(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Zbornik : znanstvenih in pounih spisov"

Digitized by the Internet Archive 

in 2011 with funding from 

University of Toronto 



http://www.archive.org/details/zbornikznanstven03slov 



ZBORNIK. 



V A V 



Na svetio daje 



SLOVENSKA MATICA 

V Ljubljanl. 



IX. zvezek. J40 



Uredil 

L. PljMTAR 





£i A d 



V Ljubljanl. 

Natisnila ..Narodna tiskarna' 
1907. 



a a a 



VSEBINA. 



Na strani 

1. Dr. Ivan Prijatelj: Doneski k slovenski literarni in kulturni 

zgodovini 1 — 27 

2. Dr. Fran Ile§i(^: Stanko Vraz slovenski pooblascenec za srbsko 

narodno skupscino 1. 1848 28 — 34 

3. Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu .... 35— 76 

4. Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. (1630—1689.) . . . 77—153 

5. Ivan Lah: Jan Lego. Zivljenjepis 154—169 

6. Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija za 1. 1906. . . 170 — 233 

7. Dr. Ivan Prijatelj: Popravki in dostavki k „Doneskom k slo- 

venski literarni in kulturni zgodovini" 234—238 




i983 



Doneski 

k slovenski literarni in kulturni zgodovini. 

Priobcil dr. Ivan Prijatelj. 

Naprosen od raznih strani za krajse ali daljse preglede 
slovenskega slovstva sem se v zadnjih sestih letih nekoliko 
podrobneje bavil z naso literarno zgodovino. A takoj sem 
izprevidel, ko sem se lotil izpregovoriti se tako splosno in 
povrsno sodbo o nasi knjizevnosti, da nam tu manjka se veliko 
veliko Onega, kar je podstava vsake sodbe, vsakega poobcenja, 
t. j. gradiva. Ni pa je kmalu discipline, ki bi potrebovala pri 
proucevanju toliko gradiva, kakor bas literarna zgodovina, raz- 
umljena tako, kakor jo zahteva nas cas. Gradiva za dusevno 
zivljenje Slovencev je jako malo zbranega. Mi smo kakor otroci : 
ali vse ali nic. Pri tem pa pozabljamo, da je nase kulturno 
zivljenje zivelo samo v drobcih ; mogocnih, bogatih tokov in 
struj nismo imeli. To pa stvari z znanstvenega stalisca ne izpre- 
meni prav nic. Znanstveniku odkrije pogosto kak drobec ravno 
tako globok pogled v duso posameznika in tudi cele generacije, 
kakor kup letnikov kakega casopisa. 

S tega stalisca, da obogatim materijal, da si napravim 
preteklost zivejso, zivljenje proslih dni socnejse, sem zacel sam 
zbirati zasle in raztekle se kapljice dusevnega zivljenja slovenske 
preteklosti. Ker menini, da bi utegnile tudi se komu drugemu 
sluziti, jih hocem po malem objavljati na tem mestu. 

Nameravani casopis „Slavinja'* iz 1. 1824. 

V jeseni 1. 1824 so vlozili trije slovenski duhovniki v 
Ljubljani pri guberniju prosnjo, da bi se jim dovolilo izdajati 
slovenski casopis. Bili so to Janez Cigler, kurat v prisilni 
delavnici, ter posvetna duhovnika Ksaver pi. Andrioli in Ignacij 
Holzapfel. Prosili so „um die Bewilligung, ein Wochenblatt 
unter dem Titel „Slavinja" in krainerischer Sprache und in Ver- 
bindung mit der Laibacher deutschen Zeitung zum Nutzen und 
Vergniigen herausgeben zu diirfen." Zadeva je prisla na dnevni 
red v gubernijalni seji dne 16. septembra 1824. Porocal je 

1 



2 Dr. Iv. Prijatelj : Doncski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 

gubemijski svetnik Mayr in priporocal list, ces: „ker hoce list 
samo dezelni jezik gojiti, ne pa obdelovati politicne predmete in 
prinasati dnevne dogodke in mu je namen samo literaren, namrec 
pouk in zabava, se casopis brez vsakega zadrzka lahko dovoli." 
Samo to je, kdo naj prevzanie cenzuro lista. Mayr nasvetuje 
profesorja in kanonika Pavska, ki ima ze itak knjizevno revizijo 
V svojih rokah in je tudi ,,slovanskega jezika povsem zmozen." 
Gubernij je vprasal Pavska, ali bi bil pripravljen prevzeti cenzuro 
tega lista, „cigar izdajanje se brez pomisleka dovoli." 

V seji dne 21. oktobra 1824 je porocal svetnik Mayr o 
Pavskovem odgovoru: Z ozirom na dvorni dekret z dne 11. junija 
1782, ki doloca, da naj se vsi vaznejsi spisi posiljajo na Dunaj 
v cenzuro, in ker je periodicen casopis po svoji politicni in 
religiozni tendenci vsekakor vazen pojav, je treba predloziti 
prosnjo omenjenih prosivcev najvisjemu policijskemu in cenzur- 
nemu dvornemu uradu. Prosnja naj se priporoci v ugodno 
resitev, ,,ker je 1.) dobro misljenje urednikov porok za vsebino 
in 2.) ker bo studij slovanskega jezika, ki pridobiva vedno vec 
Ijubiteljev, s pogostejsimi clanki te vrste, kakrsnih doslej ni 
bilo dosti, neoporecno veliko pridobil." 

Dne 21. oktobra 1824, st. 14.533 je bila prosnja odposlana 
na Dunaj. Priporocena je bila v gorenjem zmislu in prilozena 
ji je bila izjava „vrlega knjiznega revizorja, filozofskega profe- 
sorje Jurja Pavska," da hoce skrbno opravljati cenzuro. 

Predsednik najvisjega policijskega in cenzurnega urada 
Sedlnitzki je zahteval nato od Ijubljanskega guvernerja Schmid- 
burga, naj se na Dunaj poslje „ein detaillirter Plan zu dem 
befragten Wochenblatte mit der bestimmten Angabe, welche 
Gegenstande darin uberhaupt und besonders behandelt werden 
soUen." Poleg tega je vprasal svojega vladnega zaupnika v 
Ljubljani o osebnih razmerah nameravanih izdajateljev, o njih 
moralnosti, ucenosti in zlasti o politicnem misljenju. Koncno se 
je obrnil na skofa Wolfa, kaj ta misli o podjetju slovenskega 
casopisa. 

Podrobni nacrt lista je sestavil takoj Ksaver pi. Andrioli. 
Ljubljanski zaupnik Sedlnitzkega z imenom Schmidhammer mu 
je porocal dne 9. decembra 1824 naslednje: ,, Ksaver pi. Andrioli 
je star sicer sele 32 let, a je ze upokojen, ker je vsled svojih 
telesnih napak za dusno pastirstvo nesposoben. Holzapfel je 
bil sele pred kratkim posvecen v masnika in je izza proslega 
meseca kaplan v Kamniku ; Cigler je ze eno leto kurat v pri- 
silni delavnici ljubljanski. Moralicno vedenje moz in njih vernost 
je njihovemu stanu primerna. O njih politicnem misljenju in 
delovanju pa se vsled njihovega, dosedaj omejenega delokroga 
ne da se nic povedati. „Znanstvene izobrazbe pa nima nobeden 
izvrstnc." 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 3 

„Izdaja tega lista je prenagljena, povrsna misel imenovanih 
individuov, ki se sami med sabo niso soglasni, po kaksnem 
nacrtu bi se ravnali in kaj naj bi bil njih glavni namen. Vsak 
je namenjen prispevati k listu z raznovrstnimi clanki, kakor se 
mu bo bas zdelo prav in koristno. Filozofski studijski ravnatelj 
in kanonik Ravnikar in pa doktor bogoslovja in profesor svetega 
pisma stare zaveze Jakob Zupan, dva zelo znanstvena moza in 
najboljsa tu poznana slavista nista hotela pristopiti k podjetju, 
ceprav so ju veckrat vabili. Ako bi se tudi list dovolil, ne bo 
izhajal dolgo, ker mu bo kmalu poslo zanimajoce gradivo. 
Tukajsnji tiskar in urednik ,,Laibacher Zeitiing"-e Karol plem. 
Kleinmayer sam mi je rekel, da ne pricne poprej tiskati lista, 
dokler se mu na podlagi podrobnega nacrta ne zagotovi, da 
bo list mogel izhajati delj casa. 

Kar se tice predlaganega cenzorja profesorja Pavska, se 
mora sicer red o njem, da je zelo veren moz, ,,doch von so 
beschrankten Talenten, dass ihm die Censur dieses Blattes mit 
Beruhigung nicht leicht anvertraut werden kann."" 

Dne 23. novembra 1824 je poprasal guverner Schmidburg 
skofa Wolfa, kaj misli^ o imenovanih treh duhovnikih in o na- 
meravanem podjetju. Skof odgovori dne ll.decembra 1824: 

„Vsi trije imenovani duhovniki so bili med svojimi stu- 
dijami odlicnjaki. Vkljub temu se more cisto odlocno trditi, da 
bi mogel n. pr. Ignacij Holzapfel, ki je sele v jeseni koncal 
svoje sole, napisati kvecjemu kaj solarskega, ne glede na to, 
da bi bilo zanj kot zacetnika boljse, da bi se bavil s svojim 
poklicem. V koliko je razsiril Ksaver pi. Andrioli, ki je bil 
skoraj takoj po kocanih studijah upokojen, svoje znanje preko 
mej solskih predmetov, ordinariatu ni znano. Se manj pa je 
znano skofu, da bi se bil Andrioli kdaj bavil s slovanskim ali 
kranjskim jezikom. Vrhutega je Andrioli rojen in vzgojen v 
Ljubljani, odkoder ni skoraj nikoli prisel na dezelo. Znano pa 
je, da se govori v Ljubljani najpokvarjenejsa in najpomanklji- 
vejsa kranjscina, v visokih, od mladosti nemsko vzgojevanih 
krogih, katerim Andrioli pripada, pa se najbolj pokvarjeno in 
pomanjkljivo. 

Samo prisilniski kurat Janez Cigler, ki je bil sicer tudi v 
Udmatu poleg sentpeterskega predmestja rojen, je sluzboval vec 
let na dezeli, kjer je mogel prodreti v kranjscino globlje pri 
veselju, ki ga ima do nje. Vendar pa ordinariat nic zanesljivega 
ne ve niti o tem, niti o njegovi drugi slovstveni izobrazbi. Neki 
mali kranjski prevod, ki ga je izdal pri zakotnem tiskarju 
Kremzarju, ni bil celo brez pravopisnih in slovniskih napak. V 
moralicnem in politicnem oziru ne more ordinariat imenovanim 
trem duhovnikom nic sponesti, pac pa dvomi, dokler ga dejstva 
o nasprotnem ne prepricajo, o literarni usposobljenosti njihovi. 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. litcrarni in kulturni zgodovini. 



Morebiti pa hocejo ti trije dati samo ime in se za njimi skrivajo 
drugi sotrudniki ? 

Mit Bezug auf das Gesagte muss man iibrigens offen 
gestehen, dass man den Nutzen eines Wochenblattes wie die 
Carinthia als Beylage zur Klagenfurterzeitung, worin entweder 
slavische Gegenstande, als Alterthiimer, etymologische Unter- 
suchungen u. s. w. in der deutschen Spraciie behandelt, oder von 
Zeit zu Zeit gediegene slavische Aufsatze eingeriickt werden^ 
ganz gut begreift, aber dass man umso schwerer einsieht, wozu 
ein durchaus in der krainischen Sprache geschriebenes Wochen- 
blatt als Bestandtheil einer deutschen Zeitung fur Leser, welche, 
well sie deutsche Zeitungen lesen, wohl alle das Deutsch aber 
nicht alle das Krainisch verstehen, dienen soil?" 

Dne 22. decembra 1824 je poslal guverner Schmidburg 
Sedlnitzkemu skofovo pismo in nacrt lista, ki ga je napisal 
Ksaver pi. Andrioli. Tega nacrta nisem mogel najti v aktih.. 
Guverner pravi o njem, „dass ihm zufolge die Slavinja ein 
eigentliches Volksblatt seyn, und die Bestimmung haben soil, 
durch Mannigfaltigkeit der darin abgehandelten — nicht poli- 
tischen — Gegenstande alle Klassen von Lesern zu befriedigen,. 
die der krainerischen Sprache kundig sind." 

Izdaje casopisa c. kr. dvorna najvisja policijska in cenzurna 
oblast ni dovolila. Sedlnitzki pravi izrecno, da lista ne dovoli 
na podlagi neugodne izjave Ijubljanskega skofa. Pravi namrec 
V svojem odloku z dne 1. januarja 1825 st. 10.608, „dass er 
mit der sehr griindlichen Ansicht des Hrn. Bischofs Wolf sich 
vollkommen vereinigt, daher Hochdieselben (gubernij) zu er- 
suchen sich veranlasst findet das diessfallige Gesuch der obge- 
nannten Weltpriester ablehnend bescheiden lassen zu wollen."- 



Schulz pi. Strasznitzki in Cop. 

(Copova slika.) 

V Copovi zapuscini v licejski knjiznici Ijubljanski se na- 
hajajo med drugimi tudi pisma Schulza pi. Strasznitzkega in 
njegove zene Zofije, pisana Copu. 

Dr. Leopold Karel Schulz pi. Strasznitzki je bil rojen dne 
31.marca 1803 v Krakovu in je studiral na dunajskem vseuciliscu 
matematiko in astronomijo pri profesorjih Jenku, Ettingshausnu 
in Littrowu, filozofijo pri profesorju Remboldu. Poslednji je bil 
ucenec in pristas filozofa F. H. Jacobija, cigar prakticna filozofska 
smer je bila bas takrat pricela izpodrivati v Avstriji Hegeljevo 
spekulativno modroslovje. Schulz je absolviral studije 1. 1824 in 
je bil takoj imenovan za adjunkta na matematicni in fizikalicni 
stolici dunajskega vseucilisca. Leta 1827 je dobil definitivno- 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 5 

mesto profesorja na Ijubljanskem liceju, kjer je ostal do 1. 1834 
in se blizje seznanil z vsemi izobrazenejsimi mozmi takratne 
Ljubljane. Posebno prijateljstvo pa je sklenil z nasim Copom, s 
katerim si je ob casu, ko enega ali drugega ni bilo v Ljubljani 
in pa potem, ko je bil Schulz prestavljen na Ivovsko vseucilisce, 
pridno dopisoval. 

Na Dunaju zivi se sin njegov, vpokojeni ministrski svetnik 
dr. Johann Schulz pi. Strasznitzki, ozenjen s hcerjo Ljubljancana 
Hermanna pi. Hermannsthala, Presernovega prijatelja in ob 
tedanjem casu precej znanega nemskega pesnika „Ilirskega lista". 
Zena Hermannsthala in tasca se sedaj zivecega Schulza pa je 
bila hcerka Ijubljanskega advokata drja. Oblaka. To Amalijo 
Oblak pozna zgodovina slovenskega slikarstva kot nadarjeno 
ucenko Langusovo. Sestra njena Lujiza Oblak, ki je dobro 
poznala Preserna, ki je pogosto prihajal v hiso njenega oceta, 
zivi se danes na Dunaju kot 841etna starka in zvesto hrani 
spomine na svojo domovino in ono krasno dobo Ijubljanskega 
dusevnega in drustvenega zivljenja. 

Mislec, da bi se dalo morebiti pri sinu Copovega prijatelja 
Schulza dobiti kaj Copovih pisem, katerih nam je itak malo 
ohranjenih, sem se napotil k upokojenemu ministrskemu svetniku 
in ga povprasal po korespondenci njegovega oceta in zlasti po 
morebitnih Copovih pismih. Izvedel sem, da je v Schulzovi 
druzini Copovo ime sicer se danes v veliki casti, a dopisi 
Copovi da so se zalibog zgodaj unicili. Dr. Schulz je utegnil 
resiti edino korespondenco ocetovo s prijateljem Socherjem, 
doktorjem in profesorjem medicine na Dunaju. Ta pisma mi je 
tudi dal na razpolago. Za Slovence zanimivo pa je samo tupatam 
kako mesto v Schulzovih pismih, kjer svojemu dunajskemu pri- 
jatelju govori o razmerah v takratni Ljubljani. Tako popisuje 
n. pr. dne 30. marca 1829 razmere na Ijubljanskem liceju: 

„Bei den Prufungen der Philosophic war ich auch, es ist 
etwas erbarmliches, was hier unter dem Namen Philosophic 
vorkommt z. B. eine Definition: Recht ist das, was die Richter 
aussprechen. Wie gefallt Dir das? Ebenso ist's bei der Philologie. 
Ich nehme keinen Anstand, unser Lyceum als das schlechteste 
in der ganzen Monarchic zu erklaren — und doch ist die Jugend 
talentirt und sehr fleissig. Das macht einen iraurig. Ich lasse 
aber von diesen Ansichten gar nichts merken, und kann nur 
sagen, alle meine Kollegen achten mich und haben mich 
recht lieb." 

V jeseni 1. 1829 je sel Cop na Dunaj. Ob tej priliki je 
zelel Schulz seznaniti Copa z nekaterimi njemu dragimi osebami 
na Dunaju. Te osebe so bile: dr. Socher, neka go'spa Zonti in 
pa Schulzova nevesta Zofija. Na Socherja je dal Schulz Copu 
naslednje priporocilno pismo z dne 15. septembra 1829: 



6 Dr. Iv. Prijatclj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 

„Uberbringer dieses Schreibens Zhop (sprich Tschop), hie- 
siger HuiTianitatsprofessor, ist mir wahrend meines hiesigen 
Aufenthalts nahe befreundet worden und da Du oft der Gegen- 
stand unseres Gespniches warst, so hat er Dich durch mich 
liebgevvonnen und wiinscht Dich personlich kennen zu lernen, 
und da er auch mir so lieb ist, da er der einzige hier ist, dem 
ich in Bezug auf Wissenschaft, Kunst und Leben mein Herz 
ausschutten kann, so ist es ein Wunsch von mir, dass mein 
Freund ihn auch kennen lerne und meine Liebe und Wohlgefallen 
mit mir theile. Ich bitte Dich auch, ihn zu unserer hochverehrten 
Freundinn Frau von Zonti zu fiihren, er kann Euch den besten 
Aufschluss iiber mein hiesiges Leben und Treiben und uber 
unsere ganze oft umnebelte Atmosphare geben." 

Iz razmerja Schulz-Cqpovega se da pridobiti tudi nekaj 
podatkov za karakteristiko Copovega svetovnega in esteticnega 
nazora. Kar sem jaz vedno^ povdarjal, mi je Schulzov sin na 
Dunaju potrdil: da je bil Cop Hegeljanec. Sin Schulz se ve 
spominjati, da je njegov oce pogosto in rad govoril o Ljubljani 
in ondotnih svojih prijateljih. Posebe o Copu da je veckrat 
pravil, kako je vedel z njim dolge filozofske razgovore in ga 
izkusal odvrniti od Hegel jevih nazorov ter ga izpre- 
obrniti k Jacobijevi prakticni filozofiji, a vse zaman. V estetiki 
je bil Cop pristas bratov Schlegelov, s cimer Schulz tudi ni 
soglasal. Primeri naslednje Schulzovo pismo Socherju z dne 
22. novembra 1829: 

„Den gestrigen Tag brachte ich grosstentheils mit Zhop 
zu, der mir immer lieber wird, je naher ich ihn kennen lerne. 
Er ist zwar im Asthetischen ein Verehrer der Schiegel, allein 
seine moralischen Ansichten sind viel hoher, als die dieser 
Briider, was mir sehr wohlthuend ist." 

Schulzu, prakticnemu filozofu, ki je bil v metafizicnih 
vprasanjih skozinskoz veren in katoliski moz, je Copova resnoba 
in moralna solidnost morala zelo ugajati. Druga takratna Ijub- 
Ijanska druzba, v kateri je bil najvecji duh nas Preseren, se 
profesorju Schulzu pac ni mogla tako omiliti, ker se je dajala 
v prakticnem zivljenju v svojem dionizijskem razpolozenju voditi 
bolj cuvstvu in osvobojenemu instinktu, nego racunajocemu 
razumu. Schulza oznacuje dobro smer njegovega javnega delo- 
vanja v Ljubljani. 

Izprosil si je bil namrec Schulz od dvorne studijske ko- 
misije dovoljenje, imeti javna predavanja iz visje matematike in 
astronomije za siroko publiko. To so bila prva javna poljudna 
predavanja v Ljubljani. Obcinstvo jih je vzprejelo z velikim 
zanimanjem. Poznejsi znani avstrijski solnik vitez Mocnik') 

') Zanimiva je splosna sodba Mocnikova o stanju pouka na takratnem 
Ijubljanskem liceju. Nahaja se v njcgovcm pismu na dvorno gtudijsko komisijo 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 7 

pripoveduje, da so naravnost navdusevala najsirse mescanske 
kroge. Celo zene in dekleta niso hotele zaostati, tako da je bil 
Schulz prisiljen imeti po hisah predavanja v privatnih krozkih. 
Ob vecerih pa je postavljal v „Zv^ezdo" velik daljnogled in 
kazal svojim radovednim poslusavcem zvezde in razne prikazni 
na njih. Dne 30. novembra 1829 pise Socherju o teh predavanjih: 
„Meine Vorlesungen uber populare Astronomie sind selir besucht, 
Professoren, hohere und niedere Beamte, Oftiziere und Studenten 
aller Art sind meine Zuhorer, ich gebe niir aber auch recht 
viele Muhe." Dne 22. novembra 1829: „Heute hatte ich wieder 
Vorlesung aus der popularen Astronomie und ein ziemlich 
zahlreiches Auditorium. Diese Vorlesungen verschaffen mir die 
Achtung der Stadt, welches mir sehr erfreulich ist. Die Stadt 
sieht diese Vorlesungen als eine lehrreiche Unterhaltung an, die 
man ihm darbietet. Heute Abends bin ich wieder auf eine 
Unterhaltung eingeladen." 

Iz tega se razvidi, da teh predavanj ne smemo jemati 
prevec resno, obcinstvo jih je imelo za nekoHko finejse raz- 
vedrilo, za nekako visjo zabavo. A Schulz sam je imel s pre- 
davanji svoj resen soliden namen, ki oznacuje in razlocuje tega 
ucenca pralcticne Jacobijeve filozofije, od nasih tedanjih slo- 
venskih veljakov, pristasev nemske filozofije prve romantike. 
Dne 29. aprila 1830 pise Schulz Socherju o namenu svojih 
predavanj takole : 

„Die Tendenz meiner Vorlesungen ist stets dahin gerichtet, 
im Weltenbau die Spuren der allsegnenden Hand des All'iebenden 
und AlKverten aufzufinden, auch suche ich die Wurde der 
Wissenschaft als solcher darzustellen." 

Sorodno duso in pravo domace ognjisce pa je bil nasel 
Schulz v Ljubljani v druzini slovenskega slikarja Langusa. 
Kako intimno se je bil sprijateljil z njim, kaze naslednje pismo, 
ki ga je pisal Socherju dne 15. oktobra 1829: 

z dne 28. oktobra 1853: „Bedauerlich war der Zustand, in welcliem damals 
das wissenscliaftliche Leben an dem Laibacher Lyceum darniederlag. Die 
Professoren beschrankten sich, wie dies zii jencr Zeit auch an den andern 
Lyceen der Fall war, auf das Herablesen ihrer Hefte, auf das Erklaren und 
Abfragen der Lektioncn, und wenn dessenungeachtet ausnahmsweise ein 
strebsames Talent sich emporarbeitete, so war dies wahrhaft nur jener innern 
iMacht zuzuschreiben, mit welcher der lebenskraftige Trieb nach Wissen trotz 
aller Hindernisse sich durchbricht. Da kain der geistvolle Schulz nach 
Laibach und mit ihm ein bis dahin nicht gekanntes Regen und Streben unter 
die studierende Jugend . . . Schulz war ein geschworener Feind jedes todten 
und geisttodtenden Mechanismus, dagegen war er stets eifrig bemuht, auch 
die praktische Wichtigkeit der Mathematik in ihren vielseitigen Andeutungen 
auf das Leben und andere Wissenszwecke in ihrem schonsten Lichte darzu- 
legen . . . Dies zeigte er durch seine ebenso fasslichen als geistreichen Vor- 
lesungen Uber populare Astronomie, zu denen sich ein zahlreiches Auditorium 
aus alien Klassen der Bevolkerung einfand ..." (Prim. Professor Schulz von 
Strasznitzki als Gelehrter und Mensch. Wien 1862.) 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



,,Dir als meinem Freunde muss ich auch das eroffnen, 
dass ich hier Menschen getroffen, mit denen ich von meinen 
Lieben, Sofie, Socher, Zonti, Rembold sprechen kann. Es ist 
dieses der Maler Langus und seine Frau, ein jungvermahUes, 
mit zarter Innigkeit sich liebendes Ehepaar. Da ist mein Socher 
— mein guter Socher eine ganz bekannte Person, wie sehr 
freuen sich beide Rembolden kennen zu lernen, wenn er vielleicht 
kommt (kot^ bibhotekar na licejsko knjiznico, kamor je prosil 
obenem s Copom potem ko je bil na dunajskem vseuciliscu 
vpokojen). Wenn ich dort einen Abend der Woche mich nach 
Herzenslust ausgeplaudert, so geht die Arbeit mit frischer Kraft 
von neuem fort." 

Po teh in takih pismih so postala imena Schulzovih Ijub- 
Ijanskih prijateljev dobro znana osebam, ki so mu bile na 
Dunaju drage. Copa je — kakor smo videli — poslal Schulz 
celo s priporocilnim pismom k Socherju in temu narocil, ^naj 
ga seznani z gospo Zonti. Pri tej dunajski gospe se je Cop 
seznanil, kakor ve iz druzinske tradicije Schulz -sin, z mlado 
nevesto Schulzovo, Zofijo, kateri se je med svojim dunajskim 
bivanjem 1. 1828 tako prikupil in ji postal tako mil, kakor 
njenemu zeninu v Ljubljani. 

Moremo si torej misliti, kako veliko veselje je napravil 
Langus osebno sicer neznani nevesti svojega prijatelja, ko ji je 
poslal oljnati portret Copov v dar. Izrocil ga je Schulzu, 
da ga ji poslje; ta pa ga je prilozil nekemu zavoju, poslanemu 
na Socherja. Prilozil mu je naslednje pismice (brez datuma): 

,,Zugleich v/irst Du in diesem Pack ein Portrait linden, 
das Langus (er und sie lassen Dich und die gute Zonti vielmais 
grussen) meiner lieben Sofie schikt, sei so gut ihr selbes zu- 
zusenden.'' 

Ta Copova slika Langusovega copica se se danes s spo- 
stovanjem hrani v hisi Schulza pi. Strasznitzkega na Dunaju.') 
Slikana je na lepenko in^jako dobro ohranjena. To omenim 
zato, ker je original tega Copovega portreta, slikan od Langusa 
na platno (vsled cesar se mi zdi original, a ona dubleta na 
lepenki — kopija!), visec danes v citalnici Ijubljanske licejke, 
V barvah nekoliko potemnel. Jaz sem si portret izprosil od 
Schulza in sem dal po njem napraviti reprodukcijo, ki jo najde 
citatelj V pricujocem zvezku ,,Zbornika". Langus se sicer ni 
podpisal niti na Schulzovi niti na licejski sliki Copa. Pac pa 
se razvidi njegovo avtorstvo pri prvi iz pisma, ki sem ga gori 

') Vrhutega ima vpokojeni ministrski svetnik Schulz vec izvirnih slik 
in kopij slikarice Anialije Oblakove, omoz. Hermannsthalove, svoje tasce. Cel 
kabinct njenih slik, zlasti portretov, pa ima v svojem stanovanju na Dunaju 
stara Presernova znanka in sestra slikaricna Lujiza Oblakova. Naj bi se imele 
te slikc V cvidenci, da bi ob ugodni priliki prisle v domovino, kamor spadajo. 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



navedel, licejska pa ima na odzadnji strani listek licejskega 
skriptorja Kosmaca: „Mathias Zhop, k. k. Bibliothekar.. Geboren 
am 26. Jiinner 1796, in der Save nachst Tomazhov ertrunken 
am 6. July 1835. M. Langus pinxit Labaci." 

V Ijubljanskem muzeju se nahaja se ena kopija Langusovega 
portreta^ Copa. To pa je akvarel na papirju. Gospod kustos 
dr. W. Smid je bil tako prijazen, da je zame preiskal vse za- 
pisnike muzejskih pridobitev, a zastonj. Zaznampvano ni, odkod 
je prisel ta Copov portret v Rudolfinum. Poleg Copove je zraven 
privezana tudi slika Vodnikova z znanimi stihi: ,,Drava cigava 
je . . ." Na tretjem privezanem listu pa se bere : 1694. Impri- 
matur. Vom k. k. illyrischen Landespraesidium. Laibacii 12. Juli 
1838. Schmidburg m. p. Iz tega se vidi, da sta ta dva akvarela 
— cenzurni eksemplar, ki je prisel iz arhiva dezelne viade v 
muzej po podobni neznani poti kakor rokopis Presernovih pesmi. 

Kdo je izdal po teh dveh akvarelih podobo Vodnikovo in 
Copovo? Korytko. Iz zapuscine Stanka Vraza (v zagrebski 
vseuciliski knjiznici) imam prepisano pismo, ki ga je pisal 
dne 7. svecana 1839 Fr. Malavasic Vrazu. V tem pismu javlja 
Malavasic, da je Korytko umrl dne 31. januarja: ,,Danico ilirsko 
in novine smo brali tukej, dokler je Korytko zivel, al zdaj si 
jih bomo sami od Zagreba pripisali. Ta nam je mnoge caso- 
pise posodoval, pa zdaj naj pociva v miru ! Ob raze Vodnika 
in Copa je ravno 4 dni pred smertjo lithographirane z Dunaja 
dobil. Kadar bodo za dobiti, Vam jih bom poslal." 

Baraga med jozefinci in janzenisti. 

Pri nas imamo navado metati jozefince in janzeniste v en 
kos. A mozje so se locili med seboj tako, kakor se loci razum 
od cuvstva. Jozefinci so bili hladni racunajoci racionalisti, urad- 
niki ; janzenisti, posebno oni poznejse dobe, pa mrki pietisti, 
zaprti V svoje strogo verske obcutke. Prvi kot uradniki centra- 
listicne dunajske vlade niso marali, da bi se duhovniki spuscali 
V nevarno pisanje knjig, zlasti se nenemskih ; drugi pa so pustili 
veljati same molitvenike in pobozne knjige. 

Ob Herbersteinovem-Japljevem casu so oboji dobro izhajali 
med seboj ; Herberstein je bil celo najvnetejsi zagovornik idej 
in naprav Jozefa II., ces da spadajo samo v „vnanjo disciplino", 
ne pa v „notranjo", cuvstveno, ali kakor pravi on, „v to, kar 
se pravzaprav imenuje religija". 

V zacetku XIX. stoletja se je slovenski janzenizem — kakor 
sem ze na drugem mestu namignil — izdatno izpremenil. Postal 
je zagovornik cuvstvenega obskurantizma in zacel tiho vojno z 
oglajenim, birokraticnim racionalistom — jozefinizmom. Javno 



10 Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



izbruhniti ta boj ni mogel, ker so jozefinci imeli vlado na svoji 
strani in predstavljali sami lokalno vlado. A v aktih se najdejo 
razlocni sledovi medsebojnega antagonizma. Naj omenim en 
sam znacilen slucaj ! 

V svoji vlogi z dne 16. julija 1820 st. 30 se je odpovedal 
ravnatelj bogoslovskih studij na Ijubljanskem liceju Anton 
Clementini svoji itak samo castni, to se pravi neplacani sluzbi. 
C. kr. studijska dvorna komisija je zahtevala od Ijubljanskega 
gubernija, naj ji predlozi terno. Licejsko ravnateljstvo je na- 
svetovalo na tozadevno gubernijsko prosnjo edinega kanonika 
Bonaventuro Humlja. Ljubljanski skof je predlagal : l"l°loco: 
kanonika Humlja, ki je bil izvrsil svoje studije v „Collegio 
germanico" v Paviji, 2^° loco: kanonika Jurja Zupana, ki je bil 
dosegel na dunajskem vseuciliscu doktorat bogoslovja; bil je 
sicer vcasih bolehen, a pri sedanjih dobrih profesorjih — pravi 
skof — bi lahko vodil ravnateljstvo, 3^° loco: kanonika Urbana 
Azbeta, doktorja bogoslovja, ki pa se je kot duhovnik na dezeli 
sicer manj pecal z ucenim bogoslovjem. 

Pri guberniju je referiral svetnik Mayr, duhovnik, ki bi bil 
sedem let pozneje kmalu postal skof v Celovcu.') Bil je jozefinec, 
in njegovo porocilo znacilno osvetljuje razmerje med obema 
strujama. Gubernij priporoca Azbeta ter pravi : „Die Landesstelle, 
welche von dem dermaligen Bestande der theologischen Pro- 
fessoren nicht ganz jene hohen Begriffe mit dem Ordinariate 
theilet, haltet den Posten eines theologischen Studiumdirektors 
hier fiir ein sehr wichtiges Amt. Er muss mit einem Manne 
besetzt werden, der den milden Gesinnungen der landesvater- 
lichen osterreichischen Regierung entspricht, und der dem Sekten- 
geist einer finstern, menschenfeindlichen Parthey, die schwer 
besanftigt und trotzig wie jene englischen Presbyterianer so 
wenig das Ansehen einer gesetzlichen Hierarchic, als der hochsten 
Staatsgewalt ehren, wenn sie ersterer nicht etwa zu ihrem Zwecke 
bediirfen, — mit Kraft und Klugheit zu zahmen versteht." 

Dalje pise gubernij o Ijubljanskih janzenistih: 
„Man will lieber dem Domherrn Hummel drey Amter 
namlich die Dompfarre, Schulen-Oberaufsicht und die theolo- 
gische Studien- Direction allein aufladen, lieber den immer 
kranken Domherrn Suppan, der wahrend der ersten Semestral- 
prufungen und fast den ganzen Winter durch das Bett hiitten, 
und dem das Ordinariat deswegen die Dompfarre abnehmen 
musste, neuerdings in Anspruch nehmen, lieber endlich den 



') Primcri pismo Copovega korcspondenta Mazka, pisano Copu v Lvov 
dne 28. aprila 1827 (v Copovi zapiiScini v ljubljanski licejki): „Mayr diirfte 
von Laibacli bald wegkommcn als Biscliof von Klagenfurt und an seine Stelle 
Meschutar alsGubcrnial-Rath nach Laibacli oderRaunicher zuruck undMeschutar 
nach Triest als Regierungsrath." 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 11 



geschatzten Aschbe von aller Bedienstung entfernen und in 
ganzliche Unthatigkeit versetzen, als diese Direction auf einen 
Mann iibergehen sehen, der nicht im Geiste jener Parthey 
handeit. 

Man weiss es wohl, dass der Bischof diese Parthey niclit 
liebet, der er jedoch ofters naciizugehen fiir rathlicti findet." 

Zato predlaga gubernij na prvem mestu Azbeta, na drugem 
in tretjem Humija in Zupana, a pristavija : 

„Von beyden letzteren lasst sich jedoch nichts anderes als 
die Aufrechterhaltung des dermaHgen Systems erwarten." 

Jozefinci in janzenisti, to sta tore] biH obe najmocnejsi 
in najveljavnejsi verski smeri na Slovenskem v prvi polovici 
XIX. stoletja. Tretja stranka je zivela v franciskanskem samostanu 
in jenastopala zlasti zoper janzeniste v svojih pridigah in javnih 
gledahskih predstavah (slovenskih! o katerih jako pogresamo 
kake posebne studije). O tern pise Kopitar Safafiku : „Sic 
franciscani nostros Rigoristas vocant Luterjani, und 
lassen sie in ihren Vaudevilles auf modrijani (Kluglinge) 
reimen." (Zbornik, I. str. 109.) 

Ze iz tega citata se vidi, da so povdarjali franciskani 
nasproti janzeniski strogosti neko veselo zivljensko razpolozenje. 
Ta njihova smer je dobila v dvajsetih letih niocno podporo z 
Dunaja. Tani je namrec deloval v podobnem zmislu P. Clemens 
Maria Hofbauer. Njegovo vedro krscanstvo z veselo socialno 
noto je nastalo cisto naravno bas v veselem mestu Dunaju 
in se ravno tako naravno pridruzilo kot tretja smer starima 
dvema, ozironia stopilo v opozicijo proti njima, povdarjajoc 
zlasti one momente, ki jih janzenisti in jozefinci niso vpostevali : 
humanitarno socialnost, versko zivljenje vdrustvih in bratovscinah. 
Na Kranjsko je zanesel Hofbauerjev duh Friderik Baraga, ki je 
studiral na Dunaju pravo, poslusal pridige „dunajskega Ijud- 
skega apostola",~ki mu je bil spovednik dotlej, ko je popustil 
posvetne studije in vstopil v Ijubljansko semenisce. Leta 1823 
je bil posvecen v duhovnika in namescen kot kaplan v Smartinu 
poleg Kranja. Tu je sluzboval stiri leta „in si pridobil zaupanje 
Ijudi dalec na okoli. Vse je drlo k njemu celo po vec ur dalec." 
(Jos. Benkovic, v „Voditelju", 1901, str. 374.) 

Baraga je deloval med Ijudstvom zlasti potom bratovscine 
„srca Jezusovega" in ,,kronaric Matere Bozje"; kot pomocnice 
so mu sluzile zlasti vnete zenske. Tako delovanje se je moralo 
zdeti strogim janzenistom naravnost „pogansko", a aristokratskim 
jozefincem ponizevalno. 

Baraga ni dolgo deloval v Smartinu, in ze je v sosednji 
zupniji zacutil dekan, da mu ubegavajo ovcice v sosednjo ograjo. 
V Stari Loki je bil takrat dekan Jernej Bozic. Ta je poslal 
18. februarja 1. 1828 na ordinariat ovadbo zoper delovanje 



12 Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 

Baragovo, ki se mu je zdelo versko nedostojno. Skofijstvo je 
poizvedovalo in koncno pooblastilo smartinskega zupnika Jurja 
Kalana, naj zaslisi po predpisanih tockah kaplana Baraga. Dne 
21. marca 1828 je Kalan stavil Baragu naslednja vprasanja: 

1. Jeli res, da nabirate ude bratovscine „srca Jezusovega" 
in ,,kronaric Matere Bozje" s pomocjo zensk (Weibspersonen) 
in jiii potem zapisujete v posebno bratovsko knjizico? 

2. Hranite li vi se te bratovske knjizice in koliko udov 
stejeta omenjeni bratovscini? Ali posiljate morebiti te seznamke 
kam drugam? 

3. Jeli res, da pobirate od vsakega uda bratovscine ,,srca 
Jezusovega" po 6 kr. vpisnine in da posiljate ta nabrani denar 
franciskanom v Ljubljano za sv. mase, ki naj se bero za ude? 
Ali je kaksnemu in katereniu ocetu franciskanu znano, da se 
zbira ta denar od udov imenovane bratovscine? 

4. Odkod ste dobili podobice za ude imenovane bra- 
tovscine, in kdo zapisuje na obratni strani podobice ime uda? 

5. Kdo je spisal rokopis z naslovom : Bukvize kronarz 
Matere Boshje in iz cigavih rok ste ga dobili? 

6. Kdo vas je zapeljal k razsirjevanju (zu dem Geschafte 
der Verbreitung) imenovanih bratovscin in zapisovanju udov? 

7. Ali Vam ni znano iz bogoslovja, da so vse bratovscine 
odpravljene — ,,und nur auf eine, namlich jene der thatigen 
Naclistenliebe, reducirt seyen?" 

8. Jeli res, da ste nekaterim zenskam kupili erne rute, da 
bi na ta nacin lozje izpodrinili rdece? 

Baraga je odgovoril na stavljena vprasanja : 
Ad 1, 2, 4, 5 in 6. Kar sem v tern zmislu do onega casa 
delal, ko sem dobil v roko obtoznico gospoda dekana staro- 
loskega, je bilo to, da sem Ijudem, ki so me prosili, narocal 
iz Ljubljane podobice srca Jezusovega in dajal nanje pisati njih 
imena v Ljubljani (v Gradiscu, st. 10, od nekega cloveka, ki je 
bil prevzvisenemu skofu poprej znan nego meni), ali pa sem 
jih sam doma pisal in potem te podobice dajal Ijudem z na- 
rocilom, kaj naj po odredbi papeza Pija VII. vsak dan molijo. 
Koliko oseb si je dalo v Ljubljani in drugod na take podobice 
,,srca Jezusovega bratovscine" zapisati svoje ime, nikakor ne 
morem vedeti. — Zapeljal me k temu pocetju ni nihce drugi, 
kakor mnenje, da bom Ijudem, ki hocejo to molitev opravljati, 
koristil, ako jim dam priliko, da to store. Odkar pa vidim, kako 
neljubo je to mojim visjim, vsakega kratkomalo odslovim. 

V tem kraju je ze veliko let navadna poboznost na cast 
Matere Bozje, s slavo in castjo kronane, pa ni bratovscina, 
ampak navadna privatna poboznost ob vseh nedeljah in praz- 
nikih. Kolikor se spominjam, sem zapisal na 2 ali 3 listke (ki 
sem jih dal eni teh oseb) na vsak listek po 12 imen teh oseb . . . 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 13 

Ad 3. Vsaka podobica stane 6 kr. Ta denar se zbira, da 
se potem zanj citajo ob gotovih dneh pri oltarju srca Jezusovega 
V imenovani zupni cerkvi sv. mase (za ude). 

Ad 7. Res mi ni neznano, da je marsikaj odpravljeno, kar 
je bilo dobro, in marsikaj uvedeno, kar ne nadomesti starega 
dobrega. — „Indessen, ich bin dariiber nicht Richter, sondern 
meine Pflicht erheischt es nun, mich den Befehlen der Obern 
ganz zu unterwerfen." 

Ad 8. Jaz kupujem iz dobrotljivosti temu ali onemu vcasih 
kaksno obleko in tudi rute, pa ne samo erne, ampak tudi 
visnjeve in bele. 

K tem odgovorom Baragovim je pristavil njegov zupnik 
Kalan se sam nekaj opazk : 

Bratovscina „srca Jezusovega" pravi, da je ze jako raz- 
sirjena po vsej kranjski in tudi po nekateriii krajih staroloske 
fare in da je gospod Baraga veliko pripomogel k njenemu 
razsirjenju; v drugo bratovscino pa se zdi, kakor da bi ne bil 
se „eingestudiert". Dalje pravi zupnik Kalan: 

Icii habe, um den schon in voraus erwarteten ausweichenden 
Antworten mehr vorzubeugen und um mich, wegen seinem 
eigensinnigen Beharren bei einigen monchischen Grundsatzen, 
nicht zu sehr zu ereifern den H. Baraga schriftlich einvernommen". 
On pa da vkljub temu odgovarja kumulativno in se deloma 
izogiblje direktnim odgovorom. Zupnik upa, da se bo poboljsal, 
ako se mu da ukor in se to zgodi v prizanesljivi obHki, ,,indem 
er zu diesem gesetzwidrigen Geschafte, wie aus allem abzu- 
nehmen ist, nur durch frommelnde Weibspersonen, den bekannten 
Schuster von der Gradischa-Vorstadt, meistens aber durch das 
gegebene Beispiel des Franziskaner-Convents zu Laibach verleitet 
wurde. Zupnik hvali njegovo moralnost, radodarnost, pripomni 
pa, ,,dass H. Baraga den Personen des anderen Geschlechtes 
ledigen Standes zu viel Zutrauen schenke, und dafiir von mehrern 
derselben ein vermessenthches Vertrauen, wenn nicht gar, doch 
ohne sein Wissen, fleischliche AnhangHchkeit einarndte. Zaradi 
njegove spovedne gorecnosti ga obiskujejo Ijudje iz mnogih, 
vcasih jako oddaljenih krajev. Slabi nasledki te njegove vneme 
se ze kazejo v tem, da zanemarja otroski pouk. Najbolje bi 
bilo, ako bi ga premestili. (Pismo je datirano v Smartinu poleg 
Kranja, dne 14. aprila 1828; dobil sem ga na razpolago iz 
knezoskofijskega arhiva po prijaznosti gosp. skofijskega kance- 
larja V. Steska.) 

Nato je skof Wolf v lastnorocnem pismu naznanil staro- 
loskemu dekanu glede na njegovo pritozbo ,,zoper pocenjanje 
nekih skrivnih verskih bratovscin", da je od dekana ovajenega 
smartinskega kaplana Baraga ze poucil in misli, da se od te 



14 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



strani bratovscine ne bodo vec podpirale. Dekan pa naj vseeno 
se dalje dela zoper razslrjevavce. (Ljubljana, 19. aprila 1828.) 

Zupniku Jurju Kalanu pa je pisal skof Wolf, naj pobozno 
gorecnost kaplanovo tako vodi, da bo vse stroke dusnega pa- 
stirstva enako uposteval. 

Baraga je bil potem se v istem letu premescen za kaplana 
V Metliko. Kako so ga sprejeli tamkajsnji duhovniki in kako 
ravnali z njim, o tern je priobcil par anekdot Benkovic v „Vo- 
ditelju", 1901, str. 501. 

Leta 1830 se je umaknil Baraga slovenskim janzenistom 
in jozefincem v Ameriko. 

Dr. Jakob Zupan v preiskavah. 

Dr. Jakob Zupan je bil, dovrsivsi bogoslovje in postavsi 
na dunajskem vseuciliscu doktor bogoslovja, nekaj casa duhovnik 
na dezeli (v Smarju pri Laniscu, St. Marein im Haarland). Pri 
konkurzni izkusnji, ki mu je uspela jako dobro, se je pokazal 
mislecega cloveka — ein denkender Kopf, pravi neko porocilo 
— odlikoval se je s posebnim znanjem latinscine in z veliko 
jasnostjo v pismu. Cesar ga je nato imenoval z odlokom z dne 
24. julija 1815 na predlog dvorne komisije za profesorja starega 
zakona in orientalskih jezikov na Ijubljanskem liceju. 

Zadovoljnost z njim ni trajala dolgo. Ze leta 1819 se je 
pritozil gubernij na Dunaj v svojera letnem porocilu o stanju 
pouka na liceju, da se Zupan brani poucevati orientalske jezike, 
,,radi cesar pa se mu niti ne zdi vredno opraviciti se". Zato je 
dobil oster ukor. Nato je nekaj casa menda vrsil svojo dolznost. 

Leta 1827 so se zacele nove tozbe. Iz pritozbe studijskega 
ravnatelja teologije Andreja Albrechta in iz protokola Ijubljan- 
skega gubernija je dvorna komisija zvedela, da se Zupan brani 
cenzurirati konkurzne naloge konkurentov za stolico dogmatike 
na liceju. Albrecht ga je zatozil, da je bolan na fiksni ideji 
(Nr. 5263, de 1828). 

Dne 30. aprila 1828, st. 1779 je odgovorila dvorna komisija, 
da odobrava skrbnost in prizanesljivost napram bolnemu pro- 
fesorju, da pa se mora vseeno gledati, da disciplina ne bo 
trpela. O ovadbi Albrechtovi, da Zupan v gostilni obeduje, kjer 
se mu rogajo in smejo gostje pri sosednjih mizah, pravi dvorna 
komisija, da to ne spada v njeno, ampak skofovo kompetenco, 
ker je Zupan obenem duhovnik Ijubljanske skofije. 

8. februarja 1829 je zopet izrocil bogoslovski studijski 
ravnatelj obtoznico zoper Zupana. Zdravniskega izpricevala o 
njegovi dusevni bolezni, ki so ga zahtevali na Dunaju, si gu- 
bernij se ni bil preskrbel, a je vendar poslal porocilo na Dunaj, 
ces da je evidentno, da je Zupan „geistes- und gemuthskrank 



Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 15 

und dass er nothwendig von seinem Lehramte sogleich enthoben 
werden musse." Gubernij je dal profesorju Zupanu takozvani 
ex-offo dopust. Kar se tice suplenta pravi, da naj ravnateljstvo 
poskrbi zanj in ga predlozi guberniju v potrditev. Ako name- 
rava predlagati duhovnika Gollmayerja iz dunajskega semenisca, 
cigar ime se imenuje, si je lahko v svesti gubernijske potrditve, 
samo da GoUmayer ne sme zahtevati povmitve potnine z Dunaja 

V Ljubljano iz kranjskega studijskega fonda. Gubernij poroca 
dalje, da je narocil ravnateljstvu, naj z bolnim Zupanom pri- 
zanesljivo ravna, da je ze odstopil dezelni sodniji predlog licej- 
skega ravnateljstva, naj sodnija spravi Zupana pod kuratelo. 

To porocilo je prislo na Dunaju dne 7. marca 1829 na 
dnevni red. Porocevavec je bil dvorni svetnik skotski opat. Ta 
je menil, da bi bil Ijubljanski gubernij boljse storil, ako bi bil 
vprasal Ijubljanskega protomedika, kako sodi o dusevnem stanju 
Zupanovem, nego da je stvar izrocil sodiscu. Zadeva se opatu 
zdi tolikanj nujnejsa, ker studijski ravnatelj v svojem porocilu 
trdi, da razsirja Zupan med ucenci nevarne nauke. Ako se po- 
rocila ravnateljstva potrdijo, je bilo seveda cisto prav poskrbeti 
za suplenta. A preden so se odlocili za gojenca pri sv. Avgustinu 
na Dunaju, Gollmayerja, naj bi bili \prasali Ijubljanskega skofa 
za svet. 

Dne 4. aprila 1829, st. 7026 je poslal gubernij na Dunaj 
naslednja porocila : Odlok, v katerem se izreka Ijubljansko 
mestno in dezelno sodisce, da profesor Zupan ni niti blazen, 
niti neumen, ampak samo cudak, ki ne potrebuje nikaksnega 
kuratorja, ampak za enkrat samo politicnega ozjega nadzorstva. 

V drugi vlogi nasteva bogoslovski studijski ravnatelj vse, kar se 
da zoper Zupanovo vedenje in govorjenje zadnjih let povedati, 
in predlaga, naj Zupana vsaj do novega solskega leta v jeseni 
odpuste; medtem pa naj ga opazujejo. Sicer pa Zupan na pr. 
predavanj orientalskih jezikov sploii se zacel ni, ceprav gre ze 
zimski semester h koncu. V tretji prilozeni vlogi se pritozuje 
profesor Zupan sam zoper svoj ex-offo dopust, pravi, da ni 
bolan in da ne potrebuje dopusta. Predavanj orientalskih jezikov 
se ni zacel, ker hoce pocakati uspehov v svojem glavnem pred- 
metu in videti, kateri dijaki bi bill sposobni uciti se orientalskih 
jezikov, ki so itak izvenredni ucni predmet. To Zupanovo 
opravicevanje pobija ravnateljstvo in zahteva, da se zacasni 
dopust in suplent GoUmayer potrdita. Tudi gubernij je mnenja, 
da se Zupan za tako dolgo odstavi, da bodo opazovanja skofa 
in licejskih profesorjev potrdila, da je zopet sposoben predavati 
in poucevati. Obenem javija ravnatelj, da je zaradi kratke dobe 
kar sam nastavil suplenta Gollmayerja, nepocakavsi odloka z 
Dunaja, kar je tudi gubernij potrdil, Zupanu pa sporocil, da 
je njegova pritozba poslana na Dunaj v koncno resitev. 



16 , Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



Porocevavec pri dvorni studijski komisiji skotski opat e 
k tern porocilom pripomnil, da se razvidi iz sodnijskega po- 
jasnila, da je Zupan samo cudak, ne pa bolan. Na ovadte 
studijskega ravnatelja se ze zato ni povsem zanesti, ker iz 
Ljubljane vkljub izrecni zahtevi se vedno ni zdravniskega izpri- 
cevala o Zupanovi bolezni. Kakor se torej sodisce ne mara 
prenagliti s kuratelo, tako je bilo Zupanovo zacasno odstavljen;e 
od poduka prenagljeno, posebno ker Zupan v svoji pritozbi 
sam protestira zoper to. Tudi pristavlja ravnatelj sam, da se e 
Zupan V zadnjem casu poboljsal. Poprej je ravnatelj govoril 
tudi o nekih nevarnih naukih Zupanovili, a ni navedel nob ■- 
nega in ni dokazal trditve, ki bi bila, ako bi se izkazala n e 
resnicnost, prinesla Zupanu takoj stalno umirovljenje. Zato mieli 
referent, da bi bilo najboljse, ako bi se studijska komisi a 
obrnila naravnost na Ijubljanskega skofa, ki mora Zupana kot 
kanonika, ki je svojemu predstojniku odgovoren za svoja prav^)- 
verna katoliska nacela, dobro poznati. Od te skofove izjave n ij 
zavisi, ali naj Zupan ostane, ali se odpusti le zacasno, ali j a 
se za stalno umirovi. 

V pismu z dne 28. aprila 1829, st. 2110 je komisija v 
resnici vprasala skofa Antona Alojzija Wolfa za njegovo mnenje. 
Razlozila mu je dosedanji razvitek zadeve in pristavila h koncj, 
da je ves cas pogresala kaksnega dolocnega skofovega pred- 
loga, „welches kaum unterblieben sein diirfte, wenn Supan 
ganz so ware, wie der Director sich iiber ihn auslasst, dessen 
Ausserung in einer Sprache abgefasst ist, die allerdings das 
Bedenken personlicher Animositat erweckt." Pri tako nedostatnih 
porocilih da dvorna komisija ne more nicesar skleniti, kakor 
samo grajati ravnanje gubernija, ki je tako hitro potrdil odslo- 
vitev Zupana. Koncno prosi skofa, naj se izrazi ,, iiber Supans 
rechtkatholische Grundsatze und dessen Beybelassung im Amte " 

Pri seji dne 30. maja 1829 je prisla Zupanova zadeva v 
studijski dvorni komisiji zopet v obravnavo. Razpravljalo se e 
na podlagi novega porocila Ijubljanskega gubernija. V ten 
porocilu je gubernij javil, da je bil zavrnil Zupanov protest 
zoper zacasni dopust in potrdil Zupanovega suplenta Gollmayerj i. 
Tudi je bil narocil skofu in licejskim profesorjem, da naj Zupai a 
nadzorujejo in svoja opazovanja koncem leta sporoce njemu v 
svrho nadaljnega postopanja. A medtem da je licejski bogo 
slovski ravnatelj prostovoljno vnovic porocal guberniju o Zupar u 
in sicer v zelo pomirjevalnem zmislu. Pravi, da je odreje li 
dopust (ki pa v resnici ni stopil v veljavo, samo orientalsl e 
jezike je suplent GoUmayer prevzel od Zupana) zelo dobt ;> 
vplival na moza in pripomogel, „dass sein Geist wieder erstarke 
und auch sein Gemiith sich wieder erheiterte, so zwar, da5:,s 
er nicht allein im Stande blieb, seine Vorlesungen iiber das 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 17 

Bibelstudium ununterbrochen fortzusetzen, sondern dass er auch 
— wie allgemein zu vernehmen war — selbst die Semestral- 
prufungen mit derjenigen Auszeichnung zu halten vermochte, 
die an diesem gelehrten Mann in friiheren Jahren zu beobachten 
gewesen ist." Ravno tako ugodna izprememba se vidi sedaj 
na njegovem privatnem vedenju in ker so „ustanovili njegovi 
kolegi neko prijateljsko, v resnici hvalevredno drustvo, so na 
ta nacin mnogo pripomogli, da se je tudi njegovo zasebno 
zivljenje razvedrilo." 

Poleg tega porocila licejskega bogoslovskega ravnateljstva 
je poslal gubernij na Dunaj tudi^ pismo skofa Wolfa, za katero 
je bila prosila dvorna komisija. Skof pise (dne 24. maja 1829): 

„Predliodnik sedanjega ravnateljstva je bil od kapi zadeti 
kanonik Azbe, ki se oslabljen na duhu in telesu ni brigal za 
nic, ampak je vse podpisal, kar mu je predlozil licejski skriptor 
V podpis. Za njim je prisel kanonik Albrecht, ki je jako oblozen 
z delom. Ker se je brigal za vsako stvarco, je bil morebiti 
zato nekoliko nadlezen raznim profesorjeni. Vendar je bil po 
moji vednosti ravno Zupan oni „ki se ni nikoli pritozil zoper 
novega bogoslovskega ravnatelja." 

„Supan ist ein wissensciiaftlicher, seinem Amte vermoge 
seines Wissens ganz gewachsener Mann. Von jeher hatte er 
eine besondere Vorliebe fiir das slavische Sprachstudium, er 
wanderte zur Verfolgung dieses Zweckes nicht nur im Lande, 
sondern auch weit ausser demselben in den Ferien stets herum, 
schloss sich an Jedermann, bey dem er eine Ausbeute hoffen 
konnte, an, und ist allenthalben als ein vaterlandischer Sprach- 
forscher bekannt geworden, daher er audi die Vorliebe seiner 
Landesleute vorziiglich aber der weltliciien Stande fiir sich hat." 

Ko je predlagal ravnatelj dne 8. februarja t. 1., naj se 
zacasno odstavi in spravi pod kuratelo, je bila javna naklonje- 
nost Zupanova razzaljena in zaceli so dolziti ravnatelja Albrechta, 
da Zupana osebno mrzi.') To ocitanje je bilo samo na sebi 



') Primeri, kar o Zupanovem slucajii poroca iz Ljubljana Schulz 
pi. Strasznitzki svojemu prijateljii Socherju na Dunaj : ,,Stelle dir einmal vor, 
was sich an unserem Lyceum ereignete. Unser Professor des alten Bibel- 
studiums Dr. der Theologie, Jacob Suppan, ein ehemaliger Mitschiiler Remboids 
in Wien, obwohl ein geborener Krainer, fiir welches sein Vaterland er mit 
gliihendem Enthusiasmus eingenommen ist, ein Koloss der slavischen und 
orientalischen Sprachgelehrsamkeit, ist librigens ein heller, aufgeklarter Mann, 
jedoch Sonderling eigner Art, er heizt sich nicht im Winter ein, tragt Jahr 
aus Jahr ein dieselbe Leibwasche und Rock, hat fast mit niemand Umgang, 
brennt nie ein Licht, wenn es finster wird, macht er seine Meditationen aus 
krainischen Poesicn, er ist ein Mann von ungefahr 40 Jahren. Dieser Mann 
ist nun einem Theil der hdheren Geistlichkeit, insbesondere dem Direktor 
des theologischen Studiums anstossig. Was thut nun dieser? Er reicht beim 
Ordinariate ein, P. S. sei, wie es seinem Benehmen zu entnehmen ist, 
irrsinnig, tragt auf Kuratel und Pensionirung an. Das Gubernium enthebt 



18 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



gotovo povsem neutemeljeno, a je vkljub temu dalo ravnatelju 
povod, da se je v svojih poznejsih ovadbah izrazal obsirneje 
in krepkeje, kakor ima sicer pri svojem mirnem znacaju in 
flegmaticnem temperamentu navado. „Die aussere Verwahr- 
losung des Supan hat er noch mit milden Farben geschildert, 
denn sie gieng, was er gar nicht sagte, so weit, dass Supan 
dem Professor der Kirchengeschichte, der taglich nach ihm die 
Vorlesungen halt, nicht selten Ungeziffer auf dem Lehrstuhle 
zuriickUess." 

Kar je Albrecht ovadil, je seveda vse res; zdi se mi samo, 
da je ravnatelj premalo spreten v obcevanju in da ni v svojih 
porocilih dovolj dehkatno izbiral izrazov. Zakaj vse, kar se 
more Zupanovim predavanjem, katere imam ze delj casa v 
evidenci, ocitati, je to, da se kot vnet cestilec in ce se ne 
motim, tudi ucenec Jahna ne more lociti od njegovih, nekdaj 
predpisanih knjig in da ima naceia tega moza za svoja.^) Ker 
pa so te knjige v resnici spotikljive, jih je vlada po pravici 
odpravila in leta 1826 nadomestila z Ackermannovo „Archae- 
ologia" in „Introductio in Hbros novi foederis" kot provizoric- 
nima ucnima knjigama. 

Zastonj sva se trudila jaz in ravnatelj Albrecht, da bi ga 
odvrnila od Jahnovih knjig. Ker vse prigovarjanje ni nic 
pomagalo, ga je ravnatelj najvec radi tega ovadil guberniju s 
porocilom, kateremu se razen stilizacije ne da nic oporekati. 

auf unbestimmte Zeit den P. Suppan seines Lehramtes und gibt die Sache 
in Bezug des ersten Piini\tes an die Landrechte ab. Jedoch die Landrechte 
weisen das Kuratel als unbegriindet zuriick, (ein Landrath sagte in der 
Sitzung, P. Suppan ist um Mitternacht im Traume heller im Kopte, als der 
Herr Direktor am hellen Mittage.) Mittlerweile berief schon das Gubernium 
einen Krainer, der in Frinteneo ausgebildet wurde, herein ziir Siipplirung 
der Kanzel. Suppan ist iiber all dieses, da er alles stark empfindet, sehr 
betriibt, jedoch seine samtlichen Kollegen dringen auf ihn ein, dass er 
gegen solche Willkiirlichkeit bei der Studienhofcommision rekurriren soil. — 
So, mein Lieber, geht man mit uns Professoren um. Nicht einmal das Recht 
des gesunden Verstandes lasst man uns zu. Was sagst du dazu?" 

') Johann Jahn je bil na dunajskem vseuciliscu profesor orientalskih 
jezikov, biblijske arheologije in dogmatike od 1789 do 1806. V svojih dveh 
znamenitih knjigah „Introductio in libros sacros veteris foederis" in „Archae- 
ologia biblica" se je priblizal protestantovskim ucenjakom in je marsikaj v 
svetem pismu razlagal naravnim potom. V uvodu v stari testament pravi : 
„Man wird es mir nicht verdenken, dass ich bisweilen von meinen gelehrten 
Vorgangern abgewichen und meinen eigenen Ansichten gefolgt bin." Skoro 
nato je prisel pred komisijo, ki je zahtevala, da nekatere svoje stavke pre- 
drugaci. Kmalu nato se jc pricelo njegovo preganjanje. Odslovili so ga s 
stolice in ga imenovali za metropolitanskega kanonika na Dunaju. Leta 1814 
ga je neki pozunski latinski list imenoval naravnost krivoverca. Jahnovi ucni 
knjigi jc „ocistil" njegov naslednik na vseuciliscu dunajskem avgustinec 
Leopold Ackermann, kakor so zahtevali visji, in ju je izdal pod svojim 
imenom (1825, ozir. 1826). Vec o tem glej : Wurzbach, Biographisches 
Lexicon, X. str. 42—47. 



Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 19 

Skot pravi, da je mislil, da bo Zupan dobil samo ukor, 
a dezelni gubernij ga je kar zacasno odpustil. Ali tudi ta ukrep 
je imel dobre posledice, tako da smo jaz in profesorji, ki nam 
je bilo naroceno ga opazovati, kmalu poprosili gubernij, naj 
ostane Zupan pri poucevanju, a Gollmayer naj ga suplira samo 
pri poucevanju orientalskih jezikov, sorodnili s hebrejscino. 
V tej svoji prosnji z dne 27. aprila 1829, st. 315 sem guberniju 
tudi nastel vse, kar se Zupanu ocita. — 

Na koncu svojega pisma predlaga skof, naj guvTrner 
poslje Zupanu oseben dekret, v katerem naj mu nasteje in 
graja vse njegove nerodnosti. Zraven naj se naroci dvema 
zdravnikoma, ki imata dostop do Zupana, naj ga opazujeta, 
isto naj delajo tudi profesorji. Ob koncu leta pa naj vsi predloze 
svoja podrobna porocila. Isto bo storil tudi skof. 

„Da ich einerseits den Supan seit meinem Hierseyn nie zu 
Gesichte bekam, als wenn ich ihn zur Tafel lud, dieses aber 
mir seines Schmutzes wegen endlicii auch zu eckelhaft wurde, 
andererseits aber ich durch das Vorrufen des Supan auf sein 
offenbar krankes Gemiith nachtheihg einzuwirken besorgte, so 
versuche ich' schon seit einiger Zeit durch einen Domherrn, zu 
dem er noch etwas Vertrauen zeigt, auf ihn nebst andern auch 
dahin zu wirken, dass er beym Altare, bey dem er schon seit 
3 Jahren nicht mehr gesehen wurde, wieder erscheine, sich an die 
jVorlesebiicher des Ackermann halte, und so, wie er sonst von 
tadelloser Moralitat ist, auch in dem ausserhchen Anzuge reinlich 
erscheine. Er hat dem Domherrn, der ihm bald im eigenen, bald 
in meinem Nahmen zuredet, alles versprochen ; allein dessen- 
ungeachtet wurde er beym Altare noch nicht gesehen." 

Dalje pripoveduje skof, da je pred enim tednom na kmetih 
en brat Zupanov (kmet) zblaznel, zato da se tudi zanj boji, 
Koncno nasvetuje, naj se z njim oprezno ravna. 

Gubernij predlaga soglasno z ravnateljstvom, naj se stvar 
pusti tako, kakor je; sklene se, Zupanu nasteti vse njegove 
nerodnosti v posebnem pismu. Ukaze naj se mu, naj se drzi 
predpisane knjige. Koncno misli gubernij, da zdravniska pre- 
iskava sedaj ni vec potrebna. 

Na Dunaju je^prislo to porocilo gubernija dne 6. junija 
1829 V obravnavo. Skofovo pismo so vzeli na znanje in potrdili 
suplenturo Gollmayerjevo. Guberniju so odpisali, naj ravna z 
Zupanom po skofovem predlogu. V odgovor na njegovo pritozbo 
zoper zacasni dopust naj se mu v mili obliki navedejo vsi pre- 
stopki in vse nepravilnosti zadnjih let. Vrhutega naj se pooblastita 
dva zdravnika, da opazujeta Zupana. Izbrati se morata taka 
zdravnika, ki sta mu simpaticna in imata pri njem vstop. Tudi 
bogoslovski ravnatelj in profesorji naj ga opazujejo in na koncu 
solskega leta porocajo' „in einer umstandlichen Relation." 



20 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 

V sejo dne 27. februarja 1830 je bil predlozil Ijubljanski 
gubernij prosnjo bogoslovskega ravnatelja, da bi smel Gollmayer 
— ki je bil postal medtem profesor dogmatike — tudi v tem 
letu citati izvenredna predavanja orientalskih jezikov, ki jih 
profesor Zupan ne mara. Ravnatelj Albrecht je zahteval od 
Zupana tozadevno pismeno izjavo in jo obenem s svojo prosnjo 
predlozil guberniju dne 9. januarja 1830. Gubernij je Albrechtov 
predlog in Zupanovo izjavo poslal na Dunaj. Dvorna studijska 
komisija je odgovorila, da je sicer Zupanova dolznost imeti ta 
predavanja za remuneracijo 150 gld., da pa hoce zavoljo poznega 
casa dovoliti suplenta. Prihodnje leto pa naj Zupana opomnijo 
na njegovo dolznost. Tudi se naj mu v mili obliki rece, da 
mora svoje uradne dolznosti vrsiti, sicer se bo tudi za njegovO' 
redno stolico nasla sposobna ucna moc. 

Dve leti so nato mirovale preiskave zoper Zupana. Rav- 
natelj in profesorji so ga opazovali in sporocali svoja opazovanja. 
Gubernij pa je na podlagi teh porocil govoril o stalni poboljsavi 
dusnega stanja in vedenja Zupanovega. 

Naenkrat pa so se raznesle vznemirljive govorice po- 
Ljubljani. Guverner se je obrnil na skofa, naj mu avtenticno 
poroca stvari. Zupan je bil namrec dne 29. junija 1832, potem 
ko ze leta in leta ni pridigoval, nepricakovano nastopil v sent- 
peterski cerkvi na praznik sv. Petra in Pavla z nenavadna 
pridigo. Propoved mu je bil prepustil ondotni zupnik. Poslusala 
ga je ogromna mnozica. Gubernijsko porocilo skofovo poro- 
cilo in izvlecek iz pridige sta iz aktov nekam presla — pravi,. 
da je Zupan v svojem govoru napadal duhovske in posvetne 
oblasti in oznaceval nekatere zapovedane cerkvene nauke kot 
neresnicne. Gubernij prilaga tudi raport policije o pridigi in 
pravi, „dass der Inhalt dieser Predigt nach der Ansicht des 
gehorsamsten Guberniums das Geprage eines gemiithskranken, 
aus den Schranken der Besonnenheit tretenden Sonderlings, 
dessen verkehrte Ideen insoweit an Irsinn granzen, wenn erwogen 
v/ird, an welchem Orte und vor welchem Auditorium sie vor- 
getragen wurden." Obenem se posilja porocilo bogoslovskega 
ravnatelja o semestralnih izkusnjah, kjer se o Zupanovem izpra- 
sevanju pravi, „dass seine Priifung in unbescheidene und hochst 
unzweckmassige Deklamationen uber Freiheit und Liberalitat^ 
in Angriffe gegen seine Vorgesetzten, gegen die Tendenz der 
offentlichen Anstalten und die Regierung, und in Verunglim- 
pfungen und Ausfalle gegen Personen ausartete, dass auch sein 
iibriges Betragen wahrend der Priifung insbesondere iiber die 
von dem Studiendirektor gemachten Bemerkungen Spuren eines 
Verruckten zeigte." 

Bogoslovski ravnatelj ne pusti Zupanu vec predavati. Skof 
pravi, da ne bo tudi on dovolil bogoslovcem k njegovim 



Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 21 

predavanjem in, naj se karkoli ukrene z njim, v dusnem pastirstvu 
ga ne more vec rabiti. Tudi mu se utegne prepovedati maso 
brati. Skof tudi predlaga, naj se Zupan s polovicno placo upokoji, 
njegovo stolico pa naj suplira zacasno na Dunaju izsolani Jernej 
Vidmar. Razpise naj se takoj konkurs. 

Gubernij je bil mnenja, da je Zupan bolan. Zato je narocii 
protomediku Schneditzu, naj ga preisce in predlozi svoj parere. 
Prosil je pa, naj se nesrecnemu mozu pusti placa. Gubernij ga 
je ukazal ,,in ganz unauffallliger Weise" policijsko nadzorovati. 

Dvorna komisija je na predlog referenta Pletza odlocila, 
naj bogoslovski studijski ravnatelj sam doloci suplenta, glede 
Zupana pa naj gubernij stavi svoj koncni predlog vsaj do 
15. decembra. Dokler se ne izkaze bolezen ali krivda Zupanova, 
naj uziva polno placo. 

Pri seji dvorne studijske komisije dne 29. septembra 1832 
se je vzelo na znanje skofa Wolfa pismo, ki ga je pisal guver- 
nerju Schmidburgu, da ne bo vec dovolil svojim bogoslovcem 
poslusati Zupanovih predavanj, temvec predlaga suplenta 
Vidmarja. Na hrbtu skofove vloge je pripisal gubernij : ,,Ubri- 
gens wird ehrfurchtsvoll bemerkt, dass das arztliche Gutachten 
des Protomedikus uber den Gesundheitszustand des Professor 
Supan bisher aus dem Grunde noch nicht crstattet werden 
konnte, weil sich Supan dermalen auf einer Vakanzreise in 
Steyermark und Croazien befindet." 

Zupan je bil prosil namrec se pred svojo pridigo pri 
guberniju za dovoljenje, da sme popotovati na Dunaj. Dne 
28. junija 1832, st. 13.623 se mu je dal popotni list za trimesecno 
dobo. Odpotoval je 13. julija z brzim vozom. Dne 24. avgusta 
pa je prosil gubernij dunajsko policijo, naj Zupana opomni, 
da se cimprej povrne v Ljubljano, za gotovo pa po preteku 
svojega dopusta koncem septembra in naj se javi pri dezelnem 
predsedstvu. A Zupan je ostal skozi celo zimo na Dunaju in 
se je sele v marcu 1833 vrnil v Ljubljano. To se da posneti iz 
porocil policijskega komisarja Prohaska v Celovcu. Ta namrec 
poroca Ijubljanskemu guvernerju, da se je Zupan mudil meseca 
avgusta 1832 dalj casa v Celovcu, potem pa da se je zopet 
na povratku iz Gradca oglasil 8. marca 1833 v Celovcu. Imel 
je popotni list izdan v Ljubljani, za odhod v Ljubljano vidiran 
na Dunaju 13. februarja, v Gradcu 26. lebruarja. Popotoval da 
je Zupan celo pot pes. Isti Prohaska je porocal dne 21. marca 
1833, da je Zupan ta dan odpotoval pes proti Trzicu v Ljubljano. 
Prohaska govori o eksaltirani naravi Zupanovi. Pravi, da je 
Zupan preprican, „dass an seiner wirklich sehr misslichen Lage 
einzig und allein der Herr Fiirstbischof zu Laibach schuld sey". 

Medtem ko je bil Zupan izven Ljubljane, je dvorna stu- 
dijska komisija veckrat urgirala koncno resitev njegove zadeve. 



22 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 

Ko SO na Dunaju dne 9. februarja 1833, st. 443 strogo zahtevali 
nadaljevanja razprave, je gubcrnij ukazal gubernijskemu svetniku, 
protomediku Janezu Schncditzu, naj Zupana zdravnisko preisce. 
To porocilo z dne 15. junija 1833, st. 12.486 so poslali dvorni 
studijski koinisiji. Protomedik in njegova dva tovarisa so izjavili, 
da je „vedenje imenovanega profesorja po njega povratku z 
Dunaja tako, da ni nikakega povoda proglasati ga za telesno 
ali dusno bolnega. Zato je pac verjetno, da je imelo njegovo 
prejsnje neprimerno in malone cinicno vedenje svoj vzrok v 
dozdevnih zalitvah, ki je mislil, da so se mu prizadejale. Sploh 
se da sklepati iz vedenja tega ucenega moza, da sta nanj 
znacilno vplivala dva cinitelja : njegov prirojeni, zivahni tempe- 
rament in pa s posebno vnemo gojeni studij filologije. Zato 
bi bil Zupan najbolj na mestu pri kakem literarnem zavodu, 
na pr. v kaki javni knjiznici." 

Vkljub temu zdravniskemu porocilu je gubernij predlagal, 
naj se Zupan povsem odstavi. „Sicer bi si Zupan dovolil nove 
ekstravagance, zakaj stvar je postala javna. Sicer so zoper njega 
vsi pametni Ijudje, pa vendar se ne da tajiti, da ima Zupan 
tako V mestu, kakor tudi po dezeli mnogo prijateljev. In ne 
glede na njegovo periodicno se ponavljajoce odurno vedenje 
ga splosno priznavajo in cenijo kot domacega ucenjaka. Vsaj 
s tega stalisca se javlja v dezeli veliko socutje za njegovo usodo 
V obcinstvu in se posebno med uceco se mladino." Tudi gubernij 
je mnenja, da bi najbolje spadal v kako knjiznico, in tudi hvali 
njegovo ucenost. Profesor pa ne more ostati vec ze zato ne, ker 
skof ne bo dovolil bogoslovcem poslusati njegova predavanja. 

Dvorna studijska komisija je odgovorila nato tergalno z 
dne 27. julija 1833, st. 3761 zahtevajoc, da se Zupanov zagovor 
protokolira, in to tembolj, ker je gubernijski svetnik grof Welsperg 
postal svoje ,, posebno mnenje", v katerem bas izjavlja, da se s 
sklepom gubernija ne sklada. Zupanu naj bi se dala prilika, 
zagovarjati se. 

Nato se je sestavila preiskovalna komisija, Gubernij je 
imenoval od svoje strani kbt komisarja svetnika Vesela, skof pa 
kanonika Praprotnika. Zoper poslednjega je Zupan protestiral 
dne 7. decembra, oznacivsi njegovo nezmoznost za tak posel, 
ki zahteva ucenega moza. Ko je nato Praprotnik sam odlozil to 
mesto, je imenoval skof Wolf v komisijo izanskega zupnika 
Vojsko. Tudi zoper tega je protestiral Zupan pri guberniju, ces 
da je nezmozen, da pa ga je skof izbral, ker je Idrijcan in skofov 
IjutDljenec. Vojska ni odstopil; Zupanu so prosnjo pri guberniju 
odbili s pripomnjo, da se more pritoziti na dvorno studijsko ko- 
misijo. (Gubernialni odlok z dne 24. decembra 1833, st. 28.741.) 

Zupan se je posluzil svoje pravice in je napravil dne 
2. januarja 1834 dvorni rekurs. Ta vloga je med akti edina 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 23 

deloma raztrgana in mestoma necitljiva. Zupan pripoveduje v 
nji : Kot duhovnega komisarja pri moji preiskavi je skof dolocil 
Praprotnika. Ta je bil sele pred kratkim po skofovem osebnem 
vplivu imenovan za kanonika in je bil nekdaj moj ucenec. Jaz 
sem videl v njem cloveka, ki bo skofu, ne pa resnici na Ijubo 
sodil, zato sem protestiml zoper njega. Odgovora na ta svoj 
protest nisem dobil, pac pa mi je dosel dne 15. decembra zvecer 
ob 5. uri poziv gubernialnega svetnika Vesela kot politicnega 
komisarja, da se moram drugi dan, 16. decembra, javiti pred 
komisijo. Prisel sem na mesto in nasel tarn zupnika z Iga Vojsko 
kot duhovnega komisarja. Na tak nacin se me je hotelo izrociti 
cisto nepripravljenega drugemu takemu komisarju, ki bi stvar 
skofu, ne pa istini na Ijubo zasukal. Na moj protest proti Vojsku, 
ki sem ga tisti dan dal na protokol, sem dobil gubernialni 
odlok z dne 24. decembra 1833, v katerem me silijo k pokorscini 
na nacin, kakor da bi se bil pregresil zoper najvisje in naj- 
svetejse postave. (Ustavili so mu placo.) Pri moji preiskavi, 
menim, da bo slo zato, da se dokaze, ce sem stolico bogo- 
slovskega profesorja pravilno oskrboval in pa ce moja pridiga 
V sentpeterski cerkvi 1. 1832 zasluzi, da me odstavijo od sluzbe. 
„H. Vojska war zuerst Landcaplan, dann durch langere 
Zeit fiirstbischofl. Seminarii Oeconomus und ist jetzt Landpfarrer 
zu Igg: er befasste sich folgends beinahe ausschliessend mit 
Kiiche u. Keller und konnte sich mit den umfassenderen Studien 
theologiae niemals abgeben, er besitzt also die Eigenschaften 
nicht, die absolut erforderlich sind, um selbstiindig uber meine 
als Professor vorgetragene Lehre ein grundliches Urtheil abgeben 
zu konnen . . . Meine Entfernung von der Lehrkanzel hat, nach 
dem Gauge der Dinge zu schliessen, der hochw. H. Fiirstbischof 
schon vor beilaufig 5 Jahren beschlossen, um den seligen 
Thomas Fried rich, supplierenden Professor dogmatum, zum 
professor ordinarius der Dogmatik zu machen und den, Gott 
weiss, warum? damals dem hochw. Hrn. Furstbischofe nicht zu 
Gesichte stehenden jetzigen Professor dogmatum Golmair, 
auf die durch meine Depossessierung leer zu machende Catheder 
des alttestament. Bibelstudii zu placieren. Der hochw. H. Fiirst- 
bischof suchte den Grund zu meiner Verfolgung in meiner 
vorgeblich zu geringen Kleidung, in der Nichtabnahme der 
Winterfenster im Sommer, und scheute sich nicht, auf derlei 
gesuchte Unbedeutendheiten gestiitzt, bei dem h. Gubernio, wie 
auch bei d. h. Land- und Stadtrechte den iibereilten Antrag zu 
machen, mich fiir irrsinnig zu erklaren. O ! an einem Bischofe 
schrecklich sich rachende Ignoranz der Bibel. Diese sagt, Matth. 
5. 21, nach Ulenbergs Ubersetzung: Ich — Christus ! — sage 
euch, dass ein Jeglicher, der mit seinem Bruder zurnt, des 
Gerichtes wird schuldig seyn. Wer aber zu seinem Bruder sagt : 



24 Dr. Iv. Prijatclj : Doncski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



Raca, dcr wird des Raths schuldig. Wer aber sagt: du Narr! 
der wird des hollischen Feuers schuldig seyn. Das ist freilich 
die Sprache eines bewegten Gemiithes, allein inest & formicae 
bilis — der Wurm krummt sich, wenn man ihn tritt. Hatte 
ich eine, so zu sagen, nicht umzubringende Natur, so hatten 
mich seine fiirstl. Gnaden schon langst zu Tode maltraitieren 
mussen . . ." 

Zupan pravi, da mu je preiskovalna komisija dobrodosla, 
da se izkaze njegova pravica in skofova krivica. A za to zahteva, 
da so sodniki od toznika (skofa) povsem neodvisni mozje, 
pred vsem pa, da je duhovni zastopnik neodvisen, znanstveno 
izobrazen in izkusen moz. A duhovnik, ki ga je poslal v komisijo 
skof, ni tak. Skof ga je izbral, ker je njegov ozji rojak, Idrijcan. 
Te namrec skof Wolf povsod protezira. Zupan navaja neki 
drasticen vzgled drugega Idrijcana duhovnika Erzena, ki je zivel 
kot zupnik na Brdu pri Podpeci tako nemoralno, da so Ijudje 
za njim s prstom kazali. A moz je se sedaj tam — vkljub 
temu, da z Ijudmi tako ravna, da pravijo, da jim v peklu ne 
bo huje, kakor pod tem zupnikom. In vendar se ne upa nihce 
pritoziti proti njemu, ker je Idrijcan. Skof ga povsod odlikuje in 
ga je ravnokar predlozil primo loco za novomeskega kanonika. 

Koncno prosi Zupan, da dvorna studijska komisija sklene, 
naj se Vojska, ki bi rad na ta nacin, da hoce skofu na Ijubo 
nad Zupanom soditi, postal gubernialni svetnik, kot komisar 
zavrze. Odredi naj se, da imenuje konzistorij z vecino glasov 
novega duhovnega komisarja. 

Dvorna studijska komisija se ni sklepala o tej Zupanovi 
vlogi, ko je Zupan nevarno zbolel. Med boleznijo se je spravil 
s skofom in vlozil dne 15. januarja prosnjo, naj se njegov 
dvorni rekurz smatra za nepisanega, ker ga je sestavil v strasni 
razburjenosti, kateri je neposredno sledila bolezen. 

Ko je Zupan okreval, se je preiskava nadaljevala. Izpra- 
sevali so v semeniscu bogoslovce o posameznih Zupanovih 
izrekih pri predavanjih. Bogoslovci so v nemskem jeziku 
pripovedovali, cesar so se spominjali iz Zupanovih predavanj, 
ki pa so bila latinska. Zupan je pri guberniju prosil, naj se od 
bogoslovcev zahteva latinsko besedilo njegovih izrekov. Ko so 
mu pri guberniju prosnjo odbili, se je obrnil dne 11. maja 1834 
na dvorno studijsko komisijo z dvornim rekurzom. V njem pravi : 

„Nach hochstenorts schon angeordneten commissionellen 
Untersuchung meiner Anklage wurden nach Verlauf von an- 
derthalb Jahren nach meiner vorgekehrten Suspendierung 
meine Schtiler uber ihnen vom theologischen Studiendirector, 
der zugleich Director des bischoflichen Seminarii ist, vorgehal- 
tenen Fragen im benannten Seminario gegen mich, ihren 
Lehrer, auf eine ganz ungesetzmassige und auf meine Entfernung 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 25 



von der Professur abzielende Weise gleichsam inquisitorisch 
einvernommen. 

Es mogen vielleicht bei einer so gearteten Einvernehmung 
unter so vielen jungen Leuten sich einige gefunden haben, die 
ihres kiinftigen Wohles vvegen irgend eine gewiinschte Aussage 
ihren Vorgesetzten gegen mich gemacht haben konnten, so 
wie es viele giebt, die jede an sie gerichtete Frage als mich 
inculpierend erklart haben. Meine Schiller, ich darf es dffenthch 
sagen, ehren und Heben mich mit kindlicher Dankbarkeit und 
erstatteten mir im Jahre 1832 zu Jacobi eine gedruckte 
Namenstagsgratulation, wegen welcher freilich der Verfasser ^) 
ungeachtet sie wegen ihres studierten Inhaltes ausserst vvenigen 
Lesern verstandlich war, von seiner fiirstbischoflichen Gnaden 
vorgerufen und mit Ungnade verwiesen wurde." 

Dalje prosi Zupan, naj se zahteva od bogoslovcev latinskih 
izpovedeb, da ne bo nikaksnih nesporazumljenj. 

Referent Pletz (vzgojitelj nasega cesarja) je predlagal, — 
kar se je tudi sprejelo — da naj se preiskuje se nadalje v 
nemskem jeziku. Zupanu pa naj se dovoli pozneje izpovedbam 
dijakov nasproti navesti svoje izreke v latinscini. 

Preiskava, ki se je bila zacela 16. decembra 1833, se je 
nadaljevala in se koncala 22. julija 1834. Ker se je Zupanu 
dovolilo, da so prisla v protokol vsa njegova zagovarjanja, ki 
so narascala vcasih v prave ucene monologe, je obsegal koncno 
zapisnik nad 600 folio-strani. Skoda, da tega zapisnika ni vec 
najti med akti. Spoznal bi se iz njega ves obsezni in uceni 
duh tega zanimivega, neustrasnega moza, zakaj Zupan se v 
zapisniku ni izgovarjal, ampak je dokazoval svoje trditve in 
nazore, ki so mu jih ocitali. 

Preiskovalna komisija je izrocila guberniju dne 6. decembra 
1834 svoj zapisniski elaborat. Vsled raznih okoliscin je prosil 
gubernij se nekaj mesecev odloga. Naposled je poslal protokol 
obenem s skofovim porocilom dne 5. aprila 1835, st. 4233 
na Dunaj. 

V svoji spremni vlogi je pripomnil, da gre v tem slucaju 
bolj za to, da se Zupan napravi neskodljivega, da se spravi 
s poti, da ne bo spotikljeja, nego da se kaznuje. „Supan moge 
in einen Aufenthaltsort ausserhalb der Laibacher Dioecese 
angewiesen werden, indem derselbe in Laibach unter seinen 
Bekannten — Anhanger zahlt er wohl wenige — besonders 
aber an offentlichen Orten seinen Schmahungen freyen Lauf 
lasst und so das Band der schuldigen Achtung der untergebenen 
gegen die Vorgesetzten, besonders aber des Clerus gegen seinen 
Ordinarius auflockert." Referent pri guberniju je bil Stelzich. 

*) Joz. Eman. Kovacic. Pesem je imela naslov in akrostihon : „Vivat 
Supan!" Ponatisnil jo je Marn v Jezicniku XV. 50. 



26 Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 



Predno se je na Dunaju sklenil koncni odlok, je poslal 
najvisji kancelar grof Mitrowsky ves zoper Zupana nabrani 
materijal cirkulirat med clani c. kr. studijske dvorne komisije. 
Ti clani so bill : vladni svetnik prost Ruttenstock, dvorni svetnik 
vitez PidoU, dvorni svetnik baron Turkheim, vladni svetnik 
Hallaschka, vladni svetnik Purkarthofer, podkancelar vitez Li- 
lienau in dvorni kancelar grof Inzaghi. Referent je bil znani 
profesor dogniatike na dunajskem vseuciliscu vladni svetnik 
Pletz. Najobsirnejsi je referat poslednjega, drugi so pripisali 
svoja kratka mnenja; skoro vsi so bili zoper Zupanovo name- 
scenje v kaki knjiznici. 

Ker se nam zapisnik Ijubljanske preiskovalne komisije ni 
ohranil, se da samo iz referata vladnega svetnika Pletza nekoliko 
sklepati, kaksne so bile Zupanove izjave, ki jih je dal na 
zapisnik. Pletz govori o nedostojnem nastopu Zupanovem proti 
skofu med vso obravnavo, o njegovem bahastvu s citati iz 
sv. pisma in klasikov, pravi, da izkusa Zupan svojim besedam 
V pridigi dati drugacen pomen. A pridiga je avtenticno sporocena, 
ker so jo izpovedale take price kakor je Zupanov prijatelj 
kanonik Pavsek. Dalje pravi : 

„Wenn man demselben in streng dogmatischer Beziehung 
gerade keine Ketzerei erweisen kann : so spricht er doch iiber 
verschiedene Punkte auch der allgemeinen Kirchendisciplin und 
namentlich iiber den Colibat in einer Weise, welche die hochste 
Missbilligung verdient, und denselben nach seiner geriihmten 
Aufrichtigkeit oder vielmehr Plauderhaftigkeit als einen recht 
gefahrlichen Priester darstellen, dass ihm aber der Colibat ein 
Grauel ist, ergiebt sich auch aus dem Berichte der Polizey- 
direktion von Klagenfurt vom 8. Oktober 1833, in welchem 
gesagt wird, dass Supan, „freylich nur in vertrauten Cirkeln 
frey und unverhohlen sich geaussert habe, der Papst habe nicht 
das Recht den Priester durch die Auflegung des widerna- 
turlichen Colibats um die heiligsten Rechte der Natur zu bringen," 
wobey er nicht selten so geriihrt war, dass er in Thranen aus- 
gebrochen ist. Ebenso sind die Freyheit der Forschung, die er 
fiir die Wissenschaft verlangt, seine hamischen Ausfalle auf 
das Tridentinum und dessen Geschichtschreiber Palavicini Bogen 
83, 84, 85, seine Ansicht iiber die Censur, die er, obwohl nach 
vielen Umwegen, dennoch ausspricht, sein Hass gegen die 
Polizey, den er nicht bios in der Predigt, sondern auch im 
Protokolle, besonders Bogen 123 vorbringt, seine Lobpreisung 
der Ehe Bogen 130, so wie seine Klage, dass das Seminarium 
nun selbst bey Tage gesperrt ist, seine Deklamationen iiber 
die heutzutage nothwendig gewordene Zusammenrufung von 
Provinzial Concilien Bog. 83 und Ahnliches, Ansichten, welche 
den Supan wie fiir alle Priestergeschafte, so auch besonders 



Dr. Iv. Prijatelj : Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 27 

fiir das offentliche Lehramt untauglich machen und zeigen, 
dass er mit den unkirch lichen Bemuhungen der 
Neuerer nicht nur bekannt ist, sondern sie auch 
billigt." 

Vrhutega, pravi Pletz, si zeli Zupan tiste case nazaj, ozna- 
cujoc jih kot vrhunec Ijubljanske skofije, ') za katerih odpravo 
se je sedanji skof Ijubljanski tolikanj trudil. Zato predlaga 
Pletz, naj se Zupan spravi s pota. 

Ta predlog je bil tudi sprejet. Dne 13. septembra 1835 
je prisel od najvisje instance z naslednjim potrdilom : „Professor 
Jakob Suppan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus beson- 
derer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jiilirlich funfhundert 
Gulden C. M. Suppan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu 
nehmen, wo sein Benehmen sorgfaltig zu iiberwachen ist. Fiir 
desscn angemessene Unterbringung, sobald sie thunlich wird, 
haben die Studienhofcommission und die vereinigte Hofkanzley, 
welcher diese Meine Entschliessung mitzutheilen ist, zu sorgen, 
daher sich auch uber das Betragen dieses Priesters in zu be- 
stimmenden Zwischenraumen zuverlassliche Auskunft erstatten 
zu lassen." 

Dekret je datiran v Schonbrunnu, podpisal ga je pa v 
cesarjevem imenu nadvojvoda Ludovik. 

') To so bili casi Skofa Karia Herborsteina, naJega prvega in cistega 
janzenista. Priineri Zupanovo pesem: 

„Hcrberftcjn Karel Shkof Iblanfki od Marie Teresic poftavlen : 

Prcd plata plefala, Shkofia floveia, 

Ko sdaj liie drugod : Prek gore, morja, 

Mat' Karia pollala, Od KarIa pet jela 

Preneha povfod ; Stran fveta nov'ga." 




Stanko Vraz 

slovenski pooblascenec za srbsko narodno skupscino 1. 1848. 



Priobcil dr. Fr. llesic. 



Leta 1830 je poslala mariborska gimnazija v Gradec na 
vseucilisce tri nadarjene mladenice, Fr. Miklosica, Stanka Vraza 
in Jakoba Kosarja. 

Miklosic in Vraz sta znana izobrazenim Slovanom. Kakor 
dioskura sta na nasem nebu ; prvi je obsegel slovanstvo s svojim 
umom, drugi s cuvstvom in voljo. A literarna zapuscina Jakoba 
Kosarja, ki je umrl leta 1846 kot skofovski kaplan v Gradcu, 
ne da bi ostavil za seboj znatnejsi sled svojega dela, nam daje 
vpogled V knjizevne vezbe teh mladih trudbenikov na polju 
nasega preporoda; iz nje razvidimo, da so se ti mladenici brz 
prva leta svojega bivanja v Gradcu bavili s takratno srbsko 
literaturo in osobito proucevali „Serbski Letopis", ki je leta 1825 
zacel izhajati v Budim-Pesti.') 

Tako je torej Stanko Vraz bil ze uveden v srbsko knji- 
zevnost, ko je zacul Gajev klic „Jos Hrvatska ni propala" . . . 

Porojen na zapadu jugoslovanskega sveta, rano seznanjen 
z literaturo jugoslovanskega iztoka, se je Vraz oklenil Gajevega 
ilirizma ter tako objel v svojih mislih vse tri nase grane. 

Pokret ilirski se je koncal v ognju leta 1848. Vseslovanski 
shod V Pragi, Jelacicev sabor v Zagrebu sta bila onega leta 
najsijajnejsi manifestaciji avstrijskega slovanstva. 

Kot zastopnik stajerskih Slovencev je bil Stanko Vraz po- 
slan v Prago na slovanski shod, a zajedno ga je hrvatski sabor 
imenoval za svojega poverjenika pri nameravanem ceskem de- 
zelnem zboru. 

In njega, „Slovenca, Srbom najbolje in najdicneje znanega," 
so si izbrali koroski Slovenci, naj bi jih niaja meseca 
1848 tarn preko Hrvatov zastopal na srbski narodni skupscini 
V Sremskih Karlovcih ter Srbe „ustno uveril o njih Ijubavi in 
zelji sloge." 

Se pred otvoritvijo hrvatskega sabora (zacetkom junija) 
namrec se je vrsila srbska narodna skupscina v Karlovcih. 

') O slovenski mladezi v Gradcu okoli leta 1830 objavim natancnejso 
Studijo V „Gradji" Jugoslav. Akadcmijc znanosti i umjetnosti. 



Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 29 

Karlovci leze v Slavoniji, v Sremu ob Donavi pod zeleno 
Frusko goro, ki te po svojem znacaju in po svoji vinorodnosti 
spominja Slovenskih goric nad Medjimurjem. Iznad Karlovcev 
zres cez Donavo ogrsko Backo ; zeleznica vozi ob Donavi ter 
te priblizno v pol ure pripelje v Novisad-Petrovaradin. 

