, da jih „papeshniki taku sylnu souurashio,
kelno, zhes nas lasheio, ouadaio, fratuio inu preganeio. Tu ta
rogati hudi Sludi dela, kir taku vnih, suseb v tim osteklim,
nesramnim, lashniuim Menihu per S. Miclaushu V lublani,
inu vnega touarishih, subper to nasho vero, katera ie od
samiga Boga vti S. Troyci postaulena inu skusi Cristusa nom
resodienna dyuia, resbya, prity, inu vse slu subper nas sniish-
laua inu sazhene." Tako se huduje Trubar v prevodu ,,Tega
celega psaltra Dauidovega" . . . (1566) nad papezniki, ki so jih
imenovali tudi romaniste (gl. Register vnd summarischer Innhalt . . .)•
Pa tudi o namenih nasih protestantov se lahko poucimo
iz predgovorov. Predvsem so seveda bili glasniki Lutrovega
nauka. Svojim rojakom-trpinom so hoteli dati v roke tiskano
besedo bozjo, ki naj bi jih hrabrila v stiskah in nadlogah nji-
hovega ubogega zivljenja. Zato so prevajali samo taka dela,
ki „dem Armen, gemainen ainfeltigen Mann zu seiner Seelen
hail zuwissen von notten, vnnd was latter, Warhafft, verstendig,
trostlich, vund zu pflannzung vnd erhaltung der waren Religion,
dienstlich vnd Nutzlich ist" (gl. predgovor hrv. Prvemu delu
novoga testamenta). Iz svetih knjig, pisanih v njemu razum-
ljivem jeziku, naj bi crpalo nase Ijudstvo veselje do bor-
nega zitja, tezkega zlasti vsled neprestanih turskih napadov.
Vera v vecno zivljenje naj bi jih cuvala obupa v nadlogah in
bridkostih ! Ta lepa misel, polna usmiljenja in bratoljubja, se
vlece kakor rdeca nit skozi vsa dela. A s pravo sv. vero niso
hoteli seznaniti le Jugoslovana, hoteli so z njo seznaniti tudi
Turka. „Dann will man die rechte Gottselige vnd seligma-
chende Religion, vnder.dem jungen vnd einfaltigen volck vnd
in der Turkey pflantzen vnd anrichten, so mag solches durch
kein anderen weg oder niittel fiiglicher vnd fiirderlicher ge-
schehen, dann mit dem Catechismo vnd Symbolo Athanasij,"
pise Trubar v hrvatskem katekizmu iz 1.1561. Pa tudi drugod
izrazajo on in njegovi sodelavci isto misel.
To naj bi bila „slovenska (slovanska) cerkev" na jugu
(gl. „Ta Slovenski kolendar . . . 1557), kakor je mislil ustano-
viti Luter nemsko na severu. Dalmatin govori v „Bibliji" o
sreci onih narodov, katerim je izkazal Bog to milost, da so culi
njegovo besedo v svojem jeziku; za to so skrbeli apostoli in
njih nasledniki, ki so se ravnali po Kristusovem nauku ter
„auch den gantzen Kirchendienst in solcher jhrer Landsgebreu-
chiger bekanter sprach verrichtet." Enako pise Bohoric v svoji
slovnici. In Trubar naglasa, govorec o pravoslavnih Srbih,
vedno njih bogosluzje v narodnem jeziku.
Da bi pa novo vero boij utrdili, so izdajali pesmarice.
Godba in petje pobozno povzdigujeta clovesko srce. ako se
prav izvajata.^j David je branii Savla s psalmi in harfo sata-
noviii izkusnjav in Elizeja je navdusevala godba pri preroko-
vanju, nam pa povzdiguje v cerkvi srce. Ob petju in godbi
poslusamo rajsi pridige in prejemamo rajsi sv. zakramente
(prim. Ta celi Catehismus, eni Psalmi . . . 1579). Verska pesem
pa naj bi izpodbujala Ijudi tudi k nravnosti. Kjer se namrec
pojejo take pesmi, tarn ginejo „die andern vnniitzen vnd erger-
lichen Bulerlieder" (prim. Ta celi Catechismus, eni Psalmi ...
1584).«)
Nekatera dela so pa potekla zgolj iz obrambnih name-
nov. Ko so katoliski diihovniki ob razsirjanju nove vere
spoznali moc knjige, so zaceli tudi sami pisati in polemizirati
z verskimi nasprotniki. Jezuit Leonhard Pachenecker je izdal
1. 1574. V Gradcu: Xompendium Catechifmi Catholici in Scla-
uonica lingua". Knjiga je prisla med narod, a Trubar je ze
naslednjega leta nastopil proti trditvam, da so luterski Ijudje
„Sepelanci, kizarij," da uce novo, krivo vero in zametujejo
staro, da je nastalo vse zlo na svetu zaradi njih i. t. d. Izdal
je namrec: „Catechismos s dveima islagama", da bi mogel
vsakdo „vfakimu Papeshnikouimu fuper gouorienu odgouoriti,
fagcuoriti inu fprizhati, de ta nih Vera, ie Noua, kriua, falsh,
lashniua, hudizheua inu Malikouska, kir te ludi od Buga, od
nega beffede inu pokorszhine. odpelaua inu fapelaua vta Pekal."
Se jeseni 1. 1574. so biliTrubarju jezuitovo knjigo poslali „ettlich
gut Christen vnnd trewe Diener der Kirchen Gottes im Lands
Grain." Trubar poroca o knjigi, ces, da v tern „novem jezuit-
^) Kot Ijubitelja glasbe slavi Trubar v delu „Ta Celi Catehismus,
eni Pfalmi . . ." (1574) Vida Kisla, starega oceta omenjenemu Juriju Kislu.
Vid Kisel je bil dolgo let Ijubljanski zupan in je pregovoril svoje mescane
.daB sie den Edlen vnnd hochgelerten, in Sprachen vnd freyen Kiinsten,
sonderlich in der Mufika hocherfahrnen Magil'trum Leonhardum Budinam,
meinen lieben Herren Geuattern, zu einem besondern eignen Schulmeister
jhren Kindern, vnnd neben jhme vier Kunstreicher auff allerley Instru-
menten, vnd Seittenspil, Trommeter vnnd Turner, auffgenomnimen vnd
Prouisioniert."
^) Gl. studijo dr. Jos. Cerina v tern (.Zborniku"!
skem katekizmu" (in windischer Sprach) „der gut Munch, die
Bapftischen fiben Sacrament, die fiben Todsund die vier Siinde,
wolche in die Himmel fchreien die fiben Werck der Barm-
hertzigkeit der Heiligen anruffen, das Aue Maria vnd andere
MiiBbreucii vertheidigt vnnd fur Catholifch ausgibt."
Na to je bilo treba odgovora. „Dieweil die Jefuitifshen
auch in Windischer Sprach wie obgemelt wider vnfere Euan-
gelifche Lehr zufchreiben angefangen," je Trubar „alfo alt,
kranck vnnd lam die nachvolgende lange Predig zufammen
colligiert, dictiert vnd neben dem Catechifmo trucken laffen",
to je, izdal je bas „Catehismos s dveima islagama", ki kot
plod polemike posebno odlocno razkriva rak-rano takratnega
nasega cerkvenega zivljenja.
Razen Pacheneckerja pa je istega leta in istotam izdal
neki drug graski jezuit oster polemicen (pac nemski) spis proti
protestantom, „in wolchem er mit verkerten vngereumbten
falfchlich angezogenen Spriichen, Hiftorien vnd Exempeln auB
der heiligen Sfchrifft alten Vattern vnd Concilien beweisen will,
dass die jetzige Bapftifche Romische Kirche die rechte Catho-
lifche vnd Apoftolifche vnnd die vnfer vnrechte vnd Ketze-
rifche fey." (Trubar v nemskem predgovoru „Catehisma s
dveima islagama").
Oba ta jezuita imenuje Trubar „vnsere Landsleut" in
ucenca jezuitov, ki proti volji starsev po vseh dezelah nabirajo
nadarjene decke in jih vzgajajo po svojih solah, podobnih oni,
ki jo je na prigovarjanje jezuitov pred kratkim ustanovil papez
V Rimu, in to v prvi vrsti za Nemce.
I. NAZORI O JEZIKU.
Dalmatin pripoveduje v nemskem predgovoru svoje „Bib-
lije", da so mnogi zavoljo posebne in za d uge narode v ne-
katerih besedah nenavadne in tezke izreke slovenskega jezika
dvomili, da bi se v njem lahko pisalo ali tiskalo z latinico,
na sv. pismo v nasem jeziku pa da sploh ni mislil nihce. Da
se ni pisalo v slovenscini pred Trubarjem, to poudarjajo nasi
protestantski pisatelji kaj radi. Trubar n. pr. pravi v hrvatskem
„Prvem delu novoga testamenta" — pa tudi drugod — , da
„die Windische Sprach vor der Zeit (Trubarjevim) ist nie ge-
schriben noch gelesen worden", Hrvati, Dalmatinci, Bosnjaki,
Srbi in Bolgari da so pac ze prej pisali z glagolico in cirilico,
toda samo brevirje, molitvenike in masne knjige, ki pa so ne-
razumljive, „mit ettlichen leteinischen Wortern vermischt vnd
verdolmetscht", celega sv. pisma in katekizma pa pogresa pri
njih-. In Dalmatin pravi v svoji „Bibliji", da „die Windische
Sprach, besonders, wie die in diesen Landen gebreuchig, nit
vor hundert oder mehr, sondern allererst bey dreyssig Jaren,
nit geschriben. oder auff Papyr gebracht worden." Pri teh in
enakih trditvah moramo seveda misliti na vecja pisana ali
tiskana dela, ne pa na manjse zapiske v slovenskem jeziku,
ki so bili gotovo znani take Trubarju, kakor Dalmatinu.
Trubar je potem s cinom dokazal neupravicenost vseh
dvomov 0 sposobnosti sloyenscine za tisk ali pismo. Ljudje so
se osrcili in spomnili tujih rodov, ki tudi dolgo casa niso pisali
V svojem jezii<ii. Dalmatin ve iz kronistov, da so pisali Nemci
za Karla Velikega vse pogodbe in pisma v latinscini. Luter je
prebil led na Nemskem, pri nas pa Trubar, ki je imel iz-
prva najvec tezave s pravopisom. O tern pise Trubar 1. 1555.
— pet let po svojem prvem delu — : „Lubi Slouenci ! — Mi
fmo, Bug vei, dofti fmishlouali, s kakouimi puhftabi to nasho
beffedo bi mogii prou, po tei. Orthographi shtaltnu inufaftopnu
pilfati, di bi preueliku puchftabou oli Conlonantou kani fillabi
ne iemali, koker ty Peami inu drugi deio, kateru ie gerdu vi-
diti. Taku mi nefmo mogli sdai vnaslii faftopnofti drigazhi
naiti, temuzh de fe ta H fa Ch. ta V fa pul F pisheio inu
poftauio, inu de fe ty shtimouci isreko po shegi nashiga iefiga
(gl. „Ta evangeli — svetiga Matevsha" . . .)"• Pozneje bomo
videli, da mu je bilo mnogo do pravega izgovora besed, ker
se vedno iznova vraca k pravopisnim navodilom. V pravkar
imenovanem delu pise v slovenskem predgovoru o jeziku, da
„ta Slouenski Jefig fe poufod glih inu veni vishi ne gouori,
drigazhi gouore s doftimi beffedami Crainci, drigazhi Coroshci,
drigazhi Shtaierzij inu Dolenci tar Befiaki, drigazhi Krashouci
inu Ifriani, drigazhi Crouati". Obelodanil pa je svoje delo v
kranjscini najvec zbog tega, ker jo lahko razumejo, kakor se
mu zdi, ljudje drugih dezel. Prevajajoc pa ni iskal lepih,
gladkih, visokih „kunftnih" ali neznanih besed, „temuzh
te gmainske Crainske preprofte beffede, katere ufaki dobri
preprofti sloueniz lahko more faftopiti : Sakai ta muzh fuetiga
Euangelia inu nashe Isualizhane, ne ftoy vlepih ofertnih beffe-
dah, temuzh vtim duhei vti rifnici vti praui veri inu venim
fuetim kershanskim lebnu." Obenem pa prosi citatelje, da bi
mu brz naznanili morebitne napake v vsebini in jeziku.
Dve leti pozneje je izsel „Ta pervi deil tiga noviga
testamenta", kjer govori malo natancneje o hrvascini. Pravi,
da se hrvascina pise z dvojnimi pismenkami in da jo govore
ne samo po vsej Hrvatski in Dalmaciji, ampak veliko celo na
Turskem. Od mnogih je tudi slisal, da jo rabijo v Carigradu
na cesarskem dvoru samem. Ima pa precej sorodnosti s slo-
venscino, kajti „wir Creiner vnd Windische versteen sie nach
aller notturft vil bosser, dann die Behemische oder Polnische."
Pozna hrvatski misal in breviarij, ki pa sta tako slabo
prevedena, da duhovniki sami ne razumejo mnogih besed na
najbolj rabljenih mestih. Zato se je pred sedmimi leti odlocil
za poizkus, ce se dasta pisati in citati slovenscina in lirvascina
z latinskimi ali nemskimi crkami. Poizkus se je obnesel, a na-
vaditi se je treba izgovarjati V za mehki F, H za Ch, samo-
glasnike in zloge Sha, Zha, Ish, Ozh in podobne pa po nacinu
nasega jezika. Tudi se je preprical, „das so vil Buchstaben
Oder Consonanten zu einem Wort oder zu einer Silben, wie
etlicii Behem vnd Besyacken vermeinen, von wegen der gro-
ben vnd wischpelten pronunciation (darumb die Crobaten in
irem Alphabet so vil S vnd Z haben) nicht bediirffe,
Sonder, es ligt am meisten an der iibung, vnd am gebrauch,
wie mil den anderen Sprachen vnd Schrifften alien." Nemec
na pr., ki se ni naucil drugega jezika nego svojega, ne more
nikdar pravilno citati ali izgovarjati latinskega ali laskega je-
zika, najsi sta pisana ali^ tiskana se s tako dobrimi crkami.
Enako se godi Lahu in Spancu pri nemscini. Istotako ne bo-
demo mogli nikdar pisati slovenscine z nemskimi, latinskimi
ali grskimi pismenkami tako, da bi jo izgovarjal Nemec, Lah
ali Grk kakor rojen Slovenec.
Ko je Vergerij pismeno vprasal Trubarja, ali se ne bi
upal prevesti sv. pisma v slovenscino in hrvascino, mu je
Trubar odgovoril, da ne pozna nobene hebrejske crke, grscine
pa da ne cita dobro. Nadalje se je izgovarjal tako-le: „Die-
weil aber die Windische sprach an ihr selbst arm, vnnd gar
mangelhafftig an vielen Wortern sey, hot auch viel Aequiuoca,
das ein Wort mancherley bedeiit. Vnd sie wird nicht allein in
einem Land anderst, dann in den anderen, sondern oft iiber
2. oder 3. Meil, ja auch offt in einem Dorff mit vielen Wortern
vnd Accentibus anderst vnd vngleich geredt, zudem, so kann
ich nicht krobatisch, weder lesen noch Screiben. Deshalben,
sagt ich dazumal, v^il mich diser hoher vnd schwarer arbeit
des dolmetschens der Bibel, allein nicht vndersteen."
Lotil bi se prevoda, ko bi se mu dodelila dva kranjska
ali spodnjestajerska duhovnika ali druga ucenjaka iz istih
krajev, ki znata dobro slovenski in razumeta latinski in nemski.
Istotako bi potreboval dva Hrvata, ki dobro govorita dalma-
tinski in bosenski in pravilno piseta hrvatsko in cirilsko abecedo.
Toda teh pomocnikov niso mogli takoj dobiti. Zato je
zacel Trubar sam prevajati. A delo mu je slo pocasi izpod
rok, nekaj zaradi stanovskih poslov, nekaj zaradi tega, ker je
pri prevajanju rabil dva latinska'), dva nemska in en laski novi
') V hrv. „Prvem delu novoga testamenta" citamo, da prevodilci
rabijo latinsko, nemsko in lasko, dalje tudi cesko sv. pismo, zadnje „von
wegen etlicher alten Windischen worter". „EraBnii vnnd Lutheri Trans-
lation" sta pa najvaznejsi. Po koncanem prevodu novega testamenta bo
vprasati teologe, podkovane v hebrejscini, katerega latinskega, nemskega
ali laskega prevoda sv. pisma naj se drze. Gl. razpravo prof. Iv. Polovica
V tem „Zborniku'.
testament, razen tega hrvatski misal, tiskan v Benetkah z lati-
nico, in razlicne komentatorje, na pr. Erazma Rotterdamskega.
Delala mu je pa tudi slovenscina preglavico. Sicer mu je pri
imenu in glagolu ugajala dvojMna, ki odgovarja grscini, in pa
moski in zenski spol pri glagolu, toda nagajal mu je besedni
zaklad. Rad bi vide! tistega, ki bi mu naslednje latinske be-
sede mogel povedati „proprie Windisch" : salutatio, exultatio,
iubilatio, laeticia, hilaritas, iucunditas, perfequutio. opprobrium,
contentio, seditio, infidiae, tumultus, moleftia. occasio, locus,
opportunitas, skandalum, virtus, gloria, bracchium, adoptio,
abominatio, turba, affectus, stupor, pietas, impietas, adorare,
religio, superstitio, afsiduitas, sors, sacramentum, tabernaculum,
^anes propofitionis in „dergleichen vnzelich". „Ave Maria"
na pr. se ne da prav prevesti. „Die Windischen sagen, zhef-
tzhena fi Maria, das ist, geehret seistu Maria, die Crobaten,
Sdrava bodi ti Maria, das ist. Sey du gesund Maria, ich habs
aber verdolmetschet, Veffeliffe Maria, Erfrew dich Maria."
Ta primer je klasicen zgled za nacin Trubarjevega pre-
vajanja. Izraz „veselje" mu je seveda bil znan, a hotel je
biti natancen ter je iskal zaznamovanj tudi za fine razlike, ki
so izrazene v imenovanih besedah in ki jih je navadno najti
V slovarjih. Vobce pa pravi o svojem prevajanju : „vnd ich hab
mich beflissen in disem dolmetschen, mit den Wortern vnd
Stylo, auff das ein jeglicher Windischer, er sey ein Creiner,
Vntersteyrer, Karner. Kahrstner, Histerreicher, Niderlander oder
Befyack, miige leicht versteen. Vnd deswegen, bin ich schlecht
bey Bewrischer Windischer sprach, vnd wie mans auff der
Rastzhitz redet, da ich geboren bin, bliben, Vnd vngewonliche
vnd Crobatische worter darein nicht mengen, auch newe nicht
wollen erdichten." Tu je pac se dodati, kar pravi Trubar v
slovenskem predgovoru „Catehisma s dveima islagama" :
„Vtim textu tiga Catechifma te ene beffede, koker kerszhenik,
Criftian, Jefus ie Vgrob pjloshen, Jefus ie pokopan inu tim
glich, fe vnglih vmei Crainci Sloueni inu Crouati tolmazhio.
Na tim fe nema oben fmotiti." (.Prim, tudi Trubarjevo opombo
0 Ocenasu v „Catehismu s dveima islagama" 106. (Let. M.
Slov. 1891, 139.)
Tudi pravopis mu je grenil tolmacenje, kakor sem ze
omenil. V „Catechismus, in der Windischen Sprach, sambt
einer kiirtzen AuBlegung in gesang weiB . . ." (1550) pravi o
tem : „lieber Leser, in dieser vnserer Windischen sprach muefi
du das V. gemeinklich for ein lindes f. oder Griechiscb Vitta.
vnd das B scharff wie die teutschen ir Ch. Vnd das L. zu
zeiten grob auff Vngrisch et Bisyackhisch, Darnach die vocal
nach aigentschafft vnserer sprach, auszusprechen dich gewonen,
Vnd entsetze dich nicht, ob dir am ersten gedungkt seltzam
vnd schwer, sonder lise vnd schreib die sprach selbst wie ich
ein zeit lang gethan alls dann wir dest befinden vund gar
paid sehen vnd mercken, das audi dise vnsere sprach so wol
als di Teiitsche zierlich guet zuschreiben vnd zulesen ist,
praucht wenig Articulos vnd zu den Prepositionibus ein
ainigen buchstaben." Za zgled navaja : ozha — der vatter,
kozhu — zu dem-vatteren; nebu — der himel, Vnebi — in
dem himel; nam — vns, k nam — zu vns; jogri — di Jiingerr,
Siogri — mit den Jiingeren i. t. d.
Enako navodilo daje „Abecedarium vnd der klein Cate-
chismus In der Windischen Sprach ..." (1550): „Vy Shul-
mastri pag inu vy vsi kir snate poprei brati, samerkaite inu
druge vuzhite de ta V. skorai vselei v sazhetki inu na konzu
vsake besede sa an f, inu ta H sa ch. inu ta L. debellu, inu
te stimouce po tej shegi nashiga Jesiga se nauadite isrezhi, Vy
veiste, de te stymouce vsag Jesig oli deshella dregaci isgouori,
Htimu inu vsimu dobrumu dai Jesus Christus suyo gnadoAmen."
Na istem mestu pise : „Lvbi Slouenci, Vam ie potreba fe nauuzhiti
inu nauaditi ta H. po lashku, oli koker ti Nemci, Ch. ta V. fa
pul F. zheltu inu ta L. zhafi debelu po Befiashku ifrezhi. Taku
bote ta nash slouenski iefig prou tar lahku brali inu piflali."
Pri „Evangeliju sv. Matevza" smo videli, da imenuje
Trubar jezik, v katerega je „postavil" to svoje delo, „Crainski
Jefig", kakor se je tudi sam podpisoval za Kranjca. Slovenca
se ne imenuje, pac pa nazivlje s tem imenom one. ki so jim
bile namenjene njegove knjige. Nemski izraz za „slovenski" je
pri njem „windisch„. „Windische„ so vcasih Slovenci, vcasih
Jugoslovani, oziroma Slovani sploh, a s „Kranjci" razume
Gorenjce in Ijubljanske okolicane v sirsem pomenu besede.
„Crainzi inu Sloueni" — tako klice Trubar svoje verske
somisljenike. Razumejo mu njegov jezik jako dobro Kranjci,
Spodnjestajerci, Korosci, Krasevci, Istrani in prebivalci Slo-
venske Krajine. Hrvatski pa govore vsi Hrvati, Dalmatinci,
Bosnjaki, Srbi in Turki tja do Carigrada (prim. „Ta drugi deil
tiga noviga Testamenta . . ."). Glagolico imenuje tudi prosto
hrvatsko abecedo, docim je cirilica pravopis kristjanov na
Turskem in pravopis evpropskih Turkov samih (gl. „Der erst
halb Theil des newen Testaments ... in die Crobatische
Sprach verdolmetscht . . ."). 0 njegovem pojmovanju jugoslo-
vanskih rodov zvemo se nekoliko v drugem poglavju.
Sebastijan Krelj je spisal svojo „Postillo Slovensko"
(1567) za Slovence slovenski. Nemskega predgovora nima.
Sploh je bolj redkobeseden in jedrnat nego Trubar, Dalmatin
in Bohoric. Ti govore veliko o pomenu sv. pisma, Krelj ni
storil niti tega; ne Ijubi zgovornosti, ki zavaja v nejasnost in
nepreglednost. Pri njem govori o sv. pismu Luter sam.
Kreljev jezik ne odgovarja le enemu narecju. Krelj namrec
ni pozabil onih Ijudi nasega imena in jezika, ki stanujejo okoli
10
nas in skoro povsod cisteje govore nego po „Kraniu inu Ko-
roshki desheli. do polu nembfhki." K onim, ki prebivajo okrog
nas, steje Dolenjce, Istrane in Vipavce.
Kakor jezik, tako si je ustvaril deloma tudi lasten pra-
vopis, a ve, da ne bo delal tezave tistim, ki so se navadili na
„Gofpod Truberiovo Kranfchino". ch moramo citati za zh in
c vedno c, nikdar za k. Razlike med s in f, sh in Hi spozna
kmalu vsak sam, a nas jezik jih zahteva. — Svojega pravo-
pisa ne smatra za popolnega, a tolazi se s tern, da pri clo-
veskih delih ne moremo govoriti o popolnosti. Eni, pravi Krelj,
so navajeni na staro slovensko, hrvatsko in cirilsko pismo.
Bog daj, da bi mogli to-le, zlasti „to lepo Cliurilfko" zopet
spraviti med Ijiidi. Toda v casih. ko vzdihujejo skoro vse
nase dezele pod tursko silo, moramo biti tudi brez cirilice
zadovoljni in, kakor pravi Nemec : Stiihle und Banke auf den
Tisch stellen. Ker se torej ne da miiogo izpremeniti. glejmo
vsaj, da prilagodimo latinico — ki jo skoro izkljucno pisemo
in tiskamo — zahtevam svojega jezika in da ne bode imela
vsaka vas, vsako mesto svojega pravopisa.
Dalmatin ni imel toliko reformatornega duha za jezik.
Prevoda sv. pisma se je na prigovarjanie ninogih moz lotil iz
bogoljubnosti in Ijubezni do domovine. Pozna sv. pismo in
druge krscanske knjige „in franzosischer, Walisclier, Polni-
scher, Behemisclier, Reusischer, Danmerckischer, vnnd in an-
dern mehr sprachen", zato bi ga bolelo. ako bi ostali „wir
Windische" brez pismenosti. ko vendar „die Windische Sprach"
ni skrita v kotu, ampak je razsirjena cez mnoga mogocna
kraljestva. razdeljena seveda v vec narecij. Govore pa ta jezik
ne samo Kranjci, Stajerci, Korosci in njihovi mejasi, kakor :
Hrvati, Dalmatinci, prebivjilci Slovenske in iWetiiske Krajine,
Krasa, Istre, ampak tudi Celii, Moskoviti, Rusi, Bosnjaki, Va-
lahi in skoro vsi narodi, ki so naselieni v dezeiah, i<atere je
iztrgal krscanstvu Turek, njegov najvecji sovraznik. Na Tur-
skem je n. pr. obcevalni in uradni jezik „die Windische, audi
ein Heubtsprach". Izkusnja ga uci, da razumejo nesteti narodi
nas dezelni jezik laze, nego mi njihovega. Seveda moramo
prav izgovarjati ali pisati. Jeziki nasih sosedov so mu malo
umljivi vsled tezkega in posebnega izgovora in pravopisa. Pri
Dalmatinu je torej kakor pri Trubarju „windisch" toliko kakor
„slovanski".
Pise Dalmatin kot Kranjec kranjscino. ^Da ga pa ne bi
razumeli samo na Kranjskem, Spodnjem Stajerskem in Ko-
roskem, je pridejal na koncu svoje „Biblije" „Register neka-
terih befed, katere, Crajnfki, Corofhki, Slovenfki ali Besjazhki,
Hervazki, Dalmatiniki, Htrianlki, ali Crafki, fe drugazhi go-
vore", n, pr. :
11
Crajnfki
Corofhki
Slovenfki oli Besjazhki
dejzhla
—
diviza
ptuj
nesnan
tuia, tugina
nevefta
—
fnaha, sarozhniza
H,
arvazhki, Dalmatin
ifki,
Iftranfki, Crafhki
divojka
tuiza, prifhl
az,
prifhelz
Kakor Dalmatin, tako govori tudi Adam Bohoric v latin-
skem predgovoru svoje slovnice „Arcticae horulae" najprej o
sv. pismu; kot ucen in naobrazen moz pise obsirno in zacne
pri Adamu in Evi, da dokaze casovno prvenstvo hebrejscine,
kaldejscine, grscine in latinscine. Sv. pisma nasteva ista kakor
Doimatin, le danskega prevoda ne omenja. Koncno vzklikne:
„Illuxit ilia laeta dies, qua etiam Carniolanis et Slauis Deum
ipfum, Patriarchas, Prophetas, Apoftolos et Evangeliftas, Car-
niolana ligua loquentes, videre et audire licet." Dalmatinovi in
in Trubarjevi „Windische" so torej pri Bohoricu „Slaui". Spisal
je svojo slovnico v latinici, ces, da je raba cirilice in glago-
lice izginila v Karnioli. 0 prvi pravi, da je navadna v turskem
cesarstvu, zlasti pri janicarjih, dalje pri Bosnjakih, Rutenih in
Moskovitih in da se strinja z grsko abecedo, glagolico pa da
je izumil „Hieronymus Stridonenfis" za svoje rojake Hrvate,
razlikuje pa da se od cirilice „figuris folum".
Glede pravopisa ne zavzema torej tako absolutno slo-
vanskega stalisca kakor Krelj.
11. NAZORI O NARODU.
V nemskem predgovoru hrvatskega „Prvega dela novoga
testamenta" (1562), „darinn sein die vier Euangelisten, vnd
der Apostel Geschicht, jetzt zum ersten mal in die Crobatische
Sprach verdolmetscht, vnd mit Glagolitischen Buchstaben ge-
truckt", hoce Trubar „auffs kiirtzest, ordenlich vnnd grundtlich"
povedati, „was das arm Cristlich Windisch vnd Crobatisch
Volk, wolches an den Tiirckischen Grantzen, vnd vnder den
Turcken, in BoBna, in Seruia, in Bulgaria, vnd in denselbigen
vmbligenden Landern wonet^) (die alle sich der Windischen
Sprach gebrauchen. vnd eins das ander nach notturfft versteht)
fur ein Art, Eigenschafft, Sitten vnd Religion habe, wie vnd
mit was Ceremonien, sie jre Gottesdienst vollbringen, vnd wie
*) Pozneje jih imenuje „das Creinerisch, Illyrisch, Windisch, Cro-
batisch, Dalmatinisch, Bofinarisch, Siirfisch vnd Bulgarisch Cristlich arm
Volck".
12
sie bifiher kein gaiitze Bibel, noch Catechifimum in jrer Spracli
vnd Geschrifft gehabt, vnd was fiir grosse Angst, Nott vnd
Triibsal, gemelte Volcker, von den Tiircken on vnderlaB leiden.
Item, wie sich ettlich alt sittsam Tiircken gegen den Christen
halten, vnd was sie in Glaubens sachen zu zeitten mit jnen
reden vnd disputieren." Delo je posveceno kralju Maksimili-
janu, a Njegovega Velicanstva noce Trubar poucevati o teh
stvareh, ker kot spodoben clovek ve, da so kralju znane brez
Trubarjevega popisa. omenja jih le radi onih poboznih. boga-
bojecih Nemcev, pri kateriii so nasli on in njegovi pomocniki
pribezalisce in kateri so jim pomagali napraviti hrvatsko in
cirilsko abecedo in tiskarno, dalje zavoljo onih dobrih krist-
janov, ki prebivajo dalec od turskih mej in vedo o imenova-
nem narodu malo ali nic. Upa pa, da bodo citatelji spoznali
iz njegovih besed, da je reformatorski trud bozje in potrebno
delo, ki zasluzi vsestransko pomoc.'*)
Z ostalimi Jugoslovani so seznanili Trubarja vitez Sigis-
mund Weyxelberger. ki je potoval po slovanskem jugu, dalje
nekateri trgovci in pa pravoslavna popa Malesevac in Popovic.
V tern obsirnem nemskem uvodu glagolskega „Prvega dela
novoga testamenta" (15621 torej, ki ga je prevodilcema Konzulu
in Dalmati napisal in podpisal Trubar, citamo, da so Hrvati in
Srbi kristjani, po vecini prijazni in gostoljubni. Tujce spreje-
majo prijazno in jih pogoscajo zastonj. Ubozce obdarujejo po
svojih moceh. Celo nesrecnih se cutijo, ako se siromaki ne
oglasajo pogostoma. Razuzdanega zivljenja in zakonolomstva
ne trpe, ker so takih misli, „das man ein gantz Geschlecht
Oder Freundtschaft hoher nit smahen konde, dann durch sol-
liche Vnzucht".
Kristjani v Srbiji in deloma v Bosni in okoli Bosne
so — kakor sami pravijo — grske vere. Za rimsko maso
se ne brigajo, temvec imajo lastno, a dolgo maso v na-
vadni srbscini in hrvascini, ki jo imenujejo „Liturgia des
Guldenmudts". To je, kakor se je Trubar s pomocjo ime-
novanih dohovnikov uveril iz njihovih masnih knjig, od besede
do besede masa, ki jo je pred leti iz grscine v latinscino
prelozil „Erasmus Roterodamus" in se nahaja na koncu 5.
knjige Ivana Zlatoustega, nadskoja carigrajskega. Imajo pa
tudi krajso maso. To sluzijo na vecer velikih praznikov. Poprej
se postijo ves dan, zvecer pa se zbero na tesce v cerkvah,
sluzijo omenjeno maso in obhajajo Ijudstvo.
Cerkve so razdeljene v tri dele. V prvem se masnik ob-
lece, izreze iz hleba, zamesenega s kvasom, srednji komad,
9) Prim. Ungnadov opis versko-nravnega zivljenja pri Jugoslovanih
V Kostrencicevih „Urkundliche Beitrage etc.', str. 46 si. — Gl. tudi Ilesicev
spis „0 pouku slov. jezika' str. 101., in pa Kovacicevo razpravo.
13
zaznamovan z zvezdico, ga zdrobi v kelih, oblije z vinom in
moli nad njim. Nato gre v masniski obleki s kelihom in z
diakonom v drugi del cerkve, v kor, kjer stoji oltar. Ta del
ima svoje zagrinjalo. Tu so samo duhovniki in diakoni.
Ko polozi kelih na oltar, zacne masevati, sedaj tiho,
sedaj glasno, a v srbscini. Vmes moli diakon Ijudstvu litanije
stirikrat. V zadnjem koncu cerkve stoje Ijudje in in mu odgo-
varjajo: Gospod, usmili se nas ! • . . Ves obred traja dolgo.
Ko so z maso pri kraju — pri masi ne povzdigujejo zakra-
menta, niti ga ne nosijo okrog — gredo izpovedanci k obhajilu.
Iz keliha se obhajajo z zlico v obeli podobah. Na Binkosti in
velikega tedna shranijo duhovniki komad omenjenega blago-
slovljenega kruha v skatlici doma ali v cerkvi. In kadar pre-
videvajo bolnika, vrzejo drobtino tega kruha v zlico vina in
in jo dado umirajocemu. Krstijo kar z neblagoslovljeno vodo
»one Salcz, Staub vnnd oil". Javno ne pridigujejo. To bi sicer
lahko storili, ker prepovedujejo Turki samo zvonjenje. Zato pa
kaznujejo duhovniki in menihi svoje ovcice tern bolj pri izpo-
vedi in v zasebnih hisah. Za vsak greh jim naloze posebno
pokoro in jim ukazujejo, veliko darovati, za mase placevati,
dajati miloscino, moliti, se postiti i. t. d. Toda narod slusa
rad svoje dusne pastirje in se boji njihove kletve bolj nego
smrti. Zato jih Ijudje caste in vabijo na vse gostjje. Duhovniki
in menihi jim tudi prepovedujejo, pohajati v druzbi s Turki
nad kristjane. V tern jih pa ne slusa drzna mladina, ki jo
Turki celo silijo k takim pohodom. No, starejsi so pamet-
nejsi in boljsi. Ti ne vzemo niti belica od bojnega plena in
ga tudi ne trpe pri hisi.
Duhovniki in menihi pojejo, citajo in molijo v cerkvah
vsak dan zjutraj in zvecer dolgo iz breviarijev in molitvenikov,
spisanih v domacem jeziku. Pri bozji sluzbi porabijo veliko
kadila. Ljudstva se zbere mnogo pri vsaki masi. Nimajo pa v
cerkvah kipov ali rezbarij, ampak samo slike, „fiirnamlich
das Crucifix, darauff geschribem mit Cyrilischen Buchstaben,
Jezus von Nazaret ein Konig der Juden. Si haben andere Ge-
mal auch, als vnser frawen, Johannes des Teiiffers vnd der
Apostel."
Duhovniki se pred posvetitvijo lahko zenijo, posveceni
pa se ne morejo, ako hocejo ostati masniki. Njihov patriarh
je mogocen gospod, ker „reittet offt selbander auff einem Esel,
dem Reiser zu Constantinopel gehn Hoft", hat freyen zugang
zu jm". Menihi se zive od dela svojih rok. Obljubiti morajo
vecno devistvo; ce pa prelomijo obljubo, oziroma ce jih za-
sacijo pri prestopkih zoper obljubo, jih sezgo Turki. Ker ni
prijetna taka smrt, se puste rajsi skopiti in se poturcijo.
Vsi — duhovniki in lajiki — se postijo vsako sredo in
petek, sedem tednov pred Vuzmom, stiri tedne pred Sv. Petrom
14
in Pavlom, petnajst dni pred Marijinim vnebohodom in sest
tednov pred Bozicem. Sicer ne jedo „von keinem erstickten,
noch von Blut, darumb, das Moises gesagt hat, im Biut sey
das leben".
Ce umre kak bogatin, sluzijo za njim duhovniki in me-
nihi stirideset dni zaporedoma mase. „die zalt man mit des
abgestorbnen Gelt, oder Ochsen, Khu, RoB, oder Eseln*. V
teh stiridesetih dneh prirede pokojniku na cast in v prid njegove
duse stiri velike pojedine. Med povabljenci so duhovniki in
menihi, dalje vse sorodstvo in sosedstvo. Pred jedjo in po
jedi molijo za duso umrlega.
Ostali kristjani v Bosni in okoli Bosne so rimski kato-
cani. Zlasti menihom-bosopetcem se godi dobro pri njih.
„Vnd dise Christen in der Tiirckey aile sampt. wiewol
sie von jren Hofen, Grunden vnd Heiisern, darauff sie sitzen,
vnd mit jrer eignen Handarbeit sich schwarUch erneren, jren
auffgelegten ZinB, einer mehr dann der ander, Item den zo-
henden, ettlich den sibenden theil, von alien jren wachssenden
friichten, vnd von allem jrem Vich geben vnd bezalen. Nichts
desto weniger, als offt der Tiirckisch Keiser oder seine Wascha
vnd Hauptleut, wider den Sophy, oder wider die Christen
Ziehen, so miissen sie auch wolche tauglich zum Krieg vnd
starck sein, mit jnen Ziehen, vnd mit jrem Vich das Geschiitz
vnd Prouiant auff jren eignen Vnkosten nachfUren. Item, so
werden sie gar offt von den Tiircken, vmb liederlich Vrsachen,
wann sie sich vor jnen nicht neigen, auff die seitten tretten,
oder vor jnen vom RoB nicht abstehn. vnd offt vmb nichte,
jamerlich mit Kolben zu boden vnd zu todt geschlagen. Sie
werden auch gar offt von den bosen muttwilligen Tiirki-
schen Rotten und Buben, in jren Heusern, bey tag vnd bey
der nacht iiberfallen, die nemen jnen was sie haben, offt
binden sie die Manner im HauB an die Seulen, oder an die
Thiir, vnd treiben Schand vnd Gewalt mit jren Weibern vnd
Tochtern, zu dem muB der Man vnd Vatter zusehen. Offt
nemen sie jnen die Hochzeitterin, fiirens hinweg, vnd iiber
ettlich Tag schickens sies jnen wider. Ettlich begeren von den
Christen jre Tochtern zu der Ehe, denen miissen sie es geben,
fiirens alsdann hinweg, vnnd verkauffens jhenseitt des Mers
in Asia. In Summa, die Tiircken werden von jrer Oberkeit nit
gestrafft, sie thuen den Christen was sie wollen."
Zive pa tudi posteni in skromni Turki in Turkinje, ki
se jim smilijo ujeti kristjani. Nagovarjajo jih prijazno in jim
dajejo denar, ces, da naj prosijo zanje svojega Boga. Usmi-
Ijene turske zene govore ujetim kristjankam : „0 du armes
Weib, warum bist du nit geflohen, da dich d'e Kree mit jrem
empsigen Geschrey gewarnet hat." Iz Ijudi se ne norcujejo,
saj je tudi pohabljence ustvaril Bog, toda ce vidijo pijanca,
15
pljunejo nanj, rekoc: Pfui Pyana Suina. „Vnd aufi den langen,
breitten, zerschnittnen Teutschen Teiiffels Hosen , treiben sie
auch groB Gespott." Ce pride k imovitemu Turku kristjan in
ga prosi kruha ali prenocisca, ga ne odpodi, ampak ga s
svojimi hlapci vede v hiso za tujce — tako ima poleg svojega
stanja vsak premozni Turek — ga vprasa, odkod je in kam
ga vodi pot, ter postreze tudi njegovemu konju. Razgovarja se
z njim 0 verskih stvareh : o sv. Trojici, o sodnem dnevu . . .
in ne zameri, ce zine v takih razgovorih kristjan kaj slabega
o turski veri, ampak pravi po dolgem prickanju : Bog nam
daj vsem pravo vero ! Veliko imenitnih Turkov da celo svoje
otroke skrivaj krstiti in pozneje, ko dorastejo, k kristjanom v
vzgojo, da se nauce krscanske vere. Sicer pa ne razumejo
sale V verskih stvareii, temvec se hitro razjeze in navale na
obrekovalta svoje vere. Ce ga ne potolcejo, ga prisilijo, da se
da skopiti in da sprejme njiliovo vero.
Kristjani, ki stanujejo ob turskih mejah, toda pod krscan-
skimi vladarji, so „die Crobaten, Daimatiner, die Windischen
Oder Sclauen". Hrvati, „die man sonst Husern nennt", so po-
steni, mocni in siini vojniki, ki se ne ustrasijo Turka v no-
benem boju. Zelo so zgovorni, toda pijejo radi ter napijajo
svoji gosposki in prijateljem. V bojnem taboru ne trpe nobene
zenske. Te so zveste, poslusne in postene. Mozje ne puste,
da bi se kdo dotaknil njiliovih soprog, najsi bi bilo tudi pri
plesu ali v sali.
Hrvatje so vsi rimski katolicani. Prelomitev posta smatrajo
za vecji greh nego tatvino konj. Duliovniki sluzijo maso v
hrvascini, tudi pridigujejo vcasih, „aber die grobsten erdichten
Fabeln."
Dalmatinci so napol Lahi, z laskimi segami in z enako
vero.
Bezjaki") ali „Sclauen" imajo skoro ogrske in hrvatske
obicaje in lastnosti. Verski obredi so isti kakor pri Hrvatih.
Razlika je edino ta, da masujejo duhovniki latinski. Tudi so
Bezjaki vneti za daljna romanja.
Prebivalci Slovenske Krajine in novomeske in krske
okolice so napol Hrvati in Srbi ; mnogo jih je pribezalo sem
pred Turki. Krasevci, Goricani in Istrani so po segah in veri
deloma Hrvati, deloma Lahi. Kranjci, Spodnjestajerci in Korosci
pa imajo nemske sege in obleko, „allein das die Weiber
tragen besondere lange Schlayer am Kopff". Njihova gosposka,
grofi, baroni in drugi plemenitasi govore dabro nemski, mnogi
so podkovani tudi v latinscini in lascini. Tudi mnogo mesca-
nov, duhovnikov in menihov govori nemscino, navadno Ijud-
stvo pa le slovenscino. To - le je dobro, zvesto, odkrito,
'") Prim, prej omenjene Trubarjeve in Dalmatinove Bezjake ali
Slovence in pozneje Bohoriceve !
16
poslusno, postrezljivo in prijazno, a prevec so babjeverni,
kajti, „sie woUen alle jre Sachen bey Got, bey der Jungfrawen
Maria, vnd bey den Heiligen, nur mit vil Mefi lesen horen,
stifften, mit Begengnussen, opffern, Rosenkrantzen, mit vil
feyren, Kertzenbrennen, mit Creiitzen vmgehn, mit geweichten
Wasser, Saltz, Palmen, mit reiiclien vnd sprengen, mit weitten
Wallfarten, vnd mit newen Kirchenbawen auBrichten. Vnd alles
Vngliick, alle Straffen Gottes, allerley Kranckiieiten, Tewrung,
Krieg, Vngewitter, abwenden. Item, die Teiiffel aus den Wolcken,
auB dem Veld, vom Hoff, vom Vich, vom Haus vnd vom Beth
vertreiben, vnd gute Jar, vil Traid, Wein, Vich, Frid vor dem
TUrcken, vnd lang leben, damitt vnd dadurch iiberkommen.
Ja auch den verstorbnen auB dem Fegfewr gehn Himmel
helffen, vnd die ewige Seligkeit erlangen. Vnd wann ettwann
eins in einem HauB kranck wiirdt, so thut der Kranck, oder
ein anders, als Vatter oder Mutter an des Krancken stat, ein
Geliibt, ein groB Opffer der Jungfrawen Maria, oder einem
andern Heiligen, bey der oder jhener Kirchen, zubringen vnd
zugeben, es sey ein Kind, Ochs, Kalb, Schaaff, ettlich pfund
Wachs, Oder souil Gelts, oder des Krancken bosst, schonest
Kleid, oder ein weitte Wallfart zuuolbringen. DeBwegen Wall-
farten sie gar offt gehn Rom, gehn Loreto, gehn Otting, gehn
sanct Wolffgang ins Beyerland, vnd allweg iiber siben Jar biB
gehn Aach ins Niderlandt. Vnd haben gebawt, vnd bawen
noch, neben jhren Pfarrkirchen schier auff alien Hoffen, Bergen
vnd schonen Ebnen, in Walden vnnd Holtzern grosse Kirchen,
offt zwu beyeinander, das in vilen Pfarren, bey vier vnd
zweintzig, vnd mehr neben Kirchen vnd Capellen erbawt seind,
vnd noch taglich erbawt werden. Vnd solche grosse Ab-
gotische vnd vnniitze Gebew, thun vnd vollbringen sie nur
auB angeben, geheiB vnd beuelch der ieichtfertigen, wohnsin-
nigen vnd ehrlosen Leiitten, die jnen also fiirgeben vnd sagen,
die Jungfraw Maria, oder sonst ein anderer Heilig oder Hei-
ligin, seind jnen im Trawm oder Schlaff, oder sonst in der
Nacht erschinen. Ettlich fallen nider bey Tag vor den Leiitten,
als sie den hinfallenden Siechtag hetten, vnd nach langem
zittern vnd zappeln, heben sie an zusagen, die Jungfraw Maria,
oder ein ander Heilig oder Heiligin, hab sie dermassen nider-
geworffen, mit jnen geredt, vnd tieuolhen, das man jetzund
an disem, jetzund am jhenen Berg, Thai oder Wald, ein
Kirchen bawen, vnd dahin mit Creiitzen gehn, Opffern, MeB
lesen vnd Wallfarten soil, vnd wo mans nicht thun werde,
alsdann die jnen erscheinte Marie, Heilig oder Heiligm, woUen
alles Getreid im Feld vnd Weinberg mit dem Hagel oder
Schawer erschlagen, vnd ein solchen grossen Sterben iiber die
Menschen vnnd Vich schicken, das der dritte theil nicht soil
bey dem leben iiberbleiben."
17 2
Toliko je Trubar s svojimi sotrudniki sporocil Nemcem
o zivljenju in znacaju Jugoslovanov.^^^
O posebno tezkih razmerah, ki so nastale vsled turskih
vojsk, govori Juri Dalmatin v posvetilu „Karfzhanfkih lepih
molitev (1584) ter pravi, da je sedaj posebno ziva potreba,
pridno moliti ; „es vermanet vnd treibt vns gleich dazu auch
die hochte not, mit welcher in diesen letzten Zeiten fast die
gantze Christenheit, am meisten aber wir arme Windischen an
vnsern Grentzen von Tiircken, vnd sonst je lenger je mehr
beladen werden . . . Demnach ich guter hoffniing bin, es
werden verstendige fromme Ciiristen vmb desto weniger mirs
vbel deuten mogen, das ich des herrn Doctoris Andreae Muf-
culi Betbiichlein vnd etliche andere andechtige gebetlein fiir
mich genommen vnd unserm armen Windischen gemeinen
Man zum besten in vnsere windische Sprach verdolmetscht
vnd auff eigen vnkosten drucken lassen."
Kakor je Trubar izkusal dati karakteristiko Jugoslovanov,
tako je Bohoric z etimologijo hotel dokazati znamenitost na-
sega rodu. Bill so namrec ze takrat Ijudje, ki so — kakor
pravi Bohoric — ali iz nevednosti ali iz same hudobije zlobno
in grdo govorili o Slovanih. In vendar to niso narod, ki bi
prebival na ozkem, oddaljenem ozemlju. Saj so Slovani vsi
oni, ki govore slovanski ali o katerih izpricuje vsaj njihov
jezik sorodstvo s Slovani. Vsi zgodovinarji so edini v tern, da
so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani isti
rod. 12) Vsako izmed nastetih imen zaznamenuje isto Ijudstvo.
To pa se je mnogo preseljevalo, zato je dobilo toliko imen.
Zadnje zaznamenovanje — Slovani — prihaja od slavnih ci-
nov, od slave, „hinc Slavi, quafi laudabiles, celebres et clari
dicuntur". Zakaj nikdar ne mores pravilneje raztolmaciti kakega
izraza nego „ex cujufque gentis propria lingua". Kakor so
dobili Germani ali Alemani svoje ime — ali po pravici ali
"j Konkretne dokaze za praznoverje in malikovanje nasega Ijud-
stva podaje Trubar v slovenski „Postilli°, dodani „Enemu regishtru"
(1558), in V nje glagolski hrvatski priredbi (1562j. L. 1530. je nad Koni-
poljem pri Radecah ob Zidanem mostu trdila neka zenska, da prihajata
k njej vsako noc o polnoci dva lepa crna moza, Sv. Sebastijan in Rok,
ter ukazujeta, naj se jinia sezida cerkev, sicer „hozhta zhez te ludi inu
zhez shiuino tak pomor inu slislie poslati, de main ludi inu shiuine shiue
oftane, onadua tudi hozhta vfe Vinograde iuu pole ftozho pobyti.' Ko pa
jo je Trubarjev vikar poucil, naj ne pravi, da sta crna, ker so svetniki
beli, je rekla : „Je[t hozho rezlii de fta bela". Nadalje govori Trubar tu
o Sv. Treh kraljih na Bruniku, o Slevici^ pri Turjaku, o Sv. Gori pri Go-
rici. O slicnih stvareh (na pr. o Novi Stifti na Tiroseku blizu Gornjega
Grada) razpravlja Trubar v „Catehismu s dveima islagama" 1575, str. 202,
kakor je razvidno iz razprave L. Pintarja v „Ljublj. Zvonu" 1905, str. 205
do 208, 688—689, in iz razprave Oblakove, Let. Matice Slovenske 1891
str. 138. Ur.
»2) Veneti, Wenden ! Bohoric veruje v avtohtonstvo Slovanov v
srednji Evropi.
18
krivici, kdo more to povedati? — od „gar manne" ali „alle
manne" — ta razlaga „Carolo etiam magno placuisse legitur"
— tako se ne moti oni, ki izvaja Slovane od „slava". Ime
samo je za nas zelo pomembno. Zgodovinarji pisejo namrec
brez izjeme, da smo bili radi svoje bojevitosti narodom strah.
Celo Ciceron, „pater eloquentiae", ne zanika tega, ko pravi:
„Dalmatae semper habiti sunt bellicosi." „Neque enim
onovXtoT-ov gentem a nostra difiungo,'' pristavlja Bohoric k
temu. :5eveda ne manjka Ijudi, ki trdijo, da smo si nadeli to
ime zgolj iz bahatosti. Da pa ti nimajo prav in da govori
iz njih samo sovrastvo, to nam priznavajo mnogi ucenjaki,
med njimi celo nemski.
Rod Siovanov je star. Ze stari Grki so poklicali Henete
na pomoc zoper Trojo. In stari Mizijci, sedanji Bosnjaki, do-
kazujejo bas tako visoko starost Siovanov. Razprostirajo se
Slovani cez velik del sveta, ce ne cez vso zemljo.
Na jugu prebivajo ob jadranskem zalivu, ki se imenuje
zato „sinus Venetus". Mogocno in bogato mesto Veneta, „a
noftra gente fie dicta", stoji tu. Celo v Afriki, kjer so si bili
ustanoviii nekdaj Slovani kraljestvo (Vandali !), ne manjka slo-
vanski govorecih Ijudi. Na Turskem se poleg grscine govori
slovanscina ; goje jo zlasti janicarji. Tu je v tolikih casteh, da
izpodriva celo domaci turski jezik-
Na Severn in proti severu bivajo ..Molhi" ali „Mofho-
viti" in Ruteni, sploh vsi, o katerih pise Ptolomej, da so za-
sedli „sinum Venedicum Arcticum". Med tem zalivom in med
„venedskim jadranskim zalivom" bivajo v sredini „Litvani,
Poloni, Bojemi, Lufati, uel Wendi," ob obeh bregovih Labe pa
„Moravi, Walachi, Rafcij et Bulgari pleriq; in Aufria vero
magna pars e fedibus luis a Tiranno Turca pulfi, vltra citraq;
Danubium funt, qui exercent terram et agros. In inferiori Sty-
ria magna pars: inde in specie dicti Slavi (vulgo Besjakos
appellant) : Et paulo infra, tota Poshega : Tota Carniola noftra,
et magna pars inferioris Carinthiae : Corufci, Hifriani omnes
attingentes eam* vrbem, que Pola dicitur Venetis parens, ab
Argonautis , vt Strabo refert, condita."
Vse to je nase! Od morja do morja biva rod Siovanov.
Toda lahko bi prisel kdo in bi rekel : vsi ti rodovi, ki
si jih nastel, ne govore istega jezika, ampak se med seboj ne-
koliko razlikujejo po izgovoru in pisavi, torej niso Slovani !
No, Bohoric bi ga vprasal, ali so Svevi in njihovi sosedi
Germani, Belgijci, Sasi in drugi pa ne. Vsi ti so Germani, in
vendar je razlika v njihovem jeziku vecja nego pri Henetih,
Venetih in Vindih !
Razen tega govori o imenitnosti Siovanov cela kopa
slovanskih imen v Germaniji in izven nje.
19 2*
„Mofhi" prihaja od mofh, Ruteni ali RuBi od „Roffo]eni,
id est diffeminati", Poloni od pojle, Bojemi od boj, enako Ba-
vari, to je, Bojari ali Vojari = duces, Moravi od rei<e Morave.
„Pomerani" imajo ime od primorje (a primorju, quafi dicas
marini feu accolae maris). Celo Ogrom se je priljubila slovan-
scina tai<o, da imajo vojvode, ki jim pravijo napacno wayda.
Med temi imenuje Hunjada, ogrskega Ahila, oceta kralju
Matjazu.
Beligrad je slovansko ime, enako Carigrad in Gradec
Tudi „Leipzig" se mora izvajati od lipa, po njegovem
domnevanju zato, ker je kraj bogat lip. „Chemnicium civitas"
se zove po kamenju, torej Kamenica, „quasi lapidosa dicta".
Duben med Lipskim in Witenbergom izvaja od dub, torej du-
'bina — quercetum. Ime „Witeberga" se mu zdi popaceno. Ce
prihaja „ab albo monte", „vt ex Saxonico Idiomate appellari
videtur", ne umeva, zakaj se ne imenuje rajsi „Schwartzberg",
ker lezi mesto v ravnini in ni bele ni erne gore. Zato je mnenja
onih, ki izvajajo ime od „beli Brud" ali „Beli Breg", ker je
bil nekoc tam brod in se vidi obrezje belo. Enako izvaja
„Pretin" in „Prezh" „ab Traiectis", Torga od trg i. t. d.
S temi in podobnimi, srecnimi in nesrecnimi izpeljavami
izkusa Bohoric prepricati o starosti, veljavi in slavi Slo-
vanov.^^) *
Nazori nasih protestantskih pisateljev o jeziku in narodu
so sicer deloma nejasni, nedolocni in prozni, a temu se ne
bomo cudili, ce pomislimo, da so ti mozje ziveli v drugi po-
lovici XVI. stoletja in so posvetili svoje zivljenje verskemu
vprasanju. Jezikovno so stremili pred vsem za tern, da bi bili
razumljivi ; prosijo tu in tam, da bi se jim naznanile morebitne
napake v jeziku. Celo do Maksimiljana II. so se obrnili, da bi
njih delo dal strokovnjakom presoditi (Gl. na pr. XatechiBmus,
mit AuBlegung, in der Syruischen Sprach . . . 1561).") Da se
narod ni spotikal nad njihovo pisavo, nam kazejo Trubarjeve
besede v hrvatskem „Prvem delu novoga testamenta" (1562):
Diese Biicher lesen nun, Gott lob, auch die Windischen
Bauern vnnd Kinder wol vnnd fertig. Slicno se je izrazil 13
let pozneje o petju („Cateh. s dveima islagama", str. 178):
„Mi luterski poiemo laftopnu vtim slouenskim ieliku, de vfi
ludie laftopio te pfalme, molitue inu duhoufke peifmi is s.
pifma vfete inu sloshene."
") Nekaj podatkov za zivotopis Trubarjev, vzetih iz predgovorov,
podam na koncu tega „Zbornika". Ur.
") 0 kritiki Skalicevi gl. llesicev spis „0 pouku slov. jezika
str. 69.
20
Odnosaji Primoza Trubara prama hrvat-
skoj tiskari u Wurtemberskoj.
Napisao dr. Fr, Bucar (Zagreb).
T r u b a r je vec od prije vodio slovensku tiskaru u Tii-
bingenu, a kad je ovoj g. 1560. pripojena i hrvatska tiskara,
bio je iz prvine povjeren Trubaru nadzor i nad hrvatskom
tiskarom. Vrhovni nadzor nad tim poduzecima imao je medju-
tim po nalogu wiirtemberskog vojvode Kristofa Ivan grof
Ungnad, koji se je poglavito brinuo za materijalno stanje
citavog (vsega) poduzeca, docim je Trubar rukovodio knji-
zevnom stranom hrvatske kao i slovenske tiskare. Trubar je
n. pr. s Ungnadom odlucivao kod hrvatskog poduzeca, sto ce
se stampati i prevoditi, pisao je njemacke predgovore hrvat-
skim knjigama te je u vanjskom svietu, osobito kako se je
Petar Pavao Vergerij ml. prestao zanimati za slovensko i
hrvatsko to poduzece, napose na jugu bio glavnim zastupni-
kom citavog slovenskog i iirvatskog protestantskog knjizevnog
pokreta.
A Trubar nije aktivno knjizevnicki djelovao kod hrvat-
skog tiska, jerbo (ker) nije bio vjest hrvatskom jeziku niti
glagolskom ili cirilskom pismu, te su za hrvatsku tiskaru, koja
je izdavala protestantske knjige na glagolskim, cirilskim i la-
tinskim pismenima, dobavljeni posebni hrvatski radnici (de-
lavci), vjesti glagolici i ciriiici, koji su prevodili, pisali, a iz
prvine i sami slagali hrvatske knjige. U tom pogledu dogovo-
rio se je bio Trubar sa Petrom Pavlom Vergerij em,
koji ni sam nije bio skroz vjest hrvatskom jeziku i poglavito
pismu, te obojica slozno nastojase oko dobave hrvatskih rad-
nika (sta se trudila za . . .).
Posto (ker) je slovenska protestantska tiskara izdaia vec
(ze) mnogo slovenskih protestantskih knjiga, bude odluceno, da
se imadu te iste slovenske knjige samo na hrvatski prevesti te
izdati glagolicom i cirilicom, docim su kasnije dodana jos
21
k tome i izdanja latinicom. Da se uzmognu knjige stampati
(tiskati) glagolicom i cirilicom, trebalo je najprije dati naciniti
takova slova (crke), dalje trebalo je hrvatskih slagara (stavcev)
i korektora, a glavno i prevodilaca, cega svega tada u Wiirtem-
berskoj ni j e bilo. Trosak oko novo ustrojene hrvatske tiskare
imao se je namaknuti dobrovoljnim prinosima, sto je na sebe
preuzeo Ungnad, koji je ujedno u tu svrhu predujmljivao i
znatne svote. Jos prije, dok se je jos Vergerije interesovao za
hrvatsku tiskaru, bio je i on obecao, da ce se zauzeti, da na-
makne troskove za uzdrzavanje protestantske tiskare, nu kako
je otisao, ostala je sva briga na samom Ungnadu. Glavna za-
daca Trubara i Ungnada bila je sada, da se dobave Hrvati,
koji su vjesti glagolici i cirilici, i da preuzmu prevodjenje pro-
testantskih knjiga na lirvatski jezik. Posrednik za dobavu Hr-
vata za hrvatsku tiskaru bio je Matija Klombner, staleski
pisar (tajnik) u Ljubljani, koji je i u glavnom vodio promet sa
slovenskim knjigama, te bio giavnim posrednikom izmedju
kranjskih reformatora i Trubara. Prvi, na koga je Klombner
upozorio, da bi mogao raditi kod hrvatske tiskare kano pre-
vodilac, bio je Matija Flacius Illyricus, koji je tada
boravio u Wiirtemberskoj. Klombner je dva puta, g. 1561. i
1562. preporucao Flacija Ungnadu za hrvatsku tiskaru. Bilo
bi dobro, pridjeliti ga Primusovim Ijudima, nu ne zna se, sto
ce Trubar na to, jer je on u toj sluzbi glava. Medjutim neka
je Trubaru dosta casti i slave, da je on potaknuo citavo to
poduzece oko izdavanja hrvatskih i slovenskih protestantskih
knjiga.i)
Poradi njegovih vjerskih opreka na polju reformacije, t. j.,
radi tako zv. Flacijanizma nije medjutim uzet u obzir Flacije,
koji bi po svojoj velikoj ucenosti i vjestini hrvatskog jezika
bio mogao biti od velike koristi kod hrvatskog tog poduzeca.
Ungnad je kasnije nasao dva svecenika, koji su bill
vjesti cirilici i glagolici te su bill odpremljeni u Njemacku. Jedan
od tih, Slovenac, umre jos na putu, docim drugi, Dalmatinac,
dodje u Tubingen i donese sobom vec prevedenu i glagolicom
napisanu Vulgatu. Na cudo sviju taj Dalmatinac vec poslie
cetiri dana ostavi TUbingen, jer da je samo htio pokazati, da
postoji vec prievod svetog pisma, i da bi bilo suvisno i pre-
skupo, prevadjati bibliju na novo. Za istu bibliju rekao je taj
Dalmatinac, da ju je prevodio od god. 1547 — 1554. Ujedno je
izjavio, da ce njegov prievod biti stampan, nu nije htio reel
gdje i kada.2) Nije dapace (celo, niti) dao ni, da se njegov
prievod sporedi sa drugima, makar da mu je Vergerije obecao
bio 200 for. 2) Trubar je mislio, da je to biblija, koju je star!
.1) Tiibingen, Slawischer Biicherdruck, Fasc. I. 38. rkp.
-) Dimitz, Geschichte Krains, II. 228.
3) Safafik, Geschichte der sudslav. Lit. II. 170.
22
VergeriuSjolimPontificum Rom. nunc veroIefuChrifti,
Dei gratia, Epifcopus 6c Legatus.
23
lirvatski knez Bernardin Frankopan dao prevesti peto-
rici popova. 0 njoj je cesto cuo pripoviedati, dok je jos prije
36 godina polazio skolu na Rieci. Prama tome je ta biblija
morala biti vec gotova, a onaj Dalmatinac tek ju je prepisao
i u Tiibingenu izdavao za svoje dielo. Trubar je kasnije pod-
uzeo zivahnu akciju, iie bi li se pronasla Frankopanova ili
onoga Dalmatinca biblija, nu sve potrage ostale su bez-
uspjesne.
Osobito se je na jugu brinuo, da pronadje vec gotovu
bibiiju kapetan riecki Franjo grof Barbo od Waxensteina.
U iipnju (juniju) god. 1561. doznao je Barbo od njekog covjeka
sa otoka Raba, da se ondje u samostanu nahodi hrvatska bi-
blija, kojoj je bio vlastnikom fra Nikola Mojses, koji je dosao
sa otoka Krka.*) U studenom (nov.) god. 1562. doveo je Barbo
ovog fratra u Ljubljana, gdje se je konstatovalo, da je taj prie-
vod jos djelomicno onaj Frankopanov. Ovu bibiiju su bez
dvojbe prepisivali razni fratri, a tako i po svoj prilici i onaj,
koji ju je donio (donesel) u Tubingen. Na dan sv. Katarine
god. 1562. skupise se (so se zbrali) radi toga u Ljubljani u
gradskoj viecnici stalezi i plemstvo Kranjske, a Barbo dovede
tamo tog fratra. Fratar je tamo tvrdio, da je taj prievod nje-
govo dielo, te da je potrosio mnogo godina, prievodeci iz ori-
ginala. On bi to dielo odstupio, ako bi mu izhodili mjesto
biskupa u Trstu ili u Picnu kraj Pazina. Ako mu dadu 300
dukata provizije, on da ce tu bibiiju prepisati za tri godine i
prirediti za stampu. Posto su to bill zahtjevi pretjerani, ne
bude od svega toga nista, te se fratar povrati kuci (domov),
ali umre na putu na otok Krk. Barbo je, zacuvsi za to, poslao
skorotecu, ne bi li dobio tu bibiiju, ali bez uspjeha. Barbo se
je nato bio obratio i na njekog prijatelja tog fratra, na Hani-
bala de Commitibus iz Gradisca (koji je mozda ipak dosao
do te biblije, posto je jednu bibiiju urucio g. 1563. Trubaru,
kad se je isti ponovno nalazio u Ljubljani).
Klombner je pisao Ungnadu, ne bi li se on zauzeo i
kod kralja Maximilijana, da on nastoji tu bibiiju pribaviti iz
kojeg samostana, posto se biblija svakako negdje nalazi.'^)
Klombner se je osobito i kasnije bio zauzeo, da nadje knjigu
kraljeva, koju da je Hannibal de Commitibus donio (1563)
Trubaru u Ljubljanu. Za tim djelom posao je ijuraj Cvecic,
koji je bio takodjer u sluzbi hrvatske tiskare, na sam otok
Krk, te je nasao taj dio biblije, koja se je tamo prepisivala.
Dapace se je i pogodio za istu pod uvjetom, da je ima za
dva mjeseca opet povratiti. Nu nije nista konacno mogao ugo-
voriti, jer poglavari samostana nisu bill kod kuce (doma). Ova
*) Kostrencic, Urkundl. Beitrage, 84.
*) Tubingen, Slaw. Biicherdruck, Fasc. I. br. 69. rkp.
24
S'EPHA: CON; ping;
9P<Sh 482 lama ^.g^H/pa rmrfi R^^Hj il&Btiflamis, jSaij
^Fjfipsa DiisniDifliH a^miibs»
Mat. 11. Govori Is. Ht. Pridite kainne vsi ki se trudite i obremenjeni
este, ja vas hocu ispokoiti.
2. Timot. 3. Vsi koi bote bogoljubno va Is. He ziveti, prognanie
trpeii budu.
25
samostanska radnja bila bi dobro dosla za prlspodobu sa
radnjama, koju sii medjutim vec nj.ekoji Hrvati po uputi Tru-
bara bili zapoceli/')
Uza sva nastojanja (kljub vsemu prizadevanju) Trubara,
Vergerija, Klombnera, Barba i drugili nije se moglo doci do
gotovog prievoda hrvatske biblije, pa se je zato moralo uda-
riti drugim, vec napomenutim putom, t. j., naci hrvatske rad-
nike, koji ce prevoditi ne samo bibliju nego i druge prote-
stantske knjige na hrvatski jezik te razumieti dobro glagolicu
i cirilicLi.
Barbo je g. 1561. zacuo i za njekog padovanskog doktora
i profesora hebrejskog jezika, rodjenog Dubrovcanina, te je
s njim poceo ugovarati, ne bi li dosao za prevodioca na hr-
vatski jezik u Ljubljanu. Sljedece je godine spomenuti doktor
presao u Mljetke (Benetke), gdje su se pregovori nastavijaH.
Konacno je taj Dubrovcanin pisao Barbi, da je voljan, stupiti
u sluzbu Ungnadu za 120 kruna u zlatu na godinu, i da treba
na pomoc jos jednog Hrvata. Jos na pocetku sljedece godine
zivio je taj doktor u Mljetcima (Benetkah), a u listopadu
Coktobru) izjavio se je, da je spreman, preuzeti stari zavjet,
ako mu Ungnad osigura mirovinu, jer se vise ne ce povratiti
u strogo katolicku Dahnaciju.
Dvoje je bilo potrebno: radnici za prevadjanje i radnici
u stampariji. Docim bi se po raznim krajevima imalo prevo-
diti i prepisivati na hrvatski, u Ljubljani bi se pregledalo
i odposlalo u Urach za stampu. Hrvatskih radnika trebalo je
i u samoj hrvatskoj tiskari, zato se je Trubar pobrinuo, da
dobije stalne hrvatske radnike u Urach.
Glavni radnici kod tog poduzeca bili su Stjepan Istra-
nin Konzul i Antun Dalmatin — Aleksandrovic
(Anton D almata).^)
«) ib. Fasc. II. 123. rkp.
') Stjepan 1st ran in ill nazvan Konzul rodio se u Buzetu u
Istri, te je g. 1549. radi pristajanja uz novu vjeru prognan, prosao u Ijub-
Ijansku biskupiju, a poslije i odavle (odtod) prognan, presao je u Nje-
macku, gdje se uzdrzavase poucavanjem i propoviedanjeni. Posjetivsi
Trubara u Rottenburgu na Tauberi, a godinu kasnije (1553) u Keinptenu,
razmisljao je s Trubarom po nagovoru Vergerija, kako da protestantske
knjige prevede na hrvatski. Konzul je siuzio u to vrieme kao ucitelj na
evangelijskim skolama u Regensburgu i Chamu u Bavarskoj, gdje je sa
svojom obitelji zivio sa kukavnom placom od 80 fr na godinu. Na sam
Bozic g. 1557. zapoceo je Konzul po nagovoru Trubara prevoditi bibliju
iz slovenskog na hrvatski jezik i to glagolicom. God. 1558. ostavi svoju
sluzbu, ponukan (izpodbujen) i opet Trubarom, te se dade sasvim na
hrvatsko prevodjenje. U Ijetu g. 1559. podje sa svojim glagolskim ruko-
pisom u Ljubljanu i Metliku sa svrhom, da dade svoje djelo izpitati.
Konzulov rukopis odobrise glasoviti tada protestantski propovjednik Grgur
Vlahovic i komptur M. Zmajic u Metlici, Stj. Stipanic u Ozlju i Ivan Ko-
lon[c kod Sv. Kriza, oba kaplani grofova Zrinjskih, nacelnik metlicki Ivan
Pricnik, cetiri gradjanina i jos nekoji drugi, koji odobrise Konzulov prie-
26
nna^s , [SffionuLa miQiiaijTJ jsth^tyrfitmsMa s amiAiE (m3p3 ♦
iPa airaQfi9TJ8M3 nnffiODSSMa 9Di]rfj5a<Q>ans , s <rhaL s5DP3/Yli
B3 ^B&jf'S'aa /^i& p3 a9DiifliQi]SM3.^ s fOa'S;
Psal. 91. Nate gospodine ufah, da nepostidimse vaveki, pravdu
tvoju izbavime i otmi mene.
Ne otvrzime vavrime starosti, i kad iznemore krepost moja ne
ostavime, i proc. —
27
Prvo dielo Konzulovo bilo je prievod Trubarovog Kate-
kizma s kratkim tumacenjem, sto (kar) je vec bilo poslano iz
Ljubljana u Tubingen, te je Konzul sam s time imao vec po-
ceti jos prije, nego su dosli obecani hrvatski pomocnici. Naj-
prije bude stampan ..Abecedarium" u 200 primjeraka i razaslan
u Bee. Ljubljanu, osobito pak strukovnjacima na jug, da izreknu
svoje mnienje o slovima. Ti strukovnjaci bill su po Klombne-
rovoj uputi: Ivan Fabijancic, svecenik u Pazinu ; Ivan Lamella,
zupnik u Toplicama kraj Novog Mjesta u Dolenjskoj, zupnik u
Vipavi i zupnik pod „Starim Gradom" (unter Altenburg) (valjda
Smarjeta u Dolenjskoj), Grgur Vlahovic i Juraj Pisec, pisar u
Metlici.
Drugi glavni suradnik kod hrvatske protestantske tiskare
bioje Antun Aleksandrovic Dalmatin (Antonius ab
Alexandro Dalmata), koji je bio pozvan u Njemacku pogla-
vito poradi cirilice.^)
Po naputku Dalmate budu sada u Urachu cirilska slova
izrezana i lievana, sto je tri mjeseca trajalo. Sam Dalmata bio
je iz prvine takodjer i slagar i tiskar, dok nisu dosli drugi hr-
vatski pomocnici i dok se Nijemci nisu naucili raditi. Trubar
vod (Isp. Steklasovu raspravu!). Ujedno izjavise, da bi se ove knjige lako
izdavale i cirilicom, te u torn pogledu odmah sastavise i molbenicu
(prosnjo).
Posto nije bilo nade, da ce strogo katolicki car Ferdinand dozvo-
liti utemeljenje protestantske tiskare u Ljubljani, odluci se Ungnad po
nagovoru saniog carevog sina Maksimilijana, da osnuje n Wiirtemberskoj
hrvatsku tiskaru, te uzme po nagovoru Trubara odmah Konzula u svoju
sluzbu sa godisnjih 170 fr. i bezplatnim stanoni u dvoru Sv. Amanda u
Urachu. Konzul morao je najprije poci (iti) u Niirnberg, gdje su se po njegovim
uputama i pod njegovim nadzorom rezala i Ijevala glagolska slova. Posto je
Trubar imao u to vrieme poci opet u Ljubljanu za propoviednika, to je
prije toga htio vidjeti, kako ce se hrvatski stanipati, te je jos u zimi g.
1560. pozvao Konzula sa slovima u Tiibingen, kamo je dosao i Ungnad
iz Uracha, te su se dogovorili glede stampanja. Ujedno su se dogovorili
da kranjski stalezi posalju jedno dva Hrvata u Wiirtembersku sa vec ko-
rigovanim prievodima Konzula, sto se je medjutim v Ljubljani obavljalo.
Isti bi obavljali korekturu, jerbo (ker) ce slagati i njemacki slagari, koji
slazu i grcki i hebrejski, makar da jezika ne poznadu.
^) Dalmata, po svoj prilici Dalmatinac. bio je svecenikom u Istri.
Godlne 1559. i 1560. boravio je Dalmata u Ljubljani kod Klombnera te
je, od Konzula predobljen za hrvatsko protestantsko poduzece, prevodio
na hrvatski i izpravljao Konzulove prievode. Kod toga posla su pomagali
Dalmatinu Grgur Vlahovic te hrvatski reformovani svecenici Juraj jurisic i
Matija Zivcic, koji su sa Dalmatom i jezik dobro proresetali. Godine
1561. podje Dalmatin u pratnji (spremstvu) jednog Ijubljanskog gradjanina
Ivana Mosnarja, po svoj prilici na poziv Trubara, najprije k njemu u
Kempten, a iza osam dana krene Ungnadu u Urach. Ungnad posalje Dal-
matina vojvodi Kristofu od Wiirtemberga, koji je uzdrzavao to citavo pod-
uzece, te ga primi u sluzbu hrvatske tiskare za 36 fr. na godinu i citavu
obskrbu. Dalmatin je bio covjek mirne cudi, pa se je sa svima slagao te
je radio u Urachu za hrvatsku tiskaru zajedno sa Konzulom, dok nije ova
smrcu Ungnadovom god. 1565. prestala djelovati.
28
se je za prvog izdanja glagolicom, a tako i sada kod pocetka
cirilskog stampanja knjiga svojski iposteno] zauzeo, da pribavi
za hrvatsku tiskaru sto vise (cim najvec) sredstava. Preko voj-
vode od Wiirtemberga nastojao je. da stece moralnu i materi-
jalnu pomoc od kralja Maksimilijana i od strane hrvatskih i
ugarskih velmoza te njemackog plemstva, da priteku u pomoc
hrvatskoj tiskari tim vise, sto imadu svi dosta podanika, koji
govore hrvatski, kao sto mnogi odnarodjeni Turci, koje da bi
laglje bilo predobiti biblijom nego puskom i kopljem. Kada je
Trubar g. 1561. izdao popis do tada izdanih svojih slovenskiii
knjiga, spomenuo je u predgovoru, koliko su se trsili (trudili)
za hrvatsku tiskaru, za hrvatske radnike i njihove obitelji voj-
voda od Wiirtemberga i barun Ungnad. Specijalno stavlja na
srce Ungnadu, koji se je najvise brinuo oko slovenske tiskare,
da se jednakom brigom zauzme i za glagolsku i cirilsku
tiskaru.
Posto je Konzul sa Dalmatom de fakto sve kod hrvatske
tiskare radio, nastaia je doskora opreka izmedju njega i
Trubara, koji je po svom polozaju kod slovenske tiskare htio
i kod hrvatske voditi sve glavne administrativne poslove, cemu
se je ali Konzul brzo opro (uprl), htijuCi sam igrati giavnu
ulogu kod hrvatske tiskare. Castohleplje Trubara i Konzula
urodi velikom svadjom ivelik prepir), koja je biia razlogom,
da je hrvatsko poduzece slabije napredovalo i da je skoro i
propalo. Uslied zavade (spora) poceo je Trubar sumnjati u spo-
sobnost Konzula i Dalmate. Tako je Trubar pisao (19. Ill- 1561)
iz Uracha svojim prijateljima u Ljubljanu, da sad ima mnogo
brige, da li ce moci dobro izaci sa prievodom i ortografijom
Konzula i Dalmate, jer da prvi nije ni Hrvat, a drugi ne moze
ni da uredno procita, sto jednom prevede i napise.^)
Radi cistoce jezika najradje bi htio Trubar kojeg Bosanca
ili Uskoka, koji znade dobro cirilicu, ako i ne zna latinski i
talijanski. Trubar je takodjer (tudi) racunao, da ce se refor-
macija laglje razsiriti medju svecenstvom, koje je vec i od
prije upotrebljavalo hrvatski jezik u svojoj crkvi. U spomenu-
tom pismu tuzio se je Trubar, da se u hrvatskoj tiskari stampa
„Mali Luterov Katekizam", a drzi, da bi bilo bolje, da se je
preveo njegov Katekizam. Konzul se je bio emancipovao, te
nije u svemu htio da se pokorava Trubaru i da prevodi pogla-
vito samo njegova diela. Trubaru podje u istinu za rukom, te je
dobavio za hrvatsku tiskaru dva nova radnika i to Matiju
Popovica iz Srbije i Ivana Maleseycaiz Bosne, koji
su po svoj prilici obojica onda boravili u Zumberku, te je za
njih lako mogao Trubar saznati preko Metlike. Klombner na-
«) Elze, Jahrbiicher fiir Geschichte des Protestantismus In Oester-
reich, XVI. 119.
29
makne putni trosak za oba uskocka popa, jer su bas onda
koruski stalezi dopitali za hrvatsku tiskaru 100 talira, te se
isti uputise odmah u Urach.
Medjutim iza 13 godisnjeg izbivanja iz svoje domovine
dao se je Triibar napokon tezkom mukom nagovoriti, te se je
opet povratio u Ljubljanu, ostavivsi svoju zupu u Kemptenu.
Nu najvise mu je sad bila na srcu hrvatska tiskara. Kad je vec
napustio hrvatsku tiskaru, morali su mu stalezi obecati, da ce
mu dozvoliti u Njemacku slati vrstne hrvatske radnike, koje
ce on sam u Ljubljani naci i savjestno izpitati njiiiovo znaiije.
Trubar je, boraveci u Ljubljani, obcio i dopisivao sa svim hr-
vatskim piscima i svecenicima, zvao ih k sebi u goste, po-
klanjao im knjige i molio ih, da mu pomognu iste razpacati.^"
Kad se je Trubar preselio ponovno u Ljubljanu, pomi-
sljao je dapace. da preseli i slovensku i hrvatsku tiskaru u
Ljubljanu, sto je bilo ali poradi prevelikih troskova neizve-
divo, makar da je tesko bilo upravljati tiskarama u daleko]
tudjini.
Sam Trubar povede u kolovozu (avgustu) g. 1562. oba
uskocka popa u Njemacku. Trubar je vodio sobom jos dva
glasnika i jednog magarca, koji je nosio uskocke knjige, te
jednog mladog Turcina, koji je u Tiibingenu imao izuciti tis-
karski posao, pa da kasnije podigne protestantsku tiskaru
medju Turcima. Putovali su na konjima preko Tirola, Kemp-
tena, Memmingena u Urach. Put trajao je 20 dana, a potro-
sili su 34 fr., od cesa je mnogo odpalo na Uskoke, koji su
mnogo pili. Medjutim ti svecenici nisu odgovarali zahtjevima
kano prevodioci i korektori te su poslije20 tjedana poslani opet
natrag (nazaj) u Kranjsku; dne 18. III. 1563 stignuli su u
Ljubljanu. Tako se je evo taj pokus sa ova dva uskocka popa
sasvim izjalovio.
Glavni tadanji faktor hrvatske tiskare Stjepan Konzul
Istranin pokusao je naskoro, da se sasvim emancipuje od
Trubarovog upliva, kojemu je iz prvine bio donekle (do neke
meje) podcinjen, te je htio sebe i svoje drugove i uopce citavo
hrvatsko poduzece osoviti na vlastite noge. U tu svrhu dobro
mu je dosla odsutnost Trubara, za koje vrieme je Konzul u
istinu i sam sasvim upravljao hrvatskom tiskarom. Za to vrie-
me poslo je za rukom Konzulu, sasvim na svoju stranu pre-
dobiti Ungnada, o kojem je konacno ovisilo to citavo poduzece.
Iz tog odnosaja rodila se je velika svadja izmedju Trubara,
Ungnada i hrvatskih radnika u Njemackoj i na jugu. Rezultat
svadje bio je taj, da se je jos vise pazilo u svakom pogledu
kod izdavanja hrvatskih knjiga, i to koli na cistocu jezika,
toli na stamparske pogrieske, kao i na izbor gradiva.
" Kostrencic, op. cit. 101.
30
Interesantno je znati. da su citavu tu svadju zapocele
Trubarova i Konzulova zena. Konzul je bio u prvo doba na
hrani i obskrbi kod Trubara u njegovom zupnom stanu.
Kad je Trubar posao u Ljubljanu (prvi put), zavade se
njihove zene poradi djece i kuhanja, te su svaka pocele
svog supruga hvaliti, da je najvise ucinio kod hrvatske tis-
kare. Konzul je naravno pristao uz svoju zenu, te se je da-
pace grozio Trubarovoj zeni i s batinama. Na to su se Kon-
zulovi preselili u posebni stan. Kad se je Trubar povratio,
svadja zapoce na novo, posto je Trubar pozvao Konzula na
odgovornost. te je tu svadju morao dapace i sam Ungnad i
njegova gospodja utisati.^M
I. Klombner je nastojao, da se emancipuje od Tru-
bara. kojemu je takodjer bio podcinjen, te je odmah pristao
uz hrvatske reformatore a protiv Trubara. Kako je bio po-
srednikom Konzula u Ljubljani, poduzimao je s njim u savezu
i bez znanja Trubara i njegovog odobrenja razne korake u
pogledu prevodjenja na hrvatski, sto je sve javljao Ungnadu,
bojeci se, da to ne bi Trubar spriecio, a znajuci vec una-
pried, da ce biti Trubar protiv svakog njegovog koraka. Ne
jedanput spominje Klombner, kako je velika steta (skoda), da
Trubar ne drzi uz njih, jer da bi citavo poduzece mnogo
bolje uspjevalo.^-)
Svadja, nastala izmedju Trubara i iirvatskih radnika,
vrlo je interesantna i karakteristicna koli za odnosaje u cita-
vom torn poduzecu, toli i za karaktere Trubara i drugova, pa
cemo nastojati, da je sto izcrpljivije ovdje (tu) obrazlozimo, da
sto jasnije prikazemo odnosaj Trubara u poslu hrvatske pro-
testantske tiskare i hrvatskih radnika kod toga poduzeca.
Ponajprije pisao je Trubar Ungnadu (4- XI. 1561.) dugo
pismo protiv Konzula.^*) htijuci Ungnadu prikazati nesposob-
nost i nekarakternost Konzula, te ga napada u torn pismu iz
pet razloga. Prvi je razlog taj, sto Konzul i Skalic tvrde,
da po Trubarju pronadjeni i poslani uskocki popovi nista ne
znadu. Trubar je pak pred Konzulom i Ungnadovim tajnikom
Filipom Gugerom tvrdio, da su isti, odgojeni i rodjeni u
Bosni, dobro posluzili svojim knjigama i jezikom, docim da
Konzul nije do sada ni jedne knjige, dapace ni „ocenas"
dobro napisao. Trubar je naime Konzula smatrao Talijanom,
a ne Hrvatom.
Istodobno nalazio se je u Tiibingenu i poznati hrvatski
pustolov Pavao Skalic (Graf Dr. Scalicius). koji je vec za
slovenske tiskare htio igrati njeku ulogu. Kad je bio prvi arak
(pola) glagolskog Katekizma gotov, dodao mu je Skalic nje-
»') Elze, Trubers Briefe, 332.
'-) Slaw. Biicherdruk, Tubingen, Fasc. I. 69. rkp.
»») Elze, Trubers Briefe Nr. 23.
31
macki predgovor, u kojem je izticao zasluge njekolicine osoba
za podignuce hrvatske tiskare, te je to sve poslao bez znanja
Ungnada i Trubara kralju Maksimilijanu, htijuci tako iztaknuti
na dvoru svoju osobu. To mu all nije uspjelo, jer je citavu
stvar kasnije Ungnad izpricao kralju Maksimilijanu, te je dao
onaj predgovor unistiti i na novo stampati, izpustivsi sve hva-
lospjeve pojedinim osobama. Trubar je nadalje spomenuo, da
i njeki pisar iz Senja, koji je bio u sluzbi kod kranjskog
grofa Herbarta Auersperga i koga je htio na svaki nacin ta-
kodjer Klombner predobiti za hivatsku tiskaru, istotako tvrdi,
da je Konzul nesposoban. Otac toga pisara bio je kancelar
u Senju te nije dozvolio, da mu sin ide u to ime u
Ljubljanu.
Drugi razlog bio je taj, sto Konzul i njegova zena
tvrde, da je Konzul glavni pokretac i radnik u tiskari, a Tru-
bar da samo pobira novce. Trubar medjutim iztice, da se
moze i izkazati racunima, koliko njega tiskara vec stoji. Kon-
zul da se nije osobito mucio oko sacinjenja glagolskih pismena,
posto su niirnberski majstori imali kod sebe (pri sebi) mnogo
mletackih (beneskih) glagolskih i cirilskih, ruskih te ostalih
hrvatskih i cirilskih slova. Sto je Konzul iz prvine naredio,
moralo se je jos sve jedared preljevati.
Treci razlog jest, sto je Konzul dvojio o postenju
Trubara glede primanja prinosa za hrvatsku tiskaru. Trubar
naprotiv da imade dokaza, da Konzul u tom pogledu nije
posten, jer da daje naokolo sabirati novae, tvrdeci, da stampa
hrvatsku i tursku bibliju.
Cetvrti razlog jest, da je Konzul i dobrog starog
Antuna Dalmatu protiv Trubara nahuskao. Kad je on jedared
u tiskari zapitao Dalmatu glede jedne zlo prevedene rieci i
da se neka ravna po njemu, koji je dobro prema Luteru pre-
vodio, izdere se Dalmata na njega, da se nece on niposto
(nikakor) nanj vezati.
Peti razlog je taj, sto Konzul okrivljuje Trubara, da
je on kriv, sto nije u Tubingen na pomoc dosao njeki uceni
Srbin Demetrije. Za njega su uskocki popovi tvrdili, da je
vrlo ucen, jer da zna grcki i druge jezike. Konzul je pak
obratno tvrdio, da njegovo pismo i prievod ne valjaju nista.
Uskoci su tvrdili, da je njegovo pismo pravo zlato i da ne bi
uz njega vise nitko bio nuzdan za cirilicu. Tog Demetrija ku-
sao je pouzdanik kralja Maksimilijana i becki poznati knjizar
te raspacavatelj hrvatskih i slovenskih protestantskih knjiga
Ambroz Frohlich predobiti za hrvatsku tiskaru, kad je Deme-
trije dolazio g. 1560. i 1561. u Bee. Demetrije je pripoviedao,
da je mnogo godina bio notar kod vlaskog vojvode i cari-
gradskog patrijarke. Njeko vrieme bio je u Wittembergu s Me-
lanchtonom, te je presao na protestantizam. Materinji jezik bio
32
mu je srbski, nu poznavao ]e jos: latinski, talijanski, grcki,
rumunjski i turski. Trubar ga je srnatrao za pustolova. Deme-
trije je odputovao iz Beca, a Frohlich je za njim pisao jos
g. 1561. te je onda javio Ungnadu (23 IX.), da je Demetrije
posao u Eperies njekomu Dr. Sigmundu Tordiju. Frohlich je na
to pisao tome Dr. Tordiju, a istome je jos pisao i njeki Dr.
Gjuro Tannern, krscanskim tim stvarirna vrlo verziran covjek i
rodjak Demetriju i Tordiju.^*)
Frohlich je g. 1562. medjutim saznao, da je Demetrije
ostao kod vlaskog despote, i tako je i taj uceni radnik bio
izgubljen za hrvatsku tiskaru. Despota vlaski protjerao je
vojvodu Aleksandra te je trebao ucene Ijude za podizanje
skola i crkava. Zato je ostao Demetrije kod tog despote, gdje
je bio u velikom ugledu.^')
Na koncu tog svog pisma veli Trubar, da je Konzul
dobar i prijazan prama Ijudima, kad sto ocekuje, a u protiv-
nom slucaju da ce svakog ogovarati i svakome o zlu raditi.
On da je dulje vremena hranio i drzao Konzula u svojoj kuci
u Kemptenu i Rottenburgu, a sada ga Konzul hoce uciniti
lazcem i tatom. Isto takova mu je i zena, koja neda nikomu
mira. Zavrsujuci veli Trubar, da Ungnad slobodno pokaze to
pismo i Konzulu, da on na nj odgovori, a on da je j3ripra-
van, pred Ungnadom, Gugerom i samim Konzulom to sve
potvrditi i posvjedociti.
Na ovo pismo, koje je bilo prezentovano Konzulu, ovaj
domala odgovori Ungnadu. ^•')
Prelazeci na pojedine tocke. odgovara Konzul, da uskocki
popovi nisu kadri (sposobni), ni jednog poglavlja sami pre-
vesti; nu za pisanje i korekturu, ako se jos bolje uvjezbaju,
mogli bi se rabiti. Osim (razen) toga da su dobri radi jezika,
jer da su pravi i cisti Hrvati. Konzul je medjutim vec i prije,
nego li su dosla ta dva uskocka popa, sam nastampao gla-
golski i cirilski Katekizam, koji je prema kritici strucnjaka
sasvim dobro uspio. Priznaje rado i pogrieske, jer nije izu-
ceni stampar, te je za mjesec dana sve morao nauciti, a bio
je osim toga jos i bolestan. Sto je Trubar prigovarao, da ne-
maju nista gotova za stampu, pa da trebaju za to pomocnike,
odgovara Konzul, da imadu vec prevedena i prepisana cetiri
evangjelista, sto se je vec moglo i nastampati.
Mnogo je zadavalo posia, raditi uz njemacke slagare,
koji. nisu poznavali ni glagolice ni cirilice. Poslije zajednickog
prevodjenja moralo se je sve u stampanim slovima na cisto
prepisivati, jer slagari naravno nisu poznavali glag. kurentice.
'■•) Tubingen, Slaw. Biicherdruck Fasc. I, 21. rkp.
'*) Tubingen, Slaw. Biicherdruck Fasc. I, 35. rkp.
'«) Elze, Trubers Briefe, 152.
Na drugii tocku odgovara Konzul, da kako je to, da
Trubar tek sada iza cetiri godine zajednickog rada opaza, da
on nije sposoban za rad — sada, kad se on vec toliko godina
muci oko svoje sluzbe, docim je Trubar vec dobro obskrbljen.
Bolje bi mu bilo, da je ostao kod kuce, gdje bi imao bolju
eksistenciju i ugodniju sluzbu.
Na trecu tocku odgovara Konzul, da nije mislio, da je
Trubar sto novaca za se pridrzao, ali da i on moze za
sve primljene novce racun poloziti.
Na cetvrtu tocku glede Antuna Dalmate odgovara Kon-
zul, neka se ovaj sam opravda.
Na petu tocku glede Demetrija odgovara Konzul, da je
Trubar sam iz Ljubljana pisao Frohlichu, neka Demetrije, koji
je imao doci u Urach s njekim Wassermannom, mladim tiska-
rom iz Beca, ne dodje u hrvatsku tiskaru.
Priznaje da su iz prvine njeke rieci bile netocne kano
i (kakor tudi) njeka slova, sto se je ali skoro popravilo. Da
sto Trubaru duguje, za to on (Konzul) nista ne zna, osim da
mu je poslije pozara njegove kuce u Chamu u Bavarskoj
Trubar posudio jedan dukat, koji ce mu on ali sto prije i
vratiti. Sto pak ima pristojno odielo, a istotako i njegova
zena, to si je on na posteni nacin za cetiri godine zasluzio,
kao i svoje kucanstvo od cinka. Glede svog postenja iznasa
takodjer i svjedocbu tada veleuglednog superintendenta u Re-
gensburgu Nikole Gallusa, druga Flacijeva, koji je upoznao
Konzula za njegova boravka u Regensburgu.
Ungnad je na ta pisma odgovorio u smislu zajednickog
izmirenja, koje ce biti samo na korist i slavu citavog podu-
zeca. Trubar nije dobio nikakve zadovoljstine, asvadja izmedju
njega i hrvatskih reformatora rasla je sve vise i vise, tim vise,
sto je Trubar onda boravio u Ljubljani, te je Konzul u istinu
bio zapremio njegovo mjesto u hrvatskoj tiskari.
Napetost tih odnosaja jos se je vise zaostrila, kada je
opet Turbar iz Ljubljane pisao Ungnadu, da on na jugu sve
pripravlja, kako ce udesiti (urediti) s najboljim i najucenijim
piscima daljnji prievod sv. pisma na hrvatski jezik, jer da
Konzuov i Cvecicev rad mnogo ne vriedi, kako su se izjavili
mnogi hrv. popovi, i da je zato bolje, da se sve prevodi
na jugu.
U ono vrieme nalazio se je u Ljubljani neki f r a n j e -
vac iz Bihaca, kojemu je takodjer dao Trubar da pro-
sudi rad Konzula i Dalmate, i to Novi Zavjet. Doticni fra Ivan
poznavao je dobro Konzula, a boraveci jedared u Njemackoj,
pohodio je i Trubara u Stuttgartu ; bio je vjest hrvatskom
jeziku i pismu. Taj fratar je inace zivio u Novom Mjestu (u
Dolenjskoj Kranjskoj), a sada se je nalazio bolestan u Ljub-
ljani u franjevackom samostanu. Kad je njegov liecnik Gjuro
34
Reuffinger posao jedared k fratru. dade ga Trubar upitati,
sto misli 0 hrvatskom prievodu. Kad je fratar liecniku izjavio,
da je prievod dobar, ali da je stil i jezik slab, podje Trubar
u drustvu baruna od Thurna i tamosnjeg gvardijana, koji je
bio Dalmatinac, osobno k njemu, te ga jos jednom pred svje-
docima upita za njegov sud o hrvatskim knjigama. Fra Ivan
opetuje, da je prievod dobar, nu da ima mnogo pogriesaka u
frazeologiji, konstrukciji i ortografiji. Katekizam pak da je jos
losije preveden te da ce se takove knjige tesko moci pro-
davati.^^)
Na tu izjavu fratra skocili su odmah Klombner i Vlaho-
vic, da obrane rad hrvatskih reformatora. Klombner pise o
torn Ungnadu (15. V. 1563.), da je Vlahovic dosao u Ljubljana
i da je napao Trubara, neka mu kaze, koje pogrieske je nasao
fra Ivan. Trubar mu ih je pokazao tek onda, kada se je Vla-
hovic za to napose morao obratiti na kranjske staleze, na sto
se je Vlahovic izjavio, da se te pogrieske mogu kano Errata
na koncu knjige dodati.^*) Kad je Trubar bio s Vlahovicem u
Ljubljani, pokazivao mu je i pogrieske u predgovoru Novog
Zavjeta, nasto mu je ali Vlahovic odmah rekao, da je to nje-
govo dielo, za koje neka sam odgovara. Vlahovic je svakako
sam htio govoriti s tim fratrom, nu Trubar ga nikako nije htio
k njemu voditi.^^) Vlahovic je s mjesta oprovrgao prigovore;
odmah je rekao, da fratar ne zna ni jezik ni pismo tocno,
pa da ce zato fratra javno napasti i izazvati, sto je i ucinio,
te ga je javno nazvao bezboznikom. Klombner je o tome javio
obsirno Ungnadu dne 24. VI. 1563, te ga uvjeravao, da neka
ne dvoji o hrvatskom radu. Ortografija je dosta dotjerana,
jasna, a sve je i dobro prevedeno. Neka se ne gleda na osobe,
vec samo na djelo, koje nije ni od Konzula ni od Dalmatina,
vec od Boga. Do sada u istinu jos nije nitko dosao, koji bi
znao pogrieske prstom pokazati ili naci vise Errata nego Dal-
matin sam. Svi, koji tom dielu prigovaraju, nisu ga dostojni,
a nitko od njih nece u to ime ni jednu noc radnje zrtvovati,
kako su zasliepljeni.^o) Fratar je medjutim ostavio Ljubljana,
nije vise se povratio, te je doskora i umro.
Fratrova kritika uzbunila je silno sve duhove oko hrvatske
tiskare, nu najvise se je uzrujavao sam Ungnad. Do konca svog
zivota pisao je neprestano duga pisma u tom smislu na Trubara
i na kranjske staleze, trazeci od njih protivne dokaze glede ne-
tocnosti hrvatskih njegovih namjestenika. Kad su mu kranjski
") Elze, Trubers Briefe, 263.
**) Slawischer Biicherdruck, Tubingen, Fasc. II.
'9) ib. Fasc. II. 100.
^'') ib. Fasc. II. 103.
35 3*
stalezi po priedlogu Trubara preporucili, da se korektura hrvatskih
prievoda obavlja u Ljubljani, i to, da je obavljaju svecenici pod
Trubarovim nadzorom, Ungnad je to srdito i velikom indigna-
cijom odbio.^^) Posto se je fratar bio izrazio, da u hrvatskim
knjigama ima „viel falsch", bojao se je Ungnad jako, da ne
bi bill oni popovi, koje bi u Ljubljani najmili, potajni papiste
Hi kalvini. A posto Trubar i onako ne zna dobro hrvatski,
kako ce on nadzirati posao, koji ne razumije! Za to podu-
zece nuzna je po Ungnadovom mnienju najveca opreznost, jer
citava tiskara ovisila je skoro od prinosa dobrih krscana, koji
ali traze (zalitevajo) i racun za ono, sto podupiru. Tako je
n. pr. saski pfalzgraf poslao svog tajnika, da izpita, je li
Ungnad i razumije one knjige, koje se stampaju. Cinovnik
javi, da se Ungnad slabo razumije u to, ali da ima tri pouz-
dana (zanesljiva) svecenika. Na to je knez klimao glavom i
iztaknuo, da se na takova poduzeca mora vrlo paziti. A kad
se jos procuje za Trubarov „viel falsch", sto ce onda biti od
svega toga?
Konzul i Dalmata brane se opet na napadaje Trubara
giede izjave onog fratra iz Ljubljane o dugim pismom
(12. XI. 1562.)^^)
U torn odgovoru vele hrvatski reformatori, da njihov
jezik nije tako nerazumljiv, kao u dosadanjim hrvatskim gla-
golskim brevijarima i misalima, osobito psalniima, gdje da
ima mnogo ceskih, poljskih i ruskih (a bit ce staroslovjenskih)
rieci. Medjutim su i hrvatski reformatori u Urachu i Ljubljani
rabili i ceske i poljske biblije, kako je to spomenuto i u pred-
govoru Novom Zavjetu. Dalje spominju Hrvati, da su u svo-
jim prievodima, posavjetovavsi se sa dr. Skalicem, ispustili
slovo „jer", posto se rabi samo „ornatus causa", nu ipak da
su ga gdjedje (kje kje) ostavili, da im to hrvatski popovi ne
bi zamjerili i da im ne bi knjige prezreli. Odlucno oporicu
sumnju, da su heretici, te istotako izricu sumnju, da bi se to
poduzece moglo nastaviti i iz Kranjske u istom duhu, kako je
zapoceto.
Kano javno mnienje, da su knjige bile razumljive i do-
bre, mozemo uzeti i kasnija svjedocanstva dviju svecenika iz
Istre, koji su kano glagoljasi svakako mogli prosuditi rad hr-
vatskih reformatora. Sacuvala su se dva pisma zupnika Vern-
kovica iz Tinjana (Antignana) u Istri na hrvatskog radnika
kod tiskare u Urachu Matiju Pomazanica. U prvom se spo-
minju Konzul i Dalmata kano drugi Ciril i Metodije, koji su
sveto pismo i pravu vjeru hrvatskim jezikom prikazali Hrva-
tima (28. XH. 1562.). U drugom pismu od dne 10. X. g. 1563.
2') Elze, Trubers Briefe, 192.
-'-') Elze, Trubers Briefe, 235.
36
i
pise isti Vernikovic Pomazanicu, da je cuo, da njetko iz
Kranjske (Trubar) napada na hrvatske knjige, da su lose
krive ; ovaj laze bezobrazno, jer su hrvatske knjige dobre
razumljive.-^) Jednako pisu Pomazanicu i njegovi roditelji
njegov plovan iz Stinjana dne 29. X. 1563, da su cull, kako je
njetko iz Kranjske Ungnadu pisao, da su knjige hrvatske lose.
Onaj (Trubar) mozda zeli, da budu te knjige vise na kranj-
ski, nu onda ih Hrvati ne bi razumieli. Na koncu moli gla-
golski Novi Zavjet i sve knjige, koje ce izaci, „da ih se na-
gledam preje moje smerti".-*)
Trubaru spocitavaju dalje Konzul i Dalmata njegovu sa-
mostalnost u religiji. Oni se drze strogo Lutera i augsburske
konfesije, docim je Trubar sastavio svoju posebnu konfesiju iz
tri vjeroizpoviesti, t. j. augsburske, saske i wiirtemberske, sto
je ucinilo toliku smetnju, da se je kasnije morala izdati po-
novno prava augsburska konfesija.
Trubar se brani pred stalezima. te prikazuje Konzula u
vrlo crnom svietlu.-^) Tako mu je njeki Jos. Nikolic, vrlo ugledni
pristasa reformacije u Istri, javio o nemoralnoj bolesti Konzula
i Cvecica. Na osvadu (obdolzitev). zasto nije Trubar odmah
ustao protiv Konzula, iztice on, da je to i ucinio. poslavsi ga
s njegovim prievodima, da ih dade izpitati u Ljubljani, pa da
jos k tome nije bio Dalmata u Urachu, sve bi bilo vrlo za-
lostno izpalo.
Na tuzbu, da je Trubar zelio tiskaru premjestiti u Ljub-
ljana, odgovara on, da je to htio uciniti i zato. jer je sada na-
stalo vrlo tezko vrieme za uvazanje protestantskih knjiga.
Sto se tice prigovora, da je Trubar konfesiju samostalno obra-
dio, upozoruje on na one, koji citaju i slusaju njegove pripo-
viedi, a Konzul neka se sjeti radje, kako je on sve racune
pobrkao i kakove je smetnje kod tiskanja Katekizma ucinio,
tako da je nato sam Frohlich iz Beca upozorio Trubara.
Na daljnji prigovor Trubaru, da se on nije jos jasno
izrazio o njekim tockama vjere, odlucno on sve pobija i po-
ziva se na svoje slovenske spise.
Ta sumnja je zaliboze doprla i do usiju (segla do uses)
samog kralja Maksimilijana i vojvode od Wurtemberga, no on
je od svake sumnje Slobodan, za sto imade i dokaza. Na pri-
govor, da je Trubar imao dobru zupu u Urachu, odgovara on,
da je zato i dosta od svojih dohodaka trosio za hrvatsku
tiskaru i prievode, sto mu nije nikada povraceno.^*^)
2») Slaw. Biicherdruck, Tubingen. Fasc. II. 119.
") Vjestnik hrv. zem. arkiva, g. VI. 1904, p. 190.
«") Elze, Trubers Briefe, 245.
**) Elze, Trubers Briefe, 255.
37
Triibara je bila ta svadja vec tako razljutila, da ]e pisao
Ungnadu iz Ljubljane (22. XI. 1562.), da vec nece da ima ka-
kova posla sa hrvatskom tiskarom.
Docim su prije Konzul i Dalmata predbacivali Trubaru,
da kani hrvatsku tiskaru prenjeti (prenesti) u Ljubljanu, sada
su mu bas protivno predbacivali, da je odbio priliku, da se u
Ljubljani osnuje tiskara, kad je bio tamo dosao tiskar Augu-
stin Friess iz Strassburga. Trubara su dapace sami stalezi
morali braniti, jer bi bilo suvisno, utemeljiti novu tiskaru, dok
postoji takova u Tiibingenu, i jer se sa strane biskupa i into-
lerancije dvora ne bi ni mogla izhoditi dozvola za takovu
tiskaru u Ljubljani.
Kranjski stalezi stavili su se u toj svadji sasvim na
stranu Trubara, docim su na nj neprestano jos i dalje napa-
dali Konzul i Klombner. Dalmata je samo kano puko orudje
Konzulovo sve te navale tek podpisivao. U isto tako rekuci
vrieme pise Trubar Dalmati vrlo Ijubazno pismo (21. X. 1562), 2^)
u kojem mu dapace obecaje, da ce ga uzeti k sebi u Ljubljanu
za prevodioca, kada je bio namislio prevadjanje na jugu na-
staviti, i da je bez dvojbe iz neznanja podpisao Konzulovo
pismo protiv njega.
Kako se je Trubar smatrao principalom i hrvatske tis-
kare, najbolji nam je dokaz, sto je on pisao i za hrvatske
knjige njemacke predgovore, da njemacku protestantsku pu-
biiku, koja se je za to poduzece zauzela materijalno i mo-
ralno, uputi 0 djelovanju .hrvatske tiskare. Sad su hrvatski
reformatori ustali i protiv toga, da Trubar i nadalje pise pred-
govore hrvatskim knjigama, koje da on samostalno sastavlja,
mjesto da ih prevede iz drugih raznih diela, od cesa bi bila
veea korist.^*)
Trubar je medjutim i dalje svoje predgovore vecinom
originalno sastavljao, cemu imamo zahvaliti mnoge dragocie-
ne podatke o Hrvatima i uopce Jugoslavenima, koje je
Trubar napomenuo u svojim predgovorima koli slovenskim,
toll i hrvatskim knjigama.
Ungnada je najvise boljelo, sto je Trubar pisao, da se u
hrvatskim knjigama po izjavama onog fratra nalazi „viel
falsch", pa kako ce on i od koga dalje mod traziti podpore
za hrvatsku tiskaru, kako ce se moci pred onima opravdati,
koji su za tu tiskaru sve darovali, i kako ce on doci do svo-
jih novaca, koje je u to ime tiskari bio predujmio. A kako je
Ungnad bio odusevljen za hrvatsku tiskaru, najbolji nam je
dokaz, sto je, sigurno racunajuci na njezin najveci uspjeh, od
svog novca posudio za tada veliku svotu od 3.500 forinti.
") ib. 260.
^8) ib. 273
38
Sve to dopisivanje nije jos nista koristilo te Ungnad nije
bio dobro upucen, da povjeruje Trubaru, a da osudi rad hr-
vatskih reformatora. Da se stvar konacno uredi, posalje Un-
gnad posebnog povjerljivog svog covjeka Cvecica sa pismom
na kranjske staleze (19. IX. 1562.) sa zahtievom, da Trubar
svoj „viel falsch" prema kazivanju onog fratra Cvecicu tocno
oznaci na jednom primjerku koje knjige: na kojim listovima^
redcima, u kojim izrekama, riecima ili slovima jest pogrieska,
te kako bi se tome moglo pomoci, da se od sada uzmogne
dobro prevoditi i stampati.
Kad se je Cvecic nalazio na jugu, posao je i u Metliku
po nova svjedocanstva za izpravni rad hrvatskih reformatora.
Kao sto su g. 1559. u Metlici mnogi ugledni i pismeni Hrvati
pregledali 1 odobrili prvi Konzulov rad i prievod, tako su i
sada ponovno izdali svjedocbe o radu Konzula i druge trojice
uglednih Hrvata, i to opet u Metlici, koja je bila prema tome
jedno od sredista glagolske inteligencije. Sacuvala su nam se
tri pisma i sva tri datovana iz Metlike od dne 19. I. 1563.-'')
U prvom pismu potvrdjuje Petar Krajacic Ozljanin, da su mu
donieli na ogled najprije Katekizam. a poslije i druge hrvatske
knjige, stampa.ie u Tiibingenu, koje on pronalazi pravim i do-
brim knjigama hrvatskim. Isto su potvrdili i Antun Bocic
Modrusanin, bivsi kancelar i pisar kneza Bernandina Frankopana
(kako je to bio vec potvrdio i g. 1559.), te Nikola Drinovacki
Bosnjanin, koji izjavljuje, da je sa svojim prijateijima, koji
znadu hrvatski, sve donesene mu knjige pregledao i nasao
valjanima za porabu u krscanskoj crkvi, te da ce ih svi Hrvati
razumieti.
Trubar se je morao o Konzulu izraziti, da je on kriva
svjedocanstva njemu donio o valjanosti hrvatskiii prievoda te
ga tako zavarao. Klombner pise o tome Ungnadu izticuci, da
to nije istina, jer je osim Metlicana pohvalio Konzulov rad i
sam hrvatski ban Petar Erdody od Eberave, koji se je mnogo
brinuo za hrvatsku protestantsku tiskaru, nastojao pribaviti
radnike za nju i razpacavati hrvatske protestantske knjige.^")
Ujedno je Klombner poslao Cvecica u Metliku Vlahovicu, da
vidi lazi tog fratra.^^)
U velikoj svojoj og'orcenosti nije Ungnad mogao doce-
kati ni odgovora krajnskih staleza te je doskoro vec i opet
urgirao odgovor na svoje pismo. U ono vrieme je naravno
trebalo i dulje vremena, da je mogao doci sluzbeni odgovor
na takovo pismo. Dobivsi medjutim i opet odgovor, u kojem
su stalezi branili Trubara, nije se Ungnad, nahuckan Konzu-
■■'9) Vjestnik hrv. zem. arkiva, g. VI 1904, p. 185.
3") Slaw. Biicherdruck, Tubingen. Fasc. II. 88.
3') ib. Fasc. II. 98.
39
lom, jos mogao pravo osvjedociti, na konie je krivnja, te je i
opet ponovno pisao kranjskim stalezima veliko pismo,' opisu-
juci i opetujuri sve na daleko i siroko, napadajuci Trubara,
a braneci svoje Ijude, koji da su tako inarljivi, da se dano-
mice ustaJLi u dva, tri sata (ura) u jutro te prevode i izprav-
Ijaju i prepisLiju, a svaku riec i izreku, koja je isto vaznija.
ozbiljno pretresuju te izporedjuju s pravim tekstom. Prema
tome zaista ne treba vise drugih Ijudi, dok se ovi bave knji-
gama Brencija, Melanchthota i Lutera.^^)
Ungnad se je bio tako razljutio, da je na vrieme obu-
stavio svako daljnje stampanje hrvatskih knjiga kao i njihovo
razasiljanje na jug, dok se citava stvar tocno ne razbistri. I
kada se je poslije Cvecic povratio sa odgovorima Trubara i
kra:ijskih st.ileza (21. 11. 56 3.), Ungnad i opet jos nije bio
zadovoljan. U Kranjskoj je onda nastalo upravo doba reakcije,
koja je osobito bila naperena protiv Trubara, da se izazene
iz Kranjske, pa zato ni Trubar ni kranjski stalezi nisu imali
ni vremena ni volje, da vode i dalje polemiku sa Ungnadom,
docim su vec vise puta i jasno izrazili svoje stanoviste. U ime
staleza izpricao se je Ungnadu Jost od Gallenberga, tjeseci
ga, da ce biti naskoro sazvan kranjski sabor i da ce mu se
zatim obsirnije odgovoriti.
Ungnad nije ni dalje jos mirovao, te je dapace o torn
svemu obaviestio i samog vojvodu Kristofa od Wiirtemberga,
a Konzul i Dalmata su morali podpisati veliku i obsirnu su-
plikaciju na nj dne 24. I), g. 1563. Vojvoda od Wiirtemberga
nije se htio mjesati u taj proces, te je i nadalje ostao Trubaru
sklon, pa kada je bio ponovno Trubar morao ostaviti Ljub-
Ijanu i austrijske zemlje, primio ga je nanovo i dao mu uto-
ciste u svojoj zemlji, kano i prvi put.^^) Vojvoda Wiirtember-
ski je jedno vrieme sumnjao, da je Trubar Zvinglijanac, na
sto ga je upozorio kancelar tubinske univerze, glasoviti teolog
i profesor Jakob Andrea. Ovaj je predlozio, da se Trubarova
slovenska „Cirkvena ordninga" dade Konzulu izpitati, da
li odgovara posvema augsburskoj vjeroizpoviesti. Trubar
je naime u jednom pismu iz Ljubljane (1563.), koje je pi-
sao na Nikolu od Gravenecka, cinovnika wiirtemberskog voj-
vode u Urachu, izrazio se glede sv. pricesti (obiiajiia) u Zwin-
glijevom duliu. Graveneck je to pismo pokazivao svojim pri-
jateljima, a medju inim i zupniku i superintendentu M. Kristofu
Binderu u Nordlingenu. Binder je to javio Andreju u Tubingen,
a ovaj dalje vojvodi od Wiirtemberga.'^^)
3-^) Elze, Trubers Briefe, 280.
■■>') Elze, Trubers Briefe, 337.
■•>*) ib. 559.
40
Posto seje Trubarova „Cirkvena ordninga" imalaprevesti
i na hrvatski, to je odmah naravno i opet planiio Ungnad te
je obustavio daljnje tiskanje slovenske knjige, koja je bila vec
na pol gotova. Ungnad je nalozio Dalmati i Konzulu, da pre-
vedu tocno riec po riec sve one stavke, koje se ticu pricesti.
O svemu tomu obaviestio je Ungnad vojvodu od Wiirtem-
berga i Trubara te Josta od Gallenberga. trazeci, da mu se
sto prije razjasne zablude Trubara.
Da se citava stvar uredi i knjige ponovno izpitaju, bio je
odredjen posebni dan, kada su se imali sastati strukovnjaci.
Medjutim do toga nije doslo. Kad je Klombner pitao za uzrok
tomu Trubara, izgovorio se je on, da je njegov tajnik one
osobe, koje su u to ime bile zamoljene, propustio pozvati, nasto
je Klombner to odmah (28. VII. 15(53.) referovao Ungnadu.^^)
Kranjski stalezi napokon obsirno odgovorise Ungnadu
(9. XII. 1563.), a i samomu wiirtemberskom vojvodi, uvjerava-
juci ih, da Trubar nije napustio augsbursku konfesiju. Ungnadu
su napose kranjski stalezi referovali o vrstnoci hrvatskih
knjiga, o cemu je toliko pisao. Posto su knjige dali na ogled
vjerodostojnim popovima i drugim osobama iz bliznjih i dalj-
nih mjesta, presavsi citavu hrvatsku granicu poradi turskih
provala, osvjedocili su se, da su knjige prave i dobro evan-
djeoske u substanciji, jedino da je jezik djelomice slab, sto su
priznali j sami korektori u Njemackoj, a kod te izjave oni i
ostaju. Sto se tice jasnog razumievanja tih knjiga, jasno je, da
ako i Istrani, Dalmatinci. Hrvati, Bezjaci. Bosnjaci govore do-
nekle in terminis razlicno, ipak se isti i s malo muke i truda
mogu razumjeti, kano sto je slicno i u Njemackoj. Istranima i
njihovim susjedima Dalmatincima te Bosnjacima su hrvatske
te knjige razumljivije nego Hrvatima i Bezjacima, koji nisu gla-
golici toll vjesti. Na koncu savjetuju kranjski stalezi Ungnada,
da neka bude na oprezu, i da ne da prevoditi bibliju njekim
Ijudima, koji ne znadu pravo ni njemacki ni latinski (naravno
Konzul i drugovi), jer je to i za ucene velik i tezak posao.
A velika bi steta bila, da bude takav veliki posao uzalud.
Trubar je uobce tvrdio, da su hrvatski radnici premalo
inteligentni. Konzul ga nije niposto zadovoljavao, Cvecic jos
manje. jer je i siromasan, a Dalmata da je prestar i ne pred-
stavlja pred svietom nista- Klombner zato pise Ungnadu. da
Bog hoce, da se bas i s malim Ijudima stvaraju cuda, makar
da se Trubar od njih siromaka odvaja, nu kad ce biti u ne-
volji, vec ce uvidjeti, tko mu je dobro savjetovao. Najbolje je,
da sp Trubar pusti sasvim na miru. a Hrvati neka rade, kako
znadu, a za prvi pocetak su i dosta ucinili. Hoce li Trubar
pomagati, dobro, ne ce li, neka ih pusti na miru.^'^)
^' Slaw. Bucherdruck, Tubingen. II. Fasc. IIO.
''s Slaw. Bucherdruck, Tubingen. II. Fasc. 88.
41
Uslied tog ponovnog obilnog pisanja savjetovao je sam
vojvoda od Wiirtemberga Trubaru, da pazi sto pise, i da ne
smije ni na oko napisati sta zla. Razumije se samo po sebi,
da se je Ungnad i opet silno razljutio poradi savjeta, da pazi
glede prievoda biblije, tvrdeci, da su njegovi Ijudi (Konzul i
drugovi) do sada sve najbolje radili. jer i sin bozji nije raz-
pravljao riec bozju sa naucenjacima nego s jednostavnim iju-
dima, koji nisu kao ni apostoli posjecivali sveucilista i t. d.
Ungnad nije naravno bio zadovoljan odgovorom kianj-
skiii staleza glede Trubarovog „viel falscii" te je stvar tjerao
tako daleko, da je dapace pisao Jostu od Gallenberga i gro-
zio se (21. XII. 1563.). da ce biti prisiljen citavu stvar dapace
predati i samomu kralju Maksimilijanu.
Jos se je svadja vise zaostrila, kad se je Ugnad s Kon-
zulom stao dapace za odsutnosti Trubara miesati u same Tru-
barove stvari, a da ga nisu ni pitali za savjet. Jos g. 1561.
odredio je Ungnad, da ce se Trubar i Konzul uviek medju-
sobno posavjetovati glede zajednickog rada, sto ce se prevo-
diti i stampati, a g. 1562. bude dapace zakljuceno, da ce
Trubar upravljati slovenskoni: a Konzul hrvatskom tiskarom,
posto su se bili medjusobno zavadili i razisli.
Na nagovor Klombnera, koji je stojao uviek uz Ungnada
i Konzula, dao je Ungnad po Konzulu i drugu mu Juriju Ju-
ricicu, koji je bio takodjer pridjeljen hrvatskoj tiskari, stampati
njeke slovenske pesme protiv volje i znanja Tru-
bara, koji se je onda nalazio u Ljubljani, a medju inim ime-
nima suradnika spomenulo se je i Trubarevo ime. Medju tim
pjesmama biio je i njekoliko pogrdnih protestantskih pjesama,
a iste su se imale prevesti i na hrvatski te izdati glagolicom
i cirilicom, pa da se prosire i po Turskoj, gdje (kje) ce si-
gurno dobro djelovati. Protiv toga su naravno odmah prote-
stovali u ime Trubara sami kranjski stalezi, a te pjesme nisu
izasle nikada u hrvatskom prievodu.
Klombner se je zivo bio zauzeo i za izdanje tih pjesama,
kako to vidimo iz pisma od dne 6. XII. 1563., upravljenog na
Ungnada. Glede pjesama pise Klombner, neka Trubar oznaci
one, koje ne vriede, jer su ih oni vec pjevali prije u Kranj-
skoj, nego se je Trubar povratio po drugi put u Ljubljanu.
Trubar se je tuzio, da su njegove pjesme drugim pripisali, sto
medjutim ne stoji, sto on moze opravdati, kao sto nije tako-
djer istina, da on radi protiv Trubara, vec bas protivno.
Klombner tu dapace iztice, kako je Trubara spasio od zatvora,
i da nije bilo njega, Trubar ne bi nikada slovenski ni pisao
ni stampao.") Sto se tice ove poslednje tvrdnje Klombnera,
8') Slaw. Bucherdruck, Tiibingen, Fasc. 11. 130.
42
mi je ne mozemo kontrolirati, posto nam je jos premalo poznat
odnosaj Klombnera s Trubarom u prvotno doba Trubarovog za-
pocetog slovenskog knjizevnog rada.
Klombner je spomenuo dalje, da mu je rekao barun
Thurn, da su imali te pjesme prije dati Trubaru pregledati, a
na to se Klombner izpricava, da kad su god Trubara za sto
molili, da on nije htio uciniti, jer sve prezire, sto nije
od njega.^^)
Kako su za odsuca (odsotnosti) Trubara iz Uracha bill
svi upravo protiv njega, ucinili su mu doskora jos jednu ne-
priliku. Posto je napokon vojvoda od Wiirtemberga dozvolio,
da se Trubarova „C i r k v e n a o r d n i n g a" dostampa, ne
htjedose Ungnad i drugovi, da se stampa Trubarov dugi nje-
macki predgovor, pun doktrinarskog razpravljanja, vec poslase
stalezima novi i kraci predgovor od g. Andrea s molbom, da
ga Trubar prevede na slovenski. Klombner je spomenuo, da
je Trubar djetinjast u svojim predgovorima, jer nece nista
prevoditi. vec sve radi samo po svojoj glavi. Kranjski stalezi
to nece da uvide, on bi im rado o tome govorio, nu sve nista
ne hasni. Na taj nacin medjutim Trubar stvari vise samo ko-
risti mjesto da skodi.^'*)
Stalezi ne pristadose naravno na to, vec ostadose (so
ostali) kod Trubarovog predgovora, nasto Andrea izposluje
kod vojvode od Wiirtemberga, da se je knjiga stampala bez
ikakvog predgovora.")
Trubaru su prigovarali, da se ne brine nista za prodaju
hrvatskih knjiga u Ljubljani, jer da tamosnji knjigoveze vezu
i razpacavaju osim slovenskih knjiga samo latinske i njemacke.
Zato neka Ungnad. tako savjetuje Klombner, predade razpa-
cavanje hrvatskih knjiga jednom posebnom knjizaru, koji neka
uz proviziju veze i razpacava samo hrvatske knjige. Vlahovic
je obecao knjige razpacavati po Hrvatskoj. docim ce ih uskoci
po Bosni i Turskoj medju svojim suplemenicima. Trubar se
nece ni zasto brinuti, sto ne ide po njemu, zato bi naj-
bolje bilo ipak, da se svi sloze, sto ce ali tezko ici>^) Dapace
i kranjski stalezi i zastupnici su se obvezali, razpacavati hr-
vatske knjige, nu sada cine bas protivno, te sprecavaju razpa-
cavanje hrvatskih knjiga po Hrvatskoj, susjednim zemljama,
narocito i u Bosnu.*-)
Citava svadja prestala je napokon pod konac g. 1564.,
kad je Ungnad umro (dne 25. XII.\ a iz njegovog posljednjeg
38) ib.
39) Slaw. Bucherdruck, Tubingen. Fasc. II. 83.
*') Elze, Trubers Briefe 420.
*») Slaw. Bucherdruck, Tubingen, Fasc. II. 94 rkp.
*2) ib. Fasc. 123, rkp.
43
pisma od dne 20. XI. vidimo, da se je on sasvim razisao sa
Trubarom.
Poslije smrti Ungnadove na sam Bozic g. 1564. razpalo se
je citavo hrvatsko poduzece, koje sinovi Ungnada nisu htjeli
nastaviti, a Konzul i njegovi drugovi nisu imali sredstava zato,
docim se nije nasao novi i odusevljeni mecena poput Ungnada.
Vojvoda od Wiirtemberga je to citavo hrvatsko poduzece do-
duse pomagao, nu nije ga vodio. Iz Hrvatske nije takodjer
bilo dovoljno moraine, a kamo li pak i materijalne pomoci.
Posljedica svega toga bila je, da je hrvatska tiskara prestala,
da su hrvatski suradnici i radnici bill izplaceni i odpusteni, te
su se razisli kojekuda iz Uracha. Medjutim je pak Trubar, koji
je imao za sobom poglavito vec protestantske kranjske staleze
i citavu dobro vec organizovanu protestantsku crkvu u Kranj-
skoj, mogao svoj zapoceti jos daije rad nastaviti, poglavito pak,
kada se je opet morao nastaniti u Wurtemberskoj, i to u De-
redingenu kraj Tiibingena, gdje je do svoje smrti radio za
svoju slovensku protestantsku tiskaru. Konzul i Dalmata osta-
vili su svoju sluzbu u Urachu, dobivsi od vojvode wUrtember-
skoga krasne svjedocbe, te krenuse u Regensburg, gdje su
izdali „Postilu" latinicom g. 1568., posljednje svoje dielo i
ujedno posljednje hrvatsko dielo iz dobe reformacije. Tu Po-
stilu izdali su Konzul i Dalmatin za ugarske Hrvate, knji su
se, pobjegavsi iz Bosne, naselili oko Zeleznog grada. Tamo
krene poslije, i Konzul za propovjednika, te je po svoj prilici
i ondje umro. Dalmata pak krene kasnije u Ljubljanu, gdje je
i umro g. 1579.
Tako su eto ova trojica revnih i vrlo agilnih reformatora
zavrsili svoj mukotrpvi zivot, pun borbe i medjusobne zavade,
svaki za sebe i na miru bez ikakvog daljnjeg zajednickog sa-
obracaja. Svi zajedno su radili i nastojali oko hrvatske knjige,
koliko su samo mogli, pa ce zato i njihova imena biti vjecno
ubiljezena u povjesti nase knjizevnosti.
44
Ungnadovi stiki z mestom Frankfurtom
ob M.
Priobcil dr. Ljudevit Pivko (Maribor).
Baron Ivan Ungnad je poleg svojega premozenja upo-
rabil tudi ves svoj vpliv, da bi z nemskimi denarnimi podpo-
rami utrdil jugoslovansko knjizevno podjetje in razsiril evan-
gelij med Slovene!, Hrvati in Srbi. Ze septembra leta 1561. si
je naprosil precejsnje podpore nemskih knezov, v posebni
okroznici slikajoc versko stanje juznih Slovanov, posebno
turskih podloznikov, pomanjkanje verskega pouka in dobrih
prevodov svetih knjig.
Ta sredstva pa so se kmalu izcrpala. Po dveh letih je
Ungnada prisilila potreba, ponoviti prosnjo. Takrat pa se
okroznica ni poslala samo vladarjem in knezom, ampak tudi
upravam nekaterih bogatih mest, od katerih se je Ungnad na-
dejal denarnih prispevkov. Stefan Konzul si je nalozil vozicek
dotiskanih knjig in hodil s prosnjo od mesta do mesta, povsod
puscajoc kot Ungnadov dar po en iztis vsake knjige ter pobi-
rajoc podpore.
Med mesti, ki so Ungnadovemu podjetju pornogla z
vecjim darom, nahajamo tudi drzavno mesto Frankfurt ob M.,
ki je poslalo 200 gld.
Bivajoc V tern bogatem trgovskem mestu, sem se spomnil
one neznatne zveze nasih verskih reformartorjev s Frankfurtom
ter sem si predstavljal, kako je po tistih starih ulicah drdral
Konzulov vozicek s prvimi slovenskimi in hrvatskimi knjigami
in z Ungnadovo prosnjo.
Ungnad frankfurtskih mestnih ocetov ni prosil samo de-
narne pomoci, kakor po drugih mestih. Znano nam je pismo
frankfurtskega mestnega sveta, pisano dne 14. septembra 1563.
leta, V katerem potrjujejo ocetje, da so prejeli Ungnadovo
prosnjo in knjige, omenjajo pa se neko posebno Ungnadovo
pismo, V katerem se govori o nabavi svetopisemskih slik.^
Iz tega pisma je razvidno, da je hotel Ungnad okrasiti
slovensko in hrvatsko sv. pismo z biblijskimi figurami frank-
furtskih tiskarjev in da se je Stefan Konzul sam ustno pogajal
z lastniki onih figur.
Ali so Konzulova pogajanja imela uspeh ? Ali se hrani v
mestu se Ungnadova prosnja in ono drugo neznano pismo?
Ali se hranijo" v Frankfurtu se nase knjige ? Ali je v mestnem
arhivu se kaj drugih sledov knjizevne zveze nasih reforma-
torjev s Frankfurtom ?
Ta vprasanja so ?aiitevala pojasnila.
V frankfurtskem mestnem arhivu se hrani vec listin, ki
so v zvezi z Ungnadovim imenom. Njih vsebina nam je de-
loma ze znana iz drugih virov, a vendar je med njimi tudi
nekoliko novih, ki nam zopet kazejo Ungnadovo neutrudljivo
skrb za jugoslovansko knjigo.-)
1. Ungnadova prosnja se hrani v arhivu in je zelo
podobna prosnjam, ki jih je pisal Ungnad drugim mestom.
Podpisal jo je v Urahu ^dne 1. septembra 1563. leta Ungnad
sam, Anton Dalmata in Stefan Konzul. ■'')
Po dolgem, lepem pozdravu pripoveduje Ungnad, da je
prava beseda bozja najvecja in najblazja vrednost. Ostro ob-
soja one, ki kvarijo cisto besedo bozjo in jo nalasc preobra-
cajo. Posebno nase (t. j., nemsko) Ijudstvo izgublja pravo vero,
ki z njo ravnajo „papisti" tako, da bi se je lahko usmilil
kamen. Kako celo drugacni pa so Slovenci, Hrvatje in druga
sosedna Ijudstva, ki srcno hrepene po bozji besedi, ceravno
so neugledna in so bila prej sploh surova in brezbozna, ne
poznavajoc niti Boga niti njegovih zapovedi, ukazov, njegove
svete besede in volje, in ki tisoc let niso imela nikogar, ki bi
jih bil poucil krscansko. Ta Ijudstva nimajo in niso imela
») Ivan Kostrencic, Urkundliche Beitrage zur Ge.schichte der pro-
testantischen Literatur der Siidslaven in den Jahren 1559 —1565, Dunaj
1874, str. 185. pismo CXX.
2) Pri iskanju listin v mestnem arhivu me je Ijubeznivo podpiral
tamosnji visji tcnjiznicar dr. Jung. — Treba je se omeniti, da sem pre-
gledal z dovoljenjem frankfurtskega konsistorija tudi arhiv in zapisnike
nekdanjega ministerija, a preprical sem se, da ni v njih nobenega spo-
mina kake knjizevne zveze r.asih reformatorjev s Frankfurtom.
!*) Den Edlen Ehrnuesten, Fiirsichtigen, Ersanien vnd weisen Herrn
N. vnd N. Burgermeister vnd Rath der Loblichen Reichsstatt Frankforth
am Mayn Meinen Sonderen Lieben Freundt = Graw Hans Vngnad Frei-
herr zu Sonnegk. Pismo se je oddalo dne 11. septembra 1563.
46
nikdar nobenega popolnega sv. pisma niti drugih krscanskih
knjig V svojem jeziku. Ponekod ze imajo sicer biblijo. toda
tako popaceno, da jim je v vecjo skodo nego korist.
Sklicujoc se na sveto pismo dokazuje Ungnad, da je
treba razsiriti pravo vero na vse narode. Tako zeli Bog zve-
licanje tudi imenovanih narodov (Slovencev in Hrvatov) in ga
je zacel ze izvrsevati. Mestni ocetje naj vedo, da je med
Slovenci in njihovimi sosedi ze na delu nekaj pobozniii in
razsvetljenih moz, med njimi posebno Primoz Trubar, ki sedaj"*)
na^poziv dezelnih stanov pridiga v Ljubljani, Anton Dalmata
in Stefan Konzul, ki podpisujeta z njim to-le pismo. Prevajajo
se ze knjige, sveto pismo in najglavnejse knjige krscanskega
nauka na slovenski in hrvatski jezik, slovensi<e z latinskimi
pismenkami, hrvatske pa z giagolskimi in ciriiskimi. Da bi se
tiskala bozja beseda v teh jezikih cista in nepopacena, to se
ni zgodilo se. odkar stoji svet.
Z velikimi troski so se rezale in ulivale glagolske crke
V Niirnbergu in cirilske v Urahu. Delavstvo, rezarje in livarje
in imenovana gospoda (Konzula in Dalmato). ki podajata na-
vodila, ima Ungnad v svoji lastni hisi, ki mu jo je podaril
wiirtemberski vojvoda. Dosle ima se pri sebi vso tiskarno in
vse potrebne osebe, stavce, tiskarje, popravljalce, prevajalce,
vse na svoj racun, ker se brez prestanka tiskajo knjige. Kake
knjige se tiskajo, naj uvidijo mestni ocetje iz prilozenega
imenika in poslanih knjig. Te knjige, posebno hrvatske
(glagolske in cirilske) se citajo in razumejo po vsem Hrvatskem,
po Dalmaciji, Bosni, Srbskem, Bolgarskem do Carigrada in
bodo sredstvo, s katerim bo pobil Bog Turke.
Toda to sveto veliko delo ima svoje tezave in sovraznike.
Hudic se ne bode bal nobenega truda, da bi skodoval temu
delu, ker si ne da razdejati svojega kraljestva. Zato je po-
trebno, da se postopa sedaj s knjigami zelo previdno-
Imenovani narodi so zelo ubozni. Tlacijo jih Turki in
njihova lastna gospoda, posebno duhovna, da si takili knjig
ne morejo kupovati. Ubogi so tako, da se komaj zive. Saj se
se duhovniki in zupniki morajo pri njih oprijemati pluga in se
pecati s poljedelstvom. Ce se torej hoce, da pride bozja be-
seda in bozje kraljestvo tudi k tem narodom, se jim morajo
puscati knjige za polovicno ceno in se ceneje, deloma tudi
zastonj, a celo vezane, ker nimajo sami nikakih knjigarjev.
Velikega izkupila torej ni upati. Razen tega pa se morajo
drago placevati Ijudje, ki razdeljujejo knjige, ker so na daljni
poti in po sovraznih dezelali v veliki nevarnosti knjige in
Ijudje.
*) Od marca leta 1562.
47
Naj torej presodijo mestni ocetje, cesa vsega je treba :
devet delavcev je pri tisku, katerih nobenega ni mozno pogre-
sati; drago se placujejo mozje, ki so se privabili iz oddaljenih
dezel, da prevajajo knjige ; nagrade se dajejo ucenim mozem,
ki po narocilu prevajajo knjige doma na Kranjskem in Hrvat-
skem; koncno so se driigi troski za papir, barve itd.
Ungnad opozarja mestne ocete, da ga podpira tudi kralj
Maksimilijan, ki mu je nalozil skrb za to delo in ki mu po-
nuja svojo pomoc tudi v prihodnje, kakor naj razvidijo iz
Maksimilijanovega pisnia, ki jim ga prinese gospod
Stefan. Tudi drugi knezi in mesta mu pomagajo, posebno
wiirtemberski vojvoda z vsakoletnim darom. Stefan Konzul
bo jim porocal, kako so prispevala mesta, na pr. Nurnberg
in Ulm.
A vendar vsa ta denarna pomoc ne zadosca. Ungnad je
dodajal iz lastnega premozenja, kolikor je sploh mogel, kar
lioce tudi V bodoce, in ce bo treba sleci i suknjo. Sam je
ostavil Ijubljeno domovino, visoka ugledna mesta zaradi casti
bozje in sv. evangelija, iz krscanske Ijubezni, da bi z imeno-
vanimi mozmi pomagal ubogim, nevednim Ijudstvom v blagor
in zvelicanje, a Bogu v cast in hvalo. Njegova lastna pomoc
je preslaba, od dela pa se jenjati ne sme.
Naj torej priskoci tudi mesto Frankfurt na krscansko
pomoc temu blagemu in koristnemu delu za slovenski in
lirvatski (glagolski in cirilski) tisk, kar mu bo v slavo na svetu
in kar^ mu Bog povrne.
Stefan Konzul prinese pobotnico, ki so jo podpisali
Ungnad, Konzul in Dalmata. Prispevek se ne porabi drugace
nego za omenjeno delo, o cemer se lahko prepricajo, ker
bo z imenovanima gospodoma o vseh dohodkih in troskih
dajal racun vseuciliskemu svetu v Tiibingenu in wiirtember-
skemu vojvodi. Na zahtevo pa poslje racun tudi frankfurtskemu
mestnemu svetu.
Na to slede podpisi in datum. '^)
V prosnji naznanja Ungnad, da prinese Konzul v Frank-
furt a) imenik vseh dotle tiskanih knjig, b) nekoliko knjig,
c) pismo kralja Maksimilijana, d) pobotnico, ki jo pusti kot
potrdilo prispevka, e) da bo porocal Konzul o prispevanju
drugih mest, kakor Ulma in Niirnberga. Nobene opazke pa
ni nikjer o Ungnadovi drugi prosnji za svetopisemske figure,
ki jo je prinesel tudi Konzul.
2. Imenik tiskanih knjig obsega vse slovenske,
hrvatske (glagolske), cirilske in laske knjige, od prvih poiz-
kusnih listov do knjig, ki so bile v tisku dne 1. septembra
■'■) Podobne prosnje je posiljal Ungnad tudi v druga mesta. Primer
je tiskan v zbirki Ivana Kostrencica, stran 172, CVl.
48
Ivan Ungnad, baron Sovneski.
49
1563.«) Pri vsaki knjigi se navaja stevilo tiskanih izvodov, kar
se strinja vse z znanimi podatki.') Kot zadnje tiskane knjige
se iiavajajo slovenske Duhovne pesmi, 1000 izvodov,^) in gla-
golske pridige o toci, 1000 izvodov. Nato pa se naznanja pro-
gram, kaj se tiska sedaj in kaj se bo tiskalo v bodocih dneh.
O cirilskem Novem zakonu se poroca, da bo dotiskan v osmih
dneh.'-*)
3. Razen tega imenika je izrocil Konzul frankfurtskemu
mestnemu svetu seznamek on ill knjig, ki jih je da-
roval Ungnad.^'^) Po tern seznamku je pripeljal Konzul v
Frankfurt 15 knjig, namrec prvi in drugi del slovenskega No-
vega zakona,") prvi del glagolski, glagolsko in cirilsko postilo,
glagolske in cirilske loci communes, glagolsko in cirilsko
avgsbursko veroizpovedanje, glagolski in cirilski katekizem z
razlago, glagolski in cirilski abecednik, laski katekizem in
lasko avgsbursko veroizpovedanje, torej 2 slovenski, 0 glagol-
skih, 5 cirilskih in 2 laski knjigi.
Kje so danes te knjige? — 0 tem pozneje.
4. Ungnad se sklicuje v prosnji na pomoc kralja
M aksi m il ijan a, poznejsega cesarja M. II., cigar pismo je
prinesel Konzul, da se o tem prepricajo ocetje v Frankfurtu.
Konzul je izrocil precej tocen prepis pisma, ki ga je pisal
Maksimilijan dne 5. maja 1561 Ungnadu. Iz pisma seva resnicno
zanimanje kraljevo za slovensko in hrvatsko knjlgo. Maksimi-
lijan naznanja, da je prejel poizkuse prvega glagolskega tiska,
in navdusuje Ungnada, naj nadaljuje hvalevredno krscansko
delo. Svojo pomoc mu ponuja in poroca, da je daroval za
zacetek 500 gld. in da bo dajal tudi v bodoce, dobro vedoc,
koliko bo se troskov. Naj ga samo opomnijo.^^)
6j Verzaichnus, Was fiir windisch, Crabatisch, Cirulisch, vnd wolfche
biiecher getrukht Worden.
') Popis knjig in tiskanih izvodov se nahaja v knjizici Chr. Fr.
Schnurrerja, Slavischer Biicherdruck in Wiirtemberg ^ini 16. Jahrhundert,
Tubingen 1799, v Dimitzovi Geschichte Krains 11., v Safafikovi Zgodovini
slovanskega slovstva, doloma tudi v Glaserjevl Zgodovini slov. slovstva
in drugod.
«) Item (hat man gedruckht) Pfalmen Vnd Kirchengesang Crainerisch
mit Lateinischen Buechstaben 1000 Ex., Item ein SummaetlicherPredigten
vom Hagel, mit Crabatischen Buechstaben lOOO Ex.
8) item truckht man das Neu Testament mit Cirulichen buechstaben,
Welchs Inner . 8 . tagen auch fertig wirdt — 1000 Ex.
Vnd hinfiiran, soil man die hauBpostill Lutherii, die khinder Postil
Viti Dietrichs die Postiil Spangenbergi das Wittembergisch, der Ordi-
nanden, Examen, die Repetition der Augspurgischen Confession, Vnd
Anndre Christliche Biiecher Truckhen.
»'') V/as den Herrn der Stat Franckhfort fiir Biiecher hiemit zuge-
schickht vnd verehrt V/orden.
'•) Drugi del Novega zakona ima v seznamku opazko : Neu Testa-
ment der Ander thail mit Ein Punden, kar menda znaci „nit einpunden"
— nevezan.
'•-"J Gl. Kostrencic str. 29, XV., Schnurrer str. 85, Diniitz II. 243.
50
5. KonzLil je imel po besedah Ungnadove prosnje poro-
cati frankfurtskim ocetom o podporah, ki so jih poslala
nekatera m esta, na pr. Niirnberg in Ulm. Toda v potrdilo
svojega ustnega porocila je izrocil tudi prepis listin, s katerima
sta darovali mesti Niirnberg in Ulm svoje prispevke za jugo-
slovanski tisk.
Niirnberski mestni svet pise v sredo dne 12. maja 1563.
leta Ungnadu, da je prejel njegovo pismo in knjige in da je
doznal z veiikim veseljem, kaj vse je storil Ungnad, da bi
razsiril vero med tujimi narodi in v tujih kraljestvih.^^) Mestni
svet ne dvomi, da bo dovrsil delo. Po svojih moceh mu hoce
pomagati, zato je izrocil Konzulu 400 gld. in ni zahteval po-
trdila. Dal bi se vec, toda tarejo ga vojske in druge nevolje,
zaradi katerih je zabredel v dolgove.
Podobno odgovarja tudi mesto Ulm, ki pise v petek, dne
2. julija 1563 in daruje 300 gld.")
6. Konzul je izrocil obenem s prosnjo in omenjenimi
prilogami frankfurtskemu mestnemu svetu se drugo, posebno
pismo, ki se omenja v frankfurtskem odgovoru.") Tudi ta
prosnja je pisana 1. septembra. Podpisala sta jo le Ungiad
in Dalmata brez Konzula. Konzul jo je oddal v Frankfurtu
11. septembra.
Ungnad ponavlja, kar je povedal ze v prvi prosnji, da
se prelaga in tiska Novi zakon v treh jezikih (t; j. slovenski,
glagolski in cirilski ; o cirilskem pravi v seznamu tiskanih
knjig, da se dovrsi v 8 dneh). Mozje, ki so na delu, imajo
namen, preloziti tudi ves Stari zakon, ki ga hoce Ungnad iz-
dati okrasenega s podobami. Toda podob se nima. A
znano mu je, da je pokojni vojvoda in volilni knez Oton
Henrik zacel v Frankfurtu tiskati sveto pismo z lepimi podo-
bami in da je izdajo dovrsil sedanji vojvoda in volilni knez
Friderik.^'O Zato prosi, da bi mu pomagal mestni svet pri na-
bavi tistih figur. Poroca mu naj, kje se hranijo sedaj te figure
in ce bi se mu mogle posoditi za neko dobo.^^j Ungnad je
voljan, jamciti ali pa zaloziti mestnemu svetu kajzaslucaj, ce bi
se na figurah kaj polomilo ali izgubilo, kar bi povrnil z ve-
seljem. Porabil bi jih se to zimo (1563 1564), ko se zacne
tiskati vse sveto pismo, ce Bog da. Po uporabi jih povrne
>*) „sonderlich be! den betruebten vertruekten Christenn Inn hungern
Crabaten vnnd anderen daran stofienden landenn.
Kostrencic navaja pismo le po vsebini .str. 179, CVIII.), pisano dne
7. maja 1563.
'*) Kostrencic, str. 182, CXIl.
>5) Kostrencic str. 185. CXX.
'«) Ungnad misli 1. izdajo svetega pisma s podobami. ki je izsla
leta 1560. v zalozbi tiskarjev Feyerabend, Zopfel in Rasch.
*') Konzul je ponujal 200 gld., ce se mu posodijo figure. O tem
se govori v sodni razpravi pozneje, str. 53.
51 4*
neposkodovane, kakor jih prejme. 0 vsem tern bo jim po-
drobneje porocal Koiizul, ki mu naj mestni ocetje zaupajo,
kakor njemu (Ungnadu) samemu in naj so mu usluzni in pri-
jazni V tej stvari' ki je Bogu v hvalo in mnogim Ijudem v
blagor. Bog jim te skrbi gotovo ne pusti brez povracila.
Ungnad jim obeta svojo usluznost in prijaznost, voljan, postreci
mestnemu svetu, kadar bo nanesla prilika.
To je vsebina druge prosnje, s katero se pojasnjuje ne-
koliko tock v odgovoru mestnega sveta.
7. Koncept f r an kf u rtskega odgovora, ki nam
je znan ze iz Kostrenciceve zbirke, se tudi se hrani v arhivu.
Kot koncept je seveda pisan zelo slabo. Mnogo se je crtalo
in popravljalo v njem. Potrebno je, da se navede kratka vse-
bina tega pisma.
Mestni ocetje so prejeli Ungnadovo prosnjo s poslanimi
vezanimi knjigami in tudi ono posebno pismo, ki ga je pisal
zaradi svetopisemskih figur. Z osobitim veseljem so citali, da
se je lotil Ungnad takega lepega dela, ter upajo, da ga po-
polnoma dovrsi, k cemur mu naj podari Bog pomoci, moci in
dolgega zivljenja. Tudi oni hocejo dati prispevek iz svojega
malega premozenja in so izrocili Stefanu Konzulu 200 gld.
Radi bi dali vec, toda Ugnadu samemu je gotovo znano, da
imajo V zadnji dobi polno strasniii bojev, obleganj in nebrojno
drugih neprijetnosti, ki so jih gmotno oslabile.^^) Prosijo torej
Ungnada, naj sprejme ta drobni prispevek in ga porabi v pro-
speh svojega krscanskega dela. Da stori tako, o tem celo nic
ne dvomijo, zatorej jim ni treba niti potrdila niti racuna, niti
ne iscejo nikake slave. Kar p^a se tice svetopisemskih figur, o
tem bo mu porocal gospod Stefan, ki se je sam osebno po-
gajal z lastniki tistih figur. V drugih stvareh so zopet radi na
uslugo. V torek, dne 14. septembra 1563.
8. Kaj je porocal Konzul Ungnadu? Bog ve cesa ni do-
segel, kerje pisal po osmih mesecih Ungnad drugic
frank furtskemu magistratu zaradi figur.
Dne 10. aprila 1564. je pisal namrec pismo s to-le
vsebino:
Prejel je odgovor od mestnih ocetov, pisan dne 14. sep-
tembra 1563., in 200 gld. dne 20- septembra 1563. po Konzulu
Stefanu. Zahvaljuje jih za lepo pomoc, ki jo^ jim povrne Bog,
Drugic pa prijazno opozarja gospodo, da Stefan ni prinesel
nobenega odgovora od onih oseb, ki imajo svetopisemske fi-
'**) Mesto Frankfurt je resnicno bilo gmotno propadlo, ker je mo-
ralo po smalkaldski vojski skrbeti za cesarske posadke, razen tega pa je
imelo izrednih vojnih troskov cetrt milijona gld. Tudi vojna leta 1552. je
prinesla Frankfurtu nova bremena (gl. Archiv fiir Frankfurts Geschichte
und Kunst, 4. sesitek 1847, str. 114 n., 131 n).
52
gure.^'') Sedaj posiija zaradi te in drugih reci svojega slugo in
konjarja v Frankfurt, da se pogodita z doticnimi osebami, ce
bi se mu posodile figure. Zelo pa ga skrbi, da mu figur
najbrz ne bodo hoteli posoditi — kertako je razumel Konzula.
Figure so pa vendar zelo potrebne. ker bi se knjige s slikami
brezboznim Hrvatom mnogo bolj prikupile; zato prosi prijazno
in iskreno mestne ocete, naj mu jih preskrbe. Ce jih ni mozno
drugace dobiti, naj se kupijo. Iskreno prosi gospode, naj jih
piacajo, ako bi jim ne bilo prevec z ozirom na prejsnji veliki
dar, in naj jih podarijo njegovemu krscanskemu podjetju za
vecen spomin. Bog jim povrne to dobroto drugje tisockrat in
tudi oni, ki bodo citali te knjige, bodo hvalili in slaviH nji-
hovo zrtev. — Kjerkoli bi lahko storil gospodi kako prijaz-
nost, dobroto ali uslugo, bo to storil vedno rad in voljan. V
Urahu dne 10 aprila 1564. Podpisani so Ungnad, Dalmata
in Konzul.
To pismo sta oddala Ungnadova sluzabnika v Frank-
furtu V torek, dne 18. aprila 1504.
Kaj se je zgodilo in kako se je ugodilo Ungnadovi zelji,
0 tern molci arhiv. Ungnad odsle ni vec pisal v Frankfurt.
Smrt mu je pretrgala pozrtvovalno delo se koncem istega
leta. —
Prav verjetno pa je, da se je mudil Stefan Konzul se je-
seni 1564. leta zopet v Frankfurtu zaradi teh slik.-")
9. Zadnjic pa se imenuje Ungnadov trud za svetopisemske
podobe — pred sodiscem.
Frankfurtski tiskar David Zopfel je prejel dne 10. julija
leta 1563. v Strassburgu 450 gld. kot kaparo (zadav). ki mu
jo je izrocil Wendel Rihel ob neki kupciji. Zopfel pa je umrl
decembra istega leta. Dne 25. avgusta leta 1565. tirjajo Rihe-
lovi upniki, naj jim vrneta varuha Zopfelovih otrok tisto vsoto.
Varuha Tomaz Drechsler in Janez Wolff (tudi tiskar) pa sta
izjavila. da imata 400 gld. skode, ker sta pokojna David
Zopfel in vdova Rascheva zanemarjala trgovino in tiskarno od
Velike noci do jeseni leta 1563, („Handell vnnd Truckerey
lassen still stehen"). Razen tega jima je uslo v tej dobi 200 gld.,
ki jih je ponujal neki ogerski Freiherr Hans Ungnadt, bivajoc
takrat v Urahu na Wiirtemberskem, da bi se mu prepustile na
posodo svetopisemske figure za tisk njegove „Biblije uff Cra-
batische vnd Zirulische sprach.""-^)
*^) To so tiskarji Feverabend, Zopfel in Rasch.
2") Elze, Primus Trubers Briefe, Tubingen 1897, str. 425: Ungnad
pise Trubarju dne 20. septembra 1564: „Ihr habt herrn Stephan ein
Schreiben gethan, das hab ich eroffnet. Er ist aber zu Frankfurt."
^') Gl. Archiv f. Frankfurts Geschichte und Kunst, Neue Folge,
herausgeg. v. d. Vereine f. Gesch. und Alterthumskunde zu Fr. a. M.
VII. Band, 1881. 81. 16—21 der Acta Wendell Ruells von Strassburg Cre-
ditcrn contra Dauid Zepflins Kinder vormunder.
53
Besedilo te tirjatve, ki slucajno imenuje Ungnadovo po-
nudbo, nam pravi jasno, da je poniijal Ungnad ze leta 1563.
to veliko vsoto za figure. Z gotovostjo lahko trdimo, da se je
vrsilo to pogajanje sredi septembra, torej takrat, ko se je
Konzul prvic mudil v Frankfurtu. 200 gld. je Konzul prejel
kot dar mestnega sveta in — 200 gld ponuja za figure. Zdi
se, da je bil pooblascen, dati vse, kolikorkoli dobi od mest-
nega sveta, da priskrbi za vsako ceno svetopisemske figure.
Da se niti prvic niti pozneje ni mogia skleniti nikaka po-
godba, tega je kriva skopost in zanikarnost njih frankfurtskih
lastnikov.^-)
Nekoliko besed se o knjigah, ki jih je poslal Ungnad v
Frankfurt. Zaradi velike redkosti prviii jugoslovanskiii knjig je
vazno, da vemo za vsak kraj, kjer se hrani kak iztis.
Ungnadov dar se v Frankfurtu ne hrani vec v mestnem
arhivu. Nasle pa so se knjige v javni mestni knjiznici.
Izmed navedenih 15 knjig, ki jih je prinesel Konzul, se
jih je naslo 11, in sicer vse razen abecednikov (glagolskega
in cirilskega) ter laskih dveh (katekizma in avgsb. veroizpove-
danja). Toda ni izkljuceno, da se hranijo se tudi te knjige
skrite za kakim nenavadnim naslovom.
„Ta pervi deil" je dobro ohranjena vezana knjiga z zlato
obrezo in z zlatimi podobami na platnicah (Trubar na pred-
njih, Konzul in Dalmata na zadnjih). Nemskega predgovora
nima, kakor vec znanih iztisov.^^) Drugi primerek je v rdecih
mehkih platnicah, tudi popoln. Po velikem uvodu sledi naj-
prej „En regishter", potem sele „Ta evangeli".
Tudi druge knjige so se skoro vse zelo dobro ohranile.
Zlato obrezo in zlato sliko Trubarjevo, Dalmatovo in Konzu-
lovo imajo slovenski „Ta pervi deil", cirilska in glagolska po-
stila,^*) cirilski Loci communes in glagolsko avgsbursko vero-
izpovedanje. Zlato obrezo imata tudi katekizma, 2^)
V preproste bele platnice s crnimi slikami in brez zlate
obreze so vezani glagolski Loci communes, glagolski Novi za-
kon in cirilska avgsburska konfesija.
-"^) Ob tej priliki se lahko opozori tudi na pogajanja, ki so se vr-
sila med Slovenci in frankfurtskimf tiskarji zaradi svetopisemskih podob
pozneje, ko se je imela tiskati Dalmatinova biblija. Poleg Egenolfovih
figur so zopet najbolj mikale iste Feyerabendove. Gl. Elze, Primus Tru-
bers Briefe, str. 551, 553 in 554. Juri Gruppenbach, tiskar tiibinski, na-
znanja 23. IX. 1582 Dalmatinu, da se je s Feyerabendovimi zelo pridno
pogajal za figure, da pa zahtevajo za posojilo 150 gld., „welches gar ein
unbillig begehren", ker so njihove figure ze deloma obrabljene in ne vec
tako krasne kakor nekdaj. Egenolfove so pozneje veljale 90 gld.
■'•') Prim. Schnurrer str. 25.
-*) Glagolska postila je ze precej oglodana in slike na platnicah so
deloma nejasne.
";) Cirilski katekizem je na hrbtu nekoliko poskodovan.
54
i
Preseneti pa nas lahko cirilski Novi zakon, ki se tudi
nahaja v knjiznici. Ko je odhajal Konzul prvic v Frankfurt, se
ta knjiga ni bila dotiskana; obetal se je nje zvrsetek za osem
dni. Tudi ta knjiga ima zlate slike na platnicah in zlato ob-
rezo, toda nepopoina je in zelo poskodovana.^'O Najbrz je
prisla nepopoina ze v Frankfurt. Pred Konzulovim odhodom
se je bilo laiiko zvezalo, kar je bilo dotiskanih pol, in take
se je darovala Frankfurtu tudi najnovejsa knjiga
Te listine, knjige in slucajna tozba so spomin nasih prvih
knjizevnih stikov s Frankfurtom.
-«) Manjka naslov, ves nemski in del cir. predgovora; tega so
se ohranili le zadnji trije list! (zacetek besedila : vazda napozelentje . .)
Konca tudi ni. Zadnji list je Aa II.
55
Evangelij sv. Matevza v protestantskem
glagolskem „Prvem delu Novoga Testa-
menta^' iz I. 1562.
Prof. Ivan Polovic (Kocevje).
V svoji razpravi „Das dalmatinisch-serbische Missale
Romanum der Leipziger Stadtbibllotek"^) je opisal prof. Les-
kien knjigo, ki je cirilski prepis prve (iz 1. 1495.) ali druge
izdaje (iz 1. 154:3.) Bernardinovega lekcionarja. V dodatku
k svoji razpravi je navedel vec primerov, ki nam kazejo veliko
slicnost med tern cirilskim misalom in protestantsko-
glagolskimprevodom evangelijev iz 1.1 562.
Zato se mu ni zdelo neverjetno, da sta poznala Anton Dalmata
in Stjepan Konzul, prirejevalca protestantskega glagolskega
prevoda, enega imenovanih tiskov (iz 1. 1495. ali 1543.). Raz-
pravo koncuje Leskien z besedami: „Wer diese [namrec lekc.
iz 1. 1495. in 1543.] einsehen kann, wird nach den von mir
mitgeteilten Stiicken leicht constatieren konnen, ob es der Fall
war Oder ob Abweichungen vorkommen, die darauf schlieBen
lassen, daB jene Manner eine andere handschriftliche Redak-
tion beniitzten."
To Leskienovo domnevo omenjata mimogrede Resetar^
in Oblak^); Vidic pa misli na moznost dokaza, da se hrvatski
glag&lski protestantski prevodi evangelijev naslanjajo na stare
hrvatske cerkvenoslovanske prevode*). In bas Vidiceva misel
me je napotila, da sem se lotil raziskavanja v tej smeri, Izku-
sal sem dognati vire, iz katerih sta zajemala
») Ber. u. Verb. d. kon. sachs. Ges. d. Wiss. zu Leipzig. Piiil.-hist.
Gruppe, 33. Bd. 1881.
2) Arch. f. si. Phil. Xlll. str. 184.
3j Ljublj. Zv. XV. str. 314. in Arch. XVIII. str. 239.
*) Nekaj o razmerju slov. Trub. spisov k prot. hrv. knjigam (Let.
Mat. Slov. 1898. str. 128).
56
Anton Dalmata in Stjepan Konzul. pri-
rejajoc „Prvi del Novoga Testa m-enta"
iz 1. 1562., in sem prisel do zanimivih zakljuckov ; za sedaj
objavljam samo rezultate svoje preiskave na podlagi Ma t e v-
zevega evangel ij a.
Da dobi razpravica trdnejso podlago, hocem najprej po-
dati kratko zgodovino prevodov sv. pisma pri Hrvatih.
Sluzbo bozjo na cerkvenoslovanskem jeziku sta uvedla
pri Hrvatih ze sv. Ciril in Metod ali pa njiju najblizji ucenci
in nasledniki, ki so pobegnili z Moravskega in iz Panonije.
S sluzbo bozjo so prisli k Hrvatom obenem tudi cerkvenoslo-
vanski prevodi sv. pisma (razen nekaterih delov) in obrednih
knjig, ki sta jih bila priredila slovanska apostola za moravske
in panonske Slovane po grskih izvirnikih. Nikjer se nic ne
poroca o kakem novem prevodu sv. pisma na cerkvenoslo-
vanski jezik ; hrvatska tradicija pripisuje te prevode soglasno
sv. Cirilu in Metodu'')-
Kmalu, mogoce ze za sv. Metodija, kakor misli Jagic*^),
ali pa po mnenju Mihajlova") sele proti koncu 11. stoletja, se
je zacel iztocni obred priblizevati zapadnemii, rimskokatolis-
kemu ; v tem smislu so se seveda izpreminjale tudi obredne
knjige. Lahko recemo, da so bill za protestantskih pisateljev
(v 16. stoletju), kar se tice obsega, teksti cerkvenoslovanskih
in latinskih obrednih knjig skoro v vsem enaki. Posebe o od-
lomkih sv. pisma za nedelje in praz.'iike razvidimo to jasno,
ako primerjamo Berciceve „Ulomke sv. pisma", cerkvenoslo-
vanske odlomke v Bercicevi „Citanki" in Jagicevih „Primerih
II." s tekstom latinskih cerkvenih knjig in hrvatskih lekcio-
narjev.
Ze zgodaj. najpozneje v 14. stoletju, so se zacele v cer-
kvah z rimskokatoliskim obredom prevajati epistole in evan-
geliji na narodni jezik. Prevajalo se je neposredno iz latinskih
obrednih knjig, kakor je dokazal Maretic pred vsem iz latin-
skih besed, ki jih je prevoditelj napacno razumel*). O cerkve-
noslovanskem vplivu se po Mareticevem mnenju skoro ne more
govoriti, razen v par oblikah na nekaterih mestih : slavisi,
cesar, cesarstvo . . . Vendar bi se morala stvar se enkrat pre-
iskati, zakaj cerkvenoslovanski vpliv je gotovo znatnejsi; poleg
lastnih imen (Isus, Irud, Ivan, Jakov . . .), ki se rabijo kakor
*) F. M I h a j 1 0 V t, K-b voprosu o literaturnomt nasledii svv.
Kirilla i Mefodija etc. (Russkij Filol. Vestniki, tom-t 51. str. 1 d.).
B r 0 z , Crtice iz hrv. knjiz. I. str. 104.
«) Glagolitica, str. 6.-8.
') L. c. str, 33.
*) Lekcionarij Bernardina Spljecanina, po prvom izdanju iz 1495.
izc'.ao T. Maretic (Djela Jugoslav, akad. 1885 1 str. XII.— XIII.
57
V cksl.^) literaturi, nahajamo v lekcionarju na odgovarjajocih
si mestih se oblike, kakor n. pr. padet, pridet, odpuscajut se...
Navajam natancneje samo sledeca dva primera : pogl.
7,19 ima B e r n. : posicet se i u ogan vrzet se; po Bern,
stoji V K 0 n z.: posicetse i voganj vrzetse. C k s I. : posecet se
i V ogaiib vvrzet se. Pogl. 8, 12 ima Bern.: a sinove ovoga
kraiefstva izrenut se, K o n z. : a sinove ovoga kraljestva izre-
nut se. C k s 1. : a sinove cesarstvie izrenut se.
V 15. stoletju imamo ze tri redakcije lekcionarja : najsta-
rejso nahajamo v lekcionarju zaderskem, drugo v lekcionarju,
ki ga je dal prvic tiskati 1. 1495. o. Bernardin Spljetski, v
drugi izdaji pa Zborovcic 1. 1543. (Bern.), tretjo pa v lekcio-
narju, ki ga je prepisal 1. 1508, Dubrovcan Niksa Ranjina.
Razen teh popolnih lekcionarjev in v zacetku omenjenega ci-
rilskega prepisa se je ohranilo se nekaj odlomkov. Najbrz iz-
hajajo vse te redakcije iz iste matice. Nekje v hrvatskem Pri-
morju je bil preveden lekcionar iz latinskega in ta prevod se
je prepisoval za razna primorska mesta. Pri tern prepisovanju
se je prvotna oblika cimdalje bolj menjavala. Menjale so se
oblike, besede, cell stavki, pogosto tudi slog, ker je vestnejsi
prepisovalec pogledal v latinski tekst in videl, da njegova
predloga ne odgovarja natancno latinskemu originalu^").
Protestantskima pisateljema torej ni bilo vec treba le-
dine orati ob prirejanju Novega testamenta.
Poleg cerkvenoslovanskega in hrvatskega prevoda lekcio-
narjev sta imela seslovenskega Trubarjevega.,
ki sta ga lakko porabila, saj pravita sama (v hrvatskem pred-
govoru k „Prvemu delu Nov. Test.), da „kranjski jezik s hr-
vackim jezikom mnogo se sklada, tako da jedan hrvackoga
jezika clovek upotrebe more jednoga Kranjca razumeti."
Ali sta rabila hrvatska prirejevalca te vire in katere druge
poleg teh ?
V nemskem predgovoru k „Prvemu delu Nov. Test."
pise Trubar: „Wie wir haben vnnd gebrauchen gleichv^ol mehr
dann ein Lateinische, Teutsche vnnd Walische (vnnd von
wegen etlicher alten Windischen worter ein Behomische) Doll-
metschungen der Bibel, aber wir halten uns vnnd volgen am
s) C k s 1. ^ cerkvenoslov. prevod sv. pisma hrvatske recenz. v Ber-
cicevih „Ulomcih."
K o n z. = Konzulov in Dalmatov prof. glag. prevod Novega test,
iz 1. 1562.
T r u b. = Trubarjev „Ta perui deil tiga Noviga testamenta' iz
leta 1557.
Bern. = Bernardinov lekcionar v Mareticevem izdanju.
V u 1 g. = vuigata.
1") Resetar, Primorski lekcijonari XV. vijeka (Rad jugosl. ak.
'='V4« str. 81).
Medini, Povjest hrv. knjiz. str. 8.-9.
58
Maisten des Erafimi und Lutheri Translation." (Gl. gori Lo-
karjev clanek!) Kakor bomo videli, ta Trubarjeva trditev,
zlasti nje zadnji del, ne velja popolnoma za prot. glag. pre-
vod, ampak za njegovega slovenskega, ki se tesno oklepa
Lutrovega.
Vaznejse je, kar pravita prirejevalca sama v hrvatskern
predgovoru : „Zaceli^O jesmo Novi Testaments vani. izt naibo-
lega Latinskoga, Vlaskoga, Nemskoga i Kranjskoga tlmacenja
u Hrvacki jezikt tlmaciti . . .
Mi paki takajse ijure dobro znamo, da vsakomu ovo
nase tumacenje, i ova nasa slova nebude ugodno. Nato vi
predragi dobri Kristiani Hrvate znajte, da jesmo s tim nasim
tumacenjem vsim slovenskoga jezika Ijudem sluziti hoteli, naj-
prvo vam, Hrvatom i Dalmatinom, Potom takajse Bosnakom,
Bezjakom, Srblanom i Bulgarom . . . Toga radi jesmo va ovo
nase tumacenje ove priproste, navadne. razumne, obcene,
vsagdanje, sadasnjega vremena besede, koje Hrvate, Dalma-
tini, i drugi Slovene!, i Kranjci najvece vanjih govorenju go-
vore, hoteli postaviti ... Da nesmo paki povsuda svih besed,
kakono uvasih Misalih i Brvialih stoi vaovo nase tlmacenje
postavili, to jesmo volno ucinili, zato da v dosta Mestih u
Misalih naslismo pismenim nacinom (kako niki prave) pisano
ili nikim tujim nerazumnim jezikom, kako sami znate, i ne-
kude krivo tlmaceno."
Analiza teksta pa mi je dala sledeci rezultat:
I.
Posamezna poglavja evangeljskega teksta niso razdeljena
na verze, ampak na vecje oddelke, ki imajo na robu kratke
sumarije. Ti sumariji se v prot. glag. pre-
vodu skoro povsod zlagajo s Trubarje-
V i m i. Tupatam so vzporedna mesta citirana v drugem redu
ali je pa kako drugace kaj malega popravljenega : vsebina
razsirjena, okrajsana ali kaka manj znana beseda opisana. Na
razlicnih mestih je usla hrvatskima pisateljema tudi kaka spe-
cificno slovenska beseda ali oblika in clenek, ki se ga sicer
skrbno ogibljeta. Tudi sta vcasi napacno razumela slovenski
tekst.
") Transkribiram glagolski tekst natancno po originalu v sedaj
navadnem hrvatskern pravopisu (ju, e (e) = ja, j, c, c, sc). Polglasnik je,
kakor navadno v cksl. knjigah, samo eden = I in se rabi zelo redko ; za-
znamujem ga z b. — Crtica nad soglasniki kakor r, k . . . je odpadla iz
tipografskih vzrokov.
59
Primeri :
Pogl. 2 A.i'^)
T r u b. K o n z.
Kadai inu kei ie Criftus royen. Kadi i kad Isukrst rojen jest,
Tiga ty Vuzheni bogati Aydie is toga ti uceni bogati Pogani iz Per-
Persie, kir Sonce vshaie, ifzheio, zie odjstoka iscu, Mole i daruju.
molio, daruio. Luc. 2, Nu 24; Mih. Lu 2, Cislo 24; Mihea 5; Ivan 7.
5; Joh. 7.
Pogl. 5 B.
Pridigary imaio foliti te ludi inu Pripovidavci imaju soliti Ijudi, i
nim fueititi luukom. Criftus ie vfe njim svititi znaukom. Isukrst je sve
sapuuidi dopolnoma doperneffal. zapovedi napuno zvrsil.
Marci 9, 4; Luce 14, 8, 16; Mar. 4, 9, 14, 16; Filip. 2; 1
PhiL 2; 1. Pet. 2; Jac. 2. Pet. 2; Jakov 2.
Popolna odvisnost glagolskega teksta od Trubarjevega
se pa posebno jasno razvidi iz mest, kjer sta hrv. prirejevalca
napacno razumela Trubarja, n. pr. pogl. 3. B Trub.: vuzhe-
nike, Konz.: ucenike. Ucenik pomeni v slovenscini ucitelja,
V hrvascini pa ucenca; hrvatska pisatelja piseta napacno pod
Trubarjevim vplivom ravnotako 7. C „ucenici" in 24. B za
Trub. „falshi Vuzheniki" Konz.: krivi ucenici (falsche Lehrer);
26. A stojizaTrub. „vuzheniki" priKonz.: „pisci". Navadno
pa pomeni Konz. ucenici pri Trub. iogri (junger).
Trub.: S. Petra Polnico, Konz.: Svetoga Petra nemoc-
nicu 8. B. Polnica pomeni pri Trubarju tasco. Hrvatska pi-
satelja sta besedo zamenjala z bolnico. in sta tako napisala
nesmlsel. V doticnem evangeljskem tekstu imata prav: punica.")
Drasticen je tudi sledeci primer: Trub.: pred Shoflimi^^)
Deklami inu HIapci, Konz.: pred Biskupi, Rabinjami i slugi
26. I. Mislila sta, da je „shcoflimi" druzilnik besede shcof, pa
je Ie svojilni pridevnik = skofjimi. Napacno sta tudi razumela
Trub.: Te bodo Aydi ferdamnouali, Konz.: ti isti budu po-
gane sudili 12. D; Trub.: inu ga pusti vlouiti, Konz.: i uci-
niga ubiti 26. G; Trub.: inu byen, Konz. iubien 26- H, kar
vse nasprotuje vsebini evangeljskega teksta. Vse kaze, da su-
mariji niso bili sproti pisani, ampak sele, ko je bil ves pre-
vod koncan, in v naglici, tako da prirejevalca nista utegnila
pogledati v doticni evangeljski tekst.
Jezik V sumarijih se znatno razlikuje od jezika v evan-
geljskem tekstu : slovenski vpliv je v sumarijih veliko vecji.
Konzul ima mnogo besed in oblik, ki se nam zde samoslo-
■2) Sumariji posameznih poglavij se v obeh tekstih zaznamujejo s
crkami A, B, C . . .
*) Polt, s-poi, poltn. Beseda je tudi hrvatska. Ur.
'") Pogresek za: Shcofiimi.
60
venske, lahko iz svojega istrskega narecja; znaciino pa je, ce
stojijo V slovenskem in hrvatskem tekstu na istem mestu iste
besede in oblike.
Besede. Tr Lib. pise offri, Konz. ofri 23. B. V doticnem
oddelku evangelija stoji za Trub. offri Konz. zlato. Trub.
lotri, Konz. lotri 23. C; Trub. sonce, Konz. sonce 27.
F; Trub. rezh, Konz. ric (v pomenu: stvar) 12. D in 17. B;
Trub. hudu gre, Konz. zlo gre 5. A; Trub. Pryti (er
droht) Judom, de nih rezh bude zhedale hushi, Konz. Priti
zudiem da njiii ric bude ca dale hue 12. D; Trub. Criftus,
Konz. Kristus 15. B, drugje pa stoji povsod Isus, Isukrst ali
Isukarst.
Oblike. Trub.: po fodnim dneui, Konz. po sudnim
dnevi 20. C Trub. po vfim fueitu, Konz. po vsim svitu 24.
A. Trub. od sodniga dne, Konz. od sudnjiga dne 24. B.
Trub. k fodnimu dneuu, Konz. ksudnjimu dnevu 24. D.
Veckrat stoji dvojina, tako za Trub. sdueima rybama,
Konz. zdvema ribama 14. B. Trub. Dua Jogra proffita,
Konz. Dva Ucenika prosita 20. C Trub. : od dueiu finu,
Konz. od dviju Sinu 21. E- Da je nista bila prav navajena,
kaze sledeci primer: Trub. Dueima Vernima slepzama, Konz.
Dvima vernim slipcem 2<>. D.
Clenek. Trub.: ty Vuzheni bogati Aydie, Konz.: ti
uceni bogati Pogani 2. A. Trub. timu kushtnimu vprashanu,
Konz. tomu himbenomu upitaniju 22. B. Trub. ty Verni,
Konz. ti verni 24. A. Trub. Spofna de ie on ta praui Criftus,
Konz. Spozna da je on ta pravi Jsukrst 26. H.
Veckrat se prevaja clenek z ovi, n. pr. Trub. S to per-
gliho od . . . Konz. Zovu priliku od . . . 21. E, F. 22. A in
25. A, B; Trub. od tih Deffet Diuiz, Konz. od ovih deset
Devoek 25. A; Trub. fteimi prauimi Vernimi, Konz. zovimi
pravimi vernimi, 25. A; Trub. od tih Centou oli Funtou,
Konz. odovih talenat 25. B.
J e d a n stoji brez potrebe po Trubarju. Trub.de ie on tudi
en Gofpud zlies smert, Konz- da jest on takoje jedan gospo-
din zverh smrti 9. D.
Na mnogih mestih razsirjata. malokdaj okrajsujeta hrv.
prevajalca vsebino in opisujeta (glosiratai manj znane be-
sede, n. pr. : Trub. na nih dum, Konz. na njih stan i
dom 2. C; Trub. posti 40 dni, Konz. posti 40 dni i
40 noci 4. A; Trub. fe fprauiti. Konz. spraviti ili smi-
ritise 5. C; Trub. hynauske pofte, Konz. hinbene i lici-
mirske poste 6. C; Trub. prauim proshnaucem, Konz. pra-
vim molecim i prosecim 7. B. Trub. Summa vfiga pifma,
Konz. summa i stan vsiga pisma 7. B; Trub. vfem prauim
Pridigariem, Konz. svlm pravim i vernim pripovidavcem 10.
61
B; Trub. Idueina^*) Exempla, Konz. zdvimi nauci i eksempli
12. A; Trub. kar ie Bug poltauil, Konz. stoje Bog naredil i
postavil 15. A; Trub. Ityri taushent mosh, Konz. cetiri tisuca
muzi i zen 15. E; Trub. hualiti, Konz. castiti i hvaliti
21. B; Trub. v nebeffa, Konz. unebesa ili ukralestvo ne-
besko 21. E. Pri Trub. manjka. Konz.: sulicu proboden 27.
D. Za Trub. „na eni Galileiski gori" imaKonz.: „na jenoj
gori" 15. D. Pri Konz.. manjka, Trub.: Criftus hozhe te
sgublene ohraniti 18. A.
V zadnjem sumariju (28. C) stoji pri Trub.: porozhi
nim pridigati ta Euangelium vfem ludem inu te iste kerftiti
Matii. 11; Job. 17,20; Mar. 16. Konz. ima: zapovidaim Evan-
gelic . . . vse drugo manjka, ker stoji to na predzadnji strani
na koncu, na zadnji pa ni vec bilo prostora za nadaljevanje.
II.
Pri prirejanju evangeljskega teksta sta imela
prevoditelja pred seboj obenem : cerkvenoslovanski
misal hrvatskerecenzije, Bernardinov lekcionar,
Trubarjev sloven ski prevod izl. 1557. in vu Igato.
Nista pa mehanicno prepisovala iz teh predlog, ampak sta jih
vestno primerjala in porabila, kar se jima je zdelo najboljse.
A.
Najtesneje sta se naslanjala na Bernardinov lekci-
onar^^); to je naravno, ker sta nasia v njem edini prevod sv.
pisma na narodnem jeziku, v katerem sta hotela pisati; zakaj
sama piseta, kakor smo videli (v predgovoru), da sta „liotela
postaviti priproste, navadne, razumne, obcene, vsagdanje, sa-
dasnjega vremena besede". Iz Bernardina^'') sta jemala ali n e-
iz p re m e n j e no , ali pa sta . popravljala po cksl. prevodu,
po Trubarju in po vulgati.
P r i m e r i :
>*) Pogresek za : fdueima.
>s) Vprasa se : ali na prvo izdajo (iz 1. 1495.) ali na drugo (iz
1. 1543.)? Stvar ni posebne vaznosti, ker se po Jagicevi sodbi (Arch. f.
Slav. Phil. II. 72;-^), ki je imel v Odesi v rokah popoln eksemplar druge
izdaje ta izdaja kar se tice jezika in vsebine, nic ne razlocuje od prve;
samo tupatam se najde razlika v pravopisu. Maretic je primerjai za-
grebski mepopolni) eksemplar druge izdaje s prvo, pa je nasel nekaj
razlik ; skoda, da navaja samo tri iz Luk. evangelija. Iz teh primerov bi
se dalo sklepati, kar je tudi sicer verjetnejse, da sta rabila protestantska
pisatelja drugo izdajo (iz 1. 1543.). Prva izdaja ima Luk. 22. 21: na
stoli; druga; na stolu in Konz. tudi: na stolu. Luk. 22.35 stoji v prvi
izdaji : Ne, nistare, v drugi samo*: nistare, in istotako tudi Konz. Iz
tretjega primera Luk. 22.51 se ne da nic sklepati, ker prevaja Konz.
„doselu" prve in ,dosle" druge izdaje po Vulg.: do ovde (usque hue).
i«) V Bernardinovem lekcionarju (in cksl. niisalih) se ne nahaja ves
Mat evangelij, marvec na pr. celo 2., 26. in 27. poglavje, ostalih pogla-
vij (1., 4. — 25., 28) le oddelki.
62
K o n z.
Pogl. 1
Evo Anjel Gospodnji ukazase
njemu usni govoreci : Osipe sinu
Davidov, nemoise boeti vazeti kse-
bi*^) Mariju tvoju zarucnicu; Jere
zacetje ko unjoi jest, po Duhu
Svetom e. 1 ona hoce poroditi sina,
I budes imenovati ime njegovo
Jsus-'J). Jere on hoce vciniti spasen
plk svoi od grihov njili.
Bern.'')
20, 21.
Evo angjel'8) gospodinj ukaza se
njemu u sni govoreci: Osipe, sinu
Davidof, ne hti se bojati vazeti Ma-
riju tvoju zarucnicu, jere zacetje,
ko u njoj jest, po svetom duhu
jest: ona ce poroditi sina, i zvati ce
se jime-') njegovo Isus, jere on ce
uciniti spasen puk svoj od gri-
hof njih.
Pogl. 4. 3
Pisano jest, Neusamom--} kruhu
zive covik, da uvsakoi rici ka is-
hodi iz ust Bosjih. Tada poe-»)
njega Deval u sveti grad, i postavi
njega na vrh crikve, i rece nemu :
Pisano jest : ne o samom kruhu
zive covik, da o fsakoj rici, ka is-
hodi Iz ust bozjih. Toda uzvede
njega djavai u sveti grad i postavi
njega na vrh crikve i rece njemu
Pogl. 6. 24, 25.
Nemorete Bogu sluziti i Mamo-
nu^*): Zato govoru vam, ne mojte
skrbiti zivotu vasimu'-'j ca budete
blagovati i pit!, ni tilu vasemu
cimga hocete oditi: Nili zivot veci
nere pica, i tilo nego odica?
Ne morete bogu sluziti i djavlu.
1 zato govoru vam: ne mojte se
pecaiiti zivotu vasemu , ca cete
blagovati, ni tilu vasemu cim cete
se oditi. Ni li zivot veksi nere pica
i tilo nere odica?
Pogl. 17, 1—4.
. . . i preobrazil se jest pred
njimi, i prosvitlise obraz negov ka-
kono slnce-"^), i svite negove ucini-
sese bile kako svitlost-'). I evose
prikazase Moisei, i lie snjim govo-
reci. Odgovorivsi tada Petar, rece
Isusu. Gospodine dobro e nam
ovde biti, ako hoces, neka ucinimo
ovdi tri krovi-^^), tebe edan, Moiseju
edan, i Ilii edan.
. , . i priobrazi se prid njimi. I
prosvitli se obraz njegof kako sun-
ce, a svite njegove ucinise se bile
kako snig. I ovo se ukazase Mojzes
i liija s njim govoreci. Odgovori
tada Petar i rece Isusu : Gospo-
dine dobro jest nam ofde pribivati;
ako hoces, neka ucinimo ofde tri
pribivalisca, tebi jedno, Mojzesu
jedno, a Iliji jedno.
") Pisem natancno po Mareticevi transkripciji, ki jo zago\arja v
izd. Bern. lekc. str. XIV. i. d. Namesto znanega znaka za omehcani „n"
pisem ,nj".
»8) Ta obiika stoji v prvi izdaji, ki jo je ponatisnil Maretic, tretja
(iz 1. 1586.) ima anjel, tako najbrz tudi druga, ker je po
njej, ne po prvi, prirejena tretja. Prim. Maretic 1. c. str. IX.
'9) Po Trub, ki ima edini (poleg Lutra) ta dostavek.
^'') Vulg. Et vocabis nomen eius lesus.
-') Tretja izd. pise ime, tako najbrz tudi druga. Gl. op. 18.
^') Vulg.: non in solo pane.
*3) Cksl.: Tagda poett i di.eval.
^*) Na robu: bogastvo.
-^) Trub. Ne skerbite nashimu shiuotu. Odtod tudi v Konz. ne-
hrvatska obiika: vasimu.
=*«) Cksl. since.
2') Vulg. ima na robu: lux; Trub. luzh, Cksl. snegt.
. 28j Na robu: prebivalisca.
63
To seveda niso vsi primeri ; a ze ti dovolj izpricujejo
vpliv Bern, lekcionarja. Pripomniti pa moram, da prirejevalca
zlasti od 20. p 0 g 1. pa do k o n c a (28. p o g 1.) skoro kar
prepisujeta iz lekcionarja; drugje pa, zlasti od 13. do 20.
p 0 g 1. , bolj odstopata od njega. Popravljata, kakor sem ze
omenil. pocerkvenoslovanskem prevodu hrv. re-
cenzije (v misalih,) po Trubarju in vulgati.
Govoriti mi je najprej o cksl. vplivu. Stvar je pravza-
prav lahko umevna: prirejevalca sta bila, kakor vemo, glago-
Ijasa, znala sta torej, ce ze drugega ne, vsaj citati glagolske
knjige.
Tudi sta ze zavoljo pismen morala imeti v rokah kak
glagolski misal. Pa katerega? Poglejmo, kaj stoji-o tern v hr-
vatskem predgovoru :
„. \ . Vi znate osce da slova Glagolska, ni Ciruliska
povsuda ednako se nepisu. Mi esmo svetom dosta razumnihb
i ucenjihB, Latinskimt i Hrvackimt ezikomt Hrvackiht pisac,
tere njiht pria pisanjemt gledajuci na onu staru Hrvacku
stampu u Brvialih i Misalih, ova slova od dobriht i
umetliviht nemskiht. Mestar cinili izdlesti, izseci, tere izliti..."
Iz navedenih besed se da tezko dolociti, kaj mislita pod
„staro hrvatsko stampo". S sigurnostjo bi se stvar dognala,
ko bi se primerjal protesta ntski prevod z vsemi
glagolskimi misali in brevirji, tiskanimi do one
d o b e. Meni to se ni bilo mogoce, zato mora ostati vprasanje
za zdaj nereseno. Slutim pa, da sta prirejevalca imela pred
seboj misal, ki ga je priredil za tisk 1. 1528. franciskan Pavel
Modruski v Benetkah po prvotisku iz 1. 1483.*)
Cerkvenoslovanski vpliv se kaze pred vsem v pravo-
pisu. Polglasnik rabita, pa zelo redko, kakor pravita (v pred-
govoru) „svetomB dobrihb Hrvatov, Latinskoga, grckoga, i Eu-
reiskoga pisma uceniht .... zastoda va stenjumalo
ili nistar prude nego da priprostihbljudimute".
V predgovoru jih je vec, in sicer ravno tarn, kjer pravita, da
je nepotreben, kakor da bi hotela to ad oculos dokazati. V su-
marijih sem ga nasel samo dvakrat : ISt (27. B in 28. A), na-
vadno se pa pise ISUS ali Isus, Isukrst ali Isukarst, okrajsano
ISH. V evangeljskem tekstu (v celem Matevzu) se pise pol-
glasnik V sledecih primerih :
Pogl. 15.19: pomislente; 11.18, Di>evla; 17.17: dteval, in
25.41 Dtevlu (sicer brezta); 21.19: listi>e; 21.21, 21.24, — 22.37,
23.1 in 24.4: Isust; 21.23: oblastbju; 21.31 in 22.29: Bozte
(sicer navadno: bozie ali bozje); 21.35 Kamentujem (23.37 stoji:
Kamenjem); 22.5: dugovante; 22.11 in 22.13: Kralb (sicer
kralj ali kral); 22.14: da maloihi>e izabranih ; 12.15; ugovo-
•) 0 „Stari Hrvacki stampi" gl. belezko na koncu tega „Zbornika'!
64
rentju; 22.16 in 22.30: Bozti (navadno bozi alibozji); 22.23:
uskrsnutBe; 22.31 : uskrisente (22.30: uskrseniju); 24.31 : Anbele
(navadno: angele ali anjele).
Najvec primerov je tore] iz 21. in 22. poglavja; vzroka
ne vem.
Sploh se kaze v pravopisu nekak dualizem med vplivom
cerkvenoslovanskih glagolskih knjig in pisavo po narodni
izreki. Tako piseta plk (cksl. plkb) in puk, tlmacenje in
tumacenje, since in sunce... brez razlocka, celo v
istem odstavku. Tudi oblike esi, ere . . . poleg jesi,
j ere ... so po cksl., ravnotako n. pr. kamenie poleg
kamenje, tebe poleg teb i , Eko v poleg J a ko v, moe
poleg moja i. t. d., naposled predlog od, ki se pise tudi ot
(cksl. ott) in pridevnik pravadan (cksl. pravadan) za Bern,
pravedan in prafden.
Lastna imena se pisejo vecinoma kakor v lekcionarju:
navadnejsa v cksl. obliki (Ivan, Isus, Irud, Jakov . . .), tista
pa, ki se rabijo redkeje, po vulgati, samo da se protestant-
ska pisatelja v nekaterih slucajili se bolj naslanjata na vul-
gato, n. pr. K o n z. Abias, vulg. Abias, Bern. Abija; Konz.
Ozias, vulg. Osias, Bern. Josija. Vendar pa je usla pro-
testantskima pisateljema tudi v takem slucaju cksl. qblika:
pogl. 2.22: Konz. Vjudei, Cksl. v ijudei, Bern, u Zudiji;
8.4: Konz. Moisei, Cksl. Moisei, Bern. Mojzes; 12.39:
Konz. znamenje Ijune Proroka, Cksl. znamenie Ijuni proroka,
Bern, zlamenje Jonne proroka, in 12.40,41 (dvakrat) : Konz.
Ijuna, Cksl. Ijuna, Bern. Jona.
Protestantska pisatelja sta pisala v prvi vrsti za pre-
prosto Ijudstvo, zato sta marsikak izraz v lekcionarju, ki se
jima ni zdel dovolj jasen, nadomestila z drugim, navadnejsim,
pogosto iz cksl. teksta, n. pr. ima v pogl. 1.11 Bern.: u pri-
miscenju (babilonskom), Konz.: upreseleniu po Cksl.: v
preselenie, in 1.12 Bern.: po primiscenju, Konz.: po preselenju,
Cksl.: po preseleni. 1.18 Bern.: prvo nego se uvitovase,
Konz.: prvo negose znidose, Cksl.: prezde neze snidosta se.
5.15 Bern.: i postave ga pod uborkom (sub modio), Konz.:
i postavise pod spud, Cksl.: i polagajutb pod spudom. 6.26
Bern.: skupljaju u vetere, Konz.: skuplaju uzitnicu, Cksl.:
zbirajutL v zitnicu (Trub. : ute kashte).
6.36 Bern.: i ova fsa nadodadut se vam, Konz.: i ova
vsa prilozetse vam, Cksl.: i sie vsa prilozet se vamL. 7.15
Bern.: a iznutra su vuci razdirati, Konz.: a iznutra su vuci
razhitni, Cksl.: a vnutre sut vlci razhistni. 11.28 Bern.: na-
prceni, Ko nz. : obremenjeni, C k s 1. : obremeneni. 18.24 Bern.:
prida ga officijalom, Konz,: predaga mucitelem, Cksl.: preda i
mucitelem. 22.15 Bern.: vice svecase, Konz: stvorise svet,
Cksl.: svetb stvorise.
65 5
Za jasnost sta si toliko prizadevala, da sta zapisala na
robu pod zvezdico se drug in celo tretji izraz, v tekstu iz
lekcionarja, na robu pa iz cksl. teksta in narobe, zlasti v
poslednjih poglavjih, n. pr. :
2.22 Bern.: ki ucini pir, Konz. : ki ucini *svadbu (na
robu:)* brak, pir, Cksl.: ize stvori brakb. — 23.37 Bern.: pi-
plice, Konz.: *piplice, (na robu:)* ptence, Cksl.: ptence. —
25.6 Bern.: nevistac, Konz.: '^nevistac, (na robu:)* zenih,
Cksl.: zenih. — 25.10 Bern.: na pir, Konz.: *na pir (na
robu:)* brak, Cksl.: na brak. — 26.50 Bern.: prijatelju,
Konz.: *prietelju, (na robu:)* druze, Cksl.: druze. — 26.51
Bern.: mac, Konz.: *mec, (na robu:)* noz, Cksl. noz. —
26.55 Bern.: s maci i s palicami, Konz.: z meci i *s pali-
cami, (na robn :) *drkoli, Cksl.: s oruziemt i z drkolami. —
28.63 Bern.: hinac, Konz.: *lastac, (na robu:) hinac, Cksl.:
lastac.
Seveda nista vsakikrat samo iz tega vzroka jemala izra-
zov iz cksl. teksta, ampak cesto tudi zato, ker sta jih bila
kot glagoljasa bolj navajena, tako da so jima nevede usli pod
pero, cetudi niso nic bolj jasni, n. pr. :
5.46 Bern.: ocitnici, Konz. in Cksl.: mitari.
6.18 Bern.: Otcu tvomu ki jest u sakrivenu, i otac tvoj
ki vidi u skrovitu, Konz.: Otcu tvomu, ki jest votaine, i Otac
tvoi ki vidi votaine, Cksl.: Otbcu tvoemu, ize estb v'taine, i
otac tvoi videv te v'taine.
8.4 Bern.: da pojdi i ukazi se redofniku, Konz.: da po-
idi i ukazise Jereju, Cksl.: na idi i pokazi se ereomt.
10.27 Bern.: pripovidajte na strihah, Konz.: pripovi-
daite na krovih, Cksl.: propovedaite na kroveht.
Zaim^ek cto se menjavasca (gl. n. pr. pogl. 10.26—29)
in sto. „Cto" stoji vsega skupaj (v celem Matevzu), ako se
nisem ustel, 36krat, „ca" tudi 36krat, „sto" pa 37krat. Namesto
Bern. „dokle" se rabi nekolikokrat „doideze" (Cksl. don-
deze in doideze) in za Bern, predlog cica veckrat po Cksl.
navadno zapostavljen radi, n. pr. 24.9 Konz.: imena moga
radi, Cksl.: imene moego radi, Bern.: cica jimena moga.
Obi ike. Cksl. genetivi so: 15.27 Konz.: koje od
trpezi gospodov svojih padaju, Cksl.: eze padajut ot trpezi
gospodt svojihb, Bern.: Ke padaju od stola gospode svoje. —
11.2 Konz.: dva od Ucenik svoih, Cksl: dva ot ucenik svoih,
Bern.: dva od svojih ucenikov. — 16.14 Konz.: jednoga od
Prorok, Cksl.: edinoga ot prorokb, Bern.: jednoga od proro-
kof. — 25.32 Konz.: od kozlic, Cksl.: ot kozlicB. Bern.:
od kozlicef. — Tretja oseba na — t. Tu ni nikake doslednosti.
Vcasi stojijo te oblike na istem mestu, kakor v lekcionarju,
vcasi jih ima lekcionar, Konz. pa ne in narobe. Navajam samo
nekaj primerov, ki so potekli neposredno iz cksl. teksta.
66
10.17 Kon z. : teput vas, Cksl.: tepir^vi; vBern. manjka
pogl. 10.16—22. — 15.4 Konz.: da smrtju umret, Cksl.:
semrttiju umret, Bern.: da umre osujen. — 15.13 Konz.: iz-
korenitse, Cksl.: iskorenit se, Bern.: izkoreni se. — 15.14
Konz.: oba vemu padut, Cks 1. : oba v emu padut, Bern.: oba
se u jamu upadu. •
Dativ. absol. 13.25 Konz.: a specim Ijudem (doide
neprietel), Cksl.: specu ze cloveku, Bern.: i kada spahu Ijudi.
Naposled je cerkvenoslovanski slog:
Konz.:
Osanna Sinu Davi-
dovu. Blagoslovlen-'»)
ki pride vinie Gospod-
nje, Osan na va visnih.
21. 9.
Cksl.:
Osanna Sinu Davi-
dovu, blagoslovlen ize
pride v ime gospodtne,
Osanna vt visnih.
21. 16.
Bern.:
Osana , slava va
visnjih sinu Davidovu.
Blazen,ki prijde u jime
gospodinje.
da iz ust ditinjih i
onih, ki sasnu, izvrsil
si slavu.
vplivu, pa to mora
tem lahko rece, d a
da iz ust niladenac eko iz ustt miade-
i sasucih svrsil esi nact i sasucihi. svrsih.
hvalu. ^ esi hvalu.
Se bi se dalo kaj povedati o cksl.
za zdaj zadoscati. Vsekakor se po vsem
sta se prirejevalca poleg Bern, lekcionarja naj-
bolj ozirala na cerkvenoslovanski tekst. To po-
trjuje tudi sledeci slucaj. Pogl. 10.16 — 22 manjka v 1. in naj-
brz tudi v 2. izdaji Bern. lekcionarja, pac pa se nahaja v cksl.
lekstu. In v teh par verzih je kar zaporedoma vec cksl.
oblik: meju vlke; teput; vrh njih i zvrh narod (gen. plur.); cto
(dvakrat); ksemrti. Celo v tekstu, ki ga ni ne v lekcionarju, ne
V cksl. misalu, se dobio cksl. besede in oblike, n. pr. : 1.25:
doideze; 11.19: Se (ecce); 12.4: jereom; 16.4: zlamenje Ijune
proroka; 19.19: Poctui Oca, i mater; cto (14krat); 1.22: da
isplnitse; 1.23: ca istlmacitse; 23.18 in 22: klnetse; kakih
6krat: budet; 9.19: razderutse, prolietse, ohranetse, in na
raznih mestih se druge take oblike.
Vpliv Trubarjevega slovenskega prevoda.
V pravopisu. Konz. Barrabas , Trub-: Barrabas,
Bern.: Baraban, V u 1 g, Barabbas 27.16. — Besede in
oblike. Razen tega, kar sem ze mimogrede omenil, se pogl.
1.19 Konz.: nehtise nu raznesti, Trub.: nei hotel no refnelti.
Bern.: nehtise nju propovidati. — 2.1 Konz.: mudri od
Istoka, Trub.: ti Modri od lutroue deshele, Bern.: kralji od
istoka (Cksl.: vlsvi ot istoka). — 6.19 Konz.: are i moli,
Trub.: errya inu molli, Bern.: rja i trma. — 6.28 Konz.:
29) V pogl. 23..39 ima Konz. tekst: Biazeni ki pride . . ., po Bern:
blazeni, ki pride . . ., Cksl: Blagoslovlent . . .
67
Pogledaite na lilie, koje jesu na pole, Trub. : Pogledajte na
te Lilie na tim polei, Bern.: Smislite cvitje poljsko. — 9.2
K 0 n z. : Budi dobre vole, Trub.: bodi dobre uole, Bern.:
ufaj (Cksl.: upvai, Vulg: confide). — 14.22 K o n z. : I pre-
mora Isus Ucenike svoje, Trub.: Inu lefus ie sdaici permoral
fuim logrom, Bern.: zapovidi Isus ucenikom. — 18.26 Konz. :
padsi doli tada sluga oni, Trub.: Ta hlapez pag pade doli,
Bern.: Pokleknufsi tada pade sluga oni. — 23.5 Konz.: opo-
minave listi, Trub.: opominaue liftike, Bern.: uresenja od
zakona (Cks 1.: hranilisca, Vulg: phylacteria). — 27.16 Konz.:
uznika razglasenoga. Trub.: resglaffeniga iednika , Bern.:
uznika zamirita (Cksl.: narocita). 24.4 Konz. : da vas ki ne
*zapela, (na robu?)* ne prelasti po Cksl. : ne prelastit, Trub.:
de uas du ne fepela, Bern.: da vas nitko ne prihini. —
26.18 Konz.: *Vazam, (na robu:)* Vazmenoga janjca, po
Trub.: Velikonozhnu lagne, Bern.: vazam.
Vsebino razporejata, popravljata in izpo-
polnjujeta po Trubarju:
5. 44.
Konz.:
Ljubite nepri-
atelevase, dobro
govoriteodonih,
ki vas kunu,
dobro cinite o-
nim, koi vas ne-
navide, moliteza
onih ki vam sko-
de i proganaju
vas.
Trub.:
Lubite uashe
fouurashnike,
Gouorite tim
dobro, kir uas
kelnu, Sturite
tim dobro, kir
uas souurashio,
Proffite za te, kir
uasreshaluio inu
preganeio.
Bern.:
Ljubite nepri-
jateie vase, i
dobro cinite o-
nim, ki vas ne-
navide, i molite
za onih, ki vas
progone i ki od
vas zlo govore.
Vulg.:
Diligite inimi-
cos vestros, be-
nefacite his, qui
oderunt vos et
orate pro per-
sequentibus et
calumniantibus
vos.
7. 21.
Konz: Trub :
Koi cini volju Otca moga, ki na Kateri dei tu uolo muiga ozheta
nebesih jest. kir ie v nebesih.
Drugi teksti imajo tukaj dostavek:
Cksl.:
. . . otca moego, ize
estt na nebesiht, t a
vnidett v cesar-
s tv o nebeskoe.
Vulg.:
. . . patris mei, qui
in caelis est, ipse
intrabit i n reg num
cae lorum.
Bern.:
Ki cini volju otca
moga, ki na nebesih
jest, on ce ulisti u
kraljefstvo ne-
b e s ko.
27.34 Konz.: I dasemu ocat piti zucjom zmisan, Trub:
dado nemu effih pyti leltzhio fmeshan, Bern.: i dase mu
vino piti smisano s zucju (Cksl.: vino, Vulg.: vinum). —
20-22 Konz.: i krstom krstitise, skoim sam ja krscen, Trub.:
inu fteim kerftom fe kerftiti, skaterim ieft bom kerszhen. —
68
Bern., Cksl. in Vulg. nimajo tega dostavka, ki je prisel v
Konz. tekst preko Trubarja in Lutra iz grskega originala.
Vpliv vulgate.
Pogl. 2.6 Konz. : A ti Betleem zemla Judee, Vulg. Et
tu Betlehem terra Juda, Bern.: A ti Betleme grade zudijski.
8.27 Konz.: Kakov jest ovi, jere vetri i more poslusaju
njega, Vulg.: qua lis est hie, quia venti et mare obediunt ei,
Bern.: Koliko je moguc of, da vitri i more poslusaju njega
(Cksl.: kolik sb estt . . ., Trub.: kai ie leta [a eniga Mosha,
de . . .)• —
13.24 Konz: Drugu priliku im postavi naprid govorec,
Vulg: Aliam parabolam proposuit illis dicens; Bern in
Cksl. tega nimata. — 18." Konz: Gore svitu pred zmutnjami,
Vulg.: vae mundo a scandalis, Bern.: Jao Ijudem, ki smucuju
i jao svitu cica smucenja. — 22.7 Konz.: *ljudomorce, na
robu:) *uboice po Cksl. uboice, Bern, ubojice, Vulg.: ho-
micidas. —
25.9 Konz.: poidite bole k prodajucim, Vulg.: ite p o-
tius ad vendentes, Bern.: pojdite brzo k prodajucim.
Se bi se dobila kaka slicnost iz vulgate; vendar lahko
recem, da sta prirejevalca v oddelkih, kjer sta imela na raz-
polago tri slovanske tekste, primeroma malo vzela iz vulgate.
B.
Ostale oddelke, ki se ne nahajajo v lekcionarju (in cksl.
misalih), sta priredila hrvatska prevoditelja po vulgati in
Trubarju; na Trubarja se tukaj nekoliko bolj ozirata, zlasti
zaradi jezika, ker razen njegovega slovenskega v tem delu
nista iniela nobenega drugega slovanskega prevoda na razpo-
lago;*) glavni vir pa jima je vendar vulgata.
Pr i me r i.
Konz: Vulg:
Pogl.' 3.1—3.
Vadni one, pride Ivan Krstitel In diebus illis venit Joannes
pripovidajuci vpustinji zidovskoi i Baptista praedicans in deserto lu-
govoreci : cinite pokorii, blizubo daeae et dicens: poenitentiam agite,
jest kralestvo nebesko, jere ovo appropinquavit enim regnum caelo-
jest oni, od koga Ezaia Prorok go- rum, hie est enim, de quo dictum
vori, ki rece : Glas vapiuci^") vpu- est per Isaiam Prophetam dicentem:
stinji , pripravite put gospodnji, Vox clamantis in deserto, parate
ravne cinite staze njegove. viam Domini, rectas facite semitas
eius.
*} Vendar prim, izjavo v nemskem uvodu „Prvoga dela Nov. test".
30) Drugi teksti imajo vsi gen.; sicer piseta na pararelnih mestih
prav: Luk. 3.4 Glas vapiucega vapustinji, Ivan 1.24 ja jesam glas vapi-
ucega u pustinji.
69
Pogl 12.9—12.
I posadsi otuda pride unjihovu Et cum inde transisset, venit in
Sinagogu: I evo bise covik imijuci Synagogam eorum. Et ecce homo
suiiu ruku, i upitase njega govoreci: erat manum habens aridam, et in-
Akose spodobi usubotu liciti? Da terrogabant eum dicentes: si licet
ga potvore : On tada rece nim : Koi sabbatis curare? ut accusarent eum.
budet od vas covik, ki imati bude Ipse autem dixit illis : Quis erit ex
ovcu jednu, i ako ova vsobotu pa- vobis iiomo, qui habeat ovem unam
det uemu, ne popadeli nju i dvig- et si ceciderit haec sabbatis in fo-
neju? Koliko vece boli jest covik veam, nonne tenebit et levabit
od ovce? Zato spodobise usubotu earn? Quanto magis mellior est
dobro uciniti. homo ove? Itaque licet sabbatis
benefacere.
Ze iz teh primerov razvidimo, kako velik je vpliv vulgate
na slog hrv. prirejevalcev. Njunemu jezikovnemu cutu se je
nekako upiral Trubarjev skoro popolnoma nemski
slog; zato sta v tem rajsa sledila vulgato, vcasi se prevec in
na skodo hrvatskemu jeziku, n. pr. pogl. 12.11 i. d. (gl. zg.).
Latinsko relat. konstr. prevajata dobesedno 28.11:
koj'e kada otidose, Vulg. : quae cum abiissent; all vsaj sledijo
besede v istem redu 14.13: Ovo kad slisa Isus, Vulg.: quod
cum audisset lesus. — Besedni red pri lat. in quit. 14.8: A
ona buduc prvo od matere svoje napucena. Dai mi, rece,
ovdi uzdeli glavu Krstitela, Vulg.: At ilia praemonita a matre
sua, Da mihi, inquit, hie in disco caput loannis Baptistae.
— Konstr. z glagolom sum po lat. nacinu. 7.29 in
19.22: bisebo imijuci mnoga imene, Vulg.: erat enim habens
multas possessiones (Trub. : lakai on ie imel doiti blaga). —
Latinske fraze. 14.3: utamnicu postavil, Vulg: in carcerem
posuit; 17.11: i svaka hoce povratiti, Vulg: et omnia resti-
tuet (Trub.: inu [ima] vfe na prauu oberniti); 19.17. — Pre-
vec doslovno prevajata: 7.4: pusti nekati izvergu, Vulg.:
sine eiciam (Trub.: dershi de tebi ifmem smet); 13.35: tere
"izrignuti (hocu) otaine, (na robu:)" izgovoritipoTru b. ifrezhi,
Vulg.: eructabo abscondita; 12,12: Koliko vece boli jest,
Vulg.: quanto magis mellior est; 17.24: ako mestar vas placa
dohodak? rece, takoje, Vulg.: . . . dixit, etiam (Trub.:
. . . On praui, la).
Napacno sta prevedla com mitt ere 252.7; naruciti
prominjavcem, Vulg. : committere nummulariis. Committere po-
meni naruciti in izruciti, v nasem slucaju izruciti.
Pogresek v skladnji, 11.19: Se zeruca clovika i
Vino pivca, Ocitnikov i grisnikov prietel, Vulg.: Ecce
homo vorax et potator vini, publicanorum et peccatorum amicus.
Manj navadna lastna imena piseta seveda tudi v teh od-
delkih po vulgati; odtod se da razlagati pogresna oblika4.13;
Ukafarnau, Vu Ig.: in (civitate) Capharnau, (Tru b. : Capernaum).
Prezrla sta cirkumfleks nad u-jem, ki pomeni v tedanjih la-
tinskih tiskih m; 11.23 in 17.24 piseta Kapernaum.
70
Ceravno je hrv. prirejevalcema v drugem delu vulgata
glavni vir, sta se vendar tudi precej ozirala na Trubarjar
jezik je v tern delu blizji slovenskemu, ima vec slovenskih
znakov v oblikah, besedah in v frazeologiji. Ker pisem posebno
studijo 0 vplivu Trubarjevega jezika na jezik hrv. prirejevalcev
V celem prvem delu Novega testamenta (4 evang.
in dej. a p.' zlasti tarn, kjer nistaimelanobene
druge slovanske predloge na razpolago, naj ome-
nim sedaj samo nekaj stvari.
Trub. pise 13.15 za Joseph (Vulg.) napacno Jofes. in
ravnotako Konz. : lozes. Pogresek je torej presel iz Trub. v
Konz. tekst. Zanimivo je, da je doticni odstavek sicer popol-
noma prirejen po vulgati.
3.3 in veckrat ima Konz.: Ezaia po Trub.: Efaiaf za
Vulg. : Isaias.
Po slovenskem nacinu tvorita prihodnjik 9-15: se
budu postili, Trub.: fe bodo poftiii. in 28.10: ondi me budu
videli, Trub.; tamkai bodo oni mene uidili. To sta edina dva
primera v celem Matevzu, sicer tvorita prihodnjik vedno z ne-
dolocnikom in budu ali hocu.
Nejasen izraz razlagata na robu po Trubarju 13-21 : nego
*vrimenan jest, (na robu):* to e^, dokratka vrimena ostane,
Vulg.: sed est temporalis, Trub.: temuzh on kratig zhas
obftoi. — 19.24: Lagle jest *Kamelu skrozi usi iglene proiti.
nego . , ., (na robu): *Misto kamela, morese razumiti on nai debli
konop, ki je vnavi, to je Gumina.^\) Trub.: De ena kamela lashei
gre skufi ushefa ene igle, koker . . ., (opomba na robu :) „KameIa,
fe more tudi fastopiti ena debela ueruu oli en shtrik." Da je
opomba res po Trubarju, vidimo ze iz tega, ker se rabi v
tekstu moski samostalnik (dajalnik) kamelu, po lat. camelus, v
V opombi pa po Trub. zenska oblika. — 22.29 Konz.: Vi
*bludite, (na robu)* zahaete, Tr u b. ; Vi fahaiete, Vulg.: erratis.
— Clenka in sploh germanizmov se ogibljeta, pa jima
je vendar tudi v tem delu usla tupatam kaka malenkost, n. pr.
21.31: I rekose njemu. Ta prvi, Trub,: Oni prauio knemu,
T a p e ru i. 13.19 : pride on zali, Trub.: taku pride ta Hudi,
Vulg.: venit malus. — 13.38: a Ijul jesu sinove onoga z a-
1 oga, Trub.: Ta Lulca, lo ty otroci tiga Hudiga. Vulg. :
zizania autem filii sunt nequam. — 23.13: vi negreste
unutar, Trub.: Vine grel'te noter, vulg: vos enim non
i n t r a t i s. — • 7.25 : i ne p a d e d o 1 i , Trub.: inu ta d o 1 i nei
pal a, vulg: et non cecidit.
3') Vnavi = na ladji. Gummina je po akad. rjec. „vrlo debelo
uze, kojijem se vezu velike adje, tal. gomeno." — Rabi se od 16. veka
po zapadnih krajih. Med citati manjka v akad. rjec. nase mesto.
71
Vsi ti in slicni germanizmi so presli iz Trub. v Konz.
tekst; direktnega vpliva nemske predloge nisem mogel nikjer
zaslediti. Sicer se mi zdi napacno Vidicevo mnenje (1. c), da
ta protestantska pisatelja „menda itak nista dobro razumela
nemskega jezika". Vsaj za Stjepana Konzula je neupravicen
vsak dvom. Prisel je bil namrec ze 1. 1549. na Nemsko, bil
tarn 1. 1553, kantor (tretji ucitelj) na takozvani „Poetensciiule"
V Reznu in 1. 1556. ucitelj v Chamu na Bavarskem. Razen
tega se je ohranilo vec njegovih nemskili pisem, n. pr. EIze,
1. c. str. 152 i. d. Da kljub temu ni najti nemskega vpliva, pri-
haja odtod, ker se Trubarjev prevod skoro do besede naslanja
na nemsko predlogo, ki je torej Konzulu in Dalmati bila nepo-
trebna: glede slog a sta sledila vulgato, za izraze pa jima je
seveda bolj sluzil slovenski prevod. Pa tudi Trubar ju je pustil
dvakrat na cedilu (govorim o oddelkih, kjer nista imela lekc.
in cksl. teksta); tako piseta 10.10: ni tasku na puti, Vulg:
non peram in via, Trub.: inu obeniga Karneria na tim
potu, Luter : auch keine Taschen zur Wegfahrt. Za lat. pera
nista vedela pravega izraza ; Trub. karner jima je bila prene-
navadna beseda, zato sta morebiti pogledala v nemski tekst in
za Lut. Taschen zapisala task a. Vendar pa sta se besede
tudi lahko spominjala iz navadnega govora. — 11.16: prilican
e dici na placih sideci, Trub.: ona ie glih tim otrokom, kir
na tim plazu fide, Lut.:. . . an dem Marckt. Vulg: ... in
foro. Tukaj je germanizem ocividno iz Trubarja.
Tudi o italijanskem vplivu ne morem nic gotovega
povedati. Da sta prirejevalca razumela italijanski, za to imamo
dokazov. Saj sta izdala leto pozneje (1563) v glagolici knjigo,
ki ima naslov: „Govorenje vele prudno od dobrocinenja ili
dobrote propetoga Is Ha ka kristijanom", ki je prevod 1. 1543.
V Benetkah izisle italijanske razprave : „Trattato utilissimo del
beneficio di Giesu Christo crocifisso verso i Christiani".
L. 1565. sta potem izdala se italijanski original in hrvatski
tekst v latinici.^2)
Italijanizem je na vsak nacin pleonasticna raba predloga
od, n. pr. : od vece, ital. di piu, starisine od puka i. d. To je
ze Kopitar opomnil v svoji slovnici (str. 456.), samo takrat se
ni mogel vedeti, da imata prirejevalca ravno njegove primere
iz lekcionarja.
Primerjal sem italijansko biblijo, tiskano 1. 1546. v Be-
netkah, ki se popolnoma naslanja na vulgato, s Konzulo-
vim tekstom, pa sem se kmalu uveril, da prirejevalca
nista rabila te izdaje; zakaj na mestih, kjer se razlocuje
od vulgate, se nista nikjer ozirala nanjo, ampak na katerega
izmed zgoraj imenovanih virov. Ko bi se dobila kaka pro-
test. ital. biblija, potem bi se dala stvar dognati.
"^j „Slovan" 1906 zv. 8 (Dva glagoljasa . . . priobcil L. Pintar).
72
Vazno se mi zdi za to vprasanje Trubarjevo pismo
Bullingerju z dne 13.3. 1557 (Elze 1. c. str. 27.), kjer mu po-
roca: „. . . ilia translatio italica, quam nuper a quodam italo
Geneve factam, mihi apprime placet et me multum juvat in
mea versione schlavica, cum peroptime sicuti germanicam vel
latinam intelligo." Temu pismu pristavlja Elze opombo:
„Es kann kaum eine andere italienische ilbersetzung als die
des Ant. Brucioli gemeint sein, doch ist mir kein Genfer
druck derselben bekannt, der nach Ort und Zeit nachstgele-
gene ware wohl die Lyoner Ausgabe des Neuen Testamentes
von 1550, dann die von Venedig 1551."
Verjetno je, da sta imela hrv. prirejevaica bas Trubarjev
eksemplar na razpolago, ceravno si seveda ne upam tega
trditi s sigurnostjo.
Ob koncu samo se nekaj. Zakaj Stjepan Konzul in Anton
Dalmata ne navajata med ostalimi viri tudi glavnega, namr.
lekcionarja? — Pri vsej svoji verski gorecnosti so bili pro-
testantski pisatelji tudi zelo obcutljivi giede pisa-
teljske slave. \^ergerij je hotel izrabiti Trubarja, ki naj bi
prevajal slovenske knjige, on bi jih pa izdajal, seveda pod
svojim imenom ali vsaj skupno s Trubarjem. Kakor vemo, je
Trubar kmalu izprevidel Vergerijevo nakano in je potem na
svojo roko prevajal in izdajal slovenske knjige. Slicno raz-
merje je bilo med Trubarjem in Konzulom (Ant. Dalmata je
bil, kakor se soglasno poroca, mirna dusa, ki mu ni bilo nic
drugega mar, kakor prevajanje na hrv. jezik). Trubar je hotel
biti vodja Ungnadovemu podjetju za izdajanje jugoslovanskih
verskih knjig, Konzul se je pa temu upiral in res tudi deloma
izpodrinil Trubarja. Izcimila se je iz tega med njima dolgo-
trajna, strastna polemika, polna osebnih napadov in ocitkov;
V njo je posegal tudi Ungnand, ki je izkusal braniti Kon-
zula Trubarjevih napadov (Elze, I. c. str. 188 i. d.).* Razen
tega je bilo prirejanje cerkvenih knjig glavni, da, edini
zasluzek hrv. pisateljev. Bilo je torej njima na korist, da
sjta skrivala glavni vir, ker bi jima bil sicer utegnil kdo reci :
Ce sta lahko vec kot polovico prepisala iz lekcionarja, kaj pa
sta potem pravzaprav delala nad stiri leta?
Kljub temu nikakor ne moremo pritrditi Elzeju, ki go-
vori prezirljivo o delu hrv. pisateljev, ces, da je samo „prost
prevod iz slovenscine v sorodno hrvascino" ;^^) moramo biti
pravicni in pripoznati, da sta svojo nalogo izvrsila, kolikor sta
mogla, vestno in natancno, kakor smo videli, z najboljsimi in
najprimernejsimi pripomocki, ki so jima bili na razpolago.
' * Gl. dr. Bucarjevo razpravo v tern Zborniku.
3») Elze, 1. c. str. 158. Elze ima svojo trditev od Trubarja, ki je bil
res sam o tern preprican, kakor je razvidno iz njegovih pisem.
73
Protestantizem v Istri, v metliski in
hrvatski Krajini.
Profesor Ivan Steklasa (Zagreb).
Vec nego pol stoletja pred Trubarjevim knjizevnim de-
lovanjem se je z glagolico tiskala prva hrvatska knjiga.
Dne 12. febr. 1483 je bil nje tisk koncan; bil je to mi-
sal, ki so ga bili dali glagoljasi tiskati v Benetkah. Deset
let pozneje je bil v Benetkah pod nadzorstvom senjskega ka-
nonika Blaza Baromica tiskan brevijar. L. 1494. je misal na
novo izsel v Senju in istotam 1496 ,.Spovid opcena". Izza 1.
1507. je senjska tiskarna zivahneje delovala, zlasti s pomocjo
„arhizakna" in vikarja senjskega Silvestra Bedricica („Narucnik
plebanusev", „Transit sv. Jerolima", „Korizmenjak fratra Ro-
berta", ritual in „Mirakuli slavne dive Marije")- Z 1. 1528- se
javijo zopet beneski tiski; misal, ki je izsel tega leta v Be-
netkah, je priredil najbrz franciskan Pavao Modruski ; iz iste
tiskarne je pac izsel tudi „Bukvar" (abecednik, citanka). Za tisk
glagolskih knjig se je posebno brigal modruski skof Simon
Kozicic (u. 1536), rojen Zadranin ; v njegovi hisi na Reki se
je 1. 1530. tiskalo delo „Oficii blazene devi Marie", a ze 1.
1531. je izdal „Misal hrvacki" in pa knjigo „0d zitija rimskih
arhijereov i cesarov itd." Nato se je zacel protestantski po-
kret.^) Nezavisna od tega pokreta in pred njim je zacvela dal-
matinsko-hrvatska poezija.
*) Gl. tudi zacetek Bucarjeve in Poloviceve razprave. Ta uvod je
dodalo urednistvo po Surminovi „Pov. knj.".
74
A. Istra., Pr imo r je.^)
Iz Istre so dobili protestanti najodlicnejse zagovornike,
kakor trzaskega skofa Petra Bonoma (1501 — 1546) in njego-
vega naslednika Frana II. Jozefica, pa tudi pokretnike slovan-
ske knjizevnosti; saj je brez dvoma Primoza Trubarja za ob-
seznejse knjizevno delovanje odusevil senjsko-modruski. kasneje
koperski skof Pavel Vergerij (1536 — 1548), ki ima tudi mnogo
zaslug za osnovanje hrvatske tiskarne z glagolskimi in ciril-
skimi crkami na Wiirtemberskem. Zasiuzna sta za novo vero
Matija Vlacic Frankovic (Fiaccius Illyricus) in skof senjski,
pozneje nadskof spljetski Marko Anton Dominis (Gospodnetic).
Za dober prevod glagolskega svetega pisina se je mnogo
trudil Fran Barbo, vlastelin na Kozijaku (Waxenstein) v
Istri, sicer stotnik na Reki (1563 — 1569), a eden glavnih pre-
voditeljev protestantskih spisov na hrvatski jezik je bil Istra-
nin Stjepan Konzul.^)
Vecina teh jnoz je delala za razsiritev protestantizma iz-
ven Istre; v Istri sami se je nova vera prav malo raz-
sirila radi gospodstva benecanskega, ki je bilo odlocno pro-
tivno versl<i reformaciji ne le radi vere same, nego tudi radi
slovanske knjige, ki bi jo bili njeni protivniki radi zatrli tudi
V cerkvi. Ker so se oklenili nove vere duhovniki glagoljasi, so
imeli tujci dosti povoda, da so preganjali slovanscino iz sluzbe
bozje. Ko sta bila okoli I. 1545. do 1549. pregnana s svojih
skofovskih stolic privrzenca nove vere Pavel Vergerij iz Kopra
in Fran Rican Jozefic iz Trsta, se niso mogli v Istri vzdrzati
drugi pristasi nove vere ter so se zaceli seliti. Med prvimi
je bil Stjepan Konzul. Ostali so pa v Istri Ivan Fabijanic in
Matevz Zivcic, vikar cerkve v Pazinu, Fran Hlej, zupnik v
Gradiscu, Juri Cvecic, Juri Stradiot, Juri luresic, Nikolaj Mojzes,
gospa Moskanova, vlastelinka v Pazinu, in Fran Barbo, ki je
kot stotnik na Reki sodeloval pri obrambi hrvatskih mej proti
Turkom (zakaj z Reke se je vozila hrana in orozje za cete na
mejah). Pri Barbu so se shajali privrzenci nove vere.*) Sam
Stjepan Konzul je bil 1. 1563. pri njem. da se dogovori z njim
o svojem literarnem delu; ker so bili bas prazniki, niso mogli
takrat duhovniki na Kozljak; sesli so se pozneje v Pazinu in
2) Sestavljena je vsa razprava g. prof. Steklase po sledecih virih :
,R. Lopasic, Spomenici hrv. Krajine. — R. Lopasic, Poviest grada Za-
greba. (Zagreb, 1879.) — Kostrencic Iv., Urkundliche Beitrage zur Ge-
schichte der protest. Literatur der Sudslaven in den Jahren 1559—1565.
Wien, 1874. — Elze, Trubers Briefe. — EIze, Die Superintendenten. — Sta-
rine (Jugoslav. Alcad. znanosti i umjetnosti) XIX, XXVI. — Valvasor. —
Vrhovec Iv.,Zgodovina Novega mesta. — Dimitz, Geschichte Krains etc. U r.
») Gl. Bucarjevo in Polovicevo razpravo v tern ^Zborniku".
*) Prim. Nazorov roman „Krvavi dani" (Zagreb), str. 35. si.
75
tudi tu je bil prisoten Fran Barbo, Barbo pa je i na Reki
hotel pospesiti protestantizem ter zahteval kot stotnik za mesto
luteranskih propovednikov.
Posebno se je zavzel Fran Barbo za razsiritev ze tiskanih
protestantovskih knjig. Siril je knjige, tiskane z glagolico, ciri-
lico in latinico. Leta 1502. odgovarja Ivanu Ungnadu Adam
Langenmantel, vlastelin iz Kostela pri Kolpi, da gre na Tursko
prav malo knjig, ker je vse do Bosne pusto, pa tudi sama
Bosna opustosena. Le z Reke bi se moglo kaj vec knjig pro-
dati, ker je Reka v zvezi s Sibenikom, Trogirom in Dubrov-
nikom. Zato naj Ivan Ungnad pise stotniku Franu Barbu, on
bi mogel v tern pogiedu najvec koristiti. Fran Barbo poroca
leta 1563. iz Ljubljane Ungnadu, da je prejel le nekaj kate-
kizmov; razdelil jih je do sedaj 100, nekaj se jih ima. Knjige
naj se tiskajo za Dalmacijo le z latinico, ker gospe tamkaj
poznajo le latinska pismena.
Prejemal je Fran Barbo knjige na racun; prodajal je
evangeliste po 20 reparjev, postilo po goldinarju, locos in
avgsbursko konfesijo vezano po 10 ali 12 krajcarjev. V Gra-
discu se je nasel moz, pripravljen, prenasati knjige od duhov-
nika do duhovnika, vse na racun Barbov. Stjepan Konzul se je
nadejal, da bode storil Barbo tudi na Reki, kar bo mogel, da
se razproda cim vec knjig. Knjigotrzec Kirchberger iz Ljubljane
se tozi Ivanu Ungnadu, da ni dobil od Barba se nobenkrat
pravega odgovora, razen, kar je zvedel po Cvecicu, ker je
gospod po navadi preoblozen z opravki. Prodaja je sploh
slaba. Knjige se sicer narocajo, ali ne placujejo. Tudi Fran
Barbo ni tocen placnik. Brzkone se je zahtevalo v tern po-
giedu od Barba prevec gmotnih zrtev, kajti kakor je bil za-
vzet za to novo knjizevno podjetje, se gotovo ni plasil pri-
mernih stroskov; to nam dokazujejo prejsnje navedbe. Zahteve
so bile pac prekomerne, da jih Barbo ni mogel izpolnjevati
pri vsej dobri volji. Vsekakor pa si je ohranil Barbo v nasi
knjizevni zgodovini kot njen vnet pospesevalec casten spomin.
V senjski skofiji, v hrvatskem Primorju novi hrvatski
prevodi protestantskih knjig niso posebno vplivali na razsi-
ritev nove vere, ker se je tam itak rabila hrvascina pri sluzbi
bozji.
B. Metlika in hrvatska Krajina.
V hrvatski Krajini je bil luteranski pokret zivahnejsi nego
V Primorju, ker so ga tam podpirali stanovi kranjski in
stajerski.
Znano je, da so vzdrzevali kranjski stanovi posadke v
hrvatski, a stajerski v slavonski Krajini ; zato so pa imeli tudi
pravico, da so odlicni clani njihovega plemstva dobivali v kra-
jiskih posadkah najboljse sluzbe. Razume se, da so bill vojaski
76
zapovedniki radi vojaskih poslov v vedni zvezi s svojo domo-
vino. A ker je bas plemstvo v slovenskih dezelah sprejelo
skoraj sploh luteransko vero, je bilo naravno, da so bill nje
privrzenci tudi ti zapovedniki posadek. Najzivaiineje se je si-
rila nova vera v okolici danasnjega Karlovca, ker so ta novi
verski pokret podpirali duhovniki glagoljasi okoli Ozlja, Rib-
nika in Metlike. Takrat so bile v teh krajih se sledece glago-
Ijaske zupe: Trg pri Ozlju, Ozalj pri Sv. Vidu, Ribnik, Lipnik,
Sv. Kriz v Zavrsju, Hrnetic pri Karlovcu, Mreznica, Vrhovci,
Krasici, Plesivica, Mekusje (Otok) in Kupcina.
Sploh pa je bilo do sredine 18. veka mnogo glagoljasev
V zagrebski skofiji, da, arhidiakonat goriski (okraj karlovski,
jastrebarski in lipniski) je bil pretezno glagolski. Isto se more
reci za arhidiakonat zagrebski, kolikor ga je bilo preko
Save ;slobodno se more trditi, da ni zupe v danasnjem arhidiako-
natu turopoljskem, ki bi ob svojem casu ne bila imela duhov-
nika glagoljasa (Tkalcic v „Katol. listu" 1873, st. 7., 8.. 1883,
St. 33.)-
Nova hrvatska protestantska literatura ni v zvezi z ze
takrat obstojeco hrvatsko dalmatinsko knjizevnostjo.^) To je
res; ali je tudi resnica, da je glagolska knjiga, razsirjena iz
senjske skofije po zupah v hrvatski Krajini in zagrebski sko-
fiji po ze zgoraj omenjenih zupah, imela znaten vpliv na raz-
vitek hrvatske protestantske knjizevnosti. Pa tudi po sosednih
kranjskih zupah med Kolpo in Krko je bilo takrat se nekoliko
glagoljasev, kar nam dokazujejo imena presojevalcev in sode-
lavcev pri hrvatskih protestantskih prevodih.
Bas Metlika, stoiica Bele Krajine, je bilo najvaznejse
sredisce novega protestanskega pokreta tudi za hrvatsko Kra-
jino. Metlika je bila od pocetka turskih vojsk do postanka Kar-
lovca (1. 1579.) najvaznejsa tocka za vojaska podjetja v hrvat-
ski Krajini. Tukaj je bilo skladisce orozja in hrane za vojsko
v Krajini. Tudi so se tukaj zbirale cete ter urile v orozju, zato
so v Metliko zahajali prav pogostoma krajiski zapovedniki in
hrvatski bani na dogovore radi obrambe mej in na pregledbo
vojaskih cet. Obenem je sla skoz Metliko glavna posta iz
Hrvatske na Ljubljano in dalje. V Metliki je bilo tedaj v onih
hudih casih, ko si je moral Slovenec s Hrvatom braniti rodno
zemljo, prav zivahno obcevanje. Potem tudi ni najmanj cudno,
da se je v Metliki razsirila hitro i nova vera, ki se za njo
niso zanimaii samo posvetnjaki nego tudi duhovniki bliznje
metliske okolice na hrvatski in kranjski strani, posebno, kjer
se je rabila se glagolica. V bliznjem Crnomlju se je takrat
ucila V soli se glagolica in cirilica poleg latinice. Tako je
znano, da je 15- novembra 1. 1575. poprosil knez Nikolaj
=) „Prosvjeta" za 1. 1900. 183—186, 219—220.
77
Frankopan, lastnik Crnomlja, kranjske stanove, da bi v Cr-
nomlju zopet namestili poprejsnjega ucitelja Jerneja Mavrinca,
ki uci pisati latinska, cirilska in glagolska pismena, ces, da so
na Kranjskem koristna in potrebna, pa so se jih radi tega
tudi vedno ucili v crnomeljski soli.'') Ker se je takrat na Kra-
jini dopisovaio se skoraj vse v hrvatskem jeziku, in sicer s
cirllico ali latinico, je bilo potrebno, da so se je naucili tudi
tuji zapovedniki na Krajini. Turjaski (Herbart, Andrej, Karel),
Ivan Lamberg, Fridrik Sauer, Rudolf Edling, Hanibal Porzia,
oba Rabata in celo hudi protivnik Hrvatov Ivan Josip Herber-
stein so pisali pravilno hrvascino ter izdajali listine, pisane z
latinico in cirilico. Poleg latinice je bila v rabi glagolica
in cirilica ^ne samo pri duhovnikih nego i pri mescanih v
Metliki in Crnomlju. Najboljsi dokaz za to so nam razne pre-
soje in ocene hrv. prevodov protestantskih knjig. Prva taka
presoja se je obavila v Metliki 1. 1559. L. 1559. je po nasvetu
Primoza Trubarja prisel Stjepan Konzul Istranin v Metliko s
prevodom sv. pisma v hrvatskem jeziku ter ga predlozil na
presojo tem-le presojevalcem . . .^) : Protestantskemu propoved-
niku Gregorju Vlahovicu, komturju M. Zmaicu v Metliki, ka-
pelanu Stefanu Stipanicu v Ozlju. kapelanu Ivanu Kolonicu
pri Sv. Krizu na posestvu grofov Zrinjskih, propovedniku Ivanu
Feistenbergu (Tulscaku), upravitelju stotnije v Metliki, Se-
bastijanu Romerju, zupanu Ivanu Priciku, stirim mescanom
Antonu Bocicu (Voscicu). Andreju Jaksicu, Juriju Piscu, mest-
nemu pisarju, in M. Bocicu ter se nekaterim drugim, ki se jim
pa ne ve za ime. Le-ti so pregledali prevod, ga odobrili ter
se izjavili, da bi se mogel izdati tudi s cirilskimi pismeni, kar
bi bilo vazno za prebivalce Bosne, Srbije in Turske do Cari-
grada, ker bi se na ta nacin mogli pridobiti celo Turki za
sveto krscansko vero. Ti razsojevalci so Stjepanu Konzulu dali
izpricevalo, da je vesc prevajanju na hrvatski jezik in glagol-
skemu pismu.
Stjepan Konzul je v drustvu z Jurijem Cvecicem nesel se
enkrat svoj prevod v pregled na Kranjsko in v Istro ; Matevz
Klombner, pisar (tajnik) kranjskih stanov, najbolj delavni
moz za protestantizem na Kranjskem, je priporocil 1. 1560. za
ta posel kranjskim stanovom strokovnjake, med njimi tudi
zupnika iz Krasa in Jurija Pisca, starega hrv. izurjenega pisca
V Metliki.^) Za prevoditelje sv. pisma na hrvatski jezik pa
predlaga Klombner se posebe Ivana Fabijanica v Pazinu ;
6) Izvirnik te listine se nahaja v Rudolfinu v Ljubljani. Gl. tudi
,Dom in Svet" 190S str. 268.
') GI. Bucarjevo razpravo!
8) Ostale glej v Bucarjevi razpravi!
78
Ivana Weixlerja, zupnika v Kostelu ; zupnika na Bledu; Gasparja
Rokavca v Kranju; Ivana Lamelo v Toplicah ter uciteljav Do-
bojnici na Hrvatskem.
L. 1561.poroca Klombner iznovic iz Ljubljane Ivanu Un-
gnadu o mozeh, ki bi bili sposobni za prevajanje sv. pisma na
hrvatski jezik. Med drugimi navaja tudi sina senjskega pisarja,
ki ga je hotel poslati Herbart Turjaski, ali mu ni dovolil oce.
Pridobil pa je za to delo Fran Barbo Gregorja Cvecica, a
le-ta Matijo Zivcica, vikarja v Pazinu. Stjepan Konzul omenja
tudi nekega Turka, ki je takrat zivel v Metliki. Gregor Vla-
hovic je bi! celo zato, da bi se prevajale knjige tudi na turski
jezik, a pri tern poslu bi mu pomagal Ivan, uskoski svecenik,
ki zna turski. Dva pribega bosta za novo vero mnogo storila,
ko se povrneta v Bosno. Za hrvatsko Krajino treba hrvatskih
knjig na stotine, a tudi vsa Turska bi se morala z njimi po-
plaviti. A ze 20- dec. istega leta poroca Klombner Ungnadu,
koliko veselje navdaja vse privrzence nove vere radi napredka
pri tisku z glagolico in cirilico, tudi en kanonik iz Zagreba je
pribezal v Metliko.^)
Da je dobil Vlahovic prostijo v Metliki od^ bana Petra
Erdeda, bi bilo tudi sredstev za prevoditelje.^") Ce pride do
preganjanja, bo ban gotovo vse branil ; je tudi dober pisatelj
v hrvatskem in latinskem jeziku. Zato naj pise Ungnad banu,
da poslje v Metliko sposobne Ijudi za presojo te knjige, a
i ban sam naj bo zraven. Tudi Stjepan Konzul je januarja 1. 1563.
potoval radi presoje knjig k banu v Metliko. Ker ga pa ni
nasel v Metliki, se je podal na njegov grad v Zelin (Sluin?
Ur.). Naj se tiska vec s cirilico, pravi Konzul, ker duhovniki
in trgovci v Metliki zahtevajo knjige s cirilico.
Da bi se delo pospesilo, je Cvecic svetoval, naj se pre-
vod sv. pisma razdeli na tri dele, en del naj se prevede v
9, G. prof. Steklasa misli na znanega letopisca Vramca, a s tern
je primerjati najnovejso studijo prof. Klaica ,Antonii Vramecz : Kronika"
(Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium , Scriptores,
Vol. v., Zagreb. Jugoslav. Akad. 1908) str. VIII. in XXXIV. — Maja 1561
je porocal Klombner Ungnadu, da je Ivan Weixler prevedel na slovenski
jezik Spangenbergevo postilo; Weixler da je ucen, zna latinski, grski,
nemski in tudi hrvatski ter je prav sposoben za prevajanje. Bas takrat
je v Metliki odpadel od katol. vere duhovnik Koloman Speh, ki je do ne-
davna se hudo preganjal protestante, sedaj je pa njihov gorec privrzenec.
V Metliki je ostal le se en katoliski duhovnik.
»») Ban Peter Erded si je prisvojil prostijo bratovscine Sv. Res-
njega Telesa v Metliki z vsenii pripadajocimi posestvi ter jo hotel izro-
citi propovedniku Gregorju Vlahovicu. Toda mestni svet z zupanom se
je uprl temu ter tozil bana 21. oktobra 1. 1562 radi nasilja. Vendar so se
nagodili tako, da je mestni svet dajal na dan Sv. Resnjega Telesa pro-
povedniku Vlahovicu na leto 24 goldinarjev. (Dimitz August. Urkunden
zur Reformationsgeschichte Krains 1540—1634. Laibach 1868, 4'^ S. 9.
Nr 24.).
79
Pazinu, drugi v Metliki, tretji pri banu, kjer je zato dosti uce-
nih Ijudi."^^)
Da je bila Metlika vazna za prevajanje, se vidi tudi iz
tega, da je Jurij Cvecic odsel naravnost v Metliko, ko ga je
pregnal skof iz Istre, ker je mislil, da bo tarn najlaze kaj za-
sluzil. L. 1563., 11. nov. poslje Klombner Ivanu Ungnadu
wiirtemberski cerkveni red, ki ga je prevel Vlahovic v Metliki,
s prav zanimivim priporocilnim pismom, v katerem sodi o so-
rodnosti slovanskih jezikov, ces, da imajo vsi temelj in izvor
(den grundt vnd vrsprung) v hrvatskem jeziku.
Znacilno je, da so dajali tudi metliski mescani iz-
pricevala o pravilnosti prevodov sv. knjig v hrvatskem jeziku.
Tako potrdilo jo izdal Nikolaj Drenovacki o knjigah, tiskanih
z glagolico, kakor tudi o rokopisu Stjepana Konzula (o listu
sv. Pavla na Galacane). Drenovacki omenja v izpricevalu, da
je rojen Bosnjak, a resnico svoje izjave potrjuje s pecatom
svojega strica Ivana, upravitelja metliske stotnije. Tudi Anton
Bocic, bivsi pisarBernardina Frankopana, Modrusanin, je 1. 1563.
posvedocil v Metliki, da so vse dotedaj v Tiibingenu tiskane
hrvatske knjige izdane v pravilni hrvascini, kakor jih je bil
presodil ze pri prvi presoji 1. 1559. Vse potrjuje s pecatom
Vlahovicevim. Isto potrjuje tudi Peter Krajacic, rodom iz Ozlja,
s svojim lastnim pecatom v Metliki. Razen teh izpriceval o
pravilni hrvascini v novih knjigah imamo se eno potrdilo od
Ivana Lamele, zupnika v Toplicah (in der Teplitz vnther
Seissemerken). Sploh se hvali pravilnost hrvascine v vseh do
tedaj izdanih knjigah razen nekaterih napak v pravopisu, ki se
pa lahko popravijo v drugih izdanjih.
Tudi za razprodajo protestantskih knjig je bila Metlika vrlo
vazno mesto. Ze leta 1561. pise Klombner Ivanu Ungnadu, da
treba poslati v Metliko 100 iztisov katehizmov nekemu trgovcu;
istotako hoce on poslati njegovemu sinu v Varazdin 100 iz-
tisov in stotniku Rabu v Koprivnici tudi 100 iztisov. Najboljse
prodaje knjig pa se nadeja v Benetkah, kamor prihajajo tr-
govci iz Grske, Moreje, Dubrovnika, Dalmacije in Carigrada;
tako se bodo knjige razsirile po celem Turskem, celo v Alek-
sandrijo. V Bosni je bila do zdaj slaba razprodaja, ali bo
scasoma boljsa; za Moskovijo bo poskrbel gotovo Ivan Un-
gnad sam, za Race, Srbe in Pozego bi se pa mogel zavzeti
njegov sin Kristof; sicer pa naj uredi trgovino s knjigami du-
najski knjigar Frohlich skoz Debrecin in Erdelj na iztok. Leta
1562. poroca Klombner iz Ljubljane Ivanu Ungnadu, da je
hrvatskih katekizmov razdelil v Metliko 200, na Reko 410 in
»') Med njimi se je nahajal brzkone tudi neki Ivan Drugnic, hr-
vatski duhovnik, ki ga je priporocil Filip Melanciiton, ko se je 1. 1557.
iz Nemcije povrnil v svojo domovino, kjer bo mogel siriti nauk bozji.
(Starine. XXVI. str. 166.)
80
Kiselu 100. a 60 mu jih je ostalo. Dva sodcka cirilskih knjig
lezita V Beljaku, ali nikdo ne pise, kaj naj se zgodi z njimi.
Ko pride Primoz Trubar, bo ze vedel, kaj se ima storiti. A
Nikolaju Pichlerju, mescanu v Beljaku in tudi trgovcu s knji-
gami, poroca z veseljem, da napreduje nova vera prav lepo
tudi na Hrvatskem in da bodo prispele hrvatske knjige velike
koristi. L. 1563. pise Fabijan Kirchberger, stanovski vojaski
tajnik v Ljubljani, Ivanu Ungnadu, da prodaja s knjigami ni
najboljsa ; od poslanih knjig je prodal nekim duhovnikom v
Metliki in drugod cez 30 izvodov Novega zakona, in se neko-
liko onih, ki so bili doloceni za Zader. Bolj poprasujejo po
postili in po avgsburski konfesiji v hrvatskem jeziku, pa se
nadeja, da se bodo s temi knjigami, kadar prispejo, tudi druge
prodajale boije. Tudi Stjepan Konzul je poln nade o dobri
prodaji knjig, le dobrega knjigoveza bo treba dobiti, da knjige
hitro zveze ter proda v Metliko, na Reko, Ptuj in Istro. V Istri
so dobili nekega moza iz Gradisca (Gallione. Galignano), ki
bo knjige nudil duhovnikom, in sicer vse na racun Frana Barba,
ki bo storil vse dobro za razprodajo knjig. A Stjepan Konzul bo
sam gledal v Metliki, da s pomocjo bana Erdeda pospesi razpro-
dajo. Ban Peter Erdedi obeta zares po dogovoru s Stjepanom
Konzulom, da bode podpiral prodajo knjig v Metliki in po
vseh svojih posestvih, da tako tudi siromaki postanejo delezni
bozje besede. Ob enem zahvaljuje Ivana Ungnada za poslane
knjige, ki jih je precej razdelil med siromasne duhovnike, da
se nauce moliti ocenas.
Ban je naznanil svojemu upravitelju stotnije v Metliki,
da se bodo lahko in slobodno prodajale hrvatske in cirilske
knjige, cim prispejo v mesto. Zato je upravitelj Ivan Dreno-
vacki to izjavo banovo razglasil po vsej zemlji, da se bodo
mogle omenjene knjige kupiti v Metliki, cim prispejo tjakaj.
Tudi on ima v Metliki zvestega moza. ki bo prodajal take
knjige in o razprodaji polagal tocne racune. Pa tudi okoli
Metlike so bogati duhovniki, ki bodo radi kupovali in placali
knjige, siromasnim se bodo pa morale na vsak nacin knjige
ceneje dajati, samo da bodo tudi siromaki pouceni. Ze prej
omenjeni Kirchberger se tozi Ivanu Ungnadu o slabi prodaji
knjig, posebno hrvatskih. Knjige se sicer narocajo, ali ne pla-
cujejo. Tozi se na Vlahovica v Metliki, na Cvecica in Barba,
da se ne skrbe ter mu ne posljejo denarja za prodane knjige.
Kirchberger navaja v svojem pismu tudi vzrok, zakaj se niso
hrvatske knjige razprodale tako dobro, kakor je bila zelja.
Glavni vzrok je ta, da je bila prodaja 1. 1562. ustavljena,
a sele leta 1563. zopet dovoljena. Med tern se je potrudil, da
je navezal mnogo knjig ter jih zacel ravnokar razposiljati v
81 6
Metliko, Zagreb, Varazdin, Reko, Senj in Pazin, ter se nadeja
boljsega uspeha.^^)
Eden najbolj gorecih luteranskih propovednikov je bil na
hrvatskih mejah pop Gregor Vlahovic, rodom iz Ribnika pri
Metliki, kjer je imel se 1. 1570. na potoku Obrhu mlin, ki ga
je takrat prodal z dovoljenjem kneza Jurija Zrinjskega Ivanu
Radicevicu, grajskemu zapovedniku v Ribniku. Vlahovic pravi
sam o sebi, da je pravi in rojen Hrvat in da razume dobro
hrvatski. Zato tudi zalivaljuje Ivana Ungnada v ime siromasnih
Hrvatov za dobrote, ki jih izkazuje s posiljanjem glagolskihi
*^) Siritev protestantizma ter slovenske in hrvatske knjige po Kranj-
skem, Istri in Hrvatskem nam kaze vrlo zanimivi troskovnik in dnevnik
o potovanju Stjepana Konzula z Jurijem Cvecicem iz Wurtemberskega na
slovanski jug radi slovanske tiskarne. Iz Uracha sta odsia 25. novembra
1. 1562. ter prisla v Spital na Koroskeni 10. decembra. Od tukaj sta sla
na Beljak, ob Podkorenski Savi v Kranj. Od tukaj sta se podala na Vrh-
niko, Pianino, Razdrto, Senozece in Recico, potem v Sosed, Buzet in
Pazin, odkoder sta obiskala prosta v Zminju in v Gradiscu zupnika Fr.
Chlaja, s katerim sta razpravljala o hrvatskem prevodu in o korekturi. Od
tukaj je odsel Konzul s Cvecicem v Borut, kjer je govoril z zupnikom iz
Roca. Pokazal niu je hrvatski prevod, ki ga je pregledal in odobril. Po
Noveni letu sta se podala iz Pazina v Gradisce in od tukaj na grad
Kozjak k reskemu stotniku Franu Barbu. Cvecic je odsel odtod dalje v
Ljubljano, Konzul pa je sel v Moscenice in Volosko. Iz Lovrana se je
prepeljal na Krk, odkoder pa je prispel ze 6. januarija v Knezak na
Kranjskem in pod noc istega dne v Postojno. Od tukaj je krenil na
Vrhniko in skoz Grosuplje in Sotesko v Metliko. Ker pa tukaj ni nasel
bana Petra Erdeda, kakor se je nadejal, je odsel na Hrvatsko skoz Pe-
trovino na Turovem polju v Volavje k Nikolaju Doroticu. Od tukaj je, pri-
spel v Mlako k Ivanu Berislavicu in potem k banu Petru Erdedu v Zelin,
kjer je ostal en dan in dve noci. Od tukaj se je povrnil skoz Brezovico,
Jastrebarsko in Petrovino v Prigorju zopet v Metliko. Tukaj se mu je
pridruzil Juri Vlahovic in z njim je odsel ^v Toplice pri Novem mestu k
zupniku Ivanu Lameli ; skoz Pianino in Smarje sta prispela v Ljubljano
22. januarija. V Ljubljani je pocival Konzul pri Klombneru dva dni, Cvecic
pa celih 17 dni. V Ljubljani je vzel Konzul s seboj na Nemsko Jurija
Drenovackega, sina upravitelja metliske stotnije, da ga izroci Ivanu Un-
gnadu. kateremu ga je oce priporocil. Skoz Kranj, Jezero in Zitaro Ves
so prisli na Korosko ter prispeli skoz 2inek, Sv. Andrej in Wolfs-
berg V Waldstein, kjer je obiskal Konzul upravitelja Reinholdta. Od
tukaj sta sla v Sv. Lenart, Plekovic, Hiittenberg, Starigrad in Sv.
Vid v Celovec. Od tod je pohitel Konzul v Beljak, kjer je odprl tri sodcke,
polne hrvatskih, slovenskih in laskih knjig, ter jih zopet zaprl. Iz Beljaka
se je povrnil skoz Ljubno (Leoben) nazaj na Nemsko. Na vse to potovanje
je potrosil Stjepan Konzul nekaj cez 134 goldinarjev. Na tem potovanju
je obiskal Stjepan Konzul vse za protestantizem vazne kraje in za novi
verski pokret znamenite osebe. Iz tega dnevnika se vidi, kako dalec je
prodrla nova vera skoz Metliko na Hrvatsko se prej, nego je bil Kar-
lovec utemeljen. V Zelinu, v gradu bana Petra Erdeda, je bilo sredisce
verskega pokreta na Turovem polju, ki je bilo v stalni zvezi preko Po-
kolpja z Metliko, kamor je prav pogostoma zahajal sam ban. Mnogo
vlastelinov turopoljskih je sprejelo novo vero, dasi navaja Konzul samo
Nik. Dorotica in Ivana Berislavica. — Po prepisu Iv. Kostrencica iz vse-
uciliske knjizn. v Tiibingenu je troskovnik tiskan v „Prosvjeti" (Zagreb)
1900, str. 442 si.
82
knjig. Ni znal niti nemskega niti latinskega jezika, a je pri
vsem tem siril z vso vnemo novo vero na deset mil] dalec,
pa ga zato tudi Klombner zove najboljsega med vsemi propo-
vedniki. Seveda so ga radi tega preganjali katoliski duhovniki,
posebno Ijubljanski skof Peter Seebach (1558 — 1568), a vrlo
so ga cenili in spostovali glavni zascitniki nove vera Ivan
Ungnad, vrhovni zapovednik pomozne vojske na Hrvatskem
(1540—1544) in ban Peter Erdedi (1557—1566), o katerem
pise glavar kranjskih protestantov Primoz Trubar, da je dober
luteran in da se lepo razume s hrvatskimi popi, ki so se
oklenili nove vere.
Vlahovic je prav pogostoma pohajal razne kraje po Hr-
vatskem, da bi ucil novo vero. Pri tem delu sta ga podpirala
razen bana tudi se krajiski general Ivan Lenkovic (1546 — 1556)
in sin sigetskega junaka Juri Zrinjski, ki se je bil odlocno
zavzel za novo vero. Leta 1563. je propovedal Vlahovic v
Zagrebu in pod Okicem v prisotnosti bana Petra Erdeda,
zagrebskega skofa Matevza Brumana (1558 — 1563), uglednega
vlastelina Luke Sekelja, vrhovnega zapovednika krajiskih cet
1. 1567,, ter Grubera in mnogih drugih plemicev iz kraljevine.
Vsem je ugodil. Sam pise o tem dogodku Stjepanu Konzulu,
kako so ga poprej vsi preganjali, zdaj ga pa hvalijo, da pro-
poveduje resnico, kajti njegovi poprejsnji protivniki so molcali
in med njimi celo skof. Mnogi so postali njegovi prijatelji ter
odpadli od papeza. A ena sama njegova propoved v Cesar-
gradu pri Krapini je tako ganila poslusalce, da je prejelo od
njega sv. obhajilo pod obema podobama 251 dus, in celo ta-
mosnji katoliski zupnik Caspar je prestopil k novi veri ter
pomagal Vlahovicu deliti sv. zakramente. Glas o Grego.rju
Vlahovicu se je razsiril v kratkem na dalec, posebno po hr-
vatski Krajini, kamor so ga vabili zapovedniki po raznih po-
sadkah. Se posebe so ga zvali Mihael Spalatin (1560 — 1564) v
Bihac, Juri Siegersdorfer (1559^1565) v Senj in Fran Barbo
na Reko. Ban pa ga je zval v Zagreb ter ga je prosil, da pri-
pelje s seboj se drugih propovednikov v Slavonijo in se zlasti
za Sisek. Tudi drugi plemici so si ga zeleli za propovednika
in pri Ijudstvu je bil v veliki casti. Proti temu protestantskemu
pokretu na Hrvatskem so se vzdignili skofje zagrebski Matevz
Bruman, picanski Daniel Barbo in Ijubljanski Peter Seebach
ter so se sesli v Zagrebu leta 1563. na posvetovanje. Kaj so
sklenili na tem zboru, nam ni znano.
Gregor Vlahovic pa je siril novo vero tudi po Sloven-
skem. V Metllki je bil posebno cenjen in vpliven. Sedi med
presojevalci hrvatskih prevodov svetih knjig, in njegova beseda
je V marsicem odlocilna. Njega posecajo po navadi sodelavci
pr| prevodu sv. pisma, in njegov svet je merodajen. Med pri-
vrzenci nove vere je zavladalo o njem mnenje, da bo pridobil
83 6
vso Krajino za novo vero ter ji s svojo gorecnostjo postavil
cvrst temelj. In bas vsled njegove gorecnosti za novi verski
pokret je postala Metlika tako znamenita, da so se tukaj
opravljali vazni knjizevni posli, kakor smo jih ze zgoraj ome-
nili. Iz Metlike so dobivali tudi novomeski protestanti najvec
podpore ravno od Vlahovica. Prisel ]e v Novomesto ze 1. 1560.
ter propovedal novo vero z vso gorecnostjo. Ljubljanski skof
Peter Seebach seveda ni mirno gledal tega pocetja, temvec je
dal Vlahovica dvakrat zapreti. To se je zgodilo najprej v Novem
mestu, kjer ga je po skofovi zapovedi novomeski prost Juri
Graf imel zaprtega sedem dni. Toda ta kazen ni preplasila
Vlahovica. Sel je celo v savinjsko dolino sirit novo vero.
Ljubljanski skof ga je dal na Vranskem v drugic zapreti blizu
skofovega posestva v Gornjem gradu. Tukaj je bil Vlahovic
zaprt 21 dni ob samem plesnivem kruhu in vodi ter je bil iz-
puscen iz temnice sele, ko so se odlocno zavzeli zanj kranjski
stanovi. Klombner ga je vzel na to k sebi, dokler ni okreval.
Na to je skof zabranil Vlahovicu, prebivati v njegovi skofiji;
toda tako odlocno se je protivil temu odloku, da se je Klomb-
ner celo bal zanj, ces, da bi mogel lahko postati se kranjski
mucenik. Med tem je Vlahovic marljivo siril novo vero po
metliski okolici in po Hrvatskem. L. 1567. pa je prisel zopet v
Novo mesto, kamor so ga bill poklicali mescani za svojega
propovednika, a ker mu duhovscina ni dovolila, da bi propo-
vedoval v kaki cerkvi, je storil to v hisi nekega Scheyerja. V
kratkem je izpreobrnil mnogo mescanov, zlasti ker je bil arhi-
diakon za Dolenjsko, trebanjski zupnik Ivan Clement, pristas
luteranov; njegov brat je opravljal celo sluzbo dezelnega pro-
povednika V Ljubljani. Novomeski prost je delal Vlahovicu tudi
dalje velike ovire ; pred vsem mu ni dovolil, da bi propovedal
V kaki cerkvi. Toda mescani so potegnili s propovednikom, a
ne s prostom ter si izmislili zvijaco.^^) ^Vendar se pa zdaj
Vlahovic ni dolgo mudil v Novem mestu. Ze naslednjega leta
1568 je zaukazal nadvojvoda Karel mescanom, naj zapode iz
mesta propovednika Vlahovica in Weixlerja, ki je bil prisel iz
Krskega pomagat Vlahovicu siriti novo vero. Med tem je bii
sezidan Karlovec in Metlika je iz gubila svojo poprejsnjo vaz-
nost. Vlahovic se je preselil slednjic v Ljubljano, kjer je umrl
18. februarja 1. 1581.; pokopan je pri sv. Petru.
Gregor Vlahovic je bil odlocen in silno delaven moz.
Omenili smo ze, kako mu je hotel ban Peter Erded preskr-
beti boljse dohodke, toda brez uspeha, le letnih 24 goldinarjev
mu je bilo prisojenih. Zato se tozi v svojem pismu iz Metlike
(1. 1563.) Ivanu Ungnadu, da je siromak on in njegova rodo-
vina in da je mnogo dolzan. Bil je prisiljen, da se je bavil s
'3) Gl. Dimitzevo .Geschichte Krains" III, 20.
84
coharstvom, samo da prezivl sebe in svojo rodovino. A ko so
mu oponasali, da se tako delo ne spodobi duhovniku, je odgo-
varjal, da se je tudi sv. Pavel bavil z obrtom. Senjski stotnik
Herbart Turjaski ga je hotel vzeti za propovednika v Senj ter
mu je ponudil popoino oskrbo in dvojno placo; toda Vlahovic
ni hotel zapustiti svojih dobrih Metlicanov, dasi ni od njih do-
bival nobene podpore, nego se je vzdrzeval sam s svojim de-
lom ter vedno trdil, da je tako pravo krscansko zivljenje.
Znal je na pamet vse sveto pismo in ker je bil dober in
spreten govornik — Trubar sam hvali Vlahovica kot dobrega
govornika, — so ga povsodi z vnemo poslusali^*) Bolj ucen
nego Vlahovic je bil njegov drug Ivan Tulscak, ker je znal
nemski ter tako mogel rabiti nemske knjige; zato ga Klombner
priporoca Primozu Trubarju, naj mu poslje dosti nemskih knjig.
Govornik pa brzkone ni bil poseben, ker se sploh malo ve o
njegovem delovanju.^^)
Poleg Gregorja Vlahovica je bil glavni prodovednik Lu-
trove vere okoli Ozlja in Ribnika Peter Lukic, rodom iz
Trga pri Ozlju. Tukaj in v Brezniku je imel precej posestva
kot svojo dediscino, ki jo je pomnozil z nakupi, kasneje pa
vse prodal plemicu Franu Desicu z dovoljenjem knezov Jurija
in Nikolaja Zrinjskih. Lukic, ki se je podpisoval „jedan krscan-
ske vere vucenik", se je izselil radi progonstva privrzencev
nove vere za banovanja Tome^Erdeda (1584 — 1595) ter je bi-
val odsle v Gradu Krupi pri Crnomlju pri vlastelinih Burgsta-
lih, vendar pa je se prihajal med svoje vernike okoli Ozlja in
Ribnika.
Se nekaj o Metliki v jezikovnem pogledu. Tudi v tern
oziru je bila Metlika, kar je danasnji Karlovec. V Metliki so
se takrat stikala kakor dandanes v Karlovcu vsa tri narecja:
kajkavsko, stokavsko in cakavsko. V Metliki sami «;e je govo-
rilo cisto hrvatski^*^) v cakavskem narecju, pomesanem s kaj-
kavskim, kakor se govori se dandanes med Kolpo in Dobro
vse do Karlovca^') Stokavscina pa je prodirala proti Metliki
od uskoskih naselbin iz Zumberka ter iz okolice crnomaljske,
Podbrezja in Vinice.^^) Metlika je bila tedaj vrlo vazno mesto
") R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 113. Od rodovine Vla-
hoviceve se omenja kasneje prav pogostoma Juri Vlahovic v ribniskih in
ozaljskih listinah.
'') Glej Glaserjevo .Zgod. slov. slovstva" I, 115.
'«) Valvazor II. 24; VI. 302.
".) R Strohal : Osobine danasnjega stativskoga narecja. U godisnjih
izvjescih kr. vellke realne gimnazije u Rakovcu u Hrvatskoj. God. 1887,
1888, 1889 in 1890. ^
•8) Katoliski Zumbercani so se dandanes po obliki in naglasu ca-
kavci, a ves narod od Zumberka do Kocevja govori zdaj kajkavski z
znaki cakavscine v obliki, naglasu in poedinnih besedah. (Zumberk. Kra-
jepisna in zgodovinska razprava. Napisal R. Lopasic ,Slovenec" 1. 1885.
St. 143,147.)
85
V jezicnem pogledu tudi za sosedne Slovence ter se je ta njen
vpliv poznal jako dalec po Dolenjskem. Morda ni samo slucaj,
da so se tukaj ocenjevali slovanski prevodi ter snovale nove
izdaje slovanskih knjig. Kolike koristi za naso knjizev-
nost, da se je nasel takrat moz, ki bi bil s svojim znanjem
in ugledom dolocil ono nareqe za knjizevno, ki bi bilo pri te-
danfih okolnostih najbolje odgovarjalo potrebam ne samo za
Slovence nego tudi za Hrvate! Morda je bilo ravno tedanje
metlisko hrvatsko narecje za to najbolj pripravno. Nekaj takega
so gotovo tudi snovali tedanji prevajalci slovanskih knjig,
ker so se s toliko vnemo posvetovali o tern delu ter iskali po-
trebnih knjig, izvirnikov glagolskih, da jim bodo prevodi cim
cistejsi. 0 vaznosti hrvatskega jezika so bili prepricani vsi, kar
dokazuje Klombnerjevo ze poprej omenjeno pismo Ungnadu o
0 slovanskih jezikih. Volja je morda bila, toda sile so
manjkale. Oba najvaznejsa pospesevalca in delavca slovanske
knjige Peter Pavel Vergerij (Vergerius) in Primoz Trubar nista
bila toliko vesca slovanskih jezikov, da bi se bila mogla lotiti
takega dela. Pac je bil Vergerij gotovo najbolj bistroumen med
vsemi pospesevatelji slovanske knjige, a prevec slavohlepen ;
hrepenel je po visokih casteh in v to svrho trosil svoje du-
sevne sile. Tudi je smatral slovanscino za manje vredno nego
lascino, ki jo je imenoval kraljico med jeziki. Primoz Trubar
pri svoji slabi splosni naobrazbi in slabem poznavanju slo-
vanscine tudi ni bil moz, da izvede tako znarnenito delo, dasi
mu se sicer ne more utajiti odlocnost in vztrajnost pri delu.
Proti njegovi slovenscini je izsla preko kralja Maksimili-
jana ocena Skaliceva, zatrjujoc, da je^to samo narecje, znano
samo na Kranjskem, Koroskem in Stajerskem, docim ga ne
razumejo prebivalci gornje Ogrske in drugih bliznjih zupanij,
se manj pa Poljaki, Rusi, Cehi, Moravci, Ilirci in prebivalci
okoli Zagreba. Na vseslovanski jezik se je mislilo najbrz po
vplivu samega Vergerija. Stjepan Konzul in Anton Dalmata
sta bila dobra pisatelja, toda delala sta po poklicu ter nista
mogla biti merodajna v takih vprasanjih. Enako se more so-
diti tudi 0 drugih sotrudnikih tega knjiznega podjetja.
Krajina.
Zapovedniki po krajiskih trdnjavah so zahtevali od
kranjskih in stajerskih stanov protestantovskih propovednikov.
In dasi so se stanovi vedno tozili na prevelike stroske za Kra-
jino, so ^v to svrho brez prigovora radi zrtvovali, kolikor je bilo
treba, pa se je zato tocno vsako leto med ostahmi stroski
doloceval za Krajino tudi strosek za luteranske propoved-
nike. Tako je v izkazu za 1. 1578. navedena placa za vojas-
kega katoliskega kapelana 12 goldinarjev na mesec. Po izkazu
86
vojske in vojaskih potreb za 1. 1579. na hrvatski Krajini je
bilo po sklepu zbora v Brucku dolocenih za luteranskega pro-
povednika 16 goldinarjev na mesec, a za propovednika v va-
razdinski Krajini se je dolocilo 1. 1580. tudi po sklepu zbora
V Brucku celo 20 goldinarjev na mesec, za propovednika v
Koprivnici in Ivanicu pa po 16 goldinarjev. docim je imel
propovednlk v Vizvaru je 13 goldinarjev mesecne place.
L. 1564. je dobival luteranski propovednik na Krajini letne
place 140 goldinarjev. Pa tudi sicer so skrbeli stanovi za pro-
povednike na Krajini. Tako so dovolili stajerski stanovi po-
pravek stana luteranskemu propovedniku v Ivanicu 1. 1594., a
leta 1598. so pozvali stajerski dezelni stanovi generala Zigo
Herbersteina, da oskrbi v Varazdinu propovednika Ossiujna in
Seiza," ker sta morala kot dezelna propovednika ostaviti Stajer-
sko.") L. 1582. je poslano dezelnim stanovom porocilo o za-
puscini propovednika Ivana Gerlacha v Ivanicu, ki je bila
spravljena pri Ivanu Kumerseju, graditelju v Koprivnici. Ger-
lach je imel 12 knjig v skrinji. Propovednik Ivan Scheibiz v
Koprivnici pa je 1. 1581. pozval stajerske odbornike na svojo
svatbo.
Izmed krajiskih luteran_^skih propovednikov so nam znani
iz 1. 1560. Martin Grgic v Crnomlju, ki je kot vojaski propo-
vednik prihajal na Krajino; 1. 1564. je bil Andrej Lelko pro-
povednik V slavonski Krajini. Vojni propovednik Juri Juricic je
umrl 1. 1578.; njega je nasledil 1. 1579. Tomo Jagodic. V Kar-
lovcu sta sluzila 1582 kot propovednika Anton Novomescan
(Neopolitanus) in Joakim, 1. 1584. Sebastijan Semnitzer (glaso-
vit skladatelj) in Seb. Folberger (je hodil sluzbo bozjo oprav-
Ijato tudi V Bihac) ; Juri Kosir (resen iz turske suznosti) in Gre-
gor Zitaric 1590—1592. Bartol Knaffl 1591 (po 1592 nemski
propovednik v Ljubljani). Bartol Widtman 1596 in Ivan
Znojilsek \b99-'^.)
Nadvojvoda Karel je moral, dasi je bil mocno protiven
novi veri, ze na zboru v Brucku 157S podeliti protestantom
razne verske svoboscine in povlastice ter dovoliti, da se v
Kariovcu namestita dva propovednika, ki sta obavljala sluzbo
bozjo iz pocetka v hisi krajiskega zapovednika, generala kar-
lovskega. Za generalovanja Andreja Turjaskega (1589 — 1593)
so imeli karlovski protestanti poleg dveh propovednikov tudi
svojega ucitelja, kakor ze poprej katoliki. Andrej Turjaski se
je pa tudi trudil, da dobe protestanti v Kariovcu svojo cerkev
in pokopalisce. Zato so zbirali prinose med seboj po Krajini,
>9) Starine, XIX, 70.
'^) Bila sta pa v Kariovcu brz po nastanku trdnjave tudi dva ka-
toliska svecenika, eden latinski za castnike in tujce, eden glagoljas pa
za Hrvate (Po poznejsih listinah; gl. Lopasicevo ,Poviest grada K.", 144.'!
O Znojilsku gl. ,Ljublj. Zvon' 1898, 627 in 1903, str. 423.
87
I
Ivan Znojilsek,
a iskali so pomoci v to svrho tudi pri kranjskih stanovih v
Ljubljani, kamor so poslali propovednika Bartola Widtmana in
z njim dva vojaka s prosnjo za denarno pomoc in z izkazi o
ze zbranem denarju. Kranjski stanovi pa so odgovorili 28.
aprila 1596, da morajo radi pomanjkanja denarnih sredstev
do boljsih casov odbiti pomoc. Vendar pa so dali 1. 1597.
stanovi kranjski, stajerski in koroski sezidati protestantom v
Karlovcu za sluzbo bozjo lastno cerkev.
Kakor poprej Metlika, tako je bil sedaj Karlovec vazen
za razposiljanje hrvatskih in slovenskih protestantskih knjig, ki
so se donasale iz Wiirtemberskega skoz Ogrsko (Debrecin) na
Hrvatsko, pa so jih potem odpravljali iz Karlovca najvec v
Ljubljano, na Reko in Trst, a od tukaj dalje v Dalmacijo.
Metlika je izgubila odsle tudi v tern pogledu svojo vaznost.
Zascitniki nove vere so se nadejali, da bo preko Krajine
prodrla tudi v lurske pokrajine ter da se bodo za novo vero
pridobili ne samo staroverci nego celo Turki, ki se bodo
mogli na ta nacin najlaze ukrotiti. V to svrho so bile pred
vsem namenjene protestantske knjige, tiskane s cirilico. Za ta
posel sta bila poslana na Nemsko zumberski pop Ivan, ki
smo ga ze omenili, in neki drugi duhovnik iz Benetek. Mi-
sel 0 izpreobrnitvi Turkov ni navdihovala samo Ivana Ungnada,
nego vse njegove sodelavce, samo da se tako odvrnejo vedni
napadi na krscanske zemlje. Smatrali pa so vsi za najboljse
sredstvo krscanske knjige. tiskane s cirilico, ces, da se to
pismo rabi vse do Carigrada. Da so znali Turki tudi na sul-
tanovem dvoru dobro hrvatski, je znana stvar,^ saj so bill
veckrat prvi svetovalci sultanovi rojeni Hrvati. Ceta, zbrana
okoli Ivana Ungnada, je bila prepricana o sveti moci krscan-
ske besede, pa so se zato toiiko trudili, da izdado sv. knjige
tudi v hrvatskem jeziku s cirilico. V mnogih pismih Ungna-
dovih, Trubarjevih, Vlahovicevih in drugih nahajamo izrazeno
nado 0 izpreobrnitvi Turkov. Kako je predlagal Vlahovic. da
se prevede v to svrho sv. pismo tudi na turski jezik, smo ze
omenili.")
^0 Zanimivo je, kako se je Gregor Vlahovic o tem vprasanju izja-
vil V listih, pisanih Stjepanu Konzulu v hrvatskem jeziku. Ohranil se je
prevod v nemskem jeziku, in sicerpisem, pisanih v Metiiki 1. 1563. V prvem
pismu pravi: „Schreibt die vskhokhischen (priester) wollen ime einen
drukher auss Tiirkhey bringen, darumb pitt er, wir sollen ime die cyrul-
lische schrifft inein sckichhen, damit er khiine etwas klein druchken." V
drugem pismu pa pise: „Woner die oskokhischen priester die druckherei
bekhumen, so wolt ich den tiirkhischen Keiser ein buechel drucken lassen,
wie von anfang der welt alle propheten geweisaget vnd gepredigt, dass
der herr Christus gottes son sei. Mahomet hatt den Tiirkhen verfiirt vnd
der bapst die gantze christenheit. Wir wollten den Tiircken bekehren
wen gehiilfe vnd solche bueher weren." (Kostrencic. Urkundliche Bei-
trage str. 210.).
89
Vsled protireformacije, ki jo je izvajal vztrajno in odlocno
nadvojvoda, kasneje cesar Ferdinand II. v avstrijskih dezelah,
je ginila pocasi Lutrova vera tudi na Hrvatskem, kjer se ni
ukoreninila prav za prav nikdar cvrsto. Hrvatski stanovi so se
protivili protestantizmu ter odbijali vsako zvezo z ogrskimi pro-
testanti, ki so vabili Hrvate na svojo stran v boj za navidezno
svobodo. Hrvati so na taka vabila odgovarjali, da ne marajo
nove vere. A ko so se jim Ogri zagrozili, da morajo sprejeti
zakon, po katerem se daje svoboda protestantom tudi na
Hrvatskem, jim je odgovoril ban Tomaz Erded (1584—1595;
1608 — 1015) tako-le : „S tem mecem bomo izkoreninili to
kugo, ako stopi na nasa vrata; se imamo tri reke Savo, Dravo
in Kolpo, eno izmed teh bomo dali piti novim gostom; in rajsi
se odtrgamo s celim kraljestvom od krone ogrske, nego li da
bode pod mojo vlado ta kuga v nasi zemlji." Hrvati so imeli
s Turki strasne borbe, pa so dobro znali, da se morejo vzdrzati
v tem neravnem boju le, ce so slozni v veri katoliski, ki jih
je navdusevala tudi za boj. Edinost v veri jim je zares po-
mogla, da so si ohranili vsaj ostanke nekdanje hrvatske kralje-
vine z glavnim mestom Zagrebom, ki ga Turki niso mogli
nikdar osvojiti.
Lutrova vera je slednjic nasla neko pribezalisce le se
pri kneziii Zrinjskih in nekaterih hrvatskih plemicih ter po
krajiskih trdnjavah, kjer so bili Nemci zapovedniki. Zrinjski so
bili odiocni privrzenci nove vere. Ze o sigetskem junaku se
ve, da je bil prijazen novi veri, dasi ni pristopil ocitno k njej.
Tembolj gorec pristas Lutrove vere je bil njegov sin Juri,
ki je pomagal zupniku Mihaelu Bucicu pri tiskanju kate-
kizma v Nedeljiscu v Medjimurju. Vsled njegovega od-
locnega delovanja in krepke pomoci plemica Nikolaja Mlako-
vackega je sprejelo novo vero skoraj celo Medjimurje. Pa tudi
po drugih svojih posestvih je skrbel za novo vero. Tako je 1.
1567. sporocil Gregor Vlahovic kranjskim stanovom, da so se
potozili kranjski propovedniki knezu Juriju Zrinjskemu na pro-
vizorja grada Dubovca pri Karlovcu, da je nasilen proti pro-
testantom in da daje njihovo ze krsceno deco vnovic krstiti
katoliskim duhovnikom. Isto tako nasilno se ponasa proti pro-
testantom tudi zupnik Nikolaj Vuicic v Ribniku, ki je strogo
zabranil luteranskim propovednikom propovedovati. Kaj je na
to ukrenil Zrinjski, ni znano. V vojvodstvu (herzogthum), ka-
kor so takrat zvali okolico posestev Zrinjskih in Frankopanov
okoli Ozlja, Ribnika, Novegagrada, Skrada, Dubovca ltd., je
bilo navadno pribezalisce luteranskih propovednikov. Ko 1.
1574, Metlicani niso bili zadovoljni s svojim propovednikom
Mihaelom Maticicem radi pohujsljivega zivljenja, so prosili
Gregorja Vlahovica, da jim preskrbi namesto Maticica drugega
propovednika, in sicer Nikolaja Tuskanica iz Krupe kraj
90
Crnomlja, kar so dovolili tudi kranjski stanovi. Mihael Maticic
je bil odpuscen, a novo zupo mu je podelil Juri Zrinjski v
svojem vojvodstvu. V svoji prosnji so se se izjavili Metlicani,
da bodo s Tuskanicem zadovoljni tudi „papisti" in da mu
bodo pomagali pri zidanju cerkve. Na prosnji so podpisani
metliski mescani : Stefan Razumovic, Mihael Vozic, Simon Gund,
Juri Gund in Juri Dorcic. Celo knez Peter Zrinjski, ki je bil
katolik, je imel na svojih posestvih v vojvodstvu protestanta
Zmajiovica in Druzgaja kot svoja sluzabnika. Grajski oskrbnik
Zmajiovic je umrl v Primorju ter so ga pokopali v cerkvi sv.
Nikolaja pri Grizanih. Te cerkve so se kasneje ogibali katoliki,
zato je osJ;ala pusta. Toda sami Zrinjski niso ostali dolgo pro-
testanti. Ze Jurijev sin Juri se je po nagovoru pavlinskega
priorja Ivana Bakica v Cakovcu 1. 1623. zopet pokatolicil. Tudi
Nikolaja Mlakovackega se je trudil pridobiti za katolisko vero
zagrebski skof Benko Vinkovic (1628 — 1637), ki se je bal, da
bi se nova vera ne razsirila po okolici zagrebski, kjer je imel
Mlakovacki Susedgrad in Stubico. Je li se je Mlakovacki iz-
preobrnil, nam ni znano. Popolnoma pa je zatrl protestantizem
na Hrvatskem zagrebski skof Martin Borkovic (1648 — 1687),
ko je pregnal bogatega vlastelina Stefana Jankovica 1. 168".
kot privrzenca Lutrove vere iz domovine.-'-j
Kako dolgo se je vzdrzala Lutrova vera v hrvatski Kra-
jini, V Karlovcu samem in Metliki, se ne da tocno dokazati.
L. 1598. in 1-599. je bilo zabranjeno krajiskemu generalu Juriju
Lenkovicu, da bi postavljal se nadalje nekatolike za krajiske za-
povednike,-^) a 1. 1605. je bilo na saboru hrvatskem sklenjeno,
da se morajo pregnati iz Hrvatskega sploh vsi propovedniki
nove vere, posebno pa oni, ki so pribezali iz Stajerske in
drugih bliznjih dezel v okolico ozaljsko pod obrambo knezov
Zrinjskih. Se 1. 1609. je pohajal po posestvih Zrinjskih okoli
Ribnika propovednik Misko Vrbec, pregnan iz Toplic pri No-
vem mestu. Proti njemu je bil izrecen istega leta progon, ko
bi se povrnil na Kranjsko, kamor je pa zahajal vendarle se
veckrat. V samoborski okolici so ziveli luterani se kasneje. (Naj-
vec luteranov je bilo v Rudah kraj Samobora, kjer se je kopala
ruda. Luteransko vero so semkaj zanesli nemski in slovenski
rudarji. Okoli zupne cerkve v Rudah je bilo pokopalisce, kate-
rega del ni bil posvecen, ker je bil dolocen za luterane). V
Rudah je bilo luteranov se 1. 1630. deset, a 1. 1642. se stirje.
Sluzbe bozje v tem casu niso imeli vec, kakor se pred nekimi
leti (prout olim habuerunt) v svoji lastni cerkvi, morda takrat,
ko je bil V Samoboru luteranski propovednik Jernej Widt-
"^) Starine XXVI. str. 189—194. Listina skofa Martina Borkovica o
protestantih.
-8) Iv. Kukuljevic. Jura regni Croatiae II. str. 166.
91
mann.2*) Proti protestantom je bil 1618 v Samoboru ustanovljen
samostan hrvatsko-bosenskih franciskanov, ki so luterane iz-
preobrnili na katolisko vero^^)
Karlovska trdnjava je bila protestantom mnogo let varno
zavetisce, tudi se kasneje, ko so bili ze luteranski duhovniki
prognani iz Kranjskega in Hrvatske. V samem Karlovcu so
imeli luterani svojo cerkev se 1. 1645.26), a poedini protestanti
so sluzili pri karlovski vojski se za generalovanja kneza Vuka
Frankopana Trzackega (1626 — 1652.-^)
Tudi V Koprivnici, glavni trdnjavi slavonske Krajine in
srediscu stotnije, so se vzdrzali protestanti do polovice se-
demnajstega stoletja. Ogrski zgodovinar Gjurikovic^^) pripove-
duje, da se je prikazala okoli 1. 1632. nemska sekta anabap-
tistov V okolici Ozija na posestvih Zrinjskih, kar potrjuje tudi
kronika te sekte, pisana 1. 1648. od Ambroza Rescha.
Tudi V Metliki in okolici se je vzdrzala nova vera dlje
nego po drugili krajih navzlic ostri protireformaciji. V Metliki
se je bil protestantizem mocno ukoreninil, posebno vsled vne-
tega delovanja propovednika Gregorja Vlahovica, pa tudi osta-
lih propovednikov,^kakor Mihaela Maticica, Nikolaja Tuskanica
Ivana Weixlerja, Stefana Kovacica, Petra Vukmanica Hrvata
in Vida Subtilica (1. 1587. v Crnomlju, Krupi, Krizu in Pod-
brezju).
Razen teh stalno namescenih propovednikov pa je doha-
jalo V Metliko se dosti drugih, posebno iz bliznje ribniske in
ozaljske okolice ter kasneje tudi iz Karlovca. Vkljub protire-
formaciji je bila 1. 1581. Metlika se skoraj popolnoma lute-
ranska, dasi so bili luteranski propovedniki 1. 1572. pregnani
iz mesta (a so se povrnili).
Obcinski svet v Metliki se je namrec izjavil v tem casu,
da je kapiteljska cerkev prazna in pusta. Komtur nemskega
reda bi moral imeti dva duhovnika in pet kapelanov, ima pa v
vsem le enega duhovnika. Zvonovi zvone zastonj ; ako odidejo
propovedniki luteranski, ne ostane nobeden, ki bi vrsil sluzbo
bozjo, zato ne morejo odpustiti propovednika in ucitelja svojega.
Vendar pa je bil ze sledecega leta 1582. po cesarski naredbi
Peter Vukmanic (Wokhmainius) pregnan iz Metlike ter mu je
bilo zabranjeno propovedovati. Naselil se je blizu Metlike na
zemljiscu vlastelina Semenica, od koder je z latinskim pismom
prosil visjo oblast, da se sme povrniti v Metliko. Brzkone
2*) (Zagrebacki arcidijakonat do god. 1642. Napisao Janko Barle.
Prestampano iz Katolickog lista Zagreb. 1903.)
2^) Fassio pro sex Croatiae Conventibus a ministro Provinciali
Godofrido Pfeifer a. 1767. Rokopis v arhivu Jugoslav. Akademije.
2^) Ivan Kukuljevic. Knjizevnici u Hrvata. str. 268.
27) Starine XXVI. str. 164.
28) Da situ et ambitu Croatie et Slavoniae. T. III. str. 141.
92
mu ni bilo dovoljeno, ker je se 1. 1585. zivel na Semenicevem
posestvu. L. 1585. pa je ostro nastopil proti luteranskim pro-
povednikom komtur nemskega reda Markvard Podpeski ter jih
je pregnal iz Metlike; zato se tudi Vukmanic ni mogel vec
vrniti na svoje staro mesto, nego so mu postavili leseno ka-
pelo na Semenicevem posestvu, kjer je dalje propovedoval
novo vero.2^)
V Toplicah pri Novem mestu sta postavila se 1. 1594.
kolatorja Herbart in Vajkard Turjaski, ko se je bila iz-
praznila zupa, Andreja Schv^eigerja za dezelnega propo-
vednika.^") L. 1508. pa se je zgodiio v Semicu spotikljivo de-
janje, ki ni razzalilo samo katoiicanov, nego je tudi protestantom
mnogo skodilo, tako da so jih preganjali se ostreje. Ko
so namrec prisli v Semic dezelni konjiki, ki so bili poslani na
hrvatsko mejo radi turske nevarnosti, ter so tamkaj pocivali, je
vojni kapelan dezelnih stanov Juri Zitaric iz lamosnje zupne
cerkve nemskega reda odnesel pozlacen keiiii, nekoliko svetinj
s srebrnimi okviri, nekoliko stolov in dvanajst oltarnih prtov
za podstavo svoje obleke. Radi tega zlocina se je potozil
komtur Markvard Podpeski pri samem nadvojvodi Ferdinandu.
Na to je bil Juri Zitaric izgnan iz vseh dedniii dezel, kar pa
je bilo po mnenju Valvazorjevem preblaga kazen. Kranjski de-
zelni stanovi so morali poravnati vso skodo po zapovedi sa-
mega nadvojvode. Juri Zitaric je pobegnil brzkone na Hrvatsko,
kjer je ze tudi poprej sluzil za vojnega kapeiana.'^) Odsle je
luteranska vera tudi v Metliki in okolici vedno bolj pojemala
radi strogih naredeb, ki jih je izdal proti propovednikom posebno
nadvojvoda Ferdinand. Ko je 15. oktobra 1. 1615. razgla-
sila protireformacijska komisija v Ljubljani, da se imajo vse v
posebnem oglasu popisane osebe luteranske veroizpovedi sniti
na skofijskem trgu, sicer placajo po sto cekinov kazni, je bilo
iz Ljubljane popisanih samo 8 oseb, v Metliki pa se 38. Od
teh 38 se jih je 15 izkazalo za katolicane, drugi pa so bili
ali ze mrtvi, bolni ali pa odsotni.^ V Novem mestu je bilo za-
pisanih se 17 protestantov, a v Crnomlju le 4 osebe. Iz tega
popisa se vidi, da se je vzdrzala Lutrova vera v Metliki kot
bivsem srediscu tega verskega in ob enem knjizevnega po-
kreta dlje nego v drugih mestih.
29) Valvazor XI. 385; VII. 454.
">) Valvazor VII. 461.
»») Valvazor VII. 463.
93
Protestantizem v Iztocni Stajerski in
Medjimurju.
Priobcil dr. Fr. Kovacic, profesor bogoslovja v Mariboru.
Z izrazom „Iztocna Stajerska" umevamo tukaj slovenski
del Stajerske med Muro in Dravo, tore] Slovenske gorice in
Mursko polje do ogrskomedjimurske meje in do Hrvatske. Na
sever in zapad je seveda v dobi, o kateri bomo govorili, segal
slovenski zivelj veliko dalje nego dandanes. Vsled znane raz-
delitve Karla Velikega so Slovenci med Muro in Dravo bill
dusevno loceni od svojih rojakov na desni strani Drave; ce
tore] hocemo govoriti o razsirjanju protestantizma med Slo-
venci, je potrebno in primerno, da tej skupini odlocimo po-
sebno razpravo^)
Omejimo jo na naslednje tri tocke : 1. Cerkveno-kulturne
razmere med panonskimi Slovenci neposredno pred Lutrom ;
2. razsirjanje protestantizma med Muro in Dravo; 3) katoliska
reformacija.
1. Cerkveno-kulturne razmere ob zori Lutrove
reformacije.
Za Slovence sploh in zlasti se za panoske Slovence med
Muro in Dravo je bilo zelo usodno, da niso imeli v svoji
sredi vecjega dusevnega sredisca, skofijskega sedeza in visjih
ucilisc. Odkar je sv. Metodij moral ostaviti Kocelovo zemljo,
1) O razsirjanju protestantizma med panonskimi Slovenci
se celotno in sestavno ni razpravljal nikdo ; pri slovenskih pisateljih
najdemo le raztresene podatke, nemski zgodovinarji,pa govore o tern
predmetu le o priliki, v zvezi s protestantizmom na Stajerskem sploh.
Tudi sledeca razprava je le pregled ; zakaj da bi se predmet izcrpal, bi
bilo treba mnogih podrobnih raziskav in vecletnih arhivalnih studij. Obilo
dela se v tern oziru se nudi „Zgodovinskemu drustvu za Slov. Stajersko".
94
pa do 1. 1859., ko je Slomsek prestavil sedez lavantinskih
skofov V Maribor, je bilo slovensko Ijudstvo na levo od Drave
podlozno nadpastirski oblasti solnograskih nadskofov in po-
zneje sekovskih skofov. Preogromno ozemlje in pa zgodovinske
razmere so prisilile solnograske nadskofe. da so v okrilju
svoje oblasti, v oblizju slovenskega ozemija ustanovili tekom
13. stoletja tri skofije^ krsko, lavantinsko in sekovsko. Lavan-
tinska skofija je na Stajerskem obsegala tako imenovano st.-
florijansko^ okrozje, kraje ob gornji Laznici in Sulmi do Pre-
dinga in St. Ozbalda ob Dravi; sekovska skofija je v 16. veku,
V zacetku reformacije teritorijalno imela malone isto veiikost,
kakor ji je bila dolocena ob ustanovitvi 1. 1218., t. j., po pri-
liki 33 kvadratnih milj, a kot taka ni segaia v danasnje slov.
ozemlje^) Pod solnograsko nadskofijo je spadal ves danasnji
del Stajerske severno in iztocno od Drave.
Sploh so lavantinski in sekovski skofiji bill prideljeni le
oni kraji, ki so bili solnograskim nadskofom predalec in pa
tezko pristopni. Da bi pa sekovskim skofom oskrbel^ primerne
dohodke, jim je nadskof iz svojega okrozja na Stajerskem
inkorporiral ali izrocil vsaj patronate 39 zupnij. Izmed inkorpo-
riranih zupnij sta v slovensko ozemlje segali dve: Sv. Jakob
v Lipnici in Ivan Krstnik v Radgoni. Patronat je pa imela se-
kovska skofija nad naslednjimi (takrat obstojecimi) slovenskimi
zupnijami ali vikarijati : D. Marija v Ivniku (Eibiswald): Sv.
Miklavz v Lucanah, Sv. Peter in Pavel v Gomilici, Sv. Jernej
v Cmureku, Sv. Miklavz v Halbenrainu, D. Marija v Apacah,
Sv. Benedikt in Sv. Anton v Slov. Goricah, Sv. Juri na Scav-
nici, Sv. Kriz na Murskem polju, Ivan Krst. v Ljutomeru. Pri
inkorporiranih zupnijah so skofje dcrbivali ves dohodek, kar
ga je preostalo od dolocene uzitnine ondotnih dusnih pastirjev,
pri patronatih pa so dobivali le gotovo davscino v denarju ali
V pridelkih. Imeli so pravico, za te zupnije solnograskemu nad-
skofu V potrjenje predlagati primerne duhovnike (ius praesen-
tationis), ter dolznost, skrbeti za cerkve in sole.
Poleg tega je pa bil sekovskim skofom izrocen gene-
ralni vikarijat cez ves solnograski del stajerske
dezele, in s to sluzbo so imeli vec opraviti, kakor z upravo
lastne skofije, ki je se 1. 1607., ko je bila ze katoliska refor-
macija dobro razvita, imela samo 17 svetnih in 18 redovnih
duhovnikov. Stik med solnograskim nadskofom in nasim sve-
tom je bil le rahel.»)
Ker so v srednjem veku skofje vecinoma bili drzavni ve-
likasi ter so se jim poverjali vazni politicni in celo vojni posli,
») Schuster Dr. Leop., Fiirstbischof Martin Brenner. Grar, 1898,
str. 105.— 107.
^) Podrobnejse porocilo o tern seze preko okvira te razprave.
95
so jih posvetne skrbi pogostoma celo odtegnile njih pravemu
poklicu : duhovni upravi skofij. Ta posel so izvrsevali veci-
noma le arhidiakoni, ki so od 8. stoletja dalje v popolnem po-
menu pravni organi in nadziratelji cerkvene discipline ter va-
ruhi pravovernosti.
Znanih je pac vec slucajev, da so se solnograski nad-
skofje mudili v Mariboru, se cesce pa v Ptuju, ni pa znan od
karolinske dobe dalje slucaj, da bi bil solnograski nadskof ali
pa sekovski skof osebno posecal sluzbeno svoje pokrajine. „Oko
in roka" mu je bil le arhidiakoii, in sicer od starodavnih casov
pa do 1. 1607. vsakaferi zupnik v Gratweinu nad Gradcem.
Ko je 1. 1607. solnograski nadskof Gratwein izrocil runskemu
samostanu (Reun), se je takratni arhidiakon in zupnik grat-
weinski preselil v Strassgang.*)
Vsekakor je bilo opuscanje skofovskih vizitarij eden izmed
vzrokov, da je propadla disciplina med duhovscino, v Ijudstvo
se pa zajedla verska brezbriznost in nevednost. Vendar so
razmere v cerkveni upravi bile na levi strani Drave boljse
nego na desni strani, v zemljah oglejskega patriarha. Razmere
so tamkaj postale uprav nenaravne, odkar se je zacelo na-
sprotstvo med Benecani in patriarhi z ene strani, pa med no-
tranjeavstrijskimi vladarji z druge strani. Dalekovidnejsi duhovi
so ze 1. 1583. priporocali ustanovitev nove skofije v Gorici, in
graski nuncij je podpiral to misel, toda patriarh se je trmo-
glavo drzal svojih historijskih pravic in ves nacrt se je izjalo-
vil. Vsled napetosti in nezaupnosti med graskim dvorom pa
med oglejsko stolico patriarhi dejanski niso mogli izvrsevati v
nasih krajih svoje_oblasti; scasoma je zavladala popolna cer-
kvena anarhija.'^) Se celo res koristnim in potrebnim reformam
tridentinskega koncila, ki jih je patriarh objavil v sinodi 14.
novembra 1565, so se nadvojvode upirali ter tako nehote in
posredno pospesevali propast katoliskega zivljenja v svojih
dezelah.
A dasi je cerkvena uprava med Slovenci na levo od
Drave bila bolj urejena nego v patriarhatu, vendar versko-
nravne razmere med duhovscino in Ijudstvom niso bile veliko
boljse nego drugod. Francesco Barbaro, vizitator oglejskega
patriarha Ivana Grimanija in po njegovi smrti (1592) sam pa-
ir arh, se V svojem porocilu pritozuje zoper solnograskega nad-
skofa in njemu podrejene skofe, da sprejemajo v svoje skofije
ubegle duhovnike, ki so v patriarhatu bili kaznovani.*) Iz
*) V dobi reformacije sta radgonski in ptujski zupnik skofijska
komisarja.
^) Izvestja Muz. dr. za Kr. 1907, str. 123.
6) Eine papstliche Visitation zur Zeit der Kirchenreformation in
Steiermark, Karnten und Krain. Nach einem Manuscripte der Bibliothek
della Bona in Gorz. „Tagespost'' 1864, st. 239.
96
vizitacijskih zapisnikov 1. 1585., 1602., 1607. in se 1617. vidimo,
da sta izpocetka dobri dve tretjini duhovscine bili od vseh
mogocih vetrov, domacinov pa je bilo jako malo ; prav po-
sebno se to velja za nase slovenske kraje, kjer je bila vecina
duhovnikov iz patriarhata. iz Ijubljanske in zagrebske skofije,
celo iz Dalmacije. To dejstvo je vazno, ker iz njega lahko po-
sredno sklepamo na umstveno-nravno kvalifikacijo duhovscine
med Muro in Dravo, drugic pa zasledimo v tern dejstvu tudi
dobro stran, namrec da je slovensko Ijudstvo, dasi pod nem-
skimi skofi, imelo duhovnike, zmozne njegovega jezika (sloven-
skega, hrvatskega), docim naletimo v patriarhatu vcasi na trde
Italijane.
Zgodovinarja zelo mika vprasanje, kaksni so bili vzroki,
ki so pripravljali tia reformaciji sploh in zlasti pri nas. A zelo
tczavno je, o tem vprasanju podati jasno in resnicno sliko,
prav tako tezavno, kakor nasteti razne vzroke francoskega pre-
vrata. Veliki zgodovinski dogodki so posledek mnogoterih
zelo prepletenih ciniteljev, ki segajo casovno dalec nazaj, de-
loma pa koreninijo v globinah individualne cloveske svobode
in razpolozenosti ter se sploii ne dado zasledovati. Vsekakor
je preozko stalisce, navajati kot vzrok reformacije le razuzda-
nost duhovscine in pa kopicenje premozenja v cerkvenih rokah,
kakor n, pr. pise Losertih-')
Razuzdanost duhovscine je res bila velika in spiosna.
Kratko pa primerno je orisal duhovscino takratnega casa
Heniik Teichner: „Poprej so duhovnike navadno sUkaii s
knjigo v roki, sedaj bi bilo boljse, jih predstavljati z zensko
ob strani, z igralno descico v roki, z mecem ali nozem ob
boku."^) Prileznistvo, pozresnost in razuzdanost, neotesano go-
vorjenje, popivanje in razbijanje po krcmah se splosno ocita
duhovscini koncem 15- in zacetkom 16- stoletja. Pritozbe se
mnozijo, kolikor bolj se priblizuje cas Lutrovega nastopa.
Znacilne so besede nadvojvode Ferdinanda v tajni in-
strukciji, da je vseg"a zla (krivoverstva) krivo zlasti to, ker se
na duhovscini kaze veliko bolj meso in svet, kakor pa duh in
vera.») Kupovanje, prodajanje, zamenjavanje boljsih nadarbin
se je izza avinjonskega suzenjstva strasno mnozilo, sluzba bozja
in pastirsko delovanje pa zanemarjalo. Skofije, prelature in
druge boljse nadarbine so dobivali razni Ijudje mnogokrat v
nagrado za politicne usluge ali kot stalne dohodke, ker vla-
') Die Reformation und Gegenreformation in den innerosterr.
Landern. btuttgart 1898, str. 16, 27 i. d.
*) Cit. pri Loserthu n. d. str. 17.
^) . . . hoc malum potissimum inde excitatum est, qod fere uni-
uersus Ecclesiasticus ordo referat magis carnem et seculum quam spiri-
tum et religionem. Izvirnik v c. kr. drz. arhivu na Dunaju, priobcil J. Chmel
V ,Arhiv fiir Kunde osterr. Geschichtsquellen" I. 1., 2. zv., str. HI.
97 7
dar ni mogel drugace placevati svojih dvornikov. Lastniki pre-
moznih zupnij so se dali nadomescati svojim vikarjem, ki so
bili mnogokrat nevedni, nesposobni, slabo placani in so temu
primerno tudi delovali. Obcuten nedostatek je bil zlasti za na-
se kraje to, da je manjkalo visjih sol in duhovskega izobra-
zevalisca. Mnogi duhovniki sploh niso imeli nikaksne izobrazbe
in se niti ni vedelo, so li res pravilno posveceni. Odkar sta
bili ustanovljeni vseucilisci v Pragi in na Dunaju, so tudi du-
hovski kandidatje sekovske in solnograske skofije studirali
ondi, toda bilo je naravnost nemogoce, da bi od tod dobiii do-
voljno stevilo duhovnikov, ce se je tudi storilo marsikaj, da bi
se tudi siromasnejsim dijakom omogocil pristop na vseucilisca.
Ker pri nas dalec naokoli ni bilo visoke sole (zlasti pred usta-
novitvijo praske in dunajske univerze), so vseucilisca morale
nadomescati skofijske in samostanske sole. V starih casih sta
stolna sola v Solnogradu in samostanska v Chiemsee vzgajali
misijonarje tudi za slovenske pokrajine, juzno od Drave pa
Oglej.") Od 11. stoletja dalje so se povzdignile tudi sole v
stajerskih samostanih: v Admontu, Gornjem gradu, v Runu, v
Sekovi, V Borovju (Vorau), v kartuzijah pri Zicah in Jurklostru,
dominikanska sola v Ptuju, avgustinska na Muti, v 13. stol.
pa sola nemskih vitezov s Gradcu, ki je bila nekaka pred-
hodnica poznejse univerze. Vendar se je v 14. in 15. stoletju
veliko premalo pazilo na vzgojo in izobrazbo duhovscine; to
je imelo razne slabe posledice, ki so pripravljale velikanski
vihar 16. stoletja. V vizitacijskih zapisnikih sekovskih skofov
koncem 16. in zacetkom 17. stoletja citamo opetovano, da se
je skof moral zadovoljiti s tern, ce je duhovnik znal pravilno
formulo za krst in odvezo. V predgovoru Prvega dela Novega
zakona (1557) pravi Trubar, da bo prevod tudi mladim slo-
venskim duhovnikom, ki so prerano zleteli iz sole, sluzil v to,
da bodo vsaj tekst evangeljski na propovednici prav citali m
ga ne krivo tolmacili, kakor je pred leti storil oni v Planini
(„zu Mampreisch,,) pod Celjem, ki je „Invenietis asinam alli-
gatam et puUum cum ea" prevedel: „Bote nesli ono oslico
peruezano inu enu pisce per nee." Zgledov nravne propalosti
je tudi med Muro in Dravo dovolj in si bomo se ogledali
nekatere.
Toda ta kvalifikacija duhovscine mora imeti svoje ozadje
in jako pristransko je, ce kdo razmotruje le to dejstvo samo
za sebe. Druzba, ki poraja, vzgaja in redi taksno duhovscino,
mora sama bolehati. V resnici nam nesteti zgodovinski viri
podajejo jako temno sliko o nravnem zivljenju plemstva,
mescanstva in preprostega Ijudstva v 14., 15. in 16. veku v
»") Griefsl Dr. Ant., Geschichte des Seckauer Diocesan - Priester-
hauses. Graz 1906. str. 24. — Muchar, Gesch. v Steierm. IV., 77.
98
Italiji, na Francoskem, Angleskem in v dezelah nemskega ce-
sarstva. Vzroki tega pojava so raznoteri in ne spadajo v okvir
nase razprave; prepleteni so z zgodovino humanizma in rene-
sanse,
Pretiran, sicer pa v jedru resnicen je opis, ki nam ga podaje
0 zivljenju na dezeli v okolici breziski dvorni predikant barona
Ludovika Ungnada, Andrej Lang v svojih pridigah, ki jih je izdal
1. 1571. Pred vsem pripominja, da je med Ijudstvom v okolisu
le malo Nemcev, in s tern kaze sam, da moramo njegovo poro-
cilo previdno presojati; potem pa pravi, da je Ijudstvo za-
padlo V malikovalstvo in praznovernost (v ustih luteranskih
predikantov so katoliski obredi in zakramenti spioii ze mali-
kovalstvo in praznoverje), mnogi se pecajo tudi s carovnistvom.
0 besedi in volji bozji ne vedo nic, jih je tudi tezko k temu
pripraviti, da bi poslusali. Njih zivljenje je neredno, pusto-
iovno, divje, zivinsko, polno nesramnega necistovanja in zako-
nolomstva. Noben kmet ali gospodar ne more dobiti hlapcev
ali dekel, ce jim ne dovoli, da med seboj uganjajo nesram-
nosti; z njimi vred pa mora vzeti v hiso tudi njihove neza-
konske otroke. Nikdo jih ne opominja k pokori ; njih cuvaji
so sami slepi. leni in mutasti ter vecinoma sami vdani enakim
hudobijam. Vrh tega so Ijudje v vedni nevarnosti, da jih Turki
ne napadejo, pobijejo, oplenijo in odzenejo v suznost.'^) Slicne
razmere so bile tudi na levi strani Drave. Sencne strani se
javljajo pac tudi med panonskimi Slovenci, vendar splosno je
Ijudstvo bilo nepopaceno; vecen strah pred Turkom je Ijudi
varoval, da se niso prevec pomehkuzili. Vizitacijski zapisnik
iz 1. 1528. poroca, da so v zupniji Sv. Petra pod Mariborom
zasacili 11 zakonolom.cev, enako tudi v Jarenini, kjer cujemo
se 1. 1617., da je bila med kmeti sploh navada, po zarokah
skupaj ziveti; tako so nekateri ziveli leta in leta, ne da bi se
dali porociti. Vecja mlacnost je bila v mestih, kakor v Mari-
boru, v Ptuju, V Radgoni.
Sicer so pa Slovenci med Muro in Dravo ziveli v cisto
posebnih okoliscjnah. ki so deloma tudi precile razsirjanje
protestantizma. Ce je sploh kmet takratnega casa bolestno
vzdihoval: „Kuge. lakote in Turka resi nas, o Gospod," je to
se prav posebno veljalo za kraje med Muro in Dravo. Po
mohaski bitki so se vgnezdili Turki na Ogrskem ter postali
najblizji sosedi Murskemu polju in Slovenskim goricam. Tur-
kom so se pridruzili ogrski rogovilezi, buntovniki in nezado-
voljnezi, ki niso bill nic boljsi od Turka. Kadarkoli je bruhnil
plamen na Ogrskem, vselej je obliznil najprej kraje med Muro
'') Elze V „Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Pro-
testantismus in Oesterreich" 1893, str. 87, op. 2.
99 7*
in Dravo. Radgona je bila edina obmejna trdnjava, ki pac ni
mogla cuvati odprtega Murskega polja. Srbsko vojvodstvo v
Verzeju ni veliko pomoglo, ker so ondi naseljeni Uskoki bill
redko kdaj doma, ampak so se v tujini bojevali zoper Turka.
Hude rane so tern krajem zadali Turki zlasti 1. 1532., ko
so se vracali od brezuspesnega obleganja Kiseka. L. 1535.
je po narocilu solnograskega nadskofa kraje med Muro in
Dravo posecal lavantinski (takrat se pomozni) skof Filip Renner,
ki je skoro povsod moral vnovic posvetiti od Turkov 1. 1532.
pozgane in onecascene cerkve in pokopalisca. V takih razmerah
seveda o rednem pastirovanju in pouku ni bilo govora ; vsled
tega se je v Ijudstvu vgnezdila velika nevednost in nravna po-
divjanost.
Dolgo se je tukaj ohranilo prejemanje obhajila v obeh
podobah ; v dobi reformacije se tu in tarn naletimo na njega
sledove in mnogi duhovniki so katolicanom delili obiiajilo v
eni podobi, „novovercem" pa v obeh. V boju zoper celibat in
V rabi obeh podob se je najprej kazal pri nas verski preobrat.
2. Razsirjanje protestantizma.
Kdaj, po kom in od katere strani se je prvic zanesel
Lutrov nauk v nase kraje, se bo tezko kdaj dognalo. Ze prvi
nastop Lutrov je odmel na Stajerskem med svetnimi in du-
hovskimi sloji; mnogi so smatraii to za upravicen odpor proti
dejanskim nerednostim in zlorabam na versko-cerkvenem polju.
Ze 1. 1528. je dezelnoknezja komisija, ki jo je sklical nadvoj-
voda Ferdinand dogovorno s solnograskim nadskofom in Ijub-
Ijanskim skofom Kristofom Ravbarjem, upraviteljem sekovske
skofije, nasla na Spodnjem Stajerskem zatroseno luteranstvo,
pa vecinoma le po mestih.
V Maribor je prisla komisija v cetrtek dne 2. julija 1528.
Nasla je ondi enega vikarja in 11 beneficijatov; porocilo pravi
0 njih, da je le malo duhovnikov, ki bi masevali. V verskem
oziru so nasli v mestu veliko mlacnost ; le malo Ijudi je za-
hajalo V cerkev, sicer pa je o luteranstvu bilj malo kaj zna-
nega; a zacetki so se ze kazali ; bilo je oddanih in sezganih
vec luteranskih knjig; celo zupnik v Lempahu jih je imel ne-
koliko.
Vikar mariborski se je pritozeval, da mu Ijudje odtegu-
jejo jecmeno desetino; sploh je tudi drugod nezadovoljnost,
upornost in naklonjenost k novi veri dobila najprej konkreten
izraz v kratenju desetine, pri duhovnikih pa v boju zoper ce-
libat. Drugi dan so bili zaslisani tudi mescani (17). Zupan
Wildenrainer je pismeno podal neko pritozbo. Primoz Hurnas
je ovadil mojstra Hanza, takrat vikarja v Lipnici, da je z ne-
kim samostanskim doktorjem, ki je ta cas bil ze gvardijan v
100
Ptuju, med pridigo mnogo ropotal zaradi luteranskih pridig,
neki brivec pa je jedel meso ob prepovedanem casu in ga je
zato mestni sodnik obsodil na post ob samem kruhu in vodi.
Sicer med duhovscino in verniki niso zasledili kake zmote;
vsi so ostajali pri svojih starih obicajih. — V Maribor so bill
poklicani duhovniki, cerkveni kljucarji in zastopniki obcin iz
vsega okoiisa na levi in desni strani Drave. Iz Kamiiice nad
Mariborom je prisel zupnik Nikolaj Grosman s stirimi kape-
iani, oziroma beneficijati, zupan Ulrik Reiter, kljucarja Mihael
Pozna in Juri Potus ter osem zupljanov. V verskem oziru ni
bilo nikaksne zmote med njimi, pac pa razne pritozbe. Zupnik
se je pritozil, da zupljani duhovnikom ne dajejo jesti, kadar
pri podruznicah opravljajo sluzbo bozjo. Narocilo se je, da
naj dado kapelanom pri podruznicah jestk ali pa po starem
obicaju nekaj denarja, ce ne. pa naj kapelan ostane doma. Zo-
per cerkvene kljucarje so se pritozili, da nocejo polagati ra-
cunov 0 dohodkih in izdatkih, zupljani pa pravijo, da so
nekdaj imeli sedem duhovnikov, ki so zupniku pomagali peti in
opravljati sluzbo bozjo, sedaj pa jih je samo sest, dva izmed
njiii, Sebastijan Wolfgang in Lenart (Lovrenc?) Paumgartner
ne opravljata mas, kakor velevajo ustanove, zupniki pa se
prepogostoma menjavajo ; vsled tega trpi zupnijsko poslopje,
ker ga nikdo ne popravlja in vsak odpelje vse s seboj. Leta
1545. je bil zupnik sam, docim so pred leti bili se trije du-
hovniki, ker zaradi slabih dohodkov ni bilo mogoce dobiti
duhovnikov. ^2) Od Sv. Petra pod Mariborom je prisel k vizitaciji
V Maribor zupnik Juri Zwelffer, pomozni duhovnik Juri Momb-
preis, kapelan Juri Plassitz (Blazic), cerkveni kljucarji Peter
Schapla, Toman Scheriuk, Peter Rosaman, Juri Kreidsch in trije
drugi zupljani. Vsi so bili spoznani za pravoverne brez vsake
zmote, samo zupnik je naznanil 11 zakonskih presestnikov, ki
so zapustili svoje zakonske zene in ziveli z drugimi ali so po-
leg svojih zen imeli se prileznice, ali so pa sicer ziveli v div-
jem zakonu; bili so vecinoma iz Metave, Hrenice in Nebove,
najvec gostaci in vinicarji.^^j
Protestantizmu ni v doticnem zapisniku nikaksnega sledu.
Tudi 0 Jarenincanih pravi zapisnik 1. 1528.. da glede vere ni
med njimi nikaksne zmote. V Svecini je imel zupnik Toman
Schaff tri kapelane; zato so mu dajali zupljani 12 snopov
zita; a takrat so mu to odtegovali. Drugace pa ni bilo med
njimi nikaksne zmote, tudi ne pritozbe.
V Mariboru, ki je bil neposredno podlozen dezelnemu
vladarju, se protestantizem tudi pozneje ni mogel prav utrditi,
dasi je imel med mescanstvom in plemstvom dokaj privrzencev.
»«) Orozen, n. d. I, str. 580.
") Vizit. zapisnik v kn. sk. arhivu v Gradcu.
101
L. 1576. je na prvo adventno nedeljo organist v mestni cerkvi
s solarji zapel po pridigi luteransko pesem „Aus tiefer Noth
schrei ich zu Dir", na to so mescani ostavili cerkev in ostalo
je pri masi le nekaj kmetov, — ki pac pesmi niso razumeli.
Dve leti poprej se je mestni kapelan „ozenil", porocal ga je
slovenski kapelan pred cerkvenimi vrati.")
Protestantska sluzba bozja je sicer v mestu prenehaia ze
pred 1. 1587., a protestantje so se zatekli v Bednavo (Winde-
nau), ki jo je ze od 1585 upravljal Sigmund Herberstein kot
jerob maloletnih otrok Jakoba Sekelja; dne 12. marca 1587.
pa je najstarejsi med njimi, takrat ze polnoletni Juri to gra-
scino prodal Wolfu Viljemu Herbersteinu.") Ze dne l.julija je
prise! v Bednavo luteranski predikant Sigmund Lierzer ter je
ondi zacel luteransko bogosluzje. Ker nikjer ni mogel (ali smel)
dobiti stanovanja, ga je mescan Lukez Hofer sprejel na svoje
posestvo blizu Wildhausa nad Mariborom.^*^) Da bi zagotovili
placo predikantu in si sezidali cerkev, se je ustanovil poseben
odbor, ki je med plemstvom in mescanstvom zbiral darove.
Iz doticnih zapiskov^J je razvidno, da je po Dravskem polju
vse polno luteranske gospode. L. 1588. so napravili pokopa-
lisce, za katero je Herberstein daroval zemljisce ; ondi naj bi
se tudi sezidalo stanovanje za predikanta, kar se je zgodilo
naslednje leto. Iz tehtnih razlogov pa Herberstein ni mogel
nadalje dovoliti, da bi se v njegovem gradu opravljala sluzba
bozja; iskali so torej prostora v Racah, v Slivnici, v maribor-
skem gradu in naposled so na novem pokopaliscu postavili
priznico na lesenih stebrih;^^) potem so z deskami obili za-
casno bogomolnico, a so jo ze 1. 1591. morali razsiriti, ker
mnozica ni imela prostora v njej ; 1. 1595. so jo morali zopet
razsiriti. Dasiravno je bilo mescanom ob kazni 10 — 30 gl. ali z
izgonom prepovedano, zahajati v Bednavo, ni vse nic pomagalo.
Vkljub vsem ukazom so 1. 1589. celo v mestnem svetu mari-
borskem sedeli protestantje; povsod se je opazalo kljubovanje,
pele so se luteranske pesmi, polozaj je postal tako kriticen,
da se V letih 1596 — 1599, kakor poroca takratni mestni zupnik
Juri Pileator (Klobucar), katolicani, zlasti pa katoliski duhov-
niki skoro niso smeli pokazati na ulici. Leta 1598. so prote-
stantje sklenili, sezidati v Bednavi novo cerkev in stanovanje
za predikanta in za solnika, ki je prej 1. 1596. moral zapustiti
mariborsko mesto.
Na okolisko slovensko Ijudstvo ta luteranska postojanka
najbrz ni imela posebnega vpUva ; med darovatelji je sicer
") Orozen, n. d. I. 570
*4 Slekovec, Sekelji str. 44 in 46.
18) Orozen n. d. I. 320.
»') Orozen I. 321, i. d.
»«) Loserth. n. d. 531.
102
vec slovenskih imen, a to so obrtniki in mescani ter nizji ple-
mici, samo leta 1591. citamo, da je z bukovim lesom pri ko-
panju studenca za predikanta pomagal neki Primoz Zupan iz
Gornjih Hoc.
L. 1600. je bil konec protestantske obcine. Dne 8. janua-
rija je dezelnoknezja komisija s pomocjo vojakov in kmetov
deloma v zrak pognala, deloma pozgala zupnisce, solo in
cerkev; predikant jo je bil ze poprej popiiial v Race, solnik
pa V Slivnico. Pozneje je predikant bival v Vurbergu. Prote-
stantsko pokopalisce v Bednavi pa je bilo se tudi pozneje v
rabi; se dandanes se v ondotnem gradu vidijo ohranjeni na-
grobni spomeniki iz 1. 1613. in 1627-
Vendar je 1. 1601. bilo tudi se med mescani nekaj prote-
stantov, ki so skrivoma zahajali k predikantom v bliznje kraje ter
ob sobotah jedli meso. Sole so bile prazne in mladina razuz-
dana"^**) L. 1611. poroca zupnik Pileator, da so bili v mestu
se naslednji nekatolicani: Juri Schlanitz z zeno, Nikolaj Cepec
z zeno, ki pa trdi, da je v Marenbergu opravil izpoved ; An-
drej Turanko ; Joahim Haller z zeno; Filibert Merc z zeno je
imel dosle rok, ostati v dezeli; le-ti stanujejo redko v mestu
pa se dado poucevati in so dobiii knjige od njega. Vdova
Franca Langerja, Mihael Naglitscher in Kristofa Pisine vdova
se se niso predstavili, stanujejo zdaj tu zdaj tam. — V Selnicl
je bil nekatolican Wolf Mosperger z zeno in pa Andrej Kle-
mencic „ain ledige ergerliche Person in der Religion", oba
podloznika Jurija Kristofa bar. Herbersteina v Wildhausu. V
Kamnici in pri Sv. Petrii ni bilo takrat nobenega nekatoli-
cana.20)
Tudi V jareninsko zupnijo se je scasoma zatrosil prote-
stantizem. Zupnik Adam Preprost poroca istega leta, da je
doma „in difier Pfar wiendifsch Jaring" opravilo velikonocno po-
boznost 3100. Bilo je se tudi vec nekatoliskih in upornih oseb,
ki so Ijudstvu sploh biie v pohujsanje. Blizu Jarenine je na pr.
prebival Mihael Schwiegenstan z zeno, oskrbnik v Neuhausu,
in sta hodila veckrat na Ogrsko k predikantu k izpovedi. V
St. Ilju je Andrej Kermauz, podloznik Trautendorffov v Wei-
tersfeldu, imel gostilno ; bil je eel luteran in je bil s svojim
mesojedstvom v yeliko pohujsanje. Peter Schmid, ki je prebi-
val z zeno nize St. Ilja, se ni nikdar izpovedoval po katolisko
in je ob postnih dneh hlastno (redlich) jedel meso. Vdova po
Hannsu Muratu, podloznica Wolfa Ekhenberga, poprej me-
scanka v Mariboru, je tudi cela luteranka in gre z gospo Ek-
henberg veckrat k luteranom k izpovedi. Za Jurija Sallarja,
podloznika Wolfa Ekhenberga, se ne ve, ali je luteran ali ka-
19) Orozen n. d. I. 572.
"«) Porocilo priobcil M. Slekovec v „Voditelju'' 1899, str. 327.
103
tolican; ze 11 let ni bil pri izpovedi, zivi v divjem zakonu in
ima poleg svoje zakonske zene 3 otroke z drugimi ; je nepo-
boljsljiv. Za vec nekatolicanov v zupniji ne ve, razen za Simona
Jursica pri Sv. Jakobu, ki se je pa predstavil mariborskemu
zupniku po zapovedi avstr. vlade.-^)
Na sumu krivoverstva je bil zupnik pri Sv. Lenartu v
Slov. goricah Ivan Morennus (Mohrhemius). Zasledimo ga pri
Sv. Lenartu 1. 1600. Po treh letih njegovega zupnikovanja so
ga spodili kot sumljivega pristasa Lutrovega. Sel je potem za
zupnika v Maisberg (Monsberg) na Srednjem Stajerskem, pa
ze 1. 1602. se je izkusal zopet polastiti sveto-lenarske zupnije.
Proti svojemu nasledniku Feliksu Ivanu Cezarju je hujskal
zupljane ter se 5. febr. 1602 obrnil na Ivana Friderika barona
Herbersteina v Hrastovcu, ki je bil tudi pristas nove vere, celo
na admontskega opata, da bi ga zopet sprejela za zupnika pri
Sv. Lenartu, njegovega naslednika pa, ki se ni bil potrjen, naj
bi opat prestavil kam drugam. Toda opat v to ni privolil,
ampak sta dne 22. okt. skofijski komisar in jareninski upra-
vitelj admontskih posestev ustolicila Cezarja za zupnika pri
Sv. Lenartu. Nato se je Morenus vgnezdil v zupniscu pri po-
druznici Sv. Jurija v Slov. goricah,^-) odkoder je delal grozne
sitnosti sveto-lenarskemu zupniku. Vzdrzeval se je ondi do
1. 1607. Ko je skof 9. junija 1607 vizitiral cerkev Sv. Jurija,
ki ji je Admont Patron, je Morenus se vedno tical ondi, skofu
pa seveda ni prisel pred oci, ampak se je skril. Skof ga v
svojem zapisniku tako-le oznacuje : „Za vikarja se je sam vri-
nil Ivan Morenus, ki je prej sluzil pri cerkvi Sv. Kriza (?), je
nepokoren clovek, ki ne slusa ne skofa ne njegovega komi-
sarja. Dognano je, da kupoma izpoveduje in odvezuje Ijudi —
po 900 oseb v enem dnevu. Naroceno je zupniku pri Sv. Le-
nartu, da ga spodi od podruznice." Zupnik je to storil z vo-
jasko silo, a zato mu je Morenus nahujskal Ijudstvo, da je
prisel V smrtno nevarnost. Potem izgine brez sledu.
V Herbersteinovem gradu Hrastovcu je bil ta cas za
oskrbnika neki odpadel duhovnik, a se ne ve, je li delal kako
propagando za luteranstvo; pozneje se je povrnil in bil potem
pomozni duhovnik v Weizu.^") 0 „skakacih", ki so imeli pri
Sv. Lenartu glavno gnezdo, izpregovorimo na koncu.
*
* *
V Ptuj je prisla dezelnoknezja komisija, v kateri je bil
tudi Slovenec dr. Vincenc Fiirbekh,--*) na Vidovo dne 15. ju-
nija 1528 ter je tja poklicala bliznje duhovnike s cerkvenimi
2«) Porocilo objavil Slekovec v „Voditelju" 1901, str. 303.— 304.
*2) Nekdanje zupnisce je stalo na mestu sedanje sole.
") Sporocil mj je to g. Ljubsa v Gradcu iz svoje zbirke. Pis.
''*) Slekovec, Skofija in nadduhovnija v Ptuji. Maribor, 1889 str. 66.
104
kljucarji in zupani. Pri Sv. Marjeti nizje Ptuja je bilo takrat
pet duhovnikov, zupnik (za pravo vikar) Peter Vaselkorcher,
duhovna pomocnika Bernard Adelprecher in Miklavz Gras-
perger ter kapelan Janez Ziher. Duiiovniki in zupljani so bill
vsi pravoverni, Znaciino je, da najdemo kakih 80 let pozneje,
namrec 1. 1607. za katoliske reformacije. ko je skof Martin
Brenner prisel v Ptuj, pri Sv. Marjeti le vikarja, nekega Ivana
Grabatiusa (Hrvat?) iz zagrebske skofije, ki je imel potrebne
listine, da je pravilno posvecen ; skof ga je izprasai in potrdil
ob pogoju, da ne sme vec sprejeti prileznice, ki jo je bil ze
prej odslovil. Obljubil je, da bo odsle posteno zivel. Brevirja
ni znal moliti. za to mu je skof narocil, naj gre v Ptuj in se
ga tarn z zupnikom in kapelani nauci moliti.
V Viirbergii sta Franc in Ambrozij Stubenberg krepko
podpirala protestantizem. Katoliskega vikarja pri ondotni cer-
kvici so luterani vrgli skozi okno, razdejali zupnisce ter se
polastili zupnijskih dohodkov in cerkve; pometali so iz nje
kipe in podobe ter jo izpremenili v protestantski tempelj. Bal-
tazar, sin Franca Stubenberga, je napravil celo posebno usta-
novo za vzdrzevanje luteranskega predikanta, ki so ga imeli
nastavljati dezelni stanovi s privoljenjem bratov Sekeljev; ta
dva sta tudi pripomogla k ustanovitvi iuteranske postojantce v
Vurbergu. Poslali so tjakaj predikanta Jurija Lauttarschlagerja.
Ko pa je nadvojvoda Ferdinand pritisnil tudi na plemstvo, se
je Juri Stubenberg izselil iz dezele ter Vurberg prodal ze
1. 1616. Filibertu Schranzu. Po letih so morali Stubenbergi
tudi cerkev prepustiti novim lastnikom vurberskega gradu.
Najmocnejso oporo in najstrastnejse privrzence je imel
protestantizem na Spodnjem §tajerskem v Radgoni. Dasiravno
je bilo mesto podlozno neposredno dezeinemu vladarju, vendar
je kljubovalo vsem vladnim naredbam. Nasprotovanje se ni
omejilo samo na versko podrocje, ampak je bilo sploh poli-
ticno in se je tako poostrilo, da je slo celo za obstanek ob-
lasti dezelnega vladarja. Radgoncani so se zanasali na svoje
mocno zidovje in na pomoc bliznjih ogrskih ustasev. Razvoj
protestantizma V Radgoni, ki so ga opisali razni nemski zgodo-
vinarji,") ima cisto nemski pecat ; porocila pripovedujejo, da
so se ob vsaki priliki razlegale nemske Iuteranske pesmi ; pa-
storji so Nemci; glavni agitatorji za protestantizem so prise-
Ijenci iz nemskih dezel, sicer pa je glede domacih prebivalcev
vredno vpostevati sledeco opombo, iz katere je razvidno, da
je radgonsko mescanstvo po rodu bilo vecinoma slovensko :
Ko je namrec 17. decembra 1599 iznenada dosla dezelno-
^'=') Rosolenz. Griindlicher Gegenbericht . . . Gradec 1607. Dr. Leop.
Schuster, Furstbischof Martin Brenner; Loserth, Die Reformation und
Gegenreformation ; Hofrichter, die Privilegien der k. k. If. Stadt Radkers-
burg . . . nebst einer kurzgefassten Geschichte . . . Radkersburg 1842.
105
knezja komisija, je kapitan Paar zahteval mestne kljuce, ki mu
jih je zupan tudi prinesel, potem ga je pa kapitan zacel oste-
vati, kje da so drugi svetovalci : Wo seyndt die Rathsfreundt,
das sie nit audi alsbald da seyn, die groben, windischen,
tiickisciien Khnopff ? Ich will euch die tuckische, windische Art
wol austreiben."^")
Kako so radgonske cerkvene razmere vplivale na okolico,
vidimo najbolje pri najblizji podruznici Sv. Petra. Radgoncani
so katoliske zupnike drugega za drugim pregnali; v kakih 30 letih
(1570 do 1600) se je v Radgoni vrstilo 12 zupnikov, ki se
mnogokrat niti na svetlo niso upali; pri Sv. Petru je popolnoma
prenehala sluzba bozja. Se 1. 1607., ko je bila v Radgoni ze
izvedena katoliska reformacija, pravi skof Brenner, da zaradi
pomanjkanja duhovnikov ondi ze dolgo ni vec sluzbe bozje;
otroci umirajo brez krsta, bolniki brez verskih tolazil. Zdaj pa
zdaj je prisel tjakaj negovski vikar in Ijudje so k njemu ho-
dili k izpovedi.") Ko so se v Radgoni razmere uredile, so ka-
pelani radgonski zaceli redno zahajati k Sv. Petru in k Kapeli.
L. 1611. poroca Primoz Cezar, da je pri Sv. Petru bilo 3000
obhajancev, a po vaseh je se bilo precej takih, ki niso zaha-
jali k izpovedi; to je znak, da se je duh protestantizma iz
Radgone razsiril tudi na sela. L. 1617. pa se pritozuje kapelan
Urban Kern iz Kamnika na Kranjskem, da je jako nevarno,
zahajati k radgonskim podruznicam, k Sv. Petru in k Sv.