Karlovci so majhno mestece, a vazni kot sredisce srbske 
narodno-cerkvene avtonomije. V njih stoluje srbski patriarh. 

V teh Sremskih Karlovcih torej se je dne 13. maja (na- 
daljevanje 15. maja) 1848 vrsila srbska narodna skupscina. Me- 
tropolit Josip Rajacic, isti, ki je pozneje ustolicil Jelacica bana, 
je bil na njej izbran za patriarha in glavo svojega naroda. 

In za to skupscino so koroski Slovenci, brz ko so zvedeli 
za njo, sestavili spomenico ter Stanka Vraza pismeno pozvali, 
naj bi jih z njo zastopal na skupscini. 

Poziv, datiran v Celovcu dne 1./13. maja, se glasi : Mi 
Slovenci na Koruskoj, zeleci pozdraviti svoju junacku bracu 
Srblje, mi vas, g. Stanko Vrazu ! u nasem domorodnom drustvu 
„Slovenija" prozvanom, jednodusno izabrasmo i pismom ovim 
imenovasmo za poklisara svoga, da slavnu gospodu i bracu 
srbsku, dana 15. t. m. u Karlovci na saboru svome skupljenu, u 
ime Slovenaca koruski srdacno pozdravite, o nasoj ij bratskoj 
Ijubavi k celokupnom narodu srbskom uvjerite i vece kreposti 
i verovanja radi evo ovu ijm nasu besedu svecano u skupstini 
procitajte : 

Slavna gospodo ! Mila braco srbska ! 

Mnoge visoke gore i duboke reke, plodonosne doline i 
siroka polja razdvajaju nas Slovence koruske od vas, mila 
braco srbska, junacki Sremci, Banacani, Bacvani i Baranjci ! 
Razdruzise nas u starini nezgode vremena tuzni, te smo kroz 
mnoge vekove boravili danke bez Ijubavi i krasne bratske 
uzajmnosti u mrtvilu dusevnom i nesvestici narodnoj, nepozna- 
vajuci se kao braca i rodjaci, koji si veselo doklikivaju pozdrave 
narodne, nazivajuci sebi Boga i srecu junacku. No jedan malij 
vek promeni sve. Velika bijase radost nasa, kad mi iz razni 
novina vasi razabrasmo, da se vi probudiste k novom zivotu 
veka naseg, k zivotu narodnosti, slobode i bratinstva! Kolika 
bijase radost nasa, kad mi eto ne davno razumesmo, da ste vi 
ustali na noge junacke, skidajuci sa svoji silni ramena okove 
tudjinstva, vama ne prirodnim zakonom nametnute, da ste se 
nakanili krepkom voljom sa svom hrabrosti duse vase, prigrliti 
svoje vam Bogom dano pravo, svoj prekrasnij jezik, trudeci se 
uvesti ga u hram javnosti, podizajuci ga na cast, koja ga ide, 
na cast diplomaticnosti, uhvativsi se kola sloge sa ostalom 
svojom susednom hrabrom bracom trojne kraljevine Hrvatske, 
Slavonije i Dalmacije. Vi se sloziste jednom Ijubavi i istom 



30 Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 

krepkom i junackom voljom s Hrvatima, koji se vec toliko 
godina bore za istu svrhu, te nase i sviju Slovenaca udivljenje 
stekose, cim eto sad i vi trazite junacki svoje vam lukavstinom, 
prevarom i izdajstvom ukinute i pogazene pravice. Vi se po- 
digoste listom i uskliknuste jednoglasno: „Da nam se povrate!" 
Arhipastir, vredan sin svog plemena, razumeo je glas naroda, 
glas velikog svog stada, i raspisao sabor, da zakonim putem 
la se volja vasa izjavi i pronese po svetu i do prestola dobrog 
naseg kralja i cara. Kada nam vesti o torn vasem preporodjenju 
i narodnom saboru stigose, verujte braco draga ! i nama Slo- 
vencima na Koruskoj zaigrala su se domorodna srca, te kao u 
jedan glas kliknusmo: „Daj da posljemo nekoga izmedju nas 
na sabor srbskij pred lice poklisara naroda srbskog, da tako 
bratskij pozdravimo cvet gospode i domorodaca srbski ! da ijm 
pruzimo ruku kao braci i srodnicima ! da ijm izjavimo zelju 
sloge i iskrenog prijateljstva ! da ponovimo i povratimo stari 
savez, kojeg je Bog medju nama skopcao silom krvi i jezika, 
pa ga nezgodna vremena i Ijudi opaki raskrsili dvosekim macem 
bogomrske politike svoje! da ijm kazemo, da ce u slogi Srbalja, 
Hrvata i Slovenaca povratiti nam se opet sunce stare srece i 
nove slave; jer gde brat bratu ruku pruzi, onde dom 
i rod ne tuzi!" I tako vam poslasmo evo dostojnog jednog 
sina plemena svoga, da vam Ijubav i slogu nasu izrazi. Da bi 
vam Visnjij blagoslovio sve trude vase i plodom nakitio sve 
borbe vase za slavu junackoga plemena srbskoga, za stalnost 
srece plemena hrvatskoga i za napredak plemena slovenskoga! 
Da zivi sloga izmedju Srbalja, Hrvata i Slovenaca ! Da zivi 
narodnost i sloboda! jednakost i bratinstvo! S time da ste 
zdravo i da nam Bog pomogne! — U Celovcu na Koruskoj 
dne 1./13. maja 1848. — U ime naroda slovenskog korutanskog 
odbor drustva „Slovenija koruska" : Dragutin Robida, sv. r. pro- 
fesor naravoslovja ; Placid Javornik, sv. r. prof, bogoslovja ; Ante 
Janezic, sv. r. prof. slov. jezika; Matija Majer, sv. r. svestenik 
biskupije krcke; Matija Cigale, sv. r. pravnik; Ivan Mertel, sv. r. 
pravnik; Ante Benedik, sv. r. prof, gimnazije ; Andre Ainspilar, 
sv. r. kapelan stolne cerkve; Franje Fajhtinger sv. r., Lambert 
Fercnik sv. r., Jarne France sv. r., Ante Aliban sv. r., Tome 
Bozic sv. r., Josip Kelic sv. r., bogoslovci.^) 

Ali je torej Vraz prinesel v Karlovce Srbom pozdrav 
Slovencev? 

Havlickove ceske „Narodni Noviny" z dne 25. maja 1848 
porocajo po „Serbskih Novinah" (dopis iz Belgrada, dne 12. maja), 

*) V spomenici veje duh Matije Majarja. Majar je ze pred niarcom 
leta 1848 bil v zvezi z budimpestanskimi „Serbskimi Narodnimi Novinami"; 
V dopisu iz Celovca zdne 20. januarja 1848 poroca v njih o „spevokolu" v 
Slomskovi prestolnici, St. Andreju na Koroskem. 



Dr. Fr Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 31 



da so na skupscino v Karloxxe prisli tudi Srbi iz Srbije, Hrvati, 
Slovene!, Cehi, Rusini, Slovak! !n Poljak!. A v uvodu Vrazov!ni 
„Delom", v., str. XIII. je !zrecno povedano, da je b!l Vraz v 
deputac!]! na srbski kongres; tak!sto zatrjuje Surmin, Povjest 
knjizevnost!, 170, da je bil na kongresu. 

In vendar stvar ni taka. 

Poziv, kakor sem ga zgoraj navedel, je natisnjen v bel- 
grajskih ,,Srbskih Novinah" z dne 27. julija = 8. avgusta. Pod 
znakom ilirskega grba *. je tarn dopis „lz Zagreba, 3. Maja. 
Nasa braca iz gornji strana, kako saznase za narodnu skupstinu 
austrijski Srbalja, i za Ijubav, koju ova braca goje prama 
Hrvatima, s kojima se i oni putem zakonim prirodnim sloziti 
nameravaju, resise, i oni pozdraviti jednim clanomsvojegogranka, 
g. Stankom Vrazoni, tajnikom matice hrvatsko-slavonske, 
kao covekom slovenskim, Srbljima najbolje i najdicneje poznatim, 
da ij ondje zastupa i svojim ustima o Ijubavi i zelji sloge da 
Srbije uvjeri. I tako ga pismeno na to poslanstvo pozovu. 
No na zalost, dok su oni doznali, da ce biti skup- 
stina, pa dok su brze bolje pokupili — koliko 
se na brzu ruku moglo — podpisa, skupstina se 
zapocne — i gospodin Vraz, koji je za 19. t. m. 
poznan (!) i na slavenskij sabor u Zlatnij Prag, 
na veliku svoju tugu i zalost neimade kad krenuti 
se u Karlovce, da svoje to poslanstvo svrsi. Zato 
ne moze nam se ino, da ukor ladnoce Slovenaca prama Srbljima 
izbjegnemo, vec da barem jedan poziv vama posljemo, da svjet 
srbskij putem vasi prekrasni novina dozna za tu prekrasnu sim- 
patiju brace slovenske. A poziv je taj iz najsjevernije i najdalje 
strane naroda naseg — iz Koruske (Karnthen). I vredan je i 
dostojan, da se prosune i zacuje po sviju strana, gdje god 
kucaju junacka srca srbska za najsvetijim svojim svetinjama: za 
narodnim jezikom, za vjerom i slobodom." (Tu pride gori 
navedeni poziv). 

Po tem takem pac ni nobenega dvoma vec, da Vraz a 
ni bilo na skupscini v Karlovcih. Doznajemo pa tudi 
vzrok, zakaj ga ni bilo : skupscina se je vrsila prej, nego so 
mogli koroski Slovenci spraviti pooblastilo na svoje mesto. To 
nam bo umljivo, ako malo primerjamo datum poziva samega 
in dan srbske skupscine. 

Sestavljeno je pooblastilo dne 13. maja (po novem racunu, 
to je, dne 1. maja po pravoslavnem koledarju); za skupscino 
samo je v pooblastilu naveden datum 15. maja in sicer brez- 
dvojbeno po starem racunu, torej je misliti na 27. maj. 

Red moramo torej: pooblastilo je sestavljeno dne 13. maja 
za skupscino dne 27. maja. A tega dne sploh ni bilo skupscine 
V Karlovcih. Pac je ogrska vlada odredila sestanek srbskega 



32 Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 



cerkvenega sabora za 15., to je za 27. maj, a Rajacic je sezval 
narodno skupscino ze za 1., to je za 13. maj — izprva je bil 
Novi Sad dolocen za zborovalisce; ker pa je tu bilo proglaseno 
obsedno stanje, so se izbrali za shod Karlovci — in na tej 
skupscini se je med drugirn sklenilo, da se ne posljejo poslanci 
na sabor, ki ga je ogrska vlada ipak sezvala za 15., to je za 
27. maj in sicer v Temisvar (Pavlovic, Srbi u Ugarskoj, 235). 

Koroski Slovenci so torej pac vedeli le za razpis cerkve- 
nega sabora s strani ogrske vlade (15. = 27. maja !) in so sestavili 
pooblastilo sele tistega dne, ko se je narodna skupscina v Kar- 
lovcih ze vrsila. Shod v Temisvaru pa se vobce ni mogel vrsiti, 
ker ni bilo zborovateljev. PriHke so se tam ob Dunavu razvijale 
hitreje, nego so mogle vesti o njih prihajati k nam. 

Pooblastilo je bilo ocividno se istega dne, to je 13. maja, 
poslano V Zagreb; zakaj vsaj se 15. maja je bilo v Zagrebu, 
kakor svedoci datum onega dopisa. 

Pooblastilo koroskih Slovencev je sicer zakasnelo, a Stanko 
Vraz bi bil mogel i brez njega priti na skupscino. Da pa ga 
vobce ni bilo v Karlovce^), tudi to nam razlaga navedeni dopis 
belgrajskih ,,Srbskih Novin"; besede ,,Vraz, ki je za 19. t. m. 
(= 3 1. maja) pozvan i na slovanski shod v Zlato Prago, ni 
utegnil kreniti v Karlovce" naj bi bile ocividno tista razlaga; 
to je, ^Vraza ni bilo v Karlovce, ker je moral tudi v Prago. 

Casovna kolizija med obojim poslanstvom (v Karlovce in 
Prago) bi bila nastala le, ako bi se bila skupscina v Karlovcih 

V smislu vladne naredbe vrsila sele 27. maja. A ce tudi v istini 
med obema zboroma ni bilo casovne kolizije, je uvazevati, da 
bi bilo potovanje v Karlovce in v Prago za takrat ze bolehavega 
Vraza prevelik napor, ki bi ga bil ta vzel nase le tedaj, ako bi 
bil oficijalen pooblascenec in zastopnik. 

Za presojo te tocke je tudi vazno, kdo je belgrajskim 
„Srbskim Novinam" poslal oni dopis ,,iz Zagreba, 3. maja" s 
koroskim pooblastilom vred. 

Urednistvo je dopisu, ki je objavljen 27. julija (8. avg.), do- 
dalo to-le pripombo: „Ovo pismo, sa jos jednim iz Zagreba od 
11. Maja i jednim iz Zlatnoga Praga od 24. Maja, od jednog 
istog g. dopisatelja, sva zajedno tek su nam prekjuce stigla ! ! ! 
Istina da su nesto ostarjela, al' mislimo, da to citateljima nece 
nista smetati, jer govore o stvarima, o kojima ne imasmo do- 
sada nikakvi dopisa. Za sada saobstavamo ovo prvo, a druga 
ce odma za njim sljedovati." 

Zares so prinesle drugo pismo, pismo ,iz Zagreba, 11. Maja' 

V dodatku k svojemu broju z dne 30. julija (= 11. avg.). (A tretje? 

') Kot poslanci „naroda hrvatskega" so se udelezili srbske skupscine 
dne 13. maja Ivan Kukuljevic, Slavoljub Vrbancic, Nikola Havlicek in Slavoljub 
Fink (dr. Rud. Horvat, „Najnovije doba hrv. povjesti", 120, „Mat. Hrv. 1906"). 



Dr. Fr. Ilesic: Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 33 

Zalibog je Ijubljanski primerek ,,Srbskih Novin" has v zacetku 
avgusta meseca nepopoln). To pismo se zacenja tako-le: „Pisma, 
koja nam iz gornji strana nase domovine dolaze, sva se slazu 
u tome, da je narod slovenskij krjepko prisnuo za narodriost 
svoju i da nece da zna za svezu njemacku . . ;" nato se opisuje 
postopanje nemskih uradnikov pri volitvah za Frankfurt osobito 
V Sevnici in Ptuju, konec pa se glasi: „Eto vam krasnij karakter 
zastupnika velike i toboze jedine Germanije — kod nas na 
Stajeru, Kranjskoj i Koruskoj. Na cast ti ij, tanka i 
plavokosa Teutonie ! i blagodaricemo ti svi Slovenci 
od Dobraca pa do Sutle,od Mure pa do sinjeg mora, 
ako ij uklonis iz krila naseg, pa primis u blagoslovena i edino- 
spasujuca narucja svoja !" 

Izrazi „kod nas na Stajeru itd." in ,,blagodaricem o ti svi 
Slovenci od Dobraca pa do Sutle" svedocijo, da je pisec teh 
dopisov Slovenec; zivel pa je v Zagrebu, zakaj svoje vesti o 
Sloveniji je porocal po pismih, ki so mu dohajala ,,iz gornjih 
strani nase domovine". 

Najlaze bi mislili na Stanka Vraza samega. 

Prvi dopis je z dne 3. (= 15.) maja iz Zagreba, drugi z 
dne 11. (=- 23.) maja takisto iz Zagreba, a tretji z dne 24. maja 
(= 5. junija) iz Prage; tudi to se zlaga s podmeno, da je pisec 
Stanko Vraz. 

Pri tem pa moti zacetek prvega dopisa, osobito izraz, da je 
Vraz izmed Slovencev Srbom ,,najbolje i najdicneje poznat"; 
tega vendar ni mogel napisati sam o sebi. A tu nam morebiti 
pomore opomba urednistva „Srbskih Novin", da so mu vsi 
trije dopisi istega dopisatelja dosli jedva 25. julija (= 6. av- 
gusta); to si je le tako mogoce razlagati, da so bili vsi trije 
kot eno pismo posti izroceni prve dni avgusta. Vracajoc se iz 
Prage, se je Vraz ocividno mudil delj casa na Stajerskem ; v 
Zagreb se pa ni vrnil mnogo pred 17. avgustom, (Dela V. 400). 
Verjetno je, da je Vraz koroski poziv in svoj dopis z dne 
11. 23. maja ter 24. maja (5. junija) doposlal kakemu prijatelju, 
ki je imel ozje zveze z Belgradom, in da je ta v uvod koroskemu 
pozivu spravil besede o Vrazu, Srbom ,,najdicnije poznatom". 

Da izbegnemo ukor hladnosti Slovencev do Srbov, Vam 
posljemo „barem jedan poziv" slovenski, pravi dopis ,,Srbskih 
Novin" ter navaja korosko pooblastilo. — Iz tega bi bilo sklepati, 
da je slo se za kak drug slovenski pozdrav. 

In tako je tudi bilo. 

„Punovlast" za srbski sabor v Karlovcih je namrec Vrazu 
sestavil tudi Mali Stajer. Sestavil jo je Kocevar in jo dne 6. maja 
poslal Murscu v Gradec. Tega dne je pisal Kocevar Vrazu : „ Ja 
sam punovlast sastavio, koju tebi cemo dati, da od nase strane 
srbski sabor pozdravis. Ono punovlast poslao sam danas u 

3 



34 Dr. Fr. llesic : Stanko Vraz slovenski pooblascenec itd. 



Gradac Mursecti, da i on podpise. Nu do 13. svibnja ti nje ne 
mozes dobiti, jer danas je 6. Ti ces prije odlaziti. Zato mi pisi, 
kakvim nacinom u tvoje ruke punovlast opraviti mogu, ako te 
u Zagrebu ne bi vec bilo." (Vraz, Dela, V. str. XXIV.) 

Na to stajersko pooblastilo je pac mislil dopisnik ,,Srbskih 
Novin", ko je objavljal „barem jedan", to je koroski poziv. 

AH je Vraz dne 15. maja ze imel stajersko polnovlast v 
rokah, tega sedaj ne morem dognati. 

Vsekakor pa se mi zdi, da je v zvezi z gornjo razpravico 
koroskem pooblastilu tudi stajersko pooblastilo naslo doloc- 
nejse mesto v gibanju leta 1848 in se je deloma pojasnilo 
vprasanje, ki ga stavi Apih („Slovenci in leto 1848", str. 130.) o 
Kocevarjevi ,,punovlasti". 

Pet dni po objavi koroskega poziva v Popovicevih „Srbskih 
Novinah", namrec dne 1. (= 13.) avgusta 1848 je belgrajsko 
„Drustvo srbske slovesnosti" enoglasno izbralo „g. Stanko Vraza, 
sekretara matice zagrebacke" za dopisujocega clana, a poleg 
njega tudi znanega slovaskega rodoljuba M. Jos. Hurbana. 



;t^^ 




Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

Spisal Avgust Zigon. 

Komur mar ifkati vir je 
pefem, ki pojo Matjashe, 
mar, kar pel je pev'z Ilir'je, 
mar zhebel fo roji Ihtirje, 
Modri Krajnz mu ofle kashe. 
Glofa (Zhbel. IV. 4.) 

Obdelal seni lani eno stran te dosedanje ledine v zgo- 
dovini nase domace umetnosti literarne; dokoncal bi rad se 
drugi del tega problema, „ce Bog da in — Matica", tudi tu, 
kjer sem ga pricel : v — Zborniku. Seznanil sem prizadeti, 
razumni sloj (upam da) za silo zadosti se stvarjo samo, da 
se je lotim zdaj tu ze lahko brez ovinkov. Zato — Presernove 
„Poezije" predse, v desno svincnik, pa — in medias res! 

I. Gazele. 

Bilo je leta 1833, ko so prisle prvic mej svet Presernove 
„Gazele" (Illyr. 31., No. 28, 13. VII.); nastale pa so ze 1. 1832, 
kar sem dokazoval (in menda tudi dokazal) ze v mariborskem 
Casopisu za zgodovino lani (1906. III. 128 i. n.). 

In s tern letom naj tu nastopimo danasnjo pot ravno ob 
njih ! Toda, kaj naj li imajo nazadnje morda tudi te drobne, 
priproste, nezne stvarice kako posebno umetno arhitektoniko? 
Pricnimo ! 

Zastaviti pa kaze z drugo; zakaj to, razjasni se iz nada- 
Ijevanja. Precitajmo jo najpopreje, da si jo ozivimo v spominu ! 

Oci Sim veckrat prasal, ali smem 
Ljubiti te ; odgovora ne zvem. 

Tu imamo prvi krepkejsi premor, kar se tice misli ali 
„vsebine" ; tu se skonca namrec prva cela in popolna, v sebi 
zaceta in v sebi zakljucena misel. 

In iz te misli nam kar nehotoma vskali vprasanje : Zakaj 
ga ne izve tistega odgovora iz n j e n i h oci ? kako to, da ravno 
iz njeni h ne! 

3* 



36 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



In to vprasanje nas sili dalje! To tiho, neizrazeno, a v 
nas kar samoobsebi se porodivse zacudenje je pa tu ze tih, a 
krepak prehod k novim mislim : odgovora, pojasnila pri- 
cakujemo; pricakujemo, da nam poet pove, zakaj ne najde 
V njenih oceh, cesar si isce. Zakaj? Berimo: 

Od delec gledas, draga! me perjazno; 

To bi bilo znamenje, da ga vabi k sebi: naj se ji bliza, 
naj jo Ijubi. Iz tega ne sledi, da: „odgovora ne zve" ; to bi 
samo na sebi bilo pac jasen in ugoden odgovor. Toda: 

Prevzetno vihas nos, ko memo grem. 

Tako. S tem dobi stvar — drugo lice ! Zivo obcutimo, da 
je sele tu misel, spet en a misel (cela in vsa) dokoncana. Zato 
stoji tu sele pika, docim za poprejsnjim stavkom le — pod- 
picje. Vsebina in locil kakovost potrjujeta potemtakem, da 
smo tu zdaj dokoncali in spoznali spet eno, novo celoto 
vsebinsko. 

Ta nova, v sebi zaceta in v sebi skoncana celota vsebinska 
pa spaja v sebi dva dela, dve posamni misli, ki se strogo 
druga od druge locita, da, druga drugi naravnost oporekata in 
nasprotujeta : prva izreka dejstvo, ki bi pricalo o prijaznosti, ce 
ze ne Ijubezni ; druga pa dejstvo, ki bi govorilo, da jej je siten. 
Vez mej obema mislima je potemtakem — protislovje: kon- 
trast vsebinski! 

Koliko prostora pa zavzemata v nasi umetnini ti dve misli,. 
ki sta obe sele en a celota? Koliko verzov? Dva! Ravno cisto 
dva. In sicer obseza prva misel — ravno en verz, prvi verz; 
druga pa — spet en verz, drugi verz: vsaka zase torej ravno 
po eno cisto polovico vsega odmerjenega jima prostora: po 
polovico vse in cele tvarinske kolicine, celega — dvostisja. 

Ali je pa to edino dejstvo, edini vzrok, da iz njenih oci 
tistega odgovora ne izve poet? Citajmo dalje! 

Ak V tebe so obernjeni pogledi, 
kaj takrat? 

Odtegnes precej svoj obraz ocem ; 

Spet dva verza; in v njih spet ena cela misel zase. 
Povzame in nadaljuje pa ta dozdevno le poprejsnje misli drugo 
polovico. A dalje! 

Al, ak dekleta driige oglcdujem, 
Zakriti jeze ni ti moc Ijudem. 

Spet dva verza, in v njih spet ena, zase cela in popolna, 
nova misel. — 

Jasno pa zacutimo pac, da smo tu sele dospeli do pravega 
zakljucka : nismo li zaznali, ko smo najzadnje dvostisje prebrali> 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 37 

da njega (sicer resda nova) misel sele skonca in dopolni po- 
prejsnjo? Da ste si s poprejsnjo kar in kakor ena polovica 
h drugi? In naj je prav prva polovica sama zase v sebi cela in 
samostojna, in naj je prav taka tudi nji odgovarjajoca druga 
pol : vendar sta vsaka zase le po ena polovica, in obe vkup 
sele — ena celota. Prva polovica (t. j. prvo izmej zadnjih dveh 
dvostisij) izreka eno dejstvo, a cela in vsa samo ter le eno; 
druga polovica (t, j. drugo izmed zadnjih dveh dvostisij) pa neko 
drugo dejstvo, a ravno in natancno cela in vsa — spet le eno 
samo! Obcrtaj si to v svojem, pred teboj odprtem Presernu! 
Nic naj ti ga ne bo skoda . . . 

Mi pa vrtajmo dalje: Kaksna je relacija in stika mej obema 
zadnjima mislima? Pomisli sam ! Kaj ne, spet — kontrast, 
ki ga je poet tu celo izrazil z onirn krepko odlocenim „A1" 
na celu poslednjega gorenjih dvostisij, za prehod iz prve v 
drugo misel, izmej katerih je vsaka le po ena polovica neke 
vece, strogo dvopolovicne celote; in vez, ki ju obe spaja v eno, 
trdno in krepko sceljeno celoto, je ravno — mejsebojni njun 
vsebinski kontrast. 

Koliko „tvarine" (prostora) pa zaobsegata v gazelici te dve 
misli? Obe vkup — stiri verze ali dve dvostisji. A vsaka zase? 
Vsaka ravno po eno, cisto polovico : po dva verza ali po eno 
dvostisje. Zatorej je ta celota ravno in natancno ze sama ter 
tudi V vseh svojih delih — se enkrat tako velika kakor ona 
neposredno pred njo stojeca: „0d delec . . ." 

Tista celota obsega eno dvostisje, ta pa dve. Tam imamo 
sicer tudi dve misli, kakor tu; a prva misel steje en verz, t. j.: 
pol dvostisja, tu pa prva ze dva verza ali eno celo dvostisje; 
in druga misel tam spet le pol, tu pa spet eno popolno dvo- 
verzje! Seve, „slucaji" ! — In kakor loci tam prvo pol od druge 
— dvopicje, tako tudi tu prvo pol od druge spet istotako 
locilo. Stoji pa tam zato le dvopicje na koncu prvega verza, 
t. j. na koncu prve polovice vse tamosnje celote, na koncu 
polovice tiste, ki obsega prvo izmej tamosnjih misli; tu doli 
pa imamo dvopicje na sklepu prvega dvostisja, t. j. prav ko 
tam — na koncu prve polovice vse celote, na koncu polovice 
tiste, ki obsega (tukaj spet prav ko tam) prvo izmej tamosnjih 
misli, dasi seveda — neko drugo misel. „Slucaji . . .!" — Vez 
pa, ki veze obe misli in hkrati oba polovicna dela tam v oni 
celoti, je — prav ravno tista kakor tu v drugi tej veci celoti : 
kontrast vsebinski, ki ga tam gori prvic poetu ni bilo treba 
izraziti — radi neposredne blizkosti obeh si kontrastnih misli, 
a pac pa trebalo tu v drugi celoti, in sicer iz dveh razlogov : 
ker je tu vsaka posamna misel ze bolj razsezna ko tam, in ker 
je tu poet hotel in moral naglasiti. da sta te dve misli vkup — 
ena celota, ter da spada dvostisje „Ak v tebe ..." k naslednjemu, 



38 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

ne pa k poprejsnjemu dvostisju. Zadostovalo mu ni vec tu sama 
isto locilo (dvopicje) ko prvic, poudariti je moral kontrast ze s 
posebnim izrazom : „A1" ! 

Nisem hotel mimo teh paralelnih si enakosti nalasc ne 
brez posebnega naglasa. Zakaj? Ker so to pac prelepi „slucaji" 
umetniski! Saj seveda pac ni, da bi v teh umetniskih kva- 
litetah iskali kake posebne, zavestne misli in zaosnove 
Presernove! Vse to je prislo pri njem vse kar tako iz rokava . . . 
Kaj ne?! 

In sedaj — sklep. Za poprejsnjo krepko piko odkrhne 
se zadnje dvoverzje : 

Tako, al Ijiibis me, al me sovrazis, 
Kak bi ti vstregel, siromak ne vem. 

Spet eno cisto dvostisje za zakljucek. A kaksno je razmerje 
mej njega vsebino in vsemi dosedaj spoznanimi mislimi vse 
umetnine? 

Dvostisje prvo zacenja umetnino s to-le vsebino: Oci 
so tista ocitna prica, ki ti jo je vprasati, ce hoces o dragi ti 
dusi izvedeti: ali ti je upati Ijubezni njene; saj iz oci govori 
cloveku dusa. Oci njene je poet o tern prasal ze veckrat, ne 
le enkrat; toda v kontrastu z obco izkusnjo iz oci njenih 
vprasanju svojemu ne izve odgovora, Zakaj to? Kako to? 
Odkod ta izjema v tem osebno nj ego vem slucaju? 

To je — uvodna misel. 

In zdaj slede dejstva, ki naj obrazloze in ki naj iz njih 
razvidis, zakaj mu ni mogoce iz njenih oci izvedeti odgovora, 
ki si ga poet isce v njih. 

I. dejstvo: Kako mu govore njene oci, ce si v njih isce 
tistega zazeljenega odgovora iz daljave; in kako, ce si ga — 
iz blizine (Dvostisje drugo). 

II. dejstvo : Ako gleda njo, umakne mu v stran obraz in 
z njim oci svoje, da si v njih tistega odgovora brati niti ne more 
(Dvostisje tretje). 

III. dejstvo (ki veze kontrast s poprejsnjim, ravnokar 
izpovedanim): Ce pa ogleduje dekleta druga, in ne — nje, 
jej govori iz njenih oci — jeza (Dvostisje cetrto). 

S to trojico istovrstnih si dejstev je ves ta del 
poet oznacil prvic kot eno vsebinsko celoto; drugic pa je 
naglasil tudi te celote trodelje ■ — naravnost ocem vidljivo. 

In sedaj zadnje, peto dvostisje — za sklep. Iz 
ravnokar izpovedanih treh dejstev deducira poet tu kot posle- 
dico ravno ono gori v uvodnem dvoverzju konstatirano izjemo : 
iz oci njenih ne izve zaradi nastetih dvoumnosti in protislovij 
gotovega odgovora vprasanju uvoda: „ali smem Ijubiti te". In 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 39 

to vprasanje zdaj tu v sklepu poet naravnost ponovi : „A1 Ijubis 
me, al me sovrazis" ! Prehodna besedica „Tak6" res zdaj tu 
naravnost povzame in izrece oni iz uvoda vznicajoci „Zakaj?", 
ki ga je poet gori pa zamolcal: saj zakriva ta „tak6" tu isto 
misel, ki jo sicer izrekamo z deduktivno besedo „zat6" ! Tice 
pa ta, na celu dvostisja z loci lorn osamosvojeni „tak6" 
(= zato) pred oba sklepna verza; ponoviti si nam ga je v 
drugem : 

Zato, — ali me Ijubis ali sovrazis, ne vem ; 

zato, — kako bi ti vstregel, siromak, ne vem; 

ali naj se ti blizam ter te Ijubim, ali pa naj se te izogibam — 
ter ne mislim nate . . . 

Naglasim naj se, da se skoncuje prvo (uvodno) dvostisje 
z isto besedo kakor zadnje (sklep): zvem — vem. 

Iz vseh teh dejstev pa izvajam ta-le arhitektonski obraz : 

Uvod (teza) : Oci sim veckrat [sc. tvoje} pra§al, ali smem | 

Ljubiti te ; odgovora ne zvem j 

Osrednji del: a verza 3. 
4. 



c 



)) verzi 5. 
6. 

7. 
8. 

Sklep (rezulrat): Tako, al Ijubis me, al me sovrazis, ) |^ 
Kak bi ti vstregel, siromak ne vem. | 

Primerjaj si to lice s svojimi zacrtki, ki si jih sam si za- 
risal s svincnikom v svoj, pred tabo lezeci izvod „Poezij" ! A 
zacrtal sicer ob stopinjah mojih misli, toda hkrati na podlagi 
svojega presojanja in samolastnega spoznavanja! Ali se 
vjema vse? Ce ne, citaj moje misli se enkrat dotu, preden 
nadaljujes ! — 

Toda, kaj sledi iz te arhitektonske slike? 

Prvic to-le: Poet je porazdelil gotove kose in celote vse- 
binske redovito na isto kolicino tvarinsko: strogo dosledno 
na natancne dvojice verzov. „Uvod" obseza eno dvojico, „sklep" 
(kot odmev uvodu) spet eno, a seveda drugo (zadnjo). V ta 
objem pa polozi umetnik — spet neko novo, vsebinski samo- 
stojno celoto; ta pa je v primeri z uvodom samim veca, in 
sicer ravno in natancno trikrat veca celota ; a ravno tako v 
primeri s sklepom. Steje namrec sest verzov, ali tri dvojice, 
ko uvod in sklep vsaki zase le po eno. Kakor je pa Preseren 

V uvodu in sklepu polozil v eno dvojico verzov po eno gotovo, 

V sebi zaceto in v sebi zakljuceno skupino misli, tako tudi v 
tem osredju. To sem dokazal. Zato sledi iz vsega tega : Preseren 



40 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

si je izbral za arhitektonsko merilo ali ,,arhitektonsko enotko" 
po dvoje verzov, po eno dvostisje. Ta enotka pa ze zivi v 
metriski zasnovi in tehniki gazelski, kot ,,metriski stavek" 
vsake gazele! Tista kolicina metriska je to, ki jo spaja in veze 
V eno celo enoto — vsaj rima, dostikrat pa tudi se — stalni 
refren. Zato je kot ,,arhitektonska enotka" gazele ze v tej 
sami organsko utemeljena. 

In omenim naj kar tu ze, da nima te dvoverzne enotke 
le ta gazela edina za arhitektonsko merilo, ampak — vse 
Presernove. 

Sledi pa iz gorenje arhitektonske slike drugic tudi to-le: 
Tista osrednja, mej uvodom in sklepom lezeca, vsebinski samo- 
stojna, iz treh dvostisij zlozena celota — ima tudi sama zase 
spet neko svojo arhitektoniko. In kaka in katera ideja arhi- 
tektonska, kakov arhitektonski princip je nji — podstava ? 

Ze smo naglasili, da dele ona tri v nji nasteta dejstva 
vso to celoto na tri — enake dele; od teh treh pa da od- 
krhne in hkrati v sebi samem krepko zvari vsebina prvo 
dvostisje, odlocevaje to od naslednjih dveh. Dva verza: v njih 
dve misli (v prvem prva cela; v drugem druga cela): loci ju 
ono, za prvim verzom stojece, tu nam arhitektonski vazno 
podpicje; spaja pa ju obe v eno organsko, nerazdruzno celoto 
oni mej obema lezeci kontrast vsebinski. — Na koncu tega 
dvostisja imamo — piko za locilo. 

In kje imamo sedaj v gazeli prvo za tem sledece enako 
locilo: t. j. — prvo piko spet? 

Ne na koncu koj naslednjega, ampak sele na koncu 
drugega dvostisja, neposredno pred — sklepom. Zaobseza 
tedaj ta kos dve dvostisji. Dva para verzov: v njih dve misli 
za vsebino (v prvem paru prva misel cela; v drugem druga 
cela): loci ju pa tu sele za celim prvim dvostisjem stojece, 
nam arhitektonski pomembno podpicje; a spaja ju tudi te dve 
kontrast vsebinski, ki lezi tu mej obema paroma verzov in 
objema tedaj tu obedve dvostisji. Verz od verza v teh samih 
loci sibkejse locilo, le — vejica. 

Potemtakem nam ta locila, ki so lastnorocno poetova 
in ki so taka ko tu 1. 1847 v Poezijah tudi ze v obeh prvih 
natiskih (Illyr. Bl. 1833 in Zhbel. IV.) ter tudi v Rudolfinskem, 
lastnorocno Presernovem rokopisu Poezij, — ta locila niso le 
nayadne vrste locila, le gole, slucajne interpunkcije, ampak vse 
kaj vec : i z r a z i 1 a so a r h i t e k t o n s k i h i d e j v tej gazeli, a 
idej Presernovih, ter nam potrjujejo jasno ona, iz vsebine ze 
deducirana dejstva formalna! Globlji pomen, vsebinsko - arhi- 
tektonski namrec krijejo torej v tej pesmi — pike, podpicja 
in vejice . . . 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 41 

Arhitektonski princip tega osrednjega dela zaosnove je ta-le: 

Verzi : 3. ] _ , 
4. ) ^ - '3 

Verzi : 5. > 
6. 



7. 



= /s 



Z besedami bi se dalo izreci to tako-le : v te gazele 
osrednjem delu (c) si stojita oba dela -j.-.'j v istem razmerju 
kakor '.: -,! 

Nima pa to osredje v sebi glavne misli vsebinske, 
ampak ta sledi sele za njim — v sklepnem dvostisju vse 
gazele. — — 

Opomniti pa mi je se nekaj. Dolocili smo si ze, da je 
arhitektonska enotka gazelska Presernu — eden „metriski stavek" 
gazelski : dvostisje. Rekel sem tudi ze, da je to v metriski tehniki 
gazele utemeljeno. 

Gazela, ki o nji govorimo tu, steje pet takih enotk arhi- 
tektonskih. Ali ima morda tudi ta petorica kak globlji vzrok? 

Oglejmo si posamne verze te gazele. Koliko „metriskih 
elementov" (t. j. stopic) pa steje vsakateri? 

Oci Sim veckrat prasal, ali smem ... — 
Od delec gledas, draga ! me perjazno ... — 

u — |u — |u — lu — |u — 

Po pet celih! V drugem gorenjih verzov pa pet celih in 
ene pol. Iz tega se nam odkriva naslednji zakon o Presernovi 
zaosnovi te (druge !) gazele : 

Vsaki cell, popolni „metriski element" poedinega 
(recimo : prvega) verza, t. j. vsaka poedina stopica njegova, razvij 
iz sebe po en „metriski stavek", t. j. po eno ^.trofo. 

Posledica tega je: Kolikor je popolnih stopic v posamnem 
verzu (t. j. V poedinem „metriskem motivu"), toliko dobi in 
imej eel a umetnina — strof. Stevilo stopic v verzu doloca 
potemtakem — stevilo strof. Pac skrajna strogost in organic- 
nost oblike! 

A to zaenkrat — le tu v tej gazeli. To naglasam. 

Naj sklenem. Privoscil sem tej gazeli nalasc nekoliko daljse 
besedovanje. Zagresil sem pravo tezasko, pristno solsko uro ko 
za otroke. A storil sem to, da pokazem, kako nadrobno in 
natancno je umetniski premisljena ta nezna stvarica, kar je 
vse zaodeto in zakrito pa v toliko dozdevno priprostost in toliko 
resnicno poezijo, da se ji vsega tega kar nic ne vidi ! Naglasiti 
sem pa posebej hotel oni novi princip nje tretjinsko - arhi- 



42 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Pre§ernu. 

tektonski, da ustvarim tako — trdno podlago za nadaljnje raz- 

iskovanje sebi in hkrati vsem citateljem, ki so dobre „volje". 

Na siroko sem hotel poudariti, kaj in kaksna so v tej 

gazeli formalna fakta : a dasi le formalna, vendar pa — komentar 

vsebini. Tu so, vsaj zame. Naj jih vidi, kdor jih hoce, a kdor 

jih seveda noce, pa — naj pusti. Komur so take precizne, s 

toliko lahkotno dovrsenostjo obvladane umetniske kvalitete le 

„umetnicenje" (!), vrze naj svoje kritikujoce pero na polico. 

Ce se pa komu pozdeva, da teh fakt v resnici ni, izpodbije naj 

jih — z dokazi; ce jih vidi pa kdo drugacna, omaja naj moj 

uk z drugimi fakti; pove naj, kako stvar vidi on: ce je pa ne 

vidi in dokler je ne vidi drugace, bodi spodobno tih. A ko se 

oglasi, pobijaj fakta — s fakli. Hvalezen mu bom sam za 

to — V prvi vrsti, ker sem pouka zeljan in ga cenim in smatram 

za storjeno mi dobroto, naj mi pride od tiste strani ki hoce. 

Toda, nikar naj mi samo z glavo ne maja in ne skomiga 

vzviseno z rameni ter naj mojih rezultatov nikar le nago ne 

— sumnici! Tako delo je dokaj lahko. Cutiti umetnost (po- 

navljam: umetnost) ter govoriti o tem, kako in kje in v cem jo 

cutis, in to govoriti celo po slovensko, no, to pa se mi zdi ze 

kaj drugega se ko — samo kritikastriti in se nad zaznavavci 

umetnosti obregati. 

* 

Gazela 3.! Na prvi pogled nas zapuste tu loci la kot 
arhitektonski kazipot in kot formalno izrazilo idej arhi- 
tektonskih. ,,Poezije" imajo 1. 1847 pravkakor tudi oba prvotna 
tiska (v Illyr. Bl. 1833 in v Zhbel. IV.), vsi enolicno piko za 
vsakim drugim verzom. S tem je le dvostisje golo oznaceno 
in doloceno kot i te gazele „arhitektonska enotka", sicer nic. 
Imamo pa vendarle tudi tu neki arhitektonski prst: naglaseno 
anaforo „ve", ki je prava posebnost te pesni, nele mej ga- 
zelami samimi, ampak sploh v vsej poeziji Presernovi. Izmed 
vseh sedem dvostisij je prvo nima in cetrto. Ali naj je to brez 
globlje, brez posebne misli — in sicer umetniske misli? 

Vzel sem si za kljuc tiste verze, ki so v gazeli brez 
anafore, ter pricel s tema dvema : 

Prebival'sa moj'ga stenam, mirni je samoti znano, 
Tudi nepokoju mesta ni novica, de jo Ijiibim. 

Kje stoji ta arhitektonska enotka? Ravno na sredi mej 
gazele sedmerimi dvostisji, ter loci vso umetnino v dva, strogo 
si enaka dela: pred sabo steje tri, in za sabo spet tri sebi 
po velikosti enake kose. Ta spoznana kvaliteta mi je kazala 
nadaljnjo pot, in pa, seve, kot vedna in p r v a vodnica : v s e b i n a 
posamnih delov. A vsebina cetrtega, na sredi lezecega 
dvostisja pa je ta: v prvem njega verzu pove poet, da je tista 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 43 

,,zalostna resnica" znana mirni samoti njegovega stanovanja ; 

V drugem verzu pa: da to resnico vedo tudi izven sten sta- 
novanja njegovega ze — po mestu nemirnem. S to vsebino 
pa poet V prvem verzu zdruzi in zajame v en stavek — vse 
misli prvih treh dvostisij, ki leze pred doticno vrstico; 
potemtakem sklene v tisti vrstici sami — vse poprejsnje misli. 

V drugem verzu pa lezi kal, ki se iz nje razvijo navzdol vsi 
nadaljnji stavki. V prvem delu gazele imenuje namrec poet 
vse tiste case, ki jih prezivlja doma, v mirni samoti (noc, zarja, 
jutro, poldne, mrak, vecer: „mracni hlad vecera"); v drugem 
delu pa kraje in stvari, ki so vsi izven njegovega stanovanja, 

V — „mestu" (pot, koder draga hodi ; mokri prag nje hise; 
vsaki kamen blizo njega; stezica, ki njega mimo vodi; sploh : 
vsaka stvar). Dispozicija vsebinska vse umetnine je tedaj 
potemtakem skrita v tisti sredi (v cetrtem dvostisju) kot vse 
umetnine vrhu! 

A se vec. Kakor nimata ta osrednja dva verza, tako tudi 
ne prva dva, pricetna dva — anafore ,,ve". Poglejte to! 
Dobro ; s tem se spet ta dva v gazeli odkrhneta od naslednjih. 
In preostanejo se stirje (t. j. dve dvostisji se); ti stirje verzi pa 
— imajo tisto anaforo — vsi? — ne vsi, ampak le prvi trije: 
zadnji ne; a ta je — zadnji v koncu prvega celotnega kosa 
arhitektonskega, zadnji — pred onim osrednjim dispozicijskim 
dvostisjem (v 6. verzu). Kakor prvi, uvodni verz tega dela ne, 
tako nima anafore ta njega zadnji verz : s tem odgovarja tu 
soglasno zacetek — koncu ! 

A kako pa zdaj tretji del, ki sledi za osrednjo dispozicijo? 
Vsi verzi razun zadnjega imajo tu po vrsti: ,,ve" na svojem 
celu; le eden ne: dvanajsti ne, ki mu je poet skrhal cisto 
anaforo tako-le: „Ino ve, ki memo vodi me stezica, de jo 
Ijiibim." Zakaj to? Umeti je, zakaj je nima zadnji verz te 
gazele : zato ne, ker je — zadnji ; s tem je oznacen za sklep 
vse pesmi in hkrati zadnjega nje dela, kakor so verzi 6. in 8. 
z istim sredstvom oznaceni kot zakljucki prvega in drugega 
arhitektonskega odstavka vse umetnine ; tudi dobi na ta nacin 
prvi, uvodni verz: ,,Zalostna komu . . ." svoj soglasni odmev 

V sklepni tej vrstici. A zakaj pricetek brez anafore — v 12. verzu? 
Iz istega vzroka; oznaciti mu je naloga — konec nekega tarn 
dovrsenega arhitektonskega dela, kar se docela vjema tudi z 
vsebino: poprejsnji stirje verzi nastevajo posamne, dolocene 
stvari (s katerimi doloca kraje), tu pa posplosi poet misel z 
izrazom : ,, vsaka stvar"; a povrhu stoji zadnja misel gazele se 

V kontrastu z vsem, kar pripovedujejo poprejsnji verzi: vse 
jo ve, le — ona je vedeti noce tiste zalostne resnice. Enako 
imajo pa tudi oni, tem stirim v I. delu odgovarjajoci verzi — 
sorodno vsebino: vsi nastevajo posamne, dolocene case! 



44 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



Na podlagi teh dejstev dobimo naslednjo arhitektoniko 



a) Uvodna verza : 



I. del: 



,3) casi doloceni („dom"): 3. 

4. 
5. 
6. 



II. del: Vrh; vcrzi: 



/ 



7-1 
8./ 



III. del : 



[i') kraj i doloceni („mesto"): 9. 

10. 
11. 
12. 



a') Sklepna verza: 



13. 

14. 



Toda, I. in III. del imata zase vsaki svojo zaosnovo spet. 
Stejeta vsaki po tri dvostisja; in ta se druzijo in dele spet na 
dva dela, in sicer na podlagi vsebine, kar sem sicer ze s 
povprecno crto gori oznacil : 

I. del (a:p = y, :'■,); 
II. del ([i' : a' = V:^ : V:,)- 

Tako to na podlagi vsebine. Dobil sem pa za pravilnost 
tega umevanja se drug dokaz — v Rudolfinskem rokopisu Poezij, 
po katerem pa, kakor danes vemo, niso bile tiskane Poezije 
(ampak po onem, ki je danes Blaznikov). V tern rokopisu stoji 
namrec za drugim dvostisjem podpicje na mestu tiskane 
pike, in prav tako v osrednjem dvostisju za prvim verzom na 
mestu tiskane vejice. Prvo zdruzi one stiri verze, ki so gori v 
I. delu pod [i) v eno ozjo celoto, ker oslabi krepko piko na 
tern prehodu mej 2. in 3. dvostisjem, katera sicer za 1. stoji kot 
krepkejsa zaseka; drugo pa loci tista dva verza, ki sem jih 
oznacil kot dispozicijska, kar potrja mojo trditev, da se ozira 
po vsebini prvi navzgor, drugi navzdol ! — 

A je li pa dolocila tudi v tej gazeli stevilo njenih dvostisij 
(strof) — mnozica stopic v posamnem nje verzu? 

Zalostna komu neznana je resnica, de jo Ijiibim . . . 

— u|l^u| — uj — u|_^_ui — u||^ui — u 
12 3 4 5 6 7 8 

Stopic, in sicer tu trohejskih, steje verz tu po osmero 
popolnih. Dvostisnih strof pa ima vsa gazela sedmero. Tu tedaj 
ni soglasja. 

A ce primerjamo to gazelo s poprejsnjo (z drugo), opa- 
zimo, da ima ta za rimo se neki stalni odmev, neki refren, ki 
zaobseza dve stopici, poprejsnja pa je brez njega. Vsled tega 



Avgiist Zigon : Tretjinska arhitektonika v Presernu. 45 

dodatka postane prvi verz dvodelen : prvi del gre do rime ter 
steje 6 stopic, drugega pa tvori ravno oni refrenski privesek. 
In poet je res stel prvi del za glavni kos verza, drugega 
pa za neko v sebi enotno celoto sicer, a hkrati za postranski 
nekak pristavek glavnemu delu verza. In kaj stori? Razvil je iz 
vsake stopice prvega dela prav kakor v poprejsnji gazeli po 
eno dvostisje; na mesto celega tistega refrenskega kosa, ki je 
sicer dvostopen, pa je postavil (smatrajoc ga za eno samostojno 
enoto, a razlikujoco se od poprejsnjega dela in nekako inekvi- 
valentno njemu) — eno samo novo strofo. Potrdilo se nam bo 
to iz nadaljnih gazel ze se! 

Gazela 4.! Ocitno gredo po vsebini in locilih prvi stirje 
verzi v eno celoto kot I, del. Primerjaj ! Za tem sledi eno dvo- 
stisje kot prehod zase, ki stoji s I. delom v kontrastu po svoji 
misli (,,A1 poslusaj mojo spoved . . ."), a pomeni pa navzdol 
dispozicijo, napoved nadaljnje vsebine: „spovedi" poetove same. 
Ta prehod je II. del vse umetnine. Z dvopicjem se za njim 
krepko odkrhne III. del, ki steje spet stiri verze ; tudi teh ne 
loci nobeno krepkejse locilo (le same vejice), a druzi jih istost 
vsebine: namrec dve primeri iz prirode: a) primera o rozi, 
^) primera o slavcu. In sledi potem se ena primera iz druzabnega 
zivljenja v) o kraljici; a ta del se loci od poprejsnjih (■/- + ,'i) 
— po sintakticni obliki : prej trditev, zdaj retoricno vpra- 
sanje (z „al" na celu!); s tem se osamosvoji to dvostisje 
kot poseben IV. del. In dvoje parov se, ki ostaneta, tvori 
spet eno celoto: V. del; loci ju sicer trdna pika na dvoje, a 
veze ju — vsebina, misel, ki preide od roze in slavca in kraljice 
spet naravnost na ,,drago" (Julijo) samo. 

Iz tega je posneti ponekoliko na podlagi vsebine in po- 
nekoliko na podlagi locil to-le zaosnovo : 



I. 


del. 


Uvod : verzi 


1. 
4. 














^^^ 


II. 


del. 


Prehod: verza 


6./ ^ 


III. 


del. 


Sreda: verzi 


7. 

9. f** 
10. 


IV 


del. 


Prehod: verza 


lJ:!y 


V 


del. 


Sklep : verzi 


13. 

15. ( ^ 

16. 









46 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

Ce pomislimo, da je a = b = c, pac spoznamo, da so to — 
tri tretjine ene celote, a mej posamnimi tretjinami stoje 
dvostisni, prehode iiaglasujoci intermezzi; ti prehodi (x = y) so 
si enaki, odgovarjajo si simetricno, kakor si tudi takraj uvod 
in onkraj sklep. Za vsak preliod je postavljena po ena arhi- 
tektonska enotka, ki obklepa vsaka od svoje strani sredino, 
katera steje dve enotki, kakor uvod in sklep. Iz tega je raz- 
videti, da imamo tudi tu neko po tretjinah razdeljeno zaosnovo, 
a modificirano s tern, da so mej posamne tretjinske dele, kot 
nekaki mostovi od ene do druge, vdelani markantni prehodi. 
Ce pa gremo iskat mejsebojne blizkosti mej temi predeljenimi 
tretjinami, odkrije se nam, da stoji prva (uvodna) zase — po 
vsebini, a druga (osrednja) in tretja (sklepna) pa spadata druga 
k drugi, ker s prehodom (y) vred izrekata ravno — - ono, prej 
napovedano „spoved" poetovo. Glavna misel vse pesmi, nje 
pointa, pa stoji v zadnji, tretji tretjini. 

Mejsebojna stalna, zavestna proporcionaliteta pa vlada tudi 
mej prehodi zase in onimi tretjinskimi kosi zase: za prehode 
stoji po ena arhitektonska enotka sama (eno dvostisje), glavni 
deli pa, posamne tri tretjine namrec so vsaka zase po se enkrat 
vece, obsezajoce vsaka po dve enotki. — 

Arhitektonska enotka je tudi tu v tej gazeli : dvostisje. 
Steje pa jih vsa gazela osmero. In osmero je tudi stopic v 
prvem (in vsakem posamnem) verzu : 

Draga ! vein kako per tebi me opravljajo zenice . . . 

— u| — u| — u| — u|^uj — u|_'r^u| — u 

12 3 4 5 6 7 8 

Gazela ta spet nima tistega refrena v koncu verza ; zlaga 
se V tem principu torej docela z drugo. In kakor tam, razvije 
tudi tu dosledno in natancno poet iz vsake posamne stopice 

— po eno dvostisno strofo ! Potemtakem ista organska zako- 
nitost: Vsaka stopica je kal in korenika po eni arhitektonski 
enotki. 

Gazela 5.: „cas hiti"! Zaosnova je tu priprosta. Vrh pesmi 
je ono bolestno ocitanje deklici, oni vzklik na celu sedmega 
verza: „Deklica prevzetna!". Vsled tega direktnega ogovora 
se deli celota na dva kraja : tri dvostisja navzgor, tri — navzdol. 
Odmev svoj pa ima ta vzklik, ki stoji tu prav na celu prehoda 
v II. del, da, ki sam tvori naravnost prehod ta, kratko in krepko, 

— odmev svoj ima gori v prvem verzu, v zacetku I. dela, kjer 
stoji (vkontrastu s tem ocitkom) Ijubeznivi, mirni ogovor: 
„draga!" 

Vsaki del ima po tri enake si odstavke, po tri dvostisja, 
tri — tretjine; izmed teh se v prvi polovici odloca vsebinski 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 47 

prvo dvostisje od naslednjih dveh; v drugi pa prvi dve od 
zadnjega, in sicer spet po vsebini svoji. 

Zato dobimo naslednjo arhitektonsko sliko: 



II. del. fi') 



a) Uvod : verza 


1. 
2. 


^) : . . . verzi : 


3. 
4. 
5. 
6. 




^ 


y): . . . verzi: 


7. 

8. 

9. 

10. 


a') Sklcp: verza 


11. 
12. 



Zaosnova je potemtakem docela simetricna, kakor v obeh 
poprejsnjih dveh gazelah, le da je tu simetricna sreda ne- 
naglasena (idealna, abstraktna), tarn pa markirana s posebno 
traverzo. 

Kakor prej ze, imamo tudi v tej gazeli poleg te simetrije 
se tretjinski princip, in sicer spet — reciprocni: 

I. del (a: li = V. :-A); 
II. del Hi' : X = y, : V,). 

Poet pricne namrec v tej elegiji o „casa bistrem begu" z 
verzom, ki se ozira na neki izven pesni ze lezeci, ubegli ze 
cas: „lani" (= v letih, ki leze pred letosnjim letom) si igrala 
med otroci. Poet jo je najbrze sam videl kdaj se tako ter pove 
to tu kot neki spomin svoj. Cloveku zapre s tern pesnik in 
zadrzi vsako misel, ki bi sla se preko tega le lanskega leta tja 
V otrocetova prva leta; nehote jo zagledas pred sabo sicer 
se kot kratkokrilko, a ne vec, kako oblaci in polaga spat se 
svojo — punico: ampak ze kot bodro deklico. Poet ni hotel 
vzbuditi slike in spomina o Juliji kot otrocetu. 

Iz te misli o bivsih dneh te strmo poklice poet v drugem 
verzu s krepko naglasenim, na celu stojecim „Letos" na tla 
zive se sedan josti. — Prva tretjina arhitektonska je s tern 
potekla. A ze ti je s tistim poklicom podal poet ko v kali — 
vsebino neposredno naslednjih vrstic : Sedanjost! Kaj se godi 
zdaj ; kaksni so dogodki sedanji ! Zdaj hodijo za n j o ko sateliti 
za zvezdo svojo ze, zdaj srca njim vsem strahuje kakor je 
Hanibal nekdaj strahoval Rim! Zdaj! Kako hitro je to prislo, 
prav ko od lani do letos, „Cas hiti . . ." Ta slika o sedanjosti 
pa zaobsega dve dvostisji, namrec obe ostali dve izmed treh 
prve polovice (V.^ : Vs)- 



48 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

A kakor od lani do letos bo preblisknil v minolost tudi 
ta sedanji cas, cas slave in casti tvoje, ti dnevi tvojega cvetu . . . 
Tako naglo, kakor si za otroskimi tihimi dnevi, ko te ni se 
nihce videl in se ni se nihce zanimal zate, docakala te dni 
svoje splosne slave in obcega zanimanja, ker zmagujocega 
cvetu, tako naglo — kakor od lani do letos — bos dozivela 
spet dni, ko se spet ne bo nihce zanimal zate, ker bos izgubila 
sedanjo zmagujoco moc svojo, car sedanjega cvetu svojega: 
,,kratek je vsaki cvet", ko ob noc bos iz roze — ovenelo 
steblo . . . Bos! Tu prestopi poet iz sedanjosti, kakor je prej 
vanjo iz preteklosti, z brzini korakom v — bodocnost. Atu 
smo ze V II. delu vse celote, onstran karajocega, krepkega po- 
ziva, ki naj bi nekako kar vzdramil, streznil njo, ki je vsa 
zamaknjena in kar izgubljena v sladko sedanjost svoje slave, 
da preko nje ne pomisli ni z eno mislijo, prav ko da bi ji imela 
trajati vecno! A v te sanje ji tu zagromi svarece in karajoce 
poet: „Deklica prevzetna! zmisli . . .", pomisli, kako vse to mine, 
ter pusti vsako prevzetnost! 

Zdaj je pac pomlad se tvoja; a ne dolgo, in srpan 
bo tu — tudi tebi, ta sedmi ze mesec v letu (julij, Julija!): in 
z njim, pomisli, je ze minila polovica leta — „zacne se leto 
starat'" . . . 

In ko se to zgodi (zgodilo pa se bo, ce bos prevzetno 
odlasala in tako ko zdaj se kaj dolgo cakala!), kaj bo posle- 
dica temu? 

Minil bo tvoj sedanji, zmagoslavni zdaj in tako mogocni 
car, ki zamore zdaj se vnemati ! Ob moc bos ti sedanjo svojo ! 
To, kar se tice tebe. (Dvostisje prvo druge polovice.) 

A kar se tice mene? ,,Starost bo Mahaon (zdravnik) — 
rani", rani sedanji moji, rani pevca ubozega. Starost bo ohla- 
dila mi in pogasila sedanje zarece hrepenenje srcno, meni 
pevcu! In tako bo ostala neizpolnjena moja namera, da bi 
resil tvoje ime pozabe, resil je — v pesmih svojih ... To bo 
koncni sad te tvoje sedanje prevzetnosti, skoda na moji in na 
tvoji strani! (Dvostisje drugo druge polovice.) 

Prehodna misel: Ne ceni pa te skode, ki bi te s tern 
doletela in ki bi si jo sama zakrivila, — prenizko. Zakaj 
pesem je edina moc, ki je vecja ko silna moc casa; edina sila, 
ki zmaguje casa silo in jej kljubuje; edina stvar, ki prezivi cas 
in pretraja vekove; le pesmi ne more uniciti bezeci, hiteci 
cas, ki sicer postara in unici in stre ter odnese s sabo vse, kar 
je: tudi nas in spomin za nami o nas, in naj smo se tako 
sloveli „svoje dni" — kakor Helenina lepota in junastvc grsko 
pred Trojo. A glej, kdo bi danes o njih se kaj vedel vec, 
pozabljena bila bi danes ta tolika slava nekdanja — ce bi je 
pevec ne bil proslavil; pokopal bi jo bil in odplavil vso brez 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 49 

sledu s sabo — cas, ki hiti ... A — da ni pozabljena vsa ta 
slava, le pesem sama brani . . . Homer jo je otel pozabe (Zadnje 
dvostisje druge polovice). 

Zato — „pevca vboziga uslisi, ki ga ranil tvoj pogled" . . . 
Ce me ze noces radi mojih lastnosti, ki jih imam kot clovek, 
pa me uslisi — radi te, ki jo imam — pred drugimi kot poet. . '. 
Saj sicer, ce si izvolis drugega, ne bodo po tolikih in tolikih 
vekih vedeli („ko mene in tebe na svetu ne bo") nic tudi o tebi 
in tvoji lepoti, ki zdaj tako slovi, kakor ne bi danes po tolikih 
vekih nicesar ne o Helenini, ki je radi nje slo celo v smrt 
toliko junakov! 

To je ena stran vsebine. A nadaljujmo ono poprej ze 
zaceto^ 

Ze misel o srpanu prestopi iz sedanjosti Julijine in hkrati 
poetove — V bodocnost. To smo si naglasili ze. A kakor misel 
o srpanu, ki bo njej osul sedanji njen cvet in car ter ubil 
sedanjo moc njeno, moc inspirativno, tako je tudi misel o 
starosti, ki bo njemu pogasila sedanji njegov zar dusevni in 
njegovo moc sedanjo, moc produktivno, — le misel se na 
bliznjo in najblizjo njuno bodocnost, ki jo lahko se oba dozivita 
sama, poet in Julija (in ki sta jo tudi res); in ta misel o naj- 
blizji njuni prihodnosti spaja in druzi kot ena misel — dve 
dvostisji V eno notranjo celoto : tisti dve, ki ju obe obsega ta 
misel, dvostisje cetrto namrec in peto. In ze sta se s tem iztekli 
dve tretjini — druge polovice. 

Iz te najblizje bodocnosti, ki jo utegneta se oba sama na 
sebi ucakati, pa stopi zdaj v sklepu poet ko od pobrezja tja 
ven V siroko brezkrajno morje z mogocnim, orjaskim korakom 
tja ven v odprto, daljno prihodnost, ki je onadva ne bosta 
nikoli docakala in videla sama, ker bo in ki bo tako dalec za 
njima, kakor je bila njuna sedanjost b o d o c a lepi, za Homerovih 
dni ziveci Heleni in radi nje okoli Troje se borecim in padlim 
junakom . . . Ta misel obsega eno, zadnje in sklepno dvoverzje : 
tret jo tretjino drugega dela vse celotne umetnine. 

Kakor pomeni „uvod" (prva samostojna tretjina I. dela) 
po svoji vsebini pogled tja v neko, ze izven sedanjosti Julijine 
in poetovT lezeco preteklost, tako tu „sklep" (zadnja, samo- 
stojna tretjina II. dela) pogled v daljno, dalec se za njuno 
sedanjostjo, a tudi izven nje stojeco bodocnost: vmes pa lezi 
(v obeh dvotretjinskih odstavkih) sedanjost njuna in najblizja 
jima, takorekoc sedan ja se bodocnost. 

S tem sem utemeljil na podlagi vsebine gorenje arhi- 
tektonsko lice o tej gazeli. In koncno zdaj o odvisnosti stevila 
arhitektonskih enotek" (dvostisij) od kolikosti stopic v posamnem 
verzu se tu kratko opombo ! 

4 



50 Avgust Zigon: Trctjinska arhitektonika v Presernu. 

Prvi verz te gazele sleje 7 celih stopic trohejskih in se 
osme pol: 

Med 0- I troci | si i- | grala, | draga! | lani, | — cas hi- : ti; 
12 3 4 5 6 i 7 8 

Toda, dvostisnih enotek (strof) pa le — sest. 

Kaj spoznamo tu novega? Temeljni (prvi) verz je tudi tu 
zaradi refrena dvodelen : prvi steje 6 stopic, drugi refrenski pa 
1 Vo. In poet je tu kakor v 3. gazeli razvil iz vsakega troheja 
V p'rvem delu — po eno dvostisno strofo : tedaj sest dvostisij ! 
Iz refrenskega priveska je v 3. gazeli izdelal eno dvoverzje, 
tedaj eno arhitektonsko enotko; tu pa ta del kar zavrze brez 
vsakega vpostevanja. 

Iz tega sledi, da je bilo poetu res nekaj nebistvenega, kar 
je po potrebi v arhitektoniki celote vcasi vposteval ter izkoristil 
za kal — eni novi enotki arhitektonski, drugic pa, ce tega ni 
potreboval, kar prezrl, ko da bi tega dela niti ne bilo tu. 



Gazela 6. ! Njena arhitektonika je zelo sorodna lieu 4. gazele. 
Kakor se loci 5. gazela arhitektonski od 3. le po tern, da je 
V peti simetricna sreda nenaglasena, v tretji gazeli pa nagla- 
sena: tako se loci sesta od cetrte po tern, da niso prehodi mej 
posamnimi tretjinami markirani, ampak idealni, abstraktni. 

Gazele 6. arhitektonska podoba je namrec taka-le : 



I. del (brez uvoda): verzi 1. 

2. 



II. del (sklep): verzi 9. i 

10.1 
ll.| 
12. 



a=V3 



Potemtakem imamo (a + b) : c = -/.3 : Vs ; zakaj ? Prvic : 
zaradi vsebine. 

Ves I. del, t. j. vseh prvih cetvero dvostisij, ima same 
primere, stiri primere, katerih vsaka obsega po eno cisto in 
popolno dvoverzje : y.) primera o sadivcu drevesa ; [i) o nomadu ; 
y) o kupcu, ki gotov denar steje; ^) o vojscaku. To je ena 
organska celota — radi istosti misli. 



I 
I 



Avgiist Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 51 

A ves II. del, zadnja dvojica po dvoverznih strof, obrne 
zdaj smisel prejsnjih primer na lastno delo poetovo : poje, pa 
ne ve, ali dobi zazeljeno placilo za svoj trud, kakor ne 
vedo tega oni nasteti delavci o tistem casu, ko vrse vsaki 
svoj posel, enako kakor ga on, poet, svojega. In to njemu 
zazeljeno placilo je kaksno? Da se nji „smel bo razodeti vsaj 
pozneje." A dalje ! Drugic: stvar je taka tudi radi a) vnanje 
oblike in 'i) radi locil, s katcrimi je Preseren izrazil tako arhi- 
tektoniko kot svojo umetnisko misel v tej gazeli, kakrsno 
sem oznacil gori. Kako to? 

Prvi verz in zadnji gori imenovane prve tretjine (verz 1. 
in 4.) imata oba na celu isto besedo: „A1" ; obklene tedaj ta 
anafora vse stiri verze — v eno v sebi zakljuceno celoto. Ker 
umetnik ni mogel doseci z vsebino, ki je ista v tej kakor 

V naslednji tretjini, nasel si je, da doseze in izrazi svoj arhi- 
tektonski namen, formal no sredstvo. 

Drugi par verzov tvori spet eno tretjino zase: poet je 
to idejo izrazil spet z anaforo, a z drugo in pa drugace kakor 

V prvi tretjini: „In", ki stoji na celu vsakega dvostisja, veze 
ju obe mejsebojno spet v en kos. 

Obe tretjini pa spaja spet v dvetretjinsko celoto, kakor 
sem ze rekel, ista vsebina : v vseh stirih parih so po smislu 
si e n a k e primere. 

Od teh primer pa se odkrhne — applicatio comparationis : 
„Lej tak' . . .". A samo v sebi veze to zadnje dvostisje poleg 
istosti vsebine se anafora spet: „A1", ki pa ne stoji zdaj tu 
{ko V prejsnji tretjini) na celu 1. in 3. vrstice, ampak na celu 
2. in 4. verza te celote. Opozoriti je se, da na pricetku tega 
odstavka stoji .,Lej", t. j. od vseh poprejsnjih eel razlikujoca 
se beseda, ki krepko markira zacetek tu novega dela; na 
pricetku drugega para pa imamo „In" (kakor v prejsnji tretjini) 
dvakrat: s tem zveze tudi formalno poet ta II. del vse 
umetnine s poprejsnjim I. njenim delom arhitektonskim. Pac 
dovolj mojstrstva umetniskega, kaj ne! In vse to je — cujte! 
— slovensko in nase ! 

A to se ni ves dokaz. V Poezijah (1847) stoji na koncu 
vsakega dvostisja enakomerno — pika. Ne tako v prvih 
tiskih, in tudi ne — v Rudolfinskem rokopisu. Vsi ti trije prvotni 
viri (receni rokopis, Illyr. Bl. 1833, in Zhbel. IV.) imajo na 
mestu pike tiskanih „Poezij" le — dvopicje; ponavljam: 
dosledno na mestu vsake pike — dvopicje. No, to izpremeni 
situacijo le malo. A prvi tiski imajo eno — izjemo; vsi imajo 
na mestu pike za predzadnjim dvostisjem — vejico, da se 
-tedaj zlijeta zadnja dva para brez zaseke v en kos: v zadnjo 
Iretjino kot eno celoto. 

4* 



52 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



Ni tedaj po vsem tem dvojbe, da smo pogodili umetnisko- 
arhitektonsko idejo prav, namrec: (V..( + Vk) : V3 = Vs • V:i- — 

Strof dvostisnih ima 6. gazela spet sest, kakor peta. A 
posamni prvi verz steje kot temeljni — prav kakor v poprejsnji 
gazeli — sedmero trohejev in pol: 

Al bo i kal po- | gnalo | seme, | kdor ga | seje, | sam ne | ve; 

1 2 3 4 5 6 II 7 8 

In kakor v 5. gazeli razkraja se tudi tu ta verz na dva 
kraja: prvi steje tu ko tarn 6, a drugi refrenski del pa IV. 
stopice. In kakor tarn, razplete poet tudi tuiz vsakega troheja 

V prvem, glavnem delu po eno arhitektonsko enotko, po — 
eno dvostisje; drugi del (kot refrenski) pa kar opusti brez 
vpostetja. 

Potemtakem isti predpogoji arhitektonski tu ko tarn; in 
isti zakon tu ko tam ; zato kot posledica — ista obseznost 
vse umetnine: sest dvostisij tu ko tam! 

In vendar ni lice arhitektonsko tu isto ko tam ! Tam dve 
veliki simetricni si polovici — za temelj; a vsaka se kroji se 

V sebi po tretjinskem principu (\/., 4- "A : ~U + ViO- Tu pa vzame 
poet vso umetnino kot eno celoto, kot en kos, ki ga razdeli 
po tretjinah : -/.i + Va ! Naglasam nalasc ta lepi „slucaj", ker 
govori jasno vsakomu, ki hoce slisati, — slucajih, ki niso 
slucaji! — 

Gazela 7. in 1.! Zakaj sem zdruzil te dve, da govorim 
tu obenem o njima? Iz dveh razlogov. Ker sta prvic prolog 
in epilog Gazelam kot eni vsebinski celoti, drugic pa, ker 
imata enako arhitektoniko ! A kaksno? Skoraj da enako kakor 
gori 2. gazela; a vendarle ne do pike tako. 

Vzemimo si te gazele uvod in sklep zase, a zaporedoma :. 

Oci sim veckrat prasal, ali smem 
Ijubiti te; odgovora ne zvem. 



Tako [= zato], al Ijubis me, al me sovrazis, 
kak bi ti vstregel, siromak ne vem. 

Po vsebini sta si, kakor smo ze o tem zadosti govorili^ 
ta dva dela jako blizu; prvi del vprasa: „ali smem Ijubiti te", 
drugi nadaljuje v prvem delu (v uvodu) ze priceto misel: 
„odgovora ne zvem: al Ijubis me, al me sovrazis." Od tega je 
namrec odvisno vse, ali ga ona „ljubi ali sovrazi", ali mu ona 
vraca Ijubezen ali ne; od tega je odvisno, ali jo „sme Ijubiti". 
A ona — se vede tako, da ne ve siromak, ali je tako ali tako, 
ali ga Ijubi ali ne: vede se tako, da ostaja on vedno — v 
negotovosti. 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 53 

Vmes mej obema deloma, mej uvodom in sklepom, pa 
leze dejstva, ki jih na njej (v njenih oceh) opaza, in ki so 
vzrok, da ne ve, ali zeli ona, naj se jej pribliza, ali naj se 
jej izogne. 

Tako V 2. gazeli. — In sorodno tudi tu, v — epilogu : 

Kdor jih here, vsak drugaci pesmi moje sodi; 
eden livali in spet driigi vpije : ,fej te bodi!" 



Jez pa tgbi sami, draga! zelel sim dopasti, 
driigih nisim prasal, kaj se jim po glavi blodi. — 

Sklep nadaljuje misel uvoda in jo dopolni! Stojita pa si 
obe misli mejsebojno v kontrastu, ki ga izraza tudi besedica 
„pa" docela jasno. Poet oznaci v sklepu svoje stalisce nasproti — 
razlicnim kritikam in zeljam javnosti in posamnih bravcev; ni 
mu ob teh pesmih za drugih ugodno sodbo, ampak njemu 
je le eno na skrbi, ko poje te pesni, edino le to, da bi njej 
ugajale, ogrele nje srce ledeno; „tebi sami zelel sem da naj 
bodo po srcu, po godu, po custvu, po dusi te moje pesmice." 

A mej te dve, v uvodu in sklepu se dopolnjujoci, a mej- 
sebojno V krepkem kontrastu stojeci misli polozi poet osrednji 
del gazele, tri dvostisja! 

In kaj je teh treh vsebina? 

Poet nasteva razlicne zelje in misli o pesmih svojih : kaj 
pravi ta, kaj oni, kaj zeli prvi, kaj drugi, tretji o njih ! Izpolnil 
je poet potemtakem ta osrednji del z razprezanjem onega 
dejstva, ki ga je izrekel v uvodu; uvoda drugi verz je torej 
po svoji vsebini nekako dispozicijska kal mej uvodom in 
sklepom lezece sredine. In kakor lezita v dispozicijskem verzu 
dve si kontrastni misli: a) o hvali, b) o graji, tako se ta 
kontrast razpreza tudi v nadaljnem, srednjem delu. 

Arhitektonski pa se deli ta sredina na dva dela ; in sicer : 



a) verzi: 


3. 




4. 




* 2; 




/3 




5. 




6. 




■■ 


:) verza: 


7. \ .; 




8. f '3 



Poet zdruzuje po njih misli vedno po dva in dva verza 
V eno celoto, katera v sebi zacne in zakljuci vsebinski po eno 
misel, a formalno — po eno periodo (3 -f 4: ta . . . uni . . . 
tretji ; 5 + 6: bo temu...unipa...;7 + 8: Razujzdani . . . 
Al tercjalke). Vendar zveze prvi dve izmej teh treh dvostisij 
spet ozje mej seboj v enoto, od katere se odloci tretji par 
verzov; a s kako mislijo? V prvih dveh dvostisjih obeh nasteje 
poet take sodbe, ki se ticejo umetniske kakovosti njegovih 



54 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



pesni; v tretjem pa stoji graja o njih vsebini — s stalisca 
morale! Poleg tega pa zdruzi tudi na vnanje prvi dve 
dvostisji poet s tem, da postavi v konec prvega in konec dru- 
gega — neko last no ime, ko sicer v cell pesmi nima nobe- 
nega imena vec! A tu: „Pindarova oda" — „V6dnik". 

Kar se tice locil, imamo v zadnji izdaji (Poezije 1847) tu 
za vsakim dvostisjem krepkejsi odmor: pike, klicaj, prasaj ; za 
vsakim prvim verzom vsakega para pa dosledno slabejse 
podpicje, le vsklepu — celo samo v e j i c o. V prvih dveh 
natiskih (Illyr Bl. 1833 in Zhbel. IV.) je stvar enaka sicer, le 
za prvim verzom stoji dvopicje v obeh izdanjih, a za besedo 
„prenedolshne" v Zhbel. IV. (kakor tu) podpicje, v Illyr. Bl. 
(tcdaj V najprvotnisem natisku) pa — vejica. Moral sem to 
omeniti tu radi nadaljnih izvajanj. 

Arhitektonsko lice osrednjega dela se pa loci tu (v 
gazeli 7.) od onega v 2. gazeli po tem, da stoji tam V:? pred 
naslednjim vecjim d votretjinskim kosom, tu pa narobe; tam 
tedaj 'U\-U, tu pa -/s : Vs- 

In sedaj h 1, gazeli, kot prologu cele skupine Gazel! 

Uvod: Pesem moja je posoda tvojiga imena, 
Mojiga serca gospoda, tvojiga imena; 
Sklep: Bolj ko Delie, Korine, Cintie al Lavre 
Bi bilo pozabit §k6da tvojiga imena. 

Kako vsebinsko razmerje imamo tu mej obema mislima? 
Vzrocno. Sklep pove, z a k a j je vsebina Presernove pesmi n j e n o 
ime: ker je poetu njeno ime (t. j. ona sama, ki nosi doticno 
ime) tolikega pomena, tolike cene, da se mu zdi skoda, ako bi 
pozabili njen spomin; in da bi se njeno ime ne pozabilo, odtod 
— njegova pesem, ki naj ohrani, pozabitve obrani njeno ime, 
spomin o njej, ko nje vec in njega „na svetu ne bo!" 

Mej tem uvodom in sklepom pa lezi spet — trojedvo- 
stisij. In kaj nam ta pripovedujejo? Vsa tri govore o imenovani 
„posodi" njenega imena ter prorokujejo, kaj bodo posledice 
tistega v uvodu izrecenega dejstva. O pesmi svoji, pesmi 
njenega imena napoveduje poet troje: V nji bo zanesel po 
vsem slovenskem (ali morda slovanskem svetu „sladki glas 
njenega imena;" na nji bodo brali narodi „slavo njenega 
imena", iz nje bo gorela „svitloba njenega imena" se po 
njiju obeh smrti. 

Kaksna pa je teh treh misli mejsebojna sorodnost ali pa 
morebitna oddaljenost? 

Prva misel se tice slave, ki jo bo pesem Presernova o 
nji razglasila — na sirino : („od zahoda do izhoda") tice se 
„na dalec okrog razglasene slave." 

Drugo dvostisje pa ni tako jasno po svojem pomenu ko 
prvo. Ali misli poet z besedami : „od naroda do naroda" morda 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 55 

istotako ko v prejsnjih dveh verzih proslavo Julijinega imena 
— na daljavo in sirjavo, na dalec okrog po raznih slovan- 
skih dezelah v sedan josti? Ali misli pa morda izraziti z 
besedami „od naroda do naroda" tako svojo misel, ki bi jo 
mi izrekli danes z izrazpm: „od roda do roda" = „od gene- 
racije do generacije" ? Ce to, potem bi se ozirala ta misel na 
bodocnost, nena sedanjost, kamor se ozirata prejsnja dva 
verza ! Kaj je tedaj tu Presernova misel? Ce misli poet na 
bodocnost, ce tedaj misli z besedami „od naroda do naroda" 
kesnejse generacije, ki jih o njegovi dobi se ni, ampak bodo 
sele rojene kot vnuki in pravniki in pravnukov vnuki njegove 
in njene sedanjosti, umevati nam je potem tudi poprejsnjih 
dveh vrstic ,.slovenske brate" kot nas slovenski narod, ne pa 
kot „slovanske brate;" poet bi potemtakem z mislijo svojo 
objemal tu le naso slovensko zemljo, ne pa vsega slovan- 
skega sveta! Ako pa tici v besedah: „med slovenske brate" 
Presernova misel na ves slovanski rod, razlagati bi nam bilo 
„od naroda do naroda" v istem smislu proslave njenega imena 
nasirino, torej kot misel Presernovo na razl ic na pi em en a 
si van ska: cesko, rusko, poljsko, hrvasko-srbsko („ilirsko"). . . 
Odgovor je potemtakem tu tezaven na prvi hip ! 

A oglejmo si tretje dvostisje se in njegovo misel. Brez 
vsake najmanjse dvojbe meri teh dveh verzov pomen jasno in 
ocito — V bodocnost: takrat se, ko bosta oba ze v grobu, 
ki zdaj zivita, („ko mcne in tebe — na svetu ne bo" je bilo 
geslo prvemu izdanju Gazel v Illyr. BI. 1833!), takrat se bo 
njenega imena zar gorel iz njegove pesmi. Ne na siroko in 
na dalec po socasno zivi sedanjosti, ampak dalec tja v 
prihodnje case bo nosila njegova pesem — glas, slavo, 
svetlobo njenega imena. 

Po sill mi tu prihaja na misel, kako je Jenko prepel to 
vsebino 1. gazele v prvi strofi svojega prologa „Moja pesem" 
(1865., 2): 

Moja pesem bo nosila 

Tvojo hvalo krizem svet, 

'Z ust mladencev se glasila 

Bo se V casu poznih let. 

Prvo misel te pesmi Jenkove o „hvali krizem sveta", o 
proslavi njenega imena po sodobno ziveci sedanjosti, izraza 
jasno V Presernovi gazeli prvo dvostisje osredja. Drugo misel 
gorenje strofe Jenkove imamo ocitno v tretjem dvostisju sredine : 

'Z nje svitloba bo gorela se takrat, ko bova 
unstran Karonov'ga broda, tvojiga imena. 

Toda, kaj pa srednje dvostisje? Kako naj umemo to? 
Kakor smo spoznali, meri njega misel lahko na siroko po 
sedanjem svetu, ali pa tudi tja v daljna se pozna leta 



56 Avgust Zigon : Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

bod oca; odvisno je to od pomena besedi „od naroda do 
naroda". Ali pomenijo te besede kar „od generacije do gene- 
racije" bodocih rodov, ali pa kar: od enega slovanskega 
plemena do drugega, do vseh, kar jih je sedaj od zahoda do 
izhoda? Ali nam je po pomenu in smislu to dvostisje (da 
izrecem stvar s pravo besedo), pridruziti k prvemu ali k 
tretjemu dvostisju osredja te gazele? 

In tu so nam zadnji komentar naslednja dejstva : 

V prvem natisku Gazel 1. 1833. (111. Bl. Beilage, Nr. 28.) stoji : 

V nji bom med Slovenfke brate fladki glaf sanefil 
Od sahoda do is-hoda tvojiga imena, 

Na pofodi v slatih zherkah flav'a fe bo brala 
Od naroda do naroda tvojiga imena; 
'S njc fvitloba bo gorela fhe takrat, ko bova 
Unftran Karonov'ga broda, tvojiga imena, 

V drugem natisku Gazel leta 1834 v Zhbelizi IV. (na str. 18) 
je stvar, kar se tice interpunkcijskih znamenj, docela 
en aka. 

Kaj bi sledilo iz tega? 

Neznatnisi interpunkcijski odm.or (vejica) mej prvim in 
drugim dvostisjem bi spajal ono preporno, srednje dvoverzje s 
prvim delom; tretji par se potemtakem po Presernovem 
odkrsi kot tretja tretjina zase; zatorej : 

a) verzi : 3. i 

4. 

5. 
6. I 

[:) verza : 7. \ , 
8.1 ■•■ 

Potemtakem bi bilo torej umeti „slovenske brate" kot ves 
slovanski svet, a besede „od naroda do naroda" bi mislile 
na posamna slovanska plemena. Zakaj ? Ker kaze prosta 
vejica mej obojim prvim dvostisjem, da nam je zdruziti prva 
dva para v eno celoto vsebinsko. A kaj pa bi bila vsebinska 
vez mej obema? Ena ter ista misel: da bo pesem Presernova 
razsirila njeno slavo — dalec na siroko po sedanjosti, 
tja mej vse Slovence in se preko njih meja, tudi mej — 
Slo va n e celo. 

A dalje. Leta 1847 so prisle mej slovenski svet Presernove 
„poezije". In tu ima nas preporni del 1. gazele naslednjo obliko : 

V nji bom med slovenske brate sladki glas zanesil 
Od zahoda do izhoda tvojiga imena; 

Na poGodi v zlatih cerkah slava se bo brala 
Od naroda do naroda tvojiga imena, 
'Z nje svitloba bo gorela se takrat, ko bova 
Unstran Karonov'ga broda tvojiga imena. 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 57 



In prav taka je stvar tudi ze leta 1846 v Rudolfinskem 
rokopisu „Poezij", ki je ves lastnorocno Presernov. 

In kaj sledi iz tega novega, v primed s prvim poznej- 
sega dejstva? 

Arhitektonsko lice osrednjega dela te gazele se je izpre- 
menilo takole: 

a) verza: 3. \ j,. 

ji) verzi: 5. | 
6. I 



Ako z besedami povem to misel, glasi se tako : Preseren 
je s podpicjem odlocil prvo dvostisje od naslednjih verzov kot 
en ariiitektonski kos zase, kot prvo tretjino; nase preporno, 
srednje dvoverzje pa je pridruzil k tretjeniu, ter ga spojil z 
njim V drugi, od prvega veci, dvotretjinski kos arhitektonski, 
ker je mej drugo in tretje dvostisje postavil le slabotno locilo, 
— vejico. S tern je pa dal osrednjim dvem verzom enako misel 
ali vsaj sorodno — misli tretje dvojice vrstic, ki pa meri jasno 
(kakor smo ze spoznali) v — bodocnost! Zato dobi izraz 
„od naroda do nardda" pomen besedi : „od generacije do gene- 
racije bodocih rodov", a prvih dveh verzov „slovenski bratje" 
zaobjemajo le sodobno ziveci, takrat sedan ji nas slo- 
ven s k i rod, ne pa vseh slovanskih piemen, ki so zivela 
na siroko po svetu v takratni sedan josti. 

In ta misel Presernova, to umevanje te gazele, se mi zdi 
tudi kronolosko tu bolj na mestu ko „slovanski bratje": 
Preseren se je cutil v tej dobi le slovenskega se pevca, 
objemal je s svojo mislijo le slovenski se narod, toda hkrati 
ze ves slovenski svet, ne le „Kranjce". Dokaz temu 
je Sonetni venec, ki je nastal sele za Gazelami, leta 1833. 
Kako dokaz? 

Omenim naj najpoprej, da ima isto misel, kakor tu v 
tem prologu Gazel, tudi v 2. sonetu Venca : 

Ran mojih bo fpominj in tvoje hvale 
Glafil Slovenzam le prihodnje zliafe, 
Ko mi na sgodnim grobi mah porafe, 
V njim bodo sdajne bolezhine ipale. 

(Prvi natisek son. Venca.) 

Ali ni to isto, kar poje v 1. gazeli o svoji pesmi? 

V nji bom med slovenske brate sladki glas zanesil 
od naroda do naroda tvojiga imena; . . . 
'Z nje svitloba bo gorela se takrat, ko bova 
Unstran Karonov'ga broda, tvojiga imena. 



58 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



Isti dve misli! Saj je pac tu beseda „Slovencam" isto, 
kar V gazeli „slovenski bratje" ! Naravnost komentar je ta strofa 
Venca — prvi gazeli. Loci se smisel v Vencu le v toliko, da 
obrne poet pogled svoj tu ze docela v prihodnjost, in da 
zaobjame sir in o slave le z edino besedo „Slovencam", ki jo 
je zaobjel v gazeli s celim prvim dvostisjem osredja. In zdi 
se mi, da je prav, ker po Presernovo, ce umevamo, da 
polaga tudi v gazeli poet glavni povdarek, kakor tu v tej strofi 
Venca, na — bodocnost, kar se vjema potem tudi z mislijo 
gesla, ki je stalo nad prvo objavo Gazel v Illyr. Bl. 1833: 

Ljubesen je bila, 

Ljubesen fh e bo, 
Ko tebe in mene 

Na fveti ne bo. 

Krain. Volksspnich.'^) 

A hkrati se tudi vjema ta povdarek slave in spomina v 
bodocnosti z idejo 5. gazele, kjer imamo na koncu isti akcent 
vrednosti pesmi: 

De Helenina lepota, toljkanj moz pred Trojo smert 
Ni pozabljena, le pesem sama brani . . . 

E n a k o je poet (kakor se mi zdi, da prica z a d n j a oblika 
1. gazele v Poezijah 1. 1847) tudi v tej prvi gazeli — pred vsem 
in kot glavno naglasil isto idejo, da pesem da opevanemu imenu 
zivljenje in spomin mej Ijudmi tudi dalec za njegovim grobom, 
a naglasil tako zivo to s tem, da je tej misli odmeril dve 
tretjini, tedaj vecji kos arhitektonski v gazele osrednjem delu, 
ko je proslavo na sirjavo naglasil (prav kakor v receni strofi 
Venca le z eno besedo „Slovencam") tudi tu v gazeli 1. le z 
enim dvostisjem. 

To bi bilo pa le eno, a ne edino. Kakor tu v tej strofi, 
tako objema Preseren sploh v vsem Vencu s svojo mislijo 
vedno in vedno samo svoj slovenski narod, a ne se vseh 
Slov anov. 

Da to dokazem, oslanjati se mi je seveda na prvo obliko 
Venca, na prvi njega natis, ki je (po moji sodbi) dasi nedatiran 
do danes, a iz prve polovice leta 1835. In zdaj dokazi o toza- 
devni misli Presernovi : 

O, deb' Memnosine nam hzhere sale, 
Otajat' Kranja nafhiga finove, 
Njih in Slovenzov vfih okrog rodove, 
S domazhim pcfmam' Orfeja poflale! 

De bi nam ferza vnel sa zhaft deshele, 
Med nami potolashil rafpertije, 
In fpet sedinil rod Slovenfti'ne zele . . . 

{Venca 7. sonet.) 



Kar je debeleje tiskano, sem naglasil jaz. Pisatelj. 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 59 

Ali naj misli poet tu na vse slovanske dezele? Ali ne 
govori jasno ona dvojna misel a) o Kranju (= kranjski dezeli) 
kot srediscu nasih pokrajin, ter b) o rodovih vseh Slovencev 
okrog, namrec okrog „Kranja", kranjske dezele? 
A dalje ! 

Viharjov jesnih mersle domazhije 

Slovenfke fo pokrajne ble, kar, Samo! 
Tvoj duh je sginil, kar nad tvojo jamo 
Posabljeno od vnukov veter brije. 
Obloshile ozhetov rafpertije 
S Pipinovim fo jarmam flushno ramo, 
Od tod famo kervavi punt posnamo, 
Boj Vitovza, in ropanje Tiirzhije. 
Miniili frezhe fo in flave zhafi, 
Ker vredne dcla nifo jili budile, 
Omolkniii fo pefmi fladki glafi; 
Kar nifo jih saterlc zhafov file, 

Kar rafe rosii na mladimu Parnafi, 
Isdihleji, folse fo jih redilc. 

{Venca 8. sonet.) 

In dalje : 

Isdihleji, folse fo jih redile 

'S Parnafa moj'ga roshize prizlijozhe: 

Solse 's Ijubesni fo do tebe vrozhe. 

Is domazhije fo Ijubesni lile. 
Ne omezhe de tebe pefmi mile, 

De tebi vneti ni ferza mogozhe; 

De domazhije rod Ijubiti nozhe, 

Ki ga Slovenfke niatere rodile. 
Isdihleji in slielje lirepcnezhe, 

Ime deb' tvoje takrat fhe flovelo, 

Ko velo bo oblizhje sdaj zvetezhe ; 
Slovenze deb' sa Ivojo vnel deshelo, 

K' nji deb' verniii fpet fe zhafi frezhe, 
Jim mozh fo dale rafti ncvefelo. 

{Venca 9. sonet.) 

To SO vsa mesta, kjer omenja Preseren v prvem natisku 
Venca Slovencev in slovenscine ; le eno samo nam je se pristeti : 

Vremena bodo Kranjzam fe sjafnile, 
Slovenfkim pevzam milfiii svesde f'jale. 
In pefmi bolj Uovezhe fe glafile . . . 

{Venca 2. sonet.) 

Tako. In sedaj vprasam : Ali so to razmere slovanske, 
ki jih poet tu objokuje? Ali sploh more jo biti te? Ali je le 
ena sama misel tu, ki objema vse Slovane? Nobena ne. Le 
pomisli sam ! Ali niso to nasi kraji, nase narodnostne razmere 
za casov tistih, ki so. bill Presernovi? Analiziraj le misel za 
mislijo, pa presodi, ali je mogoce, da bi jo razsiril lahko na 
Presernu sodobne Ruse, Cehe, Poljake in vseh njih — razmere 
narodnostne^? Ali so boj Vitovca n. pr., ropanje Turcije itd. imeli 
kdaj Rusi, Cehi, Poljaki? Ali je bil njih Parnas tiste case — 



60 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



res tako mlad? AH je Pipinov jarem tudi nje oblozil? Ali so 
Rusov, Poljakov dezele bile pokrajine jeznih viharjev po Samovi 
smrti? Res je, da pripovedujejo o drzavi Samovi, kako je segala 
od Krkonosev in Karpatov pa do Triglava in morja Adrijanskega. 
A je li obsezala tudi Poljake in Ruse? In vendar so ti tudi 
Slovani! Ce je resda morda tudi Cehe, a v glavnem je pa le 
nase dezele vladal Samo, ker je sama Panonija segala od 
Karpatov pa do Adrije. 

Ne. V Vencu misli Preseren na vseh sedmerih mestih, kjer 
stoje V prvem natisku „Slovenci, slovenscina cela, slovenske 
matere, slovenski pevci, slovenske pokrajine", enotno in do- 
sledno vedno le res samo nase slovenske dezele, a nikjer ne 
vseh slovanskih; le slovenske, ki stavi v kontrast z njimi „Kranj" 
(kranjsko dezelo) kot eden, a glavni del vse slovenske zemlje, 
in pa — „svoj Parnas". In vendar je Sonetni venec kronoloski 
nastal za — Gazelami. 

Ves slovanski svet j e Presernov duh zaobsegel 
sele V obsmrtnicah tistemu mozu, ki je s svojo 
ucenostjo, s svojimi znanstvenimi mislimi objemal 
ves slovanski svet:vKrstu, in prej se v nagrobnici 
„Dem An den ken des M. Zhop" (1835.)! Takrat je vzkliknil 
V svoji poeziji : „Najvec sveta otrokom slisi Slave", in poslal 
Crtomira mej r o j a k e Slovence — in dalec cez njih mejo. 

In tako, sodim, mislijo tudi „slovenski bratje" v prologu 
Gazel res le Slovence, kakor „Slovenci" v prvi strofi 2. soneta 
Vencevega; a besede „od naroda do naroda" pomenijo kar 
„od ene slovenske generacije do druge generacije bodocih 
nasih, slovenskih rodov." 

Morda bi mi kdo utegnil omeniti, da so Gazele izsle 
leta 1833, ko je bil ze prejjeta 1832 ocenil in Cehom ter 
drugim Slovanom pokazal Celakowsky Presernovo poezijo! 
Zanesel je v CCM. 1832 glas o njem preko slovenskih meja in 
ime njegovo razglasil med druge Slovane. Kaj, ce se Presernove 
besede „med slovenske brate" ozirajo ze na to dejstvo, na za- 
slovelost njegovo takratno — zunaj slovenskega plota po slo- 
vanskih dezelah, posebej med brati Cehi? 

Dokazal sem v „Casopisu za zgodovino" (Maribor 1906, 
3. in 4.), da Gazele niso sele iz leta 1833; tega leta so le izsle 
prvic. Nastale pa so ze 1. 1832, in sicer vseh sedmero, in v 
taki obliki ze, kakrsno imajo danes. Kako to? Gazele so bile 
prvotno namenjene za Zhbelizo IV., ki naj bi bila izsla 1. 1833, 
a je v resnici pa sele 1. 1834 dozivela svoj natisk, dasi — z 
letnico 1833, ki jo je in ker in kakor jo je to imel prvi cenzurni 
nje rokopis! Povzrocile so to zamudo znane Pavskove in 
Kopitarjeve cenzurne sikane^. Imamo pa ze z dne 14. marca 
1833 porocilo Presernovo Celakowskemu o dokoncani cenzuri 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 61 

Copovi (ki je bil takrat lokalni cenzor Ijubljanski) glede Zhbelizc 
IV. (Zb. VI. str. 179). Potemtakem sta bila takrat ze a) obadva 
cenzurna rokopisa Zhbelize IV. dogotovijena, b) uradno ze v 
rokah cenzure, c) pa tudi ze uradno cenzurirana v prvi 
cenzuri. Vse to se je morale dogoditi in dogotoviti v tistih 
2\, mesecih 1. 1833, ki leze pred 14. III. 1833. — Iz tega, kakor 
iz ciste, dovrsene obi ike gazelic, ter iz njih sed m erostevilne 
skupine, a tudi iz jasno premisljene, tocno zasnovane arhi- 
tektonike vsake posamne gazelice in pa posebej gazel kot 
ene mejsebojno celotne skupine, sem ze tarn sodil, da so morale 
Gazele pred letom 1833 ze biti skoncane; da segajo tedaj ze 
po obliki, a zatorej predvsem pa po idejah svojih vsebinskih 
in arhitektonsko - umetniskih v leto 1832; in sicer vse, tudi 
nasa 1. gazela, ta prolog vse skupine, ceprav ne sodim, da 
bi bil moral tudi nastati kot prvi del vse celote (dasi stoji na 
nje celu) — najpoprej in kot najprva gazela. 

Celakowskega ocena o Krajnfki Zhbelizi (1. — 3. bukv.) je 
izsla V IV. kvartalu CCM. v Pragi. Toda ne, kdaj je izsla, ampak 
to je vazno, kdaj je prisla Presernu pred oci, ko govorimo o 
te ocene vplivu na Preserna in ko hocemo dognati pricetek 
morebitnega njenega vpliva nanj. In tu imamo dobrodosel datum; 
ohranilo se nam je prvo pismo Celakowskega Presernu, tisto 
pismo, ki posilja z njim ceski kritik oceno v Ljubljano. To pismo 
nosi datum: „Prag den 24. December 1832." In v njem stoji: 

„Ich habe iiber dieses Produkt ihrer Literatur (namrec o Zhbelizi) einen 
kvirzen Aufsatz in das 4. Heft unserer vatcrl. Museums-Zeitschrift einriicken 
lassen, davon Sie beiliegend ein paar Aushangebogcn finden ..." (Let. M. 
Slov. 1875; 160/1). 

Bilo je tedaj na sv. vecer 1. 1832 to pismo se v Pragi, 
odhajalo je ta dan sele odondod. Moralo je po takratnih postnih 
zvezah torej ravno nekako za novo leto priti Presernu v roke. 
Takrat je potemtakem sele prvic izvedel Preseren o zani- 
manju ceskem zanj ! A o novem letu 1833. leta pa sodim, da 
je gazele ter tudi njih prolog, nele po vsebini zamislil, ampak 
ze oddal Kastelcu, uredniku in prirejevavcu rokopisov Zhbelize 
za cenzuro! Sodim tedaj, da misel ^„med slovenske brate" se 
ni zaobsegala misli Presernove na Celakowskega oceno in to 
cesko pohvalo poezije njegove, ker ob tistih besedah svojih v 
prologu Gazel se ni nicesa vedel Preseren o tisti kritiki in o 
zanimanju ceskem za njegove pesmi. — 

A tudi terminologija Presernova v drugih pesmih, ki jo 
rabi za „kranjski svet" in „Kranjce", za „slovensko dezelo" in 
svoje rojake „Slovence, brate", a — govorec pa o Slovanih 
kot ,,otrocih, sinovih Slave", tudi ta nam potrjuje naso razlago! 
Seveda, zahtevalo bi to vprasanje posebne razprave ; zato to tu 
le mimogrede omenim! A tudi iz tozadevnega raziskavanja bi 



62 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

in bo sledilo, da je Preseren^dvignil svoj pogled na vse Slovane 
sele V spomenicah svojih Copu: posebej sele — v Krstu! 
Dotlej so ga pekle v prvi vrsti le kranjske (da, celo le lokalno 
Ijubljanske) fane, toda vstricno tudi — vseslovenske! Omenim 
pa naj, da se dobro zavedam, kako sem se tu dotaknil spet 
neke se popolne ledine; zato se ne kaze dosti zaletati tu ob 
ta rob. Pocakajmo — pravega dne! . . . 

Na podlagi vsega tega, posebej pa na podlagi v Poezijah 
1.1847 in V njih rokopisu ze (1.1846) izpremenjene inter- 
punkcije — odkriva se nam torej v tej uvodni gazeli kot 
arhitektonska misel Presernova — izpod zadnje pile in redakcije 
slednjic in koncno ta-le : 

Uvod: Pcscin moja je posoda tvojiga imena, 
mojiga serca gospoda tvojiga imena; 

Osrednji del: a) verza 3. \ ,, 

4. ( 3 



[}) verzi : 5. 
6. 

7. 



Sklep: Bolj ko Delie, Korine, Cintie a! Lavre 
bi bilo pozabit' skoda tvojiga imena. 

Osrednjega dela prvo tretjino doloca misel poetova o 
proslavi njeni — na sirokost, a zadnji dve tretjini pa spaja 

V eno posebno celoto ena ter ista misel o proslavi njeni tja 

V davno daljnjo bodocnost. — 

Ce primerjamo prologa arhitektonsko lice z onim epiloga, 
odkrije se nam kar na prvi pogled potemtakem, da si nista 
docela enaki. 

V epilogu si stoje tretjinski deli osredja kakor % : V:j> v 
prologu pa zdaj (kakor v 2. gazeli) V;, : V:^; tedaj narobe. 

Ce pomislimo, da je v prvih natiskih interpunkcija 
delila pa tudi prolog prvotno v smislu razmerja 7:} : ^/.j, spoznamo 
tu vzrok tiste delitve : poet je hotel tam pac oznaciti, da sta si 
1. in 7. gazela v nekem mejsebojnem razmerju, da si druga 
drugi odgovarjata arhitektonski, da imata obe isto ali sorodno 
si vsaj funkcijo v celoti Gazel : prva da jo zapricenja kot prolog, 
sedma pa da jo sklepa in zakljucuje kot epilog, a obe vkup da 
sta arhitektonsi<;i obkov ostalim, mej njima obema lezecim peterim 
gazelicam. Tako je bilo prvotno. Leta 1847 pa je poet, ko ni 
vec stal pod tako zivim vplivom tistih arhitektonskih kakovosti 
kakor 1. 1833 se, dal prvo besedo — vsebini; in tako je 
pridruzil srednje (tretje) dvostisje — cetrtem.u, kar mu je po 
misli doticnih verzov bolj in edino prijalo, kar pa je dalo 
razmerje V:? : -Ai, ko ima epilog -/a • V:$- In ravno ta kesnejsa 



Avgust Zigon : Tretjinska arhitektonika v Presernu. 63 



predrugacba, ta kesneje nastopivsa razlika, ki se jej je poet 
1. 1832 in 1. 1833 se upiral, mi je nov dokaz, da umevamo 
prav tiste gazele vsebino, ce polagamo glavni naglas na misel 
o najvecji vrednosti proslave ,,imena tvojiga" — v bodocnosti. 

Se o eni tocki mi je govoriti, ticoci se obeh gazel, kakor 
sem isti tocki govoril dosledno ob vseh drugih gazelicah dozdaj : 
o stevilu arliitektonskih enotek (t. j. dvostisij) v obeh dveh. 

Uvodna gazela jih steje petero, in sklepna — tudi; torej 
tudi tu neka mejsebojna jima sorodnost in celo enakost! 

To je pa le eno. Ali je to stevilo tudi tu utemeljeno v 
stevilu metriskih elementov (stopic) prvega njunega verza? 

V 1, gazeli: 

Pesem | inoja 1 je po- i suda i| tvoji- | ga i- | mena . . . 
I 2 3 4 ■ 5 6 7 



Verz steje dva dela: prvi, glavni (recimo: korenski) del 
njegov ima cetvero trohejev; drugi del — refrenski del — pa 
njih troje. 

Ce bi postavil na vsake stopice mesto po eno gazelsko 
strofo (dvostisje), steti bi morala vsa ta gazela sedmero arhi- 
tektonskih enotek. A poet-umetnik razvije le iz vsakega 
izmed trohejev v I. delu po eno strofo: stiri potemtakem! A — 
peto pa postavi na celega II. dela mesto: ves refren mu da 
le eno samo enotko arhitektonsko, tisto sklepno dvostisje. 

Ali nimamo ze enakega „slucaja" v neki drugi gazeli? 
Da, V tretji. V tej in v prvi je torej Preseren refrenski kos 
uporabil in arhitektonski izkoristil — a obakrat dosledno za 
eno samo arhitektonsko enotko, dasi si nista po stevilu stopic 
oba enaka : v 1. gazeli ima tri troheje („tv6ji - ga i - mena"), 

V 3. pa le dva („de jo | Ijiibim"). Dolzina refrena je umetniku 
potemtakem povsem postranska stvar; vzame si celega za — 
eno enotko. 

Razun v 1. in 3. imamo pa se v dveh gazelah refren: 

V 5. in 6. ; a kaj smo tam opazili? Da Preseren tega dela niti 
vposteva ne, da ne razvije iz njega niti e n e enotke ne, ampak 
ga kar prezre v arhitektoniki doticne umetnine, a prezre ga — 
dosledno — celega, ter mu ne da nobenega vpliva nanjo ; in to 
spet — V dveh „slucajih", dosledno v obeh dveh. To je druga 
in drugacna arhitektonska pozicija umetnikova nasproti refrenu. 

Poleg teh imamo pa se tri gazele — brez refrenskega 
pristavka; in te so — druga, cetrta in nasa sklepna: sedma. 
Opazili smo ob 2. in 4. gazeli, da razvije v obeh poet 
dosledno iz vsake stopice prvega verza v arhitektoniki doticne 
gazelske celote po eno gazelsko strofo kot enotko arhitektonsko. 
Umetnik ostane s tem v soglasju tudi z ostalimi gazelami. 



64 Avgust Zigon: Tretjinska ariiitektonika v Presernu. 



tudi s tistimi namrec, ki imajo refren: iz vsake tistih stopic, 
ki stoje V verzu zunaj refrena, razvije brezizjemno doslej 
po — eno arhitektonsko enotko, po eno dvostisje. A kako pa 
sedaj tu — v sedmi? 

Nje prvi verz steje sedmero trohejev : 

Kdor jih I bere, | vsak dm- i gaci | pesmi | moje ! sodi; 
1 2 3 4 5 6 7 

Iz tega bi sledilo po dosedanji zakonitosti — celih 
sedmero arhitektonskih enotek, sedmero strof gazelskih! In 
koliko jih ima Presernova gazela v resnici? Le — • petero! 
In naglasiti je, da je gorenji temeljni verz — brez refrena! 
Kaj tedaj opazimo? Da je umetnik tu opustil cell dve stopici, 
a to V takem „slucaju", ko bi tega nikakor ne smel in ne 
mogel, ce je imel res kako tako zakonitost v mislih in zavestnem 
nacrtu, kakrsno bi rad izvil in dognal tu jaz. Zgromela je ob 
tej nenadni izjemi, kaj ne, potemtakem vsa tista moja — 
teorija, ali recimo rajsi: domisljija! 

Pribiti ter posteno naglasiti je treba resda to izjemo 
kot — izjemo, a hkrati tudi kot edino izjemo v vsej Gazel 
skupini! Tisti temeljni prvi verz ni dolocil v tej gazeli njene 
arhitektonske velikosti. Tu tedaj ni organske zveze . . . 

Toda, ima li ta izjema kak globlji vzrok svoj? Kak drugi, 
a organski vzrok morda? 

Ima ga. In sicer je to tisti, ki sem ga ze gori razlozil: 
tisti je, ki je celo arhitektonsko kakovost, nele njeno arhi- 
tektonsko velikost dolocal ze a priori: organska namrec 
arhitektonika vseh Gazel kot ene celote, ene vse- 
binske in arhitektonski-umetniske skupine! 

Kot taki sem prvo gazelo pripisal za prolog, a to, sedmo, 
pa oznacil — za epilog njen ! Razpravljal sem poprej gori, 
kaksna je arhitektonika prve gazele kot Gazel prologa, ter da 
je umetnik oviral tam celo poeta v Presernu, ki je hotel — na 
kvar jasnosti vsebinski — dati prvi gazeli isto, do picice enako 
lice arhitektonsko, kakrsno ima sedma: namrec -/s + Vs^ V3 + V3! 
Kesneje da je pa poet dal prvo besedo vsebini, zaradi cesar 
smo dobili v Poezijah leta 1847 v gazele prve osrednjem delu 
proporcijonaliteto ^!,^ : -/s, a v sedme osrednjem delu pa V3 : V.v 
Zakaj pa je hotel Preseren v obeh teh dveh gazelah to isto 
lice? Da naglasi s tern neko njuno arhitektonsko mejsebojnost 
v celoti vseh Gazel: da je namrec 1. gazela — prolog, 7. pa 
— epilog jim! 

Tu ob sedmi gazeli pa se nam odkrije nova mejsebojnost 
in reciprocnost ter s tem hkrati — nov dokaz za tisto 
t r d i t e V , da je sedmo si mislil poet res samkot epilog, 
a prvo kot prolog vseh Gazel! Kako to? 



Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 65 



Ravno tista gori naglasena izjema arhitektonska je novo 
dokazilo za mojo trditev! Ni namrec v sedmi gazeli tisti prvi 
nje verz organska kal, ki iz nje vzraste tu arhitektonska kakovost 
in obseznost pesmi; ampak arhitektonika vseh Gazel kot ene 
skupine je, kar tu odloca in doloca arhitektoniko sedme gazele — 
kot Gazel epiloga. In da je tu potemtakem vendarle neka 
organska zahteva, ki doloci arhitektoniko epiloga kot takega, 
tern ni potemtakem vec dvojbe; le da ta organska zahteva 
ni V gazelici sami, ampak da lezi resda izven nje, a lezi pa — 

V Gazelah kot en em samem organizmu ! Epilog bodi 
namrec soglasen odmev — prologu! In ta zahteva je 
mogocnejsa kot zahteva one sicer organske in dosledne zako- 
nitosti, ki smo jo opazili sicer v vseh ostalih gazelah in po 
kateri doloca prvi kot temeljni verz vnanjo nje, formalno — 
velikost, Prva gazela je kot prolog vplivala tu na svoj arhitek- 
tonski odmev, na — e p i 1 o g in njega arhitektonsko kakovost ! — 

Ne porusi potemtakem ta izjema v sedmi gazeli one moje 
teorije, ampak naravnost potrjuje jo kot — edina izjema 

V cell skupini. Exceptio firmat regulam ! Hkrati pa potrjuje 
sedmo gazelo kot iz zavestne Presernove misli vznikel 
epilog vseh Gazel kot ene v sebi zacete in v sebi enotne 
ter V sebi zakljucene celote, ki ima temu epilogu svojemu 
soglasen odmev v 1. gazeli — kot svojem prologu! 

Zdi se mi na podlagi vsega tega tudi, ko da sta 1. in 7. 
gazela nekako vstricno rastli, ter da ni morda prva nastala kot 
prva, a zadnja kot zadnja. Pozdeva se mi celo, da je kot prva 
nastala tista, ki jo imamo danes v skupini kot 2. gazelo; 
zakaj? Ker je ta edina, ki ima j ambsko mero, vse druge pa 
trohajsko; nekaka izjema je tedaj ta mej ostalimi gazelami. In 
hoce se mi zdeti, da je poet najprej zacel z jambsko mero, a 
opustil jo kesneje ter ostal potem dosledno, ker se mu je 
kazala bolj primerna tonu in koloritu gazel, pri trohajski. 
Izreci sem hotel to, in naj si bo se tako — problematicno. 
Dejstvo je pac tu: iscimo mu razlage in dokazov! — — 



A preden se locim od te dvojice, od epiloga in prologa 
Gazel, naj omenim tu se enega vprasanja, ticocega se 1. gazele 
kot prologa! 

Profesor slovenske literature, znani „presernoslovec" dr. K. 
Oswald je v 2. st. letosnjega „Popotnika" (dne 15. febr. 1907, 
str. 42 — 45) presenetil slovenski svet s popisom svojih zaslug 
za umevanje Presernove poezije v bistvu njenem, a povrhu pa 
se z dvema novicama : 1.) da je „Sonetni venec nastal naj- 
kasneje 1. 1833.", in 2.) da Krst ni epos, ampak — elegija! 

5 



66 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

Prvo scm dokazal jaz lani v „Letnici 1833" (Casopis za zgodo- 
vino Maribor 1906), a drugo trdil (in dokazoval vsaj) tudi ze 
lani (Zbornik VIII. 1906) v „Tercinski arhitektoniki". G. pro- 
fesorju sem jako hvalezen, prav od srca hvalezen za to pridno 
razsirjanje mojih rezultatov in idej. O Krstu kot elegiji je 
n. pr. cital meseca decern bra 1906 tisto moje dokazovanje, 
a meseca februarja 1907 je potrjuje ze s svojim podpisom v 
„Popotniku"; le vir mu je zopet ostal v peresu (kar je pa le 
malenkost). O letnici Sonetnega venca pa je bil g. profesor 
tistega mnenja, ki sem ga jaz izrekel sele lani, ze pred par 
leti, seveda — privatno; a mar li na podlagi istih dejstev, ki 
sem jih jaz lani vporabljal za dokazila? Ne. Njegov dokaz, 
da je „Sonetni venec nastal najkasneje 1. 1833", je mnogo 
bolj enostaven : 

„Tako ze par let semkaj ucim svoje osmosolce, sklicujoc se pri tej 
trditvi na 1. gazelo Presernovo. A gazele je pesnik objavil 1. 1833." 
(Popotnik 1907. 43). 

Causa finita. Omeniti moram resnici na Ijubo, da jaz 
nisem bil nikoli njegov osmosolec, in da takrat, ko sem jaz 
pouceval na isti gimnaziji, kjer g. prof. Oswald, ni sam ucil 
celo tisto leto nic (radi dopusta), in pa da je bilo to — se 
prej ko pred par leti, ko sva bila skupno v istem mestu. 
O „letnici 1833" pa nisva govorila nikoli. To tu zaradi skrite 
namere njegovih besedi, ki je — preocita. 

A k stvari. Ali nam nasa l.gazela res podaja kak datum 
za datiranje Venca? 

Dejstva so ta-le: a) Gazele so izsle 13. julija 1833 prvic; 
b) Gazele so pa bile vsaj 14. marca 1833 ze v rokopisu Zhbelize 
IV, gotove (po Presernovem pismu do Celakovskega : Zborn. VI. 
179), da, takrat so prisle ze iz prve cenzure, iz cenzure 
Copove; c) nastale pa so Gazele vse (s prvo vred) ze leta 1832. 
Vse to sem dokazal ze lani v „Casopisu", preden je Popotnik 
objavil tisti clancic Oswaldov. 

Kaj pa sledi iz gorenjih dejstev, ticocih se Gazel, za Venec? 

Ce so Gazele izsle 1. 1833, in posebej ze eksistirale 
14. marca 1833 v rokopisih Zhbelize, sledi iz tega, da je takrat 
ze bil na svetu ta-le verz 1. gazele, govorec o Presernovi „pesmi" 
kot njenega (Julijinega) imena „pos6di" : 

„Na posodi v zlatih cerkah slava se bo brala — tvojiga imena." 

Toda ta verz ni iz 1. 1833 sele, ampak pac ze iz 1. 1832, 
ker so nastale Gazele tega leta. 

Dobro. A ce je stvar taka, ne prica ta gazela se nic 
letnici Venca samega. Zakaj ne? 

Predvsem se treba povprasati, ali je sploh njene besede 
nanasati na Venec ali ne? Poet govori a) o „pesmi" svoji, 
b) dejstvu, da je „pesem" njegova „pos6da" Julijinega 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 67 

imena, c) da „na posodi v zlatih cerkah" slava se bo brala 
Julijinega imena. 

Odgovarjam na to: Ali je besedo „pesem moja" umevati 
po njenem pomenu specielno za eno doloceno pesem, ali 
kolektivno za vso poezijo Presernovo? Ali meri ta beseda, 
tu na celu prologa Gazel stojeca, le na pricujoce Gazele 
same, ali — je razsiriti njeno misel na vso poezijo Presernovo, 
in sicer vsaj na sedanjo in morda tudi bodoco se, ce ze 
ne na preteklo? Da je v prejsnjih dobah poetova poezija 
(„pesem" kot kolektivum !) veljala drugim imenom, to je 
zgodovinski fakt in to izreka indirektno tudi 4. gazela sama : 
„Pred dekleta so imele . . . nam dopasti — pravico" ! To je 
Presernova izjava. Potemtakem more „pesem moja" misliti le 
sedanjo, in morda tudi se bodoco poezijo. Za svojo osebo 
bi jaz umeval to „pesem" tu v prologu Gazel kot besedo, 
ki se omejuje nje misel na te same, na vse Gazele sicer, 
a le na Gazele, kot eno celotno vsebinsko in arhitektonsko 
skupino, kot eno samo, dasi iz vec gazelic sestavljeno umet- 
nino! Odmev temu dejstvu bi bil epilog Gazel, ki jih zaklju- 
cuje govorec, kakor prolog, spet o Presernovi poeziji in o 
njeni kakovosti, ces taka je, da poizkusa njej ugajati : zato 
pa govori le o njej sami, in ne o takih predmetih, o kakrsnih 
bi si zeleli drugi (a pac ne on a), da bi jim poezija njegova 
prepevala I Toda, tu, v epilogu, ima Preseren mnozino: 
„pesmi moje", v kontrastu s prologa ednino: „pesem moja"! 
Tu zaobsega Presernova misel ocitno da vso dotedanjo, 
vso bivso poezijo njegovo; zato — mnozina: „pesmi moje". 
Novo pisarijo, Povodnjega moza, Slovo od mladosti, sonete graski 
nemskuti, vse te zaobjemlje z resnico soglasujoce — ta mnozina. 
A V kontrastu s to mislijo pa stoji druga, ozja misel, tista, 
ki jo izreka poet v „sklepnem dvostisju" iste gazele: 

„Jez pa tebi sami, draga! zelel sim dopasti, 
Driigih nisim prasal, kaj se jim po glavi blodi." — 

Ali naj obsega tatrditev vse dotedanje pesmi Presernove? 
Tudi Novo pisarijo n. pr., tudi Povodnjega moza, Ucenca, ali 
celo — petorico sonetov o graski Ijubezni (Ocetov nasih . . . itd.)? 
Po resnici — pac ne. Zato je omejiti teh verzov misel najmanj 
samo na tiste pesmi, ki jih je dotedaj pel Preseren o — 
Juliji: saj oblika „zelel sim" zre v dotedanjo preteklost! 
A koliko pa jih velja pac dotedaj Juliji? Celi dve izven 
Gazel. In se od teh dveh je dotlej izsla ena sama: „Ze 
miru" (= Perva Ijubezen; Zhbel. III. 1832), „Dohtarja" pa mu 
je bil tisto leto zatrl Cop ; vse to sem dognal v tistem, pone- 
koliko tudi Oswaldu posvecenem spisu „Letnica 1833". Toda, 
kam meri vse to? Da naglasim tu spet se enkrat: Gazele 

5* 



68 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



SO pravzaprav prva vecja pesem o Juliji! In tej pesmi 
je dal poet tisti znacilni prolog o „svoji pesmi" — kot posodi 
njenega imena. In tej pesmi da za epilog poet tisti znacilni sklep, 
ces: le „tebi sami, draga! zelel sim dopasti". Stem postavi poet 
V kontrast s svojimi „pesnimi" (mnozina!) — to svojo „pesem" 
(ednina!) pricujoco svojo pesem: Gazele. Kakor pricne 
prvo dvostisje vseh Gazel z mislijo edninsko („pesem moja je 
posoda . . .")' tako tu poet zakljuci Gazele v njih zadnjem 
dvostisju (v sklepu epiloga) z mislijo le o poeziji Julijini v 
svoji umetnosti, ki je pa do teg a hipa, do teh besedi Preser- 
novih obsezala pravzaprav le eno samo pesem: Gazele... 
Tedaj tisto pesem, ki jo to zadnje dvostisje, izrekajoce ono 
trditev, da je le njej sami hotel „ dopasti", zakljucuje, a 
uvaja in pricenja pa preporna „pesem moja"! 

Iz teh razlogov trdim, da se ozira „pesem moja" le na 
Gazele, kakor pac misli sklep epiloga (v kontrastu z njega 
uvodom tu ze plur. „pesmi moje" = dosedanje) — tudi Gazele, 
v katerih se ni oziral, ko jih je skladal, na nikogar, ampak le 
nanjo, hotec z njimi ustreci le njej, zadovoljiti le njo, brez 
ozira na druge, ki mu bodo nemara to pesem (Gazele) grajali; 
a ce le njej ugodi njegova ustvaritev pricujoca, ki jej je 
vsebina „njeno ime", potem je dosegel svoj namen. 

In to umevanje je tudi v soglasju z duhom Presernove 
umetnosti sploh (nele s historicno resnico). Po tern umevanju 
zacenja, otvarja umetnino v prologu kot prva nje misel — 
misel pricujoce umetnine vsebini, o pesnicah, ki bodo za 
tistim uvodom sledile; zakljucuje pa jo vsklepu epiloga 
kot zadnja misel vse umetnine — spet neka edninska misel o 
iste pricujoce umetnine vsebini: umetnine namrec, ki jo tisti 
sklep skoncuje, kakor jo tam oni uvod prologa zacenja. 
Tako se umetnina v sami sebi zapricne in v sami sebi spet 
zakljuci kot en venec, kot ena vsebinska in arhitektonska 
celota zase! In to je docela v soglasju z arhitektonsko funkcijo 
1. in 7. gazele v skupini vseh Gazel, ki jim je 1. gazela prolog, 
7. pa epilog. — Ce pa razlagamo „pesem" v prologu kot 
vso poezijo Presernovo obsegajoc pojem, potem 
ne odgovarja prvic to zgodovinski resnici, a drugic pa meri ta 
prolog Gazel preko pricujoce umetnine same — tja v drugo 
umetnino, v Venec, ter je potemtakem pravzaprav prolog 
Vencu ta 1. gazela, a ne Gazelam! To pa stoji v zivem 
protislovju ze z nalogo arhitektonsko vsakega prologa samega 
po sebi, drugic pa z mestom, na katerem stoji ta gazela — v 
celotni skupini vseh Gazel kot ene umetnine, ki bodi v sebi 
zapoceta, a tudi v sebi zakljucena. 

Tako umevam Gazele jaz, in zato tako tudi ono prvo, 
kot prolog vse umetnine! 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 69 

Toda, ne govori li jasno naslednje besedilo: „Na posodi 

V zlatih cerkah slava se bo brala . . . tvojiga imena" ? 

„Zlate cerke" bi bilo mogoce umevati kot slovenski ter- 
minus za to, kar sicer izrekamo s tujko „inicijalke", ker so te 

V starih misalih in rokopisili pogosto pozlacene. A je li to 
umevanje edino mogoce? AH nimajo morda te besede („v zlatih 
cerkah") tu prenesenega pomena? Ali ne pomenijo morda toliko 
kakor „v lepote bogatih, ko zlato zarecih verzih" se bo brala 
„slava . . .tvojiga imena", v lepih, poezije polnih, zanosnih 
besedah, ... od naroda do naroda? 

Cul sem tudi misel ze, da morda tu „ime" pomeni kar 
„sl6ves" (fama), v kakrsnem pomenu je rabimo v izrazih „dobro, 
lepo, cisto, slavno, a tudi slabo ali nic kaj dobro ime". Spomni 
se tu clovek pricevanja Ernestine Presernove v Spominih njenih 
na oceta, ki pravijo o Juliji : „In pa se neko prednost je imela 
Julija : njena preteklost je bila brez madeza in graje" 
(str. 87). A jaz ne bi hotel tako ostro naglasati razlike mej 
pomenom ,, imena" tu v nasi gazeli in pomenom ,, imena" v 
epilogu Venca, kjer stoji, da Venec „n6si cerke tvojiga imena". 
Ni treba. Domneva se mi celo, da je pomen le ,,cerk" tisto, 
kar loci obe mesti, ne ,, imena". V epilogu Venca mislijo 
gotovoda resnicne, posamne crke rodbinskega imena Julijinega, 
crke napisa: „Primicovi Jul'ji". Tu pa se mi zdi pomen dru- 
gacen, bolj sirok, ne tako specificiran po svoji misli; besede, 
izraze, verze. vnanja izrazilna znamenja sploh, se mi 
zdi da pomenijo tu ,,crke", v kakrsnem pomenu sem tudi med 
narodom slisal to besedo (v ednini in mnozini) vec ko enkrat. 
In to umevanje se mi vidi tudi s celo sliko, s celo primero, ki 
jo vporablja poet v tisti 1. gazeli, docela enotno in soglasno. 
Kako to? 

Poet primerja svojo „pesem" v tistem prologu Gazel s 
,,posodo". Vzdrzujem tu umevanje, da pomeni ,,pesem" tam 
eno doloceno umetnino, tisto namrec, ki ji je ona gazela — 
prolog. 

Gazel e tedaj kot eno celoto, kot eno umetnino, primerja 
poet — s ,,posodo". S tem ravno naglasi v prvih besedah, v 
uvodu ze prologa, da so vse Gazele ko ena posoda : le ena 
sama umetnina, kar pa ni kar tako samo ob sebi umevno, 
ampak nekaj tu specificno Presernovega ; n j e g o v a individualna 
ideja umetniska je bila to, da zdruzi vec gazel v eno 
celoto, v eno umetnino. A kaj je vez, ki jih vse te gazelice 
druzi in spaja v eno celoto? ,,Njeno ime"! ,,Sladki glas", 
,, slava", ,,svitl6ba — tvojiga imena!" S tem je oznacil hkrati, 
ali vsaj namignil na vsebino, na pomen v naslovu stojece 
besede: ,, Gazele". Vemo vendar, da je gazela orijentalskega 
izvora in da pomeni ,, gazela" kar : „hvalivna, s 1 a v i v n a pesem", 



70 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

„hvalnica", nekak „magnificat" ! In res so naslednje gazelice, 
ki jim je prva —prolog, slavo prepevajoce pesmice, — slavo 
„njencga iniena." Tudi iz te strani meri prva gazelica tja v 
srcdino Gazel s a mill, v jedro pricujoce umetnine, a ne preko 
njc tja V Venec! Nekaj enakega vidim tu v tej prvi gazeli 
kakor kcsnejc v l.sonetu Venca, kjer je za uvod obrazlozil 
poet bistvo in arhitektonsko-umetnisko kakovost tarn nasledujoce 
umetnine: Sonetnega venca samega, — a ne morda n. pr. kake 
druge umetnine, recimo Gazel ali Krsta! Umeli smo to, kaj ne. 

A dalje. In ko poet koj v prvih besedah dvigne citatelju 
tisto sliko „posodi", da ti kar vstane pred duso, ko da si 
ugledal kako vitko grsko vazo, drzi se poet te primere in 
slike tudi v nadaljnjem : sledi opis te posode, ne „pesmi"? 
„V nji" — ko sladka, opojna vsebina — glas njenega imena. 
,,Na posodi" — slava njenega imena; ne — crke njenega 
imena (kakor v Vencu), ampak slava njena. ,,Iz nje" pa goreci 
plamen, ,,svitldba" — njenega imena. 

Ne vem, kako da mi stoji, vsaj meni vedno, ko to berem, 
pred duhom — grska vaza . . . vitka in nezna, brez rocajev . . . 
a nezna kakor te gazele same ... A na nji . . . vidim grskih 
slik okraske . . . okoli in okoli, prizor za prizorom, slika za 
sliko . . . Niso grskih bojev slike . . . ne grskih junakov . . . ne 
dionizijskih praznikov . . . ampak same apoteoze enega Imena, 
ene Lepote, enega Ideala, ene Popolnosti . . . Vprasuje jo poet, 
a „odgovora ne zve". Mirna samota njegovega doma... nepokoj 
rnesta : mokri prag nje hise (ta staroklasicni motiv !) . . . roza, 
ki pri poti raste . . . ki nad potjo leta, ptica ... in stezica, ki 
mimo vodi. Zenice pri kofeti, ki opravljajo . . . zbiralisce, ki v 
njem ni kraljice . . . Mladenci ko sateliti okoli zvezde . . . Ona 
— ko Hanibal . . . Helenina lepota, toljkanj moz pred Trojo 
smrt . . . Vojscak, ki ga trobenta vabi . . . itd. ... in pevec teh 
gazelic! 

In V „zlatih cerkah" teh — le slava nje se bere, povsod 
le njena, nad vsemi prizori le njen magnifikat . . . 

Iz posode pa svetel plamen . . . 

Vem se, da me je kar razocaralo, ko nisem te ilustracije 
nasel na naslovu Gazel 1. 1900! 

In okoli te „posode", te nezne vitke vaze, nad tistimi 
apoteozami, razvrscenimi po vzboklem njenem obocju pa lezi 
in se vije venec, „ki nosi cerke njenega imena". Opletel, okrasil 
je umetnik to samotno, prej ze ustvarjeno vazo pa sele kesneje 
z drugo umetnino, in v to polozil sele — njeno ime, a ne — 
na vazo Gazel. Ali naj mar na obeh stoji njeno ime? Naj li 
na obeh zari „Primicova Jul'ja"? — Tako sem umeval vedno 
te dve umetnini, obe kot eno, kar sta tudi resnicno, a — po 
vsebini le, ne po „crkah njenega imena". V slikah bere se 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 71 

na vazi slava njena, na vencu pa — ime njeno . . . Da bi 
imel Klingerjevo roko in ost njegovega peresa ! Vaza grskolepa, 
a ne V grskem, ampak v klasicno mirnem, neznem slogu Gazel . . . 
a vendar orijentalska . . . na nji slike o apoteozah Lepote in 
Popolnosti ... a plamen iz vrha ... In okoli te vaze je privil 
genij umetnikov Venca venec: novo umetnino, ki sele nosi 
„crke njenega imena", da okrasi posodo to vse — Popolnosti . . . 

Toda, recimo, da obeta tisti prolog Gazel res ze Venec 
in njeno ime v njega inicijalkah. A — naglasam : recimo, 
d a ! Tako je umela to gazelo ze doba Stritarjeva, in ne sele 
dr. Oswald kot prvi; jaz je tie tako. Kaj bi pa potem sledilo 
iz tega dejstva, ces da tu Preseren ze obeta Sonetni venec? 
Naslednje: da je poet takrat ze nameraval ustvariti svoj 
Sonetni venec, ko je pesnil ta prolog Gazelam. 
Sicer nic! In kedaj je to bilo? Leta 1832 ze! In ne sele 
1. 1833! To izrekam danes kot dejstvo, ki sem je izvrtal, 
dognal in dokazal v ,,Letnici" ze lani. (Casopis za zgodovino, 
Maribor 1906.) 

No, ce je pa (recimo!) poet imel idejo Venca ze leta 
1832, ce ga je ze takrat spesniti nameraval, ali sledi iz 
tega, da ga je leta 1833 ze res tudi ustvaril? Ne. 

Vemo n. pr., da zapocnem lahko letos kako umetnisko 
idejo ali da dozorim letos ze kako znanstveno resnico, a — 
delo samo, umetnino, razpravo pa izgotovim morda sele po 
10 letih. Vzgledov imamo in vemo pac dovolj. 

In mar sledi celo morda iz tega, ker je poet Gazele 
objavil leta 1833, da je takrat nastal Venec? Tu pa ze ni 
vec, da bi izgubljal kako besedico. — — Ljuba logika! — 

Zaradi tega, da je objavil Preseren Gazele leta 1833, in 
da so nastale leta 1832, bi se danes lahko stala neomajno se 
hipoteza Marnova, da je Sonetni venec iz 1. 1839, in naj ga 
prav (recimo!) Preseren ze obeta v tistem prologu Gazel in 
ga ze namerava tam, v letu tistega prologa, ustvariti z akro- 
stihom njenega imena. 

Tista trditev in „argumentacija" prof. dr. Oswalda je — 
tih, skrit sofizem. Ce obeta res Preseren Venec v tistem 
prologu Gazel, (kar pa le recimo! jaz sem druge misli !), 
potem nam to prica, da nam je prvo idejo Venca datirati ze 
v 1. 1832! Ko sem pisal ,,Letnico" ter dokazoval v nji leto 1833 
kot leto ,,Sonetnega venca", varoval sem se skrbno, omeniti 
tistih ,,zlatih cerk" v Gazel prologu ; saj pac ne dvojbi dr. Oswald, 
da sem vedel takrat zanje tako ze ko danes in prav tako vsaj 
ko on. A vedel sem tudi za druge besede Presernove in za 
druge date izven tiste gazele! Trdim torej : edino na podlagi 
Janeza Copa dveh pisem z dne 1. marca 1834 in 27. marca 1834 
in pa iz kakovosti Venca samega nam je mogoce dognati, da 



72 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



je Venec ze iz leta 1833 po svojem postanku seve (in to je 
edino, kar je tu vazno!), ne pa morda sele iz leta 1834, 
iz katerega imamo tisti pismi Jan. Copa. Da ni nastal pred 
Gazelami, ki so iz 1. 1832, in tudi ne nastal ze 1. 1831, to pa 
potrja sama vsebina obeh umetnin, ker slika Venec ze drug, 
nov stadij psilioloski kakor Gazele, a tak, ki je v poetu mo gel 
nastopiti in dozoreti sploh sele po oni psiholoski fazi, ki jo 
izpovedujejo — Gazele. 

Facit: Nikakor in nikolini tnogoce ne iz prologa 
Gazel, niti ne iz kake druge gazele izviti trditve ter dognati 
dejstva, da je Venec ze iz leta 1833 ter ^-pravin 
ravno iz leta 1833, ampak le po tistih Janeza Copa dveh 
p i s m i h se da dospeti do fakta, t. j. do prave misli Presernove 
in do pomena, ki lezi v Vencevega prologa danes nam 
po vsebini jasnem verzu, s katerim je Preseren sam datiral 
postanek svojega Venca : v verzu namrec o letu — dvakrat 
devetsto tri in tridesetem. Drugega dokazila ni nikjer v 
vsej poeziji Presernovi, a do danes vsaj tudi nikjer ne v 
vseh nasi dobi znanih virih in dokumentih o Presernu in 
njegovi umetnosti. Nisem pa tega izvedel morda pri profesorju 
dr. K. Oswaldu, kakor naj bi se — zdelo ! Kar se tice slednjic 
sklicevanja na ucence v javnosti (t. j. na vsakdanjost 
svojo), pa V svoji gresni ,,nadutosti" (Oswaldov mi epitet: 
Popotnik 1907, 42.) — nocem za njim ! Saj nismo pred — 
poroto. 

To bi bilo eno. Tice se to 1. gazele. 

A naj nadaljujem in dovrsim tu se nekaj, kar se tice 
vseh Gazel kot ene celote. Skliceval sem se ob raznih dokazih 
ze in v raznih razpravah (nele v tej) — na arhitektoniko Gazel 
kot ene vsebinske enote in celote. Razpravljal sem o tej 
tocki ze gori ter dokazoval to dejstvo iz formalnih kakovosti. 
Vendar pa je tem kakovostim vir in podlaga — sele vsebina; 
in to mora tudi biti! A naglasil in pokazal nisem tega doslej 
nikoli, ker — ni bilo prilike. Zdaj se mi je koncno ponudila 
V temle spisu; in to priliko naj tu se uporabim — na koncu 
svojega govorjenja o Gazelah in njihovih kvalitetah. 

Stritar je povedal Gazel vsebino tako-le: 

V teh neznih pesmicah se pesnik zopet obraca do svoje Ijubc. 

(Gaz. 1.): Po njegovih pcsmih bo slovelo njeno ime na vcke med narodi. 

(2.): On jc med vednim strahom in upanjem, ali jo sme, ali je ne 
sme Ijubiti. 

(3.): Vse stvari vedo, cesar sama ona noce vedeti, da jo namrec on Ijubi. 

(4.): Naj se ne ozira nazaj na njcgovo prejsnje zivljenje; pravo zivljenje 
se mu je se le z njo zacelo. 

(5.): Minljivo je vse na svetii, tudi njena Icpota; naj torej nc bo ne- 
iismiljena do ubozega pevca, ker le on ji more dati neumrjocnost. 

(6.): Pa kaj! saj §e revez ne ve, ali here njegove pesmi, ali ne! 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 73 



(7.): Se svojimi pesmami ne more nikomur ustreci, ali tega mu ni mari 
le ona mu je sodnica. 

(Klasje 1866. str. 37 = Zbr. sp. V. 97.) 

Da je moral imeti Preseren vsebino ze pred sabo in 
nacrt celotni tudi, se preden se je lotil Gazel v posameznih 
jim delih (gazelicah), to mi je, kar bi rad iz naslednje siike o 
vsebini njihovi pokazal. Zato se locim od Stritarja v toliko-le : 

Uvod (gazela 1.): 

Pricujoca pesem njegova prepeva, govori o njej; zaslovela bo zaradi 
te pesmi ona po v s e m slovenskem narodu, in slovela od roda do roda v 
narodu slovenskem na veke, ko ze obeh davno ne bo vec na tern svctu, ne 
njc, ne njcnega pevca, (a pac pa se ta pcsem o nji); vrcdna je tega ona: in 
skoda bi bilo pozabiti njenega imena, njene cene, vredne sponiina vsaj takega 
in se vecega l<ot je katcrekoli v pcsmili ovekovecene zenske. 

Sredina (jedro) (gazela 2.): 

Rad bi jo (zaradi cene te ter da bi ovekovecil jo v pesnih) Ijubil on; 
in veckrat je ze oci njene vprasal, ali jo sme. Toda iz njili nc izve tistega 
potrebnega, predpogojnega odgovora: ali ona njega Ijubi, ali ga sovrazi! 
Zato ne ve, ko pricenja peti in ko poje to pesem o nji, kako naj bi 
pravzaprav pel, da bi nji bilo vsec. 

(Gazela 3.): 

On njo Ijubi, z vso duso svojo, vse dni in noci, povsod. Zalostna 
je zanj ta resnica: ve ze sicer, ker vidi in cuti, njegov tihi dom to in tudi 
vse mesto, ki se v svojem nepokoju le malo briga za posamnika; toda ona, 
ona sama noce vcdeti in — verjeti tega. 

Vrh (gazela 4.): 

Zakaj tako — ona? Opravijajo ga pri njej mestne milostive ; pripove- 
dujejo jej, da v njegovi Ijubczni ni — resnosti. Ljubil da jc ze to in to in 
toliko njih ze, a pustil spet vsako. In sam se jej izpove ter priznava ji sam : 
res je to. A zakaj je bilo to tako? Isce si pac clovek sorodne mu duse 
in druzice, ko pride njegov cas; ko je on zacel si je iskati, pa nje se ni 
bilo V javnosti. In izbiral je mej tern zenskim svetom, kar ga je bilo takrat; 
kaj je hotel drugega, ce njc ni bilo! A nasel je le navadne ali srednje bire 
zenstvo („vijolice, zvoncke, marjetice . . . strnade scinkovce in druge ptice",i. 
Obstal je ob njih le, ker ni bilo se — nje; v casti so mu bile, cislal jib 
je, posliisal rad, ker — ni poznal in ni mogel poznati takrat se nje. A da 
je bilo tako, kriva je sama, ker nje takrat se ni bilo mej zenskim svetom 
njcgove dobe mladostne. Pustil pa je druge, ker je iskal si take, ki bi bila 
ko kraljevskega rodu ; iskal je tako, kakrsna je ona, da, ker ni bila nobena 
— ona. Prava ni bila doslej nobena zanj, zadovoljila ga ni nobena, ravno 
ker ni bila nobena — ona; v nji pa si je nasel, kar si je iskal zastonj pri 
drugih, ki jih je ravno zato puscal; nasel si: rozo, kraljico, solnce! Naj se 
ne ozira torej na njegove prejsnje „ljubezni" ; odkar je ona uastopila mej 
svetom zenskim, odkar jc njo zagledal, so „vzdignile se tudi njemu od oci 
temnice" : spoznal je tudi on, da bi ona bila pristojna na prvo mesto, spoznal, 
da je ona, le ona vrednii prve in vse Ijubezni, prve casti njegove mej 
dekleti, kakor roza mej cvetlicami prve, kakor Filomela mej pevkami prve.') 
Ada je ni dobila, kriva je sama, ker se je za njim zakesnela, ker ni prisla 
pravocasno: z njim vred istodobno! Naj mu torej tistega njegovega greha ne 
zameri, ki so ga razmere — ki ga je pravzaprav zakrivila ona sama — s 
prekesnim svojim prihodom. 

') Pazi, kako nezno se je tu izognil p3:t besede „slavec" ter jo zamenil 
z zenskega spola besedo: Filomela! 



74 Avgust 2igon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 



(Gazela 5.): 

Naj ga torcj Ijubi ter naj ne bo prevzetna ! Vraca naj mu Ijubezen 
svojo ona, ki ga je ranila. Naj ne caka, da se njeinu in nji pricne zivljenja 
Icto starati, kar se zgodi ze v srpanu, v juliju, takoj ze potemtakem, ko mine 
junij in z njim leta polovica („Dni mojih lepsa polovica . . ." je pa njeniu ze 
minula)... Naj ne cai<a, da se i nji ospe cvet, ki je tako kratek vedno, a 
njeniu da starost zazdravi njegovo rano, ohladi, pogasi Ijubezen njegovo 
sedan jo do nje. On, pevec, pa bo nje cvet, Icpoto njeno ovekovecil, da ne 
bo umrla nikoli, da bo slovela, zivela se toliko po smrti njeni, kakor dolgo 
je izza Heienine Icpote dni do njiju dobe ; cele davne vekove je prezivela, 
Je zdaj ni pozabljena ; a da ni, prihaja odtod. ker se zdaj slovi - - v pesmi. 
Le pesem sama to more, le ona ubrani, da lepota ne mine, da prezivi nas 
in cele dolge vekove. Zato — naj pevca uslisi! 

(Gazela 6.) : 

Zato naj bere te gazelice, ogreje naj se jej ob njili ledeno njeno srce 
V Ijubezni do njega; ce bo on to vedel, potem bo se le mogel peti take 
pcsni, ki bo v njih slovela in zivela na veke ter prezivela sedanjost in vso 
bodocnost — njena lepota; ve naj torej, da le ona ga vnema, le ona mu daja 
potrebno pevsko encrgijo, od nje da so torej odvisne pesmi, ki naj pojo 
njeno slavo, ki naj njene lepote spomin ohranijo preko groba in vekov. Sam 
pa naj izve, „al se smel bo, (ce ze sedaj takoj ne !) razodeti vsaj pozneje" 

— zasnubiti jo, ko bode sam, kar upa, ker vse kaze da kmalu, socialno 
na svojih in trdnih tleh 

Sklep (gazela 7.): 

Ne ugajajo vsem njegove pesmi; eden hvali, drugi jih grajajo. A kaj 
mari njemu to! Njemu je bilo tu in je le eno tu na skrbi: da bi z njimi 
njej ustregel. Njej da bi ugodil, njo si z njimi pridobil, njo si ogrel ! Le 
to je „zelel", le to je poizkusal — doseci; le eno zelel, a likrati natihoma 
upal ter si obetal : „vneti si Ijubezen — lepega dekleta." 

Utemeljil sem pac prej ze zadostno, da sta si 1. in 7. 
gazela v neki mejsebojni stiki; druga da odmeva v drugi: 
prva da je uvodni prolog, sedma pa sklepni epilog vsej 
b^kupini Gazel. 

Mej njima obema nam jih preostaje se pet. Odlociva 
drugo in tretjo v eno, a peto in sesto v drugo celoto : na sredi 
nama ostane kot samostojni vrh vse skupine in umetnine — 
cetrta. In ta je tudi po obsegu ze najobsirnejsa mej vsemi 
gazelami! 

A kaj pa, ali se s tem sklada vsebina? 

Gorenji vsebinski pregled nam pac to potrjuje! Za uvodom 

— dve glavni misli: a) poet ne ve in ne more priti do goto- 
vosti, ali ga ona Ijubi; ^) on jo Ijubi, kar vedo vsi, tudi ona, 
le da mu ona ne zaupa ter tega noce verjeti. 

In sedaj vrh: Zakaj mu ne zaupa? Zakaj mu noce verjeti? 
Zaradi dosedanjih njegovih Ijubezni! Nic da ni — resnosti v 
njih, tako jej pripovedujejo Ijudje o njem. Kar se tice Ijubezni, 
da ne pozna on resnosti („de v Ijubezni moji ni bilo nikdar 
resnice"). A cuje naj njegovo spoved, kako je pravzaprav stvar: 
Nasel si ni prave zase; zato jih je vse zapuscal in moral 
zapustiti. Saj zanj je le ena prava, zanj je ustvarjena in v 



Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 75 

svet poslana (kakor zdaj vidi, ko je njo zagledal in nasel 
ter so se mu od oci vzdignile prejsnje temnice) le — ona; 
ce je dal tolikim in tolikim Ijubeznim slovo, dokaz jej mora 
biti ravno to, da ni nasel nikjer, cesar je iskal — dokler ni 
srecal nje, ker to je bilo zanj le v eni, le — v nji sami 
edini ! A sedaj sta se vendarle koncno srecala, nasel jo je 
vendarle, dasi po dolgi blodnji. Da pa ni njegova krivda, ce 
jo je srecno srecal sele zdaj, ko je prej s tolikiini ze govoril : 
saj je dozdaj ni bilo v javnosti; ko bi bila prej se pojavila, 
in celo zanj pravocasno prisla ter sodobno ter istodobno z 
njim dozorela in dorastla, ne bil bi on prej toliko casa blodil, 

bila bi ona prva in — edina. To naj pomisli, in naj ne 

bo prevzetna, nadaljuje potem naslednja gazela peta! 

Zagovor'ta svoj proti obtozbi, ki o njej poet tu se misli 
in sodi, da je edini zid, edina skala mej njo in njim, — 
postavil je Preseren v ta kompozicijski vrh vseh Gazel — a 
vrh njih kot ene same celote in umetnine ! A kako se je Preseren 
V tej sodbi svoji motil ! Bilo je se vse kaj drugega vmes mej 
njima, cesar pa takrat se niti slutil ni Preseren : bila — visoka 
vddva Primceva, skrbna mati Julijina! . . . 

A k stvari! Do tu ni, tostran uvoda seve, a dasi smo 
ze prekoracili vrh, nobene besedice o dosedanjih gazelah — 
pesniku Presernu ter njegovi poeziji, ampak le o samem 
cloveku Presernu in njegovih samocloveskih lastnostih. V 
nastopni gazeli peti pa preide poet k tej individualni potenci 
svoje duse: oslaviti jo hoce po tej svoji zmoznosti, da bo 
zivela na veke kot nekaka Helena slovenskega naroda . . . 

Ta misel pa se cudovito prepleta z ono, ki sem jo gori 
naglasil in ki se tice razmerja Julijinega do Preserna, ces: 
Ne bodi prevzetna, ter — odkrij svojo Ijubezen, vracaj mojo 
s svojo! Ko je poet neposredno onkraj „vrha" izpovedal svojo 
Ijubezen (v gazeli 3.), pozove tu neposredno takraj „vrha" 
(v gazeli 5.) njo, naj — mu vraca Ijubezen! 

To je ena. A druga misel in vsebina pa je ona o — 
pesniski zmoznosti poetovi. 

In ta misel se razpreza dalje tudi v sesto in slednjic v 
sklepno sedmo gazelo! Potemtakem vidimo, da edini ves ta 
del umetnine, kateri lezi za vrhom, ena misel in eh ter dosledno 
en in isti govor — o pesniski, osebno Presernu kot rojenemu 
poetu dani milosti. Poet se je tedaj tu ze zivo zaveda vsebi; 
da, ne le to: poet govori tu o nji kot o nekem starem, prizna- 
nem ze dejstvu . . . Znacilno pa je, da Preseren to stran svoje 
duse tako krepko naglasa Juliji, in to ze tu, ko jej prvic 
razkriva in izpoveduje svojo Ijubezen do nje. — 

A kakor v peti, tako imamo tudi v sesti poleg teh misli 
o poeziji se nadaljevanje one vsebine o Ijubezni. V peti pozove 



76 Avgust Zigon: Tretjinska arhitektonika v Presernu. 

poet Julijo, naj se mu nikar vec dalje prevzetno ne umika; 
vraca naj mu Ijubezen. Tu pa, naj te gazele cita ter si ob njih 
ogreje zanj ledeno svoje srce. 

Ta dvojnost vsebine pa je le v 5. in 6. gazeli! V 7. kot 
sklepni pa stopi v ospredje ze, kakor bi odsekal, sama vsebina 
o pesniih Prcsernovih; le o tern predmetu govori poet v epilogu. 
Ljubezni do Julije pa se dotakne le en sam skromen verz se: 
„Jez pa tebi sami, draga! zelel sim dopasti" ... kot neki zadnji 
se izmed poprejsnje, po vecini prej glavne, a v prvem, pred 
„vrhom" lezecem delu naravnost edine vsebine! 

A zakaj to v epilogu tako? Ker je in bodi simetricni, 
soglasni, sorodni odmev — uvodu, prologu! 

Upam, da sem s tern dovoljno podkrepil svojo trditev o 
arhitektonski enotnosti in vsebinski skupnosti Gazel kot ene 
same umctnine. Nazadnje naj se omenim, da ni Preseren nikoli 
izdal kake posamne gazele same zase, ampak koj prvic ze vse 
kot eno skupino (Illyr. Bl. 1833); da so tudi v Zhbel. IV. tako, 
kakor so prvic izsle, stale ze v njenem prvem rokopisu cenzur- 
nem ter tako tudi leta 1834 (dasi z letnico 1833) v nji izsle; 
in da so kot ena skupina — in to pac nele radi formalne svoje 
enotnosti — izsle tudi v Poezijah 1847. Ta doslednost govori 
pac tudi nekaj ! In povrhu vsega tega so imele v prvem tisku 
leta 1833 (Illyr. Bl.) se ono geslo na celu svojem; in to geslo 
meri po svoji vsebini naravnost tja v vsebinsko sredo vseh 
Gazel: ces, zivela bos, draga, v pesnih mojih, ce bodo te 
prepevale — Ijubezen; saj IjutDezen je bila in Ido, in dokler 
bo ta, zivele bodo moje pesmi, ne bodo jih pozabili za nama, 
ne bodo se postarale nikoli, ampak citali jih bodo, dokler 
bodo Ijudje Ijubili; in Ijubili bodo, dokler bodo — na svetu ; 
Ijubezen bo na svetu (kakor je — bila), ko mene in tebe vec 
ne bo . . . 

Ta misel je vezilo mej tistim geslom in za njim sledece 
umetnine vsebino. 

In tu naj se poslovim zdaj od Gazel. Polozil sem si pa 
V njih podstavje in podzidje za vse nadaljnje svoje razprav- 
Ijanje o — arhitektoniki tretjinski v Presernu. 

Gradec, 1. maja 1907. 




Ivan Josip Herberstein. 

(1630— 1689.) 
Spisal Ivan Steklasa. 



I. 

Ivan Josip Herberstein kot upravitelj varazdinske Krajine 

in Vlahi. 

Poleg Zige Herbersteina, ki se je proslavil kot spreten 
drzavnik in pisatelj, je vsekakor najznamenitejsi Ivan Josip grof 
Herberstein, ki je bil general topnistva ter zapovednik iirvaske 
in primorske Krajine (od I. 1669 — 1689) ali karlovski general.^) 
Ivan Josip Herberstein je bil sin dezelnega namestnika vojvodine 
Stajerske Ivana Maksimilijana starejsega in Eleonore baronice 
Breunerove. Narodil se je v Gradcu 1. 1630. Imel je sedem bratov, 
od katerih sta se dva odlikovala tudi v turskih bojih, 

Ivan Josip Herberstein je stopil se kot mladenic (1. 1643) 
V red malteskih vitezov ter se posvetil popolnoma vojastvu. 
Svoje vojaske pohode je zacel pod cesarskim generalom vojvodo 
Lotrinskim, kateremu je bil kesneje pobocnik. L. 1664 se je ze 
Lidelezil bitke s Turki pri Sv. Gotardu, in cesar Leopold I. ga 
je dolocil, da je vodil 5. maja 1665 turskega poslanca iz Ca- 
rigrada na Dunaj, kjer so se zaceli dogovori za mir v Vasvaru.-) 
Na Hrvasko je prisel Herberstein in sicer v varazdinsko ali 
slavonsko Krajino okoli 1. 1665 za stotnika v Gjurgjevac, kjer 
so ga ze sledecega leta tozili Vlahi iz okolice tega mesta, med 
njimi se posebno desetnik Ternar, radi izgreda in grdega rav- 
nanja.'*) Se istega leta je bil Herberstein premescen v Ivanic 
ter postavljen za velikega stotnika; tukaj je ostal do 1. 1663. 

') Ivan Josip grof Herberstein se je podpisoval na hrvaskih listinah 
takole : Ivan Josef grof od Herbersteina, slobodni gospodin od Neuberga i 
Guttenhaga, gospodin Lonkovice, Kreinsa i Fludnice, reda svetoga Ivana 
Hierosolomitanskoga po Vugerskoj zemlji gran prior, komendator v Pulstu i 
Firstenfeldu, cesarove i kraljeve svitlosti otajni tanacnik i komornik, general 
feltcaigmaister, general Hervackih i Primorskih pokrajin i veliki kapetan 
Senjski. (R. Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. Knj. II. str. 391.). 

-) I. A. Kumar. Geschichte der Burg und Familie Herberstein. Wien 
1837. II. str. 35. 

^) R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. Zagreb 1879. str. 196. 



78 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Od tukaj jc pisal zagrebskemu skofu Petru Petreticu o nastopu 
svoje sluzbc ter se mu lepo priporocil v dobro sosedstvo. L, 1663 
je postal Herberstein polkovnik v Krizevcih, kjer je sluzboval 
do leta 1669. Ob enem je bil nekaj casa namestnik velikega 
generala slavonske Krajine grofa Valtera Lesliea ter postal tako 
ncodvisen zapovednik te Krajine. 

Kakor vsi predniki Herbersteinovi v zapovednistvu varaz- 
dinske Krajine, tako je imel tudi on ves cas svoje sluzbe mnogo 
opraviti z vlaskimi naseljenci v teh krajih. Vlahi so mislili, da 
so po svojih pooblasticah v vsakem pogledu slobodni in ne- 
odvisni in da sniejo delati vse, kar jih je volja. Posebno so se 
Vlahi odrekali pokornost stotnikom v Koprivnici, Krizevcih in 
Ivanicu. Prvi odpor je bil tedaj namerjen ravno proti onim, ki 
so jim tedaj izposlovali pooblastice. Po navadi je sodil v pravdah 

V prvi stopnji veliki knez stotnije, odkoder se je prizivalo na 
krajisko sodisce in potem na polkovnisko.^) Le tega niso hoteli 
Vlahi na dalje priznavati, nego so zahtevali in trdili, da mora 
veljati, kakor razsodi veliki knez. V javni skupscini so oni sve- 
cano izjavili, da ne priznavajo sodbenosti stotniske, da zahtevajo 
za sebe vasi Ljubljano in Jugovec, vlast skofa zagrebskega, pa 
da se odstranijo katolicani iz Trojstva, kjer je stala starinska 
katoliska cerkev, katero je bil pred nedavnim izrocil general 
Herberstein katolicanom.-) Veliki knezi so hoteli naseljevati nove 
Vlahe iz Slavonije in Bosne, kar jim je pa izpodbijal Herberstein 
s pozivom na pooblast, po kateri jim je to pravo jasno za- 
branjeno. Dolocilo pooblasti, da si mora vsaka vlaska vas med 
Savo in Dravo izvoliti kneza (starejsino), si je razlagal vladika 
Stanisavljevic tako, da je ves zemljiski prostor med Savo in 
Dravo podeljen staroverskim doseljencem ; zategadelj so se oni 
protivili novim naselitvam katolicanov okoli Cazme pri Ivanicu, 
pa se radi tega pritozili cesarju Leopoldu I. in bojnemu svetu 

V Gradcu. Za narodno vojsko so zahtevali Vlahi posebne 
castnike, kakrsni so bili v karlovski Krajini, pa jim tega ni 
dovolil Herberstein, ces da bi vsled take nove razdelitve voj- 
vodstva nastal nered, a razen tega da ze pri obstojecih konjiskih 
cetah ni dobiti nastavnikov, pa da bi postalo tako tudi v na- 
rodni vojski. Knez Osmokruc je tozil Herbersteina tudi radi 
osvojenja trdnjave Belovara, kamor so hodila eno za drugim 
stiri vojvodstva iz okolice na strazo. To je storil Herberstein v 
sporazumu z obristlajtnantom Makarom radi varnosti, ker so 
Vlahi kradli krscansko deco ter jo skrivaj prodajali Turkom. 
Tudi sta naseljevala oba zapovednika po vaseh okoli Belovara 
rajse katolike nego Vlahe, ker so bili ti nezanesljivi.') A da se 

») R. Lopa§ic. Spomenici hrvatske Krajine. II. sir. 317. 
■) R. LopaSic. Spomenici hrvatsl<e Krajine. II. str. 319. 
3) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 330. 



Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 79 

trgovina z deco ne nadaljuje, je postavil Herberstein v Belovaru 
katoliskega stotnika, da zabrani to nedostojno ravnanje. Zato 
je dobil ta castnik malo generalske zemlje okoli mesta, in 
Vlahi so od zdaj se huje rezali na generala, ceravno so imeli 
zase se prevec zemlje. Na tozbo Vlahov proti Herbersteinu, da 
on zagovarja samo Onega, ki ga obdaruje, in da podeljuje 
sluzbe po odkupu, je on priznal, da je dobival neznatne darove 
od novih sluzabnikov, ali da na to ni silil nobenega. Slobod- 
nemu naseljevanju brez dovoljenja krajiskih stotnikov so se 
protivili krajiski zapovedniki ze zaradi tega, ker bi na ta nacin 
oni mnogo izgubili od svojili dohodkov, kajti bila je navada, 
da je dajala spocetka vsaka nova hisa, kesneje pa po tri vkup 
enega vola, ki je bil vreden komaj 5 do 6 tolarjev^ Herberstein 
je branil to navado, ces da so castniki zasluzili ta dar, ker so 
opravljali mnogo tezavnih sluzb ter bili po cele tedne odsotni 
od doma. Sploli pa je bilo mnogo takih ovadb in tozb od 
Vlahov, katerim so se pridruzili tudi razni malopridnezi iz pro- 
vinciala, posebno pobegli kmetje.') 

Najvec so podpihovali Vlahe na odpor njihovi duhovniki. 
Omenili smo ze, da sta bila le prva dva skofa Vratanja in 
Maksim Predojevic privrzena uniji, a vsi drugi nasledniki pro- 
tivniki. A ker je Herberstein hotel Vlahe s silo pounijatiti, so 
ga se posebno mrzili. Vladika Stanisavljevic je javno trdil, da 
imajo Vlahi pravico do vse zemlje med Dravo in Savo in da 
so tudi V verskem pogledu popolnoma neodvisni. Naravno je 
bilo, da so postajali Vlahi vedno bolj prcdrzni tudi nasproti 
katoliskemu prebivavstvu. Upirali so se placevanju propisanih 
davkov svojim vlastelinom ter zahtevali zase le take sodnike, 
ki so bili njim povoljni. Da dosezejo svoj cilj, so se prav 
pogostoma zbirali in dogovarjali, na kaksen nacin bi mogli 
izvesti svoje osnove. Iz takih skupscin so dohajale do pred- 
stojnikov tozbe, ki so bile po navadi neosnovane. Takih tozb 
je bilo vedno vec, cim bolj je Herberstein opazoval njihovo 
delovanje. Protivil se je pa prav odlocno, da se Vlahi zbirajo 
na skupscinah, kar je bilo tudi po propisih zabranjeno. V 
narodu je vedno bolj vrelo, tako da je ze snoval namestni 
general in veliki stotnik v Krizevcih grof Ivan Jakob Galler 
(1648 — 1669) V druzbi s Herbersteinom, kako bi se pomnozila 
vojska po trdnjavah, da se zatre vsak odpor in da se kaznijo 
nemirniki. Obema se je pridruzil tudi se grof Honorij Traut- 
mansdorf, veliki stotnik v Koprivnici (1652 — 1665).-) 

Med tem je prislo do volitve novega skofa po smrti Sta- 
nisavljevica. Za to cast sta se borila arhimandrit Kordic in 
mnih Gabrijel Miakic. Hudi prepiri so se vneli med narodom. 

•) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine II. str. 320. 

-) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 314—316. 



80 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 

Herberstein je odlocno zahteval, da se izvoli za vladiko zanesljiv 
clovck in dober duhovnik, ki bo branil unijo do skrajnosti. 
Njegov predlog je bil na dunajskem dvoru sprejet. Za Gabrijela 
Miakica sta bila ban hrvaski Nikolaj grof Zrinjski in general 
varazdinski Valter grof Leslie (1651—1662), pa sta ga tudi 
priporocila na dunajskem dvoru za to cast. Cesar potrdi zares 
Miakica za vladiko. Da ni uspel Herberstein s svojim predlogom, 
je bil najvec kriv general Leslie, ki je sporocil na Dunaj, da 
bi se mogli Vlahi pobuniti ter bi se utegnili z njimi zdruziti 
celo vsi staroverci do Moskve, in da bi se slednjic moglo celo 
zgoditi, da se vsi zedinijo s Turki. Na ta nacin bi se izcimila 
velika vojna, ako se ne da Vlahom vladika po njihovi zelji. 
Kordic se je tej izvolitvi uprl in se sam proglasil za vladiko; 
s tern je seveda provzrocil med verniki mnogo nemira, zato 
so ga tozili sodniki iz Krizevcev, Koprivnice in Ivanica radi 
slabega njegovega zivljenja, da dela med mnihi in verniki 
zdrazbe, da je bil ze vec let zaprt, da je iz temnice pobegnil, 
pa da ga je treba spet zapreti. ') Ta tozba pa je bila brzkone 
le ogovarjanje, ker jim je bil Miakic kot odlocen Vlah in samo 
na videz za unijo vnet moz bolj po volji. Zato so ga tudi 
Vlahi vrlo cenili, in njihovi vojvodi so ga priporocili 1. 1662 
meseca septembra zagrebskemu skofu Petru Petreticu ; cudijo 
se v svojem pismu, zakaj Petretic brani njihovemu vladiki, da 
se poda k patriarhu, kajti kako bi on mogel biti po njihovem 
zakonu vladika, ko se ne bi podal tjakaj po starem obicaju in 
zakonu. Vlahi so tedaj smatrali Miakica za pravega vlaskega 
vladiko, in vendar je on izdal revers o tem, da bo ostal veren 
rimski cerkvi, priznavsi na Dunaju vse pogodbe, katere je 
priznal tudi njegov protivnik; samo na to se ni dal pregovoriti, 
da bo neodvisen od patriarha srbskega. Za skofa z naslovom 
vratanjskega ga je slednjic posvetil neki metropolit iz Moldavije, 
a potem je prisegel nadskofu ostrogonskemu ter bil potrjen 
potem tudi v Rimu. Pri vsem tem pa je bil Miakic ociten 
protivnik unije. Herberstein ga je dobro poznal, pa je bil za 
to odlocen protivnik njegovega imenovanja za vladiko. Za- 
grebski skof Petretic je sporocil cesarju Leopoldu I. o Miakicu, 
da je trdovraten staroverec in da se norcuje iz katoliske vere, 
katero Vlahi imenujejo rimsko, a katolicane Rimljane, o sebi 
pa zatrjujejo, da so pravi kristjani. -) Leta 1666 in 1667 je bil 
Miakic zapleten v upor vlaski proti generalu Leslieju in stot- 
nikom v varazdinski Krajini, kjer je narod podpihoval na tajnih 
skupscinah na upor proti oblastim, katere so mu bile na potu 
pri njegovih osnovah. Ko je upor izbruhnil, je Miakic pobegnil 

') R. LopaSic. Spomenici hrvatske Krajine II. str. 315. 
-) Pismo skofa Petretica od 20. junija 1. 1667 v nadskofijskem arhivu. 
Ecles. Tom. XI. stev. 153. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 81 

ter prepustil vznemirjeni narod zalostni osodi. Podal se je v 
Rim ter ostal na tujem, dokler ni bil upor zadusen. 

Cesar Ferdinand II. je podelil med drugimi pooblasticami 
Vlaiiom V varazdinski Krajini to, da si smejo v treh vojaskih 
zapovednistvih v Koprivnici, Krizevcih in Ivanicu voliti velikega 
sodnika in osem prisednikov, katere potrdi general, a tudi 
lahko dovoli, da se iznova potrdijo. Iz te svobode pa so si 
ti sodniki prilastili toliko pravic, da so prezirali vse oblasti ter 
si domnevali, da so oni edina oblast v vsem. Zato je prislo 
leta 1666 do upora. Takrat je Osmokruc, bivsi krizevski sodnik 
(v Koprivnici in Ivanicu ga ni bilo), zatrjeval, da ni podlozen 
niti generalu niti polkovniski sodniji, nego samo cesarju, pa da 
je poglavar in zapovednik Vlaiiom ; zatorej je odpovedal vsako 
poslusnost in ravnal po svoji volji, prisvajal zemljo med Dravo 
in Savo za svojo, pa zato s Hrvati, naseljenimi v teh krajih, 
ravnal kot z robovi, zbiral Vlahe, kjer je hotel, ni sodil po 
statutih, nego dal pravico onemii, ki ga je bolj nadaril, mesto 
8 prisednikov jih je imel kar 30, katere je izvolil narod, a od 
oblasti potrjenih ni priznaval. Delal je vse po svoji volji. ^) 

Najhujsi vodja upornikov je bil poleg Osmokruca Nikolaj 
Vukovic, ki je bil izvoljen za velikega kneza v Ivanicu, a ga 
general ni hotel potrditi. Vukovic si je prisvajal velike zasluge, 
toda Herberstein mu jih ni hotel priznati, nego ga je imel na 
sumu kot glavnega lopova in tata, ki je pribezal v te kraje 
iz Otocca, odkoder je moral pobegniti radi svojih zlocinov. 
Proti namescenju takih Ijudi se je Herberstein vselej odlocno 
uprl, a pri tej priloznosti se posebno, ker je bilo znano, da je 
bojni svet odlocno zahteval ze davno poprej, da se Vukovic 
kazni najostreje. -) Tudi koprivniski veliki knez Ilija Romanic 
ni bil od oblasti potrjen, a sluzbeni spisi pravijo o njem, da 
je bil velik prostak in da se je sam vrinil za kneza. 

Ti trije uporniki, podpirani od Miakica, so si hoteli pri- 
svojiti v varazdinski Krajini vso oblast nad tamosnjim narodom 
in zemljo med Dravo in Savo. Zahtevali so od vojaskih po- 
glavarjev, da se krajiska sluzba ne prodajaj za denar, marvec 
deli po zaslugah, da se plen, ki ga zaplenijo Vlahi, prepusti 
le njim, in da se jim puste njihove stare pravice in posestva. '') 
Ker se oblasti na te zahteve niso ozirale in je velik del vla- 
skega prebivavstva ostal miren, je zacel Osmokruc s svojimi 
privrzenci tlaciti narod ter ga siliti na upor; toda zdaj se je 
narod vzdignil proti njemu ter si izvolil nekega Vukosana za 
protikneza, kateremu je bilo naklonjeno tudi vojasko zapoved- 
nistvo. Na ta nacin se je narod razdelil na dva protivna tabora. 

') R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 322. 
-) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 320. 
■) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 315. 



82 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herbcrstein. 



Osmokruc ni priznal Vukosana, in ker ni hotela nobena stranka 
popustiti, je potrdil Herberstein Vukosana, Osmokruca in nje- 
gove pri'vrzence pa je dal zapreti. To je seveda narod silno 
vznemirilo. 24. aprila 1. 1667 nastane ociten upor proti siotnikom 
in posebej se proti velikemu stotniku Herbersteinu, kot upra- 
vitelju varazdinske generalije. Privrzenci Osmokrucevi se zberejo 
oborozeni v velikem stevilu ter napadejo mesto Krizevce, kjer 
zaiitevajo, da se izpuste zaprti njihovi poglavarji, ce ne, pa 
bodo pozgali in poplenili vse po okolici. Upornike sta hujskala 
najhuje brat in bratranec Osmokrucev. Prvi je bil zupnik ter 
je V zvezi z mniiii in vladiko imel velik vpliv v narodu. Ona 
sta vzdignila na orozje Vlahe, ki so ujeli Vukosana in nekoliko 
njegovih prijateljev ter jim odrobili glave. Po krajini pa so 
razsirili glas, da bodo ubili vsakega, kdor se jim bo protivil. ^) 

Osmokrucevihi privrzencev se je zbralo iz same krizevske 
stotnije vec nego 1500 moz, a poklicani sta bili na pomoc 
tudi koprivniska in ivaniska stotnija, da gredo osvajat Krizevce, 
kjer je takrat prebival Herberstein. 

Toda tudi Herberstein ni miroval, in kakor je bil spreten, 
smel in domiseln, je hitro zbral do 3500 katoliskih Hrvatov in 
nekoliko vernih Vlahov, katerim se je pridruzilo se 500 skofovih 
vojakov iz Ivanica in Dobrave. S temi cetami udari Herberstein 
na upornike ter jih pobije popolnoma na roviskem polju blizu 
Krizevcev. V osmih dneii je bilo vse ocisceno od upornikov, vse 
poplaseno in pomirjeno. Herberstein je dobil v roke vodje, ki 
so zdaj izgubili svoje glave po polkovniski obsodbi na tistem 
mestu, kjer jo je bil izgubil Vukosan. Med obglavljenci je bil 
Osmokruc in oba velika kneza Vukovic in Romanic. 

Upor je bil zadusen. Huda tozba se je vzdignila proti 
vlaskim mnihom, a posebno se proti vladiki Gabrijelu Miakicu. 
Herberstein jim sploh ni nic zaupal, a poznal jih je vrlo dobro. 
Kajti se pred uporom se je izjavil o njih v svojem odgovoru 
proti ovadbi glavarjev vlaskih v varazdinski Krajini, ces da jim 
on dela krivice in da jih preganja, takole: „Oni so na videz 
janjci, a v resnici volki, ki so nevarni, kar se bo v kratkem po- 
kazalo." Poslednji upor je potrdil to izjavo. -) 

Herberstein je hotel zdaj na vsak nacin odstraniti Miakica 
ter postaviti za vladiko zvestega unijata. Da uredi vse zadeve 
na Krajini po dogovoru visih oblasti, se poda Herberstein 
1. 1668 na Dunaj. Tukaj je razjasnil natancno tedanji polozaj 
na Krajini vplivnejsim osebam na cesarskem dvoru, posebno 
tedanjima ministroma Vajkardu Turjaskemu in Lobkovicu ter 
svetniku Miillerju. Pri tej priloznosti je predlozil Herberstein, 

>) R. LopaSic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 322-324. 
'-) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 317-322. Ta od- 
govor je pisal Herberstein v Krizevcih 14. junija 1. 1666. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 83 

da se pooblastice Vlahov spremenijo ter nic vec ne volijo vlaski 
knezovi. S cesarskim odpisom od 20. decembra 1. 1668 so se 
pooblastice zares predrugacile, vendar s to opombo, da se le te 
ne ticejo Vlahov, naseljenih po cerkvenih posestvih, zemljiscih 
vlastelinov in staroselcev Slavoncev. Volitve starejsin kakor tudi 
sodnijske razprave so bile dovoljene po novem pravilu samo 
V mestih pod nadzorom castnika. Slednjic je bilo zabranjeno 
tukaj vsako daljnje naseljevanje iz Turske brez dovolitve oblasti. 
Ti novi statuti so bili sestavljeni ze 14. aprila 1. 1667 na Dunaju 
brzkone po nasvetu samega Herbersteina. ^) Obenem so se 
pomnozile posadke redovite vojske po trdnjavah, a Vlahom 
so se dolocila stalna prebivalisca z groznjo, da bodo izgubili 
vse svoje pooblastice, ako samo se enkrat prekrsijo mir. 

Teze je bilo napraviti red v cerkvi. Ko se je Herberstein 
podal na Dunaj, se je vrnil Miakic iz karlovske Krajine, kjer 
je po svoji vrnitvi iz Rima zivel, zopet v Marco. A polozaj se 
je zdaj popolnoma izpremenil. Upor je bil zadusen, in od visih 
oblasti se je zahtevala stroga pokornost krajisnikov v vsakem 
pogledu, pa tudi v verskeni. Vladika Miakic je uvidel, da zanj 
ni resitve, ce se ne oklene unije. Zato je pisal ze 19. avgusta 
1. 1668 iz Marce zagrebskemu skofu Martinu Borkovicu, „da 
ni imel priloznosti pokazati donacije na skofijo, katero je dobil 
od cesarske svetlosti," a skofu je obljubil, „da pride o Kraljevem 
(20. avgusta) za procesijo, ako Bog da zdravje, pa bo videlo 
vase gospodstvo, kaksno Ijubezen in prijateljstvo hoce imeti. 
Glede procesije, ki se opravlja o Kraljevem, se trdi, da je hodil 
neki skof k tej procesiji, zakaj ne bi tudi Miakic, ako je volja 
vasega gospodstva. Povsod sem hodil na procesije, kjerkoli 
sem bil, tudi v Rimu in povsodi, zakaj ne bi tudi tukaj hodil. 
Znamo, da je ena vera, en Bog." -) 

Toda vse to laskanje skofu zagrebskemu ni nasproti Miakicu 
nic pomagalo. Herberstein je delal proti njemu, ker ga je 
dobro poznal, kako je nezanesljiv. Toda ravno, ko se je Her- 
berstein najbolj trudil, da ga odstrani iz varazdinske Krajine, 
in da zopet ozivi prava unija, zadene 28. aprila 1. 1669 smrt 
tedanjega karlovskega generala grofa Herbarda Turjaskega. Na 
njegovo mesto pride ze 9. junija istega leta Ivan Josip Her- 
berstein, za katerega se je bil zavzel najodlocneje minister 
Vajkard Turjaski. Novoimenovani general ni dolgo ostal v 
Karlovcu, ker se je moral povrniti v varazdinsko Krajino radi 
preiskave proti vladiki Miakicu. Na skofovem posestvu v 
Gradcu pri Krizevcih je imel Herberstein zborovanje s stotniki 
varazdinske Krajine in z zagrebskim skofom Martinom Borko- 

^) R. Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 324—332. 
*) Epist. Tom V. — Miakic se je podpisoval : Episcopus Valacorum in 
Croatia sub corona suae Majestatis. 

6* 



84 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



vicem, o cemer je sporocil bojnemu svetu na Dunaj.^) V hudi 
stiski in borbi za svojo cast se je naslonil Miakic na Nikolaja 
in Petra Zrinjskega, ki sta mu bila mnogo pomogla do sko- 
fovske casti. Vlahi so ju zato tudi cenili kot svoje vojvode in 
zascitnike. A ko se je pripravljal Peter Zrinjski na upor, so 
nagibali Vlahi na njegovo stran in tudi Miakic se je nahajal 

V njegovem taboru ze iz sovrastva proti generalu Herbersteinu, 
najhujsemu zatiravcu staroverskih Vlahov. Preiskovalni spisi 
opisujejo vladiko Miakica kot javnega upornika in protivnika 
cesarskih interesov na Krajini. Pisatelji o krajiskih zadevah 
pripovedujejo o njem,' da opravicijo in operejo Vlahe nezve- 
stobe proti cesarju, da so ga sami njegovi duhovniki zivega 
zazidali radi nez\ estobe nasproti svojemu vladarju. "-) Tolmaciti 
si imamo st\'ar tako, da je to pripovedovanje nastalo, ker je 
Miakic prisel kot politicni kaznjenec med zidovje temnice v 
Schottenwienu pod Semeringom in na Schlossbergu v Gradcu. 
Se prej nego so krajiski zapovedniki dobili zapoved, da ulove 
Petra Zrinjskega in Frana Frankapana, se je bilo sklenilo pri 
dunajski vladi na svet generala Herbersteina, da varazdinski 
general grof Ferdinand Ernest Breuner (1665 — 1673) poklice k 
sebi na obed vladiko Miakica ter ga potem zapre in odpravi 

V Gradec, a na njegovo mesto da se postavi za skofa pra\"i 
in odkritosrcen unijat. •^) Ker pa na ta nacin niso mogli iz- 
vabiti Miakica v zanjko, ga je kesneje ujel sam Herberstein, o 
cemer je sporocil on ze 10. novembra 1. 1670 iz Karlovca mi- 
nistru knezu Lobkovicu in predsednik bojnega sveta v Gradcu 
5. decembra 1670 dunajskemu dvoru, kar je bilo cesarju Leo- 
poldu posebno drago.^) Sploh so z Miakicem oprezno ravnali, 
dokler nista bila ujeta Peter Zrinjski in Fran Frankapan, ker 
so se bali Vlahov, ki so bili privrzeni Zrinjskemu. S pocetka 
so Miakica celo vabili na cesarsko stran ter mu nudili nagrade. 
Kesneje so krajiskim zapovednikom nalozili, naj ga ne pre- 
ganjajo, samo da se Vlahi ne pobunijo. Slednjic so zapovedali 
Miakica ujeti, ce pa nastanejo med Vlahi radi tega nemiri, naj 
se izpusti. Nasvet Herbersteina, naj se Miakic zapre, se je izvel 
sele tedaj, ko se upornikov niso nic vec bali. Miakic je za- 
lostno koncal svoje zivljenje v temnici na Schlossbergu v 
Gradcu, kjer je zivel se 1. 1686. 



') Epist. Tom. V. v nadskofijskem arhivu. Pisma Herbersteina so od 
9. septembra, 3. oktobra, 8. oktobra in 31. decembra 1. 1669. 

«) Med drugimi: Fr. Vanicek. Spezialgeschichte der Militargrenze. 
I. Band. Wien. 1875. str. 379—380. 

') Pismo dvomega svetnika Mullerja skofu Borkovicu od 9. februaria 
1. 1670. Epist. Tom. V. 

*) Acta conjurationem bani Petri a Zrinio et com. Fr. Frangepani 
illustrantia collegit Dr. Fr. Racki. Edidit academia sumptus praebente illius. 
excellentissirao protectore. Zagrabiae 1873. str. 394.; — Epist Tom V. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 85 

Po posredovanju generala Herbersteina in po dogovoru 
z glasovitim kardinalom in tedanjim dunajskim nadskolom 
Leopoldom Kolonicem, potomcem stare hrvaske rodovine iz 
Bihaca, so svetniki na Dunaju in v Gradcu mesto Miakica 
izvolili za skofa Pavla Zorica, gojenca hrvaskega kolegija v 
Bolonji, ki je bil na glasu kot ucen duhovnik, pogumen moz 
in gorec za versko edinstvo med iztocno in rimsko cerkvijo. 
Zoric je bil imenov^an za skofa svidniskega za ves narod iz- 
tocnega obreda od Drave do morja. V Rimu, kamor je prisel 
Zoric meseca junija 1. 1671, so mu dali tudi se naslov platen- 
skega (brzkone plascanskega) skofa. ^) 

Generalu Herbersteinu se je z izvolitvijo Zorica za uni- 
jatskega skofa izpolnila vroca zelja, in zdaj se je odlocil, da 
bo pri izvrsevanju unije pomagal Zoricu brezobzirno in ne- 
usmiljeno proti nasprotnikom, kajti sodil je, da so dovoljena 
zato tudi najstrozja sredstva, samo ako so koristna verskim 
interesom, in da so dolzni posebno duhovniki porabiti vso 
strogost, da se pridobi katoliski cerkvi-) cim vec privrzencev. 
Herberstein je pokazal pri tern delu vso svojo odlocnost. Zoricu 
so se namrec silno uprli Vlahi v varazdinski Krajini. Staroverce 
je razsrdilo, ker so Miakica ujcli in zaprli, a morda bi se bilo 
kmaiu vse pomirilo, da jih ni podpihoval na upor arhimandrit 
Simon Kordic, ki je bil poprej tekmec Miakicev ter sam obljubil 
marsikaj storiti za unijo, ce postane skoi, posebno se, da bo 
skrbel za unijatske duhovnike. Kordic je vznemiril vlaski narod 
tudi po karlovski Krajini. Najhuje so se protivili Zoricu lepa- 
vinski mnihi. Na skofov poklic niso niti prisli pred njega, nego 
so mu sporocili, da naj se odrece vseh novotarij, ce ne, da 
so oni pripravljeni prej izgubiti svoje glave, nego priznati za 
poglavarja rimskega papeza. Istocna cerkev ima stiri patriarhe, 
pa ako bodo prisiljeni papeza priznati, bodo sprejeli rajse tudi 
samo latinsko vero. Mnihi so zaceli odlocno med narodom 
delati proti Zoricu. ') Zoricu so oponesli Vlahi, da ni bil poprej 
mnih. Radi tega ga ni priznala za skofa sinoda, ki jo je bil 
sklical po cesarski zapovedi vicegeneral grof Ferdinand Traut- 
mansdorf v Krizevcih (1670—1684).^) Dogodili so se hudi in 
grdi izgredi ter pohujsanja vecidel vsled podpihovanja mnihov. 
Upor pa so kmalu zadusili z orozjem, a kolovodje je kaznil 



1) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 76—79; 141; 164; 187; 
222; 394; — R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 155. 

-') Pismo Herbersteinovo skofu Borkovicu od 7. avgusta 1. 1673 „traxit 
Deus, ut et obdurata corda Vallachorum et Callugerum adhuc in tenebris 
haereseos vagantium celebratione S. Alexy finita ad meliorem pertrahantur 
fidem et obedientiam, ad quam salubrem intentionem Personae ecclesiasticae 
severius manus applicare deberent." R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 200. 

^) Pismo Zorica Borkovicu od 9. marca 1. 1672, Epist. Vol. VI. 

*) Valvasor. VII. str. 483. 



86 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



general Herberstein brezobzirno in strogo, kakor je bila njegova 
navada in kakor se je bil ze poprej zagrozil. Stirnajst mniiiov, 
vecidel iz samostana lepavinskega in gomirskega, je zaprl 
Herberstein, in ko so jih obsodili na galeje (ladje), jih je dal 
odpeljati 1. 1671 na otok Malto na galeje. Malo kesneje so 
poslali V robstvo na Malto tudi predstojnika iz samostana go- 
mirskega, ki ga je drzal Herberstein dolgo casa pred tem za- 
prtega v Karlovcu.^) Dasi so ti pregnanci prosili papeza in 
ruskega carja, naj se zavzemata za njih, da se resijo suznosti, 
vendarle niso bile uslisane njih prosnje, — in morali so kon- 
cati svoje zalostno zivljenje v progonstvu. Vsaj se ve, da jim 
kazni niso nikdar odpustili in da se niso povrnili v svojo 
domovino. Da njih prosnje na papeza niso bile uslisane, je 
skrbel sam Herberstein, ki je pisal dvorski kancelariji, naj se 
sporoci papezevemu nunciju, da nima moci priziv proti obsodbi 
posvetne oblasti, ki je nadlezno sodila hudodelnike (mnihe). 
Se 1. 1677 so pisali mnihi iz prognanstva svojim drugom v 
Lepavini in Gomirju ter so se potozili, da so jim obrili brade 
in postrigli lase, da jih je sest na galejah, a stirje da nosijo 
kamen za zidanje trdnjav malteskih, Od nikoder ne dobe niti 
pomoci niti tolazbe. Samo predstojnik samostana sv. Pavla na 
Sv. gori (Atosu) jim je sporocil, da naj potrpe ter ostanejo 
verni. Stiri mnihe je pobrala kuga 1. 1676, ki je takrat hudo 
razsajala na Malti.-) Ko se je Herberstein spravljal leta 1677 
na pot na Malto, kar se sicer takrat ni izvelo, se je izjavil, da 
mu je zal, da ni mogel s seboj odpeljati se nekoliko takih 
hudobnih mnihov, ker bi se tako cerkveni kokolj hitro zatrl.') 

Herberstein je nagovoril Zorica, da se je podal meseca 
oktobra 1. 1672 v karlovsko Krajino na cerkveno vizitacijo. 
General Herberstein ga je sam spremljal po Krajini, zatorej se 
je izjavil skof Zoric javno, da mu bo pomagal pri njegovem 
delu Bog, blazena Devica in general karlovski (Deus, beata 
Virgo et Comes sint mihi). Zoricu je ostal Herberstein zvest 
zascitnik prav do njegove smrti.^) 

Zoric je hotel na tej vizitaciji pomiriti Vlahe v karlovski 
Krajini. Posebno so se tozili Vlahi prek Kapele na Zorica radi 
cerkvene sluzbe in prepovedi svetih zakramentov. Kordica so 

M Pisma Herberstcina od 1. novembra 1672 in od 28. marca 1673. 
Epist. Tom. VI., VII. 

-) Pismo Zoriccvo Borkovicu od 1. avgusta 1677. — Epist. Vol. XI. 

^} Pismo Hcrbersteina Bori<ovicu od 13. januarija 1677: „optarem 
equidem, ut nume.'-iim eoriim perversorum calugerorum ad triremos condem- 
natorum (si qui hiijus farinae superessent) meciim ducentium multiplicare 
valerem, zizania enim ecclesiae tempestive eradicanda". R. Lopasic. Poviest 
grada Karlovca, str. 200. 

*) Pismo Zoriccvo na Borkovica. Epist. Vol. VI. ; Pismo Herbersteinovo 
Borkovicu. Epist. Vol. XII. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 87 

obdolzili, da podpihuje bihaskega paso, naj udari na karlovsko 
Krajino. Tega zares pokvarjenega cloveka so ujeli 1. 1675 in 
odpeljali v temnico v Varazdin.') 

Lepavinski mnihi so ostali trdovratni nasprotniki Zoricevi. 
Sovrastvo je bilo tako veliko med njimi, da so mnihi rajsi 
volili Turke nego li kristjane rimske vere. Mnihi so pobrali 
vso zlato in srebrno posodo v Lepavini in obleko skofovo, ter 
so vse to odnesh v Pakrac, kjer so se poturciH.-) Zoricu je 
ostal privrzen samo samostan marcanski, kjer je zivelo neko- 
liko mnihov in duhovnikov in v okolici prav malo starovercev. 
Toda tudi v Marci ni imel mira pred svojimi nasprotniki, ki 
so prezaii nanj povsodi ter ga hoteli ubiti. ') Valvasor pripo- 
veda, da je skof stanoval v nekem zvoniku ter vsak vecer 
potegnil za seboj lestve. In vendar se je neki lopov popel do 
njegovega lezisca ter nanj ustreHl, a ni zadel njega nego samo 
njegovo podglavje. 25. maja 1. 1678 so napaH razsrjeni skofovi 
sovrazniki Marco, ko ni bilo Zorica doma. Uporniki so prodrli 
ze na dvorisce samostana. Ko je to opazil neki star mnih, je 
zacel zvoniti plat zvona, kar je privabilo bliznje kmecke sosede 
na pomoc. 

Zoric je bil celo svoje zivijenje odkritosrcen in pogumen 
branitelj cerkvene unije ter je prenasal potrpezljivo vsa prega- 
njanja svojih sovraznikov. On je pravi utemeljitelj krizevske 
skofije za unijate. Pavel Zoric je dokoncal svoje tezavno a 
delavno zi\ljenje v marcanskem samostanu 23. januarja leta 
1685, ravno ko se je bil povrnil truden in bolehen z Dunaja. 

II. 

Ivan Josip Herberstein karlovski general in upor 
Zrinjskofrankopanski. 

Od vseh 27 karlovskih generalov sta bila samo dva 
Hrvata, in sicer: Jurij Lenkovic (1593—1601) in Vuk Kristof 
Frankapan (1626—1652). Politiko dunajskega dvora naproti 
Hrvatom smo opisali ze na drugem mestu, posebej se borbe za 
karlovski generalat po smrti Vuka Kristofa Frankapana, ko je 
ta generalat dobil Herbard X. Turjaski s posredovanjem svojega 
brata Ivana Vajkarda, prvega cesarskega ministra. Od tega casa 
(1. 1652) sta ostala Nikolaj in Peter Zrinjski zakleta sovraznika 
Herbardu X. Turjaskemu, a seveda tudi dunajskemu dvoru.^) 

^' Pismo Zorica Borkovicu od 8. marca 1673. — Epist. \'ol. VII. in \'ol. IX. 

- Omnes Turcismum denegata fide Christiana sequentur. R. Lopasic. 
Poviest grada Karlovca, str. 156. 

■■') Valvasor. VII. str. 483. 

*) Herbard X. Turjaski. Zbornik znanstvenih in poucnih spisov. Izdala 
.Slovenska Matica." Zv. III. str. 99—119. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Peter Zrinjski seveda pri vsem tern ni opustil borbe za 
generalat karlovski, marvec se je trudil na vse nacine, da si 
ga zagotovi se pred smrtjo Herbarda X. Turjaskega; za(o je 
iskal zveze na cesarskem dvoru z diplomati, posebno se s te- 
danjim francoskim poslancem Gremonville-om.') Tudi z ministrom 
V. Lobkovicem si je dopisoval zaradi karlovskega generalata, 
ter zahteval zapovednistvo v hrvaski Krajini,-^) ko je bil Herbard 
X. Turjaski ze mrtev. Toda Peter Zrinjski ni uspel, kajti ze 
8. junija 1669 je bil imenovan za karlovskega generala Ivan Josip 
grof Herberstein. Huda je morala biti borba za to mesto, a 
zinagali so protivniki Petra Zrinjskega in sploh Hrvatov, kajti 
tudiFrana Kristofa Frankapana niso hoteli na Dunaju sprejeti 
za generala, dasi ga je priporocal sam papezev poslanec.-'') 
Benecanski poslanec Marin Zorzi poroca odkrito, da je dobil 
Herberstein karlovski generalat ravno s posredovanjem ministra 
Ivana Vajkarda Turjaskega, samo da se osveti Zrinjskim.^) 

Imenovanje Herbersteinovo za velikega generala in zapo- 
vednika hrvaske Krajine je bilo za celo Hrvasko osodepolno. 
Ne samo, da so bili s tern uzaljeni iznova vsi Hrvati, ker so 
morali gledati, kako se gazi neprenehoma ustava in krsi ce- 
lokupnost hrvaske kraljevine, nego je to se posebno hudo 
zabolelo Petra Zrinjskega, ki se je nadjal, da dobi to vazno 
mesto kot najsposobnejsi vojskovodja onega casa. In ce pra- 
vicno sodimo, je bil zares Peter Zrinjski najbolj vreden te casti, 
saj je sluzil od svoje mladosti kot zapovednik zumberskim 
Uskokom, kot stotnik ogulinski in podgeneral v Karlovcu,*') 
pa se vrhutega odlikoval s posebnim junastvom in izkustvom 
spretnega vojskovodje, katerega slava se je bila raznesla po 
celi Evropi. Ceravno je bil Peter Zrinjski ze od prej gorak 
tedanji dunajski vladi, ki mu je stiskala ze tako nesrecno do- 
movino ter gojil osvetljive namere proti njej in snoval na 
veliko bodocnosti svoje rodovine, je vendar neverjetno, da 
bi se bil tako silno razsrdil ter se slednjic ocitno vzdignil 

1) Monumenta spectantia historian! Slavorum meridionalinm edidit 
academia scientiarum et artium Slavorum meridionalium. Volumen XIX. 
Zagrabiac. 1888. 