Magdaleni (Kapela), ker so v blizini Ogri in Turki.^^) K Sv.
Benediktu, ki je bil od Radgone precej oddaljen in zaradi
slabih potov tezko pristopen, ni zasla Lutrova vera. L. 1528.
je prisel na vizitacijo v Radgono zupnik Juri Prosenjak (Pros-
sonakh) s cerkvenim kljucarjem Lenartom Saurwasserjem in
zapisnik pravi, da ondi ni bilo nikaksne zmote. Tudi skof
Brenner je 1. 1607. zapisal v svoj dnevnik: „Zupljani so vsi
dobri katolicani".") Vendar so razmere, ki so nastale vsled pro-
testantskega gibanja, tudi tu pustile svoje sledove. Zupnik
pri Sv. Benediktu je moral oskrbovati tudi dve podruznici Sv.
Antona in Negovo. Zato je imel navadno po dva kapelana.
Ker pa je v drugi polovici 16. veka nastalo veliko pomanj-
kanje duhovscine, je moral zupnik mnogokrat sam oskrbovati
celo zupnijo. Vsled tega so novorojeni otroci umirali veckrat
brez krsta, bolniki brez zadnjih tolazil, versko zivljenje je pe-
salo in Ijudje so se pogrezali v nevednost in v razne hudobije.
L. 1611. poroca benediski zupnik Benedikt Forcht dezelnemu
28) Verzaichnus der Rackelspurgischen Visitation vom 17. Dec. 1599,
priobceno v „Steierm. Geschichtsbiatter" 1883, st. 48.
") Kn. sk. arhiv v Gradcu.
^8) Vizitac. zapisnik v kn. sk. arh. v Gradcu fol. 287.
2») Parochiani onines bene sunt catliolici. Knez. skof. arhiv v
Gradcu.
106
knezu, da za uporneza ne ve nobenega, izvzemsi mesarja pri
Negovi Petra Cerencica in njegovo zeno.^")
V zupniji Sv. Jiirija ob Scavnici je novi nauk odmeval
pri Mali nedelji, o cemer bo govor pri Veliki nedelji.
Da je tudi v Ljiitomeni Lutrov nauk dobil pristasev,
smemo slutiti, ker po mestih in vecjih trgih je bilo to takrat
moderno. L. 1528- se sicer ni bilo sledu o luteranstvu v Lju-
tomeru, pac pa je zacetkom 17. veka luteranstvo tudi tu po-
gnalo korenine. To potrjuje pritozba Ijutomerskega zupnika
zoper malonedeljskega vikarja in pa porocilo zupnika Pavla
Siinonica I. 1611. To porocilo pravi, da so omenjenega leta o
Veliki noci vsi katolicani opravili izpoved in prejeli sv. obha-
jilo. Med trzani pa je bilo se sest luteranov, in sicer : Juri
Schlosser, Pavel Wagner, Daniel Khiis (Kis?), Ivan Schneid,
Ivan Unger, Baltazar Armstorffer. Slednji je obljubil, da se
pokatolicani. Ker so imena celo nemska, so bill najbrz iz
Nemskega priseljeni obrtniki (Kis je morda Oger), saj so tudi
V Radgoni jedro protestantske obcine tvorili nemski priseljenci.
Vsi ti Ijutomerski luterani so stanovali v trgu in bili podloz-
niki grofa Petra Draskovica.^^)
V Ijutomerskih grascakih protestantizem ni nasel posebne
opore. Bas takrat so seposestniki Dolnjega gradu cesto menjavali.
Grascaki Rindscheiti so gotovo bili pristasi Lutrovega nauka,
zakaj med protestantskimi izseljenci, ki jih nasteva neki za-
pisnik iz zacetka XVII. stoletja v monakovski dvorni knjiznici,
nahajamo tudi „staro gospo Rindscheit".'-)
Za Rindscheitov in njihovih sorodnikov se je najbrz za-
trosil protestantizem v Ljutomer.^-^) Koncem 16. stoletja postane
lastnik Ijutomerske grascine Peter Draskovic, necak slavnega
Hrvata kardinala Jurija Draskovica (f 1587}. Peter je vecinoma
prebival na Ijutomerskem gradu. Po njegovi smrti (1. 1616.) je
njegova vdova upravljala Ijutomerska posestva za svoje malo-
letne otroke (f v Ljutomeru 20. novembra 1. 1629). Obitelj
Draskovicev je ostala katoliska in torej Ijutomerski protestantje
niso imeli v njih zascitnikov; zato je protestantizem v trgu
tudi kmalu izginil. L. 1617. so bili ze vsi zupljani katolicani,
^zpovedancev in obhajancev je bilo cez 2000, a poslednje olje
se vedno ni bilo v navadi in Ijudje so se ga zelo bali, ces,
da mora potem clovek takoj umreti.^*)
V zupniji Sv. Kriza na Murskem polju so sicer zupniki
imeli veckrat praske s svojimi zupljani, vendar o protestantih
nimamo v tej zupniji nikaksnih porocil.
»o) Porocilo priobcil Slekovec v „VoditeIju" 1901, sir. 302.— 303.
'") Porocilo je objavil Slekovec v „Voditelju" 1. 1900, str. 154. do 155.
32) Grazer Zeitung 1871; st. 36.
33) Slekovec, „Voditelj'"; 1906. str. 57.
34) Qi o vsem tern Slekovcev clanek „Gradin grascina Ijutomerska",
„Casopis za zgod. in narodopisje" 1. 1904., str. J 64 i. d.
107
Gradic v sosednem trgu Verzeju so posedali koncem^l6.
veka Margetici in Ozegovici, ki jim je vladar poveril vojvod-
stvo ; bili so pravoslavni in so se pokatolicili, ko so vstopili
V cesarsko sluzbo in na stajerska tla. Trzani so sicer v spo-
razumu s protestantskimi dezelnimi stanovi prigovarjali in ne-
kaj casa je res visji dezelni konjar Juri Rupert baron Herber-
stein dobil gradic v roke, a dezelni vladar ga je zopet izrocil
Juriju Ozegovicu. L. 1605. pa so Turki unicili gradic in trg.
Protestantizem torej tu ni nasel opore.
Poglejmo se v podrocje nemskega viteskega reda okrog
Ormozal Sekelji, Zrinjski. Dne 4. julija 1528 so iz Ormoza,
Velike nedelje, Sredisca in Sv. Miklavza morali priti duhov-
niki in drugi zastopniki pred komisijo v Radgono. V veri so
bili vsi edini in brez zmote, pac pa so se velikonedeljski klju-
carji pritozili, da zupnik pri vpeljavanju zensk zahteva predivo;
pritozba se je resila tako, da zupnik nima pravice, tega zahte-
vati; ce pa mu kdo da prostovoljno, naj sprejme.
A proti koncu 16. stoletja so se razmere celo izpreme-
nile. Zakrivili so jih ormoski grascaki in nemski vitezi. Leta
1574. je umrl ormoski grascak baron Lukez Sekelj, ki je bil
pogumen vitez, moz blagega srca, zvesto vdan svojemu vla-
darju in cerkvi in ki je opetovano v javnih zborih pred svo-
jimi protestantskimi tovarisi dal duska svojemu verskemu pre-
pricanju. Bil je eden najbogatejsih velikasev na Stajerskem in
tako ugleden, da so ga celo protestantski stanovi veckrat vo-
lili za svojega zastopnika v razne zbore in posvete. Po nje-
govi smrti se je vse to izpremenilo. Njegova sinova Jakob in
Mihael sta se na Ogrskem navzela novega duha, odstopila od
katoliske cerkve ter postala odlocna razsirjevalca protestan-
tizma in kalvinizma. Starejsi, Jakob Sekelj se je 1. 1560. ozenil
z baronico Sofijo Herberstein ter mu je oce izrocil gradove
Borl, Zavrc, Wildhaus nad Mariborom ter gosposcino pri Sv.
Vidu nize Ptuja. Ondi je imel tudi patronsko pravico ter je
od 1. 1565. dalje nastavljal za vikarje same ogrske kalvince,
ki so razumeli hrvatski. Ti so z Ijudstvom ravnali tako kruto,
da se je bilo vsak cas bati krvave vstaje ; zlasti je bi» polozaj
nevaren ob velikem hrvatskem uporu 1573. Dne 10. februarija
t. 1- pise Jakob Sekelj sam dezelnim odbornikom, da namera-
vajo vstasi udariti proti Borlu,^^) kakor je zvedel od zagreb-
skega skofa. Tla so bila na zemljiscu ormoskega grascaka
kakor nalasc pripravljena za vstajo. Ne le da so kalvinski
pastorji Ijudstvo stiskali in drazili, ampak tudi oba brata sta
gmotno bolj in bolj propadala in vsled tega podloznikom na-
kladala vedno hujsa bremena. Da 1, 1573. ni prislo do vstaje
80 Beitrage z. K. st. Geschqu. V, str. 25.
108
V Halozah, na Dravskem polju in med Muro in Dravo, zlasti
okrog Ornioza, je pripisati le naglemu porazu kmetske vojske
V Posavju ; zakaj agitatorji so ze delovali na levi in desni
strani Drave, kakor sta porocaia dezelnim stanovom Erazem
Saurau in Ferdinand Rindscheid, ki sta natihoma potovala
med kmeti in pozvedovala o polozaju.^®) Mlajsi sin Lukeza
Sekelja, Mihael je bil istotako slab gospodar in strasten pro-
testant. Vsled dogovora s sestrama in z bratom je po ocetovi
smrti prevzel Krapino, Ormoz in Sredisce. V zvezi z Jurijem
Zrinjskim, ki je bil gospodar v sosednem Medjimurju in ki je
1. 1570. ustanovil tiskarno v Nedeljiscu, je siril na vso moc
„novo vero" med svojimi podlozniki, zlasti v Srediscu; vizita-
cijski zapisnik 1. 1621. pravi, da je bilo v srediski zupniji samo
160 katolicanov. Isti zapisnik pravi, da poslednje olje in pa
oklicevanje zarocencev ni bilo v navadi zaradi mnogih kal-
vincev, ki so bili raztreseni ob ogrski meji.^')
Vprasa se, sta li Zrinjski in Sekelj osebno priznavala in
neposredno sirila kalvinstvo ali luteranstvo avgsburske veroiz-
povedi. Slekovec oba naravnost imenuje pristasa kaivinizma,
toda iz zgodovinskiii virov in okoliscin to ne sledi. Vsled pa-
cifikacije v Brucku 1. 1578. so stajerski velikasi dobili pro-
stost le za avgsbursko veroizpoved, zato tudi vidimo v stajer-
skem protestantizmu precejsnjo edinost; celo dezelni stanovi,
ki so bili naklonjeni novemu nauku, strogo nastopajo proti
anabaptistom, ki so se hoteli vgnezditi na Stajerskem.^*) Re-
formatorne sekte raznih struj so se jako grizle med seboj, a
tega ni med stajerskimi reformiranimi stanovi. Med darovniki,
ki so pomagali vzdrzevati liiteransko sluzbo bozjo v Bed-
navi pri Mariboru, zasledimo 1. 1588. tudijurija Zackhl, sina
Jakoba Sekelja iz prvega zakona z Zofijo Herbersteinsko.^^)
Kakor znano, so Herbersteini bili protestantje in ne kalvinci.
Tudi Jurija Zrinjskega, sina slavnega sigetskega junaka,
smatrajo hrvatski zgodovinarji splosno za luterana in ne kal-
vinca. Brzkone je ze njegov oce bil naklonjen novemu nauku,
vsaj^ njegova druga zena Eva Rosenberg je bila protestantka
iz Ceskega; mnogo je obceval z baronom Ungnadom, ki mu
je se iz Tiibingena dopisoval o svojem delovanju ter mu tudi
poslal V dar vec knjig.*°) Juri Zrinjski se je ocitno priznal za
3«) Beitrage. n. m str. 28. (Prim. Meskov beletr. spis „Drama izza
davnih dni", Zab. knj. Mat. Slov. 1907. Ur.)
*') Vizit. zapisnik v kn. sk. arh. v Gradcu. Slekovcev izpisek v ar-
hivu ,Zg. dr." v Mariboru.
2») Gl, Loserth, Wiedertaufer in Steiermark. Mitteilungen d. hist.
Ver. f. St. XLII, str. 118. i. d.
s9) Orozen, n. d. I. str. 322.
*'^) Kostrencic; Urkundliche Beitrage zur Geschichte der protest. Li-
teratur der Sudslaven, Wien 1877, str. 34.
109
protestanta 1. 1570. ter je zacel kruto preganjati katolicane ;
svetovalec mu je bil pri tern njegov prijatelj baron Nikola]
Malkoczy. Iz zupnij je pregnal katoliske duhovnike, nekatere
cerkve je razdejal ali jih obrnil v svetne namene,") pri drugih
je nastavil luteranske predikante. Edina opora katolicizma so
bili se pavlinci, ki so imeli svoj samostan pri Sv. Heleni nad
Cakovcem. Zato se je pa tudi Zrinjski znesel nad njimi; naj-
prej jim je znizal desetino pri vinu in zitu, samostanske pod-
loznike so njegovi vojaki neprestano napadali, mucili in celo
iibijali. Samostanu je vzel starodavno pravico sejma na dan
sv. Helene. Protestantje so celo vdrli v cerkev ter jo oplenili
in onecastili. Najiiuje je bilo 1. 1580., ko so samostan malone
razdejali, menihe pa pregnali. Samostanskega priorja so doigo
mucili, potem pa ga vrgli v zapor, kjer je umrl.*^) Vsled pri-
tozbe generala pavlinskega reda Ivana Zajca je Rudolf II. sicer
zaukazal Zrinjskemu, da mora storjeno skodo popraviti in po-
vrniti, kar je ugrabil, a ta se za kraljeve ukaze ni veliko
zmenil. Znamenito delo Jurija Zrinjskega je pa ustanovitev
tiskarne v Nedeljiscu blizu Cakovca, ki je bila takrat edina
tiskarna na Hrvatskem ; zakaj senjska je prenehala ze 1. 1508.,
zagrebska 1527 in reska 1531.*°) Brezdvomno so se odtod si-
rile tudi cez stajersko mejo Buciceve v Nedeljiscu tiskane
knjige, Novi zakon pa Krscanski nauk, dasi se je izgubil o
tem vsak sled. Povse naravno je, da so vsaj kraji okrog Lju-
tomera in Ormoza hitreje dobili v roke Buciceve knjige in
Vramcevo v Varazdinu I. 1586. tiskano postilo nego pa knjige
kranjskih reformatorjev.**) Ugodno priliko za kolportazo lute-
ranskih knjig so nudili veliki sejmi, kjer se je shajala mnozica
Ijudstva od vseh strani. Mocna ovira je bila to, da je malo
Ijudi znalo citati ; a temu so odpomogji agitatorji ; ti so bili
vesci citanju in so glasno citali, drugi so pa poslusali. 0 Bucicu
je znano, da se je bil ze za svojih bogoslovnih studij seznanil
z Lutrovim naukom ; v tem smislu je tudi pisal. Smemo torej
trditi, da je Zrinjski pred vsem podpiral avgsbursko vero.
Vzporedno se je pa prav lahko siril tudi kalvinizem, ki je
*') Tako cerkev sv. Jeronima v Strigovi, kjer so nekdaj prebivali
glagoljasi. Bedekovic v svoji knjigi „Natale Solum . . . sancti Hieronymi"
str. 303. (1752) celo pravi, da mnogi niislijo (ob njegovem casu), da so
glagoljasi bili ondi, dokler jih ni pregnal luteranski vihar.
*'') Bedekovic, n. d. str. 261.
*^) Dr. R. Horvat, Povjest Medjumurja, v listu „Nase pravice" 1907,
br. 20.
") Prim. „Hrv. utjecaji u slarim istocno-staj. tekstovjma'. Rad. Ju-
goslav. Ak., Zagreb 1905, in „Pocetki staj.-slov. knjiz." („Casopis za zgo-
govino in narodop.", Maribor 1906.). — Vendar je kranjsko-protestantski
pokret imel Ptuj za nekako prevazevalisce slov. knjig (Gl. Konstrencic,
Urk. Beitrage). Protest. Melchior Pantaleon iz „Kaisersperga" = Kajzarja
pri Ptuju je deloval v Ljubljani (Elze, Univ. Tiib. 18).
110
zlasti na Ogrskem imel mnogo pristasev. Pod „kalvinom" fka-
lavin!) si Ijudstvo na Murskem polju in v Ljutomerskih gori-
cah se dandanes predstavlja brezvestnega, krutega cloveka.*^)
Ogrski vstasi, ki so tolikokrat dali cutiti svojo pest sloven-
skemu Ijudstvu na Stajerskem, so bili po vecini kalvinci. Ker
je tukaj veljal boj pred vsem katolicizmu, so seveda velikasi
vsaj posredno pospesevati vsako novotarijo, ce se tudi ni
prav ujemala z njihovo sekto.
Docim ima tore] „nova vera" ob ogrsko-stajerski meji
dva mogocna zascitnika, Sekelja in Zrinjskega, pa vidimo na
katoiiski strani popolno razdejanost, in ce privzdignemo malo
zgodovinsko zaveso, zapazimo uprav obupne razmere. Zakrivil
jih je vsaj deloma nemski viteski red, ki je bil ze izdavna iz-
gubil oni pomen in namen, zaradi katerega je bil ustanovljen.
Velik nedostatek v cerkveni opravi srednjega veka, iz ka-
terega se je izcimilo mnogo zla, so bile mnogovrstne izjeme
in predpravice raznih redov.
Casovne razmere so pac nanesle, da so razni redovi do-
bili od rimske stolice razne predpravice, vsled katerih so bili
izvzeti izpod skofovske oblasti; a ko je disciplina v redovih
opesala, je ta naprava postala zelo skodljiva. V krajih, s ka-
terimi se bavi nasa razprava, vidimo to jasno na nemskem vi-
teskem redu.
L. 1593. je sekovski skof Martin Brenner kot pooblasce-
nec solnograskega nadskofa vizitiral Veliko nedeljo in Ormoz
s podruznimi vikarijati v Srediscu in pri Sv. Miklavzu. Nasel
je ondi sila zalostne razmere pri duhovscini in pri Ijudstvu.
Imenovani kraji so bili vsi pod nemskim viteskim redom; pri-
cakovali bi, da bo red energicno pomagal odstraniti napake,
mesto tega se je komtur pritozil, ces, da je skof z vizitacijo
krsil predpravice nemskega reda. Skof mu je odgovoril iz
Gradca 7. oktobra 1593 ter ga poucil, da je tridentinski kon-
cil odpravil vse take izjeme in predpravice (non obstantibus
quibuscunque privilegiis) ter skofom narociK vsako leto pose-
cat! vse cerkve brez izjeme.")
Dalje opozarja skof velikonedeljskega komturja, da vsled
dolocil tridentinskega koncila mora red skofu predloziti na
preizkusnjo vikarje, ki jih misli nastaviti, da dobe potrebno
jurisdikcijo. Naj torej svojim vikarjem ne daje potuhe k ne-
pokorscini proti skofu, sicer bi moral uporabiti cevkvene
kazni.
*'=) ,Kalavin" je v Ijutomerskem narecju pac le manj ostra psovka
porednim, nagajivim decakom. V istem narecju je „luteran' = nevernik.
Stari Ijudje govore: ,Smrdi kak liitrs-vera". Op. ur.
■*«) Kn. sk. arhiv v Gradcu; priloga k zapisniku 1. 1617. fol. 931—
934. Pismo je doslovno objavil Slekovu v ,Voditelju" 1. 1901, str. 297.-301."
Ill
Nerednosti, ki so jih uganjali vitezi-duhovniki, so postale
prekosmate celo velikemu mojstru, nadvojvodi Maksimiljanu,
ki ]e I. 1594. dne 21. dec. v posebni okroznici zabical vsem
komturjem. naj z vso resnobo izkusajo odpraviti napake, ker
se je zvedelo, da stari in mladi vitezi zivijo nedostojno svo-
jega reda, imajo pri sebi nesramne zenske in druge sumljive
osebe, vsled cesar je prise! na slab glas ves red. To je pa
bilo tudi vse; velikonedeljski komtur je pismo shranil med
stare akte, storil pa ni nicesar; zato je skof Brenner 1. 1607.
nasel pri Veliki nedelji iste zalostne razmere kakor 1. 1593.*0
Dne 12. jun. 1607. je prisel skof k Veliki nedelji. V
cerkvi je bilo vse precej^v redu, a vikar Blaz Sokolovski jo
je bil popihal z doma.*^^ Skof je prisel vizitirat tudi ormosko
cerkev. V cerkvi je med drugim nasel, da so vstasi — kruci
pomesani s Turki — (1. 1605.) razbili celo krstni kamen, ven-
dar se je za silo drzal vodo. Vikar Janez Dvorcic je imel pri-
leznico, s katero je bil navidezno porocen in se je z njo — v
veliko pohujsanje Ijudstva — vozil po sejmih in gostijah.
Skofu se je porocalo, da obhajilo deli v obeh podobah in od-
vezuje Ijudi trumoma, po luteranski navadi. Ucil se ni nicesar,
zivel je zelo pohujsljivo in ni se dal pripraviti k temu, da bi
prosil skofa potrjenja, ces, da so mu njegovi redovni pred-
stojniki to prepovedali. Nic boljsi ni bil njegov kapelan ; bil
je eel pijanec in je imel prileznico, o kateri je pa trdil, da je
njegova sorodnica.
0 teh zalostnih razmerah je skof 3. jul. 1607. porocal
papeskemu nunciju Salvagu ter se pritozil zoper nemske vi-
4') Feliksa Caesarja je komtur Schrattenbach sprejel le ob pogoju,
da ne sme priznati nobenega skofa, niti z dusnem pastirstvu.
•**) Sokolovski (v ordinacijskem zapisniku Martina Brennerja se
imenuje Zoccoloczy) je bil rojen Ljutomerzan; „titulum nensae" mu je dala
priorisa marenberskih nun, manjse rede je prejel v Zagrebu (1603, 1604),
masniiko posvecenje pa na veliko soboto 1. 1604. v Celovcu. Hitro po
ordinaciji je prisel za kapelana v Ptuj ; od 1. 1615. dalje je zupnikoval
pri Sv. Petru nize Maribora, kjer je umrl 1. 1623. (Orozen, n. d. I. 65).
Posvecen je bil na prosnjo lucanskega zupnika, ki ga je dolgo vzdrzeval;
obljubil mu je bil, da bo sluzil, pa mu je usel, isto take je ostavil rad-
gonsko zupnijo; in da bi mogel ,prosteje ziveti", je prestopil k nemskim
vitezpm, ki so takim Ijudem radi dajali potuho. Isti zapisnik pravi, da
je tudi Mala nedelja inkorporirana nemskemu redu ter da je tudi
ondotni kapelan nicvreden clovek (homo nullius valoris), ki v hereticni
obliki deli zakramente; vsled tega vro iz vseh sosednih zupnij Ijudje k
njemu, zlasti Ijutomerski trzani, svojim zupnikom pa so doma kljubovali;
zdi se, da je ta kaplan heretik. Toda ta pripomba je ocividna pomota:
Mala nedelja ni nikdar spadala ^pod nemski viteski red, ampak je bila
podruznica zupnije Sv. Jurija na Scavnici. Stvarno se porocilo nanasa na
Malo nedeljo, ker se je potem pri Sv. Krizu Ijutomerski zupnik Pavel Si-
monic v tem smislu pritozil zeper malonedeljskega „zupnika" (za pravo
vikarja).
112
teze, ker scitijo take Ijudi, da jim skof ne more do zivega.*^)
Vkljub tern razmeram se je red krcevito drzal svojih
„pravic", ki so mu veljale vec nego zboljsanje skandaloznih
razmer. Ko se je cez 10 let imela zopet vrsiti vizitacija v oko-
lici Velike nedeije, je veliki mojster nadvojvoda Maksimilijan
sam prosvedoval zoper to v pismu na solnograskega nadskofa
dne 13. nov. 1617,^'^) ces, nemski red je neposredno podlozen
le papezu in samo dezelni komturji imajo pravico, vizitirati
njegove cerkve, vendar je zaradi duhovske „discipline in do-
brega sosedstva" „do preklica" privolil, da nadskof sam all
njegovi komisarji vizitirajo omenjene cerkve, na katerih so
bili takrat svetni duhovniki (Leyen Priester); toda vizitacija se
mora omejiti le na duhovno podrocje (in spiritualicus) ter se
mora prej naznaniti komturju, drugace pa nikakor ne dovo-
Ijuje, da bi se krsile stare pravice reda.
Stvar se je zavlekla. Vizitacija se je vrsila sele 1. 1621.
Pri Veliki nedelji je bil takrat za vikarja neki Juri Fintic, ki je
bil usel zagrebskemu skofu ter se zatekel pod okrilje nemskega
reda, da bi mogel „prosteje ziveti". Vendar mu pri vizitaciji
skof ni ocital nic hudega, le opomnil ga je, da se mora vrniti
pod oblast svojega skofa. ker je bil odsel brez dovoljenja.
(Dopisovanje skofa z zagrebskim skofom Domitrovicem no-
vembra 1621).
Tudi V Srediscii nahajamo ta cas duhovnika Janeza Simon-
cica iz zagrebske skofije. Star je bil takrat 45 let in je v Srediscu
sluzil ze pet let, poprej pa v patriarliatu, kjer je imel ze tri zupnije.
Poetiko je studiral v Tirnavi na Ogrskem, v bogoslovju pa je bil
jako slabo poucen. Vpoprejsnjih letih je zivel v prileznistvu in je
imel vec otrok. Maseval je le ob nedeljah in prazniklh, brevir je
molil redko, poslednje olje ni bilo v navadi, k bolnikom je
zahajal sploh malokdaj. V svoji zupniji je imel le 160 katoli-
canov, drugi so bili kalvinci; dohodki so bili jako borni, vsega
skupaj kvecjemu do 50 gl. in se to so bili samo milodari ka-
toliskih zupljanov. — Sv. Miklavza ni posetil skof, ampak se
je odpeljal v Ljutomer in se istega dne k Sv. Krizu; to je
znamenje,, da se je vizitacija vrsila jako naglo. 0 razmerah
pri Sv. Miklavzu doznajemo nekoliko iz vizitacijskega zapis-
nika 1. 1617. Takrat se je Ijutomerski zupnik Pavel Simonic
pritozil zoper miklavzevskega, zupnika Tomaza Grecinica, da
brez njegovega dovoljenja pokapa, poroca in krscuje njegove
zupljane, izpoveduje trumoma (turmatim), je ociten, ne samo
tajen in pohujsljiv krivoverec, navidezno ozenjen."^ Da je
■»«) Slekovceva kopija v arhivu „Zg. dr.". Izvirnik v kn. sk. arh.
V Gradcu.
"") Pismo je doslovno objavil Slekovec v „Voditelju'' 1. 1901,
str. 301—302.
5') Zapisnik objavil Slekovec v „VoditeIju" 1900, str. 158.
113 8
kljubu katoliski reformaciji tak moz se bil mogoc kot zupnik
pri Sv. Miklavzu, to je pripisati le nemskemu redu.
3. Katoliska reformacija.
Kar se je vsem prejsnjim komisijam izjalovilo, se je po-
srecilo dezelnoknjezji komisiji 1. 1599. Dne 16. decembra so
se zbrali komisarji skof Martin Brenner, baron Andrej Herbers-
torff, Alban Mohshaimb in Ivan Friderik pi. Paar v skofov-
skem gradu Sekovi pri Lipnici ter so se posvetovali, kako bi
ugnali uporne Radgoncane, ki so se prejsnje leto sramotno
odpravili dezelnoknezjo komisijo ter bili pripravljeni, vstati
celo z orozjem, ako bi dezelni vladar poslal proti njim vojake.
Zaradi varnosti je komisijo spremljalo 150 nemskih musketirjev
in 170 skofovih podloznikov. Opoldne istega dne je dosla
komisija v Cmurek, kjer je hitro opravila svoj posel. Predikant
jo je popihal ze poprej, izrocivsi cerkvene kljuce solniku, ki ga
je opomnil na njegove pridige, da mora clovek tudi kri in
zivljenje dati za evangelij, a predikant se je odrezal : „Der
Teufel bleib', der Bischof kommt, Deus me custodial, da kann
ich nicht bleiben!" Komisija je nastavila katoiiskega zupnika
Andreja Haumanna, trzane pa zaprisegla k pokorscini in takoj
odrinila proti Radgoni, kamor je dospela proti veceru v gosti
megli. Kapitan Paar je pohitel naprej s svojimi vojaki in v
naglici zasedel mestna vrata. Debelo so gledali mescani, ko so
videli korakati komisijo s spremstvom proti mestni hisi ; mestni
kljuci so se morali takoj izrociti, posvetovalnico, orozarnico,
ulice in trge so zasedle vojaske straze. Ob dveh po polnoci
je prislo v mesto se 500 nadvojvodovih in Herberstorfovih vo-
jakov. Mescanom je upadlo srce. Naslednjega dne se je vse
vojastvo postavilo pred skofovo stanovanje, mestna vrata so
zaprli in zacelo se je zaslisevanje mestnega sveta in mescanov.
Skof je imel dolg in odusevljen govor, v katerem je Radgon-
canom orisal njihovo nepokorscino proti dezelnemu knezu ter
iz sv. pisma ovrgel posamezne tocke avgsburske veroizpovedi.
Mescani so priznali svojo nepokorsciio. Za kazen so bile
ustavljene vse mestne pravice in listine odnesene v grad,
mescanom je bilo orozje odvzeto, izrociti so morali luteranske
knjige, ki so jih potem slovenski vojaki z velikim veseljem
sezgali na treh krajih. Je li bilo med temi tudi kaj slovenskih
knjig, nam porocila nic ne povedo. Tudi sod je bil mestu
odvzet in prenesen na grad, mestno svetovalstvo odstavljeno
in postavljeno novo. Zupan je postal Lukez Lelic, ki so ga
bili prej protestantje hudo preganjali; mestni pisar je zaradi
raznih prestopkov ze prej zbezal na Ogrsko. Kolovodje prote-
stantizna so spravili iz mesta in v treh dneh so morali iz de-
zele, drugim pa se je pustilo 3 mesece casa za premislek, da
prestopijo v katolisko cerkev ali pa se izselijo.
114
Protestantsko cerkev, solo in zupnisce so pustili na
prosnjo Herberstorfovo, ker je sam odslovil predikanta, snel
zvonove in podrl zvonik ter obljubil, da ne bo vec pustil,
opravljati prot. sluzbe bozje.
Skof Brenner je 14 dni zaporedomapridigoval v mestni
cerkvi ter zavracal Lutrove nauke- Med 2. in 5. januarjem so
vecinoma vsi mescani skofu ustno izjavili, da se povrnejo v
katolisko cerkev in bodo zopet po katoliskiii obredihi spreje-
mali zakramente. Dne 5. Jan. so komisarji se enkrat pred se
poklicali mestno svetovalstvo in zupnika ter jim za varstvo na
mescanske stioske pustili v mestu malo posadko, potem pa so
odrinili proti Sv. Lenartu, kamor so v hudem vremenu in ve-
likem snegu dospeli proti veceru. Pri Sv. Lenartu je bil kratek
posel; V trgu ni bilo protestantov, skakacem v okolici je
pa komisija dala pozgati leseno cerkvico (Gl. Dodatek).
Proti poldnevu dne 6. januarja je komisija dosla v M a-
r i b 0 r, kjer ji je mestno svetovalstvo prislo nasproti. Mescani
so se vsi vdali, izvzemsi nekatere plemice.
Dne 15. januarja je komisija odrinila v P t u j. Dne
17. t. m. so zbrali mescanstvo; bilo je kakih 60 oseb deloma
ali celo vdanih luteranstvu, a vse so sprejele skofov opomin
in izjavile, da se povrnejo v katolisko cerkev. Zdi se, da je
v Ptuju protestantizem imel najvec pristasev med zenstvom,
docim so mozje bill bolj malomarni za eno kakor za drugo
konfesijo. Med „nepokornimi" je bila celo gospa, v koje hisi
je skof stanoval, Margareta Marenzi; ta je izjavila, da hoce v
evangeljski veri ziveti in umreti. Skof je postopal jako priza-
nesljivo in jo le opomnil, naj ne daje pohujsanja, sicer pa do
ene zenske ni veliko.^^)
Tudi v Ptuju so na treh krajih pozgali (oziroma v Dravo
pometali) veliko mnozino luteranskih knjig. Dne 20. jan. so
komisarji ostavili Ptuj in sli v Slov. Bistrico ter dalje proti
Celju in Slov. Gradcu.
Na levi strani Drave je na slovenskih tleh komisija s tem
dokoncala svoje delo. Ze iz tega je razvidno, da med sloven-
skim Ijudstvom na selih in v trgih protestantizem ni nasel tal ;
zakaj V Ljutomer, Ormoz i. t. d. se komisiji sploh ni vredno
zdelo hoditi.
Za mesti so prisli na vrsto plemici. ki jim je bilo dano
na izbiro, ali se izseliti ali pa prestopiti^v katolisko cerkev.
Mnogo prastarih rodovin se je izselilo iz Stajerskega na Ogr-
sko, V nemske dezele in celo na Rusko. Z njimi pa se je iz-
gubil tudi marsikateri vir za domaco zgodovino, ker so vaz-
nejse listine odnesli s seboj v tujino. Nekateri izseljenci so se
=*) Zahn, Zur Gesch. von Pettau in d. Zeit der Gegenreformation,
Mitteilungen 32, str. 7.
115 8*
pozneje vrnili na Stajersko. Znacilna ]e opazka o naglem pre-
vratu, ki jo je zapisal skof Eberlein o dezelnem zboru v Ad-
montu 18. januvarija 1629. Docim je bila^ poprej velika vecina
protestantska, so se ga sedaj udelezili: Skofa sekovski in la-
vantinski, prelatje runski, neuberski, sekovski in iz Stainza, pa
16 plemicev, med njimi trije protestantje in 13 katolicanov, a
od teh 13 sta bila le dva po rojstvu in vzgoji katolicana, vsi,
drugi so bili konvertitje.
L. 1613. je prestopil v katolisko cerkev tudi Juri Zrinjski
ml. in s tern je odklenkalo protestantizmu tudi v Medjimurju.
Protestantske pastorje je Zrinjski izgnal in poklical katoliske
duhovnike.
Odsle obitelj Zrinjska ni vec podpirala protestantizma;
moti se torej Elze, ko pravi, da je seie s smrtjo zadnjega
Zrinjskega zamrl protestantizem med juznimi Slovani.^^) Res je
pa, da se je protestantizem natihoma vzdrzal dosti dolgo. V
listini, s katero je papez Inocencij X. leta 1644. dne 22. no-
vembra dovolil varazdinskim franciskanom, vzeti v posest neko
sumo in vinograd, se med motivi navaja to, da so bratje v
veliki potrebi zaradi blizine Turkov in jako velike mnozine
krivovercev in razkolnikov (ob maximam haereticorum et schis-
maticorum, qua circumdantur, multitudinem.)^*) Ob tej mno-
zini ni moci misliti samo na vojake, ampak tudi na druge
protestante, ki so bili raztreseni po Medjimurju in Prekmur-
skem.
Z energicnim nastopom dezelnega kneza in njegovih ko-
misij 1. 1599- in 1600. se je pac na zunaj zavrlo napredovanje
protestantizma in zlasti ustavila propaganda luteranskih pre-
dikantov, ki v svojih govorih in agitacijah niso poznali mere,
tako da so jih dezelni stanovi sami morali cesto opominjati,
naj zmerneje ravnajo, sicer svoji stvari vec skodujejo nego
hasnijo. Toda s tem delo se ni bilo koncano; trebalo je po-
drobnega in pozitivnega dela, da se versko-katolisko zivljenje
okrepi in poglobi. 0 tem sta si bila vlada in skof popolnoma
na jasnem. Ze pri komisijah je skof gledal pred vsem na to,
da z ognjevitimi govori in premisljenim ravnanjem pridobi bolj
srca, nego iztisne zunanjo pokorscino. Sicer pa „instrukcije",
ki jih je komisija dajala za ravnanje, obsegajo jako koristne
policijsko-nravstvene naredbe za izboljsanje nravnega in drust-
venega zivljenja. V obcinski upravi in gospodarstvu je bil tu
in tam velikanski nered ; komisije izkusajo s svojimi nared-
bami napraviti red; obcinski predstojniki in svetovalci morajo
skrbeti za red po ulicah in trgih, prepovedati surovo prekli-
njanje, pretepanje, popivanje, razsajanje in razbijanje po krcmah,
'3) Jahrbuch ... fiir die Gesch. des Protest, in Osterreich 1893,
str. 142.
^*) Arhiv franjevackega samostana v Varazdinu.
116
dosli gosti se morajo naznaniti predstojnikom, brezposelna
druhal pa spraviti iz mest. Strogo je bilo zaukazano, skrbeti
za snago ter paziti na ogenj.
To delo je zadelo na velike tezave; med Ijudstvom, tudi
kjer ni bilo luteranstva, je vladala nevednost, Imlacnost, raz-
uzdanost, duhovscina pa je bila malostevilna in slaba; ravno
to je bila najvecja ovira. Zato so arhidiakoni dobili posebna
narocila, naj strogo postopajo proti duhovnikom-prileznikom,
ker jih dezelni vladar nikakor ne mara trpeti v svoji dezeli.
Dezelni sodniki morajo njihove prileznice odpraviti iz vseh
dednih dezel.")
Nase kraje sta v skofovem imenu 1. 1614. kot komisarja
posecala zupnik radgonski in ptujski, ker je skof Brenner
takrat ze bil star in bolehav. Radgonski zupnik Rupert Winkel-
berger poroca 27. sept.^1614., da je posetil (na Slovenskem)
Apace, Sv. Jurija na Scavnici (on ga imenuje in den Windi-
schen Biiheln), Ljutomer, Sv. Kriz in Sv. Antona. V Apacah je
bilo precej vse v redu; pri Sv. Juriju na Scavnici je nasel v
cerkvi najvecji nered in nesnago, sicer pa glede osebe zup-
nikove ni bilo nikaksne pritozbe; enako je bilo tudi v kapeli
pri Mali nedelji vse nesnazno. V Ljutomeru je bilo v cerkvi in
V zupniscu se precej vse v redu. Prileznico je zupnik (Pavel
Simonc) spravil iz zupnisca, toda stanovala je se vedno v
trgu v neki hisi, ki jo je bil kupil zupnik.
Pri S V. K r i z u je komisar ostro prijel zupnika, ker da
ima V hisi sumljivo osebo, a on je to odlocno zanikal ; v
cerkvi je bilo vse ubozno in nesnazno ; zupnik se je izgovarjal,
da cerkev nima dohodkov in da so zupljani nepokorni. Tudi
pri S V. A n t 0 n u se je vikar mocno zagovarjal proti oci-
tanju zaradi prileznice, ces, da je od onega casa, ko je bil od
skofa kaznovan, le enkrat prisla v zupnisce — po svojo ob-
leko, sicer pa da stanuje tri milje dalec.^")
Iz ptujskega okrozja poroca zupnik Janez Ripser
20. Jul. 1614 0 svoji vizitaciji. V Jarenini je nasel cerkev v
dobrem redu, le cerkvena obleka je bila nekoliko zanemarjena.
Zupnik Adam Preprost je imel prileznico in tudi kapelan je
bil na slabem glasu, pa je vse tajil. Pri Sv. Lenartu je bilo
se vse precej v redu, le zupnik Mihael Milosic je imel ze leto
dni prileznico, a je obljubil, da jo odpusti. Cerkev skakacev
je bila porusena in pozgana. Pri Sv. Lovreacu je bilo vse v
redu ; vikar je svojo prileznico odslovil ze prej, kapelanova se
je pa se potikala v onem kraju, zato se je naprosil ptujski
dezelni sodnik. da jo izzene iz vsega okraja. Vikarji pri Sv.
Rupertu, pri Sv. Marjeti, pri sv. Ozbaltu (Ptuj) in pri Sv. Ur-
5=) Rosolenz, n. d. 86—87.
'*) Vizit. zapisnik v kn. sk. arhivu v Gradcu str. 374—376.
117
banu so ziveli dostojno; ondotne cerkve in cerkvena oprava so
sicer ubozne, vendar snazne.^^)
Boljsi napredek se kaze ze leta 1617. Duhovniki v Rad-
goni (zupnik in dva kapelana), pri Negovi, pri Sv. Antonu, v
Ptuju (zupnik in dva kapelana), kapelan pri Sv. Lenartu, prvi
kapelan v Jarenini in zupnik v Svecini so posteni in redni du-
hovniki; poboljsali so se in prileznice odslovili: zupnik pri Sv.
Benediktu, vikar pri Sv.^Urbanu, pri Mali nedelji, pri Sv. Ru-
pertu, pri Sv. Juriju na Scavnici, pri Sv. Lenartu; tudi zupnik
V Ljutomeru je zagotavljal, da ni imel z zensko nic opraviti,
odkar ga je bil knezoskof Martin Brenner pokaral, ter da hoce
z bozjo pomocjo odsle ziveti posteno in duhovnika dostojno.
Samo zupnik pri Sv. Krizu je se dotle zivel v prileznistvu, v
Jarenini pa srecamo zopet nesrecnega Preprosta. Zaradi po-
hujsljivega zivljenja je bil pozneje odstavljen in se je nekaj
casa vzdrzeval pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dne 1. maja 1621
pa je prisel za slovenskega pridigarja v Maribor. Tukaj je zi-
vel se dokaj redno, a ko je 25. januarija 1624 postal zupnik
pri Sv. Lenartu. se ga je zopet polotil stari demon in zaradi
nespodobnega zivljenja (propter vitam inhonestam) je bil cez
3 leta zopet odstavljen. Pozneje je sluzboval pri Sv. Antonu
V Slov. gor. Dne 12. sept. 1637 je porocal radgonski zupnik
skofijstvu, da so nekega jutra nasli Preprosta mrtvega v mlaki
blizu cerkve.
Vizitacijski zapisniki so sedaj zelo natancni in podajejo
podrobna navodila glede versko-cerkvenih zadev in oseb. Iz
njih razvidimo, da je ponekod primanjkovalo najenostavnejsih
reci za sluzbo bozjo; splosno pa so 1. 1617. bile cerkve do-
stojno opremljene, dasi so bile nekatere tako siromasne, da
niti olja za vecno luc niso mogle kupovati (na pr. Negova).
Iz zapisnikov se pa tudi jasno vidi teznja, vse „modernizirati":
sv. posode, oltarje, tabernaklje, izpovednice, krstne kamene,
cerkveno obleko. Na pokopaliscih je skoro povsod bila do
takrat navada, da je sredi pokopalisca stal sramotilnl kriz za
preljubnike (preljamljalce zakona); v vizitacijskih odlokih se
odlocno zaukazuje, da se mora ta zloraba in onecascevanje
kriza odpraviti in na pokopaliscu postaviti v sredini kriz z
razpelom, rdece barvan, kakor je do danasnjega dne navada.
Duhovnikom se dajejo resni opomini, da naj dostojno zivijo in
izpopolnjujejo svoje studije, zlasti pa se jim zabicuje, da mo-
rajo Ijudstvo poucevati v krscanskem nauku. Ce katekeza na
mnogih krajih ni v navadi, pravijo cesto zapisniki, ni tega
pripisovati zlobi, ampak nemarnosti zupnikov. Poslednje olje
je na dezeli — med Slovenci — malokje bilo v rabi, bolj v
radgonski zupniji in v mariborskem mestu. Ob nedeljah in
") Istotam str. 355—357.
118
praznikih mora biti sluzba bozja s slovensko pridigo ; to se
predmneva kot stara navada in se nalaga, da ostani tudi
odsle tako.
S starinoslovskega stalisca je sicer tu in tarn obzalovati,
da je reformatorska doba odpravila in zatrla mnogotere oblike
srednjeveske obrti in umetnosti, a natancni novi predpisi so
pri nas — na levo in desno od Drave — daii umetnosti in
obrti nov pravec in polet; v zgodovini domace umetnosti na-
stopi nova doba, ki je ustvarila znamenita deia kiparstva, sli-
karstva, stavbarstva in raznih drobnih predmetov cerkvene
oprave.
Katoliska reformacija je dala nove stalne zupnije Negovi
in Sv. Antonu v Slov. goricah, Mali nedelji, v ozemlju nem-
skih kriznikov Sv, Miklavzu in Srediscu, v ptujskem okrozju
Sv. Rupertu, kjer je bila sedanja cerkev sezidana 1. 1519. do
1538., zacetkom 17. veka pa je dobila svojega vikarja. Poziv-
Ijena verska navdusenost je povzdignila tudi nekatere nove
hrame bozje, tako zlasti lepo cerkev Sv. Trojice na zgodo-
vinsko zanimivem gricu „Gradisce". Postanek te cerkve je v
neposredni zvezi z reformacijo.
Najboljsi pozitivni uspeh, ki ga je nasim dezelam prinesel
vihar reformacijske dobe , je bilo s p o z n a n j e , da je
Ijudstvu treba pouka v domacem jeziku, z besedo in pismom.
To spoznanje je rodiio slovensko knjizevnost. Neprecenljive
vrednosti za dusevno povzdigo nasih dezel je bila dalje usta-
novitev visoke sole v Gradcu. Slovenskim sinovom se sedaj ni
trebalo potikati po svetu, ampak so imeli v blizini dusevno
sredisce.
V Gradcu nahajamo odsle na jezuitskem vseuciliscu
mnogo Jugoslovanov, Slovencev in Hrvatov; graska visoka
sola je pod svojo streho zblizala Hrvate in Slovence. Po raz-
nih zupnijah v zagrebski skofiji zasledimo v 17. in 18. stol.
vec duhovnikov, ki so v Gradcu dovrsili svoje studije, in na
raznih zupnijah med Muro in Dravo najdemo rojene Hrvate
kot zupnike ali kapelane.
Velikega kulturnega pomena za iztocnostajerske Slovence
je ustanovitev varazdinske jezuitske gimnazije 1- 1649.,'*) ki je
tudi sad katoliskega reformatorskega deia. Varazdinski jezuitski
kolegij je ustanovil Ijutomerski grascak Gaspar Draskovic, ki
je na svoje stroske postavil v Varazdinu samostan in ucilnico
iz hrastovega lesa, cerkev pa iz kamena. Komaj je pa bilo
delo dokoncano, je strahovit pozar 1. 1646. unicil ucilnico in
'^) Glaser, Zgodovina sloven, slovstva I., 134; Smiciklas, Povjest
hrvatska II., str. 261.
119
samostan, docim je cerkev ostala. Radodarna Draskoviceva
roka je postavila nov samostan; v pokritje teh stroskov je
moral prodati svoje podloznike v Lukavcih na Murskem polju.^^)
Kot povracilo je premnogo sinov Slovenskih goric in Mur-
skega polja dobilo na varazdinski gimnaziji srednjesolsko iz-
obrazbo in natihoma se je tukaj ze dolgopred
19. stoletjem, cetudi nezavestno, netil ogenj
h rvatsko - slo venske vzajemnosti in Ijubezni
do rodnegajezika. Razni paberki v srediskem in drugih
arhivih kazejo, da se je ze v 17- stoletju zasebno dopisovanje
med hrvatskimi in slovenskimi izobrazenci vrsilo v narodnem
jeziku.'^o)
Ako pozneje v narodnem in slovstvenem gibanju zavzema
Iztocna Stajerska odlicno mesto, je to v znatni meri posledek
premis, ki segajo v dobo velikega pokreta 16. in 17. stoletja.
Dodatek.
S ka kaci.
Cuden psihopaticen pojav, ki ga je reform atorska doba rodila na
Slovenskem, jesekta skakacev (Springer, Werfer, Purcier, Stiffter).
Pojavili so se koncem 16. stoletja na Goriskem in Kranjskem;^') ko so
jih pa ondi pregnali, so se njihove sanjarije zatrosile na Stajersko. Njih
glavno gnezdo je bilopriSv. Lenartu v Slo v. goricah. Prote-
stantje so jih podpirali — iz opozicije proti katolicizmu — in jih stejejo
za svoje. Tako n. pr. Sotzingers^) brez vsake razlike nasteva med „refor-
miranimi" (t. j. pokatolicenimii kraji tudi take, kjer so bili le skakaci. Sicer
pa se skakaci niso formalno locili od katoliske cerkve, ampak so cerkveno
oblast leta in leta nadlegovali, da jim dovoli, zidati cerkev bozjega groba
pri Sv. Lenartu; 1. 1611. so se obrnili celo na papeza Pavla V. Ljudje so
si vbili V glavo, da angeli prineso bozji grob iz Jeruzalema k Sv. Lenartu ;
ce pa ne sezidajo cerkve, pridejo velike nesrece in bo konec sveta.
ShajaU so se zlasti ob vecerih na mlade sobote, zbijali razlicne burke,
skakali in se cudno previjali ; imeli so svoje vizije in prerokovali,
zraven pa uganjali gnusne orgije. Vkljub strogim prepovedim so ze leta
1599. postavili leseno kapelo v Radehovi v blizini Sv. Lenarta, na mestu,
kjer je nekdaj stal grad. Razsirili so se po zupniji Sv. Benedikta in
Sv. Petra; neko skakasko shajalisce je bilo tudi blizu vasi Ruperce med
Sv. Petrom in Sv. Marjeto ; v samotni dolinici stoji namrec osamljen,
najbrz umetno nametan hoimec, ki ima zanicijivo ime .prka-fara" ; z
59) Slekovec v „Casopisu" 1. 1904, str. 181,
«') Gl. ,Hrvatski utjecaji u starim istocno- stajerskim tekstovina"
(Rad Jugoslav. Akademije 1905) in ,Pocetki stajersko^-slov. knjizevnosti"
(Casopis za zgod. in narod.", Maribor 1906), dalje .Casopis za zgod. in
narod." 1908, str. 107.
6') 01. Dimitz Gesch. Krains. III. 212 si.
«2) Najbrz sin kakega emigranta ; umrl je v Nurnbergu 1. marca
1652. Spisal je po Rosolengu seznamek vseh krajev, ki so bili .reformi-
rani". t. j., zopet pokatoiiceni, „Acta und Handlungen" v staj. dez.
arhivu. Prim. Steierm. Geschichtsbl. II. (1881), str. 72.
120
enakim imenom oznacujejo tudi kraj v Radehovi, kjer je nekdaj stala
skakaska kapela.fis) Druga shajalisca skakacev so bila na visokem bregu
pri Lucanah (sedaj Sv. Duh na Ostrem vrhu), pri Soboti, na Placu blizu
Svecine, desno od Drave pa blizu Sp. Polskave. Pri Sv. Lenartu jim je
kapelo pognala v zrak reformacijska komisija 1. 1900., pa so jo zopet
postavili, ko jim jo je ponovno podrl dezeini profoz in oskrbnik rad-
gonske grascine. L. 1614. se je dal ceio sveto-lenarski zupnik Mihael
Milosic podkupiti ler jim je dovolii, postaviti novo kapelo, vsled cesar ga
je poklical knezoskof Martin Brenner v Gradec in ga dal zapreti. Izpustili
so ga iz zapora, ko je zagotovil, da bo skakasko kapelo sam dal pozgati
in imenoma naznanil vodje skakacev. Svoje besede se je drzal ; ko je
skofijski komisar, ptujski zupnik Ivan Ripser meseca julija prisel tjakaj,
je nasel le pogorisce. Vkljub temu se sekta ni dala iztrebiti in je nati-
homa zivotarila se do leta 1622., ko je 15. septembra cesar Ferdi-
nand II. izdal strog ukaz, da se kapela mora podreti, vsi skakaci pa po-
loviti.^*) Sedaj je polagoma izginila ta cudna prikazen, ki pa se ni poja-
vila le V neizobrazenem slovenskem Ijudstvu ; slicni pojavi spremljajo
vse velike verske in socijalne pokrete stare krscanske dobe in poznejsih
casov. Sicer bi pa natancnejsi preiskovalec v skakacih lahko zasledil
ostanke poganskih obicajev, a psiholog psihopaticne bolezni, ki so po-
sledek takratne splosne razdrazenosti in nemoralnega zivljenja. Najrajsi
so se shajali na visokih hribih in v tezko pristopnih sumah in votlinah.
Vsled reakcije proti tej nezdravi struji je nastala marsikatera cerkvica na
visokih gricih in v samotnih krajih.
^^) Po sporocilu g. J. Jurcica, bivsega dekana in zupnika pri Sv.
Lenartu v Slov. gor.
") Schuster, Martin Brenner str. 615—622 ; Orozen, n. d. I. str.
194 -204.
121
Slovenski rokopis iz 1. 1551. in 1558,
Dr. Fr. Ilesic.
Pisava rokopisa niocno nalikuje Trubarjevi ; izprva smo
mislili, da bi rokopis utegnil biti Trubarjev, a ta misel je ne-
vzdrzljiva.
Rokopis se nahaja v zacetku in na koncu stare knjige,
ki je last g. nadporocnika Rud. Majstra.^)
Popisane so stiri strani pred naslovnim listom prvega
dela in osem strani na koncu drugega dela. Med slovenskim
je tudi italijanski tekst. Evo slovenski tekst :^)
Stran prva : Gnada nu milost gospodi boga dar suetiga ducha.
Stran druga: Boch oza nebeschi polik tebe je usua Gnada ot-
pri nam nase serze ino misou dabi mi tebe isposnali sa prauizniga boga
dainam dar vsuetiga duha dabi mi tebi is prauga serza slusiii tuoi sueti
Eua: pos. gori vsieli taisti ochranili, ponim diali. dabi potaisti, nam bos
ti dau ta vezni leben, amen.
Stran tretja: gnada ino lubesan gospodi boga dar
suetiga ducha 1551 prefatio ante predicationem scosi gnado ino lubesan
Cristusa, ino dar suetiga duclia, zemo mi danas ta sueti euangeli po-
slusat inu Woga sa gnado prosit, da mi ie bodemo tako poslusali, da
on bode haualen nascha uera perteriena, nasch leben pobolschan, keteri
tega seli, ta doii poklecni ino rezi
Stran cetrta : Lubesniui isuoleni cristiani, mi samo danas vcupaie
persli V tern iemeni Xa. nega sueti testa : pos : ob taisto iest opo : Lu-
besan prio (= primo), da zele vasa serza gospodo bogo vsdignit, da nas
oza nebeschi vze svoie boge otroke na semli milostiuo pogledat, ino nas
') Knjiga je vezana iz dveh ; prva je latinsko delo : „Adunatio ma-
teriarum [parfim contentarum in diuersis locis epiftolarum fancti Pauli
Apostoli. MDXXVl", natisnjeno v Benetkah „per Joan Antonium & fratres
de Sabio : fumptibus vero Laurentij Lorij : ac Baptiste de Putellettis focior."
Drugi, privezani del je : „Divi Aurelii Augustini Hipponensis episcopi
euchiridion ad Laurentium. II.", tisk. tudi v Benetkah „per Joan. Anto. de
Nicolinis Sabien., sumptu vero D. Andreae Ariuabeni„, MDXXXIX.
Knjigo je imel 1. 1660. Ivan Ludvik Grimschitz.
^) Prepis preskrbel g. kustos dr. W. Smid.
122
ott tega hudizouiga kraleuustua hte praui ueri Cristu saui parprauit inu
isuoira suetim ducham mozne sturit, nega volo doparnest ino hudizo so-
perstat ot pocetja.
2. opominam uas, da uizete ta sueti eua : is prauo uero gori vset,
sastopit, V serze postauit, ino sahalit to veliko lubesan, cher nam ie Xr.
iscasau, scosi efusione sui s. Sang'uinis) et nos redemit ab inferno et
diabolo atque ira dei.
Stran peta : prefacio (Scosi [in margine]) Gnada ino lubesan
Cristusa ino dar suetiga ducha zemo mi danas ta sveti Euangeli posiusat,
Ino Woga sa gnado prosit, da mi ie bodemo tako poslusali, da on bode
hualen, nascha vera perteriena (ino) nascli leben pobolschan, in hoc de-
siderat . . .
Stran sesta: Confesio publica (v italljanskem jeziku).
Stran sedma: ital. molitev in racun.
Stran osma : 15 58 pregiamo il padre omnipotente
benedica Ie nostre braide et vigne et ogni cosse che servano li
nostre corpi mortali
te pregiamo per il imperator nostro et per la nostra s up erio-
rita de goritia, che tengano la spata temporale . . .
Stran deveta : pregiamo per tuta la cristianita
Stran deseta: Bog oza nebeskhi polikh cheteriga ie vusa mi-
lost inu gnada razaj taisto vunase serze postauit, dabi mi nega prau
sposnali ieno slusili dobi (= da bi) [dobili] imeli potem (= po tern)
lebni da (= ta) vezni leben ...(?)
Stran enajsta: .... oratio ....
qui petit et credit in eum, habet vitam eternam ideo pokleknite dolo ino
samano recite pater noster
Milost inu gnada gospoda boga dar suetiga ducha.
V italijanski „ocitni izpovedi" (stran sesta) se imenujejo
s V. M a r i j a in vsi svetniki. Iz tega sledi, da je rokopis
pisal k a t 0 1 i s k i svecenik.
Na strani osmi se izrecno imenuje „superiota d i Go-
ritia". S tern podatkom se ujema jezik. Pisava „misou,
dau, iscasau" kaze, da se je v narecju piscevem ze sredi 16.
veka } izpremenil v „u". Da se je na Goriskem I precej prej
tako izpremenil nego na Kranjskem, je znano iz Sommaripe :
nas rokopis kaze, da se^je to zgodilo ze vsaj v prvi polovici
16. stoletja. (0. Stanislav Skrabec).
S tern rezultatom pa je tudi ovrzena prvotna misel, da
bi bil to rokopis Trubarjev, kar se je zdelo verjetno o prvem
pogledu.
To je sedaj najstarejsi k a t o I i s k i rokopis iz dobe,
ko se je po nasih dezelah ze siril protestantizem; eno leto
mlajsi od prvih Trubarjevih knjig, pomnozuje znane poizkuse
slovenskega pisanja, ki so ob koncu srednjega in v zacetku
novega veka nastali radi bogosluznih in sodnih potreb (ce-
lovski, Ijubljanski, beneskoslovenski rokopis, rokopis mesta
Kranja in tudi velikonedeljski rokopis). Brezdvomno je bilo
takih zapiskov mnogo vec in ni verjetno, da bi Trubar nikoli
ne bil videl cesa takega.
123
Prvo katolisko slovensko knjigo nam je dal jezuitski red
20 let pozneje, 1574. (Zal da se je jezuita Pacheneckerja ka-
tekizem izgubil).'') Bil je to plod tekme s protestanti.
Na Pacheneckerjev katekizem se nanasa Trubar se en-
krat V „Cat. s dveima islagama" (str. 501), ces: Jefuitarij,
noui Menihi, polni hude kunshti hinauu, Papashoui Slidniki,
bogati, Starih ludi inu mladih Otruk Sepelauci, Slouenski
pisheio".
Tekma med protestantskimi in katoliskimi slovenskimi
pisatelji se je kazala se ob Dalmatinovem prevodu „Biblije" ;
pregledali so jezikovno in stvarno prevod prav natancno, „weil
die Jesuiten auch windisch verstiinden". (Letopis Matice Slov.
1891, 137).
Dvanajst let po Pacheneckerjevem katekizmu je izdal va-
razdinski zupnik Anton Vramec postilo (1586) „non duro
quopiam et obscuro, sed omnibus obvio animisque legentium
accomodo stylo, nostra lingua patria et sclavonica".
Tako je ze za protestantske dobe bil polozen temelj ka-
toliske slovenske knjizevnosti.
3) Gl. gori str. 5., 6.
124
- ''' I
.«- >»»
Goriski rokopis 1551.
125
Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric,
njih viri in njih poraba v poreformacijskih
casih.
Dr. Jos. Cerin (Praga).
I. Cerkveno petje pred reformacijo.
Latinska cerkvena pesem.
Vesti, ki jih imamo iz prvih stoletij o petju v prvih cerkvenih obcinah,
so prav redke. Gotovo pa je, da se je Ijudstvo udelezevalo petja. Peli so
melodije enoglasno ter brez spremljevanja, in sicer ali vsa obcina nepretr-
goma ali pa — kakor se je pelo ze v vsem anticnem svetu — menjaje.
Menjajoce petje je bilo ali responzorijalno ali (nekoliko pozneje) antifonalno
(s kratkim refrenom).
Z imenom milanskega skofa Ambrozija (374 — 397) se druzi uvedba
liturgije in metricno zgrajenega himna z zlogovno melodijo (na vsak ziog 1 ton).
Tozbe 0 izprijanju in rastoci razlicnosti cerkvenega petja so povzrocile re-
formo, kakor jo imamo v gregorijanskem koralu. Docim je ambrozijansko
petje bilo ze iz pocetka in bistveno tako urejeno, da je Ijudstvo lahko pelo
skupno, pa je bil gregorijanski koral za to, da ga v cerkvi predava pevski
izvezban zbor klerikov.
Papez Gregor je hotel Ijudstvo cisto izkljuciti od petja ; ta svoj na-
men je ocitno pokazal z izkljucno rabo latinscine kot cerkvenega jezika tudi
pri petju, z uredbo pevskih sol za klerike in z dolocitvijo ter izkljucno rabo
antifonarija.
Gregorijansko koralno petje je postalo oficijelno petje krscanske cerkve
vseh narodov, kakor je postala latinscina oficijelni cerkveni jezik.
Besedilo so mu vecinoma izbrani deli latinskega sv. pisma (vulgate).
Duhovna narodna pesem.
Zacetek duhovne narodne pesmi in duhovnega narodnega petja je is-
kati v vzkliku: Kyrie eleison, ki so ga prinesli grski kristjani v Italijo in ga
dalje razsirili rimski menihi. Ob izvestnih svecanih prilikah, pri procesijah,
cerkvenih obhodih, ob praznikih, pri vojnih pohodih, na proscenjih, pri pre-
nasanju relikvij in ob slicnih svecanostih ga je bilo cuti cesto vec stokrat,
cesto V zvezi z „Christe eleison". Ta vzklika pa sta bila tudi vse, s cimer
126
se je Ijudstvo smelo udelezevati cerkvenega petja. Verjetno je, da so izza
9. stoletja pred ^Kyrie eleison" postavljali nemske verze, ki so posnemali
stirivrsticne kitice latinskih himnov in se v tej obliki udomacili med Ijud-
stvom. Enakomerni sklep, refren vsakega verza je bil ,Kyrie eleison' ; zato
so te speve, namenjene verozakonskemu Ijudskemu petju, in pozneje sploh
vse nemske duhovne pesmi, celo take brez omenjenega refrena, imenovali
.Leisen' ali v polnejsi obliki ,Kirleisen". Nemske duhovne pesmi ah" .Lei-
sen" je pel narod le pri takih cerkvenih opravilih ali poboznostih, ki ne
spadajo naravnost v liturgijo. Tu in tam je pac narod v popevanje sekvenc
smel poseci s kako nemsko pesmijo, na pr. v popevanje sekvence ,victimae
paschali" s pesmijo .Christ ist erstanden". V nekaterih skofijah se je tudi
uobicajilo. pred pridigo in po pridigi zapeti kako nemsko pesem. V obce pa
je cerkev pazno nadzirala nemsko duhovno pesem, jo vecinoma smatrala za
nevarno in jo pogostoma izrecno prepovedala. Sele ko so nemski duhovni
narodni pesmi dali mesta tudi v hturgiji, je prislo do onega razcvita duhovne
nar. pesmi, ki je znan kot evangeljska cerkvena pesem.
Posvetna narodna pesem.
Razen prevodov latinskih himnov in samostojno spesnjenih duhovnih
pesmi V nemskem jeziku so v katoliski cerkvi poleg gregorijanskega korala
prihajale v navado tudi posvetne narodne pesmi. Ze v 14. stoletju se je po-
izkusilo, posvetne pesmi prepesniti v duhovne, da bi se tako izpodrinila
posvetna pesem, ki je bila tedaj razsirjena deloma v surovi in razuzdani ob-
liki. Zlasti V drugi polovici 15. stol. je posvetna in samostanska duhovscina
poizkusala, tako prepesnjevati posvetne pesmi ; vso posvetno vsebino je spra-
vila V neko duhovno zvezo ali pa je melodiji, ki je bila med narodom na-
vadna in priljubljena, podlozila duhovno besedilo ah pri kaki znani posvetni
pesmi porabila oboje v tem smislu, tekst in melodijo. Navadno so brez pre-
misleka stavih zacetne besede posvetnih pesmi, po katerih so bile duhovne
posnete. kot nadpis nad duhovno popevko z dostavkom .geystlich' ali ,con-
trafact uff einen geystlichen sinn'.
Docim so bili nemski prevodi latinskih cerkvenih spevov, ki jih je
scasom bilo mnogo in ki so se udomacili, namenjeni prav posebno za cer-
kveno popevanje pri sluzbi bozji, je prepesnitev posvetnih narodnih in za-
Ijubljenih pesmi ali vsaj poraba njihovih melodij sluzila bolj naboznemu
narodnemu petju.
Luter in cerkveno petje.
M. Luter je v polni meri uvazeval potrebo petja v domacem jeziku.
Prevec je sam na sebi izkusil biazeci vpliv umetnega petja, nego da bi ga
mogel pogresati pri obredju. Vposteval je tudi latinsko koralno petje in ga
gojil redno pri svoji sluzbi bozji. Ali to ga ni oviralo, da bi ne dal prostora
nemskemu narodnemu petju in ga scasom ne postavil na glavno mesto mn-
zikalne opreme cerkvenega opravila.
Pri tem pa je postopal previdno in si je iz glasbe katoliskega bogo-
sluzja pridrzal vse, kar po svojem besedilu ni bas nasprotovalo njegovemu
nauku. Potem je prevel sam celo vrsto himnov in jim pridrzal prvotno me-
lodijo; poleg tega je sam zlagal riove pesmi in izpodbujal tudi druge, da bi
jih zlagali. Zbiral je porabne pesmi, popravljal izkazene, izpreminjal ze ob-
stojece (deloma jim dodaiajoc nove kitice), tako da so se potem ujemale z
izpremenjenimi verskimi nazori in njegovimi nauki (,christhch corrigierte
Oder besserte"), ter jih sprejemal v bogosluzje in v za to namenjene pesmarice.
Kjer je le mogel, je vnemal svoje privrzence, naj goje duhovno pesem, in
kmalu so reformiranci vsepovsod imeli v rokah enhiridije (prirocnice) za
cerkveno petje.
Se do 1. 1524. je Luter v bogosluzju pridrzal latinske masne speve
in se L 1523. izisla „Formula missae et communionis pro ecclesia Witten-
127
bergensi" ima^ skoro ves prejsnji red in skoro vse latinske masne pesmi rim-
ske cerkve. Sele 1524 je izsla pesmarica osmerih pesmi (Achtliederbuch :
„Etlich christ'.ich lider, lobgesang vnd psalm etc."). Osem nemskih cerkvenih
pesmi s stirimi napevi je vsebina te pesmarice in ze prvi bozicni dan istega
leta so V zupni cerkvi v Wittenbergu ob popevanju teh pesmi prvic sluzili
sluzbo bozjo V nemskem jeziku.
Luter, ki glasbe ni samo zelo Ijub 1, ampak jo tudi poznal dodobra
in jo sam prakticno izvajal, je takoj izprva v narodnem petju spoznal naj-
primernejse sredstvo za razsirjanje novih naukov. Ali izbrati je treba, je mi-
slil, ne pesmi skrivnostne, nerazumljive, kakor je bila pesem katoliskih du-
hovnikov, marvec poljudno-narodno, ki pridobiva narod zase, tisto pesem, v
kateri je narod tudi sicer izrazal svojo sreco in svojo bolest ; le tako bi se
pnljubila narodu nova verska vsebina. Luter je dobro vedel, kaj sega narodu
do srca, in je zajel iz bogate zakladnice katoliske pesmi ; oprt na svoje glas-
benp znanje in zanesljivo sodbo, je od stare duhovne pesmi vzel najlepse
melodije, da jih porabi zase ; in te melodije so najvec pripomogle, da se je
reformacija razsirila tako zelo in tako hitro. Rimski bogoslovci so se po pra-
vici tozili : Hymni Lutheri animos plures quam scripta et declamationes
occiderunt.
Ko se je v bogosluzje uvedla nemscina in narodno petje, je moral
zbor v ozjo zvezo stopiti tudi s srenjo, z narodom in njegovim petjem ; zbor
je pesmi, ki jih je srenja pela enoglasno, ponavljal v obiiki umetnega vec-
glasnega stavka, ali pa se je v enoglasnem petju pridruzil popevanju srenje.
Da bi pa zbor melodijam, ki jih je pel narod, dajal enostavno, skromno har-
monsko ozadje in se tako strnil s petjem Ijudstva, to je bilo tedanjim skla-
dateljem, vzgojenim v tradiciji cerkvene glasbene umetnosti, popolnoma tuje.
V vecglasnem stavku so melodijo dajali tenorju, druge glasove pa vodili
samostojno kontrapunktno. Melodijo, ki naj bi se odrazala in bila srenji
lahko umljiva, je skkdatelj pri tem cesto zagrnil, tako da se je skoro popol-
noma potopila in da je bilo zelo tezko, ali pa kar nemogoce, jo peti za
pevcem. Drugacno mesto je med skladatelji one dobe odkazati kantorju in
prijatelju Lutrovemu Iv. Waltherju (1490—1575) in D. Luki Osiandru (1586).
Docim je do tedaj umetno petje in petje srenje bilo pri bogosluzju loceno,
je Osiander hotel petje srenje v zivo zvezo spraviti z umetnim petjem; zato
je prelozil melodijo v gornji glas, v diskant, in je umetnemu petju slekel
ves nakit v toliko, da so se melodije glasile za vsakogar slisno in jasno in
da jih je vsak mogel z druzbo peti.
Naiboljsi skladatelji one dobe so: Hans Leo Hassler (1564 — 1612),
Joachim Moller (Burgck) (1541—1610) in Johannes Eccard (1553—1611).
Uvedba predreformacijskih cerkvenih popevk v evangeljsko
cerkev.
Videli smo, da so ze davno pred reformacijo v Nemciji poleg latin-
skega liturgijskega petja duhovnikov in pevskih zborov imeli tudi duhovne
pesmi V domacem jeziku. da so v velikem obsegu napeve narodnega petja
porabljali za svete pesmi in da je Luter s svojimi privrzenci sprejemal zlasti
ze obstojece melodije in jih izpreminjal in predelaval za svoje namene. Ali
in katere melodije protestantskih pesmaric iz prve polovice 16. stoletja je
smatrati za izvirne tvorbe, ni mogoce dolociti ; takrat namrec so v casteh
imeli edinole umetelno delo glasbenega stavka, ki je ze dano melodijo ogrinjal z
umetno zapletenimi glasovi ; zato so nam v pesmaricah sporocena le imena
onih, ki so bili mojstri glasbenega stavka, ne pa tudi imena iznajditeljev
melodije. Frid. Viljem Arnold trdi celo, da so vse melodije protestantskih
cerkvenih pesmi do 1570 izposojeni starejsi narodni napevi.
Ime ,koralna melodija" je ostalo ; cantus choralis so rekli vsaki me-
lodiji, ki so jo peli v cerkvi, da, vse petje evangeljske cerkve sploh je do-
bilo ime „koralno petje". Ali to petje ni bilo vec petje zbora, ampak petje
128
srenje, petje naroda ; to skupno petje vseh, pri katerem je bil zbor podrejea
pesmi srenje, je postalo bistveni del bogosluzja.
Pri melodijah, izvirajocih iz naboznega Ijiidskega petja, je bilo manj
treba preoblikovanja ; mogoce jih je bilo sprejeti v njih prvotni sliki in obliki.
Imele so melodiko, v katero je bil sprejet ze spodnji polovni ten, in ritmiko,
kakor jo kaze naravni taktovni cut gibanja in kakor jo narod sam prenasa
na besedilo. Vsled teh dveh lastnosti so bile te melodije dovrsene, splosno
priljubljene in vsakemu rocne.
Pri pesmih, ki so bile vzete iz naboznega Ijudskega petja, so refor-
matorji vecinoma izpreminjali le besedilo, kolikor je izpremembo zahteval
novi nauk.
Manjse je stevilo melodij, vzetih iz posvetnega narodnega petja. Cesto
so jih imenovali po motivih, na katerih so slonele, in citamo pogostoma v
nadpisu : Jn Tlion", ,in der Weise", na pr. Jm Hildenbrant ton', ,auf'
Berckreyen weis" etc.
Najznamenitejse protestantske in katoliske pesmarice iz
16. stoletja.
Izmed mnogih protestantskih pesmaric v prvih desetletjili reformacije
naj omenimo le najvaznejse, tiste, iz katerih je vecina duhovnih pesmaric
zajemala bistveno svojo vsebino in v katerih se nahajajo v veliki vecini tudi
pesmi nasih slovenskih pesmaric.
Za najstarej§o protestantsko pesmarico velja takozvana Pesmarica os-
merih pesmi (Achtliederbucli), Wittenberg, 1524. Osmim pesmim te zbirke
so dodane stiri melodije, izmed katerih sta dve (st. 1 in st. 3 — 7) presli v
slovenske pesmarice.
Istega leta je izsia obsirna zbirka Ivana Waltherja : Wittenbergisch
Gsangsbiichli, zu 3, 4, 5 Stimmen. Nezavisno od teh dveh in negotovo ali
pred ali za njima sta 1. 1524. izsla oba erfurtska enchiridija (Erf. Ench.).
Waltherjeva zborna pesmarica, tiskana v peterih knjigah (vsaka za
enega peterih glasov: diskant, alt, tenor, vagant in bas), vsebuje 5 latinskih
in 38 nemskih glasbenih stavkov. Izmed 38 nemskili W^altherjevih melodij
j'.h ni nic manj nego 18 v slovenskih pesmaricah, (nase st. 1, 3, 6, 7, 9, 10,
12, 14, 20, 23, 27, 30, 35, 45 b, 50, 52, 56, 64); izmed teh so nase st. 1,
3 (in 7) ze v Pesmarici osmerih pesmi in st. 12 in 56 tudi v Erf. Ench.
Najbolj se je pa razsirila pesmarica Valentina Babsta : Geystliche
Lieder. Mit einer Newen vorrhede d. Mart. Luther, tiskana leta 1545.
V letih 1547, 1548, 1551 so tiskali to pesmarico v novih, neizpreme-
njenih izdajah ; leta 1553. pa je izsla v svojem drugem delu od 40 pomno-
zena na 70 pesmi. Izdaje 1555, 1557, 1559, 1567 so enake izdaji iz 1. 1553.
Iz Val. Babstove pesmarice, izdane 1. 1545., so v nasih slovenskih pesmaricah
sledece melodije :
Stev. 1, 3, 5, 6, 7, 9, 10, 12, 14, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 27, 28,
30, 31, 32, 33, 37, 41, 42, 43, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 55, 56, 57, 59, 61, 62,
63, 64, 67, skupaj 41
iz izdaje Babstove 1553 so v nasih pesmaricah st. 24,
35, 36, 47 • • • . 4
skupaj torej • • 45 melodij.
Vse nase melodije, ki so iz Pesmarice osmerih pesmi, iz Eif. Ench.
in iz Waltherjeve pesmarice, ima tudi Babst. Babstova zbirka je
bila torej najvaznejsi in najznamenitejsi vir sloven-
skimpesmaricam.
Med najpojnembnejsimi pojavi pa je pesmarica ,Ceskih bratov". Tudi
prejsnje case na Ceskem in Moravskem ni manjkalo takih, ki so prosvedovali
proti rabi latinscine pri bogosiuzju. Vzrok je bil ta, da so bili stare Cehe in
Moravce izpreobrnili grski misijonarji (sv. Ciril in Metod). Prosvedujocim ob-
129 9
cinam so se pridruzili pristasi Jana Husa in tako je nastala ,Jednota
bralrskaV
„Ceski bratje' so ze leta 1501. dali liskati ceski Kantional, cesko pes-
marico z 92 pesmimi: „Pysnicky duchovai". Za to je prisla ze 1. 1505. druga
pesmarica s 400 pesmimi v ceskem^ jeziku, a te izdaje nimamo nobenega
izvoda vec. Tako so imeli Ceski bratje prvi med zapad-
nimi narodi cerkvene pesmarice v materinscini. Mnogo
tell ceskih pesmi je preslo v poznejse nemske pesmarice Ceskih bratov ;
prvo teh pesmaric je 1. 1531. izdal Mihael Weisse (Weys, Wiss, Weiss)
,Ein new Gesangbiichlein etc.'. Njegova pesmarica obsega 157 nemskih^pesmi
s 112 napevi. 143 teh pesmi je prevedenih iz 400 pesmi Kantionala Ceskih
bratov (1. 1505.)
Drugo izdajo je oskrbel skof Jan Roh (Horn) 1. 1544. ; poznejse izdaje
se 1564, 1575, 1583, 1611. Pesmarica Ceskih bratov v obeh prvih izdajah je bila
merodajna za uvedbo starih himnov in sekvenc, kakor tudi latinskih cerkvenih
pesmi 14. in 15. stoletja v petje srenje v evangeljski cerkvi. Kjer ni Luter sam
popravil pesmi „krscanski", tam je navadno imenoyan Weisse kot prepesnitelj ali
pesnik. Tudi melodije takih pesmi so iz knjig Ceskih bratov nasle svojo pot
v nemske pesmarice in preko teh v nase slovenske, tako da so te ceske
pesmarice posredno ali neposredno dobro dosle tudi Trubarju. V nasih slo-
venskih pesmaricah je namrec 15 pesmi, pri katerih je ali samo melodijo,
ali pa samo tekst, ali pa oboje, tekst in melodijo, zvajati nazaj na pesma-
rico Ceskih bratov. To so pesmi st. 1, 2, 8, 10, 24, 25, 47, 62, 63, 67,
68, 71, 76, 79, 99; v nasih pesmaricah so torej poleg latin-
skih in nemskih uporabljeni tudi slovanski element i.
Izvanredni uspeh prvih luteranskih pesmaric je pobudil tudi katolike, da so
se zaceli bolj zanimati za duhovno pesem in izdajati cerkvene pesmarice ;
tako so mislili izpodriniti med Ijudstvom ze zelo razsirjene heretiske popevke
in doskociti vecji skodi.
Prvo katolisko pesmarico, tiskano v Lipskem 1537, je sestavil dr. Mi-
hael Vehe, prost v Halle. Vehe se ni oziral na predreformacijske katoliske
pesmi, ampak je uporabil ze izisle protestantske pesmarice ; priobcuje stare
katoliske pesmi v obliki, kakorsno so jim dali protestanti. V obce je
ostala latinska liturgija; pesmi, ki jih je sprejel Vehe, so^ bile namenjene le
za pred pridigo in po njej in pri obhodih in procesijah. Sele Ivan Leisentritt
iz Olomuca, stolni dekan v Budisinu, je 1. 1567. izdal katolisko pesmarico,
ki je bila tudi po svojem obsegu vredna vrstnica mnozici protestantskih
pesmaric.
II. Slovenska protestantska pesem.
Nastanek slovenskih pesmaric.
L. 1550. so dobili Slovene! prvi tiskani knjigi. Tiskarni
V Niirnbergu in v Sciiwabisch -Hallu sta odklonili tisek.
Slednjic se je Trubarju posrecilo, da je za svoje namene pri-
dobil tiskarno v Tiibingemu, kjer je pri Ulriku Morhartu 1. 1550.
pod fingiranim pisateljevim in tiskarjevim imenom izsla prva
slovenska knjiga: „Catechismus, In der Windischen Sprach,
etc. durch Philopatridum Illiricum". Ta z nemskiml crkami
tiskana knjiga obsega poleg katekizma se 6 verzificiranih raz-
lag njegovih najpoglavitnejsih poglavij z melodijami , namrec
nase stevilke :
St. 1 : De creatione, imagine, lapsu et renovatione primo-
rum parentum; — st. 2: Decalogi explanatio; — st. 5: Sym-
bol! Apostolorum Paraphrasis; — st. 8: Interpretatio orationis
130
Dominicae; — st. 9: De institutione verbi et baptismi ; —
St. 11: Quid sit coena Dominica — in razen teh se „lita-
nije" (st. 17). Pred st. 1 stoji opomba: Sequuntur nunc bre-
ues totius Catechismi expositiones numerose seu rhythmice a
quodam Christi exule digestae.
Trubar se je torej takoj izpocetka pobrigal za cerkveno
pesem v narodnem jeziku, uvazujoc nje vaznost za razsirjanje
evangeljskih naukov. Ko je julija meseca 1565. 1. drugic osta-
vil domovino, je, prisedsi na Wurtembersko, v aprilu 1567 izdal
prvo izdajo cerkvene pesmarice. Najstarejsi izvod pesmarice,
ki vemo zanj, se nahaja v vseuciliscni knjiznici v Tiibingenu
(izdaja 1574). Na njega naslovnem listu stoji pristavek: „tre-
tyzh popraulene inu populshane", iz cesar lahko sklepamo na
dve prejsnji izdaji.
Letnico prve izdaje navaja Dalmatin v svojem predgo-
voru k izdaji 1. 1584., ki jo je priredil on. Tarn pravi: nach-
dem die vorigen Exemplaria des mehr angeregten Herrn Tru-
bers Gesangbiichlins so im 67. Jar ist durch den Druck aus-
gangen, nun langest abgangen, etc;" in na drugem mestu tega
predgovora: Dann, nachdem der Ehrwirdige und in Gott wol-
gelerte Herr Primus Truberus, mein geliebter Herr, Patronus,
vnd in Christo Vater nocii vor viel Jaren, den gantzen Cate-
chismus in feine Windisciie Reimen, auff liebliche Melodien,
vnd in Gesang gebracht, vnd hernach mit etlichen Windischen
Psalmen vnd geistlichen Liedern vermehrt, welciie er audi vor
siebenzehn Jaren in Druck gegeben etc." (Nemski predgovor
izdaie 1574 je datiran „zu Deredingen an S. Jorgentag, Im
1567. Jar", torej je ponatisnjen iz izdaje 1567 in s tern tudi
doloceno leto te-le prve izdaje. U r.) Seveda je cudno, zakaj
omenja Dalmatin le pesmarico 1567, ne pa tudi izdaj 1570, 74
in 79, ceprav mu izdaji 1574 in 79 gotovo nista bili neznani,
ker je v oni izdaji ena, v tej-le pa kar 17 njegovih pesmi.
Vsebina in stevilo pesmi in melodij v prvih dveh izdajah
nam ni znana. Izmed nadaljnjih izdaj ima :
3. izdaja (Tubingen 1574) 41 pesmi s 35 melodijami. (Hubad
jih navaja 43);
4. izdaja (Ljubljana 1579) 62 pesmi („Register te izdaje izka-
zuje 61 pesmi; vse pesmi te izdaje
so brez not" Hubad) ;^)
5. izdaja (Wittenberg 1584) 79 pesmi z 61 melodijami;
*) Na knjigi, ki se hrani v Kodanju, je podpis v lat., slov. in nem-
skem jeziku : Johannes Ostannek Labacensis Carniolanus Anno Domini No-
stri Jesu Christi 1594 (Pri slov. podpisu je citljiva le letnica 1590). Nemski:
Hannfi Ostannekh Von Laijbach in Kernten (!) Im 1594. (Hubad).
131 9*
6. izdaja (Tubingen 1595) 69 melodij z besedilom, dalje 31
pesmi in 7 tekstov v prozi brez
melodije.^)
Kot nekak dodatek k izdaji iz 1. 1574. so eno leto po-
zneje izsle „Try Duhouske peissni . . . Od Primoska Tru-
beria, vnega vnuuizhni dolgi teshki bolefni sloshene" (4 z me-
lodijami, 7 brez melodij).
Viri slovenskih protestantskih pesmaric.
Niti dr. Teodor Elze, najtemeljitejsi raziskovalec slovenske
protestanske slovstvene in kulturne zgodovine, nam ne daje
jasnega pogleda po virih slovenskih pesmaric. V svojih spisih,
ki obravnavajo ta predmet, ne pove nikjer nic dolocnega o
virih, iz katerih so zajemali Trubar in njegovi sodelavci; na-
pevov k pesmim se sploh niti ne dotika; o besedilu pesmi
pravi V spisu „Slov, protest. Gesangsbucher" (1884), da je ve-
cina prvih slovenskih cerkvenih pesmi in prvega slovenskega
slovstva sploh le prevod iz nemscine; to da je pac bilo te-
danjim razmeram primerno".'')
Nemogoce ali izkljuceno ni, da je Trubar k svojim
pesmim vsaj deloma sam skladal napeve ali pa da je za ne-
katere pesmi porabljal melodije, ki so jih imeli Slovene! v
cerkvenem petju gotovo ze pred reformacijo, kakor je
v svojo pesmarico sprejemal tudi besedilo slovenskih predre-
^) Poedini primerki teh pesmaric so skrajnje redki. Tretja izdaja 1574
je V vseucil. knjiznici tiibinski, cetrta 1579 v kr. knjiznici v Kodanju, 5. iz
1. 1584. V licejski knjiznici ijubljanski (ki sem jo porabljal jaz), dalje v
knjiznicah v Monakovem, Drazdanah, Berolinu in v Britisn Museum v Lon-
donu ; sesta iz 1. 1595 (ki sem jo tudi porabljal) v muzejski knjiznici v
Ljubljani. Razen tega je 1. 1893. dr. V. Oblak nasel ne popolnoma eel izvod
izJaje 1584 pri slovenskih protestantih v vasi Sovce, ne dalec od Podklostra
na Koroskem (Jagic, Arch. f. si. Ph. 1893); knjiznica semenisca v Gorici ima
tudi en izvod izdaje 1595, vezan z Dalmatinovimi Karszhanskimi lepimi mo-
litvami . . . Tubingen 1595. (Pismeno izvestje goriskega stolnega organista
c. g. Fr. Setnicarja).
3) Ko je ze izsel Th. Elzejev spis, se je imenoval dr. Krizanic v svoji
Zgodovini katoliske cerkve (Maribor 1887) prvo Trubarjevo knjigo iz 1.1550:
,Katekizem s kratkim navodilom v petje"; Fran Rakusa (v svojem poizkusu
slovenske glasbene zgodovine : Slovensko petje v preteklih dobah, Ljub-
ljana 1890) pa spravlja Jakoba Galla, ki ,je bil baje najboljsi slovenski kom-
ponist one dobe", s Trubarjem v zvezo. Pa tudi Anton Foerster, ki prinasa
v svoji ,Ceciliji" (Ljubljana 1883 in 1884) pet protestantskih melodij, pravi
o dveh izmed njih (nasi st. 18 in 22), da sta „staroslovenskega izvora'.
Naj navedem se najnovejsi pojav : Slovenske duhovne pesmi iz 16. in
17. stol. Ljubljana 1900. Pet napevov iz protestantskih pesmaric, ki so, raz-
licno obdelani, v tej zbirki, je oznacenih vobce : „Dalmatinova, Bohoriceva
etc. pesem". Pri sesteroglasno obdelani nasi st. 69. je ipak opazka : brez
imena skladateljevega natisnjena prvic 1584. Naravno&t kot ,napev Kastel-
cev" sta oznaceni dve iz Kastelcevega molitvenika (1682) vz^ti Marijini pesni,
ki ju je priredil tudi M. Hubad..
132
formacijskih cerkvenih pesmi. Uvazevati moramo namrec, da
je Trubar ze v zgodnji mladosti imel zadostno pevsko in glas-
beno vzgojo, ker je bil (sin cerkvenikov!) diskantist v kanto-
riji skofa Bonoma, in je torej brez dvoma poznal takrat med
Slovenci navadne cerkvene pesmi. Manjka nam se dokaz, od-
kod so melodije slov. protest, pesmaric, kdo jih je ustvaril,
kako so se prvotno glasile, odkod so vzeta besedila, kako sta
zvezana besedilo in napev in koliko casa sta ostala v rabi.
Nekaj pesmi ima pac v celu latinskih ali nemskih spe-
vov zacetne vrstice, ki nam razkrivajo, da je „ton", napev iz-
posojen od rimske cerkve ali pa od protestantske nemske
cerkvene pesmi. V resnici najdemo vse te napeve, 22 jih je,
(8 nadpisanih z nemskimi, 14 z latinskimi zacetnimi vrsticami)
izvzemsi stiri (st. 30, 31, 35, 64, vse Trubarjeve), z istim be-
sedilom v nemskih pesmaricah. Vendar nam ostane se prav
dosti napevov, kojih izvor ni oznacen; k tem-le moramo pri-
stevati tudi psahnske pesmi in melodije, ker je vecina sloven-
skih psalmskih melodij v nemskih knjigah porabljena za vse
drugacna besedila.
Rezultate teh raziskavanj podajejo posameznim napevom
dodane opazke. Iz njih sledi, da je od kraja vse napeve
smatrati za izposojene, ceravno za napeva st. 66 in 68 ni bilo
najti vira in se je st. 65 nasla le v neki pesmarici, ki je izsla
ze po slov. protestantskih pesmaricah.
Nepricakovano ugoden rezultat pa je dalo nase delo
glede besedil.
Slovenska knjizevna zgodovina splosno misli, da so be-
sedila slovenskih protestantskih pesmaric vprek zgolj navadni
prevndi nemskih protestantskih pesmi.
Temu nasproti lahko trdim, da so raziskovana besedila
devetinsestdesetih napevov in besedila pesmi, kar jih je v
slovenskih pesmaricah brez napevov (31), po vecini samostojne
pesnitve. Ta trditev velja istotako o besedilih, ki imajo na
celu zacetno vrstico latinskega ali nemskega speva; pri tern
pa je vecina tekstov, ki jim ni videti, da bi bill prevodi, in ki
jim ni najti latinskih ali nemskih vzorcev, Trubarjevo delo, a
njemu se kot drugi z dostojnim stevilom pridruzuje Dalmatin.
Nase mnenje o izvirnosti pesemskih tekstov nam drzi dejstvo,
da so ta besedila v nasih pesmaricah podlozena takim nape-
vom, kateri spadajo v nemscini (in sicer izkljucno) k popol-
noma drugim, po vsebini prav nic sorodnim besedilom ter se
nahajajo v nemskih pesmaricah le z njimi, nadalje pa tudi na-
cin, kako so Trubar in njegovi sodelavci prevzemali .nemske
pesmi, napeve in besedila.
Trubar vzame iz nemskih pesmaric tekst, ga prevede in
brez napeva priobci v slovenski pesmarici; k napevu pa zlozi
novo, smislu sorodno pesem, tako da imamo pn teh napevih
133
dvojno besedllo, prevod in samosvojo pesnitev. Pri takih pre-
vodih opozarja Trubar, da naj se pojo po „tonu" ali „vizi"
prejsnjega napeva (v tisti vishi, kakor ta od spreda).
Dvoje taksnih besedil imamo pri st. 19: „Ta dan ]e vsiga
veseija" (prepesnitev himna „Dies est laetitiae") z nadpisom:
„Ta stara bozicna peissen, v svoji vizi kakor ta od spreda:
hvalimo mi danas Boga" ; dalje pri st. 26, kjer sta napev,
podlozeno besedilo in tudi se sledeca pesem samostojna iz-
virnika; sele sesta pesem, ki pride za melodijo, je prevod; itd.
Pri drugih pesmih zopet je v nasih pesmaricah iz nem-
ske pesmi vzeta edinole prva vrstica ali prva misel vsake ki-
tice nemske pesmi, potem pa je dopesnjena popolnoma nova
kitica ali „razlaga" (Auslegung). Pri vecini pesmi se Trubar ie
malo naslanja na vzorec ali pa prav nic; njemu gre le za
verno obnovo vodilne misli, temeljnih idej nemske pesmi. Te
pesmi torej niso prevodi, ampak svobodne, samostojne, nove
pesnitve. Trubar se sploh kolikor mogoce izogiblje suzenjskega
prevajanja izvirnika, podaja le vsebino, zato njegov lastni duh
veje iz pesmi in ji daje znak samoniklosti. In Trubarjev veliki
zgled je bil dober za njegove odusevljene pomocnike.
V prvotni, izvirni obliki pa Trubar pusca one pesmi, ki
so se mu zdele liturgicno svete in neizpremenljive ali kot
„Kernlieder" nedotakljive; prevaja cim najverneje; tako na pr.
vero (st. 5), ustanovitev oltarskega zakramenta (st. 11), veli-
konocno pesem (st. 27), Lutrovo (st. 32), 51. psalm (st. 43) in
litanije (st. 17).
S svojimi cerkvenimi pesmaricami in sploh s svojimi
knjigami je Trubar predvsem nameraval poduciti in prosvetiti
nemscine neuki narod po selih ; zato je kolikor mogoce rabil
narodno govorico in ostal „schlecht bei der baurischen windi-
schen Sprach, wie mans auf der Rastschitz redet, da er gebo-
ren sei", kakor sam pravi v predgovoru k svojemu Novemu
testamentu.
Se drug rezultat nam daje raziskavanje Trubarjevih
pesmi.
Omenil sem ze gori mimogrede, da je sprejel Trubar v
svoje pesmarice pesmi iz predreformacijskega cerkvenega petja.
Trubar daje raznim pesmim nadpis: „ta stara peissen;" tri
pesmi je oznacil kot „vetus Slavorum" ali „ vulgaris Slavo-
rum cantus" in o eni pravi „a quodam ante haec tempora
translatus".
Pesmi, ki jih samo imenuje „stare", so Trubarju od
davna mogle biti znane iz latinskega, nemskega ali sloven-
skega cerkvenega petja, ceprav bi jih najbrze po Trubarjev!
oznacitvi mogli imeti za „stare slovenske".
Tri pesmi z nadpisom „vetus Slavorum" pa lahko sigurno
smatramo za predprotestantske slovenske cerkvene pesmi. To
134
so pesmi st. 3, 82, 85, 86, namrec: a) Vetus Slavorum deca-
logus etc. Te stare desset sapuvidi, nekuliku skusi Truberja
popraulene (st. 3); — b) Vulgaris Slavorum iii die Resurrecti-
onis Domini cantus etc. Ta stara velikonozhna peissen v ne-
kuliku mejstih popraulena etc. (st. 82) ; — c) Slavicus Hymnus
de resurrectione Domini, per Truberum compositus. Ena druga
velikanocna pridna peissen (st. 85). — d) Vetus Slavorum veni
sancte Spiritus. Ta stara peissen od svetiga Duha, lih v taisti
vishi (st. 86). Prve tri je Trubar „popravir' oz. razsiril, zadnjo
pa je sprejel neizprerr.enjeno. Melodija je le pri a).
Izmed tu navedenih pesmi je velikonocnica pod b) v
svojih prvih dveh kiticah prevod stare pesmi „Christ ist erstan-
den," ki je v nemscini znana ze izza 13. stol. Za besedilo
pesmi 0 10 zapovedih ni najti nemskega vira ; pesem pod c)
je nova pesnitev po pesmi b); binkostnica ^) je predelana la-
tinska „veni sancte Spiritus" z eno kitico kakor pri Trubarju.
To so torej pesmi, ki imajo svoj izvor v katoliskem predpro-
testantskem petju.
Cudno je, da se pesmi, navedene pod a) b) d), in razen
teh treh se ena „per il giorno di natale e dell Epiphania di
N. S- Giesu Christe", ki je pa ni v slov. prot. pesmaricah,
nahajajo v „Vocabolario Italiano e Schiauo itd'. Gregorija
Alasije da Sommaripa, Udine 1607. Pesmi so tu tiskane z
italijanskim pravopisom in se v marsicem razlikujejo od istih
Trubarjevih. Trubar pravi pri dveh teh pesmih, da ju je deloma
„popravil" ; ali bi torej ne kazalo, te pesmi v Sommaripovi obliki
smatrati za prvotne, starejse, kakor so bile ze pred
slov. reformacijo v narodu obicajne in razsirjene? Oblak
pravi v Let. Mat. Slov. 1. 1891, str. 66. si., da je Sommaripa
pri svojih pesmih brez dvoma uporabljal starejse tekste ,
ki jih je tu in tam izpremenil. V dokaz navaja Oblak ve-
likonocnico iz Trubarjeve pesmarice 1584, ki se s pesmijo v
Sommaripovi pesmarici docela strinja, izvzemsi nekaj malen-
kosti. Gotovo je Sommaripa sprejel starejse tekste, toda nika-
kor ne tekstov iz protestantskih slov. pesmaric, marvec tekste,
pesmi, ki jih je nasel med narodom in ki so obliko, v kakrsni
jih je priobcil, imele ze pred slov. reformacijo. Bas velikonoc-
nica nam je dokaz, da je oblika, v kateri jo je napisal Tru-
bar, „poprava", „poprava" ze obstojece, katoliske pesmi, pesmi,
kakor jo ima Sommaripa.
Trubar n. pr. pravi :
„Na tretji dan od fmerti vftal,
Tem S hen am fe je perkasal,"
Sommaripa pa katoliski :
„Na trechi dan ie od fmerti vftau
Marie fam ker fe ie pricazau."
135
Istotako pravi Trubar v pesmi „deset zapovedi" (st. 3):
„Daj nam je Bug dershati
vielej V pokuri ftati,"
Sommaripa pa :
„Dai nam ga Bug derzati
Maria Bofia Mati
Ta nam ga ocrati" —
Trubar je vrstico o Mariji preskocil.
Dalje ima Sommaripa v svoji veiikonocnici sledeco ki-
tico 0 Mariji:
„Maria diuizza
Ta bode naflia pomochnizza
Nebefcoga ladagna
Duzziffa luetiga raia,"
ki pa pri Trubarju manjka.
Jasno je, da se „popravljanje", ki ga Trubar sam priznava,
nanasa na gornjo v evangeljskem smislu izvrseno izpremembo
starejsega, Sommaripovega teksta. In Sommaripova bozicnica :
„Ta luetia fueifda ta ie zasla", ki je ni v p ro te slants kih
pesmaricah in ki je Sommaripa torej ni mogel vzeti iz no-
bene pesmarice in nobenega molitvenika, ker jih ni bilo razen
protestantskih, nam je jasen dokaz, da je Sommaripa neodvisno
od slovenskih protestantskih pesmaric svoje stiri pesmi vzel iz
naroda; na to pac kaze tudi sam v naslovu knjige: „lodi
spirituali solitia cantarsi da questi popoli" (duhovne pesmi, ki
jih narod navadno poje).
Ni torej neutemeljena misel , da so vsaj tri pesmi, ki se
nnhajajo pri Trubarju in pri Sommaripi, v istini predprotes-
tantske slovenske cerkvene pesmi, da pa ni Trubarjeva, ampak
Sommaripova oblika ona, ki je bila splosno znana, prvotna in
starejsa, ceprav je bila tiskana pozneje- K pesmim, vzetim iz
predreformacijskega katoliskega slovenskega cerkvenega petja,
pac lahko pristevamo tudi one, ki so v nasih pesmaricah
oznacene kot „ta stara peissen" brez pridevka „Slavorum" ; to
so St. 16, 24, 72 in 84. Istotako spada k komadom, vzetim iz
katoliske cerkve, molitev, ki je v izdaji 1595 natisnjena pred
litanijami: „Ena stara Molitou, skuzi M. Kumprehta". Tudi med
pesmimi, kojih pesnik ni imenovan v nadpisu, jih utegne biti
precejsnje stevilo takih, ki so jih Slovenci pred reformacijo
poznali in prepevali. Saj reformatorji niso mogli kar tako na-
enkrat prenehati z vecstoletno obicajnostjo cerkvenega petja;
moraii so marvec tudi ze znane pesmi sprejemati v svoje
pesmarice, da jih je Ijudstvo tem raje jemalo v roke, molilo
in pelo iz njih in da je tako stara katoliska pesem pospesila
razsirjanje nove protestantovske pesmi.
136
Trubarjevi sotrudniki.
Kakor smo ze omenili, imamo od Trubarja 18 samo-
stojnih pesnitev in 6 prevodov. Izmed njegovih sodelavcev pa
ima Dal matin najvecje stevilo (28) pesmi ; njih polovico je
smatrati za pesnitev Dalmatinovo, drugo polovico pa za pre-
vod ali preobrazbo ze obstojecih pesmi. Kumpreht ima dve
lastni pesnitvi in 5 prevodov, Krelj 5 lastnih in 6 prevedenili.
Kline je prevel 1 pesem, Schweiger je v zbirki zastopan
z dvema lastnima, A. Bohoricz 1 lastno, „S n o i 1" z 1 lastno
in 1 prevedeno pesmijo. Anonimnih je 24 pesmi, stiri izmed
njih kot „slovenskega izvora", stiri kot „stare." torej prevzete
iz katoliske cerkve.
Glede izvora oz. samoniklosti pesemskih tekstov je torej
rezultat sledeci :
a) Slovenske pesnitve, oz. take, ki jim ni najti
nemskega vzorca, so : Skupaj
Trubarjeve st. 1, 2, 7, 8, 9, 19, 20, 29, 30, 31, 35,
36, 37, 45, 50, 61, 64, 85 • • • ■ 18
Dalmatinove st. 12, 22, 39, 40, 47, 48, 53, 55, 58,
78, 93, 95, 97, 99 14
Kreljeve st. 46, 89, 91, 92, 94 5
Kumprehtovi st. 18, 38 2
Bohoriceva st. 60 1
Schweigerjevi st. 66, 73 • • • • • 2
Znojilskova st. 100 1
Anonimne st. 3, 26, 54, 70, 72, 81, 82, 83, 84,
87, 96 JJ
skupaj 54 besedil.
b) Prevodi so: Skupaj
Trubarjevi st. 5, 11, 17, 27, 32. 43 6
Dalmatinovi st. 10, 14, 23, 41, 42. 44, 51, 52, 56,
57, 59, 62, 63, 65 14
Kreljevi st. 6. 15, 33, 49. 67, 90 6
Kumprehtovi St. 13, 16, 25, 28, 34 5
Klincev st. - 21 1
Znojilskov st. 88 • 1
Anonimni st. 4, 24, 68, 69, 71, 74, 75, 76, 77,
79, 80, 86, 98 J3
skupaj 46 besedil.
III. Kako se slovenske protestantske pesmarice
uporabljajo v poreformacijski dobi.
Reformirani cerkvi na Kranjskem je naredil nagel konec
nadvojvoda Ferdinand (poznejsi cesar Ferdinand II). Dne
137
26. oktobra 1598 je izdal na dezelnega glavarja, vicedoma,
odposlance in na evangeljske zupnike Ijubljanske ukaz, v ka-
terem je tem-le in pa evangeljskim uciteljem pod smrtno
kaznijo zapovedal, na dan razglasitve ukaza ostaviti Ljubljano,
tekom^treh dni pa vse nadvojvodove dezele.
Skofu Tomazu Hrenu se je to naznanilo z nalogom, da
naj pazi na izvrsitev povelja. Dne 30. oktobra 1598 so ga v
Ljubljani razglasili in ze 2. in 3. novembra je Tomaz Hren s
procesijo prisel v Elizabetino cerkev, raztrgal tarn evangeljske
knjige in potem sluzil maso.*) Tak je bil konec evangeljske
cerkve na Kranjskem, ki se je pod Primozem Trubarjem za-
cela 1. 1561. Povsodi po dezeli, od mesta do mesta, od kraja
do kraja je hodiia komisija za iztrebljenje reformacije; izga-
njali so predikante, zasledovali ozenjene duhovnike, uvedli zo-
pet obhajilo v eni podobi, protestantske knjige pa so trgali in
sezigali. V Ljubljani so na Mestnem trgu en sam dan sezgali
8 voz krivoverskih knjig.^)
Popolnoma izbrisati sledove protestantstva se vendar
navzlic ognju in prokletstvu ni posrecilo in se danes zivi med
narodom — cetudi malo — nekaj pesmi in napevov, ki jiii je
Slovencem prinesel Trubar. Da so ti ostanki slovenskih pro-
testantskih pesmi tako neznatni, tega ni toliko pripisovati sili
protireformacije kolikor vplivu nemske in italijanske glasbe.
17. stoletje.
Najstarejsi vir za dobo po reformaciji so „Bratovske Bu-
quice S. Roshenkranza etc. skusi Matthia Castelza", 1682. Ta
bratovscinski molitvenik ima 6 napevov, vse na sistemu pe-
terih crt, in sicer naso st. 18 (Magnificat) in pa Stabat mater,
kakor jo je najprej najti pri Cornerju 1. 1625., v menzuralni
notaciji 16. stol.; 2 pesmi roznega venca in 1 Marijino s po-
crnjenimi notami, in napev „Modus Agonizantes juvandi" v
belih menzuralnih notah, ritmizovan s taktovnimi crtami. Kastel-
cev, Magnificat", Peissen Marie Divice, je v napevu verno
posnet po zadnji izdaji slovenskih protestantskiii pesmaric
1595, celo ponavljaino znamenje, ki je v omenjeni izdaji nena-
tancno vpostavljeno, je z isto nenatancnostjo verno posneto.
Enako je prevzel Kastelic besedilo vseh 9 kitic, izpre-
menjeno le v pravopisu, vendar manjka izpevek cetrte kitice ori-
ginala: „Te lakotne inu siiejne, s dobruto vfe napoini, na
offertnu, tar presvetnu s gnado nikdar nefpumni". Zakaj so iz-
ostale te breztendencne vrstice, je uganka. Te postranske okol-
nosti se mi je zato zdelo potrebno navesti, ker smatrajo ne-
*) Elze, Die Superintendenten etc.
*) Krizanic, Zgod. kat. cerkve pri Slovencih.
138
kateri — kakor ze omenjeno — Kastelca za skladatelja (ki
bi sam skladal napeve). Da pa Kastelec sploh ni bil glasbeno
naobrazen, smem sklepati iz tega, da za sestorico svojih na-
pevov uporablja tri razlicne notacije, — podal jih je pac na-
tancno tako, kakor jih je nasel v treh razlicnih pesmaricah.
Da je Kastelec velik del svojega molitvenika kar prepi-
sal iz Trubarja 1595, ne da bi ga le z besedico omenil, nam
kazejo ostale iz slovenskih protestantskih pesmaric vzete pesmi,
ki jim je pa Kastelec vzel le besedilo, ne pa tudi napeva. Te
so: 1. Magnificat (nasa st. 18) z napevom ; — 2. Te Deum
laudamus (nasa st. 15,); — 3. Passion iz vseh stirih Evange-
listov (nasa st. 78'; pri Trubarju je ta pasijon (z Dalmatinovim
besedilom) tudi brez napeva, s pokazilom na napev st. 12: —
4) Psalm 15 (nasa st. 91), ki je v slov. protestantskih pesma-
ricah tudi brez napeva (pri Kastelcu kot psalm 14): Trubar
pokazuje na napev st. 32; — 5) Psalm 31 (pri Kastelcu
psalm 30). nasa st. 41 ; — <>) Psalm 51 (pri Kastelcu psalm
50), nasa st. 43; — 7) Psaim 91 (Kastelcev 90), nasa st. 93;
V slovenskih protestantskih pesmaricah brez napeva, pokazano
je na „ton" 25. ali 130. psalma; — 8) nasa st. 55, tolazljiva
pesem iz XI. poglavja Matevz. ; — 9) nasa st. 57; — 10) nasa
St. 58) — 11) nasa st. 65.«)
V navedenih pesmih se Trubar in Kastelec razlikujeta
edinole v stetju psalmov. Kastelec jih steje po latinskem pre-
vodu, po vulgati, docim so Trubar in njegovi sodelavci prevzeli
Lutrovo stetje po grskem prevodu (versio Alexandrina).
Iz slovenskih protestantskih pesmaric je torej Kastelec
vzel napev Magnificat s pesnitvijo Symphoriana Polliona v M.
Kumprehtovem prevodu, razen tega brez napeva se 10 nadalj-
njih tekstov. Ta „Canonicus Rudolphsbertensis,, ibidimque
confr. Ss. Rosarii Praeses" je torej v polni meri izkoristil do-
voljenje, ki ga je bil ze skof Hren pri papezu izposloval za
izvestne zaupnike, da namrec smejo rabiti krivoverske knjige,
in si z nenavadno drznostjo prilastil tuje zasluge.
Napeva obeh Kastelcevih pesmi roznega venca navaja A.
Foerster v Ceciliji 1883 kot „staroslovenska", docim je M.
Hubad en rozenvenski napev in tretji napev Marijine pesmi v
vecglasnem stavku izdal kot „KasteIcev napev". Vendar mo-
ramo tudi vse Kastelceve melodije smatrati za izposojene.
18. stoletje.
Glasbenih, posebe cerkvenoglasbenih razmer slovenskih
V 17. in 18. stol. dosedaj ni se preiskoval nihce. Vsi kronisti
*) O nacinu uporabe, oz. o malih , poglavitno le pravopisnih izpre-
membah Kastelcevih govorim v svojih opazkah k posameznim napevom in
pesmim.
139
^orocajo, da se je glasba gojilao vsaki priliki, vsaki svecanosti.
Cigava in na kaksni stopinji je bila ta glasba, o tern ne do-
znajemo nicesar. Sele zacetkom 19. stoletja, ko so v Ljubljani
zaceli izhajati slovenski in nemski listi, zvemo nekaj vec tudi
o glasbenem zivljenju.
V 18. stol. izisle slovenske cerkvene pesmarice lahko de-
limo V 3 skupine. K prvi pristevamo pesmarico iz 1. 1729-
(Strzinarjevo), pesmarico Lavrencicevo (1752) in ..Mifionske
Pefme inu Molitve", ki so pa izsle brez imena in letnice in
brez navedbe tiskalisca. V pesmaricah iz 1. 1729. in 1752. so
tudi napevi. V pesmarici 1729 je razen molitev in litanij 30
pesmi, med temi jih je U z napevi. Melodije so notirane s
crnimi, oglatimi notami; c-kljuc stoji pri 5 meiodijah pravilno
na 1. liniji, pri sestih pa napacno na 3. liniji.
Pesmarica iz 1. 1752. ima 27 pesmi s 14 melodijami v
isti notaciji kakor pesmarica 1729. Iz pesmarice 1729 je v
Lavrencicevo 1752 sprejetih 8 pesmi z napevi. Napake pesma-
rice 1729 so pri Lavrencicu popravljene in tudi kjuc stoji skoro
vseskozi pravilno na 1., samo na nekaterih mestih pomotoma
na 2, liniji. Zanimivo je, kako je v obeli knjigah napev k 16.
pesmi preobrazen, in sicer 1729 k besedilu: „0 moi sveti
Angel varih", 1752 pa: K' svetemu Missionu pridite". V sta-
rejsi pesmarici ima melodija odlocno a-molov znacaj, v pes-
marici 1752 pa stoje vse note za stopnjo nize s predznamo-
vaiiim krizcem v g-duru. Torej tudi v teh redkih k sloven-
skemu besedilu zabelezenih napevih nahajamo zgled, kako so
se resni in svecani zvoki preobrazali v vesele in vedre napeve-
Anonimna zbirka ..Mifionske Pefme etc" obsega 28 pesemskih
tekstov, dalje litanije in molitve.
Vecino tu natisnjenih pesmi je najti v pesmarici 1752,
nekaj celo ze v pesmarici 1729. Napevov pa ni tu nobenih.
Nadaljnja skupina pesmaric so edicije J. Repeza 1764,
1770, 1775. Kakor pravi v svojem predgovoru k izdaji 1770,
je Repez 1. 1757. izdal svojo prvo pesmarico, ki je obsegala 12
pesmi. Te pesmarice nisem mogel dobiti v roko. Izdaja 1764
ima 3 pesmi, izdaja 1770 jih ima 25 in izdaja 1775 12 pesmi.
S to- le izdajo so skupaj vezane : „Zerkvene pejsmi etc. V
Lublani 1788".
Napevov ni Repez nikjer zapisal. Iz nadpisov pesmi —
posebno v obsirnejsi zbirki 1770 — pa lahko sklepamo na
kakovost tedanjega cerkvenega petja. Italijanska opera in nemska
instrumentalna glasba, ki jima je bilo, smemo reci, 18. sto-
letje „zlata doba", sta zmagovito sli po Evropi in sta naravno
tudi med Slovenci pustili sledove. Melodije, ki so ocarujoce
in zavzemajoce potekale iz tega vira, so bile presladke, pre-
Ijubke in zavedljive, a da bi ne bile izpodrinile onih idealnih to-
nov, ki so jih bill nemski reformatorji vzeli iz bogatega zaklada
140
katoliske cerkve, jih preobrazili, jih na novo pozivili, jim dali
novo obliko, nov ritem, duha in duso in ki nam jih je Tru-
bar ocuval kot edino pravo cerkveno glasbo. „Na visho ko-
ker en Minuet", „na visho koker ena od nove mashe, katera
je na en hiter Minuvet narjena", „na visho koker en Itari
lafhki Marfh", ali „na eno gmain nemshko visho", da, celo
„na visho koker ta gmain teh salublenih Pefem" — taksni so
bili napevi, po katerih naj bi se pele Repezeve pesmi.
Tem zlim razmeram ni doskocila niti zbiri<a „Osem inu
shestdeset sveteh pesm, v Lublani 1775" (Redeskini). K tem
pesmim so na Dunaju 1. 1776. v posebni izdaji izsli napevi,
V slovenskih pesmaricah prvic tiskani z okroglimi notami,
seveda se vedno s c-kijucem. Tisk je nenavadno razlocen
in enakomeren, pri tem skoro brez napake, znacaj pesmi
pa je vseskozi prav veselosten. Triolni okraski, predudari^
trilcici so zelo cesti, skoro polovica melodij je v jasno veselem
Viplesnem taktu. Pesmi same so se po vsej priliki zelo razsi-
rile, kajti izsli sta 1. 1795. (pri Mayerju v Kranju) in 1. 1800.
(pri M. A. Raabu v Ljubljani) novi, neizpremenjeni izdaji pes-
marice iz 1. 1775, pomnozeni samo z dvema masnima pesmima
(brez napevov). — Te tri zbirke jemljemo lahko v 3. skupino
pesmaric 18. stol.
V vseh navedenih pesmaricah 18. stoletja ni nikakega
sledu 0 slovenskih protestantskih pesmaricah. Omenil sem jih
navzlic temu, da spoznamo elemente, ki so se favorizirali na
mesto krivoverskih, prokletih Trubarjevih spevov. —
Vazen sled o ostankih protestantskih cerkvenih pesmi je
nasel dr. V. Oblak pri koroskih slovenskih protestantih 1. 1895.,
namrec v novi izdaji Dalmatinovih: Karfzhanlkih molitev (1584)
podnaslovom,Kristianskebuquice etc'ki so 1. I784izsle vCelovcuO
Temu molitveniku je prisitih 14 listov rokopisnih pesmi.
Oblak meni, da so iz druge polovice 18. stol. Na teh listih sa
sledece pesmi :
1) Kradka sastopna jflaga teh defsetjh sapubadi (nasa
St. 2); — 2) Jogerske vere obilna jflaga Truberieva (st. 5); 3)
od koga inu sakaj je pridiga inu s. Kerit gori poftaulen (st. 9';
— 4) Ena drvga nova duhovna peisen od kerlta fkufj Jurja
Dalmatina (st. 10); — 5) Ena drvga peisen od vcezhierje
Criftusave skufj Jurjia Dalmatina (st. 12) ; — 6) Ta stara boshizhna
pjeien prou tolmazhena, ampak nikar poufod rimana, v' vlvojei
Bjshi, kaker Tajifta : Hvaljmo mj donas Boga; — 7) Ena drvga
boshizhna pjefsen (st. 20); — 8) Ena drvga boshizhna piesen od
Lukesha Klinza tolmazhena (st. 21); — 9) Ta hvaleshna bvo-
shizhna pjesen sloshena fkusi Jurjia Dalmatjna (st. 23) ; — 10)
Ta stari passion od kristusavjga Terplienja inu Smerti (st. 24);
') Let. Mat. Slov. 1895; Jagic, Archiv 1897. Gl. gori.
141
11) Ena volikanozhna piesen od Cristusaujga gorj v'ftajenja,
(menda st. 26); — 12) Velikanozhna peisen, v tej fe prabi jnu
u'vzhj, kakov prid inu dobruto je Crjftus vfem vjerujm sh-
(niega) martro inu gorj u'flajeniem od Smertj fturil, odprabil in
dobil, [kusi P. Truberja (st. 27); — 13) Leta piefen fe more
peti per obhajilu Criftufave vezhierje.
Pod 6) navedena pesem je v slovenskih protestantskih
pesmaricah brez napeva in je prepesnitev himna „Dies est lae-
titiae".
Pod 11) navedena veiikonocna pesem bi po nadpisu,
kakor ga navaja Oblak, mogla biti nasa st. 26 ali pa ona, ki
pride za njo, brez napeva, „vulgaris Slavorum in Die Resurrec-
tionis Domini cantus", prevod pesmi „Clirist ist erstanden",
ki smo jo nasli tudi pri Sommaripi.
Po Oblaku so vse pesmi dobeseden prepis iz Dalmati-
nove izdaje 1584; po napakah, ki so v njih, sklepa Oblak z
gotovostjo, da so bile prepisane iz pisane, ne iz tiskane
predloge.
Za nas je to odkritje Oblakovo v toliko vazno, ker iz njega
lahko sklepamo, da so Trubarjeve pesmi se danes v cabi in
(ce ne pri vseh 13 pesmih , vendar pa pri nekaterih) tudi sc
doticni napevi, ki so se po ustnem izrocilu od roda do roda
ohianili delj nego tri stoletja.
19. stoletje.
Glasba je v Slovencih v prvi polovici 19. stol. popol-
noma pod vplivom italijanske opere in arije. Rossini vlada na
Ijubljanskem odru in z njim je prisla v gledalisce in v kon-
certno dvorano cela vrsta italijanskih skladateljev. Prvi dve
desetletji so v Ljubljani gojili se Haydna, Mozarta in Beethovna,
ze leta 1815- so uprizorili „Don Juana" in 21. marca 1823
izvajali „Stvarjenje" ze vdrugic ; 1821 pa ze nastopa italijan-
ska operna stagione, ki ob velikem navdusenju obcinstva iz-
vaja Rossinijevega „Edoarda e Cristino", docim Weberjev
„Carostrelec", „to remek-delo nemske umetnosti", kakor ga
imenuje izvestitelj, ob svojem prvem izvajanju 29. dec. 1829
publike ne zavzame prav nic.
Fantazije, kavatine, kvodlibeti, transskripcije, kovaska pe-
sem s spremljevanjem pianoforta in nakovala, operni dueti in
arije, to so koncertne programne tocke; flavtisti, virtuozi na
kitaro, lombardski igralci na mandolino imajo natlaceno polne
koncerte; neki Mihevz igra 1837 fantazijo na tri in stiri
roke z dvema rokama — okus obcinstva propada in smisel
za pravo umetnost, za pravo glasbo izginja bolj in bolj.
In kakor posvetna, tako se je tudi cerkvena, duhovna glasba
morala cutno dobrikati, ni mogla ostati brez lispa, brez nakita.
142
Popolnoma osamljena so v tej glasbeni periodi izvajanja
Haydnove mase za Cecilijin praznik (1830), Mozartovega rekvi-
jema (istega leta) in Beethovnove mase v C za Cecilijin
praznik (1832).
Cerkvena glasba onega casa ni nic drugega nego v cer-
kev prenesena italijanska koncertna in operna glasba, pa izva-
jana slabo, kar se da. Valcke, koracnice, operne arije, varija-
cije, odlomke iz „Fra diav^ola", „Zampe" in drugih so ob-
delovali tedanji organisti Kako zelo so takrat pozabili na
ozbiljnost cerkvene glasbe in s kaksnimi sredstvi so jo izva-
jali, naj pokaze en sam kricec zgled : masa z nemskim bese-
dilom, ki jo je zlozil P. Gottersdorfer, oskrbnik grascine Thern-
berg, in ki je v Ljubljani izsla 1. 1816. Ta masa se je dala
izvajati na 3 nacine: a) z orglami in 4 glasovi; — b) z or-
glami, 4 glasovi in s spremljevanjem kitare; — c) brez orgel,
s 4 glasovi ob spremljevanju mnogih kitar.
Dolocena je bila za „grascinske" in domace kapele in
sploh za male cerkve na selih in celo za vecje cerkve z ozi-
rom na adventni in postni cas, ko ne prisloja sumna instru-
mentalna glasba.*)
Kako se je tisti cas v cerkvi udomacila nekaka plesna
glasba, nam kaze zbirka cerkvenih in posvetnih pesmi, ki se
nahaja kot rokopis v arhivu „der Gesellschaft der Musik-
freunde" na Dunaju; tu se koncuje novoletna cerkvena pesem
s sledeco poskocnico:
I
^
^
ferf:
etc., ali pa sledeia .Landler'-melodija k pasijonski pesmi
^
,Dab clo-vek ti
ve - del, kaj Kri - stus ter
I
Pi
po
ce - lim
tu
druz-ga ko kri.'
Take in slicne melodije so bile koncem stoletja menda
prav posebno priljubljene, kajti tudi Redeskini (1775) ima po-
dobno se glasece „cerkvene" napeve. Njegova pesem st. 18 se
koncuje takole:
&
-tj-
t
^
*j Vereiriigte Laibacher Zeitung 1816.
K3
Njegova st. 39 poskakuje tako-le:
fe
ipL==i=z=i:
-F-h
i
F
-^-0
u
^
etc.
Tudi melodija st. 47 „Mati B. dobrega sveta" je prav taka,
prav tako poskocna, kakor pesem za novo leto iz zbirke 1825:
i
t
-^ •s—P
d^A •
^
i
-^
1
^
f=
:t
3t±:
^-»
i=
Ali j
nota
e pac trobentni signal (5.-8. takt) dajala'trobenta? Zadnja
4. takta je pri Redeskiniju tiskovna napaka: glasi naj se a.
Tudi sledeci valcek je del Marijine pesmi st. 48:
-4H
^■
©
^^E^^^S
^i—^
y— •-
Ir^^^t^fe^JEKg
-75H
In celo pravi slovenski cerkveni skladatelj tega casa,
Gregor Rihar (1796 — 1863) ki je ustvaril kupe cerkvenih
pesmi, ki je bil vsaj pol stoletja gospodar slovenske cerkvene
glasbe in ki je deloval na najmerodajnejsem mestu, na stolnem
koru Ijubljanskem, dalj nego 40 let kot organist in dirigent, je
bil popolnoma pod vplivom laske glasbe, organisti in somastri
pa so ga navduseno posnemali in castili in sirili njegovo
„umetnost" do zadnje gorske vasice.
Ali se pri tern ni cuditi, ce castitljive, resne in velicastne
koralne melodije slovenskih protestantov niso popolnoma izgi-
nile iz naroda, ce prav so cerkveni kori postal! terisce najbolj
razposajenega, najtrivialnejsega in najbanalnejsega glasbovstva?
Ze iz omenjene rokopisne pesmarice, ki jo je nasel Oblak
pri koroskih slov. protestantih, lahko sklepamo, da je narod v
spominu ohranil napeve doticnih pesmi; nadaljnji dokaz nam
je M. Majarjeva pesmarica (Celovec 1846) s svojim orgelskim
spremljevanjem. M- Majar je v stiridesetih letih proslega sto-
letja prepotoval vse slovenske kronovine doli do benecanske
144
skofije videmske, kjer je takrat zivelo nad 20.000 Slovencev.
Hotel je zbirati cerkvene pesmi in njihove napeve, kakor jih
poje narod. Kot sad tega potovanja je izsla 1. 1846. „Cerkvena
pesmarica" z 81 pesemskimi besedili, v posebni izdaji kot orgelska
knjizica pa je izslo 39 melodij s primitivnim, na klavirski nacin
prirejenim spremljevanjem, ki ga je oskrbel neki Bauer, glasbe
ucitelj V Celovcu, ker M. Majar ni bil glasbeno dovolj naobrazen,
kakor sam pravi v predgovoru knjizice („jaz po nesreci muzike
ne znam"). Vazne so te melodije, ker so bile nabrane v narodu,
ker so, kakor zatrjuje Majar, stare po „sto, dvesto. tristo let".
0 dveh melodijah te Majarjeve zbirke smemo misliti, da
sta prvotno pripadali slovenskim protestantskim pesmaricam.
To je velikonocna pesem st. 26, ki pri Majarju v nakiceni
obliki, zivahnejsem ritmu in v zmanjsanih notnih vrstah kaze
isti glavni znacaj, molov tonski nacin in bistveno melodicno
narascanje in padanje ter prehod v dominanto na koncu prve
periode oz. prednjega stavka. Popolnoma enaka pa sta si
teksta, oni, ki ga navaja Majar, in oni, ki pri Trubarju pride za
naso St. 26 brez napeva, prevod pesmi „Christ ist erstanden",
ki ga torej srecamo tu ze v tretjic. Trubar, Sommaripa, Majar:
1584, 1007, 1846.
Trubarjeve pesmi manjka pri M. Majarju 5 zadnjih kitic,
na mesto njih je postavil Majar 2 kitici o Mariji, prosnjo in
zahvalo neomadezevani rozi Mariji in vsej sv. rodbini.
Omenim naj, da je prva Majarjeva kitica o Mariji ona,
ki jo je zapisal Sommaripa in ki je Trubar nima.
Sommaripa:
Maria diuizza
Ta bode nafla pomochnizza
Nebelcoga ladagna
Duzziffa fuetiga raia.
'&'
Majar :
Marija roza devica
Bodi nasa pomocnica
Pri ocetu nebeskemu
In vsmilenemu Jezusu.
Majar ^ imenuje besedilo in melodijo „vsim Slovencem
navadno". Ceprav bi ze ponovno omenjena Marijina kitica do-
puscala sklep na katoliski izvor pesmi, je vendar melodiji vir
iskati vsekakor v slovenskih protestantskih pesmaricah; ce te
tudi mogoce niso prve spravile melodije med Slovence, pa so
jo toliko sirile, da je se za Majarjevih casov zivela v narodu.
Tezavneje je, naso st. 22 izkazati kot izvirnik druge me-
lodije. Njen tonski nacin je molov, in ze to kaze, da Majar ni
zapisal kake posvetne slovenske narodne pesmi, ker so slo-
venske narodne pesmi vse v duru.
145 10
Ze iz tega vzroka lahko domnevamo. da je izposojena.
Majar jo imenuje „vsem Slovencem navadno". Ritem obeh me-
lodij je razlicen, pri Majarju dvodelen, pri Trubarju trodelen.
Vendar je ritmicna clemba pri Majarju nepravilna in nepo-
polna, ce ze ni okrnjena. Zatoje razlocek v ritmu brezpomemben
(saj razen tega izpreminjanje dvodelnega v trodelni ritem in narobe
ni prav nic redkega). Vazno je, da se obe melodiji enako in
pogosto dvigata v dominanto in zastranjujeta v lidscino, ce-
prav je pri izvirni melodiji ta zastranitev zelo odlocna in do-
locna, pri modificirani pa le postranska.
Enako znacilen kakor ta modulacija je nedostatek vsake
druge, zlasti modulacije v dominanto. Krepko, ritmicno in me-
lodicno izpreminjanje, figuracijo in resni vsebini melodije na-
ravnost nasprotni nakit je smatrati za vpliv italijanskih oper
in arij'*)
Poleg skladeb slovenskih organistov in uciteljev in poleg
del Ettovih, Wittovih, Greithovih in Mihaela in Jos. Haydna je v
Foersterjevi „Ceciliji" se 84 „starih", kojih skladatelji niso
znani.
Med njimi je 19 preobrazitev gregorijanskega korala, 15
pa jih je oznacenih kot „staroslovenskega izvora". Stiri teh
staroslovenskih melodij so vzete iz Kastelca 1682, ena izmed
njih je nasa st. 22 (Puer natus), in sicer mocno prenarejena,
ena za staroslovensko oznacena binkostna pesem „Prid' sveti
Duh" je nemska „Komm', heiliger Geist, o dritte Person",
tako da smemo upraviceno dvomiti o izvirnosti ostalih 9 melodij. Iz-
med melodij, ki se nahajajo v slovenskih protestantskih pesma-
ricah,Jih Foersterjeva „Cecilija" prinasa pet. To so nase:
St. 18. Magnificat; oznacena kot staroslovenska ; —
St. 19. Dies est laetitiae ; oznacena kot vzeta iz nemskih
pesmaric ; — st. 20. Hvaljen bodi Jezu Krist; istotako iz nemskih
pesmaric ; — st. 22. Puer natus; oznacena kot staroslovenska ;
— St. 23. A solis ortus cardine; oznacena kot preobrazitev
gregorijanskega korala.
St. 18, Trubarjev Magnificat, je Foerster vzel iz Kastelca
1682, St. 22 iz neznanega vira, ostale tri prejkone iz Wittove
zbirke: ,,300 der schonsten geistl. Lieder der alteren Zeit, Re-
gensburg 1869". Gotovo je le, da je Magnificat Trubarjev ; Kastelic
je melodijo vzel iz slovenskih protestantskih pesmaric, Foerster
pa iz Kastelca. Samo za to melodijo so slovenske protestantske
pesmarice dokazan vir.
8) Reformator cerkvene glasbe na Kranjskem, Anton Foerster, je
1. 1868. ob malo ugodnih prilikali prevzel mesto stolnega kapelnika v Ljub-
ljana Ucenec Bedr. Smetane, tudi akademicno izobrazen, je jasno uvidel, da
je Slovencem treba temeljite reforme v cerkveni glasbi : Ustanovitev Ceci-
lijinega drustva, otvoritev drustvene orglarske sole, „Cecilija". Foersterjevi
pozrtvovalni delavnosti na polju cerkvene glasbe je pripisovati, da se je v
slovenskih cerkvah zopet uvedia prava glasba.
146
Petero melodijam, ki se nahajajo obenem v slovenskih
protestantskih pesmaricah in v „Ceciliji" — najsi ze imajo svoj
izvir V predreformacijski nemski narodni pesmi all pa v gre-
gorijanskem koralu — so dali obrazbo in obliko, v kateri
jih vidimo danes, protestantski reformacijski glasbeniki in po
teh so se melodije splosno razsirile. Posreden vir tern peterim
melodijam so torej ce ne slovenske, pa brezdvomno nemske
protestantske pesmarice.
Slovenske protestantske pesmarice je zadnji uporabljal
M. Hub ad 1900.
Njegove izpremembe so starim nasim pesnim zabrisale
izvirni tonicni in ritmicni znacaj.
Hubadova zbirka prinasa iz slovenskih protestantskih
pesmaric sledece melodije:
1. Naso St. 8, Trubarjev Oce nas; cetveroglasen stavek
za moski zbor; — 2) st. 60, kot „Bohoriceva pesem" v V- in
^2 taktu, 4-glasen mesan zbor; — 3) st. 65, kot „Dalmatinova
pesem", melodija sama, brez stavka ; — 4) st. 66, kot „Ivan
Schweigerjeva" pesem ; tudi samo melodija; — 5) st. 69, kot „brez
skladateljevega imena tiskana 1584" v Va in ^'2 taktu, stavljena
za 6-glasen mesan zbor.
Ker je Hubad pri nazadnje navedeni melodiji st. 09 iz-
premenil ritmizacijo, je moral izpremeniti tudi mero in zato
deklamuje namesto, kakor je v izvirniku:
Kaj zalujes serce moje etc.
tako-le : Kaj zalujes serce moje etc.
Sklep.
Ce v kratkih besedah povzamemo rezultat tega raziska-
vanja, vidimo:
Slovenskireformatorji nisosamoustanoviteljiknjiznegajezika
in spretni prevajalci, ampak tudi samostojni pesniki, in mnogo
besedil slovenskih protestantskih pesmi je smatrati za izvirne
pesnitve. Neutemeljeno in napacno pa je mnenje, da bi bill
Trubar in njegovi sodelavci tudi melodisti, komponisti; melo-
dije slovenskih protestantskih pesmaric marvec niso domace
slovenske, temvec so brez izjeme vzete iz nem-
skega protestantskega cerkvenega petja, najsi imajo
potem svoj izvor v katoliskem cerkvenem ali pa v nemskem
ali ceskem narodnem petju.
Teh melodij, ki bi bile brezdvomno postale prvi temelj
nasemu samotvornemu muzikalnemu razvoju, da jih ni ognju
izrocila protireformacija, slovenska glasbena literatura torej ne
more smatrati za svoje.
Da je nekaj neznatnih ostankov teh melodij se danda-
nasnji razsirjenih med Slovenci, v tem vidimo njihovo silo,
silo g 1 a s b e !
147 10*
Sledece melodije so, evo, po vrsti in notaciji izdaje iz 1. 1595. prene-
sene v danasnjo notno pisavo.
K temu prenosu naj omenim sledece :
Notacija melodij je v slovenskih protestantskih pesmaricah pogostoma
netocna in pomanj klj iva. Ona mesta melodij, ki so se v izdajah 1550 in
1584 glasila drugace nego v izdaji 1595, so pri doticnih melodijah nazna-
cena.
Nepotrebne ali pa napacno postavljene pavze, ki si jih je razlagati
z vecglasnim stavkom nemskih virov, sem izpustil, v „breves" raztegnjene
zacetne in koncne note posameznih verzov sem primerno okrajsal,
istotako V izdaji 1595 v „longa" raztegnjene koncne note melodij; pri pre-
nosu sem jim dal dolzino, ki jim pristoja po predznacenem taktovnem zna-
menju. Korone sem vseskozi izpuscal, tako tudi ob zacetku melodij sto-
jece pavze, ako jiii ni bilo treba za izpolnitev sklepnega takta ali vsled po-
navljanja. Nemalobrojne tiskovne napake sem odstranil in popravil s pri-
merno opazko na doticnih mestih. K tiskovnim napakam pristevam tudi v
izdaji 1595 se nahajajoce nepravilne razresitve ligatur iz iz-
daje 1584. Na j p r a vilnej e so melodije notirane v izdaji 1550,
najbolj netocno v izdaji 1595. Akcidencij nisem nikjer vpisal. Po-
membnejse inacice proti nemskim virom sem ^po potrebi navedel. Na-
slove oz. nadpise pesmim podajem v celoti. Cesto mi je delalo tezave
p 0 d s ta vljan j e besedila. Nasim pesnikom in prevajalcem je slo po-
gostoma le za to, da so dobili toliko zlogov, kolikor not je imela melodija.
Pri melodijah, tekocih v nacinu pesmi, je slo lahko, precesto pa je trpel
metrum pri melodijah, nakicenih z melizmi in ligaturami ; sedaj je zlogov
prevec, drugic pa spet premalo ; cesto se da pravilno podloziti le besedilo
prve kitice, v poznejsih pa glasbene zareze raztrgajo poedine besede. Ako
je bilo V tekstu prevec besed, so Trubar in njegovi sodelavci — Trubar
prav redko, njegovi sotrudniki pa cesto — kar brez ozira na ritem
vkrpali eno ali vec not, v nasprotnem slucaju pa so note kratkomalo iz-
puscali, kar je cesto provzrocalo popolnoma napacne melodicne zakljucke.
Zato je bilo vcasih kar nemogoce, dolociti m e r o. Pri nekaterih besediiih
(n. pr. st. 47) je vsled izpuscenega nastopa (zavzdiga) jambska mera izpre-
menjena v trohejsko.
Najbolj nepravilna v gradnji verzov je st. 81 (brez melodije), ki ima
V 1. kitici 7 vrstic s 50 zlogi, v 3. kitici 8 vrstic s 60 zlogi, v 4. kitici 9
vrstic s 63, in v 5. 9 vrstic celo s 66 zlogi, tako da je med 1. in 5. kitico
razlocka za 16 zlogov ! —
So li bill nasi pradedje glasbeno tako spretni pevci, da so znali raz-
licne kitice prilagodovati isti melodiji, ali pa niso bili boljsi nego danasnji
pevci, ki po navadi ne pridejo cez prvo kitico ?
Se nesigurneje oz. se tezavneje je bilo, iz melodije dolocati shemo
mere, ker so iz nemskih pesmaric vzete melodije v nasih pesmaricah prikro-
jene za besedilo s popolnoma tujo vsebino. Svoj prenos sem notiral v notnih
vrednotah, ki so veljavne v danasnji glasbi. Trubar je notiral, kakor je bila
navada v prvi polovici 16. stol., ko je ,semibrevis' glavna nota; v me-
lodijah St. 39, 42, 55, 56, 57, 59, 60, 62, 65, 69 pa je ze „m i n i m a" kot
glavna nota ; s crnimi notami je notirana st. 25, ki je samo v izdaji 1595.
Kljuc je c - kljuc na 4. ali 3. crti ; v f - kljucu — pri vseh na 3. crti — so
notirane st. 47, 60, 65; izdaje 1584 in 1595 imajo notni sistem z vseskozi
5 crtami, v izdaji 1550 so litanije notirane se na 4 crtnem sistemu z f-klju-
cem na 2. crti. Koncno naj se pripomnim, da latinski ali nemski zacetki, ki
stoje nad mnogimi pesmimi, nikakor ne pomenijo, da je slovenska pesem
prevod imenovane latinske ali nemske pesmi ; obratno prevodi so le izjema
pri teh pesmih, ki so skoro vse svobodne prepesnitve ali pa tudi popolnoma
nove pesnitve brez vsake zsqzq z nemskimi ali latinskimi v nadpisu imeno-
vanimi pesmimi.
148
1. De creatione, imagine, lapsu et renovatione pri-
morum parentum ex 1., 2., 3., 4. cap. Gen.
Ena peissen iz s. stariga pisma, kokove sege inu nature so
nasi pervi starisi Adam inu Eva bili, koku so zapelani, skazeni
inu spet skuzi Cristusa ponovleni, od Primoza Truberja zlozena
inu popraulena.
«. N
■0-
Nu puj- te, puj- te vsi lu - dje
Spo - znat se - be, gre - he svo - je
i
I
nu se prou vu-
nu prou za- sto-
'^
0 *! »
te,
te,
$
za - kaj je Bug nam si - nu dal, cud-
3^
■J1-0-
ne re - ci je on znimdjal.te mer-kaj - te po re - di.
17 kitic.
») Pri Waltherju 1524 tukaj nota es.
') , , n . note a g c f.
Ta melodija se nahaja najprej v .Achtliederbuchu' : .Etlich cristlich
lider etc. Wittenberg 1524'kpesmi: ,Nun freut euch Hebe Christen gmein."
Melodija se je brzo razsirila in je presla tudi v pesmarico Ceskih bratov
1531, kjer jo je M. Weisse porabil za pesem : ,0 glawbig hertz gebenedey."
Najti jo je v vecini protestantskih pesmaric. Tonski nacin j o n s k i. — V
slovenskih pesmaricah se nahaja ze v katekizmu 1550, in sicer v enaki no-
taciji kakor 1584 in 1595. — Za tekst, pesem o izvirnem grehu, o padcu in
odresenju nisem zasledil predloge. Z nemsko ,Durch Adams Fall ist gantz
verderbt' jo je primerjati le v nje osnovni ideji in ker se razlikuje tudi od
drugih pesmi o tem predmetu, jo moramo smatrati za Trubarjevo lastno
pesnitev. — (.Melodija 1574 je ista kakor 1584, razlikuje se le na dveh
mestih notacija in izpisano znamenje repeticije, taktovnc znamenje manjka
in tudi pavza.' Op. Hubadova).
2. Brevis ac dilucida Decalogi explanatio P. Truberi.
Kratka, zastopna teh desset zapuvid izlaga. Skuzi gospuda P.
Truberia.
I
> ,s
^
^E
Po - slu - saj clo - vik, re - zu - mej, kaj
149
0 - ca ne-
M
^P:
±sz:^
•—^
m
i
be - ski sam za - po-vej, de bo-des vej - dil i-nu tu-di
4) 5)
3
-^ — ^
stu
pru - ti Bo - gu i - nu lu - dem, de
fefc=^j^^^g^
bos pri - e - ten vsem.
13 kitic. Izdaja 1584 brez takt. znaka. Monakovski rokopis : 1) brez
nastopa ; pri 2) nota f ; pri 3) nota a ;
H« •-
^
Triller 1555i
i
^
^
^
^
Nu danket GottausHer
i
^
zens grund, denn er ist vol
jl etc.
ler Gii - te zu
ler Stund.
Obsequiale 1570:
7L\^ - -^ — ^ g =
^ ^
O siis - ser Vat - ter Her - re Gott ver - leih das
I
m\
p
^
ken
nen die zeh-en Ge - bot.
E r k priobciije to j o n s k o melodijo iz nekega monakovskega roko-
pisa iz 15. stoletja k pesmi o 10 zapovedih : „0 siisser Vatter Herre Gott,
verleih dass wir erkennen die zehen Gebot." Najstarejse pesmarice, ki jo
donasajo, so Trillerjeva 1555 in „ Obsequiale, vel liber agendorum etc. Ingol-
stadt 1570", vendar se notacija Truberjeva razlikuje v mnogocem. Ker so do-
kazljivi tiskani viri te melodije iz dobe po Trubarjevem katekizmu 1550,
kjer jo ze nahajamo, se ne more imenovati vir, odkoder jo je vzel Trubar.
Tekst je Trubarjeva pesnitev, svobodna razlaga desetih zapovedi po zgledu,
kakor je izsla ze v Erfurtskem Enchiridiju 1524 in potem pri Weisseju 1531.
Od teh dveh „Dies sind die heiligen zehn Gebot" se razlikuje Trubarjev
150
tekst ze po meri in po stevilu vrstic kitice. Takisto ni prevod peterokiticne ,0
siisser Vater Herre Gott". — Za primerjanje navedem isto kitico Lutrovo iz
Erf. Enchir., 5 kitica :
Du solt ehrn vnd gehorfiam sein,
dem vater vnd -der muter dein,
vnd wo dein hant yn dienen kann,
so wyrstu langes leben han.
Kyrioleis.
M. Weisse, 5. kitica :
Dein Eltern halt nach Gott in Ehr',
dien und folg ihn'n in guter Lehr,
veracht audi dein Seelsorger nicht,
noch den, so deinen Leib verficht.
Kyrioleis.
Trubar, 5. kitica :
Oceta, mater rad postuj,
Duhouskih ter dezelskih visih se buj,
Druzina bodi tudi na vsem zvesta,
Da Bug bode per tebi stal,
Zivotu odlog dal.
3. Vetus Slavorum Decalogus, simplex textus vt-
cunque emendatus.
Te stare desset zapuvidi, nekuliku skuzi Truberja popraulene.
(1574: Te [tare Sapuuidi, nakuiiku skufi Truberia popraulene. — Prepis
Hubadov.)
i
mfc:
», •
f=f=^
EE225^EEEi
Kir hce Bo - gu slu - zi
Te desset za - pu - vi
^
ti, ta i - ma o - hra-
di, ve - ruj ve - ni - ga
V
M
ni - ti, lu - bi ga iz tvoj - ga ser - ca i - nu tvoj - ga
Bo - ga,
£
5
^
3 kitice.
biiz - ni - ga.
Kyri e - lej - son, Crista elejson.
Izdaja 1584 brez takt. znaka.
Pri 1) stoje 1584 note h g. Odmor pri 2) manjka 1595. Pri 3) stoji
1595 nota dvojne trajnosti (brevis).
Melodija stoji v Achtliederbuchu, Wittenberg 1524 k pesmi : ,Es ist
das Heil uns kommen her" od Pavla Sperata z nadpisom : „Ein lied vom
gesetz vnd Glauben gewaltiglich mit gottlicher Gschrift verlegt, D. Pauli
Sperati". V Erf. Ench. 1524 stoji nad pesmijo : „Nu frevt euch lieben Chri-
sten gemeyn" ; sledeca pesem „Es ist das Heil uns kommen her" ima nad-
pis : „Eyn hiibsch lied D. Sperati auf den Thon, wie man oben singt ,Nu
frewt euch lieben christen gemein".
151
Pozneje ostane melodija izkljucno pesmi „Es ist das Heil uns kommen
her". Trubarjeva notacija 1584se natancno ujema z notacijo v Achtliederbuchu
1524 ali priWalterju 1524. V izdaji 1595 stoje pri drugi vrstici namesto d h g
note d g o, \^\ jih v nemskih pesmaricah ni nikjer najti. \z prvotne mikso-
lidske melodije se je tekom casa naredila jonska, le prva vrsta z znacilnim /
je ostala nedotaknjena. 2e Raselius 1589 priznava ,dafi in dem zweiten
Theile es insgemein corrupt gesungen, und in die jonische Singart sey ver-
andert worden". (Walterjev Mus. Lexikon). — Tekst, ki ga natancno ni
dokazati v nemskih pesmih, je bil vsekakor med narodom na Kranjskem ze
razsirjen, ze pred reformacijo, ker Trubar rabi nadpis ,Vetus Slavorum de-
calogus". Po vsebini se da primerjati z Lutrovo pesmijo „Mensch wiltu leben
seliglich" s 5 stirivrsticnimi kiticami, a se od nje razhkuje ze po stevilu
kitic in vrstic (tri sestvrsticne kitice z refrenom : Kyrieleison). Ta melodija
in melodija pod st. 7 sta v nemskih pesmaricah isti. Trubar je tu pod st. 3
izpustil vrsto not pred Kyrie, ta-le pa manjka zopet pri st. 7, ki je potem-
takem dobila nepravi konec.
(, Melodija je 1574 precej drugace nego 1584." Op. Hubadova).
4. Symbolum apostolicum ad verbum.
Apostolska karsanska vera, od bessede do bessede.
?
*
f^_
It
I
I
Jest ve - ru - jem v'Buga o - ce - ta vsi-ga mo - go - ci - ga
P^
f^
stvar-ni-ka ne - bes i - nu te zem-le: I - nu tu - di v'Je
-& — »-
-ffl © CL
£3E*E
o^ g
zu - sa Chri - stu - sa. Si - nu nje - ga e - di - ni - ga, go - spu
^
^^^^^
:^=f:
-s — s* ^
o eJ-
I
di
na - si - ga : Kir je po - cet od sve - ti
Du -
^
&i g-
^
i
m
ha, Ro-jen iz Ma - ri - e Di - vi-ce: Ter - pil pod Pon - ci
t^
?eSee£
-^ — «-
:t:
-9 «-
om Pi - la - tu -zom : Krizan, mer- tou je v'grobpo-lo - zen : Do-
I
^9=^
iEEE
-(C © O-
li sto- pil h' tern paklom. Na tre-tji dan je od te smer-ti vstal:
152
Q , - ^. \ : ^ \ ^
JL. h
y
m
^. » M
1
"■^
^
■ ^ '9 * «
frTi ^
^
,
>s J. ^-
y]J '111 ^ - 1 1 1 1 ur -
n
Go
■ ri
sto - pil v'nebe
- ssa
, se
-di
na de-sni
- ci Bo - zji
U , . , , ^ , 1 . ■ ^
>L. b
<? 1
fP
1 "^
i^ ■?
—.
rm l'
^1
J
P
, 'P
^
V-|/
• 1
1
•
® 'P
1
n
ti -
ga
0 - ce - ta
vsi
-ga-
mo
-go
- ci - ga, od
u - nod pri
-de
V 1
1 1
;
. m
^
At b
p
J
/?
'
_
1
'? ] \
fo y
P
* « *
^ iT^
^■'i-''
1
1
I
"^ » /s
1 '
•J
so
di - ti te
zi -
ve
i -
nu
te mer-tve.
Jest ve - ru -
jem
L/|^l^t^*A ^^ lIi
J^^ U
f
,'-'
r r i5>
-p
1
•p 1 I''
ff\l ""^
1
1
1
p*
J
* «
V' )/
' 1
1
«!
o
1 '
Si »
-o
t^
n
tu -
di
vsveti - ga
Du
-ha:
E -
no
sve - to kar -
scansko cerkou :
V 1 , 1 . ^ 1
/L ^
fp
1
m A
r?
^^
o
« -p
^ • A
.1
-
fm '^
[
1 * /d
1
1^ r 1
<= i f
V
V \J
^
1 »
-p
\
1
1
Gma;
no
teh svetni -
kou
Od
pii-
sca-
1 1 '
nje teh gre
hou : vstaje -
nje
V 1 , i :
1
iC l>
;
n
<p
1
rm •'
A
O
J
/p
^ ^ n
,
1
V /
° fS
o
— k=^
J
ti - ga me - ssa : I - nu en vec - ni le - ben. A - men.
•) Izdaja 1595 ima tu g, ocividno tiskovna pomota.
') , 1584 , „ g, „
Melodija, jonska, je izsla, dasi z raznimi razlikami, najprej v „Teutsch
Kirchenampt, Strassburg 1525° v koralnih notsh z nadpisom ,Folget die
Predig, darnach der Glaub". To je pretvorba ambrozijanske melodije sim-
bola. Potreba mnogobrojnih vecjih in manjsih razhk od melodije v ,Kir-
chenamptu' je nastala iz podlozbe prevedenega prozajskega teksta, ki je
prinesel vec ali manj zlogov nego nemski izvirnik „Ich glaube in Gott".
Prevodilec nemskega teksta, ki je najbrz izvrsil tudi izpremembe v melodiji,
ni imenovan. (1574 ima po Hubadovem prepisu v 1. vrsti : veruio. Gl. sle-
deco pesem ! Ur.)
5. Symboli Apostolorum Paraphrasis.
Jogerske vere obilna izlaga Truberieva.
Ir^ ■^-
m
Jest ver-jem ve-ni-ga Bo - ga,
v ti - ga vsi-
i
^
It
ga-mo-go-ci - ga, kir je stva-ril zem-ljo, ne - bu,
153
I
vse do - bru, nucnu tar li
pu,
kar z 0 - ci - ma
^?:^tt=r-r^
vi - di - mo.
i - nu kar mi ne vi - di
mo.
12 Ivitic. V izdaji 1550 predznacen vseskozi b.
Ta melodija je spadala izprva k Lutrovi ,Vater unser im Himmel-
rreich" inje izsla prvic v Kopphlovi pesmarici 1537; pozneje pri Schumannu
1539, Klugu 1543, Babstu 1545 itd. L. 1545. je Sebaldus Heyden na to me-
lodijo spesnil svojo pesem : „Ich glaub an den Allmachtigen Gott° ; s to
pesmijo jo je najti pozneje in tiidi Trubar jo je vzel z njo. Melodija gre v
tretji vrstici za malo terco cez ambitus dorske, kar se je baje zgodilo radi
besed v prvem nemskem verzu „ ruff en an" „ad exprimendum animi ardorem",
kakor je menil Walther v Mus. Lex. (Vater unser im Himmelreich, der du
uns alle heiBest gleich, Briider sein und dich ruffen an"). To prestopanje
oktave pa je sploh posebnost dorskega tonskega nacina (Kiimmerle). Melodija je
najbrz vzeta od neke posvetne narodne pesmi ; na to kaze oznacba v Wal-
therjevi pesmarici 1544 „ Vater unser, auff Berckreyenweiss". Pri Trubarju
nahajamo melodijo ze 1550 v prvi izdaji, in v poznejsih neizpremenjeno,
povsem enako nemskemu izvirniku. Pri Seb. Heydenu, ki ga je Trubar pre-
vedel, ima ta pesem 12 kitic, istotako i pri Trubarju. A docim je Trubar na
novo zlozil svojo drugo kitico: „on je s' ozhaki govuril", je iz Heydenove
seste in sedme kitice naredil le eno, svojo sedmo, tako da je ostalo stevilo
kitic isto. Vendar je prevod Trubarjev cisto svoboden. Za zgled Heydenova
osma kitica :
Ich glaub an Gott den heyligen Geyst,
der vns die gotlich warheyt weyst,
der vom Vatter vnd Sun aufigeth
vnd durch Propheten hat geredt,
der vnserm Geyst auch zeugnufi gibt
das Gott vns als die Kinder liebt.
Pri Trubarju
Jest verjo v svetiga Duha,
Kir gre od Synu od oca,
Znima en Bug ene casti,
nas vse zivi, trosta, sveti:
Skuzi preroke oznanil,
vse tu kar je Jezus sterpil.
6. Symbolum Lutheri, translatum per Sebastianum
Krelium.
Doktoria Martina Luteria vera.
-V \ ^-^
1 i 1
1 ' 1
r- ^ i 1
A
•' • •
* m '■ m
0
fr> o
^
f •
7 ' • ■
stvar
r,
- ni -
ka vsi
- ga - mo
- go - ci - ga, kir
se je nam k o-
V 1 1
,
,
>L 1
1 1 ' 1
1
r^ J 1
1 ! ■ -
' ■
V • ' ^
W ^
• • J '
ce - tu
dal,
0 •
nas za
svo - je
' ' -0
0 - tro-ke spo
znal.
V • « -^
U ^
m
0 1
/^ ,
^
m
m 0
r^ 1
I'll
1 i
II*
i I
On
nas
ho-ce
vse zi
vi - ti.
du - so tel - lu
y 1
1
1
1 1 i
iw ' 1
2 » 0 m
rr^ • ^'
1 ' ^
-0 J e>
A •
1 1
0 - hra
Q
- ni
ti,
pred vser
n zlim nas va - ro
• va - ti,
' • 1
,
,
i^ *T * "
_ ^
, ' ,
i 1
t 1
fr^ r !
» J
• • 1
J J
. ^ 1
' '' y '
J
^ 0
#* J 1
vsak
hip
na
nas "le
NB.
- da - ti, on
— • ^^^
cu - je
y 1
1 ..—
^^
,
At 1 '
, -_ _
-
•• m "^
1
rTi J 1
J J
' r
\ r 0. m
J
-K> '
u — > r- ^
I «^ si 1
nas,
kir
der
i
:(§):
-jg- m -• 9 -^ ^-
zi vse svo - je stva - ri tar ri - ci
3 srokovani stavki.
Podlozba teksta pri NB. po izdaji 1595.
Ta cerkveno-liturgiska dorska melodija je predreformatorska in jo je
V nje bistvenih sestavinah nasel Hofmann pi. Fallersleben v nekem vratislav-
skem rokopisu iz I. 1417. To je ena izmed onih treh melodij, (,Jesaia dem
Propheten das geschah", ,Wir glauben all an einen Gotf, in ,Ein teste
Burg"), o katerih misli se Winterteld, da so sigurno iznajdene od Lutra. V
protestantskih pesmaricah se nahaja najprej pri Waltherju 1524. Presla je
tudi v katoliske pesmarice, Vehe 1537, Leisentritt 1567. Slovenski tekst je
dobeseden prevod Lutrove ,Das deutsche Patrem" s tremi kiticami, kakor je
pri Waltherju 1524. Seb. Krelj je prevzel melodijo neizpremenjeno, kakor jo
je nasel v nemskih pesmaricah.
7. Textus orationis dominicae, rhythmice et para-
phrastice expositus.
Kratka izlaga tiga oca nasa od Truberja.
I
BE
m •
P - ca, sin, duh ne - be - ski krajl, tvo - je i - me sve
Cez nas de bos sam kraj - lo - val, tvo - ja vo - la zi
155
^M
s
?^3E3
ti se, Ka - kor ne - be - ski an - ge - li, ta - ku vsi lu - dje
di se. n
pp
£333:
2 kitici.
na zem-li, te - bi vol-nu de slu
Pri 1) stoji 1584 minima brez prejsnjega odmora.
Melodija, ki je kot st. 3 vzeta za „Decaiogus% je tu vzeta k „Oce-
nasu", pri drugi vrstici d h g namesto d g a v st 3, verno po nemski pred-
logi. Za tekst nisem nasel, dasi priobcuje Wackernagel sam 17 raznih oce-
naSev, nobene nemske predloge. Rastoci zvrsetek melodije kaze nje nepo-
polnost. Prim. st. 3.
8. Orationis Dominicae longior et perspicua inter-
pretatio.
Tiga oca nasa obilna zastopna izlaga, skuzi Truberja.
1)
I
Is
3E3
U-iLJL
"^^ I r 1-^
t
O - ca nas, kit v ne-be - sih se - dis, po - vsod kaj se stu
Je - zus ta je nas s'ta-bo zmi - ril, nam vsem ne - be-ski
^=f=l
^^.
P 0 f e^
E^
=t
ri, vi - dis,
raj do - bil.
I - nu je
nas
tu -
di vu - cil,
f L . f 0
P \ o
/> b H-f— 1 — F—
"T — ^ — F —
-r—
-J^-f — ■ — •—
m—LA L_J
^^ \ —
1 u — \ — \ — 1
de bo - mo prou mo - li
ve - ri te pro -
I
t^
^^^^^
si - li.
Ti si le
sam,
kir mo -res nam
^^^^^^=1
^^
P
po - ma - ga
ti,
va - ro - va - ti
du - so tel
\^^ J J J I j^Ei^=tf- r r i-i^f-r
i
lu, kar i - ma - mo. Na - tu mi vsi,
w
3^f^
I
reu - ni vbo
9 kitic.
zi, mo - li - mo po - tem Je - zu - si.
156
») Weisse 1531
I
") Se glasi pri Trubarju 1550 in v nemskih pesmaricali :
-^
i
fe=lE
S
^?^
3) Ta nota c nemskih izvirnikov manjka v vseh izdajah Trubarjevih;
sledeci verz ima po tem v vseh kiticah le po 6 zlogov.
*) Pri Weisseju in drugje je tu nota a.
') Izdaja 1550 ima ta zvrsetek :
i
S^£
S
±
p 1
£
EEEE
i
Nemske pesmarice
-^
^^
^
±
Pri «) stoji 1584 tiskovna pomota a.
Tenor
11.
Bas 1.
11.
M
Oce nas.
Stavek Mat. Hubada, 1900.
S
^
O - ce nas, kir vne-be - sih se - dis, po -
Je - zus ta nas je s ta - bo zmi - ril, nam
,31,=^
^=:*
I g — t—
_ g
^^
=P=^^
^
i
vsod kaj se stu - ri, vi - dis,
vsem ne - be - ski raj do - bil.
1 - nu je nas
-« « a s(-
J 1 ; l_
[ - J -' j J ^ . ,. 1
^-f-r r--^
<9 fi 2 o s ? 6
1 1 ' ! 1 ■ '
tu -
1
di
1
vu -
1
cil,
de
bo ■
i
mo prou
1 ,
mo
1
- li -
li,
^
*
M
«• V,
o
^ 1
^
"
^^
^
s ■*,
©
(5
P
r
-5! *<
1 1 ^ a- 1 _
I
r 1
1
p
1
1
g --
&- - -■
157
-^
^=fe
=1:
I
u ve - ri te pro - si - li
A \- 1
si le sam,
kir mo
:ir
po - ma - ga - ti
va - ro - va - ti,
■P
ill I
du - so, te - lo, kar i
Na
tu
?
o fX^
reu - ni, vbo - zi,
mo - li - mo po tem Je - zu - si.
^
f^
^ o
-g — ^-
"T
Melodija frigijska, „mojsterski spev s konca 15. veka ktekstu „Maria
zart von edler Art", je v obliki „0 Jesu zart in neuer Art" 1531 presla v
pesmarico Ceskih bratov in potem v evangeljske pesmarice. Trubar je to me-
lodijo sprejel ze v Katekizem 1550, a je nasproti nemskim virom prvo in
drugo vrsto melodije v izpevku (Abgesang) skrcil v eno; vsekakor je s tem
hotel omogociti, da bi se melodiji dal podloziti tekst vseh kitic. Izdaji 1584
in 1595 imata na tem mestu pac melodijo pravilno natisnjeno verno po
nemskih pesmaricah, radi odmora pa, ki je tu postavljen med clene melo-
dije, se morajo raztrgati besede 2., 3. in 4. kitice. Nadalje je Trubar iz za-
cetne note, raztegnjene v brevis, naredil dve noti (pri nas a in b) ; s tem je
jambska mera 1 . in 3. vrstice izpremenjena v trohejsko. Za tekst Trubarjev
z 9 kiticami nisem nasel vira. Za vzorec je sluzil Trubarju „Das Vatervnser
kurtz ausgelegt vnd jnn gesangweis gebracht. d. M. Luther', ki je v pes-
marici Schumannovi 1539. Ta obsega 9 sestvrsticnih kitic in se zacne vsaka
nova vrstica z eno prosnjo „Ocenasa", istotako pri Trubarju; vendar je vse-
bina zelo razlicna. Ta „Ocenas° je izsel v harmonizaciji M. Hubada in v iz-
daji „Glasbene Matice' 1900; harmonije hocejo ugoditi strogemu a capella —
158
stavku, zlasti po ostentativno mnogih praznih kvintah, a vsa melodija je po-
motoma shvacena kot jonska s tercnim zacetkom in zvrsetkom (zato tudi
harmonizacija ni prava); v istini je melodija frigijska.
9. De institutione verb! et baptisrni, et quis eorum
usus seu finis, per Truberum.
Od koga inu zakai je prediga inu s. karst postaulen.
^
Ka - dar je Je - zus vne-bu sal, je ksvo-im jo-grom
Me = ni je Bug vso ob - last dal, me - ni je vse pod -
-I 1 r
re - kal :
ver-gal.
^^
Poj-di-te tar pre - di - guj - te, vsi-mu svi - tu o
8 kitic.
zna - ni - te, kar sim jaz djal tar stu
Pri ') ima Walther 1524 nolo fi. Pri '■') ima Triibar 1550 noto a.
Ta jonska melodija se nahaja v Walterjevi pesmarici 1524, dalje pri
Kliigu 1535, Babstii 1545, a k besedam Lutrovim o 14. psalmu : „Es spricht
der Unweisen Mimd wol". V pesmarici Ceskih bratov 1544 je s pesmijo:
,0 hochster Gott von EwigkeitV Za tekst Trubarjev manjka direktna
predloga.
10. Ena druga nova duliouna peissen od s. Karsta.
skuzi Jurja Dalmatina.
i
-* f ml r
y . •
Po - slu - saj - te vsi clo - ve - ki i - nu se prou vu - ci - te,
Ner-vec vi vsi kar-sce- ni - ki cez tu prou po-mi-sli - te,
^fc^
—t~
— 1-
p=t-
....j
-H-^-^
0
-0
0
-0-^-j-^~^
fi--
0
-J—
1
•
*'
-•-
0 .0
1
-4—
=^
' • ' •
gdunamje go - ri po - sta - vil tu sve - tu kar-scova
nje, kaj
-jf-*-
<r * -»
n
nam je per tem o - zna - nil i - nu vsem dal na zna
nje, de
10 kitic
1 - ma- mo ver - je
ti.
159
Pri ') Walther 1524.:
m
t
Ta melodija, ki zvrsuje nepravilno eolski, dasi se sicer kreta v dorskem
tonskem nacinu, je v Waltherjevi pesmarici 1524 dodana Lutrovim besedam :
,Es wollt uns Gott genadig sein". Pri Klugu 1543 pa jo nahajamo s krstno
pesmijo Lutrovo : „Christ unser Herr zura Jordan kam", ki je 1541 posebe
izsla V tisku brez melodije. S to so jo pozneje sploh rabili. V pesmarici
Ceskih bratov je uporabljena za pesem „Ein newe bahn wir alle ban", pri
Leisentrittu 1567 za pesem: ,Aus hartem Weh klagt menschlich G'schlecht.'
Dalmatin je prevedel Lutrovo krstno pesem s 7 kiticami, a je zamenil prvi
dve kitici, tako da je Lutrova prva kitica pri Dalmatinu postala druga. Ra-
zen tega je Dalmatin dodal tri zadnje kitice. Druga kitica Lutrova se glasi :
So hort und merket alle wol,
Was Gott heisst selbst die Taufe,
Und was ein Christen glauben soil
Zu meiden Ketzerhaufen etc.
Prim, gornjo Dalmatinovo prvo kitico!
Quid sit coena Dominica, et de ejus legitime usu.
te vecerie ali prave Mase Jezusove, gdu inu koku je to
postavil, inu koku se ima derzati, skusi PrimozaTruberja.
NB.
11.
Od
isto
i
^-
Sve - ti Pa - ul v e - nim li - sti
Ka - dar je Je - zus fra-tan bil,
i - nu ti e - van - ge - li -
za nas mar-tro ster- pit ho
S
m
-«' « Sh-
_ g
m
sti od pra-ve ma-se pi - so;
til, z jo - gri gre ve - cer v hi - so :
1) 3)
za-cne zni- mi ve
3) 2)
=t:
Si -L
-IS-
s
M
cer-ja - ti i - nu nim no - ge vmi-va-ti,
3) 4)
dol-gu nim
3)
o g>
I
pre - di - gu - je,
od Bo - ga od mar-tre svo - je,
vse svo-
-fS s, fSh-
-^ G-
je ver - ne tro - stal je.
mo - lit, lu - bit vka - zu
je.
7 kitic.
Pri NB. 1595 pomotoma minima.
1) Strassburg 1525 in Trubar 1550 tu A.
160
") 1525 in 1550 tu:
^ i ^ — II
/?
f'
f)
\
/?
(^
;
<o II
1 1 — . : 1 1 i u
1^
y «-' f 1 p ' f 1 1^ ^ jj J 1 'J ^ 1 f ' r 1 f f 1
p
:£:
^
3) Ti odmori so samo 1550. *) 1550 pri tej noti pika, semibrevis z
minimo.
Melodija, jonska, je bila ze v tretjem delu Strafiburskega ,Kirchen-
ampta" 1525 pri besedah M. Greiterja o 119. psalmu : ,Es sind doch selig
alle, die im reciiten Glauben wandeln hie', Melodija je redka. L. 1544. je
izsla V Niirnbergu s pesmijo : „Als Jesus Christus iinser Herr" posebe v
tiskii, ,die einsetzung vnd branch des heyligen Abentmals Jesu Christi
vnsers Herrn inn gesangs weis gestellt. In des Passions Thon. Durch S.
Heiden." Ta pesem je imela 8 kitic : izined teh manjka pri Trubarju 4. kitica.
Trubarjevo notiranje 1550 se popolnoma zlaga s Stral3burskim ,Kirchen-
amptom" ; v poznejsih izdajah je finaina nota 7. vrstice c mesto prvotnega
a, s tern dobi osma vrstica, ki je ponavljanje sedine, isti konec s to-le.
12. Ena druga peissen od vecerje Cristuseve,
Jhelus Chriftus vnfer Heiland, etc. Skuzi Jurja Dalmatina.
I
^
r^j ji ijz^ij^
w^
Je-zus Cri
stus od - re - se
zi ci-
nik, kir je v'ne-bi
-G «^
d a
-G-
-o n-
vet - nik, nas je s' svo-im za - slu
nas od
^
t
3^i^
=• — sr
ze - njem iz gar - la zderl hu
di
— • — d
cem vsem.
12 kitic.
Pri ') V Erf. Ench. nota /. Znak takta manjka 1584.
161
Ta dorska melodija (po lat. himnu , Jesus Christus nostra salus") je
prvic V Erf. Ench. 1524 k Lutrovi pesmi : „Das Lied S. Joh. Hus gebessert"
Pri Waltherju 1524 jo je najti dvakrat, v peteroglasnem in v cveteroglasnem
tonskem stavkii. Pozneje v vecini, tudi katoliskih pesmaric. Lutrova pesem
ni samo prevod latinskega himna ; se celo to, da ji je ta-le osnova, se da
spoznati le na male mestih. Tako je tudi Dalmatinov prevod v vseh kiticah
povsem svoboden in se vsebina slov. pesmi ne ujema popolnoma niti z
nemsko niti z latinsko. Razen tega je Dalmatinova tretja in zadnja kitica
celo samostalna ; tretja posebno poudarja evangeljski nauk o obhajilu: „Im
Brot gibt er uns seinen Leib, im Wein sein Blut, das wir alle trinken sollen",
nasproti katoliskemu nauku, po katerem se deli obhajilo le v eni obliki.
Primera prevoda : Lat izvirnik :
Jesus Christus nostra salus
quod reclamat omnis malus,
nobis in sui inernoriam
dedit banc panis hostiam.
Luther :
Jhefus Chriftus, vnfer Heyland
der von vns den tzorn Gottis wand,
durch das bitter leyden feyn
hajff er vns aus der helle geyn.
Prim. Dalmatinovo gornjo kitico !
13. Tu kratku Agnus Dei, se more per obhaili
trikrat po redi pejti.
Skusi M. Kumprechta.
1) ^) n^ '
i
s
£e
:E
^-
^^
~g 1
i
Jag- nje bo - zje ne - del - znu na tern kri - zi off - ra - nu
Vse - lej vol - nu znaj-de - nu, naj si za-spo-to -
:E
£
£
-* \-
S
va - nu. Vse gre - he si no - si
lu, ver - nim ne - bu do -
^m
bi - lu.Vsmi - li se cez nas, o
Je
Znak takta manjka. Pri ') trajnost note podvojena. Pri 2) odmori od-
stranjeni.
Za to jonsko melodijo navaja Meister kot najstarejsi vir Spangen-
bergov .Kirchengesange deutsch", Magdeburg, 1545, docim jo stavi Winter-
feld V Mih. Lottherja „Geistl. Lieder und Psalmen", Magdeburg 1540 in
Kummerle v „Christliche Kirchenordnung", Erfurt 1542. Pripisuje se Nic.
Deciju, ki je zlozil tudi tekst, izisel se 1. 1531. v rostoski pesmarici. Melo-
dija je pesemska pretvorba ,Agnusa Dei" iz gregor. petja. Slovenski tekst
je dobeseden prevod nemskega :
162
O Lam Gadcs vnschuldich
am stam des crutzes geflachtet,
All tydi geiiimden diildich,
wo vil du wordest vorachtet,
All siind hefftu gedragen,
fys mofte \vy vortzagen.
Erbarm du vnler, o Jefu.
(Rost. Ges. B.)
V katol. pesmaricah 16. veka ne stoji nikjer niti tekst niti melodija ;
sele pri Cornerju 1631 z vec varijantami v melodiji. — Luter ni sprejel te
pesmi V pesmarice, ki jih je uredil on sam. Njegov v .deudsche Messe vnd
Ordnimg gottisdienst, Wittenberg 1526' predpisani „Agnus Dei' je pro-
zajski prevod lat. ,Agniisa Dei" : ,Christe, du Lamm Gottes, der du tragst
die Siinden der Welt".
14. Spet ena peissen po obhaili Cristuseve vecerje
Gott sey gelobet vnd gebenedeiet. etc.
Skuzi J. Dalmatina.
^-r^rr
i±t=t
Cast i - nu hva-lo mi vsi Bo-gu daj-mo i - nu se ti-
Ker nam je Je - zus zdaj dal je - sti pi - ti, svo - je tel -lu
spudsku - zi tel - lu tvo-je, kir je iz - ve - li
p^f-t^-; - " ^^==^
1 -> 1 -- H
-'^^Lp^
nje mo
)e,
ter tvo
]0
kri
po - ma -
-y \~Ti
1 — 1 — r~i
— — ^^ -]
1
AlT '
.'
'P ^ 0
1*' • tn
-?>
fr\7 a, J
* iri
t ■
•J'
L — « 1
1
L_ ^ 1 1
i
gaj nam v nu-ji
Ky-rie e - lei
3 kitice.
Pri NB 1595 note dvojne trajnosti.
Pri I) Walter 1524 in Leisentritt 1567 tako
i
£
^m
o <?
Melodija in prva kitica teksta : „Gott sei gelobet und gebenedeit" sta
predreformatorska. Luter je pridrzal to prvo kitico v obrazbi Miltenberskega
Processionala s konca 15. veka in je dodal dve novi kitici. Ta nova pesem
163
je z melodijo vred pri Waltherju 1524 in v Strafiburskem „Kirchenamptu"
1525, potem skoro v vseh pesmaricah. Pri Veheju 1537 ima 5 kitic, prva je
vzeta iz Miltenberskega Processionala, ostale je dopesnil Vehe ali eden iz-
med njegovih sotrudnikov. Ta peterokiticna pesem je prisla potem v poz-
nejse katoliske pesmarice. — Osnovni tonski nacin melodije je miksolidski,
pa pade dvakrat (vsakikrat pred Kyrijem) na spodnjo kvinto, na jonsko ; po
najranejsem viru pa se melodija na koncu druge vrstice dvigne k osnov-
nemu tonu. Ono pevanje (z zastranitvijo v jonscino), ki ga opazamo najprej
pri Veheju 1537 in s cigar notacijo se slovensko pevanje ujema do zadnje
note, je bilo pozneje vobce razsirjeno. Ob splosni teznji, cerkvene tonske
vrste izpremeniti v nas dur in mol, se tudi ta melodija na „nekaterih me-
stili ni pela cisto in po tem modu (namrec hipomiksolidskem), ampak se je
s pomocjo fisa, ki se hoce insinuirati zlasti v konec (v nasem notiranju vsled
transpozicije b-h), pela izpremenjena in modum hypoionicum'. (Waltherjev
Mus. Lex.). — Nas Dalmatinov tekst se zlaga z Lutrovim trokiticnim ; le v
prvi kitici na mestu : „Herr durch deinen heiligen Laichnam, der von deiner
Mutter Maria kam" ne omenja Dalmatin Marije; namesto tega pravi: „Leich-
nam, der meine Erlosung ist" — „poprava" po evangeljskem nauku.
15. Te Deum laudamus, per Sebastianum Krelium.
S. Ambroza inu Avgustina vera inu hvala Bozja.
7 \ — 1 — \'
— —
— 1
^
'? ^ 1
!
1
^
J 1
^ J * *
« <3 \ A
©
* A
a r
* A
^M^ !n ^
A ^
Te - be Bo - ga
hva - li - mo za go -
spu - da
vsi spo-
zna
V
-4 A
1 1
1
VL <3 « ffj
_> f _- 1
i J
^■1 J
1
rv) « 1
^ o o fi ^
r^ »
fij
ys\) «*
*■
mo. Te - be o -
ce - ta vec - ni - ga
hva - li vse,
kar je
na
0
zem - li
i \ II,
iw *? ^
f? (? '? f? f?
_.
',
n
1 '
5^ 1
■ O o
A
\-\) . * "*
1
%) ' ^- —
zi - vi - ga,
n 1 1
Ti An - ge - li, ne -
bu 1
- nu
mo - ci.
Te-
be
V 1 ' ' ' '
'? j\ \ <=
<3
r? ^
<? tn
A
frr\ * J c J»
* m «
.. r ?*
,"' c
\s\) . ® — ^1
1 1 1 1
sa - mi -
0 '^ J
ga vse ca - sti, Te
•bi K
e - ru -
bim i -
nu
se - ra -
')/L 1 }
j' 1 ji /n '?
s
]
ff^ '? A '^
* (» * 1
o ,
A n
A
r r
Va) fo
„ ^
1 1
fim po - jo z'mocnim gla - som
0 1
ve -
din.
Svet je
Bug
nas go-
V 1 ^^^a II 1 1 1
iL J ^ ^ ^ K J. .1 ^ J. 1 J ..-,
rrvi *? iTi '^
r r Ci r \
^
> r
o ^
— ©-
«> r
VM^ n °
'
spud.svetje Bug
n 1
nas go-spud, svet -
je ta
vec
■ ni Bug,
nas
go-spud
V 1 II '1
jL^ 'i' J
'^i o '? r? r?
-_
1, -_
"
frrs 1 ® ffl «
P
» ^
ei o
A ei
\s\) \ -. ^ O lllll 1 -^-'
*) ' - —
' ' ' '
'
'
'^
Ze - ba - oth.S'tvojo moc-jo ter vec -no glo - ri - o na-pol-nis
164
j, J j J-^^^^
I
ne - bu i
2)
lo. Te-be tvo-ji lu - bi a - po-sto-
33^
-« — ^
--« Q. O-
p c, ,(g-
I
li, ter ti sve-ti pre - ro - ki vsi, vsi tu - di mar-ter - ni
■-)
W
g^ g-
^^:
^^^^"-r^='-^=^
-<0 (2 S ^
I
ki glih, ca - ste te - be iz sere svo - jih. Te - be tu sve - tu
jg g
-g g ? -- g-
-g a — g — ffli-
kar • scanstvu spozna po vsem ul - nim svej - tu, Te - be Bo - ga
%
-g — g — g — &-
g g
-g — g g o
3~«i^r
o - ca vsi - ga - mo- go - ci - ga, si - nu tvoj - ga pra - vi - ga e
^!
JQ. g g g Q-
1=1:
£
:p
di - ni - ga. Te-be tu - di ca-sti - mo, sve - ti duh, nas tro-star
-
) \ \ : 1 \ : ! i \ 1 \ 1 h
i
\
■n g
J
' ^
t
T\
g g
J
i»
g «
« g g g
\>\)
i
c,
z' 0-com
si -
nom
e - di
ni
Bug. Ti krajl Je -
zu Christ, z'Bu - gom
v
,
i 1
1
1
1 1 1 1 1
JL
/r>
^^
.'. 1
J g
fr^
i4 1
Q^
^
* 1 /n
V 1 '
® /5
n
e - ne
ca
- sti.
od 0
ca ro
• jen v' vecnu - sti.
Ti ne - si za-zma-
V , 1 1 11111,1
/..
1 ;
'
■
.1 .! .1 .1
g
rm
« *
r
g
g *?
g g
g g g g
/T) g ' «
l^Vi
^
® — ^ ® «
n
gal tel -
lu
di-
vi - cnu
. De bi
od - re - sil vbo-
gu clo - vec-tvu.
V 1 1
X. .! ! 1 1 ^ ^ 1 ! ! 1 ! <3
fn^
g o
^
&
a r
^ ^ ^ td
^ \ in g
v-V'
*
1 '''
1 ® 1-1
Tej smer-ti
si
vso muc
po - bil,
vse ver - ne v' ne
-bu per - pra - vil. Na
y 1 1 1 , 1,1 , , 1
JL^
'
1
1
^ g
i'
fm
g g
^
\^ r^
'? '>
^ A ^ r
A A ^ g
V~\f
\ 1
°
o a '
•J
f)
des - ni -
ci
bo -
zji se -
dis. Tvo
-jo cer- kou vi -
dis, mi - ris. Pri- des
y 1 • 1 '1
A'!--' I|l«ii
m
^ g'
r-
,''
c» <:>
/? o
iri ^ 1 1^
^ ^2 -^ *?
i
^
U
-^ g
spet lu - di so - di - ti, hu - de od do-brih lo - ci - ti. Po-ma-gaj
165
-a — ii — 5^
-« s a — a — a — e — © — «_
nam vsemreu-nimvbo-zim, sku-zi Ivo - jo sve - to kri od - re - se-nim.
Dejnam ne - be - ski raj do ' bit, s' tvo-je - mi svet-ni - ki erb i - mit,
o o
^-
--X
-*-
-Q-
O Je-zu Cliri-ste te pro - si - mo, zeg-naj nastvo-jo erb-sci-no.
q:
G fi ^st
:1:
-© — s> fi»-
Tvoj folk 0 - ba - riij ti sam ve - ko - ma, do ti - ga vec - ni - ga do-
-Q a Q-
l^ a ■? <>
:t:
ma. Vsak dan Bug te hva - li - mo, i - me tvo-je spo- stu - je - mo.
^--
r? g gl &'-
js n 15-
O - ba - ruj nas da-nas-ni dan, de v' grehih ne bo- de nas stan. Bo-
---^-
<g g g g g-
-g g s
di nam mi - lo - stiu, o lu - bi Bug. Re - si nas od na - sih nadlug.
-f-
1 1 .
— 1 1 ^—
— i 1-
rn — ^"
— 5
1 — g — g^ — d — ^ — ^ — ^ <3
-^— W— ^ — ?-
=;^^-
^ 1 |. - -
/O ^
Mi
- lost tvo-jo de do - bi - mo, ka -
kor vu - pa - nje
i - ma-
mo. Na
>
iL
f(M
->
^K TO-
<5 .»^ ^ O O
o c,
> o
" ^ & ^
te vsi ver = ni vu - pa - mo, de v' sramo - to vec ne pri - de - mo.
t
Vse sklepcne note verzov 1584 z ^^
1) Te note e manjkajo v nemskih pesmaricah.
-) Zacetek teh vrstic pri Babstu a.
") Pri Babstu:
:?? — s^
5
i
Melodija, poenostavljena predreformatorska melodija „Te Deuma", se
nahaja naprej pri Klugu 1535, v enakem notiranju potem pri Babstu 1545.
166
V svoji zeradbi se strinja z gregorijansko, premda se ta-le na mnogih me-
stih razlocLije po svojih okretih in melizmih. Lutrov tekst je prvi metricni
prevod ambrozijanskega slavospeva iz 4 stoletja. Ta slavospev se more le v
prvotno-posebnem smislu imenovati himnus ; zakaj ambrozijanski slavo-
spev ni rnetricen ; niti ne razpada v kiticne razdelke niti imajo vrstice iz-
vesten metrum in tudi ni njegova melodija nikoli dobila poljudno-narodne
oblike pesmi, dasi se je nekoliko pretvorila. Lutrov prevod daje vsaki vrstici
vecinoma 4 dvige v jambski meri, vendar prideta tudi dva dviga brez padca
med seboj drug za drugim. Seb. Krelj je dm najverneje rabil Lutrove be-
sede; vendar prevod na mnogih mestili ni dal istega stevila dvigov, zato se
je morala tudi melodija v mnogih vrsticah podaljsati, skrajsati ali vec all
manj izpremeniti. — Glavni tonski nacin frigijski, ki v svoji zvezi z dorskim in
jonskim ni samo primeren za zalovanje in pokoro, ampak tudi za najsveca-
nejse, najozbiljnejse vero- in slavospeve, kakor je bas ,Te Deum". (A. B.
Marx, Lehre von der mus. Compos.). Kastelic (1682) donasa str. 457. — 458.
ta „Te Deum laudamus, po Kranski", popoln z neznatnimi razlikami ; brez not.
16. Ena stara molitou h Bogu ocetu, sinu inu s. duhu,
u velikih nadlugah.
Tolmacena skuzi M. Kumprechta.
d^
:g jg <i — m — a-
^
.at — 9 — ol.
-& SL.
g o
Vza - mi od nas go-spud Bug, vse na - se gre - he tar
0
"^ J --^ r^M^f^=±:j=^:
-^ — "^
kri-vu dja-nje, de bo -mo v'pra - vi ve - ri i - nu s'ci-stim
1
-g — g ^ a
ser - cem v' tvo-ji
sluz-bi znaj-de
3)
-o — &-
-Si iSL.
-« '^ »-
Vsmi - li se
vsmi - h se
-© — &-
vsmi - li se
i
S3EE3;
W
o m nr
cez tvoj folk Chri
ste, ka - te - ri si na kri - zi re -
-O (S> — o — ©-
i
sil, s' tvo-jo res - no kri - o, ne ser - di se
ve - ko-
g p o^ g
maj
Vsli - si
167
nas,
vsli - si
I
H2 f2 <9-
vsli - si
4:
^^^:
na - se pros - ne Bug o - ca vse
5
3^^S^
mi - lo - sti,
po - ma-gaj
ti nam i - nu nam mi - lo-
jo. — a — |SJ — o-
P- — (^-^
-a — si-
-Q^-'^
stiu bo - di. Vsli-si nas, vsli - si nas, vsli-si
%
3^
t
i^
^
^ g g-
-1^ — •-
o Chri-ste, vsi - ga svi - ta zve-li-
nas,
na - se pros - ne
I
g g "^ g;
-ji g » 9-
g <^ g
car, pro - si
za nas, i - nu nam mi - lo-stiu bo - di.
I
^f^-^-P
P — c — g-
Vsli - si nas, vsli - si nas, vsli - si
nas.
3^
-« G-
-g ^-
%
se pros - nje.
Sve - ti Dull, ti e - di - ni tro
star,
-o — s^
-^ — ^
-g gi g g-
g - g — ^h
resvej
ti nas i - nu nam mi - lo - stiu bo - di. Ka - kor
-(O — p- — * — a — &-
^f^M-fc^=fe£E£
jest ris-nic-nu zi - vem, pra - vi go -spud Bug jest ne-mam o
^
=tl=
g
f3
=f^
— g-
^
^-
-Th
— 1-
=^=
gl_^-^-
=.*
1—
g— '
be - ni - ga do - pa - de - nja na smer-ti ti - ga pre-gres - ne - ga
g g — "^ — g-
-• — g — g-
-© — g — ^1—
te - muc, de se pre-o-ber-ne
') Pri Leisentrittu prav.
%
-P — g-
g g
etc.
Ta verz bi se pravilno moral koncati z 2 a in sledeci zaceti z g.
168
>) Leisentritt tu noto e.
3) Ta a spada praviino k prejsnji ligaturi, kakor ad 1).
*) Bi vsekakor morale bili g.
) Tu manjka g, kakor gori pri : prosi sa nas.
.Aufer a nobis Domine", ki je le v zadnji izdaji slovenskih pesmaric,
je izsel v enaki notaciji najprej v pesmarici Strassburg 1559 kot .kleine
Litanei", pri Leisentrittu 1567 z nadpisom : .Das Aufer a nobis, Deutsch".
Z latinskim tekstom brez melodije je bila pesem izsla v Psalmodiji Luke
Lossija 1553. Po Kummerleju je melodija zabelezena v gdttinskem primerku
Spangenbergovih .Kirchengesenge* 1545 in datovana z ietnico 1555. Slo-
venski tekst je veren prevod nemskega. Podlozba teksta pod prevzeto me-
lodijo je na mnogih mestih nenatancna. Tako je pri nekaterih clenih melo-
dije prevec not, oz. premalo zlogov, potem pa je zopet treba ligature razve-
zovati, da se dado podloziti vsi zlogi. Tudi je pri Kumprechtu isto mesto
pri ponavljanju notirano z drugimi notnimi veljavami nego prvic in so mnoga
mesta pokvarjena. ^
17. Letania, ali gmajn molitou za vsiga karscanstva
nadluge.
I
I
%
%
i
Pervi chor.
1) 2)
W-
'^^^^—^r^^^O—^^
:?^
Ky - ri - e, Chri-ste , Ky - ri - e
^^
:M:
Chri - ste,
si g— g- g (g g i^
OgospudBugti o-ca nas
> > . » bo-zji sin
, , sve-ti duh
f=g=^
=^=
Bo - di nam mi - lo - stiu.
Pred vso zmotnja - vo.
(Se 15 prosenj.)
-g g g g -g ^ ^
gg ;r--j
Mi vsi vbo^zi reuni gresniki te prosimo.
(Se 25 prosenj.)
i
O Je-zuChriste Bo-zji sin.
I
Drugi chor.
1)2)3) (1550: Sa DriKji Cljor.)
E-lei
%
Vsli - si ti nas.
^^
Vsmi-li se fez nas.
\) ri ^ g g g- g g-
Ze-ne -sinamlu-bi gospud Bug.
i
g g g g g
s^^^
O-ba-ruj nas lu-bi gospud Bug.
m^
C, O O fZi ts-
Vsli-si nas lu-bi gospud Bug.
%
Smi - 11 se cez nas.
169
12
I
QfSQ<SOOOfSn ii-O-
^
i
O ti jagnje Bozje, kir nosis vsiga svita greh.
3 krat.
Smi - li se cez nas.
2 krat:
Daj nam vec - ni mir.
I
:^
Chri - ste,
Vsli - si ti
%
:^
-^^
Ky - ri - e, Chri - ste
E-lei
i
— - — ^ — IS-
Ky - ri - e,
1) 1550:
^
i
e - lei
^
2) 1550 tu (Iva a, vsekakor tiskovna pomota.
3) 1550 tu g namesto /. V izdaji 1584 so vse finales breves s korono,
1550 in 1595 longae brez korone. Notacija 1550 F-kljuc na drugi crti, 1584
in 1595 C-kljuc na tretji.
Luter je zelel, da bi se litanija, ki jo imenuje zelo koristno in blagro-
vito (litania, quae nobis videtur valde utilis et salutaris), ocuvala tudi v evan-
geljski cerkvi ; zato jo je 1. 1529. nemski na novo izdelal in njegova obdelba
je splosno obveljala. Tiskana je melodija najprej pri Babstu 1545. Z nebist-
venimi izpremembami jo je Trubar sprejel ze v prvi Katekizem 1550, v
/^-kljucu nolirano na stiricrtni sistem. 1584 prinasa vse sklepne note z t^.
■ — V tekstu, ki ga je Trubar sicer natancno prevedel, je z ozirom na pro-
vincijalne razmere vpletel nove prosnje za odvrnitev turskili cet in prevaja
tudi prosnjo : „Fur Krieg und Blut uns bewahr" s ,Pred to silno Tursko
vojsko" (Vor dem gewaltigen Turkenheere). — Da mu katoliski skofje in
duhovniki niso bili vcc nikaka avtoriteta, prica prevod prosnje : „Alle Bi-
schofe, Pfarrherren und Kirchendiener in heilsamen Wort und heilsamen
Leben behalten", v: ,Vse cerkvene sluzabnike per tvoji besedi in v brumnim
svetim lebni ohraniti" (Alle Kirchendiener in Deinem Wort etc.) (V izdaji
1574 sta dve litaniji, vsaka v dveh zborih : Litania versa per Truberum,
^stara" ; Litania in alio Tono. Gmain Proshne v drugi vishi, Truber, „Tu-
binska". Hitbad)
18. Hvalezna Peisen D. Marie.
Magnificat anima mea Dominum skuzi Marco Kumprehta.
i
-■t-
t
^
-Q-
-4-
^m
3
s
Ma - ri - a dec - la zeg-na-na
Bi - la mo - zu za - ro - ce - na,
od Da - vi - do - ve hi - se,
ka - kor nam Lu - kez pi - se.
170
$
-f* — «-
Je ca - sti - la
^ — «-
IS — «-
-« — ,y-
tar hva - li - la mi - lost bo - zjo ve - li - 1^,
m
-a — « ^
:^^=s:
V svoji pe - smi ti hva - le - zni pej - la s sti - mo vis - so - ko
6 kitic.
krucnii^'n'^r"^ °^ primemi zvedbi (redukciji) nategnjenih zacetnih
m
fe
s
3^
^ — ^
=s=^
= =1=1:
-g — g-
1^^
^P=^=j=
^
Stavek A. Forsterja 1884:
Andante con moto
3^5E5
»«/■ I
J~^
TT^rX S'
-i» — f
« — ^
Po - ve - li - cu - je du - sa mi
Moj duh se v' Bo-gu ve - se - li,
go - spo-da pre -go
ki vir mi je vse
J2£ * d
mf
^r=\-
^^^^
re - ce.
sre - ce.
F^^^czz?:
Ker V de-klo me
0 - zrl se je
^ I ■ . i
-^—^
171
12*
^^
f
33
ro - do - vi vsi
9fc=
in srec - no bo - do zva - li
^5^-
e^^
^
m/"
is
-« — <s>-
-*^ — •^
do kon-ca dni od - slej me bla - gro - va
• va
(2
I
li.
iEj
m^^^r=rf9
•-*
i
3 kitice.
Ta mdodija, dorska, je izsla najprej v Strafiburskem ^Kirchenamptu"
1525 k pesmi : Mein Seel erhebt den Herren mein". Melodija in tekst, ki ga
je zlozil Symphorianus Pollio, se nahaja v vecini pesmaric 16. in 17. veka.
Slovenski tekst je svoboden prevod nemskega, razen tega sta prva in zadnja^
sesta kitica dodani. Ta magnificat se nahaja v neizpremenjeni notaciji in
z istim tekstom — le izpevek (drugi del) 4. kitice je izpuscen — v M. Ka-
stelcevih ,Bratouskih buquicah 1682" z nadpisom „Peifsen Marie Divice,
Magnificat", istotako v istem notiranju v A. Foersterjevi pesmarici „Ceciliji"
1884, tu s tremi prepesnjenimi kiticami, in sicer med spevi, kateri da so
,staroslovenskega porekla", katerih avtor ni znan. A. Foerster je vzel melo-
dijo iz Kastelcevega molitvenika.
19. In die natali Christi cantinena, per Truberum.
Na bozicni dan, od cristuseviga rojstva ena peissen.
1) 2^
^
^
^
t!:
j=f-f-^^
5^e
Hva - li - mo mi da - nas
Kir je nam dal si - nu
Bo - ga i - nu se ve - se
svoj-ga, z'an-ge-li ga ca
li - mo,
sti - mo,
t^
I
da nas ta bes - se - da boz - ja
-J J ! 7 -^
^E
-^J - J'J-J^
i=l
vo - lo vsi - ga clo - vec-tva se je k' namperdru - zi
172
la, vze
i
->— V
la na se to kri, raes-su, v' e-nim di - vic-nim tel - les - su, stem
i
nas z bu-gom zmi - ri
4 kitice.
•) Ta nota manjka v virih.
') Tu povsod / namesto g.
Cecilija 1883. Cetveroglasno od A. Forsterja.
^^
33
\ L
n "
r
V
V "
"^
_ ^
« A
a
•
'
^
f •
m
%f
^
rn*. - • •
1
•
1 y
vV
^
' 1
'
"^
«y
^
"^
i
^
-1— >-
-» — y-
-V-
i
g
r •
i
-•-»-
-y-»-
Ta jonska melodija, ki je prvotno, dokazna ze v 15. veku v nekem
rokopisu mestne biblioteke Trier, spadala k poljudni enokiticni bozicni pesmi :
„Ein Kindelein so lobelich", je izsla pri Klugu 1535 k ponemceui latinski :
,Dies est laetitiae" z 8 kiticami ; pri tern je kitica ,Ein Kindelein so lob.*
druga; potem pri Veheju 1537 s 4 cisto razlicnimi kiticami in v vecini
protest, in katol. pesmaric. Trubarjeva notacija se od najstarejsega tiskanega
vira, Klugove pesmarice, razlikuje v tern, da se pri Tubarju zvrsetki melo-
dije V drugi, sedmi in zadnji vrstici dosezajo padajoce, pri Klugu pa je ka-
denciranje s spodnjim tonom. Pri Waltherju 1537 je k pesmi ,Der Tag ist
so freudenreich", 1524 je pri Walterju ni. — Za tekst Trubarjev s 4 kiticam
nisem mogel najti vira. Niti je prevod osmerokiticne pesmi : „Der
so freudenreich', niti osmerokiticne: ,Die Zeit ist nu gar freudenreich"
(1544), niti pesmi iz 15. veka : ,Der Tag der ist so freudenreich" s petimi
kiticami. Tudi pri Veheju 1537, Leisentrittu 1567 so tej melodiji podlozeni
drugi teksti. Pa tudi tekst pesmi, ki v slov. pesmaricah pride za to pesmijo
brez melodije z nadpisom : ,Sollemnis ille cantus. Dies et laetitiae, a quo-
dam ante haec tempora bene translatus, rhythmice utcunque compositus",
potem nemski nadpis : ,Der alte Weihnachtsgesang, richtig verdolmetscht,
aber nicht iiberall gereimt, nach der eigenen Melodie, wie der vorherge-
hende" (namrec ta melodija st. 19 : Hvalimo mi) je samo prepesnitev, ne
veren prevod nemske pesmi. Na nemski izvirnik 15. stoletja naslonjena
je le tretja kitica, nemski :
173
Als die Sonne durchscheint das glas
mit ihrem klaren scheine
Vnd doch nicht verletzet das,
nu merket allgemeine:
gleicher weise geboren ward
von einer Jnngfrav rein vnd zart
Gottes Son der werde ;
In ein Krippen ward er gelegt,
grosse Marter fiir vns leid
hie auff dieser Erde.
Slov. : Kakor Sonce skuz glaz gre,
glaz ta se neresbije
V glihi vizi rojen je
nas Jezus od Marie.
Kakor ta luc od luci gre,
Sonce svojo svitlust pusti
ter vuner v' nim ostane
lih taku Bug od Buga gre,
Bug oca ta Synu rodi,
vecnu V nim prebiva.
V Foersterjevi „Ceciliji" 1853 z melodicnim nakitom kot „vzeta iz
nemske zbirke".
20. Alia cantio de nativitate Christ! , per Truberum.
Ena druga bozicna pejssen.
^±
:i=jbz^=3E^
ES
-0 — 0-
:EE
i
O Je - zus Cri-stus nas go-spud, kir si z' o-^om ta
')
33
J^^E3
£E3E
^
3^
I
pra - vi Bug, da - nas mi te - bi po - je - mo, z'an-ge - li te po-
10 kitic.
stu - je - mo Al - le - lu - ja.
0 Pri Waltherju 1537 in Trubarju 1584 tu pravilno h. Znak takta
manjka 1584.
Cecilija 1884. Stavek A. Foersterja.
^
UJ-^
5
-& g?
i^zz*:
=f=^
r^rr
fS \ p (S-
T r
Tf
J
ap^
^
4 , (i
a±=e=j
174
'M
■ ft I
^^ — ' ^
—f— r — \ — r—, — [g ^ V g
-^-^-
— 1 — — — wp — 1 — \ \ — f —
-^— 1
5^
"rir^
i
-* i
'§^
^
£
Ta miksolidska melodija in prva kitica bozicnice ,Gelobet seistu Jesu
Christ" sta spadali ze pred reformacijo k nemskemu duhovnemu narodnemu
petju. Predreformacijski vir pesmi zasvedociije Schwerinski Cerkveni red
(Ordinarium inclitae ecclesiae Sverinensis), Rostock 1519, kjer je ta pesem
navedena. — Za rabo protestantske cerkve je zlozil Luter 6 kitic, ki jih na-
hajamo z melodijo najprej v Walterjevi pesmarici 1524. Starejsi da bi bil,
poroca Wackernagl, posebni tisk, Wittenberg 1524, hranjen v berlinski javni
knjiznici, z nadpisom : „Ain deutsch hymnus oder lobgesang auff weye-
nacht". Za katolisko cerkveno petje je zlozil Vehe 1537 pet novih kitic. —
Notiranje Trubarjevo se ujema natanko z Waltherjem 1524. Tekst slovenskih
pesmaric z 10 kiticami, kjer se na kratko razpravlja vse zivljenje in trpljenje
Kristovo, rojstvo v hlevu, obrezovanje, nastop sv. Treh kraljev, beg pred
Herodom. Kristovi nauki in cudezi, krizanje, vstajenje, vnebohod, je smatrati
za samostalno pesnitev Trubarjevo. Niti protest, niti katol. teksti k tej me-
lodiji so ji predloga. — V ,Ceciliji" 1884 se ponavljata vsaki prve dve
vrstici ; izpremenjen je zvrsetek (ces ,neznanega izvora, vzeta iz neke nemske
zbirke")'
21. Cantio ilia, De coelo venerat exercitus ange-
iorum.
Ena druga bozicna peissen, od Lukeza Klinza tolmacena.
I
T *f i>^ I r *-
^F=?=^
^
£
^
Od ne - bes pri - do an - ge - li, tern pa - stir-jem so
175
NB.
pra - vi - li, de e - nu di - te - ce mla - du le - zi v' e - nih ja •
^^^
il 7 kitic.
slih tez - ku.
Schumann 1530 in Leisentritt 1567 pri NB :
#
3
Lnter je dal v Klugovi pesmarici 1535 svoji ,Ein Kinderlied auff die
Weinachten vom Kindlein Jhesu auss dem 2. Cap. des Euangelii S. Luc."
najprej melodijo posvetne pesmi „Aus fremden Landen komm ich her".
Potem pa je pustil posvetno melodijo in je vstavil gornjo. Ta jonska melo-
dija, ki je pripadla in ostala Lutrovi bozicni pesmi ,Vom Himmel hoch da
komm ich her", se nahaja najprej pri Schummannu 1539, potem v vecini
protest, in po Leisentrittu tudi katol. pesmaric. Notiranje v slov. pesmaricah
se do majhne razlike v zadnji vrstici strinja s Schummannom 1539. Slo-
venski tekst, edini, ki je od Luke Klinca, je dobeseden prevod Lutra : „Vom
Himmel kam der Engel Schaar" ; le tretje Klinceve Kitice ni pri Lutru :
Dejte je Jezus ta gospud,
pravi vsigamogocni Bug,
vsiga svita odresenik,
V nebu ta pravi pomocnik.
22. Ta bozicna peissen : Puer natus,
skuzi J. Dalmatina.
|tiz^-:d^
s f—
— 1 1 —
-P-F-
■-f^-^^^,^h-^
Da - nas je Je - zus nam ro - jen, nam ro
20 kitic.
le, Hal - le - lu - ja.
Pri ') Klug 1543 in Leisentritt 1567 :
m
^
m
176
Cecilija 1884:
I
i
P 0
Oj de - te je ro - je - no nam etc.
* s — 0-
i5
^m
^3
i
M. Ma jar 1846;
Adagio
&
a
tS
^
^itrf=k
Je e-no de
te ro
je - no, oj ro
je - no, notri
Wrrrj
^L-Hr^
♦ «-
a
:t
£f:
fi
11
E^
1 1 i • »
-ihjr
^
55 >,^ ■
no - tri v' me - stu Bet -le- hem
v' me - stu Be - tie -hem,
O tej stari, v evangeljskih in katol. pesmancah enako in vobce raz-
sirjeni bozicni pesmi „Puer natus" nemski : „Ein Kind gebor'n zu Betlehem"
se misli, da pripada 14. veku, ker so ze 15. veka znani razni nemski prevodi.
V evang. pesmaricah se nahaja melodija najprej pri Klugu 1543, potem pri
Babstu 1545, v katoliskih pri Leisentrittu 1567. Tonska vrsta melodije je
dorska, z redko zastranitvijo v lidscino. Dalmatin je, razlocujoc se od nem-
skih predlog, za brevis d pri prvem vrinil se semibrevis d, kar pa je za
ritmiko odvec, ker je brevis d radi sledece brevis c itak trodelna. Pri Babstu
in pri Leisentrittu se nahaja deset kitic (v obeh pesmaricah iste) ; izmed teh
je pri Dalmatinu devet natanko prevedenih, enajst ostalih samostalno zlo-
zenih (Babst ima 8 kitic). Dalmatinov tekst je svobodna prepesnitev. Ta bo-
zicna pesem je do danasnjega dne pri Slovencih vobce znana in jo priob-
cuje tudi J. Scheinigg v svoji zbirki slov. posvetnih in duhovnili narodnih
pesmi na Koroskem z 11 kiticami (Ljubljana, 1889). — Pri M. Majarju (1884)
in v „Ceciliji" (1884) ji je melodija znatno izpremenjena, v tej-le zadnji
zbirki je pesem oznacena kot ,staroslovenska narodno-poljudna." Gl. opombo
k St. 74 !
177
23. Ta hvalezna bozicna peissen, A solis ortus
cardine etc.
Slovenski skuzi J. Dalmatina.
^^^=^^^^
;4:
^^^^zz^—^ ^
Cri-stu-sa mi
sti
mo,
le -
EEfEE
-& © !^
-^ <S-
« <^
^=^-
=t=t
^^r=
pu
vse - lej
za
NB.
hva - li
mo,
ka - kor
S
-^2 s^
-«
de - lee son-ce si
NB.
e,
de se
9 kitic.
nje - ga glas
skri - e.
V izdaji 1584 manjka znak takta ; tudi stoji 1584 kljuc prve vrste na
^- "'' vTzdall T5I4 stoji ligatura df pri NB pravilno s crtico navzgor na
levi strani initiale, velja torej vsaka nota zase eno sem.brev.s. 1595 manjka
crtic3.
V ritmicni obrazbi dobimo sledeco obliko :
de - lee
son - ce SI
I
^E^t
.|=t
S^EEE
"f ^
-m ^ &—
de se nje - ga glas
re
skri - e.
178
*
EE
Tie
od iz
ho
Cecilija 1884
da soln
-t-|— h
cne-ga etc.
i
Himnus : ,A solis ortus cardine
Ad usque terrae limitem
Christum caiiamus principem
natum Maria virgine."
(8 kitic)
Baje jo je Coehus Sedulius'zlozil nekako v prvi polovici 5. stoletja. Njega pre-
vod .Christum wir sollen loben schon" s prvotno frigijsko koralno melodijo
ima najprej Walther 1524, potem Babst 1545, docim je v Erf. Enchir. 1524
in vratislavski pesmarici 1525 melodija poenostavljena (vse ligature in nateze
so odstranjene in vsakemu zlogu je odkazan le en ton). Melodija koncuje
najprej frigijski, potem jonski, v 3. vrstici eolski, v zaJnji frigijski. Gla-
reanus jo imenuje modi Phrygii elegantissimum exemplum (Lib. II. cap. 36.).
Dalmatin notira verno staro pevanje kakor Walther, ki ji je po Winterfeldu
tudi Luter dal prednost pred narodno-poljudno poenostavljeno. Nemski
Lutrov prevod ima osem, slovenski Dalmatinov devet kitic. Iz seste kitice
Lutrove je Dalmatin naredil dve.
Lutrova 6 kitica :
Er lag ym hew mit Armut groB
die krippen hart yhn nicht verdroB
Es ward eyn kleyne milch seyn schleyB
der ine keyn Voglin hungern lieB.
Dalmatin : 6. kit.
7. kit.
V jaslih na seni je lezal
u veliku vbustvu se podal;
najsi je Krajl cez vus Svejt bil,
s tern nam je vecni raj dobil.
S malim mlekom sa dobru vzel
najsi je cez vse muc imel
kir vse ptice sam oskarbi,
De ena gladu netarpi.
V .Ceciliji' 1884 je melodija preobrazena, poenostavljena, s 5 novimi
kiticami. kakor „gregor. koral".
179
24. Ta stari passion : Patris sapientia.
-# — « — F-
E
£
feSE5^
I
Cri - stus nas od - re - se - nik, prez gre - ha pra - vi clo
E^5E£
3^fe^:
vik, vlo-vlen bil ob pul-no - ci, od teh ne-ver-nih
1^
^
^^
-wl — d
t
•- — &
pred te vi - se bil pe - Ian, kri - vu bil ob
lu - di.
i
SH
-1* — •-
J
to
I
-ft — d
zen, zvezan ter za-spo - to
van od ju
8 kitic.
douskih far
mo - strou.
Izdaja 1584 nima znaka za takt.
1) Pri Weisseju a g namesto c h.
^) , » d c „ f e.
Iz katol. cerkve vzeti ,Canticum de passione Christi' iz 13. ali 14.
veka se nahaja najprej v ceski pesmarici M. Weisseja 1531 („Christus, der
uns selig macht") z osmimi kiticami kakor latinska pesem in kakor je na-
tanko prevedena v slov. pesmaricah. Prevoditelj ni imenovan. Notacija te
frigijske melodije se ujema z notacijo M Weisseja.
25. Historia Cristuseviga od smerti vstajenja.
Skuzi M. Kumprehta.
^=^H=f^^^^^^^^
S
i=t
^f1-J
^L^^^IIjIj^
Pravilno :
i
rf
^S
Bo - di Bug vis- so - ku hva - len, s'si - nom kir
180
i
M
je e - din lo
NB.
g * - g »-
- j en, nam k'iz-ve - li - car - ju stor
18 kitic.
NB.
jen. Al - le
Triller 1555:
^ :
lu
I
^
Hal - le
Leisentriti 1567:
Al
lu
le- lu
ja.
ja.
i=t
Ta melodija, edina, ki je tiskana z nigriranimi notami, bi po M. Kump-
rehtu bila eolska z zastranitvami v friscino in jonscino. Vsekakor pa je vsled
zamenjave kljuca notirana prenizko in imamo opraviti z jonsko melodijo.
Melodija, ze iz 14. veka (pripadajoc pesmi .Surrexit Christus hodie"), se na-
haja z malo razlikami najprej pri M. Weisseju 1531 k pesmi .Gelobt sei
Gott im hochsten Thron". Pri Trillerju 1555 jo nahajamo kot tenor troglas-
nega stavka : „Surrexit Christus iiodie", v Nik. Hcrmannsa Nedeljskih evan-
gelijih 1561 pri tekstu : .Erschienen ist der herrlich Tag", docim jo rabi
Leisentritt 1567 k besedam : ,Am Sabath friih Marien drei kamen zum Grab
mit Specerei" in Obsequiale (Ingolstadt 1570) k besedam : .Erstanden ist
der heilig Christ". M. Kumpreht je prevedel tekst M. Weisseja 1531. :„Ge-
lobt sei Gott im hochsten Thron" z 20 kiticami. Iz 14. in 15. kitice Weisse-
jeve je Kumpreht naredil le eno, a zadnjo je izpustil, zato je v slovenski
pesmarici (samo 1595) 18 kitic.
26. In die Paschatis, de utilitate passionis et ressur-
rectionis Christi.
^^
>. s I * "^=^
_ , , 1 —
I I I
Je - zus ta je od smer-ti vstal, vra - gu je to gla-
I
^
3
vo step-tal, ob-tu se ve - se - li - mo i - nu Bo - ga hva-
I
Ky - rie
elej-son, Ky-rie
fe^'~r i
11 kitic.
e -^*^" lej - son.
Notacija brez znaka za takt. M. Majar 1846,
181
Izrazno
M. Majar 1846:
I 7
^
3EE^^
Je-zus je od smer=ti stal, od svo - je brid - ke
^S^
ife
(sic!)
i|=j=-^J-^^[]=f=:j=4:j=qzzq==:
^^EE^z
mar - tre, za - to se ve - se
^iiij|s._
?
E^P
^^=
* r
i - no Bo - ga
ij.
a=^---'=fri
li - mo. Al - le - lu - ja.
n
-#-•— »-^
(sic!)
Al - le - lu
— a-*-S-J •^ -S-
►^ztc
Ta dorska melodija, ki jo imenuje Triller 1555 „kot staro navadno" in
rabi k tekstu „Erstanden ist uns Jesus Christ', je iz predreformacijskega du-
hovnega nemskega narodnega petja in je zabelezena v nekem berlinskem
rokopisu iz 15. veka. V reformacijski dobi se nahaja najprej v izvencerkvenih
zbirkah, pri Henriku Finku 1536, Hansu Ottu 1544, in sicer k tekstu : „Chri-
stus ist erstanden". V strassburski pesmarici 1560 se nahaja pri besedah :
„In dich hab ich gehoffet Herr", s skrajsanim koncem. Notacija slov. pes-
marice se vobce ujema z melodijo petega glasu sesteroglasnega tonskega
stavka Ludvika Senfla 1544, v katerem so 3., 4. in 5. glasu osnova tri razne
melodije kot cantus firmus, med temi kot 3. glas melodija nase st. 27 in kot
5. glas ta st. 26. Prvl, drugi in sesti glas dopolnjujejo harmonijo, jemajoc
182
motive in melod. postope zdaj iz ene, zdaj zopet iz druge teh melodij
(Publicationen alter, prakt. u. theor. Mus.-Werke, zv. III. Tudi Winterfeld,
Notenbeispiele. Dodatek 6). — Za tekst ni najti direktne predloge. Prevod
stare nemske pesmi : „Christ der ist erstanden", kateri je po vsebini in
zgradbi kitic pac sorodna, je pesem, ki pride za to-le, z nadpisom : ,\^ulgaris
Slavorum in die resurrectionis Domini cantns, variisque modis seu vocibus
canitur'.a le v svojih prvih kiticah, ostalih trinajst je predreformacijska katol.
slov. cerkvena pesem in za naso pesem ni najti vira niti v kat. niti v protest,
pesmaricah (Gl. st. 82 !).
Pri M. Majarju (1846) ima melodija, melodijski nekoliko izkicena,
tekst pesmi , vulgaris Slavorum in die resurrectionis cantus", ki je bil tudi v
.Vokabulariju" Somaripe 1607. Gl. st. 82, 84 in 85.
27. Velikanocna peissen,
vti se pravi inu vuci, kakou prid inu dobruto je Cristus vsem
vernim znjega martro inu gori vstajenjem od smerti stiiril,
opravil inu dobil, skuzi P. Truberja.
ge^^:
^
t
*
i
Je - zus je v' smertni je - ci bil, tri dni je v' gro-bi le-
V nim teh ver - nih greh za - kril, smert-ni vo - zal rez - ve-
^ ^ I n. 1)
=1:
3
3
^
±
zal, de ka - dar u' ve-ri vmer-je-mo zdaj
zal.
I
:^=f:
^-d
^z* — • —
ci v' ne-bes - sa pri -de -mo, tarn bo - mo vse - lej pej - li.
9 kitic.
Al - le - lu - ja.
Gornja notacija Trubarjn'a, ki temelji na tej-le starejsi obrazbi pesmi:
m
-^
±
von der Mar-ter al - le, da6
Christ ist er - stan
den
^^^
^
sol - len wir al - le froh sein.
etc.
bi zahtevala izpremembo jambske mere v vseh kiticah ; po premeni notne
vrednosti nastane ta-le enotna oblika :
183
EE^^
i
s
-<^ s>-
^^
^^-^
^^
s
V— • !5^^
I
©
-•-*-
Pri ») je V 1575 nota ^ in / namesto d in c. — Od ^) dalje je v 1575.
konec drug.
Melodija, dorska, se nahaja najpjej v Erf. Enchir. 1524. Tekst in sta-
rejsa melodija, oboje pretvorba velikonocne sekvence „Victima paschali", naj-
prej pri Waltherju 1524, z nadpisom ,Eyn Lobgesang, Christ ist erstanden,
gebessert". Lutrovo obrazbo pesmi : „Christ lag in Todesbanden' s 7 kiti-
cami je Trubar svobodno prevedel ; razen tega sta 7. in 9. kitica vec. Vsled
razresitve ligature c h v prvi vrsti je v vseh kiticah en zlog vec nego v
nemskih pesmaricah, le pri ponovitvi prve kitice manjka v 3. vrstici en zlog.
28. Ena druga velikonocna peissen.
Skuzi Marco Kumprechta,
1)
I
5
£
J:
¥
tr-
m
Je - zus Cri - stus nas odre - se - nik od gre - hou
1) ^ 2)
-*-•
:9
s
I
po-moc-nik,
je od smer - ti
vstal, pa - klen-sko je - co
:t
^?^^^e^:e^
5 kitic.
rez - djal. Ky - ri - e e
lej
Pri >) odmori odstranjeni.
Pri -) je V slov. pesmaricah ena brevis vec (v nem.skih pesmaricah se
ne nahaja nikjer) in se drugje verz koncuje z noto e.
Lutrova pesem : „Eyn lobgesang auff das Osterfest („Jesus Christus
unser Heiland*) se nahaja v prvih 10 letih reformacije s 4 raznimi melodi-
jami. Za nase notiranje je najstarejsi vir Klugova pesmarica 1535, potem
Schumannova 1539, Babstova 1545 etc. — Melodija, ki se vseskozi kreta v
dorskem tonskem nacinu in tudi zavrsuje v dveh vrslah dorski, zastrani v ostalih
vrstah v eolscino (ta zastranilev je dorscini najblizja) in ima tudi eolski
konec. Lutrovo trokiticno pesem je^M. Kumprecht verno prevedel. V prvi
vrsti prve kitice je en zlog prevec. Cetrta in peta kitica Kumprehtova, pros_
nja in zahvala Kristusu, sta novi.
184
•«'?r»»??^*«pi*J:
I.
DE CREATlONIi, h
MA GIN E, LAPSV E T R E"
novacione primorum pa-
rciuum, ex «. i. ^. 4.. cap. Gen.
IfM ^^A PEISSEN IS S. STARIG A P I S-
•fna, kok«ve fbege inu nature fo njtfhi pcrvi
fiuri/lji, Adm: inu £v4 bilj , kskit fo sapeLim,
fi^ihenijnu/pet f^iiisi CnjlufaponovUm,
odPrnuoslht Trubcr]a sloshena
tnupoprauUtn(,
l^f-r-
N'tij-'i tf.V'HI ft '. IJ Ltidjf,
£pOii:at/t be gre lie <'C|e,
I nu
nii^feil~!:-=^EE
St. 1 te studije (str. 149). Faksimile po izdaji iz 1. 1584.
185
29. Ena peissen od prida inu dobrute Cristuseviga
V nebessa hojenja inu drugiga prihoda na sodni
dan,
P. Truberja.
^
E3EE3E5
^
H* •
3E^^
Ka - dar je Je - zus v'ne-bu sal, svo - jo castspet pos-
vraz - jo smert-no ob - last rez-djal, Bo - gu na stran je
$
':^
^
-fi ^
SE3E$
se
se
dil,
dil.
Ti - ga zdaj mo - li sled-nja stvar, on
33^^3^
J^
T—f—P^
^^-^
nam da - je vsak do - ber dar, ob tu ga mi ca - sti
mo. Al
t
--:t
^=:tU-=^^
13 kitic.
le
ja, Al-le - lu
ja.
Pri *) je 1595 nota dvojne trajnosti.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Melodija, miksolidska, se nahaja najprej v pesmarici Strafiburg, Kopphl
1537 k vnebohodni pesmi dr. Iv. Zwicka (1496 — 1542): „Auf diesen Tag so
denken wir". S to Zwickovo pesmijo (5 kitic) je slov. Trubarjevemu tekstu
(13 kitic) skupna le vnanja oblika, namrec sedemvrsticna jambska kitica in
dvojen aleluja na koncu. V ostalem je slovensko pesem smatrati za lastno
Trubarjevo pesnitev. Wackernagel priobcuje 21 vnetiohodnih pesmi, vsako z
drugo vsebino, nego je Trubarjeva. Zwickova prva kitica:
Auf diesen Tag so denken wir,
dass Christus z' Himmel g'faren
Vnd danken Gott aus hochster B'gier
mit Bitt, er woll bewaren
vns arme Siinder hie auf Erd
die wir von wegen mancher gferd
on Hoffnung hand kein troste.
Prim. Trubarjevo 1. kit.
Ze V 1575 s tem-le tonom :
^^
:^
-s> — »^
Zha-sti
mo, Al - le
luia, Al-le - lu - ia.
186
30. Peissen od svetiga Duha,
Nun bitten wir den heiligen Geist, etc. Per Truberum.
^^
^_g-
Sve-ti - ga Du-ha mi mo - li - mo, za vuk, trost, po-moc ga pro-
$
')
:i=r-
3^
si - mo, de nam na - sa ser-za dru-guc pre -de -la, deu'vseh zlaht
2)
P
g g-
g ^ >=(
g ^ ^» ^^ g
nad-lu-gah bo -do ve-se-la. O Bug smi-li se cez nas.
6 kitic.
») V nemskih pesmaricah povsod e.
NB. Pri Waltherju 1524 :
Leisentrit 1567 :
fep
Ky
:s^
M
5
leis.
Ky - ri - 0
leis.
Ta po kontrapunktnih zakonih cez mnogo zaporednih breves razsirjena
melodija ima po Babstu 1545 in .Psalmen Davids' Heidelberg 1573 sledeco
pesemsko obliko :
^
3
H I J
Sve - ti - ga Du - ha
mi _mo-li
mo, za vuk.
P
trost, po-muc ga pro - si - mo, de nam na - sa ser - ca dm-
I
EE5^
guc pre - de
la, deu'vseh zlaht nad
lu - gah bo -
i
w
do ve - se
la.
O
Bug smi - li
Ta binkostna pesem, ena najstarejsih med duhovnimi spevi preteklosti,
ki so se nam ocuvali (,Nun bitten wir den heiligen Geist' j, nam je ohranjena v
pridigi brata Bertholda Regensburskega (u. 1272). Pesem je imela prvotno
le eno kitico in je Luter dodal se tri. Melodija, jonska, se nahaja v protest,
pesmaricah najprej pri Waltherju 1524 in se Trubarjeva obnova ujema z Wal-
therjem, razen kyrioleisa ; to razliko pa je povzrocilo vecje stevilo zlogov v
187
„o Bug smili se cez nas' (o Gott ejbarme dich unser) namesto „Kyrioleis".
— Trubarjev tekst s 6 kiticami je povsem svobodna prepesnitev cetvero-
kiticne Lutrove pesmi. Tako se glasi Lutrova cetrta kitica :
Du hochster Troster in aller Not
hilff, das wir nicht fiirchten schand noch tod,
das in vns die sinne nicht verzagen,
Wenn der feind wird das leben verklagen.
Trubarjeva sesta kitica :
Du heiliger Geist unser getreuer Lehrer,
sei im Tode unser Trost, Heifer,
wenn uns alle Ubel umfangen,
troste uns mit Jesu Wort.
Ti sveti duh nas zvest vucenik
bodi V smertinas trost, pomocnik,
kadar nas vsi zlegi povsod obsedo,
trostaj nas sto Jezusovo besedo.
O Bug smili se cez nas. Amen.
1^
31. Veni sancte Spiritus etc.
Per Truberum. Peissen od s. duha.
^--
^^^m
^^^^Ek^
'£
Pri - di
sve-ti duh, lu
$
^3^
bi Bug, raz
*e£e?^
^
gla - si po - vsod sam
tvoj vuk.
6
s
^ <g
pol
vseh
lu
di,
Iju-
6
£
e> g
be - zen tvo - jo v' nih vuz - gi. Ti si
I
±:
£
zt-:
S
I
stvar - nik Bug vseh ri
ci,
tvo - ja muc
S
3^3^
^
i^g^
vse
laj
VI,
der
VI - zaj.
pe -
^^^m
-t
tvo
JO
kou,
de
bo pro
I
i^;
sta
lu
vseh
ja,
gre
al
le
hou.
lu
Al
le
1 r
ja.
Izdaja 1584 brez znakov za takt.
Pri *) tiskovna pomota g namesto /.
Pri *) manjka odmor 1595.
Pri *) ima Trubar note tako :
^^
etc.
v'nih
vuz - gi.
Ti
Manjka torej odmor in nastopna nota za sledeci verz ; ta nastopna
nota je v vseh nemskili pesmaricah.
Pravilno bi se torej morale glasiti, da ostane tudi metrum :
%
-^
v'nih
g'-
Ti si stvar
nik Biu
i^
etc.
vseh
Pri ■•) se glasi 1595 tako :
^^
pe
laj
tvo - jo cer
■6h
kou.
Ta ritmicna nedoslednost je nastala vsled krive razresitve ligature ge.
Prim, gori isto mesto pri besedah : vseh ludi.
Pri '=) je 1595 krivo :
i
¥■
^
Jonska melodija, ki svoj cerkveni znacaj kaze v cetrti vrsti po zastra-
nitvi V frigijscino. Ima jonscini lastne zastranitve v gornjo kvinto in veliko
gornjo terco in povratek v osnovni ton. Spada k binkostni pesmi „Veni
sancte spiritus, gebessert durch M. Luther" („Komm heihger Geist, Herr
Gott"), kaieri je latinska antifona 11. veka (veni sancte Spiritus, reple tuorum
corda fidelium etc.) le daljna osnova. Lutrov izraz „ gebessert" se nanasa na
pomnozitev za 2 kitici. — Melodija je dosle najprej rokopisno iz 15. veka
najdena v 2 kodicih monakovske knjiznice. Ker je s cerkvenim spevom la-
tinske antifone le malo sorodna, jo smatrajo za osobitost pesmi, razvito v
189
nemskem duhovnem narodnem petju iz motivov starejsih melodij latinskega
petja. Za protest, melodijo sta dve pesmarici vazni, Erf. Enchir. 1524 in
straBburska pesmarica 1533. V prvi je tista enostavnejsa oblika melodije, ki
se nahaja v Waltherjevi pesmarici 1524 in pozneje pri Babstu 1545. Strafi-
burska pesmarica 1533 ima isto melodijo v izkiceni obliki, ki se z gori
omenjeno v temelju ujema, a je mnogo bogatejsa zategnjenih zlogov in li-
gatur. V tej obliki preide melodija v mnoge pesmarice, Klug 1535, 43, M.
Vehe 1537, Magdeburg 1540, in v tej obliki je tudi v slov. pesmaricah.
Enostavnejsa melodija se sele tedaj razsiri dalje, ko se je Babstova pesma-
rica 1545 izrekla za njo. — Trubar je obdrzal le zacetek ene edine kitice
Lutrovega teksta, konec pa samostalno naredil ; druga in tretja kitica Lutrova
manjkata popolnoma. Prevod enokiticne lat. antifone „Veni sancte Spiritus" je
pesem, ki v slov. pesmaricah pride za to-le, brez melodije z nadpisom:
,Vetus Slavorum veni sancte Spiritus !" Stara pesem o sv. duhu, v isti me-
lodiji (namrec kakor st. 31.)
32. Cantiuncula Lutheri :
Erhalt vns Herr, etc. versa per Truberum. Molitou zuper
Turke, papeza. smert inu zludia.
^
:?SE
I
Ne - daj o - ca nas lu - bi Bug, de bi ud nas se
-m
SEES
^^E^
vzel tvoj vuk,
za - ter - ri tur - ka, pa - pe
£
3
4 kitice.
za - spo-tu - jo Je - zu - sa.
za, kir
V izdaji 1584 manjka znamenje takta.
Lutrova pesem :
, Erhalt uns Herr bei deinem Wort,
und steur des Papst und Tiirke Mord,
die Jesum Christum, deinen Sohn,
wollen stiirzen von seinem Thron"
s prvotno tremi kiticami se je v prvem stoletju reformacije cesto rabila kot
geslo protestantov proti katolikom. — Eolsko melodijo z okreti v frigijscino in
jonscino je zvesti na greg. koral. V protest, pesmaricah se nahaja najprej pri
Klugu 1543 V koralnih notah. Z nadpisom : „Ein Kinderlied, zu singen
wieder die zween erzfeinde Christi und seiner heiligen kirchen, den Papst und
den Turken" sta po Wackernagelnu pesem in melodija izsli posebe v osmerki
V Wittenbergu 1542. Pri Waltherju 1566 ima pesem 5 kitic in je dodano
cetrto in peto kitico (po Spangenbergu) zlozil Justus Jonas. — Trubar ima
4 kitice ; prve tri so prevod Lutrovih, zadnja (cetrta) Trubarjeva se nahaja pri
Waltherju 1566 kot zadnja (peta), tako da je cetrta Waltherjeva izostala.
190
Walther 1566 (Justus Jonas) 5. kitica :
Gott Vater Son vnd heiliger Geist,
ein warer Gott du bist vnd heist,
gib hiilff vnd trost in AUer not,
hilff vns zum leben aus dem Todt.
Trubarjeva 4. kitica dobesedno :
Sveto Troico prossimo,
de pred skusno hudicevo
bomo vsak cas ohrajneni
V nebessih izvelicani. Amen.
33. Da pacem Domine etc. per Sebastianum
Krellium.
Prosna za mir.
^^
E^
Daj mir o Bug kac - see - ni-kom, va - ri uas pred vsem
NB.
^t=rTT-^
5
1^
zle -gom.saj nih - ce nej kir bi za nas stal, za tvo-jo cer - kou
I
:*
E
4 kitice.
voj-sko-val, te-muc ti samBugmo - go - ci.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Pri NB. stoji pri Trubarju :
i
t^
Izprememba primerna nemskemu viru.
Za najstarejsi vir te melodife velja : ,Kirchengesenge mit vil schonen
Psalmen vnd Melodey, Niirnberg bei Jobst Gulknecht, 1531", k pesmi : „Ver-
leili uns Frieden gnadiglich". Je tudi pretvorba gregor. koralne melodije,
kakor prejsnja (st. 32), in sicer melodije ,Veni redemptor gentium". Tonski
nacin eolski, zastranitev v frigijscino. Nemski tekst je prevod latinske ,pro
pace" : Da pacem Domine in diebus nostris, quia non est alius, qui pugnet
pro nobis, nisi tu Deus noster. Da nobis pacem temporis, pacem pectoris,
pacem aeternitatis. Prva, tretja in cetrta kitica slov. pesmi so prevod treli
kitic Lutrovih. S 4 kiticami se nahaja pesem v pesmarici Henrika Steynerja,
Avgsburg 1532 in v tej avgsburski obliki tudi v strafiburski pesmarici 1537.
To dodano 2. kitico je Seb. Krelj svobodno porabil, vpletsi v njej prosnjo za
odvrnitev turske nevolje.
191
34. Ena sercna molitou
za mir tar preobrnenje h Bugu, skuzi Marco Kumprehta.
^--
i^
3^^
Daj mir se - daj o Go - spudBug.sil - na nu - ja je
So - vra-znik se pod - sto - pi hudpra - vo boz-jo ris
--t-
f * — ^ — |»z-^
v'pri
ni
I
CO,
CO,
tar tu i - meCri-ste tvo - je za-trejt s'tcunstjo na
^
^
svej - ti, tu o - hra - ni, z'moc-jo bra - ni, ne pu - sti nas za
3 kitice.
trej
ti.
Odmori pri 0 odstranjeni.
Ta frigijska melodija se nahaja najprej pri Kopphlnu, Strafib. 1537, v
koralnih notali k trokiticni pesmi : „Gieb Fried zu unser zeit o Herretc", ki
jo je M. Kumpreht natancno prevedel.
35. Ena peissen : Gott der Vater wohn vns
bey, etc. Per Truberum.
V letei pejsni se prossi tu cilu Bogastvu v ti s. troici, de
karscenikom v nih nadlugah pomaga.
I
P^3E
m^^
Bug o - ca bo - di per nas, ka - dar nam bo - de vmre - ti,
Na - so re - vo, zalost znas, Turk, vrag nas hto po - zre - ti.
I
9gE
^:
^E
Ob tu ska - zi tvo - jo muc, ne pu - sti nas za - tre
ti, vra-
feJ_^jg^^±gg^^F£;^Efe:
gu, la - zam ver-je
hu - dosmert,ko-nec vze
192
ti.
\^\\
J3
1 i i i i
3
i 1 1 1 1
1 1 1 1 1
o
Mill
(MM
to
iDim
^yTSS^aw'^W,* " W'-^
I!^^^l^?^ti^^!!5^r^^S^S5!lj'
;i-->,=ufj5|;^,=,^.j^^\5SS
mm^m^
St. 25 te studije (str. 180) Faksimile po izdaji iz 1. 1595.
193
Bo - di nam zvejsta po-muc, stuj nam vse - lej na stra - ni, v' pra-
s
^
^3^^^"^
:|=
vi ve - ri o - hra
^EB^^^
ni, pred tur-sko si - lo bra
ni.
^ 7 ^
=t
Bo - di nas scit dan ter nuc, vsli - si ti nas lu - bi o - ca Bug.
3 kitice.
V izdaji 1584 manjka znak takta.
Pri ») je V slov. pesmaricah en odmor prevec, a Vehe ima odmor, pa
zato opusca noto c.
Pri *) ima Walther:
^^s^
£
Pri 3) je V prvi Trubarjevi kitici beseda ti prevec. V drugi in tretji
kitici se glasi :
vslisi nas Jezus lubi Bug.
vslisi nas lubi sveti duh.
Melodija (jonska. lahko umljiva, poljudno-narodna) in tekst pesmi sta
predreformacijskega vira, iz 15 veka. Izmed protest, pesmaric ima oboje naj-
prej Walther 1524 z nadpisom : ,Der Lobgesang, Gott der Vater wohn uns
bei, Christlich gebessert. D. M. Luther.' Nadpis ,krscanski popravljena'
svedoci o predreformacijskem viru pesmi. M. Vehe 1537 ima pesem z neka-
terimi izpremembami v melodiji z nadpisom: ,Ein Letaney zur zeyt der
Bitfarten vff den Tag Marci vnd in der Creutzwochen". Tekst je kot ,lita-
nija" imel vec enako se glasecih kitic, v katerih so se razen sv. Trojice zvali
razni drugi svetniki. Notiranje Trubarjevo je notiranju Waltherjevemu 1524
enako. Pc . Lutrovi pesmi je Trubar cisto svobodno zlozil novo pesem, koje
vsebina je prosnja za pomoc proti turski grozi; druga kitica je razen tega
naperjena tudi proti papeski oblasti, ki preti uniciti novo cerkev.
36 Psalmus I. Beatus vir, qui non abiit, etc.
per Truberum.
Ta I. psalm.
5
?^
t
I
Do - bro bo -de ti - mu mo - zu, kir nes - se - di na
-ji—p-
^-f-
ro - tau - zu, na sto - lu teh ma - li - kou i - nu ne ho - di,
194
^^=rT''~WT
8 kitic.
ne sto - i po po - ti teh spot - liu - ceu.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Berwald 1552 ima pri ») noto d.
> *) noto c.
Konec pri Bernwaldu: 3)
£
Ta melodija (eolska) je pripadala predreformacijski romarski pesmi :
,Wer hie das Elend bauen will' in se nahaja z njo, v evangeljskem smislu
popravljeno, najprej pri Berwaldu, Lipsko 1552. Tako je prisla v vecino
protest, pesmaric druge polovice 16. veka. Trubarjeva notacija kaze majhne
zastranitve od prvega tiskanega vira. Trubarjev tekst ni prevod kake nemske
predloge, temvec samostalna, svobodna pesnitev I. psalma, ki ji je na koncu
dodana doksologija. (V izdaji 1579 st. 33 je o tej pesmi cjtati : ,vti vishi :
In dich hab ich gehoffet Herr oder : Wer hier das elend bawen will ^etc.
V „Tem pervem psalmu znjega tremi izlagami" (gl. zadi razpravo o ,Skr-
jancu' in .Kukovcu") je melodija ta-le :
CX!—
~~^ <?
o
- 'P
o rs
T»
-^
/2
^
^ S' (?) /?
Do - bru bo -
dc
ti-
mu Mo-
shu,
kir ne
si - di na
_ ^ _
<3
n
1 n n
T^
'? n
,
^
\
■^
'eSd
^_
Ro-
tau-shu, Na
Sto
-lu
tih ma
- li
- kou,
I - nu ne
C\'
^
fi
*!•
o
<0 0
^
_L
<s
o ^— ^■
t^
1
ho - di ne sto - ij, Po po - ti teh me - ni - hou.
37, Psalmus XII. Salvum me fac Domine.
Ta XII. psalm, molitou zuper fals hinauske vucenike, izlozen
od P. Truberja.
i
p
E^
O Bug, 0 Bug, ve - li - ki Bug, po - ma - gaj tvo - i
Ti si le sam nas go-spud, per ve - ri nas o
%
ni.
ni.
^
gmaj
hra
Ti vejs, de ti ne - ver - ni - ki, tvo - ji na - si so -
195
fe
m^
9 kitic.
vraz-ni - ki, so se cil - lu pre-vze
li.
Znamenje takta manjka.
Lutrova iz 12. psalma zlozena pesem : „Ach Gott vom Himmel sieh
darein" se nahaja brez melodije najprej v Achtliederbuchu 1524. Ta melodija
k pesmi. kakor jo je uporabil Trubar, se nahaja najprej v Erf. Enchir. 1524,
nadalje pri Klugu 1543, Babstu 1545 itd., a pozneje se mnogo rabi za Andr.
Knophena pesem: „Hilf Gott, wie geht das immer zuMonski nacin frigijski.
Trubarjev tekst z 9 kiticami moremo imenovati samostalno pesnitev, ker po
vsebini ni nic podoben sestim kiticam Lutrovim ; samo ob sebi je umevno,
da je glavna misel obeh tista, ki je vprozaicnem tekstu psalma. V tretji vrsti
prve kitice manjka en zlog, v isti vrsti osme kitice je en zlog prevec : „k
nym se neverni izbirajo".
Prva kitica Lutrova:
Ach Gott vom Himrael sieh darein
und lafi dich des erbarmen,
Wie wenig sind der heilgen dein,
verlaBen sind wir armen.
Dein Wort man lafit nicht haben wahr,
der Glaub ist auch verloschen gar
bei alien Menschenkinden.
38. Psalmus XIII. Usquequo Domine oblivisceris me.
Marcus Kumpreht.
i=E
^
5
Ah, ko - kii dol - gu go-spud moj, ces me-ne po
Ah, ko - ku dol - gu ob-raz tvoj, ho - ces pred ma
I
^-
5
=T
za - bi
no skri
Ko - ku dol - gu vze mo
1^
i^
m
:t=:
X-
I
sam, kir za - lost vsa - ki dan i - mam, v mo - ji du : si skar-
6 kitic.
be
ti.
Pri ') odmori odstranjeni.
Pri 2) trajnost note podvojena.
Frigijska melodija z besedami Mateja Greiterja o 13. psalmu (4 krtice)
se nahaja najprej v strafiburskem Kirchenamptu 1525 v koralnih notah :
196
„Ach Gott wie lang vergissest mein". Kumprehtova notacija, v slov. pes-
maricah le 1595, se natanko ujema z gornjo. Zadnja Kumprehtova kitica
(v celem 6 kitic) je dobeseden prevod zadnje, cetrte Greiterjeve; ostale so
toliko prepesnjene, da je ista vsebina ostalib treh Greiterjevih kitic pri
Kumprehtu podana v 5 kiticah.
39. Psalmus XXIII. Dominus regit me etc.
Ta XXIII. psalm Davidou, skuzi J. Dalmatina. ■■
NB.
I
H" •<
3EE5
Go - spud Bug je moj zvestpa-stir, on vse-lej za - me
1 - nu moj-mu leb - nu da mir, da vec ne po - tre
^
^
-m m-
0 0 *-
I
cu - je, v' zdravim trau -ni - ku me pas - se, ker ne - be - ska tra
8 kitic.
=f=f^
va ra - ste, nje-ga sve -te bes - se - de.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Pri NB je 1595 minima, 1584 pravilno semibrevis.
Klug 1535:
^^
n
3EEJ
^3ee£
I
0 0 0-
I
Ta melodija je v svojem nastopu in v zadnji vrsti tista, ki jo je Klug
uporabil za pesem: Nun freut euch liebe Christeng'mein". Prvi dve vrsti iz-
pevka sta vzeti iz nedokazljivega vira. Tonski nacin jonski. Teksta ni smat-
rati za prevod, ampak za prepesnitev pesmi o 23. psalmu, kakor se nahaja
v avgsburski pesmarici : Form vnd ordnung gaystl. Gesang vnd Psalmen"
1533 in potem tudi pri Babstu 1545 brez melodije : ,Der Herr ist mein
treuer Hirt". Iz 4. in 5. kitice nemske pesmi sta pri Dalmatinu po dve in
dodana je na koncu doksologija, zato pri Dalmatinu 8 kitic proti petim v
izvirniku.
197
40. Psalmus XXV. Ad te levavi animam meam.
Ta XXV. psalm, skuzi Jurja Dalmatina.
^^
NB
£
ES
m^
-m — #-
M(
} - jo du
so,
Go ■
spud, k tebi,
vse - lej
go-
I
- nu po
sa
- mi
mu te - bi,
ser-cna
ve-
NB
fe
I
tE^-
n
den
vzdi
vzdi
gnem,
hu - jem.
Moj Bug jest
vu - pam
i
NB
NB
3^:
i^
I
na te - be,
ne pu - sti reu
^?^
ga me - ne
12 kitic.
nig - dar k sramo - ti bi - ti.
Pri NB odmori odstranjeni. _
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Ta melodija, jonska, se nahaja najprej v straBburskem „Kirchen-
amptu" 1525, a z Lutrovimi besedami 130. psalma (De profundis) : ,Aus
tiefer Not schrei ich an dir". V strafiburski pesmarici 1559 je pri istem
tekstu; rabljena pa je bila tudi za pesem : „Herr, wie du willst, so schiks
mit mir", Vehe 1537 in Leisentritt 1584 sta jo rabila za ocenas : ,Unsre Zu-
flucht 0 Gott, bist du". Vsekakor je bila vobce znana melodija. Dalmatin jo
je uporabil za prevod Andr. Knopkenove pesmi: „An alien Menschen gar
verzagt, zu dir mein Seel will heben" o 25. psalmu ; ta pesem je bila naj-
prej V dodatku za duhovno igro Burkarta Waldisa ,De parabell vom verlorn
Szohn", Riga 1527, potem pri Schumannu 1539 in v Burkarta Waldisa
Psaltru, Frankfurt 1553. Pri Dalmatinu manjka 7. kitica nemskega izvirnika,
a nova je zadnja : „Deine Kirche, o Gott, vergifi auch nicht' etc., tako da
imata izvirnik in prevod po 12 kitic. — 1575 (brez melodije) z naslovom:
Ta XXV. Psalm vti Vishi koker ta Nemski Aufi tieffer not etc.
^
41. Psalmus XXXI. In te Domine speravi, etc.
Ta XXXI. psalm, skuzi Jurja Dalmatina.
1) 2)
*i p
£
£E±
£
Na te sim o Bug za - pu - val, me bos pred spo- torn
198
i
njega se
ka - te
za - ne
rih zdaj
SSI
teci
I
mo.
mo.
Zlu-
-t ! '■' 's • • 55
*^
te
di se zlo - bi, svejt mu per - lo - 2i,
NB
33i^
kun-stnu rou - na - jo,
si - lo ob-ha-ja - jo, ver-
5 kitic.
ne ho
te za
tre
Pri NB. je v izdaji 1584 semibrevis, 1595 pravilno minima. Izdaja 1584
brez znaka za takt.
,Ein veste burg ist unser Gotf, ta obrambna in kljubujoca pesem
evangeljske cerkve, ki jo je zlozil Luther 1527, se nahaja najprej v Witten-
berski pesmarici 1528 brez melodije, z melodijo pri Kiugu 1529, 1535, pri
Schumannu, Babstu in potem skoro v vseh pesmaricah. Iznajdbo te melodije
pripisujejo protestanti s siguriiostjo Liitru in v dokaz navajajo mesto iz
Commentarija Iv. Sleidana (StraBburg 1550): Psalmum hunc XLVI . . . nu-
meros etiam addidit et modulos argumento valde convenientes et ad exci-
tandum animum idoneos." Baumker pa dokazuje, da so tudi tega speva mo-
tivi iz gregor. korala. Dalmatin je melodijo sprejel neizpremenjeno v svojo
pesmarico in je natanko prevedel Lutrovo pesem, le da je iz zadnje Lutrove
kitice napravil dve. Tonski nacin jonski. Kot zgled prevajanja navaja to
pesem Elze v svojih ,Slov. protest. Ges. B." — 1575 brez melodije: Ta
XLVI. Psalm, v ti V'ishi koker ta Nemshki Ein veste Burg ist vnser Gott.
43. Psalmus LI. Miserere mei Deus.
Molitou, izpuvid Davidova inu vseh ludi, de so gresniki,
prossio za dar s. duha, za pravo vero etc. Tolmacen inu zlo-
zen skuzi P. Truberja na prosno J. S.
f-T. 1 ^—
j \ \
1 . m
^J^ *' ^ •* *
— ^— i-
-^ •
« T 1
Bug bo - di
Ob tu za
me - ni
tvo - je
mi - los
mi - los
- tiu,
- ti.
ti vejs do-
re - si me
199
t
')
')
0
«)
--:rz±^
^E^:=
=F=t^^
I
va - ru-val ter pred ve - cno sra - mo - to. Jest pro-sim te, o-
7) 8)
;;^^^
;s
'—m ^
hra-ni me, sku - zi tvo - jo do - bru - to.
7 kitic. Izd. 1584
brezznakazatekst.
Babst
1545: ^
■'^1^
5^
2) Nota c.
3) Nota a.
fce^
5) Nota g. ') Nota g.
«) Nota c. 8) Nota e.
Babst 1545:
2) Nota f. 3) Nota a. *)
5) Nota g. «) Nota c. ') Nota g. ») Nota e.
Melodija frigijska, kakor jo priobcuje Dalmatin, je pripadala izprva stari
pasijonski pesmi : „Da Jesus an dem Krcuze stund". Ta pesem se nahaja pri
Veheju 1537 brez melodije, ker jo je Vehe vsekakor predpolagal kot
znano. Pri Babstu 1545 pa je z navedenimi razlikami za pesem
Adama Reusnerja : „In dich habe gehoffet, Herr", ki je bila izsla ze
V Augsburgu 1533 v „Form vnd Ordnung geystlicher Gesang vnd Psalmen"
brez melodije. Z enakim tekstom jo uporablja Sigmund Hemmel, Tubingen
1569 V svojih cetveroglasnih psalmskih pesmih. Dalmatinova notacija se v
marsicem razlikuje od najstarejsega tiska, od Babsta 1545. Bistven pa je za-
cetek, pri Dalmatinu c, v nemskih pesmaricah vedno h, in konec tretje vrste,
ki pri Dalmatinu modulira v jonscino, pri Babstu v miksolidscino ; na ta nacin
dobi prvi del melodije bolj znacaj jonscine proti prvotni frigijscini. Dal-
matinov tekst, ki se ad verbum nahaja tudi pri Kastelcu 1682, je dobeseden
prevod A. Reusnerjeve pesmi. V drugi vrsti prve kitice manjka en zlog ;
nadaljnja tiskovna pomota je beseda ^zapuval" namesto „zavupal". Nadalje
je V drugi kitici 1584: v' nuji ezhim, 1595 pa v'lnuji tezhim. — 1575: Ta
XXXI. Psalm, vti Vishi koker ta Nemski In dich hab ich gehoffet Herr.
42. Psalmus XLVI. Deus noster refugium etc.
Ta XLVI. psalm. Skuzi Jurja Dalmatina.
I
^BEj;
^^
t
Na
- sa bram
- ba je
go
spud
Bug,
V
On
nam po -
ma-ga
iz
nad -
lug,
V
200
•.i^'
^^J^^J^-
CXLI.
VENM SANCTE SPI-
RIT v s, 8cc, Per
Truberiim.
FEISSET^ OD S,
D y H ^.
Ridi fvc t\ puh lu bi
Bug, Res glaffi po vfod fam
i^S:S~ri=HE*£^
n'oj v'lk, n.-AQkEii fcr za
vfch
ludy.
i&
St. 31. te studije (str. 188.) Faksimile po izdaji iz 1. 1584.
201
I
i*^
t^
kler je
od te
clo - vik ziu,
tez - ko - sti,
de vnim zgulgrehpre - bi - va,
brumni - ga me - ne ti stu - ri
m
N^
v'nim le tu zlu do - bi - va.
de bom spet v ti po-kuri.
Te - bi se
jest
i
fe£
kriu dol-zan dam,
o - ci - tu
m
po- ve-dam,
i^S=i
I
z gre - hi sim te jest
re- ser-dil,
vse hu-du pred
3^
ta - bo stu
8 kitic.
ril,
sam prou ter bru-men.
Iz;daja 1584 nima znaka za takt.
Ta ozbiljna, frigijska melodija brez ritmicne menjave je z 51. psalmom,
upcsnjenim od Mat. Greiterja: ,o Herre Gott begnade mich" najprej v „Dem
ander (Das ander . .) Theil Strassburger Kirchengesenge 1525", potem pri
Schumannu 1539, Babstu 1545 in v vecini pesmaric. Po vsej priliki je tudi
melodija Mat. Greiterja, ki je bil najprej menih, potem muzik v StraBburgu
(u. 1550). Slovenski telist je v svoji 1., 2., 3., 5. in 6. kitici prevod petero-
kiticne pesmi M. Greiterja ; zadnja Trubarjeva kitica, doksologija, in 4. in 7.
so nove, njih vsebina je vzeta iz prot. psalma. Tekst ni prevod, ampak svo-
bodna prepesnitev M. Greiterjevega teksta oz. psalma. Notacija Trubarjeva
se zlaga z izvirnikom. V 7. vrsti prve kitice je zlog „ti" (du) prevec. Pri
Kastelcu 1682 je psalm ponatisnjen, le da sta 6. in 7. kitica izpusceni in da
je zadnja kitica Trubarjeva nekoliko izpremenjena.
44. Psalmus LXVIl. Deus misereatur nostri, etc.
Ta LXVII. psalm, skuzi Jurja Dalmatina.
n
-^
— -
V
«
-? m-
A.. l^
n P m
• •
in r
ff^ * '
,"' r P
* r 1
1 1 1
r
\A} 1 1 1
'
• ' !j
'
J
0 Bug bo ■
Bo - di nas
di nam mi
0 - ca do -
- lo
brot
stiu
- liu,
i-
pe-
202
I
p
I
NB
H« • P-
nu nam daj tvoj
laj nas u vecni
i
ze
le
gen.
ben.
Daj nam tvo-
^m
'^^^-
je po - ti spo - znat, i
nu vsem aj - doni tu - di,
I
Si 0-
zve - li - can
je o - znan-jo
vat po vsem svej • ti ne-
I
^
5
3 kitic^
mu-di,
de po - ko - re se hu
di.
Pri NB. imata v izdaji 1584 v ligaturi pomotoma tudi druga in tretja
nota crtico navzgor. V izdaji 1595 je poleg znaka za takt, na desno odprtega
precrtanega polkroga, se stevilka 2, kar bi dalo podvojeno zmanjsanje not-
niti vrednosti, diminutionem duplicem. Bolje in praviino je v izdaji 1584
brez 2.
Ta frigijska melodija se nahaja najprej v .Teulsch Kirchenamptu",
StraBburg 1525 k psalmski pesmi Lutrovi : ,Es woUt uns Gott genadig sein",
ki je bila izsla ze prej v Lutrovem spisu: ,Eyn weyse Christlich mess zu
halten 1524" in tudi v Erf. Enchir. 1524 brez melodije. Notacija Dalma-
tinova je verna izvirniku in tudi tekst dobeseden prevod trikiticne pesmi
Lutrove.
45. Te cerque bozie, zuper nje sovraznike, tozba
inu molitou,
vzeta iz tih psalmou, suseb iz tiga 74. inu 79. per Truberum.
JZCZr;
^
^
^£^
*^ — •
-• s?— ^
'-^ — •'-
-* — •-
'^^m
NB.
H* •-
iifcn:
203
14*
I
Gornja notacija izdaje 1595 je vseskozi koruptna ; to je na^talo po
tem, da se je C-kljuc, ki je 1584 na prvi vrsti, dvignil na cetrto. Se le od
NB dalje je melodija korektna. V izdaji 1584 in drugod se glasi tako-le :
I
P
:&
'w X ~>r
:4:
o
Bug za - kaj ti
do -
pu • stis
tvo
Ti
ves i - nu do
bru
vi - dis,
de
t
jo cer-kev za-
nas ho - te rez
tre - ti.
dre - ti.
Tur
ki, hu - di ne-
* — ^— t
--^=^^
ver - ni - ki, ma
li-kou-ski slu - zab - ni - ki, nas
^^
hte sko-re-nom
zdre - ti.
8 kitic.
Znak takta manjka v obch izdajah.
Pri ') notna vrednost podvojena.
Izdaja 1584 slovenskih pesmaric ima dorsko melodijo, natanko kakor
je bila uporabljena najprej pri Waltherju 1524 za pesem : ,Ach Gott von
Himmel sieh darein' in potem z majhno zastranitvijo v pesmarici Ceskih
bratov 1566 o 74. psalmu : „Ach Gott warum verlassestu in grofiem herzen
leide" in ze prej v pesmarici StraBburg 1560 o 23. psalmu: ,Der Herr ist mein
getreuer Hirt'. Pri >X^altherju 1524 je uporabljena za lutrovsko psalmsko pesem :
,Ach Gott vom Himmel sieh darein', ki pa obdrzi pozneje le frigijsko melo-
dijo, naso st. 37. Rabili so jo pa tudi za besede 2. psalma : ,Hilf Gott, wie
geht es immer zu". Za slov. tekst se predloga v nemskih pesmaricah ne da
dokazati ; svobodna pesnitev je zlasti iz 74. psalma, dasi se glasi nadpis :
.entnommen aus den Psalmen, bes. 74 in 79". Tako se glasi Trubarjeva
predzadnja kitica :
Obtu my tudi tozimo,
s gerliskim klagovajnem:
Inu te milu prosimo,
de stvoim pomagajnem
Prides nam h' trostu, h' pomocam,
Sakaj vsak verni je obdan
vso shlaht revo, nadlugo.
Psalm V prozi, verz 19: du wollest nicht dem Thier geben die Seele
deiner Turteltaube, und deiner elenden Thiere nicht so gar vergessen. (Pesem
je ze V ,Treh Duhovskih peismih' 1575).
204
46. Psalmus LXXXIII. Deus quis similis erit tibi,
per Krelium.
Ta LXXXIII. psalm. Molitou zuper sovraznike te cerque.
i
^^
~9 « »
O Bug ne - spi ter ne - mol - ci, na - so pro-snjo zdaj
i
i
ti vsli-si, vi - dis ko - ku ne - ver - ni - ki, vsi
1) 2)
-rs m m
i
zli hu - di sov - raz-ni-ki zlo - be tar na-pu-hu-jo
^=^-
tl 12 kitic.
se, sta - ve cez nas gla - ve svo - je.
Pri Monoetiju ad ') nota g.
, . , ') note g g a.
, ^) nota d.
V izdaji 1584 manjka znak za takt.
Ta jonska melodija se nahaja z neznatno razliko v rokopisu iz 1. 1565:
„Crailsheim Bartholomaeus Monoetius', rokopisni dodatek slrafiburski pes-
marici 1. 1560. s petimi melodijami, in sicer k Iv. Frederja pesmi : ,Gott
Vater in dem Himmelreich, Gott Sohn, Gott heiliger Geist zugleich", ki je
imela pri Babstu 1545 drugo melodijo. Pozneje 1. 1599., tore] po slovenskih
pesmaricah, V popolnoma enaki notaciji v .Regenfpurgischer Contra punctetc.
5 stimmig durch Andream Raselium', v pesmarici, ki ima 51 ,saniih sta-
rejsih" melodij ; tu tudi k pesmi: ,Gott Vater in dem Himmelreichv Tekst
metricen, srokovan prevod 83. psalma od S. Krelja, se v nemskih virih ne
da najti.
47. Psalmns CIII. Benedic anima mea Domino.
Ta CIII. psalm, skuzi Jurja Datmatina.
%
^
Cast tar hva-lo daj Bo - gu du - sa mo-
Gori V ne - bi vi - sso - ku nje - ga sve-
205
^^
±d--
ter
mu
vsevme - ni.
i - me - ni,
nu nig
I
dar ne
i=t
-a ^
lu - bu
bi
je,
^^
ker
I
te on
k se-bi
bi, de vse gre
he tvo-
nEi
I
je
mi
lo - sti
vu od
pu
sti, i-
=»
jih brit-
nu te
o-zdra - vi.
vseh tvo
ku
sti gnad
li - vu
per-pra
7 kitic.
Izdaja 1595 ima znak takta, polukrog precrtan, zraven stoji stevilka 3.
1584 je stevilka 3 brez znaka za takt.
Melodija, jonska, in pesem : „Nun lob meine Seel den Herrn" o 103.
psalmu se nahajata najprej v zbiri<i : „News Gesang, mit dreyen stimmen,
den kirchen vnd schulen zu nutz etc. durch Joannem Kugelmann gesetzt',
Avgsburg 1540, potem v Babstu 1567, v pesmarici Ceskih bratov z isto no-
tacijo kakor v slovenski pesmarici. Pri Kugelmannu 1540 je melodija kot
tenor vecglasnega tonskega stavka, zato v nasi pesmarici tudi notirana v
F-kljucu. Dalmatin je, prejemajoc melodijo, razresil ligaturo fg (pri nas tretji
takt) in vsaki noti podlozil en zlog ; s tern mu je bila nota nastopa (Auf-
takt) odvec, zato jo je izpustil, a je na ta nacin v prvih in tretjih vrsticah
iz jambske mere napravil trohejsko. Dalmatinov tekst (7 kitic) ni prevod
nemskega devetkiticnega I. Gramannovega teksta, ampak samostalna pesnitev
0 103. psalmu.
48. Psalmus CXXIIII. Nisi quia Dominus erat, etc.
Ta CXXIIII. psalm, skuzi Jurja Dalmatina.
i
s
£f£
^
Ka-dar bi Bug per nas ne
Tar sov-raz - ni-kom ne bra
bil, i -
nil, ta -
nu nam ne-po-
ku bi svejt pre-
206
I
—& /y-\
A- ^
ma -gal.
ma -gal.
NB.
-j^O-
-« • &-
Ka - dar bi Bug cer - kou svo - jo ne bra -nil
%
t=^^
• s
^
10 kitic.
zne-bes-ko moc - jo, vze bi nas vec ne bi - lu.
NB Ta odmor manjka v izvirniku, pri Babstu 1545 je. Izdaja 1584
nima znaka za takt.
Ta melodija, eolska, se nahaja najprej pri Klugu 1535, v isti notaciji,
kakor jo je prevzel Dalmatin. Najti jo je v vecini protest, in v mnogih
katol. pesmaricah. Tekst Dalmatinov je precej svoboden prevod osmero-
kiticne pesmi Justa Jonasa o 124. psalmu : ,Wo Gott der Herr nicht mit uns
halt". Bil pa je ze tudi pri Waltherju 1524 izsel 124 psalm: .War Gott
nicht mit uns diese Zeit', a z drugo melodijo. Nova je Dalmatinova 7. ki-
tica in doksologija na koncu, torej 10 kitic. 1575: Ta CXXIIII Psalm Vti
Vishi koker na Nemshki. Wo Gott der Herr nicht bey vns belt.
49. Psalmus CXXVIII. Beati omnes qui timent
Dominum, per Krellium.
Ta CXXVIII. psalm, trosta vse bogabojece, de v nih hisi, v
zakonu, v mesti, v cerqui bodo sreco imeli.
NB.
I
^m
5
£
Sre-can, kir se Bo - ga bo-jis,
I
po nje-ga
^
po - tih
prau ho - dis, kar bos z ro-ka - mi per-de-
I
^ 5^
lal, tu
=ti5
f — ^-
Si- — •
bos zdrav ve
se - lu vzi
val.
6 kitic.
I
^
Pri NB. Strassburg 1526:
V izdaji 1584 manjka znak takta.
128. psalm: ,Wol dem, der in Gottes Furcht steht" zacenja v Erf.
Enchir. 1524 psalme. Tu je se brez melodije z dostavkom : ,Ynn Melodey,
so man synget das vorj-'ge lied S. Johannis Huss'. V Waltherjevi pesmarici
1524 ima ze od nase razlicno melodijo, pri Kopphlnu, Strafiburg 1526 je z
naso dorsko. Slovenski tekst je prevod nemskega z dodano doksologijo
na koncu.
207
50. Psalmus de profundis paraphrastice expositus.
Ta CXXX. psalm, od Primoza Truberia izlozen.
^=^
=1:
3^^:^
^F^^
Mi kir smo v zli glo
V ta - ki re - vi e
bo - ci - ni v gre - hih, vpe-kli te-
din - sci - ni le h te - bi Bug be-
^^m
-■'(=}==i
^
mo.
mo.
Ob tu nas vpi Bug sli - si ti,
=t
vo - lo tvo - je
=S^3-
lo - sti
se - sa knam o-
t^^i
ber - ni.
9 kitic.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Lutrova pesem o 130. psalmu (den ,trostlichen de profundis") je naj-
prej V Achtliederbuchu 1524, brez melodije, kot zadnja izmed treh Lutrovih
psalmskih pesmi. Melodija, frigijska, se nahaja najprej pri Waltherju 1524 in
potem V vecini koralnih knjig. Po Ambrosu (Gesch. d.Mus.) pripada posvetni
pesmi P. Hofheimerja. Ko so 20./I1. 1546 mrtvega Lutra iz Eislebna prenesli
V Wittenberg in ga v Halle za cez noc nesli v „Frauenkirche", se je Ijud-
stva trio ob rakvi in v soizah je zapelo pesem : „Aus tiefer Not schrei ich
zu dir' (Wackernagel). Pri Leisentrittu 1567 je ob predelanem tekstu : „Aufs
hertzen grundt schrey ich zu dir°. Trubarjev tekst z 9 kiticami je svobodna
prepesnitev Lutrovega s 5 kiticami ; pri tern sta si najslicnejsi prvi kitici.
Lutrova 1. kitica:
Aus tiefer Not schrei ich zu dir
Herr Gott erhor mein Rufen,
dein gnadig Ohren kehr zu mir
und meiner Bitt sie offne.
Denn so du das villst sehen an,
wie manhhe Sund ich hab gethan,
Wer kann, Herr, fiir dir bleiben ?
51. Psalmus CXXXVII. Super flumina Babylonis.
Ta CXXXVII. psalm. Skuzi Jurja Dalmatina.
^-
■&^
^
Tarn per teh
Kir smo zmi
vo-dah
sli - li
:t=t
Ba - by - Ion
na Si - on.
smo
smo
208
p^
za - lo-stnu
ve - lik jok
se
i
de
me
li.
li.
Na - se or
gle i-
I
^— ^
nu ar - fe,
smo o - be - ssi - li, na ver - be,
-1© — • — •-
=^q
-m m-
-w g-
3
tam kir so v nih de - ze - li.
zlu so iz nas spot
^m
=p=f^
va-
de • la
li.
vse hu - du nam za
de
-g-~*
-m — •-_
li, vse ve - sse - Ije nam
1525 pri >)
3^^
-)
i I
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Ta melodija se nahaja najprej v ,Dritt. Tlieil StraBburger Kirchen-
ampt 1525' ob pesmi Wolfganga Dachsteina o 137. psalmu: ,An Wasser-
flussen Babylon". Tonski nacin jonski.
52. Canticum Simeonis, Nunc dimittis,
skuzi Jurja Dalmatina.
•)
^
'-P
' f> =i
V mi - ri z ve - li - kirn ve - sse-ljem h te - bi o
2)
s-?-
-* — c-
-#-•-
^S
vec - ni Bug iz ti - ga svi - ta vze rad grem,
209
t
vseh na
^^
dlug,
saj
vem de bom slat-
5 kitic.
spal,
kler bom od smer
ti vstal.
Pri ') izvirnik brevis.
Pri 2) V izdaji 1595 e, pri Babstu 1545 in pri driigih je tu d.
Pri 8) manjka 1584 pika.
Izdaja 1584 nima znaka za takt.
Canticum Simeonis : „Mit Fried und Freud ich fahr dahin", ki ga je
Luter sprejel med pogrebne pesmi, izdane 1542 pod naslovom : „Christliche
geseng Latainisch vnd Deutsch, zum begrebnis' je bil izsel ze pri Waltherju
1524 z dorsko melodijo, ki jo je porabil tudi Dalmatin, in je potem skoro v
vseh pesmaricah. Dalmatinov prevod je svoboden ter je iz stirih Lutrovih
dal pet novih kitic.
Lutrova 4. kit. :
Er ist das hell vnd selig licht fiir die heyden
zur leuchten, die dich kennen nicht vnd zu weyden.
Er ist deyns Volcks Israel der preys,
ehr, freud vnd wonne.
Dalmatinova 4. kit. :
On je ta prava vecna luc,
kir ajde resvejti,
on nam svejti dan inu nuc,
po vsim svejti.
Na njega jest verujem,
de vekoma ne umerjem
1575 kot prva pesem brez melodije : Canticum Simeonis. Nunc dimittis
etc. Koker ta Nemfki. Mit Frid und Freud etc. Iste kitice.
5 kit.:
On je Izraelova cast
inu vseh vernih,
on ne pusti v sramoto past
nas tih reunih,
njega folk bode cascen
u vecnem vesselju. Amen.
53. Ena sercna molitov zuper Turke,
V to peissen zlozena od M. Jurja Dalmatina.
I
5^
13
^
eE=E
0 go -spud
1 - nu Tur
Bug ti
ka ne
0
ver
ca
ni
nas,
ka,
kir
tvo-
i
t^t^t
sam vse na - se nu - je znas,
je cer-que sov-raz-ni - ka
zve-stu nam zdaj po-ma-
s tvo-jo ro - ko ob - la-
210
i
i^^^^
• — «-
gaj. Mi smo si - cer zlu pre - sib - ki, de bi nje-
daj.
t
S^fc
g f — •-
ga mo - ci brit - ki
sa - mi se - be vbra-ni-
I
4 ^r-
-o _
I
li, nej tu - di o - dre - se - ni - ka,
ka - kor si
ti 0 - be - ni - ga, ob tu se cez nas vsmi - li.
Pri 1) manjka 1595 odmor.
Pri 4 je 1584 nepravilno e. Notno trajnost jaz podvojil.
Izdaja 1584 nima znaka za takt.
Melodija, eolska, je bila ze v „Dritt Theil Strassburger Kirchenampt
1525", in sicer v psalmski pesmi Mat. Greiterja : ,Hilf Herze Gott dem dei-
nen Knecht" (Ps. 119). Tekst Dalmatinov je svoboden prevod oz. ponaredba
pesmi ,0 Herr ich ruff dein namen an' od Iv. Kugelmanna, Avgsb. 1540.
Kugelmannova 1 . kit. :
O Herr ich ruff dein namen an
dann mir sonst niemant helffen kann
in diesen strengen zeiten :
Schaw, vie d' Tiirk so grausam wiit,
daruor vns, lieber Herr behiit,
Vnd hilf uns jn besireiten.
Wir sein sonst gantz vnd gar verloren :
Ob wir schon haben deinen Zorn
auf vns schwarlich geladen,
So bedenck, dafi wir sein getauft,
darzu mil Christi blut erkaufft
deshalb wollst vns begnaden.
54. Ena druga lepa peissan zuper sovraznika Turka,
katera se more pejti kakor je ozdolaj notiranu ali kakor: O
Bug, 0 Bug, veliki Bug etc, ozgoraj na 157. platu.
-V
— ,. — .^ — ., —
A. ' t^
'• m
^
nv
fr^ * - ^
- ' • m
* in
V •
0
Kar -
ti mo - goc - ni
scan-stvu vpi - je
vec - ni Bug,
iz na-dlug,
nas
h te-
211
^
o - ca lu
bi Bug mi
bez - ni
los - ti
VI.
vi.
Ne
za - pn nam gna-
m
^^^'-
I
lit
de tvo - je,
de
spo-zna-mo gre - he svo -je,
m:
33^^
V ka
8. kitic.
te - rih smo mi
sta
V izdaji 1584 ni znaka za takt.
Pri 1) je 1595 Semibrevis, v nasi prenesbi torej trajanje podvojeno.
Pri 2) odmor izpuscen.
Melodija, miksolidska, se nahaja najprej v strafiburskem Kirchenamptu
1524, a k pesmi „Ach Gott vom Himmel sieh darein', in s to pozneje v
mnogih pesmaricah. Glede na tekst je slovenski pesmi mogla za predlogo
sluziti pesem : „Ein gaystliches Lied, wider den Tiirken" z 10 kiticami
(izisla V „Christliche Hausgesenge Niirnberg 1569). Najslicnejsa je 4.
nemska kitica slovenski tretji :
Nemska 4. kit. :
Wir haben ja mit vnser Siind
diesen Feynd wol verdienet,
Wir sind vngehorsam kind
dein Vort habn wir verhonet.
Kein Bufi bisher geschehen ist,
du aber schav an Jesu Christ,
der fiir vns hat bezalet.
Slov. 3. kit. :
Boshji vuk Imo ferahtali,
sa Boga nizh rodili,
Njega gnade nizh ahtali
Satu nam Turak fylU,
Zhez nas vlezhe filno Vojfko,
Inu hozhe fvojo roko
vfe Karfzhanftvu potreti.
Slovenski prevajalec ni imenovan.
55. Ena trostliva pejssen iz XI. Cap. Matth.
vzeta, skuzi J. Dalmatina.
£=c=^^^=-^
"^^m^
Po - slu- saj
212
te
ker- sce-ni-
I
m
ki,
vsi vbo - gu
gEJ^^M^
ni gre-sni
'J I S
ki,
kaj
I
Je
zus pra
VI,
-* 0 to
vas kli - ce
4-^-r-^
mi - lu - sti
g &
£
^^
vu, k se - bi va - bi pri - az - ni vu,
^^^^
;E2EEf^
de on vas
vse o - zdra-vi.
18 kitic.
Znak za takt manjka v izvirniku.
Melodija (dorska) in pesem Jurija Griinewalda : .kompt her zu mir
spricht Gottes Sohn" se nahaja na posebnem tisku : ,Ain schons newes
Christlicns lyed. Item die zehen Gebott 1530", potem pri Ottu, Niirnberg
1534, Babstu 1545 itd. Nemski tekst Griinewaldov s 16 kiticami je Dalmatin
podal V 18. kiticah. Pesem brez melodije je presla skoro neizpremenjena v
Kastelcev molitvenik 1682, le koncna kitica je pokatolicena.
56. Ena duhouna peissen k nasimu gospudu
Jezusu Cristusu,
Herr Christ der einig Gottes Son, skuzi Jurja Dalmatina.
I
y-rr-t-
3^
0
Crist pra - vi sin
bo - zji
0
- ce
- ta
Jest
pri-dem h gna-di
tvo - ji,
vsli
-SI
me
I
0 0
3E3
vec - ni
vbo - zi
ga-
ga,
si pra - va da - ni - ca,
213
^^
i
r=j-
kir pre
li - pu si
cez vse dru-
6 kitic.
ge zve
zde!
Ta izprva posvetna jonska melodija je s pesmijo Elizabete Creutziger-
jeve: ,Herr Christ der einig Gottes Sohn" najprej v Erf. Enchir. 1524,
potem pri Waltherju 1524, Babstu 1545 itd. Dalmatinov prevod je dobeseden
prevod nemskega izvirnika.
57. Ena sercna molitov h Cristusu
za odpuscanje grehou, za gmeranje inu stanovitnost te vere,
inu za eno dobro smert, skuzi Jurja Dalmatina.
I
E
£E£
-^ •-
O Je - zu crist je le h te - bi vseh mo - ih
De ti sam po - ma - gas me - ni, dru - gdi tros-
6
nu - jah
ta ne
kli
is
cem,
cem.
Saj si le
I
S;
-• *-
ti moj po - mo
cnik,
0 - ben an - gel a - li clo-
I
W
^=^— *— ^
vik
nej ker bi me - ni po - ma-gal,
tar
m
±
-1^ — •-
-* — ^
po - leg stal, V ka - te - ri - ga
6 kitic.
bi
za - vu - pal.
Znak za takt manjka v izvirniku.
214
Melodija, eolska, v tej obliki kakor pri Dalmatinu v Babstovi pesma-
rici 1545, je pozneje presla v mnoge, tudi katoliskt; pesmarice. Nahajamo jo
pri izpovedni pesmi dr. Ivana Schnesinga : ,Allein zu dir Herr Jesu Christ",
nekoliko drugacno ze v posebnem tisku, Nlirnberg pri Juriju Wachterju 1540.
Dalmatinov prevod, sest kitic napram 4 nemskim, je neizpremenjenega sprejel
Kastelic 1682. Le v 4. kitici pravi Kastelic : ,gmeraj volo rnojo' namesto
Dalmatinovega : .gmeraj vero mojo'.
58. Ena sercna peissen
za vero, lubezan, vupanje inu volnu poterplenje.
Jurja Dalmatina.
Skuzi
I
')
^
o
Je - zus jest kli -
cem h te-bi,
vsli - si
ti
Ne
pu - sti za - ga
ti me-ni,
po- daj
mi
I
-9-s^
-r-r
pro-snjo mo
mi - lost tvo
-• — sr
jo, pra - vo ve - ro me - ni
jo,
daj ti.
t
b g j
3E
se - bi.
vse - lej zi
ti te
bi, ni - kar
I
^=t
-9~»'
bliz - nim slu
zi - ti,
prou po tvo-
pmm
ji be - sse
di.
7 kitic.
Pri ») je 1595 ena brevis, 1584 pravilno semibrevis.
Pri ^) je V izvirniku predznacen b, dasi je v zacetku vsake vrstice.
Izdaja 1584 nima znaka za takt.
Ta dorska melodija je bria v Erf. Enchir. 1527 k pesmi Iv. Agrikole:
.Gottes Recht und Wunderthat, welches die Oberschrift fuhrl : ,Eyn geist-
lich lied, zu bitten vmb glauben, liebe vnd hoffnung", s 5 kiticami. Notacija
Dalmatinova je znatno razlicna od prvega vira. Tekst Dalmatinov se samo
215
V svoji temeljni ideji naslanja na Agrikolovo pesem, sicer ga je smatrati za
samostojno pesnitev. V slov. sedem kitic.
Agricolova 1. kit. :
Gottes Recht und Wunderthat
will uns Herr Moses zeigen
dass wir kennen Gottes Rat,
dass Herzen zu ihm neigen.
Er eifert stark, Straf lafit er nicht,
er leidt kein Gottes Genossen,
Vertrauen, herzlich Zuversicht
gefallt ihm iiber alle Massen.
Pri Kastelcu 1682 je pesem brez melodije le z izpremembo v 5. vr-
stici 1. kitice, kjer govori o pravi pokori, Dalmatin pa o pravi veri.
59. Ena peissen kadar clovik v' jutru ustane.
Ich dank dir lieber Herre etc. Skuzi Jurja Dalmatina.
^
£
£
:£
JSEE^
Jest hva
De si
lim 0 Bug
ti n(j - CO]
te - be,
me - ne
te -bi
pred vsem
t
-* — •
^
Sim
zlim
se
Ob
jest po
a - ro
dal.
val.
Zvej -stu me-
I
•)
-• — 1=-
ni po
gal iz vsehmo
ih nad-lug,
1=
12-
hu - di - ca
si pre - mo - gal, ti
mo-cni go-
^^^^^
spud Bug,
9 kitic.
216
Izdaja 1584 pri >) tako
m
-^ — •
Babst 1545 pri ') tako :
I
S
m
a
fe??
-• — ^
Pripadajoc izprva posvetni pesmi : .Entlaubt ist uns der Walde gen
diesen Winter kalt' insto-le natisnjena ze v: .Hans Gerles Musica Teutsch,
Niimberg 1532', je melodija izsla s pesmijo Ivana Kohlrosa : .Ich dank dir
lieber Herre" 1535 v Niirnbergu v posebnem tisku, potern pri Schumannu
1539, Babstu 1545, itd. Tonski nacin jonski. V pesmarici Ceskih bratov 1544
je uporabljena za pesem ,Lob Gott getrost mit Singen". Dalmatinova notacija
se ujema z Babstovo. Njegov tekst je prevod devetih kitic Kohlrosovih.
Zgled prevajanja :
Kohlros 1. kit.
Ich dank dir lieber Herre,
dass du mich hast bewart
in dieser Nacht gefere,
darinn ich lag so hart
mit Finsternis umfangen
darzu in groBer Not,
daraus ich bin entgangen,
halfst du mir Herre Gott.
60. Ena druga otrocia peissam,
kadar se z' jutra gori vstane, z' vecer spat gre, k' naprej
petju; svoim otrokom skuzi A. B. zlozena. Se more pejti kakor:
Nedaj oca nas lubi Bug: ali v' leti vizi.
fe
^ - )-
Mi - ni - la je vze stra-sna nuc, iz
I
te - me je
po - sta - la
luc,
ve - se - li
i
^^3^
¥
• m
son - ce svo - jo luc
15
dan. zdaj
go - n gre,
217
i
28 kitic.
re-spro - stre.
Notacija v F-kljucu brez znaka za takt.
Nik. Hermann 1560:
^-
=e=
^^3^=^E^
-g— ^-
-& S is,-
a — ^ — u
!° <g — st
-s> — 22 — &-
-««— «i — «-
M. Hubad, 1900: „Adam Bohoriceva iz 1. 1584".
lEEi
:13=j^|^=
-?^ ^
-o* *
i
3^
j^^^^
5^
^£^^^^£1^
=J=3
^-
Troglasen zenski zbor 1. in 3. kitica. Cetveroglasren mesan zbor 5.
in 25. kitica.
Nasa dorska melodija je mocno razlicna od Nikol. Hermannove 1560
(Sonntagsevangelien) k besedam :
„Sanct Paulus die Korinthier
hat unterweist in rechter Lehr.
Sobald er aber von ihn' kam,
da fingen sich viel Sekten an."
Za tekst, ki obsega 28 kitic, ni nemske predloge. Obe jutranji pesmi
Mill. Weisseja 1531: in:
.Es geht daher des Tages Schein,
o Briider lasst uns dankbar sein
dem giitigen und milden Gott,
der uns diese Nacht bewahrt hat.'
„Der Tag bricht an und zeiget sich,
o Herre Gott, wir loben dich,
wir danken dir, du hochstes Gut,
dass du uns die Nacht hast behut."
Obe s po 7 kiticami in cisto drugima melodijama sta (kakor vse
ostale nemske jutranje pesmi) po vsebini cisto razlicni od A. (dam) B. (oho-
riceve). V menjajocem se ritmu, tro- in dvodelnem, je to melodijo v cetve-
roglasnem stavku za mesane glasove obdelal in priobcil M. Hubad 1900.
(„V monakovski knjigi-je tiskano .srasna' mesto ,strasna'." Hubad.)
218
61. Vecerna molitou.
P. Truberja.
fee
0
^— # — «— •
$
Cri - ste, kir bos i - me -no - van
-) 2^
t
pra-va luc, zar - ja, be - li
dan,
svit - lo - bo
si vte-mi ob - dan,
8 kitic.
svej - ti nam v ta tvoj svit-
li Stan.
Pri ') notna vrednost za polovico skrajsana.
Pri 2) je 1584 pravilno ligatura, 1595 pa nepravilno razresena ligatura,
dve breves.
Pri 3) je 1584i
-9 (9 ©-
ig g |S> g ig-
Babst 1545
i
-<© 6> &-
-TSt jS ^ o
Prenarejeno eolsko melodijo latinskega himna „Christe qui lux es et
dies" (nemski Wolfgang Meuslin v Erfurt. Enchir. 1526) je Trubar sprejel
neizpremenjeno. Tekst Trubarjev z osmimi kiticami je prepesnitev nemskega
s 7 kiticami. Vec nemskih prevodov in prepesnitev lat. himna je bilo ze
pred reformacijo, a nobenega ni mogoce smatrati za direktno predlogo
Trubarjevo.
Enchir. 1526, 5. kit.:
Beschirmer, Herr der Christenheit,
dein Hilf stark sei uns bereit.
Hilf uns Herr Gott aus aller Not
durch deine heilige fiinf Wunden rot.
Trubarjeva 5. kit.:
Ti ves, de ti tvoji vemi,
kir so tebi podverzeni,
so od svita zapusceni,
od vragu zlu sovrazeni.
219
1575 (z melodijo) : Completa. Vezherna Molitou. Notacija v tenorskem
kljucu, raznovrste varijante glede notne vrednosti in v pavzah ; konec je
tak-le:
E^
-ig g) ig P
H& GH
Suit-lo-bo si vte-mi ob-dan,suei- ti nom v ta tui sui - tli stan.
62. Peissen pred jedjo,
skuzi Jurja Dalmatina.
^^
^t-t-w~^
g; ,g
tEEE
O go-spud Bug ti 0 - ca nas,
kir vse stva-
fe^^e
3^P^^
0 P 0 ^
^£
ri v' ro-kah i - mas, vse o - ci na - te ca-ka-
\^^ ^^^
tES^
5 kitic.
jjo, ter od te - be
ma - jo.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Zamizna pesem Ivan Rohova .AUmachtiger giitiger Gott" v pesma-
rici Ceskih bratov 1544 se nahaja pri Babstu 1545 z malo ritmicno izpre-
membo in pod nadpisom : ,Das Benedicite vor dem Tische". Tonski nacin
je jonski. Dalmatinov tekst se ujema z nemskim razen tretje kitice.
Roll 3. kit.: Dalmatin:
Wir geben vns schuldig, o Herr,
als arme elende Sunder
vnd ban keine gerechtigkeyt
zu deiner grossen giitigkeyt.
Ti lam nym dafh shpisho, pitje.
ter vie potrebe obilje,
kakor en ozha ofkerbifh,
vfakimu njega dejl delifh.
63. Peissen po jedi.
Skuzi J. Dalmatina.
i
:£
-(» P— •-
P
4=
-f — <s-
Za-hva
li - te Bo
220
^a, kir je
do - bru-
NB.
-iS o-
r r f I r ^
tliu,
cen 1 - nu
ve - ko - ma
^^m^-
mi - lo
: 9 kitic.
stiu.
Odmor pri NB. manjka 1595.
Melodija pesmi : „Danket dem Herrn, denn er ist sehr freund-
lich' je V Ivan Rohovi pesmarici Ceskih bratov 1544. Pesem s 6 kiticami
ima nadpis: ,Nach dem Tisch ein Gracias". Tonski nacin eolski. Dalmati-
nova 4., 8. in 9. kitica manjkajo pri Rohu, ostale so natancno prevedene iz
nemske pesmi „Danket dem Herrn", itd.
64. Cantus Media vita etc. per Truberum.
Ena peissen : Mitten wir im leben sind, etc.
^
3^
£
£
^
Slej-dni clo-vik, kir je ziu,
Bo - di mlad, star" mo -go - cliu
mo- ra v' krat-kim
mo - ra gnil stro-
1 [a
l^^l^pf^^^i^^^
vmre - ti, hne - ti. Tu vsa - ki prou pre-
i
3^3^
^
tE^E^
mi - sli, per Bu - gi mi - lo
sti i - sci,
%
NB
M
3^
-• — ^
X=^
de ga V smer-ti
ob - der - zi.
O sve - ti
go-spud Bug,
^^^^^
NB
o sve - ti
mo - cni Bug,
221
o sve - ti mi - lo-
£
:*
S
sti - vi Je - zus, zi - vi ve - cni Bug. Mi smo cvejt, prah,
gni - la cer - vi
va jez - ca.
i
1
3 kitice.
Smi - li se cez
Odmori pri NB. izpusceni.
To frisko melodijo, ki je sluzila ze v 15. veku neki romarski pesmi,
ima Walther 1524 ob Lutrovi nemski obdelbi latinske , Media vita", ki jo
nahajamo brez melodije tudi v Erf. Ench. Take obliko, v kakrsni jo imamo
pred seboj, je melodiji, nekoliko slicni melod. postopni „Sancte Deus-a",
vsekakor dal Walther. Prvotni latinski tekst (Media vita in morte sumus,
quern quaerimus adjutorem, nisi te Domine ? qui pro peccatis nostris juste
irasceris, sancte Deus, sancte fortis, sancte et misericors salvator, amarae
morti ne tradas nos) je baje zlozil Notker Jecljavec, menih st-galski (u. 912)
sprico nevarnosti, v kateri so bili delavci ob gradbi mostu cez Martinstobel.
Mtlodija in tekst sta presla v skoro vse pesmarice 16. in 17. veka ; najdeta
se tudi pri Veheju 1537 in v drugih katol. pesmaricah. Trubarjevo besedilo
ni prevod, ampak svobodna, nova prepesnitev Lutrovega teksta.
Prva Lutrova kitica se glasi:
Mytten wyr im leben synd ,
mit dem todt vmbfangen,
wen suchen wir, der hulffe thu,
des wir gnad erlangen ?
dy biistu, Herr alleyne.
Vns rewet vnser missethat,
die dich, Herr, erzurnet hat.
Heyliger Herre Gott,
Heyliger starcker Gott,
Heyliger barmhertziger Heyland,
du ewyger Gott,
lass vnns nicht versynken
yn des pittern todes nott.
Kyrieleyson.
65. Ena sercna inu trostliva tnolitou
za eno pravo kerscansko smert,
jenje, inu se more pejti kakor
inu vesselu od smerti vsta-
je ozdolaj notiranu, ali v ti
222
vizi, kakor ta nemska: Wenn mein stiindlein verhanden ist.
Skuzi J. Dalmatina.
J3gJ^^_EEjEE|^
3=fz=#:
Ka - dar pri - de pu-sle-dni
O Je - zu Crist, kir si za
=t=t
i==i=E
::^
^^^' de jest bom mo - ral vmre - ti
"'^s tu - di mo - ral ter - pe - ti'
J, — •-
^f^E^EiE^^
siujme-ni zve-stu nastra-ni, predhu-di-
•— -=^E
:t=t:
cem me - ne bra - ni, v tvo - je ro - ke
10 kitic.
me vza - mi.
Strassburg 1560:
Ps. 23. Der Herr ist mein getreuer Hirt etc.
=i=t:
• — —■ 1 I *■ ~^ dJ
Eisleben 1598:
Ttinf-
— © «'-
3C=g=5— -:
Wenn mein Stiindlein etc.
223
M. Practorius 1609:
I
J3
^"^P^
:tE3
Wenn mein Stiindlein etc.
lis
m S
-f> 6 :
fe£
J ^* *— ^
^1=^=^=
=r=^=^
3^
^ — »^
s^^Eii
M. Hubad, 1900: „J. Dalmatinova.
I
J?E#=2
4 r
^5E3E^
^
3^3EE^
^p^^^^i^^
1^
I
-^ N
E£
-• ^
-*?—•-
3^
i=«:
:tc=?=^
I
F^^
P=i^
# — • — ^ — ^
h h * •-
:t^t/
Samo melodija brez ton-
skega stavka.
Melodije v cisto enaki notaciji, kakor jo ima Dalmatin, ni najtivpred-
slovenskih pesmaricah. Znatno razlicna je melodija o 23. psalmu, kakor je v
straBburski pesmarici 1560. V prvi vrstici se straB. melodija popolnoma enako
glasi kakor nasa; ujema se z njo v svoji periodicni zgradbi, v bistvenem
narascanju in padanju, ce so tudi poedini intervali in cleni melodije razlicni.
§ele pesmarica Eisleben 1598 ima, tudi k smrtni pesmi : „Wenn mein Stiind-
lein vorhanden ist", v vseli delih enako melodijo. Direktni vir, iz katerega
je vzel Dalmatin melodijo, se po tem takem ne da dolociti. Cisto razlicna
od nase dorske pa je jonska melodija pesmi „Wenn mein Stiindlein etc."
(Prim, tudi to melodijo v Martina Pratorija ,Musae Sioniae' 1609). Za tekst
224
je bila Dalmatinu v prvih petih kiticah predloga Nik. Hermannova cetvero-
kiticna „Wenn mein Stundlein etc.", nadaljnje 4 kitice so natancen prevod
prvih 4 kitic Nik. Hermannove peterokilicne pesmi: ,Wie Helias im fewrigen
Wagen gen Himel feret' 1559; namesto zadnje kitice te pesmi je dal Dal-
matin novo. To zvezo obeh Hermannovih pesmi je najti najprej v Nurnberger
Hausgesengen 1569, potem v drugih pesmaricah. Pri Kastelcu 1682 je pesem
brez melodije dobesedno, M. Hubad je 1900 priobcil samo melodijo z 2 ki-
ticama (brez stavka) v */4 taktu.
66. Ena lepa duhouna peissen,
katera na kratki'm v' sebi derzi vse stuke karscanske vere, na
katere slejdni karscenik more vesselu vmreti inu izvelican biti,
zlozena skuzi Joannesa Schuuejgerja, inu se more pejti, kakor
je letu ozdolaj notiranu, ali kakor: Oca, sin, duh, nebeski
krajl, etc. ozgoraj na 42. platu. (1584 „na 32. platu".)
I
NB
&
^^
:55:
Hva - la Bo-gu moj
S ti - ga svi - ta go
cas je tu, de
ri v ne - bu, tarn
t
m.
-^ — ^
4=4:
se i - mam lo - ci - ti
vseh na-dlug prost bi - ti.
Za
tu jest ho-ceni
NB
i^^EEg
pred smer - tjo,
stu-rit du - hou - no safft mo-
^lt:^
JO
V boz - jim i - me - ni.
A - men.
27 kitic.
Znaka za takt ni.
Finale pri NB. primerno reducirane.
M. Hubad 1900: „I. Schweigerjeva'
^^
^--
225
:t=^
|=^g^^=ggp=^^g=^:
:t=t:=
^
^tf^
:;:1^
:ll
Samo melodija, brez stavka.
Za to pesem se ni dal najti vir niti za melodijo niti za tekst. Pesnitev,
smrtno pesem, raztegnjeno na 27 sedmerokiticnih kitic, smemo imeti za last
Iv. Schweigerja, ki je samo s to pesmijo zastopan v nasi zbirki, ker bi je
radi njenega obsega nemski himnologi ne mogli prezreti, ako bi bila v kaki
nemski pesmarici. Melodija je kakor vse v nasi zbirki brez dvoma nemskega
porekla. M. Hubad je tudi to melodijo priobcil brez stavka, s 4 kiticami (1.,
2., 26. in 27. kitica).
67. Ena pogrebska peissen,
per Krellium.
i
i
^^^
-•■ — r
5
:?
Spre - mi-mohgro-bu tu tel - lu, naj
--^
sevgrobpo-kop - pa cil-lu, saj spet zi - vu go-
^*=S=?
ri vsta-ne, ka
8 kitic.
dar se Bug k sod - bi ga - ne.
1584 brez znaka za takt.
Pri >) je 1584 pomotoma nota /; 1595 pa je ta nota za polovico pre-
kratka; minima je namesto semibrevis.
Ta pogrebna pesem, jonska, ki v lapidarnem slogu izraza misli in
nade, ki z njimi pokapajo kristjani svoje mrlice, je izsla najprej v pesmarici
Ceskih bra tov 1531 ; v sedmih kiticah jo je zlozil M. Weise : „Nun lafit uns den
Leib begraben" brez melodije. Melodija, kakor jo imamo tukaj, se nahaja
najprej v G. Rhawa ,Gesenge fiir gemeine Schulen", Wittenberg 1544, v
226
peteroglasnem stavku od Iv. Stahla. Pozneje so sprejele pesem vse pesmarice
16. veka. Slovenski tekst je natancen prevod nemskega, zadnja kitica je
dodana.
68. De adventu Domini.
Peissen od adventa.
I
-ft — 1»-
tr-
-\^-
Hva
la bo - di Bo - gu vsak cas, ker
^^
-P — 0-
:t
-?— f-
-tt — ^-
:i 1 ^
SI se sam smi
lil cez nas, nam po-slal si - nu svo-
i
^ — P — •-
55
• *-
je - ga, od
14 kitic.
ve-cno-sti ro
je
ni - ga.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Melodije te adventne pesmi nikjer ni bilo mogoce najli. Tonski nacin
eolski. Tekst je dobeseden prevod M. Weissejeve pesmi :
Lob sey dem allmechtigen Gott,
der sych vnser erbarmet hat,
gesandt seinen allerliebsten son,
aus jhm geborn jnn hochsten Thron
(1531) s 14 kiticami.
69. Ena lepa duhovna peissen.
I
& — ^
se kum - ras i
nu sker - bis
po - svit-nu bla-
227
t
i
m
gu.
-p — ^
lo, ne
*E3^
Se£
za - vu-paj ti tvoj - mu Bo-gu, kir je stva - ril zem-
bu.
13 kitic.
Izdaja 1584 brez znaka za takt.
Hubad 1900: (sesteroglasno)
Wjpi-t
-m ,-
t
Jee6
~r^f—n
Ta melodija se nahaja najprej v rokopisu „Crailsheim Monoetius 1565
(prim. St. 46). Nje najstarejsi tisk je Joahima Magdeburga : ,Christliche vnd
trostliche Tischgesenge", Erfurt 1572. Slovenska notacija je malo razlicna od
najsiarejsega vira. Tonski nacin eolski. Tekst, dobeseden prevod Hans
Sachsove pesmi : „Warum betriibst du dich mein Herz", je izsel kot poseben
tisk obenem s pesmijo : .Bis mir gnedig, o Herre Gott" v Niirnbergu 1526,
brez not, z opombo : ,In dem Thron : Frolich bin ich aus hertzen grund".
Osma in deveta kitica pesmi, ki ju v najstarejsem tisku ni, sta dodani iz
niirnberske pesmarice 1580. M. Hiibad je to melodijo [obdelal za sestero-
glasen mesan zbor, v ritmu "/^ in ^\, tri kitice.
Pesmi, ki hocem o njih se v sledeceri govoriti, so v nasih pesmaricah
brez melodij. Pri nekaterih je opazka : „v ti vishi kakor", ali: „v foji su-
febni vishi" ali ,na eno drugo visho", druge zopet so brez oznacbe melodije,
ki naj se porabi zanje. Teksti so uvrsceni po izdaji 1595 in zaznamovani s
tekocimi stevilkami. Pri vsakem sem posebe navedel, v kateri izdaji, na ka-
teri strani slovenske izdaji je pesem.
70. Izd. 1595. str. 134.
D. Marie hvalezna peissen na eno drugo vizo. 11 kitic po
5 vrstic.
Neposrednega nemskega vira ni najti. Svobodna pesnitev, po mislih
latinskega Magnificata ali pa nemske pesmi „Nun lob mein Seel den Herren"
228
(Nic. Selnecker) s petimi ]2vrsticnimi kiticami v Nik. Selneckerjevih ,Christ-
liche Psalmen etc." Leipzig 1587. — Slov. : ,Vesselu Maria poje, vsem ludem
naznainje daje".
71. Izd. 1595., str. 140.
Ena druga v ti vizi, o Jezus Christus na§ Gospud. 14 kitic po
4 vrstice.
Je veren prevod Mih. Weissejeve pesmi „Lob sei dem allmachtigen
Gott" V pesmarici Ceskih bratov 1531 s 14 kiticami. — Isto nemsko pesera
imamo v drugic prevedeno, (prim. st. 68).
1595 slov.: „Hvalimo Boga vsaki cas",
1584 slov.: ,Hvala bodi Bogu vsak cas".
Vendar je prevod izdaje 1584 daleko boljsi in okretnejsi napram ne-
rodnemu prevodu izdaje 1595. Mnogo v izdaji 1595 novih pesmi stoji po
svoji vsebini in vrednosti dalec za pesmimi, katere preveva se veliki duh
Trubarjev.
V primero navajam iste kitice :
M. Weisse 12. kitica :
Sein erste Zukunft in die Welt
ist in sanftmiitiger Gestall,
die ander wird erschrecklich sein,
den gottlosen zu grofier Pein.
Slovenska pesmarica 1584, 12. kitica, stev. 68:
Ta pervi prihod je trostliv,
lubezniv, krotak, dobrotliv, *)
ta drugi pak bode strasan,
tim hudim bo ta pakal dan.
*) Izdaja 1595 ima : dobrutliv.
Slovenska pesmarica 1595, 12. kitica, st. 71 :
Njega prihod je bil krotak,
na sodni dan bode strasan
vsem hudim nejovernim ludjem
znih vecnim pogublenem.
72. Izd. 1584, str. 88. 1595, str. 143.
Solemnis ille cantus, dies est laetitiae. A quodam ante haec
tempora bene translatus, rhythmice utcunq compositus. Ta stara
bozicna pejssen, prau tolmacena, ampak nikar pousod rajmana,
V svoji vizi, kakor ta od spreda: Hvalimo mi danas Boga. 5 kitic
po 10 vrstic.
O besedilu govorim pri st. 19.
Slovenska pesem se zacenja: ,Ta dan je vsiga vesselja".
73. Izd. 1584, str. 95. 1595, str. 152.
Bozicna peissen iz evangelia s. Lukeza na 2. cap. Johannes
Schvvejgerus. Vtei vizi kakor ozgoraj: Hvalimo mi danas Boga etc.
10 kitic po 10 vrstic.
To pesem je smatrati za samostojno pesnitev o mestu evangelija, na-
vedenem v naslovu, kakor je Nik. Hermannova v njegovih ,Sonntagsevan-
gelien" 1560 izisla pesem z 11 kiticami po 4 vrstice, od te se pa nasa raz-
likuje po vsebini in po zgradbi kitic.
229
N. Hermann 1. kitica :
Kaiser Augustus leget an
die erst Schatzung auf Jedermann ;
da macht sich Josef auf dje Falirt
mit Maria, der Jungfrau zart.
Schweiger 1. kitica :
Ta rimski cesar Avgustus
ta je sam zapovedal,
de bi se sacal ta svejt vus,
nikoger nej pregledal.
Vse Jude od svojga doma,
bodisi lih cigar stana,
je rnora sacan biti,
k letej pervi sacingi
inu veliki ceringi
je moral vsaki priti.
1575 brez melodije: Boshyzhna peissen is Evangeliu S. lukesha na
2. Cap., Joannes Schvveigerus. V ti vishi koker ta Nemshki, Der Tag der ist
so freudenreich.
74. Izd. 1595, str. 160.
Ena druga bozicna peissen, v ti vizi kakor ta od zgorai.
9 dvovrsticnih kitic, vsaka s pridejanim „Alleluja".
Nasa pesem .Dete v betlehemi rojenu" je natancen prevod latinske
himne „Puer natus in Bethlehem" z 10 kiticami; deveta latinska kitica je
izpuscena. Prvi nemski evangeljski prevod je najti v pesmarici Babstovi 1545,
kjer pa manjkata druga in zadnja kitica latinskega izvirnika. Pri Babstu ima
pesem le 8 kitic.
75. Izd. 1595, str. 165.
Ena peissen k novimu leitu na vse zlaht stanuve. 21 kitic po
4 vrstice, vsaki kitici je dodan „Alieluja". Je natancen prevod nemske koled-
nice, obicajne ob novoletnih pohodih :
„Nu wolle Gott, dass unser Gsang
mit Lust und Freud vom Herzen gang"
etc. z 21 cveterovrsticnimi kiticami. — Nemska pesem je tiskana v I. Zwick-
ovi reformacijski pesmarici v Curihu 1540 kot „Ein gsang des jungen volcks
zuom guoten jar. In der melodey, gelobet seyst du Jesu Christ". Po trditvi
Wackernaglovi je natisnjena ze 1537 v strafiburski pesmarici. — Zacetek slo-
venske pesmi: „Daj Bug de nase petje gre".
76. Izd. 1595, str. 169.
Ena peissen v veliki tedan v ti vizi : Rex Christe factor om-
nium. 15 stirivrsticnih kitic.
Nasa pesem „Bug ie en vinograd naredil" je natancen prevod pesmi
M, Weisseja, 1531 : „Gott hat einen Weinberg gebaut" s 15 kiticami.
77. Izd. 1595, str. 172.
Ena lepa duhovna peissen od terplejnja Cristussoviga v ti
izi (sic !) koker je vera. 22 kitic po 6 vrstic.
Slovenska pesem „0 Gospud Bug vecni oca" je natancen prevod
nemske pesmi „0 Gott Vater in ewigkeit, dein heiligen Geist gib uns all-
zeit" etc. z 22 kiticami, ki je tiskana v zbirki : „Geistliche Lieder, etc., 1561,
Frankfurt an der Oder, durch Johann Eichhorn". Nemski pesnik ni imenovan.
78. Izd. 1584, str. 105. 1595, str. 178.
230
Passion iz vseh stirih Evangelistov, v tej vizi, kakor ozgoraj
ta pejssen : Sveti Paul v enim listi, skuzi Jurja Dalmatina. 30 kitic
po 12 vrstic.
(Prvotno na koncu Dalmatinove knjige .Passion' 1576. (Jr.) To tako-
zvano „veliko pasijo" je smatrati za samostojno Dalmatinovo pesnitev in sicer
po vzorcu Sebald Heydenove pasije, ki je v posebnsm tisku izsla pri Juriju
Wachterju v Niirnbergu 1525. Heyden ima 23, Dalmatin pa 30 kitic, zgradba
kitic je pri obeh popolnoma enaka, namrec 8. 8. 7. 8. 8. 7. 8. 8. 7. 8. 8. 7.
jambov.
Heyden l.kilica: Dalmatin 1. kitica :
O Menscli, bewein dein Siinde grofi, O gresni clovek, vsaki cas
darum Christus seins Vaters SchoB pomisli ti, kaj je za nas
auBert und kam auf Erden. Jezus moral terpeti.
Von einer Jungfrau rein und zart De bi nas od pekla resil,
fiir uns er hie geboren ward, iz neba je na svejt prisil,
er wollt der Mittler werden. njemu je bilu vmreti.
Den Todten er das Leben gab Kakor tu Evangelist!
und legt dabei all Krankheit ab, inu Apostolski listi
bis sich die Zeit her drange, po redu vse pricujo,
daC er fiir uns geopfert wiird, od njega martre pisejo,
trug unser Siinden schwere Biird gresnike k njemu vizajo,
wol an dem Kreuze lange. v njega verjet vkazujo.
Pri Kastelcu 1682 je tiskana Dalmatinova pasija z neznatnimi izpre-
membami, ki pa le kazijo pesem.
Kastelec pravi v 1. kitici : .pricujejo' mesto .pricujo", v 6. kitici :
„uze", mesto ,vze', in v isti kitici: .zdaici', mesto ,zdaj", v 22. kitici:
,zdaj", mesto izvirno ,sadaj",_v 27. kitici : „umorili", mesto .vmorili", v 28.
kitici: „signilu", mesto „zgnilu", vsled cesar je pravilno tekoci Dalmatinov
litem povsod razbit.
79. Izd. 1.595, str. 192.
En drugi passion v ti vizi Crux fidelis. 24 kitic s sestimi tro-
hejskimi vrsticami s sledecim stevilom ziogov 12. 9. 13. 11. 13. 11. Sloven-
ska pesem ,0 clovik gledaj vecniga tvojga krala" je natancen prevod
M. Weissejeve pesmi, 1531 :
„0 ihr Christen, seht an den Konig und Heiland,
den uns der Vater hat gesandt,
da6 er von Kind auf bis an sein End trug unsre Biird,
also unser Heil und Seligmacher wiird.
O merkt heut, wie er uns hie als ein Knecht hat gedient
und als ein Freund durch sein Tod mit Gott versiihnt".
Tudi Weisse ima 24 kitic.
80. Izd. 1595, str. 204.
Ena druga lepa peissen od Cristussovih sedem bessedi na
krizi. 9 kitic po 5 vrstic. — ■ Nasa pesen : ,Kadar je Jezus za nas terpil'
(ze V prvi vrstici je en zlog prevec) je veren prevod nemske pesni :
„Da Jesus an dem Kreuze stund
und ihm sein Leichnam war verwundt"
z devetimi kiticami, ki je bila znana ze v 15. stol. in v priredbi J. Boschen-
steina 1515 prvic natisnjena. V^ evangeljskih pesmaricah jo je najti najprej
pri Schumannu 1539 brez napeva.
81. Izd. 1595, str. 214.
Velikanocna peissen, v ti vishi Jezus je od smerti etc. Sedem
numerovanih kitic s sledecim stevilom vrstic: 7. 8. 8. 9. 9. 8. 8. Kakor je
231
stevilo vrstic razlicno v posameznih kiticah, tako je v analognih vrsticah raz-
Ijcnih kitic tudi stevilo zlogov razlicno. Za slovensko besedilo ni najti nem-
skega vzorca ; pesem je preobrazitev oz. razsirjenje pesmi ^Christ ist erstan-
den" s sedmimi kiticami. — Zacetek pesmi se glasi ; „Jezus tu offranu Jagne
vrejden casti hvale etc'
82. Izd. 1584, str. 124. 1595, str. 218.
Vulgaris Slavorum in die resurrectionis Domini cantus, va-
rijsq modis seu vocibus canitur. Ta stara velikanocna peissen, v
nekulilcu mejstih popraulena, na mnogitero viio. Petnajst stiri-
vrsticnih kitic, k vsaki je privesen ,Kyrie eleison" in k zadnji se razen tega
trikraten .Alleluja". Nasa pesem je predreformacijska slovenska cerkvena
pesem. Prvi dve kitici sta prevod nemske pesmi .Christ ist erstanden"
ostalih kitic pa ni v nemskih zbirkah, niti v protestantskih, niti v katoliskih.
Zacetek pesmi se glasi :
Jezus ta je od smerti vstal
od svoje britke martre, etc.
V St. 26 pa :
Jezus ta je od smeiti vstal,
vragu je to glavo steptal, etc.
Tiskovna pomota v 8. kitici izdaje 1584:
Angel ta je h' tern zenam djali, je 1595 popravljena v ,djal". Vide
St. 26.
(V izdaji 1574 je ena pesem s tern zacetkom oznacena kot ^nova",
druga kot .stara", tretja kot ,druga nova". Ur.)
83. Izd. 1595, str. 221.
Ena velikanocna peissen. 16 stirivrsticnih kitic.
Ta pesem: , Jezus Cristus v enim verti" je samostojna slovenska pes-
nltev; v pesniskem oziru je zalibog le male vrednosti, zelo neokretna. V
nemskih pesmaricah je ni najti.
84. Izd. 1595, str. 225.
Ena stara velikanocna peissen. 6 stirivrsticnih kitic s privesenim
,Alleluja".
Ta pesem „Jezus ta je od smrti v'stal" je narejena iz 1., 2., 3., 9. in
10. kitice pesmi st. 82, ki so po vecini tu neizpremenjene. Ne dvomim, da je
ta pesem starejsa nego st. 82, da so torej kitice, kolikor jih ima st. 82 vec,
pozneje pripesnjene.
85. Izd. 1584, str. 130. 1595, str. 232.
Slavicus Hymnus de resurrectione Domini, per Truberum
compositus. Ena druga velikanocna pridna peissen od Jezusove
Martre inu gorivstajenja, v tej vizi kakor ozgoraj ta perva veliku-
nocna peissen: Jezus ta je od smerti vstal. Enajst stirivrsticnih kitic.
Prve 3 kitice pesmi, ki se tudi zacenja z: „Jezus ta je od smerti vstal", so
iste kakor pri st. 82 in 84, ostale kitice je smatrati za pripesnitev Trubarjevo
86. Izdaja 1584, str. 143. 1595, str. 250.
Vetus Slavorum veni s. Spiritus. Ta stara peissen od svetiga
Duha, lih v teisti vizi. Ena kitica z 9 vrsticami. Mera je nepravilna.
Pesem je prevod latinske antifone: „Veni s. Spiritus". Glej st. 31. Za-
cetek nase pesmi :
,Pridi k nam Bug inu sveti Duh".
232
87. Izd. 1595, str. 253.
Ena druga lepa duhona (sic!) peissen. Deset 4 vrsticnih kitic.
Nasa pesem „Obderzi nas, o Gospud Bug", ki zanjo nisem nasel nemskega
vira, je prosta razlaga ali pesnitev po trokiticni Lutrovi pesmi : Erhalt uns
Herr bei deinem Wort". Prim. st. 32.
88. Izd. 1595, str. 266.
Ena lepa duhovna peissem, v ti vizi kakor ta nemska Durch
Adams Fall ist gantz verderbt etc. Skuzi Joh. Snoil. Devet kitic po
10 vrstic s sledecim stevilorn jambov 8. 7. 8. 7. 4. 4. 7. 4. 4. 7.
Slovenska pesem , Skuzi Adamov greh smo mi" je svoboden prevod
nemske v naslovu navedene Laz. Spenglerjeve pesmi, ki je bila prvic natis-
njena 1524, z Waltherjevim napevom. V primero navajam peto kitico vsake
pesmi :
Pri Laz. Spenglerju : Pri I. Snoilju :
Er ist der Weg, das Licht, die Pfort, On je ta pot, vrata nu luc,
die Wahrheit und das Leben, risnica inu leben,
des Vaters Rat und ew'ges VVort, tiga oceta vecna muc,
den er uns hat gegeben brez njega ni obeden;
zu einem Schutz, kateriga
daB wir mit Trutz le samiga
an ihn fest sollen glauben, nam je potreba znati,
darum uns bald v njega rokah
kein Macht noch G'walt nas nic ni strah,
aus seiner Hand wird rauben. " s mirom hocmo ostati.
89. Izd. 1584, str. 155. Izd. 1595, str. 273.
Psalmus II. Quare fremuerunt gentes. Ta drugi psalm, skuzi
Sebastiana Krellia tolmacen. V ti vizi kakor : Kadar je Jezus v
nebu sal. Osem kitic po 7 vrstic. Ta psalmska pesem „H cemu Ajdje ta-
pacejo" je zelo slicna Lud. Ohlerjevi psalmski pesmi: ,Warumb tobet der
heyden hauff", ki je s 4 kiticami izsla v Strassburskem Kirchenamptu 1525.
Pri Jostu Gutknechtu je 1527 Ohlerjeva pesem izsla v predelani obliki s
5 kiticami: ,Warumb thobt doch der Heyden hauff". Za izvirnik Kreljeve
pesmi ne morem smatrati nobene izmed obeh navedenih pesmi in tudi no-
bene izmed drugih 12 pesmi o 2. psalmu, ki sem jih pregledal. Nasa pesem
je torej samostojna pesnitev na podlagi psalma samega.
90. Izd. 1584, str. 160. 1595, str. 284.
Psalmus XIIII. et LIII. Dixit insipiens. Ta 14. inu 53. Psalm
vuk inu molitou zuper hinauce, etc. V ti vizi : Kadar je Jezus v
nebu sal, od Sebastiana Krellia izlozen. Sedem kitic po 7 vrstic. Kre-
Ijeva pesem: ,Ti Farizei pravio, praviga Boga znamo" je dober prevod Lu-
throve pesmi ,Es spricht der Unweisen Mund wol, den rechten Gott wir
meinen", ki je bila z istim stevilom kitic prvic natisnjena v erfurtskem enhi-
ridiju 1. 1524.
Psalma 14. in 53. imata skoro isto besedilo.
91. Izd. 1584, str. 162. 1595, str. 286.
Psalmus XV. Domine, quis habitabit, etc. per Krellium. Ta
15. psalm, navuk, kakovi ludje v nebu slisio, v ti vizi: Nedaj oca,
lubi Bug etc. 6 stirivrsticnih kitic.
Nasa pesem : „0 gospud Bug v' svetim nebi, gdu bo prebival per
tebi' je prosta Kreljeva pesnitev po 15. psalmu v prozi. Kastelec 1682 jo je
v svojo zbirko prevzel z neznatnimi izpremembami.
233
92. Izd. 1584, str. 186. 1595, str. 318.
Psalmus LXXXII. Deus stetit in synagoga Deorum, per Krel-
lium. Ta 82. psalm, ta vuci, koku se ima gosposcina derzati, tej
hudi zlu priti, v ti vizi: Kadar je Jezus v nebu sal. Osem 7vrsticnih
kitic. K tej pesmi: „Bug stoji v sred gmajne svoje' nisem nasel nemskega
vzorca, zato jo smatram za samostojno Kreljevo pesnitev.
93. Izd. 1584, str. 192. 1595, str. 326.
Psalmus XCI. Qui habitat in adjutorio altissimi. Ta 91. psalm,
V ti vizi, kakor ozgoraj ta 25. psalm: Mojo duso, gospud, k tebi
etc., ali kakor 130. psalm: Mi, kir smo v zli globoscini etc. Skuzi
J. Dalmatina. 10 kitic po 7 vrstic. Dalmatinova pesem: ,Kir na tim svejti
prebiva', se po vsebini, po stevilu kitic in po gradnji verza razlikuje od vseh
19 nemskih pesmi o 91. psalmu, ki sem jih imel v rokah. Zato jo smatram
za samostojno pesnitev Dalmatinovo. Kastelec 1682 prinasa psalm z neznat-
nimi izpremembami.
1575 brez melodije: Ta XCI. Psalm Vti Vishi koker ta Nemshki Wer
in dem Schutz deB hochsten ist, oder auB tiefer not etc.
94. Izd. 1584, str. 211. 1595, str. 357.
Peissem inu molitov, de Bug svojo cerkov pred antikristovo
tcr posvitno silo ohrani. V ti vizi kakor ozgoraj ta 83. psalm : o
Bug nespi ter nemolci, folio 189. Skuzi Seb. Krellia. Dvanajst kitic
po 6 vrstic. Za Kreljevo pesem : ,0 Bug, oca, nebeski krajl" ni nem-
skega vira.
95. Izd. 1584, str. 225. 1595, str. 376.
Ena peissen od postave inu evangelia, v tej vizi kakor: Oca,
Sin, Duh,, nebeski krajl etc., ozgoraj na 32. platu, skuzi Jurja Dal-
matina. Sestnajst kitic po 7 vrstic. Za to Dalmatinovo pesem: „0 reuni
clovik zmisli vsaj, koku si izvelican" v nemskih pesmaricah ni vzorca.
96. Izd. 1584, str. 234. 1595, str. 391.
Ena lepa ohcetna peissem od svetiga Zakona. 20 stirivrsticnih
kitic. Glede mere, stevila zlogov in glede rime so kitice zelo nepravilne.
Pesem: .Nu pujmo, dajmo cast Bogu" nima nemskega vira.
97. Izd. 1584, str. 251. 1595, str. 415.
Ena duhovna hvalezna peissen po jedi, v' tei vizi kakor
ozgoraj: o Crist, pravi sin Bozji, etc. fol. 229. (Izd. 1595: fol. 381).
Skuzi Jurja Dalmatina. 6 kitic po 7 vrstic. Dalmatin je za svojo pesem:
,0 Bug mi te castimo, de si nas naspizal" porabil prvo kitico trikiticne
pesmi: „HerrGott nun sei gepreiset", natisnjene v erfurtski pesmarici 1550 in
je po njej spesnil svojih sest kitic.
98. Izd. 1595, str. 439.
Ena lepa duhovna peissen per enim mertvici v soji susebni
vizi. Devet stirivrsticnih kitic. Ta pesem: „0 clovik gledaj ti mene' je na-
tancen prevod Nik. Hermannove pesmi: ,0 Mensch, mit vleis anschawe
mich", prvic tiskane pri Juriju Rhaw v Wittenbergu, 1562.
99. Izd. 1584, str. 270. 1595, str. 446.
Ena finkustna peissen iz Actor. 2. Cap. v ti vizi kakor ta
nemska: Als Jesus Christus Gottes Son (1595 Sohn) etc. Skuzi
Jurja Dalmatina. 19 kitic po 4 vrstice.
Dalmatinova pesem: „Prejden je Jezus, sin bozji, v ti videci stalti
svoji" je le v svoji prvi kitici prevod M. Weissejeve pesmi 1531: ,Als Jesus
Christus, Gottes Sohn, mit seiner leiblichen Person", ostale Dalmatinove ki-
tice so popolnoma nove; Weisse ima 14 kitic.
234
I
100. Izd. 1595, str. 449.
Ena peissen zuper vse sovraznike te vere, v ti vizi kakor ta
nemska: Mag ich vngluck nicht widerstahn. Skuzi Jo. Snoil. Sest
kitic po 11 vrstic s sledecim stevilom zlogov 8. 4. 7. 8. 4. 7. 4. 4. 4. 4. 7.
Znojilsek je za svojo pesem : ,Nesreci tar nemilosti na tem sveti se ne mo-
rem vbraniti" vzel zunanjo obliko in vsebino od nemske trivrsticne pesmi
.Mag ich Ungliick nicht widerstahn", ki je 1529 izsla pri Klugu z melodijo,
pa anonimno, in je po njej spesnil novo pesem s sestimi kiticami.
Razen navedenih melodij s svojimi besedili in razen breznapevnih
pesmi se v slovenskih pesmaricah nahajajo se sledece stvari :
V izdaji 1584, str. 20. Izd. 1595, str. 27.
101. Symbolum Nicenum. Nicenskiga concilia vera inu spo-
znanie, kateru se more pejti, kakor vsaku Patrem omnipotentem,
v' Bukouskim Jeziki.
Prevod nicejske vere. Prva nemska protestantska pesmarica, ki ima
nemski prevod, je .Teutsch Kirchenampt Erffurdt 1525', ki ima tudi melodijo
V koralnih notah.
102. Symbolum D. Athanasii. S. Athanasia vera ali spoznanie,
kateru je on zupar te kecerje, kir so bili Arianerji imenovani,
zlu2il : Inu se more pejti kakor se psalmi v bukouskim jeziki po
tonih psalirajo. Izdajn 1584, str. 22. Izd. 1595, str. 30.
Je prevod Athanasijeve vere. Henrika pi. Laufenberga nemski prevod
V verzih iz 1. 1445. se nahaja v nekem rokopisu v mestni knjiznici v
Strafiburgu.
103. Ena stara Molitou skuzi M. Kumprehta.
Pred litanijami natisnjena edinole 1595.
Po litanijah so (1584 in 1595) :
104. Molimo vsi.
105. Druga molitov.
106. Alia Collecta de Tempore. Ena Molitov, katero imajo
per sadanim cassu Slovenci vsag dan moliti. (1595: vsak dan).
Te tri molitve polnijo 6 tiskanih strani.
107. Teh angelov Sanctus iz VI. cap. Ezaioviga. (Samo 1595
str. 133).
Prevod iz navedenega poglavja preroka Jezaije. Luther je to mesto
sv. pisma spravil v verze in ga namesto latinskega , Sanctus" sprejel v svojo
.Deutsche Messe und Ordnung Gottesdiensts" 1526. V slovenskih pesmaricah
stoji .Sanctus" v prozi in njegov zacetek se glasi enako svetopisemskemu
besedilu : „Jest sim gospuda vidil sedeciga", docim pravi Luther: „Jesaia
dem Profeten das geschah, dass er im Geist den Herrn sitzen sah". Iz vsega
tega lahko sklepamo, da slovenski prevod ni narejen po Lutrovi pesnitvi.
(5"^
235 18'
Popravki.
Stran 200. naj bi stala pred stranjo 199. !
Stran 134.: „napevu podlozeno besedilo" namesto ,napev, podlozeno
besedilo" ; — stran 139.: ,s pokazilom na napev st. 11" namesto ,st. 12";
str. 143.: — * — * — ; — str. 144, nad beseda „Mati B.":
ve - del
na isti strani nize doli, nad besedo „slovenski" :
S^.-
; — str. 155.
:; — str. 157.: „Ocenas", konecdrugevrste:
n - ci
str. 163.:
NB
Ei^S^
str. 167.:
-& — o-
; V
li - ca
v' tvo - ji
zadnji vrsti : '^.^^g ^ ; — str. 168. na koncu zadnje vrste Kumpreh-
cez
tove:
, istotako na koncu Leisentrittove vrste:
str.
171., stavek A. Forsterja : 1 ; — str. 172.
slej
str. 174. :Ce-
1
cilija 1883; nadalje v Forsterjevem stavku prva vrsta
, V drugi
236
vrsti : ^ ; — str. 175. prva in druga vrsta
: 'r^--.
>n ' \ ; V c
I
I I
— o o
I — I —
J ^v=^3 — 1
vrsti: - , ; v cetrti in sesti vrsti: ^ ; — stran 176.:
Schumannu 1539; — str. 177.: Majar 1846; — str. 182.: — {
mar - tre
1
r^-^-i^
(9
1
5 •
— © — 5 — * — ^—
1 !
str. 183.
^4
»
str. 186.
(sic!) -ja
doli V zadnji vrsti bi moral biti c-Y\\xz (na 3. crti); — str. 187. namesto
,NB" naj bi bilo 2). ; _ str. 188. : — j-
:: — nastrani 192.
vu - zgi
pri St. 31 spada opo.n'Da '; otam
* •-
Bug sil -me Cri -je za-
— na str. 195. bi znak odmora za besedami ,Moshu", .Rotaushu", .stoij'
moral biti nad tretjo vrsto :
stran 196., st. 38 prva vrsta :
^' »
T ^ — ; — na str. 197. manjkata pod ,cuje" zloga „buje"; — na str.
198. gori V prvi vrsti spada .NB' med ,!< tebi" in ,vselej", .vzdigujem" na-
mesto ,vzdignem' in na koncu : 33 , — stran 199. v prvi vrsti na koncu :
-A—\r-
-d — ; na koncu pesmi : '^ ; stran 200. : ±1 .brez znaka za
237
takt" namesto „za tekst' ; — str. 203. st. 44 : — | — ; st. 45. konec
de
prve vrste :
S:
-*-•-
-• ^
Szzni ; — str. 209. na koncu opombe
0 st. 51.: Dalmatinov tekst e veren prevod nemskega ; — str. 211.
na koncu: II 5 kitic; — str. 212.: Kirchenampt 1525; — str. 215.
na koncu
Na str. 1G2. bi morale biti Dalmatinove besede
slovenski: ,V kruhu nam da tellu svoje, kir je odresenje tvoje, podane
u vini je njega prava kry, de jo imamo pyt my vsi" namesto
,Im Brot . .' ; — slicno na str. 170 ni treba nemskih besed ,Vor
dem ..." in ,AIle Kirchendiener . . ." ; dalje na str. 173.: „Ta stara bo-
2icna pejssen, prau tolmacena, ampak nikar pousod rajmana, v' svoji ti2i,
kakor ta od spreda" (st. 19.) namesto ,Der alte Weinachtsgesang . . ." ; na
str. 188. je nepotreben prevod Trubarjeve seste kitice ; — na str. 198. „Tvoje
Cerque, o gospud Bug, ti tudi neposabi" namesto „Deine Kirche" itd. ; —
str. 204. „vzeta iz tih psalmou, susebe iz tiga 74 inu 79' namesto „entnom-
men . .' ; — na str. 215. doli v opombi so nepotrebne nemske besede
.welches die Uberschrift fiihrt". —
Tekst p e s m i p 0 d n 0 t a m i j e t ra n s k r i b i r a n v ga j i co,
da ga je laie citati.
Pripombe dr. Ilesica po belezkah gosp. ravnatelja Mateja
Hubada. — Gosp. dr. Cerin je za osnovo svoje studije vzel zadnjo izdajo
Trubarjeve pesmarice (1595), a se je oziral tudi na predzadnjo (1584), na kate-
kizem 1550ter,Tri Duhovne pesmi' 1575. Gosp. ravnatelj M. Hubad pa je pred
leti imel priliko, si ogledati tudi izdajo 1574 (vseuciliscna knjiznica v Tiibingenu)
in izdajo 1579 (Kodanj). Po njegovih belezkah je mogoce, donekle sprem-
Ijati razvoj pesmaric.
Vse prve stiri izdaje Trubarjeve pesmarice (ki jih je oskrbel se Trubar
sam) smatrata izdajatelja 5. in 6. izdaje, Dalmatin in Felicijan Trubar za en
238
tisk, e n 0 Jelo. V tem smislu je umeti Dalmatinovo prosnjo, naj bi Juri
Kisel blagovolil sprejeti posveceiio mu pesmarico 1584 ,mit gleicher gnad
wie das e r s t e" (Gesangbiichlein) in o tej pesmarici zatrjuje, da je izisla
1. 1567. V tem smislu je tudi umeti Felicijanove besede, ces, da je Dalmatin
izdal pesmarico njegovega oceta, on pa jo izdaje sedaj „fur das dritte mal'.
Pesmarica 1. 1595^. obsega tistih 7 pesnitev Trubarjevih, ki so bile v
Katekizmu iz 1. 1550. (.Cerinova st. 1, 2, 5, 8, 9, 11, 17); verzificirani Tru-
barjev Ocenas iz Abecednika 1555 (st. 7); Kreljevo pesem „Mi verujemo'
iz Klombnerjeve - Juriciceve pesmarice 1563 (st. 6), Klincevo iz iste pesma-
rice, ,0d nebes" (st. 21). Na novo se nahajajo v pesmarici iz 1. 1579. sle-
dece pesmi (ki jih torej na pr. v izdaji iz 1. 1574 n i) : st. 12, 14, 24, 27,
29, 36, 40, 41, 42, 45, 48, 51, 52, 55, 57, 59, 61, 62, 63, 65, to je, v pes-
marici iz 1. 1579. je v primeri s pesmarico iz 1. 1574. dvajset novih pesmi,
ki so vse presle tudi v koncno izdajo 1595 (izmed teh novih prispevkov
za 1579^ je 13 Dalmatinovih, 4 Trubarjevi, 3 anonimni, a izmed teh treh
pesmi [Cerinova st. 24, 36 in 62] je ena, namrec st. 62 pri Cerinu oznacena
kot Dalmatinova). V pesmarici iz 1. 1584. so v primeri s pesmarico iz 1. 1579.
na novo Cerinove stevilke : 4, 10, 22, 23, 39, 44, 47, 54, 56, 58, 60, 68, 69,
ki so vse presle v izdajo iz 1. 1595. Zadnja izdaja iz 1. 1595. je dodala na
novo 7 Kumprehtovih pesmi: st. 13, 16, 18, 25, 28, 34, 38 in dve Znojil-
skovi (brez not).