Acta conjuration em Petri a Zrinio et Francisci de Frankopan nee non 
Francisci Nadasdy illustrantia (1663—1671). E tabulariis gallicis desumpta 
redegit Dr. V. Bogisic. Edidit academia scientiarum et artium Slavorum me- 
ridionalium. Zagrabiae 1888. str. 3. 

■) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem .... str. 35. Pismo Petra Zrinj- 
skega Lobkovicu iz Pre§ova 4. m.aja 1669 in porocilo benecanskega poslanca 
Marina Zorzia benecanski vladi od 25. maja 1669. 

'■') Dr. V. BogiSic. Acta conjurationem . . . Porocilo papezevega po- 
slanca z Dunaja od 23. junija 1669. 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 36—37. Porocilo iz 
Mcdiinga od 8. junija 1669. 

°) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 25. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



89 



proti svojemu vladarju, ko bi mu ne bilo imenovanje Herber- 
steinovo popolnoma razburilo duse. ^) Peter Zrinjski je od 
zdaj se bolj mrzil Nemce, odkar se je zacel oholi in predrzni 
Herberstein po svojem prihodu v Karlovec mesati v dezelne 
zadeve hrvaske in celo skodo delati po posestvih Zrinjskega. 

Dasi se je Peter Zrinjski druzil z ogrskimi velikasi ze od 
zacetka ogrske zarote (1666), vendar ni nikdar ocitno nastopil 
proti svojemu kralju. In ko je bilo na Ogrskem meseca aprila 
1. 1669 ze vse pripravijeno za upor, in so sami Turki ponu- 
dili zvezo Petru Zrinjskemu, jib je on odiocno odbil, ker je 
bil vedno hud protivnik take zveze. On je celo cesarju Leo- 
poldu I. sporocil o tej ponudbi in tudi svojemu drugu in po- 
verjeniku Rottalu. Cesar ga je nato celo prosil, naj sporoci 
Turkom, kako so kristjani slozni in da Turki ne morejo uspeti. 
Zrinjski je storil to tem rajsi, ker se je se vedno nadjal po- 
moci od krscanskih vladarjev. Kralju irancoskemu je pisal s 
svojim zetom Rakoczyjem, naj jima poslje cimprej obljubljeno 
pomoc, ces da je Ogrska v skrajni nevarnosti. Kralj Ljudevit 
XIV. jima je pa odgovoril 7. julija „naj bosta pokorna svojemu 
kralju in naj od svoje pokornosti in njegove pravicnosti ne 
izzivljeta s svojim uporom nebes na osveto, ker bi od tega 
imel korist samo splosni sovraznik krscanstva." S tem pismom 
so pretrgane zveze Petra Zrinjskega s francoskim kraljem.-) In 
Zrinjski bi se bil zdaj brzkone pomiril, ko bi bil dobil kar- 
lovski generalat. Toda na Dunaju so se bali zdruziti ta generalat 
z banstvom, ces da bi bil potem Peter Zrinjski vsemogocen 
na Hrvaskem. In to je hotel Zrinjski vsekakor ostati. 

Ko je bil Peter Zrinjski kmalu potem poklican na Dunaj, 
da se opravici zaradi poprejsnje zarote pred cesarjem in mi- 
nistri, ki ga niso mogli trpeti, je odbil on vsako zvezo s to 
zaroto, obdolzil pa je Nadazda. Cesar je bil zadovoljen, da se 
mu Zrinjski ni izneveril, pa se je trudil, da bana pomiri zaradi 
karlovskega generalata, ki ga je bil medtem dobil Ivan Josip 
Herberstein. Ban se je sicer na cesarskem dvoru pritajil, a se 
je povrnil silno zlovoljen na Hrvasko; na Dunaju ga niso 
mogli potolaziti, dasi so mu obetali veliko svoto denarja za 
zameno karlovskega generalata.') Ban je od zdaj mislil na 
novo osveto. Razmisljal je, kako bi pridobil za svojo osnovo 
Poljsko, kjer so takrat volili novega kralja. Ker ni uspel s 
kandidaturo svojega zeta, se je zdaj trudil po svojih prijateljih, 
da bi izvolili francoskega kandidata, da bi tako zdruzil Poljsko 
s Francosko, a potem obe drzavi v vojski proti Turkom. Tako 



*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . 
slanca M. Zorzia z Dunaja od 22. junija 1669. 
-) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . 
3) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . 



. Porocilo benecanskega po- 

. str. 271—272. 
str. 38-41. 



90 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein. 



zvezo si je zelel Peter Zrinjski ze spomladi, ko je bil na se- 
vernem Ogrskem, kjer se je povsodi glasno razgovarjalo, da 
za Ogre ni resitve brez zveze s Turki.') 

Za kralja poljskega je bil izvoljen Mihajlo Visnjovecki, 
poljski velikas in prijatelj Petra Zrinjskega. Od vseh dvorov 
so doiiajali nato cestitat novemu kralju. Tudi Zrinjski je poslal 
do novega kralja svojega poslanca, dominikanca Bariglia, ki si 
je pa vzel kot poslanec drugo ime. Zval se je abbate Palmerini. 
V pismu odgovarja Zrinjski kralja od zveze z Avstrijo : „Cesar 
je slaboumen — pravi v pismu — misli samo na plese in 
komedije, a ne na knezevska dela in vazna podjetja; cisto je 
odvisen od svojih ministrov, nima nobene lastne volje, finance 
so mu razsute, kredit pokoncan, svet ga prezira, a njegovi 
podlozni ga mrzijo. Ni drzave, ki bi bila propala tako globoko, 
kakor je Avstrija. Vse dezele vpijejo za osveto." Kralju ponuja 
zvezo z Ogrsko in Hrvasko. Ko je prispel oce Bariglio meseca 
julija V Varsavo, so bill vsi poslanci raznih drzav radovedni, 
kdo je ta moz, ter so ga imeli za tajnega agenta. Avstrijski 
poslanec mu je sporocil, da mu ravnokar odhaja glasnik na 
Dunaj, pa da mu lahko izroci pismo, ce ravno zeli kaj spo- 
rociti. Bariglio preprican, da bi poslanec odprl njegovo pismo, 
odgovori, da on nima na Dunaju nobenih znancev, vendar pa 
poprosi poslanca, da bi sprejel pismo v Florenco za njegovo 
mater Katarino Palmerini. V resnici ni zivela zena tega imena, 
a Bariglio je vendar napisal list in ga izrocil glasniku. V pismu 
pise, da ni nade, da bi dosegel cilj svojega potovanja, da bi 
videl namrec kronanje poljskega kralja, ker se bo isto vrsilo 
sele V oktobru, nego da bo samo poljubil obleko kraljevo 
ter se potem povrnil na Lasko. Tako je javno govoril, da mu 
je samo to svrha njegovega pota, toda drugi poslanci mu niso 
verovali. Kdo ga je poslal? To vprasanje je zanimalo vse po- 
slance. Mislili so na papeza, cesarja, kneza Lotrinskega, Lob- 
kovica, Turjaskega, da mu je morda kateri izmej teh dal kaksno 
tajno nalogo. Poljski kralj ga je sprejel v tajnem in javnem 
zaslisanju. V javnem zaslisanju je govoril polovico svojega 
govora kot zaseben clovek ter izrazal svoje obozavanje novemu 
kralju. V tajnem zaslisanju pa je govoril po svojem napotku. 
Nagovarjal je celo kralja za zenitbo z dansko princeso. Kralj 
je zelel, da se poda Palmerini sam na Dansko, toda ta se je 
zbal dolgega pota, in da se ne bi med tern zvedelo, da je on 
poslanec Petra Zrinjskega. „Jaz moram," pravi sam, „izginiti 
tako hitro kot kvintesencija akvavite." Palmerini se poda na to 
zopet v svoj samostan, toda kam, to se ne ve. 

Poljski kralj se je zahvalil Petru Zrinjskemu za prijateljske 
cestitke ter sporocil, da se bo rad potrudil, da se izpolnijo 

'I T. Smidklas. Poviest Hrvatska. II, str. 176—177. 



Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 91 

zelje prijatelja. Bariglia je cakala pod Karpati v Rakoczyjevem 
gradu Katarina Zrinjska, da pohiti sama, ce bo treba, na 
dunajski dvor ter tam razbije zveze med Avstrijo in Poljsko. 
Se pred kronanjem je odsla na dvor poljski. Toda na Poljskem 
je odlocevala tudi o zenitbi kraljevi ona stranka, ki je takrat 
vladala. Mihajlo Visnjovecki se je kmalu na to ozenil z Eleonoro, 
nadvojvodinjo avstrijsko (v februarju 1670). ^) 

Nezadovoljen in razocaran zbog mnogih svojih propalih 
nad se vrne ban Peter Zrinjski z Dunaja na Hrvasko, a med 
tern so se na cesarskem dvoru posvetovali in razpravljali, kako 
bi pomirili vznemirjeno Ogrsko. Primas Szelepcsenyi je dohajal 
iznova na dvor ter nagovarjal cesarja in ministre, naj zacno cim 
prej preganjati zarotnike, ces da se na Ogrskern slisi le en glas: 
podloznik ni dolzan zvest biti svojemu kralju, ki nima Ijubezni 
in ocetovske milosti do naroda. "-) Ze meseca septembra 1. 1669 
so povabili Nadazda na dvor, da se opravici, a on je za svoje 
opravicenje dvoru izdal zveze Petra Zrinjskega s francoskim 
kraljem iz 1. 1665, ko je bantca Katarina Zrinjska v Benetkah 
z benecanskim poslancem Bezierom zacela prve dogovore. ■') 
Ministru knezu Lobkovicu so bila posebno draga ta odkritja 
zvezi s Francosko, zato je storil vse mogoce, da sprejme 
cesar Nadazda zopet v milost, da se zve se vec in morda se 
hujsih osnovah Petra Zrinjskega. S tern je pripravljal propast 
svojemu tekmecu prvemu in vsemogocnemu ministru Ivanu 
Vajkardu Turjaskemu, ki je bil pridobil cesarja Leopolda I. za 
francosko politiko, in sicer zato, da postane kardinal. Nadazdu 
je Lobkovic pri cesarju izposloval oproscenje, Turjaskemu ce- 
sarsko nemilost, a sebi mesto prvega ministra. Ivan Vajkard 
Turjaski je zadnjikrat sodeloval z Lobkovicem v cesarskem 
svetu glede ogrskih in hrvaskih zarotnikov 27. oktobra 1669. 
Nekaj dni kesneje je moral zapustiti cesarski dvor za vselej.^) 

Peter Zrinjski je lahko zvedel, kaj se godi na dunajskem 
dvoru, kako pletejo mreze proti njemu njegovi nasprotniki, 
samo da ga spravijo v nemilost pri cesarju in da se mu za 
vselej zapro vrata dunajskega dvora. Zdaj je stal na razpotju. 
Mnogi odlicni Turki, s katerimi je bil znan, so mu pripove- 
dovali, kako visoko ga ceni turski sultan, ter so ga nagovarjali, 
da se sprijazni z njim in z njegovimi svetniki. K temu ga je 
spodbadala tudi njegova castihlepna soproga, ki je kar kipela 
od jeze proti Leopoldovemu dvoru, kajti uvidela je, da so 
Zrinjski predani na milost in nemilost sovraznih Nemcev. Po 
hudih dusevnih borbah se odloci Zrinjski slednjic meseca 



') T. Smiciklas. Poviest Hrvatska. II., str. 177-178. 
^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 42. 
8) Dr. V. Bogosic. Acta conjurationem;... str. 239— 240. 
*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem ; . . . str. 49. 



92 Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 

novembra 1. 1669 ter poslje stotnika Frana Bukovackega s 
pooblastilom in pecatom v Carigrad. ^) 

Peter Zrinjski je snoval ze dve leti velike osnove, kako 
bi sebe in svoj rod povzdignil do casti samostalnega kralja 
hrvaskega, a zeta svojega kneza Rakoczyja v pocetku za polj- 
skega kralja, kesneje pa za kneza Erdelja in iztocne Ogrske. -) 
Benecanski poslanec je nagovarjal Petra Zrinjskega ze 1. 1664, 
naj se da izvoliti za hrvaskega kralja. •^) Te osnove se je po- 
prijel zdaj ter jo je hotel izvesti s tursko pomocjo. Turskemu 
sultanu je obljubil v to ime letni davek 12.000 cekinov. 
Nadjal se je, da se bo mogel cisto lahko opraviciti radi 
poslanstva na Tursko, ces da ga je odpravil le na korist ce- 
sarjevo, kakor se je bil ze poprej dogovoril z grofom Rottalom 
po zelji Leopoldovi, da bo poslal svojega cloveka k sultanu 
nagovarjat ga na mir s cesarjem. 

Ban Zrinjski se je mogel za vsak slucaj popolnoma na- 
sloniti na odusevljeno bansko vojsko, katera je stela do 4000 
dobro oborozenih moz. Vsi stotniki te vojske so bill zavzeti 
za osnove banove ter so se pripravljali za vsak slucaj. Zrinjski 
je imel na svoji strani tudi Vlahe na Krajini, ki so bili pod 
nemskimi generali, a so se uprli veckrat radi raznih cesarskih 
naredeb proti cesarskim stotnikom, Zrinjski pa so jih podpirah 
zaradi upora. Kako je general Ivan Josip Herberstein zadusil 
upor V varazdinski Krajini, in kako strogo je sodil upornikom, 
smo ze omenili, kakor tudi o skofu Miakicu, ki se je trudil, 
da pridobi Vlahe za upor. Najbhzji zaveznik je bil banu Petru 
Zrinjskemu mladi knez Fran Kristof Frankapan, brat banice 
Katarine. Tudi on je stopil v vrsto nezadovoljnih precej po 
vasvarskem miru ter sodeloval z banom tudi pri dunajskih 
dogovorih 1. 1667. Bil je odusevljen in nezen pesnik hrvaski, 
poln sovrastva proti Nemcem ter je zivo zelel, da se jim stre 
njih gospodstvo na Hrvaskem. Prijateljeval je s tedanjim pa- 
pezevim dvorom, odkoder so prihajale tudi prosnje cesarju 
Leopoldu I., naj ga imenuje za generala karlovskega. Leopold I. 
pa je odvrnil papezu, da ne more dati Frankapanu tega gene- 
ralata, ces da ima tamkaj v blizini velika svoja posestva, pa bi 
se mogel lahko v onem kraju proglasiti za cisto neodvisnega 
yelikasa. A ko je bil 1. 1669 na prosnjo papezevo vendarle 
imenovan za velikega stotnika senjskega, so zahtevali poprej 
od njega izjavo, po kateri se je moral odreci vseh pravic, ki 
jih je imel njegov rod na to mesto. Knez Frankapan je mogel 
zbrati na svojih posestvih nekoliko stotin konjikov, ki so po 
postavi in po stari navadi morali siuziti svojemu gospodarju. 

Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 63. 

'^) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 115—117. 

=>) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 5—6. 



Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 93 

Benecanski poslanec poroca 5. oktobra 1. 1669 svoji vladi, da 
je cesar Leopold I. podelil knezu Frankapanu senjsko veliko 
stotnijo samo zato, da ga pridobi zase, ker je slutil nemire na 
Ogrskem in Hrvaskem.') 

^ Peter Zrinjski je racunal na pomoc tudi v slovenskih zemljah. 
Na Stajerskem, Kranjskem in Koroskem je bil narod silno ne- 
zadovoljen zaradi velikih davkov, ki jih je drzava zahtevala za 
vojsko. Posebne moci se je nadjal od Stajerske ter je mislil, 
da ga bo narod sprejel z veseljem kot resitelja. Tarn je iinel 
prijatelja grofa Eraznia Tattenbacha, ki je bil vrlo bogat in 
kot predsednik stajerskih stanov vrlo vpliven. Meseca septembra 
1. 1667 je obiskal Erazem Tattenbach Petra Zrinjskega v Ca- 
kovcu, kjer sta si potozila drug drugeniu, kako je slaba vlada 
Leopoldova. Peter Zrinjski je nagovarjal Tattenbacha, naj pri- 
stopi k njegovi zvezi. Tattenbach je pristal nato ter prisegel 
Zrinjskemu, da mu bo zvest do zadnjega dihljeja svojega 
zivljenja, in da se bo trudil za njegovo sreco in nakano, cetudi 
bi moral pri tern preUti kri ah izgubiti zivljenje svoje. Za na- 
grado bi imel dobiti juzno Stajersko kot knezevino v obsegu 
stare celjske grofije. Erazem Tattenbacii ni bil posebno nadarjen 
clovek. pa je bil zato bogat, da je mogel o svojem strosku 
spraviti pod orozje do 5000 Ijudi.-) Tako je Peter Zrinjski 
racunal, da bi mogel zbrati do 40.000 moz iz slovenskih in 
hrvaskih dezel. Nadjal se je, da se vzdigne po dogovoru upor 
na Stajerskem, Kranjskem in Koroskem, a on bi pohitel s 
svojimi cetami v pomoc ter z zdruzenimi silami udaril na 
Avstrijo kot na srce drzave. Ko bi se tako razsiril upor iz 
Hrvaske v sosedne zemlje, je menil Peter Zrinjski z drugimi 
urotniki, da bi poleg Turske prihiteli v pomoc se Benecani in 
Francozi. Ta velika osnova se je izjalovila ze v prvem pocetku. 
Dasi je bil Peter Zrinjski clan kranjskih stanov ter obcil s 
kranjskim plemstvom zaradi obrambe proti Turkom in je celo 
zahteval vlado nad Kranjsko za sebe in svoje naslednike, 
vendar nimamo nobenega dokaza, da bi bil pridobil koga 
izmed kranjskega plemstva za svojo osnovo. Se manj pa se 
je mogel nadjati kake pomoci iz Koroske. Le dezelni glavar 
goriski grof Karol Turn je bil zapleten v to zaroto, pa je bil zato 
in radi nekih drugih zlocinov obsojen v temnico na graskem 
gradu, kjer je umrl 1. 1689.*) 

Ko se je se Peter Zrinjski doma pripravljal za upor, je 
prispel stotnik Bukovacki s svojim spremstvom v Carigrad. Na 
sultanovem dvoru so ga sprejeli prav prijazno in laskavo. 



») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 38, 42, 45. 
-) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 141 — 142. 
3) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 220; 262; August 
Dimitz. Geschichte Krains. Laibach 1875. IV, str. 25. 



^4 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Sultan sklice kmalu po prihodu svet. Pase so se cudili in za- 
dovoljno poslusali, kako isce Peter Zrinjski pomoci in zveze s 
Turki, katere so njegovi predniki in tudi on sam odbijali tako 
junasko pri vseh napadih na Hrvasko; zato tudi niso verjeli, 
da so te ponudbe iskrene, ter so svetovali, naj se ravna pri 
tern poslu prav oprezno. Sultan je poslal precej velikemu vezirju 
na Kandijo poslanca, da napise odgovor. Bukovacki je dobil 
tele pogodbe: 1.) Mogocni cesar turski izbere in imenuje bana 
za vladarja vseh onih krscanskih dezel, katere bo osvojil v 
sledecih vojskah. 2.) Ko njega rod odmrje, si voli hrvasko 
kraljestvo kralja svoje krvi, ki ga pa vendar mora sultan po- 
trditi. 3.) Vero, slobodne sole in nauke, slobodo in pravice banove 
domovine bo car branil zdaj in tudi zanaprej. 4.) Od vsega 
kraljestva in od drugih dezel, katere pridobi v tej vojski, ne 
bo zahteval vec davka na leto nego 12.000 cekinov. 5.) Dokler 
bo Mohamedancev, bodo branili hrvaski narod proti vsaki sili. 
6.) Peter Zrinjski ne bo primoran pomagati sultanovi vojski v 
daljnih zemljah. 7.) O vsem tern bo izdal sultan hatiserif 
(pismo).^) 

Stotnik Bukovacki je potreboval za svoje potovanje po 
Turskem cele stiri mesece radi velike zime ; bilo je toliko snega, 
da se tisto zimo ni moglo iti niti na Tursko niti s Turskega. Sele 
rnesca marca 1. 1670 se je vrnil Bukovacki po velikih mukah 
in nezgodah. Mesec dni pred njegovo vrnitvijo se je razsiril 
glas, da se je podal Bukovacki v Carigrad na dogovor s Turki, 
dasi je govoril Peter Zrinjski javno, da ga je poslal na Poljsko 
radi neke zenitbe. Tako je sporocil dezelni glavar kranjski Vuk 
Engelbert Turjaski 21. februarja 1. J 670 bojnemu svetu v Gradec, 
da je poslal Peter Zrinjski iz Cakovca v Ljubljano svojega 
komornika, da zbira pomoc od slovenskih plemicev vsaj kakih 
200 moz in potem po slavonski krajini 100 konjikov; a sam 
Zrinjski da je odsel s svojim sinom na Poljsko radi neke 
zenitbe. Cesar Leopold je seveda zabranil, da se izroci vojska 
na Krajini Petru Zrinjskemu.-) 

Meseca januarja leta 1670 so se pripravljali Ogri na se- 
vernem Ogrskem kar ocitno za upor; zato je postal dunajski 
dvor se bolj oprezen ter zapovedal, naj se pazi na vsako 
porocilo iz Hrvaskega in Ogrskega. Ogrski protestantovski 
duhovniki so govorili ze kar ocitno svojim vernikom po cerkvah, 
da pride kmalu cas, ko se bo oslobodila njihova nesrecna 
zemlja in zato naj vsi zahvalijo Boga za tursko zmago na 
Kandiji. Narod je bil ves ginjen, ko je slisal tak glas o svoji 
slobodi ter se pripravljal za upor. Nemski zapovedniki so po- 
rocali iz Ogrske, da sta erdeljski knez in varadinski pasa v 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 67; 69—72. 
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 62; 65. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 95 

zvTzi z nezadovoljnezi. Z druge strani pa se je javljalo o prihodu 
velikega vezirja v Belgrad.') 

Cesar Leopold se je odlocil sklicati na svoj dv^or ogrske 
in hrvaske velikase v pocetku meseca februarja. Tudi Petra 
Zrinjskega je pozval z lastnorocnim pismom, na katero je cesar 
sam napisal tudi naslov. V pismu mu pravi cesar, da naj pride 
na dogovore, „ces da se brez njegove pomoci ne upa kaj 
koristnega zaceti;" lepo ga prosi, naj pride vsekakor in naj 
se dobro spomni, „kar sta se dogovorila z grofom Rottalom." 
Ko je cesar Leopold s svojo roko pisal in pecatil to pismo, 
je dobil ze porocilo od graskega bojnega sveta, da je odsel 
Bukovacki na Tursko, a bojni svet je slutil, da to ne bo dobro 
in da se pripravlja nekaj hudega. Bojni svet je dobival o do- 
godkih na Hrvaskem porocila vecidel od generalov Herbersteina 
in Breunera. Dobri pomocniki generala Herbersteina v tern 
poslu so bili se posebej grofi Erdedi, ki so bili krvni sovrazniki 
roda Zrinjskega. Tako je ze prvo porocilo o poslanstvu stotnika 
Bukovackega odnesel v Gradec bojnemu svetu tedanji nadstotnik 
petrinjski grof Nikolaj Erded.'-) Potemtakem je bilo cesarjevo 
pismo le vaba, ko je bil dunajski dvor ze meseca januarja kupil 
za 100 cekinov od nekega nczvestega sluzabnika Tattenbacho- 
vega vazna pisma Petra Zrinjskega pisana Tattenbachu. Pa to 
potrjuje tudi sam Zrinjski, ker ni sprejel laskavega vabila cesar- 
jevega, nego je le odpisal cesarju, da ni s Turki v zvezi, pa 
da je poslal stotnika Bukovackega samo zato na Tursko, da 
izve za osnove, katere kujejo Turki proti Hrvaski. 

Med tem je pricakoval Peter Zrinjski z veliko nepotrpez- 
Ijivostjo skoz celi mesec februar stotnika Bukovackega.^ V tem 
neugodnem polozaju je pisal Zrinjski vazno pismo iz Cakovca 
knezu V. Lobkovicu, kateremu cestita, da se je resil Ivana 
Vajkarda Turjaskega ter tako postal sam prvi minister. Potem 
opisuje nevarnost, ki preti celi Hrvaski in se posebej posestvom 
Zrinjskih, ki nimajo nobenih sredstev vec za vzdrzevanje vojske. 
Predati se Turku, placevati davek ter si tako odkupiti zivljenje, 
je hujse nego sama smrt. Cesar naj vzame Medmurje, kjer so 
posestva Zrinjskih. Tukaj more cesar narediti trdnjave za 
obrambo Stajerske in Koroske, a more biti tudi od tukaj 
gospodar Hrvaske radi \'aznega polozaja Medmurja. Za zameno 
naj da cesar Zrinjskim Pazin in Kocevje, kar naj vzame Turjas- 
kim. Pismo je prispelo do Lobkovica sele meseca julija, dasi 
je bilo iz Cakovca poslano ze 10. februarja ; pa se Lobkovic 
ni mogel zavzeti pri cesarju za to zameno, ker se je med tem 
polozaj izpremenil popolnoma. Iz tega pisma se vidi, v kaksni 

') Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . ., str. 128; Dr. Fr. Racki. Acta 
conjurationem . . . str. 54; 62. 

■-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 58. 



96 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstcin. 



hudi zadregi je bil Zrinjski in da ni mislil na izdajstvo, nego 
le na obrambo Hrvaske in svoje rodovine. Na Tursko je sicer 
poslal poslanstvo, ali se Turkom ni mislil predati.^) Tern hujse 
pa so prezali na Zrinjskega nemski generali na celu jim 
Herberstein. Oprezno so pazili po cell Hrvaski in Stajerski na 
vsak korak banov ter porocali vse bojneinu svetu v Gradec 
ali pa na Dunaj. Herbersteinu je bilo nalozeno ze 17. februarja, 
naj pazi na Zrinjskega in njegove privrzence. Stalo mu je 
posebno do tega, da ulovi na povrnitvi s Turskega Bukovackega, 
Pogledica in Berislavica.-) Posebno je podpiral Herbersteina 
grof Nikolaj Erded. Njegovi vohuni so prinesli prva sigurna 
porocila o pogodbah, katere je prinesel Bukovacki, ter je raz- 
glasil nemudoma, kako se je Zrinjski zvezal s Turki, katerim 
bo morala od zdaj Hrvaska placevati letni davek. Erded je 
dobro slutil, da hrvaskemu narodu ta korak Zrinjskega ne bo 
niti najnianje vsec, in da si bo Zrinjski^ ravno s tern izpodbil 
vse svoje osnove. In tako je tudi bilo. Cim se je med narodom 
razsiril ta crni glas, je vse ostrmelo in se razzalostilo, kako bo 
slavni ban Zrinjski izdal svojo zemljo Turkom ter jo dal pod 
turski jarem. Iz vseh zgodovinskih spomenikov onega casa 
moremo spoznati, za kako velik udarec je to dejanje smatral 
hrvaski narod. Ogri so seveda bana proslavljali radi tega cina 
ter se radovali uspehu, saj so bill na take zveze s Turki ze 
od zdavnaj navajeni. Zrinjski pa na Hrvaskem vkljub svojemu 
slavnemu imenu vendar ni imel toliko moci, da bi pridobil Hrvate 
za tako zvezo. Zrinjskega je trla zato huda skrb, kako bo 
resil svoje osnove, ker so se prej odkrile, nego je mogel izvrsiti 
priprave zanje. Zato je delal prve dni meseca marca neutrudljivo, 
da zbere vsaj toliko vojske, da bi mogel vzdrzati vsaj nekaj 
casa vsak napad cesarskih cet. Kneza Frana Frankapana je 
poklical nemudoma k sebi v Medmurje, kjer bi se imela zbrati 
glavna sila njegove vojske, a Orfeo Frankapan je ostal v Pri- 
morju, da brani s pomocjo lickega pase one kraje. Mladi knez 
Fran Frankapan ni poznal skrbi banovih, kakor se vidi iz 
pisma stotniku Colnicu (9. marca 1670),') v katerem omalova- 
zuje nemske vojake in nemske generate, ces da so vsi preplaseni, 
odkar se je povrnil Bukovacki, ker se boje hitrega napada. Zato 
da so kar po noci hitro poslali glasnika iz Karlovca v Gradec, 
da dobe na pomoc nove polke, katerih nimajo. Njegovih 
cet se karlovski zabari tako boje, da bodo mogle mirno mimo 
trdnjave prehajati, dasi jih je samo 300 moz. Zdaj je zadnji 
cas, da se doloci, kako in kdaj se ima udariti na protivnike. 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 59. 
''') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 71. 

») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 68—69. Pismo je pisano v 
hrva§kem jeziku iz Novcgagrada. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 97 

Mladi Fran Frankapan zatrjuje, da se^ poda sam k bosenskemu 
pasi, da ga pridobi za Zrinjskega. Ce se bo udarilo hitro in 
odlocno, bo zmaga gotova. Tako je sodil mladi Frankapan, 
toda je slabo poznal tedanje okolnosti, a se manje veliko 
nevarnost, ki je zapretila njemu in Zrinjskemu, kajti nemski 
generali so imeli ze gotovo osnovo, kako bodo obdali Petra 
Zrinjskega z vojsko od vseh strani, a zavezniki Zrinjskega so 
se izneverili v najbolj odlocnem casu. 

Peter Zrinjski je iskal pomoci pri svojem zetu Rakoczyju 
in na severnem Ogrskem, opomnil Tattenbacha naj se ciinprej 
pripravi za odlocen odpor na Stajerskem, ter opozoril za delo 
paso kaniskega in bosenskega. Pasa kaniski je imel cez 20.000 
moz. Ta pomoc bi bila skoraj dovoljna, toda pasa ni imel se 
nobene zapovedi iz Carigrada, sicer pa mu poslje vojsko, ce 
mu izroci sina za poroka. Ravno tako se je obotavljal s 
pomocjo bosenski pasa, ces da tudi on ni dobil nobene zapo- 
vedi od veiikega vezirja. Knez Frankapan je moral svoje Ijudi 
siliti z groznjami, da se zbero pod njegovo zastavo; mnogi 
so odbili poziv, a posebej se glavno mesto Zagreb. Med tem 
pa je Peter Zrinjski zvedel, da prihajata ze dva nemska polka 
proti Karlovcu, dva proti Koprivnici, a eden prek Optuja v 
Medmurje; zato je zahteval od stotnika Bukovackega, naj vzdigne 
na orozje narod okoli Karlovca.') 

Ko se je zacel po novem letu 1670 banov svak Fran 
Frankapan resnobno pripravljati za upor, je general Herberstein 
s pocetka le natancno opazoval to delo urotnikov ter o vsem 
porocal v Gradec in na Dunaj. Herberstein je zvedel za vso 
osnovo zarotnikov ter poslal o tem porocilo po posebnem 
glasniku mustermojstru Paukerju v Gradec ze 10. marca 1670.-) 
Drugi toznik proti banu je bil grof Nikolaj Erded, ki se je 
podal zdaj osebno v Gradec in na Dunaj, da sporoci vse, kar 
je zvedel od svojih vohunov o Petru Zrinjskem in Franu Fran- 
kapanu. Zdaj sele je uvidel Peter Zrinjski, kako ga je prehitel 
dunajski dvor. Spoznal je, da ni dosti pripravljen za odpor; 
zato sklene pomiriti se z dunajskim dvorom. 10. marca 1670 
je poslal na Dunaj zagrebskega skofa Martina Borkovica, da 
pripravi pot za pomirbo. Skof Borkovic se je izjavil v tajnem 
svetu, da je vlada razzalila bana le preveckrat, da je ravnala 
prepogostoma proti pravicam in ustavi kraljevine hrvaske in 
da cesarski stotniki delajo Hrvatom prevelike krivice „ter se 
ne boje niti Boga, niti Vasega Velicanstva cesarja in kralja, 
niti drugih Ijudij." In takih krivic je pretrpel posebno Peter 
Zrinjski z ostalo hrvasko gospodo od generala Hebersteina le 
prevec. Skof priznava, da je Peter Zrinjski kriv, ker je zacel 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 69—71. 
-') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 71. 



98 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein. 



dogovor s Turki, toda ako mu bo cesar milostljiv, mu bo 
Zrinjski zopet veren.^) 

Tajni svet (20. marca) je proglasil pocetje Petra Zrinjskega 
za izdajo, katero je treba zatreti v prvi klici. Peter Zrinjski se 
mora pokoncati zlepa ali zgrda. Zdaj se ve, da isce od Turkov 
za sebe Hrvasko, a za Rakoczyja Erdelj, zato naj ne dobi 
milosti. Dobro je, da ga cesar po „tem dobrem cloveku", 
zagrebskem skofu, prevari, kakor je Henrik IV. po svojem 
las'tnem bratu prevaril vojvodo Vaudomskega ter ga dovabil 
na svoj dvor. Cesar naj se tega ne boji, ce prevari Zrinjskega, 
saj je tudi on njega prevaril, ko se mu je izneveril. Cesar naj 
lepo pise Zrinjskemu, naj pride na njegov dvor, ter ga mora 
tudi lepo sprejeti. Cesar bo dobil, ko pokonca Zrinjskega in 
njegove zaveznike, tolika posestva, da bo mogel placati drzavne 
dolgove.. in oboroziti lepo vojsko. Vidi se iz vsega, koliko 
sovraznikov je imel Peter Zrinjski na samem dvoru, a srd 
proti njemu sta provzrocila najvec ovaduska porocila grofa 
Nikolaja Erdeda in karlovskega generala Herbersteina. -) 

Bojni svet je po teh porocilih dolocil in cesar potrdil, da se 
nemudoma vzdigne cesarska vojska. Avstrijske cete so prodirale 
na mejo, a iz Tirolskega so pozvali vojvodo Kaisersteina, da 
prevzame zapovednistvo. Stajerska je morala dati smodnika in 
streliva; cesarski stotniki so obljubili Vlahom, da bodo dobili 
posestva Zrinjskega. Konjistvo iz Ceske in Slezije se je moralo 
podati na Ogrsko. Vrhutega se je imelo vzdigniti se tisoc 
vojakov najemnikov iz Poljske proti Ogrski, a na Hrvaskem 
sta se morala zediniti oba krajiska generala Ferdinand Breuner 
in Ivan Josip Herberstein. Vojakom je bila dana zapoved, da 
dobe V roke Petra Zrinjskega in Frana Frankapana ziva ali 
mrtva. Herberstein je zato delal hitro, zbral je vso krajisko 
vojsko ter tako zabranil, da se ni upor razsiril po banski 
Krajini, v Primorju in med Vlahi. ■') Za Senjane je sporocil 
Herberstein, da zive z banom Petrom Zrinjskim v dobrih od- 
nosajih, a banske krajisnike je hvalil, da so posebno hrabri 
vojaki ter tem bolj nevarni. Herberstein je zbral vse krajisnike 
cim hitreje pod zapovedniki Orsicem, Vojnovicem in Delisimu- 
novicem ter okolisno plemstvo pod vodstvom petrinjskega nad- 
stotnika grofa Nikolaja Erdeda, vseh skup do 9000 moz. S to 
vojsko se poda Herberstein hitro v bansko Krajino ob Kolpi, 
in ko je le-to pomiril, udari na Brezovico, kamor je bil sklical 
mesto Zrinjskega Fran Frankapan stanove in plemice hrvaske 
iz Zagreba. ') Pri Zagrebu se je dogodila edina bitka za celega 

*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 84 — 86. 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 86—88. 

3) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 88—91; ibid. str. 76-79. 

■») Valvasor. XII. 130 pravi, da je sklical Peter Zrinjski stanove v Ozalj. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 99 

upora med Herbersteinovo vojsko in Frankapanovo ceto. Bitka 
se je koncala nesrecno za Frankapana, ki je komaj ziv pobegnil 
proti Cakovcu, a vojska mu je bila razprsena in vecidel ujeta. 
Nekoliko Turkov, ki so jih ujeli med uporniki, so odpeljali in 
zaprli V Karlovcu.^) . Ze 30. raarca 1670 je prispel Herberstein 
V varazdinsko Krajino. Iz Cirkvene je sporocil bojnemu svetu 
o svojem pohodu ter mu obenem predlozil, kaj bi se moralo 
storiti, da se zadusi upor cim prej.-) S svojim naglim prihodom 
je Herberstein mnogo pripomogel, da se niso mogli Vlahi po 
dogovoru s skofom Gavrom Miakicem v koprivniski, krizevski 
in ivaniski stotniji v vecem stevilu pridruziti uporu in da se ni 
mogel razviti pravi upor po celi varazdinski Krajini, kjer je 
bilo radi preganjanja in nasilstev Herbersteinovih in tudi radi 
verskih prepirov in protivscin toliko nezadovoljnih krajisnikov. 
Herberstein pa se je pri vsem tem bal za hrvasko Krajino ter 
je V istem porocilu prosil pomoci pred vsem za Karlovec, 
kamor bi se moralo poslati nekoliko cet dragoncev, s katerimi 
bi se zasedla mesta Ogulin, Tovunj in Plaski. Tudi v Senj naj 
bi se poslalo radi vece varnosti 100 do 150 Ijudi. Porzijeva 
ceta bi se mogla poslati proti Reki. Smodnika ni nikjer, pravi 
dalje V porocilu, v samem Karlovcu prav malo, da bi se ne 
mogli ni mesec dni drzati. Denarja za popravek trdnjav in 
poslopij tudi ni, a popravkov je treba mnogo. Zato prosi po- 
moci med ostalim tudi stanove kranjske za 600 gld., ki so jih 
obljubili dati. Zrinjski in Frankapan sta dala svojim Ijudem 
slobodo ter jim zapovedala, da morajo biti vedno pripravljeni 
za borbo. Herberstein zato svetuje, da se imenuje drugi ban, 
ali da poklice vsaj podban v cesarjevem imenu narod pod 
orozje. Pravi, da bi se jih naslo se dosti, ki bi bili za ce- 
sarja. Stotnik Bukovacki stanuje zdaj v Degoju na Kolpi. Ta 
se bo podal gotovo iznova na Tursko in Turki bi bili ze gotovo 
udarili, da niso tako slaba pota, velike vode in malo bojnih 
sredstev. Zato prosi za odlok, bi li smel Bukovackega, Po- 
gledica in Berislavica, ki so bili na Turskem, ter obenem 
Zrinjskega in Frankapana, ki sta cesarju nevarna, „quocunque 
modo" uloviti in odstraniti („oder solche aus dem weg zu 
raumen") ter njihova posestva zasesti. Zrinjski in Frankapan 
sta strogo zabranila svojim podloznim sprejemati cesarske 
sluzbe, in Frankapan je poslal iz svojega grada Bosiljeva vse 
turske robove slobodne v njihovo domovino. Kaj to pomeni, 
more vsakdo lahko pogoditi. Herberstein zato prosi, da se 
izda o vsem tem cim prej odlok. 

iMed tem se je izvedelo natancneje o bojni osnovi za- 
rotnikov. Ujeli so glasnika s pismom od Bukovackega. Pripe- 

') R. Lopasic. Karlovac, str. 201. 

-) Dr. Fr. Racki. Acta conjiirationem . . . str. 81-82. 

7* 



100 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Ijali so ga v Petrinjo, kjer je povedal vse, kar je vedel o 
dogovorih. 14. marca ga je poslal Baltazar Pogledic v Zrin, 
kjer sta bila Bukovacki in Pogledic celi teden ter cakala na 
pismo od pase iz Banjaluke za bana Zrinjskega. Cehaj iz 
Banjaluke bi imel obsesti Petrinjo, a veliki vezir z glavno 
vojsko Karlovec, in sicer precej, ko se otaja sneg. Turska 
vojska mora vse pokoncati in pobiti, kar se banu ne poda. 
Pismo, katero je prinesel Pogledic od bana v Zrin, je pisano 
na celi poli s tremi pecati in ban je dal svojega konja Po- 
gledicu, da odnese to pismo v Zrin in od tukaj cehaju v 
Banjaluko. Most pri Petrinji so nakanili Turki zasesti, in ako 
bodo osvojili Petrinjo, se bodo tamkaj nastanili, Bukovacki pa 
V Selimu. Ban se bo proglasil za kralja, a Turki se bodo dalje 
vojskovali proti cesarju. Zavezniki banovi so Rakoczy, Fran- 
kapan in vsi velikasi Hrvaske razen Nikolaja Erdeda, zagreb- 
skega skofa in kapiteljna, katere pa mislijo premagati z vojsko. 
Turska vojska misli udariti tudi od morske strani.^) Zrinjski je 
pisal ravno ob tem casu iznova svojemu zetu Rakoczyju, da 
se je dogovoril s sultanom, kar je zelel, in da pride v kratkem 
turska pomoc. -) A ker je treba za tako podjetje denarja, zato 
ga prosi, naj mu poslje za zdaj vsaj 50.000 goldinarjev. Ob- 
enem je postavil v Primorju za upravitelja Orfea Frankapana, 
ker je Frana potreboval v Cakovcu za svojo vojsko. ^) 

Orfeo Frankapan je sporocil o svojem imenovanju Ali-begu, 
stotniku v Udbini, Liki in Krbavi, ter ga prosil, naj ostane zvest 
banu, kateremu je prisegel vernost, pa naj poslje cim prej 
pomoci proti Nemcem, ki hocejo z vso silo Hrvate pokoncati. 
Zato je cesar nalozil, da se strogo pazi na Primorje, posebno 
se na Senj, in da se ne postavi Fran Frankapan za senjsko 
stotnijo, katero mu je bil pred nedavnim podelil.') 

Bojni svet je zahteval posebne pomoci za Koprivnico, 
kamor je hotel poslati polkovnika Duppenthala s 500 vojaki; 
toda polkovnik se je uprl, ces da ni odvisen od bojnega sveta. 
Ker pa preti vedno veca nevarnost od zarotnikov za te kraje, 
naj se zapove zapovednikom polkov na Stajerskem, da pridejo 
k svojim polkom, a markgrof badenski naj se doloci za gene- 
rala na Krajini.-') Cesar Leopold I. je zares dolocil ze 20. marca, 
da bo poslal posebnega zapovednika za vse polke v varazdinski 
in hrvaski Krajini, ki bo poleg obeh zapovednikov Ivana Josipa 
Herbersteina in Ferdinanda Breunera zapovedoval na Krajini 
kot glavni zapovednik ter z bozjo pomocjo resil domovino vseh 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 82. 
-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 82 -83. 
=>) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 83. 
*) Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 94. 
') Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 83. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 101 

sovraznikov. Kranjska, Stajerska in Koroska morajo poslati a 
tudi vzdrzevati znatno vojsko. Streliva in smodnika bodp dobile 
te cete iz Gradca, toda na racun vseh treh dezel. ^) Stajerski 
dezelni glavar in stanovi so prosili radi tega generala Breunera 
V Koprivnici, naj jim natancno sporoci o nevarnosti, ki preti 
Krajini in Stajerski, ker oni pravzaprav ne vedo o vsem tern 
pokretu na Hrvaskem nic izvestnega. Boje se Turkov, pa so 
radovedni, kam so se namenili udariti in ce so zares v zvezi 
z zarotniki.-) Najpreje je javil bojnemu svetu v Gradec grof 
Trautmansdorf, zapovednik v Krizevcih, da kani po verjetnih 
porocilih Zrinjski udariti najprej na Zagreb ter tamkaj na 
kapiteljnu pobrati vse premozenje, a ko pridejo na pomoc 
Turki, misli napasti se druga mesta, Svoje privrzence posilja 
od mesta do mesta ter jih vabi v drustvo, toda nobeno se mu 
ne pridruzi. Krajina in Vlahi so verni. Zrinjski je poslal iznova 
svoje Ijudi k vlaskemu vladiki, vendar pa se ne ve, kaj mu je 
ta odgovoril. Trautmansdorf prosi pomoci od nemske vojske. Iz 
Koprivnice je izvedel, da je nakanil priti v pomoc Zrinjskemu 
tudi Rakoczy z nekoliko tisoci vojske. Trautmansdorfa zalezujejo 
povsod vohuni, katerih ima Zrinjski po celi Krajini. ') Ob istem 
casu je pisal general Breuner iz Koprivnice bojnemu svetu v 
Gradec, da se je odlocii Zrinjski najprej udariti na Varazdin, 
da prepreci tako vsako zvezo z avstrijskimi zemljami. Varazdin 
je za njega vazno mesto, ker so mu mescani udani; tamkaj je 
malo Ijudi, a smodnika in solitarja do 80 sodckov, tudi nekaj 
topov. Radi tega bi se moralo poslati v Varazdin vsaj sto moz, 
ki bi se pridruzili tamosnji posadki pod zapovedjo Wassermana ; 
ta bi moral zasesti tudi Erdedov grad, ce ga posestnik ne bi 
hotel odstopiti dragovoljno. To bi se moralo pa precej zgoditi, 
kajti ze na 26. marca je dolocen hrvaski dezelni zbor v Varazdinu, 
kamor se snide hrvasko plemstvo, pa bi se moglo zediniti s 
hrvaskim banom ter zdruzeno udariti.^) Ze drugi dan je ponovil 
general Breuner svojo prosnjo glede varazdinske posadke; 
poslana vojska bi morala biti dobro oskrbljena, da ne bi 
zatirala mescanov. Poslal je bojnemu svetu tudi nekaj vesti, ki 
jih je zvedel iz pisem stotnika Bukovackega, ki so bila zajeta. 
Posebno vazno je porocilo, kako je Peter Zrinjski poslal troja 
kola svojih dragocenosti v Kanizo, ces da je slutil svoj poraz."') 
General Breuner je prosil tudi dovoljenja pri graskem bojnem 
svetu, da sme braniti one hrvaske plemice, ki so ostali zvesti, 
ko bi jih napadel Zrinjski, in da se vojska pribliza hrvaski meji, 



') Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 92 — 93. 

^) Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem ... str. 94. 

3) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 96. 

■*) Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 97. 

=) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 102 — 103. 



102 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



da bi mogla precej v boj. Streliva, hrane in vojakov se ni 
dobil; vseje se v Optuju, odkoder se ima poslati dalje.') 

Tudi na Kranjskem je bfl narod vznemirjen vsled porocil, 
ki so dohajala tjakaj o uporu na Hrvaskem. Omenili smo ze, 
da Peter Zrinjski ni nasel privrzencev za svoje osnove med 
kranjskim plemstvom, dasi so se njegovi Ijudje zglasali pri vseh 
uglednih sosednih velmozih. Glas o nakanaii Petra Zrinjskega 
je preplasil tudi zupana in starejsine v Krskem ter so zato 
sporocili 14. marca 1670 kranjskim stanovom, da so culi, kako 
misli Zrinjski 26. marca zborovati s svojimi privrzenci v Turo- 
polju V svojem gradu Brezovici, da se pokloni Turcinu; od 
tamkaj misli udariti na Zagreb. Zato prosijo vojaske pomoci, 
kajti kmetje so vsi za Zrinjskega, saj bi hoteli biti podlozni 
tudi Turku, samo da ne bi placevali tako velikih davkov.-) 

Dva dni kesneje so pisali kranjski stanovi bojnemu svetu 
V Gradec, da so pripravljeni poslati radi nevarnosti, ki preti 
Krajini, dve Lessliejevi stotniji, ki sta na Kranjskem, v Karlovec, 
oni jih hocejo vzdrzevati dva meseca, premda je to po repar- 
ticiji dolznost koroskih stanov. Tudi so pripravljeni oskrbovati 
s strelivom Ogulin in Primorje. Toda vse to proti nevarnosti 
ne zadostuje ; zato prosijo, naj poslje cesar sam vojake v Ogulin 
in Senj in naj postavi tamkaj zveste zapovednike. Obenem so 
sporocili pisnieno ze 22. marca, da so ze prisli Ijudje Zrinjskega 
s Turskega, da sta v Cakovcu dva turska aga in da je Zrinjski 
pripravljen udariti z 20.000 Tatari. Frankapan je pa medtem 
zahteval v Zagrebu pokornost in zaprl jezuvitom sole. Radi 
tega prosijo se enkrat, da se imenujeta zapovednika v Ogulinu 
in Senju, da pride grof Porzia k svojemu polku, in da dobe 
cesarske cete, ki so zdaj na Kranjskem, povelje, naj bodo vedno 
pripravljene za odhod na Krajino. Poslali so ze omenjeno pismo 
krskega zupana ter pismo ozaljskega upravitelja Zmajlovica, ki 
je izdal v ime Petra Zrinjskega do naroda oglas, da naj se 
oborozi vsak njegov podloznik s pusko in sabljo, a kdor more 
tudi s konjem in naj bodo pripravljeni na njegov poziv , zato 
jim hoce izdati Zrinjski pismo, da bodo oprosceni vseh davkov 
in tlake.-') Tudi pismo senjskega stotnika so prilozili svojemu 
porocilu. V tem pismu se javlja, da dobi Bakar streliva iz 
Benetek. Drugim porocilom je bilo ob enem prilozeno pismo 
Martina Antolovica, mescana zagrebskega, ki je prisel v Ljubljano 
ter pripovedal, da je Zrinjski nakanil napasti najprej Nikolaja 
in Emerika Erdeda in grofa Ivackovica, ki drze s cesarjem, 
njih posestva razdeliti, a njih same poslati na Tursko; da je 
Zrinjski pisal hrvaskim stanovom, da bo vse, ki nocejo drzati 



') Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 104. 
-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 104. 
") Dr. Fr. Racki : Acta conjurationem . . . str. 97. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 103 

z njim, odpeljal na zbor v Brezovico ter jim tamkaj odrobil 
glave. Dalje je pripovedoval, da je dal Peter Zrinjski odpraviti 
vdovo Nikolaja Zrinjskega v Karlovec in od tukaj v Metliko, 
da imajo dosti hrane za zagrebsko posadko. Stanovi smatrajo 
vse to za nevarnost tudi za Kranjsko in zato posiljajo memorial 
Paradeyserja ter ga priporocajo. V tern memorialu se zahteva : 
1.) Naj se poslje smodnika in svinca, ker imajo samo stiri 
sodcke smodnika, komaj za en dan. 2.) Naj mu posljejo precej 
500 nemskiii vojakov; kesneje se 500 pescev in dve stotniji 
konjikov, 3.) Ogulin naj se oskrbi s strelivom in s ceto 50 nemskih 
vojakov. 4.) Ravno tako naj se poslje v Senj 50 Nemcev. 
5.) Domaca vojska (Hrvati) naj se postavi na mejo proti Nemciji, 
Nemci pa v Karlovec. 6.) Frankapan misli napasti Kranjsko, da 
izterja potrebnega denarja. 7.) Krajisnikom in njihovim zenam 
je treba dati denarja, da se morejo prehraniti. 8.) Ban je v 
Zagrebu, pa se vse boji, da bo v kratkem casu napadel. Stanovi 
so poslali po Porzio v Benetke. Vojska se je vzdignila proti 
Krajini, in sicer skozi Krsko, Kostanjevico, Novo mesto, Crnomelj, 
ravno tako proti morju v Senj skozi Lovrano, Kastav, Veprinec 
in Moscenice. Vojski bodo stanovi posiljali hrano. Dalje so 
stanovi oglasili, da bodi ustanek vedno pripravljen. Poslali so 
nadalje v Ogulin 12 tovorov smodnika in svinca, 60 musket, 
1 stot smodnika in 2 stota svinca v Krsko, a ravno tako bodo 
oskrbljene s smodnikom Porzijeve in Lessliejeve stotnije. Zrinjski 
more pa vendar navzlic vsemu temu trudu kranjskih stanov 
brez truda priti na Kranjsko, ker so mu odprte vse ceste, a 
najlaglje cez Bakar, Grobnik, Laz, a tudi kmetje se bodo 
vzdignili na njegov poziv, stanovi pa ne morejo vec vojske 
postaviti, ker ni za to denarja. Ce se pa narodu nalozi se vec 
davka, se bo vzdignil na odpor, a stanovi si ne morejo nikjer 
denarja izposoditi; radi tega prosijo, naj jih nic vec ne nadle- 
gujejo, in cesar naj stori sam vse, kar more, da se zemlja 
ohrani. Naj se dasta Ogulinu, kjer je zapovednik sin Petra 
Zrinjskega, in Senju zvesta zapovednika ter strogo zapove trem 
Lessliejevim stotnijam, ki nocejo iti iz Koroske v Karlovec, naj 
se podado tjakaj nemudoma. Tudi prosijo stanovi, naj se jim 
tocno poroca o nadaljnem razvitku ustanka.^) Kranjski stanovi 
so pisali iznova 29. marca bojnemu svetu v Gradec ter prosili 
pomoci od cesarja, naj zapove zasesti vse ceste in klance. 
Dezelni ustanek je bil razglasen po celem Kranjskem, toda 
dezelni stanovi se niso mogli nanj osloniti. Posebno zanimivo 
pa je porocilo o izjavi Ijubljanskega trgovca Ederja, ki^ je bil v 
tem casu v Zagrebu. Slisal je, da ima Zrinjski v Cakovcu 
600 nemskih vojakov oblecenih po hrvaski. Osem dni pred 



') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 104—105. 



104 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



proslim petkom so bill Bukovacki, Berislavic in Pogledic v 
Kanizi, a trije Turki iz Kanize v Cakovcu; ko so se Turki vrnili 
V Kanizo, tedaj so se oni trije vrnili iz Kanize v Cakovec. 
Frankapan je prisel proslega petka v Zagreb s 30 konjiki ter 
je tukaj odsel pri vdovi Rucici. V soboto je poklical k sebi 
magistral ter ga opomnil, naj bo veren Zrinjskemu. Oni so 
odgovorili, da bodo storili, kar bo storila vsa hirvaska zemlja; 
za odpor so oni preslabi. Kanoniki niso odgovorili, oni hocejo 
ostati zvesti cesarju ter cakajo pomoci. Zrinjski je poklical 
zagrebskega skofa v Cakovec in mu tukaj zaupal, da mu je 
storil dvor marsikako krivico, in zato da se hoce zdaj osvetiti. 
Po pripovedovanju ima Zrinjski 10.000 Turkov in 6000 Tatarov 
na pomoc ter kani napasti Stajersko in Kranjsko, in ce se mu 
predado, jih bo pustil v miru, ce pa ne, bo vse pobil in pozgal. 
Skof ga je odgovarjal ter rekel, da je to vrazje delo in da naj 
odneha, toda on je odgovoril, da je ze vse gotovo in da naj 
svoje kanonike opomni, da mu bodo pokorni. Tedaj je odsel 
skof po noci natihoma iz Cakovca, pisal kanonikom, naj ostanejo 
cesarju zvesti, in odsel brzkone na Dunaj. Frankapan je bil prosli 
ponedeljek in torek v Brezovici, na posestvu Petra Zrinjskega 
ter tamkaj razpisal zbor; in ko se je seslo mnogo plemicev, jim 
je prebral cesarski patent s cesarskim pecatom, v katerem se 
poroca, da bodo od zdaj placali Hrvati enake davke, kakor na 
Kranjskem in Stajerskem. Frankapan jih je na to opomnil, naj 
se spomnijo svojih starih pooblastic; a da jih bo takih nasilstev 
branil on kakor tudi Zrinjski, ce mu ostanejo verni; na to so 
zares mnogi prisegli zvestobo. Erded in mnoge stare rodovine 
drze s cesarjem. Zrinjski je pisal Erdedijevi zeni, naj ona nagovori 
svojega moza, naj se zdruzi z njim, da mu bo zato povecal 
njegova posestva trikrat; ona sama pa je nagovarjala plemice 
na zvestobo cesarju. Frankapan je ulovil v Kraljevem brdu 
40 sodov hrane. Zrinjskega straze so v Podsusedu pri prevozu 
in tarn love cesarske privrzence.^) 31. marca so kranjski stanovi 
iznova prosili cesarja pomoci po svojem poslancu Jurju Zigi 
Gallenbergu, ki je imel cesarju razjasniti veliko nevarnost, ki 
je zapretila Kranjski.'^) 

Tudi na Goriskem je bilo vse vznemirjeno. Omenili smo 
ze, da je Peter Zrinjski snubil v svoje kolo tudi plemstvo na 
Goriskem, ali da je predobil zase samo enega zvestega pri- 
vrzenca, namrec Karola grofa Turna. Bali pa se niso na Goriskem 
toliko Zrinjskega nego Benecanov, o katerih se je govorilo, da 
so zavezniki Zrinjskega in Frankapana. Zato so pomnozili straze 
po cell zemlji in plemstvo se je pripravljalo na boj za cesarja. 
Albert Turn, zapovednik Gorice, je sporocil cesarju, da je trdnjavo 

») Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 120-126. 
'-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 133. 



Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 105 

oborozil s topom in da so nemski vojaki pripravljeni udariti na 
zapoved. Tudi javlja nadalje, da se benecanska republika pri- 
pravlja za boj posebno v Kopru in v Istri/) pa zato je zavladal 
vecji strah od republike nego pred Turki in zarotniki. Zato so 
prosili goriski stanovi cesarja iznova za pomoc, ces da dobro 
vedo, da so poslali Benecani hrane v Kraljevico, in da bodo 
udarili na Trst in Reko radi dolga v znesku dveh milijonov, a 
isto tako da mislijo osvojiti na ta racun Gorico in Gradisko. 
Zato hocejo Benecani zbrati okoli Palmanove do 5000 moz, v 
Kopru pa brodovje s potrebno hrano.-) 

Na vse te prosnje za pomoc in zapovedi je cesar odgovarjal 
po graskem bojnem svetu, ki je imel mnogo skrbi in tezav, 
da se vsaj deloma ustreze stanovom glede obrambe njihovih 
dezel, in da se stori vse, kako bi se cim prej zatrli zarotniki. 
Dusa vseh osnov in priprav je bil seveda Herberstein, ki je delal 
neumorno, da izvede cesarjevo zapoved ter zatre vse zarotnike 
in prepreci izgubo Hrvaske za cesarja.'') 

Takrat so se godile na dunajskem dvoru hude borbe. 
Vedno bolj so sumnicili francoskega poslanca Gremonville-a, 
da je V zvezi z uporniki na Ogrskem in Hrvaskem, pa je zato 
zahteval zaslisanje pri cesarju, da se opravda in uveri cesarja 
Leopolda o stalni iskrenosti svoji in svojega gospodarja fran- 
coskega kralja Ljudevita XIV. Seveda je bil cesar pri vsem tern 
oprezen ter je nadaljeval nabiranje .vojske po svojih dednih 
dezelah. To oborozevanje je se pospesil, ko se je zvedelo na 
Dunaju, da je v ime Zrinjskega sklical Fran Frankapan hrvaske 
stanove, da jim predlozi pokroviteljstvo Turske, o cemer so 
stanovi hrvaski in tudi kranjski, kakor smo ze omenili, sporocili 
cesarju. A ko se je raznesel glas po drzavi o nekem dogovoru, 
po katerem bi imeli proglasiti Zrinjskega za kralja hrvaskega 
pod turskim pokroviteljstvom, ga je hotel cesar predobiti se 
zlepa zase, posebno se, ko je obljubil, da pride sam na opravdanje. 
Cesar je popustil celo ogrskim protestantom marsikaj, samo da 
jih pomiri.^) Toda Peter Zrinjski je zacel ze takrat gubiti na 
Hrvaskem svoje privrzence in iz sosednih dezel tudi ni bilo 
pricakovati pomoci. Vendar mu je pisal cesar 21. marca lastno- 
rocno pismo ter mu obljubil po skofu Borkovicu, ki se je takrat 
vracal z Dunaja, da bo dokazal s cinom, kako bo njemu in 
vsem njegovim podelil posebno cesarsko milost, a Lobkovic je 
se posebej rekel skofu : „samo naj pride na Dunaj, tako povejte 



') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 132. 

-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 183. 

=) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 107. Iz tabora pri Brezovici 
pise Herberstein: „damit nit dieser ganze Wunkhl von ihrer Majestat, unsern 
allergnadigsten Herrn, zu den grausamen Turkhen aus Noth abfalle." 

*) Dr. V. Bogisic: Acta conjurationem . . . str. 133 — 138. 



106 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 

mojemu sorodniku, slobodno naj pride". M Prej nego je dobil 
Zrinjski to pismo, je poslal o. Marka Forstala z dosta ostrimi 
pogodbami na Dunaj,-) ker je se vedno mislil, da bo uspel s 
svojim podjetjem, saj je se 23. marca pisal svojemu zetu Franu 
Rakoczyju, da je vse pripravljeno za upor, da je sultan obljubil 
vse, kar je zahteval, zdaj naj mu se pomorejo gornjeogrska 
mesta z denarjem.'') Svojega surjaka Frana Frankapana pa je 
opominjal, naj bo oprezen, da ga ne ulovi cesarska vojska, ki 
se spravlja proti Karlovcu in Koprivnici, kar mu je ravnokar 
spojocil njegov konjusnik, ki se je vrnil od grofa Tattenbacha 
iz Stajerske. Posebno je potrebno, da pazite, kaj se godi na 
sosednem Kranjskem, da se znate obraniti napada od one strani.-") 
Med tern so dohajala na dvor vedno tocnejsa porocila o zvezi 
Petra Zrinjskega s Turki. Sam cesarski poslanec je sporocil o 
tem dogodku bojnemu svetu v Gradec in le-ta samemu cesarju. 
Tudi hrvaski stanovi in zagrebski skof so potrdili to vest. Na 
cesarskem dvoru so bili vedno bolj vzuemirjeni,"") vendar so se 
se dogovarjali o pogodbah, ki jih je poslal Zrinjski po Forstalu. 
Kar so dobili na cesarskem dvoru glas, da so ujeli in zaprli 
22. marca grofa Tattenbacha radi veleizdajniskih nakan. Zdaj so 
cesarski svetovavci odlocno zahtevali od cesarja, naj se ne pogaja 
s Petrom Zrinjskim, ces da ni njemu raven. Sam Bog bo cesarja 
branil v tej pravicni stvari, Ze drugi dan po osodepolnem 
cesarskem svetu, na katerem se je pokazalo, kako so mrzili 
cesarjevi svetovavci Petra Zrinjskega, mu je cesar Leopold zares 
odvzel bansko cast, a ob enem imenoval zagrebskega skofa 
Martina Borkovica in grofa Nikolaja Erdeda za namestnika 
banske casti.") Narodu hrvaskemu se je izdal oglas v hrvaskem 
jeziku, V katerem se mu daje na znanje, „da je ban Peter Zrinjski 
postal nezvest nasi kroni, se vzdignil proti njej z upornim 
zakonom ter nakanil spraviti pod svojo oblast nasa kraljestva 
hrvasko, slavonsko in dalmatinsko." ') 

Po teh oglasih dunajskega dvora je mogel Peter Zrinjski 
razsoditi, da mu je edina resitev, ce se poda cesarjevi milosti, 
na katero ga je nagovarjal po napotku dvora o, Forstal. Tudi 
knez Lobkovic mu je pisal, naj zaupa poznati dobroti in milosti 
cesarjevi, kar mu svetuje kot njegov prijatelj in sorodnik. ') 
O. Forstal je prispel 6. aprila na Dunaj ter prinesel pismo od 
Petra Zrinjskega, v katerem izpove svojo pokornost cesarju 

') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationcm . 

^) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . 

^) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . 

"j Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . 

•) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . 

«) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . 

') Dr. Fr. Rafki: Acta conjurationem . 

") Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . 



. . str 


95. 




. . str. 


114- 


-115 


. . str. 


103. 




. . str. 


96. 




. . str. 


98— 


100. 


. . str. 


115- 


-117 


. . str. 


136. 




. . str. 


136 





Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 107 

ter obljubi poslati svojega sina za poroka. Tajni svet pa je 
9. aprila dolocil, da naj vojske naglo in pogumno napredujejo, 
kajti ce ne bo za stirinajst dni nobenega uspeha, bi mogli 
priti Turki Zrinjskemu v pomoc.^) Herberstein je dobil iznova 
zapoved, naj ulovi stotnika Bukovackega, kar se mu pa ni 
posrecilo, ker je pobegnil v Bosno, pac pa je dobil v roke 
vladiko Miakica, ki je prejel zasluzeno kazen. Pri vsem tern 
poslu je moral ravnati prav oprezno, ker se je bilo bati, da se 
narod vznemiri. Posebno se je moralo paziti na Vlahe, da se 
ne vzdignejo za Zrinjskega. V mnogih listinah se nahajajo 
opomini krajiskim zapovednikom ravno glede ravnanja z Vlahi.-) 
Herberstein je seveda v tern pogledu izvrsil svojo vojasko 
nalogo najbolje. Nadalje je tajni svet predlagal, da se ne 
sprejmejo predlogi Zrinjskega za nagodbo, kajti cesar se ne 
more pogajati s svojim vazalom. V vsakem uporu je smrt 
upornikov pravi iispeh stvari. Cesar ne bo imel nikdar mira, 
dokler bo ziv Zrinjski. Samo tedaj, ce se Zrinjski sam preda 
cesarju na milost, ce sprejme v svoje gradove cesarsko vojsko, 
ce pride na cesarjevo zapoved v Gradec in na Dunaj ter s 
seboj pripelje svojo zeno, sina in Frana Frankapana, sele potem 
se more cesar z njim razgovarjati. ■') Posebno je ganil cesarja 
Leopolda I. prihod niladega Ivana Antona Zrinjskega s For- 
stalom na Dunaj. Sele pred nedavnim se je povrnil mladi Ivan 
Anton z naucnega potovanja po zapadni Evropi na poklic 
ocetov V Cakovec, in zdaj je videl brezno, ki se je odprlo pred 
njegovim ocetom, in brzkone tudi pred vso njegovo rodovino. 
„Ce tudi vi propadete, glejte, da resite sinu cast in ime," je 
nagovarjal Forstal Petra Zrinjskega, „ali ga dajte cesarju, ali 
ga posljite v katero zunanjo drzavo, a na vsak nacin je bolje 
sprejeti milost od svojega naravnega gospodarja, nego li be- 
raciti pri zunanjih knezih." Sin je prinesel pismo ocetovo, v 
katerem se brezpogojno izroca cesarju.') 

Med tem so se zbirale cesarske cete od vseh strani. Bojni 
svet je pozval iznova generala Herbersteina, da sporoci pismeno 
ali ustno, kaj pocne Zrinjski in kako je napredoval, da se zna 
ravnati tudi cesarska vojska. Fran Frankapan je sicer otel ce- 
sarskim cetam precej prtljage in hrane, ali so mu jo odvzele 
zopet Herbersteinove cete ter odpeljale v Zagreb.') Ker se je 
po Herbersteinovih porocilih znalo, da je nakanil Zrinjski naglo 
udariti na cesarske cete, da jih pobije na ravnem polju, je tudi 
cesar zapovedal, naj se vojska ne posilja v trdnjave, katerim 



*) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 145. 
^)Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 164. 
8) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 165. 
■*) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 146. 
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 128, 132. 



108 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



ne preti nobena nevarnost, nego da se zbero v taboru pod 
glavnim zapovednikom. General Herberstein je med tern s 
svojimi cetami, katere je imel zbrane v taboru pri Brezovici, 
obranil celo Turopolje, da ga niso pokoncale cete Zrinjskega 
in Frankapana, kakor se je bil zagrozil Fran Frankapan pre- 
bivavcem, ker se niso hoteli pridruziti upornikom. V Zagrebu 
pa se je uprl kapitelj vsem zahtevam Frana Frankapana, ko je 
ta zahteval, naj se preda Zrinjskemu in naj mu da pomoci za 
boj proti cesarskim cetam. In dasi se je Frankapan zagrozil z 
najhujsimi kaznimi, vendarle ni uspel. ^) 

31. marca je sporocil cesar bojnemu svetu, da je postavil 
mesto barona Kaisersteina za glavnega zapovednika cesarskih 
cet na Hrvaskem barona Spankava, ker je nakanil z vso stro- 
gostjo nastopiti proti Zrinjskemu. V to svrho je dal razglasiti 
ester „oglas" in „obsodbo" proti njemu ter obenem „opomin" 
in „poziv" na vojsko v banovini in Legradu ter na Krajino 
in Vlahe. Oblastim priporoca, da drze vse tajno, a vse priprave 
naj vodijo tako, da se ne bo nic zvedelo, kajti Zrinjski ima v 
Gradcu mnogo prijateljev in le-ti bi mu mogli vse sporociti. 
Naj dado oglase prevesti na hrvaski in slovenski jezik ter jih 
razsiriti po zvestih Ijudeh po Hrvaskem in Slovenskem. -) 

Bojni svet se je posvetoval z generalom Spankavom ze 
2. aprila v Gradcu o njegovih predlogih. General Spankav je 
namrec zahteval, da se mu izroci proti Zrinjskemu vsa vojska, 
ki se je takrat nahajala na Stajerskem, Koroskem in Kranjskem, 
toda bojni svet je dolocil, da se mu da vojska v notranji 
Avstriji razen Porzijevega polka, ki mora ostati na Kranjskem, 
a vsa vojska se mora zbrati pri Radgoni in Ptuju ter oskrbeti 
z orozjem in s hrano. Zapovednikom na Krajini so bile izdane 
zapovedi, posebej grofu Nikolaju Erdedu v Petrinji, da ulovi 
stotnika Bukovackega; a grofu Breuneru in Ivanu Josipu Her- 
bersteinu, da svoje cete zedinita za napade proti Kranjski in 
Koroski v slucaju, ko bi od tamkaj prisla Zrinjskemu kaksna 
pomoc, da jo precej razbijeta. Nadalje se je zapovedalo, naj 
se zasedejo posestva in luke Frankapanove kot Bakar, Bakarec, 
Novi Ozalj in Bosiljevo ter proglase za cesarjevo posestvo. 
Breuner naj podpira s svojo vojsko Spankava ter razsirja po 
Hrvaskem in Slovenskem oglase in opomine proti Zrinjskemu. 
Slednjic se priporoca cesarju, naj udarijo na Zrinjskega tudi 
cete iz Ogrske izpod reke Rabice, samo da ne bi le-ta, na- 
paden od vseh strani in premagan, mogel nikamor uiti.'') Tudi 
je cesar priporocil bojnemu svetu, naj vzdrzi prebivavce v 
celjskem okrozju, da bi se mogel tako laglje zadusiti upor 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 132—134. 

^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 133. 

■") Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 136-137. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 109 

Petra Zrlnjskega. ') 4. aprila je zapovedal cesar Leopold I. ge- 
neralu Spankavu, naj nastopi nemudoma po danih napotkih 
proti Zrinjskemu in Frankapanu, kajti to delo se mora hitro 
izvrsiti. -) Izjave grofa Paradeiserja so prepricale cesarja o ne- 
zvestobi Zrinjskega in Frankapana, in zato naj tudi general 
Herberstein zasede primorska posestva Frankapana, a grad 
Svarco, posest Zrinjskega, naj podere, ker je nevaren za Kar- 
lovec. Glede zahtevanih 2000 vojakov in 300 stotov smodnika 
za varstvo Karlovca naj ostane pri starih dolocbah, ker se ni 
treba bati, da bi kdo oblegal to trdnjavo. Tudi ni zdaj cas, 
da bi se zaceli ugovori glede predaje Siska v cesarsko posest, 
le oskrbljen naj bo dobro proti sovrazniku. •') Glede Benecanov, 
ki so se po raznih porocilih pripravljali Zrinjskemu na pomoc, 
je predlozil bojni svet, naj cesarski poslanec v Benetkah po- 
sreduje v tej stvari na korist cesarjevo in naj odvrne republiko 
od Zrinjskega, a Herberstein je zahtev^al, da se zacne proti 
Zrinjskemu pohod najkesneje v osmih dneh. ') Da ne zasegne 
upor Stajerske, so dolocili stajerski stanovi, da se posebno dobro 
ucvrstijo tri mesta Optuj, Radgona in Fiirstenfeld, kjer mora 
biti vsaj 500 moz dobro oskrbljene posadke. '") V Primorje pa 
je poslal cesar posebnega poverjenika Frana grofa Dietrichsteina, 
da preskrbi vse potrebno za obrambo Gorice, Trsta in Reke proti 
Benecanom, a ker misli isti poverjenik zasesti posestva Zrinjskega 
in Frankapana, je potrebno, da se sporazumi z generalom 
Herbersteinom, '') 

Na Dunaju so se posvetovali 9. aprila pri Lobkovicu o 
izjavi Petra Zrinjskega, da sploh ne misli na upor, marvec da 
je bil vedno zvest cesarju, kakor je dal sporociti po o. Forstalu. 
Toda svetovavci, hudi protivniki Petra Zrinjskega, niso smatrali 
te izjave za odkritosrcno, nego so zatrjevali, da se Zrinjski le 
hlini, ker ni dobil se tocnih porocil od Turkov in ker je bil 
Tattenbach ujet. Zato mora biti vse pripravljeno, da se izvede 
cesarjeva zapoved. Legrad in Kotoribo treba zasesti ter udariti 
na Cakovec. Vsi trije generali Herberstein, Breuner in Spankav 
morajo slozno napredovati. Zapreti se mora pot na Ogrsko in 
V Primorje. Da ne nastane prepir radi zapovednistva, se je 
dolocilo, da ostane Spankav glavni zapovednik, Herberstein in 
Breuner pa v svojem mestu zapovedujta neodvisno nad svojimi 
cetami.") 



') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . sir. 137. 

-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 141. 

^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 141. 

■*) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 142 — 144. 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 146. 

^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 157. 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 161 — 167. 



110 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 

O. Forstal z mladim Zrinjskim se ni bil na Dunaju, ko 
je Herberstein ze napadel Ozalj in druge grascine Zrinjskega 
in Frankapana ter zaplenil vse za svojo vojsko. Ljudje Fran- 
kapanovi so se predali brez borbe. Herberstein poroca zato 
bojneniu svetu v Gradec, da bo v desetili dneli osvojil vsa 
posestva zarotnikov. Zaposedli bodo vse krajisniki. Berislavic se 
je predal, Pogledic je v (5akovcu, za Bukovackega pa ne ve, 
kam je pobegnil. Na zbor, ki ga je sklical zagrebski skof, 
Herberstein ni mogel priti. Ko dokonca na Hrvaskem svoje 
delo, bo poslal nemudoma nekaj vojske, da zapre soteske, ki 
vodijo na Kranjsko.') 10. aprila se je podal ze v Primorje; v 
Bakar je prispel 12. aprila, Narod se je spocetka grozil, da 
se bo uprl, posebno v Brodu na Kolpi, ko je pa videl, da je 
stvar resnobna, se je vdal, prisegel vernost in sprejel posadke 
po vseh vecih mestih. Zapovednistvo v teh krajih je izrocil 
Herberstein polkovniku grofu Ernestu Paradeiserju. Tudi je 
prosil Herberstein kranjske stanove, naj mu posljejo 150 nemskih 
vojakov za posadko, kajti on hoce vso to zemljo (Hrvasko) v 
vojaskem in drzavnem pogledu temeljito preustrojiti. Reskemu 
stotniku je obljubi[ pomoc, a po vseh krajih je delil oglase 
proti Zrinjskemu. Ze 15. aprila se je povrnil v Karlovec. V 
svojem porocilu o tern pohodu je izrazil nado, da bo tedaj 
ujet tudi ze Zrinjski in da bo mogel potem brez skrbi udariti 
na Turke.-) Knialu potem pa je dobil od cesarja zapoved, naj 
javi turskim pasam, da cesar ne kani vojevati proti Turkom, 
nego da so vse vojaske priprave naperjene le proti upornikom. 
Benecanski poslanec Marin Zorzi je hitro sporocil benecanski 
vladi uspesnem pohodu Herbersteinovem, pa se zato republika 
ni prenaglila, marvec cakala mirno konec tega pokreta. Dasi 
se je pripravljala na boj, kar je razvidno iz raznih porocil vo- 
jaskih oblasti v Primorju in na Goriskem, je vendar beneski 
poslanec na Dunaju tajil vsako zvezo s Petrom Zrinjskim in 
Frankapanom.'*) 

Med tem ko je Herberstein siril svojo vlast po Primorju, 
je udaril tudi Spankav na Medmurje. 12. aprila je presel Dravo 
pri Zavrcu s 600 konjiki ter prenocil v Ormozu in Srediscu. 
Obenem se je vzdignil tudi Breuner iz Koprivnice s 4000 mozmi 
vojske ter zasedel vso Podravino. Ko se je Spankav priblizal 
Cakovcu, ga je vprasal Zrinjski, kaj to pomeni, a general mu 
odgovori, da ni prisel vznemirjat njega, nego da zabrani napad 
Turkov na te kraje. Zrinjski je pa iznova poslal glasnika v 
sesterovprezni kociji ter sporocil generalu, naj ga ne napada, 



1) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 161. 

'4 Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 182—183. 

■'') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 172 — 174. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. Ill 

ker je s cesarjem v dogovoru. Glasnik se ni povrnil.^) Zrinjski 
je zelel resnobno pomirbo, odkar je poslal svojega sina na 
Dunaj ; a zbal se je, da ne bi v sili, ko bi bil napaden, udaril 
z orozjem na cesarsko vojsko ter se tako pregresil kot vazal 
proti svojemu gospodarju, pa ni dal potegniti niti sablje niti 
izproziti puske. In vendar se je sporocilo cesarju, da se je 
Zrinjski odlocno uprl cesarski vojski in rabil orozje, kar je bila 
le grda kleveta, samo da Zrinjskega se bolj ocrnijo pri cesarju, 
ki je vsled te vesti zares iznova zapovedal Spankavu, da nastopi 
proti upornikom z vso odiocnostjo."-) Da se ne preliva kri, se 
je odlocil Zrinjski s Frankapanom oditi iz Cakovca na Dunaj 
pred cesarja. 13. aprila po noci se podasta na pot. Banico je 
pustil V gradu ter se poslovil od nje z besedami: „Bog te 
obvari!" Ona ni plakala. Na treh ladjali se prepeljeta s svojim 
spremstvom prek Mure, a konji so vodo preplavali. Obrneta 
se proti Ogrski in potem na Dunaj, da se predasta cesarju na 
milost. Na Dunaju so kmalu zvedeli o begu Zrinjskega in 
Frankapana. Ta glas je preplasil cesarja in ministre, ker so se 
bali, da se podasta na severno Ogrsko ter tarn se bolj pod- 
pihata novi upor. Odsedala sta na potu pri svojili prijateljih. 
Cetrto noc sta prisla k grofu Keryju v Goperstorf ze blizu- 
avstrijske meje. Kery je sporocil precej cesarju o prihodu obeh 
begunov. Cesar mu odgovori: „Ako sta se pri tebi, nagovori 
jih, da gresta vsekakor na Dunaj, ko bi iiotela pa kam drugam 
oditi, zadrzi jiii, da pride vojska ter jih ulovi." 17. aprila sta 
prisla na Dunaj ter odsela v hisi grofa Nadazda pri augustin- 
skem samostanu. Ze drugi dan so jih ujeli ter odpeljali v 
gostilno „Zum Schwan". Zrinjskemu je bil pazitelj baron Ugarte, 
a Frankapanu grof Traun.-') 

Z odhodom Zrinjskega in Frankapana se je razsula po- 
polnoma njuna stranka na Hrvaskem. General Spankav je zdaj 
prisel s svojo vojsko pred grad Cakovec. Katarina Zrinjska 
ga je predala brez vsakega odpora, toda na veliko svojo zalost. 
Nemski vojaki so poplenili ves grad, konje in kocije, orozje 
in pohistvo, umetnine in dragocene knjige, da, celo prosto ku- 
hinjsko posodo in razno drugo orodje. Banico in njeno hcer 
so postavili pod strazo, in ona se je mogla potoziti cesarju 
po vsej pravici, da so jej vojaki odnesli vse, niti sklede niti 
raznja jej niso pustili. Iz porocila drzavnih pooblascencev, Petra 
Prasinskega in Frana Spoljarica o zajetju posestev Zrinjskega, 
Frankapana in njihovih privrzencev je razvidno, koliko bogastva 



') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem str. 170.; Dr. V. Bogisic. Acta 
conjurationem . . . str. 144 — 146. 

-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 182. 

■') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 189.; Dr. V. Bogisic. 
Acta conjurationem . . . str. 148 — 150. 



112 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



je bilo nakopicenega v samem Cakovcu, saj obsega to porocilo 
o popisu celih trideset strani Rackega knjige.^) Za kulturno 
zgodovino Hrvaske je ta popis se posebno vazen, saj je bil 
ravno Cakovec z Novim Zrinjem pravi tabor Zrinjskega go- 
spodstva. Se huje se je ravnalo z drugimi posestvi Zrinjskega 
in Frankapana. Ozalj, Novigrad, Zvecaj, Ribnik, Svarca, Bosi- 
Ijevo, Bakar, Novi in mnogi drugi gradovi so pretrpeli hud 
udarec od zelezne roke Herbersteinove, ki je v desetih dneti 
zares na barbarski nacin, nedostojno krscanskega viteza in 
vojvode, poplenil in opustosil s svojima podzapovednikoma 
Ernestom Paradeiserjem in Friderikom Sauerom (Zavrlom), 
karlovskim polkovnikom, zavzeta posestva tako grozno, da se 
niso povzdignila nikdar vec do poprejsnjega blagostanja, kar 
se more videti se dandanes v vecidel zapuscenih gradovih, 
Herberstein je pripeljal s svojega pohoda v Karlovec ogromno 
mnozino blaga, dragocenosti, zlata in srebra in drugiii stvari 
velike vrednosti, kar je vse pobral po bogatih in obseznih po- 
sestvih Zrinjskega in Frankapana. Kar so predniki Zrinjskega 
in Frankapana zbirali skoz vec vekov, to so v kratkem casu 
raznesli in pokoncali nemski castniki. Koliko znamenitih na- 
rodnih umetnin je propalo pri tej priloznosti, Zdaj moremo 
soditi znamenitosti teh narodnih zbirk le po opisu ; nemska 
samogoltnost in pohlepnost jih je pokoncala, a ce so se Hrvati 
tozili ze poprej na nemske zapovednike v Krajini radi njih 
osabnosti in predrznosti, so jih morali zdaj se bolj mrziti radi 
pravega poganskega tolovajstva, Cesar Leopold I. je sicer za- 
povedal, da se sestavi natancen popis vseh zasedenih posestev 

V Medmurju in Primorju, toda to ni resilo propasti mnogih 
dragocenosti, ker so jih raznesH ze poprej nemski zapovedniki 
in nemske cete.'-) Ze 20. aprila je mogel Herberstein sporociti 
iz Karlovca s ponosom drzavnem.u kancelarju Lobkovicu na 
Dunaju, da si je podlozil vso Hrvasko, in da so se uporniki 
predali ali pa pobegnih,'^) a 28. istega meseca se je pohvalil 

V pismu skofu zagrebskemu, Martinu Borkovicu, da se je pro- 
slavil glas njegovih Karlovcanov, ko se je bilo sicer vznemirilo 
celo hrvasko kraljevstvo.^) 

Generalu Herbersteinu je bila zdaj glavna skrb, da po- 
polnoma zatre Petra Zrinjskega in Frana Frankapana, kajti 
samo na ta nacin bi mogel pridrzati zase in za svoje drugove 
oteta posestva in zaplenjene stvari, in samo na ta nacin bi se 
mogla izpolniti tudi zelja tedanjih dunajskih in graskih drzav- 
nikov, da se Hrvaska ali vsaj njeni krajiski deli zdruzijo z 

') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationcm . . . str. 556—586. 
'-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationcm . . . str. 190. 
") Dr. Fr. Ra^ki. Acta conjurationcm . . . str. 198. 
*) Epistolac V nad§kofijskem ariiivu. Tom. V. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 113 

avstrijskimi dednimi dezelami. Herberstein je bil tolik protivnik 
Zriiijskemu in Frankapanu, da je nagovarjal vrednega skofa 
zagrebskega iMartina Borkovica, naj nagovori hrvaski sabor, 
da prosi kralja, naj bi zarotnike, ako jih ne bi usmrtili, ob- 
sodili na dosmrtno temnico, samo da ne bo daljnjih nemirov 
na Hrvaskem.i) Gotovo je, da so nasveti generala Herbersteina 
kakor tudi odnosaji na Hrvaskem, ki jih je provzrocil, mnogo 
pomogli, da so ravnali z zarotniki tako strogo.-) 

Na dunajskem dvoru je bila se vedno majhna in slaba 
stranka, ki je svetovala, da je zdaj priloznost sprejeti zarotnike 
V milost, ker so se sami izrocili cesarjevi sodbi. Toda porocila 
generala Herbersteina, ki so dohajala iz Hrvaske na vsemo- 
gocne ministre na Dunaju, so se protivila vsakemu popuscanju, 
in le-ti so zdaj ze za naprej dolocili, kaj se ima zgoditi s 
Petrom Zrinjskim in Franom Frankapanom, „Kakor je Ferdi- 
nand II.," so govorili, „po belogorski bitki zatrl za vselej 
odpor ceskega plemstva, tako naj stori zdaj Leopold I. na 
Hrvaskem." ') Da se izvede njegova osnova, je prosil general 
Herberstein celo dopust, da more oditi na Dunaj na dogovore, 
kako bi se dala Hrvaska zediniti z avstrijskimi dednimi deze- 
lami. Pred vsem se za zdaj ne sme popolniti banska cast, ki 
je bila seveda najveca zapreka Herbersteinovim nakanam.') 

Zrinjski in Frankapan sta mogla biti sojena kot velikasa 
hrvaska le po ogrsko-hrvaskem pravu po kralju in po sebi 
ravnih sodnikih.") Dunajska vlada ju je postavila pred avstrijske 
sodnike, ces da sta se pregresila proti avstrijskim dednim de- 
zelam, da sta ujeta na avstrijskem ozemlju, in da se more v 
posebnih slucajih tudi po ogrsko-hrvaskem pravu soditi zunaj 
kraljevine ogrske in hrvaske. Peter Zrinjski je vrhutega se clan 
stajerskih in kranjskih stanov. A ker sta oba bila tudi se 
cesarska komornika, je bila preiskava izrocena avstrijskemu 
kancelarju baronu Ivanu Pavlu Hocherju.'^) Vendar pa z zarotniki 
niso precej strogo ravnali, ker niso hoteli s prenaglo obsodbo 
pokvariti napredovanja cesarske vojske na Ogrskem ter nagnati 
mnogih upornikov na zdvojni odpor. Sele ko je Rakoczy v 
juniju razpustil svojo vojsko, a grof Rottal zacel preiskavo in 
lov nezadovoljnezev, tedaj je dal dunajski dvor zapreti Zrinj- 
skega in Frankapana v Dunajskem Novem mestu (27. avg.), 
a nekoliko dni kesneje (3. septembra) je prijahalo v Pottendorf 
pred dvor grofa Nadazda dvesto cesarskih konjikov, ki so ga 

') Epistolae v nadskofijskem arhivu. Tom. V. 

-) R LopaSic. Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 341. 

^) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 194. 

■•) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 198. 

=) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 182—183. 

«) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 185. 



114 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein. 



ujeli in odpeljali na Dunaj. Dvor se je zdaj izjavil, da bo 
ravnal z zarotniki velestrogoJ) 

Po avstrijskih postavah je sestavil cesarski dvor po dolgo- 
trajnih preiskavah posebno sodnijo takozvani .Judicium dele- 
gatum", all kakor so jo takrat zvali „nepristranska sodnija", 
dasi je bila ravno ta sodnija veckrat prav pristranska, kakor se je 
pokazalo tudi v tern slucaju. Predsednik je bil tej sodniji kancelar 
Hociier. Preiskava je trajala proti Zrinjskemu in Frankapanu od 
14. fcbruarja do 16. aprila 1671. V obtoznici se je ocitalo Petru 
Zrinjskemu, da se je 1. 1666 zdruzil z Vesselenyijem in Nadazdom, 
da je 1. 1669 poslal na Poljsko o. Bariglija ter v instrukciji raz- 
zalil Njegovo Velicanstvo; da se je poslal vsled njegove zapovedi 
Poljak Giska na Francosko, da se potozi na cesarja in zahteva 
denarja ; da je poslal poslanistvo tudi k Turkom ter jim ponujal 
davek, samo ako ga postavijo za vladarja; da je hotel vzeti 
cesarsko trdnjavo Koprivnico ; da je bunil po samem Ogrskem ; 
da so se vzdignili njegovi privrzenci na orozje kot uporniki ter 
prelili kri cesarske vojske; da je upotrebil vladiko Miakica za 
upor, a Franu Frankapanu zapovedal, naj zacne z uporom; da 
je hotel napasti cesarske dedne dezele in da je bil ravno on 
pravi zacetnik in glava upora. Frana Frankapana pa so obdol- 
zili, ker ni cesarju sporocil o zvezi Zrinjskega s Turki in ker 
je prevzel vodstvo upora, da se je v pismu od 9. marca izrazil 
prezirno o cesarju in nemskem narodu, da je hotel mesto Zagreb 
zasesti s svojo ceto in da je mescane pozval, naj se predado 
Zrinjskemu; da je otel na Savi cesarsko prtljago in zivez ter 
poslal poslanca na Tursko.-) 

Peter Zrinjski je zahteval, da mu sodijo kot velikasu po 
pravu in postavi njegove domovine. Zdaj noce omenjati, kako 
so zatrte sloboscine in pravice na Hrvaskem, tudi se noce po- 
zivati na zlato bulo, po kateri ima v tem slucaju vsak ogrski 
in hrvaski velikas pravo, da se upre svojemu kralju. Skof za- 
grebski mi je prinesel od cesarja pardon, ki ga ima deliti cesar 
sam. Ta pardon, obljubljen od samega cesarja, mi je zagotovljen 
tudi po pismu od ministra Lobkovica. Cesar mu je izrocil 
pismo za slobodno potovanje „salvum conductum". On je nato 
poslal cesarju svojega sina za poroka in slednjic je prisel tudi 
sam pokorit se cesarju. Pogodb s Francosko ni niti cital niti pisal. 
Na Tursko je poslal poslanca samo enkrat, a naj se uvazi, 

') Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . sir. 171 — 172; 190—192. 

-) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 375— 394; 400—430; 
replike obrane str. 438—464; obrane Zrinjskega in Frankapana str. 400-430. 
Pismo, katero so oponasali Frankapanu, je pisano v hrvaskem jeziku (Racki. 
Acta conjurationem . . str. 68—69). Preveli so ga na nemski in laski jezik. 
Pismo je zanimivo, ker nam dakazuje najbolje, kako so Hrvati mrzili Nemce 
zc takrat radi njiiiove nasilnosti in csabnosti. A ker je Frankapan povedal 
resnico, so zato vpili in ga prcganjali. Ista nemSka neznosnost kakor dandanes. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 115 

kako je in kolikokrat Ogre odgovarjal od zveze s Turki takrat, 
ko so oni pricakovali najvec od njega, kar cesar dobro ve. A 
kaj naj recem, ce se spominjam imena in slave mojega roda? 
Komaj morem od zalosti spregovoriti. Vedno smo bili kras 
domovini in strah Turkom, kar dokazuje tudi trofej, ki sem 
ga sam podaril Njegovemu Velicanstvu. „Kako naj osramotim 
cvetoco cast imena svoje rodovine, kako naj osramotim kneza, 
velike Ijudi, kralje, ki so z nami v rodbinski zvezi!" Prisegel 
je zivemu Bogu, da mu ni bila nikdar v mislih zveza s Turki. 
„Dobro vedo moji sovrazniki, kako dolgo smo se mi potili in 
prelivali kri pri obrambi za Stajersko, Kranjsko in Hrvasko ; 
dokler so Zrinjski bili na strazi, so oni mirno spali, da, Herbard 
Turjaski, karlovski general, je celo pobegnil v Ljubljano, ko 
sem jaz odbijal turske napade, a zdaj za nagrado svetujejo 
cesarju, naj nas zatre in pokonca do kraja, da si potem prisvoje 
in obdrze nasa posestva, katera smo mi resili in obvarovali z 
naso krvjo. Naj se vzdigne in postavi kdo izmed njih, ki bi 
se usodil reci, da so on in njegov rod vec koristili habsburski 
hisi in krscanstvu nego li Zrinjski!" ^) 

Dasi so skoraj vsi krscanski vladarji, razen spanskega, a 
posebej se papez po svojih posebnih poslancih prosili cesarja, 
naj ta dva Hrvata pomilosti, -) se je vendarle 18. aprila izrekla 
obsodba radi zlocina razzalitve Velicanstva in izdajstva drzave. 
Vsa dostojanstva in casti imajo se jima odvzeti, imetek jima 
se zapleni, vsak spomin na nju se ima izbrisati, a oba naj se 
izrocita krvniku, ki jima bo odsekal najprej desno roko in potem 
glavo. Za smrt je glasoval tudi krajnski dezelni glavar Vuk 
Engelbert Turjaski, brat bivsega ministra Ivana Vajkarda, s 
katerim je zivel Zrinjski v vednem sovrastvu. •■) Grofa Nadazda 
so obsodili na smrt ze 16. aprila.^) 

V tem groznem trenotku, ko se je slo za zivljenje in 
smrt tako odlicnih moz, se je Ogrom in Hrvatom silno zameril 
francoski kralj, ki se je prej z njimi tako dolgo po svojem 
poslancu Gremonville-u dogovarjal, da jih je v tem casu po- 
polnoma zapustil. Saj je bil vendar on takrat najuglednejsi 
vladar v Evropi in njegova beseda bi bila kaj izdala, in to tem 
bolj, ker se dunajski dvor se do zdaj ni bil odlocil popolnoma, 
bi li izvrsil nad nesrecnimi zrtvami izreceno kazen ali ne. Cesar 
Leopold je bil celo naklonjen za milost, toda nadvladalo je 
mnenje kneza Lobkovica in dvornega grofa Martinica, ki sta 
bila odlocno za smrtno kazen. ^) 



'■) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 333—341. 

-) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 194 — 195. 

^) Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 530—537 ; 543. 

*) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 194. 

=) Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 192—195; 196 — 197. 



116 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein. 



28. aprila popoldne so sporocili cesarjevi poverjeniki 
Zrinjskemu in Frankapanu smrtno kazen. Obadva je ta glas 
strasno pretresel. Zrinjski je pobledel, a ni izpregovoril nobene 
besede, Frankapan je pa prosil, naj se s smrtno kaznijo po- 
caka, ces, da je on se premlad za smrt in da je zadnji svojega 
roda. Zrinjski se je izpovedal 29. aprila in je samo se vprasal, 
ce ima se kaj nade za pomiloscenje. Ko so mu odgovorili, 
da ne, ni rekel nic, nego je ostal miren in hladen. Zvecer se 
je pismeno poslovil od svoje zene Katarine. Frankapan pa je 
bil iiudo vznemirjen; vedno se je se zanasal na milost cesarjevo, 
doklcr mu ni rekel sodnik Abele, da ima samo se dva dni, da 
se pripravi na smrt. Se enkrat sta se sesla na poslednje slovo 
oba obsojenca. Mladi Fran Frankapan se je poslovil od svojega 
svaka Petra Zrinjskcga s presrcnimi in neznimi besedami. Mocno 
ginjena sta se razsla, Frankapan se je poslovil od svoje zene 
Julije v laskem jeziku.^) 

30. aprila so bila v Dunajskem Novem mestu zaprta vsa 
trdnjavska vrata in vojska je stala pod orozjem. Obsodba je 
bila obsojencema oglasena, a zdaj sele so jima sporocili, da 
jima je oprostil cesar en del kazni namrec, da se jima ne 
odseka desna roka. Okoli desete ure zjutraj je pala najprej 
glava bana Petra Zrinjskega, a potem njegovega svaka Frana 
Frankapana pod mecem dunajskega rabeljna."-) 

Tri dni poprej je pala grofa Nadazda glava na Dunaju, 
a nekoliko mesecev potem so obsodili tudi grofa Tattenbacha 
na smrt, katero je pretrpel 1. decembra v Gradcu. Mlademu 
Rakoczyju pa je izprosila zivljenje njegova mati, ki je stala 
ves cas zarote in upora na strani cesarjevi. 

Za to strasno obsodbo se je zanimal ves tedanji svet. 
Najhuje je bilo francoskemu poslancu Gremonville-u, ki je ob- 
ceval toliko casa s temi nesrecnimi zrtvami. Svet je dobro slutil, 
da ima Gremonville mnogo tega na svoji dusi, kar se je zgodilo 
pred nedavnim. Na temelju izpovedeb obsojenih je bilo doka- 
zano, da Gremonville ni ravnal posteno, zato se je javno mnenje 
obrnilo proti njemu in francoski poslanec je bil prisiljen, da se 
opravda pred cesarico vdovo radi svojega ravnanja, a od kanc- 
lerja Hochera je prosil pomoci, naj ga brani proti klevetam, 
ki so jih sipali nanj radi usmrcenih velikasev. Tako grdi Gre- 
monville-a neki Portman, senator v Regensburgu, ces, da je 
varal nedolzne zrtve do kraja, a pri razpravi proti Petru 
Zrinjskemu je tajil vsako zvezo z njim, dasi je Zrinjski dokazal 
ravno nasprotno. Izdan je tudi opis tega zalostnega dogodka 

») Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . sir. 198—199; Dr. Fr. Racki. 
Acta conjurationem . . . str. 551. 

-) Dr, V. Bogi§ic. Acta conjurationem . . . str. 275—278. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 117 

skoraj v vseh jezikih in slike o smrti Zrinjskega in Frankapana.^) 
Razume se, da so se Hrvati najbolj zanimali za svoje velikase, 
pa se je ze leta 1670 pred obsodbo siril glas po Hrvaskem 
med kmeti, da se povrne Zrinjski v banovino. Cesarski generali 
so seveda gledali, da se zatre vsak tak glas; zato so zabranili 
duhovnikom brez znanja skofovega, da morajo po cerkvah 
oglasiti, da se Peter Zrinjski ne povrne nic vec na Hrvasko. 
Ernest Paradeiser se je sam izprical skofu Martinu Borkovicu, 
da ni hotel krsiti njegovih pravic, ko je zapovedal zupnikom 
V karlovski Krajini, da oporecejo v svojih cerkvah glas o vrnitvi 
Petra Zrinjskega na Hrvasko. Pogovor med narodom je bil 
med tem zares zamolknil, ko se raznese strasni glas po zemlji, 
da so oba hrvaska vehkasa usmrtili. Z Dunaja ni cesar niti z 
besedico kaj sporocil hrvaskemu narodu o tem dogodku."-) 

Zalostna je bila usoda Katarine Zrinjske in njenih otrok. 
General Spankav jo je drzal zaprto v gradu Cakovcu z naj- 
mlajso hcerko Zoro. Kesneje so jo odpeljali po zapovedi ce- 
sarjevi v Gradec, kjer so jo zaprli se bolno in obnemoglo v 
samostan sester dominikank. Dvajset musketirjev je strazilo 
pred samostanom. Nobeden ni mogel do banice razen spo- 
vednika, le sluzabnice so mogle z njo ravnati po svoji volji. 
Preteklo je ze nekaj mesecev, a ona ni dobila se nobenega 
glasa niti o mozu niti o sinu. Srce jej je hotelo pociti, ko so 
dolocili, da naj jej vzemo njeno edino tolazbo in jo posljejo 
v drug samostan, kjer je imela postati redovnica. Tedaj je na- 
pisala cesarju Leopoldu list, v katerem ga prosi, naj jej pusti 
hcerko, kajti ona jej je edina podpora v starosti in edina 
tolazba kot siromasni vdovi in postreznica v bolezni, a kot 
mati jo bo tudi gotovo dobro odgojila. Toda tudi za njo ni bilo 
usmiljenja; vzeli so jej vendarle hcerko, ki je bila se slaba in 
prav nezna v zenski samostan sv. Ursule v Celovcu, ker je 
Ijubljanske redovnice niso hotele sprejeti. Porocila zatrjujejo, 
da je nosila raztrgano obleko, ker za njo ni hotel nobeden 
skrbeti, dasi je bilo zapovedano od drzavne oblasti. Dasi je 
bila Katarina Zrinjska jaka in pogumna zena, so jo slednjic 
vendarle strle bolezen, zalost in grozne muke v zaporu. Njen 
zivahni duh je potemnel, zblaznela je in v blaznosti umrla v 
Gradcu 16. novembra 1673. Sin Zrinjskega Ivan Anton je se 
v zaporu po ocetovi smrti pretrpel mnogo muk. Dunajski 
dvor ga je kesneje izrocil dvema jezuitoma, da ga odgojita in 
pripravita za duhovnika. Toda odgovoril je odlocno, da ni 
voljan postati duhovnik ali pater, nego da se je ze dosti ucil 
in da bi mogel cesarju sluziti kot vojak; vrhtega je po hrvaskih 
postavah tudi ze polnoleten. Hoteli so ga poslati na Spanjolsko, 

Dr. V. Bogisic. Acta conjurationem . . . str. 163—169; 180; 182. 
■-') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 308—309. 



118 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



samo da ga odstranijo od njegove domovine za vselej. Slednjic 
so mu izkazali vendar toliko milosti, da je mogel biti na ce- 
sarskem dvoru ter sluziti kot vojak. Leta 1680 so ga obdolzili, 
da se je zarotil s Tokolijem ter ga zaprli v temnico. Celih 
dvajset let so ga vlacili po raznih temnicah, dokler ga ni resila 
srnrt vseh muk 11. novembra leta 1703 na Schlossbergu v 
Gradcu. Njegova zalostna usoda je tako ganila svet, da se je 
zacel siriti glas, da ni zaprt v Kufsteinu z nobenim clovekom 
izpregovoril skoz celih 17 let ter tako izgubil dar govora. Gotova 
je stvar, da je ponorel. Ko so ga nagovarjali malo pred smrtjo, 
naj pise cesarju Leopoldu, je napisal tele besede: „Ne vem 
kaj bi pisal in kaj se hoce od mene; meni ni mnogo treba, 
za zdaj bi potreboval pred vsem skarje, da si porezem nohte 
in lase." 

Od vseh Zrinjskih je ostala se ziva Jelena, najstareja hci 
Petrova, omozena z Rakoczyjem. Iskala je zaveznikov proti 
cesarju Leopoldu in mrzkim Nemcem. Ni si dala tudi se kesneje 
miru, samo da se osveti protivnikom Zrinjskega rodovine.^) 

Le dveh privrzencev Zrinjskega in Frankapana ni mogel 
dobiti Herberstein v svoje roke. Slotnik Bukovacki je pobegnil 
V Bosno ter ostal pri svojih prijateljih, Orfeo Frankapan pa je 
usel na Benecansko, in dasi je Herberstein zahteval od bene- 
canske vlade, naj mu izroci Orfea, ona vendar tega ni storila. 
Orfeo Frankapan je ostal od tega casa na Laskem. Da je 
Herberstein Miakica ulovil in kaznil, smo ze omenili. Colnic, 
Berislavic, bratje Kamenjani, Crnkovic in se neki drugi so bili 
pomilosceni, ker jim je milost obljubil sam Herberstein, ce se 
predado brez odpora in prestopijo v cesarski tabor, kar so tudi 
storili. Tako je pridobil Herberstein zase nize plemstvo, katero 
bi mu bilo mogio gotovo nagajati proti njegovim nakanam, ki 
jih je plel ze zdaj proti Hrvaski. Herberstein je to izprevidel 
ter je sam sporocil bojnemu svetu, naj izposluje pri cesarju 
milost za te Ijudi.'^) 

III. 

Ivan Josip Herberstein kot upravitelj Krajine in Karlovca. 

Po smrti Petra Zrinjskega in Frana Frankapana je nastopil 
popoln razpad obeh rodovin. Nemci so postali zdaj neomejeni 
gospodarji ter zaceH trgati in razdirati hrvasko zemljo, kjer so 
le mogli. Spankavove cete so se sirile med Dravo in Savo, a 



') Dr. Fr. Ra^ki: Acta conjurationem . . . str. 223; 225—226; 269; 
277-278; 302-303; 305—307; 311-315; 328-332; 345; 349-350; 353. 
Katarina Zrinska, banica hrvatska (1625—1673.). Napisao Juraj Tomljenovic. 
U Zagrcbu. 1893, str. 1-61. 

-j Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 211—212; 368-369. 



Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 119 

general Herberstein je postal gospodar do Jadranskega morja. 
Zmestili so se pa povsodi po gradovih zrinjskotrankapanskih. 
Cakovec so poplenili ze na ocigled Katarine Zrinjske nemski 
vojaki, a kar je se ostalo, to so vse odnesli na Dunaj med 
starine in umotvore cesarskega dvora, odkoder jih niso nikdar 
vec povrnili Hrvaski. Kakor Spankav tako in se huje je ravnal 
Herberstein v Krajini in med Savo in Jadranskim morjem, kjer 
so imeli Zrinjski in Frankapani najlepsa svoja posestva in gra- 
dove. Herberstein se je vTnil z bogatim plenom ze iz varazdinske 
Krajine, a v Karlovcu je nagomilil zdaj silnega blaga in imetka 
s posestev nesrecnih zrtev. Posestva Ozalj, Zvecaj, Bosiljevo, 
Severin, Novigrad, Svarco in Novi je zahteval Herberstein za 
karlovski generalat, in bojni svet v Gradcu je zares predlozil 
to prosnjo cesarju. A da se ugodi laglje zelji Herbersteinovi, 
je sporocil bojni svet, ces da so ta posestva malo vredna, da 
so zgrade vecidel lesene in od ilovice, kakor strazarnice, in za 
nobeno rabo. Ko bi se izrocila ta posestva komu drugemu 
izven Krajine, bi bili vedni prepiri in to bi le skodilo cesarskim 
nakanam, Tukaj bi se mogla povsod prav lahko vzdrzevati 
obrambena ceta za Karlovec in vso Karlovsko Krajino. Knez 
Lobkovic je svetoval ze ll.septembra 1670, naj bi se vsa za- 
plenjena posestva uporabila za posebno zaklado, iz katere bi 
se moglo lahko vzdrzevati do 15.000 vojakov. Bojni svet je bil 
proti temu, da se izroce ta posestva cesarski komori, ki jih je 
zahtevala tudi zase, ces da bi se moralo na upravo vrlo mnogo 
trositi, a od podloznih se ne dobi nobenega denarja, razen 
malo zita in tlake. Posebno pa so po mnenju bojnega sveta 
ta posestva potrebna za vzdrzevanje karlovske trdnjave, kajti 
prebivavci na teh posestvih bi se dali porabiti za tlacane pri 
utrjevanju Karlovca, kjer drugac ni dobiti delavcev niti za denar. 
Bojni svet slednjic prav lokavo omenja, da karlovski general 
niti ne misli zase pridrzati vseh teh posestev, marvec da jih 
hoce porabiti le za trdnjave in obrambo dednih avstrijskih 
dezel; zato naj jih pridrzi na vsak nacin karlovski general in 
nadstotnik senjski. Na ta nacin je hotel Herberstein karlovski 
generalat se bolj zediniti z avstrijskimi dezelami ter ga za 
vselej odtrgati hrvaski kraljevini.^) 

Ravno tako je hotel storiti Herberstein tudi z bansko 
Krajino, ki je spadala sicer vedno pod bana. Ko jo je pa 
zasedel radi upora, jo je hotel pridrzati tudi za karlovski gene- 
ralat. Hrvaski stanovi pa so se tej nakani odlocno uprli ter 
poslali svoje poslance glede tega k samemu cesarju Leopoldu I. 
Med hrvaskimi velikasi sta se borila za pravice banske Krajine 

') Dr. V. Bogisic : Acta conjurationem . . . str. 274 ; dr. Fr. Racki : Acta 
coi-'urationem . . . str. 211—212; 221—222; Radoslav Lopasic: Spomenici 
hrvatske Krajine. II. str. 350—357. 



120 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



najodlocnejc grot" Ivan Draskovic in grof Nikolaj Erded. Le-ta 
poslednji je zahteval od skofa Martina Borkovica, da zaradi 
tega vprasanja sklice sabor. On sam se je podal na Dunaj s 
poslanstvom ter izposloval pri cesarju, da je le-ta nalozil 
Herbersteinu, naj povrne bansko Krajino zopet banski oblasti. 
Bojni svet se je sicer protivil temu odloku, ces da je ravno 
tukaj bilo gnczdo zarote, in da bi zaradi tega moral ostati ves 
kraj pod vojasko oblastjo, vendar s svojimi dokazi ni uspel. 
Zdaj je moral seveda popustiti tudi Herberstein ter umakniti 
svoje cete iz teh krajev.') Hrvaskega Primorja pa hrvaski stanovi 
niso mogli resiti, ker si ga je prisvojila drzavna komora, kakor 
je svetoval cesarju bojni svet, ces da se ne sme dovoliti zdruzitev 
tega kraja z ostalo Hrvasko, ker je bilo ravno tukaj prvo 
zbiralisce za upor.-) In tako so na ta nacin Hrvasko odcepili 
popolnoma od morja. Senj je ostal Herbersteinu, ker je bil 
senjsko stotnijo general Herbard X. Turjaski zedinil s karlovskim 
generalatom, kateremu se je s tern povecal letni dohodek do 
10.000 goldinarjev. Na ta nacin si je Herberstein stekel poleg 
velike oblasti tudi najveco korist m najvece dohodke v cell 
hrvaski Krajini. A ko je hotel kesneje bojni svet v Gradcu 
postaviti V Senju posebnega nadzornika za dohodke sume in 
celega mesta, se je Herberstein v tej zadevi obrnil na samega 
kneza Lobkovica ter mu dokazoval, da je imel senjski stotnik 
vedno sam vse omenjene dohodke.-') Herberstein je moral biti 
silno pohlepen za imetkom ter se je hotel okoristiti sam z 
ogromnim bogastvom Zrinjskih in Frankapanov. Ker je cesarska 
komora hotela imeti tudi svoj del pri plenu, so nastali veckrat 
hudi prepiri med njo in Herbersteinom, Peter Zrinjski in Fran 
Frankapan sta imela v Karlovcu svoje hise. Te hise je hotela 
komora zase pridrzati ter jih je dala ceniti po posebnih komi- 
sijah. Toda Herberstein se je temu odlocno uprl, ces da ima 
v trdnjavi karlovski po vseh pravicah samostalno upravljati le 
general in da njemu pripada vsa jurisdikcija. Potemtakem mu 
pripadajo tudi omenjene hise, ki sicer niso bile mnogo vredne, 
ker so bile lesene.') 

V hrvaski Krajini je zdaj gospodaril general Herberstein 
neodvisno, izdajal je odredbe, namescal castnike in druge 
usluzbence po svoji volji ter se upiral celo prav pogostoma 
odredbam dvornega bojnega sveta v Gradcu, dokler ni postal 
1. 1679 pravi njegov podpredsednik. Ker je bil na Krajini ne- 
omejen gospodar, je izmislil tudi osnovo, kako bi se dala tudi 

') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 248; 256-260; 263; 
268—269; 269-270. 

^) Radoslav LopaSic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 239. 

■') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 465. 

*) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvaske Krajine. II, str. 346. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 121 

ostala Hrvaska pridobiti za Habsburzane kot dedna zemlja. 
Seveda bi se inorala najprej v drzavnopravnem pogledu odcepiti 
od Ogrske ter preustrojiti v njej dosedanja uprava. Ker je mislil 
tudi dunajski dvor, da je dospel zares ze cas za to, da bi se 
mogla Hrvaska zdruziti z dednimi avstrijskimi dezelami kot 
habsburska pokrajina, poverili so tudi generalu Herbersteinu ze 
koncem 1. 1670 nalogo za to podjetje. S to nakano je zacel 
Herberstein tudi boj proti zarotnikom ter je izrazil ze na pocetku 
borbe mnenje, da se odstrani za vselej banska cast, katero je 
smatral za scit slobode na Hrvaskem. Njemu se je pridruzil tudi 
general Breuner,^ ki je predlozil precej po begu Zrinjskega in 
Frankapana iz Cakovca, naj se Medmurje zedini s Stajersko, 
zasede z nemskimi cetami^ ter uredi kot vojaska Krajina, katero 
bi vzdrzevalo svecenstvo Stajerske.') Za Herbersteinovo osnovo 
je bil seveda zavzet tudi knez Lobkovic, in z njim si je dopisoval 
Herberstein zaradi te stvari prav cesto. Posebno je zanimivo 
porocilo Herbersteinovo Lobkovicu o tej zadevi, pisano 28. ok- 
tobra 1670 iz Karlovca."-) Herberstein je sklenil po tern porocilu 
prepotovati vso Hrvasko, da pridobi plemstvo za svoje osnove. 
Najprej je bil v Varazdinu, potem se je podal v Zagreb, kamor 
pa ni mogel dospeti zaradi povodnji. Povsodi je govoril, naj 
se Hrvaska oslobodi banske vlasti in naj se poda neposredno 
pod oblast cesarjevo, pa jim bo dobrota cesarjeva dala vse one 
milosti, katere uzivajo dedne pokrajine, a te milosti da so do 
zdaj uzivali sami bani. Kralj je dober oce, a bani so tirani. 
Hrvaska potrebuje po dokazovanju Herbersteinovem pravicnega, 
dobrega in mogocnega poglavarja, a ni si mogoce misliti boljega 
vladarja, kot je blagi Leopold I., ki jih bo branil proti vsemu 
svetu, a jim je ze zdaj zascitnik. Zna se, da je skozi toliko 
stoletij povzdignilo to prejasno rodovino do taksne velicine le 
postenje, sreca in junastvo ter se vidi na njej obramba in pomoc 
od nebes. V Zagrebu se je sesel ravno v tern casu hrvaski 
sabor, da izvoli poslanstvo na dvor, da dobi Hrvaska zopet 
svojega bana, ces da je skof v tern tezkem casu preslab za 
vlado. General Herberstein je imel na saboru svojega pover- 
jenika, ki je delal za njegovo osnovo, obiskal mnogo gospode, 
in jih nekoliko pridobil zase. Za poslanca sta bila izvoljena 
prost Bosak in plemic Vajda. Herberstein je o tern nemudoma 
sporocil knezu Lobkovicu ter ga prosil, naj dobi oba poslanca 
za njegove osnove. Prostu Bosaku lahko oponese, da dela proti 
volji vladarjevi, saj ga je vendar pred nedavnim odlikoval, 
poklonivsi mu cast stolnega prosta. Banstvo naj bi sicer ostalo, 
samo naj se pocaka z izvolitvijo, a ban ne sme biti na noben 
nacin vojvoda hrvaske vojske. V nekih krajih je general Herber- 

') Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 186. 

'-) Dr. Fr. Racki: Acta conjurationem . . . str. 370—374. 



122 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Stein obiskal skoro vso hrvasko gospodo ter se je ze nadjal, 
da bo mogel dvor sklicati sabor visjega in nizjega hrvaskega 
plenistva kakor na Poljskem na ravnem polju, kjer bi se moglo 
predloziti glasovanje za Avstrijo na Hrvaskem. Herberstein je 
dobil V to svrho od mnogih pleniicev, ki so izgubili vero v 
bodocnost svoje domovine, glas in podpis, o cemer se je po- 
hvalil knezu Lobkovicu v omenjenem porocilu. Herbersteinovi 
privrzenci so se nahajali le med nizjim plemstvom, posebno 
oni, ki so bili zapleteni v zadnjem uporu, a s posredovanjem 
Herbersteinovini pomilosceni. Tudi vsi vojaski zapovedniki po 
raznih krajih Krajine so se oklenili generala Herbersteina. Visje 
plemstvo je bilo pa odlocno proti vsaki izpremembi hrvaske 
ustave, a na celu vseti protivnikov grof Erded, ki je tezil za 
bansko castjo. Da dokaze general Herberstein cesarskemu dvoru 
in hrvaskemu pleinstvu korist svoje osnove, je sestavil v Karlovcu 
meseca januarja 1671 obsezno spomenico, kako bi se Hrvaska 
izpremenila v dedno avstrijsko zemljo.^) „Zdaj, ko je zadusen 
upor ter dezela zopet pridobljena z orozjem," pravi Herberstein, 
„moram kot ponizni sluga svetovati, kako bi si hrvaska zemlja 
in z njo tudi sosedne dezele stekla stalno varnost in mir in 
vsa Krajina boljo obrambo. V to svrho naj se vsa zemlja, 
kolikor je je med hrvasko in slavonsko Krajino, z Medmurjem 
in do morja pri Bakru odcepi od ogrske krone ter proglasi za 
dedno dezelo Velicanstva. Zato naj se poslje tudi precej po- 
oblascen komisar v dezelo, ki bi moral o tern razpravljati z 
dezelnimi stanovi, saj je znana stvar, da je plemstvo za to 
zavzeto in tudi prosti narod ni protiven, nego bi se rajse pri- 
poznal cesarja za svojega gospodarja, ko bi se izboljsala 
uprava in postavilo pravicno sodstvo. Potem bi moral cesar 
neposredno imenovati banskega namestnika ali upravitelja, dva 
duhovnika iz kapiteljna, dva stanovska gospoda in dva viteza 
ter skofa kot clane dezelnega sveta in odbora, kakor je to v 
dednih dezclah. Ta dezelni svet bi bil postavljen za nadzor 
sodstvu in banu, da ne bi ban vladal absolutno, in da bi se 
sodstvo, ki je zdaj slabo za plemstvo in kmeta, uredilo tako, 
da bi mogel dobiti pravico bogatin in siromak, kajti plemic in 
kmet zahtevata, da se sodniki drze strogo dezelnih postav in 
propisov pri prizivih na bana in na vlado, da se sodi sploh 
po dezelnem pravu, da bodo prisedniki pri dezelnem odboru 
vesci pravoslovci, in da se vsa ta vprasanja resijo z omenjenim 
komisarjem. Glede financ naj se imenuje poseben oskrbnik 
(fiskal) za cesarske dohodke; ta oskrbnik mora biti neposredno 
odgovoren notranjcavstrijski komori ; za dezelne finance pa naj 
poskrbi dezelni odbor. 



■) Radoslav Lopasic; Spomenici hrvatske Krajine. II, str. ;]37— 341. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 123 

V vojaskem pogledu mora priti vsa vojaska oblast v roke 
cesarjeve od Mure do morja, ce hoce imeti mir na Hrvaskem, 
kjer je se mnogo nemirnikov, ki so zdaj popustili le od sile, 
pa goje sicer se iste nazore kakor Peter Zrinjski, posebno v 
kotu med Cakovcem in Kolpo. Ban ne sme imeti v vojaskih 
vprasanjiii nobene oblasti, razen ce se sklice crna vojska, pa se 
takrat naj bo pokoren krajiskemu generalu. To ni nic posebnega, 
ce ima po 100 konjikov za spremstvo ; tudi zemlja ne zahteva, 
da mora on biti stotnik kraljestva (capitanus regni), saj to ni 
ravno banovo pravo, pa bi ga mogel zameniti tudi kdo drugi. 

Potem je treba dobiti od zagrebskega kapiteljna tudi Sisek 
ter ga zameniti za posestva Petra Zrinjskega, kar se je hotelo 
ze poprej storiti, ali so se temu upirali najhuje sami Zrinjski, 
s katerimi je drzal sedanji stolni prost. Zdaj ga je treba za to 
pridobiti, in naj se mu zategadelj obljubi, da postane po smrti 
sedanjega skofa zagrebski skof. Morda ga je pridobiti na ta 
nacin za predlog. Tudi naj se zameni opatija Topusko in po- 
sestvo Dagoj ob Kolpi z drugimi posestvi, in vse to naj se 
zedini s Krajino; tudi posestva Frana Bukovackega in njegovih 
naslednikov naj se vzemo zaradi krive prisege in nezvestobe. 
Da se pridobe prebivavci na teh posestvih za krajisko vojsko, 
je potrebno, da se dovoli stanovom v svoji Krajini, katero 
vzdrzujejo, predlagati za stotnika svojega cloveka, seveda da 
ga na predlog krajiskega generala imenuje in potrdi sam cesar. 

Siednjic je neobhodno potrebno, da zapoveda karlovski 
general Herberstein v hrvaski Krajini od morja do Save razen 
Petrinje, a slavonski general od Siska do Mure, Race in Kanize; 
in vsa reka Kolpa naj bo v oblasti karlovskega generala, ker 
bi tako bila vsa zemlja zaprta in v vojaski oblasti za vsako 
potrebno obrambo pod cesarjem, ki bi bil gospodar zemlje. 
To bi bilo edino sredstvo proti vsaki nevarnosti, kajti Turki bi 
ne nasli na celem tem prostoru nobenega prelaza, cez kateri 
bi mogli s svojim topnistvom; imeli bi odprto pot le na sla- 
vonski Krajini in na Kolpi, kjer bi se jim pa mogla sama 
nasa vojska upreti z vso silo brez vsake druge pomoci. Ko bi 
sovraznik videl tako zdruzeno krajisko silo, bi se tudi bolj bal 
nego do zdaj, ko je vedel, da je toliko poglavarjev in zapo- 
vednikov, katerih zopet vsak more delati po svoji volji. 

Obenem je Herberstein zahteval, naj se vsa posestva 
Zrinjskih in Frankapanov, kar se jih je nahajalo na Krajini, 
z njo zedinijo, in da se pomirijo na teh posestvih vsi prebi- 
vavci, ki so ziveli do zdaj v prepiru s krajisniki, na ta nacin, 
da jih uvrstijo med krajisnike, ker sicer tako tezko zive od 
svojih dohodkov. Tako je dobil, kakor smo ze omenili poprej, 
zase posestva Svarco, Novigrad, Zvecaj, in na morju Novi 
kot posestva karlovskega generalata. 



124 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



General Herberstein se je v tern porocilu zavzel tudi za 
karlovsko trdnjavo. Svetoval je, naj se prebivavci na posestvih 
Zrinjskega in Frankapana v okolici karlovski silijo na tlako, 
ker je sicer tezko dobiti Ijudi za tlako pri utrjevanju. Sicer pa 
je potrebno, da se da iz zajedniske avstrijske komore vsaj 
3000 goldinarjev na leto za trdnjavo, a razen tega bi morali zrt- 
vovati svoj del tudi hrvaski stanovi, pa bi se Karlovec tako utrdil, 
da bi ta trdnjava zapovedovala celi zemlji. Kako je svetoval 
Herberstein postopati proti Petru Zrinjskemu in Ivanu Franka- 
panu, smo ze poprej omenili. 

Ze 16. januarja 1671 je sporocil Herberstein Lobkovicu, 
da je plemstvo v Zagrebu odusevljeno za svojega kralja in 
zavzeto za njegove osnove, a obenem ga je vprasal za svet, 
kako naj bi se izvele te osnove.^ Stiri dni kesneje je zopet 
poslal Lobkovicu porocilo o vsej stvari ter se pohvalil, da vse 
dobro napreduje. Za zdaj naj bi se onim plemicem, ki so bili 
zapleteni v zaroto, oprostilo vse, da se jih pridobi cim vec za 
novo osnovo. Potem naj skliceta zagrebski skof in grof Nikolaj 
Erded najprej konferencijo, na kateri bi se razpravljalo o stav- 
Ijenih predlogih, potem pa se sabor, da odobri zakljucke kon- 
ferencije. Kobi bil potreben komisar, ki bi zagovarjal cesar- 
jeve pravice, naj postavi Lobkovic Onega, kateremu zaupa 
najvec. Za zdaj naj se sklene samo odcepljenje kraljevine 
Hrvaske od kraljevine Ogrske, a scasoma se bo dalo urediti 
vse ostalo.-) 15. februarja 1671 je pisal Lobkovicu poln nade, 
da se bo izpolnilo njegovo podjetje v kratkem casu. Zato 
pojde v kratkem zopet v Zagreb, da uvede red v Posavju in 
da stori vse na korist dobre sluzbe naproti svojemu gospo- 
darju in cesarju. V tem pismu prosi tudi Lobkovica pomoci 
proti graskemu bojnemu svetu, ki mu je hotel vzeti Senj z 
vsemi dohodki vred.'*) Knez Lobkovic je bil seveda zavzet za 
osnove Herbersteinove, vendar pa je ravnal oprezno in se ni 
hotel prenagliti v svojih sklepih. Vedel je dobro, da je vse 
visje plemstvo na Hrvaskem proti Herbersteinovim osnovam, 
pa bi se mogli izcimiti novi nemiri, ko bi hoteli s silo spre- 
meniti stare drzavne uredbe. Na to je opozoril Herbersteina, 
in ta mu je odgovoril 24, aprila 1671, da je po njegovem 
nasvetu za sedaj prenehal delati za odcepljenje Hrvaske od 
Ogrske, dasi so se za to podpisali mnogi hrvaski plemici. 
Obenem mu je poslal spis, s katerim je pozival plemice na 
podpisovanje. Tudi poroca, da pojde Nikolaj Erded na Dunaj, 
kjer se ponudi dvoru za sluzbo, saj je izprevidel, da on 



») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 435—436. 
••') Dr. Fr. Ra^ki. Acta conjurationem . . . str. 436—437. 
') Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 465. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 125 

prepotrebnih izprememb na Hrvaskem ne more prepreciti.^) Tako 
je mislil Herberstein preprican o vaznosti in koristi svojih 
osnov vkljub zadnjemu pismu od kneza Lobkovica. Ker je pa 
izpregledal tudi on nakane visjega plemstva na Hrvaskem, je 
zdaj zbiral se bolj nize plemstvo in krajiske zapovednike okoli 
sebe, a da dokaze cesarskemu dvoru neomejeno privrzenost 
svojo in teh Ijudi, je izposloval pri njih, da so izrocili cesarju 
prosnjo s svojimi podpisi za osnovo Herbersteinovo. Meseca 
januarja 1672 so izrocili ti plemici v imenu trojedne kraljevine 
(„Triregnum Croatiae, Slavoniae et Dalmatice") cesarju Leo- 
poldu I. vdanostno adreso sledece vsebine: Cesar naj pripozna 
kot njihov posebni kralj to trojedno kraljevino kot posebno 
dedno zemljo, odcepljeno od kraljevine Ogrske ter naj v njej 
postavi poseben vladni in sodnijski oddeiek, v katerega bi se 
morali izvoliti clani iz njihove sredine, pa bi se mogel cesar 
zanesti na nje v vsakem pogledu bolj nego na uporne Ogre. 
Plemici so nadalje prepricani, da bodo prihajali prebivavci 
Stajerske in Kranjske Hrvatom v pomoc kakor do zdaj, in da 
bodo tocno izplacevali vse prineske za vojaske potrebe. Slednjic 
pa so se oglasili proti vsakemu zatiranju in preganjanju hr- 
vaskega jezika (Lingua absimilis, cordi terribile monstrum est. 
Pereant, qui linguae et cordis dissidium faciunt) ter slavili 
nemsko postenost nasproti ogrski prevarljivosti (Nee tarn mente 
captus unquam invenietur, qui non sub nota Teutonum mallet 
aurum purum, quam sub Symbolo ungarico fictitum). To adreso 
so podpisali sledeci krajiski castniki : Ladislav Crnkovic, za- 
povednik grada Letovanica; Stepan Gercenj, podstotnik v 
krizevski Krajini ; Ivan Jelacic, konjiski polkovnik karlovske 
Krajine ; Stepan Vojnovic, stotnik ogulinski; Jurij Gottal, stotnik 
pokolpski; Kristof Delisimunovic, stotnik v Turnu in Vrancicu; 
Matija Orsic, stotnik; Baltazar Orsic, karlovski podstotnik ; Vuk 
Jurij Mihacevic, strazmojster; Ivan Gojkovic; Vincenc Vuka- 
sovic, cesarski vojvoda senjski in sam karlovski general grof 
Ivan Josip Herberstein.-) 



») Dr. Fr. Racki. Acta conjurationem . . . str. 542 — 543. 

-) Mittheilungen d. hist. Vereins fiir Steiermark. Herausgegeben von 
dessen Auschusse. XXXIX. Heft. Graz 1891. Steiermarks Beziehungen zum 
kroat.-slav. Konigreich. Von Prof. dr. Herm. Ign. Bidermann; str. 118 — 119. 
Glavna vsebina te razprave Bidermannove je dokazovanje, kako so Stajerci 
pomogli osnovati slavonsko Krajino. Na str. 111. pise o hrvaski vojaski 
stranki : Indessen verdient auch der eine und andere Angriff auf diese Scho- 
pfung der steiermarkischen Stande'besondere Beachtung. Dass, wie ich nach- 
weisen werde, die Auflehnung der kroatisch-slavonischen Militarpartei wider 
den Verband ihrer Heimat mit Ungarn schon im Jahre 1672 einen Heftig- 
keitsgrad erreichte, welcher an die Vorgange in den Jahren 1848—1849 ge- 
mahnt, ist gleich dem oben mitgetheilten Briefe des Christof Frangepan 
(o mohacki bitki proti Mazarom) ein bisher nicht beachteter Beleg fiir die 
Intensitat dieses Strebens. Dasselbe hat, weil den Geliisten nach Unabhan- 



126 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



S to vojasko stranko je mislil Herberstein prisiliti dunajski 
dvor, da odobri njegove osnove, sestavljene v prvi spomenici. 
To spomenico je predlozil graski vojni svet cesarju Leopoldu, 
ko jo je proucil po visjem nalogu od 14. januarja 1672 ter 
se izjavil, da sc sklada z vsemi tockami Herbersteinovega spisa.^) 
Bati se je bilo, da bo slednjic tudi cesarski dvor odobril nakane 
Herbersteinove v celoti, ker je bila Hrvaska ravno takrat silno 
ponizana izza grozne katastrofe zrinjsko-frankapanskega roda. 
Vendar pa so imeli Hrvati se toliko poguma, da so zavrnili 
odlocno Herbersteinove nakane. Visje in neodvisno plemstvo, 
med njimi tudi banski namestnik grof Nikolaj Erded, je precej 
izpregledalo osnove Nemcev in njihovih privrzencev med Hrvati 
ter se zdruzilo, da jih odbije. „Sada ili nikada treba za patriu 
stat" je nagovoril grof Erded svojega druga v namestniski casti, 
skofa Borkovica. Nato je sabor lirvaski zahteval, naj cesar ime- 
nuje Nikolaja Erdeda za bana in sicer z ono oblastjo, katero 
so imeli oni od nekdaj, kajti ban je najvisji vojvoda in sodnik, 
a kadar ni pravega bana, tudi ni redovjte sodnije, kajti proto- 
notar more sprejeti sodnijsko oblast le od pravega bana. 

Hrvaski stanovi zbrani na saboru so se potozili cesarju 
tudi zaradi nemske vojske, ki je gospodarila po dezeli in po 
mnogih mestih prav nemilosrcno; tozili so se na tujce, ki trgajo 
in cepijo hrvasko zemljo proti vsem pravicam in slobodam 
kraljestva in svete krone. Vsi prosijo cesarja, naj jim pomore 
in obvaruje kraljestvo velikih krivic. Hrvaski stanovi so zahte- 
vali, naj cesar ne jemlje Hrvaski, da daje Stajerski in Kranjski. 
S tem odlocnim nastopom so odvrnili Herbersteinove osnove, 
da se Hrvaska zedini bodisi izlepa bodisi s silo ali celo z de- 
narjem s samim dovoljenjem hrvaskega plemstva z dednimi 
avstrijskimi zemljami. Herberstein je s svojim odlocnim delo- 
vanjem toliko uspel, da cesar ni imenoval Nikolaja Erdeda za 
bana; cesar je pac ze 1. 1671 odgovoril hrvaskim stanovom, 
da ostane banska cast za nekaj casa nepopolnjena. In Nikolaj 
Erded je bil zares sele leta 1674 imenovan in ustolicen za 
banskega namestnika. Cesar Leopold I. je na prosnjo stanov 
povrnil nekaj pooblastic hrvaskemu narodu, s katerim je ravnal 
samo zato milejse, ker se je na Ogrskem iznova pripravljalo 
vse na odpor, odkar so zaceli preganjati privrzence zadnjega 
upora. Cesar je proglasil na Hrvaskem pomiloscenje celo vsem 
onim, ki so podpirali Petra Zrinjskega pri uporu. To pomiloscenje 

gigkeit entsprungen, seine Spitze zuweilen freilich auch dem Herzogthume 
Steicrmark zugekehrt unci darf aiis diesem Griinde schon hier niclit mit 
Stillschweigen iibergangen werden. Prispodobi se: Dr. Herm. Ign. Bidermann. 
Geschichte der oster. Gesammtstaatsidee. II. Abth., Anmerkung 64. zum 
III. Abschnitt. 

>) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajinc. 11, str. 342—344. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 127 

je izposloval general Herberstein v zvezi s knezom Lobkovicem 

V znane svoje svrhe, kar smo ze omenili. Hrvati so bill seveda 
zadovoljni tudi s to malenkostjo, ker niso imeli zdaj toliko 
moci, da bi se bill uprli z uspehom nemskemu nasilju. 

Celih prvqh deset let izza katastrofe zrinjsko-frankapanske 
ni bilo na Hrvaskem pravega zivljenskega pokreta, pravi Smi- 
ciklas V svoji zgodovini.^) Ker ni bilo bana, ki je edini zakoniti 
vojskovodja na Hrvaskem, si je prisvajal vse te oblasti general 
Herberstein. Cesar je celo mislil, da bi mogel po predlozeni 
osnovi tega karlovskega generala na celem Hrvaskem zbirati 
vojsko ter jo tudi voditi. Vendar stanovi hrvaski niso dovolili, 
da se krsijo tako ocitno pravice hrvaskega naroda tudi glede 
vojske, pa so zato zbirali vojake po starem obicaju ter si izvolili 
tudi za vojvodo Nikolaja Keglevica. Toda general Herberstein 
se je mesal neprenehoma v vojaske zadeve kraljevine hrvaske, 
ker je mislil, da bo mogel scasoma v vojaskem pogledu tako 
neomejeno zapovedovati, kakor je to delal v Krajini. Zategadelj 
je sestavljal razne osnove o vojski in sporocal o bojni jakosti 
Hrvaske. Tako je sestavil spomenico o bojni moci Hrvaske 
leta 1673.-) Po tem porocilu se je moglo takrat izlociti na 
Krajini in na Hrvaskem vojske za cesarjevo porabo precejsnje 
stevilo. Iz pokolpskih krajev se je moglo vzeti od 1000 konji- 
kov, ki so bill za strazo, cisto lahko njih 500; s posestev 
Frankapana in Zrinjskega pa do 200 konjikov. Iz Karlovca je 
mogel general odpustiti 400 konjikov, in sicer od generalove 
stotnije 100, potem dve stotniji huzarjev po 50 moz, ki sta se 
mogli popolniti na 100 moz. V Slavoniji je imela stotnija ge- 
neralova za strazo 50 konjikov, a se je mogla pomnoziti do 
100 moz, ce sta se zdruzili strazi iz Krizevcev in Koprivnice. 
Ravno tako sta mogli posadki v Ivanicu in Koprivnici poslati 
na mejo 50 moz. To vse izda z generalovo strazo do 600 ko- 
njikov. Sploh pa se je Herberstein izjavil, ce cesar razpise 
vojaski nabor na Hrvaskem, da zbere do 1000 konjikov. 

Ker je bila do zdaj cesarska in pokrajinska vojska skoraj 
brez place in tudi z orozjem slabo preskrbljena, je bilo treba 
tudi to vprasanje urediti. Kupljeno orozje se je moralo cuvati, 
a vsak vojak ga je moral po dovrseni sluzbi povrniti doticni 
oblasti. Vojski se je moralo placati tocno vsak mesec. Konjik je 
dobil na mesec 5 goldinarjev. Vsa ta vojska se je morala zbrati 

V celo ceto, zato je Herberstein zapovedal, da se mora uriti 
vsako leto vec mesecev in da bo tako urejena in vedno pri- 
pravljena, Za to vojsko bi trebalo poskrbeti za stanovanja na 
Kranjskem in Stajerskem, a kadar bi jo cesar potreboval proti 
Francozom, bi jo poslal na Bavarsko, kjer bi mogla biti dobra 

') Tade Smiciklas. Poviest Hrvatska. II, str. 194. 

2) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatskc Krajinc. II, str. 353—355 



128 Ivan Steklasa : Ivan Josip Herberstein. 

pomoc, kajti 3500 moz urejene in dobro izurjene vojske more 
biti cesarju na veliko korist. Obenem je sporocil Herberstein, 
da pride tudi on na hrvaski sabor, ki ga je nedavno sklical 
grof Nikolaj Erded, da dobi za cesarja se vec pomoci. Vse te 
priprave pa se morajo hitro izvesti, kajti priblizuje se ze 
leto 1674. 

Herberstein je zahteval tudi strozji vojni red, in cesar je 
izdal na Dunaju ze leta 1675 nov sluzbeni napotek vojnemu 
svetu V Gradcu, ki je imel tudi glavno skrb za obrambo Hr- 
vaske. V glavnem so veljali se propisi vojne instrukcije, izdane 
leta 1578 v Brucku, vendar pa se je moralo po potrebah casa 
nekaj izpremeniti in predrugaciti. Posebno se je gledalo na to, 
da se usredotoci v rokah karlovskega generala, a zmanjsa vpliv 
hrvaskega bana.^) 

Vojni svetniki so bili dolzni vestno poskrbeti za obrambo 
krscanstva ter imeti vedno vse v pripravi, da se taka obramba 
tudi izvede v vsakem slucaju. Po napotku je bilo neobhodno 
potrebno, da placajo Kranjska, Stajerska in Koroska tocno vse 
prinose po mogocnosti v^ denarju, ali pa s taksno robo, ki se 
lahko speca na Krajini. Cetam se izplacuje v Varazdinu, Kar- 
lovcu in V Senju, a da se cene ne zvisajo in da se odpravijo 
cete od tukaj, ko so dobile placo. Ker je dozdaj vednu kaj 
zaostalo pri izplacevanju, naj pazi vojni svet, da se ne zgodi 
nic vec kaj takega; na noben nacin pa se ne smejo dajati nic 
vec vojakom placilni listki (retschein), nego samo vdovam, si- 
rotam in pooblascenim strankam. Vojni svet mora tocno paziti, 
da se vrse vojaske vaje tocno vsako tretje leto in da se poskrbi 
za tocno izplacevanje, da se ne bo vojska pritozevala zaradi 
place in se ustavljala dohajati na vaje. Potem je treba sestaviti 
stiri popise o vojski, enega za cesarja, enega za vojni svet, 
enega za dezele, kjer so vaje, in enega za mustermojstra. 
Vrhu tega je treba odstraniti vse nerede na Krajini, prepire 
med zapovedniki vojske in castniki, vsako nasilje in mucenje 
vojske in izkoriscanje zemlje; tudi se ne sme odvzeti nobena 
jurisdikcija. 

Ker je bojnemu svetu izrocena tudi vsa skrb za trdnjave 
V Krajini, je neobhodno potrebno, da se denar, zbran v to 
svrho od treh dezel, porabi le za te trdnjave in za nic drugega. 
Vsaka trdnjava mora imeti dosta orozja in streliva. Od gradi- 
teljske oblasti mora zahtevati bojni svet tocne racune, ce ze 
ne za vsakega pol leta, vsaj za vsako leto. Racuni se morajo 
tocno pregledati po pisarni bojnega sveta ter posebni izvlecek 
sestaviti za vladarja. Bojni svet mora biti pripravljen izdati vsak 
cas racune ali v izvirniku ali pa v prepisu. 

») Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatskc Krajine. II, str. 355—363. 



I 



I 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 129 

K vojaskim vajam se mora podati ali predsednik bojnega 
sveta sam ali pa kateri drugi svetnik, ki naj pri nastopu 
prebere pescem cesarske propise, a konjikom konjisko pravo, 
na kar morajo vsi priseci. Vsi zapovedniki nizji od polkovnika 
morajo ostati eel cas na Krajini ter se ne smejo nikamor od- 
straniti, a nikakor oditi na cesarski dvor. Vseh je dolznost 
skrbeti za korist Krajine v vsakem pogledu. Vse zapovedi 
polkovnikove in drugih zapovednikov se morajo tocno vrsiti 
in posebno straze tocno postavljati. Ce se izpraznijo sluzbena 
mesta, potem je poskrbeti, da se vise sluzbe popolnijo po 
polkovnikih ali po stotnikih, prazne morejo ostati samo dva 
meseca. Kolikor se prihrani na placah, s tern se nagradijo ko- 
misarji, ki prihajajo na vaje, ce pa se kaj ostane, se ima 
porabiti v sporazumu s polkovnikom za siromasne krajisnike 
ali pa za utrjevanje trdnjav. Razume se, da se mora tudi o 
tern denarju dati tocen racun. Bojni svet ima pravico imenovati 
castnike, zastavnike, trdnjavskc zapovednike, vojvode, straz- 
mojstre, vodje in druge nize sluzbe; le v varazdinskl in pet- 
rinjski Krajini ostane pravica imenovanja kranjskim in koroskim 
stanovpm po previsnji dovolitvi iz 1. 1653. 

Ce je na Krajini treba zameniti stotnika ali katerega 
drugega zapovednika, mora poskrbeti predsednik bojnega sveta, 
da se najde za siuzbo sposoben domacin in da se ta imenuje, 
a ne tujec, Ravno tako mora skrbeti bojni svet za topnistvo. 
Topnicarji morajo biti dobro izurjeni. Vsako imenovanje se 
ima nemudoma prijaviti. 

Bojni svet ima pravico soditi upornikom ter krivice 
kazniti po svoji sodbi. Pri drugih prepirih in sodbah sodi 
polkovniski sodnik; ker pa obsojenci veckrat niso zadovoljni 
z obsodbo in delajo prizive, je potrebno, da pri takih pre- 
iskavah sodelujejo tajni svetniki v vseh civilnih in kriminalnih 
pravdah, a bojni svet kot visja sodnija naj skrbi, da bodo 
polkovniske sodnije tocne in nepristranske, in da se Ijudem ne 
bo godila krivica. 

Ker se na Krajini nahaja nekoliko fevdnih posestev, katera 
deli bojni svet na krajiska in na posestva dezelnega kneza, 
tako ravnanje ni zakonito, marvec so vsa fevdna posestva 
knezja ter jih podeljujejo le vlada in komora, a nikakor ne 
bojni svet. Ker se je Krajina prepustila notranjeavstrijskim de- 
zelam, in ker so te na prosnjo dobile posebni bojni svet za 
upravo vojske v Krajini, se mu zato prepusca vsa vojaska 
uprava; pa da bodo oglasi njegovi verodostojnejsi, je prepustil 
vladar v to svrho svoj pecat, ki ga more bojni svet rabiti le 
za Krajino. Kadar se ne ujema bojni svet s tajnimi svetniki 
glede Krajine, se mora v takem slucaju predati posebno porocilo 
samemu vladarju. 



130 Ivan Stcklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Bojnemu svetu se tudi strogo zapoveduje, naj pazi, da 
se tocno vodijo knjige bojnih in graditeljskih blagajnikov v 
Gradcu o slavonski in petrinjski Krajini, ravno tako tudi o 
hrvaski in primorski ter o pomejnih trdnjavah Radgoni in 
Furstenfeldu, pa o oroznicali v Varazdinu, Senju in Karlovcu. 
Bojni svet je na dalje dolzan izvrsiti tocen popis o vseh 
stroskih za vzdrzevanje vojske, trdnjav in streljiva, posebno se 
o dezelnih izvanrednih kontribucijah ter prisiliti svojega knjigo- 
vodjo, da te racune tocno pregleduje in vodi. V uradu morata 
biti vedno najmanje dva svetnika; nobeden ne sme brez do- 
voljenja oditi na stiri tedne, a vsak teden mora biti po ena 
seja. Ker se vabi na vojsko ne samo za domace cete, nego 
tudi za Spanijo in Benetke, se morajo vsi vabci izkazati pri 
bojnem svetu; tudi morajo vabci izrociti popis vseh nabranili, 
in dokler so ti v dezeli, ostanejo pod jurisdikacijo bojnega sveta. 

Predsednik bojnega sveta mora voditi tocno dopisovanje 
z odborniki vsake dezele ter jim porocati o vsaki nevarnosti 
in vsem, kar se tice posla in sluzbe. Vse pa seveda mora 
ostati tajno. Paziti je treba tudi na sklepe dezelnih odborov, 
da se ne sklene nic takega, kar bi bilo bojnemu svetu protivno, 
marvec se mora vse delovanje tako prikrojiti, da stremi vse le 
na korist drage domovine. Za place bojnega predsednika in 
svetnikov ter pisarjev so prispevale po vsakoletnih dogovorih 
Stajerska, Kranjska in Koroska z 8000 goldinarji. Da se ta 
prinos ohrani tudi za bodocnost, naj poslje predsednik izku- 
senega in postenega castnika k vojaskemu blagajniku, ki naj 
po dogovoru to vsoto zagotovi za redno vzdrzevanje posebno 
siromasnih castnikov, Ker je treba poleg izurjevalnih komisij 
posiljati veckrat se druge, pa se te ne morejo vzdrzevati od 
letnega vojaskega proracuna, ki je namenjen le za vojsko, naj 
se odredijo za take komisije posebni dohodki, za katere naj 
poskrbi notranjeavstrijska dvorska komora. Ker se tajnim 
svetnikom ne izroce vselej potrebni spisi od bojne pisarne, 
kadar jih potrebujejo za svoja porocila, se ukazuje, da se 
morajo spisi izrociti ce ne drugac pa na revers. Po odredbi 
iz 1. 1668 so se morale v bodoce nemudoma sporociti vse 
spremembe glede izpraznjenih mest generalpolkovnika, drugih 
castnikov in oblasti v hrvaski, primorski, varazdinski in pe- 
trinjski Krajini bojnemu svetu, a ta zopet cesarju. Potem se 
po dogovoru z doticnimi dezelami in odbori popolnijo izpraz- 
njena mesta. 

General Herberstein je tudi glede vojnega zapovednistva 
V Karlovcu v sporazumu z bojnim svetom izdelal neke spre- 
membe, katere je slednjic potrdil sam cesar Leopold I. 21. marca 
1. 1682.^) Ker so nastajali po navadi pri namescenju raznih 

') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajinc. II. str. 371—374. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 131 

zapovednikov pri karlovskem generalatu prepiri, se je moral 
slednjic narediti red. Tako se je potozil zumberski veliki stotnik 
grof Ivan Ernest Paradeiser (1665^1667), da ima pred njim 
prednost karlovski veliki stotnik grof Strassoldo, kar je bojni 
svet rad priznal. A ravno tako se je zdelo bojnemu svetu 
krivicno, da je imel prednost nemski lajtnant pred krajiskim 
lajtnantom. Ravno tako ni bilo v redu, da je bil izpuscen 
zumberski stotnik iz stevila generalovih namestnikov v boju, 
in tudi za namestnika generala, kateri je odsel iz Karlovca. 
Zato je predlozil bojni svet, da ostane generalu karlovskemu 
kakor do zdaj neomejena moc v hrvaski in primorski Krajini ; 
ravno tako je tudi z namestnikom generalovim, ce ga imenuje 
cesar. On vodi lahko tudi vojsko, ce je potrebno. Glede stotnikov 
velja sklep iz 1. 1665, po katerem je dolocen red za zapoved- 
nistvo V Karlovcu, ce ni tam generala ali podgenerala. Mesto 
njegovo dobi najprej veliki stotnik senjski, za njim stotnik 
nemske cete v Karlovcu, a potem oni, katerim pripada ta cast 
po starosti, kakor je bilo doloceno 1. 1670 in od cesarja po- 
trjeno 1. 1678, a ti so: veliki stotnik zumberski, konjiski lajtnant 
v Karlovcu, potem kornet, nemski zastavnik, in potem zapo- 
vedniki nemske stotnije, kakor se vrste in kakor dopusca stara 
navada na Krajini, zadnja dva pa le tedaj, ce sta v trdnjavi 

V sluzbi in ce imata tukaj opraviti. Stotnik konjikov, ki sluzi 
le mimogrede v trdnjavi, pa ne more opravljati te sluzbe. Le 

V enem slucaju, ko bi bill vsi ti castniki bolni, odsotni ali 
nesposobni, bi imel general pravico poklicati v Karlovec tudi 
zunanje castnike v zapovednistvo. V zunanji sluzbi je tudi 
general karlovski prvi, za njim podgeneral, potem veliki stotnik 
senjski, za njim veliki stotnik zumberski ter stotnik nemske 
cete V Karlovcu, ce more in sme oditi iz trdnjave, sicer pa 
pride on na drugo mesto, in potem sele zapovednik zumberski 
ier stotnik iz Turnja in Vrazica, nato stotnik iz Otocca, peti 
stotnik ogulinski, sesti stotnik iz Barilovica in Skrada, sedmi 
stotnik iz Tounja, osmi stotnik konjikov in po redu tudi Ijudje 
generalovi, ce so sposobni, sicer se da pa zapovednistvo naj- 
starejsemu. Vse drugo doloci general sam, namrec: vodstvo 
stotnij, straz, sprejem parol, vodstvo prednjih straz, in katere 
stotnije morajo v boj. 

Prav zanimiv je tudi propis o sluzbi na Krajini, ki ga je 
izdal general Herberstein zapovedniku Plaskega, Farkasu Kri- 
manicu, (zato „instructio Plascensis"), katere so se morali drzati 
pa tudi knez otocki, sodniki gomirski s svojimi Gomirci ter 
knezi ponikvarski, dubravski in erdeljski.^) Po tern propisu ni 
bil plascanski zapovednik od nikogar odvisen razen samo od 

1) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 374 — 375. 
Propis je izdan v Karlovcu 18. marca 1. 1684 in je pisan v hrvaskem jeziku. 

9^^ 



132 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



generala ali od njegovega namestnika glede davka in plena. 
Ce so zajeli pri cetovanju le enega ujetnika, je bil ta dolocen 
za generala, ce ga vzame pa cetnik, mora dati zanj generalu 
lep dar, ce sta pa^dva ujetnika zajeta, dobita general in cetnik 
vsak po enega. Ce jih zapovednik pripelje pa vec nego sest, 
mora priti k generalu, da se dogovorita, kaj se ima storiti z 
ujetniki. Brez generalovega povelja ne sme zapovednik nic 
zaceti. Glede drugega plena je bijo doloceno, da dobi general 
od zivine vsako deseto glavo. Ce pripelje cetnik samo dva 
komada zivine, ostane prvikrat vse cetniku, a od tega, kar 
ujame njegova ceta v drugic, se mora izrociti generalu toliko, 
kolikor je ista ceta vzela zase prvikrat. Ko bi hotel zapovednik 
pridrzati zase eno zivince ali konja, potem dobi general zato 
eno ali dve cetrti ovsa ali pa par jagnjet. Zapovednik ne more 
od cetnika zahtevati ujetnika, nego samo dobre pecenke za 
kuhinjo, le ce mu ga izroci cetnik svoje volje, ga more vzeti. 
Ostali castniki, vojvode in knezi nimajo od cetnika nic zahte- 
vati, razen ce se krajisniki pogode s castniki ter krajisniki na 
to privolijo. Ce hocejo castniki dati strazarjem dobre volje 
kako pecenje, se temu general ne bo protivil. Od vseh drugih 
dohodkov, katere mora zapovednik marljivo zbirati in spravljati, 
dobi general dva dela, a zapovedniku ostane tretji del. To 
velja tudi za najmanjsa placila. General pridrzi zase ujetnike in 
dobitke od cet kot regalija, ravno tako tudi darove od plac. 
Tudi ako dobi od kakega junaka od dobre volje obecan dar, 
se temu ne protivi. Tako so dajali haramije (hrvaski strelci) 
od svoje place generalu po 12 do 16 goldinarjev. S katerimi 
pa general ni sklenil pogodbe, jih je moral prijaviti castnik, 
od katerega so dobivali placo. Zapovednik ne sme nobenega 
poslati V sluzbo niti postaviti na strazo, dokler ne placa ge- 
neralu dolocene vsote in sele potem dobi od zapovednika 
povelje. To je bil za generala znaten dohodek, pa so ga tudi 
tocno pobirali. Zemlje generalove naj se puste dosedanjim na- 
jemnikom, dokler placujejo tocno najemnino, kakor je bilo po 
pogodbi sklenjeno. Zapovednik pa ima svoje posebne zemlje, 
s katerimi mora biti zadovoljen. Zapovednik mora najmanje 
trikrat na leto ob dolocenem casu resiti vse pravde. V mirnem 
casu mora zapovednik s svojimi cetami vcasi iti na pohode, 
toda pri tern mora paziti na Ijudi, za katere je odgovoren. Ko 
bi bil pa prisiljen z veco ceto udariti na sovraznika, mora 
vselej tem sporociti generalu ali njegovemu namestniku ; pa 
tudi drugih vaznih vprasanjih mora porocati polkovniku. 

Karlovsko vojastvo je bilo objestno od prvega namescenja 
v trdnjavo, a od te objestnosti je trpela cela okolica. Posebno 
pa se je vojska vzobjestila, ko je bil upor zrinjsko-frankapanski 
zadusen. Po zaplenjenih posestvih se je gospodarilo samovoljno; 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 133 

a to tej vojski se ni bilo dosta, marvec so vznemirjali tudi 
sosede. Tako se je potozil ban Nikolaj Erded v svoje in svojih 
podloznikov ime, da Herberstein in Karlovcani po krivici pasejo 
po livadah do sv. Petra in da po sumah sekajo drva po svoji 
volji, a vrhutega se ponasajo se prav nasilno. Seveda se je 
proti tej obtozbi vzdignil Herberstein ter zagovarjal vojake in 
Karlovcane, ces da so imeli Karlovcani in podlozniki Dobovca 
pravico sekati po sumah od pocetka Karlovca pa do tega casa, 
tedaj skoraj celih 100 let, in da jim v tern ni nihce delal zaprek 
razen Zrinjskih in zdaj Nikolaj Erded, sami Draganicanci pa 
se niso niti zglasili. Herberstein ne ve, ce se teh sum poslu- 
zujejo bivsi podlozniki Zrinjskih in Frankapanov, pa jih zato 
tudi noce braniti, saj za podloznike grada Ozlja ni odgovoren 
karlovski general nego komora. Na ta odgovor Herbersteinov 
je potrdil cesar vse pravice Karlovcanov do pase in drvarjenja.^) 
Ker so se pa ponavijale tozbe glede pase, je izdal Herberstein 
17. maja leta 1687 strogo zapoved, da se Draganicanom ne 
smejo delati krivice, ne pasti po njihovih livadah vec konj 
nego je doloceno, niti teptati niti samovoljno trositi seno. Zato 
je zapovedal tedanjemu arkibusirskemu furiru Petru Jaksicu, 
da pregleda vsakih 14 dni vse travnike in da nemudoma prijavi 
vojaski oblasti v Karlovcu vsakega castnika, ali drugega vojaka, 
ki bi ravnal krivicno, da jih zadene zasluzena kazen.-) 

Podgeneral Ivan Kuslan je oglasil to zapoved leta 1692 
ter se dodal, da se sme pasti le do sv. Petra, a 14 dni potem 
pa ne dopusca pase nikomur.'') 

General Herberstein sploh ni trpel sloboscin, ce niso bile 
njemu na korist. Tako se je obnasal tudi kot veliki stotnik 
senjski, a nic boljsi niso bili njegovi namestniki. Senjani pa 
so branili svoje pravice z vso odlocnostjo. Ko je leta 1683 
vojaska oblast proti vsakemu pravu zaprla mestnega sodnika 
Petra Vukasovica in mu poplenila celo hiso ter obenem ^dala 
zapreti brez vsakega vzroka mescana Vuka Boguta in Cudi- 
novica, dovolila sekati po svoji volji mestne sume, pobirati 
nepostavne davke kot tridesetnico in razne naklade, preganjati 
mescane iz mesta ter pri vsaki priloznosti zaliti pravice in 
sloboscine mesta Senja, niso hoteli Senjani nic vec trpeti, nego 
so poslali na Dunaj svojega somescana Pavla Vitezovica, da 
se potozi V ime celega mesta Senja cesarju Leopoldu I. ter 
poisce pomoci, da se odstranijo te krivice. Cesar je uslisal 
prosnjo Senjanov ter zapovedal v pismu, izdanem 19. aprila 
1683 na Dunaju, vsem prelatom, baronom, magnatom, velikim 
zupanom, stotnikom in vsem raznim drugim cinovnikom Dal- 

Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 370—371. 
-) Radoslav Lopasic. Spomenici hnatske Krajine. II, str. 381. 
^) Oba spisa sta izdana v hr\'askem jeziku. 



134 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 

macije, Hrvaske in Slavonije, da imajo varovati prava in po- 
oblastice, katere so podelili in potrdili ze njegovi predniki 
Senjanom radi njihove stalne zvestobe, in da ne smejo v bodoce 

V svojih okrozjih trpeti takih nasilij.') 

Senjani so imeli ravno v tern casu mnogo prepirov z 
Vlahi zaradi pase po njihovih livadah. Herberstein ni trpel 
Vlahov, pa se je zavzel za Senjane, dasi jim sicer ni bil na- 
klonjcn. General je zabranil Vlaiiom od sv. Jakoba in Veljuna 
vsako paso na zemljiscih senjskih, a v drugem povelju, katero 
je po zapovedi grofa Herbersteina imel izvesti zapovednik v 
Senju Ivan Portner, izdanem v Senju 1. maja 1681, se je za- 
grozil Vlahom Krmpocanom, da bo kaznil vsakega z denarno 
kaznijo od 50 cekinov, ce se bodo usodili se dalje goniti svojo 
zivino na senjske pasnike. S tem je resil Herberstein Senjane 
tell nasilnih Vlahov, katerim je bilo ze poprej (leta 1670 in 
1680) strogo zabranjeno okoriscevati se s posestvom senjskim. 
To povelje je dal oglasiti po zapovedi generala Herbersteina 
Ivan Portner iznova v Senju in potem ga je poslal tudi 
Krmpocanom."-) 

General Herberstein si je hotel prisvojiti tudi se poleg 
senjske prav bogato ogulinsko veliko stotnijo, kateri je zapo- 
vedoval od 1. 1687 grof Adam Purgstal, vlastelin v Podbrezju in 
Vinici. Bil je stotnik tudi v Skradu in Barilovicu (1679 — 1689). •^) 
Zato je prosil Purgstal cesarja, naj mu podeli ogulinsko veliko 
stotnijo z vso jurisdikcijo, samo da se laglje vzdrzi proti 
Herbersteinu, kar mu je tudi uspelo 1. 1689. ker je ostal v 
Ogulinu veliki stotnik do 1. 1716.^) A ker si je Purgstal prisvajal 
pravo tudi nad Vlahi v omenjeni stotniji in se posebej v Otoku, 
je sporocil v tej zadevi bojnemu svetu namestnik Herbersteinov, 
grof Josip Rabata, da so bill ti Vlahi vedno podlozni karlov- 
skemu generalu in da so se zato zvali tudi generalski, pa da 
imajo ostati tudi zanaprej pod sedanjo oblastjo.-^) 

Dasi general Herberstein ni bil privrzen Vlahom, jih je 
vendar tudi zagovarjal, ce je imel od tega sam koristi. Tako 
so prosili Vlahi iz Dubrav in Ponikev (38 his), ki so bill do 
nedavna podlozni Frankapanom, cesarja Leopolda I., da jih 
oslobodi kmetstva ter jim podeli pravice, kakrsne uzivajo drugi 
Vlahi na Krajini. Oni so to zasluzili s svojo zvestobo, kajti za 
zarote zrinjskofrankapanske so bill oni na cesarjevi strani, pa 
niso zasluzili, da jih komisarji izroce kot podloznike posestva 

V Ozlju.'*) Herberstein je v svojem porocilu potrdil zvestobo teh 

') Mile Magdic. Topografija i poxiest grada Senja. str. 144—145. 

-) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 369; 370. 

») Valvasor, XI, 641. 

") Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 400. 

=■) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 400— 401. 

") Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 351—352. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 135 

Vlahov in da branijo mejo; zato je bolje da ostanejo na svojem 
mestu, nego da jih silijo na podloznost omenjenemu posestvu.^) 

Posebno vazno vprasanje je bilo izza zadusenega zrinjsko- 
frankapanskega upora glede obrambe Primorja, na katero so 
prezali Benecani, misleci, da je nastopil pri tej priloznosti cas, 
da se ga polaste za vselej. Posebno so tezili Benecani za 
Bakrom, pa je zato postavil tamkaj Herberstein mocno nemsko 
posadko ze 1. 1670. Benecani so hrepeneli pa tudi po Senju, 
Novem in Reki, zato je bilo treba v vseh teh mestih cvrste 
obrambe na suhem pa tudi na morju. Benecani so brez dvoma 
bili zavzeti za upornike na Hrvaskem ter so se po tedanjih 
porocilih dobro pripravili za vojno, ces da hocejo priti na pomoc 
Zrinjskemu in Frankapanu, v resnici pa so se hoteli polastiti le 
Primorja in Goriske. Ker pa upor ni uspel, so seveda kot zviti 
trgovci na ves glas zatrjevali, da niso bili v nobeni zvezi z 
uporniki, in da niso nameravali nic hudega z oborozevanjem, 
marvec da so povecali bojne sile le iz opreznosti. Toda sosedje 
so jih dobro poznali, pa so se po tern tudi ravnali. Tako je 
Herberstein zahteval za vse primorske kraje obrambene ladje, 
a ne za napad, samo da se ne bi mogli Benecani potoziti na 
Senjane, ki so imeli z njimi neke dogovore radi Podgorja. 
Seveda so bili Benecani in njihovi privrzenci proti Herbersteinovi 
osnovi, a jo je on vendar izvel, ces da bodo te ladje branile 
le obalo, a ker bodo pod nadzorom in zapovednistvom visjih 
castnikov, se ni bilo bati, da bodo gusarile po morju. Benecani 
so bili se vedno v strahu, da se razvije na morju novo gusarstvo, 
kakor je bilo se pred nedavnim pod Senjani. Toda do tega 
ni prislo.-) 

Tudi v slavonski Krajini je bilo dosta prepirov radi Vlahov. 
Zagovarjal jih je general grof Ljudevit de Souches (1673 — 1678), 
protivila sta se mu pa zapovednika v Ivanicu baron Ivan Stadl 
in veliki stotnik v Krizevcih grof Ernest Trautmansdorf. Oba ta 
zapovednika se cudita generalu, da zagovarja pravice Vlahov, 
ki so si ob svojem casu hoteli prisvojiti vse pravice v dezeli, 
celo cesarske, ter so vse one, ki so se jim ustavljali, pobili, 
dokler jih ni sedanji karlovski general Herberstein, ki je bil 
takrat polkovnik v Krizevcih, premagal in prisilil na red. Paziti 
se mora zategadelj strogo, da ne dobe nic vec v roke sodnijske 
oblasti, ker bi se jim tako iznova izrocila v njihove roke moc 
proti domacim Slavoncem. Ko bi dobili Vlahi zopet svoje pra- 
vice, sledilo bi zopet izdajstvo, prodavanje otrok in rovarstvo 
proti obstojecemu redu. Oni imajo dosta slobode, a se prevec 
nagrade za delo, ki ga tako neradi vrse za cesarja. Ta odgovor 
generalu Souchesu je bil sestavljen cisto v duhu Herbersteinovih 

') Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 352 — 353. 
-) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 353. 



136 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



nazorov, katere je izvajal v hrvaski Krajini, a je vplival brez 
dvoma tudi v slavonsko Krajino.^) Zato se je v tern casu tudi 
prav malo Vlahov naselilo na Krajini. Veca selitev je bila 1. 1680, 
kakor poroca ban Nikolaj Erded zagrebskemu skofu Martin u 
Borkovicu, da je vojvoda Bradic pripeljal na hrvasko zemljisce 
120 Vlahov V Kirin, a Turki so se zato osvetili ter odvedli 
kesneje sodnika in se dva druga Vlaha."-) Znamenite so bile 
naselitve na posestvih opatije Topuske, kjer so bili Turki po- 
koncali vso zemljo. Da se obrani ta kraj, je naseljeval ze zagrebsk 
skof Martin Borkovic Vlahe okoli potoka Trepce, posebno v 
Gradiscu, a ravno tako je sprejemal v te kraje Vlahe tudi 
naslednik Borkovicev Aleksander Mikulic. Ti Vlahi so dobili 
svoje pooblastice potrjene, ko so prisegli zvestobo skofu in banu 
ter drugim zapovednikom, pa da bodo branili zemljo turskih 
napadov.-') Za zapovednika tern Vlahom je dal skof Ivana 
Kamenjana. V slavonski Krajini pa se je naselilo iznova nekaj 
Vlahov pod vodstvom Ivana Cicerica v Recici na Cazmi. Na- 
selbino je dovolil stotnik v Ivanicu Oto Stubenberg (1683 — 1698) 
z vednostjo tedanjega generala Eneja Kaprare (1688 — 1701) ter 
dolocil tudi tocno meje tej naselbini. Dolocil je tudi, koliko 
zemlje se sme krciti in koliko mora ostati sume za uzivanje 
tamosnjih prebivavcev. Obenem je izdal tocen propis o sluzbi 
in o vseh kaznih proti naseljencem, ko bi se upirali in delali 
zmesnjave.^) Manjse preselitve pa sploh v tern casu niso pre- 
nehale. Kar natihoma so se doseljevale manjse cete Vlahov k 
ze naseljenim Vlahom, kjer so si prisvojili po navadi neizkrcene 
zemlje ter jo priredili za obdelovanje. Tako so posegli seveda 
le prepogosto po tujem zemljiscu, in vsled tega so nastali 
dolgotrajni prepiri radi mej in zemlje same. A ker generali niso 
bili vedno na svojem sluzbenem mestu, se ni tudi tocno pazilo 
na take doseljence, marvec so o njih zvedeli sele tedaj, ko so 
dohajale proti njim tozbe bliznjih posestnikov. Upravitelji 
Krajine so morali, da zatro take prepire, tocno dolocevati meje. 
A ce to ni pomoglo, so jih morali siliti z velikimi denarnimi 
kaznimi, da se drze reda in od oblasti dolocenih mej. Tako se 
je moral Herberstein sam podati v Krajino, ko se je bil povrnil 
s pohoda na Malto, dolocevat meje med Hrvati in vlaskimi 
sinovi, ki so se bili naselili okoli Budackega in Skrada. Kar 
je bilo zemlje severno od Skrada med Korano in Koranico in 
Radonjo, je bila izrocena Vlahom, a z druge strani pa Hrvatom ; 
obenem je bilo zabranjeno sume krciti ter prodirati iz enega 
kraja v drugi. Kdor bi se pregresil, temu je bila dolocena kazen 

'j Radoslav Lopasic: Spomcnici hrvatske Krajine. II, str. 367— 368. 

•-) Radoslav LopaSic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 368 ; 382. 

'■>) Radoslav Lopa§ic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str, 388-390. 

*) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 390-391. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 137 

do 50 cekinov. General Herberstein je dolocil ze tudi enkrat 
poprej poverjenstveno ustanovijene meje glede okrozja Otocca, 
Vilica, Brloga, Lucana, Brinja in Dabra.^) Dasi je bilo na Hrvaskem 
dosta zemlje, vendar so se potegovali prav pogostoma zanjo 
ne samo zapovedujoci generali, stotniki in Vlahi, nego tudi 
domacini, posebno mesta in trdnjave, da bi sluzila za pasnike. 
Tako citamo v listini iz 1. 1689, da so prosili mescani petrinjski 
zagrebskega skota Aleksandra Mikulica, naj jim podeli zemljisce 
ob potoku Moscenici, v obsegu gosposcije hrastovske, ki je 
spadala k zagrebski skofiji. Skof je uslisal prosnjo, toda s po- 
gojem, da placajo, dokler uzivajo zemljo, o sv.Martinu po 1 cekin, 
a V slucaju kazni 2 cekina. Brestovcani so imeli tudi tukaj 
slobodno paso, in Goricani so smeli le goniti svojo zivino skoz 
to zemljisce. Ta dogovor pa preneha, ce se odstrani trdnj'ava 
Hrastovica, in podlozniki bodo morali potem skleniti novo po- 
godbo. Skof je izrocil to zemljisce stranki po svojem namestniku 
Jelacicu.-) Na ta nacin so se izrocevale zemlje tudi pri drugih 
mestih in trdnjavah, le Herberstein je pridrzal zase vsa ogromna 
posestva, katera si je bil prisvojil izza smrti Zrinjskega in 
Frankapana, in katera si je mnozil eel cas svojega generalovanja. 
Posebno dolgo se je pravdal z banom Nikolajem Erdedom radi 
frankapanskega posestva Bosiljeva, ki ga je bil dobil ban po 
cesarski milosti, a si je Herberstein precej po obsodbi Franka- 
panovi prisvojil od tega posestva tej grascini podlozne iz 
hrvaskega Erdelja ter vlaskih Ponikev, Popovega Selisca in 
Vitunjcev ter neki del posestva Tounja, ki je dajal tlako in 
davek Bosiljevu. Ban Erded je skusal dobiti nazaj ta posestva 
zlepa, toda Herberstein mu je odgovoril, da mu jih je podelil 
general Leslie, komisar za grascine in posestva Zrinjskega in 
Frankapana. Ban Erded se je pozval v svoji pritozbi do cesarja 
na obtozbe proti Herbersteinu radi nasilstev v Senju in Draga- 
nicih, koje pritozbe so se izrocile samemu drzavnemu saboru 
v Pozunu. Herbersteinu seveda vse te obtozbe niso nic skodile, 
in dasi se je obrnil Erded neposredno na cesarja, vendar ni 
uspel, ker je znal Herberstein dokazati, da banove trditve glede 
omenjenih posestev niso temeljite.-') Ker je ves ta prepir za 
posestvo Bosiljevo v marsicem za tedanje velikase prav znacilen, 
ga hocem zato obsezneje navesti. Ban Erded zares ni imel prav, 
ko je zahteval zase selo Vitunj (pri Ogulinu), ker je bilo po 
spisih dokazano, da so ga kupili Gomircani se za zivljenja 
Frana Frankapana. Ravno tako se je pobiral se za zadnjega 
Frankapana davek od Tounjske zemlje, po smrti njegovi pa se 

') Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 391—392; 
346-350. 

-) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 390—391. 
^) Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 377 — 380. 



138 Ivnn Stcklasa : Ivan Josip Herberstein. 



je dolocilo, da se ima zemljisce povrniti Tounjcem, kar so 
potrdile kcsneje komisije, a Tounjci so to zemljo obdelovali in 
jo branili sovraznih napadov. Ncmirni Tounjci se^ gotovo ne bi 
drage volje predali Erdedu ter placevali davek. Ce je zahteval 
Erded Ponikve, Dobravo in Erdelj, bi moral vedeti, da se je 
poslednje selo stelo vedno h Krajini. Oni so sicer prisiljeni delali 
tlako Frankapanom, a ko so ti izmrli, so se precej zglasili za 
Krajino, a ne za kmetstvo pod Bosiljevo. Krajina bi izgubila 
na ta nacin zemlje za tri milje ter bi ostala na vodi Mreznici 
brez straze, ker karlovski general ne bi imel drugih vojakov, 
da jih nadomesti. Zato so vsi komisarji, ki so bili tukaj, dolocili, 
da ti kraji morajo ostati za Krajino, ker bi brez straz trpela 
vsa zemlja veliko skodo. Razen tega je bila poslana 1. 1682 
komisija pod polkovnikoma Orsicem in Saurom, da je pregle- 
dala s fiskalnimi castniki in tocno dolocila meje tega posestva, 
kar pripada Krajini. Od tukaj so poslali porocilo na bojni svet, 
potem na Dunaj in ogrski komori, pa se ni od nikoder ugo- 
varjalo tej razdelitvi. Herberstein je mislil, da bodo zdaj tozbe 
prenehale, kar bi se bilo gotovo tudi zgodilo, da ni zacel 
Erded iznova zahtevati zase teh posestev. „A ker je zadnji sabor 
V Sopronju tej visoki gospodi dovolil vse," pravi Herberstein, 
„kar so zahtevali, so tudi mislili, da se jim mora zares vse po 
njihovi volji povrniti od Krajine". Ker bi to bilo na skodo 
Krajini in onim dezelam, ki vzdrzujejo Krajino, je zahteval 
Herberstein novo komisijo, ki se je zares sestavila pod gene- 
ralom Leslie-jem, da pregleda iznova Krajino. Banu Erdedu to 
seveda ni bilo po volji, pa se je pritozil na dvoru proti Herber- 
steinu, samo da ne pridejo na dan njegove krivicne zahteve. 
Ker je Erded oponesel Herbersteinu, da je prejel od cesarja 
Novigrad, pa da ga naj uziva v milosti bozji, mu je odvrnil 
Herberstein, da naj v imenu bozjem ne zahteva nic vec, kar je 
prejel prvikrat od Velicanstva, namrec posestvo Bosiljevo, s 
katerim naj bo zadovoljen. Herberstein je v svojem porocilu 
odkril bojnemu svetu vsa kovarstva bana Erdeda, samo da dobi 
Bosiljevo z vsemi posestvi. Herberstein pravi, da ne ve, koliko 
je dobil Erded za odskodovanje od denarja nabranega po dezeli 
in od papezevega, to pa da mu je znano, da je grof trdil, ces 
da ni bil dosta odskodovan, in da mu je zato cesar dal se 
24.000 goldinarjev. Od te svote pa je imel Erded izrociti 
zagrebskemu skofu 6000 goldinarjev in 300 goldinarjev hceri 
Petra Zrinjskega v samostanu v Zagrebu. Tega pa Erded ni 
storil, marvec je izposloval z raznimi prosnjami, da mu je ostala 
vsa svota, in da so izplacali skofu in redovnicam dolocene svote 
na drug nacin. V ime teh 24.000 goldinarjev so ponudili grofu 
Erdedu posestvo Bozjakovino ali Bosiljevo, ker je bilo vsako 
cenjeno na 24.000 goldinarjev, in za to svoto je drzala obe 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 139 



posestvi ogrska komora. In dasi je bila Bozjakovina v varnem 
kraju in se je obdelovanje izplacevalO; posebno se vinogradarstvo, 
in so bila v blizini se druga posestva Erdedova, se je vendar 
ta na nesreco generala Herbersteina in hrvaske Krajine odlocil 
za grascino Bosiljevo ter ze takrat nameraval razsiriti svoje 
posestvo, cesar pri Bozjakovini ne bi mogel. Tako se mu je v 
ime 24.000 goldinarjev izrocilo posestvo Bosiljevo ter je kmalu 
potem poslal banovca Stepana Jelacica na dvor radi dezelnih 
zadev. Herberstein se v svojem porocilu nemilo pritozuje na te 
poslance. „Ti poslanci" pravi, „trosijo vse na racun dezelne 
blagajne, ki se mora scasoma po teh glasnikih izcrpati tako, 
da bo pokolpska Krajina ostala brez place. Razen tega pa ti 
poslanci izposlujejo po navadi na dvoru zase velikih pooblastic. 
Tako je tudi Jelacic za bana dosegel velike pogodnosti, da je 
ogrska komora izdala nova darilna pisma, katcra je podpisal 
cesar nepoucen, ker je veroval svoji ogrski komori. Tako je Erded 
dobil ne samo Bosiljevo, marvec tudi vse pravice, ki so jih 
uzivali Frankapani na prostoru od Karloyca do morja, pa misli, 
da ima tudi zares na vse to pravico. Ce se mu tedaj izroce 
danes omenjene vasi, bo zahteval potem jutri na isti nacin 
Ogulin, Modruse, Senj, Zvecaj in Novigrad ter se bo morala 
potem tudi karlovska vojska nadomestiti z drugo. Ce se da 
Erdedu pa se generalat, potem bo mogel delati kakor njegovi 
predniki Zrinjski in Frankapani." Herberstein ni strpel, da ne 
bi tudi pri tej priloznosti zalil spomina Zrinjskih in Frankapanov 
ter vzveliceval po svojih nacelih vaznost Krajine v svojem 
porocilu do bojnega sveta, ko ga prosi, da se zavzame z vsemi 
silami na korist Krajine, ki je po njegovih lastnih besedah vec 
vredna nego 50 Erdedov, da pove cesarju resnico in bana 
odpravi s 24.000 goldinarji, ali pa s posestvom Bosiljevskim, 
toda brez onih treh vasi, ker so ze poprej bile izrocene Krajini, 
in ki se ne bi nikdar dobrovoljno podale pod gospodstvo 
banovo. Tako bi ostalo Krajini, kar ji gre, in tudi Erded bi 
dobil svoje, vsa ostala darila pa, ki jih je dosegel Jelacic za 
Erdeda, se morajo odstopiti, ker niso pravicno dobljena.^) 

Karlovec je bil v posesti krajiskih generalov od svojega 
postanka. Navzlic pismu, ki ga je izdal cesar Rudolf II. leta 
1580, in po katerem se Karlovec ne bi smel nikdar odcepiti 
od hrvaske krone, so karlovski generali precej s pocetka po- 
polnoma neodvisno od bana in hrvaske kraljevine zapovedovali 
mescanom karlovskim ter jih podpihovali proti hrvaski samo- 
stalnosti. To oblast so razsirili scasoma tudi po okolici kar- 
lovske trdnjave. Zastonj so prosvedovali hrvaski stanovi na 
svojih saborih 1. 1585 in 1588 ter dokazovali, da je Karlovec 
sezidan na prostoru kraljevine Hrvaske, -in da so Karlovcani 

') Radoslav Lopasic: Spomenici hrvatske Krajine. II, str. 378 — 380. 



140 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 

podlozni postavam Hrvaske. General! se na te tozbe niso ozirali, 
ker so se oslanjali na svojo vojasko moc in na podporo, ki 
so jo dobivali v tern pogledu iz Gradca in Prage od najvisjih 
oblasti. Sodstvo in uprava je bila v generalovih rokah, a iz- 
vrsevali so jo generalovi upravitelji v Dobovcu. Za generala 
Herbersteina je prisel Karlovec s svojim prebivavstvom popol- 
noma pod vojasko oblast. To je pospesila zarota Petra Zrinj- 
skega. Ker so imeli glavni zarotniki ravno okoli Karlovca 
najvec svojih posestev, so prezali na Karlovec, kako bi ga 
dobili V svojo oblast. Petar Zrinjski ni brez vzroka sezidal 
ravno nad Karlovcem cvrsti grad Svarco, a Frankapan je iz 
Novega grada pri Karlovcu opazoval, kaj pocne general Her- 
berstein. Od tukaj je pisal Frankapan svojemu drugu Colnicu 
ono glasovito pismo, v katerem pise prezirno o grabezljivih, a 
tudi plasljivih Nemcih, nazvavsi jih „plundrase in cifrake" (zaradi 
nemske castniske obleke) ter „zabare karlovske". Petar Zrinjski 
je izprevidel, odkod mu preti najvecja nevarnost, ter je nakanil 
osvojiti Karlovec s pomocjo svojih zaveznikov, toda oprezni 
Herberstein ga je pretekel, oskrbel trdnjavo v vsakem pogledu 
ter tako razprsil vse nade Petra Zrinjskega, da dobi kdaj to 
trdnjavo. V boju proti Zrinjskemu je bilo zato prvo delo Her- 
bersteinovo, da je udaril na Svarco ter jo razrusil do temelja. 
Kako je gospodaril Herberstein po ostali okolici karlovski po 
zaduseni zaroti, smo ze omenili. 

Od podrtin grada Svarce je sezidal general Herberstein 
1. 1686 se zdaj obstojeco generalijo s prostranimi hlevi za ge- 
neralove konje. Razen tega je sezidal od omenjenih podrtin in 
z denarji nabranimi po konfisciranih posestvih Zrinjskega in 
Frankapana cerkev sv. Josipa, glavno strazarnico pri mestnili 
vratih s stolpom in visoki zvonik pri zupni^cerkvi mesto malega 
zvonika nad cerkvenimi vrati po polirju Simancu. Razen dveh 
his Petra Zrinjskega si je prisvojil Herberstein tudi se Fran- 
kapanovo hiso in vrt pred mestom. Od tedaj je stanoval Her- 
berstein V hisi bana Zrinjskega ter si pridrzal zase tudi vse 
banovo pohistvo. Povedali smo ze, kako je odbil zahteve ko- 
more, ko si je ta prisvajala omenjene hise zase. 

Leta 1672 so bili Turki zadnjikrat pred Karlovcem, a 
niso naredili nobene skode. Ko je pa ban Nikolaj Erded leta 
1686 sijajno zmagal Turke pri Kostajnici, a Herberstein leta 
1689 nadvladal vso Liko in Krbavo, se niso Karlovcani nic vec 
bali turskih napadov. Mesto se je moglo zdaj lepo razvijati in 
napredovati. Med vsemi generali pa je vendar mesto Karlovec 
najbolj povzdignil Herberstein, ki se je mocno trudil, da po- 
stane Karlovec pristojna stolica krajiskih generalov. V Karlovcu 
je bilo spocetka mnogo nemskega zivlja, kesneje pa je zacel 
giniti, odkar so se zaceli seliti v mesto zaradi trgovine mnogi 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 141 

krajisniki in sosedni Slovenci. Za generala Herbersteina se je 
Karlovec tudi polepsal z mnogimi novimi zgradami ter je postal 
dosta veliko in lepo urejeno mesto, pa zato pise Valvasor/) 
ki je poznal osebno generala Herbersteina in iz lastnega iz- 
kustva tudi Karlovec kot castnik na Krajini, da je Karlovec 
precej velik, da ima siroke trge in urejene ulice, a posebno 
da je velika in krasna rezidencija generalova. Samo se tozi 
Valvasor na veliko karlovsko vrocino in na pomanjkanje pitne 
vode, kajti v mestu je samo en siudenec, pa se iz tega voda 
je nezdrava; zato pijejo prebivavci rajse vino, katerega imajo 
V okolici dosta. Generali so stanovali po letu na bliznjem, 
prijaznem Dobovcu. 

Herberstein je izvel mnoge preuredbe in odredil vec stvari^ 
kar je bilo koristno in ugodno za mescane. Izpocetka so sodili 
mescanom vojaski castniki, in sicer v mescanskih pravdah sami, 
a V kazenskih in drugih vaznih prepirih v zboru, katereinu je 
prisostvovalo po nekoliko nizjih vojaskih usluzbencev. Obsodbe 
je moral potrditi general ali njegov namestnik, in sele potem 
so se javno razglasile in izvrsile. Proste zlocince so mucili v 
kladi pred zupno cerkvijo, na kar so se veckrat tozili duhovniki 
in redovniki. 16. julija 1672 je izdal general Herberstein nov 
sodnijski red za Karlovec. Na celo sodniji je bil postavljen 
polkovniski sodnik (Regiments-Schuldtheiss) ; razen tega so bill 
prisezniki in sodnijski pisarji. V obrazlozbi, s katero se je 
razglasil novi sodnijski red, se omenja, da ga je izdal general 
zato, ker je Karlovec scit katoliske vere (Karlstadt eine Vormauer 
des katholischen Glaubens). Policijski propisi so bili strogi 
posebno glede vecega reda in snaznosti v mestu. Od 1. 1672 
je bilo zabranjeno s kaznijo od 6 do 10 cekinov drzati v trd- 
njavi goske, race in svinje ali krave; kdor ima vole, mora 
placati na leto 3 cekine za ciscenje, ker ulice ne smejo biti 
blatne niti z gnojem onesnazene. Mescanom je bilo zabranjeno 
kupovati zivez prek kolpskega mosta. Vino se je tocilo po 
ustanovljeni ceni, a kazni za prestopke pri meri in vagi so 
znasale do 10 cekinov. Na trg in sploh na snaznost so pazili 
profozi, ki so imeli pravico jemati regal od prodane robe 2" „. 
Od robe, ki se je prodavala pred mestom, je pripadal regal 
generalu kot lastniku grada Dobovca, a na red v tem kraju 
je pazil upravitelj grada. Za vso robo kakor tudi za zivez so 
bile po oblasti ustanovljene cene, in samo po teh cenah se je 
smelo prodavati. Leta 1690 je bila izdana naredba, da ne sme 
nobeden po vecernem bobnanju na ulici kricati in razsajati ter 
se po mestu klatariti, ker ga ima sicer profoz pravico brez 
vprasanja zapreti. Zidati se ni smelo brez dovoljenja, za ne- 
poslusne je bila dolocena kazen 10 cekinov. Vsi pravni spisi 

1) Valvasor. XII. 60-61. Opis je od 1. 1686. 



142 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 

SO se morali sestavljati pred polkovnijsko sodnijo; zato so ti 
pisani vecidel v nemskem jcziku, ki je bil uradni jezik pri 
polkovnijski sodniji na skodo reda in pravice, kar je priznal 
kesneje sam general Karol Turjaski. Ujeti Turki so boravili 
pri poedinih vojakih in mescanih. Ker se je pa veckrat zgodilo, 
da so mescani odpuscali Turke po svoji volji, je Herberstein 
leta 1684 to strogo zabranil ter ukazal profozu, naj popise vse 
Turke. Vojakom je bilo zabranjeno ubiti Turka, ali ce se mu je 
to dokazalo, je bil sam kaznovan s smrtjo. Vse te naredbe je 
potrdil leta 1691 namestnik generalov grof Rudolf Edling in 
kesneje tudi se veliki general vojvoda Croy, toda ze precej po 
smrti Herbersteinovi so se jih Karlovcani slabo drzali.') 

IV. 

Ivan Josip Herberstein kot vojskovodja in njegova smrt. 

Ivan Josip Herberstein se kot vojskovodja ni proslavil v 
taksni meri, kakor se je kot upravitelj v Krajini in kot drzavnik, 
dasi se je posvetil vojaskemu stanu ze v prvi mladosti ter imel 
dva izvrstna ucitelja v vojastvu, generala Montekukulija in ge- 
neralisimusa Karola Lotarinskega, kateremu je bil kesneje celo 
pobocnik. Ze v bitki pri Sv. Gotardu 1. 1664 se je prav hrabro 
ponasal. Ker je pa potem stopil v sluzbo na Krajini, je dobil 
na tern svojem mestu toliko dela, da se je moral kaniti vseh 
vecjih vojaskih podjetij izven Krajine, razen pohoda na Malto 
1. 1686, kjer si je stekel najvec vojaske slave. Ko so 1. 1683 
Turki oblegali Dunaj, sta strazila ob Muri ban Nikolaj Erded 
in Herberstein z 8000 Hrvati hrvasko rnejo, v samem boju pa 
nista sodelovala. Sele, ko je premagana turska vojska bezala 
izpod Dunaja, so se oddehnili Hrvati. Nato se je vzdignil ves 
iiarod na osveto krvnemu sovrazniku krscanstva od Donave do 
Crne gore. Dokler se je cesarska vojska trudila 1. 1684 osvojiti 
prestolnico ogrsko Budim, sta sklenila ban Erded in Herberstein 
osvojiti Slavonijo in od tukaj udariti na Bosno. Toda Herber- 
stein je obolel na protinu, pa ga je moral nadomestiti vara- 
zdinski general Leslie. Hrvati so v tem boju osvojili vazno 
trdnjavo Virovitico, ki je bila 150 let v turski posesti. Na 
Ogrskem je takrat zapovedoval Karol Lotarinski, na Hrvaskem 
ban Nikolaj Erded, a v Slavoniji general Leslie. Toda proti 
Nikolaju Erdedu so se vzdignili iznova protivniki radi prevelike 
njegove banske moci na Hrvaskem, ter so hoteli postaviti nad 
bana drugega vojvodo. Toda Hrvati so tudi zdaj z vso odloc- 
nostjo obranili vojvodstvo svojega bana. Nimamo sicer dokazov, 



') Radoslav Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 33—37.; Valvasor. 
XII. 60—65. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 143 



toda verjetno je, da je tudi zdaj Herberstein hotel krsiti moc 
bana hrvaskega ter si pridobiti glavno zapovednistvo nad 
vsemi cetami. Herberstein vendar ni mogel uspeti, njegov delo- 
krog je bil omejen le na hrvasko Krajino, kjer je prevzel iznova 
zapovednistvo v Liki, v Slavoniji je zapovedoval general Leslie, 
na Hrvaskem ban Erded, v Dalmaciji pa vitez Stojan Jankovic. 
General Leslie pobil je Turke blizu Oseka, osvojil most cez Dravo, 
trdnjave same pa ni mogel dobiti. Tudi ban Erded je bil srecen 
V boju. Osvojil je namrec po hudi borbi Dubico in vec drugih 
mest ob srednji Uni, posebno Krupo, kjer je zmagal in razbil 
drugo tursko ceto. V Liko so prodrli Hrvati iz Krajine cez 
Kolpo pod karlovskim generalom Herbersteinom. Turki so 
sprejemali krajisko vojsko po vseh mestih z najvecjo odloc- 
nostjo ter se niso predajali, dokler jim ni krscanska vojska 
popalila kule in mesta ter jih pobila nemilosrcno. Herberstein 
se je izjavil v svojem prvem porocilu o tem pohodu, da se po 
Liki raztreseni Turki ne bodo mogli drzati proti krajiski vojski, 
a se je kesneje preprical, da je turski bes velik in da se ne 
da tako lahko ukrotiti.^) V drugem porocilu od istega dne"-) 
pa je Herberstein opisal ta boj proti Turkom. Zvedel je po 
vohunih, da se Turki v Liki in na meji Bosne pripravljajo za 
nov napad, in zato je spravil vso krajisko vojsko na noge. 
Pohod se je zacel 14. septembra, a 18. septembra se je ze 
dovrsil, ker se radi bliznje zime ni moglo misliti na osvojenje 
cele Like in Krbave. Vojsko so vodili izkuseni vojvode : stotnik 
turanjski, baron Fran Orsic, stotnik ogulinski, baron Stepan 
Vojnovic, stotnik tounjski, baron Ivan Juri Gusic in stotnik ba- 
riloviski, grof Adam Purgstal. Vojsko je spremljal Marko Mesic 
kot vojni kapelan in voditelj. ■'•) En oddelek vojske je napal 
Krbavo ter jo ocistil Turkov, a ujete Turke odpravil cez mejo 
na Tursko. Drugi del vojske pa se je spustil v Liko ter zacel 
oblegati trdnjavo Grebenar. Precej pri prvem napadu so kra- 
jisniki osvojili prednje utrdbe ter pohiteli na glavna vrata grada ; 
ker so bila pa tako utrjena, da jih ne bi bili razsuli niti s 
topovi, so izmislili drug nacin, kako bi se polastili jake kule. 
Znesli so na kup pred vrata slame, drv, trnja in druge suhljadi 
ter vse zazgali. Kmalu se uzge tudi grad. Turki so prvi ogenj 
pogasili, toda ubraniti se niso mogH, ker so kristjani netili 
vedno vecji ogenj. Pri tem poslu se je odlikoval najbolj za- 
povednik Fran Orsic, ki je sam najprvi zazgal slamo, vzel 
zastavo Turku ter ga pobil na tla. Turki so ga napali s ka- 
menjem in ranili, ko so pa videli, da ni pomoci, so prosili za 



'■) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. III. d., sir. 445—446. 
2) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. III. d., str. 446—448. 
Porocilo je pisano v Karlovcu 22. septembra 1685. 