Nekatere pesmi so 1574 se z notami, 1595 pa brez njih. Tako ima v
1574 posebno melodijo : ,Jefus ta je od fmerti vftal Inu ie cillu dokonal'
(gl. st. 85), istotako Kreljeva: „Hzhemu Aydie tapazheio' (gl. st. 89). Izdaja
iz 1. 1574. pa ima jazen tega se 4 pesmi z melodijo, ki jih sploh v izdaji
1595 in torej pri Cerinu ni, in sicer : 1.) ,Muia Dusha velikiga
della Tiga Gospudi" (12 kitic) (Magnificat Purus Te.xtus. Diuice Marie
Peiffen, Hvala Boshia, lep Troft inu Nauuk, koker ie S. Lucas 1. fapiffal, Inu
Ie per Vezhernizah latinski poye) ; — 2 ) Hualen bodi Gofpud ta Bug Ifra-
elski (14 kitic) (Cantus Zachariae, Benedictus Textus. Suetiga Zacharia Peiffen,
Huala inu prerokouane L. 1. Inu korer fe Latinski per Juternizah poye); —
3.) Sdai Gofpud pufti tuiga HIapza puiti fmyrom, Po tui Beffedi (6 kratkih
kitic) (Cantus Simeonis Nunc dimittis, Textus. Suetiga Simeona Peiffen, Pri-
diga inu prerokouane od tiga Diteta Jefusa, kir fe poye latinski per Com-
pletih. Luc. 1.); — 4.) Hualimo mi fdai vfi ukupe Jefufa (Grates nunc omnes.
Ta cerkou huali Criftufa, kir ie ni fui fueti Euangeli refodil, no od Hudizha
reshil, Tolmazhena od Truberia.
V izdaji 1574 so to povrsti stevilke 25, 28, 38, 39, 40, 42 (zadnja
pesem te izdaje). Hubad je prepisal st. 25, 38, 39, 40, 42. Evo teh melodij :
1.) Slavicus Hymnus de Resurrectione :
Je - fus ta ie od fmer-ti vftal, I - nu ie ci - llu
t
:^=l=^^
(5 «-
do - ko - nal Kar ie Bug ne - mu na - lo - shil, Steim ie
fpet Ver - ne o - shi - uil, a - lie - lu - ia.
239
2.) Magnificat Purus Textus':
.«==4
d=
Si g ci-
c- — P ei — s> — s)-
X
-© — & — «-
Mu - ia Du- sha ve - li - ki - ga del
la.
i
---X
tf g~
:=N=:
Ti - ga Go - spu - di.
3.) Cantus Zachariae :
fe^
-|2 — |0 fg f2 at Ci-
(2 ^-(9 SI — 2* — i»— 1» — (2 — ?a-
:t:
:t
:t=
Hua - len bo - di Go-spud ta Bug I - fra
el
ski, Sa-
I
-Q. — a — a — o-
-a — ^ — 9-
^^^=^^
X-
kai on ie ta fui Folk o-by-skal i - nu o - dre-shil.
4.) Cantus Simeonis:
I
t-
^3 — 12 — (i—-» — at — f2 — a — 10 jg g-
^ — I 1 1 1 1 1 1 1 1—
-^2 O-
Sdai Go-fpud pu - fti tui - ga Hlap-za pui - ti Smy-rom, Po tu-
i
i Be - ffe - di.
5.) Grates nunc omnes:
m
-(S <2-
-X^r-
Hva-li-mo mi fdai vfi vku-pe Je - fu - fa Kir ie nom dal
fe3=^^^
-fi2 .©-
hS Q ^
to ne - ga be - ffe - do, Kir ie nas re - fsil fto ne-ga mar-
i
-« — d-
tro od vra - ga, pe - kla, ob - tu pui - mo vfi ftei mi fue - ti - mi
240
^-
ge - li, zhaft, Hua-la bo - di vfe - lei Bo - gu.
Opetovano izdajanje pesmarice prica ze samo zase, da se je knjiga
marljivo kupovala. Posebe nam pravi Dalmatin v uvodu izdaje 1584, da so
ze davno posli „die vorigen Exemplaria des mehr angeregten Herrn Trubers
Gesangbiichleins, so in 67. Jar ist . . durch den Druck ausgangen." Feli-
cijan Trubar nam poroca 1595, da so Dalmatinove izdaje .Exemplaria, nicht
ohne sondere Frucht der Kirchen, den mehren theil abgangen". (Razprodaja
Dalmatinove izdaje je bila mnogo slabsa in Felicijan je priredil novo izdajo,
ker se mu je bas nudila prilika, ko je radi Postile bival v Tiibingenu).
O rabi in priljubljenosti poedinih pesmi nas nekoliko poucuje prime-
rek izdaje 1584, ki ga hrani kr. dvorna knjiznica v Berolinu. Knjiga je
mocno obrabljena (zadnjih listov ze manjka nekoliko), zlasti na straneh s
pesmijo ,Vetus Slavorum Decaiogus* (Kir hzlie Bogu flucliiti) — list s
sir. XI. XII. in pa prejsnji list sta tani iztrgana, kjer ju je drzala desna ozir.
leva roka ; iz tega se da sklepati, da se je bas la pesem najvec pela. Slicno
obrabljen in iztrgan je list z Bohoricevo pesmijo ,Minila je ze" (st. 60)
in pa zadnja : ,Kaj zalujes srce moje" (st. 69). Precej obrabljen je nadalje
list s Trubarjevim „Ocenasem', Klinceva bozicna, manj Dalmatinova bo-
zicna in ostale bozicne. V obce so vec trpeli listi s pesmimi, ki imajo melo-
dije. Izmed psalmov je bolj rabljen Kreljev : .0 Bug ne spi' (st. 46). Precej
so rabljene nase stevilke 56, 57, 58, 65, posebno obrabljena pa je Schwei-
gerjeva „Ena lepa duhovna peissen" (,Hvala Bugu"), precej tudi pogrebna
in advenlna (st. 68).
Poleg Trubarjeve pesmarice, ki je dozivela sest izdaj , je treba
zlasti se omeniti 1.) Klombnerjeve - Juriciceve „Ene duhovne peismi
etc.", (Tiibingen, 1563), ki sicer nimajo melodij, a cesto v zacetku
pripisane prve besede melodij, po katerih naj bi se pele, in 2.) „Skrjancev'-
.Kukovcev" ,Ta pervi psalm shnega trijemi islagami", 1579. (Glej sledeco
razpravo !)
Bas zato, ker stoji Klombnerjeva-Juriciceva izdaja izven direktne struje
Trubarjevega dela, kaze tu dati pregled pesmi v tej pesmarici :
1.) Vefelife vshe kershanftuu, G. J., 10 kitic. — 2.) Teih defet fueteih
fepuuedi, G. J., 12 odstavkov. — 3.) My veruimo vfi veniga Boga, anon.,
3 odstavki (1574 itd., Krelj). — 4.) Ozha nash kerfi vnebefeih, G. J., 9 od-
stavkov. - 5.) Ozha, Syn, duh nebeski krail, P. T., 2 odstavka (1555). —
6.) Chriftus Jefus kiordani shel, L. Z., 8 odstavkov. — 7.) O Bug ozha poln
milofti, 2 odstavka. — 8.) Zhlouik ima fmozhio hualit, H. K., 6 odstavkov.
— 9.) Jefus Chriftus nash odreshenik, H. K., 11 kitic. — 10.) Hvala inu zhaft
bodi Bogu dana, H. K., 6 kitic. — 11.) Chrifte Bug kyr fi luzh nu dan, H.
K., 8 kitic.*) — 12.) Hualimo Boga vfaki zhas, 14 kitic. — 13.) Od Adama
fern vufs dolg zhas. 12 odstavkov. — 14.) Gofpud krift edin boshy fin, 5
odstavkov- — 15) Ta dan ie Vfiga Vefelia, Diuiza ie rodila, 5 kitic (1574).
— 16.) Ta dan ie vefelia vfiga, Vfaki ftuari Boshy, 4 kitice. — 17.) Dete
Vbetlehemi roienu Alleluia, H. K., (18 verzov z refreni Aleluja). — 18.) Od
mbes prido Angeli, 7 kitic (1574, 1579, Kline). — 19. t Jefu Chrift bodi
hualen, H. K., 7 kitic z refrenom Kyrieleifon. — 20.) Is nebefs angel perleti,
L. Z., 15 kitic. — 21.) Od tiga Cefaria Augufta, G. R., 15 kitic. — 22.) O
Jefus Chriftus nash Gospod, H. K., 10 kitic z refr. Aleluja (pr. Cerinovo
§t. 20). — 23 ) Hualimo mi danas boga, 4 kitice (pr. Cerinova st. 19). —
24.) Dai Bug de nashe petie gre, H. K., 21 kitic, ,originalna sloven-
ska pesern, — ne prestava kake nemske" (Hubadi. — 25.) Chriftus nash
odreshen k, 8 kitic (pr. Cerinovo st. 24). — 26.) O Gofpud Bug vezhni ozha,
H. K., 22 kitic. — 27.) Bug ye en vinograd neredil, 15 kitic. — 28.) O Vy
*) Prim, sledeco razpravo !
241
hudi fary, kai fte fturili, 2 kitici. — 29.) O Verni kershenik fpomisli ti da-
nas, kakih 48 verzov. — 30.) O Zhlouik gledai vezhniga tuoiga Kralla, L. Z., 24
precej obseznih odstavkov. ^ 31.) ChriUus ye nas vfe odreshil, H. K., 3 ki-
tice (z refr. Kyrie). — 32. Chriftus ie vfuefe fmertne, 7 kitic. — 33.) Jefus
Chrittus fe obudi, 7 kitic. — 34.) Vefelite fe vshe, vfi, 10 odstavkov, se menja
zbor ... — 35.) Mi danaskai obhaiamo, G. J., 5 kitic. — 36.) Chri-
Itus ie danas vnebu shai, 1 odstavek. — 37.) Klizhimo duha fuetiga, 4 ki-
tice. — 38.) Pridi knam Bug inu fuefti duh, 24 verzov (pr. Cerinovo st. 86).
— 39.) Bug ozha bodi per nas keder nam bode vmreiti, 1 odstavek (pr.
Cerinovo st. 35). — 40.) Ta beffeda Gofpudi Boga, H. K., 8 kitic. — 41.) Nu
puimo daimo zhaft Bogu, 20 kitic. — 42.) Dobru timu kir fe Boga boy, 6
kitic. — 43.) Pokopaimo mi tu tellu, 8 kitic. — 44.) V fredi shiuota fmo mi
Sto fmertio obdani, 3 dolgi odstavki. — 45.) V Suetim pifmi mi naidemo,
29 kitic (pogrebna. — 46.) Ta mertui gauuri, O zhlouik gledai ti mene, G.J.,
9 kitic. — 47.) Vfaki zhlouik vefel body, G. J., 18 kitic. — 48.) Poite fern
praui fin boshi, 16 kitic. — 49.) O Bug o Bug veliki Bug, 9 kitic (pr. Ce-
rinovo st. 37). — 50.) O Bug pomagai vfelei nam, 8 kitic. — 51.) Ti Pharifei
prauio, 7 kitic (1,574, 1579, 1584, Kreljeva). — 52.) O Bug bodi nam miloftiu,
3 odstavki (pr. Cerinovo st. 44). — 53.) Ker ie Ifrael is Egipte shel, 6 dolgih
odstavkov. — 54.) Jeft klizhem htebi o Chrifte, 5 odstavkov. — 55.) Ob-
dershi nas o Gofpud bug, 10 kitic. — 56.) Ta nuzh ye tia dan gori gre, G.J.,
5 kitic. — 57.) Nuzh inu dan fe lozhi fdai, 5 kitic. — 58.) Vfiga mogozhi
ozha Bug, H. K., 5 kitic, Oce nas in molitev — 59.) Hualite gofpudi milo-
Itiuiga, 6 odstavkov, Oce nas in molitev. — 60.) V Oshyem imeni gremo
mi, G. J., 5 kitic.
St. 22, 23, (25), (38), 39, 49, 52 Klombnerjeve - Juriciceve. pesmarice
imajo V Trubarjevih pesmaricah vzporednice Trubarjeve, Dalmat'nove (52).
Trubar je pozneje doticne pesmi iznova prevedel in bas te vzporednice bi
morali primerjati, akobi hoteli razumeti Trubarjeve ocitke
Klombnerju in tovarisem. Ne vidim pa, zakaj si ne bi mogli mi-
sliti, da je Trubar v svojo pesmarico sprejel bas iz Juriciceve zbirke Kreljevo
pesem (st. 3) in Klincevo ; saj je vendar Krelja tudi pozneje uvazeval, napr.
V izdajo 1574 sprejel 10 njegovih pesmi, pa eno Klincevo.
Misljenje one dobe o glasbi (zlasti nabozni) se nam zrcali v predgo-
vorih pesmaric. O vaznosti glasbe zlasti za versko zivljenje so izpregovorili
vsi trije izdajatelji Trubarjeve pesmarice, Primoz Trubar sam, Dalmatin in
Felicijan Trubar; vendar govori Primoz najobsirneje o tem.
Trubarjeva pesmarica 1574 ima na prvem mestu kratek slovenski pred"
govor, nato obsirnejse nemsko posvetilo plemicu Juriju Kiselu in koncno
slovenski uvod („pricovanje") v pesmarico. Tako je bilo najbrz pac tudi ze
V 1. izdaji 1567; saj je nemsko posvetilo se 1574 in 1579 datovano „nadan
sv. Jurija 1567",*) torej kratkomalo preneseno iz prve izdaje.
Ponatisniti hocem tu omenjeni slovenski predgovor 1574, iz posvetila
in .pricovanja' pa sanio kaj znacilnega. Oni predgovor se glasi :
Gofpud Bug hozhe, nekar Ie famuzh skufi tu Pifmu, Pridigouane inu
te, S. Sacramente, Temuzh tudi fteim Petiem, te ludi hpraui veri perprauiti.
Obtu ie tim enim Prerokom, Moshem, Shenom, Diuici Marij inu drugim
vernim fuiga S. Duha Dar podeilil, De so te potrebnishe Kerszhanske
*) Nemsko Trubarjevo posvetilo Juriju Kiselu je Dalmatin 1584 nado-
mestil z drugim, svojim posvetilom istemu Kiselu in z zopet drugim Felicijan
Trubar 1595. Trubarjevo „pricovanje" je v vseh izdajah, tudi v Dalmatinovi
in Felicijanovi. Po izdaji 1579 je nemsko posvetilo objavil pi. RadicsvSchu-
mijevem „Archivu" 11., 131, deloma tudi Evgenij (Lampe) v „Cerkv. Glasb."
1894, 44, ,pricovanje" Evgenij (Lampe) istotam pac po izdaji 1595. (Lampe
pravi, da je Felicijan ponatisnil ocetovo nemsko besedilo, dodal pa se svoje
— v primerku Ijublj. .Rudolfina" je Ie Felicijanovo povetilo).
242
Nauuke, Troshte inu Molytue, vpeifni slushili, de fe tih iftih ty Mladi inu
preprofti leshei nauuzhe inu famerkaio.
Natu vi mui lubi Crainci inu Sloueni, puite lete peifni vcerqui, doma
inu na pull faftopnu is ferza, refmislite kai vfaka beffeda, nekar kar ta visha
oli shtima, vfebi dershi, Ne tulyte, ne bledyte nefaftopnu, pres vere inu pres
vfe Andohti, koker ty Farij, Menihi inu Nune ta Latinski Pfalter, le fa volo
trebuha. Perloshite htim belfedom ciliu ferze, Molyte, profsite, hualyte prou
Boga. Inu de po tih beffedah, kir fo vletih Peifnih, veruite, Bogu slushite,
vash Itan inu leben pelaite inu dershite, Htimu dai Bug fuiga S. Duha inu
pomuzh. Amen. Vash Truber.
Iz .pricovanja" naj navedem to-le mesto :
Oli per tim fe ima tudi vediti inu famerkati, De Qofpud Bug na tim
famim Peytiu, na glofni shtymi, mnogeteri vishi oli fdoftimi shtimami, per
tim orglanu oli piskanu, pres ferza, andohti inu faftopa, ne ima obeniga
dopadena. Sakai Bug, praui S. Cypri. vti Iflagi zhes ta Ozha nash, Nei en
Poflushauez te Shtyme, temuzh tiga ferza. Inu Criftus fam praui. Math. 6.
De te Molitue, kir fe na Gaffah k uidezhu inu na hualo Molio, inu fe veliku
dolgu, goftu, g!ofnu mermra, Bug ne uslishi, Glih taku tu Petie, glofnu
vpytie, pres vere, Andohti, pres faftopa inu pres Pokure, nishter ne uela pred
Bugom . . .
Obtu hozhmo 11 prou Peiti oli Molyti, de bomo vflishani, Inu de fteim
Boga zheftimo, hualimo inu nemu flushimo. Taku imamo Suero, vpokuri inu
laftopnoftio, Peiti inu Molyti, nekar le na shtymo gledati inu mermrati, Te-
.Musica' 16. stoletja.
243
muzh kai te beffede vfebi dershe, kam kasheio, od zhes gouore, fakai pro-
Cimo oli hualimo Boga ....
V nemskem posvetilu pravi Trubar :
Die Musica mit jhren Instrumenten vnnd Orgeln, hat gleichwohl iren
vrsprung, wie Moises schreibet, von der Cainischen falschen Kirchen, nam-
lichen von Jubal (wie sie dann hernach vnd jetzund am meisten, vnnd mit
grossem vnkosten, bey der Abgotterey vnnd falschen Gottesdiensten, welt-
lichen Liisten vnnd Frewden, wiirdt mifigepraucht.) So hat doch Gott sebst,
neben andern Ceremonien vnnd eiisserlichen Gottesdiensten, auch die Psalmen
vnd Geistliche Lieder, in der Kirchen zusingen bevolhen . . (Gl. dalje „Slo-
vana" 1908, 223).
Vnd wir erfahren, wann man in der Kirchen, ohn oder mit Instrumen-
ten fleissig singet, dafi wir dardurch vil lustiger vnnd andachtiger werden
zum Gebett, Gottes Wort zuhoren, zupredigen, vnd das H. Sacrament zu-
empfahen. Vnd als offt man zu Laibach: Nun bitten wir den H. Geist ; oder
Ozha, Syn Duh nebeshki kral, etc. mit fiinff Stimmen beim Regal, Posau-
nen, Zincken vnd Schalmeyen in der Kirchen hat gesungen, hab ich dazumal
alwegen ein sonderliche frewd, andacht, lieb, lust, vnd ernst zum Predigen
vnd Gebet, in mir empfunden. Darumb thun die Reformierten Euangelischen
Kirchen recht, dafi sie in jhren Kirchen recht, die H. Schrifft vnd Psalmen,
nach der Lehre vnd Beuelch dcB heiligen Pauli, in gemeiner verstendiger
Sprach lesen vnd singen.
Geschriben zu Derendingen an S. Jorgentag, Im 1567. Jar.
E. Ern.
trewer vnd dienstwilliger
Primus Truber Crainer,
Pfarrherr daselbst.
244
„Skrjanec" in „Kukovec"
1579.
Dr. Fr. Ilesic.
L. 1579. je izsel „Ta prvi psalm z njega tremi iziagami,
k trostu vsem krscenikom, ki od Turkov inu Papeznikov silo
trpe, da se v ti njih pravi veri ne zblaznijo in od nje ne
pado."
To knjigo, ki se nahaja v enem izvodu v Tiibingenu, je
prvi opisal Elze v „Die sloven, protest. Gesangbiicher", str.
25.-27. (Glaser, I. 120). G. ravnatelj M. Hubad jo je v svojih
rokopisnih belezkah natancneje opisal nego Elze. Knjizica ob-
sega 6 listov; na prvih 4 listih je prevod I. psalma in njega
trojna „razlaga" (v verzih, prva kitica prve razlage ima melo-
dijo), na 5. listu in na prvi strani 6. lista je Trubarjeva Ve-
cerna molitev; zadnja stran je prazna. Na koncu 4. lista je
citati: Shkurianez inu Kukouez sgurana inu du-
lana Crainza Ita slushila. „Prvi stirje listi imajo ves
drugacen papir, nego je v Trubarjevih pesmaricah; tisk in
njega razdelitev po straneh je docela drugacna nego v tiskih, ki
jih je redigiral Trubar — tipi, razdelitev prostora, notnih si-
stemov in teksta izpricujejo, da Trubar ni bil redaktor teh
„spotljivih" pesmi . . . Cudno pa je, da imata zadnja dva
lista knjizice zopet tak papir, kakor se je rabil v Trubarjevi
pesmarici 1574, in na njiju je kot „completa" v drugacnem
(navadnem) tisku natisnjena Trubarjeva „Vecerna molitev"
(Hubad)".
Knjizica bi po takem v svoji vnanji opremi ne bila enotna.
Nje dvojnost se kaze tudi v vsebini; zakaj docim je na nje
koncu Trubarjeva „Vecerna molitev", sta pod prejsnjo vsebino
podpisana „Skrjanec" in „Kukovec", „gorenji in dolenji Kra-
njec"; ta prvi del knjizice bi bilo povsem lociti od Trubarja.
Bas razmerje te knjizice iz 1. 1579. — hocem jo imeno-
vati „Skrjancevo" — do Trubarjevih pesmaric bodi predmet te
razpravice.
1. Vto svrho hocem najprej primerjati I. psalm Skrjanceve
knjizice s I. psalmom, kakor ga ima Trubar v svojem „Psal-
terju" (1566).
V Skrjancevi knjizici se glasi I. psalm (v prepisu Huba-
dovem) tako-le:
Isuelizhan ie ta Mosh, krr ne hodi vta fuit, tih, kir fa Buga ne rodio
inu ne Itoij na tim Potu tih greshnikou, inu ne fidi na Stolu tih Shpot
liuceu. —
Temuzh on ima en lusht hti Poftaui tiga Gofpudi, Inu on gouori od
nega Poftaue po nozhi inu po dnevi. —
245
Inu on bode koker enu dreuie, kir ie fa faienu poleg tih vodenih Po-
tokou, kir perneffe nega fad per prauim redu, Inu nega liftie ne vuene, Inu
karkuli fturi, tu nemu po frezhi gre. —
Ampag tij kir fa Buga ne rodio, nekar taku, temuzh koker te pleue,
katere ta Veiter refmezhuie. —
Obtu tij kir fa Buga ne rodio, vti Praudi ne obftoije, inu tij Gresh-
niki vti Gmaini tih Prauizhnih. —
Sakaj ta Gofpud fna ta pot tih Prauizhnih, Ampag tih pot kir fa Buga
ne rcdio, fe resijde.
V Trubarjevem „Tem Celem PsalterjuDavidovem" (1566)
se glasi prevod I. psalma tako-le :
Dobru ie letimu Moshu, kateri ne hodi vta fuit tih Neuernikou, inu
ne ftoy na tim potu tih greshnikou, Inu na tim ftolu tih Shpotliuceu ne
fidy. —
Temuzh nega veffelie inu vola ie vti Poftaui tiga Gofpudi, Inu od
nega Poftaue nuzh inu dan gouori.
Inu on ie koker enu driuu, kir je fafaienu per tih Vodenih potozhizhih,
Kateru da fui Sad per nega zhaffu.
Inu nega lyftie ne vuene, Inu kar on dei, tu dobru rata.
Ty Neuerniki pag nekar taku, temuzh koker te pleue, Katere tu Veter*)
refmezhe.
Obtu ty Neuerniki vti Praudi ne obftoye Inu ty Greshniki vti Gmaini
tih prauizhnih.
Sakai ta Gofpud fna ta pot tih prauizhnih, Ampag ta pot tih Neuer-
nikou pogine.
Prevoda se krijeta; najvecji razliki sta : v zacetku „Isue-
lizhan ie ta Mosh" in pa „Dobru ie^ letimu Moshu", nadalje je
Trubarjev izraz „neverniki" pri Skrjancu dosledno podan s
stavkom: „kir fa Buga ne rodio" (!). Lampetov novi prevod
ima za to: „Srecen moz" in pa „hudobnezi".
2.) „Prva izlaga" tega psalma v Skrjancevi knjizici —
nje metodijo gl. str. 195. „Zbornika" — se glasi:
Tiga peruiga Pfalma perua Islaga. Paraphrasis.
1 . Dobru bode timu Moshu, 4. Vfelei ie felen poln fadu,
Kir ne fidi na Rotaushu, Nikomer ne fturi hudu,
Na ftolu tih Malikou, Vfem se pufti vshiuati,
Inu ne hodi ne ftoij, Nega ferce ne mifial nei,
Po potih tih Menihou. Koga obgulufati.
2. Temuzh kir Nuzh Dan tar vfelei, 5. Vi pag hudi Neuerniki
Mifli kai Bug fam fapouei, Boshij, Vernih fourashniki,
De tu iftu ohrani, Bote vfi refpoijeni.
Inu de Sbeffedo Boshijo, Koker prah, pleue od Veitrou,
Vragu, Suitu fe vbrani. Po femli reskropleni.
3. Tak ie koker en vert felen, 6. Inu tudi na fodni dan,
Srodouim dreuiem fafaien, Puidete na ta Vrashij ftan
V nim dober sdrau fad rafte, Pred praudo ne obftali,
Kir ne fegnije ne ftrohni, Vasho Neuero hudobo,
Dotle drugi vnim frafte. V pekli imer plazhali.
■") Zadi med „Errata" popravljeno v: „ta Veiter".
246
7. Sakai Bug Vernih ne pufti, 8. Bogu ozhu Sijnu Duhu
Aku glih en zhas dopufti, Koker ie fdai vfelei bilu,
Na fveitu shalouati. Via zhaft inu fahuala,
Na konzu nih fourashniki, Od Angelou kerszhenikou,
Moraio klagouati. Se bo vekoma dala.
Melodija te Skrjanceve „izlage" — tiskana je v neu-
rubalnih notah, druga in tretja „izlaga" se pojeta po prvi —
se razlocuje od melodije tega psalma v izdaji Trubarjeve pes-
marice iz 1. 1584 in 1595.
Ako pa primerjamo tekst Skrjancev s Trubarjevim (gl.
spredi str. 195.), vidimo, da je obema isti. Ves prevod Tru-
barjev, kakor ga citam v izdaji 1584 in 1595, se doslovno krije s
Skrjancevim prevodom ; razlocuje se y malenkostih le ortogra-
fija in pa konec 1. kitice, kjer ima Skrjanec mesto „spotljiv-
cev" „menihe". V izdajah 1584 in 1595 je prevod izrecno
oznacen kot Trubarjev; Trubarjev prevod imamo tore] tudi v
^krjancevi knjizici.
Kdaj je Trubar zlozil to prvo izlago I. psalma? V pes-
marici iz 1. 1574. se je nima; prvic je v izdaji iz 1. 1579.,
torej istega leta, ko je izsla tudi Skrjanceva
knjizica. Ker pa Trubarjeva pesmarica iz 1. 1579. ni imela
nobenih melodij (tiskana v Ljubljani!), sta melodijo dodala
skrjanec in Kukovec.*)
3.) Kot Trubarjeva je izrecno imenovana na koncu Skr-
janceve knjizice stojeca „Vecerna molitev". Po prepisu Hu-
badovem — navaja jo tudi Elze, op. cit. 27. — se zacenja
tako-le:
,Cri[te, kir fi Imenouan,
Praua luzh, Sarj'a, beli Dan" ltd.
Ta „Vecerna molitev", ki je Trubarjeva pesmarica 1574
se nima, je tudi v izdaji Trubarjeve pesmarice iz 1. 1579., v
Kompleti kot tretja pesem pred zadnjo, torej je (kakor prej
omenjena Prva izlaga) izsla istega leta dvakrat.
Teksta te pesmi v pesmarici 1579 zal ne poznam, po-
znam iz Hubadovih belezk le zacetek :
Xrifte kir bosh imenouan",
namesto Skrjancejvega „s i imenovan" torej: „bos imenovan".
Ista razlika loci Skrjancev tekst od Trubarjevega teksta v po-
znejsih dveh njegovih izdajah (1584 in 1595).
Bas podana razprava o dvojni priobcitvi „Prve izlage"
I. psalma in „Vecerne molitve" istega leta 1579. mi kazeto-le:
L. 1579. je najprej izsla Trubarjeva pesmarica (v 4. izdaji) in
potem kmalu „Ta pervi psalm". Skrjanec in Kukovec sta bas
se mogla iz nove izdaje Trubarjeve pesmarice v svojo knjizico
vzeti Trubarjevo „Prvo izlago" I. psalma in „Vecerno molitev"
'■) Pesem 42. v Juricicevi pesmarici 1563 : ,Dobro timu, kir fe Boga
boy' je pac druga pesem.
247
in ju dodati na koncu svoje knjizice. Pri tern sta izpremenila
na pr. V 1. kitici „bos" v „si", v Prvi izlagi pa „spotljivce" v
„menihe" ; toliko je gotovo, da je pri tern imel nekdo drug
opravit , ne Trubar.*)
4. Preidimo k drudi in tretji razlagi I. psalma v Skrjan-
cevi knjizici. Druga razlaga se glasi :
Tiga peruiga Pfalma druga Islaga. Explicatio.
1. Samerkai vfag Verni zhlouik, 5. Taku je Bug fam odlozhil,
Kir hzhe is reue Vnebo prit, Koker ie Jefus nas vuzhil.
De Vere prou reslozhi. Hozhmo 11 knemu priti,
Sakaj Turki, Papeshniki, Taku imamo Siefufom,
So na fueitu mogozhi. Nega kelih ispiti.
2. Sludi Turski, Papeshou Bug,
Je prauim Vernim fourash hud,
Zhes nee laslie, fratuie,
Louit, morit, vtopit, feshgat.
Suim hlapcem vkafuie.
3. Abel kir ie prou Veroual.
Bogu [to Vero offroual,
Je moral fatu vmreiti,
Taku fa praue Vere fdai,
Moramu slu terpeiti.
4. Vn ti kir hte fteim Jefufom,
Nekar fteim Anticrishtushom,
Po fmerti prebiuati,
Tij fe moraio puftiti,
Anticrishtu faklati.
6. Obtu mui praui kerszhenik,
Aku Polidor Merzhenik
Tebe slu oblagaio,
Steim niju Bogu Sludiu
Nih zoll, zhinsh fueiftu daio.
7. Vpraui Veri ne fmotife,
Catehifma ti vuzhife,
Nega vuka fe dershi,
Po nim tui ftan poklizane,
Stonouitu fauershi.
8. Taku bodesh na Sodni dan,
Odlozhen na to Deftno ftran,
Htimu vezhnimu lebnu.
Turki Papeshniki hudi
Hpeklenskimu terplenu.
Tretja razlaga se glasi:
Tretia Islaga. Allegoria.
l."Ta Anticrisht ie fdai fposnan,
Papesh Vrijmu kir ie poslan,
Od Hudizheue hishe,
Bogu tar kar ie Boshijga.
Timu on fuper pishe.
2. Vfe kar ie Jefus vuzhil fam,
Inu Smartro faflushil nam,
Tar pred Bugom oprauil.
Tu ie Papesh vfe doli dial,
Druge slushbe poftauil.
3. Slepi fueit ga ie poshtoual,
Cilu fe ie nemu podal,
Satu on Gofpoduie,
Vfe kar on fmifli naredi,
Oftru dershat vkafuie.
4. Vrag ie dal nemu fuio zhalt,
Krali fo dali nih oblaft,
Nega Noge kushuio
Nega falsh Mashe Odpuftke
Ludie dragu plazhuio.
5. Kateri tiga ne fturi,
Temuzh rifnizo gouori.
Mora en kezar biti,
Sdaici vfi sli Papeshniki,
Hote ga pogubiti.
6. Sa Anticrisht shnega Drushbo,
Meini de dei Bogu slushbo,
Kir te Verne pregane,
Ner vezh kir ludi prou vuzhe,
Koker vnuuizh is Craine.
*) V poznejsih pesmaricah je ostal „bos", dasi je imel Skrjanec boljsi
,si". Juriciceva pesmarica 1563 ima pod st. 11.: „Chrifte Bug kyr fi luzh nu
dan" — H. K., 8 kitica (Hubad). Po takem je Skrjanec 1. 1579. rabil tudi
Juricicevo izdajo ? Ali je to nekak kompromis Juricica in Trubarja ?
248
7. V craini ie sdai en Papeshnik 8. Mercina ie nega Ime,
Tiga Hudizha vuzhenik, Prauu Hudizheuu feime,
Se ie Smashnimi brati, Vfeh shlaht greihih prebiuua
Sueitoual inu na prei vfel Sebi fto Platous ko drushbo,
Vfe Verne refegnati. Pekal fpraudo dobiua.
9. On tag duhouni Ftan pela,
Koker vfaki Curbar dela,
Tiga Papesh ne brani.
O Bug pridi ftuio Sodbo,
Tuio Cerkou ohrani.
Amen.
Shkurianez inu kukouez sgurana inu dulana Crainza fta slushila.
Pesmi imenoma „spotujejo" osebe one dobe, tako 6. ki-
tica II. razlage Polidorja Mrcenika in 8. kitica III. razlage
Mrcino. Polidor in Mrcina sta bila katoliska svecenika, Poli-
dor pi. Montagnana je bil 1. 1561. prost Ijubljanski, 1567 zup-
nik na Krskem, kjer je preganjal predikanta Ivana Weixlerja,
1579 oskrbnik Admonterhofa v Gradcu, 1580 — 1604 prost no-
vomeski. Mrcina (ime je ze samo na sebi psovka) je bil 1579
zupnik V Kranjii, kjer je predikanta Knafelna hotel pregnati.
Polidor je 1579 deioval na Dolenjskem, Mrcina na Go-
renjskem; zato je trebalo odgovoriti „Gorenjcu" in „Dolenjcu";
Gorenjec bi bil (ako se drzimo reda) „Skrjanec", Dolenjec pa
„Kukovec" (Skrjanec: Knafel, Kukovec: Weixler?).
Skrjancu in Kukovcu sta bila Polidor in Mrcina iste ve-
ijave, zato ju je bilo tudi enako imenovati; „spotljiv" koren je
nudilo ime „Mrcina" ; iz tega je (takorekoc brat niu po duhu)
dobil Polidor ime „Mrcenik", mrkac (psovka pohotiiemu clo-
veku — na ta koren me je opozoril g. skriptor L. Pintar).
Ni nic dvoma, da sta „Skrjanec" in „Kukovec'^ psevdo-
nima; ta „Skrjanec" nas brz spomui onega „Jerneja Skrjanca",
ki je tiskal prvi Trubarjevi knjizici. Pticje ime je dobilo za
psevdonim prednost!
Moza sta pac zivela v domovini, ne na Wurtemberskem ;
zakaj tu bi se jim.a v oni dobi ne bilo treba skrivati za
psevdonimom; sicer pa kaze tudi osebna „s pjD tl j i v o s t"
prve in druge „izlage", da si je „Kukovca" in „Skrjanca mi-
sliti na lieu mesta, v domovini.
S tem pa nam raste dvom, jeli je knjizica izsla v Tii-
bingenu, kakor misli Elze. V Ljubljani? Trebalo bi primerjati
tipe te knjizice z Mandelcevim tiskom. Ako mislimo, da je
knjiga izsla v Ljubljani, torej tam, kjer se je istokrat odsot-
nemu Trubarju tiskala^4. izdaja pesmarice, nam je tem umlji-
yeje, ce sta si iz nje Skrjanec iz Kukovec nekaj — recimo —
izposodila!
249 17
Znano ie, kako so bili Trubar in dezelni stanovi kranjski
neievolini radi ostro „spotljive" pesmi P«;oti "msko-kat du-
hovscini V Juricicevi zbirki (Elze, Ges., str. 13), ker so ]o
smatrali za politicno-inoportuno, in da so v isto zbirko brez
Trubarievega dovoljenja prisle njegove pesmi iz \ \bbO. ^
To se ie pac ponovilo 1. 1579., ko sta zagonetna „p tica
„§krjanec„ in „Kukovec" svoje spotljive pesmi pomesala s
Trubarjevimi.
^w
250
Verski pokret na Goriskem v sestnajstem
stoletju.
Prof. A. Ipavec (Gorica).
Skrajnji valovi siliiega verskega gibanja 16. veka so pri-
pljuskali tudi na Gorisko, na najzapadnejso stran avstrijske
oblasti, na mejo Italije, koder se je nekdaj raztezala teokrat-
ska drzava oglejskega patriarlia. Oglejski patriarh je bil v
zacetku sestnajstega stoletja izgubil zadnje ostanke svoje po-
svetne moci. a njegovi duhovni vladi so bili takrat se vedno
neposredno podlozni oni okraji, ki tvorijo zdaj gorisko nad-
skofijo. Ta duhovna vlada pa je bila le senca nekdanje moci.
Avstrijski vladarji so radi patriarhom delali ovire pri izvrse-
vanju njihove duhovske oblasti. Kot rojeni Benecani so nam-
rec ti cerkveni knezi v dolgotrajnih bojih med habsbursko vla-
darsko hiso in benesko republiko stali na strani republike. Zato
se je bila ze takrat porodila misel, ustanoviti za avstrijski del
oglejskega patriarhata posebno skofijo s sedezem v Gorici.
Do uresnicenja te misli ni prislo, ker so se patriarhi in Bene-
cani trdovratno upirali. Med avstrijskim dvorom in patriarhi je
vedno vladala neka napetost in Ijubosumnost. Sicer so se
opetovano vrsila pogajanja zaradi ureditve cerkvenih razmer,
ali ostala so brezuspesna. Niti pri zatiranju hereticnih naukov
niso sli avstrijski vladarji, dasiravno so bili sami odlocni ka-
tolicani, oglejskemu vladiki posebno na roko. Po pravici tozi
Jakob Maracco, oglejski generaini vikarij, v pismu na patri-
arha z dne 27. maja 1565- : „Ne izprevidim, kaj bi mogii mi
storiti, da se zatro herezije na Nemskem. ako nas ne podpi-
rajo posvetni gospodje. Vasa Prevzvisenost ve, kako je nad-
vojvoda Karel vnet za cast bozjo, in vendar v njegovih dezelah
niti na Goriskem niti na Kranjskem ne moremo napraviti vizi-
tacije, niti storiti kaj uspesnega."^)
Umevno je , da neiskrenost in spori med duhovno in
svetno vlado niso ugodno vplivali na cerkvene razmere in
versko zivljenje. Cerkvena disciplina je bila porusena, med
duhovscino je vladala nevednost in razuzdanost, mnogo du-
hovnikov ni bilo niti kanonicno vmescenih. Ko je prepotoval
') Izv. Muz. dr. za Kranjsko, X\'II.
251
papezev legat, opat grof Jernej Porcia 1570- leta Go-
risko, je nasel le malo duhovnikov, ki niso bili omadezevani
s splosno infamijo one dobe, t. ]., da bi ne ziveli v celibatu. Ker
je vizitator uvidel, da od oglejskih patriarhov, ki niso navadno
niti bivali v Ogleju in ki bi vsled politicnih razmer pri naj-
boljsi voiji ne mogli dosti storiti, v goriski grofiji ni bilo prica-
kovati obujenja in pozivljenja cerkvenega duha, je nasvetoval,
da se ustanovi v Gorici naddiakonat, kateremu se poveri del
patriarhove jurisdikcije. In res, s patriarhovim dekretom z dne
21. decembra 1574. je bil ustanovljen v Gorici naddiakonat.
Prav cuditi se je, da so izsli kljub cerkveni anarhiji, ki
je takrat vladala, iz goriske dezele v oni dobi trije mozje, ki
so postali steber cerkvi; to so poznejsi skofje Ijubljanski in
goreci protireformatorji Urban Tekstor (Kavcic), Konrad
Glusic in Ivan Tavcar, vsi trije sinovi kamenitega Krasa.
V zacetku sestnajstega stoletja je povsod vladala podiv-
janost in nevednost in da niso bile na Goriskem kulturne raz-
mere boljse nego drugje, je jasno, a bile so celo slabse.
Ljudstvo ni imelo nikogar, da bi ga dvigal na visjo stopinjo
prosvete in napredka. Tavalo je v dusevni temi in ni bilo
pouceno niti v verskih stvareh, v^ drugih pa se manj. Saj so
se nahajali se v stirinajstem stoletju, torej komaj dvesto let
pred reformacijo, na Goriskem malikovalci. L. 1331. je drvila
iz Cedada na „brezstevilne Slovence" (Sclavi innumerabiles)
V Kobaridu cela krizarska vojska, ki je bila delezna ravno
takih odpustkov, kakor ce bi sla v Sveto dezelo, da iztrebi v
Kobaridu malikovalstvo.^) Pod vlado onemoglih grofov goriskih
in propadajocega patriarhata oglejskega, vsled turskih navalov
in vojsk z Benecani, vsled kuge in mnogih elementarnih
nezgod so se bile do sestnajstega stoletja le malo izboljsale
prosvetne razmere. Ljudje so bili polni vraz, sicer pa pobozni,
radi so romali, posebno na Sv. goro pri Gorici, v Marijino
cerkev „auf dem Berg bey Gorz vnd Salcon", kakor pravi
Primoz Trubar. Tudi Stara gora nad Cedadom je bila ze
takrat mnogo obiskovana bozja pot. Mehka slovenska narava
sploh cuti potrebo po veri in isce zaslombe v njej in Slovenec
rad razmisljuje o verskih stvareh. Ta cinjenica je bila celo
ugodna za razsirjevanje luteranskih nazorov. Ko so ljudje vi-
deli mlacnost svojih duhovnikov in veliko versko gorecnost
oznanjevalcev nove vere, ni cuda, da so cutili do teh neko
nagnjenje. In ti so trdili, da le oni uce pravo besedo bozjo
in cisto evangeljsko resnico. Za bistvene razlike med starimi
in novimi verskimi nazori kmet ni mogel imeti smisla. Se vo-
ditelji protestantskega gibanja na Slovenskem si dolgo niso
■•') A. Battistella, II. S. officio e la riforma religiosa in Friuli. Videm
1895, str. 14.
252
bili na jasnem glede svojega razmerja nasproti katoliski cerkvi.
Infiltracija novih naukov se je vrsila le pocasi. Ljudstvo je
tupatam sprejemalo posamezne krivoverske nauke, ne da bi
se praz zavedalo, da stopa na drugo pot.
Na Goriskem ni nikjer prislo do ocitnega verskega raz-
kola;vecji spori med novoverci in cerkveno oblastjo so nastali
le tam, kjer je duhovnik nagibal k protestantizmu in kjer so
se grascaki oklenili novih verskih naukov. Plemenitasi so bili
i na Goriskem glavni siritelji in pospesevatelji reformacij-
skih idej; med njimi najdemo tudi zavedne in odlocne spozna-
valce avgsburske konfesije. Med slovenskim kmetiskim prebi-
valstvom pa niso nasli luteranski nazori globokih tal ; seme
novih naukov je ostalo le pri vrhu in ni prodrlo globoko v
zemljo. Zato je pognalo le sibko drevesce ; nasprotni veter, ki
je zgodaj zavel, ga je kmalu unicil. Spioh je imel protestan-
tizem med slovenskimi dezelami najmanj pristasev na Gori-
skem. V dezeli se ni ustanovila evangeljska obcina; nikjer se
ni zidala molnica. Vendar nahajamo v sredini in v drugi po-
lovici sestnajstegu stoletja v vseh vecjih krajih sledove refor-
macijskih nazorov in sporadno so se pojavljali novoverci po
celi dezeli.
Prve sledove heretskega misljenja na Goriskem najdemo
ze takoj v zacetku reformacijskega gibanja. Ze leta 1526.,
devet let po Lutrovem nastopu, je prisel v Oglej propovednik
Schwabe, da bi obdeloval prekrscevalce in luterance.^) Okoli
leta 1528. je bil izgnan vikar v Pari, ki je sejal tam krivo-
verske nauke. L. 1539. nalaga papez Marinu Grimaniju, patri-
arhu oglejskemu, naj ocisti svojo skofijo „ab haereticis et de
fide cathoiica male sentientibus". Nekaj casa ni nic cuti o kri-
vovercih. Pac pa je bil na sumu, da ni pravoveren, sam pa-
triarh Ivan VI. Grimani, ker je I. 1549. zagovarjal nekega radi
krivoverstva obtozenega meniha.
Ko se je po kranjskih gradovih zacelo siriti luteranstvo,
ni moglo ostati dolgo neznano goriskim plemicem, ki so bili
vedno v tesnih stikih s kranjskimi. Po lepi vipavski dolini, po
kateri je sla ze stara cesta na Kranjsko, so zaceli prihajati
nauki nemskega reformatorja na Gorisko in po vipavskih gra-
dovih so nasli prvo zavetisce. Tudi v Gorici in njeni bliznji
okolici je bilo ze nekaj pristasev novih idej, ko je v novembru
1. 1563. grof Juri Thurn poklical v Gorico Primoza Trubarja.
O tem svojem potovanju poroca Trubar sam v porocilu. ki ga
^) Schmidt, „Die Gegenreformation in Gorz-Gradiska" (z nekaterimi
arhivalnimi dokumenti.), Dunaj, 1908. str. 86. ,Schmidtova navedba jepomota.
Hans Schwab je bil 1. 1528. akvil. arhidiakon na Kranjskem ali Sp, Stajer-
skem in je od cesarja Ferdinanda dobil ukaz, naj v teh df:zelah zasleduje
prekrscevalce in luterance (Mitt, des hist. Vereins fur Steierm., XLII.. str. 40"
Dr. Gruden.
253
je poslal 9. decembra 1563 iz Ljubljana baronu Ungnadu.*) V
Gorici je pridigoval stirinajst dni v slovenskem, nemskem in
italijanskem jeziku v hisi pi- Egka na koncu Rastela. V cerkev
ga duhovniki niso pustili. Mudil se je tudi v Rubijah in zato
se je pozneje podpisoval za rubijskega „ekspredikanta". Krstii
je tudi sina pi. Egku, „darob die pfaffen und miinichen sindt
schier unsinnig geworden". Toda dolgo ni imel Trubar ob-
stanka v dezeli. Jakob Maracco je s pomocjo dunajske nunci-
jature deloval na to, da bi se mu prepovedalo bivanje v go-
riski grofiji. In res, stirinajst dni po svojem prihodu se je
vracal Trubar po vipavski dolini na Kranjsko, jaliaje na oslicku.
Ustavil se je v Sv. Krizu ter je v nedeljo pridigal v kriski
cerkvi. Poslusalo ga je mnogo Ijudstva iz cele vipavske doline
(gantz Wippacher Boden); celo vec duiiovnikov je bilo na-
vzocih in jim je zelo ugajal Trubarjev govor. Ni cuda, saj je
Trubar slovel l<ot izvrsten govornik in njegova apostolska go-
recnost je mogocno vplivala na mnozice. V Krizu in v bliznji
Vipavi, kjer je bil doma Sebastijan Krelj, drugi superintendent
na Kranjskem, so biia tla ze nekoliko pripravljena za novo
vero. Ze pred Trnbarjevim prihodom na Gorisko, 24. sep-
tembra 1563, je pisal znani kranjski reformator Matija Klomb-
ner nekemu prijatelju : „Glaubt mir, wenn wir's stark getrie-
ben hatten, es war langst anders gangen. Der Krell ist kom-
men, wir wollen mit Gottes Hilf zum Kreutz in der Grafschaft
Gorz eine Kirche anrichten." Po Klombnerjevi misli so bili
torej luteranci dovolj niocni, da bi lahko ob vztrajnejsi propa-
gandi ustanovili v Krizu svojo cerkveno obcino.
Z Vipavskega se je podal Trubar, ta zilavi in neumorna
delavni moz, v Ljubljano, odkoder je pisal grofu Juriju Thurnu.
Pritozeval se je v tern pismu nad „etlich gottloss gortzerisch
personen", ki so ga ocrnile pri cesarju. Temu pismu je pri-
lozil se drugo na grofa Thurna in goriske dezelne stanove, v
katerem se je opraviceval radi svojih pridig in v katerein je
poudarjal, da je delil svete zakramente z vso spostljivostjo,
kakor jih je Kristus postavil in kakor so jih opravljali apostoli
in stara cerkev, „nach inhalt vnnd vermog der augsburgeri-
schen confession". Cudi se, da se najdejo med kristjani Ijudje,
ki ovajajo njega kot krivoverca in ki imenujejo jasno beseda
sina bozjega krivoversko.^)
Trubarjevo delovanje na Goriskem ni ostalo brezuspesno.
Kakor je posneti iz Maraccovih pisem, so hoteli stanovi nasta-
viti V Gorici celo luteranskega propovednika. V svojem poro-
cilu na patriarha dne 10. januarja 1565 pravi generalni vikarij
*) Kostreucic, Urkundl. Beitr., str. 219.
'") Kostrencic, CXXXl, CXXXII.
254
sledece : Ko se je pi. Egku rodil drugi sin, mu je Primoz po-
stal enega svojih, ki je na isti nacin krstil, obhajal, pridigoval,
kakor je on sam storil preteklega leta. — Ker so nje-
gove pridige ugajale nekaterim plemicem tistega kraja (t. j., go-
riskim), so sklenili, da ga najmejo za pridigarja na celo leto
za placo 150 goldinarjev. Maracco ima tu v mislih duhov-
nika Tomaza Ostrmana. Ko je ta Ostrman izginil iz Gorice,
je Maracco pozvedoval, kje biva. In ko je slisal, da je v Vi-
pavi, je zahteval od grofa Lanthierija, „da ga ukaze prijeti,
odvesti V Gorico in zapreti v jeco gospoda glavarja".
Da so Trubarjeve propovedi zelo koristile protestantski
stvari v Gorici, prica dejstvo, da je pmv mnogo Ijudi zahte-
valo obhajilo pod obema podobama. Radi tega se je pritozevai
1. 1565. zupnik Matija Mrcina pri nadvojvodi Karlu, a ta mu
je odgovoril, da ne sme nikomur braniti obhajila sub utraque.
„So ist hiemit vnser Ernstlicher buelch an dich das du solche
Comunion vnder beijderleij gestalt niemant waigern sondern
andechtiglichen vnd willig wie es an andern ortten vnd vn-
seren Landen beschickt, In christlicher Ainigkeijt, wers nur
begert raichen woUest."^)
Papez Pij IV. je bil 14. julija 1564 dovolil rabo keliha
pri obhajilu tudi lajikom. nadejaje se, da se vrnejo heretiki v
narocje katoliske cerkve in da se prepreci vecji razkol v cerkvi;
a njegov naslednik Pij V. je ze leto dni pozneje preklical to
dovoljenje. Kljub temu je hotel nadvojvoda Karel, da ostane
raba keliha v njegovih dezelah se nadalje v navadi. Sploh pa
je bilo obhajilo sub utraque simbol nove vere. Zanimivo je,
da je bil pozneje Mrcina kot kranjski zupnik sam za obhajilo
pod obema podobama in tudi za odpravo duhovniskega celibata.
V bas omenjenem pismu nalaga tudi nadvojvoda zupniku
Mrcini, ki je bil takrat nekak voditelj katoliske stranke v Go-
rici, naj ne pusti nobenega lutrskega predikanta v mesto- Kar
se tice onega, katerega je bil narocil grof Juri Thurn (misli
na Trubarja), naj bo ze, kakor je, „weil er dovon ist."
Nadvojvoda Karel je bil v zacetku svojega vladanja ne-
koliko popustljiv proti novovercem, ali kmalu je zacel odlocno
nastopati proti verskim novotarijam^ Z njegovim dovoljenjem
je 1. 1570. papezev odposlanik grof Jernej Porcia vrsil apo-
stolsko vizitacijo na Goriskem. Porocilo o tej vizitaciji, vizita-
ciji „in paese in cui non s' e essercitata la giurisditione patri-
archate et tutto s' e governato a voglia de' laici", je ohra-
njeno^) in je vazen donesek za razumevanje cerkvenih raz-
mer na Goriskem v oni dobi. Lutrovih naukov so se bill
ze zaceli oprijemati duhovniki. Porcia je izkusal napraviti red
•5) Pismo je priobcil Schmidt, o. c.
') Izdal ga je A. Battistella, Una missione del conte Bartolomeo di
Porcia auteriore alia sua nunziatura di Germania. Vidcm 1907.
255
in je zahteval kazni za neposlusne duhovnike- Iz Rifenberga
je bil izgnan zupnik Gasper Feuza (Bevcar?). Temu je bil
Porcia dokazal krivoverstvo in ga zato vrgel v jeco. Ali od
tod je pobegnil. Vizitator predlaga, da se kaznujejo oni, ki so
mu omogocili beg.
V Tolminu se je dokazala herezija Mihaelu Nucliju,
tolminskemu kapelanu.
V Vipavi, V tern pribezaliscu vseh luterancev, so de-
lili zupnik in njemu podrejeni duhovniki obhajilo pod obema
podobama.
V Gorici je zivel v miru duhovnik-heretik Francesco
Croco, dasiravno ga je bil Porcia obsodil v prognanstvo iz
goriske grofije. Dezelna oblast je bila v tern pogledu brez-
brizna in nadvojvoda ni imel dovolj inoci, da bi pritisnil na
njo. Porcia je dosegel se to, da je nadvojvoda 1. 1574. poslal
V Gorico posebno versko komisijo, z Ijubljanskim skofom
Konradom Glusicem na celu. Komisija je zahtevala od prote-
stantov, da se odpovedo verskim zmotam ali pa da ostavijo
domovino, in protestantske knjige je ukazala sezgati. Le tri ple-
menite rodovine so izjavile, da raje zapuste dezelo, nego da bi
menjale svoje versko prepricanje. Drugi so se, kakor poroca
goriski zgodovinar Morelli, navidezno povrnili v katolisko cer-
kev, v srcu pa so ostali to, kar so bill.
Ali kmalu so zaceli luteranci spet samozavestneje dvigati
glavo. Na shodu notranjeavstrijskih dezelnih stanov v Brucku
1. 1578. je zahteval Bonaventura pi. Egk v imenu goriskih
stanov svobodo veroizpovedanja. Pravega pooblastila v to sicer
ni imel, ali gotovo je vedel, da mnogo njegovih rojakov na
tihem soglasa z njim. Na tern kongresu je nadvojvoda Karel
ustno obljubil svobodo veroizpovedanja, ali kljub temu je
ostal neizprosen nasprotnik protestantom. Vplivali so nanj tudi
tuji vladarji, posebno pa papez in beneska republika, ker so
se ball, da bi se kriva vera ne razsirila po Italiji. Papez in
Benecani so celo zugali, „die Grafschaft mit khrieg zu yber-
fdllen vnnd die Sectierer vndter dem Schwerdt here geen zu-
lassen". To je razvidno iz odioka. s katerim poziva po nad-
vojvodovem ukazu 26. februarja 1. 1579. dezelni glavar grof
Thurn luteranske plemenitase, naj se odrecejo verskim zmotam,
ki se razsirjajo „Ihe lenger ihe weitter" po goriski grofiji.^)
Ob enem jim zuga, da bodo primorani, z zeno in deco osta-
viti dezelo, ako ostanejo trmasti. Posebna verska komisija pod
predsednistvom goriskega naddiakona je klicala trdovratneze
pred se. Ali se je takrat kateri prostovoljno izselil, ni znano.
Nekateri so ostali trdni v novi veri in 8. maja 1579 je dal
nadvojvoda dezelnemu glavarju povelje, naj se izzenejo tekom
^) Schmidt, o. c.
256
enega meseca Scipijon Attems, Leonhardt Formentini, Friderik
Orzan, Erazem Dornberski, Jernej Posch, Gregor Kumar ter
svetokriski oskrbnik grofov Attemsov, ker se je za vselej od-
locil, da ne bo trpel v goriski grofiji druge kakor katolisko
vero. To povelje pa se ni takoj izvrsilo. Preganjani plemici
so prosili Karla. naj preklice svoj ukaz, in obrnili so se tudi
na stajerske dezelne stanove, da bi se pri njem potegnili za
nje. Toda vladar se ni dal omeciti in ni hotel niti dovoliti. da
bi smeli ostati vsaj v dezeli, ce ze ne v mestu Gorici. Prosili
so ga nato, da bi se pocakalo z izgonom vsaj do novega leta,
da urede svoje stvari. Ugodilo se jim je v toliko, da jim je
bil 0 casu izgona obljubljen nov vladarjev odlok. Iz pisma,
naslovljenega dne 31- avgusta na dezelne stanove stajerske,
je sklepati, da so bili takrat se vsi v Gorici. Kaj se je poz-
neje zgodilo, ali so ti luteranci ostali v dezeli in se pokorili
nadvojvodovim poveljem, o tern ne porocajo vec viri. Najbrze
se jim ni zgodilo nic hudega in vsa stvar se je mirnim potem
poravnala in pozabila. Po vsem tem pa je jasno, da je zacela
na Goriskem ze 1. 1579. protireformacija, torej veliko prej nego
V drugih avstrijskih dezelah. To pa se je zgodilo radi tega,
da bi ta mejna dezelica s krivimi nauki ne okuzila sosedne
Italije.
Istega leta je zacel nadvojvoda nastopati tudi proti polu-
teranjeni Vipavi, kjer so se bili mocno vkoreninili luteranski
nazori.'') Pisal je krskemu prostu kot gospodu vipavske fare
in ga pozval, naj naredi tam red, kajti krivoverstvo se razsirja.
duhovscina pohujsuje in raznovrstne zlorabe so se pri njej
udomacile- Ta odlok je nadvojvoda po goriskem glavarju po-
slal grofu Thurnu s pristavkom, da se je odlocil, tekom kratke
dobe izgnati vsetisteiz goriske skofije, ki so nasprotni stari in
pravi katoliski veri. Nasiednjega leta, 1. 1580., je bil pre^d Sv.
sodiscem") v Vidmu obsojen kot heretik vipavski vikar Stefan
d' Arbe, ki se mu je med drugimi stvarmi ocitalo, da je po-
kopaval na katoliskem pokopaliscu krivoverce. Prisodlli so mu
pet let zapora in dali nalog, da mora izkopati krivoverske
mrtvece, toda oprezno so pristavili: si tamen cognosci po-
terunt")
Vedno odlocneje se je avstrijska vlada upirala protestan-
tom. L. 1581. so ze s silo pretili trdovratnim Vipavcem. Ali
^) Nekaj podrobnosti gl. Schmidt, Evangelfj v Vipavi in okolici, v pod-
listkih ,Soce' 1. 1901, 1902.
!<>) Inkvizijsko sodisce za oglejsko skofijo je bilo ustanovljeno v sredi
13. stoletja. Pozneja je imelo svoj sedez v Vidmu, kjer se nahaja tudi pisan
register kakih 1000 verskih pravd, ki so se vrsile med 1. 1551. — 1647.
(Novus liber causarum S. Offici Aquilejae sive Registrum . . .) Tudi v drzav-
nem arhivu v Benetkah so spisi tega sodisca.
"j Battistella, o. c. str. 71.
257
tudi to se ni nic izdalo. Ko je bil generalni vikarij Bizancij
1. 1583. na vizitacijskem potovanju po Krasu, goriski okolici
in Vipavskem, je porocal patriarhu sledece: „Pravijo, da je v
vipavskem gradu, ki je lastnina Lanthierijeva, v Rifenbergu in
drugih vaseh okoli Sv. Kriza, ki pripada Juriju della Torre
(grofu Thurnu), le malo heretikov, toda jaz sem preprican in
vem za gotovo, da je vse to Ijudstvo krivoversko, ker nisem
nasel osebe v tern kraju, ki bi hotela prejeti zakrament svete
birme. Vasa Prevzvisenost ve, da heretiki zelo mrze ta zakra-
ment." Zdi se pa, da je Bizancij gledal prevec crno. Nadvoj-
voda Karel je storil 1. 1584. prav energicen korak proti Vi-
pavceni. Ukazal je grofu Lovrencu Lanthieriju, ki je imel sodno
oblast crcz Vipavo, ob kazni 1000 dukatov, da izzene vse
svoje evangeljske podloznike, kateri se ne povrnejo v katolisko
cerkev. Ta Lantliieri pa je bil skrit luteranec in ze Trubar ga
je imenoval Nikodema. Lanthieriji kakor tudi drugi goriski ple-
mici so radi nastavljali tarn, kjer so imeli patronatne pravice,
take duhovnike, ki so jih bile presinile reformacijske ideje.
Dne 21. inarca 1584 je poklical Lanthieri 26 oseb iz vipavske
doline, ki so bile na glasu, da so lutrske vere, v svojo palaco
na Starem trgu v Gorici ter jim razodel vladarjev ukaz. Tri
osebe so se spet pokatolicanile, drugih triindvajset pa je s
svojim imetjem ostavilo dezelo. Ze te stevilke govore, da ni
bilo tako hudo, kakor je menil skof Bizancij. Da pa niso z iz-
gnanci odsli vsi oni iz dezele, ki so bili napolnjeni z lute-
ranskim duhom, je umevno. Mnogo jih je se ostalo in na pr.
V Rifenbergu je bila pokopana se le 19. decembra 1596 kot
zadnja luteranka neka Avgusta Pecenko. „Extra ecclesiam uti
heretica sepulta est," je pripisano v mrtvaski knjigi.
Omenjali so se do zdaj najvec pojavi reformacijskega
stremljenja po Vipavskem in v Gorici, ker so nasle rav:io tod
nove verske ideje se najvec pristasev. Ali tudi ostali deli nase
dezele so cutili valovanje onih velikih verskih bojev. Po Krasu
je pridigal (po Kostrencicu) Juri Stradiot, na Cerkljansko
so bili zaneseni lutrski nauki iz Skofje Loke, kamor je drzala
s Cerkljanskega ze takrat dosti zlozna pot. Na Bovsko je pri-
sel glas 0 novi veri po predelski cesti s Koroskega, kjer je
deloval v bliznjem Trbizu zupnik-heretik. Tudi na Kanalskem,
kjer je imela posestva poluteranjena rodovina Egk, so bili po-
samezni novoverci. V Tolminu, v srediscu goratega dela go-
riske dezele, je siril nove nazore ze prej omenjeni kapelan
Nucli. Na Tolminsko, posebno pa na Cerkljansko, so bili vti-
hotapili tudi veliko protestanskih knjig slovenskih. Zato je bil
tolminski naddiakon^^) zaukazal svoji duhovscini, naj iztrebi
povsod, ce je mogoce pia fraude, vse krivoverske spise. To
'-) Na Tolminskem je bil poseben naddiakon iz Cedada.
258
pa se ni popolnoma posrecilo, kajti se v najnovejsem casu
so se nasle na samotnih kmetijah v cerkljanskih hribih lute-
ranske knjige.
V Tolminu se je mudil tudi, dasiravno neprostovoljno,
lutrski predikant Peter Kupljenik. Po noci 27. junija 1587
ga je privedel dezeini sodnik kranjski v spremstvu sedmih bri-
zinskih lovcev iz Loke, kjer so ga bili zgrabili, pes crez
Cerkno v Tolmin ter ga je izrocil tolminskemu glavarju v var-
stvo. Ta ga je imel nekaj dni zaprtega v tolminskem gradu,
potem ga je poslal v Gorico zupniku Andreju Nepokoju. Iz
Gorice so tirali Kuplienika pred Sv. sodisce v Videm, ki ga
je obsodilo 2.' avgusta 1587 v dosmrtno jeco, a ze po dveh
letih je usel.
L. 1582. je Primoz Trubar z zadovoljstvom poudarjal, da
ni na Slovenskem nobenega razkola med luterani, da ni ne
kaivinistov in ne flacijanistov in drugih, kakor na Nemskem,
le papestvo da morajo giedati poleg sebe in trpeti preganjanje
od njega. Res je, da teh sekt pri nas ni bilo, a pojavila se je
tupatam druga, ki je bila starejsa kakor protestantizem in ki
mil ni bila sorodna. Bila je to sekta skakacev, ki se je pri-
kazala pri Sv. Luciji ob Soci. Prvaski ziipnik Noctiia iz druge
polovice 16- stoletja pise v svojem farnem zapisniku sledece :
„L. 1584. so odprli pri Tolminu cerkev Sv. Lucije; in Ijudje
obojega spola so letali tja pa sem ter hiteli po vaseh od
cerkve do cerkve, kakor bi bili prisli z uma- Bili so pa lajiki
ter so ziigali duhovnikom z besedo in dejanjem. Tresli so se
na vsem zivotu, ploskali in tolkli so z rokami, delali se plas-
Ijive, nekateri so se valjali po trebuhu okoli cerkva in poce-
njali, kakor da bi jim bilo to vdihnjeno od Boga."^^) Ska-
kasko gibanje se je razsirilo po vseh slovenskih dezelah in
dokazuje, da je bilo takrat ozracje polno verskih vprasanj.
Proti koncu stoletja so bili vedno bolj redki oni, ki so
se se glasili k reformacijskim idejam. Pokret je zatrla neupog-
Ijivost in odlocnost nadvojvode Karla in njegovega naslednika
Ferdinanda, paralizirale so ga cerkvene sinode, ki so se vrsile
v dezeli, kakor tudi ponovne vizitacije. Ko je 1. 1593. oglejski
patriarh Francesco Barbaro potoval po slovenskih dezelah, je
mogel ze z veseljem porocati papezu Klementu VIII., da so se
razmere na Goriskem (nel contado di Gorizia) izdatno zboljsale.
,.11 culto di Dio e accresciuto e la devozione de' popoli si e
maggiormenta infervorata e vo' sperando, che questa parte si
ridurra a termine di potersi contentare e che servira per ante-
'3) Ratar, Zgodovina Tolminskega, str. 164. — Gl. tudi konec Kova-
ciceve studije v tern ,Zborniku°.
259
murale d' Italia contro gli Eretici."") Patriarh izraza nado, da
postane Goriska branik Italiji proti heretikom. Videti je, da je
nevihta, ki je prihrula od severa, le izcistila ozracje ter kori-
stila katoliski cerkvi na Goriskem.
Zadnje ostanke luteranskih nazorov so pa zatrli jezuiti,
ki so se 1. 1615. naselili v Gorici. Spomin na reformacijo je
med slovenskim Ijudstvom otemnel in postal nejasen, beseda
„luteran", med beneskimi Slovenci „luteranar", znaci le clo-
veka, ki je neveren in ki se ne drzi cerkvenih zapovedi. —
Jezuiti so unicili v Gorici nemski vpliv — Die Jesuiten waren
in unserem Landchen die Totengraber der deutschen Reichs-
und Einheitssprache, pravi o njih Schmidt — , ali negovali in
pestovali so italijanstvo.
'^) Relazione della visita apostolica in Carniolia, Stiria e Carinzia fatta
da Francesco Barbaro Patriarca eletto d' Aquileja 1' anno 1593 e presentata a
Papa Clemente VIII. — Natisnjeno je to porocilo 1. 1852. v Vidmu.
260
Trubarjeva spominska plosca
V Derendingenu.
Dr. Fr. Ilesic.
Pred vrati zupne cerkve d'^rendinske je bil pokopan
Primoz Trubar. Eden izmed najznamenitejsih takratnih wiirtem-
berskih bogoslovcev mu je govoril ob grobu.^)
V koru derendinske cerkve visi na sterii se dandanes le-
sena, 1. 1900. renovirana spominska plosca, 2 in pol metra
visoka.
Elze (in po njem Dimitz v svoji Zgodovini Kranjske, II.,
110) je V „Mitth. des hist. Vereins f. Kr." 1861, 63 opisal ta
spomenik. Osebe, ki nam jih kaze, mi je se natancneje opisal
sedanji derendinski zupnik, Teodor Beck, in sicer tako-le:
Pod Kristusom , vstalim iz groba, kleci devet oseb:
1. mladenic rjavih las, rdece opravljen, s krizem v rokaii
(Elze-Dimitz: Decek, „ocividno sin Felicijanov") ; 2. moz, crno
opravljen, temno-rjavih las in brade; 3. moz, crno opravljen,
rdece-rjavih las in brade: Primus; 4. moz, crno opravljen,
brada in lasje rjavi, mocno osiveli, bel kriz v rokah : Primus
Truberus ; — 5., 6., 8., 9. crno opravljene zenske, 7.,
rdece oblecena mlada zenska, 6., 7. in 8. z belim krizem v
rokah; 5. je Agnes, 6. Anastazija, 7. Gertruda (Elze-Dimitz:
„Deklica, ocividno he! Anastazijina"), 8. Barbara, 9. Mag-
dalena. (Pri 1. je ohranjen le zacetek imena A).
Kriz V rokah pomeni, da je doticna oseba umrla. Umrl
je Primoz sam (4) in njegova zena (8), umrli sta pa tudi
hceri (6, 7) in en sin (1). Ob njegovi smrti so ziveli: dva sina
(Felicijan: 2, Primoz: 3) in dve hceri (5, 9).^)
1) Christliche Leichpredig . . . durch Jacobum Andreae D., Probst zu
Tubingen . . . 1586. Andreae nam v svojem govoru podaje v pregledu tudi
zivotopis Trubarjev, zlasti pa nam natancno pripoveduje o zadnjih dneh in
urah Trubarjevega zivljenja (Ta del Andrejevega govora je prevel in ob-
javil g. skriptor L. Pintar v „Slov. Nar." dne 6. junija 1908.)
2) Elze-Dimitz oznacujeta prvo osebo na desni (s stalisca gledalce-
vega) kot Barbaro, zeno Trubarjevo; da je na celu zenskam zena Trubarjeva,
kakor je Trubar sam na celu moskim, iDi bilo pac naravno. ,Neze" Dimitz
sploh nima. St. 8 mu je hci Barbara, tista, o kateri se je mislilo, da je
bila zena Dalmatinova 'gl. V. Smid, Mitteil. des Musealver. 1904, 79/22),
— Elze imenuje vse te osebe, ki klece ob grobu, „donatorje, Trubar . . .",
a Dimitz je tu dedal besedo ^dann" : „Die Donatoren, da n n Truber, seine
Gattin . . ."
261
'■2). 3). 4.)
5.) 6.) 8.) 9.)
7.)
?62
Nad sliko je citati besede : Verwirf mich nicht in meinem
Alter: verlafi mich nicht, wenn ich schwach werde. Psalm
71. — 1587. . , . .,
Pod sliko je citati latinske verze. ki jih je pokojniku v
spomin zlozil znameniti wurtemberski filolog Martin Crusius in
ki se glase :
Vir tumulo hoc sanctus de Slava est gente sepultus
Primus: qui Christi praco fidelis erat.
Imbuit hie primus vera pietate Labacum;
Expulsus Domini nomine multa tulit.
Rotenburga habuit fidum Tuberana ministrum:
Campidoni docuit voce sonante Deum.
Akiracum capit hinc in Wirtembergide terra
Laufaque doctorem, post Derendinga diu.
Transtulit in patriam divina volumina linguam :
Sparsit in eoas dogmata sancta plagas.
Pauperibus pater, hospitibus quoque portus et aura;
Vita et canitie quam venerandus erat!
Pulchre certavit, cursum ratione perej^it,
Servavit bene, quam debuit usque fidem.
Magno ergo nunc cum Paulo gerit ille coronam,
Tempore quae nuUo marceat, atheream.
Obiit diem suum 29. Junii anno 1586.
V prevodu se to glasi:
Moz V tem grobu lezi, moz svet iz slovanskega roda,
Primoz, ki bil je glasnik Kristusa svojega zvest.
Prvi napolnil je on s poboznostjo pravo Ljubljano,
z doma prognan, je povsod bozjo besedo glasil.
Rotenburg v njem imel je zvestega oznanjevalca,
V Kemptenu on je slavil z glasom donecim Boga.
Urah nato ga sprejel spet v virtembersko je zemljo,
V Laufenu bil ucenik in v Derendingi potem.
V jezik domaci on prvi prestavil je svete bil knjige,
bozjo besedo glasil dalec na vzhodni je kraj.
Oce sirotam je bil in gostom prijatelj, podpornik,
delo, zivljenje, kako bilo je vredno casti !
Hrabro se je bojeval in modro koncal je zivljenje,
hranil je nauk cisto, ki ga je vedno ucil.
Slava njegova zato bo s Pavlom enako mu vecna,
ki ne unici je cas, ki bo ostala na vek.^)
3) Prevod priobcen v brosuri „Primoz Trubar in nasa reformacija", v
Ljubljani, 1908 in v „Ucit. Tov." z dne 19. junija 1908.
263
To spomen-slovo je natisnjeno tudi v gori imenovani
Andrejevi „Krscanski obgrobni pridigi".
Toda pred tern latinskitn tekstom je v Andrejevi knjigi
to Crusijevo spomen-slovo priobceno v grskem jeziku ; grski
naslov mu je : Ivjpiw Upiiw Tpo-jjir^pw, a prvi stih : "Evo' ayia
xstpaXa ^xAauou IIpqj.010 xeB-a-Tai etc.
M. Paulus Crusius Molendinus, Ecclesiastes Argetinensis
je tej spomenici dodal sledece :
In obitum D. Primi
Truberi, pastoris
in Derendingen.
Primus erat primus pastor: qui munia Primi
pastoris subeat, Primus hie alter erit.
Ossa cubent Primi, sed mens requiescat Olympo:
Crusius haec Primo pectore vota facit.
M. Erhardus Cellius, professor poetices et historiarum in
Academia Tubingensi" pa je verzificiral ves zivotopis Trubarjev
v distihih; sam pravi:
„Ergo, quod Andreae (qui fax divi inclyta verbi:
qua non maiorem magna Tubinga videt:
qua non maiorem Germania magna tuetur)
funebris eulogii concio dives habet :
hoc ego succinctis complectar versibus, ut qui
Teuthona non tenet, is verba Latina legat.
264
Listek.
Od kod ime Rascica?
Trubar je bil rojen ,na Rascici'; to je znano, od kod pa se raz-
lagaj ime njegove rojstvene vasi, to je manj jasno, kakor se vidi iz nedo-
slednosti v pravopisu tega imena. Ko je prof. Kleinmayr 1. 1881 v svoji
,Zgodovini slovenskega slovstva" dejstvo Trubarjevega rojstva izrazil z be-
sedami : ,Rodil se je v Raicici", je bila t'i njegova stilizacija pokojnemu
Levstiku hud spotikljaj in kot ocenjevatelj njegove slovstvene zgodovine
se je (Ljublj. Zv. I, 381) oglasil zoper njo s sledeco opazko: ,Narod zdaj
govori „na Rasici", dasi Trubar sam sebe res imenuje .Raicicarja". — Glede
predlogov „na" in ,v" je bila ta Levstikova opazka teoreticno popol-
noma upravicena. Prvotno se je gotovo natancno razlocevalo med vasjo in
pa vodo, ob kateri stoji vas in po kateri ima svoje ime. V'zemimo za zgled
Bistrico! Ta je hitrotekoca in srebrnocista reka (Lauterwasser), brzotek in
kristalnoprozoren potok, Bistrica je pa tudi vas na ali ob taki vodi. \ Ritter-
jevem geografskem zborniku sem nasei zabelezenih 26 naselbin z imenom Lau-
terbach, a tudi z imenom Bistrica (Feistritz) jiii je brezstevilno. Vse te na-
selbine si nam je misliti ob bistrih vodah ali bist^ricah.
Prvotno se je pac pravilno razlocevalo: Sel se je v Bistrico (in die
F.) kopat, je v Bistrici (in der F.) utonil, utopljenca so potegnili iz Bistrice
(aus der F.) — pa : Na Bistrici (in F.) je sinoci gorelo, tudi nasi gasilci so
sli na Bistrico (nach F.) pomagat in so se sele proti jutru vrnili z Bistrice
(von, oziroma aus F.). Tako je tudi se pravilno: na Dunaju (in Wien), prav-
zaprav: an der Donau ; bozja pot sv. Kozma in Damjana je na Krki (in
Obergurk) pravzaprav: an der Gurk ; na Reki (in Fiume), pravzaprav : am
Fiume (lat. ad flumen), an der Fiumara (primeri : St. Veit am Pflaum);
V Savi (in der Save; so ribe, na Savi (in Sava = an der Save) pa plavzi in
tvornice ; enako tudi: v Dravi, v Ziii (v vodi, v reki), a na Dravi, na Zili
(v vasi ob Dravi ali ob Zili) itd.*) Sploh je pa bil izprva predlog ,na" vse
bolj razsirjen od predloga ,v°, kar nam je ze Miklosic izrecno konstatiral v
svoji primerjalni slovnici (IV, G62), ces, da pri imenih dezel in mest stoji
cesto „na", kjer bi bilo pricakovati .vb' n. pr. na Nemcih, na Tirolah, vo-
jevoda na Vlasehi. (dux in Valachia), beg na Hercegovini itd. Saj je tudi po-
polnoma naravno, da dajemo krajem, lezecim na prostem prostoru ali celo
nekoliko na visini, predlog „na", na pr. : na polju, na ravnini, na holmu, na
gori — ter da rabimo .v" le tedaj, kadar mislimo na notranjost in nizavnost,
na pr. v brlogu, v dolu, vglobeli, v koritu, v zlebicu itd. Toda nikjer ni nic
stalnega, tudi v jeziku ne ; tudi jezik se razvija in izpreminja pod raznimi
vplivi in prej ali slej se pojavi sedaj mocneje, sedaj rahleje neko tezenje za
izenacevanjem ali pa za razlikovanjem. Tako se je tudi ta prvotna pravilna
raba predloga .na" pod vplivom modernega uniformiranja v konstrukciji
krajepisnih imen zacela umikati predlogu „V ; zlasti po pisarnah se godi to
rado, kajti birokratstvo (posebno se, ce mu nedostaje dovoljnega jezikovnega
znanja) rado dokaj svojevoljno ravna in vpliva mogocno, a kvarno celo pri
zavednejsih domacinih. In kakor je v nemscini na mesto prvotnega pravil-
nega: an der Reifnitz, bei der Felben nastopilo moderno uniformirano izraze-
vanje: in Reinitz, in Velden, tako je tudi Slovenec, izpremenivsi pravilno kon-
strukcijo, zacel rabiti za vas, lezeco ob vodi ribnici ali pri veliki vrbi, mo-
derne zveze: v Ribnico, v Ribnici, iz Ribnice, v Vrbo, v Vrbi, iz Vrba. Ka-
kor tedaj splosno pravimo : p Ilirski Bistrici, v Sori itd., tako je Kleinmayr
*) Gl. Slovenica v Jagicevem (Jubilejnem) Zborniku (Jr.
265 18
tndi zapisal: v Rascici, ker ni vedel, od kod ime, in ni vedel, kako se narod
se vedno praviino izraza ; Levstiku pa gre zasliiga, da se je potegnil za
staro, med narodom ukoreninjeno sestavo s predlogom „na".
Drugo vprasanje je pa, ali je pravilneje Rascica ali Raiica. Ker na-
giblje, kakor znano, nas sedanji pravopis bolj na etimologicno nego na foneticno
stran, to je, ker se bolj ravna po izvoru in izvodu besed, nego po njih med
narodom razsirjeni izreki, kaze po mojem mnenju, dati prednost Trubar-
Kleinmayrjevi obliki „Ra5cica" pred Levstikovo obliko „Ra5ica", dasi je
posneta ta po izgovarjanju naroda. Prvic za izvod oblike „Ra5ica" ne najdemo
nobene jasno umljive in primerne osnove (na pr. : raha, rasa, kakor : duh,
dusa dusica ; grab, grasica, lesica (mala leha), miisica (majhna muha) itd.
Drugic je pa Rascica, kakor smo dali slutiti ze zgoraj pri utemeljevanju pra-
vilne konstrukcije ,na Rascici", prvotno ime recice, a drugotno sele tudi
ime vasi ob tej vodi.
Zdaj pa vzemimo podobna imena voda in vodic: Begunjscica,
Cerkniscica, Borovniscica, Globeljscica, Gradascica, Poljanscica, Selscica, Lom-
scica, Nemiljscica, Ravnodoljscica itd. itd. Vsa ta imena pise mo po etimo-
logicnem pravopisu praviino s „sc' , dasi v resnici nikjer ne izgovarjamo
.sc", ampak samo prosti „s", torej : Begiinjsica (pravzaprav Begiinjsca),
Cerknisica (izgov. Cerknisca ali Cerkensca) itd. Ze analogija sama nas pri
tem primerjanju dovede do pravilnega sklepa, da moramo, ce se drzimo eti-
mologicnega pravopisa, kakor Metnajscica, Grdodoljscica, pisati tudi Rascica,
dasi izgovarjamo samo Metnajs[i]ca, Grdod61js[i]ca, Ras[i]ca. Pa zakaj ? Vsa
ta imena rek in recic, potokov in potockov so izvedena iz krajevnih imen
preko pridevnka, napravljenega s priponko ^-ski". Mimo Cerknice ali
skozi Cerknico tece cerkniska voda ali Cerkniscica, iz Loma prihaja
lorn ski potok ali Lomscica, a z Blok bio ska voda ali Bloscica itd. —
Razen jasne analogije pa prica za ^Raicico" izrecno se Trubar „Ra5ncar".
Iz te pri Trubarju jasno ohranjene oblike se da sklepati, da se je morala
tedaj V prostonarodni izreki se precej razlocno slisati glasovna skupina ,sc".
Kak povod bi bil imel Trubar, ob jasni izreki prostega „§" pisati „sc" ? Saj
je znano, da izkusa jezik tezje glasovne skupine upreprostiti, trdost omeh-
cati in ublaziti, tezavnost v izgovoru olajsati, ne pa nasprotno. Iz prostega
,s" torej ne bo jezik nikdar storil koraka na ^sc" niti v prostonarodni izreki
niti V neuceni, po preprosti narodovi izreki posneti pisavi, kakor je Trubar-
jeva; nasprotno je pa mogoce, da namrec zahteva izrekljivost, naj se v go-
tovi h slucajih pretrdi skupek glasov ublazi in upreprosti, kar se je res tudi
zgodilo ravno pri „sc", ki je presel v goli „s", in sicer po nekod splosno,
po nekod pa samo ob gotovih pogojih. Nasa gorenjska narecja na pr. so
skupino „sc" dosledno nadomestila z golim .s", na pr. i^em (iscem), peri.?e
(prgiice), pisuka (piicalka), ko^ica (kosnca) itd., docim jo imajo dolenjska
narecja se ohranjeno — vselej, ce le ni izginil pogoj za njeno ohranitev, oz.
nastopil vzrok za nje odstranitev.
Pa porice kdo : Jezik v Trubarjevi ozji domovini spada vendar med
tista narecja, ki so glasovno skupino „sc" ohranila prav do danasnjega dne;
ce pa vendarle narod po Levstikovem pricanju izgovarja le „Ra5ica" (ne
Rascica !), tedaj se da sklepati, da bi moral narod, ce je „sc" v besedi eti-
mologicno upravicen, izgovarjati praviino „Rasnca", oziroma oblika ^Rasica"
mora biti, ker jo izpricuje narodna izreka, prav zato ze prvotna in pravilna.
Prav! Toda obliko „Ra5ica" izpricuje samo sedanja narodna izreka, docim je
dolenjscina 16. stoletja po Trubarjevem svedostvu dokaz za obliko „Rasc\ca"
— kajti glasovna skupina ^sc" se je tudi v dolenjskih narecjih ohranila le
tedaj, ce so se ohranili tudi pogoji, ki jo scitijo ; ce se je pa umaknil pogoj,
na katerega se naslanja izrekljivost skupine „sc°, tedaj seje tudi „sc" umak-
nil prostemu „s' ; jasneje povedano : v Trubarjevi dobi se je J" v koncnici
„ica", ce ne kot poln ,i°, pa vsaj kot poluglasnik b se razlocno cutil v iz-
reki in je kot tak scitil glasovno skupino „sc". Beseda se je morala izgovar-
jati, (ie ne , Rascica", pa vsaj ^Rasctca", docim je v sedanji izreki ta ^i"
docela izginil iz sufiksa „ica", tako da bi po izgubi tega „i" dobili obliko
266
,Rascca". Ker je pa neposredna zveza soglasnikov „scc' za nasa govorila
pretrda,je moral s samoglasnikom vred iz omenjene glasovne skupine izginiti
tudi predstojeci ,c" in tako smo dobili oblike : Rasca, Gradasca, tursca (t. j.
turs[ci]ca, Turkischkorn), Poljansca, Hotaveljsca itd. Voda, ki tece mimo
Poljan ali skozi poljansko dolino, je poljanska Sora ali PoIjans[ci]ca in ona,
ki tece skozi Hotavlje, je h o t a v e I j s k a ali Hotaveljs[ci]ca. — Tudi za
Valvasorjevih casov se je moral sumnik v nasi besedi izgovarjati se prav
trdo (kakor s .c" podprt) = sc, ker Valvasor v svojem delu Ehre d. H.
Krain na dveh mestih, omenjajoc Rascico, popravlja svojo pisavo : (II. 216)
.Rashiza (oder wie die deutschen Zunge dies lesen mu6 Raschiza) in (VIII,
731) Kirche S. Bartholcmaei zu Rashiza (oder Raschiza). \'alvasor se je
menda bal, da bi utegnil kdo njegove oblike premehko izgovarjati, kakor da
je sh = z (primeri ,rosheniza, = rozenica Schalmey, VI, 321, ali Roshek =
Rozek, oziroma Rofieck, II, 115,243); zakaj neposredno pred ,c', ali pa, ce
je le prav slaboten poluglasnik (t) vmes, se pac z in s glasita blizu enako,
na pr. misca (mis), pa Korosca (rod. in toz. od ,Korosec'), lusca (luzica), pa
rosea (rozica).
Ko smo, kakor mislim, dognali in dovolj utrdili pravilno obliko
,Raicica", nam je dognati se etymon, oziroma poiskati temu imenu kore-
n i k o in tako razjasniti, kaj da ime p o m e n i.
Ko je izdal Trubar 1. 1566 .ta celi psalter Davidov', se je za slo-
venskim predgovorom podpisal : .Vash vseh brat inu slushabnik Primosh
Truber is Rastzhice". Po tej pisavi bi utegnil kdo sklepati, da bodi pod-
laga nasemu imenu „rast = hrast', kakor je iz .gost" gosca (Dickicht), tako
tudi iz , hrast' hrasca ali pa „rasca" = zarastel prostor, vse z istim pome-
nom, namrec : hosta in grmovje. Toda, kdor bi na ta „st" v obliki Ra5?^zhica
opiral tako razlago, bi se po mojem mnenju prenaglil, prav tako, kakor ce
bi poleg pui^r'am (pu5^im) iz sedanjikov Jscem' (iskati) in ,piscem" (na
flavto) sklepal na osnovo „ist" in „pist" namesto na Jsk" in .pisk". To bodi s
tem odpravljeno !
Sufiks - ica v imenih voda je razlicne veljave. Vcasih je samo po-
manjsevalen, na pr. Drava Dravica, Mura Miirica (die Miirz), Kokra Kokrica,
Zila (Gail) Zilica (Gailitz), Kolpa (Kupa) Kupica (.Kolpica), Sora Sorica, recimo
se : Bistra Bistrica, toda pri Sava Savica imam ze nekaj pomislekov zaradi
naglasa. —
Brez pomanjsevalnega pomena, samo da posubstantivi pridevnik, je
sufiks - ica v naslednjih slucajih : brzica (brza voda Wildbach), toplica (topla
voda, die Therme), slapnica, sopotnica : voda s slapovi in sopoti (sumecimi
vodopadi), tudi Jarnikova sumnica (die Waldquelle) se javaljne izvajaj iz
.surna" (dichter Wald), ampak iz .sum" (Wasserfall). S temi sorodne tvorbe
so nekateri izrazi moskega spola : studen ali mrzel potocek je studenec, mrzlec
ali mrzlik ; v skokih hrumno sopiha in sumi slapnik, sopotnik, sumnik ali
sumec ; norniki (Nornigbach ?) vro iz nor ali jam, nirine (Mirna Neyring)
isto tako, ponornice, ponicnice ali ponikvenice pa zopet v zemljo ponicujejo
ali ponirajo. Susica ali susec (Diirrenbach, Maibrunnen) ima ime odtod, ker
ne tece zdrzema skozi celo leto, ampak poleti presiha, pa se zopet napolni
ob nalivih. Po temnejsi ali svetlejsi barvi struge se imenujejo belica ali
beli potok (Weifienbachi, svetli potok (Lichtenbach), crni potok (Schwarzen-
bach) itd. itd.
Imenujejo se pa vode tudi po zivalih, ki zive v njih, in po rastlinah,
ki rasto na njihovem dnu ali ob njihovih bregovih ; na pr. jeguljnik (Aal-
teich), postrvnik (Forellenbach), ribnik (Fischteichj, rakovnik (Krebsbach),
.vogrivn'c' = ogrintntct (nn, mn == vn, primeri : vnog ;= mnog, guvno =
gumno) od ogrin ali ogor (Aal, primeri; voz Asculapschlange) je studenec, v
?igar vodi ali blizini zivi razna jeguljasta ali vijugajoca se zivad (an-
guiculi). Somovico mislim da je primerjati z Welsbach in Schaippach (t. j ,
Schaidbach?) od ,som" Wels ali Schaid(en). Lipnik in Lipnica je lahko ime-
novan po lipanih v vodi ali po lipah ob vodi, kakor je Aschbach in Aschen-
bacii morda po lipanih (Asch), a Eschbach in Eschenbach po jesenih (Esche)
267 18*
ob potoku, tedaj prav potok-jesenovec. O Lipnici (Leibnitz) pri Kamni gorici
na pr. pravi Valvasor (II, 156) : Von Forellen und Alten hat sie eine grofie
Menge iind auch viel Aeschen in (III, 394)wird von Forellen und Aschen
haufig durchstrichen. Lescnica (Leskovica Haselbach) je menda med lescevjem
tekoc potok. Da ima Brebovnica svoje ime od brebrov ali bobrov, tore] Bre-
bovnica = Brebrovnica (Biberbach), ne mislim ravno apodikticno trditi ; ne-
mogoce pa tudi ni, — saj ime ni se le od vceraj ali od predvcerajsnjim in tudi
V nasih krajih je bil menda kdaj bober udomovljen in znan, — toda proti
pisavi Brebo/nica (gl. Slovenska zemlja IV, 98) bi pa vendar odlocno ugo-
varjal, dokler nimamo zanjo nobenega verjctnega razloga. Enako kakor Bre-
bo/nico moram zavrniti tudi oblike Hobovica, Hotavljica in Sopotica (ravno
tarn) namesto Hobovscica, Hotaveljscica in Sopotnica, kakor govori dosledno
narod v tistem kraju. V prvih dveh slucajih se ime vode izvaja od imena
vasi (kraja), a ne nasprotno. Hobovse (v starih urbarijih „Chodwulsch''
morda=hudo, t. j., zanikarno olsje, niedriges Erlengehiiscli ?) da pridevnik
hobovski in odtod voda : Hobovscica, enako da ime vasi Hotavlje pridevnik
hotaveljski in iz tega Hotaveljscica. Mnozina obeh krajevnih imen (t. j., ^v
Hobovsah, na Hotavljah) kaze pac kolikortoliko na stanovnisko ime. Ce
bi se torej ime vasi izvajalo v teh dveh slucajih iz napacno nastavljenega
imena vode (namrec Hobovica in Hotavljica), bi se pac moralo glasiti Hobo-
vice (Hobovicane) in Hotavljice (Hotavljicane), na Hotavljice, na Hotavljicah
s Hotavljic[an] itd. Podlago tem imenom voda tvorijo pridevnik!, tedaj od
sopot (sum ali vodopad) pridevnik: sopoti.n in od tod: Sopotni'k (potok) ali
Sopotnica (voda, grapa), enako tudi iz „Nanos" pridevnik nanoski in iz tega
menda Nanos[ci]ca, ne pa Nanosica (istotam 101). — Slivnica (Schleinitz) je
mogoce z Livnico vred le lirinica (der Schleinbach = Schleihenbach), t. j.,
voda, V kateri je dosti sklizkoluskih karpov ali linjev. Vidrnica ali
Vidrovica (Pibrovica ? ? kajti po Valvasorju III, 454 so rekli vidri tudi
.pibra", tako ime bi pomenilo morda toliko kakor Otterbach (vidra die
Otter), toda Idrijscica (izg. Idersca, Valv. II, 274 Yderscheza) izvaja svoje ime
brezdvomno iz „Idrija", oziroma iz pridevnika idrijski; kajti dasi se res
ta voda imenuje tudi Idrijca ali Vidrijca (in recimo da Idrija sama, kakor
bote vedeti nekateri, ze znaci toliko kakor voda ('jowp), to vse nas pri raz-
lagi oblike Idrijscica ne sme prav nic motiti. Ker smo ze pri imenu Idrija,
naj dodam se eno opombo. Naravno se mi zdi, da pride pri imenovanju
krajev vobce najprej v postev to, kar jih posebno odlikuje od okolice, ozi-
roma od drugih i<rajev. Koliko je voda, pa naj bi se ravno Idrija imenovala
prosto po vodi ! Zivega srebra (iopapyupo;) pa ni dalec na okoli in prav ta
rudnina je za kraj najvaznejsi znak, ki ga o d 1 i k u j e pred vsemi drugimi
kraji — in zopet naj nas nic ne moti, ce je ime vode Idrijce in kraja Idrija
eksistiralo morda ze zdavnaj, predno je 1. 1497 preprosti pintar pri nama-
kanju razsusenih skafov v potoku zasledil opozorno mnozino tekocega
deviskega merkurja.
Nekoliko smo se zastranili, vrnimo se na prejsnjo pot. Kar sem hotel
naglasiti, je to : lahko ima kak kraj svoje ime po vodi in zopet ima voda
ime po kraju. Naj ima Idrija kot naselbina ime po vodi Idriji ali Idrijci (re-
cimo !), ime Idrijscica, ki ga jasno izpricuje ze Valvasor s svojim „Yder-
scheza", se more izvajati le iz pridevnika idrijski. Vzemimo za to se par
zgledov. Mestu Dunaju so dali Slovenci ime po reki Dunaju ali Donavi, a
Dunajscica (der Wienflufi) ima zopet ime po mestu (podstava je pridevnik
d una j ski). Toplico moremo imenovati samo toplo vodo, gorek vrelec,
Topliscica je pa lahko navadna mrzla recica, da le tece skozi vas ali mimo
vasi Toplice. Pred dobrimi 40 leti so se kopali rudo (galico) na Ulici na
Kranjsko-goriski meji in jo topili pri Toplici, ki ima res ime po toplem
vrelcu ; spominjam se, da je tedaj nase Ijudstvo potok Kopacnico, ki z na-
vadno (hladno) vodo tece mimo Toplice, vecinoma imenovalo le Toplis[ci]co,
kajti tedaj jc bila Toplica ze toliko znamenita, da je Hotaveljcem lahko
zaznamovala tam mimo pritekli potok ; katero ime dandanes, ko je Toplica zo-
pet brezpomena, prevladuje, Kopacnica ali Topliscica, to mini znano. — —
268
Zgoraj ze smo dejali, da se izvajajo vsa nasa imena vo>1a, koncujoca
se na -scica, iz pridevnikov na ,,-ski", v nasem slucajii torej Rascica iz
,raski" ; od kod pa ta pridevnik, to je sedaj perece vprasanje (ali iz rac-,
rac-, radtc-, rag-, rah-, rak-, ras-, ras-, raz-, raz-??). Vecina bo brzkone
mislila najprej na raco in raka. Na tako misel bi utegnila nagniti citatelja
zlasti Valvasorjeva opomba, ki pravi (II, 239) o Rascici : ,Kdor Ijubi prav
lepe, velike in zlahtne postrvi, glavatice ali druge dobre ribe pa tudi lepe in
velike rake, tisti bo to vodo hvalil, ker se pogosto nahajajo v njej." —
Toda raca in rak, kolikor nam je znano iz slovnicin slovnikov, ne tvorita
pridevnika s sufiksom „-ski" (torej oblika „raski' od teh podstav ni prav
verjetna), ampak njun pridevnik se navadno glasi „racji', na pr. racje meso
(Entenfleisch ), racja kuga (Krebsenseuche),-) oziroma .ractn', ki sluzi za
podstavo V besedi racnica (t. j. ali mlakuza za race ali sak za rake), ana-
logno z ,ribi.n (= ribovit), jegulJEn, postrvtn itd., od rak tudi rakovtn, od
koder potem Rakovnik (Kroisenbach) in rakovnica irakovita voda, Plet. II,
373). Primeri: ribnica ^ ribovita voda (Fischbach).
Pomnitije pa se nekaj, namrec, da so ti ^pridevniki na ,-ski°, izve-
deni iz samostalnikov, lokalnega pomena, na pr. Crnomelj (kraj), crnomaljski,
Crnomaljscica, Doblice (kraj), dobliski, Dobliscica, Fuzine (krajj, fuzinski,
Fuzinscica itd. \'ec zgledov ne kaze navajati, saj smo jih ze zgoraj navedli
dovolj. —
Kje pa naj dobimo tak samostalnik s kolikor toliko lokalnim pome-
nom, da bi se dal iz njega izvesti pridevnik ,raski" ? Tarn v obli?ju, kakor
je videti, ga ni kraja z imenom za nase svrhe prikladnim.
Krenimo jo zopet po ovinku! Cell na Skalici na pr. je Skalicky, Hrvat
bi bil Skalicki, a Slovenec zopet Skali.^ki. Pred dvemi ali tremi leti so pisali
nasi casopisi o reski resoluciji, a lirvatske novine o rijerki ; v 2alcu imamo
delniiko pivovarno, a v Zagrebii dionir'ko tiskaro itd.
Pridevniki, izvedeni iz samostalnikov lokalnega pomena s sufiksom
-ski, se rabijo cesto posubstantivljeni za priimke. Poglejmo doli v Pokolpje
pod Kocevjem, tam v banjaloski in kostelski okolici najdemo zelo razsirjene
priimke Briski, Cetinski, Kuzelicki, R a c k i. Briski so iz Brige, bodisi iz
Brige pri Banji Loki ali iz Brig (Tiefenbach\ Cetinski so iz Cetinja, a Kuze-
licki iz Kuzeljica. In Racki ? — Ti so pa z Rake poleg Rackega potoka pod
Kostelom. Pomniti pa je, da so Kostelci, dasi teritorijalno Kranjci, ker na
levem bregu Kolpe, vendar po rodu in po narecju Hrvatje. Njihovi Racki bi
se prav po slovensko torej imenovali Raski (med nekoliko ponemcenimi Go-
renjci so to Arharji). Slovenska Raka se kakor nemska Arche izvajaj iz lat.
area; to je tisti 'oboj ali opaz iz desak, s katerim imajo bregove zavaro-
vane, da jih voda ne izpodmila in ne izpodjeda, ali pa tisti dilnati zleb,
tisti z deskami opazeni jarek, po katerem je na pr. napeljana voda na mlin-
ska kolesa ali na zago hlodoreznico itd. Potok, ki tece po rakah, je tedaj
raski potok ali rascica (der Miihlgang) ; imenovali bi lahko tako vodo, ker
je speljana po rojah, rojsko vodo ali rojscico, in ce tece po koritasti ali zle-
basti strugi, bi ji lahko rekli koritnica, zlebnica ali zlebscica (od pridevnika
zlebtn ali zlebski) itd.
*) Tu lahko opomnimo, da se seveda vsak pridevnik ,racji' tudi ne
izvajaj iz raca ali rak. Vzemimo na pr. Racje selo pri Trebnjem (Rapelge-
schiefi). Tu kaze drugotni pridevnik „rateski' (na pr. rateski meznar), da je
V tern slucaju oblika ,racji" skrcena iz .rattcji", kar se izvajaj menda iz
nekega osebnega imena Ratko ali Ratek. Ta Ratek je seveda brzkone izpre-
mlajalna okrnjenka (Kurzform, Koseform) iz nekega daljsega osebnega imena
Radebald (v sovetu mogocni, Sovetovlad ?), iz katerega je nastal Rappold ;
kajti verjetneje je, da je Rappelgeschiefi = Rappoldova naselbina, nego
Schumijev Ruedliet)esiez (Archiv 1, 90). — Brezjasnih zgodovinskih podatkov
se seveda osebno ime, ki sluzi tu za podlago, ne da dognati, a to je precej
gotovo, da tici v Racjem selu osebno ime enako, kakor v Ruperc vrh, Re-
gerca vas itd.
269
Rdscico iz samovidstva premalo poznamo, a oglejmo si jo po popisih.
V Tomsicevem popisu Kocevskega okrajnega glavarslva (str. 28) je opisana.
Izvira pri Brlogu v luzarski obcini ter se imenuje od izvirka pa do zdruzitve
s Crno vodo Kolpa, od tod dalje pa do vasi Rascice se imenuje Kopajca,
t. j., Kopanjica, od Rascice do Ponikev pa Rascica, pri Ponikvah se iz-
gubi pod zemljo, ali kakor pravimo, ponikne; od tega ima tudi ta kraj
svoje ime „Ponikve". Ker tece zelo vijugasto, potrebuje za 11 kilometrov
premocrtne razdalje od izvira do koncne ponikve po raznih ovinkih in klju-
cih celih 25 kilometrov. Ob hudem dezevju ali spomladnem kopnenju, dasi
na kraskih tleh, ne more dovolj hitro odtekati, ampak stopa cez brege in
poplavlja, ob poletni susi pa, kakor driige krascice, upade tudi ta. Prvi
dve imeni, namrec Kolpa in Kopanjica, nas sicer tu ne zanimata toliko, dasi-
ravno sta brzcas tudi v zvezi s kraskim znacajem te recice ; tretje ime
, Rascica' je pa, kakor smo ze rekli, od tod, ker jo morajo kot ponikujoco
krascico ali ponicno krasko vodo z rakami ograjati in paziti, da se jim
prezgodaj ne porazgubi, predno opravi svojo sluzbo pri mlinih in hlodorez-
nicah, svoje dni tudi pri fuzinah. Rascica goni namrec precejsnje mnozice
zag in mlinov 'gl. Izvestja muzejsk. drust. XVIII, 2) in to ne velja le
za sedanje razmere, ampak je bilo pac tako ze v minolih stoletjih, saj vemo,
da sta bila i Trubarjev oce Mihel i Trubarjev stric Gregor malnarja,
in ob Fuzinscici je bilo se v predvalvasorjevih casih mnogo fuzin (gl. Valv.
11, 234: vor Zeiten hat dili Wasser [die Fisinschiza] viel Hammerwerke ge-
zogen). —
Pri tej mnozini mlinov, hlodoreznic in fuzin je razumljivo, da je bilo
treba na propuscajocem kraskem svetu dosti rak ali descenih korit, po kate-
rih je bila voda napeljana in tako vsaj deloma ponicanja obvarovana.
Dokler ne pogodimo cesa verjetnejsega in zanesljivejsega o imenu
Rascica, nam pac mora to zadoscati — in ce pisemo imscica (= koruza),
Gradai'nca, Uzmanj^cica itd., pisimo dosledno tudi Rascica navzlic narodni
izreki „Ras'ca" in Levstikovi pisavi ,Rasica" ; ce se pa etimologicna pisava
umakne foneticni, da bomo pisali „tursica, Gradasica, Uzmanjsica" (izgov.
turs'ca, Gradas'ca, Uzmanjs'ca), se tudi mi z Rascico umaknemo Rasici ali
Ras'ci. L. Pintar.
Trubarjev koledar. .
(Bibliografska crtica.)
V svojem sestavku „Slovenski koledarji in koledarniki" pravi Jos.
Benkovic (Dom in Svet VIII. 59) : „Prvi slovenski koledar je spisal Primoz
Trubar. Prilozil ga je prvemu delu novega testamenta 1. 1557. Ta koledar je
posnel Trubar po Melanchtonu." To Benkovicevo opombo bi kazalo nekoliko
kontrolirati, da se pokaze, kaksna je ta Trubarjeva posnema (?) kako dalec
da sega, pa da je li sploh napravljena po Melanchtonu (?), kajti Trubar sam
nikjer ne omenja Melanchtona, pac pa tubinskega ucenika ,magistra Joanesha
Iltebranda, ki je prerajtal in postavil to tablo nedeljskih puhstobov, pre-
stopov, stevila nedelj in dni od Bozica do Pustne nedelje, zlatega in rimskega
stevenja." — Dalje pravi Benkovic: „„Ker je (Trubar) z njim (s koledarjem)
dobro ustregel slovenskim citateljem, zato je priobcil 1. 1582 „Ta slovenski
Kolendar" v posebnem zvezku (10 listov) v osmerki"". Tudi ti po-
datki ne drze popolnoma, kajti Trubarjev slovenski kolendar iz 1. 1582 ni v
posebnem zvezku in ne obsega 10 listov, ampak 14 listov (oziroma S'/g
lista ali 17 strani).
In Simonic v svoji bibliografiji str. 231 navaja Kolendar iz 1. 1682.
(bo pac tiskovna napaka namesto pravilnega iz 1. 1582 ! !) ter dostavlja v
270
oklepaju opombo, da je to ponatis iz celega novega testamenta iz 1. 1557.
Tudi ta izraz , ponatis' si moramo dobro ogledati, kajti izdaja iz 1. 1582., je
ponatis in ni ponatis. Da vse to prav razumemo, kaze pregledati obe izdaji
bolj natancno; podatke za starejso izdajo posnamem po graskem izvodu
(sign. I. 54272), za novejso pa po izvodu Ijubljanske licejske knjiznice (sign.
10016). — Graski izvod (4") iz 1. 1557. se zacenja sicer s kolendarjem, toda,
kakor je razvidno iz signature kvateren, to ni pravi zacetek knjige, ampak
manjka spredaj najmanj 12 listov, ce ne vec. Knjiga je namrec zlozena v
kvaternah, t. j., v skupinah po 4 liste. Prvi dve kvarti (kvaterni) ohranjenega
dela (ki obsegata kolendar in register svetopisemskih knjig z latinskim in
slovenskim imenom v kratkem in dolgem pismu in s stevilom kapitulov)
imata vse 4 liste signirane (d, dii, dm, d iiii, e, en, e In, eiiii), od tretje
kvarte (kvaterne) dalje pa (kjer sledi „tiga noviga testamenta ena dolga pred-
guvor", a za to dolgo predgovorjo novi testament sam) so vseskozi signirani
samo prvi trije listi vsake cetverke, cetrti list je pa brez signature. Ker je
prva signatura v tem kolendru d, vemo pa, da se zacenjajo signature v
knjigah z zacetkom alfabeta (a. A, Aa, AAa itd.) ali pa z e n o zvezdico *
ali z enim (:)ali )(ali ):(ali ^%>, itd. — tedaj sledi iz tega, da manjkajo spre-
daj vsaj 3 kvarte (kvaterne) s signaturami a, b, c, torej vsaj 12 listov, lahko
pa tudi, da vec, kajti listi obsegajoci predgovore in uvode imajo cesto se
posebno signaturo n. pr. (:), ):( itd. — Ljubljanski izvod (8^) iz 1. 1582. je
pa zlozen v oktavah (oktonah), t. j., v skupinaii po 8 listov in sicer tako, da
je prvih 5 listov vsake osmerke signiranih (n. pr. *, *2, *3, *4, *5), a zadnji
3 listi vsake oktave (oktone) ostanejo brez signature. Knjiga z naslovom „Ta
drugi deil noviga testamenta' & se zacenja z raznimi predgovori in nauki n. pr.
,navuk od S. Pisma, navuk od vere v Cristusa, summa vsega S. Pisma",
a za temi sledi kolender se le na 3. listu 3. osmerke, ki bi imel signiran sig-
naturo **"3, kajti prejsnji ima signaturo ***2, a priliodnji signaturo ***4,
in ta kolender sega do 3. lista 4. osmerke ali pa z registrom svetopisemskih
knjig in z „regishtrom nedelskili epistolov" vred do konca 4. osmerke, ob-
sega torej 8V^ (oziroma 14 listov) t. j. 17 (oz. 27) strani — in potem sledi
istiniti „ta drugi deil tiga noviga testamenta" & in sicer ta z letnico 1581,
docim ima prvi naslovni list letnico 1582, Kolendar tedaj niti tu niti tam ni
v posebnem zvezku, ampak je v obeh slucajih le dodatek ali vlozek
„novega testamenta".
Ali ^se sme imenovati izdaja kolendra iz 1. 1582. ponatisk one iz
1. 1557. ? Ce se nahajajo v njej jasne izpremembe, ki ocitno kazejo novo (ce
tudi nekoliko povrsno) redakcijo, tedaj mislim, da ne smemo govoriti o po-
natisku — Prva izdaja ima naslov ! „Ta slovenski kolendar kir vselei terpi,
inu ena tabla per nim, ta kashe inu praui try inu sedemdeffet leit
naprei, kakou nedelski pushtab bode vsaku leitu" etc. a v drugi izdaji ci-
tamo v naslovu : ,ta kashe inu praui ftu inu duafleti leit
naprei" etc. In doticna tabela v obeh izvodih res tudi po vecjem soglasa z
opombo v naslovnem listu, kajti v prvi izdaji je tabela preracunjena za leta
1558—1630 (to je res ravno za 73 let), a v drugi za leta 1582-1700 (to je
natancno za 119, ali okroglo za 120 let) in ona leta, ki so od prve izdaje
sem ze minila (1558 — 1581), so v novi izpuscena, ker so za novo izdajo ze
brez pomena. To vendar ni prost ponatisk !
Vendar se pa nahajajo v tej novi prireditvi kolendra neke iz povrs-
nosti izvirajoce netocnosti, ki bi utegnile oznacbo knjige za ponatisk le opra-
viciti. Na naslovnem listu je sicer Trubar pravilno napravil izpremembo iz
,try inu sedemdeffet leit naprei' v Jtu inu duaffeti leit naprei", toda v nad-
pisu table same je na to izpremembo pozabil ter pustil staro citanico ,try
inu fedemdeffet leit', dasi jih sledi v tabli 119 (t. j. 1582-1700). Pa se
nekaj drugega. Nadpis table v prvi izdaji pravi, da tabla .saftopnu vuzhi inu
kashe try inu fedemdeffet leit naprei vfakiga leita poredu ta Nedelski Puh-
stab inu ta Prestop, kuliku Nedel oli kednov inu Dni bode od Boshyzha do
Pustne Nedele, tu Slatu inu Rymsku Shtiuene. Od Magistra
271
Joanneslia Iltebranda Tubinskega Vuzheniga preraitana inu poltaulena" in
vse te tocke se v razpredelnici tudi res naliajajo. Nadpis table v drugi izdaji
napoveduje brez izpremembe vse tiste tocke, toda v razpredelnici sami
sta zadnji dve to^ki (namrec zlato in rimsko stevilo) popolnoma izpusceni,
— pac zaradi nedostatka prostora, ker ima osmercna knjiga dosti ozje strani
mimo cetvercne prve izdaje.
Enake iz povrsnosti izvirajoce netocnosti se nahajajo v odstavku
„Rifnizhna inu gvishna Raitinga, kuliku leit ie od Sazhetka tiga Suita, od
eniga zhafa do drufiga, do letoshniga 1557. (v drugi izdaji 1582.) leita". Vse
stevilke v tern odstavku so ostale vkljub istiniti diferenci 25 let v drugi iz-
daji neizpremenjene in so potemtakem napacne. Toda v resumeju se brez
pomisleka naglasa : „Ta Leita inu Raitinga od Criftufeviga Royftua do le-
toshniga 1582. (pravilna izprememba !) leita fofaftopna inu guishna.
Obtu po taki Raitingi fe shteie od Sazhetka tiga Suita do letoshniga leita
1585 (tiskovna napaka namesto 1582). Via leita vkupe 5531 leit" (zopet ne-
izpremenjeno, prav kakor v prvi izdaji, docim bi bilo pravilno pricakovati
5556). V tern oziru seveda je glede navedenih netocnosti ali glede opustitve
V s e h potrebnih izprememb druga izdaja nekak ponatisk prve. Toda ako je
v drugi izdaji za registrom svetopisemskih knjig dodan se „Regishter Epi-
ftolou" (7 strani), ki ga v prvi izdaji ni, tedaj to zopet ugovarja oznacbi „po-
natisk". — Pri opisovanju knjig je treba vec rigoroznosti in ni varno govo-
riti o knjigi, ce jo je clovek morda samo videl na povrsen pogled, pa je ni
natancno prelistal in prinierjal. — Zlasti veljaj to o nasih starih, redkih tiskih,
0 nasih literarnih relikvijah ; kdor jih opisujes, jih opisi po avtopsiji, ne kar
po povrsnih podatkih.
V terminologiji Trubarjevega kolendra nastejemo tudi lahko nekatere
posebnosti. Za „devica" n. pr. rabi dosledno le izraz „dezhla" (gotovo ima
kakih 40 decel), za poznejsega spoznavalca ima le pravilnega izpovednika
(fpouidnik), ki je bil prvotno edino znan kot tisti, ki neustraseno izpove
svojo vero (kdor jo spozna (= se z njo seznani? — spoznavati vero je pac
= proucevati jo, seznanjati se z njo) bolje pac prizna, bil bi pripoznalec !)
Poleg apatov, sknfov, papezev, maternikov, jogrov ima tudi farje in viude
(duhovnike ozir. cerkvene ucenike in vojevode), 22. avg. Caheja colnarja,
13. sept, sedem zaspanikov (die heiligen Siebenschlafer von Ephesus), 28.
sept. .Benceslaia krala Peamfkiga", 10. jun. Onofrija .anshigia" (Einsiedler)
in 17. dec. Lazarja petlarja. — Sv. Filemon (8. marca) in Sv. Servacij (11.
maja) sta oznacena za „po d r u z n i k a" (?), a 29. avgusta je „keffane"
sv. Janza krstnika, t. j., das Kopfen, decoUatio, glavosek. 2. novemb. mu ni
spomin vernih dus, ampak spomin „vleh mertvih'. 27. marca je vstanene
Kristusovo (ne vstajenje, cf. Plet. II, 567 in 805) in 8. dec. „Marije pozhetie"
(ne spocetje). Rodilnik „od far, colnar" ima pri Trubarju sploh znano dolenjsko
obliko „farye, zolnarie".
Za kolendrom in za prej omenjeno tablo pa slede se neki „raimi".
Prvi „prauio, kadai fe dobru Vreme Syma Spomlad Leitu Jeffen inu te
Quatri fazhneio".
Na Vezher erdezhe Nebu
Pomeni Vreme bo lipu
Sveli Clemen Symo daie
Petrou ftol fpomlat ifgane
Sveti Vrban ta leituye
Sueti Jernei jeffenuye
Po Luciy po Vinkushtih
Po Vpelnici, Malih Cryshih
Vfelei na to peruo Sredo
Vfake Quatre femkai gredo.
Drugi „raimi prauio, kadai ie dan ner dalshi inu nuzh ner kratshi,
inu fpet ner dalshi nuzh inu ner kratshi dan" itd. Ta dva roka za solnovrat
sta mu : Shent Vid za letni, a shent Lucia za zimski solncni obrat.
272
Konec teh rajmov pa pravi :
Sueti Gregor, Mali Cryshi
Dafta Nuzh Dan vueni vishi
t. j., rok spomladnega enakonocja mu je sveti Gregor (12. marc), a jesen-
skega praznik povisanja sv. Kriza (14. sept.). „Mali Krizi" imenuje
Trubar ta praznik menda zaradi razlocevanja od analognega spomladanskega
praznika n a j d e n j a sv. Kriza (3. rnaja), ki bi moral potemtakem (ali s
krizevim tednom vred?) biti doba „Velikih Krizev", kajti determinacija
z .Veliki' in „Mali" je, kakor znano, zelo razsirjena ne le pri krajevnih
imenih, na pr. Velika in Mala Racna, Ve'.iko in Male Mrasevo, Veliki in
Mali Osolnik itd., ampak tudi pri casovnih opredelkih, na pr. Mali in Veliki
traven (der kleine und der grofie Grasmonat) za april in maj, pa Mali in
Veliki srpan ^(Sichelmonat) za juli in avgust itd. in pri raznih praznikih,
na pr. Veliki Smaren (vnebovzetje Marijino 15. avg.) in Mali bmaren (rojstvo
Marijino 8. sept.), V'eliki Bozic (rojstvo Gospodovo 25. dec.) in Mali Bozic
(obrezovanje Gospodovo 1. jan.) in od todi potem Veliki bozicnjak =: de-
cember, a Mali bozicnjak = januar (Sitzungsber. XVII, 22).
Vrnimo se se enkrat k prvim rajmom. Zaznamovati razne roke po
praznikih raznih svetnikov je se dandanes med prostim kmetskim Ijiidstvom
zela razsirjena navada, docim med modernejsim delavstvom in iiradnistvom
vedno bolj prodira modernejse obrokovanje po stevilu mesecnih dni in po
terminologiji rimskega koledarja. Tako je tudi s stirimi letnimi casi. Astro-
nomski urejeni koledar pricenja pomlad 21. marca, poletje 21. junija, jesen
23. septembra, a zimo 22. decembra, toda stari Trubarjev koledar ima za
mejne roke med letnimi casi svetniske praznike : , Sveti Klemen (23. nov.)
zimo daja (- zacenja), Stol sv. Petra (22. febr.) spomlad izganja (na prosto,
V dezelo, ne: proc iz dezele), Sveti Urban (25 maja) ta letuje ( — leto pri-
cenja) a Sveti Jernej (24. avg.) jesenuje ( pricenja jesen)". Letovati in je-
senovati sta v tem sliicaju opetovalna (iterativna) glagola, a ne durativna,
kakor na pr. v pomenu : po letii ali v jeseni bivati (den Sommer, den Herbst
zubringen), tedaj nekako v pomenu : leto in jesen zacenjati (aestatem inire,
autumnescere; primeri v zacetnem pomenu (es sommert, es herbstelt) : leto
se jari, jeseni se). Sicer so taki izimenski glagoli 4. in 6. vrste navadno du-
rativniki, na pr. Vodnik pravi v napisih za mesce: „Kakor Jerni vremeni,
jesen cela se drzi" ( kakrsno vreme ima sv. Jernej, tako ostane celo jesen).
Se ena posebnost poleg ravno navedenih glagolov Jetovati in jesenovati" je
V teh Trubarjevih rajmih oblika .vpelnica", namesto „pepelnica" (Ascher-
mittwoch). Ta oblika se mi zdi, da je v zvezi z etimologijo besede „pepel"
iz ,po-pel", t. j., to, kar po palu ali izgoru preostane (der Brandrest , das
Verbrannte); primeri ceski aupal ali upal. Predloga „po" in ,u" se tu z
istim pomenom menjavata; primeri c. uplatiti = si. poplacati, c. autrata
(t. j., utrata) -= si. potrata (Aufwand), c. auboc (uboc)= si. pobocje (Abhang). —
Ce primerjamo glede razmejnih rokov med stirimi letnimi casi Tru-
barjev koledar s starejsimi, na pr. s koledarjem v Modrusaninovem misalu,
najdemo ze tu nekaj sorodnosti, dasi ne popolne enakosti. Za zacetek
pomladi in poletja se Trubar ujema z Modrusaninom, glede zacetka jeseni in
zime sta si nekoliko narazen. — Modrusaninovi rajmi se glase tako ;
1.) Na prestol Petra zima zlazi (=; odlazi),
jere nanj protuletije (= pomlad) vlazi. —
2.) Orban papa letu put otvara,
zac protuletije zatvara. —
3.) Simforian (22. avg.) leto puja,
jere od nega jesen buja. —
Tukaj je pa „leto pojati" (^= poditi, izganjati ven iz dezele ali s po-
zorisca, kjer je dosle leto vladalo). Bujati (turgescere, luxuriare) = boho-
273
teti ( jesen buja = zacne kazati obilen sad in bujen dozorek, bohotno raz-
vija svoje plodove.) Trd oreh za tolmaca je pa izmed Modrusaninovih rajmov
cetrti se svojim dostavkom :
4.) Kalist papa (14. okt.) zimu zove
jer od nega list jesenski plove,
hode V porat kjognju
i kjbiljani inoboise (?).
List jesenski plove (po zraku), t. j., jesensko listje odpada in veter je
raznasa in goni semtertja kakor vihar ladjo na valovih. Mornarji se vracajo,
ker zacne postajati inorje viharno, s pocine ali sirokega morja v zatisno pri-
stanisce (porat, porta, Seehafen, ital. porto), k ognju in k drvom za kurjavo
(bilja, e, f. ^ poleno, lignum combustibile). Pri zadnji besedi se nam pa
ustavi, da niti ne vemo, kako jo razdeliti ; morda „ino bojse" {= alia for-
tasse, Danicic Rjecnik 11, 513)!? —
Docim glede zacetka jeseni diferira Trubar od Modrusanina samo za
dva dni, je pa zacetek zime v imenovanem glagolskem misalu nastavljen
skoraj za poldrugi mesec prej. Ali si smemo razlagati ta zgodnji nastavek
zime s tern, da je primorcem in brodnikom zima (7ctij.a)v) sploh ona doba, ko
se zacno pojavljati na morjii nevihte in viharni vetrovi (Modrusaninovega
misala koledar ima pac primorske razmere pred ocmi !)
Symforijan in Kalist seveda kot Slovencem malo znana svetnika ne
sodita V Trubarjev koledar kot dobodelna termina za mejitev letnih casov,
dasi jih v koledarju samem Trubar tudi navaja in sicer „Simforiana Mar."
21. avg. in „Calixsta papesha" 14. okt. -^ Koncno nastejmo po Trubarjevem
kolendru se imena mesecev, ta so: ProlJimiz, Seezhan, Sushez, Mali-
traun, Velikitraun, Rofihenzuit, Serpan, K i m o u i z, Jeffenik, Kofopersk,
Lystognoi, Gruden. L. Pintar.
„Stara hrvacka stampa".")
„Stara hrvacka stampa" je glagolski tisk starih liturgijskih knjig
hrvatskih. Staro hrvatsko pismo je oglata glagolica, docim je bolgarska
giagolica okrogla. Da je razumeti pod Jirvacko azbuko" — glagolico,
nam potrjuje med drugim Ant. Dalmatinov predgovor k prvemu delu g 1 a-
golskega novega testamenta v tem le stavku : „I da to bole ova nasa
slova znali budete, jesmo C i r u 1 i s k e i Hrvacke tablice ili bukovnjak, to
jest a b V g \ procaja najprvo cinili stampati, is kih svaki lahko ova slova
nase nove stampe hoce moci poznati i razumeti". Katero knjizico imata
tukaj Dalmata in Konsul na mislih pri izrazu „Ciruliske i Hrvatske
tablice", je tezko reci. Kukuljevic v svoji bibliografiji str. 2. pod st. 15
in 17 navaja: „Azbukvar ili tabla za ditcu. U Prahu, 1561." in pa
„Tabla za decu i artikuli ili cianci ove prave stare karstjanske vere.
*) Gl. spredi Polovicevo studijo, str. 64.
274
V Tubingi, 1561'; Sime Ljubic v Ogledaiu (str. 39) pa „Tablica azbukom
glagoljskom — u Niirnbergu, 1560" in pa „Tabla za diecu sa glagoljskim
azbukom i katekizmom — u Tubingi, 1561." — Tu se je tezko spoznati, ce
nimas vseh teh knjizic pri rokah, da bi si jih sam ogledal.
Najstarejsi proizvod stare hrvacke stampe, slovanska inkunabula, je
menda glagolski misal iz 1. 1483 , brzcas natiskan v Benetkah po mnenju Ljubi-
cevem (Ogiedalo, 37) od Andreja de Thoresanis od Asule, a po mnenju
Brozovem (Crtice II, 113) od Andreja Paltasica iz Kotora. Toda to je !e
domnevanje, kajti ime tiskarja tega misala ni izrecno zabelezeno, docim je
tiskar nasiednjih glagolskih knjig izvestno znan, t. j., Gregor iz Senja, ki je
I. 1507. V svojem rodnem mestu Senjii otvoril glagolsko tiskarno in za senj-
skega vikarja Silvestra Bedricica natisnil knjigo „Narucnik plebanusev", brz-
ias tudi hrvatski , misal", a 1. 1508. „Korizmenjak" ali .Kvarezimal' (t. j.
zbirko postnih pridig). L. 1528. sta tiskala v Benetkah glagolske knjige Fran-
cesco Bindoni i Mafeo Pasini. Iz njune tiskarne imamo ,Bukvar" in pa misal
franciskana Pavia Modrusanina. Dve leti pozneje (1530) je osnoval glagolsko
tiskarno na Reki (Fiume) modruski biskup Simon Kozicic ter dal v njej na-
tisniti ,Oficiirimski", „Bukvar", .Misal hrvacki poobicaju rimskoga dvora" in zgo-
dovinsko knjizico „od zitija rimskih arhiereov i cesarov". Kukuljevic (Arkiv 1, 129)
in za njim Ljubic (Ogiedalo, 38) sodi, da se je tiskar Gregor iz Senja bil na
svoja stara leta preselil na Reko ali da so bila glagolska pismena, t. j., tis-
karsko gradivo, iz njegove senjske tiskarne prenesena na Reko. Meni se pa
zdi ta sodba prav neverjetna, kajti na prvi pogled vidimo, ce primerjamo
na pr. Korizmenjak iz Gregorjeve senjske tiskarne s Kozicicevim misalom ali
celo z naravnost licno knjizico „Zitije rimskih arliiereov i cesarov", koliko
da so reski glagolski tiski cistejsi mimo senjskih, ki so ze v primeri z Mo-
drusaninovim misalom se precej kosmati. Dokaj vecja je podobnost med
Bindoni -Pasinijevimi pismeni in pismeni iz Koziciceve tiskarne. — Ljubic
omenja dalje glagolski misal i casoslov, natiskan okoli 1540 „po brinucu
Senjskoga biskupa Ivana VI. de Dominis", a Broz trdi, da kolikor se pouz-
dano znade, je poslije g. 153J. izisla v XVI. veku samo se ena katoliska
glagolska knjiga, namrec „Casoslov" (s kratkim obrednikom i misalom) Ni-
kole Brozica Omisljanina tiskan v Benetkah leta 1561. — 1562. Kar se je sicer
se tiskalo v XVI. veku glagolskih knjig, so vse protestantske in so se
tiskale v Ungnadovi tiskarni na Wiirtenberskem pod redakcijo Antona
Aleksandrovica Dalmatina in Stefana Konsula Istranina.
L. Pintar.
275
K Trubarjevemu zivotopisu.
1. Njegova domovina.
„Noviga testamenta Pusledni Deil" (1577) ima nemski predgovor,
vazen za Trubarjev zivotopis. Vaznejse stvari hocem iz njega povzeti :
„To apostolsko knjizico posvecujem Vam, svojim milostivim gospodom
in plemicem (Junckherren) — pokroviteljem, iz teh-le vzrokovi): Nach-
dem ich im Lands Crein auff der Rastzhitz den Freyherren
zu Aursperg gehorig, nach Christi geburt im 150 8. Jar (in
wolchem die VeneJiger im Krieg wider den grozsen frommen Kaiser Maxi-
milianum den ersten, die Statt Triest einnamen, vnd ein jar. ingehabt) bin
geboren, vnnd liernach Anno, 30, erstlich in der Grauenschafft Cili,-)
nachmals im Landts Crein, das Euangelium vom Reich Christi, vnnd Cate-
chismum, in rechtem verstandl neben andern (gleichwohl noch bey der Mefi)
zupredigen angefangen, vnnd also vor der ersten verfolgung 17. Jar nach-
einander gepredigt," je dal Bog svojega duha in moc, da so se njihovi pred-
niki in sorodniki oklenili evangelija, propovednikom zvesto pomagali in jim
ob preganjanjfh storili mnogo dobrega . . .
Pozneje ko so jih pred 10 leti z njihovimi brati in bratranci, gospodi
Wolfom Engelbrehtom Turjaskim (ki je sedaj radi Kristusa in domovine v
Turciji zal poldrugo leto ujet) in Trojanom (ki je v svojem poklicu, marlji-
vem studiranju v Padovi pred 8 leti v Kristusu zasnul) njih roditelji poslali
sem V Tubingen, da bi se ucili svobodnih umetnosti in jezikov, zlasti pa
pravega umevanja sv. pisma,^) ,habt jhr mich alda in meiner Herberg, nicht
wie ewern Landtsman, sender wie ewern Vattern offt ersucht, vnd von alten
Geschichten, die sich in vnserm Vatterlandt zugetragen, gefragt, vnnd haben
also einer dem andern alle ehr, Hebe, trew, freundtschafft, vnnd ehrliche Ge-
selschafft, wie sich dan Landtsleutten in frembden Landen gebiirt, erzeigt
vnd bewisen."
Razen tega so se skozi tri leta, ko so bivali v Tiibingenu, pridno
ucili in se vedli posteno-plemenito, tako da se je tega radovalo vse vseuci-
lisce, njih uceni ucitelji in vsakdo, in da govore le dobro o njih ; istotako
pa jih je razzalostilo, ko so slisali in potem sami citali o porazu Herbaria
Turjaskega, „eweres Herren Vatters Bruders vnnd Vetters", kakor sta ga M.
Kristof Spindler in Juri Kisel zum Kaltenprunn po istini in v redu in lepo
opisala v latinskem in nemskem jeziku; o tern bo obsirnejse porocilo v slo-
venskem predgovoru.
1) Na robu je tu posnetek : Truber ist der Herren von Aursperg Erb-
hold, Prediger 47. Jar.
*) Na robu : Vntersteyrer haben zeitlich das Euangelium ange-
nommen.
3) Na strani : Vier jung Herren von Aursperg, zwenn Jungkherren
Gallen haben zu Tiibingen studiert. (Trojanus 1566 s starejsima bratoma
Kristofom in Wolfg. Engelb. in Andrej 1569).
276
„In bedenckung vnnd erwegung solliches, namblich, da6 ich ein Kind
vnnd Erbhold ewers Landts bin, vnd von ewern Gottseligen ehrlichen anse-
henlichen Vorelteren, neben euch vnd ' andern Creineren, mir vnnd den
meinen allerley gutthaten vilmals bewisen, auch in meinen dreien verfolgun-
gen, mit Recht vnnd Hilff trewlich beygestanden", je iz dolzne hvaleznosti
in V spomin sedanjega in bodocega njihovega prijateljstva izdal to ,prav apo-
stolsko in katolisko knjizico" pod njihovim imenom, nadejaje se, da bo na
ta nacin pri poboznih Kranjcih in Slovencih nasla citatelje in vrednost proti
zlogolkim Ijudem.
Pa se en vzrok je : z zalostjo v srcu doznava, da tudi v nasi domo-
vini nekateri njihovega stanu in njihove starosti, odgojeni izza miadih let
pri evangeliju, pozneje pa poslani v tujino na visoke sole, ko se dorastli
vrnejo, brez roditeljev ali reseni strahovanja varuhov, postanejo „grobe
Pengel' miissiggenger, Seiiffer, werffen von sich alle Ziicht, Lehr, Gottsforcht,
lassen jhre Biicher ini Staub ligen, Vnd wolches schrocklich zuhoren, fallen
etlich aufi jnen, von wegen zeitlichs Prides vnd genus zum Bambstumb,
vnd verfolgen die recht Glaubigen, erwegen nicht, was sie darfiir empfahen
werden, gewifilich das zeitlich vnd ewig verderben"*)
Radi brezboznosti teh dijakov jih prosi in opominja, naj se cuvajo za-
peljevanja vraga in sveta, naj slusajo in verujejo bozjo besedo in naj molijo
neprestano, to jim bo uteha ,v tezkem krizu, ki ga dan na dan nosijo od
Turka in papestva", in iz tega bodo spoznali, zakaj Bog posilja to nad krist-
jane, namrec, da bi nas s tem odvrnil od krivoverstva in da bi ne bill pro-
kleti. Naboznost je Bog vselej poplacal ; o tem blagoslovu prica zgodovina
turjaska in gallenska. „Der Herren von Aursperg Geschlecht, ist alt bey
600 jaren, wie ihre Stifft vnnd Heyratsbrieff, auch dafi alt Steines Monument
in der Ringkmauer des Geschlofi Aursperg, bezeugen darauff ein Aurochs
gehawen vnnd geschriben, dafi ein Aursperger mit Namen Horwart, im
tausendt ein Jar nach Christi geburt, hab dafi ober Gschlofi zvbawen
angefangen." (Ivana Turjaskega, gospoda schonberskega, takrat dezelnega
glavarja kranjskega, so 1. 1529. Turki pred Dunajem ubili.)
Darumb, jhr meine geliebten in Christo, lafit euch von dem vnge-
schlachten vnn'1 verkereten Geschlecht vnnd vnartiger Geselschaft, die bose
fleischliche Liisten vnnd begiirden, die sambt dem wesen diser Welt bald .
vergehem, vnd bringen ein bofi ende, namlioh die ewige pein, von Gottseinem
Wort keins wegs abfiihren, denn es wiirdet letstlih den Gottseligen wol er-
gehen, Psal. 37. Malach. 2. Aber dfe Gottlosen wiirdt der Tod nagen in der
hoUe ewiglich, Psalm. 49. Geschrieben zu Derendingen am ersten tag Aprilis,
nach Christi geburt im 1577. Jar. Ewer Gnaden Ernuest vnd der Creinischen
Windischen Gemein Gottes Trewer vnd dienstwilliger Seelsorger,
Primus
Truber.
2. Reka — Solnograd — Dunaj — Celje.
V .Katekizmu z dveima izlagama" 1575, str. 241. pise Trubar : „Inu
V tim 1519. leitu ie bil en Menih Bolteshar Ybmar, ta ie v tim Meiftu Ren-
fpurgi per eni Capeli, v kateri je bil en Pild diuice Marie namalan enu taku
veliku zuprauu fturil, de fo vfi shiaht ludie is te Paierske deshele, Moshye
inu Shene h ti Capeli inu pildu koker bi nori inu vftekli bill, tekli . . . T u
*) Na strani : Ettlich Gottsalig gelehrt Studenten werden Epicurer vnd
Athei. — Malo dalje na strani: Fleisch, Welt, Teuffel machen Leut Gotlofi,
vnd Mamelucken.
277
em jeft lam Vshalfpurgi vidil. Leca Menih je potle to Bider-
taufersko Vero gori perprauil, tiga fo v tim 1528. leitu na Dunaiu leshgali i
nega Sheno vtupili, tu fern iest tudi vidil."
O dr. Baltazarju Hubmaierju (Huebmer) iz Friedberga na Bavarskem
citamo v zgodovinskih analah moravskih prekrscevalcev (Wiedertaufer). Hub-
maier, „lesmaister" na visoki soli v Ingolstadtu, je kot propovednik v Regens-
burgu ostro pridigal proti zidom, tako da so bili iz mesta prognani. Tudi je
1. 1516. priredil veliko romanje, „ein verkehrtes Laufen" (Beck Jos. Geschichts-
biicher der Wiedertaufer in Osterr.-Ungarn, Tontes rerum Austr., Dunaj 1883,
p. 48.). Postal je prost, a koncno Zwinglijanec, dokler ni zaplul v radikalno
strujo svicarsko-juzno-nemskega prekrscevalstva ter 1. 1526. prisel v Mikulov
(Nikolsburg), kjer je nastalo vazno sredisce te sekte, Hubmaier pa je bil nje
glavni ustanovitelj.
Z zeno vred, ki mu je bila verno vdana, je bil ujet in najprej sprav-
Ijen na grad Grentzenstein pri Korneuburgu, potem pa na Dunaj, kjer so
ga obsodili in zivega sezgali. Osem dni pozneje so utopili njegovo zeno.
V letnici smrti tega Hubmaierja, ki ga Trubar omenja tudi v pisniu
BuUingerju z dne 13. marca 1557, se anale prekrscevalcev ne ujemajo ; na
enem mestu je: 1527, na drugem pa : 1528. S tern zadnjim podatkom se
zlaga navedba Trubarjeva (1527 je bil Hubmaier pac spravljen iz Miku-
lova, 1528 sezgan).
Opomba Trubarjeva o Hubmaierju pa je pomembna tudi za zivotopis
Truberja samega. Kaj se je torej prav za prav zgodilo I. 1519.? Ali je Tru-
bar 1. 1519. bil ze v Solnogradu in videl tarn romanje? Po sedanji kronolo-
giji njegovega zivotopisa Trubarja 1. 1519. se ni Dilo v Solnogradu ; romanje
se je seveda ponavljalo in ga je Trubar mogel opazovati tudi v katerem
poznejsem letu. Letnica 1519 se najbrz ne nanasa na to, da bi bil on tega
leta videl romanje, marvec na delovanje Hubmaierjevo in tu se mi zbuja
dvom, ali ni ,15)9" tiskano namesto ,1516".
Kdaj je bil torej Trubar v Solnogradu, na Dunaju in na Reki? Kro-
nologija njegovega zivotopisa imenuje na prvem mestu Reko in navaja pri
tem letnico : 1521.
V zadnjem stoletju srednjega veka je na Reki bila ze sola. Najbrz
je imel kolegijatni kapitelj reski solo; brezdvomno pa so kanoniki privatno
poucevali bodoce klerike, in sicer posebe „diligenter literam sclabonicam".
Sluzba bozja je bila na Reki se 1593 slovanska. Kakor pa je kapiteljska
sola, ako je bila, brezdvomno bila slovanska, je bila mestna sola itali-
janska. Trubar je prisel pac v to italijansko vzdusje (kapiteljska sola je
bila, ako je bila, ze za kandidate svecen. stanu, docim je bila mestna
sola nizja, saj se imenuje na njej le en solnik).^)
Ocividno je bil Trubarjev rod cerkveno-konservativen ; zato oce ni sel s
kmeti vpunt, in istotakje bil stric. Trubarja so gotovo s poboznimi namerami
poslali na Reko. Vlekli so morebiti tudi franciskani reski, tem bolj, ker je
n. pr. 1526 bil prednik reskih avgustincev neki Primozic, gotovo Kranjec.
Kako je prisel z Reke v Solnograd, je popolnoma ntpojasnjeno. De-
loval je tu se stari glas tega mesta in njegove st. petrske sole, od
koder se je bilo razvilo krscanstvo med Slovenci. Sploh na severu ni bilo
visjih sol kar na izbiro; voliti je bilo med solnograsko in dunajsko (pri Sv.
Stefanu). Od juga, od Reke ga je gnala pac turska nevarnost, ki je bas v
onih letih ogrozavala mesto in pokrajino.
Nejasna je tudi zveza med Solnogradom in Dunajem. Solnogra-
can Pavel Hofheymer, cesarski „kronani mojster organistov", je bil dvorni
in stolni organist pri Sv. Stefanu ter si je kot komponist izobrazil imenitne
ucence. Na drugi strani je uvazevati, da je za Maksimilijana I. bil Ljub-
Ijanran, skof Juri Sladkonja ravnatelj, „archimusicus kantorije" pri Sv. Ste-
fanu, to je, pevske sole, ki je bila zdruzena z mescansko solo st. stefansko.
'>) Fest A., Publica instruzione in Fiume, v programu reske gimnazije
1899/1900.
278
V .kronanem mojstru" Hofheymerju vidim zvezo Solnograda z Dunajem in
je Trubar najbrz na Dunaj prisel, ne kakor da hi s tem hotel vstopiti v vise
organizirano solo, zakaj st. stefanska sola dunajska pac ni bila vise or-
ganizirana nego st. petrska v Solnogradu — marvec se je preselil na Du-
naj, da vstopi tu v pevsko solo in si s tem sluzi kruh.^) Glasbeno se je
mogel izobrazevati ze v Solnogradu : zakaj tamosnja st. pertrska sola,
je gojila glasbo in so decki pevci spadali k konviktu ter niso placevali
solnine.'')
Misli se, da ga je kot kantorista spoznal skof Bonomo; kako sta
se spoznala, je tem zagonetnejse, ker je Bonomo bas v letih 1512 — 1523
zavzemal najvisje politicno mesto na Dunaju.
Bonomo je imel zveze s Trubarjevo domovino ; bil je Trzacan rodom;
1. 1497. je dal bas ribnisko dekanijo za tri leta v najem ; njegova je bila
tudi Vipava. Z novembrom 1523 se je preselil z Dunaja v Trst, ker — pac
radi zveze s humanisti — ni dobil skofije dunajske - a je umrl, 88 let
star, sele 1846.8)
Bonotno je bil Trubarju odgojitelj ,a teneris". Ako mislimo, da je bil
1521 na Reki, ,nam za Solnograd in Dunaj ostaneta le leti : 1522 in 1523.
Dr. Gruden („Cas" 1908, 258) misli, da je treba prvi stik z Bonomom sta-
viti pred bivanje na Reki, in sicer radi izraza ,a teneris".
Nic dvomno pa ni (po gornjem citatu), da je bil Trubar 1. 152 8. na
Dunaju (tega leta, ko mu je umrl oce). Ta cinjenica je vazna za nadaljnjo
kronologijo Trubarjega zivotopisa. Elze (Briefe, 1) poroca, da je dobil Trubar
se zelo mlad, morebiti 1. 1527., vsekakor pa pred 1530 kapianijo Sv. Maksi-
milijana v Celju.
O zacetkih svojega delovanja nam poroca Trubar sam na vec mestih.
V „dolgem predgovoru' ,Tiga noviga teftamenta' (1557) pravi, da je
v dosedanje svoje spise spravil vse nauke, .katere fem per vas vtim Slo-
uenskim Jefiku Sedemnaist leit poredu inu potle vtim Nemshkim Jefiku
deffet leit per Vuzhenih ludeh pridigal". Iz teh besed dobimo casovne po-
datke ; 1547 — 1557 je pridigal na Nemskem, prej pa sedemnajst let na Slo-
venskem, tore] izza I. 1530.
Istega ieta pise Bullingerju, kako je o zakramentu sv. Resnjega telesa,
,kjer je pridigovai, govoril v 27 letih". Tudi tu dobimo 1. 1530. kot zacetek
pridigovanja. Odgovarjajoc skofu Seebachu, govori Trubar 1. 1561. o 31 letih
svojega propovednistva. Torej zopet 1530! In 1. 1577. je .Prediger 47. Jahr"
— da leto 1530, a 1. 1582. je .74 let star, 52 pa pridigar' — da 1. 1530.
Propovedovati je torej Trubar zacel 1. 1530. ; to je brezdvomno. Isto-
tako nedvomno pa je tudi, da je bil 1. 1530. v Loki, kakor je dokazal L.
Pintar v .Ljublj. Zv." 1905, 205, 689.
Kako pa je potem s tisto^sluzbo celjsko? Stvar se je zdela kocljiva
pac tudi dr. Grudnu, ko je v „Casu" (1908, str. 259) kratkomalo preskocil
Trubarjevo celjsko sluzbo pred 1. 1530. a dodal, da jc Trubar, imenovan 1531
stolnim pridigarjem v Ljubljani, obdrzal dohodke svoje (loske) zupnije, poleg
tega pa dobil se kapelanijo celjsko. Po takem bi pa Trubar le u z i v a 1 do-
hodke celjske kapelanije, v Celju pa ni deloval nikoli. Jeli
potem misliti. da mu je zena bila Celjanka ?
3. V Ljubljani.
V „Katekizmu z dveima izlagama" 1575 pravi Trubar, da je z dedom
Franca Jurija von Rein zum Stermall prijateljeval pred 40 leti, ,da er in der
«) O St. stefanski soli prim. „Die Schauspieltatigkeit der Schuler vnnd
Studenten Wiens' v izvestju gimnazije v Oberhollabrunnu 1888, dalje Zeidler,
Deutseh.-osterr Literaturg., Mayer A. dr.. Die Biirgerschule zu St. Stephan
in Wien, Dunaj 1880. — Rektor st. stefanske sole je bil 1501 — 1537 Juri
Ratzenberger, ucitelj tudi Zigi Herbersteinu.
'') Prennsteiner v gimn. programu solnograskem za 1. 1851.
*) Beitrage zur Geschichte der niederosterr. Statthalterei, str. 138.
279
Ersamen Landscliafft defi loblichen Fiirstenthumbs Grain vil jar nacheinander
ein Verordneter Einnemer vnd Beysitzer vnd ich Prediger vnd Thumbherr
zu Laibach gewefit ..." L. 1535. da bi bil Trubar kanonik v Ljubljani ?
To je pac pomota.
4. Niimberg.
Navadno se poroca, da je Trubar zivel in deloval na Wiirtemberskem,
ter se tolmaci, kako je mogla Wiirtemberska takrat biti v takih zvezah z
Jugoslovani. Res pa je, da izprva Trubar ni bil na Wiirtemberskem ; zakaj
Rothenburg in Kempten sta bill takrat svobodni drzavni mesti, istotako Niirn-
berg, kjer je, ostavivsi domovino, nasel najprej zavetisce. Pismeno znanje z
niirnberskim propovednikom-pisateljem Vidom Dietrichom (Vitus Theodorus)
mu ga je pripravilo. Prva izdaja 1. dela Dietrichove knjige „Summaria Bibli-
orum" je izsla 1540, 2. del 1545; to literarno delo ju je pac zblizalo.
Niirnberg je bil takrat Lutrov. Poleg znamenitega ucitelja grscine in
latinscine Joahima Kamerarija in mojstra — pevca Hansa Sachsa, ki je pel
o „wittenberskem slavcu", je omeniti znamenitega propovednika Andr. Osi-
andra in pa V i d a D i e t r i c h a, sina niirnberskega crevljarja, prijatelja
Lutju in Melanchtonu, „dalec slovecega teologa". „Kdo ne pozna v teolo-
skem svetu nasega posvecenega (salbungsvollen) propovednika pri Sv. Se-
baldu, magistra Vida Dietricha, ki je svojo temeljito ucenost sele zadnjic
zopet pokazal v svojili „Summarijih iiber das ganze neue Testament", po-
svecenih vojvodi brandenburskemu, in cigar Hisna postila se cita po vsej
Nemciji," je dejal 1. 1566. Niirnberzan Niitzel.
Knjizevna narocila iz drugih zemelj sta sprejemala bas tudi Osiander
in Vid Dietrich.
In ta Vid Dietrich je sprejel Trubarja, ko je prisel na Nemsko.
Niirnberg je bil v 16. veku eno izmed najimenitnejsih trgovisc Nemcije
(„quasi centrum Europae propter excursum mercatorum). Izdelki njene indu-
strije in umetnosti so sloveli po vsej Evropi ; imel je Niirnberg zveze z Be-
netkami, Cesko, Ogrsko, Poljsko. Prebivalcev je imel kakih 100.000, vec
nego dandanes.
Bil je Niirnberg znamenito tiskalisce in in knjizisce. „Knezi, ki so si
hoteli popolniti svoje knjiznice, so se obrnili pred vsem v Niirnberg". ,0d
tod gredo", poroca 1. 1566. Narnberzan Niitzel, „casomice po vseh predelih
Nemcije letaki (die fliegenden Blatter), novine, kjer se priobcujejo cesarjevi
vojni posli in druge politicne vesti."^)
Niirnberg je imel tesne zveze s CeSko, zlasti s Prago, Plznom. Mnogo
Niirnberzanov je znalo ceski, v 16. veku je niirnberski mestni svet iz ver-
skih in politicnih vzrokov pazno motril ceski zivelj svojega mesta. Ni cuda,
da je bil Niirnberg zacetkom 16. veka pomemben za ceski tisk, zlasti za tisk
cesko-moravskih bratov, ki je bil na Ceskem preganjan, dasi je mestni svet
(tako na pr. 1. 1517.) z verskega stalisca natancno cenzuriral ceske ro-
kopise.io)
^) Voigt Joh., Blicke in das kunst- und gewerbreiche Leben der Stadt
Niirnberg.
10) Spina Fr., Tschechischer Buchdruck in Niirnberg am Anfang des
16. Jahrhunderts. Praga 1908 (Prager Deutsche Studien, herausg. von Kraus
und Sauer, IX. H.)
280
■ Tiskanje knjig sploh je bilo tudi v Niirnbergu sredi 16. veka pod
nadzorstvom. Jnfolge des jetzt unter den Theologen herrschenden Gezankes,
Schmahens und Lasterns (wovon auch unsere Prediger nicht frei sind) ist
von unserem Rat verordnet, dafi nichts ohne sein Vorwissen und seine ge-
nehmigung gedruckt werden darf. Insbesondere darf nichts Tiieologisches,
selbst nicht einmal ein Gebetbiichlein unter die Presse kommen, bevor es
nicht ein h'esiger Prediger gelesen und censiert hat. In des kommt es doch
vor, dafi ein Ratsherr sich dazu heimlich unter den Predigern seinen rechten
Mann auszuwahlen \veil3." (Niitzel).
Dr. Fr. Ilesic
O tisku in prodaji nekaterih Trubarjevih
knjig.
a) Na koncu svoje pesmarice 1574 pise Trubar :
Vtih driigih buquicah, vketerih ie tiga Gosfpudi Brentia kratki Cate-
hifem, vtih peruih tryeh pognih, ie vti nemfzhini inu vtim Slouenskim od
dueiu mladiu Slouenzoma, kir fta na muim meiftu corrigirala dofti inu pre-
uezh gregledanu, Oli tu iftu vfaki zaftopni Slouen more fam lahku poprauiti
inu faftopiti, de fo ty eni puhshtabi preftauleni.
Brencijev kratki katekizem je ,Abecedarium vnd der klein Catechis-
mus" 1550, ki ga, odsoten, Trubar ni mogel korigirati. Prim, pa tudi „od
Drukaria preftaulene puhstabe inu beffede' v „Kat." 1555.
Dalje pise :
Inu potehmal ie meni veidozh, de ty eni buquary inu vefar>- te SIo-
uenske buque predragu prodaio, Satu tih ty bofi ne kupuio inu bodo fader-
shane, Obtu ima vfaki veiditi, de tacih Slouenskih buquih Vtibingi kir fo
pres not, neifo peifni, fe vfakirnu Shtyri pogne, vti Slovenski desheH pag
Try, Ampag letih famih kir fo fteimi Notami, Vtibingi Ie try, vslouenski
desheli Ie dua, fa en kraizar prodaio. Buli oli Lafeshi kup fe ne mogo dru-
kati. Tu Tolmazhene, piffane, Islage inu slage fe vom Slouenom fabfton fturi,
Satu Boga hualite inu profite, de taku dellu gre pofrezhi Bogu na zhaft inu
htimu Ifuelyzhanu dofti dush Amen.
Inu ieft te Buquarie, kir take Buque vesheio, profiim inu fueiftu opo-
minam, de vfamo od nih praui fpodobni Ion, de ne bodo Sacrilegi, Cerkouni
Tatie, Skaterimi fe Bug filnu ferdi inu nee na tim fueitu inu Vpekli oftru
shtraifa, Pred teim nee inu nas Jefus Criftus nash Gofpud inu Ifuelizhar mi-
loftiuuo obari, Amen. Vash Primosh Truber.
V „Pricovanju" pesmarice 1574 (in se v 1595) pravi Trubar:
Leta prid inu tu neifrezhenu vezhnu blagu nebefiku, kir fe vtim Cate-
hifmi naide, Ie tudi mene pergnalu, de fem ta Catehifmus Stryemi iflagami
281 J9
pred 20. leiti puttil drukati, 1.) Ta perui vpefnih, 2.) ta drugi fto kratko D.
Brenciouo, 3.) ta Trety fto obilnu Lutersko, Leta fern vene cilu mahine bu-
quice pres muiga Imena Poftauil, Letih buquiz ie tyffuzh, Du ie ima oli pro-
daie, ieft giiishnu ne veim, Vi Shulmoiftri puite shzafom vti vishi, kokerje
notiranu, Htimu dai Criftus fuiga S. Duha Amen.
Ako si mislimo, da je to „pricovanje" (kakor nemsko posvetilo) bilo
ze V izdaji 1567, potem pridemo s Trubarjevimi 20 leti v leto 1547; to pa
je prerano. Najbrz je vzel Trubar tu okroglo stevilo ^Katek. 1550, Abec. 1550
in Katek 1555).
b) Nemski uvod „Psalterju" je pisan januarja 1566, a v njem pravi,
da ga je „vor zwei Jahren gar verfertigt" ; v ogovoru Slovencev pa poroca :
Jest sem lete Buque ainaist leit po zhasu inu resmishlaje tomazil, Inu sdai
Shtyri Mesce drukal.*)
c) V Simonicevi ,Bibliografiji' str. 201. je naveden Trubarjev „Ta celi
catehismus s kratko sastopno islago vzhetertityzh, skufi Primosha Truberia,
iftolmazhen inu fdai Slouenski inu Nemshki vkupe drukan. Is tiga fe ty
Mlady, vfe shtuke te praue ftare Kerfzhanske Vere, inu ta Nemshki Jefyk,
mnogo nauuzhiti . . ." V Tibingi 1567, 12o, 32 str. Knjiga se nahaja v kr.
knjiznici v Berolinu. G. ravnatelj Hubad poroca o njej, da ima krasen nem-
ski predgovor in da je posvecena Jostu von Gallenberg zum Gallenstein in
njegovemu najmlajsemu sinu Gabrielu. Za posvetilom pride „Ta kratki
Birtemberski Catehismus" v vprasanjih in odgovorih, slovensko in
nemsko. Od kersta, od prave kersanske izvelicanske vere. Od Ocenasa. Od
tih desset fapuuid. Od mase. Od pridige. Obsega 1 list naslova (zadnja
stran prazna), 2 lista predgovora in 12 listov katekizma v vprasanjih in od-
govorih. Strani niso nurnerirane. Finis." (Gl. Jagicev Archiv XXIV, 155, in
str. XIX. ,Trub. Zb.").
^Cetrtic" se nanasa na tri katekizme, ki so gori navedeni.
Z mislijo o koncanju prevoda Novega testamenta se je Trubar bavil
ze okoli 1570 (G!. Elze: Die slov. protest. Druckschr. str. 96). Izsel pa je
zadnji del 1577. „Noviga testamenta pusledni deil", 1577, se nahaja v Stutt-
gartu; nahaja se pa tudi (kakor poroca Hubad) v knjiznici Muzeja kr. ces-
kega. To knjigo je dne 21. maja 1867 „v biblioteku Cesskago Narodnago
Muzea, na pamatt dorogim brati^ami, — Slavjanamt vovrima prebivania ihi.
VB Moskve userdnejse prinosil" A. Klupek (?) ; to je s tinto napisano na
tem eksemplarju. Nekdaj pa je knjiga bila lastnina Andreja Lusina, Ljub-
Ijancana.
Istotam, V knjiznici Muz. kralj. ceskega se nahaja tudi „Ta drugi deil
noviga testamenta" 1582; na tej knjigi je tudi s tinto istega dne napisana
ista ruska opomba („na pamBt prebyvania vl Moskve dorogih brattevt —
Siavjan") s podpisom A. Jirecek (?). Tudi na tej knjigi je pisamo ime An-
dreja Lusina, razen tega pa se : Sum ex libris (-?) Rosmani Creinburgensis
Carniolani 1586, 29 Maij.
d) V posvetilu „Tega celega nov. test." 1582 pravi Trubar, da pred
34 ni bilo slov. pisma kamoli knjige ; s tem pridemo nazaj v leto 1548,
torej V prvo leto njegovega bivanja na Nemskem. Istotam omenja „den Ca-
techismum mit dreierley kurtzen vnd aufifiihrlichen Aufilegungen, auch in
Reimen vnd Gesangsweifi" (dreierley ? prim. gori!). — Ze 1. 1558. je obetal
Trubar, da hoce ,eno obilno islago vkupe spraviti, ako Bug odlog muimu
zivotu, buli cas inu myr da . ." ; 1. 1577. poroca, da bodo ,skorai imeli obilno
islago" (v nem. predgovoru se nadeja : se istega leta) ; I. 1582. pa pravi, da
se bo hisna postila kmalu tiskala. Prevedel jo je neposredno pred svojo
smrtjo. Celih 30 let se je bavil z mislijo na „obilno izlago" evangelijev.
Dr. Fr. Ilesic.
*) Nemski predgovor je dan „aus meinem anderen Patmos", slovenski
,is muiga Nigdirdoma".
282
Anton Vra m e c (1538— 1587), zupnik zagrebski, breziski in va-
razdinski, pisec ,Kronike" (v Ljubljani 1578) in ,Postile".
Zivotopisui podatki o Vramcu so bili dosle prav nedostatni ali krivi ;
posebe ni bilo jasno, kako stalisce mu je odkazati do prctestantizma. Bolje
poucil nas je letos o Vramcu zagrebski vseuciliski profesor Vjekoslav
Klaic s svojo studijo ,Antonii Vramecz : Kronika". (Monumenta spectantia
historian! Slavorum meridionalium, Scriptores V, Zagreb, 1907, Jugoslavenska
Akademija znanosti i umjetnosti) Knjiga obsega 52 strani uvoda z jezicnim
zgledom iz ,Postile' in z dvema arhivnima viroma ter popoln ponatisk
,Kronike". V studiji je faksimile V'ramcevega rokopisa, faksimile dveh strani
teksta in naslovnega lista.
Ta znamenita studija nam je znatno razsirila in popravila nazore o
Vramcu, vrstniku nasih protest, pisateljev, ki pa je vsaj okoli 1586 bil pra-
voveren katolican. Raziskovanje Vramcevega jezika bi moglo razjasniti se to
in ono. Dr, Fr. Ilesic.
283 19*
Register
zacetkov vseh v studiji „Pesmi slov. protest, pesmaric itd." navedenih
pesmi. Lezece stevilke kazejo, da ima doticna pesem tudi melodijo.
Str.
Ach Gott vom Himmel sieh darein 196, 204, 212
Acli Gott warum verlassestu 204
Ach Gott wie lang vergiessest mein 197
Ad te levavi animam meam 198
Agnus Dei 162
Ah koku dolgo gospud moj 196
Allein zu dir, Herr Jesu Christ , 215
Allmachtiger giitiger Gott 220
Als Jesus Christus Gottes Sohn 234
Als Jesus Christus unser Herr 161
An Wasserfltissen Babylon 209
Am Sabath friih Marien drei 181
An alien Menschen gar verzagt 198
A solis ortus cardine 146, 178, 179
Auf diesen Tag so denken wir 186
Aufer a nobis Domine 169
Aus fremden Landen komm ich her 176
Aus hartem Weh klagt menschlich G'schlecht 160
Aus tiefer Not schrei ich zu dir 198, 208, 234
Auss hertzen grundt schrey ich zu dir 208
Beat! omnes, qui timent Dominum 207
Beatus vir, qui non abiit 194
Benedic aninia mea Domino 205
Bis mir gnedig o herre Gott 228
Bodi Bug vissoku hvalen 180
Bug bodi meni milostiu 200
Bug ie en vinograd naredil 230
Bug oca bodi per nas 192
Bug stoji V sred gmajne svoje 234
Christ der ist erstanden 183
Christe, du Lamm Gottes 163
Christe, qui lux es 219
Christ ist erstanden von der Marter alie . . 127, 135, 142, 145, 183, 233
Christ lag in Todesbanden 184
Christum wir sollen loben schon 179
Christ unser Herr zum Jordan kam 160
Christus, der uns selig macht 180
Christus ist erstanden 182
Criste, kir bos imenovan 219
Cristusa mi vsi castimo 178
Cristus nas odresenik 180
Crux fidehs 231
Cast inu hvalo mi vsi Bogu dajmo 163
Cast tar hvalo daj Bogu 205
Dab clovek ti vedel 143
284
Str.
Daj Bug, de nase petje gre 230
Da Jesus an dem Kreuze stund 199, 231
Daj mir sedaj, o Gospud 192
Daj mir, o Bug, Karscenikom i9J
Danas je Jesus nam rojen 176
Danket dem Herrn, denn er ist sehr freundlich 221
Da pacem Domine 191
De coelo venerat exercitus 175
De profundis 208
Der Herre ist mein treuer Hirt 197
Der Herr ist mein getreuer Hirt 204, 223
Der tag briclit an und zeiget sich 218
Der Tag der ist so freudenreich 173, 230
Dete V Betlehemu rojenu 230
Deus misereatur nostri " 202
Deus noster refugium . . : 199
Deus, qui similis erit tibi • . . . - 205
Deus stetit in synagoga 234
Dies est laetitiae 134. 142, 146, 173, 229
Dies sind die heiligen zehn Gebot 150
Die Zeit ist nu gar freudenreich 173
Dixit insipiens 233
Dobru bode timu mozu 194
Domine, quis habitabit 233
Dominus regit me 197
Durch Adams Fall ist gantz verderbt 149, 233
Ein teste Burg . . . . • 155, 200
Ein Kindelein so lobelich 173
E'n Kind geboren zu Betlehem 177
Ein nevve bahn wir alle ban 160
Entlaubt ist uns der Walde 217
Erhalt vns Herr 134, 190, 233
Erschienen ist der herrlich Tag 181
Erstanden ist der heilig Christ 181
Erstanden ist uns Jesus Crist 182
Es geht daher des Tages Schein _. 218
Es ist das Heil uns kommen her 151, 152
Es sind doch selig alle die 161
Es spricht der Unweisen Mund wohl ... 159, 233
Es woUt uns Gott genadig sein 160, 203
Frolich bin ich aus hertzen grund 228
Gelobet seistu Jesu Christ 175
Gelobt sei Gott im hochsten Thron 181
Gieb Eried zu unser Zeit , 192
Gospud Bug je moj zvest pastir 197
Gojt der Vater wohn uns bei , 192
Gottes Recht und Wunderthat , .... 215
Gott hat einen Weinberg gebaut 230
Gott sey gelobet vnd gebenedeiet 163
Gott Vater in dem Himmelreich 205
H cemu Ajdje tapacejo 233
Herr Christ der einig Gottes Son 213, 214
Herr Gott nun sei gepreiset 234
Herr wie du wiUt 198
Hilf Gott, wie geht das immer zu 196
Hilf Gott, wie geht es immer zu 20t
Hilf Herre Gott dem deinen Knecht , 211
Hvala bodi Bogu vsak cas 227, 229
285
Str.
Hvala Bogu, nioj cas je tu 225
Hvalimo Boga vsaki cas 229
Hvalimo mi danas Boga 172, 134, 141, 229
Hvaljen bodi Jezu Krist 146
Ich dank dir, lieber Herre 216, 217
Ich glaub an den allmachtigen Gott 154
Ich glaube in Gott 153
In dich hab ich gehoffet Herr 182, 195, 199
In te Domine speravi 198
Jagnje bozje nedolznu 162
Je eno dete rojeno 177
Jesaia dem Profeten das geschah 155, 235
Jest hvalim o Bug tebe ■ 216
Jest verjem v eniga Boga 153
Jest verujem v Buga oceta 152
Jesus Christus nostra salus 162
Jesus Christus unser Heiland 161, 184
Jezus Cristus nas odresenik 184
Jezus Cristus odresenik 161
Jezus Cristus v enim verti 232
Jezus je od smerti vstal 182, 331
Jezus je V smertni jeci bil 183
Jezus ta je od smerti vstal 181, 232
Jezus tu offranu Jagne 232
Jhefus Chriftus vnser Heiland 161
Kadar bi Bug per nas ne bil 206
Kadar je Jezus v nebu sal, je k svojim jogrom rekal 159
Kadar je Jezus v nebu sal, svojo cast 186, 233, 234
Kadar je Jezus za nas terpil 231
Kadar pride pusledni cas 223
Kaiser Augustus leget an 230
Kaj zalujes serce moje 147, 227
Kir hce Bogu sluziti 151
Kir na tim sveiti prebiva 234
Komm heiliger Geist, Herr Gott 189
Komm heiliger Geist, o dritte Person 146
Kompt her zu mir, spricht Gottes Sohn 213
K svetemu missionu pridite . . 140
Kyrie elejson 169
Letania 169
Lob Gott getrost mit Singen 217
Lob sei dem allmachtigen Gott 227, 229
Mag ich Ungliick nicht widerstahn 235
Magnificat anima mea 138, 139, 146, 170, 228
Maria decla zegnana 170
Maria zart von edler art 158
Media vita 221
Mein Seel erhebt den Herren mein 172
Mensch wiltu leben seliglich 152
Mi, kir smo v zli globocini 208, 234
Minila je vze strasna nuc 217
Miserere mei Deus 200
Mit Fried und Freud ich fahr dahin 210
Mitten wir im Leben sind 221
Mi verujemo vsi v eniga Boga 154
Mojo duso. Gospud, k tebi 198, 2^^
Nasa bramba je gospud Bug 199
Na te Sim o Bug zavupal 198
286
Str.
Nedaj oca, nas lubi Bug 190, 217, 233
Nesreci tar nemilosti na tem sveti 100, 235
Nisi quia Dominus erat 206
Nu danket Gott aus Herzensgrund 150
Nun bitten wir den heiligen Geist 187
Nunc dimittis 209
Nun freut euch, liebe Christen gmein . . . : 149, 151, 197
Nun lasst uns den Leib begraben 226
Nun lob mein Seel den Herren 206, 228
Nu pujmo, dajmo cast Bogu 234
Nu pujte, pujte vsi ludje 149
Nu wolle Gott, dass unser G'sang 230
Obderzi nas, o gospud Bug 233
O Bug, bodi nam milostiu 202
O Bug, mi te castimo , _ 234
O Bug, ne spi ter ne molci , . . . 205, 234
O Bug, 0 Bug, veliki Bug /P5, 211
O Bug, oca nebeski krajl 234
O Bug, zakaj ti dopustis , 204
O Crist, pravi sin bozji 213, 234
Oca nas, kir v nebesih sedis . . 156
Oca, sin, duh, nebeski krajl 155, 225, 234
Oce nas, kir v nebesih sedis 147, 157
O clovik, gledaj ti mene 234
O clovik, gledaj vecniga tvojga krala 231
Od nebes prido angeli 175
O glawbig hertz gebenedey 149
O gospud Bug, ti oca nas, kir sam vse nase nuje 210
O gospud Bug, ti oca nas, kir vse stvari 220
O gospud Bug, vecni oca . 230
O gospud Bug v' svetim nebi 233
O Gott Vater in Ewigkeit 230
O gresni clovek vsaki cas 231
O Herre Gott, begnade mich 202
O Herr, ich ruff dein Namen an 211
O hochster Got von Ewigkeit 159
O ihr Christen, seht an den Konig 231
Oj dete je rojeno nam 177
O Jesu zart in neuer Art 158
O Jezu Crist, jest le h tebi 214
O Jezus Cristus nas Gospud 174, 229
O Jezus, jest klicem h tebi 215
O Lam Gades vnschiildich 163
O Mensch, bewein dein Siinde gross 231
O Mensch, mit vleiss anschawe mich 234
0 moi sveti angel varih 140
O reuni clovik zmisli vsaj 234
O Susser Vatter, Herre Gott 150, 151
O ti mogocni vecni Bug 211
Patris sapientia 180
Poslusaj clovik, rezumej 149
Poslusajte kersceniki 212
Poslusajte vsi cloveki 159
Povelicuje dusa mi , 171
Prejden je Jezus, sin Bozji 334
Pridi k nam Bug inu sveti Duh 232
Pridi sveti Duh 188, \A^
Puer natus 146, 176, 177, 230
287
Str.
Qiiare freinueriint gentes .^ 233
Qui habitat in adjutorlo 234
Rex Criste, factor ominium 230
Salvum me fac, Domine 195
Sankt Paulus die Korinthier , . . . 218
Skuzi Adamov greh smo mi 233
Slejdni clovik, kir je ziu 221
Spremimo h grobu . . . , 22t
Srecan, kir se Boga bojis 207
Stabat Mater 138
Super flumina Babylonis 208
Surrexit Christus hodie . , , 181
Svetiga Duha mi molimo 187
Sveti Paul v enim listi 160, 22>\
Ta dan je vsiga vesselja 229, 134
Tarn per teh vodah Babylon 208
Ta rimski cesar Avgustus 230
Ta luetla fueifda ta ie zasla 136
Tebe Boga hvalimo 164
Te Deum laudamus 139, 164, 167
Ti farizei pravio 233
Tje od izhoda solncnega 179
Unsre Zuflucht, o Gott 198
Usquequo Domino oblivisceris me 196
Vater unser im Himmelreich 154
Veni redemptor gentium 191
Veni sancte Spiritus 135, 188, 189, 232
Verleih uns Frieden gnadiglich 191
Vesselu Marija poje 229
Victimae paschali 127, 184
V miri z velikim vesseljem 209
Vom Himmel hocli da komm ich her . . , 176
Vom Himmel kam der Engel Schaar 176
Vzami od nas, gospud Bug 167
War Gott nicht mit uns diese Zeit . 207
Warum betriibst du dich mein Herz 228
Warum tobet der Heiden Haul 233
Wenn mein Stiindlein vorhanden ist 223
Wer hie das Elend bauen will 195
Wer in dem Schutz des Hochsten ist 234
■Wie Hehas im fewrigen Wagen 225
Wir glauben all an einen Gott 155
Wo Gott der Herr nicht mit uns halt 207
Wohl dem, der in Gottes Furcht steht 207
Zahvalite Boga, kir je dobrotliu 220
NB,. O mnogih pesmih so belezke se na str. 238. — 250.
^j^C^
288
Kazalo
najvaznejsih imen in red.
(Stevilke pomenijo stran te knjige).
Absolutizem XVII
Andreae 40, 261 si.
Andrej avg. XXI
Anton Sv. 95
d.Arbe Stefan 257
Avgust Saski 2
Avstrija Notranja • • X, XXII, 256
Atems 257
Barbaro 96, 259
Barbo 24, 75
Beethoven 142
Bednava 102
Bedricic 275
Bela gora X
Beljak 81
Benedikt Sv. 95, 105
Benetke 26, 74, 251, 275, 276, 280
Bernardin Splj. 57
Bezjaki XXVI
Bihac 34
Bindoni 275
Bistrica Slov. • 115; .Bistrica" 265
Bizancij 258
Bled 79
Bleiweis XXX
Bocic 39, 78
Bohoric 1, 2, 12, 137, 241 ; V, VIII,
XII, XVIII, XIX, XXV, XXIX
Bonomo VI, XII, 279 (slika, str. VII.)
Borl 108
Bosna 6
Bovec 258
Brebolnica 268
Brencij 40, 281
Brenner 105
Bruck .... XXIII, 87, 256
Bruman 83
Brunik 18
Bucic 90,110
Camerarius 280
Carigrad 7
Celje . • VI, XII, XXVI, 115, 279
Cellius 264
Celovec • XII
Cerkev 5, cerkv. pesmi 126 si., kat.
IX, XX, XXV; discipl. 96 si., 251
Cerkljansko 258
Cerknica VI
Cirilica • • • 21 si., 64 si., 274
Cojz VIII
de Commitibiis 24
Croco 256
Crusius 263
Cvecic • \', XXVIII, 24, 39, 75, 76
Cedad 252
Cehi X, 7,8, 280; ceskibratje 129 si.
Crnomelj VI, 78, 93; Crnomaljscica
269
Crtomir X
Dalmacija VI, XI, XXVil ; „Dalma-
tinac" 24
Dalmata • • V, XXVIII, 26, 57
Dalmatin V, VIII, XVIII, XXIX, 6,
137, 141, 239 si., 261
Demokratizem XXX
Dietrich Vid 280
Dijastvo 277
Dobliscica 269
de Dominis 275
Dornberg 257
Draskovic 107, 119
Dravsko polje 109
Drechsler 53
Drenovacki 80
Dubrovnik 58, 76
Egk pi. 254, 258
Erdody XXVI, 39, 79
Ett 146
Fabijancic 28, 75, 78
Fara 253
Ferdinand Prvi . • • • XI, XIV
Ferdinand nadvojvoda • • VI, 259
289
^Feuza" 256
Filip Hesenski 2
Flacius M. Illyricus V, XII, 22, 259
(s'ika, str. XIII.)
Formentini 257
Forster 139 si.
Frankfurt 45
Frankopani . XXVII, 24, 39, 80
Frischlin ...... XXV
Frolich 32
Fuzinscica 269, 270
Gallen(bergi) • • XXIII, 276, 282
Gallignano, Gallione=Gradisce
Gallus XXI
Gerlach 87
Glagolica XXVII, 21 si., 64 si, 274
Glasba 5, 126 si., 142, 243, 245 sL,
278
Glusic 252, 256
Gora Sv. 18, 252
Gorica • XXIII, XXVI, 123, 251 si.
Gradec XXIII, Slovenji . . -115
Gradisce 24, 81
Gratwein 96
Gregor Senjanin 275
Greith 146
Grgic 87
Grimani 99,253
Grscina XII
Gubec VI
Gutsmann XXX
Haydn 142
Hebrejscina 8
Herbersteini 2, 87, 102, 104,108,279
Hipolit • . VIII
Hlej .75
Hobovscica 268
Hoce 103
Hofheymer 278
Homberger XXIII
Hotaveljscica 268
Hrastovec 2 (Gutenhag) • • -104
Hren • . VI, VIII, X, XVIII; 138
Hrvati VI, VIII, XIV, XIX XXV, XXVI ;
4, 6, 7, 16, 33, 48, 56 sL, 74, 274
Hubad M. 139 si., 147, 238, 239
Hubmayer 277
Humanizem • • .VI, XI, XXVII
Hus X, XXI, XXV
Hutten XIV
Idrija XXVIII, 268
Ilj-St. 103
Jltebrand" 270
Istra ... V, XXVI, 11, 74 si.
Italija ... VI, XXIII, 142, 260
Ivanic 87
Jaksic 78
Japelj VIII, XXX
Jarenina 101
Jezuiti X, XXIII, 260
Jozefic Rican. .... XXVII, 75
Juri Sv. na Sc. 95
Juricic VIII, XXVII, XXVIII; 75, 87,
239, 241 si., 247, 248, 250
Jurkloster 98
Kajkavci XXVIII
Kalvin V, XII, 109, 111, 259 (,ka-
lavin".)
Kamnica 101
Kamnik VI, XXVII
Kapistran XXI
Karel nadvoj. • 251, 255, 11, XXII
Karlovec 85
Kastelic Mat. 138 si.
Kasubi XXIII
kat. cerkev IX, XVI, 94 si., spisi
122 si., pesmi 126 si. itd.
Kavcic 252
Kempten .... 2, 263, 280
Kirchberger 76, 81
Kisel . . 3, 5, 242, 276, XXIII
Klaic 283
Kleinmayr • 265
Klement, papez 259
Kline 137, 239 si.
Klombner V, VI, XI, XH, XXI, XXVI,
XVVIII; 22, 31, 78 sL, 239,
241 si., 254
Kmetje • • • VI, VIII, XVI, XXIII
Knafel • • 87,249
Knjiznistvo XXII
Kobarid 252
koledar 270
Kolonic 78
konciiij IX, XXI
Konzul V, XXVII, 26, 45, 57, 75
Kopacnica 268
Kopanjica 270
Koprivnica 87, 92
Koroska VIII, XVI, XIX, XXVI, 141
258
Kosovo polje X
Kostanjevica VI
Kozicic .... XXIX, 74, 275
Kozljak 75
Krajina .... VI, XXVI, 74 si.
Kranj VI, 249
Kras 252, 258
Krelj V, VIII, XXI, XXII. XXIX ; 10,
137 254
Kristof Wurt. X, XXV, XXX, 2 itd.
Kriz Sv. na Mur. p. • • • -95
Kriz Sv. pri Vip. • • VI, 254, 258
Krsko 249
^Kukovec" 245 si.
Kumar 257
Kumpreht 137 si.
Kupljenik 259
290
Lamella • • • XXVIII, 28, 79
Lang XII, 99
Langenmantel 76
Lanthieri 255, 258
latinica XXVIII, latinscina • • XII
Lauttarschlager 105
Lavrencic 140
Lempah 100
Lenart 104
Lescnica 268
Levstik 265
Lierzer 102
Lipnica 267
Lipiiik 267
Livnica 268
Ljubljana, n. pr. • • VIII, XXVII
Ljutomer 95
Loka (pri Zid. m.) • • XII, 279
Loka Skofja. ... VI, 258
Lucija Sv. 259
Lucane 95
Lukavec 119
Lukic . • 85
Lusin . • 282
Juteran" VIII, 111, 260 (prim, tudi
izraz: .tibingar")
Majar M. 144 itd.
Maksimilijan Drugi II, XXV, 1, 2,
3, 50
Malikovalstvo 18, 252
Malesevac 29
Malkoczy 110
Mandelc 249
Maracco 251, 254
Margetic 108
Maribor 96 si.
Marjeta Sv. 105
Marulic XXVIl
Matjaz kralj . • . VIII, XXVIII
Medjimurje 116
.Melanchthon^ ... 29, 270, 280
.rnenih pri St. Klauzu" 4 (prim. „der
ungelert Miinchs Clamant im
Thumb zu Labach' v predgo-
voru ,PsaIterju" 1566)
mescanstvo XVII
Metava 101
Metlika • • VI, XXVI, 74, 78 itd.
Miklavz Sv. 108
Mikulov 278
„Misionske pesme" .... 140
Modrusanin. • • 64, 74, 273, 275
Mohac VI
Mojzes 75
Montegnana Pol. ..... 249
Morenna 104
Moskanova 75
Mozart 142
Mrcina 249, 255
,Mrcenik- 249
Mursko polje 99 si.
„Na" (predlog) 265
Najdberg 2
Nedelja Vel. 108
Nedelja Mala •••... 112
Nedeljisce 90, 110
Negova 106
Nemci itd. • VI, XIX. XX, XYIV,
XXV, XXVIII, XXIX; 111
Nepokoj 259
Nikola j, gl. Miklavz
Noctua 259
„Novice' XXX
Novo mesto XXVI, 84, 87, 93, 249
Nucli 258
Nurnberg 280
Nutzel 280
Oglej XXI, 94, 251
Ogrska XXV, XXVII
Ormoz 108
Orzan 257
Ostanek 131
Ostium 87
Ostrman 255
Ozalj 78
Ozegovic 108
Pachenecker . • • • 5, 6, 124
Padova XII, 276
Paltasic 275
Panteieon 110
Pasini 275
Pazin XXVIII
Pecenko 258
Pesmi, pesmarice 132 si. ; ,Mis. p."
140, .spotlj." 245 si., 281; VIII
Peter Sv. 99
Peter St. • VIII (v Ljublj.), 279 (v
Solnogr.)
Picen 24
Pij IV., V. 255
Pileator 102
Pisec 28, 78
Planina 98
plemstvo (gl. stanovi) XVII, XXIII
PIzen (Plzenj) 280
Pohlin VIII
Polidor Montegn. 249
Poljaki XXIII, 7, 280
Pomazanic 36
Ponikve 270
Popovic 29
Porcia 252 si.
Posch 257
Pozun XXI
prekrscevalci 278
Pricik 78
Primorje 74
Psalmi . . • .194 si., 248, 282
291
Ptuj 104
Race 102
Racje selo 269
Racki 269
Radece 18
Radgona 95 si.
Raka 269
Rakovnik 269
Ranjina 58
Rasch 53
Rascica 265
Ratzenberger 279
Redeskini 140, 143
Rein 3, 279
Reka XXVII, XXIX ; 24, 75, 268,
275, 277
Repez 140
Rezno ..... XV, XXI, 277
Ribnica VI, 279
Rican Jozefic ... 75, XXVII
Rifenberg .... VI, 256, 258
Riliar 144
Rindtscheidt 107
Robitsch XII
rodoljubje XVIII
Rogatec VI
Rokavec V, 78
.romanje" VIII, 277
romantika XVIII
Romer 78
Rossini 142
Rottenbiirg .... 2, 263, 280
Rotterdamski Erazem . . XIV, 9,
Rubije 254
Rupert Sv. 117
Sachs H. 280
Samobor 91
Saurau 109
Scheibitz 87
Schmidt . • • XXIII, 253, 257
Schwabe 253
Schweiger .... VIII, 93, 137
Seebach 83, 279
Seiz 87
Sekelj 102, 105, 108
Semnitzer 87
Senj 74,275
Senozece XXVIII
Silvius En. XIV
Simplicius XXII
„skakaci" • • 104, 115, 120, 259
Skalic XXX, 20, 31
Siadkonja V, 278
Slavonija VI
Slevica 18
Shvnica 102, 268
Slovenci . X, XVIII, XXI (cerkev),
XXVI; 5, 57, 99 si. 126 si. itd.
„Slovinka" XXVII
„Snoil", gl. Zoojilsek
socialni moment XV
Sokolovski 112
Solkan • • • 252 (gl. Gora Sv.)
Solnograd .... XXIX, 277
Sommaripa 135, 145
Sopotnica 268
Speratus V
Spiera XII
Spindler • • . XXII, XXV 276
Srbi XXVI, 4, 5, 14, 16, 33, 47,
78, 89
Sredisce 108
Stanovi (gl. plemstvo) • VI, XVI,
XXVI, XXX
Stipanic 78
Stradiot 75, 258
Strafiburg . • • • • • 2, 96
Strzinar 140
Stubenberg 105
Svecenistvo IX, XVII, XXI, 96, 251
Svecina 101
Sibenik 76
„Skrjanec" 245 si.
„Skrjanec" Jernej 249
Sole XXV, 278
Stajerska XIX, XXII, XXVI, XXVIII,
94 si.
Stefan St. 278
Stifta Nova 18
Strigova 110
Tavcar 252
Textor XXXI, 252
Thoresanis 275
Thurn 253, 254
tisk V, XXIX, 247, 249, 274, 281
Tolmin 256, 258, 259
Toplica 268
Tordi 33
della Torre 258
tradicije VIII
Trbiz 258
Trogir 76
Trojica Sv. 119
Trst . • • 276, 279 (gl. Bonomo)
Trubar Pr. • (cesto, zlasti) V— 32.,
2 si., 56 („Prvi del Novoga
test") 130 (pesmarice), 242 (o
glasbi), 245, 253 (v Gorici),
261 (rodovina) , 265 (rojstni
kraj), 270 (koledar), 276-282
(zivljenje, tisk). — Felicijan
XXI, XXII, 238, 242 ; — oce
(in stric) XII, 270
Tubingen • • 21 si., 276 (in cesto)
Tulscak 78, 85
Turjaski. • • . XXIII, 87, 276
Turki . VI, XIV, XXII, 4, 15, 47,
78, 94, 99, 276.
192
Turri 2
Umetnost XI, Xll
Ungnad XXVI, 2, 3, 4, 13, 21, 42,
45, 76, 99, 254
Valvasor 267
Varazdin .... 82, 87, 119
Vergerij XX, XXV, XXVI, XXX,
8, 21, 75, 86 (slika na str. 23.)
Vernkovic 36
Verzej 108
Vid Sv. 108
Videm 257, 259
Vidrnica • 268
Vinica ■ • • 85
Vipava • ■ 11, 254, 256, 258. 279
Vitovec XXI
Vlacic, gl. Flaciiis.
Vlahovic V, VIII, X, XVII, XXVIII,
28 si., 78
vode, njih imena 265
Vodnik VIII, XXX
Vramec • • • XIX, 110, 124, 283
VukiPanic 92
Viirberg 105
Weber 142
Weixler X, 79, 249
Wiclif XI
Widtman 87
Wiener • ■ V, X
Witt 142
Zagreb VI, 79, 97
Zavrc 108
Zborovcic 58
Zmaic 78
znanost XI
Znojilsek • . 87 (slika na str. 88)
Zopfel 53
Zrinjski VI, 78, 82, 90, 108, 116
Zwingli .... V, XII, XXI
Zenstvo XVII
2ice 98
Zitaric 87
2ivcic ... V, VIII, X. XXVIII
Ziimberak 85
Ziizemperg VI
293
Vsebina.
Dr. Fr. llesic.
Dr. Janko Lokar,
Dr. Fr. Biicar,
Dr. Ljiidevit Pivko
Ivan Polovic,
Ivan Stcklasa,
Dr. Fran Kovacic,
Dr. Fr. llesic,
Dr. Jo sip Cerin,
Dr. Fr. llesic,
A. Ipavec.
Dr. Fr. llesic,
L. Pintar.
L. Pintar,
L. Pintar.
Dr. Fr. llesic.
Dr. Fr. llesic,
Dr. Fr. llesic.
Register
Kazalo
Stran :
Prinioz Trubar in njegova doba .... V.— XXXII
Iz predgovorov nasih protestantskih pisateljev 1.— 20
Odnosaji Primoza Trubara prama hrvatskoj
tiskari u Wiirtemberskoj 21.— 44.
Ungnadovi stiki z mestom Frankfurtoni ob M. 45.-55.
Evangelij sv. Matevza v protestantskem gla-
golskem „Prvem delu Novoga testamenta'
iz 1. 1562. 56.-73.
Protestantizem v Istri, v metliski in hrvatski
Krajini 74. — 93.
Protestantizem v Iztocni Stajerski in Medji-
murju 94.— 121.
Slovenski rokopis iz 1. 1551. in 1558. • • 122.— 125.
Pesini slovenskih protestantskih pesmaric,
njih vin in njih poraba v poreformacijskih
casih 126.-238.
Pripombe dr. llesica 238. — 244.
.Skrjanec" in in „Kukovec" 245. — 250.
Verski pokret na Goriskem v sestnajstem
stoletju 251.-260.
Trubarjeva spoininska plosca v Derendingenu 261. — 264.
Odkod ime Rascica ?....... 265.— 270.
Trubarjev koledar 270. — 274.
„Stara hrvacka stampa" 274. — 275.
K Trubarjevemu zivotopisu 276.— 281.
O tisku in prodaji nekaterih Trubarjevih
knjig 281.-282.
Anton Vramec 283.
k studiji dr. Jos. Cerina 284.-288.
najvaznejsih imen in reci v „Tr. Zb." . . 289. — 293.
Kazalo slik.
l.J Primoz Trubar I.
2.) Peter Bonomo VII.
3.) M. Flacius Illyricus XIII.
4.) Kristof Wiirtemberski XXIV.
5.) Peter Pavel Vergerij • 23
6.) Stefan Konziil 25
7.) Ant. Dalmata 27
8.) Ivan Ungnad 49
9.) Ivan Znojilsek 88
10.) Faksimile rokopisa 125
11.) Faksimile not 185
12.) Faksimile not 193
13.) Faksimile not 201
14.) ^Musica" 243
15.) Spominska plosca Trubarjeva 262
Dr. JANEZ BLEIWEIS.
ZBORniK
HR 5UETL0 DR'JE .mRTlCR SLOUEHSKR'
XI. ZUEZEK.
BLEILLIEISOU
ZBORniK
UREDIL
DS: 105. TominsEK.
U LIUBHRHI, IQOg.
HRTISHIL DRRBOriH HRIBHR.
Predgovor.
V sejni sobani „Matice Slovenske" visi med drugimi tudi
slika dr. Janeza Bleiweisa. Njemu, bivsemu svojemu pred-
sedniku (1875 — 1881), je namenila „Matica" ob stoletnici nje-
govega rojstva (19. novembra 1808) poseben „Zbornik", ki
naj nosi njegovo ime.
Skoraj pol stoletja, bas v dobi nasega preporoda, je stal
Bleiweis v srediscu vsega kulturnega pokreta, realnega in
idejstvenega, stal z delom all z odporotn. Zgodovina te dobe
je obenem Bleiweisova zgodovina. — Zato je nemogoce snov
izcrpati v obsegu ene knjige. Nas „Zbornik" naj daje podlago
nadaljnjim raziskavam. V posebnih (dveh) obsirnih razpravah
so zacrtane splosne smeri glavnih dveh poprisc Bleiweisovega
delovanja: za slovenski jezik in za pravice naroda. Trije spisi
premotrivajo podrobna vprasanja, ticoca se omenjenih
dveh poprisc: zlasti tu je odprta pot bodocim raziskovalcem.
Eden clanek prikazuje Bleiv/eisa, delujocega v njegovi stroki,
— to polje je doslej se domala neobdelano — in uvodni
spis je posvecen Bleiweisovi osebi in osebnosti.
V stvarnem oziru je urednistvo gg. sotrudnikom puscalo
seveda popolno svobodo.
Mnogo novih virov je razpravljateljem odprla vsluznost
rodbine g. primarija dr. Karla Bleiweisa viteza Trstenis-
kega, zlasti se njegove soproge Marije, rojene Kosove.
Dala je na razpolago poleg javne tudi zasebno korespondenco
Janeza Bleiweisa in vse rodbinske spominke. ces : „Nic ni-
mamo prikrivati in ne prikrivamo nic". Urednistvo ji na tern
mestu izreka iskreno zahvalo.
Dr. J. T.
Dr. janez Bleiweis vitez Tersteniski.
Prispevki k zivotopisu. Zbral dr. Jos. Tominsek.
I. Bleiweisova osebnost.
Skoraj vstric stolne cerkve stoji v Ljubljani „Pred Sko-
fijo" hisa st. 15, trinadstropna, naslonjena na Grad. Priprosta
kamenita plosca,^) vzidana pod prvim nadstropjem, na levi
strani vrat, izpricuje : „V tej hisi je zivel Dr. Janez Bleiweis
vitez Trsteniski in dne 29. nov. 1881 umrl." — To je torej
,.Bleiweisova hisa" ; kos „stare Ljubljane", bivalisce, kakor so
jili imeli nekdanji samozavestni patriciji. Za ozkim neznatnim
proceljem se skrivajo dokaj obsezni prostori v nepricakovano
velikem stevilu; kajti ozadje obsega ob polukroznem dvoriscu
pravzaprav se eno hiso, ki je v vsakem nadstropju po hodniku
vezana s procelno, in na oni strani peljejo drugi hodniki in
stopnice naravnost v strmine Ljubljanskega Grada, ki pa so
V obliki terase pretvorjene v zanimiv vrt s krasnim razgledom
in poleti s prijetnim hladom.
Hisa seveda prvotno ni last Bleiweisovih; kupil jo je oce
Dr.Janeza Bleiweisa, Valentin Pleiweifi-), preselivsi se iz
Kranja V Ljubljano. (Gl. njeg. sliko: pod 1.) Iz kupne pogodbe, z
dne 23. februarja 1849., izvemo, da je prejsnja posestnica prodala
Valentinu Pleiweisu hiso — s tedanjo st. 307. — „obenem z zemlji-
scem, ki na njem stoji, ter z vrtom vozadjuin z obcinskim dele-
zem V Ilovici"^) za 13.500 goldinarjev. — Nas Janez Bleiweis
pa se je s svojo obiteljo preselil v to hiso sele mnogo po-
zneje; prej je stanoval v Souvanovi hisi. A v sestdesetnih le-
tih so bivale v rodbinski hisi tri Bieiweisove druzine : v prvem
nadstropju lastnik. stari oce Pleiweis, v drugem sin: nas
Dr. Janez Bleiweis z zeno, in v tretjem nadstropju vnuk Dr.
Karol Bleiweis s svojo obiteljo. Ko pa je stari oce 1. 1866.
umrl, ostala sta v hisi oba doktorja medicinca, oce in sin,
') Vzidati jo je dalo „Pisateljsko drustvo dne 12. 7. 1891.
2) Tako se je oce podpisoval.
3) „Gemeindeantheil in Illouza sub Mappe Nr. 174."
VI Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
vsak V svojem nadstropju, in sele po smrti Dr. Janeza B.
(1881) se je preselil sin primarij Dr. Karol Bleiweis v druga
nadstropje.
V tern, drugem nadstropju je prezivel „oce slovenstcega
naroda", Dr. Janez Bleiweis, svoje najsrecnejse, pa tudi naj-
bridkejse ure. Tu je stal na visku svoje slave in vplivnosti,.
tu pa je tudi preboleval bridek cut, da se odvracajo od njega
mnogi nepokorni sinovi naroda. Vendar doma nikoli ni kazal
morecih svojih skrbi; igral se je s svojimi vnuki, ni ga motilo,
da so mu, v resne misli zatopljenemu, razvlekli to in ono, ni
se sramoval, na izprehodih nositi katerega izmed malckov v
narocju, a zadostoval je tudi resen pogled, da so ga otroci
slusali brezpogojno. — Kakor so mu zaradi vsestranske in
trajne skrbnosti za slovenski narod nadeli ime „oce", tako je
bil seveda tudi skrben oce v svojem rodbinskem krogu; kakor
v javnih in stanovskih zadevah, tako mu tudi v rodbinskih ni-
koli ni mrzelo vzeti pero v roke in napisati izpodbudno pismo,.
z znacilno majhno, elegantno pisavo, cesto v obsegu celih raz-
pravic, jedrnato ali lepobesedno, kakor je zahtevala snov in
prilika.
Zlasti zazveni iz rodbinskih pisem ze zgodaj struna, ki
doni iznova v splosni korespondenci izvecine sele v poznih
letih : korenita odlocnost. Svojemu sinu, tedaj medicincu na
Dunaju, pise^) 15, oktobra 1853 med drugim: „Mlad clovek
mora ven med svet iz rojstne hise. To^ zadene vsakega all
vsaj vecino in je zadelo tudi mene. Ze z desetimi leti sem
prisel k tujim Ijudem in sem bival med njimi naprej in naprej.
To je zadelo tudi tvojo mater. Nekaj dni si pac malo melan-
hoiicen z mislijo na dom, ali to preide kmalu, ker ne more
drugace biti. To je splosna usoda in" — tu sledi odlocilno
mesto : „strah op etna, smesna sleva (eine feige, lacher-
liche Memme) je tisti, ki ne zmore tega, kar zmo-
rejo drugi." In nekoliko nizje je podcrtal tele svoje besede:
„Clovek premore vse nad seboj, le resno mora ho-
teti in ne se vdajati sanjarstvu."
Resna, moska volja, nic sanjarstva — to res
oznacuje Bleiweisovo delovanje, v teh dveh lastnostih lezi nje-
gova prednost, a v njih so postavljene tudi meje, preko kate-
rih ni mogel koraciti. — Dober hisni prijatelj je bil zupan
Hradecki in z njim se je Bleiweis zlagal v svetovnem nazi-
ranju. Pripoveduje se,'-^) da je Hradecky v rocaj svoje palice
imel vdolbeno zivljensko svojo devizo: „flegma"; prijatelj
*) Pismo se nahaja v Bleiweisovi zapuscini, ki je shranjena pri
njegovem sinu Dr. Karlu Bleiweisu-Trsteniskem.
-) Za vesti iz rodbinskih krogov imam zahvaljevati v prvi vrsti
gospo Marijo Bleiweis-Trstenisko, roj. Kosovo.
i'uU. i. \
A^ENTIN PLEIWEIfl.
VIII Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
Bleiweis ga je v tern oziru toliko posnemal, da se v nobenem
zivljenskem polozaju, in naj je bil se tako kriticen — a takih
je dozivel tekom petdesetih let svojega mnogostranskega de-
lovanja dovolj — ni dal spraviti z ravnotezja; ni napadal z
drznim naskokom, a branil je in branil se je z zilavim odpo-
rom, ne umaknivsi se niti za ped; sele kadar se mu je zdel
cas ugoden, je oprezno korakal naprej in zasedel sovrazno
postojanko. — Fabius Cunctator! Cul in cuval pa je
vedno. Ta neumorna cujecnost ga odlikuje nasproti Zarni-
kovi vehementni odlocnosti, nasproti Tomanovi elegantnosti in
Dezmanovi temeljitosti,
Neprijetna mu je bila vsaka razburljivost, vse posle je
opravil najrajsi „po ocetovsko" ; pristopen je bil vsakemu in
vedno prijazen, a varoval si je tudi vedno ugled in mnogim
reprezentativnim svojim dolznostim, zlasti v poznejsili letih, je
zadostil prav dostojanstveno; sploh se njegov lepi nastop
hvali ze od nekdaj.^) Ko je ruski profesor Makusev (v Var-
savi) I. 1872. pripotoval tudi v Ljubljano, je posetil v prvi
vrsti Bleiweisa in je pisal navduseno o njem, a njega samega
opisuje z besedami: „Pred menoj stoji cvrst starcek, se pri
polni moci (64 let star), visoke rasti (?), vpadlega lica in pri-
jetne vnanjosti."-; Mi smo Bleiweisa vajeni videti v doprsni
sliki, posneti pr^v iz poslednje dobe Bleiweisove: tilnik neko-
liko vpognjen, glavo pa vzklonjeno nazaj. Bas zadnja poteza,
znak samosvesti, je zanj znacilna, v njo je polagal svoje dp-
stojanstvo in ona se je pri njem razvila do prave osebnosti
sale tekom let. Ohranjena je njegova slika (po fotografiji) iz
prvih moskih let, ki ga kaze v druzbi njegove zene in sina.
Tarn tega znaka ne vidimo; sicer mu je tu glava posneta en
face, a gotovo se tedaj svoje posebnosti se ni zavedal. Obraz
mu je tarn se poln, mladeniski, glava sicer karakteristicna, s
krepko razvitim podbradkom in nazaj potisnjenim celom, a
sicer se ne vidimo v ujem nikakega „oceta" ! — Slika pa, ki
jo prinasa nas „Zbornik" na celu, je fotografija iz dobe. ko je
stal Bleiweis na vrhuncu, nekaj po letu 1860. Izraz obritega
obraza (Bleiweis se je ze izza mladeniske dobe vedno gladko
bril) je postal oster, koscen, pogled pa mu je povzdignjen
kvisku,^) a nikjer ni tiste utrujenosti, ki jo vidimo na obicnih,
pri nas razsirjenih njegovih slikah.
•) Prim, porocilo Dr. Uhrerja v spisu Dr. Prijatlja (,BIeiweis. . .
pred policijo") str. 252.
2) Novice, 1873, 395 ; doiicni spis (prevod Makusevovega poto-
pisa) se zacenja na str. 376 ; tarn se tudi brani Bleiweis proti ocitanju, da
je podal Makusevu le enostranske informacije, zlasti da mu je zamolcal
Levstika. — Dobro je opisal Bleiweisa Dr. Vosnjak. (Sponi. 1. 94).
^) Kdor sliko samo pogleda, bi mosel sumnjati, da je polozeno v
V to kretnjo nekaj poze ; razlaga se pa iz bistva slike : na izvirni foto-
grafiji je namrec Bleiweis upodobljen skupaj s Tomanom, in sicer tako,
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. IX
Starost se mu je blizala, ne da bi jo cutil, in cil in de-
laven do zadnjega, tudi 1. 1881. nikakor ni slutil, da ga poseti
bela zena. Leta so mu bila tekla enakomerno drugo za drugim,
vsako izpoinjeno z neodlozljivim delom, vsako naslednje po-
dobno prejsnjemu. Kajti zivel je v natancnem redu; ni se bal
javnosti, kjer mu je bilo (pri zborovanjih, sejah, predavanjih,
„besedah", v dezelnem zboru itd.) mnogokrat nastopati; a to
so bile bo'.j epizode. Poglavitno delo je opravljal doma, vedno
ticec V knjigah in rokopisih, z vedno pomocenim peresom
Po pismih, dopisih, listicih je stal v ozki zvezi z vsemi veljaki
V Ljubljani, v slovenskem in slovanskem ozemlju, v politicnih
gospodarskiii in literarnih krogih; to izpricuje mnogostranska
korespondenca, o koje obseznosti svedocita — dasi je brez
dvomno mnogo pisem izgubljenih — spisa dr. Lokarja in dr
Loncarja.
Tezje dusevne posle je opravljal dr. Bleiweis v separatn
svoji sobici, ki ji gredo vrata na liodnik, edino okiio pa proti
strehi sosednje liise. V tern mirnem, slabo razsvetljenem
prostoru stoji se sedaj trdi njegov naslanjac in njegova omara,
polna knjig. Rajsi pa je bival v osprednjem. ulicnem delu
svojega stanovanja; tu je zlasti opravljal uredniske svoje posle.
V vecji sobi je stala ob steni pri peci stara otomana, najljubsi
urednikov prostor; tu je cital, zbiral gradivo, popravljal, ne da
bi ga motila druzba. Ako pa je hotel v naglici kaj zapisati, je
smuknil v sosednjo. ozko in dolgo sobo, ki prehaja v teman
alkoven, obicajen v tedanjih hisah. V poznih svojih letih^), ko
je dozivel viic in vec nasprotnikov, se je cesce zatekal v to
sobo in je tu preudarjal, kaksna pota naj ubere; postajal je
nervozen, a ni hotel svojcev vznemirjati. Zaprl se je v sobo,
zatemnil jo je se bolj, nego je bila sama — kajti oci mu niso
prenasale svetlobe — in je sam preboleval svojo skrb. Ome-
njeni alkoven (seveda brez okna) mu je obenem sluzil za
spalnico in v njega temi je, tudi kadar ni zapustil postelje,
imel opravka s citanjem in zabelezevanjem . . .
Tako so mu potekali dnevi. Samolastnih zabav ni poznal.-)
Sel je le redno vsako jutro na kratek izprehod po mestu, na-
vadno ob vodi, sam ali s svakom Souvanom; ob nedeljah pa
se je peljal kam v bliznjo okolico, zlasti rad k mnogoletnemu
da Dr. Toman stoji, a Bleiweis sedec obraca k n j e m u kvisku svoj
obraz. — Prav nic pa ni podobna pravemu Bleiweisu njegova slika, ki
so jo prinesle .Slavische Blatter' (Dunaj lS65j k clanku na str. 97 idd.
V Bleiweisovi zapuscini je ohranjenih vec teh podob, natisnjenih na po-
sebnih, trdih folio-iistih.
1) Zlasti izza 1. 1878, ko je postal dezelnega glavarja namestnik.
-) Kar pise dr. Uhrer 1. 1845 1. c. o Bleiweisu, da je tako „in
Anspruch genohmen, . . . dass ihm zur Erholung keine Zeit eriibrigt", to
velja se bolj za poznejse case.
X Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
kaplanu A. Okornu pri Devici Mariji v Polju. Kar bi bilo sicer
prostega casa, so mu ga vzeli mnogobrojni poseti imenitnikov
in priprostnikov, ki so se vsi hoteli zglasiti pri njem, ter po-
svetovanja z ozjimi somisljeniki — bodisi zjutraj zgodaj ali
pozno zvecer, ali opravki s stavci in voditelji tiskarne, ki so,
kakor mi je pripovedoval eden izmed njih, priliajali z vaznej-
simi zadevami tudi sele ob casu vecerje.
Ziveljezakrog svojcev, a izzivel se je v
javnosti; prisrcen rodbinski ton bi po njegovih
zeljah najvladal tudivdruzbi invnarodu. Zato
je bil, tako mi zatrjujejo njegovi najozji sorodniki, neizrekljivo
srecen, ko so se k njegovi sedemdesetletnici (19. nov. 1878)
ob njem slozno zbrali nebrojni zastopniki nele njegovega ta-
bora, ampak tudi nasprotnih mu slovenskih in nemskiii strank.
„Sedaj rad umrjem", je tedaj vzkliknil na nagovor P. Grassellija.
Pride moderna doba. Bleiweis pociva pri Sv. Kristofu,
svetla njegova sprejemnica je postaia po modernih higienskili
zahtevah spalnica, a oni temni alkoven je pietetno posvecen
Manom > oceta slovenskega naroda«. Ko ga razsvetli elektricna
luc, zapazijo nase temi nenavajene oci obsezno omaro s ste-
klenimi vrati, skozi katerase bleste razni srebrni izdelki, obdani^
s trobojnicami in krasotnimi albumi.
II. Castna odlikovanja.
Naj omenim le nekatere izmed teli pomnikov, ki bodo^
upajmo, kdaj dicili bodoci — narodni slovenski muzej.
1 .) Ne oziram se na imenovanje castnim obcanom v poldrugi
stotini slovenskih obcin; kajti to imenovanje se je v pretezni
vecini izvrsilo o priliki Bleiweisove sedemdesetletnice cisto
sablonsko: diplomi so se dobili z ze natisnjenim. tekstom^),
tako da je bilo treba vstaviti le se ime obcine. Takih diplomov
je doslo Bleiweisu kupoma v hiso; vestnega hranjenja pac
niso bill vredni, vendar se jili je ohranilo se kak ducat. Izmed
izvirnih diplomov, vposlanih pri tej priliki, pa se pnsebno
odlikuje lepo izdelani rojstnega mesta Bleiweisovega: Kranja
(s sklepom dne 14. nov. 1878). Tudi vobce ne uvazujem Blei-
weisovega castnega clanstva-) pac vseh slovenskih in nekaterih
slovanskih drustev, Matic, citalnic, pevskih zborov (n. pr. hrv.
pjev. dr. „Kolo", 1. lipnja 1869), Sokola, dijaskih drustev (n.
») Take obrazce si je ad hoc izmislll prebrisanec g. M. v tedanj'
, Narodni Tiskarni". Tako se mi poroca.
2) Nasteta so, dasi ne vsa, v spisu Fr. Levca „Dr. Janez Blei-
weis", Slov. Vec. 1880, 22. in v prigodni knjigi ,Svecanost o priliki se-
demdesetletnice dr. Janeza Bleiweisa itd. sestavil Anton Bezensek, z uvo^
dom dr. Fr. J. Celestina (Zagreb 1879), str. 92-93.
I
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XI
pr. „Velebit", 17. stud. 1878), Cebelarskega drustva; spominjajo
se ga celo uciteljiski pripravniki. L. 1879. je postal castni clan
drustva „Beseda Umelecka".
Najstarejse imenovanje, kar sem jih mogel zaslediti, je
doietelo Bleiweisa v njegovem 30. letu, ko je bil se na Du-
naju, ze 1. 1838. in sicer za dopisnega clana Kranjske
Kmetijskedruzbe. Ta cast, zelo vazna za Bleiweisov zi-
votopis, kakor bomo se slisali. mu je bila podeljena s temle
dopisom: „Die k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Krain hat
den Herrn Johann Bleiweis, Doctor der Medicin etcet. in Wien,
zu ihrem korrespondierenden Mitgliede ernannt . . . Geschehen
in der AusschuBsitzung, Laibach am 13. April 1838." Podpisan
je grof Lichtenberg, c. kr. komornik in predsednik Kmetijske
druzbe.
Koncem 1. 1842. je bil, tedaj ze bivajoc v Ljubljani,
s posebnim diplomom (datum 30. dec. 1842) sprejet za clana
,,Drustva dezelnega muzeja" na Kranjskem (Verein des Landes-
museums in Krain). Njegov tedanji naslov je „Doctor der Me-
dizin, Professor der Thierarzneikunde und gerichtlichen Arznei-
kunde am k. k. Lyceum in Laibach."^)
Leta 1843. je bil kot tajnik Kmetijske druzbe izvoljen za
dopisujqcega clana sosednjih Kmetijskih druzb
(Koroske, Stajerske, Goriske, Ceske, Zagrebske)-). Zagrebski
dopis (latinski) se glasi: Societas oeconomica croatico-slavonica
recipit vigore praesentium Dominum Joannem Bleiweis, Med.
doctorem, professorem A. Veterinariae, n. n. Societatis Oecono-
micae in Carniolia Secretarium in suum correspondens Comem-
brum. Zagrabiae, die 14. Septembris 1843. Praeses: Georgius
Haulik, Secretarius: Carolus de Klinggraff." — Dopis iz Go-
rice je italijanski, datovan 22. junija 1843, in je zanimiv zato,
ker poudarja, da je signor Giovanni Bleiweis izvoljen za clana
dopisnika ne-le kot tajnik Kranjske Km. dr., ampak z ozirom
na osebne zmoznosti, ki ga odlikujejo („in contemplacione delle
personal! qualita, che lo distinguono".)
Dne 7. decembra 1849 ga je mestna obcina Ljubljan-
ska sprejela v krog svojih obcanov, a 28. nov. 1867 mu je
podelila castno mescanstvo, in sicer, kakor pravi odlok zelo
znacilno, „in Anerkennung seines langjahrigen und erfolgreichen
Wirkens auf dem Gebiete der Landwirtschaft"(!) ; drugih zaslug
niso poznali! Podpisan je zupan Anton Laschan.
Kmalu je postal Bleiweis znan izven svoje ozje do-
movine.
1) Podpisani so na dekretu: Fr. Graf v. Hochenwart (!) kot prov.
predsednik, Leop. Fh. Lichtenberg, Georg Pauschek, Domherr, Carl
Xaver Raab, Secretar.
2) Gl. Uhrer 1. c. 252.
XII Dr. Jos. Tominsek: Dr. Jatiez Bleiweis vitez Tersteniski.
„Drustvo Srbske Slovesnosti" je imenovalo leta
1851. Bleiweisa za svojega dopisujocega clana. Zanimivi di-
plom, pisan v ruski cirilici, ki jozaradi laglje porabnosti tu pre-
vedem v gajico, se glasi: „U vreme srecne vlade njegove svet-
losti, gospodara i knjaza srbskogt Aleksandra Karagjorgjevica,
postoece podt pokrovitelbstvomt negovbimi>, Drustvo Srbske
Slovesnosti u glavnomt zasedaniju, drzanomi. 3. januara 1851
godine, izbralo e vbisokoucenogt gospodina Jovan a Blaj-
vajza (IIoBana B.iaHBafisa), Dra. Medicine i ucrednika eko-
nomicnogt lista „Novice", iz uvazenija negove revnosti i
truda, upotreblent na umntij i materijalntij razvitakt kra-
nbskogt kao grane naroda jugoslavenskogt, za svog^ Kor-
respondentnogt Ciena, i dae mu ovu diplomu. — U
Beogradu, 24. Januara 1851 god." Podpis: „Aleksa Simic.
Celo V Carigradu je bil Bleiweis dobro znan v slo-
vanskih krogih, ki so biii, kakor moremo sklepati, prav za-
vedni. Tudi tukaj so ga leta 1870. izvolili castnim clanom, in
sicer leto prej ustanovljenega, ondotnega vzajemno podpornega
slovanskega drustva. Poslanica je pisana v srbskohrvaskem je-
ziku z gajico: „Drustvo dobrocinjenja i uajemne^) pomoci
slavjanske u Carigradu — Pod zastitom Njegove Visosti ve-
likog Wezira AAli Pase — Svjedoci — S ovim, da gospodin
J. Blejweis Doktor . . . u skupcini od 29. Prosinca bi ime-
novan clen cestiti. — U Carigradu, dne 26. veljace 1870. —
Predsjednik: Pecko Josip, tajnik: P. Sokolovic".
Med Bleiweisovimi knjigami sem naletel na knjizico zepne
oblike, V kateri so natisnjena pravila tega Carigrajskega
drustva, v srbsko-hrvaskem jeziku. in — kakor diplom —
V gajici, samo da sumniki (c, c, s, z) nimajo nadznakov, ker
tiskarna v Carigradu ni imela takih crk. Pa tudi v tej knjizici
je nekdo z rjavkasto tinto popravljal doticne crke.
Ker so ta pravila zanimiv prispevek za razprostiranje zavesti o ce-
lokupnosti Slovanov v oni dobi, posnameni iz njih v natancnem prepisu
poglavitne tocke. Pravila iniajo naslov: „Zakonik drustva dobrocinjenja i
uzajemne pomoci Slavjanske podzastitom'^j njegove visosti AAli Pase.
U Carigradu 1869." Str. 3. id.:
„Clen I. . . § 1. Drustvo dobrocinjenja i uzajmne pomoci Slavjan-
ske ima ce za djelo podpomoci svakojega sina nasega Slavjanskoga na-
roda, koi bi upao u nuzdi ili siromastvu u velikome svome gradu.
§ 2. Ovo je drustvo jedinstveno covekoljubno, zato su daleko od
istoga zanimanja s' politikom i svakim drugim predmetom koi se nebi
odnosio na cjel ovu, koja je pokrenula njegovo ustanovlenje.
§ 3. Svaka osoba, bez razlike vjere i narodnosti, koja je navrsila
osamnajstu godinu svoga zivota i k' tomu koja je sprovedena preporu-
kom pripoznatog postenja, s' odobrenjem Odbora moce postati clen
drustva.
1) Nekdo je popravil: ^uzajemne'; isti je pripisal stresice nad su-
mevce c, s, c.
-) T. j. „pod zastitom", kakor v diplomu.
Dr. Jus. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XIII
§ 11. Drustvo . . . pomocei) vsakoega siromasnoga ali po-
st e n a slavjanina, i svakojega coveka') ma koje narodnosti ako je clen
drustva. 1 to kako sleduje:
a)Za Slavjane koi dogju ill koi zive u ovome gradu i nemaju ni-
kakova rada i sluzbe, Odbor postarace^) se da im nagje posla i dace^)
im jesti. Kad nagje za umjestno, dace imi novcanu pomoc do 100 grosa^).
e) Slavjani i svaki clen Druslva koi zbog Ijenosti nijesu rabotali za
godinu, nemogu pitati pomoci Drustva."
C!en II. — Posebno vazni sta naslednji tocki:
§ 10. Drustvo dobrocinjenja i uzajmne pomoci slavjanske, jest i
zovese Drustvo Slavjansko, za to treba, da se sva njegova
djela vode u slavjanskom jeziku; ali neimajuci jedan
obsti^J jezik, bi sakljuceno, da se zapisnici i sva unutrnja akta
Drustva vode srbskim jezikom a slovima za sada latins kirn U
odnosenju spoljasnjem, gdje zatreba, moce se upotrebit i kirilica, . . . .
Radi ravnopravnosti i bratske Ijubavi, zakonik ovaj bice'') pecatan'M u
svim narjecijama slavjanskim i u sjednicama odbor ah i skup-
stinah moce svaki clen govoriti u kojemu nareciju
slavjansko me bode umio.
§ 11. Predsjednik, tajnik i svi clenovi Odbora m o-
raju biti Slavjani, zato njedan clen druge narodnosti
nece nigdeipod nikakovo uslovije biti odbornik."
Zelo strog je tudi predpis v Clenu III. § 8:
„Svaki clen Odbora, koi ne dogje tri puta zausob u sjednici a
nije naprjed objavio predsjedniku svoje odsudstvo, bice globljen za prvi
put pet turskih lira, a drugi put bice sbacen!!'
V soglasju z navedenima tockama clena II. je § 9 clena VI.:
„Nijednomu clenu nije dozvoljeno govoriti u skupstini ma koim
stranim jezikom, no samo sa koim biio narjecijem slavjanskim. Sami cle-
novi, koi su druge narodnosti i neznaju nas jezik, more u skupstini go-
voriti sa onim jezikom, u kojem im je najlakse izraziti se ; ali ono sto
(=3 sto) iskazu,') bice prevedeno skupstini u nasem narodnjem jeziku."
Tudi zene so mogie postati drustvenice, vendar cujmo, s kako
omejitvijo (clan VI. § 1):
,Svaka postena zena, a osobito slavjanka, koja je navrisila svoju
18 godinu, more biti primljena u drustvo i uzivace sva (?) prava kao i
clenovi muskj, samo (!) nece moci prisustvovati u skupstinama i sjedni-
cama i nece moci giasovati." —
Do kake navdusenosti so se povzpeli nekateri castitkarji,
za to navajam tri zglede, vsakega iz razlicnih polj.
Udje pevskega zbora Ljubljanske citalnice
castitajo Bleiweisu v spomenici, ki so jo vsi (na celu jim Voj-
teh Valenta in Jos. Noli) podpisali za god (za katerega, ni
povedano) med drugim s temi besedami: „•• Pesem nasa
pride iz hvaleznih otroskih src in prepricani smo, da najde
1) T. j. „pomoce" = bo podpiralo.
') T. j. .cloveka'.
3) T. j. postarace se = se bo potrudi! ; dace = dace = bo dal ;
grosa = grosa = grosev.
*) T. j. obsti — obcni, skupni.
^) „bice pecatan" — se bo nalisnil.
6) .Placa globo".
") = izkazejo.
XIV
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
pot tudi do ocetovskega Vasega srca, Ostanite Slovenii in nam
tudi V prihodnje se skrbni oce, mocni steber, hrabri brani-
telj in junaski boritelj za narodne svetinje. Mi Vas pa zago-
tavljamo, da hocemo zvesto in trdno stati z Vami--- ter se
nadejamo, da z druzeno mocjo prezenemo oblake, kteri solnce
se pokrivajo Slovenii in za kterim se tuguje mila majka. Njej
pomagati do prave svobode, samopravnosti in srece — to je
bil, je in bode Vas in nas blagi namen; da ga kmalu dose-
zemo, Bog pomozi! Predno se pa to zgodi, naj Vam britke
ure na trnjevi poti slajsa vesela svest, da se Vase junasko
prizadevanje gotovo izide Slovenii na blagor in da ves narod
stoji za Vami- • • "
In nasproti takim besedam naj bi se Bleiweis ne bil
cutil „oceta"!
V istem zmislu, samo se s poudarjanjem vzajemnosti s
sorodnimi narodi, ga pozdravlja k njegovi sedemdesetletnici
„Matica Dalmatinska u Zadru" s tole pesmijo, na-
tisnjeno v obliki diploma na svetlem kartonastem papirju :
Slovenskog plemena
Silan budioce,
Svih sgoljnih Slovena
Otce i proroce!
Oko tebe stupe
Domovine svoje,
Slovenci se kupe,
Ko pcele se roje;
Poju tvoju slavu,
U zviezde te kuju,
Dicnu tvoju glavu
Vienci obsipljuju.
A da mi Hrvati,
U rodu ti prvi,
Ne budemo svati
U toj pirnoj vrvi ?
Da uz nas Hrvate
Nasa braca Srbi
S nami se ne jate
U toj bratskoj skrbi?
Da cigli ogranak
Slavjanskoga roda
Ne svetkuje danak
Cestitog ti goda?
Ta ti uzor nama,
Neumorna rada,
Rodoljubna plama,
Bratinskoga sklada
Neodolna sila
Krepkog duha tvoga
Narod probudila
Od sna stoljetnoga.
Glas tvojili „Novica"
Smeo dusmanina,
Kao sto Danica
Razgoni moc tmina.
Tko je pod koprenom
Tvojega barjaka,
Nezna biti pljenom
Nemskutar-kutiaka:
Svojim zastupnikom
Tko god tebe bira,
Sa zemlje krvnikom
Nezna sklopit mira.
A mir gotov s nami:
Pravda i sloboda !
Dolje s verugami!
Prosta riec nam roda!
Bar do toga mira,
Otce svega puka!
Nek u te ne dira
Kobne smrti ruka !
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XV
In kot tretji zgled: cisto privatno mu je neka nemska
pisateljica (imena se ne smemo fzdati) castitala k sedemdeset-
letnici, porabivsi Kaltenbrunnerjeve verze :
„Ein echter Deutscher bin ich,
Darum auch Freund der Slaven;')
Ich sondere nur
Die Schlechten von den Braven-'^)
2. Kako obsezne so bile ze zgodaj Bleiweisove zveze z
raznimi literarnimi krogi , ne samo v ozji domovini, ki
so mu kot uredniku seveda posiljali recenzijske izvode
svojih publikacij. ampak po vsem slovanskem ozemlju,
to izpricujejo cesto prav zanimiva posvetila vposlanih mu
knjig. Tu srecavamo imena vseh vrst : od Miklosica, ki
mu kot „prijatelju" poklanja svoja slavna znanstvena dela, pa
do Hadrlapa, ki poslje svoje „Pesmi na tujem" Bleiweisu
kot „Prvemu rodoljubu slovenskemu", in do se mladega
G. Kreka, ki je zapisal na vposiani izvod svoje epicne pesmi
„Na sveti vecer o polnoci" (1863): „Prosim presrcno, da bi
blagovoliti pesmi saj nekoliko omeniti v „Novicah", Seveda
tudi n. pr. Koseski, Valjavec, Janezic itd. ^ — Takisto
najdemo hrvaskih posvetil : L. 1861. poslje J. M. Spor svojo
dramo „Car Murat II." svojemu „milom prianu Dr. Bleiweisu",
Velimir Gaj inBogisic mu dostavljata vsa svoja dela. —
Vuk mu je 1. 1857. na vposlan izvod „Primjeri srpsko-slo-
venskoga jezika" (v cirilici) z gajico lastnorocno pripisal po-
svetiio. Z znanim Hankom je bil Bleiweis v trajni zvezi ;
vposlal mu je n. pr. svoje „Pocatky ruskeho jazyka". — Dr.
J. Safari k (tako je ime podpisano) poslje dne 11;23 aprila
1863 (pisano z gajico) „Gospodinu Dru. J. Bleiweisu u znak
visokog postovanja" knjigo „Hrisobula Cara Stefana Dusana"
(v cirilicij.
1) Citaj : „Slafen« !
^) Mnogo dobre volje kaze tudi dopisnica, ki jo je poslal Blei-
weisu z Rakovnika grof Barbo dne 30. dec. 1877 in kjer podpisanec
,Srecno in veselo novo ieto vosi" Bleiweisu in castiti rodbini v tejle iz-
virni pesniski obliki:
„Bog blagoslovi ! v novim letu
Orozje kristjansko u slavjanskih rok i,?)!
Mir naj daruje ubogim detu (? ?),
Mine v njemu suznih bratov stok.
Mila domovina naj se odahne,
Prosta bodi Austria le,
Sovraznika naj vojna pahne
Unajniga, ce nad njo gre.
Da bi domaci se spokorili
Ne trpincali (!) postenjake (!) vec.
Narode (?) in cesar mili
Mogli enkrat mir dosec.'
XVI Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
Jako zgodaj je bil Bleiweis v ozkih stikih z glavnimi
zastopniki Luziskiii Srbov, najprej s Hurbanom, potem,
kakor bomo pozneje videli, s Smolei'em. Hurban mu ze zgodaj
posilja knjige Luzicanov; n. pr. 1. 1848: ,,Ssci'bfkc {jornc Tuzijlj
ah\) ftatiftki Savisk . . . tuubatl] tuot Sriifta Bolniiujera 3akuba . .
itb. to Bubtfdjiui 1848", znaslovomna: „Slovenske Druzstvo w
Lublanju."
3. Tudi dragocene predmete je dobival za castno
darilo.
L. 1861. so mu poklonili stajerski Slovenci po depu-
taciji, ki jo je vodil Dav. Trstenjak^) srebrno majolikoz
napisom: „Dr. Janezu Bleiweisu v priznanje zaslug za sloven-
ski narod hvalezni stajerski Slovenci leta 1861".
Prava dika med Bleiweisovimi spominki pa je velik
tintnik iz cistega srebra; med obema posodicama je srebrn
kipec Slovenije, ki sedi na prestolu in drzi v levici scitec z
vrezanim napisom: „V spomin dvajsetletnega vredova-
nja „Novic" Slovenci na Kranjskem Dr. Janezu Bleiweisu
5. Julja 1863". — K tintniku spada zlato pero, ki mu je
drzalo okraseno z dragulji.^) — Darilo mu je vrocil na slovesen
nacin Dr. L. Toman.
Kmetijska druzba za Kranjsko je — tako pravi
napis — „Gospodu Dr. Jan. Bleiweisu dne 24. novembra
1875" posvetila velik srebrn b o k a 1.
1) Tedaj je bil Trstenjak izmed najboljsih prijateljev Bleiweisa;
pozneje mu je zelo zameril, da je v Novicah molcal o (Trstenjakovi;
„Zori". V nekem pismu Vosnjaku 1. 1872 iVosnjak, Spomini 1. 147) pise
prav zbadljivo o Bleiweisu: ,ne grem vec durch dick und diinn z Dr.
Bleiweisom, ki po piscalki vetrnjaka Costata plese". — Iz teh in se pikrejsih
besed, ki jih je 1. 1872. pisal, pa se ne sme sklepati, da je bil Trstenjak
morda hudo razprt s Bleiweisom. Ne! Tu imamo dokaz, kako oprez-
no moramo delati sklepe iz privatnih korespondenc,
ki so vendar vselej pisane pod trenotnim vtiskom in so po tendenci ne-
hote prilagodene nazorom naslovljenca. Bleiweis je i poslej pisal Trste-
njaku ,Dragi prijatelj" in v dolgem pismu, poslanem Bleiweisu s Ponikve,
31. julija 1877, mu T. pise med drugim telezanjiju razmerje zanimive be-
sede: „2. Augusta 1852 sem Te v Ljubljani prvokrat spoznal, torej bo
letos 25 let. Med tem se je marsikaj zgodilo in spremenilo, in ceravno
jaz nisem imel pri narodn^m svojem delu veselih dni, vendar me to ve-
seli, da smo napredovali. Ce bo naprej tako pogumnih in neu-
trudnih delavcev kakor sva midva, bode se nas narod crez
20 let V ugodnisem polozaji. — Zdravstvuj in miluj Svojega zvestega
prijatelja Trstenjaka". V nekem drugem pismu (brez datumaj se podpise
kot ,Stari Spartanec". Kako intimna sta naposled postala, je razvidno-iz
pisma z dne 7. okt. 1879, kjer T. nagovarja Bleiweisa z ,Moj dragi Janez!"
-) To misel, da bi Kranjci ne zaostajali za Stajerci, ampak pocastili
Bleiweisa, podarivsi mu „sreberno pisavno orodje in zlato
pero, je sprozil Miroslav V i 1 h a r, kakor je razvidno iz letaka, izdanega
,V Ljubljani na cvetno nedeljo 1862" ; tu se rodoljubi pozivljajo, naj do-
nasajo prispevke, ces, „pokazimo svojemu Ijubljencu, da smo Slovenci
hvalezni in da se on ne poteguje za nevredne in nehvalezne rojake".
I
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XVII
Vprav umetniski, prisrcen in dragocen dar so omislile za
19. nov. 1878 narodne dame. Iz srebra je narejen dvovejicen
lavorov venec; ena vejica steje 41 (srebrnih) listov, druga 39,
a na vsakem listu je vrezano ime ene dame, skupaj torej
osemdeset; imena so na vsaki vejici razvrscena abecedno (na
eni strani n. pr. ..Valeska grofinja Barbo" itd.) od spodaj proti
vrsicu. Vejici sta na spodnjem koncu sklopijeni s srebrnim
trakom, ki nosi napis: „Narodnemu buditelju. gospodu Dr.
Jan. Bieiweisu. v spomin na s e d em d es e 1 1 etn i c o". —
4.) Visoka odlikovanja je prejel Bleiweis sledeca:
a) L. 1846. mu je podelil bavarski vojvoda Maks kot
pokrovitelj drustva zoper trpincenje zivali v znak priznanja za
njegovo knjigo „Milosrcnost do zivali'' (1846) bronasto
sveti nj o.^)
b) Ko je rusko carstvo 1. 1862 (v Novgorodu) obliajalo
svoju tisocletnico, so bili razni slovanski veljaki odlikovani z
ruskimi redi.-) Bieiweisu, cigar „Novice" so stale tik pred
dvajsetletnico, je car Aleksander II. z ukazom z dne 8. sep-
tembra 1862 podelil „vitestvo cesarskega reda svetega
apostolskega kneza Vladimira cetrte stopnje", in sicer
„v znamenje posebne . . . naklonjenosti zaradi znanstvenega
delovanja", kakor pravi carski patent^), dne 19. septembra
1862.
Eoacieio Mnaocxiio mli. AaeKcaH;i,pi> BTopLiir, HMnepaTopi.
II caMo^i.epsKeu.'i. BcepocciflcKiii, u,api> no.itCKiii, BeanKifi khhsb
(|)iiHajiH^CKiii, H npcia^, ii npo^aa, u npcia^. npo(J)eccopy
^ o K T o p y B .1 e i'r B e ir c y. Et osHa.MeHOBanie ocooen-
Haro Haiiiero oaaroBoaeniii Kt yneHbiMi. Tpy;];aMi>
B a m II M t. BceMiiaoc'rnB'feiiiiie noiKaaoBaeiii Mti Baci. yKasojit, bi.
8 A6Hb CeHTHopa 1(^62 ro;i,a KamiTyay ;i,aHHi>Mi,, KaBaaepoMi>
ILnnepaTopcKaro Op^ena Hamero CBjiTaro PaBHoanocTo.itHaro
KHiiaa Baa;i,HMipa ^eTBepToi'i CTeneHii. FpaMOTv ciio bo CBii^-fe-
Te.ibCTBO no;i,niicaTi>, Op^eHCKOio HeHaxbio yKp-feniiTt ii SHaKH
Op;i,eHeKie npenpoBo;i,iiTB ki. Basit noBCTfeau M&i KaniiTvay
PocciiiCKux'B IlMnepaTopcKux'B ii L^apcKiixi, Op;i,eHOBi>. /I,aHa
Bt CaHKTneTep6ypr'fe Bt 19 aghb CeHT-aopa 1862 ro^a.
0 tej odliki je Bleiweisa obvestil soodlikovanec in osebni
znanec ceski ucenjak, dunajski vseuciliski profesor S emb era,
s sledecim pismom:
1) Gl. razpravo Dr. Demetra Bleivyeisa-Trsteniskega, str. 323
-I Glej spodaj natisnjeno pismo S e m b e r a.
3) Ker ta patent utegne zanimati nase kulturne zgouovinarjC, ga
podamo tu v izvirniku.
II
XVIII Dr. Jos. Tominsuk: Dr. Janez Bleivveis vitez Tersteniski.
„Euer Wohlgeboren!
Gestern warden mir und den H.H. Miklosic und
Kuzmany von Sr. Excellenz dem k. russischen Gesandten
H. V. Balabine die uns von Sr. Majestat dem Kaiser von
RuBIand veriielienen Orden iibergeben. Bei der Ubergabe be-
merkte ich Sr- Excellenz, daI3 es Euer Wohlgeboren und meinen
Freunden Erben und Susil gewifi angenehmer ware, wenn
Sie die Ihnen verliehene Decoration sammt Diplom unmittelbar
und nicht erst im amtlichen Umwege erhaiten konnten und
trug mich Se. Excellenz an. beides . . . Euer Wohlgeboren
derart zu iibersenden, worauf mir der H. Gesandte das Ordens-
zeichen und das Patent . . erfoigte.
Ich gebe mir daher die Ehre, Euer Wohlgeboren, den ich
personlich zu kennen das Vergniigen habe und hochschatze,
den St. Wladimir-Orden IV. Classe nebst Diplom ... mit dem
herzlichen Wunsche zu iibermitteln, damit Sie sich dieser Aus-
zeichnung, der Sie in so hohem Grade wiirdig sind, durch
viele Jahre zum Frommen der slowenischen Literatur und
Nation erfreuen mogen, und fiige die Bitte bei, den Ubersender
stets im freundlichen Andenken erhaiten zu woilen . . .
Euer Wohlgeboren
Wien, den 2, Nov. 1862. ergebener Alois Sembera".
V pismu so vrhu tega navodila, naj Bieiweis potrdi pre-
jem posiljatve, naj nadalje sestavi za ruskega poslanca dopis,
V katerem izreka zahvalo caru in naucnemu ministru Golovninu,
in naposled, naj vlozi potom dezelne vlade pri drzavnem mi-
nisterstvu prosnjo, da sme sprejeti in nositi podeljeni mu red.
Temu pismu je dodejan dopis Bleiweisovega intimnega
prijatelja M. Cigaleta, v katerem je ruski diplom prepisan
V gajico in povrhu preveden v nemscino.^) Ohranil se je tudi
se (s svincnikom pisan) slovenski koncept zahvale, ki jo je po
Semberovem narocilu sestavil Bieiweis; tekst mu je prizadevai,
kakor kazejo ninogi popravki, precej sitnosti. Nekdo mu je to
zahvalo prevedel v ruscino in skromne njegove besede spravil
V bolj dvorjansko obliko. Vsebina seveda ni vredna omembe.
Kmalu nato, dne 11. novembra, je Bieiweis vlozil omenjeno
prosnjo na drzavno ministerstvo, in z odlocitvijo z dne 6. ja-
nuarja 1863 mu je cesar (po odloku drzavnega ministerstva z
dne 15. Jan. 1863, st. 299) ugodil. — Ker tega reda ni treba
vrniti po nosilcevi smrti, se hrani se dandanasnji v Bleiweisovi
hisi ta precej veliki, priprosti srebrni krizec z rdece-crnim
trakom.
I
1) Tak prevod je moral Bieiweis priloziti prosnji za pravico, da
sme nositi ruski red.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XIX
Razume se, da je to odlikovanje zbudilo veliko pozornost;
utrdilo je Bleiweisu v domovini stalisce, ki je v tedaj poraja-
jocih se zlasti politicnih nasprotjih bilo izpostavljeno raznim
napadom. Jako dobro je situacijo zadela bas ustanovljena
Goriska citalnica; njena castitka, (z dne 19. oktobra
1862), ki jo je podpisal — in po vsej priliki tudi sestavi! in celo
kaligraficno spisal — v imenu zacasnega odbora predsednik
And. Winkler, in ki govori kot zastopnica Goriskih Slo-
vencev, se glasi v glavnih tockah tako:
„Ni davno, kar se je Evropa radovedno ozirala proti
starocastitljivemu Novgorodu. Praznovala se je tarn tisucletnica
ruskega carstva. Veliki dan ruskega naroda, 8. 20. sept. t. i.
je minul Ni pa in ne bo minul spomin tega. kar je
ta dan slovanskemu svetu prinesel. Z nekakim nenavadnim
zavzetjem je sprejela osupnjena Evropa prevazno novico, da
med sumom in iirumom novgorodskili slovesnost, ruski Car ni
pozabil tudi avstrijanskoslovanskih literarnih veljakov, pokazavsi
svetu, koliko vise je treba ceniti pero memo jekla, krepost uma
mem moci dlana. Prebravsi vrsto poslavljenih slovanskih prva-
kov smo naleteli, Blagorodni Gospod, tudi na Vase ze slavno
ime. Zadovoljnost, veselje, s kterim to pomembepolno poslav-
Ijenje Slovence napolnuje, je preveliko ... In to je, ki je gnalo
podpisani, ravno kar ustanovljeni zacasni Odbor „goriske ci-
tavnice", da je castno in prijetno dolznost prevzel, Vam pri-
srcne voscila goriskih Slovencov za veselo priloznost pokloniti,
ko Vam je bil sv. Vladimira red podeljen. Zaupnicam in mnogim
zahvalnim in pohvalnim listom, ki Vam jih je letos narod slo-
venski za dvajsetletniVas trudv „Novicah", podpisoval,
je zdaj Car ruski svoj veljavni pecat pritisnil. Venec Vasih
zaslug je spleteni — ■ Eno srcno zeljo, dovolite, da pri tej
priloznosti izrecemo: Naj bi namrec red Vladimirov postal
„nomen et omen" za Vas in za Slovenijo! „M i r" naj bi
„vladar krog Vas po slovenski nasi domovini, kteri ste Vi
Oce; tisti mir, kteremu podlaga je narodska enakopravnost.
Kakor daljni ptuji vladar Vase zasluge za slovensko literaturo
in za povzdigo slovenstva sploh pred vsem svetom spoznava,
tako naj bi jih domaci nasprotniki Vasi spoznali.
In tisti dan, ko se bo svetli red prvikrat zalesketal na Vasih
prsih, naj bi ves svet priznal, da Vasi nameni so posteni,
in da zahtevanja slovenske. ki jim ste Vi nar krep'<ejsi
podpornik, soskoz lojalne in pravicne. V Gorici 19.
oktobra 1862."
Da je ta dopis zanimiv ze zaradi osebe A. Winklerja,
ni treba posebej poudarjati. — Rabi se v njem tudi beseda
lojahiost. Ako pomislimo, da je bil Bleiweis ze v stiridesetnih
letih svojega stoletja na sumu, ces, da so mu dobro znani
XX Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
ruski srebrni rublji*), potem hi se dalo sklepati, da vladi Blei-
weisova ruska odlika ni bila vsec. Tudi iz Semberovega sila
opreznega pisma se da nekaj takega slutiti; saj pravi, da je
Bleiweisu pac Ijubse, ce dobi svoj krizec posredno od Sem-
bera, nego uradnim potem- Uvazevati je nadalje, da je bil
Bleiweis sem od 1. 1861 v prvi vrsti politik, in sicer vobce v
opoziciji, docim se njegovo literarno delovanje omejuje zdaj
skoraj le na urejevanje „Novic".-^)
c) Vendar ni dvoma, da so v takih stvareh postali vsi
krogi ravnodusneji, nego so bili^'} pred 1. 1850. Pretecejo stiri
leta, pride vojska 1. 1866, in Bieiweisa odlikuje nas cesar (z.
dne 10. decembra 1866, odlok drz. ministerstva 13-. dec- 1866^
St. 7253) z viteskim krizcem Franc Jozefovega red a,
in sicer, kakor pravi omenjeni odlok >in Anerkennung Ihres
verdienstlichenWirkens wahrend der jiingsten Kriegsereignisse"*).
d) Prihodnje leto (1867.) mu je z diplomom z dne 15.»
oktobra doslo novo rusko odlikovanje : vr-eucilisce v Moskvi
mu je podelilo malo srebrno kolajno za vposlane domo-
vinske prispevke k etnografski razstavi.'')
1) Fr. Levee poroca v Slov. Vecern. 1880, 16.: Ko je tedanji na-
mestnik Weingarten pri neki (nemski) predstavi v gledaliscu vide), s kako
navdusenostjo ploska obcinstvo nekaterim slovenskim pesnim, ki so se
pele kot viozke, je vzkliknil: ,Vse to je naredil dr. Bleiweis, katerega
so gotovo Rusi s srebrnimi rublji podmitili".
2) Kako oprezen je postal Bleiweis pozneje, se vidi iz njegovega
pisma Costu (12. XI. 1870), kjer pravi: ,Matici" je dosla „ponudba ruske
podpore po pismu iz Varsave. Ponudba je bila mikavna, a resnega pre-
vdarka vredna, kajti mogoce je tudi, da so kake nastavljene limanice, da
bo vlada aus ianger Hand vjela ,Matico'. Ponudba zahteva, da odborniki
s predsed. prosijo sele podpore, Bog vedi, kam bi lahko ti podpisi pri-
sli." Zato menita Bleiweis in Lesar, naj se Costa na Dunaju o stvari
previdno informuje.
3) Prim, ves clanek dr. Prijatelja : „Bleiweis in drugi — pred po-
licijo".
1) Prof. dr. K I u n sodi o odiikovanju takoie (v pismu, pisanem na
Dunaju 14. dec. 1866, v nemskem jeziku) : „S pravim veseljem sem danes
cital V uradnem listu o Vasem odiikovanju z viteskim krizcem Franc Jo-
zefovega reda. Ne da bi Vam najmanj kratil Vase zasluge , wahrend der
jiingsten Kriegsereignisse', sem vendar trdno preprican, da ste si stekli
se mnogo vec zaslug za nas narod, za naso domovino in s tem za Av-
strijo, tekom Vasega vec ko 25-letnega delovanja na popriscu dusevnih,
in materialnih interesov, dasi si s tem niste pridobili krizca, pac pa krize.
Pri tej priiiki bi vzkliknil z nemskim pesnikom (R. Prutz) :
Zwanzig Mannern — zwanzig Orden!
Aber Bleiweis — unser Herz!"
^) Diplom se glasi:
IlMnepaTOpCKoe OomecTBO e3io6iiTejeii EcxecTBOsHaHiii co-
CTOJimee npii Mockobckomi> ^HiiBepcuTeT'fe bi, 3acii;i,aHiii CBoeMi>
Jk.isi 14 ;i,HH 1867 ro/i,a, npunnni, Bt cooopaMceHie to co;i,'feii-
CTBie. KOTopoe 6fcLio OKasaHo npn ycTpofiCTB'fe PyccKoii 9tho-
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tcrsteniski. XXI
S tem letom je prekinjena dolga vrsta odlikovanj. Hude
politicne borbe niso bile ugoden cas za to in Bleiweisova
oseba, ki je stala pri njih vedno v ospredju, bodisi hvaljena
ali napadana, ni smela biti pocascena v prilog te ali one
stranke. Ko je 1. 1873. kot c. kr. dezelni zivinozdravnik stopil
V pokoj, so pac vsl krogi pricakovali zanj kako odliko ; a ni
je bilo. In takisto je ni bilo, ko je cez pet let (18. in 19. no-
vembra 1878) praznoval svojo sedemdesetletnico. Castitk je
sprejel nebroj, tudi iz vladnih krogov, a odlike mu je delil le
narod. Po slavnostnih dnevih pa se je boj — nadaljeval.
e) Zato je zbujala precejsnje iznenadenje izredna cast, ki
so jo javile „Novice" 1. 1881 (st. 153): „Preradostni nazna-
njamo svojim bralcem danes novico, da ob priliki poroke
svetlega cesarjevica Rudolfa dosla je po milosti Nj. Velicanstva
, . . slovenskemu narodu velika cast, da je njega voditelj dr.
Janez Bleiweis prejel imenitni red zelezne krone III. vrste.
s katero v zvezi je plemstvo".^)
0 cesarjevem ukrepu (z dne 30. aprila 1881) obvesca
Bleiweisa dezelni predsednik Winkler z laskavim dopisom
z dne 11. maja 1881. — Pisarna Zeleznega reda pa je Blei-
weisu odposlala krizec in statute dne 4. maja 1881. Na pod-
lagi tega reda je prosil Bleiweis za priznavo plemstva in po
daljsih pogajanjih in posvetovanjih se je odlocil za pleniiski
pridevek „Te rst e n is k i"-) po Trsteniku, pradomu svojih
ocetov (gl. podobo 2). in si je dolocil grb v prav slovenskih
barvah in v obliki, kakor je bila naposled sprejeta v diplom.^)
Ta plemiski diplom je tretji, kar jih je bilo podeljenih
slovenskim p i sate 1 j em.^j V krasnem albumu s priobesenim
cesarskim pecatom citamo tole besedilo, deloma z zlatimi
crkami:
Wir Franz Josef I. . . . haben mit Unserer kaiserlichen
Entschliefiung vom 30- April 1881 unseren lieben und getreuen
Johann Bleiweis, geboren i. J. 1808 zu Krainburg in Krain,
Doctor der Medizin, Landeshauptmann-Stellvertreter . . ., ge-
wesenen Professor der Veterinarkunde und der gerichtlichen
rpa(|)nqecKoit BtiCTaBKH IlBaHOMt B.ieHeencoM'i npuHecenieMi.
Bt ,T,api. o^^-feifcHia H3i> oKpecTHOCTen JIio6.iHHa n onHcameMt
o^i.'feaHin. onpe;i,'feaiiao e;i,UHoraacHO npncy;i,HTB eMV Maayio cepe-
^p^Hvio Me;i,a."ib. OKTHopa 15 ;i,hh 1807 ro;;a.
1) Zdaj, izza preureditve statutov, plemstvo n i vec v zvezi s tem
redom.
-0 Glej , Novice' 1881, 289.
») Zaradi dragega barvotiska nismo mogli grba prinesti v nasem
Zborniku v podobi in barvah. Pravijo, da je podoben Jelacicevemu. Opis
sledi spodaj.
^) Razen Bleiweisa: Ant. Klodicu vitezu Sabladolskemu in Andr.
Komelu pi. Socebranu. Po Levcu, Ljublj. Zvon I. (1881), 641.
XXII Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
Medizin an der bestandenen chirurgischen Lehranstalt in Laibach
und Ritter Unseres Franz-Joseph-Ordens, durch Verleihung des
Ordens der eisernen Krone 3. Classe ausgezeichnet.
Nachdem nun derselbe auf Grund der Statuten dieses
Unseres Ritterordens urn die Erhebung in den Ritterstand ge-
beten hat, haben wir Uns . . . bewogen gefunden, ihm sammt
seinen ehelichen Nachi<ommen den Ritterstand mit dem er-
betenen Praedikate „Terste nis ki" zu verleihen und zu ge-
statten, dafi Dr. Johann Ritter Bleiweis von Terste-
niski sowie seine ehelichen Nachkommen, sich der nach dem
Gesetze mit dem Ritterstande verbundenen Rechte erfreuen und
insbesondere sich des nachstehenden Wappens bedienen diir-
fen (nato sledi na posebni strani vzorno izdelan izvirnik
grba, za njim sledeci njega opis):
Ein von Roth iiber Blau quergeteilter Schild mit silbernem
SchildesfuBe. In dem oberen Felde ein goldener Stern und im
unteren ein goldener Halbmond quer aufwarts gestellt.^) Auf
dem Hauptrande des Schildes ruhen zwei gekronte Turnier-
helme, von dem rechtsseitigen hangen rothe und vom links-
seitigen blaue, insgesammt mit Silber unterlegte Decken herab.
Jede Helmkrone tragt einen geschlossenen Adlerflug, vorne ist
der zur Rechten roth und mit einem goldenen Sterne geziert
uud jener zur Linken blau und mit einem quer aufgerichte-
ten goldenen Halbmonde belegt, hinten aber jeder silbern."
Za lastnorocnim cesarjevim podpisom ima diplom (datum
17. junija 1881) sopodpis tedanjega ministrskega predsednika
grofa Taaffeja.
Ti podatki naj sluzijo bodocemu slovenskemu heraldiku.
Izmed castitk, ki jih je prejel Bleiweis o tej priliki, sta
pomembni dve: Ceski voditelj dr. Lad. Rieger, ki je bil z
Bleiweisom sploh v stalnem stiku, mu pise iz Prage dne 4.
julija 1881 na koncu daljsega pisma'-): „Sie haben fiir ihr Volk
viel getan, und die Auszeichnung muB uns zunachst deshab
freuen, daB endlich der Slave in Osterreich ob seines na-
tionalen Strebens oben nicht mehr als verfehmt gilt."
Bolj familiarnopise stari Bleiweisov prijatelj Matej Cigale,
ki je tedaj (od 5. jul. do 5. okt.) bival v Aspangu pri Dunaju,
tu opravljajoc svoje posle pri drzavnem zakoniku, „samo da
1) Polumesec z zvezdo je bil znak „Ilircev'. 01. spodaj str. 303.
2) V njem pravi Rieger med drugim tudi: „Wir haben nichts gegen die
Beibehaltung der deutschen Commando- und der deutschen Amtssprache
in der Armee — diese ist Sache der Notwendigkeit und Zweckmafiig-
keit. Aber wir diirfen diese ganze Sache nicht aufs Feld des Verfassungs-
rechtes Ziehen." Da se dobe — podcastniki, ki umejo dovolj nemski, zato
nima nic proti temu, da se poucuje nemscina obligatno v srednjih in
mescanskih solah.
2
XXIV Dr. Jos. Tominsek : Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
morem svobodneje dihati zunaj Duiiaja", kakor pravi v pismu
s 1. sept. 1881, cigar prva polovica^) se glasi:
„Zvedevsi Vase povisanje iz novin hitim Vam cestitat ; veseli
me iz srca, da so Vase tolike zasluge naposled vendar nasle
priznanje in odiikovanje post tot discrimina. Stari nasi plemici
blagorodniki itak so po vecini zanikerni, ziveli novi ! A pri
vsem tern plenistvu vem, da ostanete v prvi vrsti clovek. — All
kar se predikata tice, ne bi jaz vedel odgovora dati, ako bi me
kdo tukaj vprasal (recimo prof. Stritar, kateri tudi v Aspangu
biva, ker mu je zenica tukaj). — Upam, da nam Novice stvar
razloze. Zdravstvujte mnogaja leta!"
Cigale, rojen filolog-besedomotrec, se je tukaj dotak-
nil predikata Tersteniski. Da ga je Bleiweis vzel od
rodne vasi svojih ocetov, od Trstenika"-^), to je hiitro pojas-
njeno. Z jezikoslovnega stalisca pa je k celotnemu plemiskemu
imenu pripomniti tole:
Po diplomuse mora pisati „Tersteniski" n e „Trsteniski"°);
saj lastna, zlasti osebiia imena niso podvrzena menjavi v pra-
vopisu. Celotno ime v nemski obiiki „Dr. Johann Ritter Blei-
weis von Tersteniski" pa je povsem nepravilno: namisljeno je
V — slovenski obiiki, a povedano v — nemski! Normalno
bi bilo, da bi se bilo dolocilo ime v slovenski in nemski
obiiki, n.pr. tako-le: „Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski" — Dr.
Johann Bleiweis Ritter von Trstenik"; kajti „Trsteniski" po-
meni =^ „von Trstenik", docim je „von Trsteniski" jezikovno
in stvarno nestvor; a ker je v diplom vzeto le eno ime, je
(po podobnih vzorcih na -ski) obojna oblika zverizena v eno."^)
/} Se eno slavnost je pricakoval Bleiweis, ki bi mu biia
gotovo prinesla zopet izrednih casti. Dne 15. oktobra bodo-
cega leta (1882) bi bil dozivel petdesetletnico svoje doktorske
casti; in tega se je v jeseni 1881, ko je dr. Schiffer slavil isto
petdesetletnico, res vnaprej veselil. A ni mu bilo usojeno. Svoj
god (19. nov. 1881) je se praznoval dokaj veselo, dasi ga je
vso jesen nadlegovala stara njegova bolezen, bronhialni katar,
ki je koncem novembra postajal hujsi in hujsi ; a Bleiweis je
upal, da bolezen preboli. „Novice" porocajo v st. 47 (str. 380):
1) Drugo polovico je objavil dr. Lokar v svojem clanku na
str. 81.
^) Bleiweis je, kakor bomo slisali, Trstenik komaj poznal.
3)^ Celo uradni akt dezelne vlade rabi ze 1. 1884 (19. sept. st. 9010),
ki se tice uplemijenja Bleiweisovih vnukov, rabi poleg Tersteniski tudi
obliko Trsteniski; koliko pride na racun pisarja, ne vem.
*) Kakor je sedaj polozaj, ki ga v bistvu seveda ni mogoce izpre-
meniti, bi bilo najbolje pisati: slovenski (kakor zgoraj): ,Dr. Janez Blei-
weis vitez Tersteniski" (okrajsano za navadne podpise: „Dr. Janez vitez
Bleiweis"), nemski: „Dr. J. Bleiweis Ritter Tersteniski" [n e „von(!)
Tersteniski"], okrajsano: „Dr. J. Ritter von Bleiweis."
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XKV
„Vse mesto je te dni pretresla strasna vest, da je gospod dr.
Janez B. vitez Tersteniski nevarno zbolel; — pa danes mo-
remo povedati veselo novico, da mu je odleglo." V postelji je
se opravljal svoje uredniske posle, a 27. noveinbra ga bolezen
zgrabi hujse nego kdaj; 28. je padel prvikrat v nezavest in
zdaj je sam spoznal blizajoco se smrt. Poslovivsi se od svojcev
je po polnoci 29. nov. izdihnil svojo duso. Bilo je v torek.
In drugi dan, 30. nov. 1881, so bas izsle Novice (st. 48).
Nasiovni list je crno obrobljen in obdan z lavorovim vencem,
a V tern okviru citamo te-le besede: „Mrtvaski zvon je zapel,
ugasnila je najsvetlejsa Slovenije luc, narod slovenski je iz-
gubil svojega oceta: Doktorja Janeza Bleiweisa, viteza Trste-
niskega ni vec med nami, vzela nam ga je nemila smrt. Vceraj
preselil se je njegov preblagi duh v daljno vecnost. Kakor
narod, solze se tudi Novice za svojim ocetom in neutrudljivim
■svojim urednikom. Bozja mu milost!"
Z vec in glasnejsimi besedami so pisali drugi listi Blei-
weisu nekrologe, a pac nobeden s takim prepricanjem kakor
Novice. Novice so bile Bleiweis in so bile z njim mrtve, dasi
so umrle se-le 20 let pozneje (zadnja stevilka je bila: list 52
tecaja 60., z dne 26. decembra 1902).
Slovene! so izkazali zadnjo cast svojemu ocetu v veli-
■castnem mrtvaskem sprevodu (dne 2. decembra), ki je rabil
dve uri, da je dospel na pokopalisce. Zvonovi po vsej Slove-
niji so zvonili, vencev je dospelo do 200, brzojavov iz vsega
slovanskega sveta nebroj.^)
Obitelj mu je preskrbela njega vreden nagrobni spomenik
pri Sv. Kristofu, a Pisateljsko drustvo mu je dalo v njegovo
hiso vzidati prej omenjeno spominsko plosco.
Nas razvoj pa je dospel preko spomenikov do spo-
minov: Dr. Janez Bleiweis je postal zgodovinska oseba.
III. O Bleiweisovih zivotopisih.
1.) Zbirajoc podatke o Bleiweisovem zivljenju, sem se do-
mislil, je-li njegovo ime sprejeto tudi v splosno zakladnico
svetovne vede: v velike „Konverzacijske slovarje"; da je ume-
scen v ceskem „Naucnem slovniku", to se razume. Avvelikih
nemskih? Pogledam v Meyerjevega (5. izdaja); v kazalu nic!
A V tekstu, 3. zvezek, str. 82, stoji res „Bleiweis Johann, Ritter
von Torsteniski" (sic!) in posvecenih mu je 12 vrst, v katerih
se nahaja — razen napacnega imena — se troje grdih napak.
1) Kako obsezen je bil krog Bleiweisovih znancev, se da sklepati
tudi iz slucajno ohranjenega seznamka oseb, ki jim je bil poslan mrt-
vaski list. Zastopani so vsi sloji od ministrov, n. pr. dr. Prazaka in barona
Conrada, do n. pr. tiskarja Krajca v Novem Mestu.
XXVI Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
Odstavek se glasi v doslovnem prevodu: „slovenski pisatel],
rojen 19. nov. 1808 v Kranju, umrl 29. nov. 1881 v Ljubljani»
kjer je zivel od 1. 1841 kot zivinozdravnik(?)^) za Kranjsko.
Bleiweis je utemeljitelj novega priprostega (hrvaskega „chro-
watischen") pravopisa pri Slovencih, ki ga je, pocensi z letom
1844 (?), utemeljeval v svojem, od leta 1842 (pravilno: 1843),
izdavanem kmetijskem casopisu Novice (dolgo casa sredisce
slovenskega gibanja) in v raznih Ijudskih spisih. Kot dezelni
poslanec in dezelni odbornik v Ljubljani je bil dolgo casa tudi
politicni vodja Slovencev."'-^)
2.) Vsestranski Bleiweisov zivotopis bi zahteval obsezne mo-
grafije.") Najobsirneje je celo^ njegovo zivljenje opisal dobri pri-
jatelj njegov, dr. Bogoslav Sulek, ki mu je kmalu po njegovi
smrti V seji matematicno-prirodoslovnega razreda „Jugoslo-
vanske akademije znanosti i umjetnosti" (dne 10. maja 1882)
cital obsezen in vnet nekrolog.*) Ta nekrolog, ki je namenjen
seveda v prvi vrsti za Hrvate, podaja nekatere za nas nevazne
ekskurze, dobrodosle ondotnim bralcem. — Kar se tice kon-
kretnih podatkov, sloni Sulek v prvi vrsti na 'ze navedenem
spisu Fr. Levca „Dr. Janez Bleiweis" (s podobo), v Slovenskih
Vecernicah, 35. zvezek (1880), str. 3—23. Za splosno informa-
cijo je Levcev spis, ki ima namen proslaviti Bleiweisovo sedem-
desetletnico, se vedno najboljsi; dodati mu je le zadnji dve
leti, zlasti Bleiweisovo poplemljenje in smrt. — Za nujne po-
trebe zadostujejo Glaserjevi^) podatki. Vendar sta zadnji
desetletji obdelani zelo sumarno; Glaser ne pozna niti Blei-
weisa kot Tersteniskega.*^) — Druge slovstvene zgodovine
(Pypin - Spasovic, Karasek itd.) ne prinasajo itak nic samo-
stojnega.
3.) Prav dober clancic o Bleiweisu je spisal „Lo" (= Jan
Lego) za „Ottuv Slovnik Naucny", v IV. delu str. 163—164
>) Zivel je res v Ljubljani od 1. 1841, a zivinozdravnik je postal se
le 1. 1856.
-) Odkrito priznani, da mi dotlej se ni bilo prislo na misel, o nasih
mozeh vprasati konverzacijske slovarje. Ker pa sem v istini naletel na
Bleiweisa v Meyerju, sem poskusil se z drugimi mozmi; v Meyerju je
dobil prostora res se Preseren (13 vrst) z resnicnimi podatki, a v kazalu
tudi njega ni. Brockhausov slovar pac poroca o Presernu, skoraj dobe-
sedno isto kakor Meyer; nasega Bleiweisa pa Brockhaus ne pozna.
») V nasem zborniku za njo, kolikor je mogoca z doslej pristopnim
gradivom,^zal, ni bilo vec prostora.
*) Sulekov nekrolog „Dr. Ivan Bleiweis Trsteniski" je (z znan-
stvenimi dodatki) natisnjen v ,Radu Jugosl. ak." 62. knjiga, str. 187—229
in v posebnem ponatisu (v Zagrebu 1882), obsegajocem 43 strani. Jaz
sem rabil ponatis in bom navajal strani po njem.
^) Slovstvena zgodov. 111. 55—59 in 237—240.
«) Ponatisnil pa je (str. 59) godovno voscilo Bleiweisa Andrejii
Marusicu.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XXVH
na skoraj dveh stolpcih. Ker je doticni zvezek izsel 1. 1891,
obsega ta clancic tudi zadnja leta Bleiweisova. Posebno dobro
je pogojen Bieiweisov znacaj; med drugim pravi n. pr. „Biei-
weis pfemohl vsecky . . . pfekasky a nesnaze svym prohle-
davym a praktickym duchem."^) Oznaceno je tudi pisateljsko
delovanje Bleiweisovo in nasteta so vsa vaznejsa njegova dela.-)
— Te podatke je posnel Lego po lastnem svojem spisu, ki
ga je z naslovom „Dr.. Janez Bleiweis — Rec na pocest' jeho
proslovena v Umelecke Besede v Praze dne 14. kvetna 1881"
objavil V casopisu ..Ruch" VI. 1881, st. 15, str. 179. Povedali
smo ze, da je bil Bleiweis clan „Umelecke Besede"; \>ko je
umljivo, da ga je Lego, ki je nase razmere osebno jako dobro
poznal, mogel proslavljati bas tarn. Govor, oz. spis, slika na-
rodno ozadje Bleiweisovega dejanja in ono samo, na kratko,
V navdusenem tonu.*)
Vsi vaznejsi podatki iz zivljenja in delovanja Bleiweis-
ovega do 1.1854. so sumaricno zbrani in s hvalevredno popol-
nostjo nasteti v Wurzbachovem slovarju.^j
Pregleden zivotopis (8 strani vel. 8") z zlasti zasluzno
zbirko Bleiweisovih knjig in knjizic je sestavil dr. Fr. J. Ce-
lestin kot „Uvod" za knjigo, ki jo je sestavil Anton Bezensek
po stenografskih zapisnikih in porocilili o govorih, dopisih,
brzojavih itd. k Bleiweisovi sededesetletnici."') Knjiga, sicer,
kakor je umevno, precej panegiricnega znacaja, nam jasno kaze
obseg Bleiweisovega delovanja in znanja med sodobniki.
Izborno je narisan Bieiweisov zivljenjepis v „Slavische
Blatter", v I. letniku (1865.), v 2. zvezku na str. 97—103 "v
4°). Ta zivotopis bi bil morda izmed vseh najboljsi, ko bi se
ne koncal ze z 1. 1865., kajti pisatelj sega globoko v svoji
razlagi pojavov in je izborno informovan, tako da se smemo
zanasati na vse, kar pove. Clanku je dodejana tudi Bleiweisova
slika, ki pa je neavtenticna in nam ga kaze lepo okroglo -
1) Da pa poudarja, ces, „zvlaste vytknouti sluzi jeho vytrvalou
cinnost na sneme zemskem . . . a na ri'sske rade (?), kde . . . zaujimaje
vynikajici misto ltd.', to seveda ne drzi !
-) V starem Riegerjevem „Slovnik naucny' je v I. zvezku na
str. 74 dobil tudi ze Bleiweis prostora, a samo 15 vrst, ki povedo za
1. 1859 (tedaj je izsel ta zvezek) o Bleiweisu sirsim krogom vobce vendar
dovolj ; imenovan je kot „jeden z najzaslouzilejsich buditelu slovanske
literatury"; naglasa se Bleiweisova skrbza gospodarstveno in umsko ter za
narodno probudo Slovencev; o politiki v ozjem zmislu seveda ni govora.
^i Posnetek vsebine mi je blagovoljno oskrbel Dr. I. Prijatelj po
izvodu Dvorne knjiznice.
•») Wurzbach, Biogr. Lex. I. 433. — Ta zvezek je izsel 1857, po-
datki o Bleiweisu ne segajo preko 1. 1854.
^) Popolni naslov: Svecanost o priliki sedem desetlet n ice
dr. Janeza Bleiweisa, dne 19. novembra 1878. Sestavil Anton Bezensek. Z
uvodoTi dr. Fr. J. Celestina. Zagreb 1879.
XXVIII Dr. Jos. Tominsek: Dr. Jiinez Bleiweis vitez Tersteniski.
licnega kakor kakega rimskega cesarja, z junaskim pogledom!
Pisatelj se je podpisal ..Lomski".
4.) S psevdonimom Lomski, ki so ga pouceni krogi ze od
nekdaj poznali kot Cigaletovega, smo se dotaknili kocljivega
ocitka: da je Bleiweis svoje zivotopise za razne prilike
spisoval sam in jih spravljal do objave. Levstik je namrecO
Bleiweisu sploli ocital, da se v objavljanje svoje lastne slave
posluzuje Cigaletovega psevdonima; zlasti ga naravnost dolzi,
da je omenjeni zivotopis v „Slavische Blatter" spisal sam, a
se posluzil podpisa „Lomski". Da je Levstik vsaj v tern kon-
kretnem slucaju, ki pa je zaradi izbornosti zivotopisa naj-
vaznejsi, delal Bleiweisu krivico, je dr. Lokar^) sklepal ze po
vsebini sami. Da tega zivotopisa prvic res ni spisal Bleiweis,
in drugic, da ga je res spisal pravi Lomski — Cigale, za to
se mi je posrecilo med tem dobiti dva direktna dokaza. Prvi:
Med Bleiweisovimi knjigami sem nasel doticno (2.) stevilko
„Slavische Blatter" in tu je Bleiweis lastnorocno (s svincnikom)
mnogo stavkov in odstavkov, s katerimi ocitno ni bil prav za-
dovoljen, crtal in je na robu in med vrstami dodejal lastne
podatke in dodatke, oziroma svojo stiliza^cijo. Ko bi bil sam
pisatelj, bi pac tega ne bil storil. — Se vazneji je drugi:
Zgoraj smo omenili, da je podelitev Vladimirovega reda Blei-
weisu javil A. Sembera in da je Cigale pismu prilozil latinsko
transkripcijo in nemski prevod ruskega diploma. Na prazni
tretji strani te Cigaletove priloge so — ocitno v naglici — za-
pisane te-le besede:
,,Dragi prijatelj!
Prosim, posljite mi, kakor sem ze pisal,^) nekoliko dat
iz Vasega zivljenja. Spisal in dopolnilbom sam. Skriv-
nost je zagotovljena. Zdvavstujte!
Vas iskreni
M. Cigale."
Te Cigaletove vrstice so sicer brez datuma; ali ker je
Semberovo pismo datovano z 2. nov. 1862, velja isti datum
za Cigaleta, in ker so se priprave za izdajo „Slavische Blat-
ter" (1865) vrsile vec casa in je zlasti z ilustracijami bil kriz,
zato ni dvomiti, da je Cigale namenil Bleiweisov zivotopis za
ta casopis. Na prvi poziv Cigaletov za zivotopisne podatke se
Bleiweis po vsej priliki ni odzval, tako da je Cigale menda
slutil njegove pomisleke, pisati o samem sebi; zato mu zasi-
1) Od kod to vemo, poroca dr. Lokar na str. 140, v opombi. Tu je
tudi povedano, kake posledice je izvajal Levstik iz svoje domneve.
2; Na navedeni str. 140.
3) Doticno pismo se doslej ni naslo.
Dr. Jos. Tominsek : Dr. Janez Bleiweis vitez Tf^rsteniski. XXIX
gura molcecnost. — 0 tern pogajanju je Levstik brzkone ne-
kaj izvedel in je iz njega delal svoje sklepe, seveda cim naj-
neugodnejse za nasprotnika Bleiweisa.
Da je Bleiweis narocene podatke Cigaletu res podal,
o tern ni dvomiti ; zato so vse navedbe zanesljive; a prav
tako gotovo je po navedenem, da zivotopisa kot takega ni
sestavil on, ampak Cigaie- — In prav tako jasno je ze na
prvi pogled. da tiste hvalisave zivotopisne crtice, ki so se
ohranile v Bleiweisovi zapuscini in ki so pri Lokarju na str.
138 — 140 natisnjene, niso porabljene v „Slavisciie Blatter";
besedilo in sodrzaj, vse je povsem razlicno.
Razume pa se, da je Bleiweis bas take podatke moral
veckrat dajati na razpolago pisateljem in listom; saj se vsak
zivotopisec, ce je le mogoce, obrne na pristni vir; to je nje-
gova dolznost. In ni opisanca, ki bi taki zeiji ne ustregel all
vsaj moral ustreci. Vprasanje je le. s kaksno tendenco on
ustreza zeljam ; le v tem oziru bi bil mogel Levstik Bleiweisu
res kaj ocitati.
Zanimivo je v tem oziru pismo probuditelja Luziskih
Srbov, Smolei'a, ki je pisal 27. aprila 1879 Bleiweisu sle-
dece pismo^) :
..Bautzen (Konigreich Sachsen), 27. April 1879.
Hochgeehrtester Herr Doctor!
Sie wollen freundlichst entschuldigen, da6 ich. obgleich
Slave, an Sie deutsch schreibe, allein ich verstehe wohl alle
slavischen Dialekte ganz gut, kann mich aber auBer lausitzisch-
serbisch nur noch russisch und polnisch schriftlich correct
ausdriicken.
Wie Sie aus den beiden, gleichzeitig- • an Sie gesandten
Nummern des „Luzican" ersehen wollen, gebe ich in diesem
meinen Monatsblatte auch Abbildungen von verdienstvoUen
slavischen Zeitgenofien. Nun habe ich ein Cliche Ihres Por-
traits, wie es sich im cechischen „Svetovor" findet, wohl schon
im Besitze und will es in einer der nachsten Nummern des
•Luzican" veroffentlichen, allein Ihre im „Svetozor" gegebene
Lebensbeschreibung ist fiir meine Zwecke ungeniigend und
Ihre Biographic im „Naucny Slovnik" nicht ausreichend, well
darin die letzten Jahre fehlen. Ich habe mich daher entschlo-
Cen, mich direkt an Sie zu wenden, mit der ergebensten
Bitte : Sie woUen mir giitigst Ihre Lebensbeschreibung in
patriotisch-slavischen (sic!) Sinne geschrieben recht bald sen-
') Na to pismo se nanasa tudi Dr. Lokar I. c.
XXX Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
den. Oder wenigstens eine Erganzung zu dem, was iiber Sie
m „Naucny Slovnik" gesagt ist.
Indem ich zu hoffen wage itd.
Ihr aufrichtiger Verehrer
I. E. Smolef." '
Smoler je torej potreboval Bleiweisov zivotopis za svoj
casopis „Lu z i ca n"^), a ni imel podatkov zanj. Kar je izve-
del iz nNaucnega Slovnika" (seveda starejsega), to je bilo,
kakor vemo, le malenkostno in je segalo le (k vecjemu) do
1. 1859, a Smoler pise 1. 1879., dvajset let pozneje, vsekako
pod vtiskom sedemdesetletnice Bleiweisove, ki jo je hotel vsaj
post festum proslaviti.^) — V „Svetozoru" z dne 15. listopada
1878, st. 46 (torej prejsnjega leta) pa je nasel na prvi strani
Bleiweisovo siiko (po fotografiji narisal J. Mukazovsky, torej
neavtenticno, a tudi pri nas razsirjeno), a na str. 571. je,
ocitno V prilog bodoci sedemdesetletnici, pol stolpca obsega-
joc clancic o Bleiweisu, ki prinasa le nekaj suhih podatkov,
pa tudi ti ne morejo izvirati od Bleiweisa. Saj stoji tu huda
napaka, da je bil Bleiweis — n. pr. drzavni poslanec! In brz-
cas bi Bleiweisu tudi ne ugajala trditev, da se je „niegovo
blagonosno delovanje za narod pricelo sele 1. 1843." In opre-
zen, kakor je bil, bi tudi ne bil zdaj — 1. 1879 — tako ostro
poudarjal svojega nastopa v 1. 1848., kakor se zgodi v tern
clancicu.^) Spominja pa ta sestavek nekoliko na besedilo v
poznejsem Ottovem „Naucnem Slovniku".
Preostaja se vprasanje, je li Bleiweis poslal
Smolefu narocen svoj zivotopis. Resitev tega vpra-
sanja bi nas posebno zanimala, ker je Bleiweis zdaj imel za
seboj malodane vse zivljenje in bi bilo vazno slisati njegovo
lastno sodbo o preteklih letih, in nadalje, ker Smolef izrecno
zeli sestavek, pisan „v patrioticno-slovanskem duhu". Odgovor
bi bil najbrze lagek, ko bi pogledali v „Luzicana", a doslej
ga nisem mogel dobiti.^) Zato ostane to vprasanje odprto.''j
Takisto nedognano je, kaj je z istinitimi ze navedenimi
Bleiweisovimi prispevki k av to b iog r af i j i, ki jo je obja-
1) N e za „Svetozor", kakor stoji v Dr. Lokarjevi razpravi na
str. 140.
-) Za sedemdesetletnico je dobil BI. i od Luziskih Srbov dva brzo-
javna pozdrava. Gl. Bezensek, „Svecanost" itd., str. 86.
») Dr. Prijatelj na Dunaju je bil toll prijazen, da je v Dvorni knjiz-
nici zame izpisal gorenje podatke o „Svetozoru".
1) Nima ga niti ,Dvorna knjiznica" na Dunaju, kakor mi poroca
Dr. Prijatelj. — Tako niti ne vem, je li Smolef res objavil Bleiweisov
zivotopis. Naj pogleda v „Luzicana" 1. 1879, kdor ga dobi v roke.
•'') Slutim pa, da je v to svrho Bleiweis preurejal, kakor sem
zgoraj povedal, svoj zivotopis v „Siav. Blatter"; kajti to je bil edini po-
vod, da bi ga mogel porabiti.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XXXI
vil Dr. Lokar (str, 138 idd.)- Ti prispevki so se nasli v Costovi
korespondenci^j kot priloga nastopnemu Bleiweisovemu pismu:
„Verehrtester Herr Doctor! Einige Zusatze habe ich au}
die Beilage geschrieben, jedoch wie Sie es aus dem Style
gleich entnehmen werden, nur zu Ihrer gefalligen Notiz. Selbst-
biographien sind, wenn der Schreiber derselben nur diirre
Tatsachen erzahlt, eine aufierst trockene Lektiire, die niemand
erwarmt, — sagt er mehr, wird er zum eigenen Lobredner,
und wahrlich: propria laus sordet!
Machen Sie, verehrter Freund, daraus, was Sie glauben ;
jedenfalls glaube ich hat die Biographie, wenn sie in einem
siidslavischen Biatte oder Werke zu erscheinen hat,
eine andere Seite hervorzukehren, als die, welche in einem
deutschen Biog. Lexicon^) ganz an Ort und Stelle war.
Indem ich fiir die freundliche Mittheilung dieses Gegen-
standes danke itd. Ihr ergebenster Freund J. Bleiweis."
Pisnio nima ne naslova ne datuma. Da je bilo Costu na-
menjeno, o tern pac ni dvomiti. Ko bi sodili po pretezni
Bleiweisovi korespondenci s Costom, ki je slovenska in
kjer dobiva Costa naslov „Predragi!" ali „Predragi prijatelj"
in kjer se Bleiweis podpisuje „ves Tvoj", tedaj bi se napeto
vljudni ton gorenjega pisma („Velecislani gospod doktor" itd.)
zdel malo cuden. Ali ko sem prelistal Costovo korespondenco,
kolikor mi je pristopna, sem opazil sledece: bas do 1. 1859-
segajo nemski dopisi in nagovori „velecislani doktor" in po-
dobno, z 1. 1860. pa se zacne prijateljstvo in obojestransko
slovensko dopisovanje. — S tem je tudi cas dopisa in sestave
tistih zivotopisnih podatkov nekoliko dolocen. Ako uvazujemo,
da nobeden ondotni zivotopisni podatek ne sega^) preko 1. 1860,
(omenja se Vodnikov Album, torej 1859, in razpust dezelnega
medicinskega sveta"'), a da se ne omenja nobeden izmed vaz-
nih dogodkov 1. 1861, smemo sklepati, da je Bleiweis ta zivo-
topis sestavil koncem 1. I860, ali zacetkom 1. 1861.
Kak je bil povod, da je Costa sestavljal Bleiweisov
zivotopis in v katerem casopisu, oz. spisu, in sicer jugo-
slovanskem ga je hotel objaviti, to bi bilo se treba dognati,
ako ni morda vse skupaj premetena finta Costova, da bi si
pridobil naklonjenost'^) Bleiweisovo bas v nastopajoci politicni
») Costova korespondenca (vsa?) je zdaj pridruzena Bleiweisovi.
Costa je bil sila vesten nioz: shranil je vsak Bleiweisov listic, celo eno-
stavna vprasanja, kdaj ga najde doma itd.
2) Kar je podcrtanega, sem podcrtal jaz.
") Gl. Dr. Lokar, spodaj str. 138—1-40.
*) Ta se je izvrsil 12. novembra 1860. Akt v Bleiw. zapuscini.
^) Ze prej ga je Costa jako hvalil v svoji brosuri ,Die Literatur
des osterr. Kaiserstaates vom 1. Janner 1853 bis Ende Dezember 1854",
odtisk iz „Laib. Zeitung" 1857, na str. 36, 40.
XXXII Dr. Jos. Tominsek : Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
dobi, ko je Costa mogel upati, da pride na povrsje. Kajti to
stoji: prebrisani jurist Costa se je znal Bleiweisu nejuristu,
postenjaku in obdarjenemu le z nekako prirodno zvitostjo,
kmalu storiti nenadomestljivega, nakar ga je naposled hudo
izkoriscal (Bleiweis plese „po piscalki vetrnjaka Costata",
pravi 1. 1872, Trstenjak, kakor smo ze omenili) in stvar vselej
tako zasukal, da se je morebitna nepopularnost kakega deja-
nja stavila na racun Bleiweisu- Zato bo treba dognati, je li
Costa tisto avtobiografijo sploh kje objavil.
„Nemski^) ,Biogr. Lexicon'," ki ga omenja Bleiweis v
pismu, je brez dvojbe Wurzbachov, cigar doticni zvezek je,
kakor smo ze povedali, izsel nedavno prej (1. 1857). Njega
pustopasni, dasi tocni stavki najbrze niso bill prav pogodu
Bleiweisu, ki je vprav v teh letih^) pricel uzivati s 1 a s t
slave.
IV. Rod Bleiweisovih.
1.) Na vznozju skalnatega Storzica (2134 m), ki ga Valjavec,
njegov bliznji rojak, tako rad opeva, lezi vas Trstenik. Ako
krenemo iz Kranja pes proti severu, po cesti, ki pelje skozi
vas Kokrico cez polje in gozdove, smo v dveh urah na Trste-
niku, ali „na Trstenic'", kakor prebivalci govore. Vas, nekoliko
vzdignjena nad okolico^), ima tern lepso lego, ker stoje neka-
tere izmed 31 his, ki jih steje, z lepo enostolpno cerkvijo in
zupniscem na vrhu male terase. Lega pride tudi zato do vse
') Jeli Bleiweis poznal tudi kratek sestavek v Riegerjevem Naucn.
Slovniku, se ne da reci. Ova Ijubljanska narocnika na slovar sta nave-
dena v njega predgovoru ; a to sta najbrz kaki knjiznici; knjiznic pa
Bleiweis ni mnogo posecal.
-) Ravno tedaj so izhajale kar po vrsti miniaturne slovenske slov-
stvene zgodovine, izmed katerih je vsaka pisala o Bleiweisu vprav em-
faticno : na pr. Z a k r a j s e k, „Abriss der neuslovenischen Litteratur-
geschichte." (Prvo letno porocilo realke v Gorici) 1861, str. 23 — 25.
Macun, „Kratek pregled slovenske literature" (Zagreb 1863), str. 50—54.
Dr. K 1 u n ,Die slovenische Literatur (Ponatisk iz „Osterr. Revue")
1864, 11, str. 23—25. — V solski slovstveni pouk pa je bil Bleiweisa ze
prej uvedel Janezic v „Pregledu slovenskega slovstva", dodanem I. iz-
daji njegove „Slovenske slovnice", 1. 1854. (str. 148—149). Pri tej priliki
bodi pripomnjeno, da se pretirano casCenje Koseskega po krivici ocita le
Bleiweisu: taka sodba je bila tedaj obcna in tudi Janezic inienuje na
str. 159. Koseskega „prvaka slovenskih pesnikov" in mu poje hvalo, ki
je obenem — kritika Preserna: „zraven Koseskita nasega najizvrstnisiga
pesnika" (str. 145). — Posebej o „Novicah" in zato posredno o Blei-
weisu je najobsezneje pisal (sele po Bleiweisovi smrti) 1. 1882. Marn
V celem XX. letniku Jezicnika". — O Dr. Prijatlju gl. spodaj.
3) Trstenik lezi 513 m nad morjem. Vse podatke o vasi je skrbno
zbral Dr. Franc Perne v spisu : „Trstenik. Prispevek k zgodovini zupnij
V Ijubljanski skofiji. V Ljubljani 1903". — Prehodil pa sem vse one kraje
tudi sam.
XXXIV Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
veljave, ker je v ospredju prosto polje, segajoce ob cesti, ki
pelje V Kranj, kake pol ure pod micno cerkev v Tenetisah, a
ozadje ]e teman gozd, nad njim zeleni pasniki in naposled
bcla skala.
Vas je stara naselbina. Cerkev — sv. Martina') — je
stala ze vsaj 1. 1495. in je imela tedaj tudi svoje posestvo,
obsezno njivo v obmeslju Kranja, koje kupna pogodba, bas iz
omenjenega I. 1495, se nahaja (v prepisu) v zupnijskem arhivu.^)
§e zanimiveji so za nas stari racunski zaznamki cerkve^) v
Trsteniku, ki segajo — a ne zaporedno — od 1. 1574 do 1609.
(„Urbar Register sanct. Martins Kirchen zu Rohrbach". —
Rohrbach = Trstenik!). V teh starih urbarjih se nahaja kot
cerkveni podloznik tudi Simon Pleybes (t. j. Pleiweis). In
ko je 1. 1771. nekaj Trsteniskih zupljanov kupilo pravico do
desetine treh posestnikov na Letencah (zapadno od Trstenika)
in jo dolocilo za masne ustanove pri domaci cerkvi, nahajamo
med onimi zupljani v kupnem pismu, shranjenem v zupnem
arhivu, tudi Petra Pleybesa (p. d. Frjanca).
Ti Pleybes i, t. j. Plajbesi, so ocetje sedanjih
Bleiweisov, oz. Pleiweisov.
Trstenicani so bili pod precej hudo tlako; nekateri so
bili podlozni Preddvorom, drugi raznim gospodom v Kranju,
a V krvi jim je bil nagon, da bi si opomogli do boljsega kruha.
Zato so kaj radi zapuscali rodno vas in sli po svetu, tako da
je stevilo prebivalcev izza 18. stoletja konstantno padalo. —
Med tistimi, ki so sli z roko in duhom za kruhom, je bil tudi
Niklas Pleybes. Zapustii je rojstno hiso, vuigo „priFrjan-
c u", na Trsteniku st. 8, in se je v drugi tretjini 18. stoletja
naselil v Kranju, kjer je imel kot spreten tkalec dovolj zasluzka,
tako da si je mogel kupiti v stranski ulici hiso st. 167.^)
Tako imamo Pleybes-Bleiweisov rod v dveh hisah. Na
pristnem domu v Trsteniku, v pravi starovrstni kmetski hisi,
ki je se dandanasnji ohranjena malodane v prvotnem stanju
(glej podobo 3.!), je gospodaril eden rod se nad sto let:
leta 1891. je umrl zadnji moski potomec pri „Frjancu"
Simon Piaybes^; zdaj je hisa in posestvo v tujih rokah.^)
») ,Po nasih krajih je cescenje s v. Martina cvetelo se pred sklepom
prvega tisocletja in najvec njegovih cerkva je iz tiste dobe". Perne, 1. c.
str. 9.
2) O pravdah za njivo gl. Pern^, str. 13.
3) V cerkvtnem oziru je spadal Trstenik pod Oglejske patriarhe;
1. 1156 je patriarh Peregrinus I. podaril Predvor z vsemi zupnijami (tudi
s Trstenikom) Vetrinjskemu samostanu, 1. 1507 je prisel Trstenik pod
Ljubljansko skofijo (Perne, 1. c. str. 9).
*) N e St. 166, kakor navaja Dr. Pern^, str. 66.
*) Simonov brat Jurij se je prizenil v Naklo in je umrl 1. 1871;
iupnik Fr. Bleiweis (ki je tudi pisateij; je njegov sin.
6) Pernfe, 1. c. 67.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XXXV
2.) V Kranju pa se je razvil nov rod v stari temni hisi, z
zelo omejenimi prostori. Tukaj (gl. pod. 4) se je Nikolaju
Pleybesu dne 12. februarja 1875 rodii sin Valentrn. oce
Dr. Janeza viteza Bleiweis a. Ded Nikolaj, tkalec, je pre-
zivel se celo 18. stoietje, je se vide), kako mu napreduje sin
Valentin, in je umrl 14. januarja 1806.
Valentin PleiweiB (gl. zgor. pod. 1.) je bil izredno
nadarjen, podjeten, delaven in energicen moz. Brez njega
bi PleiweiBi, oziroma Bleiweisi, ne bili nikdar postali to,
kar so: ena izmed najuglednejsih nasih rodbin; ostali bi bili
neznani Plajbesi, skriti v zupnijskem in malomestnem arhivu.
Valentin PleiweiB jih je oskrbel z dusevno in gmotno dedscino,
a trdne volje je imel dovolj za vse. Pricel je s trgovino, izprva
cisto z malim. Zamudil ni nobenega sejma ne blizu ne dalec,
prinasal in privazal je svoje blago v vsako vas in se je kmec-
kemu Ijudstvu zaradi svoje postenosti sila priljubil. Spotoma
pa se je tudi izobrazeval in se je naposled kot samouk povzpel
tako, da obcuje in si dopisuje z Dunajcani prav tako spretno,
kakor je znal po domace ravnati z domacini. Ohranjenih je
se nekaj njegovih (nemskih) pisem, iz let 1835, 1836 in 1837,
oz. brez datuma, pa tudi priblizno iz teh let. Njegovi nemscini,
ki se je je teoreticno ucil le v sicer popolnoma nemski (Ijudski)
soli V Kranju, se pac pozna, da je bil pisec navajen obcevati
V slovenskem jeziku^) — slovenski pisati ga sola ni ucila
— tudi slog mu je nespreten; a kar pove, to kaze prebrisanega
moza, ki nima prav nic malomestnega filisterstva. Saj je on
bival pravzaprav malo v svojem Kranju ; in ko mu je trgovina
od drobnarije rasla v velepodjetje, ni ostajal le v ozji domo-
vini, koje sejme je zdaj posecal s tezkimi vozovi, ampak je
stal V neposredni zvezi z veletrzci v Trstu, v Gradcu in na
Dunaju in je zahajal v ta mesta, iskaje trgovinskih zvez in
nakupovaje blago. Spotoma pa je spoznaval, kako izobraze-
valno moc ima sirni svet za cloveka; ces, preozke razmere ga
utesne. Bas to spoznanje poudarja on ostro pri vsaki priliki,
n. pr. V prej navedenih dveh pismih. Zato je tudi gledal
na to, da pridejo vsi njegovi otroci vsaj nekaj casa iz hise in
ven V svet, da se navadijo hoditi po lastnih nogah. A se v
poznejsih letih mu je zbujalo nevoljo, da njegovi sinovi, izvzemsi
nasega Janeza — in se ta ne povsem — niso kazali odloc-
nosti, kakor jo je sam zelel, zlasti da so v tujini tako tezko
pogresali rojstno hiso in so v svojem domotozju vsaj iz po-
cetka — po njegovem mnenju mehkosrcno in mehkuzno —
') V nedatovanem pismu (po vsej priliki iz 1. 1835) n. pr. : „trachte
sich (!) du . . genauer zu besprechen'; 2. marca 1841: ,Meine Krankheit
ist mit der Kolte angefangen'.
Ill*
XXXVI Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
koprneli po domu. Tega on, vajen neprestanega potovanja,
celo ni razumel.
„Predobro se Vam je godilo", je rekel 1. 1853. nasemu
Janezu Bleiweisu^), ki je bil sicer od nekdaj njegov ponos, ker
mu je bil V znacaju najbolj podoben;„ko bi moral vsak skrbeti
za svoj obstoj, presle bi mu vse domotozne misli. Kam bi bil
jaz prisel, ko bi se bil vdajal Vasim domotoznim muham! Tako
pa: ti si silil iz Ljubljane domov, ces, da nimas poklica za
ucenje, Valentin je hotel v Trstu zapustiti sluzbo v trgovini
Benedetto Lavia, rekoc, da mu morski zrak ne prija, in Konrada
sem moral, ko jo je iz sluzbe pri Storfu v Ljubljani pobrisal
V Kranj, s palico nagnati nazaj itd. Vi vsi ste ze res iz tako
dolgocasnega testa umeseni .... Gorje starsem, ki se iz opicje
Ijubezni ne upro muhavosti svojih otrok — oni so krivi njili
bodoce nesrece«.
Leta 1853 je strogi „ocka" (tako so ga imenovali v rod-
binskem krogu) pac smel malo pozabavljati; saj je vsaka taka
kriticna beseda bila zanj pohvalna: kajti vsi zgoraj naknadno
okregani sinovi „iz dolgocasnega testa" so bill tedaj ze ugledni
mozje in cim bolj so jih ocka ponizevali glede prvotnih zmoz-
nosti,tem vecja je postala zasluga — ockova. Stremljenje „kvisku"
pa je otrokom vsekako vcepil ocka Valentin PleiweiB in jim
je gladil pot, brezobziren tudi nasproti njim, kadar se mu je
zdelo potrebno, a zopet dober, kadar je bilo potrebno. Pre-
metena smotrenost ga sploh odlikuje, dasi je ocitno ni kazal.-)
Valentin Pleiweifi je imel v svoji trgovini v Kranju kmalu
toliko srece, da mu h i s a v Kranju, ki jo je podedoval po
ocetu Nikolaju (f 1806), ni vec zadostovala in da si je kupil
hiso^) St. 187; ker je i ta postala premajhna, je dokupil se
sosednjo hiso st. 186, nakar je obe prezidal v ^eno vecjo;
tudi njo je potem prodal (zdaj je last Dr. Valent. Stempiharja)
in je kupil veliko hiso st. 183/184, ki je se zdaj „PleiweiBova^)
in kot taka v Kranju znana. V tej svoji hisi je imel Valen-
tin Pleiweifi svojo tr go vino (sedaj Sajovicevo),_ki jo je leta
1843. prepustil svojemu sinu Konradu (PleiweiBu)'^), a sam se
je, kakor smo zgoraj navedli, kmalu nato preselil v Ljubljano,
kupivsi sedanjo „Bleiweisovo" hiso v Ljubljani „Pred 'Skofijo".
») Pismo Dr. Jan. Bleiweisa sinu, Ljubljana 19. okt. 1853.
2) „Von deni Lampelgestell schaut oft der Fuchs heraus", pravi o
njem sin Valentin (v zaupnem pismu svaku F. X. Souvanu z Dunaja, dne
4. Jan. 1855), seveda o priliki, ko je bil (zaradi tretjega zakona ocetovega)
nanj hudo ogorcen. Zato teh besed ne smemo jemati prevec doslovno.
3) Ta stoji V Kranju „NaTrgu'.
*) Lastnik ji je c. kr. notar Karol PleiweiB v Visnji Gori.
^) Za te podatke zahvaljujem gospoda Janka Sajovica, trgovca v
Kranju, cigar mati Ivana je hci Konrada Pleiweifia.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XXXVIl
V teh hisah se je razvijalo rodbinsko zivljenje; najzivah-
neje v prvi stranskoulicni hisi. Oce Valentin je bil ozenjen s
Terezijo Smrekar, neizmerno dobro zenico, nekoliko mehke
narave; bila je kratkovidna kakor njen brat Anton Sumreker^)
(tako se podpisuje), ki je bil 1. 1833 zupnik v Kapelah. Rodila
mu je sest otrok, pet sinov in eno hcerko. Prvorojenec
je bil nas Janez, rojen 19. novembra 1808 v oni mali
hisi V Kranju (vulgo „Be r kerezevi"). ki je zunaj in znotraj se
ohranjena V starem stanju ; zdaj je Markiceva (podoba 4.). Tu
pa je prebil Janez le detinsko dobo; vsa svoja ostala mlada leta
je prezivel v drugi, zdaj Dr. Stempiharjevi hisi „Na Trgu",
dokler ni odsel na studije (1. 1819) v Ljubljano in na Dunaj.
Nikoli pa ni trajno bival v sedanji PleiweiCovi hisi. Le kadar
je, stalno ze bivajoc v Ljubljani (izza 1. 1841), obiskal svojega
oceta V Kranju, tedaj je stanoval kot gost v tej hisi."-) Pri takih
posetih se je shajal s svojimi znanci izza mladih nog; posedal
je z njimi. kakor je bila tedaj in se dolgo potem v Kranju
navada, na klopeh, kakrsne so imele malodane vse hise
zunaj ob ulici. in je preudarjal vazne in nevazne novice. Na
taki klopi sta v tistih letih, ko je bil Preseren ze v Kranju,
presedela marsikatero uro; rad se jima je se kdo pridruzil, ker
je Preseren s svojimi opazkami znal vso druzbo dobro zaba-
vati.^j Da sta Bleiweis in Preseren zivela tedaj v prav prija-
teljskem razmerju in se po bratovsko tikala, izpricuje Preser-
novo pismo^) Bleiweisu. z dne 21. januarja 1847.
3.) Razen Janeza je imel oce torej se petero otrok. Edina
hcerka je bila Marija, ki se je kmalu omozila s Souvanom
V Ljubljani in mlada umrla. Izmed ostalih stirih bratov so se
posvetili trije trgovskemu stanu, Valentin-^) na Dunaju, Jozef
1) Ohranjenih je dvoje njegovih pisem (28. avg. in 14. okt. 1833);
ta kazejo pisca kot precejsnjega ciidaka, ki je bil neznansko dobra dusa,
a vcasih se ga je „lotilo" in postal je rabiaten; s svojimi predstojniki je
imel vedno boje. Najvec zaupanja ima do nasega Janeza Bleiweisa, ki je
bil tedaj na Dunaju, bas postavsi doktor;njega prosi za svet glede bolnih
oci, za protekcijo pri vladi in za posredovanje, da mu svak Pleiweifi po-
sodi 200 gld. itd. — Kulturno-zgodovinsko bi bili pismi zanimivi.
-) Zato je tudi gosp. notar Karol Pleiweifi, lastnik hise, kakor mi
je sam prijazno sporocil, ugovarjal, da bi se v to hiso vzidala Janeza
Bleiweisu spominska plosca, kakor se je nameravalo.
3, Ustno porocilo Janezovega sina, g. primarija Dr. Karola vit. Blei-
weisa, ki je kot decek veckrat poslusal take razgovore.
^) Pismo sem nasel, zalozeno med raznimi papirji, v Bleiweisovi
zapuscini.
^) Tam je postal bankir in si je napravil lepo premozenje, ki gaje
deloma zapustil za ustanove, s katerimi se se dandanasnji nabavlja revnim
otrokom v Kranju obleka. Ta sin Valentin je moral biti po vsem, kar
se da posneti iz rodbinske korespondence, zelo izobrazen moz (bival je
tudi vec casa v Benetkah), a je rad hodil svoja pota. On edini se
ni uklanjal ocetovi volji. Imel je samo eno hcer Valentino, ki zivi na
Dunaju
XXXVUl Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
V Ljubljani; in Konrad je prevzel, kakor smo slisali, v Kranju
ocetovo trgovino. — Oce se je posebno pobrigal za Konrada,
ker ga je namenil za naslednika. Poslal ga je 1. 1835 na Dunaj
V neko trgovino, a sinkotu tam ni ugajalo; zakaj, to spoznamo
iz pisma, ki ga je pisal oce dne 21. junija 1835 nasemu ja-
nezu, tedaj ze ugledni osebi na Dunaju; ces, naj on pripravi
Konrada do vztrajnosti; „kajti mlad clovek mora marsikatero
vtakniti in ne sme vedno na dom misliti in gledati le na tiste,
ki zive v razkosju". Kako skrbno je oce preudarjal sposob-
nosti svojih sinov, je razvidno iz drugega pisma (brez datuma,
a pisano kmalu za prvim), kjer vprasa Janeza za mnenje o
Konradu, sam pa pravi, da bode s Konradom gotovo vsakdo
zadovoljen, „njegova glava sicer ni tako bistra kakor Jozefova^),
a on je dober, posten in nepokvarjen".
Takisto je Janez cesto posredoval pri se ne omenjenem
bratu, F r a n c u, ki je bil rojen kot tretji. Ta je vstopil v bogo-
slovje V Gorici in je vsako svojo srcno zeljo javil Janezu, da
jo je ta zastopal pri ocetu, ako mu ni mogel sam ugoditi.
Ohranila se je desetorica njegovih pisem; pisana so krasno
kaligraficno in se bero kakor novelete; polne so humorja,
otroskega veseija nad vsakim uzitkom, ki mu ga^je nudilo
zivljenje, pa tudi ostrega opazovanja in navihanosti. Skoda, da
je Franc, kakor se vidi, izgresil poklic, dasi cezenj nikjer na-
ravnost ne tozi. Obiskal je enkrat (1. 1833) Janeza tudi na
Dunaju in ne more tedanjih vtiskov nikoli pozabiti; v pismu
17. okt. 1833 mu je vrnitev zelo zabavno popisal. L. 1834. je
bil V duhovnika posvecen in je sluzboval izprva v Istri, na-
posled V Trstu. Tu je zgodaj, 6. Jan. 1847, umrl.
Iz njegovih pisem naj zabeiezim tole dvoje notic : Kot
teolog pise iz Gorice, dne 16. decembra 1833: „Ich predigte
schon einmahl hier in Seminario in deutscher Sprache; — Ende
Janner kommt vi^iederum die Reiiie auf mich, damals will ich
mich in der Muttersprache — »v k raj n ski mo jesik« horen
lassen". — Znacilna je tudi tale sodba o Pavseku, izrecena^)
24. marca 1835: izvedel sem, „dafi Dr. Tushek an die Stelle
des Lippich gekommen, Herr Paushek aber — dem Himmel
Dank — zum groBten Vorteile der schonen Philosophie — die
Lehrkanzel verlassen, zum Domherrn in der Laibacher Dom-
kirche ernannt worden war".
V Trstu se je Franc Bleiweis seznanil tudi z Veselom-
Koseskim; kolikor toliko je njegova zasluga, da se je Ko-
*) Jozef je bil zelo zivahen decek.
2) Doticno jako dolgo pismo, ki poroca Janezu Bleiweisu (tudi
njegov ucitelj na liceju je bil Pavsek) na Dunaj razne novice iz domo-
vlne, je pisano v Cepicu, ali kakor pise Franc : v „Osterreichisch Sibirien,
Cap der Verzweiflung, Ceppich'.
Pod. 4. ROJSTNA HISA Dr. J. BLEIWEISA V KRANJU.
XL Dr. Jos. Tominsekf'Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
seski zacel zanimati za Novice in da je stopil kmalu po njih
pocetku z Janezom Bleiweisom v ozko sotrudnisko zvezo. Kajti
jedva so Novice (!. 1843) izhajale eden mesec, ze pise Franc
Janezu v dolgem pismu (iz Trsta, dne 6. avgusta 1843) na
podlagi pogovora s Koseskim, naj poslje Janez nemudoma pri
prvi razposiljatvi „des landwirlschaftlichen Blattes — solches
pro toto anno 1843 — an den Herrn Johann Bapt. Ves-
sel, k. k. C ammeralra-th. abzugeben im Cammeral-GefaHen
Verwaitungsamtiiause . . Er hat mir den Betrag von 2 fl 30 kr.
richtig eingehandigt nnd wiinsclit solciies B!at als selbst guter
Slave auch zu lesen. Vielleicht wird er audi das Blat scriptis
unterstutzen". — Iz tega se da sklepati, da Janez Bleiweis dotlej
Koseskega ni poznal, a obljubljena podpora „scriptis" mu je
kot skrbnemu uredniku seveda mogla biti povod, da je stopil
z njim V dogovor in mu tako dal priliko. da je postal „mojster
pevcev".
4.) Tako je ccka Valentin Plciu^eifi mogcl z zadovoljstvom
gledati svoje otroke, ki jih je vse spravil na varno pot zivljenja.
V najhujsih njegovili skrbeh ga ni vec podpirala prva njegova
zena, mati vseh njegovih otrok; umrla je ze 1. 1826. A njena
naslednica „mati Agnez", kakor se govori o njej v pismih,
in ki si jo je oce — ^ sam skoraj vedno odsoten — moral
kmalu izbrati. je bila sestorici otrok najskrbnejsa mati. Ker
sama ni dobila otrok, se je vsa zrtvovala za svoje pastorke in
je blazila in tolazila, kjer je bil oce preosoren. Iz vseh pisem
in porocil otrok veje zato srcna vdanost materi, ki so jo vsi
smatrali kar za pravo. Pismom svojega moza je tuintam pri-
pisala se z lastnega nekaj stavkov, ki se vsi sucejo le o Iju-
bezni in srcnih voscilih. Najboljsa prica za njo je pac brat
umrle zene, zupnik Ant. Sumreker, ki je 1. 1833 obiskal Plei-
weifiove v Kranju; v pismu z dne 28. avg. 1833 poroca Janezu
na Dunaj o tem posetu: „V Ijubi materi Agnezi sem nasel
vredno namestnico svoje sestre v vseh dolznostih skrbne
matere".
A tudi to zeno je prezivel oce. Bival je ze dolgo casa v
Ljubljani, kar se ozeni 1. 1856. tretjikrat, z Magdaleno Knafelj^);
bil je tedaj v 72. letu! Tudi s to zeno je imel sreco; zivela
sta v lepi slogi-j do Valentinove smrti 1. 1866.
') Ta Magdalena Pleiweifi, rojena Knafeljnova, je avtorica debele
knjige „Slovenska kuharica", ki je izsla v prvi izdaji 1. 1868. Zdaj jo iz-
daja Katoliska Bukvarna. — Pisateljica (izborna, prej skofova kuharica)
je^to knjigo narekovala, a „pisala" jo je Neza Lesarjeva.
2) Kakor smo ze omenili, je sin Valentin ta zakon oceiu hudo za-
meril in je pisal svaku Souvanu skrajnje ostro pismo (4. I. 1855) o ocetu,
o bodoci macehi in deloma tudi o janezu (ki ocetu ni nic oporekal) in se
je naposled izrazil zelo skepticno o bodoci sreci tega zakona. — A varal
se je!
Dr. Jos Tominsck: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XLI
Nikoli niso mogli v rodbini pozabiti velike nevarnosti,
pri kateri je Valentin Pleivveifi jedva resil zivljenje. L. 1837 so
ga namrec v gozdii pri Jeperci bili napadli roparji- Ves
dogodek opisuje Marija ;tedaj ze Souvanova) prav ohsirno
bratu Janezu na Dunaj; po tern pismu, z dne 7. maja 1837, se
je izvrsil napad takole: Oce PleiweiB se je vracal zvecer dne
29. aprila s semnja iz Ljubijane, z vozom in dvema hlapcema.
V Medvodah je postal v gostilni in je odrinil okrog 9. ure
naprej proti Kranju. Ko se peljejo skozi Jeperski gozd, jim
pride moski nasproti. jih pozdravi in gre kakih 50 korakov
dalje, kar zazvizga na prste- PleiweiB takoj vzklikne: „Bog
pomagaj! To ne pomeni nic dobregal Udari po konjih!" A
bilo je prepozno. Takoj na zvizg skoci nekdo iz gozda, zgrabi
konja za uzdo, da se voz ne gane; od vsake strani pa priskoci
tolovaj in oba udrihata z gorjacami po PleiweiBu. Ta se brani
udarcev, skoci z voza in skusa ubezati; a takoj ga ujameta
onadva in tisti, ki je drzal konja. je venomer vpil: „Le ubijta
ga!" Roparja sta PleiweiBu hitro izpraznila zepe, potem sta,
ga pustila in se lotila voza, kjer sta zavoje razrezala in vzela,
kar jima je bilo vsec. Nato so vsi trije izginili. — Oce je bil
med tern tekel po pomoc (kako sta se vedla hiapca, o tern
molci porocilo) in se je kmalu vrnil. 0 polnoci je prisel v
Kranj ; zgodilo se mu drugega ni, kakor roke je imel raztolcene.
ker se je z njima branil udarcev, da mu niso padali po glavi.
— Roparji so bili dcmacini: enega, nekega Klemenca. so 17.
maja prav slucajno dobili v Terzinu in so ga obsodili v 15 let
jece. PleiweiB je dobil od njega le 383 gld. nazai, a oropan
je bij_^j2ad 3000 gld.^)
', V Bleiweisovi zapuscini sem naletel se na policijsko ovadbo o
tern ropii, zanimivo razen kulturnih ozirov tudi zato, ker nam kaze pre-
moznost Valentina Pleiweifia. Izvleckoma se glasi tako : „Nro 6412 123.S.
Besclireibung der, nach Kundmachung der k. k. Polizey-Direktion in Lai-
bach, einem Kaufmanne von Krainburg, Namens Valentin PleiweiB, in der
Nacht auf den cO. April d. J. auf der Commerzialstrafie von Laibach nach
Krainburg, und zwar in deni Walde bei Jeberza genannt, von 3 unbe-
kannten Mannern geraubten Gegenstande: 1 Brieftasche ; darin lagen: 12
StUck Banknoten a 100 fl, ferners mehrere Stiicke a 50 fl, a 25 fl, a 10 fl.
und a 5 fl, deren Zahl er anzugeben nicht vermag: 1 gedruckter Wechsel,
ausgestellt in Laibach per 477 fl, zahlbar in Wien, lautend an das Wechsel-
haus Steiner et Conipagnie; 13 Lose, betreffend die Herrschaft Ehrenhausen
. . , Ferners wurden geraubt: 1 silberne ovale Tabaksdose; eine namhafte
Menge Waaren, . . . unier diesen mehrere Stiicke weiCen Karnmertuches,
mehrere Stiicke weifien Perkails, 2 Stiicke schwarzer Taffet, mehrere Dut-
zend gefarbter Schnupf- und Halstiicher. mehrere Stiicke englischer Lein-
wand verschiedener Farbe, mehrere Stiicke franzblaues Tuch . . ., ferner
ein blautiichener Mantel und ein blauseidener Regenschirm. — Die
Thater sammt dem Geraubten auszuforschen, bei Betreten geselzlich
zu behandeln ; und diefi der k. k. P. O. D. anzuzeigen. — Wien, am 13.
May 1837. — Joseph Edler von Amberg, k. k. wirklicher Hofrath und
Polizey Oberdirektor. Franz de Paula Dumbacher, k. k. Regierungsrath
und Pblizey-Oberdirektors Adj."
XLII Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
5.) Spregovoriti nam jeseo imenu „Bleiweis"in nje-
govih variantah. V dobi narodnega navdusenja, ko so si
vsi izbirali po moznosti celo „narodna" krstna imena, gotovo
mnogim ni ugajalo Dr. Janeza Bleiweisa ocitno nemsko ime.
In res se je v rodbini se do danasnjega dne ohranila tradicija,
da je ime Bleiweis pristno pravzaprav slovensko, namrec
Plavez, ces, v ponemcevalni jozefinski dobi so to ime pre-
tvorili V sedanjo nemsko obliko.M
Ta domneva pa je brez vsake podlage in brezdvomno
napacna. Zgoraj smo slisali, da se nahaja ze v starih listinah,
in sicer se pred jozefinsko dobo, dosledno ime „PIajbes", kar
je bas pri nas povsod (nele na Gorenjskem) navadna izreka
nemskega „BleiweiS" ; tako tudi narod ondod se zdaj izgovarja
to ime in prijatelj Pirc iz Kranja pise nasemu Janezu Bleiweisu
se okrog 1- 1835, ko je bil na Dunaju. pismo z nagovorom:
„Mein liochverehrter Freund Herr Pleybeis!" torej napol v
dialektni, napol v knjizni obliki. 0 „Plavezu" ni nikjer
ne duha ne sluha, ne v govoru ne v pismu. — Vprasal
sem se, odkod izvira ta nemogoca razlaga. In odkriio se mi je
sledece: primarij Dr. Karl vit. Bleiweis mi je vedel povedati,
da je njegov oce janez B. nekoc obiskal rodni kraj svojih
prednikov in sicer v spremstvu Dav. Trstenjaka. Bila sta vsa
navdusena zaradi lepega kraja in izvedla sta baje tedaj v Tr-
steniku, da so Bleiweisi pravzaprav „Plavezi". Kdaj je to
bilo, to se ne ve, morda 1. 1861, ko je prinesel Trstenjak
Bleiweisu castno majoliko (gl. zgoraj!); sicer cas je brezpo-
memben, a odlocilno je, da je bil sopotnik — Trstenjak. Njemu
gotovo ni mirovala etimoloska zilica, in kakor je prisvajal Slo-
vanom celo vrsto narodov in imen, tako je prav verjetno, da
je spotoma preudarjal o imenu svojega cascenca, dokler mu
ni prisla na misel beseda „Plavez", ki mu je morda, nevajenemu
ondotne siroke govorice, zvenela iz „Plajbesa" (ali celo =
„Plabes").
Barva „BleiweiB'' spada med prastare bele barve ; poznali
so jo ze Grki in znana je, kakor sem ze omenil, nasemu Ijud-
stvu tudi drugod ; ponekod se rabi se dandanasnji „plajbes"
nadalje v pomenu „svincnik" (Bleistift), n. pr. v Savinjski Do-
nili. Predmet in beseda sta bila torej v Trsteniku znana; ker
pa je bil tam, in sicer na ondotnem hribu „Strucu", v davnih
casih rudnik^) in gre tod mimo tudi prehod na Korosko, so se
mogli vrhu tega tukaj priseliti taki tujci, ki so domacine se
bolj seznanili s barvilom „BleiweiB". Sploh pa se od barv^)
*) To domnevo sta sprejela tudi v svoja zivotopisa Levee vstr. 5 )
in Sulek (str. 2).
2) Gl. Perne, 1. c. str. 9. in 10.
3) Na to me je opozoril kustos L. Pintar.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XLIII
rada jemljejo lastna imena; pri Nemcih jih je vse polno: WeiB,
Schwarz, Braun, Griin, Roth; tudi pri nas niso neznana: Crne,
Bele, Belec, Belek. Rjavec, (Erjavec), R(u)menec.
Da vprav ime Bleiweis ni tako nenavadno, kakor bi kdo
mislil, izpricuje dejstvo, da ga poznajo tudi C e h i, in sicer
enega dokaj slavnega, ki je slucajno tudi — Dr. Janez Blei-
weiss (pisan z — ss)! V Riegerjevem Naucnem Slovniku je
namrec naveden poleg nasega Bleiweisa tudi ceski „Bleiweiss
Jan, roj. 1702 v Jaromefi, f 1760". Bil je jezuit, doktor mo-
droslovja in bogoslovja in je zivel zadnja svoja leta na Dunaju.
Izdal je vec latinsko pisanih teoloskih del. — V novem Otto-
vem Naucn. Slovniku pa tega Bleiweissa ni vec.
Bleiweis je torej pristno ime.
Vprasanje pa, naj se li pise BleiweiB, Bleiweis, Pleiweifi,
Pleiweiss, Pleiweis itd., je le formalno. Ocka Valentin se je
pisal, kakor sem ze omenil, PleiweiB; tako tudi seveda njegove
soproge, in po njem vsi sinovi s trgovskim poklicom^),
kajpada zato, da se ohrani ime tvrdke. — Brata Janez in
Franc pa, ki sta se posvetila studijam, se piseta in podpisu-
jeta vedno z B, in sicer se je Janez naposled odlocii za -s na
koncu (Bleiweis), a Franc za -ss (Bleiweiss); s tern B sta ne-
kako izrazila, da se podpisujeta po „pismu", in ne po narecju.
— V prvih solskih spricevalih je Janez Bleiweis pisan: ..Bley-
weiB"^), V nadaljnih listinah vcasih Bleiweiss, oz. Bleyweis ; na-
posled je prva polovica redno Blei-, pri drugi pa ni dosled-
nosti sploh nikoli. On sam se pac podpisuje, kolikor sem to
mogel zasledovati, menda ze izza vseuciliskih studij, sigurno pa,
odkar je pricel delovati v domovini, z zdaj uveljavljeno pisavo
"Bleiweis".^)
V. Dr. Janez Bleiweis do prihoda v Ljubljano.
Tako je bilo rodbinsko okrozje Janeza Bleiweisa.
1.) Ljudsko solo („c. kr. glavno solo") je obiskoval doma v
Kranju od 1. 1815. do 1819- Ze tedaj je bil dober ucenec.
Ohranilo se je se spricevalo^) za drugi tecaj tretjega razreda,
1) K vecjemu pisejo na koncu -ss, all -s.
~) Njegov lastni najstarejsi podpis: listek z datumom 31. avgusta
1814. se glasi: Johann BleyweiB.
s) Spricevalo se v glavnih delih glasi: ,Von Seite der kais.-konigl
Hauptschule in Krainburg wird hiermit bezeugt, daB BleyweiB Johann
offenilicher Schiller der dritten Ciasse sich in den Sitten sehr gut
verhalten und die fiir den Sommer-Curs vorgeschriebenen Lehrgegenstande
folgender MaBen erlernt hat.' — Nato so nasteti predmeti z zgoraj ome-
njenimi redi ; ker bi predmeti utegnili zanimati, jih nastejemo po vrsti :
.Die Religion, Die biblische Geschichte, Das Evangelium, II. Theil des
Lesebuches, Das Lesen: Des Deutschgedruckten, Lateinischgedruckten,
XLIV Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
z datumom 14. septembra 1818 in s podpisom ravnatelja Ur-
bana Sicherla in ucitelja Leopolda Stattina; izmed 19 pred-
metov ima Bleiweis („BleyweiB) le 3 „gut" („Religion", „die
richtige Ausspraciie" — namrec nemscine — in „die Anieitung
zu schriftlichen Aufsatzen"), v vseh ostaliii „sehr gut", tako,
da se mu na tconcu priznava odiika.
V jeseni 1. 1819 ga je poslal oce v (tedaj sestletno) gi-
mnazijo v Ljubljani, ki jo je dovrsil v jeseni 1. 1824. Ohranila
so se le stiri gimnazijska semestralna spricevaia, in sicer za
peti razred (ta dva sta menda duplikata, ker imata poznejsi
datum) in za zadnji razred. V zadnjem razredu ima Bleiweis
odliko iz vseh predmetov; prej tega ni dosegel. Spricevalo za
zadnji tecaj 6- razreda se glasi: „Nr. 136. BleyweiB Joannes,
Larn. Krainburg. Stip.^) And. Kroen — secundae Humanitatis
classi diligentissimam dedit operam atque in tentamine
publico secundi semestris anni 1824. e doctrina Religionis,
ex auctorum interpretione et stylo, e studio linguae graecae,
geographiae et historiae, mathesis, a morum cultura: in clas-
sem" primam eminenter relatus est atque inter tres prae-
miferos et quatuor accedentes ultimum locum merito occu-
pavit. — Datum Labaci in C- R. academico Gymnasio die 17,
17. mensis Novembris anni 1824." Podpisana sta: Franc Hlad-
nik, praefectus Gymnasii" in kot razrednik: „Georgius Eichler,
professor publicus huius classis."
Nato je vstopi! v licej, da dovrsi dveletne modroslovske
studije; koncal jih je v jeseni 1. 1826, kakor svedoci odhod-
nica, ki jo je dobil 5. oktobra 1826; ta nasteva vse njegove
rede v letih 1825 in 1826 (izmed 20 redov je 12 odlik: emi-
nenter primam). Sicer so dobivali licealci, ki so bill ze „go-
spodje slusatelji", vsak tecaj za vsak predmet posebno spri-
cevalo. Bleiweisova so se vsa ohranjena; naj posnamem eno,
ki ga je dal Bleiweisu za prvi tecaj drugega letnika Georgius
Paufhek. Professor publ. ord. Philosophiae, dne 22. aprila
1826.: „Nr. 131.Lecturis salutem! — Praesentibus hisce Uteris
testamur, D.-) BlcyweiB Joann., Carn. Krajn-'), Stipd. Kroen.
\
Deutschgeschriebenen, Lateinischgeschriebenen ; das Rechnen: in den
Bruchen, in der Regel Delri ; Das Schonschreiben deutsch - current-
Kanzelley. Lateinisch; Die Rechtschreibung, Das Dictando und Recht-
schreiben, Die deutsche Sprachlehre, Die richtige Aussprache, Die An-
ieitung zu schriftlichen Aufsatzen. Das Lesen und Dictandoschreiben la-
teinischer Worter."
1) V prejsnjem letu ni bil stipendist, pac pa .solnine oproscen",
„ex. a did.", t. j. exemptus a didactro.
2) T. j. dominum.
3) Podcrtal jaz. — To je edina slovenska beseda v vseh sprice-
valih; vsa druga pisejo „Krainburg", oz. „Krainburgensis", tako tudi
Pavsek sam v prejsnjem letu.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XLV
in C. R, Labacensi Scientiarum Lyceo praelectiones philosophiae
moralis diligentissime excepisse atque in examine publico primi
semestris in ciassem Primam relatum esse. — Mores quod
attinet, legibus academicis inprimis conformes exhibuit." — Kot
ravnatelj je na vseh licejskih spricevalih podpisan Mattaeus
Raunicher.
Ucitelji na liceju so bili: Jan. Kersnii< fza matematiko oz.
fiziko), Elias Rebich (za iatinscino), Jos. Dagarin (verouk), Ge-
orgius Paufhek (za teoret., oz. moralno modroslovje), Jos. nob.
de Vest (prirodopis); za splosno vzgojeslovje (paedagogica ge-
neralis) v drugem letniku se Georgius Supan.^)
V jeseni 1. 1826- se je Janez Bleiweis vpisal na Dunaj-
skem vseuciliscu kot medicinec, cisto po svojem nagonu; kajti
oce mu je dal svobodno pot. Izbral si je predmet, ki je bil
zanj vsekako v posebni meri usposobljen, tako da je o svoji
stroki vzival ze od pocetka in potem do konca svojega ziv-
Ijenja neoporecno ugled izbornega razumnika. Brez izjeme je
dobival povsod le dobre rede, od prvega medicinskega spri-
cevala^) o izpitu iz anatomije (4. avg. 1827) pa do pohvalnih
dekretov, ki jih je kot osivel moz sprejemal od vlade. Njegovi
medicinski (in zivinozdravniski) profesorji so ga vsi cenili in
bil je z njimi v korespondenci tudi se potem, ko je bival ze
V Ljubljani.
Njegove medicinske studije so se torej vrsile na normalen
nacin; poleg ze navedenega je prestal v prvem letu se izplte
iz minerologije, zoologije in botanike; v nastopnem letu (1828)
iz fiziologije, visjega kurza anatomije in iz kemije; 1. 1829 iz
teoreticne kirurgije, patologije, splosne terapije, farmokologije
in (teoreticno!) porodnistva; 1. 1830. iz patologije, terapije in
klinicnih vaj, a istega leta tudi — in tu se zacne najprej
njegov bodoci ozji pokliczivinozdravnika — „Die
Seuchenlehre und Veterinarpolizei der niitzlichen Haussauge-
thiere."*) L. 1831. iz okulistike, nosologije, specialne terapije
jn javne medicine („medicina forensis").
1) O uciteljih in sosolcih prim, tudi Levee, 1. c, str. 5. — Pri-
pomniti je le to, da je bi'l Bleiweisov sosolec Jernej Legat (pozneje
trzaski skof, rojen v Naklem in ze od doma znan Bleiweisu.) Legat si je
z Bleiweisom jako mnogo dopisoval ; iz vseh Legatovih pisem, ki jih je
ohranjenih mnogo, odseva najvecje, skoraj sentimentalno prijateljstvo do
Bleiweisa.
-) To, prvo spricevalo se glasi: Praesentibus hisce litteris testa-
mur Com. Med. Cand. loan. Bleiweis (samo tu je ime tako pisano, v
poznejsih „BieiweiB') collegia anatomica in Caes. Reg. Vindobonensi
scientiarum Universitate diligentissime frequentasse atque in examine
publico ad finem cursus instituto in ciassem I mam cum Eminentia rela-
tum esse. — Mores, quod attinet, legibus academicis conformes exhibuit."
Podpisan je kot „ Vice-director' Franc, eques de Matoschek, in pro-
fesor Mayr.
3, To spricevalo je nemsko, vsa druga strogo medicinska so
1 atinska.
XLVI Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
In prihodnjega leta, dne 15. oktobra 1832 je bil promo-
viran za doktorja medicine. Po tedanjih predpisih je
moral spisati in v obliki tez javno zagovarjati doktorsko diser-
tacijo, in sicer v latinskem jeziku. Ta knjizica iz 1. 1832. z
naslovomO „De hirudine medicinali" (o zdravilni pijavki) je
prvi njegov natisnjeni spis. — Ko je nastopno ieto se z odliko
dovrsil dvomesecni prakticni porodniski kurz (diplom z dne
8. julija 1833), bi bil mogel misliti na zdravnisko prakso. A
dobro je vedel, da bi se presla leta, preden bi mogel prica-
kovati sigurne sluzbe. On pa je hotel cim prej priti do za-
sluzka; zato se je kar po doktoratu z vnemo posvetil specialnim
dveletnim zivinozdravniskim studijam, z izbornimi uspehi;^) 1.
avgusta 1. 1835. je dobil diplom zivinozdravnika.
Na zivinozdravnisko polje se je podal zato, ker se je na-
dejal, da postane tam v najkrajsem casu gmotno samostojen.
In res je dobil tam ze po preteku dobrega leta, se preden je
koncal svoje studije, 1. 1834. v c kr. zivinozdravniskem insti-
tutu mesto c kr. „penzionarja", t. j. nekakega praktikanta (?),
s prostim stanovanjem in z letno placo 300 fl.'^), vse to na tri
leta. — Tako je bil Bleiweis za silo preskrbljen.
2.) Zakaj pa se je mladi doktor tako poganjal za sluzbo,
ceprav majhno. a vendar zaiiesljivo, in je — tako bi kdo sodil
— samega sebe vendar skoro ponizeval, prestopivsi k zivino-
zdravnistvu? Vzrok je bila Ijubezen! Rad bi se bil cimprej
porocil s Karolino Fellner (s svojo „Lotti") in res je v svoje
stanovanje v zivinozdravniskem institutu ze pripeljal svojo zenko
s seboj; in se pred koncem leta (3. nov. 1834) se je v hisi
oglasil tretji clan rodbine, „Das Herzpinkerl" Karl, kakor ga
imenuje stara mati Agnez v svojih pismili. — Lotti, majhna,
zivahna, Ijubka zenkica, je bila hci gospodinje, pri kateri je
Bleiweis vsaj od 1. 1830. dalje stanoval, iz ugledne Dunajske
rodbine, z vplivnimi sorodniki (eden stric je sluzboval pri Nizje-
avstrijski vladi) in znanci. Mati je bila vdova; ob strani ji je
Iz obicajnega dolgega naslova te disertacije posnamem-le toliko:
Dissertatio inauguralis medica de hirudine medicinali, quam . . . pro
doctoris laurea pubiicae disquisitioni submittit Joannes Bleyweiss
Carniolus . . Vindobonae 1832. — O vsebini razprave gl. clanek dr.
Demetra vit. Bleiweisa na str. 320. — Pribiti moram, da je naslov spisu
„De hirudine*, ne hirundine, kar citamo pri Bezensek-Celestinu na str. 4,
in V Simonicevi Bibliografiji, str. 38. — .Hirundo" pomeni lastovko! in
ne pijavko.
») Tudi V cepljenju koz se je v posebnem zavodu (,Schutz-
pocken-Haupt-Institut" prakticno izvezbal; spricevalo z dne 27. jul. 1833.
») Mesto mu je bilo po toplem priporocilu vseh profesorjev po-
deljeno s cesarskim odlokom z dne 10. febr. 1834; natancne pogoje mu
je javila Nizjeavstrijska vlada dne 8. marca 1834, st. 13137. V naslovu je
.Doctor Johann BleyweiB'-
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. XL VII
stal njen brat, upokojen racunski svetnik, iieizreceno dober,
malo cudaski samec^)
V tem krogu je bival Janez B., kakor bi bil doma ; tudi
domaci so se s Fellnerjevimi razumeli jako dobro in so jih
kar po vrsti prihajali obiskat. Otrocje-cedno sliko o idilicnem
zivljenju v tem prijetnem krogu, in sploh na tedanjem gorko-
cutnem Dunaju, dobimo iz malega dnevnika „0 popoldnevih
nedelj in praznikov v letu 1830", ki se je nasel v Bleiweisovi
zapuscini; nekaj podatkov obsega tudi za 1. 1831. Pisala ga
ocitno ni le ena roka, ampak vsaj dvoje, in prav mocno se
mi zdi. da sta ta posel opravljala Janez in Lotti. Prvotni im-
puiz pa nemara izvira celo od nje. To so bili srecno-nedolzni
casi! Ob vsakem takem popoldnevu je sla druzba na daljsi
ali krajsi izlet, cigar visek je pomenila kava, ki so jo kje zunaj
pili, ali pa whist igra ! Izreden dogodek je ze bil, ko so enkrat
naleteli na prostem na zivega gada, in neki osel na pasi jim
je dal povod za razna — „razmotrivanja" ! V tej druzbi je zivel
Janez Bleiweis in tu mu je vzcvetela Ijubezen. Znacilno zanj
pa je, da od svojega cilja, pridobiti si deklico, ni odjenjal in
tudi ne odlasal, ampak da je takoj zgrabil prvo priliko, ki ga
je mogia dovesti do uspeha, ceprav si je nakopal skrbi. Tak
je bil tudi pozneje . . .
Starsi so bili z njegovim korakom prav zadovoljni, a on
je zdaj, kot druzinski oce, v svoji hisi imel trojno bodrilo, da
ga je podzigalo za nove napore. V teh odnosajih se je pac
— ze kot mladenic — navadil: neumornega dela in se je
odvadil zabav kot samonamen. Le za gledisce je ves gorel in
ni zamudil predstav, kadar se je igral Shakespeare ali zlasti
Raimund, posebni njegov Ijubljenec Takisto navdusena za gle-
disce je bila njegova zena. — V tem nagonu lezepac
klice za poznejse Bleiweisovo zasluzno delo-
vanje v prid slovenskega gledisc a.-)
Razvil je v tem casu obcudovanja vredno delavnost. —
Poleg zene in otroka — ki je ostal edini — je studoval svoje
zivinozdravnistvo in je dosegel diplom. A se preden je bil di-
plomovan, mu je ravnatelj zivinozdr. zavoda, Dr. G. Fr. Eckel,
trajno dober prijatelj Bleiweisu in njegovi zeni, izrocil s u -
plenturo korepetito r ja^) specialne patologije in terapije
^ Kot znacilna poteza se o njem poroca: sel je vsak dan tocno ob
svoji uri v kavarno, tarn je izpil svojo crno kavo, a koscke sladkorja je
tocno vtaknil v zep in jih nesel domov v zbirko. Ko je bila ta dovolj
polna, jo je izpraznil in je prise! obdarjat Fellnerjeve s pristedenimi
sladkorcki.