•y Marko Mesic. „SIovenec" 1. 1890 stev. 194 si. 



144 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



milost in mir, kar jim je pa Orsic odbil, in boj je trajal se 
cele stiri ure. Turki so se zaceli slednjic spuscati po vrveh iz 
grada; neke so nasi ujeli, druge pa pobili ; kar jih je ostalo 
V gradu, so zgoreli. Ko je bila zvecer trdnjava osvojena, so 
pozgali krajisniki se okoli stojece hise ter odsli. Sele ob 10. 
zvecer so prispeli do potoka Like. Tukaj so prenocili z gene- 
ralom Herbersteinom. 15. septembra zjutraj, ko se je vzdignila 
megla, se je odpravila vojska v tocnem redu proti Budaku, 
glavnern mestu Like. Ko je to opazil sovraznik, je dal vse 
iz okolice znesti v mesto ter tukaj sezgati in pokoncati, samo 
da ne ostane nic kristjanom. V mestu so hitro odstranili tudi 
strehe s his, da se mesto ne zazge od sovraznih bomb in granat. 
Krajisniki niso mogli napredovati, ker je imelo mesto cvrsto 
zidovje. Zvecer se je priblizal nasim sovraznik s 500 konjiki 
in 300 pesci. Ko je to opazil Herberstein, poslje hitro polkov- 
nika Galla s 600 konjiki in pesci ter docaka in napade so- 
vraznika, pobije mu 250 moz, zapleni 6 zastav ter prinese v 
generalov tabor do 70 turskih glav. 16. septembra je drzal 
general Herberstein s svojimi podzapovedniki bojni svet. Sklenili 
so, da ni umestno osvajati tamosnje trdnjave, ces, da je ta del 
Krajine predalec od Karlovca, sicer pa naj se vse pozge in 
pokonca, kar so tudi storili. Tako so prisli do Novega, kjer 
so ujeli nekaj Turkov in pozgali do 400 his. Nato so se 
vzdignili k zadnjemu gradu v tem kraju, v Ribnik, kjer se je 
sesel general Herberstein iznova s svojo vojsko. Ribnik je bil 
najcvrsci grad med dvema vodama in preskrbljen z dobrimi 
topovi. Sovraznik je streljal celo noc, ali ni naredil krajiski 
vojski nobene skode. Ko je bilo predmestje pokoncano, se je 
vzdignila krajiska vojska na daljni pohod; obrnila se je na 
desno, kjer je bil grad Vrebec, ki ga je bil osvojil se prejsnje 
leto Morlak Ivancko. Opoldne je prispel general Herberstein 
z vojsko do cetrtega utrjenega mesta Belaja. Turki so sprejeli 
krscansko vojsko z velikim krikom, ker so misHli, da je prispel 
njih zadnji cas, toda general Herberstein ni hotel gubiti svoje 
vojske s takim negotovim podjetjem, marvec se je za dne 
povrnil do potoka Like. Na drugi strani Like je bila jaka in 
cvrsta kula, a preden se je mogla vojska priblizati, se je moral 
popraviti most cez^ vodo. Krajisniki so obseli na to grad ter 
ga tudi osvojili. Se tisti vecer se je utaboril Herberstein pri 
Novem Perusicu. Sovraznik je zacel iznenada streljati na naso 
vojsko, ki je cvrsto odgovarjala z ognjem. Grad bi bil gotovo 
pogorel, da niso imeh pripravljene dosti vode za gasitev. Po 
Valvasorju ^) je general Herberstein udaril na Turke ze 1. 1683, 
osvojil Dreznik, poplenil in pozgal vse po okolici, a v jeseni 
istega leta premagal Breznico in Bobovec. L. 1864 je napal 

') Valvasor. XII. 132. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 145 

Herberstein iznova Turke, jih pregnal iz Huma in Brezovice 
ter vse pokoncal. Valvasor omenja, da bi bil se dalje napadal, 
da ga ni zavrnilo slabo jesensko vreme. Istega leta je plenil 
in palil na turski meji zumberski stotnik Paradeiser osvojivsi 
Todorovo, podgeneral Strassoldo pa je napal Ostrozec ter po- 
koncal vso okolico. To so bile seveda le pomejne borbe; 
pravi napad se je izvrsil sele 1. 1685, kakor smo ga opisali 
po Herbersteinovem porocilu.^) Herberstein se je povrnil v 
Karlovec z velikim plenom, ki so ga dobili krajisniki in Vlahi, 
katerih se je iznova preselilo na Hrvasko do 100 rodovin. Pri 
vojaskem pohodu 1. 1685 je izgubil Herberstein le 17 moz, a 
ranjenih je bilo do 70; sovraznik pa je imel mrtvih cez 300 Ijudi, a 
ujetih je bilo najmanj 130. Z njimi je prispel general 21.septembra 
V Karlovec, kjer so ga sprejeli z veseljem. V kapeli sv. Josipa se 
je zahvalil Herberstein Bogu za to sijajno zmago nad celo tursko 
Krajino, kjer je pozgal do 4000 his, razdjal mnogo kul in mest, 
odpeljal mnogo zita in do 1000 glav zivine ter tako Liko pokoncal 
do kraja. Herberstein je izrekel v svojem porocilu nado, da bodo 
kmalu propala tiidi se druga mesta in trdnjave v tej zemlji in 
da se sovraznik ne bo mogel dolgo drzati. Generalova nada se 
je zares kmalu izpolnila.-) Poprcj pa je izvrsil se pohod na Malto 
kot veliki prior malteskega reda na Ogrskem. 

Na to vojno se je podal Herberstein 1. 1686, ko ga je 
prosil veliki mojster reda in mu je cesar Leopold I. to dovolil. 

V tej vojni je bil general Herberstein glavni zapovednik 
celemu brodovju in vojski malteskih vitezov in njih zaveznikov 
Benecanov. Zapustivsi zapovednistvo hrvaske Krajine velikemu 
stotniku grofu Matiji Strassoldu'*) odide iz Karlovca 1. prosinca 
1. 1686. Spremljevala ga je ceta izvoljenih hrvaskih in avstrij- 
skih pleniicev in vitezov, katere je vzel s seboj na Malto. V 
stirih dneh je prispel v Senj, odkoder je obiskal s spremstvom 
7. prosinca Mater bozjo na Trsatu, ter potem odplul, ker ni 
mogel docakati vece narocene ladje, na malem brigantinu 
24. prosinca iz Senja po morju na otok Kosljun, kjer je se 
enkrat opravil svojo molitev v tamosnji franciskanski cerkvi. 
Kesneje je prestopil na benecansko ladjo ter prispel s svojim 
spremstvom, med katerim je bil tudi njegov sinovec Ferdinand 
Herberstein, srecno na Malto. Tukaj so ga sprejeli z velikim 
odlikovanjem tudi sami malteski vitezi in narod. 4. aprila 
prevzame Herberstein zapovednistvo nad vojsko in brodovjem 



*) Valvasor XII. 132 — 133 nasteva vse kraje in kule, katere je osvojil 
in pozgal Herberstein v vojaskem pohodu 1. 1685. 

') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 445-448. 

^) Podgeneral Strassoldo je umrl ze 1. 1686, a zapovednistvo v Krajini 
je prevzel zumberski veliki stotnik Ernest Paradeiser ; tega pa je nasledil se 
prej, nego se je povrnil Herberstein, kot podgeneral grof Josip Ivan Rabata. 

10 



146 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



malteskim, s katerim se je zdruzilo pomozno brodovje papezevo, 
benecansko in toskansko. Prva bitka pri Navarinu na Moreji 
se je srecno dokoncala za kristjane, a glavna trdnjava Modona 
se je predala 7. julija 1686. Od tukaj se je odpeljal Herberstein 

V druzbi benecanskega zapovednika Frana Morosina z bro- 
dovjem v Napoli, ki so ga kristjani osvojili po dolgotrajnem 
obleganju 29. avgusta 1686. Ko je Herberstein dokoncal vojno 
na tej strani, se je vzdignil po nagovoru rimskega papeza iz 
Brundizija v juzno Dalmacijo ter prispel v Boko Kotorsko s 
sedmerico papezevih in osmerico malteskih galej, na katerih 
je bilo 1500 moz, med njimi tudi 100 malteskih vitezov. Her- 
berstein je sporocil iz Korcule benecanskemu providuru Cornaru 

V Spljet svojem prihodu ter ga prosil za pomoc. Radostno 
so pocakali dalmatinski Hrvati Herbersteinovo vojsko, posebno 
Dubrovnicani, ki so pozdravili Herbersteina po svojih poslancih, 
ko je brodovje plulo mimo njihovega mesta. To pa zato, ker 
so Benecani ze za vojske leta 1686 osvajali turska mesta okoli 
Dubrovnika, a vojska njihova se je zaletala na dubrovnisko zem- 
Ijisce. Sledecega leta so nameravali Benecani pokoncati vse 
dubrovnisko brodovje na morju. Ko se je vracal Herbestein z 
Malte, je dobil od cesarja Leopolda I. zapoved, naj brani 
Dubrovnicane, in sam cesarski kancler Strattman se je odpravil 
v Dubrovnik, da v cesarjevem imenu odredi odnosaje med 
Benecani in Dubrovnicani. Dubrovnik se je sicer s tern posre- 
dovanjem dunajskega dvora resil benecanskega nasilja, toda 
dogovor s cesarjem ni nic koristil, kajti cesarska vojska ni 
se niti dospela do Hercegovine, ko je napredovanje Benecanov 
prisililo Dubrovnicane, da so zaceli iznova placevati Turkom stari 
davek. Herberstein se je izkrcal pri Novem gradu (Castelnuovo) 
ter je oblegel s pomocjo sosednjih kristjanov mesto, v katerem 
je bilo posadke najmanje^ 1000 Turkov in Arbanasov. V pomoc 
so priskocili tudi hrabri Crnogorci ter je bila tukaj popolnoma 
razbita turska vojska pod zapovednistvom Husein-pase iz Bosne 
in Soliman-pase iz Hercegovine. Neki Slovenec je ujel v bitki 
brata skadarskega pase, a padel je v tern boju tudi Zajm-beg, 
najboljsi turski vojskovodja, pasa bosenski pa je pobegnil 
ranjen iz boja. Po trimesecnem obsedanju so se podali Turki 

V Novem gradu, ki so ga imeli v svoji oblasti 149 let. Poro- 
cevavci o tej vojni hvalijo in slave posebno spretnost generala 
Herbersteina pri obsedanju in osvajanju tega mesta. 18. junija 
1. 1687 je pozval cesar Leopold I. Herbersteina, naj se povrne 
na svoje mesto v Karlovec, kamor je kmalo prispel.^) 

Fra Franc. Scallaterri da Gorizia, min. os. della provincia di Bosna 
Croatia: Condota navale e vera relatione dell viaggio da Carlstat a Malta 
del. ill. et. ecc. Giov. Gios. d' Herberstein etc. Graz 1688. Scallateri je bil 
izpovednik generala Herbersteina, katerega je vzel s seboj iz Karlovca. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 147 

Med tem so cesarske cete pregnale z Ogrskega tursko vojsko 
ter udarile za njo celo v sosedno Srbijo in Vlasko, na Hrvaskem 
pa je stala obrambena vojska na Savi, kjer je bil glavni za- 
povednik ban Nikolaj Erded; druga vojska je bila izmed Kolpe 
in Une, in to je vodil podban grof Peter Draskovic; tretja 
vojska pa je stala pod zapovednistvom generala Herbersteina 

V Liki in Krbavi. 

Na Uni je presel bosenski pasa Husein na hrvasko stran 
ter se utaboril na Zrinjskem polju. Podban Draskovic je razbil 
na dan sv. Petra in Pavla tursko vojsko tako hudo, da je 
ostalo na bojiscu mrtvih do 2000 moz, a druga ceta se je 
razprsila na vse strani. Zmaga je bila tako sijajna, da so za- 
pisali njej spomin v saborski zapisnik. Dvajset turskih zastav 
je odnesel Draskovic cesarju na dar, a Pavel Vitezovic je napisal 
kratko porocilo o tem boju takozvano „novljancico". Po tej 
zmagi je zbral ban Erded svoje vojske ter se zdruzil s kra- 
jisniki pod Herbersteinom, da vzame Turkom se preostali del 
Like. Iz Dalmacije so prisli v pomoc Jankovic Stojan in Smi- 
Ijanic Elija, ki sta prodrla v Liko z juga. Od hrvaskih narodnih 
vojvod se omenjajo Knezevic in Dosen, knez Jerko Rukavina 
in Dujam Kovacevic, a na celu vsem Uskokom junaski duhovnik 
Marko Mesic.^) 

Za ta preostali del Like so se zanimali tudi Benecani 
posebno potem, ko so bili osvojili v Dalmaciji Obrovec in Stari 
grad. General Wassenhoffen, ki ga je poslal bojni svet v te 
kraje, da pomore krajiski vojski, je zvedel o napredovanju 
Benecanov na svojem potovanju iz Senja v Bag. General jih 
je seveda opozoril, da naj puste Liko, vendar pa so zaceli 
prepire v sami baski luki, samo da bi tako provzrocili boj in 
osvojili luko. General Wassenhoffen je hotel vse to prepreciti, 
pa je dolocil, da je grof Ferdinand Herberstein odsel iz Senja 

V Karlovec zaradi pomoci, in da se zbrana vojska postavi vsaj 
do 14. junija pred Novim ter tako preplasi Benecane.-) Tudi 
iz Senja so poslali tjakaj topov. Pripravljalo se je vse, kakor 
za velik pohod. Ko je prispela glavna vojska pod Novi (licki), 
se je vzdignila tudi vojska iz Baga, ker pa niso prepeljali 
topov V Novi, je odsla vojska dalje na Udbino in Belaj. Tukaj 
se je general razgovarjal s Turki o predaji, a ker Turki niso 
hoteli popustiti, je odsla vojska dalje proti Ribniku. Tudi ta 
trdnjava se ni predala, pa je krajiska vojska pozgala okolico 
ter odsla dalje. Ko se je vojska povrnila v Novi, je zapovedal 
drugi dan general Ivan Josip Herberstein, naj se povrne v 
Ribnik. Prebivavci so se zdaj prestrasili in se predali po 

>) Marko Mesic. ^SloveneC 1. 1890. stev. 194. si. 
*) Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine III. d. str. 449—458. 
Iz tega obseznega porocila sem posnel le najvaznejse dogodke. 

10* 



148 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



kratkem boju. Tako je bila osvojena trdnjava brez velike 
izgube. Ravno tako je dolocil general, da se vojska povrne 
tudi V Udbino, kar se je zgodilo ze 22. junija. V Ribniku je 
nasla krajiska vojska Kotorcane, katere je vodil neki franciskan. 
Ta se je trudil, da bi pregovoril Ribnicane, da se predado 
Benecanom, a ne cesarskemu generalu. Posadka pa je odbila 
benecansko ponudbo ter se izrocila cesarskemu zapovedniku. 
Ko so to videli Kotorcani, so odsli ter se isto noc napadli 
Vrebec, da bi tako dobili neko oporisce v Liki; toda bili so- 
tudi tukaj odbiti. Od Ribnika proti gornji Liki ni bilo nobenega 
cvrstega grada; le na kraju je stal Gracec. Semkaj je odslo 
200 konjikov krajisnikov pod generalom Wassenhoffnom. Na 
potu je zadel zopet na 20 Kotorcanov, ki so iskali po njihovi 
izjavi srece, ali jim je general odgovoril, da je Liko osvojil 
ze cesar in da nimajo tukaj nicesar iskati. Ko je pregledal 
general ze cisto podrti grad Gracec, se je povrnil, a na potu 
je nasel zopet 15 Kotorcanov konjikov. Oni so zatrjevali ge- 
neralu, da so V lastni zemlji, kajti Lika spada ze tako bene- 
canskemu dozdu. Toda general jih je zavrnil, da je lika osvojena 
z orozjem za cesarja in da naj se umaknejo iz teh krajev„ 
kar so v kratkem casu tudi storili. 

Se tisti dan so prisli prebivavci iz Vrebca, Siroke kule in 
Grebenarov h generalu ter so se podali pod istimi pogoji kakor 
Ribnik. Ko so se Vrebcani in Ribnicani zedinili ter utaborili bliza 
Udbine, so jih napali Kotorcani, jih ujeli 20, a so jim jih Turki 
zopet odvzeli. 22. junija je prisla krajiska ceta pod Vrebec in 
23. pod Belaj. Turki v teh trdnjavah pa niso niti mislili na 
predajo. 24. junija so udarili Hrvati na Vrebec. Tukaj se je 
odlikoval posebno grof Ferdinand Herberstein, ki je nadomescal 
generalnega pobocnika; popel se je prvi na hrib ter s tem 
tako navdusil ostale vojake, da so zasedli pecine pod trdnjavo, 
odkoder so mogli streljati na sovraznika. Boj je trajal dva dni, 
27. junija pa se je razsiril glas, da se zbira turska vojska pri 
Bihacu, kamor je imela prispeti tudi pomocna ceta iz Banje 
luke z namero pokoncati krajisko vojsko. Ta je pa navzlic 
temu glasu dalje oblegala trdnjavo, dokler ni v njej zmanjkalo 
hrane ; tedaj se je predala kakor Novi. Vseh tristo moz posadke 
odide v Siroko kulo, kjer so morali pocakati, da se izvrsi predaja 
Budaka in Perusica. Glas o turski vojski je prisilil krajisnike, 
da so delali hitro in odlocno. Trebalo je se dobiti Budak in 
Perusic. Budak se je predal kmalu, dm so izvedeli obleganci, 
da je padel Belaj in da prihajajo krajisniki s topovi iz Novega. 
Teze bi bilo s Perusicem, da so znali obleganci kaj o turski 
pomoci. Zato jih je nagovoril na predajo krajiski zapovednik 
sam in sicer pod istimi pogoji, kakor pri vseh drugih trdnjavah. 
Zapovednik trdnjave je zares obljubil predajo. Med tem so bili 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 149 

Turki odpravljeni iz Budaka pod spremstvom v Siroko kulo. 
Ko se je povrnil na to general v Perusic, so se Turki vzprotivili 
predaji. Drugi dan se poda general Herberstein sam v trdnjavo. 
Tukaj se mu je ustavil brat zapovednikov ter je nastal hud 
prepir. Ko se je pa general zagrozil ter zapovedal protivnika 
prijeti in odpeljati, so se vsi preplasili in predali. Drugi dan 
so odsli tudi oni v Siroko kulo. Bilo jih je do 150; ostalo pa 
je se celih 20 his, v katerih je bilo 45 moz. Ti so bill celo 
pripravijeni sprejeti krscansko vero. 30. junija so bill odpravljeni 
Turki pod strazo od Siroke kule na Udbino. Tako se je Lika 
oslobodila sovraznika, ki jo je tlacil 150 let, skoraj brez prelitja 
krvi s cesarskim in krajiskim orozjem. General Herberstein je 
zapovedal na to odpeti v Perusicu zahvalno pesem ; Turki so 
prisegli vernost ter obljubili pristopiti h krscanski veri, kar se 
je V Budackem zgodilo ze drugi dan, ko je deset his sprejelo 
krscansko vero. 

Med tem se je zvedelo, da so odsli Turki iz Bihaca, pa 
se je moglo zdaj pomisliti tudi na osvojenje Krbave, da bo 
tako zdruzena vsa hrvaska kraljevina razen Bihaca in kar je 
spadalo podenj. V Krbavi sta bila samo dva vazna grada: 
Bunic in Udbina, Ko je padel Perusic, je zapustil sovraznik 
Bunic, ga pozgal ter se podal v Udbino, da bi se tarn branil 
do skrajnosti. 2. julija se je vzdignila na pohod tudi krajiska 
vojska ter se ustavila na prelazu Ploci. Cim se je uredil tabor, 
je odsel general Wassenhoffen s Ferdinandom Herbersteinom 
na prelaz, odkoder se vidi Udbina. Srednja gora med Liko in 
Krbavo je ozka in nizka, da se more brez tezave prekoraciti. 
3. julija se je zacel boj proti Udbini, kjer je bilo se 300 Turkov. 
Boj je trajal do noci. Krajisniki so zvedeli, da so bill Turki, 
ki so hoteli priti Udbini v pomoc, pobiti pri Novem pod vod- 
stvom Poprzenovica, stotnika iz Bihaca. 4. julija je prispel iz 
Udbine glasnik ter povedal, da je v trdnjavi 500 moz, a da 
nimajo vode, ce se jim tedaj vzamejo studenci, so gotovi za 
predajo, dasi imajo sicer dosta hrane. Ko sta zapovednika 
ogledovala trdnjavo, kjer je najslabsa, bi bilo generala skoraj 
ubilo, ko mu je sovrazna kroglja odnesla del klobuka. Vodo 
pa je bilo sovrazniku tesko zapreti, ker je bilo na istem bregu 
vec studencev; vendar so krajisniki pod zapovednistvom grofa 
Ferdinanda Herbersteina zasuli glavni studenec, drugega pa 
okuzili s tem, da so vanj vrgli ustreljenega Turka, katerega 
so poprej namazali z gnojem. Slednjic je bilo Turkom tako 
hudo za vodo, da so mesili kruh z zivinsko krvjo. Zdaj se 
niso mogli vec drzati, nego so se predali, a sele po dolgotrajnih 
pregovorih. Nasi so jih odpravili cez goro Plesivico. Bilo jih 
je okoli tisoc. Ko so bill ze tri ure od Udbine, so se Turki 
popravdali s spremljaci, a neki Turek je ubil nasega vojaka. 



150 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



Nato nastane strasno klanje, tako da jc komaj 30 Turkov po- 
begnilo na dobrih konjih. Tudi v Udbini je bral Marko Mesic 
svecano maso zahvalnico v razvalinah starodavne stolne cerkve 
krbavskih skofov. Se dandanes spomlnja kamenit spomenik na 
polju Visuckem na to slavno hrvasko zmago. Krajiska vojska 
se je podala za tern v Krbavico, a drugi dan na Plaski, odkoder 
se je karlovski general Herberstein povrnil v Karlovec, a Marko 
Mesic se je odpotil s primorskimi krajisniki v Zrmanjo, kjer 
se je zdruzil s cetami Stepana Jankovica in Elije Smiljanica, 
pa so osvojili Zvonigrad in Rakovnik. Zbog teh sijajnih zmag 
hrvaskih cet se je razlegala siava Hrvatom po vsej Evropi. 
V zavodu, ki so ga imeli Hrvati v Bolonji na Laskem, so 
Hrvati svecano proslavili zmago licko in zrinjsko, a Bolonjani 
so se zbrali pred hrvaskim zavodom ter odusevljeno klicali : 
Ziveli hrabri Hrvati in ban hrvaski! Ti osvojeni kraji niso 
imeli svojih posebnih poglavarjev, nego so bili podlozni de- 
loma senjski, deloma pa otocki stotniji. Pravi upravitelj vseh 
vojnih, upravnih in cerkvenih poslov v Liki pa je bil za neka] 
casa sam Marko Mesic, ki je od tega casa zivel vecjidel v Liki. 
General Herberstein je nagovarjal licke Turke, da ostanejo 
na svojih starih mestih, ter jim obljubil, da jim ostanejo vsa 
njihova dosedanja posestva, ce se dado pokrstiti. Cesar je ta 
odlok Herbersteinov potrdil 1. 1690 ter se posebej priporocil 
doticni duhovni oblasti, naj posilja v Liko sposobne in za 
krscansko vero gorece duhovnike. ^) Mnogo Turkov je zares 
ostalo in najvec jih je pokrstil sam junaski Marko Mesic na 
povelje generala Herbersteina, kakor Mesic sam poroca iz Brinja 
meseca julija 1689 senjskemu kanoniku Stepanu Bozicu ter 
ga obenem prosi, naj mu poslje se enega pomocnika s svetim 
oljem V cim vecji meri, ker ima dosti Turkov. Obenem ga 
prosi za knjigo „doktrinu hrvacku" in se za druge hrvaske 
knjizice ter za „circulum aureum", Tudi poroca kanoniku, da 
je rekel general Herberstein, naj poslje v Liko pater Lazari 
jezuite. Na to pristavlja Mesic, da naj pazijo v Senju, da ne 
bi to kesneje skodilo duhovnikom senjske skofije v Liki in 
Krbavi.-) Marko Mesic je med tem neumorno delal med mu- 
hamedanci v Liki in Krbavi ter jih spreobracal na krscansko 
vero od vasi do vasi. Ker je ostala pa med tem zupa v Brinju 
brez duhovnika, je sporocil kanonik Bozic generalu Herber- 
steinu, da ni nobenih zaprek misijonarstvu Mesicevemu v Liki 
in Krbavi, samo svoje zupe pri tem ne sme prevec zanemarjati. 
General Herberstein se je seveda zavzel za Mesica ter oponesel 
Bozicu njegovo ocitanje. Toda kanonik Bozic je vrsil le svojo 
dolznost, ce je opomnil Mesica, ker tudi senjskemu skofu Gla- 

') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 395—396. 
'') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 393. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 151 

vinicu ni bilo po volji tako ravnanje Mesicevo. Za Liko in 
Krbavo se je dalo pa pri vsem tern mnogo storiti, kar sta 
dokazala tudi kanonika Racic in Domazetovic, ker sta poleg 
svoje sluzbe opravljala tudi duhovna opravila med lickimi mu- 
hamedanci. Zato je oba priporocil generalu Herbersteinu; na 
Mesica se je pa potozil, ces, da se ponasa tako, kakor da je 
sam pjelat in da ne pripozna Bozica za svojega predstojnika.^) 
Ze kesno v jeseni 1. 1689 po osvojenju Like in Krbave 
in malo casa pred svojo smrtjo je udaril general Herberstein 
s krajiskimi cetami pod sam Bihac. Sploh je bila namrec pri- 
znana potreba, da se ta trdnjava osvoji cim prej in da se Turki 
vrzejo potem nazaj cez Uno. Za to podjetje pa Herberstein ni 
imel dovolj vojske niti bojnih priprav ter se je moral vrniti v 
Karlovec brez zmage. -) Tukaj je kmalu potem vsled velikih 
naporov obolel in 30. novembra umrl v Gradcu, kamor se je 
bil podal na lecenje. V vsem je sluzil Ivan Josip Herberstein 
na Hrvaskem 34 let, 14 v varazdinski, a 20 v karlovski ali 
hrvaski Krajini. Truplo so pripeljali iz Gradca v Karlovec ter 
ga pokopali v cerkvi sv. Josipa. To cerkev je dal sezidati sam 
general 1. 1680 od blaga zaplenjenih posestev Petra Zrinjskega 
in Frana Frankapana. Bila pa je ta cerkev zidana v lepem 
slogu V podobi rotunde; imela je troja vrata ter majhen zvonik 
na okroglo streho. Ozaljsana je bila z lepimi oltarji in slikami; 
V njej so bile shranjene kosti sv. Prospera. Zunaj na procelju 
je bila lepa slika, ki je predstavljala boj malteskih vitezov s 
Turki na spomin vojevanja generala Herbersteina, ki je bil 
malteski vojvoda 1. 1686. Pri tej cerkvi sv. Josipa je utemeljil 
Herberstein z dovoljenjem velikega mojstra malteskega reda 
1. 1689 komendo, kateri je zapisal v oporoki grascino Novigrad 
na Dobri, nekdaj frankapansko posestvo in grascino Lienberg 
na Koroskem. V oporoki je dolocil general Herberstein, da bo 
upravljal komendo sam, dokler bo ziv, po smrti svoji pa izroca 
vso skrb svojemu sorodniku grofu Ivann Ferdinandu Herber- 
steinu, vitezu malteskega reda, in Maksu Schlangenbergu nadzor 
nad cerkvijo in nad duhovniki; oba naj si po svoji smrti zopet 
dolocita naslednike. Tudi je general Herberstein priporocil svojo 
oporoko vsem svojim naslednikom v karlovskem generalatu, 
vsem krajiskim oblastim in polkom, ki bodo stanovali v Kar- 
lovcu. Ker ni bilo v Karlovcu se duhovnikov malteskega reda, 
je dolocil Herberstein, da se podeli sluzba Ignaciju Stelzu, 
profesorju bogoslovja v Strassburgu in dvema kaplanoma. Ko 
ne bi bilo scasoma duhovnikov jeruzalemskega reda, naj vza- 
mejo izvrsitelji oporoke tri kaplane za sluzbo bozjo brez razlike 

') Radoslav Lopasic. Spomenici hrvatske Krajine. II., str. 396. Porocilo 
je pisano v Senju v hrvaskem jeziku 1. 1689. 

-) Radoslav Lopasic. Bihac i bihacka Krajina. Zagreb 1890, str. 105 — 106. 



152 Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



narodnosti (wessen nation sie immer seynd), a najzasluznejsi 
med njimi naj bo predstojnik. Stanovati pa morajo vsi v eni 
hisi in potem prositi velikega priorja, da jih sprejme v malteski 
red. Komendator pa more biti le Nemec. Potem je dolocil 
Herberstein tudi vse glede sluzbe bozje v cerkvi sv. Josipa. Od 
te sluzbe bozje se opravljajo se dandanes v zupni cerkvi vsako 
sredo popoldne litanije in blagoslov. Pri volitvi komendatorja 
imajo tujci (razen Nemcev in Hrvatov) le aktivno pravico, a 
ne tudi pasivne. Malteski redovnik dobi na leto deset ogrskih 
goldinarjev, ce je duhovnik tega reda, sicer pa je hisa v mestu, 
kjer stanujejo, prosta vsakega davka. Postaviti se ima tudi 
organist z dvema pevcema, ki bota pela pri sluzbi bozji. Ce 
se dobe trije kaplani, naj bo eden od njih opat, ce jih pa ne 
bi bilo, naj se izroci sluzba bozja franciskanom v Karlovcu, 
ali se mora z njimi prej pogoditi glede nagrade. Ce bodo 
namesceni duhovniki njegovega reda, naj uzivajo zgoraj ime- 
novana posestva; ce bodo postavljeni pa posvetni duhovniki, 
naj jim da grof Ferdinand Herberstein vse potrebne stvari, 
kolikor morajo dobivati, sam pa naj upravlja posestva. Po 
smrti njegovi pa ostane vse duhovnikom, kateri imajo pravico 
nad cerkvijo in opravljajo sluzbo bozjo. Le nadzor imajo 
oblasti, da se vrsi vse in vedno tocno po oporoki generalovi. 
Nevredne duhovnike ima oblast pravico odstraniti. ^) 

Ker se pa ni po propisih oporoke nastanil na Hrvaskem 
niti kesneje noben clan malteskega reda, je izrocil sinovec za- 
kladateljev grof Ferdinand Herberstein oskrbovanje zaklade pri 
cerkvi sv. Josipa karlovskim franciskanom za letno nagrado v 
znesku 550 goldinarjev od dohodkov Novega grada. Ko so pa 
Maltezi 1. 1745 prodali Novi grad baronu Stepanu Petacicu, je 
izplaceval franciskanom novi posestnik Novega grada tudi toliko 
vsoto. Ko so prisli v Karlovec piaristi, so se trudili, da dobe 
oni to zaklado sv. Josipa, posebno po pozaru cerkve sv. Barbare 
1. 1774. Cerkev sv. Josipa je bila sicer izrocena piaristom, 
zaklade pa niso dobili, marvec je bila za vselej zagotovljena 
karlovskim franciskanom po posebnem odloku papezevem. 
Skoda, da je cerkev sv. Josipa zadela zalostna usoda ze sto 
let po njenem utemeljenju. Ze 1. 1788 so jo porabili za magazin, 
kjer se je hranil smodnik in strelivo, kesneje pa za klet, kjer 
so hranili vino, konserve in drugo hrano za vojsko, a 1, 1790 
so jo priredili za navadno krcmo. L. 1833 jo je zapovedalo 
karlovsko mestno poglavarstvo podreti. Herbersteinovo truplo, 
ki je bilo tukaj pokopano, pociva se dandanes na tistem trgu, 
le nadgrobna ploca je vzidana v zupni cerkvi sv. Trojice na 
desni strani. 



') Radoslav Lopasic. Spoinenici hrvatske Krajine. II., str. 397— 400. 



Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberstein. 



153 



Napis na plosci se glasi : ') 

Joannes Josephvs S. R. I. Comes Ab Herberstein 

Melitae lam Sacer Germaniae Redditvs 

In Varasdinensivm Confinis Carolostadiense Greatum Mervit, 

Jbi XIV: Hie XX: Annis Emensis. 

Keligioni Hvngariae Prioratv Magnvs 

Leopoldo Primo S. A. a Consilio Arcanvs Evasit, 

Svorvm Maritimae Classis Archithalassvs 

Dvm Pontificiis Etiam, Et Etrvscis Triremibvs Imperaret 

Venetje Victoriis Eivs Ope In Peloponeso Ditati. 

In Eqvite Religionem In Consiliario Prvdentiam: 

In Strenvo Generali Magnanimitatem, 

Qvia Capere Nequibant Admirari Debuerant, 

D. Marcvm Debitorem Nact.' Vt Et Foen' Glorias Svx Deberetvr 

Neocastrvm Pyratarvm Biinestris Obsidione Crventa Christianis: 

Adriatico Sinvi vero Div Svspiratam Secvritatem Reddidit : 

Post Bienivm Caesari Restitvtvs. 

Svis Carolostadiensib', Likam Et Corbaviam Fcrro Igneq. Primvm Tervit 

Dein Leopoldo Invictissimo Victam Svbdidit. 

Qvaeri Nesciens, Divinorvni Amans, Deo Cliarvs, Cssari Acccptvs 

Coniiniis Vtilis, Inimico Semper Svspectvs. 

Sic Omnib' Dvm Praefvit, Tvtvs Profvit. 

Viator, Vt Spectes, Qvod Expectas, 

Famam Consvle, Terra Mariq. Vestigia Repete 

Qvi LVI. Annis Vixit Gratvs, Hie Qvicscit Desideratvs 

Tv Ne Abcas Ingratvs 

Die Cvm Joanne Ferd.do Eivs Ex Fratre Nepote, Relig. vero Confrat. 

Vt Hie ReLIglosVs FVDator VlVat yEtcrnvm Beatvs. 

C. P. 

') Radoslav Lopasic. Poviest grada Karlovea, str. 123; 206. 




Jan Lego. 

y^ i vl j e oj e pi s. 

Spisal Iv. Lah. 

Ne spominjam se vec natanko, kako sem se prvic seznanil 
z Janom Legom. Bilo je to meiida v praskem muzeju, ko smo 
ga skupaj obiskali slovenski akademiki v Pragi. Spremljal nas 
je po vseh oddelkih in nas opozarjal na razlicne znamenitosti 
V zbirkah. Posebno dolgo smo se zamudili v ge^oloskem od- 
delku, ker so tam zbirke njega najbolj zanimale. Cudili smo se 
nemalo, ko nam je razlagal vse v lepi, cisti slovenscini. Takrat 
sem torej videl prvikrat slovenskega konzula v Pragi. Ponudila 
se je kmalu prilika poblize seznaniti se z njim. Jan Lego je 
zbiral vsako nedeljo popoldne na svojem stanovanju slovenske 
goste. V muzejski pisarni se je nerad dalje casa mudil z 
obiskovavci, Ijubse mu je bilo, da so ga ob prostiii urah 
obiskali na njegovem domu. Posebno veselje je imel s tem, 
da je zbral vsako nedeljo popoldne pri svoji mizi nekaj praskih 
akademikov ter se z njimi pogovarjal o raznih socasnih vpra- 
sanjih. Zasel sem bil kmalu v ta domaci krog in imel sem 
tako priliko spoznati misljenje, stremljenje in delovanje Legovo. 
Stanoval je na Zizkovu v Milicevi ulici st. 2. Hisni posestnik 
gospod Ruzicka, pivovarnar, je bil nam Slovencem zelo na- 
klonjen in nas je rad vabil tudi k sebi na gosti ter nam je 
postregel z izbornim pivom in s ceskimi kolaci. Jan Lego je 
stanoval v drugem nadstropju; tam v oni sobici je bil torej 
nekak slovenski konzulat. Ko sem vstopil, me je pozdravila 
gospa Legova s svojo znano Ijubeznivostjo, s katero je spre- 
jemala znance in neznance. V drugi sobi je okoli siroke mize 
sedelo nekaj mladih Slovencev in skoncema je sedel stari Jan 
Lego s svojim izrazitim, resnim obrazom ter si gladil srebrno- 
sivo brado. Na mizi so stale steklenice s pivom, na kroznikih 
so lezali „zakuski". Nisem bil ne prvi ne poslednji, ki je tako 
prisel V to prijazno druzbo. Hodili so sem slovenski studentje, 
odkar so studirali v Pragi. 

Pogovor pri mizi se je gibal navadno le okoli slovenskih 
razrner. Ob casu, ko sem prisel v njegov krog, je bil Jan Lego 
ze siv starcek, saj je imel ze svojo sedemdesetletnico za seboj. 



Iv. Lah: Jan Lego. 155 



Poznala se mu je starost in trpko, trudapolno zivljenje je bilo 
zapustilo na njem svoje sledove. Vendar je bila vedno jasna 
njegova misel in mladih idealov ni mogla uniciti teza let. 
Cudili smo se vsi velikemu zanimanju, s katerim je zasledoval 
vse nase kulturno gibanje. Zgodilo se je, da smo govorili o 
nasih razmerah in smo lahkomiselno skakali s tocke na tocko, 
ne da bi bili skusali stvar globlje premotriti. Jan Lego je utihnil 
med pogovorom ves zamisljen in ko smo bili ze dalec s svojim 
pogovorom, prisel je on s svojim vprasanjem nazaj na tocko, 
ki se mu je zdela vazna; kar mu ni bilo jasno, je hotel izvedeti 
natancno in je skusal dati primerne zglede in nasvete. Malo je 
Ijudi, ki bi po svojih sedemdesetih letih ohranili isto cilost 
duha, ki bi z isto enerzijo zasledovali velike smotre, kakor jih 
je zasledoval Jan Lego. Tri vazna vprasanja, se mi zdi, je cutil, 
da mora se razresiti, da izpopolni svoj pomen, ki ga je imel 
V cesko-slovenski vzajemnosti : vprasanje slovenskega salonskega 
jezika, mladinske knjiznice na Koroskem in zblizanje ceskega 
in slovenskega dijastva in uciteljstva. Deloval je v tem smislu 
ze dolgo vrsto let, a dela je preostalo se toliko, da se mu je 
zdelo, da smo v vsem sele v zacetku. Govorili smo vsak kolikor 
toliko V svojem narecju, Jan Lego pa je govoril cisto slovenscino 
in narecja mu niso bila po volji: „Glejte", je rekel, „privaditi 
se morate, da govorite cisti knjizevni jezik, ker je le tak raz- 
umljiv n.pr. nam Cehom. Slovenci potrebujete cistega salonskega 
jezika, ki naj bi bil bogat na izrazih, ki se nahajajo tudi v 
drugih slovanskih jezikih. Tako bi se vedno lahko razumeli." 
Zato je z velikim zanimanjem zasledoval boj med bralci in 
bravci in je — s prakticnega stalisca — stal na strani elovcev . . . 
Ustanavljati mladinske knjiznice po Koroskem, se mu je zdelo 
za nas zivljenskega pomena. A tezko je ustanavljati mladinske 
knjiznice, kjer ni mladinskih knjig. Jan Lego se je trudil, da 
bi pospesil naso mladinsko knjizevnost in je v tem dosegel vsaj 
nekaj uspehov, mladinskih knjiznic na Koroskem pa ni docakal . . . 
Pri zblizevanju in medsebojnem spoznavanju ceskega in slo- 
venskega dijastva in uciteljstva je pred vsem zelel, da bi prislo 
cim vec slovenskih akademikov studirat v Prago in da bi 
obiskovali ceske kolege na pocitnicah, da spoznajo dezelo in 
narod, posebno v narodno eksponiranih krajih ; zelel je posebno 
ozke stike med ceskim in slovenskim uciteljstvom, ki naj bi se 
pocitnicah obiskovalo in seznanjalo drug druzega z jezikom 
in literaturo. To so bile nekako tocke, pri katerih se je tako 
rad ustavil Jan Lego, saj so bile to tri glavne smeri njegovega 
dela, katerega cilj je bil : zblizanje ceskega in slovenskega naroda. 
Mnogo je dosegel s svojim neumornim delom, mnogo je pri- 
nesel cas sam s seboj, a mnogo vec je se hotel Jan Lego. 
Hotel je, da bi na veceru svojega zivljenja videl, da je krepke 



156 Iv- Lah: Jan Lego. 



korenine pognalo drevo, kateremu je bil on v mladosti skrben 
vrtnar; sadov ni cakal za sebe, hotel je, da jih uzivajo drugi. 
Bil je pozrtvovalen in nesebicen delavec na polju cesko-slovenske 
vzajemnosti. 

Beseda „vzajemnost" je scasom rodila delo. Zivimo v 
dobi dela in delo govori zdaj mesto Ijudi. Nic na svetu, pravi 
Emerson, ne stoji osamljeno ; vse je produkt casa in ima svoje 
ozadje. Tako je bila vzajemnost produkt casa in je imela svoje 
ozadje, tako je danes delo vzajemnosti produkt casa in ima 
svoje ozadje, tako je bil Jan Lego pojav casa in je imel svoje 
ozadje. 

Govorimo li o cesko-slovenski vzajemnosti pri Janu Legu, 
ni bila pri njem nikdar to, kar je bila pri drugih. Njemu je bila 
vzajemnost delo in temu delu je posvetil vse svoje zivljenje in 
vse moci. On je bil, ki je tudi v oni dobi lepih besedij kazal 
pot dela. Celo njegovo zivljenje je bilo posveceno temu delu, 
skromen in tih delavec je bil v tern oziru — in ravno v tem 
je kos Onega ceskega mirnega znacaja, ki se ogiblje javnemu 
vpitju in dela, tiho, pocasi, neprestano. Delo, ki ga je vrsil on, 
se imenuje drobno delo, delo, ki je na videz brezpomembno, 
ki je skrito in brez suma, a ima velikanske uspehe. Treba bo 
nadaljevati za njim . . . Zato je bilo skrito in brez suma njegovo 
zivljenje, ni dosegel niti visokih sluzb, niti velikih casti. Ves 
njegov trud je bil posejan dalec od njega, videli so ga samo 
delavci, ki so sli za njim ... In vendar, ce pogledamo v naso 
polpreteklo kulturno zgodovino, vidimo v njej jasno njegovo 
osebo, kako gre s trdimi koraki po dolgi beli cesti in vec in 
vec jih gre za njim. Bolj in bolj se siri cesta, bolj in bolj jo 
polnijo delavci. 

Vzajemnost slovanska je bila velika misel, ki jo je kakor 
resilno zvezdo vodnico zagledal slavni pesnik „Slavy Dcery", 
Jan Kollar. Kakor je po razbitih Napoleonovih vojskah zacela 
vstajati skupna Germanija kot ideal mladih Nemcev, tako se je 
zasvetila mladim Slovanom — Slava. Stara zgodovina in idealen 
polet sta dva karakteristicna znaka one romanticne dobe. Delo 
te dobe je Slava in ima na sebi oba znaka dobe. Kollar sam 
je postal prvi svecenik te Slave in je klical ves slovanski svet, 
naj pride in moli veliko novo bozanstvo, katerega svetisce je 
vzajemnost slovanska. Kollar je bil idealist. Iskal je Slovanov 
po cell Nemciji in celo v Italiji, budil je mrtvece iz grobov in 
je pri tem skoraj pozabil zivih. A nasli so se delavci, ki so 
iskali potov k uresnicenju velike ideje in nasli so pot med- 
sebojnega zblizevanja, spoznavanja in izpopolnjevanja. Na jugu 
hiti Stanko Vraz z Ilirci buditi narod ter zdruzevati Slovence 
in Hrvate, na severu se oglasa Celakovsky in isce zvez in 
znanja s Presernom. Ako pomislimo na vse okolnosti, vidimo, 



Iv. Lah: Jan Lego. 157 



kako tezka je bila takrat pot vzajemnosti. Toda delavci so bili 
pridni in se niso strasili tezav. Malo so govorili o vzajemnosti, 
a njih cilj je bil jasen. Nismo imeli takrat posebnih glasnikov 
te ideje in se dolgo pozneje ne. Ilirci so pomrli, Preseren in 
Celakovsky sta utihnila in prenehalo je — vsaj pri nas — 
medsebojno zblizevanje in spoznavanje. „Novicarji" so se 
poprijeli dela doma in niso iskali ne^ Slave ne vzajemnosti. 
Leto 1848 nas je naslo nepripravljene. Sele „Glasnik" je zacel 
nekako opominjati na druge slovanske jezike, ko je prinasal 
kratke tekste iz vseh slovanskih literatur. „Cvetje iz domacih in 
tujih logov" je imelo pomnoziti naso malo literaturo in tu 
zadenemo ze na „Babico", ki jo je prelozil Cegnar s pomocjo 
Legovo. Od te dobe se zacne tudi politicno zblizevanje Cehov 
in Slovencev in na poti zblizevanja in spoznavanja, ki smo jo 
hodili poslej, stoji neutrudljivo delavni — Jan Lego. 

Zivljenje dela cloveka, toda Ijudje tvorijo zivljenje. In 
tako bi lahko rekli, da so prinesli casi in razmere, da je postal 
Jan Lego to, kar je bil, ko bi ne videli stotero Ijudi na isti 
poti, V istih casih in istih razmerah, ki niso postali to, kar je 
bil on. Trdna, resna, neomahljiva volja je bila, ki je zmagovala 
nad Ijudmi in razmerami, jasen cilj je bil, ki je vodil Jana 
Lega V nejasnih casih po poti naprej. 

Jan Lego je bil sin ceskega ucitelja. Rodil se je 14. ki- 
mavca 1832. leta v Lhoti pri Zbirovu. Ljudsko solo je obiskoval 
V Strasicah, leta 1845 je prisel na gimnazijo v Plzenj. Tu je 
dozivel nemirno 1848. leto, ki je prineslo izpremembo tudi na 
gimnazijo, kajti zavod je postal dvojezicen, cescina je dobila 
isto pravico z nemscino. Ceski profesorji, kakor Karlik, Smetana 
so bili narodni buditelji in so vplivali tudi na solsko mladino. 
Razmere v mestu so se hitro izpremenile, prej ponemcena 
Plzenj je pokazala svoje cesko lice. To vse je vplivalo na 
mladega Jana Lega, ki je kot gimnazijec pokazal tudi pisa- 
teljski talent. Leta 1851 je koncal studije v Plznji in stopil kot 
pomozni uradnik v sluzbo pri eraricnih zeleznicah na Zbirov- 
skem. Poslej je sluzboval v Strasicah, v Holoubku, v Dobfivi, 
nazadnje v Karlovi Huti pri Berovnu. Povsod je bil vnet narodni 
buditelj in priden^delavec na polju prodirajoce ceske kulture. 
Tako je pomagal Spatnemu pri slovarju v ceski ogljarski ter- 
minologiji, predaval je delavcem o ceski zgodovini itd. V 
Karlovi Huti je prisel v hiso ceskega rodoljuba Machacka ter 
postal domaci ucitelj njegovih hcerk; ustanovil je gledalisce in 
je bil na njem sam igravec in reziser. Gledalisce so smatrali 
Cehi vedno za eno najvaznejsih kulturnih naprav in to jim je 
ostalo od casov prerojenja pa do danes. Tako se je Lego po- 
prijel vsega dela, ki je bilo potrebno k probujanju naroda in 
pri tern skoraj pozabil nase in na svojo bodocnost. 



158 



Iv. Lah: Jan Lego. 



Tisti cas je postal Legov rojak A. Nedved dirigent filhar- 
nionicnega drustva v Ljubljani. Po nasvetu svojega prijatelja je 
prosil Lego za sluzbo pri dezelni vladi na Kranjskem in je 
dobil mesto kancelista pri glavarstvu v Kamniku. Bilo je leta 
1857 na vernili dus dan, ko je dospel Lego na Kranjsko v 
Kamnik. Toda mesto je bilo med tern ze zasedeno in zadovoljiti 




se je moral z malim mestom pri sodnem oddelku z 20 gld. 
mesecne place. Prihajalo je takrat in pozneje k nam mnogo 
Cehov z razlicnimi poklici; mnogo njih je ostalo za nas brez 
pomena; izpolnili so svojo dolznost in so odsli. Mnogo njih 
pa je storilo vec kot svojo dolznost in so dobili svoj pomen 



Iv. Lah: Jan Lego. 159 



V nasem kulturnem zivljenju. Ne more se reci, da smo s „slo- 
vanskim" gostoljubjem in bratsko Ijubeznijo sprejemali tudi one 
Cehe, ki so prisli k nam z najboljsimi nameni; prepogosto smo 
videli V njih samo kviskusileze, — delavni in marljivi Cehi so 
nase Ijudi nadkriljevali in — zavist ter nevoscljivost sta bili 
posledica razlicnih avanzma. Tako tudi Lego v Kamniku ni 
nasel prijateljskih src in ce je prej sanjal o „bratih Slovencih", 
je dozivel tu nemalo razocaranje. Pri nas v oniii letih po mestih 
daleko ni bilo onega navdusenega narodnega zivljenja kakor 
na Ceskem, posebno nase uradnistvo one dobe je bilo se dovolj 
nemcursko. Toda Lego je vedel, da brez dela ni uspeha in da 
ena lastavica se ne napravi pomladi. S prijaznostjo in Ijubezni- 
vostjo je skusal pocasi uniciti predsodek o „Pemcu" in si je 
kmalu pridobil v Kamniku prijateljev. Najzvestejsi prijatelj mu 
je bil M. Mocnik, uciteij na tamosnji dekliski soli, poznejsi 
urednik „Uciteljskega Tovarisa" v Ljubljani. Pri njem se je 
Lego temeljito naucil slovenscine. Ze takrat je Lego videl v 
uciteljstvu ono veliko silo, ki lezi v nji cela bodocnost naroda, 
kajti ona ima vzgojo. Ostal je slovenskemu uciteljstvu do smrti 
zvest prijatelj. 

Leto dni je skoraj ostal Lego v Kamniku, ko ga je srecen 
slucaj seznanil z namestnikom grofom Chorinskym, ki ga je 
poklical V svojo pisarno v Ljubljano. Tako je prisel Lego v 
sredisce Slovenije, kjer pa nikakor ni nasel tega, kar je pri- 
cakoval. Pred vsem je videl, da imajo Slovenci zanemarjeno 
drustveno zivljenje, da jim manjka delavnih narodnih drustev, 
ki bi s svojimi prireditvami budila Ljubljance-zaspance. Vstopil 
je kot pevec v moski zbor filharmonicnega drustva in je skusal 
V drustvo zanesti vec slovenskega duha. Nabral je med svojimi 
prijatelji 29 gld. ter jih izrocil Bleiweisu, da jih razpise kot 
nagrado za najboljso slovensko skladbo. Znacilno za one case 
in za gotove Ijudi je, da je nagrada lezala tri leta pri Bleiwejsu. 
Lego se je tega se v pozni starosti pogosto spomnil. Sele 
leta 1862 je dobil to nagrado K. Masek za skladbo „Kdo je 
mar." Kaka indolenca je vladala vsa ta leta po Ljubljani, nam 
je povedal ze dr. Vosnjak v „Spominih". Jan Lego je bil, ki 
je povzdignil drustveno gibanje posebno v filharmonicnem 
drustvu, vzbudil je zanimanje za slovensko pesem in od te 
dobe je rastlo zanimanje in vzrastla je iz njega nasa „Glasbena 
Matica", ki ima svoj zacetek prav v teh prvih slovenskih pevskih 
zborih. O gibanju na Slovenskem je Lego porocal v ceske 
casopise (tako o slovenski pesmi in o pevcih Slovencih v 
praskega „Daliborja") in enako je izcrpaval razne stvari iz 
ceskih casopisov za Bleiweisove „Novice". Zdi se mi Jan Lego 
kakor oratar, ki uci orati. Znal je zasaditi drevo in je urezal 
globoko brazdo, da je dokazal, da se da orati. „Glejte, tako 



160 Iv. Lali: Jan Lego. 



je treba", je rekel in prisli so delavci in so orali za njim, on 
pa je moral drugam, da je istotako vzbudil delavce drugod. 
Komaj se je dobro udomacil v Ljubljani, ze so ga leta 1860 
prestavili k namestnistvu v Trst. Dasi je deloval Jan Lego 
previdno in pazno, kakor so zahtevale tedanje razmere, vendar 
so zapazili Ijudje, ki jim slovensko gibanje v Ljubljani ni bilo 
po volji, da more tudi tak mlad uradnik, ki ne razpolaga z 
velikimi sredstvi, zanesti v druzbo mnogo njim neljubega ognja, 
zato so ga odstranili. Toda Lego je tudi v Trstu hitro nasel 
svoje polje dela. Ustanovil je „Slovansko pevsko drustvo", ki 
je prirejalo koncerte in zbiraio k sebi trzasko inteligenco. Iz 
drustva se je kmalu razvila trzaska „Slovanska citalnica". Kmalu 
je Lego dobil novo mesto pri trzaskem pomorskem zapoved- 
nistvu; sestavljal je pri tej priliki cesko pomorsko terminologijo 
in pridno dopisoval „Narodnim listom" v Prago o nasih 
tamosnjih razmernh. Glavna prijatelja v Trstu sta mu bila 
Levstik in Cegnar. Zadnjemu je Lego pomagal pri prevajanju 
krasne „Babicke". Toda tudi tu je bilo njegovo delo kratko, 
kajti ze koncem istega leta so ga prestavili k pomorskemu 
ministrstvu na Dunaj. Tuje imel priliko poslusati predavanja 
slavistov Fr. Miklosica in Sembere in to priliko je tudi porabil, 
da je izpopolnjeval svoje doneske k ceski terminologiji, ki jo 
je sestavljal za Riegrov „Slovnik Naucny". Leta 1869 ^se je 
hudo prehladil pri Tegetthofovem pogrebu in je odsel na Cesko 
V Myto pri Rokycanih v zacasni pokoj. Ustanovil je tu zensko 
izobrazevalno drustvo „Milado" in po njegovem prizadevanju 
se je ustanovila tam ceska delniska pivovarna. Leta 1872 je 
bil poklican v sluzbo k puljskemu arzenalu. Ker pa se je 
bolezen povrnila, so ga upokojili kot adjunkta c. kr. pomorskega 
komisarijata. Zdravil se je nekaj casa na Bledu, potem je pa 
odsel v Prago, kjer je v ,,Svetozoru" zacel priobcevati clanke 
o slovenski zemlji in o nasem narodu pod naslovom ,,Obrazy 
z Krajiny". Poslej je bil Jan Lego prost in mogel je prosto 
vrsiti svojo nalogo. Isto leto je tudi nekak mejnik v nasem 
narodnem zivljenju, kajti to leto so si odlocno stopili nasproti 
stari vsezaverodomcesarjevci in novi Ijudje, katerih geslo je 
bilo: vse za omiko, napredek in svobodo. Napredek pa pomeni 
korak od malega k velikemu in tu je dobila vzajemnost svoj 
pomen. Leta 1873 je obiskal Jan Lego zopet svojo priljubljeno 
slovensko zemljo, ki je zivel za njo prav kakor za svojo 
domovino. Nastanil se je na Bledu in je delal izlete na razne 
kraje. Imel je dobiti mesto pri dezelnem odboru kranjskem, 
kar se pa koncno ni zgodilo. To nam spricujeta sledeci dve 
pismi Levstikovi, ki ob enem v jasni luci kazeta dobro prija- 
teljsko Levstikovo srce. To sta edini dve pismi, ki se nahajata v 
Legovi korespondenci od Levstika; priobciti jih hocem doslovno: 



Iv. Lah: Jan Lego. 161 

Dragi prijatelj ! 
Uze mesec dnij je, kar sem Ti ^pisal, a odgovori'i mi 
nijsi. Ali nijsi prejel inojega pisma? Ce si se v Bledu, pridi 
naglo V Ljubljano. Za zdaj pri dezelnem odboru dobodes 
diurnum, pozneje tudi kaj boljsega, ce Bog da ; a dezeini odbor 
diurnista naglo potrebuje, ker se zacne zborovanje dezelnega 
zbora, kakor ves, uze 26. novembra, torej naglo pridi ! Pozdravlja 
Te Tvoj stari prijatelj 

Levstik. 
Ljubljana 21. nov. 1873. 

Drugo pismo se glasi : 

Dragi prijatelj ! 
Oba Tvoja poslednja lista sein dobil se le vceraj, lezala 
sta V soli pri prokletem vratarja Wolfu. Naglo Ti odgovarjam : 
mahoma pridi v Ljubljano, pri dezelnem odboru dobodes precej 
delo. Prilozil sem Ti 5 gld. in to karto, katera ti utegne po- 
magati, ce stanujes pri Petranki, kajti g. Arko je tani xrlo 
dobro znan. Na svidenje 

Tvoj Levstik. 

Ljubljana, 28. nov. 1873. 

(Prilozena je vizitka : Albin Arko, Journalist, ki priporoca 
Lega „auf das Warmste.") 

Znano je, v kakem polozaju je takrat zivel Levstik, in 
znak velikcga prijateljstva je, kako se je zavzel za Lega. In 
vemo, da je bil Levstik brezobziren in ne vsakemu prijatelj. 
Lego torej mesta pri dezelnem odboru ni dobil in morda je 
bilo prav, kajti blizali so se casi, ko je bilo zelo potrebno, 
da smo imeli slovenskega konzula v Pragi. Med drugimi izleti, 
ki jih je Lego napravil pp slovenski zemlji, je bil velikega 
pomena izlet na Triglav. Sel je skupaj z jeseniskim uciteljem 
Bernardom. Videl je, kako si Nemci svojijo kras slovenskih 
gora, in videl je tudi tu potrebo dela. Na njegov nasvet se je 
pod starosto Iv. Hribarjem v Ijubljanskem Sokolu osnoval nekak 
planinski odbor, ki je imel skrbeti za markiranje potov v slo- 
venskih planinah. Iz tega odbora se je rodilo pozneje nase 
,,Slovensko planinsko drustvo", ki je do danes zasedlo ze 
skoraj vse vazne postojanke v nasih gorah. Jan Lego pa je 
sodeloval tudi pri ustanovitvi ceske podruznice slovenskega 
planinskega drustva, ki je ena najdelavnejsih, ki privabi vsako 
leto sto in sto ceskih gostov v nase kraje in na nase planine. 
Leta 1874 se je vrnil Lego nazaj na Cesko, kjer je dobil v 
Pragi sluzbo v muzeju kraljestva ceskega. V novem muzeju je 
urejeval zbirke bakro- in jeklorezov, in glasbeni oddelek, kate- 
remu je ostal potem upravitelj do konca svojega sluzbovanja 

11 



152 Iv. L;iti: Jan Lego. 

V muzeju. Bil je v muzeju izvanredno delavna moc, svoj prosti 
cas pa je porabil za to, da seznani cesko javnost s Slovenci. 
Porocal je o nasih razmerah v razne ceske casopise ter ustanovil 
„cesko-slovensky spolek", ki je prenehal sele z njegovo smrtjo, 
ko je ze izpolnil svojo dolznost. V tem drustvu je zbiral svoje 
prijatelje in Ijudi, ki so se zanimali za Slovence, predaval je 
o nasih krajih in razmerah. Predaval pa je tudi po drugih 
drustvih, tako v „Americkem klubu dam", v akademicnem 
drustvu „Slavija" in v „Umelecki Besedi". Zanimanje za Slo- 
vence je bilo takrat veliko in sam Fr. L. Rieger je prisotstvoval 
n. pr. pri njegovem predavanju o Bleiweisu. Ozivotvoril je v 
Pragi tudi „Solo slovanskih jezikov", ki se je po mnogih 
izpremembah ohranila prav do danes. Lego sam je pouceval 
slovenscino in hrvascino. Ostal je v dopisovalni zvezi z vsemi 
svojimi prijatelji na Slovenskem. Kako dobro je pisal slovenscino, 
nam daje izpricevalo sam dr. Gregor Krek, ki mu je bil poslal 
Lego neki rokopis v pregled : 

„. . . Vracam Vam takoj rokopis, kajti razven dveh treh 
malenkostij ni nicesar drugega dvomljivega ; pisete prav, kakor 
bi se bili med nami Slovenci porodili . . ." 

Tako je ostal Lego delaven v Pragi in je pripravljal oni 
veliki dan leta 1885, ko je vsprejela ceska zemlja prvic v vecjem 
stevilu slovenske goste ter jih pozdravila z nepopisnim navdu- 
senjem. Postal je pravi slovenski konzul. 

Slovenski konzul! Mislil sem, da je to nekak paradni 
naslov, kot jih radi dajemo in si jih radi svojimo pri nas v 
raznih oblikah. Pregledoval sem obsirno korespondenco in 
zapuscino Legovo, ki se zdaj nahaja v dezelnem muzeju v Pragi, 
in sem videl, da ni bil brezpomemben ta naslov, Jan Lego se 
je zavedal vaznosti svoje naloge in jo je vrsil z njemu res 
prirojeno vnemo in odlocnostjo. Koliko prevar, koliko pone- 
srecenih poskusov, koliko ovir na vseh straneh ! A njega 
je zivljenje naucilo vstrajnosti in — vstrajal je. Poleg zvez, ki 
jih je imel z odlicnimi slovenskimi prvaki, zelel si je pred 
vsem zveze z dijastvora in uciteljstvom. Zaio je med njegovo 
korespondenco mnozica dopisov od priprostih nizjegimnazijcev 
do abiturijentov, od uciteljev in akademikov pa do visokih 
gospodov. In on ni pozabil na nobeno osebo, odpisal je vsa- 
kemu in ustregel je vsaki prosnji po svojih moceh. Hotel je 
vzgajati. „Vi bodete apostoli naroda" — je pisal mladini — 
„To je dolznost starih : mladino podpirati, dolznost mladih je 
uciti se, citati. Se ne veste, kako se mora narod buditi". Od 
leta 1880 naprej je poslal veliko stevilo ceskih knjig na Slo- 
vensko. Dal je v ta namen vse svoje porabne knjige; zbiral 
je knjige pri svojih prijateljih in najvec jih je v ta namen 
darovala „Umelecka Reseda". Poslal je vsakemu nekaj zabavnih 



Iv. Lah: Jan Lego. 163 



knjig, cesko slovnico in slovar. Iz te dobe je cela vrsta pisem, 
ki so vsa iste vsebine n. pr. : 

,,Velecenjeni gospod 
Blagodusni prijatelj Slovencev ! 

Oprostite, da Vas nadlegujem . . , Slisal sem, da ste pri- 
pravljeni poslati brezplacno ceskih knjig vsakemu, ki se hoce 
uciti cescine. Tudi jaz itd. . . . 

In vsak je prejel po moznosti svoj delez. 

Pisma ta so od dijakov in uciteljev. Po nasih solskiii 
mestih so se pocasi tvorili ceski krozki, ki so skupaj dobivali 
knjige. Z mnogimi teh mladih prijateljev je ostal Lego tudi 
pozneje v zvezi in v prijateljskem obcevanju. V istem smislu 
si je dopisoval z mnogimi duhovniki, ki so se zanimali za 
cescino in ki jiii niso mogli od njega odvrniti niti oni, ki so 
nastopili zoper Lega „Laska bratrska neni kultus pohansky, 
jak nekdo v Lublane mini", je odgovoril Lego na tiste napade, 
ki so izhajali od Rimskega Katolika. Uciteljstvu slovenskemu je 
zelel pred vsem, da se organizira — to je docakal — in da 
si pridobi cim vec pedagogicne izobrazbe. Mnogo pisem nje- 
govih prijateljev-uciteljev prica o gmotni mizeriji slovenskega 
uciteljstva in celo v tem oziru je hotel pomagati, kolikor je 
mogel. Hotel je med njimi imeti mnogo prijateljev, da na ta 
nacin uresnici svoj cilj, zvezo ceskega in slovenskega uciteljstva. 
Kdor pozna danes cesko pedagogicno literaturo, ta ve, kakega 
pomena bi bila uresnicena ideja Legova. Pridobil je urednistva 
pedagogicnih casopisov, (Komensky, Beseda ucitelska), da so 
posiljali nekaj eksemplarov svojega lista zastonj na Slovensko. 
Na ta nacin je hotel razsiriti cesko knjigo po Slovenskem ter 
zbuditi zanimanje za ceski jezik in literaturo. Nasprotno je 
hotel razsiriti slovenske knjige po Ceskem. Kot poverjenik 
„Slovenske Matice" je dobil mnogo clanov v Pragi in izposloval 
pri raznih mestnih svetih na Ceskem, da so mesta postala clani 
„Matice". Nekatera teh mest so ostala pri „Matici" do danes. 
Prvotno so bila: Klatovy, Pisek, Plzenj (ustan.), Jicin, Novy 
Bydzov, CeskyBrod, Chrudim, DvurKralove, Pardubice, Nemecky 
Brod, Domazlice, Kladno, Melnik. Razsirjal je pa tudi druge 
slovenske knjige. Tako mu je leta 1888 poslal Davorin Trstenjak 
nekaj svojih knjig „za Cehe" in je pristavil : „Kaj dela gospod 
Matija Majar? Kedar se z njim sestanete, izrocite mu moj 
pozdrav, recem mu, da sem tudi jaz ni vec krepak, in da 
me 7 krizev prav neugodno nadleguje . . ." (Veliki Vseslovan 
M. Majar je zivel takrat v Pragi v Solski ulici in Lego se je 
mnogo zanimal za zapuscenega Slovenca, ki mu je bil opesal 
vid ; poskrbel mu je dijaka, ki mu je cital novine in knjige) 
A ne samo zaradi knjig so se Ijudje obracali do njega, ampak 

ir^= 



164 Iv. Lah: Jan Lego. 



tudi V drugih zadevah n. pr. zaradi narocil pri raznih ceskih 
tvrdkah, zaradi nast^vljanja ceskih uradnikov pri nas, kjer je 
manjkalo slovenskih i. t. d. Opozarjal pa je tudi nase prvake 
na razne ceske kulturne institucije in na obrambne organizacije. 
Tako je dal povod, da se je po zgledu ceske „Solske Matice" 
ustanovila nasa „Ciril-Metodova druzba". Porocal je o vaznih 
knjizevnih novostih v „Ljubljanski Zvon" ter sodeloval pri 
„Slovanu", nasprotno je zbiral biografije zasluznih nasili moz 
za Ottov „Slovnik naucny". Tako so se ustvarjale pocasi osebne 
in kulturne zveze, spoznavali smo se in se zblizevali. 



Uspeh tega skritega in tihega dela se je pokazal sele v 
poznejsih letih, ko se je pomnozil krog delavcev okoli Jana 
Lega in je zacela govoriti javnost. Cehi so v drugi polovici 
prejsnjega veka hitro napredovali in budili zanimanje zase. 
Narod, ki se je pravzaprav sele leta 1848 prebudil, je vstal 
s celo staro silo in slavo; postali so vzor malim za obstoj 
borecim se narodom . . . Dva velika pojava sta bila, ki sta 
privabila vecjo mnozico Slovencev v Prago. Bilo je to leto 1885, 
ko se je vrsilo veliko vseslovansko romanje na Velegrad in 
leto 1892, ko je bila v Pragi cesko-slovanska narodopisna 
razstava. Slavnostne dni v Pragi leta 1885 nam je opisal 
A. Trstenjak v „Spomeniku slovanske vzajemnosti", ki jasno 
kaze misljenje tedanje dobe. Tudi S. Gregorciceva „Velegrajska 
kuga", ki jo je napisal v onih dneh v Pragi, nam ostane ziv 
spomenik. Bili so to idealno kipeci casi slovanske vzajemnosti ; 
leta 1892 smo bili ze zmernejsi in resnejsi in danes smo se 
bolj. Pri obeh prilikah je imel Lego vazno vlogo in trudil se 
je na vse sile, da bi imel v Pragi cim vec slovenskih gostov. 
Naj so tudi prazne oddonele visoko-letece besede slavnostnih 
govorov, naj se tudi ni realiziralo vse, kar se je govorilo takrat, 
eno je ostalo : Praga je vabila vase. Zapazili smo, da Praga ni 
vec tako dalec, kakor leta 1848, ko smo na vazni vseslovanski 
shod poslali cela dva brezpomembna politika — in to je bilo 
glavno: slovenska mladina je zacela pohajati visoke sole v 
Pragi. Rastlo je od leta do leta stevilo in je letos preseglo ze 
stevilo 70. Ona Praga, ki je vzbujala zanimanje, je vabila k 
sebi: uciti se dela. Vsem studentom, ki so prisli v Prago, je 
bil Lego dober prijatelj, svetovavec in podpornik. Kot znan 
prijatelj Slovencev je uzival njih zaupanje. Cujmo, kako mu 
pise Kunsic v jmenu svojih tovarisev: 

— — „Citajoci porocila o sijaju cesko-slovanske narodo- 
pisne razstave, sklenila je desetorica slovenskih abiturijentov, 
da koncem svojih studij — pred vstopom v svet — pojde v 
Prago, k ognjiscu slovanskega dela i slovanskega ponosa. 



Iv. Lah : Jan Lego. 165 



( 



Ker pa nedostaje zadostnih sredstev za tako dolgo potovanje 
in ker bi mi sinovi slovenskega kmeta radi izvrsili svojo gorko 
ieljo, obraca se udano podpisani v imenu drugih do Vase 
prijaznosti, nadejajoc se od nje najboljsega pojasnila, kako bi 
kolikor mozno z najmanjsimi stroski prisli v Prago, to je, ako 
bi dosli pes, koliko casa bi bilo zato najmanj potreba in ce 
bi V tern slucaju Vase velerodje naso desetorico hotelo podpirati, 
da bi dobili na nasih postajaii po Ceskem prenocisca. 

Ivan Kunsic." 

Kako jim je Lego svetoval, ne vem, najbrze jim je svetovai 
zeleznico, najkrajso in najcenejso pot — 10 K. Kunsic je res 
prisel V Prago in je imel v Legii dobrega prijatelja. Obracal 
se je veckrat do njega in Lego ga je podpiral pri njegovem 
delu ter ga priporocil grofu Harrachu in drugim. Tako mu 
leta 1897 Kunsic naznanja, da je zbral gradivo za slovenska 
imena v Tirolski in da v septembru predlozi grofu Harrachu 
celo delo. Lego se je na vse moci potrudil, da bi preskrbel 
Kunsicu V njegovem podjetju primerne podpore. Istotako kakor 
Kunsic obracali so se na njega tudi mnogi drugi nasi mladi 
Ijudje, ki so hoteli studirati na ceskih visokiii, trgovskih in 
gospodarskih solah. S svojimi sredstvi Lego pac ni mogel 
rnnogo podpirati, a znal je poiskati podpor drugod. Med 
drugimi je bil v Pragi dober prijatelj pisatclju Gestrinu, ko je 
bival ta v Pragi, v njegovo gostoljubno domovanje so prisli 
nasi umetniki S. Gregorcic, A. Askerc (glej Ljublj. Zvon 1893), 
Z. Kvedrova. In ko se je pomnozilo slovensko dijastvo v Pragi 
ter je tako nadaljevalo delo, ki ga je bil zapocel Lego, imel 
je med njimi svoje stalne prijatelje in v svoji hisi je zbiral 
krog mladih svojih znancev. Slovensko akademicno drustvo 
„Ilirija" v Pragi ga je imenovalo za svojega castnega clana. 
Kar se tice dijastva, je docakal Lego v svojo zadovoljnost to, 
kar je hotel. Zveze med slovenskim in ceskim dijastvom so se 
utrdile. — Drugace je bilo z uciteljstvom, ki je bolj navezano 
na domaci kraj. Ze 1886 mu je pisal Andr. Praprotnik o sestanku 
uciteljstva v Pragi. Iz raznih vzrokov se ta sestanek ni izvrsil. 
A Lego je vzdrzeval z uciteljstvom osebne stike, navduseval je 
in vspodbujal in med tem so se zacele ustvarjati uciteljske 
zveze. Druga stvar, ki jo je hotel izvrsiti, je bila mladinska 
knjizevnost. Hotel je celo sam izdajati mladinski casopis v 
Pragi. Naslednje pismo odlicnega slovenskega pedagoga nam 
podaja jasno sliko, kako je bil potreben mladinski casopis. 

. . . Prav imate, dragi gospod, ko nam ocitate malomarnost 
V tako vaznih stvareh, kakor je slovstvo za mladino. Pri nas 
pac gre vse nekako bolj pocasi, kakor v Cechach, to pa najbolj 
radi tega, ker smo zelo reven narod. Kako tezko se pri nas 
proda nova knjiga, zlasti ce ni najboljse vsebine. Da se nas 



166 Iv. Lah: Jan Lego. 



„Vrtec" se tako dolgo zdrzuje, ima zahvaliti le taktnemu 
urcdniku, kateri z redko pazljivostjo iz poslanih mu spisov vse 
izloci, kar bi le kolickaj utegnilo v oci zbosti^ nase gospode 
„Latince" a la Mahnic in njegove pristase. Ce ti gospodje 
stvari ne podpirajo, skoraj ne more nikaka rec prospevati, ker 
njih terorizem je prevelik. V ocigled teh razmer se pac tudi 
ni cuditi, da se le tezko ali pa celo ne najde zaloznik za katero 
se tako vazno in blagodejno podjetje. Nam Slovencem je 
mogoce le s pomocjo katerega sorodnega nam naroda kaj 
vecjega izpeljati ; zatorej Vam — mili dobrotnik Slovencev — 
ne moremo biti dovolj hvalezni, da nam tako blagodusno 
ponudite svojo izdatno pomoc. Ne dvomimo, da se z Vaso 
pomocjo izvrsi, kar bi se sicer ne dalo nikoli. 

Kako sem Vas Cehe zavidal ze na bogatem Vasem slovstvu, 
zlasti pa so mi provzrocile Vase krasne knjige za mladino neki 
poseben cut zavisti . , . Zlasti Vas „Mlady ctenaf" mi je kaj 
ugajal, tako da sem si vedno zelel, da bi tudi nasi otroci 
dobili kaj tacega. 

Sedaj pa se hocete Vi , dragi nas dobrotnik . posvetiti 
trudu ter nam podati, kar mi sami ne zamoremo. O hvala 
Vam, podpirati Vas pa hocemo, kolikor bode le mogoce in 
jaz menim, da bode se „Malega bralca" ali kako ga hocete 
imenovati, dalo razpecati povoljno stevilo. Najboljsi posrednik 
pri razpecavanju utegnejo biti nasa uciteljska drustva, ki se 
nahajajo zdaj vze — hvala Bogu in na jezo dr. Mahnicu — 
po vsej slovenskej zemlji. Vendar pa bode potrebno, da se 
stvar nekoliko organizira in pred vsem , da se ravnateljstvo 
nasega osrednjega drustva „Zaveza" za to pridobi. Zaveza 
mora na druga drustva pritiskati , da store svojo dolznost. 
Ravno isto morajo pa tudi drustva doseci pri posameznih 
svojih udih. Ce vsaka sola naroci le nekaj iztisov Vasega lista, 
utegnemo znabiti le priti vsaj nad 1000 iztisov, samo ce cena 
ne bode prevelika. 

Kedaj nameravate izdati I. stevilko? ..." 

Mladinski casopis v Pragi ni zacel izhajati, pac pa se je 
oglasil „Zvoncek", ki mu je bil Lego eel cas podpornik. Ko je 
dosegel Lego, da se je ustanovil nov mladinski casopis, skusal 
je podpreti slovensko mladinsko slovstvo se na drug nacin. Zbral 
je med svojimi prijatelji svoto 150 K ter jo poslal „Uciteljski 
zvezi", da jih razpise kot nagrado za mladinski spis. Tako 
nas je hotel prav prisiliti, da se potrudimo za zapusceno naso 
mladinsko slovstvo. Godilo se je to (po 1. 1900) ob casu, ko 
je razpolagala slovenska „Mohorjeva druzba" z milijoni — in 
Ceh je moral skrbeti^za nase mladinsko slovstvo. Tudi zadnje 
premozenje 200 K „Cesko-slovenskega spolka" v Pragi, ki je 



Iv. Lah: Jan Lego. 167 



z Legovo smrtjo prenehal, se je porabilo v isti namen. Kako 
se je Lego sploh zanimal za nase solstvo, kaze tudi to, da je 
gininazijam v Kranju in v Ljubljani ter Ijudskim solam v Kamniku 
in Postojni poslal rudninske zbirke, visji dekliski soli v Ljubljani 
ceske knjige i. t. d. Bliza se cas in pripravlja 'se ze cesta, da 
se bo izpolnila Legova gorka zelja : Tudi cesko in slovensko 
uciteljstvo se med seboj bolj in bolj spoznava in zblizuje. 

Ne moremo trditi, da so uspehi, ki smo jih dosegli na 
polju takozvane cesko-slovenske vzajemnosti , edina zasluga 
Legova. Naslo se je tu innogo delavcev in innogo so casi 
sanii prinesli s seboj, mnogo je postalo ziva potreba razmer. 
A on je bil, ki je rezal prvo brazdo na polju resncga dela in 
je iskal tal, kjer je sejal plodonosne ideje. Bil je skromen 
clovek, ki ni Ijubil mnogo besed, a za kar se je zavzel, to je 
hotel izvesti. Ko niu je mesto Ljubljana cestitalo k sedemdeset- 
letnici, se je zahvalil s sledecimi besedami : 

. . . Izvanredno to odlikovanje me je jako presenetilo, 
kajti dobro vem, da na moji strani prav za prav ni nobenih 
zaslug, da je bilo vse, karkoli sem storil v prospeh te vzajem- 
nosti , le izpolnjevanje dolznosti , katere ima vsak zaveden 
Slovan do svojih bratov. Ako torej slavni obcinski svet izraza 
mojem delovanju pohvalo na tako iskren nacin, vidim v 
tem zopet, da je resnicno, kar zatrjujem, da Ceh, kateri hoce 
delovati za vzajemnost med svojimi slovanskimi brati, nikjer 
ne najde take navdusenosti , take hvaleznosti in sploh takih 
uspehov V uresnicevanju slovanske ideje, kakor med Slovenci. 
Resnicno, na Slovenskem so najrodovitnejsa tla , kjer vsklije 
vsako seme splosnega napredka, katero tja vseje rodoljub, in 
zato sem preprican, da uspehi, katere sem dosegel v slovenskem 
narodu, nikakor niso moje zasluge, temvec da jih je provzrocila 
le visoka in splosna nadarjenost slovenskega naroda. (Kajti 
kateri narod se more ponasati z razmeroma tako velikim 
steviiom izvrstnih samoukov, kakor narod slovenski). In h krati 
i njegovo srce, katero se hipoma navdusi s tako goreco Iju- 
beznijo za vse dobro in plemenito, da se ideja lahko takoj 
udejstvi. Moje delovanje je bilo tedaj cisto lahkotno in ce mi 
je dovoljeno, da se vendar nekoliko izrazim v svoj prid, dejal 
bi samo, da sem pri vsem svojem prizadevanju imel vedno 
najboljso voljo . . . 

Ko ga je „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih uciteljskih 
drustev" imenovala za castnega clana in ga prosila za njegov 
polni naslov, poslal je svoj polni naslov: „umirovljeni adjunkt 
c. kr. mornaskega komisarstva, kustos glasbenega oddelka 
muzeja ceskega kraljestva kot prvi skriptor tega muzeja", a 
odklonil je diplomo, ces naj se da denar za mladinske knjige 
ali uciteljskemu drustvu. V svoji starosti je obiskal s svojo 



168 Iv. Lali: Jan Lego. 



soprogo se enkrat naso domovino, a kakor je vse kazalo, ni 
mogel biti posebno zadovoljen ; nekdanjega navdusenja ni bilo 
in reelnega dela tudi ne. 

Koje lansko leto (t 1906) zatisnil Jan Lego za vecno 
svoje trudne oci, veljalo je, kar je pisala ob njegovi ZOletnici 
Z. K.(vedrova) v „Slovenskem Narodu" o njem : „Danes na- 
predujemo, mladi smo, sto in sto novih ciljev vidimo pred 
seboj, za katere se trudimo, za katerimi hrepenimo. Ne gorimo 
le izkljucno za eno stvar, ker danes ni vec tako vazna, ker 
so drugi delali pot, po kateri danes liitimo dalje v pred. Ali 
kadar se zaustavimo, kadar se ogledamo po poti, po uglajeni 
cesti nazaj, takrat nas obide mehko custvo hvaleznega spomina 
onim, ki so nam to pot pripravljali in gladili. Ne trebamo se 
sramovati te tople odkritosrcne hvaieznosti, tega meiikega spo- 
mina, zakaj tudi mi obstojimo enkrat ob cesti in drugi pohitijo 
po poti mimo nas naprej, po ti poti, po kateri mi zdaj iiodimo 
in jo pripravljamo drugim za nami. 

Delo, ki ga je zapocel Lego, je bilo pripravljalno in za 
njim so ga prevzela drustva in organizacije. In to je bilo, kar 
je hotel doseci. Saj je pripravljal nekako pot nasini najvecjim 
kulturnim in obrambnim drustvom : Glasbeni Matici , Sloven- 
skemu planinskemu drustvu , Ciril-Metodovi druzbi. Njegovo 
delo V Pragi pa nadaljujejo sedaj „Podporno drustvo za slo- 
venske visokosolce v Pragi", slovenska akademicna drustva 
„Adrija" in „I!irija" ter „Klub slovenskih tehnikov" v Pragi. 
Poleg teh pa delujejo v njegovem smislu ceska podruznica 
slovenskega planinskega drustva in razna druga drustva. Tako 
je izpolnil slovenski konzul v Pragi svojo dolznost, predno je 
umrl. Sladko je umreti, ko vidi clovek svoje zelje uresnicene . . . 
Pokazal je pot in je odsel. Lahka postane trudapolna pot, ko 
vidi clovek druge za seboj . . . 

Med svoje ozje prijatelje na Slovenskem je stel Lego 
zupana Ivana Hribarja, pesnika A. Askerca, S. Gregorcica, zupnika 
Vrhovnika, ravnatelja Nerata v Mariboru, Rad. Knafljica, solskega 
vodjo, Andr. Gabrsceka, ki mu je bil „nejmilejsi Slovinec" in 
se vec drugih. 

Jan Lego jc bil od leta 1885 castni clan „Slovenske Matice" 
in „Sokola" v Ljubijani, poleg tega castni clan uciteljskih 
drustev: „Zaveze", „Uciteljskega drustva sezanskega okraja", 
„Komenskega" na Goriskem, „Narodne sole" v Ljubijani in 
„Uciteljskega drustva za slovenski Stajer. Bil je ustanovnik 
„Minerve" (zensk. gimn. v Pragi) castni clan „akademicnega 
ceskega drustva „Slavija" in slovenskega akademicnega drustva 
„Ilirija" v Pragi. Poleg tega je bil castni mescan mesta Kamnik 
in^ mescan stolnega mesta Ljubljane, katerej je poslal njegov 
„Cesko-slovenski spolek" ob casu potresne katastrofe 801-83 gid. 



Iv. Lah: Jan Lego. 169 



Vse te casti, zasluge in odlikovanja mu niso napravile 
toliko veselja, kakor priznanja od strani njegovih ozjih prijateljev, 
ki jih je kot blag moz, odkritosrcna dusa in trd znacaj imel 
ninogo V Pragi in pri nas krizem domovine. Uspeh mu je bil 
placilo dela. 

Njegov pogreb, pri katerem je bila zastopana tudi „Slo- 
venska Matica", je pokazal, da je bil v obce znana in spo- 
stovana oseba. 

Njegova knjizevna delavnost se je gibala le v mejah 
njegovih smotrov. 

Izdal je: 

„Pruvodce po Slovinsku". (Vodnik po Slovenskem). — 
Praha 1887. 

„Mluvnice jazyka slovinskeho". (Cesko-slovenska slovnica). 
— 2 izd. 1893.1) 

„Mluvnice jazyka srbsko-chorvatskeho. — Praha 1888. 

Poleg tega so razni daljsi in krajsi clanki o Slovencih po 
raznih ceskih listih in v Ottovem „Slovniku Naucnem". Njegovi 
spisi se nahajajo v raznih listih : Narodni Listy, Svetozor 1872, 
Zlata Praha 1884, Skola a zivot 1885, Hlas Naroda 1886, 
Ruch, Muzejnik. Na Slovenskem je dopisoval v „Zvon", v 
„Slovana", v „Mir" in v „Uciteljskega Tovarisa". Njegov grob 
na praskih Olsanih stoji danes brez spomenika. Nasa dolznost 
je, da s primernim spominom zaznamenujemo kraj, kjer pociva 
po dolgem trudnem delu eden prvih delavcev na polju cesko- 
slovenske vzajemnosti , ki naj ga vedno budi in klice k 
vztrajnemu delu naprej na pot slovanske in svctovne kulture. 

») Nova izdaja cesko-slovenske slovnice bi bila zelo umestna. 




Slovenska bibliografija za 1. 1906, 

Scstavil dr. Janko Slebinger, 



Kratice: CZN — Casopis za zgodovino in narodopisje; Dom. — Domovina ; 
(V Celju); D S — Dom in Svet; D Prij. — Domaci prijatelj ; 11. N K — llu- 
strovani narodni koledar za 1. 1907; IMK — Izvcstja muzejskega drustva 
za Kranjsko; Kol. C M — Koledar druzbe Cirila in Metoda za 1. 1907; 
Kol. Moh. — Koledar druzbe sv. Moiiorja za 1. 1907. -- K O — Katoliski 
Obzornik; L Z — Ljubljanski Zvon ; N Z — Nasi zapiski; Pop. — Popotnik; 
PV— Planinski Vestnik; Slov. — Slovenec; SN — Slovenski Narod ; 
S U — Slovenski Ucitclj ; U T — Uciteljski Tovaris ; Z S M — Zbornik 

Slovenske Matice. 
Kratice brez dostavka letnice, oz. letnika veljajo za leto 1906. 



I. Casopisi in casniki. 

Akordi. Novi — . Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. 
Urejuje dr. Gojmir Kr ek. Iziiaja 6krat na leto. Zaloz- 
nistvo L. Sciiwentner v Lj. Natisnila Jos. Eberle & Comp. 
na Dunaju. 1906 4'. Let. V. (st. 4, 5, 6) VI. (st. 1, 2, 3). 
Cena za leto 8 K. 

Angelcek, otrokom prijatelj, ucitelj in voditelj. (Mesecnik.) 
Uredil Anton Krzic. Izdalo drustvo „Pripravniski dom". 
Natisnila Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". Let. XIV. 
(Vrtcevi narocniki ga dobivajo brezplacno. Posebej narocen 
stane celo leto 1 K 20 v). 

Blagovestnik. Izhaja vsak drugi mesec. Izdajatelj in odgo- 
vorni urednik Anton Chraska. Natisnila Ig. pi. Kleinmayr 
& Fed. Bamberg v Lj. 1906. v. 8". (6 stevilk, vsaka s 
prilogo „Veselo porocilo otrokom". Narocnina 60 vin.) 

Bogoljub. Cerkveni list za Slovence. Izhaja zacetkom vsakega 
mesca. Izdaja Katol. bukvarna. Tiska ,, Katoliska tiskarna. 
(Urejuje Janez Ev. Kalan.) V Lj. 1906. A\ Let. IV. 
(Stane za celo leto 1 K 60 v). 

Cvetje z vertov sv. Franciska. Casopis za verno katolisko 
Ijudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Franciska. S pri- 
voljenjem cerkvenih in redovnih oblasti urejuje in izdaja 
P. Stanislav Skrabec, masnik reda manjsih bratov 



\ 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 171 

sv. Franciska. Izhaja v prostih obrokih. V Gorici. Hilari- 
janska tiskarna. 1906. v. 8". Let. XXIII. (Stane eel tecaj — 
12 zvezkov — 1 K 50 v). 

Casopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko 
drustvo V Mariboru. Uredil Anton K asp ret. Tisk tiskarne 
sv. Cirila. Maribor 1906. v 8". Let. III. Snopic 1—4, 231 str. 
(Za ude brezplacno, za neude 6 K). 

Cebelar. Slovenski — . Glasilo „SIovenskega cebelarskega 
drustva" za Kranjsko, Stajersko, Korosko in Primorsko s 
sedezem v Ljubljani. (Mesecnik.) Uredil Francisek Roj ina, 
naducitelj v Smartnem pri Kranju. (Odgovorni urednik 
Mihael Rozanec.) Lastnik ,,Slovensko cebelarsko drustvo". 
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. 1906. 4". IX. letnik. 

Danica. (Prenehala koncem 1. 1905.) 

Delavec. Tobacni — . Glasilo slovenskih clanov strokovne 
zveze tobacnih delavk in delavcev avstrijskih. Izhaja vsaki 
prvi torek v mesecu. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran 
Potter man n. Tiskal Ivan Lampret v Kranju. 1906. Let. I. 
(Izsli 2 stevilki novembra in decembra.) 

Detoljub. Krscanski — . List za krscansko vzgojo in resitev 
mladine. Izhaja stirikrat na leto. Urejuje Mih. Bulovec. 
Ljubljana, 1906. Zalozilo „Katolisko drustvo detoljubov". 
Tisk. ,,Kat. tiskovn. drustva", prej R. Seber v Postojni. 
8". Letnik XV. 

Dolenjec. List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo. 
Stev. 1 — 12 izdajal konsorcij ,,Dolenjca", odgovorni urednik 
Franjo P[rc, tiskal A. Slatnar v Kamniku (izhajal vsako 
soboto). Stev. 13 — 19 izdajatelj, zaloznik in odgovorni 
urednik Franjo P i r c. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 
(Z 19. St. 2. julija 1906 prenehal.) 2". 

Dom in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo. 
(Mesecnik.) Uredila dr. Mihael Opeka in dr. Evgen 
Lampe. Zalozilo lastnistvo. Tisk Katoliske tiskarne. V Lj. 
1906. 4". Let. XIX. (Narocnina na leto 9 kron, za dijake 
6 K 80 V). 

Dom. Nas — -. Izhaja vsak drugi cetrtek. Izdaja Katolisko 
tiskovno drustvo v Mariboru. Odgovorni urednik Edv. 
Jonas. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. 4^'. 
Let. VI. (Narocniki ,,Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. 
Posebej narocen velja eno krono za celo leto.) 



172 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Domoljub. Slovenskemu Ijudstvu v poduk in zabavo. Izhaja 
vsak cetrtek. Izdajatclj in odgovorni urednik dr. Ignacij 
Zitnik. Tiska „Katoliska tiskarna". V Lj. 1906. 4". Let. 
XIX. (Cena mu je 3 K na leto.) 

Domovina. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in 
petek. Lastnik: Konzorcij lista „Domovina". Odgovorni 
urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler. (Od stev. 102: 
Ljudevit Furlani.) Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 
2". Let. XVI. (Velja na leto 12 K). 

Domovina Nova — . Izhajala do 1. aprila v torek, cetrtek in 
soboto, od 2. apr. : Katoliski dnevnik. Izhaja vsak dan. 
Izdajatelj in lastnik John J. Grdina. Odgovorni urednik: 
C. J. Sodja. Tiska „Slov. unijska tiskarna". Cleveland, 
Ohio, 1906 2". Let. VIII. (Narocnina na leto po Ameriki 
2-50 dol., za Evropo 4 dol.) 

Don Bosko. List salezijancev v Ljubljani. Izhaja vsak mesec 
nedolocen dan. Urejuje Josip Val j a vec. Tiska ,,Katoliska 
tiskarna" v Lj. Izdaja in zalaga vodstvo salezijanskega 
zavoda na Rakovniku. 1906. v. 8". Leto III.;; 

Edinost. Glasilo politicnega drustva „Edinost" za Primorsko. 
(Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik Stefan Godina. 
Lastnik konzorcij lista ,, Edinost". Natisnila tiskarna kon- 
zorcija lista „Edinost". V Trstu 1906. 2". Let. XXXI. (Velja 
na leto 24 K). 

Gasilec. Izhaja poljubno po potrebi v nedolocenem casu, 
vendar vsaj stirikrat na leto in ga dobivajo clani zveze 
brezplacno. Izdaja odbor dezelne zveze kranjskih gasilnih 
drustev. Urejuje tajnik Fran Ks. Trost na Igu pri Lj. 
Natisnila Kleinmayr & Bamberg v Lj. 1906. 4". Leto X 
St. 1—4. 

Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Prvi siov. 
dnevnik v Zjedinjenih drzavah. Izhaja vsak dan izvzemsi 
nedelj in praznikov. Izdaja Slovensko tiskovno drustvo. 
Frank Sakser, predsednik; Viktor Valjavec, tajnik. New 
York. 1906. 2". Let. XIV. (Na leto velja za Ameriko 3 dol., 
za Evropo 4-50 dol.) 