*) V Bleiweisovi zapuscini je precejsen kupcek raznih spisov, be-
lezk in nacrtov, ki pricajo, kako sicrb je polagal Bleiweis na slovenski
Oder. —
3) Dopis Dr. Eckela dne 13. julija 1835.
XL VIII Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
in adjunkta na kliniki internistnega oddelka, ker je bil do-
tedanji korepetitor dr. Frisch imenovan za profesorja zivino-
zdravnistva (veterinarstva) v Lvovu. — Mogoce je, da je pre-
udarni Bleiweis v Frischevi karieri videl predhodnico za se
(Lvov : Ljubljana!) Obenem je spisoval svojo veliko knjigo
„Heilverfahren . . . des Pferdes".^)
Da bo iz namestnika v doglednem casu postal pravi ko-
repetitor (ucitelj), to je smel tern bolj pricakovati, ker se je se
isto leto (1835) meseca avgusta — zdaj ze kot diplomovan
zivinozdravnik — odlikovai pri obrambi zivinske kuge, ko so
ga namesto odsotnega ali zadrzanega dezelnega zivinozdrav-
nika poslali meseca avgusta v razne kraje na Nizjeavstrijskem,
da ukrene vse potrebno. Mladi Bleiweis je svojo nalogo resil
v splosno zadovoljstvo; ta stranski posel je bil tern vaznejsi,
ker mu je stel v zivinozdravnisko prakso. — Nedavno potem
se mu je izpolnila vroca zeija: sluzba c kr. ko rep e t i to r j a
na zivinozdr. zavodu se mu je podelila definitivno, s ce-
sarskim odlokom 2. jan. 1836 (dopis dez. vlade 16. Jan. 1836)
in po sluzbeni prisegi (3- febr. t. 1.) se mu je z odlokom dez.
vlade z 10. febr. 1836 nakazala letna placa 400 gl., obenem
z naturalnim stanovanjem, „dann des Holz- und Lichtdeputats,
bestehend aus drei Klaftern harten und drei Klaftern weichen
Scheitern, dann sechs Pfund gegossenen und seclis Pfund or-
dinaren Unschlittkerzen."^)
Zdaj si je Bleiweis mogel oddahniti; kajti sluzba je bila
za tedanje case dobra in stanovanje jako ugodno — zlasti
mali sinko je imel tu dovolj prostora in zabave. Sluzba je pa
tudi prisla v pravem trenutku; saj mu je mesto c kr. pen-
zionarja bilo podeljeno samo za 3 leta, in dve leti te dobe sta
bili ze potekli.
3.) Leto 1836. se je torej srecno zacelo in Bleiweis ter zena
sta zdaj mogla misliti na izvrsitev davno gojene zelje : o b i -
skati domovinoin starse. In res, ko so prisle poletne
pocitnice, je dne 6- avgusta odrinila trojica z Dunaja in je
13. avg. dospela v Kranj. Odtod je druzba, povecana za neka-
tere domacine, obiskala Bled, Bohinj s Savico, in pozneje
Postojno in Trst. — ■ O teh potovanjih smo natancno pouceni,
ker se je ohranil Bleiweisov dnevnik vseh teh potovanj, pisan
s svincnikom, ocitno se pod svezim vtiskom vseh prizorov.
Ta dnevnik ni tako malobeseden, kakoroni iz 1. 1830., ampak
kaze prvic ostro opazovanje in se cesto dvigne do vprav pes-
niskega poleta; vsekako pa veje iz njega toplo custvo za pri'
rodo in za narod. Slap Savice je vzorno opisan; Bleiweis se
nam tu pokaze v cisto novi luci. Navajeni smo, smatrati ga
1) Izsla je 1. 1836. Glej spis Dr. Demetra Bleiweisa, str. 321.
2) S temi podatki so izpopolniti navedbe spodaj na str. 321.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Blelweis vitez Tersteniski. XLIX
le za prozaicno mislecega praktika stvarnih, neblestecih besed,
za razumnika, ne custvenika. Tu pa je mehak, sentimentalen
in pero mu tece, da se cudimo.- Prostor nam ne pripusca, da bi
pobrali iz dnevnika vecje zanimivosti. Le to bodi pripomnjeno,
da je vsa druzba Dunajcanov in Kranjcanov dne 23. avgusta
posetila Trstenik. Oce je imel v Tenetisah posestvo; tarn je
sedela druzba na pokosenem ocetovem travniku, je jedia kruh
in salamo, si napivala in se navdusevala o rodnem Trste-
niku . . . Koscek romantike. — Jeseni se je Bleiweis vrnil na
Dunaj.
Pri tern posetu domovine je stopil tudi z Ijubljanskimi
krogi V dotiko in si je pripravljal pot za pozneje. V vsej Av-
striji pa ga je razznanila njegova knjiga „Practisches Heilver-
fahren" ; s tern svojiin najvecjim delom je postal tako znan,
da je dobival ponudbe za sotrudnistvo pri raznih znanstvenih
strokovnih podjetjih. To knjigo je hotel pozneje prirediti tudi
V slovenskem jeziku in se je v tern oziru pogajal z zaloznikom
(Braumiiller & Seidel na Dunaju), ki je bil zadevi zelo na-
klonjen^); a nacrt se ni izvrsil, ker pac Bleiweis ni imel casa.
Medtem-) so mu leta na Dunaju v sluzbi mirno tekla;
dopisoval si je pridno s sorodniki, na pr. s Souvanovimi, a
je bil gotovo tudi v zvezi z Ijubljanskimi krogi, ki so imeli
kaj opraviti z njegovo stroko, torej sKmetijsko druzbo;
kajti ta ga je 1. 1838- imenovala za svojega dopisujocega
clana, kakor smo ze slisali. Tako spoznamo iz vsega, da ga
je srce vleklo v domovino. In 1. 1840. se je odprla zanj pot:
izpraznilo se je mesto profesorja zivinozdravnistva na Ijubljan-
skem liceju ; Bleiweis je prosil za njo in je vztrajal pri kom-
petenci, dasi bi smel racunati na naslednistvo za profesorjem
Langerbacherjem na Dunaju, ki je med tem umrl'^) Razen
Bleiweisa so bili se trije kompetenti.^j a vsi so bill prever-
') Njegov dopis z dne 3. maja 1843. — Ohranila se je se pogodba
za 5. izdajo izvirne knjige (14. nov. 1853); Bleiweis je tedaj dobil
450 gid. honorarja. Knjiga obsega nekaj manj ko 23 pol, v 3. pomnozeni
izdaji iz 1. 1843, ki seni jo imel jaz v roki ; v tej izdaji — za njo je
dobil avtor 360 gId., po 15 gld. od pole — se Bieiweisovo ime pise
.Bleiweis" in naslov se ji glasi: Practisches Heilverfahren bei den
gewohnlichsten innerlichen Krankheiten des Pferdes nach den Grund-
satzen der practischen Thierarzneischule in Wien.' Knjiga je posvecena
ravnatelju zivinozdravniskega instituta, Dr. Georgu Fr. Eckelu, in ima po-
niemben motto: ,Nur die Praxis gilt. So auch in der Thierheilkunde; in
Krankenstallen muss man sich dieselbc eigen machen, nicht von der
Katheder lernen (Von Swieten)." To nacelo je postalo res prav Biei-
weisovo.
-) Prim, o tej dobi tudi clanek Dr. Prijatlja, str. 245.
*) Pismo prof. Dr. J. W. Lippicha, svaka enega izmed sokompe-
tentov za Ljubljano, Dr. Kostla. (Padua, 4. avgusta 1841). — (Pismo v
Bieiweisovi zapuscini.)
*) O njih poroca vse podrobnosti Dr. Prijatelj I. c.
IV
L Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
jeni^), da dobi sluzbo Bleiweis. — Bieiweisovo sorodnistvo je
iz srca zelelo, da bi Janez prise! v Ljubljano na talco imenitno
mesto, je skrbno zasledovalo razvoj ter je napeio pri Ijubljan-
si<i gospodi svoje strune. Zanimivo je pismo^) sestre Marije
(Souvanove) Janezu na Dunaj (iz 1. 1841); poroca mu, kaj je
po ovinkih izvedela od gubernialnega svetnika Stelzicha glede
Bleiweisove kompetence. Stelzich je rekel : „Kdo drug pa naj
dobi mesto kakor BleiweiC? In sicer iz tehle razlogov: 1. On
je dezelan; 2. ze devet let je korepetitor v zivalski bolniscnici;
3. zmozen je kranjskega jezika, in 4, izdal je izborno
knjigo." — Bleiweis je bil primo loco predlagan. „Drugi v
terno-predlogu je bil," tako poroca sestra po Stelzichu dalje,
„Dr. Swoboda, o tretjem ni vredno govoriti", je rekel Stelzich,
„saj mesta sploh ne dobi nobeden drug nego Bleiweis." —
Zanimivo je, da se med razlogi vendarle navaja znanje dezel-
nega jezika.
Na podlagi teh informacij so Bleiweisovi za sigurno pri-
cakovali ugodne resitve — tudi mati in oce mu piseta v tem
zmislu — in so delali ze pol leta prej priprave za prihod. V
Souvanovi hisi so mu hoteli reservovati stanovanje v drugem
nadstropju; in ce bi slucajno tedaj ne bilo prosto, mu ponudi
sestra zacasno v porabo „sprednjo veliko sobo" ; bodo se pac
malo stisnili, kajti „krotkih ovac gre mnogo v eno stajo". —
Denarno vprasanje je seveda prislo tudi v postev; saj premo-
zenja Janez s soprogo ni imel;^) vender je bil oce pripravljen,
mu izprva priskociti, mu placevati stanovanje i. dr,
S cesarskim odlokom z dne 17. julija 1841. mu je biia
podeljena stolica zivinozdravnistva (das Lehramt der
Veterinarkunde) na liceju v Ljubljani s sistemizovano
placo 600 gld. V zvezi s to sluzbo je bil naslov pro-
fesorja, s katerim so odslej Bleiweisa obicno nazivljali.
Bleiweis se je hitro preselil, je bil 7. avgusta ze zapri-
sezen pri vladi v Ljubljani in je od tega dne dalje prejemal
svojo placo. V dopisu „c. kr. ravnateljstva kirurgicno-medicin-
skih studij" (podpisan je Sporer) z dne 11. sept. 1841 pa se
mu Zajedno javlja, da bo z drugim tecajem (torej 1. 1842) ra-
zen 0 veterinarstvu, ki je bil zanje namescen, moral predavati
tudi o z njim zvezanem sodnijskemzdravilstvu in o
1) Dr. Lippich pise Bleiweisu naravnost, da bo izgubil Kostl vso
nado, ako Bleiweis vztraja pri kompetenci, in on (Lippicli) sam poteni
tudi ne bo storil zanj na Dunaju nobenega koraka, ker bi bilo zaman.
Proti kakemu drugeniu tekmecu bi s svakom morda prodrl.
") Brez datuma, kakor skoraj vsa njena pisma; iz vsebine pa sledi
sigurno, da je pisano 1. 1841., in sicer se pred junijem. — (Iz Bleiweisove
zapuscine.)
3) ^^sa dnarje fe hudo godi. Ka ne de je refs rnoj lub bratiz', mu
pise sestra v tem pismu doslovno.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. LI
resevanju dozdevnomrtvih („gerichtliche Arzneykunde
und das Verfahren bei Rettung der Scheintodten"), vsled cesar
pa naj izvoli staviti svoje zahteve glede povisanja place.
4.) Tako je prisel Bleiweis v Ljubljano, in sicer
V poletju 1. 1841. To poudarjam posebej, ker se je bas v
najrazsirjenejse Bleiweisove zivotopise vrinila — za presojo
Bleiweisa prav usodepolna — napaka, da jedosel v
Ljubljano sele 1. 1843, ko je prevzel urednistvo
in taj n isto N ovic.M
Vsled te zmote je nastal in se povsod razsiril napacen
nazor, da je Bleiweis neposredno po svojem bivanju
na Dunaju prevzel 1. 1843. v Ljubljani urednistvo „Novic",
da V tistem casu ni znal skoraj nic vec slovenski in si je
moral dati vse prevajati.^j Ta sodba torej ne velja. Bleiweis
je bival cell dve leti v Ljubljani, preden je po-
stal urednik in se je ocitno iznova vezbal v slovenscini,
kakor je bil sploh v vseh poslih temeljit. Nabavil si je dote-
danje slovnice in je, vsekako v lastno vajo, prepisoval zgledne
slovenske spise. na pr. Cbelico. Vsekako je 1. 1843. znal svojo
slovenscino toliko, kolikor so jo znali tedanji razumniki ; ko-
respondenca pa je v tedanjih casili bila med olikanci itak
nemska, kakor je bilo vse solstvo nemstvo. Prevajalce je Blei-
weis seveda rabil; saj je bilo treba vsak teden list napolniti
— in to niti dandanes, ko je dopisnistvo zelo razvito, ni
vedno lahko. Tedaj pa se je morala snov jemati iz tuje za-
kladnice in te mehanicne posle prevajanja so mogli uredniku
opravljati i drugi (na pr. Malavasic). Mnogokrat je bilo treba
prevajati tudi dopise in spise prav slovenskih pisateljev. Dr.
Vosnjak je na pr. se 1. 1860 (!) poslal Novicam prvi svoj do-
pis iz Kranja (o neki nesreci pri vojaskih vajah) „in sicer
nemski, ker se nisem bil toliko vajen, da bi si upal sloven-
sko pisati."^)
Tako se je godilo priznanemu slovenskemu pisatelju se
1. 1860, a Bleiweis je ze 1. 1843. oskrbel Novicam, ki so mo-
rale pisati 0 prav tezavnih, se ne obdelanih predmetih, jezi-
1) Tako Levee, ^1. c, str. 7. in po njem G 1 a s e r, Zgod. slov
siov. III. 55. Podobno S u 1 e k 1. c. str. 8. : „U Becu je Bleiweis bora-
vio (!) sve do god. 1843, kadno (?) je bio pozvan za profesora na on-
dasnje Ijubljansko Ijekarstveno uciliste (?).' Bleiweis prvic ni bival na
tDunaju do I. 1843, in drugic je bil za prof, imenovan ze 1. 1841., ter je
sluzbo n as 1 0 p i 1 tako], se istega let a, a 1.1843. je postal
ajnik Kmet. druzbe ! — Napako je najbrz zakrivil Celesti n (gl. „Sve-
canost" p. 4), ki jo je, kolikor vidim, zapisal prvi. — V drugih malih zi-
votopisih (Cigale, Naucny Slovnik ltd.) te napake n i.
^) Opiraje se na Levca in na 17 (?) letno bivanje v tujini, izhaja'
tudi^Dr. Loncar v svoji razpravi (str. 144) od takih premis.
3j Vosnjak, Spomini I. 69.
IV*
Lll Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
kovno obliko, ki se prav lahko meri z najboljsimi tedanjimi
spisi. Kako se je trudil za jezik, je razvidno iz clanka Dr. Lo-
karja. Tudi moramo Bleiweisu priznati, da mu pero, vedno v
nekako poljudnem tonu, tece ze iz pocetka prav gladko, ociten
znak, da je mnogo obceval s priprostim Ijudstvom. Znacilno
je tudi zanj, da je posebno rad zbiral pregovore; v nje-
govi zapuscini je vse polno listkov in izrezkov, ki imajo zabe-
iezene pregovore, v prvi vrsti slovenske, a tudi slovanske
(srbske in ceske), nemske in latinske. I v tern nagonu se kaze
naslomba na svojstvo nasega naroda- — (Prim. spod. str. 113.)
Pozabiti se naposled ne sme, da je z mehanicnimi posli
pri listu, v prvi vrsti s prevajanjem, temu in onemu sloven-
skemu literarnemu dninarju pripomogel do vsakdanjega Icruha.
Malavasica smo ze imenovali; zlasti pa je skrbel za „pesnika-
trpina" Ci mperm ana^), ki mu je zato ohranil neomajano
vdanost. Cimperman pise v nekem pismu (brez datuma) med
drugim sledece:
„Pred vsem iskreno zahvalo za Vaso plemenitost. Oil,
blagi moz, Vi me vedno ponizujete, sramotite, in sicer takim
nacinom, da moje srce postaja vedno bolj vneto za Vas. Ako
jaz sam ocenim par vrstic, ki sem jili pisal za „Nov.", pove
mi moj razum, da jaz Vasiii honorarov nikakor ne zasluzim.
Se ve, Vi ne gledate na moje delo, jaz vidim v Vase blago
srce in — molcim. Ako pak mi Bog da, upam, da bodem
tudi jaz malo pogrel Vase srce, kakor delate Vi z menoj. Ta
cas pa, ker ste dobrostno obljubili biti moj podpornik, ta cas,
dokier me ne izpoznate, prosim, posiljajte mi vedno
kako stvar v delo--- Naravno je, da bode treba Vam z
manoj potrpljenje imeti, ker jaz se nis.em vest za takove
stvari ; a dolzega uka jaz tudi ne potrebujem. Tedaj, ako je
Vasa voija, posljem vsak cetrtek koga k Vam, da mi pri-
nese kako stvar ali za posloveniti, ali kako drugo
zeljo itd- • • Kakor Vi meni, tako bi jaz rad Vam olajsal ka-
tero uro deia- • •
- - - Imejte tedaj potrpljenje z menoj in bodite mi vedno
milostivi! Vi ste skoro jedin clovek pri nas, ki me malo
pozna- • -
Stokrat hvalo! Odgovorite prilicno svojemu Vas is-
kreno Ijubecemu Cimpermanu."
Prelagati je bilo listu treba se pozneje, ko je bil jezik
ze dovolj razvit; prelagamo za liste — i danes!
Bleiweis je bil torej prisel v Ljubljano in je tu ostal do
svoje smrti. Zaradi uredniskih poslov je nikoli ni zapustil za
vec casa; prehodil pa je izza I. 1856, ko je bil dezelni zivino-
0 Prim. Dr. Lokarjev clanek str. 134.
Dr. Jos. Tominsek; Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. LIU
zdravnik, vso dezelo. Niti za drzavnega poslanca se ni dal vo-
liti, dasi so mu to v nekaterih krogih zamerili in dasi so ze-
leli bas njega, ces, ..Vsi nasi becki poslanci so prav zalostne
prikazni. Nas narod bi res zasluzil boljse poslance nego so ti
krompirjevci", Bleiweis bi bil boiji.^)
VI. Sklep.
1.) Nadaljnji tok Blciweisovega zivljenja in delovanja se
zaradi omejenega mi prostora celotno ne da zasledovati v pricu-
jocem spisu. Vsak s svojega vidika so to dobo obdelali
Dr. Demeter vit. Bleiweis^), Dr. Lokar in Dr. Loncar. Sicer je
ta doba ze vse bolj pristopna, ker jo vsa leta spremljajo
vsaj „Novice"^). Jaz zdruzim na tern mestu le nekatere do-
datke.
Ko se je I. 1850. vsled preustrojbe celotnega solstva
ukinila profesorska stolica veterinarstva, ki jo je zasedal Blei-
weis izza 1. 1841., so ga koncem leta vpokojili, pustivsi^)
mu naslov profesorja in kot pokojnino polovico place
(300 fl., cesarski odlok z 2. febr. 1851), ki so mu jo nakazali
s 1. aprilom t. 1. — To pokojnino je izgubil 1. 1856., ko je
za Dr. Strupijem postal dezelni zivinozdravnik, a z istim od-
lokom (18. Jan. 1856) se mu je izrecno priznala pravica, da
sme pridrzati dosedanji „znacaj" in naslov profesorja. L. 1870.
je bil pomaknjen v visji in (30. jun.) 1873. v najvisji placilni
razred zivinozdravnikov. — L. 1873. je nato prosil za vpo-
kojenje kot zivinozdravnik in je bil vpokojen z 9. jan, 1874.
Pri svoji profesuri se je bil tako odlikoval, da je dobil
s cesarskim odlokom z dne 26. januarja 1848 odtlej letno
osebno doklado 300 gld. (zaradi „ehrenwerthes Beneh-
men in Erfiillung ihrer doppelten Eigenscliaft als Professor")').
Zaradi plodonosnega delovanja proti trpincenju zi-
V a 1 i je dobil od velikega tej svrhi namenjenega drustva (Ve-
rein gegen Thierqualerei) pohvalno pismo z dne 8. marca 1848
1) Iz .Slovenskega Gospodarja" po Dr. Vosnjaku, Spomini I. 246
id. (k letu 1867).
-) V njegov clanek je vdelana zlasti uradniska kariera Blei-
weisova.
3) Prim, o ,Novicah" Dr. Lokarjevo razpravo (zlasti prvo in zadnje
poglavje) in moj clanek .Bitje in zitje Bleiweisovih Novic" v Ljublj.
Zvonii 1904, 458 idd.
*) Doticni aktje naslovljen: .An den Profefior der aufgehobenen (!)
chyrurgischen Lehranstalt in Laybach H. Dr. Johann Bleiweifi.' — Sanctus
Burocratius !
^) Vest o tej dokladi sem zajel iz anonimnega pisma (z Dunaja,
26. I. 1848) tiste vplivne osebe, ki je Bieiweisa na odiocilnih mestih pri-
porocila in ga ocitno jako ceni. — Akta o zadevi nisem nasel no-
benega.
LIV Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski.
(podpisan: Prinz von Sachsen Altenburg) iz Monakovega. Naj-
bize s tern v zvezi je ponudba istega leta, naj prevzame
m e s t 0 profesorja na kraljevi zivinozdravniski soli v
Monakove m.^)
Na podkovski in zivinozdravniski soli,
koje ustanovitev je bila edino njegova zasluga, je bil za rav-
natelja in prvega profesorja imenovan 16. sept. 1849, st. 5574
(minist. za bogoc. in nauk). Zacetek te sole se more torej da-
tovati z 1. 1849. (ne 1850). — Ucni jezik je bil si oven ski,
Bleiweis je opravljal vse posle brezplacno, do smrti. Pohval-
nih dekretov je zato cela kopica.
S cesarskim odlokom z dne 29. septembra 1881. se je
vzel na znanje njegov odstop kot namestnik dezelnega gla-
varja (izza 1. 1878). Obvescajoc ga o tern, pravi dez. predsed-
nik Winkler, ki je Bleiweisa jako cenil (v odioku 4. okt. 1881,
St. 1720): „ne morem si kaj, izraziti svoje obzalovanje, da je
vsled slabega zdravja Vasega Veleblagorodja Kranjska dezela
oropana tako odlicnega in izvrstnega namestnika svojega de-
zelnega glavarja".^)
Tako je Bleiweis zakljucil svojo kariero sam, le dober
mesec prej, preden je bila koncana njegovega zivljenja pot.^)
2) Zunanje zivljenje je potekalo Bleiweisu, odkar je pri-
sel V Ljubljano, povsem mirno, patriarhalno, izvzemsi poli-
ticno razburjenje v poznejsih letih, ki pa je naravnost nanje
1) To vest vemo edino iz veckrat omenjenih Bleiweisovih avtobio-
grafskih podatkov.
") Pri tej priliki bodi objavljeno pismo Bleiweisa Costu (brez da-
tuma, menda 1. 1871), ki kaze, da je bil Bleiweis v kombinaciji za niesto
dezelnega glavarja samega :
„Predragi moj Prijatelj !
. . . Ce tudi tedaj vse to ni vse skupaj nic druzega kot prazna
slania . . . (ozira se na predstojece besede, ki se ticejo „Sensationsnach-
richt V ,Vaterlandu". — Op. izd.) Te vendar lepo prosim: ako morebiti
po priliki naletis na kak govor v visih krogih o zadevah dezelnega gla-
varja, da odlocno reces, naj na-me nihce ne misli, ker gotovo nikakor
(dvakrat podcrtano ! Op. izd.) ne prejmem te casti in to tern vec ne, ker
bode le ephemerida — do nove volitve.
To V naglici Tebi, ki me poznas, da nisem castilakomen in da ni
le hinavstvo, ako recem, da to hocem ostati in tako delati kakor dozdaj
— a da ne maram za nobeno drugo cast.
Srcno Te pozdravlja ves Tvoj
Janez."
Cesar Bleiweis ni maral, to pa bi bil imel Costa jako — rad ; v
raznih pismih prosi Bleiweisa, naj na tihem dela zanj. — (Vsa pisma v
Bleiweisovi zapuscinij. — Prim. spod. str. 123, 224.
3) Splosno sodbo o pomenu Bleiweisa je izborno izrekel Dr. Pri-
jatelj V .Istorijj najnovije slovenacke knjizevnosti." (Letopis Matice
Srpske 1907, zvezek III. st, 25—29.
Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniski. LV
on posiljal druge, Zelo vznemirjali pa sta ga dve pravdi, ki
sta imeli namen, da bi bil potisnjen v kot.
a) Prva pravda je bila tiskovna, 1. 1863. (Kakor Vilharjeva
zaradi „Napreja"). Novice so namrec bile 1. 1862 (str. 402)
prinesle dopis „Iz savinske doline", kjer se objavlja zaupna
okroznica c kr. okroznega sodisca v Celju na okrajna
sodisca, naj javijo, v katerem jeziku vlaga ondotni notar svoje
akte in dopise. Dopisnik pojasnjuje vzrok te okroznice : dosla
je V Celje ovadba, da nekateri notarji stranke nalasc nagovar-
jajo, naj dado sestaviti listine v slovenskem jeziku. Dopisnik
upa, da bo okroina sodnija take notarje — pohvalila. — —
Vsled tega dopisa je bila proti Bleiweisu kot odgovornemu
uredniku vlozena tozba po § 309 in 310 kazenskega zakonika
kot pregresek zoper javni red in mir.
Stvar je bila opasna in bi — ko bi se bila tozba vzdr-
zala — mogla Bleiweisa do mala uniciti. Imel je na Dunaju
zaupnika, njega je vprasal za svet ; tudi ta je') smatral polo-
zaj za kriticen in je dal Bleiweisu celo vrsto juristovskih zvi-
tih nasvetov, kako naj prepreci obsodbo. — Pri sodiscu pa
se je pravda vlekla celo leto in — to so najbrz hoteli — na
pol zavlekla ; kajti toliko je bilo pac hitro jasno, da ocitanega
pregreska Bleiweis gotovo ni zakrivil. Sele koncem 1. 1863.,
17. dec, je bila glavna razprava, pri kateri je drzavni pravdnik
sam umaknil tozbo po omenjenih §§ in je bil Bleiweis le po
§ 32 (novega) tiskovnega zakona obsojen na — 10 gld. globe
zaradi zanemarjenja uredniske dolznosti.^) Na to leto se je
Bleiweis nerad spominjal.
/'j Velikansko razburjenje je zavladalo 1. 1869. zaradi do-
go dkov v Jancah, ki se na nje starejsi Ijudje se dobro
spominjajo. Ker so v Novicah^) obsirno opisani, zabelezim o
njih le dejstvo : Dne 23. maja 1869 (v nedeljo) se je Ijud-
stvo dvignilo proti Ijublj. turnarjem, ki so naredili izlet na
Jance; eden oroznik jn zabodel fanta Rodeta.*) Vsa krivda se
je pripisovala narodnim voditeljem, v prvi vrsti Bleiweisu, ces,
da je obljubil. oz. dal napadovalcem 50 ali 100 gld.
Bleiweisa bi bili radi odstranili. Dokazov seveda ni bilo
nikakih, a sum ostane. Preiskava je trajala skoraj deset me-
secev, pri glavni razpravi od 3. do 16. marca 1870. je bilo
obsojenih 19 kmetov, v jeco od 3^2 leta do 4 mesecev.'')
1) V anonininem pismu, ki bi se naj (tako zahteva pisec) unicilo,
a se ni !
«) Glej , Novice", 1863, str. 414, 421. Na str. 421 id. so navedene
vse podrobnosti; datum 27. dec. pa je tiskovna hiba (naniesto 17.)
s) Novice 1869, str. 169, 170, 177, 226. L. 1870, str. 84, 99. -
Podobni ekscesi so se vrsili leto prej na Jezici ; gl. ^Novice" 1868, str.
177, 217.
*) .Novice" 1869, 169.
^ ^) O ocitkih napram Bleiw^eisu (in Costu) so navedene podrobnosti
V Novicah, 1870, 84; kazenje objavljena na str. 99.
LVI Dr. Jos. Tominsek: Dr. Janez Bleiweis, vitez Tersteniski.
S takimi sredstvi tore] Bleiweisu nasprotniki (od tod in
tarn) niso mogli do zivega. Kako bi se ga naj znebili? Naj-
enostavneje je — s strupom (!), tako je vsaj sumnjal Anton
Brodnik (kapelan v Moravcah) v pismu, poslanem Bleiweisu
dne 2. febr. 1875 (kmalu po Costovi smrti). Bleiweis je to
pismo bral, kakor mi, pac napol z nasmeliom, napol resno;
mi ga pa objavimo kot dokaz, kako so skrbeli za „oceta slo-
venskega naroda" njegovi otroci. Glasi se:
„Castiti Dragi mi Gospod Doctor!
Ne bodite nejevoljni, ker se jest prederznem Vam
pisati.
Ko sem natancno zvedil, kolikocasa in kako je
g. Dr. Costa, moj soucenec, pred smertjo bolehai, me je na-
padla strahovita misel, da je on umerl — za strupom. — Ra-
zodel sem to svoje mnenje g. dekanu Tomanu; on me stermo
pogleda in rece, da bi jest utegnil prav misliti, ker tudi
Dr. Lovro Toman je umerl enako kakor Dr. Costa, po mislih
zdravnikov — za zelodicnim rakom. Jest nisem poprej vedil,
za kakoisno boleznijo je umerl Dr. Lovro Toman; pa ko mi je
dekan Toman to povedal; sem bil v svojem mnenju se bolj
poterjen, de morebiti oba sta umerla za strupom..
Pa cemu Vam to pisern? — Iz dvojnega namena. Pervic
prosim Vas, varujte se ! — Ce je moje mnenje o Costi in To-
manu resnicno, je morebiti sedaj Vam nameravano, Vas spra-
viti s poti. Premislite vselej dobro, kaj in kje bote jedli in
pili, ali kadili etc. etc., pazite dobro tudi na domace posle,
ker z denarjem se v nasem neznacajnem veku vse spriditi
utegne. Varujte svojega zdravja in zivljenja!!
Drugic Vas prosim, poskrbite blagodusno za casa, kteri
mozaki bi bill zmozni biti voditelji slovenskemu narodu potem,
ko bi se Vam pripetilo, kar je zadelo Costo in Tomana. —
Strasno je ze le misliti, kaj bo, kadar Vi zatisnete oci. —
Dr. Razlag ni hotel postati slovenski Gorres; Dezman, ce tudi
ga se Ijubim kot svojega ucenega Profesorja, je ves zagri-
zen, Dr. Poklukar neskusen, in kakor g. Klun premlad ;
Dr. Ahacic ?; Hohenwart je le za visji kroge; Sta-
jarcu pa jest razun Dr. Ulage in Hermana ne zaupam ne
enemu vec. — —
Kaj bo, ko so nasi Ijudje postali tako neznacajni, se-
bicni! Brez krepkih voditeljev se bodo le grizli, klali, vjedaii,
vjedli."
Take skrbi navdajajo otroke napram ocetu!
I
Bleiweis in Novicarji v borbi za
slovenski jezik in domace slovstvo.
Na podlagi .Novic" in pisem njihovih sotrudnikov priobcil
dr. Janko Lokar.
Predgovor.
V „Izvestju c. kr. II. drzavne giinnazije v Ljubljani" je
izsel 1. 1907. riioj clanek ..Stalisce Bleiweisovih „Novic" glede
knjizevnega zedinjenja Slovanov" kot predhodnik tu objavljenega
spisa.
Jezikovno vprasanje Bleiweisovih „Novic" sem name-
raval obdelati izprva v stirih oddelkih, kakor jih poziiajo na-
vadne slovnice. namrec z ozlrom na glasoslovje, oblikoslovje,
debloslovje in skladnjo. Ta nacrt bi bil sicer pregleden, a ni-
sem ga izvedel, ker bi se morala snov prevec ponavljati.
Kadar so se namrec Noviski jezlkoslovci oglasili, izvecine niso
pisali samo o eni stvari, ampak o vseh mogocih. Zato sem se
drzal casovnega reda , ki Ima prednost, da podaja bralcu
jasno sliko zanimivega razvoja slovenskega jezlka v dobl
„ Novic".
Ker sem imel po prljaznosti g. Janka viteza Bleiweisa-
Trsteniskega na razpolago tudi literarno zapuscino nje-
govega deda. sem prldejal sestavku odlomke pisem, oziroma
celotna pisma, poslana Bleiweisu od razlicnih te-
d an jih veljakov. Pri odberi pisem sem se oziral samo na
ona mesta, ki se ticejo jezika ali so se mi zdela zanimlva v
literarnem ozlru. Ne glede na to, da nam kazejo nazore nasih
prednikov o jeziku, da nam torej razjasnjujejo sliko razvoja
slovenscine, nam olajsujejo zlasti tudi sodbo o Bleiweisu kot
uredniku, ki jo izrecem na koncu spisa.^)
1) Za prikaz onodobne slovenske zgodovine je to korespon-
denco izcrpal dr. Drag. L on car v svoji tukajsnji razpravi.
Urednistvo.
1
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
1. Borbe za knjizno slovenscino.
Ljubljanskemu tiskarju Jozefu Blazniku je dovolila leta
1843*) na njegovo od c. kr. Kranjske Kmetijske Druzbe pripo-
roceno prosnjo visja dvorna gosposka tisk slovenskega caso-
pisa pod pogojem. da imenuje druzba zaupnega urednika in
izdela za c. kr. visjo policijo na Dunaju natancen program.
Prvi Lirednik teh „Novic" — popolen naslov so cesto menjale
— je bil „dohtar Janez Bleiweis,-) ces. kralj. ucenik zdravil-
stva, tajnik c k. krajnske kmetijske in odbornik notrajno- in
zgorno-avstrijanske rokodelske druzbe in pa krajnskiga mu-
zeuma, ud ces. kralj. druztva zdravnikov na Dunaji in ces.
kralj. kmetijskih druzb na Dunaji, Stajerskim, Koroskim, Go-
riskim, Hrovaskim in Ceskim" — tako se je glasil njegov
dolgi naslov, ki ga je stavil — po tedanji navadi — pod svoje
ime na celo „Novic". Ta moz jih je „v red deval" od njiho-
vega rojstva do smrti. To smem zapisati brez pomisleka z
mirno vestjo, kajti z Bleiweisom so pravzaprav umrle tudi
„Novice". Izhajalesosicerse po njegovi smrti, (do 26. dec. 1902),
a zivele niso vec. Ob veljavo so jih spravili casopisi z drugim
glasom in nastopom. Marsikdo se je sicer tezko locil od njih,
ker je predolgo zivel z njimi, a resiti jih ni mogel. Bleiweis jim
je bil dusa v vsakem oziru : on jim je doloceval vsebino, pa tudi
obliko jezika. Mladi so pritisnili Bleiweisa ob steno, njihova
glasila pa so zadala njegovemu listu smrtni udarec.
Bleiweis je imel na skrbi torej tudi jezikovno stran
„Novic"; a 1. 1843. je bil sam se slab poznavalec slovenscine,
da, bil je se njen ucenec. Edino veljavne slovenske slovnice
se ni bilo, torej tudi ne enotnega jezika. Temu se ne bode
cudil nikdo, saj se niti do danasnjega dne ni reseno slovensko
pravopisno vprasanje in obeta se nam ravnokar nov boj.
Vsak je pisal vec ali manj v svojem narecju, veckrat pokvar-
jenem po razlicnih neprebavljenih slovnicah. Bleiweis je imel
torej tezko nalogo kot urednik casopisa, ki je bil namenjen
vsem Slovencem. Ti so Ijubili ze od nekdaj malenkosti in
niso poznali visjega stalisca. V malih stvareh trmasti in do-
misljavi, v velikih pa plahi in neodlocni, so tavali tudi glede
jezika po raznih potih in stezicah.
1) Blaznik se je potegoval za list ze I. 1841. Po posredovanju
Kmetijske Druzbe in nadvojvoda Ivana je bil dovoljen 10. febr. 1843. leta.
Prva stevilka je izsla 5. julija 1843.
') Izprva je bil dolocen za urednika dr. Orel, odbornik Kmetijske
Druzbe. Ta je bil nabral ze mnogo gradiva za prvi zacetek ,Novic'. Ko
je pa prisel z Dunaja Bleiweis in bil izvoljen za Druzbinega tajnika, je
prevzel ta tudi urednistvo, ces da spada po pravilih v tajnikov opravek
uredovanje vsega, kar natisne Diuzba. — Malavasica so najeli .Novicam"
za prevajalca iz tujih jezikov, ker ni bilo dovolj slovenskih pisateljev.
Prvi cenzor pa je bil vladni svetnik Ivan Vesel.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Takrat bi potrebovali jezikovno dobro podkovanega
urednika. ki bi si upal rabiti svincnik v obilni meri, a Bleiweis
si je sam sele siril jezikovno znanje. Zato so se lovile „No-
vice" lepo vrsto let v oblikah in so pogostoma menjavale
svoje nazore o jeziku. Kdor bi pricakoval v prvih letnikih
„Novic" enotnosti v jeziku, bi se jako zmotil. Jezikoslovna
zilica se je pri nekaterih narocnikih in piscih oglasala takoj
od zacetka., a urednistvo je imelo se strah pred jezikovnimi
prepiri in jim ni dalo na dan. Prica temu so „Pogovori
vzhredfhtva" v 17. st. 1.1843., kjer citamo: „Is fpodne roshne
doline na Korofhkim : Shal nam je, de fe njih pifanja ne mo-
remo poflushiti, ker rezhi, ki le jesik utizhejo, v nafhih novizah
natifniti nemoremo ; kaj drusiga profimo."
Da se je branil list jezikoslovnih dopisov, temu ne tici
vzrok morda v omejitvi na dovoljeni program. Prvi oglas
c- kr. Kmetijske Druzbe, ki ga je dala po prejetem c. kr. visjem
dovoljenju z Dunaja v nemskem jeziku med obcinstvo, se
namrec glasi: „Der Inhalt dieser Zeitschrift wird sich auf fol-
gende Rubriken erstrecken: 1.) Landwirthschaftliches. 2.) In-
dustrielles. 3.) Oeffentliche Verordnungen, Verlautbarungen und
Belehrungen, die in das Gebieth der Landwirthschaft und In-
dustrie einschlagen. 4.) Vaterlandische Ereignisse, Denkwurdig-
keiten und Skizzen. 5.) Auswartige auf die slowenischen
Lander Bezughabende Nachrichten. 6.) Gemeinniitzige Miscellen,
Topographien, Biographien und andere Kleinigkeiten heitern,
belehrenden, oder doch den Geist anregenden Inhaltes. 7.)
Fruchtpreise. 8.) Anzeige neuer slawischer Bucher niitzlicher
Werkzeuge u. d. gl." Dovoljene so bile torej tudi jezikovne
drobtinice, toda Bleiweis se je cutil se preslabega, da bi mo-
gel poseci z uspehom v jezikovne prepire, a dobro ime si je
hotel ohraniti na vsak nacin tudi v stroki, ki jo je do takrat
se malo razumel.
Sicer je pa lepo vzgajal svoje citatelje. Pod naslovom
„Poflavljenje" pripovedujejo „Novice" na 44. str. I. tecaja, da
je dobil Kopitar red sv. Gregorija Velikega, a pod crto be-
remo : „Red je befeda, ki jo veliko Slovenzov morebiti ne bojo
rasumeli- Ker pa mi druge befede sa to nimamo, jo moramo
rasodeti. Kaj fe pravi. de je ta ali un kako fvetinjo — me-
daljo od kakfhniga zefarja ali kralja sa pofebne safluge dobil,
vam je snano. Temu enak je red, ampak fhe veliko bolj je
imeniten; sakaj red je snamnje pofebniga fpofhtovanja in malo
Ijudi je, ktere zefarji in kralji na to visho pozhafte." — Ber-
nard Tomsic je priobcil v 12. st. istega letnika pesem „Jek
novic od pokrajne", a zraven stoji opomba: „Jek ali odglaf
(Echo)". Tudi pesem „Spomladanjske misli" (S.) v 20. st.
1844. 1. ima pod crto sledece „Razjasnjenje" : kititi, zalsati,
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
lepsati, schmiicken. — Biser, Perle. — Ogledalo, zerkalo:
Spiegel. — Preproga, Teppich. — Livade se imenujejo lepi in
prijetni travniki, njive i. t. d. — Obzor, obnebje, je celi ko-
lobar sveta, ki se vidi okoli in okoli sebe kakor dalec oci
neso, ako nisoiiribi in druge reci na poti.
Isti letnik ima na 20. str. v oddelku „Urno, kaj je no-
viga?" dopis „Is Planine 24. Profenza," ki poroca, da so
prisli V gostilno „K crnemu orlu" trije „Zhernogorzi", med njimi
sam vladika, ki jih je vprasal med drugim^ ce poznajo gospoda
Kopitarja na Dunaju. No, tudi tu je ime Crnogorcev razlozeno
z Montenegriner in se 1. 1845- so morale „Novice" k izrazu
„poliubiti" pristaviti razlago „kufhniti"^) (str. 69).
Ti primeri nam jasno kazejo, kako malo jezikovne iz-
obrazbe je imelo tedanje citajoce slovensko obcinstvo. Nam
se zde nekatere razlage pretirane in seveda tudi naivne ; toda
nikakor si ne smemo misliti, da so bile nepotrebne. — Pisa-
telji sami pa se niso ozirali skoro cisto nic na bralce. A. P.
]e zapel na pr. v 8. st. 1844. 1. „Njega dni!". kjer se glasi
ena kitica:
Ce se sadnjic na mozake
in na njih ozres sopruge,
ne derzis jili za rojake,
te za hcere semlje druge.
Zaradi Ijube rime je bila potrebna opomba, da so „so-
pruge" zene. Istotako je zapisal I. Drobnic brez pomisleka v
pesmi „Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost" [(Poleg nem-
skiga); 1845, str. 89] stihe :
De se mnogini grajat hoce
sklepe tve, nebeski oce !
k cemur je bila potrebna opazka: „Pri juznih nasih sosedih
na Horvatskim i. t. d. se v pesmih nektere prisvojivne zaimena
tako pokracujejo:
ma namesto moja, me namesto moje,
tva „ tvoja, tve „ tvoje,
sva „ svoja, sve „ svoje."
Da bi ne bili slovenski jezikoslovci cisto brez hrane, jim
je sporocil v 1. st. II. tecaja Bleiweis sam v „Urno, kaj je
noviga?", kako veselo se prepirajo nemski sosedje, ces :
(Vojfka — vojfka je)!- • • „Vojfka? Kje ?" • • • Bliso naf — v
Gradzu! ali laj savoljo Gradza!" — Meri pa na prepir nemskih
casopisov, ali se naj pise Gratz ali Gratz. To je omenil naj-
1) V obrambo tega izraza se je oglasil poznejej. V. (1853, str. 143),
ces da je slovenski, ako so usta slovenska beseda. K-usniti je namrec
enako tvorjeno kakor os-culari !
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
brze zavoljo tega, ker so imeli tudi v Ljubljani vojsko, ali naj
pisejo Ljubljana, Ibljana ali Loblana.^)
u — V. — Jezika samega se je dotaknil „domfki kaplan"
Matija Majer v znanem celovskem pismu z dne 4. prosinca
1844., priobcenem v „Novicah" z dne 17. istega meseca. Do-
cim pa govori Majer le splosno o jeziku, ki se bi ga naj po-
sluzevali Novicarji, je sprozil Ilir Jure Sodevski (Kobe)
vprasanje, ki dela se dandanes preglavico. V 42. st. se prito-
zuje pod naslovom „Pohlevno vprasanje", da so mu spreobr-
nili V sestavku „Sled Ciriloviga obreda (ritus) na Krajnskim"
skoro vsak „«" v „x'" in dali posebno besedi „uredba" drug
pomen. Zato ponizno vprasuje urednistvo za vzrok tega rav-
nanja in prelomljenja dane besede, da bo dalo natisniti tudi
sestavke, spisane v ilirskem pravopisu. Sicer je preskromen,
„de bi se opovazil takim mozem nauke deliti", vendar pa
hoce izpregovoriti o nagibih, zakaj je pisal „«" in ne „v":
„V" nam dela pisavo nerazumljivo, ker napravlja besede,
ki ga imajo za „ukladni glas (Grundlaut)", enake besedam,
katerim se stavi ' spredaj in se z njimi veze. Tako n. pr. se
nam zmesajo izrazi enake korenine z nemskimi besedami:
nWiirde, w^iirdig, wiirdig sein — vreden, vrednost, vrediti" z
besedami „red, rediti", ako se veze z njimi „v". Toda kdo
ima tako bistre oci, da ve lociti med „vrediti, vreden —
wiirdig sein" in „vrediti — in die Ordnung bringen", med
„vrednistvo — Versammlung der Wiirdigen" in „vrednistvo —
Redakticn"? „Ko bi se n kot predlog povsod predstavljal, bi
ta nerazumljivost popolnoma ginila in bi se dobro razumelo,
de uredlti pomeni u red djati. urednistvo Redaction; vrediti
pa wiirdig sein, in vrednistvo zbor vrednih nalik redovnistvu
sacerdotium." Ko je razmisljeval o vzroku te izpremene, so
mu prisli na misel kranjski slovnicarji, ki devljejo po njegovih
mislih sedanji jezik vecjega dela Kranjske v stare okove in
trdijo iz starih bukev, ne pa iz izkusnje, da pomeni u pri gla-
golskih sestavah od in pri, v pa vhod v kako rec. Za prvo
pravilo navajajo naslednje glagole : udariti, utopiti, usehniti,
ukrotiti, uiti ltd., za drugo pa: vpeljati, vriniti itd- Da sta pa pra-
vili brez vsake podlage za kranjski jezik, uci Kobeta izkusnja:
Beli Kranjci izgovarjajo povsod svoj neprijetni v, in to tudi
pri glagolih prve vrste, na priliko : mi je vesel, sim ga vkru-
til itd., ter pehajo pri izgovarjanju sapo crez ustnice, da za-
sumi ko ptica, kadar zleti naglo. Gorenjec, kakor tudi Ljub-
Ijancan in izvecega crni Dolenjec pa izgovarjajo v kakor u,
1) L. 1863. (1. 32) so se prepirale „Novice" same z A. R., dopis-
nikoin .Ljubljancanke" (Laib. Zeitg.) zaradi imena Novo mesto — Neu-
stadtl. Prepir jc izzval naslov novomeskega gimnazijskega izvestja : Pro-
gramm des k. k. Gymnasiums in Novo mesto (Neustadtl).
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
naj ze stoji kot predlog pred imeiii ali pa je sestavljen z glagoli,
in se priblizujejo s tern izgovorom popolnoma Dalmatincem,
Slavoncem, Srbom in Granicarjem, ki ga izgovarjajo povsod
cisto. Dalje pomislimo, kako neprijetno bi pehala sapo crez
ustnice Ijubljanska gospodicna, ko bi morala govoriti : v cerkvi,
V hrami — bed: / cerkvi, / hrami, /krotiti itd.
Ako se izgovarja tedaj po vecji strani kranjske dezele
„v'' kot „u" in zveni prav ugodno, zakaj bi se ne vpeljal po-
polnoma V pismeni jezik, posebno ker zali „V oko, kadar se
predlozi besedi, ki ga ima ze za „ukladni" glas, n. pr. : vvod,
vvrediti (razzaliti) itd.? Zakaj mucinio s tern „v" otroke pri
branju, ko je nepotreben? Vedno moramo vpiti: zdaj ga iz-
govori kot u, zdaj kot v — beri w\
Mi Kranjci se motimo s tem „v" prav tako, kakor so si
mesali nekdaj glave stari Nemci, ki so pisali vnd itd. — Ilirci,
Srbi, Slavenci, Dalmatinci so ga zavrgli ze zdavnaj, zakaj bi
ga tudi mi Kranjci ne?! Ali so morebiti oni brez njega ne-
razumljivejsi ko mi z njim? Gosp. Majer zahteva od Kranjcev,
naj pisejo v narecju, ki vlada med Ljubljano in Reko. To bi
nas, kakor on sam spozna, gotovo jako priblizalo juznim
Slavjanom, ker bi imeli z njimi „vse pridavne imena u sred-
njem spolu u vecim stevilunaa, postavim: dobra vina, rudeca
jabelka itd.; tudi bi z njimi imeli enak veznik: da namesto
de". Ali kako moremo pricakovati to od Gorenjca, „kteri se
svojiga koj^) in spogati tako terdovratno derzi, de rabiti
nece, de si lib sam rabo ima? Na celim Dolenskim pri pro-
stih skoraj nobeden teh besed ne ve. Eheu quantus zelus pro
loco suo!" —
Urednistvo je objavilo Kobetovo „Pohlevno vprasanje".
Bilo je torej pripravljeno na odgovor, ki ga je natisnilo takoj
pod crto. Najprej poudarja, da mu mrzi vsako „vrocinsko"
pisanje, ki napeljuje v prepir, in da odgovarja Sodevskemu le
na njegovo izrecno zeljo.
Med „u" in „v" dela zato razliko, ker je prirojena duhu
slavjanskega jezika, tedaj tudi slovenskega narecja- V staro-
slavjanskem, ceskem, poljskem in ruskem jeziku se locita na-
tanko ta dva predloga, naj bodeta samostalna ali spojena z
drugimi besedami in se ne smeta nikdar menjati med seboj
brez pomote. Samostalni „ii" porneni, kjer se se rabi, pri, bet
in se veze z rodilnikom, „postavim : v ceskim: it nas bei uns,
nasproti: w nas in uns, ii tebe bei dir, nasproti : w tebe in
dich itd." Z drugimi besedami sestavljen pa porneni od, prec
in pri. — Slovenski predlog v, va, vii, vo, v se pa veze s
„tozivnim in skazavnim (Accusat. u. Local)" in pomeni v kako
1) T. j. takoj.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
rec ali v kaki reci. Ta predlog bi moral imeti pravzaprav sa-
moglasnik zraven sebe, kakor ga je imel v staroslavjanskem
in ga ima v ruskem se zmerom, v nekaterih drugih slavjan-
skih narecjih pa se zelo. Slovenci so pisali od casov Boho-
rica, Trubarja in Dalmatina do danasnjega dne „^'" vecidel
z apostrofom, enako tudi predloge s', z\ k', in to po pravici.
ker je izpuscen en samoglasnik. Izpuscen je pa po Bleiwei-
sovem mnenju zato, ker se ne izgovarja vsled narave glas-
nikov a, o, u nobeden izmed njih cisto poleg „i'".
Zavoljo licnosti pravopisa pa so zaceli opuscati pri
omenjenih predlogih v postednjem casu boljsi slovenski pisateiji
tudi apostrof „brez kake skaze ali pomote". Zato je izvrsilo
urednistvo vsled doslednosti v spisu „Sled Ciriloviga obreda
na Krajnskim" svojo dolznost glede „ii", oziroma „v''\ pa tudi
V drugih pravopisnih receh.
Nasi juzni sosedje so zmesali oba predloga u in v enega
z drugim in pisejo samo „u", ceravno se se vedno locita v
jezikoslovni rabi, n. pr. ^u mene ima vise djetce nego kruha" ;
nasproti : „ici u Jv) skupstinu; biti u (v) skupstini"' (Berlic's
Gramm. 1842). Ce je tedaj res, kar trdijo uceni Slovani, da
imajo prednost one oblike slovanskih narecij, ki so se odda-
Ijile manj od izvirnega narecja, ce damo juznim sosedom prav,
da so se oprijeli, odstopivsi od lastnega provincializma, dal-
matinskega narecja, ki je izgubilo manj od prvotne lepote
in cene, tedaj — pravi Bleiweis — je upraviceno tudi nase
locenje med „u" in „v", ker ga potrjujejo staroslavjanski je-
zik in druga slavjanska narecja.
Na to, kar pravi Sodevski dalje, da nam povzrocuje „v"
dvoumje, mu odgovarja Bleiweis, da bi nastali se vecji
dvomi, ako bi pisali po Sodevskega volji „«" namesto „v" .
Kobe se boji, da bi se zmesale besede „vrediti" ^ wiirdig
sein (mislimo: wiirdig machen — pravi Bleiweis — „ako bi
res kje navadno bilo"), .,vreden, vrednost, vredaistvo"' — Ver-
sammlung der WUrdigen, „kterim je „i^" izvirni glas", z be-
sedami: red, rediti, ako se spoje z „v'\ Ne glede na to, da
se ne rabi glagol vrediti v pomenu wiirdig sein, kolikor je
znano Bleiweisu, nikjer na Slovenskem, ga vprasa: kako so
locili Latinci toliko enako glasecih se in enako pisanih be-
sedi? Kako jih locijo Nemci in drugi narodi? Kako bamo lo-
cili mi vse druge enake, n. pr. : leta — die Jahre, leta — er
fliegt, lauft ltd.? — Ce pisemo po dopisnikovi zelji : je uredil
— er hat in Ordnung, Reihe gestellt, redigiert — z „ii", kako
bodemo pisali, da ostanemo dosledni: je uredil (zivino), od
rediti nahren, erziehen; je uredil (zito) od redek itd.? Kako
moramo torej pisati, da se bodo locili ti pomeni? Nekaj dru-
gega je „vlomiti — einbrechen" in „ulomiti — abbrechen",
Dr. Janko Lokar: Bloiweis in Novicarji.
„vrezati — einschneiden" in „urezati — abschneiden", vse-
kati in usekati itd. Pac veija tudi tu pregovor: Incidit in Scyl-
1am, qui vult vitare Charybdem.
Kar se pa tice izreke Belih Kranjcev, je to le jezikoslovna
Jzopacnost", ki se je niso naucili iz slovnice; kajti ta pravi,
da se izgovarja ^v'' navadno kakor neniski w, ne pa kakor /.
Tedaj tudi ni nevarnosti, da bi opustile Ijubljanske gospodicne
svoj blagoglasni in pravilni izgovor crke „^" ter zacele po-
snemati feele Kranjce. Res je, da govore Dajmatinci, Grani-
carji itd. svoj predlog „«" («, v) trdo; to pa je tudi res, da
ga ne izgovarjajo Slovenci tako cvrsto, temuc da ima, ako-
ravno je samostalen, glas, ki se bliza glasu ^w'' in se izgo-
varja pri branju, kakor drugi brezglasnicni predlogi (n. pr. s,
z, k) z naslednjo besedo, tedaj tudi pri ucenju otrok ne dela
vecje tezave kakor ti. Vse drugace izgovarja Granicar „idem ii
kucu" kakor Slovenec „grem v hiso«. Ce trcita nadalje neka-
terikrat dva „v'' vkup, ne zalita veliko bolj ocesa, kakor ceski
in poljski w, ki ni drugo. kakor zlozenka iz dvojnega v, in
vendar se ne pritozujejo prevec crezenj ne na eni, ne na
drugi strani.
Za vseslovenski jezik.
V zadevi gorenjcevanja ..Novic" pa mora ured-
nistvo odvrniti sledece : „Dopise, ki jih dobivamo, take na-
tisniti damo, kakorsne smo v roke dobili, zunej tistiga, kar je
duhu jezika in gramatiki suprotivno, kar tedaj poleg nase
doiznosti popraviti moramo, naj bo od koder hoce. Sicer pa
mi ne pisemo ne za Gorence, ne za Dolence samo, ampak za
Slovence. Zavoljo tega bo lahko vsak rodoljub prav vesel, de
se je V Novicah sredstvo naslo, po kterim se vsakteri laiiko
z jezikoslovnim bogastvam matere Slovenje iz vsih krajev
oznani in vdelezi, in ne bo zelel, de bi se besede zaterale.
Kam bomo pa prisli, ce bo vsakteri hotel imeti, de naj se
besede zaverzejo, ki v njegovim kraji navadne niso, ki so se
tu ali tarn v casa viharju zgubile? Mislimo, de nobeden. ki svoj
materinski jezik in svoje ocestvo Ijubi, tega zelel ne bo"-
Konec tega odgovora nam pove v kratkih besedah skoro
ves slovniski prepir Novicarjev. Vsak se je potegoval za be-
sede in oblike svojega kraja, zametaval druge in ocital dru-
gace pisocim tovarisem separatizem in provincializem. Novice
pa so se postavile na najsirje stalisce: hotele
so biti slovenski list, ki naj bi pi sal za vse Slo-
vence slovenski jezik in se ne o me j i 1 n a p o s a-
mezno narecje. Ta Bleiweisov odgovor je pa tudi prica
njegovega marljivega ucenja slovenskih slovnic.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Prepira za knjizevni jezik se je dotaknil Cafov v 3.
listu 1845. 1., kjer poroca v „Pozdravcu vsem Slovencom", da
so ;,nas slavni slovenski pisavec na Stajerskem Anton Krempl,
fajmoster pri Malinedli 20. Grudna 1844 na plucni bolezni, ker
poklicanega vracnika ni hitro k redii bilo, umerli ino sli po
placo za svoje velike trude za izobrazenje Slovenskega na-
roda". Pravi, da cuje o nepriljubljenosti pisanja
Stajercev pri Kranjcih, ker ni tako, kakor govore
Kranjci. Pa tudi kranjski spisi niso Stajercem po
godu. V tern tici tudi vzrok, da sluje Krempl med Kranjci
malo. In tako bo ostalo, dokler bo imelo^vsako podnarecje
svojo posebno slovnico, ^ kajti Dajnko je Stajerec spodnjega
kraja, Murko pokranjcen Stajerec, Metelko eel Kranjec, Guts-
mann pa malo drugega kakor Korosec, ob kratkem : „Sloven-
ske gramatike ino slovenskega pisanja po vseh podnarecjih se
neimamo!! Po vsi pravici ima zato pravopisna postava : „Pisi,
kakor govoris", ali s pristavkom : „kakor dobro govoris"
overzena biti, ino veliko bolje tako stati : ,,Pisi, kakor slo-
vensko Ijudstvo (po etimologii ino bliznjih slayjanskih narecjih)
prav govori." Po tern se nadejamo, da bodo „Novice", ker
„jih ore! uze vse nebo celega Slovenstva veselo obleta, rade
prijemale vsak popravek iz podnarecij v svoji besedi. Na
noge I Vzdramite se Slovenci ! Tema uze bezi iz vasega neba
— Hrovatam lepa Danica. Dalmatincom mlada Zora sveti —
tude vam se uze deni — poglednite se bratje po edni materi,
ino se za take spoznajte, da si prijazno k svojemu izobra-
zenju roke molite. — G. JKrempl so se v tej reci veliko trudili,
vsem Slovencom. ne le Stajercom z besedo vgoditi." Zato si
zeli Cafov veliko naslednikov v tem prizadevanju. Nikdo pa ni
dolzan v toliki meri skrbeti za slovensko besedo kakor duhovnik,
ker so strahovito pokazili pisatelji od Trubarja do Kopitarja slo-
vensko rec s tujscino. Saj so jo kvarili skoro 300 let, dokler
ni ustavil tega kazenja 1808. 1. Kopitar s svojo slovnico
Duhovniki lahko popravljajo pregreho svojih nekdanjih
namestnikov s tem :
1. da se sami potrudijo, nauciti se ciste slovenscine,
kakor jo govori Ijudstvo se zunaj mest;
2. da pisejo sami dobre knjige ali jih prestavljajo iz tu-
jih jezikov;
3. da ne puste dajati solarjem za darila nemskih knji-
zic, ker je v nebo vpijoc greh, za nic trositi denar, in imamo
ze dovolj primernih slovenskih bukvic;
4. da napovedujejo ocitno v cerkvi dobre slovenske
knjige, n. pr. ,.Duhovnega Tovarisa". Mnogo so krivi tudi
10 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
slovenski knjigotrzci, ki ne naznanjajo novih knjig nikdar na
Stajerskem, dasi prebiva tarn dobra polovica Slovencev;
5. da ustanavljajo v svojih zupnijah citalnice.
Za slednje se je zavzel tudi M. Majer v^clanku „Slo-
venske besede" (list 39 id.), ki je opozoril na Cehe in pripo-
rocal Babukicevo slovnico, ces da mora znati vsak izobrazen
Slavjan poleg svojega se kako drugo slovansko narecje. Kdor
pa zna eno dobro, si je odprl vrata k vsem drugim. A mi
imamo itak samo stiri narecja.
Dalje izraza Cafov svoje veselje nad spisi novomeskega
korarja Franca Veritega, ki so spisani „v naj cistejsi ino naj
glajsi kranjscini" ter zeli, da bi se lotil kdo izmed Kranjcev
prenovljenja „Nebeskega Cila" (1684) Matija Kastelca in pa
za sole zapovedanih zgodeb sv. pisma. Pred vsem pa pogresa
slovenskih zgodbinskih knjig, n. pr, Robinzona in drugih po-
svetnih spisov, ki bi zbudiii veselje do citanja, ker se samih
svetih knjig clovek navelica. —
Cafov se je postavil glede knjizne slovenscine na visoko
stalisce. Dvomimo pa, da ga je prav razumel kdo izmed te-
danjih Novicarjev, saj zahteva, da naj pisejo, kakor slovensko
Ijudstvo prav govori — „po etimologii ino bliznjih slavjanskih
narecjih". Da so se ravnali Novicarji po Cafovem nauku, bi
bill pisali gotovo pravo brozgo. Za slovenskega domorodca
namrec se vedno niso prisli tisti jasni casi, o katerih pise
Cafov V „Oznanilu novih, za vse Slovenske domorodce ime-
nitnih bukev" (Novice 1845, str. 67 in 71), da mu ne zadosca
vec umeti samo besedo svojega kraja, ampak da se mora
uciti tisti, kdor se hoce izobraziti v njej, tudi jezika svojih
slovanskih bratov. Cafov sicer misli, „da, ce Slovencu nekoliko
terdovratnosti, s ktero se le svojega pisanja ino govorjenja
derzi, ino pa nekeliko nemarnosti vzemete, po kteri svojo be-
sedo le kmeticu prepusti, sam sebe pak v kaki drugi izobraza,
ino mu nasproti teliko poterpljivosti date, da ne bo svojega
bliznjega, ker mu nekaj drugace zavija, s posmehovanjem opo-
nasal, zaniceval ali pak ga celo zato krivovercil, temoc si z
njegovo besedo svojo jasnil, trebil in bogatil, nam bo vne-
marpusenim, ki smo le micena veja na dobovem deblu Slav-
janstva, rumeno zasvitalo ; knjiztvo od svojoglavcov potlaceno
bo se vzdignilo ino iz bratovske prijaznosti ino vzajemnosti bo
pricvetla naj zlahtnejsa rozica na svetu — izobrazenost! Veja
le na deblu zeleni; odcesnjena povedne ino se posusi", akaj,
ko se ta operacija nikomur cisto ne posreci.
Tudi to pot se je oglasil Bleiweis. Najprej zavraca
Cafa, ces da berejo Kranjci prav radi dobre bukve in spiske
vsakega slovenskega narecja in da jim je bil rajni Krempl
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 11
Ijub pisatelj, kajti nikdo se ne spotika na tem, ali je pisana
dobra rec v tem ali onem jeziku. Porok za to so „Novice",
ki objavljajo spise v raznih narecjih, a se vendar ne pritozi
nihce crez nje. Bolj kose bomo seznanjalimedse-
boj s pisanjem, bolj se bomo navajali razlicnih
narecij. Pisati je treba, ne pa premisljevati, kako
b i p i s a 1 i. To je ravno zalostno na Sluvenskem, da imamo pre-
vec pismoukov in premalo pisateljev, ki bi pisali koristne reel
razne vsebine. Taki prazni pismouki so po prepricanju ured-
nistva domovini v veliko skodo, ker kalijo s kritikovanjem
vsega, kar ni po njihovi glavi, veselje do pisanja drugim, ki
niso pismenstva tako izuceni kakor sami. Take sovraznike
lastne domacije naj bi muri popil! $e dandanasnji veljajo be-
sede, ki jih je izrekel Vodnik 1799, 1.: „Kadar koli kake kranj-
ske bukve na dan pridejo, ima sledni kaj cez jezik godernati,
enimu je prevec po hrovasko, drugimu prevec po nemsko in
tako naprej; jez pravim: mi moramo kranjske slovenske be-
sede poiskati sem ter tje po dezeli raztresene in na to vizo
skup nabrati cisto slovensino." Dobrih slovenskih slovnic ne
pogresa urednistvo, a slovenskih besed nam bo toliko casa
manjkalo, dokler ne bomo pisali prav veliko od raznih reci.
Pomanjkanje besed je pa najvecji zadrzek slovenskega slov-
stva. Zato pozivlja vse vrle domorodce, naj se poprimejo pi-
sanja V prid in cast domovine. „V „Novicah" jim je pot od-
perta, od raznih rezi(!) pisati: kdor nam kaj koristniga v natis
poslje, naj bo prosti kmet in rokodelec, ali pa zlahten gospod,
z veseljem bodemo vse sprijeli, ne gledavsi na pisavca, am-
pak na to, kar je pisal."
Borba za besede.
Bleiweis je mislil torej tu samo na besedni zaklad, po-
mislil pa ni na tezave glede oblik, ki morajo nastati, ako pise
vsakdo V svojem narecju, dasi mu je razpredelil Cafov sam
slovnicarje, katere omenja Bleiweis pohvalno, ces da nas
ucijo pisanja. Nekoliko pozneje (na str. 128.) pohvali tudi
Cafa 0 priliki, ko je poslal veliko slovenskih imen zelisc, ces
da „se vseskozi trudijo za prid in slavo slovenskiga jezika in
nam veliko veselje pripravljajo. Bog Jim daj zdravje in Njih
delu dober tek!"
Na str. 131. se je potegnil Jozef Grahek krepko za
„koj"', ki so ga gledali mnogi po strani kot izkljucno go-
renjsko besedo. Samozavestno se vprasuje: „Kdo se more
prederzniti, besedo iz slavjanskiga slovarja pahniti, ktera se
tako dobro in krepko slovensko izrece?" Kdo ga preprica, da
„koj" ni slovenska beseda? Ko bi bilo dovoljeno, v „Novicah"
12 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
se prerekati za besede, bi povedal svojim nasprotnikom se-
marsikaj, rece jim pa samo to: „Ce hocemo dobro slovensko
govoriti, moramo skerbno paziti, de je beseda ziva slovenska
beseda, ne pa kje de domiije; zato mislim, de bi prav bilo,
ko bi vsaka beseda, ktera pozabljena ?li zaverzena le v ka-
kim samotnim slovenskim koti tici, na svitlobo Novic per-
mahala, de se prevdari, ali je slovenska aii ne — in ce je do-
bro slovenska, de se obcinskim slavjanskim besedam vversti.
Jez nisim Gorenc, kakor morebiti kdo misli, ampak Dolenc:
domacija pa ne brani, za Slovensino se potegniti. Nej tedaj
cversta besedica „koj" le zivi in obcno-slovenska bode!"
In urednistvo je hitelo pristavljat : „Tudi mi smo edinih
misel".
Kmalu nato se je vnela „duhovita" pravda, ali je ko-
r u n prava slovenska beseda. L. St. iz Vinjega vrha je stavil
to vprasanje v 47. 1. in obljubil, da razodene za placilo, kaj
so zivinske bolezni sajevec, volcic in vrancni prisad in kako
se zdravijo uspesno. Takoj pod prosnjo L St.-a je pristavilo
urednistvo, da kaze ze prvi pogled, da je korun slovenske ko-
renine. Ce se pa hoce nauciti L. St. natancneje slovenskih
besednih korenin, naj prebere pazljivo preslavno slovnico prof.
Metelka na str. 22 -35. Sicer pa mu bode odgovoril zupnik
I. Medved iz Loga na Kocevskem, ki je seznanil Novicarje s
korunom. Medved je odlocno mnenja, da je korun slovenska ko-
renina, ker ima isto podstavo ko koren, korenjak, korenje, ko-
renik, korenika in enake besede. Korun — koren sta iste ma-
tere, ceprav ima eden ii, drugi e. Da je pa skovan krompir
po nemski besedi „Grundbirn", mu je ravno tako gotovo,
kakor, da prihaja nemska beseda Kartoffel iz laske tartuffoli,
„zato ker je bil korun popred na Laskim, ko na Nemskim
znan". K zadnjemu razlogu je pripomnilo urednistvo, da ime-
nujejo Slovenci korun tudi : laska repica, zemljak, podzemljice,
compe itd. j^^
Komaj pa so dale „Novice" Medvedu besedo, ze se
je oglasila pri kopici „razboritih" moz etimologicna zilica.
Urednistvo se jih je ustrasilo in je izjavilo, da mu je besedno
prepiranje grozno, zato se ga vedno ogiblje in zatira na vso
moc prepira zeljne spise. Da ga pa ne bodo dolzili eno-
stranosti, naj spregovori se Juri Podrebernicki. Ta ne
oporeka, da je korun slovenska beseda, ker je mnenja, da je
le po rovtarsko pokvarjen koren, kakor je: „kej praji" — kaj
pravi. Da bi pa se bolj pokazai svojo ucenost, se je zatekel
k botaniki, ces da krompir ni in ne bo koren — „Wurzelge-
wachs , sondern ist ein Knollengewachs. welches am Ende
seiner Wurzeln die viel gepriesene Frucht bildet." Ce komu
krompir ne ugaja, naj ga klice rajsi „compe" ali pravzaprav
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 13
„kepe", „kar bi vtegnilo „Knollen" pomeniti, kakor ga Dolinci
okoli Krajnske Gore sploh imenujejo." Sicer je pa vse be-
sedicenje o krompirju zastonj. Ta se je udomacil pri Sloven-
cih ze tako, da jim ga ne vzame noben cesar s celo vojsko,
kakor ne se vec drugih besed, n. pr. : rinka, pucati, frisna
voda itd. Pac je res, da disi krompir zelo po nemscini, a naj
„v hvalezin spominj, de so ga Krajnci berzej od Nemcov, ka-
kor pa od Lahov iz Tersta prejeli!" Sicer so pa posodili tudi
nekdaj imenitni Rimljani marsikaj od Grkov in Nemci od
Francozov. Z neznanimi recmi pride vedno tudi tuje ime. In
vendar jim ni ocital tega se nikdo! Dobro je. ce smo ,,cisto-
ustniki", a vse, kar je prav, „ker vsaka presiljava slovenske
usesa vec zali, ko veseli."
Modrovanje Jurija Podrebernickega je biio Bleiweisu ven-
dar prehudo. Pod crto je izjavil. da je natisnil Podrebernic-
kega sestavek le s tezkim srcem, da ne vsiljuje nikomur be-
sede krompir, da pa ne bo trpel „frisne vode", ..pucati" in
enakih spakedrank za nobeno ceno v „Novicah", ker so bile
in bodo vodilo urednistva besede skofa Ravnikarja: „Vsak
pameten Slovenec mora sam zeleti, de se v bukvah saj cista
slovensina perhrani." Kar se pa tice botanicnega dokazovanja
Podrebernickega, se je spravil Bleiweis malo bolj nadenj, saj
je bila botanika vec ali manj njegovo poije, in je poklical na
pomoc Linne-ja, Jussieu-ja, De Candolleja in Tratmanna.
V zadevi koruna se je oglasil tudi zupnik Cuk, a koncan
se ni bil prepir. Medved je sporocil v 13. listu 1846. 1. z vese-
Ijem, da mu je pisai Jakob Medved, kaplan v Dolini pri Trstu,
da je korun res cisto slovenska, znana^in se ziva beseda, ki
se rabi zlasti na otokih Krske skofije. Se prej pa se je po-
tegnil za korun neki S. v dopisu „0d stajarsko-kranjske meje
27. Grudna 1845" („Novice" 1846, str. 3) ; njemu je korun
= koren, • iin pa jako pjimerna koncnica za divje, podol-
govato, buticasto sadje. Stiriindvajset strani zatem je nastel
Cafov V ..Glasu iz Stajerskiga" razna slovanska zaznamovanja
za krompir. —
Etimologovanje.
Napacno etimologovanje je sploh najslabsa stran
„Novic". Cele strani so polnili s praznimi, duha morecimi raz-
lagami pomena ali izvora besed ali sorodnosti jezikov. Tako
n. pr. se je vnei dolg prepir o „skutniku", ki je dal Po-
zencanu povod, da je zajahal etimologicno kljuse in napisal
clanek „Skythae, Skuti, Skutje, ali Skutniki, in Skythia, Skutje,
Skutija, Skutsko ali Skutno" (1850, st. 5. id.).
14 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Etimologovali pa niso samo mozje, ki so se bavili v res-
nici z jezikom. ampak vsi, ki so mislili, da jim preostaja casa
za tak posel. Kmet in rokodelec, duhovnik in profesor — vse
se je skusalo proslaviti na tem polju. Komur ni jezikoslovje
spanska dezela, ta jim je hvalezen edino zato, ker so mu pri-
pravili s svojimi razlaganii marsikak vesel trenutek, in jim
glede na njih dober namen ne zameri, da so zapravili toliko
casa in truda.
Med etimologi „Novic" pa izvzamem enega moza, da se
mu ne bo godila prehuda krivica. Davorin Terstenjak se je
namrec s svojimi preiskavami posteno trudil in je zrtvoval
zanje mnogo denarja, zdravja in udobnosti. Dasi so polne
cudnih nazorov, vendar zasluzijo v polni meri, da bi se jim
posvetil kdo in izbral zrnje iz Ijuljke.
Pri vseii jezikoslovcih „Novic" nas pa veseli veliko ve-
selje do deia in goreca Ijubezen do materinega jezika in svoje
narodnosti. Da bi slednja ne zaostala za drugimi narodi v
vedah, je prisel n. pr. neki seljak do novih zakljuckov glede
vrtenja zemlje okoli solnca ter jih je ponudil Kmetijski Druzbi.
In skoro milo se nam stori, ko citamo, kako nerahlo ga je
pognal Bleiweis nazaj k plugu.
Etimologicni spisi „Novic" pa niso nikakor brez vred-
nosti. Neposredno ali posredno so povod, da so nabrale „No-
vice" ogromno tvarino za slovenski besednjak. V tem oziru
imajo njihovi sotrudniki eno najvecjih zaslug, da se smemo
ponasati s Pletersnikovim slovarjem. Dalje so resili marsikako
slovensko krajevno ime smrti ali ga vsaj oprostili tujih pri-
veskov.
Jezikoslovni trud „Novic" pa tudi sicer ni bil brezus-
pesen. O tem prica zacetek cetrtega tecaja (1846). Tu je ob-
javljeno na 7- str. Janeza Larnavtija „Odperto pismice pi-
sateljem Novic", pisano v Ljubljani 30. grudna 1845. Moz pise
0 „Novicah" med drugim : „ • ■ • Z besedami Vam dopovedati
ne morem, kak visoko Vas castim; koliksno veselje do Vas
imam, in kako hvalezin sim Vam. Ve ste me z radostjo do
materniga jezika, kteriga sim v svoji nevednosti zaniceval, na-
polnile; Ve ste me prepricale, de slovenski jezik v besedah
tako revin ni, kakor sim jez mislil; Ve ste mi razjasnile, kako
zalostno je, ce clovek materniga jezika se s pravimi cerkami
pisati nezna, s kratkim: Ve ste me v veliko receh poducile in
me dosti koristniga naucile--"
Narodne in umetne besede. Slovanstvo.
Na 11. str. je priobcil zatem Milanko Delimaric
„Vljudno prosnjo na Novice", naj bi privoscile majhen koticek
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 15
lepim slovenskim besedam, ki zive tuintam neznane v zabitih
kotih. Priobcil jih je sam nekoliko iz Poljanske in Metliske
okolice, urednistvo pa je izjavilo, da bi dalo iz srca rado ta-
kim zanimivim recem veliko prostora, a po namenu casopisa
jim more prepustiti le majhen koticek. Delimaricu je sledil
L. Sevcan z „Nekoliko slovenskimi besedami, ki se bolj po-
redkama slisijo po Krajnskim" (st. 41 — 42), Lariiavtiju pa
„kmetiski bravci v Kamnjim, na srednjim Ipavskim", ki se za-
hvaijujejo v „Zahvaljnih drobtinicaii na koncu leta" (st. 50) za
ciscenje predragega jim jezika, vendar pa zele, da bi se jim
ne ovrgli ukoreninjeni besedi „ostarija" in „bokal", dokler bi
ne dobili pravih lepih slovenskih, in da bi se delal razlocek
med „zlahno" in „zlaiitno", zakaj „zlahni gospod" je pleme-
nitnik; „ziahtni fant" bi pa pomenilo „fanta iz zlahte, iz rodu"
ltd."; ravnotako jiii veseli Cafov „Proglas zastran noviga slo-
venskiga slovnika in slovnice'' (st. 8 — 11). vendar bi jim bolj
ugajal slovnik, ko bi bil cisto slovenski, prirejen za potrebe
Slovencev. Ginjenega srca so tudi brali „Prosnjo mesca Listo-
pada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo" (st. 48,
1, 1845) in pricakujejo tezko novega pametnega imena za de-
seti mesec itd. Bleiweis jim je odgovoril, da bo dal ob novem
letu Slovencem druga imena na ponudbo^), da ima Caf obsir-
nejsi namen z besednikom, da jim ne bo ovrgel bokala in
ostarije, saj imajo tudi Cehi, Poljaki in Hrvati mnogo tujih
besed in „prevelika cistost jezika bi utegnila nerazumnost^biti" ;
kar se pa tice besed zlahno in zlahtno. tudi Rusi. Poljaki, Cehi in
vsi drugi Slovani ne delajo razlike. Dalje razlagajo to besedo
tako tudi castitljivi gospod Murko v svojem besedniku, „ki
nam je se zmirej vsakdanji Ijubi pomocnik". Vipavci pa in
nekateri Dolenjci izrekujejo slovenske besede mehkeje, zato
zamolce v govorjenju t in ga tudi ne pisejo. Zlahno in zlahtno
1) Prim, sledeca mesecna imena v 37. listu ,Novic" 1. 1848.:
„Janner ledni ali lednik (cesko leden),
Februar talni , talnik (taliti. aufthauen),
Marz berstni „ berstnik (cesko in slov. berstni),
April travni „ travnik (ilir. travenj),
Mai cvetni „ cvetnik (pol. kwiecienj),
Juni secni . secnik (ilir. secanj^,
Juli serpni „ serpnik (ilir. serpanj),
August mlatni „ nilatnik,
September sadnji ali sadnjik.
October mostni , mostnik,
November listni „ listnik (poljsko listopad\
Dezember grudni „ grudnik ( „ grudzienj."
Ponudilo jih je obcinstvu na izbero „Slovensko drustvo" in pripo-
rocilo zlasti ona na — k. Drustvo pa jih je dobilo od zupnika Potocnika.
O mesecnih imenih so pisali se veliko nepotrebnega v ,Novicah". Eden
je hotel biti modrejsi od drugega. — Kljub najraznovrstnejsim predlogom
pa so ostali Slovenci k sreci vendar pri latinskih izrazih.
16 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
je tore] isto. Ce je Vipavcem na „zlahnem" veliko lezece, naj ga
pisejo, urednistvu pa naj dovolijo, da ne bo delalo razlocka
med obema besedama, ker bi sicer zaslo predalec. Namesto
zlahtnik (Adeliger) mu je veliko Ijubsi pleraenitnik, ker bi si-
cer lahko nastala zmesnjava med Adeliger in Anverwandter.
To mesto je zanimivo, ker je pogledal Bleiweis, ki se je
skliceval sicer najrajsi le na slovenske slovnice, tudi tu, kakor
pri Kobetovem „Pohlevnem vprasanju", vprek slovenskega plota
na ozemlje drugih Slovanov.
L. 1847. so zacele priobcevati „Novice" takoj v prvem
listu „Prosnjo farmanov do sojiga fajmostra", ki se vlece
skozi ves letnik, a ji je zaostala kljub temu druga polovica.
„Pisavic" tega clanka je zavzel takoj pod crto glede pisave
posebno stalisce, ki ga je urednistvo odobrilo molce. Da bi
pisatelj „Prosnje" bralcem olajsal branje, je pisal besede z
razlicnim pomenom tako, kakor jih izgovarjamo pri vsako-
kratnem pomenu. „Tako" je pisal le kot „prilast«, kot „privet"
pa „toko" ; n. pr. on je dobil tako priloznost — er erhielt
eine solche Gelegenheit; on je dobil toko priloznost — so
erhielt er die Gelegenheit. Enako je pisal „kako" — was fiir
eine in „kok6" — wie, „kaj" — was in „kej" — etwas, „kedaj"
— wann in „kedej" — jemals, „zakaj" — warum in „za kej" —
fiir etwas. Tudi „naj" je pisal „nej", kadar pomeni „veljaven
zakon", pri tretji primerni stopinji pa „naj", n. pr. nej boljsi
dela — er soil besser arbeiten, naj boljsi dela — er arbeitet
am besten. Pravi, da so pisali starejsi pisatelji te besede
enako samo zato, da bi pokazali, da so iste korenine. To pa
ne briga morda med sto bralci niti enega. In ko bi ga tudi,
ne kaze nadlegovati zavoljo enega devet in devetdeset drugih,
ki bi si morali poiskati pomen besedi sele iz- zveze govora.
Ce bi delal kdo tako, se mu zdi, „de se nar meci besede
posluzi, zlo neprimerjeno". Kdor pa trdi, da moramo slediti
zgledu svojih prednikov, trdi z drugimi besedami, da se naj
povrnejo nasi kmetje pri obdelovanju zemlje od pluga k lo-
pati. Tudi „tvoje, svoje" je pisal tako, kakor ju je slisal izgo-
varjati, namrec: „toje, soje". Sicer je cul izrekovati ze marsi-
koga s trdim govorom: „gvori, dvoli" namesto „gori, dolis
nikogar pa se ne: „tvoje, svoje". „Zakaj tedej v pisanji s per-
stavljanjem nerabljenihinnepotrebnih soglasnikov soj jezik ka-
zimo, in terji delamo kakor pa je?!" Potem nadaljuje:
„Ko bi smel upati, de bi nekteri bravci, ki so v staro
prevec zaljubljeni, ne zamerili, toko bi hotel tukej se to vo-
silo izreci, de bi kmalo prisel cas, kjer bi tudi delezja (parti-
cipia) in druge enake besede, ktere se drugaci pisejo in dru-
gaci izrekujejo, toko pisali, kakor jih Ijudstvo sploh, ali kar je
vse eno, dobra gramatika ali slovivna (vednost) izrekovati ali
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 17
brati veleva, postavim : sim dav, sim prejev, dovznost. obiv-
nost itd. namesto : sim dal, prejel, dolznost, obilnost. Zakaj
pisanje je namestilo govora ; v govorjenji pa clo nobenimu v
misel ne pride, de bi delezja all druge enake besede v mos-
kim spoli zato drugaci izrekoval, de bi temu, s kterim govori,
pokazal, koko de se morajo te besede v zenskim spoli skla-
njati ali pa, od kod de se izhajajo. — Koko zlo bi bilo s
tako sego pisanja bravcam branje polajsano, in verii tega se
tudi pisanje okrajsano, ker bi bilo v marsikterih besedah
namesto dveh le ene cerke treba."
Matija Majer je nato v .,Slovenskih mislih" (st. 1. id.)
zahteval, naj bi upotrebovali vsem Slovencem in morebiti se
drugim Slovanom znane besede. Opuscali pa naj bi take, ki
jih razumejo samo v enem kotu ali pa v nekaterih sosescinah,
ker je lepse, ce nas ume ves narod. Nadalje bi se naj varo-
vali kovanja novih besed. Vsaka nova beseda je vsemu na-
rodu neznana. Mnogo neznanih besed pa dela ves govor ne-
znan in nerazumljiv. Prej preiscimo vso slovenscino in preobr-
nimo vse slovenske recnike, predno zacnemo kovati besede!
Slovenscini sicer manjka tuintam kakega izraza, ker se n. pr.
o znanstvenih in ucenih stvareh ne razgovarjajo nasi preprosti
Ijudje. Teh vrzeli pa ne smemo masiti s skovankami, ampak
idimo rajsi na posodo k slovanskim bratom! Skrbeti pa mo-
ramo tudi za slovanski slog, ker kazi tuje misljenje nas jezik
se bolj nego tuje besede. Cuvati se moramo „nesamostavnih
imen (abstracter Hauptworter), ktere nas jezik delajo, da je
nerazumljiv, neotesan, ptuj in neslovansk. V nemscini je lepo,
ako je mnogo imen poredama, po slovensko pa gerdo; upo-
trebluj za to rajsi pridavnih imen (Beiworter), postavim na-
mesto: ta hisa ima 8 sezenov visokosti in 16 sirokosti, reci :
je 8 sezenov visoka in 16 siroka; glej obilnost dobrote clo-
veka! reci: glej prav dober clovek! mesto: cudna razlicitost
rib morja, reci: cudno razlicne morske ribe; upotrebluj gla-
goljev (Zeitworter), postavim mesto: hisovanje peljati, zapersego
storiti, se v beg podati, reci : hisovati (gospodariti, gospodiniti),
zaperseci, pobegniti; upotrebluj prislov (Nebenworter), postavim
mesto : iz tega vzroka, na tako vizo, reci : zato, tako. Veckrat
je ze lepo po slovensko, ako le tiste samostavne imena izpu-
stis, postavim : das ist ein Eigenthum meiner Person — je
moje; 6 Stiick Ochsen — 6 volov; eine unendliche Anzahl
Sterne — neizmerno zvezd; to je lepega vungledanja in dob-
rega okusa, reci: to je lepo in dobro. Vec ko je v kakem
spisu nesamostavnih imen, slabsi je slog, nerazumljivsi je
govor."
A tudi pesniki naj pojejo v slovenskem duhu. Ni se do-
volj, da so besede slovenske. Slovenska obleka, a tu] duh —
2
18 Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji.
to ni ne krop, ne voda. To naj bi si zapomnili zlasti preva-
jalci. Vsakemu slovanskemu pesniku priporoca Vukove in Vra-
zove narodne pesni, enako Preradoviceve „Prvence" itd.; vsa-
kemu izobrazenemu domorodcu pa citanje slovanskih knjig
in casopisov. Slednje je bilo torej poznejsemu Majarju zelo
pri srcu.
Obenem vidimo iz tega, da je bil Majer tisti, ki je siril
prvi med Slovenci napacno naziranje, da se nepri-
legajo siovenscini pojmovni samostalniki, ozi-
roma samostalniki sploh. Vsled edino zvelicavnega, a
povrsnega primerjanja slovenscine z nemscino se je utrdilo
pri nas polagoma mnenje, da tici moc nasega jezika edino v
glagolu/)
Navdusenje za sieve nscinoje raslo od dne do
dne. V 5. stev. je dokazoval Malavasic v „Domorodnili listih"
s ponosom, da je slovenski jezik med vsemi slovanskimi na-
recji najbolj pripraven za petje, da se sme torej reci : Juzni
Siovan je med slovanskimi narodi to, kar je Italijan med ro-
manskimi. „Novice" so ponatisnile v 42. st. iz Jlirskega
lista" (st. 10, I. 1831.) znano zgodbo o „Prednosti krajnskiga
jezika" za casa velikega vladarskega zbora v Ljubljani 1. 1821.
ter leto pozneje z nekaterimi izpremembami Vodnikovo „Po-
vedanje od slovenskiga jezika" (1848, 1. 42 id. in 1849, 1. 20
id.), p. Hicinger pa je napisal vrstice „Slovenski jezik v starih
casih" (1848, 1. 29.), kjer pripoveduje o veljavi slovenscine pri
ustolicenju koroskih vojvod.
Slovani so silili na dan, naglasujoc, da je prisla njihova
doba. Herderjevo prerokovanje v „Ideen zur Philosophie
der Geschichte der Menschheit" jih je navdajalo z najlepsimi
nadami. „Slovenija" je prva objavila Herderjeve preroske be-
sede, po njej so ponatisnile „Novice" v 5. st. 1849.: „Kaj je
slavni nemski peyec Herder ze pred 70 leti od Slovanov pre-
rokoval", ces: „Casov kolo se neprestojece verti, in kader bo
pravicna politika v Evropi na mestu podjarmenja obveljala, se
bodete tudi ve — nekdaj tak blago in posteno zivijoce, zdaj
1) Misel (nemscina je per eminentiam jezik saniostalnikov, sloven-
scina pa glagolov) je izrekel Bleiweis v XIII. tec. na str. 75 in v XX. tec.
na str. 16, kjer pise v .Listnici vrednistva" gosp. A. Drag. P. na I.:
„Vas dopis kaze, da ste sposobni stopiti v vrsto slovenskih pisateljev ;
le lotite se spisov, ktere ste nam obljubili, samo poglavitne reci ne za-
bite : pisite po domace, to je, v duhu nasega jezika, pa ne ptujega ; mi-
siite po slovensko, pa pisite ne zavito v dolgih perijodah, ampak v krat-
kih stavkih, prosto in iahko razumljivo ; ne rabite prevec samostavnih
imen (Hauptworter), posebno abstraktnih se varite kakor zivega ognja;
glagoli naj nadomestujejo samostavne imena; namesto ptujih rabite do-
mace slavenske izreke, prislovice, usklike itd., ki jih se veliko v narodu
zivi, pa se zalibog! se prevec pogresajo v nasi pisavi. Vsak jezik ima
lastnosti svoje; teh se drzimo, pa se ogibujmo ptujih."
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 19
pa V suznost pahnjene slovanske plemena — vzdignile iz dol-
ziga spanja od morja jadranskiga do Tatre, od Dona do Vel-
tave, in boste zacele vzivati sad svojiga truda in svoje tergo-
vine ," Hicinger pa je zapel naslednjo „Slovansko dobo"
(1849, str. 11):
De velike prekucije
Pridejo ob svojim casu,
Stare, nove prerokije
So pripovedvali glasi.
Nemcu predstvo so pustile
Kralja Visiga razmere,
Prostost de bi otel on sile,
In pa varh bil svete vere.
Ker poklic svoj Nemc je zgresil,
Popravljaje vse le bega,
Spake te de svet bi resil,
V delo to Slovan zdaj sega.
Misel to V Slovanov sredi
Modre glave so zbudile,
In bandero o njih besedi
So roke junaske 'zvile.
Ako je nebes usoda
V to Slovane namenila,
Naj modrost poguni naroda
K pravim koncu bi vodiia !
S Hicingerjem vred je vstala cela vrsta rodoljubov, ki
so dajali duska svoji domovinski Ijubezni v slabih pesmih.
Nova doba — nove besede.
Bil je tudi zadnji cas, da so se zavedli Slovene! svojega
jezika. L. 1848. je napociloinz njim doba, ko so jeli tr-
kati zatirani na vrata mogotcev. „Slava Bogu v visavah in na
zemlji mir Ijudem dobrega serca!" (1848, 1. 13) je zaklical
navduseni Majer, ko je dal cesar Ferdinand 15. marca svo-
jim narodoni ustavo. In sklicevaje se na sveto pismo: „Kdor
za svoje ne skerbi, je vero zatajil, in je hujsi od nevernika!"
(I. Tim. 5. 8.) je pisal : „Kaj pa mi zelimo? Kaj bodemo pred
vsim drugim naj sercnejsi svojim poslanikam nalozili, da za
nas na zborih govore ?
„Vec stvari; — nej imenitnejsi pak je : da bode nam slo-
bodno, da moremo v Slovenii kadar koli hocemo in kakor
hocemo po malim v sole in v kanclije vpeljati nas slovenski
jezik, da nas ne sme noben narod siliti, ptuj jezik nametovati.
Italijani imajo v vsih svojih solah in kanclijah italijanski jezik,
Nemci nemski, Magjari magjarski. To je pametno in prav.
20 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Nam mora biti na] Ijubsi pa nas Slovenski jezik ! To pravico
si moramo tudi mi zadobiti. To je perva potreba! Ako zdaj
zamudimo, preti nasemu narodu poguba; ali pak zdaj vsi nas
jezik in narodnost branimo, caka nasiga naroda gosposka
sreca!"
Nova doba je pa prinesla s seboj nove besede.
„Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali?" se vpra-
suje Bleiweis v 14. st. in odklanja besedo „ustava", „ustav",
ces da jo sicer rabijo Cehi, Poljaki in Hrvati, a da ne velja
nic, ker ne^pomeni in ne pove nicesar gotovega. Pac so zanjo
„Horvatje, Cehi in Poljci tudi v slovstvinih receh spostovani
in dragi bratje — pa tega nam ne bojo za zlo vzeli, de smo
V marsikteri reci bolj zbirljivi, kot oni. Kako siabo je — na
priliko — njili beseda ark, arkus (Bogen) pri papirji. Arcus
(Bogen) pri zidu (nas obok) naj bo ! akoravno je tudi za ta
pomenik ptuja beseda — pri papirji pa clo nic ne velja."
Korar Jozef Poklukar mu je nasvetoval sovlado, ces da vlada
odslej cesar z Ijudstvom. Bleiweisu ugaja ta beseda, a odlo-
cijo naj Slovene!- Ce ve kdo kaj boljsega, naj sporoci, da se
izbere in obdrzi najboljse. I. S. iz Celja je bil za konstitucijo,
ker je latinskega izvira in jo poznajo Nemci, Francozi, Lahi
in drugi narodi. Drugic je beseda lepa, razumljiva in lahko
izrecljiva. Tretjic pa ni potreba kovati ob vsaki priliki novih
besed (st. 21). Obcinstvo se je izreklo za ustavo, ces da je so-
vlada — Mitregentschaft, konstitucijo pa so zavrgli domorodci.
Istocasno z „ustavo" je prisel se drug pojem v veljavo.
Standrecht — ali stojna sodba „Novic" ! Pa kljub grozeci
„stojni sodbi" so postali Ijudje zivahnejsi- Prirejali so „besede'',
kateri izraz pa ni prijal Bleiweisu za „Konzert", ampak za
„Konversation" (str. 110). Na „besedah" je vskipelo Ijudem
srce in „zivio" je prisel do veljave. Zato je izpregovoril o
njem v „Zmesi" (str. 178) I., kateremu se pa zdi najlepsi klic
„Slava!" „kakor so ze angeljci peli, ko je bil Zvelicar sveta
rojen."
Ustava naj bi dala narodnostim svobodo. A marsikdo
izmed bralcev .,Novic" si ni bil na jasnem, kaj sta narodnost
in svoboda, zategadelj je napisal o njiju zopet I. par vrstic (o
prvi 1849, str. 87, o drugi 1848, str. 197).
Pa se vse polno drugih prepornih pojmov je prinesla
ustava. Tako n. pr. se je vnel prepir glede „zupana", „nad-
zupana" in podobnih politicnih kolicin in izrazov. Ker pa igra
zupnik se vecjo vlogo kot zupan, so se sporekli tudi glede te
besede. Kot zgled teh razmotrivanj se mi zde najbolj znacilne
sledece vrstice : „Beseda „zupnik" pomeni v juzno slovenskih
dezelah „fajmostra", na Slovenskim je pa prostimu narodu se
malo znana, in ker je nemska zupa (Suppe) v pomenu juha
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 21
sploh zlo vkoreninjena, se ne bo dala se kmalo sploh vpeljati.
Bcseda zupnik ne izhaja iz „zaupnik", ampak iz ravno tiste ko-
reniiiice ko zupan. Sicer pa tudi beseda „fajmoster" ni nem-
ska, ker je spakedrano vse skupej iz: parochia in magister,
in od todi po vsih evropejskih jezikih, na priliko: Meister,
maitre, maestro, mojsten majstor, mester itd. — Ako je beseda
zupnik namesto fajmoster v kakim kraji ze navadna, bo toliko
pripravnisi. ker bodo Ijudje imeli za duhovsko rec zupnika,
za dezelsko (to je „politisko") pa zupana" (1851, str. 68)^).
Pisec se ni podpisal, a je najbrze Bleiweis, ki se je pobahal
V listnici urednistva na vprasanje, cigavi so nepodpisani clanki,
da so izvecine njegovi.
Na nejasnem so si bili 1. 1848. nasi predniki tudi
glede svojega imena in onega svojih bratov. Docim so videli
nekateri ves blagor v starih Kranjciii in niso hoteli nicesar sli-
sati 0 Slovencih, so se prepirali drugi zaradi Slavjana, Slo-
vana, Slavena, Slavina. Slovena — spor, ki se dandanes ni
definitivno resen. §e vedno imamo separatiste , ki hodijo
svoja pota.
Ker pa so se spuscale „Novice" vedno bolj v politiko,
t. j. V stroko, 0 kateri se je pisalo do 1848. 1. bore malo v
slovenskem jeziku, ni cudno, da so se jele mnoziti nove be-
sede. Narocniki „Novic" so bili v pretezni vecini malo izobra-
zeni Ijudje, a navdani z zeljo po izobrazbi. Nove besede so
jih pri branju nekoliko oplasile; zategadelj se je oglasil v nji-
hovem imenu v 19. listu Likar, prosec sotrudnike „Novic" in
sploh slovenskih listov. naj se drze kolikor mogoce slovenskih
besed in naj sezejo samo v skrajnji sili po tujih slovanskih iz-
razih. Le pesniki naj imajo glede besednega zaklada prosto
roko z ozirom na to, da ne zanima poezija toliko kmeta in
rokodelca. Urednistvo mu je dalo takoj pod crto pameten od-
govor: „Namen „Novic" je, Ijudstvo v vsim poduciti, kar mu
je za zivljenje potreba. Ta imenitni namen tudi prihodnjic do-
segovati, bo vseiej pervo vodilo „Novic", kakor je dozdej bilo.
Z dosego tega namena se pa veze lahka razumljivost „Novic-
nih" sostavkov, za ktero je vrednistvo^ za ktero so gotovo
vsi gospodje pisavci v svojih spisih skerbeli- De vcasih kaka
menj navadna ali clo neznana beseda vmes pride, se v tako
razlicnih receh, od kterih „Novice" pisejo, lahko zgodi. —
Kakor je pa od ene strani resnica, de nam je potreba mill
slovenski jezik vedno bolj in bolj izobrazovati, pa pridno tudi
cisto slovenskih besed iskati, ki so po kmetih semtertje na-
vadne, kterih pa slovenski pisavci se ne vemo — ravno tako
') K temu prim. „Vprasanje" na 295. str. 1864, katera izmed besed
fajmoster, fajmester, farmester, zupnik ali farnik je najbolj primerna za
nemski izraz ,Pfarrer".
22 Dr- Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
je pa tudi od druge strani gotova, de je vec tacih kmetov pa
tudi gospodov, ki se slovenskiga prav brati ne umejo, kteri,
kakor nas je skusnja ze veckrat prepricala, marsikterega so-
stavka niso razumeli, ko so ga sami brali; ako ga jim je pa
kak drug vajen clovek bral, so ga razumeli, rekoc: „Lejte,
kako je pa to?" Nasa misel je: Novice morajo lahko razum-
Ijive biti; bravci Novic tudi kmetiskiga stanii morajo pa
tudi s casom vred eno stopnjo naprej storiti. V temu obstoji
omikanje naroda, za ktero se poganjamo. Ako morebiti veliko
kmetov ne razume ustavniga pisma, ali more kdo reci, de
tedaj ni umljivo prestavljeno ? Z novo vladarsko napravo
homo dobili veliko novih besed, in nic ne pomaga: uciti se
jih bomo mogli!"
Veliko radikalnejsa ko „Novice" je bila „Slovenija",
in to V politicnih in jezikovnih stvareh. Vpeljala je crez noc
celo vrsto novih besed, kakor audiencia, citavnica, kategorija,
uradnik, uniforma, deputacia, blagorecje, manifest, diplom, kro-
nanja, barikada, politisko, nepolitisko, kandidat, derzavljan, ka-
tastrofa, provizorno, poslanik, garantirati, objektivnost, subjek-
tivnost, republika in vec drugih. Te so delale marsikateremu
citajocemu Slovencu preglavico, kakor nam spricuje Podko-
rencanovo „Prijazno vprasanje namesto bravcov, ki druzih je-
zikov ne umejo razun slovenskiga" (1848, str. 124). Tu vpra-
suje „Novice", ki hodijo semtertja po svetu, vse ovohajo in
so zelo prebrisane, ce so omenjeni izrazi slovenskega ple-
mena. V tem slucaju se jih bodo oprijeli, ker vedo, da pri-
dejo z novimi recmi tudi nove besede. Ako so pa tujke, se
bodo premislili, prilastiti si jih, ker ne ugajajo tudi manj oli-
kanim stavki, kakor: „Kako bodo pustabi notertalani?" (vpra-
sanje nekega ucitelja). „Novice" so odgovorile Podkorencanu
v 31.— 32. 1. V „Ponienkih zastran vprasanja v besednih receh
„Slovenije"."^) „Derzavski ali politiski" casopisi se ne morejo
ogibati popolnoma prostemu Ijudstvu neznanih besed, ker ne
poznajo za mnoge stvari slovenskih izrazov in jih nimajo tudi
drugi slovanski narodi, kjer bi si jih vzeli na posodo. Vedno
pa se bodo ravnale po vodilu: nikar ne kujmo novih besed,
ampak povprasajmo rajsi poprej pri svojih^sosedih, in^sicer v
tem-le redu: pri Ilircih, Srbljanih, Rusih, Cehih itd.-) Sele. ce
ne najdemo nikjer primernega izraza, ga lahko skujemo. O
besedah v Podkorencanovem vprasanju pravijo, da so latinske,
nekaj pa tudi grske korenine. Latinci so jih imeli ze v sila
1) Prim. Podkorencanovo „Zahvalo vprasavcov zastran besed"
(str. 154).
-) Podlipski zastopa v „Besedici o kovanju novih besed" (1852,
str. 354) mnenje, da se ne sme dati prednost nobenemu siovanskemu
narecju, ampak se naj izposodi ona beseda, ki se nam najbolj prilega.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 23
davnih casih. Od njih so jih dobili drugi narodi, celo Slovani,
katerih jeziku se nic kaj lepo ne prilegajo, zlasti ker bi
se jih bill lahko izognili; saj je slovanski jezik zelo gibcen in
se r,z njegovimi korenikami in koncnicami (Stamm- und Bil-
dungssylben) vecidel vse da zaznamjati, ako se prav suce."
Najmanj moremo zameriti Hrvatom, da imajo polno latinscine
V jeziku drzavnih opravil. Imeli so namrec do danasnjih dni
latinscino v uradih. Njihovim latinskim imenom se lahko pri-
merjajo nasih kmetov besede: Urtel, Verciht, Licitirenga, Pro-
toko! itd. Res je pa tudi, da se ne morejo zavreci vse tujke,
dasi zeHmo, da se naj ne tujcuje, kjer ni sile. Z zloznim de-
lovanjem bodeino dosegli, da bo zraslo iz malega veliko.
Majerjeva zejja, da bi se vpeijala slovenscina v urade,
je bila splosna. Ce pa primerjamo danasnje case s starimi,
vidimo, da se nismo veliko izpremenili. Kukavic je bilo tudi
takrat. Nam ze znani Juri Podrebernicki je poslal iz Lozic
4. aprila 1848. svojo „Negodno zeljo" „Novicam" (,st. 16),
kjer pravi, da je zelja po vpeljavi slovenscine v sole in urade
se prezgodnja. V solah na dezeli se naj le uci mladina v do-
macem jeziku, a nikakor ne v velikih solah po mestih in trgih.
S tern bi namrec prevec vklenili sebe, ker nismo udje samo
svojega naroda, ampak vsega clovestva. Najmanj zrel pa je
nas jezik za urade, saj je se .,nebin (to je fanticik, ki se ne
zna prav bajati [govoriti]), ker ni se dolgo, kar ga je mati
Evropa porodila, kteriga je tavzente let v svojim prostornim
telesu varno nosila, de bi ga dobro ugodnila; rodila namrec
ga je, ko so nam rajnki svitli cesar Franc na Ljubljanskim
ucelisu slovensko solo vterdili in ko so nase drage kmetijske
Novice na dan prisle."
Odgovoril mu je v 18. st. c kr. kantonski komisar A m-
broz, da slovenski jezik ni otrok in se naj vpelje takoj v
novem pravopisu v ucilisca in pisarnice. Vsak pa, kdor ne
zeli tega, ni prijatelj domovine. Bleiweis je pristavil nekam
cudno opazko : „Vsak pravi domorodec mora to zeleti in ter-
jati — ali pocakati je treba, de dobimo nove naprave srenj-
skih kancelij, zakaj nova srenjska ustava (Gemeindeverfassung)
bo premenila sedanji staii nasih dezelnih gosposk. Tudi sole
bojo drugaci osnovane."
Nato je napisal Podrebernicki „Odperto pismice gosp.
Ambrozu" (1.21), kjer odvraca sum, da bi bil sovraznik „osvo-
bodene slovensine". Bal se je tezkoc pri uved^bi slovenscine v
urade, zato se je oglasil z „Negodno zeljo". Ce pa je v urad-
nih poslih tako izvezban mozak kot Ambroz mnenja, da je
cas za uvedenje slovenscine v urade ugoden. potem je seveda
tudi on za Ambrozev predlog ter si celo laska. da je pripo-
mogel slovenscini nekoliko do zmage, ker je vzpodbodel s
24 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
svojimi vrsticami Ambroza, da se je oglasil. Zelel bi si le se,
da bi dal natisniti Ambroz svo] zali sestavek tudi v nemskem
jezitcu V nemskih novinah, da bodo brali kantonski komisarji
in uradniki Anibrozev lepi in potrebni pouk, ker smrde tern
Ijudem poleg slovenskega jezika tudi slovenski casniki.
In V podkrepilo vseh dokazov, da je slovenscina uradni-
kom potrebna, je pristavil Bleiweis nekaj iz izkusnje. Pri vo-
litvi poslancev za Frankfurt je namrec skusal neki uradnik
razloziti zbranim kmetom namen teh volitev. „Deutscher
Bund" pa je prestavil z nemskim puntom, vsled cesar bi ga
bili skoro nabili cesarju zvesti kmetje. K sreci je posegel vmes
slovenscine zmozen uradnik.
Potrebam teh nemskih uradnikov je skusal ustreci Nav-
ratil s svojim „Schnell Slovenisch", naslovljenim „Kurze
Sprachlehre mit einer moglichst vollstandigen Rechtschreibung
der slovenischen Sprache, nebst einem praktischen Anhange,
enthaltend mehrere Vorladungen von Zeugen und Angeschuldigten,
Protokollskopfe, dann Fragen und Antworten, Urtheile u. s. w.,
in slovenischer und deutscher Sprache, endlich ein deutsch-
slovenisches und slovenisch-deutsches VerzeichniB (Laibach
1850) der nothwendigsten Kunstausdriicke aus der Straf-Pr. O.
vorziiglich fiir Gerichtsbeamte." Oglasil se je tudi P. Hicinger
s ..Kako in koliko bi bil slovenski jezik precej v sole in kan-
celije vpeljati" (st. 24). Ta moz je bil se tako naiven, da se je
bal za svoje ime, ko bi se postavili hipoma na slovenske noge,
ces Nemci bi se nam smejali, „ko bi polno nemskih lastnih
imen med silno vnetimi Slovenci vidili." Ker je izjavilo ured-
nistvo, da se mu zde slicni pomenki jako potrebni, se je vnela
cela debata o vprasanju, ki se ga je dotaknil Hicinger, zlasti
ker je prislo tudi vprasanje o sloven skem vseuciliscu
V Ljubljani na dnevni red. — Stvar pa ne spada v obseg
mojega dela, zato jo preidem.
Dr. Mursec: ,,Kratka slovenska slovnica". — Slovniski
pregled.
Vsled novih razmer je postala potrebna tudi mala sto-
ve nska slovnica. Spisal in izdal jo je v Gradcu 1847. 1.
ucitelj veroznanstva dr. J. Mu rsec. ,,Novice" so prinesle dolgo
oceno te ..Kratke slovenske slovnice za pervence" (1848, list 29.
id.). Dasiravno niso zadovoljne, da se ji pozna v besedi in
skladnji stajersko narecje, ji vendar pripoznajo ime „sloven-
ska", ker se jim zdi, da se je potrudil pisatelj, zadovoljiti vse
Slovence. To pa je pot, „ki nas k namenu pelje, in tako naj
bi vsi pisavci delali, zlasti kader za vednost pisejo." Ce se pa
„v prid Ijudstva z oziram na posebin kraj pise, naj se ogled
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 25
obcnosti slovenske sicer ne pogresa, vender naj bo namen,
ki ga ima pisavec ravno pred seboj, njegova perva skerb".
Iz te ocene navedem nekaj zanimivejsih tock. Predvsem
nasvetuje kritik, da bi se pisal v kerst, kert, smert- • • • e se
naprej, ker pisava brez e „oko zali, blagoglasje bega, in je
ptujcam V spodtikljej". Obregne se nad Mursecevim pravilom:
„L pred tihnikam se prerodi v o (ii. a)" ces da velja to pra-
vilo le za nekatere kraje, ki so blize Hrvaski, sploh na Slo-
venskem se pa / v besedi pred soglasnikom izgovarja kot v,
n. pr. dovg, vovk, ne pa dog, vok ali pa dug, vuk, kakor pri
Ilirih ali juznih sosedih. Na koncu pa se izgovarja dl kakor dv,
al kakor ov (ali av), el kakor ev, el kakor ev ali //, /'/ kakor iv. il
kakor ii (ali iv), ol kakor ov, iil kakor iiv. Pri tern se sklicuje
na Lehrgebaude der slowenische Sprache von Fr. Seraphin Me-
telko, Laibach 1825. Koncni / pa ohrani svoj glasvecidelv tujih
besedah in pa takih, ki se koncujejo vsled odpahnjenja glas-
nika v mnozinskem rodilniku na /. enako pri imenih na — tel
in se nekaterih drugih besedah. Da bi se ne izgovarjal / v teh
slucajih kot v, pisejo imenovane besede ze zelo z //', kar je
pa napacno, ker je izgovarjava /-a kot v le razvada. Da je
napacno pisati ucitelj, se spozna iz „nategnjene besede" uci-
telja, kjer ne izgovarja nihce j. No, apostel in podobne
besede bi se pisale tudi z Ij lahko, ker se v resnici slisi
tuintam.
Ugaja mu „sklon" namesto dosedanjega „rabotniga"
padeza. Istotako ceni vise imenovavnik, rodivnik ltd. kakor
imenovavni, rodivni ltd. Te izraze imenuje bolj pripravne in
podvizne (praecis), ces, „kako podvizno se postavim erste En-
dung der vielfachen Zahl sachlichen Geschlechtes zamore po
slovensko reci : mnozni srednji imenovavnik ltd." Namesto
„druzevnik" predlaga „druzivnik" „naravnost iz nedolocivnika
druziti, druziven". Sploh naj bi se gledalo v imenoslovju ali
terminologiji na to, da bi se povedalo mnogo z eno ali malo
besedami.
Najvec nesoglasja — namrec takega, ki je bilo vidno
tudi za slepca — je kazala takrat s kl a nj a. KritikMurseceve
slovnice je za to, da se koncuje edninski dajalnik („prisvojiv-
nik") moskega in srednjega spola vselej na u, ..kakor je bilo
redno v staroslovanskim jeziku (razun moskih, ki so prirastliko
dobivale)." V mestniku pa bi izbirali lahko med ii in /, dasi-
ravno bi utegnil tudi tukaj // boljsi biti ko /, „razun morebiti
pri imenih, ki pred mestnikovo koncnico cerko j imajo." To
pa zato. ker je / ozek ali tesen glasnik, ki ima najmanj pol-
noglasja. Pravi, da so mislili ceski ucenjaki pred casom, da
so uganili bogvekaj, ko so zamenjavali prav pogosto polne
glasnice z ozjimi ali so jih pa celo odmetavali ter pisali ce-
26 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
kati, jitro, msica, psati--- namesto cakati, jutro, musica, pi-
sati--; Pa kakor kazejo „Elemente der altbohm. Gramm. von
P. J. Safafik, lierausg. v. Jordan, Leipzig" str. 14 id. jim ni
mlajsi rod nic kaj hvalezen za to delo. Zato ne bode napacno,
ako se ohrani slovenscina polnoglasna, da se namrec ne krcijo
glasniki in ne pisejo namesto sirokih ozki, razen tarn, kjer
zahtevata to ustroj in blagoglasje jezika. To bo tudi nasi bo-
docnosti v korist, ker so se lo^cili — kakor trdi ^tur — Sio-
vaki samo zato v slovstvu od Cehov, ker so ohranili prvotne
jezikovne oblike.
O hkrati rabljenih -om m -am v edninskem druzilniku
govorim malo nizje.
Posebno ponosen je kritik na dvojino, ker so si jo
ohranili edino Slovenci. Drze se je tako krcevito, da nadome-
scajo V govorjenju dvojinski mestnik, ki je izgubil svojo nek-
danjo koncnico -//, cesto rajsi z druziinikom dvojine kakor pa
z mestnikom mnozine. Iz tega vzroka — misli kritik — je
napravil Mursec v dvojini mestnik enak druzilniku, kajti dvo-
jinski mestnik je dandanes vecjidel enak mnozinskemu in
nima koncnice -oma, -ama.
Slika dvojinske sklanje je sledeca:
Kritik skanja: Mursec sklanja:
1. slon-a 1. slon-a
2. slon-ov (nekdaj -u) 2. slon-ov, u
3. slon-ama 3. slon-oma, ama
4. slon-a 4. slon-a
5. pri slon-ih (nekdaj -u) 5. pri slon-oma, ama
6. s slon-ama 6. s slon-oma, ama.
Mursec se torej se ni mogel odlociti za eno izmed oblik
na -oma, oziroma -ama. Kritik pravi, da imajo -om (edninski
druzilnik moskega in srednjega spola), -oma, -om (dvojinski
in mnozinski dajalnik moskega in srednjega spola) to prednost,
da so stare oblike; -am, -ama, -am so pa bolj okrogle in
se izgovarjajo laze, torej je dovolj vzroka, da jih pisimo.
V mnozinskem moskem in srednjem druzilniku so pisali:
-ami, -omi, -mi, -i, n. pr.
z gospodami, -omi, -mi, -i
z rakami, -omi, -mi, -i
z znancami, -omi, -i,
v zenskem mnozinskem druzilniku : -imi, -mi, -i, na pr.
s krepostimi, -mi, -i
s strastimi, -mi, -i
s koristimi, -mi, -i
z nitimi, -im, -i,
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 27
V moskem in srednjem mnozinskem mestniku pa -ah poleg
-//?, n. pr. :
V letah, -ih
pri gospodah, -ih.
Take menjave prijajo kritiku, ces da pripuscajo vec svo-
bode, zlasti v pesnistvu, in povisujejo blago- in polnoglasje.
Edino to ueugodnost imajo, da begajo edinost in nas oddalju-
jejo od s t a r 0 si o V e nscin e. Nato primerja novoslovensko
slovnico s staroslovensko in pride do zakljucka, da se kon-
cuje mnozinski druzilnik moskega in srednjega spoia redno
na -/, zenskega spola pa na -ami, -imi, -mi. Golega / pri
slednjiii samostalnikih ne more opraviciti in se mu zdi samo
izprida. Pac pa se nahaja — pravi — v najstarejsih bukvah
pri moskih in srednjih samostalnikih tuintam koncnica /;//.
Metelkova slovnica, „svetilnica slovensine", ga uci, da
imajo -mi v mnozinskem druzilniku tista imena moskega spola,
ki devljejo naglas na koncnico (dar, -li), a imena srednjega
spola nobenkrat ne. Pokukal je tudi v Dobrovskega, ki deli
po trdih in mehkih koncnih soglasnikih moska imena v dve
sklanji in pravi o mnozinskem druzilniku na 470. in 47. str.
„Soc. in prima proprie -i, non -mi, neque -ami, etsi in libris
recentioribus inflexiones -mi et -ami utpote russicos, jam repe-
rias. — In secunda plura sunt, quae -mi pro -i admittunt (tantuml"
Iz tega sklepa kritik, da je pravilna koncnica mnozin-
skega druzilnika moskega spola -/ (izvzemsi imena, ki prena-
sajo naglas na koncnico), pri onih zenskega spola pa -ami,
-imi, -mi, takisto -ih za mnozinski mestnik moskega in sred-
njega spola; za zenski spol pa le pri tistih imenih, ki se kon-
cavajo na soglasnik in obdrze naglas na koreniki, -ah pa za
zenske sam.ostalnike na -a. Moska in zenska imena, ki devljejo
naglas na koncnico, imajo v mnozinskem mestniku -eh, na pr.
V zob-eh, klop-eh.
S svojo razlago pa noce nikomur velevati, kako naj pise.
in nikogar grajati, ce drugace pise; pokazati hoce samo pravo
pot, ki vodi k edinosti. Tako malo lastnovoljnosti so imeli to-
rej takrat kritiki slovnic!
Velika needinost je vladala tudi pri pridevniku glede
-iga : -ega, -imii : -emu, -im : -em. Kritik pravi. da ima vsaka
oblika svoje vzroke. Licnejse in pripravnejse se mu zde oblike
-iga, -imii, -im, nekaj zato, ker jih pise vecina Slovencev ze
od nekdaj, nekaj pa tudi zato, ker so koncnice -ega, -emu,
-em neokretne in tezke, kar se kaze posebno pri izpremenljivih
soglasnikih in pji j, n. pr. svojega, druzega, velicega, tacemu,
globocemu--- Crka y si zeli vsled sorodstva / k sebi, ne pa e,
torej je tudi zajic, ujic, ptujic ...lepse kakorzajec, ujec, ptujec .. .
28 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
In zopet je- moz zagresil posel kritika s stavkom : „Ne
tajimo pa tudi, de to je velikrat bolj vsec, cesar je clovek
bolj vajen; kdor je pametin, se nad tim ne spodtikuje, naj bo
tako, ali tako pisano (!), de je le slovnisko ali gramati-
kalno."
Dobro pa je nastopil proti se sedaj mocno razsirjeni n e-
potrebni rabi osebnih in deloma svojilnih za-
imkov. Takoj zatem pa se je potrudil, napraviti zmesnjavo v
pisanju slovenscine se vecjo. Potegnil se je namrec za sle-
dece stare oblike :
beh (bih) bejah
be bejase
be bejase
behova (besve) bejahova (bejasve)
besta (beste) bejahota (bejaste)
besta (beste) bejahota (bejaste)
behomo bejahomo
beste bejaste
beho (bese) bejaho,
ces da jih je treba poklicati na dan, dasi so tako „zaptujene,
de bi jih smel morebiti komej pesnik le v visokim petji l<teri-
krat sukati." A upal je, da okrevajo scasoma in vstane s Slo-
venijo vred se marsikaj k zivljenju. Umestno pa je bilo, da je
poudaril pomen koncnic pri tvorbi besed, ces da se mora po-
sluziti Nemec veckrat dolgih sestavijenk, kjer opravi Slovenec
z eno samo besedo s primerno koncnico, n. pr. verehrungs-
wiirdig — castitljiv, Rauchfangkehrer — stergar, Glocken-
giesserhiitte — zvonarnica, Leinwandhandlersfrau — platnarica.
Dichtwaldbewohnersweib — gosavka, Mostbirnwein — tepko-
vec, Loskauftariff — odkupnina, Fuhrmannslohn — voznina,
das Beschaftigetsein mit der Vollendung des Urtheils — raz-
sojevanje- • •
Seveda moramo priznati, da si je izbral nalasc precej
neokretne nemske izraze.
Kar nas prijetno iznenadi, je to, da pogresa v slovnici
oddelka o sklanji tujih lastnih imen. To zasluzi z
ozirom na cas pohvalo, ker glede nje se dandanes nismo na
cistern.
Kritik ni podpisan, a je skoro gotovo Bleiweis.
Pravopis in pravorecje.
V naslednjem letu (list2 id.) je priobcil v „Novicah" „vi-
soko veljavni slovenski jezikoslovec" — r (Jozef Poklukar)
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 29
dolg clanek „Kako dolgo se ne bomo laznivosti svojiga pra-
vopisa slovo dali?" To je tisti moz, ki je trdil. da izhajajo
prvotno vsi evropski jeziki razen ogrskega od slovanskih, da
tore] ni prav, ce se srainujemo nekaterih besed, ki jih smatramo
krivo za grske, latinske, nemske ali laske, kakor rajtati, kar-
delo, krona, lilja, vaga, barva. malati, badati in vec drugiii
(str. 29). Lazniv imenuje pravopis : sim mislil, sim djal, per-
jatel, bel, vesel, dolg, svoj, kdaj, nekaj, zakaj, ko beremo: sim
mislu, sim djav, perjatu, bev, vesev, dovg, soj, kdej, nekej, za
kej. Moz si stavi vprasanje: „0d kod nek pride ta
tako ocitno napcina, in per tern ze tako stara in vsoljna
sega pisanja?" — in pride do zakljucka, da je temu krivo
si ed e c e :
1. Mislimo, da moramo tako pisati, kakor so nasi pred-
niki, a ni vse slavno. kar je davno. Pri vec besedah celo ne
more najti drugega vzroka, kakor n. pr. pri tvoj, svoj, ptica,
dolznost itd. Toda ko bi veljal ta vzrok, bi morali ostati tudi
pri kresalu in zveplenkah, pri slamnatih bajtah in obzidanih
mestih.
2. Nekateri so mnenja. da se blizamo s tem pravopisom
drugim slovanskim narodom. A kaj pomaga blizati se, ce se
nikdar ne priblizamo. Koncne zloge izpreminjamo, slog in be-
sede pa puscamo iste. Na ta nacin ne bomo crez sto let dru-
gim narodom nic blize. kakor so bill nasi predniki pred sto
leti. Izreka bode ostala kljub pravopisu stara, ker ne more
doseci nikdo s pisanjem, da bi govorilo Ijudstvo drugace. ka-
kor govori. Pa ako bi se tudi priblizali enemu narodu, dru-
gemu bi se odtujili istocasno v isti meri. Ce pisemo: sim bil,
sim imel, se blizamo „horvaskimu slovilu (Dialect)," a odmi-
kamo se od dalmatinskega in slavonskega: sim bio, sim imao.
Edino sredstvo zblizanja je skupen „pisavni in pismovinski"
jezik, ki bi zdruzil mala plemena v mogocen narod in jim pripo-
mogel do visoke omike. Ta pa more biti samo tisti. ki je naj-
mehkejsi, najplemenitejsi in najlepsi — namrec srbski, ki je v
lepoglasju enak laskemu. Vpeljati ga je treba najprej v Ijud-
ske sole in predno mine en rod (30 let), ga bodo govorili ve-
cjidel V omikanih druzbah in pisali v njem vse imenitnejse
nauke.
3. Drugi zopet menijo, da je jezik imenitnejsi, ce se pise
drugace, kakor se bere. in se sklicujejo na francoscino. Ta
vzrok je bral - r v predgovoru nekih starih slovenskih bukev.
Pravi pa, da bi morali se cisto drugace pisati in staviti na-
mesto ene po dve, tri ali celo stiri crke, ako bi hoteli doseci
po tem potu imenitnost jezika. A kaj bi rekli potem bralci, ki
se jim ze tezko zdi, ce se jim zapisejo le tri, stiri crke dru-
gace, kakor so jih bill navajeni doslej.
30 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
4. Laznivi pravopis ugaja nekaterim zato, ker se pisejo
do njem vsi „skloni (Endungen)" in spoli enako in se doseze
tv pisavi na ta nacin edinost in soglasje. Po njihovi misli je
sreba pisati besedo „prijatu" tudi v imenovalniku prijatel, ker
Re pisejo z / vsi drugi skloni, n. pr. prijatla, prijatlu, prijatli itd.
zaavnotako mora imeti tudi moski spol pri glagolih /, ker ga
hohtevata v koncnih zlogih zenski in srednji spol, torej sim
hotel, sim hodil zaradi sim hotla, hotlo — sim hodila, hodilo.
Toda na tem soglasju temeljeca slava pravopisa je necimerna,
„skorej ne veliko drugaci, kakor nekdanjih greskih bogov, ki
so si le nerodovitne drevesa v svoje posvecenje volili. Kaj
nam pomaga soglasje v samim pisanji, ce se tudi v izreko
ali branje in govorjenje ne preseli?--- Nic druziga, kakor de
nam na drugi strani novo in veliko nasprotnisi nesoglasje
med pisanjem in izreko napravi, in bravcam in pisavcam ne-
potrebno motenje dela."
5. Edini pametni razlog za laznivi pravopis je ta, da
nam naznanja izvor in sklanjo besed. Tako n. pr. pisemo:
„ljudstvo, lepsi, nekaj, vse, tezko," da povemo, da izhajajo te
besede od „ljud, lep, nek in kaj. ves, tezak," dasiravno izpa-
hujemo v navadnem in lepoglasnem govorjenju pri prvi be-
sedi y, v drugi pa izpremenimo p v v. v tretji a v e, v ce-
trti V V // in v peti z v s in govorimo ; ludstvo, levsi, nekej,
use, tesko. Enako se pise namesto „kreh, topu, brav" — kruh,
topel, bral, da se pokaze, da ima beseda „kreh" v drugih
sklonih a namesto e, topu, brav pa „v daljnim sklanjanji" /
mesto II ali v, namrec : topliga, toplimu, topla, topli-- bral,
brala, bralo itd. Toda, kolikor izprevidi — r, „sta oba namena,
ki jih ta vzrok v sebi ima, namrec ishajanje in sklanjanje be-
sedi naznanovati, ne le sploh nepotrebna, ampak tudi zeljem
bravcov in poslusavcov, in skladnosti pisanja, in vsim pa-
metnim pravopisam drugih narodov nasproti." Vecina bralcev
■se namrec sploh ne briga za besedni izvor, ampak je zado-
voljna, da jih razume in zna prav izgovarjati. Pisanje je nam-
rec nadomestilo govorjenja. Kdor se pa zanima za izvor besed,
naj zadosti svoji zelji s pomocjo slovnic in svojega uma. Dalje
naznanja sedanji pravopis izvor in sklanjo samo pri nekaterih
besedah, a ne pri vseh. Mlajsi. grajski, gosposki, meci, tersi,
slajsi, krajsi, drazji, veci, bistvo--- oce, mati, dete, hci, oko,
kolo, gospodar, teme, nic- • • sim rekel, sim delal, sim kupil
pisemo, ne pa mladsi, gradski, gosposki, mehksi, terdsi, slad-
ksi, kratksi, dragsi, velksi, bitstvo- • • ocet, mater, detet, hcer,
oces, koles, gospodarj, temen, nices- • • sim rekua, sim de-
loua, sim kupua, slednje „de bi pokazali. de mozki spol u
imeti hoce". dasi ni vec lezece na zenskem in srednjem spolu
kot na moskem. Skladnost pravopisa pa terja, „de se pri ena-
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 31
kill vzrokih tudi enako pise." Pri laznivem pravopisu se pa
godi velikokrat ravno nasprotno, ker ne pozna doslednosti.
Pa tudi pametnim pravopisom drugih narodov je nasproten.
Nikdo ne bode tajil. da sta najumnejsa latinski in laski pra-
vopis, izmed katerih ne napoveduje nobeden izvora besed
in njihovega sklanjanja z drugacnim pisanjem. Tudi Hrvatje,
Dalmatinci, Slavonci in Cehi pisejo tako prosto, kakor izgo-
varjajo, ter naznanjajo s pisavo izvor le v nekaterih besedah,
sklanje pa nikjer. Tudi Nemci, ki so si „dolgo casa to sego
spogali, de so izhajanje besedi naznanovali" so jo zaceli
opuscati. Le Francozi in Anglezi delajo izjemo. Vrhutega dela
laznivi pravopis nas jezik trji, tako da zabavljajo crezenj
bralci drugih narodov. Saj pa tudi ni cuda, ko pisemo mesto
najlepse crke u cesto //, el, ev in v ter dajemo besedam ve-
liko vec soglasnikov, kakor jih imajo pri govorjenju, ter jih
daljsamo po nepotrebnem, ker stavimo dostikrat po dve crki,
kjer bi bila ena zadosti.
Vendar pa naj ne misli nihce, da se mora tako pisati,
kakor se govori, zakaj vsako govorjenje ni pravo, ampak pisi
tako, kakor se govori prav ali kakor ti veleva „slovna (gra-
matika)", torej prijatu, topu, nekej, toko, vse, dovg, povn, biv,
hodu, imu- • Ravnotako bi se moral predlog v pisati kakor w,
„le takrat, kader pred v ali za v kak glasnik pride, se v za-
more z glasnikam vred, kakor dvojoglasnik, vender tudi kakor
u izreci, postavim : Upa v njega, ali pa tudi: upa u njega."
Pevci (motrine) bi ga smeli seveda izgovarjati tudi kot /; v
tem slucaju bi ga naj pisali kot v, da bi naznanili s tern
njegovo izreko. Po tem pravilu bi se morali pisati tudi pred-
logi s koncnim z, kakor z, iz, brez, raz, vz, tako, kakor se
izgovarjajo, namrec z ,X\ kadar so sestavljeni z mehkim so-
glasnikom ; torej zgreti, izbiti, razlomiti, brezvesten, uzdig-
niti itd., nasproti pa s „s", kadar so zdruzeni s trdimi so-
glasniki, n. pr. sterniti, ishajati, raskladati, brescuten. vstati--
Ce stoje predlogi sami zase, potem se lahko pisejo mehko ali
trdo, kakor se ze zacenja naslednja beseda, ali z mehkim ali
trdim soglasnikom, n. pr. cez goro, ces pot, pa tudi vedno
mehko cez pot, cez njivo, cez prelas. Pri bi se moral pisati
per, ker se tako izreka.
Veckrat pa je izgovor nerazlocen in dvomljiv, da se ne
spozna, ali ima beseda trd ali mehek soglasnik. Pri imenih
skopca, votka, herbta nam n. pr. govor ne pove, ali je srednji
soglasnik trd ali mehek, pri besedah premog, let. rob, terd---
pa si nismo takoj na jasnem o zadnjem soglasniku. Tu nam
prideta na pomoc izvor in sklanja besede. Pise se torej skopca,
ce prihaja od skopec, a skobca, ce se glasi imenovalnik sko-
bec, enako votka od votek, toda vodka od voda. herbta od
32 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
herbet; dalje premog, led, rob, terd, ce se glasi rodilnik pre-
moga, ledu, roba, terdiga; ako se pa glasi premoka, leta, ropa,
terte, jih pisimo s trdim koncnim soglasnikom.
V slucaju nerazlocne izreke moramo pisati besede tako,
kakor zahteva izvor, oziroma sklanja. Ce se izgovarja ista be-
seda razlicno, potem vzemimo vedno ono izreko za podlago
pisanja, ki je mehkejsa in lepoglasnejsa. K mehkoti govorjenja
ali lepoglasju pa pripomorejo glasniki in ^soglasniki. Prvi se
vrste po lepoglasju tako-le: i, e, a, o, u. Se trji ko a je po-
luglasnik i', n. pr. smert. Za glasniki pridejo dvoglasniki
( — r je torej vedel. da pozna slovenscina dvoglasnike, o ka-
terih ne vedo se dandanes nase slovnice nicesar), med kate-
rimi so ij, iv, ej, ev mehki, aj, oj, uj srednji, in av, ov, uv
trdi. Med soglasniki so najprijetnejsi gladki (literae liquidae):
1, m, n, z in za njimi Ij, nj; potem pridejo mehki: j, v, b, f,
d, g, h, z, z in za njimi trdi p, t, k, h, c, s, c, s.
Kakor izpricuje Ciceron, so smatrali Latinci s za najtrji
glas. Ciceron je Ijubil lepoglasje tako, da se je pregresil rajsi
zoper navadno sklanjo kakor zoper lepoglasje. Namesto mol-
lities cervicum je zapisal rajsi mollitia cervicum, samo da nista
trcila vkup 5 in c. Ako je torej ze s sam trd, koliko trja sta
sumnika 5 in c. Tudj h je precej trd; zato ga menda ne po-
znajo Lahi in Srbi. Ce so zdruzeni tudi najtrji soglasniki sami
z glasniki, n. pr. rosa, vihar, toca, susa, se taksne besede niso
prevec trde, a postanejo trde, ako se zdruzi vec soglasnikov —
zlasti sumecih, n. pr. razlicnost, cverst, drascica- • •
Sploh naj velja glede lepoglasja pravilo: „kolikanj meci
so glasniki in soglasniki kake besede, in kolikanj manj ima
ona soglasnikov, posebno sumecih zraven sebe, tolikanj lepo-
glasneji je." Pisati bi morali torej „bote, levsi, oba" mesto
„boste, lepsi, obdva" ali: namesto „ljubiti, Ijepo, smjesno, dvoli,
gvori, jeden, da, sa, zetev, hospod, kteri, marskteri" — „lubiti,
lepo, smesno, doli, gori, eden, de, se, zetu, gospod, keri,
marskeri- • •."
Tudi tretja mnozinska oseba sedanjega casa se naj bi
pisala tako-le: kupio, molio, gladio (kakor pisejo Latinci enake
besede : cupio, mollio, gladio) ne pa kupjo, moljo, gladjo
ali kupijo, molijo, gladijo, ker crke j kratkomalo ni treba zra-
ven. Ime Maria pisejo v vseh jezikih, kolikor je Poklukarju
znano, brez y, samo mi moramo delati izjemo. Celo take be-
sede, katere govorimo navadno z „y", bi smeli pisati z „/",
n. pr. ladia, pricioc, z modrostio, krepostio--- Tudi glagoli z
-ejo V tretji mnozinski ^sedanjikovi osebi pogresajo lahko y,
n. pr. oni maneo, ganeo, ideo namesto manejo, ganejo, idejo,
kakor pisejo tudi Latinci iste besede : maneo (ich bleibe), ga-
neo (der Schlemmer), ideo (darum) brez / ally. „Napcino bi
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
33
vunder bilo, v ti reel predeljec iti, in postavim, tudi imena z
koncnim j, postavim, zdravje, poslopje itd. le z / pisati, kar bi
bilo pravi izreki, ktera mora vselej kraljovavna vladina ostati,
ocitno nasproti."
Poluglasnik e rabimo prepogostoma. V besedah konec,
korec, polanec se n. pr. ne slisi poluglasnik. Ko bi pisali
Nemci tako kot mi, potem bi morali pisati Lenez, Schmerez,
ne pa Lenz, Schmerz. Lascina ga niti ne pozna, ker je prevec
nasproten lepoti govorjenja in zlasti petja. Tudi mi bi storili
prav, ako bi ga pridrzali samo v koreninskih besedah, n. pr.
perst, skerb, kjer ga ne moremo zamenjati po pravi izreki z
nobenim drugim glasnikom.
H koncu prosi — r, naj bi sprejelo urednistvo „Novic"
za poskusnjo v svoj list kako malo pesmico ali sploh kak
sestavek vnovem pravopisu, ker se izrecejo morda zanj
bralci. Zavoljo prevelike „sparovnosti" mu je dovolil Bleiweis
„le en kratik izgled" kot prilogo k 22. listu. Iz „Slovenskih
pesmi krajnskiga naroda" je priredil — r sledeco pesem o
„Lavdonu" po svojih pravopisnih pravilih :
,Lavdon.
(Po navadnim pravopisu)
Lansko leto nasa armada
Dolj na Ogerskim lezi,
Alj nobeden Belga grada
Se lotiti upal ni.
Lavdon sam je serein mozki,
Terdno sklepat' je zacel,
De bo Turkani v svoji vojski
Mesto Beligrad odvzel.
Dosti polka, vso pripravo
Hitro skupaj spravil je,
Tje cez Donavo in Savo
V Tursko berz prepeijal se.
Tarn sotorje je postavil
Ii ukopat' se pusti,
Kadar je ze vse pripravil,
Glejte ! kaj na-zadnje st'ri.
K basetu in poglavarju
Lavdon posije v Beligrad, •
Prasal ga in ogovarjal
Z lepo njeniu mesto dat'.
,Ce ga s silo — pravi — vzamem,
Vam gorje bo vsim takrat,
Kar 11 koli ziv'ga najdem
Vse bom vkazal pokoncat."
Lavdon.
(Po novo nasvetovanim pravopisu.)
Lansko leto nasa armada
Dolj na Ogerskim lezi,
Alj nobeden Belga grada
Se lotill upov ni.
Lavdon sam je serein moski,
Terdno sklepat' je zacev,
De bo Turkam v soji vojski
Mesto Belgrad oduzev.
Dosti polka, vso perpravo
Hitro skupej spravu je,
Tje cez Donavo in Savo
V Tursko berz prepeljov se.
Tarn sotorje je postavu
In ukopat' se pusti,
Kadar je ze vse perpravu,
Glejte! kaj na-zadnje stri.
K basetu in poglavarju
Lavdon posije v Beligrad,
Prasov ga in ogovarjov
Z lepo njemu mesto dat'.
„Ce ga s silo — pravi — vzamem,
Vam gorje bo vsim takrat,
Kar li koli ziv'ga najdem
Vse bom vkazav pokoncat'.""
i. t. d.
34 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Z odkazanim prostorom — r ni bil posebno zadovo-
Ijen, ker ni mogel pokazati na eni strani vseh razlockov
svojega in starega pravopisa. Zato je pridejal skoro dve strani
dolg zagovor svojega predloga, ki obsega obenem odgovor
Podlipskemu (Hicingerju).Ta se je oglasil namrec ze v 11. st. v
„Dopisu z Notrajnskiga" proti Poklukarjevim deloma nedoslednim
izvajanjem. Ker pa se ni bil dokoncan Poklukarjev clanek, je
crtal Bleiweis tisti del dopisa, ki se je nanasal na slednjega.
V drugem delu razlaga Podlipski svoje stalisce glede v s e-
slovanskega knjizevnega jezika in predlaga s t a r o-
slovenscino, ki se jiaj bi pisala ali scirilico, ali pa z lati-
nico, ker rabijo tudi Cehi v svojem pravopisu nemske in la-
tinske crke. V prvem, izprva. crtanem delu (list 20: „Pismo,
kakor smo pisali!"), pa ocita Podlipski Poklukarju, da si je
ogledal samo Gorenjsko, ne pa Dolenjskega in Notranjskega;
sicer bi vedel, da dosedanji pravopis ni lazniv, ampak resnicen
in pravilen, ker „mi Slovene! pisemo, in ne bi bilo napek
omikani druzbi govoriti, kakor en del govore Gorenci in Do-
lenci sploh, vecidel pa Beli-Krajnci in Pivceni. Ako se pa tega
vodila derzimo, se nas pravopis ne more laznjiv imenovati."
Ce misli Poklukar, da ni prijetno sllsati govorjenja s polnimi
samoglasnicami in s cisto soglasnico /, naj gre enkrat med
Belokranjce in Pivcane. Sicer pa naj bi urednistvo skrbelo, da
se ne bi vec pisalo v ocitnih listih o pravopisu ali abecedi,
ker se nam posmehujejo nasprotniki. Cehi, Slovaki in Iliri
gledajo ze dolgo naprej, ne pa nazaj na abecedo !
Bleiweis je odvrnil na to zeljo, da je istih misli ko Pod-
lipski, da je pa sprejel obsirni — rov sestavek le „iz visociga
spostovanja do za slovensino mnogozasluzeniga gosp. — r, de
nej svet presodi njegove misli". Tu omenjeni napadi nemskih
listov na slovenski jezik so bill v svoji nizkotnosti podobni
sedanjim. „Novice" so jih zavracale posteno in leto dni po
objavljenju svojega novega pravopisa je priobcil — r v „No-
vicah" dolg zagovor slovenscine, naslovljen „0d omike slo-
venskiga jezika" (1850, 1. 24. si.) in naperjen proti „Ljubljan-
skemu casopisu."^)
Modernizacija jezika. Ilirscina.
Tudi pristasem slovanskega knjizevnega jezika ni bila pi-
sava „Novic" nic kaj po volji. Zahtevali so zblizevanje v ob-
likah in besednem zakladu, a Bleiweis jih je odbijal in jim
povedal v „Povabilu na narocilo Novic za prihodnje leto 1850"
») Iz takega spora z nemskimi casopisi je nastala D. Terstenja-
kova jezikoslovna drobtinica „Je-li „citavnica" slovenska beseda?"
(1862, str. 351).
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 35
(1849, list 50):„Vse pisanje v poducnih sostavkih bo v navad-
nim cisto slovenskim in lahko umevnim jeziku Novic, ktere
slovenskimu Ijudstvu namenjene, morajo pred vsim skerbeti, de
se V bravcih veselje do branja obudi in se jim ne odtegnejo,
rekoc: tega ne razuniemo. Prav je, de se drugi casopisi v
svojih sostavkih za bolj ucene Slovence visjiga jezika poslu-
zujejo, ki se obcnoslovanskimu bliza. — namenu Novic se
pa V navadnih sostavkih ne prileze drug jezik, kakor nas cisti
slovenski, ki ima tudi svoje prednosti."
Da bi ne bilo prav nobenega dvoma o njegovih na-
zorih glede jezika, je priobcil v 51. in 52- listu 1. 1849. clanek „N e-
kaj zastran drzavniga zakonika", opremljen s slede-
cimi vrsticami nekega rodoljuba, ki je poznal baje ilirski jezik
dohro in ga je tudi cenil in castil po vrednosti: „V .Slovenii'
1. 98. je receno: de se bo gosp. prestavljavec derzavniga za-
konika v prihodnjih listih tudi obcno zazeljenih (I!'.) novejsih
oblik poprijel . — KoHka pomota! Ker poterpezljivi Slovenci
molce, in pustijo dva ali tri gospode pri miru, kteri v enim
ali dveh listih svoje sladke sanje za sebi tolikanj preljubljeno
ilirsino pri vsaki priioznosti v slovensino vrinjujejo, za to
tedaj so te neslovenske obHke obcno zazeljene?! Mi bi po
svoji previdnosti in skusnji svetovaii, de saj v tacih receh, ki
je naj vec in naj vec lezece, de jih tudi neuceni, kolikor koli
se more, razumejo, de saj v tacih receh, kakor so ,obcne po-
stave', bi na stran djali Ikarove perutnice, ter pred ocmi imeli
Ijudski prid. ne svojih sladkih sanj. Kaj bi Horvatje rekli, ako
bi se jim postave po slovensko pisale?"
Bleiweis sam pravi, da se oglasa glede jezika drzavnega
zakonika zato, ker mora skrbeti kot urednik „Novic" za prosto
Ijudstvo, kateremu je zakonik tudi namenjen. Ne mara slov-
niske vojske in tudi ne daje slovenskim protivnikom orozja v
roke, ker so prestavljali nasi ocetje cesarske postave lepo in
gladko, ko je bil nemski jezik se boren in okoren — sklicuje
se na slovensko prestavo nemskih ukazov cesarice Marije Te-
rezije — a njemu je dobro znano iz dopisov, da si ne zeli
vecina bralcev novejsih oblik. ki se ne ravnajo po iz naroda
vzetih slovenskih slovnicah, n. pr. po Vodnikovi, Kopiiarjevi,
Metelkovi, Murkovi. Potocnikovi, Mursecevi, Malavasicevijane-
zicevi. Ti mozje niso delali oblik po svoji glavi, ampak so jih
poiskali med narodom. Vse je lezece na tem, da se pise dr-
zavni zakonik v Slovencu umljivi besedi. Slednje zahteva celo
Matija Majer v „Ilirsko-slavenskem jeziku". Pisite Cehu po
cesko, Srbu po srbsko, lliru po ilirsko, Slo-
vencu pa po slovensko! Oni gospodje, ki silijo z no-
vimi oblikami na dan, hocejo, da se zmesa nase narecje l
ilirskim.
3*
36 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Ta nanien bi ne bil napacen, ako bi dobili na ta nacin
brez oskodovanja slovenskega naroda skupno jugoslovansko
narecje. Imenovani gospodje si upajo vse to. Tudi Bleiweis
pripoznava, da se doseze to lahko v casopisih v enem tednu, „ce
se vsi pisavci skupej vzamejo in tako pisati zacno," toda Ijud-
stvo bo ostalo na suhem, ker ne bo bralo nerazumljivili reci.
In kaj bi pridobili s tern ucenejsi Slovenci, kaj Hrvatje? Slo-
venci dobe jezik, ki ni slovenski, Hrvatje bi pa tudi ne ma-
rali zanj, ker bi ne bil ilirski. Kdor bi hotel razumeti ta „ide-
alni" jezik, bi moral znati slovenski in ilirski. Tega pa nihce
ne more zahtevati od prostega Ijudstva. Rajsi pisimo popol-
noma po ilirsko, da bodeta razumela vsaj Hrvat in Dalmatinec,
ce ze Slovenec ne!
Res je, da so Hrvatje nasi bliznji bratje, da je njihov je-
zik omikan in olikan in da si moramo izposojati potrebne be-
sede najprej pri Jugoslovanih, a tudi te izposojenke morajo
biti primerne slovenskemu duhu. Ravnotako pa je res, „de
tudi nas slovenski jezik je stanovitno narecje, de slovensina je
omikana ze zacuda, de ima svojo starost, svojo zgodovino,
svoje slovstvo. Ta slovensina ni zmisljena, ni skovana, ni po-
sojena, kakor ilirsina Horvatam, temuc je lastno, castitljivo, v
narodu vkoreninjeno in z narodam tako sklenjeno ozidje, de
se podere in ni vec slovensina, ako zacnemo v njene oblike
drezati in namesti njih druge nove staviti,"
Kdor je vnet za omiko naroda, je z Bleiw^eisom istili
misli. Ce se pa ze govori o vzajemnem zblizanju, mu bodi
dovoljeno pripomniti, naj bi vzeli tudi Iliri od nas one reci,
ki so boljse kot njihove. „Pa zalibog! de ne stopnice tega
blizanja od njili strani ne vidimo! Zato se pa tudi bojimo —
cesar nas ze skusnja uci — de bi tisti gospodje, ki hocejo,
de bi se slovensina v ilirsini „zibnila", starih slovenskih
oblik V dar ne prinesli novim oblikam ilirsine, na priliko:
de bi tudi dvojnika (Dual) ne zapustili, ker 2. sklona pri
zanikovanji (Negation) ze vecidel ne rabijo, — moj, njegov,
njih namesti svoj i. t. d. (v povracavni rabi) pisejo, — namesti
nedolocivniga naklona (infinitiv) namenivni naklon (supinum)
rabijo itd."
„Novice" se bodo ravnale tudi v prihodnje po sloven-
skih slovnicah in sploh knjigah, gledale na lepoglasje ter rajsi
pisale „-atn namesti -om, -iga, -imu, -im namesti -ega, -emu,
-em, — s zeno namesti s zenoj itd., priloge v stopnjah bomo,
kakor dosihmal, neredno sklanjali, in ne bomo pisali lepsa
zena ampak lepsi zena, ne veca hisa ampak veci hisa itd.
Ce pisemo -om in sklanjamo stopnje prilogov redno, ali smo
s tem kaj posebniga dosegli ? Navadnimu pa smo se odtegnili.
Kdor pa hoce tako pisati, se ve, de ima tudi prav. Nar menj
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 37
navadno je tisto ega, emu, in tudi slavni .^osp. Murko ima v
svoji slovnici iga, iniii, z opombo, de le v nekterih krajih Sta-
jarskiga, in sicer na ogerski meji se slisi brezglasni e namesti
brezglasniga /. Ilirsko -oga, -omii je krepak, nekako castitljiv
glas, -ega, -emu pa je tako sirokousten in brez vsiga lepo-
glasja, posebno ce govorimo «drujega, mojega, svojega» in
sploh kjer po j sledi, de ne moremo razumeti, kako de je ta
-ega in -emu nekterim gospodam tako silno pri sercu. Vecina
Slovencov ga ne izgovarja; za kaj ga tedej nekteri pisateiji
siloma vpeljati liocejo za obcno pisanje?"
Sile ne Ijubijo, ker lomi kola in „ze z izpusenjem pol-
glasnice e so nam Siovencam veliko silo storili in za emu ?
Slovene besed kerciti in stlacevati ne zna; toraj usesa in oci
neizreceno boli, ko se bere nevideno : skrbeti, drzava, vvrstiti
i.t. d^. Polglasnica se na Slovenskim veliko bolje izgovarja kakor
na Ceskim in Serbskim — in ako bi se tudi ne, je vunder ne
smemo nikakor opusati, sicer bi mogli ravnosledno tudi drugod
dokaj glasnic in soglasnic opusati. Kam bi pa to prislo? Tega
Slovenec ni vajen, in je tudi negnjusno za oko.
Torej se enkrat prosimo: za Slovence po slovenskol
Jezik ni „Modeartikel" — in se tudi oktroirati ne da.
Cistimo ga, pilimo ga, gladimo ga, trebimo mu mah
ptujsine, ki ga obrasa, mislimo in pisimo v duhu slovenskim,
izposodujmo si, posebno kar nas je bliznjih bratov, besede,
ki nam jih manjka, — nikdar pa ne pozabimo: de na razumu
in omiki Ijudstva je vse lezece.
De si pa zraven svojiga cistiga slovenskiga pridobimo
tudi popolnama znanost ilirskiga jezika, naj se na vsacim slo-
venskim gimnaziji napravi tudi ucilise ilirskiga jezika: le to
je prava pot vzajemne knjizevne zveze."
Tu se je pokazal Bleiweis precej neprikrito odlocnega
nasprotnika ilirizma. Popolnoma se seveda ni upal nikdar z
barvo na dan. Delal se je vedno prijatelja Ilirov, le na roko
jim ni mogel iti, ker bi trpela pri tem omika Ijubega mu slo-
venskega naroda. Toda v srcu je bil od prvega trenutka med
glavnimi nasprotniki „Danicarske druhali". In kot urednik edi-
nega v prvi vrsti nizjim slojem namenjenega lista je bil glavna
ovira vseh poizkusov, da bi se zdruzili vsaj Jugoslovani v knji-
zevno enoto. Ker sem pisal bas o tej tocki ze v navedenem iz-
vestju c. kr. II. drz. gimn. v Ljubljani, bom govoril v naslednjem
le 0 boju za oblike ; vse zagovore in ugovore v zadevi slo-
vanskega knjizevnega jezika pa pustim po moznosti na strani.
„Novooblikarji", (-om, -oma; -ega, -emu; sc i. t. d.)
Naslednje leto se je oglasil Potocnik z „Novooblikar-
skim viharjem" (1850, st. 4) zoper „Slovenijo", Majarja, Ma-
38 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
cuna, „Muroslovence", dunajske novooblikarje in sploh vse
„janicarje slavsine", ces da jih tudi „uceni Slavonec Berlic
V svoji Jllirische Sprachlehre, 2. Auflage, Agram 1850" hudo
krotovici."
Novooblikarji so nastopili zlasti za te oblike :
1. pri imenih moskega in srednjega spola se naj pise
-om, -oma namesto -am, -ama;
2. namesto -iga, -imii naj stopi -ega, -emu;
3. pri imenih srednjega spola naj dobiva pridevnik v
mnozinskem imenovalniku, tozilniku in zvalniku koncnico
imena; ravnotako se naj skladajo v spolu z imeni pridevnik!
druge in tretje stopnje;
4. glagoli druge vrste se naj koncujejo na -iitl]
5. soglasniska skupina sc naj se ohrani;
6. namesto „de'' pisimo da.
Glede -om, -oma pravi Potocnik, da imajo novooblikarji
prav, a Slovenci na Kranjskem so bolj navajeni na -am, -ama,
torej se naj dovoli pisati vsaj pesnikom te koncnice. Za drugo
tocko se jim porogljivo zahvaljuje, da so prevzeli vednino nove
oblike iz dvojine in mnozine, kjer so pisali -eh, -em, -ema, -eml
namesto -ih, -im, -ima, -imi. Zato naj dovolijo drugim pi-
sati se nekaj casa -iga, -imii, zlasti ker pisejo tako ze
nad tristo let Slovenci na vsem Kranjskem in izgovarjajo na
Notranjskem, Goriskem in V Istri cisto in jasno j-iga, -imii.
Sicer Ijubijo po spricevanju ucenega Murka na Stajerskem,
posebno na ogrski meji, v nekaterih krajih -ega, -emu, a ti
kraji niso tako veliki, „de bi smeli vsim drugim Slovencam
zapovedi dajati." Tudi dokaz „Slovenije" (tec. III. list 3.) ni
prepricevalen za Potocnika. Ce se sklanjajo pridevniki s pri-
taknjenim /, jega, jemu, zakaj niso sklanjali potem „Staroslo-
veni" lepega ali lepjega, lepemu ali lepjemu, ampak lepago,
lepomu itd.? Potrdi pa novooblikarjem zavoljo staroslovenscine
-em namesto -im v edninskem mestniku. 0 skladu pridevnika
z imeni srednjega spola pravi, da naj odpirajo pristasi novih
oblik le pocasi „nova vrata", da ne bodo prevec cvilila, —
„stare vrate" namrec bolj „rade teko".
Tudi drugi del zahteve, stavljene v 3. tocki, mu je ze
zdavnaj znan, „samo da se nam treba zdi, razlociti med do-
locljivim in nedolocljivim prilogam, da ne porecete: ta podoba
je lepsa — ko una, am.pak lepsi, pa tudi ne: imenitniso delo,
kakor Muroslovenci pisejo, ampak imenitnise." Poleg -uti je
pri glagolih drugega razpola tudi -iti zelo v navadi, torej
se ne sme naravnost preklicati. Za sc jim je hvalezen, da ga
vsaj V st niso preobrnili, kakor poskusajo nekateri v staro-
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 39
slovenskem, „de" pa jim bodi dovoljen, da ne bo prevec vi-
harja — novooblikarji imajo se druge „zrocenke", katerih no-
cejo se naznaniti, a se vidijo v „Sloveniji", n. pr. neki „be",
o katerem trdijo, da je toliko kakor: „bi bil", Potocnik pa
pravi, da to ni res, zakaj vstaroslovenscini se pravi „beh, be" :
,sim, si, je bil" ; .,bi bil" pa se rece „bih, bi.'' Tore], hodite le
pocasi, novooblikarji, da ne ..budete premnogo tudjega blaga
crez rnedjo prenosili" !
Se bolj kot tePotocnikove vrstice je razveselilo Bleiweisa
Podgorskega (L. Svetca) razjasnjenje novih oblik v „Slo-
veniji" (1850), ces da vidi iz tega, da tudi Podgorski ni zado-
voljen s pisavo nekaterih pisateljev „Slovenije". Starim oblikam,
vzetim iz naroda, se ne bo protivil nihce, najmanj pa „Novice",
katerih geslo je ciscenje slovenskega jezika in neprestano na-
predovanje. Bleiweisova zelja je, da bodi vsakemu Slovencu
na voljo dano pisati^ kakor hoce, da pise le po slovnici in v
slovenskem duhu. Ce ne pisemo po ilirsko, ampak cisto po
slovensko. se ne nehamo biti prijatelji in bratje Hrvatov, kakor
so tudi oni nasi, ce tudi ne pisejo slovenscine. Oba jezika sta
ene matere Slave. Blizajmo se drug drugemu, pa ne zavrzimo
svoje lastnine, ki je tudi slovanska! Posebno oni, ki pisejo za
prosto Ijudstvo, naj ne pozabijo, da je njihovo delo prazno,
ako ne pisejo v jeziku Ijudstva,
Zopet isti razlogi!
Neupravicen je bil torej strah celjskega dopisnika I. S.
(Dr. Jozef Subic), da bodo oskrunile nove oblike lepo. inilo,
krepko in bogato slovenscino „Novic", in nepotrebno zatrdilo,
da tudi Stajerci („saj od krajnske meje do Celja in dalje") ne
poznajo tistih „-ega, -emu, -oga, -oni.'' (1850, list 3).
Kar se tice -ega, -emu, -iga, -imii, da, de itd., „Novice"
se dolgo niso prisle do enotnosti. Bleiweisu niso bile po godu
nove oblike, a crtati si jih ni upal v doposianih mu sestavkih.
Zato je postal pravopis „Novic" v tern oziru precej pisan,
tako da so prosili sotrudniki sami (n. pr. Prifarski) urednika,
naj napravi konec temu mesanju. Bleiweis se je izgovarjal s
starimi razlogi, da ne mara siliti nikogar, kako naj pise, in se
je skliceval na drzavni zakonik, ces da uide tudi temu vec-
krat kaka stara oblika. Sicer pa so to po njegovih mislih ma-
lenkosti, v katerih ne obstoja slovenska edinost (prim. 1850,
str. 186).
Preslovenjeni Nemec Hicinger-Znojemski, moz brez last-
nega prepricanja v pravopisnih stvareh — pisal je, kakor mu
je kdo veleval — je spuscal takrat na razlicne nedostatke slo-
venske pisave „dobrovoljne pusice". „De gustibus non est
disputandum" (1854, str. 268) je bila namenjena razprtiji za-
voljo -ega, oziroma -iga. Glasi se :
40 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Terst in Gorica derzi se bolj star/ga,
Pravi se : nasiga glasa, ne kvari ga!
Kakor ga slisim, tak pisal ga bom.
Stajer in pa Goratan ce le novega,
Hoce za vse vse slovenske sinove ga;
Meni, pri njem da slovenski je dom.
Rod je ubog! se Ljubljana razcesa ga,
Grabi za lev/ga, prime za desnega,
V sredi, ne ve se ediniti s kom.
Toda potreba enotnega jezika je postajala vedno
nujnejsa. Slovenscina si je pridobila nekaj pravice tudi v
sol ah, zlasti v srednjih, Najmanj pa, kar se mora zahtevati
od ucne knjige, je to, da ima jezik enotno lice. Tedanje ministr-
stvo za bogocaslje in nauk je sicer uvidelo, da se je pri sele
razvijajocem se jeziku tezko ogniti razlicnosti oblik v grama-
tikalnem in leksikalnem oziru, a minister Thun je izdal obenem
z odobritvijo Bleiweisovega „Slovenskega berila za pervi gim-
nazijalni razred" dne 6. febr. 1851, st. 927 odlok, da prepusti
za naprej le take knjige za ucno rabo, ki se bodo ravnale
glede slovnice in pravopisa po drzavnem zakoniku. To veija
tudi za drugi natis omenjenega berila, ker ne more nikakor
dovoliti, da bi se ravnal skoro vsak pisatelj po jeziku svojega
rojstnega kraja in po svojih jezikoslovnih vodilih, ali da bi pisal
celo isti pisatelj zdaj tako, zdaj tako. Drzavnega zakonika se
naj drze zato, ker je nastopil za slovensko slovstvo pravo pot,
po kateri se morejo zdruziti vsa podnarecja v en knjizevni
jezik, in ker se sme pricakovati, da bo dobil njegov jezik potom
uradov tudi v slovstvu prvenstvo.
Kljub tern besedam ministrstva je ostal Bleiweis starih
misli: oblika je malenkostna. knjige so potrebne ! Cutil je pa
vendar, da bo premagala v boju zavoljo oblik „mladost" nje-
govo „nespametno stranko starovicev-specifikarjev". Zato je
poudarjal v enomer, da je zanj Metelkova slovnica glavno vo-
dilo, cista slovenscina pa edini cilj. Umikajoc se polagoma pred
novooblikarji, je begal bralce „Novic" vedoma ali nevedoma,
ker je videl ze v oblikah -ega, -emu ilirsko gibanje. Kadarkoli je
govoril o teh oblikah. je prisel vedno tudi na vprasanje juzno-
slovanskega knjizevnega jezika in na svoja zagotovila, da mu
vosci najvecjo sreco in najlepsi uspeh ter da se mu ne protivi,
ampak da mu le pripravlja za Majarjeva pravila goden in spo-
soben narod, vodec ga do omike s knjigami, spisanimi v raz-
umljivem jeziku (1851. str. 45). Oblika ne napravi pisatelja,
kakor ne obleka moza. Zato naj bi pokopalo leto 1850 prepir
zaradi oblik in pravopisa. da bi se pogovorili o lepoglasju, po-
trebnem slovenski prozi (1851, str. 62 in 63).
Zadnje besede je zapisal Bleiweis kot zmaganec v no-
vooblikarskem boju. Oblike -ega, -emu ltd. so prodirale tudi
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 41
V „Novice" vedno bolj. kakor nam pricajo najrazlicnejsl clanki
in dopisi. Nekaterim dopisnikom so se celo tako priljubile. da
so stavili e namesto / tudi v koncnici edninskega druzilnika,
V mnozini pa sploh, kjer so ga le mogli. Teh napak seveda
ni mogel in smel trpeti Bleiweis, zato je napisal za 10. st.
1852. ,.Opazko jezikoslovno", kjer prosi, da bi se ne vrivale
oblike z „e-' v sklone, kjer nimajo prostora. To leto pise tudi
ze Bleiweis sam gori omenjene oblike. Odslej nam kazejo
„Novice" V tej zadevi priblizno enotno lice. Na izjeme nale-
timo namrec se vedno; izprva jih je precej, pozneje pa
samo kapljajo.^)
Kot zagovornik novih oblik se je oglasil Bleiweis na-
slednje leto. (Davorin Terstenjak) je namrec poslal „Novicam"
dopis „Iz Stajarskega slovenskega", kjer vprasuje, ali je res,
da napreduje pouk slovenscine na Ijubljanski gimnaziji slabo,
ker baje nimajo ucitelji dovolj tvarine, in pa, ali so res oblike
na -ega, -emu, -om nekaterim tak trn v peti , da zametujejo
knjige s temi oblikami in zalitevajo od ministrstva preklic
modrega iikaza, naj se pisejo vse solske knjige v jeziku dr-
zavnega zakonika. Bleiweis odgovarja, da ne ve, ce je na prvi
stvari kaj resnice, druga pa je zalibog resnicna, ker so Kranjci
ze od nekdaj abecedarji. Prva vojska zaradi crk je imela vsaj
kaj na sebi, ker ni malenkost, s kaksnimi crkami bomo zazna-
movali glase svojega jezika, druga zavoljo oblik -iga ali -ega,
•am ali -om je pa otrocarija. „Novice" so se sicer potegovale
izprva za -iga, -imii, -am z ozirom na staro pravo, ki so si
ga pridobile te oblike od slovenskih pisateljev. Ko so se pa
prepricale, da zeli vecina pisateljev pisati drugace, hotec se z
novimi oblikami priblizati drugim slovanskim narecjem, in da
zivijo te oblike v vec krajih med Ijudstvom, so se vdale tem
rajsi, „ko smo povprasevaje proste bravce : ali jih „ega"' in
,,emii'' in „o/7z" v branji kaj moti, od njih zvedeli. da se tega
razlocka „zamerkali" niso. To so nam taki rekli, kteri se no-
vih cerk dolgo niso mogli navaditi. Ocitno je tedaj, da groza,
ktero „ega'' in „om'' nekterim prizadevuje, le v glavah eno-
stranskih strastnikov rogovili; Ijudstvo neve nic od tega," Da
bi pa bil Bleiweis bolj siguren, je vprasal se profesorja Me-
telka, kateri obiiki bi dal prednost, ali oni z „/", ali oni z „e" ,
ce bi volil med tema. In Metelko se je izrekel za oblike z
„€" , Bleiweis pa hvali od tistega casa ministrski ukaz in upa
na zmago novih oblik. Tako je postal iz Savla — Pavel !
(1853, St. 80).
0 V prilog egavcev je navedel Cigale iz brizinskih spomenikov
sledeci stavek : „tebe izpovuede vuez moi greh i zuetemu creztu i zuetei
Marii i zuetemu Michaelu" (Novice 1863, str. 27).
42 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Za enotno pisavo.
Kobeta je izpodbode! Tliunov odlok, da se je vse-
del za mizo in napisal za „Novice" dopis „0d Kupe 28. susca",
naslovljen „Kako bi se mi Sloven ci vknjizevnem
jeziku zjedinili?" (1851, st. 14 si.)
Zediniti se moramo po pisateljevem mnenju, ker nas je
samih premaio, da bi se obranili ponemcenja in prisli do ob-
sezne knjizevnosti. Vrhutega je slovenscina samo podnarecje
ilirskega jezika, „pars major autem trahit minorem". K zedi-
njenju pa vodi po Kobetovih mislih tale pot: Slovenski jezik,
ki se govori in zavija po raznih krajih razno, je treba vzeti v
celoti V pretres in izbrati 1. najlepoglasnejse, 2. ilirscini naj-
blizje oblike.
Za zgled pravilnega jezika si je vzel Kobe jezik Belih
Kranjcev ob Kolpi od Osilnice do Metlike, ker je najbolj od-
daljen od nemscine in italijanscine, torej najmanj spacen, ter
je ponovil nekaj ze znanih zahtev novooblikarjev in stavil
nove podrobne predloge, n. pr. kako bomo pisali okrajsano
besedo goldinar. Le proti stajerskim oblikam „de, lehko,
tenko, denesni,^den, ves, mesa" ... je nastopil ostreje, srdec
se, da govore Stajerci premehko, „skoraj kakor dete, ki se ne
premore vsake cerke izreci", a „kader mi Krajnci kaj taciga
beremo, gotovo vsaciga strahovita jeza sgrabi, da z zobmi
skriplje zoper tako spakedrijo nasega jezika." Nasvetuje tudi
rodilnik sina, ne sinu in „ilirski" poudarek Boga, duha, prisel,
tako, ker stoji na korenskem zlogu in se ne premika. Naglas
Boga, duha, snega, prisel, toko . . . naj bi se rabil kolikor
mogoce malo. Cudi se, da se nahajajo v knjigah in casopisiii
se vedno „barbarske" oblike Marija, Lucija, Cecilija, Rozalija,
Austrija, Austrijanski, Italija, Galicija in „clo milijon, Sijon" itd.
Ako pojde tako naprej, bodemo kmalu pisali tudi najuk a!i
kaj slicnega. Glede pravopisa tujih lastnih imen stavi ta-le
nasvet : „Tuja lastna imena pisimo v izvirnem pravopisu, pri
bolj navadnih po zgledu Talijanov namesto ph pisimo /, nam.
th t, nam. y i, pri nenavadnih ohranimo popolnoma izvirni
pravopis."
„0 zadevi slovenskiga pravopisa tujih be se d"^) so pri-
nesle „Novice" v 28. in 29. st. nov clanek, ki zahteva v pra-
vopisu tujih imen enakost z Jugoslovani. — Na podlagi „iz-
reke in dejanske rabe" odsvetuje krpanje tujih besed z y:
1. ker y ni lep in knjizne rabe vreden; 2. ker je surov; 3, ker
moramo priti tudi v tej tocki do stanovitnosti; 4. ker je treba
gledati na lepo zgodovino jezika in 5. ker se z njim hipoma
0 Prim. A. Breznikov spis „0 tujkah in izposojenkah" (Dom in
Svet, 1906).
Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji. 43
odcepimo od drugih Slovanov, ki ga nikjer ne pisejo tako po-
gosto kakor mi. Iliri n, pr. ga ne opuscajo samo v tujih be-
sedah, ampak tudi v drugi stopnji pridevnika (prijetnia rec).
Zato bi bilo prav, da bi tudi mi pisali sodnia, komisia, urad-
nia, skofia . . . papira, cesara, gospodara . . .
Tudi „z^" ne smemo pisati namesto „«", torej vedno le
Austria, Europa . . .
Nad te in enake preporne tocke se je spravil Pod lip-
ski s sledeco „dobrovoljno gazelo" o pravopisu :
Ysak poljubno pise; jez tud' se pripravim — pa ne sniem.
Cerke nar pred kot Latinec vse vse stavim — pa ne smem.
Frank ima in Brit s Poljakam za edin glas cerki dve;
Mislim tak hoditi jez po potu pravim — pa ne smem.
Kdaj Ciril je greske cerke z novimi pomnozil bil;
Ravnojak jih zdaj k latinskim jez pristavim —.pa ne smen.
Kljuk Spanjol verb cerk prideva, in enako tudi Ceh ;
In vesel kaj tako rabo jez pozdravim — pa ne smem.
Kje V besedi glas se vzdigne, to zacerta Grek povsod ,•
Ga posnemam nekaj, spet sim na nepravim — in ne smem.
Stavi Rus in Serb v imenu bozje Majke i in ja;
Mu podobno dolgo v svojim onegavim — pa ne smem.
Vsak po svoji voiji pise; le Slovenec nimam prav;
Vse se graja, kar pocnem pod nebani plavim: de ne smem!
(Kdo kaj sme, in kdo ne, 1851, str. 158).
Tu pa je posegel V razvoj slovenskega jezika Miklosic,
toda ne s clanki ali s kako slovensko slovnico, temvec z be-
rili za visje gimnazijske razrede. Iz sole je sel njegov jezik v
zivljenje. Dela, s katerimi se je proslavil pred svetom, je
poznalo dejanski sicer malo Slovencev, dasi so jih naznanjali
nasi casopisi s ponosom, a ime vMiklosic" na naslovnem listu
„Slovenskega berila za peti gimnazijalni razred" (1853) je zado-
stovalo, da se je obrnil Bleiweis na prvega slovenskega sla-
vista s prosnjo, da naj blagovoii razjasniti v svrho zedinjenja
V pisavi nacela svojega pisanja. To je storil Bleiweis tern
rajsi, ker je omenjeno berilo cisto slovensko z ozirom na be-
sede in oblike in ne disi nic po ilirscini.
Namesto Miklosica je odgovoril Navratil, njegov po-
mocnik pri sestavljanju beril. Odgovor so natisnile ^Novice"
v 85. in 87. I. (1853). „da ga bero vsi, kterim je edinost v
pisavi nasi draga." Ker je vladala v takozvanih novih oblikah
ze kolikor toliko edinost, omenjam tu iz Miklosic-Navratilovega
odgovora samo tocke, o katerih se niso razpravljali slovnicarji
„Novic" ali pa so se se prepirali o njih. Tako pise Miklosic
v nasprotju z „Novicami" — deloma je bil njihov pravopis
samo nedosleden — „sem" namesto „sim", in to v prvi osebi
sedanjika pomoznika biti in v prislovu. Opira se na izreko in
na staroslovenski jesm, ces da nima „si" druge osebe s prvo
44 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
nicesar opraviti in da tudi o dvoumju med glagolom in pri-
slovom ni govora, kakor ga ni med nemskima sein (njegov in
biti). A ce'sar ne loclmo V govoru, tega nam tudi v pisavi ni
treba. Dalje pise Marija, Terezija, Azija. Perzijansko- • •, ker
ne izgovarja noben nepotujcen Slovan Maria, Terezia,
Azia itd ; j se cuje razlocno, ce tudi se ne slisi / (kadar je
breznaglasen): Mari-ja, Terez'ja, Az'ja itd. Pise se pa po istem
pravilu [„slovenski jezik nima pozirka (hiatus)"], kakor v pijem,
pijan, prebijam- • •, namesto pi-em, pi-an, prebi-am--- Le sre-
dina besed naj bi se ne pacila tujkam (Diogen, ne Dijogen).
Pritikiine pa prikraja laliko vsak jezik po svoje. Tudi rabi ob-
like Kranjec, Kranjsko, ne Krajnec, Krajnsko iz sledecih
razlogov: Stajerski Siovenci izgovarjajo razlocno Kranjec, ne
Krajnec. Gorenjci pravijo kon, pan namesto konj, panj, torej
tudi Kranc, Kransko. Dolenjci pa izrekujejo Krajnec, Krajnsko,
ker pravijo kojn. pajn, zajn--- Ce pisemo torej konj, panj,
zanj---, moramo pisati tudi Kranjsko, Kranjec. Izpeljava od
kraja (ker lezi dezela na kraju) pac ne more veljati, ampak je
nastalo ime od Carnia po prestavi glasov, kakor je nastal v
staroslovenskem iz Polikarpa — Polikrap.^) K temu izva-
janju je pristavil Bleiweis otrocje vprasanje: Ali tudi Kranja,
Ukranja?
Miklosicevo berilo pise tudi Kosezki, francozki,
mozki, tezki — iz: Kosez, Francoz-a, moz-a, tezek (tezak).
Pravzaprav, pravi odgovor, bi se moralo pisati Kosez-ski,
francoz-ski, (prim, oblike: francozovski, rusovski), a ker je iz-
padel s popolnoma iz govora in ga ni pisal doslej nihce, je
ostal tudi Miklosic pri starem. Kdor pa pise po glasu franco-
ski, angleski, moski- •, mora pisati dosledno skupsti, povetka- •,
ne skubsti, povedka. Druga je z besedami beraski, nemski,
laski itd. namesto beracski, nemcski. lahski. Tu so se izpre-
menili cs, cs in hs v s, tam pa je izpadel s, in z, z se gla-
sita le zato kot s, 5, ker stojita na koncu zloga. Pred trdimi
prehaja namrec mehki glas v trdega, kakor trdi pred mehkimi
V mehkega: s klinoni, z ognjem. Dalje se glasijo pri Miklo-
sicu prislovi pridevnikov na -ski, oziroma -ski, -a, -o vedno
na -/, ne na -0, n. pr. to slovensko dete zna po slovenski in
(po) laski, ona se mozki vede itd.-) Njegovo pravopisno nacelo
se glasi: Pisi kolikor mogoce, kakor govoris, ako ne brani
izpeljava (Prim, prej omenjeno Cafovo navodilo!).
») Prim. P. Hicinger: „Ali .Kranjsko' ali .Krajnsko' ?" (1857, str. 298)
in Pozencan: .Krajna", „Krajnsko", „Krajnjsko' ; nikdar pa ne , Kransko"
ali pa celo „Kranja" (1857, 1. 79j. Slednji govori o tej stvari tudi pozneje,
nad c^rto.
■•*) Prim, jezikoslovne drobtinice Sekolovskega v 18. listu 1857.
Dr. Jcinko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 45
Napacno bi bilo mneiije, da so pritrdili Slovenci Mi-
klosicu takoj in se oprijeli njegovega pravopiSa vsaj v pi-
savi imena ene svojih dezel. Naletel sem se pred stirimi leti na
slovenske sestosolce, ki so pisali razen treh, stirih v prvi
solski nalogi dosledno Krajnec, Gorejnec. To je bilo v kraju,
kjer se bori nas narod za obstanek in bi morala biti uciteljem
slovenscina nekoliko bolj mar.
Izzval pa je Miklosicev, oziroma Navrati'.ov odgovor „Slov-
niske pomenke" „Novic" v listu 90. in sledecih. Prvi se je
oglasil A. Oliban. ZaI mu je za oblike Maria, Azia, Perzia
itd., ker se mu zde lepse kot Miklosiceve. Najsi tudi izgovarja
V omenjeniii besedah vsak nepotujcen Slovan -ija, bi jih pisali
vendar lahko z -ia, ker bi s tem ne izpremenili izgovora. Pa ce
bi ga tudi, bi beseda ne izgubila nicesar na svoji umevnosti in
lepoti. Ze Vodnik je pisal Maria in celo podertia, ladia itd. Res
je tudi, da ima vsak jezik pravico, da ravna s pritiklinami po
svoje, toda v besedah Maria, Lucia, Austria- • ■ ne vidi Oliban
nicesar pritaknjenega, ampak mu je vsaka pismenka enako bist-
vena in / v Marii mu ni nic manj na sredi ko pri Diogenu.
Zato zeli, da bi se ne pacil takim tujkam obraz ne spredaj,
ne zadaj, in da bi obveljala „novejsa" oblika Maria itd., kakor
jo pisejo ze kaki dve leti „Novice" in „Drobtinice" in se na-
liaja tudi v najnovejsem ..berilu" za Ijudske sole. Tudi bi mu
bilo Ijubse, ko bi dolocil Miklosic marsikaj drugega, v cemur
vlada najvecja razlicnost in svojevoljnost, n. pr. glede //, v in
/, in se ne bi spotikal nad pisavo Krajnc in Krajnsko,
„ki ni dokazano napcna, in u koji so se pisatelji ze zlo po-
edinili."
Glede predloga //, oziroma v si zeli Oliban, da bi ob-
veljala pisava „iV' kot lepsa in splosnejsa. Le v pesmih naj
bi bilo pripusceno v polajsanje mere oboje. Vecja tezava pa
']e z V in a v sestavah. Tu ne piseta dva pisatelja enako.
Zato beremo pri enem vkradem, vtaknem, vgasnem, pri dru-
gem pa ukradem, utaknem, ugasnem. In v slovarjih, n. pr. Ja-
nezicevem, moramo iskati nekaj takili besed pod u, nekaj pod
V, najvec pa pod obema. Le malo besed se pise ze zdaj do-
sledno, kakor vzamem, vstanem, vprasam, umerjem, ukazem,
ubozen in se nekatere. Zato bi bilo hvalevredno, ko bi po-
vedal V tej zadevi Metelko ali pa kak drug ucen slovnicar kaj
dolocnega.
Enako negotova je pisava IJ in nj. Za v, b, p, m pisejo
skoro vsi dosledno //, drugod pa vlada nesloga, kakor nam
pricajo oblike usmiljen poleg usmilen, dobrotljiv poleg do-
brotliv, mergoljenje poleg mergolenje itd. Ravno taka je z nj.
Pise se stopina in stopinja, tanko intanjko, vganka in vganjka
poleg uganka in uganjka itd. — Oliban ne ve nic pravega o
46 Dr. Janko T.okar: Bleiwcis in Novicarji.
tem, le to more reci, da ne bo obveljal j v toliki meri, kakor
ga rabi Metelko. Toda „da bi vsak ongavil z njim, ga tukaj
iztreboval, tamkej postavljal, kakor se mu zljiibi, to ni po
slovniski." Slednje je potrdil tudi Bleiweis z zeljo, da bi se
oglasilo V tej reci vec veljavnih moz in da bi razodeli v obci
prid vsak svoje mnenje kratko, a dobro.
Prvi je poslal svoj prispevek Metelko (str. 366). 0 „«"
in „i^" je povedal svoje staro pravilo, ces: Pisi „x'" 1. kadar
pomeni devanje v kako rec (ein, iiinein), n. pr. vrinem, vtisnem,
vlozim itd.; 2. kadar pomeni na ali gori (takrat je i' iz pred-
loga v'z)\ vlozim (auflegen namesto vzlozim), vzamem, vsta-
nem itd. — Sicer pa pisi vselej u, ki ne pomeni velikokrat
nicesar drugega nego izpolnjeno ali dovrseno dejanje dovrsnih
glagolov, n. pr. utopim, ulovim, ugledam itd. Pri razlicnem po-
menu pa dobiva isti glagol zdaj ii, zdaj v, n. pr- utopiti (er-
saufen), udariti (schlagen, perfektiv) in vtopiti (eintunken, ein-
mengen), vdariti (einschlagen, auch perfektiv) itd.^)
Glede // in nj pravi, da pridevajo samo glagoli cetrte
„oblike" (z nedolocnikovo koncnico -///) k trpnemu delezniku
-jen, torej je pisava mergoijenje, zvergoljenje, pozeljenje, bolje-
nje, trohnjenje- • • napacna. Lj imajo tudivsi pridevniki \\3.-iv.
Zahteva ga izreka onih krajev na Gorenjskem in Dolenjskem,
kjer locijo topljeni lj od prostega /, torej zanasljiv, postrezljiv,
dobrotljiv itd-, enako tudi Ijub, kljiic, stopinja, gospodinja, dra-
ginja---, a tanko, vganka in vec drugih, ker jih „ne najdemo
s topljenim nj v tako razsirjeni izreki, da bi jih mogli med
une steti".
Dalje zeli Metelko, da bi pisali „ven", „vender" in ne
„vun" ali „von", „vunder" ali „vonder" ; saj so pisali ze nek-
daj „ven", ker se izgovarja in izpahuje v tej besedi poluglasni e
kakor v „oven." Nekateri sicer mislijo, da se mora pisati za-
voljo izpeljave vun, ker se izrekuje zunej ali zvunaj. Pac je
res, da se izgovarja v zunej //, ali kakor se povzdigne veliko-
krat II V ov ali ev, n. pr. kupu-jem., — kupov-ati, kralju-jem
— kraljev-ati, tako se izprenienita tudi v ali ev v ii. Tedaj je
nastalo zunej iz ven, vnej, kakor bruno iz brevno ali duri iz
dveri itd. Torej je tudi treba pisati vsled doslednosti: svetu-
jem, verujem, kmetujem itd., ne svetjem, verjem, kmetjem itd.,
ker se ne more izpeljati iz zadiijega: svetovati, verovati, kme-
tovati itd., akoravno se slisi pri pravi izreki v „svetujem, ve-
rujem, kmetujem" itd. le poluglasni ii. — Nikakor pa se mu
ne zdi varno vpeljati izpremembo „v" v „«" tudi pri samo-
stojnem predlogu. Pac pa se posluzijo lahko te svobode pes-
niki. Koncno predlaga „po doslednosti in kakor meni, vecini
') Prim. Podgorskega „Pomenke o ,Zori'" („Novice", 1852, str. 43)
in opazko urednistva istotani.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 47
govora" pisavo: Jepe (in ne lepi) hisi ste bile prodane."
Sploh pa dvomi, da bi dosegli tcdaj Slovenci v pisavi edinost
in doslednost, ker nimajo jeziku primerne ..pisatve". — Moz je
se vedno bolehal na svojem pravopisu !
Za slovnicarjem Metelkom je pristopical Hicinger. Po
razlicnih delih (tudi Dobrovskega in Miklosica navaja) je po-
snel nekaj gradiva, a poleg nekaterih napacnih trditev ni po-
vedal nicesar novega ali posebnega i list 94). Da pa ni zamudil
Kobe lepe prilike. izpregovoriti nekaj besed za // in za druge
oblike, ki bi nas priblizale Ilirom, je samo ob sebi umevno.
Saj se je glasil njegov klic se vedno:
Znajte, da je slava veca
z vise bratje bratjom biti. (Stran 378.)
Kakor smo videli, so razmotrivale „Novice" doslej, ce
izvzamemo vprasanje o besednem zakladu jezika, samo os-
novna slovniska vprasanja. Cigale se je lotil prvi v „Drob-
tinici iz slovenske slovnice" (1853. list 32) prav tezke stvari,
namrec besednega reda, o katerem nam je odtlej napisal
(1- 1908.) Anton Breznik v ..Dom in Svetu" lepo studijo^). Ci-
gale si je izbral pravo pot do zazeljenega cilja. Vprasal se je,
kako bi Hrvat in Ceh prestavila sledeco nemsko periodo:
„Wenn man im Herbst die falben Baume ansieht, die vor Kur-
zem noch so herrlich griinten, so wird man gewohnlich von
einer gewissen Wehmuth befallen, ohne sich deren Grund
erklaren zu konnen ; — denkt man jedoch dariiber nach, so
v^^ird man sich bald iiberzeugen, dafi sie aus der Erinnerung
an die eigene Verganglichkeit entspringt", in kako bi jo moral
preloziti Slovenec. Na ta nacin je prisel do sledecega sklepa:
1. „Samostavno ime, ali kar ime namestuje, in pa ozi-
ravno zaime morate neposrednje skupej stati, da sme razun
vejice (coma) samo kak predlog, kak od imena zavisen rodiv-
nik, in k vecjemu za imenom postavljeni prilog vmes biti,
nikdar pa ne glagol. (To pravilo velja razun vseh slavjan-
skih tudi v taljanskem in francoskem jeziku, in povisuje zelo
razumljivost stavka).
2. Okrajsane osebne zaimena: me, te, ne, ga itd. ne
smejo nobenega stavka zaceti. Ravno tako se v druzih slav-
janskih narecjih nikjer ne najde, da bi se kak stavek zacel s
pomoznim glagolom : sim. si, je, — na priliko ne: sim ga vi-
dil, temoc vidil sim ga."
Obenem je opozoril na cisto neslovanski, a skoro
udomaceni „brez da" za nemski „ohne (daB)", o katerem so
•) Prim, tudi njegov clanek ,0 stavi dopovednega glagola" (Dom
in Svet, 1905).
48 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
prinesle „Novice" 1855. 1. v 103. 1. izpisek iz Navratilovega
rokopisa, ticocega se slovanskega glagola.
Svoj nauk o stavi samostalnika in oziralnika ]e popravil
Cigale pozneje v „Drobtinici iz slovenske slovnice" (1855,
str. 263) V toliko, da velja omenjeno pravilo vecjidel za vsa
slovanska iiarecja, in dodal dostavek: „Pokladaj v slovenskem
stavku vladajociglagol od kraja ali v sredo, in ne
sklepaj z njim stavkov po nemski segi."
Isti Cigale je napisal v „Slovenskem Glasniku" (1862,
St. 2) nekaj vrstic opravilnem postavljanju pomoz-
nika in osebnih zaimkov, Ker je spoznal iz casnikov,
da je bil njegov trud glede besednega reda vecinoma zaman,
se je oglasil se enkrat v „Novicah" (1864, str. 316), da bi zatrl
stavke, kakor so: „Zastran Maribora mi je bilo posebno zal,
da prikrit je bil mojem ocem" ali „Na] omenim, da tudi zupan
bil je- ■ •" itd.. ter ponovil svoj nauk, ki se krije glede stave v
odvisnih stavkih z nasimi nazori, v neodvisnili pa po nasih
mislih stave ne odlocuje blagoglasje, ampak poudarek, ki nas
uci razvrscati besede tako, da je slog plasticen, logicen in
b lagoglasen.
Cigaletov clanek v „SIovenskeiTi Glasniku" je nagnil
Podgorskega, da je zacel natancneje premisljevati o spro-
zenem vprasanju. Svoje misli glede stave breznaglasnic
[k tern steje a) pomozni glagol : setn, si, je, sva, sve, sta, ste,
smo, ste, so\ b'l; b) zaimena: me, te, se, mi, ti, si,ga, mu, je,
jo, jih, jim, je, nas, vas, nam, vam] nam podaje v „Slov-
niskih pomenkih" *Novic" I. 1862, st. 10 si. Njegova pravila
in njihove izjeme ne odgovarjajo vec danasnjim. Prva se glase
tako-le:
1. Breznaglasnice ne zacenjajo stavka, ne glavnega, ne
pri- ne poddruznega.
2. Kadar se glavni stavek razpolovi po medstavku v dva
konca, one ne zacenjajo druzega njegovega konca.
3. One stoje v obeh primerljejih precej za prvo, stavek
zacenjajoco, samostalno besedo.
Izjem pozna malo: k tem pa steje tudi take stavke, ka-
kor so : „Nasa zivina je dobra, samo da noce zrediti se" ali
„Ne ostane, ce bote tepli ga".
Podgorski se je oziral pri svojem razmisljanju prevec na
srbohrvascino, zato je zasel od nasega navadnega besednega
reda. Glavno krivdo napacne stave slovenskih besed zvraca
na nemsko misljenje nasih pisateljev. Dokaz zato vidi v tem,
da se spozabijo vcasih tudi Cehi, nikoli pa od Nemcev od-
daljeni Poljaki, Rusi in Srbi. Od stave naslonic preide vobce
I
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 49
^ na besedni red in na vpliv nemscine na slovenscino, n. pr.
na rabo nedolocnika po nemskem zgledu. H koncu govori se o
dovrsnih in nedovrsnih glagolih.
Kar se tice slovniskega znanja, se pac ne more meriti s
Cigaletom.
Pisava ^Novic" kaze splosno manj strahu pred germanizmi
nego pred tujimi, zlasti iiirskimi oblikami in izrazi. In vendar so
ziveli takrat na Kranjskem ijudje, ki so bili mocno nevoljni nad
„potujcenim" ali „luninim" jezikom ..Novic". nLunin" jezik
je bil pravzaprav noviska iznajdba. Ocitale so namrec Razla-
govi jjZori", da pise nerazumljivo mesanico za Ijudstvo na
luni. — Kot znaciino prico takega nezadovoljnega Kranjca ob-
javljam tu „pesem", ki so jo dobile „Novice" za novo leto
1854. Nasel sem jo med Bleiweisovo zapuscino. Urednik „No-
vic" je namrec ni natisnil, le v „Pogovorih vrednistva" je
povedal „staremu Kranjcu" to-le: „Mocno nas je razveselila
pesmica Vasa za novo leto, ker vidimo iz nje, da „Novice"
imajo zares dosto poduciti vse uka potrebne. Le to prosimo,
da nam naznanite pravo ime svoje; potem bomo „pesmico"
natisnili pervo pot v „Novicah", da bo slisal svet po vsem
Siovenskem : kako nekteri J'lcl" pojo na Krajnskem" (1854,
stran 12).
Evo je:
Novicam
za novo leto.
Zasluge Vase za povzdigo omike.
Kmetijstva in obertnijstva res velike
Prizna hvalezno Vam siovenski rod;
De pa ste jezik narodni mu izdale
Za „lunskiga' — tak pred ga Vi psovale ! —
Polunjene Vas studi kmet, gospod.
Zgovarjate s pisavo se „vecine" ;
Pa kdo pisavci nje? — Vsi z rodovine
Preznane ptice s perjem ptujim le!
Z njim' jezik pisete, ki ni horvaski,
Ne ceski, ruski, poljski, ne slovaski
Nar manj siovenski, res le „lunski' je.
Tako ga ravno Vi same kerstile ;
Kak resno, Ijuto, strastno cezenj vpile,
In ravno tega izvol'te v svoj'ga zdej!!!
Kdor tak ,z vecino'' le po vetru vlece,
Naj V zgovor svoj karkoli ze blebece,
Je ob vero in up nam — Lunski za vselej !
Stari Krajnc.
50 Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji.
Dovrsni in nedovrsni glagoli.
Za Cigaletom se je dotaknil tezke snovi M— o (M e -
telko) z „Opombo o doversivnih glagolih" (1854,
1. 68 in 69). Naperjena je proti clanku „Slovenske Bcele"
(1853, St. 1 — 8), ki dokazuje, da je raba dovrsnih glagolov v
dolocnem naklonu sedanjega casa kriva in tuja ter jemlje slo-
venscini izvirno posebnost, ker rabi starosiovenscina z vsemi
drugimi slovanskimi narecji vred v dolocnem naklonu seda-
njega casa namesto pri nas navadnih dovrsnih glagolov le ne-
dovrsne ali ponavljalne. — To zanikuje Metelko, ces da so
staroslovenski zgledi ..Bcele" po prepisujocih Rusih popaceni
in nam ne kazejo prave staroslovenscine. Kdor hoce slednjo
dobiti, mora seci po staroslovenskih spomenikih prve dobe in
tu najde, da je rabila starosiovenscina tudi dovrsne glagole v
dolocnem naklonu sedanjega casa, torej tako kot brizinski
spomeniki [„porucu vsa moja (svoja) slovesa"] ali pa Trubar
isti glagol pri prestavi Luk. 13, 46. Seveda ga utegne kdo
vprasati : kako more biti tvoja trditev prava, saj moram odgo-
voriti na vprasanje : kaj delas? — posiljam, porocam, ne pa
posljem, porocim. Pa tudi to ni nobene uganka — pravi Me-
telko — za Onega, kdor ve lociti pri slovenskih glagolih dvojno
dejanje. Slovenec si misli namrec vsako dejanje od dveh
strani: a) od strani nasebnosti, to je, kaksno je dejanje samo
na sebi brez ozira na dovrsenost, in b) od strani dovrsenosti.
— Pri govorjenju gleda na to, kar^je treba povedati po nje-
govih mislih od vsakega dejanja. Ce hoce torej kdo izvedeti
zgolj moje nasebno dejanje, mu odgovorim z nedovrsnim gla-
golom; ako pa mu hocem naznaniti dovrseno dejanje, mu mo-
ram reci: „posljem, porocim", da ve, da hocem dovrsiti de-
janje. „In le smesno bi bilo, mu se praviti, da sem se pred
spolnjenjem djanja s tem djanjem pecal, ali da mu tudi po-
siljam, ce mu posljem; da tudi kupujem, ce kupim; da tudi
prisegam, ce prisezem; da se tudi oblacim, ce se oblecem itd.
Temu nasproti se pa lahko zgodi, da kdo posilja, pa ne
poslje; kupuje, pa ne kupi; prisega, pa ne priseze; se oblaci,
pa se ne oblece itd. Ker so pa: posiljam, porocam, se obla-
cim itd. ne le nedoversivni, ampak tudi ponavljavni glagoli,
tedaj tudi od te strani ne more nikakor prav biti, ce kdo
hoce eno djanje, ako ni nasebno brez ozira na doversenost, z
njimi naznaniti."
S tem dokazovanjem je upal pouciti Metelko slovenske
pisatelje, da je od „Bcele" enostransko priporocena raba samo
nedovrsnih glagolov v dolocnem naklonu sedanjega casa duhu
slovenskega jezika nasproti. Koncal je cisto po segi svojih
sodobnikov : „ Da pa Slovenci od nekdaj pri vsakem
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 51
djanji na doversenost, ki delo venca, radi mislijo, in to po-
gostnisi od drugih Slovanov z doversi/nimi glagoli razodevajo,
kdo jim bo to zameril in jih zato grajal?"
Takoj V 71. in 72. listu mu nasprotuje Cigale, cigar
slog nam ze kaze novo solo. V clanku „Tudi nekaj zastran
doversivnih glagolov" zastopa mnenje, da nimajo dovrsni
glagoli V duhu slovanskega jezika dolocnega nakiona pravega
sedanjega casa. Pravi sedanji cas nam razlozi tako-le: Ako
naznanja sedanjik kakega glagola v trenutku govora, tore] v
dolocenem delu casa trajajoce dejanje ali stanje brez ozira na
tega zacetek, konec ali uspeh, je to pravi sedanji cas in glagolu
se lahko pristavita besedici „sedai" ali „ravno sedaj"; vsak
drug sedanjik pa ni pravi, marvec nedolocen cas s podobo
sedanjika.
Svojo trditev glede rabe nedovrsnih glagolov v pravem
sedanjikii podpira Cigale z bistvom dovrsnih, oziroma nedo-
vrsnih glagolov, s slovensko slovnico, ki ne pozna deleznikov
sedanjega casa od dovrsnih glagolov, ces da je dolocni se-
danjikov naklon le razkrojen deleznik istega casa, in z rabo
dovrsnih glagolov pri drugih Slovanih.
Z ozirom na bistvo nedovrsnih glagolov pravi, da bi bila
velika zmota, ako bi mislili, da naznanjajo nedovrsni glagoli
dejanja, ki se veckrat gode, torej ponavljajo (Metelko!); ta-
kisto pa bi bilo napacno mnenje, da zaznamujejo dovrsni glagoli
le enkratna dejanja. Pac pa je res, da se nadomestujejo cesto-
krat nedovrsni in ponavljalni glagoli.
Narod sam — pravi Cigale — se drzi v neizmerni vecini
glagolov mojega pravila, ki je posneto po zivem jeziku. Samo
nekoliko in v primeri k drugim le malo dovrsnih glagolov rabi
Slovenec zoper naravo svojega jezika in rabo drugih Slovanov
tudi V dolocnem naklonu sedanjega casa, tako n. pr. priseci,
povabiti, zahvaliti se, priporociti se, zarotiti, poslati, prinesti,
spovedati se, obljubiti, pozdraviti- • • Kriv je temu najbrze kak
tuj vpliv, deloma pa tudi to, da nas moti pomen ponavljanja,
ki ga dobe ti glagoli, ce jim damo obliko nedovrsnikov. Imamo
pa tudi nekaj glagolov, ki so po obliki dovrsni, po pomenu
nedovrsni, n. pr. poznati (znati), pomeniti (pomen imeti), uteg-
niti (cas imeti) ali : to zasluzi, to znese.
S tem pa ni receno, da je rabe dovrsnih gla-
golov konec. Samo v dolocnem naklonu pravega sedanjika
mora stati vselej nedovrsnik, v drugih naklonih in casih pa le
takrat, kadar si mislimo trajajoce, nedognano dejanje ali stanje.
Dovrsni glagoli pa se smejo rabiti n. pr. v vseh pregovorom
podobnih stavkih ali v takih, kjer se dajo pristaviti glagolom
besede: navadno, rado, lahko, — ravnotako v pripovedovalnem
nacinu itd. Prav je: majhen piskerc hitro skipi; clovek veliko
4*
52 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
pretrpi na svetu; jaz lahko cele bukve na dan preberem itd.
Dovrsni glagoli imajo lahko obliko sedanjika, ali to ni pravi
sedanji cas.
Kar se tice staroslovenscine in tozadevnih Metelkovih iz-
vajanj, prepusca Cigale vprasanje Miklosicu. Pristavil pa je
fino opazko, da je treba gledati pri staroslovenscini, v kate-
rem casu stoji glagol v grskem izvirniku. Napisal je tudi „Do-
stavek zastran doversivnih in nedoversivnih glagolov" (list 77),
V katerem pravi, da se nasprotno nedovrsni glagoli ne mo-
rejo rabiti v dolocnem naklonu sedanjemu podobnega, v
resnici pa prihodnjega casa, kakor se dela v nemskem in
danasnjih romanskih jezikih (prim, morgen gehe ich nach Cijli).
Menda iz kolegialnosti napram Metelku je napisal J. So-
lar „Se nekaj od doversivnih glagolov" (list 75 in 76). Moz
je gostobeseden in kljub profesorski casti v glagolu slabo
podkovan. Pridevni deleznik sedanjega casa od glagola pova-
biti — navaja ga seveda samo kot zgled — se glasi pri njem
„povabijoc" ! Najprej dokazuje na dolgo in siroko cisto po
nepotrebnem, da se ne more povedati z nedovrsnimi glagoli
isto ko z dovrsnimi, polemikuje s Cigaletom in pride koncno
do zakljucka, da rabimo lahko tudi sedanjikov dolocni naklon
dovrsnih glagolov v pravem pomenu, ces da se n. pr. lahko
rece : dam, posljem, udarim---, toda samo v tistem hipu, ko
damo, posljemo, udarimo- • • In ce bi tudi poznala slovenscina
edina to rabo, bi ji je vendar ne smeli odvzeti, ker je nas
jezik za nas najboljsj in najlepsi.
Zanimivejsi je Solarjev clanek „Nekaj od nasih sostavnih
(sintakticn ih) zadev v prevdarek" (1856,1.78). Sicer razvija
tudi tu deloma cudne nazore, a nekateri odstavki so vredni
citanja, n. pr. o rabi „ki" in „kteri" ali „ko" in „kedar". . .
Glede glagola je se vedno starih misli.
Ker je bil Navratil tisti, ki je sprozil vprasanje o
dovrsnih in nedovrsnih glagolih v „Bceli", je poslal tudi on
„Novicam" spis „0d glagolov doversivnih" (1, 88 si.), da^bi
se porazumeli do dobra v tej stvari. Nasproti Metelku in So-
larju vztraja pri svoji trditvi in navaja v njen prilog mnozico
zgledov, in sicer najprej iz staroslovenscine. Tu priznava sicer,
da se nahaja tudi v staroslovenscini dovrsnih glagolov v pra-
vem sedanjiku, toda le malo, kakor se vidi v vsaki pse-
nici nekoliko Ijuljke. Da so se res motili staroslovenski pi-
salci, „slovnice neuceni", to nam kazejo ze brizinski spome-
meniki, „ki jih pa pri vsem tem jako cislamo, zato ker so naj
starisi ostanki milega jezika prededov nasih". Tako bere Na-
vratil V I.: Tebe--- porucu me (namesto: sve) telo, in mu
(n.: svoju) dusu, i moja (n. : svoja) slovesa--- in vec drugih
zmot. Ce dalje pomisli, da stoji v II. (v rokopisu) desetkrat b
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 53
namesto p ali pa narobe (bo torn, gosbod, izbovuedati, bripli-
zati itd.), onda mora z drugimi vred soditi, da ni pisal ali vsaj
prepisal teh spomenikov Slovenec, ampak tujec, ki se je na-
ucil slovenski. Ne ve tedaj, zakaj bi izpricala dva glago'.a iz
teh 3 neizvirnih spiskov vec od vseh drugih staroslovenskih
spisov — izvirnih in neizvirnih. Vendar stoji tudi v njih prav
po staroslovensko na vec mestih nedovrsen giagol, kjer bi
moral stati po nasprotni misli dovrsen, n. pr. v I, dvakrat:
tebe se mil tvorju ali jeze pomnju ili ne pomnju. Dalje navaja
zglede iz Trubarja, Dalmatina in Japla. Prva ne poznata do-
slednosti v rabi nedovrsnih in dovrsnih glagolov, zadnji pa,
„ki je pisal najpozneje", ima najvec dovrsnikov^. Sklicuje se
tudi na Miklosica, ces da je glede glagola z njim istih misli,
kakor pricata I. in II. zvezek berila za visjo gimnazijo, kjer se
le V pesmih (starih) ni dalo popraviti vse do zobca. Dalje se
zlagajo od kraja do konca v izkljucni rabi le nedovrsnih gla-
golov za pravi sedanjik z drugimi Slovani tudi ogrski Slovenci,
ki niso ziveli toliko med Nemci, kakor kranjski, stajerski,
koroski itd.
Ker je torej omenjena raba nedovrsnih glagolov v staro-
slovenscini navadna in je ne poznajo jeziki drugih narodov,
med katerimi zive Slovani, izvira njihova raba iz narave slo-
vanskega glagola. Da pa se je izvrgla v tej stvari ravno slo-
venscina, si razlaga Navratil tako: Slovenci smo se ucili od
nekdaj bolj nego drugi Slovani po tujem kopitu : po nemskem,
laskem, latinskem, grskem, samo po slovenskem ne. Zato ni
znal nihce, kdor ni proucaval slovenskega glagola samostojno,
nicesar o dovrsnosti in nedovrsnosti nasih glagolov in je mesal
dovrsnike z nedovrsniki, kakor so mu prihajalj na jezik. Kar
se pa tice trdih Slovencev po Kranjskem, Stajerskem, Ko-
roskem itd., ki govore: zahvalim, povabim te, priporocim se,
zarotim te, zapovem ti, prisezem, odpovem se^ posljem vam itd.,
pravi Navratil, da so to do malega besede vljudnosti, verske
in pisarske, ki se jih je navzel prostak od gospode. Saj vemo,
kako rad posnema vse, kar je gosposkega. Vse omenjene be-
sede je govoril preprosti Slovenec slepo za drugimi, dokler se
jim ni privadil. Pod vplivom tujih jezikov je zasla napacna
raba dovrsnikov v nas jezik in naso literaturo. V slednjo zla-
sti po prevodih. Znano je namrec, da radi zagazimo v slog in
V besede izvirnika, cetudi popolnoma obvladamo jezik, v ka-
terega prestavljamo. Tako smo prisli tudi do clena v starejsili
spisih, 0 katerem pac nihce ne trdi, da odgovarja duhu slo-
venskega jezika.
1) Prim. J. Mencej, Zur Prasensfrage perfektiver Verba im Sloven.
(Arch. f. Slav. Phil. 1906, 40—51.)
54 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Nekateri ugovarjajo, da se godi marsikako dejanje le hip,
in trdijo, da moremo rabiti za tako — tako naglo dovrseno
dejanje dovrsnike. Toda tudi hip trpi, tudi hip je del casa z
zacetlcom in koncem.
V dolocnem naklonu pravega sedanjika je torej raba do-
vrsnih glagolov kriva, smemo pa rabiti dovrsnike 1.) ako ho-
cemo reci, da se bo sele dovrsilo dejanje (prihodnji cas);
2.) ako hocemo povedati, da se bo kaj zgodilo, ako se bo
poprej dovrsilo kako drugo dejanje (preteklo — prihodnji cas);
3.) namesto ponavljalnih glagolov, ker nam naznanjajo taki
glagoli dejanje, ki se je ze veckrat zgodilo in se menda tudi
se bo, ne glede na to, ali se zdaj godi ali ne.
Da je Metelko Navratilu odgovoril, to je bilo zev^nje-
govi naravi. To pot se sklicuje celo na oceta Hrabra Crno-
rizca, ces: „Kdo najde kje lepso slovenscino nego je njegova?
In vendar je rabil dovrsne glagole v mojem smislu!" S citati
iz Miklosicevega berila hoce dokazati, da ni res, da bi se uje-
mal Miklosic glede glagola z Navratilom. Zavzema se tudi za
Kopitarja, s katerim seveda ni mogel biti Navratil zadovoljen,
in koncuje zopet na precej cuden nacin: „Kterikoli so se se
po Kopitarjevem nauku ravnali, so lepo, prav in razlocno pi-
sali, nekteri pa, ki so se njegovemu nauku nasprotnega novo-
vsiljenega vodila prijeli, so ze semtertje v temnice zabredli;
ker so, postavim, pisali : „Te denarje vam posiljam", akoravno
so jih le enkrat poslali, in so tako prejemnika v zmoto pri-
pravili, da se je po pravici veckratnega posiljanja nadjal ; kar
bi pa bilo po Kopitarjev^em pravilu z besedico „posljem" brez
vse zmote povedano." (Se nekaj o dovrsivnih glagolih, list 101).
Navratil sam je priobcil se „Dostavek k spisom od
glagolov doversivnih" (1854, str. 406) in „Zastran glagolov"
(1855, str. 6)^). V pravo repliko z Metelkom se ni spustil. Se-
veda ni mogel zamolcati, da je odobril Miklosic v ustnem raz-
govoru njegovo stalisce glede glagola vpolnem obsegu. — Ob-
siren in temeljit odgovor je dobil Metelko 1856. 1. v Navrati-
lovih pomnozenih in predelanih spisih o glagolu, tiskanih v
nemskem jeziku na Dunaju pod naslovom „Beitrag zum Stu-
dium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte, insbesondere
uber den Gebrauch und die Bedeutung der Zeitformen in Ver-
gleichung mit den classischen und modernen Sprachen (deutsch,
italienisch, franzo.sisch und englisch). Mit einer tabellarischen
Uebersicht in alien obigen Sprachen. Ein praktisches Hand-
buch beim Sprachstudium", v delu, ki bi ga moral vsaj pre-
citati vsak slovenski pisatelj (gl. „Pretres dela Navratilovega o
glagolih" V „Novicah" 1856, 1. 100—101).
*) Glej tudi J. Bilcev donesek „0 notranjskih opetovavnih glagolih"
(1860, str. 360).
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 55
Dejanski uspeh Navratilovega truda v vprasanju zastran
glagola je bil vecji kakor vsakega drugega doslej omenjenega
slovniskega dela. Zlasti krog mladih, ki se je zbiral okrog
Janezica, se je ravnal natanko po njegovih naukih. Pa tudi
„Novice" so se zavzele za Navratilove nazore o glagolu in so
priobcile v „Slovstvinili pomenkih" (1855, 1- 4) pismo gosp. K.
z Reke, kjer izraza ta moz veliko veselje nad Navratilovim
delom in iskreno zeljo, da bi se poprijeli slovenski pisateiji
njegovih navodil brez neskoncnega pravdanja, kajti tarn, kjer je
veliko babic, je dete kilavo. Posebe je predlagal sedanjikov
deleznik dovrsnili glagolov za latinski — rus, ra, rum, n. pr.
pojdoci moz — vir iturus, predlog, ki ga je sprozil ze poprej
neki drug razumen Slovenec, ces da imamo iep zgled za to
V stavku: c+oveska dusa je neumrjoca. Toda Navratilu se
dozdeva, da je to le napacna izpeljava kakor „rekoc", ki ga
rabimo namesto „govorec" ali „rei<si". Pa ako bi bili tudi
taki delezniki istovrstni z latinskimi na -rus, -ra ,-riini, so
vendar to oblike, ki so se pogubile docela. Mrtvi pa naj po-
civajo na miru! Saj imamo se precej ostankov deleznika na -si,
oziroma -vsi in vendar se ga noce poprijeti Ijudstvo take
cvrsto, kakor ga pisejo pisateiji. Njegova misel je tedaj: za
ziv narod — ziv jezik, zive besede, zive oblike! Z mrtvimi je-
ziki se naj pecajo ucenjaki!
Tudi iz Bele Krajine, Navratilove domovine, so prinesle
„Novice" (1855, 1.13) dopis zupnika Hueberja, kjer svetuje
uredniku „Novic", naj se poprime glede glagolov brez skrbi
od Navratila nasvetovane pisave, ker govorijo v slovenskem
jeziku nepokvarjeni Belokranjci ravnotako , kakor je pisal
„gosp. Navratil v svojem neprecenljivem sostavku". Ker pa
nasi narodnjaki takrat niso pisali piseni samo zavoljo tega,
da bi koga pohvalili, je priromal tudi Hueber s slovnisko
drobtinico na dan. Navratil — pravi — je zasel malo, ker je
preslisal v eni tocki Belega Kranjca. Raba nedovrsnih glagolov
je namrec v pripovedovanju prav primerna, v nagovorih pa le
tedaj, ako je dejanje trpezno, kakor uci Kopitar. Na priliko :
„jez tebi zapovedujem", „jez tebe rotim", „jez tebi dajem" itd.
morem rabiti le tedaj, ako se komu pripoveduje, da se mu
zapoveduje itd. Toda v nagovorih se mora vedno reci: zapo-
vem ti; zarotim te; na! to tebi dam--- Vse druge Navratilove
trditve pa so ziva resnica.
Pri nasem vprasanju pa se je pokazala tudi ta resnica,
da ne more nikdo zadrzati razvoja jezika. Tako ga tudi Nav-
ratil ni. Dandanes rabimo v dolocnem sedanjikovem naklonu
dovrsnike izvecine enako nedovrsnikom. Pred leti je to staro
pravdo zopet izkopal Askerc^), potegujoc se kot urednik „Zvona"
za nedovrsne glagole. Prav po nepotrebnem so govorili in peli
i) Ljublj. Zvon, 1902, 711.
56 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
o „bomkarjih"0 in „antibomkar]ih". Ze povrsen pogled v ka-
terikoli nas list nam pove, da so „bomkarji" v vecini.
Pokazala pa se je pri tej tudi priliki iznova resnica, da ve-
cina nasili bralcev ni bila in ne bo navdusena za jezikoslovne
razprave. Ko so iziiajali v „Novicah" clanki o glagolu, so se
zaceli mnogi narocniki pritozevati nad njihovo dolgocasnostjo.
Da se jim ni podal Bleiweis, je lepo znamenje njegove Iju-
bezni do jezika. Vsled pomanjkanja znanstvenih casopisov
bi bill taicrat pri nas daljsi jezikovni spisi nemogoci, da so
jim zaprle vrata „Novice" in njihovi tovarisi. Pozneje pa so
prisle Bleiweisu ravno te pritozbe prav, da je odklanjal po
svoji volji neljube mu rokopise s slovnisko snovjo (gl. Pogo-
vore vrednistva na 288. str. 1. 1855). Pravda o glagolu ga je
izmodrila, da je en slovniski spis po navadi pcn^od desetim
drugim-) in da se urednik kaj lahko zameri, ako ne pusti vseh
k besedi, kakor si sami zele. Lahko si mislimo, da mu je bijo
zelo neprijetno, ko je moral okrajsati Metelkov clanek „Se
nekaj o doversivnih glagolih", Nas stari znanec Znojemski pa
se je skusal tudi to pot izkazati z dobrovoljno psico „Verba
movent, exempla trahunt" (naslov je vzet iz Navratilovega spisa) :
Slab bo le uk ostal Zgledov nabranih je
Samo V besedi, Za te gotovili,
Ce ne bo poterdval Kar je la naslo se
Tudi se z zgledi. Starih in novih.
Srecen si, glagol ti Vreden je vec ko vsi
Nedoversivni! Ta morebiti :
Ninia cez te moci Pravde da za te ni
Vec doversivni. Moc doversiti.
(Novice, 1850, str. 60.)
Slovniska „akademija".
Prepir o glagolu je spomnil slovensko obcinstvo na gla-
sovito abecedno vojsko 1. 1833. Tu in tarn veliko krika, trme
in ucenjaske bahavosti, koncni uspeh pa ta, da so bill manj
») Prim. A. Medvedovo „Trtje in povrtje" st. 47 :
Dovrsnost, nedovrsnost Ti zapustis nam dom kar,
slovenskih glagolov! predkar poznas svoj dom.
Pritajena povrsnost, Le pojdi! Veren bomkar
kje tvoj je blagoslov?! vsekdar sem bil in bom!
(Dom in Svet, 1902, str. 653)
2) Tako se n. pr. Bleiweis na sreco slovenskih pisateljev in se
bolj urednikov ni spustil v prepir s prof. Raicem, ki je priobcil 1. 1856.
V ,Novicah" (list 26 id.) „Pretres „sIovenskih beril za 3, in 4., 5. in 6.
gimnazijalni razred", vrejenih po dr. Bleiweisu in dr. Miklosicu" in silil
8 svojo znano slovenscino na dan. Obenem se je zavzel tu Raic za
kritiko.
i
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 57
izobrazeni se bolj zbegani, izmed onih pa, ki so se smatrali
za samostojne mislece. so potegnili eni za tern, drugi za onim.
Zmesnjava in nedoslednost nista bili nic manjsi. Zato je na-
svetoval A- M. (Andrej Marusic) vis jo slovnisko sodnijo
(akademijo). ki se naj bi sestavila iz ucenjakov in bi bila poobla-
scena, slovniske zadeve razsojevati in razresevati. Premotrila naj bi
vse clanke za in proti kakemu slovniskemu vprasanju ter iz-
rekla na to svoje mnenje- Po tern bi se morali ravnati vsi tako
dolgo, dokier ne bi dokazal kdo kaj boljsega, Toda tudi v
tern slucaju bi se morala izreci prej sodnija za novi nauk.
Seveda bi morala zrtvovati razna narecja svoje posebnosti
skupnemu jeziku in irkati svojo cast sanio v cisti knjizevni
slovenscini. Za zgled si naj bi vzeli Goricane, ki so prikimaii
vselej drage volje vsemu, kar so spravili na dan v Ljubljani,
v Celovcu ali na Dunaju, dasi hranijo sami marsikako zrno.
Tako n. pr. je okoli Gorice raba sedanjega casa dovrs-
nih glagolov v pomenu prihodnjega tako v navadi, da bi se
zdelo siehernemu cudno in prisiljeno govorjenje, ako bi go-
voril kdo: bom prisel, bom pozabil.
Dopisnik (Nasvet visjeslovnicnice sodnije, 1855,
stran 62) se opira pri svojem predlogu na Francoze in Itali-
jane (accademia della Crusca), ki so pridobili — ce se ne
moti — na enak nacin svojemu jeziku veljavo. Ker nam pri-
znanih ucenjakov ne manjka, se naj ti zdruzijo in posvetujejo
ustno ali pismeno o vsaki zadevi svojega jezika. Potem naj
slovesno izrecejo svoje dobro preudarjeno mnenje, Slovenci pa
naj jim zaupajo. Vsekakor bode laze spraviti pet ali kvecemu
deset glav pod en klobuk nego sto ali dvesto. Vsaka
dognana slovniska resnica se naj izda v kratki in jasni besedi
kot doklada slovnic, kajti brez vobce veljavne slovnice ne
bode cvelo nase slovstvo.
Predlog glede slovniske sodnije je bil stavljen ob pra-
vem casu. Po Slomsekovem prizadevanju so prestavljali takrat
sv. pismo. Da bi to vsled raznih prestavljalcev ne kazalo pre-
vec pisanega lica, so si zeleli mnogi slovniske sodnije, Neke
vrste sodnija je obstoiala pri tem delu ze v tem, da je bil do-
locil Slomsek pregledovalce rokopisov.
Najbolj je prijala slovniska sodnija Pozencanu. V
clanku „Oslovniskej sodniji" (list 34. id.) predlaga zanjo Metelka,
Bleiweisa in urednika „Danice". Vstopila naj bi vanjo tudi
po dva s' slovenscino dobro znana, v Ljubljani ali blizu
nje stanujoca Stajerca, Korosca in Primorca. Zbor naj bi skle-
pal po „cezpolovicnici" (per vota majora). Ako bi ne bil za-
dovoljen kak clan s sklepom, mu bodi dovoljeno razloziti ali
pismeno, ali v „Novicah" vzroke svoje nevolje. Zbor mu pri-
trdi ali pa ne. V drugem slucaju navede vzroke. Ne kaze pa,
58 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
da bi vsiljevali slovniska pravila posamezniki, naj bodo se
tako uceni, „kjer med nami ga ne bode kmalo dandanasnji
tako ucenega, da bi se v slovenscini semtertje kaj ne motil,
da bi vcasih sam soveta ne potreboval, in en sam semtertje
kaj zgresi, vec oci pa vec vidi." Toda zbor ne sme poznati
samoglavnosti in zamerljivosti, tudi ne prevelike Ijiibezni do
posameznega narecja in etimologicnih izpeljav, ki se niso
dognane.^)Vsak slovniski presojevalec mora dobro poznati no-
slovensko slovnico, n. pr. Metelkovo („pismenke izuzeti, je sicer
ta slovnica za naso rabo prav dobra"), in pa stari jezik, n. pr.
Dobrovskega slovnico. Morebitni ugovor, da imamo dovolj
slovnic in nam zato ni treba sodnije, je niceven. Marsikaj
namrec „se ve iz slovnice, ko pride pa na pisanje, se polno
pomot vrije, in veliko reci zgresimo. Tako se godi meni, tako
drugim." Poleg tega pogresamo nekatere stvari v slovnicah,
ali jih je pa treba sele dognati. Kar se tice slovenskih spisov,
pisejo Pozencanu najbolj po slovniskih pravilih „Novice" in
„Danica". Izmed drugih knjig so nekatere vsled od vseh strani
zbranih in po tujem kopitu krizem postavljenih besed nera-
zumljive ali oznanjajo v vsaki vrstici, iz katerega kraja je pi-
satelj doma. Druge sploh ne poznajo slovnice ali kazejo vsled
prisiljene etimologije (ze zopet!) posebnosti.
Cetudi si je Pozencan v svesti, da je sam potreben slov-
niske sodnije, vendar hoce navesti nekaj navadnejsih napak.
Med te steje Levstikov prednik „Novic" sledece:
1. Gledati, poslusati itd. se vezejo z rodilnikom, ne s
tozilnikom.
2. Svojilni zaimek („prilastivno namestime") se rabi cesto
napacno.
3. V nikalnih („odrecivnih") stavkih stoji predmet v ro-
dilniku, ne v tozilniku.
4. Edninski druzilnik („storiven padez") prilogov in zen-
skih imen na -a se glasi pravilno na -oj, n. pr. z lepoj^ suk-
njoj. Koncnica se slisi v Tuhinju na Kranjskem in na Stajer-
skem. Izpricuje jo staroslovenska slovnica Dobrovskega in
poznajo jo Rusi. Tudi dajalnik in mestnik na -ej („dajaven in
skazaven") v ednini zenskih prilogov je pravilen, n. pr.
svetej cerkvi. To obliko potrjujeta poleg staroslovenscine nas
in ruski jezik. Nekaterim sicer ne ugaja vec -oj zaporedoma,
toda to so prazne marnje. Ko bi se ball tako hudo tautolo-
gije, bi morali zametavati tudi vse druge koncnice, „ker vsak
zlog preveckrat ponovljen zamore tautologijo napraviti." Slab
pesnik in „gov6rec", ki bi se spotikal nad tako malenkostjo
kakor je -oj in bi si ne vedel pomagati na deset nacinov, ce
1) Najbrze misli na Miklosiceve Kraiyce.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 59
bi se mu zdelo potrebno! Tudi Nemci se ne pritozujejo nad
svojimi koncnicami, n. pr. nad -en, ki se rabi bolj pogostoma
ko nas -oj, n. pr. : Wenn sie jenen liebeti Seelen helfen
werden- • •
Koncnica -oj je nasia v novejsem casu zagovornika v
Askercu, ki se opira na svoje znanje ruscine in na govorico
nekaterih stajerskih krajev. Toda dandanes je ze toliko gotovo,
da ne bo ozivela nikdar v prozi, in tudi v pesnistvu ji lahko
prerokujemo skorajsnjo smrt. Nasi Ijudje jo malomarno puste
pri miru in se ne vznemirjajo nad njo, kakor se je onda
Znojemski, ki ji je posvetil te-le stilie :
A. Brate, kje si spa! nicoj ? A. Kteri zleg je nad teboj,
B. Ovde spaval Podgoroj. Brate, da spet klices joj ?
A. Koga klices, brate moj, B. Kak brezumen guc je tvoj !
Kakor cednik s svojim oj ? P'^as s tako cudnostjoj.
B Kajti s svojoj materjoj A. Menis, urn sem zgubil svoj ?
Gledal sem, kde dom je moj. Le ne vem, s cem ti nicoj
Si se pital, brate moj,*)
Tak je cuden govor tvoj.
(Pogovor dveh Siovencov, 1854, str. 296).
5. Pisimo se naprej „Krainec, Krajnski". „kjer ni gotovo,
da bi to od „kraj" ne prisio, kakor tudi to ni dokazano, da
od „kar", „ker" ali „karn" pride."
6. Namesto Cele, Celovec, celski, celovski moramo pi-
sati Celje, Celjovec, celjski, celjovski. Po „krajnsko-sIovensi<ili
pravilih se izrekuje -el kot -ev, in kranjski Gorenjci, sosedje
teh dveh mest, izgovarjajo -lo kot -vo. Niti enega zgleda ni
mogoce najti, da bi ga izgovarjali kot -lo, ravnotako niti
enega, da bi izpreminjali // v v. Ce je / topljen z j ali stoje
el, il, al, ol, III. la, lo, hi brez y, razlikujejo natanko. iz tega
se vidi, da bi morali izgovarjati kranjski Gorenjci „cevski" in
„Cevovec", ce bi ne bil / topljen. Tega pa ne delajo, ampak
se cuje pri njih v teh imenih Ij.
7. Cesar, car, Mohor, lopar itd. se sklanjajo cesarja, ce-
sarju, cesarji, cesarjem; car, carja itd. Tako je v navadi na
Kranjskem in tako nas uci staroslovenscina, oziroma Dobrov-
sky, Inst. ling. slav. dial. vet. edit. 2. str. 468.
8. Pri imenih moskega in srednjega spola moramo lociti
V ednini mestnik od dajalnika. Prvi ima koncnico -ii, drugi -/.
V istih sklonih se razlikujejo tudi prilogi moskega in srednjega
spola, n. pr. lepemu vremenu, toda ob lepem vremeni. Solnce
*) „Morebiti s cerkami, ker jih ima toliko v ustih ; ta oblika sto-
rlvnega nima enakosti v nobenem narecji ; staroslovensko in rusovsko
sicer storivnega bolj iztezuje, pa malo drugace" (Opomba Znojemskega).
60 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
je po kranjsko in rusko v mnozini mosko, kakor je ze Vodnik
pel: „Dva sedem sto solncov."
9. Prilogi na -zi, -si, -ci, -ji se koncujejo v srednjem
spolu na -e, ne na -o.
10. Beli grad, Carji grad itd. se skanjajo Belega grada,
Belemu gradu itd., ne Beligrada, Beligradu itd.
11. „Gospod" se ne sklanja v ednini pred imenom, pri-
imkom ali naslovom. To je bra! Pozencan v „rusovskem" in
slisi vsak dan v kranjskem narecju, n. pr. to so gospod Jane-
zove, gospod fajmostrove bukve---
12. Po kranjskoslovensko ni prav pisano „sonce", „Kupa".
Na Doienjskem slisimo „sovnce", ..Kovpa", kjer spominja z' na /.
Gorenjec, ki posebno ne Ijubi cistega /, pravi „sonce", „Kopa".
13. U namesto v (nemski „in") ne more potrditi po no-
beni ceni. Predlog u pomeni „bei" in zahteya rodilnik, a
kranjski Slovenci smo ga ze izgubili. Rusi in Cehi ga pac se
imajo.
Te Pozencanove kranjskoslovenske „napake" je pustil
Bleiweis pri miru. Odlocno pa je odklonil slovnisko sodnijo,
ker se mu zdi prezgodnja in nemogoca^). Prezgodnja za razvi-
jajoci se slovenski jezik („naj vre most, da se izdela stano-
vitno vino!") in nemogoca pri slovenski neslogi. Ko je velelo
naucno ministrstvo, da se ravnajmo po Miklosicevem berilu in
drzavnem zakoniku, je mislil Bleiweis, da primemo vsaj za to
vez edinstva, a se je zmotil. Cesar pa ne more opraviti mini-
ster, to bo doseglo se manj kakih deset ali dvanajst moz,
najsi so tudi prvaki slovenscine. Zato se glasi njegov svet :
„,festina lente!' to je ,hiti, pa se ne prehiti!' in pa: ,glej, kaj
terja o jeziku vecina pisateljev'." Ce se drze oni, katerim je
draga enolicna pisava, glede oblik berila in zakonika in pi-
sejo^sicer po Metelkovi in Potocnikovi na Kranjskem, Murkovi
na Stajerskem ali Janezicevi na Koroskem natisnjeni slovnici,
imamo za sedaj dovolj enolicnosti, ker „cerka le mori, duh pa
zivi" (1855, 1. 36).
Bleiweisovo mnenje v zadevi sodnije je potrdila vecina
veljavnih slovenskih pisateljev, predvsem Slomsek in Metelko
v dopisih z dne 12. V., oziroma 21. V. 1855 (str. 167).
Lep donesek k slovenski slovnici je priobcil koncem tega
leta Hicinger v „Novicah". Njegove vrstice „Nekaj o so-
stavljenih lastnih imenih" (str. 375) pricajo, da ni hodil gluh
med narodom. Naslov je netocen, kajti Hicinger govori tu o
sklanji krajevnih imen. Dve leti pozneje je napisal cla-
nek „V kakosni obliki rabiti imen a ptujih kra-
jev?" (1857, str. 322). Tudi ta sestavek zasluzi z ozirom na
cas pohvalo in dela Hicingerju cast.
1) Prim, pozneje priobcimo Cigaletovo pismo z dne 1. IX. 1881,
kjer se poteguje za jezikovni kongres.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 61
Strokovnjaki. Od Levstika do Janezica.
Tla za sodnike slovenskega pisanja, kakor smo spoznali
enega v Pozencanu, so bila torej pripravljena. Skoro o vseh
vprasaiijih slovenske slovnice so bile ze govorile „Novice". V
njih se je oglasil 1- 1858. nov sodnik, toda sirjega obzorja in
odlocnejsega nastopa, kakor je bil Pozencan. V mislih imam
Levstikove znamenite „Napake slovenskega pi-
sanja", podprte z lepim brojem znacilnih zgledov. Kot
glavne napake slovenskih pisateljev navaja Levstik siedece:
1. Devljemo giagole vedno na konec stavka, kakor bi ne
smeli stati drugje.
2. Zacenjamo stavke s pomozniki, z okrajsanimi oblikami
osebnih zaimen ali glagola hoteti (cem, ces, ce---)-
3. Krcimo male stavke s tern, da stavimo dopovedni
glagol V nedolocnik.
4. Rabimo stavke v trpni dobi na ta nacin, da stoji ime-
novalnik tvornega stavka v rodilniku z „od".
5. Zaznamujemo cigavost z golimi rodilniki samostalnih
imen.
6- Prestavljamo pomoznik „werden" z bom, bos, bo---
7. Gresimo v posameznih besedah (zamorem, imam v po-
menu soilen, vsaj in saj itd.).
8. Tvorimo napacne sestave.
To so ob kratkem vodilne misli „Napak", ki so s svojim
za Levstika znacilnim koncem „Bog zivi kritiko!" znane pac
vsakemu izobrazenemu Slovencu.
Levstik se bojuje v prvi vrsti proti germanizmom in za
slovenski slog v duhu zivega narodovega jezika in drugih slo-
vanskih narecij. Z nekaterimi izmed navedenih napak so
nas ze seznanile „Novice", a Levstikova zasiuga obstoja v tem,
da jih je podal obcinstvu v pregledni, deloma zasoljeni nbliki.
Kar je ucil prakticno v svojih prozaicnih spisih, to je razvil v
„Napakah slovenskega pisanja" kot teoreticen nauk. Njegova
proza je bila ze takrat na glasu (prim. n. pr. Klunovo pohvalo
V praskem casopisu „Kritische Blatter fur Literatur und Kunst"),
a njegov kriticni duh je bil strah raznim prozaikom in poetom,
pa tudi ,,ucenim" slovnicarjem in literarnim zgodovinarjem. — •
Uspeh njegove razprave je bil ta, da so se zaceli nekateri su-
zenjski ravnati po njegovili naukih. Tako n. pr. tici mnogim se
vedno v kosteh strah, da stavijo giagole prevec na konec
stavkov. — In ce vprasas koga : Kako slovenscino pise X?
— dobis za odgovor: Slabo. Poglej samo njegovo stavo
glagolov !
Na ta nacin smo pali iz ene napake v drugo, dasi
manjso, in vklenili deloma jezik v okove. To se cuti zlasti pri
62 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
piscih s premalo razvito individualnostjo, torej prl onih, ki ni-
majo lastnega sloga. A pred petdesetimi leti sta bili pri trdo-
koznih in svojeglavnih slovenskih pisateljih Levstikova satira
in odlocnost popolnoma na mestu. In dandanes? Ravno v
prvi tocki Levstikovih „Napak", kjer smo se najbolj oprijeli
njegovega nauka, se nam obeta preobrat (Breznik!), v drugih
niu deloma sledimo, deloma nismo vec tako tankovestni ko
on, izvecine bi pa potrebovali Levstika st. 2. Nabral bi lahko
se vec hib slovenskega pisanja. Kritiko bi moral iznova ustva-
riti, ker odlocujeta pri danasnjih kritikih z malo izjemami samo
osebno znanje in politicno prepricanje. Skozi njegovo reseto
bi zdrknilo mnogo „priznanih".
Takoj za Levstikom se je oglasil Cigale^) z „Odloc-
kom iz slovenske sintakse" (1859, 1. 8 in 9) in sku-
sal nekoliko skrhati ost Levstikovih „Napak slovenskega pi-
sanja". Pravi, da je hvale vredno, „jezik opiliti peg", toda tudi
V tej reci moramo delati s pametno mero, katere je treba
povsod. Ni ga namrec naroda ciste, nepomesane krvi, kakor
ne tako cistega in samorodnega jezika, da bi se mu ne
poznala moc tujega vpliva. Vsi smo sinovi enega oceta Adama,
torej enakih dusnih zmoznosti ter podobnega cuvstvovanja in
misljenja. Zato ne more biti drugace, kakor da se povecem
ujemajo jeziki med sabo. Vse, kar se komu zdi, ni germani-
zem. Pa ce bi tudi bil, kdo ve, ali ni prvotno romanizem ali
grecizem?! Jezik ni cloveku cilj in konec, temvec le pomocek
pri izrazanju misli. Vsaka tujka, vsak tuj rek ne grdi enako
slovenscine. „Priti ob kaj" namesto „izgubiti" je n. pr. posten
in drugim Slovanom neznan germanizem, nas pa tisci. „Tudi
je za razsojo, kaj je nase, kaj tiije, sploh treba redke, redke
ucenosti ."
Te Cigaletove^ besede koncujejo uvod „Odlocka iz slo-
venske sintakse." Se dandanes je vreden dobrega preudarka,
kajti tudi mi se zadiramo cesto po krivem nad nekaterimi iz-
razi, ces da so germanizmi. Na drugi strani pa ne vidimo
mnozice popolnoma napacnih tvorb in zvez.
Sicer govori Cigale v svojem clanku o peti tocki Lev-
stikovih „Napak" t. j. ali in kdaj se sme staviti za
samostalnikom sam rodilnik drugega samostalnika.
Mnozina samostalnikov in nepregledno stevilo primerov, v ka-
terih se lahko pritikajo samostalniki drug k drugemu na ome-
njeni nacin, sta zbudila v Cigaletu zeljo, da bi nam razjasnil
na podlagi lastne izkusnje, nasih in drugih slovnic ter Dani-
ciceve srbske sintakse, kaj je prav, kaj ne. Toda vprasanje je
bilo prevec zamotano in preobsirno. Zato nam je ostal Cigale
1) Prim, tudi oblastni Hicingerjev spis .Nekoliko kritike" (Novice,
1858, str. 290— 291), v katerem se zaletava v Levstikovo razpravo, in Biei-
weisov pereci dodatek. Hicingerja je pregovoril Bleiweis sani, da je na-
padel Levstika.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 63
dolzan jasnega odgovora. Kljub naporu se mu ni posrecilo re-
siti naloge, cesar si je bil sam v svesti.
Tudi on je mnenja, da se ne prilegajo slovenscini kakor
latinscini samostalniki, zbog tega mu ne ugajajo cisto naslovi,
kakor: Osvojenje Carigrada ; Naprava snega; Prihod Uskokov
na Kranjsko ali Boji Slovencov s Turki. Boljsi se mu zde na-
pisi : Kako so Turki pod se spravili Carigrad ; Kako se na-
pravlja sneg ; Kako so Uskoki prisli na Kranjsko ; Boji, ki so
jih Slovenci imeli s Turki ali Kako so se Slovenci bojevali s
Turki. Toda ni tako hud nasprotnik samostalnikov kakor ne-
kateri drugi, ker „derzec se tacega ostrega pravila bi ne do-
biii nikoii ne kupcijskega ne pisarniskega ali pravdarskega je-
zika, bi ne mogli dati Ijudem nikaeega znanstvenega nauka in
se celo sv. pisma ne. Samostavniki in padezi (casus), po kte-
rih se sklanjajo, ne dajo se, kar se tice razlocnosti in ocit-
nosti rekov, nadomestiti z drugim nicimur." V znanstvu n. pr.
pa je treba lociti pojme jako natancno. Zato se glasi „in die
Hande der Christen fallen" po slovensko bolje „priti kristja-
nom V roke" kakor „priti v kristjanske roke", ker pomeni
zadnje tudi „v dobre, negrozovitne roke".
Raba golih samostalnikov v rodilniku poleg drugih sa-
mostalnih imen se torej ne sme popolnoma zavreci, dasi se je
izogibajo slovanski jeziki kaj radi na ta nacin, da pristavljajo
takim rodilnikom prilog (iz ust laznivega preroka). zaime (ne-
katere lastnosti nasega naroda), samostalnik v istem sklonu
(podoba Device Marije), eel stavek ali jih pa nadomescajo
s prilogi, izpeljanimi iz doticnih samostalnikov, kar se godi
najcesce.
V tern casu je vrgla politika novo vprasanje med Ijubi-
telje nasega jezika. Diplom z 20. oktobra 1860. in patent s
26. februarja 1861 sta jamcila vsaki avstrijski narodnosti rav-
nopravnost. Kot ravnopraven narod bi morali ze vsled do-
slednosti braniti svoje pravice v svojem jeziku. Toda, Ijubi Bog,
kako, ko smo culi slovenscino doslej komaj v soli in cerkvi!
In se tu se je zdelo tuintam poslusalcu, da slisi na priznici
pokojnega patra Marka Pohlina.
Slovenec je torej ze od nekdaj na slabem. Nasi dedje
so hoteli nastopati javno v svojem jeziku, a niso vedeli, kako
bi ga govoriii; mi pa smo si priblizno edini glede izgovora,
a nas muci zopet izgovor nemscine, da bi se ne osramotili na
svoji zemlji pred tujcem.
Prvi clanek „0 slovenskem govornem (parla-
mentarnem) jeziku" so prinesle „Novice" 1861- 1. v 25- 1.
Tu se nasvetuje : Izgovarjajmo svoj jezik, kakor ga pisemo ! —
torej „priser', ne „prsav, prsev, prsov, prsu, prisa, persa,
prsel" itd. Ko bi se ravnali po tem pravilu, bi nam delal po
64 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
dopisnikovem mnenju samo se nag las tezave. Toda njegovo
navodilo velja lahko samo za jezik s stanovitnim, ne vsak hip
se izpreminjajocim pravopisom. Kjer tega ni, je treba prej
urediti pravopis, potem sele bode sledil pisavi govor. To je
pripomnil J. G.(ersak) v „Parlamentarnem slovenskem jeziku"
(str. 216) k zgornjemu nasvetu. V 31. listu je objavil potem M.
P. svoj dopis „0d spodnjega Koroskega", kjer odobruje na-
svet prvega clanka, ces da se je ze obnesel v dejanskem ziv-
Ijenju. Bogoslovcem celovskega semenisca so namrec vedno
narocali, naj se ne ravnajo pri pridigah po narecju vsakokratne
zupnije, ampak po knjigah, natisnjenih v Ljubljani in Celovcu.
Semeniscniki, poznejsi duhovniki so ubogali vecinoma sveto-
valce-ucitelje in nikdar ni bilo cuti, da bi jih ne umelo Ijud-
stvo. — I. G.-kov ugovor se zdi M. P.-ju prazen, ker nedostaja slo-
venskemu pravopisu do stanovitnosti samo malenkosti, ki so za
parlamentarni jezik brezpomembne. Tezje je pa vprasanje
glede nag las a. Dopisnik misli, da naj bi napravili za prvo
silo kratko, lahko, pri vsaki priloznosti rabljivo, za vse pri-
mere neovrgljivo naglasno pravilo, ki nam ne bo na poti, ko
se slovenscina bolj utrdi in se najde boljse pravilo- Kakrsni
so bili dopisnikovi nazori o naglasu, taksno je bilo tudi od
njega predlagano pravilo : „Zgovarjaj sleherni glasnik slisljivo
in le stisnjeni zlogi dobijo naglas |" Do tega pravila so ga
privedli ogrski Slovenci, Hrvatje, Stajerci, Kranjci in Korosci,
ki „govorijo pocasi in zrekajo slednji glasnik slisljivo ter ver-
zejo le na stisnjene, to je, take zloge, kteri so iz vec glas-
nikov skupaj potegnjeni, veksi naglas, n. pr. pojo namesto
pojejo."
Cegnar je povedal svoje mnenje o tej zadevi kratko
in jedrnato na 386. str., ces : med knjizevnim in parlamentar-
nim jezikom ne sme biti razlike. Vsak glas, tudi /, se naj iz-
rekuje tako, kakor se pise.
Obsirnejsi jej. Gersakov sestavek „Parlamentarni je-
zik, — slovenski naglas" (lista 45 in 46). Po njegovih mislih se
motajo pravila o parlamentarnem jeziku okoli dveh tock :
1. Kako se razlikuje govorni jezik od pismenega?
2. Kateri zlogi so dolgi ali kratki, naglaseni ali nena-
glaseni?
Ker je navdusen za jugoslovansko vzajemnost, resi prvo
vprasanje na ta nacin, da nam bodi prva skrb, kako popra-
vimo svojo pisavo po jugoslovanski slovnici. Jugoslovanom
moramo slediti tudi v izreki, torej se naj izgovarja ol kakor
//, a/ pri glagolih kakor o, n. pr. gonil, izg. gonio; volk, izg.
vuk- Ako bi pisali o namesto /, bi se oddaljili od slovnice,
cesar ni treba, ker ze itak prav pisemo.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 65
Pri drugem vprasanju zavraca M. P-jevo naglasno pra-
vilo kot nemogoce in predlaga za parlamentarni jezik sledeca:
„1. Enoslozne imena so kratko in visoko naglasene; po-
stavimo : boj, sod, sin, les, poln (pun), stan itd.
2. Visezlozne imena imajo naglas na korenini; n. pr. da-
nas, mozki, poterdili, raziimiti itd.
3. Pri glagolih na -ovati se naglasa veznica — ova —
n. pr. izdelovati, spostovati.
4. Suffiksi so v obce kratki in brezglasni; dolge in na-
glasene koncnice so pa : ad, ac, ak, ar, at, en, iv ; n. pr. zi-
vad, kovac, siromak, loncar, rogat, iesen, bojazijiv.
5. Ednoslozne besede sostavljene s predlogom naglasu-
jejo predlog, dvojeslozne pa korenino; n. pr. : ogled, ogleda;
nauk, naucim; ustav, ustaven.
6. Pri sklanjanju imen ali pregibanju glagolov ostane na-
glas ondi, kjer je bil v imenovavniku ali v pervi osebi; le
stisnjeni slogi dobivajo naglas; n. pr. naglas, naglasa; koncnica,
koncnicama (na sterti slog); le nektere enoslozne besede disijo
po ruskem naglasu, n. pr. : sad, sadu, kost, kosti."
Cisto po nepotrebnem zaide nato v pesnistvo in se
povzpne do smele trditve, da jugoslovansko pesnistvo sploh ne
pozna naglasa, da zanemarja govorni naglas in zloge le —
steje. Ves spis prica, da je bil Gersak pac navdusen Jugoslo-
van, a slab jezikoslovec. Navdusenje pa ne rodi vsekdar kaj
dobrega.
Prvi citanja vreden sestavek .,0 slovenskem na-
glasku ali akcentu" je spisal za „Novice" (1863, 1.7 id.)
Podgorski. Moz je proucil narodno govorico, slovenske
slovnicarje, zlasti Metelka, Murka in Dajnka ter Karadziceva,
Daniciceva in A. Mazuraniceva dela o naglasu. Vprasanje je
pa pretezko, da bi bil mogel napisati v onih casih kaj dovr-
senega, saj^dela slovenski naglas se dandanes tezavo mozem,
kakor je Strekelj. Podgorski razlikuje v slovenscini cetveren
naglas, ki ga imenuje : 1. oster in dolg (grad); 2. oster in
kratek (rad) ; 3. mehek in dolg fglava); 4. mehek in kratek
(dala). — Pohvalno moram omeniti to, da se je ozrl glede
naglasa tudi na razmerje Slovencev napram Hrvatom in
Srbom.
Enako vaznega vprasanja, kakor je ono o naglasu, toda
precej nehvaleznega, se je lotil Janko Pajk s clankom „Ne-
kateri foneticni zakoni nasega jezika" (1862, 1. 39
in 46). Tu preiskuje , kdaj se pisejo 5 (cum, con-), 5 (de, de-),
iz (ex, ex-) in vz (sub-, ex-, empor-) in v kaksnem razmerju
si stojijo z ozirom nanje slovenscina, hrvascina in srbscina med
•seboj in napram staroslovenscini. Podgorski je dodal ome-
66 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
njenim predlogom se v in k v sestayku „Se nekaj o fonetic-
nih zakonih nasega jezika" (list 47). Clankasta spadala po vse-
bini bolj v „Glasnik". Za brake „Novic" sta bila presuho-
parna, zato nista zbudila pozornosti.
Poleg teh temeljnih vprasanj nahajamo v „Novicah" se
celo vrsto jezikoslovnih razmotrivanj. Podgorski je napisal
celo razpravo „0 clenkih" (1862, 1. 49 id.) z dodatkom
„Se nekaj o besedicah an in ni" v naslednjem letniku Jl. 50.).
V to vprasanje se je vmesal tudi Cigale in je napisal „Se eno
o besedicah an, anti, ni, nitV' (1863, 1. 52). Odvrnil mu je
Podgorski v spisu „Nadalje o besedicah anti, an, ni, niti''
(1864, 1. 4 in 5), temu zopet Cigale z doneskom „Dalje o
veznikih ni pa niti" (1. 8 in 9) • •
Tako navduseni sobili nasipredniki za slovnico in — svojo
cast !
Cigale je pisal tudi o tvorbi zenskihimenna
-ica (1857, str. 78), Sekolovski (1857, str. 70—71) pa o
tvorbi pridevnikov na -ski iz tujih imen (evropejski —
evropski). J. Bile je premisljal o tern „Kako naj Slovenci
„sehr" prestavljajo?" (1857, str. 27), P. Ladislav pa je
predlagal (1863, str. 43) lih za ravno itd.
Najvecji uspeh je dosegel Levstik z „Zatozenim
s amo glasnikom" (1864, 1. 9 id.). Izvolil si je obliko v
nernskem slovstvu priljubljenih „bella grammatica" (Klopstock
in drugi), ki je pripomogla poleg drasticnih izrazov sosamo-
glasniku (r) do veljave samoglasnika, torej do casti, ki mu jo
je ze zdavnaj izkazal drzavni zakonik, jemal pa Metelko s
svojo slovnico in Marn z „Jezicnikom" (1864). „Novice" so
zacele pisati r kot samoglasnik 1. 1862. (prim, isti
letnik, str. 34), ces da jim je kazipot Miklosic.
Pisalo se je v „Novicah" tudi o razliki med „moci" in
„morati" [Cigale se je skliceval tu (1863, str. 27) na Tru-
barja — mnogi so bill namrec zoper omenjeno razliko kot
izmislek slovnicarjev], predlagaia se je oblika: „dve zeni 5/a"
namesto „ste'' (Cigale, ravnotam) itd. Med vsemi sotrudniki
„Novic" je vrelo, kar se tice slovnice. Preresetavali so najraz-
licnejsa slovniska vprasanja ter se trudili za cistost in boga-
stvo jezika. Nikodem Ravnikar, pravnik v Zagrebu, je
izdal celo „Kratek kranjsko-slovenski besednjak"
(Ljubljana, 1863) z namenom, da pokaze, katera cista sloven-
ska beseda se naj rabi namesto spacene nemske ali laske. Za
zgled sledece iz slovarja :
ajnrajmar — cestnik; ajnrihtenga — pohistvo, oprava;
ajnrihtat — vrediti, vravnati; ajnrukat — iti, priti k armadi;
ajfrik — vnet, skrben, marljiv; ajnspanar — samec, voz z
enim konjemf
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 67
Po tolikem slovniskem delu in prepiru pa so potrebovali
Slovenci slovnice, ki bi jim izbrala iz velikega stevila clankov
in razprav zlata zrna in jim jih podala v jedrnati obliki za
domaco in solsko porabo. Kakor smo videli , so pomagale
„Novice" temeljito pri gradnji te slovnice, a izsia ni iz kroga
Novicarjev, ampak jo je podarii Janezic „Novicam" za nji-
hovo dvajsetletnico (..Sloven ska slovnica za domaco in
solsko rabo. Spisal Anton Janezic, c. k. ucitelj vise realke. V
Celovcu. Nova, vsa predelana in popravljena izdava. 1863")- »Novi-
ce" so jo pozdravile z veseljem in koncale svoj pozdrav: „Radujmo
se tedaj, da imamo leposlovnico v lepi slovenski besedi, ki naj bi
jo v roko vzeli ne le pisatelji slovenski, temuc vsi nasi rojaki, da
se naucijo cistega svojega maternega jezika in slovo dajo kolo-
bocii. ktere so se navzeli iz druzih jezikov!" (1863, str. 322).
Vrhutega je zacel (1863) izdajati se I. Marn svoj „J e-
zicnik ali pomenke o slovenskem pisanji", da bi razjasnil v
razgovorih med uciteljem in ucencem razne slovenske knji-
zevne oblike onim rojakom. katerim se zdi slovnica presuha
in premalo micna. L. 1863. je prisla tudi njegova „Kratka
star o si ovens k a slovnica" (Celovec) na svetlo.
Zito je dozorevalo, in kosci so se oglasali---
Da se je bilo nabralo v teku casa po raznih casopisih
in knjigah mriogo slovniskega gradiva, nam prica jako dobro
zgoraj omenjena izdaja Janeziceve „Slovenske slovnice", ce jo
primerjamo s prvo iz 1. 1854.; pricata nam pa tudi naslednja
dva popravljena, v kratkih presledkih izisla natisa (1864
in 1869).
Z Janezicovo slovnico so dobili Slovenci knjigo, katero
so pripoznali za voditeljico v slovniskih vprasanjih. K temu ji
je pripomoglo najvec to, da je stal Janezic v jezikovnih receh
pod Miklosicevim vplivom. Da pa je vplivala Janeziceva slov-
nica na pisavo slovenscine, za to je skrbela sola, sprejemsi
na podlagi organizacijskega nacrta za avstrijske gimnazije se-
stavljeno delo med ucne knjige. To svoje mesto si je — v
Sketovi izdaji — ohranila do danasnjih dni.
Valovi jezikovnega prepira so se polegli v „Novicah",
toda vrenje in kipenje se ni prenehalo popolnoma. Bilo je se
necistih, motnih snovi, ki jih je bilo treba jzvreci, da se iz-
■cisti in ustanovi oblika jezika. A jezikovni doneski „Novic"
so bili odslej vecinoma drobtine in so tudi izhajali najcesce
pod naslovom „Jezikoslovne (slovniske) drobtinice (opazke,
mrvice)."
Samoglasni r.
A n. pr. je cutil potrebo, da se je oglasil v 7. listu
I 1865. „Zastran samoglasnika /'" zoper „Jezicnik", njegove to-
5*
68 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
varise in druge spostovane „erkovce", ki niso lioteli verjeti
Miklosicu, da je r, „kakor je bil v .sanskrtu', tako tudi v sta-
roslovenskem in sedanjem jeziku samoglasnik v primerih,
kakorsni so: rdeti se, rz, rsketati; brv, crv- • • skrbati itd. (prst,
krst, smrt)." Sicer se je zdel tudi dopisniku ta nauk izprva cu-
den, ker ga je ucil njegov prvi „solmoster", da so le a, e, i,
o, u samoglasniki, vsi drugi pa soglasniici; po tern pravilu
nemske slovnice je bilo vse tiskano in pisano, kar je bral od
mladih nog do 1. 1848. Ko pa je zacel citati srbske in ceske
knjige ter je dobil v roke tudi Miklosicevo slovensko prestavo
drzavnega zakonika, je videl prvic pisavo: krst, prst- • •, ka-
tero imenuje cesko. Slednjo priporoca ze zaradi pravilnega
citanja,^ki se naj uci „glaskovaje" (Lautiermethode).
Clanek nima slovniske vrednosti in je spisan samo zato^
da bi pomiril soglasnikarje in samoglasnikarje. Njegov pisec
je namrec preprican, da bo pel ves svet hvalo onemu, ki bo
koncal „nesrecno abecedno vojsko". Zato vzklikne hrepenece:
„0j, ko bi bil jaz!" Misli pa, da bomo pisali scasoma tudi
mokr, svedr namesto moker, sveder- • ■ in seveda tudi Rjavec^
Rzen--- mesto stare pisave Erjavec, Erzen---, kajti „voz na-
rodne omike se pomika ziozno naprej" in Supanzhizh, Shurga^
Zhuk itd. ne pisemo vec, ampak Zupancic, Zurga, Cuk itd.
„Zastran r-a" je prijel za pero tudi L o m s k i (Cigale) v 24.
listu istegaleta. Zanj ni glavno vprasanje, \t-\\r samoglasnik ali
ne, marvec to, ali je nova pisava „zadostna, prilezna namenu
vsega nasega pisanja, kteri ni v tern, da bi ustrezalo kakim
starim ali novim naukom, niti da bi dopadalo ocem druzega
vajenim, zlasti pa nemskim, ampak da citajocemu na jezik
daje glas slovenskega govora, kakorsen je." Ta namen pa iz-
polnjuje novo pisanje popolnoma, kakor so ze dobro razlozile
„Novice". Nauk, da se „v vsaki besedi mora videti samoglas-
nik", naj nas nikar ne moti, saj imamo z drugimi Siovani
vred ze nekaj dobro sluzecih besedic brez samoglasnika, na
pr. : 5, z, k, V. Vrhutega je nova pisava krajsa, torej tudi hit-
rejsa, kar ni mala stvar za slovenski jezik, ki ima r v nestevilno
mnogih besedah. Omenjena pisava je pa udomacena tudi pri
Cehih in Slovakih, ravnotako pri Srbih in „se prikupuje dan
na dan bolj tudi Hrvatom tako, da zastran njene popolne
zmage v mestu prihodnje jugoslovenske akademije ne more
biti dvombe ali sumnje, — in to nam je tudi pretehten razlog."
Bolgari sicer se niso dognali pravopisa, a po ^ ne bodo segli
nikdar.
Na Poljake, Rusine in Ruse se ne moremo sklicevati v
tern vprasanju. Prvi namrec izgovarjajo in pisejo dosledno v
slicnih primerih polnoglasni ie, n. pr. cierri = trn, wierzba =
vrba; Rusini in Rusi pa imajo glasni, polni e, na pr. berdc
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 69
verba, verb ali izpreminjajo „staroslovenski za r-om pokladani
1." V glasni e ali o, na pr. krest = krst, drova =^ drva, krot
= krt.
Tudi ugovor, da se ne glasj r po vseh kotih Slovenije
kot samoglasnik, da pravi na pr. Stajerec: perst itd., ne velja,
saj je jasno kot beli dan, da ne moremo pisati zdaj po losko,
zdaj po trzisko, zdaj po ribnisko itd.
Lomskega je izzvala „Danica", ki je zapisala v 16. listu
sledeci opomin: „Ker je Matica ,r' dozdaj za samoglasnika
rabila, vecemu delu slovenskih casnikov pa po stari veri za
soglasnika velja; prosimo, da bi kdo temeljito ovrgel g. Mar-
nove tehtne dokaze v II. letniku Jezicnika', da ,/" ni samo-
glasnik. Dokler tega nihce ne stori in se vendar ,/'' za samo-
glasnika contra consensum populorum rabi, moremo reci, da
se dela le po principu : Stat pro ratione voluntas"
Urednistvo je izjavilo pod crto. da je priobcilo Lomskega
dopis le kot odgovor „Danici", dasi ni mislilo vec na to je-
zikoslovno pravdo, ker je docela prepricano, da zmaga /' kot
samoglasnik kljub zacasnemu nasprotovanju sam po sebi, ka-
kor si pridobi veljavo vsaka naravna stvar.
u — V — I.
V 34. listu so priobcile ..Novice" nato dopis „Iz Stir-
skega" „0 slovniku slovensko-nemskem", kjer zahteva dopis-
nik, da „r" ostani samoglasnik, kakor svetinja in lastnina na-
rodova, cesar mu narodov pisavec ne sme vzeti." Obenem se
dotakne dveh drugih prepornih tock, ces da se naj ne pome-
sata nikoli v in //, a sc se naj pise vedno, kjer ima mesto, le
V predgovoru besednjaka se naj omeni, da se izgovarja v ne-
katerih.krajih kot s.
Nekaj let pozneje (1878, 1. 32) je nasvetoval M. „Novi-
cam" V clanku „Ali ii ali v''\ da naj pisejo v prihodnje dru-
gim za lep zgled // mesto v, ako nocejo, da jih kdo prehiti,
kajti dopisnik je uverjen dodobra, da bodemo pisali v krat-
kem dosledno //, ker ima pri nas „domovinsko pravico". Raz-
logi, s katerimi podpira svoj nasvet, so^ nam vecinoma ze
znani. Pravi, da opravlja v pri nas in pri Cehih, „ki pa v teni
niso posneme vredni", dve sluzbi, namrec sluzbo samoglasnika
in soglasnika; na pr. z'oda, v vodo. Raznih glasov pa ne
smemo zaznamovati enakim znamenjem, ampak jih moramo
lociti, kakor so jih locili prvi pisatelji novoslovenscine, pisoc
v , pa tudi poznejsi, za kar navaja kot primer J. Rozmanovo
„Katehetiko ali poduk pervencov u sveti Jezusovi veri", izislo
„u Celovcu" (1855). Seveda ga trma drugih „slovnikov" ni
hotela posnemati, ker se jim je zdel n menda prevec pravo-
slaven . U govore poleg preprostega Ijudstva tudi omikanci,
70 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
dasi si sami nasprotujejo, ko pisejo v. Dalje se ohrani z ii
prava izreka, kajti stajerski Slovene! izgovarjajo v vsled nem-
skega vpliva napacno kot /: fkljub, f mizi, zdraf ltd., kar bi
se ne godilo, ako bi se pisal ta glas s posebnim in pravim
znamenjem. Tudi se priblizamo z « za znaten korak Hrvatom,
Srbom in drugim Slovanom. Poljaki na pr. imajo za nas glas
u, „ki ga napak in nerodno zaznamljamo v v, angleski si-
roki ic, kateri bi se tudi nam priporocal, ko bi se malosrcniki
ob-nj ne spodtikali." In — koncno pisimo a, ker ni prav no-
bene potrebe, da bi pisali mesto njega v.
Ugovor, da je v potreben zaradi razlocevanja pri glago-
lih, na pr. vsteti in usteti, po dopisnikovih mislih ni umesten;
saj tu sploh ni razlike in je narod ne dela, ker pozna edino
glagol: usteti se. Nemscina pa vendar ne bode ucila kmeta,
kdaj naj pise vsteti ali usteti, ce njegov izgovor tega ne loci I
Razlikovanja med „ein- in ent-fiihren" (vpeljati in upeljati) se
izogne narod z „odpeljati". Saj tudi Srbohrvati, „neimajoci
tega tankolasnega razlocevanja", ne pridejo v zadrego ter se
„v svojih pojmovih in v preciznem izrazanju nikdar ne motijo.
Pa kdor ima rad to rogovilo in pa polglasni e, no, naj se mu
ne pregovarja to veselje ! Raje naj bi se pesnikqni privoscila
ta licentia, kedar so s kakim zlogom v zadregi. Cudno bi bilo
pa res, da bi drugako pisali, drugako pa izgovarjali, kakor
pocnejo smesni Anglezi, ne-le v slovstvu, ampak tudi v de-
janstvu, ki so se grdo pridusali, da „Turska mora cela biti",
pa so vendar si na tihem najlepsi kos odkrhnili, samo zato,
da bode Turska ,cela' ostala!"
Navedeni predlog se je zdel Bleiweisu resnega preudarka
vreden, kakor nam pove v opombi urednistva. Mozu je delal
Stritarjev krog veliko preglavico; zato je porabil priliko in za-
klical slovenskim pisateljem, da so „naukom zdravepravilnosti
listine ,Novic' zmirom odprte", dasi se ne brigajo „za marsi-
kake druge neopravicene novotarije, o katerih je gotovo, da
so le ephemeride." A Bleiweis se je bal teh „enodnevnic".
Hotec obdrzati krmilo v svojih rokah vsaj na slovniskem polju,
je izrazil zeljo, „da bi nam strokovnjaki ,sine ira' a , studio'
svojo misel razodeli o predlogu pisateljevem, ki se sklada s
tem, kar trdijo Metelko, Potocnik, Janezic v svojih slovnicah,
da se v slovenscini ii izgovarja kot ii v nemscini, v pa
kot w."
Proti M-ovemu nasvetu se je oglasil r^ v „Jezikoslovnem
razgovoru" (1. 38 si.) med Nikiforom Nikilajicem in Borisom
Vladimirovicem [Iz Rusije 24. avgusta] ter nastopil za zblizanje
slovenscine in ruscine, ker imajo Slovenci baje, ako se hocejo
resiti smrti in se vrniti k slavjanstvu, „samo dve poti: eno
okolno in problematicno, druga bila bi ravna in naravna. Ako
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 71
Slovenci upate, da vam bo skoro mogoce politicno zdruziti se,
se ve, da pod Habsbursko dinastijo, z vasimi bliznjimi sosedi
Srbohrvati, tedaj mosko naprej ! Sprejmite, a ne po koscekih,
ampak cell njihov oficijalni in literaturni jezik. Vendar ne za-
bite, da ta pot je problematicna; vi plavate na malenkem
trhlem colnicu po burnem morji, vi iscete resitve iz potopa na
ravno takem Hrvaskem colnicu; al tudi na njihov colnic oteti
se, vam ne bo lahko: Nemci in Lahi vas ne bodo tako z lepa
pustiii k Hrvatom, in pri tern tudi ni zabiti, da Srbi in Hrvati
nikdar ne bodo druzni in edini. A ravna in naravna pot bi
bila, oteti se na slavjansko-rusko ladijo (ponavljam vam zopet
in zopet: jaz ne govorim o poHticnem zdruzenji z Ruskim na-
rodom, vi ostanete, kakor ste bili vselej, verni drzavljani vase
Avstrijske drzave), le v svojo literaturo sprejmite ves Ruski
literarni jezik, vendar svojega narodnega jezika ne urezavajte
in ne krpajte ga z nepotrebnimi tujimi besedicami ; vsaj vam
je ze Koseski veleval: .Jezik ocistite peg, opilite gladko mu
rujo, — kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj!' Vas na-
rodni jezik pod uplivom vise literature se bo polagoma sca-
soma po naravni poti blizal cistemu slavjanskemu literarnemu
jeziku. Tako bi se vasemu narodu odprl eel nov duseven svet,
vasa mladina prejela bi zadosti prigodne jej dusevne hrane."
Da ni preprical M-a o neopravicenosti njegove zahteve,
se ume samo ob sebi, prica pa nam o tem tudi M-ova „Jezi-
koslovna drobtinica" v 49. listu. Vsled clanka ruskega dopis-
nika je postal M. z „Novicami" nezadovoljen in se je za-
tekel v „Slovenski Narod"' (1879); r, mu je odgovoril v „Je-
zikoslovnih opazkah" (Novice, 1879, 1. 30 id.), postavljajoc se s
svojim znanjem ruscine in odklanjajoc Ma kot neenakovred-
nega nasprotnika[gI. tudi „Opombok >jezikoslovnim opazkam«"
(Novice, 1879. str. 319)].
Vprasanje, ali se izpeljujejo samostainiki na -ec z gla-
golskim pomenom iz glagolske osnove ali iz deleznika, oziroma
ali naj pisemo „pozigavec, morivec, gasivec---" ali „pozigalec,
morilec, gasilec---", je razmotrival P. Ladislav v clanku
„vP — ■ IP" (1868, 1. 9). Njegovo mnenje je, da obrazuje slo-
venscina glagolne samostalnike iz deleznika ter da moramo
pisati pri tistih, „kateri so izpeljani iz I. participa, i', (ne /), kjer
imajo zev". Pa tudi, ko bi jih izvajali iz debla, ne bi smeli
pisati /, ker zapirata zev samo v in J (dati — daati — dajati,
davati). Trinajst listov zatem mu nasprotuje R. B. (Raic Bozi-
dar) V dopisu .,0 slovenskem slovniskem imenstvu" in se
poteza za pisavo: bra lee, pisalec itd.^) Tega vprasanja so se
1) Svoj dopis koncuje : „Sicer je znano, da je v dostikrat / v slo-
venscini, ni tedaj velikanska pogreska, ako se vcasih ta za onega po-
stavi V dvomljivih primerih, vendar je treba ozir jemati na druga sloven-
ska narecja, ktera cesto temo razzeno ; samo skrbeti nam je, da booemo
inaci krasno in brezpezno slovenski pisali, kar se redko godi."
72 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
dotaknile tudi „Mrvice slovniske in slovarske" (1875, str. 65 id.).
katerih pisatelj pravi sam, da so pravila „o katerih ga je misel
tu spregovoriti, res znana in po slovnici dognana; vendar je
nekaj pisateljev, ki se jiii^dobro ne zavedajo, zato ne bode
odvec, ce se tu povzamejo." Clanek ne pove v resnici nicesar no-
vega in kaze malo samostojne sodbe. Naperjen je v prvi vrsti
proti mesanju in preminjanju oblik, izmed katerih so se rabile
nekatere v vec varijacijaii. Najbolj je bolelo dopisnika, da ni
poznala niti „Matica" enotnosti v jeziku. Pisala je namrec
hkrati: ne bil — ni bil — nij bil ; njena hci — jena hci; mi-
nuta — minota; coin — colen itd.
„Mrvice" so povzrocile nov clanek „Se enkrat / in t' v
besedah izvirajocih od glagola" (1875, 1. 46\ kjer se preiskuje,
kaj pravi Miklosic, „moz, kateri je imel — bodi naravnost,
bodi posredstveno — najvecji vpliv na zdanji razvoj slovan-
skih jezikov, sosebno pa Ijube slovenscine", o tern vprasanju
V svojem delu „Vergleichende Grammatik der slavischen Spra-
chen", katero je bil ravnokar dovrsil, dodavsi mu 1. 1875.
„Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen."
„Mlada" slovenscina. „Zvon".
„Prijazni pogovori z „Vrtcem" (1874, str. 117) se tudi
hudujejo nad vsiljevanjem oblik, kakor so: nijsern, nijmam,
ciganije (Zigeuner) ali kmetije (Bauernl Odlocno so proti -ij v
zenskem rodilniku mnozine, na pr. s 1 a b o s ti j, pa tudi bese-
dice „bas" ne vidijo radi v slovenskem slovarju.
Proti koncnici -ij in podobnim novotarijam so nastopile
^Novice" ze 1873. 1. v pozivu „Vsaj v pisanji kazimo edi-
nostl" (1. 11), ces, da pride naposled se komu na misel, da
bo pisal „brat ij sestra", „oce ij sin" namesto „brat i sestra",
„oce i sin". Rajsi cistimo jezik, likajmo ga in si izposojujmo
„od naprednejsih Slovanov zlasti v izrazih in zasukih tiste ten-
kosti in finosti, katerih v slovenscini toliko pogresamo ter se
nam ona vcasih zdi pretrda, preokorna. V obojem oziru nam
bi lahko zlasti nasi rojaki, ki jih je osoda zanesla v Rusijo ali
med Hrvate, hodili na roko ter nam od casa do casa priob-
cevali svoje opazke in svetovali. kar se jim zdi dobro."
Istega leta je napadel jezikovne novotarje J. K. pod na-
si vom „Najnovejsa slovenscina" (list 39 si). Posebno pri
srcu mu lezi pisava B. Raica, „Naroda" in „Soce". Na pod-
lagi zgledov: brati — citati; bukve — knjiga; odre-
senik — odresitelj ; se — see; vsaj — konci; kakor — kakti,
kakoti; jaci, jaksi — jacisi; zivljenje — zitek, zizen; oce —
otec; nalik, dakle, obitelj, jednoc, nekoc, naravnoc, soc,
uprav, stoprv itd.; prav, vsaj — bas, barem ; ni, nij, nije, nej,
I
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 73
ne, ne, ne — ali oblik na -cki, -ctvo, -o| in drugih here levite
„mladoslovenskim ekscelencijam" — kakor je nazval Bleiweis
poln radosti nad J. K.-jevim clankom novotarje v literaturi in
politiki (str. 314), — ces da pripravljajo dobo, katero je videl
Preseren ze naprej v duhu, dobo, ko bomo pisali in govorili :
„Ko zlobodrali so tam v Babiloni,
Ko bil jim Bog je govorico zmedel."
Sklepal pa je J. K. iz navedenih zgledov sledece:
„1. Najnovejsa, ali boljse receno „mlada" siovenscina je
hci nekaterih prenapetiii ucenjakov in Ijubica nekaterili po no-
votarijah hrepeneciii in lilastno se jih oklepajocili mladicev.
2. Njeno bistvo je negiranje mnogih dosedanjih besed in
oblik brez stainega nadomestila.
3. Njeni zlog je cudna zmes staroslovenscine in vseh dru-
gih slovanskih jezikov, v kateri nadvladuje stajarsko-ogersko
podnarecje in nemska konstrukcija. V olepsanje jej sluzijo sko-
vane spake, tu pa tam tudi tuje besede.
4. Njeni karakteristikon je zmesnjava.
5. Njeni nasledki pa so skrunjenje jezika, skrupuloznost
in skepticizem v pisavi, ter slednjic propast slovstva."
Razlicna slovenska pisava je tedaj nekatere tako razbur-
jala, da je poslal Cigale na odbor „Slovenske Matice" po-
sebno vlogo (spisano na Dunaju 27. aprila 1874), v kateri je
razodel svoje misli o tern, kako naj postopa Matica, da bodo
izhajale njene knjige v enotnem jeziku^) (gl. „Novice", 1875,
1. 30 si.).
Zgoraj omenjeni Raic je skusal tudi besedico „ka'' (ker)
vriniti v slovensko pisavo. Zato so priobcile „Novice" v 22. 1.
1873. I. clanek zoper „ka", naslovljen „Ka-kavcem. Za poduk
in kratek cas". Pri tern pa se jim je pripetila ta nezgoda, da
so priporocale stiri leta prej (gl- str. 20, 1869. 1.) rabo veznika
„^a" V Raicevem dopisu „Na slavo vezniku „i^«", s katerim
je odgovoril na L.-ovo vprasanje glede veznikovega domovin-
skega lista (gl. 49. list „Novic" 1. 1868). Sicer moramo priz-
nati, da so se pripravljale ze 1. 1871. (gl. „Kci ali da, pa se
kaj druzega", str. 290) na odlocen nastop proti „ifea".
Na tern mestu omenim se slovnisko mrvico „Ne mesajmo
narecij!" (1878, list 8), ki zametuje pisavo ^koji, koja, koje"
za „kteri (kateri) ali ki", ces da ni za nas nic boljsa od pi-
sanja „sto" namesto „kaj", a mi smo „kajkavci in ne stokavci.
Ne bodimo torej mesavci!"
») Na obcnem zboru Matice Slovenske dne 27. aprila 1881. se je
potegnil prof. Kaic za enolicno^pisavo slovenscine. Stavil je predlog, naj
bi se priredili vsi rokopisi po Sumanovi slovnici, katero je tiskala ravno
takrat Matica (izsla je pozneje, vendar se isto leto).
74 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Slovnisko drobtino „0 pisavi prilogov s pripono sk'' je
priobcil m v 22. listu 1865. 1., kjer se zavzema za etimolo-
gicno pisavo omenjenih pridevnikov (prim. Lomskega odgovor
na 191. strani istega letnika). „Kako pisati besede po izvim
latinke", nas uci 13. list 1874. !., 18. list istega tecaja pa do-
kazuje, da „ozir", „oziroma" ni predlog, da se torej ne
sme pisati: „Ozir lanske letine smemo reci, da itd.". V „Po-
birkih iz knjig, pa „sine ira et studio'" nam kazejo ..Novice"
(1874, list 44) Jmenitno" slovenscino primorskega slovenskega
zakonika in deloma tudi „Koledarja" „Druzbe sv. Mohorja"
za 1. 1875. Na 361. str. 1875. 1. odgovarja Cigale na vprasanje
„Novic": „Ali naj pridevnike (adjektive) od zemljepis-
nlh lastnih imen pisemo z veliko zacetno crko all z
malo?", da naj pisemo pridevnike od imen mest, trgov, vasi^
gora, voda in podobnih z veliko zacetnico. Navratilov nauk,
kako prevajajmo nemski „ohne dafi, ohne zu", pogrevajo
1. 1876. „Mrvice slovniske in slovarske" (list 14). Zadnje pri-
porocajo „pouciti, uciti, razlagati" ali podobne izraze na-
mesto „poduciti" in „fabriko", oziroma^„tvornico" (hrvasko)
namesto „tovarne", „kakor le nekateri Cehi pisejo", ker ni-
mamo Slovenci besede „tovar". Staroslovenscina in srbohr-
vascina jo sicer poznata, a v pomenu „tovor". „Slovarska mr-
vica" 1878. 1. nam pa razjasnjuje na 35. strani rabo „prednic" :
vz, iz, s, z (izkusati ali skusati?).
Ker so se cepili pisatelji glede zenske dvojinske oblike
sedanjika in velelnika vedno bolj, zato citamo v ..Novicah"
1. 1876. (list 19) „0 zenskem dualu pri glagolih" in tri
leta pozneje na 123. strani majhno opazko o isti stvari. Za it
kot izkljucno koncnico edninskega dajalnika moskega
in srednjega spola ter za pravilno rabo dovrsnikov in ne-
dovrsnikov se zavzema „Slovniska drobtinica" na 307. str.
1874. 1.
0 besednem redu govore „Slovniske drobtinice" v
13. listu 1873. 1. Namesto stavkov: „Decek se ozira za na
lipi sedeco srako", „po noci gleda na z zvezdami posuto
nebo", ,,poklican je k na 15. dan postavljeni razpravi", „pisma
V nam neznanem jeziku pisana", ,,v cerkvi se ne smeje, nego
se spodobno drzi" zahtevajo sledece : „Decek se ozira za
srako, na lipi sedeco", „gleda na nebo, z zvezdami posuto",
(„ali morebiti: na posuto z zvezdami nebo"), „poklican je k
razpravi postavljeni na 15. dan", „pisma pisana v jeziku nam
neznanem" ali „v neznanem nam jeziku", „v cerkvi se clovek
ne smeje, nego se spodobno drzi". Napacno je torej tudi:
„Na poznejse prosnje se ne bode oziralo?" Tu je pac na
mestu vprasanje: „Kdo? Katero bitje se ne bo oziralo?"
Dalje se mora reci: „na kose razdeliti", ne pa: „v kose",
Dr, Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 75
ker nas ne sme brigati latinski izraz „in partes dividere" ali
nemski „in Teile teilen"
„Nekoliko vrstic o slovenskem besednem redu" (Ponov-
Ijen, zivo potreben opominj nekaterim pisateljem) so pri-
nesle „Novlce" tudi 1875. 1. v 5. in 6. listu in dale naslednji
navodili :
„a) V trdilnih prostih ali jednovitih stavkiii in — kjer
gre za zlozene stavke, — v trdilnih glavnih stavkih vprasaj
svoje Liho ter postavljaj pomozni glagol in druge izmed gori
omenjenih besedic najraje pred glagol, vcasih pa tudi za njim,
samo da se z njimi ne zacenja niti nadaljuje stavek. Torej:
Prisel sem pod okence (ne: sem prisel), ali pa: Pod okence
sem prisel (in zopet ne : pod okence prisel sem). V Londonu,
Anglije glavnem mestu, zivel je nekdaj (ne: je zivel). Takrat
sem ga spoznal (in ne : takrat spoznal sem ga).
b) V vseh stranskih stavkih (Nebensatze\ ki se zacenjajo
s: kar, kdor, kateri, ako, ce, cim, da, dokler, kadar, kakor,
kjer, ko, koder, doklej, ali s katerim koli drugim veznikom
( — samo da so res stranski ali priticni stavki in ne glavni — ),
morajo te besedice stati precej za zaimkom ali veznikom in
pred poglavitnim glagolom, ne za njim."
Zoper stavke, kakor so: Xislaj mi kmeta, ki obdeluje
rodovitno zemljo, iz katere raste rumena psenica, ki imamo
beli kruhek iz nje ltd.", so se oglasile 1. 1877. v 15. listu, ces:
„Kadar koli vidis, da ti z enim ozirnim stavkom misel se ni
dopovedana, naredi piko in zacni nov stavek!" Drzi se nam-
rec pravila, da se odvisniki sploh ne smejo ..ploditi eden iz
druzega!" V „Pristavku" tozijo nato, da ne rode slovniske
opombe pravega sadu, kar kaze najbolj napacna, a zelo raz-
sirjena raba dovrsnih in nedovrsnih glagolov.
0 takih stvareh so razmisljale „Novice", odkar je izsla
Janeziceva slovnica v drugem natisu. Spomnile so se celo zo-
pet imena Kranjske in objavile 1. 1875. v 7. listu vrstice „0d
kod ima Kranjska dezela svoje ime ? (Spisal Pozencan
V letopisu slovenskega drustva 1849. l.j ter v 10. in nasled-
njih listih enako naslovljen odgovor, ki pa ni zgolj jezikoslov-
nega znacaja. Tudi o „zupanu" so prinesle novo Trstenja-
kovo „etimologicno in pravno-zgodovinsko crtico" (1869, list 20).
Pecale so se tudi s slovensko znanstveno term in o-
logijo, na pr. 1. 1866 z Jesenkovo zemljepisno. Terminolog
„Novic" je bil Cigale. Glede slovniske terminologije je za-
hteval Raic 1868- I., da mora biti enaka od najnizje do naj-
visje sole (gl. „0 slovenskem slovniskem imenstvu", str. 174).
Tako se je priblizala Bleiweisova sedemdesetlet-
nica. Toda motil bi se, kdor bi sodil po njenem prazno-
vanju (gl. „Novice" 1. 1878.) o Ijubezni in spostovanju, ki ju
76 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
je uzival takrat Bleiweis med Slovenci. Stevilo njegovih poli-
ticnih in literarnih nasprotnikov ni bilo namrec nikakor majhno.
Sicer je bil poslal „Zahvalo" za cestitke tudi v (Dunajski)
..Zvon" (1878, str. 384), toda ravno Stritarjev krog „mladili"
je bil ze po svojem znacaju nezadovoljen s prakticno, suho-
parno, a koristno delavnostjo „Novic" ter je scipal „oceta slo-
venskega naroda" in druge „prvake" ob vsaki priliki. Spor s
Stritarjevim „Zvonom" je postal posebno hud, deloma narav-
nost oseben (Vodnikov rokopis!), ko so se sporekle „Novice"
z Levstikom, svojim nekdanjim sotrudnikom. Zdaj ni vec
napadal „Zvon" glavnih Novicarjev prikrito, ampak ocitno in
prece] nerahlo. Izmed sotrudnikov „Novic" se pa ni mogel
merit! nihce s stilistom in sarkastom Levstikom, ki je pisal
V „Pasjih pogovorih" (gl. „Zvon", 1870, str. 294) o Blei-
weisu:
„Zakaj On, ki mimo naji oblastno koraka, je tist, ki ga
imenujemo: Oce 1
On germi in bliska po vsej slovenski dezeli, jasno vreme
dela in dez, sneg in toco v pratiki.
V zacetku je rekel: bodi Slovenija! In bila je Slovenija.
Bila pa je se pusta in prazna, in teme so jo krile cez
in cez.
In ustvaril je eno veliko luc, ki izhaja na teden, in ime-
noval jo je : .Novice'.
In eno majheno luc, ki izhaja na leto, in dejal ji je:
,Pratika'.
Zato pa ga caste po citalnicah in gostilnicah, in nje-
govemu imenu se klanja, kar lazi in hodi od Soce do Drave.
In ko se pocasi pomice po ulicah, lete z glav klobuki in
kucme vse vprek.
Njegovo pokrivalo pa stanovitno cepi na trudni glavi.
In Ijudstvo pripogiblje kolena rekoc: blagoslovite nas
Oce!"
Novicarji so se sicer skusaH braniti, a razen osebnih
udarcev na Levstika in Stritarja je bilo njihovo branjenje pre-
cej klavrno.
„Mladi" pa so se vzdignili tudi proti „Slovenski Matici"
in grenili stara leta i na tern polju Maticinemu predsedniku
Bleiweisu.
V literarnem in jezikovnem oziru je prevzel vodstvo
Stritar in je potegnil za seboj celo vrsto pisateljev, docim je
moral gledati Bleiweis pojemanje vpliva „Novic" in svoje
moci. Malo kapljo olja je prilil Stritar sam njegovim ranam,
izpregovorivsi v „Zvonu" (Pogovori IX; 1879, list 10) o jezi-
kovnih novotarijah. Tu je namrec javno pripoznal, da jih je
deloma sam posiljal v svet. Ta Stritarjev „confiteor" je Blei-
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 77
weisa za nekoliko casa zopet spravil v dobro voljo. Vesel je
ponatisnil v „Novicah" („ Zvon< o novotarijah nase sloven-
seine", 1879, list 22) omenjeni „Pogovor", ces: „Res se mo-
ramo veckrat na glas smejati, ko dobimo za , Novice' spisov
z mnogimi grdimi slovniskimi pogreski v roke, al — nij, nijso,
mocij, dnij, in celo grmij, gorij in enake spake so vmes".
Gotovo so mu jako prijale Stritarjeve besede : ..Zlasti sem
gledal na to, da naj se v mojem listu pise en jezik, kolikor moci
pravilen, ce tudi ne po najnovejsi segi; jezik slovenski, ne
tista neslana mesanica iz slovenscine, nove in stare, iz hr-
vascine, ruscine in drugih slovanskih narecij skupaj znesena
kakor sracje gnjezdo."
Vendar so naznanile „Novice" (1880, str. 330] preselitev
Dunajskega ,,Zvona" prezirno z besedami : „Lepoznanski list
pricne ob novem letu tudi v Ljubljani izhajati." Pozneje ga
pac imenujejo ..Ljubljanski Zvon", toda napram nKresu" so
se vedle ze od kraja veliko prijazneje. Ko pa sta izsla oba
lista, so skusale igrati napram njima vlogo modrejsega in iz-
kusenejsega prijatelja. T. Petrov je zavzel stalisce pokrovi-
telja ter jel resetati v clanku „Kres in Ljubljanski Zvon"
(1881, 1. 5- id) jezik obeh casopisov. Najprej pohvali oba
urednika (Sketa in Levca) kot slovniski izobrazena moza ter
jima svetuje. da naj prikrajata oblike po svoji slovnici vsem,
tudi izvrstnim pisateljem, da dobi list enolicno, ne pa pisano
obleko. Nato nasteva dolgovrsto pregreskovzoper enotno pisavo
iz „Zvona" in nKresa", priporocajoc Miklosica kot slovnisko
avtoriteto.
Petrov clanek je izpodbodel Cigaleta. da je zaklical :
„Pisatelji slovenski, na pilo nikdar ne pozabite!" („Novice"
1881, 1. 10 in 11). V tern sestavku pobija neenotnost in ne-
pravilnost pisave, zahtevajoc, da naj ne prime nihce za pero,
dokler se ni temeljito naucil slovenske slovnice, posebno tega,
kar nas uci Miklosic v primerjajoci slovnici o skladnji in Nav-
ratil V znani monografiji o glagolu. Zahteva tudi poznanje
hrvatsko-srbske knjige, da se ne bi zaljubijali ..v kake slo-
venske posebnosti in idijotizme, ki morebiti pri vsi dozdevni
lepoti svoji z visjega, z obceslovanskega stalisca nimajo ni-
kake cene."
Tako se je izgubljalo ustvarjajoce jezikovno delo prejsnjih
letnikov nNovic" v deloma malenkostno, deloma potrebno kri-
tiko tujega dela. Slabost je grabilautrujenega urednika. Z mla-
dimi, zivljenja polnimi mocmi se ni mogel vec kosati. Ugled
„Novic" je ginil. Izpodkopavale so jim ga vroce, nadarjene
glave onih, katerim so na vrhuncu moci same zaklicale: „Na
beli dan naj stopi, kdor kaj ,v omari' ima!" (1858, str. 357).
In stopili so, zaceli boj — duhovit in oster, pa tudi krivicen
78 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
— in strgali „Novicatn" iz rok vodstvo v knjizevnosti in
politiki.
Kos tragike lezi v tern boju, iz katerega se je umaknil
Bleiweis 29. novembra 1881. „Mrtvaski zvon je zapel---"
Tako se zacenja naznanilo „Novic" (list 48) o njegovi smrti.
Zapel pa ni samo Bleiweisu, ampak tudi njegovemu listu. Ta
se je sicer skusal resiti najprej z gospodarskimi cianki, nato
s politiko, a vsi poizkusi so bili zaman : 1. 1902. dne 26. de-
ccmbra je prenehal vsled prezivetja.
Jezikoslovje so gojile „Novice" po Bleiweisovi sinrti v
mali meri se nekaj casaM. A kmalu je izginilo iz lista kar na
tihem, ne da bi kdo povprasal po njem---
II.
Pisma sotrudnikov „Novic".
Sledeca pisma sem uredil najprej po abecednem redu z
ozirom na moze, ki so jih pisali. Pri vsakem posameznem pi-
satelju doloca vrsto casovni red; pisma brez datuma zakljucu-
jejo vrsto. Edino brezimno pismo sem postavil na konec.
Izbral in pobral sem vse, kar sem nasel v Bleiweisovi
zapuscini takega, da spada po moji sodbi v okvir mojega
spisa. Edino pri Koseskem nisem vposteval vseh najdenih pi-
sem; prvic bi namrec prevec narasla zbirka njegovih pisem,
drugic pa oznacujejo tu podana njegovo jezikovno naziranje
prav tako, kakor ce bi bil privzel se ostala. Tudi v pismih
ostalih sotrudnikov se nahaja se tuintam kako mimogrede vr-
zeno jezikovno zrno, a zaradi malenkosti sem ga pustil.
Vsa potrebna pojasnila k pismom podajem pod crto, na
njih vsebino se ozrem v „Sklepu". Ona, ki so pisana v slo-
venskem jeziku, so zanimiva ze zaradi tega, ker nam kazejo,
kak jezik so pisali njihovi ocetje v zasebnih potrebah.
1. Matej Cigale.
Na Dunaju, 22./III. 1881.
Dragi Prijatelj!
Prosim, vzemite pricujoci sestavek"-), pisan pro domo, v
Novice, vendar ves v en list, ker razdeliti ga ne kaze, in bi
») Cigale n. pr. govori v 21—22. listu „Novic" 1. 1882. o rabi pre-
dikativnega instrumentala in tozadevnili dandanes silno razsirjenih napa-
kah nase pisave. V spisu se naslanja tesno na Mjklosicevo primerjajoco
slovnico. — Tu opozarjam na izborni clanek K. Sireklja : „Die Ursache
des Schwundes des pradikativen Instrumentals im SloveniscJien und Sor-
bischen" (Archiv fur slav. Phrl., 1903, 564-69).
-) Gl. Cigaletovo „Poiasnilo o neki tocki moje terminologije" (No-
vice, 1881, list 13).
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 79
trpelo predolgo. Ta Levstik me pika kakor komar, ali mislim,
da se je tukaj blamiral. Etiinolog je velikansk, ali pravega
razuma ima malo.
Jaz nimam ne Slovenca ne Slov. Naroda; prosim Vas
tore], sporocite svojemu tajniku vnuku, katcrega jez tu po-
zdravljam. mojo zeljo in prosnjo, da bi mi poslal doticni list,
ako bi kaj v njem stalo o meni ali zoper mene, da bi mi bilo
mogoce oglasiti se.
Letosnje knjige Maticine so prav izvrstne in sem tudi z
oblikami zadovoljen. da ni tistih jotov. Mislim, da Cimperman
popravlja in meni se zdi, da dobro dela; a Navratil mi je
vendar tozil, da mu je nekaj premenil; n. pr. adverb huje. da
je premenil v hujse, kar je napacno; saj tudi pravimo : dalje,
in ne^ daljse.
Se eno zeljo Vam moram razodeti. Ako boste postavljali
tajnika Matici, prosim Vas za zivega Boga, ne jemljite Stajerca
Prekmurca, marvec le Kranjca ali pa Stajerca ob Savi ali okoli
Vranskega. Prekmurci so goli napuh in imajo slovenscino le
V krempljih, a ne v glavi.
Tudi solska berila je neki Miklosic tako pokazil, da imam
veliko delo, predno jim dam nekoliko postenejse lice.
Zdravstvujte !
Vas iskreni
M. Cigale.
Na Dunaju, 20. IV. 18S1.
Dragi Prijatelj !
Ne zamerite, nisem se hote oglusil zelje Vase, nego imamo
premnogo posla in poleg teh me je veliki teden bila zopet
bolehnost potlacila. da nisem mogel. Da je tako res, hocem
Vam V kratkem popisati nacrt, kako sem namerjal spregovoriti.
Izraz veselja nad zanimljivostjo letosnjih Maticinih knjig,
sosebno pa Kop. spomenice, nekaj zarad vzorne pisave, zlasti
Navratilove; se bolj, ker se vidi, kako se je zacel preporod
avstrijskih Slovanov, brez katerega bi zdanja stopinja literature
ne bila mogoca; zanimljiva je dalje sveta vnetost tedanjih mo-
zakov za narodno rec in njih Ijubezen do vsakega, kateri je
kazal kolickaj sposobnosti spisateljske, in kako Ijubeznjivo so
takega opominjali, ucili, svarili, spodbadali.
Zali boze, kako in koliko slabeje stoji zdaj ta rec na
Slovenskem!
Namesto nesamopridne o§recnosti grda mlacnost, revno
kruhoborstvo, obrtniska zavidljivost (tiskarnice!), se pisateljske
nagrade niso pri nas varne pred novinarskim resetom.
80 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
In kje bi dobili ii. pr. v Ljubljanl dan danasnji takega
Mentorja, takega Ijubeznjivega ucitelja in navoditelja, kakor je
bil Kopitar?! Ravno nasprotno.
Vse se odbije, ostrasi, odzene, kar koli se drzne^ na pi-
sateljsko polje, ce ga ne brani scit doticne stranke. Zalostno
strankarstvo! Kako more biti kaj pravega ploda brez zivega
Ijubezni ognja! Kako napredka brez zloznosti, brez edinosti!
Dunajski Zvon n. pr. bil je izvrsten; kdo ga je izpodkopal,
ako ne Ljubljanski „narodovci" s svojim trdim, prezirljivim
molcanjem ! Kdo je spretnega mu vrednika Stritarja, v estetiki
morebiti prvega, (ki nima drugega za seboj), toliko oziovoljil,
da je popolnem utihnil.
So li kdaj narodovci le eno Maticno knjigo priznali od-
krito in glasno, in koliko upliva na nase slovstvo je imeia ze
marsikatera Maticnih knjig.
Tudi V zadnjem Ljubl. Zvonu se je uze nekdo oglasil
zoper letosnje knjige. Vidim ga pisca, kakor bi bil pri njem>
kako viha nos, kako napenja sobo, kakor bi hotel reci o Ma-
ticnih knjigah: to vse ni nic, nihilum! Res se tu skriva nekaj
razdiravnega nihilizma.
Ne da bi se ne smelo nic reci ali ziniti o Maticnih knji-
gah! Sme se, ali Francoz pravi: c'est le ton qui fait la musique.
V tern tonu bi se smela v slovenskem listu zavracati samo
kaka nemskutarska brosura, in ne knjige prvega slovenskega
zavoda.
Ako Matica ni izdala nic boljsega, krive so okolnosti,
kriva je tudi slovenska mlacnost. — Ali Hrvatska Matica je
plodovitnesa. Bodi! Vendar Hrvatje niso Slovenci, in hrvatska
matica ima druga sredstva.
Ona se zdaj lahko peca samo z beletristiko, ker znanstvo
cbdeluje akademija. Pri nas je drugace! Znanstvo in znanstvena
tcrminologija so za nas vaznejsa rec, nego novele, ki nam jih
prinasata Zvon in Kres.
Ljubl. Zvon ocita Matici, da nima originalov, a hvali
hrvatsko Matico, katera si se celo prevode slovecih del sama
narocuje. Ali ni v tem nekako protislovje?
Matice odborniki nimajo dolznosti sami pisati knjig; ali
oni lahko povprasajo vsakega grajavca : Kdaj si napisal kako
tiska vredno delo ter ponudil nam v tisk, da bi ga mi ne bili
sprejeli?! „Ujunaci se, odgovor daj!"
Zdanja slovenska neplodnost v slovstvu se vendar ne
more Matici pripisavati!
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 81
Tako nekako, dragi prijatelj, hotel sem pisati, pa ne uteg-
nem. Ako bi mogli to v kak sestavek porabiti, svobodno Vam;
samo ne bi rad, da bi se zvedelo, da sem tudi jaz bil prizadet.
Zdravstvujte!
Vas iskreni
M. Cigale.
V Aspangu, 1. IX. 1881.
Predragi Prijatelj!
.... Nedavno mi je franciskan P. Stanislav Skrabec iz
Kostanjevice pri Gorici poslal ,,Cvetje z vrtov sv. Franciska."
Morebiti so bile Novice ze kdaj prinesle kako priznanilo o tem
slovenskem mesecniku; ali te posebnosti gotovo niso bile ome-
nile, da namrec na ovitku (na poll ovojnici Skrabec (neime-
iiovan) slovniske sestavke sosebno v glasoslovji, o nekih oblikah
i. t. pise, ki kazejo precejsno izurjenost v jezikoznanstvu; ali
tudi on ni brez prismojenosti; clovek brez dobrega vkusa in
neprakticen, ki svoje dokaze najvec zida na Dalmatina, Tru-
barja in vrstnike tema, ter ne pomisli, da so ti rojaki nasi bill
do grla pogreznjeni v nemscino, da se torej ni mogoce na nje
oslanjati tako, kakor ce bi bill sami cisti nepopaceni Sloveni.
Najvec mu zamerjam jaz, da je brz v svojih spisih in po celem
mesecniku zacel rabiti svoje oblike, da pise, jeziku blagoglasje
kazec in kakor bi bil v madzarscino zaljubljen: vender, neke-
tere, keder, koliker, kaker, komer, koliker, toliker, blager se (sic!)
cloveku. kamer, mojga, tvojga (ne: ne mojega), vvanjo (ne:
va-njo\ gdo (n. kdo).
Jaz menim, da je to predrzna napihnjenost tako — brez
jezikoznanskega kongresa — zaceti pisati po svoje in lociti se
od vecine. Miklosic edini bi bil morebiti smel stopiti na dan
z novimi oblikami; ali znano je, da tega ni storil, da se v be-
rilu za gimnazije in v svoji primerjalni gramatiki povsod drzi
vecine, in tako bi moral vsakdo. In ker sem gori omenil kon-
gresa, katerega bi za to treba bilo, moram precej pristaviti, da
bi na takem kongresu morali tudi drugi Slovani, sosebno pa
Hrvatje imeti vsaj posvetovalen glas, ker se nasi jezikoslovci
premalo ozirajo na druge slovanske jezike.
Ker me je pa g. Skrabec hotel pocastiti s Cvetjem, jaz
nikakor ne morem o tej reci javno spregovoriti, a mislim, da
bi ga Vi lahko nekoliko posvarili, vendar tako, da ne bode
slutil na mene.
Pisal mi je ze tudi v Aspang.
Cital sem v Novicah, da je slavni Danicic bival na Kranj-
skem. Ste li govorili z njim? Bog ve, kako on sodi o takih
6
82 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
novotarijah, zlasti pa o Levstikovih oblikah, o katerih se pre-
piramo. Morebiti bi njegov glas in glas Jagica v Berlinu kaj
veljave imel med mlajsimi Slovene!. Kaj ko bi se Vi pismeno
obrnili na Danicica in Jagica ter njun odpis, tudi ce bi mojemu
mnenju bil neugoden, razglasili po Novicah? — — — —
Vas iskreni cestitelj in prijatelj
Mate] Cigale.
2. Janez Cigler.
Iz Visnjegore 14. I. 1853
Castitliv zlahni Gospod Dohtar!
Vi me naganjate za Novice kaj pisati. Prav je.
Tudi bi rad jes kaj pisal, ko bi le vedel koga. V X tecajih so
Novice ze vse povedale, torej je nit potekla. Prazne marne
pisati pa ne gre, bravci zabavlajo. Se cez vasi stajerski pra-
vopis ali bolj prav narecje, krajnski bravci zlo godernajo in
pravijo". Novice so neiiaie pisat Krajncam, pisejo le Stajercam
kar je kakofonia, n. p. nasega dobrega solskega vsacega lenega
debelega etc.. To je res mala rec, ni vredna misel jemat, ampak
s tem se krajnski jezik paci. Res je da Stajerci tako govorijo,
nasega dobrega debelega etc, paj naj govorijo, pisejo naj pa
i na mest e da bo edinost. Dolenci tudi govorijo ali zrekujejo
ven namest vin posebno okoli Rake, vender ce pa kdo pise
po krajnsko mu ne pride na misel pisati ven, ampak vselej bo
prav pisal vin, ce tudi ven izrekuje. Tudi Franozi pisejo vin,
ce ravno izrekujejo ven. Dragi gospod, nezamerite, jes le povem
kar slisim. Za same cerke se jes nisim nikoli vlekel in se ne
bom. Tudi Vam morem se nekaj povedat, kar vem, de ze veste.
Vi imate na Gorenskim nek, kje je, kdo je tega Vam nisim v
Stan povedat, silniga sovraznika. On je brezimene liste razpo-
silal po farah in duhovne odgovarjal narocovat se na Novice,
in pise: Ne berite vec Novic, one so nasi veri nasprotne, za-
pelive nevarne. Kdor se naroci na Novice on olje v ogenj vliva
in pomaga zasmehovati in zaterati naso vero. Jes nisim tistiga
pisma dobil, meni ga ni hotel Vas sovraznik poslati, bral sim
ga pa pri drugih duhovnikih. Pravi da je iz Radolce, imena ni
nic podpisaniga, sostavik je dober, pisarija zlo slaba. Sledite
ga morebit ga osledite. Kaze se da je duhovnik, kir le duhov-
nikam pise, in pravi, da ste Vi nar veci protivnik duhovnov.
— Ce mi poveste od koga bi radi kaj za Novice (Materia
substrata) bom skusil kaj namazat, ce Vam bo vsec je prav,
ce pa ne, ravn tako ostanemo
Prijatli
Cigler
pleban.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 83
3. Dr. Matija Dolenc.
Na Dunaju, 18. XL 1849
. . . . Es ist mir vollkommen Recht gewesen, daB Sie in
Ihrem schatzbaren Volksblatte das erste Heft des Reichsgesetz-
blattes einem scharfen Tadel unterzogen haben. Ich selbst bin
mit der Ubersetzung der ersten Nr. nichts weniger als ein-
verstanden, weder in Bezug auf den gewahlten Ausdruck noch
hiiisichtlich der Konstruktion.
Emport bin ich aber insbesondere iiber die vielen und
derart storenden Druckfehler, daB dadurch namentlich der ErlaB
des Justiz Ministeriums v. 2. Okt. 1849 pag 2 sub Nr. 1 in
seinem SchluBabsatze ganzlich unverstandlich ist.
Das erste Heft des Reichsgesetzblattes ist noch Uber-
setzung des Herrn Dr. Miklosic. Alle Achtung vor seinem um-
fassenden phylologischen Wissen, zumal in der gelehrten sla-
vischen Phylologie; ich beneide ihn darum u. wenn ich nur
ein Zehntel davon wiifite, so wiirde ich einen groBen Werth
darauf legen. Als Translator des Reichsgesetzblattes jedoch
taugt er nach meinem Ermessen durchaus nicht; das erste Stiick
des Reichsgesetzblattes diirfte der schlagende Beweis hiefur sein.
Meine Bemerkungen, die ich als Revisor machen zu
rniiBen glaubte, fanden zum groBen Theil keine Beachtung;
zudem noch eine schlechte oder gar keine Correctur, und das
Werk muBte schlecht ausfallen. Das 2. Stuck, welches Sie
inzwischen bekommen haben werden, floB" aus der Feder des
Cigale, welcher nunmehr als Translator vorlaufig nur provi-
sorisch hier angestellt ist, um binnen nicht langer Zeit einen
definitiven Dienst in diesem Fache zu erhalten.
Mein Revisoramt ist mir bei der Arbeit des Cigale un-
gemein erleichtert, indem ich mich mit ihm auf das Leichteste
verstandigen kann.
Nachsten Dienstag wird bereits das 3. Stiick des Reichs-
gesetzblattes erscheinen. Ich hoffe, daB sie damit noch zufrie-
dener, als mit dem zweiten sein werden.
Die Kritik iiber dieses Werk von Sachverstandigen ist
mir auBerst angenehm, well ich sie fiir die Grundbedingung
halte, um vom minder Guten zum Besseren, u. von diesem
endlich zum Besten zu gelangen.
Ich wiinschte jedoch, daB diese Kritik in solcher Art geiibt
werde, daB sie den Bestand und das Gedeihen des noch jun-
gen Unternehmens nicht gefahrde, u. den vielen Widersachen
unseres gemeinsamen Bestrebens nicht die Waffen in die Hand
gebe, unsere Sache mit solchem Erfoige zu bekampfen, daB
sie uns sogar unsere stillen Anhanger abwendig mache. Die
6*
84 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Natur der Obersetzung eines Gesetzes bringt es mit sich, daB
sie vor Allem den Sinn desselben getreu widergebe.
Dieser wichtigste und hochste Zweck kann ofters kaum
anders erreicht werden, als daB man sich sclawisch an den
deutschen Text halt, — aus Besorgnifi, den Sinn zu andern,
und dadurch Veranlassung zu Streitigkeit, zu kostspieligen
Prozessen u. zu Reclamationen zu geben, welche nicht wenig
geeignet waren, die Regierung zu bestimmen, die den ver-
schieden n Nationalitaten gemachten ConceBionen zu schmallern
Oder ganz zuriickzunehmen.
Dem zu Folge kann in sehr vielen Fallen einer freyen
Obersetzung nicht Raum gegeben werden. Bei andern Werken
darf u. soil man frei iibersetzen; steht nicht ein Ausdruck zu
Geboth so kann man einen anderen wahlen. Der Aufsatz ge-
winnt dadurch an Eleganz, gibt nicht selten dem Gegenstande
eine neue reizende Wendung u. hat nebenbei den Vorzug, dem
Genius der Sprache voUkommen angemessen zu sein. Der
Ubersetzer eines Gesetzes, welcher fiir die Richtigkeit seiner
Arbeit vermog des abgelegten Eides mit seinem Gewissen
haftet, muB leider auf diese Vortheile verzichten,
Ich wiederhohle demnach: Kritisiret nun darauf los, jedoch
cum grano salis; u. saget nicht nur immer, es ist fehlerhaft
Oder schlecht, sondern fuget stets noch bei, wie es sein sollte,
damit es besser ware. Dann, aber nur dann diirfte die Kritik
zum Besseren fuhren. Es diirfte ferner sehr zweckmaBig sein,
eine solche Kritik uns lieber im Privatwege zu unserer Be-
lehrung zu ubermitteln, als solche durch die offentlichen Blatter
bekannt zu machen ; denn ein Artikel aus Laibach, welcher in
dem heutigen osterr. Korrespondenten zu lesen ist, liefert den
schlagenden Beweis, mit welcher Gierde von unseren Antago-
nisten der von einem wahren Patrioten liber ein nationelles
Unternehmen ausgesprochener Tadel beniitzt wird, um das
Unternehmen selbst zu untergraben.
Um den ebenerwahnten Artikel zu paralisiren, wiinschte
ich, dafi Sie in der nachsten Nr. Ihres Blattes mit Beziehung
auf das 2. Stuck des Reichsgesetzblattes einige Worte der
Anerkennung aufnehmen, u. in Aussicht stellten, daB die Hoff-
nung gegriindet sei, die slovenische Obersetzung des Reichs-
gesetzblattes werde sich von Tag zu Tag bessern, u. den
verniinftigen Erwartungen vollkommen entsprechen. Dieses ware
mir um so lieber, well ich eine solche in einem offentlichen
Blatte ausgesprochene Anerkennung gern zum AnlaBe nehmen
mochte, dem Ministerium bemerkbar zu machen, welche gute
Wahl sie in dem Herrn Cigale getroffen hat . . .
Bleiweis mu je odgovoril 22. XL A Dolencu se je zdelo,
da ga ni cisto razumel, zato mu je pisal 24. XI. novo pismo,
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 85
kjer zatrjuje, da si zeli kot urednik drzavnega zakonika stroge
kritike, toda kot Ijubitelji domovine se moramo cuvati, da ne
damo orozja v roke nasprotnikom najraznovrstnejsega kalibra.
Na Dunaju, 12. I. 1850
.... Sie beriihren in Ihrem Schreiben auch die Polemik
iiber die nove obi ike. Meine Meinung diesfalls ist, daB es
nicht die Muhe lohnt, sicii iiber derley Kleinigkeiten zu ereifern.
Wenn ich mich aber zu einer Partey bekennen mufi, so bin
ich in dieserFrage Ihr Gegner. Sie sagen : pisite po slovensko!
pisite de vas slovensko Ijudstvo razume. Wo ist aber jener
Slovenec welcher
nicht versteht, wenn man aber versteht, wenn man
schreibt: schreibt:
Mi s celim Ijudstvom vred Mi s celim Ijudstvam vred
Ijubimo nasega Cesarja zavoljo Ijubimo nasiga Cesarja zavoljo
niegovega dobrega serca in njegoviga dobriga serca in
bistrega uma! bistriga uma!
et: et: et: et:
Wir sind weit entfernt, beym Zakonik den Weg zu be-
treten, auf dem Mayer und Einspieler wandein; aber jene
neuen oblike, die wir aus sehr triftigen Griinden adoptirt haben,
konnten wir nur dann aufgeben, wenn uns bewiesen werden
konnte, daB wegen dieser Formen der echt slovenische Inhalt
unverstandlich oder auch nur schwer verstandlich wird, daB
diese oblike wirklich neu sind und nicht alter als die soge-
nannten alten, dann daB sie nicht echt sloven isch, beim
slovenischen Volk wenn auch nicht in Krain selbst (wo sie
iibrigens auch zu finden sind) gebrauchlich sind. Biinden sie
nicht den neuen oblike auf, was vielleicht den schwerfalligen
Perioden des deutschen Grundtextes, den wir nicht machen,
zur Last fallt. Soil der Grund kein Gewicht haben, daB wir
durch die sogenannten nove oblike den gegen die Krainer
etwas gereitzten nichtkrainischen Slovenen, entgegen kommen
und ihnen beweisen wollen, daB ihnen das exclusive Krainer-
thum nicht oktroyirt werden soil?
Sie berufen sich fiir Ihre Schreibart auf vielfaltige Zu-
schriften; auch wir werden durch Zuschriften, sogar aus Krain
selbst von bewahrten und geschatzten Schriftstellern aufge-
muntert, auf dem betretenen Wege fortzufahren. Zudem schreibt
der Vedez, die Cilier slovenska Cbela und die Slovenija auch
in jenen Artikeln, die nicht vom Einspieler & Majer herriihren,
so wie wir. Jedoch hievon genug!!
Sie waren so giitig auf die dortigen Zeitungen zu pra-
numerieren. Ich danke Ihnen dafiir. Alle habe ich bekommen,
warum die Slovenija noch nicht? . . .
86 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
4, Gregor Jakelj.
V Zaticini, 26. IV. 1872.
Slavno vrednistvo!
Prejemam „Slovanski pedagog", toda brati in razumeti
ga ne morem zarad tujih jezikov. Zarad tega Vas prosim, da
mi naznanite po „Novicah" na primernem mestu, kteri slovarje
ceski, poljski, hrovaski, srbski, ruski so najbolji in ktera slov-
nica poljska. hrovasko-srbska, da bom vedel si jih narociti.
Po mojiii mislih bi bilo pa se najbolje, da bi se v novi
veliki Volfov slovensko-nemski slovar vpletle po abcedi in az-
buki besede vsih slovanskih piemen iz najboljsih slovarjev
posnete; tako bi bil ta slovar obce slovansko delo. Seveda bi
bili stroski veliko veci, in cena slovarju visi, pa vender ne bi
znesla toliko, kakor ko bi si hotel kdo kupiti vsih slovanskih
piemen slovarje. Zato pa bi se lahko vec iztisov napravilo in
ne bilo bi se bati, da bi se ne izprodali, ker bi ga ne samo
Slovenci, ampak tudi drugi Slovani in Neslovani kupovali.
Kaj ko bi se ta rec nekoliko prevdarila in ce je mogoce
izvrsila.
Slovensko ime bi bilo potem znano in slavno po vsem
svetu.
Tudi obce-slovanska primerjavna slovnica bi bila jako
koristna in vspesna vsih slovanskih narecij se ob kratkem
nauciti.
Prosim tedaj se enkrat, da blagovolite vstreci moji zelji.
Z odlicnim spostovanjem
Vas
vdani
Greg. Jakelj
kaplan.
5. Dr. J. P. Jordan. ')
V Lipskem, 14. II. 1844.
. . . Die Novize hat in ihrer jetzigen Gestalt und Leitung
meinen vollstandigen Beifall; ich glaube nicht, daB Jemand
einen erheblichen Einwand gegen sie thun wird konnen. Ein
Uebelstand ist freilich die Orthographie, fiir welche natiirlich
weder die Novize noch Ihre Herren Mitarbeiter, noch Sie selbst
verantwortlich gemacht werden konnen. Ich weiB es am besten,
Bleiweis inu je poslal 6. I. istega 1. „Novice". Jordan se mu v tem
pismu zahvaljuje in ga obenem prosi, naj ponatisne njegov clanek .Was
thut uns jetzt am meisten Notli ?" ker je potrebno, da se razsirijo v juz-
nih pokrajinah kolikor mogoce ideje sestavka.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 87
welche Schwierigkeiten die Einfiihrung einer neuen Orthogra-
phic macht; meine serbische Putnicka scheiterte an der Ortho-
graphic. Erst allmahlig wcrdcn Sic wohl im Stande scin, in
die illyrische iiberzugehen. In dieser Hinsicht wurdc ich vor-
schlagcn, oder respektivc im Namcn der slawischen Einheit
bitten. daB Sic in jeder Nummcr wcnigstens ctwas, scien cs
auch nur ein Paar Zeilcn, in illyrischcr Sehrcibung gaben.
Viellcicht die Halfte des : „Schnell was gibt es Neues?" oder
ahnlichc Dinge, welche das Volk intcrcssiren miissen, damit
es eben dieselben lieset. Hiibsch ware es meiner Ansicht nach
auch, wenn in jeder Nummer ein VoIksHed aus Ihren Provinzen
initgetheilt wiirde ; das Volk hangt an diesen Liedern mit Leib
und Seele, und man muB es darin bestarken. Die Orthographic
in diesen konnte vorztiglich illyrisch scin. Es konnten teils gc-
druckte, teils noch ungcdrucktc gegeben werden; letztere wiirde
Ihnen cine Aufforderung in Ihren Novize gewifi in Mafic ver-
schaffen; so dafi Sie cine schone Auswahl zu machen hatten.
Abwcchsclnd konnte wohl auch ein im Volkston iibersetztes
slawischcs Volkslied eines anderen Stammes. der Czechen,
Polcn, Slowaken, Serbcn, Russcn. bes. Sudrussen mitgetheilt
wcrdcn; Ihr Volk wiirde es gewifi gern lesen, und sich daran
auf rein slawischem Elemente bildcn. Und da ich nun cinmal
im Vorschlag-machcn bin. so setze ich noch hinzu : in der
Druckerei konnte der Satz dieser Licder stehen biciben, und
ist ein Bogen beisammen, so konnte cr bcsondcrs abgcdruckt,
und dann zu einigen Kreuzern verkauft und unter dem Volkc
verbreitet werden. So erhalten wir cs national und die Kosten
sind so gering, dati man nur das Papier ohne den Druck be-
zahlcn braucht. Ein solcher Druckbogen zu 6 Kr. W. W. oder
3 Kr. C. M. miifite rcifiend abgehen und hcrrliche Wirkungen
auficrn. Alle dicsc Bogen konntin einen gcmeinschaftlichen
Titel, etwa: Slawischc „Volkslicdcr" habcn und numerirt
werden. In einigen Jahrcn gabe das eine hcrrliche Sammlung,
welche ihrcs Glcichen unter den Slawcn suchte.
Dicfi meine Wiinsche, dicB meine Bitten! Vergcben Sie
mir dieselben. Sic wisscn, aus wclchcr Quelle sie kommen,
aus der Liebe zu unserer Nation, aus dem Strcben, diesclbc
so bald als moglich gcistig zu emanzipiren.
Da Sic mit Herrn Malavasic gewifi sehr oft zusammen
kommen, so wage ich Sic zu bitten, Sie wolltcn mich dcni-
selben bestens empfehlcn und ihn von mir aus bitten, cr wolle
die Giitc habcn, auch mir viellcicht ein oder den anderen Ar-
tikel iiber siidslavischc Literatur und dergl. zuzuscnden; ich
bin gern bcrcit, ihm dieselben nach Kraften zu honoriren, und
hoffe daher auf seine Hiilfc---
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
6. Vesel-Koseski.
V Trstu, 3. XI. 1845.
• • • • Wenn meine Verselein nach Ihrem Urtheile fiir die
Bildung unserer Sprache irgend einen Werth haben, so freut
es mich ungemein. Ich muB gestehen, daB ich dann und wann
sehr miBmuthig daran zweifle und mehr als einmahl den gan-
zen Quark bey Seite schiebe. Nur der sehnliche Wunsch, et-
was beyzutragen, daB unser Dialekt der krankenden Gering-
schatzung nach und nach entriickt werde, die ihm so im vol-
len Mafie zu Theil wird, nothiget mir wieder das Bley in die
Hand. Es ist daher sehr nothig, daB ich von Zeit zu Zeit ge-
stupft werde, sonst erlahme ich an meiner eigenen Zaghaf-
tigkeit- • •
V Trstu, 27. XII. 1846.
.... Jetzt in Eile zu meineni Abschiedsgedichte^). Ich
bin vollkommen einverstanden, daB Sie solches im letzten
Blatte nicht abdrucken lassen. Ich habe es auch nur in der
Voraussetzung geschrieben, daB Sie es vielleicht zum Schlusse
brauchen konnten. Ihre Meinung, daB zelo ein Schreibversehen
sey. ist gegriindet. Es muB zelo heiBen. Statt kad konnte ko
immerhin stehen, obwohl ich wegen darauf folgenden Vocals
kjer Oder ker fiir besser, kad aber trotz des serbischen Ge-
dichtes fiir das beste halten wiirde, weil wir uns denn doch
auf ahnliche Abkiirzungen (kad = kadar, sad = sedaj etc.)
nach und nach verden gewohnen miissen . . .
V Trstu, 25. I. 1847.
.... Den Angeicek") habe ich mit Aufmerksamkeit ge-
lesen . . . Was die Sprachform anbelangt, so machen auf
mich, nicht nur hier, sondern iiberhaupt bey unseren Sangern
die vielen, leicht vermeidlichen Apostrophirungen einen unan-
genehmen Eindruck. Man soil sichs nicht so leicht hingehen
lassen, statt „na svetu" — zu schreiben „na svet'", urn damit
bequem „vzet" reimen zu konnen. Eben so kann ich die iiber-
haufte Betonung der letzten Sylbe morje, serca, tako. svitle etc.
nicht durchaus billigen. Das ist nur krainerisch, aber nicht
slavisch; eine Unform, keine Tugend unseres Dialektes — Ko-
pitar und Konsorten mogen reden, was sie wollen. Es kann
davon Gebrauch gemacht werden, aber nur sparsam — stets
nur mit Absicht, um einen Gedanken pregnant auszudriicken ;
1) Novice bravcam ob novim letu. Tecaj V, list i.
-) Angeljcek (Po nemskim Antova barona Klesheima) — Malavasic.
Novice V, list 2.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
nie der Nothwendigkeit eines Reimes nachgebend. Der Reim
postljici — hisici ist nicht gut, die Form na nebesi unge-
wohnlich, die Konstrukzion In vzgeta hart, wei! der Leser
gezwungen ist das halbe u fiir ein ganzes zu lesen uiid er so
statt einer — zwey Vorschlagssilben bekommt.
Das ist meine subjektive Meinung. mit der icli nicht gern
jemanden kranken mochte. Ich hatte si nicht ausgesprochen,
wenn Sie, lieber Freund, mich nicht ausdriicklich darum be-
fragt hatten, weil ich uberhaupt iiber unsere Gesangerzeug-
niBe selten und ungern spreche, denn es liegt noch Vieles im
Argen. Mann nimmt vie! zu wenig auf Pracht, Vollton und
kraftigen FluB der Dikzion, auf Kunst — Sinn und Form, auf
mundrechte Wortstellung fiir den Deklamator etc. Riicksicht.
Fortgesetzte Ubung wird es hoffentlich besseren---
V Trstu, 16. X. 1847.
Wohlgeborner Herri
In Beantwortung ihrer zwey letzten verehrten Schreiben
erlaube ich mir vor allem zu bemerkcn, daC ich mich auf
Gnad und Ungnad nicht ergebe, wohl aber unter annehmbaren
Bedingungen zu kapituliren bereit sey. Ich werde also beziig-
lich meiner Jungfrau^) in einigen Punkten von Ihrer Ansicht ab-
weichen, in andern mich ganz Ihrer Forderung fiigen, immer
aber lebhaft fiihien, daB sich von meiner Obersetzung ungleich
viel schlechtere? sagen und beweisen lasse, als ich aus Ihren
Briefen entnommen habe.
1. Tregedija erlauben Sie mir beyzubehalten. Alle Nazio-
nen haben diese Bezeichnung. nur die deutschen Kotzebues
haben Trauerspiel (zalna igra) und von diesen haben es un-
sere ilirischen Nachbarn entlehnt. Dem Slovenen ist, wenn er
vom Deutschen absieht, gewii3 zalna igra logisch nicht klar.
Igra ist ihm veselje und Unterhaltung und was traurig ist,
kann nicht mehr Spiel seyn, sondern ist Ernst. Man wird sich
auf das Wort gewohnen und wird es verstehen lernen. Zu-
dem hat es ja unser popularste Dichter Presern in seiner
Nova pisarija schon gebraucht, indem er den Ucenc sagen
lafit, ..Romance zdaj pojejo in balade, Tragedija se tudi ze
obeta." Somit behalte ich Tragedija bey, so wie das von
Ihnen gut geheifiene Predigra, obwohl ich dieses wider meinen
1) „Divica orleanska" je izhajala v prilogah ,Novic" 1. 1848., list
38—52. Glede v pismih omenjenih del Koseskega prim, tudi „Razne dela
pesniske in igrokazne Jovana Vesela-Koseskiga, financnega svetovavca".
Na svetlo dala in zalozila Matica Slovenska v Ljubljani. Natisnil Jozef
Blaznik 1870—79.
90 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Willen nur in Ermanglung eines besser mir behagenden Wor-
tes gewahlt habe.
2. Cin, fiir Akt, lasse ich fahren, obwohl ich es mit Riick-
blick auf zacnem, pocnem etc., sammtlich von der Wurzel cin,
fiir gut halte. Fiir del kann ich nicht stimmen, weil es mir an
Lind fiir sich zu sehr mit Tlieil verwandt ist und ich es bey
Werken wie Walenstein fiir Theil auch in der That brauchen
miiBte. Ich kehre also zuriick zu dem bereits von Linhart ge-
brauchten Djanje.
3. Verhepiskop klingt Ihnen hart — warum? fremdartig
— das glaube ich wohl. Nadvojvoda hat einmahl auch fremd-
artig geklungen. Verhepiskop aber ist viel logischer und der
griechischen Bezeichnung besser angepafit geschmiedet. In-
dessen, weil es eben von mir geschmiedet ist, so mag es hin-
fahren, und ich behalte das allerdings sehr unangenehm klin-
gende Visji skof fiir Erzbischof.
4. Francozje kann ich wegen Mifiklang in dem ersten
Verse nicht brauchen, indem gerade im selben Verse das gra-
matikalisch folgerecht gefiigte Sosedje voran geht, wir also
zwei je hintereinander bekommen wiirden, was vermieden
werden kann. Ich behalte also Francozi, was auch der Lehre
unserer Gramatiker besser entspricht.
5. Gegen die Anderung Vasi gore in mesta krog habe
ich nichts einzuwenden und lasse sie eintreten, Nicht so gern
brauche ich sim fiir ich bin und sem fiir her. Sim und sem
fiir ich bin — habe, ist zwar beides gegen meinen Geschmack
und gegen die wirkliche Aussprache; doch ist sem besser
und hat die Autoritat der Bohmen fiir sich. Mit sim und
simo fiir her wiirden wir uns wenigstens wieder mit einem
Wortchen den ilirischen Nachbarn gleichstellen. Da Sie es
jedoch bemangeln, so sey es darum, und Ihr Wille ist ge-
schehen.
6. Luiza Jovano objemsi — indem sie sie umarmt —
wird kaum unrichtig seyn, nur bezeichnet, glaube ich besser
als objemaje die einmalige abgeschlossene Handlung. Ob-
jemaje lafit wohl auch 2 — 3 — 4mal zu, und das Umarmen
konnte langere Zeit dauern als es in der Absicht des Dichters
lag. Somit kann objemsi hier unbeschadet bleiben und ich be-
halte es bey.
7. Sedeti eno dolgo strasno zeno habe ich entsprechend
geandert, obwohl ich das eno hier nicht als Geschlechtswort,
sondern fiir quaedam gebraucht, und unmittelbar aus dem
Munde des unverbildeten Slovenen genommen habe. Diesen
Nachdruck will der Slovene in gewissen Fallen haben, und
mufi ihn haben, die Gramatiker mogen dariiber denken was
sie wollen.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 91
8. Habe ich nichts gegen die Erklarung der celada ein-
zuwenden.
9. Statt gnjeca das oberkrainische drenj — geht nicht.
Dieses ist auffallend das aus dem Munde deutschgebildeter
Prister von dei Kanzel ins Volk gekommene deutsche Gedrang
• — sich drangen, se drenjati- Gnjeca oder gneca ist gut slo-
venisch. Ich habe es nicht gemacht, aiich nicht aus Worter-
buchern genommen, sondern am Karste ofter und nanient-
lich auch in Planina gehort. Ich glaube, daB es stehen bleiben
konne.
10. Statt rataj habe ich kmet mit prost (ich bin nur ein
simpler Bauer) gesetzt, weil ich diel3falls ganz Ihrer Ansicht
beytrete.
11. Zur Beseitigung des dvomivsi habe ich den Vers so
gefiigt : „In ko jo tak dvome po rokah sucem" SoUte dieses
nicht anstehen, so konnte er lauten — In ko dvome jo tako
V rokah sucem, oder — In ko jo tak dvomeci v rokah sucem.
Nach meiner Ansicht sind diese beyden letzten Fugungen
schwacher als die erste.
12. Noterdamski turn habe ich beybehalten, es will mir
nichts besseres gelingen, was zugleich dem Originale ent-
sprechen wiirde. So mufi ich auch nadusene fiir begeistert
beybehalten. Der Bohme hat nadsena, der IHrier fiir Begei-
sterung uzdusanje. Wir konnen glaube ich mit diesem Worte
zufrieden seyn.
13. Jedro fiir das tandelnde puncica kann ich in einer
ernstgemessenen Rede nicht fahren lassen. So muB ich auch
das von mir schon ofter geschriebene od les beybehalten.
Od tod ist hier wegen der Verwandschaft des d und t zu hart.
14. Nam gospodar — Warum unverstandlich? Das Zeit-
wort je steht gleich voran, die Fiigung „mi je prijatel" gehort
zu den gramatikalischen Vortheilen unserer Sprache. Wollen
Sie aber „nas gospodar" setzen — auch gut. Nas kralj naj
bo — kann ich aber nicht gut heifien. Schiller sagt nicht
„Unser Konig soil seyn", konnte hier auch nicht so sagen; es
liegt zuviel EntschluB. zu viel Eigenwillen in diesen Worten.
wo doch nur die fromme Ergebung in das Unabanderliche an-
gedeutet werden will.
15. Die letzte Strophe habe ich ganz geandert und in
folge dessen ist duh ausgeblieben. Ich hoffe, dafi sie Ihnen so
zusagen wird. Uberhaupt ist die letzte Rede der Seherin nun
ganz geandert und besser als vorher.
Auf die Censur werde ich weiter unten zuriick kommen,
jetzt noch einige Bemerkungen vom minderen Belange.
92 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
a) Im Instrumental habe ich nach weichen Konsonanten
statt am stets em geschrieben z. B. z mecem, z navdusenjem.
Sie scheinen am haben zu wollen, wie ich aus einigen Korek-
turen schlieBen mufi. Meine Schreibweise ist nichts neues. Un-
sere altern Schriftsteller haben so geschrieben und Murko und
Metelko lehren das Gleiche. Ich mufi also umsomehr dabey
bleiben, als ich dadurch mit einer kleinen Untreue gegen die
Lehre der letztern einen Unterschied gewinne zwischen dem
Instrumental der Einfachen und dem Dativ der Vielfachen
Zahl ■ — freylich wohl nur bey weichen Konsonanten, immer-
hin aber ist es ein Gewinn.
b) Mi ne dopade serce, ko ledeno — habe ich geschrie-
ben. Sie wollen ki haben. Nach Murko und Metelko kann ki,
ka, ko fiir kteri etc. gebraucht und abgeandert. Ich habe da-
von mehrfach Gebrauch gemacht, daher — kih und kimu etc.
und kann diesen schonen Vortheil der Sprache nicht fahren
lassen. Erlauben Sie mir daher das „ko ledeno" und alle dem-
selben ensprechende Fugungen beyzubehalten. Das Weibliche
ka habe ich fiir dermalen noch nicht angewendet, werde es
aber thun, wenn Gott das Leben schenkt.
c) fiir somnu tausche ich nicht somnju. Entfernung iiber-
fliissiger Buchstaben aus der Schrift ist unsere Pflicht, wenn
wir derselben nur besser nachkommen mochten. Behalten wir
also „Kupaval sim na somnu Vokulerskim."
d) Vodjev kann ich nach der Lehre vom weichen Kon-
sonanten ad a in vodjov nicht verwandeln.
So glaube ich, werden wir kapituliren, und da ich mich
in Hauptsachen nicht eigensinnig benommen habe, so hoffe ich,
dafi Sie mit mir zufrieden seyn werden.
Was die Cesur anbelangt, so bin ich in dieser Hinsicht
ausser Stande, irgend eine Meinung zu aufiern. Ich dachte,
dafi in dieser Hinsicht keine Schwierigkeit obwalte. Ich dachte
Ihnen die einzelnen Akte der Jungfrau nach und nach einzu-
schicken und dafi Sie dieselben entgegen in Laibach konnen
censuriren lassen. Wenn die Sache nach Wien gehen mufi,
so wird fiir das kiinftige Jahr aus dem Drucke nichts, denn
ich kann bis hin mit der Umarbeitung und Kopiatur der gan-
zen Tragodie nicht fertig werden, da ich nur wenig Zeit daran
verwenden kann. Sie miifiten also mit dem dortigen Censor
sprechen, ob er die einzelnen Abtheilungen der Tragodie als
Beylagen Ihres Blattes passiren lasse. Schade, wenn das ganze
Vorhaben zu Wasser wiirde!
Sollte es zum Drucke kommen, so ware die Beylage je-
dem Pranumeranten gratis hinaus zu geben. Die Pranume-
ranten der Novice sind vor der Hand unsere besten Freunde,
diese miissen bey guter Laune erhalten werden. Andere Vor-
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 93
theile konnen spater bedacht werden. SoUte die Jungfrau ge-
fallen, so wird eine zweyte Auflage bald nothig seyn, und dann
kann man andere Vortheile ins Auge fassen. Ich behalte mir
fiir diesen Fall die Disposizion vor. Geld fur wohlthatige Zwecke
wird man mit der Jungfrau auch auf den Theater machen kon-
nen, zumal wenn sie Diletanten auffiihren wiirden.
Von meinem Projekte einer Vorrede stehe ich ab und
werde erwarten, was Matija Mayer in der gleichen Richtung
schreiben wird.
Wegen der Censur bitte ich urn giitigen baldigen Auf-
schlufi.
Verharre mit Hochachtung zu seyn
Euer Wohlgeborn
bereitwilligster Diener
Vessel.
V Trstu, 13. 11. 1848.
Wohlgeborner Herr
Hochgeehrter Freund !
Mit Beziehung auf Ihr geschatztes Schreiben vom 3ten
Febr. 1848 sende ich nun den ersten Akt der Jungfrau in der
Anlage sub •/• zuriick mit folgenden Bemerkungen:
1. Rujave kljuce. Ich habe Ruja fur Rost schon gebraucht
in dem bekannten „Jezik — , opilite gladko mu rujo" Gemacht
habe ich es nicht, sondern gehort und im Murko unter Rost
gefunden. Ich glaube keinen Grund zu haben, rijaste zu sub-
stituiren, da mir dieses zwar eine richtige, jedoch neue Bil-
dung zu seyn scheint, die mir wenigstens noch nicht zu Ohren
gekommen ist. Ich behalte also anstandlos „rujave kljuce" bey,
obwohl ich weiB, dafi dieses auch braun heifit.
2. Ich mocht" ihn nicht mit leichtem Sinn verlieren"
scheint Ihnen zu wenig treu! Ich habe nun ein Paar Worte
daran geandert. So wird es vielleicht besser entsprechen.
3. Dem „Dusatel" ein j anzuhangen. nehme ich Anstand,
weil es sodann einen nicht beabsichte'ten Klang bekommt und
ich das gleiche bey Karol aus gleicher Ursache thun miifite.
So miifite ich (um das / nicht wie v lesen zu lassen) auch
die 2te E. V. Z. des „delo" mit einem j versehen etc. Lauter
Inkonvenienzen unserer Schreibweise, die ich sehr wohl fuhle.
Irgend ein eingebildeter Gramatiker weifi freylich gleich Rath;
allein, er soil nur etwas zum schonen Vortrage vorbereiten
und die leicht hingeworfenen Grundsatze konsequent durch-
zufiihren versuchen, da wird er mit so manchem genial schei-
nenden Grundsatze bald stecken.
94 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
4. Sir! fur kral] oder auch sonst fiir was immer, kann
ich nicht fahren lassen. Es hats auch der deutsche Dichter,
well er die franzosische Majestat mit keinem andern gleich
bedeutenden pregnanten Ausdrucke anreden konnte. Was soil
denn an Sir! anstossig seyn? Vielleicht, weil es im sloveni-
schen „Kase" bedeutet? Wer sich bey der Lesung meiner
Jungfrau dariiber des Argernisses nicht erwehren kann, der
soil „sir" essen, und nicht die Tragodie lesen.
5. Njej, tej kann ich ebenfalls fiir nji, ti etc. nicht her-
geben. Es ist in den gegebenen Fallen aufWohlklang beym Vor-
trage berechnet und acht slovenisch. Die Karnthner und Stey-
rer brauchen sogar mit dem Ilirier gleich njoj und toj etc.
Diese meine Kaprizen werden hoffentlich nicht zu iibel aufge-
nommen werden.
6. Bij anstatt bi habe ich nach der Lehre unserer Gra-
matiker geschrieben. Ich lege darauf keinen Werth und
schreibe bald eins bald das andere, wie ich eben glaube, daB
die Lage des Satzes es fordere oder wiinschenswerth macht.
7. letzt zu einer Hauptsache ! „Dunoa ocita hudo jezo".
Ich war der Meinung, dafi man es fiir „zeigen, ausdriicken,
offenbaren etc-" brauchen, oder, wenn Sie wollen, einbiirgern
konnte, weil „ocitno" offenbar heiBt, somit ocitati in dieser
Bedeutung offenbaren heiBen niiiBte. Kaze hat starken Neben-
geschmack und eine Menge anderer Bedeutungen. Sie haben
nichts gerathen. Was soli also fiir „Er macht eine heftige Be-
wegung des Zornes" genommen werden? Ich versuche „Du-
noa se trese od hude jeze" oder da viditi, wenn es entspricht,
wenn nicht so schreiben Sie statt ocita wegen meiner kaze,
Oder sonst etwas — das bohmische jevi, oder das ilir. javi
konnen wir doch nicht brauchen. Darnach bitte ich den Satz
zu zurichten.
8. Kaledonske trume — Caledonia das alte Schottland.
9. Sovet hat fiir „Rath" schon Vodnik in seiner Sprach-
lehre geschrieben. Er mag es zwar von den Russen entlehnt
haben. AUein, seyen wir froh, dafi wir es nun einmahl haben.
Ich verschmahe zwar daB svet eben nicht, wo es mir besser
paBt; gebe jedoch auch das sovet nicht her.
10. „Wachst mir ein Kornfeld in der flachen Hand" heiCt
nun freylich nicht wortlich „AIj zitnica je moje roke dlan"
welches zu deutsch hiefie „Ist mir Kornkammer meine flache
Hand". AUein, ich habe mich vom Originale eben entfernt, um
einen pregnanten slovenischen Ausdruck zu bekommen und
ich mufi gestehen, daB sich der eitle Sanger auf diese Zitnica
einen Fleck eingebildet hat. Lassen wir diesen Ausdruck. Er
ist nicht schlechter, als der deutsche, und jedenfalls naturge-
maBer und dem augenblicklichen Bediirfnisse naher als der
deutsche.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 95
11. „Einen Kniefall machen", kann nicht gemeint seyn —
na kolena (koleni ?) pade — nicht auf beyde, nur auf ein
Knie — (na kolenu) ist genng, es versteht sich, daB der Raths-
herr mit einem Fusse kniend redet.
12. Gegen Se statt Jez (tebe imam) dann gegen biserje
anstatt kamenje — habe ich nicht einzuwenden, daher ich es
in diesem Sinne korr.
13. Einverstanden bin ich ferner mit „Sim se ubozen"
anstatt „Sim vama vbozen" um somehr als ich so ftir ubozen
das II gewinne, welches nach Meteikos Lehre hier angezeigt
seyn soil. So auch einverstanden mit Prijatlica anstatt Ijuba —
dagegen finde ich die Construction — visje cene dar od kake
etc. dann velikodusno fiir grofimiithig und redke podobe bey
Obst zulassig. Letzteres habe ich selbst haufig gehort und
gesagt. Daran ware also nichts zu andern. So behalte ich
auch „Abota" — „ti si abota" sagt man allgemein fiir Mann
und Weib.
14. Neobhodljiv habe ich in neogibljiv verwandelt nach
Ihrem Wunsche. Dagegen finde ich an „Boriti se za nekaj,
kar ze ima" kein gramatikalisches Vergehen. Somit behalte
ich es.
15- Mit derhal habe ich richtig einen Bock geschossen,
und hatte dem zu Folge eine Sau aufgehoben. Nun ist es
verbessert.
16. Betford in Gloster sta o njemu stala heiOt — jeder
auf einer Seite — um — und ist meines Erachtens ganz gut
konstruirt — vie! besser als mit pri, demnach wunsche ich es
beyzubehalten.
17. „Nobena kraljam svom". Dieses erlauben Sie mir bey-
zubehalten. Was zuvorderst kraljam anbelangt, so wissen Sie
aus dem Prologe, dafi ich den Grundsatz, nach weichen Kon-
sonanten em und nicht wie gewohnlich am zu schreiben, wohl
kenne. Ich mache aber im Grunde des mir zu Statten kom-
menden Sprachgebrauches und der russischen Sprachlehren
den Unterschied zwischen dem Instrumental der einf. und dem
Dativ der vielf. Zahl dahin, daB ich im ersten Falle em, im
zweyten am zu schreiben trachte. Ein solcher Unterschied
wurde uns vorztiglich dann niitzlich seyn, wenn wir den Instr.
einf. Z. bey harten Cons, mit om bey weichen mit em und
den Dativ v. Z. durchaus mit am schreiben wiirden. Dieses
ist eine Lehre, die ich nebst vielen, vielen andern Sachen sei-
ner Zeit der Beurtheilung der slovenischen Welt zu iibergeben
gedenke. Svom ware sehr leicht zu vermeiden, wenn ich aus
preded — ded mache, somit sage: Nobcna kraljam svojim,
dedam tvojim — allein, wie iibelklingend die nacheinander
folgenden svojim, tvojim! Die Ilirier brauchen svom und
96 Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji.
svoga etc. sogar in Prosa; warum sollen wir des Vortheils in
der Poesie entbehren ?
18. Furje habe ich groB gesciirieben als Eigennahme,
und mochte zur bessern Erregung der Aufmericsamkeit das
grofie F. beybehalten — sonst laufe ich wohl noch Gefahr,
daB irgend einer unserer Literaten burje daraus macht. So
wollen Sie mir auch vodja gromovladniga gestatten, als einen
bekannt slavischen Kraftausdruck im bShmischen und slovaki-
schen Liede.
19. Alj hocem kakor tista divja zena — finden Sie nicht
poetisch und wiinschen divji materi enak, Letzteres liegt dem
Originale naiier. Allein, es ist viel weniger poetisch, Heber
Freund, und viel weniger treffend und wahr. Offenbar ist
meine Ubersetzung hier viel besser als das Original. Schiller
erinnert namlich mit diesem Satze auf das Urtheil Salomons.
Nicht die Mutter war es, die das Kind zertheilen lassen wolite,
sondern das andere wilde Weib, das fremde. Darin liegt die
vom Schiller nicht pregnant bezeichnete Starke des poetischen
Winkes — „Soll ich als ein herzioser Fremder, dem um das
Land nichts ist, es zerschneiden lassen ?" Wolite ich den Vers
geben „Alj hocem divji materi enak", so wiirde ich die Hin-
deutung auf das alte Urtheil sehr in Dunkel hiillen und eine
Unwahrheit statuiren, namlich die, daB es solche unnaturliche
Mutter wirklich gibl. Es gibt aber solche Mutter nicht, daher
die Weisheit des Salomonischen Spruches-
20. Naroda tvoga da in kri in blago mufi ich beybehal-
ten. Tvoga aus den eben bey svom erorterten Griinden — in
kri in blago dem lateinischen et — et ahnlich und bey uns
allgemein gebrauchlich beym gemeinen Slovenen.
21. Ich schreibe jetzt schon drugiga und nicht druziga,
weil ich, wie Sie schon wissen, auf seinerzeitiges drugoga
spekulire.
22. Bey minder bedeutenden Sachen losche ich, wo ich
es bey meiner Schreibart zu belassen wLinsche, lediglich Ihre
mit Bley iiberschriebene Bemerkung, und wo ich in Ihren Ge-
danken eingehe, schreibe ich Ihr Wort mit Tinte, um nicht
den Brief ins Weite zu ziehen.
23. Koraci hat fiir die zarte Johanna allerdings im krai-
nischen (nicht in siovenischen) einen unangenehmen Neben-
geschmack. Allein, welches Wort haben wir sonst fiir „schrei-
ten", das nicht sterbensmatt ware? Der Bohme hat auch das
namliche mit „kracela" iibersetzt und es klingt, wie die Boh-
men sagen, sehr erhaben. Also — beybehalten ! Man wird sich
gewohnen.
24. Pred koncam lune habe ich nach Ihrem Wunsche ge-
andert. Was ich bezuglich der Wunder andern konnte ist da-
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 97
riiber geschrieben. DaB der Konig ein Bischen zweifelt, kann
den Geistlichen nicht in Harnisch bringen, da gleich darauf
der Bischof bestatiget, dafi Johannas Beruf ein Wunder ist.
Immerhin liabe ich es weniger grell gegeben als es im Origi-
nale stelit.
25. Z razlocnim korakam „mit entschiedenem Schritt" ist
meines Erachtens ganz gut. Warum den niciit prosenj im Gen.
pi. ? Man sagt ja aucii nicht cerkiv etc.
26. Znam fiir znamnje ist niclit meine Erfindung (siehe
Murko), ich habe es schon ofter gebraucht z. B. in der
Glocke etc. Hier kann ich es nicht aufgeben wegen des Rei-
mes tam.
27. Ne cudezam, ocesu njenim verjem, ist ganz wortlich
das Originale — njenim bezieht sich offenbar auch auf cu-
dezam. Nedvomno vsigavedna pamet kann ich mit nichts
besserm substituiren — Tma als „eine unzahlbare Menge"
haben unsere Gramatiker namentHch Metelko etc. und auch das
Volk. — An alledem wollen wir also nichts andern. So finde
ich auch „ok6 viza" besser, als — „ok6 pelje".
28. Nekdajnih kommt zunacht von nekdaj, daher kann
ich die Schreibweise „Nekdanjih" nicht billigen.
29. Znak als Zeichen ist Ihnen unbekannt? In Murko fin-
den Sie es. Auch ich habe es schon ofter gebraucht.
30. Francozka — Wer kann zweifeln, daB es Frankreich
bedeute? Die Novine haben nie eine andere Bezeichnung fur
Frankreich als Francuzka — Horvatska, Irska etc. Lezise muC
ich beybehalten fiir Lager. Es kommt noch gar oft vor in der
Tragodie. Aber auch tabor und taborise, doch niemals sotor,
welches Zelt heiBt.
31. Naskok fiir Sturm habe ich keinen Grund aufzugeben.
Ich brauche auch napad in spatern Akten. Es ist eins wie
das andere gut und nicht gut — die Zeit wird sankzioniren,
was ihr beliebt.
32. Stana zuletzt. Hier stan fiir Lager mu6 ich detto be-
halten des Reimes wegen. Die Worterbiicher haben auch stan
fiir Lager. Im Volke ist die Bedeutung auch. Stan nennt der
Alpenhirt sein und seiner Herde Lager.
Tausend Sachen hatte ich noch zu bemerken und auszu-
efiihren gehabt; allein die Zeit, der Raum erlauben es nicht.
Ich danke Ihnen herzlich fiir die Miihe, die Sie sich genom-
men haben, und die um so groBeren Dank verdient, als Sie
so ungemein stark beschaftigt sind. Wie Sie aus dem Voraus-
geschikten ersehen haben, hat diese Miihe ordentlich zur Ver-
besserung des Iten Aktes der Jungfrau beygetragen. DaB ich
nicht in alle Ihre, mir immer hochst niitzlichen, Bemerkungen
inging, wollen Sie dem Eigensinne des einbilderischen Versi-
98 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
fex zu Gute halten, wenn Sie nicht den skizirt hingeworfenen,
daher wohl nicht iiberall einleuchtenden Gegenbemerkungen ir-
gend ein „Er mag recht haben" beysetzen konnen.
In der weitern Beilage sub 7- ubersende ich Ihnen den
zweyten Akt. Er ist nieines Erachtens bedeutend besser als
der erste. Daran werden Sie hoffentlich nicht viel auszusetzen
finden, obwohl Sie auch darin auf manchen Eigensinn stoBen
werden. So schreibe ich z. B. gegen das Ende kdaj je natora
sama sabo etc. anstatt wie gewohnh'ch geschrieben wird ,,sama
s sabo" (mit sich selbst). Letzteres halte ich namHch fiir eine
harte Aussprache und habe irgendwo — im Kopitar oder Me-
telko — gelesen, daB bey sabo, seboj im Instrumental die
Praposizion s ausbleiben konne. Ich mochte sie iiberall weg-
lassen, wo sie eine Harte erzeugt und wo ohne sie der Sinn
nicht leidet. Abgesehen hievon werden Sie im 2ten Akte ho-
here Weihe und hohere deklamatorische Kunst finden, beson-
ders in den schonen Reden zwischen Jovana und Montgomeri,
wobey man jedoch nicht vergessen darf, dafi diese Reden im
Trimeter geschrieben sind, daher nothwendig jeder Vers einen
mannlichen Ausgang haben mufi.
Sie haben nun jetzt beynahe die Halfte der Tragodie in
Handen. Der dritte Akt wird nachstens nachfolgen, und so
werden Sie wohl das ganze bekommen, bevor sie mit dem
Drucke der — etwas zu lang ausbleibenden — zlata vas^)
(zlatnarska vas? Goldmacherdorf) fertig werden und den Pro-
log der Divica der Presse tibergeben.
Ubrigens kann ich Sie aber versichern, lieber Freund,
daB relativ auf meine nie stark gewesenen Krafte diese Tra-
godie eine hochst schwere Arbeit war. Ich mochte sehr zu-
frieden seyn, wenn sie 1 Zehntel so gut gefallen mochte, als sie
mir vollwichtig Sorg und Miih und Arbeit gekostet hat.
Nehmen Sie vorliegendes Geschwatz nicht zu sehr iibel
Ihrem
bereitwilligsten Diener
Vessel
V Trstu, 23. 111. 1848.
• • • Zlata vas laBt sich im slovenischen gut lesen. Der
Ubersetzer hat viel geleistet. Unmogliches freylich konnte auch
er nicht liefern.
Reiniget die Sprache, Slovenen ! von der Unendlichkeit
der ihr anklebenden Schlacken. So wie sie ist wird sie in
1) Sestemu tecaju „Novic' je bila prilozena Zhokkejeva „Zlatavas"
V prevodu Fr. Malavasica.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 99
dieser groSen Zeit sich neben ihren Schwestern nicht behaupten
konnen- • •
V Trstu, 2. XI. 1848.
• • • Im vierten Absatze^) etc. rathe ich v i z a zu behalten.
Ich glaube nicht, dafi es vom deutschen „Weise" komme, weil
wir das Wort in unserer Sprache in den verschiedenartigsten
Fiigungen vorfinden. In meiner Geburtsgegend heiBt Melodie
nur viza, sonst besteht fiir Melodie meines Wissens kein Wort.
Ich miil3te mir ubrigens init diesem im Originale nicht vor-
kommenden Worte helfen, weil Stimmen und Tone beydes
eben nur giasi heiCt- • •
Obwohl mir eine konsequente Durchfiihrung des Neu-
trums bey „bandero" nicht absolut nothwendig scheint, weil
in den verschiedenen Gegenden Sloveniens thatsachlich das
Wort in verschiedenen Geschlechtern, bey uns in Moraitsch
sogar mannlich „nas bander" gebraucht wird, und wir auch
bey pot keinen Anstand nehmen, es mannlich und weiblich
zu brauchen, so bin ich doch mit Ihnen ganz einverstanden,
im tretji nastop in Lahirs Rede — Kak? Se je strah, ki iz
bandere tvoje — die zwey letzten Worte in „bandera tvoga"
zu verandern, vorziigHch darum, weil der Vers dadurch an
Kraft und Bestimmtheit gewinnt- • •
V Trstu, 10. I. 1850.
• • • Beziiglich der bedauerlichen Schreibweise des Svecan,
Majes") etc. bin ich ganz Ihrer Ansicht. Sie konnte, wenn ihr
iiberhaupt eine Kraft inne wohnen mochte, zum ganzhchen
Zerfall der slovenischen Literatur fuhren. Schon jetzt hat sie
uns ein Reichsgesetzblatt zu Tage gefordert, was wohl in der
Regel ungelesen bleiben wird, denn auch dieses ist aus der-
selben wiihlerischen Schule. Indessen hoffe ich, dafi auch
diese revoluzionare Bewegung sich bald legen wird, zumal
wenn man darauf nicht viel achtet. Es mag jeder Schreibver-
suche machen, wie er will — sein Schade, wenn ihn das
Publikum unbeachtet iibersieht. Freylich wohl ist die Verwirrung
urn so mehr zu bedauern, als sie unsern Feinden zur Belusti-
gung dient. Immerhin aber wird es gerathen seyn, dafi Sie
den Streit fur Ihre Person so bald moglich abthun. Geben Sie
in Beantwortung der nove oblike in gemafiigter Sprache Ihr
letztes Glaubensbekenntnifi, jedem seine Wege iiberlassend,
von Ihrem Blatte aber die Resultate der neuen Lehre abhal-
tend, insoferne sie nicht auf dem naturlichen Pfade des Fort-
1) Govori o Devici orleanski.
-) Matija Majer in Andrej Einspieler (Svecan}.
7*
100 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
schrittes liegen, den Sie bis jetzt gegangen sind, und auch
kiinftig gehen zu wollen erklaren mtissen. Ubrigens wollen
wir alDer alle gute Freunde bleibeii, wenn wir auch nicht alle
dieselbe Richtung befolgen konnen---
V Trstu, 8. X. 1851
Hochgeehrter Freund!
Nach vielen Jahren habe ich nun das Sonett Potazba^),.
nachdem ich es untermeinen alten Papieren kaum aufgefunden,
wieder gelesen. Es hat mich durch die vielen Mangel
und Fehler hochst unangenehm iiberrascht. Die letztern gehen
nicht ganz auf meine Rechnung. Die meisten darunter sind
Druckfehler, die mir schon damals (im Jahre 1818) wie ich
mich gut erinnere, die slovenische Poeterey verleideten. An-
dere wie z. B. na temo sveto habe ich — wie ich mich eben-
falls gut zu entsinnen vermag — im wilden Knabeneifer gegen
ausdriickliche Bemerkung des Vodnik dem Leser fiir poetische
Freyheit in den Kauf geben wollen. Der Reim veselje — de-
zele konnte im Nothfaile bei einer groBern Arbeit (nicht aber
in einem Sonette) immerhin bestehen. Die verungliickte Durch-
fuhrung aber kommt ganz mir zur Last, der ich damals Horer
der Philosophic war, und jedenfalls mehr logischen Blick hatte
haben sollen. Die Jugend entschuldiget nicht und unbegreiflich
ist es, wie diese Arbeit nicht nur dem Meister Vodnik ertrag-
lich seyn konnte, sondern sich auch des Beyfalls von Seiten
des Cop erfreute. Ich spreche ihr jeden hohern Werth ab,
WLirde wiinschen, daB sie nicht bestande, und wollte wirklich
ganz desperat bereits an Sie die Bitte stellen, sie auf immer
der Vergessenheit zu iibergeben. Nun die Furcht, dafi sie nicht
spater einmal, wenn ich nicht in der Lage seyn werde, von
ihr die heilbaren Mangel abzustreifen, dennoch hervorgezogen
werden mochte, dann der Umstand, dafi die gut erzahlte Ge-
nealogie derselben sich in Ihrem Koledarcik ganz artig aus-
nehmen diirfte, bewog mich, die Hand an deren Readjustirung
anzulegen, und hier ubergebe ich sie Ihnen in soweit ver-
bessert, als die mangelhafte urspriingliche Anlage und die
der ersten Bildung schuldige Treue Verbesserungen erlaubten:
Sonet. Potazba.
Nej zuga svet, gorijo nej pusave,
Vihar valove morja nej dervi,
Na zeniljo tresk, po zraku grom versi,
Divjajo nej zneznikov golicave.
'■) O .Potazbi" prim. Dr. V. F. Klunovo naznanilo Bleiweisovega
,Koledarcka slovenskiga" v Laibacher Ztg. 1851, st. 299.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 101
Po pusbi nej razrusene planjave
Serditih vojsk sirovi glas donf,
Pred njim, za njim nemiii glad mori,
Mnozivsi strah raztresnice kervave.
Ta tuzni dol, te britke casne sanje,
Nevihti cilj, zaiipnim sercu lom,
Ni bitju tern, ni duhu mojmu stanje.
Cez groba noc in stud beseda sveta
Mi kaze tje, mi kaze krasni dom,
Moj stalni dom, veseli dom oceta.
I. V.
Dieses laBt sich aus der Sache machen, kaum etwas
mehr, ohne das ganze vollstandig zu andern. Kleine Varianten
lassen sich anbringen. So z. B. konnte man wollend den 4-ten
Vers geben mit: Nej puha strup skalovje golicave. Dann aber
rniiBte und konnte 5 und 6 heiCen: Na grobnici razrusene pla-
njave — Nej divjiii vojsk sirovi glas (oder audi krik) doni.
So konnte, wenn der nicht ganz rein auslautende Reim 16m
und dom genirt, der 10. Vers lauten: Nevihti cilj, bolesti tamni
kom. In diesem Falle hatte man in dom und kom das ge-
schlossene 6. Allein, der Gedanke ware schwacher und es
trate der Ubelstand ein, dafi einmal das irdische Leben mit
einem Trauerthal und gleich darauf mit einem dunklen Hugel
verglichen wiirde, wenn man kom nicht mit Murko fiir eine
Rundung annehmen will. Ich glaube, kom heiBe Hiigel oder
vielmehr Berg, und ist mit horn eins und dasselbe. Wahlen
Sie nach Belieben. Wiinschen Sie sonst noch eine Anderung,
so belieben Sie mir zu schreiben.
Ich wiinsche nur, dafi man nicht glaube, ich wolle diese
Knabenarbeit den herrlichen und mit woUem Rechte bewun-
derten Sonetten des Preserin an die Seite stellen. Dieses fallt
mir nicht im Traume ein. Glaube aber in Beriicksichtigung,
dafi der verst. Cop sich iiber mein Sonett im Jahre 1818 ganz
entziickt dahin aufierte, der slovenischen Sprache sollten vor-
zugsweise die italienisch und iiberhaupt siidlich poetischen
Formen angeeignet werden, dann in Beriicksichtigung, dafi Cop
spater einen so entschiedenen Einflufi auf Prescherns poetische
Geistesrichtung nahm, allerdings im vollen Ernste, dafi dieses
schwache Sonett die wesentliche Veranlassung zu den unerreich-
baren Erzeugnissen der Preschernischen Muse im Sonetten-
fache war — ungefahr in der Art, wie einem vermorschten
Holze (um nicht schlechteres zu nennen) oft die schonste Blume
und auch die Tulpe, des Gartens Koniginn, entbliihen kann.
Ob mir ubrigens Vodnik fur Trost potazva oder potazba
gerathen hat, weifi ich jetzt nicht entschieden. Vielleicht ist
ersteres nur ein Druckfehler. Sein Worterbuch miifite dariiber
102 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Aufschlufi geben. Als ich mit ihm sprach, safi der alte Sanger
beym Schreibtische und nahm seine lexikographischen Schriften
zur Hand, sagte mir verschiedene Worte fiir Trost und entschied
sich endlich fiir eines der obigen, das ich aufschrieb und dem
Drucke iibergab. Tolazba nannte er auch, blieb aber beym
ersten. Fiir mich ist diese Arbeit in der Richtung eine ange-
nehme Erinnerung, dafi es mich, wie Sie sehen, mit drey
Mannern wie Vodnik, Cop und mittelbar Preserin, die ich so
hoch achte, in geistige Beriihrung gebracht hat. Alle drey ruhen
und wissen den Schiuii meines Sonettes zu wiirdigen — si
Deus est animus nobis ut carmina dicunt.
Hier habe ich eine Pause gemacht und wieder einen
BHck auf das Sonett geworfen. Ich weifi nicht recht klar, warum
mich der 5 und 6 Vers unangenehm beriihren. Das zu sehr
hervorgehobene nej mit scharfer Betonung klingt mir matt und
fade. Geben Sie diese zwey Verse, wenn auch die vier ersten
ungeandert bleiben lieber so — Na pustinjah porusene planjave
— Nej Ijutih vojsk sirovi krik doni, das iibrige mag bleiben.
Leben Sie wohl —
Ihr
Freund Vessel
V Trstu, 16. III. 1852.
. . . . Es wird Ihnen nicht entgangen seyn, dafi uns die
Klagenfurter Bcela mit der Obersetzung der IHade unterhah.
Der Verfasser ist, wenn ich nicht irre, jener erfahrene Mann,
der alles, was ich zu schreiben vermag, schon anderswo ge-
lesen hat. Ohne dafi mich dieser Ausspruch im mindesten ver-
letzt, Oder ich seine Belesenheit beneidet hatte, habe ich doch
seine Verse mit etwas mehr Aufmerksamkeit gepriift, als ich
sonst zu thun pflege, und sonderbar! — sie gefallen mir nicht.
Ist es wohl Parteilichkeit, Eitelkeit, oder sonst eine verwerliche
Stimmung von meiner Seite. Ich bitte belehren Sie mich dariiber
in Ihrem nachsten Briefe!
Ich spreche nicht gerne iiber poetische Erzeugnisse an-
derer Menschen und wurde auch iiber diese Erscheinung am
liebsten schweigen. Allein, die Obersetzung des Fiirsten der
Dichter in eine sich erst entwickelnde Sprache ist von so
unermefilicher Tragweite, dafi alle Urtheilfahigen die Augen
aufthun und den Weg des Ubersetzers beachten miissen, zumal
das Werk der Jugend in die Hand kommen mufi, und ihr
entweder eine gute oder schlechte Richtung gibt, je nach dem
Gehalte des darin waltenden Geistes. Ich bin also als Slovene
verpflichtet, Notiz zu nehmen von dieser Arbeit, die mich sonst
kaum beriihren wiirde.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 103
Was jetzt kommt, bitte ich mit strenger Unparteilichkeit
zu beurtheilen. Damit Ihnen dieses leichter gelinge, stellen Sie
sich in Gedanken in die Reihen meiner Gegner und vergessen
Sie nicht, dafi ich griechisch sehr wenig verstehe, damit Sie
von dem Eigendiinkel, der aus mir spricht nicht bestochen
werden.
Wie gesagt, die Ubersetzung in der Bcela gefallt mir
nicht und die holprigen Verse haben mich in der That ent-
riistet. Ich wollte sogleich — wie ich glaubte verbessernd —
selbst die Bearbeitung des ersten Buches der Iliade beginnen
und schrieb wirklich einige Hexameter nieder, die ungefahr so
klingen wiirden:
Bognja, 0 serdu zapoj, o zlobnim, Pelid — Ahileja,
Ki nakloni, zbujen, nadlog nezmerno Ahajcam,
Posle V Had nebrojnoma dus pogumiiih junakov,
Trupla njihove pa v plen razprosire psam i ticevju.
Cenova tak spolnavala se je volja od ure,
Kjer razdvojila sta nekdaj se britkiga krega
Atreja sin, kardela vladar, in zlahni Ahilej. '
Ich bitte diese Hexameter den gleichen der fraglichen
Ubersetzung des TerdinaM gegeniiber zu halten und dann Ihre
geschatzte Ansicht unumwunden mir eroffnen zu wollen. Es ist
leicht moghch, dafi ich in meiner Eitelkeit ganz unrecht daran
sey, indem ich das meine fUr besser halte; in diesem Falle
verdiene ich eine Beschamung und bitte, mir diese zukommen
zu lassen.
Als ich so eine Zeit im ersten Buche fortfuhr, fiel mir
ein, dafi mein Unternehmen den Gegner verletzen konnte. Ich
lieB also den Plan fallen und nahm das 19. Buch zum Gegen-
stande meiner Bemiihung-). Es steht hier Achilles in seinem
Glanzpunkte und die schone Mythe von der unter die Menschen
geschleuderten Gottin Ate kommt darin vor. Die Halfte des
Buches ist nun fertig und in der Anlage erhalten Sie zur Beur-
theilung ungefahr ein Drittheil des Buches, in welchem eben die
erwahnte Mythe vorkommt. Zur Grundlage meiner Arbeit habe
ich die deutschen Ubersetzungen des VoB, Monje und Zauper,
1) „Novice" so naznanile Trdinovo prestavo tako-le; ,Poslednji
list „Bcele slovenske" prinese jako inienitno prestavo, namrec zacetek
pervili bukev Iliade od Jan. Terdina. Prestava je dobra; iz nje se vidi,
da neumorni pisatelj lepo napreduje. Ako to delo dobro spelje, si je ve-
liko slavo in zaslugo za slovertsko slovstvo pridobil" (1852, str. 19).
-) Koseskega „Devetnajste bukve Homerove Iliade" so zacele iz-
hajati v „Novicah" 28. avgusta 1852. Urednistvo jim je pridalo dolgo
opombo, ki se konca : „Vec o prevodu Koseskovim nam ni treba ome-
niti, ker se, castiti bravci! sami bote radovali z nami vred nad prekras-
nim nar novejsim delam Koseskiga, kteriga nam mili Bog ohrani, da bi
svojimu narodu se podaril obilno cvetlic svojih nadusenih poezij, za kte-
rimi uvek tezi serce slovenske.'-
104 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
dann eine lateinische wortliche Nachbildung und das Original,
insoweit ich es verstehen i<ann, genommen. Die Ate habe ich
nicht nach der gewohnlichen Annahme mit Schuld — krivda,
— sondern mit Verblendung — zmota — gegeben und glaube
eben damit die hohe Bedeutung des Originals erfaBt zu haben.
Damit die Gotter nicht fernerhin irrten, schleuderte Jupiter die
Ate aus dem Olymp und sie flog und fiel — auf die Werke
der Menschen. Meine Absicht mit dieser Arbeit ist insbesonders,
die Pracht der griechischen Erzahlung im slovenischen in wiir-
diger Haltung und strenger Beachtung der Caesur annahernd
wieder zu geben. Ob ich mich dem Zwecke genahert, werden
Sie mir giitigst sagen wollen.
In der Wichtigkeit des Gegenstandes werden Sie, lieber
Freund, unzweifelhaft die Aufforderung wahrnehmen, meiner
Arbeit den strengsten MaBstab anzulegen und um so weniger
gestatten, daB etwas MittelmaBiges, oder gar etwas Schlechtes
das Licht der slov. Welt erblicke, als sich gewiB hitzige Par-
teyen bilden werden, sobald dasselbe Opus von zwey ver-
schiedenen Ubersetzern zu erscheinen beginnt . . .
V Trstu, 13. IV. 1852
Hochgeehrter Herr und Freund!
Dafi mein Probeblatt nicht miBfallen, freut mich. Vieles
wird noch daran geandert, was mir nach reiferem Erwagen
nicht stichhaltig scheint. So z. B. habe ich blind andern nach-
schreibend fiir sterblich — umerli, unsterblich — neumerli
genommen, was doch gramatikalisch „gestorben und nicht-
gestorben" heiBen diirfte. Ich glaube, daB dieses und dergleichen
verbessert werden miiBte.
Ihre Bemerkungen finde ich ganz gegriindet und werde
sie, sofern es nicht schon geschehen, beachten; — ic fiir Ab-
komiinge habe ich bereits groBtentheils gebraucht, doch schlieBe
ich den griechischen Ausgang nicht vollig aus, weil ich mich
nicht um einen schonen Klang im Hexameter bringen will —
Kronid ist denn doch ganz was anderes als mit Terdina „Kro-
nojevic". Uberhaupt halte ich das jevic fiir eine entferntere
Flexion — Atrejevic fiir Nachkommen des Atreus iiberhaupt;
fiir den Sohn „Axoz'.or^i" aber entspricht nur Atreic als zweifels-
ohne aus dem erstern entstanden durch Verwischung des
End-s und Erweichung des 5 durch den nachfolgenden Kon-
sonanten, daher c und nicht unser c, wobey es nichts ent-
scheidet, daB jetzt das c eigentlich ein jotirtes t vorstellt. In
diesem Sinne denke ich die griechischen sior^; zu gebrauchen
und auch dieses mit Abwechslung, die Schonheit und Harmonic
des Verses immer als meine hochste Aufsabe betrachtend.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 105
Was Sie von den griechischen Nahmen sagen, wird nach
Moglichkeit befolgt. Das oberkrainische „koj" ist ein gutes und
sehr erwiinscht kommendes Wort. In meinem Geburtsorte kennt
man es nicht; allein, ich bin dennoch ganz verliebt in dasselbe,
weil kein so poetisch klingendes fiir jetzt existirt. Ich bitte
also fur dasselbe urn Pardon.
„Und" mit / zu geben, kann nicht gefehit seyn, weil es
allein richtig ist, wahrend ino „und aber" heifit; weil aber in
und ino der Gebrauch heiliget, so mochte ich diese neben dem
/ beybehalten, je nach den Bediirfnissen des Metrums.
Mit obvarje gnilobe ganz einverstanden, nur bitte ich, mir
das j bey n und so manches ahnliche Schweifchen zu eriassen.
Dariiber ware viel zu reden, wenn es der Raum zulieBe.
„Klice V prepir" kommt allerdings im Originale nicht vor.
Ich werde suchen dem Verse eine andere Fassung zu geben.
Gegen da habe ich zwar nichts einzuwenden, doch ziehe
ich de vor, weil es mir die dritte Person des Zeitwortes geben
ungetriibt laBt.
Govoriin hat nach den Gramatikern richtig den von Ihnen
bezeichneten Nebengeschmack und der jetzige Sprachgebrauch
rechtfertiget die Gramatiker. Nach dieser Lehre miifite aber
mein tekun siloviti Ahilej auch eine andere Gestalt bekommen,
zumal -ooa: wx-j; in der That pedibus velox — berzo — urno
hitronogi heiBt. Und doch ist mir Leid um den muthigen Renner
Achilles. Fiir Laufer und Springer haben die Worterbiicher auch
schon tekun — skakun, letzteres, wie ich glaube, aus meiner
Anwendung. Ich bin der Meinung, daB sich nach und nach
der besagte Nebenbegriff verwischen wiirde und wir bekamen
dann eine schone und wohlklingende Form der VergroBerung.
Nicht kleine Verlegenheit verursacht mir die Nachbildung
des xopuSaioXo; 'Exxop. Die Deutschen geben „helmbuschumflat-
terte", der Lateiner „magnus beliicosus". Ich habe das etwas
ungewohnliche kop, kopa, kopu fiir Federbusch nach den
Worterbiichern beniitzt und gebe kopapresencen oder kopapre-
kiman. Weder.das eine, noch das andere entspricht, aber sicher
doch so gut als magnus beliicosus der Lateiner, was das Grie-
chische gar nicht heiBt. Uberhaupt sind die stets wiederkehren-
den Beyworter der Gotter und Helden eine schwere Aufgabe,
zumal sie ein sehr bezeichnender und hervorragender Zug des
Gedichtes sind. So bekommt Thetis srebronozicna und Hero
limbaroramna, weil mir srebronoga und beloroka nicht ganz
entspricht, obschon auch gegen meine Version manches ein-
gewendet werden kann. Srebronogata wiirde beziiglich des
ersten einen schonen Klang geben. Allein, es ist wegen des
Beygeschmackes vom groBen FuB nicht anwendbar, zumal es
sich um eine olympische Dame handelt, und die Damen, nach
106 Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji.
einen dunklen Erinnerung aus meinen griinen Lenztagen, fur
dergleichen Anspielungen sehr feinhorig und zartfuhlend zu
sein pflegen.
Ihre und des Herrn Prof. Dezman Aufforderung, die ganze
Iliade zu ubersetzen, ist fur mich wohl eine groBe Ehre, wofiir
ich sehr dankbar bin. Die Ausfuhrung der mir zugedachten
Arbeit aber ist eine absolute Unmoglichkeit. So etwas zu denken,
ware bey meinem vorgeriickten Alter, bey meiner untergeord-
neten dienstlichen Stellung, die mich ganz und gar von dem
Willen anderer abhangig macht, und bey den Sorgen und Ar-
beiten, die mir eine zahlreiche Familie auferlegt, geradezu
Vermessenheit. Ich miiBte zwanzig Jahre jiinger und eigener
Herr seyn, dann lieBe sich so etwas unternehmen, zumal dazu
Studien erforderlich sind, die ich erst machen miifite. Es ist
schon ein einzelner Gesang fur einen Mann, der dergleichen
Dingen hochstens ein halb Stiindchen des Tages widmen kann,
ein groBes Unternehmen. Die Sache ist viel schwerer als man
glaubt, das Original selbst in vielen Partien so dunkel, daB
die Gelehrten daran schon an die dreytausend Jahre krabeln
ohne liberal voiles Licht verbreitet zu haben. Wie diirfte ich
mich einer solchen Arbeit unterfangen? Ich werde mich also
vor der Hand begniigen, wenn ich den 19 Gesang hinunter
wurge, und allenfalls seiner Zeit vielleicht noch einen Gesang,
der mir am Herzen liegt. Wenn es unserm vereinten Streben
gelingt, nur einen Gesang in einer guten Gestalt zu Stande zu
bringen, so ist damit mehr gewonnen, als wenn die ganze
Iliade mittelmaBig, oder gar schlecht vom Stappel liefe. Denn
haben wir einen guten Gesang, so sind die Nachfolger, an
denen wir keinen Mangel haben werden, gezwungen, wenig-
stens ebensogut, wenn nicht besser fortzufahren, und das ist
grofier Gewinn.
Leben Sie wohl! Mit Hochachtung
Ihr
Freund Vessel
V Trstu, 6. VII. 1852
• • • In diesem Falle ^) konnten Sie mir Ihre geanderte
Ansicht ungescheut sagen, zumal Sie wissen miissen, wie ich
ja so gar nichts auf meine Verse gebe und in dieser Beziehung
mich kein Tadel unangenehm bertihren kann. Sangerruhm ist
mein letzter Gedanke, das habe ich Ihnen schon ofter merken
>) V slucaju, da bi ne ugajala Bleiweisu Koseskega prestava 19
speva Uijade.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 107
lassen. Mein Wunsch war und ist, die Slovenen fiir das Vater-
land zu begeistern. Sobald ich die Oberzeugung gewiiine, daB
ich dieses nicht vermag, oder dafi es dazu meiner Worte nicht
bedarf, oder daB ich in irgend einer Beziehung Argernis gebe,
verstumme ich zu jeder Zeit sehr gerne, und zwar nicht betriibt
und nicht verletzt und um gar nichts weniger freundschaftlich
gesinnt fiir Sie und meines Vaterlandes Sache- • • •
V Trstu, 3. VIII. 1852
• • • Hier erhalten Sie den 19 Gesang der Iliade bis zum
265 Vers- • ■ • Die ersten vier Seiten habe ich gegen die friihere
Fassung stark geandert. Das Ino, in und i miissen Sie rnir zu
Gute halten. Ich i<ann das nicht andern ; es ist nach meiner
Ansicht ein Erfordernifi der werdenden slovenischen Pro-
sodie. Ich werde dariiber Rechenschaft geben, vvenn ich heuer
mit meiner Tochter nach Laibach komme. So bitte ich auch,
sich an dem ihrischen jako fiir kakor nicht zu stofien. Auch
dieses zwang mir die Prosodie ab. Auf der letzten Seiten finden
Sie bey naroci ein kleines NB — naroci — auf dem SchoBe
— sey glaube ich als Umstandswort zulassig und anpassender
als V narocju, was eine umfangreichere Bedeutung und fiir
den Daktilus eine Harte hat. SoUten Sie damit nicht einver-
standen seyn, so moge in Gottes Nahmen fiir naroci entweder
V narocju oder v narocji gesetzt werden — eine Konzession
die ich sehr ungern der Grammatik machen mochte---
V Trstu, 14. VIII. 1867
• • • Res je, de se jez le malo menim za oblike, ter de
staro brenkati mislim do zadniga zdiha. ^j Ravno za voljo tega
bi rad dosleden (consequent) ostal. To bi se pa overglo, ce
damo uvodu tako slovesno klofuto. Sicer pa ne smete misliti,
da bi bil zaljubljen v iga in im. Morebiti de se spomnite tiste
moje pesmi. se mi zdi, de je bila perva moja daljiga obsezka,
V kateri sim poskusai, Raguzanske oblike oga ino om upeljati?
Vi, castitljivi gospod, ste bili temu nasprot in jez sim jih brez
dolge pravde koj opustil, ceravno jih se dan danasni visoko
castim, in to zavoljo toliko krasnih del nekdajnih Dubrovcanov,
kakor so na priliko — sve djela Gundulica, Kacica in drugih.
Tedaj sklenem : kakor se Vam zdi, de se bolj vstreze sloven-
ski mladini, tako obernite to rec, ker cez vse drugo je meni,
1) Govori o natisu Mazepa. Gl. „Mazepa Jovan, Hetman ukrajnski
dobe Petra Velikiga. Pravljica zgodbe resnicne po Byronovi istiga imena
slobodno pel in pomaozil Jovan Koseski. Doklada „Novic". V Ljubljani.
Natisnil in zalozil Jozef Blaznik, 1868.'
108
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
velimu starcu, ta mladina pri sercu. Ta, ako Bog da, nas bo
V korist drage nase domovine daleko prekosila---
Zadnic ponovim prosnjo, de nej se dobro pazi, de ne
zabredemo v poniote in nasprotnosti. Teh se bojim bolj ko
hudiga vraga- • •
V Trstu, 23. X. 1867.
Hochwohlgeborner Herr
Auf Ihr geschatztes Schreiben vom 16./10- 67 bemerke
ich zuvorderst, daB mir der schleppende Gang in unserer Ver-
handlung tiber Mazepa sehr unangeneiim ist. Bittere Zufalle
in meiner Familie tragen die Sciiuld dieser meiner Langsam-
keit, indem mein Herz in dieser Zeit durch ganz andere Dinge,
als poetische Gedanken bewegt worden ist. Ich bin auch jetzt
zum Schreiben noch nicht sehr aufgelegt. Da aber die Sache
doch zu Ende kommen mu6, so ergreife ich mit einigem
Widerstreben die Feder und gebe Ihrem freundschafthchen
Wohlwollen Nachstehendes zur Beherzigung. Es bezieht sich
alles auf die Verschiedenheit unserer Ansicht in der slov,
Sprachangelegenheit :
1. Roke, noge in glave vec ne rabi. Hiezu verlangt Ihre
Bemerkung den Genetiv negationis! Sonderbar in der That!
Roke, noge — ist ja der Genetiv, und zwar wegen Uberein-
stimmung mit glave, Genetiv der einfachen Zahl, weil der alte
Weise zufallig nur einen Kopf gehabt hat, und nicht unzahlige,
wie die slovenischen Litteraten.
2. V spominu bivsih, upu pridsih casov — Sie verlangen
prisedsih. Pridsih ist das 2te Mittelwort der vergangenen Zeit.
Metelko, Janesic etc. belehren dariiber. Im neuen Worterbuche
unter Hinkunft findet Ihr es auch. Ich werde also daran nichts
andern, sowenig als ich die Rechtfertigung des angerathenen
prisedsih iibernehme.
3. Ki vizajo ist mit einem Fragezeichen beehrt worden.
Das groi3e neue Worterbuch unter leiten gibt Antwort darauf.
Dort heifit es, de vse Bog viza ! Freylich wohl, nicht immer
slovenskih glav!
4. Protivno, bey dem ich beharre, heifit gegenseitig. Es
kann allerdings gegenseitige Feindschaft, aber nicht minder
gegenseitige Liebe bedeuten, so wie nasprotno.
5- Zmensi rechtfertiget sich, wie oben pridsi, daher bleibt
der Alte dabey.
6. Naklombe Rezne ■
zu klingen. „Je le poeticno ime Reza" wird sarkastisch iro-
nisch gefragt. Den Nahmen macht die Stellung in der Rede
zu poetisch, wie zu prosaisch. An sich sind Nahmen keines
Das scheint Euch gar komisch
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 109
von beyden. Petrarka's Laura ist nur durch seine Gedichte
poetisch geworden. Der prosaischen Laureteln gab es zu sei-
ner Zeit genug in Italien.
7. Zivecih ni bilo najmanjsi sledii. Das ist gramatikalisch
schwerer zu vertheidigen, obwohi man es in Slovenien hiiufig
zu horen bekommt. Wahrscheinlich wird darunter tenia oder
senca verstanden. Um aber mit Erorterungen nicht Zeit zu
verlieren, konnte fiir naj^manjsi — naj manje gesetzt werden,
Oder der Vers lauten : Zivecili ni bilo ne tenja sledu.
8. Zu na njeniu lezi bemerken Sie — njem — lokal —
Allerdings ist es der Lokal! Kopitar's Gramatik hat aber eben
diesen lokal mit njemu gelehrt. daher bleibe ich dabey.
9. Kak zelel tedaj sim si kopje al mec — kann des
Reimes wegen nicht geandert werden. Auch ist es ganz und
gar nicht nothig. Kein Mensch sagt: Vam zelim oder vosim
lahke noci, sondern: Vam zelim oder vosim lahko noc —
dobro sreco — lepo zeno, und nicht lepe zene, ausser in der
Turkey, wo dieses kostbaren Artikels Mehrheit beliebt wird.
10. Drevesa se zibajo kakor de bi pijane bile hat vor
der abgeschmackten Oblikenverwirung jeder gesprochen und
geschrieben. Was damahls unumsfofiliche Regel war, werdet
Ihr mir jetzt doch wohl als licentia poetica gestatten!
11. Zmensi ist durch das unter 2tens Gesagte schon ge-
rechtfertiget, daher verbleibe es dabey.
12. De V temu okrozju narava zivi — ist unter 8 schon
gerechlfertiget.
13. Odperte vidsi de oci imam — Vidsi gehort hinauf zu
pridsi, zmensi etc. Daher ist es schon gerechtfertiget.
14. Splohno habt Ihr unterstrichen, ist aber deswegen
nicht minder gut, wie aus dem Worterbuche des Janezic zu
ersehen ist.
15. Obcinske zelje ist mit obcne zelje eins und dasselbe,
also bleibe es dabey.
16. Ist Euch pristavsi, was ich fiir recht halte, nicht gut
genug, so konnt Ihr pridjavsi nehmen, was ich auch billige.
17. Unele netila gehort hinauf zu 10 und ich beibe
dabey, zum Plunder verweisend alle Eure aus der Luft
gegriffene — oblike, hrvacke slike, srbske prilike, druge
malike I
So viel zu Euren Bemerkungen. Die meisten sind grama-
tikalisch widergeiegt. Was daran etwa fehlt, bin ich bereit
nachzutragen, wenn es zu etwas gutem fUhren mochte. Wollte
ich aber jetzt die m meine Arbeit hinein geschwarzten Fehler
bemerken, so hatte ich gar viel zu schreiben, und dann — cui
bono ? Ich beschranke mich also auf Foleendes:
110 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
1. Das Moto ist deutsch, aus einem allbekannten deu-
tschen Dichter, und doch konnte es nicht oline Fehler bleiben.
Man hat namlich aus crflehn — erflehen gemacht und so den
Reim mit stehn zerstort.
2. Ich will nicht Vvod, sondern Uvod — vide Janezic
Worterbuch. Es ist ein sehr bcdeutender Unterschied in der
Aussprache der beyden n. Das erste in offenbar ein Selbst-
das zweyte ein Mitlauter.
3. Smo terna v perst! Das e ist hier unerlafilich noth-
wendig des Vergleiches wegen zwischen friiher und jetzt, sonst
hat der Vers keinen Sinn, Es mufi also stehen: Smo terna v
perst, ne crke v trn se ball. Der Verbesserer hat also den
Sinn offenbar nicht erfafit.
4. Ce kaki grm ni vs po volji bil, smo vlke v njem etc.
Hier mufi nach meiner Ansicht in vs und vlk der Selbstlauter
ausbleiben. Ich wollte damit sagen und zeigen, dafi mit r die
gleiche Eigenschaft des Halbvokals alle Mitlauter, nahmentlich
5 und / haben. Es ist Sinn in dieser Bemerkung fiir den, der
diesen Sinn verstehen will.
5. Navadnih krajev isce — in meiner Arbeit steht : Na-
vadne kraje ise — Ich bin nicht iiberzeugt, dafi in meinem
Satze ein wirklicher Fehler war. Furs erste verwerfe ich als
eine Verunstaltung der slovenischen Sprache die garstigen sc.
Sie sind mir ein Graul u. nur ironisch brauche ich sie, wenn
ich mich selten, dann und wann derselben bediene. Dann lese
ich im 38. Sonete des Dr. Presern, de preise vse kraje — und
im Eingange des Kerst — de Valjhun zastonj tam ise mlado
lice — also nicht vsih krajev, nicht mladiga Ilea, oder mladih
lie. Ich verharre also fiir meine Arbeit bey meiner Schreibart.
Dieses sey genug, obwohl es mir gar nicht bange ist,
die Vertheidigung meiner Schreibart durch die ganze Arbeit durch
zu fiihren. Ich unterlasse es. Ich bin viel zu schwach, meine
Gegner zu iiberzeugen, und doch stark genug, mich von ihnen
nicht ins Schlepptau nehmen zu lassen.
Somit schlieCe ich. Mazepa ist nicht geeignet, in L aibach
das Licht der Welt zu erblicken. Schicken Sie mir also mein
Konzept zuriick. Ich verzichte auf die Offentlichkeit. Zur Er-
sparrung des Porto behalte ich den jetzt unniitzen Abdruck.
Er wird mir zugleich eine Erinnerung seyn an meine letzte
Pilgerfahrt nach dem zerstorten slovenischen Jerusalem. Leid
ist mir, dafi ich Ihnen vergebliche Arbeit verursachte. Allein,
dieses geht so hin und her. Auch ich habe viel und doch ver-
geblich gearbeitet.
N. B. Oben zum ersten 2. mufi ich noch nachtragen, dafi
dort statt zdajnih glasov — zadnjih gedruckt steht. Das ist
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. Ill
gar ein sonderbarer Druckfehler. Zadnih glasov soil ein ge-
bildeter Mann in guter Gesellschaft sich nicht schuldig machen.
Dieser Scherz wolle mir giitigst vergeben werden.
Mit Hochachtung dero gehors. Diener
I. Vefsel.
V Trstu, 5. XI. 1867.
Hochwohlgeborner Herr! Anliegend sende ich Ihnen den
Abdruck des Mazepa zuriick zum beliebigen weiteren Ge-
brauche. Aus einigen Bemerkungen — alles konnte ich nicht
beurtheilen, weil mein Konzept in Laibach liegt — werden Sie
ersehen, daC ausser dem bereits besprochenen manches We-
sentliche geandert worden ist, was meinen Unwillen erregen
mufite. So ist das ofter vorkommende ..Prejko" in der Regel
vor dem eingeschobenen ,,Predno" verschwunden. In meinem
Absatze ist die erste Sylbe kurz und die zweyte lang, wie
es der Vers fordert. In der Anderund ist es gerade verkehrt
und dadurch der Rhythmus alterirt. Sie sehen, dat} der Versi-
fex sich solche Dinge nicht kann gefallen lassen. So und ahn-
lich ist mehreres, daher mufi ich wunschen, dafi Mazepa er-
scheine, wie ich ihn geschrieben.
Durch dicse Konzession geschielit der jetzigen Schreibart
nicht der mindeste Eintrag. Das alte kleine Griechenland hat,
kakor Vam je znano, in vier Dialekten sehr viel Verniinftiges
geschrieben. Keinem Dorier ist es eingefallen, vom Jonier zu
fordern, er soUe seine Formen andern. Im Gegentheile! Wenn
der eine aus den Schriften des andern etwas zitirte, so that
er es mit den Formen des zitirten Schriftstellers. Demnach
brauchen auch unsere Formen nicht feindlich gegeneinander
zu stossen. Sie sollen sich freundlich vertragen, und werden
dadurch Gewinn haben eine aus der andern — ako Bog da i
sreca junacka!- • •
V Trstu, 14. XI. 1868.
Hochwohlgeborner Herr!
Auf Ihr werthes Schreiben vom 5. d. M. werde ich nur
wenige Bemerkungen machen, um Ihnen nicht zuviel Zeit zu
entziehen, die besser verwendet werden kann, als auf das Le-
sen der Grillen eines alten Brummers.
Itens. Das da fur de ist kein Fort- sondern ein storender
Riickschritt. Nicht in Laibach, wohl aber in meinem Geburts-
orte habe ich es erlernt und fa6t uberall in Krain gehort, wo
slov. gesprochen wird. De mil da heifit ganz verstandlich: dafi
er es ihm gebe. Da mu da — ist aber sichtbar nur eine Wie-
112 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
derholung, nur eine Bekraftigung des „gebe", daher eine Ver-
schlechterung der Sprache.
2tens. Der Unterschied zwischen om und am ist eine
neue Kiinsteley und mindestens unnothig. — bratom ali bra-
tam! — Es stort niemanden, der da hort, oder sagt : mozem!
obschon darin des o oder a Stelle ein engeres e vertritt. Der
Sprachgebrauch entscheidet hier wie auch sonst allenthalben.
Die Deutschien hiaben sicii gar hitzig zu Klopfstok's Zeit mit
dergleichen Subtilitaten herumgezaust, bis die superfeinen
Denker endlich alle verstummten, und der Spracligebraucli als
Sieger und Triumpliator allein am Kamfplatze stehen blieb. So
und niclit anders wird es in Slovenien geschehen.
3tens Gelegenheitlich erlaube ich mir, des Halb- oder
Vollvokal seyn sollenden Guckgucks --r-- zu erwahnen, wei.
er mij in seiner slovenischen Einsamkeit gar sehr erbarmtl
Die Cehen haben ilim doch wenigstens eine Gesellschaft mit
dem gleich stummen „/" beygegeben und sclireiben vlk. Das
war i<ristlicli gedacht von den Cehen, aber niclit grofiartig. Die
alten Juden waren in dieser Hinsichit ganz andere Kerle. Sie
brauchten gar keine Vokale. Mitlauter mufiten alle Geschafte
der Schrift besorgen. Da haben sich denn die Juden endlich
in die Mitlauter so hinein gelebt, dafi sie nun in der neuern
Welt selbst welter nichts sind, als erbarmliche Mitlauter.
Somit bleibe ich beym Alten in aller und jeder Bezie-
hung. Wie meine nun im Grabe ruhenden hochgeehrten Lehrer,
Fiihrer, Muster und theilweise auch Freunde, Vodnik, Ravni-
kar etc. ••• Presern etc- • • gedacht, geschrieben und gehandelt
haben, so schreibe, handle und denke ich, und dabey werde
ich verharren. Somit also: die neuen Fiinfe wollen belassen
werden in dem Gewande, welches ich ihnen gegeben habe,
und ende diefi Gesprach mit den Worten des deutschen
Sangers :
,Erworben hab' ich mir der Freunde viele,
Und habe deren manche schon getroffen,
Die Freude hatten an dem heitern Spiele,
WiUkommen sey, wer lauschen will, main Hoffen
War' eben, dafj es vielen wohl gefiele ;
Wem aber unsre Lieder nicht gefallen,
Der stort uns nicht, er wird voriiber walien."
Leben Sie wohl, und ich verharre zu seyn
Dero
bereitwilliger Freund u.
Diener Joh. Velsel
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 113
7. Matija Majer.
V Celovcu, 15. XII. 1S46.
Wohlgebohren!
Zugleich ubersende ich Ihnen die schon langst verspro-
chenen slov. Musikalien. Kiinstlich sind sie nicht, aber interes-
sant, weil sie natioiiell, und mehrere hundert Jahre alt, und
sehr einfach sind. Auch Lieder landliche konnte ich Ihnen
einige schicken, aber auf dem Klavier nehmen sie sich nicht
gut aus, weil die Klaviersaiten nicht lange genug gleichformig
forttonen, die Arien aber gar langsam u. gezogen werden.
Wenn in Laibacli slov. Lieder im Theater sollten gesungen
werden, ware jedenfalls zu wunschen, daC darunter ein Paar
hiibsche echtslovenische Lieder gesungen wiirden, so wie sie
unter dem Voike gebrauchlich sind. Nur darf man solche
Volkslieder nicht in der Nahe der Stadte suchen, oder gar in
den Stadten u. Vorstadten, da ist alles zu viel germanisirt, es
wird alles viel schmutziger, das reine zarte Volksleben unseres
Volkes ist nur weiter von den Stadten zu treffen. Alles Sla-
vische, was unser Volk noch von alter Zeit her beibehalten
hat, miissen wir hochschatzen, als Alterthiimer sammeln und
zu erhalten trachten. Wenn wir das was slavisch ist nicht
achten u. schatzen, wer wird uns in Ehren haben ?
Ich arbeite jetzt an einem sprachlichen Aufsatz u. wtirde
recht nothwendig brauchen :
1. slowakische Sprachlehre von Bernolack, oder iiberhaupt
eine fur das Slowakische.
2. die 500 Sprichworter des Dor. Supan ; werden zwar in
der Novice erscheinen, ich warte aber hart, so lange.
3. ein Buch vom Johann Muskatirovich, worin unter den
Titel : pricte iliti po prostomu poslovice — serbische Sprich-
worter enthalten sind. Wien 1787 mit ilirischen (cilirischen)
Buchstaben. 2. vermehrte Ausgabe. Ofen 1807.
3. Vuk Stefanovic Karadzic hat mit serbischen Lettern
eine Sammlung Volksmahrchen u. Erzahlungen herausgegeben,
wobei auch einige Sprichworter sind.
In Karnten sind diese Gegenstande nirgends zu bekommen,
ich wiirde sie nothwendig brauchen nur ein Paar Wochen; in
der Laibacher Bibliothek werden sie gewifi anzutreffen seyn;
ich bitte Sie angelegentlich, wenn es thunlich ist, mir diesel-
ben auf eine kurze Zeit zu verschaffen u. sie mir durch die
Post zuzusenden.
Beiliegenden Aufsatz: Slovenske misli habe ich fiir die
Novice geschrieben, wenn Sie ihn brauchbar finden. Noch
8
114 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
etwas habe ich geglaubt im Aufsatz beizusetzen, habe es aber
ausgelassen, well es zu kleinlich erschienen ware, namlich :
Ich glaube — statt FrancozjV, kristijanj6', gospodj^', ware
besser zu setzen Francoz/, kristijan/, gospod/, weil Letzteres
alle Slaven haben, ersteres ist aber nur ein Idiotismus, bios
in einigen Gegenden unsers Slovenenlandes. Dem AUgemei-
nem sollen wir aber den Vorzug geben ;
Dann die eigenen Namen in /, bohmisch y sind Bei-
worter, werden auch immer als solche abgeandert, z. B.
1. Veseli, 2- Veseliga, 3. Veselimu, nicht Vesel/Ya, YeseUtu; es
ist so wie mit den eigenen Namen auf ov, a, o, z. B.
1. Pircov, 2. Pircovega, 3. Pircovemu, nicht aber Pircovita
Pircovitu ;
Dann Ijudski ist entgegengesetzt dem zivinski, deshalb
wiirde mir besser gefallen narodne (Volks-) sole, als Ijudske;
indessen wie gesagt, diefi ist zu kleinlich, als dafi ich es in
den Aufsatz hatte nehmen mogen, u. ist auch nicht werth we-
gen solchen kleinen Verschiedenheiten viel zu reden.
Ich wiinsche Ihnen, Ihrer Frau Gemahlin u. der ganzen
Familie ein gluckliches neues Jahr, Gott moge Sie, wie auch
alle domorodce noch viele Jahre gesund u. wohl auf erhalten,
zum Wohle u iseres Slovenen Volkes !
Matia Majer
8. Franc Miklosic.
V Becu, 14. XI. 1849
Dragi prijatelj!
Ja sem pred nekterimi tedni dovrsil recnik starosloven-
skiga jezika, in Vas zlo lepo prosim, da bi dobroto imeli in
moje delo, s kterim sem se deset let trudil, v svojih novicah
oznanili: srbski pisano oznanilo sem prilozil. Vi bi morebiti
pridati mogli, da je delo posebno za Slovence vazno, ker je
staro-slove'nski jezik. Razvun tega Vas pa tudi prosim, mozem,
ki slavenscino Ijubijo in castijo, in kteri bi knjigo kupili, se
posebe to oznanilo pokazati. Predplatniki se bodo natisnili in
mene bi malo sram bilo, ce slovensko delo Slovenca med
Slovenci kupca ne bi najslo. Bi li Vi tako dobri bill in de-
narje za knjigo prijemali in meni poslali? V Vasih novicah
sem enkrat bral kritiko slovenskiga prevoda postave za ob-
cine, in meni "5e je zdelo, da Vi mislite, da je ta prevod iz
Beca izisel in da je moje ali nase delo. To ne je resnica;
prevod je izisel iz Ljubljane in je delo gospoda Malavasica.
Ministerstvo ne hoce ucenikov slovensine v slovenskih
gimnazijah postaviti, dokler za ta uk potrebnih knig ne imamo.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. • 115
Za to sem ja ministru Tunu se ponudil, da se bodem tega
dela prijel, in knigo za branje za gimnazije zlozil. Ali sam ne
morem tega dela tako hitro dovrsiti, kakor zelim in kakor je
potrebno. Za to Vas, Dragi prijatelj, jako lepo prosim, ne bi
li Vi sami meni malo pomogli in druge dobre Slovence nago-
voriii, da mi pomorejo. Izgled moj bode nemski Lesebuch,
ki je pred nekterimi mesci izisel, in ni treba, da je vse iz-
vorno, ker tudi Nemci so v svoj Lesebuch nekoliko prevodov
postavili.
Pisite skoro
Svojimu prijatelju
Dru. Miklosicu
Brez kraja, 22. VII 1853.
Lieber Freund!
Ich habe einen kleinen Skrupel, den ich nicht recht los
werden kann. Navratil hat mir namlich versprochen Ihnen ein
Vezeichnifi der Aufsatze zu schicken, die im funften Bande
des Berilo enthalten sein werden: nun weifi ich nicht, ob er
€S auch wirklich gethan. Hatte er es nicht gethan, so bitte ich
mir zu schreiben, und ich werde Ihnen dasselbe mit umge-
hender Post zusenden. Denn es ware doch recht fatal, wenn
wir uns, wenn auch in unbedeutenden Aufsatzen. widerholten.
Ich bin mit dem Bogen 3 fertig geworden und hoffe gegen
Ende August mit dem ganzen Opus, das mir Miihe genug
macht, fertig zu werden. Sollte ich zwei Aushangebogen er-
halten, so will ich nichts unterlaCen. Ihnen einen mitzutheilen,
damit Sie sehen, wie ich die Sache eingerichtet habe. Ich
habe mich vom Slovenismus so wenig als moglich entfernt
und bin iiberzeugt, dafi auch Sie jenes barbarische Gemenge
feme halten werden, dafi vielen von unseren Landsleuten so
sehr gefallt. Sie wollen sogar / fur in oder ino eingefiihrt
wissen und ahnliches mehr. So viel in der Eile.
In Erwartung einer baldigen Antwort, die mich von mei-
nen Besorgnifien befreit, mit Hochachtung und Frcundschaft
Ihr
Miklosich
Brez kraja in datuma.^)
Hochverehrter Freund !
Wie gerne hatte ich Ihnen das Portrat"-) geschickt ! Die
Ursache dafi es nicht geschehen, liegt darin, dafi der Zeichner
krank geworden ist und es nicht vollenden kann. Der Abdruck,
M Po vsebini sodim, da je bilo pisano pismo avgusta 1853. 1.
-) Bleiweisov „Koledarcik slovenski za leto i834' je prinesel Mi-
klosicevo sliko.
116 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
den ich Herrn Navratil zeugte, war ein Probedruck und diesen
soil meine Frau nach Gmunden, wohin sie mit ihren Eltern
gegangen, mitgenommen, sonst wiirde ich Ihnen diesen schi-
ck'en. Wenigstens zehnmal habe ich mich nach dem Portrat
erkundigt, allein bis zum heutigen Tage noch nichts erhalten.
Ich woUte Ihnen mit dem Portrat zugleich einige Correctur-
bogen des Lesebuchs schicken, damit Sie mir liber dasselbe
Ihre Meinung sagen, auf welche ich bei den nachsten Bandchen
gebiihrende Rucksicht nehmen werde; da nun das Portrat
doch noch einige Tage auf sich wird warten lassen, so werden
sie wahrscheinlich schon vor Empfang dieser fliichtigen Zeilen
Correcturbogen unter Kreuzband erhalten haben. Was Ihr Le-
sebuch^) anlangt, so habe ich es nicht erhalten : es wird hochst
wahrscheinlich nach Prag an Schaffarik geschickt worden sein :
die Lesebiicher werden seit einiger Zeit regelmafiig nach Prag
geschickt, wie es scheint, aus keinem anderen Grunde,. als
well der Jirecek der kiinftige Schwiegersohn Schaffariks ist.
Ich bin dariiber nicht bose, da ich ohnediefi Arbeit genug
habe. Ich wiirde Ihr Berilo alsogleich expediert haben. Indes
erlauben Sie mir giitigst zu bemerken, dafi namiich die beiden
Herren Jerisa und Svetic ein wenig zu sehr von der slo-
wenischen Sprachform abweichen: Sie werden dabei viel, ich
glaube sehr viel zu corrigieren haben, urn ein slowenisches
Lesebuch daraus zu machen. Ich habe mich so genau als
moglich an das wirklich Gesprochene gehalten. Versehen,
Mangel werden bei mir genug vorkommen, allein ich troste
mich mit dem Gedanken, dafi es unter den gegenwartigen
Verhaltnissen wohl unmoglich ist, ein tadelloses Buch in un-
serer Sprache herzustellen. Ich wiinsche sehr, dafi Sie, hoch-
geehrter Freund,. mir liber mein Berilo Ihre Bemerkungen ma-
chen mochten : am besten etwa in mein Schreibpapierexemplar
durch Unterstreichen des beanstandeten Wortes, oder Satzes
aber im Nothfall durch kurze Marginalbemerkungen u. Es
ware sehr gut, wenn es uns gelange, ein wenigstens billige
Forderungen befriedigendes Buch in unserer Sprache zu Stande
zu bringen. Ich habe mir mit dem Berilo mehr Mlihe ge-
geben als man dem Buche ansehen wird, und habe dabei
mich iiberzeugt, dafi wir vor allem eine kurze, dem gegen-
wartigen Stande der Wissenschaft entsprechende Grammatik
brauchen, mit welcher ich mich bereits zu befafien angefan-
gen habe.
Nektere lastnosti zivali fand ich schon im zweiten Band
Ihres Berilo, wenn es Ihr Ausatz ist, den ich im Sinne habe:
die Sache hat mich in Verlegenheit gebracht, da Navratil es
iibersehen und ich zu spat bemerkt habe.
ij^BleTweisovo „Slovensko berilo za tretji gimnazijalii razred" (1854).
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 117
Da ich, wie ich Ihnen oben bemerkt habe, Ihr Berilo
vom Ministerium nicht erhalten habe, so kann ich nichts an-
deres thun, als den Jirecek ersuchen es soviel als an ihm ist
zu beschleunigen. Wie viele Dinge fehlen es noch! Das fiihlen
vorziigiich jene, weiche bei uns Biicher herauszugeben in der
Lage sind. Eines der dringendsten Bediirfnisse ist wohl ein
Lexikon, da das Murkoische dem gegenwartigen Stande der
Sprachwissenschaft nicht entspricht. Ich habe viel dariiber ge-
arbeitet und einen iiber 300 Bogen umfaBenden Entwurf dazu
zu Stande gebracht, allein die Ausarbeitung ist schwierig.
Caf soil auch schone Materialien haben, zogert jedoch auch
mit der Herausgabe. Rathen Sie mir, wie man das Ding an-
fangen konnte, urn zum Ziel zu gelangen.
Leben Sie recht wohl und seien Sie ubezeugt von der
Hochachtung u. Freundschaft, mit der ich mich zeichne
Ihren
ergebensten Diener und Freund
Miklosich
Donnerstag.
9. Anton Martin Sloinsek.
Brez kraja, 30. XII. 1846.
• • • Es ware hochst wiinschenswerth, daC sich unsere
Literaten iiber den Schreibgebrauch einiger Worte besprechen,
und vereinigen mochten. So mache ich den Unterschied zwi-
schen dem Fragewort ali ? wo die Windischbiichler das jeli?
gebrauchen; z. B. ali je doma? — und dem Bindewort alj,
aber — allein; wahrend die Krainer nur das ali schreiben.
Auch klingt mir das Ij vor / und e — wo man es weder
braucht, noch aussprechen kann, indem das // u. le nie mit v
vertauscht werden kann, nicht gut. So schreiben Viele nedelja,
wo offenbar nur ein einfacher / stattfinden solle, indem die
Aussprache der Karntner, die mir bei dessen Gebrauche der
wichtigste Mafistab ist, ein einfaches / fordert; denn man
spricht nedelc ein abgebrachter Feyertag immer wie nedevc
aus- • •^)
Pri Sv. Andreju, 20. VII. 1847
• • • So erAvunscht es mir ware im Gegenstande unserer
Schreibweise zu einer Vereinigung — auch bei einzelnen Ter-
minationen zu kommen, so zweifle ich an einem guten Erfolge
1) V .Novicah" 1. 1847. se spotikuje na 204. str. Ljubomir iSlom-
sek) V oceni prvega zvezka Javornikovega „Svetega pisma starega za-
kona" nad prepogosto rabo Ij, ces, da se mora pisati nedela, nedele, ne
pa nedelja, nedelje.
118 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
von Seite Krains; denn dort ist — ich schreibe es mit betriib-
tem Herzen — das ewige Schisma zu Hause. Kaum hat sich
Professor Metelko mit seinem erganzten Alphabethe erhoben,
und ist in unsere Sciiulen eingedrungen, und wir Steyerer u.
Kartner uns mit Freuden aus Vorliebe zur Einigung angeschlos-
sen, stand sogleich ein Satan auf, und schleuderte die Fackel
des verwiinsciiten ABC Krieges unter uns; wir waren geno-
thiget einen Riici^schritt zu machen. Nach mehrjahrigem Still-
stande haben sich unsere beliebten Novice ein schones Feld
gebahnt, und die bohmisch-Illy. Schreibmethode aus Griinden
angenommen, der auch ich mit dem Seminar nach langem
Zaudern — bios aus Vorliebe zum Fieden und Einigkeit bei-
getretten — denn dafi diese Schreibmethode auch nicht voll-
kommen, wie eine jede fiir lebende Sprachen — ist jedem
klar der seine gesunden Sinne hat — schon versucht man aus
altangew^ohnter Pendanterie Alles in Bewegung zu setzen, um
uns zu entzweyen, und die sogenannte Gaysche Ortographie
untertauchen zu machen. Si res parvae concordia crescunt,
discordia maximae dillabuntur. Mir ist die Bohoricica, wie die
Gayica gleich; — es ist beides nur ein Kriickenwerk, wie die
deutsche Schreibweise. Aber dem armen Volke, das erst gehen
lernet, reiche man doch nicht so oft nur Kriicken; es wird
wirr. Bey alien Mangeln der Gays-Schreibmethode hat sie
doch groBe Vorziige vor der Bohorizhschen; und dieses be-
festiget mich bey dem Entschlufie solche fiir mich und meine
Diozese beyzubehalten. Gott gebe Ihren Landsleuten jenen
versohnl. Geist, der Sie, Hochverehrter, und Ihr segenreiches
Wirken beseelt- • •
Pri Sv. Andreju, 8. Xll. 1848
Visoko uceni g. Doktor!
Preljubi Prijatel
Razveselili ste me po Vasim listi 6./12. 1848, ki mi je prica,
da me blagi domorodci pozabili niso, naj si ravno na Nemski
molcim kakor bi bil Slovencov pozabil. Nisim pozabil se drage
matere svoje, tudi ne bratov matere Slave, tode pocasen sim
ino se prenagliti v sedajnih casih bojim. Kdor se prenagli, se
lehko prekucne. Hvala Vam, dragi gospod Joanez! de nase
iskrine, mlade domorodce skerbno tazite, de se ne prehitijo.
Le po malim dobra trava raste. Bodite oce svojim mladim to-
varsam kakor ste jim bili ; kjer ste Vi, tam se ni bati prekucij;
rad^ clovek pomore, koljkor premore; — pomorem tud jaz.
Obsirniga Slovarja alj besednika potrebujemo in pozeljujemo
kakor desnika oka in prave roke; hvalevredniga dela se je
slavno druztvo lotilo. Mislim per lepi pripravi, ktiro imamo^
I
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 119
delo pretezavno ne bode; De cvrstih delavcov je potreba, ki
ne oslabe, kakor rajni Vodnik in Jarnik onemagala sta. Skoda
mi, de ne utegnem z obema rokama pomoziti Vam ; saj veste
de me polovico leta doma ni, in bodim se tudi per domi, ves
raztresen sem in pa znjutav. Ako pa mislite de bi moja pomoga
drugim serca dajala, le poslite obdelane liste; bom potresil
ino pretresil kar mogel, pa se nagrabil kake besede vmes.
Placal postnino bom sam; kamo in komu posiljal na dalej?
mi pa naznanite. Tode po Binkostih bi me listi ne najdli ; hoce
pa korar Jozef Rozman pregledati ino dalej poslati- Naj
Vam saj lepo voljo spolnim; bote pa tudi vzeli voljo za delo.
Cudim se, de vse novice ino nove pravice v novim pra-
vopisi beremo, solci se pa neprenehama stare Abcede uce.
Ne poznam se noviga Abcdnika. Celski Slovani so ga ravno
skovali: Mali Blaze^) mu bo ime ; slavni Blaznik nam ga bo
povil. Mislim dobro delo ucakati ino ga tudi Vam priporocim,
de ga priporocite v slavnih Novicah nasim in Vasim, naj bo
tudi Abcdnik podloga nasi zlogi.
Zelcen sim novih slovenskih knig; alj v nemsko zemljo
jih ni, se slovenske gerlice ne poznam. Slovnic pa res na
cente imamo ; bo jih skoraj ko molitvinih bukvic. Pismenka
mori — le duh ozivi ; daj nam Bog praviga duha!
Slab kmet in se slabej rokodel res slabo delam za Vase
no nase Ijube Novice; pa veselim se vender, de me drugi
dovolj ino pa bolje od mene zadomeste. Ce bom Vam vstre-
gel, se pa bom poslal kako marvico. Godi se nam za Vase
Novice, kakor Vam za nase Drobtince; radi bi, naj bi le
mogli. Letosno leto Drobtinc mislim de bo posledno. Kruha je
V mnogih casopisih ino listih toljko, de v prihodno po drob-
tincah prasanja ne bo. Bote za novo teto 1849 Drobtince pri-
jeli, jim pa pogrebnico napisite.
Ako Vam letas visi ne pisem, Vam pa veselo novo leto
blagozelim. Bog Vas ohrani zdravih ino veselih
Vasimu
prijatlu
Antonu
Brez kraja, 4. II. 1850.
• ■ ■ So lieb ich die Krainer liabe und die slow. Literaten
hochschatze, kann ich mich mit Eurem zu haufigen Ij u. nj
nicht versohnenM. Es scheint dieser Gebrauch eben so zur Lei-
1) Mali Blaze v pervi soli. V Lublani, 1850 (Krajnc).
1) Govorec o pisavi .DrobtiniC za leto 1850, pisejo „Novice"
(1850, str. 42): „Ker je knjiga slovenskimu Ijudstvu namenjena, je pisana
tudi V lahko razumljivini slovenskim jeziku, ki se od tega, kakor ga .No-
vice' pisejo, le malo loci, Ij in nj pa veliko manjkrat rabijo 'Drobtinice'
kakor ,Novice'."
120 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
denschaft geworden zu sein, wie einst in Metelcica das ton-
lose 9. Man glaubt zu horen, und meint schreiben zu sollen,
was nur in der Einbildung existiert. Diese Uberzeugung ge-
winne ich bei der Revision der Schulbiicher immer mehr.
Das hohe Unterrichts-Ministerium wiinscliet wie eine
gleiciie Ortiiographie auch eine gemeinschaftliclie Schul- u.
Sciiriftsprache fur alle Slowenen, an die sicli die Sciiulkinder
anzugewoiinen hatten. Eine schone Idee, aber eine schwere
Aufgabe. Kdo bo vsem — posebno tezko pa Krajncam —
nekterim vstregel! —
Bei Verfassung allgemein niitzlicher — besonders Schul-
biicher soil der Marburger Kreis auch vertretten werden.
Obrigens bleibt die alte Wahrheit: Militia es vita ho-
minis. Lasset uns kampfen und wirken ; ruhen werden wir im
Grabe- • •
Brez kraja, 15. 111. 1851.
• • • Ravno sim Malo Berilo za ^perosolce spisal, in g.
Mursecu v Gradec v pretreso poslal. Zali Bog, de ze ne vemo,
kako bi prav pisali, se manj pa, kako bi Slovencam vstregli !
Eni klicejo za nemsko-slovenske knjige, drugi vpijejo le za
slovenske bukve. Radi vsak v svoj rog trobimo ; in kdor hoce
vsim vstreci, se vsim zameri. De Vase Novice tako mozko
svojo pot hodijo, slava Vam!- • •
Brez kraja 4. I. 1852.
• • • Kar mene barate v Vasem pismu 10./12. od pravo-
pisa, Vam v resnici na to odgovoriti ne vem; samo to vem,
da prav pisariti v sedajni dobi ne snam. Po zelji ministerstva
se imam po zakoniku pri solskih bukvah derzati ; in cesar se
ne derzim, mi Becani popravijo po svoji — pa ne vse po
moji glavi. Brez giasno e ispuscati nocem, kajti je ta sega za
nase kraje preterda. Katere pravila pa // ali le ali Iji ali
Ije pravijo, v tem se po danesnem pravopisu tezko kdo
scajma; vsak pise po svoji termi. Ravno tako nerodno se mi
zdi pristavne imena u visi broju rabiti na a : dobra dela —
lepa dekleta ltd. na mesti dobre dela, lepe dekleta ltd. Jaz
bom pisal svoje le po svojem razumu posnemaje zlato pravilo
sv. Augustina : „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in
omnibus caritas." Razkolnost je Slovanov bila in bo dedna
pregreha- • •
Pri Sv. Andreju, 30. XII. 1852.
• • • Ravno sim tudi Veliko Berilo za II. odred Ijudskih
sol doversil ; le skoda, da Krajnci se odtresajo, in nam nocejo
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
121
V roke sezti; torej se tudi mi prisileni moramo na Slovenske
gorice ozirati, kar oblike in izreke zadeva. Tako seme razkol-
nistvo neprenehoma med Slovenci kali, in vsak napredek opo-
vera in kasni- • •
Brez kraja,. 1. III. 1853.
• • • Podajamo se, kakor sim Vam naznanil bil, zastran
novih oblik v solskih knizicali in knigah. Jaz na oblike mende
premaio — moji nasprotniki pa prevec gledajo; in iz vsega
nasa razdertija. Nove oblike so si Dunajcani izkovali, in po
zakoniku nam posnemati dajali; meni je prav da Krajnci
zvonec nosite; pa pozabiti ne smejte, de smo tudi mi Slo-
venci, in ne terjajte, da bi vselej le Vasa veljala ; tudi mi
vzamemo mnogo Vasih oblik, ktere niso po nase, posnemaje
sv. Aug.: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus
caritas!"
Brez kraja, 12. V. 1855.
• • • Kar jezikoslovje zadeva, ni slovnica moja, ampak
oblike so po vis. c. k ministerstvu vkazane ') Gledal sim na
rec, ne toliko na minlive oblike — vrazje spotike v napredo-
vanji slovstva nasiga- • • Kar ste nam o slovniskij sodnii v
Novicah povedali, ste moje misli zadeli in posneli; taka sod-
nia bi bila cvet brez sadu. Le svoje terme se ne derzimo, pa
enokoljko cez prag se ozrimo ; posnemajmo, kar je dobro in
prav po duhu slovensine; zloga bo polahoma sama dosla;
posiloma se doiti ne da. Tudi Nemci jo v pisarii se nepre-
nehoma lovijo- • •
Brez kraja, na pepelnico 1857.
• • • Veseli me hvalevredna marljivost, ktira se je ze pre-
teklih pet let pri Vas na Krajskem obudila. Vodnikov. Be-
sednjaka I. Del so mi presvitli Knezoskof poslali, ki obdelo-
vavcom v resnici slavo poje; tudi sveto pismo"-) je cedno, iz-
verstno delo, in mi toliko dopade, de mi ni zal, de smo to iz-
dajo Krajncom prepustili; preprican sim, de bi ne bili pre-
mogli kaj takega tako cedno doversiti. Zdaj se resnici pesm
rajnkega Vodnika : „Sreca (Krajnc) te ise, urn ti je dan; naj-
sel si jo, ker nisi zaspan." — Imate dobre glavice — imate po
dobrodarnosti Vasega Mecena tudi petice ; in to dvojno pos-
pesa slovstvo domace. Bog Vam daj zdravje pa dobro sreco !
Mi bodemo pa vprihodno drobtinice radi pobirali, ki bodo od
mize bogatih gospodov, Krajncov padale; in ce ravno vsake
V) Pise o priliki posiljatve svojega Malega in Velikega berila.
-) V Mislih ima „Sveto pismo", cigar urednik je bil Juri Vole.
122 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
picice ne poterdimo, ki jo Krajnci pisete, vendar rajsi od Vas
poterdimo, ter se veselimo dobriga kakor dobr^'^a, naj si Jaz,
jez dA\ jest pisem; bodi si nedelja alj nedela, prijatelj alj pri-
jatel, de smo si le dobri, kar je prav--
10, Davorin Trstenjak.
Brez kraja, na Sveti dan 1854.
• • • Obljubil sem Vam pisati recensio o Berilu, ali ni se
sem vtegnil. Vendar brez laskanja in perlizovanja Vam povem,
da je Vase bolje po gradivu, zaderzaji in zlogu, kakor berilo
matadorov Navratila-Miklosica. Miklosic ima v svojem zlogu
kakor jaz Parvistenbocke. Leiiko je .pisati v nemskem ali la-
tinskem jeziku ucene. gramatiske dela slovenska ali tezko v
slovenskem jeziku.
Spet se pokaze dalje uceni teoretikarje slabi praktikarji.
Navratil je dobro pisal o glagolih, vendar kakor ni se noben
slovansk jezikoslovec tega gordiskega vozla razvezal, tako tudi
on ni. Jaz zmiraj poslusam, u duhu, kako so niati govorili in
tako pisem. Vendar mi ni dosti za zlog mar, ker je moj
namen veci : Resnicna rec mi je bolje pri sercu, kakor njena
obleka.
Zato se Vam lepo zahvalim da Vi gladite mojo rodo
Slovensino. jas, kakor Vi sem autodidakt po nemski izobra-
zen, ni tedaj drugaci mogoce kakor v Germanizme se nolens
volens zaplesti.
Mlajina, ktera se temeljito v slovnici poducava bode
bolje pisala. Zlo me je razveselila nar novejsa uredba za stran
gimnazij. Bal se sem, da bode Germanizem v javnem podu-
cenji izklucivo vladal, ali vendar se se za drugim jezikom neko-
liko prevec pusa.
Da bi le imali druge ucitelje. Ali zalibog, kako dolgo so
nasi slov. mladici dijaki so vroci Slovenci, ali kadar cesarski
kruh dobijo, ter je vse nemsko in strasljivo. Tudi to bodemo
popravili . . .
11. Miha Verne.
V Trstu, 15. VII. 1852.
Hochwohlgeborener Herr Doctor!
Da sie nun angefangen haben, auch meinen zweiten
Aufsatz in die Novice aufzunehmen, so bitte ich Sie, mein
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 123
„ulica" nicht zu andern^). Ich halte das singulare, „ulica" fiir
ganz sprachrichtig, und der Sprachgebrauch in Innerkrain, auf
dem Karste, in ganz Istrien und Dalmazien bestarkt mich in
meiner Ansicht. UberdieB ist das singulare ulica so bequem
und enthebt so mancher Schwierigkeit, die sich bei Annahme
des bloBen Plurals schlechterdings nicht beseitigen laBt, da6,
wenn ulica in singulari im Sprachgebrauche nicht wirklich
schon vorhanden ware, man wiinschen miiBte, es eingefiihrt zu
sehen. Dieses Wort wird in den benannten Gegenden in alien
drei Zahlen gebraucht, als: ulica — (dve) ulici — ulice. Ich
kann daher nicht begreifen, wie sich die Ansicht geltend machen
konnte, daB nur das Plurale ulice zu gebrauchen sey.
Wenn ich nicht irre, so behauptet dieB Herr Potocnik in
seiner Grammatik. Allein das beweist nur, daB sich auch ein
so geistreicher und geschickter Mann, wie Potocnik irren kann.
Ich schmeichele mir iibrigens nicht, Sie mit diesen Zeilen von
der Wahrheit meiner Ansicht iiberzeugt zu haben, und Sie
werden mein ulica vielleicht nie lieb gewinnen, und doch bitte
ich, es nicht zu andern, sondern hiebei mittelst einer Anmer-
kung zu meiden, daB ich das ulica ausdriicklich verlange. Viel-
leicht wird sich einer oder der andere Ihrer Correspondenten
hieriiber ausfiihrlich vernehmen laBen, und so konnten wir auch
dieBfalls ins Reine kommen.
Kljub tej odlocnosti prosi Verne malo nize Bleiweisa, naj
bi prestavo, ki mu jo poslje po nekem bogoslovcu, natanko
pregledal, in nadaljuje: „Hiezu wiirde ich Ihre Giite und Ge-
falligkeit auch mit der Bitte in Anspruch nehmen, die etwa
sprachunrichtigen oder minder gelungenen Stellen zu ver-
bessern . . . ."
V Trstu, 14. X. 1852
.... Jedenfalls aber glaube ich noch die weitere Bedin-
gung beifiigen zu miifien, daB an meiner Arbeit durchaus nichts
geandert werde. Ich bin zwar kein Feind des liebeny — doch
will ich demselben mein //, welches ich im Dativ und Locativ
masc und neutr. ohne Ausnahme brauche — wenigstens fiir
jetzt noch nicht aufopfern, da ich die Nothwendigkeit dieses
Opfers bei allem Respect fiir die Autoritat des Herrn Metelko
— nicht einsehen kann. In der gewohnlichen Aussprache finde
ich keinen Grund dazu — unser Volk spricht den Endlaut in
den Wortern pri mozu und v poslopju ohne den geringsten
Unterschied aus. Die Istrianer und Dalmatiner — und vielleicht
auch die Bosnier und Serven schreiben gleichfalls ju und nicht
1) Prim, najnovejse jezikovno raburjenje o priiiki uveijavljenja sa-
moslovenskih ulicniii napisov v Ljubljani.
124 Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji.
]i, z. B. V poslopju. Und wenn man so viele Schritte thut, um
sich ihnen zu nahern, so sehe ich nicht ein, warum man sich
dem lieben j zu lieb absichtlich von ihnen entfernen sollte.
Darum schreibe ich jii — und nicht ji, und mochte nicht, dafi
diefi geandert wiirde. — Zur Rechtfertigung meiner Orthogra-
phic hatte ich noch viel zu sagen, wtirde aber zu lang werden,
wie ich es denn wider meinen -Willen schon geworden bin —
V Trstu, 14. IV. 1855
.... Prav sercno pa me veseli, da se Vam je jelo nad
slovniskem oktroiranjem merziti. Prav imate, da nasega ii, ki
se od Postojne po vsi zgornji Italii in po celem Francoskem
do Pirenejev, in znabiti se dalje glasi, ne gre popolnoma za-
nicevati. Pa se nekaj bi bili lahko zapaziii, namrec da nasi
Notrajnci izobrazujejo adjectiva neutra in plurali, kakor serbski,
dalmatinski, istrianski in znabiti se drugi jugoslavjani, na a, ne
na e, popolnoma kakor nekdanji Latinci, na primer boni, bonae,
bona = dobri mozje, dobre zene, dobra jabelka, debela teleta,
lepa zebeta. Dasiravno tedaj slovenske pisatelje, posebno Va's,
Miklosica, Metelkota in druge visoko spostujem, se vendar pre-
derznem naravnost reci, da adjectiva neutra in plurali feminini
enaka delati, bi vtegnilo gorensko slovnisko oktroiranje biti,
ker ziv jezik vecega dela naroda nasega drugac kaze. Ko spet
na Notranje pridete, pazite tudi na to . . . .
12. Matija Vrtovec.
Pri Sv. Vidu. 18. II. 1846
.... Ohne praktischer Chemiker zu sevn, und ohne
eigentlich ein chemisches Werk zu besitzen, Chemie und in
slovenischer Sprache zu schreiben, nein, das ist wohl keine
leichte Aufgabe, und Sie wunschen noch nebst bey, dafi ich,
der groBe Slavist noch recht viele neue und kurze
Worter bilden sollte; dazu wird sich aber nicht mehr viele
Gelegenheit geben wollen; zlezik Schleimstoff; vlecik Kleber
werden sich vielleicht noch anbringen lassen. Dr. Jordan hat
irgendwo gesagt: jenen slawischen Dialekt erkenne er fiir den
vollkommensten, welcher aus seinen Wurzeln schon die langsten
Worter gebildet hat. — So was sieht einem schonen Baume
gleich, der aus der Wurzel gewachsen ist. Kennen Sie Herr
Doktor, Sanskrit? Man sagt, dieB sey die schonste Sprache
auf der Welt, hat aber auch die langsten Worter ....
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 125
Pri Sv. Vidu. 19. II. 1847
.... Dafi Sie von Ihrer Strenge abgesehen, und der
weichern, milden und sanfteren Sprache Zugang gestatten, freut
es mich sehr. Herr Dr. Gister Professor in Gorz, soil sich nach
Zeugnifi des Herrn Dr. Dolenz, geauBert haben, dafi ihm. einem
Oberkrainer, unter alien krainischen Dialekten der meinige
Wipbacher am besten gefalle. Solche AuBeriingen sind mir
schon oft und von mehreren Seiten zugekommen;
jugati statt gugati;
sheplo „ shveplo;
orle „ orgle;
inafno „ inastno;
rase ;. rafte, lassen sich iin reden und
sinsfen besser horen
13. Matija Vodusek.
V Celju, 4. III. 1847
.... AUein ich muC mich im Gedrange der Geschafte
kurz fafien, und auf das Verehrte vom 29 v. bloB auBern,
daB ich mit Ihnen und Ihren Ansichten ganz einig bin, ja
sogar das mir widrige jotiren der lieben Einigkeit wegen mir
gern gefallen lasse. Eben so angenehm ist mir Ihre
Wehklage urn des lieben //; und zu meiner Beruhigung finde
ich in der heutigen Nr. 5 dasy hinein restituirt. DaB Sie gleiche
Schreibweise in Ihrem Blatte beobachten handeln sie ganz
consequent; denn derlei Eigenheiten als fojiga statt fvojiga
fallen nur auf den isolirten Schriftsteller desto nachtheiliger auf
ihn selbst zuriick. Leider aber muB ich bemerken, daB die Lai-
bacher an Localismen eben so wohl laboriren, wie wir, well
sie auch nur die einzige Aussprache zur Richtschnur der Schrift-
sprache nehmen. Es sagt hier kein Mensch Ce/ye, boi/a hisa,
sondern ganz sein Cele, boza hisa ohne Molirung. Wer hat
da Recht, Laibach oder Cilli? Wessen Aussprache ist richtiger
und beBer? DieB vermag nur die Wissenschaft (Gramatik)
beleuchten, die nach allgemeinen Prinzipien richtet. Wollte
Gott, es kame bald eine solche Gramatik zum Vorschein, die
durch Aufstellung der Grundsatze der Eigenthtimlichkeit, Ein-
fachheit, Leichtigkeit alle Specialitaten und Provincialismen aus
der Schriftsprache zu verscheuchen vermochte. Zur Unterhal-
tung nur ein einziges Beispiel eines solchen Provinzialism :
die Krainer sprechen und schreiben: gospodje, cesarje, ocetje
im Nominativ plur. und vermengen die Gattungsnamen mit
126 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
den Samelwortern grozdje, resje, fmetje; das verstoBt offenbar
gegen die Aussprache der iibrigen Provinzen und der grama-
tischen Deklination; nach dieser richten sich die Gattungsnamen
mascul. nach Muster rak, raka, raku — pi. raki: alsoauch gospod
— da, du, — pi. — di, cesari, oceti. Kurz, wir suchen noch beide
das Centrum des Wahren, und sind Gott lob, seit uns die
Novice voranieichten ziemlich vorgeschritten ....
14, Brezimno pismo^),
oddano na posto na Ijubljanskem kolodvoru 20. IV. 1855,
na naslov: Sr. Hochwiirden Dem Hochgelehrten Herrn Johann
Salokar Pfarrer zu St. Cantian nachst Gutenwerth in Unter-
Krain.
Precastiti gospod fajmoster!
Novica, de ]e v pospesenje natisa slovenskiga slovnika
perva osnova Vam izrocena, mocno razveseli vse zveste spo-
stovavce domorodnih oblik nepresemjeniga krajnskiga jezika,
ako se smemo zanesti, de ste tudi Vi v stevilu teh zvestih
sinov slovenske matere, ne pa iz derhali tistih segosuznikov,
povetrenjakov in rodotajev, ki ga prestrojujejo na babilonsko
zmes novih oblik stajersko-koroskih, serbsko-horvaskih, lunsko-
ciganskih. Slava in blagoslov Vam k prevzetim delu, ako ste
iz pervih, — zasramba cert in prekletstvo od celiga naroda,
ako ste iz druzili !
Ce Vam nic ne veljajo te besede zvestiga spostovavca
domorodnih glasov krajnskiga jezika, naj Vam oci odpre saj
zgodovina nar novejsiga slovenskiga slovstva. Kje so „Vedez",
„Siovenja", „Ljubljanski Casnik" — ti zali cvetki nove dobe
slovenskiga slovstva, zacete po Gajevim pravopisu? Kako
cversto so poganjali, kako krasno se razcvetali, dokler so se
se domorodnih starih oblik derzali svoje lepoglasne materin-
sine! Komej pa so te izdali (verrathen) za novoskovane, oci-
bodivne in uhoderivne rodotajske, so koj vsi eden za drugim
poginuli tistega rodotajstva, kterega so hotli vrinuti vsim svo-
jim domorodcem i celemu narodu zlobencev j slapencev. Na
njih gomilah se vzigneta „Slovenska Bcela", in „Solski prijatelj"
— zaceto rodotajstvo nadaljevat; ali enaka osoda zadene tudi
1) Prim. ^Novice" 1. 1855., str. 143, kjer pisejo: „V Gorici je en
gospod, ki niisli, da vse sloveiisko slovstvo gre ze^v gotovo prepad, ker
se namesto iga pise ega, uamesto am pa oin itd. Ceravno morebiti tako
hudega nasprotnika ni nobenega vec, kakor je ta zastraii novih oblik, je
vendar se vec tacih, ki kazejo — verjemito mi — Vase (Pozencanove)
nasvete pisavi".
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 127
nju in ju pogrezne v zgodnje tamnice. Zivotari sicer se pre-
strojen „Prijatel", ali kako stlacen in pokvecen ! Vidi se mu
na zoltnim obrazu, da svojega prestroja ne bode dolgo prezivel.
— Zivotari tudi se neko druztvo na Dravi, ki po „knjigah za
izobrazevanje slovenskega Ijudstva" njegov narodski jezik spakuje
in to mende zdaj se cio po svetim pismi nameruje. Tode tudi
sveto pismo ga vec ne resi blizniga pogina, in mu bo tega, v
odvernjenje namenjeniga oskrunjenja, le pospesilo.
Derze se vender se „Novice", porecete g. fajmoster, —
ta nar starsi vsih slovenskiii casnikov, ki je prezivel vse svoje
omenjene miajsi tekmenike. in se zmirej cversto napreduje,
ceravno je tudi on — svoji zacetni pisavi in svojim slovesnim
obljubam (1. 1849. str. 228) ravno nasproti, in vkljub slovesnimu
izreku, de „jezik ni modeartikel — in se tudi ne da oktrojirati",
vender le potegnil „z vecino" pisavcev novoskovanih, ktere je
pred sam imenoval „brez vsiga lepoglasja", „lunini jezik", „za
Ijudstvo V luni".
Res je, de ^Novice" se se derze, tode le se toliko casa,
dokler je po Slovenskim se kaj tacih zarobljencov in bedakov,
ki se od casnika tolike doslednosti in tako zanesljivih obljub
puste za nos voditi, in mu nepresegljivo zasrambo z narocnino
se placujejo, de so ravno oni (pisavci in bravci „luniniga je-
zika") to Jjudstvo v luni".
De se „Novice" ne sramujejo tako vpijoce nedoslednosti,
tako nesramniga veroloma in rodotajstva, temu se ni cuditi,
ker njih doslednost, vernost, rodoljubje je zvecina! Ali de slo-
vensko Ijudstvo v tolicih letih se ne sprevidi te svoje tolike in
se placevane! — zasrambe, to je zalosten dokaz, kako delec
se njega vecina za druzimi izobrazenimi narodi v izomiki za-
ostaja !
De pa vender pri tern tolikostranskim vrivanji ptujinstva
se niso zgubili vsi Slovenci svojiga naravniga cuta: kaj je
lepsi, boljsi, popolnisi, — se ne zgubili svoje samostalnosti in
neodvisnosti od povetrene segosuznosti in zdajavske rodotajbe,
— se ne zgubili spoznanja in spostvanja prednost starih krajn-
skih oblik slovenskiga jezika pred vso novosegno stajersko-
korosko jezikomesarijo: tega porok nam je obstoj in marljivo
branje slavne ,.Zgodnje Danice", ki se vkljub vsim tolikerim
nasprotovanji jezikoblodivcev vender le ohrani, in ohrani neoma-
dezano vse^^a ptujinskega skruna v pervotni cistosti domorodnih
glasov. Ravno ta njena nevkrenljiva stanovitnost: de se v sredi
toliko odpadov edina ohrani nepreslepljeno in nezapeljano, in
de ostane vedno zvesta svojimu „castitljivimu, v narodu vko-
reninjenimu" domacimu jeziku, je nje nar veci slava, je nje
zmaga, ktero ji povetrenjaki tudi zavidujejo. Stanovitnost v
dobrim je vender le kaj castitljiva, je znacaj mozakosti, ki jo
128 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
se sovrazniki spostujejo ! To mozko in narodozvesto ravnanje
pa tudi spostvanje do nje le poviksuje, in stevilo nje bravcov
tudi med prostim ijudstvam pomnozuje, ker tudi temu je na-
vadna domaca oblika veliko prijetnisi, kakor ulioderivno lajanje,
skulenje in tulenje babilonstva — razun tega, de ga tudi po
predmetu Danicne zanimive povesti, krajo- in Ijudopisi, razlage
cerkvenih obredov in slovesnost in verski poduki veliko, veliko
bolj mikajo, kakor pa v „Novicah" vedno gnojenje in nastilanje
in vse starinoslovske in starooslovske preiskave in jezikoslovske
mesarije.
Iz vsiga receniga lahko posnamete, precastiti g. fajmoster!
namen tega dopisa. Jest podpisani in gotovo vsi nepolunjeni
Krajnci sercno zelimo, de bi Vi, kterimu je izrocena osnova
slovenskiga slovnika, saj ta vir narodskiga jezika, iz kteriga
bodo zajemali se vnukov vnuki, skerbno obvarvali vsega ska-
lenja in zblojenja po novoskovanih, protinarodnih, studnoglasnih
oblikah „luniniga jezika, ki je le za Ijudstvo v luni, ne pa za
slovenski narod na zemlji". To terja od Vas zvesto rodoljubje,
Vasa lastna cast in slava celiga naroda. Ne dajte se premotiti
od zmage le zacasne rodotajev, ampak zvesti si bodite neod-
vernljive spolnitve sledeciga prerostva:
„Slovenci bodo brali bukve ciste.
(Besede so Preserna, pisa luci!)
Cel svet posnemal krajnske bo puriste.
Kar nocte vi umeti k svoji skodi,
Kar ne dopade vasi slepi buci,
Castili bodo pozni to narodi !"
Nepotujcljivi Krajnc.
Iz Primorskiga, 18./4. 1555.
NB. To pismo je le za Vas, gospod fajmoster! ce pa
ravno hocte, tudi za druge mozake — spostujoce oblike do-
morodne, kratko in malo pa ne za rodotajske novooblikarje,
nar manj pa za vrednistvo Novic, od kteriga Vam je znano
iz pretresovanja „Zore", s kaksno strastnostjo in divjasko Iju-
tostJG napada in terga, kogar se loti — hujsi od razdrazeniga
psa, ki se vterga iz verige !
HI. Bleiweis — urednil^ — clovek.
V oznanilu svojega konca (z dne 26. XII. 1902) so
zapisale „Novice" stavek: „Kadar mali dorastejo , ubijejo
starce." Heine je rekel to o Indijancih, a veljalo je tudi za
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 129
„Novice". Kot tednik se niso mogle povzdigniti poleg dnev-
nikov do politicne vplivnosti, gospodarsko stroko jim je pre-
vzel „Kmetovalec", za zabavno berilo pa je skrbelo dovolj
drugih listov. Tudi doba filologovanja je ze davno minula.
Slovenski jezik je postal toliko prozen, da se je pisalo lahko
o vsakem predmetu. in je dobil pribliziio enotno obliko.
Toda takrat, ko so zacele izhajati ,:Novice", je bila pi-
sava slovenscine tako malo udomacena, da so morale imeti —
kakor sem ze omenil — placanega prevajalca iz tujih jezikov.
Ljudi, ki bi bill sposobni, pisati daljse clanke v slovenscini,
smo imeli bore malo; saj se odteguje nasa inteligenca sele v
tern desetletju nemski vzgoji in nemskemu misljenju.
Valentin Stanic je n. pr. pisal dne 27. julija 1843. Blei-
weisu pismo, kjer se mu zahvaljuje za laskavo priznanje^) za
pesem „Kmetovfki ftan" (Poleg nemfhkiga), priobceno v 3. st.
prvega tecaja: ter mu obenem posilja ..Vinlko terto". Tu pravi,
da je cisto naravno, da so njegove pesmi polne jezikovnih
napak, „indem ich aber alle meine Studien in Deutschland
machte, und eigentlich auch nie eine krainische Gramatik stu-
dirte- • • Alles mache ich blo6 nach dem Gehor ; und die arme
Gramatik wird beleidigt!" Hkrati prosi, da bi mu osnazil od
slovniskih napak kak dober prijatelj vsako pesem, kakor so mu
ono V 3. stevilki.
0 narodni zavednosti za casa rojstva „Novic" ne mo-
remo govoriti. Pisale so celo same v prvem „Osnanilu" (1843,
St. 1) o Kranjcih, kranjski dezeli in kranjskih besedah, dasi
so rabile na istem mestu tudi izraz „slovenski" („v flovenfkim
natifnene bukve"). In se leta 1862. je imel Bleiweis v Ijub-
Ijanski citalnici poucno-humoristicen govor ,,Slovenski jezik pa
,Kraiiiska spraha"."
Pravega zanimanja za slovensko knjigo ni bilo. Vecino
slovenskih izobrazencev so tvorili v onih casih duhovniki. 0
teh pise Stanic v omenjenem pismu, da je razposlal „Zerkvene
pefmi"") na vse dekanate, a narocen ni bil nobeden izvod.
To si razlaga edino na ta nacin, da so ali njegove pesmi
brez vrednosti, ali „die Priester sind in diefifalligem lethalem
Schlafe!"
M Glasi se: „Zha[titljivi Gofpod Gorifhki korar, Val Stanig fo nam
poflali bukvize polne lepih pefim, fvetih in drusih nedolfhnih. Is teh buk-
viz, ktere so v Gorizi v leti 1838 bile na fvitio dane, damo gori natifnjeno
sa pokufhnjo. Kakor je ta lizhna in prijetna, fo tudi vfe druge, in s pri-
loshnostjo jih bomo fhe vezh dali, in preprizhal fe bo vfak lahko, de jih
ne priporozhamo s prasnimi beseaami." — Naslov teh bukvic se glasi :
Pefme sa kmete ino mlade ljudi. Vekfh del is njemfhkih Mildhaimfkih
Pefem preftavil V. St S II natif V Gorizi. Natifnil Paternolli 1838.
-i V mislih ima „Molitve in premifhlovanja per objifkovanju Ihtirih
k' sadoblenju odpuftika fvetiga" - leta odiozhenih zerkva ,s' perftavkam 41
zerkovnih ino drugih pefem. Videm 1826."
130 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Ko bi mu bil rekel kdo pred dvajsetimi ali tridesetimi
leti, ko je nastala vecina njegovih pesmi, „wenn auch gegen
die Wahrheit, dafi meine Lieder einigen Wertli haben: so
hatten vielleicht noch ein Paar hundert bei Haaren herbei-
gezogen werden konnen, weil ich am Reimmachen Vergniigen
fand. — Freylich ist indessen: Pasfato il tempo, che Berta
filava eingetreten."
In to je ena prvih zaslug Bleiweisovih
„Novic", da so zbudile v nasih Ijudeh zani-
manje za sloven sko knjigo, veselje do dela in
Ijubezen do jezika in naroda. Brez „Novic" bi ne bil
zapisal marsikdo slovenske besede, kakor priznava o sebi
Matija Vrtovec v pismu z dne 19. II. 1847.
Naj se sodi o nacinu, kako ]e prisel Bleiweis do ured-
nistva „Novic", tako ali tako, to mu moramo priznati, da je
zadel ze v prvi stevilki svojega lista ob pravo struno. Kajti
takoj tri stevilke pozneje so se „Novice" lahko pohvalile, da
so „ne famo v nafhi desheli, ampak tudi na Shtajerskim, Ko-
rolhkim, Gorilhkim, Tershafhkim, Horvafhkim in zlo v Dalmazii
veliko^prijatlov nalhle".
Cudno ni to. Med urednikom in njegovimi sodelavci ter
med temi in med „delezniki" (narocnikij je vladalo v prvih
letnikih skoro patriarhalno razmerje. Kako lepo se med
seboj onikajo, poucujejo in kratkocasijo! Mi se cutimo sicer
vzvisene nad naivnostjo „Novic", ker ne zivimo vec v otrocji
dobi slovenskega naroda, a ravno ta patriarhalna naivnost omi-
Ijuje „Novice" nam in jih je omilila nasim prednikom.
Drugic so pripomogle „Novice" najvec do
tega, da je dobil nas jezik razmeroma hitro
enotno lice- Ravno one so zdruzile slovenska narecja v en
slovstven jezik.
Bleiweis sicer ni bil v jezikoslovnih zadevah urednik po
nasem okusu. Mi zahtevamo od urednika, da pozna temeljito
jezik, a Bleiweis se ga je — kakor smo ze omenili — sele
ucil, ko je prevzel urednistvo. Zato se ne cudimo, da je pisava
prvih tecajevzelopisana,zlastivpesmih. Ker je hotel izdajati list za
vse Slovence, je pripuscal oblike in besede najrazlicnejsih sloven-
skih kotov^). Zavzemal je napacno stalisce, da nam bodi prva skrb,
kaj bomo pisali, ne kako se bomo izrazali. Poleg jepoudarjal,
da so zanj tiste oblike pravilne, ki odgovarjajo slovnici. Toda
takrat smo imeli slovnic na cente, kakor se je izrazil Slomsek
v pismu z dne 8. XII. 1848., in Bleiweis je pozabil povedati
sotrudnikom, po kateri se naj ravnajo, dasi ga je opozoril Caf
1845. 1. na razlicnost v slovnicah. Krivo je bilo te Bleiweisove
1) Seveda si ne smemo niisliti, da sploh ni popravljal jezika so-
trudnikov yNoviC (gl. n. pr. samo Koseskega pisma).
Dr. J;mko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 131
pozabljivosti to, da je imel v mislih v prvi vrsti besedni za-
klad, oblike pa je smatral za stransko stvar. Tako je prislo,
da ]e hvalil vsak svoje narecje, oziroma svoje besede in se
drzal krcevito svojih oblik. Kako trdovratni so bili tedanji pi-
satelji V tern oziru, nam jasno kazejo njihova spredaj objav-
Ijena pisma, kjer vcasih kar naravnost izjavljajo, da se ne
marajo nikakor ukloniti pisavi vecine. Drugi zopet (Koseski!)
so se sklicevali na celo vrsto slovarjev in slovnic: zdaj na to,
zdaj na ono, kakor je pac nanesla potreba. V sili so se za-
tekli celo k Dobrovskemu, ki so ga poznali po Metelkovi
slovnici.
Pisatelj je godrnjal crez pisatelja (prim. Trstenjakovo
pismo !), Kranjec crez Stajerca ter narobe itd.
Bleiweis sam se je drzal izvecine Metelka^). zametaval
pa ni, kakor smo videli, drugih slovnicarjev. In dasi nas bode
neenotnost jezika „Novic", vendar moramo nehote odobravati
Bleiweisovo popustljivost v jezikovnih zadevah z ozirom na to,
da nismo imeli takrat zanesljivih jezikoslovcev in esteticarjev.
Bilo je torej dobro, da se je culo vec mnenj, preden se je
izrekla sodba, kajti Bleiweis ni bil nikakor moz, da bi smel
odlocevati glede jezika. Za to je premalo poznal zivo narodno
govorico, manjkalo pa mu je tudi teoreticne jezikoslovne iz-
obrazbe. Zategadelj je bilo najboljse, da ni posegal z odlo-
cilno besedo v slovniska vprasanja. Zavedajoc se svojih zmoz-
nosti, je pustil, da so se prepirali drugi. Vsakemu ^je dal be-
sedo in je previdno cakal, da je dozorelo vprasanje. Sele potem
je posegel vmes in napravil mir besedi s tem, da je povedal
svoje iz priobcenih clankov posneto mnenje. Objavljena pisma
nam pricajo, da je skusal izvedeti mnenje drugih tudi po pis-
mih (prim, na pr. Slomsekovo pismo z dne 4. I. 1852). Celo
Koseskega je vprasal za svet v jezikoslovju (gl. n. pr. pismo z
dne 10. I. 1850). Na ta nacin se ^je skusal obvarovati vsake
blamaze in si ohraniti dobro ime. Castihlepen je bil moz zelo,
dasi je poudarjal ob raznih prilikah ravno nasprotno -)
V ..Novicah" natisnjeni jezikoslovni spisi se nikakor ne
morejo imenovati strogo znanstveni. Deloma obsegajo samo
podatke o Ijudski izreki ali ponavljajo in potrjujejo nauke rab-
Ijenih slovnic, deloma pa so cisto zavozeni, zlasti v onih slov-
niskih vprasanjih, o katerih se se ni bilo veliko pisalo. Izmed
1) Josipu Cimpermanu je pisal 10. VIII. 1877 : „Meni je Metelkova
slovnica sveta slovnica, katere se nikdo ni prekosii" (gl. Novice 1. 1883,
str. 192).
=*) Prijateiju Costu je pisal n. pr. 1. 1871., ko so zaceli govoriti o
njem kot kandidatu za niesto dezelnega glavarja : ,To v naglici Tebi, ki
me poznas, da nisem castilakomen in da ni le hinavstvo, ako recem, da
to hocem ostati in tako delati kakor dozdaj — a da ne maram za no-
beno drugo cast "
132 Dr. Janko Lokar : Bleiweis in Novicarji.
jezikoslovcev „Novic" delajo castno izjemo edino Cigale,
Levstik in Navratil (Larnavti), atudi tem se pozna pomanj-
kanje prave sole. Miklosica ne moremo steti k Novicarjem.
Vplival pa je na slovenski jezik silno po svojih berilih in po
drzavnem zakoniku, a najvec po ucencih: Cigaletu, Jane-
zicu, Navratilu in drugili. Tudi je nameraval sam spisati
kratko slovensko slovnico in slovenski slovar (gl. njegovo
pismo brez datuma).
Delali so Novicarji na jezikovnem polju toliko in tako
naglo, da nekateri narocniki niso mogli slediti razvoju jezika.
O slicnih pritozbah smo ze slisali. Se bolj nam potrjuje hitro
napredovanje jezika pismo, ki ga je pisal oce Severin Zlate,
kaplan v Trnovem potoku pri Dunaju, dne 21. X. 1852. svojemu
najdrazjemu in nepozabnemu prijatelju Bleiweisu. Tu pise, da
ga prestavljajo vedno iz kraja v kraj, zatorej naj blagovoli Blei-
weis ustaviti nadaljnje posiljanje „Novic", ker bi bilo vedno
menjanje naslova sitno in tudi ne brez stroskov. Obenem naj
oprosti to njegovo zeljo in naj mu ne zameri, kajti „nebst dem
habet ihr den slovianski jezek so gereiniget und ohne Zweifel
gramatisch richtig gestellt, dafi ich ihn vollig nicht verstehe".
To ciscenje in popravljanje slovenscine se nanasa v prvi
vrsti na besedni zaklad. Giede tega je zavzel Bleiweis
stalisce, da si smemo izposojati potrebne besede
pri drugih Slovanih, in sicer v prvi vrsti pri Hrvatih, ker
so nam najblizji.
Na ta nacin se je obogatil slovenski jezik v dobi „No-
vic" z lepim stevilom besed nasih mocnejsih bratov. To je bil
eden najkrasnejsih sadov slovanske vzajemnosti. Mali slovan-
ski narodi so si vzeli za razcvet svoje kulture pri stevilnejsih
sorodnikih izraze, kateri so bili pri teh ze dobro v rabi. Mi
smo si izposodili najvec besed od Srbohrvatov, potem Cehov
in Rusov, od drugih manj, a tudi od slednjih vecinoma iz sr-
bohrvaskih knjig. Seveda niso vse izposojenke izvirno slovan-
ske. Vzeli smo jih take, kakrsne smo nasii, nekatere celo v
napacni obliki. Mnogo se jih je ze tako udomacilo, da bi ve-
cina Slovencev prisegla, da so pristno slovenske, n. pr. iz
cescine vzete : naslov, prednost, smer, vloga, zbirka--- ali iz
ruscine izposojene: nacrt, obred, sredstvo, zavod ltd') Janezic
je sprejel v svoj „Popolni rocni slovar slovenskega in nem-
skega jezika" polno z / zaznaniovanih, t. j. ilirskih izrazov, da
bi olajsal z njimi Slovencem citanje ilirskih knjig. Dasi ne
odgovarja njegovo zaznamenovanje povsod resnici, vendar se
bode cudil vsakdo veliki mnozici besed, ki so navedene
kot ilirske, a se nam zde zapisane naravnost iz ust nasega
kmeta.
1) Gl vec o tem v Breznikovem spisu „Sldvanske besede v slo-
venscini" (Cas, 1909).
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 133
Tako izposojevanje besed je bilo in je potrebno, ker
nismo imeli in nimamo za mnoge pojme primernih in dobrih
domacih izrazov. Pa tudi koristno je, ker nas priblizuje drugim
Slovanom. Za Bleiweisovo dobo bi si zeleli celo vec izposo-
jenk, da bi imeli v jeziku manj ponesrecenih skovank. ZlasM
se naj bi zatekali k Srboiirvatom, ker so nam najblizji ne le
po jeziku, temuc tudi po zemeljski legi.
Odlocno pa je nastopil Bleiweis proti spojitvi nasega
narecja s stokavskim. Takozvanim ilirskim oblikam se
sicer ni mogel ustavijati dolgo casa, a idejo Ilirov je poko-
pal in resil slovenscino pogina. To mu steje marsikdo v
— zlo.
Predlog, ki ga je stavil v „Novicah" r^, da bi sprejeli
ruscino kot literarni jezik. ni mogel priti pri nasih raz-
merah v postev. Novicarji ga tudi niso preresetavali, a zani-
manje za ruscino je raslo med Slovenci. Z njim se je jela
siriti grda razvada, da puscajo prestavljaici iz ruscine v pre-
vodih polno za Slovenca nerazumljiviii izrazov. Sicer ne izvira
ta napaka zgoij iz Ijubezni do ruscine. ampak veiikokrat iz
udobnosti in slabega znanja materinscine.
Zase in za pisavo nekaterihi Slovencev (Razlag, Majer itd.)
znacilno sodbo je izrekel Miklosic v pismu, pisanem 22. ju-
lija 1853. Bila ni preostra. ker so jemali nekateri v resnici
besede iz slovanskiii narecij, kakor se jim je zljubilo. „Novice"
so se drzale v tem oziru kolikor mogoce ozkih mej. a niso
mogle ustreci kljub temu slovenskim nezadovoljnezem, ki so
grozili celo z bojkotom lista (gl. brezimno pismo).
Z vsebino „Novic" je bil nezadovoljen Jeran. Kako je
sodil ta moz o Shakespeareju, sem povedal v „Slovanovi"
1. St. 1. 1909. Zaradi lista, iz katerega se je norceval „Trigla-
van iz Posavja" (Zvon, 1. 1870, str. 277), da morajo biti spisi
taki, da jih sme brati clovek na Veliki petek ali na vecer pred
obhajilom, je poslal „slavnimu vrednistvu Novic" 13. II. 1857.
sledece ogorceno pismo :
„Castiti gospod doktor!
Vam posljem spis g. Korbana, za Novice odmenjeni, in
povem ob enim, de sim dobil hud spis zastran nekterih za-
Ijubljenih berklarij, ki se nekterikrat v „Noviskih" pesmih sem
ter tje nahajajo, cesar seve de ne bom porabil, zamorete si
pa ad Notam vzeti in prepricani biti, de je s takimi recmi
prav veliko bravcov razzaljenih, in de so zlasti mladostni misli
skodijive, naj ze izhajajo cd kogar hocejo.
Vas
odkritosercni in resnicni prijatel
Jeran"
134 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Toda Jeran ni bil edini nadzornik „Novic". Ko je poro-
cal Verne v „Potovanju po Laskiin" o asiskih menihih to,
kar je videl na lastne oci in sam dozivel (gl. Novice 1. 1852,
in sicer 8. pismo na 246. str.), je zavrselo med duhovniki. To
je dalo Vernetu povod, da je pisai Bleiweis^u 14. XI. 1852. 1.
Njegov zagovor je zelo kratek, a piker. Zalostno vzdihne:
„Iiiacos intra muros peccatur et extra" in pristavi sledeco slo-
vensko „prestavo" : „Popi so vecidel po celim svetu enaki."
Cudno se nam zdi, da je sprejemal Bleiweis vdano Je-
ranove ukore, medtem ko je zafrkaval Verne napram istemu
Bleiweisu svoje sobrate. Mislimo si namrec, da bi Verne ne
storii tega, ko bi bil preprican, da je Bleiweis v resnici tako
veren Jeranov ucenec, kakor se je delal. Toda Bleiweis je bil
politik in je stremil vedno za tem, da bi ugajal vsem. Trd-
nega prepricanja ni poznal. Napadal je lahko istega cloveka
in ga povzdigoval (Griin!), bil je naroden radikalec in zmeren
narodnjak itd.^)
Njegovi vrstniki in dobri prijatelji so ga sodili ravnotako.
Letosnjo zimo sem prebirajoc Costove dnevnike nasel v njih
sledece zanimivo mesto: Costa se vraca v druzbi nekaterih
gospodov od gledaliske predstave. Govor nanese na Bleiweisa
in nekdo ga oznaci z besedami:^ „Bleiweis je jezuit," na-
kar mu pritrdijo vsi z besedami : „Cetudi ni jezuit, je pa zvit."
Seveda je imel Bleiweis tudi zvestih privrzencev, ki so
imeli ravno nasprotno mnenje o njem. Josip Cimperman
n. pr. mu je zapel iz hvaleznosti za izkazane dobrote 8. II.
1876. sledeci sonet:
Blagorodnemu gospodu Dr. Jan. Bleiweisu v spotnin hvaleznosti.
Pretipal jaz vze srca in obisti
Mozem sem nasim, a dobil le eno
Srce se blago in nepokazeno
Sem V tej druzbi hinavstva in zavisti.
Vze cujem klic: kedo je neki tisti?
Imena s carko ne povem nobeno ;
Ono mi soper lumpov moc strupeno
Kot carovnikov amulet koristi.
Moz kakor on, prav mnogo nij na sveti :
Gigant je, vendar z malimi obcuje ;
Slovec, a kedar hcem, ga smem objeti.
Posten, pa se nikdar ne povzdiguje,
In plemenit, a hvale nehce zeti;
On rod pred svetom nas reprezentuje !
Tako rigorozni kot Jeran niso bill vsi duhovniki. Misi-
jonar Franc Pirc na pr. je pisal Bleiweisu 13. III. 1851. 1.
') Prim. Cigierjevo, kjer se govori o agitaciji zoper Bleiweisa kot
veri nevarnega cloveka.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 135
(Abre croche) o „Novicah": ..Ich bewundere mit Entziicken
darin nicht nur eine so schon gereinigte, in der ortographie
so rationel verbesserte, zur hohen Literatur potenzirte Sprache
als auch den vortrefflichen Inhalt--" Nato obzaluje. da ne
more za zdaj zaradi preobilnih misijonskih poslov drugace
sodelovati, kakor da moli za uspeh podjetja.
K izvrstni vsebini steje Pirc gotovo v prvi vrsti gospo-
darske clanke. Zabavno berilo je namrec v „Novicah"
zelo slabo zastopano. Povestice so prazne, polne morale in
prisiijenili dovtipov. Najboljse so se smesnice. Poezija je le-
sena, okorna — prazne, deloma pateticne besede. Kup letnikov
moramo pregledati, da dobimo kak dober leposloven spis. Vsa
krivda seveda ne zadeva urednika. Sprejemal je pac to, kar
je dobil. Vendar mu ne moremo prisoditi posebnega estetic-
nega okusa. Tega ne sklepam iz tega. da je stavil ex offo —
pesnika „Novic", Koseskega, nad Preserna, kajti to je delal iz
posebnih vzrokov. Ne gre mi pa v glavo, kako more na pr.
sprejeti v list esteticno cutec urednik resen slavospev krom-
pirju V obliki soneta (Emanuel Tomsic : „Korun" ; Novice,
1848, str. 117). Pa ce bi se tudi s tem sprijaznil, Bleiweisova
opomba: „Korun ali krompir. ki nam dozdaj obilni pridelk
obeta, bo mende letas vosila pevca spolnil", me bo vedno
motila. Voscilo pevca je izrazeno v zadnji kitici:
Oj ! pridi, de nas ta (draginja) vec ne zatira,
Darilo, od milost bozje nam poslano !
In daj se nam v obilno zopet hrano.
Kljub temu je povzdignil Bleiweis „Novice" iz
neznatnega poljedelskega listica do casti uci-
teljice-voditeljice slovenskega naroda. Okrog
sebe je zbral lepo stevilo sotrudnikov in pridobil listu glas
med slovanskim svetom. „Novice" so bile nekaka univerzalna
slovenska revija in so pravi repertoir nasega slovstva v letih
1843—58. Kaj lepo jih je imenoval Dr. Josip Tominsek „dnev-
nik slovenskega naroda ob njegovem preporodu"^).
Povzdignil pa je Bleiweis list z izredno nadarjenostjo
in delavnostjo. Pregledujoc njegovo korespondenco, sem se
cudil njegovi neutrudljivosti in zilavosti. Neumorno delo
mu jepridobilougled v domovini in vtujini. O
najrazlicnejsih strokah so ga vprasevali za svet domacini in
tujci. Veliko casa so mu vzele] tudi osebne stvari. Ta ga prosi
denarne podpore,^) oni bi dobil rad sluzbo in isce protektorja,
») Gl. „Bitje in zitje Bleiweisovih ,Novic", Ljubljanski Zvon, 1904.
"^1 Kolikor sem videl iz Bleiweisove korespondtnce, je rad poso-
jeval denar, a se je skoro brezobzirno drzal roka vrnitve. Tako n. pr. je
spravil Valjavca (opiram se na njegovo pismo, pisano Bleiweisu iz Va-
razdina dne 18. V. 1862.) zaradi posojenih 200 K v precejsnjo zadrego.
136 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
ali bi rad resil sina vojascine, drugi zopet bi si izposodili radi
iz Ijubljanskih knjiznic knjige in si zele, da bi jim sel pri tem
na roko [Majer (gl. njegovo pismo), Racki itd.], ali ga prosijo,
da naj naroci zanje casopise (gl. Dolencevo pismo z dne 12.1.
1850), oziroma, da naj jim naznani, katere knjige so za to ali
ono stvar najboljse (gl. Jakljevo pismo). Slovenci, Hrvati in
Nemci, celo severni Slovani, na pr. Luzican Smolef, se obra-
cajo nanj. Za vsakega ima vsaj prijazen odgovor. Nekaj ne-
potrebnega dela si je nakopal sam s cestitkami, ki jih je po-
siljal raznim veljakom, na pr. Strossmayerju, o osebno vaznih
treniitkih, kakor so rojstni dan, god, imenovanje ali odlikova-
nje itd. Toda za ta trud so ga poplacale laskave pohvale, ki
so dobro dele njegovemu srcu. Kajti naravno je, da se pozna
„oce slovenskega naroda" z vplivnimi in znamenitimi mozmi
tujih rodov.
Da je umel povzdigniti svojo osebo do nenavadne ve-
Ijave, nam prica ze to, da ga je prosil Miklosic celo v jeziko-
slovju sveta.
„Novice" je povzdignil Bleiweis, one pa
njega. Bile so dolgo casa edini slovenski list in glasilo Ijud-
stva, ne morda posameznikov. Kakor v jezikovnih zadevah,
tako ni omejeval Bleiweis niti v drugih osebnega pre-
pricanja. „Naj vre most!" je zaklical z ozirom na jeziko-
slovno prickanje; „naj se cuje i druga stran !" je bilo
njegovo geslo v politicnih in gospodarskih stvareh vsaj prva
leta. —
Vse mnogostevilne dopise in spise je redno pregledal,
ne zaupajoc nikomur. V tem oziru je bil vzor ur^ed-
nika. Ko je pisal „Slovenski Glasnik" pod naslovom : „Cesa
je Slovencom zdaj najbolj potreba?" (list od 1. aprila 1862),
da potrebujejo v prvi vrsti dobrega politicnega casopisa, in je
nadaljeval: „Se bolje bi pa bilo, ako bi htele „Novice", ki so
razsirjene po vseh slovenskih krajih, vsaj za sedanje razsodne
dneve to prevazno nalogo prevzeti," mu je odgovoril Bleiweis:
„Spodobi se, da prijaznemu temu vabilu tudi odkritosrcno od-
govorimo, da prav radi bi to storili, ako bi le mogli. Al kdor
nase mnogostranske opravila pozna, nam bo rad priznal, da
nam je to nemogoce. Vredovati se dajo casniki res tudi tako,
da vrednistvo nima prevelikega dela; al nasa vest je tako
tanka v tem, da to, za kar smo mi odgovorni, tudi mi storimo
vse. In veckrat smo ze rekli, da le tezkega srca bi se locili
od Onega polja, na katerem so „Novice" blizo 20 let za narod
delale" (Novice, 1862, str. 123). Zato nasvetuje, naj bi izdajal
M. Vilhar, ki je prosil ravnokar za dovoljenje novega poli-
ticnega casnika, svoj list namesto enkrat najmanj dvakrat na
teden.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 137
Sestavkov pa ni samo prebiral, ampak jih je tudi p o-
pravljal (gl. Novice 1846, str. 8). Pesmi je seveda tezko
popravljati. Zato se je opraviceval na istem mestu napram
pesnikom takole: „Pesem pa moramo vec na stran poloziti,
zakaj one se ne dajo tako popravljati kakor drug! sostavki,
in vsaka pesem, ktera ni prav, prav dobra, je — slaba pesem.
>Nur der singe, dem Gesang gegeben!«"
Enak lep nauk so dale „Novice" (1863, str. 385) pesni-
kom V „Odgovoru" Josipa Novaka :
Otudi vprasal me nekdo,
Kako se pesniice pojo ?
„En tolar, al' se vec bi dal,
Da bi kovati jaz jih znai.°
Prijatel ! niu odgovorim,
Cenejse to te naucim :
Za vsako dal bos pesmico
Krvi iz srca kapijico.
Zalibog je pel skoro vsakdo, kdor je bil navdusen za
„majko Slavo", in le malo srcnih kapijic je kanilo.
Bleiweisova zapuscina obsega eel kup pesmi.
Vsem tern pesnikom je bilo treba odgovarjati vecinoma v
pismih. Na Bleiweisovi uredniski mizi je gorela luc pozno v noc in
perojedrsalo po papirju. Drobno in licno pisane besede so nav-
dusevale mladino za delo. Nekateri so bili celo tako srecni, da
jih je javno pohvalil v listu. L. 1848. je objavil v 2. st. M.
Valjavcevo prazno, toda neprisiljeno „Senicico" in pripomnil
pod crto : „S pricijoco pesmico vpeljemo pervikrat veliko obe-
tavniga mladenica na slovenski Parnas. Matija Valjavec je ime
mladiga pesnika, ucenca visoko castitega gosp. profesorja Mar-
tinaka v sesti soli v Ljubljani, od kteriga imamo, kakor prici-
joca pesmica spricuje, pri kteri nismo ne cerke popravili — v
prihodnje veliko pesniskih del pricakovati."
Ali je slutil Bleiweis, da tici v tej pesmi nekaj vec nego
V navadnih kovankah? Morda. Najbrz pa je pohvalil uci-
telj ucenca, docim se je pozuril Bleiv^eis, da napravi obema
veselje. Bleiv^eisu je bilo namrec tudi v poeziji utile vec ko
dulce.
Vsled velikega ugleda in vestnega, vladi ugajajocega
opravljanja uredniskih poslov mu je ponudila slednja 1. 1849.
urednistvo s love n s ke ga uradnega lista, a on je po-
nudbo odklonil. Poleg tega, da bi mu krizalo urejevanje vlad-
nega lista nacrte, se mu je zdela skoro gotovo tudi ponuj-:na
nagrada prenizka. V pismu. ki mu ga je pisal Dr. Matija Do-
lenec 24. XI. 1849., citam namrec: „ •■■ Die Nachrichten iiber
das einzufiihrende slovenische Regierungsblatt haben mich ins-
besondere erfreut und interessiert. Die Ihnen als Redakteur
angebotene Bezahlung ist schlecht genug, und ich wiirde an
138 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Hirer Stelle mit weniger als tausend Gulden jahrlich nicht zu-
frieden sein. Legen Sie grofien Werth auf sich, machen Sie,
wozu Sie vollkommen berechtiget sind, Pratensionen, und
man wird Sie nicht mit einem so miserablen Blutgelde ab-
fertigen- • • "
Toda vladi se ni mudilo z izdajo slovenskega uradnega
lista. v^isto mirno je pisai Bleiweisu 12. XII. 1849. Dr. Anton
Beck^): „••• In Betreff der officiellen Zeitung fur das Kronland
Krain mufi ich bemerken, da6 die Regierung einen Werth da-
rauf gelegt hatte, Sie als Redaktor an die Spitze zu stellen —
was schon von keinem MiBtrauen'-) zeugt, — Da Sie sich die-
ser Aufgabe nicht unterziehen zu konnen glauben u. iiber Herrn
Kastelic Befahigung noch keine Erhebungen vorliegen, wird
wohl das Unternehmen bis zur Eroffnung der neuen Behorden
verschoben werden miissen, was ich dem Herrn Blasnig bei
Gelegenheit mitzutheilen ersuche. Ohnedies ware es schon zu
spat gewesen, die nothigen Einleitungen zum Beginn des Blat-
tes vor dem neuen Jahre zu treffen- • ■ "
List je V resnici izsel y prihodnjem letu pod urednistvom
Blaza Potocnika v Blaznikovi tiskarni- •■
„Vodnika II." imenuje Marn Bleiweisa v XX. letniku
„Jezicnika". To ime si je v resnici zasluzil z „Novicami". Za-
nimiva je pa naslednja Bleiweisova sodba o svoji osebi. Na-
pisal jo je za Costo, da bi jo uporabil pri njegovem zivljenje-
pisu, namenjenem za neki jugoslovanski list. Giasi se :
„Ober die Novice und deren viel seitige re n Inhalt
als in der Biographic angegeben, lieBe sich wohl mehr sa-'
gen, was ich natiirlich nicht sagen darf. Mit diesem Blatte
erhielt die slowenische Bevolkerung nach einer Unterbrechung
von mehr denn 40 jahren (seit Vodnik's „Novice" — vide
„Vodniks Album") wieder eine Zeitschrift in ihrer Mutter-
sprache; daher sie ein neues Stadium unserer Literatur-
geschichte bildet.
>) Urednik ceskega drzavnega zakonika.
2) Bleiweis je bil obdolzen, da ni razsvetlil oken ob priliodu Nje-
govega Velicanstva. Ob otvoritvi juzne zeleznice so povedali to nekemu
visjemu drzavnemu uradniku, kijebil prisel v Ljubljano k slavnosti. Vpra-
sanje pa, kdaj je bila Ljubljana razsvetijena, ni tako lahko. Prvi stroj je
prisel iz Ceija v Ljubljano 18. avgusta (na cesarjev rojstni dan) 1849. 1.,
promet pa se je otvoril 16. septembra istega leta. Cesarja je zastopal
nadvojvoda Albreht. Ce nazivlje Beck slednjega Njegovo Velicanstvo, po-
tem je Bleiweis ob tej priliki pozabil na razsvetljavo, ker je prisel cesar
sam sele spomladi 1850. 1. prvikrat na Slovensko. Sicer moramo misl ti
na prihod cesarja Ferdinanda in cesarice Ane Marije 1. 1844. Potem so
porabili Bleiweisovi nasprotniki (nemskutarji !) ugodno priliko ob otvoritvi
zeleznice in ga ovadili po preteku petih let motda celo kot vladarski rod-
bini nevarnega moza!
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji. 139
Ich kann mir darin das Verdienst vindiciren, den ersten
Schritt zu einer Vereinigung der siidslavischen Dialekte in
Eine Schriftsprache gethan zu haben, indem ich die Gay'sche
Orthographie zuerst in die slovenische Literatur einfiihrte,
und dieQ ohne alien Zwang, oline alien Streit, wozu doch bei
unseren Landsleuten viele Neigung vorhanden ist, wie der be-
riichtigte „Abce-Krieg" es beweiset. Freilich ist eine gleiche
Orthographie noch keine gleiche Schriftsprache, allein eine
Annaherung wesentlichen Belanges ist dadurch doch geschehen.
Die Novice redigire ich aber nicht nur, sondern ich
kann wohl sagen, daB ich dabei der fleifiigste Mitarbeiter
bin. —
Bei der „Thierarzneischule" fehlt in der Biographic ein
wesentliches Moment, und zwar, dafi diese Schule die erste
Schule in Krain ist, wo die samtlichen Lehrgegenstande in
slovenischer Sprache vorgetragen werden, also sie eine durch
und durch slavische Lehranstalt ist. Ich kann die
Entstehung dieser Schule als das Werk meiner Bemiihungen
betrachten, und auch darin eine Anerkennung finden, dafi sie
selbst vom Ministerium als eine Musteranstalt bei Griindung
ahnlicher Institute in Oesterreich empfohlen wurde. Vielleicht
ist es ein kleiner Beweis meiner Liebe zum Vaterlande, dafi
ich deren unentgeltlicher (unbesoldeter) Direktor und
Lehrer bin seit 1850 (alle Tage 2 Stunden Vortrage — in
ziemlich weiter Entfernung von der Stadt — und alle iibrigen
Direktionsgeschafte).
Im September 1859 wurde mir, ohne dafi ich es
ersuchte, provisorisch die k. k. Landesmedizinalrath-
Stelle iibertragen (fiir deren Besorgung ich das auszeich-
nendste Anerkennungsschreiben von Seite des Statthalters
erhielt).
Im Jahre 1848 erhielt ich einen Ruf als Professor der Ve-
terinarkunde an die k. Thierarzneischule nach Miinchen;
allein ich wollte mein Vaterland nicht verlassen und blieb in
meinem Wirken doma.
Im Jahre 1848 wurde ich zum Prases des sloven i-
schen Vereines in Laibach gewahlt, welchen Ehren-
platz ich bis zur Auflosung des Vereines im Jahre 1850 ver-
sah ; consequent und unerschiitterlich festhaltend an der na-
tionalen Gleichberechtigung, jedoch feme von aller Uberstiir-
zung, die ich, genau kennend die Verhaltnisse des Landes
und der Bevolkerung, der guten Sache eher fiir nachtheilig
als vortheilhaft halte.
In diesem Jahre wurde ich stadtischer Ausschufi, Mit-
glied des verstarkten st an disc hen (! !) Ausschufies. worin
ich manche Kampfe fiir unser nationales Recht bestehen
mufite unter den vielen entnationalisirten Mitgliedern desselben-
140 Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji.
Unter vielen Diplomen als Mitglied von landwirtschaft-
lichen Vereinen u. s. w. erhielt ich im Jahre 1851 auch von
dem se r b i sch e n literarischen Verein (srbska slo-
vesnost) in Belgrad das Diplom als Mitglied dies s Vereines.
„BildungunseresVolkes" ist meine Devise, und
da diese nur auf Grundlage der nationalen Sprache erreicht
w^erden kann, Geltendmachung derselben in Schule, Amt und
offentlichem Leben, fUr welche ich ein Kampfer seyn werde,
bis unserem Volke das Recht wird, welches ihm vor GotI
und den Menschen gehort, ohne Feindseligkeit gegen irgend
eine andere Sprache-"^)
Skromna se pac ne more imenovati ta sodba! Precej
cudno zvene poleg nje vrstice, ki jih je pisal 1877. 1. Josipu
Cimpermanu (gl. Novice 1. 1883, str. 192): „... Ceravno nik-
dar nisem iskal in se dan danes ne iscem hvale pred svetom,
in mi zadostuje dobra vest, da sem storil, kar je dolznost
moja bila, ko me je previdnost Bozja izbrala leta 1843. za bo-
rilca zatirane matere Slovenije itd."
A tak je bil Bleiweis. Zamislil se je v vlogo „oceta slo-
venskega naroda" in si je zelel, da bi spoznali vsi njegove
zasluge. Zato je tudi vcasih zavil kako dejstvo tako, da ga je
prilagodil novim nazorom.
") Ta pristavek k zivotopisu nam prica, da je Bleiweis rad postre-
gel s pohvalnimi podatki. Tudi Smolefu, kaierenui so se zdele vrstice o
Bleiweisu v „Siovniku naucnem" presuhoparne, je poslal podoben pri-
spevek za list „Svetozor". Nisem pa mnenja, da je posiljal Bleiweis sam
pod razlicnimi pseudonimi svoje zivljenjepise v tuje liste. Tega ga je
namrec obdolzil Levstik. G. kustos L. Pintar je bil tako prijazen, da mi
je sporoci) iz S. Rutarjevega rokopisa ,Slovensko slovstvo po predava-
njih Fr. Levca" sledece : „Spisal je sam (sc. Bleiweis) svoj zivotopis in
ga dal natisniti v drugem listu Abel Luksicevih ,Slavische Blatter' (Dunaj,
I. 1865). Podpisal se je „Lomski", kakor je tudi v svojih ,Novicah' delal,
kadar se je hotel pohvaliti in kaj o sebi pisati. A. Levstik je zavohal to
in pisal je en sestavek zoper Bleiweisa v ,Slovencu' ter se tudi podpisal
z imenom .Lomski'. Od takrat je izginilo to ime iz Noviskega slovarja.
Njegova slaveca avtobiografija je pa jako karakteristicna za Bleiweisov
znacaj". — Tako Rutar! Dopisi s podpisom „Lomski" se nahajajo v
prvem letniku Einspielerjevega „Slovenca" v 56., 57. in 58. st. (t. j. 26.
n 29. julija, pa 2. avgusta 1865.). V II. tecaju st. 55, 70, 75, 81, 82 (t. j.
II. VII., 1. IX., 19. IX., 10. X., 1.3. X. 1866) so priobceni „Listi iz bele
Ljubljane" s podpisom „Lomovic"(!).
Mislim, da trdim lahko z vso gotovostjo, da se Bleiweis ni poslu-
zeval pseudonima prijatelja Cigaleta v omenjene namene in da mu je
delal tu Levstik k r i v i c o.
Dr. janez Bleiweis in njegova doba.
Postanek in razvoj narodno-politicnega programa Slovencev
do razcepljenja v konservativno in liberalno stranko.
Spisal dr. Dragotin Loncar.
Predgovor.
Spis „Politicno zivljenje Slovencev" (Ljubljana, 1906)
ma informativen znacaj. Z naslednjo monografijo pa skusam
diodati analizo slovenske politike od Vodnikovih casov do smrti
Bleiweisove (1797—1881).
Posiljajoc ta spis v svet, se hvalezno spominjam vseh
onih, ki so mi na ta all oni nacin prisli na pomoc. Imenoma
omenjam gospode: Janka Bleiw^eisa viteza Trsteniskega,
ki mi je dal na razpoiago korespondenco svojega deda; dr.
Ivana Prijateija, ki mi je dovolil uporabo svojih izpiskov
iz Gajeve in Vrazove korespondence; koncno dr. Josipa Vos-
njaka. ki je izrocii svojo korespondenco kranjskemu dezelnemu
muzeju z blagohotnim dovoljenjem, da je spiosno pristopna.
Nic manj pa nisem hvalezen gospodom Antonu Globocniku
pi. borodolskemu, Petru Grasselliju, Franu Levcu,
Josipu Stritarju in Luki Svetcu, katerih osebne podatke
sem uporabljal kot dragocen vir sodobnikov.
Idrija, 1909.
Slovenski narodni preporod.
1. Narodni preporod Slovencev je posledica idej prosvet-
Ijenosti in francoske revoiucije. Kakor drugi Slovani, tako so
se tudi Slovenci narodno prerodili pod vplivom francoske fiio-
zofije XVIII. stoletja, ki je povzrocila dobo prosvetljenosti in
velike revoiucije v cell zapadni Evropi.
Francoska filozofija, odvisna od angleskih mislecev XVII.
stoletja, kritikuje in rusi dotlej veijavne cerkvene in drzavne
razmere. Njene zahteve so: unicenje verskih predpravic, fevda-
142 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
lizma in absolutizma, uvedenje verske strpnosti, svobodno
znanstvo, svobodna obrt in trgovina, sodelovanje naroda pri
vladi ali ustavnost.
Doba prosvetljenosti izpolnjuje le nei<atere teii zahtev, n.
pr. ustanovitev Ijudske sole in osebno osvobojenje tlacanov,
ker so bili voditelji tega gibanja visji sloji, zlasti pruski kralj
Friderik II., nemski cesar Jozef II. in ruska carica Katarina II.
Pri nas sta pridobila v Ijudski soli skromno mesto slovenscini
odlicna tedanja pedagoga Kumerdej in Japelj.^)
Na Francoskem so se navzeli novih idej srednji sloji in
jih dovedli do zmage: osvobodil se je tretji stan, mescanstvo,
gospodarsko in politicno. Iz Francije se je potem razlilo to
svobodomiselno gibanje kakor povodenj po ostali zapadni
Evropi, In ko so padle verske in dinasticne, lokalne in sta-
novske predpravice, potem se je mogla roditi narodna ideja.
2. Prosvetljeni vladarji so na podlagi naukov francoske
filozofije reformovali drzavo, naloga slovanskih in torej tudi slo-
venskih buditeljev je pa bila, da izvajajo iz njenih naukov
posledice z ozirom na narode.^) Slovenci so poznali francosko
filozofijo direktno in indirektno.
Prvi slovenski pesnik in casnikar Valentin Vodnik
(1758 — 1819) stoji pod vplivom Zige baron a Zoisa, ki je
bil pristas francoskih enciklopedistov in je poznal francoske raz-
mere iz lastne izkusnje. Tedanje narodno delo se je gibalo
zlasti V dvojni meri: v zgodovinski in jezikoslovni. S prvo je
bilo treba vnemati zavest in Ijubezen do lastnega naroda, drugo
je pa bilo neizogiben pogoj za literarno delovanje. Zato vidimo,
da je Vodnik poleg pesnika tudi zgodovinar in jezikoslovec,
kakor vecina narodnih buditeljev. Zois ga je pa obenem pri-
dobil za to, da je zacel izdajati tudi prvi slovenski casopis
„Ljubljanske Novice" (1797. do 1800.), v cemer je pred-
hodnik Bleiweisov. To je bil za tedanje case smel poizkus,
presmel, ker so bile splosne razmere zelo neugodne, tembolj
pa se polozaj Slovencev. Ni moglo biti drugace, da je zane-
marjenost in zaostalost, ki smo se v njej nahajali, onemogocila
nadaljnje izdajanje lista.
Docim so se bili doslej le posamezniki seznanili s fran-
coskimi idejami, je postal ta direktni vpliv splosen, ko je za-
sedel Napoleon I. slovenske in hrvasko-srbske dezele ter jih
zdruzil V eno upravno celoto pod imenom „ilirske pokrajine"
z glavnim mestom Ljubljano (1809. do 1813.). Cela uprava je
1) jos. Apih, Ustanovitev narodne sole na Slovenskem. (Letopis
Slovenske Matice, Ljubljana, I. del 1894, str. 253—317 ; II. del 1895, str.
146—233).
-) Razvoj slovanske misli opisuje pregledno in vsestransko dr.
Zdenek V. Tobolka v svoji monografiji „Slovansky sjezd v Praze roku
1848". (Praga, 1901, I., str. 1—38).
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in niegova doba. 143
bila urejena po francoskih zakonih, francoscina je bila drzavni
jezik vseh podloznikov, nizje in visje sole so se preustrojile
po francoskem vzoru in uvedle so se knjige, ki so bile v rabi
pri Francozih.-^) Odlocilno za daljnji razvoj Slovencev je bilo
to, da je pri tern francoska okupacija vpostevala slovensko
narodnost. Poleg dobre uprave se ni puscalo v nemar gojenje
slovenskega jezika. Naredba cesarja Napoleona iz leta 1811.
veil, da morajo biti uradniki rojeni Ilirci. Tudi slovenski na-
rodno-politicni program leta 1848. je osnovan na podlagi
Napoleonove „Ilirije". Zaslug, ki so si jih pridobili Francozi za
razvoj slovenske narodnosti, prav nic ne zmanjsuje dejstvo, da
Napoleona pri snovanju „ilirskih pokrajin" niso vodili narodni
oziri, marvec gospodarski in politicni.^)
Posredno so prisle francoske ideje k nam po Nemcih.
Schiller: Goethe, Lessing, Kant in zlasti Herder so biji pri-
stasi francoskih filozofov; od Nemcev so sprejemali te nauke
Slovani. v prvi vrsti so citali in razsirjali Herderja, ki je s svo-
jimi optimistnimi nazori ^o kulturi in zivljenju starih Slovanov
budil slovansko zavest. Safafik in Kollar sta bivala nekaj
casa V Jeni, kjer je bilo sredisce nemske narodne misli. In
Kollar je postal oce slovanske narodne misli pri severnih,
kakor tudi pri juznih Slovanih.'^)
3. Slovani so posneli po Nemcih narodno misel. Videc
svojo malost in nesamostojnost nasproti drugim -narodnostim,
zlasti Nemcem, so klicali po zdruzenju slovanskih narodov.
Kollar je izumel naslov: slovanska vzajemnost. Nastal
je kulturni in politicni panslavizem. Ceski buditelji Do-
brovsky, Jungmann, Safafik, Kollar so sanjali o skupni slovan-
ski drzavi pod ruskim vodstvom, z enotnim slovanskim jezikom,
ki bi bil seveda ruski. Rusija je bila up in cilj kot edina samo-
stojna slovanska drzava. Pozneje se je politicni panslavizem
Safafika in Kojlarja zamenjal samo s kulturnim, literarnim
panslavizmom. Safafik sploh ni bil naklonjen politicni praksi,
Kollar pa tega ni mogel, ceprav bi bil hotel, ker niso bile
prilike ugodne. Kollar je dolocil pojem literarne slovanske vza-
jemnosti, ki ji je bil predhodnik nas Kopitar, tako, da naj
bi bila vsa slovanska plemena en narod, njih narecja naj bi
se smatrala za en jezik in polagoma bi se priblizevali idealu
vseslovanskega jezika. Kollarjevo delo so imenovali Stanko
1) I. Vrhovec, Francoska Ijudska sola na Kranjskeni. (Letopis Slo-
venske Matice, Ljubljana, 1897, str. 147—161).
-) Dr. Jos. Gruden, Ob stoletnici Napoleonove Ilirije. (Cas, Ljubljana,
1909, zvezek 4. in 5., str. 145—154).
3) Kollarjevo zivljenje, ucenje, deiovanje in njegova dela je anaii-
zoval dr. M. Murko razven v ceskem in nemskem jeziku tudi v obsirni,
slovensko pisani razpravi: Jan Kollar. Letopis Slovenske Matice, Ljubljana,
I. del 1894, str. 62—137; U. del 1897, str. 162— 224j.
144 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Vraz,UrbanJarnik, Anton Krempelj, MatijaMajar
„slovanski evangelij". Glavni razsirjevalec KoUarjevih idej na
jugu je pa postal dr. Ljudevit Gaj, zacetnik ilirizma.
4. Gajev ilirizem je bilo stremljenje, zdruziti vse juzne
Slovane v en narod z enim knjizevnim jezikom. Proti madjari-
zaciji Hrvaske je iskal Gaj zaveznikov tarn, kjer jih je bilo
najprej najti: pri Srbih, Slovencih in Bolgarih. Tako je nastala
jugoslovanska idej a, ki je blagodejno vplivala na slo-
venski narodni preporod. Zlasti koroski in stajerski Slovene!
kot najblizji sosedje so se oklepali ilirizma, proslavljajoc Gaja
in Stanka Vraza, ki je bil glavni njegov oznanovalec med Slo-
venci. Dr. Stefan Kocevar pravi o Gaju, da je on resil
Hrvate narodne smrti, in dostavlja: „Srecni mi, ki v tem casu
zivimo na zemlji". Vraza imenuje leta 1835. apostola, ki poslan
od slovenskega duha razsirja med Slovenci pravo vero. ^)
Prvi Kranjci te dobe, ki so se smatrali za Slovence in
Slovane, so bill nekateri dijaki, ki so studirali v Karlovcu in
pod vplivom ilirizma zaceli siriti narodno misel. Glavno so to
bill trije Ijubljanski bogoslovci : Lovro Pin tar, Anton
Zakelj in zlasti Luka Jeran.-) Od njih se je navzel slo-
venskega narodnega duha tudi dr. Janez Bleiweis
(1808-1881).
5. Dr. Bleiweis je zivel 17 let v tujini (1826. do 1843.).
na Dunaju, kjer se je pridno bavil z zdravniskimi vedami.
S slovensko knjigo se ni pecal, tem manje s slovensko na-
rodno mislijo; zato je mnogo pozabil. kar je prinesel s seboj
znanja slovenscine izza svoje mlade dobe, ki jo je bil prezivel
na Slovenskem. V njegovi rodbini je vladaia nemscina; saj je
bil takrat slovenski jezik iztisnjen iz javnega in drustvenega
zivljenja, iz visjih sol in uradov, le na kmetih in v cerkvi se
je ohranil, toda zelo popacen: ponemcen in poitaijancen. Blei-
weisov oce, sestra, brat, maceha, njegov strijc — vsi mu pi-
sejo nemsko. ^) Postal je zaveden Slovenec v prvi vrsti po
obcevanju z Jeranom, ko je prise! v Ljubljano kot profesor na
tedanjo medicinsko-kirurgicno solo in kot tajnik kmetijske druzbe
za Kranjsko. V letih 1843. do 1846. je veckrat poiskal Jerana
V semeniscu zaradi pojasnil v jezikovnem oziru. "*] Jeran mu je
bil spleh pomocnik, kar priznava dr. Bleiweis sam °), ko se
mu je izrocilo urednistvo tednika, ki ga je izdajala kranjska
kmetijska druzba po posredovanju nadvojvode Ivana: „Kme-
1) Korespondenca Vrazova, skrajsano citiram : K. V.
2) Anton Qlobocnik pi. Sorodolski, K petdesetletnici slovenske na-
rodne zavednosti. (Izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko, Ljubljana,
VIII. letnik, 1898, zv. 1. str. 1-1 1.)
3) Korespondenca Bleiweisova, skrajsano citiram : K. B.
*) Anton Qlobocnik pi. Sorodolski, 1. c.
5) „Novice', 28. stev. z dne 15. Jul. 1863.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 145
tijske in rokodelske Novice" (pozneje gospodarske,
obrtniske in narodne).
„Novice" so bile drugi slovenski casopis; prvi list, ki je
prisel na svetlo dne 5- julija 1843. leta, se je tiskal v 500 iz-
tiskih, a ze V drugem cetrtletju se je natisnilo 800 iztiskov. ^)
0 Bleiweisu in sotrudnikih „Novic" pise Preseren Vrazu
1843. leta, da so slovenscine napol zmozni in da njih clanke
prevaja Malavasic. -) Dr. Bleiweis sam pripoveduje, da
je bil pri listu nastavljen Malavasic kot prevajalec, ker je bilo
takrat se zelo malo slovenskih pisateljev in je bilo treba naj-
vec prevajati iz drugih jezikov. ■^)
Matija Majar pozdravlja izdajanje „Novic" v pismu na
Vraza z naslednjimi besedami: „Novice" so za nas v nasih
krajih (na Koroskem) prva stopinja, pa najpotrebnejsa zato, ker
nihce ne more storiti druge stopinje, ako ni storil prve. Prav
je, da so se zacele izdajati v bohoricici, od pocetka se mora
poceti in potem dalje. Ko mine pol leta, bi bilo dobro dati
kaksen sestavek i v ilirskem pravopisu. Slog v teh „Novicah" je
prav naroden, slovenski, razumljiv vsakemu i najprostejsemu
in najucenejsemu se more dati za izgled, dasi se nahajajo tudi
provincializmi in poleg tega i germanizmi. „Novice" bodo zbu-
dile i nas Slovence, da se vzdramimo. ^) Trdina pravi o
„Novicah": „Urednik tega casnika ni gledal le na to, da bi
imel kaj dopisov v svojem listu, ampak je tudi pazil, da so
bill dopisi, ce ne vselej izvrstni, pa vsaj taki, ki so se z dobro
vestjo smeli ponuditi tudi bolj omikanim bralcem".-^)
„Novice" so bile sredisce in ognjisce, okrog katerega so
se zbirali slovenski pisatelji, mnogim izmed njih so bile prva
sola V pisanju; one so budile med narodom veselje do branja
in s tem obenem slovensko zavednost. '^) Zlasti so navdusevale
posvetnjake in duhovnike politicne pesni, ki jih je priobceval
glavni pesnik „Novic", Ivan Vesel Koseski, s svojo bom-
bastno-pateticno obliko in fantastno-romanticno snovjo. Pred-
vsem omenjam slavnostno pesem „Slovenija" ob priliki prihoda
cesarja Ferdinanda I. v Ljubljano 1844. leta, ki je prvikrat
rabila izraz „Slovenija" v javnosti in zbudila posebno v mladini
zanimanje za slovensko pesnistvo. ') Kakor z „Novicami", take
1) .Novice', 28. stev. z dne 15. jul. 1863.
-) K. V. (Priobcil dr. Ivan Prijatelj v Zborniku Siovenske Maticei
Ljubljana, 1902, str. 186.)
3) „Novice', 28. stev. z dne 15. jul. 1863.
^) K. V.
'">) „Ljubljansi<i Casnik", 78. stev. z dne 27. dec. 1850.
«) Fr. Levee, Dr. Janez Bleiweis. (Siovenske Vecernice, Celovec, 35.
zvezek, 1880, str. 3—23.)
'^) Janez Trdina, Avtobiografska pisma. (Ljubljanski Zvon, 1905, str.
591 — 592.J
10
146 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
je siril dr. Bleiweis slovensko zavest tudi s prirejanjem javnih
govorov in s sloveiiskimi pesnimi v Ijubljanskem gledaliscu. ^)
Vazno za nadaljnji razvoj slovenskega narodnega prepo-
roda, zlasti v javnem zivljenju, je bilo to, da so se slovenski
dijaki shajali na Dunaju z drugimi Slovani in se tu navzel}
narodne ideje. Med Slovene! sta bila presinjena narodnega
duha posebno Peter Kozler in Matej Cigale; njima se
je pridruzil Anton Globocnik. Ko sta prva dva leta 1846-
odsla, je ostal Globocnik sam; on je edini obceval z drugimi
Slovani in jim pomagal prirejati slovanske zabave. '-) Na Glo-
bocnika je kot dijaka v zacetku 40. let narodno vplival Luka
Jeran. ^) Sredstvo za zbujanje narodne zavesti so bile v prvi
vrsti zabave, plesi in koncerti ali besede. Jeran pise Vrazu
leta 1845. o pojedini pri baronu Zoisu, kjer so samo slovensko
govorili, in o slovanskem plesu na Dunaju, kjer sta dva Slo-
venca plesala „kolo" : Peter Kozler in Henrik Martinak, sin
profesorja Martinaka. ^)
6. Kulturni in politicni panslavizem, kakor sta ga zasno-
vala Safafik in Kollar, je naletel na odpor se pred letom 1848.
Proti KoUarjevi slovanski vzajemnosti je vodil opozicijo Havli-
cek, ki je bil sam v mladosti njen pristas, potovanja po slo-
vanskem svetu so ga pa prepricala o nasprotnem. Spoznal je,
da Slovani niso en narod, da se ne more govoriti o slovanskem
narodu, kakor tudi ne o germanskem itd. V avstrijskem cesar-
stvu je najlepsa garancija za Cehe in za Hire. Nemogoce je,
da bi vsi Slovani kdaj imeli v literaturi en jezik. Havlicek je
nasproti KoUarjevi slovanski vzajemnosti poudarjal najprej
svojo narodnost, ces, bolje je, ako Ijubimo manj Ijudi, a te
temeljito in gorko, nego pa vsakega nekoliko. Iz sanjarskega
slovanstva, kakor ga je siril Kollar in njegova sola, je ustvaril
Havlicek dolocno obliko, ki je bila zmozna plodonosnega ziv-
Ijenja. Njegovi nazori so bill realnejsi in so polagoma prodrli.
Vzprejel jih je tudi Palacky. V znamenju teh idej se je vodila
slovanska politika 1848. leta.
Pri nas na jugu je bil zlasti Matija Ma jar pristas
Kollarjevih idej, ki jih je skusal uresniciti v kulturnem in poli-
ticnem oziru. Gaj sam je pa pisal leta 1837. urednistvu „Da-
nice Ilirske", da je Kollar velik kot poet, majhen kot zgodo-
vinar in najmanjsi kot politik. '') Tudi Vraz nastopa leta 1840.
1) „Novice% 28. stev. z dne 15. Jul. 1863.
~) Anton Globocnik pi. Sorodolski, 1. c.
3) Pismo Globocnikovo z dne 11. novembra 1908. — Pismo Jera-
novo Globocniku z dne 30. nov. 1844. (Dr. Fr. Ilesic, Korespondence iz
dobe nasega preporoda, Izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko, Ljub-
ljana, XIX. letnik, 1909, ses. 3. in 4., str. 99.)
*) K. V.
^) Korespondenca Gajeva, skrajsano citiram K- G.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 147
proti prestrastnemu apologetstvu Rusije. ^) Najodlicnejsi na-
protnik KoUarjevega vseslovanstva, a obenem tudi ilirizma je
bil — kakor znano — Preseren, o cemer govorim v drugi
zvezi.
In stalisce Bleiweisovo?
Material, ki ga je imel dr. Bleiweis pred sebo], to je bila
kmetska masa, zanemarjena in zaostala v vsakem oziru. Kar je
bilo zavednih izobrazencev, ti niso bili vsi edini. marvec raz-
cepljeni ria vec strank, izmed katerih je druga drugo poskusala
izpodriniti. Kaj je preostajalo Bleiweisu drugega, nego izkri-
stalizovati ta kaos, ki ga je nasel, dati mu doloceno obliko in
z njim privesti neuko kmetsko maso v kulturno zivijenje.
Kaksen je bil vendar polozaj Slovencev v predmarcni dobi!
Brez domacega plemstva, ki je pri drugih narodih igralo vazno
ulogo, brez slovenskega mescanstva; celo nizja duhovscina, ki
je se najbolj cutila z narodom, t. j. s kmetom — tlacanom, na
Koroskem in Stajerskem obicno ni bila zmozna slovenscine
niti za najnavadnejse molitve; po solah in uradih je gospo-
dovala tujscina; politicna in cerkvena razcepljenost je podpirala
separatistne teznje in morila narodno zavest; ni bilo skupnega
imena, rabile so se tri razlicne pisave, vsaka po posebnem
narecju; pescica izobrazencev se je bojevala med seboj za vpliv
in duhovniki — janzenisti so v zvezi z absolutistno vlado
nasprotovali svobodnemu razvoju slovenskega slovstva : to je
slika, ki nam jo nudi predmarcna doba----
Ako je hotel dr. Bleiweis pridobiti kmeta. priprostega
cloveka, za kulturo, uvesti ga v narodno zivijenje, potem se
mu je moral blizati s tistim sredstvom, ki je bilo terrm cloveku
najblizje in najbolj znano : s staro pisavo bohoricice in z jezikom,
ki ga je narod govoril in razumel. Na tej realni podlagi, ki jo
je ustvarila slovenska reformacija, je mogel solidno zidati dalje
in brez krika in vika uvesti gajico ter obenem polagoma zliti
razlicna slovenska narecja v knjizevno slovenscino. Iz kaosa je
bilo treba napraviti najprej diferenciacijo; le doloceni, ami
V sebi trdni deli morejo tvoriti zivljenja in napredka zmozno
enoto in celoto. Macun"-) pise Vrazu, da mu je Kose ski
dejal: „Kako bi se mi pridrazili onim ne vem katerim Hi rem,
ki V vseh svojih delih niti ne vedo, kdo in kaj smo mi, ki v
svoj slovar niso vzeli niti ene besedice, ki ne bi se nahajala v
krajih ali knjigah ilirskih. ki se nas ne spominjajo razven takrat,
kadar nas je jim treba?" Macun dostavlja, da je istina, kar
je rekel nekoc pozneje Koseski : „Sedaj se ni treba zdruziti in
ij K. V.
■') K. V.
10*
148 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
ni koristno, ker bi na ta nacin zaostalo nase Ijudstvo; treba
ga je tu izobraziti, potem se more dovesti k ilirizmu". ^)
Dr. Bleiweis sicer ni vedno nastopal povsem trdno in je
semtertja omaiiovai, cemur se pa ni cuditi, ako imamo pred
ocmi celotni poiozaj. Vpliv Kollarjevih idej, ki so se pri nas
sirile pod firmo ilirizma, je bil premogocen in stanje Slovencev
preobupno, da bi se ne bil dr. Bleiweis casih nekoliko zaustavil.
Misli o vseslovanskem jeziku se popolnoma tudi on ni mogel
iznebiti. -) Toda najprej je bilo treba podreti doma provincialne
predsodke, zamenjati zemljepisno-lokalna imena s skupnim
narodopisnim imenom „Slovenec" in zbrati raztresene kose za
nadaljnje smotreno delo.
Matija Ma jar ^) je leta 1845. pisal Vrazu, da nam je
treba resnih znanosti in ne samo pesmi, romanov. „Ako se vse
natanko premisli, pravi v drugem pismu istega leta, ni nobena
taka skoda, da se ni dovolila Slomseku ustanovitev drustva
za izdajanje knjig, ker je bila ta druzba namenjena izdajati
samo molitvenike in knjizice za premije; za to nam pa ni treba
nobene druzbe". *) In v soglasju z Majarjevim nazorom so
imele ravno „Novice" v prvi vrsti namen, da povzdignejo kme-
tijstvo in rokodelstvo, Ubrale so prakticne strune, ker so bile
kot redno izhajajoc casopis gospodarskega znacaja, ki je pri-
nasal pouk v vsakdanjih potrebah priprostega cloveka, najbolj
uspesno sredstvo, da se vzdramijo .sirse plasti. Vpliv B 1 e i-
w e i s a na to, da je imel casopis takoj izprva to prakticno
smer, nekateri precenjujejo, n. pr. d r. S u 1 e k. '') Dr. Bleiweis
sam pripoveduje, da je bil takrat na Dunaju, ko so se „Novice"
'j Sam Stanko Vraz je pisal Presernu 1838. leta: ,Ich bin der
Meinung, daB die Kroaten sehr Unrecht haben, wenn sie das Visier so
hoch offnen und auf uns halbe Nordsohne wie auf Samaritaner herabbli-
cken ; glaube jedoch fest, daB bald solide Kentnisse an die Stelle ihres
jetzt bloB durch den hohen Grad der Begeisterung fiir das Wohl ilirer
Nation zusammengehaltenen Wissens und Wirkens treten werden. Diese
Zeitwird gewiB kommen; und da werden sie, wenn wir ihnen mit erhar-
teten Griinden begegnen, ihre Saiten herabstimmen. Obrigens lassen wir
ihnen in Hinsicht der Geringschatzung, wenn wir unsere Nieren aufrichtig
priifen, nichts geschenkt". In gotovo je tudi to znacilno za tedanjo dobo,
da se je dr. Gaj leta 1838. branil prevzeti tisk Korytkovih na Kranjskem
nabranih pesni in ga prosil, naj za vselej pri miru pusti njega in vse
druge zagrebske slaviste, ker se je bai, da bi obcevanje z njim kot pre-
gnanim Poljakom utegnilo navaliti na njega in druge sum nelojalnosti!
(Dr. Janez Bleiweis, Literarna zapuscina doktorja Franceta Preserna, Le-
topis Slovenske Malice, Ljubljana, 1875, str. 168, 173 in 174.)
-) Dr. Janko Lokar, Stalisce Bleiweisovih „Novic" glede knjizevnega
zedinjenja Slovanov. (Izvestje c. kr. II. drz. gimn. v Ljubljani 1906./ 1907.,
str. 1—35.)
3) K. V.
^) K. V.
') Dr. Bogoslav Sulek, Dr. Ivan Bleiweis Trsteniski. Nekrolog. V
Zagreb u 1882.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 149
s posredovanjem nadvojvode Ivana ustanavljale, da je delal
zacetne priprave dr. Orel in nabral mnogo gradiva za prvi
zacetek. ^) Vsekako pa kazejo isto misljenje naslednje besede
Bleiweisove, ki jih je govoril na obcnem zboru ..Slovenskega
drustva" v Ljubljani dne 22. novembra leta 1848: „Naiprva,
najsilnejsa potreba je omikanje nasega prostega Ijudstva in
najsvetejsa skrb vseh omikanih Slovencev naj bo : pomagati
prostemu, dolgo zanemarjenemu Ijudstvu iz temin nevednosti
na luc omikanosti. Molitvene in pobozne knjige ter pesni: to
je bilo skoro vse slovstvo prejsnjih casov — ali to je vse pre-
malo za otesanje prostega Ijudstva!""-) In da je nacin, kako
je dr. Bleiweis pri urejevanju postopal glede pisave in jezika,
bil pravi, o tern nas prepricuje ne samo uspeh, ki ga je do-
segel, marvec tudi namen, ki so ga imele „Novice", in razmere,
V katerih so nastale in delovale.
Ilirizem se ni mogel uresniciti, toda zato njegov pomen
ni nic manjsi. Ne smemo sedanjosti z rekriminacijami prenasati
V preteklost : iz danih pogojev je treba razlagati in uvazevati
vsako taksno gibanje. Ilirizem je bil kulturno sredstvo, ki
se je z njim oblikovala brezlika slovenska kmetska
masa in po njem dospevala do narodne zavesti. Kdor
misli, da je mogel storiti se kaj vec, ta prezira temeljni socialni
zakon asociacije in diferenciacije, ki mu je razvoj cloveske
druzbe, torej tudi vsakega naroda, prav tako podvrzen, kakor
priroda svojim prirodnim zakonom.
II.
Leto 1848.-)
7. Svobodomiselno gibanje zapadne Evrope se ni zausta-
vilo pred Avstrijo, kljub Metternichovi absolutistni politiki.
Februarska revolucija v Parizu in proklamacija druge francoske
republike je dala povod k marcevi revoluciji. Liberalni pokret
V Franciji, Italiji in Nemciji je pazno motril Ludovik Ko-
sut in je hotel mednarodni polozaj izrabiti v prid Ogerske.
le 2. marca 1848. je obenem zahteval ustavno svobodo za vse
avstrijske narode. Na Dunaju je zlasti profesor veroznanstva,
dr. Anton Fuster, navduseval mladino za politicno prebu-
1) „Novice", 28, stev. z dne 15. Jul. 1863.
-) „Novice', 49. stev. z dne 6. dec. 1848.
3) Jos. Apih, Slovene! in 1848. leto. V Ljubljani 1888. — Jos. Apih-
Die Slovenen und die Marzbewegung von 1848; Die slovenisciie Bewe-
gung im Friihjahre und Vorsommer 1848; Die Slovenen und der konsti-
suirende Reichstag 1848/49; Die Slovenen und das osterreichische Verfas,
tungswerk von 1848 49. (Helfertov Osterreichisches Jahrbuch, Dunaj 1890,
s4. letnik, str. 79-106; 1892, 16. letnik, str. 173—208; 1894, 18. letnik,
Itr. 15—35; 1896, 20. letnik, str. 119—154.)
150 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
jenje. Bil ]e rojen Slovenec, ki je jDkoli leta 1830- kot tedanji
stolni kaplan Ijubljanski pripadal Copovemu in Presernovemu
krogu^). Pozneje je prestopil v nemski tabor, ces, da se ima
vse zahvaliti le nemski izobrazbi, v kateri je bil vzgojen.^) O
Fiisterju pripoveduje An dre j Ma ru sic, ki je bil v Gorici
njegov ucenec, da je bral in znal veliko, da pa je bil bolj lepo-
slovec nego bogoslovec Govornik je bil izvrsten, ce sodimo
po lepem jeziku in deklamaciji. Njegova zunanjost je bila pri-
kupljiva. Znacilno za njegovo naziranje so besede, ki jih je
izgovoril 1847. leta, ko so mu ob imenovanju za vseuciliskega
profesorja na Dunaju cestitali ucenci modroslovnega ucilisca v
Gorici: „Ja, ich versichere Sie, meine Herren, dafi mich die
Ernennung fiir Wien mehr freut, als wenn mir der Papst den
Kardinalshut geschickt hatte."^)
Ustavne svoboscine so bile skupne vsem avstrijskim na-
rodom. Veselje nad priborjeno, s clovesko krvjo poplacano
ustavo je za hip izbrisalo vsa nasprotstva : narodi so v bra-
tovskem objemu vriskali, iznebivsi se absolutistnega jarma. To
liberalno gibanje se je pa kmalu zacelo izpreminjati v narodno.
Docim je bil v drugih drzavah svobodomiseln pokret le poli-
ticnega znacaja, je postal pri tako mnogojezicni drzavi kakor
je Avstrija tudi naroden : boj med narodnimi in politicnimi in-
teresi je bil ze leta 1848. in je se dandanes zivljensko vpra-
sanje nase drzave. Vsak narod je prihajal s svojimi zahtevami,
ki so si med seboj nasprotovale.
Leto 1848. je postavilo avstrijsko drzavo pred vprasanje :
Kako urediti razmerje posameznih narodov med seboj, da bo
mir in zadovoljnost na znotraj in na zunaj ? Ustavna svoboda
je zanetila iskro, ki je za absolutizma tiela na skrivnem kljub
vsemu dusenju, pricakujoc prilike, da se vzge: narod-
nostnonacelo; na podlagi tega nacela naj se v bodoce
snujejo drzave. To je bila ona revolucionarna misel, ki je
zahtevala za svoje uresnicenje mnogo zrtev. V njenem imenu
so nastopali t. zv. zgodovinski narodi: Nemci, Italijani, Poljaki
in Madjari. Svobodna in zedinjena Nemcija, Italija, Poljska in
Ogrska je bilo geslo teh narodov, ki so porabljali narodno
nacelo za svoje politicno edinstvo in svobodo, ko jih je zgo-
dovinski razvoj postavil za dedice padlega absolutizma.
Kakor so si mislili Nemci zedinjeno Nemcijo in jo hoteli
doseci, moramo reci, da so bill njih nazori nejasni, protislovni,
z realnimi razmerami ne racunajoci, zato tudi neizvedljivi.-)
1) Fr. Levee, Odlicni pesniki in pisatelji slovenski. (Zvon, Dunaj,
1879, str. 131.)
-) Anton Giobocnik pi. Sorodolski, 1. c.
8) Andrej Marusic, Moja doba in podoba. (Gorica, 1898, str. 32.)
*) Dr Maximilian Bach, Geschichte der Wiener Revolution im Jahre
1848. (Dunaj, 1898, str. 496 in naslednje.)
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 151
Nemsko mescanstvo je zahtevalo kot svojo programsko tocko
zedinjeno Nemcijo, ki je spadala v politicni inventar nemskega
liberalizma prav tako, kakor ustava in njene svoboscine. Pri
tern bi si bili morali biti avstrijski Nemci najprej na jasnem,
kaksna bodi nova ustavna Avstrija, kajti to je bilo zelo vazno
za nemsko edinstvo. Gotovo je, da vseh avstrijskih dezel niso
nameravali pridruziti Nemciji, ampak samo tiste, ki so spa-
dale k nemski zvezi. Taka zdruzitev bi pa ne obetala obstanka,
ker bi bil samo del Avstrije zedinjen z Nemcijo, a drugi in
sicer vecji del zunaj nje.
Kako povrsna je bila nemska politika, nam najbolje kaze
postopanje s Slovani. Prvic so bili Nemci slepi za narodno-
politicne razmere na Ogrskem; drugic so kratkomalo prezirali
fakt, da so prebivalci v nekdanjih zveznih dezelah izvecine
Slovani, ki se ne bodo dali mirno pridruziti Nemciji, zlasti se,
ko vidijo, kako se upirajo madjarizaciji nemadjarske narod-
nosti na Ogrskem. Nemci so si pa domisljali, da so vse te
tezkoce ze odstranili s tem, ako jih niso uvazevali. Sicer si
niso bili na jasnem niti glede tega, kaksno bodi nemsko edin-
stvo : ali zvezna drzava ali sodrzavje ? V prvem slucaju bi
bila morala Avstrija nekoliko popustiti od svoje neodvisnosti.
Nemci so pac zahtevali nemsko edinstvo, toda ne na pr. pri-
stopa k nemski carinski zvezi, ker bi tega ne vzdrzala avstrij-
ska industrija: tako so tozili nemski fabrikantje. Nemsko edin-
stvo poleg neodvisne Avstrije in varstvene carine — to je bil
nekako politicni ideal poprecnega dunajskega liberalizma 1848.
leta! Sam grof Anton Auersperg (pesnik Anastazij
Griin), ki je bil med odlicnimi nemskimi politiki, ni vedel
dati tocnega odgovora glede zedinjene Nemcije : Tudi zvezna
drzava lahko oboli na istih boleznih, na katerih hira dosedanje
nemsko sodrzavje ; nasprotno je pa sodrzavje mogoce, ako ima
vsa porostva za politicno moc in edinstvo Nemcije. Zvezna
drzava ali sodrzavje pomenja le visjo ali nizjo stopinjo zdru-
zenja z Nemcijo. Dasi si zeli kar najbolj tesnega zedinjenja in
bi bil zato naklonjen zvezni drzavi, vendar se nece vezati, ako
bi se prenaglo izrekel za to ali ono nacelo, marvec hoce po-
cakati debate v Frankfurtu, da si more na podlagi dolocenih
osnov svoje mnenje po moznosti popraviti in utrditi. Tako je
sodil grof Anton Auersperg.^)
8. Slovansko politiko leta 1848. je vodil Palacky.-)
Cehi so bili med vsemi Slovani narodno najbolj zavedni in
>) Anton Graf Auersperg, Antwort auf das Offene Sendschreiben
des Vereines ,Slovenija" in Wien. Gradec, 6. maja 1848.
-) O Paiackem kot poiitiku in zgodovinarju imamo siovenski pi-
sano razpravo Fr. Sukljeta: Franc Palacky (Letopis Siovenske Matice,
Ljubljana, 1877 str. 1—64) in clanek dr. Ivana 2mavca: Palackegafiiozo-
fija povesti in politika. (Ljubljanski Zvon, 1899, str. 438—444 in 487—495.)
152 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
kulturno najbolj razviti, zato jim je naravno pripadalo vodstvo
nad drugimi. Palacky je bil pristas prirodnega prava, na cigar
podlagi je osnovana ideja o enakopravnosti narodov. Dasi je
bil, kar se tice prirodnega prava v narodnem vprasanju, Kol-
lar njegov ucitelj, stoji Palacky, kakor tudi Havlicek, na kon-
kretnejsem staliscu, ker je slovansko idejo Kollarjevo formulo-
val kot cesko narodno idejo,^)
Da se uresnici narodna enakopravnost, je bilo treba boja
proti ruskemu absolutizmu, ki ga je evropska demokratija po
uvedbi ustave v zapadnih drzavah smatralaza najbolj nevarnega
sovraznika svobodi narodov. V iiiteresu evropske demokratije
je bilo, da se ruski absolutizem kolikor mogoce omeji. Gotovo
je znacilno, da je v tern vprasanju sodil Palacky, zastopnik
demokraticnega mescanstva, ravno tako, kakor zastopnika so-
cialistnega proletariata, Marx in Engels. Cisto dolocno je
povedal svoje mnenje v znanem pismu, ki ga je poslal dne
11. aprila 1848. odboru petdesetorice v Frankfurt. Odklonil je
udelezbo kot Nenemec z utemeljevanjem, da hoce zedinjena
Nemcija samostojnost Avstrije oslabiti in onemogociti, da pa
mora ostati Avstrija mocna trdnjava zoper preteco rusko uni-
verzalno monarhijo, ki bi bila nepregledno in neizrekljivo zlo,
nesreca brez mere in konca, ki bi je on, dasi Slovan z duso
in s telesom, v interesu clovecnosti zato nic manj globoko ne
obzaloval, ceprav bi bila slovanska- • • „Ker pa pri vsi gorki
Ijubezni do svojega naroda stavljam interese clovecnosti in
znanosti od nekdaj se nad narodnost, zato ze sama moznost
ruske univerzalne monarhije nima nobenega odlocnejsega pro-
tivnika in nasprotnika od mene; ne zato, ker bi bila ta mo-
narhija ruska, marvec zato, ker bi bila univerzalna- • • • V
istini, ako bi ze zdavnaj ne bilo avstrijske dr-
zave, bi se morali kar najhitrejse potruditi v in-
teresu Evrope, v interesu clovecnosti same, da se
ustvari."-)
Univerzalno rusko monarhijo je skusal prepreciti Palacky
s tern, da je med Nemcijo in Rusijo uvrstil Avstrijo kot zvezo
enakopravnih narodov. Na ta nacin je dolocil Avstriji njeno
zivljensko upravicenost in nalogo. Zaradi tega je ravnal popol-
noma dosledno, ako je zagovarjal federacijo ali unijo avstrij-
skih narodov : zgodovinske dezele se nadomeste z narodnimi
ozemlji. Postal je oce narodno-teritorialnega nacela,
ki ga je zastopal v ustavnem odseku drzavnega zbora na Du-
naju in Kromerizu — brez uspeha. Cehi sami niso bill vsi
1) T. G. Masaryk, Ceska otazka. (Praga, 1895, str. 87 in naslednje.)
-) Celotno pismo je priobceno v Palackega spisu, „ldea statu Ra-
kouskeho". (Praga, 1865, str. 69—75.) in v spisu „Radliost" (Praga, 1873,
III. del, str. 10—17.).
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Blciweis in njegova doba. 153
njegovega mnenja.^) Slovanski shod v Pragi-) kot naj-
znacilnejsi pojav slovanske politike se je vrsil pod vodstvom
Palackega in jasno pokazal, da ni slovanskega naroda vsmislu
Kollarjeve ideologije, marvec, da je vec narodov z razlicnimi
interesi. Kongres se je izrekel proti politicnemu panslavizmu.
Slovak Ljudevit Stur, ki ga je podpiral zlasti Hav-
Iicek, je bil za to, da se ne govori prevec o ohranitvi Avstrije-
„Nas cilj je, da ohranimo sebe. Najprej moramo sluziti sebi,
potem drugim. Ako pade Avstrija, ne pademo mi. Predvsem je
treba premagati vpliv Madjarov. Ne govorimo, da hocenio
ohraniti Avstrijo, niti da snujemo avstrijsko-slovansko drzavo.
To nas pripravi ob vse simpatije evropskih narodov- •• " Hav-
licek je bil tudi tega mnenja in obenem poudarjal, da je
zelja Poljakov po samostojnosti upravicena, samo sredstvo se
mu ni zdelo pravo; on je bil za diplomaticno pot, ki naj vede
Poljake do cilja. Ravno zaradi tega, ker so bill Poljaki prija-
telji Madjarov, s katerih pomocjo so upali, da dobe svojo sa-
mostojnost, bi bill morali priti navskriz z drugimi Slovani, da
se ni izpremenil prvotni program shoda. Tudi Slovaki se niso
hoteli popolnoma odtrgati od Ogrske, dokler niso dovolj mocni
in pripravljeni za boj. Niti idejno niso imeli dovolj priprav-
Ijenih tal, da bi se bill mogli javno postaviti proti Madjarom
in zahtevati takojsnjo locitev, kakor so to hoteli Jugoslovani.
Da, Slovaki so se naravnost bali zdruzenja s Cehi na podlagi
narodnostnega nacela in niso zahtevali niti zdruzenja z deze-
lami ceske krone, ko se je bila vecina v ceskoslovanski sek-
ciji izrekla za zgodovinsko nacelo in proti temu, da bi se dr-
zave ustvarjale po narodopisnih mejah. Za Slovake je bilo
vedno odlocilno vprasanje, kaj poreko Madjari; zato so se za-
dovoljili z zahtevo, da bi bill obe narodnosti, madjarska in
slovaska, enakopravni. Kongres se je izrekel, da bodi Avstrija
zveza enakopravnih narodov, toda v podrobnostih se ni zedi-
nil; govorilo se je na pr. celo o „ceskem in moravskem na-
rodu", ki si naj zagotovita vzajemno obcansko svobodo in na-
rodno enakost- • •
Znacilen^je predlog, ki ga je dne 4- junija 1848. leta stavil
dr. Vaclav Cervinka, naj se vrse pogajanja z Benecanj in
Lombardijci. V utemeljevanju svojega predloga pravi dr. Cer-
vinka: „Lombardijsko-beneski narod se bori za svojo svobodo,
a na tisoce nasih bratov se bojuje tam proti njim." Slovanski
shod je sel na dnevni red preko tega predloga!
1) Dr. Zdenek V. Tobolka, Politika Slovanskeho klubu v Kromeriz
r. 1848—1849. (Slovansky Pfehled, Praga, VIII. letnik, 1935, 5. zv., str
199—206, 6. zv. str. 263-271.)
«) Dr. Zd. V. Tobolka, Slovansky sjezd v Praze roku 1848. (Prag
1901, III., str. 95—166.)
154 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
9. Leto 1848. je rodilo tudi slovenski narodno-
politicni program. Marceva revolucija je odstranila ab-
solutizem in fevdalizem ter dala posameznikom osebno svo-
bodo in drzavljanske pravice, ki jih je Wto treba razsiriti i na
narod kot celoto. Slovenci smo politicno nadaijevali, kar smo
kulturno tako uspesno zaceli s pomocjo ilirizma. Bili smo je-
zikovno zdruzeni, daljsi korak je bil sedaj ta, da si priborimo
politicne pravice kot narod, to je, da si ustavne svoboscine
prikrojimo tako, kakor to prija nasim narodnim potrebam in
zahtevam. Rodila se je misel o „Zedinjeni Sloveniji"
kot zdruzenju vseh pokrajin, v katerih bivajo Slovenci, v ad-
ministrativno - politicno skupino s postavodajalnim zborom v
Ljubljani.
„Zedinjena Slovenija" se je spocela v Napoleonovi „Ili-
riji". Izza te dqbe, ko je Napoleon zdruzil skoro vse slovenske
dezeie (razen Stajerske) v eno skupino, la misel ni zaspala;
saj je tudi avstrijski cesar Franc I. spojil Kranjsko, Korosko
in Primorsko v „Ilirsko kraljestvo" (1816. do 1849.). Ob tej
misii so se navdusevali slovenski buditelji in leta 1848. upali,
da je napocila doba za njeno uresnicenje. Matija Majar
je prvi V „Novicah" dne 29. marca 1848. priobcil oklic, naj
slovenski poslanci na Dunaju zahtevajo, „da nam bode svo-
bodno V Sloveniji, kadarkoli hocemo in kakor hocemo,
uvesti po malemvsole in pisarne nas slovenski jezik^)." Istega
dne je 44 dunajskih Slovencev (med njimi so bili na pr.
Dezman, Dimitz, dr. Dole nee, dr. F us ter, profesor
Jenko, dr. Martin ak, dr. Miklosic, Toman, dr. Zu pa-
ne c) podpisalo adreso kranjskim stanovom, v kateri prosijo,
naj se zavaruje slovenska narodnost na Kranjskem, Stajerskem,
Koroskem in Primorskem. Slovenska mladina na Dunaju je
delala za „Slovenijo" z vso mocjo ; posebno dva moza sta
se je oklenila : Anton Globocnik in Peter Kozler.
Globocnik se je ze v zacetku 40. let pod Jeranovim vpli-
vom navduseval za njo in je kot tajnik dunajskega drustva
„Slovenije" napisal v imenu na Dunaj doslih hrvaskih in
ceskih deputacij poziv na Slovence, v katerem izreka to
poglavitno tocko slovenskega narodnega programa (5. aprila
1848.)-^) Kozler je pa izdal brosuro o tem vprasanju,^) v kateri
zeli, da bi se tudi beneski in ogrski Slovenci zdruzili z osta-
limi svojimi rojaki, kar sta zagovarjala i Matija Majar^) in
Oroslav Cat. Da je bil Kozler med glavnimi zagovorniki
1) , Novice", 13. stev. z dne 29. marca 1848.
2) Pismo Globocnikovo z dne 11. novembra 1908.
3) Peter Kozler, Das Programm der Linken des osterrischen Reichs-
tages mit Riicksicht auf Slovenisch- und Italieniscli-Osterreich. Dunaj 1849.
*) „Slovenija', 16. stev. z dne 25. avgusta 1848.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 155
„Zedinjene Slovenije", prica tudi to, ker je izdelal celo zem-
Ijevid, ki je predoceval zemljepisno razsirjenost slovenskega
naroda. Nacrt tega dela si je moral brezdvomno ze zgodaj
narediti, ker mu je bilo treba veliko preiskovati in povprase-
vati. Dr. Bleiweis je zagovarjal to programaticno tocko v
slovesni avdijenciji pri nadvojvodi Ivanu na prigovarjanje du-
najskih rojakov. G lo b oc n ik in Koz 1 er sta tudi izbrala na
podlagi kranjskega dezelnega grba kot slovenski znak barve:
beio-modro-rdeco.M
Slovenska narodna politika se je vodila leta 1848. glavno
iz Dunaja in iz Gradca, a ne toliko iz Ljubljane. Trdina pri-
poveduje, da je v Ljubljani vladala tolika politicna nevednost,
da je po splosnem mnenju poznal v vsem mestu edini dr.
Ahacic bistvo in pomen ustavnega zivljenja.^) Na Dunaju in
V Gradcu sta se bili osnovali drustvi „Slovenija", ki sta se
potegovali z vso vnemo za slovenski narodni program. Du-
najski „Sloveniji" je bil predsednik dr. Miklosic, graski je
bil pa predsednik in dusevni vodja dr. Mursec, poleg njega
je bil posebno delaven dr. Kranjec. V prvih vrstah teda-
njega narodnega gibanja v Gradcu je stal tudi Radoslav
Razl ag.2)
V Celju je nastalo, najbrze po prizadevanju Vincenca
Gurnika, „Drustvo za gojenje sporazumljenja med Nemci in
Slovenci", da bi nastopalo proti vsem ekstremnostim. Bilo je
mrtvorojeno dete. V Celovcu je delal za narodni program An-
drej Einspieler v „Slovenskem drustvu", ki pa ni moglo
krepko napredovati zaradi narodne brezbriznosti in nemskega
nasprotstva. Enako revna je bila goriska „Slovanska citalnica*',
kjer je bil najdelavnejsi ud Doljak. V Trstu je bilo „Slo-
vansko drustvo", ki je stelo veliko udov in nastopalo zlasti
proti Italijanom. Prvi predsednik je bil I van Ve se 1 - K o-
seski, ki pa ni imel dovolj vpliva ; v drustvu so se uveljav-
Ijali sklepi, ki se z njimi ni mogel strinjati"^)
„Ljubljansko slovensko drustvo" je bilo izprva literarno;
kranjski stanovi so zahtevali od vlade, naj svari duhovscino
in uradnistvo pred drustvom, ako prekoraci meje „harmloser
Liebhaberei fUr die Landessprache". Sila razmer je potegnila
drustvo V politicno zivljenje. Njegov predsednik dr. Bleiweis
je dolocil drustveni namen : „Sovrazniki Nemcev nocemo ni-
kakor biti, tudi ne moremo zeleti, da bi se nemski jezik pre-
gnal iz vseh nasih sol, mi samo to tirjamo, da se uvede tudi
») Anton Globocnik pi. Sorodolski, 1. c.
-) janez Trdina, 1. c. str. 717.
3) Dr. K. Glaser, Bozidar Raic. (Letopis Matice Slovenske, Ljubljana,
1888, str. 4.)
*) Pismo Koseskega z dne 2. novembra 1848. KB.
156 Dr. Dragotin Loncar : Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
nas rlovenski jezik v sole, urade in v vsakdanje zivljenje,"i)
Najbolj vneto je branil drustveni namen dr. Martina k.
Dr. Bleiweis leta 1848. ni stal tako v ospredju slo-
venske politike, kakor pozneje. V pripravljalnem odboru „Slo-
venskega drustva" nahajamo dr. Martinaka kot predsednika,
Ivana Bucarja in Fr. Malavasica kot tajnika (drugi odborniki
so bili Hoffern, dr. Hradecky, Kersnik in Jerisa), a Bleiweisa
se ni med njimi.-) Slomsek svetuje Bleiweisu, naj bo oce
svojim mladim tovarisem; kjer je on, tarn se ni bati prekucij,^)
O Ljubljani se sploh tozi (Caf, Cigale, Einspieler), da
je nedelavna in pohlevna.*) Neki odbornik „Slovenskega
drustva" pise: „Bili smo mirni in trezni ter smo pricakovali
tiho boljsih casov in, ako bi nam bila vlada vsilila popolno
enakopravnost, bi bili najbolj prestraseni mi, ker ni bilo slo-
varjev in ni nihce znal slovenscine." A se to politicno delo-
vanje, kolikor ga je bilo, ni bilo nekaterim vsec. Matija
Vrtovec na pr. pise Bleiweisu, da bi bilo „Slovensko
drustvo" morda bolje opravilo, ko bi se ne bilo celo nic vti-
kalo V ..zmesnjavo".'')
Slovenci niso bili edini glede svojega narodnega pro-
grama. Nedostajalo je narodne zavesti in politicne izobrazbe.
V provizoricnem dezelnem zboru koroskem in stajerskem se
je V § 1. nove dezelne ustave sprejela dolocba, da sta vojvo-
dini nerazdruzljivi, a Slovenci temu niso ugovarjali. Cesar je
bil koroski deputaciji dal odgovor, da vlada ne bode trpela
„separatistnih nakan", to je slovenskih. Porajale so se take
absurdnosti, kakor neki poziv, ki pravi: „Mi hocemo sicer tudi
z nasimi sosedi Slovenci in Hrvati biti prijatelji, ostati pa
Kranjci !" Gurnik, ki je bil prvak stajerskih slovenskih de-
zelnozborskih poslancev, toda premeliak in neodlocen clovek,
je razlagal, zakaj se je v stajerskem dezelnem zboru soglasno
sklenilo, naj ostane stajerska vojvodina nerazdeljena in edina:
1. Doslej smo bili veliko stoletij zdruzeni z nemskimi brati in
in smo uzivali isto usodo. Tako smose navadHi te zveze, da bi
nam bila locitev gotovo tezka. 2. Nemski Stajerci nas imajo
za prijatelje in se smemo nanje zanasati. 3. Kupcijstvo bi za-
stalo, s cimer bi bil oskodovan denarni promet in dezelno
imetje. 4. Stajersko dezelno imetje se ne da razdeliti, ker ne
bi mogli najti pravicnega razmerja in ker bi tisti, ki bi se svo-
jevoljno odcepili, po pravici ne imeli na imetju nobenega de-
i7~„Novice", 26. stev. z dne 28. junija 1848.
") Nemski oi<iic „Der slovenisclie Verein zu Laibach" z dne 26.
aprila 1848.
3) Slomsekovo pismo z dne 8. dec. 1848. KB.
*) Dr. Fran Ilesic, Korespondenca dr. Jos. Mursca. (Zbornik Sloven-
ske Matice, Ljubljana, 1905, str. 27, 93 in 97.)
'') Vrtovcevo pisnio z dne 16. 1848. dec. KB.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 157
leza.^) Nasprotoval mu je dr. Kranjec.-) Celo Slomsek, ki
je sani deloval za locitev Spodnje Stajerske od Sekovske sko-
fije, se je izrekel i zoper Frankfurt i zoper zvezo s Hrvati ter
je tudi javno grajal, da so se mnogi duhovniki udelezeval
agitacije za „Zedinjeno Slovenijo". Med odlicnimi Slovene! na
Stajerskem in Koroskem so nekateri goreli za „Slovenijo" kot
upravni organizem, namenjen za cisto narodne interese, na
pr. solstvo, Koseski sicer ne dvomi, da se slovenska zahteva
uresnici, toda v daljni bodocnosti. Sedaj pa ni mozno napra-
viti kaj odlocilnega za „Slovenijo". Te zelje niso splosne in
slovenska zrelost je se veliko vprasarije. Inteligencija v Istri
nece nicesar slisati o Kranjski, Trst tudi ne, najbrze Gorica
tudi ne.^) V ustavnem odseku je prvi predlozil dr. Kavcic
nacrt za razdelitev Avstrije po narodnostih, ki je bil pa zmes
zgodovinskega in narodnega nacela: njegova „Slovenija" bi
obsegala slovenski del Stajerskega, Kranjsko in slovensko Pri-
morje brez koroskih Slovencev. Za Kavcicev nacrt se je izja-
vil tudi dr. Kranjec, dasi ni soglasal z njim popolnoma,
Gorjup je bil pa izprva za ohranitev starih kronovin, a je
pozneje opustil to stalisce.
Kar se tice zveze s Hrvati in Srbi, sta jo vneto zagovar-
jala koroska politika Matija Majar^) in Andrej Einspie-
1 e r^j ; urednistvo „Slovenije" je pripomnilo, da je govor le o
prostovoljnem pridruzenju na postavnem potu. Matija Ma-
jar je obenem siril vseslovanski program, po katerem se na]
vsi avstrijski Slovani spoznajo za eden narod^); vsako slovan-
sko pleme naj ima „svoj domaci shod s svojim poglavarjem,
vsa slovanska plemena skupaj pa naj imajo slovanski zbor z
vseslovanskim upravnistvom kot eden slovanski narod."') ^Slo-
vanska plemena v Avstriji so mu Slovenci, Hrvatje, Srbi, Cehi,
Moravani, Slovaki, Poljaki in Rusini, vsi so si med seboj po-
polnoma enaki.^) To je bila ideologija KoUarjeva brez real-
nega temelja.
Dunajska „Slovenija" se je pac krepko potegovala za
zdruzenje vseh Slovencev v eno upravno celoto, toda blizja
zveza s Hrvati je bila nameravana le za slucaj, ako bi se ures-
nicil nemski frankfurtski program. Graska „Slovenija" je
nasprotno zahtevala, naj se promet s Hrvati olajsa s tern, da
1) „Celjske Slovenske Novine", 15. stev. z dne 3 oktobra 1848.
2) „Celjske Slovenske Novine", 26. stev. z dne 20. dec. 1848.
'■) Pismo Koseskega z dne 11. oktobra 1849. KB.
*) „Slovenija", 16 stev. z dne 25. avg. 1848.
^) „Slovenija", 36. stev. z dne 4. maja 1849.
^) „Slovenija", 16. stev. z dne 25. avg. 1848.
') „Sloveniia", 51. st. z dne 26. dec. 1848.
s) KV. (Priobcil dr. Fr. Ilesic v Izvestjih Muzejskega drustva za
Kranjsko, Ljubljana, XIX. letnik, 1909, ses. 3. in 4. str. 106.)
158 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
se odpravi carinska meja in oba naroda naj se tesneje zdru-
zita po skupnosti visjega solstva. Za tesno zvezo s Hrvati je
deloval dr. Mursec in pa Oroslav Caf, ki je v njej videl
spas Slovencev, kakor je pisal dne 27. maja 1848. leta odboru za
prireditev slovanskega shoda v Pragi.^) Dr. Marti nak je bil
zopet proti temu, ces, da bi se pri zvezi s Hrvati morala slo-
venska narodnost udati sosednji, mocnejsi ilirski narodnosti.^)
Proti temu je .bil — kakor receno — tudi Siomsek. Ivan
Macun se je pa potegoval za uvedenje hrvasko-srbskega je-
zika v sole in urade po Slovenskem, ker se mu je misel, da
bi kdaj cvetlo slovensko slovstvo, zdela prevarljiva; zato se je
je treba pravocasno braniti.^) Govorilo se je tudi o ustanovitvi
jugoslovanskega vseucilisca v Zagrebu.^j
Velik del slovenskih izobrazencev je bil nasprotnik slo-
venskim naporom; mnogi so bili narodno mlacni in polni raz-
licnih predsodkov, le malo je bilo zavednih Slovencev. „Slo-
venija" tozi : „Slovenski domorodci delajo vse brez osnove in
dogovora, onih pa, ki kaj delajo, koliko jih imamo? Politikarji
ex professo, uceni juristi, advokati, visji uradniki — vsa ta
truma javnosti in mogocnega vpliva se odteguje javnemu ziv-
Ijenju in pusca nemocnim mladicem sveti boj---"')
Kaj naj recemo o preprostem Ijudstvu? Stokajoc pod jar-
mom podloznistva, je bilo cisto naravno glavno njegovo priza-
devanje to, da se resi tlake in desetine, da se osvobodi do-
sedanjega socialnega polozaja. V Poljcanah na Stajerskem se
je na pr. ustanovilo neke vrste kmetsko drustvo, da bi sirilo
omiko med poljedelskim Ijudslvom, ki pa je imelo smisel le
za odpravo tlake brez odskodnine. Po nekem burnem zboro-
vanju je drustvo prenehalo.
Nesoglasje je vladalo med Slovenci tudi glede franfurt-
skega vprasanja. Nemski politiki (baron Andrian, Schuselka,
Rizzi) so vabili Slovence, da volijo v Frankfurt, in jim zago-
tavljali narodno enakopravnost; tudi nekateri Slovenci (dr.
Ahacic, dr. Lavric, Gurnik) so bili za to in za kandidate
so se priporocali mnogi znani Slovenci, na pr. Ambroz, dr.
Burger, dr. Ch rob at, dr. Dole nee, dr. H r ad ecky, dr.
Kavcic, dr. Ulepic ltd.'') Boj proti Frankfurtu sta pa vodili
glavno dunajska in graska „Slovenija". Najbolj zanimiva je
polemika med grofom Antonom Auerspergom in du-
1) Dr. Zd. V. Tobolka, Slovansky sjezd v Praze roku 1848. (Praga,
1901, II. str. 39—94.)
2) „Slovenija", 13. stev. z dne 15. avg. 1848.
3) „Slovenija', 3. stev. z dne 11. julija 1848.
*) „Celjske Slovenske Novine", 47. stev. z dne 24. nov. 1849; „SIo-
venija", 1. stev. z dne 1. jan. 1850.
">) „Slovenija", 95. stev, z dne 30. nov. 1849.
6) „Novice", 18. stev. z dne 3. maja 1848.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 159
najsko „Slovenijo".^) V svojem drugem odgovoru pravi namrec
grof Auersperg: „I jaz verujem v veliko lepo bodocnost slo-
vanskega imena, i jaz spremljam z najtoplejsim srcnim socut-
jem slovenski narod na njegovi poti k omiki. Naj stopa „Slo-
venija" se nekaj casa ob rami svoje starejse sestre Avstrije,
tega vodstva se ji ni treba sramovati, ker ni namrec manj na-
darjena, pac pa je mlajsa. Ko nekoc popolnoma dozori, potem
bo locitev naravna in zato manj bolestna." Nato zakljucuje z
naslednjimi proroskimi besedami : „ • • • Bojim se Rusov (du-
najska „Slovenija'' je bila namrec mnenja, da se Slovencem
ni treba bati Rusov, in je upala, da se jim lahko brez nem-
ske pomoci postavi Avstrija castno nasproti), a ne kot nepri-
jateljev Nemcije, bojim se jih le kot prijateljev Avstrije in av-
strijskih Slovanov. Bojim se jih kot naprosenih resiteljev av-
strijske vlade iz onih groznih stisk notranjih razprtij, ki prete
nasi domovini, ako se locite od Nemcije; zakaj najvecja ne-
sreca, ki bi mogla doleteti Avstrijo, bi bila ruska pomoc. 0 da
bi ne dozivel uresnicenja te slutnje!" Nasproti trditvi dunajske
wSlovenije", da na Laskem verolomna frakcija iz necimurnosti
zlocinsko tepta pravice postavnega vladarja in interese itali-
janskega Ijudstva, pravi grof Auersperg, da ne more tam brez-
pogojno grajati, kar ga navdusuje v domovini, a obsoja in pre-
klinja izdajstvo in podia sredstva.
V graski „Sloveniji" je zlasti dr. Mursec deloval zoper
Frankfurt. V pismu na Gaja poroca, da po njegovem priza-
devanju 16 okrajev ni volilo."-) Kratko in jedernato je odgo-
varjal frankfurtovcem dr. Kranjec: „Ako veljajo zgodovinske
pravice, potem velja zvezno pismo z dne 8. junija 1815. leta,
ki zagotavlja samostojnost posameznih drzav, pristetih Nemciji;
za vsako izpremembo ustavnih zakonov je treba edinosti gla-
sov vseh zveznih udov, t. j. vseh vladarjev. Ako pa zvezno
pismo ne velja vec, ampak le prirodno pravo in namesto vla-
darjeve volje le narodna volja, potem velja tudi volja Slova-
nov, ta pa je proti zvezi z Nemci. Za vsako zvezo je treba
edinosti glasov. Slovanov vlada k volitvi v Frankfurt ni mogla
siliti, ker se niso v drzavni zvezi z Nemci. Kaksno edinstvo
hocejo zdaj Nemci? Ako narodno, potem ne spadajo sem slo-
vanske dezele; ako drzavno, zakaj bi se moral! zbrati vsi pod
nemsko zastavo?"') Koseski se je izrekel proti Frankfurtu.
') Anton Graf Auersperg, An meine slovenischen Briider. Ljubljana.
26. aprila 1848. — Offenes Sendschreiben des Vereines „Slovenija" in
Wien an Herrn A. Grafen v. Auersperg (Anastasius Griin>. Dunaj, 3tO
aprila 1848. (Sestavil dr. Matija Dolenec.) — Anton Graf Auersperg, An-,
wort auf das Offene Sendschreiben des Vereines „Slovenija" in Wien
Gradec, 6. maja 1848.
«) KG.
3) „Slovenija", 3. stev. z dne 11. julija 1848.
160 Dr. Dragotin Loncar: Dr, Janez Bleiweis in njegova doba,
tudi z gospodarskega stalisca, ces, da bodo Nemci napravili
carinske meje, ki bodo razcepile naso monarhijo v vec delov
in nas locile od slovanskih bratov.^)
Volitve same so se izvrsile razlicno: na Kranjskem ne-
kateri kraji niso hoteli voliti, drugi z neznatno udelezbo, na
Koroskem in Primorskem je bilo volilno gibanje zivahnejse, na
^tajerskem ponekod sploh niso volili. Slovenci so pozneje pro-
testirali proti frankfurtski ustavi in izjavili, da so volili po-
slance v Frankfurt zoper svoje prepricanje in le iz spostovanja
do cesarskega ukaza,^)
Na slovanskem shodu v Pragi ne slisimo veliko o Slo-
vencih. Slovenska zastopnika sta bila Stanko Vraz in An-
ton Globocnik, ostali so se vrnili kmalu na Dunaj. Glavno
delo je slonelo na Globocniku, ki je bil takrat jurist, priprav-
Ijajoc se za svoje izpite; zato ni mogel tako posezati v razvoj
dogodkov, kakor bi bilo zeleti.') Slovanski shod^je sprejel slo-
venski narodno-politicni program, dasi ni bil Cejiom nic kaj
vsec, ker bi se po tem nacelu moralo lociti tudi Cesko po na-
rodnostih.^)
10. Dotakniti se moram v glavnih obrisih obenem poli-
ticnega razvoja na Hrvaskem.^) Do leta 1790. so imeli Hrvatje
osebno edinstvo z Ogrskim. Tega leta so osebno edinstvo za-
menjali s stvarnim, personalno unijo z realno. Odlocevala je
pri tem razredno-gospodarska politika hrvaskega plemstva na
skodo narodni ideji. Jozef II. je bil izdal leta 1784. naredbo, da
se mora v treh letih zamenjati dotedanji latinski uradni jezik
na Ogrskem, Hrvaskem in na Sedmograskem z nemskim. Leta
1785. je pa odredil, da bosta tudi plemstvo in duhovscina
placevala davek, ker doslej sta imela ta dva stanova vse poli-
ticne pravice in vso zemljisko posest, a od nje nista placevala
nobenih drzavnih davkov, nasprotno je pa moral kmet-tlacan
poleg mescana placevati ves da\/ek: drzavi in svojemu zem-
Ijiskemu gospodu, ne da bi bil imel zato kaksne politicne
pravice. In na Hrvaskem je bilo skoro 90*^/o kmetov ! Da bi
se hrvasko plemstvo laze upiralo germanizatorni politiki Jo-
zefa II. in uspesnejse branilo svoje gospodarsko stalisce, je
sklenilo z Ogrskim realno unijo, ker so imeli ogrski velikasi
iste interese kakor hrvaski. Cisto razredno — plemiska korist,
namerjena proti socialni in gospodarski osvoboditvi hrvaskega
kmeta, je tesneje zdruzila hrvasko plemstvo z mogocnim in
1) „Novice' 20. stev. z dne 17. maja 1848.
2) „Novice", 48. stev. z dne 29. nov. 1848.
3) Anton Globocnik pi. Sorodolski, 1. c.
^) Pismo Globocnikovo z dne 11. novembra 1908.
4 Dr. Rudolf Horvat, Najnovije doba hrvatske povjesti. (Zagreb,
1906, str. 5 in naslednje.)
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 161
stevilnim ogrskim plemstvom, upajoc od njega pomoci proti
svojemu lastnemu narodu. Na skupnem drzavnem zboru v
Budimu leta 1790. sta se sklenila dva osnovna zakona: 1.
Hrvaske zupanije sprejemajo naredbe od ogrskega namest-
nistva in 2. o hrvaskih davkih razpravlja skupni drzavni zbor,
toda loceno od ogrskih davkov. Zadnji dostavek so dodali
Ogri, ki so tore] bolje varovali narodno hrvasko samostojnost
nego Hrvatje sami.
Germanizatorne tendence Jozefa II. so napotile ogrske
plemenitase, da so zaceli uvajati namesto latinscine v javno
zivljenje madjarski jezik kot jezik onega naroda, ki je poli-
ticno vladal na Ogrskem. Hrvatje pa niso spoznali politicnega
polozaja, marvec so na svojem ozemlju zagovarjali latinski
jezik in ne, da bi se bili naslanjali na siroke sloje naroda. Pa
kako neki? Saj so se vendar tesneje zdruzili z Ogrskim iz
strankarskih koristi proti svojim rojakom — kmetom! Zato ni
moglo biti drugace, da je madjarizacija na Hrvaskem napre-
dovala in se njen vpliv vedno bolj siril ter postajal od dne
do dne mogocnejsi. V tej borbi so iskali Hrvatje pomoci pri
kroni, ona je postala njili edina zascitnica — s tern se je
razmerje med njimi in Madjari vedno bolj poostrovalo.
Z letom 1830. je nastopil ilirizem v znamenju n a-
rodne ideje in je pridobil zase v prvi vrsti hrvasko inte-
ligencijo in mescanstvo; vecina plemstva ni bila na njegovi
strani, ker se je, malo vesca narodnemu jeziku, bala za svoje
pozicije, ako postane hrvascina uradni jezik. Ko je leta 1843.
Ilirec Ivan Kukuljevic prvi izpregovoril v saboru hrvaski
in predlagal hrvascino za vladni jezik, ni nasel odmeva; sele
1847. se je sprejei predlog, da se uvede hrvascina v sole in
urade. To se je sicer zgodilo soglasno, toda za 50 let pre-
pozno: Madjari so se bili med tern casom silno okrepili.
Prislo je leto 1848. Dosedanji hrvaski sabor, ki je bil
sestavljen iz zastopnikov plemstva, duhovscine in odposlancev
kraljevskih svobodnih mest, se je po naredbi bana Jelacica
izpremenil v „narodni" sabor v zmislu mescanstva, ki je po-
stalo politicen faktor. Hrvatje so se odlocili od Ogrskega. ki
je hotelo absorbovati vse nemadjarske narode in dezele v
ogrski drzavi pod vodstvom Madjarov. Na racun kratkovidne
strankarske politike hrvaskega plemstva je utrdilo madjarstvo
svojo narodnost in 1848. leta uporabilo priliko, da se politicno
popolnoma osamosvoji in, izrabivsi zase politicni razvoj ne-
madjarskih narodov, zlasti Hrvatov, zavlada nad njimi.
Kaj so nasproti temu mogli napraviti Hrvatje? Sklice-
vanje na zgodovinske pravice ni moglo veliko pomagati, ker
so sami sozakrivili svoj neugodni politicni polozaj in sami so-
delovali pri ojacanju madjarske narodnosti. c Hrvatje so kot
11
162 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
slabsi iskali 1790. leta pomoci pri mocnejsih Madjarih, —
kako bi jim bilo sedaj pomagalo zgodovinsko pravo, ki so
se z njim okoristili Madjari? Zascita slabih je mozna po pri-
rodnem pravu; zato vidimo, da so Hrvatje 1848. leta, odce-
pivsi se od Ogrske, opustili zgodovinsko nacelo in se oprijeli
prirodnega nacela. Tako je nastal hrvaski narodno-politicni
program, ki je bil ob enem jugoslovanski narodni program:
Avstrija bodi zvezna drzava, vsaka narodna skupina imej svoj
narodni zbor in viado, na Dunaju je pa skupna vlada za vo-
jastvo, finance in trgovino, odgovorna osrednjemu zboru, na
katerega posiljajo posamezne narodne skupine svoje poslance.
Jugoslovanska narodna skupina bi obsegala Hrvasko, Siavo-
nijo in Dalmacijo z Reko ter srbsko vojvodino in slovenske
dezele.^) Srbski narodni kongres v Karlovcih je zahteval „srb-
sko vojvodino" (Backa, Banat, Baranja in Srem) in zvezo s
Hrvaskim tako, da bi srbskega vojvodo volil sabor v Zagrebu;
za srbsko bogocastje in nauk bi bil pa poseben zbor v Kar-
lovcih. Hrvaskega sabora v Zagrebu, ki je sklenil jugoslovan-
ski narodno-politicni program, so se udelezili^ na poziv ban-
skega sveta odposlanci srbski, Slovenec dr. Stefan Koce-
var ter Ceha Lambl in Erben.
11. Leto 1848. je slo na dnevni red preko slovenskega
in jugoslovanskega narodnega programa. Ali je moglo biti
drugace? Ideje francoskih filozofov, ki so po Nemcih prisle k
nam in v obliki Kollarjeve slovanske vzajemnosti ter Gajevega
ilirizma vplivale na slovenski preporod, so obudile med nami
dusevno zivljenje, narodno custvo in polozile temelj za kul-
turni razvoj. Marceva revolucija je pometla z absolutizmom,
zmagala je demokraticna ideja, ki si jo je bilo osvojilo mescan-
stvo, tretji stan. Ta proces se je dolgo pripravljal, dokler ni
dozorel. Mescanstvo je prevzelo politicne vajeti v roke kot
naslednik in dedic fevdalizma. A to je bilo mescanstvo t. zv.
zgodovinskih narodov: Nemcev, Italijanov, Poljakov, Madja-
rov--- Mescanstvo teh narodov je bilo poklicano, da zasede
politicne postojanke, ki so se izpraznile s padcem absolu-
tizma, da naskoci prestolstvo in si ga osvoji. Kaj pa Slo-
vene i ?
Absolutizem nas je tlacil narodno in politicno. Sloven-
skih stanov, kakor so jih imeli drugi narodi, ni bilo ; kranjski
in stajerski stanovi niso bili zastopniki narodnih interesov,
ampak samo politicnih. Stajerski stanovi so leta 1810. podpi-
») Temeljno nacelo tega programa je podrobno razvil Ognje-
slav Utjesenovic Ostrozinski v spisu „Porgramm zur Konsti-
tuirung des osterreichischen Kaiserstaates nach dem Principe der konstitu-
tioneilen Freiheit und der nationalen Gleichberechtigung. (Aus dem Jahre
1848.) Dunaj, 1861.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 163
rali zahtevo po stolici slovenskega jezika v „prepricanju, da
se omika priprostega cloveka edino pospesuje z materinscino,
da se pa na ta nacin s povzdigo potrebe po omiki tudi naj-
bolje dosega razsirjanje nemskega jezika." Ko so se kranjski
dezelni stanovi leta 1821. razgovarjali o Ijudskem solstvu, je
bil baron Karol Zois bela vrana med njimi, ko je izjavil:
„Na Kranjskem se morajo ustanoviti samo slovenske sole
{namrec Ijudske), ne pa nemske." Pritrdila sta mu grof Thurn
in vitez Candini.^) Ko je doletela Slovence politicna svoboda,
ni moglo biti slovensko mescanstvo dedic fevdalizma, ker je
bilo mescanstvo, kolikor ga je sploh bilo na Slovenskem,
nemsko in lasko. Jedro slovenskega naroda je bil kmetski
Stan; ta se je pa komaj prebujal iz narodnega mrtvisca in je
bil socialno odvisen in nesamostojen ; zato je cisto naravno,
da slovenski narodni program ni mogel biti drugacen nego
prirodnopraven; na podlagi prirodnega prava v zmislu idej
francoske revolucije so mogli Slovene! zahtevati svoje narodno-
politicne pravice, ker niso imeli nobenega zgodovinskega raz-
voja za seboj, ki bi bill pri njem sodelovali sami kot narod.
Marceva revolucija je nasla slovenski narod nepripravljen,
njegova socialna struktura je bila komaj v povojih. Sedaj pa
naj bi bil postal hipoma nositelj politicnega razvoja — slo-
venski kmet, zbudivsi se pravkar napol iz dvestoletnega du-
sevnega spanca in ne imajoc za dobe absolutizma kot tlacan
niti najmanjse prilike, da bi se bil uril v samostojnem uprav-
Ijanju politicnih opravil ! Ali je potem cuda, da so Slovence
drugi, t. zv. zgodovinski narodi nadkriljevali, ker so bili soci-
alno naprednejsi, na pr. Nemci, in politicno izsolanejsi, na pr.
Italijani in Madjari, ki so imeli svojo samoupravo? Ti narodi
so nasprotovali slovenskemu prirodnopravnemu programu. ki
je hotel nemskemu in laskemu mescanstvu kot dedicu fevda-
lizma v nasih dezelah vzeti iz rok politicno vlado.
12. Na miren nacin se ni dal uresniciti slovenski narodni
program, to je mogel doseci le boj in sicer na dve strani :
nasproti drugim narodom in nasproti absolutistni vladi. Ali so
pa bili Slovenci zmozni voditi tak boj? Masa slovenskega
naroda ni prihajala v postev niti narodno niti politicno; slo-
venska inteligencija je bila pa malostevilna, neodlocna, ne-
edina med seboj in omahujoca v svojih narodnih custvih (dr.
Fiister!).
V prvem drzavnem zboru so imeli Slovenci kakih 16
poslancev. Ker je imelo volilno gibanje pri nas agraren
znacaj, je bilo izvoljenih nekaj cisto nesposobnih moz. Slo-
') Josip Apih, Dezelni stanovi kranjski od 1818 — 1847. (Letopis Slo-
venske Matice, Ljubljana, 1890, st. 152.)
11*
164 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
venski poslanci niso nastopali kot narodna celota niti po toc-
nem programu. Ni bilo med njimi solidarnosti in discipline.
Med odlicnejsimi poslanci so bill Ambroz, Crne, Doljak,
Gorjup, dr. Kavcic, dr. Kranjec, dr. Mi kl osic in dr.
Ulepic. Na dr. Miklosica^ se ni bilo zanasati veliko, ocitala
se mu je castilakomnost. Ze leta 1837. pise dr. Kocevar
Vrazu, da se boji za Miklosica, njegovo castiljubje ga grozi
odvesti dalec od slovenstva. Ce bo njegova glava za Slovence
izgubljena, kdaj izide druga njemu enaka? Tiste casti, ki ga
caka pri Slovencih, ne dobi pri Nemcih nikdar. „Ni mi prav,
tozi dr. Kocevar, ko cujem, da je na slovenstvo pozabil; upam
pa, da bode tudi za Slovence pisal, ko postane profesor alt
advokat."^) Tudi Cigale ocita Miklosicu leta 1849. castila-
komnost in bojecnost, o Ulepicu pa pravi, da nima pojma o
domovini in narodnosti.^) Dr. Kranjec se opravicuje, da je
veckrat glasoval z levico, kar so storili tudi drugi, zlasti po-
slanci — kmetje. V vprasanjih slovanske narodnosti — pravi
dr. Kranjec — je glasoval vedno s cesko desnico. Pri vpra-
sanjih svobode pa ne, ker so se Cehi dostikrat izkazali kot
prijatelji aristokracije. V cisto politicnih receh, ki se ne ticejo
narodnosti, se je pred oktobersko revolucijo po njegovem
mnenju levica bolj junasko potegovala za pravo svobodo nego
desnica.^) Dr. Kavcica, ki je zagovarjal v javni seji sekula-
rizacijo cerkvenega inietja, graja „Slovenski cerkveni casopis",.
dasi hvali njegov nastop za „Zedinjeno Slovenijo".^) Dr. Kav-
cic pise glede tega Bleiweisu, da sta bila v ustavnem odseku
edino on in neki poljski skof zato, da imej katoliska vera
predpravice pred drugimi krscanskimi „sektami". „Jaz sem bil
edini v ustavnem odseku, ki sem pri vsaki priliki odlocno in
direktno govoril za katolisko vero in dal drugim pogum, da
so nazadnje meni pritrdili; jaz sem bil edini, ki sem direktno
govoril proti emancipaciji Zidov." V domovini pa ga obreku-
jejo, da je brezverec.'^) Koseski je izpodbujal Bleiweisa, naj
se poteguje za poslanca, da ne bode izvoljen kaksen „Deutsch-
tiimler" ali pa v dunajska rovarstva zaljubljeni Ambroz.*') Dr..
Bleiweis je zastopal ravno konservativno smer, ki se je gi-
bala med narodnim in zgodovinskim nacelom. Bleiweisovo
stalisce oznacujejo naslednje besede, ki jih je govoril v od-
boru „Slovenskega drustva" v Ljubljani dne 19. novembra.
M KV.
-) „Korespondenca dr. Jos. Mursca", 1. c, str. 97.
3) „Celjske Slovenske Novine", 22. stev. z dne 22. nov. 1848.
1) „Slovenski cerkveni casopis), 10. stev. z dne 2. sept. 1848; 13.
stev. z dne 23. sept. 1848.
s) Kavcicevo pismo z dne 22. sept. 1848. KB.
•5) Koseskega pismo z dne 23. sept. 1848. KB.
Dr. Dragotin Loncar: Dr Janez Bleiweis in njegova doba. 165
1848. leta, ko se je sklenilo protestovati proti frankfurtski
ustavi: „Vso cast narodnosti, ki je najsvetejsi zaklad ; a
umestno je, da se nasproti opoziciji poudarjajo se tudi drugi
razlogi nego zgolj narodnost; to je potrebno posebno zato,
ker narodu na kmetih ni se popolnoma jasen pojem o narod-
nosti." Bleiweisovo zgodovinsko stalisce je pobijal dr. Marti-
nak, ces, da je po revoluciji zavrzeno: „Ker smo priznali
dobre sadove revolucije, moramo dosledno odobravati revolu-
cijo samo."
Kaksno je bilo politicno misljenje slovenskih casopisov,
ki jih je rodila marceva revolucija?
„Novice" so bile konservativne v nacelih in taktiki.
Kakor v literarnih vprasanjih, tako so tudi v politiki puscale
do besede tega in onega ter cakale previdno, da je dozorelo
vprasanje. Temeljnim drzavljanskim pravicam, kakor jih je ra-
zumeval tedanji demokraticni liberalizem, zlasti v cerkvenili
receh, so bile „Novice" nasprotne.^)
„Slovenija" je bila prvi slovenski politicni
list V pravem pomenu besede in v vecjem obsegu ; priobce-
vala je tudi odlicne clanke iz drugih casopisov, zlasti slovan-
skih, in zastopala slovenski narodni program. Uredniki „Slo-
venije" so bill Matej Cigale, Dragotin Dezman in
Fran Cegnar; glavni politicni sotrudniki: Ambroz, Doljak,
Einspieler, Konsek, Peter Kozler, Majar, Malavasic, dr. Marti-
nak, dr. Mursec, Praprotnik, Vilhar; literarni sodelavci pa
zlasti : Globocnik, Hicinger, Koseski, Levstik, Macun, Navratil,
Svetec, Toman, Trdina, Valjavec
„Pravi Slovenec" je imel urednika Fr. Malava-
§ica in samo par sotrudnikov ; kmalu se je politike cisto
vzdrzevaP) in nehal — kakor pravi urednik — ne, ker je imel
malo narocnikov in malo pomocnikov, ampak zato, ker ni
mogel urednik zaradi drugih opravkov izhajati s casom.^) V
Trstu je izdajalo „Slovansko drustvo" casopisa „Slavjan-
ski Rodoljub" in „J ad ran ski Slavjan'-, oba lista sta
kmalu prenehala. „Jadranski Slavjan" je izhajal pod ured-
nistvom Simona Rudmasa v slovenskem in hrvasko-
srbskem jeziku; svaril je pred tem, da bi zahtevali takoj
uvedbo stvari, ki so sicer „potrebne posledice ustavne enako-
pravnosti in politicne svobodnosti, ki se pa ne morejo dopol-
niti pri tej prici." Kot take pretirane in torej nemozne stvari
se oznacujejo zahteve : 1. da naj dobe posamezne dezele ve-
soljne Avstrije vecjo oblast in samostojnost, 2. da imej mate-
») .Novice', 47. stev. z dne 22. nov. 1848; 48. stev. z dne 29.
nov. 1848.
') „Pravi Slovenec', 26. stev. z dne 25. jun. 1849.
3j „Pravi Slovenec" 52. stev. z dne 24. dec. 1849.
166 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
rinski jezik Slovanov v slovanskih dezelah vse pravice, kakor
nemski v nemskih, laski v laskih itd. in 3. da se Avstrija odrece
nemski zvezi. Ta je potrebna zaradi angleske pohlepnosti, da
se obvarujejo meje nasproti komunizmu in socializmu in da se
resijo slovanski kristjani turskega jarma.^) Fr. Polak je ure-
doval V Novem mestu izhajajoci list „Sloveniens Blatt",
ki je zagovarjal slovenske politicne teznje v nemskem jeziku
in ki so ga „Novice" branile pred ocitanjem, da ima sloven-
sko ime, a ne pise v slovenskem jeziku. 2)
Liberalno strujo v slovenski zurnalistiki so zastopale
„Celjske Slovenske Novine" (pozneje imenovane
^Celjske Novine" in „Slovenske Novine") pod ured-
nistvom prof. Valentina Konseka. Glavni sotrudniki so
bili:^Caf, dr. Kocevar, dr. Kranjec, Macun, dr. Mursec, Skrebe,
dr. Subic. Priobcevale so clanke za locitev cerkve indole, za
odpravo samostanov, sekularizacijo cerkvenegaimetja (Skrebe)^),
za odpravo celibata (dr. iubic).*) Ko je dr. Mursec tern na-
zorom ugovarjal, ces, da bi nic ne rekel, ako bi bil dr. Subic
V nemskih novinah to objavil, ali zalost: da se v slovenske
novine med nedolzno Ijudstvo kaj takega seje, tu dostavlja
urednistvo; ,,Bog se usmili! AH bi ravno slovenski narod mo-
ral najdalje jecati v temi?"'') Zupnik Anton Lipovsek pri-
poveduje, da njegovi zupljani za menihe nic ne marajo, ces,
da se naj menisko imetje obrne za druge masnike, ki so nam
edino potrebni.^j Drugic omenja, da so po nekod po celih
farah odrekli bero, celo ubogim kaplanom.^) — Proti „Celj-
skim Slovenskim Novinam" se je oglasil „Slovenski cerkveni
casopis".^) Nato je odgovoril urednik, da hocejo nekateri iz-
podkopati njegov list, ker je preposveten. „Zaradi tega, kar
sem doslej pisal in vzel v casopis, bom na tem in onem
svetu lahko dajal odgovor. Zdaj se mora odkritosrcno govo-
riti in delati. Kdor pa zdaj pod grmom cepi in sele caka, od-
kod pripise veter, da bi se po njem obrnil, ta nima no-
bene Ijubezni do domovine. Jelite, prijetno bi vam bilo, ko bi
mi orali, vi veterniki, pa za nami zeli?^)
») .Jadranski Slavjan", 1. stev. meseca marca 1850.
2) .Novice', 23. stev. z dne 7. jun. 1848.
3) „Celjske Slovenske Novine", 13. stev. z dne 20. sept. 1848. Tudi
mesto Kranj je poslalo peticijo dezelnemu zboru, naj cerkveno imetje
zapade drzavi, ona pa naj placuje duhovnike.
*) „Celjske Slovenske Novine", 14. stev. z dne 27. sept. 1848.
^) .Celjske Slovenske Novine", 15. stev. z dne 3. okt. 1848.
6) „Celjske Slovenske Novine", 16. stev. z dne 11. okt. 1848.
7) Xeljske Slovenske Novine", 23. stev. z dne 29. nov. 1848.
8) , Slovenski cerkveni casopis", 16. stev. z dne 14. okt. 1848; 18.
itev. z dne 28. okt. 1848.
^) Xeljske Slovenske Novine", 20. stev. z dne 8. nov. 1848,
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 167
Pozneje je pa vendar izjavil, da se bo varoval takih se-
stavkov, po katerih bi se brez potrebe drazili Ijudje, zraven
pa ne imeli nobene koristi. Napake bo le tedaj odkrival, 5e
se bo upal jih s tern poboljsati. Ce je kaj napacnega storil,
bo skusal poravnati.^ Pri razlaganju oktroovane ustave zago-
varja Konsek enakopravnost glede vere, pridobivanja posesti
in izvrsevanja obrti ; pri tern po pravici in resnici razpravlja
o zgodovini Zidov in nastopa zoper „peklensko laz", da Zidje
more krscanske otroke.^) — Zanimivo je stalisce lista glede
razmerja med Nemci in Slovenci. Urednik pobija ocitanje, da
je njegova politika dvomljiva. Zeli, da bi se Slovenec spoznal
za Slovenca in si prizadeval ^omikati se s svojimi pripomocki,
namrec po svojem jeziku. Ce je le mogoce, se pa na drugi
strani ogiblje vsake besedice, ki bi utegnila razzaliti nemski
narod, ceprav nemski casopisi cisto drugace delajo. S ta-
kim ravnanjem se sicer iskrenim Slovencem ne prikupi, toda
za vsako ceno hoce ohraniti Ijubi mir med sosednjima naro-
doma.^) Kako si je Konsek mislil narodno enakopravnost,
dokazuje priobcena pesem „Enakopravnost" (A. Povh), ki ima
po eno slovensko in po eno nemsko vrstico pri vsaki kitici.
Ta pesem zopet kaze, pravi urednistvo, da Slovenci vemo, kaj
je enakopravnost; ta enakopravnost pa tirja, da tudi Nemci
take pesmi zlagajo in prepevajo.*)
Prva in zadnja kitica te pesmi se glasita:
Kak srecni smo mi brati Sosedno v mir zivimo
In schoner Steiermark! In schoner Steiermark,
Nam hudga ni se bati, Se braterno lubimo :
Die Einheit macht uns stark. So bleiben wir auch stark.
„Celjske Slovenske Novine" so prenehale, ker niso imele
kavcije.^)
nSlovenski cerkveni casopis", ki se je od leta
1849. dalje imenoval „Zgodnja Danica", je zastopal cer-
kveno politiko. Urednik je bil dr. J ane z Pogacar, poznejsi
skof Ijubljanski, glavni sotrudniki pa: Hicinger, Jeran, Marn,
Ravnikar, Potocnik, Vole — sami duhovniki. Jeran je pisal
zoper one odstavke temeljnih drzavljanskih pravic, ki se ticejo
cerkvenih razmer.. Verske reci naj bi se obravnavale v poseb-
nih zborih vsakega naroda po njegovih potrebah in zeljah.^)
Za bistveni del narodnosti oznacuje vero, drugi posamezni
deli narodnosti so le sredstva. Narodnosti preti skoda, ako se
*) ,Celjske Slovenske Novine", 24. stev. z dne 6. dec. 1848.
*) „Celjske Slovenske Novine", 15. stev. z dne 12. aprila 1849.
*) ,Celjske Slovenske Novine", 9. stev. z dne 1. marca 1849.
*) ,Celjske Slovenske Novine", 34. stev. z dne 24. avg. 1849.
^) ,Celjske Slovenske Novine", 52. stev. z dne 31. dec. 1849.
6) .Zgodnja Danica", 2. stev. z dne 11. jan. 1849.
168 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
njen glavni del, vera, unicuje; nasprotno pa trpi tudi vera, ako
se jezik, sege in navade naroda itd. zatirajo, ker se med ta-
kim narodom vera tezje razvija. Narodnosti imajo svoj zacetek
V izvirnem grehu. Razdelitev v jezike je posledica greha, ne
greh, ki pa nam sluzi v sreco. V narodnostih je postavljena
meja napuhu; ce bi bil en sam jezik, bi se pregrehe hitrejse
in hujse sirile. Raziocek med narodi neha z vero, katera kot
glavni del narodnosti zdruzuje vse narode.^)
„Ljubljanski Casnik" je bil prvi sloven ski
uradni list, ki ga je urejeval Blaz Potocnik in pozneje
s Cegnarjevo pomocjo prof. Melcer; glavni literarni so-
trudniki so bili: Cegnar, Levstik, Navratil, Trdina, Valjavec.
Ko se je vlada odlocila za izdajanje takega lista, je minister
Bach mislil na „Novice" in Bleiweisa.^) Dr. Dole nee je sve-
toval Bleiweisu, naj zahteva za urednistvo 1000 goldinarjev,
naj dela pretenzije, ker je za to upravicen ; zakaj to, kar se
mu ponuja, je „miserables Blutgeld".^) Dr. Anton Beck,
urednik drzavnega zakonika v ceski izdaji, je pisal Bleiweisu,
da bi vlada zelo rada videla, ako bi bil on urednik oficiel-
nega casopisa za Kranjsko. Obenem mu je povedal, da ni ne-
zaupanja do njega, kakor je domneval dr. Bleiweis, ker se je
govorilo, da ni imel razsvetljave pri otvoritvi Juzne zeleznice*).
Kolikor dr. Beck ve, se o tem uradno ni nic omenjalo. Dr.
Bleiweis je odklonil urednistvo in mislili so potem na Kastelca
ter so poizvedovali o njegovih sposobnostih.^j „Ljubljanski
Casnik" je Slovence polagoma pripravljal na dobo reakcije. V
zunanji politiki se je zagovarjala zvezacelotne Avstrije inNemcije
s skupnim carinskim ozemljem f) v notranji politiki baje ne potrebu-
jemo nedezelnih in ne drzavnih zborov, ne narodne straze, ne ko-
vanih dvajsetic, ne svobode tiska, ne odprave obsednega stanja,
ampak zaupanja drzavljanov do vlade.") Katoliska vera je trdna
podpora vsake drzave.*^) Najprej je avstrijska domovina, potlej
slovenska.^) Nasa vlada je nemska in bo nemska, dokler ne
razpade avstrijsko cesarstvo. Nasa vlada mora pa tudi ohra-
niti prvo mesto med drzavami nemske zveze v prid sebi in v
sreco cele Evrope. Nemski jezik je prvi med jeziki avstrijskega
cesarstva.^*^) Tudi federalizem bo morebiti nekoc pripravna pod-
1) „Zgodnja Danica", 35. stev. z dne 29. avg. 1850.
2) , Novice", 21. stev. z dne 22. maja 1861.
3) Dolencevo pismo z dne 24. nov. 1849. KB.
4) Gl. dr. J. Lokar, Bleiweis in Novicarji, str. 138. {Ured.)
5) Becl<ovo pisnio z dne 12. dec. 1849. KB.
6) „Ljubljanski Casnik", 5. stev. z dne i7. jan. 1851; 29. stev. z dne
25. marca 1851.
"') ,Ljubljanski Casnik", 20. stev. z dne 11. marca 1851.
S) ,Ljubljanski Casnik", 21. stev. z dne 14. maVca 1851.
9) „Ljubljanski Casnik", 29. stev. z dne 11. aprila 1851.
10) „Ljubljanski Casnik", 30. stev. z dne 15. aprila 1851.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 169
laga za posloje nase ustave. Kdor pa ze zdaj oznanuje svoje
nagnjenje za federalizem, ta ali ne isce po pravi poti drzavne
srece in moci, ceprav bi bil postenjak, ali pa se le hlini, da
je prijatelj edinosti cesarstva.^) — „Ljubljanski Casnik" se je
poslovil od svojih bralcev na naslednji nacin: „Pesale in pe-
sale so njegove moci kakor sivega starcka, da je moral svojo
usodo zgodaj doseci. To pa ni moglo drugace biti, ker mu
je manjkalo studenca, iz katerega bi bil zajemal vir zivljenja,
ker je pogresal zraka, v katerem bi bil mogel okrepcati svoje
slabe ude. Da se ni dvignil visoko, da bi ga bili cislali in
hvalili, mu ni zameriti, ker je imel eno perut zvezano, drugo
zlomljeno. Sam se je trudil strmo na strmem potu, nobeden
mu ni prisel v pomoc, nobeden segel opesanemu pod pazduho,
torej ni cudo, da je reva zacel slabeti in pesati, da je .na-
zadnje omagal/'^j
13. Slovenci, kakor Jugoslovani sploh, se niso bili zmozni,
da bi bili mogli voditi samolastno politiko. Bili so vladna
stranka. Od vlade so se nadejali pomoci; njenim zahtevam so
pripomogli cesto do veljave, dajajoc se izrabljati za sredstvo
proti demokratizmu. Umevna je taka taktika edino z ozirom
na narodna nasprotstva z Nemci, Italijani in Madjari; drugo
vprasanje je, je li bila opravicljiva. Sicer.je pa v boju, ki je
nastal med avstrijskimi narodi ter med njimi in absolutizmom
V prvi vrsti krivda t. zv. zgodovinskih narodov, da so s svo-
jim nastopanjem pognali Slovane v narocje reakciji. Vsakomur,
kdor je poznal narodne in politicne razmere avstrijskih naro-
dov, je moralo biti na prvi pogled jasno, da je zmaga demo-
kraticne ideje brez Slovanov nemogoca. Na vsak nacin bi bilo
treba sporazumljenja s Slovani, ako so hoteli doseci Nemci,
Italijani, Madjari svoje narodno edinstvo in svobodo. Slovani
so bili najnevarnejsi nasprotniki zaradi svoje zaostalosti. Cehi
kot najkulturnejsi slovanski narod so sicer stall Nemcem naj-
blizje, a se niso mogli ustavljati absolutistni vladi, ker njih
demokraticno prepricanje ni bilo dovolj mocno in se ni moglo
opirati na zadostno politicno izobrazbo volilcev. In kaj naj po-
recemo o Jugoslovanih, oziroma Slovencih, z ozirom na to, kar
smo doslej slisali o njih?
Madjari so si nemadjarske narodnosti, zlasti Hrvate in
Srbe, sami sovzgojili za svoje nasprotnike, ko so jih s svojo
sovinistno politiko naravnost silili, da so iskali pomoci pri
kroni in tako postali njeni zavezniki. Isto so zakrivili Nemci
glede Slovencev in Cehov. S tem, da so hoteli resiti narod-
nostno vprasanje na racun narodne in politicne nezrelosti slo-
•) „Ljubljanski Casnik', 51. stev. z dne 27. jun. 1851.
») .Ljubljanski Casnik', 104. stev. z dne 30. dec. 1851.
170 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
vanskih narodov, so pokazali, da sami niso bili dovolj zreli.^)
— Nemci so prezrli, da je za uresnicenje demokraticne ideje
treba nove Avstrije, ki pa je nemogoca brez zveze s Slovani^
in da je bas zaostalost in nezrelost, zlasti juznih Slovanov^
najvecja nevarnost in zapreka demokratizma. Krepka narodna
zavest kot posledica vecje kulture in politicne izsolanosti bi
bila najbolisa opora v boju z absolutizmom. In tega niso ra-
zumeli veliki narodi ! Iz posameznih poizkusov se sicer spozna^
da so mnogi uvidevali potrebo nekakega zblizanja s Slovani^
n. pr. levicarja dr. pi. Lohnerja program o Avstriji kot fede-
rativni drzavi; tu se nahaja tudi „Slovenija", h kateri bi mogie
pristopiti Hrvaska in Slavonija, ali nacrt dr. Wildnerja o
jezikovnem vprasanju, kjer se odreka nemscini nadvlada nad
drugimi jeziki.-) Toda to so bili le poedini glasovi, v podrob-
nostih nedosledni in presibki, da bi bili mogli odmevati.
Poglavitni znak nemskega narodnega custvovanja na Du-
naju, kjer je bil sedez revolucije, je bilo zasmehovanje mladih
slovanskih narodov, zbujajocih se h kulturi. To je bilo na-
rodno misljenje Dunajcanov, da so, neznajoci drugega jezika
nego nemscino, proglasali slovanske jezike za zivalske gla-
sove ! Ali je bilo potem cudno, da so Slovani podpirali reak-
cijo proti demokratizmu, ki se jim je kazal v tako nekulturni
podobi? In vendar je sam ministerski predsednik baron Pil-
lersdorf obsojal stari policijski sistem in priznaval, da ne
morejo monarhiji njeni najhujsi sovrazniki bolj skodovati, nego
oni, ki se drze absolutizma in nasilja. Windischgraetz naj bi
bil Dunaju s spravljivostjo odvzel revolucijsko orozje. Na
Ogrskem je tuja sila pomagala vladi k postavi, ko le skupno
delo lastnih moci zagotavlja trajno zmago.^) Tako je sodil
Kakor glas vpijocega v puscavi se mi zde na drugi strani
besede dr. Kocevarj a v pismu na Murseca: Cesar (Ferdi-
nand) samo voljo Nemcev in Madjarov izpolnuje in nece, da
bi bili Hrvati pod dunajskim ministerstvom, ker je to slojvan-
ska volja in ker se boji, da ne bi razsrdil Madjarov. Cemu
potem preliva 40.000 Hrvatov kri za cesarja in nemski prestol ?
Ako ne pomore Slovanom nadvojvoda Ivan, potem se je bati,
da izgube vso Ijubezen do prestola.*)
Stanku Vrazu pa pise dr. Kocevar, naj ban Jelacic ne
hodi pred Dunaj in naj rajsi brani Hrvasko pred Madjari. S
') Dr. Maximilian Bach, 1. c. str. 512 in naslednje.
4 Dr. Wildner, Die Nationalitatenfrage in Osterreich und zwar
erstlich die Sprachenfrage. Dunaj, 1849.
3) F. V. P. (Freiherr von Pillersdorf), Riickblicke auf die politische
Bewegung in Osterreich in den Jahren 1848 und 1849. Dunaj, 1849.
moz, ki je bil vse kaj drugega nego demokrat.
^) .Korespondenca dr. Jos. Mursca", 1. c. 1904, str. 140.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 171
svojim prihodom pred Dunaj izgubi simpatije med Nemci, ki
mislijo, da imajo zdaj dokaz, da pomaga reakcionarni stranki.^)
In Palacky je dejal ministru Bachu: Ako nam Avstrija ne
more ali noce privosciti in zagotoviti narodne enakopravnosti,
potem nam nic ni do njene ohranitve ; zakaj krivice dobimo
dosti tudi izven Avstrije in to zastonj^).
Leto 1848. je bilo za nas izgubljeno, narodno in poli-
ticno. Avstrijski narodi niso dosegli svojega narodnega edin-
stva, marvec so zaigrali se svojo politicno svobodo, ker so
pobijali reakcijo z reakcionarnimi sredstvi. Naddemokratizmom
je zmagal absolutizem; razlocek je bil v tem, da so dobili re-
volucionarni Nemci, Italijani, Poljaki in Madjari isto za kazen,
kar se je dalo Slovanom, zlasti juznim, za placilo. Kollarjeva
profesura slovanske arheologije na Dunaju in pa drzavna
podpora njegove fantastne „Staroitalie slavjanske" sta se pri-
stevali glavnim pridobitvam, ki jih je prinesla avstrijskim Slo-
vanom njih zvestoba leta 1848. in 1849. Malo, ali se tega ni
bilo treba! Marsikaterim ..Slovanom" nasih dni ta primer
lahko sluzi v svarilo — pravi k temu prav dr. Murko.^)
14. Izmed vseh slovenskih casopisov, ki jiii je rodilo
1848. leto, sta se ohranila samo dva: „Novice" in „Zgodnja
Danica". Prenehala so politicna drustva : ze leta 1849. se je
graska „Slovenija" izpremenila v bralno drustvo, ker bi bill
sicer vsi dijaki (in teh je bilo najvec v drustvu) prisiljeni od-
stopiti f) istega leta se je „Slovensko drustvo" v Ljubljani od-
povedalo politiki in postalo zopet samo literarno drustvo itd."*)
Dasi je bil dr. Bleiw^eis pri urejevanju „Novic" previden,
kolikor je mpgel, vendar ni nasel milosti pri viadi in slovenski
duhovscini. Zupnik Cigler je pisal Bleiweisu v tem oziru, da
krozi pri duhovnikih anonimno pismo, v katerem se odsvetuje
od narocevanja „Novic", ces, da so veri nasprotne, zapeljive,
nevarne in da je dr. Bleiweis najvecji protivnik duhovnikov.
Cigler sodi. da je ta nasprotnik nNovic" duhovnik.'^) Skrbno
je svaril tudi Luka Jeran pred priobcevanjem „zaljubljenih
brkljarij".') Davorin Trstenjak se pritozuje zaradi „ze-
lotov", ki se pohujsujejo nad njegovimi spisi v „Novicah", in
dostavlja: „Sed haec recensio maneat inter nos, quia ilia abuti
possent Jesuitae en Frak et en Talar, katerih imate v Ljub-
>) KV. fPriobcil dr. Fran llesic v Izvestjih Muzejskega drustva za
Kranjsko, Ljubljana, XIX. letnik, 1909, ses. 3. in 4. str. 107.)
^) Dr. Francisek Palacky, Idea statu Rakonskeho. (Praga, 1865, str. 23.)
3) Dr. M. Murko, Jan Kollar, 1. c. II. del, str. 224.
*) „Celjske Slovenske Novine", 16. stev. z dne 19. aprila 1849.
^) , Pravi Slovenec", 17. stev. z dne 23. aprila 1849.
6) Ciglerjevo pismo z dne 14. jan. 1853. KB.
') Jeranovo pismo z dne 13. febr. 1857. KB.
172 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Ijani vec nego mi v Mariboru."^) Ostro se izraza Mi ha el
Verne o slovenski „Klerisey", ker se pohujsuje nad njego-
vimi spisi.-)
Edini posvetni slovenski casopis, „Novice", je poskusala
Bachova reakcija ubiti; „Zgodnja Danica" je bila cerkven list
in zato brez nevarnosti. Matija Ma jar je priporocal, da se
je treba sedaj skrbno poprijeti literarnega dela in v politiki
samo opazovati, kaj se godi.=^) Toda tudi literarno delo ni
bilo varno.
Petra Kozlerja so postavili pred vojno sodisce za-
radi imena, ki ga je dal svojemu zemljevidu, namrec: Zemlje-
vid slovenske dezele in pokrajin, ces, da slovenske dezele ni
med stevilom ^vstrijskih kronovin ! Leta 1850. je ponudila
vlada Bleiweisu sluzbo dezelnega zivinozdravnika v Pragi, kar
je pa dr. Bleiweis odklonil. Nekateri mislijo, da ga je hotel
Bach na ta nacin odpraviti iz domovine. Pozneje ga je baje
zaman skusal z vecjo svoto denarja pregovoriti, da bi bil od-
lozil urednistvo „Novic".*)
Tako so ostale „Novice" kot drag spomin preteklosti in
edino upanje prihodnosti.
III.
Ustavna doba do dualizma.
15. Bachov absolutizem je napravil financni in politicni
bankrot. Na Dunaju se je sesel t. zv. pomnozeni drzavni
svet, ki se je posvetoval, kako se naj izboljsajo drzavne raz-
mere. Izmed Slovencev ni bil nihce poklican vanj. pac pa sta
bila V njem Hrvata Strossmayer in Vranicani. Slovenci na
Kranjskem so upali, da jim bo zagovornik v tern zboru grof
Anton Auersperg. V spomenici z dne 28. junija 1860.
leta navajajo, da ni dovolj, ako se doseze ravnotezje v drzav-
nem proracunu (to je bil prvotni namen, da se je sklical dr-
zavni svet) : Auersperg naj deluje na to, da se izpremeni
vladno nacelo v zmislu reprezentativnega sistema, Kranjsko
naj dobi, zdruzeno z ostalimi dezelami monarhije, svojo avto-
nomijo, svojo dezelno upravo in zakonodajo.^)
Ze V drzavnem svetu sta se pokazali dve stranki,
ki sta si ustavo in upravo avstrijske drzave predstavljali vsaka
po svojem: centralistno in federalistno. Centra-
listi so bili za kar najobseznejso osrednjo oblast v duhu in
1) Trstenjakovo pismo z dne 25. dec. 1854. KB.
2) Vernetovo pismo z dne 14. okt. 1852. KB.
2) „Korespondenca dr. Jos. Mursca', 1. c, str. 44 in 49.)
■*) Dr. Bogoslav Suiek, 1. c.
*) KB.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 173
zmislu dosedanjega sistema, le nekaj koncesij bi bili priprav-
Ijeni odstopiti dezelam; federalist! so zagovarjali drzavno edin-
stvo, V kolikor to zahtevajo skupne potrebe, vse drugo pa
prepuscali posameznim dezelam. Predlog glede federalistne
ustave in uprave je dobil vecino. Kot odgovor na to je sledila
oktoberska diploma (20. oktobra 1860. leta) ministra
Gul ochowskega, povracajoca avstrijskim narodom u s t a v o
V zmislu fedeializma. Toda z oktobersko diplomo podeljena
ustava je naletela na odpor i pri centralistih i pri federalistih :
enim je bila prevec federalistna, drugim pa prevec centralistna.
Posledica tega je bil februarski patent (26. februarja
1861. leta) ministra Schmerlinga v zmislu centralizma.
Vnel se je boj med centralizmom in federalizmom, ki se dan-
danasnji ni dognan.
Kaj je bilo bistvo in jedro tega boja ?\)
Ze od 14. stoletja dalje so skusale vladarske rodbine
Anzuvincev, Luksenburzanov in Jageloncev zdruziti in spraviti
pod svojo c blast alpske, sudetske in karpatske dezele. To se
je koncno leta 1526. posrecilo Habsburzanom, ki so kot nem-
ski cesarji najuspesneje mogli braniti podonavske dezele pred
napadi Turkov. In pragmaticna sankcija Karola VI. ni
drugega nego pravni izraz ali pravna oblika zgodovinskega
fakta, da so se podonavske dezele zedinile v zvezo pod habs-
burskim vodstvom, ki naj zagotovi krscanstvu notranji in zu-
nanji mir pred islamom. V dolgotrajni zvezi so se polagoma
razvili in dejansko obstojali skupni interesi, ki so zahtevali
skupno zakonodajo in upravo dezel in narodov, zdruzenih pod
habsburskim zezlom v celoto na zunaj.
Ko je minila turska nevarnost, je pretila avstrijski drzavi
poguba od krscanskega zapada : avstrijska nasledstvena vojna
in francoske vojne. Napoleon Bonaparte je postal cesar Fran-
cozov, nakar je izdal Franc II. pragmatikalni patent
(1804), s katerim si je dal naslov dednega avstrijskd|a ce-
sarja in dve leti potem (1806.) odlozil nemsko cesarsko krono.
Nasproti narodni drzavi Francozov nastopa Avstrija kot zveza
razlicnih narodov, ki ji je cilj: vzajemna korist na znotraj in
skupno varstvo proti sovraznikom na zunaj.
Leto 1848. pomenja za Avstrijo najhujso krizo. Vse gi-
banje tedanjega casa je bilo proti njej : ideji narodnosti in.
konstitucionalizma si mogocno osvajata zapadno Evropo. Toda
odlocujoce mescanstvo v Avstriji, v prvi vrsti nemsko in lasko,
se ni bilo toliko razvito, da bi bilo izvedlo marcevo revolu-
cijo: zmagal je absolutizem, ki je bil mocan dovolj, da si ni
') Rudolf Springer (dr. Karl Renner), Grundlagen undEntwicklungs-
ziele der Osterreichiscli-Ungarischen Monarchic. (Dunaj in Lipsko, 1906,
str. 9 in naslednje.
174 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
dal izviti vlade iz roke, in obenem kratkoviden se bolj, da ni
poznal polozaja svoje dobe. Zato je segel nazaj v srednji vek
in hotel imeti Avstrijo kot krscansko-katolisko cesar-
stvo, ki naj gospoduje Nemciji in Italiji ter vodi evropsko
reakcijo v boju proti protestantskemu severu in brezverskemu,
prekucijskemu zapadu: rimsko-nemsko cesarstvo Karola Veli-
kega in Otona Velikega v pomanjsani izdaji ! Tako ]e nastal
konkordat.
Ta Scliwarzenberg-Thunova drzavna ideja je na-
pravila popolen bankrot; bila je v politicnem oziru absolu-
tistno-birokraticna, v narodnem centralistno-germanizatorna in
V verskem rimsko-katoliska. In vse to v Avstriji, ki ima prebi-
valstvo raznili narodnosti in raznili ver, kjer zahteva razlicno
kulturno in gospodarsko stanje tudi razlicno zakonodajo in
upravo! Bachov absolutizem je povzrocil izgubo Lombardije,
velikanski drzavni dolg in nezadovoljnost avstrijskiii narodov,
ki je spravljala v nevarnost obstoj drzave. Prisla je oktoberska
diploma, ki nam je prinesla zopet ustavo.
Oktoberska diploma sloni na pragmaticni sankciji
in racuna z Avstrijo kot celoto, ki je sestavljena iz razlicnih
dezel, Tezisce te ustave je v kronovinah, oziroma pri narodih,
ki so odlocilni v tej ali oni dezeli. Dezelni zbori so pravna
podlaga drzave, v katerih naj vladajo narodi, ki so kulturno
in gospodarsko razviti. Ta ustava podreja manjse narode mo-
gocnejsim sosedom in daje odlocilno besedo stanovskim sku-
pinam (visji duhovsclni in plemstvu), kakor jih nahajamo v
starih dezelnih zborih do leta 1848. Nemci niso bili zadovoljni
z oktobersko diplomo, ker je bilo njeno tezisce v kronovinah;
ta sistem je nasprotoval njih drzavni ideji. Zakaj, ko se je iz-
jalovil poizkus z obnovljenjem rimskega cesarstva v naznace-
nem zmislu, ko se je morala Avstrija umakniti iz Italije, po-
tem ji je ostala s: Nemcija in tako se je rodila ideja o n a-
rodnem, t. j. nemskem cesarstvu. Oktoberska diploma
pa je naletela na hud odpor tudi pri Madjarih, ker so si dom-
nevali, da jim daje se premalo pravic; zato so ponovili svoje
zahteve, ki so jih zacasno dobili v viharnem l:tu 1848., a jih
po premagani revoluciji zopet izgubili. Slovani so bili z naceli
oktoberske diplome vobce zadovoljni in so ugovarjali le posa-
meznostim, na pr. dezelnim redom. Ker je bila osnova fede-
ralistna, jim je bila oktoberska diploma zastava, okrog katere
so se zbirali v ustavnih bojih naslednjih let.
Oktobersko diplomo je izpodrinil februarski pa-
tent, ki ni drugega nego kodifikacija ali uzakonitev ideje o
nemsko-narodnem cesarstvu. Namen februarskega patenta je:
vladati avstrijsko drzavo v nemsko-narodnem zmislu, ali nem-
ska kultura naj bi bila vsaj odlocilna. Ta ustava je odsev zu-
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 175
nanje politike avstrijske, ki naj ji sluzi : Avstrija pozablja na
svojo nalogo, ki jo ima na znotraj nasproti svojim narodom
in se lovi za ciljem, ki ji utika korak za korakom z brezob-
zirno gotovostjo in doslednostjo. Februarski patent prenasa
tiezisce ustave v drzavni zbor in omejuje delokrog dezelnih
zborov, ki jlli sestavlja po interesnem zastopstvu. To interesno
zastopstvo je prikrojeno nemski drzavni ideji, zato daje vlado
V roke veleposestvu in obrtno-trgovskemu kapitalu, ki sta bila
najbolj razvita pri Nemcih. Februarska ustava je iz navedenih
vzrokov zadela ob odpor vseh nenemskih narodov.
16. Leto 1848. je postavilo Avstrijo pred zivljensko vpra-
sanje: „Kako urediti s krvjo pridobljeno ustavo?" Gordijski
vozel je pretrgal absolutizem s tern, da je vzel zopet sam
vlado V roke. Na ta nacin je bilo vprasanje le odlozeno, a ne
reseno. Avstrijska manira! Leta 1860. je stala nasa drzava
drugic pred isto uganko.
Avstrija naj bi bila zveza enakopravnih narodov — to je
bil program, ki ga je bil leta 1848. formuloval Palacky. Ta
program je bil demokraticen, ker je slonel na narodnem
nacelu. Kromeriski ustavni odsek je zavrgel to nacelo in
se je poprijel zgodovinskih kronovin. Ravno tako oktro-
ovana marceva ustava iz 1849. leta, dasi je bil minister
Bach naklonjen narodni avtonomiji,^) in pri tem je tudi ostalo
V vseh poznejsih ustavah.
K razvoju zgodovinskega naceja so najvec pripomogli
Madjari; nanje so se naslanjali Cehi, Hrvatje in P o-
Ijaki, za katerimi so hodili tudi Slovenci. Odlocilno je
vplival s svojimi spisi imeniten madjarski politik baron
Eotwos.^)
Eotwos razvija v spisu „Uber die Gleichberechtigung der
Nationalitaten in Osterreich" leta 1850. nazore, ki so znaciini
za madjarsko politiko pred tem letom in po njem. Eotwos
zagovarja mocno enotno Avstrijo, ki ne sme biti zveza po
osebnem edinstvu zdruzenih neodvisnih ustavnih drzav (on
sam je bil leta 1848. naucni minister v prvem ogrskem kabi-
netu grofa Batthyanyja, ko je bilo Ogrsko z ostalimi habs-
burskimi dezelami zvezano samo po osebi vladarjevi!), marvec
mora imeti enotno ustavo. Enakopravnost vseh narodnosti v
drzavnem zlvljenju je pa nemogoca in se ne da nikdar popol-
') Programm zur Durchfiihrung der nationalen Autonomie in Oster-
reich. (Von einem Slaven.) Dunaj, 1885. To brosuro je spisal pod Bacho-
vim vplivom rusinski politik A. vitezDobrjanskij.
-) Eotwos, Ober die Gleichberechtigung der Nationalitaten in Oster-
reich, 1. izdaja v Pesti 1850. — Die Garantien der Macht und Einheit
Osterreichs, 3. izdaja v Lipskem 1859. — Die Nationaiitatenfrage, 1. iz-
daja V Pesti 1865.
176 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
noma izvesti. Prvi pogoj nacela o enakopravnosti bi bila raz-
delitev dezel po narodnosti, kar se pa ne da izvrsiti. Samo
tedaj bi mogla biti ta razdelitev popolna, ako bi se ne izvedla
na podlagi ozemlja, ampak po prebivalcih tako, da posamezna
obcina ne izvrsuje svojih politicnih pravic v zvezi s svojimi
sosedi, marvec v zvezi s svojimi rojaki.^) Razmerje poedinih
delov do drzavne celote se naj uredi po zgodovinskili pravicah
posameznili dezel.
Iste nazore razvija Eotwos v spisu „Die Garantien der
Maclit und Einhieit Osterreichs" iz leta 1859. Enotni drzavi
prepusca zunanje stvari, vojastvo, denarstvo in trgovino ter pri-
znava, da je bila pred letom 1848. vlada za te skupne stvari
na Ogrskem skoro ravno tako absolutna. kakor v drugih de-
zeiah. Vazna je njegova zahteva, da morajo biti posamezni
deli V cisto enakem razmerju do drzavne skupnosti. Ti deli pa,
ki dajejo podlago drzavi, slone na zgodovinskem pravu posa-
meznih dezel. Vpostevati se mora zgodovinska narodnost in
ne jezikovna, ker zgodovinska narodnost je ozko zvezana, da,
identicna z dezelnimi posebnostmi. Narodno stremljenje po-
menja toliko, kakor stremiljenje po dezelni avtonomiji. Meje
posameznih kronovin so zgodovinski dane. Dezele, ki so po
zgodovinskem pravu deli ene krone, se lahko zdruzijo. Jezi-
kovnim potrebam narodnih manjsin v poedinih dezelah zado-
stimo. ako uvedemo obcinsko in zupanijsko (komitatsko)
samoupravo.
V tretjem spisu „Die Nationalitatenfrage" iz leta 1865.
razlaga Eotwos podrobneje svoj nazor o narodnosti, ki mu je
zavest skupnosti, pridobljena po vzajemnih spominili pretek-
losti in vzajemnih interesih sedanjosti. Vazen faktor je sicer
pri tern tudi skupnost jezika, toda skupni spomini preteklosti
ter skupni interesi in upi sedanjosti zbujajo tudi med razno-
jezicnimi prebivalci enaka, da, casih se bolj krepka narodna
custva.
Tako je Eotwos razvil pojma t. zv. zgodovinske ali
politicne n a r od n OS ti in zgodo vin sko-poli t ic n ih
i n d i V i du ali tet. Narodnost v tern politicnem pomenu, ka-
kor jo je sprejel tudi G umplowicz,-) koristi zgodovinskim
narodom, t. j. onim, ki so igrali v zgodovini samostojno, dr-
zavno vlogo, ki so imeli svojo drzavno neodvisnost, docim so
drugi manjsi narodi, ki niso imeli svojega samostojnega, dr-
zavnega zivljenja, ali pa ga zgodaj izgubili, preden so se
') Tu je izrazena narodna avtononiija na podlagi t. zv. osebnega
nacela. Ta nacin resitve zagovarja zlasti dr. Karl Renner, med
Slovenci Etbin Kristan.
'-) Dr. Ludvvig Guniplowlcz, Das Recht der Nationalitaten und
Sprachen in Osterreich-Ungarn. Inomost, 1879.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 177
mogli politicno ojaciti, po tej teoriji obsojeni, da hlapcujejo
drugim, dokler se gospodarsko in kulturno toliko ne okrepe,
da si izvojujejo priznanje svoje enakopravnosti. Zgodovinskim
ali politicnim narodom je seveda mnogo do tega, da se jim
njih dezelo prepuste v vladanje, kjer jim drugi ne delajo na-
potja; zato se potegujejo za kar najvecjo avtonomijo svojih
zgodovinsko-politicnih individualitet.
Proti centralistnim Nemcem, ki so zaslepljeni in omam-
Ijeni od svoje drzavne ideje o narodno-nemskem cesarstvu
prezirali ves ustroj in razvoj avstrijske drzave, nastopajo Mad-
jari, Ceiii, Poljaki, Hrvatje in Slovenci za federalizem na pod-
lagi zgodovinskega prava.
Palacky je po letu 1848. opustil svoj narodno-teritori-
alni federalizem in je leta 1865. v spisu „Ideja avstrijske dr-
zave"^) formuloval svoj program na zgodovinsko-zemljepisni
podlagi. Po Eotwosovi teoriji je proglasil Avstrijo za zvezo
zgodovinsko-politicnih individualitet. Slutil je ze takrat duali-
zem, zato je ravno z ozirom nanj svoje naziranje iz leta 1848.
0 potrebi avstrijske drzave modifikoval z [zrekom : „Bili smo
pred Avstrijo in bodemo tudi po njej." Cehi so bili v letih
60. socialno in gospodarsko se premalo razviti, da bi bili
sami politicen narod v zmislu Eotwosovem, zato so se pod
vodstvom dr. Riegra^j oklenili ceskega zgodovinskega plem-
stva. Kaj to pomenja, zgodovinsko plemstvo, je jasno izrazil
leta 1845. grof J. M. Thun z besedami: „Ich bin w^eder ein
Ceche, noch ein Deutscher, sondern nur ein Bohme."^) To je
bila ceska politicna narodnost, kakor je bila na Ogrskem po-
liticna narodnost madjarska.
Revolucionarni Poljaki s svojimi plemenitaskimi vele-
posestniki, gospodujocimi nad kmetskim prebivalstvom in nad
Rufini, so se cisto naravno ogrevali za zgodovinsko pravo, ki
naj jim pribori izgubljeno poljsko kraljestvo. Oni so bili po-
liticen narod in hoteli tudi ostati vsaj v Galiciji.
Zveza z Madjari je zavedia Hrvate, da so slepo posne-
mali svoje ucitelje v vsakem zgodovinskem salto mortale, ka-
krsnih je vsa polna madjarska politika. Dober poznavalec in
ocividec tedanjih hrvaskih razmer, Fran Erjavec, pise: „Sta-
rodavni ustav" je bil malik, kateremu se je zdaj vse klanjalo,
od katerega je vse pricakovalo spas naroda. Sovinizem je cve-
tel kakor nikdar poprej--- Narod pa je prisel iz dezja pod
kap. Hrvatje, postavljeni na krizpot, so se morali odlociti, s kom
1) Dr. Frantisek Palacky, Idea statu Rakouskeho. Praga, 1865.
I) O dr. Riegru imamo zivljenjepis v slovensketn jeziku od dr.
Ivana Zmavca: Dr. Francisek Ladislav Rieger. (Zbornik Slovenske Matice,
Ljubljana, 1903, str. 155—181.)
3) T. G. Masaryk, Ceska otazka. (Praga, 1895, str. 104.)
12
178 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
se hocejo politicno zvezati. Vabili so jih v Bee, mamili so jih
V Pesto. Vedeli so, da jim pravega prijatelja ni tukaj, ni tamkaj,
temvec povsod le zaveznik za silo. Zato so oprezali in odkla-
dali odloko, kolikor dolgo so mogli in to temvec, ker v tej
stvari med njimi ni bilo slogeJ)
Leta 1861. se je nudila Hrvatom prilika, da popravijo, kar
so zagresili njih velikasi 1790- leta, a zaman: „more patrio"
so se zopet izjavili za drzavnopravno zvezo z Ogrskim in raz-
glasili, da ne priznavajo nobenih skupnih zadev z Avstrijo, prav
tako, kakor Madjari kljub zgodovinski resnici, katero je vneto
zagovarjal Eotwos se 1859. leta!Pac je manjsina uvidevala,
da obstojajo skupne zadeve med Avstrijo in Hrvaskim, ki jih
je treba urediti, toda vecina ni imela zmisla za dejanski polo-
zaj in je, sledec madjarski politicni terminologiji, pripravljala
pot dualizmu. A dr. Ante Starcevic, odklanjajoc v zvezi
z dr. Kvaternikom i Dunaj i Pesto, razglasa narodno
dogmo, da more hrvasko drzavo ustvariti samo „Bog i Hrvati" !-)
To postopanje je bilo v protislovju z zakljucki sabora iz leta
1848.: Hrvaska je zatajila svojega Jelacica! V strahu pred du-
najskim absolutizmom so pozabili Hrvatje, da morejo svobodo
in boljso prihodnost svojega naroda pridobiti in ohraniti prej
v zvezi z vsemi avstrijskimi narodi nego v zvezi z Ogrskim,
V katerem gospodujejo Madjari — to je zaman poudarjal
Kukulj evic. ^) Andrej Einspieler je obzaloval, da so
Hrvatje zatajili celo gibanje iz 1848. in 1849. leta, ter upal, da
zdravi in prakticni cut hrvaskega Ijudstva manjsino iz leta
1861. izpremeni v vecino.^) „Slovenec" je svaril Hrvate,
naj se ne dado preslepiti Deakovemu „belemu listu".^) In daljsi
razvoj je pokazal, da so Hrvatje pod vodstvom svojega plem-
stva delali za madjarsko politicno idejo!
In Slovenci?
V boju proti nemskemu centralizmu se oklepajo oktober-
ske diplome. Sredisce slovenske politike postaja Kranjsko.
Narodni program iz 1848- leta, slonec na prirodnem pravu, se
umika zgodovinskemu nacelu. Matija Ma jar sicer zopet
vneto zagovarja zdruzenje slovenskih pokrajin v eno dezelo ;*")
tudi spomenica, poslana Schmerlingu z 19.386 podpisi, daje
^) Fr. Poljanec (Fr. Erjavec), Spomini s pota. (Zvon, Dunaj, 1879,
str. 140.)
-) Dr. Rudolf Horvat, 1. c. str. 200 in naslednje.
3) I. K. S. (Ivan Kul<uljevic Sakcinski), Narodna moralna snaga
uzn ih Slavenah i hrvatske politicke stranke. (Zagreb, 1865, str. 13.)
♦) ,Stimmen aus Innerosterreich", Ceiovec, 1862, VI. zv. str. 372.
5) „Slovenec", 94. stev. z dne 6. dec. 1865; 95. stev. z dne 10. dec.
865.
c) „Novice", 11. stev. z dne 13. marca 1861; 12. stev. z dne 20.
marca 1861.
d. ,
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 179
ministru v preudarek, ali bi se ne mogla enakopravnost v soli
in uradu lazje in ceneje izvrsiti, ako bi se slovenske dezele
spojile V eno administrativno kronovino;^) isto zeljo izraza dr.
Bleiweis v kranjskem dezelnem zboru dne 8. aprila 1861.
leta: toda to je bil le vzor, ki so o njem mislili odlocilni kranj-
ski politiki, da se mu ze priblizujejo, ako ga imajo skritega v
svojem srcu in ga omenjajo ob gotovih svecanostnih prilikah.
Za dnevno politiko pa je zahteval od 1861. leta naprej sloven-
ski program : 1) narodno enakopravnost in 2) raz-
sirjenje dezelne avtonomijevokvirju enotne,
ustavne Avstrije.-j
Odlocilni politiki kranjski so upali, da koristi vsemu na-
rodu, kar koristi Kranjskemu ; oni so pozabljali, da dezelna
avtonomija ubija narodno enakopravnost. Uvidevali pa so, da
bi bile dezele, kjer stanujejo Slovenci, premajhne za vse one
naloge, katere jim odnierja oktoberska diploma. Zato so iskali
dezelne skupine, historicno-poUticne individuaiitete, in so jo
tudi srecno iztaknili. Kar je Cehom in Hrvatom njih drzavno
pravo, to bodi Slovencem ,,no tr anj e-avstrijska skupina".
Predvsem je delal za ta program Andre j Einspieler;
zgodovinsko gradivo, s katerim se je utemeljevala ta skupina,
sta pa podajala Peter Hicinger^) in Peter pi. Radios.*)
Tako je nastal narodno-politicni program, sklenjen v Mari-
boru dne 25. septembra 1865. leta. Mariborskega shoda
so se udelezili s Kranjskega : dr. Bleiweis,^ dr. Costa, Svetec
in dr. Toman, s Koroskega : Einspieler, s Stajerskega: dr. Do-
minkus, dr. Gersak, Herman, dr. Benjamin in Gustav Ipavic,
Kapus, Lipoid, dr. Mursec, dr. Pavlic, dr. Prelog, dr. Radej,
Ratej, dr. Razlag, dr. Sernec, dr. Vosnjak, Davorin Trstenjak,
Zuza in drugi. Predsedoval je dr. Bleiweis, porocal pa je
Svetec.'') Sad tega shoda so naslednji sklepi :
Kranjskemu vojvodstvu se naj povrne zemljiska celota,
kakor je bila ustanovljena s pismom cesarja Karola V. z dne
16. marca 1522. Zdruzijo naj se s Kranjskim vzhodna Istra ali
grofija Pazinska, potem Trst in Krasa tisti del, ki je zdaj zdru-
zen z grofijo Gorisko.
V dezelnih zborih z mesanim prebivalstvom se ustanove
narodne kurije. Skupne reci ilirskega kraljestva (Kranjsko, Ko-
rosko in Primorsko) in stajerske vojvodine, ki tvorita notranje-
avstrijsko skupino, naj zastopa skupni zbor, kamor posiljajo
1) „Novice", 18. stev. z dne 1. maja 1861.
2) „Novice", 45. stev. z dne 6. nov. 1861.
») , Novice", 30. stev. z dne 26. jul. 1865.
*) „Triglav", 66. stev. z dne 18. avg. 1865, 67. stev. z dne 22. avg.
1865; 68. stev. z dne 25. avg. 1865; 69. stev. z dne 29. avg. 1865.
^) Dr. Jos. Vosnjak, Spomini. (Izdala Slovenska Matica, Ljubljana,
I. zv. 1905, str. 187.)
12*
180 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
svoje poslance dezelni zbori te skupine. Narodne potrebe Slo-
vencev zastopa narodni zbor, sestavljen iz poslancev slovenskih
dezelnozborskih kurij. Skupne drzavne stvari se obravnavajo
V zmislu oktoberske diplome v drzavnem zboru, kamor posi-
Ijajo svoje poslance dezelni zbori in kjer se glasuje po sku-
pinah. Vsako dezelo vlada dezelna vlada, vsako dezelno skupino
dvorna pisarna, vso drzavo pa ministerstvo na Dunaju.
Mariborski program zahteva narodno samoupravo ali self-
guvernement s troje upravnih organizmov : soseska, obcina in
zupanija po zgledu ogrskih komitatov, imajoca politicno in
sodno upravo I. stopnje. Na ta nacin bi se omejeval birokra-
tizem. Koncno obsega program dolocbe glede narodne enako-
pravnosti: med Slovenci morajo biti vsi uradniki slovenscine
zmozni v govoru in pisavi; v vseh Ijudskih solah slovenskih
krajev bodi slovenscina ucni jezik ; srednje sole (gimnazije in
realke) naj bodo utrakvistne, da bo kolikor mogoce polovica
predmetov s slovenskim, polovica pa z nemskim (laskim) ucnim
jezikom; slovenscina je v notranje-avstrijski skupini za vsakega
obligatna, ker je dezelni jezik; na vseuciliscu se predavajo
pravoslovni predmeti tudi slovenski ; pri visjem sodiscu morajo
biti slovenscine zmozni svetniki po razmerju slovenskega pre-
bivalstva. ^)
Mariborski program, slonec na zgodovinskem pravu, je
izzval zivahen razgovor. Dr. Vosnjak, ki ga je zagovarjal
pred vojno 1866. leta, je bil po vojni proti njemu, ker so se
izpremenile politicne razmere, ki so pokazale moc narodne
ideje.^) Napisal je tudi brosuro „Slovenci, kaj cemo?" v kateri
nastopa proti notranje-avstrijski skupini in zagovarja zdruzenje
Slovencev, Hrvatov in Srbov.^) Na povrsje prihaja zopet vpra-
sanje slovenske in jugoslovanske skupine, ker se je govorilo
o tem, da misli vlada zdruziti Kranjsko s Primorskim v eno
dezelo z enim dezelnim zborom v Trstu in priklopiti tej sku-
pini se beneske Slovence.*) Poudarja se, da so Slovenci za
zgodovinsko pravo, ako ni v nesoglasju z narodnostjo, sicer
pa je treba dajati prednost narodnostnemu nacelu : ono bodi
vodilo pri sestavljanju slovenskega politicnega programa, a ne
zarjavele reminiscence starodavnih dob, ki se nikakor ne uje-
majo vec z duhom casa.^) Celo E i n s p i e 1 e r sani, ki se je
najbolj potegoval za notranje-avstrijsko skupino, je zacel po-
») „Novice", 40. stev. z dne 4. okt. 1865. in .Slovenec", 77. stev.
z dne 7. okt 1865,
2) „Slovenec", 78. stev. z dne 11. okt. 1865; 19. stev. z dne7. marca
1866; 76. stev. z dne 22. sept. 1866.
8) Dr. Jos. Vosnjak, Slovenci, kaj cemo? Ljubljana, 1867.
*) „Novice", 34. stev. z dne 22. avg 1866.
5) „Slovenec", 79. stev. z dne 3. okt. 1866.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 181
puscati dosledno zgodovinskp nacelo in je govoril o zdruzenju
ilirskega kraljestva z juznim Stajerskim.^) Jugoslovanski skupini
se je z druge strani nasprotovalo, dokler Hrvatje sami nimajo
enotnega programa in ne vedo, kam.-) Tudi dr. Bleiweis
je uvideval, da je notranje-avstrijska skupina neizvedljiva, in
je poudarjal potrebo zdruzenja vseh Slovencev v eno admini-
strativno-politicno celoto; vprasanje je le: Kako?^)
Za narodno pravo in jugoslovansko skupino se je pote-
goval zlasti Luka Svetec, ki je pisal: „Jaz historicnemu
principu pripisujem krivico, da Siovani nimamo skupnega pro-
grama, pa mislim, da ga niti ne dobimo, dokler se bodeino na
historijo opirali. Mi hocemo ziveti, razvijati se in napredovati:
to je nase historicno pravo, nase pravo od veka".*) Dobro je
tudi pojasnjeval Svetec, da je n. pr. ilirsko kraljestvo le eno-
stranski diplomaticen akt cesarja Franca 1., ki ne veze ne vla-
darja in ne naroda, in da po zgodovinskem pravu ni
mozno zdruzenje ilirskega kraljestva z juzno Stajersko (nacrt
Einspielerjev). Tudi zedinjenja Kranjskega s Primorskim vlada
ne more izvrsiti po zgodovinskem pravu. Zgodovinsko je utr-
jena le notranje-avstrijska skupina, ta je pa zdaj neprakticna
tudi zato, ker je Nemci nikakor ne marajo in jih Slovenci siliti
ne morejo niti nocejo, torej: „Dajmo historiji in njenim izro-
cilom slovo in primimo se odlocno narodne ideje".^) Obenem
je razpravljal Svetec o sredstvih, ki naj dovedejo do cilja: zbor
zastopnikov vseh Slovencev, izvoljen na podlagi splosne
volilne pravice, naj se izrece o prihodnji drzavnopravni
uredbi.^)
Mariborski program je bilo mrtvorojeno dete. Vojna 1866.
leta, ko so beneski Slovenci prisli pod Italijo kljub prizadevanju
svojih rojakov') in ko se je videlo, kako se Nemcija zdruzuje
korak za korakom, je zopet povzdignila narodno idejo, opirajoco
se na prlrodno pravo. Tako je izginila z dnevnega reda no-
tranje-avstrijska skupina; narodna enakopravnost in razsirjenje
dezelne avtonomije je pa ostal najblizji cilj slovenske politike.
17. Avstrija je mogla obstati izkljucno nemska in katoliska
toliko casa, dokler so bill drugi avstrijski narodi se malo raz-
viti;^) Z gospodarskim in socialnim razvojem drugih narodnosti
se zacenja preobrat. Bachov absolutizem in Schmerlingov cen-
1) .Slovenec", 81. stev. z dne 10. okt. 1866.
-) „Slovenec", 87. stev. z dne 31. okt. 1866.
3) , Novice', 34. stev, z dne 22. avg. 1866.
*, „Novice", 40. stev. z dne 3. okt. 1866.
^) „Novice", 41. stev. z dne 10. okt. 1866.
6) „Slovenec", 88. stev. z dne 3. nov. 1866.
7) ,SIovenec", 67. stev. z dne 22. avg. 1866; 77. stev. z dne 26.
sept. 1866; 86. stev. z dne 27. okt 1866.
8) Rudolf Springer, 1. c. str. 32 in naslednje.
182 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
tralizem dokoncujeta, kar je pripravljala avstrijska politika
prejsnjih stoletij, ki je zlasti iz Madjarov napravila to, kar so:
narod politikov par excellence, ki pod pretvezo ustavnosti, ver-
ske in politicne svobode zida svojo izkljucno madjarsko na-
rodno drzavo. To je bil politicni cilj Kosutov. Kar je zgresila
Avstrija v narodnem, verskem in politicnem oziru, ker ni prizna-
vala ni narodnega, ni verskega, ni ustavnega gibanja: vse to
je bila voda na mlin Madjarov, ki so nastopali za ustavnost
in svobodo ter pod tern geslom zbirali okrog sebe vse, kar je
bilo protireakcionarnega. Tako so pridobili zase zlasti Hrvate.
Schmerling je padel in prisel je Belcredi s september-
skim manifestom (20. septembra 1 865. leta).
Septemberski manifest ustavlja februarski patent in hoce
na podlagi oktoberske diplome dognati spravo z Ogrskim in
Hrvaskim. Nemski centralizem se umika federalizmu, cigar stebri
so Madjari, Cehi, Poljaki in Hrvatje. Tako je nastala Belcredi-
jeva „p e n tarh i ja" : Habsburska monarhija se razdeli v pet
skupin: Avstrijsko, Ogrsko, Cesko, Galisko in Hrvasko-Slavon-
sko. Za celo cesarstvo je skupen drzavni zbor s skupnim mi-
nisterstvom v zmislu oktoberske diplome. Vsaka skupina ima
svoj skupinski zbor s kompetenco ozjega drzavnega zbora in
svojega dvornega kancelarja. Vsaka dezela ima svoj dezelni
zbor s kolikor mogoce veliko avtonomijo in svojo dezelno
vlado. Vse narodnosti so enakopravne. — Ta ustava bi bila
koristila zgodovinskim narodom, Slovence pa potisnila v av-
strijsko skupino, kjer bi bill odlocevali Nemci. Po j a n u a r-
skem patentu (2. januarja 1867. leta) sklicani „izredni
drzavni zbor" naj bi se bil posvetoval o tej ustavni izpremembi.
A namesto nje je prisel Beust.
Vojna leta 1866. je potisnila Avstrijo koncno iz Nemcije
in Italije. Sedaj je bila prilika, da najde Avstrija sama sebe,
t. j. svoje narode, da najde svoje stalisce v krogu evropskih
drzav; toda tradicija je bila mocnejsa nego dejanske razmere.
In ta tradicija ni mogla preboleti, da je protestantska
Prusija odvzela katoliski Avstriji vodstvo Nemcije, iz katere
hoce napraviti narodno, protestantsko cesarstvo. Ta misel se
je upirala tradicionalni politiki katoliskih Habsburzanov, ki so
ziveli se vedno v preteklosti. Zato je bilo treba sprave z Ma-
djari za kakrsnokoli ceno, da je katoliska Avstrija za
vsak slucaj zavarovana in zdruzena za boj s protestantsko
Prusijo. In tedanji interesi Habsburzanov so bill identicni z
interesi onega socialnega sloja, ki je predstavljal takrat med
Nemci politicen faktor: nemske burzoazije. Ker je bila Avstrija
iztisnjena iz Nemcije in Italije in ker so izgubili avstrijski
Nemci politicna tla na Ogrskem, tedaj so hotefi obdrzati vlado
vsaj v enem delu drzave. Popustili so boj z Madjari, sklenili
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 183
z njimi kompromis in si razdelili plen: Madjari naj vladajo
ogrske narode, Nemci pa avstrijske — dualizem je bil gotov.
Da si pa pridobe pri tern delu zaveznikov in pomocnikov, zato
so dali Nemci primerno avtonomijo Poljakom, t. j. vlado nad
Rusini, Madjari pa Hrvatom nad Srbi. Kupcija je bila sklenjena.
Siovani so sokrivi dualizrna.
Ceska drzavnopravna politika s svojo pasivno opozicijo
se je izjalovila, ker je precenjevala svojo politicno moc. Udala
se je vodstvu zgodovinskega plemstva, ker je upala, da bo
cesko plemstvo protiutez madjarski in nemsko-centralistni ari-
stokraciji ter nemski burzoaziji, ki sta pripravijali delitev Avstrije.
V odlocilnem trenotku pa je ceska aristokracija zapustila Cehe.
Dr. Rieger je pisal 1. avgusta 1866. leta, ko je bil s Pa-
lackim, Strossmayerjem in Mazuranicem pri slovanskem shodu
na Dunaju : „Jezim se edino na naso aristokracijo, katere ma-
tadorji kljub opetovanemu vabilu ne pridejo prav v tern trenotku,
ko bi mogli ravno najvec koristiti".^)
Hrvatje so sicer koncno uvideli, kam jih je zavedla do-
sedanja negativna politika nasproti Avstriji. Vecina sabora je
18. decembra 1866. leta sklenila, da se zacne samostojno po-
gajati z Avstrijo, in 19. decembra 1866. leta je sprejela adreso
V tern zmislu; toda bilo je ze prepozno; Ogrska je odlocila
usodo Hrvaske brez njenega sodelovanja.-)
Naravnost uboga pa je bila slovenska politika 1867.
leta in to kljub sijajni zmagi na Kranjskem in Stajerskem, ki
je zbudiia pozornost celo v tujini.') Ladja brez krmarja sredi
Jazburkanega morja — to je slika tedanje slovenske politike.
„Novice" niso mogle verjeti, da bi ceski, hrvaski in polj-
ski federalisti, snujoc Belcredijevo „pentarhijo" pri slovanskem
shodu na Dunaju meseca avgusta 1866. leta, prepuscali Slo-
vence brez njih vednosti in volje nemski skupini, oziroma lastni
usodil^j Posamezniki so sicer uvidevali. kako so speljali Ma-
djari z zgodovinskim pravom na led avstrijske Slovane, ki na
ta nacin ne morejo priti do skupnega slovanskega programa;^)
toda to so bili le utrinki, zapadajoci v splosni desorganizaciji
in frazeologiji. Shoda federalistov na Dunaju dne 15. februarja
1867. leta, ki naj bi bil dolocil stalisce Slovanov po padcu
Belcredija, so se udelezili tudi Slovenci in sicer: dr. Costa, dr.
Dominkus, vitez Gariboldi, dr. Klun, Svetec, dr. Toman in dr.
Vosnjak. Sklenil se je solid aren nastop. Dr. Valentin Zarn.ik
je rotil Poljake, naj ostanejo zvesti slovanski solidarnosti, in
1) Dr. Ivan Zmavc, 1. c. str. 177.
2) Dr. Rudolf Horvat, 1. c. str. 252 in nasiednje.
3) „Novice", 6. stev. z dne 6. febr. 1867.
*) , Novice", 33. stev. z dne 15. avg. 1866.
5) „Novice", 42. stev. z dne 17. okt. 1866.
184 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Slovence, da se morajo drzati Cehov in tudi najmanjsega ko-
raka ne storiti brez porazumljenja z njimi.^) Toda Slovani so
obracali — Beust je pa obrnil. Slovansko solidarnost je razbila
vladna sila: cutili so jo najbolj Cehi, Poljaki so ji previdno
usli, a Slovenci so se spokorili, ker so izprevideli, da jim po-
snemanje ceske taktike skoduje, Cehom pa nic ne koristi,
dokler so Poljaki nezanesljivi. To je poudarjal Slovencem tudi
dr. Rieger.'-^) Siovenski poslanci (grof Barbo, Crne, dr. Kiun,
Lencek, Lipoid, Pintar, Svetec in dr. Toman) so glasovali za
dualizem, dasi sta Svetec in dr. Toman govoriia proti
njemu in ga imenovala „grob nasega zivljenja" (besede To-
manove). In zakaj tako? Imeli so sicer namen, da glasujejo
proti. Ko so se pa Poljaki izjavili za dualizem, so izpremeniii
tudi Slovenci svoj namen z ozirom na solidarnost z njimi, z
ozirom na obljubljeno razsirjenje dezelne avtonomije in z ozirom
na to, ker niso hoteli motiti soglasja v zboru.^) Kranjska po-
litika, posnemajoca zgodovinske narode !
Glede decemberske ustave(21. decembra 1867.
leta), ki izpreminja februarski patent v zmislu dualizma, so
bili slovenski^poslanci na predlog dr. Kluna sklenili z vecino
petih glasov (Crne, dr. Klun, Lencek, Lipoid in Svetec) proti
dvema (Pintar in dr. Toman), da glasujejo zanjo. Pri glaso-
vanju so se pa cepili : manjsina (Lipoid, dr. Klun in Svetec)
je glasovala z a, vecina pa proti (grof Barbo, Crne, Pintar
in dr. Toman). Svetec je pojasnjeval postanek dualizma in
postopanje slovenskih poslancev. Vecina, ki je glasovala
proti, je to storila z ozirom na Poljake in tirolske Nemce,
dasi podpirajo Slovenci Poljake le iz solidarnosti in ne iz pre-
pricanja, da bi bilo vse to dobro zanje, kar koristi onim, ki
si hocejo zagotoviti popolno vlado nad Rusini. Manjsina pa je
glasovala za decembersko ustavo z ozirom na § 19. o narodni
enakopravnosti in z ozirom na razsirjeno dezelno avtonomijo,*)
kar je zahtevala tudi spomenica, ki so jo izrocili siovenski
drzavni poslanci Beustovemu ministerstvu.^) Vsaka stran je
imela torej svoj prav: Slovenci so ustregli i svojim zavezni-
kom i vladi!
18. Podlaga siovenski politiki je mogel biti le kmet-
ski Stan. Vodstvo kmetske mase je prislo v roke nizje duhov-
•) „Slovenec", 21. stev. z dne 19. febr. 1867.
2) Riegrovo pismo iz leta 1867. in Klunovo pismo z dne 28. avg.
1867. KB. (Priobceni v Nasih Zapiskih, Ljubljana, 1909, zv. III. in IV.
str. 72; zv. VI. str. 133 — 135.)
8) „Novice", 24. stev. z dne 12. jun. 1867.
1) .Novice", 43. stev. z dne 23. okt. 1867; 44. stev. z dne 30. okt.
1867; 4. stev. z dne 22. jan. 1868; 5. stev. z dne 29. Jan. 1868; 6. stev.
z dne 5. febr. 1868; 7. stev. z dne 12. febr. 1868.
5) „Novice", 29. stev. z dne 17. jul. 1867.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 185
seine in poedinih posvetnjakov, izvrsujocih t. zv. svobodne
poiclice. Stalisce slovensi<e duhovscine oznacuje dr. Jos. R o-
gac tai<ole: „Mati me je rodila Siovenca, drzava sprejela
A V s t r i j c a, cerkev krstila k a t o 1 i c a n a, posvetila tudi d u-
hovnika; Nemca v sebi — njega se ne zavedam ne pred
Bogom, ne pred ijudmi."^) Visja duhovscina je bila po Slo-
venskem ali brezbrizna ali celo nasprotna narodnemu gibanju,
na pr. skof dr. Vidmar ^na Kranjskem ali dr. Stepisnik, na-
slednik Slomsekov, na Stajerskem. Castna izjema sta zlasti
primorska vladiki Dobrila^in Legat ter Ijubljanski kanoniki in
bogoslovni profesorji dr. Cebaseic, dr. Pogacar, dr. Voncina
in drugi.
Vsak narod, najsi bo se tako ubog, ohrani svojo nizjo
duhovscino. Cerkvena opravila, ki tako globoko posegajo v
notranje in zunanje zivljenje priprostega cloveka, se morajo iz-
vrsevati v narodnem jeziku, sicer ne dosegajo svojega namena.
Duhovnik — tujec je stalno nemogoc. Kmet ni ofenziven, ker
svoje narodnosti ne siri, pac pa je defenziven : on svojo na-
rodnost brani in ohrani. Njegov stan, ki zahteva razseznost
zemljisca, njegova oddaljenost in osamljenost od kulturniii in
gospodarskih sredisc, vse to mu pripomore, da se ne potujci,
ako je naseljen na enotnem ozemlju. Dr. Renner (Rudolf
Springer) pravi v tern oziru, da bi morali izpremeniti ves
gospodarski ustroj danasnje druzbe, ako bi hoteli kompaktno
naseljene narode iznaroditi: po izgledu Rimljanov bi jih mo-
rali zasuznjiti in jih prodati y tujino !-)
Zato se je ohranil tudi slovenski kmet kljub tisocletnemu
nemskemu gospodstvu, seveda zaostal v kulturi in gospodar-
stvu, a duhovscina je postala naravna njegova zaveznica in
voditeljica v boju za narodno enakopravnost, ko je napocila
ustavna doba. Po prvi zarji ustavnosti 1848. leta nas je abso-
lutizem zazibal v desetletno politicno spanje. Ko nas je okto-
berska diploma zbudila zopet k ustavnemu zivljenju, se je za-
celo politicno gibanje, ki pa ni moglo biti takoj odlocno in
jasno. V ospredje so stopale bolj osebe nego nacela. Pola-
goma so se bistrili pojmi in snovale stranke.
Avstrija se je iz stanovske fevdalne drzave jela pretvar-
jati V moderno mescansko drzavo. Vse to je zahtevalo velikih
upravnih, sodnih in predvsem gospodarskih preuredeb. Napaka
Bachova je bila, da je reformoval od zgoraj doli namesto od
spodaj navzgor. Aristokratija v zvezi z birokratijo naj bi bila
ustvarila novo, mescansko Avstrijo, kar bi bila mogla storiti
le demokratija, sodelovanje narodov. Seveda ne smemo poza-
biti, da je Bacha rodila fevdalna protirevolucija. Vse je izha-
•) Dr. Jos. Rogac, Narodnost in slovenstvo. (Ljubljana, 1860, str. 55.)
2) Rudolf Springer, 1. c. str. 67.
186 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
jalo iz enega sredisca: z Dunaja in vladalo je eiio nacelo :
nemsko. Ustavna doba je pa poklicala k politicnemu zivljenju
narode in naravno se je sedaj vnel boj za vlado. Slovenski
kniet je po dvodstvom duiiovscine prihajal s svojimi primitiv-
nimi zahtevami, da se naj po soiah uci in po uradih uraduje
V njeg"ovem jeziku. Temu so se upirali Nemci in Italijani iz
cisto umljivih razlogov, ker bi jih bila uvedba slovenskega je-
zika izpodrinila iz sol in uradov ali jim pa vsaj delala tezave
pri poslovanju. Pridruzili so se jim v tej borbi mescani in ple-
mici, deloma tujci, deloma potujceni domacini, ki se nikakor
niso mogli vziveti v novo dobo, ker so bili mozje stare sole.
Niso si mogli misliti, da bi se slovenscina kdaj povzdignila
do veljave. Plemstvo je ze tako izgubilo glavno svojo moc z
odpravo podloznistva, ostala mu je le drzava z vsemi sineku-
rami, zato je branilo njen nemski znacaj. K tem nasprotnikom
so uskocili tudi nekateri slovenski posvetnjaki, bodisi iz sebic-
nosti, bodisi iz drugih nagibov, kar ni nic nenavadnega v po-
liticnem zivljenju, zlasti v takih prehodnih dobah, ko se iz
starega poraja nekaj novega.
Tako sta se polagoma izkristalizovali na Slovenskem dve
politicni stranki: narodna. ki je obsegala slovensko kmetsko
Ijudstvo, kolikor je prihajalo politicno v postev, to je : v koli-
kor je bilo socialno in s tem tudi narodno samostojno, ter
n e m s k a, oziroma laska, obsegajoca vse one sloje, ki so
imeli svoje gospodarske interese, da so se upirali prodiranju
Slovencev v javno zivljenje. A izmed onih slovenskih posvet-
njakov, ki so se pridruzili v tem boju zoper svoje rojake
Nemcem, je bil najpomembnejsi Dragotin Dezman (1821
— 1889), ki je postal tip nemskutarja, kakor imenujejo
Slovenci take uskoke.
Suklje je v svoji izborni razpravi o Palackem napisal
naslednje besede : „Celo pri najbolj izobrazenih Ijudeh je to
kaj prav navadnega, da izpreminjajo svoja nacela (politicna),
da zapustijo svoje prijatelje in somisljenike ter sramotno po-
begnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka:
Ali ni bilo pri njih onega pravega prepricanja, katero izvira le
iz resnega premisljevanja in preudarjanja, katero je nasledek
temeljitih studij in mnogovrstnih skusenj, in potem je begun-
stvo nasledek dusevne plitvosti in povrsnosti ; ali pa so ti
uskoki predrugacili svoje mnenje le iz materialnih razlogov, iz
grde sebicnosti, iz nizke castilakomnosti, in potem izvira njihov
odpad iz podlosti in nemoralnosti."^)
») Fr. Suklje, 1. c. str. 54.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 187
Kako si razlagamo ta pojav pri Dezmanu? Lev-
stik/) Svetec,-) Trdina^) in dr. Vosnjak*) sodijo, da
sta ga gnali v odpadnistvo castilakomnost in Ijubosumnost
glavno nasproti Tomanu. Brezdvomno je igralo osebno vpra-
sanje svojo ulogo, ker se Dezman po svoji zunanjosti ni mo-
gel kosati z lepim, ognjevitim Tomanom. Zapostavljali so ga,
dasi je bil dusevno veliko visji nego dr. Toman, ^j cigar znacaj
tudi ni bil brez nicemurnosti.^) Ze od leta 1858. dalje je imel
Dezman znanstvene boje z Davorinom T rsten j ak o m^)
in dr. E. H. Costo; potem pa je prisla vmes se politika, ki
ga je izvabila popolnoma v nasprotni tabor, kjer je vztrajal
do smrti.
Ko je Dezman ob otvoritvi „Rudolfina" dne 2. decembra
1888. leta s slovensko besedo, kakrsno je slisati malokdaj,
globoko ganjen , navduseno slavil znamenitosti in krasote
Kranjske ter navajaje Vodnikove verze pozival mladino, kako
naj Ijubi to zemljo, takrat — pravi Levec'^j — smo
se jeden pot zivo cutili, kaj je izgubil narod siovenski s tem
izrednim mozem, cigar pesni se odiikujejo po globokem cutu,
plemenitem veselju po prirodi, po zdravem humorju, po poli-
ticni odlocnosti in po pripovedni nadarjenosti; ki se kaze v
prozi navdusenega Slovana in temeljitega poznavatelja slovan-
skega slovstva, ki je pisal obce lep in krepak jezik, ki je, sam
vsestransko omikan in navdusen za vsak napredek, vplival
narodno, literarno in znanstveno zlasti na dovzetne Ijubljanske
dijake (Erjavec, Simon Jenko, Kermavner, Levstik, Mandelc,
Stritar, Trdina, Tusek, Vaijavec, Zarnik), on, ki je bil desna
roka Bleiweisova in up Slovencev- • • — Kranjska de-
zela ga je sicer obdrzala kot ucenjaka, naravoslovca in stari-
noslovca, toda obenem je izgubila v njem slovenskega poli-
tika; zato je pa dobila kot nadomestilo dr. Costo, ki se je
iz nadutega nemskega ucenjaka cez noc prelevil v Slovenca!
Dezmanovo narodno in politicno misljenje se je razvijalo
V dobi slovenskega preporoda, ko so se Siovenci pod vplivom
svobodomiselnih idej zapadne Evrope jeli gibati narodno in
politicno. Ni to nasa sramota, da smo se po Nemcih udeleze-
') .Pavliha', 5. stev. z dne 30. junija 1870.
*) Pismo Svetcevo z dne 7. novembra 1908.
3) Janez Trdina, I. c. str. 720.
*) Dr. Jos Vosnjak, Spomini, 1. c. str. 88.
5) Dr. Fr. Oblai<, Dr. Karol Lavric in njegova doba. (Gorica, 1906,
str. 25—26.)
«)Davorin Trstenjal< pise 1870. leta, da se glasi sodba o
Tomanu V pisarni ministerskega predsednika Potockega naslednje :
Toman ist ein eitler politischer Geek. KB.
') Pismo Trstenjakovo z dne 28. aprila 1858. KB.
^) Fr. Levee, Karl Deschmann. (Ljubljanski Zvon, 1889, str. 254
—256.)
188 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
vali splosne kulture, na drugi strani ni bilo dano Nemcem na
prosto voljo, ali hocejo ali nocejo biti nasi kulturni posredo-
valci : zgodovinski razvoj, utemeljen v nasi zemljepisni legi,
nam je odkazal to razmerje dotlej, dokler si ne priborimo
vseh onih socialnih faktorjev, ki so v moderni kulturi in mo-
dernem gospodarstvu potrebni, da igra posamezen narod sa-
mostojno ulogo. Ta doba ni se tako blizu, tern manj je.mogla
biti takrat, pred 50. leti, ko smo komaj stopali v javno zivlje-
n]e. Ako je zagovarjal Dezman nemsko kulturo kot sredstvo
k lastnemu napredovanju,^) je s tern le glasneje poudarjal to,
0 cemer so drugi tern manj govorili, cim bolj so v istini to
sredstvo uporabljali.
Obcevalni in parlamentarni jezik slovenskih voditeljev je
bil V zacetku izvecine nemski. Pri prvih volitvah za dezelni
zbor kranjski se priporocajo za kandidate tudi Nemci, na pr.
dr. Gauster^), ki je razvil v pismu na Bleiweisa naslednji
program: „Nemski element je samo, naj bi bil samo dusevna
vez razlicnih bratovskih narodov v Avstriji, le dull naj vlada,
duh, ki noce drugega nego napredek izobrazbe, in meni
se zdi, da je ravno velika naloga nemskega duha v Avstriji:
pospesevati svobodni razvoj, individualno samo^stojnost, v ko-
likor se to le da zdruziti z blaginjo celote."'^) Slo se je samo
za to, da se mladi slovenski kulturi, opirajoci se na starejso
in mogocnejso nemsko kulturo, daje dovolj zraka in svetlobe,
da more poganjati svoje cvetje in prinasati svoj sad. S
pesniskimi besedami je pojasnil to razmerje leta 1850. Anton
grof Auerspergv pismu na Bleiweisa: Slovensko Ijudstvo
se mora se nekaj casa uciti in ne more pri tem se pogresati
nemske omike. S tem pa ne oviramo njegove prihodnosti, ka-
kor ne oskodujemo zivljenskih upov nadepolnemu mladenicu,
ce ga opozarjamo na nekatere pomanjkljivosti v njegovi iz-
obrazbi, ki jih mora se popraviti. Poslanstvo nemstva je na
slovanskih tleh sicer nujno, toda le prehodno in preneha, ko
izpolni svoj namen. To ni nic necastnega za nemstvo, ako iz-
gine nekoc na ta nacin iz slovanskih dezel, kakor ni sramotna
smrt starca, ki je dostojno izvrsil svojo zivljensko nalogo in
se bliza po naravnem potu svojemu koncu.^) Podobno pise
tudi Slomsek 1855. leta, ces, da Slovencem v sedanjih raz-
merah nikakor ne kaze nemscino odstranjevati, marvec pred-
1) Pismo Dezmanovo Valentinu Zarniku, z dne 9. Jan. 1861. K. B,
(Priobceno v Nasih Zapiskih, Ljubljana, 1909, zv. 1. str. 13.)
'^) .Novice", 11. stev. z dne 13. marca 1861 ; 12. stev, z dne 20.
marca 1861.
■^) Pismo dr. M. Gausterja z dne 16. marca 1861. KB. (Priobceno
V Nasih Zapiskih, Ljubljana, 1909. zv. III. in IV. str. 68.)
■^) Pismo Antona grofa Auersperga z dne 12. dec. 1850. KB. (Pri-
obcil dr. Janko Lokar v .Carniola", Ljubljana, I. letnik 1908, str. 195— 198.)
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 189
vsem slovenscino na noge postaviti in na materni jezik gospo-
darjevega dodevati, da se mladini skozi domaca vrata odpira
V sosedno hiso.^)
Usodno za nas in za Dezmana je bilo to, da je
zacel nemsko kulturo, ki mu je bila izprva le sredstvo. za-
menjavati s ciljem. O tern, v koliko bodi nemstvo pripomocek
za nadaljnjo, visjo omiko, so mnenja laiiko razlicna; kakor
hitro pa prekoracimo to mejo in si stavimo nemstvo za smoter
svojega prizadevanja: tu stojimo na razpotju.
Dezman se od zapadne Evrope ni navzel samo narodne
ideje, s cimer nam je veliko koristil, marvec tudi svobodomi-
seine, ki nam je bila pa pri njem v skodo, dasi bi nam bila
lahko V korist. Bil je izmed redkih moz na Slovenskem, ki je
imel odprt pogled po svetu in je videl, kako velike korake je
treba delati Slovencem, da dohite svoje sosede. In tu se je
prenaglil ! Na Dunaju je v drzavnem zboru opazal, kako^ proti
centralizaciji, ki je bila zoprna tudi njemu, nastopajo Cehi s
posnemanjem madjarske taktike, ne brigajoc se, kaj bo z dru-
gimi avstrijskimi narodi, ce oni dosezejo svoje drzavno pravo.
Videl je, kako Ijub bi se bil nekaterim absolutizem, in se je
bal, da zaradi ustavnih bojev ne pride zopet reakcija na kr-
milo, kakor 1848. leta.-) Kot svobodomislec je imel tudi v
cerkveno-politicnih vprasanjih svoje stalisce, razlicno od vecine
narodne stranke. Kje naj bi bil nasel tla za svoje ideje? Med
kmetskim Ijudstvom, ki ga je vodila duhovscina in cigar na-
rodno-politicni program je zastopal dr. Bleiweis, ni bilo mis-
liti na uspesno delo. Zakaj, slovenski kmet ni mogel pogre-
sati vodstva svoje duhovscine, ker je bila vsa nasa socialna
struktura se v povojih in ni bilo razven duhovnikov in pescice
posvetnjakov-inteligentov nobenih drugih slojev, ki bi bili de-
lali za narodno osvoboditev Slovencev. Vmes so prisle se
osebnosti s Costo in Tomanom : Ijubosumnost in cisto upravi-
cena zavest o svoji dusevni velicini sta bili omamili Dezmana,
da je stopil na pot, s katere ni mogel vec nazaj. Izgresil je
bil svojo politicno nalogo : oklenil se je nemstva, cigar interesi
so bili takrat identicni z interesi plemstva, mescanstva in urad-
nistva, dasi je bil Dezman po svojih narodnih in politicnih na-
zorih, po celem tedanjem socialnem polozaju na Slovenskem
poklican, da se loti dela po nasih nemskih in ponemcenih
mestih in trgih v znamenju slovenske narodnosti in svobodo-
miselnosti. Gospodarska nujnost je, da se tujerodna ali potuj-
cena mesta sredi kompaktno naseljenega kmetskega Ijudstva
i| Pismo Slomsekovo z dne 19. dec. 1855. KB. (Priobceno v Nasih
Zapiskih, Ljubljana, 1909, zv. V. str. 108.)
«) Pisma Dezmanova z dne 8., 13. in 30. maja 1861. KB. (Priob-
cena v Nasih Zapiskih, Ljubljana, 1909, zv. I. str. 14—15, zv. 11. str. 37.)
190 Dr. Dragotin Loncar : Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
prej ali slej narodno prilagodijo svoji okolici, ko doseze oko-
lica potrebno stopinjo kulture in gmotne neodvisnosti. Brez-
dvomno bi bil naletel Dezman na odpor konservativnih vodi-
teljev, ako bi se bil v svobodomiselnem zmislu lotii politic-
nega dela po Slovenskem. Ali je bil pa potem, ko je prestopil
k Nemcem, brez boja? Nasprotno! Izkusnja nas uci, da se
strastna Ijubezen casih preobrne v strastno sovrastvo; to se je
pokazalo tudi pri njem : slovenski narod ga je crtil kakor ni-
kogar drugega, a na drugi strani si je tudi on prizadeval, da
bi ta srd zasluzil. Dezman je v sluzbi Nemcev pac oviral in
zavlaceval razvoj Slovencev, toda prepreciti ga ni mogel. Ako
bi bil pa ostal slovenski politik v oznacenem zmislu, za kar
je bil usposobljen in kar je bilo potrebno, da si pridobimo
mescanstvo, obrtno-trgovski kapital, potem bi bil s tem od-
licno pospeseval narodno osvoboditev svojih rojakov: tam ne-
gativnost, tu pozitivnost. Naj bi bil ostal liberalen narodnjak,
potem bi se bila zbrala okrog njega skoro vsa neodvisna in-
teligentna slovenska mladina — tako je pisal o njem „Slo-
venski Narod" leta 1869.') Z odpadniki, ki jih je bila gola se-
bicnost in veternjastvo, nismo nicesar izgubili; o Dezmanu pa
zakljucujem z Levcevimi besedami: „Politika je bila ne-
sreca nasa in — njegova! "2)
19. Prve volitve leta 1861. niso prinesle Slovencem v
nobenem dezelnem zboru vecine. Pri drugih volitvah leta 1867.
so si kranjski Slovenci pridobili vecino in jo odslej tudi ob-
drzali razven v letih 1877. do 1883. Glavni slovenski poslanci
so bili V tej dobi na Kranjskem : Ambroz, grof Barbo,
dr. Bleiv/eis, dr. Costa, Peter Kozler, zupnik Pin-
tar, Svetec, dr. Toman, Miroslav Vilhar in baron
Anton Zois. Na Goriskem so imeli Slovenci v drugi volilni
dobi po izpremenjenem volilnem redu priblizno enako stevilo
poslancev kakor Italijani. Najimenitnejsi med njimi so bili:
dr. Abram, Crne, Anton Gorjup,^ Marusic, dr.
Tonkli, Win kler in dr. Zigon. Na Stajerskem ni bilo
izprva nobenega slovenskega poslanca, le Nemec Mihael
Herman, voljen od Slovencev, je zagovarjal slovenski pro-
gram, leta 1865. se mu je pridruzil dr. Razlag in 1867. leta
se sest drugih Slovencev: dr. Dominkus, Lencek, Li-
poid, dr. Prelog, R ak i n dr. V 0 s n jak. Na Koroskem
se je ubadal Andrej Einspieler, v Trstu Ivan N ab er-
go j, V Istri sta pa podpirala Slovane glavno skofa-virilista:
Dobrila, in Legat.
Vse narodno-politicno gibanje te dobe se je koncentro-
valo v citalnicah in casopisih.
') .Slovenski Narod', 41. stev. z dne 8. aprila 1869.
2) Fr. Levee, 1. c.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 191
Ci tain ice so se zacele ustanavljati od leta 1861. dalje
po vseh mestih, trgih in vecjih krajih na Slovenstcem,^) „No-
vice" so oznacile namen citalnic tako-le: To so drustva, ,v tca-
terih se bo bralo^ali citalo in bodo vcasih postene veselice v do-
. maci besedi.^) Citalnice so torej nudile citanje casopisov in
knjig ter zbirale Slovence k t. zv. besedam, kjer sta se z
glasbo, s petjem, plesom, z igrami in govori gojili druzabnost
in narodna zavest. Ustanovitev citalnic se je vrsila nekako bo-
jece, posebno so se ustanovitelji bali tolikokrat ponavljanega
ocitanja, da kalijo narodni mir, ker cepi citalnica dotlej slozno
prebivalstvo v dva nasprotna narodno-politicna tabora; toda
cesto so nasli glasno priznanje tudi v krogih neslovanskih so-
dezeijanov in somescanov, ki so uvazevali kulturni znacaj na-
rodnega gibanja.'^) Slovenska inteligencija, ki se je doslej pe-
cala glavno z jezikoslovjem in beletristiko, se je po citalnicah
zacela brigati za narodno-politicna vprasanja. Slov^enscina se
je polagoma uvajala v javnost, da je postajala obcevalni jezik
tudi srednjih slojev. S citalnicami so se polagali temelji slo-
venski drami, glasbi in petju, tu se je pletlo in razvijalo vse
druzabno, narodno in politicno zivljenje Slovencev. To je bila
edina takratna oblika javnega nastopanja, priprosta v svojih
sredstvih, a uspesna v svojih ucinkih, ker je bila izraz svoje
dobe, utemeljena v tedanjih razmerah. Z resnostjo se je dru-
zila zabava, pri cemer je prevladovala custvenost, navdusenost,
ki je rodila sad zato, ker je bila pristna, prihajajoca iz notra-
njega nagiba, ko je Slovenec v druzbi s svojci mogel dati
duska svojim dolgo pritajevanim custvom. Bilo je pa tudi po-
treba krepkih, zavednih custev, da so porajala odlocno voljo,
ki se ni strasila zaprek, od/ekanj in zrtev pri delu za uresni-
cenje svojega prepricanja- Citalnice so vrsile kulturno nalogo,
ko so ucile in vzgajale slovenski narod za javnost, in s tern
izpolnile svoje poslanstvo.^)
1) Prve citalnice so se ustanovile v Trstu, Mariboru in Ljubljani,
potem so nastale v Ajdovscini, Andrezu pri Gorici, Barkovljah. pri sv.
Benediktu v Slovenskih Goricah, v Ilirski Bistrici, Slovenski Bistrici, Bre-
zini pri Trstu, Crnoniiju, Celju, Celovcu, Crnicah pri Gorici, Cerknem,
Gorici, Idriji, pri sv. Ivanu pri Trstu, v Kamniku, Kanalu, Kaplji, Kastvi,
Kranju, Kobaridu, Kotnnu, Laskeni trgu, Skofji Loki, Ljutomeru, Metliki,
Nabrezini, Noveni Mestu, na Obcini pri Trstu, v Planini, v Podras:i pri
Vipavi, Postojni, Prvacini, Ptuju, Puiju, Rihenbergu, Rocolu pri Trstu, Ro-
janu, Rusah na Stajerskem, St. Vidu pri Vipavi, §t. Vidu pri Ljubljani,
Sevnici, Skednju pri Trstu, Sodrazici, Solkanu, Tolminu, Vipavi, Vrtojbi,
Vojniku, Volcah pri Gorici, na Vranskem, v Zalcu itd. (Letopis Slovenska
Matice, Ljubljana, 1870, str. 282—297.)
2) „Novice", 38. stev. z dne 18. sept. 1861.
3) Jos. Apih, Nas cesar. (Celovec, 1898, str. 154.)
*j Sliko citalniske dobe podaja Anton Kos v svojem potopisu :
.Uspomena na Sloveniju." Zagreb, 1863.
192 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Kar se tice casopisov, se je takoj po uvedbi ustav-
nosti cutila potreba po slovenskem politicnem listu, ker „No-
vice" niso zadoscale, saj tudj niso iinele tega namena in so
bile sanio tednik. Dr. Bleiweis sam pise v tem oziru: „Ziva
potreba njegova se kaze cim dalje bolj ... Ce pa spravimo
politicen slovenski casopis na noge, nikar se ne mislimo, da
z njim ukrotimo svoje nasprotnike in dopisnike v nemskili
casnikih ter preverimo z njimi bralce teh zopernikov. Ti ne
berejo ali ne razumejo slovenskih reci ; za nje je vsa nasa be-
seda bob v steno. Slovanom je zivo treba nemskega caso-
pisa na Dunaju, ki bi krepko zastopal slovenske zadeve . . .
Potreba bi bilo v vsaki slovenski dezeli tudi nemskega
casnika v domoljubnem duhu . . . Domaca rec, sicer silno
potrebna, sama ni zadosti."^)
In na drugem mestu zopet: „Urednistvo „Novic" priznava
popolnoma potrebo veckrat na teden izhajajocega politicnega
casnika. Ako je bilo prigovarjanje in nagovarjanje zastonj, niso
„Novice" krive, marvec to, da nobenega ni, ki bi vzel to
zadevo dejansko v svoje krepke roke . . Tistim, ki mislijo se-
daj, 1861. leta, da se hocejo „Novice" vesti kot „politicen
casnik" in ne imeti zraven sebe drugega, recemo danes, da
„Novice" ostanejo, dokler bodo pod sedanjim urednistvom,
tudi do konca to, kar so dozdaj bile in da veckrat ko en-
krat ali dvakrat na teden ne bodo nikdar izhajale in nikdar
nesvojega obsega izpremenile. Sedanje urednistvo ima
vec drugih opravil, kakor edino le pecati se z novinarstvom,
bodisi politicno ali kaksno dru^o. Da se doslej ni se ozivil
politicen casnik, je po nasih mislih najbolj krivo to, da mo-
rajo pri nas skoro le tiskarne biti tisti Betlehem, v katerih
se rod! novinarstvo ... Pri nas hocemo vse le od tiskar-
jev; ti pa — in kdo jim bo to zameril? — se ne spuscajo
radi v spekulacije na vrat na nos."^)
Dr. Bleiweis je govoril dovolj jasno, da ni moglo biti
nobenega dvoma vec. Prvi, ki se je oprijel njegovega nasveta,
naj vsaka slovenska dezela izdaja nemski casnik v domoljub-
nem duhu, je bil And re j Einspieler, odlocen clovek,
eden tistih moz, ki jih mora tudi nasprotnik spostovati. An-
drej Einspieler, Bozidar Raic in Davorin Trste-
njak — to je bila trojica slovenskih duhovnikov-politikov, ki
s svojim kremenitim znacajem, s svojo nacelno doslednostjo
in s svojo pozrtvovalno delavnostjo zbujajo obcudovanje in
priznanje. Einspieler je zacel delati za narodno-politicno pro-
bujo in napredek koroskih Slovencev z izdajanjem nemskih
listov, ker je hotel na ta nacin poucevati Nemce o slovenskih
') .Novice', 6. stev. z dne 6. febr. 1861.
2) „Novice", 21. stev. z dne 22. maja 1861.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Jaaez Bleiweis in njegova doba. 193
zahtevah. Prvi tak list so bile „Stimmen a us Inner-
osterr eicli".
„Stimmen aus Innerosterreich" (1861 — 1863) je bila iz-
prva nekaka revija, izhajajoca v snopicih. Nien program jebil:
narodna; verska in politicna enakopravnost.^) V cerkveno-poli-
ticnem oziru zahteva svobodno cerkev v svobodni drzavi;^)
poteguje se za uvedbo splosne voliine pravice;^) v drzavno-
pravnem oziru bodi Avstrija od nemske zveze neodvisna,
enotna drzava,*) na znotraj razdeljena na podlagi zgodovin-
skega federalizma v devet skupin : 1. v ogrsku (za Ogrsko s
srbsko vojvodino), 2. sedmograsko (za Sedmograsko). 3. hrva-
sko (za Hrvasko, Slavonsko in Dalmacijo z vojasko krajino),
4. nizjeavstrijsko (za nadvojvodini Avstrijo pod in nad Anizo),
5. prednjeavstrijsko (za Sqlnograsko inTirolsko s Predarlskim),
6. notranjeavstrijsko (za Stajersko, Korosko, Kranj^ko in Pri-
morsko), 7. benesko (za Benesko), 8. cesko (za Cesko. Mo-
ravsko in Slezijo) in 9. galisko skupino (za Galicijo in Buko-
vinol^) Proti koncu se je list izpremenil v dnevnik in je imel
narocnikov najvec Nemcev. Einspieier je skusal. kakor pravi v
zadnji stevilki, vzgajati citatelje za „clovekoljubno in svobodno
svetovno naziranje."**)
Drugi nemski list Einspieierjev je bil „Drau-Post"
(1863 — 1866), pri katerem pa ni vedno sodeloval, ker je list
opustil prvotnostalisce. Pozneje jeustanovil „K arntne r-Bl att"
(1869—1876), ki mu je sledil „K ar n t n er- Vo 1 ks sti m me"
(1876 — 1883). Z nobenim teh listov ni imel srece, dasi je zrt-
voval cas, trud in denar zanje: ubile so jih ali tiskovne
pravde^) ali pa nepiacujoci narocniki.
Prvi slovenski politicni list ustavne dobe je bil
„Naprej", ki ga je ustanovil Miroslav Vilhar in ki mu
je bil dusa Fran Levstik. Miroslav Vilhar je bil grascak,
nemski vzgojen, ki je izprva zlagal nemske pesmi, a je potem
postal zaveden Slovenec, zlasti pod vplivom Levstikovim, in je
') Program lista datiran z dne 15. jun. 1861.
2) „Stimmen aus Innerosterreich", Celovec, 1861, I. zv. str. 57—65.
3) „Stimnien aus Innerosterreicii'', Celovec, 1862, IV. zv. str. 212
—225.
*) ,Stimmen aus Innerosterreich", Celovec, 1862, V. zv. str. 290 —
304; VI. zv. str. 361-374.
5; „Stimmen aus Innerosterreich", Celovec, 1862. VII. zv. str. 409
—416.