Glas Svobode. Glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki. 
Tednik za koristi delavskega Ijudstva. ,,0d boja do zmage!" 
,,Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!" 
(Lastnik lista Martin Konda.) Chicago, Illinois 1906. 2". 
Letnik V. (Velja za Ameriko za celo leto L50 dol., za 
Evropo 10 K). 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 175 

Glasbenik. Cerkveni — . Organ Cecilijinega drustva v Lj. 
(Mesecnik.) Urednik lista : dr. Andrej Karlin, stolni 
kanonik, urednik prilog: Anton Foerster, vodja glasbe 

V stolnici. Zalozilo Cecilijino drustvo. Tiskala Zadruzna 
tiskarna v Lj. 1906. 4". Let. XXIX. 

Glasnik. List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih drzav. 
Izhaja vsak petek. Glasilo ,,Slovensko-hrvatske zveze". 
Izdaja „Slovensko tiskovno drustvo" v Calumetu, Mich. 
1906. 2". Let. VL (Stane v Ameriki na leto 1-50 dol.) 

Glasnik. Gospodarski — za Stajersko. List za gospodarstvo 
in umno kmetijstvo. (Polmesecnik.) Urejuje tajnik Franc 
Juvan. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska druzba na Sta- 
jerskem. Tiska Leykam v Gradcu. 1906. 2^. Let. LVI. 

Glasnik najsvetejsih Src. Izhaja 25. dne vsakega meseca. Ure- 
jujeta in izdajata : Ivan Krst. Trpin, zupnik v Mosnjah^ 
posta Radovljica, in Jakob Palir. kapelan na Crni gori 
pri Ptuju. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, 1906. v. 8". 
Let. V. (Stane za celo leto 80 v). 

Gorenjec. Politicen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto 
zvecer. Izdaja in zalaga konzorcij „Gorenjca". Odgovorni 
urednik Lavoslav Mikus. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta 

V Kranju. 1906. 2". Let. VII. (Stane za celo leto: 4 K). 

Gorica. Izhaja vsak torek in soboto. Izdajatelj in odgovorni 
urednik Josip Marusic. Tiska Narodna tiskarna v Gorici. 
1906. 2". Let. VIII. (Velja na leto 8 K). 

Gospodar. Narodni — . Glasilo „Zadruzne zveze". Izhaja 10. in 
25. vsakega meseca. Izdajatelj : Zadruzna zveza v Lj. Odgo- 
vorni urednik: Svetoslav Premrou, uradni tajnik „Za- 
druzne zveze". Tisek Zadruzne tiskarne v Lj. 1906. 4^. 
Let. VII. Clani „Zadruzne zveze" dobivajo list brezplacno; 
za neclane na leto 4 K). 

Gospodar. Primorski — . List za pospesevanje kmetijstva v 
slovenskem Primorju. (Polmesecnik.) Uredil in izdal Anton 
Strekelj. Tiska Narodna tiskarna v Gorici. 1906. v. 8". 
Let. II. (Stane na leto 2 K). 

Gospodar. Slovenski — . List Ijudstvu v pouk in zabavo. Izhaja 
vsak cetrtek. Izdajatelj in zaloznik „Kat. tiskovno drustvo". 
Odgovorni urednik Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne 
sv. Cirila v Mariboru. 1906. 2". Let. XL. (Velja za celo 
leto 4 K). 



174 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Gospodinja. Slovenska — . Izhaja vsako 1. soboto v mesecu kot 
priloga „Nasemu listu". (Urejuje Minka Go vekarj e va). 
Tiska, izdaja in je za vsebino odgovoren A. Slatnar v 
Kamniku. 1906. 4". Let. II. (Velja posebej prejemana na 
leto 3 K). 

Izvestja muzejskega drustva za Kranjsko. Uredil Ant. Koblar. 
Izdalo in zalozilo „Muzejsko drustvo za Kranjsko". Natisnila 
J. Blasnikova tiskarna. 1906. v. 8. Let. XVI. (D S. XX, 87.) 

Jez. Saljiv in zafrkljiv list. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto 
V mesecu. Izdaja in ureja Srecko Ma go lie. Zalozba in 
tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1906. 4". Let. IV. (Stane na 
leto 6 K). 

Kamnitan. Priloga „Nasemu listu". Izhaja vsako soboto. Izda- 
jatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk 
tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1906. 4''. (Za narocnike 
„Nasega Lista" v kamniskem okraju brezplacno.) 

Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo 
c. kr. kmetijske druzbe vojvodstva kranjskega. (Polmesecnik.) 
Uredil Gustav Pi re, ravnatelj druzbe. Zalozba c. kr. kme- 
tijske druzbe kranjske. Tisek J. Blasnika naslednikov. V Lj. 
1906. 4". Let. XXIII. (Stane 4 K, za ucitelje in Ijudske 
knjiznice 2 K na leto.) 

Knajpovec. Casopis za negovanje zdravja po Kneippovem 
sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo. (Mesecnik.) 
Odgovorni urednik Josip Fabcic Tiska „Goriska tiskarna" 
A. Gabrscek. V Gorici. 1906. 4°. Let. III. 192 str. (Narocnina 
3 K na leto. — Prenehal z 12. stevilko, 1. dec. 1906.) 

Komar. Humoristicen list. (Polmesecnik.) Lastnik Frank Sakser. 
New York. 1906. 4 '\ Let. II. (Stane en dolar na leto.) 

List. Letoviski — zdravilisca Bled na Gorenjskem, Kurliste des 
Kurortes Veldes. (Imenik gostov.) Izhaja vsako sredo zjutraj. 
Izdano od zdraviske komisije na Bledu. Tiska Iv.Pr.Lampret 
v Kranju. 1906. 4". 

List. Ljubljanski skofijski — . Izdajatelj in odgovorni urednik 
Josip Siska (od VI. stev. dalje Viktor Steska). Tiskala 
Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 4^ 

List. Narodni — . Glasilo narodne stranke za Stajersko. Izhaja 
vsak petek. Lastnik in izdajatelj : konzorcij „Narodnega 
Lista". Odgovorni urednik Andrej Sever (od 9. stev. dalje: 
Vekoslav Spindler). Tisk „Zadruzne tiskarne" v Krskem 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 175 

(od 9. stev. : Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju (st. 3— 8: V 
Krskem). 1906. 2". Let. I. 9 stev. (Prva stevilka izsla dne 
24. oktobra 1906. — Stane do novega leta 1 K). 

List. Nas — . Neodvisno politicno glasilo za Slovence. Izhaja 
vsako soboto. Z mesecno prilogo „Slovenska Gospodinja". 
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in 
tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1906. 2". Let. II. (Veija 
za celo leto 5 K). 

List.^Novi — . (Tednik.) Izdavatelj in odgovorni urednik Anton 
Svara. Tiskarna Dolenc (Fran Folic) v Trstu. 1906. 2". 
Let. VIII. 

»List. Primorski — . Poucljiv list za slovensko Ijudstvo na Pri- 
morskem. Izhaja vsak cetrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik: 
Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna tiskarna" v Gorici. 
1906. 2". Let. XIV. (Cena za celo leto 4 K). 

List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Brezicah. (Pol- 
mesecnik. — Slov. in nem. besedilo.) Urejuje glavarstvo. 
1906. 4^ 

List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Celju. Izhaja vsak 
teden enkrat. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. 1906. 4". 

List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru. Izhaja 
vsaki cetrtek. Izdaja c. kr. mariborsko okrajno glavarstvo. Tisk 
tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Amtsblatt der k. k. Bezirks- 
hauptmannschaft Marburg.) 1906. 4". Let. II. (Letna narocnina 
za oblastva in urade 6 K). 

List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Izhaja vsaki 
cetrtek. Izdaja c. kr. ptujsko okrajno glavarstvo. Tiska 
V. Blanke v Ptuju. (Slov. in nem.) 1906. 4". Let. IX. (Letna 
narocnina za oblastva in urade 6 K, za postnini podvrzene 
narocnike 7 K). 

Mir. Izhaja vsak cetrtek. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, 
zupnik V Podklostru (od st. 35 : prost v Tinjah). Odgovorni 
urednik Josip Stergar. Tiskarna druzbe sv. Mohorja v 
Celovcu. 1906. 2 ». Let. XXV. (Velja za celo leto 4 K). 

Mladoslovenec. (Izhaja vsak drugi petek.) Lastnik in izdajatelj 
„Narodni konzorcij Mladoslovenec". Odgovorni urednik 
Ivan Krizman. Tiska A. Slatnar v Kamniku. 1906. 2 ». 
(Velja za celo leto 2 K. — Izslo je 12 stevilk po 8—12 str.) 

Moc. Nasa — . Glasilo za slovensko delavstvo. Izhaja vsak petek. 
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moskerc. Tiska 



176 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 4". Let. I. (Prva stevilka je 
izsla dne 7. decembra 1905.) 

Nada Prvi slovenski list za leposlovjc, pouk in zabavo v Ameriki. 
(P'renehala s 4. stev. marca 1905.) 

Naprej! (Polmesecnik.) Lastnik lista : „Idrijska okrajna orga- 
nizacija". Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kris tan. 
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 4". Let. IV. (Stane 
za Idrijo na leto 2*40 K). 

Narod. Slovenski — . (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik 
Rasto Pustoslemsek. Lastnina in tisk „Narodne tisk." 
V Lj. 1906. V. 2". Let. XXXIX. (Velja za vse leto 25 K). 

Notranjec. Glasilo politicnega in gospodarskega drustva za 
Notranjsko v Postojni. Izhaja vsako soboto. Lastnina kon- 
zorcija ^ „Notranjca". Odgovorni urednik in izdajatelj 
Maks Seber. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. 
40. Leto II. 

Novice. Coloradske — . (Tednik.) Lastnik in urednik Mr. Maks 
Buh (po njegovi smrti meseca aprila 1906, izdaja in 
ureja Mr. Rudolf Gregoric). Pueblo, Colorado. 1906. 2". 
Let. I— II. (Prva stevilka je izsla 2. sept. 1905. — Prenehal 
s tern naslovom koncem 1. 1906.) 

Novice. Dolenjske — . Izhajajo 1. in 15. vsakega meseca. 
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in zaloznik 
Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1906. 4^ 
Let. XXII. (Cena za celo leto 2 K). 

Obzornik. Katoliski — . (Cetrtletnik.) Izdaja „Leonova druzba". 
Urednik dr. Ales Usenicnik. Tisk „Kat. tisk. drustva" 
prej R. Seber v Postojni. V Lj. 1906. v. 8^ Let. X. (Na- 
rocnina 5 K. — Prenehal koncem 1. 1906.) 

Odmev iz Afrike. Ilustrovan mesecnik v prospeh afriskih misi- 
jonoy. Izdaja Klaverjeva druzba. Urejuje J. Palir, kapelan 
na Crni gori. Upravnistvo : Trst, via Fontanone, 4. Tisk 
tiskarne sv. Cirila. Maribor, 1906. v. 8". Let. 111.^96 str. 
(Stane za celo leto 1 K). 

Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in splosno gospodarstvo. 
Izhaja kot priloga Slovenski Gospodinji vsak mesec 2 — 4 str. 
in se razposilja brezplacno. Tiskal in zalozil A. Slatnar v 
Kamniku. 1906. 4". 

Oglasnik zupnije sv. Jozefa v Leadvile, Colo, v Ameriki. (Cerkven 
list. Izdaje Rev. John Perse.) 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 177 

Omiadina. Glasilo narodno-radikalnega dijastva. (Mesecnik.) 
Izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dijastva. Uredil 
Oton Fettich-Frankheim. (Oblastem odgovoren Mihael 
Rozanec.) Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906—07 4". Let III. 
(Od aprila 1906 do marca 1907. — Stane za celo leto 
4 K, za dijake 2 K). 

Osa Politicno-satiricni tednik. Za urednistvo odgovoren Valentin 
Kopitar. Izdaja in tiska ,,Narodna tiskarna" v Lj. 1906. 
2". Let. I. St. 9—52; Let. II. st. 1—8. (Velja za vse leto 
10 K. — Prenehala 29. dec. 1906.) 

Pastir Duhovni — . Izhaja vsak mesec. S sodelovanjem vec 
duhovnikov urejuje Alojzij Stroj. Zalozba „Katoliske 
bukvarne". Tisk „Katoliske tiskarne". V Lj. 1906. v. 8". 
Let. XXIII. (S prilogo „Zbirka lepih zgledov" velja 8 kron 
na leto.) 

Perotninar. Prvi slovenski ilustrovani mesecnik za umno pe- 
rotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domacih 
zivali. Urednik in izdajatelj Anton Lehrman, Trzic — 
Gorenjsko. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. Let. I. 
4". (Prva stevilka izsla 1. maja 1906. — Velja za vse leto 
2 K 40 v). 

Pisarna. Slovenska — . Glasilo drustva slovenskih odvetniskih 
in notarskih uradnikov. ,,V organizaciji moc in veljava !" 
Izhaja vsako cetrtletje. Izdaja in zalaga ,,Drustvo odvet- 
niskih in notarskih uradnikov v Celju." Odgovorni urednik 
Iv. Bovha. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4". 
Let. V. (Stane na leto 3 K). 

Piscalka za abstinente, pivce in pijance. Mesecnik, posvecen 
protialkoholnemu gibanju na Slovenskem. „Najboljsa je 
pac voda." Urednika Leopold Lenard in Franc Avsec. 
Tisk „Zvezne tiskarne". V Celju. 1906. v. 8". Letnik II. 
(10 stevilk — Priloga „Piscalki" : Olga Kobylanska, Zemlja. 
Roman. Prevel L. Lenard.) 

Popotnik. Pedagoski in znanstven list. (Mesecnik.) Uredil 
M. J. Nerat, solski ravnalelj v Mariboru. Last in zalozba 
„Zaveze avstrijskih jugoslovanskih uciteljskih drustev." Tisk 
„Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. v. 8". Let. XXVII. (Stane 
na leto 6 K). 

Prapor. Rdeci — . Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. 
Izhaja v Lj. vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik 
Karel Kordelic. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 
2\ Let. IX. 

12 



178 Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija. 



Pravice. Slovenske — . „Za svobodo in napredek slovenskega 
Ijudstva!" ,,Za pravice slovenskega jczika !" Izhaja vsakih 
14 dni. Izdajatelj in odgovorni urednik Vekoslav Spi ndler. 
(Od St. 13. = 30. julija 1906: Ljudevit Fur Ian i.) Tisk 
„Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4". Let. I. (Stane celoletno 
1 K 60 v. — Prva stev. izsla 31. januarja 1906, — zadnja 
(t. j. 22.) 17. dec. 1906. Prvo polletje je izhajal list na 
16 str., drugo na 8 straneh). 

Pravnik. Slovenski — . (Mesecnik.) Izdaja drustvo ,,Pravnik" v 
Lj. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. Natisnila 
„Narodna tiskarna" v Lj. 1906. v. 8". Let. XXII. (Clani 
drustva ga dobivajo brezplacno, neclani za 10 K na leto.) 

Prijatelj. Delavski — . (Friend of the working People). Prvi in 
edini slov. delavski list v Pennsylvaniji. Izhaja vsaki cetrtek. 
Lastnik in izdajatelj : F. M. S c h 1 a n d e r. Pittsburg, 
Pa. 1906. 2". Let. II. (Prenehal koncem marca 1906.) 

Prijatelj. Domaci — . (Mesecnik.) Izdaja Vydrova tovarna 
hranil v Pragi VIII. in ga posilja svojim odjemalcem po- 
polnoma zastonj. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik 
F. V y d r a. Tekst uredila Zofka Kveder-Jelovskova. 
Praga. 1906. v. 8". Let. III. 312 str. 

Prijatelj. Druzinski — . Poucno zabavni list za slov. druzine. 
Izhaja dvakrat mesecno. Izdajatelj Jakob Ukmar. Odgo- 
vorni urednik Ivan Gorjup. V Trstu 1906. 4". Let. III. 
(Narocnina za vse leto 3 K). 

Primorec. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik 
Ivan Kavcic. Tiska in zalaga „Goriska tiskarna" A. 
Gabrscek (odgovoren Jos. Fabcic). V Gorici. 1906. 2 ". 
Let. XV. (Stane za celo leto 3 K 20 v). 

Proletarec. List za interese delavskega Ijudstva. ,,Proletarci 
vseh dezela, zdruzite se!" Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj 
,,Jugoslovanska socialisticna zveza v Ameriki". (Slovenski 
in hrvatski clanki.) (Urednik J. Zavrtni k.) Chicago. 1906. 
2". Let. I. (Prva st. izsla v jan. 1906. — Narocnina za 
celo leto V Ameriki 50 cent., za Avstrijo 3 K). 

Slovan. Mesecnik za knjizevnost, umetnost in prosveto. Uredil 
Fran Govekar. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 
1906—7. 4". Let. IV. (Narocnina za celo leto 12 K.) 

(Pop. 375.) 

Slovenec. Politicen list za slovenski narod. (Dnevnik.) Izda- 
jatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij Zitnik. Tisk 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 179 

„Katoliske tiskarne" v Lj. 1906. v. 2". Let. XXXIV. (Velja 
po posti celo leto 26 K, v upravnistvu 20 K). 

Slovenec. Amerikanski — . List za slovenski narod v Ameriki 
in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek „Siovensko- 
amerikanska tiskovna druzba" (Ured. Rev. F. S. Sustersic). 
Joliet. Illinois. 1906. 2 '\ Let. XV. (Narocnina za Zdruzene 
drzave en dolar na leto, za Evropo 2 dol.) 

Soca. „Vse za narod, svobodo in napredek!" Izhaja dvakrat na 
teden in sicer v sredo in soboto. Odgovorni urednik in 
izdajatelj Ivan Kavcic v Gorici. Tiska in zalaga „Goriska 
tiskarna" A. Gabrscek (odgov. Iv. Meljavec). V Gorici. 1906. 
2^ Let. XXXVI. (Stane na leto 13 K 20 v). 

Sokol. Slovenski — . Glasilo Slovenske sokolske zveze. Izhaja 
25. dne vsakega meseca. Izdajatelj, zalagatelj, lastnik in 
odgovorni urednik dr. Viktor Murnik. Tisk „Narodne 
tiskarne" v Lj. 1906. 4". Let. III. (Cena za vse leto 2 K 50 v). 

Straza. Jeseniska — . Slovensko nacijonalen list. (Tednik.) Izdaja 
narodni konzorcij „Jeseniske Straze". Tiskal Iv. Pr. Lampret 
v Kranju. 1906. 2^. Let. II. Izslo 15 stevilk do 15. marca, 
pozneje izhajala kot priloga „Gorenjcu".) 

Stajerc. „Kmecki stan, srecen stan!" Izhaja vsaki drugi petek, 
datiran z dnevom naslednje nedelje. Izdajatelj in odgovorni 
urednik Mihael Bayer. Tiska W. Blanke v Ptuju. 1906. 2". 
Let. VII. (Narocnina za celo leto 2 K). 

Stajerc Novi slovenski — . „Iz naroda za narod." Izhaja vsakega 
5. in 20. V mesecu. (Od st. 8 [10. aprila] : izhaja vsakega 
10., 20. in 30. v mesecu.) Izdajatelj in odgovorni urednik 
Cvetko G o 1 a r (od st. 9 [20. aprila] : Peter K o s ak.) Lastnik : 
Narodni konsorcij. Tiska Dragotin Hribar v Lj. 1906. 4", 
(Narocnina za celo leto 2 K). 

Tehnik. Slovenski — . Glasilo kluba slovenskih tehnikov v Pragi. 
Izhaja dvanajstkrat v letu in je brezplacna priloga osmim 
glavnim slovenskim listom. Strokovni uredn. : J. V. H r a s k y, 
profesor ceske tehnike v Pragi. Odgovorni urednik: Ciril 
Jekovec, slusatelj ceske tehnike v Pragi. 1906. 4". Let. I. 
(Prva stevilka izsla marca 1906. — Posebej narocen stane 
K 1-20 na leto.) 

Tovaris. Uciteljski — . Glasilo avstrijskega jugoslovanskega 
uciteljstva. Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik, izide 
list dan pozneje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj 
Korene. Last in zalozba „Zaveze avstr. jugoslovanskih 



180 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 

uciteljskih drustev". Tiskala stev. 1 — 26 Narodna tiskarna^ 
St. 27—30 A. Klein & Comp., st. 31—52 Uciteljska tiskarna 

V Lj. 1906. 2". XL VI. leto (Stoji na leto 8 K). 

Ucitelj. Slovenski — . Glasilo krscansko mislecih uciteljev in 
vz2;ojiteljev. (Mesecnik.) Uredil in izdal Fran Jaklic^ 
ucitelj. Natisnila Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 4o. Let. VIL 
(Na leto 4 K). 

Uprava. Obcinska — . Poucni stanovski list zupanom, obcinskim 
tajnikom, obcinskim svetovalcem in drugim javnim organom. 
Izhaja vsakcga 5. in 20. dne meseca. Odgovorni urednik : 
dr. Vladimir R a v n i h a r. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja 

V Lj. 1906. 4". Let. I. (Stane celoletno 8 K). 

Vestnik. Planinski — . Glasilo „Slovenskega planinskegadrustva".. 
(Mesecnik.) Uredil Anton Mikus. Izdalo in zalozilo „Slo- 
vensko planinsko drustvo".^ Tisk J. Blasnika naslednikov. 

V Lj. 1906. V. 8". Let. XH. (Clani prejemajo list zastonj, za 
neclane stane na leto 4 K). 

Vestnik Slovenski Trgovski — . Glasilo slovenskega trgovskega 
drustva „Merkur" in „Slovenskega trgovskega drustva v 
Celju". Izhaja 15. dne vsakega meseca. Izdaja in zalaga 
slovensko trgovsko drustvo „Merkur". Odgovorni urednik 
Josip Kraigher. Tisk „Narodne tiskarne" v Lj. 1906.4". 
Let. III. (Clani drustva dobivajo list brezplacno ; cena ne- 
clanom za celo leto: 5 K). 

Voditelj V bogoslovnih vedah. „Deus . . . ipse sapientiae dux 
est et sapientium emendator". Sap. 7, 15. — (Cetrtletnik.) 
Izdali profesorji kn.-sk. bogoslovnega ucilisca v Mariboru. 
Uredil Francisek Kovacic. Tiskala tiskarna sv. Cirila v 
Mariboru. 1906. 4". Let. IX. (Velja 5 K). 

Vrtec. Casopis s podobami za slovensko mladino. (Mesecnik.) 
Uredil Ant. Krzic. Zalozilo drustvo „Pripravniski dom". 
Natisnila „Katoliska tiskarna". V Lj. 1906. v. 8. Let. XXXVI. 
(Velja s prilogo „Angelcek" vred za vse leto 5 K 20 v). 

Zadruga. Slovenska — . (Mesecnik.) Urejuje Ivan Lapajne, 
solski ravnatelj v Krskem. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 
1906. 4". Let. XIV. (Cena 4 K). 

Zakonik. Dezelni — in ukazni list za vojvodino Stajersko. 
(Izhaja V nedolocenih obrokih, slov. in nem.) Tiska Leykam 
v Gradcu. 1906. 40. 

Zakonik. Dezelni — za vojvodino Kranjsko. (Slov.-nem.) Na- 
tisnil A. Klein & Comp. (Uciteljska tiskarna) v Lj. 1906. 4**. 



> 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 181 

Zakonik. Drzavni — za kraljevine in dezele, zastopane v 
drzavnem zboru. (Izhaja v nedolocenih obrokih. Slovenski 
oddelek ureja dr. Fr. Vidic.) Iz c. kr. dvorne tiskarne na 
Dunaju. 1906. 4\ 

Zakonik in ukaznik za avstrijsko Primorje. (Izhaja v nedolocenih 
obrokih: nem., ital., slov. in hrvatski.) Tiskarna avstrijskega 
Lloyda. 1906. 4'^. 

Zapiski. Nasi — . Socialna revija. Izhajajo 15. vsakega meseca. 
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Mlinar. Natisnil 
J. Pavlicek v Kocevju. 1906. 4". Let. IV. (Narocnina za vse 
leto 3 K). 

Zaukaznik. Cerkveni — za Lavantinsko skofijo. (Kirchliches 
Verordnungsblatt fiir die Lavanter Diocese.) Cirilova tiskarna 
vMariboru. 1906. 4". (Prinasa nemske, latinske in slovenske 
clanke.) 

Zdravnik, Domaci — . Casopis za negovanje zdravja, vzgojo 
otrok in zabavo. Izhaja 20. vsakega meseca. Izdajatelj in 
urednik Jan. Okic-Jereb v Dekanih (Istra). (Cena celo- 
letno 2 K). 

Zora. Glasilo katolisko-narodnega dijastva. Uredil Ivo Pregelj. 
Natisnila Katohska tiskarna v Ljubljani. 1906. v. 8". Let. XII. 
(12 stevilk). (Celoletna narocnina stane 4 K, za dijake 2 K). 

Zvon. Ljubljanski — . Mesecnik za knjizevnost in prosveto. 
Uredil dr. Fr. Zbasnik. Tisk „Narodne tiskarne". V Lj. 
1906. V. 8*'. Let. XXVI. (Cena 9 K 20 v). 

Zvoncek. List s podobami za slovensko mladino. (Mesecnik.) 
Uredil Engelbert Gangl. Last in zalozba ,,Zaveze avstrij- 
skih jugoslovanskih uciteljskih drustev". Natisnila „Narodna 
tiskarna". V Lj. 1906. v. 8". Let. VII. (Stane na leto 5 K). 

Zvoncek zupnije Sv. Lovrenca v Newburgu. Izdaja Rev. 
F. S. Kerze. Cleveland, O. v Ameriki. 1906. 

II. Zborniki. 

Biblloteka. Narodna — . Tisk in zalozba J. Krajec nasi. Novo 
mesto. 1906. m. 8". — 12. snopic: Spisi Andrejckovega 
Jozeta. I. Crtice iz zivljenja na kmetih. (Drugi natis.) 91 str. 
(Cena 30 v). 

18. snopic: Spisi Andrejckovega Jozeta. II. Matevz Klander. 
Spiritus familiaris. Zgodovina motniskega polza. Gregelj 
Koscenina. (Drugi natis.) 80 str. (Cena 30 v). 



182 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odrascenim. 
Zvezek XXVI. Samozalozba. Tiskalo „Katolisko tiskovno 
drustvo" V Postojni. 1906. 16'*. 76 str. 

Dom. Nas — . Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zani- 
mivosti itd. V Celju. Izdala in zalozila „Zvezna trgovina". 
Natisnila ,,Zvezna tiskarna". 1906. 8 ". VI. zvezek. (Cena 50 v). 

Knjiznica politicnih in socialnih spisov. 1. Politicno zivljenje 
Slovencev. Spisal dr. Dragotin Loncar. Ponatisk iz ,,Nasih 
zapiskov". Zalozil pisatelj. Tiskal Jozef Pavlicek v Kocevju. 
Prodaja L. Schwentner v Lj. 1906. m. 4 ". 33 str. (Cena 60 v). 

Knjiznica za inladino. Urejujeta Engelbert G a n g 1 in Ivq T r o s t. 
Tiskala in zalozila ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek v Gorici. 
1906. 8«. (Vseletna narocnina K 3-20.) Knjiga 31 : 1. Fran 
Zgur, Semena padajo. Otroske pesmi. 2. Ivo Trost» 
Kitica pripovednih spisov. 

Knjiznica. Hrvatska — . Izdaja Matica Slovenska. I. zvezek. 
Uredil dr. Fran Ilesic. Tiskala Katol. tiskarna. V Lj. 1906. 

8". (8) + 104 str. (LZ. XXVIl, 568 — 570. dr. Jos. Tominsek. - 
DS. XX, 139. Fr. Bregar.) 

Knjiznica. Anton Knezova — . Zbirka zabavnih in poucnih 
spisov. Izdaja Slovenska Matica. Uredil Franc Levee. VLj. 
Tisk „Narodne tiskarne". V Lj. 1906. 8 ". — XjII. zvezek. 
127 str. Vsebina : Ivan Cankar, Martin Kacur. Zivljenjepis 
idealista.(LZ. XXVII, 246—248, 310—311. dr. Iv. Merhar. — D S. XX, 
137. Fr. Terseglav.) 

Knjiznica. Leposlovna — . Zalozila Katoliska bukvarna v Lj 
Tiskala tiskarna Katol. tisk. drustva v Postojni. 1906. 8" 

I. zv. : Razporoka. Roman. Francoski spisal Pavel B o u r g e t 
Prelozil Andrej Kalan. 294 strani (Cena eleg. vez. 3 K) 
(DS. 707-709 in 777—780. dr. E. Lampe. - Slovan, V, 127, 157 
Minka G ovekarj e va.) 

II. zvezek: Stepni kralj Lear. Povest. Ruski spisal Ivan 
Sergjejevic Turgenjev. Poslovenil Fran J. — Hisa ob 
Volgi. Ruski spisal S. Stepnjak. PrevelJos. Jurca. 180 str. 

III. zvezek: Straza. Povest. Poljski spisal Boleslav Prus 
(Aleks. Glowacki). Z dovoljenjem pisateljevim po cetrti 
izdaji iz poljskega prevel Fran Virant. VII + 327 str. (Cena 
eleg. vez. K 3-40.) (DS. 233-234.) 

Knjiznica. Ljudska — . Izhaja dvakrat na mesec. Zalozba Kato- 
liske bukvarne v Lj. Tiska Katoliska tiskarna. 1906. 8". 
Vsak sesitek velja 20 v. - Prvi zvezek (1.— 3. sesitek): 



r 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 183 

Znamenje stirih. Londonska povest. Angleski spisal A. 

Conan Doyle. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil 

D. B— t— n. 

Drugi zvezek: (4. — 6. ses.): Darpvana. Zgodovinska povest 

iz dobe slovanskih apostolov. Ceski napisal Al. Dostal, 

poslovenil — ok — . 149 str. 

Tretji zvezek (7,-8. sesitek): Jernac Zmagovac (Bartek 

Zwyci^zca). Povest. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. 

Iz poljskega prelozil Fr. Virant. — Med plazovi. Povest 

tirolskega gorskega zupnika. Nemski spisal A. Achleitner. 

S pisateljevim dovoljenjem poslovenil E. T. 

Knjiznica. Ljudska — . Izdaja Vekosl. Spindler. Tisk „Zvezne 
tiskarne" v Celju. 1906. m. 8". — I. snopic: Susica ali 
jetika. Kako nastane? Kako se siri? Kako jo zdraviti? 
Hrvatski spisal dr. M. Dezman. 22 str. (Cena 20 v). 

Knjiznica. Protialkoholna — . Zalozilo drustvo „Abstinent" v Lj. 
Natisnila Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". — Snopic I.: 
Avsec Fr., Proti alkoholu brez dvoma! 16 str. 

Knjiznica. Realna — . Zbirka ucne snovi za pouk v realijah na 
Ijudskih solah. Pomozne knjige za Ijudskosolske ucitelje. 
Urejuje V. Bezek. Izdala Slovenska Solska Matica. Natisnil 
A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. v. 8". — I. del: Zgo- 
dovinska ucna snov za Ijudske sole. Spisala Josip Apih in 
dr. Mat. P o t o c n i k. Peti (predzadnji) snopic : str. 477 — 654 ; 
6. snopic (konec): str. 655 — 716 + VII. 

Knjiznica. Svetovna — . Izhaja v nedolocenih obrokih. Izdaja 
A. Gabrscek. Tiska in zalaga ,,Goriska tiskarna" A.Gabrscek. 
VGorici. 1906.8". —VII.: Du m as Alexandre, Grof Monte 
Cristo. Roman vsestih dclih. Poslovenil J. Hacin. I. — III. del. 
684 str. (Cena bros. 4 K, eleg. vez. 6 K). (Slovan, IV, 157; V, 29.) 

Knjiznica. Zabavna — . Zalozila in na svetlo dala Slovenska 
Matica. Uredil Josip Kostanjevec. Tiskal Anton Slatnar 
V Kamniku. V Lj. 1906. 8". — XVIII. zvezek. Vsebina : 
L. Sersen, Povest o literatu. Pugelj Milan, Anina prva 
Ijubezen. Iv. Cankar, Smrt in pogreb Jakoba Nesrece. 
C. Golar, Tesar Ales. Milan Pugelj, Diletant. Josip 
Kostanjevec, Obsojena. 172 str. (LZ. 248— 25n. dr. Josip 

Tominsek. — Slovan, V, 124—125. — DS XX, 138—139.) 

Knjiznica. Zgodovinska — . Izdaje Zgodovinsko drustvo v Mari- 
boru. Tisek ,,Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. m. 8". — 
I. oddelek: Pomozna znanstva. 2. zvezek: Prazgodovinske 
izkopine. 54 str. -^ 7 lit. slik. (Cena 40 v). (Slovan, IV, 382. - 
Voditelj IX, 455. — D S. 502.) 



184 Dr. ,l;inko Slcbingcr: Slovenska bibliografija. 



LetoDis Slovenske Matice za leto 1906. Sestavil in uredil Evgen 
Lah. Zalozila in izdala Slovenska Matica. V Lj. Natisnila 
J. Blasnikova tiskarna. 1906. 8". 86 str. 

Letopis. Pedagoski — . Na svetlo daje Slovenska Solska Matica 

V Lj. Uredila H. Schreiner in dr. Josip Tominsek, 
Natisnili J. Blasnika nasledniki. 1906. v. 8". VI. zvezek. 
194 str. — Vsebina : I. H. Schreiner, Pedagosko slovstvo : 

a) Zgodovina pedagogike; obca pedagogika in njene po- 
mozne vede. str. 1—30. h) Fr. Gabrsek, Zacetni pouk 
v citanju in pisanju. (Konec) str. 30 — 43. II. Razprave: 
fl) dr. J. Tominsek, O pouku latinskega jezika. str. 44 — 67. 

b) I. Kren — I. Bajzelj , Javen telovadni nastop. 68—103. 
III. Jak. Dimnik, Teme in teze pedagoskih in drugih 
porocil za leto 1906. str. 104—148. IV. Porocilo o delo- 
vanju ,, Slovenske Solske Matice" leta 1906. Priobcil tajnik 
Fr. Gabrsek, str. 149—154. V. „Slovenske Solske Matice" 
upravni odbor in imenik drustvenikov. Uredil tajnik Fr. 
Gabrsek, str. 156 — 182. VI. Letno izvestje „Drustva slo- 
venskih profesorjev" za leto 1906. Priobcil tajnik dr. Fr. 
Ilesic. str. 183 - 191. VII. Zaznamek dozdaj izdanih in 
zalozenih knjig ,,Slov. Solske Matice". VIII. Naznanilo. 

Prevodi iz svetovne knjizevnosti. Zalozila in izdala Slovenska 
Matica. Natisnili J. Blasnika nasledniki. V Lj. 1907. 8". — 
III. zvezek: L. N. Tolstoj, Moc teme. Narodna drama v 
petih dejanjih. Prevela iz ruscine Minka Govekarjeva. 

120 str. S Sliko Tolstega. (LZ. XXVII, 250-254. dr. Iv. Prijatelj. 
D S. XX, 137—138. A. S. — Slovan V, 254.) 

Talija. Zbirka gledaliskih iger. Ureja Fr. Govekar. Tiskala in 
zalozila „Goriska tiskarna" A. Gabrscek v Gorici. 1906. m. 8". 
22.snopic: Zolna Fridolin (^ Fr. Milcinski), Brat Sokol. 
Saloigra V enem dejanju. (Slovan IV, 253. Fr. Govekar.) 
23. snopic: Cigani. Malomestna saloigra v treh dejanjih. 
Spisal Jakob DoHnar (= Fr. M i 1 c i n s k i). 1 20 str. (Cena 80 v). 
(Slovan IV, 381.) 

Vecernice Slovenske — . Izdala in zalozila Druzba sv. Mohorja 

V Celovcu. 1906. 8". 58. zvezek: Uporniki. Povest. Spisal 

Ivan Lah. 222 str. (Slovan V, 125, 156. Fr. Govekar. - DS. 710.) 

Zbornik Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. Uredil 
L. Pintar. Natisnila „Narodna tiskarna". 1906. v. 8". 
VIII. zvezek. 236 str. (Vsebina: dr. Fran Ilesic, Cesko- 
slovenskavzajemnostvminulihdobah. str. 1 — 33. L. Pintar, 
Ivan Vavru. str. 34—45. Dr. Ivan Zmavc, Herbert Spencer, 
filozof razvoja, napredka in svobode. str. 46—57. Avgust 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 185 



Zigon, Tercinska arhitektonika v Presernu. str. 58 — 128. 
J. K. Podgorjanski, Judje na Kranjskem. str. 129 — 149. 
Andr. Fekonja, Prve sole pri Hrvatih od XIII. — XIX. veka. 
str. 150 — 161. — Dr. Fran Ilesic, Srbski pisatelj Jovan 
Rajic in Urban Jarnik. str. 162 — 172. Dr. Janko Slebinger, 
Slovenska bibliografija za 1. 1905. str. 173—229. P. pi. 
Radics, Slovenske narodne pesmi Cvetkove. str. 230 — 235. 

III. Bogoslovna dela. 

Chraska Anton. Andrej Dun, irski katolican. Zalozil in prodaja 
Anton Chraska v Ceskih Budejovicah. Natisnil A. Pokorny 
V C. Budejovicah. 1906. 16". 68 str. 

Cadez, O. A. Poglavite zapovedi mohamedanske vere. Kol. 
Moh., str. 72-76. 

6izek Alojzij. Katcheticna metoda nekdaj in sedaj. Spisal , 

veroucitelj. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. v. 8". 
37 str. (40 v). 

Godec I. O skrivnostni sili. K O. 262 - 275. 

Grivec Fr. Vseslovanski bogoslovski casopis. (Slavorum litterae 
theologicae.) Slov. 38. 

Gruden Josef. Das soziale Wirken der katholischen Kirche 
in Osterreich. Im Auftrage der Leo-Gesellschaft. Band IV. 
Heft I. Diozese Laibach. Verlag der Leo-Gesellschaft in 
Wien. „Kat. tiskarna" v Lj. 1906. 8". 98 str. (D S. XX, 43.) 

Gruden Jos. Lamennais. Zgodovinske refleksije o novejsih 
cerkvenih in politiskih strujah. K O. 153-169, 242-249. 

Honigman Fr. Spomin na dvestoletnico Marijine bozje poti v 
Kropi. Tiskala ,J\atoliska tiskarna" v Lj. 1906. 16". 32 str. 

Kovac Veselko o. V temi. Crtica iz zivljenja poganskih menihov, 
Kol. Moh. 12-16. 

Krzic Anton. Kratka katehetika s prakticnimi pojasnili. Ponatis 
iz ,,Slov. Ucitelja". Zalozilo drustvo ,,Pripravniski dom". 
Natisnila Katoliska tiskarna. V Lj. v. 8". 60 str. Cena bros. 
50 V. (Voditelj IX, 345 — 347. Janez Vogrin.) 

Lenard Leopold. Pocajevski listki. Zgledi ruske pravoslavne 
poleraike. K O. 337 - 349. 

Lepote najcistejsega Srca Marijinega z raznimi primernimi 
molitvami. Z dovoljenjem prec. kn. sk. lav. ordinarijata z 



186 Dr. Jnnko Slebingcr: Slovenska bibliografija. 



dne 31. januarja 1902. st. 320. Zalozilo vodstvo bratovscine 
najcistejscga Srca Marijinega v Mariboru. Natisnila Cirilova 
tiskarna. V iV^ariboru. 1906. m. 8". 20 str. 

Litanije za ocitno sluzbo bozjo. (Ponatis iz cerkvenega molit- 
venika.) Z dovoijenjem knezoskof. ord. v Lj. 14. marca 1906. 
st. 1370. Zaloga ,,Prodajalne Kat. tiskovnega drustva v Lj." 
(H. Nicman). Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1906. 12". 
48 str. 

Medved Anton, dr. Zgodovina slovenskega cerkvenega govor- 
nistva. Voditelj IX, 26-43, 163-185,264-286,394-408 
(nadalj. v 1. 1907). 

Molitvenik. Drobni -. Zalozil Fr. Bleiweis. Natisnila Za- 
druzna tiskarna v Lj. 1906. 32". 112 str. 

Napotnik Mihael, knezoskof. Pastirski list z dne 9. febr. 1906 
Cirilu in Metodu. V Mariboru. Cirilova tiskarna. 4". 21 str. 

— Pastirski list z dne 19. marca 1906 o takoimenovanem 

gibanju za preosnovo zakonske postave. (Ponatis v ,,Pa- 
stirskih listih" str. 714—717.) 

— Pastirski list z dne 24. maja 1906 o zadevi „svobodne sole". 

(Ponatis v knjigi ,, Pastirski listi" str. 718-722.) 

— Pastirski list avstrijskih nadskofov in skofov, poslan na god 

sv. evangelista Lukeza dne 18. oktobra 1906 katoliskernu 
Ijudstvu boju zoper pogubna naceia sveta, zoper raz- 
poroko, zoper neversko solo, pa o boju za pravi napredek 

V znanostih, za pravo blagostanje in o dolznostih med 
bojem. V Mariboru. 1906. 4". (Ponatis v knjigi „Pastirski 
listi", str. 731-740.) 

— Pastirski listi. Spisal, zbral in priobcil dr. — — , knezoskof 

Lavantinski. V lastni zalozbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila. 

V Mariboru. 1906. (na ovitku 1907). v. 8". 786 str. (Voditelj 
X, 232. dr. A. Medved.) 

— Stirje govori prevzvisenega in rnilostijivega gospoda dr. Mi- 

haela Napotnika , kneza in skofa Lavantinskega , meseca 
avgusta leta 1906. V zalozbi pisatelja. Tiskala tiskarna 
sv. Cirila v Mariboru. 1906. 8". 40 str. 

Obljube presyetega Srca Jezusovega z raznimi primcrnimi molit- 
vami. Cetrta predelana in pomnozena izdaja. Zalozilo 
vodstvo bratovscine v bogoslovju v Mariboru. Tiskarna 
sv. Cirila. V Mariboru. 1906. m. 8". 32 str. 



A 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 187 

Officium divinum ali kratek nauk o brevirju. Spisal Rudolf 
Janezic, spiritual. Tisk in zalozba Cirilove tiskarne v 
Mariboru. 1906. 8". 88 str. Cena bros. 1 K, vez. 1 K 60 v. 
(Voditelj X, 117. J. Voh.) 

Ordo providendi infirmos. Juxta collectionem rituum Lavantinae. 
Editio secunda. Typis et sumptibus typographiae s. Cyrilli. 
Marburgi. 1906. m. 8". 240 str. Cena eleg. vez. 2 K. (Ima 
tudi slov. besedilo.) 

Pecaric M. Tezenje po sreci in vera v posmrtno zivljenje. 
K O. 70—80. 

Ponavljanje krstne obljube. Tisk in zalozba J. Krajec nasi, v 
Novem mestu. 1906. m. 8". 4 str. 



! Posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu. (Ponatis iz Cerkvenega 
niolit\enika.) Tisk in zalozba J. Krajec nasi, v Novem mestu. 
1906. m. 8". 2 str. 

Pot. Bozja — Matere bozje na Blcjskem jezeru. Peti pomnozeni 
natisek. Zalozil Anton Turk. Natisnila Zadruzna tiskarna v 
Lj. 1906. 16". 32 str. 

Pot. Bozja — Matere Bozje na Smarni god pri Ljubljani. Spisal 
S. K. Zalozil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil 
A. Slatnar v Kamniku. 1906. m. 8". 32 str. (s sliko). — 
(Cena 24 v). 

Seigerschmied Jozef. Sveta druzina. (Molitvenik.) Izdala in 
zalozila Druzba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 8". 

t Slekovec Matej. Ljutomerski dusni pastirji. A) Zupniki. 
Voditelj. 54—66, 286-297, 371—380. 

Skapulir presvetega Srca Jezusovega. Zalozila misijonska druzba 
sv. Vincencija Pavljanskega. Natisnila Katol. tiskarna v Lj. 
1906. 16". 16 str. 

Tri bozje cednosti. Zalozila ,,Prodajalna Kat. tisk. drustva v Lj." 
Tisk J. Krajec nasi. Rudolfovo. 1906. m. 8". 8 str. 

Usenicnik Ales, dr. Analiza moderne nevere. K O. 170 — 177. 
— Bogoznanje v starem poganstvu. K O. 1 — 21. — Morala 
brez religije. K O. 401 — 415. — Nova struja moderne 
apologetike. K O. 250 — 261. — Zadnja beseda nevere. 
KO. 317-336. 

Valjavec Josip, D. S. Skrivnost presvetega Resnjega telesa. 
Zalozil Salezijanski zavod. Tiskala Katoliska tiskarna. V Lj. 
1906. 16". 154 str. — Drugi natis. 16". 168 str. 



188 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Zgodbe svetega pisma. Slovencem pricel razlagati dr. Francisek 
Lampe. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Izdala in zalozila 
Druzba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 4". 13. snopic, 
str. 385-512. (D S. 709.) 

Zivljenjepis Ivana Husa. Ponatisk iz ,,Blagovestnika". Zalozil 
in prodaja izdajatelj ,,Blagovestnika" Anton Chraska. 
VLj. 1906. m. 8". (Cena 50 v). 

Izmed casnikov in casopisov spadajo v ta oddelek: Blagovestnik, 
Bogoljub, Cvetje iz vrtov sv. Franciska, Detoljub, Cerkveni Glasbenik, Glasnik 
najsvetejsih Src, Ljubljanski skofijski list, Katoliski Obzornik, Odmev iz Atrike, 
Duhovni Pastir, Voditelj v bogoslovnih vedah, Zaukaznik za Lavant. skofijo. 



IV. Drzavo- in pravoznanstvo. Narodno gospodarstvo. 

Politika. 

Abditus. Socialni boji slovenskiii kmetov v srednjem veku. 
NZ. St. 3—9. 

Bebel Avg. Zena in socializem. (Prevod.) Nas list st. 3—41 
(s presledki). 

D. Poglavje iz socializma. N Z. st. 1—2. 

Gartner Fr. Kako je mogoce povzdigniti tujski promet v kakem 
kraju? Ponatis iz „Gorenjca". Izdala in zalozila dezelna 
zveza za pospesevanje prometa tujcev na Kranjskem v 
Lj. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 24 str. 

Gruden Josip. Kulturne in politiske struje na Balkanu. K O. 
22-31. 

Lampe Evgen. Nedelja v Hyde-parku. Socialna studija. D S. 
493—499. 

Loncar Dragotin. Politicno zivljenje Slovencev. Z N. st. 4 — 10. 
(Tudi V ponatisu, gl. II. Zborniki : Knjiznica politicnih in 
socialnih spisov.) 

Novak Fran. Razdruzljivost zakona. Revizija obcnega drzav- 
nega zakonika, Slovan IV, 81 — 85. 

Oblak France. Dr. Karol Lavric in njegova doba (s sliko). 
Tiskala in zalozila ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek v Gorici. 
1906. 8" 48 str. (Prim. „Soca", dne 1. novembra 1906 s 
prilogami.) (Slovan V, 124. dr. Fr. Ilesic.j 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 189 



I 



Pavlica Andrej. Odlomki iz socialne vede v zasebni lasti. KO. 
276—288, 350—400. 

Pengov Francisek. Crtice iz narodnega gospodarstva. Kol. 

Moh., 62—71. ■ 

Pravnik. Slovenski — . gl. I. Casopisi in casniki. 

Ribnikar Adolf. V povzdigo smisla za narodno gospodarstvo. 
Omladina III, 69—71. 

Rybaf Otokar. Statistika uradnistva na slovenskem ozemlju. 
Omladina III, 20—22. 

Usenicnik Ales. Problem splosne volilne pravice. K O. 32 — 57. 
Proporcni volilni sistem. K O. 95 — 99. — Svoboden zakon 
in svobodna sola. K O. 117-132. 

Volcic Eduvard. Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne 
1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, 
ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odlocbami 
najvisjega sodisca, z dodatki dolocil o sodiscih javnega 
prava in o konzularnih sodiscih, o odvetniski tarifi in o 
sodnih pristojbinah, uredil dr. — — , c. kr. dezelni sodni 
svetnik. I. natis. Izdalo drustvo „Pravnik". Zalozil dr. Edv, 
Volcic. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". XII + 909 str. 
Cena bros. 7 K, v platno vez. 8 K. (Iz „Zbirka avstrijskih 
zakonov v slovenskem jeziku. IV. zvezek: Civilnopravdni 
zakon".) (LZ. 1907, 61 --- ponat. iz „Slov. Pravnika".) 

Volcic Eduvard. Odvetniska tarifa. Dolocila o rabi hrvat. in 
slov. jezika v okolisu visih dezelnih sodisc : graskega, 
trzaskega in zadrskega. Sodne pristojbine v postopanju po 
novih civilnopravdnih zakonih s stvarnim kazalom. Uredil 
dr. — — . Prvi natis. Zalozil dr. E. Volcic. Tisk J. Blasnika 
nasi, v Lj. 1906. 8". 76. str. Cena 1 K 80 v. 

Vosnjak Josip. Spomini. Izdala ,, Slovenska Matica". Drugi 
zvezek. Tretji del od 1868—1873. Tiskal Dragotin Hribar. 
V Lj. 1906. 8". 275 + (VIII) str. (Slovan V, 286. dr. Fr. Ilesic. 
DS. XX, 138. A. Kalan.) 

Zakonik. gl. I. Casopisi in casniki. 

Z. Z. Novi drzavnozborski volilni red. Z zemljevidom in ime- 
nikom volilnih okrajev na Kranjskem, Stajerskem, Koroskem 
in Primorskem. Tiskal in Zalozil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 
1906. 16". 48. str. Cena 60 v. 

Clanke so prinasali vsi slovenski politicni listi. 



190 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



V. Zdravnistvo. 

Avsec Fr. Protialkoholna knjiznica. gi. II. Zborniki. 

Demsar Jernej. Pasja steklina. Spisala dr. vl. De msar , prakt. 
zdravnik in P. Miklavcic, zivinozdravnik. Zalozil mestni 
magistrat. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 8 ". 64 str. 

Demsar J Spolne bolezni. Ljudstvu v pouk in svarilo. (Ponatis 
iz „Nasih zapiskov".) Zalozil L. Schwentner v Lj. 1906. 8". 
36 str. Cena 40 v. (Slovan V, 156.) 

Dezman M. Susica ali jetika. gl. II. Zborniki: Ljudska knjiznica. 

Goestl Fran. Dejanja v nezavesti in omracenju. Slovan IV, 
10-12. — Lajiki in blazniki. Slovan IV, 266—270. 

F. S. Gori! Pomagajte! ali alkohol in nikotin. Zapeljanim in 
dobromislecim v premislek. Natisnila Narodna tiskarna v 
Gorici. 1906. m. 8^ 70 str. Cena 20 v. (D S. 564. - Cvetje 

XXm. St. 9 [na ovitkul o. St. Skrabec.) 

Leban Anton. Solske bolezni. Pop. 244—246. 

M. V. Kaj je torej z alkoholom? Vsem, ki so dobre volje, po- 
jasnjuje M. V. Zalozila „Katoliska bukvarna". Tisk „K,at. 
tisk. drustva" v Postojni. 1906, 8". 70 str. Cena 70 vin. 

(K O. 299—300 A. U s e n i c n i k. — D S. 377. — Cvetje z vrtov sv. Franc. 
XXIII. St. 8-12. 0. St. Skrabec.) 

Plecnik Janez. O kacjem piku. D S. 480-483. 
Podlesnik Ivan. Telovadba in sporti. D S. st. 9 — 12. 
Usenicnik Ales. Alkoholizem in abstinenca. K O. 100 — 106. 
Zajec Ivan. O kugi. (Iz predavanja.) Slov. st. 264. 

Manjse clanke so prinasali razni casniki, posebno Knajpovec. 

VI. Modroslovje. 

Prijatelj Ivan. Perspektive. Esteticen nacrt. L Z. 411 — 417. 

Usenicnik Ales. Modroslovno nazivoslovje. K O. 115 — 116. 

Zigon Fran in Usenicnik Ales. O analogiji in sloven- 
skem filozofskem nazivoslovju. K O. 188 — 197. 

Z m a V c Ivan. Herbert Spencer, filozof razvoja, napredka in 
svobode. Z S M. 46—54. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 191 

VH. Vzgojeslovje. Solske knjige. 

Berilo za obce Ijudske sole. I. del: Abecednik. Prvo solsko 
leto. Sestavila Fr. Gabrsek in A. Razinger. C. kr. mi- 
nistrstvo za uk in bogocastje je z razpisom dne 26. okt. 
1906, St. 35.620 pripuslilo. Natisnila in zalozila Ig. pi. 
Kleinmayr &. Fed. Bamberg. 1906. 8". 95 str. Cena vez. 
knjigi 50 v. 

Berilo. Cetrto — za obce Ijudske in nadaljevalne sole. S po- 
dobo nasega svetlega cesarja. Sestavil Peter Koncnik, 
Pregledano izdanje. V ces. kralj. zalogi solskih knjig. Na- 
tisnil Karel Gorisek na Dunaju. 1906, v. 8". 308 str. Velja 
vez. 1 K 20 V. 

Bezjak Janko. Posebno ukoslovje slovenskega ucnega jezika 

V Ijudski soli. Spisal Dr. — — . Izdala „Slovenska Solska 
Matica". Natisnila „Uciteljska tiskarna v Lj. 1906. v. 8". 

100 str. (Iz: „Didaktika". — Obce in posebno ukoslovje I. del, 1. snopic.) 

Citanka. Slovenska — za tretji razred srednjih sol. Sestavil in 
izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. 111. Druga izdaja. 
Potrjena z odlokom c. kr. naucn. min. dne 31. vinotoka 1906, 
St. 40.481. Tiskala in zalozila tiskarna Druzbe sv. Mohorja. 

V Celovcu. 1906. v. 8 ". 189 ^ (3) str. Velja trdo vezana 2 K. 

(LZ. 1907, 378—379. Y. Koriin.) 

Citanka. Slovenska slovstvena — za sedmi in osmi razred 
srednjih sol. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. 
Druga, predelana izdaja. V cesarski kraljevi zalogi solskih 
knjig. (Natisnil Karol Gorisek na Dunaju.) Na Dunaju. 
1906. V. 8". 482 str. Cena mehko vez. 2 K 80 v, trdo 

\'ez. 3 K iLZ. 54—56. dr. Jos. Tominsek. — Pop. 22 — 24. Janko 
Bratina. — Arcliiv fiir slav. Philologie XXVIII, 152—157. Fr. Kidric.) 

Druzovic Hinko. Posebno^ ukoslovje petja v Ijudski soli. V 
Lj. Izdala ,, Slovenska Solska Matica". Natisnila ,,Uciteljska 
tiskarna" v Lj. 1906. v. 8". 150 + II. str. (Iz: „Didaktika". 
— Obce in posebno ukoslovje. — II. del. Uredil dr. Fran 
Ilesic.) 

Hauptnfiann France. Racunica za mescanske sole. I. del. Spisal 

-, profesor na c. kr. uciteljiscih v Gradcu. V c. kr. zalogi 

solskih knjig. (Natisnil Karol Gorisek.) Na Dunaju. 1906. 
8". — Cena 80 v. (Pop. 348-349.) 

Kaj mora mladina vedeti o alkoholu? V nemskem jeziku spisala 
Jozef Steger, c. kr. okrajni solski nadzornik, in dr. Adolf 



192 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Daim). Poslovenil Fran Gartner, ucitelj v Lj. V samo- 
zalozbi. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 52 str. 
Cena 40 v. 

Katekizem. Veliki — ali krscanski nauk. (Izvirnik potrdili 
avstrijski skofje . . .) Pripustilo visoko c. kr. ministerstvo 
za uk in bogocastje z dne 2. junija 1897 st. 13.183 kot 
ucno knjigo. Zalozilo knezoskofijstvo Ijubljansko. Tiskala 
Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 8". 228 str. Cena vez. 80 v. 

Knjige. Pomozne — za Ijudskosolske ucitelje. Gl. Nauk. Nazorni. 

Knjiznica. Realna — . Gl. II. Zborniki. 

Kren J. Javen telovadni nastop za Ijudske sole visje stopnje 

ali mescanske sole. Sestavil in ilustroval . Poslovenil 

J. Bajzelj. Ponatis iz ,,Pedagoskega Letopisa" 1906. 
Zalozila Slov. Solska Matica. Tisk. J. Blasnika nasi. V 
Lj. 1906. V. 8". 38 str. 

Letopis. Pedagoski — . Gl. II. Zborniki. 

Mesicek Josip. Domovinska dezela Stajerska. Ucencem spod- 
njestajerskih Ijudskih sol v ponavljanje ucne snovi iz 
domovinoznanstva. (Z zemljevidnim obrisom.) Zalozil izda- 
jatelj. Tiskala „Uciteljska tiskarna" v Lj. 1906. 8". 46 str. 
(Pop. 349. Ant. Leban.) 

Na pies. Poucna knjiga za stare in mlade, za prijatelje in so- 
vraznike plesa. Zalozila krscansko-socialna podzveza. Naroca 
se pri upravnistvu ,,Druzinskega prijatelja" v Trstu. 1906. 
8". 100 str. Cena 30 v. 

Nauk. Nazorni — . Zbirka ucne snovi za nazorni nauk. (Pomozne 
knjige za Ijudskosolske ucitelje.) Uredila H. Schreiner 
in dr. Fran Ilesic. Izdala „Slovenska Solska Matica". 
Natisnil Dragotin Hribar. V Lj. 1906. v 8 ". — Prvi del: 
Nazorni nauk za prvo solsko leto. (2. snopic; konec I. dela.) 
str. 69—155. 

Podkrajsek H. Racunske naloge za obrtne sole. Sestavil , 

c. kr. strokovni ncitelj. Z odlokom vis. c. kr. ministerstva za 
uk z dne 18. sept. 1906, st. 32.723 odobrena ucna knjiga. 
Zalozil Karol Graeser in drugovi. Na Dunaju. 1906. 8". 
Cena vez. knjigi 1 K 10 v. 

Podkrajsek H. Slovensko in nemsko stavkoslovje. Ucna knjiga 
za ucence c. kr. umetno-obrtne strokovne sole v Ljubljani. 
Zalozila c. kr. umetno-obrtna strokovna sola v Lj. Tisek J. 
Blasnika nasi. V Lj. 1906. 8". 42 str. 



Dr. -lanko Slebinger: Slovenska bibliografija. 193 

Slike. Ucne — iz nazornega nauka za I. in 11. razred. Uredil 
Anton Maier. Drugi popravljeni in pomnozeni natisi<. 
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. V Lj. 1906. v. 8". 147 str. 

Slike. Ucne — iz zemljepisja. Vojvodina Kranjska. Uredil Anton 
M a i e r. S tremi zemljevidnimi obriski. Zalozil L. Schwentner. 
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. V Lj. 1906. v. 8". 77 str. 
Cena bros. 2 K, eleg. vez. 2 K 50 v. Slovan IV, 350. —Pop. 

345-348. P. Pfibil.) 

Strukelj Ivan. Sola in dom. Tisek ,,Uciteljske tiskarne" v 
Lj. 1906. 8". 24 str. 

Sopek solskih pesmi. S posebniin ozirom na narodne in v^ 
narodneiii duhu zlozene napeve. Izdaja v stirih delih. Drugi 
del. Na podlagi II. dela Schreiner-Hubadove ,,Citanke" in 
Josin-Ganglovega drugega berila. Priredil in na svetlo dal 
Anton Kosi. Zalozil izdajatelj (v Srediscu na Stajerskem). 
Tiskala Kat. tisk. v Lj. 1906. 8". 104 str. (C. II. delu 1 K.) 
(Voditelj 458.) 

Tominsek Josip. Latinska slovnica. Spisal dr. . Odobrena 

z odlokom c. kr. ministerstva za bogocastje in nauk z 
dne 2. avgusta 1906, st. 28.589. Natisnila in zalozila 
Ignacij pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V Lj. 1906. v. 8". 
VII + 242 str. (C. vezane knjige K 3-20.) (Ocena v „Zeitschrift 
fiir die dstcrr. Gymnasicn. 19J7, 728—738. dr. Jos. Pi e pe nb acli cr.) 

Tominsek Josip. O pouku latinskega jezika. (Ponatis iz ,,Pe- 
dagoskega Letopisa".) Tisek J. Blasnika nasi. V Lj. 1906. 
V. 8 ". 26 str. 

Vadnica. Druga nemska — za slovenske obce ijudske sole. 
Spisala H. Schreiner, ravnatelj, in dr. J. Bezjak, pro- 
fesor na c. kr. uciteljiscu v Mariboru. Poprej : 1. oddelek 
2. nemske vadnice. Neizpremenjen ponatis glede nemskega 
besedila po novem pravopisu prirejene izdaje iz 1. 1903. 

V zalogi c. kr. solskih knjig. Na Dunaju. 1906. v. 8 ^ 164 str. 
(Velja vez. 90 v.) 

Vadnica. Tretja nemska — za slovenske obce Ijudske sole. 
Spisala H. Schreiner, ravnatelj, in dr. J. Bezjak, pro- 
fesor na c. kr. uciteljiscu v Mariboru. Poprej : 2. oddelek 
2. nemske vadnice. Neizpremenjen ponatis . . . iz 1. 1903. 

V zalogi c. kr. solskih knjig. Na Dunaju. 1906. v. 8 '^ 216 str. 
(Velja vez. 1 K 10 v.) 

Arko Anton. Pouk v gluhonemnicah Pop. 225 — 232. 

13 



ll»4 Dr. .laiiko Slobingcr: Slovoiiska bibliografija. 

Bajzelj Ivan. Ucni nacrt za telovadbo na realkah. Peto izvestje 
mestne realke v Idriji, str. 19—36. 

Bezensek Anton. Bole;arsko Ijudsko solstvo leta 1903—1904. 
Pop. 54—56. 

Bezjak Janko. O estetiskem deklamovanju v Ijudski soli. 
Pop. St. 9—12. — V obrambo predikata „biti". Pop. 46 -49. 

(Prim. Heric Mat. in Toininsek Jos) 

Bezlaj Josip. Perspektiva v Ijudski soli. Pop. 15—16. — Kako 
je elementarno uciti stereometrijo. Pop. 171 — 172. 

Brinar Josip. O reklih in njih porabi v soli. Pop. 107 — 116, 
139—143. 

Dimnik Jakob. Teme in teze pedagoskih in drugih porocil 
za leto 1906. Pedag. Letopis VI, 104-148. 

Gabrsek Franc. Zacetni pouk v citanju in pisanju. Pedagogiski 
Letopis V. 1—13; VI. 30—43. 

Goetze Waldemar. Kako in koliko se poucuj v deskih rocnih 
delih na Ijudski soli. (Poslov. Anton M a s 1 o.) Pop. 277—281 . 

Gradisnik Armin. Nekaj o avtoriteti. Pop. 193 — 196. 

Heric Matija. Stvarna in jezikovna preosnova oblikoslovnih 
pravil izracunanju ploscin in prostornin na nasih Ijudskih 
solah. Pop. 5—12,39 — 46. — O bistvu, pomenu in vaznosti 
Kernovega dolocnega glagola. — O glagolu ,,biti" kot 
predikatu in o povedju. Pop. st. 4 — 6. (Prim. Tominskov 
odgovor V Pop. 200—205.) — Povedkovih zavisnikov ni. Pop. 
209— 212. — Veljavnost Kernove teorije o predikatu „biti" 
je dokazana. Nekaj v obrambo napram odgovoru gospoda 
dr. Tominska. Pop. 233—239. 

J arc Evgen. Ljudske knjiznice. DS. st. 1— 2. — Vseuciliska 
ekstenzija in Ijudska vseucilisca. K 0.221 — 241. 

Kosi Anton. Uciteljeva pisma starisem. SI. Gospodar, st. 37 — 40. 

Kozuh Josip. Kako je narisati solsko okrozje na solsko table? 
Pop. 240-243. 

Krejci F. V. Umetniska vzgoja v soli z ozirom na ucno snov. 
(poslov. D. Pi^ibil.) Pop. 33—38, 65—72. 

Lav tar Luka. Podrobno stopnjevanje pri racunskem pouku 
Pop. 205—209. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliogratija. 195 

Leban Anton. Solske bolezni. Pop. 244 — 246. 

(Milcinski Fr.) Zanemarjena in pokvarjena mladina. (Porocilo 
nemskega spisa.) NZ. 165 — 169. 

Ozvald Karel. Poezija v slovenski uri. III. Umetnik. Spesnil 
Fr. Levstik. Pop. 173—175. 

Pozegar Avgustin. Laz in resnica. Pop. st. 9 — 12, 

Pfibil Dragotin. Higijena pozornosti. (Po A. P. Necajevu.) 
Pop. 299—304. — Obiteljski veceri. Pop. st. 4—6, 10, 11. 
O razpolozenosti otrok za pouk. Pop. 1 — 4. 

Schreiner Henrik. Zgodovina pedagogike. Obca pedagogika 
in njene pomozne vede. Pedag. Letopis VI, 1 — 30. 

Sevnican. K stirideseti izdaji Kocenovega atlanta za srednje 
sole. S N. St. 276. 

Sega Ivan. Sola v gozdu. Pop. 17 — 19. 

Tominsek Josip. Pomoznik „biti" pa predikat. Pop. 13 — 15. 
(Odg. dr. J. Bezjaka: V obrambo prcdikata „biti''. Pop. 46 — 49.) 
Kernova teorija o predikatu ,,biti" nemogoca. Pop. 
73 — 80. (Prim. Hericcv odg. V Pop. St. 4^6.1 — Biti all ne-biti? 
Koscek odgovora. Pop. 200 — 205. (Hericev odgovor: Pop. 
233—239.) 

Zbroj Josip. Individualna stran vzgoje in pouka v Ijudski 
soli. (Poslov. Drag. Pfibil.) Pop. 197—199, 271—273. 

Manjse clanke pedagogiske vsebine so prinasali : Angeljcek, Piscalka, 
Popotnik, Uciteljski tovaris, Slovenski ucitelj, Vrtec, Zvoncek. 

VIII. Klasicna filologija. Jezikoslovje. 

Tominsek Jos. O pouku latinskega jezika. gl. VII. Vzgojeslovje. 
Tominsek Jos. Latinska slovnica. gl. VII. Solske knjige. 



Askerc Anton. Slovenski akti iz mestnega arhiva Ijubljanskega. 
(Francoska doba.) I M K. 139— 146^ 

Breznik Anton. O tujkah in izposojenkah. D S. 149 — 154. 

Gruden Josip. Borovnica — Franzdorf. (Zgodovinsko-etimo- 
loski donesek k studijam o slovenskih krajevnih imenih.) 
IMK. 115—117. 

K s t i a 1 Iv. Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. D S. st. 8 — 1 1 . 

13* 



196 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Me nee j Josip. Zur Praesensfrage perfektiver Verba im Slove- 
nischen. (Praesens effectivum.) Arhiv fur slav. Philol. XXVIII, 

40 — 51. (Skrabcev odgovor v „Cvetju" XXIII, st. 7. na ovitku.i 

Scheinigg Johann. Die Ortsnamen des Gerichtsbezirkes Ferlach, 
(Sonderabdruck aus dem 56. Programme des Staats-Ober- 
gymnasiums zu Klagenfurt). 1906. 4", 24 str. (LZ. 629-633. 
L. Pintar.) 

Skerbinec Sil. Razsirjanje prometnih jezikov. D S. 774—775. 

Strekelj Karol. Razlaga nekterih krajevnih imen po sloven- 
skem Stajerju. I. C Z N. 41—64. 

Vondrak Wenzel. Zur Frage nach dem Verhaltnisse des Frei- 
singerdenkmals zu einer Homilie von Klemens. Arch, fiir 
Slav. Philol. XXVIII, 256—261 (z Jagicevim dodatkom). 

Vrhovnik Ivan. Ali imamo Slovenci svoj izraz za besedo :. 
zakrament? Voditelj IX, 230—231. (Nasvetuje besedo: 
svetstvo.) 

IX. Slovstvena zgodovina. 

Beg Ante. Redka knjizevna starina. (Edlingov, Sern ali von- 
usetek teh metodneh buqvi.) Pop. 88—90, 116—119. 

Glaser Karl. „Kralj Lear" v slovenskem prevodu. Ponatisk 
iz „Slovenskega Naroda" (st. 186—191). Tisk „Narodne 

tiskarne" V Lj. 1906. 2 o. 4 str. (Prim. Anton Funtek: „Kralj 
Lear" v slovenskem prevodu. Dr. K. Glaserjn v odgovor. S N. st. 135 — 140.) 

Glaser Karl. Kritike in prevodi za poskusnjo. Spisal Dr. , 

vodja zasebnega gimnazijskega zavoda. Samozalozba. Tisk 
K. Graffeja v Ogrskem Brodu. (1906.) m. 4". 27 strani. 
(^Slovan IV, 219. Fr. Govekar. — odg. dr. Glaserja v Slovanu IV, 
253. - DS. 501. — LZ. 380.) 

(OlagolltJca). Or u den Josip: Glagolica med Deneskimi Slo- 
venci. I M K. 30 — 33. — Glagolitica. (Pregled doslej na 
Kranjskem razkritih fragmentov). I M K. 115. dr. Jos. 
Gruden. — Ocena V. Steske o Jelicevih : ,,Fontes hi- 
storici liturgiae glagolito-romanae a XIII ad XIX seculum." 

IMK. 166—172. (Prim. dr. Jos. Grudna odg. vIMK. 1907,39— 41.) 

Ilesic Fran. Cesko-slovenska vzajemnost v minulih dobah. 
Z S M. 1 — 33. — Kranjsko-slovenski prevod Parhamer- 
jevega katekizma iz sredine 18. stoletja. IMK. 128 — ^135. 
Pocetki stajersko-slovenske knjizevnosti v 18. stoletju. 
CZN. 1—32. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 197 



J u V a n c i c Friderik. Francosko gledisce v srednjem veku. 
Slovan IV, 327—333. 

Karasek Josef. Slavische Literaturgeschichte. Sammlung Go- 
scheii 277 — 278. Erster Teil : Altere Literatur bis zur Wie- 
dergeburt. — Zweiter Teil : Das neunzehnte Jahrhundert. 
Leipzig 1906. m. 8 ". lO slovenskem slovstvu v drugem delu na 
str. 49-53, 187—189. - Prim LZ. 760-761. dr. Jos. Teminsek. — 
.Arch. f. Slav. Philol. XXIX. str. 140-142. Iv. G rafena u er.) 

Kotnik Franc. ,,Nova brambovska pesem" iz 1. 1809. C Z N. 
86—91. 

Mole Vojeslav. Kratek pregled poljskega slovstva. Omladina III. 
St. 11—12. 

Pavlica Andrej. Poezija s Siona. Misli o hebrejski inetriki. 
DS. 102—104, 173—174. 

Pintar Luka. Dva glagoljasa iz reformacijske dobe. (Stepan 
Konzul in Anton Dalmata.) Slovan IV. 234—238. 

Pregled poljskih casopisov. DS. 714— 715, 780—781. 

SI ebinger Janko. „Pisanice", prvi slovenski pesniski almanah. 
Izvestje c. kr. II. drz. gimn. v Lj. 1906. str. 3—30, tudi v 
ponatisu: v. 8". 30 str. (L Z. 567—569 L. Pintar. — D S. 502.) 
Slovenska bibliografija za 1. 1905. Z S M. 173—229. 

Stingl Fr. Najnovejsa bolgarska knjizevnost. D S. 574. 

Strekelj K. Nekaj prispevkov k slovenski bibliografiji. C Z N. 

78—86. 

Terseglav Fr. Fogarzarov, ,,I1 Santo" in Dostojevskega ,,Bratje 
Koramasov". K O. 133—152. 

Zivljenjepisni in slovstveni podatki 

a) za slovenske pisatelje in umetnike. 

Askerc Anton. Petdesetletnica : LZ. 125. — Slovan IV, 92. — 
Anton Askerc, poeta slowieriski. Sylweta jubileuszowa 
(1856 — 1906). Napisal Tad. Stan. Grabowski. Krakow. 
G. Gebethner i spolka. ,1906. m. 4". 39 str. s sliko Antona 
Askerca. (Ponatis iz : ,,Swiata slowiariskiego".) L Z. 248. 

t Bile Janez. D S. 506. (s sliko str. 508). 

Cankar Ivan. Za narodov blagor. K premijeri na slovenskem 
odru. Slov. st. 281. (Fr. Terseglav.) — Dramatik Ivan 



198 Dr. .laiiko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Cankar. (Za premijero njegove drame „Za narodov blagor".) 
SN. St. 283. (Fr. Kobal.) 

Ciglar Janez. Natecaj za Visnjo goro 1. 1832. I M K. 119—120. 
(Iv. Vrli ovnik.) 

Cvetko Fr. Slovenske brambovske pesmi. 1809. ZSM. 230—235. 
(P. pi. Radics.) 

Cop Matija. V spomin Matija Copa^ (Prevod Presernove elegije 
„Dem Andenken des Matthias Cop.) S N. st. 76. poslovenil 
dr. K. Ozvald. 

Drabosnjak Andrej (Sustar) in njegov ABC. Mir, st. 1, 4, 5, 
13. (Janko Maierhofer.) 

t Einspieler Lambert. Zivljenjepisna crtica. Kol. Moii. 1 — 8, — 
DS. 186 (slika str. 180). - Mir st. 6. 

t Gomilsak Jakob. L Z. 319. dr. Fr. Ilesic. 

Gregorcic Simon. Zivljenjepis : Nas List st. 70 — 76. — L Z. 767. 
DS. 782-783. — Omladina III, 129—130. Vojeslav 
Mole. S N. St. 270 — 273. — Spomini na S. Gregorcica. 
Ed. st. 358, 359. Fr. Krasovec — Slutnja smrti. Zadnje 
Gregorcicevo pismo. Slov. st. 285. — O smrti S. G. (Pesem.) 
SN. St. 276. A. Askerc. — Pri t S. G. Slov. st. 280. 
Iv. Baloh. -- t S. Gregorcic. S N. 279. Jos. Stritar — 
Manom S. Gregorcica. Slov. st. 276. Silvin Sardenko 
(= AI. Merhar). — Slov. Gospodar, st. 49. — Dol. Novice, 
st. 23. — V Kol. CM: Gregociceva labodnica. Jeremiji 
preroku — domoljubu — str. 41 — 42. Iv. Vrhovnik. 

t Herg Lavrencij, stolni prost. Slov. Gospodar, st. 44 — 47 (tudi 
V ponatisu). Fr. Kovacic. 

HIadnik Matevz. Stoletnica. L Z. 575. A. Beg. 

Jankovic Andrej. (Slov. pisatelj 17. stoletja.) I M K. 48—50. 

Iv. Vrhovnik. 

Jarnik Urban. Srbski pisatelj Jovan Rajic in Urban Jarnik. ZSM. 
162—172. Fr. Ilesic. 

Kopitar Jernej. Petrovskij N. : Pervyje gody dejateljnosti 
V. Kopitarja. Kazanj. 1906. v. 8". XXIII + 757 str. (PorocalA. 
Askerc v Slovanu IV, 284-285.) 

Krusic Ivan. D S. 445—447 s sliko. 

Langus Matevz. (501etnica smrti.) Slovan IV, 319—320. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliogratija. 199 

Lavric Karol in njegova doba. Spisal dr. France Oblak. V 
Gorici. Tiskala in zalozila ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek. 
1906. 8". 48 str. (Priloga Soci 1. nov. 1906.) 

Linhart Anton. L Z. 48—52, 87—93. Makso Pirn at. — 150 let- 
nica rojstnega dne prvega slov. dramatika — A. Linharta. 
Slovan IV, 30—32. Fr. Govekar. 

t Pin Alojzij. Zvoncek 43. Lad. Ogorek. 

Podmilsak — Andrejckov Joze. Prenos kosti pisatelja. Slovan 
IV, 254—255. (Fr. Podkrajsek.) — Reminiscenca po- 
vodom prenosa njegovih smrtnih ostankov. S N. st. 105, 
106. Fr. Podkrajsek. — Nekaj o Andrejckovem Jozetu. 
Kol. CM. 36— 40. Podlimbarski. 

Preseren Franc. Zigon Avgust: Tercinska arhitektonika v 
Presernu. Z S M. 58—128. (D S. XX. 184-185. Fr. Brega^.) — 
Zigon Avgust: Letnica 1833 v Presernovih Poezijah. Od- 
lomek iz zgodovine nase umetnosti. C Z N. 113—213, tudi 
V ponatisu. i Slovan V, 90.; L. P i n t a r : Satura. (Schillerjeva 
balada „Ritter Toggenburg" in Preseren. L Z. 174 — 177. — 
Razlaga Presernovega epigrama na Murka, izdajatelja Volk- 
merovih basni. L Z. 302 —306. — Razlaga epigramov na 
Repica, Copa - dihurja in Slotnseka. L Z. 618 — 624.) — 
Drobnosti o Presernu : Divnjek. Kol. C M. 27 — 30. Fran 
Levee. — Tisti, ki so poznali Preserna, izmirajo. Kol. 
CM. 31—32. I. Vrhovnik. 

Pustavrh Francisek (slovenski slikar). D S. 252. L. P. 

Sedej Francisek, novi nadskof goriski, metropolit ilirski. D S. 
185 — 186. — Dr. Fr. Sedeju . . . o posvecenju in ume- 
scenju dne 25. susca 1906. leta. (Pesem.) Kol. CM. 47—49. 

5. Gregorcic. 

Stritar Josip. Analiza njegovega zivljenja in delovanja. Spisal 
dr. Josip Tominsek. L Z. st. 6 - 12. (tudi v ponatisu: 
Samozalozba. Prodaja L. Schwentner. V Lj. 1906. v. 8". 
52 str.). .Prim. NZ. V, 72-80. dr. Iv. Prijatelj. - D S. XX, 328. 
dr. E. Lampe.) — J. Stritar. Slovstvena studija. Spisal Vlad. 
Levstik. Slovan IV, 217. — Sedemdesetletnica : Nagovor 
ob701etnici. D Prij. 54—56. dr. Iv. Prij atelj. — D S. 123, 
383 (slika str. 116). dr. E. Lampe. — Slovan IV, 217. — 
SN. St. 53. — LZ. 382. — Stritarju ob 701etnici dne 

6. marca 1906. LZ. 193—196. Zlozil A. Funtek. — Prim. 
Stritar: Hvala ! L Z. 341. in Jvako je biio«. L Z. 385-386.) 

Svetec Luka, voditelj slovenskega naroda. Kol. CM. 51 — 61 
(slika na str. 50). Iv. Vrhovnik. ^K 801etnici g. notarja 



200 Dr. Janko Slebinger: Sluvcnska bibliografija. 

L. Svetca. L Z. 449—450. Zl'ozil R. M a i s t e r. — Ed. st. 276. 
(Pesem, zlozila Manica.) 

Trdina Janez. Avtobiografska pisma. Prijavlja dr. Fr. Derganc. 
LZ. St. 1—8. — Trdina na Reki. S N. st. 15—19. J. Stare. 

Trinko Ivan. D S. 384 s sliko. 

Vavru Ivan. Z S M. 34— 45. L. Pintar. 

Vega Juri, baron, slovenski junak in ucenjak. Zivljenjepis. Ob 
stopetdesetletnici njegovega rojstva spisal profesor Makso 
Pirnat v Idriji. Ponatis iz Koledarja druzbe sv. Mohorja. 
Izdala in zaloziki druzba sv. Moliorja v Celovcu. 1906. 
m. 8". 51 str. Cena 30 v. — Vegov spomenik v Moravcah. 
DS. 571, slika na str. 640. — Vegov spomenik na nebu. 
LZ. 127—128. Ivan Tomec. 

Vilhar MIroslav. Spomenica Miroslavu Vilharju. Izdal in zalozil 
„Odbor za Vilharjev spomenik." Natisnila „Narod. tiskarna". 
1906. m. 8". XXXVIII. + 30 str. Vsebina : A). Miroslav 
Vilhar. Spisal dr. Jos. Tominsek. — B). Venec izbranih 
Vilharjevih pesmij. Izbral-in uredil A. Askerc. str. 1—30. 
Odkritje Vilharjevega spomenika v Postojni. LZ. 574—575. 
DS. 571. — Slovan IV, 288. — Pred Vilharjevim spo- 
menikom. (Pesmi.) Notranjec, st. 32. Pavel Groselj in 
Fran Zgur. — Nekaj spominov iz Vilharjevega zivljenja 
na Kalcu, Notranjec, st. 32. (Pivcan Gorenji.) — Lovcevi 
spomini na Miroslava. Notranjec, st. 33. (Pivcan Dolnji.) 
Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. Kol. CM. 33 — 35. 
Iv. Vrh vnik. 

Vodnik Valentin. D Prij. 140—142. Iv. Lah. 

Vosnjak Josip. Spomini II. del. gl. IV. Politika. 

b) Neslovenski pisatelji. 

Cvijic Jovan. Slovan IV, 221-222 s sliko. Dr. Niko Zu panic. 

Gjalski Ksaver Sandor. Literaren portrait. Scstavil C. M. Logar. Slovan 
IV, 274-278. 

t Kozarac Josip. DS 572-573. — L z. 638. 

Rilski Neofit. DS. 318-319. Fr. Stingl. 
Selak Fran. LZ. 448. 

t Tomic Josip Evgen. DS. 507. — Slovan IV, 285. 



Dr. Janku Slebinger: Slovenska bibliografija. 201 

Torbar Josip. Slovan I\', 195-200. Jos. Stare, 
t Zima Lllka. CZX. 91. Fr. Kovacic. 

t Bart OS Frantisek. DS. 635— 636. 

Cech Svatopluk. Sestdesetletnica rojstva: Ed. st. 55. Fr. Krasovec. — 
Pop. 124-i25. Drag. Pfibil. — Slovan I\s 157. 

G 1 1 Jaroslav. D S. 635. (60 letnica). 

H a V 1 i c e k • Borovsky Karel. D S. 574. Fr.Stingl. —Slovan IV, 286. 
Fr. Govekar. 

t Lego Jan. LZ. 638. — Slovan IV, 351, slika na str. 352. — Ilustrovani 
narodni koledar XVIII, 71 — 73. dr. Ant. Dolar. 

Heydllk Adolf. K701etnici ceskega pesnika D S. 24— 30. Fr.Stingl. 

Q U i S Ladislav. Sestdesetletnica. D S. 253. 

Sladek Jos. V. (60 letnica. DS. 188-189. 

Star Ljudevit. D S. 253. 

Tyl Jos. Kajetan. D S. 636. 

Bartus Marija. D S. 191. 

t K a 1 i n a Ant. D S. 510. 

Orzeszkova Eliza, (stiridesetletnica knjiz. delavnostii. D S. 636— 637. 
Fr. S tin gl. 

t Pilat Roman. D S. 510. 

t Rembowski Aleksander. D S. 720. Fr. Stingl. 



Gribojedov Aleksander Sergjejevic. D S. 240—242, 290—293. 
L. Le n a rd. 

Jasinski [Belinskij] petindvajsetletnica pisateljevanja). D S. 575— 576. 
Fr. Stingl. 

Kondakov Nikodim Pavlovic. D S. 638. Fr. Stingl. 

Y Lejkin Nikolaj Aleksandrovic. D S. 319. 

Pypin Aleks. Nikolajevic. LZ. st. l— 4 dr. Ivan Prijatclj. 

t Skalkovskij Konstantin ApoUonovic. D S. 638. 



202 Dr. Janko Slebingcr: Slovcnska bibliograiija. 



S o k 1 o V Matvej Ivanovic. D S. 638. 

Tolstoj Lev Nikolajevic. Tolstoj in rcligija. KO. 178— 187. 

Hah n-Hahn Ida, grofica. D S. 343-348. dr. 1. D. 

t Ibsen Henrik. D S. 883. - Slovan IV. 222 -223. — L Z. 383. 

JaCObsen Jens Peter. LZ. 658-664, 713-721. Vladimir Lcvstik. 
(Prim.lv. Podlcsnik: Kako so nekateri pisatelji izvirni. Slov. st. 27L 
in Vlad. Lcwstika „Odprto pisino". S. N. st. 270.) 

Cervantes Miguel de. Don Qul.xotc (vsebinai. D S. 378 -379. 

Burke Tom. P. (1830 — 1883). Znacajna slika iz zgodovine cerkvene 
zgovornosti. Sestavil dr. Fr. Perne. Jahresboricht des k. k. Franz Joseph- 
Staatsgymnasiums in Krainburg 1906. (tudi separaten odtisk.). 

Sharp William (Fiona Macleod). D S. 320. Fr. Sting l. 

Spencer Herbert, filozof razvoja, napredka in svobode. Z S M. 46—54. 
dr. Iv. Z m a v c. 

X. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje. 

Abditus. Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku. 
NZ. St. 3—9. 

Andrejka Jernej pi. Crtice izza okupacije Bosne. Slovan IV, 
St. 2—4. 

Bucar Josip. Francozje v Kranju. (Predavanje.) Gorenjec, 
St. 11 — 15. 

Fekonja Andrej. Prve sole pri Hrvatih od XIII. — XIX. veka. 
ZSM. 150—161. 

G ruden Josip. Suzana Gornjegrajska. (Epizoda iz reformacijske 
dobe.) IMK. 121—128. 

Ilesic Fran. Baroni Brigidi. IMK. 37 — 44. — Novomeski 
prost Fran Nikola Persic (1790—1794). Slika iz jozefinske 
dobe Ijubljanskega nadskofa Mihaela bar. Brigida. I M K. 
71 — 112. (tudi V ponatisu : Natisnila J. Blasnikova tiskarna 
vLj. 1906. 8«. 42 str.). 

Kavcic Fridolin. Dva imenitna Slovenca na dunajski univerzi. 
(Preprost in Perlah.) Dom. st. 51, 54, 57. 

Knjiznica. Zgodovinska — . Gl. II. Zborniki. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 203 



Kristof Kolumb. Dom. st. 74. (listek). — Ob cetrti stoletnici 
Kolumbove smrti. Kol. Moh. 54—57. 

Kos Franc. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 

Zbral dr. , c. kr. profesor. Druga knjiga. (1. 801 — 1102). 

Zalozila in izdala ,,Leono\^a druzba" v Ljubljani. Tiskala 
„Katol. tisk.". V Lj. 1906. m. 4 ". LXXXIV. + 514 + (2) str. 
Cena 10 K. 

Murko Mat. Slovensko starinoslovje. (Porocilo o LuborNiederle- 
jevi knjigi: Slovanske starozitiiosti I. 2.) CZN. 214-224. 

Pintar Luka. Crtica o nasih kaznilnicah (po Massburgu). 
I M K. 44—48. 

Podlogar Leopold Kronika mesta Crnomlja in njega zupe. 
(Zgodovina zup Ijubljanske skofije XIII. zvezek.) Ponatis iz 
,,Danice" 1905. Zaiagatelj Tonio Zupan. Natisnil Dragotin 
Hribar. V Lj. 1906. 8". 85 str. Cena 1 K 40 v. (I M K 1907, 
113-114. V. Steska.) 

Podlogar Leopold. Bozja pot pri Sv. Francisku nad Pianino 
V Beli Krajini. I M K. 135 — 139. 

Steska Viktor. Ilirska Koroska v Ijubljan. skofiji. IM K. 53 — 70. 

Smid Walter. Ljubljanska Via Appia. Slovan IV, 123-124. 

Vosnjak Bogumil. Latinsko pleme in Jugoslovani. LZ.562 — 566. 

Vrhovnik Ivan. Iz dnevnika Blaza Blaznika. I M K. 146 — 166 
(nadalj. v 1. 1907). — Dvestoletnica kapucinskega saino- 
stana v Skofji Loki. I M K. 117—119. 

Zunkovic Martin Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven 
besiedelt? Beitrag zur Kliirung eines Gescliichts- und Ge- 

lehrtenirrtums. Von , k. u. k. Hauptmann in Teschen, 

Ost. Schlesien. Zweite, wesentlich vermehrte Ausgabe. Druck 
und Verlag von Heinrich Slovak in Kremsier. 1906. v. 8*^. 
212 str. (Dom. St. 138. Glonar. — Odg. dr. H. Turn a v Dom. 1907, 
St. 89, 90, 92. — Narodni Listy, 23. sept. 1906. — Slovan V. 38-42 : 
prevod dveh ceskih porocil, priobcil Fr. Govekar; Slovan V, 91. — 
Politik, Prag, 15, 17, 23. Janner 1907 ^ Nr. 15, 17, 23. - C Z N. 1907, 
180-185. J. A. Glonar.) 



Angel etto Josip. D Slovanih v Istri. Omladina III, 4—7. 

Arnejc Janez. Koroske pravljice in povesti. Mir, st. 2, 4. 

Beg Ante. Na slovanskem jugu. Potopisni vtiski s statisticnimi 
podatki. Slovan IV, 340—344, 355-358. 



204 Dr. Janko Slcbinger: Slovenska bibliografija. 



Bucar Julij. Iz Novega mesta v Serajevo na kolesu, P V. 
St. 7—12. 

Ccrny Adolf. U italskych Slovanu. Zvlastni otisk z „Kvetu," 
1906, ses. V. a VI. V Praze. Nakladem vlastnim. 1906. v. 8". 
31 Str. (DS. XX, 42. - LZ. 758.) 

Cibej Edmund. Trnovska planota in troje najlepsih razgledisc 

V Trnovskem gozdu. P V. 109—111, 127—132. 

Gora Oljka ob Savinji. Zgodovinska crtica po Oroznu. Dorn. 
St. 91. 

Holz Vatroslav. V domovini lepih umetnosti. Potopisni vtiski 
in utrinki. Slovan IV, st. 6 — 12. 

Klodi6 Maks, vitez Sabladoski. Nova zeleznica s Koroskega 
skozi Karavanke, Bohinjske gore in cez Kras v Trst. Kratek 
opis zeleznice v tehnicnem oziru. S slikami in zemlje- 
vidom. Zalozilo in izdalo ,,Slov. planinsko drustvo". Tisk 
J. Blasnika nasi. V Lj. (1906). 8". 30 str. Cena 60 v. (LZ. 567. 
dr. J. C. Obi a k. I 

Knaflic Josip. Zapiski slovenskega kolesarja. S N. st. 231 -233, 
253, 254, 288—291. 

Kocbek Franc. Izlet v Savinske planine. Ilustr. nar. kol. XVIII, 
88—97. 

Kopalisce Rogatec-Slatina in njena okolica. Dom. st. 92 — 95. 

Koritasi ali Rami. Narodopisna crtica. Dom. st. 11 . 

Kotnik Franc. Donesek k zgodovini praznoverja med koro- 
skimi Slovenci. C Z N. 65 — 11 . 

Kovac Veselko, o. Na valovih Rumene reke. D S. st. 3, 4, 5. 
Pismo s Kitajskega. Slov. st. 43, 140. 

Kovacic Francisek. ,,Muze" in ,,muzanje". Donesek k zgo- 
dovini domace obrti in narodne nose. C Z N. 33 — 40. 

Krasovec Franc. Utisi iz Italije. Ed. st. 179 — 207 (s presledki). 

V izarskih Atenali. Ed. st. 84—94. 

Kuff ner Jos. Iz nasih slovanskih racunov. Slovan IV, 301 — 306. 

Lavtizar Josip. Kranjska Sibirija. Krajepisna in narodopisna 
slika. P V. St. 7 — 9. — Onstran baltiskega morja. Popotni 
zapiski. D S. st. 1 — 1 1. 



Dr. Janko Slebinger : Slovenska bibliografija. 205 



Lavtizar Josip. Pri severnih Slovanih. Potopisne crtice s slikami. 
Spisal , zupnik. Izdala in zalozila Druzba sv. Mohorja 

V CelovcLi. 1906. v. 8". 192 str. (DS. 709-7io. 

Lenard Leopold. Med moravskimi Slovaki. Potopisni spomini. 
Slov. St. 87, 88. 

Lupsa Ferdo. Siamsko pismo. Dom. st. 62. 

Mlakar Janko. Kako je Trebusnik hodil na Triglav. Kol. Moh. 
stran 31 — 41. 

Murko M. Zur Geschichte des volkstumlichen Hauses bei den 
Siidslaven. Separatabdruck aus Bd. XXXV. und XXXVI. der 
Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. 
Mit 9 Abbildungen im Texte. Im Selbstverlage der Anthro- 
pologischen Gesellschaft. Wien. 1906. 4". 307—330, 11—40, 
91 — 129 + 4 str. Kotnik Fran: O slovenski kmetski hisi. D S. 
754-758. — CZN. 1907, 178- 180. dr. .Avg. Stegensck . 

Nacela.Osnovna — za publikacijo ,,Avstrijske Narodne Pesmi", 
ki jo namerja izdati c. kr. ministrstvo za bogocastje in 
nauk. Natisnila Zadruzna tiskarnica. 1906. m. 8". 8 str. 

Navodilo in vprasanja za zbiranje in zapisovanje narodnih 
pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in seg, ki se 
nanasajo na to. Izdal po c. kr. ministrstvu za bogocastje 
in nauk postavdjeni slovenski delovni odbor za pubhkacijo 
„Avstrijske Narodne Pesmi". Natisnila Zadruzna tiskarna. 
VLj. 1906. 8 0. 36 str. 

Oblak Jos. C. Izprehodi po koroski Sloveniji. S N. st. 225—228, 
292, 293. 

Pola. Povprasevalna — o narodnih pesmih, narodni godbi in 
narodnih plesih. Zadruzna tiskarnica. VLj. 1906. 2". 4 str. 

Podgorjanski J. K. Judje na Kranjskem. Z S M. 129—149. 

P u s e n j a k Vlado. V Nemciji. Potopisne in narodno-gospodarske 
crtice. Dom. st. 106—113, 117—120. 

Rihtersic Al. Planina Konjscica v Bohinju (1444 ni) P V. 
116—117. 

Seznamek markiranih potov v podrocju „Slov, plan, drustva". 

V Lj. 1906. 8". 96 str. Cena 1 K. ^LZ. 571-572.) 

Slovenci na Ogrskem. Dom. st. 60. 
Slovenci v Trstu. Kol. Moh. 59— 61. 



206 Dr. Janko Slcbinger: Slovenska bibliografija. 



Saselj Ivan. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 

I. V Adlesicih nabral , zupnik. Zalozilo ,,Kat. tisk. 

drustvo" V Lj. Tisk I. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1906. 8". 

VII -i- 329 -h (2) Str. (D S. 243. dr. E. Lampe. - CZN. 99—105. 
dr K Strekelj. - I M K- 112-113. V. Steska. — L Z. 315. - 
Slovan IV, 190. Fr. Govekar. — K O. X. 220.) 

Sercl Vinko. Iz zivljenja starih Indov. Slovan IV. st. 1 — 5. 

Smid Walter. Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi. 
Slovan IV, 168—173 (tudi v ponatisu : 4". 8 strani). — 
(IMK. 114. V. Steska.) 