«) .Stimmen aus Innerosterreich", Celovec, 42. stev. z dne 30.
aprila 186:^.
') Zaradi dopisa v „Stimmen aus Innerosterreich", 11. stev. z dne
22. marca 1863. leta o delovanju dezelnega zbora koroskega je bil ob-
sojen Einspieier na niesec zapora, izgubo 60 goldinarjev kavcije in na
povrnitev sodnih stroskov. List je prenehal.
13
194 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
narodno probujal Notranjsko.^) ^.Naprej" je izhajal dvakrat na
teden od 2. januarja 1863. do 29. septembra 1863. v Ljubljani
in je bil pisan v lepem,^ pravilnem jeziku. Nastopil je z na-
slednjim programom : „Casnik „Naprej" misli na ustavnem
potu potezati se za vse in vsakorsne pravice slovenskega na-
roda ter vedno in povsod imeti pred ocmi blagost svoje do-
movine s pazljivim ocesom na juzne brate, s katerimi smo
Slovenci v materiaini in dusevni dotiki. Da bi „Naprej" do-
segel svoj sveti namen, obeta castitim bralcem take liberalno-
politicne, lepoznanske in gospodarske sestavke, kakrsni so po-
trebni, da se izve, kar se bode vaznega godilo po vsem svetu ;
da se zbuja narodnost, vnema skrb za obcno korist, siri vse-
stranska omika in luc med Slovenci, in kolikor je mogoce, da
se pripomore k splosni izobrazenosti na jugu."^)
„Naprej" je ubral kriticno struno in ucil Slovence lo-
citi zrno od plev. O slovenskih dezelnozborskiii poslancih na
Kranjskem pise: „Z zaiostnim srcem moramo povedati, da
slovenska stran v dezelnem zboru tava, kakor ceda brez pa-
stirja ; da nikakor nad seboj ni^pokazala tiste politicne zdruz-
nosti, kateri se cudimo pri Cehiii; da so se poslanci ene
stranke casih za male stvari v zbornici nepoliticno, nepremis-
Ijeno zbadali"') Potegoval se je za zed i n je nje Slove n cev*)
in za narodno enakppravnost.'') zaradi cesar je presedel Vilhar
sest tednov jece! Casopis je prenehal, kar je naznanil Vilhar
z naslednjimi besedami : „Danasnji list je zadnji „Naprejev"
list. Vazne in grenke vzroke te dogodbe zagrebam v svoje
srce. Veliko hvalo izrekam zvestim podpornikom in jemljem
slovo, rekoc: Zivimo za narod, izobrazujmo se, krepcajmo se,
slozimo se v korist svoji domovini in vsemu cesarstvu ! Vecni
Bog je pravicen; on meri pota narodom in tudi nas vidi. Ako
tudi nas je malo, pa vendar cutimo, da smo enega debla, ene
krvi! Tedaj : Bog z nami!"'')
Slovenski politicni list je prenehal, sledil mu je nemski
„Triglav" (1865 — 1870), ki so mu bili uredniki Peter pi.
Radics, Edvard Pour, Peter Grasselli^) in Jakob
Alesovec, sotrudniki pa dr. Ahacic, dr. Bleiw^eis, dr. E. H.
Costa, dr. Klun, Levstik, Macun itd. Proti ustanovitvi nem-
') Dr. Jos. Tominsek, Spomenica Miroslavu Vilharju. (Ljubljana,
1906, str. 1.— XXXVlll.)
2) „Naprej". 1. stev. z dne 2. Jan. 1863.
3) „Naprej; ■ 29. stev. z dne 10. aprila 1863.
4) „Naprej", 14. stev. z dne 17. februarja 1863.
^) „Naprej", 42. stev. z dne 26. maja 1863.
6) „Naprej', 78. stev. z dne 29. sept. 1863.
') Zaradi Levstikovega clanka „Unsere Deutsch-Liberalen" v 25.
stev. z dne Q. junija 1868. je bil Grasselli obsojen na tri mesece zapora,
ki se -mu je potem znizal na pet tednov.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 195
skega lista se je pojavila opozicija, zlasti Levstik se je
ustavljal temu listu, ker je bil mnenja, da se s tem zagraja pot
slovenskemu politicnemu casopisu. Tudi trzaski Slovenci,
med njimi Cegnar in Nabergoj, so poslali Bleiweisu spo-
menico, v kateri nastopajo proti nemskemu listu, ki ne bi do-
segel svojega namena, da bi namrec spreobrnil Nemce in nem-
skutarje, nasprotno bi pospeseval germanizacijo, ker bi odte-
goval pomoc slovenskemu slovstvu in bi imeli nasprotniki vec
vzroka vrivati Slovencem nemski jezik. ces, da sami po tem
hrepene. Celo napacno pa je — navaja dalje spomenica —
snovati tak list samo za Kranjsko, ker se s tem ubija zavest
celokupnosti in siri partikularizem.^) Na drugi strani so pa vo-
ditelji na Kranjskem zagovarjali tak list in njim se je pridru-
zil tudi katehet Andrej Marusic, pisoc iz Gorice: „Slo-
venskim bralcem so „Novice" vec nego za deset do petnajst
let se dovolj. Nemskega lista potrebujemo za indiferentne, da
jih za svojo rec pridobimo, da bodo vedeli, kaj liocemo. Kdor
noce verjeti, da nam je se za kakih deset let bolj treba nem-
skega nego slovenskega casnika, naj pride v naso citalnico.
Tu bo videl, koliko in kako se slovenski casniki bero. }az
sicer Ijubljanskih razmer natanko ne poznani, ali dozdeva se
mi, da velika vecina tiste stranke, ki se za slovenski politicni
casnik poteguje, ne le o politiki nicesar ne ume, temvec se
morda celo slovenskega pismenega jezika dobro ne razume,
pisati pa ga gotovo ne zna".-j
„Triglav" je prenehal, kerniimel dovolj narocnikov in so
se ti zaostajali z narocnino; poleg tega ni bilo sotrudnikov, da
je bil zadnji njegov urednik Alesovec — kakor pripoveduje
sam — vecinoma navezan le nase.^)
Da bi ustregel potrebi in zelji po slovenskem politicnem
casniku, je zacel Andrej Einspieler izdajati v Celovcu
pod urednistvom upokojenega duhovnika J. E. Bozica izbo-
ren list „Slovenec'' (1865 — 1867) izprva dvakrat, potem trikrat
na teden. Geslo mu je bilo: „Zivi, zivi, duh slovenski, bodi
ziv na veke"; program pa: „Prijatelj katoliski cerkvi, enako-
pravnost drugovercev; prijatelj pravi omiki na podlagi narodne
enakopravnosti in prijatelj mogocni Avstriji.^j Glavni sotrudniki
so mu bill : Levstik, Raic, Trstenjak, dr. Turner, dr. Vosnjak,
dr. Zarnik. Narocniki so bill najvec duhovniki, solska mladina
in kmetje. ^) „Slovenec" je pisal za narodno enakopravnost ne
') Spomenica trzaskih Slovencev z dne 30. jun. 1854. KB.
*) Pismo Marusicevo z dne 23. sept. 1854. K- B. (Priobceno v Na-
sih Zapiskih, Ljubljana, 1909, zv. 111. in IV. str. 68.-69.)
^) ,Triglav", 78. stev. z dne 30. sept. 1870.
*) „Slovenec, 1. stev. z dne 14. jan. 1865.
5) „Slovenec", 56. stev. z dne 14. jul. 1866.
13*
196 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
g[ede na levo in desno: proti duhovski in posvetni gosposki.
Cesar niso sprejele v svoje predale oprezne „Novice", to je
priobceval „Slovenec". Prenehal je, ker ga tiskar, ustrahovan
po Nemcih, ni hotel vec tiskati. Einspieler je bil zilav in od-
locen zurnalist, vedno odkrit in nacelen nasprotnik, ki je delal
iz prepricanja in Ijubezni do stvari. Vzor mu je bil ko-
roski pesnik in casnikar Rizzi, njegov osebni prijatelj. Vztraj-
nost in podjetnost Einspielerjevo na casnikarskem polju kaze
tudi „Mir", ki ga je ustanovil leta 1882. ze na svoja stara leta
in ki se je ohranil do dandanes.
VTrstuje izdajal Ivan Piano leta 1866. list „Ilirski
Primorjan" dvakrat na mesec, ki mu je bil glavni sotrudnik
Fr. Cegnar. Z letom 1867. se je izpremenil „Ilirski Primor-
jan" V „Primorca", ki ga je urejal Vekoslav Raic in
mu je bil odlicen sotrudnik zopet F r. Cegnar. Leta 1869- je
zacela izhajati dvakrat na mesec „Jadranska Zarja" (last-
nik Martelanec). Omenjam se „Trzaskega Ljudomila",
ki ga je izdajal stiri mesece 1866. leta Josip Godina Vr-
delski. Godina ni bil slovenscine popolnoma vesc, poleg
tega je njegov list prinasal sestavke smesne vsebine v narecju,
kar so grajale „Novice", „vendar brez zamere, ker domaci
bralci morebiti ravno te sestavke najrajsi bero".^) Vsi listi so
sluzili trzaski prebujenosti.
V Goricije izdajal Andrej Marusic list „Domovino"
(1867—1869), 0 kateri je dejal, da ni bil njen glavni namen
biti politicen casnik. 2) Program ji je bil: „Domovina" hoce biti
zastava, katera kaze na eni strani: „Naprej!" — na drugi:
„Za vero, za dom, za cesarja !" Prva naloga „Domovine"
je: buditi slovensko in avstrijsko zavednost; druga naloga: biti
jez potujcevanju primorskih Slovencev- • • • Duh, ki bo preveval
list skozin skoz, bo duh sprave in prijaznosti z Lahi. Tudi vladi
ne mara sistematicno nagajati. Razmere je treba vpostevati
vsak cas, kakor so, in si pridobivati v narodnih in drugih za-
devah izlepa, kar nam gre in cesar zares neobhodno potre-
bujemo.^)
V Mariboru je zacel izhajati 1867. leta (najprej dvakrat
na mesec, potem pa kot tednik) „Slovenski Gospodar",
ki mu je bil prvi izdajatelj, zaloznik in urednik dr. Matija
Prelog. Program mu je bil poduk slovenskega Ijudstva v
domaci, lahko razumljivi besedi o raznih gospodarskih pa
tudi politicnih in narodnih stvareh.^) Po zgledu „Novic"
1) .Novice", 29. stev. z dne 18. jul. 1866.
listi te dobe se niso vzdrzali dolgo, ker je bilo se premalo
^) „Domovina", 52. stev. z dne 31. dec. 1869.
3) „Domovina", 1. stev. z dne 3. jan. 1867.
*) „Slovenski Gospodar", 1. stev. z dne 16. jan. 1867.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 197
je imel z geslom: „Pouk v gospodarstvu bogati dezelo"
V prvi vrsti ta namen, da gospodarski poucuje in dviga Ijud-
stvo, s tern pa ga tudi pridobiva narodno-politicno, kar se
mu je V resnici posrecilo. Izmed sotrudnikov omenjam : Her-
mana, Majcigerja, Raica, dr. Razlaga, Sumana, Trstenjaka, dr.
Ulago, dr. Vosnjaka. — ■ „Slovenski Gospodar" izhaja se sedaj.
IV.
„MIadi" in „stari".
20. Dualizem je zbudil odpor po Slovenskem. „Novice"
so pisale: „Glasovanje nasih poslancev je osupnilo vsakega in
od ust do ust gre vprasanje: Kako to?"^) A takoj so prema-
gale svojo osuplost in so odgovarjale : „Solidarnost s Poljaki
in tirolskimi Nemci vtegne pozneje pri vaznih prakticnih vpra-
sanjih, ko pojde za prenaredbo februarske ustave, mnogo vec
koristiti, nego bi bilo koristilo, ako bi se bili Slovenci locili
od Poljakov pri adresi, ki je „jalova formalnost".-) Tudi „Do-
movina" se je cudila nedoslednosti slovenskih poslancev."^)
Ostro je plsal „Slovenski Gospodar" proti slovenskim
dualistom, ces, da so zapustili federalistno nacelo, na podlagi
katerega so bili izvoljeni, in slovansko vzajemnost s Hrvati in
Cehi.-) Obzaloval je, da dr. Bleiweis zagovarja to posto-
panje""), da samo v „Novicah" tozi in ostaja doma; ce bi bil
on na Dunaju, bi se to gotovo ne bilo zgodilo: Kdor je vodja
naroda, naj prevzame tudi dolznostil'')
Bolj in bolj se je cutila potreba vecjega slovenskega
lista, ki bi se pecal izkljucno s politiko in zagovarjal narodno
nacelo. V Ljubljani so snovali tak list in ga se pred porodom
krstili „Slovenski Jug". Mlajsa inteligencija je pripravljala du-
sevno delo, starejsi naj bi bili skrbeli za financialno vprasanje;
toda ti so bili se vedno mnenja, da je bolj treba nemskega
casnika, zato so ozivili „Trigjav", ki je bil zaradi vojne
1866. leta zacasno prenehal.^) Cesar ni zmogla Ljubljana, to
je dosegel Maribor: 2. aprila 1868. leta je zacel tu izhajati
trikrat na teden ,.S1 oven ski Narod".
Ustanovniki „Slovenskega Naroda" so bili: dr. Dominkus,
Gorup, Herman, dr. G. Ipavic, dr. Kocevar, Lencek, Lipoid, dr.
1) „Novice", 24. stev. z due 12. jun. 1867.
*) , Novice", 25. stev. z dne 19. jun. 1867.
3) „Domovina", 24. stev. z dne 14." jun. 1867.
*) „Slovenski Gospodar^ 11. stev. z dne 16. jun. 1867.
*) „S!ovenski Gospodar", 9. stev. z dne 27. febr. 1868.
6) ,Siovenski Gospodar", 34. stev. z dne 5. dec. 1867.
') „Slovenski Gospodar", 33. stev. z dne 28. nov. 1867; 34. stev. z
dne 5. dec. 1867.
198 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Mursec, dr. Pavlic, Pfeifer, dr. Ploj, dr. Radej, Raic, dr. Razlag,
dekan Rozman, dr. Vosnjak, Zuza in drugi. Najvec je zanj
prispeval dr. Dominkus.^) Program „Slovenskega Naroda"
je bil: 1.) Edina, mogocna in svobodna Avstrija, ker le v Av-
slriji si Slovenci resijo in ohranijo narodnost. 2.) Porostvo
obstanka in uspesnega razvoja Avstrije je edino v federalistnih
nacelih ; zato zdruzenje vseh Slovencev v eno administrativno
celoto, ker le tu dobi enakopravnost slovenskega jezika v
uradu, soli in javnem zivljenju dejansko veljavo. 3.) Decemberska
ustava se naj izpremeni po ustavni poti. 4.) Listu „ne bodo
samo verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete,
kakor so ysemu narodu, ampak se bode poganjal n. pr. tudi
za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno imetje, da se Ijudska
sola ne loci od cerkve, da se ozivija bolj in bolj javno cer-
kveno zivljenje". 5) Mir in sporazumljenje z vsemi avstrijskimi
narodi. 6.) Poudarjanje upravicenih tirjatev slovanskih bratov v
Avstriji, posebno Hrvatov in Srbov, kakor lastnih. 7.) Dusevna
vez in vzajemnost slovanska po zamenjavi literarnih in sploh
kulturnih izdelkov med Slovani.'^)
„Slovenski Narod" je postal glasilo slovenskega izobra-
zenega obcinstva, vanj so dopisovali naprednejsi politiki in
pisatelji posvetnega in duhovskega stanu. Prvi urednik mu je
bil Anton Tomsic, bistroumen in odlocen zurnalist. ka-
krsnih so imeli Slovenci doslej malo. Tomsic je imel tezavno
stalisce : na em strani njegovo nacelo, da javno delo ne sme
biti brez kontrole, ceprav ostre, na drugi strani pomirljivci, ki
so pricakovali, da se slovenska politika obrne na bolje tudi
brez opozicije. Poleg tega pa je visel nad njim Damoklejev
mec drzavnega pravdnika, da bi unicil list s tiskovnimi prav-
dami, ki jih je narekovalo celo vojno ministerstvo! Toda
Tomsic ni bil samo duhovit casnikar, marvec tudi spreten za-
govornik: bil je rojen parlamentarec.^) Glavna sotrudnika sta
mu bila sorodna znacaja: Josipjurcic in Fran Levstik.
Boj proti dualizmu je vodil „Slovenski Narod" brezobzirno.
Vzor mu je bila ceska pasivna opozicija. Pri tem je uvideval,
da stoje Cehi na drugem staliscu nego Slovenci, toda skusal
je premostiti to nasprotje z naglasanjem slovanske vzajemnosti.
Tako je zasel v zagato, iz katere ni mogel najti prav izhoda,
kar je bilo na kvar nacelni jasnosti in doslednosti. Jurcic je
zelel, da bi se tudi Cehi in Hrvatje drzali narodnega nacela,
ker bi se s tem dosegla edinost.^) Na drugi strani pa se pou-
') ,Slovenski Narod", 106. stev. z dne 17. sept. 1872.
2) „SloveTiski Narod', 1. stev. z dne 2. aprila 1868.
') „Slovenski Narod", 63. stev. z dne 3. jun. 1871. (Zivljenjepis
Tomsicev izpod peresa Jos. Jurcica.)
*) .Slovenski Narod", 76. stev. z dne 29. sept. 1868.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 199
darja federalistna ideja. bodisi, da so posamezne skupine zgo-
dovinske ali narodne, ces, da je Slovanom skupen program:
ohranitev slovanske naroduosti, pri cemer imajo Cehi za sred-
stvo zgodovinsko pravo, Slovene! pa narodno.\) Dasi je „Slo-
venski Narod" priporocal Hrvatom, naj postanejo enaki med
enakimi, ces, da so njim stare pravice vec nego mlada narodna
zavest drugih Slovanov^), ko iscejo po starih pismih pravice
do kakega kosa Kranjske in mislijo, da so kaj posebnega iz-
vrsili, ce so proglasili enakopravnost Srbov;'^) dasi je smatral
za napacno, ako kdo misli, da bodo po zadovoljitvi Cehov
zadovoljni tudi Slovenci;^) dasi je zavracal politiko Poljakov,
stremeciii po dezelni avtonomiji:'') vendar je ceski taktiki na
Ijubo zrtvoval jasnost in doslednost svojega narodnega nacela.
„Domovina" je pobijala stalisce „Slovenskega Na-
roda", odkrivajoc njegove hibe. Pasivna opozicija ne more
vesti k zmagi, dokler so Poljaki nezanesljivi. In ceprav se
Poljaki pridruzijo pasivnemu uporu, to ne odlocuje. dokler vla-
dajo v Galiciji velika nasprotstva z Riisini, ki morejo s pomocjo
vlade prekrizati Poljakom racune.'^) Cehi se drze svojega zgo-
dovinskega prava, Slovenci si morejo le v narodni skupini
ohraniti svojo narodnost.',) Vsa slovanska solidarnost je „pium
desiderium": vzajemno narodno custvovanje in knjizevna vza-
jemnost med Slovani je nekaj drugega nego politicna solidar-
nost. Med Slovani je kvecjemu neka negativna solidarnost:
nezadovoljnost s sedanjim stanjem. Kakor hitro pa prestopimo
na pozitivna tla, tu solidarnosti ni vec niti v nacelu niti v
taktiki. s)
Razven „Slovenskega Naroda" je nastopal proti dualizmu
in Bleiw^eisovi politiki „Pavliha", zabavljivo-saljiv list, ki ga
je izdajal na Dunaju Levstik od 30. aprila 1870. do 31. ju-
lija 1870. leta dvakrat na mesec. Namen mu je bil sibati:
Nemskutarje in narodnjake,
Ce bodo delali napake.
A kar je postenjaku sveto,
Nikdar ne bodi v zobe vzeto!^) (Besede Stritarjeve.)
„Pavliha" je bil doslej najboljsi slovenski humoristicni
list. Odlikuje se po svojih umetniskih karikaturah Kli'cevih, po
svojem cistem jeziku in njegova vsebina ima trajno vrednost.
') „Slovenski Narod", 39. stev. z dne 4. jul. 1868.
-) .Slovenski Narod", 80. stev. z dne 10. jul. 1869.
2) .Slovenski Narod', 102. stev. z dne 30. avg. 1869.
1) .Slovenski Narod", 100. stev. z dne 26. avg. 1869.
5) .Slovenski Narod", 18. stev. z dne 12. febr. 1870.
") .Domovina", 25. stev. z dne 19. jiin. 1868.
') .Domovina", 28. stev. z dne 10. jul. 1868.
^) „Domovina', 25. stev. z dne 19. jun. 1968.
9) .Pavliha", 1. stev. z dne 30. aprila 1870.
200 Dr. Dragotin Loncar; Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Poleg ozjih pristasev Bleiweisovih (dr. Costa, Marusic, dr. Po-
klukar, Svetec, dr. Toman itd.) je zgrabil tudi dr. Zarnika,
kar mu je nakopalo smrt, ker se je tudi „Slovenski Narod"
odrekel vsake osebne in stvarne solidarnosti z njim.^) Obzalo-
vati moramo, da se je celo Tomsic dal zavesti strasti na-
sproti Levstiku, ki je po pravici tozil, da je „pri nas, kjer se
vsaka stvar meri na mravljincjo ped, mnogo lazje napacno
delati nego napacna dela grajati".")
Razven postopanja v drzavnem zboru je grajala opozicija
tudi doinaco dnevno politiko. jurcic je ocital, da se v Ljub-
Ijani politikuje od danes do jutri, iz roke v usta, ko se SIo-
venci prickajo z Dezmanom in mislijo, da so s tem ze precej
storili za svojo prihodnost.^) „Slovenski Narod" je pisal, da
je treba opustiti polernicna razpravljanja in po vseli dezelnih
zboriii, kjer so Slovenci zastopani, podati premisljen in dolocen
program v obliki deklaracije ali resolucije. Pridobiti se morajo
porostva za narodni obstanek.^)
Dne 2. septembra 1869. leta so bili zbrani v Ljubljani
slovenski poslanci in so sklenili, da pride v tekoci sesiji v
kranjskem, stajerskem in goriskem dezelnem zboru na dnevni
red zedinjenje Slovencev.^j
Najprej so slovenski poslanci v stajerskem dezelnem
zboru interpelovali vlado zaradi zedinjenja Slovencev. Interpe-
lacija, ki jo je sestavil Herman, zahteva na podlagi okto-
berske diplome skupni dezelni zbor za vse slovenske pokrajine
z dezelno avtonomijo za notranjo upravo, nauk in bogocastje
ter pravosodje, poleg tega najvisje sodisce in vseucilisce. Vladni
komisar je odgovoril, da bo vlada odlocno nasprotovala zedi-
njenju Slovencev. V goriskem dezelnem zboru sta podobno
interpelacijo vlozila d r. Tonkli in dr. Zigon. V kranjskem
dezelnem zboru pa se je sprejela resolucija, ki je slonela na
popravljeni decemberski ustavi; zato je tirjala razsirjenje avto-
nomije posameznih kraljestev in dezel, katerim naj se pusti na
prosto voljo, da se zdruzijo po svojili zgodovinsko-pravnih
razmerah, po narodnem soplemenstvu ali z ozirom na financne
ali sploh materialne okoliscine v drzavnopravne skupine". Vlada
je nenadoma zakljucila zasedanje kranjskega dezelnega zbora,
da prepreci vsako obravnavo o tej resoluciji. Stajerskim in
goriskim slovenskim poslancem so se posiljale cestitke in za-
upnice zaradi tega, ker so sprozili vprasanje o zedinjenju Slo-
1) „SIovenski Narod", 86. stev. z dne 26. Jul. 1870.
2) .Pavliha", 7. stev. z dne 31. jul. 1870.
3) „Slovenski Narod", 76. stev. z dne 29. sept. 1868.
*) .Slovenski Narod", 80. stev. z dne 8. okt. 1868; 100. stev. z dne
26. avg. 1869.
■>) „Slovenski Narod", 122. stev. z dne 16. okt. 1869.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 201
vencev; nasprotno pa je Levstik bical in sibal kranjsko
politiko, ki je v svoji resoluciji naglasala v prvi vrsti razsir-
jenje dezelne avtonomije in prepuscala vse drugo prosti volji
dezelnih zborov.^) „Novice" so odgovarjale, da kranjski dezelni
zbor po decemberski ustavi ni kompetenten zahtevati kaj dru-
gega; poleg tega Cehi in Poljaki nasprotujejo nacelu, da bi se
zgodovinske dezele trgale po narodnosti.-j Levstik je grajal,
da slovenski politiki na Kranjskem saini dajejo najvec gradiva
in netiva nemski stranki, ker s svojo nedoslednostjo naravnost
izzivljajo njeno kritiko, ki potem neusmiljeno spravlja vse na
dan. Vzkliknil je: Res stavimo Slovenijo, da Bog pomagaj!'")
Janko Pajk se je izrekel tudi proti Fischhofovemu
nasvetu narodnih kurij*), ces, da se ne da natancno do-
lociti njih kompetenca, in je zagovarjal zdruzenje Slovencev.^)
Nasprotstvo med strujo, ki jo je zastopal „Slovenski
Narod" in med oficiaino politiko, ki jo je vodil dr. B 1 e i-
weis s sodelovanjem Coste, Svetca in Toman a, je pre-
nehalo, ko so slovenski poslanci (grof Barbo, Crne, Lipoid,
Pintar, Svetec in dr. Toman) v zvezi z drugimi federalist! izsto-
pili iz drzavnega zbora dne 31. marca 1870. leta. „Slovenski
Narod" je izstop imenoval znak narodne sloge, ces, da zdaj
so nehali razlogi, ki so cepili narod v dva tabora, in je po-
udarjal, da mora prenehati vsaka delitev: vsi Slovene!, duho/-
niki in neduhovniki, morajo naglasati narodno stalisce.'') Sam
dr. Toman — tako pripoveduje Jurcic — je priznal Tom-
sicu, da je bila skoda, ker sporazum ni dosel poprej.') In ko
je nastopilo ministerstvo Potockega, je kranjski dezelni
zbor V svoji -adresi z dne 30. avgusta 1870. leta prvikrat v
ustavni dobi omenjal tudi zedinjenje Slovencev. Adresa govori
o razsirjenju avtonomije kraljevin in dezel ter se izjavlja ob-
enem za „zdruzenje pokrajin, koder prebiva slovenski narod,
V administrativno in kolikor mogoce drzavnopravno celoto."
Dr. Bleiw^eis se je pri tej priliki opraviceval in pojasnjeval,
zakaj se doslej se ni izrecno stavila ta zahteva. Po njegovem
pojasnilu zato, ker bi jo bili zavrglj po krivicnem volilnem
tedu sestavljeni dezelni zbori na Stajerskem, Koroskem in
Primorskem. Trije ustavni faktorji bi jo bili pokopali: dezelni
1) ^Slovenski Narod", 132. stev. z dne 11. nov. 1869; 133. stev z
dne 13. nov. 1869
2) , Novice', 44. stev. z dne 3. nov. 1869.
3) „Slovenski Narod", 1.36. stev. z dne 20. nov. 1869.
*) Dr. Adolf Fischhof, Osterreich und die Biirgschaften seines Be-
standes. Dunaj, 1869.
*) J. Pajka Izbrani spisi. (Maribor, 1872, I. zv. str. 34—43.)
'') .Slovenski Narod", 39. stev. z dne 2. aprila 1870; 45. stev. z dne
16. aprila 1870.
") , Slovenski Narod", 63. stev. z dne 3. jun. 1871.
202 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
zbori, drzavni zbor s svojo centralistno vecino in vlada; Slo-
venci pa so jo hotel! obdrzati neoskrunjeno in jo poudarjati ob
ugodni priliki- V tern casu je Peter pi. Radics iznova
sprozil vprasanje o notranje-avstrijski skupini z dednim poklo-
njevanjem dezelnih zastopnikov pred cesarjem kot dezelnim
knezom Kranjskega, Stajerskega, Koroskega, Goriskega, Trsta
in Istre. Radics je mislil, da se bodo slovenski voditelji na
Kranjskem zopet postavili na isto historicno-politicno stalisce^
kakor so ga odobravali leta 1865.^) Toda razmere so se pre-
drugacile: notranje - avstrijska skupina je bila pokopana za
vedno^
Ceprav je „Slovenski Narod" naglasal, da v politiki vec
velja urn nego srce,-) vendar kaze, da je politikoval bolj s
cutom nego z umom, ko je priporocal pasivno opozicijo. Proti
nemsko-madjarskemu dualizmu so iskali Slovenci naravnih za-
veznikov med Slovani: narqdno nasprotstvo proti Nemcem in
Madjarom jih je driizilo s Cehi in Poljaki ; toda ta vzajem-
nost ni mogla izbrisati gospodarskih in socialnih razlik, ki so
ustvarjale podlago za politiko ceskega drzavnega prava in ga-
liske dezelne avtonomije. V dobi, ko je odlocevalo v slovan-
ski politiki cesko in poljsko plemstvo, ni mogla biti slovanska
solidarnost drugacna nego jezikovno-literarna, nasprotno se je
morala izjaloviii vsaka pozitivna politicna solidarnost avstrij-
skih Slovanov, ker ji je manjkalo realnega temelja, t. j. istih
socialnih slojev, ki bi bill imeli skupne gospodarske in s tern
politicne interese. Kakor so se Hrvatje leta 1861. odrekali
vsake realne skupnosti z Avstrijo, tako pravi tudi ceska dekla-
racija z dne 22. avgusta 1868. leta (tocka 2.), da je bila in da
je zveza ceske krone z drugimi habsburskimi dezelami samo
dinasticna. Ako je opozicija J urcic- Le vs tik-T oms i c eva
poudarjala cesko taktiko, je bilo to tezisce njenega prizade-
vanja napacno in kritika Bleiweisove politike je v tej tocki
izgresila svoj cilj. Na drugi strani je pa treba priznati, da je
ravno opozicija mnogo pripomogla k narodni zavesti sirsih
plasti, ker je s svojo agilnostjo in kritiko razgibala slovensko
javnost k zivahnejsemu zivljenju.
21. V boju proti dualizmu so Slovenci iskali razlicnili
potov in so si pri tern prisli navskriz. „Domovina" je prva
izrekla besedo : Sprava !^) Tudi T o m s i c je uvideval, da s samim
priporocanjem pasivne opozicije ne morejo biti Slovenci kos po-
liticnemu polozaju, marvec, da je treba poiskati si pozi-
tivne podlage, pravnega orozja, Arhimedove tocke, na katero
*) .Slovenski Narod', 53. stev. z dne 7. maja 1870.
'') .Slovenski Narod", 33. stev. z dne 19. marca 1870.
^) .Domovina", 28. stev. z dne 10. jul. 1868.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 203
bi mogli naslanjati svoje politicno delo.^) Tako pozitivno pod-
lago je nudila decemberska ustava s svojo drustveno in
zborovalno svobodo. „Domovina" je odgovarjala, da
si Slovenci na temelju osnovnih postav lahko zidajo svojo na-
rodno politiko in najdejo torisce skupnega dela."-)
Tako so nastala politicna drustva in tabori.
V dobi absolutizma je bilo slovensko delovanje jezikovno-
literarno: tiha literarna delavnost (Janezic, S 1 o m s e k) je
izobrazevala slovenski jezik in gojiia slovstvo ter s tern dajala
slovenstvu kulturni temelj. Od leta 1860- dalje se je s cital-
nicami slovenski zivelj siril na zunaj v druzabno zivijenje-
S politicnimi drustvi in tabori pa je stopil Slovenec iz cital-
nicnega radovanja in rajanja-) v politicno javnost, zahtevajoc
uresnicenje svojega programa: Zedinjene Slovenije in narodne
enakopravnosti v soli in uradu.
Politicna drustva za varovanje slovenske narod-
nosti so nastala na pr. v Ljubljani (Slovenija), Gorici (Soca),
Celovcu (Trdnjava), Trstu (Edinost) in v Mariboru. Poleg teh
drustev so se ustanovile tudi „Katoliske druzbe" v Ljub-
ljani, Gorici in Mariboru, katerih namen je bil verski in dobro-
delen in ki so zdruzevale obe narodnosti. Levstik je
nastopal proti „Katoliski druzbi za Kranjsko", ki ji je nacelo-
val grof Wurmbrand, ces, da je plemstvo podpora absolutizma
in da z njim narodnost ne pridobi nicesar.*) Zavracal ga je
Matej Mocnik, ki je poudarjal. da je ravno dandanes treba
druzbe, katera se zaveda svojega katolicanstva ter katolisko
prepricanje in versko zavest stavi pred narodno.'')
Obenem s temi drustvi je naslo pot na Slovensko tudi
delavsko gibanje, ki se je zacelo v Avstriji krepkeje razvi-
jati po novem zborovalnem in drustvenem zakonu z dne 15.
novembra 1867. leta. Ze tega leta se je v krogih Ijubljanskih
tiskarjev sprozila misel, da se osnuje drustvo, ki bi varovalo
in gojilo gmotne in dusevne koristi tiskarskih pomocnikov.
Crkostavec Karolpl. Rhein je izdal oklic za uresnicenje
tiskarskega izobrazevalnega drustva, ki je imelo prvi svoj obcni
zbor dne 9. februarja 1868. leta. To je bilo prvo delavsko
strokovno drustvo na Slovenskem, ki so ga podpirali tudi
delodajalci in drugi mescanski krogi gmotno in dusevno s
predavanji znanstvene in humoristicne vsebine (na pr. Dezman,
Dimitz, prof. Heinrich, dr. Keesbacher, Klein in realcni ravna-
>) .Slovenski Narod", 45. stev z dne 18. Jul. 1868.
*) .Domovina", 31. stev. z dne 31. Jul. 1868; 32. stev. z dne 7
avg. 1868.
3) Besede Zarnikove v ,Novicah", 31. stev. z dne 29. Jul. 1868
*) .Slovenski Narod% 109. stev. z dne 15. dec. 1868; l.stev. z dne
1. Jan. 1869.
'">) ^Zgodnja Danica', 2. stev. z dne 8. jan. 1869.
204 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
telj Schrey). Pocetkoma se je drustveno delovanje raztezalo
glavno na prirejanje zabavnih shodov, na javna predavanja in
jezikovni poduk. Leta 1879. pa se je izobrazevaln drustvo
preosnovalo po zgledu drugih delavskih drustev v kronovinsko
drustvo (za vojvodino Kranjsko) s podpornim in izobrazeval-
nim oddelkom, ko so se bile ze poprej ustanovile bolniska
blagajna, blagajna za potujoce pomocnike, ki iscejo dela, bla-
gajna za onemogle in brezposelne.^) Drustvo obstoja se dan-
danes.
V Trstu je nastalo dne 6. junija 1869. leta delavsko
drustvo „Cbela" z geslom „Marljivo", ki je bilo namenjeno
samo Slovanom. Predsednik je bil Fran Cegnar in tajnik
Vekoslav Raic. To je bilo prvo slovensko nestro-
kovno delavsko drustvo, cigar namen je razlozil Ve-
koslav Raic V posebni brosuri, ki je zanimiva zato, ker nam
odkriva spor med Schulze-Delitschevim nacelom samopomoci
in med Lassallovo idejo o drzavni pomoci. Raic cisto dobro
oznacuje nasprotje med delom in kapitalom, ker kapital zasuz-
njuje delo, potem pa nadaljuje: Ako si hocejo delavci poma-
gati, si morajo tudi oni ustanoviti kapital, ki bo sluzil njim v
korist. Za zlozeni denar bi se kupoval potrebni zivez na debelo,
s cimer bi se marsikaj prihranilo, in narascajoci kapital bi se
mogel polagoma uporabljati za dobickonosna podjetja. Drustvo
bi obenem podpiralo svoje ude v bolezni ali v kaki drugi ne-
sreci in skrbelo za njih izobrazbo s casopisi in knjigami, s
solami za otroke, s predavanji itd. Drzavno pomoc je treba
zavracati, ker bi bila podpora picla, drzava bi zahtevala gospo-
darstvo in nadzornistvo, kar bi skodovalo delavski samostoj-
nosti, produktivna moc bi padala, ker bi se delavstvo zanasalo
na drzavo in postajalo leno, in koncno, odkod bi zadolzena
drzava jemala denar.-)
V Ljubljani se je ustanovilo dne 20. februarja 1870. leta
izobrazevalno drustvo, namenjeno delavstvu obce. Vlada ni
dovolila, da bi se bilo drustvo imenovalo „Slovanska Lipa", in
je prepovedala politicna predavanja.^) Nemec mizar Harris ch
je poudarjal, da se je treba ogibati narodnega prepira; Slovenec
zurnalist Arko je pozivljal delavstvo, naj se spominja svojega
slovanskega rodu, a naglasal je tudi narodno slogo, ces, da
nikakor ni prva naloga delavcem, da bi oni resili narodno
vprasanje. „Slovenski Narod" je nato pripomnil, da se od tega
drustva ni nadejati nicesar, ako ne krene s ceste, na katero je
1) Letno porocilo drustva tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskar-
jev na Kranjskeni (slovensko in nemsko). Ljubljana, 1894.
-) Vekoslav Raic, Potrebe delavcev drustva za Slovence v Trstu.
Trst, 1869.
->) „Triglav", 8. stev. z dne 28. Jan. 1870.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis innjegova doba 205
zavozilo.\) „Novice" so pa pisale, da t. zv. delavska drustva,
katerih pomen se Ijudem ni jasen, ne izvirajo iz nikaksne zive
potrebe, marvec so stvar nove dobe in !e tuji cepovi na do-
maca drevesa- Ljubljansko drustvo ima po svojih pravilih prav
tak namen kakor druzba katoliskih rokodelskih pomocnikov.
Cemu tedaj se drugo enako drustvo?-) Dne 8. decembra 1872.
leta je obciii zbor delavskega izobrazevalnega drustva sklenil,
naj vsi delavci pristopijo Ijubljanskemu ognjegasnemu drustvu,
ki na ta nacin izgubi svoj nemski znacaj.^j
Poleg izobrazevalnega drustva je nastalo tudi „Delavsko
bolnisko drustvo'', ki mu je naceloval zurnalist A r k o. Zacele
so se snovati zveze ali asociacije cevljarjev, krojacev in mi-
zarjev. kar ni bilo prav delodajalcem ;^) cevljarji so v aprilu
1871. leta uprizorili celo strajk. Kakor drugod, tako se je tudi
delavsko gibanje po Slovenskem oklepalo deloma libetalnih
Schulze-Delitschevih nacel, pri cemer so nemski in slovenski
izobrazenci skusali pridobiti si delavstvo zase, deloma paje
polagoma prodirala socialistna zavest, ki se je kazala v med-
narodni centralizaciji strokovno organizovanega proletariata.
V tem zmislu je po porocilu „Slovenskega Naroda" deloval
posebno krojac K u n c, zaradi cesar svari imenovani list de-
lavstvo pred njim."')
Obenem z '-beralno in socialistno smerjo se porajajo
prvi zarodki krscansko-socialne misii. Ta nazor naglasa Mate j
Mocnik v svojem predavanju o delavskem vprasanju 1871.
leta: Vzrok pariske komune je tudi v krivicnem razmerju med
kapitalom in delom, abrezboznost je ustajo l^ospesevala. Lazje
je reci, naj krscanska Ijubezen napolni brezrto med bogatinom
in revezem, tezje pa je kaj takega pricakovati. Posamezna do-
brotljivost ne more odvrniti splosnega zlega. Treba zdruzevanja
na podlagi krscanskih -nacel.'")
Tu govorim o delavskem vprasanju toliko, kolikor posega
V Bleiweisovo dobo, ko je bila vodilna misel slovenske politike
narodnost; zato si dovoijujem h koncu samo se splosno opazko.
Delavsko gibanje v Avstriji obce in na Slovenskem posebej ni
moglo imeti precej iz pocetka jasnih ciljev pred seboj in se je
vec ali manj naslanjalo na obstojece politicne stranke. Ker je
prevladoval nemski znacaj, se je oklepalo delavstvo liberalnega
nemskega mescanstva, upajoc, da se z njegovo pomocjo ubrani
reakcije in si izvojuje nekatere svoje splosne zahteve, ki so
1) „Slovenski Narod", 23. stev. z dne 24. febr. 1870.
*; „Novice", 9. stev. z dne 2. marca 1870.
3) „Slovenski Narod", 150. stev. z dne 28. dec. 1872.
*) „Slovenski Narod". 61. stev. z dne 30. niaja 1872.
^) .Slovenski Narod", 63. stev. z dne 18. marca 1874.
^) „Zgodnja Danica", 29. stev. z dne 21. jul. 1871; 30. stev. z dne
28. Jul. 1871.
206 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
bile lastne tudi liberalnemu mescanstvu. Ni pa hotelo biti de-
lavstvo le privesek nemski liberalni stranki, kar izprevidimo iz
tega, da je bilo leta 1871. pripravljeno podpirati ministerstvo
Holienwartovo pod pogojem, ako se izvede splosna in direktna
volilna pravica brez reakcionarnih dodatkov. V tem zmislu so
se izjavili tedanji delavski voditelji Most, Oberwinder, Scheu
in drugi.^) Toda delavstvo je kmalu spoznalo, da se ne more
zanasati ne na liberalno in ne na konservativno pomoc ter je
ocisceno po notranjih krizah polagoma dospevalo do svoje
osamosvojitve.
Misel 0 prirejanju taborov-j so sprozili stajerski Slo-
vene!, ki so se tudi najvec zanje prizadevali. Ljubljana je za-
ostajala za Mariborom, kjer je bilo zivahnejse narodno-politicno
zivljenje. V vabilu na prvi tabor v Ljutomer, ki ga je priobcil
V imenu zacasnega odbora dr. Pre log, se ni med nasveto-
vanimi tockami zedinjene Slovenije.'')
Tabori so se vrsili: 1868. leta v Ljutomeru, Zalcu in
Sempasu na Goriskem; leta 1869. vBrdih pri Gorici, v Sevnici,
na Kalcu na Notranjskem, v Vizmarjih pri Ljubljani in v
Ormozu; leta 1870. v Tolminn, Sezani, Cerknici, pri Kapeli
pod Radgono, v Kubedu v Istri, na Bistrici pri Pliberku na
Koroskem, v Vipavi in Zopracah na Koroskem; leta 1871. v
Buheljah na Koroskem. Na taborih S3 je govorilo in glasovalo
za zdruzenje Slovencev v eno administrativno in politicno
celoto"'), za narodno enakopravnost v soli, cerkvi in uradu;
obenem so se razpravljala razna gospodarska vprasanja. Glavni
govorniki so bill: dr. Costa, Dolenc, Klavzar, dr. Lavric, Noli,
Raic, dr. Razlag, dr. Tonkli, dr. Vosnjak in dr. Zarnik.
Tabori so zanasali med najsirse kmetske plasti narodno
in politicno zavednost. Udelezba je bila ogromna, ker to niso
bill le javni shodi pod milim nebom, marvec obenem narodne
svecanosti z zastavami in slavoloki, s petjem in godbo; zazigal
se je umetni ogenj, pokali so topici, po gorah pa so zareli
kresovi---- Ni cuda, da je vse to mogocno vplivalo in vne-
malo navdusenje! Za spomin so se razdeljevale taborske sve-
tinje. V spomin vizmarskega tabora, s katerim je doseglo tabo-
rovanje svoj vrhunec, naj bi se bil pa postavil kamenit spo-
menik na vizmarskem polju. In res, piramida s primernim
napisom se je narocila, izdelala in placala, a postavila se ni ! ')
1) Julius Deutsch, Geschichte der osterreichischen Gewerkschafts-
bewegung. (Dunaj, 1908. str. 68.)
^ Dr. Jos. Vosnjak, Slovenski tabori. Maribor, 1869.
») „Slovenski Gospodar", 26. stev. z due 25. jun. 1868.
4) Janko Pajk pristeva zedinjeni Sloveniji tudi Prekniurce ; Trst
naj pa bo svobodno mesto s posebnim zborom. (J. Pajka IzbraPii spisi,
Maribor, I. zv. 1872, str. 21.)
■>) Dr. Jos. Vosnjak, Spomini, 1. c. II. zv. 1906, str. 79.) ,
I
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 207
22. Novo smer v slovenskem literarnern in politicnem ziv-
Ijenju pomenja Levstik. Njegov nastop moremo prav ceniti,
ako se dotaknemo temeljev slovanskega vprasanja.
V slovenski literaturi in politiki se pojavljata dva tipa
slovanstva: Presernova,,Zdravica" in Jenkov „Na-
prej" sta njiju klasicni prici. Tako genialen clovek, kakor
Preseren, je sprejemal slovansko idejo v obliki, ki je bila takrat
■edino zmozna, da uvede Slovence v kulturo : jezik Trubar-
jev je bila ona posoda, v katero je vlival vsebino svojega
slovanstva. In kaksna je bila ta vsebina? Ko se je napovedo-
val konec Metternichovega absolutizma in se je blizala pomlad
narodov, tedaj je Preseren zapustil Slovencem v ^Zdravici"
svoj testament:
Komu najpred veselo Edinost, sreca, sprava
Zdravico, bratje, c'mo zapet'? K nam naj nazaj se vrnejo !
r>og naso nam dezelo, Otrok kar ima Slava,
Bog zivi ves slovenski svet, Vsi naj si v roke sezejo,
Brate vse, Da oblast
Kar nas je In z njo cast,
Sinov slovece matere!^ Obilnost bodo nasa last!
Zive naj vsi narodi,
Ki lirepene docakat dan,
Da, koder solnce hodi,
Prepir iz sveta bo pregnan;
Da rojak
Prost bo vsak,
Ne vrag, le sosed bo mejak l^)
Toje Presern 0 vo si o venstvo in slovanstvo,
ki je bistven del njegovega obcecloveskega ideala, ki je zanj
zil in se boril! Preseren je postal svetoven, ne, ker
se je bil postavil v tako ostro nasprotje z drugimi narodi,
zlasti germansko-romanskimi, kakor je to propovedoval slo-
vanski evangelij KolUirjev, marvec zato, ker je kljub temu, da
je izrastel iz pristno domacih tal, zdruzil svojo, do naj-
visje mere dovrseno slovensko-slovansko indi-
vidualnost z evropsko univerzalnostjo na pod-
lagi kulture, e nako p ra vn o sti in svobode. To ja
njegov program, ki ga nam zapusca kot svojo dedscino, de
z njim resimo problem malega naroda, kakor ga je resil zase
on, nas najvecji kulturni delavec.
Preseren je videl pasivnost, nesamostojnost, nezavednost
^lovenskega Ijudstva in spoznal, da je treba narod najprej
dvigniti moralno, kar prepricevalno dokazuje dr. Prijatelj.-)
Preseren je pasivnost premagal s slovensko kulturo, kakor
0 Uporabljam izdajo L. Pintarja.
2) Ivan Prijatelj, Vec Preserna! (Presernov Album, Ljubljanski
Zvon, 1900, str. 724—732.) — Dr. Ivan Prijatelj, Dvoje Presernovih pisem.
{Zbornik Slovenske Matice, Ljubljana, 1902, str. 186—202.)
208 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba-
nihce drugi med nami, a Stanko Vraz ji je usel. Njegova re-
sitev je cisto moderna, v dobi kaoticnega in meglenega slo-
vanstva je podal umsko, znanstveno formulo pri vsem svojem
gorkem custvovanju: zedinil je evropski razum s slovanskim
cutom. Ako dr. Prijatelj klice Slovencem : Vec Preserna! do-
stavljam temu klicu: Nazaj k Presernu!
Vse drugacenje drugi tip slovanstva,ki gapredstavljaSimon
Jenko. Jenko je bil mnenja, da ucenjaski zborl in znanstvene
terminologije, navdusene pesni in ucene akademije nikoli ne
zedinijo in ne proslave slovanstva, marvec slovanska vzajemnost
se osnuje s krvjo. V pesmi „Dan slovanski" poje:
V potocih prelivaj se kri ! Nad crnimi grobi vesel
Le zemlja, ki prejsnje si dni Slovan bo zastavo razpel,
Kri hrabrih ocetov popila, God svobode bode praznoval,
Se s trupli njihovim' gnojila, Sveta bo stranem oznanoval
Sovraznikov krvco popij, Veselega petja odglas .•
Sovraznikov trupla pokrij ! Da tu je odinenjeni cas!')
Slovanske nesrece — „tega kriv je tuji mec!" (..Adrijan-
sko morje".) Klasicen dokaz Jenkovega slovanstva je njegov
„Naprej", ki se je rodil, kakor pripoveduje Stritar^), naj-
prej v glavi Davorina Jenka in potem postal kot skupno delo
obeli Jenkov slovenska marzeljeza.
Naprej, zastava Slave,
Na boj, junaska kri !
Za blagor ocetnjave
Naj pu ska govori !
Z orozjem in desnico
Nesemo vragu grom,
Zapisat v kri pravico,
Ki tirja jo nas donil^)
Sp'asa in resenja slovanstva se je nadejal Jenko od ruske
kot edine mogocne slovanske drzave, zato je bil tudi nasprot-
nik Poljakov. To je bil dualizem KoUarjev in ruskih slav-
janofilov.
Oba tipa slovanstva bijeta boj za prvenstvo med nami v
literaturi in politiki. Pravimo, da smo narod Presernov,
toda nasa marzeljez a je „Naprej!" To je katastro-
falno slovanstvo, ki omogoca velike besede, a tako
radopozabljadejanski polozaj in drobno delo.
Prvi, ki se je postavil proti temu tipu v literaturi in politiki,
je bil Levstik, dedic in nositelj Presernove tradicije med
Slovenci, velik v svojem trpljenju in svojem delu. Levstik je
1) Fr. Levee, Odlicni pesniki in pisatelji slovenski. (Zvon, Dunaj,
1879, str. 371-372.)
•') Jos. Stritar, Sponiini. (Zvon, Dunaj. 1880, str. 382.)
3) Uporabljani izdajo Antona Funtka.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 209
kriti k slo ve n skeg a rodoljubja, kakor na knjizevnem
tako na politicnem polju. onega rodoljubja, ki je rodilo Kose-
skega in Tomana ter doseglo svoj vrhunec v Jenkovem „Na-
preju".
Stritar pravi, da nam zivljenje kaze dve razlicni vrsti ro-
doljubov: eni vpijejo, drugi delajo; eni se za mizo goste,
drugi strezejo; eni imajo sad, drugi trud ; enih je mnogo, drugi
so redki.^) Levstik je bil med onimi redkimi, ki ne govore
veiiko 0 rodoljubju, ker zive in delajo rodoljubno; zato je bi-
cal ono vrsto rodoljubja, „ki s polnim kozarcem v roki poje:
„Naprej zastava Slave !"^) Cistil je ozracje in potegnil za se-
boj predvsem akademicno mladino, ki je videla v njem svoj
vzor, kar je pokazala na svojih shodih dne 14. avgusta 1868.
in 4. septembra 1869. leta.^) Saj je bil nauk, ki ga je dajal
Levstik mladini. cisto drugega kova, nego ga je doslej bile
vajena slisati: „Resnicnost je dolznost, uljudnost ne---- Na
bodi te strah sentimentalnega zdihovanja po zlati slogi, miru
in spravi, po blagi edinosti; iz tega zdihovanja bomo slab
kruh pekli---- V glavnih stvareh: v Ijubezni do naroda in
in domovine, v postenosti, v resnicoljubju, v boju zoper svoje
nasprotnike smo in moremo biti vsi slozni, a v drugih receh
smo in hocemo biti svobodni.""^) To je bila moska beseda,
prazna solzave deklamatorike, prihajajoca iz prepricanja, da
svoboda naroda zahteva svobodo posameznika v soglasju s
koristi celote. Kar je Levstik spoznal za pravo in resnicno, to
je branil z ognjevito zgovornostjo, z imponujoco odkritosrc-
nostjo in resnicoljubnostjo ; svoje nazore in prepricanje je za-
govarjal odlocno, brezobzirno. s suverensko samozavestjo,
zgrabivsi za najostrejse orozje.^) In temu postenjaku je ocitala
Bleiweis- Costova stranka, da je podkupljen od vlade. tista
stranka ki je sama na Dunaju kupovala in prodajala
koncesijo za Gorenjsko zeleznico! Ko ga niso mogli uni-
citi gmotno, so ga hoteli ubiti moralno ! Levstik je upraviceno
odgovarjal, da se Slovenci, borec se z nepostenimi nasprotniki,
sami vec ne boje nepostenega orozja; zanicuje se znanje in
prava izobrazenost, ker je nima se niti narod niti njegovi pr-
vaki; navideznemu velikacenju in brezobzirnemu absolutizmu
1) Jos. Stritar, Levstik (Ljubljanski Zvoii, 1889, str. 84; Zbrani spisi
VII. zv. str. 176.)
-) ,Naprej", 32. stev. z dne 21. aprila 1863.
3) „Siovenski Narod", 59. stev. z dne 20. avg. 1868; 105. stev. z dne
7. sept. 1869.
*) Fr. Levstik, Objektivna kritika. (Slovenski Narod, 1868; Zbrani
spisi, V. zv. str. 54—64.)
5) Fr. Levee, Fran Levstik. (Zbrani spisi, V. zv. str. 323.)
14
210 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
se druzi najkosmatejsi materializem.^) Tako je mogel in smel
govoriti moz, ki je rekel o sebi :
Ubostvo, skrb, od vas teptanje A vendar glave ne uklanjam
I mraz i glad sem pretrpel, Ter vani ne bodem je nikdar,
Izgubil zveze vse nekdanje; 1 brez bojazni se oznanjam:
Pred jasli vase nisem sel! Ti slepec si, a ti slepar !
(„Sovraznikom")-)
Ocitanje podkupljivosti ni imelo sicer nobene podlage,
kar je bilo znano tudi Bleiweisu;^) toda dosegla je le svoj
namen: Levstik je placal s svojim izkrvavljenjem drzen korak,
da je ucil Slovence knjizevne in politicne kritike.
Levstik je prvi krenil za Presernom in s svojo orjasko
nature trebil kamenje s pota, dokier ni prezgodaj obnemogel.
Pobijal je katastrofalno slovanstvo, kakor sem nazval Jenkov
tip, ki Slovane samo steje in ne tehta, „ker, da je moc samo
V stevilu, misli" („Zbor zverine"); ono slovanstvo, ki vso filo-
zofijo slovanske zgodovine izraza s priprosto formulo: Tu
German — tam Slovan, kakor bi bilo s tern izcrpano in ute-
meljeno vse nase kulturno, gospodarsko in politicno zivljenje !
Najbolj znacilen je v tem oziru sonet „Nasa nesreca", priob-
cen prvikrat v „Mladiki", 1868. leta, ki izrazito nasprotuje do-
sedanjemu enostranskemu pojmovanju slovenske zgodovine:
1. 2.
Kaj caka drage nase domovine ? Sramotni dan, ki bode zadnje sine
Vsi viri nje zivenja so odprti Kropil stidec jej na mrtvaskem prti,
Od nekdaj, i polagonia jo k smrti Brez solze pokopaval rod zatrti —
Samo slovenskih grehov kletva rine. Ta dan poplaca nam vse nase cine
3.
Izdajstvo, samoljubje i mehkota,
Trepet, domac razpor, neskrb, slepota,
I svojstvo, s kterim opicani smo v rodi;
4.
Do vsega gnus, kar s tujstva k nam ne hodi :
To siba nasa je, ta nas stvorila
V iiesrecno Ijudstvo — a ne tuja sila!
V dobi, ko je njegovo zivljenje viselo tako rekoc na
tanki niti in ko ga je zapuscal celo Tomsic s „Slovenskim
Narodom", tedaj je Levstik v „Pavlihi" s svojo ironijo in sa-
tiro odkrival velike istine, ki kazejo globok vpogled v slo-
vensko duso.
1) Fr. Levstik, Gospodoni narocnikom „Pavlihe". (Zvon, Dunaj,
1870, str. 272.)
*) Uporabijam izdajo Fr. Levca.
3) D a v o r i n Bole, stud. phil. na Dunaju, ki je izrabil prijateljske
razgovore s Stritarjevim krogom, da jih je po svoje prikrojene priobcil v
„Novicah" (40. stev. z dne 5. okt. 1870. in 42. stev. z dne 19. okt. 1870.),
pise z dne 8. aprila 1870. leta kot Bleiweisov porocevalec o gibanju
„mladih", da se dela Stritarju kakor tudi Levstiku krivica, ako kdo pravi,
da sta podkupljena od kogarkoli. KB.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 211
Vse, kar se po kranjski dezeli godi,
Molcimo !
Ker k zmagi najprvo potreba je sloge,
Molcimo !
Naj V prsih nam bridko srce krvavi,
Molcimo!
Ce staro osabnost in puhli ves red
Z molcanjem pohlevnim utrdimo spet,
Potlej kricimo! („Molcimo".)
In dalje :
1. 2.
Slogo nebo nam povrni, Vendar je drugo vprasanje,
Blagi med brate daj mir, Ali pozabiti res
Ko 0 nezgodi ga crni Modro je grehe nekdanje,
Domac moril je prepir! Modro nekdanjo vso zmes ?
3. 4.
Koliko bridke nesloge Prva zatorej potreba
Zaradi sloge nas tre ; Glas je zagnati grmec:
Kaj li sramot nas uboge Trepet i lakota hleba
Z jeklom razbeljenim zge! Slogi najhujsi sta mec.
5. 6.
Konec slovenstvo mu bodi, Potlej se sloga povrne,
Bodi zacetek vsekdar, V srca povrne se mir,
Kdor ce slovenski usodi I razkade se nam erne
Biti, ostati krmar. Megle — i crni prepir !
(„Slovenska sloga.")
Levstika njegov vzor, da bi se vsi Slovani zedinili v je-
ziku in slovstvu'), nikakor ne odvaja od konkretnosti in real-
nosti, ker on ni le moz krepkega custva, ampak tudi kritic-
nega razuma. Dasi je pisal tako ostro proti nemskemu vlad-
nemu sistemu, kakor dotlej se nihce med Slovenci, vendar
obsoja nasilno taktiko s stalisca zakonitosti, ki zameta samo-
silstvo, s kulturno-cloveskega in politicnega stalisca.-) Mozem,
ki so obudili „sveto iskro slovanskega cutja v mrzlih slovan-
skih prsih", ostane po njegovem mnenju vecja slava v slo-
vanski zgodovini, nego da bi z mecem pomagali zopet osvo-
jiti, kar je nekdaj bilo slovanskega, a kar so Slovani pozneje
izgubili po svoji in po tuji krivici.^j Levstik je bil nevaren clo-
vek, ne narodnosti in ne nravnosti, marvec sanjarskemu brez-
delju in rodoljubnemu slepomisenju,
V Levstikovi smeri nastopa Stritar, njegov ucenec —
kakor se imenuje sam^) — in popularizator Presernov med
Slovenci, proti golemu citalniskemu in pivniskemu domoljubju,
Jenkova patrioticna poskocnica „Naprej" mu ni vrhunec do-
') Fr. Levstik, Vodnikovo zivljenje. (Zbrani spisi. III. zv. str. 318.")
~) „Slovenski Narod", 64. stev. z dne 3. jun. 1869.
3) Fr. Levstik, Razgovori. („Slovenski Narod", 1871 ; Zbrani spisi,
zv. str. 82.)
*) Jos. Stritar, Literarni pogovori. (Zvon, Dunaj, 1876, str. 62.)
14*
212 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
movinske Ijubezni in rodoljubje mu ni nobena zasluga, ki bi
se smeli z njo ponasati.^)
Stritar pobija katastrofalno slovanstvo in priznati moramo,
da je njegova kritika — zlasti iz poznejsih let — mojsterska
in trajne vrednosti, posebno v „Dunajskih sonetih" je
naravnost nedosezna.-)
„Boris se vedno ti samo s prvaki, Molcanje lepo res je, modro delo,
Vse nanje tvoje letajo puscice, Ki misli : Kar ne pece te, ne gasi !
Le njili napake vidis in krivice ; Z njim clovek sitnosti ne nakopa si,
Glej,kaki so nemskutarji !" — „Enaki !' Celo koristi svoje bo imelo.
,Zakaj ne mahas njih?' — ,Prijatelj, A vendar, bratje! meni bi se
caki ! zdelo:
Lepo po vrsti vse! — Najprej resnice Molcalismo dovolj, — prisli so casi,
Pri sebi mi iscimo in pravice; Da jasna, krepka se beseda zglasi,
Sami najprej bodimo postenjaki ! Ki rece : To je crno, to je belo !
Ti Schreyi, Schafferji, in kar Da vse nam grt narobe, kaj je
gospode krivo ?
Enake je, kaj meni ti ? — Sramoto Povedati je treba to med brati:
Ko V nasi krvi cutim, ta me bode. Molcanje nase prepotrpezljivo.
Napako tujo vidim pac in zmoto, Cas je, da ze prestanemo mizati;
A iz domace dvakrat vec je skode; Pomislite, vam priporocam zivo:
Ta pece me, ta vziga mi togoto !° Tuj greh na grehe drugih je
molcati I
(XIX. sonet.) (XLVI. sonet.)
Pri vsi tej upraviceni kritiki so pa vendar Stritarjevi te-
meljni nazori o slovanstvu nevzdrzni, ker so v ostrem nasprotju
z zapadno kulturo, kakor se je glasila zgodovinska filozofija
Kollarjeva in ruskih slavjanofilov. Stritar pravi, da je nasel
tako rekoc intuitivno, do cesar so prisli drugi po svojih iz-
kusnjah in preiskavah.^) Slovan prinese „ljudstvom bratoljubje
sveto" („Mojemu narodu") in „clovestvo ena bode naj dru-
zina, resitelj svetu bode naj Slovan!" („Rojakom",) Kakor slav-
janofili pripisuje tudi on ruskemu narodu ono veliko posian-
stvo, ki prinese svetu odresenje. Slovanstvo edino je pokli-
cano, da resi socialno vprasanje, socialnost mu je — kakor
se glasi njegova formula iz poznejsih let — eno s krscanstvom
in slovanstvom.
•) Jos. Stritar, Cesa je posebno treba nasim pesnikom. (Slovenski
Glasnik, Celovec, 1868, str. 18.) — Literarni pogovori. (Zvon, Dunaj,
1870, str. 46; 1876, str. 29.) — Pogovori. (Zvon, Dunaj, 1879, str. 30,
77, 302.)
^) Jos. Stritar, Dunajska pisma. (Ljubljanski List, 1884; Zbrani spisi,
VI. zv. str. 369—425.) — Pogovori. (Ljubljanski Zvon, 1885, str. 548— 555 ;
Zbrani spisi, V. zv. str. 437—451.) — Dunajski soneti. (Dunaj, 1. izdaja
1872, 2. izdaja 1873; Zbrani spisi VII. zv. str. 65—96.)
») Jos. Stritar, Pogovori. (Zvon, Dunaj, 1879, str. 78.)
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 213
Temeljno vprasanje, za katero se gre, je to : AH se res lo-
cijo Slovani po svoji plemenitosti, po svojem blagem cutu
toliko od Germanov in Romanov, oziroma drugih narodov, da
so poklicani resiti clovestvo? Dejstvo je, da je razlocek med
Slovani, Germani in Romani, toda kaksen? Pri natancnejsi
psihologicni in sociologicni analizi se pokaze, da je ta toliko
slavijena slovanska meiikost v resnici le pasivnost, resignacija,
naravnost fatalizem.^) Znan je v tern oziru zlasti ruski muzik.
In Slovenci? AH ni znak nasega znacaja potrpezijivost, vdanost,
prepuscanje svoje usode tujim silam, brezbriznost? Ali se ne
prepricujemo dan na dan, kako nas sele zunanji vpHvi, n. pr.
Nemci, vlada itd. pripravijo do dela, navadno potem, ko je ze
prepozno? Ako ne dobimo sunka, se ne vzdramimo. Tozimo
o svoji usodi in igramo radi vlogo nedolznega jagnjeta, pri
tern smo cesto brutalni na zdolaj in kleceplazi na zgoraj. Na-
vadno se razlaga, da je nase tisocletno hiapcevstvo krivo te
pasivnosti. Videli smo, kako ostro je nastopal Levstik proti
temu enostranskemu pojmovanju. Deloma je resnicno, da sta
tlacanstvo in nemsko gospodstvo vzgajali v nas serviHzem;
toda po drugi strani je pa zopet ravno doba fevdalizma in
valptovstva rodila slovensko knjizevnost in socialne boje slo-
venskili kmetov za „staro pravdo". Kje je bila tu pasivnost?
Ona ne bi bila mogla spoceti tako velikanskih cinov, kakrsne
je uprizoril krog Trubarjev in Gubcev. A sedaj naj bi se
s pasivnim znacajem, ki nima dovolj ali nic iniciative, ki mora
dobivati povelja od tujcev, dal resiti svet, clovestvo?
Kaj naj storimo?
Ako hocemo Slovani, Slovenci gospodarski in kulturni
napredek, potem nam je treba sinteze krepkega cuta in kritic-
nega uma, iz katere se poraja odlocna volja. Ne Slovani v
ostrem nasprotju z germansko-romanskim svetom, marvec pre-
magati slovansko pasivnost in sprejeti vase nekoliko germanske
samostojnosti — to bodi nasa naloga. Prevelika pasivnost vede
do neodkritosti in neplodne sentimentalnosti, ki slabi naso
voljo in poraja prazne deklamatorje; prevelika samostojnost
pa navaja k brezobzirnosti in krutosti: zato je treba sinteze
obeh, seveda ne samo nam, ampak tudi drugim, da nastopi
doba humanitete, ki naj obsega znacilne lastnosti Slovanov in
Germanov. Ako sta Ceh Chelcicky, ustanovitelj krscanske
sekte Ceskih bratov, in Rus Tolstoj tipicna zaslopnika ideje
clovekoljubja, ne smemo pri tem pozabiti, da je Chelcicky sin
reformacije, ki nasproti univerzalnemu katoiicizmu postavlja
nacelo individualnega razuma, in da je filozofija Tolstega v
svojem jedru pozitivistna.
») T. G. Masaryk, Ceska otazka. (Praga, 1895, str. str. 71—78.)
214 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Kar ima slovenska zgodovina velikih momentov: od slo-
venske reformacije in socialnih bojev za „staro pravdo" pa do
Preserna, Levstika in danasnjih dni — povsod vidimo, da jih
je omogocilo premaganje pasivnosti v obliki, ki je bila lastna
doticni dobi. Kar posebno hvali na pesniku Stritarju dr.
Tominsek^): mehkosanjavost, ki je last slovenske duse, ta
je sicer polna miline in prinasa morebiti posamezniku sreco
in zadovoljnost; toda kulturni in politicni program maiega na-
roda ne^ more biti. V zivljenski borbi ne odlocuje sanjavost^
zakaj: Cujte in molite, da ne pridete v izkusnjavo! (Mat.
26, 41). Na drugi strani je pa tudi brutalna in fanaticna taktika
za moderno dobo zastarela, ker ne dovaja nikdar do trajnih
uspehov niti pri velikih narodih, a najmanj je mogoce tako
postopanje pri nesamostojnih narodih, ki morejo svojo zivljen-
sko upravicenost utemeljevati le s kulturo in pravicnostjo.
S tega stalisca se nam sele prav kaze vsa velicina Preser-
nova in po njem Levstikova ter njiju pomen za slovenstvo.
23. Z Levstikovim nastopom in z ustanovitvijo „Sloven-
skega Naroda" prihaia nekaj svezega in mladega v slovensko
narodno zivljenje. Dne 26. marca 1868. leta je pisal „Sloven-
ski Gospodar": Poleg narodne stianke se je v najnovejsem
casu zacela ustanavljati t. zv. m ladosl o venska. Tudi ona
je narodna. Nastala je iz opozicije proti nasim prvakom. Prvaki
se ji zde premalo odlocni, prepohlevni, preponizni. Ni vse
hvalevredno, kar hvalijo „Novice"; treba je se vse bolj, se vse
vec grajati, kakor grajajo „Novice" — to je prepricanje mladih.
Oni spostujejo „Novice", toda si ne prikrivajo, da bodo mo-
rale izrociti gospodarstvo mlajsim rokam. Prvaki bi mogii pri
sedanjih razmerah za nas narod kaj vec izkresati nego so
izkresali; toda oni so prevec obzirni, bojeci, brez zaupanja v
svoje moci, v moci nasega naroda. Mlada Slovenija se ni od-
cepila od narodne stranke, ona je prirastla, kakor priraste
mladika na drevesu. Ne dela stari nasproti, ampak jo sili naprej.
Ona nosi bodocnost nasega naroda v svojih prsih, nas narod
sme s ponosom gledati na svoje mladike — dela je caka
ogromno".^) Jurcic je bil pa mnenja, da se je le v domisljiji
rodila miticna sekta „mladih Slovencev", ces, da ze samo ime
vrze razdor med Slovence in da ta locltev ni upravicena, ker
razlocki, ki so glede drzavnopravnih razmer med „Slovenskim
Narodom" in „Novicami" ter „Triglavom" ne vladajo samo
med mladino in starino: Vsi so ena stranka, v kateri so mladi
in stari ;mladina nece, da bi se smatrala za posamezno stranko.^)
0 Dr. Jos. Tominsek, Jos. Stritar. (Ljublianski Zvon, 1906, str.
735-736.)
2) ,Slovenski Gospodar", 13. stev. z dne 26. marca 1868.
8) „Slovenski Narod", 17. stev. z dne 9. febr. 1869.
— J
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 215
Ko je glede konfesionalnih, t. zv. majnikovih zakonov
dr. Srnec priznaval drzavi oblast v vsem, kar se tice zunanjih
in pravnih razmer o razdruzitvi in sklepanju zakona, ter se
izrekel zoper izkljucno duiiovsko oblast nad solstvom in uci-
teljstvom, sicer pa proti locitvi sole od cerkve^), je Jurcic
cerkveno-politicno stalisce „Slovenskega Naroda" oznacil na-
slednje : Nekateri zahtevajo razpravijanje cerkvenih vprasanj.
Mislimo, da je nasa narodnost v veliko vecji nevarnosti nego
katolicanstvo- • • • Onim, ki zahtevajo v listu clankov o verskih
postavah in enakih receh, dajemo na pomislek, all bo raztrganje
Siovencev v dva tabora (katero ni nemogoce) koristilo nasi
narodni stvari v danasnjem polozaju. Vse za Slovenijo, najprvo!
To je nase geslo in zato nismo prijatelji Costa-Wurmbrandovih
fuzij. 2)
Znacilno za tedanje nase razmere razpravlja o tern vpra-
sanju Davorin Trstenjak: V istini ni niti starih niti mladih
Siovencev. „Slovenskega Naroda" ne vzdrzujejo mladi, mate-
rialni njegovi podporniki so mozje, ki so se ze pred 20. leti
zbirali okrog „Novic". Ne Ijubljanski nezadovoljnezi, ne graski
in ne dunajski dijaki niso utemeljitelji „Slovenskega Naroda",
ampak domoljubi iz dob pred konstitucionalizmom in ti imajo
ter bodo vedno imeli splosno nanj vpliv. „Slovenski Narod"
bi se ne bil ustanovil kot organ slovenskih domoljubov, ako
bi se ne bilo pokazalo, da so poprejsnji politicni organi slo-
venski hodili pot, ki ne vodi do narodne blaginje. Ker so
slovensko akcijo bile vzele v roke le nekatere osebe, ne ozi-
rajoce se na vecino mislecega naroda in ker so te osebe storile
obilo nedoslednosti, skodljivih narodu, ni ostalo nesebicnim
ustanovnikom „S!ovenskega Naroda" drugega nego stopiti v
posteno opozicijo in to ne iz trmoglavosti nego iz ciste Iju-
bezni do naroda---- Mi ne tajimo, da bi radi hodili v lepi
sloznosti z duhovnistvom, katero cislamo kot izvrsten steber
nase narodnosti, ali zopet mu svetujemo, naj ne isce nikjer
drugje zvez nego v narodu, katerega poducuje in z vzvisenim
svojim poslanstvom posvecuje. Mi nismo in ne bomo podko-
pavali vecnih resnic niti se uprli napravam in obredom cerkve,
katere udje so nasi rojaki; ako pa ne polemikujemo zoper
napade cerkvenih nasprotnikov, drzimo se samo svojega nacela,
po katerem nismo ustanavljali cerkveno-politicnega casnika- • • •
Kako bi se tudi mi mogli postaviti za odvetnika duhovskih
koristi, saj se sami, kakor iici izkusnja, niso nasli kompasa v
novem ustrojstvu drzav- ■ ■ - Tezko se je tudi drzati cerkvenih
strank, ker so vecidel odvisne od episkopata; da pa ta v po-
*) „Slovenski Narod", 46. stev. z dne 21. jul. 1868; 58. stev. z dne
18. avg. 1868.
2) ,Slovenski Narod", 115. stev. z dne 31. dec. 1868.
216 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
liticnih zadevah ni edinih misli, ve vsak posvetnjak in nepo-
svetnjak. O tern pa smejo biti nasi bralci prepricani, da bo
nas list sluzil onemu duhu, ki veje iz zo^odovine cerkve, a ne
iz intolerantniii glav- • • • „Slovenski Narod" hoce krepko stati
za zedinjeno Slovenijo. Svojiii poiiticnih nacel ne zajema iz
najnovejsih drzavljanskih besednjakov, ampak iz zgodovine in
jzkusnje. Pri Slovencih je prevec obcutljivosti in zavisti: to da
pri nas mora biti, ker smo majhen narod, vsak
narod njak velik znacaj. Idilicnosti v politicnem zivljenju
nikdai ni bilo in je ne bo, treba politicnega napredka---
Absolutistnost v politiki ne pospesuje nobene stvari---- Nasa
politicna moc ne lezi v navdusenili opozicionalnili govorih,
ampak le v soglasnih zaiitevah vsega slovenskega naroda.
Politicno zrel narod se nikdar ne zanasa samo na vladajoce
moze, ki nam za casa svojega vladarstva utegnejo biti kolikor
toliko pravicni-, toda po svojem propadu nam ne morejo vec
pomagati, ako si nismo sezidali sami cvrste trdnjave med
narodom in za narod. Politika slovenskih voditeljev je
pomanjkljiva, ker mislijo, da lezi nasa politicna akcija v mi-
nisterskih lopah.^)
Tak je bil politicni polozaj na Slovenskem, ko so sve-
tovni dogodki leta 1870. naravnost katastrofalno zadevali Av-
strijo, t. j. njeno drzavno idejo o krscansko-katoliskem in
nemsko-narodnem cesarstvu, po kateri naj bi bila habsburska
Avstrija izvrsevateljica evropske reakcije, ki jo vodi rimska
kurija s papezem na celu. In sedaj je padal udarec zaudarcem:
zedinjena Italija in zedinjena Nemcija! Avstrija je odpovedala
konkordat, ko se je sklenila papezeva nezmotljivost, v franco-
sko-nemski vojni je hotela sicer v zvezi s Francijo in Italijo
nastopiti proti protestantski Prusiji za prvenstvo v Nemciji, ker
Kraljevi Gradec se ni bil izpametoval avstrijskih drzavnikov;
toda Sedan in tretja francoska republika sta napravila konec
tern iluzijam.
Ti svetovni dogodki tudi niso mogli ostati brez posledic
na slovensko javnost niti v cerkvenem niti v narodnem oziru.
Ze dualizem je povzrocil preobrat v slovanskem misljenju.
Avstrijski Slovani (razven Poljakov) so odgovorili na nadvlado
Nemcev in Madjarov s tem, da so potovali v Moskvo pod
vodstvom Palackega in Riegerja. Izmed Slovencev je bil
najimenitnejsi udeleznik Matija Ma jar. To potovanje je dalo
Palackemu povod, da je izpremenil titemeljevanje svojega po-
liticnega programa. Leta 1848. je bilo vodilno njegovo geslo:
Avstrija proti Rusiji, 1867. leta pa: Avstrija poleg Rusije. Pa-
lacky ostaja sicer se vedno pri ideji federalistne Avstrije in
sicer — kakor vemo — na zgodovinsko-zemljepisni podlagi,
') „Slovenski Narod', 1. stev. z dne 1. jan. 1870.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 217
rusko univerzalno monarhijo bi smatral se vedno za neizrecno
zlo in nesreco brez mere in konca; toda sedaj se je ne boji
vec, nasprotno ideja federalistne Avstrije zahteva prijateljstvo
z Rusijo in drugimi velesilami. Po letu 1870. skrbi Palackega
nemska in madjarska hegemonija, da razmislja o razpadu Av-
strije. V tern slucaju bi se Cehi ne zadovoljili s svojo usodo,
najsi bi prisii pod prusko all pod rusko oblast: Pruse bi
smatrali za glavne sovraznike svoje narodnosti, Rusom pa, svo-
jim sorodnikom in prijateljem, bi bili najzvestejsi — ne poda-
niki, nego zavezniki, ne da bi pri tem hoteli sprejeti ruski
jezik, ruski pravopis m pravoslavje. Dokler pa ostane vse pri
starem, dotlej med Cehi in Rusi ne more biti drugega raz-
merja nego platonicna Ijubezen.^)
„S1 oven ski Gospodar" je grajal Bleiweis a, da
se ni udelezil etnograficne razstave v Moskvi, ces, da ne gre
izgovarjati se s starostjo ali z bolehnostjo v tako vaznem casu
— glejmo starcka Palackega! 2) Toda tudi brez Bleiweisove
udelezbe so tedanji dogodki vplivali na slovensko javnost.
^Slovenski Narod" je pisal 0 tem, kaj bi bilo, ako zadene
Avstrijo nesreca z nemske strani: izrazal je mnenje, da pac
vsak Slovenec prej in rajsi postane po narodnosti Rus nego
Prus.-^)
Rusofilsko vsesiovansko stalisce dobi v „Slovenskem Na-
rodu" to formulo : Germansko-romanski zapad sloni na socialni
uredbi fevdalizma, na slovanskem vzhodu, v Rusiji, je doma
demokratizem, enakopravnost vseh drzavljanov. „Srednjega
stanu" ali mescanstva v germansko-romanskem zmislu na
Ruskem nikdar ne bo. Iz fevdalizma se je razvilo socialno
vprasanje, ki loci germansko-romanski svet od slovanskega.
S socialnim vprasanjem nastopa doba slovanstva, za slovanstvo
socialno vprasanje ni nobena zapreka, zastopnik te dobe je
Rus!^) Namesto pretirane lojalnosti, deklamujoce nemskim mo-
gotcem Koseskega verze „Hrast se omaje in hrib — zvestoba
Slovencu ne gane!" (udarec je pac veljal politiki Bleiweisovi),
se poudarja vseslovanstvo kot kulturna, moralna opora, prina-
sujoca svobodo.'^) Velika slabost je, da se pred svetom prikriva
ideja panslavizma, ki zivi enako pangermanizmu in panroma-
nizmu kot zavest 0 edinosti vseh slovanskih narodov, utemeljena
na sorodnosti slovanskih narecij in deloma na skupnosti zgo-
dovine.''')
») Frantisek Palacky, Radhost. iPraga, 1873, III. del, str. 303—316.)
-) „Slovenski Gospodar", 34. stev. z dne 5. dec. 1867.
3) .Slovenski Narod", 45. stev. z dne 17. aprila 1869.
1) „Slovenski Narod", 86. stev. z dne 24. jul. 1869.
5) „Slovenski Narod', 148. stev. z dne 18. dec. 1869.
«) .Slovenski Narod", 144. stev. z dne 10. dec. 1870.
218 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Tu vidimo, kako je mogocno vzkipela nemska zavest
izzvala enak odmev na slovenski strani. V svojem odporu Slo-
venci prvi hip niso nasli druge formule za slovanstvo nego
navdusenost Kollarjevo in ruskih slavjanofilov. Ni cuda, saj je
zgodovinsko neutemeljeni filozofiji o slovanski demokraciji za-
padel celo tako kriticen duh, kakor je bil Palacky! To je bila
ista zmota, kakor jo je zagresila na drugi strani v 60. letih
ruska inteligencija, ko je iiotela preskociti dobo kapitalizma in
namesto fevdalne druzbe takoj uvesti socialistno.
Prodiranje ^nemstva je postaviio Siovence pred vprasanje:
Kam in kako? Custvo jib je zavajalo, da so se tolazili z ruso-
filstvom, dejanski polozaj je pa zahteval prakticne, umske
resitve. Koketkanje z Rusi — saj drugega to ni moglo biti —
se je naslanjalo na katastrofalno politiko, v kateri bi Slovenci
izgubili svojo narodno individualnost, a naj bi prisli tudi pod
Rusijo; zakaj slovanski kosmopolitizem ni nic bojjsi nego
vsakteri drugi kosmopolitizem. Palacky je rekel o Cehih —
in Cehi niso Slovenci! — 1873. leta, da jim bo cisto vseeno,
ce ze morajo nekoc nehati kot narod, ako potem postanejo
Nemci, Italijani, Madjari ali Rusi!^) Slovenci se morejo pozi-
tivno uveljavljati le v j u go s 1 o van st vu. Ta misel se je
tudi zopet pojavila kakor 1848. leta.
V Sisku, kjer je bil takrat Jurcic urednik opozicional-
nega glasila „SiJdslavische Zeitung", so se zaceli razgovori, ki
so koncno vedli dot. zv, Ijubljanskega jugoslovan-
skega program a. Dne 1. decembra 1870. leta je bil v
Ljubljani sestanek slovenskih in hrvasko-srbskih politikov, ki
so se ga udelezili Slovenci: dr. Bleivv^eis, dr. Costa, Kosar, dr.
Lavric, Murnik, dr. Poklukar. dr. Razlag, dr. Tonkli, Trstenjak,
dr. Ulaga, dr. Voncina; Hrvatje in Srbi : Barcic, dr. Brlic, Da-
nilo, dr. Kostic, dr. Makanec, Miskatovic, dr. Mrazovic in
drugi. 2)
Ljubljanski jugoslovanski program poudarja edinost juznih
Slovanov, ki se kaze v narodnem custvu in jeziku. Slovenci,
Hrvatje in Srbi habsburske monarhije zdruzujejo vse svoje
moraine in materialne moci v dosego edinstva na knjizevnem,
gospodarskem in politicnem polju; svoje delovanje bodo osno-
vali tudi na to, kako bi pomagali zadovoljiti v enakih potrebah
svojim bratom onostran mej, s katerimi so ene narodnosti;
delati hocejo z drustvi in skupscinami, zbori in casopisi spo-
razumno v vsakem vprasanju. ki se tice njih zadev.'^)
Ljubljanski jugoslovanski program je nastal pod vplivom
pruske vojne srece; toda tega, kar je imel pravzaprav namen
') Dr. T. G. Masaryk, Palacky's Idee des bohmischen Volkes.
(Praga, 1899, str. 57.)
2) .Slovenski Narod", 143. stev. z dne 8. dec. 1870.
3) „Slovenski Narod", 142. stev. z dne 6. dec. 1870.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 219
povedati, ni povedal: jugoslovanska ideja naj bi bila namrec
V pomoc hrvaskemu drzavnemu pravu.^) Velik del hrvasko-
srbskih politikov je predlagal, naj se Jugoslovani naravnost
izrecejo za zedinjenje svoje politicne individualnosti v okviru
ogrske krone; toda Slovene! so bill proti temu, kar je grajal
„Slovenski Narod".-) Program se je potem omejil na oinenjeno,
vsekako vazno izjavo, ki je tako izpodrinila prvotni in glavni namen :
drzavnopravno stalisce. Jugoslovansko vprasanje ni niti
drzavno niti dinasticno. ampak gospodarsko in
narodno vprasanje. Usodna hiba je. da si juzni Slovani
izcrpavajo svoje moci v boju za drzavnopravne teorije na korist
kapitalistnim drzavam zapadne Evrope in raznim dinastijam,
njih eksponentom. Docim se mi prepiramo za ime, za vero, za
pisavo, prodira med nas tuji veliki kapital, da nas zasuznji
gospodarsko, a obenem narodno in politicno. Znanost dokazuje,
da so Jugoslovani etnograficna in kulturna celota, oni pa tvo-
rijo tudi gospodarsko, agrarno enoto, ki jo izrabljata sedaj tuja
industrija in trgovina. V tern spoznanju je celo jugoslovansko
vprasanje, a ne v drzavnopravnih teorijah in dinasticnih izpre-
membah. Leta 1870. in 1871.se je oglasil nekdo v „Slovenskem
Narodu", dobro spoznavajoc, da si male drzave, ce si ze tudi
ohranijo zaradi tekmovanja sosednjih vecjih drzav navidezno
politicno neodvisnost, nikakor ne morejo ohraniti gospodarske
neodvisnosti, marvec se morajo naslanjati na vecje sosede;'^)
zato je tudi podlaga jugoslovanskemu programu gospodarska,
pri cemur nam je treba morja, drugace smo zaprti pred morska
vrata.^) Zal, da nam se vedno kali pogled in spoznanje nasa
zaljubljenost v paradno navdusevanje i.i prazno custvovanje.
24. Razpor zaradi dualizma se je za silo polegel, ko se
je okoli leta 1870. zacela iznova krhati sloga med Slovenci
zaradi cerkveno-politicnih nacel. „Zgodnja Danica" in
„S 1 0 ve n ski G o s p o d ar", ki mu je bil urednik dr. U laga,
sta odlocno zagovarjala katolisko politiko. D r. S u c je pozivljal
V „Zgodnji Danici", naj si Slovenci snujejo katolisko-po-
liticna drustva'), ki so se res jela ustanavljati (v Ljubljani in
drugod) in so imela namen varovati in pospesevati katolisko-
konservativne koristi v cerkvenih, drzavnih in obcinskih zadevali.^)
Davorin Trstenjak je pisal Bleiweisu, naj ne podpira Su-
cevih namenov in naj pove tudi Jeranu in camera caritatis, naj
») „SIovenski Narod", 141. stev. z dne 3. dec. 1870.
«) „Slovenski Narod", 20. stev. z dne 18. febr. 1871.
*) ,Siovenski Narod", 145. stev. z dne 13. dec. 1870.
'') „Slovenski Narod", 2. stev. z dne 5. jan. 1871.
5) .Zgodnja Danica", 15., 16., 18., i9, 20., 22. in 23. stev. 1870.
6) ,Zgodnja Danica", 18. stev. z dne 5. maja 1870.
220 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
se ne da zlorabljati; dr. Sue je Stepisnikova kreatura in zelo
castilakomen clovek.^)
Proti tej struji je zlasti ostro nastopal v „Slovenskem
Narodu" Bozidar Raic: Slovencem je treba gospodarske
povzdige, potem bodo narodni, same nebeske resnice nikogar
ne rede. Nerazboritost politicnega novinca more zahtevati od
poslanca versko izpovedanje. Ne potegujmo se mnogo za reci,
ki za nas narod nicesar ne odlocujejo, neskvarjen Kristov nauk
nam bodi edino svetlo vodilo; prikrpine, ki so se spletle vmes
V poznejsi cerkveni dobi po strastih in sebicnostih all kako
drugace, pustimo iz misli ali ne polagajmo na nje prevelike
vrednosti. Vedrina vladaj in mrak se potlaci! Konservativci naj
bodo iskreni narodnjaki ! Duhovniki so poslani, da prinasajo
blagost IJLidstvu v vsakem oziru, a ne zato, da se naslanja
nanje absolutizem Poslancev ne posiljamo v kak cerkven
shod ali rimski koncil nego v Gradec proti zagrizenim vragom
nase narodnosti in nasega narodnega bitja, za verske in du-
hovniske stvari so tam vladike--- Protestantstvo je moralo
prebuditi slovenski jezik in slovstvo, ni li to skrajna sramota
za nas katoliske razumnike in predstojnike? To nam daje naj-
vec povoda, da ne hodimo po konservativni poti, ki vodi na-
rodnost in narod v pogubo. Vsak pravi narodnjak mora biti
naprednjak, a ta umen svobodomislec. Po mojem mnenju more
edini pravicnik biti pobozen, brez pravicnosti je pobozno nravje
neumnost in nemogocnost.'-)
Janko Pajk, ki se je v „Slovenskem Narodu" leta
1869. izrekel proti zvezi duhovnistva s plemstvom in zahteval,
da morajo biti duhovniki najprej in vedno narodni^), se je leta
1871.1ocil od slovenskih konservativcev, ker je smatral — kakor
pravi sam — razcepljenje za naravno in upraviceno.^) D r.
Dominkus je 1869. leta poudarjal nasproti Nemcem, da je
„Slovenski Narod" svobodomiselno glasilo, v katerem je dr.
Srnec branil konfesionalne postave, ki sta jih zagovarjala
tudi dr. Vosnjak in on.'^) Nasproti temu je pa Jure ic, ko
je po smrti Tomsicevi leta 1871. postal urednik „Slovenskega
Naroda", pisal dr. Vosnjaku, da Slovenei ne preneso verskega
boja poleg narodnega in da se je lahko izogibati verske borba,
ker je dovolj drugega dela.^) Razlikovanje v „mlade" in „stare",
iyT*ismo Trstenjakovo iz leta 1870. KB.
-) Slovenski Narod', 110. stev. z dne 21. sept. 1871; 122. stev. z
dne 19. okt. 1871; 123. stev. z dne 21. okt. 1871; 124. stev. z dne 24.
okt. 1871.
3) J. Pajka Izbrani spisi (Maribor, 1872, 1. zv. str. 15—19.)
*) , Slovenski Narod", 82. stev z dne 12. aprila 1874.
^) F. Dominkus, Die nationalen Bestrebungen der Slovenen. (Gra-
dec, 1869, str. 4.)
^) Dr. Jos. Vosnjak, Sponiini o Jos. Jurcicu. (Ljubljanski Zvon, 1889,
str. 202.)
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 221
najsi je prihajalo od slovenske ali nemske strani, je Jurcic
dosledno zavracal, pisoc, da je „SIovenski Narod" glasilo edino
narodne stranke, da bi bil vsak globok razdor poguben ter da
je V resnih razpravljanjih vedno odbijal in bo odbijal naslov
„mladoslovenske" in „staroslovenske" stranke.^)
Kakor „Slovenski Narod", tako je stal na narodnem sta-
liscu tudi novi list „Soca", ki ga je leta 1871. ustanovil dr.
L a V r i c v Gorici. Prvi urednik je bil Viktor D o 1 e n c. Namen
„Soce" je bil: braniti narodnost proti vsem napadom, ozivljati
in razsirjati taborske sklepe o Sloveniji in zvezi Slovanov na
jugu V zmislu Ijubljanskega programa, oziraje se vedno na
druge slovanske narode. Urednistvo prosi dopisnike, naj na-
tanko poizvedo dogodke, preden o njih pisejo, da se preprecijo
zmote, popravki in nevsecni osebni prepiri posebno v lastnem
taboru.2) List je izdajalo politicno drustvo „Soca", v katerem
sta imela glavno besedo dr. Lavric in Klavzar in so iz-
prva sodelovali tudi mlajsi duhovniki (Stres, Vales) na podlagi
kompromisa, po katerem se ni izrecno poudarjalo cerkveno
stalisce, ces, da drustvo ima ta znacaj, dasi se ne vtika v ver-
ske zadeve.^) Ze dne 18. junija 1872. kta pa so proti „Soci"
ustanovili goriski duhovniki, med njimi d r. Hrast in dr. Ga-
brijeldic, tednik „Glas", ki je poudarjal katolisko stalisce
in bil glasilo katolisko-politicnega drustva, pozneje drustva
„Gorice", ki mu je naceloval dr. Tonkli.
Preporna vprasanja so vedno bolj silila na povrsje. Dne
8. in 9. oktobra 1872. leta se je namrec pri konferenci na
Dnnaju proti ustavovercem ustanovila „avstrijska pravna
St rank a". Pravna ali drzavnopravna stranka je na podlagi
zgodovinskega nacela zah'tevala samostojnost in integriteto po-
sameznih kraljestev in dezel ter delovala za vpliv cerkve v
drzavnem zivljenju.^) B o z i d a r R a i c je nasproti temu doka-
zoval V „Slovenskem Narodu", ki se je dne 6. oktobra 1872.
leta preselil v Ljubljano, potrebo narodne in liberalne stranke
v zmislu umnega, vednostim primernega in z njimi tocno se
skladajocega razvoja, ces, v velikih svetovnih vprasanjih Slo-
vene! malo odlocujejo, cemu torej nepotrebno prickanje za
stvari, ki gredo z njimi in brez njih svojo zgodovinsko pot.
Raic je za resno ciscenje in odklanja smrdljivi mir, klicoc
konservativcem : Dokler je na dnevnem redu mlacnost in ne-
delavnost razumnistva, dotlej se Slovenci ne resimo, ceprav
i)~,Slovenski Narod", 82. stev. z dne 18. jul. 1871; 146. stev. z dne
17. dec. 1872.
2) ,Soca", dne 31. marca 1871. (To je bila stevilka na poskusnjo,
1. stev. je izsia dne 12. aprila 1871.)
3) .Slovenski Narod", 143. stev. z dne 7. dec. 1871.
*) Viktor Weifi - Starkenfeis, Kleiner politischer Katechismus der
osterreichischen Rechtspartei. Dunaj— Pesta, 1873.
222 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
postavite papestvo na vrh Triglava, narod pa sami nemcite in
nemciti pomagate!^)
Ko so se napovedovale direktne volitve, je „Slo-
venski Narod" sicer uvideval, da glede zastopstva ne prinasajo
Slovencem skode, vendar je bil s federalistnega stalisca na-
celoma proti njim, ces, da se je treba ozirati na Slovane, zlasti
Cehe, in se ne zadovoljevati s pohlevno politiko malih koncesij.-)
Ko je leta 1873. postal prvi slovenski dnevnik, je izra-
zal kot novoletno vosciio zeljo, da bi prisli vsi Slovenci na
politicnem in gospodarskem polju do res krepkega delovanja
in V tern delovanju do prave sloge, to je, do ustvarjajoce sloge,
ki spostuje tudi drugo mnenje ali celo cisto protivnost v ne-
velikih, narodno vprasanje ne zadevajocih receh. Priporocal je
proti direktnim volitvam pasivni upor, ces, da v tej borbi Slo-
venci lahko zopet najdejo svojo slogo.^) „Novicam", ki so pi-
sale, da je razdor vsak dan ocitnejsi in da je potreba locitev
strank, ker je v politicnem zivijenju boljsi ociten nasprotnik
nego potuhnjen prijatelj*), je odgovarjal „Slovenski Narod", da
je on za edinstvo vseh frakcij pod narodno zastavo, nevere
ni trosil in je ne bo, ker je preprican o potrebi vere; toda
sedaj gre za narodno in politicno borbo: Nikogar ne zametuje,
najbo katerckoli vere ali nevere, da le brani tudi narod nost.''^)
In res, zacetek je kazal, kakor da ne pride do razkola; toda
slovenski federalisti dr. Bleiweis, dr. Costa, Einspieler,
Herman so se izrekli za drzavnopravno stranko. Zlasti „Slo-
venski Gospodar" se je potegoval za njo in je pisal:
Ideal vsakega Slovenca je nas narodni program; a sedaj, pri
direktnih volitvah, hoditi z njim na dan — to je sleparstvo ali
pa sanjastvo. Sami ne opravimo nicesar, a Cehi in Poljaki
stoje nepremakljivo na zgodovinskem pravu. Liberalni Nemci
so proti nam, konservativni nam v sedanjem polozaju ne mo-
rejo pritrjevati. Z narodnim programom sejemo razdor med
federaliste, proti liberalnemu centralizmu je treba zdruzene
opozicije v drzavnopravni stranki: z zmago federalizma pride
na dan tudi narodni program. Izkljucno narodni program je
paganski in katoliski cerkvi protiven.*^) Neki dopisnik „Novic"
pa je izrazil mnenje, da se bode liberalnega Slovenca bolj bal
in ogibal nego nemskutarjev.^)
i)~„Slovenski Narod", 118. stev. z dne 12. okt. 1872; 136. stev. z
dne 23. nov. 1872; 137. stev. z dne 26. nov. 1872.
2) „Slovenski Narod", 68. stev. z dne 15. jun. 1872; 147. stev. z
dne 19. dec. 1872.
3) .Slovenski Narod", 1. stev. z dne 1. jan. 1873.
*) „Novice", 13. stev. z dne 26. marca 1873.
■'■') .Slovenski Narod", 73. stev. z dne 30. marca 1873.
6) .Slovenski Gospodar", 19. stev. z dne 8. maja 1873; 24. stev. z
dne 12. jun. 1873; 25. stev. z dne 19. jun. 1873.
') „Novice", 21. stev. z dne 21. maja 1873.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 223
Boj se je vnel na Kranjskem, Stajerskem in Goriskem.
„Mladi" so ustanovili „S love n ski Tednik", poiiticni in
gospodarski list za kmetsko Ijudstvo, ki je zacel izhajati v
Ljubljani dne 4. julija 1873. leta, Klun pa je osnoval „Slo-
venca", „politicen list za slovenski narod". „Slovenec" je iz-
hajal trikrat na teden in je imel namen zagovarjati celoto Av-
strije pod habsbursko-lotarinskim zezlom, zedinjenje Slovencev
V eno upravno enoto, dusevno edinstvo in sloznost, obenem
pa tudi katolisko cerkev, versko solo in potrebe kmetskega
stanu.^)
„Slovenski Narod", ki je do zadnjega pisal, da upa na
sloznost pri drzavnozborskih volitvah, je bil po dejanskem po-
lozaju prisiljen, da je opustil to upanje, ces, razdor je nacelen,
a ne oseben: „Mladi" so v prvi vrsti in nad vse slovensko
slovanski narodnjaki, pripravljeni za kompromis na podlagi
enakopravnosti in moskega postenja, ako se kompromis ne
dotika narodnega in svobodomiselnega nacela.^) Bozidar
Raic se je strinjal s „Slovenskim Narodom" v narodno-poli-
ticnih nazorih: le zasebna krepost vsakega posameznika je,
ali je pobozen, ali brezbozen^). A dr. Buca r se je v pismu
na dr. Poklukarja izrazil o verskem vprasanju naslednje:
Vera je vazen faktor drzavnega obstanka in cisto nepotrebno
bi bilo ter razvitku narodne ideje nekoristno, ako bi kdo sku-
sal slovenski narod spraviti ob njegovo danasnjo vero. Toda
veliko reci, ki jih dandanes duhovscina tirja in hoce doseci, ne
spada V pravi pojem „verskih temeljev". Ali je res vera ost,
okoli katere se vrtijo vse slovenske narodne potrebe? Edina
ost, ali vsaj najvaznejsa? Ne, ker drugace bi samo katolicani
mogli srecni biti, taki pa, ki kaj drugega verujejo, nesrecni,
ceprav jim nihce ne krati narodnosti, svobode, jezika in so
blagoslovljeni v gospodarskem, denarnem, sploh gmotnem
oziru. Ubogi narod, ki dandanes svoje najboljse moci izgublja
za idealen spiritualizem ali pa celo v korist njegovih stanov-
skih nositeljev! Dr. Bucar si zeli nazaj onih casov, ko so
bill Slovenci edini, ker duhovscina ni stavila svojega dobicka
v prvo vrsto, ampak jo je narodna zavest drzala pri posvet-
njakih in posvetnjake pri njej. Osebne mrznje so se potem
polastile prepira ; treba je, da gredo oni za korak nazaj, ki so
ga storili prevec naprej.*)
Tako so si stali pri drzavnozborskih volitvah Jeta 1873.
dvojni slovenski kandidatje nasproti na Kranjskem, Stajerskem
in Goriskem. „Mladi" so si priborili stiri poslance, si ustano-
1) ,Slovenec", 1. stev. z dne 14. okt. 1873.
2) „Slovenski Narod', 185. stev. z dne 13. avg. 1873.
3) , Slovenski Narod", 229. stev. z dne 5. okt. 1873.
*) Bucarjevo pismo dr. Poklukarju z dne 28. sept. 1873. K. B.
224 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
vili svoj klub in glasovali za Stremayrjeve cerkveno-politicne
postave, dr. Razlag je bil za samostansko postavo celo po-
rocevalec.
25. Dr. Bleiweis je v dobi narodnega preporoda po-
stal vodja literarnega in politicnega gibanja na Slovenskem.
Ni bilo dovolj sposobnih moz, da bi se bilo delo delilo, vsak
je moral biti vse. A ze od 1858. leta dalje hodi po zaslugi
Janezicevi („Slovenski Glasnik") slovenska knjizev-
nost svojo pot, neodvisno od Bleiweisa in proti njegovi struji.
Znacaj tej dobi dajeta Levstik in po njem Stritar („Zvon").
Okostenelost, asketstvo, pretirano samoljubje, nedostatek kri-
tike in sirsega obzorja — vse to je ravno tako skodovalo
razvoju slovenske literature kakor politike. Zato je bilo cisto
naravno, da se je odpor na literarnem polju slej ali prej pre-
nesel tudi na politicno ; zakaj literatura in politika sta — ali
bi vsaj morali biti — samo dve obliki istega kulturnega ziv-
Ijenja. Proti Bleiweisovim „Novicam" pomenjata napredek ze
Vilhar- Levstiko V „Naprej" in E in sp i e lerje v „S lo-
ve nee", tern bolje pa nastaja obrat z ustanovitvijo „Slo-
venskega Naroda". Poleg Bleiweisa je stal takrat v
ospredju literarnega in politicnega gibanja na Slovenskem
zlastl dr. Costa.
Tudi politicni nasprotnik mora priznavati, da je bil dr.
Costa nadarjen in delaven clovek. Sam Levstik je pisal o
njem, da je „poln talenta in najobsirnejsega znanja".^) Kot
spreten jurist je bil desna roka Bleiweisu, ki ga je posiljal v
boj zoper svoje nasprotnike, priznavajoc mu, da je v taki
borbi bolj mojster nego on.^) Dr. Costa je dajal Bleiweisu
tudi navodila za odgovore „Slovenskemu Narodu".^) V zahvalo
za izkazane usluznosti ga je dr. Bleiweis kandidoval na naj-
visja mesta, na pr. 1871. leta za dezelnega glavarja in celo
dezelnega predsednika kranjskega.^) Vprasanje pa je : Ali je
bila delavnost in nadarj:nost Costova v prid slovenskemu na-
rodu in ali ni s svojim vplivom zavajal Bleiweisa na pota, ki
niso bila umestna, marvec naravnost skodljiva? Brezdvomno
je, da je bilo v njem precej absolutistne in diktatorske narave,
ki ni rada prenasala kritike. Neopravicljiva je na pr.
njegova pasivna politika glede volitev v Ijubljanski obcinski
svet. Dr. Razlag je svaril Bleiweisa pred „adoptiranim Slo-
vencem", ces, da se naj iztrga iz tlake neslovenskih elemen-
») .Slovenski Narod", 7. stev. z dne 16. aprila 1868.
2) Bleiweisovo pismo dr. Costi (brez datuma). KB.
») Bleiweisovi pismi dr. Costi (brez datuma). KB.
^) Bleiweisovi pismi dr. Costi z dne 7. maja 1871. in z dne 29.
jun. 1871. — Costovi pismi dr. Bleiweisu z dne 3. Jul. 1871. in z dne 9.
Jul. 1871. KB.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 225
tov, ki SO se sebicno vrinili v slovensko delovanje, in potem
ostane njegova avtoriteta neomadezevana.^) Davorin Tr-
stenjak je ze leta 1862. napovedoval Bleiweisu, da ga
dr. Costa in ultramontanstvo ugonobita.^) Costo imenuje ve-
ternjaka,^) ki je postal verski hinavec^) in prinesel korupcijo
med Slovence.'^) Stritar pa je izreke) o njem v „Dunajskih
sonetih" naslednjo sodbo :
Med Nemci nisi nasel svoje cene,
Zato blago vse svoje pravdoznansi<o
Prenesel sem v dezeio si slovansko,
Ces, dete veseli se zlate pene.
Neumen nisi, to se mora reci;
Oh! le predobro si Slovence sodii,
Ti znas ocitno ,vec ko hruske peci."
Prej z blagom si okrog po hisah hodil,
Zdaj jeli vsi sami so k tebi teci;
Kako se dolgo bos za nos jih vodii!
(IX. sonet.)
In dalje:
Sancta simplicitas ! — Ti iz poboznosti,
Smeje se, kujes trde rumenjake,
Sram ni, poklekar ! te v debelokoznosti.
Drugje ti prilike ne najdes take;
Da z Bogom si in vragom v lepi sloznosti,
Za to, poboznik! sel si med prvake.
(XXXV. sonet.)
„Slovenski Narod" se je ustanovil, da dela opozicijo
Bleiweis-Costovi literarni in politicni vladi. Znacilno za daljnji
razvoj „Siovenskega Naroda" je to, da sta se zoper konser-
vativno, cerkveno smer, ki so jo zaceli ostentativno siriti
„stari", odlocno izrekala dva duhovnika: Davorin
Trstenjak in Bozidar Raic; zlasti D a vorin Trste-
njak je bil poleg dr. Razlaga skoro edina politicna glava
„mladih". Trstenjak je bil nenavadno bistroumen in preudaren
moz, ki je mislil politicno, a ne samo g ovori 1 o politiki,
kakor so to delali drugi. Levstik se je bil po letu 1870.
vdal resignaciji in se sploh ni aktivno vec udelezeval politic-
nega zivljenja; zato ne moremo reci. kako bi bil umeval polo-
zaj on. Dusevni vodja „mladih" je bil Trstenjak, a kot svobo-
') Razlagovo pismo z dne 1. jan. 1872. KB.
^) Trstenjakovo pismo z dne 10. marca 1877. Korespondenca dr.
Jos. Vosnjaka, skrajsano citiram KJV.
") Trstenjakovo pismo z dne 10. jan. 1872. /CJr. (Priobcil dr. Jos.
Vosnjak v „Spominih', Ljubljana, I. zv. 1905, str. 147—148.)
*) Trstenjakovo pismo z dne 9. jun. 1872. KJV.
^) Trstenjakovo pismo z dne 21. dec. 1872. KJV. (Priobcil dr. Jos.
Vosnjak, I. c. str. 148—150.)
15
226 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
domiselni duhovnik se je moral izogibati konflikta s cerkvenimi
predstojniki, ker bi bilo kaj takega skodovalo njemu in Slo-
vencem;^) zato ni stopal v ospredje, ampak je deloval s svo-
jim svetom in s svojo iniciativo. Na zunaj je polagoma kot
reprezentant nastopal dr. R a z 1 ag.
Trstenjak je izpodbijal trmo posanieznikov.^) Nasprotoval
je „starim" v literaturi in politiki, ko je spoznal, da s svojim
avtokratstvom tirajo Siovence v sramoto in pogubo. Trdnjavi,
izza katerih je hotel prodirati proti Bleiweisovcem, naj bi bili
V prvi vrsti lastna tiskarna in pisateljsko drustvo: prva naj bi
s „Slovenskim Narodom" paralizovala politicno vlado Bleiweis-
Costovo, drugo naj bi namesto okostenele „Slovenske Matice"
organizovalo leposlovno in znanstveno slovstvo med Slovenci.
Trstenjak je liotel smotreno delo, zato je tudi zahteval, naj
se da „Slovenskemu Narodu" dolocen pravec z jasnim pro-
gramom.^)
Jurcic je bi! spreten zurnalist, toda „Slovenskemu Na-
rodu" ni znal dati enotne smeri. Zato ga je grajal Trstenjak,
da nima pravega nacrta: enkrat pise v zmislu obstojece ustave,
drugic zopet v federalistnem, tretjic se kazejo celo republi-
kanske simpatije.^) Lastni pristasi niso bili zadovoljni z Jur-
cicem zaradi tega ne, ker jim ni bil socialno dovolj visoko
postavljen — tu imate slovensko baliavost! — in ker niso ma-
rali, da bi on sam vodil politiko „Slovenskega Naroda"."') Tr-
stenjak je z bistrim ocesom spoznal, da je treba za uspesno
delo organizacije, da je treba vodstva, ki ima jasen program
in ne prepusca vsega enemu cloveku in to uredniku, ki bi
moral biti le organ stranke.*^) Kako politicno je mislil Trstenjak,
to je pokazala prihodnost: „Slovenski Narod" je kot trgovsko
podjetje donasal koristi posameznikom, a je ubijal stranko, ki
bi ji bil moral sluziti !
Vreden drug Trstenjaku je bil dr. Razlag: oba Ilirca
stare sole in postenjaka od nog do glave. Dr. Razlag je
prebil stiri leta v semeniscu in njegov semeniski vodja ga je
priporocal, naj bi ga tedanji sekovski skof Rauscher poslal
na Dunaj, da postane doktor bogoslovja; toda Rauscher je to
odklonil, ces: Das Slavische hat keine Zukunft! Uzaljen za-
pusti Razlag semenisce in se posveti pravoslovju.'^) Potliticne
boje bi bil laze prenasal ako bi bil imel naravo Levstikovo,
«) Trstenjakovo pismo dr. Kocevarju z dne 30. dec. 1864. KJV.
2) Trstenjakovo pismo dr. Razlagu z dne 10. febr. 1872. KJV.
3j Trstenjakovo pismo z dne 31. avg. 1872. KJV.
1} Trstenjakovo pismo z dne 20. sept. 1872. KJV.
^) Trstenjakovo pismo z dne 21. dec. 1872. KJV.
''') Trstenjakovo pismo z dne 23. dec. 1872. KJV.
') „Slovenski Narod", 31. stev. z dne 15. marca 1870.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 227
Raicevo ali Trstenjakovo : bil je namrec mehka dusa. Postal
je 1871. leta dezeini glavar kranjski in se je moral boriti s
tiho opozicijo Bleiweis-Costovo, ker je zastopal prepricanje,
da se svoboda in javna nravnost ne smeta vtopiti v narod-
nosti, da se iz narodnosti ne sme delati monopol in za rodo-
Ijubje zahtevati nagrada.^) Isto nacelo je lepo izrazil 1873. leta
„Slovenski Narod" : Krivice ne trpi, a je tudi drugim ne de-
laj! Treba svojo moc zatajevati in pravicen biti celo tarn, kjer
je Slovencem na skodo. Ako rabijo politicni nasprot-
niki nepostene pripomocke, ne sledi iz teg a, da
jih moramo posnemati in ravno tako ravnati. Gledati
je treba, da smo v politicni morali boljsi nego oni. S tern
postenjem morda zacasno propadamo in kake izgube trpimo;
toda nikdar nas ne sme zapustiti zaupanje, da resnica in pra-
vica zmaguje, da se nam krivicne izgube polagoma povrnejo.
Kdor hoce pravico, mora sam znati pravicen biti: prijatelju in
protivniku; v tem more gresiti, a vedoma ne sme. 2)
Bleiweis-Costova diktatura se je zabarikadovala za Kranj-
sko in je odganjala zlasti stajerske Slovence, ki so ji postajali
neprijetni. Provincialni patriotizem se je zopet zacel razrascati.
Dr. Razlag je imel namen, da podere Costovo korupcijo, a
kranjski Slovenci ga niso popolnoma razumeli ali pa niso
imeli poguma, da bi ga bill podpirali.^) A ne samo proti „sta-
rim" se je moral boriti dr. Razlag, marvec tudi „mladi" so ga
po strani gledali, dasi jim je bilo tezko odlocno nastopati proti
njemu. Moz je mislil s svojo glavo in ni zivel samo iz rok v
usta, ampak je zrl tudi v prihodnost. Jurcic, dr. Vosnjak,
dr. Zarnik so bill prenagli, prestrastni, kakor je to navada
pri mladini, ki se rada zaganja iz skrajnosti v skrajnost. Dr.
Razlag pa se je izjavil, da je proti njegovim politicnim nace-
lom delovanje za radikalno stranko skrajne levice, ki se v
danih slucajih utegne celo zdruzevati z nazadnjasko stranko
skrajne desnice.*)
Poleg tega je igrala tudi tu osebnost svojo ulogo. ,,Mla-
dim" je bilo treba glave. Trstenjak je posegal vmes in sve-
toval, naj se sporazumejo z dr. Razlagom, koliko se smejo
zanasati nanj in kako dalec gre z njimi; tudi Svetca naj ne
odbijajo, ampak pridobivajo.') Trstenjak se je strinjal z Raz-
1) Poslano Razlagovo. f.SIovenski Narod", 151. stev. z due 28. dec.
1871.) — Zaupnica zagrebskih Slovencev dr. Razlagu z dne 20. Jan. 1872.
leta. („Slovenski Narod', 16. stev. z dne 10. febr. 1872; 20. stev. z dne
20. febr. 1872.)
«) ,Slovenski Narod", 274. stev. z dne 28. nov. 1873.
3) Trstenjakovo pismo z dne 21. dec. 1872. KJV.
*) Razlagovo pismo dr. Ahacicu z dne 15. dec. 1872. („Slovenski
Narod\ 149. stev. z dne 24. dec. 1872.)
^) Trstenjakovo pismo z dne 14. dec. 1S72. KJV.
1:*
228 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
lagovim nartopanjem in je poudarjal, da je treba gledati na
premise in posledice, a ne na trenotne ucini<e.') Zagovarjal je
Razlaga, ces, da ne isce niti slave niti gmotnih koristi; zato
hodi svojo pot, ki mu jo narekuje njegovo prepricanje, a ne
slepa strast.^) Obenem pa se je Trstenjak izrekal proti d r.
Zarniku, ces, da je nezanesljiv, veternjak, ki se naslanja
zdaj na „mlade", zdaj na „stare"; a dr. Vosnjaka je prosii,
naj prepusca vodstvo drugim.^) Ze Levstik je v „Pavlihii"
odrekal Zarniku moralno kvalifikacijo za vodjo kake stranke,
ker se je pred dezelnozborsko volitvijo leta 1869. uklonil
„starim", da jim je podal svoj program,^) dasi niso tega do-
slej zaiitevali od nobenega drugega, a leta 1870. se jim je z
reverzom vdal na milost in nemilost. Levstik je grajal, da je
bilo Zarniku vec do tega, d a pride v kranjski dezelni zbor,
nego do tega, skozi katera vrata pride. ^) Dr. Zarnik je leta
1873- sam priznal, da se je leta 1869. uklonil Bleiv^eisu iz
politicne oportunitete.*^) In Zarnikovi politicni oportuniteti na
Ijubo je Tomsic s „Slovenskim Narodom" odtegnil Levstiku
podporo in tako onemogocil izdajanje „Pavlihe"! Leta 1871.
je kandidoval dr. Zarnik za dezelnega odbornika in je grozil
Bleiweisu, ako ne bo izvoljen, da „stante pede" odlozi man-
dat in izstopi iz vseh narodnih drustev, v katerih vladajo nje-
govi osebni nasprotniki.')
Dr. Razlagu so „mladi" in „stari" zamerjali njegovo
zmernost in premisljenost, dasi je bila njegova slabost le pre-
mala odlocnost in vztrajnost.
Med odlicnejsimi pristasi „mladih" je bil tudi dr. Lav-
ric, narodni buditelj goriskih Slovencev. Dr. Lavric je bil tip
prekipevajocega custva; v njem je bilo premalo prakticnosti
in prevec prenapetosti. To ni bila njegova manira, marvec
taka je bila njegova narava. Narodnemu preporodu goriskih
Slovencev je izkazal velike usluge; njegova nesebicnost in po-
zrtvovalnost ga je upropastila. Ko ni mogel dati Slovencem
nicesar vec, je v svoji preveliki obcutljivosti prostovoljno za-
pustil ta svet.^) Pravi Katon Utican!
1) Trstenjakovo pismo z dne 21. dec. 1872. KJV.
=*) Trstenjakovo pismo z dne 23. dec. 1872. KJV.
3) Trstenjakova pisma z dne 15. niarca, 17. marca, 14. dec. in 21.
dec. 1872. KJV.
*j „Triglav", 39. stev. z dne 14. maja 1869.
5) „Pavliha", 7. stev. z dne 31. jul. 1870.
6) .Slovenski Narod", 220. stev. z dne 25. sept. 1873.
") Zarnikovo pismo z dne 19. avg. 1871. KB.
^) Dr. Fran Oblak, Doktor Karol Lavric in njegova doba. Gorica,
1906. —
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 229
„Mladi" so imeli v svoji sredi odlicne talente, agitatorje
in zurnaliste ; nedostajalo jim pa je enotnega vodstva, ki bi
bilo vodilo smotreno delo in dajalo doloceni pravec. Stritar
V nDunajskih sonetih" tudi ,,mladim" ni prizanasal s svojo
kritiko :
„Kje ml ad a je Sloven ija, oj kje je ?
Popotniku, prijatelj, mi naznani!
Kje so mozje. za vzvisene ideje,
Za dom, clovestvo in resnico vzgani?" —
,Slovenija! — Tu ena je v Ljubljani!
A mlada? — Ne! — Ideje?" — Moz se smeje !
(XXII. sonet.)
Mozje! zakaj sedimo tu pokojno?
Pred nami laz sopiri se, krivica,
Nesramnost ne zagrinja dnevu lica,
Grdob krdelo siri se nebrojno!
In ti, zastavo dvigni nam trobojno,
Orozje svetlo suce naj desnica;
Dom klice nas, svoboda in resnica,
Naprej ! in zmaga venca sveto vojno ! —
Kako? Kaj vidim ? — Nikdo se ne gane?
Sovrazno plasi vas, mozje! krdelo?
Prevec moci nasproti vam je zbrane?
Borili se ne boste za dezelo?
Za svojo mater strasijo vas rane? —
Naprej ! pa naj si sam razbijem celo !
(XXIII. sonet.)
26. Marceva revolucija leta 1848. je imela namen, da na-
domesti fevdalno Avstrijo z mescansko drzavo. Toda stari
stebri, na katerih je doslej slonela druzba, so bill se toliko
mocni, da so za desetletja onemogocevali ustavno zivljenje.
Z oktoberFko diplomo in s februarskim patentom je zacela
Avstrija polagoma zapuscati fevdalna tla in se demokratovati.
Ta proces pomlajevanja in prerajanja je pospesil Kraljevi
Gradec. Izrinjena iz Nemcije in navezana na svoje lastne
moci, je bila Avstrija prisiljena, da si ureja svoje gospodarstvo
neodvisno od Nemcije. Z najnevarnejsim svojim notranjim
nasprotnikom, z Ogrsko, je sklenila mir in z orjaskimi koraki
je sedaj poskusala nadomestiti, kar je bila zamudila. Visoka
gospodarska konjunktura je bila posledica tega razvoja, ki je
zahteval ustavno podlago, odgovarjajoco ekonomskim in poli-
ticnim razmeram : industrializacija Avstrije je morala odstranje-
vati ostanke fevdalne dobe. Pri tem je prislo do boja s cerk-
vijo in Slovani.
230 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Kaj naj bi bila Avstrija po mnenju cerkve, toje jasnopovedal
tridentinski skof Riccabona v nekem pastirskem pismu
1866. leta: Avstrija je najbolj nepotrebna drzava na svetu, ce
kot katoliska oblast v imenu in po narocilu rimske kurije ne
zagotovi papestvu srednje Evrope proti protestantskemu severu
in prekucijskemu, brezboznemu zapadu.^) Vodja avstrijske
cerkvene politike je bil kardinal Rauscher, oce konkordata.
Vprasanje poodstranifvi konkordata je postaloperece, kakor
hitro je nastopiiokotpoliticenfaktorindustrialno mescanstvo. Ka-
pitalistno gospodarstvo ne pozna konfesionalniii mej, svobodna
obrt in trgovina se razvija vzporedno s svobodo vesti. Ravno
tako potrebuje kapitalistna produkcija in distribucija izobraze-
nega uradnistva, ki je kos vsem tern mnogostevilnim teiinicnim
zahtevam veleobrti in veletrgovine. V tern boju med cerkvijo
in drzavo je moral zmagati ekonomicni razvoj, nacelo konsti-
tucionalizma nad absolutizmom ; zakaj po letu 1866. in 1870.
poskusati se enkrat reakcijski rezim, bi bilaigraz ognjem, ki bi
se najbrze ne bila tako zavrsila kakor 1848. leta, ako je bila
sploh se mogoca.
Ko se je Avstrija preustvarjala iz fevdalne v kapltalistno
drzavo, se ni mogla naslanjati na drugo nego nemsko mescan-
stvo, ki je prevladovalo po vseh mestih. Ta nemska burzoa-
zija, zastopnica avstrijske industrije in trgovine, je bila poli-
ticno centraiistna, ker to je bil njen gospodarski interes:
enotna zakonodaja in uprava v celi drzavi, seveda nemska!
Poleg nemske burzoazije je prihajalo v postev bogato in
vplivno zgodovinsko plemstvo, zlasti cesko, madjarsko in polj-
sko. Nemci so moral! dovoliti zgodovinskemu plemstvu neko-
liko koncesij. Stroga centralizacija se ni vec dala izvajati : naj-
bogatejsi plen so odnesli Madjari, docjm se je drugim naro-
dom vrgla dezelna avtonomija. Toda Cehi in Poijaki so po
zgledu Madjarov zahtevali vedno vec, fundamentalni clanki iz
leta 1871. so poslednji poskus ceskega plemstva, ki bi se bil
kmalu posrecil. Da prepreci fevdalno politiko, ki se je zaba-
rikadovala za ozidje dezelne avtonomije, sklene nemska bur-
zoazija direktne volitve v drzavni zbo'r, uzakonjene
dne 2. aprila 1873. leta. Nemska burzoazija zmaguje nad ces-
kimi in poljskimi fevdalci; zakaj kapitalistno gospodarstvo ni
samo interkonfesionalno, ampak tudi internacionalno, zahteva-
joce svobodo proizvajanja in izmenjavanja. To je bila ekono-
micna podlaga boja, ki se je na zunaj oznaceval kot udarec
nemskega centralizma proti slovanskemu federalizmu. Ekonom-
ski in socialni vzroki nam torej razlagajo cerkveno-politicna in
narodno-politicna nasprotja teli let.
1) Rudolf Springer, 1. c. str. 26.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 231
Na Slovenskem ni moglo biti nic drugace.
Pri Slovencih je prihajal v postev kot politicni faktor
kmetski stan, a se ta ne povsod in vedno; mesta in trgl so
bili V nemskih in laskih rokah, edino na Kranjskem se je za-
celo razvijati slovensko malomescanstvo, ki je bilo pa se zelo
nezanesljivo in omahujoce. Po revoluciji 1848. leta, ki je osvo-
bodila kmeta podloznistva, je izginjal politicni interes med po-
Ijedelskim prebivalstvom. Njegovo kuijurno in gospodarsko
zivljenje je bilo se prav patriarhalno. Zupna cerkev in vaski
sejmi vsake kvatre na leto : to so bila vsa kulturna in gospo-
darska sredisca slovenskih kmetov, zlasti v oddaljenejsih, od
velikih cest in zeleznic locenih gorskih krajih. Take razmere
vladajo se dandanes v marsikaterem koticku slovenske domo-
vine. Naravno je pripadalo vodstvo te kmetske mase duhov-
nistvu.
To je bil material, ki je iz njega zidal dr. Bleiweis
prvo slovensko politicno stranko. Preroditelji slovenski, duhov-
niki in posvetnjaki, so uvidevali, da je narodno-politicni raz-
voj najpopolneje omogocen tedaj, ce se vse slovenske dezele,
V katerih so naseljeni Slovenci kompaktno, zedinijo v eno
ozemlje. Nastal je leta 1848. program „Zedinjene Slove-
nije", ki je odgovarjal tedanji socialni strukturi slovenskega
naroda. Splosni tok casa je pognal tudi Bleiweisa s seboj,
da je postal zagovornik tega programa, slonecega na narodno-
teritorialnem nacelu. Minilo je pa potem celih 20 let, preden
so se Slovenci zopet spomnili svoje poglavitne narodno-poli-
ticne zahteve. Ta cas so vdano sluzili dezelni avtonomiji, kar
se je na zunaj oznacevalo za boj Slovanov proti Nemcem, v
resnici pa se je slovenski kmet boril za
mogocnega ceskega in poljskega velikasa,
ki je bil toliko Slovan, kolikor je to kori
stilo njegovemu razrednemu interes u. Vodstvo
ceskega in poljskega naroda je bilo v rokah fevdalcev;
politicni izraz veleposestniskega gospodarstva je bila dezelna
avtonomija. Slovenci so hodili cez drn in strn z dezelnimi
avtonimisti in opozicija „SIovenskega Naroda" je v podpiranju
te politike nahajala svoje izhodisce.
Toda kljub vsi slovanski vzajemnosti, ki je pokrivala
razredno fevdalno politiko Cehov in Poljakov, je vendar pro-
diralo tudi nasprotno spoznanje. Ravno „mladi" so bili glavni
zagovorniki federalizma v zmislu narodnega nacela. po katerem
bi prisel Slovenec do svoje narodne in kmet-posestnik do
svoje gospodarske veljave. Doba taborov je izraz tega spo-
znanja in hotenja ter v prvi vrsti delo „mladih": dr. Lavrica,
Raica, dr. Vosnjaka, dr. Zarnika in drugih. „Stari",
z dr. Bleiweisom na celu, so se vdajali splosnemu pritisku,
232 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
dasi ne z vnemo. Dr. Bleiweis pise leta 1871. Costi, da ne
gre na noben tabor, ces, da se z govorom napenjati nece,
mutast pa, ce pride, ne more biti.^) Adresi i<ranjskega dezel-
negazboraz dne 30. avgusta 1870. leta (za vlade Potockega)
in z dne 14. oktobra 1871. leta (za vlade H ohe n warta) sta
omenjali sicer zedinjenja slovenskih dezel v „eno upravno in
kolikor mogoce drzavnopravno telo", toda to je bil le okrasek,
V svojem jedru se je opirala slovenska politika na oktobersko
diplomo in na njeni podlagi zahtevala razsirjenje dezelne avto-
nomije. To je bilo cisto v zmislu Ei nsp iel erj a, ki je pisal
leta 1870. Bleiweisu: Vladi naj se naravnost pove, da se je
„Slovenija" porodila, ker je slovenski narod izgubil vse upanje
V pravicnost Nemcev. „Slovenija", bodi siba nad tramom, stra-
silo Nemcem in vladi; vendar slovenski voditelji se niso izgu-
bili vsega upanja do vlade in Nemcev ter jim ponujajo se
poslednjo besedo, preden tudi oni sezejo po poslednji resitvi.
Einspieler se izreka za uvedbo narodnih kurij v dvojezicnih
dezelah, kakor jih je predlagal dr. F i s c h h o f.^)
Tu se nam kaze stalisce „starih" jako jasno: po zgledu
tistih starsev, ki svoje otroke strasijo, ako ne ubogajo,
so razglasali „Slovenijo" za strasilo Nemcem in vladi! Te po-
litike sv. Miklavza se Slovenci se do danes niso oprostili.
„Mladi" so se na eni strani odlocno potegovali za zedinjeno
„Slovenijo", a na drugi strani so zopet ravno oni krepko pou-
darjali potrebo slovanske vzajemnosti in so njej na Ijubo morali
zrtvovati svojo doslednost in nacelnost. Leta 1871. je bil shod
federalistov v Pragi, ki so se ga udelezili od Slovencev d r.
Costa, Herman in dr. Vosnjak; pozneje je prisel seMa-
tija Majar kot zastopnik „Trdnjave". Pri tem shodu so se
sprejeli fundamentalni clanki za podlago, po kateri se naj urede
notranje politicne razmere Avstrije. Kakor pripoveduje d r.
Vosnjak, so Slovenci omenjali, da se ne morejo ogrevati za
strogo zgodovinsko pravo in da bi^bila prevelika dezelna avto-
nomija vecini Slovencev v kvar, a Cehi so jih tolazili z narod-
nimi kurijami."^) 0 fandamentalnih clankih so se izrekali „mladi"
sploh skepticno. „Slovenski Narod" ^je pisal, da pozdravlja
novo ero samo takrat, ako bodo Cehi uporabljali vso svojo
veljavo tudi v korist vseh avstrijskih Slovanov, da ne ostanejo
Slovenci sami sredi nemskih dezel.^) Ostreje je nastopal neki
drug clankar, ces, da fundamentalni clanki cisto posnemajo
drzavnopravno nacelo Madjarov, da prepuscajo ostalo opozicijo
sami sebi, da federalistno stranko locijo, a ne druzijo, ker se
1) Bleiweisovo pismo z dne 13. maja 1871. KB.
2) Pismo Einspielerjevo z dne 5. maja 1870. KB.
3) Dr. Jos. Vosnjak, Spomini, 1. c. II. zv. 1906, str. 178.
*) , Slovenski Narod", 118. stev. z dne 10. okt. 1871.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 233
opirajo na izkjucoo cesko stalisce, slabejsim dezelam daje vse-
stransko svobodo le parlament na najsirsi podlagi; v opoziciji
ni jasnosti niti v sredstvih niti v ciljih, zato tudi ni discipline
in ni uspeiia.^) Izmed slovenskili poslancev se je dolocno iz-
rekel proti fundamentalnim clankom in proti avtonomiji malih
dezel dr. Razlag v dezelnem zboru kranjskem dne 7. de-
cembra 1872. leta in v drzavnem zboru dne 7. marca 1874.
leta, kar se mu je takrat seveda stelo za narodni greh.
Vsaka ustava je pravni izraz obstojecih ekonomicnih in
socialnih razmer, Ni v tern nic idealizma in nic custvenosti.
Decemberska ustava je bila delo onih druzabnih slojev, ki so
imeli takrat v rokah gibno silo modernega zivljenja: industrij-
ski in trgovski kapital. To je bila nemska burzoazija, ki je
zastopala svoje interese prav tako, kakor cesko ali poljsko
plemstvo svoje veleposestniske. Ako so se Nemci politicno
imenovali ustavoverce, so s tern izrazali svoje kapitalistno sta-
lisce, kakor je bila na drugi strani drzavnopravna stranka
glasnica fevdalstva; eni in drugi so zastopali narod v politicnem
zmislu.
Narodni boj med Nemci in Slovenci se je mogel uspesno
voditi le na temelju ustave in na tej pravni podlagi dosegati
ustavno izpremembo, odgovarjajoco socialnim potrebam sloven-
skega naroda. Ustava bi bila morala biti sredstvo, s katerim
bi bill skusali uveljavljati svojo voljo. Zato pa je bilo treba
pridobiti tudi mescanstvo po Slovenskem, ki je bilo v zmislu
decemberske ustave vazen politicni faktor. Pasivno politiko, ki
naj bi bila odklanjala obstojeco ustavo, ali pa politiko de-
zelne avtonomije, bi si bill Slovenci mogli dovoljevati, ako bi
bill imeli dovrseno socialno strukturo, to se pravi: ce bi bili
pri njih razviti vsi oni socialni sloji, ki so igrali v tedanjem
politicnem. zivljenju odlocilno ulogo. Tako pa so s svojim po-
snemanjem fevdalcev odbijali od sebe mescanstvo.
Boj med kmetom-Slovencem in mescanom-nemskutarjem
ali Nemcem je mogel biti le ekonomicen in kulturen. ne pa
drzavnopraven v zmislu dezelne avtonomije, ki tlaci Slovence
narodno in gospodarsko. Dokler je kmetsko Ijudstvo na nizki
kulturni stopinjl in njegovo gospodarstvo primitivno, dotlej se
godi dobro tujerodnim mestom in trgom sredi njegovega ozemlja,
Z vecjo omiko pa prihajajo visje telesne in dusevne zahteve;
cim bolj se razvija ekonomicno zivljenje, denarni in blagovni
promet, tern slabse je za mescana-tujerodca, ako nastopa
ekstremno v narodno-politicnem oziru. Polagoma, a gotovo se
vrsi asimilacija mest, okolica jih absorbuje, osvajajoc si indi-
ferentne obrtnike, trgovce, inteligente, ki v nastalem konku-
rencnem boju necejo izgubljati svojih odjemalcev.
1) ,Slovenski Narod", 81. stev. z dne 9. aprila 1873; 118. stev. z
dne 24. maja 1873. Te clanke je pisal J. P. (Janko Pajk?)
234 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
Tega niso razumevali ,,stari", marvec so s svojirn nasto-
panjem v kulturnih in cerkveno-politicnih vprasanjih odganjali
od sebe se take, ki bi jim bili morebiti drugace sledili. „Mladi" so
nasproti temu naglasali narodno nujnost mestne kulture.
Janko Pajk je ze leta 1868. v „Slovenskem Narodu" ime-
noval nedostatek mescanstva Ahilovo peto za Slovence in je
grajal predsodek slovenskega kmeta, ki misli, da mora spo-
cenjati same „gospode" (duhovnike).^ In leta 1872. je pisal
„Slovenski Narod", da se morajo Slovenci lotiti obrta in trgo-
vine, naseljevati se po mestih na Slovenskem ter se v obrtu in
trgovini vzajemno podpirati.^j Davorin Trstenjak je na-
ravnost poudarjal, da se mora stranka „Slovenskega Naroda"
naslanjati na mesta in trge, „Novicarji" nimajo zaslombe, ker
niso naprednjaki. Treba je tudi, da se organizujejo narodno-
napredni ucitelji.'') Dr. Vosnjak je spoznal vaznost gospo-
darskega boja za Slovence s tem, da je zacel leta 1872. po
ceskem zgledu ustanavljati posojilnice in hranilnice, ki naj
bi paralizovale nemski kapital. Drasticno pajeoznacil razlocek
med „mladimi" in „starimi" Stritar v „Dunajskih sonetih"
z naslednjimi verzi:
Srce mi krvavi, planiti mi jeza ;
V fevdalstvo, hlapcevstvo in zagorjanstvo
Vkleniii nam posteno ste slovanstvo ;
Necastna druzba mi, ostudna zveza !
Da vedtio delj okrog po sveti seza
To zalostno o nas, Siovaniii, znanstvo,
Storilo vase je neotesanstvo,
Ki nas v sramoto vedno bolj pogreza.
Svet cuje naj moj glas : Mi nismo taki !
Sovrazniki ideje nismo nove !
Svobodomorci, lilapci in mracnjaki !
Kedo je kriv, da svet tako nas zove ?
Oj ti, moj rod slovanski, blagi, jaki !
Razbij sramotne skoraj ze okove !
In dalje
(XL. sonet.)
Izpoved mojo cujte: Jaz svobodi
Iz srca vdan sem, — mirno poslusajte !
V poiitiki postenje niene vodi ;
Temo sovrazim, — kamen pobirajte !
Za mir gorim in spravo med narodi ;
Slovenec iiberaien sem, — metajte !
(XLI. sonet.)
1) J. Pajka Izbrani Spisi. (Maribor, 1872, I. zv. str. 77—82.)
^) „Slovenski Narod", 97. stev. z dne 22. avg. 1872.
^) Trstenjakovo pismo z dne 20. septembra 1872. KJV
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 235
27. Slovenski narod je polagoma odrascal izkljucno du-
hovskemu vodstvu, ker se je pojavljalo cim dalje vec posvetne
inteligencije. Slej all prej je moralo priti do nasprotij, ker je
avstrijski episkopat hotel izrabljati razvijajoce se narodnosti za
svoje cerkveno-politicne namene proti svobodomiselnemu gi-
banju tedanje dobe, ki je imelo svoje sredisce med Nemci.
Slovani naj bi se bili potegovali za fevdalno in klerikalno go-
spodo. Kardinal Rauscher, vodja cerkvene politike, je bil
poleg tega velik ustavoverec, centralist in nasprotnik Slovanov.
Slovence sta v to struju vodila glavno dr. Costa in H e r-
man, a njima je sledil dr. Bleiweis.
Na dnevnem redu je bil stari spor med cerkvijo in
drzavo. Cerkev in drzava sta si prilascali vodstvo drug nad
drugim. Sociologicni temelj tega boja je dobro pogodil „Slo-
venski Gospodar", ki je pisal 1873. leta : Mi branimo
zgodovinske pravice cerkve in jih izpreminjamo po medseboj-
nem dogovoru drzavne in cerkvene oblasti, ne pa po liberal-
nem nacelu, ki trdi, da je drzava edini izvir vsega prava.^)
Teoreticna podlaga spora je bil konflikt med prirodnim
in pozitivnim pravom. Cerkev se je naslanjala na stalisce, ki
ga je nekdaj imela, ne ozirajoc se na dejstvo. da so se soci-
alne prilike izpremenile in zato zahtevale novo pravno for-
mulacijo, odgovarjajoco potrebam moderne dobe. Urediti je
bilo treba vnanje razmere cerkve in drzave, ki so morale biti
v ustavni drzavi drugacne nego pod absolutizmom. Cerkev je
branila svoje politicno stalisce v imenu verstva, prisvajajoc
si monopol na verstvo, kakor bi verstva izven cerkve sploh
ne bilo, dasi je verstvo zmisel, princip zivljenja,
a cerkev le druzba, imajoca skupno verstvo!
Cerkev je stala na staliscu apriorne, absolutne resnice, dasi .,
sta verstvo in cerkev ravno tako podvrzena zgodovinskemu |
razvoju kakor vse druge socialne tvorbe, ker cilj, zmisel ziv-
ljenja je pri razlicnih narodih in v razlicnih dobah razlicen. V
cerkvenem naziranju se kaze konservativnost, to je precenje- \
vanje minulosti, ki spaja politiko z religijo ali celo popolnoma
nadomesca religijo s politiko. Ta cerkveni nazor je prav tako
skodljiv napredku vede in nravnosti, kakor verstvu samemu.
Nasproti precenjevanju minulosti, kojega glavna zascitnica
je cerkev, stoji prirodno pravo, ki popravlja izrastke pretek-
losti in ureja zivljenske razmere v zmislu potreb sedanjosti.
To ni prirodno pravo francoske filozofije 18. stoletja, ki v
svojem apriorizmu in racionalizmu prezira ves socialni razvoj,
marvec to je prirodno pravo v zmislu evolucijske teorije, ki
preteklost vposteva toliko, kolikor soglasa s sedanjostjo in
1; .Slovenski Gospodar", 20. stev. z dne 15. maja 1873.
236 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
oboje organsko spaja med seboj. Tako se onemogocuje skrajni
racionalizem in skrajni historizem.^)
Kdo naj ureja medsebojno zivljenje? Na eni strani si
prisvaja to pravico cerkev, kar je anahronizem; zakaj to, kar
je nekoc bilo, se v tej obliki ne vraca nikdar vec. Na drugi
strani pa se naglasa nacelo o vsemogocnosti drzave, kakor bi
poleg nje ne moglo obstojati nicesar drugega. Narodnost, zna-
nost. umetnost, nravnost, verstvo — vse naj bi bilo odvisno
od drzave, ki bi si na ta nacin podvrgla vse panoge kulture.
Dva ekstrema si stojita nasproti, ki se pa zopet dotikata: cerkev
in drzava. V zmislu prirodnega prava bi bilo, da si cloveska
druzba sama po raznih svojih organizacijah ureja svoje razmere
in prepusca skupni organizaciji vseh skrb za skupne interese.
Locitev cerkve od drzave je s tega stalisca edino upravicena
resitev prepornega vprasanja. Temu se pa upira cerkev, ako ji
je politika vec nego verstvo; a tudi kapitalistna drzava se ne-
rada odreka uslug, ki jih more dajati cerkev.
Tako je bilo pri nas v Avstriji, ko je bil z uvedbo ustav-
nosti onemogocen konkordat in je bilo treba za novo vsebino
nove oblike. Ako bi bili cerkev in drzava hoteli popolno svo-
bodo, bi bili morali zahtevati locitev. Cerkev pa je skusala
obdrzati svojo prejsnjo postojanko ob izpremenjenem polozaju
in se je spuscala v boj z napredkom, ki ga niso izumeli sele
konfesionalni zakoni 1868. leta in cerkveno-politicne postave
leta 1874. Kulturni boj je bil plod socialnega razvoja in uza-
konjenje svobodomiselnih zahtev ni bilo drugega nego kodifi-
kacija tega, kar se je dejansko izpreminjalo: prirodno pravo je
izpodrivalo dotlej veljavno pozitivno pravo. Na drugi strani so
pa drzavo vladajoci sloji, nemska burzoazija, izvajali izpremembo
v svojo korist, kakor so cerkveni krogi zagovarjali konkordat
V prid sebi, a oboji so odklanjali popolno locitev, ker bi bila
skodovala interesom obojih. Danasnje razmere zahtevajo tako
pravno formulacijo, ki daje prostost i cerkvi i drzavi in ne
skoduje ni verstvu ni politiki, nasprotno koristi obema, ker
ju osamosvaja.
Na Slovenskem so se v boju med cerkvijo in drzavo
„stari" naslanjali izkljucno na cerkev, „mladi" pa na drzavo.
Docim so „stari" vse zlo valili le na drzavo, si dr. Janez
Pogacar, tedanji knezoskof Ijubljanski, ni zapiral oci pred
dejanskim polozajem in ni karal le ene strani. Ob svojem
nastopu je v pastirskem listu z dne 6. septembra 1875. leta
glede Ijudskega solstva priznal, da se duhovscini tudi po novi
postavi odpira siroko in rodovitno polje, a mera dobrodejnega
vpliva ni odvisna samo od duhovske casti, ampak od osebne
1) Emanuel Chalupny, Ovod do sociologie. (Praga, 1905, II. zv.
sir. 431—466.)
Dr. Dragotin Loncar : Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 237
vrednosti. Pomenljiva je tudi naslednja izjava dr. Pogacarja v
istem pastirskem listu: „V nasih casih se od vseh strani slisi
klic : Vera je V nevarnosti ! Dobro. Odkod pa prihaja nevarnost?
Spominjam se evangelijske prilike : <Ko so delavci spali, je
prisel sovraznik in je Ijuliko prisejal med psenico^. Preden
kamen vrzemo na druge, sami sebe vprasajmo: Ni li vera okrog
nas zato v nevarnost prisla, ker smo spali, ali — ■ kar je ravno
isto — nepristojnosti poceli?"
„Mladi" so uvidevali potrebo nove uredbe in zahtevali
drzavno nadoblast. S u k 1 j e ni bil popolnoma zadovoljen s
Stremayrjevimi postavami, ker so se mu kljub naprednosti
zdele polovicarske in celo svobodno cerkev v svobodni drzavi
je smatral za nezadostno sredstvo nasproti velikanskemu hie-
rarhicnemu sistemu.^) Dr. Razlag se je v svojem drzavno-
zborskem govoru dne 7. marca 1874. leta tudi izrekel zoper
locitev cerkve od drzave, a iz drugiii razlogov nego Suklje, ker
je zahteval sporazumno akcijo drzave in cerkve, zagovarjajoc
sicer nazor, da se da pogodba odpovedati, zakon pa izpreme-
niti. Znacilno za slovensko posvetno inteligencijo je dejstvo,
da se je izrekal za svobodno cerkev v svobodni drzavi leta
1861. V „Stlmmen aus Innerosterreich" A n dr e j Einspieler.
Utemeljeval je svoj nazor na sledeci nacin : V podrocje cerkve
spada vecnost, v podrocje drzave casnost. Idejno stoji cerkev
nad drzavo in sicer po svojem izviru in namenu; toda v resnici,
V svoji zgodovinski realnosti stoji cerkev poleg drzave. Cerkev
po svojem namenu nima pravice nad casnostjo, drzavo, a prav
tako se ne sme podrejati drzavi: obe oblasti delujeta druga
poleg druge. Nacelno locitev cerkve in drzave zahtevajo tudi
dejanske, verske razmere. Ustava zagotavlja versko svobodo
in enakopravnost raznih verskih druzb. Nekatera vprasanja
(solstvo, menjavanje konfesije, zakon) se dajo resiti le na pod-
lagi svobodne cerkve; ne dajo se pa resiti na temelju privile-
govane drzavne cerkve in taka cerkev je vsaka, ki potrebuje
drzavnega priznanja. Drzava ne more dovoljevati cerkvi drugega
nego pravico bivanja, cerkev pa ne more od drzave tirjati
drugega nego pravico bivanja in svobodnega razvoja.-)
Glede razmerja katoliske cerkve do drugih verskih druzb
pripominja Einspieler, da so po zakonu vse priznane verske
druzbe enakopravne, toda objektivno je najvisja in najresnic-
nejsa srednjeveska ideja. naj bi bil en hlev in en pastir, a
doslej se nismo dospeli do tega ideala: duh evangelija
») ,Slovenski Narod", 27. stev. z dne 4. febr. 1874.
*) .Stimmen aus Innerosterreich", Celovec, 1861, I. zv. str. 57—65.
Svobodno cerkev v svobodni drzavi je zagovarjal tudi dr. K 1 u n v pismu
na svoje voliice z dne 15. nov. 1867. KB. (Priobceno v Nasih Zapiskih,
Ljubljana, 1909, zv. IX. str. 201—204.)
238 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
pa prepoveduje vsako nasilno in neciste nagibe
uporabljajoce poseganje v verski razvoj clo-
vestva.^)
28. Mescanstvo po Slovenskem je pri drzavnozborskih
volitvah 1873. leta glasovalo za nemske ustavoverce in „Slo-
venski Narod" je upraviceno pisal, da se zanesljivi sobojev-
niki ne pridobivajo saino z lepimi besedami o domovini, na-
rodu in svobodi.-) Politicni boj med „mladimi" in „starimi"
]e bila le epizoda. Karakteristiko temu boju daje izvolitev
Hohenwarta, nemskega fevdalca, ki jo je „Slovenski Na-
rod" odobraval, pisoc: „Mi smo cisto zadovoljni, da je Hohen-
wart izvoljen, ker smo odlocni anticentralisti, samo proti temu
smo morali biti, da bi ga nam dr. Costa ^na Notranjskem
diktiral proti mozu, ki smo ga mi hoteli. Ce bi bili „stari"
Hohenwarta takoj kandidirali na Gorenjskem, bi mi ne bili
nicesar rekli."'^)
Prvi poskus sprave med obema slovenskima strankama
sta napravila dr. Gersak in BozidarRaic. Slovenci naj
bi se zopet zdruzili pod geslom : Blagost naroda in upor ger-
manizaciji! Kar se s tema tockama ne ujema, se naj opusti;
kar je indiferentnega, naj se da na prosto voljo posameznikov,
Na svojem polju naj dela vsak po svojih posebnih stanovskiii
ali socialnih pravilih in isto prosto gibanje pripusca tudi svo-
jemu sosedu. Pravomocne dosedanje postave se sprejemajo z
vsemi posledicami; kar je kvarnega na njih, se odpravi po za-
koniti poti.^j Dr. Ulaga je v imenu konservativne stranke
zahteval n. pr. cerkveno avtonomijo, odstranitev „Narodovega"
in „Slovencevega" urednika ter izrocitev teh listov drugim mo-
cem-, Herman pa sploii ni bil za pogodbo."")
Raicev predlog je bil kompromis, ki je izrazal premalo
konkretnosti in ni imel upanja, da prodre v tej obliki na obeh
straneh. „Stari" so dobro poznali „mlade" in vedeli, da so
pripravijeni ne le za kompromis v taktiki, marvec tudi za ka-
pitulacijo V nacelih.
„S love nee", ki je pisaL da se mu izrek „rajsi volim
nemskutarja nego Mladoslovenca" ne zdi vec trd, zakaj nem-
skutarstvo in krscanstvo se ne izkljucujeta, docim mladoslo-
venstvo pomenja brezverstvo/') je mesec poziieje zacel govo-
1) „Stimmen aus Innerosterreich", Celovec, 1861, II. zv. str. 139—156.
-) „Slovenski Narod", 249. stev. z dne 29. okt. 1873.
s) „Slovenski Narod", 242. stev. z dne 21. okt. 1873. V notranjskih
kmetskih obcinah je proti Hohenwartu zmagal dr. Razlag, nakar je bil
Hohenwart izvoljen v gorenjskih kmetskih obcinah, kjer mu je prepustil
mandat dr. Poklukar.
^) Raicevo pismo z dne 16. sept. 1874. AVr.
^) Raicevo pismo z dne 6. okt. 1874. KJV.
«j ..Slovenec", 108. stev. z dne 12. sept, 1874.
M
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 239
riti 0 spravi^) in je naglasal naslednja nacela: Osebni liberalizem
ne kali edinosti. toda takoj je izpodbit steber, na katerem
sloni prijateljstvo, kakor hitro bi ..mladi" veri na skodo de-
lali propagando za liberalizem; zakaj boj za slovensko narod-
nost se bojuje na Slovenskem, a boj za liberalizem ne bo iz-
bojevan na Slovenskem in najmanj v urednistvu ..Slovenskega
Naroda".-) „Slovencu" je prvo Bog in svetavera, ces : kaksne
narodnosti bomo po smrti?^) Vera in narodnost sta mu na
Slovenskem eno in nelocljiva.*)
„Starim" je bil posebno na poti dr. Raz lag. „Slove-
nec" ga je oznacil naravnost za izpodtiko sloge, pisoc, da je
„petra scandali".'0 V seji kranjskega dezelnega zbora dne 12.
oktobra 1874. leta je nastopal dr. Razlag za enakopravnost
uciteljic z ucitelji in za zvisanje uciteljskih plac. „Stari" so
bili proti temu. dr. Bleiweis je bil mnenja, da nic ne de,
ako manjka uciteljev, ker jih lahko nadomescajo duhovniki, ki
so gotovo dobri ucitelji. V seji dne 10. maja 1875. leta so
bili „stari" v solskem vprasanju porazeni, ker so poleg Nem-
cev glasovali proti njim tudi dr. Razlag, dr. Zarnik, Grasselli
in se dva druga slovenska poslanca. Dr. Razlag je kmalu po-
tem zapustil Ljubljano in se locil od politicnega delovanja;
„stari" so se oddahnili. „Slovenec" mu je pisal v slovo,
da je vrl in blag moz povsod, samo na politicnem polju je
kakor jelen na ledu.'') „Glas" pa je uganjal hinavscino : po
smrti Costovi, ko je bil dr. Razlag se nevaren. mu je ocital
neznacajnost;') toda, ko je jemal slovo od politike, potem je
pa omenjal, da so mu tudi politicni nasprotniki priznavali zna-
cajnost in zmernost.*)
Smrt nepriljubljenega dr. Coste in odhod dr. Raz la ga
— oboje 1875. leta — sta olajsevala „mladim" umikanje.
^Slovene c" je gladil pot, pisoc, naj bi smrt Costova zdru-
zila Slovence v eno duso in eno telo.^) To se je tudi zgodilo
in sicer sta se najprej na Goriskem glasilo in drustvo „starih"
spojili z glasilom in drustvom „mladih„ v skupno glasilo
„Soco« in skupno drustvo „Slogo". Za kako ceno ? Poli-
ticno drustvo „Sloga" se ne vtika v strogo verske zadeve in
ne ucini nicesar, kar bi utegnilo zaliti vero, njene zavode in
duhovski stan; politicno glasilo „Soca" ne razpravlja cerkve-
') „Slovenec", 122. stev. z dne 15. okt. 1874.
2) „Slovenec", 25. stev. z dne 27. febr. 1875.
•) „Slovenec", 33. stev. z dne 18. marca 1875.
*) .Slovenec", 34. stev. z dne 20. marca 1875.
^) , Slovenec', 144. stev. z dne 5. dec. 1874.
6) , Slovenec", 70. stev. z dne 17. jun. 1875.
7) ,Gias", 6. stev. z dne 5. febr. 1875.
8) ,Glas', 25. stev. z dne 18. jun. 1875.
9) , Slovenec, 18. stev. z dne 11. febr. 1875.
240 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
nih ali verskih vprasanj in torej ne dela propagande za vero,
za njene zavode ali za duiiovski stan; na drugi strani pa tudi
ne sme kritii<ovati vere, njenih zavodov ali duhovskega stanu!')
Ta poravnava in sprava se je sklenila dne 6. decembra 1875.
leta. „Slovencu" ni bila vsec, ces, da se je katoliska stranka
cisto udala liberalni.^)
Kaj je privedlo „stare" na Goriskem, da so sklenili
spravo z „mladimi" ? Ali rodoljubna skrb za bodocnost na-
roda? Rodoljubje dr. Lavrica in dr. Tonklija se sploh
ne da primerjati. Dr. Lavricu, protestantu, tudi katoliski „Slo-
venec" ni mogel odrekati nesebicnosti in postenosti.'^) „Glas"
je prvi pozival goriske Slovence k slogi in jih vztrajno klical
k spravi.^) Ob enem s temi vabecimi glasovi pa slisimo tudi
tozbe, da ima „Glas" premalo delavcev"*) in „Slovencev" go-
riski dopisnik je po dognani spravi priznaval, da je bil „Glas"
dusevno in gmotno na slabem.^j In to je bil eden poglavitnih
vzrokov, da se je sklenila sprava, ker se „Glas" ni mogel
vzdrzevati zaradi pomanjkanja dusevne in gmotne podpore.
Tudi drustvo „Gorica" je bilo le bolj na papirju; voditelji
„starih" (dr. Gabrijelcic, dr. Tonkli) so hoteli svoje nazado-
vanje prikriti s spravo, o kateri sami niso bill prepricani, a
„mladi" vsega tega niso vedeli. Tako je pojasnil Bieiweisu
politicne razmere na Goriskem moz, ki jih je gotovo dobro
poznal : Andrej Marusic.")
,,MIadi" so v svoji nezavednosti in zmedenosti pograbili
prvo priliko, da naprte vso politicno odgovornost „starim";
ti so pa v boju zoper Auersperg-Lasserjevo vlado su-
kali staro orozje fevdalstva in reakcionarstva. Ali se je po-
tem kaj cuditi, da so mesta in trgi obracali hrbet Slovencem
ter da si je kranjsko nemstvo in nemskutarstvo s pomocjo
vlade (Vesteneckove mahinacije !) pridobilo leta 1875. vecino
v obrtno-trgovski zbornici in nato pri dezelnozborskih volitvah
leta 1877. potisnilo se enkrat — a to zadnjikrat — slovensko
vecino na Kranjskem v manjsino ?
V tern casu je ustanovil Ivan Dolinar polmesecnik
„Edinost", ki je zacela izhajati v Trstu dne 8. januarja 1876.
leta in ji je bil izprva s Cegnarjevo pomocjo urednik Dolinar,
potem pa Dolenc-
iyrOlas", 53. stev. z dne 31. dec. 1875.
■■^) „Slovenec" 14. stev. z dne 1. febr. 1876.
3) „Slovenec", 33. stev. z dne 18. niarca 1876. 37. stev. z dne 28.
marca 1876.
*) „Glas«, 2. stev. z dne 8. jan. 1875; 5. stev. z dne 29. jan. 1875;
9. stev. z dne 26. febr. 1875; 22. stev. z dne 28. maja 1875; 41. stev. z
dne 8. okt. 1875.
''') „GIas", 52. stev. z dne 24. dec. 1874.
*») ,Slovenec", 19. stev. z dne 14. febr. 1876.
') Marusicevo pismo z dne 9. jan. 1876. KB. (Priobceno v Nasih
Zapiskih, Ljubljana, 1909, zv. 111. in IV, str. 71.)
Dr. Dragotin Loncar: Dr Janez Bleiweis in njegova doba. 241
Z izvolitvijo grofa Hohenwarta se je tezisce sloven-
ske politike preneslo na Dunaj; zakaj Hohenwartu se je poko-
raval dr. Bleiweis v vseh vaznih vprasanjih. Vso svojo pri-
hodnost so zidali Slovenci na konservativno plemstvo: poleg
grofa Hohenwarta so bili namrec od 1879. ieta dalje sloven-
ski poslanci se knez W indisc hgr atz, baron Godel in
vitezSchneid.
Slovenci so tvorili s Cehi, Poljaki in konservativnimi
Nemci „zelezni obroc desnice", ki je dajal vladi Taaffejevi
drzavnozborsko vecino. Slovenski poslanci, zdruzeni v Hohen-
wartovem klubu, so pod vplivom omenjenih konservativnih
aristokratov zvesto podpirali Taaffeja, dasi je na pr. grof
Barbo pisal Bleiweisu ob Taaffejevem nastopu, da ni nikdar
nic drzal nanj in se ne smemo nadejati, da bi nam bil pra-
vicen.^) InDavorinTrstenjak je pisal dr. Vosnjaku. naj
kranjski Slovenci pazijo, da se ne bodo se kesali svojih Ho-
henwartov, Windischgratzov in Schneidov, ker so prevec za-
upljivi in se niso uvideli, kaj je „avstrijanstvo".-) S slovensko
pomocjo se je vzdrzeval dalje, zlasti pri obmejnih Slovencih,
protislovanski sistem, ki je bil poleg tega reakcionaren. A naj-
vecja ironija je bila menda pac ta, da je Taaffeja v trenutku,
ko bi bil s svojo volilno reformo vsaj nekoliko koristil Slova-
nom, vrgel ravno Hohenwart, ker mu je bila ta volilna
reforma prenapredna.
O baronu Godelu pise dr. Bleiweis ze 1871. Ieta,
da nima lastnega prepricanja in da vse dela le „ad maiorem sui
gloriam"- Dr. Razlag ga je oznacil za moza, ki nima trdnega
znacaja, ki se dela Slovenca in se rad suce v duhovniskih
krogih, da bi po Slovencih dospel do visokih mest.^) Tudi
Schneid mu ocita castilakomnost in ni mu vsec, ker se tako
tisci v ospredje.*) Godela so volili stajerski Slovenci v dr-
zavni zbor.
Knez Wi n d is c h gra t z je bil vladni kandidat, ki je
nanj opozarjal Slovence grof Hohenwart."") Schneid, ki
je zanj delal, pise Bleiweisu, da bi bila izvolitev Windisch-
gratza zelo Ijuba Taaffeju, ki si je zeli. a ne more za to
takoj kaj ponuditi.'^') Drugikrat pise Schneid, da je Windisch-
gratzova kandidatura zbudila senzacijo v dvornih krogih. 0
Zakaj je bilo vladi in grofu Hohenwartu toliko do tega. da
prodre knez Windischgratz, pojasnjuje Schneid s tern, ces, da
») Pismo grofa Barba z dne 16. avg. 1879. KB.
2) Trstenjakovo pismo z dne 7. avg. 1880. KJV.
3) Bleiweisovo pismo dr. Costi z dne 13. maja 1871. KB.
1) Schneidovo pismo z dne 19. sept. 1879. KB.
=>) Hohenwartovo pismo z dne 11. dec. 1879. KB.
^'') Schneidovo pismo z dne 21. dec. 1879. Kli.
') Schneidovo pismo z dne 23. dec. 1879. KB.
16
242 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
SO z vstopom Cehov v drzavni zbor zapustili tudi konserva-
tivni aristokratje svojo pasivnost, da aktivno paralizujejo vpliv
liberalne aristokracije, ki je imela doslej odlocilno besedo pri
kroni. Zato imenuje Schneid kandidaturo Windischgratzovo
„einen staatsklugen Schritt", „eine sehr antiauersperg'sche Tat-
sache", zakaj, cim bolj se udelezuje visoko konservativno plem-
stvo politicnih bojev, tern bolj gotovo kulturno napredujejo
razni narodi.^ In tako je po zaslugi dr. Bleiweisa in
grofa Hohenwarta tvegal slovenski narodic svoje skromne
moci za fevdalstvo konservativnega plemstva!
Vitez Schneid je delal na to, da bi se zmerne zelje
konservativne stranke izrazale v konciiiantniii oblikah brez
razburljivih debat v casopisju in brez demonstrativnih priredeb-^)
Zato tudi ni odobravai prosnje za razpust kranjskega dezelnega
zbora,^) ki je imel od 1877. leta nemsko vecino in v katerega
so Slovene! leta 1880. vstopili z izjavo, da prihajajo iz patrio-
tizma, ker kaze Taaffejeva vlada voijo, biti pravicna vsem na-
rodom ; a ker tudi ona ni hotela pred koncem volilne dobe
razpustiti dezelnega zbora, sta ga zapustila dr. Bleiweis in
Klun, docim so drugi ostali. Schneid je priporocal, naj Slo-
venci izrekajo Taaffeju zaupanje v zmerni obUki, ker bi prevec
narodno in prevec enostransko ovacijo utegniii nasprotniki iz-
rabljati, da bi delali vladi nove tezkoce.^) Grof Taaffe pozna
zelje Kranjske in jih vposteva, v kolikor ne nasprotujejo nje-
govemu programu, to je : drzati se mora poti, ki ne uzali zlasti
Nemcev in ne ustvarja politicnih mucenikov.-') Schneid je bil
tudi mnenja, da bi bilo velikega pomena, ako bi se baronu
Schweglu, ki je bil vodja ustavovercev na Kranjskem, po-
stavil mosticek do Slovencev.*^) Pri tej priliki bodi omenjeno,
da so Slovenci leta 1879. ponudili baronu Schweglu kandida-
turo V Ljubljani, a on jo je odkionil.'')
Schneid je bil nasprotnik vsakemu koraku v nekoliko
radikalnejsi obliki, ces, da bo to mozno takrat, kadar se osnuje
strankarska vlada iz „desnice".^) Ce bi Slovenci takoj silili
vlado h koncesijam, bi jo spravljali v nevarnost, ker se mora
poprej okrepiti, preden stopi v akcijo. Vsaka koncesija, ki bi
jo dal Taaffe, bi bila okrepitev opozicije.^) S tega stalisca je
1) Schneidovo pismo z dne 23. dec. 1879. KB.
«) Schneidovo pismo z dne 29. jul. 1879. KB.
3) Schneidovo pismo z dne 22. avg. 1879. KJV.
*) Schneidovo pismo z dne 15. dec. 1879. KB.
5) Schneidovo pismo z dne 21. dec. 1879. KB.
6) Schneidovo pismo z dne 5. sept. 1879. KB.
"') Schweglovo pismo z dne 20. junija 1879. KB..
^) Schneidovo pismo z dne 4. jan. 1880. KB.
») Schneidovo pismo z dne 13. sept. 1880. KJV.
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. 243
nastopal Schneid proti Cehom, ker so mu bili preglasni v
svojih zahtevah.\)
Na eni strani kaze Schneid veliko zaupljivost v Taaffeja,
a na drugi strani so prisli tudi nadenj trenotki, da je tozil
zaradi brezuspesnosti slovenskih prizadevanj.-) A zopet se je
tolazil, da nam je Taaffejeva politika ugodna, ceprav nam
zaradi svoje mnogostranske obveznosti ne more pomagati v
malih receh.^) Zelel je, naj bi se Siovenci proti ustavovercem
izrekli za zahteve nemske demokraticne stranke, ki jo je vodil
dr. Kronawetter: za znizanje cenza za volitev v drzavni
zbor in za progresivni osebno-dohodninski davek,*)
V zmislu Schneidovih nacel je pisal leta 1881. v Mari-
boru ustanovljeni list : „SiidsteierischePos t". V programu
se pravi: Strankarski politicni boj absorbuje najboljse moci.
To ne vznemirja Ijudstva, je li na krmilu Herbst all Hohen-
wart ali Taaffe, marvec to, kako se dela gospodarska politika,
ali ima trgovina trg, prometna sredstva, tarife, ki jo pospesujejo,
ali se sciti obrtni stan pred propadom, kaksna je carina.
Zurnalistika podziga strasti in neti narodni prepir. „Sudsteie-
rische Post" ne stoji brezpogojno v sluzbi nobene stranke, ona
hoce deiati v zmislu narodnega sporazumljenja, objektivno
presojati dnevne dogodke in zmanjsevati nasprotstva.^) Schneid
je tozil, da „Slovenski Narod"^ in „Slovenec" niti ne omenjata
lista, dasi je edini casnik na Stajerskem, ki je naklonjen Slo-
vencem in pise casih za nemske odjemalce se prevec v slo-
venskem zmislu.*^)
Schneid je bi! kot clovek postenjak, resnicen prijatelj
Slovencev, toda kot politik poosebljenost Taaffejevega sistema,
cigar glavni znak je bilo uspavanje iiarodov, ki naj brezpo-
gojno zaupajo vladi kot svoji dobri materi.
Dr. Bleiweisu se je posrecilo kljub epizodi 1873. leta
zbrati vso slovensko politicno javnost pod konservativno streho,
V kateri sta igrala odlocilno ulogo duhovscina in plemstvo.
Kakorse muje izmaknil svobodni napredek slovenske literature,
tako mu je tudi v politiki uslo vazno spoznanje, da konserva-
tivnost ne more biti vez, ki naj spaja slovenski narod s plem-
stvom: plemstvo si je, naslanjajoc se na cerkev, hotelo ohraniti
svoje politicne postojanke, ki jih je z demokratizacijo vsega
1) Schneidova pisma z due 21. sept., 30. sept, in 17. okt. 1880. AVF.
2) Schneidovo pismo z dne 5. okt. 1880. KJV.
3) Schneidovo pismo z dne 21. okt. 1880. KJV.
*) Schneidovo pismo z dne 28. okt. 1880. KJV.
^) ,Sudsteierische Post", 1. stev. z dne 6. aprila 1831.
«) Schneidovo pismo z dne 30. dec. 1881. KJV.
16*
244 Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.
javnega zivljenja bolj in bol] izgubljalo, Slovene! so se pa
morali za svoje politicno stalisce se le boriti. Dr. Bleiweis
jebilprvipoliticni vodja narodnose prebujajo-
cega slovenskega kmeta-posestnii^a, cigar kulturni varuh
je bil duhovnik. To je bil delokrog, ki je v njem dr. Blei-
weis zivel in se izzivel.
Splosno se dandanes priznava pomen Levstikovega
in Stritarjevega nastopa v literaturi, ki sta jo dvignila nad
Bleiweisovo stalisce in ugodno vplivala na kulturni razvoj
Slovencev s svojo kriticno smerjo, ce ze ne vedno v snovi, pac
pa gotovo V obliki. In glej! Kar se v literaturi priznava, da je
bilo nujno potrebno, to se izpodbija v politiki z ene in z druge
strani, V tern tici ravno nemetodicnost in nesistematicnost in
zato tudi neuspesnost slovenskega politicnega razvoja, da ne
hodi vzporedno s kulturnim napredkom. V literaturi je zavla-
dala mestna kultura, v gospodarstvu in politiki pa so se
„mladi" po prvem zaletu ustrasili samega sebe; zato so ostali
na polovici pota in so samo eksperimentovali. In to je bila hiba.
Poizkus je umesten in potreben v teoreticnem znanstvu, a v
socialnem zivljenju, kjer imamo opraviti z zivo materijo, s clo-
vekom, je eksperiment nevaren. Politicno misliti in de-
lati, a ne samo o politiki govoriti, se pravi: poznati
socialni razvoj ter s smotreno organizacijo ta
razvoj uravnavati in pospesevati. Tega niso znali
„mladi": dr. Razlag je bil osamljen zapustil politicno
torisce, a Jurcic, dr. Lavric, dr. Vosnjak, dr.
Zarnik so se pobotali s „starimi"; od vsega politicnega
„mladoslovenstva" je ostal samo Zarnikov narodni radika-
lizem, ki ga dobro oznacuje Levee, ces, da je mogel ugajati
zlasti sirjemu obcinstvu, da je pa morala njegova slava oveneti
povsod, kjer se je obravnavalo stvarno.^) Posvetna inteligencija,
ki ji je bil vzor Zarnikov radikalizem, ni nasla politicne ideje
za slovenski narod. Posledica tega je bila reakcija, ki jo je
zacel in dovedel do zmage dr. Anton Mahnic.
0 Fr. Levee, Dr. Valentin Zarnik. (Ljubljansl<i Zvon, 1888, str. 307.)
Bleiweis in drug! — pred policijo.
Prlobcil dr. Ivan Prijatelj.
I.
V dunajskem arhivu notranjega ministerstva se nahaja
med policijskimi in cenzurnimi listinami iz 1. 1845. v fasciklu
1748 pod stevilkami 7314, 6467 nekaj aktov, nanasajocih se
na dopisovanje med Bleiweisom^) in Koseskim.
Akti vsebujejo policijsko preiskovanje, povzroceno po
Bleiweisovem pismu, ki ga je pisal Veselu-Koseskemu 13. ju-
1) 0 Bleiweisovem dunajskem zivljenju in delovanju pred njego-
vim prihodom v Ljubljano se da po alctih, kar jih ni unicenih (v na-
ucnem ministerstvu) posneti naslednje : Leta 1834. — kakor je znano je
promoviral 1832 — je bil z odlokom studijske dvorne komisije poslan na
Moravsko, da opazuje zivinsko kugo. Prihodnje leto (1835) je postal
suplent, skoro potem (2. jan. 1836) korepetitor na c. kr. zivinozdravniskem
zavodu na Dunaju. Tu je ostal ves cas, dokler ni prisel v Ljubljano. V
jesenskem casu je oskrboval internisticno kliniko in cepljenje na oddelku
za cepljenje koz pri istem zavodu. Skozi vec let je zdravil po Nizje-
avstrijskem zivinske bolezni, ako je bil dunajski zivinozdravnik zadrzan.
L. 1840. se je izpraznilo mesto profesorja za zivinozdravnistvo na Ijub-
Ijanskem liceju. Za to mesto so se potegovali stirje prosilci: dr. Franc
Kostl iz Cerkljan, dr. Gustav Swoboda, Joze Dworzak iz Klokota na
Ceskem in dr, Janez Bleiweis. Svetnik ilirskega gubernija v Ljubljani,
Sporer, jih je kvalificiral. Pri Bleiweisu opisuje njegovo dunajsko delo-
vanje, pohvalno omenja njegovo knjigo o „prakticnem zdravljenju najna-
vadnejsih notranjih bolezni pri konjih" in pristavlja, da je bil prosilec z
odlokom stud, dvorne komisije z dne 20. junija 1840 st. 3777 pri kompe-
tiranju za profesorsko mesto na Ijubljanskem liceju konkurzne izkusnje
oproscen. Izdelke treh ostalih kompetentov so poslali v pregled ravna-
telju dunajskega c. kr. zivinozdravniskega zavoda. Ta se je dne 24. apr.
1841 o vsakem posameznem podrobno izjavil in pristavil koncno nasled-
njo svojo sodbo : „H koncu pa moram pripomniti, da se ne more meriti
nobeden iz predlozenih mi izdelkov, celo izvrstni izdelek ranocelnika
Dworzaka, ne glede na notranjo vsebino, ureditev, jasnost in kratkoco
obravnave s tiskanim delom in razlicnimi sestavki tukajsnjega klinicnega
korepetitorja in asistenta med. drja. Janeza Bleiweisa, ki tudi prosi za to
izpraznjeno stolico in digar znanje, delovanje in zasluge v zivinozdrav-
niski stroki je ravnateljstvo zavoda ze v svoji izjavi o prosilcevi prosnji
za dispenzo od konkurzne skusnje podrobneje ocenilo".
246 Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo.
nija 1845 in ki ga je policija prestregla in v izpisku poslala
na Dunaj. Pismo se glasi:
„Dr. Jleiweis (unleserlich) Von Triest.
[s svincnikom pripisano : Bleiweis]
an
Herrn Kameralrath Vefsel — Triest
Laibacli, 13. Juni 1845.
Auszug.
• • • U jamo pade, kdor jo drugimu koplje macht iiier all-
gemeines Furore. Es ist ein Meisterstuck der Prosa u. von so
schoner sittlicher Tendenz. Die Slavisten im Seminar sind alle
wie verziickt davon. Viele wissen noch nicht, von wem es ist.
Nachsten Mitv^^och werden sie es erfahren; denn ich v^erde
Ihre Unterschrift beisetzen, w^eil ich mit dem Gang in den
Eisenhammer, — welches ebenfals ein Labsal fiir die gebil-
deten Novizeleser sein wird — die 2te Jahrgangshalfte damit
beginnen werde, damit die allenfalls neu eintretenden nicht ein
Bruchstiick bekommen.
Ju prasa — ist richtig gestellt.
Ihr Versprechen, mit Zeit u. Gelegenheit wieder fur die
Novice etwas zu senden, war mir eine hochst erfreuliche Nach-
richt u. wird alien Novize-Lesern eine ungemein willkommene
Spende sein. Aus Steiermark hat man sich schon angefragt:
,ob H. Koseski krank sei, oder ob sonst was inzwischen ge-
kommen sei, dass so lange kein Gedicht von dem beriihmte-
sten Dichter erscheint, dessen Werke dauernden Werth haben.
Selbst Ognjislav Oftrozinski und Preradovic sind fiir die sud-
lichsten Slaven nicht das, was Koseski fiir uns.' So lautet der
Brief. — Ich aber freue mich, dass unser Koseski weder krank
ist, noch dass sonst etwas dazwischen gekommen ist, sondern
dass er immer dieselbe Liebe fiir unser Kindlein „Novice"
hegt. Die Unterschrift von U jamo pade etc. wird die Fragen-
den beruhigen.
Ihre neuerliche Eroffnung beziiglich des im Plane haben-
den Sobiesky hat mich inniglich erfreut. Gott erhalte E. W.
bei ungeschwachter Gesundheit, u. wir konnen einen 2. Os-
man erwarten! Das ware fiirwahr ein herrliches Thema, u.
wer ware dieser grossartigen Aufgabe mehr gewachsen, als
der Dichter der ,Slovenija'! Wie wiirde die ganze slavische
Welt dariiber jubeln — u. wie stolz konnten wir Slovenen auf
unsern vaterlandischen Dichterfiirsten blicken ! — Diesen Ge-
danken diirfen Sie nicht fallen lassen, um AUes in der Welt
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo. 247
nicht; — denn Aller Blicke sind jetzt auf Sie gerichtet. Mit
der „Novice" geht es immer besser. Die Leute werden wach,
u. die gemeinschaftliche Orthographic verbreitet sich immer
mehr. Ich hoffe, dass wir mit 1846 nur mit Einer Orthografie
schreiben werden konnen. Slomsek war neulich in Laibach.
Mit der Slovenska Matica wird nichts • — staunen Sie ! Sie hat
die Genehmigung nicht erhalten ! — Panslavismus ist das Ge-
spenst, was man fiirchtet, und doch denkt bei uns gewiss Nie-
mand darauf. — Sie werden nun ohne einen Verein
Biicher herausgeben, weil man einen Verein nicht duldet. Die
Sache bleibt im Grunde dieselbe. Auch Slomsek ist ganz fiir
die illirische Orthographic; nur meint er, soil man langsam
damit vorwats gehen, weil kaum die Metelcica begraben ist,
u. wieder eine neue! — Diess wiirde die Leute schrecken,
dass sie alle 5 Jahre Etwas Neues lernen mtissten. Er hat
Recht. — Metelko opponirt nicht offen gegen die illyrische — er
ist apatisch und geht fleissig spazieren. Presern habe ich ge-
wonnen, u. dass ist ein wichtiger Gewinn. Potocnik ist ein
obstinater Alterthiimler, eigentlich Metelkianer. Doch das thut
eben nicht viel. Stanig und Vertovec sind auf unserer Seite.
Die Theologen mit wenigen Ausnahmen fast ganz.
Sonstige Novitaten haben wir nicht etc."
To Bleiweisovo pismo je vazno v prvi vrsti zato, ker
izvira iz prvih let njegovega delovanja na Slovenskem. Pisano
je bilo tudi v izvirniku po nemsko, kakor vsa^) korespondenca
med urednikom „Novic" in njih glavnim pesnikom (po pri-
vatnem sporocilu drja. Loncarja, kateremu je Bleiweisova za-
puscina na razpolago). V pricujocem pismu se nam kaze ves
Bleiweis, z njegovo veliko skrbjo za tezko porojeno „detece"
Novice, z njegovim brezmejnim obcudovanjem Veselove Muze,
V cemur je Koseski iskal in nasel izpodbudilo k nadaljnjemu
delovanju. Da je skromni pesnik v Bleiweisovem proslavljanju
videl bodrilo, kaze njegov odgovor Bleiweisu z dne 3. nov.
1845, ki se glasi (po sporocilu drja. Loncarja) : „Wenn meine
Verselein nach Ihrem Urtheile fiir die Bildung unserer Sprache
irgend einen Werth haben, so freut es mich ungemein. Ich
muss gestehen, dass ich dann und wann sehr missmuthig da-
ran zweifle und mehr als einmahl den ganzen Quark bei Seite
schiebe. Nur der sehnliche Wunsch etwas beizutragen, dass
unser Dialekt der krankenden Geringschatzung nach und nach
entruckt werde, die ihm so im vollen Masse zu theil wird,
nothigt mir wieder das Blei in die Hand. Es ist daher nothig,
dass ich von Zeit zu Zeit geschiitzt werde, sonst erlahme ich
in meiner eigenen Zaghaftigkeit."-) Koncno pripoznava veliko
vecjo veljavo Presernu. — A Bleiweis je izpodbujevan po ta-
>) Vsaj eno slovensko nam je zdaj znano. Gl. zgoraj str. 107. Ur.
-) Gl. zgoraj str. 88. Urednistvo.
248 Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo.
kih pismih, kakor enega sam navaja s Stajerskega, vendar resno
videl V Koseskem ..Dichterfiirsta".
Za Bleiweisovo obzorje je zanimivo, da je ze takrat imel
pred ocmi ves slovanski svet, ces, da bodo vsi Slovani vzra-
dosceni nad veliko pesnitvijo Slovenca.
Kar se tice podrobnosti, naj zadostuje nekaj pripomb: V
,,Novicah" 1845. st. 21. z dne 21. mal. travna je bil zacel pri-
obcevati Bleiweis Koseskega spis „V jamo pade, kdor jo dru-
gimu koplje" v dveh oddelkih. Stev. I. obsega v prozi kratek
uvod in potem leposloven sestavek, enega izmed prvih v „No-
vicah". V njem Koseski pripoveduje pravljico, posneto iz
knjige „Hekathomithi" italijanskega pisatelja Giov. Batt. Gi-
raldi Cinthio. Dejanje se vrsi na dvoru turskega sultana Se-
lima. Pripoveduje se o odaiiski Tamuliji in sultanovem Ijub-
Ijencu suznju Lamprinu, ki se kot ukradena slovanska otroka
spoznata za brata in sestro. Konec, ki je izsel 18. junija, pri-
poveduje, kako pride dvornik Lamprin pri sultanu v zamero,
obrekovan od rivala Hasana-Kizlarage. Imel bi ga raztrgati ris
ob priliki, ko ga sultan poslje vprasat, ce je ze zverina napi-
tana. Kizlaraga pa ga prehiti, medtem ko Lamprin moli v kr-
scanski kapeli, in pade namesto njega opojenemu risu v
kremplje- Oddelek II., ki je izsel v st. 29. „Novic" z dne 16.
mal. srpana, obsega v vezani besedi Koseskega prevod Schil-
lerjeve „Hoje na plavz".
Dalje govori Bleiweis o podjetju Slomsekovem; ta je bil
dne 23. febr. 1845. vlozil pri ilirski dez. vladi v Ljubijani prosnjo,
da se mu dovoli ustanovitev drustva za izdajanje Ijudskih in
premijskih knjig^) pod imenom „Slovenske Matice". Slomsek
je bil morebiti izpodbujen po clanku Cafa v stev. 3. „Novic"
1845 — o katerem bo govor nizje — kjer Caf priporoca, naj
se solarjem za darila ne dajajo nerazumljive nemske knjige,
ampak naj se v ta namen pisejo ali prevajajo slovenske knjige
ter izdajajo v lepi slovenscini. Da je Slomsek delal v sporaz-
umu s Cafom, se vidi tudi iz tega, da je poslednji prvi spo-
rocil javnosti o nameravanem podjetju, pisoc"): „Novo, celo
posebno veselje za vse Slovene e. Komur cest, cest.
Rim. XIII. 7. Slavni pisavec nas, naj boljsega glasa, vsi vzivo
do serca vneti za nase dusno in umsko izobrazenje, prezasluzen
gosp. A. Slomsek, kanonik in skolastik Lavantski, — gkdo
li med Slovenci Jih ne pozna, Jih z spostovanjem ne imenuje?
gdar Jihove Ijube duse po osobi ne pozna, vsej jo pozna po
Jihovi mill pisavi: nedolzni otrocic kaze ves vesel na „Dober
Dar" — „Blaze in Nezica" sta mu naj Ijubljejsa tovarisa;
1) Dr. Jakob Sket: Stiridesetletno knjizevno delovanje drustva in
druzbe sv. Mohorja. Slovenske Vecernice. V Celovcu, 1892, str. 5.
-) Novice, 1845, stev. 8, z dne 19. svecana.
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo. 249
deklica kaze na „Devistvo" — na „Srecen Pot" hlapcic —
kmet in gospod hvalezna na „Hrano" in „Filotejo" in
se na veliko pisem — vsej kaj li bi govoril, kar vsaki Slovenec
ve? — nas gosp. Siomsek, pravim, nam pripravljajo novo,
novo zivljenje : druzbo v izdajanje cenejih Sloven-
ski ii knjig narejajo, kar bo nam „Slovenska Matica".
26. Prosenca t. 1. pisejo precast, gosp. Siomsek: „Druzba v
izdajanje cenejihi rodoljubnih knjig je zaceta: pretecene dni
so postave in vodbe visi c. k. vladii isporocene bile". Vecni
Bog! oca vseh narodov daj dober tek tej napravi in dolgo
zivljenje skerbnimu gosp. napravljavcu! — Dvojne zelje si
zraven tega ne moremo zderzati : 1. Da bi ta le „Matica" vse
Slovence od Madjarske do Vlaske meje, od Nemskih gor do
Ilirskih logov prijazno objemala, in 2. da bi ga ne bilo spa-
ceniga Slovenca, kteri bi ves voljen te Matice z glavo in
mosnjo ne hotel podpirati!" Podpis : „ — fov".
Ilirski gubernij je (v sporazumu s stud, dvorno komisijo)
Slomsekovo prosnjo odbil dne 15. mal. travna 1845, stev. 434^).
O tem je Siomsek sporocil nekemu prijatelju : „Da je dvorni
odbor za nauke naso prosnjo za izdajanje knjig odbil, ne da
bi navedel vzrok, ze vcste. Meni je s tem tezko breme odvzeto,
zalibog pa t.udi dobra stvar pokoncana. Pojedini uporabljamo
svoje moci ter omagujemo. To vidijo sovrazne sile in zabra-
njujejo vse dobro pod najrazlicnejsimi razlogi. Vendar me to
ne bo zadrzevalo, po moceh delovati k vecji bozji casti in v
blagor Ijudstva, med kojega me je postavila previdnost. Nase
nacelo bodi : Malo govoriti, veliko storiti, vse pretrpeti".^)
Siomsek je potem res — „brez drustva" — z novim letom
1846 zacel izdajati „Drobtinice".
Zanimivo je v pismu dalje mesto, kjer Bleiweis govori o
Presernovem razmerju do gajice. Na prvi pogled bi clovek
skoraj sodil, da se s tem sodobnim sporocilom potrjujejo be-
sede, ki jih je Bleiweis zapisal, izdajajoc Presernovo zapuscino
V 1. 1875.: „Bohoricica je kraljevala tako omnipotentno, da
silno nerad se je Presern locil od nje in se gajice poprijel
se le potem, ko je videl, da ves upor nic ne pomaga in je ze
leta 1846. .,Novicam" obveljalo vpeljati gajico".^) Ta dva do-
kaza, 0 katerih resnicnosti se je ze veckrat dvomilo, bi imela
vec prepricljivosti, ko bi ne prihajala oba izpod peresa — drjal
Janeza Bleiweisa, in ko bi ne bilo dokaj verjetnih — nasprot-
nih dokazov. Ko bi se bil Preseren tako „trdovratno drza.
1) Sket, 1. c. str. 6.
^) Glej : Dr. Anton Medved: Knezoskof lavantinski Anton Martin
Siomsek. Izdala in zaloziia Druzba sv. Mohorja. V Celovcu, 1900, str. 54.
3) Glej: Dr. Janez Bleiweis: Literarna zapuscina doktorja Franceta
Preserna. Letopis Matice Slovenske za leto 1875, str. 119.
250 Dr. Ivan Prijatelj : Bleiweis in drugi — pred policijo.
Bohoricice", kakor trdi Bleiweis na navedenem mestu, bi
ne bil ze 1. 1838. Korytko, cigar desna roka in glavni sotrud-
nik je bil Preseren pri urejanju narodnega blaga, tako dolocno
napovedoval svojih zbirk v ceskoilirskem pravopisu.^) In ne bil
bi ze 1. 1840. pisal najboljsi prijatelj Presernov v tej dobi,
Atidrej Smole, Stanku Vrazu: „Der Herr Dr. Prefhern arangirt
jetzt seine Gedichie, urn sie zur Censur zu geben, und dann
wird er sie drucken lassen. Waiirscheini icli auch mit die
neuen Lettern".'^) Tudi bi ne bil izdal Smole 1. 1840.
„Maticka", „Varha" in „Vodnika" deloma v gajici, ker mu je
vse te stvari, kakor vemo, urejeval bas Preseren. Nekatera teh
izdanj je pripravljal Preseren s Kastelcem ze od 1. 1833. In
leta 1838. je pisal Malavasic VrazM, da bo vse to izslo „s novim
pravopisom, in dvomiti se ne more, de bodo v kratkem vse
zaderge noviga pravopisa zaterte in de si bode gladko stezo
tudi med kranjske Slovence nadelal".^) Res da ima Preseren
se V „Novicah" 1845. z dne 15. prosenca pesem „Vodniku" v
bohoricici, dne 16. mal. travna istega leta pa „Pesem od ze-
lezne ceste" ze v gajici, istotako dne 28. vel. travna 1845. le-
gendo „Kaj se sme in more peti" (pozneje „Orgljar") in 2.
mal. srpana istega leta „Janezu N. Hradeckitu" tudi v gajici,
vendar govori gori skicovana predzgodovina gajice na Kranj-
skem za to, da je stal temu pravopisu Preseren blizu ze veliko
pred letom 1846, v katerem je „Novicam" „obveljalo upeljati
gajico".
II.
Ko je dobil Sedlnitzky, predsednik dunajskega policij-
skega in cenzurnega dvornega urada, zgoraj navedeno Bleiwei-
sovo pismo Koseskemu v svoje roke, je takoj odredil preiskavo.
Pisal je Ijubljanskemu gub. svetniku in policijskemu predsedniku
drju. Uhrerju pismo, ki se v prevodu glasi: „Iz vsebine proti
vrnitvi prilozenega prepisa tu pricujocega pisma drja. Bleiweisa
(najbrz urednika od c. kr. kmetijske druzbe v Ljubljani izda-
vanega literarnega casopisa .Novice') c. kr. komornemu svetniku
Jovanu Veselu v Trstu bo Vase Blagorodje povzelo vec po-
datkov o literarnem razmerju, obstojecem med piscem in adre-
satom z namenom, razsirjati slovanski jezik in literaturo. Ker
bi jako rad dobil podrobnejsih pojasnil o poprejsnjem zivljenju,
kakor tudi o sedanjih osebnih in drugih razmerah pisca zgo-
ranjega pisma, o nacinu njegovega zivljenja in delovanja, dalje
o njegovih moralnih in drzavljanskih nacelih s posebnim ozi-
-) Prim, moj cianek: Dvoje Presernovih pisem. Zbornik Mat. Slo-
venske. IV. 1902, str. 191.
1) Primeri moj spis: Emil Korytko. K 701etnici njegove smrti. Iz-
vestja Muzejskega drustva za Kranjsko, XVIII. ses. 1 — 4.
^) 1. c. str. 194.
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo. 251
com na slovanske tendence, kl jih, kakor se zdi, zastopa, in
prav tako o osebnosti ostalih v zgoranjem pismu omenjenih
oseb in o razmeraii, ki govori o njih pismo: zato si usojam
prositi Vase Blagorodje, uvesti o zgoraj oznacenih odnosajih
natancne, vendar popolnoma tihe preiskave in mi naznaniti
njih uspeh obenem z Vasim odkritosrcnim mnenjem o oseb-
nosti drja. Bleiweisa in stopnji vaznosti njegovih zgoraj ozna-
enih stremljenj.
Z odiicnim spostovanjem i. t. d.
Na Dunaju, 27. junija 1845.
Sedlnitzky m. p.
Dr. Uhrer je odgovoril Sedlnitzkemu s pisanjem, ki ga
zaradi njegove vaznosti priobcujem v izvirniku, dodajajoc pod
crto najpotrebnejse opazke :
„Nro. 193.
An Seine
des Herrn Praesidenten der k. k. Obersten Polizei- und
Censur-Hofsteile Grafen v. Sedlnitzky etc. etc.
Excellenz in
Wien.
Hochgeborner Graf!
Euere Excellenz!
In Befolgung des hohen Auftrages vom 27ten v., Empfang
5ten d. M., iiber den Dr. Bleiweis, und iiber die in dem riick-
folgenden Communicate genannten Personen und die darin
beriihrten Verhaltnisse nahere Aufschlusse zu ertheilen, unter-
fange ich mich, Euerer Excellenz Folgendes ehrfurchtsvoU zu
unterbreiten.
Der Schreiber des mir im Auszuge mitgetheilten Briefes
ist sonder Zweifel der Doktor der Medizin Johann Blei-
weis, Redacteur des krainischen okonomisch-in-
dustriellen Wochenblattes, — Novice — das seit
dem Jahre 1843 hier erscheint. — Bleiweis ist von K rain-
burg — einer circa 3 Stunden von Laibach entfernten Stadt
— geburtig, der Sohn eines dortigen Handlers, circa 38 Jahre
alt, und seit dem Jahre 1841 mit einer Wienerinn verheiratet.
In Wien studirte und absolvirte er die medizinischen Studien,
nahm dort das Doctorat, erhielt auch den Grad eines Magis-
ters der Geburtshiilfe, ward als Thierarzt approbirt, befand
sich als Correpetitor einige Jahre im dortigen k. k. Thierarznei-
Institute, correpetirte auch in andern Fachern, und war Assi-
stent der medizinischen Klinick; muss also in Wien sehr gut
252 Dr. Ivan Prijatelj : Bleiweis in drugi — pred policijo.
gekannt sein. — Seit dem Schuljahre 1842 ist Bleiweis Pro-
fessor der Tiiier- und gericlitlichen Arznei-Kunde bei dem iiie-
sigen Lyceum. Im Mai-Monate des Jahres 1842 wurde er zum
Secretar der iiiesigen LandwirtlischafftsGeseilschaft ernannt,
und in Folge dieses Postens ward er Mitglied der Landwirtli-
scliaffts-Gesellscliaften in Karnten, Steyermark, Gorz, Bolimen
u. Agram, mit welchen die liiesige in Correspondenz stelit.
Bleiweis wird von seiner Kanzel, von den mit obigem
Secretar-Posten verbundenen vielen Geschafften, von der Re-
daction der Novice ■ — und der damit verbundenen Corres-
pondenz, dann von seinen Arbeiten fiir dieses Blatt, ganz in
Anspruch genohmen, so dass ihm zur Erholung quasi keine
Zeit eriibrigt. Deswegen fiihrt er auch ein zuriickgezogenes
Leben, u. man sieht ihn sehr selten in Gesellschafft. Sein mo-
ralisches Betragen ist nicht dem mindesten Tadel unterworfen;
er ist ein liebevoller Familienvater, tiberhaupt freundlich, ruhi-
gen Charakters, u. von guten Formen. Seine Lebensweise ist
sehr geregelt, und seine okonomischen Verhaltnisse sind von
der Art, dass sie ihm und seiner Famiiie einen anstandigen
Unterhalt sichern. Er erfreuet sich in alien obenangeregten
Beziehungen, und eben so hinsichtlich seiner litterarischen
Bildung eines wohlklingenden Rufes. — Betreffend seine
staatsbiirgerlichen Grundsatze zeigt er bei jedem Anlasse
die besten Gesinnungen, und aussert seine Dankbarkeit
fiir die ihm zu theil gewordene Beforderung zum Professor.
— Dem durchlauchtigsten Erzherzoge Johann Baptist — der
oberster Protector der hiesigen Landwirthschaffts-Gesselschaft
ist — ist Bleiweis sehr zugethan, und scheint sich auch
Hochsdessen Schutzes zu erfreuen. — Bei aller der schein-
baren Anspruchlosigkeit des Bleiweis glimmt aber im Hin-
tergrunde eine Portion Ambition, sich in der litterarischen
Welt einen Nahmen zu machen, und die Hebung der slavi-
schen Sprache u. Litteratur liegt ihm sehr am Herzen.^)
Der Cameral-Rath Johann Veffel (der sich — in den
in die Novice gelieferten Artikeln — aus seinem Geburtsorte
Koses — in der Pfarre Morautsch Laibacher Kreises — den
Nahmen Koseski czechisch gebildet hat) ist derselbe, der
in den Jahren 1823, 1824 u. 1825 als Concepts-Practicant bei
dieser Polizei-Direction diente, und sohin als Concipist zur
provisorischen k. k. Demanial-Inspection in Triest ubertratt.
Schon als Student hat sich derselbe in Versen u. Prosa mit
Erfolg versucht,'') und seine spatern Aufsatze, so wie seine
1) Poslednji stavek si je Sedlnitzky s svincnikom obcrtal.
2) Tu je morebiti^na mestu, da se objavi pisnio, nahajajoce se v
Ijubljanski licejki med Copovo zapuscino. Pisal ga je tedanji profesor
mateinatike na Ijubljanskem liceju, Leopold Gunz, dunajskemu vseucilis-
kemu profesorju filozofije Remboldu (o njem glej : Zbornik, IX. str.
4., 236.) Glasi se tako (glej prihodnjo stran!):
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo. 253
dermaligen unter obigen Nahmen gelieferten Arbeiten, beson-
ders U jamo pade etc. erhalten den allgemeinen Beifall. —
Wahrend des hiesigen Aufenthaltes war das Betragen des
V ef f e 1 unklagbar.
In prasa^j ist noch nicht in Vorschein gekommen.
Das Streben der slavischen Litteraten geht dahin, auch
bei den krainischen Slaven eine den iibrigen gemeinschafftliche
Orthographie einzufiihren, urn so ihre Werke andern verstand-
licher zu machen, und auch jene der Andern leichter zu ver-
stehen. — Zu dem Ende riickte der Kaplan des Klagen-
f u r t e r Doms Mathias Majer in der ersten Nr. der N o-
vice dieses Jahres einen erklarenden Artickel ein, und
sprach den Wunsch aus, es mochte dieser Artickel zu Anfang
jeden Jahres eingeriickt werden.-)
Wirklich wird diese Ortographie (die sie die i Hi rise he,
und auch croatische nennen) immer mehr ausgebreitet, und
die ehemalige krainische ist von ihr quasi verdrangt- Auch ein
Aufsatz von Cafov, Kaplan von Frauheim bei Mar-
burg, — der in der Novize im Blatte Nr. 3 d. J. eingeriickt
„Herrn Professor Rembold
in Wien.
Am 24. Sept. 1818.
Darf ich Ihnen einen Schiiler anempfehlen? Nicht als ob die an-
dern aus Laibach mit ihm einriickenden dadurch nachgesetzt wUrden,
aber weil er mich darum angegangen ist, weil er gar sehr liebenswiirdig
und guter Anlage ist, endlich weil er Unterstiitzung brauchen kann, um
auszukommen, Namlich Hrrn. Vessel (sprich Vesseuj, dem ich diesen
Brief iibergebe, ein Landsmann Vegas, der ebenfalis aus der Pfarr Mo-
raitsch in Unterkrain; iibrigens einer der drey Dichter, mit welchen die
diessjahrige Physik geprangt hat; denn wir lassen uns nicht spotten.' —
(Dostavek. — Bas med natisom pricujoce razprave je objavil L. Pin-
tar V Ljublj. Zvonu 1909, 703. isto pismo s podatki o prof. Gunzu.)
') Tega mesta v Bleiweisovem pismu Uhrer in njegovi zaupniki
niso razumeh. Koseski je bil najbrz poprosil urednika „Novic'', naj neko
stvar popravi v njegovem ze odposlanem prevodu „Hoje na plavz" v
sesti kitici (odzad steto !), kjer se nahajata stiha :
Ju prasa : Je storjena red
Od kiwza iikazana ?
') Tudi Majarjevega sestavka ni Uhrer prav razumel. Clanek, natis-
njen na drugi strani „Novic" za 1. 1845., nosi naslov : „Novicam k no-
vimu letu iz Celovca!" in v dialogu med piscem in izmisijenim Radosla-
vom razlaga prednosti gajice. Sestavek se koncuje z naslednjim pojas-
nilom :
,c, s, z fe izgovarjejo kakor stari z, f, s,
c, s, z, „ „ n „ zh, fh, sh, —
in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopisu iz-
dajajo, V novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in to d o 1 1 e j —
dokler se ta pravopis pri nas v sole ne vpelje, de ga bode vsaki znal,
kteri se brati uci." Torej ne eel sestavek, ampak samo navedeno po-
jasnilo o izgovarjavi novih crk naj bi se po Majarjevem mnenju ponovno
tiskalo!
254 Dr. Ivan Prijatelj : Bleiweis in drugi — pred policijo.
ist, und aus dem man den Verfasser als einen feuerigen Sla-
ven entnimmt — empfiehlt n e u e slavische Sprachlehre, und
alien slavischen Stammen verstandliche Schrifften. — Dieser
Aufsatz scheint mir der hohen Aufmerksamkeit nicht unwerth,
und es ist zu wundern, dass derselbe aufgenohmen werden
durfte. — In demselben werden 5 Mittel angegeben, um der
slavischen Sprache aufzuhelfen und selbe zu verbessern.^)
Ist dieser Artikel nicht einverstandlich mit Slomfek
(Anton, Consistorial-Rath, Domherr, und Schulenoberaufseher
in der Lavanter Diocese) ein geriickt worden, (was ich hier
nicht in Erfahrung bringen konnte) so durfte derselbe den
Slomfek zu dem Project bestimmt haben, unter seiner Lei-
tung einen Verein zur Verbreitung slowenischer Volks- und
Praemienbiicher — wie es ubrigens scheint bloss fur
Karnthen — zu bilden; Project, welches auch dem hiesigen
Landes-Praesidium vorgelegt, und der hohen Studien-Hof-
Commission unterbreitet wurde, von welcher es aber als nicht
zulassig zuruckgegeben, und dem Slomfek zuriickstellen ge-
macht wurde, nachdem ihm vom hohen Praesidium schon
gleich nach der Ubergabe des Projects bedeutet worden war,
bis zur hohern Entscheidung alle Schritte zur Bildung eines
Vereines zu suspendiren. — Wahrscheiniich ware dieser Verein
Slovenska Matica getauft worden. — Diese hohere Ent-
scheidung erfuhr Bleiweis durch Slomfek, welcher im
Mai mit dem — wegen Gesundheitsriicksichten hieher ge-
kommenen — Fiirstbischofe^) von Lavant einige Zeit hier war.
1) Tudi to mesto je Sedlnitzky s svincnikoni obcrtal. — Clanek
Cafova V „Novicali", 1845, stev. 3 nosi naslov „Pozdravec vsem
Sloven com." V njem Caf bridko tozi, da „slovenskega pisanja po
vseh podnarecjih neimamo", terpoudarja, da ,nigdo ni teliko dolzen, slo-
vensko besedo po vse pote podpirati ino popravljati, kakor ravno le du-
hovniki z ucenjem ino pisanjem dobrih knig". Nato priporoca v petih
tockah, naj se duhovniki uce ciste siovenscine od kmetskega Ijudstva,
naj dobre knjige pisejo, ali jili iz drugih jezikov prevajajo, naj „ne pustijo
solarjeni za premije nerazumljivili nemskih knizic davati, kar se, Bogu
bodi potozeno ! v nasih krajih tolikokrati godi : take neumne igracice se
hitro V kaki kot verzejo — ino prav, vsaj neso za nic. Ali to ne vpije v
nebo, dnarje za nic potrosili ino mladezi razumne Slovenske bukvice
(vsaj jih uze za premje zadosta imamo !) pritergati?" Dalje svetuje, da
se v cerkvi dobre slov. knjige napovedujejo, ter koncno, da se po farah
iistanove citalnice, kakor „smo 'v svojem kraju z velikim trudom zaceii
ino za tej nanien vse Slovenske knige kupili.° Konca z besedami : „Vse
to se izvira iz serca, vsega vnetega za Slovence ino Slovensino."
-) Lavantinski skof Fr. Kuttnar je Slomseka zelo Ijubil (prim.
Medved, o. c. str. 55). Ko se je leta 1844. izpraznilo mesto kanonika la-
vantinske stoine cerkve, predlagal je skof primo loco Slomseka, secundo
Alica, dekana v Vidmu. Prvega je karakterizoval zelo podrobno, ces, da
se odlikuje po taientu, dusni in srcni izobrazbi, pravi poboznosti strogo
religioznosti, solidnosti znacaja, temeljitem bogoslovskem znan, in izi-
vrstni vporabnosti v dusnem pastifstvu. Dovrsil da je filozofskeju in bogi
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo. 255
— Der Fiirstbischof, welcher vom Praesidium urn die Bekannt-
gebung des obenangeregten provisorischen Verfugung an
Slomfek ersucht wurde, erklarte dessen Bereitwilligkeit in
Befolgung des hohern Willens. Indessen ich werde von einer
andern Seite versichert, dass diese abschlagige Antwort den
— iibrigens ruhigen — Slomfek aufgeregt habe^), und dass
er wiinschen soli, lieber eine Pfarre zu erhalten, um etwas
wirken zu konnen, als sich als Canonicus u. Schulenoberauf-
seher zu versizen. — Man sagt mir, Slomiek sei im Cillier-
Kreise geboren. ein slavischer Litterat, von guten Grundsazen
u- sehr geschazt. Slomfek schreibt wirklich, in dem Paar
in dem heurigen Jahrgange der „Novize"-) enthaltenen Auf-
slovske studije z odliko in jiii marljivo nadaljuje, delujoc zlasti s sloven-
sl<o spisanimi mladinskimi spisi in pridigami. Plodonosno je bilo njegovo
delo kot spirituala v ceiovski bogoslovnici in je v polni meri opravicilo
nade, ki sta jih stavila nanj oba ordinarijata, ceiovski in lavantinski. Kot
dusnega pastirja ga je odlikoval sam cesar z Najvisjo pohvalo. Vuzeniski
dekan je ze od 23. oktobra 1838. in se odlikuje s svojo razboritostjo,
redoljubnostjo, spretnostjo, natancnostjo in neumorno pridnostjo. Za nje-
govo spretno in vneto delovanje na solskem polju mu je gubernij poslal
pohvalno pismo. Potem nasteva skof Slomsekove lokalne zasluge za vu-
zenisko zupnijo in cerkev ter cerkveno premozenje. Z ozirom na to ga
je imenoval cesar Ferdinand dne 17. avg. 1844 za kanonika in skofijskega
solskega nadzornika. — Predlagan cez dve leti (1846) za celjskega opata
poleg Antona Zuze in Jakoba Westermayerja ni bil karakterizovan od
referenta Mesutarja nic manj ugodno. Hvali se njegovo delovanje pri sv.
Lovrencu na Bizeljskem (,in Kraina"), Novi Cerkvi (do 25. okt. 1829), v
ceiovski bogoslovnici (od 26. okt. 1829 do 23. okt. 1838). Posebno pou-
darja Mesutar, da je Slomsek k'ot kaplan prostovoljno poduceval v slo-
venskih nedeljskih solah in kot spiritual istotako prostovoljno ucil slo-
venscine bogoslovce in ,druge, ki so potrebovali znanja tega jezika\
V svojih Ijudskih spisih in pridigah da se kaze ravno tako poboznega
duhovnika kakor gorkega patriota. Zato da je bil 7. maja 1834 imenovan
za konsistorialnega svetnika, med 23. okt. 1838 in 1. okt. 1844 pa na-
stavljen v Vuzenici kot dekan, okrozni solski nadzornik, od 6. maja do
1. okt. 1844. je bil tudi prov. skofijski solski nadzornik in konsistorialni
referent. Dalje se poudarja, da opravlja Slomsek sluzbo solskega nadzor-
nika neumorno, obiskuje bliznje in daljnje sole, pomaga ob prostem casu
z veliko pozrtvovalnostjo na priznici in v spovednici in spisuje nabozne
knjizice. Ordinariat ga bo sicer tezko pogresal, vendar bi ga rad videl
kot celjskega opata, ker pricakuje od njegovega delovanja posledic, pol-
nih blagosiova. Nato ga je cesar imenoval 3. marca 1846. (Tozadevni
akti V arhivu naucnega ministrstva na Dunaju, fasc. 97 in 222).
1) Dr. Medved pise o. c. str. 54 o tern: „Slomsekovi prijatelji so
bili uzaljeni, potrti; le on sam ni zinil zal besede; s cudno potrpezlji-
vostjo je videl svoj sladki up splavati po vodi. Vendar poguma ni iz-
gubil".
^) Vidi se, da dr. Uhrer o pisateljih „Novic' ni bil dobro pouCen.
V prvi polovici 1. 1845. namrec ,,Novice" niso prinesle nobenega sestavka
izpod Slomsekovega peresa. Morebiti je on smatral clanek v U.stev., pod-
pisan s ,— k— " za njegov, kjer stoje stavki (v gajici) : „Slovensko mia-
dost posebno na kmetih naj potrebnisih reci po nemsko uciti, je okna
zamasene pustiti in dan v hiso nositi . . . . Ko bi vsi Slovenci jabelka,
hruske in drugo domace sadje v nemar pusali in fige pa mandeljne sadili,
256 Dr. Ivan Prijatelj : Bleiweis in drugi — pred policijo.
sazen, die croatische Ortho^raphie. — Unter der Metel-
c i c a wird jene Orthographie verstanden, die F r a n z M e t e 1 k o,
Professor der slovenischen Philologie am hiesigen k. k. Lyceum,
durch seine im Jahre 1825 hier herausgegebene slovenische
Grammatik zu verbreiten suchte, die aber wenig Anklang farid.
— Dieser Orthographie wegen enstand bald nach dem Erscheinen
der Grammatik der sogenannte A B C Krieg, der fasteinjahr
dauerte, und zu heftigen Artikeln Veranlassuiig gab, da die
Parthie des damaligen Bibliothekars Tfchopp (zu welcher
der Scriptor Kastelliz, Dr. Prefchern u. a, gehorten)
dieselbe angriffen, wogegen sich Metelko standhaft verthei-
digte^), und im Verlaufe des Streites durch den verstorbenen
Hof-Bibliothecar Hofrath Kopitar, der selbe sehr zweck-
massig fand, Succurs enhielt, wesswegen Tfchopp u. Pre-
fchern sich gegen Kopitar wendeten, wobei gegenseitige
Grobheiten fielen, so dass es hier zum Spriichwort wurde; er
ist grob wie ein krainischer Litterat. Den Krieg
schloss endlich Kopitar mit Anfuhrung der bekannten Verse
Hoc scio pro certo, quod, si cum stercore certo,
Vinco vel vincor, semper ego maculor.
die M e t e 1 k i s c h e Orthographie ist, dessen ungeachtet, quasi
zu Grabe gegangen, und Metelko zeigt sich deswegen in-
different.
Die Bestimmung des Dr. Prefchern zur neuen Ortho-
graphie kann wirklich als ein grosser Gewinn betrachtet werden,
weil seine Opposition sehr zu fiirchten gewesen ware — denn
seine ArtikeP) gegen Metelko waren geharnischt — und
weil seinem Beispiele, da er ein geschazter Litterat ist, Andere
folgen werden, Wirklich ist er von der alten Orthographie —
die noch in einerNr. des heurigen Novice zu lesen ist— , zur
neuen croatischen iibergetreten.
Dieser Dr. Prefchern ist Mitarbeiter des hiesigen Ad-
vocaten Crobath, und ein sehr tiichtiger Jurist. Er ist von
Velben im Bezirke Radmannsdorf in Oberkrain gebiirtig, circa
44 Jahre alt, ledig. Ober seine Redlichkeit lasst sich nichts
Nachtheiliges sagen; aber bei seinem Hange zum Trunke, und
zur Sinnlichkeit, bei seinen excentrischen Grundtazen, u. bei
seiner Tadelsucht, welche — die eigenen Fehler tibersehend —
alles andere launenhaft u. riicksichtslos geiselt, ist ihm die
bi na zadnje vse sadje lahko spravljali". Da pisatelj ni Slomsek, se raz-
vidi iz stavka: „kako je v ti reci ravnati, so Vam gosp. Slomsek naj
lepsi izgled dali".
1) Metelko se, kakor znano, sam ni branil.
2) Pr°seren ni polemikova! s Kopitarjem v sestavkih, ampak v pesmih,
prilozenih Copovemu sestavku.
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo. 257
offentliche Meynung nicht gunstig, und deswegen ward er auch
bei seinen Bewerbungen urn die Advocatur nicht beriicksichtigt;
was ihn freylich erbitterte M
Den Pototfchnik (Pfarrer von St. Veit bei Laibach) u.
Metelko (Professor), welche beide fiir den krainischen Ka-
lender Aufsatze liefern, habe ich schon in meinem gehorsam-
sten Berichte vom 15. Juny v. J. Nr. 124 als tiichtige Slavisten
u. unbescholtene Priester bezeichnet. Diese bleiben ihrer bis-
herigen Ortiiographie getreu.
Stanig (Valentin) ist Domherr, Consistorial-Rath, und
Schulenoberaufseher der fiirsterzbischoflichen Diocese zu Gorz.
Es wird mir als ein in Jahren sehr vorgeriickter, aber in jeder
Beziehung schatzenswerther Mann, und als ein geschatzter
krainischer Litterat geschiidert. Vertove ist nicht bekannt, es
diirfte aber Vertovz, oder Vertouz geheissen haben. und
darunter der Vicar von St. Veit bei Vippach Math i as Ver-
tovz, gemeint seyn, welcher in der heurigen Novice eine
lange u. fassliche Abhandlung iiber den Weinbau — nach der
croatischen Orthographic — einriicken Hess, und sich iiber-
haupt eines sehr guten Rufes erfreuet.
Richtig ist, dass diese neue Orthographic auch unter den
Theologen grossen Anklang findet.
Bei diesen Verhaltnissen. und bei den angedeuteten Ei-
genschaften des Dr. Bleiweis darf man nach meinem unter-
geordneten Dafiirhalten mit Sicherheit schliessen. dass seine
Bestrebungen bis nun bloss die Hebung der slavischen
Sprache und Litteratur beabsichtigen, damit die Krainer nicht
hinter andern Volkern, die ebenfalls ihren Muttersprachen Auf-
schwung zu verschaffen suchen, zuriickbleiben. An Panslavis-
mus denkt Bleiweis bis jetzt sicher nicht.-)
Ob Majer u. Cafov mit ihren Aufforderungen auch
nur dieselben Zwecke verfolgen, kann ich nicht aussprechen,
da selbe in fremden Jurisdictionen sich aufhalten, und ihre
personlichen und sonstigen Verhaltnisse mir unbekannt sind.
Sohin aber wird dieses Einfiihren einer gemeinschafit-
lichen Orthographic mit dem Verlaufe der Zeit zur Folge ha-
ij Primeri, kaj pise v tnm oziru o Presernu Betty Koglova v ,Slov.
Narodu", 187.5, stev 92 : ,(Na policiji) mu nijso mogli nic. Splosno so
mislili, da bi bil Presiren izvrsten advokat, a advokacije mu samo za to
nijso dali, ker je bil ,freigeist'. Birokratje ga nijso iskali, ampaksamo
neodvisni mozje; druzbe nobene nij kalil, govoril je malo, agovornjegov
je bil sarkasticen, dovtipen in dobro osoljen . . . Nikoli nijsem nic sla-
bega 0 njem slisala, temvec milovali so Presirna kot povsod preziranega
zenijalnega moza, kar je sam najbritkeje cutil, pa se vendar nikoli proti
nobenemii ni pritozii. Nego v svojih prsih je nosil svoje bolecine, otozen
in hud na osodo, se je vsak dan bolj vinu udajal, in kedo se upa zaradi
tega prvi kamen vzdigniti nanj?"
-) Tudi ta odstavek je Sedlnitzky s svincnikom obcrtal.
17
258 Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo.
ben, dass die dermalige Indifferenz der Krainerfiir die iibrigen
Slaven einer grossern Hinneigung zu selben Plaz machen, und
Sympathien fiir selbe erwaciien werden.
Ich kenne nicht die Cautellen, unter weichen das Erschei-
nen der Novice gestattet wurde; indessen da dieselbe nicht
bloss Oeconomiscii-Industrielles, sondern audi Litterarisches
enthalt, so konnte es wohl seyn, das dass Blatt sich nicht
innerhalb der ihm angewiesenen Granzen bewege, und es
diirfte dann zweckmassig seyn, es in selbe zuriickzuvveisen;
fiir jeden Fall aber ware bei Zulassung der Artickel mit aller
Umsicht vorzugehen. — Bemerkenswerth scheint mir immer
der Umstand, dass auch 2 Schulenoberaufseher Slomfek u.
Stanig — beide ebenfalls ausser dem Kreise meiner Wirk-
samkeit — sich dieser Neuerung angeschlossen, und ersterer
sogar — wie oben gesagt wurde — einen Verein zur Verbrei-
tung slovenischer Volks- und Praemienbiicher bilden woUte,
da es doch diesen 3 Mannern bei ihrer angegebenen Eigen-
schaft am Herzen liegen sollte, fiir die Verbreitung der deu-
tschen Sprache besonders thatig zu seyn, und ich muss der
hohern Weisheit die Beurtheilung iiberlassen, ob bei dieser
ihrer Vorliebe der Zweifel an eine entsprechende Ueberwa-
chung zur genauen Befolgung der bestehenden Schulforschriff-
ten, und auch die Befiirchtung ganz ungegriindet sey, dass, da
in diesem Gouvernements-Gebiethe mehr als ein Drittel der
Curazien keine ordentlichen Schulen hat, die ohnehin auf dem
Lande wenig verbreitete deutsche Sprache nach und nach
werde vergessen, und so die guten Absichten der Regierung
werden vereiltelt werden.^)
Ich verharre in tiefster Ehrfurcht
Euerer Excellenz
Unterthanigst Gehorsamster
F r a n z J 0 h a n n U h r e r m. p."
Laibach, am 25ten July 1845.
1) Iz poslednje, strasno dolge periode, ki jo je Sedlnitzky tudi s
svincnikom obcrtal, veje ves grozni policijsko gernianizatorni duh pred-
marcne avstrijske vlade. Ta stavek si naj preberejo oni, ki si se danes
upajo grajati takratne nase pisatelje, ker niso ob enem z gajico spre-
jeii tudi ilirscine za nas knjizevni jezik. Ta periodna kaca mislim, da bo
preverila koncno vsakega, ki je dosedaj niislil, da bi se bila daia ilir-
scina uvesti v nase Ijudske sole. Saj je celo uvajanje lokainega jezika v
Ijudskosolski pouk bilo v oceh takratnjih birokratov naperjeno zoper
„dobre naniene vlade"! in izza ceskohrvatskega pravopisa jim je grozil
vsaj iz prihodnosti — panslavizem -- „Sympathien fiir selbe (die Sla-
ven)." Kdor vse to preudari, ne bo mogel dovolj visoko ceniti na-
rodno politicnega instinkta in uma Preserna in Bleiweis a, ki sta nas,
odlocivsi se za slovenscino, obvarovala pred riskiranimi eksperinienti in
polozila soliden temelj nasemu rednemu slovstvenemu razvitku.
Dr. Ivan Prijatelj : Bleiweis in drugi — ■ pred policijo. 259
Zdi se, da to porocilo Uhrerjevo ni imelo dru^ih posle-
sledic, kakor edino to, da je dal Sedlnitzky stev. 3. „Novic"
z osumljenim Cafovim clankom eiiemu svojih dunajskih slo-
vanskih cenzorjev v presojo. Cenzor je moral biti Ceh, kakor
kaze deloma cehizovan naslov „Novic" v njegoven porocilu in
pa podpis — Nejebse ! Porocilo, datovano z dne 20. avg. 1845,
izvaja : „Von den in der vorliegenden Zeitung enthaltenen Ar-
tikeln ware nur der Aufsatz Seite 10 u. 11 „Gruss an alle
Sloven en" (!) aus politischen Rucksichten wegen seiner pan-
slavistischen Tendenz, nnd wegen der darin herrschenden
feindseligen Gesinnung gegen die deutsche Regierungs-Maxime,
zu beanstanden gewesen." Nato podaja cenzor kratko vsebino
Cafovega clanka brez vsakih drugih opomb. Tretjo tocko, v
kateri govori pisatelj o tern, da ni treba dajati otrokom za
solska darila nemskih knjig, si je tudi v tern porocilu Sedl-
nitzky dvakrat s svincnikom obcrtal.
O kakem daljnjem postopanju proti „Novicarn" po tern
povodu ni najti nobenega sledu v aktih policijskega in cen-
zurnega dvornega urada, iz katerega je bil, kakor se vidi,
zaenkrat srecno pregnan strah pred — • slovenskim pansla-
vizmom.
17*
Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu,
Napisal Ivan Grafenauer.
Ni se vse tako jasno v Levstikovi biografiji, kakor bi si
clovek zelel, najbolj zategadelj, ker zivljenjepisni dokumenti,
pisma, akti itd., ticoci se Levstika, domala sploh se niso izdani
in so torej raziskovalcu vecinoma nepristopni. — Tudi v teh
vrsticah ne morem priobciti ravno obilo novega gradiva, pac
pa hocem, v kolikor je to iia podlagi dozdaj nam znanih do-
kumentov mogoce, nekoliko razjasniti hronologijo njegovega
zivljenja od leta 1853 do 1858, ki je se najbolj temna.
Najprej: kaj pravijo o tern casu Levstikovi zivljenjepisci?
V postev prideta samo Fr. Levec^ in Jos. Stritar^); drugi zivlje-
njepisci'^) nimajo samostojnega biografskega gradiva, vsaj za
to dobo ne. Najprej, kaj pravi Levee? Leta 1853. je dovrsil
Levstik brez mature osmi gimnazijski razred in je odsel na Dunaj.
„Tu je pri jezuvitih v palaci vojvode Modeneskega v Beatricinih
ulicah na Kostanjevici prebil nekak noviciat^), potem pa go-
jenec nemskega viteskega reda bil poslan v duhovsko seme-
nisce v Olomuc, kjer se je v kratkem popolnoma udomaciK
Akoravno je z izvrstnim uspehom zvrsil prvi semester bogoslov-
•) Levstikovi ^zbrani spisi, V. zvezek, Ljubljana 1895. str. 309. — 352.
— Popravke gl.,v Zigonovi razpravi „Donesek o razmerju med Janezicetn
in Levstikom", Casopis za zgodovino in narodopisje, IV. (Maribor 1907)
str. 85.— 17L, posebej se str. 93.-94., 97.-99., 129. — 130.
2) Ljubljanski Zvon, IX. (1889.), str. 13.-27., 79.-84. = Jos. Stri-
tarja zbrani spisi, Vll., Ljubljana, 1899, str. 139. — 177; gl; tudi „Spomine"
v ^Lesnikih" druzbe sv. Mohorja v Celovcu (1906), posebno st. 7. (Juntez),
str. 192—202.
3) Literaturo gl. pri Glaserju, Zgodovina slovenskega slovstva, III.,
str. 311.
*) Po obvestilu o. Karla Leiferta D. J. na Dunaju nimajo tarn pri
jezuitih o Fr. Levstiku nobenega zapiska, iz cesar sledi, da o kakem
pravem noviciatu pri jezuitih na Dunaju ne more biti govora. Noviciata
jezuitje tacas na Dunaju sploh niso imeli, ker so prisli oficialno tja sele
ieta 1856. Leta 1853. so bivali samo trije ocetje mimogrede v palaci voj-
vodinje Modenske, ki jim je iz prijaznosti prepustila nekoliko sob. Kakor
vse kaze, je Levstik bival pri teh ocetih le mimogrede (nekoliko
tednov kvecjemu) na poti v Olomuc.
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu. 261
nih studij, je bil radi „bogokletnosti" in „razuzdanosti" svojih
„Pesmi", ki so izsle tisti cas (1854) v Ljubljani, iz semenisca
izkljucen, ko jih ni hotel preklicati. Z viatikom 100 gl. je sel
Levstik na Dunaj, kjer se je hotel zapisati v tehniko, ker ni
imel mature, a je rajsi hodil poslusat Miklosicha in se pomen-
kovat s starim Vukom. Ko mu v nekoliko tednih pridejo novci,
se odpravi pes v Ljubljano in potem doniov v Spodnje Retje,
kjer so njegovi starsi tisto leto (1854) prodali hiso in kupili
novo V Precni pri Novem Mestu. Levstik pa je ostal pri sosedu
Iliju (Jozefu Oblaku), dokier ni dobil siuzbe domacega ucitelja
pri grofu Pacetu na Turnu pri Catezu. Tu je ostal cez tri leta.
Ker pa je en njegovih ucencev, grof Vilko, umrP), drugi, grof
Rudolf, pa odsel na Dunaj v Terezijansko akademijo-), je bil
zopet brez kruha in zopet je bil pri sosedu Iliju v Spodnjih
Retjah, dokier ni prisel jeseni leta 1858^) v Senozece in na
Kalec k Vilharju za domacega ucitelja.^) — Potemtakem bi
bila hronologija sledeca: pesmi bi bile izsle se pred Veliko
nocjo 1854., po Veliki noci bi bili Levstika izkljucili in po
nekolikotedenskem bivanju na Dunaju bi se bil odpravi! domov
k Oblaku, kamor bi bil dospel najbrze okrog junija meseca;
od poletja 1854 do jeseni 1857 — cez tri leta — pri Pacetu, potem
do jeseni 1858. pri Oblaku.
To bi bilo vse dosti jasno in verjetno; motilo bi nas
samo pismoAntona grofa P ace ta, objavljeno v „Levstikovih
zbranih spisih" I. 305., kjer govorj samo o „priblizno 2' o letih"
Levstikove siuzbe pri Pacetovih. Cas izstopa je priblizno trden
(jesen 1857) — dasi drugi Levcev razlog, vstop Rudolfov v
Terezijansko akademijo, ne stoji, je prvi dovolj trden, da so
lahko nastale razmere, v katerih je bil Levstik potem nepo-
treben — torej bi se vstop v sluzbo premeknil za pol leta
naprej, t- j. do pomladi 1855. — A komu naj bolj verjamemo,
Pacetu ali Levcu? Pace je sicer crpal iz lastnih spominov, a
bil je leta 1857. se zelo mlad, Levstik ga je ravno sele zacel
poucevati; Levee pa je dobil vecino svojih podatkov od Lev-
stika samega, deloma se na Dunaju, deloma potem v Ljub-
1) Umrl je v Turnu pri Sv. Krizu dne 8. septembra 1857. in je bil
dne 10. septembra 1857. pokopan pri Sv. Petru pod Novim Mestom. Lev-
stikovi zbrani spisi, I. zv , str. 305.
-) Ravnateljstvo tega zavoda me je prijazno obvestilo, da Rudolf
grof Pace, rojen 1. 1847., 1. 1857. se ni prisel v zavod, niarvec da je bil
gojenec Terezijanske akademije od 1. 1863., do 1870.
■^) Levee pise leto 1859. Toda Avg. Zigon je v „Casopisu za zgo-
dovino in narodopisje", IV. (1907), str. 91., 97.-99., na podlagi pisma
ucitelja Sorina z dne 24. avgusta 1858. in Janezicevih pisem z dne 13.
oktobra in 6. novembra 1858. dokazal, da je Levstik dospel k Vilharju
ze jeseni 1858. ne sele 1859.
1) Glej Levstikove zbrane spise, V. zvezek, str. 316,-320.
262 Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu.
Ijani; Levee je poleg tega poznal Pacetovo pismo, saj je bila
iijemu samemu pisano in .ga je sam objavil; zakaj se tore] ni
drzal pisma? Pac zato, ker je imel v spominu gotovejse izpo-
rocilo iz Levstikovih ust. Tako bi clovek mislil; samo pojasnila
bi bili zeleli od zivljenjepisca za to razliko.^)
A videli bomo, da stvar ni tako jasna in preprosta, zakaj
Stritarjevi dati v njegovem „berilu" se prav slabo skladajo z
dati Levceve biografije. Ko so Levstikove pesmi izsle v Ljub-
Ijani, pravi Stritar, je bil v osmem razredu, ne vec v
Alojzljeviscu. Dijaki so slastno prebirali drobno knjizico, „ucili
so se pesmi na pamet in deklamovali jiii v slovenski uri". Toda
nekaterim so se zdele njegove pesmi nevarne, posebno nekemu
duhovnemu gospodu na Ijubljanski gimnaziji, in delali so urno.
Najprej so zasegli dijakom vse njihove iztiske; ko so si
hoteli kupiti novih, pri Blazniku ni bilo vec „Levstika", vse je
bilo „razprodano", to se pravi pod pecatom. Medtem pa je
Stritar se zmeraj pridno dopisoval Levstiku v Olomuc in pre-
jemal odgovore, ki jili je potem javno v soli prebiral. Tako
pozornega poslusalstva ni imel nobeden ucitelj, tudi ne ucitelj
verozakonski !'-) „To ni bila vec nepokorscina, to je bil upor",
pravi Stritar. Nekoc pa je bil oni vsemogocni duhovni gospod^
pravi vodja gimnazije, v fizikalnem kabinetu poleg ucne sobe
8. razreda in je poslusal tako branje, nakar je zastavil vse^
da bi bil Stritar izkljucen, a resil ga je ucitelj latinscine in
grscine, Peter Petruzzi.^) Kar se mu pa ni posrecilo v Ljubljani
>) Avg. Zigon se pa drzi raji Paceta, ko pravi: „PrebiI je izmed
teh let (t. j. 1854.— 1858.) m e n d a skorajda celo prvo leto pri „Iliji" v
Spodnjih Retjah"; a podcrtani .menda" kaze dost! jasno, da s sodba
se ni bil golov, i(0 je to zapisal.
-) Ucitelj verouka v tein razredu je bil Anton Globocnik. Gl. Pro-
gramm und Jahresbericht des k. k. akademischen Gymnasiums zu Lai-
bach fiir das Schuljahr 1855 (t. j. 1854/5'5~, str. 16. in 20., program prejs-
njega leta pa str. 14. in 18 ) — Citat po Ljublj. Zvonu, IX., 20. = Jos.
Stritarja zbrani spisi, VII., 153.
3) Dr. Jos. Tominsek je mislil (Ljubljanski Zvon XXVI. str. 402.),
da je ovadil Stritarja profesor fizike dr. H. Mitteis, in sicer na podlagi tega,
da je ovaditelj prisluskoval V fizikalnem kabinetu. A ovaditelj je bila druga
oseba. Iz Stritarjeve stilistike (,Bilo je tedaj v Ljubljani nekoliko moz,
sosebno duhovnih gospodov — eden (sc. duhovni gospod!) na
gimnaziji nasi — ki niso bili navduseni za mladega pesnika") se ze da
sklepati, da je bil doticni gospod duhovni gospod, posebno se, ker
Stritar juni mogel pozabiti, da se ni dal pregovoriti
za vstop V semenisce, Mitteis pa ni bil duhovnik, pac pa Metelko
in Anton Globocnik; Jos. Kogej in Janez Jelenc kakor tudi Jan. Solar in
Ant. Brodnik kot suplentje ne pridejo v postev, kadar se govori o p r a-
V e rn vodju zavoda. Metelko ni znan kot tak mogocnez ; ostane torej
samo se Anton G I o b o c n i k, u c i t e 1 j verouka. Da je bil Lev-
stikov ovaditelj Globocnik, mi je poleg tega povedal se g. nadzornik Fr.
Levee. Iz tega se tudi razvidi, zakaj je Stritar nalasc dejal, da tudi
ucitelj verozakonski ni imel tako pozornega poslusalstva kot on,
ko ie nre^""^' Levstikova pisma.
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu. 263
proti Stritarju, je Antonu Globocniku, zakaj ta je bil ovaditelj.
uspelo V Olomucu proti Levstiku: Levstik je bil izkljucen. Bival
je nekoliko casa na Dunaju, prisedsi v Alaribor je vrgel zadnji
krajcar v Dravo in se! potem domov, kjer je dobil mesto od-
gojitelja na neki grascini na Dolenjskem, odkoder se je vrnil
potem zopet domov k „Iliju".^)
Giavna razlika med Levcevimi in Stritarjevimi dati je
cas Levstikove izkljucitve. Po Levcu bi se bilo to zgo-
dilo po Veliki noci leta 1854., po Stritarju pa sele prihodnje
solsko leto (1854/55); po Stritarju bi bile tudi Levstikove
pesmi izsle sele, ko je bil on v osmi soli, torej sele jeseni
1854, ne pa v prvi pomladi, kakor bi se moralo sklepati po
Levcevih podatkih. In zdaj se nam vriva nebroj vprasanj, ki
nanje brez novih virov ne bi mogli odgovoriti : ali je bil Lev-
stik samo en semester v olomuskem duhovskem semeniscu,
ali je bil eno leto, ali se dalje; ce jebil gori samo en tecaj in
je bil izkljucen v solskem letu 1854 55. kakor pravi Stritar,
kje je bil do svojega vstopa v semenisce, ker je na Dunaju
pri jezuitih mogel bivati samo nekoliko dni, kvecjemu nekaj
tednov?
Navidezno se nam zdi, da je mogoce resiti ta vprasanja,
to kolebanje med Levcem in Stritarjem, na podlagi nekega iz-
porocila Stritarjevega v njegovem „berilu" o Levstiku v zvezi
z nekim mestom v Levstikovem „Popotovanju iz Litije do Ca-
teza". Stritar nam pripoveduje, da so igrali Levstik, on, neki
uradnik, neki dijak in neka deklica iz Kocevja v gostllni zunaj
Lasc Levstikovo igro „Juntez" : Junteza upijanita dva dijaka in
„komisar", da mu vzamejo hcer. Zefrancku namenjeno, da bi
se porocil dijak z njo. Ljudstvo je bilo z igro zelo zadovoljno,
neki gorenjski kupec pa se je jezil na „te potepuhe", ki so
upijanili moza in ga hocejo se okrasti, in je pretil, da ga ne
bo vec v to krcmo, kjer se take stvari dogajajo.-) Temu pa
sledi oni za nas vazni odstavek: „Lepa vecerja, katero nam je
napravila hvalezna krcmarica, koncala je lepi vecer, Ob enem
smo tu obhajali Levstikovo slovo. Odhajal je na Pivko za od-
gojitelja k znanemu, jako cislanemu pesniku in skladatelju
slovenskemu."^j Doticno mesto v „Popotovanju" pa se glasi :
„Igrali so pred tremi leti v Lascah ucenci kratko burko v
domacem jeziku, in vidil sem, kako so prosti Ijudje na uho
vlekli in kazali, da jim je vsec.""') Povsem jasno nam je, da
0"GTej Ljublj. Zvon, IX (1889), str. 18.— 21. = Jos. Stritarja zbrani
spisi, VII , str. 150.— 155.
-') Gl. Ljublj. Zvon IX. str. 26—27. ^- Jos. Stritarja zbr. spisi VII,
164-166.
3) Glej Ljublj. Zvon, IX., 27. = Jos. Stritarja zbrani spisi, VII., 166.
Doticni pesnik in skladatelj je M. Vilhar.
*) Glej Levstikove zbr. spise, III, 187.
264 Ivan Grafenauar: Opazke k Levstikovemu zivijenjepisu.
morata biti „Juntez", ki ga omenja Stritar, in oiia kratka burka
eno in isto. Stritar se je torej zmotil, ko je dejal, da je tacas
Levstik odhajal k Viliiarju, ker je tja odsel sele jeseni leta
1858, in je bil ta odstavek „Popotovanja" ze natisnjen v 4.
stevilki prve polovice prvega letnika „Slovenskega Giasnika",
1. aprila 1858; in tu govori Levstik o tern, da so igrali di-
jaki to burko pred tremi leti.
Ker pa nimamo vzroka dvomiti o verodostojnosti Stritar-
jevi zastran Levstikovega slovesa pred odhodom na odgojitelj-
sko mesto sploh, nioramo sklepati, da se Levstik po ,,Junte-
zovem" veceru ni odpravil na Notranjsko k M. Vilharju, pac
pa na Dolenjsko k grofu Pacetu. — In res je Stritar to po-
moto sam popravil v svojiii „Spominiii", objavljenih v „Lesni-
kih" Druzbe sv. Mohorja, v 7. oddelku, naslovljenemu „Jun-
tez".0 Tu namrec pise (str. 193.): „Blizal se je cas, ko je
moral (Levstik) zapustiti svoje Ijube Lasce in nas ter odriniti
tja doli na Dolenjsko, kjer je bil dobil sluzbo za domacega
ucitelja pri grofu Pace-tu." V sledecem potem pripoveduje,
kako so igrali Junteza — nekaj ga je celo po Levstikovem ro-
kopisu dal datisniti (str. 194—501.) — in kako so se potem
poslovili od Levstika.
Kdaj pa je bilo to ? Odvisno je od tega, kdaj je Levstik
napisal omenjene besede. Velik del „Popotovanja" je Levstik
gotovo ze zgotovil pozimi leta 1857, kajti v prvih dveh „Glas-
nikovih" stevilkah je izsla priblizno ravno polovica vsega „Po-
potovanja". Ker se kaze, da je Janezic 1. aprila objavil v
„Glasniku" samo se zadnji kos rokopisa, kolikor ga je imel
V rokah (v „Glasniku" poldruga stran I. 113. — 114.), je mo-
ralo biti to mesto pisano vsaj se fcbruarja 1858.^) „Pred tremi
leti" je torej s stalisca pisateljevega prej konec pocitnic 1.
1854. ko pa leta 1855. ; na Veliko noc 1855. je pa tezko mi-
sliti ze radi dijakov-igralcev, pa tudi radi tega, ker je Velika
noc cerkveno prepovedan^cas za hrupne prireditve, kar je bilo
tacas gotovo odlocilno. Ce je pa Levstik s tovarisijo koncem
pocitnic 1854. igral, odhajajoc k Pacetu, „Junteza", ni mogel
biti izkljucen iz olomuskega semeniska sele recimo pozimi
1854/55 ali celo pomladi 1855- Prav bi imel torej Levee in
ne Stritar. — Toda tak sklep bi bil mocno prenagel. Levstik
se je mogel postaviti tudi na stalisce bralcevo, ki bi pozneje
njegove besede tiskane bral in bi racunil od 1. 1858. tri leta
1) Jos. Stritar, „Lesniki", knjiga za odraslo mladino, Celovec, 1905,
str. 192—202.
~) Popraviti morain tu se Zigonovo pomoto v „Casopisu z. zgod.
nar.' IV. 88, kjer pravi, da je sklep „Popotovanja" izsel sele v 6. ste-
vilki I. „Glas:iikovega" letnika. Tiskan je namrec ze v 5. stevilki, str.
136.-141.
Ivan Grafenauer : Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu. 2o5
nazaj in bi moral misliti na leto 1855; natancnejsega casov-
nega dolocila ni dal, torej se mu je lahko zdel zadosten
ze tudi povrsen racun po koledarskih letih. Gotovega torej tudi
tukaj nic ni.
Tako je bilo stanje tega vprasanja do leta 1906., ko je
naznanil profesor K. Strekelj v „Casopisu za zgodovino in na-
rodopisje"^) knjigo varsavskega vseuciliscnega profesorja V. A.
Franceva „Materialy dlja istorii slavjanskoj filologii. Pistma
kh Vjaceslavu Hanke izt s'.avjanskicht zemelij, Varsava 1905."
V tej knjigi sta objavljena dva Levstikova lista, ki ju je pisal
z Dunaja v Prago Vaclavu Hanku. Hankov odgovor na prvo
Levstikovo pismo je nasel Avg.^Zigon med Levstikovimi pa-
pirji, objavil ga pa je prof. K- Strei<elj v „Casopisu za zgodo-
vino in narodopisje."'-^) V prvem pismu ponuja Levstik svoj
prevod „Kraljedvorskega" rokopisa za priineren honorar Hanku,
ker je cul, da sprejema vse slovanske prevode. Zeli pa ho-
norar, ker je v zelo zalostnih razmeraii. Potem pripoveduje o
nesreci, ki ga je v Olomucu zadela radi njegovih pesnii vsled
ovadbe nekega Ijubljanskega duhovnika. Pripoved se popoi-
noma strinja s tern, kar pravi o tej stvari Stritar v svojem
..berilu" o Levstiku. Novo nam pa je pred vsem sledece :
„Sie („Pesmi") wurden von einem Suppienten, der zugleich
Pater^) ist, am Gymnasium zu Laibach als Vorlesebuch ein-
gefiihrt, aber die Folge war eine traurige."*) Dijakom so nje-
gove „Pesmi" javno zaplenili in neki duhovnik Ijubljanski
(t, j. Anton Globocnik) ga je ovadil pri semeniskem rav-
nateiju v Olomucu. Ta je verjel denunciaciji vse, njemu nice-
sar, vsled cesar je moral iti iz semenisca, ker ni hotel svojih
pesmi preklicati. „Jetzt ist er (t. j. on sam, Levstik) in Wien
und gedenkt die Philosophic zu studieren." Pismo je datovano
z Dunaja 20. januarja 1855.
To pismo nam je jako dragocenol Sicer ne govori prav
nic o tem, kdaj se je vse to godilo v Ljubljani in v Olomucu,
toda kljuc za resitev imamo zdaj v rokah. Prvic lahko trdimo,
da Levstik se ne more biti dolgo na Dunaju, da je marvec
sele pred kratkim casom dospel tjakaj, ker pravi, da sele n a-
merava tu na Dunaju studovati^filozofijo, t. j. seveda slovan-
sko jezikoslovje pri Miklosichu. Se dragocenejsa pa je druga
vest, ta namrec, da je suplent- duhovnik vpeljal njegove
„Pesmi" kot solsko berilo na Ijubljanski gimnaziji in da je to
') Gl. nav. delo, III. (1—2 zv.), str. 95.-99.
2) Gl. IV. letnik (1907) str. 171 in dalje.
3) Tukaj rabi Levstik besedo Pater pac v pomenu, kakor se slisi
na Moravskem in Ceskem, kjer se z njo zaznamuje cudi navaden svetni
duhovnik. Opomba K. Streklja v CZgN,, III. 96.
*) Gl. CZgN., HI., 96. in Francev, Materialy, str. 617.
266 Ivan Grafenauer : Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu.
bilo povod za postopanje ostale, na zavodu zaposlene duhov-
scine (sosebno torej A. Globocnika) zoper Levstikove pesmi in
pesnika samega.
Kdo je bil ta suplent-duhovnikr V postev moreta priti
samo solski leti 1853/54 in 1854/55. V solskem letuJ853/54
sta bila na Ijubljanski gimnaziji dva suplenta, Janez Solar in
Anton Brodnik, oba duhovnika ; a prvi je ucil samo v prvih
treh razredih, slovenscine nikjer, drugi pa je sicer ucil sloven-
scino, toda samo v obeli odeikih f^rvega razreda, v drugih
razredih pa sploh ni imel opraviti.') Solsko leto 1853/54 torej
ne more priti v postev za Levstikovo zadevo, zakaj v prvem
razredu se pac Levstikove pesmi niso prebirale kot solsko
stivo. — V naslednjem solskem letu (1854,55) je prisel vsled
razpisadezelne vlade zdne4. oktobra 1854. nanovo kotsuplent na
zavod svetni duhovnik Jozef Kogej, ki pa je ucil samo v obeh
oddelkih I. razreda latinscino, nemscino in zemljepisje, Anton
Brodnik pa ravnotako samo v I. a in b latinscino, nemscino
in matematiko.^) Ostaneta nam torej samo se dva: Janez ^6-
lar, ki je ucil od 15. septembra do 14. novembra 1854., t. j.
do svojega imenovanja za pravega profesorja v Celju (min.
odlok z dne 30. oktobra 1854, st. 16523), Jatinscino, grscino,
zgodovino in slovenscino v II., IV„ V. in VI. razredu 19 te-
denskih ur,'^) in Janez leienc, imenovan za suplenta po Solar-
jevem odhodu (razpis dez. vlade, 27. novembra 1854.); ucil je
poleg drugih predmetov tudi slovenscino v I. a in b, II., III.
in VI. razredu.^)
Kateri je pravi? Pogjejmo! Levstik je dne 30. januarja
1855. pisal z Dunaja Hanku v Prago. Prej pa se je zgodilo
najprej, da je suplent-duhovnik rabil Levstikove „Pesmi" za
solsko stivo, potem, da je ostala duhovscina to izvedela in
po ravnatelju Necasku dala dijakom odvzeti njihove iz-
vode;"') nadalje je sledilo dopisovanje med Stritarjem in
1) Gl. Jahresbericht und Programm des k. k. akademischen Gym-
nasiums zu Laibach fur das Schuljahr 1854, str. 18. — Da sta oba, Solar
in Brodnik, duhovnika, se sicer iz tega mesta ne razvidi, pac pa za S6-
larja iz Jzvestja" za prihodnje solsko leto (1855), str. 24., za Brodnika
pa iz Jzvestja" za solsko leto 1856., str. 22.
••') Gl. Jahresbericht etc. fur das Schuljahr 1855., str. 24. in 20.
^) Glej Jahresbericht etc. fur das Schuljahr 1855, str. 24. in 20.
Latinscine v 11. je bilo 8 ur, grscine v IV. 4 ure, zgodovine v vseh raz-
redih enako po 3, slovenscine pa po 2 uri. Po nekoliko nejasnem bese-
dilu Jzvestja" bi bil ucil lat. 11. (8 ur), grsc. IV. (4 ure), zgod. V. (3),
slov VI. (2 uri), a to da samo 17 ur; ucil je torej slovenscino (2 uri tudi
v V. razredu.
*) Glej Jahresbericht etc.. f. d. Schj. 1855, str. 20. in 24.
5) To se pa ni zgodilo tako kmalu, kar lahko sklepamo iz Stritar-
jevih besed, da so se dijaki Levstikovih pesmi ucili na pamet in jih de-
kiamovali v slovenski uri. To se torej ni godilo eno uro ali drugo, ampak
dalje casa. Prim. Stritar, zb. spisi VII., 150.
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu. 267
Levstikom. ki mu Globocnik gotovo ni precej prisel na sled,
nato disciplinarno postopanje proti Stritarju in ovadba zoper
^Levstika; potem sele sledi izkljucitev Levstikova iz semenisca
V Oiomiicu, nakar je popotoval Levstik pes^ iz Olomuca na
Dunaj. To vse se ni moglo zgoditi sele po 15. novembru, ne-
glede na to, da se zacetnik kakor Jelenc ne bi bil upal uvesti
Levstikovih pesmi kot solsko stivo, ne da bi bil prej vprasal
kakega .,starejsega gospoda". ^Vse govori torej za to, da je
oni suplent-duhovnik J a ne z Solar, znan pozneie kot izvr-
sten ucitelj, navdusen tolmac staroklasicnih in slovenskih pes-
nikov in iskren Ijubitelj slovenskega naroda, poznejsi ucitelj
Gregorcicev. Tudi po svojem znacaju bi bil on zato najbolj
zmozen.^j
Iz prvega Levstikovega pisma smo torej izvedeii, da se
je gonja proti Levstiku in njegovim pesmim vrsila v skrajnih
mejah od 15. septembra 1854 do 30. januarja 1855. Konfiska-
cija knjig se pa brzcas pred oktobrom se ni mogla izvrsiti,
tudi morda pred 14. novembroin se ne, ko je bil Solar se v
Ljubljani, ker bi v tern slucaju konfiskacija bila grdo, javna
osramocenje ucitelja pred ucenci. Disciplinarno postopanje zo-
per Stritarja se je godilo brzkone se pred Bozicem 1854.^)
Levstik pa je moral biti izkljucen malo pred ali ne dolgo po
Novem letu 1855. Seveda je torej tudi umljivo, da sluzbe
pri grofu Pacetu ni moge! nastopiti ze o pocitnicah ali v je-
seni 1854. Dobrodoslo pa nam je to pismo tudi, ker nam po-
polnoma jasno in za gotovo pove, da je bil v zacetku 1. 1855.
prevod „Kraljedvorskega rokopisa" ze gotov, dasi je izsel v
Celovcu sele 1. 1856.
V odgovoru na to pisrno (7. februarja 1855.) je zelel
Hanka, da bi dobil Levstikove pesmi ; posebnega veselja pa
1) Glej : Levstikovi zbrani spisi, V., 318,: ,Vsi bogoslovci so ga
spremili jedno uro dalec", in „Ljubljanski Zvon°, IX., 21, g. Jos. Stri-
tarja Zbr. sp., VII., 155.: .... kako so ga tovarisi vsi, v dolgi vrsti,
spremili dalec v en iz m e st a, . . . Popotoval je pes."
-j Glej o Jan. Solarju Levcev nekrolos; v Ljubij. Zvonu III., str.
253.-256. in Giaser, Zgod. slov. slovstva, III /200., IV, 33.
^) Da radi neke stvari Stritar v I. tecaju soisktga leta 1854'55 ni
bil v posebni milosti, dokazujejo tudi katalogi Ijubljanske gimnazije. V
tem semestru je bil Stritar po iokaciji le cetrti odlicnjak izmed 37 ucen-
cev igl. Tominsek, Ljubij. Zvon XXVI. 402), docim je bil v prejsnjem
letu V prvem tecaju prvi izmed 44., v drugem pa prvi izmed 41 ucencev;
V drugem tecaju 185.5 pa je bil ze zopet drugi odlicnjak in kot tak je
dobil tudi drugo darilo. — V zadrzanju pa je dobil Stritar v tem tecaju
samo red ,den Vorschriften vollkommen gemafi', docim v prejsnjem letu
obakrat .musterhaft", v drugem tecaju 1855 pa ze zopet ,sehr lobens-
wert". — Kaze se, da je Stritarju stvar v soli vendar le skodovala, dasi
ni bil izkljucen, kakor je bila Antona Globocnika srcna zelja. Protokola
o doticni konferenci v arhivu I. drz. gimnazije v Ljubljani nisem mogel
najti, ker se protokoli niso vsi hranili.
268 Ivan Grafennuer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisii
ni kazal za to, da bi za honorar prevzel Levstikov prevod, ces,
tezko bi ga bilo razpecavati; vendar pa ga vprasa, koliko bi
zahteval zanj. Levstik mu odgovarja due 22. aprila 1855.,
drugo nedeljo po Veliki noci, z Dunaja: Pesmi mu ne more
poslati, ker mu zaioznik nobenega iztiska- ne mara poslati ;
„Kraljedvorski rokopis" pa je prodal Druzbi sv. Mohorja v
Celovcu in s honorarjem se je dozdaj siromasno prezivil. Ker
pa zdaj nima nobene pomoci in ne ve, ne kam ne kod, prosi
Hanka za podporo. Upa, da bo v kratkem mogel izdati drugo
izdajo svojih „Pesmi" ; knjigarji v Ljubljani in drugod bi jo
radi prodajali, to ve za gotovo; tudi odjemnikov bi bilo, saj
zdaj, ko so njegove „Pesmi" pod pecatom, hocejo placevati za
njegovo drobno knjizico po pet gl. in vec, a kdor je v njeni
srecni posesti, je ne da. Nato vprasa, all bi se mogla mo-
goce natisniti v Pragi. — Odgovora Hankovega na to pismo
ne poznamo, tudi ne, ali je dobil kaj podpore od Hanka ali
ne, za gotovo pa vemo, da Levstikove skrite prosnje, naj mu
poisce zaloznika, ali ni razumel, ali pa ji ni mogel ustreci ;
zakaj druge izdaje svojih „Pesmi" Levstik ni dozivel.
Vse kaze, da se je Levstik kmalu nato odpravil domov,
toda 22. aprila 1855, stirinajst dni po Veliki noci, je bil Lev-
stik se na Dunaju! Ostal je torej na Dunaju dalje nego samo
„nekoliko casa" (Stritar) ali „neko!iko tednov" (Levee); ker je
prisel gotovo ze kaj malega pred 30. januarjem in je gotovo
tudi se po 22. aprilu 1855. nekoliko casa cakal na Hankov
odgovor, je bival na Dunaju skoro gotovo se kaj malega vec
ko tri mesece. Iz tega pa sledi tudi, da sluzbe odgojitelja
pri grofu Pacetu tudi o Veliki noci 1855 ni mogel nastopiti,
marvec sele o pocitnicah leta 1855, in sicer brzcas ne po-
polnoma proti kraju pocitnic. Stritar namrec pripoveduje, da so
ijudje po Levstikoveni odhodu na vsak nacin se hoteli videti
„Junteza", „ce ne ze pravega, pa vsaj ponarejenega. Se dolgo
casa potem so mene, kjer sem bil v veseli druscini, silili, naj
poklicem Junteza, ce tudi sam. Kaj sem hotel? Poskusil sem,
ce tudi je bil moj Juntez Levstikovemu podoben, kakor cesa-
rek grozdu."^) — Ce je Stritar po Levstikoveni odhodu, cez „dolgo
casa" se sam igral Junteza, Levstik ni mogel oditi k Pacetu
sele proti koncu septembra recimo, saj je tudi Stritar moral v
zacetku oktobra iti na Dunaj. Ali pa morda Stritar „Junteza"
ni igral vec o tistih pocitnicah ? Besedilo ravno ni prevec
jasno. Prav v zacetku pocitnic (tacas, od 1. 1855. naprej, so se
zacenjale s 1- avgustom in nehale s 30. septembrom)'-) pa tudi
ni nastopil sluzbe; najprej govori proti temu „Juntez", potem
1) Stritar, Lesniki, str. 202.
\ Gl. Jahresbericht etc f. d. Scliulj 1855. str. 26.
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjvpisu. 269
pa tudi pesem „Na sv. Roka dan".^) Leta 1855 je namrec
tudi po Dolenjskem razsajala kolera in na dan sv. Roka (16.
avgusta) tistega leta je prisla velika mnozica Ijudi k po-
driiznici sv. Roka blizu Spodnjih Retij v velikolaski zupniji.
Prisli so
.S Polja, z Roba in Skocjana,
Poleg nasih farmanov."
Pesem pa dokazuje, da je bil Levstik pri tern cerkvenem
shodu navzoc. — Ce pa je prisel Levstik sele o pocitnicah
po 16. avgustu in recimo pred 15. septembrom) leta 1855. k
grofu Pacetu, ni mogel biti pri njem ne „cez tri leta" (Levee),
niti „dveli let in pol" ne (Ant. grof Pace), temvec k vecjemu
le kaj malega cez dve leti, do jeseni 1857. Pozimi 1857/58 je
bil namrec ze zopet brez sluzbe v Spodnjih Retjah pri prija-
telju Jozefu Oblaku-Iliju in je pripravljal in pisal „Popoto-
vanje" in »Napake" na podlagi velikolaske govorice.
Kolikor smo torej mogli dognati, je od 1. 1853. do 1858.
sledece gotovo: Brez mature je Levstik dovrsil osmi gimn.
razred julija 1853;") o pocitnicah 1853 (?) je bival nekoliko
casa kot gost pri dunajskih jezuitih; v casu po 15. septembru
in pred 14. novembrom 1854 je prebiral Jan Solar z ucenci v soli
Levstikove „Pesmi" ; pred 30. januarjem 1855, prejkone okrog
Novega leta, je bil Levstik izkljucen iz olomuskega semenisca
in je potem, pred 30. januarjem 1855., dospel na Dunaj, od-
koder je odrinil po 22. aprilu 1855 (brzcas v zacetku majnika)
pes proti domu v Ljubljano in Lasce. Po 16- avgustu in pred
30. (ali 15.) septembrom 1855 je sel k grofu Pacetu za doma-
cega ucitelja, kjer je ostal do jeseni 1857. Do jeseni 1858 je
potem ostal pri „Iliju", nakar je prisel na Notranjsko k Vil-
harju. --
Odprto pa je se vedno vprasanje, kje je bil vse solsko
leto 1853,54, ali je bil ves ta cas v olomuskem semeniscu,
ali je bil kje v kakem noviciatu? Dozdaj na to vprasanje se
ne morem odgovoriti. Na dvakratno tozadevno prosnjo mi
slavno ravnateljstvo kn. nsk. duhovniskega semenisca v Olo-
mucu dozdaj se ni blagovolilo nicesar odgovoriti.
Naj sledi se kot dodatek za nas tako dragocena kores-
pondenca Levstikova s Hankom iz leta 1855., ker
je knjiga Francevova nam na Slovenskem zelo tezko do-
stopna :
1) Levstikovi zbrani spisi, I, str. 143 — 146. in 301.
-) Pismena niatura je bila 16, 17, 18, 20, 21. junija, ustmeni izpiti
pa 18—21. julija; iznied 3« ucencev 8. sole se je javilo k izpitu zrelosti
samo 19 in se izmed teh so stirje pred izpitom odstopili, ostaiili 15 je
izpit napravilo (trije z odliko) Treba pa je opozoriti na to, da se je tacas
zrelostni izpit potrebovai samo za vstop na vseucilisce.
270 Ivan GTafenauer: Opazke k Levstikoveinu zivljenjepisu.
1.
(Levstik Hanku)-^)
Euer Wolgeborn!
Der Gefertigte nimmt sich die Freiheit, an Euer Wolge-
borii, ohne Hirer ehrenden Bekanntschaft sich zu erfreuen, den
gegen- (str. 617) wartigen Brief zu richten. Da er in Erfah-
rung gebracht, dass Sie alle slavischen Obersetzungeii dcr
,.Ko n igi n h of er Han d sc hr if t" annehmen, urn sie den schon
bis jetzt existirenden beizuschliessen, so wagt er hiemit eine
„s 1 0 V e n i s c h e" Ubersetzung der gesammten im „rukopis"
vorkommenden Gedichte gegen ein anstandiges Honorar an-
zubieten. Er wiirde wol nicht davon erwahnen, wenn er ietzt
nicht in einer sehr beangstigenden Lage ware- Er iiat einen
Band „s 1 o ve n i s c h e r" Gedichte erscheinen lassen, die sich
in seinem Vaterlande einer enthusiastischen Aufnahme zu er-
freuen die Ehre hatten. Sie wurden von einem Supplenten, der
zugleich Pater ist, am Gymnasium zu Laibach als Vorlesebuch
eingefiihrt, aber die Folge davon war eine traurige. Die am
Gymnasium bethatigte iibrige Geistlichkeit erhob einen grass-
lichen Sturm und brachte so weit, dass in alien Gymnasial-
klassen die Exemplare, welche sich die Studenten angeschafft
hatten, offentlich konfiscirt wurden. Aber die Bosheit ging noch
weiter. Da sich der gefertigte Verfasser im f. E. Seminar zu
Olmiitz in Mahren als Deulschritterordenskleriker befand, so
schrieb ein Pater von Laibach einen Brief mit einem beige-
schlossenen komentirten Exemplare seiner Gedichte an den
Seminarvorsteher. Im Briefe standen unwerschamte(sic!) Liigen,
dem Werke wurden die skandalosesten Blasphemien auf-
gebiirdet. Der Vorsteher drang auf Widerrufung der Gottes-
lasterungen. Der Verfasser erklarte urnsonst, dass das Werk
die Censur mit Ehren bestanden, dass diese Denunziazion eine
abscheuliche Liige sei. Er versteht unsere Sprache nicht und
glaubte dem Briefe jeden Strich, dem Verfasser nichts. Die
Folge davon war. dass er das Seminar verliess, well er sich
zur Widerrufung nicht bequemen konnte. Jetzt ist er in Wien
und gedenkt die Philosophic zu studieren, hat aber keine Aus-
sicht auf irgend eine Unterstiitzung. darum kann er in diesen
Umstanden wol entschuldigt werden. wenn er vom Honorar
Erwahnung macht. Er bittet um gefallige baldigste Beant-
wortung,
Mit Hochachtung etc.
F r. L e V s t i k.
') Francev, Materialy etc., sir. 616.— 617.
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljerjepisu. 271
Adresse: Franz Levstik in Wien, Landstrasse, Untere Reis-
nergasse H. Nr. 497, II. Stock, Thur Nr. 22.
Wien
am 30. Janner 1855.
2.0
(Hanka Levstiku).
Vase Blahorodi!
Kdybyste mi byl pi'eklad slovensky nabidl kdyz sem
vydaval polyglottu Kralodvorskeho rukopisu, bylo by mi to
velmi vi'tano. vsak pro vsecko racte mi psati, cobyste zan
zadal, nebot' posud zadny pfekladatel honoraru nezadal, jsa
spokojen s nejakym poctem zvlastnich vyjtisku. Sam nevim
kdybych to tisknouti dati mohl. Nejhorsi pi'i torn jest to, ze
se Vam ta smutna nehoda stala. tak ze snad kdybychom to i
tisknouti dali — Vasi neprateli by to ani na slovenska gymnasia
nepfipustili — a kdyby toho nebylo, kdo by nam to pak ku-
poval ? Na nove vydani polyglotty neni ani pomysleni, ja sem
ji posud vice darmo rozdal nez prodal: vubec nyni jest tak
spatny odbyt na knihy, ze sotva kdy tak bylo. Kazdy pfi te
naramne drahote setfi co nejvice miize.
Ten svazecek Vasich slovenskycli basni bych rad mei,
nebot' od Vas nic jineho neznam, nez Bozicnu i Dekle i Ticu
a posilam Vam zde zah Polyglottu Kralodvorskeho rukopisu,
moje Pisne i Krakoviaky.
Porouceje se laskave pameti mam cest zustavati nejod-
danejsi
Vaceslav Hanka.
[V] Praze 7. unora 1855.-)
(Levstik Hanku)
Euer Hochwolgeborn!
Ich komme erst jetzt der schuldigen Pflicht nach und
bitte desshalb tausend Mai um Vergebung. Ich wusste sehr
wol, dass (str. 618.) es meine Pflicht sei, Euer Hochwolgeborn
1) Gl. Casopis za zgodovino in narodopisje, IV. 1., str. 172.
-) Na Hankovo vprasanje o Levstiku (16. III. 1855) mu odgovarja
22. marca 1855. profesor biblijske vede v goriskem duh. semeniscu Stefan
Kociancic: .... Gospod Levstik, od kterega mi pisete, da je Kraijedv.
rokopis pcslovenii, je pri nas znan ko dober pesnik ; gotovo bo tadaj
tudi to njegovo novo delo svojega mojstra hvalilo". Gl. Francev, Ma-
terial}-, str. 550, Casopis zgod. nar. III. 96.
" ') Francev, Materialy, str. 617—619.
272 Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivijenjepisu.
ein Bandchen meiner Gedichte zu uberschicken, und diess um
so mehr, da Sie selbst ein slavischer Schriftsteller und ein
Freund unserer Nation sind. Dieser Pflicht ware ich schon in
meinem ersten Schreiben gerne nachgekommen, wenn es mir
nur moglich gewesen ware. Nach Olmiitz hatte ich nur 3 Exem-
plare meiner „Pesmi" erhalten, wovon ich 2 bei meiner
Abreise von dort an meine Mitschiiler abzutreten gezwungen
wurde; so sehr interessirte man sich dort um mein kleines
Werk. Ich befinde mich also nur noch im Besitze eines einzigen
Bandes, der hier in Wien, unter meinen Landsleuten von Hand
zu Hand geht.
Sobald ich von Euer Hochwolgeboren das Schreiben
nebst den beigelegten Werken, wodurch ich mich sehr geehrt
und zu grossem Danke verpflichtet fiihle, erhalten hatte, schrieb
ich alsogleich an den Verleger nach Laibach, er soil mir we-
nigstens noch ein Exemplar zuschicken; aber drei Briefe an
ihn blieben ganz unbeantwortet, erst auf den vierten von etlichen
Tagen wiirdigte sich der stolze Mann herab, mir eine Antwort
zu geben: „Alle Exemplare liegen unter Siegel und kein Mensch
sei im Stande nur Eines davon zu bekommen!"
Ich wiirde Euer Hochwolgeborn mit grosstem Vergniigen
mein einziges, obwol schon sehr abgeriebenes Bandchen zu-
senden, wenn ich es nur irgendwie entbehren konnte, allein
das Manuskript liegt beim Buchdrucker, welches er mir libri-
gens zur weitern freien Verfiigung gegen Erlegung von 35 f.
C. M. (soviel hatte ich erst an Honorar bezogen) abzutreten
gesonnen ist, und da ich in der Kiirze eine zweite Auflage zu
veranstalten gedenke, so kann ich das einzige Exemplar un-
moglich entbehren. Euer Hochwolgeborn hatten die Gute, an
mich die Frage ergehen zu lassen, wieviel ich fur die Uber-
setzung der „Koniginhofe r-H andschrift« verlange ? Diese
Fragemuss ich dahinbeantworten, dass ich, in Erwa^ung, dass Euer
Hochwolgeborn durch eine Drucklegung derselben m i r, ohne
weitere Aussicht auf Absatz, ein Opfer gebracht hatten, dieselbe
nach Klagenfurt bereits dem Verein des h. Mohor abgetreten
habe, von dessen Honorar ich bis jetzt kiimmerlich mein Da-
rein gefristet. Nun aber bin ich in der schlimmsten Lage. Meine
Eltern beantworten mir keinen meiner Briefe, hier in Wien habe
ich viele. doch lauter arme Freunde, aber keinen Conner und
keinen Verdienst, trotz meiner bisjetzigen grossen Bemiihung
darnach. Ich weiss nicht, wohin ich mich wenden, was ich
anfangen soil ! Alles scheint sich gegen mich verschworen zu
haben. In Laibach soil (str. 619.) ich wol so manchen stillen
Conner besitzen, aber leider weiss ich nichts davon!
Ich. wage mich daher an Euer Hochwolgeborn mit der
Bitte um eine Unterstiitzung. Mein Selbstgeful hielt mich von
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu. 273
solchen Schritten zuriick, solange ich nicht in das bitterste
Elend geraten war, aber nun steht mir keine Aussicht mehr
offen, bis zur 2-ten Auflage meiner Gedichte, die in ein Paar
Monaten erfolgen wtirde, wenn ich einen Verleger hatte. Dabei
konnte ich viel gewinnen. In Laibach woHen jene, die sich im
Besitze meines Werkes befinden, dasselbe nicht um enorme
Preise von 5 f. und noch mehr, an andere abtreten. Ware es
vielleicht moglich in Frag den Druck irge(n)dwie^) zu veran-
stalten? In Laibach und uberall sonst giebt es Buchhandler
genug. die es gerne verschleissen wollten. das weiss ich genau.
Mich noch einmai wegen der so lange schuldiggebliebenen
Antwort exkusierend, bleibe ich etc.
Franz Levstik.
Adresse: Wien. Vorstadt Wieden, Wehrgasse, H. Nr. 854
zu ebener Erde, Thiir Nr. 1.
Wien,
am 22. April 1855.
Gori^) sem dejal, da se konfiskacija Levstikovih „Pesmi"
brzcas ni izvrsila pred oktobrom, morda tudi se ne pred 14.
novembrom. Ta cas se doloci lahko se nekoliko natancneje;
zakaj Jozef Blaznik, zaloznik Levstikovih „Pesmi", jih v „Oglas-
niku St. 38. k 96. listu Novic, 1854" (ki je izsel 2. decembra
1854.) se priporoca: „V ravno ti zalozbi (kot Alb. Stolz Oli-
banov „Oce nas", v Blaznikovi namrec) se dobivajo PESMI.
Zlozil Fr. Levstik. Mehko vezane veljajo 30 krajc.^) Pred 2.
decembrom 1854. tore] „Pesmi" niso dali v zapor! Prvic pa
je bilo priporocilo objavljeno v „Oglasniku st. 35. k 92. listu
Novic, 1854" (18. novembra 1854). Ker pa Blaznik knjizice tu
ne priporoca kot „ravno zdaj na svitlo prisle", kakor v isti
stevilki Giontini svoj „Koledar za Slovence" ali v 29. stevilki
„Oglasnika" (30. avgusta 1854.) Blaznik ze omenjeni „Ocenas",
moramo sklepati, da so izsle „Pesmi" pac ze nekoliko casa pred
18. novembrom. Kakor se sploh kaze, se Joz. Blaznik za Lev-
stikove „Pesmi" ni bas prevec potrudil — mislil je pac morda:
„Kaj bom pri pesmih profitiral?" — in jih tudi oglasil ni
precej, ko so bile izsle, morda sele tacas, ko so postajali
kupci redkejsi. Prodal jih je pa do konfiskacije, ki se je mo-
rala izvrsiti kmalu po 2. decembru, precejsnje stevilo; v zaporu
1) Crka „n" je izginila v tisku.
■) Gl. strain 267. Med natisom se je g. pisatelju posrecilo dognati sledeca
vazna dejstva, ki so se se niogla sprejetivnas Zbornik. — Urednistvo.
=*) Starega denarja seveda, 1 gld. -= 60 kr.
18
274 Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu.
jih vsaj ni moglo vec biti dosti. Celovski „Slovenec", teca] II.
str. 100 poroca namrec v dopisu iz Ljubljane, datovanem z
21. marc. 1866-, da jih je zacel Wagner prodajati po 50 kr.
(nove veljave -^ 30 kr. stare veljave) in da jih „n i prav
obilo iztisov".^) Iz vsega tega, in ker se konfiskacija pac
ni mogla izvrsiti pozneje ko v decembru 1854-, moramo skle-
pati, da je moralBlaznik prodajati „Pesmi" pac dalje casa, nego sele
od srede novembra nadalje, da so morale pesmi iziti na vsak
nacin ze ob zacetku solskega leta ali malo pozneje. Znacilno
za Joz. Biaznika pa je, da je od Levstika po konfiskaciji zahte-
val za povrnitev rokopisa ves honorar nazaj (celih 35 gl.!),
dasi so morali biti njegovi stroski ze davno pokriti — pri
visoki ceni „Pesmi" (po! goldinarja za ne celih 6 pol prav
majhne osmerke) in pri nizkih tedanjih tiskarskih stroskih, ko
je pri 500 izvodih ena pola velike osmerke (Glasnikove oblike)
stala 19 gl. (I. 1857) in je pri 1200 izvodih tisk in papir Pre-
sernovih „Poezij" (12 pol 8" na najboljsem papirju) stale 257
in pol goldinarja (1. 1846.). A to razumemo pri cloveku, ki je
placal po Presernovi smrti za njegove „Poezije" dedicem po
13 kr., jih dal po 3 kr. brosirati in jih potem prodajai po —
celem goldinarja s 375% dobicka (pri izvodu 44 kr), na
stroske revnih Presernovih dedicev.
Zanima nas tudi vprasanje, kdaj je Levstik Blazniku iz-
rocil rokopis svojih „Pesmi". V pomoc nam morejo biti sle-
dece pesmi: „Bozicna", tiskana v Bleiweisovem „Koledarcku
Slovenskem za leto 1854.", str. 54.-57. „Deklica in tica", ob-
javljena istotam, str. 62., in pesem „Hrepenenje niladega pes-
nika" („Uvod" v „Pesmih"), ki je bila prvic tiskana, na kar
nihce dozdaj se ni opozoril, v „Novicah", tecaj XII., „V Ljub-
Ijani, v sredo, 5. julia 1854.", list 53., str. 212.2) Vse te tri
>) Casopis za zgodov. in narodop. IV, str. 140.
2) Ob tej priliki naj opozorini tudi na Levcevo pomoto v Levsti-
kovih Zbranih spisih V., 331., kjer pise, da se je Levstik „petosolec leta
1850. prvic javno ogiasil v „Sloveniji" (1. 18.) s svojo pesmijo „Vile°,
katero je pozneje prekrstil v „Povodnjo deklico". — Res pa je le, da
je Levstik nastopil prvic ze kot cetrtosolec; v .Sloveniji", list 42. „V
petek, 25.,Velkiga travna 1849.", str. 168, je razglasil s podpisoni „— k".
pesem „Zelje' (7 kitic). To je ona pesem, ki jo beremo v ^Pesmih" na
str. 31. — 32. pod naslovom „Pesem strunarja", okrajsano za dve kitici in
tudi sicer precej niocno predrugaceno; v .Zbranih spisih" pa ima ta pesem
zopet naslov „Zelje" in spodaj dostavek „Susca meseca 1849", kar se
ujema. Opozorim naj pa tudi na to, da i Levstikova „Ura° (, Pesmi",
str. 60., .Zbrani spisi", I., 183. — 185.) ni prvic tiskana v „Pesmih" (kakor
pravi Levee v kazalu Levstikovih zbranih spisov, I.), ampak v ,Ljubljan-
skem Casniku", No. 44. ,V torek 3. Roznika 1851. «•, str. 176. in da je
isti „Ljubljanski Casnik" Nr. 15. „Vtorik 21. Velkiga travna 1850"., str. 60.,
objavil Levstikovo dozdaj neopazeno balado „Kamniti svatje" is podpisom
Gornicki kakor v „SIoveniji", v kateri obravnavav precej nerodnih kiticah,
podobnih nibelunskim, znano ribnisko pripovedko.
Ivan Gnifenauer: Opazke k Levslikovemu zivljenjepisu. 275
pesmi kazejo razne premembe, ki so casih tolike, da si ne
moremo misliti, kako naj bi jih bil povzrocil kdo drug nego
Levstik sam, zlasti, ker so te inacice — sicer ne vselej, a ve-
cinoma — metricno ali pa frazolosko res boljse od onih v
„Pesmih". N. pr. „Bozicna": „Pesmi", str. 64.: „Do Betlehema
hitite, — V jaslih ga iscite" (naglas „jaslih"), „Koledarcek",
str. 55.: „Do Betlehema hitite, — Ga v jaslih iscite." „Pesmi",
str. 65.: „Deva je Mesija rodila" (naglas deva); Kol. str. 55.:
„Je deva Mesia rodila". „Pesmi", str. 65.: „Viditi je zelel ..."
(naglas „viditi"), Kol. str. 56.: „Je viditi . . ." — „Dekle in
tica": „Pesmi" str. 23: „Pogleda se v vodo, vidi si obraz"
(naglas „vidi si"), Kol. str. 62.: „. . . si vidi obraz". „Pesmi" :
„Kar rekel si ticek, to gerda je laz", Kol.: „Kar ticek si
ticek, ..." (ticek je apozicija). >Pesnii": „Ceprav siromak i
revez bi bil" (tavtologija), Kol.: „Ceprav siromak in bos bi
bil". — „Uvod": „Pesmi", str. 4.: „Hladni rosi je nedrije za-
krila". Novice, 1854., str. 212.: „Ia rozica • • . Je hladni rosi
nedrije zakrila". „Pesmi", str. 5.: „0d vsih strani strune so
divno pele" (naglas „strune"), Nov.: „0d vsih strani so krasno
strune pele*. — „Pesmi str. 4.: „I zdajci se mi dusa v persih
vname — Podoba ta me vsoj mocjo objame." Nov.: „Podoba
ta me z vso mocjo objame — Brezimeno mi zeljo v persih
vname". „Pesmi", str. 6.: „Mrak pade", Nov.: „Mrak seda". —
„Pesmi", 6.: „Ko z njim se dvignem na stezo gotovo, — Be-
zijo brezna pred nogo njegovo". Nov.: „Sabo veli mi na stezo
gotovo. — Zbeze vsa brezna pred nogo njegovo." — Nekatere
stvari so pa ravno v tej pesmi ocitno poprave, pravzaprav
„pokvare", tuje roke, zlasti od 6. — 8. kitice, morda tudi katera
izmed navedenih, v splosno resnicnih poprav, dasi utegnejo
biti po vecini Levstikove: „In" mesto „i" je brzcas urednikov,
„sem" m. „sim" pa skoro gotovo Levstikov; „Novice" imajo
V vsem letniku 1853. se skoro vseskozi »sim" (gl. str. 197,
198, 375, 412 itd.), v letniku 1854. pa ze „sem" (str. 62, 80,
104, 152, 180 itd.). Nobene teh poprav, tudi „sem" m. „sim"
ne, ni v „Pesmih", torej tudi v rokopisu ne. Kaze se torej, da
je Levstik rokopis svojih ..Pesmi" moral prodati ze 1. 1853.,
in to se preden je dal svoje prispevke za Bleiweisov „Koledar-
cek Slovenski". Za to domnevanje govori tudi to, da kaze
„Hrepenenje mladega pesnika" mnogo vec in vecjih izprememb
nego „Bozicna" in ,,Dekle in tica", ker je vecja razdalja med
rokopisom „Pesmi" in novo inacico.^) Prispevka za „Koledar-
1) To moje domnevanje bi se moglo utrditi ali pa ovreci, ako bi
dobili V roke potrebno rokopisno gradivo, Levstikov rokopis, ki je ostal
pri Blazniku (ali ga pozna kdo?) in rokopise onih Ireh Levstikovih pesmi
z eventuainimi popravami tuje (urednikove?) roke. Naj pogleda, ce
kdo ima!
IC*
276 Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu.
cek" je moral Levstik poslati potemtakem uredniku vsaj sep-
tembra 1853., najkasneje v zacetku oktobra, ker je bil 5. no-
vembia ze dotiskan.^)
Tacas pa je bil rokopis „Pesmi" ze pri Blaziiiku in je
lezal pri njem nad eno leto, preden so izsle „Pesmi". Levstik
je torej prodal svoje „Pesmi" brzkone ze poleti 1853., ker je
pac tacas najbolj potreboval denarja, ko je obracal svoje ko-
rake proti severu, da bi vstopil v Nemski viteski red in se
enkrat vrnil kot duhovnik tega reda v Ljubljano.
To pa se je godilo ravno poleti 1853; gotovega dokaza
sicer zopet nimamo, a verjetnost je najvecja. Od vodstva knezo-
skofijskega semenisca v Olomucu sicer se zmeraj nisem dobil
nobenega odgovora, dasi je sic:r obicajno, da se na pisma
vsaj negativno odgovori, ce je prilozen retourporto, vendar
pa se mi je po Ijubeznivem posredovanju g. dr. Avg. Zigona
posrecilo dobiti v porabo vazen Levstikov dokument, ki nado-
mesca popolnoma odgovor, ki ga iz Olomuca nisem dobil,
Levstikov „Wo hi ve rh al tungsz eug n i s" namrec, ki ga je
dobil ob izstopu iz semenisca. Glasi se :
Wohlverhaltungszeugniss.
Der Gefertigte bestattiget anmit, daB Herr Franz Levstik,
Horer der Theologie des ersten Jahres, sich in dem Fiirst.-
Erzb. Alumnate zu Olmiitz, als dessen Zogling, vom 1. Oktober
1854 bis zum 25. Janner d. J. aufgehalten, und sich stets den
Hausstatuten gemafi benommen habe.
Olmiitz am 25 Janner 1855.
Th. Becak m. p.
Sem. Rector.
V olomuskem semeniscu je bil Levstik torej samo od
1. oktobra 1854. do 25. januarja 1855.; torej se celih stirih
mesecev ni bival v njem. Kje pa je bil vse leto od poletja,
oziroma jeseni 1853. do 1. oktobra 1854.? Le poglejmo! Iz
Levstikovih pisem, Hanku pisanih, vemo, da je Levstik prinesel
na Dunaj s seboj zgotovljen prevod „Kraljedvorskega roko-
pisa". Ali je mogel to delo izvrsiti poleg teoloskih naukov v
manj kot stirih mesecih, neglede na to, da se Levstik na gim-
naziji s cescino ocivi^dno se ni dosti pecal? Pac tezko da.
Moral je bivati med Cehi dalje casa. V prvem pismu pise
Levstik Hanku, da je bil v semeniscu kot „Deutschritterordens-
kleriker", kar se ujema z vsemi dosedanjimi dati, kakor
tudi s prijaznim pojasnilom c. g. o. Bernarda Polaka v Ljub-
Ijani, da je studoval Levstik teologijo v Olomucu na stroske
1) Gl. Oglasnik st. 3'. k 89. listu Novic 1853 (t. j. 5. nov. 1853.).
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu. 277
Nemskega viteskega reda, ki je imel tacas svoj glavni konvent
V Sovinskem^gradu (Sovinec [Eulenberg] na severni strani Mo-
ravske med Rimazovom in Sternberkom), odkoder so ga po-
zneje prelozili v Opavo. Da pa je mogel biti Levstik
klerik Nemskega viteskega reda, je moral prebiti na
vsak nacin enoletni noviciat, ne sicer na Dunaju pri oo. jezuitih,
pac pa skoro brezdvomno vSovincu. Pozitivnega po-
trdila za to domnevanje sicer zopet pogresamo, toda upam, da
ga se^dobimo.
Se nekaj je treba v razpravici dopolniti. Levstik je sel
od Pacetovih stran jeseni 1857.. brzkone koncem septembra,
in je potem sel k prijatelju Oblaku v Sp- Retje; to je bilo
dozdaj tako trdno, da ni bilo treba stvari dalje preiskovati. A
ni tako. V razglasu „Bukve Vodniku v spomin" nasteva
dr. E. H. Costa v „Novicah" 3. februarja 1858^ med pisatelji,
ki so poslali prispevkov, tudi nasega pesnika: Franc Levstik v
Ljubljani. To pac se ne pravi, da bi Levstik se 3. fe-
bruarja 1858. bival v Ljubljani, pac pa gotovo, da je bival tu
se pred kratkim casom, gotovo pa se tacas, ko je poslal svoje
prispevke. Kdaj se je to zgodilo? „Novice", XV. tecaj, list 90-,
11. novembra 1857., so objavile Costov poziv „Z a stran
bukev vVodnikov spomin", v katerem prosi, da rnu
posljejo pisatelji „izdelke saj do srede mesca decembra". Ce
pregledamo mnozino Levstikovih pesmi v „Vodnikovem spo-
meniku" (4 strani velike cetvorke). moramo priznati, da jih je
moral pac dalje casa pripravljati za tisk, ker vemo, kako vestno
je Levstik svoje pesmi pilil. Pred zacetkom decembra svojih
prispevkov pac ni izrocil se Costu, zlasti ker je bjl rok „do
srede decembra". Tacas, morda tudi se kaj dalje, je moral
Levstik bivati v Ljubljani, dasi morda ze ves cas od zacetka
oktobra brez sluzbe, iskaje si novega zasluzka. Sele ko mu je
vse izpodletelo, se je zatekel v leseno kolibo pri Iliju v Spod-
njih Retjah. — V „Vodnikovem spomeniku" samem (str. 268.)
je oznacen „Franz Levstik" kot „Hofmeister in Senosetsch".
„Novice" pa porocajo v XVII. tecaju, 19. listu, 11. maja
1859.: „ . . povemo veselo novico, da Vodnikov spomenik
(album) je dokoncan; vidili smo ze vezano knjigo". — Torej
nov in star dokaz zato, da je sel Levstik k Vilharju v Senozece
prej nego v jeseni 1859.
') Gl. .Novice", XVI. tecaj, list 5., str. 34.
0 slovensko-hrvatski zajednici
1848/49.
Priobcil dr. Fr. Ilesic
Ko se je zacetkom 1. 1849. pripravljala oktroovana ustava
in je umirala politicna svoboda, je glasilo takratnega minister-
stva, „Der osterreichische Correspondent", zacelo pisati zoper
Hrvate, jih imenoval^o „od nemskih demokratov zavedene ro-
varje" ter svariio „Cehe in Hrvate in vse, ki morebiti z njimi
simpatizujejo, namentlich die von einem slovenischen Doktor
aufgeregten Slovenen."^)
Dvoje se trdi v teh besedah, namrec, da je „doktor"
(Bleiweis) vzbunil Slovence in pa da Slovene! simpatizujejo s
Cehi in Hrvati.
O tg zadnji tocki, o slovensko-hrvatskih odnosajih leta
1848/49 iiocem govoriti v pricujoci razpravi, in sicer o politic-
nih, ne o literarnih odnosajih slov.-hrvatskih, Razprava naj
natancneje pojasni besede Apihove („Siovenci in 1. 1848.",
str. 90.), ces, da so bili precej osamljeni glasovi, ki so zahte-
vali tesno zvezo s Hrvati, a da so jo Hrvati cesto zahtevali.
V to svojo svrho bo razprava razlocneje orisala in izrisala
ozadje delovanju navedenega „slovenskega doktorja".
Na kratko bi se dalo to-le reci : Najsi je bilo res ali ne-
res, kar so porocale „Prazske Noviny" dne 5. Jan. 1849, ces,
da je program Jelacica bana najti v vsaki hisi v vseli jugo-
slovanskih pokrajinah tja do bregov Soce, gotovo je, da Blei-
weis ni bil med tistimi, kiso ga najbolj sirili. Bleiweisu je bil
ta program prerevolucionaren.
1) Slovenski dopisnik v „Slav. Centralblatter" z dne 30. apr. 1849
je smatral tako trditev za naivnost ter dodal : „Ware ich so ein allmach-
tiger Minister, der verteufelte slovenische Doctor niuBte mir zur heilsa-
men BuBe eine kleine Erholungsrelse nacii Kufstein machen ..."
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 279
1.
Preden se je ustanovila dunajska „Slovenija" (29. marca
1848), je sprico marcnih dogodkov dunajskih med tamosnjimi
Slovani ocividno prevladovala misel o politicnem ilirizmu. Pod
proglasom, ki so ga dne 20. marca dunajski Slovani poslali
na jug, predlagajoc, naj se Gaj, Vranycani in Kukuljevic „od-
mah bez svake misli nesloge i razdora" priznajo za zacasni
upravni odbor „nasega naroda", so poleg mnogobrojnih Ceho-
slovanov in drugih Jugoslovanov podpisani tudi „Petar Kozlar,
Krajnac, Jur. Jenko, Krajnac, Ant. Globocnik, Krajnc, Lud. Pe-
rona, Krajnc" (Seirac Franceschini, Primorac?)^
Ta odbor je sklical na dan 25. marca v Zagreb narodno
skupscino, kjer je bilo med driigim enoglasno sklenjeno
^krepko i novo sjedinjenje u svakom smislu nase po zakonu
i dogodivstini k nama pripadajuce kraljevine Dalmacie s kra-
Ijevinom hrvatskom i slavonskom, kao takodjer cele nase voj-
nicke granice glede poiitickog upravljanja, kao i sviuh ostalih
tecajem vremena izgubljenih s ugarskimi varmedjami i s
austrianskimi derzavami sjedinjenih stranah do-
mo vine nase." Drzavni sabor naj bi se sestajal vsako leto
na izmeno v Zagrebu, Oseku, Zadru in Reki.
Ti sklepi so bili izroceni posebni deputaciji z Gajem na
ceiu, da jih predlozi cesarju v sankcijo. Dne 26. marca je de-
putacija zapustila Zagreb in 31. biia sprejeta v avdijenciji.
Dne 2. aprila se je udelezila velike slovanske svecanosti
V Sperlovi dvorani na Dunaju.
Istega dne popoldneje zboroval slovanski odbor, sestavljen
iz najvrlejsih moz hrvatskih, ceskih in poljskih. Med ostalim
so se posvetovali tudi o tern, kako bi se najlaze utrdila in
okrepila zveza vseh Slovanov v Avstrijski monarhiji, „i od-
maii se sastavi proglas na Slovence u Kranjskoj,
Koruskoj i Stajerskoj, kojim ce se takodjer u
slavjansko kolo pozvati."
In res so dne 5. aprila slovanski deputati (400 po stevilu)
z Dunaja p^^oslali „svojim bratom Slovencem na Kranjskem, Pri-
morskem, Stajerskem in Koroskem" odusevljen poziv, kjer so
naglasali potrebo narodnosti ter jih pozivali, naj bi si „stavili
v mislih in srcih Slovenijo, ki jo kroji politika", naj bi
svoje prosnje podstrli cesarju, da jim da „tudi politika Slove-
nijo," naj bi podali svojim bratom na Hrvatskem, Slavonskem
in Dalmatinskem bratsko roko in jih spoznali za tiste, „k. ka-
terim se imajo posebno obrniti in z njimi zjedinjeni do-
seci svoj^visoki namen", naj pa bi ne pozabili tudi vzajem-
nosti s Cehi in Poljaki, „ker v sedanjih okoliscinah bode le
») Gajeve ,Novine" dne 25. marca 1848.
280 Dr. Fr. Uesic: O slovensko-lirvatski zajednici 1848/49.
ta mogla obstojno (?) zavarovati in utrditi avstrijski prestol."
Podpisali so ta poziv poleg drugih Gaj, Vranicani in Kukulje-
vic, izmed Cehov tudi L. Rieger.^)
Ta manifest kaze sicer znacaj celokupnega avstrosla-
vizma, vendar priporoca Slovencem naravno na prvem mestu
zvezo s Hrvati ter je dokaz, da so iirvatski voditelji kakor
Gaj, Kukuljevic tudi v zgoraj navedenem sklepu narodne skup-
scine z dne 25. marca mislili na zedinjenje s Slovenci.
Jako radikalno jugoslovansko stalisce je zavzel Vukotino-
vic V svoji brosuri „Nekoja glavna pitanja naseg vrem:na",
ki ji je predgovor pisan v Zagrebu dne 15. aprila 1848. V
njej zahteva „da se u administrativnom obziru od Ugarske
posve odcepimo---- Nu kruna ugarska nek ostane i nasa";
namesto dolgega izraza „hrvatsko-slavonsko-dalmatinski" pri-
poroca nadstrankarsko ime ,ilirski', „i tim imenom da se nazi-
vaju sve tri kraljevine i one strane, koje i jezik i sila
historickog zvanja tamo vodi, da se jednom s
njim sloze--- (str. 16.). Brez dvojmbe nase je lepo i ple-
menito sada zvanje uzdignuti krepku rec i pozvati juzno Slav-
janstvo u kolo nase. Barjak literarni smo podignuli, treba da
i barjak politicki razvijemo. Za stalnu nasu srecu neobhodno
potrebito je. da se svi Slavjani na jugu, skopcani p© srodstvu
jezika, i u politickom zivotu uzje svezu. Tamo teze sada svi
narodi, da jih ne razdeljivaju vise granice skrojene polag re-
kaii, brdinah i drugih vladaockih interesah, nego da se sloze
svi oni, koji jednim govore jezikom--- Banat, Backa, Srbija,
Slavonija, Bosna, Bugarska, Hrvatska, Dalmacija sa otocima,
Crna gora, Hercegovina, Kranjska, Koruska, Stajerska kolike
su to krasne zemlje, gde se svada cuje nasa rec?--- Pa je li
moguce, da se pokrajine ove ne bi upoznale ; da leze i u bu-
duce u (mini, ko sto su lezale do sad? Nije moguce!--- Vec
su ukazuje posvuda duh sloge, duh obce Ijubavi, duh onaj
blagi, koji ce nas uvesti u kolo velikih narodah---- (str. 24.
—25.).
V okviru monarhije in gori*-- navedenega manifesta ostaja
Kukuljevic s svojim uvodnikom v Gajevih „Novinah" z dne
i) Gajeve „Novine" 15. aprila 1848. V spominskih listili g. A. Glo-
bocnika na 1. 1848. se nahaja izvirnik tega poziva v neniskem jeziku.
Globocnik je pozneje pripisal: „Diesen Aufruf liabe ich im Jahre 1848 als
Jurist in IV. Jahre gelegentiicli der zur Dankabstattung nach Wien aus
alien Landen gekommenen Deputationen verfafit und sie den einzelnen
Deputationen mit deni Ersuclien zur Unterfertigung lierumgetragen. Die
Cechen und Kroaten entsprachen meiner Bitte, niclit aber die Poiiien, von
denen sich nur einer (Jan Dobrzanski) untersclirieb, spiiter aber, als er
sah, daB sich die anderen nicht unterfertigen wollen, noch seinen Namen
ausstrich. Eine Abschrift dieser Urkunde habe ich dann dem Dr. Blei-
weifi geschickt und er lieB sie als besondere Beilage in der Novice
erscheinen."
Dr. Fr. I'esic: O slovensko-hrvatski zajednici 1818'49. 281
20. aprila, pisoc: „Ocekivamo (od vladajuce dinastije), da nam
one strane sto berze pridruzi, koje po historii i zakonu, ili po
kervi i poreklu, nasoj derzavi ili nasemu jugoslavjanskomu na-
rodu pripadaj'j. Po onih razumevamo Dalmaciu, istrianske
otoke sa istriansko-hervatskimi okruzji i nekoja progra-
nicna mesta Kranjske; na druge spada sva Kranj-
ska i slovenska Koruska i Stajerska.^) Samo se po
sebi razumeva, da sve te derzave nista ne hi s nama vezalo
nego obceniti sabor i banska cast; jer bi se svakoj derzavi
njezino posebno privlastjeno unutarnje upravijanje neos-
kverjeno uzderzati moralo. Ne bi se po tome misliti moglo, da
koja od ovih derzavah pod nas spada, nego da je s nami
sdruzena. Priklopljenjem ovim dosle bi one samo u Slobodan
savez s Hervatskom i Slavonijom, kao sto je onaj izmedju
Hervatske, Slavonie i Reke- Svi bi tim stupili u kolo istoga
d u h a, a zaderzali bi i nadalje svoje posebne forme."
To nacelno stalisce je prislo do veljave tudi v hrvatskem
saboru, ki ga je sklical Jelacic zacetkom junija.
2.
Jelacicev sabor.
Tri velike slovanske skupscine so se 1. 1848. vrsile na
avstrijskih tleh.
V prvi polovici maja je bila velika srbska skupscina v
Sremskih Karlovcih, ki so jo po St. Vrazu hoteli pozdraviti
tudi koroski in stajerski Slovenci;^) koncem maja je bil vse-
siovanski shod v Pragi. -
Slovanski kongres v Pragi je bil razgnan, Praga je bila
pod prekim sodom. Takrat se je sestal hrvatski sabor. „Otvo-
ritev zagrebskega sabora je (sedaj) najvaznejsi pojav vse nase
politike; odslej se obracajo oci vseh Slovanov cesarstva v Za-
greb, med Jugoslovane- • • Saj se sledeci shod avstrijskih Slo-
vanov tako mora vrsiti v Zagrebu in tako se koncentruje v
tem mestu istotako juzni slovanski element kakor v Pragi se-
verni," tako so „Slaw. Centralblatter" zacele svoja porocila o
hrv. saboru dne 27. junija 1848.'^)
1) Jaz podcrtal.
2) Gl. o tem „Zbornik Matice Slov.' 1907, str. 28 si.
*; Dne 2. julija poroca isti list: ...Der Herr Baron Kuslan und L.
Stur sind beide in Agram angekommen. Uberhaiipt zeigt sich gegenwartig
eine zahlreiche Menge junger Manner nach den siidlichen Provinzen,
um sogleich bei der Hand zu sein, wenn ein ieicht niogliclies Ereignis
eintritt. Unter ihnen sind sehr viele Prager Studenten, die ihren Briidern
zu Hiife eilen, da sie daheim ohnehin nichts tun konnen, was dem Lande
jetzt einen Nutzen braciite/. — Dne 10. julija poroca: Nach Agram kom-
nien immer mehr Slovaken . . ."
282 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
Otvoril ga je ban Jelacic due 5. junija. Na sabor je bil
pozval tudi zastopnike ostalih avstrijskih Slovanov. V § 8. na-
redbe o sezivu sabora je bilo doloceno, da bode tudi drugim
avstrijskim Slovanom v saboru odkazano „dostojno mesto, ako
ga hocejo razveseliti s svojo navzocnostjo.".\)
Sabor bi postal na ta nacin nekak drzavni zbor avstrij-
skih Slovanov — seveda ono „dostojno mesto" bi ne bilo
tako, kakor so ga zavzemali zastopniki trojedne kraljevine —
zavetisce vseh slovanskih probitkov.
Srbohrvatska enotnost je na tern saboru postala ziva po-
doba: Srbski patriarh Rajacic je ustolicil bana Jelacica.
Tudi Cehi so z radostjo sprejeli Jelacicevo vabilo na hr-
vatski sabor ter so v seji narodnega odbora z dne 3. junija
imenovali „za sedaj svojima poslancema in zastopnikoma na
saboru hrvatskem Karla Jaromira Erbena in Viljema Lambla,"
ki sta bila bas tedaj od praskega odbora za slovanski kongres
odpravljena v Hrvatsko. („Hrvatski pokret", II. 77).
Slovake je na saboru zastopal Hurban-)
Mi Slovenci nismo imeli narodnega odbora in zato tudi
ne zastopnikov za vse slovenske dezele na hrvatskem sa-
boru.^)
Graska „Slovenija" je poslala na zagrebski sabor Vrazo-
vega prijatelja, dr. Kocevarja ; uverjena, da morejo Slovenci
vrsiti nalogo casa le v „vzajemni slogi in trdnem pouzdanju
0 Pocetkom aprila 1848 se je Jelacic na Dunaju s Safafikom dogo
varjal o potrebi tesnejse zdruzitve avstrijskih Slovanov (Vestnik Evropy'
1879, Perwolf, Avstrijskie Slavjane 1848—1849).
2) „Prazske Nov." z dne 9. julija 1848 porocajo iz Zagreba (d. d.
4. Jul.) o Hurbanu, da je „dutklivymi slovy, ktere vsech prytomnich az k
slzam pohnuli, licil smutny stav svych slovanskych bratfi. . . Rec jeho
pohnula snemovniky tak, ze v representanci k J. C. Vysosti take Slo-
vaku CO nejdiirazneji se ujmati uzavfeli."
3) „Agramer Zeitung" poroca dne 8. junija 1848: „Den 6. Juni kam
die sehr zahlreiche krainerische (slovenische) Deputation hier an und
iibergab dem Landtage eine mit mehreren tausend Unterschrifien bedeckte
Petition um Vereinigung mit Kroatien; sie wurde auf eine angemessene
freudenvolle Weise empfangen.' Niti Gajeve „Novine" niti Bleiweisove
„Novice" ne porocajo o tern, pac pa ,Laibacher Zeitung" z dne 15. ju-
nija in „Klagenfurter Zeitung" z dne 19. jun. (ta dva lista sigurno po
Agramerici).
V „Sloveniji° z dne 25. avg. pravi M. Majar : „Nasi sosedi in bratji
Horvati in Serblji so se prijateijsko zdruzili na zboru v Zagrebu v po-
cetku Junia letos in tudi Slovenci zelimo z njimi se zdruziti, zato so tudi
iz Stajerske in iz Kranjske dezele nekteri slovenski poslaniki v Zagreb
prisli, da bi Hrvate in Serblje prijateijsko pozdravili." Ta kranjska depu-
tacija je doslej se nepojasnjena. (Pri vec saborskih sejah je bil navzoc
,Radoslav" [Razlag?] po „Luni" z dne 12. avg. 1848). O Majarjevi toza-
devni peticiji bom govoril pozneje.
Narodna skupscina v Policanah (avgusta) je sklenila „pisane be-
sede in priporocbe banu Jelacicu" (Glaser, 111, 15).
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 283
V nase drage brate Slavjane, posebno pak v Vas, bliznje brat-
ske sosede Hrvate, Slavonce in Dalmatince in ostale Jugoslav-
jane", je svojemu zastopniku narocila prosnjo, naj bi sabor
trojedne kraljevine „previdel in podprl" tudi to njeno zeljo, „v
bliznjo in ozjo zavezo stopiti z Vami, svojimi brati, v dusev-
nem in materijelnem oziru, tako da bi nasa obcna prizadeva-
nja bila jednaka in se pravice slovanske narodnosti zdrzale
neoskrunjene." (Apih, Slov. in leto 1848, str. 129.— 130.)
Kocevar je v hrvatskem saboru govoril-tako-le ".^j
„PosIalo me je na ovaj preslavni sabor trojedne kralje-
vine drustvo stajerske Slovenije. — Nas je Slovence udes i
vrazja sila kroz stoletja i stoletja ugnietavala i od vas razdru-
zivala; nu sada se i mi po nesto te sile izbavismo, i u nama
pronice klica narodnosti, i probudi se narodna savest, a moc,
koja nas k vama vuce, moc je neodoljiva. Za sada politicko
sjedinjenje s vama biase nemoguce, no narodni nas duii sveu-
dilj jacji biva, i tim nam se i sve vecja potreba namece, s
vama se sjediniti, koji ste podpor jugoslavjanstva. Vi ste se
sabrali na ovaj sabor, od koga zavisi obstanak trojedne kra-
ljevine, bez koje ni Slovenia neima obstanka, neima buduc-
nosti. — S ovim saborom nova pocinje doba i za vas i za
nas. Za sto najvise imademo zahvaliti vama, preuzviseni gospo-
dine bane! Vi ste nadvladali sve zapreke ilirstva, vi ste dusa
Dalmacie, Hervatske i Slavonie; vase ime biti ce zabiljezeno
u historii, a kasno potomstvo s uzhiljenjem ce ga spominjati:
i mi Slovenci se u vas uzdamo, od vas sve ocekujemo i svema
se nadamo." — Ban na to: „Da, ako mi vi svi od pomoci
budete." — Dr. Hocevar nadaljuje: „0d vas, slavni zastupnici
naroda, ufamo se: pouzdanje ovo jest uzrok, zasto me druztvo
Slovenie amo salje, jer mi znademo, da rodoljubje vase i u
nas Slovence zaseca — a mi Slovenci jednako s Vama cutimo.
— Duze bi se ja s radostju medju vama bavio — da me vazni
poslovi kuci ne pozivlju. — S Bogom dakle, bratjo trojedne
kraljevine, budite zdravi i sretni i nezaboravite na vase sta-
jerske susede, na vasu bratju." Na to je odgovoril poslanec
Met. Ozegovic: „Mi smo pozdravljeni od bratje nase Slove-
nacah, treba dakle prie svega, da odzdravimo pozdravu ove
nase bratje, koi se u sercih i dusi nasoj tako sladko odziva.
Mi blagosivljamo onaj hip, kad smo ga imali priliku pocutiti.
Cuti cete vi u izvestju, da kao sto nismo na bratju nasu Serbe
tako nismo ni na vas zaboravili. — Odnesite dakle bratji nasoj
») Apih pravi po Springerju (Gesch. Osterreichs II., 437 : „Es pries
der Abgeordnete eines slov. Klubs den Zusammentritt des Landtages als
eine Epoche in der Geschichte der Slaven"), da je Kocevar govoril og-
njevito in slavil ta sabor kot epoho v zgodovini slovanski. Fakticno se
dr. Kocevar ni drzal besedila svojega pooblastila.
284 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
i vasoj Ijubezni vruci pozdrav od bratje hervatsko slavonsko-
dalmatinske, izrecite jim, da cemo mi tek onda najvecu srecu
dokuciti, kad se i oni k nama priblize i u uzji savez s nami
stupe." Temu je pripomnil dr. Kocevar: „Nasa je najveca
zelja, sjedinit se, nu kad zreli budemo, kad na-
rodni duh prodre i ojaca."^) Se istega dne popoldne je
sabor sprejel resolucijo o odnosajih s Slovenci.
Zakljucilo se je, „da kraljevine ove (sc. Hrvatska, Slavo-
nija) ne samo s Dalmaciom i buducom vojvodinom srbskom,
nego i sa susednimi slovenskimi pokrajinami u uzji politicki
savez stupe, sto se tako pred Nj. Velicanstvom kako i kod
drzavnog sabora avstrianskoga zahtevati ima". V tern zmislu
se je sprejela adresa na cesarja ter se izrocila „sijajni depu-
taciji", ki jo je z Jelacicem na celu — Jelacic je bil vsled
madzarskih spletk pozvan pred cesarja — nesla v Innsbruck
pred najvisji prestol. Sesta tocka te ..reprezentacije" se je gla-
sila: „Buduc, da je to naravno, da se sorodni puci pribijub-
Ijuju i kraljevina dalmatinska tako po starih, zakonom ukrep-
Ijenih pravah, kako takodjer po prisegi, koja se prigodom kru-
nenja polaze, i po svecanih obecanjili vasega velicanstva celo-
viti dio ovih kraljevina sacinjava, ima se recena kraljevina
dalmatinska tako glede zakonotvorstva kao i glede admini-
stracie iliti upravljanja s ovima kraljevinami posve sjediniti, a
ostale jugoslavjanske pokrajine velike cesarovine, kao sto je
novouskersnuvsa serbska vojvodina, za kojo mi time zelimo,
da ju vase velicanstvo po starih naroda serbskpga pravih,
premilostivo potverditi dostoji se, zatim dolnja Stajerska,
Koruska, Kranjska, Istria i Gorica da se u bliznji
savez sa ovimi kraljevinami metnu.". („Hrvatski
pokret" II. 55 — 56; nemski v Pejakovicevih Aktenstiicke, 83
ill 38.)
Ta sklep se je gibal v okviru pragmaticne sankcije iz
1. 1723., ki doloca nedeljivost habsburske monarhije, in je
ustrezal dolocitvi hrvatske pragmaticne sankcije iz 1. 1712., po
kateri vladaj Hervatski Habsburzan, ki stoluje na Dunaju in je
obenem gospodar Kranjske, Stajerske in Koroske. To je vodilo
lelacicevo politiko.
V tockah, 0 katerih naj bi se vrsila pogajanja z Ogrsko,
je zopet govor o Slovencih. Osma tocka naj bi dolocevala:
„Da se narodni prebitki nasih sosednih in sorodnih slo-
vanskih bratov cim tesneje zvezejo s probitki trojedne kraljevine,
naj bo tern kraljevinam svobodnc, po zgledu zgodovinske minu-
') „Duh jiigos!_ovanstva ali po tedanjem ,ilirstva' je presinil skoz
in skoz slovenski Stajer, zali Bog, dogodbe leta 1848 so nas nasle
se malo pripravljene in politicno nezrele", pise Dav. Trstenjak v „Zori''
1872 , str. 54. - Prim, tudi „Radoslavova'' izvajanja v „Luni" 12. avg. 1848.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko hrvatski zajednici 1848/49. 285
losti ne le s Kranjsko in z Malim Stajerjem, marvec tudi z
ostalimi sosednimi slovenskimi provincijami brez skode za ce-
lotnost avstrijske drzave stopiti v ozje odnosaje". (Pejakovic,
115—116).
Nazadnje se je stvar formulovala tako-le: „Trojedni kra-
Ijevini se priznava pravica reakvizicije njenih nekdanjih sestavin,
kakor tudi pravica, s svojimi po jeziku sorodnimi sosedi stopiti
V ozje odnosaje". Ker se govori o srbski vojvodini posebe, je
pri zadnjih besedah misliti le na slovenske pokrajine. (Peja-
kovic, 122).
Koncno je sabor sprejel manifest do vseh avslrijskih Sio-
vanov, hotec z njim pred vsem svetom dokazati, „da trojedna
kraljevina ne tezi po nicem drugem nego, kar ji gre po na-
ravnem in zgodovinskem pravu". S stalisca naravnega prava
„smo se bratski zvezali z zopet ozivelo srbsko vojvodino in
pricakujemo pristop vseh jugoslovanskih bratov, da bi tako
kot v svojih delih homogenski organizem z drugimi enako
konsolidiranimi narodi avstrijskimi v mirni, na podlagi enako-
pravnosti osnovani zvezi delovaii za ohranitev avstrijskega
cesarstva. Ostalim nam po jeziku in enakih pritozbah bliznjim
bratom obetamo, da bodemo njih pravicne zaliteve vedno pod-
pirali kot svoje in si vzajemno cuvali svoje narodnosti". (Pe-
jakovic, Aktenstucke, 95).
In ko je bila dne 4. marca 1849 oktroovana ustava, je
odbor sabora sestavil nacrt zakona o razmerju med Hrvatsko
in drzavo; 5. tocka tega nacrta se je glasila: „Trojedna kra-
ljevina more po vzajemnih dogovorili v ozjo politicno zvezo
stopiti tudi z drugimi bliznjimi siovanskimi dezelami avstrijskega
cesarstva. Prirojena pravica zedinjenja se nikakor ne more
odreci niti kratiti ne trojedni kraljevini ne tistim avstrijsko-
slovanskim dezelam, ki bi se zaradienake ali sorodne narodnosti
rade zdruzile z njo".
Hrvatski in slovenski javni glasovi.
Take izjave sabora so spremljali javni glasovi v novinah.
„Bogdan" iz Krizevec je pisal v Gajevih „Novinali" z dne
18. maja:
„Ujedinjene posestrime zivo su srce. za koje ce prionuti
iz na okolo sve, sto je srodno: nasa krv u Banatu, u Backoj,
u Baranji, u Medjimurju, u Kranjskoj, Korutanskoj, Stajerskoj,
Istrii. nagnut ce u to svoje srce i tijelo na povodu duha naseg
vremena i prirode vecne, ozivit ce ga jace, spasati snagom,
koja ce napokon znati skrsiti turski jaram".
2 86 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
„Saborske Novine" so v svoji prvi stevilki dne 1. junija
1848 izpovedale, „da je trojedna kraljevina duhom veka i po-
trebom politicnom na sjedinjenje s ostalimi granami naroda
jugoslavenskog gonjena". Osobito se je Vukotonovic. ki so ga
vodili „sveobci interesi juznoslavenski", nadejal, da dobi ban
Jelacic Dalmacijo in „mozebiti vise, ako budemo slozni".
Andrija Uhernik je (v listu z dne 23. junija) zaiiteval popolno
samostalno jugoslovansko ministerstvo, ne samo delomicnega,
kakor so ga zeleli drugi, zakaj v taki samostalni vladi bi ugle-
dali „svi juzni Slaveni garanciju buducnosti svoje, slozili bi se
rado i zdruzili u jedno telo, koje ce napokon i morati bit!, jer
drugcije ni oni ni mi buducnosti neimamo". In dne 29. julija
je klical B. bratu Slovencu (Stajercu, Kranjcu, Koroscu) : „Zna-
dem ja, da tebe tvoje slavensko srce vuce k tvojoj slavenskoj
bratji; znadem, da ti rado bistro tvoje oko obracas prama jugu,
ali ti oci zaslepi magla gusta nemackih lazih i klevetah, raz-
sutiii medju nas, da nas bratju razbrate".
Ko so proti koncu novembra stali hrvatski polki ob Litvi,
je iz hrvatskega tabora pisal v „Agramer Zeitung" (30. nov.)
Sasic Kirinsky, da se zahtevaj reinkorporacija Dalmacije („nicht
nur des Gottscheer Kreises!") pa tudi „Slovenije" do Soce in
preko Drave, do koder sega slovanski jezik.
Ko je pisal Sasic, je bila Hrvatska v vojnem stanju, vendar
je upravni odbor zupanije zagrebske sklenii, pri ostalih zupa-
nijah sprozili vprasanje o sezivu vseslovanskega shoda. Kri-
zevska zupanija je dne 15. oktobra naceloma pritrdila temu
predlogu, a izrekla zeljo, da bi se ta slovanski zbor vrsil v
Ljubljani kot „najnepristranejsem mestu".0
Iztped Slovencev so bili hrvatskim dogodkom najblizji
iztocni Stajerci.
Vecstotinska narodna deputacija hrvatska je sla zadnje
dni meseca marca 1. 1848. cez Varazdin. Ptuj, Maribor in Gra-
dec na Dunaj. Znano je, s kakim^ sijajem je bila sprejeta v
Gradcu in na Dunaju ; pa tudi Mali Stajer jo je pozorno spremljal.
„Optujcani takodjer ozivise, gledajuci toliko kolah, toliko cer-
venih kapah, a kud god idemo, ideino pevajuci, i sve nas
gleda serdcem punim nade, i svuda vicu: sretno sretno; da
Bog da, vase se zelje izpunile! — U Maribor dodjosmo opet
pevajuci, i onde nas opet doceka nekoliko od nase hervatske
bratje (sc. ki so bili sli naprej), i veliki dio mariborskog zi-
teljstva. — Para zazvizda, i zaori gromoviti »zivio! Gluckliche
Reise!' a mi zapevasmo cutljivo i uzhitjeni: »Jos Hervatska
ni propala!« Povsod so hrvatske zastave smatrali uzorom svo-
») Obratno je predlagal Caf slovanskemu shodu v Pragi, naj bi se
tak shod priredil tudi v Beigradu, ako ne za vse Slovane, pa vsaj za
Jlirce".
Dr. Fr. llesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 287
bode. Svoboda je bila oni pojem, ki je tej deputaciji pridobil
na potu toliko vzhicene in vzbunjene pozornosti; razgrela je
z njim zlasti stajerske seljake, „koji kazu, da ce za nami i
svedjer s nami. — P. I., P. i T. putuju u seljackih haljinah, i
neima^skoro kercme do Optuja, gde nebi stali bili, i sa pro-
stimi Stajerci se razgovarali; ova trojica su veliku simpatiu
kod stajerskih seljakah za nas probudili,^) a maze bit, kad
vam ovo pisem, da je vec i buklo, jer jedan glas biase: „S
Hervatskom, u kojoj su svi slobodni !" — Meni jedan pripo-
vedase u S— u (Srediscu?), da ce udariti na gospodski grad,
koi ih tako guli, da vec nisu kadri tolike terete podnasati, pak
da ce odmah za nami u Bee. Ja ga nagovarah na mir i opo-
menuh ga, da bi tim sebi i nami mogao skoditi, zato neka
cekaju, dok se mi vratimo, i neka se samo s nami sloze, da
ce bit sve dobro. Jedva sto se je umirio Stajerac, ali ja se
ipak bojim neredah. — Pitao me je, bi li davao dace, a ja
sam mu samo odgovorio, da su u Hervatskoj sve dace izim
stibre prestale. — »Hudic — rece on — pa i mi ne bomo nic
davali!< — S tim on meni »s Bogom!< i ja njemu i tako se
razstasmo".^)
Ni nic dvoma, da je ta sijajna slovanska manifestacija
ugodno vplivala na narodno-politicno misljenje ptujskega okraja.
To se je pokazalo ob volitvaii v Frankfurt. Zastopniki „veiike
Germanije" so slepiii volilce, ces, da pridejo pod batine hr-
vatske in v robstvo madzarsko, ako ne bodo voiili za Frank-
furt^), a tamosnji Slovene! so bas obratno odgovarjali : „Mi se
zelimo zediniti z nasimi brati Hrvati in Slavonci"^) in frank-
furtski kandidati niso nikjer tako pogoreli kakor bas v teh
hrvatofilskihi krajih.
') „Extrablatt zur Gratzer Zeitung", je prinesel dne 29. marca opis
slikovite hrvatske deputacije, poudarjajoc besede, da so v njej zastopani
vsi stanovi, ,der Edelman neben dem Bauer'. Dne 12. aprila pa je neki
Raunning v istem listu to izvestje mrzko popravljal, ces : Kdo pa so bili
ti kmetje? Ali ni nikdo spoznal kmetski preoblecenega tistega Pisacica,
ki je V pustu 1. 1847. s svojo obiteljo posecal plese tukajsnje resurse?
Drugi ,kmet' je bil advokat, tretji pa zagrebski student. A ze naslednjega
dne (13. aprila) je „Gratzer Zeitung" prinesla pojasnilo nekega Ceha in
Hrvata; ta dva priznavata, da je bil Pisacic z dvema advokatoma preob-
lecen, a njih namera ni bila, se za svojo obleko zatajevati ali celo z njo
varati. „Ehrenvoll, keineswegs entwiirdigend ist es, wenn Leute, eineni
hoheren, ja gebildeten Stande angehorend, Grafen- und Doktorentitel ver-
gessend, sich in die schlichte Kleidung eines Landmannes bequemen . ."
Trije drugi pa so bili pravi kmetje.
-) Tako poroca udelezenec te deputacije v Gajevih ,Novinah" z
dne 6. aprila.
3j .Beogradske Novine" z dne 30. Jul. 1848 v Dodatku (pismo Vra-
zovo z dne 11. maja?)
*) Gajeve „Novine" z dne 16. maja.
288 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848 49.
Sploh je iztocno-stajersko Ijudstvo pazljivo spremljalo
dogodke po Slovenskem, Hrvatskem, Madzarskem in Nemskem
ter hrepenelo po casopisih („Slovenija" 18. avg. 1848). Vneli so
ga bili mnogosteviini sveceniki, sami hrvatoljubi kakor Modrinjak,
Jaklin, Cvetko, Krempl itd.; tri leta pred temi dogodki je ijud-
stvo dobilo V roke A. Kremplna „Dogodivsine stajerske zemlje."
Ta knjiga je veiiko pripomogia zoper voiitve v Frankfurt
„Lepo je bilo siisati in srce je radosti v kipecih prsili trkalo,
kadar so prosti kmetje svoje protivenje po Dogodivsinali s
primernimi razlogi izrazevali" („Slovenija" 1850, 29. marca).
In ko so avgusta meseca 1848. zaceli Madzari rovati po Mur-
skem polju, je E. Mladen pisal v Gajeve „Novine" (19. avg.):
„Malo ce cvetja narasti Madjarom na murskom polju. Slovenia
je u rukuh bozjih i iskrenih domorodacali, k tomu nas sloven-
ski narod dobro je naucio Magjare poznavati iz obcenja, kako
takodjer iz marijivog citanja povestnice Antuna Krempela, koja
je pravi ribez za Magjare".
Naravno tesne zveze s Hrvatsko je imelo slovensko dolnje
Posavje. V Sevnici ob Savi so kmetje pac prisli volit za Frank-
furt, a so izvoljenemu kandidatu zazugali, „naj se jim ne po-
vrne ziv domov, ako v Frankfurtu (!) ne doseze, da se vsi
Slovenci zdruzijo s Hrvatsko in Slavonijo. Ko pa v to ni pri-
volil, mu je bilo zlo in jedva se je ziv resil, svecano izjavivsi,
da ne pojde v Frankfurt". i)
Tudi izmed ogrskih Slovencev je odmeval glas: „I mi
gledamo na plemenite viteske Hrvate ino si od njih narodnega
osvobodjenja iscemo. Le sloga i ujedinjenje — i Bog je
z nami!"2)
Iz zapadnih slovenskih pokrajin je prvi glas o ozji po-
liticni zvezi s Hrvati prispel iz Celovca. Predno se je zganila
Ljubljana, se predno je mogel priti v Ljubljano manifest du-
najskih deputatov, je bil sestavil celovski mestni kaplan M.
Majar spomenico s slovenskimi zahtevami; med temi je bila
tudi ta, „da se imaju Slovenci kao jedan narod smatrati i
posebni sabor derzati", in pa, „d a bis nasom carskoj
dynastii vernom bratjom u Hervatskoj, Slavonii
i Dalmacii u bliznji savez stupiti mogli". To spo-
menico so poslali celovski rodoljubi, med njimi osobito bogo-
slovci, po vseh slovenskih krajih, da bi iskreni rodoljubi pod-
pise zbirali in pripomnili, kar bi se moglo izpremeniti all
dodati.^)
1) Belgradske „Srbske Novine" 30. Jul. (Dodatek), dopis iz Zagreba
z dne 11. maja.
-) Gajevo „Novine" 16. maja.
») Tudi V semeniscu celovskem so zbirali podpise. Prvo cetrt ure
jih je bilo ze 30, kar pride ravnatelj, jim spomenico iztrga iz rok ter
odnese k spiritualu, ki je podpise po sredi podrapal, in ravnatelj je izja-
Dr. Fr. Ilesic: O s'.ovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 289
Ko bi bilo dovolj podpisov nabranih, bi se poslala de-
putacija, pomnozena z dunajskimi Slovani, k cesarju.^) „Svaki
verli Slovenac izpoveda, da se ]e probudila pervo neznana
spavajuca idea uzajamnosti i Ijubavi prama bratji Hervatom.
Ja i ostali verni sinovi Slovenie propovedamo po poslanicah
bratinsku Ijubav: Boze daj, da bi ova] glas probudio svakog
Slovenca serce na cast rodu i jeziku, da se ziva volja ne bi
plasila nevoljah". Tako so mislili in zeleli pocetniki one peticije
V Celovcu, a na poti je peticija izgubila tocko o zvezi s Hrvati.
Objavile so jo obenem z manifestom „slovenskega zbora v
Becu", sestavijenim 20. aprila, Bleiweisove „Novice" kot pri-
logo dne 10. maja. a brez hrvatske tocke.-)
Kako je izginila? Dne 7. aprila je se! Bieiweis v depu-
taciji na Dunaj „s prosnjami kranjskiii dezelnih stanov v receh
slovenskiga naroda" („Novice", 12. apr.),^) ki so bile medel
kompromis nemskih dezelniii stanov z istinitimi razmerami in
„zahtevami casa" ; med dunajskimi Slovenci je Bieiweis razlo-
ceval „spostovanja vredne" idealne Slovence, ki zahtevajo, „da
bi drevo v enini mahljeji padlo", in pa „tudi zasluzne rodo-
Ijube", ki oportunitetno racunajo z realnimi razmerami in po-
trebami naroda ter se ujemajo z glavnimi mislimi prosenj
kranjskega dezelnega zbora; taka ^prakticna Slovenca" da sta
na pr. dr. Miklosic in dr. Dolenc.
Taki „prakticni" Slovenci so pac crtali vsako ozjo zvezo
s Hrvati. Saj Bleiv^eis niti misli o zdruzeni Sloveniji ni smatral
za svojo, marvec za zeljo „nekterih za povzdigo nase narod-
nosti vnetih Slovencev" („Novice" dne 19. aprila).'*)
KlJLibu temu je ona Majarjeva okroznica^ krozila med
narodom. Do 16. maja je imela samo na Stajerskem
vec tisoc po d piso v."") („Novine" z dne 16. maja). Tretja
tocka se je glasila, „da bi s nasom vitezkom, vas. ces. veli-
vil, da kleriki ne smejo podpisati. Jzdao nas je rodjeni Slovenac. Ali mi
se zato ne bojinio, podpisat ce se svaki, koji zeli dobro naroda. Jedino
me veseli, sto su se sada mnogi Slovenci probudili, i sve plamti zanarod
i domovinu," pise neki klerik v Gajeve „Novine" z dne 11. aprila (dato-
vano V Celovcu dne 4. aprila).
») „I gledaj, brate, ravno kad ovo pisem, dojde vest, da su i Ijub-
Ijanski i gradacki djaci i Slavjani bas ovake petitie sastavili, kako mi, i
sabiraju podpisnike,' pise isti dopisnik „Novin'.
2) Prim. „Hrv. Pokret' I. 38.
») V tej kranjski deputaciji so bili poleg Bleiweisa n. pr. grof Ho-
henwart, baron Kodelli, Miihleisen itd. Znacilno je, da je Bieiweis objavil
manifest dunajskih deputatov tudi sele 10. maja.
*) Aleks. B-(acovsky) je v Havlicekove „Narodne Novine' z dne
2. sept. 1848 porocal iz Ljubljane o Bleiweisu, da v zacetku nase svobode
ni hotel, kakor je primerno, vgrizniti v jabolko.
^) „Sav. Centralblatter" z dne 21. Jul. 1848.: „Es sind 1000 und
uber lOOOUlnterschriften fiir den AnschluB an Kroatien gesammelt worden "
19
290 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
canstvu uvek vernom bratjom u H^rvatskoj, Slavonii i Dalmacii
u uzji savez stupili. Dok se ovo ne ucini, slabo cenam
se pomoci."
Poleg Majarja je tu omeniti se dr. Murseca v Gradcu in
Cafa V Framu pri Mariboru. Dr. Mursec si je zelel zdruzene
Slovenije, a v tesni zvezi s Hrvati, „damit wir wechselseitig
uns die nationalen Interessen fordern und so unter Osterreichs
weitem Szepter ein starker Doppelstamm werden, ihm zum
uniiberwindlichen Bollwerk"^, in Caf je „gorel za ustvaritev
kraljestva „Slove«ije", a je njega spas vide! v spojitvi z osta-
limi Slovani ter je zelel, da bi bili Slovenci s Hrvati oze zdru-
zeni.*)
Pojavil pa se je tudi predlog, naj bi se vsi trije slovenski
skofje (celovski = koroskostajerski, Ijubljanski in lavantinski)
kot sufragani podredili zagrebskemu vladiki („P. K— r" v „Allgem.
Slav. Zeitung" dne 6. okt. 1848).
Zadnje dni meseca oktobra 1. 1849. se je iz Trsta pisalo
V zagrebske „Narodne Novine" (jaz posnel iz „Moravskih No-
vin" z dne 4. novembra) med drugim tako-le: „Jako koristno
bi bilo za juzno slovanstvo, ko bi se mu tudi Slovenci z osta-
Ijmi brati pridruzili, po zemljepisni legi in rodu mu sorodnimi.
Cuditi se je treba temu, da se v to svrho se ni nic ucinilo niti
se Ijudstvo v dnevnikih in novinah pripravlja na to. Ako ti
bratje nasi ostanejo osameli, se jim sigurno ne bo godilo dobro
in tezko bodo mogli odoleti navalu tujstva. Mi trzaski Slovani
komaj cakamo, da bi se v tern oziru kaj zgodilo. I sama uprava,
tezeca povsod po sredotocju, bi bila s tern mnogo olajsana in
nemalo drzavnih dohodkov bi se prihranilo. Radi te dobre
stvari bilo bi prekoristno, ko bi se Slovenci sami o tern uverili
in izrekli, da hocejo biti zdruzeni s Hrvatsko in vojvodino
srbsko. Zdaj je za to primerna doba in se cas, ko moremo
nekaj doseci, kar bi nam za bodocnost moglo zelo koristiti.
Kolikor smo Slovence tukajsnje poznali, ne dvomimo o tern,
da bi se radostno zedinili s svojimi brati. Zakaj drugace prevec
oslabi ta krvorodna betva slovanska, za katero bi to bila ve-
lika sreca, ko bi se okrepila z ostalimi juznimi brati."
4. Drustva.
Vazno je vedeti, kako stalisce so o tem vprasanju zavzela
nasa drustva. Svoboda 1. 1848. jih je rodila celo vrsto, tako
dunajsko „Slovenijo", grasko „Slovenijo", „Slov. drustvo" v
Ljubljani, v Gorici in Ceiovcu, „Slavj. drustvo" v Trstu, za-
>) ,Gratzer Zeitung" dne 26. aprila 1848.
») Tobolka, Slovansky sjezd v Praze roku 1848, str. 87. K „SIove-
niji" naj bi prisli tudi ogrski Slovenci.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 291
grebsko in zadersko „Lipo". Manjsa drustva so nastala tudi v
Celju, Radgoni, Novem Mestu in v Policanah, v Postojni (v
Radovljici ?).
Celjska „Druzba za gojitev sporazumljenja med Nemci
in Slovene!", osnovana 16. maja 1848, je sklenila v svoji prvi
seji — raznesel se je bil glas, da pride deputacija iz Hrvatske
— sprejeti deputacijo prijazno, Hrvate kot brate pozdraviti in
njih teznje z besedo in cinom podpirati, ako se hocejo „z nami"
zdruziti in stopiti pod dunajsko vlado.
Drugace je govorila graska „Slovenija", ki sta jo vodila
Ceh Dragoni Kfenovsky in Vrazov prijatelj dr. Mursec.
Ze smo slisali, da je grasko drustvo v dr. Kocevarju po-
slalo svojega oficijelnega zastopnika na Jelacicev sabor.
V smislu zajednice je zlozen tudi manifest graske „SIo-
venije" do Hrvatov, objavljen v Gajevih ..Novinah" z dne 1.
junija: >Slovenci Hervatom. Mili brati! Primite sercen pozdrav
bratov vasih slovenskih, kteri domorodnim duhom prebudjeni,
krepko gibanje vase z radostnim ino veselim sercom pozdrav-
Ijajo ino sprevadjajo; al ne samo da se mi Slovene! veseiimo
nad verlim postupanjem tako slavnega junackim duhom diha-
jocega naroda, tudi mi, dozdaj zastran narodnosti zapusceni
ino potlacen! Slovene! se zacnemo gibati, zacnemo vas nase
Ijube brate nasledovati, vase zelje nasim pridruziti, ino naj-
blazeso posestvo zemeljskega zivlenja: narodnost ino iz nje
izvirajuco telesno ino duhovno dobro priljubiivati, ino za njo
se boriti. Vi drag! brati! ste bil! pervi, ker' ste slavno delo
narodnosti se poprimiti. med jugoslavjanskim! narodi najpred
skoz vasega velikega probuditelja zaceli, priljubili ino na visoko
stopnjo zversenosti dotirali, kader se smo mi ubogi Slovene!
terdno spali. Da smo se tedaj mi Slovene! zdaj prebudil! ino
narodnost temelj srece vsakoga naroda priljubili: to slavno
nakanjenje ino veselo preporodjenje ste Vi spruzili, ste Vi pod-
pirali. Primite zato za Vas lepi trud, naso iz globokega serea
izvirano zahvalo, primite nas sercn! pozdrav, kterega vs! v
Grade! prebivajoci Slovene! ino Slavjani u obce Vam poslejo.
Mi Slovene!, kterim je ptuji element vse domorodne moc!
ino cutjenja izsisat! namenil, bill smo v velikoj nevarnosti, naso
najdrazeso blago naimre: narodnost izgubiti. Al previdnost
bozja je tomu konee naredila. Milost eesara nam je narodnost
v^ustavi poterdila. Zdaj se tedaj glas vest! vsim obznanuje:
„Cuvajte muzevno, kaj nam je po vecnoj praviei v del prislo."
To si zdaj mi Slovene! ino vs! Slavjani cemo k sere! vzeti.
zakaj mi Slovene!, V! drag! brati ino vs! Slavjani mamo Ijute
protivnike, kter! vse moc! upotrebljivajo, naso narodnost pod-
kopat! ino nas v staro suzanstvo zaverci. Bog j!h bode na
skoro sodil.
19*
292 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
Mi poznamo, brati! Vas junacki diih ! al tudi mi Siovenci
smo od njega napiinjeni, naj pridejo sovrazniki nasi odkod
hocejo, videli bojo, da je z nami Bog in vecna pravica, da je
Slavjan pripraven kerv ino zivlenje za narodnost posvetiti.
Brati! Vasi neprijatelji so tudi nasi neprijatelji, proti kerim Vi
idete, proti tistim cemo tudi mi zdruzeni z Vami junaki iti. Vi
ste nam izgled, Vi nasa dusa vu vsem. Vi ste na veke nasi
ino mi na veke vasi brati, zato sam Bog terja : Vsi za enega,
eden za vse!!! V imenu Grackega slovenskega zbora", (Podpisi
niso natisnjeni).
To je boja Bog, ki govori iz zadnjega odstavka, to je
Jelacicev duh, ki je zapretil Madzarom iz par dni pozneje
otvorjenega hrvatskega sabora.
V imenu graskega „Ceho-slovensko-ilirskega" drustva je
J. Dragon i-Kfenosky pisal v Havlicekovih „Nar. Novinah"
z dne 13. maja 1848, ces, zelimo si cim najtesneje biti spo-
jeni s Hrvati in brzo odstraniti vse, kar bi nas v tem oviralo.
Stojec pod istim zezlom, ne nahajamo v tem nikakih potezkoc*
dalo bi se to doseci enostavno z novo razdelitvijo avstrijskih
dezel.^)
Ko je Jelacic zmogel Dunaj in bil — bi rekli — gospo-
dar Avstrije, je Ijubljansko „Slovensko drustvo" (dne 28. nov.)
sklenilo nastopno adreso nanj :
„Vasa Prevzvisenost! Noc tisucletna je krila slovenski
narod in ni dala razplameneti se njega dusni iskri, narodni
zavesti. Po krivicnih in protinaravnih mejah razdrobljen, od
enokrvnih bratov svojih locen, brez vodja svojiga, zraven pa
od zalostne, iz nenarodniga vladarstva izvirajoce nezaupnosti
in zavisti med posameznimi udi zajedan, je v neizrekljivo brez-
pomocnost vpadal in malo po malo v taisti popolnoma
vterpnel.
In ko je nepremagljivi duh casa razsul zastarane okove
in ko so presvitli cesar Ferdinand izrekli mogocno besedo, de
imajo vsi narodi avstrijanskega cesarstva enakopravni biti, se
je se jasneje pokazalo, kako zapusen de je narod slovenski
bil. Razdruzen sam v sebi, ne poznaje se, svojiga praviga na-
mena in konca vgledati ni vedil ter je bolniku enak, ki ozdra-
vivsi od predolge bolezni pri vsaki stopinji omaguje, brez pre-
misleka se srednje podpore poprijemal.
Tu zasije luc resivna!
Bratovski narod junaskili Hervatov, zbran pod zmago*
nosno zastavo svojiga vitezkiga za pravico navduseniga bana
1) Apih, op. cit. sir. 88 poroca, da je graska ^Slovenija' v svoje
zahteve sprejela tudi tocko, naj bi se olajsal „promet z nasimi presvetli
dinastiji vsekdar zvestimi, viteskimi brati Hrvati' (nacrt prosnje z dne
16. apr.). Ko pa je izsla ustava z dne 25. aprila in ni ugodila siovenskini
zalitevam, jili je grasko drustvo skrcilo bas za hrv. tocko.
Dr. Fr. Ilesic: O slovonsko-hrvatski zajednici 1848/49. 293
otrese nevredne verige, stopi mogocno na polje svetu znaniga
djanja in pokazaje Evropi veljavnost in ceno siavjanskiga
imena, na mah tudi slovenskimu narodu odkrije pot, ki mu je
po bozji previdnosti odkazana.
Na celu nasih hrabrih bratov je Vasa Prevzvisenost slav-
janstvu moc in vrednost podala, Avstrijo kot velicansko zvezo
svobodnih bratovskih narodov pertece pogube otela, postav-
nimu redu pa cast in veljavo ohranila.
Zavoljo teh slavnih del se razlega po celi Evropi ime
Vase Prevzvisenosti in ga vpise zgodovina med zvezde. All
vrocejsi od solncniga zarka presine slavno to ime vse sloven-
ska srca in z neizrekljivo radostjo jih napolnjuje.
Zato spozna podpisano slovensko druztvo za svojo dolz-
Tiost, tern gorecim obcutam slovenskiga naroda izraz dati in v
imenu njegovim Vasi Prevzisenosti nezmerno obcadenje in iskreno
zahvalo izreci, zraven pa krepki brambi in zastiti vekoslavniga
jugoslavjanskiga vodja ga priporocati. — Ljubljana, 6. grudna
1848. (..Slovenija" z dne 2. jan. 1849.0
Trzasko drustvo ze po svojih clenih ni bilo le slovensko,
ampak vobce slovansko.
Dne 2 9. aprila 1848 je sprozil Lj. Stur ustanovitev slo-
vanskega drustva. ki bi imelo za svrho uresnicenje narodne
enakopravnosti in okrepitev slovanske vzajemnosti. Sestre in
podruznice naj bi imelo po drugih slovanskih dezelah. Misel
se je izvedla in se ustanovilo drustvo — izprva se je mislilo
na ime „Siovanska Orlice" — pod imenom „Lipa slovanska"
V Pragi.
jeseni 1. 1848. je Kurelac pisal Safafiku, naj pripravi
„Lipo slovansko", da bi pozvala Sjovence na spojitev z Iliri.
"V. Dusan Lambl, znarii navduseni Ceh, predsednik „Slavie" v
Pragi'), je ta Jist prinesel odboru „Lipe Slovanske" s pri-
pombo, da se Safafik popolnoma ujema s tem predlogom. In
res je sredi novembra 1848 mislila „Lipa Slov." pozvali Slo-
vence, naj se zdruzijo s Hrvati. Predno pa je sklenila tak po-
zjv, je vest o tem prisla ze tudi v Ljubljano (najbrz so se
Cehi pred koncnim sklepom hoteli uveriti o misljenju Sloven-
cev samih). Toda J. Bacovsky'') je iz Ljubljane „Lipi" odgovo-
ril tako-le: „Vest, da hoce Lipa Slov. pozvati Slovence, naj
1) Omenjena je adresa v Apihu, str. 211.
2) Gl. o njem .Zbornik" Mat. Slov. 19J6, str. 13. si. O Kurelcevem
pismu itd. gl. „Lipo Slov." z dne 18. dec. 1848.
3) O njem gl. „Zbornik" Mat. Slov. 1906, str. 29. V dopisu, ki je
datovan „dne 21. nov.", govori Bac. o „vcerajsnjem zborovanju ,Slov.
drustva" ; to zborovanje pa je bilo 22. nov. ; po takem je datum dopisa
napacen ; moralo bi biti: 23. nov.
294 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
bi se zdruzili s Hrvati, je tu zbudila raznojake misli, zlasti
zato, ker se je na ta nacin pokazalo nekako neznanje tukaj-
snjih razmer. Zakaj ce bi se tudi takoj Kranjska^zdruzila s
Hrvatsko, kaj bi pa bilo s Korosko, kaj s Slov. Stajerjem ?
Bolje bi bilo, te-le pozvati, da bi skupno stopili pod eno
upravo in na ta nacin s Kranjci ustvariii eno telo. Naklonje-
nosti do Hrvatske je tu pac mnogo, a vsakdo vidi, da se tu
ne da postopati po nemskem nacinu, z golo besedo staviti na-
rode kamorkoli. Administrativna uredba za Slovensko v fede-
rativni drzavi mora biti v Ljubljani. Zagreb je ze dalec. A kar
se tice tega, da bi se morebiti literatura mogla na nekak na-
cin priblizati, se tudi to ne da tako nagio prevreci in je tu
dosle misel slovanstva cisto v kali in s tern rodoljubje zelo
lokalno, da (nego?) bi se priblizanje moglo izvrsiti brez boja.
Mislim, da se kaze s tern pozivom nekaka supremacija, kar
bi moglo tu povzrociti samo nejevoljo, kakor se je zgodilo na
drug nacin na Moravskem, in tako se da vzrok za prazno kri-
canje in pisanje, a druge vaznejse reci se pozabijo.^)
Ta dopis Bacovskega se je precital v odborovi seji „Lipe
Slov." dne 28. nov. „Lipa" je opustila poziv in izrekla samo
„radost nad probujajoco se narodnostjo slovensko". 2)
Na veliki skupscini Ijubljanskega „Slov. drustva" dne 22.
nov. Bleiw^eis ni omenil te stvari, pac pa je Hicinger z „gladko
tekocimi besedami" predlagal tesnejso zvezo slovenskih dru-
stev V Gradcu, Gorici, Trstu in Celovcu, nadalje, da bi se
sicer drzali lastnega narecja, vendar ne opustili prilike, svoj
jezik priblizevati v nekaterih besedah, in posebno uvedli pri
glagolih srbohrvatski aorist in imperfekt : „bih" in „bijah".
Jerisa pa je na isti skupscini izrazil zeljo po zgodovini ne le
Slovencev, ampak vseh Ilirov.
Iz fakega milieja je „Podlipski" razpravljal o odnosajih
med Slovenci in Iliri v „Sloveniji" dne 1. dec. Podlipski pri-
znava, da potrebujemo tesnejso zvezo z Iliri, toda pred vsem
nam je treba zedinjene Slovenije, „potem bo slovenski narod
skupaj mogel svet in sklep storiti, kako in koliko se z Iliri
zdruziti", nadalje ker se nikdo ni povedal, kaksna naj bo ta
zveza, bodo dezelni zbori, urejeni po ustavi, sodili o tej stvari
in koncno Slovenci pri tej stvari ne smejo popolnoma izginiti.^)
1) ,Lipa Slov." 4. dec. 1848. ,SI."(avomil Vavra?) je bistvo pisma
Bacovskega posnel z besedami, da spojitev Slovencev s Hrvati „se ovira
partikularno rodoljubje".
2) Prim. .Slovenijo" z dne 8. dec.
3, „Slav. jug" je (po „Sloveniji z dne 1. dec.) predlagal nekak jugo-
slov. narodni svet ,Srbov in Slovencev, ki uzivajo obce zaupanje naroda
in veljajo kot avtoriteta v svojem narodu", in Hrvatov; ta svet bi se po-
tegoval o zedinjenju jugoslovanskih dezel in njih razmerju do osrednje
oblasti.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 295
0 tej priliki je izpregovoril tudi M. Majar. V „Lipi Slo-
vanski" z dne 14. in 18. dec. je objavil clanek, pisoc : ..Srcno
nas je tesilo, ko smo citali v ceskih novinah, da nas mislijo
nasi ceski bratje opozoriti, naj bi se mi Slovenci zdruzili in
spojili s Hrvati ! Mi slovenski rodoljubi zelimo to iz celega
srca, samo da nam dosle ni bilo mozno, v nasih novinah
„Slovenija" o tej stvari toliko pisati, kolikor bi bilo tega treba.
Ta nesrecna nemscina in frankfurtovscina nam je naredila
mnogo, premnogo skode in truda. Morali smo vse sile napeti,
da bi politicno zbudili narod, da bi se cutili Slovence in se
odvrnili od Frankfurta." Ako hocejo Slovani svojo bodocnost
na trden temelj zasnovati, morajo biti, pravi Majar, vsa slo-
vanska plemena v nasem cesarstvu enorodna in med seboj
ravnopravna : Slovenci, Hervati, Srbi, Cehi, Moravani, Slovaki,
Poljaki in Rusini naj imajo med seboj ista prava in iste dolz-
nosti. Tu torej Majar poudarja samostalnost Slovencev, a iz
drugega vzroka, nego v Ljubljani. Drugo nacelo slovanske
politike namrec bodi : Vsa slovanska plemena v nasem cesar-
stvu naj so vkup en narod. „Zato se mi Slovenci necemo
zdruziti le s Hrvati, temvec hocemo pristopiti kot svobodno
pleme, drjjgim enako in isto, k vsem Slovanom nase drzave.
Zato naj Cehi, Moravani in Slezijani ne govore le o zdruzenju
„krone ceske", zakaj njih politicno obcestvo in domovina mora
biti mnogo vecja, mnogo obseznejsa, namrec : vse avstrijsko
slovanstvo."^)
Ob koncu leta 1848. je v Zagrebu vzklila „Slovanska
lipa na slovanskem jugu" (dne 10- dec. je bilo prvo zboro-
vanje). Dragotin Kuslan je predlagal, naj bi se na slovanskem
jugu ustanovile 4 Lipe, in sicer poleg zagrebske se ena za
Slovence, ena za Dalmatince in ena za Srbe, vsekakor pa naj
zagrebska Lipa isce najtesnejsih politicnih zvez s Slovenci in
z vojvodino srbsko uSlov. Lipa" 14. dec. 1848).
Zagrebska „Lipa" je dne 22. dec. „Slovenskemr drustvu"
V Ljubljani „kao najblizjoj miloj braci svojoj" javila svojo usta-
novitev ter svojo svrho."-j
„Glavna je namera nasa, koju mi odkrivamo pred sirokim
svetom, nacelo slobode jugoslavenskog naroda u jedinstvenom
slobodnom austrijskom carstvu uzivotvoriti i stititi---- Vern
») Majar je cutil, da je tu posegel dalec. Zato je rekel ob koncu
svojega clanka: .Mogoce, da je ena ali druga teh mojih misli nekoliko
enostranska, a to prihaja odtod, ker sem vedno med temi visokimi go-
rami, oddaljen^od domoljubov, s katerimi bi se mogel razgovarjati in se
orientovati.' (Clanek je pisan v Zabnicah). Zato je misiii, prosnjo vloziti
na naucno ministerstvo, da bi prisel v Celovec ali v katero drugo mesto
na Slovenskem za ucitelja slovenscine, cetudi brezplacno, dokler se ne
ustanovi placa.
^j Podpisan Vranicani kot predsednik, E. Vrbancic kot tajnik.
296 Dr. Fr. Ilesic : O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
ovom nacelu, cemo sve sile nase upotrebiti, da se zelje vase
i nase, na saboru nasem clankom XI. 6. ove godine primljene,
poradi uzjeg saveza izmedju nas i mile slovenske bratje nase
sto prie u zivot pretvore. Povodom prilozene protestacie nase
bratje istrianske- • • • ucinili smo vec u torn obziru kod svetlog
bana, kao takodjer kod novoimenovanog ministra naseg Ba-
rona Kulmera shodne korake, te ponovili smo kod te prilike
i nase medjusobne zelje o uzjem savezu slovenskog naroda
sa trojednom kraljevinom, moleci, da se u tom smislu kod
prestolja Nj. Velicanstva izpunjenje tieh zeljah izposluje.
Mila i Ijubljena bratjo! Uveravajuc vas tako cinom o Iju-
bavi nasoj, nadamo se od vas, da cete i vi nas tako Ijubiti,
kaosto i mi vas Ijubimo.
Nadamo se, da cete i vi u tom obziru u najuzje medju-
sobno obcenje s nami stupiti, za da se bratinski posavetujemo
i pobrinemo, kako da se savez taj nas pobratimski sto prie
uzivotvori." Koncno opozarja „Lipa" na Istrane in prosi, naj
bi se tudi „Slov. drustvo" oziralo „na taj slavjanstvu verni
puk."
Dne 31. dec. 1848 je „Slov. drustvo" odgovorilo na ta
poziv, in sicer Sporer^) v hrv. jeziku ; „Ljubezna bratjo! Usta-
venos (I) druztva „Lipe slavenske u narodu jugoslavenskom —
i opogovor bratje istrianske o namjere zlobne utaliandjenosti
mi podpuna radosno doznasmo, prignuci sve nase duhoskladje
dogodjajma veloprudnim za narodnos slavjansku. Vece jo-
ster se okripise cutje nase, citajuci premilu vasu knjigu od
22og — prijetu 28og prosinca tek.
Stogod snaga i kripos i domoljubje vase o narodnoj sje-
dinjenosti i zvisenosti tvara, i u nasemu sercu Ijubezno se ob-
javlja. Ako poslovi nasi i nasi obziri o uzjem savezu naroda
rasirenog dosada malo zaglave ocivetne dokazati mogose,
zato i kod nas — vjerujte — manja ni Ijubav ni zudja nije,
u slobodi i jednacinosti narodskoj po zakonskih upravah na-
priditi. Da i o tome pridnie gospoditi okolnosti u nas nedo-
pustise, to vrimenah tezoci i osebnoj nahodi, koje nas okruzu,
nalozite. Uz to vjeru cverstu uzamite, da za narod slavjanski
i njegove pravne za njegvu izobraznos i diku mi raditi i ziviti
sreceno mislimo." —
4. Jelacic.
Med pojavi hrvatskega pokreta, ki so mogli buditi po-
sebno pozornost, je bil viteski ban Jelacic sam, nacin njegove
izvolitve banom in njegova osebnost.
«) 0 njem gl. ..Kolo" ,Mat. Hrv." III. (1907, str. 317.)
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848 49. 297
„Obcu radost i veselje pocutismo takodjer i mi Slovenci,
sto ste si posle dugog vremena ipak jedan put opet sami po
svojoj staroj pravici bana izabrali, i to pravoga, hrabroga sina
domacega, to je pravo, ne dajte si uzeti toga prava, da bi vam
Magjari narivali coveka inostranskoga. koi niti vas, niti vase
narodnosti ne Ijubi," je pisal „Jernej'', Slovenec iz Ormoskega
okraja, v Gajevih „Novinah" z dne 22. aprila.
Ko je ban proti koncu meseca julija potoval na Dunaj,
so „slovanskega sokola" na vsej poti svecano pozdravljali.
Sel je cez Varazdin, Ptuj in Gradec. Neki „Bogdan" pa je
udaril cez Rogatec in Policane, ..pak i tu se sve spremilo bilo,
da ga doceka koli se samo moze siavno. Tu je bilo i gospo-
jah i djevojakah, u narodnom odijelu, cekajuci i zeleci, vidjeti
Jelacica bana. Ali kad im kazah. da ban nece ovuda, nego da
je vec krenuo u Bee na Varazdin, onda se sve jako razza-
losti. Nekakav starac stajerski, sjedoglavac, rece mi, da od
kako je cuo za Jelacica, zivo se^je osjetio svoga slavjanskega
porijekla i da se ponosi, da je Stajerac Slavjanin. A kako ga
nijesam mogao docekati evo ovdje, a ja idem, rece mi, u Za-
greb, da ga se nagledam, pak onda, ako se Bogu svidi, da se
preselim u drugi svijet."M („Novine" z dne 1. avg.)
V Ptuju je njegov prihod zbudil veliko pozornost; hoteli
so Ptujcani videti in od oblicja do oblicja poznati junaka, ki
se je 0 njem toliko pisalo. Ko se je vracal z Dunaja, kjer so
mu Slovenci priredili veliko serenado, si je v Gradcu izposloval
pri njem avdienco Vinko Gurnik, celjski postnar in voditelj
slovenskih dezelnozborskih poslancev. pozneje poveljnik celjske
narodne straze, „da ga v imenu vseh Slovencev zagotovi casti
in gorece Ijubezni do njega in nasega srcnega nagnjenja do
zvestih in juaskih Hrvatov. Gotovo ne vem," pise o tej avdi-
enci Gurnik v „Celjske Slovenske Novine" z dne 9. avgusta
1848., „ali sem svoje obcutke, ki jih je srce bilo poino, v be-
sedah prav razodel. Moje srce je tako kipelo, ko sem stal pred
viteskim, pa vendar tako milim banom, da sem svoje besede
celo pozabil . . . Ta moz vsakega vname za se. Kdor le enkrat
govori z njim, gotovo je za vselej njegov. Sedaj raz umem
vnetost Hrvatov — tega junaskega naroda . . . In ko se m po
narocbi razlagal, da mi juzni Slovani v njega stavimo svoj up
kot V moza, ki je poklican, kakor Avstrije steber varov ati nje
ustavno samovlado, da smo pripravljeni, iz tega nam ena se
zbrati okoli njega: ustavil mi je ban, ocito vnet, besedo, rekoc.
») Neki starcek iz Litmerka na Stajerskem (Ptujski okraj), ki je 1.
1848/49. sluzil v Kinsk-'ga 47. pespolku, se je se nedavno rad spominja!
„tistega Jelesica, ki je prisel s svojimi zvestimi Hrvati 1. 1848. nam po-
magat Madzarov krotit, katerega se spominja vse, se danes pri zivljenji,
takrat stojeci pred krutimi Madzari".
298 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 184S/49.
„Ne zasluzim tolike casti, nisem nikak poseben clovek, sem le
vsakdanji pa posten moz, gorim za svobodo, za svojega cesarja,
za svoje Ijudstvo. Hvala Vam in Vasim slovenskim bratom, ki
so mi kot bratje enega rodu tako dragi. — Ako nas do zad-
njega prisilijo, potem, prijatelji, mec v roke! Vi ste moje srce
razveselili, zato Vam prav iz srca roko podam, jo podam Vam
in vsem Slovencem."*)
„lllyrier, Serben! Ich sah Eueren Ban, ich sah Eueren
Patriarclien ; ich wohnte mehreren Eurer Landtagssitzungen bei,
ich vernahm die siifien Laute unserer Mutter Siava aus dem
Munde Eueres Bans, aus dem Munde Euerer Deputierten : wie
Honigseim flofi es von ihren Lippen, wie Leierklange scholl's
in meinen Ohren," je vzklikal „Radoslav" v „Luni" z dne
12. avg. 1848.
Neki Ljubijancan — bil je to A. Res, svecenik, prim. „No-
vice" 1849., str. 75") — je potoval avgusta meseca cez Dolenjsko
na Hrvatsko, da se sam uveri o narodnem gibanju, ter prise!
V Karlovec bas 19. avg., ko je dose! tja tudi Jelacic ban. Ocaran
0 banu, „priljudnem, lepem mozu, kako se je, kakor general
konjikov po huzarsko opravljen, prijazno obnasal, kako je
Sluinske granicarje, narodno strazo, serezane, slobodnjake in
druge vojscake pregledoval", je koncal svoj dopis z vnemo za
Zagreb: „Krajnci! pojdite sami v Zagreb, in/gotovo vam bo
lepo mesto dopadlo, se bolj pa prijazni prebivavci . . . Bog
vas obvari, dragi Hrvatje in vasega vitezkiga bana, spasitelja
vsih Slovanov!" („Novice" z dne 13. sept.)
Ocividno je zadnje besede ze rodil glas o vojni.
Odlocni nastop Jelacicev je otvarjal srca in budil sveze
nade. „Prisel bo cas odresenja . . . (od Madzaronov in nem-
skutarjev). Poleg lepih slavjanskih zvezdic bomo nosili belo-
crne trake na znamenje, da hocemo v svobodi ziveti, ali pa
za svobodo umreti. Pomislite samo k nasim sosednim bratom,
kako bezijo tarn ponocne ptice pred beiim dnevom ... o, da
nam je samo za dva tedna Jelacica bana!" (Ognjeslav v „Slo-
veniji" z dne 29. sept. 1848.)
») Glas o tej avdienci se je kaj prijetno dojmil celjskih domo-
rodcev. „Prav prisrcno nas je," pise v njih imenu dne 14. avg. 1848 v
javnem pisniu („Celjske Slov. Novine" z dne 16. avg.) Gurniku, „razve-
selilo slisati, da ste Vi, mill brat, v Gradcu obiskali slavnega gospoda
Jelacica, bana hrvatskega, in ga v imenu nas Slovencev spodobno po-
castili. — Srcno nas je razveselilo, da so Vas slavni ban, cigar imena
hvalezna Slovenija nikoli ne bo pozabila, posebno prijazno sprejeli. Naj
zivi se leta mnoga! — Hvaleznega srca smo tudi sprejeli srcen pozdrav,
ki ste nam ga od slavnega bana po Novinah naznanili. Beseda je pre-
slaba popisati, kako zivo nas je ganilo krepko in gorece govorjenje Vase
in visokega gospoda bana o mill materi Sloveniji in nje sinovih. Zato
naj V veselje in sreco naroda v slavi docakata se mnoga leta!"
■'') Skozi Ljubljano je potoval Jelacic v Insbruck dne 13. jun., a naj-
brz incognito.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 299
Meseca novembra 1848 je pisal nekdo „z gornje Save"
na Kranjskem pismo na Dunaj, k\ se je izrocilo nekemu „H.
T."; ta je iz tega pisma dne 30. nov. porocal v „Slav. Centralbl."
0 razpolozenju v „Sloveniji" vsled oktoberskih dogodkov na
Dunaju in koncal svoje porocilo: „Ideje slovanstva se zaveda
Ijudstvo, celo najnizji, najbolj zanemarjeni, sloji vedno bolj; ta
ideja se kaze v najiskrenejsih, najtoplejsih slmpatijah za nase
hrvatske junake in slavljenega bana. Sam sem bil prica na
primiciji, kako so Slovenci ob vojnem pohodu Hervatov proti
Madzaronom jubilirali in nebrojnokrat klicali „zivio".
„Samo ime «Bog" se je 1. 1848. culo tolikokrat kakor ime
„Jelacic", mi je odgovoril g. G-, vadniski ucitelj v Ljubijani, ki
je imenovanega leta ze pisal v „Novice".
Bleiweis je skupscino „Siav. drustva" (22. nov.) programski
sklenil z besedami: „Bog zivi Ferdinanda, ustavnega cesarja,
Jelacica bana, branitelja Avstrije in vseh Slavjanov!"
Ob svecanosti zavladanja Franca Jozefa I. se je v Ljub-
ijani brz za narodno himno pelo „Hej Slovani!", na to pa je
neki mlad moz zaklical : „Zivio ban Jelacic" in klic so po-
navljali vec ko stokrat vsi prisotni („Nov. Lipy SIov." 3. ja-
nuarja 1849.)
„Mnogo simpatij za Hrvatsko, da, penatsko Ijubav za
junaka Jelacica" je moral med stajerskimi Slovenci v Slov.
Goricah konstatirati mariborski nemsko-liberalni profesor dr. Puff.^
Med Muro in Dravo ni bilo slavno5ti. kjer bi se ne slavil
Jelacic- Ko se je dne 6. avgusta na primiciji pri Sv, Rupertu v
Slov. goricah napilo Jelacica, ;.ni bilo od zivio ne konca ne
kraja"-); 1.1849, sta bill pri Sv. Bolfanku v Slov. Goricah dve
primiciji; v uti enega novomasnika se je svetilo trobojno slo-
vansko kolo, nad njim kip bozji, na desno podoba Jelacica,
na ievo Radeckega („Slovenija" z dne 14. sept. 1849.)
Ko je dne 17. septembra 1. 1848- na stolpu ormoske
cerkve vzplapolala slovenska trobojnica, je Ijudstvo na mestnem
trgu pelo cesarsko pesem in koncno vikalo: „Zivio ban Je-
lacic!"'') In sredi celjskega mesta v Gosposki ulici je na ce-
sarjev rojstni dan 1. J849. hrvatsko- narodni trgoyec Ogrizek
poleg transparenta: Zivio kralj Franjo Josip! in: Zivio marsal
Radecki! tudi pokazal transparent: Zivio ban Jelacic! („Slove-
nija" z dne 4. sept.)
Dne 11. avg. 1. 1848. se je bratila narodna straza Ijub-
Ijanska in akademska legija z narodno strazo v Kranju. Pri
zajutrku, ki ga je dal akademikom Bleiweis, je grmelo tudi:
Zivio Ijubljenik nas, ban Jelacic!, v kazini potem zopet in pri
1) .Konstil. Blatt' dne 26. avg. 1849.
2) ,SlovenTja" 18. avg., skrajsano v .Slav. Centralbl.' 1. sept.
3; .Slav. Centralbl." 4. okt.
300 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
obedu na otoku Save zopet. Pa tudi dovoljenje danasnjih slo-
venskih boj (bele boje namesto rumene) je Ljubljancanom iz-
vabilo pozdrave za Jelacica.
Dne 10. septembra so se bratile narodne straze novo-
meska, dvorska, trebanjska in mokronoska v gozdovih grascine
Wordl; napivalo se je tudi Jelacicu („Sloveniens Blatt" z dne
12. sept. 1848).
Ko je Jelacic ukrotil Dunaj, so ga Nemci in Madzari
crnili kot reakcionarca. Tedaj (dne 16. okt. 1848.) je pisal
Andrej Einspiler iz Celovca „Slov. drustvu" v Ljubljano: »Nem-
coni in nemskutarji so me tako razkacili, da sim se podstopii,
jini moje misli od nasiga Ijubiga Jelacica-bana ocitno razodeti.
Ali tukaj, kjer je takih velika truma, bi bio to prevec nevarno;
zato tebe, castito drustvol lepo molim, de ta moj zastavk (alj
ga vrednega spoznas) v Ljubljanskih novicah natisniti das. Oj
borni, borni ban, kako gacrnijo!"
„Slovensko drustvo" pa je ze en dan prej, 15. oktobra
1848 izdalo letak, kjer svari pred emisarji, ki hocejo Ijudstvo
krivo informovati o dunajskih dogodkih; v istini je dunajski
punt delo Madzarov in njihovih prijateljev, ki vsi hocejo Slo-
vane zatreti; zato je bil Jelacic prisiljen, se obrniti proti
Dunaju. „Kje bom pa tebe zagledal, jugoslavjanska zvezda",
vzklika D.(ezman??) v „Sloveniji" z dne 2. jan. 1849., pisoc o
slavi slovanski, „ki si boljsi junak od Kraljevica Marka, po-
nosnisi vitez od Milosa Kobilica, bolj znajden od Sibinjanina
]anka, kterega siava je ze vse stiri strani sveta napolnila? Kje
te bom zagledal, ko na bojisu, kjer mora tvoja slava te vravnat,
kar ste izdaja ter oholost kriviga storile? Kjer koli hodis, te
spremljate tvoje drugarice, tvoje posestrime, ena je ponosna
Avstrija, druga je domaca vila iz Velebica. Kadar se boris, ti
junasko celo ohladite, kadar vtrujen od sile junastva pocivas,
nad tvojo glavo prepevate: Slava Slavjanom!"
In meseca februarja je prinesla „Slovenija" po „Slav.
jugu" uvodne clanke „Avstrija v 1. 1848", kjer se prikazuje
Jelacic kot edini znacaj v cell Evropi, zivi svedok moci in
vrednosti nase, poosebljenost vseh nasih tezenj.
In istega meseca (dne 20. febr.) cestita s celjskimi „Slov.
Novinami" Dalmatincem, da „so slavnega Jelacica bana za
dezelnega poglavarja dobili, moza, kateri se kot juterna danica
na obnebju Slavenstva blisci; on, nasa sladka nada, sredo-
tocje Jugoslavenov, on, orodje v rokah bozjih, da se toliko
ugnjeteni, osramoteni Slaveni na stopnjo vzdignejo, katera jim
po prirodi gre. — Srecna dezela, katera ima Jelacica bana za
poglavara!"^)
>) Tako je pisal Vlastimil v celjskih „Slov. Novinah" z dne 15.
febr. 1849. Govorilo se je, da bode jelacic tudi poglavar avstrijskega
Primorja.
Dr. Fr. Uesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 301
Tako je narod. ki je cital „Slovenijo", „Kmet. Novice",
„Novine d.-h.-s.", „Danico" in „Zoro", ki o Benetkah in Mi-
lanu ni znal skoro nic, a o Ljubljani, Reki, Zagrebu mnogo,
vzdihal za Jelacicem banom ter vedno vprasal, kako je banu,
kdaj pride k nam."^)
Jelacic je zbudil tudi slovensko pesnisko liro. Lovro To-
man je zlozil bojevito pesem „Za Horvate, nase trate!", Ko-
seski pa „Naprej Slavenski jug!" Fr. Mursic Ljutomerski je pel:
„Zivi, Boze, ti Slavena
s krainskog, stajarskog plemena,
Horvat — Slavon — Dalmatina,
Ilirije svakog vernog sina! ...
Boze zivi sve Hire,
da se sloze i razsire
V jezika kreposti
i vu staroj vernosti."
Hraberski je v „Sloveniji" z dne 19. sept. 1848 objavil
pesem „Jelenska doba", kjer pravi :
,Slovenski ze lovec na lov se napravlja
od Jele Jelacev viteski sin,
siovenske jiinake okoli nastavija,
da carske drzave resi zverin "
V „Sloveniji" z dne 5. Jan. 1849 je objavila pesnica F.
Haussmann pesem „Hervatov zvezda", kjer pravi:
„0d roda do naroda
hvalezno imen'van
bo se od poznih vnukov
Hrvatov zlahtni ban
0 blagor vam, Hrvati,
da Bog vas pozivi
in Jelacica bana,
ki slavo vam mnozi !"
Cegnar je objavil v „Sloveniji" z dne 31. Jul. 1849 pesem
„Jelacicu banu", ki se zacne:
Kdo se na celu armad tarn bliska z lavorovim vencem,
V desni neuskrunjeni niec, v levi svobode pecat . . .?"
Vendar se mnogi, odkar je Jelacic dal tudi na Hrvatskem
proglasiti oktroovano ustavo, ki je pripravljala tia absolutist-
nemu centralizmu, zaceli dvomiti o njem; tako je njegovo po-
stopanje bolelo Vrazovega prijatelja dr, Kocevarja.'^)
') „Novice' (?) po Gajevih ,Novinah" z dne 4. jan. 1849.
=*) Marljivi zagrebski dopisnik praske „Lipe Slovanske", Ceh
„ — oh — " je Jelacica porogljivo imenoval ^p.Jelen", ko je ginila njegova
zvezda (,L. Siov." z dne 9. marca 1849).
302 Dr. Fr. llesit!: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
Vsaj sliko Jelacicevo so hoteli videti tisti, ki ga osebno
niso mogli videti. „Ako ima v Zagrebu obraz (portrait) svetlega
bana Jelacica, a vi nam posaljite nekoliko eksemplarah, nasi
Ijudi bi rado gledali barem sliku ovega nasega jugoslavenskoga
spasitelja, kad ne mogu lice, pravi dopisnik Dr . . . 1 . . iz
Stajerskega v Gajeviii „Novinah" z dne 3- avg. Urednistvo je
dostavilo, da dosedaj se njegove podobe ni.
Bralci >Novic" so prejeli Jelacicevo podobo se le na-
slednjega leta, dasi so jo bile „Novice" ze izdavna obljubile;
bila je „od domorodniga umetnika gosp. Kurca Goldenstein-
skiga na kamen pisana" ter pridejana listu z dne 2. maja.
„Pravi Slovenec" pa je prinesel podobo Jelacicevo dne 30.
aprila 1849, a zivotopis dne 7. maja.
Trzaskemu ,Slavjanskemu zboru' je poslal srbski kame-
nopisec Ivanovic iz Dunaja sliko Jelacica bana v narodni ban-
ski obleki. (>SIovan« 1886, 168). Jelaciceva slika je krasila
dvorano, kjer se je dne 6. dec. 1848 vrsila prva glavna skup-
scina trzaskega „Slavjanskega drustva" (Prazske Noviny z dne
16. dec. 1848, st. 97).^)
Sredi decembra 1849. 1. se je igrala v Ljubljani Jelaci-
ceva igra »Rodrigo und Elvira*, „tode ni dopadla, pa je bila
vecidel tudi slabo igrana. Kakor slisimo, je sedanji ban to
igro kot mladenec pri nekakih 20 letih zlozil — z ozeram na
take mlade leta ne smemo preojstri biti v pretresu imeno-
vane igre".
Trzasko „Slavjansko drustvo" je julija meseca 1. 1850.
ppslalo posebno deputacijo poklanjat se banu Jelacicu na Reko.
Clani te deputacije so bil German Angelic, A. Marinovic, Ferdo
Sporer, Andrija Stojkovic, dr. Aleksander Stojkpvic. Deputacija
se je peljala crez Reko v Senj mu nasproti. Ze v Senju so
bill trije Jelacicu predstavljeni; ban je bil deputacije vesel in
je rekel, da je pred nekaj casom hotel priti v Trst, a neke
okolnosti so mu to preprecile; ko pa poseti svoje granicarske
bataljone, bo Trst pohodil in se tarn mudil. Se istega dne (9.
julija) sta bila dva odposlanca na Reki pozvana na pojedino,
ki jo je banski poverjenik za Primorje Bunjevac priredil banu
na cast. Dne 10. julija so bill koncno v avdienci sprejeti. Ban
je na njih izraz vdanosti, „rukujuci se cas s jednim, cas s dru-
gim", odgovoril ter koncno dejal : „Pozdravite mi vasu milu
obstinu slavensku, meni drage Slavene terstanske". Popoldne
se je deputacija se udelezila banu na cast prirejenega banketa.
Ob takem razpolozenju ni cuda, ce so Slovenci, ko je
buknila vojna hrvatsko-madzarska, prispevali s 1800 fl za Je-
lacicevo armado").
" i)T)lvanovicu gl. Slav. Centralbl. z dne 21. II. 49.
«) O tern natancneje v „Koln" „Matice Hrvatske" III. (1907), str. 315.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 303
Ni se tudi cuditi, ce so najognjevitejsi slovenski rodoljubi
dopisovali v novine pod grbom nilirskim" *,. V „Novicah« sem
zasledil to sifro le pod podpisom vnetega branitelja sloven-
skega ucnega jezika za verouk v listu z dne 11. apr. in 2. maja
1. 1849.; prigovarjal mu je v listu z dne 18. apr. neki Res;
imenujoc ga ,ultra Slovena', je dejal, da si je ,ilirski grb kakor
semo na obraz obesil'. Novice niso bile politicen list; zato se
obnjih niso zbirali najvnetejsi „domorodci"; pa tudi Bleiweisova
cela smer ni bila Bog ve kako naklonjena ,ilirskemu', revolu-
cionarnemu grbu.
V politicnem listu „Sloveniji" je te sifre mnogo. Vneti
Slovenci koroski so v tern znamenju dali duska svoji narod-
nostni vnemi (prim, dopis v »Slovenijo" z dne 26. sept., 29.
sept., 10. okt, 24. okt. 1848; 15. jun., 10. julija in tudi uvodni
clanek 31. julija 1849), takisto stajerski (29. nov. 1848, pac
tudi clanek Slovenci! Bratje 24. okt. 1849, 1. Jan. 1850, 22.
marca 1850, 29. marca 1850); poln slovanskega ognja je dopisnik
iz Stajerskega, ki se je v „Sloveniji" z dne 27. febr. belezil
kar z dvojnim grbom t, *.; tudi navdusen Slovan goriski je
volil to sifro; iz Ljubljane je vsaj en tak dopis. ^)
Pod sifro L je dopisoval „Slav. Centralblattern" nekdo
„Aus Slawisch-Steiermark (v listu z dne 24. febr., 31. marca 1849,
pac tudi V listu z dne 30. marca in 20. aprila). Tudi v celjskih
>Slov. Novinah" jo nahajamo (n. pr. 22. dec. 1849 in 24.
maja 1848).^)
Tudi znana poljska pesem, ki je postala na Hrvatskem „Jos
Hrvatska ni propala", je odmevala v teh letih po Slovenskem.
Brz V prvi stevilki »Slovenije< (4. Jul. 1848) je D.(ezman) po-
zdravljal lepo prihodnost s pesmijo >Se Siovenija ni
zgubljena«, koje vsaka kitica se koncuje s tem refrenom.
Dopisnik J. F., vesel probujenih podravljanov, rodoljubnih kra-
jev Sv. Petra, Sv. Eme, Zibike. Prevarja itd. na Stajerskem, si
je vSloveniji (z dne 8- avg. 1848.) svobodno zapel: „Se Siove-
nija ni zgubljena!" in Kranjec se je tolazil, ces, dokler so
Bleiweisi in Strupiji, ,se Slovenska ni zgubljena'.
„Zivio" se je udomacilo pac tudi tega leta. („Novice",
1848, St. 42).
L. 1848. je prisel v 7. solo v Ljubljano iz Novega mesta
Tersinar in je prinesel s sabo hrvatsko surko in ognjevite
hrvatske bojne pesmi »davorije«. Surko si je omislilo potem
se vec drugih dijakov. Zacele so se prikazovati na mladih
1) , Siovenija", 4., 25. maja, 12., 22. jun. 1849; 24. nov. 1848 in
uvodnik, ki se zacenja 29. sept. 1848.
2) Kriz cerkvenega zvonika ormoskega na Stajerskem je imel in
ima najbrz se sedaj luno in zvezdo na koncih poprecne grede. (Danjko
V svoji rokopisni kroniki ormoske cerkve). In na oboku prezbiterija sre-
diske cerkve se nahaja turski polumesec s tremi zvezdami.
304 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
glavah tudi rdece kape nasih hrvatskih in srbskih bratov
(Trdina v »Zvonu- 1905, 720).
Za predpust 1849 se je Ijubljanska mladina ucila »hrvat-
sko in slavonsko kolo plesati <.
5.
Odpor proti vsenemstvu.
Vsaka nevarnost sokoli, a tudi druzi sorodne elemente.
V tern zmislu je bila zeija po zedinjenju s Hrvati in koopera-
cija z ostalimi Slovani med drugim tudi naraven odpor proti
vsenemstvu.
Proti Frankfurtu se je zbralo vse avstrijsko slovanstvo;
obsojal se je separatizem (> Sonderinteressen«). Nemski pritisk,
zlasti ob volitvah v Frankfurt, je povzrocil, da so si Slovenci
zeleli od >nemskih dezel« avstrijske drzave tja, kjer ni nihce
skusal izsiliti frankfurtskili volitev, in to tern bolj, ker je za
Prago postal Zagreb politicno glavna slovanska tocka Avstrije
in je hrvatsko orozje obetalo, narediti veliko slovansko Avstrijo.^)
Kako je splosna ozivelost in napeta pozornost Hrvatske
delovala na Slovence, nam prica „Radoslav" (»Luna«, 12. avg.
1848), pisoc: »Ich durchizog einen grofien Teil Kroatiens und
der Greis wie der Jungling spriciit mit siclitbarer Begeisterung
von ewiger Treue seinem Gotte, seineni Kaiser und seinem
Ban bis zum letzten Tropfen Biutes- Von Freudentranen Uber-
stromten mir die Augen bei dem Anhlicke soviel des Erlia-
benen; grofier Gott, dachte ich mir, ist es moglich, dafi ein
solches Volk nicht reif sein sollte zur nationalen Selbstent-
wicklung«. »Serbo-Illyrier,« je pisal daije, „Ihr habt euch
bereits die Bruderiiande gereicht, Ilir kennt keine Sonder-
interessen meiir, Ihr habt euch mit liebender Warme der armen
Slovaken angenommen, o vergesset auch der Slovenen nicht,
wir sind nicht minder hilfsbediirftig. Erst kiirzlich beschloB das
Parlament in Frankfurt, die osterr. Regierung solle in den
deutsch-slavlschen Provinzen die noch nicht bewirkten Wahlen
erzwingen. Auf Euch, Briider, richten wir daher unsere bangen
Biicke, man will uns ja gewaltsam von Euch trennen; zu Euch
halten wir die Hande flehend um schnelie Hiife.«
') Kako so celo na severu cenili hrvatski pokret, nam prica pismo
P. Stalmuch (Poljak?) iz Tesinja z dne 15 jul. 1848 v .Slav. Centralbl."
(28. Jul.): , Unsere Politik sei also, unsere Krafte jedesmal auf einem
einzigen Punkte zu konzentrieren. Die Siidslaven treten heldenmiitig auf
und schauen treu nach Osterreich; schliefien wir unsere Herzen ihnen an,
dort moge sich zuerst eine Macht fiir uns aufstellen, dort sich zuerst
wenigstens eine slavische Nationalitat konzentrieren, kraftigen, festsetzen.
Dann wird von dort aus die weckende Kraft nach den nordlichen sla-
vischen Nationalitaten ausgehen'.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 18t8/49. 305
Posebno so Slovencj zaceli misliti na jugoslovansko orga-
nizacijo. ko se je vsled dunajske bune meseca oktobra 1848
bilo bati, da Nemci zapuste dinastijo in da obvelja frankfurtski
program.
*Ako Neniec zapusti Austrio, Magjar jo je ze, drugo ne
ostane, kakor da juzni Slavjani svoje odresenje isejo, kjer je
naravno in nar blize. Stajerski Slovenci in Vi, Korosci, ter
drugo ne bo ostalo, ako drugaci hocete svojo slovensko kozo
obvarvati, da se ozko Kranjski dezeli pridruzite, in cela Sio-
venija pa se na Hervatsko nasloni, < je pisal dne 28. okt. 1848.
E. (Trstenjak?) od Drave v „Slovenijo" (z dne 3. nov.).
Slicno je sestavljen poziv, ki ga je Jozipic M(acun) po-
slal V »SIovenijo< (z dne 21. nov. 1848): „Bratje Slovenci in
Horvati! Vi ze znate, kar so Nemci v Frankfurtu v § 2. in 3.
odlocili, namrec Austrio v dva dela razdjati, v nemski in ne-
nemski del; k nemskem delu pa ne dodavajo samo dezel, v
kterih se^ nemski govori, ampak tudi en dober del slavjanske
zemlje; Cehi, Moravci, Slezaki, Slovenci poprek in Iliri po
Istriji bi morali za naprej vojski, brodarstvu in vsemu drugimu
pripomagati, kaj bi ravno za nje ojster mec bil . . . . Zato
moramo to ze zdaj na tanjko prevdarjati; vas Slovence bo
najhujsa zadela, vam je tedaj kervavo treba, da se z bratmi
Hervati koljko je le mogoce in kak naj hitrej zjedinite, ker
ste za se preslabi; gledajte, da vas ne bo cez noc nepazlivosti
podlezel vuk. Alj tudi vi Horvati premislite, de je za vas zje-
dinjenje s Slovenci enako potrebno koker nam; premislite le,
da nas je cez en milion in da pri vas turski brat Slavjan se
ne zna, da je tudi nase kervi. Premislite slednjic, da ako Slo-
venci k nemski derzavi pripadnejo, jadransko morje za Slavjane
gre rakom zvizgat. Zato trikrat: ,Sloga od Boga, nesloga od
zloga'". In ko so spomladi 1. 1849. bile zopet volitve v Frank-
furt ter so se Nemci laskali, je pisal ^Patriot aus Slavisch-
Steiermark 21. marca« : »Euer Treiben fiihrt uns Slovenen nur
zu einer festeren Verkettung mit den ritterlichen Serbo-Illyriern
und den energischen Cechen und vielleicht werden euch unsere
Nachkommen einst noch daftir dankbar sein*.\) Ob isti priliki
je v >Sloveniji < (z dne 27. febr.)dopisnik 1 t iz Stajerja ostro
pisal zoper nakane Nemcev, ces, „Slovenci! tudi mi smo Jugo-
slavjani, bomo li tedaj nasim bratom slovo dali? Bomo li
pozabili na one, kateri so toliko bratovske kervi, toliko blaga
z veseljem zertvovali za uzderzanje cele Austrije, — mi pa bi
jo po lahkomiselno razdjali?" Ne hotec biti „partes adnexae'
t. j. podrepine novega , Magyar' (sedaj .Nemet') orszaga, bomo
srece v belo Ljubljano sli iskat, tam so nasa serca, tam so
nase zelje. k vam, bratje, se oziramo ino k junaskemu banu
17^,'SIav. Cetralbl." dne 5. mirca 1819.
20
306 Dr. Fr. llesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848 49.
Jelacicu! .... Sercno podajmo zjedinjeni Jugoslavjani nasim
severnim bratom krepke desnice ... in pa bodo kot v staro-
davnoj dobi veselo slavjanske Vile kolo vodile po svobodnih
livadah, pa bodo milo popevale slovenske gerlice v domacih
logih«.
Pod plascem oktroovane ustave se je blizal nemski abso-
lutizem; ob njegovi sapi je „polje slovensko obrascalo trnje
in kopriva"; tedaj je rodoljub graski (marca 1850) nasvetoval
zadnjo pomoc : „Komur je se srece mar slovenskega naroda,
naj pri bratih Ilirih sreco in tolazbo isce. Ako to z vso iskre-
nostjo storimo, bode tudi pred nasa vrata blago solncece
posijalo."
Gospodarski razlogi.
Ob teznjah po zedinjenju s Hrvati so se navajali tudi
gospodarski razlogi.
Olajsatev prometa z „nasimi presvetli dinastiji vsekdar
zvestimi, viteskimi Hrvati" je sprejela ze graska Slovenija v
nacrt prosnje do cesarja, ki ga je sestavila brz po svoji usta-
novitvi (16. april 1848. 1.) ter ga objavila 22. aprila; odpravi
naj se carinska meja in visje solstvo naj se osnuje po med-
sebojnem sporazumljenju po nacelu vkupnosti (Apih, 188).
„Jernej", najbrz duhovnik Ciringar iz Ormoskega okraja,
je 22. aprila pisal v Gajevih „Novinah", da bi trebalo porusiti
kitajski zid, ki loci Hrvate kot „inostrance" od Slovencev;
sicer da se stajerski vinotrzci boje zjedinjenja, mislec, da ne
bodo mogli svojega vina tako drago prodajati, a „Jernej" je
uverjen („i svaki blagomisleci domorodec mora to zeleti), da
je za drzavo bolje, ako se zivez prodaja ceneje. Vinotrzci bodo
tudi ceneje kupovali, ako bodo ceneje prodajali, in bodo pla-
cevali manj davka. Nadalje bi po zdruzitvi tudi prenehala ca-
rina („hranovina" ^ Verzehrungssteuer); tudi drugi davki se
bodo znizali ali cisto ukinili.
In zares so se kmetje iz Breziskega okraja, iz Rajhen-
burga, iz Sevnice ob Savi in se iz nekaterih obmejnih krajev
po deputacijah pogajali s Hrvati v Dobovi o zdruzenju obeh
strani in o ukinitvi carinske crte.^)
Tudi M. Majar je potrebo ozje zdruzitve s Hrvatsko med
drugim utemeljeval s cenenostfo soli, s svobodnim sejanjem
tobaka, s svobodo kolka (Clanki v „Sloveniji" z dne 15., 18-,
22. in 25. avgusta.)
Gospodarski moment je naglasal med drugim takisto
„Svecan" (Einspieler) v „Sloveniji z dne 2. maja 1849. Ko se
i; Orozen Mursecu z dne 24. maja 1848.
D:. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajedaici 18i8'49. 307
je odbor hrvatskega sabora naceloma izrekel za to, da se pri-
rojena pravica zedinjenja iie more kratiti ne trojednemu kra-
Ijestvu, ne tistim avstrijsko-slovanskim dezelam, ki bi se z
njim zavoljo enake ali sorodne narodnosti rade zdruzile, je
pozval nSvecan" Slovence, naj bi razmisljali, kaj hocemo
mi storiti, kako odgovoriti na mili poziv jugoslovanskih bratov,
ako bo nam dano po postavnem potu nanj odgovoriti ....
„Ponosni Dunaj, bistra Sava in deroca Drava nam kaze pot
proti jugoizhodu; po teh mogocnih rekah plavajo barke, ki
nosijo nase zelezo, nas svinec, naso obrtnost in nase izdelke
V daljnolezece dezele: na jugoizhodu se razprostirajo z zitom,
vinom, rudo, zivino in drugim zlahtnim biagom obdarovane
ravnine, gore in planine; tam se razlegajo proti milim nebu
micni glasi in sladke pesmi nasega jezika; tam tece v junaskih
zilah hrabrih bratov slavjanska kerv; narava, korist, jezik in
kerv nam Slavjanom kazejo proti jugoizliodu; tam prebivajo
nasi brati, nasi najzvostejsi zavezniki, sinovi velike matere Sla-
ve!.. . Zahvalimo se Hervatom, da nas Slovence niso poza-
bili, da se poganjajo nam vrata odpreti, da stopimo u kolo
jugoslavjanskih narodov! Tam, kjer sonce izza gor priplava,
tam, na jugoizhodu sveti Slavjanov sreca in svoboda, -tam
cveti Avstrije Slava in budoctiost! Zato:
Samo sloge duh jedini
budi nasa obca dika" itd.i)
„Slavische Centralblatter" so 21. julija 1. 1848. po nekem
pismu opisovale narodno gibanje na Slovenskem ter dejale:
„Die Slovenen streben jetzt den AnschluB an Kroatien an (es
sind 1000 und aber 1000 Unterschriften dafiir gesammelt
worden), wie sich auch fiir die Cechen hier warme Sympathien
regen.
Im Grunde genommen haben wir Slovenen hier keine
andere Aussicht, wollen wir unsere Nationalitat wahren. • —
Ubrigens, welche Vorteile zieht der Slovene vom Deutschen?
Es ist mehr als ein Sprichwort des Wenden: „Iz Nemskega
druga ne pride kakor toca", d. i. vom Deutschen kommt nichts
als Schauer. Brod, Fleisch und Wein fiihrt hingegen der Slo-
vene nach Deutschland ein, wahrend andererseits aus dem ge-
segneten Kroatien (nach Verbesserung der Urbarialverhaltnisse
ein Paradiesj Getreide, Borstenvieh, Leder, Holz u. dgl. nach
Slavonien geliefert wird. Ferner welche Vorteile zieht der Slo-
vene vom Deutschen? In der Bildung haben uns die deutschen
Briider durch gar viele Jahrhunderte nicht weiter gebracht, als
daB sie selber ihren Zoglingen unmutig zurufen: „Du dummer
•) Urednistvo .Slovenije' je pripomnilo: ^Opomnimo se enj<rat, da
je tu le od prostovoljniga pridriizenja na postavnim potu govorjenje." To
je pac aavarovanje proti — globam.
2C*
308 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
Bindischer!" Auf der anderen Seite hat nur der Ilirismus den
deutsch- geknechteten, schon geistlosen Slovenen litararisch
wachgerufen. Die ganze deutsche Bildiingszeit gab nur ein
Paar religiose Biicher fiir Geistliche.
Beim Erwachen des Ilirismus erschien 1843 die erste
slovenische periodische Schrift: „Kmet. in Rokod. Novice" in
Laibach, ein stark Brod fiir schwache Magen, leider nur zu
stark mit dem Germanismus liebaugelnd ltd."
Z dalmatinskega stalisca je stvar motril Matija Ban („Zora
Dalm." z dne 8. maja 1848.). Brez kontinentalnega ozadja si
bosta — pravi Ban — Dalmacija in Kranjska vecni ne-
prijateljici, ako se zdruzita; zakaj Trzaska luka ubija dalma-
tinske luke.
„Kranjska i Dalmacija mogle bi se onda samo bez svoje
stete sadruziti, kada bi obe imale nad sabom jednu veliku i
plodovitu kontinentalnu zemlju, njima pripadajucu, kojom bi
njina primorja cvetila. To su Kranjci vec uvideli, i zato kod
njih je sada velika teznja, da se sa Hrvatskom, koja izvise njih
lezi, sajedine"
Poudarjalo se je ze tudi, da bi bilo treba zaceti z ozjimi
trgovinskimi odnosaji med avstrijskimi in turskimi Jugoslovani,
ako naj se kdaj sklene narodno bratimstvo. Trgovinske po-
godbe s Srbijo so se nadejali v zahvalo za pomoc, ki so jo
cete srbskega kneza izkazale Avstriji v vojni z Madzari. Trgo-
vina avstrijska po Balkanu pa bo le tedaj mogoca, ako si
Avslrija pridobi simpatije Jugoslovanov, „kar se le tedaj do-
seze, ako se jim da po narodnem partikularizmu nevzkraceno
pravo"; dosedaj veljajo Avstrijci juznim Slovanom v Bosni in
Srbiji se za „Svabe".
V zmislu potrebe trgovinskih zvez s turskimi Slovani je
dne 12. februarja v kromeriskem zboru interpeloval vlado kninski
poslanec dr. Petranovic. fSiidslavische Zeitung" z dne 16. fe-
bruarja 1849.)0
Prigovori proti zvezi s Hrvatsko.
Culi so se pa tudi glasovi, ki so bas z gospodarskega
stalisca govorili proti zvezi z Hrvatsko in za zvezo z Nemcijo.
Drzavnozborski kandidat dr. Karel Lavric je v „Laibacher
Zeitung" (27. apr. 1848) zagovarjal pripadnost slovenskih de-
zel k nemski zvezi; zakaj v kaki jugoslovanski drzavi bi se
1) Nasprotno so tudi nenisko politiko vodili gospodarski interesL
To je izprevidel ze Kurelac, ki je na skiipscini v Policanah avgusta me-
seca dokazoval, da so Nenici zato proti Sloveniji, ker bi z njo izgubili
Trst; oni hocejo imeti tudi Dalmacijo, da si do Carigrada osvoje zemljo.
Dr. Fr. Uesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 309
glavna struja trgovine pomaknila dalje na izhod, docim gre
glavna trgovinska pot nemske zveze bas skozi slovenske po-
krajine.
Nevarna se je tudi zdela opustitev carinske crte med
Hrvatsko in dednimi dezelami; zakaj potem bi Hrvatska obilje
svojih pridelkov lahko prodajala za ceno, ki je enaka nasi
obdacnini („Extrablatt zur Gratzer Ztg.", 28. apr.)
Neki „Domolubic" je v „Sloveniens Blatt" z dne 19. sep-
tembra 1. 1848. odsvetoval okrozitev Avstrije po narodnostih,
ces, sicer je italijanski Trst za Kranjsko izgubljen. „Eine
Vereinigung mit Croatien konnte Krain dafiir nicht entschadigen
und werden sie jene Landwirte in Krain nicht wiinschen, denen
€S erinneriich ist. dafi ihre Naturprodukte wahrend der einst
bestandenen Vereinigung mit Croatien keinen Wert hatten und
das bereits seit der Aufhebung der Weinaufschiagsgrenze zwi-
schen Steiermark und Krain der krainerische Wein dem steier-
markischen gegeniiber urn 52 kr. beim Eimer am Werte ver-
lor." Urednistvo je temu pripomnilo: „Die Vorteile und Nach-
teile der Vereinigung Krains mit Croatien haben noch andere
Grundlagen als die Landwirtschaft, welciie selbst auch bei je-
dem poiitisclien Landergestalten seine Geltung, aber nicht aus-
schliefiliche Geltung verlangen kann---- Uberhaupt scheint der
Herr Domolubic dem Systeme der Zollschranken ohne Beriick-
sichtigung des nationalen Entwickelns, der Bedingung jedes
Staatslebens, zu huldigen, indem er das Fallen derselben ge-
gen Steiermark bedauert; was doch zur freien commerciellen
und geistigen Entwicklung so wohltatig war."
V istini marsikateri tak „domoljubic" ni vedel, kaj deia,
ni vedel, da podpira protislovansko stalisce vlade. Zakaj taki
razlogi so vladi dobro dosli, da je z njimi prikrivala svoje
slovanstvu nasprotne, razdruzujoce nakane. Razsodni motrilci
so to brzo uvideli. „Nek mi nitko nesepertlji s razlikom mate-
rialnih i dusevnih interessah, koje je vlada (branec se ene
edine jugoslovanske kronovine) vise u obzir toboz uzela neg
jedinstvo narodnosti! Da je zadaca naseg ovog clancica do-
kazivat jedinost materialnih interessah, to bi mi lahko izbrojili
i one, koje sada imamo sa ,Sloveniom i Dalmacijom' jedno, i
one, koji bi se naravno porodili, da smo jedna krunovina", je
pisal dopisnik f* iz Prage v „Slav. jugu" z dne 24. okt. „Zem-
Ijepisna lega in narodni probitki nas silijo k zdruzenju" (isti
list, gl. „sTovenijo" z dne 1. dec. 1848).
Nemske tendence v locitvi Slovencev in Hrvatov je od-
krito priznal znani ocenjevatelj Presernovih poezij V. Rizzi.
V „Klagenfurter Zeitung" z dne 3. julija 1848 je objavil uvod-
nik, kjer pravi : „Die politische Bedeutung der Slovenen in
Karnten, Steiermark, ja selbst in Krain, obwohl dies ein ganz
310 Dr. Fr. llesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
slavisches Land ist, liegt vorziiglich darin, dafi sie sich an je-
nen gewaltigen slavischen Grundstock anlehnen, der sich tief
in sudostlicher Richtung hin erstreckt und dessen westnord-
liche Auslaufer sie sind. — Wir begreifen die Sympathien der
Siovenen ftir die Stammesgenossen, die ihre Nachbarn oben-
drein sind, wir begreifen, daB der gebildete Slave im deutschen
Bunde trotzalier politischen Gleiciistellung, trotz dem briider-
lichsten Verkehr mit den Deutschen doch nie so recht voil
und frei aufatmen wird, wir begreifen es, weil wir an uns
selbst erfahren, was Stammesliebe ist, weil unser deutsches
Herz uns das slavische Herz kennen und achten lehrt, aber
wir haben auf die Abtrennungsgeluste nur ein Wort der Erwi-
derung, ein trauriges, unerbittliches: Politische Notwen-
digkeit.^) Der Besitz Triests und des Weges dahin, das ist
eine Lebensfrage Deutschlands — es ist sein einziger sudli-
cher Hafen."
Drugi Nemci so sli za istim ciljem pod krinko.
, Maja meseca 1. 1848. (24. maja) je „0 d k r it o s ercni
Krajnc" izdal v Ljubljani letak z nadpisom „Krajnc
Krajncam". V zacetku priporoca svojim „ljubim rojakom",
naj se njih sinovi uce materinskega jezika, „zraven tega pa
ne smejo nemskiga jezika, kateri se v solah uci, opustiti----
Nasa domovina je majhna--- Kranjc bo povsod, posebno pa
od dobrih in postenih Nemcov dobro sprejet- • • pa kako lepo>
kako koristno je, de toliko gospodarjev, kmetov, zen in deklet
zraven materinskega jezika tudi nemskiga govore in se v vseh
pisarnicah vesti znajo; tudi so na to ponosne, pa po pravici,
kjer to njih visji isobrazenost kaze--- Zato moramo tudi s
ptujimi narodi posebno z Nemci v prijaznosti ziveti, ki so nas
pred vec sto leti kristijansko vero ucili, in nas omikali, od
kterih se zdaj veliko dobriga se nauciti zamoremo. Koristno in
castno bi bilo za nas, ako bi nas Cesar nemsko krono, ka-
tero so rajni Cesar savoljo Napoleoiia odlozili, sopet dobili,
kar bi mi Austrijani pri zboru v Frankofortu narediti zamogli.
Zatorej moramo z Nemci v Austrijanskih in vnanjih dezelah
bratje ostati • • •
Pred zavezo z Nemci so vas svarili, in sicer, kakor caso-
pisi pravijo, de bi mi Hrovatje ali Rusi ne ratali. Pred neki
leti smo ze s Hrovati zdruzeni bili, pa noben dober Kranjc
take zveze si ne bo nazaj vosil, dobro se se spomnimo, kako
1) Nemci so dobro vedeli, kaj bi pomenila zdruzitev s Hrvati.
„Donau-Zeitung" je 25. jun. razpravijala avstrijsko slovansko vprasanje
ter zatrjevala, da bi radi pomesanosti slovenskega prebivalstva z nemskim
centralizacija Slovencev v kaki „Sloveniji" bila pac nemogoca ; „und so
wird das Schicksal der Wenden von dem abhangen, was die iibrigen
slavischen Stamme der Monarchie fiir ein Los trifft. Den direktesten Ein-
lufi auf die Wenden wird das Schicksal Croatiens haben."
Dr. Fr. Uesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. 311
majhno ceno so takrat nase vina, nase zita, nasa zivina in
drugi dezelni pridelki imeli, ker se je tako blago iz Hrovaske
dezele prosto upeljati smelo. Tudi bi zaveza s Slovenci na
Stajarskim in Koroskim in z Hrovati, kar morebiti ti zele, na-
rediti znala. de bi se nase dezelno poglavarstvo v Zagreb, v
Varazdin ali Bog ve kam preneslo. Kaksina skoda bi bilo to
za Ljubljano in za dezelo! Kdo bi potem nase poijske pri-
delke, i<i jih zdaj na tergih v Ljubljani prav dobro prodamo,
pokupil, ker bi imenovano mesto velik majn Ijudi imelo. Ru-
sovske oblasti se moramo pa se bolj bati, ker bi nas siliti
znali, naso vero zatajiti. Od Rusov in Hrovatov nocemo nic
hudiga misliti, od Nemcov pa mi zvunaj njih jezika se tudi
njih navade ucimo. Mi se tore] nocemo od nasih nemskih
bratov lociti. Mi hocemo sicer tudi z nasimi sosedi Slovenci
in Hrvati prijatli biti, pa Krajnci ostati, nasi veri in nasimu
Cesarju svesti, z nasimi nemskimi bratami pa edini ostati,
kakor smo ze vec let bili, potem bomo Kranjnci naso narod-
nost nar lepsi pokazali."
Prof. Marti nak je na to odgovoril ter dejal, da ima
letak radi tega vsaj na pol oficijelen znacaj, ker je bil
po „okroznih poslih" (Kreisboten) razposlan na okrajna po-
giavarstva v razsiritev po dezeli. Notranji znaki kazejo, „da je
letak bil prvotno nemski sestavljen, dasi se pisec „einen
offenherzigen Krainer zu nennen nicht entblodet".
Med drugim poudarja Martinak nezmisel: Nemci so bratje
Kranjcev, Slovenci pa sosedje! To je tako, kakor ce bi rekli:
Die Deutschen sind Nachbarn der Braunschweiger.
Iz strahu pred naso celokupnostjo so Nemci bili zelo
zoper to, da bi bil sedez okrozne vlade v Celju namesto v
Mariboru; „in der Nahe von Krain und Kroatien gelegen,
bieten sich in Cilli die Slavomanen in Wort und Schrift die
Hand zum gemeinsamen Werke." (Siidslav. Ztg." 9. avg. 1859.)
Sprico vsega tega je umljivo, da so vodo na nemski mlin
vodili tudi vsi tisti, ki so s Slomsekom govorili, da hocejo ostati
avstrijski Slovenci, ne pa spadati k Frankfurtu, a tudi ne k
Hrvatski.
Slomsek je bil proti ilirskim tendencam, zlasti tudi vsled
svojega pobozno konservativnega misljenja; ze 1. 1837. se je
ustrasil v Zagrebu „revolucionarnega stremljenja in nepremis-
Ijenega radikalizma ilirskega".
In 1. 1848., ko so Hrvati med svojimi narodnimi zahte-
vami imeli tudi odpravo celibata, se je stajerski kaplan Mirko
Bratusa, ki je sicer jezikovno-literarno bil Ilirec, ustrasil takega
brezboznega radikalizma in je odklonil zvezo vernih Slovencev
z njim.
312 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
Nacelne opreke, ki so se pojavile ob prvem pokretu ili-
rizma, so tu in tam delovale tudi se 1. 1848. Splosno jih je
izrazil slovenski delegat na praskem vseslovanskem shodu,
Sparavec, ko je pisal Mursecu: (Es) sind nach meiner unmaB-
geblichen Meinung die Interessen der Slovenen wie wohl im
allgemeinen so doch in speziellen Richtungen nicht mit jenen
der Serben und Ilyrier volikommen im Einklange."
Tezko je pogoditi smisel te splosne trditve; najbrz jo je
narekovala konservativnost misijenja, ki je racunala le s staro
pripadnostjo k dednim dezelam ter se tu krila z nemskimi
zeljami.^) Na tihem je v mnogokom deloval dalje provincialni
antagonizem med Hrvatsko na eni strani in Kranjsko na drugi
strani, kakor^je tak antagonizem bil nedvomen v razmerju med
Kranjsko in Stajersko.
Za pojmovanje prejsnjih in sedanjih nasih razmer je v
tern oziru znacilno, kar je zagrebski dopisnik konstatoval v listu
„Konstitutionelle Blatter aus Steiermark" (dne 6. sept. 1849),
ko je ze bila oktroovana ustava, ces, „falls man die Verwaltung
(in Kroatien) nach deutschem FuBe einfiihren wollte, wiirde
das Landvoik sicherlich unzufrieden werden, da es unter dem
vorigen Druck einen groBen Stolz auf seine eigentumliche Ver-
fassung legte und die Deutschen, ja selbst die stammverwandten
Slovenen verachtete."
Ocividno so pred 1. 1848. kranjski in stajerski delavci
dobili na Hrvatskem mnogo dela in vzeli mnogo zasluzka.
Banove odredbe o ukinitvi tlake so se hrvatski seljaki dakako
veselili, zato ker so pricakovali, da jim bo gospoda odslej delo
morala placati. Neki selski beleznik, ki je seljakom naznanil
banovo odredbo, jim je svetoval, naj ne bodo predragi, dru-
gace da bodo gospoda dozvali „stranjske Ijudi, Kranjce i Sta-
jerce, koji ce u prilicnu cenu delati te ce oni zasluziti, sto bi
vi mogli. A onda cete opet vikati poleg stare navade, da se
nije moci od Kranjca pomoci, da on sve meso poje, a Hrvat
da mora kosti oglabati. Aii braco moja, nije temu kriv Kranjac,
nego nasa lenost. Budimo mi marljivi kano Kranjac, pak ce
svaki voliti nam domacinu dati sluziti nego drugomu."-)
Ob takem antagonizrnu bo voditelj naroda rekel, da nam
je bas radi razlike navad in lastnosti treba zdruzitve; zdruzeni
bomo drug na drugega vplivali ter pod primernim vodstvom
izgubili svoje napake. „Kdor je poln cuvstev naj poda svojo
mehko roko drugemu, da se ta-le okrepi in omocni."^)
1) Prim. „Extrab]att zur Grazer Ztg." 28. apr. 1848.
2) ^^Prijatelj puka" z dne 16. avg. 1848 v „Seljanskih razgovorih o
ukinutoj tlaki."
3) Aleksand^r B. (pac =; Bacovsky) z ozirom na Jugoslovane v
Nj7. Lipy Slov." 2. Jan. 1849.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 18-18/49. 313
Politicni casopisi.
Kako so 0 nasem vprasanju sodili poedini jugoslovanski
casopisi, je deloma razvidno ze iz prejsnjih poglavij te raz-
prave. Kot popolnilo naj v oznacbo nasega novinstva navedem
tu se nekatere stvari.
Edini list, ki ga je naslo med Slovenci leto 1848., so
bile „Kmetijske in rokodelske Novice". Stojec na staliscu le-
galnosti, so svarile pred ustajami in se bale vojske. Prav v
zmislu kakega propovednika, ki opominja k skromnosti, po-
niznosti in udanosti, porocajo o vojski, ces, „z zalostjo smo
slisali (Bog dej, de bi res ne bilo)", o razprtiji itd., ali: „Miru,
miru nam je silno treba; brez miru ni srece in blagostanja v
V nobeni dezeli . . ."
Namenjene probitkom kmetskega in rokodelskega stanu,
o dogodkih na Hrvatskem do 7. junija ne porocajo nic. Tega
dne pa pisejo: „Tudi iz Hrovatskiga nam Novice vedno toliko
lazi pisejo, de prijatelj resnice na zadnje ne ve, kaj de bi
verjel." Ta stavek kaze, kako slabo poucen je bil od zacetka
Bleiweis o hrvatskih dogodkih, kako slabe zveze je imel z
Zagrebom. Poucil ga je se le „obcinski avstrijanski casopis"
(AUgem. osterr. Zeitung), de je gerda laz, ce kdo trdi, de
Njih ekscelencija ban Jelacic ni nasemu cesarju sercno in
zvesto udan in de misli sebi izrocene dezele Cesarstvu od-
tergati."
Odslej so Novice kratko belezile dogodke hrvatsko-ogr-
skega razpora.
V Celju je izhajal slovenski casopis, ki se je od pocetka
(od 1. julija 1848 do 27. sept., prve tri mesece) zval Xeljske
Slov. Novine", potem do konca leta Xelske Novine". Za pri-
hodnje leto so se naznanjale kot ^Stajerske slovenske novine"
ali le „Slov. novine.^)
Ta list, ki ga je urejal prof. Val. Konsek, je bil kakor
„Novice" namenjen kmetom, a je bil liberalen ter je pisal n.
pr. odlocno proti celibatu.
Sprico svojega namena ni razpravljal slovensko-hrvatskega
vprasanja; le porocal je o Jelacicevem pohodu. O Hrvatih so te
novine obsirneje izpregovorile s svojega splosno-liberalnega
1) V Celju je izhajal tudi nemski list (Cillier Zeitung? Cillier
Wochenblatt?), a doslej pac ni znan noben eksemplar. .Novice" pi-
sejo o njem dne 8. nov. 1848: „Nemske Celjske Novice pravijo v naro-
civnim povabilu, da „si bojo prizadevale most sezidati za svojo gorece
Ijubljeno nemsko domovino, in sedaj zaupajo na zivo podporo vsih
nemsko mislecih moz." Kako je to razumeti ? Ali bo ta most za Nemce
V Ceije, ali za Slovence iz Celja napravljen ?"
814 Dr. Fr. Uesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
stalisca, ko se je Jelacicu od mnogih strani ocitalo reakcionar-
stvo, ker je zatrl dunajski upor, in se je govorilo o crni vojski
za Dunaj. „V resnici nase brate Hrvate castimo," so pisale
dne 18. okt. 1848, „ne samo zato, ko so z nami enega rodu,
ampak zato posebno, ker so enake zvestobe proti ustavnemu
cesarju vneti kakor mi. Kakor hitro bi pa Hrvati svobodnost
zadrzati hotli, tedaj bi se mi pri ti prici proti njim vzdignili.
— Zdaj ce bi mi nad hervaskoj armadoj, ki je v Avstriji,
vstali, kdo bi pa varval domovino? Mi smo na hrvaski meji;
Hrvati bi gotovo nad nas pritekli in nas kaznovali; kdo bi
naso domovino varval ? . . "
Mozje okoli „Celjskih Novin" so bill za zvezo z liberal-
nimi Nemci, za obstoj Avstrije in ohranitev zgodovinskili kro-
novin. „Dokler Avstrija stoji, stojimo tudi mi z nasimi nemskimi
brati eden za vse, vsi za enega. Ce pa Avstrija pade in ce bi
bili Nemci tega krivi, tedaj pa z Bogom! Od severa se bomo
k jugu obrnili in se po drugiii bratih ozirali. Tezka bo sicer
locitev, pa Nemci je bodo krivi, ne mi". (Skrebe v „Ceijskih
Novinah" z dne 18. okt. 1848).
Naravno, da bi se bili tezko od nemskih »bratov« locili
mozje, ki so tudi ustanoviJi „Drustvo za posredovanje interesov
Slovencev in Nemcev."
Nas najvaznejsi politicni casopis 1. 1848. je bila „Slo-
venija".
Ko je 4. julija 1848 zacela izhajati, je imela v svojem
programu te-le tocke:
1. Obstoj avstrijskega cesarstva kot nelocljivega telesa,
samostalne drzave habsburg-lorenske,
2. enakopravnost vseh narodov in nasega jezika,
3. „de se kakor hitro bi avstrijansko cesarstvo federativna
derzava postala in se na' samovladanju posameznih dezel
osnovala, krajnski, stajerski, koroski in primorski Slovenci v
eno dezelo z imenam Slovenija sklenejo, ki bi imela zase
svoj dezelni zbor. Seer pak se moramo vsi Slovenci in tudi
vsi avstrijanski Slavjani za jednokervne brate spoznavati in
vzajemno podpirati ;"
4. pristop k nemski zvezi ne bodi dopuscen drugace,
kakor pristop drzave k drzavi s polnim obdrzanjem avstrij-
ske samostalnosti.
Slovanska vzajemnost je tu precej teoreticno oznacena,
Hrvati niso posebe omenjeni.
V povabilu na narocbo za 1. 1849. zatrjuje sicer, da se
bo V bodocem letniku drzala istih nacel, a brz na to zatrjuje,
da misli priporocati „zedinjenje vsih Slovencev in zvezo Jugo-
slavjanov". S tern je povedano ze mnogo vec. Nastop Jelacicev
Dr. Fr. llesic : O slovensko-hrvatski zajednici 18-18/19. 3!5
V saboru in proti Madzarom je obzorje pojasni! in pota
razsvetlil.
Ko pa je „Slovenija" zopet vabila narocnike (za drugo
poUetje 1849;, je morala ze vpostevati oktroovano ustavo ter
je govorila : „ . . . Kakor si je od perviga lista lanskiga leta
do pricijociga vedno vse Slovencev polni enakosti kakor
eno debio pred ocmi imela, kterimu pa le edino iz krep-
kiga in cverstiga Jugoslavjanstva ozivljajoci sok
pritekati zamore, ravno tako bode tudi zanaprej v vsih Slo-
vencih, ce prav med vec kronskih dezel razdeljenih. cut edin-
stva in enorodstva buditi in njih pogled na jug obracati
si na vso moc prizadevala".
Zadnjic ji je bilo usoieno, govoriti o svojih nacelih za
novo leto 1850 — zakaj koncem meseca marca 1850 je pre-
nehala, skrcivsi se ze z novim letom na manjsi obseg — ; za-
trjevala je, da bodo Slovenci na podlagi ustave z dne 4. marca
„tudi pri zidanju krasnega poslopja (prerojene, svobodne. edine
Avstrije) veljavo svojega dlana in uma skazali — ako Bog
da in sreca junaska in sloga jugoslavenska. V
dosego tega namena si bo Slovenija prizadevala Ijubezen do
ustavne derzave vnemati, narodni obcut v domovini zbujati in
ozjo zvezo med Slovenci raznih kronovin in tudi med vsimi
avstrijanskimi Slaveni vterditi .... Nepolitisko polje bo tudi
zanaprej obdelovala in slovstveno siogo Jugoslavenov
na yso moc p o d p i r a! a."^)
Za ,Slovenijo' je ugasnil meseca avgusta tudi kratkoveki
trzaski ,Jadranski Slavjan'; koncal je, ker mu je ,pamet
svetovala umolkniti ter boljega vremena cakati'; tolazil se je
s prihodnostjo: „Nadejamo se, da bodo nadloge Slovane zje-
dinile ali vsaj do spoznanja prignale, da se vsaka posamicna
palicica lahko prelomi . . .". Iz teh njegovih lastnih besed
(prim. „Slovana" 1886) je razvidno, da vzrok njegovega konca
ni bil toliko skorajsnji odhod urednika Simona Rudmasa za
nadzornika v Celovec, nego politicna konstelacija, pa najbrz
notranja needinost v trz. „Slavj. drustvu".
S pocetkom 1. 1849. je v zaloznistvu Demetrovem in pod
urednistvom J. Prausa zaceia izhajati „Siidslavische Zeitung".
Stala je na staliscu narodne federacije in je Jugoslovane sma-
trala za enoto, za en narod: „Die sudslavische Zeitung stellt
sich die Aufgabe, das treue Organ der Siidslaven zu sein".
Od zacetka ima porocila le iz Celovca, zlasti od A- E.(inspie-
lerja?), potem iz Stajerske od „E" (Trstenjakj), proti koncu
prvega letnika pa se pogosto oglasa — zz — (Zivkov Mursec?)
iz Gradca. Iz Kranjske vsaj v prvem letniku ni porocil.
1'* Jaz podcrtal.
316 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-lirvatski zajednici 1848/49.
0 sirsem obzorju tega lista prica to-le: Dne 18. decembra
so mu Gajeve „Novine" zbadljivo priporocale, naj le prinasa
uradna izvestja, „da die „Sudslavische Zeitung" ohne dem selten
Nachrichten aus dem Innenlande empfangt", a naslednjega
dne je Prausov list odgovoril, da je sprico mrtvila v domacem
politicnem in javnem zivljenju bolje „statt der wenig anspre-
chenden lokalen Verhaltnisse die speziellen und Gesamtinte-
ressen der Siidslaven zum Gegenstande unserer Betrachtung
zu machen, die allgemeinen Bediirfnisse derselben hervorzuheben
und wo moglich zur Geltung zu bringen".
S „Siavenskim jugom" vred je bila „Sudslavische
Zeitung" nekako radikalen, opozicijonalen list. Kadar sta vladna
lista „Agramer Zeitung" in „Narodne Novine" govorila o do-
macem „radikalnem novinarstvu", sta mislila vselej na „S!av.
jug" in „Sudslavische Zeitung" (prim. Siidslav. Zeitung z dne
14. avg. 1848).
Kakor je „Slav. jug" svaril pred dunajskim nemskim
centralizmom, tako je „Sudslavische Zeitung" pokazala svojo
opozicionalnost, ko je bila izdana oktroovana ustava z dne 4.
marca 1849, ki naj bi veljala tudi za Hrvatsko. Hrvatski opo-
ziciji zoper to ustavo so nemski in vladni krogi prigovarjali,
ces : Zeleli ste si lansko leto enotne ustavne Avstrije, sedaj
ko jo imate, pa je ne marate. Zato je „Sudslavische Zeitung"
dne 29. avg. 1849 ponatisnila XI. clen sklepov sabora iz leta
1848 ter pokazala, kako malo je ustava ustregla tam izrazenim
zeljam. Bas v onem clenu se nahaja tudi tocka o pravici
reakvizicije juznoslovanskih dezel.
Z 9. avgustom 1. 1848. je kot doklada „Slavenskega juga"
pod urednistvom Drag. Kuslana zacel v Zagrebu izhajati „Pri-
jatel j p uka".
V prvem pozdravu narodu pravi: „Na te paze sva ina
sjavjanska plemena, pozorno te motre braca Slovaci, braca
Cesi, braca Poljaci, braca Rusi." Iz tega je razvidno, da mu
je narod vse jugoslovanstvo.
V broju tretjem (z dne 23. avg. 1848) nasteva v pogledu
na vso naso zemljo cesarstva in kraljestva in med temi le
poleg Portugalske, Angleske Cesko, trojedno kraljevino pa Ili-
rijo, „u kojoj su Kranjska, Koruska, Istrija i slobodna luka
Trst, drzave, u kojih Ijudi zivu od nasega naroda."
„Zora d al m at in ska", ki se je navdusevala za zvezo
s Hrvatsko, je pac tudi poudarjala jugoslovanstvo, a ta juzna
Slavija ji je bila bolj poeticna nego politicna. Dalmatinci naj
se zdruzijo s Hrvatsko, Slavonijo in vojvodino srbsko, a „ove
ce zemlje opet sjedinit se i zvezat s ostalom bracom^ slav-
janskom, s Leskom, Galicijom i Lodomerijom, Iliriom, Stajer-
skom i Slovackom" (Andrej Torkv. Berlic v Zori z dne 14.
Dr. Fr. Ilesic : O slovensko-hrvatski zajednici 18^8/49. 317
avg. 1848). In Matija Ban, „stare Dubrave plemeniti sin", je
pel V „pismi dubruvacki („Zora" z dne 6. Jan. 1849): Dalma-
tinac, Bulgarin, — Hrvat, Bosnjak, Srb, — i sinovi stajerski,
— kranjski sinovi! Vrime doslo je, — svi u jedno kolo, svi ;
— oj zivili Slavjani, silni Slavjani!''
Hocemo se se malo ozreti po ceskem novinstvu, koliko
se je namrec zanimalo za nase vprasanje.
Med najvaznejse ceske publiciste 1. 1848.49. spada Karel
Havlicek Borovsky. Kot 251etnega mladenica ga je sam
Palacky 1. 1846. priporocil urednikom „Prazskih Novin".^ Se
istega leta je v tern listu z dolgo razpravo „Slovan a Ceh"
ustanovil svoje nazore o slovanstvu: Slovani, to je, Rusi, Po-
Ijaki. Cehi, Iliri itd. niso en narod; to so stirje, bistveno
razlicni narodi, „izmed katerih je vsak (izvzemsi Ilire) ze iz-
davna en samostalen narod ..." Ceska ocetnjava je Ceska,
Moravska, Slovaska in Slezija; to je enota, ki je Stur-Hurba-
nove separatistovske-slovaske teznje naj ne bi motile. „Naj-
nesrecnejsi izmed vseh slovanskih narodov je bil ilirski: Ma-
dzari, Nemci, Turki, Grki, Italijani so jim gospodovali, vera
jih je locila in koncno se abeceda. „Slovanstvo in slovanska
vzajemnost sta dali v tern pogledu Ilirom najvaznejso pomoc,
po njiju so se naucili juzni ^Slovani, se smatrati za en narod:
Srbi, Bosnjaki, Hercegovci, Crnogorci, Dalmatinci. Hrvati, Gra-
nicarji, stajerski in kranjski Slovenci so otvoriii oci in opazili,
da so si slicnejsi nego so dosiej mislili; razumeli so, da
V nicnosti izginejo in utonejo v boju z velikimi
narodi, ako bodo se dalje negovali mnozino malih literaturic,
vsako z drugim cudnim in nerodnim pravopisom . . . Po pra-
vici so se tri narecja ilirskega casopisja ze spojiia v eno lite-
raturo, in to spajanje se bo vedno utrjevalo in sirilo • . . Ako
se vseslovanstvo ne da spojiti v en narod, v eno literaturo,
naj bi se vsaj to ne zanemarilo, kar se more zgoditi . . . Spo-^^
jitev ilirske literature in ilirskega naroda . . ." Tako je g^woril
realni ceski politik, ki je s ponosom klical : „Ja jsem Cech",
a nikdar: „Ja jsem Slovan" (Karl Havl. Politicke spisy I. 70).
L. 1848. je Havlicek ustanovil „Narodne Novine", ki so
izhajale do 1. 1850- V tej prevratni dobi Havlicek ni izpremenil
svojih nazorov o slovanstvu in o stevilu slovanskih narodov.
Dne 1. aprila 1848 je „05terreichische Zeitung" (prej
„Osterreichischer Beobachter") prijavila nacela o bodoci uredbi
Avstrije, razlocujoc te-le dele: nemsko drzavo, cesko, poljsko,
italijansko, madzarsko in ilirsko. To nacelo je Havlicek odo-
braval. Prav tako je v „Narodnih Novinah" z dne 19. aprila
318 Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49.
avstrijske Slovane locil v Cehoslovane, Jugoslovane in Poljake.
„Slovence" imenuje posebej tarn, kjer tudi loci Cehe, Mora-
vane, Slovake. („Nar. Nov." z dne 14. dec. 1848 in 11. jan.
1849). O Majarjevih „Pravilili kako izobrazevati ilirsko narecje"
pravi dne 17. I. 1849, da se „mohou skoro vsechna skutecne
do zivota uvesti, cim by zajiste idea slovansko jednoty ne-
malo ziskala". Uirsko-srbsko pleme mu biva^v nepretrganem
prostranstvu „v Srbsku, Bosne, Hercegovine, Cerne Hofe, Dal-
matsku, na ostrovecii, v Pomori, v hranici vojenske, ne voj-
vodine srbske, v Horvatsku a ve Slavonsku, ba pfidejme
zrovna Krajinu, Dolm' Slyrsko, Istrii." (,.Nar. Nov." z dne 14.
dec. 1848). Ta narod, dosle razkosan in zato neznamenit,
ima veliko, slavno bodocnost, ako se spoji: zato
delajo na to spojitev vsi prosvetljeni rodoljubi ju-
goslovanski (Pol. sp. II., 2, 938).
Havlicek je tore] stal na staliscu jugoslovanske enote.
Isto je reci o enem izmed prvih Cehov, ki so po lastnem opa-
zovanju poznali jugoslovanski svet, namrec o Viljemu Du-
sanu Lamblu. Nadejaje se zblizanja jugoslovanskih vej —
zakaj, kar Bog spaja, tega ne sme clovek niti vlada trgati
(Havl. „Nar. Nov." 14. novembra 1848), in hvalec Slovenijo,
ki se priblizuje Hrvatski, „brez katere bi njih literatura v du-
sevnem svetu slovanskem ne dosegla nikakih uspehov" („Nar.
Nov". 3. apr. 1849), je v „Moravskih Novinah" z dne28. nov.
1848 objavil clanek „Kako je sedaj pri Jugoslovanih" ter pisal
o Sloveniji tako-le: „Koliko je tu imen za jedno vejo, ki jedva
steje toliko dus, kolikor nasa posestrima Moravska ? Kranjci- •
Stajerci- • • Korosci- • • Istrani- • koncno se pescica Furlanov- •
Ko bi zopet vstal svoboden vladar, ki bi videl, kar
je prirojeno, in slisal, kaj narodi zahtevajo, bi p o-
gledal na zemljevid kakor Napoleon, ko je ustva-
ril kraljestvo ilirsko, in bi izkratka rekel: To bodi
Slovenija. Tri besede bi oblazile narodic in mu osigurale
bodocnost. A stara je stvar na svetu, da vladarji niso pesniki
in ucenjaki in pesniki in ucenjaki ne vladarji.
Avstrijska — ali da se bolje izrazim za nase case —
nemska birokracija cvete v vsej Sloveniji med prostim Ijud-
stvom, a kdoriznese slovansko misel, na pr. o spo-
jitvi s sqsedno Hrvatsko, — ta je puntovnik,
Wiihler, Ubelgesinnter in kakor se imenujejo vse te
gadne zablode in nestvori iz fantasticne druzbe „Gutge-
sinnter". Zato pa je Frankfurt Meka nemskih birokratov in no-
beden ne leze drugace spat nego z obrazom, obrnjeniin proti
Frankfurtu.
Dr. Fr. Ilesic: O slovensko-hrvatski zajednici 1848'49. 319
^ Ugajati nam mora gorecnost Slovencev in njih lepa, skoro
otroska radost nad vsako zabavo, gledaliscem in vsakim rodo-
Ijubnim korakom, kakor presrcno pisejo v novinah. A pravo
svedocbo zivljenja dado Slovenci sele tedaj, ko se
oglasijo za uresnicenje „Slovenije" in pripojitev k
Hrvatski. S plamenimi crkami bi to zapisal v srce
vsakega Slovenca.
Dr. Janez Bleiweis kot zdravnik in
zivinozdravnik.
Po virih in spominih napisal dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski.
Dr. Janez Bleiweis zivi v spominu svojega naroda kot
najodlicnejsi zagovornik in neustraseni branitelj dezelnih in na-
rodnih pravic slovenskega Ijudstva v prehodni dobi. Zgodo-
vinska slika nam ga kaze kot narodnega preporoditelja, a le
malokdo se danes spominja, da je bil ta svetovalec in ucitelj
svojega naroda po poklicu zdravnik in zivinozdravnik. Opis
njegovega zivljenja in delovanja pa bi ne bil popolen, ce bi se
ne ozrli tudi na to stran njegovega bitja, tembolj, ker bodemo
videli, da vladajo ozki stiki med Bieiweisom zdravnikom in
politikom in da je njegova narodno-gospodarska in politicna
delavnost takorekoc vzklila iz njegovega ozjega poklica kot
dezelni zivinozdravnik in tajnik c. kr. Kmetijske druzbe
Kranjske.
Ko je s takozvanim filozofskim oddelkom dovrsil srednjo
solo v Ljubljani, vpisal se je Janez Bleiweis leta 1826. — te-
daj 18 let star — na dunajski medicinski fakulteti. Tu je po
sestletnih studijah izdal v latinskem jeziku disertacijo „D e
hirudine medicinali" (o zdravilni pijavki). Zanimivo je,
da je v tej razpravi za uporabljanje pijavk in puscanje krvi
oznacil prav tiste stroge indikacije, ki so danes zopet pripo-
znane. Zdravstvena veda je namrec puscanje krvi skozi vec
casa sploh zavracala. Vzrok temu je bilo nezmiselno puscanje
sredi in koncem preteklega stoletja, ko je ta v nekaterih
strogo dolocenih slucajih izvrstni pripomocek zadobil tak ob-
seg, da se Ijudje niso cutili zdrave, ce niso vsako leto izgu-
bili vsaj pol litra krvi; osobito v gorkih kopelih, tako tudi v
nasih dolenjskih, se je dragocena kri naravnost — prelivala.
Na podlagi imenovane disertacije je bil Janez Bleiweis
dne 15. oktobra 1832 promoviran doktorjem zdravil-
stva. O priliki promocije je moral zagovarjati stirinajst tez.
Med temi sta dve, sicer ne znanstveni, kakor ostale, temvec
Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski: Dr. J. Bleiweis kot zdravnik. 321
nanasajoci se bolj na zdravniski poklic v obce, a sta vredni,
da se zabelezita. Ena se glasi: „Medicus, qui nimis pulsum
tangit, morbum nondum tetigisse videtur", druga: „Non oc-
casio multum videndi, sed ingenium bene observandi facit me-
dicum bonum, propterea medicus canus nondum me-
d icu s bonus."
Po promociji se je bavil dr. Janez Bleiweis po tedanjem
ucnem nacrtu se s porodniskimi studijami in je dne 8. julija
1833. dobil diplom porodniskega magistra.
Na to je dobil drzavno stipendijo in je glasom Najvis-
jega odloka z dne 10. februarija 1834 vstopil kot penzionar
V c. kr. zivinozdravniski zavod na Dunaju. Leto pozneje^ in
sicer dne 1. avgusta 1835, je dobil diplom zivinozdrav-
nika, ki pravi, da je po dovrsenih predpisanih studijah z iz-
vrstnim uspehom napravil stroge izpite in mu dovoljuje po
vseh krajih Avstrije izvrsevati zivinozdravnistvo, delati opera-
cije na zivalih in sluziti uradom, sodniji in zasebnikom kot
svetovalec in izvedenec Ze mesec preje, in sicer dne 14. julija
1835 pa mu je vodstvo c kr, zivinozdravniskega zavoda pove-
rilo razpisano mesto korepetitoria specialne patologije in tera-
pije ter adjunkta na notranji kliniki.
Na zivinozdravniski visoki soli je ostal dr. Janez Bleiweis
do leta 1841. Tekom tega casa ga je odposlalo vodstvo za-
voda opetovano na dezelo, da odvraca tedaj razsajajoco kugo,
za kar ga je c. kr. okrozni urad na Dunaju z dekretom z dne
2. septembra 1835 posebno pohvalil. V tej dobi je izdal tudi
knjigo 0 zdravljenju bolezni konj, ki je leta 1836. izsla pod
naslovom : „Praktisches H ei I ve rf ahre n bei den ge-
wohnlichen innerlichen Krankheiten des Pferdes nach den
Grundsatzen der praktischen Tierarzneischule in Wien", v za-
logi Braumiiller & Seidel na Dunaju ; knjiga obsega v veliki
osmerki 373 strani. S tern delom si je mladi dr. Bleiweis na
mah pridobil glas izvrstnega zivinozdravnika strokovnjaka.
Znamenitost knjige dokazuje tudi to, da je v 15 letih dozivela
5 izdaj. Za tedanji cas kaj lep uspeli!
Okolnost, da je dr. Janez Bleiweis dovrsil zdravnisko in
zivinozdravnisko visoko solo, je bila merodajna za njegovo
poznejse poslovanje, tekom katerega ga skozi nekaj casa na
Kranjskem vidimo ob enem opravljati sluzbo c kr. dezelnega
zdravstvenega referenta in dezelnega zivinozdravnika. Z i v i-
nozdravniske studijepa so posredno prav go-
tovo tudi vplivale na to, da se je dr. Bleiweis
posvetil sluzbi svojega naroda. Ako bi se bil kot
zdravnik vrnil v svojo domovino, kdo ve, ali bi se bil kdaj
poprijel politike. Kot zivinozdravnik pa je prisel v
dotiko s c kr. Kmetijsko druzbo Kranjsko in j^^
21
322 Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsleniski: Dr. J. Bleiweis kot zdravnfk.
spoznal potrebo, gospodarsko probujati svoj narod. Najboljse
sredstvo v to je bil casopis. In „Novice" so ga morale nehote
spraviti v dotiko s slovensko literaturo in z narodnimi potreb-
scinami Slovencev. Prislo je leto 1848., ki je razburkalo du-
hove in prebudilo avstrijske narode iz mnogoletnega spanja,
ustanovilo se je „Slovensko drustvo" in kmalu vidimo dr. Ja-
neza Bleiweisa na celu vseh gospodarskih, politicnih in narod-
nih zadac Slovencev.
Bleiweis je kot strokovnjak na zdravniskem in zivino-
zdravniskem polju tako zaslovel, da je tudi vlada obrnila svojo
pozornost nanj. Z Najvisjim odlokom z dne 17. julija 1841.
ga je imenovala profesorjeni zivinozdravnistva na tedanjem
medicinskem in kirurgicnem uciliscu v Ljubljani. Scasoma
je predaval dr. Janez Bleiweis na tern zavodu tudi sodno me-
dicino.
Celih 15 let je tedaj bival dr. Janez Bleiweis izven do-
movine, a ne da jo pozabi, temvec da si prisvoji kar najvec
vede in zmoznosti, ki bi jo potem uporabil v korist svojega
naroda. S prihodom v Ljubljano se pricenja nova doba v nje-
govem zivljenju. Njegovo delovanje je odsihdob v prvi vrsti
posveceno gospodarski in narodni prosveti domovine. 0 tern
se razpravlja zgoraj na drugih mestih, tu pa hocemo se dalje
zasledovati dr. Bleiweisovo zdravnisko in zivinozdravnisko de-
lavnost, ki mu za njo seveda preostaja vedno manj casa.^)
Leta 1843. ga je imenovala c. kr. Kmetijska druzba
Kranjska svojim tajnikom. Isto leto je izsla prva stevilka
„Novic". O pomenu „Novic", za dusevni in politicni razvoj
slovenskega naroda tu ne govorimo; tu bodi le poudarjano,
da so bile „Novice", ki so bile izpocetka le poljedelske in
gospodarske, kmalu pa tudi jezikoslovne, literarne in politicne,
dr. Janezu Bleiweisu ob enem sredstvo, poducevati
svoje rojake o prakticno najvaznejsih zdrav-
stvenih in zivi nozdravn iskih vprasanjih. Leta 1850.
je ustanovila c. kr. Kmetijska druzba Kranjska podkovsko
in zivinozdravnisko solo in je dr. Janeza Bleiweisa
imenovala nje ravnateljem. Vse tri ravnokar imenovane
posle ■ — tajnistvo Kmetijske druzbe, urednistvo „Novic" in
vodstvo podkovske sole — je opravljal dr. Janez Bleiweis z
veliko vnemo in neomahljivo marljivostjo do svoje smrti.
Akoprav mu je urednistvo „Novic" prizadevalo mnogo
truda, je nasel dr. Janez Bleiweis vender se casa za znan-
stvena dela in literarne spise. V tej dobi so izisle izpod
1) Kako so ga cenili v merodajnih krogih kot zdravnika, sledi iz
tega,__da ga je kmalu nato ,c. kr. drustvo zdravnikov" (k. k. Gesellschaft
der Arzte) na Dunaju imenovalo za dopisujocega clana (30. junija 1843).
Urednistvo.
Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski: Dr. J. Bleiweis kot zdravnik. 323
niegovega peresa naslednje knjige, ki se nanasajo na zdrav-
stveno in zivinozdravnisko vedo:
„Bukve za km eta, kako se ima pri kupovanju, pleme-
nenju, reii in opravljanju konj sploh obnasati." V Ljubljani.
1843. I. del. (Ostale dele je spisal dr. Bleiweis skupno z dr.
Slrupijem od leta 1850—52.)
„Mi losrcnost do zi vali". Na svitlo dala c. kr. kme-
tijska druzba v Ljubljani. 1846. S podobami, (Za to knjigo je
dobil dr. Janez Bleiweis od bavarskega vojvode Maksa, pokro-
vitelja drustva zoper trpincenje zivali bronasto svetinjo „als
Anerkennung erwiesener Humanitaf.)
„Nauk podkovstva." V Ljubljani. 1850.
„Naukmurve insvilode rediti in svilo pridelavati.
S podobami. V Ljubljani 1851.
Leta 1850. je vlada razpustila medicinsko in kirurgicno
ucilisce v Ljubljani, na katerem je, kakor smo porocali, dr. Ja-
nez Bleiweis predaval zivinozdravnistvo in sodno medlcino.
Nakrat se je torej videl brez sluzbe, V tern trenotku mu po-
nudi Bachova vlada, dobro poznavajocBleiweisovo izvrstno uspo-
sj3bljenost, mesto c kr. dezelnega zivinozdravnika v kraljevini
Ceski. Skoro da niso napak sodili oni, ki so v tej potezi vi-
deli namero vlade, odstraniti Bleiweisa od njegovega politic-
nega delovanja. Saj so ga tudi pozneje skusali in z mnogo
odkritejsimi sredstvi pridobiti v to, da bi se odpovedal ured-
nistvu „Novic", ki so bile vladi kaj na poti. Toda Bleiweis
se ni vdal. Akoravno je bila ponudena mu sluzba izredno
ugodna, ni hotel zapustiti rodne zemlje in svojega naroda.
Urednistvo „Novic" pa se mu je tako omililo, da ga je le
smrt mogla lociti od njih. Ostal je torej v Ljubljani, da nada-
Ijuje svoje delo, ce tudi brez sluzbe in place. Obdrzal je le
naslov c. kr. profesorja.
Leta 1851. ga je imenoval notranji minister z dekretom
z dne 26, julija, st. 8969 clanom stalne zdravstvene
komisije za Kranjsko. V tej je dr. Bleiweis deloval do
njenega razpusta leta 1870-, tedaj skoraj dvajset let, za kar
mu je c kr. dezelna vlada imenovanega leta izrekla svoje
poino priznanje. — Leta 1856. se je izpraznila sluzba c.k. dezel-
nega zivinozdravnika za Kranjsko. Javno mnenje je bilo, da
za to sluzbo nikdo ni tako usposobljen in poklican, kakor
Bleiweis, in res mu je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve
to mesto podelilo z dekretom z dne 18. januarija 1856, stev.
11.150. V tem svojem novem delokrogu je deloval dr. Janez
Bleiweis do leta 1874, v katerem je na lastno prosnjo po sku-
paj skoraj 401etnem sluzbovanju sel v pokoj. Sluzba c. kr.
dezelnega zivinozdravnika je bila osobito v onem
casu zelo naporna, ker so se pogosto pojavljale zivinske kuge
21*
324 Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski: Dr. J. Bleiweis kot zdravnik.
in je moral dr. Bleiweis mnop-o potovati po dezeli. A to mu
je zopet dalo priliko, priti v najozjo dotiko z narodom, spo-
znavati njega zelje in teznje in preucavati njega gospodarske
odnosaje, o katerihi je potem obravnaval v „Novicah" in ki
jih je zastopal v svojem politicnem delovanju osobito v dezel-
nem zboru.
Ko se je leta 1860. izpraznilo tudi to mesto, je imeno-
vala c. kr. dezelna vlada dr. Janeza Bleiweisa, vpostevajoc
njegovo izredno usposobljenost in ziiavo delavnost, z dekretom
z dne 26. junija 1860, st. 1785 zacasnim dezelnim zdrav-
stvenim svetnikom. Tako je skozi nekaj casa zastopal
sluzbo najvisjega zdravstvenega in zivinozdravniskega referenta
V dezeli. C kr. namestnistvo v Trstu pa ga je z dekretom z
dne 28. januarja 1861, st. 2621 imenovalo ravnateljem
c. kr. porodniscnice v Ljubljani. Od obeh teh sluzb
ga je odvezala c. kr. dezelna vlada kranjska z odlokom z dne
29. junija 1861, st. 393, ko je novoimenovani dezelni zdrav-
stveni svetnik nastopil svoje mesto. Imenovana urada, tako
c. kr. namestnistvo v Trstu kakor c. kr. dezelna vlada kranjska,
izrekla sta mu za to nadomestovalno sluzbovanje najlaskavejso
zahvalo. Dopis dezelne vlade naglasa osobito, da je dr. Janez
Bleivv^eis pod napornejsimi okoliscinami v vsakem pogledu iz-
vrstno opravljal posle dezelnega zdravstvenega svetnika in
vodil ves zdravstveni oddelek dezelne vlade, da je pri tern do-
kazal temeljito vsestransko strokovno izvedenost in neumorno
marljivost in da je podajal izborna in jedernata sluzbena po-
rocila. S tern priznanjem c. kr. dezelne vlade se je moral za-
dovoljiti dr. Janez Bleiweis, sluzbo so pa podelili drugemu---
Cisto naravno! Bleiweis je bil v prvi vrsti v sluzbi svojega
naroda in kot tak je prisel cesto v nasprotstvo z vlado.
Leta 1855. ga je poklicala c. kr. dezelna vlada v komi-
sijo, ki se je sestavila v svrho odvracanja kolere. Z odlokom
z dne 23. decembra 1856, st. 3808 se mu je izreklo zahvaino
priznanje za njegovo smotreno delavnost v tej komisiji.
Velike zasluge si je stekel dr. Janez Bleiweis s svojim
postopanjem proti zivalskim kugam. V tem pogledu ni le
kot dezelni zivinozdravnik skrbel za to, da so se kuge kolikor
moc hitro omejile in odpravile, temvec je obenem v „Novi-
cah" poduceval prebivalstvo, mu razlagal postanek kug, podajal
potrebna sredstva in ga svaril pred neprevidnimi koraki. To
je velike vaznosti osobito pri kmeckem prebivalstvu, ki, bojec
se za svojo zivino, bolezenske slucaje cesto prikriva, s cemur
pa lahko celo okolico, da, celo dezelo pripravi v veliko skodo.
Svarilne in prepricevalne besede „Novic" sovtern^ oziru vedno
vec zalegle, kakor se tako strogi uradni ukrepi. Zivalske kuge
in njih veliki narodnogospodarski pomen so dale dr. Bleiweisu
Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski : Dr. J. Bleiweis kot zdravnik. 325
tudi povod k znanstvenim preiskavam. Tako je s poizkusnim
cepljenjem dognal, da je kuga ovac, ki se je pojavila v Preski,
identicna z govejo kugo, oziroma da se ta loteva tudi drugih
zivali. To dejstvo, ki ga je on prvi dognal, in rezultate svojih
preiskav je objavil v knjigi „Die Identitat der Rinder-
und Schafpest", ki je leta 1864. izslana Dunaju. — Za svoje
tozadevno delovanje je dobil Bleiweis obilo priznanj. Tako
mu je c. kr. dezelna vlada izrekla svojo zahvalo z odlokom z
dne 5. avgusta 1857, st. 14.590 za odvracanje sramne kuge
pri plemenskih konjih, ki se je pojavila v Radovljici, c. kr. mi-
nisterstvo za notranje zadeve pa z odlokom z dne 12. maja
1858, St. 10910. C. kr. drzavno ministerstvo mu je z od-
loki z dne 30. januarija 1863, st. 306 in z dne 17. avgusta 1863,
St. 15.789 izreklo svoje priznanje za njegove odlicne zasluge
pri odvracanju goveje kuge na Kranjskem in za njegovo po-
izkusno cepljenje, s katerim je dognal identiteto goveje kuge
s kugo, ki se je pojavila pri ovcah.
Vdezelnemzboru je posegel dr. Janez Bleiweis v
vsako razpravo, ki se je tikala zdravstvenih vprasanj. Bil je
na tern polju pravi vescak in njegovi argumenti so bill vsik-
dar prepricevalni. Najvec po njegovem prizadevanju je sklenil
dezelni zbor povecati dezelno bolniscnico in zgraditi d e-
zelno blaznico.
S prezidialnim odlokom dezelne vlade z dne 25. januarja
1870 St. 66.1 je bil dr. Janez Bleiweis poklican kot clan v
stalno dezelno konjerejsko komisijo.
Posebno koristno tako za naso ozjo domovino, kakor za
drzavo v obce pa je bilo delovanje dr. Janeza Bleiweisa kot
ravnatelja in ucitelja podkovske sole in zivino-
zdravniscnice. Ta sola se je — kakor smo porocali —
vsled zive potrebe ustanovila leta 1850. in jo je dr. Janez
Bleiweis vodil od tedaj pa do svoje smrti, in sicer ves cas
brez odskodnine. Na njej je ucil prirodopis in rejo nasih do-
macih zivali, predaval v svrho razumevanja drugih predmetov
osnovne nauke fizike in kemije, dalje porodnistvo. sodno zivi-
nozdravnistvo, ogledovanje zivine in mesa. Na tej soli se je
solalo vec sto kovacev, zivinozdravniskih pomocnikov in ogle-
dovalcev zivine in mesa iz Kranjske, Stajerske, Koroske, Pri-
morja in Hrvaske. — Zivo se spominjam, da sem imelvmladih
letih veckrat priliko prisostvovati poduku, tako teoreticnemu
predavanju v soli, kakor tudi prakticnemu poduku pri podko-
vanju in pri ogledovanju bolne zivine v hlevu. Spremljal sem
deda na vseh njegovih potih, tako tudi cestokrat v zivinozdrav-
niscnico. Po navadi sem se pac zabaval na prostornem vrtu,
nekolikokrat pa — ob slabem vremenu — sem moral mirno
cepeti v ucilnici, Dobro mi je v spominu, da je predavanje
326 Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski: Dr. J. Bleiweis kot zdravnik.
dr. Janeza Bleiweisa prevevala neka k srcu idoca dobrohot-
nost in bonhomija. Posebno rad je rabil priproste prispodobe,
ki so tudi man] nadarjenim omogocevale razumevanje.
Za svoje delovanje na podkovski soli in zivinozdravnisc-
nici je dobil dr. Janez Bleiweis obilo priznanj, tako od strani
svojedobnega ministerstva za dezelno kulturo, potem od mini-
sterstva za poljedelstvo in rudokopstvo, dalje od ministerstva
za uk in bogocastje in od notranjega ministerstva.
Za ozjo naso domovino pa je razvijal dr. Janez Blei-
wels morda se koristnejse delovanje kot tajnik c. kr. kme-
tijske druzbe kranjske. V tej svoji lastnosti je najvec pripomo-
gel, da se je slovenski narod dusevno izobrazil, da je gospo-
darsko in narodno napredoval. Smelo trdimo, da je vse, kar
je ta domorodna Druzba dosegla tekom 40 let, zvezano z
imenom dr. Bleiweisa. Njegovo tozadevno delovanje je naslo
povsodi priznanja, najvec pri c. kr. Kmetijski druzbi sami, ki
ga je pri vseh ponavljajocih se volitvah enoglasno izbrala svo-
jim tajnikom in ki ga je pri izvolitvi leta 1875. pocastila s po-
sebno laskavim dopisom. Laskavo pismeno priznanje je vpo-
slal dr. Bleiweisu nadvojvoda Ivan; c. kr. Kmetijske druzbe
na Dunaju, ^v Pragi, Brnu, Gradcu, Celovcu, Gorici, Zagrebu,
Lvovu in Cernovicah pa so ga imenovale svojim castnim
clanom.
Tudi V tej stroki je bil Bleiweis delaven na znanstvenem
in literarnem polju. Razven ze imenovanih knjig in razprav je
izdal se naslednje, nanasajoce se na zdravstveno in zivino-
zdravnisko vedo :
„Nauk, kako se pri porodih domace zivine
ravnati." S podobami. V Ljubljani, 1852.
„Zgodovina c. kr. kmetijske druzbe s statistic-
nim popisom kmetijstva na Kranjskem." V Ljubljani. 1855.
„Nauk zivinoreje." V Ljubljani 1855.
„Nauk ogledovanjaklavne zivine in mesa."
V Ljubljani. 1855.
„Zur Reform d es Fi n del w esen s i m Herzog-
tume Krain." V Ljubljani 1868.
„Nauk 0 umni zivinoreji." S podobami. V Ljub-
ljani, 1871.
Leta 1878. je slovenski narod na velicasten in sijajen
nacin slavil sedemdesetletnico dr. Janeza Bleiweisa. Slavil ga
je kot svojega „oceta", kot svojega narodnega preporoditelja.
Pri tej priliki je slavnostni govornik, narodni poslanec gosp.
Peter Graselli med drugim omenil to-le: „Skoro bode stiri-
deset let, kar ste — dozorel moz z veleobsirnim znanjem —
vrnili se v svojo domovino. Bistro Vase oko je brzo izpoznaio
tozno njeno stanje. Zelec rojakom koristiti in pomagati, iskali
i
Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski: Dr. J. Bleiweis kot zdravnik. 327
ste kakor umen zdravnik uzroka gospodarskemu in dusevnemu
hiranju prebivalstva in se zdravljenjem zaceli pri korenini.
Takoj ste sprevideli, da narodni preporod mora izvirati iz naro-
dovega jedra, iz se zdravega kmetskega stanu, in zato ste
obracali vso svojo skrb v prvej vrsti na poducevanje sloven-
skega kmeta. Treba mu je biio poduka o vsem. Tujka maceha,
ki je V sinovih tiacenega roda, ki od prvega tukaj stanuje,
videla le robove, nikdar ni brigala se za njihove teznje in bo-
lesti ; kaj cuda, da je ta nas rod zanemarjen zaostal? Vi ste
jeli poducavati ga o poljedelskem in obrtniskem napredku, ter
zlasti V to ustanovili si giasilo, cestitljive „Novice", katere od
tistih casov do zdaj skozi trideset in pet let redno iiodijo med
Slovence, obilen sad rodece".
Da je bil dr. Janez Bleiweis tako zelo usposobljen, iz-
poznati gospodarske in druge potrebe nasega naroda, da mu
je mogel biti dober vodnik in ucitelj, vto torej mu niso nemalo
pripomogle izkusnje, ki si jih je pjidobil v svojem zdravniskem
in zivinozdravniskem poklicu. Ce motrimo delo njego-
vega zivljenja, reci moramo, da je bilo izredno
mnogostransko. Kakor malokdo je bil zmozen,
nspesno sodelovatl vvseh panogah narodnega
zivljenja.
Kazalo.
(Stevilke pomenijo strani; namesto rimskih v prvem clanku so vzete
lezece arabske. — Kazalo se tice le vaznejsih imen in predmetov.)
Stran
Abecedna vojska 256
Ahacic 155
akademija slovniska .... 57
Ambroz 23, 158
an, anti , 66
ark (arkusi 20
Auersperg 151, 172,188
Bcela 50,85,102,126
beh, bejah 28
Belcredi, Beiist 182
besedni red 47, 74, 75
besedotvorje 66, 105
Blaze 119
Blatter, Slavische .... 140,27
Bleiweis (Pleybes Pleiweifi) : o imenu
34 idd, 42—43, zivotopisi 25—32;
Valentin (oce): 5,35—40, 41; hise:
5, 36—37. Janez; znacaj 5 idd, 60,
134, 252, 257; slike 8, korespon-
denca 9; odlikovanja 10 idd., raz-
merje k Trstenjaku 16, plemstvo 21,
grb 22, smrt 25, v solah 43-46,
245, 252, 320—322, sluzbovanje na
Dunaju 49—51, prihod v Ljub-
Ijano 51 id., urednik 2, 10, 128,
171, 192; .berilo" 40, sedemdeset-
letnioa 17, 75; (6 .Novicah' glej
s. v.); kandidat za dez. glavarja
54, 131; delavnost 9, 135 idd.;
posojila 135; zapuscina 137, avto-
biografija 30, 138 — 140; nelojal-
nost 138; ilirstvo 147, 258, 278 id.
289,303; „slovensko drustvo" 155;
politika 164, 224, 231, 243 i. dr.;
uradni list 168; v dez. zboru 179;
citalnice 191; pred policijo 245 idd.
zdravnikinzivinozdravnik320 — 327,
49 idd.; — pri Frjancu 34, Va-
lentin (brat) 37, Konrad, Franc 38
bokal 15
Bole 210
„bomkanje° 56
bralec 69—72
„brez da" 47
Stran
Brizinski spom 52 — 53
Bucar 223
Cafov . . .9,11, 15,158,253,254
Carigraj. drustvo dobrocinjenja 12
Cegnar 195 i. dr.
Celjovec 59
Celjske Novine 166
cerkev: drzava .... 235 idd.
Cerkveni casopis (Zg. Danica) 166
Cigale (gl. Lomski) 47, 51, 62, 68,
73, 75, 77, 78—82, 83, 146; 17.
22, 28. 31
Cigler 82
Cimperman .... 79, 134, 52
Costa 183. 187, 209, 224 id., 239, 20,
31, 54 ' ,
»_Cvetje« (Skrabec) 81
Cervinka 153
cin = Akt 90
citalnice 191
clenice 66
Da = de Ill
Dajnko 9
Danica, Zgodnja . 127, 166, 167 id.
Danicic 82
decemberska ustava .... 184
delavsko gibanje .... 203 id.
Dezman . . 106, 154, 186 id., 189
diftongi 32
Dolen(e)c 83, 154
Dominkus 183 i. dr.
Domovina 196 id.
Drobtinice 119,249
drustva, politicna 203
duhovscina, visja 185
dvojina 26
E (polglasn., prim. /■).... 33
.Edinost' 240
Einspieler . 155, 178, 193, 195, 237
enklitike 48
enotna pisava 73, 77
Edtwos 175
Erben 162
Erjavec 177
Stran
etimologovanje 13 id.
Februarski patent 173
Franc Jozefov red 20
Francoska okupacija . . . 142 id.
francozovski itd 44
Frankfurt 304
Frjanec 34
Furja 96
Faster 149, 154
Gauster 188
Gersak 238
glagol 17,18; dovrsni itd. 50 id., 74
„Glas" 221, 239, 240
Glasnik, Slov 244
Globocnik 146 id.
Godel 241
.Gorica" 221
Gorjup 157
Gospodar, Slovenski . . . 196 id.
grb Bleiweisov 22
Grahek 11
Gratz-Gratz 4
Gurnik . 155
gvori = gori . . .... 16
Havlicek .... 146, 153, 317
Herder 18, 143
Herman 200 id.
Hicinger (Podlipski) 18, 19, 24, 60
Hohenwart 238, 241
Homer, prevod .... 102—107
Hradecky 158, 6
Hueber 55
I, ij, in 72, 105
ilirsciua, ilirstvo 29, 35-37, 40, 49,
132, 133, 143; llirci 144; nasprot-
niki 147—149, 258; Gajev ilir. 161,
slov.-hrv. edinstvo (1848/9) 278 id.;
ilirski znak 303, 22
iscem (z gen.) 110
Ivan nadvojv 2
izkusati 74
izreka (kakor pisemo) . . 63, 64
J (Marija, sodnija) .... 42—45
Jadranska Zarja 196
Jagic 82
Jakelj 86
Jance (.turnarji") 55
Janezic (slovnica) 67
Jelacic . . 161, 281, 296 id.. 313
Jeran 133, 146 id.
Jordan 86
Jozef II 161
Jug Slavenski 316
jugoslovanstvo 218
Jurcic . . 198 id., 220 id., 226 id.
Ka = da 73
stran
Kastelec 16a
Kavcic 157
kako: koko, kej 16
katol. polit. drustva .... 219
ki 92
Klun 183
Kobe 5.
Kocevar 162, 171
koj 11, 105
koji 73
komparativ 79
Kollar . 143 idd.
Konkordat 230
Konsek 166
Kopitar (spomenica) ... 79 id.
korespondenca, gl. pisma
Korun 12 id., 135
Koseski, (Novice bravcam) 88, Divica
orl. 89 id., Potazba 100—102.,
Homer 102—107, Mazepa 107 id.,
Ill;— 145, 147, 2Ab\(^.,2b2,38—40
Kosut 182
Kozler .... 146, 154 id.. 172
Krajnec . 44, 59, 75, 118, 120, 121
Kranjec dr 155 id.
Krempl 9
Kres 77
Kukuljevic 161
kusniti -4
L — V — Ij 25, 30. 31, 34, 45, 46,
59, 69—72, 117, 125
Ladislav (Hrovat) 71
Lambl 162
Larnavti (Navratil) .... 14, 15
^Lavdon" 33
Lavric 158, 221, 228, 240, 308
lastna imena 28, tuja krajevna 60,
pridevniki 74
leto (1848) . . . .19, 149, 278 id.
Levstik, („Napake") 61, 76, 79, 140,
198 id., 209 id.; (1853 — 1858:)
260 id., Olomuc 276; 28
lib 66
Likar 21
Lipa slov 293
Lipovsek . . . . ^ . . . 166
Ljubljanski Casopis (Casnik) 34, 168
Ljubomir (gl. Slomsek)
Ljudomil Trzaski 196
Lomski (Cigale) .... 66, 140,28
Lunin jezik .... 49, 127 id.
Luzican 29 id.
Luziski Srbi /6
Macun 158
Majar (Majer) 5, 9, 17, 19, 113 id.
144, 145, 154, 178, 232, 253
Stran
Mariborski shod (1865) ... 179
Malavasic . . . .. 2, 18, 87, 57
marceva revolucija 162
Marn 67
Martinak 154 id., 311
Marusic 57, 150
„Matica', tajnik . . .79; 247-249
(ustanovitev) ; 20. - Dalmatinska 14.
mesecna imena 15
mescanstvo 234, 238
Metelko . . 9, 46, 50, 54, 256, 257
Miklosic 43, 79; 72; 83, 1 14 id., 133, 154
,mladi" in „stari' 197 id., 214 itd.
235 — 238
moci : morati 66
Moskva 216 id.
Murko 9, 15
Mursec, (slovnica) 24, 155, 290 id.
N3e;las 65
.Naprej" 193, (Jenkov .... 203
,Narod" (Slovenski) 79, 80, 197 id.;
dnevnik 222
narodne pesmi 87
naskok : napad 97
Navratil, (slovnica) 24; (berilo) 43, 46;
52 (o glag.); ... 54 79, 115
nej 16, nijsem 72
nj : jn 44, 45
nove besede in oblike 72, 84, 85,
99, 121, 127
Novice (Bleiweisove), ustanovitev,
pomen, . . 2, 130, 144, 145, 149;
program 3, gorenjcevanje 8, um-
Ijivost 21, 22, 35; jezikoslovne 56,
zasluge 130, 145 i. dr., prevajalci
■ 144, 155, 51, politika 165; zape-
Ijive 171, 258;
Novice (Ljubl.) 142
,Novo mesto" 5
Ocitati 94
ohne dafi 74
oktoberska diploma . . . 173 id.
Oliban 44
ostarija 15
ozir(oma) 74
Pajk 220
Palacky ... 151 id., 175 id., 218
panslavizem 143
parlam. jezik 63, 64
participij 55, 108, 109
Pasji pogovori 76
Pavliha 199, 210
pentarhija 182
Petrov 77
Pirc 134
pisma: Bleiweis 246, 20, 31, 54;
Stran
Brodnik 56; Cigale 78 — 82, 28;
Cigler 82; Cimperman 52; Dolenc
83, 137 ; Gunz 253 ; Jakelj 86 ; Jeran
133; Jordan 86, 87; Hanka: Levstik
in naopak 270—273; Koseski 88id;
Klun 20; M. Majer 113 id.; Mi-
klosic 114 id.; Rieger 22; Slomsek
117 id.; Smoler 29; Stanic 129,
Sembera 17; Trstenjak 121; Verne
121 id., Vrtovec 124, Vodusek 125
PleiweiB gl. Bleiweis
Podgorski fSvetec) . 39, 48, 65, 66
Podkorencan 22
Podlipski (Hicinger) . . 22,34,43
Podrebernicki 23
poduciti 74
Pogacar 167, 236
Poklukar 28 id.; 223
Potocnik 37,257
Pozencan 57
pragmat. sankcija 173
pravopis 29 id., novi 33, 87, 118,
249 id., 253
Prekmurci 79
Preseren 88, 101, 145, 148, 207, 247,
249 id., 256, 257, 274, 37
pri : per 31
,Prijatel' 127
„Primorec" 196
R (samogl.) 25, 66, 67, 68, 110, 112
Radics 202
Raic . . 56, 73, 75, 192, 220, 223
Razlag 125 id., 224, 226 id., 233, 239
Rauscher 230
red besedni 47
rekoc ........ 55
Rieger 177, 183, 22
rodilnik (sam za samost.) 62, 63
Rodoljub Slavj 165
Rudmas 165
ruja 93
ruski vpliv 20
S : z 3, s (cum, dt) .... 65
Schneid 241
Schwegel 242
Sedlnitzky 250
separatizem 34
septemb. manifest 182
- ski, -ski 44, 66, 74
sklon, sklanja : 25 id., mestnik 25,
druzilnik 26, 78, 92, 120 (pre-
dikai); ega, emu 27, 37 — 41, 82,
107, 126; tuja lastna imena 28;
-oj 58, 59; dat. : lok. 59, 123,
Beligrada 60; - ij (gen.) 72, 77;
-ije 72; dat. 74; -am, - om 95;
Stran
112; svom itd. 95, 96; neutr. pi.
102; Francozje, Veselita . . 114
Slavjan Jadranski 165
Slavjan, Sloven, Slovenec itd. . 21
.Sloga- 239
Slomsek (Ljubomir) 117 id., 247 id.,
254, 311
slovanske besede v sloven. 20 idd.
slovar 118,121
, Slovenec" 178, 195; (Klunov) 223,
238
Slovenec Pravi 165
Sloveniens Blatt 166
.Slovenija" 22, 85, 126 id.; — ze-
dinjena 154,231
Slovensko Drustvo 155, . . 292 id.
slovenscina v soli 40; edninstvo 42
„Soca" 221, 239
Sodevski (Kobe) 5
soglasniki, trdi, mehki ... 32
soj = svoj 16
sonce, solncov 60
sprega 32
Srnec 220
sta, ste 66, 74
Stanic 129
Starcevic 129
Stimmen aus Inncrosterr. . . 193
Stritar 76, 203 id., (Dun. soneti) 225,
229, 234
Siidst. Post 234
surka 303
Svetec (Podgorski . . . 39, 181 id.
Svetozor 29 id.
Sembera ^7, 20
Skrabec 81
Solar 52
Stajerci 9, 79, 82
Stur 293
Subic Dr. J., 39
.^uc 219
Suklje 186, 237
Taaffe 241
tabe/i 203, 206, 231
tako = toko 16
Tednik Slov 223
terminologija znanstv 75
..Tersteniski" 21—24
Ima 97
toj = tvoj 16
Toman 154 i. dr.
Tomsic A 198 id.
Stran
tovarna 74
tragedija 88
Trdina 103 id.
.TriglaV 194 id , 197
Trstenjak 14, 122, 171, 215, 219,
241; 16
Trstenik 23
tujke 42, 62, (slovanske) ... 72
U : V 5, 31, 45, 46, 60, 69—72; ii 124
Uhrer 250
Ulaga 219, 238
Ulepic 148
ulica 123
uradi — slovenscina .... 23
uradni list 137
urednik : vrednik, urezati : vrezati 5, 7
ustava 19, 20
V : u . 5, 31, 45, 46, 60, 69—72
Valjavec 137
.Vedez' 85, 126
ven, vender 46
Vtrili 10
Verne .... 121 id., 134, 172
Vesel, gl. Koseski
Vilhar 193
viza 99
Vladimirov red 17
Vodnik . . 101, 142 (Album 277)
Vodusek 125
volitve 190, 222, 230
Vosnjak 180
Vraz 144, 148 i. dr.
vrednik : urednik 5. 7
Vrtovec 124
vseslovanski slovar itd . . . 86
vseucilisce 24
vvod 110
vz- 65
Windischgriitz 241
Winkler 19
Z : s 31
zakonik drzavni . . 35, 67, 68, 83
Zarnik 183, 228 id.
Zlata vas 98
,znak" 97
Zois 142
„Zora" 128, Z.Dalmatinska . . 316
Zvon 76, 77, SO, 224
Zivio 20, 303
zlahten 15
zupan 75
zupnik : f.ijmostcr .... 21, 22
Vsebina.
Predgovor III.
Dr. Jos. Tominsek : ,Dr. Janez Bleiweis vitez Terste-
niski." Prispevki k zivotopisu:
I. Bleiweisova osebnost V.— X.
II. Castna odiikovanja X.— XXV.
III. O Bleiweisovih zivotopisih XXV.— XXXII.
IV. Rod Bleiweisovili XXXII— XL!II.
V. Janez Bleiweis do prihoda v Ljubljano . XLllI. — LIIL
VI. Sklep LIII.-LVI.
Dr. Janko Lokar: Bleiweis in Novicarji v borbi za slovenski jezik
in domace slovstvo: 1 — NO
Predgovor (str. 1). I. Borbe za knjizno slovenscino
(str. 2 — 78). 1. Za vseslovenski jezik (str. 8 — 11). 2. Borba
za besede (str. 11 — 13). 3. Etimologovanje (13—14). 4. Na-
rodne in umetne besede. Slovanstvo (14 — JIQ). 5. Nova
doba — nove besede (19 — 24). 6. Dr. Mursec. Slovniski
pregled (24—28). 7. Pravopis in pravorecje (28—34). 8. Mo-
dernizacija jezika. Ilirscina (34—37) 9. Novooblikarji (-om,
-ega itd.) (37—42). 10. Za enotno pisavo (42—49.) 11. Do-
vrsni in nedovrsni glagoli (50 — 56). 12. Slovniska akademija
(56—60). 13. Od Levstika do Janezica (61—67). 14. Samo-
glasni r, u— v — 1 (67 — 72). 15. Mlada slovenscina. .Zvon'
(72—78). — II. Pisma sotrudnikov ,Novic° (78—128).
— HI. Bleiweis — urednik — clovek (128— 140V
Dr. Dragotin Loncar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba: 141 — 244
Predgovor 141
I. Slovenski narodni preporod 141 — 149
II. Leto 1848 149—172
III. Uslavna doba do dualizma 172 — 197
IV. ,Mladi" In ,stari" 197—244
Dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo . . 245 — 259
Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu zivljenjepisu 260 — 277
Dr. Fran llesif: O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49 278—320
1.) Uvod (278—281). 2.) Jelacicev sabor (281-285). 3.) Javni
glasovi (285 — 290). 4.) Drustva (290 — 296). 5.) Jelacic
(296—304.) 6.) Vsenemstvo (304—306). 7.) Gospodarski razlogi
(306—307). 8.) Prigovori (308—312). 9.) Politicni casopisi
(313—317). 10.) Sklep.
Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniski: Dr. Janez Bleiweis kot zdrav-
nikinzivinozdravnik 320 — 327
Kazalo.
Slike:
Naslovna slika (Dr. Janez Bleiweis)
Valentin Pleiweifi VII.
Trstenik XXIII.
Pradom Bleiweisovih v Trsteniku XXXIII.
Rojstna hisa dr. Janeza Bleiweisa v Kranju . XXXIX.
o
NA SVETLO DAJE »MAT1CA SLOVENSKA«.
-OOOOOOOO'
Ooooocooooooo XIII. ZVEZEK- ooooooooooooO
UREDIL DR. FR. ILESiC.
V LJUBLJANI 1911
NATISNILA »NARODNA TISKARNA« V LJUBLJANI.
KAZALO.
Stran.
Dr. Gruden Josip: Spoinini na Francoze 1—28
Dr. Kidric Fran : Korespondenca med Presernom in Vrazom . . 29 — 48
Dr. Ilesic Fran: Prispevki k zgodovini nasega preporoda . . . 49—60
Kobal Fran: O koleri na Kranjskem 61-158
Dodatek k „Spominom na Francoze" 159
Porocilo urednistva 160
DIB
DID
Spomini na Francoze.
Uredil in objavil : Dr. Josip Gruden.
„Matica Slovenska" je pred tremi leti izdala poziv, naj
se zbero in zabelezijo Ijudski spomini na francoske case. Storila
je to V zavesti, da ijudsko sporocilo v marsicem izpopolnjuje
suhoparne zgodovinske podatke. Docim nam zgodovinska veda
navadno podaje le medel pregled tedanje dobe, se Ijudstvo
nasprotno rado ustavlja pri posameznih osebah in dogodkiii,
jih opisuje po svojih vtiskih in s tern daje celotni zgodovinski
sliki novih, zivih barv in novega zivljenja.
Zal, da se je to gradivo zacelo prepozno zbirati. Tretji
rod je ze legel v grob, odkar je francoska nevihta vznemirjala
nase pokrajine in odkar je tuje gospodstvo nasemu narodnemu
zivljenju zastavilo nove cilje. Le iz pripovedek starega deda
ali babice je zvedel sedaj ziveci rod o tistih burnih casih. Ni
cuda, da so Ijudski spomini ze marsikje izgubili ostre konture
in dolocne poteze in se vedno bolj gube v neki legendarni
temi. Spomini na turske case se stapljajo s porocili o Fran-
cozih. Tu in tarn se tudi ze pozna, da je Ijudska domisljija
pricela prepletati tedanje dogodke s svojimi nakraski in da se
iz njih razvijajo bajne pripovedke.
Vendar nabrano gradivo ne bode brez vrednosti. Marsikaj
je tu zivo in nazorno popisano, kar zgodovina komaj omenja.
Seveda celotne slike o francoski dobi ti Ijudski spomini ne
nudijo. Prevec vrzeli je ostalo v krajevnih sporocilih , zlasti
manjka podatkov z Notranjskega in Goriskega in tudi kar
se je nabralo, se nanasa mnogo bolj na krvave boje, kakor
na kulturnozgodovinske razmere. Pred vsem bi kdo zaman
iskal sledov ilirske ideje med tem narodopisnim gradivom. Bil
je pac le omejeni krog Vodnikovih tovarisev in ucencev, ki jih
je vzigala in prepojila ta ideja. Ljudstvo je cutilo samo vojne
nadloge in gospodarska bremena. Zato se o njih pripove-
duje najvec. — Vsekakor so ti spomini znamenit donesek
k zgodovini francoske dobe.^)
') Najvec gradiva je nabral g. Fran Stele, cand. phil., dalje uciteljstvo
crnomaljskega okraja (gg. Krist. Engelman, Ivan Bantan, Anton Kadunec,
Fran Dular, Anton Navratil, Andrej Sest, Rihard Megusar, Ivan Barle, Fran
Lovsin, Anton Jersinovic, gcna. Hermina Gosler), M. Suhadoicev v Ljubljani,
M. Mikuz, ucitelj v Logu pri Bovcu, Rudolf Vrabl, ucitelj na Vranskem,
Matevz Perne, zel. mojster v pok., Iv. Borstnik ucitelj v pok., in dr. Ivan
Lah V Ljubljani.
1
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Boji 1. 1809.
Opetovano so se vrsili krvavi boji s Francozi na nasih
tleh, tako ze 1. 1797., ko je general Massena prodiral iz Italije
cez Pontebo in Predel na Korosko, Bernadotte pa zasedel
Ljubljano; zopet 1. 1805., ko je francoska armada sloven-
skim pokrajinam izzemala strasne vojne davke; 1. 1809., ko
je prislo do okupacije „ilirskih provincij," in. slednjic 1. 1813.,
ko so se za slovenske in hrvatske dezele bojevali zadnji boji
med Avstrijci in Napoleonovim pastorkom, itaiijanskim pod-
kraljem Evgenom.
Med temi boji so se zlasti krvavi dogodki 1. 1809. glo-
boko vtisniii Ijudski dusi. Vzrok je ociten. Docim so se v
drugih letih izvojevali boji med regularnim vojastvom obeh
drzav in je bojna vihra divjala preko glav preprostega naroda,
se je to leto Ijudstvo samo, organizovano v „dezelni brambi",
udelezevalo odpora proti nasilnemu tujcu. Tisti cas je zlagal
Vodnik svoje brambovske pesmi in so nastajale na raznih
krajiii slicne narodne popevke, kakrsna je n. pr. „Nova bram-
bovska pesem sa sveste Gorenze," ki se pricenja:
„Svetli cesar so votli
Povele ven dat
de tisti Podloshni
se morjo meshtrat" ')
Takrat je prislo do malih prask med francoskimi oddelki
in posameznimi cetami dezelne brambe, do krvavih dogodkov
v Crnem Grabnu, do ponesrecene vstaje na Notranjskem in v
Beli Krajini. Nameravanega splosnega Ijudskega upora po
tirolskem vzorcu pa ni bilo. Za tako podjetje je manjkalo
enotnega vodstva.
Najvec je trpelo prebivalstvo po onih sovrazniku izpo-
stavljenih krajih, koder je vdirala francoska armada v avstrijsko
ozemlje, namrec po krajih blizu Pontebe, Predela in Razdrtega.
Tu so se bili trdovratni boji in vrsili zanimivi dogodki, o ka-
terih ve Ijudstvo se dandanes mnogo povedati. — Posebno
ogrozena tocka je bil tedaj Bovec in avstrijska trdnjavica na
Predel u, ki jo je junasko branil stotnik Hermann s svojimi
Hrvati. Na Bovskem so nasilna dejanja Francozov in nesrecna
smrt hrabrega stotnika se v zivem spominu.'-)
Francozi so bili pridrli po soski dolini in nasli na Tol-
minskem le slab odpor. Dezelne brambovce je vodil tamkaj
grof Pompej Coronini, ki se pa ni mogel ustavljati sovrazni
premoci. Prislo je do malih bojev pri Sv. Luciji in pri Kobaridu,
') Casopis za Zgodovino in narodopisje 1906. str. 96. si. —
•■*) Sledece po spisii g. M. Mikuza, ucitelja v Logu pri Bovcu : „Kaj
pripoveduje Ijudstvo o Francozih v Logu pod Mangartom?"
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
potem so se pa brambovci umaknili na Gorenjsko. Francozi
so upali hitro zavzeti Predel in se zdruziti pri Trbizu z ono
vojsko, ki je prodirala preko Pontebe. Toda zadeli so pri
predelski trdnjavici na nepricakovan, trdovraten odpor; poleg
tega pa jih je se mucilo obcutljivo pomanjkanje ziveza. Ljud-
stvo je bilo svojo zivino odgnalo v gore ali pa skrilo v
stranskih soteskah in oddaljenih planinah. Lozani so imeli
svojo drobnico skrito na Planji v Moznici. Nad edino ozko
stezo, ki vodi tja, pa so imeli pripravljeno kamenje, da ga
navale na Francoze, ako bi jim hoteli ugrabiti_ borno imetje.
Na koroski strani so skrivali zivino na Sortni (nad Ra-
beljskim Jezerom). Dva francoska vojaka, ki sta prodrla tja,
sta morala svojo predrznost placati s smrtjo. Neki Rabeljcan,
ki je varovai zivino, ju je ubil in trupli zakril z vejami.
Umevno je, da Francozi, ki so bili zaradi ziveza v veliki
stiski, niso posebno obzirno ravnali s prebivalstvom. Plenili in
jemali so, kar so dosegii.
Kjerkoli so zasegli kako zivince, je moralo iz hleva.
Nekemu posestniku so od 21 ovac pustili komaj tri. Drugi je
imel od devetih le se eno ovco in enega prasica. Pa tudi za tema
je ze tekel francoski vojak z golo sablo, da bi ju posekal.
Tedaj je zaropotal boben, ki je oznanjal napad na trdnjavo,
in je kmetu resil zivali.
Na zapadni strani Loga, pod hribom Crnim Vrhom, so
se Francozi utaborili, ubijali zivino in kuhali. Krav, ovac in
prasicev niso klali (zabadali), ampak so jim kar odsekali glave.
Kadar jim je zmanjkalo drv, so kar slamo trgali s strehe in
jo devali na ogenj. Domacini so jih prosili, naj puste vsaj
glave njim, da si jih skuhajo v zivez. Toda pridrla je druga
ceta Francozov in je Lozanom z bajoneti pobrala kuhane
glave iz loncev.
Tudi sicer je prebivalstvo mnogo trpelo. Lozane so Fran-
cozi prisilili, da so jim pomagali porivati vozove cez Predel.
Celo loskemu duhovniku so nalozili municijo, da jo je nesel
vrh sedla.
Ker se trdnjava ni takoj podala, je prisla francoska armada
vsled pomanjkanja ziveza v hudo stisko. Ujetemu tvornicarju
Mosicu iz Zabnice, ki je moral pri Francozih ostati stiri dni
brez jedi, je general Serras na njegovo pritozbo pokazal kos
crnega kruha na svoji mizi rekoc, naj si ga polovico vzame,
drugo polovico pa pusti njemu. — Zato se je Francozom zelo
mudilo, vzeti Predel in hitro zapustiti nerodovitno, nevarno
bovsko pokrajino.
Stirikrat so napadli trdnjavico. Bila je sicer napravljena
po vecini le iz lesa in prsti , pa je vendar vsled hrabrosti
svojih braniteljev uspesno zadrzevala prodiranje sovraznikov.
Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze.
Kadarkoli so navalili Francozi na njo, so zagrmeli topovi iz
trdnjave in med napadalci se je napravila velika drca. Sicer
se je kmalu zopet zaprla, ker so na mesto padlih stopili novi
vojaki, vendar je ogromno stevilo Francozov v bovski soteski
naslo smrt. —
Ljudstvo pripoveduje, da je francoski general hotel stot-
nika Hermanna podkupiti. Nekega dne sta se baje sestala in
se V znak prijateljstva poljubila. Toda vse prigovarjanje je
bilo brezuspesno. Niti padec trdnjave Calabaj pri Naborjetu
ni mogel oplasiti pogumnih braniteljev. Sklenili so, se bojevati
do zadnjega diha.
Za usodo trdnjave je bilo odlocilno, da se je stirim stot-
nijam francoskih lahkih pescev posrecilo, po ovinku priti do
sedla Predela in od tod po skalovju in gozdu do nekih visocin,
ki so bile nad trdnjavo. Pot cez tiste strme grape jim je po-
kazal neki pastir. Francoski vojaki so bili tedaj ze tako sestra-
dani, da so smukali listje, trgali travo in jo jedli. Ker so na
potu nekateri popolnoma omagali, jim je pastir pomolzel kozo
in jim dal piti mleka. Ko so pa dosli na visino, je bila usoda
trdnjave odlocena. Zaceli so gorece, smolnate vence metati na
leseno streho in ograjo. Veter je razvnel plamen, ki se je
hitro razsiril na vse strani. Pa ko je gorenji del trdnjave ze
gorel, so iz spodnjega se vedno grmeli streli in trumoma po-
dirali goste cete napadovalcev. Toda zaradi ognja in dima ni
bilo vec mogoce vztrajati. Hermann je poizkusil z mecem v
roki prodreti skozi sovrazne trume in se resiti na bliznje visine,
a nasel je smrt s svojimi tovarisi vred pod razvalinami gorece
trdnjave.
Dasi so Francozi premagali odpor Avstrijcev pri Predelu,
Razdrtem in Colu in zasedli slovenske pokrajine tostran Ka-
ravank, je bil vendar njihov polozaj v dezeli vsled organizovane
dezelne brambe se vedno nevaren. Vec mesecev se je prej
ljudstvo bodrilo, naj z orozjem v roki brani svoje domovje
proti nasilnemu tujcu. Kaj cuda, ce je ta iskra se vedno tlela
pod pepelom in se tu in tam razplamenela v obupen upor.
Francozi so se dobro zavedali svojega polozaja in so hoteli s
strogostjo strahovati prebivalstvo, kar je pa Ijudi le se bolj
razdrazilo.
Nic manj jih niso gnali k uporu veliki vojni davki v
denarju in zivilih, tlaka z zivino in vozmi, ki je bila veliko
hujsa od tiste, ki so jo morali opravljati grascakom. Komaj
so francoske cete zasedle dezelo, ze so morali kmetje od vseh
strani voziti v Ljubljano psenico, rz, seno, da napolnijo obsezne
vojaske shrambe. — Vsak poizkus upora se je kaznoval po
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
vojnem pravu. Dne 9. junija so Francozi zasedli vas Naklo na
Gorenjskem. Nekdo je osumnicil prebivalce pri poveljniku, ces,
da nameravajo napad na francoske vojake in jim hocejo ugra-
biti blagajno, ki je bila shranjena v neki hisi („pri Zgubi").
To je bilo dovolj, da je francoska konjica tri ure plenila vas
in Naklancem povzrocila silno skodq,.
Se resnejsi so bili dogodki v Crnem Grabnu.
Napacno je misliti, da je slo pri znanih napadih na
Francoze v St. Ozbaltu in Trojanah le za navadna tolovajstva.
Tu imamo ponesrecene poizkuse onega Ijudskega odpora, ki
ga je imela izvesti dezelna bramba. Tudi niso napadi veljali
le francoskim blagajnam ; Ijudska porocila nas uce, da je prislo
se do drugih, vecjih krvavih prask med domacini in franco-
skim vojastvom. Zal, da je tej dezelni brambi manjkalo pravega
vodstva in da se je nameravan odpor koncal z obzalovanja
vrednimi poboji posameznih vojakov. —
Dusa odpornega gibanja v Crnem Grabnu je bil sent-
ozbaltski zupnik Ivan Rozman^). Vnemal je Ijudi za boj in jim
stavil hrabre Tirolce za zgled. Ob nedeljah popoludne po
krscanskem nauku so se vadili brambovci v orozju.
„Kakor liitro se je raznesel glas, da pridejo sovrazniki,
so kmetje zapustili svoje hise in se poskrili po hribih in gozdih.
Ako so Francozi koga dobili doma, so zahtevali od njega, da
jih je dobro pogostil, potem jim je pa se moral pomagati,
prevazati blago in Ijudi. Voziti je bilo treba zelo hitro. Ker
se je kmetu smilila zivina, je hotel vcasih pocasneje voziti.
Toda Francoz mu je iztrgal bic, ga neusmiljeno nabil in vrgel
z voza. Potem je sam v najhujsem diru podil naprej.
Nekoc je sla vecja francoska ceta preko St. Ozbalta v
Celje. Zahtevali so, naj jim prebivalci dostavijo v Smrkolovo
hiso, kjer je bila posta, dvanajst parov volov in barigljo vina.
Ko so prisli, niso nasli nic pripravljenega. Zato je poveljnik
ukazal, naj gredo vojaki pol ure dalec na okoli in ugrabijo
vse, kar jim pride pod roke. Ako ne dobe v tem okrozju
dovolj ziveza, naj gredo eno uro dalec na okoli. Vojaki so to
storili in plenili po vsej okolici. Pri eni sami hisi so vzeli 12
prasicev. Celo slamo so trgali s streh, da jim je sluzila za
kurivo in lezisce."
Ob takih nasilnostih ni bilo treba mnogo podzigati Ijudske
n^volje^
„Zupnik je bil s priznice oznanil, naj se zbero kmetje in
hlapci in udarijo na Francoze, ces, da ni greh, ker je papez
Napoleona izobcil. — Vstasi so imeli svoje taborisce na hribu
1) Prim.^ „lzvestje Muzejskega drustva za Kranjsko" 1809. str. 161.
(.Francozi v Crnem Grabnu"). Sledece po zapiskih Frana Steleta.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
„Samoglav" med St. Gothardom in Blagovico. Od tod so
napadali posamezne francoske cete. Mnogi vojaki, ki so jim
prisli zivi v pest, so bili na mestu pobiti. Izkopali so najprej
jamo. Potem sta dva kmeta privlekla ujetega sovraznika k njej
in ga trdo drzala. Tretji ga je udaril po glavi, in potem je
bil precej zakopan. Zena nekega „generala" (poveljnika) je
bila baje se ziva zagrebena. — Pri Krasni so vstasi podzagali
drevesa in jih na vrvi navezali, pa tako, da ni bilo nic mogoce
zapaziti. Ko so Francozi prisli mimo, so kmetje pritegnili za vrvi,
da je drevje padlo na cesto in mnogo sovraznikov zmeckalo.
V Krasni jih je poleg sole mnogo pokopanih.
Najvec vedo Ijudje povedati o napadih na francoske
blagajne. — Med temi je najbolj znan dogodek s stirimi
oficirji, med katerimi sta bila tudi Boissac in Vernazz, prvi
adjutant, drugi tajnik marsala Marmonta '). Oficirji so bili
pobiti. Blagajno so napadalci odpeljali v Krasno.
Slicen napad se je zgodil „pri Kristofcu" med Blagovico
in Trojanami. Neki kmet z Vranskega je tedaj ugrabil Fran-
cozom zelezno kaso, v kateri je bilo baje mnogo zlata. Zakopal
jo je na skrivnem kraju v gozdu, da ni nihce vedel za njo.
Ko je pozneje zbolel in ze ni vec mogel govoriti, je kazal
proti onemu kraju. Pa nihce ni razumel, kaj to pomeni. Njegov
sin, ki je bil za imenovanega napada se majhen, se je spomnil,
da sta tedaj z ocetom nekaj peljala v gozd. Prekopal je vse
hribcke po okolici, pa ni nasel nicesar. Baje lezi blagajna se
danes tamkaj pokopana.
Krvavi dogodki so se v tistih casih zlasti pogosto vrsili
na st.-ozbaltski posti, kjer je bilo postajalisce in prenocisce
francoskih oficirjev in vojakov. — Nekega poveljnika je baje
sam postar s pomocjo nekaterih kmetov ubil. Ko je Francoz
spal, so mu zadrgnili zanko okoli vratu in ga vlekli po stop-
nicah. Prosil je, naj ga puste pri zivljenju, ker ima zeno in
stiri otroke doma. Pa vse ni nic pomagalo. V gozdu so ga
pobili in se na pol zivega zakopali. Mislili so, da bodo nasli
pri njem mnogo denarja, pa je imel komaj par sto goldinarjev
za pot. Zakopan je v „Zavrhu" nad hribom Orcakom.
Posledica teh grozodejstev je bila stroga vojna sodba
nad sentozbaltskimi kmeti in vsemi tistimi, ki so cuvali Ijudi.
Vecinoma se je krivcem posrecilo, pobegniti na Stajersko, ki
je bilo pod avstrijsko oblastjo. Med temi beguni so bili: Anton
Rozman, zupnik iz Sent Ozbalta, Pavel Zore, „solmaster" v
Sent Gothardu, Ignacij Fajenc, sodnik gamberske grascine, in
mnogo kmetov. Pet obsojencev pa je bilo 31. januarja 1810 v
Ljubljani ustreljenih.
0 Glej popis V Izvestjih Muz. dr. 1909. str. 163.
Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze.
„Crnemu Grabnu so rekli Francozi „Krvavi graben" in
zagrozili, da si bodo tiste kraje dobro zapomnili in da bo
hudo, ce bi se kdaj prisli tja".
Pa Ijudska govo/ica ne pripoveduje le o krvavih napadih
in grozodejstvih v Crnem Grabnu , temvec tudi o drugih,
neznejsih dogodkih.')
Ne dalec od Trojan se je neki francoski castnik seznanil
s kmetskim dekletom. Prihajal je pogostonia v iiiso njenih
starsev, ki jim je dajal po vecje svote denarja, Manci, tako je
bilo dekletu ime, pa je prinasal razna danla. Scasoma se je
V hisi popolnoma udomacil in tudi za silo lomil slovenscino.
— Cez vec casa, ko je ze oficir odsel, povije Manca lepega
decka. Ko je otrok imel par let, pridrdra nekoc pred hiso
krasna kocija, kakrsne se ni bilo videti v vasi. Pripeljal se je
oni castnik in z njim elegantno oblecena, priletna gospa, ki je
bila videti njegova mati. Ko gospa zagleda decka, ki se je
igral pred hiso na kupu peska , zakrikne vsa srecna nekaj
nerazumljivih besedi, pohiti k decku in ga poljubi. Bil je neki
popolnoma podoben ocetu. V tern prihite iz hise domaci in
z^acudeni pogledujejo tujo gospo, ki Joka od samega veselja.
Castnik, ki je bil civilno oblecen, pristopi med tern k Manci
in ji ponudi tisoc zlatov kot odkupnino za otroka, ces, da ga
hoce vzeti s seboj na Francosko in poslati v vojaske sole.
Manca o tej ponudbi ni hotela nic slisati in je s povzdvignje-
nimi rokami prosila, naj ji ne vzamejo otroka, ker bi ne
mogla ziveti brez njega. Toda njene prosnje so bile zaman.
Ko sta oce in mati zagledala svetle cekine, sta sama zahtevala,
naj izroci otroka castniku, ces, da se mu bode pri ocetu bolje
godilo nego doma, sami pa bodo obogateli.
Decka so odpeljali na Francosko. Manco pa je ta izguba
strasno zadela. Prebedela in prejokala je vec noci in vidno
hirala. Slednjic sklene, da gre za otrokom, da ga se enkrat
vidi, predno umrje. Odpravi se v oni smeri, v kateri je preje
oddrdrala kocija. Odsla je, pa se ni vec vrnila. Pravijo, da je
na potu obupala in nasla smrt v valovih Drave.
Upor na Dolenjskem in v Beli Krajini.
Najobseznejse podjetje kranjske dezelne brambe 1. 1809.
je bil upor na Dolenjskem. Pricel se je na posameznih krajih
ze v juliju in avgustu in se pojavil s posebno silo mesca
oktobra v Beli Krajini. V okolici Novega Mesta je spravil
francosko posadko v resno nevarnost.-) Tudi tu je manjkalo
') Zapisal g. Rudolf Vrabl, na V^ranskem.
-) Popis pri Vrhovcii : Zgodovina Xovega Mesta, str. 777.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Ijudem pravega vodstva. Avstrijski komisarji in nekateri grascaki
so sicer organizovali in vadili brambovske cete, tudi duhovniki
so deloma zastavili svoj vpliv, vendar se je nameravani splosni
Ijudski upor razbil v male krvave praske, napade in poboje.
V smarijski okolici pripovedujejo Ijudje o tern uporu
sledece : ^)
„Leta 1809. je bilo hudo. Takrat je Francoz vse premagal.
Nase je premagal pri Razdrtem in cesar mu je moral odstopiti
dezelo. Moski so morali takrat v „crno vojsko". Vsem cer-
kvenikom je bilo naroceno, naj bijejo plat zvona, kadar pride
sovraznik, da bodo Ijudje skupaj drli in ga zapodili. Zato so
bili Francozi na cerkvenike zelo hudi in so jih pometali iz
turnskih lin, ce so jih zasacili, da so bili plat zvona. Smarijski
„somaster" se je iz strahu pred njimi skril v tron za Mater
bozjo. — Vendar Francoz v Smariji ni nikomur nic zalega
storil. Le nekaj moz je prisilil, da so mu kazali pot proti
Skocijanu in Turjaku. Med tem pa so se zbrali dolenjski kmetje
in so pognali francoske cete nazaj v Ljubljano. Bilo jih je le
malo, kmetov pa veliko. Bezeci vojaki so veckrat streljali
nazaj na kmete in marsikoga pobili. Uporniki so tudi Smar-
cane silili, naj se jim pridruzijo, pa niso hoteli. Ko je v vasi
oblezal neki francoski vojak, so ga celo spravili v Mokarjevo
hiso in mu stregli. To je bila resitev za Smarje. Nekaj dni
pozneje pride iz Ljubljane mocna francoska ceta z dvema
topoma. Smarijski dekan baron Gallenfels je sredi vasi pokleknil
pred francoskega poveljnika in ga prosil, naj prizanese prebi-
valcem, ces, tukaj so mirni Ijudje, uporni kmetje so prisli od
dolnjih strani. Se vec je izdalo, ko je tudi ranjeni vojak prosil
usmiljenja za Smarcane in mu pravil, kako so ga resili in mu
dobro stregli. Zato so Francozi Smarjam prizanesli, Nize
doli okoli St. Vida in Radohove Vasi, ker so se bili kmetje
uprli, pa so vse pozgali."
Resnejsi je bil upor meseca oktobra. Pricel se je na Ko-
cevskem in se razsiril preko Poljan do Crnomlja in Metlike.-)
Najprej so udarili na Francoze Poljanci. Ti so bili boje-
viti Ijudje, potomci nekdanjih Uskokov, privajeni vojski in ropu.
Bili so pravi vragi, pravi neko porocilo, napol roparji, pred
katerimi so bili tudi domacini v vednem strahu. Nosili so rdece
kape, rdece plasce (dolmane), puske, pistole in handzarje.
Osmega oktobra so napadli po hisah stanujoce francoske
vojake, po dva ali tri zvezali in jih pahnili v Kolpo. Kmalu
potem je dosla mala francoska ceta z vojasko kaso iz Kocevja.
Poljanci so napadli pri Knezji Lipi (Graflinden), pobili vojake,
1) Zapisal dr. Ivan Lah.
-) Sledece po zapiskih uciteljev crnomaljskega okraja.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
denar pa odnesli. Enako se je zgodilo s francoskimi ekseku-
torji V Dolu pri Kostelu. Trije so bill utopljeni, devet pri
Severinu usmrcenih. Gozdar Pobst in kapelan v Stareni Trgu
sta organizovala upor.
Razne epizode iz tega poboja je ohranil Ijudski spomin.
— „Med Francozi, ki so jih bili Pregrajci ujeli, je bil tudi lep,
mlad oficir, opravljen v krasno uniformo s srebrnimi gumbi.
Zajeli so ga bili pred cerkvijo v domaci vasi Predgradom.
Prestrasen jih je vpraseval, kaj bodo z njim napravili, ali ga
nameravajo umoriti. Tresocih rok je izvlekel zlat krizec iz
nedrij in ga kazal razsrjeni mnozici rekoc: „Ja katolik, ja
katolik!" Vecini Ijudstva se je mladenic smilil. Odvedli so ga
V neko hiso in imeli zaprtega, dokler se ni mnozica razsla.
Zvecer, ko se je napravila tema, pa so ga uporniki na tiiiem
vlekli h Kolpi, mu zvezali roke in ga vrgli v vodo. Ko je
vzlic temu priplaval nazaj na breg, so ga Ijuti Pregrajci brez
pomisleka pobili."
„V dragatuski okolici sta dva Francoza iztirjavala vojni
davek. Nekaj Obrsanov in Zapujcev je v dragi „Crnica" pod
Cirnikom napadlo neljuba eksekutorja in ju gnalo proti cerkvici
Sv. Ane v Snegopolju. Vojaka sta med potjo opetovano
streljala proti svojim preganjalcem, pa se jih vendar nista
mogla resiti. V blizini cerkvice so jima bili preganjalci ze tako
blizu, da je eden izmed njih zagnal sekiro in nekega vojaka
tako hudo ranil na mecih, da mu je meso proc viselo. V begu
ni bilo vec resitve. Zato sta vojaka prosila milosti. Toda
Obrsani so ju neusmiljeno posekali in vrgli v neko jamo poleg
cerkvice "
.,Kakih 150 korakov nad potom iz Obrha v Tancigoro
nad Breznikom je zelo globoka jama, v katero so Belokranjci
pometali 15 francoskih vojakov. Grascak Panovic v Turnu pri
Brezniku je dal one nesrecneze, ki so se ostali zivi, izvleci iz
jame."
„Enaka usoda je zadela tudi francoskega sla, ki je pre-
nasal pisma iz Novega Mesta v Metliko. Bil je vojaski kurir
in je na konju predirjal svojo pot. Trije vstasi, Mecan in
Razenk iz Gradca in Saje z Otoka so ga pocakali v Primostku,
ga potegnili s konja in vrgli v Lahinjo. Zamanjih je nesrecni
moz prosil, da naj ga puste pri zivljenju, zaman jim je zatrjeval,
da ni Francoz, ampak Ljubljancan, da le prisiljen sluzi
Francozom. Kazal jim je rozni venec, ces, da je kristjan, in
klical, naj se vendar usmilijo njegove zene in sedmero otrok,
ki jih ima doma, a vse ni nic pomagalo, V obupu se je prijel
za mostni steber in „po babi" hotel splezati navzgor. Toda
Sajetov hlapec, ki je tarn blizu kosil travo, je pritekel in mu
s koso presekal prste, da je vznak padel nazaj in utonil."
10 Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Napad na Francoze v Poljanah je imel biti znamenje za
splosno Ijudsko pobuno. Porocila naravnost vele, da je od
„Poljanske komisije" izslo povelje, naj vsi, ki morejo rabiti
orozje, gredo nad Francoze. Pogum jim je se podzigala
navzocnost avstrijske armade, ki je taborila na hrvatski strani.
Toda manjkalo je enotnega vodstva, zato je prislo le do
posameznih pobojev.
Ko so Pojjanci opravili doma krvavo delo, so sicer drli
„na jagmo" v Crnomelj in med potjo prisilili vse moze, da
so morali iti z njimi, pa ze v Tanci Gori so zadeli na odpor.
Ljudje so se obotavljali in so iioteli prej vprasati avstrijske
komisarje, ali naj potegnejo z vstasi. Tudi drugod ni bilo bolje.
Edini, ki je pri tern uporu ravnal po nekem dolocenem
nacrtu, je bil grof Liclitenberg, grascak na Smuku in Podturnu,
ki je vadil svoje podlozne kmete, oborozene z vilami, sekirami,
kosami in drugim kmetskim orodjem. Potem je vedel svojo
„crno vojsko" vrh Gorjancev Francozom nasproti. Menda se
je liotel zdruziti z uporniki novomeskega okraja. Toda sprico
mnogostevilne francoske posadke je ceti upadel pogum in
vrnila se je brez boja domov. — Pozneje je prislo do krvave
praske s Francozi pri Crnomlju. Dvanajstega oktobra so uporniki
napadli malo francosko ceto. Vojaki so jih sicer z nekaterimi
streli prepodili, vendar so se morali umakniti v Gradac.
Polozaj je bil izprva za Francoze zato zelo nevaren, ker
je bilo V dezeli le malo vojastva. V Novem Mestu je bil neki
italijanski regiment pod generalom Zucchijem, ki je pa moral
krotiti upornike svojega okraja, drugod so bile le male cete.
Zato so se Francozi izprva umikali. Toda naenkrat je bilo
drugace, ko je dosla pomoc iz Ljubljane.
Zdaj so Francozi nastopili z vso strogostjo. Uporne vasi:
Predgrad, Stari Trg in Kostel so oplenili in zazgali. Ljudje pa
so zbezali v gore in se v skalnatih jamah skrivali pred sovraz-
niki. Vsakdo, ki je nosil orozje, je bil ustreljen.
„Taka usoda je zadela tudi Jurija Snelerja, kovaca iz
Dola, in njegovega tovarisa. Pridruzila sta se bila upornim
Poljancem, ko so sli proti Tanci Gori. Ko z nameravanim
uporom ni bilo nic, sta ostala pri nekem znancu, Stajarju, na
pijaci. Na povratku zadeneta pri Sv. Ani na Tanci Gori na
francosko strazo, ki ju je takoj prijela in odvedla pred povelj-
nika. Brz se je sestal „preki sod". Kot tolmac je posredoval
kapelan iz Podzemlja, ki je bil vesc francoscine^in je moral
hoditi s poveljnikom po dezeli. Poznal je kovaca Snelerja, ker
je bil nekdaj napravil cerkveno uro v Podzemlju, in ga vprasal:
„Kaj pocenjate tu. Jure?" — Sneler se je izgovarjal, da je
knezji lovec in gre po svoji sluzbi, upajoc, da se s tem upravici
in resi iz zagate. Toda niso mu verjeli. Tudi kapelan je prosil
Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze. 11
zanj in za njegovega tovarisa. Poveljnik pa je bil gluh za vse
prosnje in je kratko razsodil : „Kdor nosi orozje, mora umreti."
— Duhovnik je potem oba spravil z Bogom. Takoj so ju
prislonili k staremu, sirokovejnatemu kostanju. Poveljnik je
zaklical : „Ogenj!", pok pusk se je razlegal po gorah in —
moza nista bila vec med zivimi. Pokopana sta nedalec od
cerkvice Sv. Ane. — Zena ustreljenega kovaca je dobivala
pozneje od avstrijske vlade 24 srebrnili goldinarjev pokojnine
na leto, ker je izgubila moza, ki je sel na ukaz poljanske
komisije nad Francoze in bil se poleg tega grajski kovac.
Isti dan kakor upornika iz Dola, je izdihnil duso tudi
pregrajski Markic pri Velikem Kalu blizu Mocil. Ko se je
vracal s Tance Gore, so ga ujeli Francozi in ker so nasli v
njegovem zepu malo pistolo, so ga na mestu ustrelili.
Edini slucaj, da so Francozi pomilostili upornika, se je
dogodil na Bozjakovem. — Za nameravani upor so imeli biti
kaznovani zlasti zupani tistih obcin, iz katerih se je bila „crna
vojska" zbrala. Tudi bozjakovski zupan bi bil moral umreti.
Toda utekel je vojakom in se skril v veliko skalno votlino
pod vasjo, kamor so mu domaci na skrivnem nosili hrano.
Neki Smuk, posestnik v Metliki in sorodnik nesrecnega moza,
je zvedel, kaj ga caka. Ker je bil dober s francoskim povelj-
nikom, gre k njemu in ga prosi, naj mu stori neko uslugo.
Poveljnik mu obljubi, storiti vse, kar je v njegovi moci. Ko
Smuk prosi za zupanovo zivljenje, rece Francoz : „Ker sem
vam ze naprej obljubil, da ugodim vasi prosnji, ostanem moz
beseda. Ako bi bil vedel, kaj imate v mislih, ne bi bil obljubil
nicesar, ker upornikov ne pomilostim nikdar, ampak jih s
smrtjo kaznujem."
Umevno je, da je moralo zdaj vse belokranjsko prebi-
valstvo obcutiti strogost vojnega stanja. Docim so bili Francozi
izprva obzirni in prijazni proti Ijudem in so zivila dobro
placevali, so zdaj razkosno ziveli na stroske Ijudi in si ugrabili,
kar so potrebovali.
„V Bozjakovem so Ijudem pobrali vso kuretino in s silo
jemali govedo zdaj iz tega, zdaj iz drugega hieva. Zato so
gospodarj! zaceli zivino skrivati po votlinah in jamah, ki jih
je tamkaj mnogo. To pa je Francoze le se bolj razkacilo. Za
vsak najmanjsi pregresek so bili Ijudje strogo po vojasko
kaznovani.
Iz presernosti so se dali francoski vojaki od Ijudi celo
na rami prenasati cez mali potok Metlicico. To priliko je
porabil neki kmet iz Bozjakovega, da se je nad njimi nekoliko
zmasceval. Ko je stopal z vojakom na hrbtu iz potoka, se na
videz opotece, kakor da mu je izpodrsnilo in pade s svojim
bremenom nazaj v vodo. Vojak je lezal spodaj, a kmet na
12 Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze.
njem. Ko se je Francoz ze dosti napil vode, se kmet dvigne
in opravicuje, ces, da ni kriv nesrece, a na tihem se je veselil,
da mu je tako zasolil. Posledica tega dogodka je bila, da je
poveljnik odpravil prenasanje vojakov, ker se je bal, da bi se
kdo zares ne ponesrecil.
V Gradcu so Francozi Ijudem pobrali ves zivez: meso,
krompir, koruzo. V grajski kleti so tocili in pili najboljsa vina,
ne menec se za gospodarjev ugovor. — Posebno so se bali
mascevanja Francozov Crnomaljci, ker so se blizu njih vrsile
krvave praske z Liclitenbergovo „crno vojsko." Prisla je tja
mocna vojaska posadka. Ko so se blizali mestu, so jim sli
mestni zupnik, zupan in mnogo odlicnih mescanov v izprevodu
nasproti, izrocili poveljniku na pozlacenem krozniku kljuce od
mestniii vrat in prosili milosti za prebivalstvo. Francozi niso
storili Crnomaljcem nic hudega, se veseli so bili, da je prislo
mesto izlahka v njihovo oblast. Le zitnico Nemske Komende
so razstrelili, mislec, da je kaka trdnjava. Mescani so pozneje
na tistem^ kraju postavili kapelico. — Vojastva pa je bilo
poslej V Crnomlju kakor listja in trave. Vse hise so jiii bile
natlacene. Gospodinje so jim morale streci in kuhati vse, kar
so zahtevali. Vendar so bili Francozi zelo previdni in so se bali
zastrupljenja. Vsako jed so dali najprej gospodinji ali doma-
cemu otroku pokusiti, preden so sami jedli."
Posebno znacilna oseba v tistih casih je bil adlesicki
zupniklvanDevilla. Ljudje pravijo o njem, da je bil Francoz
ali pa vsaj njihov prijatelj. Znal je dobro francoski in je pogosto
prijateljski obceval z novimi gospodarji. Zato avstrijski stranki
ni bil priljubljen. Imeli so ga za francoskega vohuna. Ko se je
pripravljal upor, so se izkusali tudi njega iznebiti. Grascinski
oskrbnik Vrbancic na Pobrezju ga je nekoc povabil na obed
in mu postregel z jedmi, ki so bile baje z misico otrovane.
Takoj po obedu so obsle zupnika hude slabosti. Sumil je, kaj
se je z njim zgodilo , takoj zajahal konja in hitel k Berbiru,
domacemu zdravniku v Adlesicih. Zaklical mu je : „Pomagajte
mi, otrovan sem !" Berbir mu da nato kislega mleka in se nekaj
drugih zdravil , da je izbljuval zauzito jed . To ga je resilo
smrti. Ceprav je bil ze ukazal, zvoniti zadnjo uro, vendar ni
umrl od zastrupljenja.
Prav ta Devilla je resil pozneje krupskega barona gotove
smrti. — Ko je imel izbruhniti splosni Ijudski upor, je bil dal
tudi njegov oskrbnik v Pobrezju, ze imenovani Vrbancic, povelje
za napad na Francoze. Toda ko se je stvar izjalovila, je
Vrbancic zbezal preko Kolpe v hrvatsko selo Mrzljake, kjer se
se je skrival na nekem podstresju. Francozi so imeli krupskega
barona za povzrocitelja rabuke. Zato so poslali na Krupo
patruljo, ki je grascaka zvezala in ga privedla v Pobrezje. Tu
Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze. 13
ga je vojasko sodisce hitro obsodilo na smrt in le se pet minut
je manjkalo do izvrsitve obsodbe. Kar prihitita zupnik Devilla
in Berbir iz Adlesic dokazovat, da ni baron hujskal Ijudi k
uporu, temvec njegov oskrbnik, ki je pobegnil. Tako je bil
krupski grascak resen.
O zupniku Devilli pripovedujejo Ijudje, da je znal hudo
vreme na mah ustaviti. „Ce so se prikazali oblaki in je pretila
nevihta, je kar s prstom mignil proti nebu in huda ura se je
razvlekla nad zupnijo." Med Ijudstvom je bil priljubljen. Toda
po zmagi Avstrijcev nad Francozi je odsel s tujimi gostmi.
Kakor je z njimi prisel, tako ga je tudi z njimi vred vzela noc,
da ni znal nikdo, ne kdaj, ne kam.
Kulturno-zgodovinske crtice.
Doba francoskega gospodstva je bila prekratka, da bi bila
mogla zapustiti trajnih sledov v nasem Ijudstvu . Francoska
vlada je zasnovala sicer obsezen program za preosnovo solstva,
prometa, trgovine, obrti, toda ostal je vecinoma na papirju,
ker so redne vojske izcrpale vse moci naroda in pogoltnile ves
denar, ki se je imel porabiti v kulturne namene. Zato so slike
0 gospodarskem polozaju tedanje dobe temne . Ljudstvo ve
povedati vecinoma le o neznosnih bremenih, ki so mu jih
nakladali tuji gospodarji.
Veliko olajsavo je donesla Ijudstvu odprava tlake.
Po nacelu osebne svobode je odpravila francoska vlada
vse tiste sluznosti, ki so jih morali preje kmetje osebno ali
z zivino opravljati grascakom. Ljudje pravijo : Pod Francozom
se je kmetu dobro godilo. Napoleon je vso tlako odpravil, ces,
kaj bo kmet za gospodo trpel, gospoda naj sama dela. — Zato
so grascaki obubozali. Bostanjski grof Blagaj je moral zastaviti
Rakovnik, ker ni imel denarja, da bi placal 20.000 frankov, ki
so mu jih za davke nalozili. Vendar je ostala se desetina.
Kmetje so sicer poizkusali, se tudi te oprostiti, pa francoska
vlada jo je ukazala strogo iztirjevati, ker bi bile sicer vse
grascine prisle na kant.
Tem tezjo tlako pa so morali kmetje opravljati Francozom
s priprego pri prevazanju blaga. Vsakemu posestniku so napisali
„sihte", to je: dolocili dneve, ob katerih jim je moral sluziti
s svojo zivino. Treba je bilo tako naglo voziti, da so kmetom
mnogokrat konji pocepali na tla. Tu in tam pripovedujejo
ljudje, da so pozneje za opjavljeno tlako dobili odskodnino
V obliki obligacij. — Tudi Smarje in okolica je baje dobila
tako odskodnino. Izrocili so jo grmiski cerkvi, kjer se je napravila
14 Dr. Josip Gruden: Spomini iia Francoze.
iz nje ustanova za reveze in postene hcere grmiske vasi, kadar
bi se omozile(?).
Hudo je zadela dezelo vojna kont ribuci ja, ki jo je
Napoleon 1. 1809. nalozil vsem osvojenim provincijam. Kranjska
sama je morala placati 15,260 000 frankov. Ker so se odmerjene
svote le pocasi nabirale, je ukazal francoski guverner okoli 20
najodlicnejsih moz svetnega in duhovskega stanu prijeti in jih
odvesti V Palmanovo na Lasko, kjer naj bi ostali toliko casa,
dokler ne bi bila dolocena svota vplacana.
Med talniki, ki so bili odvedeni na tuje, je bil tudi baron
Hugo Lazarini, grascak na Cusperku pri Dobrepoljah. Ljudje
pravijo, da so ga Francozi imeli dve leti zaprtega. Popolnoma
potrt se je vrnil nazaj, tresel se je po vsem zivotu in le se
malo casa zivel. Ob njegovem pogrebu je zlozil narodni pevec
Andrej Klancnik, znan pod imenom „Smarijski somaster", po-
sebno pesem in jo pel v cerkvi ob spremljevanju z orglami.
Pricela se je z besedami : „Baron Ugo Lazarini".
Slicno se je zgodilo z zupanom Kavcicem v Senozecah.
„Poklicali so ga v Postojno, da pove, kateri posestniki so najbolj
bogati. Izpovedati je moral pod prisego. Vendar so ga vzeli
Francozi kot talnika s seboj in zahtevali zanj veliko odkupnino.
Vse njegovo posestvo so morali prodati, da so ga resili. Ko je
prisel domov, je bil popoln siromak."
Najbolj so se vtisnili Ijudstvu v spomin francoski davki.
Imenovali so jih „fronke" in davkariji so rekli „fronkarija". —
Docim so preje placevali avstrijski vladi „deseti in dvajseti
denar" (deseti in dvajseti del letnih dohodkov), je s Francozi
prisla „zivotna stibra" (osebni davek), obrtni davek (patent),
zemeljski davek, davek od premicnin, ki se je odmerjal po
stanovanju in hisni davek. „Placevati je moral vsakdo tolikokrat
po dva franka, kolikor peci je imel v hisi."
Med indirektnimi davki je bila najvaznejsa 1 o t e r i j a.
Francoska vlada jo je preuredila in izdala o njej poseben pouk
v slovenskem jeziku, ki ima naslov : „Loteria Zesarska v' Illirii
nasnanje ludem, kaklhna je in kako se lozhi od eftrajfke".
Navodilo obsega tri liste v cetverki. Tiskarna in letnica nista
navedeni. Papir nosi vodeni znak „Timbre lUyrie".
Gospodarski polozaj v dezeli je bil tem neznosnejsi, ker
je ze 1. 1810. avstrijski papirnati denar izgubil svojo veljavo.
Francoski generalni intendant je 10. januarja 1910 izdal odlok,
ki je znizal vrednost dunajskih bankovcev na eno sestinko. Za
papirnat goldinar se je dobilo torej le 16 — 17 krajcarjev v srebru.
Lahko si mislimo, kako usodna je bila ta denarna kriza za
gospodarstvo. Ljudje so rekli: „ Denar j"e crknil." Tudi pravijo:
„Francoz je cesarski denar preklical. Ce si je pa kdo kaj pri-
dobil v francoskih casih, tudi ni nic izdalo, ker je potem nas
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze. 15
cesar francoski denar preklical." — Mnogo zgledov iz zivljenja
poocituje hude posledice tega gospodarskega prevrata : Navaden
klobuk je stal tedaj 25 goldinarjev papirnatega denarja, plasc
je stal tedaj 45 gold., krava 400 gold. — Gospodar neke hise
je rekel v gostilni: „Kdor mi da 40 srebrnih grosev, mu dam
hiso." Pa jih nihce ni mogel dati, ker so imeli le papirnat
denar. Mnogi so takrat bankovce shranili po skrivnih krajih,
menec, da pridejo pozneje zopet do veljave. In marsikje se pri
podiranju starih stavb nalete na papirnati denar iz tistega casa.
Neki Kamnican je bil tedaj, „ko je denar crknil", s stirimi
konji V Trstu po kupcijskih opravkih. Pri nekem gostilnicarju
je izmenjal izkupljene tolarje in srebrne dvajsetice za papirnati
denar v znesku 300 goldinarjev. Ko je nazaj grede prisel v
Sezano, ze nihce ni hotel vec sprejeti papirja. Hitro je nakrmil
konje, da bi cim preje prisel v Ljubljano, kjer je se upal denar
zmenjati. Toda ker je prevec podil, sta mu med potjo dva
konja oblezala. Prisedsi v Ljubljano, ze ni mogel nikjer vec
papirja v denar spraviti. Pri nekem trgovcu je dobil za vseh
300 goldinarjev komaj blaga za eno suknjo. Veckrat je pozneje
pravil svojim otrokom : ,,Glejte, ta suknja je stala pod Francozom
300 goldinarjev."
Hudo je trl prebivalstvo tudi krvni davek. V navadi je
bil tedaj konskripcijski sistem. Vsaka dezela je morala postaviti
doloceno stevilo novakov, ki so se izbrali iz krepkih in zdravih
moz. Ti konskribiranci so potem morali sluziti dolgo vrsto let
in so postali vojaki po poklicu. Napoleon je visoko cenil iiirske
vojake, pa jih je tudi ob mnogostevilnih vojskah za svoje armade
rabil vedno vec. Zato je nakladal ilirskim provincijam visok
kontingent : osemnajst tisoc moz na leto. Kranjska je morala
dajati sama vec ko tretjino.
Slovenski fantje niso radi sluzili Francoza. V mnogih
okrajih (kantonih) se konskripcija niti izvrsiti ni mogla, ker so
vsi za orozje sposobni Ijudje ubezali. Usli so navadno na Sta-
jersko, kamor jim je bilo najblize. Veckrat so se oblekli tudi
ko zenske, vzeli s seboj trlice in sli kot terice cez avstrijsko
mejo. Zato se je pricel lov na zdrave in krepke fante, ki so
jih s silo vtaknili v vojasko suknjo in potem poslali v daljne
kraje, da ne bi mogli ubezati. Ako je bil kje cerkveni shod,
so navadno zandarji in policaji cakali pri cerkvenih vratih.
Izmed Ijudi, ki so prihajali iz cerkve, so ugrabili vse tiste, ki
so bili sposobni za vojasko sluzbo, jih zvezali, odvedli in —
ni jih bilo vec nazaj.
Za lov na fante so bili postavljeni posebni birici, ki so
bili pa veckrat z njimi v prijateljski zvezi in jim celo pomagali,
da so usli. O tem prica sledeca dogodba:^)
') Zapisal g. Fr. Stele.
16 Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze.
V kamniski okolici je zivel okoli 1. 1809. neki Nagraskov
Miha, ki je lovil fante za vojake. Spal je navadno v podstresju
neke samotne bajte pod Kamniskimi Planinami, od koder je
napravljal svoje lovske pohode za fanti, ki so se skrivali po
okolici. Med begunci je bil tedaj tudi Fajdigov Jaka, Mihov
dober znanec, ki se je ze dalj casa potikal po planinah, ker
se je bal vojascine. Da bi bil na varnem, sklene, se zateci k
svojemu prijatelju — lovcu , dobro vedoc, da ga tarn drugi
lovci ne bodo iskali. Res potrka nekega vecera na Mihova
vrata, ki ga je prijazno sprejel. Z Jakom sta prisla tudi dva
njegova prijatelja France Stele in Miha Azman. Vsi trije so
varno^spali pri svojem najhujsem sovrazniku.
Se predno se je zjutraj zdanilo, je Miha vstal, da bi sel
zopet za svojim poslom, Ne menec se za svoje goste, poklice
prijatelja Jaka in mu naroci , naj skrbno zapre duri, kadar
odide. — Dobro cetrt ure pozneje jo uberejo tudi nasi trije
prijatelji proti Stajerskemu, da ubeze na avstrijska tla. Ko pri-
dejo vrh Crnivca, je zacelo po cerkvah dan zvoniti. Tudi iz
Kamnika se je culo zvonenje. Bridko so zajokali prijatelji, ker
so morali zapustiti domaci kraj.
Ko gredo nekoliko casa dalje, zagledajo na travniku
ugasajoc ogcnj. Slutec nevarnost, primejo tesneje za svoje
gorjace in se pripravijo, da bi branili svojo slobodo. Toda
ostalo je vse tiho. Ogenj so bili zakurili strazniki ob ilirsko-
avstrijski meji, ki so po noci cakali na begunce in tihotapce.
Ko je pa ze dan odzvonilo, so bili odsli domov. Veselo so
korakali tovarisi proti Celju, vedno se ogibajoc cloveskih selisc.
Pred Celjem, kjer so bili ze na varnem, jih dobi policaj in jih
vprasa za potne liste. Ker jih niso imeli, je odgnal vse tri v
mestno hiso. Vendar se jim ni zgodilo nic zalega. Ko so po-
vedali, da so ubezali francoski vojaski sluzbi, so jih izpustili.
Potem so se razsli: Azman, ki je bil krojac, je sel v neko
zupnisce sivat, Jaka v neko grascino za kocijaza. Stele pa
za lakaja, toliko casa, da je bilo francoskega gospodstva
konec."
Mnogo nasih Ijudi je Francoz vzel v vojsko in so se
morali zanj bojevati po tujih krajih. Prisli so v Italijo, na
Nemsko, Francosko, Rusko in mnogo pripovedali, kako huda
se jim je godila. Marsikdo pa je nasel tudi svojo sreco na
tujem in se vrnil bogat, docim so nekateri drugi ostali na
Francoskem in se tamkaj pozenili.
Dr. J^sip Gruden: Spomini na Francoze. 17
Francoska vlada je za kratko dobo svoje oblasti v Iliriji
najvec storila za povzdigo prometa in trgovine. Za dobre
ceste so Francozi prav tako skrbeli, kakor nekdaj Rimljani. In
za te obce koristne naprave je bila zaukazana se tlaka. Zupani
ali meri, kakor so se tedaj nazivali, so bill za to odgovorni, da
so bile ceste v dobrem stanu. — Najvec dobicka je tedaj nesla
Ijudem transitna kupcija iz orienta, od koder se je izvazal
bombaz, volna, nojeva peresa, tobak, zivalske koze preko nasih
dezel V gorenjo Italijo in juzno Francijo. Podjetniki in vozniki
ob velikiii prometnih progali so si tedaj zasluzili lepe denarje.
Marsikatera hisa je obogatela. Francoska vlada je za prevazanje
blaga ukazala posebne vrste vozov. Morali so biti mocni in
imeti zelezne osi, ki pri nas se niso bile v navadi. Zato so jim
rekli „zelezni vozovi" ali „parizarji".
Uvoz angleskega blaga je bil vsled Napoleonovega kon-
tinentalnega sistema strogo prepovedan, ceprav se ni dal po-
polnoma prepreciti. Opetovano so na trzaskem in Ijubljanskem
trgu sezigali zaplenjeno blago ob velikem stevilu radovednih
gledalcev. V Devinu, na Reki in v drugih jadranskih pristaniscih
pa so zmetali cele bale takega blaga v morje.
Tudi posta je sla iz Carigrada preko Ilirije v Italijo in na
Francosko. Za posto so rabili vozove trojne vrste. Najhitrejsa
je bila „stefeta" (estafette, Eilpost). Za njo so rabili majhne
vozicke, pred katerimi je bil vprezen po en konj. V najhitrejsem
diru je slo dalje. Na dolocenih stacijah so izmenjavali konje.
Iz Ljubljane do Lukovice je bila ena pot. Tarn so prepregli, in
slo je zopet do Trojan. Ce je med potjo kak konj oblezal, so
imeli ze drugega pripravljenega.
Ilirska meja je bila proti Avstriji zavarovana s carino na
kolonialno blago in deloma tudi na domace pridelke. Zato je
bila skrbno zastrazena. Pri mitnicah v Krasnji, Lukovici in
Trojani so bile takozvane „vahte" ali financne straze za colnino.
Ako se je tern strazam kdo priblizal, je francoski vojak zaklical :
„Qui vive?" (Kdo je?). Popotnik je moral odgovoriti: „Bon
ami". Z besedo : „Passez!" ga je vojak pustil dalje. Kmetje so
se drug od drugega ucili teh besed, Na Trojanah je bila glavna
straza. Tam niso pustili brez carine nic prenesti, kar je prislo
iz Italije: ne sira, ne riza, ne kave, ne sladkorja. Vsak poizkus
tihotapstva je bil silno strogo kaznovan. — Neka zenska je
nesla hleb sira iz Trsta crez Trojane. Skrila ga je pod obleko.
V Krasnji so jo svarili, naj nikar ne nosi sira v „kontrobant",
ker jo bodo Francozi preiskali in vsakega, ki ima za vec ko
5 gold.^ „kontrobanta" ali ki je 5 gold, ukradel, ustrele na
mestu. Zenska je srecno prisla preko francoske straze na Tro-
janah, pa je na Vranskem od prestanega strahu zbolela."
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Ljudje stejejo Francozom posebno v zaslugo, da so v dezeli
skrbeli za varnost in red.')
Pred njimi je bilo po nasih krajih mnogo tatov in rokov-
njacev, ki niso le napadali samotnih potnikov, ampak celo pri
belem dnevu vlamljali v hise in odnasali, kar jim je bilo vsec.
O njihovi predrznosti se pripovedujejo razne zgodbice: kako so
porezali vrvice pri stenski uri, z njimi zvezali kmeta, potem pa
vprico njega oropali hiso, kako so nekega drugega za jezik k
mizi pribili i. t. d.
Za francoskiii vojen je to zlo se bolj naraslo, ker sta
siromastvo in podivjanost zavladali med Ijudstvom. Mnogi
kmetje so tedaj sli med rokovnjace, ropali in plenili, kakor so
drugi delali z njihovim imetjem.
Francozi so v kratkem casu napravili red. Postopali so
s tatovi in roparji kratko, po vojnem pravu. Kakor iiitro je bilo
dokazano, da je kdo ugrabil za 5 goldinarjev vrednosti, so ga
usmrtili. Navadne roparje so obesali ob cesti, zlocinske kmete
pa pred njihovimi hisami. Prepovedano je bilo, obesence sne-
mati in pokopavati. Viseti so morali, dokler niso razpadli ali
jih .pa roparske zivali niso raznesle na vse strani. To je bilo
seveda kruto postopanje, vendar je povsod zavladala neverjetna
varnost. „Clovek bi bil lahko tedaj ob belem dnevu cekine na
dlani nosil." Izgubljeni denar je oblezal na tleh, in nihce se
ga ni dotaknil.
Pa tudi s svojimi Ijudmi so Francozi strogo postopali,
ako so se kaj pregresili proti disciplini. Marsal Marmont je bil
izdal ukaz, da vojaki ne smejo nasilno ravnati z Ljubljancani
in si nicesar s silo prisvojiti. Neki vojak se je pa v pijanosti
vendar spozabil in je neki deklici — baje natakarici „pri Ko-
lovratarju" pred skofijo — siloma ugrabil zlate uhane. Deklica
pogumno hiti k samemu marsalu, ki je stanoval nasproti
gostilne v skofiji, pritozit se o krivici, ki se ji je storila. Na
Marmontovo povelje so vojaka takoj prijeli, obsodili na smrt
in ga ob senklavski cerkvi ustrelili.
Nasi fantje so vroce krvi. In kadar pride do pretepa, radi
sezejo po nozu, da le preveckrat tece kri. Ko je francoska vlada
to opazila, je izdala ukaz, da razen mesarjev nihce ne sme
imeti spicastega noza, temvec morajo biti vsi na oblo
bruseni.
S koliko odlocnostjo so znali Francozi tudi v manj vaznih
receh napraviti red, prica sledeca humoristicna dogodba :
Pri urah na Ijubljanskih zvonikih je bil ze tedaj velik
nered, kakrsen je veckrat se dandanes. Ure so kazale in bile,
kakor je ze slucaj nanesel. Zvonilo je zdaj prepozno, zdaj pre-
1) Po zapiskih M. Suhadolceva. — O „rukacih" v Hrvatskem Primorju
gl. „Slovana", 1911, st. 10. Ilesic.
Dr. Josip Gruden: Spomini na Francoze. 19
zgodaj. Posebno opoldne ni bilo zvonenja po cerkvah ne konca
ne kraja. To je tezko prenasal francoski marsal, ki je stanoval v
skofiji. Opominjal je in zugal, pa bilo je zaman. Enkrat se
razjezi, ukaze poklicati vse cerkvenike v mestno hiso in vsa-
kemu odsteti po deset palic. In glej cuda ! Odslej so vse ure
bile ob istera casu in vsi zvonovi ob istem casu zvonili
poldne.
V zivo je zadela francoska vlada Ijudstvo s svojimi cer-
kvenimi reformami. Odpravila je vse zapovedane praznike
razen stirih : Bozicni dan, Vnebohod, Vsi Svetniki in Veliki
Smaren, ki je bil Napoleonov rojstni dan. Ob odpravljenih pra-
znikih je bilo prepovedano vsako znamenje slovesnosti : n. pr.
zvoniti delopust. Zandarji so hodili okoli po hisah in Ijudi
priganjali k delu. Vsa javna dela so se morala opravljati, kakor
ob navadnih dneh. Ljudi so te odredbe zelo uzalostile. Tudi
nekatere druge pobozne navade, n. pr. kajenje po hisah in
razne procesije so Francozi prepovedali.
Vedne vojske so pogoltnile mnogo denarja. Zato so se
tudi place iz drzavne blagajne zelo neredno izplacevale. To so
obcutili posebno duhovniki po malih zupnijah, ki jih je bil
ustanovil cesar Jozef II. in ki so dobivali kongiuo iz verskega
zaklada. Trpeli so veliko pomanjkanje, in sicer tern bolj, ker je
tudi Ijudstvo vsled slabih gospodarskih razmer trla revscina.
Tudi Ijubljanskemu stolnemu kapiteljnu ni francoska vlada
nakazala nikake place. Za to pravijo Ijudje, da so pod Fran-
cozom Ijubljanski kanoniki hodili po hisah jest. — Enako se
je godilo tudi Ijudskim uciteljem, ki jim vlada po celo leto ni
nakazala place, tako da so mnogi zapustili svoje sluzbe.
Za francoske vlade se je osnovala v Ljubljani prvikrat
tajnostna druzba prostozidarjev (framasonov). V „Reduti", ki je
stala na mestu sedanje „Mestne dekliske sole", so imeli baje
svoj urad in svoje zbiralisce. Koliko carovnisko moc pripisuje
Ijudska domislija tej druzbi, prica sledece porocilo : V red fran-
coskih prostozidarjev se je dal vpisati neki odlicen Ijubljanski
mescan. To pa nikakor^ ni ugajalo njegovi soprogi, ki je bila
verna, pobozna zena. Sla je torej k nacelniku druzbe in ga
silno prosila, naj izbrise njenega moza iz reda. Gospod takoj
vede zeno v veliko dvorano, kjer so na stenah visele slike
vseh clanov. Ko mu zena pokaze svojega soproga, potegne
nacelnik iz zepa samokres in prestreli tisto sliko rekoc: „Tako,
sem ga ze izbrisal." Ko zena pride domov, najde moza mrtvega
s prestreljeno glavo(!)"
20 Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Ivan Borstnik, cerkljanski mer.^) Mesto zupanov
so nacelovali pod Francozom posameznim obcinam (komunam)
meri, ki pa so imeli vecjo oblast nego oni. Za to vazno sluzbo
so Francozi izbirali zaupne Ijudi, ki so jim bill naklonjeni. Na
ta nacin je prisel do sluzbe francoskega mera v Cerkljah na
Gorenjskem Ivan Borstnik.
Ta moz je bil doma i^jRakitne in je bil necak tedanjega
cerkljanskega dekana Mihaela Borstnika. Ker je dekan Borstnik
zidal novo zupno cerkev, se ni utegnU pecati z zupnim gospo-
darstvom, ki je bilo zelo obsezno. Zupnisce je imelo tri ze-
mljisca, 72 podloznih kmetov, ki so dajali zupniku desetino,
beneficij Sv. Tomaza in sodno oblast nad 118 hisami.
Zato je dal v solo svojega necaka Ivana, da bi ga izobrazil
za oskrbnika. Solal se je Ivan v Trstu in se naucil nemski,
italijanski in nekoliko francoski, poleg tega pa se je izucil tudi
za geometra, da je razsodil mejo, delil pasnike in meril njive.
Izprva je bil oskrbnik zupnijskega imetja, pozneje pa mu je
stric kupil hiso in zemljisce v Cerkljah. Po njegovi smrti leta
1801. je tudi podedoval vse njegovo premozenje in postal
imovit kmet. Dekan ga je bil oprostil vseh sluznosti, desetine
in tlake, tako da je bila Borstnikova hisa popolnoma neodvisna
in je placevala le cesarske davke.
Do francoske vlade je Ivan gospodoval doma. Hkrati je
bil zupan in notar cerkljanski. Pod Francozi pa je postal mer,
ker si je pridobil njihovo naklonjenost. Zgodilo se je namrec
tako:
Ko so Francozi ze zasedli Ljubljano in so se cesarski
umikali cez Savo, je zasel od glavne francoske armade adjutant
nekega generala in se izgubil v gosti megli. Prisel je v pest
kmetom iz vasi Zaloga, ki so ga hoteli najprej ubiti, potem pa
so se premislili in ga vedli k zupanu Borstniku v Cerklje, da
ukrene, kar se mu zdi potrebno. Adjutant je ostal pri zupanu
cez noc. Zjutraj zgodaj pa ga je peljal zupanov hlapec, skritega
na vozu slatpe, ki je bila namenjena cesarskim vojakom, in ga
izpustil pri Crnucah k Francozom. — Ko so Francozi zasedli
Gorenjsko, je prisel isti adjutant z vojaki v Cerklje in se ustavil
pri Borstniku. Povedal je, da bi bil vsak deseti kmet ustreljen,
ako bi se njemu zgodilo kaj zalega. Zato se imajo kmetje le
svojemu zupanu zahvaliti, da so se pri zivljenju.
S posredovanjem tega adjutanta je bil Ivan Borstnik od
francoske vlade imenovan za mera cerkljanskega. V tej sluzbi
je moral v nedeljo pred cerkvijo Ijudstvu citati vse vladne
ukaze in mu jih tolmaciti. Napravil je tedaj na stari cerkveni-
kovi hisi hodnik in od tod oznanjal dekrete francoske vlade.
*) Sporocil Iv. Borstnik, ucitelj v pok.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze. 21
Pod hodnikom je stala straza dvajsetih moz, ki ga je vojasko
pozdravila, kadar je prisel in odsel. Tudi je imel oblast, Ijudi
porocati in take, ki so se pregresili zoper francoske naredbe in
postave, obsoditi in v 24 urali ustreliti. Borstnik je ostal mer
V Cerkljah, dokler so bili Francozi pri nas.
Tezko si je napraviti jasno sodbo o razmerjuFran-
cozov do prebivalstva, ki je bilo deloma prijazno, deloma
pa sovrazno. Porocila si v tej tocki zelo nasprotujejo.
Mnogi hvalijo Francoze, da so bili prijazni, pravicni Ijudje,
ki so se obzirneje in pametneje vedli, kakor nasi cesarski vojaki.
Zahtevali so sicer od kmetov zivila, pa vse dobro placali. —
Drugi zelo tozijo nad njihovo nasilnostjo in krutostjo, ces, da
so ropali, kar jim je prislo v pest, celo otroke morili, jetnike
konjem za rep privezovali i. t. d. Tu je pac razlocevati med
vojnim stanjem in poznejso dobo miru.
Za vojske in uporov 1. 1809. je bilo razmerje z obeh
strani sovrazno. Prislo je do nasilstev, ropov in pobojev.
Vendar je splosno francoska vojska ohranila dobro disciplino
in pri vsej strogosti vojnega prava njeni poveljniki poudarjajo
„ozire na humaniteto".
Naravno je, da so bili Francozi proti prebivalstvu v dezeli
skrajno previdni. Kadar so jedli v kaki hisi, so postavili v kot
gospodarja, gospodinjo, domacega sina ali hcer, ki je morala
od vsake jedi najprej sama pokusiti . Prav tako so ravnali,
kadar so pili v gostilni. Bali so se namrec — zastrupljenja.
Med Ijudstvom krozi mnogo zgledov francoske osabnosti
in predrznosti. Omenil sem ze, kako so v Beli Krajini morali
domacini prenasati cez reko vojake. V kamniskem okraju pripove-
dujejo, da je nekje francoski oficir prisel v hlev, pokazal na naj-
lepse tele in rekel: „Jezik tega teleta mi pripravite za kosilo!" —
Najbolj pa je znana po Gorenjskem neka druga epizoda: V
kmetski hisi so se bili nastanili francoski vojaki. Eden izmed
njih se uleze v zibel in ukaze, naj ga gospodar ziblje. Hudo-
musni Gorenjec se ni branil in hladnokrvno zibal prevzetneza,
zraven pa pel: „Vsaka rec le en cajt trpi." Naenkrat krepko
zaziblje, da se je vojak zvrnil na tla. — Ne vem, koliko je
resnice na tej pripovedki, ki jo je videti veckrat naslikano na
koncnicah cebelnih panjev, gotovo pa dobro izraza misljenje ~
Ijudstva, ki se je ob raznih nadlogah tolazilo s tern, da jib
iDode kmalu konec.
Mnogo tezav je napravljala razlika jezika. Ljudstvo je
tezko umelo svoje nove goste s Francoskega. Treba jim je bilo
uporabljati razne geste, simbole in druga nazorna sredstva, da
so Ijudstvu dopovedali, kaj hocejo. Vendar je prislo do raznih
22 • Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
smesnih konfliktov In pomot. Tudi takih spominov je se mnogo
med IJLidstvom ohranjenih.
Naj jih nekaj tu navedem!
Na Dolenjski Cesti je bila poleg mitnice namescena fran-
coska straza, da je nadzirala prihajajoce in odhajajoce. Neki
semanji dan je prislo po cesti vec Dolenjcev, ki so nesli lazna
zivila V Ljubljano na prodaj . „Qui vive (Kdo je?)", zaklice
straznik. „Ej, mi smo mi, pisceta nesemo," odgovori eden za
vse. „Passez!" (Pojdite dalje!). Kmet je mislil, da ga vojak
klice na korajzo, ces: pa se — udarimo! Zato odgovori: „Ej
pa se nocemo, gremo rajsi nazaj."
V Cerkljah sta bila pri nekem krojacu nastanjena dva
francoska vojaka, Zahtevala sta z gestami jedi in pijace, grozec:
„Ce ne — pa kaput (Te ubijeva)". Moz jima je vesel postregel
z jedjo in pijaco rekoc: „Le jejta in pijta, jutri bo pa kaput,
saj strgana sta res reveza." Mislil je, da pomeni „kaput" suknjo.
Francoza, ki sta besede po svoje umela, sta se pa spogledala
in takoj hitela meru pravit, ces, da cakajo cesarski in da jih
bodo jutri napadli. Mer je poklical krojaca in pojasnil zmoto.
Vsi so se na to od srca smejali. Francoza pa sta krojaca po-
trepljala po rami rekoc: „Kaput dal Napoleon,"
Nekoc je prijahal v vas francoski konjik in izpraseval
Ijudji: Wo sind kaiserlich?" Ljudje ga niso razumeli, kaj hoce
imeti. Le neki starec mu odgovori: „Tam doli za grabnom so
sami kajzarji." Povedal je to glasno in pokazal proti dolenjemu
koncu vasi, kjer so res sami „kajzarji" stanovali. Francoz pa
se ustrasi, obrne konja in oddirja.
V Ijudskih sporocilih o Francozih imajo posebno veliko
vlogo ugrabljene blagajne in zakopani zakladi.
Gotovo je, da so se v tedanjih burnih casih velikokrat vrsili
napadi na vojaske blagajne, prav tako je resnicno, da so do-
macini kakor Francozi v sili veckrat svoj denar zakopali. Vendar
je Ijudska domisljija te dogodke zelo pomnozila in ve pripo-
vedovati o napadih na tem in onem kraju. Mnogim podjetnikom,
ki so prevazali blago ali preskrbovali zivila za francosko ar-
mado in si tako opomogli, podtikajo ljudje, da so obogateli z
ugrabljenim francoskim denarjem. Zato je v posameznih slucajih
tezko lociti, koliko je na pripovedki resnice in koliko izmisljotine.
Razen ze omenjenih napadov v Crnem Grabnu in Bell
Krajini, ki sem jih omenil, se tudi precej soglasno poroca o
slicnih atentatih med Razdrtim in Postojno in na Savi pri Litiji.
O poslednjem sledece:^) Francozi so se posebno trudili,
da bi dvignili plovbo po Ljubljanici in Savi. Zato so napravili
posebno komisijo, ki je imela izdelati nacrte za regulacijo teh
') Sporocil Iv. Perme, zelez. mojster v pok.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze. 23
rek in odstraniti zadrzke nameravanega brodarstva. Po zglcdu
poste na kopnem so uvedli tudi postno ladjo, ki je prevazala
blago in Ijudi iz Zaloga v Sisek. Tudi vojaki so cesto rabili
to prometno progo. Podjetniki iz Litije, Zaloga, Radec pa
so prevzemali prevazanje. Neki podjetnik iz Litije je hotel to
priloznost po svoje izkoristiti. Ko so enkrat vozili po Savi
vojni inaterijal in vojno blagajno, so njegovi brodniki spre-
mljajoce francoske vojake upijanili, potem s podjetnikom vred
blagajno izpraznili in z denarjem pobegnili. Vojaki so bili strogo
kaznovani, toda krivcev, ki so si z denarjem dobro opomogli,
niso dobili v pest.
Resnicno je tudi, da je bila na holmu Sv. Katarine pri
Bledu zakopana zelezna skrinjica z veliko svoto denarja
in mnogimi dragocenostini . L. 1860. so prisli trije Tol-
minci crez Baco na Bled in na podlagi nekili nacrtov in
popisov ondi kopali. Odsli so, ne da bi se vedelo, ce so kaj
dobili. Za stvar se je pricela zanimati tudi gosposka. Bile so
preiskave v Radovljici, Kanalu in Gorici. Zvedelo se je le toliko,
da je 1. 1812. neki francoski general tamkaj zakopal mnogo
denarja in dragocenosti. Tolminci so zvedeli o zakopanem za-
kladu po neki zenski, ki je bila znana z generalom. Pripovedujejo
tudi, da so dobili skrinjico, ki je bila prav plitko zakopana pri
stopnici, ki drzi v cerkveno lopo. Od takrat so ze mnogi drugi
kopali za skritimi zakladi. Videti je dokaj jam okoli starodavne
cerkvice na Homu. Vender jim sreca ni bila mila.
Slicen dogodek se je zgodil tudi pri ,,Bezjem Gradu" ob
Dunajski Cesti v Ljubljani. Poleg tega poslopja se je nekdaj
siril velik vrt. Nekaj let po odhodu francoskih cet obisce tuj
gospod lastnika tega posestva in se mu predstavi kot potnik
s Francoskega, ces, da mu je njegov rojak, ki je kot \isji
castnik bival dalj casa v Ljubljani, pogosto hvalil to mesto in
tudi vrt za ,,Bezjim Gradom". Zato prosi dovoljenja, da si sme
vrt ogledati. Posestnik je tujcu to rad dovolil, in veckrat so ga
videli domaci, ko je setajoc po vrtu ogledoval to in ono. Ne-
kega jutra pa so pod nekim drevesom sredi vrta opazili precej
vfeliko jamo. Ko si to drevo natancneje ogledajo, zapazijo, da
je bilo ovito z medeno zico. Iz vsega se je dalo sklepati, da
je francoski castnik nekdaj tamkaj zakopal dragocenosti, drevo
zaznamoval in svojega mlajsega rojaka natanko poucil, kje mu
je iskati zakopanega denarja. Temu pa se je posrecilo zaklad najti
in odnesti.
Taki dogodki so se bolj razvneli Ijudsko domisljijo, ki
je sanjala o francoskih zakladih, skritih po raznih krajih.
Nekatera porocila se citajo kakor pravljice, ces, ,,da je zaklad
skrit tarn, kjer taste lipa s stremi vrhovi, pa da se je zacela
tresti gora, ko so ga hoteli dvigniti".
24 Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Med spomine na Francoze, ki jih imamo v dezeli, mo-
ramo pristevati tudi nekatere rodbine, ki so francoskega poko-
lenja. Marsikateri obrtnik in trgovec je prisel za Napoleonove
vlade V Ilirijo, vzljubil kraj in Ijudi in se tu nastanil za vedno.
Tudi nekaj vojakov je po odhodu francoske posadke tu ostalo.
Prizenili so se v krfietske hise, kjer njihovi potomci se sedaj
gospodarijo.
Francoskega pokolenja so v kamniskem okrajo rodbine
Abe in Botje. V Ljubljani so bili se pred nekaterimi desetletji
znani : Charles (graver na Starem Trgu), Francois, Jean; na
Stajerskem : Renier. Omeniti je tudi F. Fetticha-Frankheima,
deda mnogih se zdaj na Kranjskem zivecih potomcev. Bil je
lodom iz Strasburga v Alzaciji in je kot uradnik drzavnega
knjigovodstv^a v Iliriji jako uspesno posredoval med tujimi zma-
govalci in Ijubljanskimi mescani.^)
Drugi francoski spomeniki so med narodom cedalje bolj
redki. Pred desetletji se je nasla se tu in tarn kaka Napoleonova
soha ali slika. Posebno priljubljena je bila slika ,,princa Lulu"
(Napoleonovega sina), cigar rojstvo se je po vsej Iliriji zelo
slovesno praznovalo. Naslikan je bil z lepimi, plavimi kodri,
ki so bili spredaj lepo razdeljeni in pocesani. Imel je modro,
zametovo suknjico s sirokim, zobcastim , nabranim in nazaj
polozenim ovratnikom. Pri doprsni podobi se je spodaj videlo
tudi malo pasu in meca.
Razen tega hranijo se tu in tarn kako sablo, noz, fran-
coski obcinski grb in razne listine. Tudi izpricevala ilirskih
giinnazij in licejev so se precej pogosta-). Druge zanimivosti
so ze davno zbrane v dezelnem muzeju.
1; Glej : Spomenica ob dvestoletnici ursulinskega samostana v Ljubljani
str. 39. — Poroca se mi, da so tudi stajerski Frangesi potomci ..Francozov".
Frangesi so tudi na Hrvatskem in v Banatu; v Banatu so tudi Masoni, Grand-
zani in Burzeti. Ilesic.
-') G. visji zivinozdravnik Josip Nikolaj Sadniker v Kamniku hrani
sledece spomenike iz franc, dobe : Kovinski pecat, ki so ga pritiskaii mesto
kolkov. V sredi sedi klasicna zena s celado na glavi, poleg nje grb s franc,
odom. Zgoraj na levem robu nadpis: „IIirie". Par sabelj, kup'.jenili od kmetov
kamniske okolice z napisom francoske firme. — Lesen obcinski grb ov'alne
oblike, 70 cm visok , na katerem so z rimskimi stevilkami zaznamovane
kohorte. Spodaj napis : „De maire de Commune de Vodiz". — Lesen pozlacen
francoski oreL — Ura iz istega casa, ki jo nosi na razpetih perutih enoglavi
francoski oreL — G. Potokar v Kamniku ima : Nekaj nemskih in francoskih
listin. „Passeport a 1' etranger (Potni list)", ki ima za glavo francoski grb.
Zraven je pritisnjen cm avstrijski ore! za 15 kr. Izdan je bil ,,20 mars 1811.
za nekega Jaques Schaffer" iz Kamnika. Podpisani so : ,,Le Comissaire General
de Police" in „Le secretaire general de la Carniole". — Gospa Marija Stele
V Kamniku: Obrtni patent iz 1. 1811.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze. 25
Boji leta 1813.
Zadnji spomini na Francoze so zdruzeni z velikimi boji,
ob katerih se je zrusila njihova oblast nad Ilirijo. Italijanski
podkralj Evgen, Napoleonov pastorek, je tedaj branil francosko
postojanko proti avstrijskim cetam. Evgenova vojska je prodi-
rala cez Pontebo in Ljubljano proti severu, docim so Avstrijci
iz Celovca in Celja izkusali vdreti v^ Kranjsko. Ob celi liniji
Karavank so se tedaj vneli krvavi boji , ki so se zivo v
Ijudskem spominu.^)
General Belotti je dobil od podkralja Evgena povelje,
haj se polasti Ljubelja. Branila ga je le kompanija lovcev
pod stotnikom Molom, ki so napravili okope v „Hudinovih
klancih" pri Trzicu. Devetindvajsetega avgusta je bilo naenkrat
V Trzicu vse polno francoskih vojakov, ki so bill pa vecinoma
Italijani. Tedanji mer trziski, ki se je pisal von Wiederkehr,
jim je moral pokazati pot in podati popis Ljubelja. Pogumno
naskocijo avstrijsko postojanko. Lovci so bill zavarovani za
„stuci," kakor stolp visokimi skalami in so izza njih posiljali
morilne svincenke v goste trume napadovalcev. A vedno se je
ponavljal njihbv klic: „Avant! Avant!" (Naprej). Tedaj so
zaceli cesarski hlode in skale doli valiti , ki so napravljale
velike dree v irancoskih cetah. Odlocilen je bil padec nekega
visjega oficirja, ki ga je ustrelil avstrijski lovec izza skale.
Zdaj so se francozi spustili v beg. Zvecer so pripeljali v Trzic
vse polno ranjencev, ki so Ijudem kar v rokah umirali. Po
vseh hisah so morali pripravljati obveze za ranjence. „Ko so
pri posameznih odelkih klicali imena vojakov, tedaj se je zgo-
dilo, da je stotnik klical po petdeset imen, pa se je komaj
eden oglasil. Vsi drugi so padli."
Za Ljubeljem se je vnel srdit boj za mesto Kranj.
Avstrijska vojska je gnala bezece Francoze iz Trzica proti
Kranju. General Belotti se je moral umakniti crez Savo proti
Medvodam, pa dobil je od podkralja Evgena povelje, naj
zopet zasede Kranj. Zdaj se je pricel hud boj za vazno posto-
janko. Francozi so z „Gasteja" obstreljavali mesto. Kranjci so
poslali vso zivino na Rupo in v druge vasi. Sami pa so se
poskrili po kleteh. Francozom je bilo tem tezje zajeti mesto,
ker so bill sami prej podrli most cez Savo. Treba je bilo torej
reko prebresti in preplavati. Pri Majdicevem mlinu so morali
lesti crez kolesa. Tedaj pa je eden mlinarjev spustil vodo,
kolesa so se zacela vrteti in mnogo vojakov je bilo pokoncanih.
Trikrat so Francozi napad ponovili. Slednjic se jim je 2. sep-
tembra posrecilo vzeti Kranj.
') Zapisal Fr. Stele.
26 Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Belotti je po srecno izvrsenem napadu takoj hitel po
levem bregu Save proti Cernucani, da zasede most in varuje
prehod cez reko tja do Zaloga. Toda tu ga je zadela usoda.
— - Avstrijska vojska pod generalom Folseisotn mu je prisla
naproti iz savinjske doline preko Trojan in Brda. Na velikem,
prostranem polju, ki se razteza med Mengsem, Komendo in
Holmcem, trcita sovraznika skupaj. Ljudje imenujejo to bitko
po neki mali vasi ob potoku Psata „boj pri Mostah".')
Francozi so dosli iz Kranja preko Cerkelj in se razsirili
med Mostami in Mengsem, docim so „cesarski" zasedli Holmec,
yisave okoli Kriza in Drnovo (pusto pesceno polje med Krizem,
Smarco in Kamnikom). Bilo je osmega septembra, na Mali
Smaren. Boj se je pricel s topovi, ki so obsipali s kroglami
zlasti krisko grascino in Holmec. Veliko radovednega Ijud-
stva iz Kamnika, Blagovice, Crnega Grabna in druglh sosednih
krajev se je zbralo po teh visavah, da gledajo krvavi prizor.
Avstrijcem se je posrecilo, obiti levo francosko krilo in s strani
napasti Belottijeve cete. Pri „krvavem znamenju" je bil boj
posebno srdit. Veliko oficirjev je padlo. Odlocilno pa je bilo
za bitko, da je padel general Belotti sam. Ustreljen je bil pri
„Bostjanovem kozolcu".
Ljudska porocila pripisujejo srecen izid te bitke pomoci
Matere bozje na Holmcu, ker se je bila prav na njen praznik,
ki so ga Francozi odpravili.
„Nasih je bilo malo, Francozov se je pa kar trio. Cesarski
general je pa rekel : „Le nic se ne bojte, dokler je na Holmcu
Mati bozja." — Nasi so imeli na Holmcu v cerkvi maso, dva
oficirja, ki sta stregla, sta svoje sable na oltar v kriz polozila,
molila in prosila Marijo za pomoc. Po niasi sta ukazala
svojim vojakom, iti okoli cerkve. Bilo jih je le 200 (!), Francozi
pa so mislili, da jih je silno mnogo, ker so vedno marsirali
po gricu in so bill zelo prestraseni. — Ko so se priceli ooje-
vati, se je od Holmca sem kar bela meglica potegnila in padla
na Francoze, Zato so zaceli bezati, kolikor je kdo mogel.
In ko so francoski konjeniki naskocili nase na Holmcu, so se
konjem kar noge vdirale v zemljo, da niso mogli naprej-). —
Tudi pri Sv. Mavriciju v Smarci so se tisti dan kar naprej
brale mase in on je napravil, da so Francozi vse polno nasih
vojakov videli in zato zbezali."
Tudi s to bitko je zdruzena zgodba o neki vojni kasi.
„Francoski general je spravil svojo kaso v Mengsu „pri Kra-
') Dimitz (Geschichte Krains IV. 368.) pravi kratko, da je bil Belotti
„pri Utiku" zajet, ranjen in ujet. Ljudska porocila o tej bitki so mnogo na-
tancnejsa. Sledece po zapiskih g. Frana Steleta.
'') Slicne poteze se nahajajo v pripovcdkah o turskih bojih in so
menda od tamkaj povzete.
Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze. 27
marju", ces, da jo hoce potem vzeti s seboj, ko se vrne iz
bitke. Bezeci Francozi so raje vrgli kaso v vodnjak, da bi jo
skrili. Ko so pa vodnjak cistili, so Kramarjevi dobili kaso in
obogateli." —
Za Francoze je bilo usodno, da se je tudi Ijudstvo po-
stavilo na stran Avstrijcev, videc, da je prisla ura odlocitve.
Kmetje okoli Trzina so se dvignili, napadli francoske cete na
begu in nekaj vojakov pobili. Se sedaj stoji v Trzinu stiri-
oglata, na steber pribita tabla z ravno, malo stresico, ki spominja
na ta dogodek. Naslikana sta dva Francoza v belih oblekali.
Eden se ravno obraca, drugi pa pobija kmeta, ki lezi na tleh.
Slicni boji, ce prav v majsem obsegu, so se vrsili se
nize doli ob Savi, okoli Litije in Zaloga.
„Avstrijci so se bili utrdili na desnem bregu Ljubljanice
vrh kaselskega hriba, kjer je se videti okope. Od tu so ob-
streljavali Francoze, ki so se zbirali okoli Zaloga, in jih tudi
porazili. V tern boju je bil neki visji francoski castnik zvijacno
ustreljen. Zgodilo se je tako : Oddelek francoskih vojakov je
bil nastanjen blizu „kanala", kjer so pristajale ladje, njihov
poveljnik pa v gostilni sedanje Lovrenckove hise st. 22 , in
sicer na onem koncu hise proti Ljubljanici, kjer se skozi okna
vidi na bliznje bribe. Avstrijci — bili so Hrvati — so se z
natakarico dogovorili, da je pri vecerji sveco tako na mizo
postavila pred castnika, da ga je bilo z bliznjega hriba videti
skozi nezagrn}eno okno. Nato so top tja namerili, ustrelili in
tudi dobro zadeli. — Sledove tega boja je bilo se dolgo videti
na poslopjih v okolici. Tudi grobovi padlih vojakov so tamkaj
zelo mnogostevilni.')"
Nic bolje kakor njegovim generalom ob Savi, se ni godilo
podkralju Evgenu na Dolenjskem. Tu so prodirali Hrvati pod
generaloma Miljutinovicem in Rebrovicem proti Ljubljani. Sam
Evgen jim je sel nasproti, da bi jih vrgel nazaj, toda godila
se mu je slaba. Pri Smarju je prislo do velikih bojev, o katerih
Ijudje sledece pripovedujejo."-) :
„Francozi so imeli zasedeno Ljubljano, docim so nasi
prisli z doljne strani. Tudi cesto iz Ljut)ljane do Smarja so
imeli dobro zastrazeno. Vsak dan so tu jezdile francoske cete.
Ljudje so rekli tern jezdecem „grivarji", ker so imeli velike
grive na celadah.
') V gostem borovem gozdicu na juzni strani obzidja dezelne blaznice
na Studencu je tudi se ohranjen nel<i grobni spomenik, ki je pa iz prejsnje
dobe. Na stirivoglati piramidi je sledeci napis: „Den ijiedern Kriegern ver-
schiedener Nationen, welche im Notspitale zu Kaltenbrunn starben und hier
der ewigen Ruhe geniessen. 1800." Spomenik je dal postaviti posestnik fu-
zinske grascine, g. Simonetti.
^) Sporocil dr. Ivan Lah.
28 Dr. Josip Gruden : Spomini na Francoze.
Vzlic temu skrbnemu nadziranju so se prerinili avstrijski
vohuni V Ljubljano. Najbolj zvit je bil neki „pomarancar" iz
Lanisc. Nalozil je solato in druge zelenjave, sel crez Barje do
Ljubljanice, od tarn pa se je po colnu peljal v mesto. Vsi so
mislili, da je iz Krakova. Natancno si je ogledal francosko
posadko, ponoci zopet po colnu odsel iz mesta in se odpravil
naravnost k avstrijskemu^ generalu v Visnjo Goro. Za vsako
sporocilo je dobil cekin. Se v poznejsih letih se je rad pobahal
s temi nevarnimi podjetji, ces, „pa me le niso dobili."
Dvanajsti dan septembra je podkralj Evgen s svojo armado
sel proti Smarju. — Francozi so se utaborili ob „Zaloskem
hribu," med Drglerijo in Glinkom. Hrvati so jih ponoci na-
padli. Ker so bili napadovalci v hosti dobro zavarovani, Francozi
pa na gricu ognju izpostavljeni, je teh zelo mnogo padlo. Sam
podkralj se je razjokal, ces, najboljse Ijudi so mi pobili. V
Zelenikah lezi pokopanih cez tri sto Francozov. Ob stezi iz
Smarja na Grmisce stoji kapelica v spomin na ta veliki grob.
Na polju okoli Zaloga in Drglerije pa kmetje se danes izorjejo
mnogo krogel in odlomkov raznega orozja, ki spominjajo na
to bitko. Po teh porocilih soditi, je bila bitka pri „Zaloskem
hribu" najvecji boj, kar jih je bilo 1. 1813. na Kranjskem.
Toliko Ijudska porocila o bojih 1. 1813. Odlocitev se je
izvojevala drugod. Podkralj Evgen se je proti koncu meseca
septembra odlocil, se umakniti iz Ilirije, ker mu je avstrijski
poveljnik Hiller preko Tirolske hotel priti za hrbet, S tem je
bilo konec francoskega gospodstva.
Ljudje pravijo, da so Francozi napravili „zelezna pisma",
da jih ne bode vec nazaj, ker se jim je slabo godilo pri nas.
Spisu g. dr. Grudna naj tu dodam se sledece:
Dr. Val. Zarnik pise v „Slov. Narodu" z due 6. apr. 1871 v clanku
„Pad Francoske in Slaveni" : „Da ima pa res francoski narod vece simpatije
nego kteri drugi tuji narod med nami Slovenci, ne le samo pri izobrazenih,
temuc tudi med prostim nasim narodom, posebno pri kranjskih kmetih,^ dokaz
so nam temu spomini iz casov prve republike in prvega Napoleona. Se dan-
danes ti navduseno sem ter tje kak starcek pripoveduje, kako uljudni, dobri,
postrezni in pravicoljubni ljudje so bili Francozi."
Zagrebski dopisnik „Slovenskega Naroda" (30. dec. 1871) pripoveduje
sledece: „lz casov francoskih vojsk pripoveduje se pri nas sledeca burka :
Ko je Napoleon rekel : „llirija vstan'" ter je pod Ljubljano kot glavno mesto
postavil vse, kar je onostran Save doli do Siska in tja do Senja, ustavljali
so se temu zlasti Turopoljci. Prislo je med njimi in Francozi do praskanja.
Francozje so hteli namrec Turopoljcem njih zastavo vzeti. Turopoljski bar-
jaktar ruval in pipal se je dolgo z nekim francoskim grenadirjem za zastavo.
Dolgo sta se brez vspeha sem ter tje suvala. Nobeden ni bil drugemu kos.
Francozje in Turopoljci stali so okolo onih dveh ter cakali „boja kon'c", kakor
pravi slov. narodna pesem, kar se nenadoma eden Turopoljcev oglasi rckoc :
,,Juric ! pusti Francozu zastavu, mi jih imamo vu Lukavcu gradu jos tri !" Barjaktar
Juric si je te besede k srcu vzel ter je res Francozu dragovoljno zastavu pre-
pustil, ki jo baje se denes nekde na Francoskem kazejo." Dr. Fr. IleSic.
Korespondenca
med Presernom in Vrazom.
Priobcil Fr. Kidric.
Se dr. Br. Drechsler') in prof. dr. Matija Murko -) trdita, da
je zacel korespondirati Vraz s Copom, Kastelcem in Presernom
po svojem prvem obisku v Ljubljani med velikimi pocitnicami
1834, D. Trstenjak, L. Pintar'') in J. Grafenauer^) pa se pozivajo
na mesta v toboznjem Presernovem pismu Vrazu iz 1. 1838., ki
jih V ohranjenih pismih ni.
Iz teh trditev bi sledilo: 1.) da pred jesenjo 1834 Vraz s
cebelicarji ni imel zveze, 2.) da so se izgubila iz korespondence
med Vrazom in Presernom vsa pisma iz let 1834—36 in eno
iz 1. 1838.; in ta sklep bi bil — prenagljen.
Copu je pisal Vraz ze 24. januarja 1834. Pismo se doslej
se ni naslo, vprasati pa je moral Vraz v njem po usodi IV.
bukvic „Cbelice" in pa po oceni Murkovega slovarja, ki jo
je bil menda Cop Murku obljubil: v odgovoru z dne 13.aprila
1834 pravi namrec Cop: „Ich muss recht sehr um Vergebung
bitten, dass ich Ihr werthes Schreiben vom 24. Janner so spat
beantworte. An dieser Verspatung sind zunachst schuld meine
vielen . . . Geschafte . . ., dann aber auch der Umstand, dafi icti
Ihnen hinsichtlich des weiteren Erscheinens der Zhbeliza nichts
Bestimmtes zu melden hatte . . . Was die Recension des Mur-
koschen Lexikons betrifft, so hatte ich allerdings vor einen
Artikel iiber dasselbe, sowie iiber die philologischen Arbeiten
Jarnik's, Metelko's und Dainko^s ftir die Wiener Jahrbiicher
der Literatur zu machen . . ."'') Cop ne posilja Vrazu niti Ka-
stelcevega niti Presernovega pozdrava, migljaj, da je bilo tudi
Vrazovo pismo naslovljeno le Copu.
') Stanko Vraz (Hrvatska knjiznica Mat. Slov. IV) 11.
^ CZN VII. 273.
8) LZ XXI. 490.
••) Zgodovina novej§ega slov. slovstva I. 132, 151.
^) Vrazova korespondencija v zagrebski vseuc. biblioteki; za prepis
jamci dr. F. Fancev.
30 Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
Za dobo med Vrazovim prvim in drugim obiskom v Ljub-
Ijani so samo Vrazova pisma Kastelcu pozitivno dokazana. Po
jeseni 1834 je posiljal Vraz Kastelcu pismo za pismom, cetudi
je zaman pricakoval odgovora.^) Je-li pisal po 13. aprilu 1834
se tudi Copu, ki ga je odnesel ze 6. julija 1835 val Save? Nobe-
nega migljaja ni, ki bi pomagal dati odlocen odgovor! Je-li
zacel res dopisovati takoj po jeseni 1834 s Presernom? Za to
domnevo ne govori nobena okoliscina, vsaj dve govorita proti
njej : se 22. avgusta 1836 je pokvaril Preseren Vrazov takratni
psevdonim : Jakob Cerovcan v: neki Cerovnik-); prav sprija-
teljila sta se Vraz in Preseren sele ob Vrazovem drugem obisku
zadnje dni januarja 1837.*) Zdi se, da je polagal Vraz v za-
cetku veliko vaznost na Kastelcevo urednisko sarzo ter se
obracal po svojem prvem obisku radi tega v prvi vrsti nanj.
O priliki Vrazovega drugega obiska so si obljubili Vraz,
Preseren in Kastelic vrsto uslug: Vraz Presernu, da mu poslje
za Griina nekaj narodnih pesmi, Vraz Kastelcu, da mU' naroci
pri svaku Mohoricu v Ilovcih sodcek Ijutomercana, Kastelic
Vrazu, da odpremi v Zagreb njegovo pismo Gaju in pa na-
rocnino za „Danico" in „Novine". Nobeno teh narocil pa se
ni vrsilo s hitrico, kakrsne so se interesenti zeleli. Prvi je prijel
radi tega za pero Vraz in pisal v Ljubljano pismo, ki se do-
slej se ni naslo a se da iz Presernovega odgovora priblizno
rekonstruirati : Vraz je v pismu prosil, naj mu poslje Preseren
24 izvodov „Krsta", Kastelic pa recepis za posiljatev naroc-
nine Gaju, da bi mogel urgirati „Novine" in „Danico", ki
niso in niso hotele dospeti. Na koga je bilo to Vrazovo pismo
naslovljeno? Ker odgovarja Preseren, pac na Pre-
s e r n a ! Prvo kolikor toliko izpricano Vrazovo pismo Presernu
je torej pismo, ki ga je postal Vraz v Ljubljano med 28.januar-
jem^) in 4. marcem 1837 in po vsej priliki je to pismo zacetek
korespondence, Presernov odgovor, napisan 4. in odposlan
6. marca 1837,"') pa prvo Presernovo pismo Vrazu. Obenem
s tem pismom je odposlal Preseren Vrazu zaprosenih 24 iztisov
„Krsta", katerim je dodal Kastelic 9 „popolnili izvodov"
Cbelice, t. j.: 9 x 4 bukvice =36 bukvic. Ko je bilo Preser-
novo pismo napisano in najbrz tudi zapecaceno, je nasel tudi
Kastelic zalozeni recepis in javil 5. marca 1837 Vrazu vzroke
zamude: „Das Recepisse habe ich aufgefunden. Nach Agram
geht kein Postwagen, ich mutate daher iiber den Brief eine neue
1) Vraz Kastelcu 10. VL 1837, LZ XXX. 496.
-) Preseren Celakovskemu, LZ II. 49 ; prim, sicer Strekelj, ZMS IV. 7.
=') Prim. Prijatelj, CZN VII. 147, 153.
*) Datum Vrazovega odhoda iz Ljubljane; prim. Vraz Gaju 27. I. 1837,
Gradja VI. 315.
■') LMS, 1875, 159-60
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 31
Couverte machen, um die Leute nicht auf das Geld aufmerksam
zu machen, und habe den Brief der Briefpost anvertraut."
Recapis in pisemce je odnesel Vrazu jurist prvega leta Sertich,
ki mu je izrocil Kastelic za Vraza se tri popolne izvode = 12 ^)
bukvic „Cbelice".-)
Vraz je odgovoril Presernu med 16. — 26. marcem 1837
z dnigim, doslej le v odlomkih slovenskega prevoda upotreb-
Ijenim pismom'), ki se nahaja v Kristanovem zborniku Koryt-
kove ostaline str. 388 in 393 :
„Hier schrieb ich Dir, lieber Freund, einen Theil der \-er-
sprochenen Nationallieder ab ') zwar nicht mit der Auswahl
wie ich es wiinschte, aber entschuldige die schwachern durch
den Umstand, dafi ich durch dreissig Tage am Kreutze hing,
und erst gestern vom Hr. Schreiner "') herabgenommen wurde.
— Berichte aber gefalligst dem Herrn Grafen Auersperg, dafi
ich mit der nachsten Folge schonere Kinder unserer National-
Poesie zu senden hoffe. Ich habe Dir einige Anotaten beige-
fugt;")sey nicht dariiber bose, meinend, ich bezweifelte Deine
Kenntnifs unseres Dialektes. Du lerntest die Idiotismen unserer
Gegend aus Grammatiken und Lexicis, aber leider giebt es bei
uns vieles, woruber sich noch unsere Aristarchen nichts traumen
liefien. Und so giebt es auch noch in Krain vieles, was mir
nicht bekannt ist. — Du schriebst mir, dafi sich wiederholt der
Herr Graf um die Lieder erkundigte, aber es daucht mir die-
selben im Laufe April einzusenden versprochen zu haben. Was
den Herrn Cunctator Luttenberger anbelangt, habe ich alles
mogliche gethan, und moge Herr Kastelic, den ich vielmal zu
griifsen bitte, versichert seyn, dafi er gewifi ankommen wird :
Kaj se prenese se ne odnese. — Vukotinovic hat mich
gestern mit einem Brief eingeladen, ich mochte zu Ostern nach
Agram kommen, um mit den jungen Illiren dem soiree beim
alten Grafen Draskovic beizuwohnen, wo man liber die Ein-
richtung des neuen illirischen Nationalinstitutes debattiren wird.')
Mir ist leid, dafi ich nicht folgen kann. — Ich danke Dir einst-
weilen fiir den K erst und die Zhbelica. Deine Ubersetzung")
') 36 + 12-~48; v tem smislu je treba raziimeti Vrazovo pismo
Murscu, Dela V. 154: „To Vam posljem 12 cbelic in 6 Kerstov, kterih
(=^ Cbelic) so mi Krajnci 48 ex {:-^ bukvic) poslali."
-■) Vrazova korespondencija v zagrebski vseuc. biblioteki ; za prepis
jamci dr. F. Fancev.
"j CZN VII. 209-10, LZ XXX. 497, 452; datum: 1. c. 364-65.
->) Seznamek teh pesmi glej v CZN VII. 208-9.
0 G. F. Schreiner, profesor statistike v Gradcu, pri katerem je dela!
Vraz semestraini izpit; gl CZN VII. 195, 198, 202.
■") Pripombe gl. v CZN VII. 209-10.
^ V Vrazovi ostalini tega Vukotinovic'evega pisma ni ; gl. LZ XXX. 365.
-) Nemski prevod Mickiewiczeve: „Resygnacija", ki ga je prinesel
,Illyr. Blatt" z dne 3. III. 1837.
32 Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
hatte fiiglicher slovenisch seyn konnen. Warum Wasser ins Meer
tragen? Ich mochte Dir gerne einige Balladen schicken, wenn
Du ihre Aufnahme ins Illyrische Blatt erwirken wolltest. Darf
ich auf eine baldige Antwort warten? Herr Sertizh sagte mir,
du warest vollendst restaurirt, das freut mich. Lebe wohl.
Stanko Vr."
Tega V naglici napisanega pisma pa Vraz ni smatral za
zadosten odgovor na Presernovo pismo z dne 4. marca 1837,
ampak je pisal 2. aprila 1837 prijatelju tretji list, cigar prva,
doslej le v odlomkih in prevodih upotrebljena polovica ^) slove:
„Theurer Freund! Gleich nach Empfange Deines Schrei-
bens V. 6. Marz , in welchem Du — versteiit sich n u r i m
Scherze — unsere Kenntnifi des mosh befeda bezweifelst,
schrieb ich unter einiger Galle meinem Schwager,-) er mochte
die verabredete Absendung des Falkhens Luttenbergers be-
schleinigen. Vor beilaufig einer Woche berichtete er mir er
habe schon vor Empfang meiner Mahnung das Fafichen in
Begleitung eines kurzen Schreibens an Herrn v. Kafteliz einem
Fuhrmanne aus Polsterau, der in einigen Tagen nach Laibach
zu fahren beabsichtigte, iibergeben. Ich meinte Herr v. KafteHtz
werde mir nach Empfang desselben schreiben, um mich alles
weiteren Sorgens und unniitzen Nachdenkens iiber diesen Ge-
genstand zu entheben. Da aber das bis jetzt nicht eingetretten
ist, so appellire ich an Deine bewahrte Grofimuth, und ersuche
Dich mir giitigst zu berichten, ob dieses zogernde Sujet Lutten-
bergs bereits nach Laibach gelangt ist oder nicht? damit ich
im letzteren Falle — was doch aufierst unwahrscheinlich ist —
das nothige treffen kann. — Der Giite des Herrn Sertich hab'
ich bei seiner Abreise einen Brief an Dich aufgedrungen, welchem
zugleich 18 Nationalheder beigeschlossen waren. Wie hat sie der
Herr Ubersetzer aufgenohmen, und unter welchem Nahmen, und
wo beabsichtigt er sie zu verlegen? Das zu wissen wiirde mich
interessiren. — Diesem Briefe leg' ich die weitere Folge v. 19—67
bei?') Die Erganzung der versprochenen Anzahl wird mit meinem
nachsten Schreiben folgen,') zu defien Ubersendung ich mich
alsogleich nach Emfang einiger Zeilen von Dir verbinde. —
Das Abschreiben der Nationalheder nimmt meine Geduld un-
gemein in Anspruch. Die originale Sammlung dieser Lieder
besteht aus mehreren Zetteln, auf welche ich sie aus dem
Munde unserer Madchen mit Bleifeder iibertrug. Manche dieser
Sangerinen waren wiirdige Descendentinen der ersten Schon-
heit und der ersten Siinderin, man kann sich daher leicht bei
>) A. Gruns Werke, ed. Castie V. 16 ; CZN VII. 207, 214 ; LZ XXX. 553-
'■') Mohoric v Ilovcih.
3) Seznamek teh pesmi gl. v CZN VII. 210-13.
*) Se ni zgodilo; prim. CZN VII. 214 si.
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 33
weniger Fantasie, als Du besitzest, denken, dafi die Kopie
mit dem Originale nicht so genau iibereinstimmen konnte. In
der Folge hab' ich mir zwar von alteren Personnen manches
Lied vorsingen lassen, es auf formliche Bogen leserlich abge-
schrieben, jedoch da die Worte nicht immer in das Metrum,
das icii in der ersten Strophe zu erbhcken vermeinte, passen
wollten, so erlaubte ich mir eine kleine hterarische Tyranei,
und zwang sie gewaltsam hinein, behufs dessen ich einige
Abkiirzungen z. B. mo j ga, Irota, rozca, Ij ubca vornehmen
muBte, was bei uns niemals stattfindet, und daher auch beim
Nationalhede nicht zu gestatten sey, da dasselbe nach nieiner
Meinung ein treues Bild des poetischenCharakters
des Volkszweiges, in welchem es wirklich lebt,
mit alien den vollkommenen Ziigen der Ortlich-
keiten etc. geben soil. Daher lieB ich auch jedem Liede
seine Lokalismen, was viele nicht billigen, so z. B. wirst du
in manchem Liede priso, zno, mind in manchen prisa,
zna, mina statt prise 1, z nal, m i nol treffen. Deshalb macht'
ich es mir auch bei der Auswahl zur Aufgabe, das Volk als
Dichter in seinen verschiedenen Situationen zu
zeigen, und nahm nur insoferne auf den aesthetischen Werth
Riicksicht, als es sich mit Befolgung des aufgestellten Grund-
satzes vereinbaren liefie.
Herr v, Kasteliz beliebe aus dem iiberschickten Vorrathe
soviel fiir das V Heft der Zhbeliza — welcher die Gottin
Dlzid"j7. beistehen moge, damit sie bald das Licht der Welt
erblicke — nehmen, als es ihm thunlich scheint.^) Ich werde
durch haufige Nachfragen nach demselben gepeinigt. Fiir die
Besorgung des Briefes an Hr. Dr. v. Gaj danke ich Herrn
V. Kastelitz verbindlichst.-) Weil ich die Danica et novine
ilirske erst vor acht Tagen erhielt, so war ich in der Zwischen-
zeit um das Geld sehr besorgt, da mir der Herr v. Kasteliz
berichtete dafi er dasselbe /.y/^'^ry dem rekommandierten Briefe
beigeschlossen, in welchem Falle es schon oft durch die Un-
redlichkeit der Postbeammten, die die Briefe gewohnlich son-
diren, verlohren gegangen ist, — In dem Numero 8 der Da-
nica d. 1. J. befindet sich ein pseudonymer Brief aus Karnthen
an Herrn Dr. v. Gay, in welchem der Verfasser ihm mit prophe-
tischer Begeisterung zu seinem patriotischen Unternehmen Gliick
wiinschet, und einige auf allgemeine Verstandlichkeit abzwe-
ckende Veranderungen in der illyrischen Gramatik besonders
') V Kastelcevi ostalini se je res ohranilo nekaj prepisov po tem Vra-
zovem rokopisu: prim, nas seznamek s seznamkom, ki ga je priobcil Iv.
Grafenauer, Iz Kastelceve zapuscine, 121.
-) Pismo z dne 27. I. 1837 (Gradja VI. 314-6)?
3
34 Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
in den Deklinationsformen in Vorschlag bringt, was gewifi
nicht unter Distel und Dornen gefallen seyn wird. Dieser Gottes-
Mann kann niemand anderer als Herr Jarnik seyn, der Styl
des Aufsatzes erklart sich furihn; iiberdies zweifele icii immer,
dafi es dort ausser ihm einen Mann gibt, dessen Geist machtig
ware sich iiber die Granzen und Linien, die zwisciien uns Siid-
slawen der schwache Mensch gezogen, hinaus zu setzen, und
nur auf den uns von Gott eingepragten Cliaracter, der bei alien
der nahmliche ist, Rucksicht zu nehmen sich wagte. — Du
konntest auch die gute Sache Illyriens um einige Stufen hoher
bringen, wenn du das Treiben der Illyren in einem freundschaft-
lichenBriefe an Herrn v. Gay oder in einem eigens fiir die Danica
bestimmten Aufsatze offentlich billigtest. Der Aufsatz miifite
jedenfalls sehr panegyrisch sein, denn die Danica bleibt
immerhin des weiblichen Geschlechtes, obgleich sie gewohnliche
Weiber uberragt; Du miisstest vieles von Freiheit, Vaterland,
Nationalitat, Einigkeit -^ gemildert durch Gott und den segen-
triefenden Scepter des Osterreichischen Kaiserhauses, einfliefien
lassen. Ein mit solchen Farben entworfenes Bild wiirde gewifi
die Illyren (Kroaten, Slavonier, Dalmatiner, Serben), bei welchen
alles Herz ist, entzucken, dal] sie dariiber die aufgedrungenen
Vorurtheile iiber ihre nordlicheren Bruder vergassen. Setze, lieber
Freund, meinen Vorschlag ins Werk, wenn es nicht niit zu
vielen Entsagungen verbunden ist. Was macht das Polnische?
Deinem Wunsche in Hinsicht des Mickiewicz kann ich nicht
entsprechen, zumal da ich die Oberzeugung habe, dafi es unter
meinen Freunden Manner gibt, welche in dem Falle mehr und
mit geringerem Kraftaufwande zu leisten vermogen. — Das
Manuscript der iiberschickten Nationallieder bitte ich, nachdem
sie der Herr Graf wird iibersetzt haben, gutigst aufzubewahren
und es mir bei Gelegenheit z. B. durch H. Sertich riickzusenden,')
damit ich zum Behufe der Herausgabe derselben die zerstreuten
zum Theil unleserlichen Zettel nicht wieder hervorzusuchen
brauche. — Ich danke Dir vorlaufig mit Worten fiir die iiber-
schickten Kerste. Ich habe sie samt der Zhbeliza, fiir die ich
Herrn v. Kasteliz zu danken bitte, nach Untersteuer verschickt,
wo sie zweifelsohne eine gute Aufnahme finden werden." Na-
daljevanje isci v LMS 1875, 163—4 in v Delih V. 157—8. Razen
prve polovice se manjka v Bleiweisovi objavi in nje nepremis-
Ijenem posnetku v Delih: 1. k besedi „4 Stucke", LMS 1875,
str. 164., vrsta 18. od zgoraj, podcrtna opomba : „*) Konntest Du
nicht inre Aufnahme ins Ulyrische Blatt bewirken, mit der Be-
merkung, dafi sie aus dem 5. Hefte der Zhbeliza entnommen
seyen" ; 2. pred podpisom dva stavka: „Lebe vielmal wohl !
•) Se ni zgodilo, rokopis je dobil Korytko; prim. CZN VII. 230.
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 35
Die Herren Miklofhizh, Murko et Kuihar gruBen Dich samint
Herrn v. Kasteliz."^)
Presernov odgovor na Vrazovi pismi, tore] Presernovo
drugo pismo Vrazu -) je zaostalo dolgo casa v Gradcu pri
dr. Russu, pisal ga je pa Preseren med 13. majem in 10. ju-
nijem 1837: Preseren omenja namrec v pismu balado, ki „je
izsla pred kratkim v »Illyr. Blatt«" in to morebiti le „Zdravilo
Ijubezni", ki je izslo 13. V. 1837; 10. junija pa Vraz odgovora
se ni dobil, ker ga istega dne v pismu Kastelcu urgira,') a tudi
Presernu Vrazovo pismo Kastelcu se ni prislo pred oci, ko je
pisal Vrazu, ker se nanj ne replicira,^) Kake dni na to je
dobil Preseren \^ roke Vrazovo pismo Kastelcu z dne 10. ju-
nija 1837, ki ga je poslal Vraz na Presernovo adreso;"') a tudi
tista Vrazova pisma Kastelcu, kjer se je govorilo o potrebi,
da se vposteva pri ustvarjanju enotnega slovenskega literarnega
jezika tudi stajerska slovenscina,'') je Preseren po vsej priliki
videl : na te stvari odgovarja Preseren v tretjem pismu Vrazu
z dne 5. julija 1837,') kjer izrecno poudarja, da pise „iz po-
sebne milosti", ces, Vraz mu „na zadnje pismo (= pismo med
13. V. - 10. VI. 1837) se ni odgovoril." Vraz je odgovoril sedaj
na obe Presernove pismi v cetrteni pismu z dne 1. avgiista 1837,
ki se je ohranilo v Kristanovem zborniku Korytkove ostaline
in bilo doslej le v odlomkih slovenskega prevoda upotrebljeno : ^)
„Aus Mangel des Raumes am Schlusse: Gratz am
1. August 1837.^-)
Theurer Freund! Vorerst dank ich Dir fur die Gnade,
da6 Du mir unaufgefordert geschrieben hast. Dein vorletztes
Schreiben hatt' ich Dir alsogleich beantwortet, wenn ich nicht
so tief im Naturrecht und Criminale vergraben gewesen ware,
iiberdies wufit' ich nicht, dal3 der Brief so lange bei Herrn
Dr. Ruls gelegen ist , weil er nicht datirt war. — Dass dem
Herrn Grafen die ihm mitgetheilten Volkslieder nicht gefallen,
nimmt uns mit Miklofhizh wirklich Wunder. Ich hab' daher
abgelassen die weitere Folge fur ihn abzuschreiben, und ersuche
Dich zugleich freundschaftlichst, mir die bereits Uberschickten
0 Prepis je kolacijoniral prof. dr. Fr. Ilesic.
■') LMS 1877, 188-9.
■) CZN VII. 214-5.
■•) cfr. et corrige o. p. 215^.
') Prim, nize dodatek dr. Ilesica.
'0 Prim. LZ XXX. 554.
') LMS 1877, 161.
s*) CZN VII. 192, 193, 194, 198-9, 216-7; LZ XXX. 552—6.
*j NB. Nur diesmal verzeihe mir die Rucksichtlosigkeit meines Schrei-
bens, ich konnte wirklich nicht ordentlicher und korecter schreiben, wie ich
es mir vornahm, da ich die Abschickung durch den Hr. v. Rudesh zu ver-
saumen befiirchtete. — Addressire meinen nachsten Brief an meinen Freund
St. Kocebar, Dr. et Physikus zu Windischlandsberg. (Op. Vrazova.)
36 ' Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
mit Beginn des Schuljahres durch Damian et Sorge riicksenden
zu wollen.^) Ich hab' einige davon ohne Auswahl Herrn Scha-
fafik zur Einruckung in die Museumszeitschrift mitgetheilt,
welcher sich mit Freude dafiir erklarte,'^) wie er mich in seinem
Schreiben selbst versichert, auch Herr Professor Schreiner hat
auf die Obersetzung von Schulheim'') das Original verlangt,
welches im nachsten Hefte der Zeitschrift erscheinen soil. Ich
furchte daher nur, da im Allgemeinen der Geschmack sich auf
dieselben Eigenschaften der Objecte bezieht, dass der Herr
Graf, da ihm unsere Sprache mit ihren verschiedenen Provin-
cialismen nicht bekant sein wird, die Lieder nicht gramma-
tisch verstehen wird.
Du schreibst mir von einer Vereinigung aller Slavischen
Dialecte in eine allgemeine Schriftsprache, mit deren Realisie-
rung wir uns schmeicheln soUen. Ich nahre nicht diesen
schonen Wunsch, und dachte nicht mal in meinen friiheren
Jahren, wo ich noch an manches Jugendliche — nicht Aus-
fuhrbare glaubte. Noch weiter davon bin ich zu glauben,.
unseren siidoststeirischen Dialect einst zu dieser Autokratie ge-
hoben zu sehen. Ja um Dich vollends vom Gesagten zu iiber-
zeugen, bekenne ich often, dafi euer Krainische Volks-Dialect
an Originalitat dem Steirischslavischen voransteht. Ich sage,
dafi unser Dialect besonders an der Granze viel Kroatische
Fiigungen angenommen — aber ich will dadurch nicht auch
vollends die Schreibweise der krainischen Autoren billigen,
well sie fiir den Steirer und den Slovenen Ungarns durchaus
unverdaulich ist. Mein bisjetziges Bestreben, welches vielleicht
nicht vollkommen richtig — doch nicht verkehrt genannt werden
kann, war nur eine Einheit in die Form der Sprache, welche
ich Schreibeweise nenne, zu bringen. Dieses Bestreben fufit
aber etwa nicht auf einer Caprice meines Kopfes, sondern das
ist der Wunsch vieler Wolmeinenden, der aber nur noch von
niemanden aufier Hrn. Jarnik*) ausgesprochen wurde. Herr
Zhop, der uns unvergefiliche Mentor, hat das nahmliche Be-
diirfnifi gefiillt. Wol einsehend die Unzulanglichkeit der iiber-
ladenden Neuerungen des Herrn Metelko suchte er das Heil
in der Accentuation zu finden. Jedoch da er auch dadurch bei
der bestehenden Schreibeweise der Autoren keine vollkommene
*) Se ni zgodilo; prim, spredaj 34i.
-) V Casopisu ceskeho Muzeum niso izsle; prim. CZN VII. 217.
^) Hiazynth v. Schulheim , cigar prevodi slovenskih narodnih pesmi
so izsli V „Steiermarli. Zeitschrift", Neue Folge IV (Graz 1837) I. Hft. 1—8,
prim. CZN VII. 217.
*) Im erwahnten Briefe an Freund v. Gay, der wirklich von ih m herriihrt,
indem er die namlichen Ansichten mit den namlichen Ausdriicken enthalt, wie
er sie gegen mich beilaufig zwei Monathe friiher in einem Briefe ausgesprochen
mit dem Bemerken, er werde sie Hrn. v. Gay mittheilen. (Op. Vrazova.)
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 37
Einigkeit herbeigefiihrt sah, weil noch immer pes, ves, sem
(sum) nasem, welches man auf gleiche Weise p's, v's, s'm,
n a s ' m ausspricht, doch verschieden als erstere zwei mit e letz-
tere mit / geschrieben wurden, so war er schon gesonnen, wie
er mich im Jahre 1834 selbst versicherte, ganz so zu schreiben,
wie man in Oberkrain spricht d. i. mit Weglassung aller Vo-
kale, die nicht gehort werden, weil er der Meinung war man
habe in ganz Slowenien diese, wie Ihr sie nennt, Halbvokale.
Er forderte mich einmal, (es war in Deiner Gegenwart)^) auf ihm
etwas nach unserem gangbarem Dialecte vorzulesen. Ich las ihm
Deinen Sonetni venez vor. Er staunte zwar und wollte mir
nicht glauben, wie schon das erste Wort ganz anders klang, wie er
das Pev'z — pevez und nicht peuz aussprechen horte. Wie
ich ihn aber versicherte dafi ich es nicht allein an der Wiege
so gehort, sondern dafi man es so in alien westlichen Comi-
taten Ungarns und mit Ausnahme des an Krain granzenden
Theiles in Steiermark spricht, so stand er nicht ferner an, die
Richtigkeit unserer Schreibeweise anzuerkennen. Nur Murko,
sagt' er, verleitete ihn, alle Arbeiten des Herrn Dainko (der
sich streng an die Aussprache des Volkes halt), als eine elende
Compilation anzusehen, besonders, da ersterer ganz in die
Fussstapfen der Autoren Krains getreten ist. Dafi aber Murko
so schrieb, war nicht die Folge seiner Oberzeugung, sondern
vielmehr geschah es aus GroU gegen die Koterie Dainko, welcher
ihn wegen des Bochoritschischen Alphabetes hafste und durch
mancherlei Intriguen die Auflegung seines Werkes zu hinter-
treiben suchte. Dafi er die steirische Aussprache vorziehet, be-
weilst die Vorrede seines letzten unter seinem Nahmen bekannten
Werkes."-) — Jedoch um auf den sel. Zhop zuruckzukommen:
— Er sagte mir, er wolle die Sache in nahere Betrachtung
Ziehen und bei Gelegenheit einer Recension der Werke Dainkos
und Murkos, die er, falls er sich auf einer damals bevorstehen-
den Reise mit Hr. Kopitar versohnen sollte, ftir die Wiener-
jahrbucher vor hatte, — die Aussprache der Steirischen und
Ungarischen Slowenen als die bestandig consequente anruhmen,
und sie seinen Krainischen Briidern in den zweifelhaften Fallen
als Richtschnur anrathen werde. Ob sich Herr Zhop mit Ko-
pitar versohnt und ob er dariiber wirklich etwas geschrieben,
werdet ihr wifsen ? ') — Ich las oft zu Hause Krainische Bucher
unseren Hausleuten vor, ward aber entweder gar nicht oder
nur nothdurftig verstanden. Darauf versuchte ich dieselben nach
unserer Ausprache mit Beiziehung des stummen / in Irota
') O velikih pocitnicah 1834; prim. CZN VII. 191 si.
*) Leopolda Volkmera . . . Fabule ino Pefmi. Spravil . . . Janez
Murko. V^Gradzi. 1836.
') Cop se ni niti sprijaznil s Kopitarjem niti napisal nameravane ocene.
38 Fr. Kidric: Koiespondenca med Presernom in Vrazom.
etc. und e, und mit Veranderung des geschriebenen / in e bei
kupiz, vujiz, lahik, kratik, wie es bei uns vollaus klingt, nahm-
lich mit (e), so wurde ich zu meiner Freude vollkommen ver-
standen — mit Ausnahme von einigen Wurzelwortern, — die
bei uns niciit gang und gebe sind z. B. perft (humus), sail
(formosus) etc. Und ich zweifle nicht daran, dass ihr unsere
Biicher fur das Volk bentitzen konnet, wenn ihr sie dem Volke in
die Hande gabet, denn demselben wird es gleich viel, ob es ein /
Oder e auslafst, zumal bei der vom Zhop vorgeschlagenen und
von Dir angewandten Accentuation, wo nur die stummen Vocale
unaccentuirt bleiben. Nicht so ist es bei uns, welche wir nichts
verschlingen, sondern alles, wie es geschrieben wird, auszuspre-
chen gewohnt sind, daher uns eure ungegriindeten / und ausge-
lassenen / nicht nur nicht chokiren, sondern ein Nichtverstandnifs
verursachen. Ihr braucht eurer Aussprache gar nichts zu vergeben,
wenn ihr statt lepiga, lepimu, lepim (loc), kupic, peviz, kratik,
metuljzhik, fim etc. lepega, lepemu, lepem, kupez, pevez,
metuljzhek, kratek, fern etc. schreibet, da man doch mit Aus-
nahme einiger Affectanten auf der Kanzel nirgends so, sondern
wenn nicht lepega etc. durchaus lepga, lepmu, lepm, kupz,
peuz, metulzhk, kratk, fm etc. sprecht, wie ich mich selbst
auf meinen Ausflligen in diever schiedenen Gegenden Sloweniens
iiberzeugthabe. Ubrigens schreibt ihr selbst bei dem nahmlichen
Laute bald e bald / wie gesagt in pes, ves (omnis), pofeben
dober, venez, und fim, nafhiga. Du hast diese Inconsequenz
gar wol eingesehen und in Deinen Kerft pofebin, srezhin
und Prefherin zu schreiben angefangen, jedoch warum
schreibst du darin dober und nicht dobir? — Soviel vom
(e Oder /?). Eine gleiche Anomalie herrscht bei den iibrigen
nicht accentuirten und zum Theile accentuirten Vokalen. Dm
Dich nicht langer in dem Priesterdienste der Themis zu storen,
und da es mir nicht Raum und Zeit gestatten, so will ich Dich
nur an das a, wofur wir o schreiben und sprechen, im Instru-
mental sing. num. der mannlichen in sachlichen Hauptworter
aufmerksam machen. Wenn Du Dein untriigliches Gehor bei
der Aussprechung cures sbogam, f detetam, prijatlam etc. pru-
fest, so wird es Dir sagen, daQ es nicht vollends a, aber auch
nicht 0 klingt, sondern beilaufig so, wie das englische o in God,
Lord, world, work, go, woe etc. Die Russen haben einen an-
lichen Laut z. B. im govorju, dovolju, Bog etc., aber sie halten
sich bei diesen Zweifellfalle an das Kirchenslavische. Was fiir sie
das Kirchenslavische ist, das soil fur die Krainer in dieser Hin-
sicht billig das Steirische und Ungarische Slowenische seyn. Das
sind im Allgemeinen meine Ansichten uber diesen Gegenstand,
und diese Meinung theilen viele meiner Steirischen Bruder,
nicht nur meines Alters, sonder auch Leute, welche bei diesen
Fr. Kidric: Korespondcnca med Presernom in Vrazom. 39
Ansichten ergraut sind. Und zu denselben wird ein jeder Ver-
niinftige gefuhrt, welcher es einsieht, daB ein Volk nur durch
seine Sprache vor der ganzlichen Entsittlichung gerettet werden
kann; dal3 es ohne Beachtung der Sprache kein National-
gefiihl, und ohne Nationalgefiihl keine Tugend — als allefalls
die der Demuth und der bhnden Furcht vor Gott etc. geben
kann. — Was tragt Schuld an den Schattenseiten unseres
Volkes? Die Frage kannst Du Dir selbst beantworten. Manche
meinen zwar noch immer alles durch das Deutsche bewirken zu
konnen. Und was ist seit Joseph geschehen? Ein Volk in
fremder Sprache bilden zu wollen ist belaufig gesagt —
bessere Friichte vom Weinstocke erwirken zu wollen, wenn man
einen Nuss- oder Apfelzweig darauf propft. Der fremde Zweig
wird entweder verdorren, oder die dem Weinstocke zum gedeihen
nothige Nahrung entziehen, dabei aber doch selbst nur karglich
vegetiren. Wenn wir unserVolk heranbilden wollen, so kann es
nur in der Muttersprache gedeihen, wenn wir aber unsere
Krafte nicht unnothiger Weise zersplittern wollen, so miifsen wir
vereint wirken, in die Sprache eine Einheit bringen, wenigstens
in die Formenlehre derselben. Redensarten und Worte sind fiir
das Ganze von Wichtigkeit, und miissen daher mit gegen-
seitiger Liberalitat geduldet und angewendet werden. Eine Ver-
einigung thut uns urn so mehr noth, wenn wir bedenken, wie
klein unsere Anzahl ist, so dass man beim sanguinischesten
Kalkuli nicht eine Million zusammenbringt. Wie nothwendig
daher eine Einheit! hier handelt sich um nichts mehr und
nichts weniger als um das be ornotbe Hamlets. — Ich muss
schlufsen. Nachstens beantworte ich Dir den iibrigen Theil des
Briefes, weil ich nicht, wie ich mir schmeichelte, Dich in Laibach
besuchen kann. Ich bin von den Strapatzen des heurigen
Jahres zu sehr erschopft. Seit gestern bin ich wieder einiger
Gedanken fahig. Vor einigen Tagen kam ich von der Statistik
Priifung nicht anders wie durchgeblaut am Leibe, und ganz
leer am Kopfe. Mich kostet gewiB jede Priifung ein Paar Jahre
meines Lebens. Und doch bekomme ich immer um eine Classe
weniger, als ich es nach meinem FleiBe verdiene. Da ich nie
durch meine juristischen und mathematischen Kenntnisse die
Welt von der Tyranei der Ungerechtigkeit und der vielen Ver-
rechnungen befrcien wollte, so verlegte ich mich nicht mit
grosseren FleiBe auf die Erlernung dieser Gegenstande, als
jene Leute, welche eine gute erste ClaBe zu bekommen pflegen,
jedoch ich war immer betrogen. Jetzt sehe ich mich genothiget,
so viel zu studieren, als jene, welche Eminenz zu bekommen
pflegen, noch mehr, als viele derselben. Der Gegenstand ist
nicht der meiner Liebe, ich betruge mich dabei wissentlich,
so zu sagen gezwungen um die schonste Zeit, die ich andcr-
40 Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
wartig mit Wucher anlegen konnte. Herr Professor Edlauer^)
sah wol ein, dass ich zu dem Gegenstand keine Freude habe,
er rieth mir daher, mich wohin anders zu wenden, aber wo
ich immer hin will,"-) fordert man an der Linie die juridischen
Zeugnifse als Pass. Ich warf mich daher mit aller Verzweiflung
auf die Erlernung der Obligatfacher, und glaubte durch FleiC
das zu erzwingen, um was ich mit Liebe nicht zu werben ver-
mochte. Und was war das Resuitat? Ich ruinierte meine Ge-
sundheit — und konnte mich unwohl nicht der Priifung aus
dem Naturrechte et Criminale unterziehen. Meine um mein
Wohl miitterlich besorgten Freunde glauben zwar, weil ich ihnen
auf ihre Fragen nicht antworte, ich hatte die Prufung abgelegt,
aber mit schlechten Erfolg; ich benehm' ihnen nicht den Wahn.
— Thue fiir mich bei Prefesfor Edl. dadurch etwas, dass Du
die Schattenseiten, welche vielleicht seine Vermuthungen, meinen
Charakter beilegen, zu verscheichen suchest, gesetzt dafs ich
zur Sprache kommen soil. — Lebe wohl. Gentisse gesund den
Herbst, welchen nicht frohlich geniefien kann Dein aufrichtiger
Freund Stanko Vraz."
To je filoloski program, ki ga je hotel uveljaviti Vraz
kot si oven ski pisatelj ! Pisan je v casu, ko sta ze bili pre-
tekli skoro dve leti, kar je Vraz zaman iskal plodov svoje
ilirske Muze v „Danici".'') Da je Preseren koj odgovoril,
bogve, kam bi bil krenil Vraz. Toda 2. septembra 1837 so
zacele izhajati v „Danici" „Djulabije", Preseren pa je se vedno
molcal in povzrocil Vrazovo peto pismo z dne 19. novembra
1837, cigar zacetek, doslej le deloma v prevodih odlomkov upo-
rabljen,^) slove:
„Theurer Freund! Wenn ich Dir nicht wegen Deiner Ver-
deithigung (!) meines Leumundes bei Professor Edlauer ver-
bunden ware, so wurd' ich auch dieses Schreiben als einen
Act der Gnade betrachten, weil Du •') aber gedachtem Herrn die
Angriffswehre in soweit abgestummpft hast, dafs er sich nach
einen halbstiindigem Schein-Kampfe zuruckzog und mir die
funf Stadte iiberliefs, deren ich zum ferneren ") Vegetiren im
Lande der Jura (nicht des Jura) unumganglich benothige — so
mufs dieser Brief als eine moralische Pflicht dahingehen. —
') Fr. Edlauer, profesor za kriminalno in naravno pravo, znanec Pre-
sernov se menda izza dobe, ko je bil adjunkt juridicne fakultete na Dunaju;
prim. CZN VII. 196.
-) Nedatiran koncept ene take Vrazove prosnje za mesto v kaki kan-
celiji na dezeli se je ohranil v njegovi ostalini: prim. Fr. Petracic, Vienac,
X. 562.
3) Prim. CZN VII. 325 - 6.
^j CZN VII. 199—200; LZ XXX. 557.
5) „mich" je tu precrtan.
6) Izprva: fortvegetiren.
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 41
Wie Du aus dem vorangehenden Periodengebaude ersiest, so
bin ich im zweiten Jahre etc. — Der juridischen Pflicht gegen
Dich und Herrn Kaiteliz entbind' ich tnich audi, indem ich
Dir neun Gulden tiberschicke mit dem Ersuchen 3,^) davon
Herrn Kasteliz als den Rest fur die drei voUen im noch nicht
bezahlten Exemplare der Zhbeliza, der Gott bald wieder
einen Fruhling erstehen lafsen moge, zu iibergeben." Nada-
Ijevanje .isci v LMS 1875, 164-6 in Delih V. 161—5. Pod
postskriptom Bleiweis-Petraciceve objave, ki je v resnici post-
skriptum k Vrazovemu pismu Kastelcu z dne 10. junija 1837 -)
se skriva : „P. S. Ich habe Dir abermals alles untereinander
geschrieben, wird '') es wol da je besser aussehen? Ab . . .') se-
cundo alite!" '')
Z Vrazovim petim pismom je prisel nov element v to
korespondenco : poganjanje za in proti ilirizmu. Pozabiti se
pa ne sme, da se Vrazovi dati o svojem prestopu v pismu z
dne 19. novembra 1837'') s prejsnjimi pismi ne dado spraviti
V sklad.")
V prvi polovici 1838 je poslal Vraz Presernu in Smoletu
potom Gajeve tiskarne po en izvod Kollarjeve „Wechselseitig-
keit'' ") kakor vse kaze, brez kakega pisma Presernu. Preserna
pa je izzvalo se le Gajevo pismo Korytku z dne 8. julija 1838,')
da je pisal 19. julija 1838 Vrazu cetrto pismo, kjer ga je
zah\alii tudi za „Wechselseitigkeit".^") Da Preseren Vrazu med
5. julijem 1837 in 19. julijem 1838 ni pisal, sledi iz sledecih
dejstev: 1. sele sedaj zahvaljuje Preseren Vraza za denar, ki
mu ga je poslal ta 19. novembra 1837; 2. Vraz pise v nasled-
njem pismu Presernu, da je izkusala [Presernova] roka ze
dolgo njegovo potrpezljivost.'^)
Na Presernovo cetrto pismo je odgovoril Vraz s sestini
pismom z dne l.avgiista 1838,^-) toda odgovora je pricakoval
zaman. Ko so izsle sredi avgusta 1839 „Narodne pesni ilirske",*-^)
») Izprva : 4.
-) Prim. Prijatelj. LZ XXII. 544 - 5.
^) To ni cilno v izvirniku.
*} Ab . . . ostali del besede ni citen ; najbrze je daljsa beseda, morda
latinska.
-') Prepis je kolacijoniral prof. dr. Fr llesic.
") V izvirniku pisma z dne 19. nov. je: „Seit dem Jahre schreibe
ich . . .", potem je nad „dem'' pripisan ^v.", in to je Bleiweis izvedel v
.vorigen".
■) LZ XXX. .557.
-) Prim. LZ XXX. 558.
'■) Zapysky Xauk. Tov. Im. Sevcenka LXXX\'L 113—4.
1^) LMS 1877, 161-3.
") LMS 1875, 166.
'4 LMS 1875, 166-68; Dela V. 428-32; PS. ob robu v IMK XIX.
89 si. (comple CZN \'I1. 362).
-0 CZN \II. 330.
42 Fr. Kidric : Korespondenca med Presernom in Vrazom.
je poslal Kocevar po Vrazovem narocilu 15 izvodov tudi Pre-
sernu, da jih razpeca.') In ko tudi porocilo o usodi te po-
siljatve ni hotelo in ni hotelo priti, je podregal Vraz Preserna
s sedmim listom z dne 7. septembra 1840.'-) Sedaj se je koncno
Preseren zganil ter odgovori 26. oktobra 1840 s petim pismom
kot postskriptom Smoletovemu pismu Vrazu z dne 20. 26 VIII
1840.') Fr. Markovic sicer pise, kakor da je poslal Vraz Pre-
sernu v tej dobi KoUarjevo „Slavy dceru", Preseren jo pa v
pismu odbijal/) in to ponavlja za Markovicem tudi Fr. Ilesic.')
Ce bi bilo to res , bi moralo eno Presernovo pismo iz te
dobe manjkati. Toda Markovic je le Presernovo cetrto in Vra-
zovo sesto pismo napacno razumel in zamenjal KoUarjevo
„Wechselseitigkeit" s „Slavy dcero". Da Preseren Vrazu med
19. julijem 1838 in 26. oktobrom 1840 ni pisal, se sme skle-
pati z gotovostjo iz sledeciti stavkov v sestem Vrazovem
pismu: „Ze dve leti nisem prejel od tebe niti zloga. Ah, najina
korespondenca je ze dolgo casa pretrgana. Kdo je temu kriv ?
Najbrz tvoji juridicni -stanovski posli." Zelo verjetno pa je, da
je bilo Presernovega molka krivo tudi tisto Gajevo pismo Ko-
rytku z dne 4. decembra 1838, v katerem je prepovedal Gaj
Presernovemu prijatelju v svojem in vseh zagrebskih slavistov
imenu vsako blizanje.")
Na Presernovo peto pismo je ogovoril Vraz dvakrat :
prvic dne 7. decembra 1840 v obliki narocila Smoletu,') ki
se sme smatrati za njegovo osmo pismo Presernu, drugic z
devetim pismom z dne 15. decembra 1840."^) Presernov odgovor
bi se bil moral ozirati na sledece momente v Vrazoviii pismiii :
1. na obrambo in razlago ilirskih tendenc; 2. na usodo Vra-
zovega pisma Smoletu z dne 3. decembra 1840, ker je bil
Smole med tem umrl; 3. na vprasanje, kaj se naj zgodi s
Smoletovo zbirko narodnih pesmi, ki jo je bil poslal ta Vrazu
31. oktobra 1840;") 4. na prosnjo, naj pripomore Preseren
narodni biblioteki v Zagrebu do Smoletovega izvoda Valva-
sorja; 5. na vprasanje, ali hoce placati Preseren „Narodne pesni
ilirske" v denarju ali s „Krstom", „Vodnikom", „Matickom"
in „Varhom". Toda doslej se ni nasel niti kak tak Presernov
list niti dokaz, da je res eksistiral.
1) LMS 1875, 158.
2) LMS 1875, 168—70; Dela V. 190—194.
s) ZMS IV. 191-2.
^) Stanko Vraz, Izabrane pjesme XXIV.
•') Preseren in Slovanstvo, 10.
6) LMS 1875, 173-4.
■•) ZMS IV. 202.
8) LMS 1875, 170-2; Dela V. 198-203.
•') Prim. CZN VII. 164.
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 43
Naslednje ohranjeno pismo iz korespondence med Pre-
sernom in Vrazom je Presernovo pismo z dne 29. julija 1843/)
ki je Presernov odgovor na dvoje Vrazoviii pisem, ker pravi v
njem Preseren : „Na Tvoje mi drago pismo z dne 2 6. t. m. Ti
bodi povedano, da se je mlajsa Metkina hcerka omozila . . .
Pismo iz leta 1841. objednem s spremstvom 5 fCM sem prejel
in Kastelcu Tvoj dolg v znesku 2 fM placal," Vrazovo pismo
iz 1. 1841. karakterizira v Presernovem odgovoru le stavek o
spremstvu 5 fl; iz okoliscine, da je bival Vraz med 4. aprilom
in 19. majem 1841 vecinoma v Ljubljani,-) se mora sklepati,
da je pisal Presernu med 19. majem in 31. decembrom, sicer bi
se bil o usodi posiljatve osebno informiral. Bolje se da rekon-
struirati iz Presernovega odgovora Vrazovo pismo z dne 26. ju-
lija 1843, ki je obsegalo po vsej priliki vsaj sledece tocke :
1. pozdrav za hcerko krcmarke „Pri Metki" ; 2. vprasanje, ali
je dobil Preseren 1. 1841. Vrazovo pismo z denarjem ; 3. po-
zdrav za dr. Chrobatiia in vprasanje, je li prejel ta Korytkovo
zbirko o obicajih in navadah Kranjske, katero mu je bil vrnil
s pimom z dne 24. marca 1843; ') 4. vprasanje, jeli izvrsil neki
gospod Tangl pri doktorju Chrobathu neko narocilo, radi ka-
terega mu je bil pisal ; 5. prosnjo, naj mu poslje Preseren Ko-
rytkova izdanja: 2 lista narodnih nos, portret Vodnika in Copa,
dalje 4 zvezke Korytkovih „Pefmi krajnikiga naroda" in pa
kopijo Ziljanke iz Korytkove zbirke ; 6. prosnjo, da mu poslje
Preseren neko rusko knjigo, ki jo naj Kastelic poisce; 7. vpra-
sanje, kdo je Bleiweis; 8. kak izraz nezadovoljnosti z Gajem.
Iz vsega pa sledi: 1. da je pisal Vraz Presernu med 1. januarjem
1841 in 21. julijem 1843 samo omenjeni dve pismi ; 2. da
Preseren med 4. aprilom 1841 in 29. julijem 1843 ni pisal
Vrazu nobenega pisma. Tok korespondence pocensi s Preser-
novim odgovorom na Vrazovo pismo z dne 15. decembra 1840
je torej po vsej priliki ta : Preseren je odgovoril na osmo
Vrazovo pismo ali med 15. decembrom 1840 in 4. aprilom
1841 pismeno (s sestim pismom) ali pa med 4. aprilom in
19. majem 1841 ustno, verjetnejsa pa je zadnja eventual-
nost. Med 19. majem in 31. decembrom 1841 je pisal Vraz
svoje deveto, a ker ni dobil odgovora, 26. julija 1843 svoje
deseto pismo, na kar je odgovoril Preseren 29. julija 1843
s sestim (sedmim) pismom. Kot dopolnilo tega pisma je
pisal Preseren 12. decembra 1843 Vrazu sedmic (osmic)
ter mu poslal obljubljeno Ziljanko. ^)
') ZM5 IV. 186-7.
■') Prim. Prijatelj, CZX VII. 169. 173.
s) Prim. Kres III. 427-8; LZ XXX. 367.
*) Presernov Album 821.
44
Fr. Kidric : Korespondenca med Presernom in Vrazom.
Da bi Vraz na nobenega teh dveh pisem ne bil odgo-
voril, je precej neverjetno. Za odgovor na vprasanje , jeli
potem Preseren zopet odgovoril in jeli sta si prijatelja v letih
1844 — 46 tudi dopisovala, pa manjka vsakega migljaja. Zadnje
oiiranjeno Presernovo pismo z dne 5. februarja 1847, s ka-
terini je poslal Vrazu „Poezije"/) pove le toliko, da Preseren
Vrazu med 1. septembrom 1846, ko je dobil advokaturo v
Kranju, in 5. februarjem 1847 ni pisal, ker mu javi svoje pre-
mesccnje se le tega dne. Da bi ga Vraz za „Poezije" ne bil
zahvalil, je zopet zelo neverjetno. In to Vrazovo pismo bi bilo
tern interesantnejse, ker bi vsebovalo morda Vrazov odgovor
na — Narobe Katona!
Kronoloski red
korespondence med Vrazom in Presernom je torej sledeci :
Vraz Presernu :
(28. I. - 4. III. 1837) —
16. — 26. III. 1837
2. IV. 1837
•>
>
1. VIII. 1837 >
19. XI. 1837 >
10. XI 1837-4. VI. 1838: Wechsel-
seitigkeit — — — — -^
1. VIII. 1838
7. IX. 1840 ■
— — ^
>
7. XII. 1840 >
15. XII. 1840 >
(19. V. - 31. XII. 1841) —
(26. VII. 1843) —
- ->-
f<^
Preseren Vrazu :
4. III. 1837.
<■ 13. V. - 10. VI. 1837.
< 5. VII. 1837.
< 19. VII. 1838
< 26. X. 1840.
? 15. XII 1840. —4. IV. 1841?
Obcevanje v Ljubljani : 4. IV. — 19. V.
1841
< 29. VII.- 1843.
< 12. XII. 1843.
>?
-<- 5. II. 1847.
^?
Z gotovostjo se sme trditi, da manjkajo pisma, ki jih je
pisal Vraz Presernu med 28. januarjem in 4. marcem 1837, med
19. majem in 31. decembrom 1841 in pa dne 26. julija 1843.
0^7^. 823.
Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom. 45
Da je odgovoril Vraz Presernu na pismi iz 1. 1843., da se je
torej ta Vrazov odgovor izgubil, je precej verjetno, manj ver-
jetno je, da bi bilo eksistiralo in se izgubilo kako Presernovo
pismo iz casa med 15. decembrom 1840 in 4. aprilom 1841,
cisto neverjetno pa je, da bi si bila dopisovala Preseren in
Vraz ze od 1. 1834. in bi torej manjkala vsa korespondenca iz
let 1834—36. Od 4. marca 1837 pa do 15. decembra 1840 se
klobcic V ohranjenih pismih nemoteno razvija, kako Preser-
novo pismo iz 1. 1838 torej ne manjka.
Najzivahnejsa je bila izmenjava pisem v prvih sestih me-
secih po Vrazovem drugem posetu Ljubljane, ko so bile skupaj
prebite ure in skupno zasnovani nacrti novima pobratimoma
se V lepem spominu in ko je Preseren se mislil, da gre njuno
literarno stremljenje za istim ciljem : da se usposobi slovenski
jezik za dostojno posodo vsem utrinkom poetove duse in se
pritegne na ta nacin slovenska inteligenca v interesno sfero
materinscine.
Crna picica ostane na obeh : Vraz Preserna o svojem boju
pred prestopom med ciste „Ilire" ni obvescal in proti pobra-
timu V tem odlocilnem momenta svojega literarnega razvoja
ni bil tako odkritosrcen, kakor je ta lahko zahteval, Preseren
pa se je prepustil prehitro komodnosti in odlagal celo na
„filoloske nazore" v Vrazovem pismu z dne 1. avgusta 1837
z odgovorom, ceravno si je moral priznavati, da pobratim od-
govora nestrpno pricakuje.
Do da tek:.
Gori omenjeni list z dne 10. junija 1837., namenjen Kastelcu, je
Vraz izrecno naslovil na Preserna: Seiner Wohlgeboren dem Hochgeehrten
Herrn Franz Salesius v. Preschern Doctor utriusque juris, abzugeben in der
Amtskanzlei des Herrn Hot und Gerichtsadvokaten Dr. v. Krobath zii Laibach.
Vraz je poslal list- Presernu morda zato, da bi ga oba vzela na znanje —
saj se je tikal obeh — morda pa tudi zato, da bi Preseren malo podrezal
zaspanega Kastelca. — Morda je ta naslov kriv, da je Bleiweis konec lista
prilepi! k Vrazovemu listu na Preserna z dne 19. nov. 1837 (in pri tem
kratkomalo crtal zadnjo opombo o Presernu, ki ga je morebiti motila).
V nastopnem priobcujem v dodatku k razpravi dr. Kidrica ta Vrazov
list, ki ga hrani sedaj Ijubljanska licejska knjiznica:
Verehrter Freund ! Ich bin wirklich sehr in Verlegenheit
um eine Waffe Ihr hartnackiges Stillschweigen zu durchbrechen.
Oft vermag ein gleichmafiiges Verhalten stumme Zungen zu
losen, jedoch dessen kann und will ich mich nicht bedienen,
well es zu langwierig ist, und es mir wahrlich /.■ Sie werden
es bezweifeln woUen .• nicht um mein Individium zu thun ist,
sondern um unsere Sache — um die Sache der Slovenitat,
welche nur bei unserem reciproken Eifer gedeihen kann. Was
ist die Ursache da6 wir uns in der Schreibweise so weit ent-
46 Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
fernen d. i. dafi oft Ich Sie oft Sie mich nicht verstehen? Die
Ursache mag wol einzig und allein in dem einfachen Grunde
ligen, dafi Sie mich weder fragen wohin Ich will, noch mir eine
Antwort geben, wenn ich Sie zu fragen wage, welche Bahn
Sie einzuschlagen gedenken. — Ich weifi, dafi Sie dringende
Geschafte von einem ausfiihrlichen mit Gelehrsamkeit woll-
gepfropften Schreiben abhalten, aber Sie sind auch versichert,
dafi es sich dabei nicht im Geringsten um schwierige Gelehr-
samkeit handelt, sondern dafi meistens die Beantwortung durch
ein Paar Worte — durch ein J a oder Nein abgethan werden
konnte. — Sie konnen sich gar nicht vorstellen wie sehr ein
nicht beantworteter Brief entmuthigen kann, indem er nebst
dem dafi er vielen peinlichen Vermuthungen Raum giebt —
oft an den jugendstlichen (!) Hoffnungen verzweifeln macht.
Durchzahlen Sie gefalligst die von mir seit dem J. 1834 er-
erhaltenen Zuschriften, und fragen Sie Ihr Gedachtnifi wie viele
Sie mir beantworten haben und Sie werden gewifi diese kleine
Aufwallung meines Blutes freundschaftlich entschuldigen. Ich
hab' Ihnen durch die Post geschrieben, nachdem ich vergebens
fiber ein Monat auf eine Antwort auf mein an Herrn Dr. Pre-
ihern von 4. April datirtes Schreiben gewartet, — Sie instan-
digst bittend, mir kurz anzuzeigen, ob Sie den versprochenen
Wein, dessen Absendung mir mein Schwager angezeigt, er-
halten, ferner ob unserm Freunde Dr. Prefhern obiges Schreiben
sammt einer Beilage von Volksliedern und 5 fl CM. als Rech-
iiung der tiberschickten Slovenika's zugestellt werden ist? —
Uberschicken Sie mir gefahligst fernere drey voUstandige
Zhbelizen und ein einziges 4. Bandchen, d. h. also 13 Zhbe-
lizen — wo moglich durch Herrn Jurist Sertich in Begleitung
wenigstens einiger nothwendigen Zeilen ; damit ich mich doch
einmal iiberzeigen kann, dafi Ihnen „mosh befeda" nicht allein
dem Klange nach bekannt ist. Wenn Sie die Materialien ftir
das 5. Bandchen schon zusammen tragen sollten, so bitte ich
Sie wohl sehr, nichts von meinen noch unreifen Producten
anzunehmen, mit etwaiger Ausnahme der letzthin Herrn Dr.
iiberschickten 4 Stiicke, an den zwei Sonetten jedoch — miissen
die Schlufiverse 13 sylbig werden — aus Grunden die ich
wohlerwogen auf mich nehme, daher werden sie also lauten:
Am Sonette „Kana" :
Zavez mi barem rano, dok ji kerv ne mine.
Am Sonette „Lepota":
Da kleknola pred njo bi Diogen in Kato.
Sonst bleibt alles unverandert, wenn nicht Herr Dr. Prefhern
hie und da eine nottwendige Adiustirung zum Behufe des
Kranjischen Lesepublikums fur nothwendig erachtete. — Den
Betrag fur die Zhbelizen werde ich Ihnen zum Theil durch
Fr. Kidric : Korespondenca med Presernom in V^razom, 47
Herrn Sertich iiberschicken, zum Theil aber, wann ich den
Betrag tiir die auf das Land gesandten werde erhalten liaben,
— spater nachfolgen lassen. — Leben Sie wohl. Ich bitte un-
seren Freund Dr. et Dichter in meinem Nahmen herzlichst zu
griifien, welchen auch der Herr Baccalaureus und interimer
Professor der Philosophie an hiesiger Universitat Mikloschitsch
griifien lafit. P. p. Likawcowi Ijbam ruce. Der Ihnen stets auf-
richtige Stanisl. Vraz.
Meine Adresse ist:
An
St. Frafs Privatstudierender der Rechte zu Gratz,
wohnend auf dem Glacis T. 507 bei Herrn Prof. v. Quas.
Gratz am 10. Juni 1837.
Herr Dr. Safarik hat mir geschrieben und mich um ein
Orts-Flufi- und Bach-NahmensverzeichniC Steiermarks ersucht,
mit dem Wunsche, ich mochte ihm nach Moglichkeit ein Flufi
und Bach-NahmenverzeichniB Krains zu Stande bringen. Ich
konne (!) Niemanden, der mir allenfalls das entwerfen konnte,
als Sie un Herr Prefiiern. Die Erfullung dieses Wunsches hangt
daher nur von Ihnen ab.
Das Neueste ist hier [ist] die Bildung eines Fondes zur
Herausgabe Slovenischer Biicher. Das Prasidium und die Kassa
fiihrt ein begeisterter Slovene H. Dominkos der als Steuercon-
trolleur einen grofien EinfluB auf das Land nimmt. Die Bucher
erscheinen mit cehoilirischer Orthographic. Wir bitten Sie und
Hr. Prelhern um Beitrage.
Naj natisnem tii se Vrazovo pismo Smoletu z dne 3. dec. 1840 iz
Bistrice, ki ga tudi hrani Ijiibljanska knjiznica:
Hochgeehrter Freund ! Ich habe Ihre 2 Briefe sammt dem
Manuscripte Ihrer Volksliedersammlung wirklich erhalten. Sie
ersuchten mich in einem der Briefe, Ihnen sogleich den Empfang
Ihres Manuscriptes zu annonciren. Vergeben Sie, dafi ich es
so spat thue. Ich befinde mich bereits seit einem Monathe zur
Wiederherstellung meiner angegriffenen Gesundheit auf dem
Lande, und es kamen mir die Sachen viel spater in die Hande.
Aus eben dieser Ursache muB ich Sie instandigst um die Ver-
langerung des Termins bitten, welchen Sie mir gestellt haben,
Ihre Handschrift bei mir behalten zu durfen. Ich bin hier (so
zu sagen) ganz auf mich beschrankt. Nur einen Freund habe
ich der mir behiilflich seyn konnte; aber er ist als fungierender
Stuhlrichter von seinen Berufsgeschaften zu sehr in Anspruch
genohmen, und so bleibe ich bei der schreibung der Lieder allein.
Ich finde in Ihrer Sammlung mehrere Lieder in Dupio,
ja sogar in Triplo. Diirfte ich nicht ein Exemplar von solchen
Stiicken zurtickbehalten, um mir das wirklich langweilige Ab-
48 Fr. Kidric: Korespondenca med Presernom in Vrazom.
schreiben zu ersparen? Ich werde es jedoch nur mit Ihrer Ein-
willigung thun. —
Von Ihrer Auflage des Varh, Maticek und Vodnik
hat weder Hirschfeld noch Sup pan etwas erhalten. Unsere
feurigen Patrioten sind dariiber sehr aufgebracht; ja einige
haben sogar in der Danica gegen diese Unterlassung die
Stimme erhoben, Ihre Buchandler sind wirklich nichts weniger
als solid. Sie wollen nur gegen Vorausbezahlung Biicher ver-
senden. So indiscret ist (wie ich glaube) schwerhch eine Buch-
handlung irgend einer andern Provinzial-Hauptstadt Osterreichs.
Den Handel belebt mehr der Credit, als das baare Geld. —
Da ich nicht in Agram bin, so kann ich Ihnen gegenwiirtig
nicht genau den Betrag angeben, den man hier per Druckbogen
in Tausend Exemplaren ohne Papier bezahlt. Ich kann Ihnen
vorlaufig nur so viel melden, dafi ich bei der Drucklegung
meines letzten Werkchens „Djulabie" fur den Druckbogen (16")
in 1000 Exemplaren samt Papier (Velin) 12 fl bezahlte. — Ich
habe gehort dafi Herr Korytko mehrere Nationaltrachten des
krain. Volkes aufgenommen und einige davon sogar hat lito-
graphiren lassen; wenn das wahr ist, so wurden Sie mich un-
gemein verbinden, wen Sie mir von jeden der herausgekommenen
Blatter ein Exemplar verschaffen wolten. Auch das Portrait von
unseren unvergefilichen Zhop soil erschienen seyn ; auch das wiin-
sche ich zu besitzen (versteht sich) ohne Ihrer pecuniaren Kosten.
En del pisma je priobcil dr. Ivan Prijatelj v ZMS IV., 202, vmes je
izpuscenih par besed ; glasi se namrec v izvirniku: . . daB sie fortbestehe,
und reichliche Frlichte trage. Nur wiinschen wir, dafi Sie eine die Panilly-
rische Literatur . . .
Konnten Sie mir nicht berichten, wer der Verfasser des
Aufsatzes ist, der unlangst im illyr. Blatte unter dem Titel „Die
Slawen" erschienen ist? Der Herr Verfasser giebt viel zu viele
gute Eigenschaften den Slaven , daneben aber auch zu viel
Unvortheilhaftes. Er hat wahrscheinlich aus deutschen Quellen
geschopft, wo mit Slawen : Anten, Gothen, Vandalen, Sarma-
then untereinander gewurfelt findet; welche letzteren (Volker-
horden) nach den neuesten Forschungen slawischer Historicker
und Ethnographen keine Slawen waren. Das Studium aller
slaw. Dialecte ist unserer Jugend nicht genug anzuempfehlen.
Der Verfasser wird wahrscheinlich ein junger wohlmeinender
Krainer seyn, der aber auser Krainisch nichts mehr slawisch
kennt, sonst wurde er nicht masovanje von moz ableiten. Ma-
sovanje kommt von dem slaw, msta (Rache), mstit (ziirnen). —
Leben sie recht wohl. St. Vraz.
S tern je objavljena korespondenca, kolikor je hrani Ijubljanska licejska
knjiznica kot korespondenco Vrazovo-Presernovo. Dr. Fr. Ilesic.
Prispevki
k zgodovini nasega preporoda.
Priobcil dr. Fr. Ilesic.
I.
Slovene! med hrvatsko in kranjsko dezelo. ^)
To so iztocnostajerski Slovene!. Za njih je bil napisan
abecednik, ki ga je t prof. Zitek izrocil kanoniku dr. Jos. Pajku.
Po vseh znakih sodim, da je ta rokopis iz predvrazove
dobe. Nov dokaz je, da se je iztocni Stajer takrat smatral za
(da tako recem) posebno narodnost, ki s Kranjsko ni v blizji
zvezi nego s Hrvatsko.
Naj opisem malo rokopis!
Naslov se glasi:
ABC
KNIZHICA
za
Slovence med hrovachko, ino krajnsko
Dezhelo
z-enim
od obojih potrebno raslochenim Glasom nehternih Ch'rchk za
volo lezhifhega, ino zaftopliveishega Pisanja, ino Branja.
Na drugi strani je pod abecedo : Opomin za Vuchenike.
Raslochek navadnega Glaia nehternih Ch'rchk. C, c, vfigdar
ino povlodi kak krajnsko Z, z, ah nemihko 3> S- Ch, ch, kak
krajnsko Zh , ch, ali nemfhko Z']d) , tfcf). — E, e, z-eno
Chogico to oltro, kak nemfhko G, e. — E, e, pres Choge to
blechecho z-odprejtimi Viistami. — S, 1, s, vfakfhni vsfigdar
kak ofter Es. — Sh, fh, sh, to oftro, kak nemfhko Sd), jcf). —
Z, z, ti gladek s, kak se. — Zh, zh, to gladko, kak krajnsko
sh. — aj, oj, uj, eu, eo, io, au, se imajo zrechti kak ftojyjo,
Samo p'r ej, ali ei se j ali i kumaj zachuje.
1) Ta izraz kaze, da v dobi Vrazove mladosti se nikakor ni bila pro-
drla zavest o enotnosti naroda staj. slovenskega in kranjskega. Prim, izraz
Serfov: ,Ein Krainer kann nicht das windische kroatische u. s. f. mit dem
Krainischen verbinden."
50 Dr. Fr.»Ilesic: Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
Table zlogovnice so urejene ocividno slicno kakor ena
vrsta abecednikov Felbigerjevih casov (1774 — 1805), gl. „0 pouku
slov. jezika", str. 9. Pri zvezi „B'r" je oponiba: „P'r totih ino
vechih takfhnih stojy odzgorah ena Chogica na mefto Samglas-
nika, ki se vej kelko Ch'rchk se p'r Ch'rchkavanji (Pufhtabi-
ranji) vkiip v-eno Zrechenje (Sylbo) vfeti ima."
Izmed besed, ki sluzijo zlogovanju, naj omenjani : Aga,
bejlo, cena, dejte, mooja, menka, Sooze, Bedaaiti, bogaati, Fau-
fhyja, G'rmlavca, Kadionca, Zhoodniki. — V stavkih se naha-
jajo: Pauc, Mozhjani, Chrejve, navuchio, Viira kole, Kiiroilep,
vrezo (= vrezal), fegno, Metionca, Zhmauc, Hmeo (= hmelj?),
mujejo (= umijejo), Latvice ino Dojionce, zvujati (= zuvijati),
Tkalci, arjavo, Miirke, zmladleta, Jaushje.
Vsebina stavkov, kjer se nahajajo te besede, spominja
1. dobe Rottenhannove (od 1805—1825 ali 1830).
Ocividno naj bi bilo do str. 27 rokopisa vse natisnjeno
s tiskanimi crkami; zakaj na tej strani je opomba: „Die6
folgende mit Schriftbuchstaben". In tu nahajam besede: Meten,
piiva, Sojo siie pa druge Felle Antv'rhari.
Na koncu teh stavkov (nazornega nauka o opravilih
starsev) je :
Vyzhanje
P'r Ch'rchkavanji (: Pufhtabiranji :) ino Branji.
1. Zrechi vfakfhno Ch'rchko zastoplyvo, ino ki fe
k-chasi od driigih raflochi.
2. Raslochi dobro v-Glafi, e, e, ej, — eu, eo — i, y
— u, ii — s, z — fh, zh.
3. Sponi fe, ki tebi p'r nehternih Zdrugimglasnikih
tota Chogica ' kazhe, kera na mefto Samglasnika
ftojy, kelko njih v-eno Zrechenje vfeti imash,
kak: k'rst no.
4. Chi en Zdriigimglasnik med dvejma Samglas-
nikoma Stojy, ga vfemi k-prihodnem Zrechenji;
gdej fta dva, tarn talaj; gdej fo t'rje ali vech,
vfemi le tega zadnega k-prihodnem.
5. Vsi tisti Zdriigimglasniki, keri p'r Zachetki ene
Befede vkiip Stojyjo, oftanejo tiidi v-Sredyni vkup,
kak ft, fht, fhp, zhm, gl, tr, kv, nj, ino tak dale.
6. Kak je ena Befeda is vechih vkup zastavlena, tak
se tiidi ima talati.
7. Gdej nad Besedo eno takfhno Strehico - naj-
desh, tam fe sponi, ki je Beseda fk'rchena; kak
poftavim; i^i, na mefto meni — tl na mefto
tebi; ^ — njega, ino tak dale.
8. aa, ali oo, je Znamenje nategjenega Glasa.
Dr. Fr. Ilesic : Prispevki k zgodovini nasega preporoda. 51
Nato pridejo povesti, moralizujoce, kakor na pr. v enem
tipu Felbirgerje dobe, tako: „Poterpeshlyvoft", „Vmanjost",
„Kmet" (zelod, tikev).
Za povestmi pride nauk o stevilu.
Vuzhitel: Videk snafh ti Ihteti?
Vid: Ja, Golpod Vuzhitel.
Vuzii: Pa bi fi snal tudi sasnamnati kelko fi nafhtel?
Vid: Jaf bi pazh proti na kaj zherzhke delal.
Vuzh: Moj lubi Videk! s tern bi tebi nebilo velko
pomagano; da bi htel vediti kelko fi nafhtel tak
bi mogel zherzhke prefhteti al pa rejzhi drugazh ;
zhres to bi ti s-zherzhkanjom fkoro telko proftura
potrebuval, kak s-ftiftimi rejzhmi kere bi fteti htel.
Jaf pa bodem denef vam ene snamena pokasal,
s-kerimi le enimi fi vnogo prefhtetih rejzhih sa-
snamnati sna, tote fojo :
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 0. ino pomenijo po redi ;
ena, dvej, tri, fhtiri, pet, fheft, feden, ofen, devet.
Kolze samo sa fe nepomeni nizheza, pa k drugim
perftavleno pomeni nar menje defet. Tote se imenu-
jejo glavne -^ fhtevylke; zhi nje vkup vftavlafh, tak
fnafh s-njimi od ene do ftotine od tote do jesare,
od jesare do jesare jesarov, ino fhe dale fhteti, ino
snamnavati, poftavim tak:
(Tu ucitelj napise stevilke do 100.)
Vid : To je refen flo dobro, no haflyvo.
Vuzh: Antonek! da bi vnogo rejzhi pred feboj mel,
ino bi mogel vediti kelko njih posofeb je, pa bi
vedil tarn njih je telko, to telko, tifti njih ma telko,
toti telko, kaj bi ftoril?
Ant: Jaf bi pazh vfakfho pofebe fhtel.
Vuzh: Te bi fi kervavo plazho saflushil, poglej tu
bi ti snal s -fhtevilkami hitro porazhuniti, in tU
fe bote od sdaj tudi vuzhyli, namrezh razhuniti.
Jaf pa bodem vam dal enega pomozhitela k-ra-
zhuni, kerega vfakfhni dobro is glave vediti more,
toti je :
Razhunni Pomozhitel.
(Sledi postevanka do 100 in pa latinske stevilke.)
Vishar.
Sa srekavanje ino branje.
1. Is rezhi vfakfho zherzhko saftoplyvo, ino zherstvo,
ki fe lehko od drugih raslozhi, kak b, p, d, t, f,
v> g. k, g.
* zifre.
4*
52 Dr. Fr. llesic : Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
2. Mej pofebno pafko na e, e, e, na a, no o.
3. Zhi eden sdrugimglafnik med dvejma famglas-
nikoma ftojy, ga vsemi k-prihodnem, zhi dva
rafdeli nji, zhi terje ali vezh le sadnega k-pri-
hodnem.
4. Sklejeni sdrugimglafniki , keri per sazhetki ene
befejde vkup ftojyjo, oftanejo tudi na srejdi vkup,
kak gl, tr, ft, dn, tl, kl, kn, nj, i. t. d.
5. Kak je ena befejda is drugih vkup saftavlena,
tak fe tud rasdeli.
Po gori navedenih jezicnih zgledih se bo dal dognati
kraj, od koder je bil pisec doma. Vse kaze na stajersko Po-
dravino med Mariborom in Srediscem.
II.
Danjkov „furtim" iz 1. 1831.
a)
V literarni zapuscini Jakoba Kosarja, sosolca in zemljaka
Stanku Vrazu in Fr. Miklosicu ('^ pri Sv. Juriju ob Scavnici
1814, dijakvMariboru 1824— 1830, filozof v Gradcu 1830-1833,
t kot sekovski knezoskofijski kaplan 1846) se nahaja seznamek
75 oseb, duhovnikov, uciteljev in (2) profesorjev.
Seznamek se nanasa na slovenski del sekovske skofije,
na 10 dekanij, ki so bile takrat zdruzene pod okrozno deka-
nijo mariborsko (dekanija Maribor, Marenberg, Sv. Lenart v
Slov. Goricah, Jarenina, Hoce, Slivnica) in okrozno dekanijo
ptujsko (dekanija Ptuj, Zavrc, VeUka Nedelja, Ljutomer) ter na
dekanijo Luce okrozne dekanije Deutschlandsberg,
Imena krajev, ki so tiskana lezece, sem dodal jaz po
„Personalstandu der Sekular- und Regular-Geistlichkeit des Bis-
thumsSeckau 1832" (Abgeschlossen am letzten November 1831).
Evo zaznamek:
Dechante.
2lnb. to^iper Zavrc.
So^. aJieglttfcf) Ptuj.
S^oni. 3ere6 Slivnica.
W.d). ©pejttc^ Hoce.
^r. Setcf) Sv. Lenart.
3gn. 3raicE)ing Luce.
Sof. ^icJ)ler Maribor.
%. 1. ®ono6 Jarenina.
8 2)e(f)ante
Dr. Fr. Ilesic: Prispe.vki k zgodovini nasega preporoda. 53
Pfarrer.
^nbr. 3:jc^erniit)e|; Kapela pri Radgoni.
?I(o. 9)ianner Sv. Kriz pri Ljutomeru.
©eo. Seutfcf^er Sv. Nikolaj pri Ljutomeru
S. Sdiwarj ?i)
©eo. aBagnev Ormoz.
^nt. Seliicf)egg St;. Barbara pri Borlu.
S5l. ftoffi Leskovec.
^0^. 'Someingo Margareta pri Ptuju. -)
^i)il. .^urejcf) Sv. Lenart pri Veliki Nedelji.
%nh. 2;icf)ulegg Polensak.
2tnt. 5frempl Sv. Lovrenc y Slav, goricah.
Soief ^^ufcfieniagg Sv. Juri ob Scavnici.
3ofi. S(f)ulla Sv. Andraz v Slov. goricah.
Sint. Sorofc^a! Sv. Vrban pri Ptuju.
£. Saifian (Ptuj).^)
©im. "^^orooben (Ptuj).*)
^ii. 3;a(f)er St;. Peter in Pavel v Ptuju.
Dgro. ©ritl Hajdin.
Sof). .^turnigg Marjeta na Pesnici.
SJltrf). DJefrep St;. -P^^cr in Pavel pri Gamlici
;3gn. 5Se[Ie6iI Arnfels.
^eo. Q5oUob Sv. Juri pri Svicini (Witschein).
SKatfi. Svaiif) Gornja Sv. Kunigunda.
^ai. Stanbegger Kamca.
%x. 3tfetfo Lembah.
©aio. .parman Sv. Peter pri Mariboru.
^al. aiJavforoitfrf) Sv. Martin pri Vurbergu.
@eo. ^onau Vurberg.
Soi'. SSiftag Barbara pri Vurbergu.
%{ox. '"iiluxto Sv. Rupert v Slov. Goricah.
fyr. aJiurfo Sv. Trojica v Slov. Goricah.
30 starrer.
') L. 1831. je bil Ivan Schwarz zupnik v Fehringu, Simon Schwarz
kaplan v Riegersburgu , Ivan Schwarz kaplan v Jarenini, Martin Schwarz
(1831/32 bogoslovec 4. letnika v Gradcu, Josip Schwarz pa dekan v Mahren-
bergu. Izmed teh bi prisla v postev le jareninski kaplan in marenberski
dekan; ker pa je Josip Schwarz ze izza 1. 1827. dekan v Marenbergu, ni
lahko misliti, da bi njega bil kdo pomotoma uvrstil med zupnike. Jareninski
kaplan Ivan Schwarz je bil 1. 1830. se kaplan pri Sv. Antonu v Slov. goricah,
1. 1828. provizor v Rusah s Serfom kot kaplanom. Misliti je torej najbrz na
tega Ivana Schwarza; Ivan Schwarz „Stir. Worovetz" je 1. 1S16 17. bil v
5. soli V Mariboru.
-) V shematizmu je Josip Domaingo zupnik pri Sv. Marjeti poieg
Ptuja. „Josip" je tudi v drugih shematizmih, tako v shematizmih za 1. 1831.
in 1833. Leta 1826. in 1827. je bil ta Josip Domaingo kaplan pri Sv. Marjeti,
1. 1828. in 1829. pa vikar v Vurbergu. — Eduard Domaingo, korar v Bo-
rovi, 1831. vikar pri Sv. Juriju v Waldbachu, ne pride v postev.
^) Ignacij Cassian je bil ze jeseni 1826. „Curmeister und einstweiliger
Benefiziat der Leebischen Stiftung', ocividno torej naslednik Antona Krempla,
ki je bil „chorimagister" do 11. sept. 1826. Od 1. 1827. pocensi je bil kor-
mester Cassian „einstweiliger Benefiziat der Stiftung zum h. Dismas' ; tako
se imenuje se tudi 1. 1831. in 1832. Cassian torej 1. 1831. prav za prav ni
bil zupnik!
*) beneficijat Golobove ustanove v Ptuju.
54 Dr. Fr. Ilesic : Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
Kaplane.
(SJr. ©ormati Qrmoz.
^oI§. <Bd)xc\) Schwanberg (?) ')
5Katf)=^ercu,', Sv. Anton v Slov. goricah.
@r. iTot^rmitl) Velika Nedelj'a.
^^ct. ©c|ijd)egg Sv. Barbara pri Borlu.
%[. <»lleineutid)tticl) Zavrc. •')
Wlaxt 2;jcf}crnitt)et,^ Sv. Juri ob Scavnici.
S(nt. Scf)evf Sv. Jari ob Scavnici.
^of. Serian,^ Ptnj.
%x. 3:iff)eiJ) Ptujska Gora.
'^l. ^.^nupotitidi Cirkovce.-')
3of). 9{ottcv Luce.
5inf. Srfjalamim Suce ali Sv. Kriz pri Lj'ittomeru?*)
mid). ^4>cijer( Ahrenfels.
m,axl. (ytrtjcv Karlau (Gradec).^)
2:^om. ^3itf!id)it)''') ^^- Trojica v Slov. goricah.
17 taplonc.
Schullerer.
9(nbi-. 3rf)atf.
'iBl. Somiuit.
toaaritfrf).
9Katfi. '45atoeu Sv. Lenart pri Vel. Nedelji? (Gratzer
Zeitung 3.^5. 1832.)
SSiftang Sv. Juri ob Scavnici? (Lapajne, Zgod.
St. Slov. 246).
^ornBud^el (Josip) pri Sv. Jurija na Scavnici?
^erjcf)ag Koloman? (Izza 1. 1835 ucitelj po-
mocnik pri Sv. Juriji ob Sc.)
9f{cg§ofel3 Fran, pri Sv. Antonu („Stanko Vraz
u skolama" str. 80).
1) Andrej Schrey je bil 1. 1831. zupnik pri Sv. Ivanu v Schwanbergu,
prej pa (1826—1830) v Eibiswaldu. Drugega Schreya 1. 1831. ni bilo v se-
kovski V Skofiji. Schwanberg je dekanija Sv. Petra v Sulmski dolini okrozne
dekanije Deutschlandsberg v mariborskem okrozjii.
') Blaz Klemencic, „Stir. Negau", je studira] na mariborski gimnaziji
od 1816-1822 (sosolec Marka Glaserja in Antona Serfa); bogoslovje je zvrsil
1. 1828., kaplanoval je najprej v Leskovcu, med dec. 1830. in nov. 1831. je
pa prise! v Zavrc, a se v shematizmu 1832 nakrat imenuje Matija, tako tudi
V shematizmu 1833. Ta „Matija" je ocividno pomota shematizma. Shematizem
1840 ima zopet Biaza Klemencica, zupnika v Kamci.
a) Filip Vaupotic je bil tega leta kaplan v Cirkovcah; 1. 1826. je
kaplanoval pri Veliki Nedelji, 1. 1832. je bil ze zupnik v Cirkovcah. Markus
Vaupotic je bil v onih letih lokalkurat pri Mariji Snezni. Blaza Vaupotica ni
bilo. Misliti je torej gotovo na cirkovskega kaplana.
*) Eden Jakob Salamun je 1. 1831. bil kaplan v Lucah, eden pa pri
Sv. Krizu poleg Ljutomera.
L. 1826.— 1830. je bil Jakob Salamun „providierender Kaplan" pri
Sv. Martinu v Sulmski dolini, gotovo oni, ki ga 1. 1831. nahajamo v Lucah;
zakaj tisti Jakob Salamun, ki je bil 1. 1831. pri Sv. Krizu, je bil tam vsaj
ze 1. 1826. in se 1832., torej nepretrgano vsaj 1826—1832.
Na katerega izmed teh dveh je misliti, ne morem dognati. Oni prvi
Salamun, kaplan v Lucah, je bil rojen 1799 pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah.
6) Nastopil je sluzbo kurata v Karlovu 1. nov. 1831, prej je bil kaplan
Pri Sv. Parbari v Slov. Goricah.
Dr. Fr. llesic: Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
Yicviitid).
dtoito.
9io§inamt.
.'oanimer.
iUauvU'^ Fran? (1827.28. ucitelj pomocnik v
Slivnici.
Dtieborfer.
3:fcf)erittd).
@cf)merr 1830 ucitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju,
1832 V Vurbergu (Gratzer Ztg,).
IS 3rf)ultneii"tev.
Suppantidiitfcfi ,'ouiuaiiitat!^ ^Jjvofcifov,
Sol. Cuaji pvof^ b. ilom. Spradje 2
fvof.
75 i^erfoneu.
Izmed navedenih so v „Gratzer Zeitung" one dobe kot
solski prijatelji imenovani dekani : Meglic, Jereb, Leich, Fa-
sching, Pichler, Golob ; zupniki : Manner, Deutscher, Selisek,
Kosi, Domanjko, Culek, Cvetko; kaplana: Klemencic, Glaser.
Iz katerega casa je ta seznamek? Ze ime mariborskega
profesorja Zupancica svedoci, da ni sestavljen po jeseni 1. 1831.;
zakaj takrat je Zupancic ostavil Maribor, premescen v Koper,
S tern se tudi zlaga cinjenica, da v seznamku se ni nobenega
izmed bogoslovcev, ki so 1. 1830. 31. dovrsili cetrti letnik bo-
goslovja (na pr. Mursec, Kostanjevec, Korosak, Breznik itd.).
Terminus post quern non je torej poletje 1831.
Bogoslovci cetrtoletniki 1828/29 so v seznamku navedeni
ze med kaplani (tako Crnivec Martin). Ostane nam torej raz-
dobje 1829 — 1831, V tem okviru pa je najodlocilneje to, da
je Juri Donau v seznamku naveden ze med zupniki; Donau
pa je bil po shematizmu, ki kaze stanje svecenistva koncem
novembra 1830, kaplan v Ptuju, a 1. 1831. je ze zupnik v
Vurbergu.
S tem je dognan tudi terminus ante quem non : namrec
december 1830.
Seznamek je torej sestavljen med decembrom
1830 in avgustom 1831 (vprvi polovici leta 1831).
c)
V kak namen je bil sestavljen ta seznamek? Nahaja se
seznamek v ostalini Jakoba Kosarja, ucenca Danjkovega, ki je
V dijaskih letih pisal, kolikor nam je ohranjenega, le v danjcici.
V ostalini istega Kosarja se nahaja tudi rokopis „Dainko's Con-
56 Dr. Fr. llesic: Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
ferenzen iiber die in der Beilage vom P. T. Herrn AUitsch, ihm
in der Verwindischung des Machnerschen Nahmenbiichleins fiir
Landschulen aufgelasteten Verstofie" ; to je vloga na vlado, s
katero je zavracal Danjko nasprotnike svojega pravopisa.
Rokopis nasega seznamka in Danjkovih „Konferenc" v
Kosarjevi ostalini je ocividno isti. Iz tega sklepam, da je se-
znamek v zvezi z ono Danjkovo akcijo.
Pa V kaki zvezi?
Ko je Danjko zvedel, da se je vecina" referentov (Krempl,
Harman, Alic, Slomsek) izrekla zoper njegov prevod Machnerjeve
knjizice, je romal od zupnika do zupnika ter je dosegel, da se
je vecina duhovnikov in uciteljev slovenskega dela
sekovske vladikovine s podpisi izrekla zanj ; pretvezel jim je
bil namrec, da lavantinski ordinarijat in celjsko okrozje odo-
bravata njegov izdelek. Izjave na ta nacin za sebe pridobljenih
moz je poslal guberniju v Gradec ter jih spremljal z vlogo o
neporabnosti metelcice in o prednostih njegovega pravopisa
(6. junija 1831). Vloga je obsegala dva dela: „Des Peter Dajnko
Detail" in („Dajnkos) und der Mitarbeiter Konferenzen" ; posnel
jo je prof. Kosan v Izvestju mariborske gimnazije 1890, in sicer
prvi del od str. 15. — 18., drugi del kratko na str. 18. Kosarjev
rokopis obsega samo prvi del, a ima naslov drugega dela,
torej „Konferenzen". Ocividno je ta Kosarjev rokopis sestav-
Ijen pred 6. junijem 1831 kot nekaka priprava za koncno
vlogo.
In bas tako je priprava za ono koncno vlogo z dne
6. junija 1831 tudi nas seznamek, pisan od iste roke. Kaze
nam torej ocividno imena onih moz, ki jih je Danjko hotel
pridobiti (ali pridobil?) zase. To je torej organizacija cet, s
katerimi je Danjko „furtim" zmagal. ^)
d)
Vredno je tudi pogledati, koga vse ni v seznamku.
Izmed dekanov slovenskih dekanij manjkata: dekan Jos.
Schwarz, dekan marenberski, in dekan Mihael Jaklin, dekan
Ijutomerski. Iz marenberske dekanije ni v seznamku niti enega
duhovnika, -) manjkata pa tudi oba Ijutomerska kaplana, namrec
Matija Grofikopf in Jos. Kotzmut, vobce izmed 16 duhovnikov
te dekanije 10.
') Kosan si v arhivu graskega ordinarjata ni prepisal imen tistih, ki
so dali Danjku podpis, pac pa se spominja, da je na vlogi videl „lepo vrsto
duhovnikov in uciteljev".
■') Za dve izmed teh zupnij ,^ namrec za Cirkovce in Ptujsko Goro
sta imenovana kaplana Vavpotic in Ceh.
Dr. Fr. Uesic; Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
57
Zupniki.
Okrozna dekanija mariborska :
Stevilo Stevilo
zupnij oz. inanjkajocih
lokalij zupnikov
DekanijaMaribor 10 3
DekanijaMarenberg 9 9
Dekanija Sv. L en art v Slov. i
Goricah 8 6
DekanijaJarenina 7 5
Dekanija Hoce •. . . 6 | 4
DekanijaSlivnica 7 5 (3)
Okrozna dekanija Ptuj :
Dekanija Ptuj . . .
Zavrc . . .
Velika Nedelja
Ljutomer 9
32 13 (12)
Primeroma manj jih manjka v okrozni dekaniji ptujski
V mariborski.
V okrozni dekaniji mariborski mu je bila najugodnejsa
dekanija Maribor, najneugodnejsa (ker pac obstranska) dekanija
Marenberg.
V okrozni dekaniji ptujski mu je bila najugodnejsa de-
kanija Ptuj, najneugodnejsa dekanija Ljutomer (Jaklinov vpliv?)
Poprek pa je izmed 79 zupniko\' in dekanov
na seznamku jih nekaj cez 3 0, torej manjsina.
Ako prebrojimo vse duhovnistvo poedinih dekanij,
demo to-le razmerje :
je izmed 18 dusnih pastirjev v seznarnk 7
- 11 , - .. , —
. 13
. 11
. 11
.. 10
. 18
. 10
. 13
„ 16
47
32 (30)
Stevilo
Stevilo
zupnij oz.
inanjkajocih
lokalij
zupnikov
10
2
5
2
8
3^)
9
6 (5)
nego
naj-
V dekaniji mariborski
marenberski
lenarski
jareninski
hoski
slivniski
ptujski
zavrski
velikonedeljski
Ijutomerski
3
2
2
3
10
5
6
6
(?)
(7
') Danjko je na vlogi z dne 6. jun. 1831 podpisan se kot kaplan rad-
gonski; torej se ni bil dekan velikonedeljski, ko se je pisal na§ seznamek.
Pred njim je bil dekan velikonedeljski Pichler, ki je na to prisel v Maribor;
po smrti dekana Lesnika (9. I. 1830) do prihoda Pichlerjevega je mariborsko
dekanijo opravljal jareninski dekan Golob.
58 Dr. Fr. Ilesic: Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
Izmed 136 duhovnikov je v seznamku 44; toda to raz-
merje ne pomeni mnogo, ker so kaplani pri Danjkovem vpra-
sanju prisli gotovo le v drugi vrsti v postev.
Pac pa se tudi iz tega razvidi, da se je Danjku v ptujski
dekaniji godilo primeroma najbolje.
Slicen „furtim" se poroca o Danjku tudi se v poznejsi
dobi. Danjko je kot dekan bil okrajni solski nadzornik in kot
tak je imel besedo v uciteljskih skupscinah, ki so se zacele
1. 1848. Pa Danjko se je nekoc ognil vzajemnega razgovora;
„Sudslawische Zeitung 1851, st. 184 poroca o „nekem cudnem
uciteljskem shodu pri Veliki Nedelji," ces, dekan P. D. je baje
sestavil neki spis, se vozil z njim od zupe do zupe, pobiral
podpise in je poslal to kot „protokol uciteljske skupstine" dezelni
solski oblasti — za to pa je dobil pohvalni dekret („Slov.
Bcela" 1851, 79/80).
III.
Natecaj za stolico slov. jezika v Gradcu 1. 1834.
Ko je St. Vraz studiral v Gradcu, je zavzemal tarn stolico
slovenskega jezika oz. je bil ucitelj slov. jezika Koloman Kvas.
Kar je postal Vraz v Gradcu, je postal sicer poleg Kvasa in
kljubu Kvasu, vendar je za razjasnjenje ozadja Vrazovemu
razvoju vazna tudi Kvasova stolica slovenskega jezika.
Provizorno je to stolico imel Kvas ze izza 1. 1823. Toda
14. avg. 1834 je dovolil cesar, da se to mesto sistemizira s
400 fl. C. M. iz stanovskega domestikalnega fonda. Vsled tega
je bil dne 26. sept, konkurz za slov. razpisan za dne 18. de-
cembra t. 1.*)
O tern natecaju sem nasel v vecinoma se neobjavljenih
korespondencah vec podatkov in to naj priobcim tu-le :
Dne 17, septembra 1834 je porocal gub. svetnik kanonik
Kraufi svojemu prijatelju dekanu Danjku pri Veliki Nedelji :
„Ich berichte Ihnen, dafi die Lehrkanzel der windischen Sprache
mit sistemisierten 400 fl. C. M. errichtet ist; es wird der
Concurs dafur ausgeschrieben ; vielleicht meldet sich einer der
geistlichen Literaten aus Ihrer Gegend."
Ta Kraufiov list je Danjko poslal mestnem kaplanu in
katehetu radgonskemu, Antonu Lahu, pristasu svojemu, danj-
cicarju.
Dne 26. nov. 1834 je pisal o tej stvari A. Lah Danjku.
Nate mu je Danjko dne 2. dec. odgovoril tako-le: „Ist es liir
») Krones, Geschichte der Karl Franzens Universitat, str. 151.
Dr. Fr. Ilesic : Prispevki k zgodovini nasega preporoda. 59
lebendiger Ernst, den Concurs fur die windische Lehrkanzel
zu Gratz am 18. d. M. mitzumachen, so habe ich Ihnen da-
gegen nicht das Geringste einzuwenden. Man wunscht sogar,
da6 dieser Posto von einem Priester besetzt werde — wegen
der Theologen. Nur der lOjahrig provisorische ProfeBor Hr.
Quafi wird mit den starkesten Competenz-Grunden vortreten,
sonst wiirden Sie bald den Vorzug behaupten, denn schwerlich
wird sich ein Priester aus der Diozese dazu entschliefien. Der
Diabolus tentator — od. Concursfragenmachermeister , war
etwas unvorsichtig, darum wollen Einige schon in Voraus
wifien, was beylaufig gefragt wird ; aber dieses Wissen wird sich
am Priifungstage so bewahren , wie beim Lotto-Ziehen die
vorausbekannten Nummern, darum diirfen Sie auf die Fragen
wirklich recht begierig seyn. Ungeachtet dem aber schrecken
Sie Sicii nicht ab, an jenem Tage in Gratz beym Kanzley-
Tischlein einzutretfen. Funfmal leichter wird dieser 400 f. C. M,
Concurs immer seyn , als nur eine 400 f. C. M. gebirgige
Pfarre. Und wenn Sie dem Herrn Gubernialrath Kraufi Ihr
Compliment machen kommen, so werden Sie auch leicht
abnehmen, wie man ftir den Herrn Quai3 gestimmt ist; die
Landstande werden vermutlich fur den Herrn Quafi arbeiten;
denn aus Ihrer Casse fhefit das Solarium, und die windische
Literatur soil nicht einseitig, d. i. nicht bloQ theologisch, sondern
auch prolan werden, theologische Slovenisten, sagt man, gibt
es ohnehin schon, aber juridische, medicinische, oeconoraische
windische Schriftsteller sind noch nicht geboren, also ist ein
weltlicher Profefior an diesen Fache nothwendiger, Kurz man
zieht daruber los, wie bey der Frage, ob der Staat in der
Kirche, oder die Kirche im Staate ist ..."
Danjko je poznal polozaj in Lahu ni zbujal prevec nad.
O tern^ konkurzu je pisal dne 18. dec. 1834 znani danj-
cicar Ant. Serf, takrat provizor v Srediscu, v Gradec Marku
Glaserju'): „ . . . Heute sollte der Concurs fiir die windische
Kanzel in Gratz seyn. Ich horte, dafi sich Herr Lach unser
geliebter, ja was sag ich, vielgeliebter College und Dein
Augapfel, auch bey diesem Concurse einfinden sollte, was mich
sehr freuen wurde, wenn es wahr ware, und er die Kanzel
erhielte. Schreibe mir doch bald, ob es wahr ist, und wer alles
diesen Concurs gemacht hat, wie er ausgefallen, und wer
wahrscheinlich diese Professur erhalten wird. Herr Dominkusch,
Steuerkontrollor beym Gubernio, war heute bey uns in Polstrau,
') Pismo je nemsko, a naslov je sloven ski, vsekakor zanimiv pojav.
Pisal je nemski, ker je mislil in se izrazal laze nemski, a svoje rodoljublje
je hotel pokazati vsaj v — etiketi. Naslov (v danjcici) se glasi : Sredi§e.
Visokovrednemi, Visokopoctiivanemi, Visokozviicenemi Gospodi iWarki Gla-
zari, naj vrednesemi Duhovnemi voznickemi Radovniki v' Gradci.
60 Dr. Fr. Ilesic : Prispevki k zgodovini nasega preporoda.
und erzahlte mir, dafi sich viele um diese Kanzel melden, auch
Auslander, welche man freylich nicht brauchen konnte. Ein
Krainer' kann nicht das windische kroatische u. f. f. mit dem
Krainischen verbinden ; aber ein Wende kann und versteht alle
diese Dialecte. Es ware daher am besten, dafi ein windischer
Priester dieses Each bekame, damit die Theologen auch einen
Unterricht in der windischen Grammatik, im Style und in der
Redekunst erhielten . . ." ^)
Imena vseh konkurentov nam dosle niso znana. Nekatera
so znana iz korespondence Vrazove.
Dne 26. „Hstognoja" = novembra 1834 je znal Vraz
Gaju porocati („Gradja Jugoslav. Akad., VI, str. 308): „Konkurs
na stolici Slovenskega jezika u Gradzi je na 17. gruden (dec.)-)
postavljen. Meni snani konkurenti so: Murko, Kvas, Mikloshizh,
Zav i neki drugi neimenitni dezhki, alj med njimi mene ne."
Odlocitev o slovenski stolici se je zavlekla. Se dne
6. avg. 1835 je pisal Miklosic iz Gradca Vrazu (Vienac 1883),
ces, Kvas ima jako malo nade, da bi postal profesor slov.
jezika; sveceniki so proti njemu. Robic je presojal elaborate
in rekel, da je Kvasov najslabsi. Miklosic ne more razumeti,
kako more moz, kakor je Robic, soditi kaj takega, ter misli,
da bi za to trebalo malo vec znanja nasega jezika, nego ga
ima Robic. Boljsi bi bil za to se Danjko. A kaj hocemo, ako
se nasa zemlja hoce uniciti . . .
In vendar je dobil mesto dotedanji „provisor" Koloman
Kvas.
') „Kranjec" je bil Serfu se „inozemec," obratno mu je ..slovenscina",
t. j. govorica Slov. Goric in hrvascina enota, ki jo stavi poleg „kranjscine".
2) Danjko navaja 18. dec! Tudi Serf navaja 18. dec. in to je po Kro-
nesu pravi datum.
O koleri na Kranjskem. )
Poljudna razprava.
Sestavil Franc Kobal.
Ze nekaj let nam v poletnem in jesenskem casu dnev-
niki skoro dan na dan zopet donasajo vesti, da se je kolera
nenadoma pojavila zdaj tu zdaj tarn, v velik strah ne samo
tamosnjega prebivalstva, ampak tudi sosednjih pokrajin. Nas
juzne Avstrijce te vesti izvecine niso vznemirjale, ker smo se
zaradi oddaljenosti od okuzenih in ogrozenih krajev cutili precej
varne. Kajti vecinoma je razsajala kolera po sirnem ruskem car-
stvu all pa po balkanskih drzavah. Drugace pa je bilo proslega
1910. leta, ko je kolera nenadoma prestopila severovzhodne
avstrijske meje in se je pojavila celo v osrcju nase drzave ter
pretila, da potrka tudi na nasa domaca vrata. Tedaj je ob cas-
niskih vesteh marsikomu v strahu zatrepetalo srce : videl je ze,
kako mu izpod domacega krova odnasajo mrlica za mrlicem,
kako mu ud za udom izumira rodbina in druzina. In ta njegov
strah so le se bolj utrjevali oblastveni oklici, govoreci o tem,
da seveda ni izkljuceno, da se kolera pojavi tudi v nasih krajih,
in podajajoci kratka navodila, kako se treba v slucaju njenega
izbruha ravnati. Pa naj so tudi ti oblastveni oklici zatrjevali,
da se dandanes kolere ni vec tako zelo bati in da so oblastva
ukrenila vse, kar jo more zabraniti, omejevati in udusiti, Ijud-
stvo svojega strahu vendarle ni pustilo docela. Kajti nepouce-
nost o bistvu kolere in o modernih uspesnih sredstvih proti
njej je vedno se tolika, da Ijudje rajsi verjamejo besedam starih
Ijudi, ki so doziveli prejsnje njene moritve, nego pa oblastim,
ki „vse to le kar tako govore". Je pac taka, da je Ijudem v
mozgu ostalo se dokaj strahu iz proslih let, ko je kolera v
istini kruto divjala tudi po nasih krajih. — Nic drugace ni bilo
letos, ko se je kolera plazila ob zapadni in juzni meji nase do-
movine in pretila, da vsak hip zarohni tudi po nasih gorah
in poljanah.
0 Za prijazno pregledovanje rokopisa na tem mestu presrcno zahva-
Ijujem gospoda dr. Demetra Bleiweisa viteza Trsteniskega. Pis.
62 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
In tako, mislimo, ne bo napacno, ako ob tej priliki po-
gledamo, kako je kolera svoje dni gospodarila po nasi ozji
domovini Kranjski.
Ker pa se je v pravo umevanje polozaja treba po moz-
nosti ozirati na vse odlocujoce cinitelje, se v tej razpravi ne
bodemo smeli omejevati na suho podajanje stevilk njenih zrtev,
ampak se bodemo morali ozirati tudi na mnenja, ki so tedaj
vladala glede bistva te bolezni, na vcasih kaj zelo smesna
varstvena in zdravilna sredstva, kakrsna so rodila tista izvecine
povsem neutemeljena, na prosto izumljena mnenja, na vsako-
casne zdravstvene razmere i. t. d. i. t. d. Na ta nacin bodemo
to sibo bozjo ob roki tiskanih in deloma pisanih virov na
njenih potih po nasi domovini spremljali od prvega njenega
pojava pa do danes. Da ta zgodba ne bode presuhoparna,
bodemo vpletli tudi marsikateri smesen dogodek , kakor ga
nam sporocajo nasi viri.^)
Upamo, da bodemo s tem spisom , ki pa nikakor ne
aspirira na predikat dovrsenosti, ustregli tem bolj, ker se o
zgodovini kolere na Kranjskem doslej se ni pisalo.
Ker nesmiselnosti, ki so jih glede kolere pocenjali nasi
predniki, ni mogoce dodobra presojati, ako sami ne vemo,
kako je pravzaprav z nasim Ijudskim strahom, s kolero, nam
ne preostaja nic drugega, nego da pogledamo, kaj je o koleri
zanesljivega dognala moderna zdravilska veda. Tako si
bomo za pogled v proslost razbistrili oci, poucili se pa bomo
tudi 0 tem zdaj tako perecem vprasanju.
Moderna veda govori o koleri tako-le:
Kolera je huda bolezen, ker jih izmed sto za njo obo-
lelih ponavadi umre 40—50. Loti se samo cloveka, nikdar
') V i r i : Kolera. Potrebno poduzhenje sa kmeta, kako naj fam febe
in Ivoje Ijudi te ftrafhne bolesni obvaruje. V vprafhanjih in odgovorih. V
Ljubljani, 1831. Natifnil Eger; — Dr. Fior. Sen t i mer (iz Kranja): „Die Cho-
lera heilbar!" Quedlinburg & Leipzig 1836; — Dr. Raim. Melzer (zdr. v
Ljubljani): „Die asiat. Brechruhr als Volkskrankheit", Wien 1856; — Dr. W.
Ko watch, Stadtphysikus und Magistratsrat (v Ljubljani): „Denkschrift des
Laibacher Stadtphysikates betreffend die sanitaren Ubelstande der Landes-
hauptstadt Laibach und Vorschlage zur diesbeziiglichen raschen u. billigen
Abhilfe an die zufolge Gemeinderathssitzung vom 18. Juni 1875 einberufene
Sanitats-Enquete" ; — Dr. Keesbacher: „Gesundheit in Krain", 1883; —
Dr. Franz Zupanc: „Krain und seine dffentl. Gesundheit vom Jahre 1881 —
incl. 1890 (1893); — dr. K. Vesela, zdravnika iz Postojne, prosnja na de-
zelno vlado za podelitev mesta c. kr. dez. zdravstvenega svetnika iz 1. 1859.;
rokopis V muz. arhivu; — tiskan letak iz 1. 1836.: Franz Graf von Hohen-
wart: „Vorschlage zur Heilung der wuthenden Cholera-Anfalle" ; — „Illy-
risches Blatt" letniki 1830, 31, 32, 37, 49; „Laibacher Zeitung"
letniki 1831, 32, 36, 37, 49, 50, 55, 66, 86; — „Novice" letniki 1847, 49, 51,
55, 73; — „Mittheilungen des hist. Vereins" letnika 1853 in 67 ; —
„Besednik'' 1872; — „Slov. Narod", 1886; — „Laib. Wochen-
blatt". 1886.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 63
zivali. Za cloveka pa je tem nevarnejsa, ker je nalezljiva. Ti-
stega, ki jo je nalezel, najprej nekaj dni muci huda driska.
Telo se zacne prazniti z neznansko hitrostjo, blato in izmecki
so cimdalje redkejsi, zvodeneli, rizevi vodi ali redkemu mocniku
podobni. Bolnika se poloti neznosna zeja, ki je pa ne more
ugasiti, ker gre neprestano vse od njega in ker svojpot bljuva.
Ker gre toliko tekocine od njega, mu jame telo upadati, da se v
kratkem casu kar izsusi ; poteze mu postanejo siljaste, glas
je hripav, poti se bolnik cim dalje manj, cim dalje manj je
slin in jokati se ne more, ker ni solz : vse je izsuseno. Telesna
toplota je manjsa in manjsa, zila skoro nic vec ne bije, ni
dolgo, ko zastane popolnoma. In tedaj pristopi k bolniku bela
zena smrt. — Se huje je, ako iz telesa ne gredo tista rizevi
vodi podobna izlocila; v tem slucaju imamo opraviti s takozv.
„suho kolero" (Cholera sicca), ki pa se pojavi le poredkoma.
— Ni pa V vsakem slucaju tako hudo, kakor smo opisali
zgoraj. Mogoce je namrec tudi, da se kolera pojavi edinole v
obliki hude driske ali pa v obliki driske, zdruzene z bljuva-
njem, pa brez drugih spremljajocih pojavov. V tem slucaju
okrevajo bolniki ponavadi ze v par dneh. So pa tudi tezji
slucaji (n. pr. gori omenjeni slucaj suhe kolere), ko umro bol-
niki v nekaj urah, ne da bi jih sploh bila napadla huda driska.
Umro namrec za zastrupljenjem. — Marsikdo okreva, tudi ce
ga je napadla huda kolera : pojenjavajo driske in bljuvanja,
bolniku zopet zacne krepkeje biti zila, zopet se zacne potiti,
zopet se mu pravilno zbirajo sline in dane so mu solze. Vcasih
pa se sredi taksnega zboljsavanja bolezen nenadoma prevrze
na slabo: tresti ga zacne mrzlica ali pa hudo oboli na ledvicah
in umre.
Kolera (njeno ime izvajajo nekateri iz grske besed /oV/- =
zoic, drugi iz hebrejske besede Chole ra = huda bolezen) svo-
jega pravega domovja nima v Evropi, marvec v Aziji, in
sicer v Vzhodni Indiji, zlasti ob ustju reke Ganges. Iz tega
svojega domovanja pa prihaja nenasitna ta morilka — prav
kakor so nekdaj Turki hodili v nase kraje morit in plenit —
V Evropo, da si tarn nazanje svojo mrtvasko zetev, Noc jo
prinese, noc jo odnese, ne hodi po velikih cestah, ne vozi se
po rekah, danes je tukaj, jutri tarn, ali koderkoli je ustavila
svoj korak, odmeva za njo jok in stok, povsodi je za seboj
pustila najzalostnejse sledove : cele vrste svezih grobov. V svoji
domovini Indiji mori in davi ze izza davnih casov, v vzhodno
Evropo pa je prvic prisla sele 1821.1eta,in sicer potej-le poti :
zapustivsi svoje domovje, je preko Perzije in Astrahana krenila
proti Volgi; ob tej orjaski reki pa se je ustavila. Drugic se je
odpravila na pot v Evropo 1. 1826.: najprej je porazsajala po
Bengaliji, potem pa jo je (1829) iznova udarila proti Volgi, jo
64 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
prekoracila in se kot nepricakovan in vse preje nego Ijub gost
nenadoma javila prebivalcem Moskve. Ko se je tarn nekoliko
oddahnila, se je spustila prvic, v kolikor je to znano zgodovini,
nad zapadno Evropo: preko vse evropske Rusije je prisla v
Avstrijo in Nemcijo, od tod pa je prestopila na angleski otok in
na Francosko, odkoder se je s potniki vred crez ocean pripeljala
V Ameriko. Ocitno se ji je morala Evropa na tern njenem po-
tovanju zelo prikupiti, kajti odsihmal jo je posecala ob vsaki
priliki in nepriliki in jo poseca se danasnje dni, vcasiii celo v
druzbi slabejse svoje sestre, kuge, z malimi izjemami se drzec
prvotnega svojega pota: preko Rusije.
Zgodovina trdi, da je kolera prvic prisla v Evropo 1821,
odnosno 1829. leta. Pismouki pa so trdili drugace: da se je
v Evropi zglasala ze pred vec tisoc leti. To svojo trditev, ki
so jo zabelezile tudi nase „Novice" (1855), so opirali na
besede sv. pisma Eccl. 37, 33 in pa 31, 33, kjer se kolera
opisuje kot posledica nezmernosti: „In multis enim escis erit
infirmitas et aviditas appropinquabit usque ad choleram",
in pa na Ciprijanovo pismo kristjanom iz 3. stoletja po Kr.,
V katerem tolazi plahe in zbegane in jim priporoca srcnost
kot najboljse sredstvo proti hudi bolezni, ki je tista leta kruto
morila po rimski drzavi in se 1. 252. pojavila tudi v Kartagini.
Dolgih 15 let je davila Rimljane in divjala tako grozno, da so
Ijudje V silnem strahu bezali od bolnikov in od mrtvecev, ki
so. V celih kupih nepokopani lezali po cestah in ulicah in raz-
sirjali neznosen in smrtonosen smrad. Popis tedaj med Rim-
Ijani razsajajoce bolezni pa se bistveno krije s popisom
kolere, kakor smo ga podali zgoraj. — Malavasic in Bleiweis
nista mogla prav verjeti, da bi bilo v zgoraj omenjenih slu-
cajih misliti na pravo ali azijsko kolero. Treba namrec vedeti,
da razlocujemo dve vrsti kolere: kolero, ki ima svoje pravo
domovanje v Aziji in se zato imenuje azijska ali prava
kolera (cholera asiatica) — govorili smo o njej zgoraj — in
pa kolero, ki ima svoje domovanje pri nas in se zato imenuje
domaca kolera (cholera nostras). Ta poslednja izdaleka ni
tako nevarna, kakor je njena azijska sestra. Nastopa pa v obliki
hude z bljuvanjem zdruzene driske, kakrsna se po nasih krajih
tako pogostoma pojavlja v poletnem casu med odrastlimi kakor
tudi med dojencki. Domaca kolera pomori razmeroma le majhen
odstotek obolelih. — Malavasic je torej bil mnenja, da je tista
leta le prav hudo razsajala cholera nostras ali po njegovem
„bljuvodriska" (nem. „Brechruhr"), o kateri, kakor pravi Ma-
lavasic, govori ze oce medicine Hipokrates (roj. krog 1. 460.
pred Kr.) v 5. knjigi takole: „Neki moz v Atenah je dobil
bljuvodrisko. Bljuval je, driska ga je gonila in velike bolecine
je trpel. Bilo je nemogoce, mu drisko in bljuvanje ustaviti in
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 65
izgubil je tudi svoj glas; crno se mu je delalo pred ocmi in
oci somu upadle. Krc ga je vil, ki se je v crevih zacel in
se V zelodcu ustanovil. Kolcalo se mu je. Driska je bila huja
kakor bljuvanje. Po zivotu je bil mrzel kakor led." Nadalje
navaja Malava^sic, da je ze Hipokrates razloceval suho ko-
lero (Ko/.s:7. Ir.'A) in vlazno (KoA^:7. brez pristavka). Istotako,
pravi, sta kolero poznala ze stari zdravnik Aretes in Galenos
(roj. 130. po Kr.), ki jo je popisal na podoben nacin.
Mi se ne bodemo spuscali v raziskavanje ucenega vpra-
sanja, ali je takrat po Evropi morila nasa domaca ali je po
njej zela prava ali azijska kolera, marvec se hocemo drzati
tega, kar je zanesljivo dognala zgodovina. Ta trdi, da je prava
ali azijska kolera — in samo le-te morilke pustosenja po Kranj-
skem hocemo zasledovati — v zapadno Evropo prvic pri-
divjala 1. 1829. po Kr. Od tedaj pa do danes stejemo sest
vecjih njenih navalov na Evropo: ob prvem na-
valu (1829 — 1838) je tekom 91etnega divjanja po vsej Evropi
pomorila skoro milijon Ijudi. Utrujena od tolike moritve, se
potem ni vec prikazala v Evropo dobrih 8 let. V drugic je
prihrula 1. 1846. in pustosila do 1. 1859., torej celih 13 let, ne-
usrniljeno davec tudi po slovenski zemlji, po Kranjski, Koroski
in Stajerski. Tretjic je v divjem plesu zaplesala po Evropi v
letih 1864—1875. V nekoliko dneh je iz Arabije po morju
dospela v juzno Evropo in se v nekoliko tedniti razpasla po
vsej celini. Ta slucaj je tem bolj zaniraiv, ker je sicer za svojo
pot iz azijske Rusije, od koder je po navadi prihajala, v Ev-
ropo rabila po vec nego leto dni. — Cetrtic so jo 1. 1884. v
Evropo zanesle francoske ladje, ki so iz Indije prisle v Toulon
in V Marseille. Od tod je zadivjala po Italiji in po Spanski,
oglasila pa se tudi po nasih krajih. — Petic je v Evropo pridrla
preko Astrahana in Rusije 1. 1892. in pustosila zlasti po Nemciji,
Belgiji in Francoski. — Sesti njen naval na Evropo pa stejemo
poslednja leta.
Prava kolera tedaj ni v Evropi doma, temvec v Aziji.
Da bi se za stalno naselila v Evropi, ji ni dano. Kajti ceprav
se je kje v Evropi vgnezdila, za dalj casa na istem kraju ne
more strpeti, marvec je liki Ahasver obsojena na vecno potovanje.
Stvar je namrec taksna :
Kakor vsaka bolezen, ima tudi kolera svoj vzrok, bolje
receno, svojega po vzrocitel j a, in sicer majckeno, majckeno,
za prosto oko sploh nevidno glivico, nekoliko zakrivljeni pa-
licici podobno, ki jo imenujemo komabacil (bacillus = pa-
licica, komma = vejica). In kakor vzklije zitno seme le tedaj,
ce je zasejano v rodovitna tla, umre pa, ce oblezi na pusti
skali, tako more tudi ta glivica ziveti in kaliti le tedaj, ce je
prisla V zanjo ugodna „tla". Te glivice ali, da jih imenujemo
5
66 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
s pravim imenom, ti komabacili ali vibrioni pa imajo to last-
nost, da rasto in se mnoze z neverjetno hitrico, ako so prisli
na dovolj topel kraj (16 — 40"), ako do njih prihaja zrak in ako
so na vlaznem. Vlaga pa ne sme biti kisla, kajti kisline, zlasti
proste,jih tiitro pomore.
Ce torej pride tak komabacil v cloveski zelodec in ce
V le-tem slucajno ni zmanjkalo navadnega zelodcnega kislega
soka, je komabacilu odklenkalo: v par urah je mrtev. Na
ta nacin je nasa zelodcna kislina — zakaj, to bodemo videli
kasneje — eden najuspesnejsih nasih varuhov pred kolero. Zato
nam bode razumljivo, zakaj nam zdravniki, kadar preti kolera,
svojpot dopovedujejo, naj gledamo na to, da si s preobilim
zauzivanjem jedi in pijace ne skvarimo zelodca.
Kaj hudo denejo tem bacilom tudi prevelika toplota in
pa kemicna takozv. razkuzujoca ali dezinfekcijska sredstva:
dvoprocentna karbolna kislina ali pa sublimat 1:2000 jih
zanesljivo umori v malo minutah. Istotako jim vzame ziv-
Ijenje susa: na cloveski roki izumro priblizno v dveh urah, na
suhih predmetih, oblacilih itd. poginejo v 24 — 48 urah. To
dejstvo si moramo zlasti zapomniti, ker nam jasno izpricuje,
da je izkljuceno, da bi se mogli kolerni bacili v obliki prahu,
kot suha tvarina torej, vzdrzati v zraku. Videli bodemo, da so
prej mislili, da se povzrocevalci kolere nahajajo v zraku, ki
ga vdihavamo, in da je torej zrak tisti cinitelj, ki pravzaprav
raznasa kolero. Da je ne more raznasati zrak, so neovrgljivo
dokazali nestevilni poizkusi.
Torej sogotoviodnosaji (mraz, susa, brezzracnost) in gotove
snovi (kisline, karbol, lizol, sublimat itd.), ki te bacile umore. Hvala
bogu, da je tako, kajti sicer bi bili kolernim bacilom izroceni
na milost in nemilost. Tako pa jih lahko odpravimo, kjerkoli
so se naselili, Treba le, darazkuzimo ali dezinfikujemo
s takimi sredstvi prav vse, kamor so se utegnili bacili naseliti.
Zlasti vestno se morajo umivati vsi tisti, ki bolniku strezejo
ali prihajajo z njim v neposredno ali posredno dotiko.
Nasprotno pa za komabacile ni ugodnejsih „tal", nego
je vlaga. V vlagi, zlasti v vodi, kakrsno rabimo za pijaco
in za ostalo domaco rabo — (Ce ni prekuhana ! Saj smo
povedali, da jih velika toplota umori!) — in pa v cloveskih
izmeckih se drze dolgo casa. Prav tako ohranijo vso svojo
zivljenjsko moc v sveznjih vlaznega perila, vlaznih cunj itd.,
ki so zaradi tega najnevarnejsa gnezdisca kolernih povzroci-
teljev in najopasnejsi njeni raznasalci.
Potemtakem nam bo razumljivo, odkod dejstvo, da se
kolera najraje pojavlja v krajih, ki imajo slabo vodo
ali pa tla, po katerih ali v katerih postaja voda, najveckrat se
celo pomesana z gnojnico, ki se je iz slabo napravljenih greznic
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 67
razlezla po zemlji. Razumljivo nam bode, kako to, da se ko-
lera najraje pojavlja na poletje, ko se je pomladanska voda
ze razlezla po zemlji in je zrak primerno topel, ali na zgodnjo
jesen, ko pada mnogo dezja in rose in toplota se ni ponehala.
Zanimivo je, kar je dognal ucenjak, ki je prestudiral 341
izbruhov kolere po raznih krajih Evrope. Dognal je, da se
kolera najraje pojavlja v mesecih od maja do konca novembra
(271 izbruhov), docim se je v zimskih mesecih (december do
konca aprila) pojavila samo 82krat. Razumljivo nam bode tudi,
zakaj skoro redoma prizanasa krajem v gorah in zakaj celo v
enem in istem vecjem mestu vse huje mori v tistem delu, ki
stoji na vlaznih tleh ali ima slabo oskrbljena tla (slabo kana-
lizacijo, slabo pitno vodo itd.) nego v tistem, ki je na skal-
natih tleh ali je v zdravstvenem oziru sploh bolje oskrbljen.
Ocividno je njena sila odvisna od kakovosti tal, od vodnih
odnosajev, od cistote i. t. d. Da je temu res tako, je spoznal
ze Pettenkofer, ki je v obrambo proti koleri v prvi vrsti
zahteval zdrava tla, osusenje tal in odstranjevanje vseh necistih
odpadkov cloveskega gospodarstva , kanalizacijo, preskrbo s
cisto vodo, odstranitev greznic in sploh vsega, kar utegne one-
zdraviti tla, na katerih stoje nasa domovanja.
Omenjeni povzrocitelj prave ali azijske kolere ima pa se
neko drugo, z nasega stalisca zelo hvalevredno svojstvo: to
namrec, da se na evropskih tleh nikakor ne more
udomaciti. Najsi se je tudi naselil tu ali tam, v reki, v
"tolmunu, V vlaznih tleh: trajno se na evropskih tleh ne more
vzdrzati pri zivljenju. Zivi nekaj casa in si ohranja svojo mo-
rilno moc, potlej zacne razpadati, nic vec ne more povzrocati
bolezni, koncno pa pogine. Stalno more prebivati edinole v
Indiji, in se tam le ob Gangesovem ustju, kjer je menda na
celem svetu edini kraj, ki je ustvarjen, proklet ali blagoslovljen
tako, da more trajno prezivljati kolerne bacile. In tako kolera
v Evropi, potem ko je enkrat ugasnila, ne more izbruhniti
vnovic, ce njenih povzrociteljev ni kdo na novo zanesel vanjo. In v
istini kolera se ni izbruhnila v Evropi, ne da bi jo bil kdo zanesel.
S tem pa smo prisli do drugega vaznega kolerinega
svojstva, do njene nalezljivosti.
Znano je, da za kolero nikoli ne zboli en sam clovek :
koder je zbolel eden, jih zboli in umre mnogo, ce niso zdrav-
niki se pravocasno posegli vmes. Kolera je torej nalezljiva ali
kuzna bolezen. Je pa tem nevarnejsa, ker se ne siri korak za
korakom, temvec v skokih : celo vrsto his ali celo vasi in mest
preskoci in nenadoma izbruhne tam, kjer so se je najmanj
nadejali: naenkrat je je polna vsa krajina, Zato jo imenujemo
Ijudsko ali epidemicno bolezen (i-i + feo:, razsirja-
joca se po vsem okraju) in govorimo o kolernih epidemijah
68 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Nastane vprasanje: Kako pa se kolera prav-
zaprav naleze?
Zdravniki-ucenjaki nam odgovarjajo tako-le:
Kakor je 1. 1883. dokazal nemski zdravnik dr. Robert
Koch, ki je kolero prouceval v Egiptu in v njeni indijski
domovini, treba le, da pride kolerni bacil v clovesko crevo. Ker je
vlaga V cloveskem crevesu kakor zanalasc zanj ustvarjeno
gnezdisce, se bacili v crevesu razmnoze z neznansko hitrico in
povzrocijo one hude driske in bljuvanja, o katerih smo govorili
zgoraj. V druge dele telesa se kolerni bacili ne razsirjajo, zato
pa tern huje delujejo v crevesu. Najbrz zadostuje ze en sam
tak bacil, da koncno, ko se je zaplodil in razmnozil v nesteto
mnozico oprod, spravi clovesko zivljenje v nevarnost.
Z izmecki pridejo ti „izpitani" bacili zopet na dan in
V vodo, med perilo, v greznice in bogvedi kam povsod. Tako
se jih lahko naberes neposredno ali posredno. Neposredno
jih moremo nalesti, ako se brez potrebne previdnosti dotikamo
za kolero obolelega cloveka, njegovih izmeckov, njegovega
perila, njegove obleke, posode, ki jo uporablja i. dr. Posredno
pa jih moremo nalesti, ako pridemo v dotiko s predmeti, na
katerih ali v katerih so se kakorkoli naselili vibrioni, to je,.
s predmeti, s katerimi je prisel v dotiko okuzen clovek. Pridejo na
obleko, na orodje, na roke, od tod v usta in ce so enkrat tam,
so ze skoro docela na dobrem : treba le, da se srecno zmuznejo
skozi zelodec, oprezno se izogibajoc svojemu smrtnemu sovraz-
niku, zelodcni kislini, in da srecno dospo v crevo. Le redkoma
se pripeti, da bacili potem, ko so dospeli v crevo cetudi zdravega
cloveka, ne povzrocijo bolezni. Zgodi se to le tedaj, ce je
doticnik posebno trdne narave. V tem slucaju gredo bacili od
njega, ne da bi mu bili kaj zlega prizadeli, izvzemsi morda
hudo drisko. Pripomniti pa treba, da bacili, ki pridejo iz cloveka,
V katerem so se zacasno nastanili, ne da bi mu povzrocili kaj
hujsega, za drugega cloveka niso prav nic manj nevarni nego
njihovi tovarisi, ki prihajajo iz koleri zapadlega cloveskega
trupla, Cloveka, ki nosi v sebi bacile, pa ne zboli za kolero,
imenujemo bacilonosca. Bacilonosci torej niso nic manj nevarni
nego za kolero najhuje oboleli Ijudje. — Posebno nevarno
je sadje, socivje, mleko, surovo maslo, svezi sir, s katerimi
treba ravnati nadvse previdno. Ne jej teh stvari surovih, v
kolikor se dado skuhati, ali pa se jih rajsi izogiblji! Zlasti
se varuj nekuhanega mleka. V obce ravnaj previdno z vsemi
predmeti, ki prihajajo iz okuzenih krajev! Nevarna razsirjevalka
kolere je tudi voda. Vode, v katero so utegnili priti clovesko
blato, cloveska voda, kuhinjski odpadki ali druga nesnaga in
ki torej ni cista, se moramo strogo izogibati. Sumljiva je voda^
ki jo s sesalkami (vodnjaki) dvigamo iz tal pod obljudenimi
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 69
kraji, ker vanjo brzcas ponica nesnaga cloveskega gospodarstva,
nadalje voda, ki jo dotakamo iz mocvirij, tolmunov, tekocih
rek, ce ni skrbno precejena (filtrirana), zlasti nevarne pa so
vode, na ta ali oni nacin onesnazene z odpadki okuzencev.
Ne velja to samo o vodi, ki jo rabimo za pijaco. Saj se
okuzevalci prav tako lahko primejo posode, ki jo s tako vodo
umivamo, perila, ki ga izpiramo, poda in oprave, ki jo cistimo,
od tarn pa preidejo na nas same. S tega stalisca je poudarjati,
da misli povsem napacno, kdor meni, da je za svojo varnost
storil dovolj, ce sumljive vode ne pije razen prekuhane, dopusca
pa, da se s prav isto vodo ravna v kuhinji ali sicer v go-
spodarstvu. Saj se mu kaj lahko zgodi, da je posoda, iz katere
uziva razkuzeno vodo, umita v vodi, ki jo je dodobra okuzila!
Voda iz vodovodov je, kar je lahko umljivo, ker prihaja iz
studencev in se pretaka po zaprtih ceveh, navadno zdrava,
izvzemsi slucaj, da je kraj njenega izvira sam nezdrav ali da
se je medpotoma kakorkoli okuzila, kar pa se ne zgodi tako
izlahka. Zelo opasna je lahko voda potokov in rek, zlasti pa
plovnih veletokov. Tekoce vode, v katere izpraznjuje obrezno
prebivalstvo svoje gospodarske odpadke, morejo postati prav-
cata gnezdisca kolere, ki so tern nevarnejsa, ker so obrezniki
ponavadi z vodo v neprestani dotiki, bodisi da jo pijejo, da
jo rabijo v gospodinjstvu ali da se v njej umivajo.
Ker se ti bacili, kakor smo zgoraj pokazali, kaj dobro
drze V vlagi, v vodi itd. in ker se vlaga hitro razleze po tleh,
ce niso dovolj trda, je razumljivo, kako to, da se kolera
razsirja s toliko hitrico in docela nepricakovano, kakor da je
eksplodirala. — Posredne razsirjevalke kolere so koncno tudi
zivali, zlasti muhe, ki tako rade posedajo prav tam, kjer bi
jih najmanj bilo treba. Znani so slucaji, v katerih so kolero
zanesle uprav te bozje stvarce. Poglaviten razsirjevalec kolere
pa je in ostane clovek, bitje, ki mu je pred ostalim stvarstvom
mimo drugih dodeljena tudi ta prednost, da more edino on
oboleti in umreti za kolero.
Docim nalezemo kugo, ce le pridemo v okuzencevo ozracje,
nalezemo kolero le tedaj, ce se po svoji nepazljivosti nalezemo
od bolnika izmetanih kolerabacilov. To treba zapomniti.
Iz vsega, kar smo o svojstvih komabacilov ali vibrionov
navedli prej in kar smo povedali pravkar, je torej jasno, da
kolera ne more nastati, ce ni bacilov, in drugic, da
se kolera naleze edinole na ta nacin, da pridemo
v dotiko z bacili, odnosno jih nalezemo. Kakor
pri mnogih drugih boleznih je koncno tudi pri koleri tako,
da se tistega, ki jo je enkrat srecno prestal, za nekaj casa
ne loti izlepa. Kdor pa se ni docela okreval in ravna ne-
previdno, ji lahko takoj zopet zapade iznova.
70 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Najboljse sredstvo proti razsirjenju kolere
je osebno in javno varstvo. Ker se bodemo, zasledujoc
kolero na Kranjskem, morali ozirati tudi na vprasanje, kaj so
nasi predniki ukrepali, da bi se kolere obvarovali, je potrebno,
da pogledamo, kaj nas moderna zdravilska znanost uci v tern
pogledu.
Trditev, da se posameznik koleri najlaglje izogne, ce
se pravocasno odstrani iz okuzenega kraja, velja — pa le
deloma — samo tedaj, ce se je doticnik odstranil, se predno
je nalezel bolezensko kal. Povsem pogreseno pa je, ce nekateri
zdravniski spisi odstranitev priporocajo na prvem mestu, po-
greseno zategadelj, ker se v obcem pobegu ne da nadzirati,
kdo je docela neokuzen, in se torej ne da prepreciti razsirjenje
kolere, drugic pa sploh ni nujno, bezati pred kolero. Kdor
ravna z vso potrebno opreznostjo, se je lahko obvaruje tudi
sredi okuzencev. Beg pred kolero tudi radi tega ni umesten,
ker se pac vsakdo v svoji domaciji, v svojem navadnem
zivljenskem redu laglje ubrani kolere nego pa med tujimi
Ijudmi, ki so ali pa niso dovolj oprezni. In kdo mi jamci za
to, da kolera, ki skace kakor konjicek na sahu, ne priskaklja
za mano, pa naj pobegnem kamorkoli? Koncno pa je skrajno
nemodro, izdajati parolo: „Bezimo!", ker zbuja taka parola le
se vecji, pa povsem neupravicen strah. Strah je zlasti pri koleri
skodljiv, kakor je ob koleri skodljiva vsaka dusevna razdrazenost.
In zato uci moderna veda : Naj kolera v tvojem kraju divja
se tako zelo, ostani! Ce si oprezen, se ti ne bo zgodilo nic
hudega. Treba pa vestno gledati na to, da smo zmerni v
vsakrsnem uzivanju, da se varujemo motenja prebave in pre-
hlajenja. Svojega navadnega zivljenskega reda naj nihce na
noben nacin ne izpremeni. Izogiba naj se vsakdo bolnikov,
zlasti pa naj ne uziva stvari, ki rade povzrocajo grizo (cesplje,
kumare, dinje). Vse jedi morajo biti dobro prekuhane, prav
tako tudi pitna voda.
Priporoca se kozarec dobrega rdecega vina, malo ruma
ali dobro ulezanega piva. Mnenje, da je dobro, ce se ob
koleri zauziva mnogo opojnih pijac, je krivo. Kdor ni vajen
rdecega vina, temu rdece vino lahko skoduje. Vinopivcem je
nujno priporocati zmernost. Most, mlado vino in prekislo vino
skodujejo, prav tako tudi mlado ali skisano pivo. Vobce se
opaza, da koleri najrajsi zapadejo alkoholiki, — Vsakdo naj
vestno gleda na snago. Roke naj si izmija veckrat na dan,
zlasti pa pred jedjo, s prekuhano vodo in z milom. Kdor ima
opraviti s kolerabolniki, se umivaj z lizolovo ali karbolovo
raztoplino in menjaj obleko. Ce se je pojavila tudi le lahka
driska, poklici zdravnika, ker utegne postati hujsa in opasna,
lezi V posteljo in popij nekaj casic erne kave ali melisnega caja.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 71
Glede javnega varstva so drzave dolocile to, kar je
sklenil veliki mednarodni zdravstveni zbor v Dresdenu dne
15, aprila 1893, in sicer:
Cim se le sumi, da je kdo obolel za kolero, treba to
nemudoma javiti oblastim in treba doticnika strogo lociti od
vseh drugih stanovalcev ali ga izolirati (osamiti). Vse, karkoli
je bilo z njim v dotiki, se mora vestno razkuziti, zlasti njegovi
izmecki, posoda, stranisce. Zanalasc za slucaj kolere sestavijene
posebne krajevne zdravstvene komisije morajo strogo gledati
na snago cest, ulic, trgov in javnih vodnjakov, nadzirati izci-
scevanje pretokov, grezisc, straniscingnojisc, nadzirati prenocisca,
javna stanovalisca itd., pa tudi zasebna stanovanja, zlasti delavska.
Nadalje je ob takih casih strogo prepovedati vsakrsno zbiranje
vecjih Ijudskiii mnozic, kakor n. pr. sejme, romanja, procesije
ltd., kakor tudi vojaske vaje. Ker se bacili radi oprijemljejo
sadja, socivja in perila, je uvoz takih stvari iz okuzenih ali
sumljivih krajev zabraniti. Mrlice, za kolero umrle, treba umiti
s sublimatom in spravljati v posebne prostore; razpostavljanje
mrlicev in vecji pogrebi so prepovedani. Manj vredno mrlicevo
zapuscino je pozgati, ostalo pa v vroci pari ali v suhi vrocini
razkuziti. Zlasti pa naj zdravstvene komisije Ijudstvo mirijo,
ker je nepotrebni strah najhujsi pospesevatelj kolere. V ta
namen naj priobcujejo primerne pouke in navodila.
Drzave, ki so med seboj v dogovoru glede boja proti
koleri, si morajo neprestano natancno porocati o njenem stanju.
Da se po moznosti zabrani njen prehod iz drzave v drzavo,
morajo na vseh obmejnih postajah, skozi katere gre glavni
promet, biti urejeni zdravstveni uradi za nadziranje potnikov
in njihove prtljage. Za kolero obolele ali sumljive potnike
morajo pridrzati in jih nemudoma izolirati in spraviti v
bolnice, njihovo prtljago pa vestno razkuziti. Seveda veljajo
te varstvene odredbe samo za potnike, ki dohajajo iz okuzenih
ali sumljivih krajev, Perilo, stara in obnosena obleka, rabljena
posteljnina, cunje itd., ki prihajajo iz takih krajev, sploh ne
smejo V drzavo. Za njihov prevoz skozi drzavo veljajo posebna
dolocila. Uvoz korespondenc, tiskovin, knjig, casnikov i. si.
ni prepovedan, niti jih ni treba razkuzevati, Zeleznicne vozove
treba razkuziti. — Slicna dolocila veljajo za postaje ob plovnih
rekah, za pomorska pristanisca itd,
Ce se vestno izpolnjujejo vse te varstvene odredbe, se
nam modernikom ni bati, da bi se kolera nevarno razsirila.
Koliko take odredbe zalezejo, ako se v resnici natancno izvajajo,
kaze dejstvo, da je v dobro zavarovani Nemciji v letih 1892.
do 1894. za kolero umrlo samo 9000 Ijudi, docim jih je v istein
casu na Ruskem ugrabila kolera krog 800.000.
72 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Bolnika, ki je zapadel azijski koleri, zdravijo zdaj
s tem, da mu dajejo kalomela,^) ki s krepkim odvajanjem iz
bolnikovega crevesa odganja morilne bacile, obenem pa raz-
kuzuje crevo, nadalje opijeve preparate ali salol, ki omejuje
prehudo, suseco drisko; italijanski zdravniki vlivajo v cfevo
mlacnega razpuscenega tanina in druge razkuzujoce tekocine.
Vrhu tega povijajo bolnike v tople rjuhe, jih drgnejo ali mazejo
z gorkim oljem ; vcasih koristijo tudi gorke kopeli. Proti
neznosni zeji dajejo koscke ledu, proti bljuvanju in bolestnim
krcem v mecah brizgajo pod kozo morfija. Cim manj bolniku
bije zila, tem hujsih drazil mu dajejo (vina, mocne kave, lede-
nomrzlega sampanjca) ali mu vbrizgavajo kafro ali eter. Da
se mu prevec ne strja kri, mu pod kozo vbrizgavajo vecje
mnozine kuhinjske soli.
Da koncno sklenemo to poglavje, dodajmo se to, da
se kolera le poredko loti Ijudi od 6.— 20. leta, docim kaj
rada napada dojencke in starejse Ijudi. V posameznih rodbinah,
V posameznih hisah oboli ponavadi samo nekaj oseb. Povprek
tezko oboli za kolero 2 — 3 "/o prebivalstva, docim je lahkih
slucajev kolere mnogo vec.
Dandanes kolera za dobro urejeno drzavo izdaleka ni
vec tako strasna, kakor je bila svoje dni, ko se niso prav
nic zanesljivega vedeli, kaj je pravzaprav, kaj jo povzroca, kaj
jo raznasa in kako bi se je uspesno branili. Razumljivo je,
da je kolera tedaj med prebivalstvom povzrocala velikansko
zbeganost in tolik strah, da je- bezal, kdor je le mogel. Mno-
gokrat so se celo oblastva izgubila glavo, ob vso razsodnost
so bill zdravniki in duhovstvo. In tako se je le premnogokrat
dogodilo, da ni bilo ne zdravnika, ki bi zdravil, in ne streznika,
ki bi stregel ubogemu bolniku, prepuscenemu sebi in velikemu
svojemu trpljenju, pa tudi duhovnika ne, ki bi ga tolazil.
V obce treba priznati — o tem govore nasi viri soglasno — da
je duhovscina za hudih kolernih epidemij storila mnogo
dobrega tako bolnikom kakor zaostalim sirotam. Tezavnejse
je izprva bilo stalisce zdravnikov. Kajti prvic sami niso prav
vedeli, kaj in kako bi, in drugic jih je bilo tako malo, da tudi
najpozrtvovalnejsi ni mogel s pridom zmagovati ogromnega
posla. Vsi skupaj, z mestnimi, obcinskimi, dezelnimi in drzavnimi
gosposkami vred, pa so se le premnogokrat posteno ubadali
povsem zaman, ker so se vse njihove dobro misljene naredbe
izjalavljale ob neukosti in trmi naroda. Pri nas nic manj, nego
drugod. K vsemu temu pa se je pridruzevalo se to, da so bila
0 Preciscenega zivega srebra. Op. pis.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 73
niesta kakor vasi v zdravstvenem oziru skrajno zanemarjena,
Dobre volje, te zdravstvene nedostatke odstranjati, izvecine ni
manjkalo, manjkalo pa je potrebnih denarnih sredstev. Saj so
bile dezelne kakor drzavne blagajne skoro vecno prazne, ker
so domalega v^se dohodke pozirale neprestane vojne.
Najhuje je pac bilo v letih 1830. in 1831., ko
je kolera prvic pridivjala v Evropo.
Tista leta je namrec na Balkanu besnela rusko-turska
vojna (1. 1829. mir v Jedrenu) in kakor veckrat v tistih casih,
je tudi tedaj za vojsko v dezelo pridivjala kuga. Morila je
tako grozovito, da so se 1. 1831. novembra meseca v Buka-
restu noc na noc vozili cele vozove mrlicev iz mesta. Iz Valahije
so jo koncem 1. 1829. zanesli tudi v Brasov (Kronstadt) na Er-
deljskem, in sicer se je bila poskrila v staro ponoseno obleko.
Na poletje 1. 1831. pa se je v Moldaviji nenadoma
pojavila druga bolezen, ki sicer ni bila prav nic podobna
kugi, ki pa ni morila z nic manjso neusmiljenostjo. Tako je
pocetkom junija meseca v Jassyju pozela do sto Ijudi na dan,
sredi istega meseca pa ze do tristo oseb na dan. Preplasenost
prebivalstva je bila velikanska, porocila pa, ki so prihajala iz
nesrecne dezele, so se ostali svet vznemirjala do skrajnosti, in
to tern bolj, ker nihce ni prav vedel, kaksna je ta siba, s katero
je bog tako neusmiljeno tepel uboge Valahe.
Slaboten zarek so v temo tega vprasanja poslala poro-
cila iz Peterburga. Povedala so namrec, da po sirni Rusiji
pustosi kuzna bolezen, ki se je bila ze 1. 1821. priklatila do
Volge in ki se imenuje Cholera morbus. Strah, tako so
govorila ruska porocila, ki ga zbuja ta kruta morilka, je ne-
popisen. Ljudje si ne vedo pomagati. Pravijo, da je dobro,
kaditi s klorovim apnom ali s tobakom. in zdaj prekajajo s
temi kadili vse hise, da bi se obvarovali groznega gosta. Ruska
vlada je sicer ukrenila vse, kar bi utegnilo pomagati, vendar
so bile doslej se vse njene naredbe brez uspeha, ker nihce
ne ve, kaj in kako. Da, niti to se ni dognano, ali je cholera-
morbus nalezljiv ali ni. Edino to je dognano, da najbolj
divja med revnejsimi sloji.
In ker so se popisi bolezni, ki je morila po Valahiji,
ujemali s popisi morilke po Ruskem, je bilo ugotovljeno, da
v obeh drzavah strasi in davi cholera-morbus in da menda
proti njej pomaga kajenje. Drugega se ni vedelo nic. Pac,
eno se; to namrec, da dela ta nepoznana morilka precudne
skoke, da se nenadoma prikaze na kraju, kjer so se je najmanj
nadejali.
Med ucenim svetom seje seveda takoj zacel hud
prepir. Vsakdo se je delal, kakor da v resnici ve kaj zanesljivega,
V istini pa so vsi ti ucenjaki na slepo ugibali.
74 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Vse je kazalo , da je divji cholera -morbus svojo pot
naravnal proti zapadu. Kaj cuda tore], ce se je Avstrijcev
polotil smrtni strah. Cesar Franc I. je sicer takoj
zaukazal, da naj oblastva store vse, karkoli bi moglo avstrijske
dezele in kronovine obvarovati pretece nevarnosti, toda kaj so
hotela oblastva ukreniti, ko niso vedela, s kaksnim sovraznikom
jim je opraviti?
Ker je na podlagi vedno zopet dohajajocih porocil o veli-
kanskem stevilu zrtev, ki jih zahteva neznani cholera-morbus,
jelo prevladovati mnenje, da preti avstrijski meji kugi podobna
bolezen, je cesarzaukazal, da je proti preteci koleri
uporabljati vse tiste varstvene naprave, ki so
bile nekdaj v veljavi proti kugi. Do tega ukrepa so
ga dovedle izkusnje na galiski drzavni meji. Ko se
je namrec „pod imenom cholera-morbus znana bolezen" koncem
1. 1830. iz ruskega carstva jela blizati avstrijski meji, je bil
cesar zaukazal, ob drzavni meji ukreniti vse, karkoli bi utegnilo
neznani morilki zabraniti vstop v avstrijsko ozemlje. In res so
galiska oblastva navidezno pogodila sredstva, ki so za nekaj
mesecev koleri zastavila pot. Kajti na zimo je kolera pojenjala
in ze se je zdelo, da so jo ob avstrijski galiski meji uzugali.
Nastalo je prepricanje, da so kolero ubranile edinole tiste stroge
obmejne odredbe. Komaj pa je prisla topla pomlad, kolera ni
le zacela razsajati s podvojeno silo, temvec je z drznim skokom
p r e s k o c i 1 a tudi avstrijsko mejo in nenadoma zacela
svoj mrtvaski posel po Galiciji, kjer je kmalu kaj neljubo
presenetila Levovcane. Seveda so bill vsi prepricani, da se je
to moglo zgoditi le zato, ker meje niso bile zadostno zastrazene
in ker se sploh ni ravnalo dovolj previdno.
Zdaj je bilo treba odlocnega nastopa. Da bi se z zdru-
zenimi mocmi ukrenilo kajvresnici uspesnega, je cesar zaukazal,
z a G a 1 i c i j 0 sestaviti posebno zdravstveno komisijo,
ki naj ima v svojih rokah vso politicno moc dezelne vlade in
vso vojasko moc generalnega poveljstva. Opremljena z razlicnimi
specijalnimi pravicami, naj ta komisija posluje na podlagi
opravilnika proti kugi, o katerem hocemo podrobneje
izpregovoriti kasneje. Iz previdnosti je cesar nadalje zaukazal,
slicne zdravstvene komisije sestaviti
tudi zaErdeljsko, Ogrsko in za moravsko-slezijski
g u b e r n i j. Vrhovno vodstvo vseh teh komisij je poveril
centralni dvorni komisiji na Dunaju, katere prvomestnik je bil
predsednik dvornega vojnega sveta (feldcajgmajster grof Gyulai).
Te svoje ukrepe je dal cesar razglasiti po vsej drzavi,
hotec prebivalstvo pomiriti. Dosegel pa je ravno nasprotno.
Ljudstvosejese bolj r a z b u r j a 1 o , ker je bil nekdo raztrosil
vest, da namrec ni nic res, da bi sploh kje bila kolera, da so
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 75
si vso povest o koleri naprosto izmislili vlada sama in pa
visoki stanovi, ki bi z bajko o moreci koleri radi prikrili
grozno dejstvo, da so iz gotovih vzrokov dali zastrupiti javne
vodnjake, zivila in pijace, da so vsa zdravila, ki jih vlada in
njeni zdravniki tako toplo priporocajo, sam strup in dazdravnikom
in duhovnikom ne gre za nic drugega nego za to, da bi na
povelje visokih stanov in vlade s strupom odstranili vse neljubo
Ijudstvo. Najsi so bile te govorice se tako nesmiselne, Ijudstvo
jim je vendarle verjelo,. kakor ze v obce raje verjame laznivemu
klevetniku nego pa besedi iz modrih ust. In tako se je zgodilo, \
da so na Ogrskem te govorice tako razkacile Ijudi, da so
seljaki zgrabili za orodje in v velikih trumah navalili na plemstvo
in na duhovscino. Morili so, pozigali, rusili in plenili in uganjali
najkrutejsa grozodejstva. Sele ko je vlada poslala nadnje vo-
jastvo in uveljavila preki sod, se ji je posrecilo, jih ugnati.
Sredi junija meseca se je kolera naenkrat pojavila tudi
na Ogrskem in davila tako okrutno, da je do svojega konca
(aprila 1832), torej tekom 10 mesecev v 4965 krajih po vse]
Ogrski za kolero vsega skupaj zbolelo 530.339 Ijudi; od teh
jih je umrlo 298.541, ozdravelo 237.408, docim jih je bilo ob
imenovanem roku se bolnih 2390 oseb. Ali se bomo zdaj se
cudili, ce so se je Ijudje prav tako bali kakor kuge?
Zanimivo je, kar nam iz tistih casov pripoveduje pismo
iz Peste. Pravi namrec: „Ko je po Pesti zacela razsajati kolera,
so droguisti in lekarnicarji razprodali neverjetne mnozine naj-
razlicnejsih zdravil. Po vseh gostilnah, v gledaliscu, po vseh
kavarnah, vinarnah in pivarnah se je govorilo samo o dveh
stvareh : o koleri in sredstvih proti njej. Vsakdo je imel drugacen
recept in vsakdo je bil preprican, da ima najboljsega ; ta je
imel na zelodec polozeno blazinico z disecimi snovmi, drugi
je s sabo nosil steklenicico z vonjavami, zopet drugi je imel s
sabo „tolovajskega kisa" (Rauberessig), s katerim se je pridno
mazal po obrazu; videl sem celo nekoga, ki si je bil krog
telesa povezal posteljno blazino znatne velikosti, tako da so
se mu kljub zalostnemu casu vsi smejali. Marsikdo, ki prej
vina ni pokusil, ga je zdaj popival za zdravje" in (tako smemo
nadaljevati) marsikdo, ki ga je rad pil, se ga je tiste dni se
z vecjim zadoscenjem dodobra navlekel, ker je imel izgovor,
da vino pomaga proti koleri. Pa ne samo na Ogrskem, temvec
tudi po nasih krajih, kakor se to razume po sebi in kakor se
bo to tudi se izpricalo.
Hudo je kolera gospodarila tudi po Galiciji: kajti
od pocetka (od maja meseca) pa do srede novembra, ko je
ugasala, je za njo obolelo 259.805 Ijudi; od teh jih je umrlo
97.654, ozdravelo pa 162.083, docim jih je ob imenovanem
roku se bolnih bilo samo 68.
76 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Cim je cesar zaznal, kako pustosi kolera po gornjem
Ogrskem, je nemudoma sklical svet, ki mu je sam predsedoval
in ki je sklenil te-le ukrepe: Da se po moznosti zabrani na-
daljnje razsirjanje kolere, naj se nemudoma poleg vojaskega
kordona,^) ki je razpostavljen ob reki Soli do njenega izliva
V Vislo, razpostavi se drug vojaski zdravstveni kordon,
ki zacensi od imenovanega kordona zasede ^rto ob mo-
ravski meji (da bo varoval mejo proti koleri, ki bi iz Galiske
utegnila udariti na Moravsko) in dalje po crti ob meji nizje-
avstrijski, notranjeavstrijski, kranjski in avstrijsko-primorski
(da bo te kronovine scitil pred kolero, ki bi utegnila priti iz
Ogrske). Na vsej tej crti morajo biti na primernih krajih prirejene
kolibe za kontumaciranje,-) morajo biti prirejeni r asteli ')
in naprave za prekajevanje pisem.^) Na ta nacin je
varno zastraziti vso mejo proti Galiciji in Ogrski. Za ves
promet iz obmejnih kronovin veljajo predpisi za var^stvo
proti kugi. — Nadalje je cesar zaukazal tudi za Cesko,
Nizjeavstrijsko, Stajersko, Korosko in Kranjsko pod predsedstvom
guvernerjev (dez. predsednikov) sestaviti posebne dezelne
zdravstvene komisije, kakrsne so tedaj ze imele kronovine
Galiska, Moravska, Ogrska in Erdeljska. Koncno mora vsako
glavno mesto imenovanih dezel sestaviti se posebno krajevno
zdravstveno komisijo.
Ker smo ze veckrat omenili, da je cesar zaukazal, naj se
proti preteci koleri uporabljajo vse tiste varstvene naprave, ki
so bile nekdaj v veljavi proti kugi, je ze skrajnji cas, da na-
tancneje razlozimo, kaksne so bile te naprave.
Ker se ocividno opravilnik proti kugi iz 1. 1770., na katerega
se opirajo cesarski ukazi iz I. 1831., ni dosti razlikoval od
opravilnika iz 1. 1625., ki ga je izdal cesar Ferdinand II., naj
tu sem postavimo, kar je o vladinih naredbah proti kugi v
18. stoletju napisal Ant. Koblar.'^)
Kadar je dezeli pretila k u g a , so „na gotovih krajih,
posebno ob dezelni meji in pri vecjih mestih, postavljali kolibe
za kontumac. Zastrazili so mejo proti okuzeni dezeli z vojaki
(vojaskimi zdravstvenimi kordoni). Ostro je bilo prepovedano,
^) Crta, obstojeca iz vojakov, razpostavljenih v dolocenih razdaljah.
Njihova naloga je, straziti zacrtano mejo. Op. pis.
2) Kontumaciranje obstoji v tem , da se kdo oblastveno prisili, za
gotovo dobo ostati pod oblastvenim, v nasem slucaju, pod zdravstvenim
nadzorstvom. Op. pis.
=*) Rasteli [nem. Rastell iz ital. rastello -- rastrello, „das Gattertor"]
so bile zastrazene pregrade, ki so bile kakor n. pr. dandanes nase mitnice,
po mejah rapozstavljene povsodi, kjer je v dezelo drzala cesta ali pot all
plovna voda. Kako so v rastelih poslovali in pa
^) o prekajevanju pisem bodemo izpregovorili malo nize. Op. pis.
s) Izvestja muz. dr. za Kr. 1891, p. 45.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 77
stopiti crez mejo po malih gorskih stezah. Zato so taka pota
zasekali ali sploh napravili nehodna. Ako doticne mestne ali
zemljiske gosposke tega niso izvrsile, placati so morale globe.
Vse ladje na rekah, ki niso stale pod nadzorstvom, lezale so
vedno na suhem. Posebno pazno so strazili vojaki pri jezovih,
da niso Ijudje uhajali. Vsak tujec je tedaj moral priti po glavni
cesti. In koliko ceremonij je prestal, predno ga je straza pustila
potovati dalje. Pri njegovem prihodu na mejo se je najprej
zakuril ogenj, da je plamen svigal med njim in med strazo.
Od dalec so obojni vpili, kaj da hocejo. Bolni popotniki in
taki, ki so prisli iz okuzenega kraja, so se zavrnili. Zdravi so
se pa morali izkazati s spricevalom ali „fede", da so nesum-
Ijivi. Potem so sli pp sest tednov v kolibo za kontumac, predno
so smeli iti dalje. Ce je kdo v teh kolibah obolel za kugo,
so ga prepeljali v 200 seznjev oddaljeno bolnico, vsi kontu-
macovani so pa znova morali nastopiti svoje priprtje. Kadar
je prisla posta, obesiti je morala vsa pisma na dolgo ranto
in jih tako pomoliti crez mejo dezelni strazi. Ta je pisma
odprla in jih dobro prekadila nad brinjevim plamenom ali pa
nad ocetnim soparom, da je zadusila v njih kuznino, in potem
ja je sama zapecatila in odposlala. Kontumac je prestalo tudi i
razno blago. Platno so na meji preprali in posusili. Suhe !
sadeze, kavo, riz itd., so presusali po sest tednov; zavitke so
oprali ali pa sezgali in naredili nove. Prepovedano je bilo,
prevazati koze, kozuhovino in plahte. Denar so zdrgnili, ker
papirnatega se niso poznali, z milom in soljo, ces, da je denar
najbolj nevarna stvar, zato, ker gre med Ijudmi in se ga od
potnih rok najlazje prime kuga. Se celo zaboje pusk so na
meji odprli in s puskami streljali, da so razkuzili cevi in potem
so jih polozili v nove zaboje."
Tako so torej poslovale obmejne straze proti kugi v
18. stoletju.
Ko je 1. 1831. nasim mejam pretila kolera, zdravstvene
mejne straze niso postopale nic drugace. Saj smo ponovno
slisali 0 cesarjevem ukazu, da se jim je ravnati po starem
opravilniku proti kugi (Pestreglement). Dodamo naj samo se
nekoliko podrobnosti, ki jih posnemamo iz navodil za obmejno
zdravstveno strazo na bavarsko-avstrijski meji iz 1. 1831. Saj
je brez dvoma, da so ista navodila vobce veljala za vse ob-
mejne zdravstvene straze.
Bavarsko ministrstvo za notranje zadeve in finance je
24. junija 1831 glede obmejne straze proti Ceski in Avstrijski
dolocilo to-le:
„Potnikom, zivini in blagu, ki prihajajo iz Rusije, iz
Poljske ali iz Galicije, je prehod crez bavarsko mejo le na
dolocenih, imenoma navedenih krajih dovoljen, pa tudi na teh
78 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
le tedaj, ce se izkazejo s popolnoma veljavnimi potnimi listi ali z
izpricevali, da je od tedaj, ko je oseba, zivina ali blago zapustila
doticni kraj, preteklo najmanj 20 dni ali pa da je na meji
zgoraj imenovanih dezel prebila kvaranteno^). Kdor hoce crez
mejo spraviti perje ali peresa, zimo, scetine, Ian, konopljo,
surove koze in kozuhe, usnje, juhto in kozuhovino, platno,
vrvi, bombaz ali druge take stvari, v katere se rad ulovi kolerni
strup, mora se po vrhu z oblastvenim izpricevalom dokazati,
da so vse te stvari na meji imenovanih dezel razkuzili."
Na Kranjskem sta bila 1. 1831. glavna rastela ali
cestni pregradi na Dolenjskem, na kranjsko-hrvatski meji, in
sicer pri Jesenicah in pri Metliki. Uredili so ju zaeno z vojaskim
obmejnim kordonom meseca julija 1. 1831. na ukaz ilirske
zdravstvene komisije, ki je pod predsedstvom dezelnega gu-
vernerja imela svoj sedez v Ljubljani in je poslovala v mestni
magistratni posvetovalnici. Ta dva rastela pri Jesenicah in
pri Metliki sta bila velikega pomena, ker sta bila prirejena na
potih, po katerih se je razvijal zelo zivahen promet z zitom
in s soljo. Ker je iz Hrvatske preko meje hodilo tudi mnogo
zivine, so pri teh pregradah priredili tudi kopeli za zivino.
Kdor je svoje zivince hotel spraviti cez mejo na Kranjsko, ga
je moral tako globoko pognati v vodo, da je zivincetu prisla
crez glavo. Sele ko ga je tako razkuzil, ga je smel gnati dalje.
Videli smo, kaj vse ni smelo crez mejo na Bavarsko. Na
kranjsko-hrvatski meji pa so bili v tem oziru se vse drugace
strogi. Kaj se je 1. 1831. brez zadrzkov smelo spravljati crez
mejo, razvidimo iz seznamka, ki navaja, cesa ni smatrati za
„struponosno" in veleopasno: apno, balzam, bob, cimet, citrone,
cebulja, cesplje, cokolada, datlji, diamanti in sploh zlahtni
kameni, drva, fige, fizol, gobe, jadreniki, jajca, kadilo, kamenje
sploh, nagrobni kamni, mlinski kamni, kava, kemikalije, kovine,
kremen, mah, marmor, maslo, surovo maslo, mast, maza, med,
melone, meso, presoljeno in prekajeno, orehi, orodje in orozje
vsake vrstc, ostrige, panji, pipe za tobak, plocevina, prtljaga,
puske, raki, ribe, sadje, semena, sir, sladkor, slama, smodnik,
solata, steklo, steklenice, razni strupi, sparglji, ure, vino, vitriol,
zelje, zelezo, zito, zganje itd, itd. — Kdor je hotel kaj placati,
je moral kovinast denar iz dalje vreci v posebno posodo^^y
kateri je bila razkuzujoca tekocina, papirnat denar pa je moral
zatakniti v precep na koncu dolge palice in ga pomoliti crez
mejo, kjer so ga lepo cedno na rocni prekajevalnici razkuzili,
predno je smel v dezelo. — Za vse te posle ob meji ni bilo
placevati nikakih pristojbin, nasprotno je dezelni guverner
Josip Kamilo grof Schmidburg 4. avgusta 1831 nastavljencem
1) Toliko kakor kontumac. Op. pis.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 79
obmejnih zdravstvenih uradov pod strogo kaznijo prepovedal,
sprejemati kakrsnakoli darila. Strogo je bilo prepovedano, gnesti
se krog teh pregrad, ker se je bilo bati, da bi se kdo v gneci
ne zmuznil crez mejo, ne da bi ga bila obmejna komisija
ogledala. Potujocih rokodelcev, beracev, Ijudi, ki so prisli po
odgonu, in pa takiii, o katerih se ni dalo natancno dognati,
kdo in odkod so, sploh niso puscali skozi pregrado, istotako
tistih ne, ki niso mogli izkazati toliko imovine, da bi se mogli
ves cas kontumaca prezivljati. Take so kratkomalo zavrnili, naj
se denejo, kamor hocejo. — Kdor se je hotel razgovarjati s
clovekom, ki je bival onstran meje, je moral k pregraji priti
med 9.— 12. ali pa med 2. — 5. uro. Pogovarjati pa sta se
morala iz tolike daljave, da sta morala dobro kricati. — Prav
tako so bili za crezmejni trgovski promet doloceni gotovi
dnevi in pregrajski semnji. — Vsi posli ob pregraji so se smeli
vrsiti edinole pri belem dnevu, od jutra pa blizu do mraka.
Prevec blizu pregraje ni smel, kdor od komisije ni imel v to
izrecnega privoljenja. Vso korespondenco (pisma itd.) so, ko so
jih prejeli na dolgi lati, preluknjali in nad rocno prekajevalnico
razkuzili.
Gorje tistemu , ki bi se ne pokoril strogim
predpisom za obmejno poslovanje! Zapadel bi ostrim
paragrafom cesarskega zakona od 21. majnika 1805. leta, ki
doloca, da je v okrajih, od kuzne bolezni ogrozenih, vsako
dejanje, ki bi utegnilo kuzno bolezen povzrociti ali raznesti,
smatrati za tezek prestopek. Zakrivi ga: 1. kdor brez dovoljenja
prekoraci kordon ; 2. kdor se izogne kontumacu ; 3. obmejni
nastavljenec, ki svojih dolznosti ne izpolnjuje vestno ; 4. kdor
prikriva preteco nevarnost itd. Strazam je bilo naroceno, naj
na mestu ustrele vsakega, ki bi brez dovoljenja prekoracii
kordon in se kljub trikratnemu pozivu ne hotel umakniti. Prav
tako je ravnati s tistim, ki bi hotel rabiti silo. Sicer pa se tak
prestopek kaznuj s hudo 5— lOIetno jeco. Kdorbi brez dovoljenja
kordon prekoracii zgolj iz neprevidnosti, naj jih dobi s palico,
povrhu pa ga je se za nekaj casa zapreti. — Obmejnega
nastavljenca, ki svoje dolznosti ne vrsi dovolj vestno ali pa
ki sprejema napitnine, spusca Ijudi preko meje, izdaja zdravstvena
izpricevala proti predpisom, zdravnik, ki se sicer zaveda. da se
je pri svojem ravnanju z bolniki okuzil, a se vendarle iz lastne
volje ne poda v kontumac, zapade jeci od 1 — 10 let. Ce bi
se Ijudstvo ob zelo nevarnem casu predpisov proti kugi ne
hotelo drzati, je nemudoma razglasiti preki sod. Kdor po
razglasitvi prekega soda hudo gresi proti kuznim odredbam,
tistega je ustreliti.
Kontumac je bil ponekod (v Trstu) dolocen na 40 dni,
ponekod na 20 dni. Scasoma so ga znizali na krajso dobo.
80 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Tako tedaj so ravnali ob mejah, drzavnih in
dezelnih pa tudi okrajnih, predno jih je se kolera prestopila.
Kadar pa je kolera mejo ze prekoracila in se pojavila
znotraj meja, je bilo, kar se razume po sebi, izpolnjevati
vse drugacne zdravstvene odredbe. In sicer so se morali v
okuzenih krajih vse dotlej, dokler se ni izkazalo, da je kolera
nekaj povsem drugega, nego je kuga, prav tako ravnati po
naredbah, ki jih je bila vlada svoj cas uveljavila v obrambo
proti kugi. O tern, kako se je prebivalstvovedlovze
okuzenih krajih, nam Koblar (I.e.) pripoveduje tako-le:
„Ce se je prikazala kuga v mestu ali vasi, prisla je naglo
straza in nihce ni smel vec stopiti iz okuzenega kraja in nikdo
ne cez prag hise, koder je bil na vratih narejen z apnom bel
kriz — znamenje, da notri ze roji morilka. Zaprli so vsakega,
kdor je kolickaj prestopil postavo. Po sobah in ulicah se je
zapovedalo pridno snaziti. Hise so prekajali z brinjem in po
dvoriscih so kurili grmade . . . (Za verno Ijudstvo) se je v lopi
pred cerkvijo postavil oltar in Ijudstvo je nekoliko oddaljeno
bilo zbrano pod milim nebom k najsv, daritvi. Lahko se misli,
kako so Ijudje v taki stiski klicali na pomoc Boga in svetnike in
delali slovesne obljube (kakor ob velikem potresu v Ljubljani
leta 1895. — Op. pis.). Za kuzne patrone so si izbrali Marijo
Devico, sv. Roka, ki je sam poskusil, kaj je kuga, sv. Bostjana,
sv. Barbaro, sv. Rozalijo in druge. Po raznih krajih so postav-
Ijali tern svetnikom na cast oharje in nove cerkve . . . (tako
n. pr.) V Dravljah pri Ljubljani . . . (katero so) zgradili . . .
ob strasni kugi 1. 1646. . . . (Cudno oblecen je bil masnik,
ko je prisel kuzne previdet:) Bilo je tudi med njimi nekaj
srcnih, ne bojecih se smrti pri izvrsevanju svojega poklica . . .
A ni se cuditi, ce je koga prevzel strah, da je pobegnil, kakor
n. pr. motniski vikarij 1. 1646., ko je videl polovico svoje fare
okuzene. Bila je taka plasnost (tudi kasneje ob divjanja kolere
— Op. pis.) le redka izjema. Mnogo duhovnov se je radovoljno
oglasilo za duhovno pastirstvo med kuznimi, dasiravno so
slisali, kako smrt pobira njihove sobrate. Kadar je kuga toliko
duhovnov pomorila, da se je zacelo cutiti pomanjkanje, odredilo
je skofijstvo, da se smejo deliti sv. zakramenti s posebnimi
pripravami, ako se jih kdo hoce posluziti, Dandanes, ko smo
ze pozabili, kaj je kuga, se nam komaj mogoce zdi kaj tacega.
A takrat so posebne okoliscine prisilile Ijubljansko skofijstvo,
da je razglasilo sledece: Duhoven naj nosi, kadar gre obhajat
kuznega cloveka, obleko iz povoscenega platna in na glavi
ima enako kapo, ki mu sega cez vrat. Zjutraj naj uzije malo
kruha s surovim maslom, potem kozarec sredstva zoper kugo
in zlicico kisa. Pri obhajilih naj mu na levi roki visi skatlica
z disavami, da se med potjo veckrat namaze; na prsih naj
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 81
nosi burzo, v levi roki pa dolgo belo palico s srebrno lunulo
na koncu. Po tej palici naj pomoli bolniku od dalec sv. hostijo,
vtaknivsi jo v lunulo. Streznik kuznega naj pomaga, nameriti
na koncu zakrivljeno palico z lunulo do ust bolniku, ki mora
biti proc obrnjen, da ne diha po Ijudeh. — Cerkvenik ni
nesel v roki samo zvoncka, ampak tudi torbo. V njej je bila
steklcnica hudega kisa, s katerim je skropil po poti in posebno
V kuzni hisi, dalje posodo z vodo, da se je masnik umil precej
po sv. opravilu, imel je tudi skatlo z zivim ogljem, v desnici
pa ugasnjeno baklo. Pred vezo kuznega bolnika je cerkvenik
prizgal baklo, katero je drzal ves cas duhovniku pred obrazom.
Odstranili so se Ijudje med spovedjo, ki je bila precej glasna,
ker je masnik stal toliko proc, da je le videl bolnika. Pri
postelji premoznega kuznika so gorele se tri bakle, da je njih
plamen poziral smrad in strup. Obhajali so kuzne tudi tako,
da so sv. ho^tijo polozili na pateno in podali bolniku ali pa
spustili v kozarec vode, katero je izpil, ali pa poslali mu jo
celo V malem korporalcu, kojega so potem sezgali. Kadar je
dovrsil masnik obhajilo z lunulo na palici, potegnil je lunulo
skoz goreco baklo, jo snel in nataknil srebrno buncico ter jo
pomazilil s sv. oljem. Tako je po palici bolnika mazilil, a le
po eni strani zivota in potem, navezavsi bombaza, istotako
izbrisal sv. olje. Tudi tu mu je bolnikov streznik vodil palico.
Ce je duhovniku bilo treba krstiti otroka, prinesli so mu ga
iz kuzne hise pod milo nebo. Kadar je kdo hotel dati v hisi
ali med potjo denar za sv. maso ali za kaj drugega, povedal
je od dalec, kaj da hoce, vrgel cerkveniku denar v posodo s
kisom in razsli so se molce. Doma se je duhoven brz preoblekel
in vrhnjo obleko prekadil nad ognjem . . .
. . . Kakor pogrebcev, nedostajalo je ob casu kuge tudi
streznikov in zdravnikov. Jetnike so izpuscali, da so kuznim
stregli . . . (Zdravniki' so bili tedaj le kaj na redko posejani
po dezeli.) . . . Navadne Ijudi so zdravili mazaci in brivci po
svojem umu z domacimi sredstvi. (Da ob koleri ni bilo nic
bolje, bodemo videli kasneje. Op. pis.) Zdravniki so se branili,
priti h kuznim, da so ponekod morali pripeljati vklenjene. In ce
so prisli, kako so bili eudno nasemljeni in zavarovani, da bi
ne nalezli kuge! Nosili so dolgo haljo iz povoscenega sukna
ali platna in velike irhaste rokavice. Obraz so si zagrinjali z
obrazino (larfo), ki je imela vsito veliko nosnico in steklene
ocali. V nosnico so nadegali razlicnih mocnih disav, kakor:
limone, melise, mete, pelina itd. Okuzenih se nikdar niso
dotikali z roko, ampak s palico so jih tipali in dajali ukaze.
Bezalo je pred temi „kljunaci" staro in mlado ze od dalec.
Pred kuznim mrlicem je bezalo vse. Razsirjal je tako
grozen smrad, da ziva dusa ni mogla ostati blizu. Najeli so
82 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
brz domaci kakega pogumnega moza za pogrebca. Prisel je
z dolgim akom (zeleznim kaveljnom na dolgem drogu), da je
z njim potegnil mrlica iz hise in ga tako tiral do jame, katero
so izkopali na vrtu za hiso ali pa na bliznjem polju zunaj
vasi, Mrlica je potresel z zivim apnom in zagrebel, Cesarske
postave, ki so branile razsirjenje kuge, so bile sicer ostre, a
mnogokrat jih ni bilo moci izvesii. Za drag denar vcasih ni
bilo dobiti cloveka, ki bi pokopal smrdljive mrlice . . . Kuzna
trupla so veckrat lezala nepokopana po polju in goscah, da
so ja trgali psi in divje zveri, ali pa so gnila tedne in mesece
po zapuscenih hisah . . . Na dolocenem kraju zunaj vasi so
bile izkopane jame, kamor so vcasih privlekli vec mrlicev
naenkrat. Na blagoslovljenih pokopaliscih, ki so lezala takrat
se navadno okrog farnih cerkva, kuznih niso smeli pokopavati,
da bi se bolezen se huje ne razsirila med Ijudi, prihajajoce v
cerkev . . . Kadar je pretila dezeli kuga, razglasali ste duhovska
in dezelska gosposka razne ukaze za nje odvrnitev . . . (Cerkvene
oblasti so zapovedovale) molitve in spreyode in . . . zvonenje
po vseh cerkvah z vsemi zvonovi . . . Se dandanes zvoni ob
sedmih zjutraj z velikim zvonom pri vseh cerkvah po Kranjskem
(zoper kugo) ... Cesarski patenti zoper kugo so se pricenjali
z opomini k molitvi in poboljsanju . . . Ljudje naj gredo k
spovedi, da se opero velikih grehov. Poleg tega je postava
velevala: Ogni se prej ko mogoce od kuge napadenega in
bezi iz okuzene hise! Vsled tega je bil pregovor med Ijudmi:
Ce gre kuga v dezelo, kupi si par mocnih cevljev in bezi tako
dalec, da se ti strgajo podplati. Plemenitniki so res brz pobegnili
iz mest in se pozaprli po svojih gradovih, kamor niso zlepa
spustili tujca. Ce se je gradu blizal berac prosit milodara,
streljali so nanj, da so ga odpodili. (Prav tako kakor pred
kugo, bezali so ljudje tudi pred kolero in to se celo v 60. letih
proslega stoletja; ne toliko nasi ljudje, kakor Italijani, pri
katerih so celo zdravniki z begom trgali podplate. Op. pis.)
. . . Pac jih je mnogo zapustilo gresna pota, ko je okrog in
okrog trkala na vrata crna smrt, ali nekaj hudobnezev je
tacas kar zdivjalo, da jih je morala svariti gosposka. Zadnje
ure, so menili, morajo vtopiti v samopasnosti in pijancevanju
(zlasti ob koleri, ko so jim zdravniki priporocali, naj uzivajo
vino, in dajali nekaksno licenco za popivanje. — Op. pis.)"
Tako Koblar.
Gosposka je spoznala, da proti kugi ni sredstva razen
obrambe. Zato je dolocila^) posebne „provisoressanitatis",
ki so imeli po vsej vesti skrbeti za to, da se razsirjenje kuge
cim najbolj zabrani ali vsaj omeji. Podeljene so jim bile vse
1) Glej: Vrhovec, Die Pest in Laibach, Mittheilungen d. Mus.-Ver. 1899.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 83
tozadevne pravice, nasprotno pa so bili tudi za vse svoje
korake odgovorni. Njihov posel je bil nad vse tezaven, ker se
jim je bilo boriti z dokaj trmastim obcinstvom, nevaren pa
tudi, ker so bili vse bolj nego drugi Ijudje izpostavljeni kugi.
Kako so morali paziti na to, da kuga ne prestopi dezelnih,
okrajnih ali mestnih mej, smo ze videli.
Okuzene hise so zaklenili, kljuce pa spravili. Ce se je
bilo bati, da bi stanovalci v takih hisah vendarle poizkusali
priti z ostalim svetom v dotiko, so jim hiso zagradili z visoko
leseno ograjo. Da bi taki locenci ne ginevali gladu, so jim
hrano, pa tudi zdravila donasali posebni, od gosposke nastavljeni
„donasalci". Donasali so jo v posebnih kosarah, ki so jih lo-
cenci po vrveh sprejemali skozi okna. Zdravniki, donasalci,
pogrebci, sploh vsi, ki so ravnali s kugo, so na svojih oblekah
imeli prisite dalec vidne znake : bele velike krize na roki ali
na prsih, tako, da se jih je lahko vsakdo ze od dalec izognil.
— Posedanje po pivnicah je bilo strogo zabranjeno. — Ker
so se jih ball, so berace siloma izganjali, ravnotako krosnjarje.
Prepovedano je bilo razpecavanje sadja, pobijali so macke in
pse kot nevarne siritelje kuge, odstranjevali smeti in pocestne
odpadke in ostro zapovedali rejo prasicev po mestih. Pravega
seveda niso zadeli z ukazom, da je vsakrsno mrhovino pokopati
dalec zunaj selisc ali pa jo vreci v vodo! Pa kdo je mislil
tiste dni, da se kuzna kal tako dobro ohranja v vodi in da je
voda nevarna raznasalka kuznih bolezni!
Na tak nacin torej in po taksnih navodilih so
se podlozniki avstrijskega cesarja, kakor nekdaj
njihovi predniki zoper kugo, izprva borili zoper
kruto neznanko, ki je I. 1831. z ruskih planot sem pro-
dirala globlje in globlje v osrcje avstro-ogrske drzave. Poznali
so pac njeno taktiko, niso pa poznali njenega orozja, vedeli
so, V kaksnih okoliscinah napada, da mori strahovito, da se
pojavlja skokoma, da sicer ni prav isto, kar je kuga, da pa
ji je, kar se tice zalostnih ucinkov, precej podobna, da je
na Ruskem ze nekaj casa kakor doma in da ji pravijo cholera-
morbus, nihce pa tedaj ni vedel nic gotovega ne o bistvu
nove morilke, ne o sredstvih proti njej. Navzlic temu
je vsakdo gonil svojo; modrijanov, ki so, dasi niso
vedeli nicesar, vedeli vse, je bilo na vseh koncih in krajih
polno. Zlasti so se razceperili zdravilci, ki izvecine niti niso
bili izuceni zdravniki, ampak navadni mazaci , kakrsne je
drzava le prerada nastavljala, ker so ji sluzili za male denarje.
Tem se je zamalo zdelo, da bi oni o koleri ne vedeli nicesar,
pa so se postavili in v svet spuscali modrosti, da bi se clovek
zjokal nad njimi, cc bi ne bile tako smesne. Pravici na Ijubo
pa treba zabeleziti, da se je tiste dni tudi marsikateri zdravnik
6*
84 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
grdo zarekel. Ce je izpregovoril, ker so ga silile tedanje razmere,
mu ne zamerimo, zameriino mu pa, ce je govoril zgolj iz ne-
poucenosti ali celo iz koristolovstva.
Kolik vtis so 1. 1831. in naslednja leta napravljale vesti
0 koleri, nam z vesco roko opisuje dr. Florijan Sentimer*) v
svoji 1. 1 836. izisli brosuri „Die Cholera heilbar" . Dr. Senlimer pravi :
„Zaman bi v veliki knjigi svetovne zgodovine prebiral
vrsto za vrsto, besedo za besedo, nasel ne bi v njej zabele-
zenega ni enega svetovnega dogodka, ki bi bil v toliki meri
razburil vse cloveske slabosti in strasti in obenem clovesko
pamet udaril s toliko slepoto, kakor kolera. S slepoto!, da
niti najbolj enostavnih, nili polovico cola od oci lezecih resnic
ne vidi vec. . . Vsak clovek, izvzet ni niti eden, niti najzadnji
pastircek ne, niti ne najzadnja kuhinjska dekla, ve za sredstvo,
ki prav zagotovo z matematicno zanesljivostjo pomaga, in
vendar umirajo Ijudje za kolero povsodi, na vseh koncih in
krajih, izprva, ko se je pojavila prvic, skoro vsi, ki so za njo
oboleli, pozneje pa dve tretjini ali pa vsaj vecja polovica. —
Po vseh druzbah in razkosnih dvoranah, po vseh gostilnicah
in zganjarnicah in nic manj po vseh vojasnicah stikajo z nekako
razjarjenostjo ali besnostjo za vprasanjem, kaksna je pravzaprav
kolera. Najsi tudi umirajo bolniki povsodi v velikem stevilu,
vendar ne govore o nicemer drugem nego o cudnih posrecenih
zdravljenjih. Ne da bi se zadovoljevali s samim besedovanjem
in s postrezbo bolnikom, so celo vsi vprek zaceli spisavati in
priobcevati ucene razprave o koleri. Da, celo krasni spol je
prijel za pero in si svoje polne, nezne, v jutranjo in rozno
zarjo namocene prste pomazal s tinto, samo da bi nam
zdravnikom kar najprepricevalneje in dm najjasneje razlozil,
kaj je pravzaprav s kolero in kako je pravzaprav treba zdraviti.
Z eno besedo, besedovalo se je toliko, sodilo toliko in do
konca so se izcrpavale mozganske sile tako zelo, da jih naposled
zlasti damam za nadaljnje sodbe in pametno sklepanje ni
preostalo niti za en naprstnik ne, da, niti ne za pol grana.
In dandanes (1. 1836.) tudi se ni nic bolje. Ko bi ze to veljalo
1) Ta dr. Florijan Sentimer je bil iz Kranja doma. Rojen i\rog I. 1785.,
je svoje studije 1. 1804. dovrsil na ljubljansi<em liceju, I. 1805. pa je prestopil
na dunajsko medicinsko fakulteto. Kasneje je studiral v Heidelbergii in prisel
V Pariz, kjer se je kot polkovni zdravnik pridriizil Napoleonovi „veliki armadi",
s katero je I. 1812. prisel tudi v Rusijo. Ko se je Napoleonova armada v
Rusiji razbila, se je Sentimer nastanil v Moskvi, kjer se je tudi ozenil. Ko
je 1. 1831. V Moskvi izbruhnila kolera, je bil dr. Sentimer se tarn. Pravijo,
da se je tedaj zelo odlikoval kot zdravilec kolere, in v Ljubljani se je raz-
nesla vest, da je kolera v jMoskvi ugrabila tudi njega. — Tako je o dr. Fior.
Sentimerju na piatnico omenjene brosure, ki jo hrani Ijubljanski „Rudolfinum",
zapisal Karel Jerin. — Vsekakor je bil ta dr. Sentimer odlicen zdravnik, o
cemer prica vsaka stran njegove z veliko zivahnostjo pisane brosure.
Op. pis.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 85
samo 0 Ijudeh, ki z vso to stvarjo nimajo nic drugega opraviti,
ki 0 koleri nocejo nic drugega slisati, naj bi ze bilo. Toda,
ce celo osebe, katerim je izroceno drzavno zdravstvo in nad-
zorstvo nad nami, zdravniki, za tistega, ki jim govori o koleri,
nimajo drugega nego nevoljen posmeh, potem ni cuda, ce gre
vse narobe.^)"
Zmeda je bila vseobca. Nihce ni vedel, kaj je kolera, kaj
jo povzroca, kaj jo raznasa, zdravil pa jo je vsakdo, vsakdo
po svoje.
Naj govori o tern nas temperamentni dr. Sentimer sam :
„Kakor nekdaj Amoniti Molohu, tako so zdravniki izprva
koleri darovali najraznolicnejsih disav in zgalnih darov: cele
kupe gorecih, smrdecih kupov gnoja in plesnive slame; pa ne
samo po dvoriscih, po javnih trgih, marvec tudi po hisah, da,
celo V izbah samih ; tako, da bi moglo potemneti solnce in
da Ijudje samega smradu in vonjav koncno ze vec niso vedeli,
od kod naj bi sicer se jemali navadni, za vdihavanje potrebni
zrak. Profesor Luders v Kielu je celo govoril, da bi kazalo,
pozigati cele gozdove in streljati s topovi, da bi se na ta nacin
ocistil in pretresel zrak in da bi iz dima od gozdov in iz
smodnikovega dima nastala gosta, neprodirna stena, ki bi
koleri branila dostop v kraje, katerih dotlej se ni bila dosegla."
— Ob takih predlogih upraviceno vzklika dr. Sentimer: „Povej
mi, evropska kultura! kdo je neumnejsi, Sianiezi ali mi pro-
svetljeni Evropci, ki se dandanes v Genovi in Livornu n. pr.
izkusamo pregnati kolero s poziganjem velikih grmad po vseh
cestah in kotih in z zivahnim streljanjem s puskami iz oken?
Siamezi ali mi, ki potem, ko je ta kuzna bolezen, kakor
zmerom, pojenjala sama odsebe, vrhu vsega se s trompetami
in s pavkami bobnamo v svet in se ustimo, da smo jo srecno
pregnali s svojo vedo."
Dr. Sentimer sam je menil, da zoper kolero ni posebnega
zdravila in da ga nikoli ne bo, kakor ga po njegovem mnenju
ni proti kugi. Pac pa bi se po njegovem prepricanju dala
najti zdravilna metoda, po kateri bi sodelovalo vec razlicnih
zdravilnih sredstev in ki bi vestno uvazevala vse na bolezen
vplivajoce bolnikove okoliscine. Izvor kolere se nikdar ne bo
dal zamasiti, pravi, pac pa se dado ublaziti njeni pogubni
ucinki : le-tem treba postaviti meje, kakrsne narekuje zdrava
cloveska pamet. Kadar je kolera ze znotraj mej , jo treba
izkusati premagati in za vselej pregnati nazaj preko zavarovanih
mej. Pri njenem zdravljenju treba vpostevati samo te-le tri
') Dr. Sentimer tukaj pac ne govori samo o razmerah na Ruskem. In
tudi ce govori, smemo vendarle te njegove besede z vso upravicenostjo na-
vesti kot znacilne tudi za nase razmere. — To nam kaze ves tedanji polozaj.
Op. pis.
86 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
bistvene tocke: 1. treba izkusati ohraniti in oziviti hitro propa-
dajoce zivljenske sile obolelega ; 2. treba ustaviti izmetavanja
in 3. zatreti drisko. — Zavzemsi proti koleri to stalisce, je
dr. Sentimer (1. 1836.) ustvaril povsem nov nacin ravnanja
proti koleri, kar je za nas tern vecjega pomena, ker je doktor
Sentimer rodom Kranjec. To svojo novo zdravstveno metodo,
s katero je stopil v nasprotje proti veliki vecini tedanjih
zdravnikov, pa ne samo avstrijskih, ampak zdravnikov sploh,
je obsirno utemeljeval v omenjeni svoji brosuri „Die Cholera
heilbar". V podrobnosti se ne bodemo spuscali. Sentimer pravi,
da bode dokazal, da je njegova „metoda boljsa nego vse
ostale, to pa zlasti zaradi tega, ker je oprta na pravo mnenje
0 bistvu kolere. Pa mi pri tej prici v vseh do danasnjega
dne izislih predpisih, navodilih, sestavkih in spisih o koleri, v
vseh svojih modrujocih besedovanjih in recenzijah pokazite
tudi le samo dve ali tri vrstice, iz katerih vsebine bi se dal
izvesti omenjeni moj trojni smoter zdravljenja!" vzklika z
upravicenim ponosom dr. Sentimer ze 1. 1836., z upravicenim
ponosom, kajti kasnejsa zdravstvena veda je svoje postopanje
proti koleri uvedla po prav istih nacelih , ki jih je izkusal
uveljaviti ze dr. Sentimer. Z ozirom na podrobnosti postopanja
je cas seveda prinesel marsikaj novega, uspesnejsega, od
Sentimerja zacrtana smer pa je ostala zmagalka. Docim je dr.
Sentimer povsem pravilno gledal, kako bi omejil ozir. ustavil
izmetavanje in drisko in zaviral propadanje telesnih sil, so drugi
zdravniki ravnali z bolniki, obolelimi za kolero, kar nekam na
slepo sreco, ne da bi se dosti trudili, ukreniti kaj takega, kar
bi utegnilo omenjenim trem bistvenim pojavom ustvariti koristo-
nosno protiutez. Zdravili so na koleri obolele s tern, da so jih
drgnili ali jih kopali, da je sel pot od njih; dajali so jim piti
ledeno mrzlo vodo in jim nastavljali pijavke, zagrebali so jih v
pesek in jim navezavali vrece kuhinjske soli, ovsa, jecmena i. si.
Naj navedem iz tistih casov nekaj istinitih primerov.
Revizor kraljevega visjega urada tridesetnikov (Oberdrei-
fiigamt) V Kasavi, Ferd. Eckmayer je 1. 1831. v „Illyrisches
Blatt" poslal pisanje, v katerem kot najuspesnejse sredstvo zoper
kolero priporoca krepko drgnjenje z raskavim suknom ali s
krtacami. Dobro je tudi, pravi, ce se v telo krepko vdrgne
akvavit ali spirit in ce se na stopala na nogah in med noge
poloze razgrete opeke, da se telo hitreje razgreje. Obenem
priporoca, krog zelodca in trebuha pokladati vroc mocnik. Ta
sredstva so po njegovem zatrdilu izborno pomagala nekemu
zidu iz Kolomeje. Izumili so ga baje kolomejski zidje, med kate-
rimi je po njihovem pripovedovanju kolera divjala ze pred200 leti.
Na str. 106. istega (1831.) letnika poroca „Illyrisches Blatt",
da se proti koleri menda se najbolje obnasa pitje tople vode in
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 87
na vsake tri ure 3 grane maglsterii Bismuthi z dodatkom slad-
korja; puscanje krvi in kalomel pa skodujeta, opij je prerievaren.
Na strani 187. istega letnika se zoper kolero toplo pri-
poroca kurjenje s premogom, ces, ker premogovi plini varujejo
vsakrsne nalezljive bolezni. Da je to res, najbolje dokazuje
London, kjer mnogo kurijo s premogom in kjer se nad
mestom ulega tolik dim, da so v tem mestu nalezljive bolezni
zelo redke, ker pac ne morejo do njega.
O dveh zelo smesnih nacinih zdravljenja kolere nam
porocajo „Novice" 1. 1855., in sicer so en nacin porabili na
Ogrskem, drugega pa na Tirolskem. Ko se je namrec v tren-
cinskem komitatu pojavila kolera, so vascani neke bliznje vasi
do nagega slekli dva fantica in dva deklica; fanta so vpregli
pred plug, enega deklica pred brano, eno dekle pa je poganjalo;
tako je ta drazestna druzba z brano in s plugom oraje in
ravnaje okrozala vas, dokler niso bili vsi vascani za trdno
prepricani, da so zdaj prav tako na dobrem, kakor so bili
1. 1831., ko jim je taksno zavarovanje tudi pomagalo. — Na
Tirolskem pa je neka soseska ostro zaukazala, da nihce ne sme
stopiti vanjo, dokler ga niso dobro prekadili. In v resnici so
vsakogar, domacina kakor tujca, prekajali do dobra in pri tem
uganjali marsikatere burke.
O drugih cudnih sredstvih, ki so si jih izmislili ob po-
znejsih kolernih epidemijah, bom govoril kasneje. L. 1831. so
Ijudje vcasih uganili tako modre, da se je koncno ze njim
samim zdelo preneumno in da je koncno res ze moral migniti
neznan strupen jezik in spustiti v svet zafrkljivko, ki je to
vseznalost po vsej zaslugi osmesila. Tudi nas „Illyrisches Blatt"
je 1. 1831. priobcil doticni velehumoristicni „Portrat eines Cholera-
Praservativ-Mannes" (podobo cloveka, ki se je zavaroval proti
koleri), ki naj ga tukaj podam v prevodu:
„Kdor si je preskrbel vsa varstvena sredstva proti koleri,
mora hoditi nasemljen tako-le: Na golem zivotu mora nositi
kozo iz raztegljivega gumija, nad to kozo obsezen smolnat
obliz, crez oboje pa mora imeti ovit vsaj 6 vatlov dolg flanelast
povoj. Nad srcno jamo nosi bakren kroznik, na prsih pa vreco
toplega peska. Krog vratu ima ovit dvojen, z brinjevimi jago-
dami in s poprovim zrnjem napolnjen ovoj. Usesa ima zamasena
s celim kosom bombaza, nadevanega s kafro. Pod nosom mu
visi steklenicica Vinaigre des quatre voleurs (dehtecega proti-
kuznega kisa ^), da more te disave vdihavati. Pred usti ima
1) Vinaigre de quatre voleurs, pravzaprav ,kis cetverih roparjev", je
kemicen kis, ki dobro sluzi kot razkuzevalno sredstvo (Rauberessig, Acetum
aromaticum). Svoje cudno ime ima odtod. ker so ob kugi v Marseillu stirje
mozje potem ko so se bili s tem razkuzevalnim sredstvom proti kugi za-
varovali, ropali po stanovanjih kuznih bolnikov. Op. pis.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
vejico kolmeza. Nad povoji, ki jih ima ovite krog zivota, nosi
s klorovim apnom napojeno srajco, vrh nje jopic iz bombazevine,
nad njim vroco opeko in vrh te „spodnje obleke" s klorovim
apnom napojen telovnik. Na golih nogah ima v kisu prekuhane
nogavice iz sukanca, vrh teh s kafro nadevane volnene nogavice,
pod stopalom ima z vrelo vodo napolnjene bakrene steklenice,
vrh vsega pa ima obute cevlje; nad mecami mu bingljata vrca z
vrelo vodo. — To spodnjo obleko mu ogrinja topla volnena,
s klorom prepojena vrhnja suknja, nad katero nosi plasc iz
povoscenega platna. Glavo mu pokriva prav tak klobuk. V
desnem zepu nosi s sabo funt melisnega caja in pol funta
bodece neze; v levem zepu pa funt bljuvnega korena in pol
funta zajblja. Telovnikov zep mu hrani steklenicico kamilcnega
olja, hlacni zep pa steklenico kafrinega etra. V klobuku nosi
s sabo nekaj meric vrele jecmenove juhe; v desni roki eel
brinjev grm, v levi pa celo akacijo. Za sabo vlaci na zivot
pripasano samokolnico, na katero si je nalozil 15 vatlov flanele,
parni stroj za peko, zehtnik, 10 krtac, 18 opek, 2 kozuha in
pa sobni potrebnjak.') Obraz mu zastira krinka iz testa iz
konjske mete, v usta pa si je zatlacil V4 funta kolmeza. Tako
oborozen in opremljen je gotov, da se ga bode kolera prav
zagotovo — prijela.
Kakor se smemo Slovenci upraviceno postaviti s svojim
dr. Sentimerjem , tako se smemo z zadoscenjem ozreti na
neznatno brosurico, ki je 1831. 1. izsla pri Egerju v Ljubljani
in V kateri neimenovan pisatelj v nenavadno lepi, cisti sloven-
scini, ocividno gorenjscini, Kranjcem na poljuden nacin daje
„potrebno poduzhenje sa kmeta, kako naj fam febe in fvoje
Ijudi te ftrafhne bolesni obvaruje".-) V ucena vprasanja glede
bistva kolere se pisatelj ne spusca, ker ocividno ne mara z
laznivo vseznalostjo govoriti 0 stvareh, ki jih ne ve, pac pa
daje povsem modre nauke „od tega, kar morefh fturiti, de
kolere ne bofh dobil", in „od tega, kar morefh fturiti, kadar je
kolera she v' tvojim kraji, ali zhe imafh bolesen morebiti she
fam". Ne bode napak, ce podamo tukaj nekaj belezk iz redke
brosurice, ki se po svoji treznosti tako ugodno razlikuje od
splosne zlobudravosti tistih let in je tudi v drugih ozirih zani-
miva. Podajmo jih prepisane v gajico, pravopis pa naj ostane
neizpremenjen.
„Vem, de ste ze veliko od bolezni kolere slisali govoriti.
Sej vse zdaj od nje govori, gospod in kmet, visoki in nizki,
mladi in stari. Pa kdo bi tudi ne govoril, ce slisimo, de je ze
toliko tavzent Ijudi umerlo od nje, in de bolezen ce dalje
») „Bequemlichkeitstuhl." Op. pis.
2) Kolera. Potrebno etc. — V vpralhanjih in odgovorih. 35 str.
Op. pis.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 89
blizeje prihaja. — Kakor se je bila po Ogerskim razsirila, so
nas Ijubi Cesar hitro zaceli skerbeti, tudi Krajnce in Korosce
te nesrece obvarovati ; zato je na Hrvaski granici veliko soldatov,
ki nobenega clovega ne puste skozi, kteri, kakor per kugi, ni
dvajset dni na kontumacii perderzan, zato de se za gotovo ve,
de ne bo v' naso dezelo bolezni zanesil. Vsa obleka, kar je
ima kdo na sebi, in vse blago se ocedi in ocisti, de se kdo
od nas od kaj taciga bolezni ne naleze."
„Kolera je grozovitna bolezen, ki se je clovek od cloveka
naleze, ali pa jo tudi dobi, ce se tacih reci doiikuje, ktere so
okuzene . . . Mogoce je se je obvarovati . . . ce se vse to
stori, kar jo zaderzi, in vse to pusti in ne sturi, kar jo perpelje,
in ce se clovek nobene reci ne dotakne, kar je od te strasne
bolezni morebiti ze okuzeniga . . . Od premrazenja bolezen
na enkrat dobite . . . Ce imate kak pozirk zganja, je dobro,
de ga pozrete (zjutraj), preden greste iz hise . . .^posebno
brinovca , pa malo dobro zapeceniga kruha . . , Zgance z
gorkim mlekom smete tudi kositi'), tudi kuhan krompir, pa
glejte, de ne bo se nezrel ali pa spriden in gnjil. Pa vender
tudi zdraviga krumpirja ne smete prevec jesti, in dobro je, de
ga vselej solite. Mocnika (soka, podmeta) ali kase smete jesti
kolikor hocete. Vselej pa morete ali kaj mocniga ali pa kaj
gorkiga kositi. Prav dobro je, ce piskerc kamilcniga, melisniga
ali metniga te spijete, tega si vsak se tako reven kmet napravi . . .
Kisliga zelja pa vohrovta in druge zelenjave ne smete kositi,
tudi ne kisliga mleka in sadja, kar nekteri radi sture. Vsak
dan okna in duri hisne-) odprite, de zdrava sapa vanjo pride . . .
vezne vrata pa sprednje in zadnje, kadar je bolezen ze v dezeli,
morete zmiraj zaperte in zapahnjene imet, de kak ptujc , ki je
morebiti ze bolezen dobil, v hiso ne pride . . . Dobro bi bilo,
ko bi tudi na sekret kljucavnico napravil . . . pred sterno prav
dobriga psa perkleni . . . Vse more cedno, cisto, nic ne sme
umazano biti. Vse kar prehudo disi, se more iz hise in iz
kamre, kjer spis, spraviti ; posebno ne sme biti v hisi ne sadje,
ne kaka kislina, ne kaj druziga taciga . . . Tudi se ne sme
mokro perilo v hisi obesati, ali kokusi in druga perutnina
terpeti. Gnoj in blato spred hise in z dvorisa pospravi; zakaj
gnjiloba in hudi duh od luz je skodljivo. Luze in gnojnico
morete cisto iztrebiti in posusiti, in gnoj dalec od hise na kup
zloziti . . . Kdor ima cevlje in stumte, ali skorne (stibale), naj
jih zmiraj nosi, ali ce jih ne more vsak dan nositi, naj jih saj
nosi, kadar je mokro vreme, ali kadar mu ni kaj
dobro. -^ Ne le v nedeljo, ampak vsak dan se lepo in dobro
1) kositi = zajtrkovati. Op. pis.
') hisa = soba. Op. pis.
8) Podcrtano v izvirniku. Op. pis.
90 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
obujte . . . zivot imejte ceden; umite si veckrat eel zivot, ne
le obraza in rok, z vodo ali pa z gorkim jesiham, to je se
bolji . . . Ce komu izmed vas per delu na enkrat ni dobro v
zivotu . . . naj hitro domu gre in se v posteljo vleze . . . Ne
smete jesti, kadar je kolera v dezeli, temuc se varovati pinjeniga
mleka, nezreliga, zeleniga sadja, ohrovta, kolorab, kumar in
dinj (melon), kisliga mleka, in vsih reci, ktere so kisle in vodene,
in ktere zelodec prehlade. Tudi zreliga sadja morete manj jesti,
kakor seer. Kjer vino raste, ne smejo veliko grojzdja jesti . . .
Varujte se pa noviga vina, ki se se ni skisalo, tega smete le
malo piti . , . Od vode je studenec nar bolji . , .; ce pa nimate
studenca, in vodo iz sterne zajemate, morete iz sterne blato
iztrebiti, ce je ze let in dan, kar je niste trebili. Per tern je dobro,
ce sterno iztrebite, de dva ali tri funte soli vanjo verzete . . . Prav
zdravo in dobro za kolero je pa glazek vina, posebno per
jedi . . . Tode dobro zamirkajte, Ijubi moji! kadar je kolera
V dezeli, ni nic bolj skodljiviga, kakor pijanost . . . Pijanec
kolero gotovo dobi, ce v dezelo pride, in on le se zmiraj pije;
to se je povsod vidilo, kjer je bila ze kolera . . . Kdor po noci
okoli hodi, kolero posebno rad dobi . . . Posebno se varujte
jeze, ona nar bolj skoduje . . . Kadar je kolera tukaj, nikakor
po nepotrebnim med Ijudi ne hodite, tudi ne v ostarije, in sploh
nikamor, kjer je veliko Ijudi vkupej . . . Ce je tudi bolezen ze
V tvoji vasi, je ne bos dobil, ce se prav skerbno varujes . . .
Ne smete se nobeniga ptujiga cloveka, in nobene ptuje red po
nepotrebnim dotikavati, ker je ze morebiti okuzena . . . Z
Ijudmi, kteri iz. kakiga druziga kraja pridejo, morete varno
ravnati, in jih ne hitro v hiso jemati . . . Za bozjo voljo vas
prosim, ce vam je hudo, pustite precej vse delo . . . precej se
vlezite v posteljo in se odenite. Vasih domacih kdo naj vam
hitro da majhen piskerc gorciga kamilcniga, melisniga ali pa
metniga te. — Tega te morete vselej prav gorkiga vsako cetert
(firtelc) ure eno majhno skedelico, to je kake 3 do 4 pozirke
piti, za premenjo smete tudi malo vroce ciste zupe vzeti . . .
ob enim morete pa tudi vroce rute okoli zivota pokladati; v
rute lahko suhe gorke otrobi, ali pa gorek pepel denete, de
dalej prav gorke ostanejo. — Pot je vasa sreca ... Pa morete
12 celih ur tako dobro odeti biti . . . in ta cas nobene kaplje
merzlega piti , . . med tern pa, de tako skerbite, da bi se
spotili, posljite po zdravnika . . . De sami bolezni ne nalezete,
morete bolnika precej od drugih domacih Ijudi odlociti in ga
morete samiga v eni kamri imeti, in naj nihce drug vanjo ne
hodi, kakor le tisti, kteri mu strezejo. Ti naj mu pa neprestraseni
strezejo in naj se ne boje . . . Ti morejo gledati, de bo v
kamri zmiraj cist in zdrav zrak (Ijuft) ... pa naj imajo tudi
prav hud jesih per rokah, in ga v pocinjenem piskru zavreti
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 91
puste, in ga na sred kamre na tla postavijo, de se bo kadilo
iz njega. To bo zrak v kamri zmiraj zdraviga delalo ... Pa
morete tudi vso obleko, vmazano perilo, cevlje in druge reci
vse iz kamre pospraviti. Kar bolnik iz sebe da, morete precej
pokriti in ven nesti, pa ne na sekret, ampak v globoko jamo,
ktero nalas skopljite. Posodo pa, ki jo za to rabite, morete
vsak dan veckrat dobro izplakniti, in zmirej na pol z vodo nalito
imeti ... Ce ni treba, ne smete nikoli bolnika z golo roko
prijemati, in morete tudi obraz od njegove sape in od njegove
soparice prec obracati. Kadar ste per bolniku, ne smete sline
pozirati, ampak izpljuniti; veckrat usta z vodo izplaknite, in
ruto pred nosam derzite, ki je v jesiii pomocena, ali pa brinje
zobljite . . . tobakar naj tobak pije, kadar je per bolniku. V
kamri, kjer bolnik lezi, ne smete ne jesti, ne piti, pa tudi glejte,
de ne bote iz tiste zlice jedli, ali iz tiste posode pili, iz ktere
je bolnik pil. Kadar od bolnika pridete, si morete hitro roko
in glavo z merzlo vodo z jesiham zmesano prav dobro umiti,
pa usta si morete tudi izplakniti, in nos iztrebiti, in lase izcesati
(skampljati) in set pa, ali glavnik, dobro izmiti. Tudi je dobro,
ce se preblecete, in obleko . . . nekaj casa na veter obesite.
Le dobro glejte, de v taki postelji, v kteri je kak koleren
bolnik lezal, noben drug clovek ne bo lezal, dokler je tako ne
izcistite, kakor vam bo zdravnik povedal . . . Kar morete se
sturiti . . . vam bo ze tudi zdravnik povedal. Zdravnika pa morete
vselej ze per pervih znamnjih bolezni precej pcklicati."
Tako torej nas brezimni gorenjski bojevnik zoper kolero.
Ponatisnili smo vse glavne misli, da pokazemo, kako razumno
je ucil kmete v casu, ko se je uganjalo toliko nesmiselnosti,
in pa, ker hrani brosurica poleg kulturnih slicic obilo zlatih
naukov zlasti glede snaznosti, ki bi se tudi dandanes se morala
poudarjati z nic manjso upravicenostjo. Zdravnika bo zanimalo,
da pisatelj brosurice ne govori o drugih razkuzevalnih sredstvih
nego 0 vodi in kisu.
Za zboljsanje javnih zdravstvenih odnosajev
se tedaj ni brigal skoroda nihce. Javne ulice so bile nesnazne,
tudi po mestih, postajale so po njih luze in pretakala se je po
njih gnojnica. Cloveski odpadki so padali v odprte greznice,
da je dehtelo dalec naokrog, in ker so bile te greznice izvecine
le prav slabo izdelane, se je redka nesnaga iz njih kaj lahko
razlezla po zemlji. O kanalih ni bilo govora, gnoj in smeti
so pospravljali in odvazali le neredno. Ce pa je bilo kje kaj
kanalov, so bili tesni in tako malo nagnjeni, da se je nesnaga
le slabo odtekala. Ob slabem vremenu se je cesto zgodilo, da
se je nesnaga dvignila na ceste in trge in razsirjala neznosen
smrad. Za dobro pitno vodo je bilo malokje poskrbljeno. Imeli
92 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
SO skupne javne vodnjake, v katere pa se je zaradi njihove
slabe zgradbe le premnogokrat razlezla nesnaga iz greznic.
Velik je bil smrad okrog klavnic. Klali so kar v zasebnih hisah,
ne da bi bogve kako glcdali na snaznost. Za zdrava stano-
vanja se ni skrbelo. Zlasti nizji sloji so stanovali v beznicah,
kakrsnih si danes se prav misliti ne moremo. Drug vrh dru-
gega so prebivali, mladi in stari, zakonski in samci, snaga pa
jim je izvecine bila docela neznana. O kopaliscih ne more
biti govora.
Docim je Francoska ze 1. 1802. v Parizu sestavila svoj
posebni zdravstveni svet , ki je gledal na to, da so se po
drzavi ustanavljali zdravstveni zavodi in da se je smotreno
delalo na zboljsanje zdravstvenih razmer sploh, je Avstrija
pac ze izza razsajanja kuge imela svoje posebne zdravstvene
komisije, ki so bile gubernijem (kasneje namestnistvcm) ter
okroznim gosposkam (kasneje okrajnim glavarstvom) dodeljene,
toda te komisije so poslovale le v posebnih slucajih (kuga,
kolera, legar in druge epidemije etc.) in so imele edinole na-
svetovalno pravico, izvrsevala pa je vse zdravstvene naredbe
vlada sama. Sestajale so te komisije iz dezelnega zdravstvenega
porocevalca ali dezelnega zdravilskega svetnika in iz 4 do 6
od vlade imenovanih prisednikov. Pravice do izvrsevanja ti sveti
niso imeli. Slicen zdravstveni svet je bil prideljen ministrstvu.
Ocitno je torej, da je bilo vobceza zdravstvokaj
slabo poskrbljeno. Nihce se ni zmenil zanje, izvzemsi,
ce je porazsajala ta ali ona epidemija. Pa kako naj bi v tern
slucaju V resnici izdatno zalegle tudi najboljse zdravstvene
naredbe, ce je primanjkovalo zdravilskih zavodov,
zdravnikov in potrebnega denarja. Neorganizovano
zdravilstvo te dobe ni moglo in ni moglo ukreniti nic trajno uspes-
nega. — Mesta z lastnim statutom so pac imela po enega ali tudi
po vec mestnih zdravnikov, ki so jih navadno imenovali mestne
fizike, bili pa so do malega tako revno placani (prejemali so
300 — 400 gld. letne place), da so hoces noces morali zane-
marjati svoj fizikatski posel in si pomagati z zasebnim zdrav-
Ijenjem, ce so hoteli ziveti. Razumljivo je, da niso mogli z
vnemo delovati na zboljsanje zdravstvenih razmer doticnega
mesta in najsi bi njihove instrukcije se tako poudarjale to stran
njihovega posla.
O gojenju zdravstva po kmetih se niti govoriti ne
more. Zdravnike bi lahko sestel na prste, bolnice pa se laze.
Po navadi so po kmetih zdravili ranocelniki, ki pa so bili kaj
malo naobrazeni, tako da so komaj zadoscali za prvo pomoc
ponesrecencem,
Za mesto Ljubljano je strah pred kolero 1. 1831. izzval
prvo oblastveno zdravstveno instrukcijo, ki pa je obveljala se-le
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 93
leta 1836., ko je po Avstriji drugic zaplesala kolera : toliko
casa je potreboval ta nacrt, predno je mogel, prepotovavsi vse
visje oblastvene pisarne, postati veljaven.
Na bolje se je v Avstiiji obrnilo se le 1. 1850., ko se je
zdravilstvo povsem preosnovalo, pravzaprav sele uredilo. Tedaj
so se po pruskem zgledu tudi pri nas ustanovili stalni zdrav-
stveni sveti, ki so imeli nalogo, poskrbeti za zboljsanje zdrav-
stvenih odnosajev sploh. Toda o tem kasneje.
Ob takih razmerah se torej ne bodemo cudili,
da je v^est o veliki morilki koleri tudi na Kranj-
skem povzrocila velik strah, prav lako, kakor ga je
povsodi, kjer se je pojavila kolera. Tako je n. pr. „Preussische
Staatszeitung" se 1. 1835. (14. sept.) porocala iz Genove v
Italiji: „Nase mesto kaze nad vse zalostno lice. Prodajalnice
so zaprte, ulice so prazne. Kdor ze mora na ulico, hodi s po-
veseno glavo, robec stiskaje pred usta, da ne bi vdihal kuznega
zraka. Vsak hip naletis na mrlice ali na umirajo^e in kdor
pride mimo njih, izpljune in stisne steklenicico z disavami ali
s kafro pod nos. Vendar pa nihce nece verjeti, da se kolera
naleze z dotikanjem, in zato strezejo bolnikom brez strahu, pa
tudi brez uspeha. Vsa zdravila so brez koristi, ozdravi le tisti,
ki je krepkejsi, nego je bolezen. Mnogo jih bolezen pobere
tekom treh in pol ure, drugi se bore dalj casa. Ali tri cetrtine
obolelih jih umre. Po vseh trgih pozigajo veiike grmade, da
bi ocistili zrak, ceprav doslej se ni bilo uspehov." — ■ Da slicne
vesti, ki so tedaj prihajale z vseh koncev, niso ravno zmanj-
sevale strahu, je jasno.
Zdaj, ko smo obsirno govorili o varstvenih odredbah, ka-
krsne je bila zoper kolero zaukazala drzavna oblast, in pa o
zdravilnih sredstvih, kakrsne so izumljali tedanji vecji ali manjsi
modrijani, treba, da pogledamo se to, kaksno je bilo njihovo
mnenje o bistvu kolere.
Dr. Kowatsch nam v svoji zgoraj navedeni knjigi poroca,
da si je vecina tedanjega ucenega sveta nastanek epidemij,
kolere prav tako kakor kuge, izkusala tolmaciti iz takozvanih
kozmisko-telurskih vplivov (vplivov neba in zemlje). Govorili
so ucenjaki o nekaki constitutio pestiiens (o strup raznasajocem
stanju), 0 nekem genius epidemicus (o bolezen pospesujocem
cinitelju) in bili mnenja, da je izbruhe epidemij v prvi vrsti
pripisovati posebnemu vplivu solnca in lune, planetov, solncnih
in luninih mrkov, proti katerim se clovek seveda ne more za-
varovati. Sele ko se je kolera 1831. sirila s toliko hitrico in
morila s toliko krutostjo, so ucenjaki resno zaceli misliti na to,
ali epidemij morda vendarle ne povzroca kdo drug nego tisti
94 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
tajnostni kozmisko-telurski vplivi, ki prav za prav niso bili nic
drugega nego doneca beseda, ki pa ni odevala prav nikakega
dolocenega pojma. In zaceli so nervozno iztikati za kletim
povzrociteljem, tako nervozno, da se je marsikomu ob dobri
volji razbil hladni preudarek. Tako se je tedaj pojavila cela
nebrojna vrsta najraznolicnejsih mnenj in trditev in zacel se je
prepir, obsegajoc ves kulturni svet, ki se niti tedaj ni hotel
prav poleci, ko je 1883 dr. Robert Koch odkril pravega po-
vzrocitelja kolere, takozvani komabacil, in ko je bakterioloska
veda natancno in nepobitno dognala njegova svojstva.
Leta 1830. so o bistvu kolere in o njeni nalezljivosti ve-
deli tako nialo, da so, kakor pripoveduje dr. Sentimer, na
Ruskem 10 — 15 bolnikov posadili v eno in isto kad in jih ko-
pali V eni in isti vodi. Nic jih ni motilo, da so bolniki v to
vodo bljuvali, da so vanjo sli njihovi odpadki in da so skoro
vsakega iz nje izvlekli na pol mrtvega. Da bi bil kdo vodo
izlil, prinesel sveze pogrete, izpral kad i. t. d., nikomur ni
prislo na misel in bi dalo prevec opraviti. In, pristavlja dr. Sen-
timer, tako se ni godilo samo na Ruskem, temvec tudi drugod.
— Dr. Sentimer sam je bil mnenja, da se kolera ne naleze
lako kakor kuga, marvec z dotikanjem; zato ob dovoljni pre-
vidnosti ni nevarno, streci za kolero obolelim. Torej je Sentimer
ucil popolnoma prav, to pa, kakor sam zatrjuje, zato, ker se
ni dal preslepiti angleskim zdravnikom, ki so bili iz Vzhodne
Indije v Evropo prinesli najneverjetnejse izmisljotine in lazi o
koleri. Ti angleski zdravniki so namrec trdili, da kolero raz-
sirja neka kuzna plinasta snov, nekak mijazma, ki ga raznasa
zrak; zato da kolero nalezemo, ze samo ce pridemo v bli-
zino okuzenca ali v njegovo s kuznim mijazmom prepojeno
ozracje. Razume se, da je ta trditev Ijudi mocno oplasila in
da se nihce prav ni upal v blizino bolnikovo, Od tod tudi tisti
znameniti nasveti, naj se kurijo velike grmade, da se prekadi
in ocisti zrak, ali celo, da naj se s topovi strelja v kugonosni
zrak, da se ta-le prezene. Tako je tudi dr. Hufeland 1. 1831.
o koleri govoril kakor o nekaki zracni bolezni in o tem, da
se kolera naleze po zraku. Znacilno je, kaj k temu dostavlja
okrajni ranocelnik Josip Kos (Illyr. BI. 1849). Kos pravi: „Dasi
dr. Hufeland trdi, da kolero najbolj razsirja zrak, dopusca ven-
darle tudi to misel, da se kolera poleg tega naleze tudi z
neposrednim dotikanjem. Temu mnenju pa oporeka vecina
zdravnikov, ki trdi, da se kolera sploh ne naleze z neposrednim
dotikanjem, da torej ni neposredno kontagiozna bolezen, marvec
posredno kontagiozna, s posredovanjem zraka nalezljiva bo-
lezen." — Torej vecina zdravnikov, ce smemo verjeti Kosu, je
bila tedaj popolnoma napacnega mnenja! Zato ni cuda, da so
bile odredbe tolikrat tako na moc nesmiselne. — V istem
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 95
smislu poroca „I11. Bl." 1831. na str. 170, da kolera ne more
biti neposredno, z dotikanjem nalezljiva bolezen, ker nalez-
Ijivost pri koleri ni pravilo, ampak izjema in napada „prijatelje
kolerne nalezljivosti". Skoro na to pa priobcuje isti „I11. Blatt"
clanek, ki ga je posnel iz berlinske „Tiieaterzeitung" in ki ga
je bil napisal „nek velezmozen, veleizkusen in visokocislan
berlinski zdravnik", in trdi, da je „skoro z najvecjo gotovostjo
dognano, da kolere ne povzroca in ne raznasa nikaksna v
zraku skrita kuzna snov (Miasma), ampak da se kolera siri z
raznasanjem neke kuzne, v bolniku izzorele snovi, tako da je
torej kolera kuzna bolezen, ki se naleze z dotikanjem, bodisi
' da pride clovek v dotiko z okuzenim clovekom ali z okuzenimi
predmeti. In v tem spoznanju priporoca doticni zdravnik, sta-
novanje skropiti s klorovim vapnom in ziveti redno, zlasti ne
uzivati tezko prebavljivega mesa. — Kako blizu je bil ta moz
temu, kar je veda neovrzno dognala se-le dobrih 50 let kas-
neje ! — Da njegove dobre ideje niso bile zmagovite, kaze
*dejstvo, da je 1. 1836. dr. Buzzorini na zboru monakovskih
zdravnikov razkladal, da vzroka epidemicnih bolezni sploh in
azijske kolere posebej ni iskati v nicemer drugem , nego v
vplivu imponderabilij.^) Vsak pot, ko zasopemo, pride po nje-
govem mnenju prosta zracna elektrika v skoro neposredno
dotiko s krvjo in ce na njo vpliva dalj casa, podleze vitalna
zmes krvi deloma kemicnemu ucinkovanju elektrike, da nastane
V krvi nekak kemizem , katerega influira nacin in mnozina
zracne elektrike in vsled katerega nastane paraliza krvnega
zivljenja. Ta kemizem nam razlaga patogenijo cholere-morbusa
in njegove znacilne pojave. Iz vsega tega pa sledi, da vse za-
piranje mej i. t. d. zoper kolero nic ne more pomagati.
Iz takega ucenjaskega besedovanja. ki je tiste dni pre-
plavljalo vso citajoco Evropo, se je dobro ponorceval tisti
pretkanec, ki je podal to-le definicijo kolere, ki jo je svojim
citateljem v veliko zabavo prinesel tudi „Illyrisches Blatt" (1832)
in ki jo hocemo v prevodu postaviti sem-le:
„Menimo, da bodemo velecastitim citateljem neposredno
in na prosto castitim citateljem posredno storili bistveno uslugo,
ako definicijo te bolezni iz spisov najbolj branih zdravnikov
priobcimo v cim najkrajsi, jasni obliki. Po njihovih globoko-
umnih raziskavanjih je kolera absolutno kontagiozna, na pol
mijazmaticna, na pol nemijazmaticna, parcielno epidemicna,
totaino endemicna, kozmiski-telurska, elektricno-galvanicno-
magneticna, sidericno-infuzijorelna, tifozno-epilepticna, asfik-
ticno-eksantemicna, kataralno-koliska afekcija zivcnega, krvnega,
koznega in crevesnega sistema sploh ali nervi vagi, nervi sym-
") Nezaznatnih telesec brez zaznatne teze. Op. pis.
96 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
pathici, hrbtenicnega zivca ali ganglijev spodnjega telesa po-
sebej. Po tej obsezni definiciji bo celo vsakemu lajiku lahko,
tega nenaprosenega gosta ob prvem posetu z opijem ali s
kalomelom, s kafro ali terpentinovim oljem, s pijavkami ali s
puscanjem krvi, s slano vodo, obkladki, vrocim pepelom siloma
prepoditi iz telesa ali ga s krtacami, obkladki in vdrgavanjem,
z vrecami, polnimi moke, ali z blazinami, polnimi zelisc, s
toplimi steklenicami in mrzlo vodo ali s kolera-zganjem spo-
dobno izkomplimentirati in ga, v slucaju da bi se hotel
ostati V hisi, z ogljikom, s kisikom, s klorom ali s kafrovo
paro , z octovo kislino ali dusikovim oksidulom pregnati
iz nje." —
Prav kakor so si zastran vprasanja, kaj je kolera, kdo jo
povzroca, ali je nalezljiva ali ni, in kaksna so sredstva zoper
njo, zdravniki in lajiki bill hudo v laseh prva leta njenega
rogoviljenja po Evropi, tako so se, kakor bomo videli, prek-
Ijali tudi kasneje. Najbolje se je pri vsemtem se godilo le-
karnarjem, ki so razpecavali zdravil, kolikor so jih le imeli,
in pa koleri sami, ki se za ucenjaski bojni zvenket ni menila,
ampak je plesala po Evropi, kakor se ji je zljubilo, in srecno
priplesala tudi v Galicijo in na Ogrsko.
Vse zgoraj obsirno nastete in opisane varnostne odredbe,
vse mejne straze, vsi kordoni in rasteli ji niso mogli ubraniti,
da ne bi drzno preskocila stavljenih ji meja in se nenadoma,
kakor da je pognala iz tal ali padla z neba, pojavila tostran
zastrazene meje na kraju, kjer so se je najmanj nadejali. Nihce
si ni vedel pomagati. Kolika zbeganost je vladala celo na
cesarskem dvoru, kazejo cesarjeve naredbe tega leta, ki
kmalu preklicujejo to, kar so bile sele nedavno zaukazale.
Leta 1830. je bil cesar ob galiskih in nadalje ob ogrskih
mejah zaukazal potegniti vojaski kordon in vobce ob mejah,
od kolere ogrozenih, poslovati tako, kakor da mejam preti
kuga. Ker pa se je na spomlad 1831 kolera nenadoma po-
javila tostran zastrazene meje, je cesar, preprican, da zoper ko-
lero ni obrambe, zaukazal, da je vse stroge odredbe
proti njej (kordone, kontumaciranje etc.) opustiti.
Javnosti ta cesarski ukrep ni bil vsec, ker si je od ome-
njenih odredeb vendarle obetala vsaj nekoliko varstva. Zato
so pocetkom junija 1831. 1. vse razveljavljene od-
redbe zopet postaleveljavne. Zopet so kakor za div-
janja kuge zapirali in zastrazevali okuzene hise in vasi in cele
okraje, cim najbolj se je dalo, prekajevali in molili in varovali
meje, kolera pa se je navzlic vsem strazam sirila bolj in bolj,
V Galiciji se je bila kolera tako hudo razpasla, da ni imelo
prav nobenega smisla, v tej dezeli se nadalje vzdrzevati kor-
done. Saj je vsak hip zdaj na tern zdaj na onem koncu pre-
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 97
skocila kordon in mu za hrbtom zaplesala svoj divji pies. Zato
so galiske kordone ze julija meseca razpustili. — Prav taksne
so bile izkusnje na Ogrskem. Tudi tukaj vse stroge odredbe,
ki so nekdaj branile kugi, niso mogle ubraniti koleri, da se
ne bi pasla iz komitata v komitat. — Komaj je bila kolera
izbruhnila v sosednji Galiciji, so ze po vsej galisko-ogrski meji
potegnili kordon. Toda ze 13. junija je kolera usla preko meje
na Ogrsko in izbruhnila, kjer je niso prav nic pricakovali, kajti
preskocila je bila dva komitata. — Drugim kordonom se ni
godilo nic bolje, tudi onim na Ruskem ne, ki jili je kolera
prav tako imela za norca kakor nase. Vse zapiranje de-
zelnih ali okrajnih ali mestnih ali vaskih meja
ni pomagalo nic, pac pa je povzrocalo mnogo sit-
nosti in tezav, ker je oviralo svobodni promet, in sicer,
kakor je vse kazalo, brez koristi. „Vse to zapiranje," pravi
„Illyrisches Blatt" 1831, „je brez koristi, povsodi pa povzroca
sitnosti in bedo, strah in razburjenje, razdira krvne in prija-
teljske vezi, ki vezejo cloveka s clovekom. Plasen bezi otrok
pred starsi, beze starsi pred otrokom, moz pred zeno, zena
pred mozem, takoj ob prvem izbruhu bolezni, bolnika pa pre-
puscajo brez pomoci in brez resitve njegovi usodi. Tako mar-
sikdo ni bil toliko zrtev bolezni, kolikor je bil zrtev kazni
vrednega pritajevanja in popolnega pomanjkanja potrebne
pomoci. Vse je razbito, obcev^anje, promet, trgovina. Zato se
ni cuditi, ce je prav ista javnost, ki se je bila, zapeljana, pre-
varana ali slabo poucena, tega zapiranja oklepala kakor resilne
bilke, na vseh koncih, kjerkoli se je pojavila moreca kolera,
brez ozira na nasprotja in na nasprotujoca si naziranja glede
bistva in kakovosti razsajajoce kuzne bolezni, prva jasno spo-
znala, kje je resnica, in vse te odredbe, katere je bila preje
slavila kot resilne, zavrgia kot pogubonosne. Ta pojav se bode
ponavljal povsodi, kjer se tern izkusnjam nocejo vdati, dokler
je se cas, in kjer se iz pretiranega strahu trudijo, se v bran
postavljati zlu, zoper cigar razsirjanje vse zgoraj omenjene
naredbe nic ne zalezejo, kakor je to v zadostni meri pokazala
dosedanja izkusnja."
Jasnejsih besed obupanost tistih dni ni mogla najti.
CesarFranc zevec ni vedel, kaj naj zacne. Rad
bi pomagal, pa ni znal Nihce mu ni vedel svetovati. Saj ni
bilo nikogar, ki bi vedel, kaj naj se zapocne, da se grozni
morilki zaustavi pot.
5. septembra 1831. 1. je cesar razpustil osrednjo zdrav-
stveno dvorno komisijo in njene posle poveril c. kr. zdruzeni
dvorni pisarni.
4. oktobra 1831 je cesar Franc, kakor pise „Laibacher
Zeitung", „v svoji modri skrbi in z ozirom na dotlejsnje iz-
7
98 Franc Kobal : O koleri na Kranjskcm.
kusnje, da se namrec vse zapiranje his in stanovanj, v katerih
leze bolniki all mrtveci za kolero, ne le prav nic ni obneslo,
da sta marvec strah in zbeganost, ki se v takem slucaju ponavadi
polotita zaprtih rodbin, se povecala dusevno razdrazenost, kar je
razsirjanje bolezni le se bolj pospesevalo, zaukazal, da je odslej
vsakrsno taksno zapiranje opustiti in da se je omejevati edinole
na cim najskrbnejso snaznost posteljnega in telesnega perila
in stanovanja. Nadalje : ker kordoni zelo mnogo stanejo (ko-
liko vojastva je treba za njihovo vzdrzevanje, koliko nestetih
troskov!) in ker kordoni ovirajo trgovino po vsej drzavi, je
odredil, da razen kordonov, ki ze stoje, ni postaviti nobenega
novega kordona vec, da se je marvec omejevati na krajevne
varstvene odredbe, kakrsne narekuje zdrav preudarek in kakrsne
so se dobro odnesle."
10. oktobra 1831. je cesar Franc iz Schonbrunna poslal naj-
visjemu kancelarju zdruzene dvorne pisarne, ki je tedaj opravljala
posle najvisjega zdravstvenega sveta, to-le kabinetno pisanje:
Ljubi grof Mitrowsky!
Ko je epidemicna kolera pretila vdreti v Moje drzave, sta
bila narava in nacin postanka in razsirjanja te bolezni dvomljiva.
Zato sta Mi previdnost in preudarnost kakor tudi skrb za
zdravje Mojih zvestih podanikov velela, uporabiti vsa tista
sredstva, ki so se v prejsnjih mnogoletnih izkusnjah zoper naj-
nevarnejso vseh nalezljivih bolezni izkazala kot dobra, in zato
smo uveljavili predpise opravilnika zoper kugo.
Toda navzlic izpolnjevanju teh predpisov se je kuzna
bolezen (kolera) sirila nevzdrzema in proti njej uveljavljene
naredbe in naprave so imele za posledico skode, ki so ocividno
celo dosti pogubnejse nego sila, ki jo je povzrocila bolezen.
Razsirjale so bojazen in strah in plasile duhove,
Zlasti pa je zapiranje v nevarnost stavilo zdravje v zaprtih
krajih, uporabljene cete pogostoma izrocalo obolenju in po-
spesavalo bolezen, katero naj bi zaviralo.
Strah pred nevarnostjo okuzenja, ki so ga vse te naredbe
povzrocale in podzigale, je m.noge bolnike spravil ob potrebno
postrezbo in je oviral medsebojno pomoc, resilno oskrbo.
Koncno so te odredbe ovirale trgovino in promet kakor tudi
obrtno gibanje, izpodkopavale so blagostanje posameznikov in
zdravim odtegovale doslejsnjo pridobnino.
Zato sem predpise opravilnika proti kugi v Svojih drzavah
V vseh na kolero nanasajosih se poslih sklenil razveljaviti in
obenem zaukazati, da je z ozirom na kolero ravnati po pred-
pisih, veljavnih zoper epidemicno nalezljive bolezni.
Opirajoc se uprav na one izkusnje, ukazujem nadalje, da
je vse se obstojece zdravstvene kordone, stojece ob mejah po-
sameznih sosednih pokrajin Moje drzave, razpustiti.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 99
Edinole ob meji onih juznih pokrajin monarhije, katerih
izvoz in trgovina je v neposredni zvezi s sosedno italijansko
drzavo in s pomorskimi lukami, naj se vnaprej zacasno stoji
zdravstveni kordon, in sicer naj ostane zaradi posebnih razmer
in ozirov na pomorsko trgovino in na doslej v italijanskih so-
sednjih drzavah se vedno viadajoce mnenje in bojazen glede
narave in nacina razsirjanja kolere. S tern kordonom se zelim
izogniti moznosti, da bi razlicne italijanske prijateljske sosednje
drzave posamic zapirale meje, in zelim vzdrzati z njimi promet
in vazno pomorsko trgovino z inozemstvom motenja in pre-
kinjenja obvarovati dotlej, da na izkusnje oprto mnenje o po-
stanku in razsirjanju epidemicne kolere zadobi splosnejso veljavo.
Iz prav teh vzrokov sem tudi zaukazal, carinski kordon tostran
Trsta kakor tudi onega v ostali svobodni krajini Primorske in
Dclmacije preustrojiti v zdravstveni kordon.
Da pa se promet v ravnokar omenjenih odnosajih kolikor
mogoce olajsa, sem sklenil, da se kontumacna doba za potnike
in za blago na vseh zatvornih postajah proti inozemstvu kakor
tudi ob kordonih, po domacem ozemlju znotraj meja postav-
Ijenih, kolikor jih se stoji, zniza na dobo petih dni. Samo za
lombardsko-benesko kraljevino in za Primorje se kontumacna
doba zacasno doloca na deset dni.
.... Schonbrunn, 10. oktobra 1831. Franc.
To cesarjevo pismo je za nas velezanimivo, kajti kaze
nam, da se je na cesarskem dvoru mnenje o bistvu
kolere bistveno izpremenilo. Spoznali so, da je
kolera vse kaj drugega nego kuga in da torej ne kaze,
proti koleri uporabljati varstvenih odredeb, ki so svoj cas ve-
Ijale zoper kugo. Pravega sicer tudi sedaj se nisQ mogli vedeti,
vedeli so le, da je kolera brez dvoma nalezljiva bolezen, da
zapiranje ne pomaga in da je snaznost najboljse varstveno
sredstvo proti njej. To naziranje je morale tedaj vladati po
vsej Avstroogrski, v kolikor je bila prosvetljena, saj smo videli,
kako so odpravo strogih naredeb proti kugi zahtevali vsepovsod
prebivalci sami. Ni pa to naziranje moglo na povrsje v Italiji.
Italijani, o katerih bomo se veckrat slisali, da se niso drzali
prepogumno, so se radikalnih protikuznih naredeb drzali s
krcevitim strahom in se nikakor niso dali prepricati, da so
V zmoti.
S tem pismom je torej cesar Franc odpravil vse napred-
pise zoper kugo opirajoce se naredbe in naprave, znotraj meja
svojih drzav odpravil kordone in zaukazal, da se je odsihmal
z ozirom na kolero ravnati po predpisih zoper epidemicno
nalezljive bolezni sploh.
Da vsaj nekoliko razumemo obupno splasenost, ki je tedaj
vladala po Avstriji, naj navedemo nekaj stevilk.
7*
100 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Kako je kolera 1831. divjala po Galiciji in po Ogrskem,
smo ze povedali.
Na Dunaju, kjer je kolera izbruhnila koncem avgusta
meseca, je v mestu in predmestjih tekom ¥/., meseca (31. VIII.
do 15. XII., ko je pojenjala) za kolero obolefo 4058 Ijudi; od
teh jib je umrio 2059 (torej dobra polovica !), ozdravelo 1941,
ostali pa so bili ob sklepu porocil se v zdravniski oskrbi. —
V Pragi je do 5. januarja 1832. na koleri obelelo 1064 Ijudi;
od teh jih je umrlo 495 (torej nekaj manj ko polovica), ozdra-
velo 285, V oskrbi pa jih je takrat bilo se 284.
Glasom navedene cesarske n'aredbe z dne 10. oktobra 1831
je torej odslej proti koleri bilo postopati po predpisih zoper
epidemicne nalezljive bolezni, ne vec po predpisih zoper kugo.
Ti predpisi zoper epideniicno nalezljive bo-
lezni, ki datirajo iz leta 1806. in ki so jih takoj priobcili in
prebivalstvu drzave v spomin poklicali vsi avstrijski vladni
listi, se V prevodu giase takole:
..Normative z dne 27. februarja 1806 glede ravnanja ob
epidemicno nalezljivih, zlasti tifoznih boleznih.
1. Sedaj crez vecji del Evrope vec ali manj razsirjeno
bolezen ^) povzroca ponajvec ze tako dolgo trajajoce vlazno,
mokro in celo pozimi tako malo mrzlo vreme. Dogodki v
vojski -) seveda tudi znatno pospesujejo njen razvoj in njeno
razsirjanje.
2. Bolezen potemtakem ni nova, marvec smo jo ze vi-
deli, kako se je vedno pojavljala ob slicnem dolgo trajajocem
neugodnem vremenu in v slicnih okoliscinah. Tudi smemo, ker
je letni cas ze toliko napredoval in ker ze nastopa boljse
vreme, zanesljivo upati, da nam bode Bog to bolezen kmalu
popolnoma odvzel.
3. Da se pred to boleznijo zavarujemo, ni treba nikaksnih
zdravil. Se prav zelo skodovalo bi, ce bi si kdo dal puscati
kri ali ce bi zdrav jemal trebusna in cistilna sredstva ali druga
hvalisana zdravila, da bi se te bolezni obvaroval.
4. Treba biti vedrega duha in trdno treba zaupati v Boga ;
pri tern pa treba ziveti redno, opravljati svoje posle, ogibati
se nezmernosti v jedi in pijaci in vsakrsne razbrzdanosti, naj-
vestneje treba paziti na snaznost stanovanja, obleke, veckrat
treba menjati perilo. Vsaj enkrat, se bolje po dvakrat na dan
odpri okna svojega stanovanja, in sicer med 10. in 4. uro. To
odpiranje je tem potrebnejse, cim manjsa je soba, cim nize
lezi in cim vec Ijudi biva v njej. Izogibaj se uzivanja nezdravih
1) Namrec legar, ki je 1806. 1. divjal po Evropi in ki je izzval pri-
cujoce zdravstveno navodilo. — Z ozirom na legar imajo ti predpisi veljava
menda se danes. Op. pis.
-') 1806. 1. Napoleonska vojna. Op. pis.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 101
in pokvarjenih jestvin. Tern je pristevati skoro vse jestvine,
katere si za navzocnosti vojnega sovraznika zakopal ali jih
skril na zatohel kraj. Ce so popolnoma skvarjene, jih unici,
ce pa niso, jih moras, predno jih zauzijes, razpoloziti na suh,
solncnat krai in jih veckrat obrniti, da jih zracni pih izboljsa
in napravi manj skodljive. Zlasti se tudi varuj prehlajenja in ne
zamudi, ce se cutis bolnega, takoj stopiti k zdravniku po pomoc.
5. Iz vsega tega je pac razvidno, da tistim, ki so ziveli
redno in pametno, ni treba prav nic premeniti nacina zivljenja,
ker bi si^sicer utegniH skodovati.
6. Ce se pripeti. da kdo v rodbini oboh, treba obolelega,
ce le mogoce, spraviti v posebno, prostorno sobo. K njemu naj
hodijo samo tisti, ki mu strezejo.
•7. S podvojeno pozornostjo treba skrbeti za cistoto bol-
nikove sobe in postelje. Vsak dan po enkrat ah veckrat treba
eno okno odpreti tako, da zracni pih ne more do bolnika.
Bolnikove izmecke (otrebke) treba vedno takoj odstraniti iz
sobe. Bolnikovo perilo in njegovo posteljno perilo treba vec-
krat izmenjati s poprej zadostno pogretim , svezim perilom,
to pa tako oprezno, da S2 bolnik pri tern ne prehladi.
8. Ako bolnik ozdravi ah ce umre, ne sme njegovega
perila, njegove obleke in posteljne oprave uporabljati nihce,
dokler ni skrbno oprano in ocisceno in dokler ni obleka, ki
se ne da izprati, nekaj tednov visela na zracnem prepihu.
9. Slamo, na kateri je bolnik lezal, treba sezgati na
prostem, v sobi pa, v kateri je bil bolnik, morajo okna in vrata
nekaj dni biti odprta.
10. Prav tako treba ravnati, ce so bili v hisi nastanjeni
vojaki, zlasti se, ce so bili bolni. Slamo, na kateri so lezali
zdravi vojaki, je uporabljati edinole za pognojitev,') ono pa,
na kateri so lezali bolniki, je pod milim nebom sezgati."
Tako torej.
Kolika razlika med prejsnjimi strogimi naredbami in temi
skoro docela modernimi navodili!
Sicer pa, kakor bodemo videli, ni ostalo pri teh poniznih
odredbah, marvec so jih scasoma sledile se druge, bistvu kolere
vse bolj primerne. Ta navodila so bila naperjena v prvi vrsti
proti legarju, cigar zalostne ucinke so tedaj dobro poznali.
Proti koleri so jih uvelja\ijali zgolj zaradi tega, ker niso vedeli
boljsih sredstev.
Tako je bilo tisto leto poAvstriji; tako so se odlocujoci
mozje kretali proti koleri, — koncno treba vendar ze pogledati,
kaj so tisto leto poceli pri nas na Kranjskem.
') Tudi za to bi sc nc smela uporabljati! Op. pis.
102 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Utegnil bi kdo ocitati, da smo z naslovom svoje razprave
pravzaprav edinole to obljubili, da bomo pripovedovali, kako
je bilo V Kranjski, ko je nadnjo prihrumela kolera, zdaj pa
govorimo o vsem mogocem.
Proti takemu ocitku bi postavili mnenje, da ne more
skodovati, ce ob tej priliki povemo se kaj drugega, kar se
tice nasega predmeta, ceprav lezi nekako zunaj zacrtanega
ozjega okvira, zlasti ker utegne v teh dodatkih kaliti marsika-
tero poucno zrno. Naposled pricujoce razprave ni smatrati
zgolj za zgodovinsko pripoveden, ampak tudi za zdravstveno
poucen spis, ki naj marsikotnu da nekaj koristnih migljajev za
priliko, katere si ne zelimo. Kolera se zadnja leta drzi v Ev-
ropi tako trdovratno in se plazi krog nasih domacih meja tako
vztrajno, da ni izkljuceno, da se ne posiovi, dokler ni posetila-
tudi nas.
Najsi je kolera 1831. 1. se tako hudo gospodarila po Ga-
liciji, Moravski, Nizjem Avstrijskem, Ogrskem in sosednjem
Hrvatskem, na Kranjsko je tega leta nibilo. Jllyrisches
Blatt" iz 1. 1832. pise (p. 175), da se je „usodi zdelo, tern
krajinam z imenovaho boleznijo prizanesti" in da „se sme
upati, da jim bode prizanasala tudi zanaprej". Zal, to upanje se
ni izpolnilo, kajti poslej se je, kakor pravi dr. Keesbacher,^)
prav vsaka v srednji Evropi izbruhla kolerna epidemija dotak-
nila tudi Ljubljane, seveda tudi vecjega dela Kranjske.
Toda kdo je mogel vedeti, ali pride kolera na Kranjsko
ali je ne bo? Od njenih grozodejstev prestrasena gosposka,
drzavna kakor dezelna in obcinska, se je odlocila, da za vsak
slucaj ze vnaprej ukrene vse, da se „Ilirska provincija" kar
najbolje zavaruje proti preteci nevarnosti.
Osrednja vlada je ze mnogo prej, predno se je kolera,
ki je tedaj morila in strasila po Hrvatskem, priblizala mejam,
za provincijo Ilirijo ustanovila posebno vrhovno dezelno
zdravstveno komisijo. Poslovati je zacela ta komisija dne
12. julija 1831, 1., predsedoval ji je dezelni guverner Josip
Kamilo baron Schmidburg, protomedicus (vrhovni zdravnik) pa
je bil gubernialni svetnik Johann Schneditz.
Tej dezelni in vrhovni zdravstveni komisiji (Gubernial-
Sanitats-Commission) so bile podrejene stevilne okrozne zdrav-
stvene komisije (Distrikts- S. C.), ki so svoj okolis zopet delile
V manjsa okrozja. Tako n. pr. je c. kr. Ijubljanski okrozni urad
s cirkularjem z dne 23. avgusta 1831, ki ga priobcujemo, ker
je zanimivo, videti razmerje med stevilom zdravnikov in rano-
') Die dffentlichen Gesundheitsfragen der Stadt Laibach, Separatab-
druck aus dcr „Laibacher-Zeitung" 1880, p. 21. Op. pis.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 103
celnikov, Ijubljansko okrozje razdelil tako-le: Glavne obcine
okolica Ijubljanska, Crnuce, Zalog, Dobrunje, Bokavce in
Sent Vid, so se pridelile okrajnemu ranocclniku Ivanu Hoce-
varju V Ljubljani; glavne obcine Medvode, Smlednik in Vodice
ranocelniku Josipu Steinmetzu v Medvodah ; glavni obcini
Brest in Zelimlje ranocelniku Karlu Pintarju na Studencu pri
Igu; glavne obcine Kriz , Menges in Kapljavas ranocelniku
Matiji Kosci na Klancu; glavni obcini Smartno in Motnik okraj-
nemu ranocelniku Ivanu Mucku v Kamniku; glavni obcini
Krumperk in Dolsko ranocelniku Josipu Ahcinu v Dolskem ;
glavna obcina Moravce ranocelniku Jakobu Zalokarju (Sallocher)
V Moravcah; glavni obcini Lukovica in St. Ozbolt okrajnemu
ranocelniku Mihaelu Taboretu v Prevojah ; glavne obcine Po-
novic, Kandrse in Zagorje okrajnemu ranocelniku Urbanu Trat-
niku (Trattnig) na Vacah ; glavni obcini Loka in Stara Loka
ranocelniku Josipu Grbcu (Gerbetz) vLoki; glavne obcine Po-
Ijane, Trata in Stara Oslica okrajnemu ranocelniku Antonu
Grbcu (Gerbetz) v Poljanah ; glavne obcine Sorica, Zelezniki
in Selce ranocelniku Luki Kadivcu (Kadiuz) v Zeleznikih ; glavni
obcini Kranj in Naklo okrajnemu ranocelniku Luki Pircu (Perz)
v Kranju; glavne obcine Cerklje, Sencur in Dvor okrajnemu
ranocelniku Francu Ahcinu (Achtschin) v Velesovem ; glavni
obcini Trzic in Loka okrajnemu ranocelniku Ivanu Einwalterju
v Trzicu; glavne obcine Radovljica, Begunje in Bled ranocel-
niku Lovrencu Schauppu v Radovljici ; glavni obcini Kropa in
Kamna Gorica okrajnemu ranocelniku Lovrencu Pogacniku
(Pogatschnig) v Kropi ; glavno obcino Bistrica okrajnemu rano-
celniku Ivanu Kilarju (Kiiller) v Bistrici in glavni obcini Jese-
nice in Kranjska Gora okrajnemu ranocelniku Pavlu Galovicu
(Gallovich) na Jesenicah. Teh devetnajst distriktov so spojili v
stiri glavne sekcije, katerih prva, sestojeca iz okrajev okolica
Ijubljanska, Ig in Smlednik, je biia v vrhovno zdravstveno vod-
stvo dodeljena okrajnemu zdravniku drju. Pobru v Ljubljani,
druga (Krumperg-Ponovic-Brdo-Mekinje) distriktnemu zdravniku
drju. Lasanu (Laschan),.zacasno njegovemu namestniku drju. Pret-
narju (Prettner) v Kamniku, tretja (Loka-Velesovo) distriktnemu
zdravniku drju. pi. Nagyju v Kranju in cetrta (Radovljica-Bled-
Bela Pec) distriktnemu zdravniku drju. Papezu (Papesch) v Ra-
dovljici. — Na slicen nacin je bila razdeljena ostala dezela. Vidi
se, da je dezelna gosposka kranjska mogla v boj zoper kolero
poslati le malo zdravnikov, pac pa razmeroma precejsnje,
seveda vedno se izdaleka ne zadostujoce stevilo ranocelnikov.
Poleg okroznih zdravstvenih komisij, katerih je bilo vsega
vkup 19 in katerih vsaka se je delila v stiri glavne sekcije, so
po vecjih krajih na dezeli poslovale krajevne zdravstvene
komisije.
104 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Krajevne koni isij e so od 17. julija nadalje poslovale v
Postojni, V Idriji, v Vipavi, v Senozecah, v Planini, na Vrhniki,
V mestih Kamnik, Kranj, Loka, Radovljica, v trgih Trzic, Gornji
in Spodnji Zclezniki, v Kropi, v Kamni Gorici, v Jesenicah-
Savi, V Moravcah itd.,') v katere je vsaka obcina odposlala
po dva zastopnika.
Stolno mesto Ljubljana je seveda imelo svojo posebno
zdravstveno komisijo, ki je uradovala v mestni hisi v magi-
stratni posvetovalnici in zacela poslovati 20. julija.
Sestavljena je bila takole: naceloval ji je okrozni glavar,
c. kr. gubernijalni svetnik Josip Fluck; clana sta bila Anton
pi. Frankenfeld, c. kr. prvi okrozni komisar, kot nacelnikov
namestnik, in dr. Anton Pober kot c. kr. okrozni zdravnik.
Prisedniki komisije so bili c. kr. svetnik in zupan Ijubljanski
Ivan Nep. Hradecky, magistratni svetnik Bernard Klobus, mestni
sodnik Gasper Kanduc (Kandutsch) in obcinski svetovalci. Stalni
aktuar je bil Anton Perko. Izredni clani komisije so bili c. kr.
korar, tehant in stolni zupnik Andrej Albrecht, sentjakobski
zupnik Zlatoust Pohlin (Pochlin), zupnik predmestne fare Ma-
rijinega oznanjenja Felicijan Rant, zupnik predmestne fare
sentpetrske Ivan Benedicic in zupnik predmestne fare trnovske
Franc Barlic.
Slicne komisije so poslovale drugod. Tako n. pr. je
kamniski zdravstveni komisiji naceloval okrajni komisar
Alojzij Erazem Murgel, njegov namestnik je bil mestni bla-
gajnicar in upravitelj bolnisnice Franc Avarnig, prisedovali pa
so mestni zupnik in tehant Ivan Prelesnik, distriktnega zdrav-
nika namestnik dr. Pretnar in mestni sodnik Vrban Cerin. —
V Kranj u je bil nacelnik zdravstvene komisije okrajni komisar
Ivan Nep. Eisner, nadomestoval ga je grascak Mihael vitez
Pagliaruzzi, prisedniki pa so bili mestni zupnik, tehant in
castni korar Avgustin Sluga, distriktni zdravnik dr. Ludovik
pi. Nagy in mestni sodnik Josip Skarja (Skaria). — Trziska
komisija je sestajala iz okrajnega pristava Ivana Pogacnika kot
nacelnika in zupnika Ivana Zalokarja (Salohar), ranocelnika
Ivana Einwalterja in visjega sodnika Josipa Peharca kot pri-
sednikov. — V Loki je zdravstveni komisiji predsedoval okrajni
komisar Matija Dekleva, nadomestoval ga je c. kr. komornik
Franc baron Wolkensberg, prisedniki so bili mestni zupnik in
tehant Leopold Janezic, ranocelnik Josip Grbec (Gerbetz) sta-
rejsi in mestpi sodnik Maks Cebal (Zeball). Komisiji za Zgornje
in Spodnje Zeleznike je predsedoval visji sodnik in rudnicar
Globocnik, prisedniki so bili zupnik Blaz Kersnik, ranocelnik
Luka Kadivec in rudnicar Andrej Varl. — Radovljiske ko-
^) Nadrobnejse glej „Laib. Zeitg.", uradna priloga k 1. sept. 1831.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 105
misije nacelnik je bil c. kr. komornik Vincenc grof Thurn,
njegov namestnik pa okrajni komisar Mihael Rieger, Prisedovali
so farni vikar Kancijan Stibelc, distriktni zdravnik dr. Franc Papez
in trgovec Josip Sporn. — Komisiji za Kropo in Kamno
Gorico je predsedoval rudnicar in visji sodnik Franc Solar
(Schuller), prisednika pa sta bila zupnik Jernej Ursic (Urschitz)
in ranocelnik Lovrenc Pogacnik, — Komisijo za Jesenice,
Savo in Plavz je vodil grascak Franc Kos, nadomestoval ga
je okrajni komisar Luka Zupan, prisedniki so bili zupnik in
bivsi teiiant Ignac Jugovic, ranocelnik Pavel Galovic (Gallo-
vitsch) in visji sodnik Luka Kerstein. — Moravski komisiji
je naceloval grascak Josip Zurbi (Schurbi), prisedovali pa so
zupnik in tehant Andrej Jeras, ranocelnik Jakob Zalokar (Sal-
locher) in visji sodnik Andrej Brvar (Berwar), — Poleg nave-
denih oseb sta v vsakem kraju zdravstveni komisiji pripada a
se po dva obcinska odbornika. Okrajni komisarji, ki niso bili
imenovani za predsednika tamosnje zdravstvene komisije, so
imeli nalog, da se nemudoma pouce o vseh ukrepih komisije
in da so ji v vsakem slucaju nemudoma na pomoc.
Te zdravstvene komisije, ki so sestajale iz drzavnih,
okrajnih, krajnih ali obcinskih zastopnikov ter enega zdravnika
in enega ranocelnika, so takoi od pocetka imele vse polno dela,
kajti izvecine jim je bilo poskrbeti prav za vse. Saj ni bilo
ne bolnic, ne primernih krajev, kam.or bi v sili spravljali bol-
nike, niti ni bilo dovoljnega stevila zdravnikov, niti rano-
celnikov. Za to, da bi bila obcina zdravstveno urejena , ni
bilo poskrbljeno skoro prav nikjer, niti ne v stolnem mestu
Ljubljani. Ljudstvo, paznje na zdravstvenost nevajeno, se ni
dalo pouciti in se za ukrepe teh zdravstvenih komisij ni hotelo
dosti zmeniti. Pa saj smo o tem ze o priliki govorili. Z eno
besedo: zdravstvene razmere so bile v obce tako mizerne, da
ni cuda, ce je po vsej dezeli med lajiki, kakor med zdravniki
zavladal velik strah, da se Kranjska zaradi zanemarjenih od-
nosajev ne bode mogla ubraniti kolere.
Odprtih in razdrapanih greznic te komisije prav tako niso
mogle odpraviti crez noc, kakor niso mogle crez noc poskrbeti
za zdravo pitno vodo, za kanalizacijo ali za zdrava stanoyanja.
Zato so morale svoje delo omejevati na laze in hipno izved-.
Ijive naredbe, ki so pri vladajocih odnosajih seveda morale
ostati vec ali manj le akademske vrednosti. Izdajale so vedno
in vedno zopet zdravstvene oklice in poucne letake, kako se
je varovati „bljuvodriske iz jutrovih dezel\
Ker so ta navodila prav zanimiva, naj podam tukaj iz-
vadek (izvlecek) iz letaka, ki je datiran z dne 11. junija 1831
in podpisan od guvernerja Schniidburga in protomedika Schne-
ditza ter ponatisnjcn v uradnem listu Ljubljancanke (14. VII. 31.)
106 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Zanimivo je, da je ta letak izsel v nemskem in slovenskem je-
ziku, kakor napoveduje „Laibacher Zeitung" v svojem inseratu :
„In der Egerschen Buchhandlung in der Spitalgasse Nr. 267 ist
za haben : Currende des k. k. illyrischen Guberniums zu Laibach
Nr. 16842. Die Belehrung iiber die (!) Cholera Morbus betref-
fend in deutscher und krainerischer Sprache, Preis 4 Kr. CM.".
Zai , da slovenskega izvirnika nismo mogli najti. Pri istem
Egerju je istega leta izslo ze zgorej omenjeno „Poduzhenje
sa kmeta", cigar vodilne misli so z vladnim ietakom bistveno
sorodne.
Ta letak tore] pravi, da divja po nekaterih komitatih
Ogrske azijska kolera in da je c. kr. osrednja zdravstvena
dvorna komisija zaukazala, rneje proti kraljevini Ogrski in k
njej pripadajocim provincijam zapreti. Potem popisuje kolero,
kako se pojavlja, kako se razvija i. t. d., povsem pravilno, kakor
smo jo tudi mi ze popisali uvodoma. V drugem poglavju go-
vori 0 tern, da treba na vsak nacin zabraniti dotiko med zdra-
vimi in za kolero obolelimi. Bolnike treba lociti po vseh onih
predpisih, ki veljajajo proti kugi. Kontumacne naprave morajo
zopet zaceti poslovati v vsem obsegu in v vsem obsegu je iz-
polnjevati vse znane stroge varstvene predpise, ki veljajo zoper
kugo. — Spomniti se je treba, da je cesar pocetkom prvega
kolernega navala vsem svojim dezelam zaukazal, se ravnati po
predpisih zoper kugo, in da je ta ukaz sele kasneje razve-
Ijavil. — V tretjem poglavju govori o skrbi za splosne zdrav-
stvene razmere prebivalstva, zlasti pa za zdravje tistih, ki pridejo
z obolelimi v kakrsnokoli dotiko. Varovati se je prepiha in
prehlajenja, „vsaj dvakrat na dan treba bolnisko sobo s kisovo
paro ali, kar je se bolje, s klorovimi parami prekaditi, ali pa
jo dvakrat na dan z razpuscenim klorovim vapnom poskropiti."
Nikdar naj zdravniki, ranocelniki, duhovniki in bolniski strez-
niki svojih poslov ne opravljajo s tescirp zelodcem, ne da bi
bill popreje zauzili kaj opojnega. Kolikor mogoce naj se va-
rujejo, vdihavati bolnika obdajajoci ali iz njega izdihavani zrak,
ker se zdi, da ni nic manj nevaren okuzevalec kakor bolnikova
izlocila. Tudi naj si vsakdo, predno gre v bolnisko sobo, roke
umije s kisom, s sabo pa naj vzame steklenicico z razpuscenim
klorovim vapnom ali hudim (tudi aromaticnim) kisom, da se
z njim omoci krog nosu ali da ga duha. Usta naj si izpere z
razredcenim kisom, kolonjsko ali drugo vonjivo vodo. Po kon-
cani bolniski viziti se mora preobleci, obleko pa vestno pre-
kaditi. Prav tako oprezni morajo biti grobokopi, ki se morajo
po moznosti izogniti vsakrsni dotiki s kuznim mrlicem. Ana-
tomicno raztelesenje se sme vrsiti samo s skrajno opreznostjo,
in sicer le potem, ko je ves mrHc, zlasti pa odprto crevesje,
z razpuscenim klorovim vapnom oskropljeno ali omoceno. —
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 107
Da se unici miazma odnosno kuzna snov, treba ravnati na-
tancno tako, kakor se je ravnalo s kugo. Ravnati se je po
(zgoraj ze navedenih) navodilih, kako treba cistiti vse, karkoli
je V neposredni ali posredni dotiki z bolnikom ali kar prihaja
iz sumljive strani. Da se zabrani razsirjanje kolere, treba vse
okuzene in vse sumljive osebe strogo lociti in zavarovati po
ze zadostno opisaniii predpisiii. Zabraniti je vsakrsno odvze-
manje ali odposiljanje nerazkuzenih predmetov, paziti je na to,
da nihce ne spi pod milim nebom ali hodi bos, ne je surovega
sadja, ne uziva piva ali kvasu (Quafi) v preveliki meri i.t. d. i.t. d.
Seveda se zdravstvene komisije niso omejevale zgolj na
objavljanje takih varnostnih predpisov, marvec so z vso mozno
strogostjo morale paziti, da so se v istini tudi izvrsevali. To
pa je bila kaj tezavna naloga, kajti dezela jc bila v zdrav-
stvenem oziru tako zanemarjena, da se je le premnogokrat
dobra volja razbila ob nepremostljivih nedostatkih. Da bi se
le-tem vsaj nekoliko odpomoglo, je dezelna gubernijalna vlada
ponovno pozvala prebivalstvo, naj po zgledu Dunajcanov z
radovoljnimi darili vdenarju ali v porabnem
blagu priskoci praznim drzavnim blagajnicam na
pomoc, da se bo vsaj za silo preskrbelo, cesar treba za var-
stvene kakor tudi za zdraviliske naprave.
In prebivalstvo se je temu vabilu odzvalo z veliko, hvale
vredno vnemo. Dajalo je, karkoli je moglo: denarja, kruha,
poljskih pridelkov, stole, mize, postelje, posteljne oprave za
zasilne bolnice in za ubozce, mila , soli, lonce, posodo,
vsega V obili meri. Kranjski stanovi so zdravstveni oblasti
brezplacno dali na razpolaganje svoj grad Podturn pri Ljubljani
(sedaj takozv. Tivolski Grad), naj v njem nastani reveze, ki
bi vsled kolere zapadli bedi. Poleg tega so ji darovali znaten
znesek 1000 gld. v prehranjevanje nadloznih. — Ribniski gra-
scak Josip Rudez je iz svojih obseznih gozdov brezplacno pre-
pustil ves les, kolikor ga treba za napravo 15 cardakov ') ob
sanitetnem kordonu. Knez Auersperg je prav tako daroval les
za napravo cardakov ob poljanskem sanitetnem kordonu na
Kocevskem. — Sneberski grad je iz lastnega oskrbel napravo
cardakov ob postojnskem sanitetnem kordonu. - Obcinski za-
stop obcine Ijubljanska okolica je na lasten trosek prevzel
oskrbo bolnikov in pa onih, ki bi vsled kolere prisli v bedo.
Kajti tudi na le je bilo treba misliti. Saj se je neredko zgodilo,
da je kolera iz hise pobrala najboljse moci, nedoraslim otro-
cicem uropala starse, onemoglim starsem ugrabila edino oporo,
delavne sinove, in zaostale pahnila v najvecjo bedo. — Ljub-
Ijanski lekarnarji so sklenili, da bodo, ce izbruhne kolera, tako
') Cardak (Ciartaque) se je v hrvatski Vojaski Granici imcnovala
deloma iz kamenja, deloma iz lesa zgrajena strazarska koca. Op. pis.
108 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
za Ljubljano kakor tudi za ljubljansko okolico zdravila pro-
dajali za polovicno navadno ceno. Isto se je sklenilo za po-
stojnski okraj. — Nabiralo se je po vsej dezeli in Ijudje so,
kakor pricajo v Ljubljancanki objavljeni izkazi, dajali radi in
obiio. Zlasti mnogo zaslug si je z nabiranjem prostovoljnih
darov stekla domaca duhovscina, ki je celo raz priznice Ijud-
stvo vnemala k delu milosrcnosti in — samoobrambe. Tako je
bilo po darezljivosti prebivalstva kolikor toliko preskrbljeno za
vse slucaje.
Kakor pa je nedostajalo gmotnih in prakticnih sredstev
za obrambo in za morebitno zdrayljenje kolere ter za oskrbo
od kolere nesrecno prizadetih, — drzava je imela na drugem
koncu toliko troskov v iste svrhe, da za Kranjsko pri najboljsi
volji ni mogla dosti storiti — , tako je nedostajalo zdravnikov
in streznikov.
Zdravniki so bill tedaj tako na redko posejani, da je na
vsakega prislo tako obsezno zdravstveno okrozje, da pri naj-
boljsi volji ne bi mogel zmagati vsega dela, tudi ce bi imel
sto rok, sto oci in sto jezikov, ki bi s potrebno zavestno od-
locnostjo ukazovali, cesar treba. In koncno se od okroznega
zdravnika za 400 gld. letne place res ne sme in ne more za-
htevati cudezev. Zato ne smemo zameriti, ce je marsikje slo
kaj narobe, ce se strogi in dobro zamisljeni zdravstveni pred-
pisi niso izvajali tako tocno, kakor bi se bill morali, tern manj,
ker se jim je Ijudstvo le nerado uklanjalo in jih vrsilo samo
tako dolgo, dokler ga je kdo nadziral in priganjal, sicer pa
se jih je izogibalo in delalo „po svoji pameti".
Ranocelniki, ki premnogokrat niti izsolani niso bili,
nikakor niso niogli biti zanesljiva opora zdravnikom. To je
povsem razumljivo in zato se gospoda zdravniki crez nje go-
tovo niso pritozevali iz konkurencne zavisti.
Bolniskih streznikov je pomanjkovalo celo v mestih,
kaj sele na kmetih! Da bi si jih vsaj za Ljubljano nekaj
vzgojili, je dr. Napreth vsak cetrtek in vsako nedeljo od 4. — 5.
popoldne brezplacno predaval v starem licejskem poslopju, in
sicer ob cetrtkih nemski, ob nedeljah pa slovenski, in jim po
koncanem strezniskem tecaju dajal veljavna strezniska iz-
pricevala.
Ker tudi za bolnice nista dovolj poskrbeli ne drzava
ne dezela, so skrbeli zanje zasebniki. Kjer ni bilo posebnih
bolnic, so napravili zasilne bolnice ali pa najeli primerne pro-
store. Stanarino so pokrivali iz zasebnih prispevkov, za opravo,
prehrano in vso oskrbo so skrbeli zasebni dobrotniki.
Tako torej se je 1831. 1. ilirska provincija po predpisih
zoper kugo oborozevala na boj zoper kolero.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 109
Oborozevala pa se' ni samo na znotraj, ampak si je tudi
zastrazila svoje meje po tistein nacinu, ki smo ga zgoraj
opisali, ko smo govorili o obmejnih strazah proti kugi.
Ker je najhujsa nevarnost pretila od hrvatske strani, je
oblast ze 14. julija ob hrvatski meji razpostavila vojaski ob-
mejni kordon, v dolenjskih Jesenicah in pri Metliki pa je na-
pravila glavna rastela, ki ju je otvorila 31. avgusta. Kako se
je ob teh rastelih postopalo, smo ze zgoraj opisali.
Pripravila pa je kordone tudi za notranjscino dezele. Ce
bi bila siia, bi vsaka obcina morala svojo mejo zavarovati s
slicnim kordonom in slicnimi varstvenimi napravami. Kolera
bi se bila morala boriti za vsako ped zemlje posebej, korak
za korakom zadevajoc na novo braneco trdnjavo.
Scasoma pa se je, kakor smo videli, osrednja dunajska
vlada preverila, da vsi kordoni in ves tisti strogi in dragi proti-
kuzni aparat proti koleri ne zaleze, in tako so tudi ilirsko
obmejno zdravstveno strazo ob hrvatski meji raz-
pustili. Razsla se je 26. septembra 1831. 1. ob sestih zvecer.
Ob mejo postavljene kolibe so potem razdrli, les pa na drazbi
razprodali. Obveljali pa so se predpisi glede potnih listov:
vsakdo, kdor je hotel crez mejo, se je moral s policijskim
potnim listom izkazati, da prihaja iz nesumljivega kraja. Sicer
pa je bil odslej promet neoviran.
Koncno naj mimogrede omenimo, da je tiste dni ziv-
Ijenje bilo precej ceneno: 1 funt govejega mesa je stal
6V2 kr., 1 mernik psenice pa S^/., gld.
Ilirska provincija je bila torej po svojih moceh priprav-
Ijena, kolere pa na vso sreco tega leta ni bilo na Kranjsko.
Ljudstvo si je globoko oddahnilo, ko so listi majnika meseca
1832. leta prinesli vest, da je kolera po avstroogrskih krajinah
pojenjala, in je hitro pozabilo strah, v katerem je pravkar se
trepetalo, pozabilo tako temeljito, da niti njemu niti oblastim
ni prislo na misel, v miru odpraviti kricece nedostatke, ki so
se biU pokazali ob obrambnih pripravah proslega leta, in po-
skrbeti za temeljito izboljsanje zanemarjenih zdravstvenih razmer.
Tako se je zgodilo, da se razmere do drugega navala
kolere 1. 183 6. niso bistveno izpremenile. Sicer je strah iz
1. 1831. povzrocil, da se je tedaj v Ljubljani prvic izdalo
uradno navodilo mestnemu zdravstvenemu osobju, toda uve-
Ijavila so se ,ta nevodila se le 1. 1836., ko se je kolera v divjem
plesu zasukala v dezelo: dotlej so oblasti potrditev teh navodil
z vso malomarnostjo zavlacevale, brezskrbno zaklepajoc jih v
predale svojih uradnih miz, dokler ni prisla sila. Ta magi-
110 Franc Koba! : O koleri na Kranjskem.
stratna navodila so natancno dolocala, kaksne zdravstvene
posle imata opravljati mestna fizika, izmed katerih je vsakemu
bil odlocen poseben del mesta. Ljubljana takrat ni bilo veliko
mesto, stela je manj nego 20.000 prebivalcev, tako da je torej
vsak mestni fizik imel nadzirati in oskrbovati nekako 10.000
oseb. Paziti sta morala na vse, karkoli j.e v dotiki z zdravstvom,
po moznosti pospesevati zdravstvene naprave in odpravljati,
kar je bilo opasnega ali kvarljivega-. Umevno je, da ta dva
moza nista mogla opraviti bogve koliko, tern manj, ker sta
bila vsled slabe place, kakor pravi dr. Kowatsch v svoji ze
omenjeni knjigi, prisiljena, skrbeti za svojo zasebno prakso,
tako da jima ni preostajalo casa, ki bi ga mogla uspesno po-
svecevati zdravstvenim razmeram njima dolocenega mestnega
okrozja. Da se v mestu, v katerem ni bilo kanalizacije, ampak
se je vsa nesnaga stekala v greznice, ki so ponajvec bile v
uprav mizernem stanju, v mestu, ki ni bilo preskrbljeno z
dobro zavarovano, zdravo pitno vodo, v mestu koncno, v ka-
terem so mesarji klali kar doma po hisah, da se je nesnaga
stekala na cesto in da se je smrad od vseh strani dvigal v
megleni vlazni zrak, ni dalo dosti dobrega ukreniti, je jasno.
Na dezeli pa so zdravstvene razmere ostale prav tako
zanemarjene, kakrsne so bile prej.
L. 183 6. so na Kranjsko zanesli kolero iz Ita-
lije prihajajoci avstrijski vojaki.
Vojastvo je ze od nekdaj najnevarnejsi razsirjevalec kuznih
bolezni. „Ce vojaska truma," pravi dr. Melzer, „v kateri se je
razpasla kolera, premeni svoje taborisce, slede novi izbruhi te
bolezni v casovnem in v krajevnem oziru natancno njenemu
gibanju. Bolezen koraka po isti cesti dalje, po kateri hodi
vojna truma, ustavlja se na istih mestih in ob istem casu kakor
truma, ki po svojem potu razsipava bolezensko seme kakor
sejalec zitno seme po polju. Po hisah, v katerih se je truma
ustavila, zapusca bolezen in smrt, da se odtod razpase mnogo
milj na siroko, drzec se od vojne trume zacrtane poti. Zbole
Ijudje, ki jim poprej niti najmanj ni bilo slabo in ki bivajo
V hisah, v katerih se ne preje ne pozneje ni zglasila kolera,
zbole nenadoma potem, ko so nedavno poprej prisli v dotiko
z okuzenci. Vse to so dejstva, ki morajo tudi najbolj zakrk-
njenega nasprotnika prepricati , da je kolera bolezen , ki se
naleze z dotikanjem."
K poslednjim Melzerjevim besedam bi bilo opomniti, da
si se 1856. leta, ko je izsla njegova knjiga „Die asiatische
Brechruhr", zdravniki kakor lajiki niso bill edini, jeli kolera
v resnici nalezljiva bolezen ali ne, in ce je nalezljiva, dali se
naleze edinole z neposrednim dotikanjem ali jo, kakor kugo,
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. HI
raznasa zrak. Pa to sporno vprasanje je ostalo tudi kasneje
se nereseno, dokler ni dr. Koch odkril pravega povzrocevalca
kolere. Zato je ves uceni in neuceni svet imel najprostejso
priliko, prodajati modrost po svoji pameti. Tako je 1836. leta
Franc grof Hohenwart, hotec pomagati svojim kranjskim od
kolere trpincenim sodezelanom, izdal tiskan letak „Vorschlage
zur Heilung der wuthenden Cholera-Anfalle", v katerem je kot
najzanesljivejse sredstvo proti koleri priporocal lasko olje, sok
limon, lipov caj in melise.
Spremljala je kolera vojastvo tudi se preko kranjskih meja
in zanesla smrt in bedo, jok in stok preko Koroske, btajerske
in Avstrijske noter na cesarski Dunaj.
Po Kranjskem se je kolera razsirjala s strasno hitrico. Za-
divjala ni, kakor pravi uradni letak ilirskega gubernija, samo
po Ijubljanskem mestu in Ijubljanskih predmestjih, temvec z
moreco roko posegla tudi v drug« kraje ilirskega ozemlja, na
vse konce se sirec z nasilnostjo, ki zbuja straholo.
Ni cuda, kajti razmere kakor podnebje so bile zanjo vec
ko ugodne. Zdelo se je, da je majnik, sicer toll radostno po-
zdravljani pomlajevalec vse narave, za to leto prevzel ravno
nasprotno vlogo. Od svojega pocetka ni prinasal drugega nego
nalive in vetrovno vreme, planine pa je prav do vznozja odel
V belo snezeno odejo. Na Gorenjskem je se 11. maja po do-
linah zapadel nov sneg. Z drugo polovico junija meseca pa
je nenadoma nastopila neznosna soparna vrocina in iz zemlje,
z vlago prepojene, dvigala nezdrave pare.
C. kr. ilirski gubernij je dne 2. julija izdal uradni letak,
Currende, obrazlozil neugodnost vremenskih vplivov in po nam
ze znanem nacinu klical v spomin, kako se je treba v teh ne-
varnih casih ravnati. Guverner je bil Josip Kamilo baron
Schmidburg.
Najprej se je kolera pojavila v Ljubljani. Dr. Vesel
pravi: „Sie war zuerst in der Hauptstadt Laibacii bedeutend
a usgebrochen." Dr. Vesel je bil tedaj mestni zdravnik \'
Ljubljani in je imel v oskrbi poseben okolis. Ko pa je drugi
mestni zdravnik, dr. Soklic, nenadoma obolel za kolero , je
moral dr. Vesel oskrbovati tudi se sosedni mestni okolis. Dela
je bilo crez glavo, kajti kolera je tisto leto po Ljubljani
kaj hudo gospodarila in dan za dnem pod zemljo spravila
povprecno po 5 — 7 oseb, vcasih tudi vec, vsaj se enkrat toliko
pa jih je obolelo. Kakor ve povedati gospod zdravnik Tomic,
je kolera 1836. 1. po Ljubljani povzrocila tolik strah, da je
gosposka prepovedala , zvoniti mrlicem , da bi se prebi-
valstvo prevec ne vznemirjalo. V eni sami noci je na
Starem Trgu na stev. 158 umrlo devet oseb. — Izbruhnila
je, kolikor se da izslediti iz uradnega lista, ki pa se je na-
112 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
tancnim podatkom vedno previdiio izogibal , v prvi polovici
junija meseca in tlacila in morila do konca avgusta. Opusto-
senje je morale biti veliko, kajti uradni list sam pise dne
16. julija: „Epidemija, ki se je ze pred vec nego stirimi tedni
nastanila v mestnem zidovju Ijubljanskem, toliko rodbin spra-
vila V strah in zalost, pobrala tako ogromno stevilo zrtev, je
sedaj z bozjo pomocjo polegla. Slucajev obolenja je cim dalje
manj in stevilo smrtnih slucajev se omejuje na cim manjse
zneske. Razmere pa so bedne: koliko hisnih gospodarjev je
ugrabila kruta morilka, koliko Ijudi je zaradi nje prislo ob
svoj kruh, ubostvo in reva vladata na vseh koncih." Zato se
vlada obraca do milosrcnih dus, naj pomagajo v teh stiskah,
kakor so pomagali svoje dni, kajti beda da je tolika, da se
vlada vidi primorano, prositi milih darov. — Koliko oseb je
tiste hude dni za kolero umrlo, nismo mogli dognati, kajti
uradni list je belezil nenatancno in kot vzrok smrti pri neka-
terih oznacil drisko, pri drugih koliko, pri tretjih zopet kolero,
brez dvoma zato, da bi pravo stanje prikril in prebivalstvo
nekoliko pomiril. Prav iz istega vzroka „Laibacher Zeitung"
tudi ni priobcevala porocil o gibanju kolere po kmetih. Umirali
pa so vojaki in civilisti. Ne bodemo se motili, ako zabelezimo,
da je tega leta kolera samo v Ljubljani pobrala krog 300 vo-
jaskih in civilnih oseb in da jih je priblizno isto stevilo okre-
valo, vsega vkup torej na koleri obolelo 6 — 700 oseb, torej v
istini neprijetno visoko stevilo za mesto, ki je stelo jedva
20.000 prebivalcev.
Pohvalno je omeniti, da se te je tudi to pot Ijubljansko
prebivalstvo izkazalo dobrosrcno in darezljivo, ko je bolnikom
preskrbovalo zdravila in zdravnisko postrezbo in z juho in
mesom in dobrim vinom brezplacno oskrbovalo bolnike kakor
tudi vsled kolere bedi zapadle somescane. Ljudje so dajali
radi in razmeroma obilno, kakor to s hvaleznim zadoscenjem
belezi uradni list.
Kolera pa tega leta ni zadivjala samo po Ljubljani, kjer
je bila glavna vojaska bolnica, iz katere je nedvomno izsla,
ampak se je pasla ob vseh potih, po katerih je hodilo oku-
zeno, iz Italije vracajoce se vojastvo. Vojastvo jo je zaneslo
na Notranjsko, vojastvo jo je zaneslo na Gorenjsko;
globoko na Dolenjsko pa to pot ni zasla. Da se je vojastvo
tiste dni moralo premikati pes, je znano, saj o Juzni zeleznici
tedaj se ni bilo ne duha ne sluha.
Kronika postojnske fare ima zabelezeno, da se je
1836. 1. in sicer 6. junija v Postojni nenadoma „prvic pojavila
tarn dotlej povsem neznana, pac pa v casopisju mnogo prere-
setana bolezen, cholera morbus, pred katero vse trepeta. Proti
poldnevu 6. junija je namrec v Postojno dospel drugi bataljon
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 113
Rothkirch pespolka stev. 12, ki se je iz Italije vracal v Galicijo.
Komaj so bili vojake nastanili, je kolera hipoma tri moze iz-
raelitskega veroizpovedanja napadla s toliko silo, da so v ne-
koliko urah izdihnili. Ta vsem nepricakovani dogodek je
povzrocil splosen strah in grozo, ki sta bila tolika, da so ob-
cutljivi Ijudje (sentimentale Individuen) ze ob samem pogledu
na koleri zapadle mrtvece oboleli in da so jih morali spraviti
V postelje. Nekateri od teh so tudi umrli." No, to porocilo pac
pretirava, kajti od samega strahu ti Ijudje gotovo niso umrli,
pac pa so brzcas vsled neprevidnosti prisli z okuzenci v dotiko
in tako na povsem naraven nacin morali zapasti isti morilki,
ki je bila one nesrecnike polozila na mrtvaski oder. — Bolezen
se je hitro razsirila in hudo zagospodarila. V mesecu juniju
jih je pomorila 12, v juliju 47, v avgustu 12, v septembru 20,
in V oktobru do 27. t. m., ko se je morilka upokojila, pa se
toliko, da je ves ta cas od 2232 prebivalcev, kolikor jih je
tedaj stela postojnska zupnija, pobrala 95 oseb. Od teh jih je
na trg Postojno odpadlo 75, na obcino Veliki Otok 9,
naZalog 9, na Staro Vas 2. — Ako primerjamo zgoraj
navedena stevila s stevilom v Ljubljani za kolero umrlih, treba
reci, da je kolera v postojnski zupniji pobirala z veliko kru-
tostjo. Saj jih je moralo gotovo se enkrat toliko oboleti. Po
koncanem delu se je kolera od Postojne poslovila, da se zopet
zglasi V nesrecnem 1849. letu.
V bliznji Slavini jih je od 23. junija pa do 10. julija
z vecjo ali manjso silo napadla vec nego 150, umrle pa so,
glasom uradnega lista, samo 3 osebe, med njimi ena zenska,
katere se je kolera baje na polju sredi dela lotila s toliko na-
silnostjo, da je revica morala pri prici umreti.
Po stranpotih je potem kolera zasla na Turjak, v rib-
niski in kocevski okraj in tam , kakor pripoveduje
dr. Vesel, hudo pustosila.
V Ribnici je ze po osmih dneh pobrala edinega ta-
mosnjega zdravilca, okrajnega ranocelnika, tako da se je moral
dr. Vesel, ki so ga bili tja dol poslali, „skozi vec dni in nod
brez vsake druge zdravniske pomoci sam boriti proti epidemiji,
ki se je prav takrat vzpenjala na vrhunec". Zanesla jo je v
te okraje in v Ribnico stotnija pespolka st. 17. Hohenlohe, ki
je pod poveljstvom nadporocnika Stadlerja prisla v Ribnico,
kjer je bila nastanjena v nekaksni zacasni vojasnici (Quasi-
Caserne). Bolezen se je sirila z veliko hitrico in zahtevala
mnogo zrtev. Vojaskega zdravnika ni bilo nobenega, zato je
moral vse posle opravljati dr. Vesel sam. Mostvo je bilo po
Veselovem porocilu vse obupano, Ijudstvo pa nic manj pre-
plaseno. — Hudo je obzalovati, da je iz arhiva dezelnega mu-
zeja neznano kam izginil dr. Veselov rokopis, v katerem je
114 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
zbral podatke o gibanju kolere na Kranjskem od njenega prvega
pojava pa do okrog leta 1855.
Z vojastvom je kolera tega leta zasla tudi na Gorenjsko,
brzcas na mnoge kraje, zanesljivo se nam to poroca le o Kranju
in 0 Zeleznikih.
V Zeleznikih se je mudila dolgo casa, v Kranju pa
je, kakor porocajo „Novice", celo storila cudez. V obce se
namrec' po staroznanem pregovoru zganjar takrat preobrne,
kadar se v jamo zvrne. V Kranju pa je kolera vendarle izpre-
obrnila nekoga, ne da bi se bil zvrnil v jamo. Tam je namrec
„eden najhujsih zganjarjev H., ceravno hudo zbolel, (koleri)
srecno pete odnesel, pa, — kar nikdar sicer ne pomnimo —
od tistihmal se je tudi tako spokoril, da se ni ne kapljice
zganja vec dotaknil in potem se vec let zivel."
Drzavna oblast je bila vsled velikih cloveskih zrtev,
ki jih je kolera terjala na vseh koncih, vznemirjena. Storila pa
ni bogve kaj. Omejevala se je na papirnate znane zdravstvene
odredbe, kaj vec pa ni mogla storiti, ker ji je zaradi znanih
skrajno neugodnih denarnih razmer nedostajalo potrebnih de-
narnih sredstev. Koncno tudi ni mogla vedeti, kako naj si po-
maga. Saj si zdravniki sami niso bili na jasnem, kaj zaceti,
kako se koleri uspesno postaviti po robu. Bolnic graditi drzava
ni mogla, ni bilo denarja, tudi je vsakdo upal, da se ne-
pozvani gost nenadoma poslovi, kakor je nepozvan nenadoma
prisel. Iz istih razlogov drzava ni namescala vecjega stevila
zdravnikov, pac pa je v okuzene kraje po moznosti posiljala
nalasc proti epidemiji najete, le zacasno v drzavni sluzbi stojece
zdravnike.
Te nevzdrzljive razmere so nam pac najboljsi tolmac
dejstva, kako to, da je kolera tista leta zahtevala toliko zrtev,
docim bi sedaj, ko so razmere vse drugace urejene, po trdnem
mnenju vescakov v nasih krajih nikdar vec ne mogla grabiti
s toliko neugnanostjo. To odlocno mnenje je vsekakor dobro-
dosla tolazba nam, ki v trenotku se ne vemo, kaj nam nakloni
prihodnost.
Potem ko si je bila 1. 1836. prelepo naso Kranjsko do-
movino dodobra ogledala in se po njenih zelenih livadah do
sita napasla, je nemirna nasa popotnica krenila v druge kraje,
druga mesta, skoro bi rekli, hvala Bogu, ko ne bi bliznjega
Ijubili kakor samega sebe, in se domacila po sirni Rusiji.
L. 1847. pa so se ji morali nenadoma zbuditi spomini
na prelepo Kranjsko dezelo in tedaj jo je osvrknila z enim
samim pogledom in ze je padla zrtev: 18. septembra so imeli
V Ljubljani za kolero umrlega mrlica. Zopet je njen pogled
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 115
svrknil v druge kraje, spomini na prelepo Kranjsko dezelo pa
so ostali in neodoljivo, neblagoslavljano domotozje jo je pri-
vedlo crez dve leti nazaj v pisani kranjski svet.
Leto 1849.
Tega in naslednjega leta so Rusi taborili na Ogrskem,
ki je bilo torisce znanih prekucij izza 1848. leta. Z Rusi je
kolera prisla na Ogrsko, od tod pa na Dunaj. Pojavila se je
V Monakovem in se utaborila ob spodnji Donavi, odkoder jo je
crez nekaj let ona groze polna vojna med Rusi in Turki, (od
1. 1854-56), ki so se je udelezevale zapadne evropske sile,
Francija, Anglija in Sardinija, zanesla med vojastvo in med
mornarico teh drzav in jo raznesla po vsej Evropi in preko
njenih meja v Azijo, Afriko in Ameriko.
Leta 1848. so se v Gorenji Italiji uprli Italijani. Treba je
bilo vodstva genijalnega feldmarsala Radeckega, da se je Av-
strijcem posrecilo ugnati sardinskega kralja Karla Alberta, zopet
zavzeti lombardsko-benesko kraljestvo in izsiliti mir.
V taksnih nemirnih casih je bila drzava prisiljena,
neprestano premikati svoje vojaske cete. In ker se je bila tako
V Italiji kakor na Ogrskem in Galiskem med vojastvom pojavila
kolera, kaj cuda, ce je z vojastvom zasla tudi na
Kranjsko, ki je bilo najvaznejse prehodisce selecih se vo-
jaskih trum. Vse te cete so se vsaj za nekaj casa ustavljale v
Ljubljani, ki je bila zacetek in konec tedaj se ne docela zgra-
jene zelezniske proge Dunaj-Trst. Proga od Dunaja je tedaj
segala samo do Ljubljane. Stoprav 16. septembra meseca
1849. 1. so bili namrec ob prisotnosti nadvojvode Albrehta,
sina junaskega zmagovalca aspernskega, v Ljubljani slovesno
otvorili od Celja do kranjske prestolice segajoci najnovejsi del
proge, ki so ga bili zgradili v dveh oddelkih : del od Celja
do Zidanega Mostu so dovrsili 1. 1844., tehniski tezavnejsi
oddelek Zidani Most -Ljubljana pa so zgradili v letih 1845 do
1849. — Po tej novo zgrajeni progi torej so od severa pri-
hajajoce vojne trume z vlaki dospevale v Ljubljano, da odtod
pes nadaljujejo svojo pot v Italijo, nasprotno so iz Italije do
Ljubljane pes prikorakale cete, ki naj bi jih „crni vrag" jadrno
potegnil na sever.
Dokler ni bilo vojaskih prehodov, ni bilo kolere. Ko pa
so se koncem poletja in na jesen jeli mnoziti vojaski prehodi,
se je kranjskemu prebivalstvu, pred vsem pa Ljubljancanom, z
vso svojo gnusno vsiljivostjo prisnudila nebodijetreba kolera.
Tako smo 1849. 1. doziveli nenavadni slucaj, da se kolera
ni pojavila ob vlaznotopli pomladi, marvec sele v poznem po-
1 16 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
letju, tako da do zime, ki ji je s svojim mrazom kmalu odvzela
vse veselje do bolj razposajenega rajanja in jo razmeroma hitro
iztisnila iz dezele, ni imela prevec casa na razpolaganje.
Sicer se je bila ze sredi junija po Ljubljani raznesla
plasna vest, da sta v bolnici dve osebi umrli za kolero. Toda
ta novica je bila neosnovana, kajti doticnika nista obolela na
azijski, marvec na takozvani domaci koleri (cholera nostras), ki
ni niti na pol tako nevarna kakor njena azijska sestra. „Novice"
so to neosnovano vest sicer energicno zavrnile, pa modro do-
stavile, da se lahko se oglasi, ker se je ze v vec dezelah
prikazala.
To prorokovanje ni bilo brez podlage, kajti iz Italije so
neprestano prihajale vznemirjajoce vesti. Tako pisejo „Novice"
z dne 1. avgusta t. 1.: „Ravno zvemo zalostno novico, de se
je na Laskim v vec mestih, posebno pa v Veroni, Padovi
in Trebizu v nasi armadi tako hudo kolera zacela, da je en
sam dan 70 vojakov umerlo."
Pocetkom julija je pocila vest, ki se je tudi kasneje rada
ponavljala, da je kolera ob zelezniski progi s Stajerkega sem
ze prodrla do Zaloga in da hudo niori med zelezniskimi de-
lavci. Tem vestem nasproti je dezelno predsedstvo kranjsko
konstatiralo, da se ob vsej progi Zidani Most-Ljubljana, ki so
jo tedaj se gradili, ni pojavil niti en sumljiv slucaj, pac pa
da delavci cesce obole za grizo. Od 1. do 7. avgusta pa
so med zelezniskimi delavci vendarle ze imeli devet kolera-
bolnikov, od katerih jih je troje kmalu umrlo, tako da se je
1849. 1. kolera na kranjskem ozemlju najprej pojavila med
delavstvom , gradecim juznozeleznisko progo Zidani Most-
Ljubljana. Brzcas so jo tja zanesli vojaki, prihajajoci iz vstaske
Italije. Vendar je bila kolera izprva v svojih zahtevah tako
skromna, da do konca avgusta ze v nobenem okraju ni bila
epidemicna, ampak se je pojavljala le v posamicnih slucajih.
Kajti v vsej tej razmeroma dolgi dobi je v okrajih Zalog,
Ijubljanska okolica in Kocevje, v katerih se je bila po-
javila, V celem izmed 99 za kolero obolelih umrlo samo 50,
docim je ostalih 49 ozdravelo, v postojnskem okrozju pa jih
je v okrajih Logatec in Postojna od ll.septembra, ko se
je V teh okrajih prvic v tem letu pojavila, pa do 24. sep-
tembra posamic za kolero zbolelo 31, od katerih jih je umrlo
9, 10 ^ozdravelo, 12 pa jih je preko tega roka ostala bolnih.
Ceprav se je kolera 1849. 1. izprva pojavljala le spora-
dicno, posamic in na raznih koncih in ne da bi zadivjala z
vso besnostjo, se je prebivalstva polotil strah. In zopet po listih
kakor po zasebnih druzbah ni bilo vaznejsega pogovora nego
0 koleri. Preresetavalo pa se ni samo vprasanje o bistvu ko-
lere in o vseh mogocih in nemogocih sredstvih, ki prav za
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 117
gotovo zoper kolero pomagajo, marvec culi so se tudi prav
energicni protesti proti dejstvu, da vlada navzlic temu,
da se je kolera ze ponovno pojavila na Kranjskem, in navzlic
dejstvu, da je Kranjska kot prehodisce vojnih cet, prihiajajocili
iz okuzenili krajev, koleri hudo izpostavljena, se vedno ni sto-
rila nicesar, kar bi moglo kolero zavrniti ali pa vsaj zanesljivo
omejiti. Tern vedno in vedno ponavljajocim se protestom so
koncno tudi „Novice" dale duska, sicer samo v neki uredniski
opombi, vendar pa tako odlocno, da se nam vidi cudno. „No-
vice" so namrec zabelezile:
„V Ljubljanskih bolnisnicah so zdravniki berasko placani.
Dohtar dobi za 300 bolnikov na dan cele 3 gold, in pa polic
vina! Ce zboli ali umerje, ima bolezin ali smert poverh. 300
bolnikov enimu samimu dohtarju! Ali ni to od sile!? Dobro
vemo, de zdravnikov v malih mestih in po dezeli manjka, de
tedaj ni moc toliko domacih zdravnikov dobiti — zakaj pa
se ne razpise razglas na Dunaji in po drugih velicih me-
stih, kakor je bilo za kolero v navadi. Pa placa naj se jim na
dan saj 5 gold., zasluzijo jih 50 goldinarjev !"
Prebivalstvo je bilo po pravici kaj slabe volje in se je
vdajalo strahu. Razglasi „za Ljubljano postavljene zdravniske
komisije ^) zastran ravnanja zoper kolero" (podpisan je Andrej
grof Hohenwart, „c. kr. dvorni posvetovavec", kot predsednik
komisije), ki so jih prijavljali listi, Ijudstva niso mogli pomiriti,
pa naj si so naglasali, da so „gosposke vse storile, kar je bilo
v njih moci, da bi se javno zdravje obvarovalo." Saj je javnost
vedela, da gosposke pri najboljsi volji niso mogle ukreniti
bogvekaj hasnovitega. Neprestane vojne so pozirale toliko de-
narja, da ga za kulturne naprave ni bilo dobiti. Zato so tudi
neuradni listi cutili dolznost, vplivati pomirjevalno. Slovenskiin
bralcem so „Novice" prinesle „Tolazbo o 4ioleri" in ponovno
priobcevale poucne in tolazljive clanke. Zanimala bosta najbrz
ta dva, ki ju hocemo tukaj posneti, ker dobro ilustrujeta te-
danje mnenje. Na strani 121. letnika 1849. prinasajo „Novice"
clanek „Kako se kolere ogibati in kako v koleri ziveti" in
pravijo: „Aziatska kolera je cudna bolezin, dostikrat se ocitno
kaze, de jo zdravi clovek od bolniga naleze, — vecidel pa
ni tako, in skusnje kazejo, de duhovni, zdravniki in
strezniki bolnikov, ki so imeli vedno z bolniki opraviti, je
') Zdravstvena komisija v Ljubljani je bila za leto 1849. sestavljcna
takole: Predsednik grof Hohenwart, c. kr. dvorni svetnik; zdravstveni poro-
cevalec: dr. Juri Matija Sporer, giibernialni svetnik in dezelni protomedikus;
pomozni porocevalec: dr. Rajmund Melzer , ravnatelj bolnice ; sodeiujoca
clana: policijski visji komisar Suchanek in magistratni svetnik KOstel ; stalna
sodelavca: obcinska svetovalca Ignac Bernbaclier in Josip Erzen (Erschen).
Op. pis.
118 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
niso nalezli. Ta potrjena skusnja nam zamore biti mocna
tolazba, se kolere ne prevec bati." Pisec teh vrstic si ocividno
glede kolerne nalezljivosti ni bil na jasnem, ali pa je dejstvo,
da se s previdnim ravnanjem okuzenju lahko izognemo, uporabil
V pomirjenje preplasenega naroda. Nic manj zanimiv ni drugi
clanek „Novic" (p. 126), „Kako s clovekam ravnati, ki ga je
kolera napadla", katerega je napisal dr. Bleiweis sam. Dr. Blei-
weis govori takole: „Natora kolere se ni sicer prav popolnama
znana, v tern pa so vunder vecidel zdravniki edinih misli,
de je kercna bolezin (Krampfkranklieit), pri kteri nanaglama
vsa kri iz vnanjiga zivota noter vdari proti cevam, pljucem,
mozganam." Zato treba bolniku dajati ledu, na vsako uro po
10 liosckov, „ki so kot grab veliki". Ce ni ledu, naj se mu
veckrat po malem daje mrzle vode. Paziti pa je, da ostane
telo toplo, da je zrak cist in da sta snazna bolnik in vsa nje-
gova okolica. Priporoca se tudi puscanje krvi. Na vsak nacin
pa treba poklicati zdravnika. Bolezen je zato tako opasna,
„ker gosta in crna kri v notranjih delih zivota zaostaja in bol-
nika strasno nadlezva, se vname prisad^ v .njih , posebno v
cevih, in od ondot driska postane. Ce se pa prevec krvi
na persi ali na mozgane verze, pa bolnika zadusi in ga mertud
(bozji zlak) naglo umori."
Nemskim svojim bralcem pa je pomirjevalne vesti in
„nedvomno ucinkujoca zdravilna sredstva" priobceval „Illyri-
sches Blatt". K temu dejstvu pripominjajo „Novice" (1. avg.):
„V Ljubljanskim ilirskim listu smo unidan brali celo resto zoper
kolero nasvetovanih zdravil, zdej pa beremo v mnogih ca-
sopisih od eniga, kipo amerikanskih skusnjah vse preseze,
in to je zveplo. V Indiji vzije vsak vojak, kader potuje,
40 zern zvepla na dan, kadar pa pociva, 20 zern in s tern se
po teh pripovedkah tako gotovo ubrani koleri, kakor je „Amen"
V ocenasu. Kakor smo kupili, tako vam tudi prodamo to rec,
dragi bravci." K tern besedam „Novic" bi pristavili, da so iz
Indije vracajoci se angleski vojaki o koleri in o sredstvih proti
njej po Evropi in po Ameriki razsirili toliko bajk, da so zdrav-
niski krogi z evropske celine po vsej pravici postali do skraj-
nosti nezaupni tudi proti angleskim in amerikanskim zdravnikom.
Zlasti je po njih udrihal nas rojak dr. Sentimer v Peterburgu.
Neki dr. Francesco Maganza, c. kr. zdravnik v trzaskem
lazaretu, je kot preizkuseno in zagotovo uspesno sredstvo zoper
kolero priporocal 7-2 grama cinkove svetlice s sladkorjem na
vsake pol ure, ce je" driska prav huda. Ce pa velja hitro ustaviti
krc, treba na trebuh poloziti v mocnem, mrzlem kisu namo-
cene rute. Za to, da ta enostavna sredstva zagotovo ucinkujejo,
je jamcil, kakor pise „Illyrisches Blatt", z vso svojo odgovor-
nostjo.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 119
Kakor vedno popreje, tako je tudi sedaj „lahkovernost
nevednih iskala tako imenovanih pomockov zoper bolezni, ki
se od dne do dne mnozijo" („Novice"), nikar da bi se Ijudje
obracali do zdravnikov. Ker so zvedenci proti koleri priporocali
uzivanje opojnih pijac, se je marsikdo tega „zdravilnega sred-
stva" lotil s toliko vnemo, da so „Novice" zoper tako nespa-
metno in, kakor sedaj vemo, skodljivo in v casih kolere skrajno
nevarno pocetje ponovno povzdignile svoj svareci glas in pi-
sale: „Skodljiva vera je pa, v uzivanjn mocniga vina in zganja
varstvo zoper kolero iskati," kajti najbolj zdrava pijaca je cista
studencnica, dobro pa je tudi, ce ga je ze kdo vajen, „vola
(= pivo) zmerno piti".
Zdravstvena komisija je Ijudstvo pridno poucevala, kako
„se zna slednji posamesni obvarovati" kolere. Vsi listi so pri-
javljali njen pouk, ki se da strniti na te-le tocke: 1. Ne oma-
lovazuj in ne zanemarjaj nikakrsne vrste grize; 2. na rabi zoper
njo domacih sredstev; 3. pazi na jed in pijaco in bodi zmeren ;
4. poklici zdravnika, kakor hitro se ti pokaze kaj sumljivega;
5. ne jemlji vsakega sredstva; 6. varuj se prehlajenja; 7. glej,
da bos na dobrem, cistern zraku; 8. ponoci spi in ne roji na-
okrog, varuj se vsakrsne razuzdanosti; 9. pazi vestno na to,
da se ne opijanis, zgane pijace uzivaj le zmerno; 10. zjutraj
zauzij kaj toplega; 11. pazi na snago; 12. zgi brinjev les in
13. ne vznemirjaj se! — Dobra _ sredstva proti koleri pa so
„lahka pijaca iz lipovega cvetja, iz mete, melise, kamilic, katera
se mora mlacna in veckrat piti."
Tako torej se je 1. 1849. resetalo, svetovalo, modrovalo
in ukrepalo po Ljubljani in po dezeli, kolera pa se je pasla
po holmih in dolinah in zela po Kranjskem.
15. avgusta se je pojavila v Zagorju ob novozgrajeni
juzni zelezniski progi in pobirala po okolici.
Pocetkom septembra je naenkrat v Ljubljani pocil glas,
da je ze tudi v Ljubljani. Lahko si mislimo, kako so se
Ljubljancani te novice prestrasili in koliko je bilo njihovo ve-
selje, ko so v svojih listih citali (5. IX.), da vse to zopet
nic res ni.
Pretila pa ni samo iz Zagorja, tudi iz bliznjega Trsta
so prihajale skrajno vznemirjajoce vesti. 26. septembra so
„Novice" prinesle zalostno vest, da je v Trstu dotlej za kolero
umrlo ze 395 Ijudi, stirinajst dni na to so porocale, da je ste-
vilo v Trstu za kolero umrlih naraslo ze na 847 oseb, obolelo
pa jih je bilo do 4. oktobra 2193. Vojastvo je prihajalo iz
Trsta in kuzne sledove puscalo po vseh svojih potih.
Najhuje je bilo v Postojni, kjer je h koleri pritisnil se
legar. C. kr. vojaska marodna hisa v Postojni je imela samo
pet postelj na razpolago, bolnikov pa je bilo vse polno. Dan
120 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
na dan so se od Vipave sem valile vojne trume in dovazale
novih bolnikov. Postojnska bolnica, ki je bila skrajno slabo
preskrbljena, je bila kmalu tako prenapolnjena, da se vsled
tesnobnih razmer okuzevanje vec ni moglo zabranjevati. Dasi
pa je kolera nastala in divjala med vojastvom, v Postojno ni
bilo nobenega vojaskega zdravnika, lako da je moral vojake
kakor civiliste oskrbovati postojnski okrozni zdravnik dr. Vesel,
ki mu je pomagal okrozni ranocelnik. Koncno pa sta, cemur
se pri tako zanemarjenih razmerah ni cuditi, tudi ona dva od
svojih oskrbovancev nalezla kolero, tako da ni bilo nikogar,
ki bi bolnikom stregel po pravilih zdravilske znanosti. Okrozni
ranocelnik je za kolero umrl ze 9. dan po svojem obolenju,
dr. Vesel pa se je po dolgotrajni bolezni resil. Z ranocelnikom
vred je tudi za kolero umrl poveljnik postojnske vojaske bol-
nice, nadporocnik Pellegrini. V Postojni se je kolera v druzbi
legarja vgnezdila tako trdovratno, da je niti zima ni pregnala
docela.
Konec septembra se je kolera zglasila tudi tam, kjer so
jo bili ze toliko casa napovedovali, v Ljubljani. Ni cuda!
Skoro vsak dan so sli ogrski honvedi skozi Ljubljano na Lasko
in so V mesto od juga ali od severa prihajale vojne trume,
zdaj vecje, zdaj manjse — 13. novembra je naenkrat prislo
3820 moz, da se z zeleznico potcgnejo proti severu — pa naj
so prihajale od juga ali od severa od obeh plati se je bilo
bati kolere. In da kolera kot nevidna spremljevalka koraka
med vojaskimi vrstami in zagrlja s svojim smrtonosnim objemom
zdaj tega, zdaj onega, Ljubljancanom ni ostalo prikrito, saj so
zrtve njene morece Ijubavi dan za dnem odvazali iz Ijubljanske
vojaske bolnice. Takoj prvi teden (od 29. sept, do 8. oktobra)
so V njej imeli 32 kolerabolnikov, od katerih je umrlo 17 ;
drugi teden je stevilo vojaskih bolnikov narastlo ze na 51 slu-
cajev, pokopali pa so jih 24. Ker so ta velika stevila prebivalstvo
vznemirjala, oblastva odslej vec niso objavljala izkazov o stanju
kolerabolnikov v vojaski bolnici, ampak so pavsalno porocala
o stanju kolere v mestu in Ijubljanski okolici sploh, vstevsi
tudi slucaje v vojaski bolnici. Sploh pa je sredi oktobra kolera
tudi med vojaki pojenjavala. 23. oktobra so imeli v njej samo
se 6, 29. oktobra pa samo se enega bolnika.
Da preskoci kolera od vojakov na somescane , je bilo
pricakovati in tako je tudi med Ljubljancani in bliznjimi 'oko-
licani prav pridno pobirala. Civilna bolnica Ijubljanska je tedaj
imela dokaj opravka. Prvi teden (od 29, sept, do 8. oktobra)
so imeli 9 bolnikov, od katerih pa sta umrla samo dva, drugi
teden (8./X. — 15./X.) so imeli ze 18 bolnikov, mrlicev pa 5,
tretji teden so imeli se 10, cetrti teden se 8 bolnikov, peti teden
se 7, sesti teden (od 5. do 12. novembra) niso v bolnico
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 121
prinesli nobenega novega kolerabolnika vec. Prav zanimivo je
primerjati, koliko bolnikov je umrlo v vojaski in koliko v civiln
bolnisnici. Docim je v civilni bolnici razmerje med obolelim
in umrlimi kakor 9 : 2 odnosno 18 : 5, je isto razmerje v vojaski
bolnici kakor 32: 17 odnosno 51 : 24. Potemtakem je v civiln
bolnici umrla priblizno ena tretjina za kolero obolelih, v vojask
bolnici pa dobra polovica. Kje so vzroki? Ali so bila obo
lenja vojakov akutnejsa ali pa so v civilni bolnici zdravili z
vecjo spretnostjo in vestnostjo.
Med civilnim prebivalstvom Ljubljane in Ijubljanske okolice
je kolera torej zacela svoj posel h koncu septenibra in se hitro
razpasla. Svoj vrhunec je dosegla sredi oktobra, ko je bilo v
Ljubljani in okolici hkrati 154 bolnikov, ki so jih deloma
zdravili v bolnicah, deloma pa na domu. Tudi v jetnisnici
na Gradu jih je nekaj pobrala, in sicer, kakor pravijo nNovice",
„4 nar vecih malopridnezev". Potem je polagoma ponehavala,
tako da je 12. novembra uradna objava izkazovala v celem
samo se 4 bolnike, ki pa so bill bolni se od preje. Poslej so
se pojavljali samo se posamezni slucaji, tako da ni moglo vec
biti govora o kaki kolerni epidemiji. Kakor v postojnskem
okraju, je nekoliko Ijudi tudi v Ljubljani za kolero obolelo celo
se prihodnjo pomlad, pa tudi kasneje, vendar se kolera nasled-
njega 1850. 1. po nasih krajih ni razvila v epidemijo, pac
pa je posameznike pobirala zdaj tu zdaj tam. V Ijubljanski
c. kr. vojaski bolnici so od 20. avgusta pa do 21. nov. 1850
skoro vsak dan imeli vsaj po enega koleramrlica, umirali pa
so sami prostaki, in sicer so skoro vsi pripadali tujim polkom.
Tako je 1850. v Ljubljani za kolero umrlo do sto vojakov.
Umrlo pa je tudi precejsnje stevilo civilnih oseb bodisi v dezelni
bolnici ali doma. Kakor je razvideti iz uradiiih porocil, so to
do malega bili revnejsi Ijudje, dninarji, delavci, hlapci i. dr.,
mescanov je za kolero umrlo le malo. Pa najsi se je kolera
poja/ila po najrazlicnejsih delih mesta — tudi v Trnovem in
na Barju se je zglasila opetovano — epidemicna ni postala.
Steli pa so vendarle od konca avgusta pa do konca novembra,
ko je docela ugasnila, skoro vsak dan po enega mrlica. Da ni
bilo nic hujsega, nam izpricujejo uradni izkazi umrlih, ki belezijo,
da so v Ljubljani septcmbra meseca v celem pokopali 91,
oktobra meseca 94, novembra pa 11 oseb, v katerih stevilih
pa so vracunani tudi vsi za drugimi boleznimi (legar, jetika,
griza, vodenica etc.) umrli. Ko so se sredi septembra jele siriti
govorice, da je kolera v Zidanem Mostu izbruhnila z vso svojo
epidemicno silo in da se je od tam tudi ze zanesla v Ljubljano,
je uradni list — pa ne morda v svojem uredniskem delu,
marvec med oznanili — priobcil pomirjujoce pojasnilo, da je
dotlej vsega vkup za kolero obolelo „priblizno 30 oseb, od
122 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
katerih jih je 13 ali Humrlo. Izvzemsi eno inzenerjevo zeno,"
pravi ta izjava, „so vsi oboleli delavskega stanu, ki so sprico
svojega manj urejenega prezivljanja povsem naravno temu krog
sebe segajocemu zlu bolj izpostavljeni , k cimer vrhu tega
mnogo pripomore uzivanje nezrelega sadja, katerega je zalibog
tudi V Ljubljani prav mnogo videti in ki bi ga bilo treba strogo
nadzirati". Posegla pa je kolera novembra meseca tudi v Ijub-
Ijanske preiskovalne zapore („Inquisitenliaus") in od 5. — 12.
ugrabila 4 + 3 + 2 + 14-1-1-3 inkvizite, 10. novembra
pa na mrtvaski oder polozila tudi upravitelja Schuberta. Rogo-
vilila je tudi po kaznilnici in si osvojila zdaj tega, zdaj onega.
Pa da se povrnemo k 1849. letu !
Ce vstejemo vojaske bolnike, dobimo o kretanju kolere
1. 1849. V Ljubljani in njeni okolici ta-le pregled :
Teden
Od
je
je
od do
bolnikov
umrlo
ozdrave
I.
29./IX. 8./X.
58
24
17
II.
8./X. 15./X.
138
51
56
III.
15./X. 23./X.
154
30
102
IV.
23./X. 29./X.
52
18
45
V.
29./X. 5./XI.
27
5
15
VI.
5./XI. 12./XI.
23
4
15
Potemtakem je v celi sesttedenski dobi v tem okolisu za kolero
zbolelo priblizno 300 Ijudi, od katerih jih je umrlo priblizno
140, za to kratko dobo vsekakor znatno stevilo, toliko, da je
1849. 1. V Ljubljani na raznih koncih zavladala be da. Zato je
18. oktobra „vodstvo glasbine druzbe" (Philharmonische Gesell-
schaft) V Ijubljanskem gledaliscu priredilo koncert „v pomoc
ubozim kolerabolnim". Na tem koncertu so, kakor pripovedujejo
„Novice", „govorili, prepevali, klavir igrali v slovenskim, nem-
skim in italijanskim jeziku, — Med vsimi nar veci dopadajenje
in nar glasnisi in nar zivsi ploskanje pa je obudila prosta le
36 vrstic dolga narodna slovenska pesmica „Kaj je Ijubezin?",
katero je gospodicna Vesel, igralka Ljubljanskega gledisa tako
izverstno govorila, de je ni moc prijetnisi govoriti". Vrgel je ta
koncert 1 10 goldinarjev cistega, kar je za tiste case precej denarja.
Kocno se je vendarle tudi od Ljubljane poslovila. Lahko
obcutimo, kako iz srca je moral priti vzklik, ki ga citamo v
„Novicah" z dne 21. novembra 1849.: „Kolera nas je hvala
Bogu! zapustila". Ali kaj, ko je ostal legar, ki se je jel siriti
iz vojaskih bolnic!
Epidemija iz 1. 1849. je oblasti vendarle vsaj nekoliko
predramila: 1. 1850 je Kranjski prineslo prvo zdravstveno orga-
nizacijo (Sanitatsorganisation): uredile so se stalne medicinalne
komisije. Pri teh skromnih zacetkih je ostalo do 1. 1870., ko je
izsel prvi zakon o organizaciji javne zdravstvene sluzbe na
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
123
Kranjskem. Zacele pa so se tudi vedno odlocneje oglasati
zahteve po vecjem stevilu zdravnikov^ Popolnoma upraviceno
so listi naglasali, da so epidemije pac dovolj jasno izpricale,
da s tako neprimerno majhnim stevilom zdravnikov ni mogoce
uspevati. Toda razmere so nanesle, da je po vecini ostalo zgolj
pri akademicnem prerekanju, storilo pa se je bore malo. Kolera
se je bila poslovila in kdo bi mislil na to, da se se kdaj povrne.
Pa se je povrnila, prej, nego so se je nadejali, povrnila
in po sestletnem odpocitku silnejsa nego prej kdaj po dezeli
vihtela svojo koso, da se je jok in stok lovil po kraskih dolinah,
se lomil v gorenjskih planinah in odbijal od dolenjskih gricev.
— 1855. leta je po nasih krajih stopalsmrtni angel.
Vsa dezela se je odela v zalost, zastajalo je delo na polju,
beda je rastla od dne do dne, Ijudstvo je obupavalo, vilo roke
in tarnalo in tozilo, da se je tozbe glas dvigal visoko gor do
neba in se tarn druzil z obupnimi klici, ki so tja gor doneli
iz spodnjedonavskih krajin, kjer se je v velikanskih potokih
mesila ruska in turska kri, prelita v grozote polni krimski vojni,
in s tarnanjem, ki je jecalo iz vse vzhodne, zapadne in juzne
Evrope, po kateri je tisto leto neusmiljeno morila prav tista
kolera, ki je bila svojega odposlanca poslala tudi nad verno
kranjsko Ijudstvo.
Leto 1855. je bilo leto smrti. Vojne in kolera so tistega
leta pobrale milijone Ijudi. Samo Avstrijcev je kolera na
oni svet poslala blizu 230 tisoc, potem ko jih je bila krog
600 tisoc polozila na bolniske postelje, da si izmed njih izbere
svoje zrtve.
Uradna statistika o divjanju kolere v 1. 1855. kaze te-le
stevilke:
Za kolero je 1. 1855. umrlo :
na Ogrskem . .
„ Beneskem . .
„ Lombardskem
„ Galiskem . .
„ Moravskem
„ Trzaskem in Goriskem
„ Nizjem Avstrijskem
„ Ceskem . .
„ Tirolskem . .
„ Kranjskem
V Vojvodini . .
„ Dalmaciji . .
„ Hrvatski in Slavoniji
„ Sleziji
60.575
34.663
34.114
30.653
14.842
13.123
10.259
6.705
6.247
5.748
4.422
3.972
1.963
1.774 Ijudi.
124 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Na Kranjsko je kolera tudi tega leta prisla iz Italije.
Tudi to pot so jo k nam zanesli vojaki. Ko se je namrec po-
cetkom junija 1200 dosluzenih moz c. kr. 62. linijskega pespolka
nadvojvoda Henrik, sami Ogri in Rumuni, iz Mantove vracalo
V Maros-Vasarheli in na Erdeljsko, so se v Pordenone med
mostvom pojavili prvi slucaji kolere. Mostvo je seveda svojo
pot nadaljevalo, v Logatcu na Notranjskem pa je kolera med
mostvom izbruhnila s toliko silo, da je moral z njimi potujoci
vojaski ranocelnik Saurau v Logatcu v vsej hitrici dati zgraditi
zasilno bolnico. Obolelo je naenkrat 38 moz.
Okuzena je bila vsa Gorenja Italija. V Bellunu je pocetkom
junija kolera v tamosnjem vojaskem vzrejaliscu (kadetnici) ne-
nadoma zagospodovala tako okrutno, da je v 24 urah obolelo
59 vojaskih gojencev ali soldaticev, kakor pravijo „Novice".
Od teh jih je 28 v kratkem casu umrlo. Grozno je bilo videti,
kako so se mali Martovi sinovi vili v bolecinah. Kolikor jih
kolera ni polozila v posteljo, so jih resili na neko grascino
blizu mesta, nekateri pa so pred strasno boleznijo ubezali domov
na Lasko, na Primorsko in tudi v Ljubljano. Branil jim ni nihce.
In tako so tudi ti mladi kadetki raznesli kuzne kali na vse
vetrove.
Velikanski strah je kolera povzocila Trzacanom. Kajti
jedva je pocetkom junija v Trstu nekaj Ijudi za koiero obolelo
(od 1. junija do 14. julija jih je v Trstu od 70 obolelih umrlo
28), ze so se Trzacani razprsili na vse konce, kakor da je med
golobe planil jastreb: vse vprek so na vrat na nos bezali iz
Trsta proti Gorici in proti Ljubljani. Ti pred koiero pobegli
Trzacani — „gerdo je slisali", pravijo „Novice", „da med mno-
zico begunov so tudi trije zdravniki (! !), ki so se kolere zbali
in jo potegnili drugam" — so potem s svojo strahopetnostjo
povsodi, kamor so se prikazali, samo zgago delali. Tako tudi
v Ljubljani. Komaj so namrec privreli v belo kranjsko prestolnico,
ze so jo vsi preplaseni „spet prec popihali, tako, da neka velika
gostivnica, ki je bila pred polna ptujih gostov, je bila ko bi
bil trenul prazna". Bili so namrec iztaknili, da je v Ijubljanski
vojaski bolnici baje za koiero umrlo troje popotnih vojakov in
to jih je tako splasilo, da so jo, popustivsi vso posvetno rabo,
nemudoma potegnili drugam. Z umestno zbadljivostjo pripo-
minjajo „Novice" : „Nam se smilijo Ijudje, ki so tako nezmerno
plahi; al to ni prav, da drugim nepotreben strah delajo,
Sercnost res ni na Laskim doma". — I^rog 25.000 Trzacanov
je, ce smemo verjeti „Novicam", na ta nacin pobegnilo pred
koiero, ki je od svojih pocetkov pa do 20. oktobra v Trstu in
okolici pomorila 1753 izmed 4255 obolelih. Trzacani so bili
baje tako zbegani, da so se mnogi ulegli v posteljo in poslali
po zdravnika, domisljevaje si, da so oboleli za koiero, docim
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 125
jim ni bilo nic drugega, nego da so bili od slraha vsi zmoteni
in omamljeni. („Novice").
Nekoliko pretirane so te vesti prav gotovo. Saj se je tudi
za golo istino raznasalo, da je na Reki 200 his docela izpraz-
njeniii in zapuscenih, da na reskih ulicali zive duse ni srecati
razen zdravnikov, duiiovnikov, fakinov in mornarjev in da je
iz mesta pobegnilo 5000 Ijudi, pa vendar vse to ni bilo tako.
Istinito je, da jih je tudi z Reke pred kolero mnogo pobeg-
nilo V Primorje ali na bliznje Kranjsko, da so za nekaj casa
zaprli sole in da je kolera hudo pobirala.
V Pulju so po zgledu italijanskih mest po mestnih cestah
in ulicah kurili brinjev les, da bi pregnali kuzni zrak in se
ubranili kolere.
Od Trsta sem je kolera udarila na Kranjsko.
Do 16. julija se je ze razpasla po vsej Vipavski Dolini.
V Ajdoyscinijeiz tamosnje tvornice pobrala mnogo delavcev,
potem pa jo je preko Vipave krenila na Col, preko Zagorja
pa na Pivko in v bistriski ok raj.
V Vipavi je le inalokdo ozdravel, obolelo pa jih je
mnogo. Pojavila se je na Vipavskem nekako julija meseca,
najhuje divjala pocetkom avgusta, pocetkom septembra pa je
tam docela polegla. Klasicen slucaj takratnega besnenja kolere
po Vipavski Dolini mi je sporocil znani, se sedaj ziveci starosta
kranjskih zdravnikov'), g. Tomic, ki je tedaj kot pomozni
zdravnik zoper kolero v Vipavski Dolini stanoval pri cerkveniku
V Sturjah. Nekega dne^ je cerkvenik kmalu po vecerji prisel
domov povedat, da v Zapuzah umira neka za kolero obolela
stara zenska, da jo zupnik pojde previdet in da naj bi gospod
') Dovoljeno mi bodi, da g. zdravnika Tomica, ki mi je podal nekaj
zanimivih slucajev kolere iz 1. 1836. in 1855., na tern mestu prav iskreno
zahvalim. — Ker je gospod Tomic dozivel marsikaj za nas, ki se bavimo s
kolero, zanimivega, naj tukaj na kratko podam njegove dozivljaje, kakor mi
jih je pripovedoval sam. Pravil pa mi je tako-le: „Leta 1848. in 1849. sem v
Solnogradu studiral medicino in kirurgijo. .Vojne zmesnjave in rogoviljenje
kolere so 1849. i. vlado prisilile, da je v listih objavila oklic, da sprejema
zdravniske kandidate tretjega letnika kot zasilne zdravnike, zdravniske kandi-
date prvega in drugega letnika pa kot zdravniske pomocnike. Jaz sem bil
tedaj V drugem letniku. Javil sem se takoj in bil takoj sprejet. Poslali so
me najprej v podruznisko bolnico tretjega ogrskega vojnega lazareta v
Kaiser - Ebersdorf, potem pa kot asistenta v Pozim. Tam sem se avgusta
meseca 1849. leta prvic na lastne oci preprical, kako brezsrcna morilka je
kolera in kako nepreracunljiva je njena moritev. V Pozunu se je tedaj zbiralo
vojastvo in se pripravljalo, da odkoraka dalje notri v Ogre. Med cakajocimi
je bila tudi devetorica zdravnikov, ki je bila nastanjena v gostilnici .Pri
rdecem volu", jaz pa sem stanoval tik zraven v sosedni gostilnici „Pri zlati
rozi". Ker ni bilo opravka, se je omenjena devetorica ves dan zabavala po
mestu, zvecer so bili v gledaliscu, zjutraj pa je vseh devet bilo mrtvih. Tisto
noc je kolera samo ,Pri rdecem volu" pobrala 29 oseb. Kdo bi si bil mislil !
Cudno! V sosedni gostilnici, kjer sem stanoval jaz, ni obolel niti eden, v
liisi tik zraven pa so pomrli vsi do zadnjega. In kako hitro je bilo po cloveku !
126 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Tomic sel z njim. Pa sta sla, Svetil jima je krepak, osemnajst-
leten fant. Duhovnikom je bilo tedaj dovoljeno pusiti, tudi ce
so sli obhajat. Sredi pota je tisti krepki fant naenkrat zacel
bruhati, ni bilo pet minut, pa je oblezal mrtev. Ona dva sta
opravila svojo pot in se vrnila domov. Ponoci pa je kolera
prav tako nenadoma ugrabila zupnika : zjutraj so ga v postelji
nasli mrtvega.
V Postojni, kjer je kolera istotako izbruhnila julija
meseca, je zaradi nje nastal „strasen hfup", dasi je do 1. av-
gusta za kolero umrlo samo 29 oseb. („Novice".) Prav vzorno
se tiste dni tudi Postojncani niso vedli , kajti nekdo jih v
„Novicah" osteva takole: „Pri nas je res vse narobe: namesto
da bi se Ijudstvo tolazilo v nepotrebnem strahu, ni drugega
glasu kot le en glas od kolere in mertvaskiga' zvona — in
namesto da bi zdravniku njegov tezavni posel lajsali, same
tezkoce: kamor pride, sto vraz, sto misel, sto zdravil. Vsaka
baba se vtikuje v ozdravljanje, vsak hvali drugo robo, eden
to tinkturo, drugi to in vsaka je bolja. Koliko ima zdravnik
opraviti, predno bolniku dopove pamet in premaga modrijane
in mojstre-skaze, vraze in dobickarijo, ki stoierno glavo
moli iz tistih tinktur in specifikaciji. — Res skoda pri takih
razmerah za vse dobre nasvete in opominjovanja skerbne vlade,
skoda za vsaciga zdravnika, ki jih posilja kolero zdravit. Vsaka
baba hoce zdravnik biti!" — Ali, ce hocemo biti pravicni, mo-
ramo priznati, da tako ni bilo samo v postojnskem okraju,
marvec tudi drugod po nasi preljubi kranjski dezeli, kajti v
slicnih tozbah so si vsi tedanji zdravilci edini. — Sicer pa je
kolera v Postojni res okrutno postopala. V okraju, ki je stel
Pravkar se se je pocutil povsem dobro, naenkrat pa je dobil tezko sapo,
postal je ves visnjev, ni se mogel ganiti, crez par minut je zacelo iz njega
zgoraj in spodaj bruhati, pa je bilo po njem. Ves napad je trajal 4—5 minut.
— Iz Pozuna sem prisel v Pesto v vojni lazaret, kjer je tedaj kolera davila
tako neusmiljeno, da je bilo po 40—50 mrtvih na dan. En dan pred Bozicem
se je lotila tudi mene. Pocutil sem se docela zdravega, ko me je nenadoma
zgrabil koleratifus in me vrgel na bolnisko posteljo. Lezal sem dolgo casa
nezavesten. Nekako enaindvajseti dan po svojem obolenju sem se zavedel v
toliko, da sem ocutil neznosno lakoto. Moledoval sem toliko casa, dokler
koncno od bolniskega streznika nisem izberacil cmoka s cebulno omako in
kos komisa. Utolazil sem si lakoto, povzrocil pa, da se mi je bolezen povrnila:
V dveh urah me je zopet imela. Streznika so za kazen prestavili, jaz pa sem
kot nevarno obolel oblezal. Ko sem okreval in zopet cutil strahovito lakoto,
sem skrivaj pobegnil iz bolnice in hitel, napolnit si izstradani zelodec. Pa
je zopet bilo po meni. Zbolel sem tretjic. Topot sem bil previdnejsi in
sem venderle okreval. Ker so 1. majnika 1850. 1. bolnico razpustili, so me
odslovili in me prestavili v Brescio na Laskem k osmemu italijanskemu voj-
nemu lazaretu. Septembra meseca so me, ker zdravnikov vec niso potrebovali,
odslovili. Sel sem v Gradec, skoncat svoje studije". — 1855. 1. je bil g.
Tomic kot pomozni zdravnik zoper kolero najprej v Vipavi, potem v Postojni,
v Kosanski Dolini, na Kocevskem in koncno v Starem Trgu pri Poljanah.
Njegove dozivljaje v teh krajih glej zgoraj nad crto. Op. pis.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 127
komaj 11.400 dus, je bilo nekatere dni po 30 mrlicev. Kraska
pokopalisca so majhna, pripoveduje nas izvestitelj v „Novicah",
treba pokopavati truplo pri truplu, drugo vrh drugega in ker
ni dosti prsti, mrlicev ni mogoce pokopavati globoko. „Postrezbe
ze celo nobene ni, revscina pa Ijudstvo cez silo tare. Od bol-
nika bezijo kot od kuznega, ne obljube, ne darila, ne zuganja
in kazni mu strezaja ne pripravijo, ce nima morda bliznjega
sorodnika, ki je se zdrav. Mnogokrat lezi tudi po vec bolnikov
V eni sami sobi, starci, mladi in otroci, kdaj celo merlic vcasih
med njimi."
V Cerknici, pripoveduje isti izvestitelj, so razmere dosti
boljse: tarn si Ijudje pomagajo, kolikor le morejo, zvesto sluzijo
in strezejo : sosedje in znanci prihite k bolniku in mu strezejo,
grejejo ga in „dergajo, ga smerti branijo po vsi moci". In v
istini jih je v Cerknici med velikim stevilom obolelih umrlo
le malo.
Vsekakor zanimive belezke!
Neusmiljeno se je „grozovinska" kolera vrgla nad Piv-
cane. V Zagorju je v enem mesecu (do 17, avgusta)
pobrala krog 50 Ijudi, v Knezaku jih je spravila pod ruso
krog 60, v Trnovem pa krog 140; nic manj ni pobirala v
Kosani, Suhorju in Premu. G. Tomic, ki je zdravil tudi
po Kosanski Dolini, ve povedati, kako je kolera iznenada v
grob spravila kaplana Josipa Bozica, pri katerem je stanoval.
Ponoci so ga bill poklicali na Kal. Ko se je vracal domov in
se ni nic kaj krepkega pocutil, je nekje prosil nekaj slivovke,
kmalu pa se mu je trebuh cudno napel, da je bil ves zabuhel,
in v stirih ali petih urah je po kaplana prisla bela zena. Po-
magati mu ni bilo, ker je odklanjal vsako zdravilo. — Nekega
dne je g. Tomic bil v Suhorju na Ostroznem Brdu, gledat,
kako je tarn. Nasel ni niti enega bolnika in se vesel, da je
zdravstveno stanje tako ugodno, vrnil domov. Zjutraj zarana
pa mu je nekdo prinesel pretresljivo vest, da je skoro ves kraj
izumrl. Od sedmih zvecer pa do sestih zjutraj da je umrlo
krog 150 Ijudi. Kolera si jih je v eni noci nazela, kolikor si
jih je mislila, potem pa odsla drugam, ne da bi se se kdaj
tam pojavila. Drugi pot zopet je nekje v Kosanski Dolini pre-
gledal 17—20 his in ni nasel niti enega bolnika. Dve uri kas-
neje je v prav istih hisah ze bilo 7—9 mrtvih. Pa kakor da
bi odrezal! kolere pozneje ni bilo vec. Ljudje so bill skrajno
nespametni in si prav nic niso dali dopovedati. Sredi avgusta
ob najhujsi vrocini so v sobah kurili, menec, da to pomaga
zoper kolero, in niso hoteli odpreti oken, da bi v sobe prisel
svezi zrak, pa naj jim je g. Tomic se tako prigovarjal. Ker si
ni mogel pomagati drugace, jim je koncno v spremstvu oroz-
nikov pobil okna. — Do srca sega zalostno porocilo, ki ga
128 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
0 divjanju kolere citamo v „Novicah" in ki pravi : „Vsi Piv-
cani so pobiti in prestraseni, vse je zalostno! V Zagorju je v
100 hisah 40 Ijudi man] nego jih je bilo o sv. Jakobu, nad
100 pa jih je se bolnih. Sosed se sosedov ogiblje in nosace
uinerlih je treba veckrat s silo vkup spravljati." — Se iiuje
je bilo V vasici kneske fare Koritnicah. Od 290 prebivalcev
jih je kolera v 14 dneh pobrala vec nego 50, v mnogih hisah
so ob enem in istem casu lezali po trije, stirje brez postrezbe,
„brez cedenja, v strasnem smradu in neznanih bolecinah —
le groza je misliti." V Koritnicah je neki bolnik lezal v hlevu,
ker V hisi ni bilo prostora. Do njega se je prislo po lestvi,
„za zglavje mu je bil sopek sena, za odejo sop slame, za
preprogo pajcevine, za strezaja okuzeni zrak. Bolezen je vse
iz pravega reda spravila, le malokdo kosi travo." Psenica, ki
je bila to leto posebno lepa, je- dolgo lezala nepozeta, ker so
domacini morali streci bolnikom.
V Krizni Gori zgoraj Loza na Notranjskem je istotako
delo na polju pocivalo, dokler je po hisah davila kolera. V
dveh rnesecih, od 27. mal. srpana pa do 27. kimavca, je po-
brala 165 oseb. Ljudje so, ko se je kolera prikazala, trumoma
drveli v cerkev na Krizni Gori, tako da je bila cerkev skozi
10 dni nabito polna. „Spovednice so .bile od spovedancev
okrozene kaker Sevastopol od vojakov."
O Logatcu smo ze nekaj omenili. Do 22. septembra
je kolera v Logatcu, vstevsi vojake, pobrala krog 100 Ijudi.
Velikih zaslug sta si pridobila tamosnji zupnik in njegov ka-
plan, ki sta neumorno stregla bolnikom in ucila Ijudi, kako
treba z njimi ravnati.
Kako pa je bilo tistega leta v Ljubljani?
Do 25. julija med Ijubljanskim civilnim prebivalstvom se
ni bilo nic hudega; pac pa je v vojaski bolnici koleri zapadlo
ze precej veliko stevilo popotnih vojakov. Govorilo se je, da
jih je umrlo preko 70. Kako so prve razburljive, iz vojaske
bolnice prihajajoce vesti nagnale one trzaske nesrecne Italijane,
smo ze videli. Koncem julija so Ljubljancani vedeli povedati,
da je V vojaski bolnici kolera ugrabila ze krog 140 mladenicev.
Prijetne te vesti gotovo niso bile, pomirjevalne tudi ne. Tola-
zilno za mescanstvo pa je bilo dejstvo, da se kolera civilnih
Ijudi nic kaj ni lotevala. Saj jih je do 28. avgusta v celem
na mrtvaski oder polozila samo 70, torej povprecno 3 osebe
na dan. To pac ni bilo tako hudo, kakor so se bill ball, in
zato ni cuda, ce so Ljubljanci postali preserni in si celo do-
voljevali sale, ki so bile seveda vse preje nego umestne. Tako
n. pr. je nekega vecera v avgustu pred civilno bolnico pri-
hrumela petorica Ljubljancanov in z glasnim krikom in vikom
zahtevala, naj se jim hitro odpre, ker imajo v svoji sredi re-
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 129
veza, katerega je nenadoma in z neznansko silo napadla kolera.
Naj jim vendar za bozjo voljo odpro, da jim bolnik ne pogine
na cesti. Tarnanje, tuljenje in obupno klicanje je bilo toliko,
da so bolniski strezaji v istini prihiteli vsi splaseni in reveza,
ki ga je po izpovedi njegovih tovarisev imela kolera, jadrno
spravili v postelj. Bolnik se je izprva branil, opletal je krog
sebe in krical, da nima kolere. Pa mu ni nic pomagalo. Ob-
drzali so ga v bolnici, njegovi tovarisi pa so se v splosnem
dirindaju proti vsem pravilom izmuznili. Revez je bruhal, da
je bilo veselje, ali pa zalost, kakor se vzame. Kakor pa ima
vsaka rec svoj konec, so naposled tudi njegovi viri usahnili,
ves oslabljen je omahnil na postelj, objel ga je dobrodejen
spanec in ga trdno objemal do jutra, objemal tako trdno, da
je vsak hip bilo slisati, kakor da kdo prav neusmiljeno vlece
dreto. In to je bolniku ocividno dobro storilo. Kajti ko se je
zjutraj predramil, o snocnji koleri ni bilo ne duha ne sluha
vec. Kako tudi, ko je sploh imel ni, marvec se ga je bil le
tako nekrscansko naviekel. Dodobra prespavsi se, je potem
„trezen domu odkoracil", kakor pravijo „Novice", ki sprico
tega dogodka sodijo, da so „nekateri Ijudje res hujsi kakor
zivina".
V Ljubljani torej tega leta se ni bilo tako hudo : po-
cetkom oktobra je kolera ze precej pojenjala. Vendar je tu pa
tarn se kdo obolel, ker je, kakor pravijo „Novice", „ze to po-
sebna lastnost te bolezni, da h koncu nenadoma se en malo
porogovili, preden do dobrega slovo vzame". Od 11. junija,
to je, od pocetka pa do 26. oktobra jih je v Ljubljani vsega
vkup za kolero obolelo 382 oseb, umrlo pa 140, 4 so se
ostali bolni.
Iz Ljubljane je kolera preskocila v Kamno Gorico na
Gorenjskem in hudo pobesnela. Med ondotnimi zrebljarji si je
zrtev nabrala tem laze, ker ji je na roko bila velika tamosnja
revscina. Beda bi bila se hujsa, da ni dr. Lovro Toman za
svoje revne kamnogorske rojake nabiral milodarov in samo
med Ljubljancani v kratkem casu nabral krog 300 gld. Pobrala
je tudi znamenitega slikarja Matevza Langusa (20. okt. 1855).
V Zeleznikih je v celem pobrala samo 5 Ijudi. Zato
se je tudi nic niso ball.
V Predoslje pri Kranju pa je zanesla veliko zalost,
ko je V stirih tednih pozela 61 izvecine doraslih oseb. Lepo
se je tiste dni izkazal Anton baron Zois, ki je za Predoseljce
prav po ocetovsko skrbel, med nje delec govejo juho, meso,
vino, pa tudi denar.
Iz Predoselj jo je mahnila naprej po beli cesti gor v
prelepo radovljisko faro in zela in kosila tako neusmiljeno,
da je Radovljica stela m.ed najhuje prizadete kraje.
9
130 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Na Dolenjskem je najvec zrtev zahtevala v kocevskem in
crnomaljskem okraju, V crnomaljskem okraju so po
njenem odhodu steli 147 novih gomil, v Kocevju pa se je,
ko jih je bila ze 120 podrla v grob, se le prav ugnezdila.
„Je pac taka," tarna kocevski dopisnik v „Novicah", „da si
Kocevci nobene stvari ne dado dopovedati, Nocejo in nocejo
ubogati! Cim bolj dezuje, tern vec Kocevcev postopa brez
obuval, in cim vec se jim dopoveduje o skodljivosti pijance-
vanja, tern vec je zganjepivcev. To je se dobro, da ga proda-
javci V prid svojega zepa z vodo kerste." — VNemski Loki
so tega leta imeli 105 za kolero umrlih, v Starem Logu pa
je podavila 199 oseb. Zaman so zdravniki in duhovniki pre-
plaseno Ijudstvo opominjali, naj se kolere ne boji tako hudo,
in zaman so svarili, naj bolnikom ne dajejo vina. Ljudje se po
zdravnikovih navodilih niso marali ravnati, zato njegove odredbe
niso mogle imeti uspeha in tako je strah bil tem vecji, ker
zdravniku po krivdi njih samih skoro pri nobenem bolniku ni
slo po sreci. Koncno so bili ljudje tako preplaseni, da so se
celo bali nesti mrlica in da so naposled morali 3 — 4 mrlice
obenem na pokopalisce voziti.
Mnogo je kolera nazela tudi krog Zidanega Mosta,
kjer je dan za dnem umrlo 3 — 5 oseb. Kaj pomaga najboljsa
medicina in zdravniski nasveti, ce pa ni krepke hrane in ce
sploh manjka potrebnih zivil? Revscina je bila se vedno naj-
zvestejsa zaveznica kuzne bolezni.
V celem je kolera tega leta v dezeli, ki je stela krog
400.000 prebivalcev, pomorila krog 6000 Ijudi, torej dobro
tretjino vseh, ki so za njo oboleli. Obolelo pa je za njo na
Kranjskem 19.000 oseb, ogromno stevilo, ki nam opravicuje
prestrasenost prebivalstva in nam dosti jasno obrazlaga vzroke
tedanje velike bede. — Da govorimo natancneje po uradnih
porocilih: od pocetka njenega divjanja, to je, od 11. junija do
26. oktobra, ko je po vsej dezeli ze precej pojenjala, torej v
priblizno stirih mesecih, je na Kranjskem za kolero obolelo
18.906 oseb. Od teh jih je umrlo 5586, ozdravelo 13.140, v
bolniski oskrbi se nadalje ostalo 174. Tem stevilom pa treba
pristeti se tiste posamezne slucaje, v katerih se je kolera poja-
vila zdaj tu zdaj tam, ne da bi se razpasla v epidemijo.
Kako si je svoj posel razdelila po posameznih okrajih
vojvodine Kranjske, lahko sklepamo iz tega-le uradno objav-
Ijenega pregleda, ki sicer ne sega prav do konca kolerne
epidemije, torej ne do Vseh Svetih, marvec samo do 12. sep-
tembra, ki pa nam vendar more dobro sluziti, ker je do tega
dne kolera svoj poglavitni posel ze opravila in je od 12. sept,
pa do Vseh Svetih, torej v skoro dveh mesecih, na Kranjskem
na novo obolelo samo se 3400 Ijudi.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
131
Od ll.junija do 12. septembra 1855:
1
sz
>
6^
o
1
o .c
w c
a
.rrt «J
' p
o
«fl ■-
Ime politicnega
^S"^
■a r^
re o
"^o
>
G-S
0 k r a j a
O > c
Os ^
a °
■" o
C3
>
o- 1
£ S
O 3
o
^3
1.
Bistrica
3-5
11.118
1.919
523
1.161 235
2.
3.
Vipava
4-6
33
12.215
8.090
1.662
795
376
242
1.001 285
765 188
Senozece
4.
Postojna 1
4-5
11.381
1.834
693
953 188
5.!
8.
Planina '
5-5
91
5-6
6-6
10.014
12.265
14.534
16.691
886
334
107
339
320
117
22
135
409 157
Loz '
186
73
186
31-
12
18
Idrija
Vrhnika
9.
Ljubljanska okolica. . . .
9-5
33.552
337
169
152
16
! 10.'
ill.
il2. 1
Kranj
6-2
8-7
12-3
24.425
25.023
19643
961
13
318
314
5
88
477
7
220
170;
1
10!
Loka .
Radovljica
13.!
14.
Trzic
2-7
6-4
5.943
23.106
50
392
17
122
22
148
11
122
Kamnik
15.
Brdo
41
18.087
76
27
45
4
16.
Litija
6-9
17.413
54
8
41
5
17.
Visnja Gora
4-2
12.912
177
49
111
17
18.
Trebnje
3-8
10.910
152
31
115
6
19.
Zuzemperk
3-6
10.062
428
65
204
159
20.
Novo Mesto
6-4
24.331
1.079
181
762
136
21.
Kostanjevica
3-8
10.456
1
—
—
1
22.
Novi Dvor
31
9.027
49
7
42
—
23.
Krsko
4-3
15.853
7
3
4
—
24,
Metlika
2-9
12.018
213
43
137
33
25.
Crnomelj
7-2
20.565
1.066
255
653
158
26.
Kocevje
11-5
24.078
989
365
472
182
27.
Ribnica
4-5
12.712
656
167
404
85
28.
Vel. Lasce
3-7
9.842
375
65
244 66
29.
Mesto Ljubljana
0-6
20.074
343
114
183 46
Skupaj . . .
1591
456 418
15.582
4.463
8.777
2.342
Koliko mladih, upapolnih mod je ugrabila okrutna tujka
iz Azije, koliko kmetskih dvorov opustosila ! Primanjkovalo je
delavnih mod, zaostalo je delo na polju, prisla je beda.
Beda je bila splosna, dosti hujsa, nego je bilo pricako-
vati. S to neizogibnostjo je merodajna gosposka za vse slucaje
racunala ze v naprej. Zato je „zdravilski odbor v LjubljaniJ',
ki mu je predsedoval Andrej grof Hohenwart, ze 31. julija 1855
razglasil, da bodo zdravniki za one bolnike revnega stanu,
ki jih bo moci zdraviti doma, recepte pisali „na rajtingo ubogih"
in da je „mestna gosposka apotekarjem vedeti dala in poskerbela",
da se bodo na take recepte, na katerih pa mora biti oznaceno
ime in stanovanje bolnika, brez vseh ovir zdravila dajaia brez-
g-:
132 - Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
placno. Tudi se je zdravnikom dala pravica, obolelim in okre-
vajocim ubogim dajati nakaznice na brezplacno hrano, vendar
pa mora resnicno ubostvo biti izpricano.
9. avgusta je zdravilski odbor v Ljiibljani razglasil prosnjo
„do milosercnih prebivavcev Kranjskega", v kateri pravi, da je
do tega dne po vsem Kranjskem za kolero obolelo 3747 Ijudi,
od katerih jih je umrlo 942, docim jih je okrevalo 1307, v
zdravniski oskrbi ostalo pa 1498. Najvec jih je pomrlo v okrajih
Planina, Vipava, Kocevje, Radovljica, Bistrica in Crnomelj.
Potreba je vsepovsodi huda, zato treba revezem priskociti na
pomoc: zapusceni, osiroteli otroci jokajo ob parah svojih starsev,
stari in slabotni ocetje in matere so izgubili svoje otroke, ki
so jim bili edina opora in tolazba. Tem siromakom nihce ne
bode mogel odreci milodarov, ki jih bodo sprejemali kantonski
poglavarji, v Ljubljani pa c. kr. policija, mestni magistral in pa
zdravilski odbor, poleg njih tudi knjigarni Kleinmayr in Lercher
ter urednistvo „Novic". Imena milosrcnih darovalcev se bodo
priobcevala po listih. — Temu oklicu so „Novice" povsem
pravilno dodale, da je revscina in pomanjkanje najhujsi pospe-
sevalec kolere in da bode najbolje, ce se ubogim bolnikom
deli zivez: rneso in kruh. Da bi se delile denarne podpore, ni
priporocati, ker se je opetovano izkazalo, da so ga „mnogi
malopridni siromaki zapili, zaigrali ali kako drugac potratili".
— In V istini se milodari niso delili v denarju, marvec v zivezu
(juha, meso, kruh, sol, ce je bila sila, tudi vino). In kakor je
bilo kranjsko prebivalstvo se vedno dobrega srca in odprtih
rok, tako so se tudi sedaj darila stekala v prav izdatni meri.
Tako je bilo ze do 29. avgusta , torej v komaj treh tednih,
samo V cistem denarju nabranih 3832 gld, in Vo kr., vsota
torej, ki je mnogo izdala, ako vpostevamo, da je tistega leta
zemlja iz najboljse moke in seveda dosti vecja, nego so nase
dandanasnje, stala 1 kr., 1 funt govejega mesa, od pitanih
volov in brez doklade, 9V-> — H kr., 1 mernik psenice 37-2 gld.
1 mernik rzi krog 3 gld., jecmena pa 2V4 gld., docim je stari
cent speha, kakor so tedaj pisali, stal 35 — 37 gld. — Do
19. oktobra je bilo pri zdravstveni komisiji Ijubljanski nabranih
ze 7208 gld. Se raje in se vec nego v cistem denarju se je
prostih daril nabralo v obliki ziveza. Po nekaterih okrajih so
bolje situirani posamezniki, zlasti grascaki, na svoje stroske
prevzeli oskrbo vsega okolisa. — Najizdatnejsa podpora pa
je prisla iz cesarskega Dunaja, ko je neznan dobrotnik po
koleri prizadetim Kranjcem naklonil bogato podporo 20.000 gld.
— Da se 0 bednem stanju po dezeli preprica in ga po moznosti
olajsa, je dezelni poglavar grof Chorinski prepotoval vse huje
prizadete kraje in povsodi z besedo in dejanjem delil tolazbo.
In tolaziti jih je imel mnogo. Kajti do 1. septembra, ko je
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 133
nastopil svoje potovanje, jih je bilo po vsej Kranjski za kolero
obolelo ze 10.234. Od teh jih je umrlo 2811, ozdravelo 5118,
drugi pa so se bili v zdravniski oskrbi. Samo v Ljubljani jih
je bilo dotlej od 276 obolelih umrlo 84, 146 pa jih je bilo
oskrbovati.
Za podporo bolnikom in bednim je bilo torej precej
dobro poskrbljeno.
Kako pa je bilo v zdravstvenem oziru?
Ze leto popreje, 1. 1854., je nemski ucenjak Petten-
kofer V Monakovem na podlagi svojih raziskovanj dokazoval,
1.) da je zmotno trditi, da se kolera siri edinole od cloveka
do cloveka na ta nacin, da jo zdrav clovek nabere od bolnika
(„kolera je nalezljiva ali kontagiozna bolezen"), kakor je
2.) zmotno trditi, da izhaja kolera edinole iz nezdravih, oku-
zenih tal („kolera je miazemska, to je po kuznem, iz zemlje
prihajajocem izparivanju povzrocena bolezen"), marvec je istina,
da povzrocata razsirjevanje kolere obe te cinjenici, ki nikakor
ne delujeta vsaka zase, ampak sta med seboj v tesni zvezi.
In sicer ne more biti drugace, nego da pride se neznani povzro-
cilec (Pettenkofer bacila se ni poznal!) iz bolnika v tla, kjer
se nekako preustroji, da potem, ko je v ugodnih tleh dozorel,
od izparivanj iz tal na prosto zanesen, kakorkoli dospe do clo-
veka in ga okuzi (Neuinfektion.). Na ta nacin da nastanejo,
potem ko se je enkrat kolerni kal zanesel v ugodne razmere,
one tako hitro sirece se epidemije. Kolere torej ne siri samo
obcevanje Ijudi, ampak jo prav tako, ce ne se v vecji meri,
negujejo in sirijo tla in jo pospesuje podnebje. Zato je menil
Pettenkofer, da proti koleri ne morejo pomagati ne kvarantene,
ne zapiranje mej, ne dezinfekcija bolnikovega perila, pomagati
more v prvi vrsti osusevanje in ozdravljanje tal, odpravljanje
vseh necistih odpadkov cloveskega gospodinjstva, kanalizacija
in preskrbovanje z zanesljivo zdravo pitno vodo; zlasti naj se
odpravijo vse greznice, ki so najhujse okuzevalnice. V drugi
vrsti pa treba gledati na to, da zdravi Ijudje z bolnimi ne
pridejo v neposredno dotiko. Vendar pa se dado izolacije
(osamljenja) in kvarentena le tezko izvrsiti.
Tako je Pettenkofer pripravljal popoln prevrat v nazi-
ranju o nacinu razsirjanja kolere. Njegovi tozadevni dokazi so
bili tako dobro podprti, da se mu je pridruzevalo cim dalje
vec ucenjakov.
Pettenkoferju se je pridruzil tudi nas dr. Melzer v svoji
brosuri „Die asiatische Brechruhr als Volkskrankheit, Wien,
1856", kjer poudarja, da ne kaze zapirati celih dezel, temvec
da treba seci po sredstvih, ki zabranjujejo, da bi se povzro-
cevalec bolezni od bolnika siril na zdrave: edinole bolnike,
njegovo rodbino in njegove stvari treba lociti od okolice, izva-
134 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
jati je tore] edinole na okuzence ali sumljive osebe in efekte
omejeno, torej delno kvaranteno, ne pa splosne, cele
okolise ali pa cele dezele obsegajoce splosne kvarantene, ki
ovirajo ves promet, pa ne morejo prida koristiti. Ker tajinstve-
nega povzrocevalca kolere po Melzerjevem mnenju ocividno
raznasa od nezdravih, iz tal prihajajocih izparivanj okuzeni
zrak, treba vso pozornost obracati na to, da se zrak, katerega
vdihavamo, ocisti. Kajti nedvomno pridejo kolerne kali z
zrakom vred v nasa pljuca, od tod pa v krozeco kri Da jim
zabranimo dostop, je najbolje, ce si pred nosnice, skozi katere
vdihavamo, pritrdimo nekaksno drobno sito, skozi katero mora
vdihavani zrak: masec se skozi sitce, se bode ocistil. Usta je
uporabljati edinole za govprjenje in za uzivanje jedi in pijace,
ne pa tudi za dihanje. Ce pa bi kdo ze moral dihati skozi
usta, naj si tudi pred nje pritrdi slicno sitce, katerega nadrobni
popis se nahaja v omenjeni Melzerjevi brosuri. — Da danasnja
zdravilska veda ne bi potrdila vseh Melzerjevih misli o povzro-
cevalcu kolere in o borbi proti njemu, niti ne bi bilo treba
pripominjati. Saj vemo, da kolere ne raznasa zrak in da je
torej tudi ne vdihavamo, da jo marvec raznasamo le z do-
tikanjem.
Najopasnejsa gnezdisca kolere, nadaljuje dr. Melzer povsem
pravilno, so nase greznice in nasa stranisca. Iz lesa
skupaj zbita, gnijejo zaeno s svojo vsebino. Dobe pa se grozna
stranisca, pravi, ki niso samo polna nesnage, ampak so od
nje celo cez in cez pokrita tako, da se do njih pride le skozi
cele sklade blata in cele gnojne mlakuze, da torej treba reel,
da nesnaga ni samo v njih, ampak da so tudi ona v nesnagi.
Takih stranisc je vsepovsodi, ne samo na velikih, odprtih dvo-
riscih, kjer se smraja vsaj nekoliko razpuhti, ampak tudi po
hisah, katerih stanovalci kazejo v tern oziru grozno malobriznost
(Cynismus) in se ne zmenijo za to, da dan za dnem vdihavajo
kuzen zrak. — Nic bolje ni z nasimi greznicami, pravi, nad
katerimi se prav mnogokrat gor do prvega hisnega nadstropja
dvigajo piramide gnoja, od katerih se gori do oken in skozi
nje vzpenja neznosen smrad, docim se gnusna gnojnica po
vsem dvoriscu ugreza v zemljo. Da iz taksnih tal ne more
prihajati cista, neokuzena pitna voda, je jasno. Pettenkofer je
nepobitno dokazal, da so uprav te razmere najhujsi povzroce-
valec kolere; zato naj se nemudoma odpravijo.
No, na Kranjskem jih navzlic Pettenkoferjevim neizpod-
bitnim izvajanjem do 1855. 1. niso odpravili, ker se tako hitro
tudi ob boljsi volji oblastev ne bi dale odpraviti. Pac pa so
se po bridkih izkusnjah 1855. 1., ki so v vsem obsegu potrdile
Pettenkoferjevo mnenje, v tem pogledu zacele priprave, ki so
koncno, ceprav se le cez 20 let, rodile dober sad.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 135
Prav tako bridko se dr. Melzer v svoji brosuri pritozuje
nad slabotno zdravstveno policijo. Zdravnikov je tudi se
vse premalo, pravi, in se ti, kar jih je, so slabo razdeljeni.
To je uvidela tudi ze vlada, pa ni mogla pomagati drugace,
nego da si je za cas divjanja kolere z Dunaja narocila stiri
zdravnike in si pri ministrstvu izposlovala pravico, da si jih
za slucaj potrebe naroci se vec.
Bolnice dr. Melzerju niso delale nic manjsiii skrbi. Pre-
malo jiii je, je naglasal, in se te so slabo urejene. Oskrba
Ijubljanske bolnice se je s 1. novembrom 1855. 1. izrocila
usmiljenim sestram, ki so imele skrbeti za kuho, perilo in
postrezbo bolnikom, docim je vodstvo, upravnistvo in zdrav-
nistvo se nadalje ostalo v dezelnih rokah.
Za slucaj sile je bila mestna gosposka Ijubljanska priprav-
Ijena, za zdravnike preskrbeti vozove, da bodo mogli urno
od bolnika do bolnika. Zdravniki so odlocali, ali je bolnika
zdraviti doma ali ga je spraviti v bolnico. Za prenasanje bolnikov
je mestna gosposka pravocasno oskrbela dovoljno stevilo nosil.
Sicer si je lahko vsak bolnik sam izbral zdravnika; zaradi
revezev pa, ki so bill navezani na javno oskrbo, je zdravstvena
komisija Ljubljano razdelila v pet „razdelkov" in vsakemu
dodelila posebnega zdravnika. Razdeljena pa je bila 1855. 1.
Ljubljana tako-le (glej „Novice" 1855:
I. Okraj: Ulica sv. Florijana, Rozna ulica, Zabjek, Hrenova
ulica, Karlovsko predmestje, Kurja vas in „mocirje":
zdravnik: Gospod dr. in operater F. Fuchs, sta-
nujoc v mestu his.-st. 231.
Pridruznika: gospoda ranocelnika Janez Kochel
v mestu his.-st. 34 in Luka Erwerth v kazini.
II. Okraj: Predmestji Ternovo in Krakovo in Luza :
zdravnik: Gospod Dr. Ed. Kolereto v koliseju.
Pridruznik: Gospod ranocelnik Anton Vukotic,
v mestu his.-st. 203.
III. Okraj: Sent-Petrsko predmestje s Kravjo dolino in Blatno
vasjo :
zdravnika: Gospoda dr. Franz Skedl, v Sent-
petrskem predmestju his.-st. 11 in Dr. Adolf Eisel,
tudi ondi, his.-st. 140.
Pridruznik Gospod Franc Ves, ondi, his.-st. 98.
IV. Okraj: Poljane in pod Golovcom :
zdravnik: Gospod Dr. Emil vitez Stokl, v mestu
his.-st. 277.
Pridruznika: Gospoda ranocelnika Matevz Fine
V mestu his. st. 311 in Bostjan Rogel, na Poljanah,
his.-st. 2.
136 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
V. Okra j : Gradisce in Kapucinsko predmestje z ostalim delom
mesta :
zdravnika: Gospod Dr. Fr. Schiffer, v mestu
his.-st. 239 in gospod Dr. Janez Bleiweis, v mestu
his.-st. 260.
Pridruznik: Gospod ranocelnik Andrej Gregoric,
V Kapucinskem predmestju his.-st. 52.
„Ker se kolera ponuja v Ljubljani in ker se je tudi ze v
drugih krajih Kranjske pokazala, je 25. julija gospod dezelni
poglavar') pod predsedstvom dvorniga svetovalca grofa Hohen-
warta v Ljubljani ustanovil zdravstveno komisijo, kteri
so izrocena vsa opravila v zadevah kolere v Ljubljani, pa tudi
po dezeli." Referent te komisije je bil skozi 4 mesece nas
znanec dr. Vesel.
Kako je 1854. 1. o koleri sodil Pettenkofer, smo videli;
kaksno mnenje pa je o njej mimo Melzerjevih izvajanj vladalo
na Kranjskem, o tern nam pricajo od zdravnika dr. Blei-
weisa urejevane „Novice", ki menijo:"-^) „To je zdaj gotovo, da
se ne more steti med posebno nalezljive bolezni, ker ravno
tisti Ijudje, ki imajo noc in dan najvec opraviti z bolniki,
namrec zdravniki in duhovniki, prav nic bolj pogosto ne umi-
rajo kot drugi Ijudje, ki nikdar ne pridejo k bolnikom. S tem
pa nocemo reci, da bi se prav nikoli ne nalezla kolera. Zakaj
ne bi bila nalezljiva, ce se vcasih tudi ze navadna griza in
druge navadne bolezni nalezejo?"
Iz teh besed smemo posneti, da si je bilo javno mnenje
glede kolere kaj malo na jasnem, kajti tezko je gorenja kaj
optimisticna izvajanja spraviti v sklad z dejstvom, da je kolera
tega leta samo po Kranjskem izkopala do 6000 svezih grobov.
Istina, da je marsikdo, ki je neprestano imel opravka z oku-
zenci, ostal zdrav, docim je koleri zapadlo premnogo takih,
ki z okuzenci niso prisli v dotiko, kolere torej „niso nalezli",
je zdravnike kakor lajike spravila v popolno negotovost in ker
je Kranjec ze od nekdaj pobozen, si je tudi divjanje kolere
razlozil po svoje, kakor to citamo v „Novicah", ki pravijo
(1855, p. 238): „Da zdravniki se nimamo gotovega zdravila,
ki bi vselej pomagalo, ne more noben umen clovek nam oci-
tavati,'^) ker so neozdravljive bolezni bile na svetu in bodo,
dokler bo svet stal, in zakaj? Po nasih mislih so bolezni tista
dolga roka Visje Previdnosti, ktera zive stvari klice iz
tega sveta, preden so se dosegle najvisjo starost, da delajo
drrgim prostor.^) Kaj bi neki zaceli, ako bi vsak clovek
1) = dez. prcdsednik. Op, pis.
'■') ,0d kolere popoln naiik", 4 pisma, „Novice" 1855.
^) — Namrec ,,nam zdravnikom". Op. pis.
") Razprto tiskano ! Op. pis.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 137
se le umerl, ko ga je starost pod kos spravila! Ze zdaj hoce
eden drugega snesti — kaj bi se-le tedaj bilo, ako bi vsi
ostali do najvisje starosti!"
S taksnim naziranjem, ki, logicno izvajano v praksi, terja
slepo vdanost v vladanje Visje Previdnosti in ne bodri h ko-
rakom, ki bi mogli to vladanje zaustaviti ali omejevati, se slabo
sklada, ce „Novice" v isti sapi priporocajo, da treba v obrambo
proti koleri paziti na cistoco stranisc in greznic, ki jih je po-
livati s klorovim vapnom, pomesanim z vodo, torej razkuziti
ali dezinficirati.
Vsekakor je stvar ta, da so „Novice" hotele nekako po-
mirjevalno vplivati, da pa jim je pri tern preudarnost usla s
plemenito zeljo, tako da so za hip zapustile svoje sicer trezno
stalisce.
Da so si V tej negotovosti vedno se precejsnjo besedo
lastili lajiki in zdravniski mazaci, o tern pricajo iste „Novice",
ki ponovno svare pred takimi vseznalci in vseboljevedezi, ces,
da so zdravila, ki ne prihajajo iz zdravnikovih rok, vedno lahko
opasna. Tako se je 1. 1. „nek visji c. kr, vojaski zdravnik hvalil,
da je nasel proti koleri sredstvo, ki ozdravi prav vsakega bol-
nika : „na trebuh namrec se bolniku polozi „zakljicek" se so-
gretim ovsom , na zelodec pa zakljicek s sogretim lanenim
semenom ; nad vsak zakelj se polozi vroc cegel, k nogam pa
tudi vroc cegel". „Mi temu sredstvu sicer ne verjamemo," do-
stavijajo „Novice", „priobcujemo ga pa vseeno."
Kolera je koncno na zimo prenehala in Ijudje so se od-
dahnili, za trdno upajoc, da jih je Bog s svojo sibo zadosti
udaril in da jim odslej prizanese. „Novice" pa so bile treznej-
sega mnenja : „Ni nic verjeti, da bi se ta bolezen spet ne
ponovila. Leto dan se ta bolezen kuja ali kuha, in iz slamnate
bilke bo se poskocila in po Ijudeh lomastiti jela."
Ali topot se je vendarle za dalj casa poslovila. Za celih
enajst let je Kranjski dala slovo in ko je leta 1864. tretjic na-
valila na Evropo, je Kranjski prizanesla, „kakor bi ne bila
nasla rodovitnih tal." Zato pa se je Kranjcev s tern vecjo silo
lotila 1. 1866.
Leto 1866.
Za razvoj proti koleri naperjenega boja na Kranjskem je
vazno dejstvo, da so „Novice" ze 1855. 1. opozarjale na to,
da je zelo uspesno, stranisca polivati s klorovim v vodi raz-
puscenim vapnom, ker se na ta nacin neznani povzrocevalec
kolere nekako zamori. To razkuzevalno ali dezinfekcijsko sredstvo
se je bilo v istini ze na mnogih krajih izkazalo kot izvrstno
138 Franc Kobal: O koleri na Kranjskcm.
ucinkujoc obrambni pripomocek, tako da je v soglasju s Petten-
koferjevimi izvajanji vprasanje o razkuzevanju stranisc,
greznic in kanalov namah stopilo v ospredje javnih zdravstvenih
razprav. In ko se je 1866. 1. kolera vnovic pojavila na Kranj-
skem, je vlada ukazala splosno rabo razkuzujocih sredstev in
uvedla obvezno razkuzevanje. Tako se je preprecilo, da bi se
bila kolera 1866.1., pa najsi je bila na Kranjsko navalila z vso
silo in kakor besna poskakovala iz kraja v kraj, razvila v ob-
sirne epidemije. Docim je Trst in Vojasko Granico prav
hudo prijela, na Kranjskem ni vec zahtevala tako orjaskega
stevila zrtev. Boj proti njej je bil cim dalje bolje, dasi se iz-
davna ne vzorno organiziran. Kako izdatnega pomena za pre-
precanje epidemij je organizirano zdravstvo, se je pokazalo
1. 1886., ko se kolera sprico urejeniii zdravstvenih razmer kar
nic vec ni mogla po svoji volji razpasti, ampak se je morala
drzati stavljenih ji mej. 1866. leta pa, ko se ni bilo vse tako
urejeno, kakor bi moralo biti, pa je vendarle se, kjerkoli se je
dalo, poskocila preko ojesa.
Zanesla jo je tega leta na avstrijska tla pruska armada,
od katere so jo nalezli tudi nekateri nasi domaci vojaski od-
delki, ki so se s Prusi pretepali po ceskih tleh, z druge strani
pa je na Kranjsko prilomastila iz Italije, kjer sta si bila v
laseh laski kralj Viktor Emanuel in avstrijski vojskovoda, nad-
vojvoda Albreht.
Tako je tudi to pot kolero zasejala vojska.
Ko se je zvedelo, da nevarni ta gost ze zopet sili preko
nasih meja, je dezelna gosposka takoj zacela z obseznimi
varnostnimi odredbami. Sestavila je c. kr. zdravstveno
komisijo, ki ji je naceloval c. kr. namestnistveni svetnik Ivan
vitez Bosizio, in ji poverila polnomocje v vseli zdravstveno-
policijskih zadevah. Le-ta se je zbrala na sejo, se predno se
je V dezeli pojavila kolera, in sklenila, da je v Ljubljani
za vse slucaje urediti bolnicozasilo, in sicer naj se v ta
namen preuredi licejsko poslopje, ki je tedaj sluzilo kot gimnazija.
Preresetavala je tudi vprasanje, ali ne bi morda kazalo, kot
bolnico uporabiti Knezji Dvorec, pa je to misel ovrgla. Na
starem Streliscu pa je bila prirejena bolnica za vojake. Temu
je sicer v javni seji obcinskega sveta ugovarjal dr. Valenta, ali
vsi ugovori so bill zaman, ker za vojastvo ni bilo dobiti pri-
kladnejsega prostora. Vodstvo civilne bolnice v licejskem po-
slopju se je poverilo dr. Bleiweisu in obema tedanjima mestnima
zdravnikoma. Izbrali pa so samo take sobe, ki so imele okna
na dvorisca.
Nadalje je dezelna zdravstvena komisija objavila obicajni
pouk, kako treba v slucaju kolere ravnati, in okroznico (Cir-
culare), kako se treba vesti. V svojem „pouku" je zlasti pripo-
i
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 139
rocala uporabo zelezne galice kot najboljsega sredstva za raz-
kuzevanje gnojisc, kanalcv, stranisc itd., ker je dobro vedela,
da je dezinfekcija najzanesljivejse obrambno sredstvo proti
koleri. Velevala je: „Vzemi \\., funta zelezne galice na 1 vedro
ciste vode, pocakaj, da se galica dodobra razkroji in voda nasiti,
potem pa polij s to tekocino vse tiste stvari, katere nameravas
dezinficirati. Dezinfekcija je popolnoma dosezena, ako politi
izmecki nic vec ne smrde. Za dezinfekcijo enega stranisca je
treba 4—8 meric zelezne galice. Cim vecja je njegova vsebina,
tern vec je je treba. Polivaj pocasi, in sicer prvi teden vsak dan
po enkrat, naslednje tedne pa po trikrat na teden. V slucaju,
da je kolera ze izbruhnila, treba bolnikove izmecke ze takoj v
posodi polivati z omenjeno tekocino . . ." Zanimivo je v tern
vladinem „pouku", da ze zatrjuje kakor dognano in obcepri-
znano stvar, da kolere ne raznasa zrak in da neznani povzro-
citelj kolere v clovesko telo ne pride skozi dihala, marvec skozi
prebavila. Povzrocitelj kolere, pravi vladni pouk, se ne skriva
ne V zraku, ki ga izdihavamo, ne v izparivanjih, ki se dvigajo
iz cloveske koze, marvec edinole v nasih otrebkih. Zato ni prav
nic nevarno, obcevati s kolerabolniki in jim streci, treba le, da
previdno pazimo na to, da se jih ne dotikamo nezavarovani.
Nevarnost, da nalezemo kolero, potemtakem ni prav nic vecja
nego pri drugih nalezljivih boleznih, nasprotno, se manjsa je,
pravi, nego pri skrlatici, ospicah, difteriji i. t. d. Poleg kolera-
bolnikov so najnevarnejsi razsirjevalci kolere z njihovimi otrebki
onecisceno perilo, obleka in drugi predmeti, ki so jih rabili
bolniki, stranisca, v katera se izpraznjuje bolniska nesnaga,
nadaije voda potokov, rek in mlak, v katero se mece nesnaga.
— Vidimo, da se je vlada docela postavila na stalisce sodobne
vede. V svoji okroznici je bodrila k poguma, ker je splasenost
najnevarnejsi kolerin oproda, opominjala k zmernemu uzivanju
jedi in pijac, svarila pred prehlajenjem, zlasti pred prepihom,
spalnica mora biti topla in dobro zavarovana; ce voda ni prav
okusna, ji je dobro primesati vina ali pa vsaj nekoliko vinskega
kisa ali nekoliko zganja. Pred vsem pa treba gledati na snago,
izogibati se treba vlage, smradu in izparivanj. Kot enostavna
domaca varstvena sredstva je priporocala lahek caj iz lipovega
cvetja, iz melis ali kamilic, ki ga treba piti mlacnega, in sicer
po veckrat. Kakor hitro pa bi se pokazalo kaj sumljivega, je
poklicati zdravnika.
Tej vrhovni c. kr. zdravstveni dezelni komisiji so bile
podrejene c. kr. zdravstvene okrajne komisije, ki so imele
V svojem politicnem okraju strogo gledati na to, da se vse
zdravstvenopolicijske naredbe cim najvestneje izpolnjujejo. Za-
nimivo pa je, kako te okrajne komisije tozijo, da je pac lahko
naredbe velevati, uveljavljati pa jih je tezko, ker nedostaja
140 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
potrebnih sredstev. Poleg dezelne zdravstvene komisije, ki je
imela svoje seje prav pogostoma, je v Ljubljani zelo pridno
poslovala mestna okrajna komisija, ki jo je vsako soboto sklical
zupan dr. Costa.
Mesto Ljubljano je zdravstvena dezelna komisija
razdelila na 5 zdravstvenih distriktov in za vsak distrikt dolocila
posebne zdravnike „obwohl die Kommission von dem Grund-
satz ausgelit, dass jedem Kranken die Wahl des Arztes freisteht . . .
um es im Falle des wirklichen Ausbruchs der Brechruhir zunachst
der armeren Klasse zu ermoglichen, sich rascii den arztlichen
Beistand zu verschaffen".
Razdelitev pa je bila ta-le:
I. distrikt: Notranje mesto. Komisija: obc. svetovalec
Franc Rosman in obc. svet. Blaz Vrhovec; zdravnika: dr.
Schiffer, ranocelnik Andrej Gregoric. — II. Gradisce, Kapu-
cinsko predmestje: obc. svet. Vincenc Seunig, trgovec z
zitom Kalin; zdravnika: dr. Valenta, ranocelnik Mat. Finz. —
III. distrikt: Pol jane in S v. Peter: dez. tajnik Ad. Hofbauer,
posestnik Franc Mali ; zdr. : dr. Kovac, ranocelnik Rogl. — IV.
Krakovo in Trnovo: obc. svet. Jos. Schwentner in Leopold
Hocevar; zdr.: dr. vitez pi. Stockl, ranocelnik Vukotic. — V.
Karlovskopredmestje,Kurjavas, Karolinskazemlja:
obc. svet. dr. Jos. Orel, okr. predst. Fr. Sustersic, zdravnika:
dr. Coloretto, dr. Mader ml.
Teh sekcij naloga je bila, paziti na snaznost in sna-
zenje his, dvorisc in ulic, na redno odstranjevanje zdravju
skodljivih odpadkov iz greznic in gnojisc. Nadalje so morale
nadzirati dezinficiranje in sploh gledati, da so se tocno izvr-
sevale vse varnostne naredbe, ki so zmozne, kolero zabraniti,
ali pa jo, ce ze izbruhne, omejiti. Zanimivo je tudi, da je bas
to leto na dr. Bleiweisovo priporocilo mestna obcina Doberletu
dovolila uvedbo mrliskih vozov, ne da bi se ozirala na
ugovor mescanov, ki se jim je prevazanje mrlicev zdelo ce ze
ne necuveno, pa vsaj smesno, in ne da bi se ozirala na dopis
Ijubljanskega knezoskofijskega ordinarijata, ki se je precital v
obcinski seji dne 17. avgusta in v katerem se je imenovani
cerkveni urad izrekel za to, da naj se naprava mrtvaskih voz
ne uvede, ces, da katoliskim mescanom ti vozovi niso po volji.
„Novice" dostavljajo, da je bil ta dopis, ki ugovarja stvari,
ki so jo ze uvedla glavna in tudi mnoga manjsa mesta vseh
dezel, „z veliko nevoljo zaslisan". Ta svoj predlog je dr. Blei-
weis med drugim podpiral tudi s tem, da govore za uvedbo
takih voz v nasi prestolici tako cesto porajajoce se nalezljive
in epidemicne bolezni,
Bleiweisov predlog je seveda prodrl in obveljal.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 141
Potem ko je Ijubljanski magistrat razpisal minuendo lici-
tacijo za morebitno strezbo bolnikom v tukajsnji bolnici za
silo, je bila Kranjska pripravljena.
Ni bilo treba dolgo cakati na kolero. Zanesli so jo iz
Italije vracajoci se vojaki. Vojakov je bilo tisto leto po
Kranjskem vse polno. Avgusta meseca pisejo „Novice" : Iz
Italije ze prihajajo vojaki, ki ostanejo zacasno v nasi dezeli
menda tako dolgo, da bo mir sklenjen. V Ljubljano dobimo
kakih 2600 vojakov in 250 castnikov. Tudi Kranj, Novo Mesto
in Postojna z okolicami dobe po eno brigado. — Seveda jih
ni bilo samo po teh krajih, ampak tudi drugod na vseh koncih,
zdravih in ranjencev toliko, da je zmanjkovalo prostora. Tako
n. pr. tozi v „Novicah" z dne 24. sept, dopisnik iz Kranjske
Gore, da so vojaki povsodi „prav tesno vkvartirani" in da se
prav nic ne gleda na to, ali je posestnik, kmet ali bajtar, pre-
mozen ali reven, marvec samo na to, da se jih cim najvec
spravi pod streho. Po 30, 50, do 70 so jih porinili enemu gospo-
darju. Da se v takih tesnih razmerah nalezljive bolezni najlaglje
razpasejo, niso vedeli tedaj nic manj zanesljivo nego vemo to
mi. Toda sila je bila velika in odpomoci ni bilo lahko. Zato
je tudi kolera ponekod tako grdo zarogovilila.
Komaj je dospel 10. c. kr. lovski bataljon (Nizjeavstrijci)
V StariTrg pri Lozu, zeje izbruhnila in 25. avgusta zahte-
vala prvo clovesko zrteV. Do 1. septembra je ugrabila celo vrsto
vojakov in civilnih jjudi. Od tedaj obolelih jih je okrevalo le
malo. Vrhunec je v Lozu dosegla 15. sept., ko je v enem dnevu
pomorila 15 Ijudi. Izprva je divjala edinole v treh vaseh, ne-
nadoma pa je preskocila tudi drugam.
Najbolj je trpela vas Nadlesek pri Lozu, ki je tedaj
V samo 37 hisah stela 27 mrlicev. Zanimivo pripoveduje o
tej stvari okr. ranocelnik Franc Saurau, ki je bil kot zdravnik
za kolero poslan v ta okraj. „Ljudje so bil vsi zbegani," pravi,
„tako jih je preplasila vest, da je v Nadlesku izbruhnila kolera.
Celo zvonjenje zvonov, kadar so duhovniki sli obhajat ali ob
pokopavanju, jih je strasilo tako, da se je marsikateremu ne-
nadoma shujsal napad. Strah pred kolero je bil izpocetka tolik,
da so celo svojci bezali od bolnikov in da ga mnogokrat ni
bilo, ki bi od zeje ginevajocemu podal zlico vode: z lastnimi
odpadki in izmecki cez in cez oblozeni, so umirali strasno smrt,
Ko pa sem z vso odlocnostjo uveljavil zdravstvenopolicijske
predpise, se je kmalu obrnilo na bolje. Ljudem se je vrnil
pogum in preudarek in potem nam ni vec bilo tezko, kolero
zatreti."
Postojni je kolera skoro docela prizanesla, sreca, ki je
bila tem vecja, ker je bilo v Postojno iz Trsta, kjer je kolera
142 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
istotako divjala, pribezalo vse polno Trzacanov. Edinole v
Hrasah se je pojavila med vojaki , pa so jo kmalo zatrli s
tern, da so vojake hitro poslali drugam.
Neznansko hudo pa je divjala v Planini, kakor bo to
videti iz pregleda o razvoju kolere. V radovljiskern okraju
je V 10 dneh terjala 14 zrtev, zlasti je divjala vZgosah in
V Begunjah, docim sta v Radovljici sami le dva obolela, pa
sta se oba resila. Mestu Kamniku je popolnoma prizanesla,
prihrula pa je nad Moste, Domzale, Menges in Dra-
gomelj. Skakala je iz kraja v kraj, temu je prizanesla, nad
drugega pa se je vrgla z vso silo, Najvec so seveda trpeli kraji
ob vojaski cesti in ker je bila vojaska bolnica v Ljubljani,
ni cuda, ce se je kolera lotila tudi kranjske prestolnice.
Kakor je razvidno iz sluzbenih porocil c. kr. dezelne
zdravstvene komisije, je kolera na Kranjskem izbruhnila 21.
avgusta in sicer se je najprej pojavila med vojastvom. Do 11.
septembra so ze steli v Ljubljani 1 mrlica, bolnikov pa v Pla-
nini 6, v okraju Postojna 3, v okr. Loz 31, v okr. Senozece 7,
V okr. Kamnik 1, v okr. Mokronog 1, v okr. Ijubljanska okolica
4, V okr. Kocevje 1, vsega skupaj 54 slucajev kolere. Od teh
jih je do 11. septembra umrlo 26.
Razumljivo je, da so ta dejstva na prebivalstvo kronovine
Kranjske nemilo vplivala. Zbeganost je bila splosna in kakor
obicajno, je tudi tiste dni strah vsako stvar videl dosti vecjo,
nego je bila v istini. Zato je dezelna gosposka spoznala za
pravo, da ne molci vec o koleri, kakor je bila o njej molcala
dotlej, marvec da zacne o njenem razvoju priobcevati redno
uradna porocila. In sicer si je to porocanje uredila tako, da je
0 razvoju kolere v Ljubljani v uradnem listu „Laibacher Zei-
tung" priobcevala dnevna porocila, o njenem gibanju po dezeli
pa tedenska zdravstvena porocila. Dasi so ti podatki uradni,
vendar niso docela tocni, brzcas zato ne, ker porocila iz posa-
meznih okrajev niso dohajala redoma. Vcasih se je tudi kaj
prikrilo ali namenoma izrazilo netocno. Zato se ne smemo
cuditi, ako se sklepne stevilke povsem ne ujemajo s podatki,
objavljenimi od dne do dne.
Navzlic temu priobcimo v naslednjem pregled o gibanju
kolere, ker ti podatki najbolje izpricujejo, kolikega pomena so
preudarjene varstvene odredbe.
Kolera bi se bila brez dvoma vse drugace razpasla, za-
htevala bi bila vse vec cloveskih zrtev, ko ne bi bila oblast
gledala, da se stori vse, karkoli jo more zabraniti ali pa vsaj
omejiti.
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
143
V mestu Ljubljani se je kolera med civil nim
bivalstvom kretala tako-Ie :
pre-
Dne
je bilo V zdravniski
od tell jih je
oskrbi
dotlej okrevalo
umrlo pa
19.
sept.
15
0
8
20.
„
20
0
4
21.
»
19
4
0
23.
n
23
6
2
24.
jj
21
3
3
25.
n
24
1
4
26.
n
23
0
4
27.
1,
33
4
7
28.
»
31
0
3
30.
»
37
7
7
1.
okt.
25
3
2
2.
)»
23
0
2
3.
»
25
5
2
4.
n
21
0
2
5.
II
26
3
4
7.
»
24
8
6
8.
„
18
1
1
9.
)i
24
2
1
10.
)t
27
8
3
11.
„
21
1
4
12.
»
23
2
1
14.
»)
24
6
3
15.
)»
18
2
2
16.
,,
18
4
2
17.
))
20
3
1
18.
))
23
2
3
19.
»
21
4
3
21.
17
5
2
22.
)i
12
0
0
23.
n
13
1
2
24.
14
2
1
25.
))
13
1
2
26.
11
0
1
28.
j>
11
3
2
29.
n
6
0
0
30.
))
6
1
0
1.
nov.
6
2
0
2.
„
4
2
0
3.
»
0
2
98
0
94 civilnih
Ijudi.
144 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
V stevilo onih, ki so bili v zdravniski oskrbi, so vedno
vsteti tudi tisti, ki so oboleli ze prej, ki pa do oznacenega dne
niti niso ozdraveli, niti niso umrli.
V celem je v Ljubljani, ki je tedaj stela nekaj nad 20.000
prebivalcev, za kolero obolelo 192 civilnih oseb ; od teh jih
je ozdravelo 98, umrlo pa 94, tore] niti ne dobra polovica.
Priznati treba, da so si oblasti resno prizadevale, kolero
omejiti, kolikor se da. Tudi mestni magistratje parkrat
prav odlocno posegel vmes. Tako je 20. septembra zupan
Ijubljanski dr. Costa objavil odredbo, da od imenovanega dne
peri la, oblacil in posteljne oprave, ki je bila v dotiki z oku-
zenci, nihce ne sme prati doma niti tega ne sme dati prati
komu drugemu , nego edinole oblastveno nastavljeni perici
Tereziji Potocnik v sentpetrskem predmestju st. 149, ki ji je
mestni magistrat strogo narocil, da mora sproti pobirati vse
perilo, oblacila in posteljno opravo pri vseh okuzencih in to
izpirati po zdravstvenih predpisih. Kdor bi se tej odredbi ne
pokoril, zapade strogi kazni. Obenem je dolocil tarifo za pranje
okuzenega perila (za rjuho 6 belicev, za zensko krilo 6, za
srajco ali spodnje hlace 4 itd.). Zaeno je magistrat kmetskim
pericam iz okolice strogo prepovedal, perilo se nadalje odlagati
pred Senklavzem, in jim velel, da ga morajo odkladati v za-
navlasc v to svrho prirejene kolibe na sedanjem trgu Cesarja
Jozefa (Jahrmarkstplatz). — Kmetske perice so se izprva nekaj
upirale, ali magistrat jih je kmalu pomiril. „Novice" pisejo o
tern dogodku takole: Mestni magistrat je kmetskim pericam
za odlaganje perila pripravil sejmske ute. „A1 na to je vstal
grozen sunder, in klepet, ker je nekdo postene babice pod-
suntal, da bojo morale v utah po 7 gld. davka placati na
mesec, zraven tega pa se vsak teden po 15 krajcarjev posebej.
Vse to pa je laz; pericam so ute odlocene brez vsakega pla-
cila." ^ Nadalje je mestni magistrat uvedel prisilno raz-
kuzevanje zasebnih stranisc. Placati je bilo treba od
stranisca po 2 kr. — Ker je primanjkovalo zdravnikov, je de-
zelna gosposka razpisala sluzbe pomoznih kuznih zdrav-
nikov, in sicer je dolocila za zdravnika po 5 gld, na dan,
za ranocelnike pa po 3 gld. — Mescani Ijubljanski so se
vocigled temu, da kolera v njihovem mestu ni divjala tako,
kakor so bili s strahom pricakovali, jeli kazati nad vse malo-
brizne, tako da se je magistrat videl prisiljenega , zagroziti
najhujse kazni tistemu, ki se oblastvenim naredbam ne bi
hotel pokoriti.
Ko od 1. oktobra vojastvo Starega Strelisca ni vec upo-
rabljalo za bolnico, se je civilna zasilna bolnica iz licejskega
poslopja preselila v Staro Strelisce. Licejsko poslopje je bilo
treba izprazniti, da se je mogel na tamosnjih solah zaceti redni
I
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 145
pouk. Zato so vse prostore na novo ometali in pobelili, leseni
pod pa ostruzili in vestno izprali. Pouk pa se je na vseh Ijub-
ijanskih solah po odredbi dezelne vlade zacel sele 3. novembra.
Med vojaki v Ljubljani se je kolera razvila tako-le:
je bilo bolnih
je ozdravclo
je umi
do 14, septembra
106
34
42
od 14.— 22. septembra
23
15
12
„ 22.-29.
45
13
17
„ 29.-6. oktobra
50
34
15
„ 6.-13. „
83
28
16
„ 13.-20.
57
18
6
„ 20.-27.
52
28
9
„ 27. — 3. novembra
28
8
4
Tako govore vojaska zdravstvena porocila. Vendar se ra-
cuni ne ujemajo natancno, kajti ob sklepu pravi porocilo, da
je vsega skupaj v Ljubljani na koleri obolelo 392 vojakov, od
katerih je ozdravelo 233, umrlo pa 134.
Po kronovini Kranjski je kolera gospodarila
tako- le:
Civilnih Ijudi je v oznacenih dobah obolelo :
C^^^ .— ^- — 'C^l CMCS (>»CD :s— ^h:
V nUTflhi ■ "oo T30 -z o -ao t30 -so so -ao -30
V ur\iaju. (-.^ C— Q-3 Q^ O T3 C -2 o -3 O-O O "O
V Ljubljani (mesto) . ? 9 29 50 34 38 27 11 1
V Ljubljani (okolica) . 4 5 8 22 29 35 46 15 2
Idrija - - — 9 10 2- - —
Kamnik 1 1 1 10 17 38 10 7 3
Kocevje 1 — — — ~ — — — —
Kranjska Gora .... — — — — — 26 26 — —
Litija — — — - — 17 16 15 -
Loka - - - - — - 29 2 2
Loz 31 57 114 31 — 17 3 — —
Metlika ____ 9 8- 19 5
Mokronog 1— — — - — — —
Novo Mesto ....— — — 18 21 10 - 8 4
Planina 6 ? 73 280 37 243 42 8 1
Postojna 3 — — — — — — — —
Radovljica _ . . 6 20 31 - 9 - —
Senozece 7 — — — — — — — —
Zaticna — — — — — — — 15 —
Zuzemperk — — — — 26 — 44 24 8
Od 3. novembra nadalje se zdravniska porocila niso vec
izdajala, ker je bilo ocito, da kolera pojema. V celem je v
kranjski kronovini za kolero obolelo 1884 civilnih oseb; od
teh jih je ozdravelo 1080, umrlo pa 672 ; kako je bilo z osta-
limi 42, ki so se preko 3. novembra ostali v zdravniski oskrbi,
nam porocilo ne pove.
10
146 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Kakor vidimo iz podanih stevil, so najbolj trpeli okraji
Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Kamnik, predvsem pa
okraja Loz in Planina, skozi katera so iz Italije prihajali oku-
zeni avstrijski vojaki.
Splosno se na podlagi teh podatkov lahko rece, da je
kolera zahtevala razmeroma le malo zrtev.
S pocetka- novembra je kolera v mestu in po dezeli po-
jenjala , zato so 3. novembra bolnico za kolero v Ljubljani
razpustili. V celem so v njej zdravili 55 oseb; od teh jih je
okrevalo 28, umrlo pa 27. Ostale so zdravili doma. Zadnji
slucaj obolelosti se je pripetil 28. oktobra. Torej se je kolera
zacela z veliko vrocino , prejenjala pa je, ko je nastopilo
hladno vreme.
Po vsej Avstriji pa je kolera tega leta do 10. oktobra
pobrala preko 40.000 Ijudi.
H koncu se veselo zgodbico iz tega leta, ki je kot dopis
iz Smartna pri Litiji beli dan zagledala v „Novicah". Dopis se
glasi: „Tudi k nam se je pritepla kolera in pobrala nekoliko
Ijudi, pa kakor je cuti, nas je zopet zapustila in se podala
proti zeleznici. To je resnica, kar „Novice" pravijo, da se tje
najraje oglasi, kjer je revscina in nesnaznost; enmalo je pa
morebiti tudi nalezljiva, najvec pa skoduje strah. Tega sem
se sam preprical iz sledece prigodbe. Nekega dne me je na
poti dosel neki mozek, po rodu Lah, ki se je pred kakimi 15
leti pri nas vselil. Prasam ga, kam tako hiti? „Mei Sohn in
Pasjek — mi na to odgovori — ich bekom Post, dass hat
Bauchu^iks (Bauchzwicken), ich so srok, auch ich Bauchwiks
bekommen." In res od samega strahu ga je zacelo po trebuhu
vjedati. Mozek hiti tako naprej, da cez pol ure me zopet sreca,
ko je ze nazaj sel, al kako vesel ! Od delec ze je vpil: „Mei
Sohn nichts hat Bauchv/iks, hat Kopfsmalz, das is gut, Kopf-
smalz, nicht kolera, auch ich verloren jetzt Bauchwiks." Tako
vidimo, da od strahu ga je zacelo po trebuhu scipati, od ve-
selja je pa ozdravel."
Od leta 1866. pa do leta 1886. se azijska kolera na
Kranjskem ni vec pojavila, niti epidemicno niti v posameznih
slucajih. Ko paje 1. 188 6. zopetpotrkala na kranjska
vrata, je nasla docela izpremenjene razmere: zito,
ki ga je bil zasejal Pettenkofer, je bilo tudi ze na Kranj-
skem slo V klasje, vrhu vsega pa je ze 1. 1883. Robert Koch
iz misticne teme na solncno svetlobo medicinske znanosti pri-
tiral nesrecnega njenega zvodnika, toll iskani kolerabacil.
Neugnano besnenje kolere je 1866. 1. napotilo Petten-
koferja, da je povzrocil sestanek zdravnikov, takozvano kolera-
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 147
konferenco, na kateri so se zlasti pretresala ta-le vprasanja:
1. Kaksne izkusnje je 1. 1866. rodilo glede razsirjevanja kolere
in glede njenih casovnih in krajevnih pospesevateljev? 2. Kaksne
izkusnje je rodilo glede razkuzevanja in kvaranten? 3. Katere
zdravstvene odredbe se priporocajo za bodocnost? 4. Na katere
cinjenice je v bodoce posebno paziti? — Dognalo se je na
tej konferenci, da je najhujsi raznasevalec kolere clovek, da so
poglavitni nosilci njenih povzrocevalcev otrebki za kolero in
za kolera-grizo obolelih in da se iz teh povzrocevalcev v
ugodnih razmerah razvije kuzni kolerni strup. Razvoj tega
strupa se more zabraniti potom razkuzevanja ali dezinfekcije,
ki jo je treba kot obrambno sredstvo izvajati ze koj, ko se ko-
lera napoveduje, in sicer naj jo drzavne oblasti zaukazejo kot
obvezno dolznost. Kot razkuzevalno sredstvo za perilo se do-
loca cinkova galica, za kanale pa Suvernova metoda. — Slicna
konferenca je bila I. 1874.
L. 1883. je Robert Koch razkril kolerni bacil in tako ves
svet oprostil tlacece more.
L. 1885. je pruska vlada vse ostale drzave povabila na
mednarodno zdravstveno konferenco vCarigradu,
o katere sklepih smo ze porocali uvodoma.
Po vzorcu drugih drzav in kronoviri so koncno tudi na
Kranjskem organizir ali javno zdravstveno sluzbo. Zakon
z dne 30. aprila 1870 je dolocil, da si dezela ustanovi svoj
lastni zdravstveni svet, obcine pa svojega z lastno zdravstveno
policijo. Zdravstveni sveti imajo svoj natancno doloceni delokrog,
imajo pravico, samostojno voliti svoja predsedstva in pravico
do inicijative (nasvetovanja), docim si je pravico do eksekutive
(izvrsevanja) in do vrhovnega nadzorstva pridrzala drzava, katere
vrhovni zdravstveni organ je najvisji zdravstveni svet. Dezel-
nemu zdravstvenem svetu daje vlada na razpolaganje svojega
dezelnega zdravstvenega porocevalca, svojega dezelnega zivino-
zdravnika in okrajne zdravnike.
Na podlagi tega zakona, ki je znacil velik napredek,
je za Ljubljano obcinski svetnik in zdravstveni svetnik dr. Kees-
bacher zasnoval posebno zdravstveno organizacijo, ki jo je pa
obcinski svet odklonil. V tem nacrtu je dr. Keesbacher pred-
lagal, naj se za Ljubljano ustanove eno mesto za mestnega
fizika, mesta za dva zdravnika, enega mestnega ogledovalca
mrlicev in za eno mestno babico in da naj se za Ljubljano sestavi
poseben, z inicijativo, pa tudi z eksekutivo opremljen zdravstveni
svet. Pa, kakor receno, mestni obcinski svet je ta predlog od-
klonil in tako je za Ljubljano ostalo pri starih dolocilih izza
1. 1835., Keesbacherjev rokopis pa se je ohranil in je kasneje
prav dobro sluzil.
10*
148 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Nove zdravstvene instrukcije sta dobila Ijub-
Ijanska mestna zdravnika — 1874. leta je tore] Ljubljana imela
se vedno samo dva mestna zdravnika, prav kakor 1.1836.! —
stoprav 1874. leta. 14. januarja 1875 pa so koncno vendarle
imenovali se enega definitivnega mestnega fizika in mu dodali
se eno zacasno instrukcijo. Place so ti mestni zdravniki pre-
jemali 300 — 400 goldinarjev na leto.
Naposled so vendar tudi zaceli misliti na odpravo
skandaloznih zdravstvenih razmer kranjske prestolice,
ki so jih bill zanemarjali od leta do leta.
Pred vsem so se zaceli zanimati za greznice in stra-
nisca. Tudi po inestu so bile greznice izvecine odprte in hudo
zanemarjene. Kanalov ni bilo razen tistih odtocov, ki so se
iztekali v Ljubljanico. Zato so se vsi odpadki iz kuhinj, vse
smeti in vsi otrebki iz stranisc morali nabirati v greznicah.
L. 1873. so oblasti pregledale Ijubljanske greznice in se koncno
odlocile, urediti nacin njihovega izpraznjevanja in odvazanja.
Prav tako se je uredilo odvazanje pocestne nesnage.
Pretresali so vprasanje o kanalizaciji, o pitni vodi,
0 stanovanjih, o kopaliscih. Sklicaia se je posebna
anketa, ki je dolocila, kako je v vseh teh vprasanjih v bo-
doce postopati. Kako so se razmere koncno popolnoma pre-
obrazile, je znano, ker ta preobrat datira iz najnovejse dobe.
Vsekakor pa je mestna obcina vsa ta vprasanja resevala
prepocasi, kajti dobila je 1. 1886. od dezelnega predsednika
Winklerja hud nos, ces, da se je mestni zastop z zdravstvenimi
vprasanji pecal le akademicno, da je vodovodno vprasanje
skozi leta in leta zastalo, da se je izpraznjenje jam pnevma-
ticnim potem odlasalo kakor navlasc, za zgradbo epidemicne
bolnice se pa nihce zmenil ni, ceprav je dezelni predsednik
vedno in vedno zopet v stevilnih odredbah silil na to, naj se
ta vprasanja vendar ze enkrat z vso potrebno odlocnostjo vza-
mejo V pretres in resijo cim preje, ker se je bati, da vsak hip
zopet izbruhne kolera. Ce se obcina resitve teh vprasanj ne
bode lotila nemudoma, bode vlada morala poseci po skrajnih
sredstvih. Najkasneje do majnika 1887 morajo vsaj poglavitni
nacrti biti izgotovljeni. Nova epidemicna bolnica mora
najkasneje do spomladi 1887 biti docela urejena. Mestni zdrav-
stveni svet in mestna zdravstvena komisija morata biti v per-
manenci (poslovati trajno), ker je kolera ze izbruhnila. O njunem
poslovanju se mora vladi vsak teden porocati; prav tako ji
mora mestni magistral predloziti vse zapisnike, ki se nanasajo
na zdravstvena vprasanja. H kon-cu pravi ta vladni dopis:
„Dodati moram, da je visoko ministrstvo zdravstveno zane-
marjenost mesta Ljubljane ze ponovno najostreje grajalo in v
odloku z dne 15. novembra 1886 pripomnilo, da se mesta
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 149
Ljubljana z ozirom na njegove zdravstvene pomanjkljivosti med
vsemi dezelnimi stolnimi mesti odlikuje z zalostnim svojstvom,
da je ze dolgo casa pravo in nezatrljivo gnezdisce kolere in
njeno izhodisce za vso dezelo in morda za se obseznejsi krog."
Ta dopis dezelne vlade, ki ostro oznacuje tcdanje razmere in
V najugodnejsi luci kaze vlade resno prizadevanje, iztrebiti
Avgijev hlev in tudi na Kranjskem ustvariti zdrave odnosaje,
je seveda v obcinskem svetu izzval razburjeno debato. S seje
z dne 7. decembra 1886 so gospoda obcinski svetniki sli s
hudo razgretimi glavami, toda preverjeni, da se koncno mora
nekaj storiti. Pa se je storilo. — Do danasnjega dne se
je storilo toliko, da morejo nasi zdravniki iz-
javljati, da se nam sprico urejene zdravstvene
sluzbe, sprico vzorne kanalizacije in vzorno ure-
jenega vodovoda vsaj v Ljubljani vecje kolerne
epidemije ni bati. Po kmetih seveda se ni povsodi vse
tako, kakor bi moralo biti, je pa vsepovsodi neprimerno bolje,
nego je bilo 1886. leta, ko se je navzlic tedanjim nedostatkom
zdravnikom, ki so takrat ze vedeli, s kom jim je opraviti, po-
srecilo prepreciti, vecjo nesreco. Ozdravstvenih razmerah
na Kranjskem pise dr. Keesbacher ^) 1. 1893.: „Kar se tice
obrambe pogostoma pojavljajocih se Ijudskih bolezni (sploh!),
je vzroke ponajvec iskati v dejstvu, da se prebivalstvo ne zmeni
dosti za cistoco tal, za cistost zraka, za kanalizacijo, napravo
greznic, preskrbo dobre pitne vode i. t. d., pa tudi v brezbriz-
nosti napram oblastvenim odredbam, ceprav se je vsled zdrav-
stvenega zakona (izza 24. aprila 1888, s katerim se je uredila
zdravstvena sluzba v posameznih obcinah in ki velja za vso
Kranjsko izvzemsi Ljubljano), vsled vecjega stevila zdravnikov po
dezeli kakor tudi s tem, da se je obcinstvo pritegnilo razpravam
glede zdravstvenih uredeb, marsikaj obrnilo na bolje. Treba
pa se mnogo novih bolnic po dezeli."
Toda vrnimo se k letu 188 6.!
Ze koncem 1. 1885. (12. decembra) se je kolera nenadoma
pojavila v Trstu, kamor so jo bili zanesli iz prav iste Italije,
iz katere je bila doslej se vedno prisla v nase kraje. V Trstu
so oblasti nemudoma odredile vse potrebne varstvene odredbe
in po nam ze znanih mednarodnih predpisih slucaj takoj javile
tudi Ijubljanski zdravstveni oblasti. Ze 25. decembra je Ijub-
Ijanski magistrat objavil oklic, v katerem je ta slucaj razglasil in
opozoril na obstojece zdravstvene predpise, zlasti pa opomnil,
da je vsakega iz Trsta doslega potnika nemudoma prijaviti
oblasti. Kaj hujsega se tega leta na Kranjskem ni zgodilo.
1) Krain und seine Gesundheit. Izdal dr. Fr. Zupanc, 18y3.
150 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Pac pa se je naslednjega 1886. leta na poletje, ko je
grelo toplo avgustovo solnce, 4. avgusta kolera naenkrat po-
javila tudi na Kranjskem, in sicer je bila v Hribu, v obcini
Loski Potok, zgrabila nekega iz Ricmanj v Istri pes tjakaj do-
slega delavca. Ta je delal pri zgradbi herpeljske zeleznice in
ko je tarn med delavstvom izbruhnila kolera, per pedes Apo-
stolorum preko Trsta odpotoval domov, s seboj nosec kali
kuzne bolezni. Domov prisedsi, je moral leci, 9. avgusta pa je
moral za kolero izdihniti.
10. avgusta se je kolera ze pojavila vTravniku; za-
sejal jo je bil prav isti nesrecnik. Izbruhnila je epidemija, ki
je iz te 690 prebivalcev brojece obcine pobrala 16 oseb.
Zasejal pa jo je tudi v Hribu, ko je prenoceval na nekem
skednju. 4. septembra, torej skoro en mesec kasneje, se je lotila
lOletnega fantica iz sosednje hise, 7. septembra pa se je na
mah zopet zglasila v hisi, v kateri je bil oni delavec umrl, in
iz nje v grob odnesla kar 4 osebe: prva je obolela 7., druga
10., tretja 11., cetrta pa 17. septembra. — V sosednji hisi
pa jih je od 12. — 16. septembra pomorila tri. Pojavila se je se
V dveh drugih hisah in pobrala 2 osebi. Vsega skupaj je obo-
lelo 11 oseb. S tern je bila epidemija v obcini Loski Potok
koncana.
V Trstu je 1886 na novo izbruhnila pocetkom junija,
ko je bila zimo prespala, in je hudo zagospodarila : do 13. sept,
so V Trstu med 541 obolelimi steli 344 mrtvih.
Na Reki je povzrocila pravcato paniko; Ijudje so, kakor
ze ob prejsnjih prilikah, bezali. Ob morskem obrezju in po
vseh ulicah so vecer za vecerom zgali s kotranom napolnjene
sodove, ces, da se s tem cisti zrak, tako da je bilo z morja
videti, kakor da je vsa Reka v plamenih.
Na^Kranjskem so odrejali obsezne varnostne odredbe.
VSentPetru na Krasu so avgusta meseca uredili re-
vizijsko postajo, ki naj bi pregledovala dohajajoce potnike.
Izprva so hoteli napraviti pravcat zdravstveni kordon, pa so to
misel morali opustiti, ker je ministrstvo razpostavljanje kordonov
prepovedalo.
- Okrajno glavarstvo Radovljica je pocetkom septembra
zaradi pretece kolere prepovedalo bozjo pot na Brezjah in na
Bledu.
Okrajno glavarstvo Kamnik je odpovedalo letni sejem,
domobransko poveljnistvo v Gradcu pa je na predlog kranjske
dezelne vlade za to leto opustilo domobranske kontrolne zbore
na Vrhniki (26. sept.) in v Ribnici (12. okt.).
V Ljubljani so na polju za Sv. Kristofom z vso hitrico
gradili zasilno bolnico, takozvani koleraspital. Omeniti je,
da misli za zgradbo tega poslopja pravzaprav ni povzrocila
Franc Kobal: O koleri na Kranjskem. 151
1886 nastala kolera (glej „Laibacher Zeitung" z 22. julija 1886),
ampak da je idejo, na polju za Sv. Kristofom zgraditi poslopje,
ki naj bi sluzilo skozi Ljubljano potujocim vojaskim transportom,
ze pred leti v seveda nekoliko drugacni obliki sprozil magi-
stratni svetnik Jeras. Ko pa se je na zimo 1885 v Trstu po-
javila kolera, je ta misel v obcinski seji z dne 8. aprila 1886
zadobila konkretno obliko in stavba, ki je bila prvotno za-
misljena kot prehodno vojasko stanovalisce, se je izpremenila
V zasilno bolnico, ki naj bi bila do novembra i. 1. dograjena.
Da je morala vlada zahtevati, da mora vsaj do spomladi 1887
leta biti gotova, smo ze slisali.
Ko se je kolera pojavila ob jadranski obali, je kranjska
zdravstvena oblast objavila obsezno instrukcijo, iz katere
naj posnamemo tocke, ki jih nadrobneje nismo omenili v
uvodoma podanih dolocilih izza zdravstvenega zbora v Draz-
danih z dne 15. aprila 1893. 1. Priobcujemo jih, ker kazejo,
kako velikanski je bil prevrat v naziranju izza leta 1866., zlasti
pa zato, ker naj pricujoci spis po moznosti pospesuje obrambo
kolere, kar bo dosegel tern laglje, cim natancnejsi bo v poda-
vanju V postev prihajajocih sredstev. — Nasa zdravstvena in-
strukcija torej pravi :
Vsakega iz krajev, v katerih se je pojavila kolera, prihajajo-
cega potnika je nemudoma prijaviti policiji, vseeno, ali se nastani
v zesebnem stanovanju ali v gostilnici ali v prenocevaliscu.
Vsaka sumljiva oseba ostani 3 dni pod zdravstvenirn
nadzorstvom.
Zapiranje mej (bodisi dezelnih ali obcinskih ali krajevnih)
in kontumacne odredbe so se vsepovsodi izkazale kot brez-
uspesne. (Primerjaj sklepe zdravstvenih konierenc iz 1. 1866. v
Carigradu, 1874. na Dunaju in 1885. v Rimu.)
Seveda se navodila ne dado podati v shematicni obliki,
marvec se treba ravnati po krajevnih odnosajih.
(Kaj treba ukreniti, da se koleri zabrani prestop preko
mej, smo ze povedali zgoraj (p. 71.).
(Istotako, kako je ravnati z zivezem in z efekti.)
Se predno se pojavi kolera, bolje receno, vedno in v
vsakem slucaju, je gledati na cistoco tal, cest, trgov in poslopij,
da po njih ni gnijocih in gnitja zmoznih snovi. Zlasti je gle-
dati na to, da se sproti in umno odpravljajo vsi gospodinjski
in obrtni odpadki, pred vsem pa klavniski.
(O greznicah, kanalizaciji in preskrbi z dobro pitno vodo
smo ze zadostno govorili.)
Zdravstvena policija mora z vso vestnostjo nadzirati pre-
nocevalisca in slicne javne prostore, pa tudi stanovali.sca
uboznih Ijudi.
152 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Vsako vecje nabiranje Ijudstva (veselice, procesije, sejme . . .)
je za cas kolere odlocno zabraniti. Sole naj se zapro.
Pripravljeni morajo biti posebni lokali za bolnike, da jih
lahko locimo od neokuzencev, in posebni lokali, da ne osta-
nejo brez zavetja tisti, ki jih je zdravstvena policija prisiljena
pregnati iz njihovega dosedanjega stanovalisca. Pripravljena
mora biti zadostna zaloga razkuzevalnih sredstev in zdravil.
V vsaki obcini se mora sestaviti posebna zdravstvena ko-
misija, v katero je odposlati zdravnika, tehnika in primerno
stevilo sposobnih krajanov. Predsednik tej komisiji je krajevni
predstojnik ali njegov namestnik, V velikih krajih treba te ko-
misije deliti v posamezne sekcije ali oddelke. Politicna oblast
mora njihovo poslovan;e natancno nadzirati.
Kakor hitro se je kje pojavila kolera, mora obcinski pred-
stojnik o tern nemudoma obvestiti pristojno okrajno glavarstvo,
in sicer brzojavnim ali sicer najkrajsim potem. Obenem mora
obcinski predstojnik brez obotavljanja sklicati zdravstveno ko-
misijo in ukreniti vse, cesar treba, da je okuzenec locen od
neokuzencev (izolacija). Okrajni zdravnik mora takoj k bolniku.
Ker je vazno, da se takoj izpocetka z vso gotovostjo dozene,
da li ima v resnici opraviti z azijsko kolero, mora zdravstvena
policija raztelesiti vse prve mrlice, ki so bojda zapadli koleri,
in jih bakterijoloski preiskati.^)
Vsak novi slucaj kolere mora predstojnik gospodarstva
(posestnik hise ali najemnik stanovanja) nemudoma naznaniti
obcinski oblasti, prav tako tudi poslujoci zdravnik,
Za kolero obolele je v njihovem stanovanju izolirati (lociti
od neokuzencev); v slucaju, da neugodne stanovanjske razmere
take izolacije ne dopuscajo, treba bolnika spraviti v bolnico.
Ce pa je bolje, da bolnik ostane v svojem stanovanju, treba
delozirati (iz stanovanja spraviti) neokuzence.
Za prevoz bolnikov se ne smejo uporabljati javnemu
prometu sluzeci vozovi.
Osebe, ki pridejo v dotiko z okuzenci, z njihovimi efekti
ali z mrlici, si morajo roke razkuziti s karbolovo kislino.
V prostoru, v katerem je okuzenec, ne sme biti jestvin.
Tudi naj neokuzenci v takih prostorih ne jedo in ne pijo.
Zlasti pa je vso pozornost obracati na razkuzenje in ci-
scenje obleke, perila in posteljne oprave okuzencev in za kolero
umrlih. Pred razkuzenjem jih nihce ne sme odnesti iz bolniskih
prostorov, Perice morajo tako perilo prati v posebnih, zanalasc
pripravljenih posodah, pralnice pa morajo biti pod policijskim
nadzorstvom. Razposiljati se taksno perilo, otjleka itd. sploh
•) Dandanes zadostuje bakterijolosko preiskanje bolnikovih otrebkov.
Op. pis.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 153
ne sme, prav tako je v okuzenih krajih prepovedano nabirati
in prenasati cunje, ponoseno obleko itd.
Stanovalisca, v katerih so bili okuzenci, se morajo raz-
kuziti, predno se kdo zopet vanja naseli.
Mrlice je cim preje odstraniti. Izpostavljati jih javnemu
ogledovanju je prepovedano. Prav tako tudi zalujoci pre-
ostali ne smejo v stanovanje umrlega. Pokop naj se izvrsi cim
preje.
Zdravstvene komisije morajo poslovati, dokler se ni uradno
dognalo, da je kolera popolnoma prenehala, in poleg drugih
svojih poslov oskrbovati javno dobrotvornost.
Izdajati je lahko umljive, poljudno poucne spise.
Obrambna sredstva pa nikdar ne smejo biti tako ob-
sezna, da bi ovirala promet in povzrocala draginjo. —
C. kr. trgovsko ministrstvo je poleg tega izdalo normo,
ki med drugim doloca, da morajo izprevodniki vsakega pot-
nika, ki bi med voznjo kazal znake obolenja, nemudoma izoli-
rati. Ce bi potnik med voznjo umrl, se mora njegovo truplo
takoj na naslednji postaji spraviti iz vlaka. —
Listi so z zadoscenjem prinasali pomirjajoce vesti, objav-
Ijali poucne oklice in sedaj upraviceno zatrjevali, da obcevanje
z okuzencem ni opasno, ce smo oprezni. Paziti moramo na to,
da ne pridemo nezavarovani v neposredno dotiko z njegovim
truplom, z njegovimi otrebki, niti ne z efekti, s katerimi je bil
bolnik v dotiki. Snaga in pridno izmivanje z razkuzevalnimi
sredstvi, zlasti s karbolovo kislino, so ucili, so najboljsi varuhi.
Svariti pa je tudi pred neprevidno uporabo vode, pa bodi, da
jo rabimo kot pijaco, za kuho ali pa za 'zpiranje. Saj je do-
gnano, da se razsirjevalec kolere najlaglje vzdrzuje v vlagi. In
kako lahko se okuzi voda, stojeca ali tekoca ! Z vlago vred
ponicajo bacili v zemljo in pridejo od tod lahko v nase odprte
vodnjake, v potoke in reke, tolmune in jezera in jih okuzijo,
da utegne piti smrt, kdor zajame svojo pijaco iz njih, in iz-
pirati s kuznino, kdor izpira s tako vodo. Se laglje zanesejo
vanjo kuzno snov nasi gospodarski odpadki, ki jih odvajamo
V vodo. Sum, da je voda okuzena, je tem utemeljenejsi, cim
vec imajo Ijudje z njo opraviti, bodisi da tece mimo cloveskih
selisc ali da piovejo po njej. Zato bodite previdni zvodo! Ne
rabite je neprekuhane, glejte, da sploh ne pridete v dotiko z
njo, predno ni s prekuhanjem razkuzena.
Nepobitno dognano je, da kolero nalezemo ali nepo-
sredno, ako pridemo v dotiko z bolnikom odnosno z efekti,
ki so bili z njim v dotiki (Kontaktinfektion, okuzenje potem
dotika), ali pa s posredovanjem vode.
154 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
Ti trezni pouki so imeli uspeh, da je Ijudstvo to pot
ostalo dosti mirno in da je bolj nego kdaj prej zaupalo svojim
voditeljem, zdravnikom in javnim oblastvom.
Slucaj V loskopotoski obcini pa 1. 1886. ni ostal osamljen,
kajti kolera se je naenkrat pojavila tudi na Igu med tamkaj
delajocimi prisiljenci iz Ijubljanske prisilne delavnice. Brzcas so
prisli V dotiko z delavci iz Loskega Potoka. Prvi prisiljenec je
obolel 2. oktobra. Ker bolezni niso takoj spoznali, so ga spravili
V Ljubljano v prisilno delavnico, kar je tukaj povzrocilo domaco
epidemijo,
Na Igu je kmalu izbruhnila epidemija, ki se je omejila
skoro samo na prisiljence. Od 60 jih je za kolero obolelo 22,
in sicer je najhuje obolel oddelek prisiljencev, ki je stanoval
V neki ob cesti in na mocvirnatih tleh stojeci hisi, docim je
oddelek, ki je stanoval v hisi, stojeci na kamenitih tleh, trpel
le malo. Torej se je tudi v tern slucaju izpricalo, kako zelo je
razsirjanje kolere odvisno od kakovosti tal.
V Ijubljanski prisilni drlavnici, kamor so bili iz
neprevidnosti prenesli onega okuzenca in kjer je ta tudi v
izolacni sobi 3. okt. umrl, so sicer takoj potem , ko so bili
bolezen spoznali, poskrbeli za temeljito razkuzenje in ko so se
na Igu med prisiljenci pojavili novi slucaji kolere, prekinili
vsakrsno obcevanje z okuzenim oddelkom; 15. okt. pa so nekega
za drisko obolelega prisiljenca spravili v omenjeno sobo in ga
18. okt. odpustili kot ozdravljenega. Ko pa se je isti moz 22.
okt. zaradi driske vrnil v isto bolnisko sobo in 26. okt. umrl,
je zdravnik konstatiral, da je moza pobrala kolera. Najbrz se
je bil ob svojem prvem bivanju v tej sobi okuzil in jo takrat,
ko je bivai med drugimi, zanesel med svoje tovarise. Kajti ze
23. okt. so se zgodili novi slucaji kolere, in sicer, kar je zani-
mivo, med prisiljenci iz razlicnih delavnic in razlicnih spalnic,
docim od paznikov ni obolel niti eden. Vsega vkupaj je do
29. nov., ko se je posrecilo ustaviti epidemijo, obolelo 18 moz,
umrlo pa jih je 11.
Kolera v prisilni delavnici je Ljubljancanom povzrocala
precej skrbi. Izprva so bolnike na ukaz dezelne vlade prenasali
v mestno bolnico za kolerozne. Toda mestni magistrat je tako
prenasanje kmalu ustavil, ker . so se prebivalci sentpetrskega
predmestja uprli.
Na Vrhniko so kolero tega leta zanesli dvakrat. —
28. sept, je na Vrhniko iz Trsta prisel nekdo, ki je ze nasled-
njega dne umrl za to kuzno boleznijo. 12. in 13. sta se po-
javila se dva druga slucaja, potem pa je kolera pojenjala. —
Drugic jo je na Gorenjo Li go j no zanesel klavec, ki je
imel opraviti v Trstu. Moz je po daljsi bolezni umrl 22. okt.
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 155
Kmalu so v kratkih presledkih oboleli njegovi sorodniki, od
katerih se je bolezen tako razsirila, da so do 18. nov. v kraju
steli 18 obolelih.
V Ijubljanski okolici so se pojavljali posamezni slu-
caji kolere, ki so vsi koncali s smrtjo.
Tako torej kolera tega leta ni prehudo gospodarila, Na
Dolenjskem se je zglasila samo sevGribljah v crnomaljskem
okraju, kamor jo je 8. okt. nekdo zanesel iz Velike Pake na
Hrvatskem. 10. okt. mu je obolel in umrl njegov 9 letni sincek,
do 17. pa so mu oboleli se trije otroci, njegova zena in nadalje
se tri osebe, ki so bile v iiisi na posetih. Dve od teh sta
umrli.
S tern je bila 1886. kolerna epidemija koncana.
Uradna statistika nam daje o gibanju kolere 1. 1886. to-le
sliko :
Na sto prebi-
Stevilo Trajala .^ f ^^''^^^ P"^^
Okraj Obcina prebivalcev od — do
E °
I iiihliana Epidemija se je O O D o =
l.oiv. o"iejila na pn- 280 18./X. - 29. 'XI. 18 7 11 6-43 61-11
niesio silno delavnico
Kocevje Loski Potok 1353 4./VIII.-18./X. 55 22 33 4-06 6000
Ljubljana f Ig 1291 2./X. - 9./XI. 26 15 11 2-01 42-30
okolica Vrhnika 5556 18.,IX.— 16. X. 3 12 0-05 6620
I oz.22./X.-23.,XI. 18 13 5 0-30 28-40
Crnomelj Griblje 451 7./X. - 4.'XI. 9 6 3 1-99 33-33
Skupaj 5 obcin 8931 129 64 65 144 50-38
V celem je torej 1886. 1. na Kranjskem za kolero obolelo
samo 129 oseb, umrlo pa 65, torej dobra polovica , in to
navzlic temu, da je kolera izbruhnila na pet razlicnih krajih.
Stevilke so, ce jih primerjamo z onimi iz prejsnjih let, vse-
kakor zelo ugodne in pomirjujoce. Saj nepobitno kazejo,
da se je ob epidemiji 1886. 1. izpricalo, kar so vescaki svojpot
zatrjevali in kar zatrjujejo se danes : da se sprico danas-
njega stanja zdravilske vede v krajih, kjer so
zdravstvene razmere urejene injeljudstvovoljno,
se pokoravati oblastvenim in zdravnikovim od-
redbam, ni bati, da bi se kolera se kdaj mogla raz-
viti V obseznejso epidemijo. Veda sedaj pozna
njenega povzrocevalca in je zdravnikom vroke
dala orozja dovolj, da se mu morejo uspesno po-
staviti V bran. Kakor pa tudi najrazumnejsi in najpogumnejsi
castnik sam nicesar ne opravi proti sovrazniku, ce se mu nje-
156 Franc Kobal: O koleri na Kranjskem.
govo mostvo ne pokorava brezpogojno, tako morejo tudi
zdravniki boj proti koleri uspesno voditi le tedaj, ce tocno in
vestno izvrsujemo vse, kar so nam veleli. Ponavljamo, da ni
dvoma, da je koleri enkrat za vselej odklenkalo povsodi, kjer
so zdravslvene razmere urejene, kjer je Ijudstvo probujeno in
ne omalovazuje dobro premisljenih zdravstvenih ukrepov.
Kolik preobrat v kratki dobi sestdesetih let!
Docim je kolera ob svojem prvem pohodu v Evropo
veljala za sibo bozjo, proti kateri ga ni pomocka, za okrutnico,
katere se je po pravici se huje bati nego kuge, ki jo je vsaj
lahko zadrzati ob mejah ; docim je kolera ob svojih prvih po-
hodih V Evropo zbegala vse, vladarje kakor podloznike, uce-
njake kakor lajike; docim je ob svojih povratkih s porogljivim
zasmehom igraje od sebe odbijala vse brezstevilne njej name-
njene strelice in neovirano stopala, kjer se ji je zljubilo, in
mlado in staro, visoko in nizko neusmiljeno niandrala v tla,
iz katerih je bila nenadoma izrastla kakor zli duh iz pekla, in
pred sabo zbujala trepet, za sabo puscala jok: se nam dan-
danes zdi kakor v prisilni jopic povezan nasilnez : vzroji, kadar
ga prime, rad bi se razmahnil, pa se ne more, ne more, —
dokler je jopic dosti trden.
Docim je prej povzrocala blazen strah, ker nihce ni vedel,
kaj je njeno bistvo in kaksna so njena svojstva, ji danes mirno
gledamo v oci, ker vemo, kako ji pridemo do zivega. Izginil
je strah, ker se je razprsila tista misticna megla, ki je zagri-
njala njeno rojstvo in njeno zivljenje in jo delala strahotnejso,
nego je bila v istini. Za nas dandanasnjike kolera ni vec tajin-
stvena siba bozja, ampak je prav enostaven, po bakterijah
povzrocen razkrajalen proces v cloveskem drobu. Dandana-
snjiki je ne gledamo vec s tistimi plasnimi ocmi, s katerimi
otroska fantazija gleda strahove, marvec jo gledamo s treznim
ocesom znanstvenika, ki v njej vidi zgolj zanimiv pojav, za
katerega nic manj ne veljajo nepisani vecni zakoni nego za
druge naravne procese.
Kolik preobrat tudi v javnih zdravstvenih odnosajih!
Docim se je preje v obce — (ne samo pri nas) — mislilo,
da je za javno zdravje dosti storjeno, ce se je prilicno kaj
storilo zoper ponarejanje odnosno izprijanje zivil ali odrejalo
pregledovanje mesa in mrlicev, o priliki epidemij pa objavilo
nekoliko pouka, kako se treba vesti, in so se v skrajni sili
odredile zacasne stroge obrambene naredbe ter se je tu pa
tarn, ce je slo, uredila tudi kaka zasilna bolnica, vse drugo pa
Franc Kobal : O koleri na Kranjskem. 157
prepustilo posamezhikom in slucaju, so divjajoce epidemije
koncno stoprav v proslem stoletju evropske drzave dovedle do
tega, da so svojo paznjo jele posvecati tudi tej strani zivljenja
svojih drzavnikov v meri, ki jo to vprasanje zasluzuje. Zlasti
druga velika kolerna epidemija v letih 1854. in 1855. in pa zna-
menita znanstvena raziskavanja Hallierjeva, de Barryjeva, Pet-
tenkoferjeva in Klobova so povzrocila, da so drzave boj zoper
epidemije odslej smatrale za prav tako svojo, javno zadevo
kakor n. pr. velika politicna vprasanja in se odlocile, da resitve
tega vprasanja vec ne prepuscajo posamezniku aii slucaju in
da se vec ne omejujejo zgolj na zacasne prilicne odredbe,
marvec da v svojem ozemlju uvedejo stalne zdravstvene naprave,
pred vsem pa po moznosti odpravijo vse, kar zahtevam javnega
zdravstva ne bi odgovarjalo. Tako se je torej z drugo kolerno
epidemilo tudi glede na javno zdravstvo v Evropi zacela nova
doba. Sestajale so se zdravstvene konference, ki so koncno to
skrb za javno zdravstvo se bolj posplosile in jo povzdignile
v zadevo, ki ne more biti skrb le vsake posamezne drzave
zase, marvec skupna zadeva vseh kulturnih drzav. Tako je
besno divjanje kolere rodilo sad, ki se ne da dovolj preceniti,
in tako je prislo, da dandanes nimajo samo posamezne drzave
svojih nadrobno izdelanih javnozdravstvenih zakonikov, marvec
so uveljavljena tudi zdravstvena dolocila, ki so obvezna za
vse kulturne drzave. Podrobnosti, v kolikor morejo zanimati
nas. ki se bavimo s kolero, smo ze navedli zgoraj. Kolik je
uspeh teh javnih odredeb, ni tezko presoditi, ako primerjamo
riekdanje besnenje kolere z njeno dandanasnjo pohlevnostjo.
Ce ji V juzni Italiji ali v Turciji se dandanes ne morejo biti
kos, izpricuje to edinole staroznano dejstvo, da so tamosnje
zdravstvene razmere vse prej nego urejene \n da je prebivalstvo
vse prej nego probujeno.
Pri kraju smo. O tem, kako je bilo na Kranjskem po
I. 1886., ne bomo govorili, Bi tudi ne vedeli kaj zanimivega
povedati.
Samo eno bi se radi pripomnili. To namrec, da smo se
V svojem spisu ozirali edinole na kolerne epidemije na
Kranjskem, ne pa tudi na morebitne posamezne slucaje, ki so
se morda pojavili zdaj tu zdaj tam, in da si pricujoce razprave
nismo mislili kot ucene zgodovine kolere na Kranjskem, marvec
kot poljudno pisan zabavno-poucen spis.
Mesto sklepne pike za boljso voljo se eno veselo, ki je
1886. 1. prepotovala vse evropsko casopisje.
Splosni list za pivovarstvo („Allgemeine Zeitung fiir Bier-
brauerei") je imenovanega leta prinesel notico, da je profesor
158 Franc Kobal : O koleri na Kranjskem.
Koch, slavni najditelj kolerabacila, nasel, da se kolerabacil v
pivu V najkrajsem casu unici. Docim se je tore] prej propove-
dovalo, da je pivopitje za rogoviljenja kolere skodljivo, ker jo
pospesuje, se je sedaj — tako je trdil ta list — neoporecno
izkazalo, da pivo v casih kolere ne samo ni skodljivo, ampak
nasprotno se prav koristno. — Vsled te notice se je „ Berliner
Tagblatt" obrnil do prof. Kocha in ga pobaral, kaj je s tem
njegovim najnovejsem razkritjem. In Koch je slovesno izjavil,
da se doticni list najbrz moti, ker se, kolikor je njemu znano,
se nikdar ni izjavil o morebitnih odnosajih med pivopitjem in
kolero. Seveda se je „Bicrbrauerei Zeitung" namenoma zmotila.
Na veliko zalost njenih izdajateljev in odjemalcev pa se je
prav tako neoporecno izkazalo, da kolerabacil ni za to na
svetu, da bi nemskim pivovarjem polnil zepe . . .
Dodatek k „Spominom na Francoze".
K str. 24.: „Princ Lulu" je bilo laskovo ime za Louisa, sina
Napoleona III. Po zmoti sedaj nasi Ijudje ta priimek na-
devljejo „rimskemu kralju", sinu Napoleona I.
Dr. Jos. Griiden.
K str. 28. : Izmed manj pristopnih tiskanih virov, ki nam po-
rocajo 0 francozofilstvu nasega naroda, naj navedem tu se
enega :
„Sudslavische Zeitung", ki je leta 1871. izhajala v
Sisku in v katere urednistvu je bil tudi Jurcic, je dne
2. februarja priobcila podlistek o onodobnih nemskih in
francoskih simpatijah med Jugoslovani, ki je prvotno izsel
V brnskih „Stimmen aus Mahren", in tu citamo : „Bald
hatte ich hier eine kleine Anzahl unter den Nationalen,
wiirdigen Patrioten vergessen, die bei uns fiir die Fran-
zosen ammeisten eingenommen sind. Es lebt in un-
serem Lande (v Hrvatski) noch ein Hauflein alterer Herren,
die noch die Zeit miterlebt und teilweise mitgemacht haben,
als Kroatien bis zum rechten Savaufer nach dem Schon-
brunner Frieden 1809 — 1812 in Frankreichs zeitweiligem
Besitz und mitsamt Illyrien unter franzosischer Admini-
stration stand — und die Landessohne aus jener Zeit
gedenken dieser fremden Verwaltung mit dankbarer Erin-
nerung."
G. dr. Fr Kidric me opozarja na „Carniolio I. (1838)
St. 12. — 13.:^Transilvanus: Ana — , na porocila Andrejcko-
vega Joz. 0 Crnem Grabnu, na Trdino („Ljubljanski Zvon"
1905, 357).
Dr. Fr. Ilesic.
Za tisk V „Zborniku" ima „Matica Slovenska**
pripravljene te-le rokopise:
Steklasa Ivan, Josip Rabata, karlovski general.
„ „ Obricani.
Remes M. dr., Abbe Martin Kuralt in njegova korespondenca
z Antonom Linhartom.
Slebinger Janko dr., Slovenska bibliografija (1906 — ^1911).
(Malone dogotovljena.)
Obetajo ozir. pripravljajo se studije :
Dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniski, Dr. Janeza
Bleiweisa delovanje v dez. zboru in odboru.
Ilesic Fr. dr., Cebelicar Jos. Zemlja.
Kidric Fr. dr., Stanko Vrazova slovenska zapuscina.
„ „ „ Monografija o Primcu.
„ „ „ Tajna korespondenca v Napoleonovi Iliriji.
„ „ „ Ilirsko-francoska loza v Ljubljani.
„ „ „ Loza za odpiranje pisem na posti v Trstu po
odhodu Francozov iz Ilirije.
Kotnik Fr. dr., Jarnikova zapuscina (zlasti nenatisnjene pesmi
in pisma).
Lokar Janko dr., Tehnika Jurcicevega romana.
Skaberne V., Studija o slovenski hisi.
Strekelj K. dr., Iz zgodovine slovenskega jezika.
TominsekJos dr., Korespondenca dr. Janeza Bleiweisa.
Vidic Fr. dr., Tajna korespondenca v Napoleonovi Iliriji.
Zigon Fr. dr., Iz Copovih-Presernovih casov.
Urednistvo.
AS Slovenska Matica v Ljubljani.
346 Zbornik :
.S57
V.3
IMS
PONTfFlCAC INSTITUTE
OF MEDIAEVAL STUDIES
59 QUEEN'S PARK
TowoNTo 5. Canada
m ^
'> •; .'-V*"
,/:.^-"
i
'^^ -#,-..;