Strekelj Karel. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. — — . 
Izdala in zalozila Slovenska Matica. Natisnila Zadruzna 
tiskarnica. V Lj. 1906. v. 8 ". 10. snopic (III. zvezka pola 
28— J41 =str. 433—646 -+- 1 1.) 

Svigelj Anton. Suhi plaz. (Skrlatica 2643 m). P V. 89— 92. 
Mrzla gora v Savinskih planinah (2208/7z). PV. 161 — 164. 
Cez Triglav na Bolski Grintavec, Kamin in Montaz. 
PV. 177—181, 193—199. 

Trunk Josip. Pisma iz Jutrovega. Mir, st. 12, 13, 16, 24, 30, 
32, 37, 39, 41, 42, 51, 52. 

Vosnja< Bogumil. Na razsvitu. Ruske studije. Zalozil Lavoslav 
Schwentner, Natisnila Narodna tiskarna. V Lj. 1906. v. 8". 
V + 396 str. Cena bros. 4 K, vez. 5 K 50 vin. (Slovan IV, 

59-61 A. Ask ere. - L Z. 312—315. dr. Iv. P r i j a t e 1 j. — S N. 
1905. St. 291, 292. — N Z. IV, 63-64. A. P. - Dom. XV. st. 100.) 

— Prim. Vosnjak Bogumil: Na razsvitu. Epilog. S N. 1905, 
St. 281. 

Wester Josip. Slovenske koncnice in folklora. Slovan IV. 

22—25. (Prim. L. Pin tar v L Z. 59-60.) 

Zupan Ivan. Izprehodi po New Yorku. Kol. Moh. str. 43 — 53. 
Nova zeleznica na Slovenskem. Kol. Moh. 9 — 12. 
Nova zeleznica na Koroskem. Gorenjec st. 42 — 45. 

XI. Prirodoznanstvo. Matematika. Tehnika. 

Hauptmann Franc. Racunica za mescanske sole. I. del. Gl. VII. 
Solske knjige. 

Kaker Ivan. Med nebeskimi svetovi. Naravoslovne crtice. Glas 
Svobode, st. 30—43, 45—52. 



Dr. Janko Slobingcr: Slovenska bibliografija. 207 



Klodic Maks, vitez Sabladoski. Goram in hribom skozi zivot. 
PV. XII, St. 1—4. (nadalj. iz 1. 1905). 

Nardin Julij. Nekaj fizikalnih poskusov. Peto izvestje idrijske 
realke, str. 5—17. 

Paulin Alfons. Die Fame Krains. Jahresbericht des k. k. 
I. Staatsgymn. zu Laibach 1906, str. 3 — 44. 

Poljanec Leopold. (Predavanja priobcena v ,,Nasem domu":) 
Potresi st. 3, 4. — O pljucih in dihanju. st. 5, 6. — Zvezdni 
utrinki. st. 7, 8. — O fosforju in njegovi uporabi. st. 10, 11. 

Racunar. Novi hitri — . Prakticna knjizica, ki ima vse, kar je 
V kupilu in prodaji potrebno, ze zanesljivo izracunjeno. 
V. Pozgaj, zalozna knjigoveznica v Kranju. Natisnil Iv. Pr. 
Lampret v Kranju. 1906. 8". 240 str. Cena vez. knjigi 1*20 K. 

Ra6unica. Kubicna. — ■ Kubikations-Biichlein. II. natisek. Zaiozil 
Anton Turk, knjigar. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 
8". 47 str. Cena 1 K. 

Robida Ivan. Naravoslovne crtice. S N. st. 36, 37, 71, 72, 
82—85. 

Sbrizaj Ivan. Kraski svet in kraske vode. (Predaval v Cerknici). 
Notranjec, st. 6 — 13. 

Seidl Ferdinand. Zgradba in geoloska zgodovina Savinskih 
in kamniskih planin. P V. 69 — 73; 85 — 89. — Sledovi 
ledniske dobe pri Tolminu. P V. 164—169. 

Susnik Ivan. Kaj pravi veda o koncu sveta? K O. 81 — 94. — 
O paleontologiji in mamutu. (Predaval v slov. krscanski 
socialni zvezi). Slov. st. 49, 50. 

Svigelj Anton. Okna v planinah. (Prispevek k morfologiji 
Julijskih planin). P V. 75—78. 

Tehnik. Slovenski — . Gl. I. Casopisi. 

Turk Jakob. Nas vsakdanji kruh. Slovan st. 2 — 6. 
Z a r n i k Boris. O umetnem proizvajanju beljakovin. S N. 
St. 11 — 12. 

XII. Trgovstvo. Obrt. 

Podkrajsek Henrik. Obrtno racunstvo. Racunske naloge za 
obrtne sole. Gl. VII. Solske knjige. 

Podlesnik I. Nekaj crtic o knjigovodstvu. KO. 289— 294. 



208 Dr. .lanko Slebinger: Slovcnska bibliografija. 



Premrou Svetoslav. Dvojno knjigovodstvo in njegove oblike. 
DS. St. 9—11. 

Skerbinec Silvester. Promet, trgovina in obrt v Iliriji. 
Trgovsko-zgodovinska crtica. D S. 466 — 469. 

Ustanovilo. Organizacijsko — zavoda za pospesevanje obrta 
na Kranjskem. Tisek J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. 
8^ 4 str. 

Zapisniki rednili javnih sej trgovske in obrtniske zbornice za 
Kranjsko. (I — IV.) Samozalozba. Tisek J. Blasnikovih nasi. 

V Lj. 1906. m. 8". 5 snopicev : 166 str. 

Clanki v politicnih in strokoviiih listih. 

XIII. Kmetijstvo. Knjige za Ijudstvo. Koledarji. 

Gnojenje in obdelavanje travnikov in deteljisc. Izdalo drustva 
tvornic za Tomasov fosfat v Berolinu. Tiskala Klein- 
mayr & Bamberg v Lj. 1906. 8". 12 str. 

Jansa Antona, ranjkega velevescega cebelarja in c. kr. ucitelja 
cebelarstva na Dunaju, popolni nauk o cebelarstvu. Po 
Joz. Miinzenbergovi izdaji prestavU za slovenske cebelarje 
Francisek Rojina, naducitelj v Smartnem pri Kranju. S 
45 podobami. Izdalo slovensko osrednje cebelarsko drustvo 

V Lj. Zalozil I. N. Babnik. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 
1906. 8j". 140 str. 

Jansa Anton. Razprava o rojenju cebel. Poslovenil Avgust 
Bukovic, tajnik osrednjega cebelarskega drustva. Izdalo 
Slovensko cebelarsko drustvo v Lj. Zalozil I. N. Babnik. 
Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 80 str. 

Navodila gospodarska. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska druzba 
kranjska v Lj. Ponatis iz Kmetovalca, st. 4 — 9. Tisek 
J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". Cena 10 v. 

Pevc Anton. Zivinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadruznikom 
slovenskih mlekarn. Samozalozba. Tisek Drag. Hribarja v 
Lj. 1906. 8". 30 str. (D S. 565.j 

Rohrman Viljem. Kmetijsko gospodarstvo. Za kmetijske sole 
in prakticne gospodarje. Spisal — — , pristav kranjske 
kmetijske sole na Grmu. Druga, na novo predelana izdaja. 
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. v. 8". 109 str. Cena 
IK 60 V. (Pop. 316.) 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 209 



Vencek cestitk za godove, novo leto in druge prilike v vezani 
besedi, nanienjenih mladini z nekaterimi spominskimi ki- 
ticami in nagrobnimi napisi. Peti prenovljeni natis. Zalozil 
J. Giontini. Tiskala Katoliska tisk. v Lj. 1906. 8 ". 84 + (2) str. 

Vsevedez. Mali — . Zbirka zanimivih in kratkocasnih spretnosti. 
Nabral Silvester K(osutnik). Zalozil in prodaja Anton 
Turk, knjigar. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 8". 
128 str. Cena 60 v. 

Zllndra. Tomasova — kaj je in kako se rabi. Izdalo drustvo 
tvornic za Tomasov fosfat v Berolinu. Tisek J. Blasnika 
naslednikov v Lj. 1906. 8". 24 str. 

(Clanke so prinasali strokovni in politicni listi). 



Koledar Druzbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno 
leto 1907. (Vestnik XXI.) Izdalo in zalozilo vodstvo. Tisk 
„Narodne tiskarne". V Lj. 1906. 8". 159 str. + Oglasi. 
Cena 1 K 20 v. 

Koledar Druzbe sv. Mohorja za leto 1907. Izdala in zalozila 
„Druzba sv. Mohorja" vCelovcu. Natisnila druzbena tiskarna. 
VCelovcu (1906). 4^ 144 + 80 str. 

(Koledar). Kreditna banka Ijubljanska v Lj., podruznici v 
Spljetu in Celovcu. Tisek J. Blasnika nasledniki v Lj. 1906. 
m. 8". 28 str. 

Ilustrovani narodni koledar. 1907. Uredil prof. dr. Ant. Dolar. 
Leto XVIII. Last, zalozba in tisk Zvezne tiskarne. Celje 
(1906). 8". 170 str. + Oglasi. Cena bros. 1 K, vez. 1-50 K. 

Slovenski sokolski koledar za leto 1907. Uredil Miroslav 
Ambrozic, vaditelj ,,Sokola" v Lj. Izdal in zalozil vadi- 
teljski zbor „Sokola" v Kranju. Tisk J. Blasnika naslednikov 
V Lj. 1906. 8". Let. II. (Slovan V, 29.) 

Slovenski trgovsko-obrtni zepni koledar za 1. 1907. Priredil 
in izdal Fr. Zelenik, trgovski knjigovodja v Lj. Natisnil 
Iv. Pr. Lampret v Kranju. Samozalozba. 1906. 16". 99 str. 

Druzinska pratika za navadno 1. 1907. Samozalozba. Tiskala 
Katol. tiskarna. 1906. 16 ^ Let. VII. 

(Vrh tega so izdale vse vecje tvrdke in kavarne ob novem letu za 
svoje odjcmalce in obiskovalce stenske ozir. zepne koledarcke.) 

14 



210 Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija. 



XIV. Leposlovje. 

Alesovec Jakob. Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriski dolini. 
Ljudska pravljica iz preteklih casov. Peti natis. V zalozbi 
in na prodaj pri J. Giontiniju v Lj. Natisnila Zadruzna 
tiskarna. V Lj. 1906. 8". 76 str. 

A§kerc A. Muceniki. Slike iz nase protireformacije. Napisal 

. ZaiozilL. Schwentiier. (Natisnil A. Slatnar v Kamniku.) 

•V Lj. 1906. Vn. + 168 str. Cena bros. 3 K, eleg. vez. 4 K 

50 V. (LZ. 116 -118. dr. Jos. Tom in sek. — Slovan IV, 57 ; 349-350, 
382. Fr. Kobal. - NZ. 47—48, 62. — Pop. 24. - K O. X, 215—217. 
— D S. 55—56.) 

Cankar Ivan. Nina. Zalozil L. Schwentner. (Natisnil A. Slatnar 

V Kamniku). V Lj. 1906. m. 8". 146 str. Cena bros. 3 K, 

eleg. vez. 4-50 K. (LZ.694-697.dr.lv. Merhar.-S N.St. 197-199. 
Fr. Kobal. — Nas List, st. 42. dr. Iv. Rob Ida. - D S. 501. dr. E. 
Lampe. - Omladina III, 123-125.1 

Jadranskl A Zlata bajka. Izvirni igrokaz s petjem v 5 dejanjih 
po neki narodni pripovedki. Skladba, petje in godba od 
Hr. O. Vogrica. Tiskarna „Edinost". Trst 1906. 8". 95 str. 
Cena 2 K. (Ed. st. 221. Jos. Mandic.) 

Jelenc V. F. (Zavoric-Feodorov). Nihilist. Zalozil in prodaja 
J. Giontini. Tiskala Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. 8 ". 80 str. 

Kapitan Zar ali Klec v Tihem morju. Povest za mladino. S sli- 
kami v barvotisku. Zalozil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar 

V Kamniku. V Lj. 1906. 8". 68 str. Cena 1-20 K. 

Kersnik Janko. Testament. Gl. Rozman Janko. 

Medved Anton. Poezije. Zaloga „Katoliske bukvarne" v Lj. Tisk 
„Katol. tisk. drustva v Postojni." (1906). 8". 262 str. Cena 
bros. 3-80 K, eleg. vez. 5 K. (LZ. 182-184. E. Gangl. - Slovan 
IV, 217—219. dr. Jos. Tominsek. — S N. st. 14. — D S. 51—53. dr. E. 
Lampe. — K O. 107 — 111. dr. Ales Usenicnik.) 

(Merhar Alojzij) (Silvin Sardenko.) Roma. Poezije. Zalozila 
Katol. bukvarna. — Tiskala Katol. tiskarna. V Lj. 1906. 8^ 
116 str. + 2 1. (Slovan IV, 350. dr. Fr. Ilesic. — D S. 439-440. 
dr E. Lampe. — Slov. §t. 145. F. Terseglav.) 

Mesko Ksaver. Mir bozji. Tiskala in zalozila Ign. pi. Klein- 
mayr & Fed. Bamberg. V Lj. 1906. 8". 188 str. C. bros. 2 K. 
(LZ. 1907, 58-60. dr. Jos. Tominsek. — Slovan V, 221—222. Ad. 
Robida. - S N. st. 262. — D S. 710-711. - D S. 780. dr. E. Lampe. 
Mir, st. 45. Fr. Neubaner.) 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 2il 

Na divjem zapadu. Tri povesti iz zivljenja Indijancev za mladino. 
Z ilustracijami v barvotisku. Zalozil L. Schwentner. Natisnil 
A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. 8". 80 str. C. 120 K. 

Osveta. Ciganova — . Povest. Poslovnil Silvester. Zalozil Anton 
Turk V Lj. 1906. 8". 62 str. 

Plemic Ferdo. (Ferd. pi. Kleinmayr). Tilho in drugi. Zbirka 
humoresk in satir. Zalozil L. Schwentner v Lj. Natisnil 
A. Slatnar v Kamniku. 1906. 8". 156 str. Cena bros. 2 K, 
eieg. vez. 3 K. (Slovan V. 220-221. Vladimir Levstik., 

Poljanec Ljudmila Poezije. Zalozil Lav. Schwentner. Natisnil 
A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. m. 8^ V+ 120 str. 
Cena bros. 2 K, eleg. vez. 3 K. (LZ. 505— 507. dr. Jos. Tomin- 
sek. — Slovan 253. Vlad. Levstik - Nas List, st. 25. dr. Iv. R obi da. 
DS. 441-442. dr. E. Lampe.) 

Rozman Janko. Testament. Narodna igra s petjem v stirih 

dejanjih. Po romanu Janka Krsnika spisal -. Pevske 

tocke priredil Emil Adaniic. Zalozil Lavoslav Schwentner. 
Natisnil Iv. Prim. Lampret v Kranju. V Lj. 1906. 8". 
91 Strani. (LZ. 508-509. dr. V. Koriin. - Slovan 111. 189—190. 
dr. .Jos. Tominsck. — Nas List, st. 12. F. L. Tuma. — Gorenjcc, st. 7.) 

Splllmann Jos. S. J. Lucij Flav. Zgodovinski roman izza zadnjih 
dnij Jeruzalema. Slovenski prevod izdala in tiskala Nova 
Domovina, John I. Grdina, 6119 St. Clair Ave., N. E., 
Cleveland, Ohio. (Ponatis iz ,,Nove Domovine".) 1906. 8". 
360 str. 

Spillmannove povesti. I. zvezek. Ljubite svoje sovraznike ! 
Povest iz maorskih vojsk v Novi Zelandiji. S stirimi po- 
dobami. Drugi natis. Zalozila „Katol. bukvarna" v Lj. 
Tisk „Kat. tisk. drustva", prej R. Seber v Postojni 1906. 
m. 8°. 72 str. Cena 40 v. VII. zvezek, Sultanovi suznji. 
Carigrajska povest iz 17. stoletja. Prevel D. Z. Zalozila „Ka- 
toliska bukvarna" v Lj. . . . 1906. m. 8". 100 str. Cena 60 v. 

Smid Kristof. Cvetina Borograjska. Poslovenil H. M a j a r. 
II. natis. Ilustrovana izdaja. Zalozil A. Turk. V Lj. 1906. 
8«. 116 str. Cena 80 v. 

. Spisi Kristofa Smida. Poslovenjeni mladini v zabavo in 

pouk. Tiskal in zalozil J. Krajec nasi. V Novem mestu. 
1906. 8". II. zvezek: Jozatat, kraljevic v Indiji. Povest iz 
prvih casov krscanstva. Poslovenil P. Florentin Hrovat. 
3. popravljeni natis. 128 str. bros. 60 v, trdo vez. 80 v. 
IV. zvezek: Kanarcek, Kresnica. Kapelica v gozdu. Po- 

14* 



212 Dr. Janko Slebinger: Slovcnska bibliografija. 

slovenil P. Hugolin Sattner. Drugi popravljeni natis. 
51 str. Bros. 40 v, trdo vez. 60 v. —V. zvezek: Slavcek. 
Nema deklica. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Drugi ne- 
spremenjeni natis. 80 str. Cena mehko vez. 40 v, trdo vez. 
60 V. — XI. zvezek: Najboljsa dedscina. Poucna povest 
starisem in mladini. Leseni kriz. Poslovenil P. Florentin 
Hrovat. Drugi popravljeni natis. 80 str. Mehko vezan 
40 v, trdo vez. 60 v. 

Stritar Jozef. Lesniki. Knjiga za odrastlo mladino. Izdala in 
*zalozila Druzba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 8'*. 524 str. 
(Slovan V, 126) 

Senoa Avgust. Zlatarjevo zlato. Historicna povest iz XVI. sto- 
letja. Po petem hrvatskem natisu poslovenil Silvester 
Kosutnik. Zalozil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil 
A. Klein & Komp. V Lj. 1905. 8". 356 strani. Cena bros. 
1 K 80 v. 

Sorii Ivo. Pot za razpotjem. Roman. Natisnila in zalozila 
Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Lj. 1906. 8". 172 str. 
Cena eleg. vez. 3 K. (LZ. 1907, 184-187. dr. Jos. Tominsck. 
Slovan V, 253—254. AdoH R o b i d a. — D S. XX, 87 ; 426, dr. E. L a rn p e.) 

Trdlna Janez. Zbrani spisi. III. .Bajke in povesti o Gorjancih II. 
Zalozil L. Schv/entner. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 
V Lj. 1906. 8". 181 str. Cena bros. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 v. 

(Slovan IV, 316-317. dr. Fr. Ilesic. — Gorenjec, st. 33-34. — D S. 
XX, 41.) 

Vedezevalka. Beneska — ali prokletstvo in blagoslov. Zalozil 
A.Turk. V Lj. 1906. 8". 68 str. 



Leposlovje v casopisih in zbornikih. 

Andrejckov Joze. Gl. Podmilsak Jozef. 

Askerc Anton, Egiptovske arabeske. Slovan 129— 131, 161 — 162,, 
257 — 259, 353 — 354. — Egipcanka. (Iz ,Egiptovskih arabesk'.) 
LZ. 534—543. — Amenhotep IV. (1392—4374 pr. Kr.) (Iz 
„Egiptovskih arabesk".) L Z. 649—657. — Knez Volkun. 
Zgodovinski prizor iz osmega stoletja. L Z. 129 — 141. 

Baloh Ivan. Zadnji vecer. Slov. st. 115. (Ponatisnil „Glas Na- 
roda" St. 146). — Sin. Slov. 134. (Ponatisnil „Glas Naroda" 
st. 154). — Procesija. Slov. st. 146. — Bogatin. Slov. 
St. 174. (Ponatisnil „Glas Naroda" st. 205). 

Barle Janko. Na lovu. Amer. Slov. st. 15. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 213 



Beks Jos. Pod belo suknjo. Mir st. 7, 8, 25—28. 

Bistrican. Ko sem bil urednik. S. N. st. 20, 21, 23 — 25. — 
Mlada kri. S N. st. 277-281. 

Bolan O. Na Bled. (Izza sezone.) Slov. st. 249, 251, 256, 
257, 261. 

Bratina Janko. Kozorepova povest. ,,Glas Naroda", st. 226. 
Mici. SN. St. 103. (Ponatis v „Glasu Naroda'^ st. 122.) 
Po prvem izpitu. Dom. st. 70 — 71. (Ponatis v ,,Glasu 
Naroda" st. 195.) — Prevec Ijubezni. S N. st. 177. (Ponatis 

V „Glasu Naroda" st. 195.) — Zadnji dnevi filozofa Padeza. 
Ed. St. 185, 186. 

Bregar Fr. Medved in princesa. Slov. st. 131. iPonatis v „GlasLi 
Naroda" st. 150 in v Anier. Slov. st. 32.) 

Bucar Julij. Buci. Tragikomicna pasja zgodba. S N. st. 98 — 100. 
(Ponatis v ,,Glasu Naroda" st. 115.) 

C. Gospa Margareta. S N. st. 128, 129. 

Cankar Ivan. Martin Kacur. Glej II. Zborniki. Knezova knjiznica. 
Smrt in pogreb Jakoba Nesrece. Zabav. knj. Slov. Mat. 
XVIII., 63—110. — Sponiladi. D S. 321—327. — Pav- 
lickova krona. D S. 403—409. — Zdenko Petersilka. D S. 
577—583. — Poet Peter. D S. 721 -726. — Poslednji dnevi 
Stefana Poljanca. Literarna povest. L Z. st. 1 — 8. (Prim. LZ. 126.) 
Na otoku. Slovan st. 1 — 7. — Ministrant Jokec. Slovan 
st. 2 — 5. — Krpanova kobila. N Z. st. 5. (Govekarjev odg. 

V Slovanu 223—224.) — Govekar in Govekarji. N Z. st. 7. 
;Govekarjev odg. V Slovanu 286-287.) — Izjava N Z. st. 8. 
(odg. Govekarjev V Slovanu 318-319.) — Domovina II. nar. 
kol. 74 — 84. — Mrovec in njegova slava. II. nar. kol. 
98—114. — Bozicne zgodbe. Nas List st. 76. 

Celestlna S. Greh. Nas List st. 1. — Vstajenje. Nas List st. 15. 
Ob ognju. DPrij. 133 — 136. — V jesenskem mraku. 
DPrij. 246-249. 

Cvetkov Samko V nedeljo na vasi. DPrij. 143—145. — Na 
solncnih poljanah. DPrij. 281 — 285. - Prijatelja. Gorenjec. 

St. 47—52. 

Cesnik Ivo. Brzojavka. DPrij. 92 — 95. — Pred vecerom. DPrij. 
227—229. — Smilujte se revckov! (Zrtica. Vrtec. 50—55, 
66—71. — Povest o vijolici. Vrtec. 84— 86. — Povest o 
strti moci. Vrtec. 146—148, 162 — 165. — Proti domu. 
Crtica. Vrtec. 186-191. 



214 Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija. 

D. I. I. Njegov prijatelj. Nova Dom. 30, 31. 

Dolenc Hinko. Crtice o burji. L Z. st. 1 — 5. 

Fabijan Ana (Sonja). Frida. S N. st 16. (Ponatisnil „Glas Na- 
roda" St. 40.) — Iz nasih vasi. S N. st. 22. (Ponatis v Novi 
Domovini st. 46.) — Povest v pismih. S N. st. 26, 27. 
(Ponatisnil „Glas Naroda" st. 74, 75.) — Resurrexit! S N. 
St. 86. — Vaski diletantje. S N. st. 293. — S pogreba. 
DPrij. 216-220. 

Fatur Lea. Vilemer. Romantiska povest izza turskih bojev. 
DS. St. 6— 12. — Na Hrvatsko. D Prij. 105— 11 1. 

Feigel Damir. Pozni zobje. DPrij. 277 — 280. 

Finzgar Fr S. Kakor Pelikan . . . D S. 1 — 6. — Pod svobodnim 
solnceni. Povest davnih dedov. D S. st. 1—2. — In misli 
moje se ustavijo . . . (Odmev z grobisc.) Slov. st. 250. — 
Selskega zupnika sveti vecer. Slov. st. 294. (Priloga.) — 
Bog je. Slika. Nas dom. st. 24. 

Gangl Engelbert. Bolnica. Zvoncek 54—56. — Umetnica. 
Zvoncek 78—80. — Gospodinja Ivanka. Zvoncek 255 — 256. 

Golar Cvetko Tesar Ales. Zab. knj. Slov. Mat. XVllI. 1 1 1—138. 
Povest zaljubljeni deklici. L Z. st. 10^ — 12. — Jesenske 
roze. D S. 748—753. — Velikonocna roza. S N. st. 86. — 
Na promenadi. S N. st. 119. — Mihaela. S N. st. 136. 
(Ponatisnil „Glas Naroda" st. 162.) 

Golob Pavel. Krona. Zvoncek. 98, 99. 

Hacin Janko. Pohod. DPrij. 49— 53. 

Hocevarjeva M. Silva. Nova Dom. 38, 39. (Ponatis iz S N. 
1905. St. 232, 233.) 

Hrastnican F. G. Drsalke. Zvoncek. 7-8. — Sprava. Zvoncek.. 
100 — 104. - „Hudi moz". Zvoncek. 222-224. 

Iskra Davorin. Trije poljubi. S N. st. 120. 

Iskrac-Drameljski I. Na sedmini. Slov. st. 10. (Ponatis v Glasu 
Naroda st. 56.) 

Jakob L. Strahovl. S N. 249—250. 

Janko Belokranjski. Crtica iz dijaskega zivljenja. Ed. st. 169, 
170. (Ponatis v Glasu Naroda st. 174.) 

Jaroslavic. Ljubljanska romanca. S N. st. 117, 118. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 215 



Jelenc Vitomil. Povest o novem mozu. S N. st. 97. — Slika. 
D Prij. 56—60. 

Kamensek Oskar. Dete je umrlo. S N. st. 104, 105. (Ponatis 

V Glasu Naroda st. 121.) 

Kersnik Janko. V ,, Glasu Naroda" so izsli sledeci ponatisi : 
Cyklamen. st. 46—69. — Testament, st. 101—1 12. — Lu- 
terski Ijudje. st. 113—122. - Otroski dohtar. st. 125—127. 
Mohoricev Tone, st. 127 — 129. — Gospod Janez. 
St. 129—137. — Ponkrcev oca. st. 137, 138. Za cast. 
St. 122—124. — Rojenice. st. 139—140. Kmetska smrt. 
St. 140—141. V zemljiski knjigi. st. 142 - 143. — Mackova 
oceta. St. 143 — 144. — Kako je stari Molek tatu iskal. 
St. 144-149. — Znojilcevega Marka bozja pot. st. 150—152. 
Dva adjunkta. st. 150-155. — Kolesarjeva snubitev. 
St. 155-158. 

Klopcic Ljud. (Lajos). Ciklamen in gobe. S N. st. 68. 

Komac Drago. V Edinosti: Prijateija slovo. st. 278. (Ponatis 

V Glasu Naroda st. 276.) — Ljubite se med seboj ! st. 279. 
(Ponatis v Glasu Naroda st. 273.) — Mrtvi spe. st. 250. 
(Ponatis v Glasu Naroda st. 265.) — Uniceno zivijenje. 
St. 281. — Moj oce — moja niati. st. 282. (Ponatis v Glasu 
Naroda st. 256.) — Mladostno svidenje. st. 288. — Moja 
mlada sreca. st. 289. (Ponatis v Glasu Naroda st. 263.) — 
Omizje starili fantov. st. 290. — Iz vsakdanjega zivljenja. 
St. 291. (Ponatis v Glasu Narodu st. 267.) — Clovek — 
clovek. St. 292. (Ponatis v Glasu Naroda st. 270.) — Ko 
sem se zenil. st. 297. (Ponatis v Glasu Naroda st. 275.) — 
Stric Anton, st. 300, 301. (Ponatis v Glasu Naroda st. 292.) 
Prijateija. st. 299. — Ali je treba bilo ali ne ! st. 303. — 
Ljubezen zene. st. 307. - Danica. st. 308. (Ponatis v 
Glasu Naroda st. 299.) — Tribut omame! st. 311. (Ponatis 

V Glasu Naroda st. 286.) — Moj prvi — kos ... st. 312, 
313. (Ponatis v Glasu Naroda st. 285.) 

Kompoljski. Postenjak. D Prij. 35—38. — Ze petic . . . D. Prij. 
161 — 164. — Zena mu je umrla. D Prij. 265 — 269. 

Korun Val. Hoja na Sneznik. S N. st. 59, 60, 61, 63. — Moje 
letovanje. S N. st. 259— 268. 

Kostanjevec Jos. Obsojena. Zab. knj. SI. Mat. XYIII. 153—172. 

Kosar Robert. Povest o Gregi in Francu. Amer. Slov. st. 4. 

Ko§ir Fr. Temna ljubezen. S N. st. 208, 209. 



216 Dr. Jaiiko Slcbinger: Slovenska bibliografija. 

Kosutnik Silvester. Soseda. Zvoncek. 175. — Koki na poto- 
vanju. Zvoncek. 177 — 186. — V borni suknji. Zvoncek. 
276—278. 

Krasovec Fr. Spomini na deda. Ed. st. 69, 70, 72. 

Kristan Etbin. Novo leto. D Prij. 21—26. 

Kveder- Jelovskova Zofka. Dva portreta. (1 . Vida L Z. 236—241 . 
2. Ana LZ. 241-245.) — Potovalci. L Z. 592—599. — 
Poglavje o Rozki. L Z. 723-727. — Iz spominske knjige. 
Slovan. 14—16. — Miriam in Nafis. Slovan. 163—167.— 
Slikar Novak. Slovan. 291 — 300. — Pijanec. Enodejanka. 
Slovan. 334—339. — Zlata Praga. D Prij. 1-8. — Crna 
noc. D Prij. 27—32. — Vladosa dela komedije. D Prij. 
61—66. — Iz pisem hrvaske uciteljice. D Prij. 87—91. — 
Egoizem. D Prij. 1 13— 120. — Najin dan. D Prij. 151 — 154. 
Vladosa na dezeli. DPrij. 172—180. — Vladosa se mozi. 
DPrij. 224—227. — Dogodbica. DPrij. 241—245. — Na 
poti V Ameriko. D Prij. 269—276. — Vecerni sprehodi. 
D Prij. 297—300. — Sola. S N. 151 — 152. — Vaska poezija. 
Glas Naroda st. 300. (Ponatis iz S N. 1905. st. 293.) 

Lah Ivan. Iz casov romantike. Slovan st. 1—12. — Gospod 
Ravbar. Pesem. D S. st. 1— J2. — Uporniki. Gl. II. Zborniki : 
Slov. vecernice. — Tete. Crtica. DPrij. 1—6. — Boj . . . 
Postna slika. DPrij. 82-86. - Povest. Slika. DPrij. 
213—215. — Pripovedka. DPrij. 237—241. — Amos in 
Zelda. DPrij. 289—292. 

Lavrin Janko. Luc, ki je kazala pravo pot. DPrij. 6—9. — 
Sreca in bogastvo. DPrij. 169 — 170. 

Lenard L. Bozicni vecer med severnimi Slovani. Slov. st. 294. 

Levstik Vladimir. Prijatelj Satan. L Z. 544 — 551. — Bele roke. 
Slovan. 134 — 139. — Jadranska rapsodija. Slovan. 206 — 210. 
Sasa Lokar. Slovan. 374—375. — Odprto pismo ali 
adventna pridiga vsem brumnim dusam. S N. st. 270. 

Malovrh Mirosiav. V hisi zalosti. Povest iz trzaskega zivljenja. 
SN. St. 28-97. — Osvetnik. S N. st. 132— 234. - Pod 
novim orlom. Zgodovinska povest. Glas Svobode. 1—41. 
(Ponatis; nadaljevanje iz leta 1905.) 

Marijan. Prvi majnik. S N. 107 — 108. — Pomladanski sprehodi. 
SN. St. 121. — VZvezdi. S N. st. 214-216. 

Medved Anton. Rendez-vous. Gluma v treh dejanjih. D S. 
92 — 101. — Zalne pesmi preroka Jeremije ob Jeruzalemskem 
mestu. D S. 210-211. — Sveti vecer. Slov. st. 294. (Priloga.) 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 217 

Merhar Alojzij. (Silvin Sardenko). V Napolj ! (Pesni). D S. 
162—164. — Mati in sin. D S. 230— 231. — Nagelj z bratove 
gomile. Pesni. D S. 686—688. 

Mesko Ksaver. Demonske oci. L Z. 288 — 290. — Moji mali. 
Nova Dom. 40. (Ponatis iz Mira leto 1905, st. 52.) — V 
kupeju. (Crtica s pota.) Nova Dom. st. 243, 244. (Ponatis 
iz DS. 1. 1905.) 

Milcinski Fr. Macarol. Iz zivljenja v prisilni delavnici. Slovan. 
186 — 188. — Poniladanske muhe. Humoreska. Slovan. 
260-264, 307—311. 

Mole Vojeslav. Razkljujejo nas \Tani . . . Listi iz pesimistovega 
dnevnika. L Z. 364—367. — Nori Tone. L Z. 560—561. 
Igor. Slovan. 227—233. — Hrepenenje. II. nar. kol, 
151-154. Vijolice. Crtica. D Prij. Ill 119. — Faust. 
Fantazija. L Z. 747 — 749. - (Pesmi v L Z, Slovanu in II. 
nar. koledarju.) 

Moiek Iv Bozicne niisli. Glas Svobode st. 51. 

Murnik Rado. Lea. S N. st. 4. (Ponatis v Glasu Naroda st. 25.) 
Rekrut. S N. st. 45. (Ponatis v Glasu Naroda st. 74 in 
V Novi Domovini st. 67.) — Izlet v Trst. S N. st. 74. — 
General Humbug. S N. st. 91. (Ponatis v Glasu Naroda 
St. 108.) — Lovska smola. S N. st. 109. — Binkostni izlet. 
SN. St. 126. — Stanka. S N. st. 134. — „Kenguruj'-. S N. 
St. 142. (Ponatisnil Glas Naroda, st. 160.) — Sreca. S N. 
St. 146. (Ponatisnil Glas Naroda, st. 163.) — Nina. S N. 
st. 159. (Ponatisnila Glas Naroda st. 176 in Nova Dom. 
St. 184.) - Povodnji moz. S N. st. 200. (Ponatisnil Glas 
Naroda, st. 217.) — Adam in Meta. S N. st. 235. (Ponatisnil 
Glas Naroda, st. 252.) — Prvi zajec. SN. st. 250. (Ponatisnil 
Glas Naroda st. 280.) — Stric iz Amerike. S N. st. 258. 
(Ponatisnil Glas Naroda st. 287.) 

Nabrek J. Dobrota je sirota. Saljiva crtica. Slov. st. 66, 67. 
(Ponatisnila Glas Naroda, st. 83 in Amer. Slov. st. 29.) 

Novacan Anton. Na sveti vecer. Dom. st. 150. — Razpolozenja. 
II. nar. kol. 115—118. 

Ogorek Lad. V Zvoncku : Bela Ljubljana, 57 — 60. — „Rajske 
ptice," 125—126. — Poletje. 149—150. 

Osenski Zdravko. Padla je zadnjic pod krizem . . . in za njo 
on. Ed. St. 197, 198. (Ponat. Glas Naroda st. 187, 188.) 



218 Dr. Jaiiko Slebiiiger: Slovenska bibliografijn. 

Pangrac Juraj. V Zvoncku: Sprava. 9 — 17. Prepovedan sad. 
33 — 38. — Prebrisana Belcicevka. Po narodni pripovedki. 
61 — 65. — Ugnana trmica. 109 — 114. — Narodne pri- 
povedke: O cudnem plesu. 127. — O Kristanci, ki je na 
praznik sv. Marjete spravljala seno. 127 — 128. — Kroparska 
tozba. 162—165. — Izgubljeni sin. st. 9—12. 

Perko Pavel. Mrakov Tomaz. Z nasih gora. D S. 65 — 70. — 
Pastir Gene. Z nasih gora. Kol. Moh. 23—28. — Divji 
lovec. Crtica. Kol. Moh. 28—30. 

Plemic Ferdo (Ferd. pi. Kleinmayr). Vozel. S N. st. 39. — 
Postrescek. S N. st. 95. — Idealist. Ed. st. 283-286. 
(Sodeioval pri Jezu, Miru . . .) 

Podgorjanski J. K. Milan in Mavricij. Novela v pismih. Slovan, 
St. 2—4. 

Podlimbarski. Vojvoda Pero in perica. L Z. 668 — 673, 728 — 732. 

Podmilsak Jozef. (Andrejckov Joze). Spisi. gl. zgoraj, str. 212. 
Zalost in veselje. Nova Dom. st. 135 — 178. — Zgodovina 
motniskega polza. Nova Dom. st. 122. — Matevz Klander. 
Obraz iz casov francoskih vojsk. Nova Dom. st. 124, 125. 
Kako se je Pekec z vragom metal. Nova Dom. st. 126, 127. 

Potocnik Vekoslav. Zrtev Ijubezni. Glas Naroda, st. 10. (Ponatis 
iz Dom. 1905, st. 97.) 

Premk Josip. Med samostanskimi zidovi. SN. 10. (Ponatisnil 
Glas Naroda, st. 38). — Maurida. S N. st. 89. — Judez. 
SN. St. Ill — 113. — Pija pi. Kusin. S N. st. 181-185. 

Prepeluh Albin. Zmota. D Prij. 11—14. 

Pribil Dragotin. Najvecji zlocin. Glas Naroda, st. 8—10. (Po- 
natis iz Dom. 1905, st. 95.) 

Prostran Radivoj. Strasna noc. Ed. st. 314, 315. 

Pugelj Milan. Anina prva Ijubezen. Zab. knj. S. M. XVIII, 51—62. 
Diletant. Ravnotam, 139-151. — Profesor Damjan 
Cebulovec. Nova Dom. st. 239—242. (Ponatis iz D S. 1905, 
650-655). — Franc Koritnik in njegova druzina. D S. 
St. 1—7. - Smrt Andrejca Adamaca. Slika. D S. 129—133. 
Pise . . . DPrij. 78-81. 

Rap6Andrej. V Zvoncku : Kadar delimo dobrote. 2 — 5. — Ila 
se je skril. 26—31. — Odplavala je z njim. 67-70. — 
Urhacev Urh. 86—90. — V majniskem jutru. 105—107. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 219" 

Moj, moj ocel 129 — 135. — Petje jo je ozdravilo. 
150—151. — Na semnju. 170 — 173. — Turki na Podreci. 
201-208. — Najelena! 249-253. — Zivali, medsebojne 
prijateljice. 266 — 268. 

Regali Josip. Pozigalec. S N. st. 47 — 50. (Ponatisnila Nova 
Doin., St. 74, 75.) — Gos. Proletarec, st. 8. (Ponatis \t 
Reliefov.) 

Rozman Janko. Slikar. Crtica. L Z. 626 — 628. 

Rubin J. E. V Slovanu IV.: Njiva. 181-185. — Pastir Jona. 
239-243. ' Kristof in Magdalena. 321—326. - Muzi- 
kantje. Predmestna slika. D S. 257 — 268. — Hisni Ijubljenec. 
Vrtec, 89—92. 

Rusic A. P. Hrepenenje. S N. 236—244. 

Sersen L. Povest o literatu. Zab. knj. Slov. Mat. XVIII, 1—62. 

Skopuh. Humoreska z gorenjih hribov. Gorenjec, st. 6, 9, 10.,. 
(nadaljevanje v Jeseniski strazi, st. 16—22). 

Slavin C Z lokom in strelo. Slika iz domace vasi. Vrtec. 
114—123. — Roze.z belili gor. Vrtec, 130—133. 

Sonja gl. Fabijan Ana. str. 214. 

Spindler Vekoslav. Ucitelj Slekovec. II. nar. koledar, 135 — 149. 

Sterzaj Fr. Ks. V temni sveti noci. Crtica. D S. 47 — 50. — 
Ob Bohinjskem jezeru. Fantazija. DS. 703— 704. 

Stukelj Ivan. Babicina poslednja Ijubezen. Zvoncek, 195 — 197. 

Svetlic Jan. Rozalija in njen zenin. S N. st. 274, 275. 

Sorii Ivo. Romantiki zivljenja. LZ. st. 1 — 8. — Pomota. Crtica. 
Slovan IV, 153—154. 

Stefanovic Dragotin. Moj prijatelj Grigorij. D Prij. 189 — 194. 

Tavcar Ivan. (Ponatisi v Glasu Naroda): Cez osem let. st. 5 -10. 
Gospod Ciril, st. 1-5. — Soror Pia. st. 10 — 12. — 
Kuzovci. St. 13—17. — Mrtva srca. st. 69—100. — V Zali. 
st. 23 — 45. — Vita vitae meae. st. 18-22. — Izgubljeni 
Bog. Ponatisnil Glas Svobode st. 22—28. — Izza kongresa. 
LZ. St. 1-12 (nadalj. iz 1. 1905 in se nadaljuje v 1. 1907). 

Tavcar Mara Ivanovna. V Zvoncku : Lovsinov Janko. st. 225 — 228. 
Iz kraljevstva zivali. 246. — Gos in palcek. 247. — Vaska 
silhueta. D Prij. 137—139. — Beraci. D Prij. st. 293-297. 



220 Dr. Janko Slcbinger: Slovenska bibliografija. 

Terseglav Franc Lazarjev sen. D S. 193 — 195. 

Tomsic Ivan. Lov na poljskega tatu. Ed. st. 309, 310. 

Tr Fr. Ks. Pot skozi mladost. Slov. st. 205. (Ponatisnila Glas 
Naroda, st. 225, 226 in Nova Dom. st. 218, 219.) 

Trost Ivo. Pod trdo skorjo. S N. st. 122—124. (Ponatisnil Glas 
Naroda, st. 136-139.) — Pozabili so. Novodobna pravljica. 
Ed. St. 249—251.'— Mlin ob potoku. Slika. Kol. Moh. 
17 — 23. --- V Zvoncku : Sto volkov in nobeden, 6. — 
Sosedov Nejce. 81—86. — Ocetov list. 123—125, 146-148. 

Vidovic J. In satan je sklenil . . . Amer. Slov. st. 9. 

Vilinski SI. Na poti k ciljem. Ed. st. 210—271 (s presledki). 

Vuk-Starogorski Ivan. Za kriz in svobodo zlato! Balkanska 
povest. Slov. Gospodar, st. 1 — 15. — Brusni kamen. Povest. 
Ravnotam, st. 20 - 24. 

Zazula Jozef. Slava rudarstvu. Sonetni venec. DS. 220— 222. 

Zbasnik Fran Stroj. Crtica. L Z. st. 5—8. — Po istem tiru, 
LZ. St. 9 12. 

Zupanec Ivan. Pri sramotnem kamenu. Amer. Slov. st. 19, 20. 

Zagar A. Leonorina dota. Glas Naroda, st. 9. (Ponatis iz S N. 
1905, St. 187, 188.) 

b) Prevodi. 

I. Jugoslovani. 

■Gjalski Sandor. Bukvc. D Prij. 301-303. — Naja. Ed. st. 316-321. 
Prevel M. Co tic. — Povest starih pisem. Dom. st. 80—90. — Srce mu 
je pocilo. Ed. st. 349-357. Poslov. M. Co tic. — Svecica na grobu. Ed. 
St. 171-179. Prevel M. Cotic. — Zakaj? Ed. st. 323-336. 

Senoa AvgUSt. Diogen. Dom. st. 98-105, 114—116, 121-149 (nadalj. 
V I. 1907). — Kmecka vstaja. Notranjec, st. 22—52 (s presledki). — 
Prijatelj Lovro. Dom. st. 23 — 55. (Ponatis v Nasem domii VI, str. 36 — 107). 
Poslovenil Janko Bratina. — Prokletstvo. Zgodovinski roman. Nada- 
ijeval in dovrsil E. T o m i c. Prevel M. Cotic. Ed. stev. 1 — 168 
(nadalj. iz 1. 1904, 1905). — Zlatarjevo zlato. Historicna povest iz 
XVI. stoletja. gl. zgoraj str. 212 

II. Iz cescin e. 

Arbes J. Beia porocna obleka. Poslovenil Fr. Virant. Slov. 110—112. 
(Ponatis v „Giasii Naroda" st. 127, 128. — Amer. Slov. st. 27.) 

Dostal Alojzij. Darovana. Gl. 11. Zborniki: Ljudska knjiznica, 2. zv. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 22r 



K S m a k Vaclav. Blazni Jakob. Slov. St. 27. — Dimnikarji in tatjc. Slov. 
St. 68. (Ponatis v „Glasu Naroda" st. 81 in v mariborskem ,,Nasem 
Domu" St. 14.) — V Vrtcu 1. 1906: Na bozicne pocitnice, str. 12—13 
Pogreb, str. 26—28. — Sveti Filip in Jakob, 93. - Ajda, 157—158. 
(Vse prelozil Jos. Gruden) — Stari Slovak. Zvoncek 273-276. 

PreiSSOva Gabrijela. Silhueta z nabora. Poslov. Fr. Virant. Slov. 
St. 81. 82. 

Zeyer Julij. Blagor v vrtu cvetocih breskev. Cudna povest. Dom st. 2-20 
nadalj. iz 1. 1905j. 

III. Iz po 1 j sci ne. 

Konopnicka Marija. Obcinska milosrcnost, prelozil Fr. Virant. 
Slov. St. 150, 155-158. 

Prus Boleslav. Straza. Gl. Zborniki: Leposiovna knjiznica III. 

Sienkiewicz Henrik. Jernac Zmagovac. Gl. II. Zborniki: Ljudska 
knjiznica 3. 

Strowski Vladislav. Pozno, a no prepozno. Nova Dom. st. 78. 

T e t m a j e r - Przerwa Kazimir. Zvoncek utopljencev. Poslov. Fr. V i r a n t. 
Slov. st. 137. (Ponatisnila „Glas Naroda" in mariborski ,,Nas dom" 
St. 10.) - Laureatus Slov. st. 139. 

IV. Iz ru seine. 

Cehov Anton Pavlovic. Dolg jezik. Glas Naroda, st. 86. — Stava. 
Posiovenil Maks Verba. Nova Dom. st. 79, 80. -- Ucitelj. Glas Naroda, 

St. 91. 

Dostojevskij. F. M. Paradoksist. Glas Svobode, st. 43. 

Kobylanska Olga. Zemlja. Roman. Prevel L. L en art. (Priloga 
,,Piscalki".) 

Korolenko Vladimir. Beguni z otoka Sahalina. Sibirska povest. Nas 
List, st 20 — 32 (s presledki). — Stari zvonar. Notranjec, st. 15. 

Kosatkin-Rostovski Fedor. Pevcevo srce. Posiovenil Ucka. Nas 
Dom (Celje) VI, 1-13. 

Kossak Ivan. Juda. Slov. st. 84. 

Markovic Evgenija Marija (Marko Vovcok). Cari. Glas Naroda, 
St. 86. (Ponatis iz Primorca 1905, st. 51.) 

Mihejev V. M. Angelj varuh. Crtica iz rusko-japonske vojske. Gorenjec,. 
St. 49—51. 

Puskin A. S. Metez. Prevela M. Gregoric. Ed. st. 233— 238. 

Stepnjak S. Hisa ob Volgi. Gl. II. Zborniki: Leposl. knj. II. 



222 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliogiafija. 



Toliliarov A. Med zivljenjcm in sinrtjo. Slov. st. 258 (Ponatis v Glasu 
Naroda, §t. 304.) 

T O 1 S t O j L.N. Moc tome. Gl. II. Zborniki : Prevodi III. - - Bog vidi resnico, 
a jc lie odkrijc takoj. Slov. st. 34—36. (Ponatis v Anier. Slov. st. 39.) — 
Ujas. Slov. St. 39. (Ponatis v Amer. Slov. st. 16.) — Krscencc. Slov. 
St. 35— 39. (Ponatis v Amer. Slov. st. 21-24.) — Moje versko prepri- 
canje. Poslovenil Ivan Kaker. Glas Svobode, st. 45— 52. - Trije starci. 
Slov. St. 103. (Ponatis v Glasu Naroda. st. 130, v Novi Dom. st. 101 — 102 
in v Amer. Slov. st. 34.) 

Turgenjev Iv. Stepni kralj Lear. Gl. 11. Zborniki: Leposl.knj.il. 

V. Iz raznih slovstev. 

Achleitner Arthur. Med plazovi. Gl. 11. Zborniki: Ljudska knj. 111. 

Bjornstjerne Bjornson. Zagonetka zivljenja. Glas Naroda, st. 84, 85 
(iz Primorca 1905, st. 511 

Bo urge t Pavel. Razporoka. Nova Dom., st. 261-310 (nadalj. v 1. 1907). 
Prim. II. Zborniki: Leposl. knj. 1. 

Daudet Alphonse. Arlezijanka. Zvezde. Tri tihe mase. Prevel M. R. 
Ed. St. 272—277. — Praporscak. Amer. Slov. st. 14. 

Delaporte P.N. Legenda o treh baronih. Slov. st. 241. (Ponatis v 
Glasu Naroda, si. 259.) 

Doyle Conan. Cudna sluzba. Slov. St. 237 — 240. — Inzenirjev palec. 
Slov. St. 262-267. - O dijademu z vkovanimi berili. Slov. st. 282-291. 
Znamenje stirih. Gl. II. Zborniki: Ljudska knj. 1. — Druzba rdece- 
lascev. Slov. st. 185—191. — Skrivnosten umor v dolini Bascombe, 
Slov. St. 198-204. — Moz z brazgotino. Slov. st. 207— 215. (Ponatisnila 
Nova Dom. st. 229-233.) 

Dumas Alexandre. Grof Monte Cristo. Gl. II. Zborniki : Svetovna knj. VII. 

Goethe J. W. Velikonocno jutro. Odlomek iz Fausta. Poslov. A. Funtek. 
S. N. §t. 86. 

Kirchsteiger Hans. Pod spovednim pecatom. Z avtorjevim dovoljenjem 
poslovenil Etb Kris tan. Rdeci Prapor, §t. 1—52 (nadalje v 1. 1907 — 
tudi V ponatisu). 

May Karl. Winnetou. Rdeci geltleman. Glas Naroda, st. 159 do konca 
(nadalj. v 1. 1907). 

Poe Edgar Allan. Srcc ga je izdalo. Am.er. Slov. st. 5. 

Sacher-Masoch. Krvava svatba v Kijevu. Nas Dom (Celje) VI. 14-35. 
Marija iTerezija in prostozidarji. Za Slovence priredil Jos. Logacan 
Proletarec, §t. 1—5. 

Sot era. Povest spisana po porocilih mucencev Anton de Vaal. Poslovenil 
Lavri(!ev. Slov. st. 218—234. (Ponatisnila Nova Dom. §t. 231—255.) 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 223 



Spillmann Jos. S. J. Lucij Flav in Spillmannove povesti, Gl. zgoraj 
str. 211.,— Hrabro in zvesto. Zgodovinski roman. Poslovenil V. Pirc. 
Nova Dom. st. 81 — 100, 154—250. — Sultanovi suznji. (Ponatisnil 
Amer. Slov. St. 4t— 51.) 

Smid Kristof. Spisi Kristofa Smida, gl. zgoraj, str. 211 in 212. 

Zola Emil. Kmctova smrt. Glas Svobode, st. 47. 

XV. Muzikalije. Umetnost. 

Akordi. Novi - . Gl. I. Casopisi. 

Besedilo in razlaga za Ijudski koncert Glasbene Matice due 
2. febr. 1906. (Visoka pesem.) Tisek J. Blasnikovih nasi. 
VLj. 1906. 8". 6 str. 

Dev Oskar. Slovenske narodne pesmi. Harmoniziral in deloma 
za koncert priredil — — . Zalozil L. Schwentner. V Lj. 
1906. 8". Cena 1 K 40 v. 

Ferjanfiic Fran. Moski zbori. Zalozila Katol. Bukvarna. VLj. 
1906. 4". 26 str. Cena 2 K 20 v. (D S. 315. Fr. Kimovec.) 

Glasbenik Cerkveni — . 01. I. Casopisi. 

Kosi Anton Opombe k pesemski zbirki ,,Sopek solskih pesmi". 
S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu 
ziozene napeve. Izdaja v stirih delih. Zalozil izdajatelj. 
Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str. 

Marolt Francisek. Nagrobnice. Izdal in zalozil ureditelj. Tisk 
in kamnotisk J. Blasnika nasi. V Lj. 1906. 8". 74 str. Cena 
vez. knj. 1 K 50 v. (Slovan IV, 384 — DS. 632.) 

Sachs Alojzij. Pesmi za moske glasove. Uglasbil — — , ucitelj 
V dezelni prisilni delavnici v Lj. Samozalozba. Tiskala 
Katoliska tiskarna. V Lj. 1906. Cena 2 K 70 v. 

Foerster Vladimir. Oratorijski koncert „Glasbene Matice" 
Bossija „Canticum canticorum". L Z. 121 — 122. 

Govekar Fran. Pred gledalisko sezono. S N. st. 217, 218. 

Hubad Matej. O zboljsanju petja s posebnim ozirom na 
izgovarjavo. S N. st. 295, 296. 

Jakopic Rihard. Ljubljanski grad in slovenska upodabljajoca 
umetnost. S N. st. 55. (Ponatisnila Nova Dom. st. 72.) 

Kristan Etbin. Vprasanje slovenske drame. N Z. IV, 22—24. 



224 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Merhar Ivan. Poglavje o nasem glediscii. NZ, 170, 180 — 183. 
Umetnost na kmetih. Ilustr. nar. kol. 120 — 134. 

Steska Viktor. Stare cerkvene posode na Kranjskem. I M K. 
1 — 30. — Zupna cerkev v Starem trgu pri Lozu. IMK. 
33—37. 

We is Karel in „Poljski zid". (K premijeri velike romanticne 
opere dne 13. febr. 1906.) S N. st. 30, 31. 

O slov. gledaliscu so porocali : L Z. (Zbasnik in VI. Fo c rs t e r),. 
Slovan, DS, S N, Slov. 



XVI. Porocila, pravila in ostali vaznejsi drobiz. 

Barle Ivan. Redovne vaje za slovensko gasilstvo. Ponatis iz 
„Gasilca". Zalozil zvezni tajnik. Natisnila Ig. pi. Kleinmayr 
& Fed. Bamberg 1906. 8". 62 str. Cena 40 v. 

Besedilo k pevskim zborom pri koncertu dne 18. februarja 
1906. Natisnila Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. 

,,Blazeni, ki bodo tebe zidali." (Okroznica za zgradbo nove 
zupnijske cerkve Marija Lurd v Rajhenburgu.) Zalozila 
druzba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1906. v. 8". 4 str. 

Cenik H. Suttner v Lj. Izhaja cetrtletno. Tiskala Katoliska ti- 
skarna V Lj. 1906. 4". st. 45. 

Cenik o prejemanju elektricnega toka Ijubljanske niestne elek- 
trarne. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 2". 3 str. 

Cenik opticnega blaga Fr. P. Zajec. Natisnil A. Slatnar v 
Kamniku 1906. 8". 8 str. 

Cenik prednostni trgovsko-sodno vknjizene tvrdke Furth 
& Comp. posestnik nasadov na Javi. Natisnila Katoliska 
tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. 

Cerkev Zupna — sv. Ane v Javoru pod Lj. (Okroznica za 
nabiranje prispevkov s sliko.) Tiskala Kat. tiskarna v Lj, 
1906. 8". 4 str. 

Dodatek k zaznamku knjizevne zaloge I. Giontinijeve knji- 
garne v Lj. Tiskala Kat. tiskarna 1906. 8". 18 str. 

Dolocila o preskrbninskih uzitkih posvetnim uciteljem, ucite- 
Ijicam in otroskim vrtnaricam druzbe sv. Cirila in Metoda 
V Lj. ter njihovim vdovam in sirotam. Tisk Narodne ti- 
skarne 1906. 8". 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 225 

Instrukcija za blaznisko streznisko osobje. Tisk J. Blasnika 
nasi. V Lj. 1906. 8". 6 str. 

Izkaz dekliske Marijine druzbe v St. Vidu nad Lj. Tiskala 
Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str. 

Izvestja drustva v pospesevanje obdelavanja Ijubljanskega barja 
za leto 1905. Sestavil dr. E. Kramer. Samozalozba. Tisk 
J. Blasnika nasi, v Lj. 1905. 8". 30 str. 

Izvestje c. kr. II. drzavne gimnazije v Ljubljani o solskem letu 
1905 1906. Na svitlo dal c. kr. ravnatelj Fr. Wiesthaler. 
Zalozila c. kr. II. drz. gimnazija. Natisnila Ig. pi. Kleinmayr 
& Fed Bamberg. V Lj. 1906. 8". 72 str. 

Vsebina : 1. „Pisanice^ prvi slovcnski pesniski almanah. Napisal 
dr. Janko Slebinger. — 2. Solska porocila. Sestavii ravnatelj. 

Izvestje „Glasbene Matice" v Ljubljani o 34. drustvenem letu 
1905 1906. Izdal odbor, sestavil prof. Anton Stritof. Tisk 
J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 32 str. 

Izvestje Narodne citalnice v Lj. za leto 1906. Tisk J. Blasnika 
nasi. V Lj. 1906. 8o. 20 str. 

Izvestje. Letno — drustva slovenskih profesorjev v Lj. (Za 
dobo od aprila do decembra 1906.) Sestavil tajnik dr. Fr. 
Ilesic. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 10 str. 

Izvestje. Peto — mestne realke v Idriji za solsko 1. 1905 1906. 
Izdalo ravnateljstvo. Zalozila mestna realka. Natisnil Iv. Pr. 
Lampret v Kranju. 1906. 8". 67 str. 

Vsebina: Xekaj tizikalnili poizkusov. Spisal Julij Nardin. str. 
5 — 19. — Ucni_ nacrt za telovadbo na realkah. Prelozil Iv. Bajzelj. 
str. 19—37. — Solska porocila. Sestavil ravnatelj dr. S. Beuk. str. 37—66. 

Izvestje. Prvo — knezoskofijske privatne gimnazije v zavodu 
sv. Stanislava v St. Vidu nad Lj. o solskem 1. 1905 1906. 
Izdalo ravnateljstvo. Tiskala Katol. tiskarna v Lj. 1906. 8^ 
66 str. (KO. 202-203.) 

Jahresbericht des k. k. Staats -Gymnasiums in Cilli. Heraus- 
gegeben am Schlusse des Schuljahres 1905 1906 von der 
Direktion. B. k. k. selbstandige Gymnasialklassen mit 
deutsch - slovenischer Unterrichtssprache. Cilli. „Zvezna ti- 
skarna" V Celju 1906. 8". 46 str. 

Slov. clanek: Latinsko- slovenska frazeologija k IV. knjigi Cezar- 
jevih kamentarjev de bello gallico za nase cetrtosolce. Spisal prof. I. Fon. 

Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Lai bach, 
veroffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1905 1906 durch 

15 



226 Dr. Janko Slobinger: Slovenska bibliografija. 



den Direktor Andreas Senekovic. Buchdruckerei von Ig. v, 
Kleinmayr & Fed. Bamberg. Verlag des k. k. I. Staats- 
gymnasiums. Laibach 1906. v. 8". 91 str. 

Vsjbiin: 1. Die Fame Krains. Von Prof. A. Paul in, str. 3—44. 
Schulnadiricliten. Voni Diroktor. str. 45—91. 

Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert fiir 
das Schuljahr 1905 1905. Verlag der Lehranstalt. Druck 
von I. Krajec Nachf. Rudolfswert 1905. v. 8". 60 str. 

Vscbina : Das k. k. StaatsobergymnasiLim in Rudolfswert. (Fort- 
setzung.) Von y Dr. Kaspar Pammer. str. 3—16. — Scluilnaclirichten. 
Vom Direktor str. 17—60. 

Kazipot za izseljence. Izdal in zalozil skofijski odbor Avstrijske 
druzbe sv. Rafaela v varstvo katoliskih izseljencev v Lj. 
Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1905. 8". 48 str. 

Knjizica. Kontrolna — za obrtne nadaljevalne sole in solski 
in disciplinarni red za te sole. Tiskal Iv. Pr. Lampret v 
Kranju. 1906. 16". 48 str. 

Navodilo za usluzbence Vzajemne zavarovalnice proti pozarnim 
skodani in poskodbi cerkvenih zvonov. Natisnila Katoliska 
tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str. 

Okroznica za prispevke k gradnji „Drustvenega doma" v 
Mengsu. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 2 str. 

Okroznica za prispevke k gradnji nove cerkve na Vicu. Ti- 
skala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str. (Dvojezicno.) 

Okroznica eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke 

V Lj. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Tisk Narodne tiskarne 

V Lj. 1906. 8". 

Okroznica eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke 
v Ljubljani na zupanstva. Tisk Narodne tiskarne v Lj. 
1906. 8". 

Okroznica Radogoja, dijaskega podpornega drustva v Lj. 
Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1906. 8". 

Okroznica Uciteljskega konvikta v Lj. Tiskala Narodna ti- 
skarna V Lj. 1906. 8". 

Osnove za Ijudska predavanja. Priloga „Katoliskega obzornika 
X. zv. 2. V. 8 0. 16 str. 

Peticija predsedstvu drzavnega zbora za ustanovitev se dveh 
mestnih voiilnih okrajev na Kranjskem. Tisk Narodne ti- 
skarne V Lj. 1906. 8". 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 227 



Porocila. Letno porocilo stirirazredne deske Ijudske sole v 
R u d 1 f o V e m 1905 1906. Zalozil krajni solski svet v 
Rudolfovem. Tisk I. Krajec nasi, v Rudolfovem 1906. 8". 
16 strani. 

VIII. Letno porocilo za upravno dobo od 1. januarja do 
konca decembra 1905 hranilnice in posojilnice za Kan- 
dijo in okolico, registrovane zadruge z omejeno zavezo. 
Novo mesto 1906. Zalozba hranilnice in posojilnice v 
Kandiji. Tisk I. Krajec nasi. Novo mesto. 1906. 4". 6 str. 

Letno porocilo Franc Jozefove Ijudske sole v Crnomlju, 
stirirazrednice z dvema paralelkama. Zalozil krajni solski 
svet. Tisk I. Krajec nasi. Rudolfovo. 1906. 8 ". 24 str. 

Letno porocilo petrazredne dekliske sole v K r a n j u. 
1905 1906. Izdalo solsko ravnateljstvo. Tiskal Iv. Pr. Lampret 
v Kranju. 1906. 8". 16 str. 

Letno porocilo stirirazredne deske Ijudske sole in obrtne 
nadaljevalne sole v Kranju. Izdalo solsko vodstvo 
koncem solskega leta 1905 1906. Zalozil krajni solski svet. 
Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 20 str. 

Porocilo obrtno- nadaljevalnih solah na Kranjskem za 
solsko leto 1905 1906. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 
8". 14 str. 

Letno porocilo Ursulinskih dekliskih sol v Lj. Izdalo solsko 
ravnateljstvo na koncu solskega leta 1905 1906. Samoza- 
lozba. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 8". 38 str. 

Letno porocilo vnanje ursulinske petrazredne dekliske sole 
in drugih z njo zdruzenih sol v Skofji Loki. Samozalozba. 
Tisk Kat. tiskarne v Lj. 1906. 8«. 20 str. 

Konferencno porocilo c. kr. okrajnega solskega nadzornika 
Ljudevita Stiasnega v Zaticini dne 27. januarja 1906 in 
v Krskem dne 30. junija 1906. Natisnil A. Klein v Lj. 1906. 
8". 36 str. 

Porocilo o delovanju kmetijsko-kemijskega preskusalisca za 
Kranjsko v Lj. leta 1905. Sestavil ravnatelj dr. E. Kramer. 
Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 12 str. 

Prvo porocilo o delovanju tujskega prometa na Kranjskem 
od 14. julija 1905 do 31. decembra 1906. Samozalozba. 
Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 8". 28 str. 

15* 



228 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Porocilo stalnega odseka o osnovi za pospesevanje obrta 
na Kranjskem. Zalozila kranjska trgovinska in obrtniska 
zbornica. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 20 str. 

Porocilo gremija trgovcev v Lj. Natisnil Dragotin Hribar v 
Lj. 1906. 4". 

Porocilo zupana Ivana Hribarja v zadevi Ijubljanskega Gradu. 
Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 1906. 2". 12 str. 

Porocilo o uradnem potovanju dr. M. Zarnika na Dunaj 
in Linec. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. Zalozil mestni 
magistrat. 1906. 2'*. 16 str. 

Letno porocilo dezelnega odbora kranjskega. § 9. Ustanova. 
Natisnila Zadruzna tiskarna. 1906. 4". 26 str. 

Porocilo obcnega zbora vdovskega in sirotinskega pokoj- 
ninskega drustva zdravnikov na Kranjskem, ki se je vrsil 
31. dec. 1906 v Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str. 

XXXII. letno porocilo in racun druzbe duhovnikov Lavan- 
tinske skofije za leto 1905. V lastni zalozbi druzbe. Tisk 
tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. v. 8". 7 str. 

Letno porocilo drustva slovenskih uciteljic za leto 1905. 
Samozalozba. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 
24 str. 

Deveto letno porocilo podpornega drustva za visokosolce v 
Gradcu. Samozalozba. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 
1906. 8«. 22 str. 

Porocilo odbora dijaske kuhinje v Kranju za solsko leto 
1905 06. XII. leto. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 
8 str. 

Edenintrideseto porocilo Vincencijeve druzbe za Kranjsko za 
navadno leto 1906. Tiskala Kat. tisk. v Lj. 1906. 8". 22 str. 

Porocilo Vincencijeve druzbe konferencije sv. Barbare v Idriji 
za leto 1905. Natisnila Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. 

Racunsko porocilo Vincencijeve druzbe v Trzicu za 1. 1905. 
Natisnila Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezicno.) 

Porocilo in racunski zakljucek splosnega kreditnega drustva 
V Lj. za leto 1905. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 1906. 4". 

Porocilo in racunski zakljucek za VIII. upravno dobo 1906 
Splosnega in kreditnega drustva v Lj. Tisk J. Blasnikovih 
nasi. V Lj. 1906. 4". 8 str. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 229 



Porocilo in racunski sklep Kmetske posojilnice Ijubljanske 
okolice V Lj. za petindvajseto upravno leto 1905. Tiskala 
Narodna liskarna. 1906. 2". 22 str. 

Porocilo nadzorstva Vzajemne zavarovalnice v Lj. za sesto 
upravno leto od 1. jan. do 31. decembra 1906. Tiskala 
Kat. tiskarna v Lj. 4". 8 str. 

Letno porocilo in racunski sklep posojilnice Sv. Peter pod 
Svetimi Goranii. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1906. 

Porocilo in racunski sklep hranilnice in posojilnice v Ribnici, 
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za deveto upravno 
leto 1906. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 4 ''. 8 str. 

Porocilo drustva tiskarjev na Kranjskem za leto 1906. (Dvo- 
jezicno.) Zalozilo drustvo. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4 ". 4 str. 

Poslovnik telovadnega odseka Blaz Potocnikove citalnice v St. 
Vidu nad Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. 

Poslovnik telovadnega odseka Kat. izobrazevalnega drustva 
pri Devici Mariji v Polju. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 
16". 8 str. 

Poslovnik telovadnega odseka Kat. delavskega drustva na 
Jesenicali. Tiskala Rat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. 

Poslovnik za Kmecke zveze. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 
1906. 8". 8 str. 

Poslovnik za nacelstvo Zadruzne zveze v Ljubljani. Natisnila 
Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str. 

Pravila. Dirkalsko drustvo v Zalcu. Tisk „Zvezne tiskarne". 
Celje. 1906. 16". 16 str. 

Marijina druzba. Sveti Jozef, prosi za nas ! Cirilova tiskarna. 
Maribor 1906. m. 8". 7 str. 

Pravila Drustva slovenskih katehetov. Tiskala Kat. tiskarna 
V Lj. 1906. 4". 4 str. 

Pravila Zveze lavantinskih dusnih pastirjev in katehetov. 
Cirilova tiskarna v Mariboru 1906. 

Pravila uciteljskega drustva za goriski okraj. Tisek Uciteljske 
• tiskarne v Lj. 1906, 8". 10 str. 

Pravila Drustva slovenskih profesorjev v Lj. Zalozilo drustvo. 
Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. v. 8". 8 str. 



230 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 



Pravila Drustva c. kr. racunskih uradnikov na Kranjskem. 
Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. (Dvojezicno.) 

Pravila Drustva notarskih kandidatov za grasko nadsodisce 
s sedezem v Lj. Zalozilo drustvo. Tisk Narodne tiskarne, 
1906. 8". 10 str. 

Pravila Drustva dobrodelnih gospe v pomoc dijakom. Nati- 
snila Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. 

Pravila uradniskega drustva „Nasa zveza" s sedezem v Lj. 
Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 16". 

Pravila podpornega drustva izucenih strojarskih pomocnikov 

V Trzicu. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str. 

Pravila podpornega drustva kovinarjev za Korosko s se- 
dezem V Podljubelju. Tiskala Katoliska tiskarna v Lj. 1906. 
8". 16 str. 

Pravila pomocniskega zbora zadruge gostilnicarjev, kavar- 
narjev, zganjetocnikov in izkuharjev v Lj. Samozalozba. 
Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezicno.) 

Pravila slovenskega delavskega stavbnega drustva v Lj. Na- 
tisnila Zadruzna tiskarna v Lj. 1906. 8 '^. 16 str. 

Pravila zadruge krojacev, krojacic, klobucarjev, krznarjev in 
rokavicarjev v Lj. Samozalozba. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 
1906. 8". 32 str. (Dvojezicno.) 

Pravila Slovenskega drustva v Lj. Tisk Narodne tiskarne. 

V Lj. 1906. 8". 4 str. 

Pravila Ijudskega izobrazevalnega drustva v Lj. Narodna ti- 
skarna. 1906. 8". 4. str. 

Pravila prostovoljnega gasilnega drustva v Mengsu. Natisnil 
A. Slatnar v Kamniku. 1906. 16". 12 str.' 

Pravila prostovoljne pozarne brambe za Sv. Marjeto pod 
Ptujem s sedezem pri Sv. Marjeti. Natisnila tiskarna sv. 
Cirila v Mariboru. 1906. 8 <». 8 str. 

Pravila Drustva za pospesevanje prometa tujcev za Kamnik 
in okolico. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 16". 8 str. 

Pravila Drustva „Lastni dom" v Trzicu. Tiskal Iv. Pr. Lampret 

V Kranju. 1906. 8". 16. str. 

Pravila strokovnega drustva premogarjev v Kocevju. Tiskala 
Katoliska tiskarna v Ljubljani. 1906. 8". 16 str. 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 231 



Pravila za vodovodno drustvo v Skofji loki. Tiskal Iv. Pr. 
Lampret v Kranju. 1906. S^. 8 str. 

Pravila obrtnega in konsumnega drustva pri Sv. Ivanu pri 
Trstu. Natisnila Zadruzna tiskarna v Lj. Samozalozba. 1906. 
8". 16 str. 

(Zadruzna tiskarna v Lj. je v 1. 1906 natisnila „Pravila" sle- 
decim „Hranilnicam in posojilnicam" : — v Boljuncu 8". 
16 str. — na Brezovici. 16 str. — v Bucki. 16 str. — v 
Domzalah. 8". 12 str. — pri Sv. Emi. 8". 16 str. — v Gorjah. 
8". 16 str. — V Kamniku. 8". 16 str. — za prvo okrajno 
hran. in pos. v mestu Kamnik. 8". 12 str. — v Komendi. 
8". 16 str. — za posojilnico v Kosani. 8". 12 str. — v 
Metliki. 8". 16 str. — v Moravcah. 8". 16 str. — v Mosnjah. 
8". 16 str. — V Pomjanu, Istra. 8". 16 str. — za Prosesko- 
Kontoveljsko. 16 str. — v St. Rupertu. 16 str. — v Slo- 
venjemgradcu. 16 str. — v Poljanah nad Skofjo Loko. 
16 str. — V St. Vidu nad Ljubljano. 16 str. — v Vodicah 
16 str. — V Zicah. 16. str.) 

Pravila mestne hranilnice v Kranju. Tiskal Iv. Pr. Lampret 

V Kranju. 1906. 8". 12 str. 

Pravila hranilnice in posojilnicc pri Mariji Snezni na Velki. 
Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 16". 9 str. 

Pravila za zadrugo ..Kmetska posojilnica in hranilnica" v 
Mirni peci, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. 
Tisk. J. Krajec nasi. Novo mesto 1906. 2 '^. 4 str. 

Pravila posojilnice v Radovljici. Tiskal I\-. Pr. Lampret v 
Kranju. 1906. 8". 16 str. 

Pravila posojilnice za Stari trg, Loz in sosedstvo. Tisk 
„Zvezne tiskarne". Celje. 1906. 16". 9 str. 

Pravila Kmetijskega drustva v Cerknem, registrovane zadruge 
z neomejenim porostvom. Zadruzna tiskarna v Ljubljani. 
1906. 8". 16. str. 

Pravila Kmecke mlekarne v Cerkljah. Zadruzna tiskarna v 
Lj. 1906. 8°. 24 str. 

Pravila Mlekarske zadruge v Predosljah. Zadruzna tiskarna 

V Lj. 1906. 8'\ 24 str. 

Pravila. Slovensko cebelarsko drustvo za Spodnje Stajersko. 

V zalogi drustva. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. 
m. 8". 8 str. 



232 Dr. Janko Slebinger: Slovenska bibliografija. 

Pravila Vinorejske zadruge v Leskovcu pri Krskem. Zadruzna 
tiskarna v Lj. 1906. 8" 16. str. 

Pravila Zivinorejske zadruge v Selski dolini. Zadruzna tis- 
karna V Lj. 1906. 8". 16. str. 

Pravila Zadruzne zveze v Celju. Tisk „Zvezne tiskarne" v 
Celju. 1906. 16". 9 str. 

Pravila politiskega drustva „Kmetska zveza". Tiskala Kato- 
liska tiskarna v Lj. 1906. S^. 10 str. 

Pravila politiskega drustva „Kmetska zveza" v Postojni. Ka- 
toliska tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. 

Pravila politiskega drustva „Kinetska zveza" v Ribnici. Za- 
druzna tiskarna v Lj. 1906. 8''. 10 str. 

Pravila drustva „Kmetska zupanska zveza". Zadruzna tiskarna 

V Lj. 1906. 8". 4 str. 

Pravila okrajnc bolniske blagajne v Lj. Tisek J. Blasnika 
nasi. V Lj. 1906. 4". 36 str. 

Pravila bolniske blagajne gostilnicarjev, kavarnarjev, zganje- 
tocnikov in izkuharjev v Lj. Samozalozba. Tisek J. Blasnika 
nasi. V Lj. 1906. 8". 16 str. (Dvojezicno.) 

Pravila bolniske blagajne samostojnlh obrtnikov. Tiskal Drag. 
Hribar v Lj. 1906. 16". 

Pravilnik. „Drustva slovenskih katehetov". Tiskala Katoliska 
tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. 

Proracuni mestne obcine Ijubljanske za leto 1907. Zalozil 
mestni magistral. Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 4". 
134 strani. 

Red. Vozni — za leto 1906. Hamburg- Amerika Linie. Tisek 
Narodne tiskarne v Lj. 1906. 4". 

Vozni red veljaven od 1. junija 1906. Zalozil Iv. Bonac v Lj. 
VIII. izdaja. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani. 1906. 16". 
Cena 30 v. 

Seznamek tvarin za Ijudska predavanja. Sestavili dr. Krek, 
dr. Lampe in dr. Use n icnik. Tiskala Katoliska tiskarna 

V Lj. 1906. 4". 4 strani. 

Spored cerkvenih slavnosti povodom praznovanja 2001etnice 
posvecenja stolnice sv. Nikolaja v Lj. Tiskala Katoliska 
tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezicno.) 



Dr. Janko Slebinger: Slovenska biblfografija. 233 



I 



Statut Frana Josipa mestnega dekliskega liceja v Lj. Natisnil 
Drag. Hribar v Lj. 1906. 2". 8 str. 

Triglav, akad. tehn. drustvo, njegov razvoj in zgodovina tekom 
30 let. Sestavili Jakob Kelemina, Sandor Hrasovec, 
Srecko Serajnik. Natisnila tiskarna A. Klein & Komp. 
V Lj. 1906. 8". 104 str. 

(Racunski zakljucki posojilnic in hranilnic, zadrug, drustev itd. 
za poslovno leto 1905 so se tiskali v raznih tiskarnah, 
najvec v „Zadruzni" v Lj. in v „Zvezni" v Celju.) 

Zapisnik. Rocni — z imenikom Ijudskih sol in uciteljskega 
osobja na Kranjskem, juznem Stajerskem in Primorskem 
in z osebnim statutom kranjskega Ijudskosolskega uci- 
teljstva za leto 1906—07. XIII. letnik. Sestavil L. Jelenc, 
ucitelj V Lj. V zalozbi „Zveze avstrijskih jugoslovanskih 
uciteljskih drustev". Tiskala Uciteljska tiskarna v Ljubljani, 



1906. 8 



Dodatek. 



V IV. oddelku: Pra\oznanstvo, str. 189 pred „Zakonik" 
dodaj : 

Zakonik. Drzavni — o Ijudskih solah z najvaznejsimi izvrsit- 
venimi predpisi vstevsi dokoncni solski in ucni red za obce 
Ijudske sole in za mescanske sole. S primerjalnirni opom- 
njami za prakticno solsko sluzbo in s stvarnim kazalom. 
Izdano po narocilu c. kr. ministrstva za bogocastje in nauk. 
Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi solskih knjig. (Na- 
tisnil Karel Gorisek na Dunaju.) 1906. 8 ". 168 str. Cena 80 v. 




Popravki in dostavki 

k „Doneskom k slovenski literarni in kulturni zgodovini". 

Nameravani casopis „Slavinja" iz 1. 1824. 

V tem in pa v sestavku „Dr. Jakob Zupan v preiskavah" 
uporabljene uradne akte sem dobil deloma iz arhiva notranjega 
ministrstva na Dunaju, deloma iz arhiva kranjske dezelne vlade 
V Ljubljani. 

O Andrioliju morem sporociti po svojih arhivnih izpiskih 
se naslednje podrobnosti : Ko je bil dne 10. nov. 1819 ime- 
novan skriptor Ijubljanske liccjske knjiznice Franc Debelak za 
ucitelja na gimnazijo v Kopru, se je za izpraznjeno skriptorsko 
mesto (placa letnih 400 gl.) potezalo 13 prosivcev. Bili so to 
koperski gimn. ucitelj Bon, filozof Martinak, neki Hladnik, 
Babic, Lavrin, Husek, Prevec, Mrhar, Suhadobnik, Vesel, Ma- 
tetic in predcasno vpokojena duhovnika Mauser in Ksaver pi. 
Andrioli. Po vecini so bili nedovrseni bogoslovci in pa diur- 
nisti, ki niso bili koncali vseh sol. Bibliotekar Kalister je pred- 
lagal terno: Ban, Martinak, Hladnik; duhovski in studijski 
referent pri guberniju pa : Andrioli, Mauser, Martinak, ces da 
sta prva dva kot duhovnika najbolj sposoJona. Dalje pravi : 
„Habe die Schwache der Brust und starfce Anstrengungen diese 
beiden jungen Priester zu zeitlichen Defizienten gemacht, und 
es sey kaum zu hoffen, dass einer aus beiden die hinreichende 
physische Starke fur die schweren Lasten der Seelsorge jemals 
wieder erlangen werde; dagegen ware die Skriptorstelle fur 
einen oder den andern dieser beiden Priester ein leichteres 
Amt." Ostali gubernij pa je bil drugega mnenja ter je predlozil 
terno : Martinak, Andrioli, Mauser. O Andrioliju je bila dvorna 
stud, komisija naslednjega mnenja: „Den Weltpriester v. An- 
drioli kann nicht wohl die Wahl treffen, da derselbe nicht 
einmal in der Konsistorialkanzlei, wo er zuletzt dem Konsi- 
storialkanzler adjungiret war, beibehalten werden konnte, son- 
dern pensioniret werden musste. Ein Bibliothek-Skriptor hat 
ausser Schreibarbeiten auch andere, einen gesunden Korper 
fordernde Arbeiten, als: Biicher hin und her tragen, auf die 



Dr. Ivan Prijatelj : Popravki in dostavki. 235 

Leiter steigen, u. d. gl. uber sich, wozu v. Andrioli nicht ge- 
eignet, ist." (Akti v arhivu naucnega ministrstva na Dunaju.) 

Za skriptorja je bil nato imenovan Martinak. 

O Ciglerju imam pripomniti, da je bil leta 1830 nied 
mnogostevilnimi kompetenti za mesto bibliotekarja, ki ga je 
dobil naposled Cop. O Copu kot prosivcu za to bibliotekarsko 
mesto na drugem kraju ! 

Schuiz pi. Strasznicki in Cop. 

Str. 7 vrsta 15 odzgoraj namesto ihm beri : i h r. — 
Str. 8 vrsta 20 odzgoraj namesto 1828 beri: 1829 

Glede Copovega portreta imam se pripomniti, kar pise 
o tej stvari Fr. Levee v Zvonu 1879, str. 134: „Podob njegovih 
imamo vec, najbolj znana je Langusova v licejalni knjiznici 
Ijubljanski in ona, ki jo je prekrasno naslikala Amalija 
Oblakova, hci znanega advokata dunajskega in pozneje zena 
nemskega pesnika in prijatelja Copovega, Hermanna pi. Herr- 
mannsthala. Ta slika najberz narejena okoli 1. 1828 kaze nam 
Copa V poljskem kozuhu, kakorsnega je nosil, ko se je z Le- 
vova vernil v Ljubljano. Slika je bila najprej svojina Copovega 
prijatelja Sulca Straznickega, pozneje vseuciliscnega profesorja 
matematike na Dunaji. Letosnjo zimo je to izverstno sliko 
kranjskemu muzeju od Sulcove rodbine pridobil g. Dezman, 
ki je drage volje dovolil „Zvonu", da jo prerisa in priobci." 

V seznamku pridobitev kranjskega muzeja je res zabelezen 
ta Schulzov dar v 1. 1879. Reprodukcija te slike pa se nahaja 
V Zvonu 1879 na str. 97. Levee govori o „vecih podobah" 
Copovih. Meni sta znani samo dve (z dvema kopijama Lan- 
gusove). 

Po muzejskem cenzurnem eksemplarju od Korytka 1. 1839 
izdani litografiji Vodnika in Copa sta v resnici izsli, a sta danes 
zelo redki. Celo v kranjskem dezelnem muzeju sem ju zastonj 
iskal. Koncno sem nasel pri Lujizi Oblakovi na Dunaju eno 
izmed obeh — namrec Vodnikovo s posnetkom pesnikovega 
podpisa in stirimi njegovimi kiticami v gajici. Na prvem 
mestu je: „Ne hcere, ne sina . . .", na drugem: „Drava cigava 
je . . .", na tretjem: „Dobrovcan, Kotoran . . .", na cetrtem : 
„0d perviga tukaj . . ." Vodnikovo podobo in najbrz tudiCopovo 
(katere pa nisem mogel zaslediti nikjer) je na kamen narisal 
L. Blau. 

Baraga med jozefinci in janzenisti. 

Str. 10 vrsta 28 odzgoraj namesto: „dem Sektengeist" beri 
„den Sektengeist". — Str. 11 vrsta 6 odzgoraj namesto nachzu- 
gehen beri nachzugeben. 



236 Dr. Ivan Prijatelj : Popravki in dostavki. 



O slovenski jozefinski in janzenisticni duhovscini v pred- 
niarcu je pisal najobsirneje J. Benkovic v svojem spisu : „Blaz 
Potocnik in njegova doba" (Slovenec, XX. 1892, febr. in si.); 
tu je napisal marsikatero resnicno sodbo, ces: „Resnice se 
nikomur ni treba bali, a prav se mora umeti in tolmaciti." 
Vendar so njegove konture, s katerimi je risal sliko takratne 
slovcnske duhovscine, se precej bojece in nedolocne. Mrki 
janzenizem se je bil moral razprostreti po Kranjskem ze v prvih 
desetletjih XIX. stoletja. V arhivii ribniskega gradu sem nasel 
n. pr. pismo st.-ruperskega zupnika Fr. Wutscherja (Bucarja), ki 
ga je pisal dne 13. marca 1815 svojemu prijatelju, ribniskemu 
grascaku Josipu Rudezu. V tem pismu pravi : 

„Ich miisste Herkuleskrafte haben, um das zu leisten, was 
zu leisten nothwendig ware. So wenig kann ich unterstiitzende 
Aushilfe von meinen Kaplanen haben. Durch trotzige, grobe 
Verscheuchung der Leute verstehet sich die neuere Rigo- 
risten Sekte die schwere Biirde der Seelsorge ganz zu erleichtern, 
und sie auf die Schultern des sanftern Menschenkenners, und 
Freundes zu werfen. Ob das recht sey, wollen die hohern Vor- 
steher niciit iiberlegen und scheinen zu wunschen, dass die 
neueren Seelsorger — wo sie hinkommen, statt die verwirrten 
Schafe evangelisch liebvoll zu behandeln, nur Feuer und 
Schwert unter iiire Herden bringen sollen. Aber dies ist nicht 
der Geist dessen, sagt der selbst, der uns als Gottmensch die 
Religion vom Himmel gebracht. Wohl muss man sich dem 
Sittenverderbnis widersetzen, aber widersetzen mit Klugheit, und 
Sanftmuth, die unserm Vormuster eigen war. — Behalten Sie, 
Freund, diese Mittheilung fiir sich." 

Zanimivo je v tem oziru tudi pismo, ki ga je pisal Schulz 
pi. Strasznitzki dne 4. marca 1828 prijatelju Socherju : 

„Rembold ist, wie er mir voi kurzem schrieb, also doch 
um die hiesige Bibliothekarstelle eingekommen ^), ich hoffe aber 
zu Gott, dass er sie nicht erhalten wird, denn abgesehen die 
okonomischen Verhaltnisse wiirde ich alles fiirchten, wenn er 
unter unsere Geistlichkeit und unter den Despotismus des Gu- 
berniums kommt." 

Pri guberniju so vladali, kakor smo videli, spocetka bolj 
jozefinci (Mayr), potem janzenisti (Pavsek, Stelzich); na liceju 
pa je imel glavno besedo janzenist Ravnikar. Primeri, kaj pise 
Mazek Copu v Lvov dne 23. dec. 1824: „Die philosophische 
Direktion ist ihm (kompetentu Rebicu) sehr geneigt, ohne wei- 

'j Profesor filozofije na dunajskem vscuciliscii Rembold je bil s 700 gl. 
place vpokojen. ker sc ni oziral na predpisano knjigo in je predaval modro- 
slovje prosto in svobodomiselno. Bil je zrtev dunajske duhovscine. Njegovo 
uniirovljenje spada torej ze v dvajseta leta, ne pa v leto 1835, kakor pise 
Wiirzbach v svojem biografskem slovniku. 



Dr. Ivan Prijatelj : Popravki in dostavki. 237 



teres auch die Professoren, indem jetzt alle unter dem Hute 
des Herrn Raunicher stehen." Dne 22. rnaja 1825: „Ich zweifle 
nicht, dass der Rebitsch nicht bekommen sollte; Jenn was sich 
Raunicher vornimmt, das setzt er durch." Dne 11. avg. 1825: 
„Raunicher kann viel durchsetzen . . . und so viele Vorschlage 
er wahrend meiner Anwesenheit in Laibach gemacht hat, sind 
noch alle bestatigt worden." 

Dr. Jakob Zupan v preiskavah. 

Zupanova pesem na koncu sestavka, kakor vse Zupanove 
sploh, ni lahko razumljiva. Jaz seni jo navedel samo zato, da 
se iz nje razvidi, katere case Ijubljanske skofije meni referent 
PJetz, da si Zupan zeli nazaj. V pesmi sami pa je iskati razlog, 
zakaj so Herbersteinovi casi Zupanu tako iniponirali. Jasno je 
toliko, da ima v tej pesmi Zupan v mislih razmere med duhov- 
scino, ki so se — po njegovem mnenju — z nastopom Herber- 
steinovim na bolje izprenienile. Ni pa jasno precej na prvi po- 
gled, na katere specialne reforme Herbersteinove da Zupan meri. 
Glavna beseda, ki vsebuje (ah bolje skriva) kljuc do razlage 
teh dveh stirivrsticnic, je — „plata". Gosp. skriptor Pintar 
misli tu na gorenjski dialekticni izraz, ki v prenesenem pomenu 
znaci tudi tonzuro, kar bi v drznem nacinu Zupanovih tropov 
in figur ponienilo — „menistvo". Za tako razlago govori tudi 
ta okoliscina, da je bil Zupan res vehk prijatelj protisamostanske 
politike Jozefa II. V znanem voscilu za god prof. Pokljukarja 
imenuje samostane — „mam Ijuda papertje = der Volkstau- 
schungen Hallen. 

Zoper to razlago pesmi pa meni govori ta okoliscina, da 
Marija Terezija, — „mat'" — ki se tu pac ne imenuje brez 
namena, se ni bila nic ukrenila zoper samostane. Ravnotako ni 
tudi Herberstein v prvih letih svojega vladikovanja pod vlado 
Marije Terezije nikdar nastopal zoper samostane. — Po mojem 
mnenju je Zupan v teh dveh kiticah mislil na reformacijo du- 
hovniskih nravov, ki jo je Herberstein kmalu nato, ko je bil od 
M. Terezije poslan na skofovski sedez, zapocel v Ijubljanski 
skofiji. Prim, njegovo ..Epistola Pastoralis ad totum clerum tarn 
saecularem quam regularem", 1773, kjer med drugim govori 
duhovnikom takole : „Frugaliter servetur in mensa, prout viros 
ecclesiasticos decet, fugite commessationes, & profana convivia^ 
& super omnia sobrietas servetur in potu; nihil enim tarn dedecet 
servos Dei, quam turpissimum ebrietatis vitium : rixae, lites, 
jurgia, aliaque abominanda peccata nee nominentur in vobis". . . 
„Audivimus saepe, & utinam nostris etiam occulis non vidissemus, 
sacerdotes esse adeo sui status oblitos, qui praeter Missae cele- 
brationem, & recitationem divinarum horarum (quae duo qua 
devotione, quo cordis affectu peragantur, Deus novit) nihil aliud 



238 Dr. Ivan Prijatolj : Popravki in dostavki. 

agunt, quod Ecclesiasticum virum deceat, sed rebus saecularibus, 
nonnunquam etiam vilibus & objectis totos sese occupant, cum 
iiiaxinio ordinis Sacerdotalis dedecore." Kar skof tu graja in 
pri svojih duhovnikih odpraviti izkusa, je gonja za posvetnimi 
stvarmi res saeculares. In Zupanova pesmica bi nam bila 
prica, da Herbersteinova prizadevanja niso bila zastonj. Pravi 
namrec Zupan, da je „nehala plata placa plesati t. j. imeti 
glavno besedo, riniti se v ospredje, igrati v duhovnikovem 
zivljenju glavno ulogo. 

Zupan je zivel poteni liho in v svojo usodo vdano v 
Celovcu do svoje smrti 1852. V javnosti se ni vec oglasil. Leta 
1841 ga je obiskal Sreznevskij. O tem svojem posetu pri Zupanu 
pise ruski slavist Stanku Vrazu : „Byl u Zupana. Zirnoj, ucenoj, 
weseloj cetowjek, slawjanin wseju dusoju, i cto mnje vsego 
boljeje ponrawilos wowse nepricasten cernomu glazu, i ob 
Jarnikje, i o Slomsekje, i o Preserinje, i o Gaje, i o wsjech 
on goworit toljko dobroje, ja zastal jego w postelje, chotj bylo 
uze 10 cas: powidimomu on Ijubit ponjezitsja. Obedatj budem 
kazetsja wmestje s nim, i potoni pojdu w Mosburg k Jarniku. 
Supan i rad by idti so mnoju, no ne smjejet: on prowodit 
menja toljko do gorodskoj zastawy." (Neizdano pismo v za- 
grebski vseuciliscni knjiznici.) 

Dr. Ivan Prijatelj. 



Popravki 

k ,,Tretjinski arhitektoniki v Presernu' 



38 


vrsta 


2 od zg. 


namesto 


(dvopicje) citaj 


(podpicje) 


38 




11 od sp. 


„ 


(ki veze ) 


(ki je veze . . .) 


40 




3 od zg. 


„ 


zasnovi 


zaosnovi 


43 




17 „ „ 


„ 


Poglejte to! 


Poglej si to! 


50 




13 „ „ 


^ 


da je bilo psetu „ 


da je bilo to psetu 


60 




21 od sp. 


„ 


od naroda 


od naroda 


71 


„ 


19 „ „ 


„ 


Ljuba logika ! 


(Ljuba logika! Op. ur.) 


75 


,, 


22 od zg. 


,1 


o dosedanjih gazelah citaj : v dosedanjih 












gazelah 


76 


» 


9 „ „ 


„ 


zadnji se izmed citaj : zadnji se izmev 



Avg. Zigon. 




(1508—1586) 



<' X^-»i^O\ 



ZBORIilK 

MR SVETLO DRjE ;,MRTICR SLOVEMSKfl'' 
= V LJUBLJRMI. — ^. ZVEZEK. = 



TRUBRR^EV 
ZBORMIK 



UREDIL dr. FRRM ILESIC. 



4^ V gUBgRMI, 1908. «|«| 
MRTISNIL DRRQOTIN HRIBRR. 



i 



Primoz Trubar in njegova doba. 

Dr. Fran Ilesic. 

Ljubav in mrznja, ki spremljata in znacita razvoj vsega 
sveta. sta precesto dali znacaj tudi spominu na Primoza 
Trubarja ter stvarno spoznanje potisnili v ozadje. Ljubav je 
narekovala besede: 

„(Trubarl, ti si velikan ! Med 
nami prvi bojeval si sveti boj 
za svetlobo in vesti svobodo — 
in ves narod sel je za teboj !" 

Mrznja pa je slovenski ucenosti posodiia besedo o „ne- 
odkritosrcnem in zlobnem" odpadniku (o Speratu v Solnogradu), 
razsirjevalcih protestantizma kot „drugih janicarjih", o „pre- 
drznih novotarjili", o „volkovih verne crede" itd. Moralno 
ocenjujoc dogodke, je nasa ucenost trdila, da bi stal dunajski 
skof Sladkonja (1513 — 1522), Slovenec rodom, osramocen 
pred zgodovino, ako bi si o njem morali misliti, da je oze- 
njenemu duhovniku dovolil, propovedovati. 

S tega nestvarnega stalisca je vsekakor treba resiti nase 
spoznanje. 

Sodbo Trubarju je veckrat motilo tudi omejevanje po- 
gleda. Sliki je treba ozadja in uvazevati moramo takisto razmerje 
motrene osebe do vseh ostalih oseb in do vseh pojavov nje- 
nega casa. 

Vsekakor je na Trubarjevi sliki poleg njega samega videti 
tudi Klombnerja in pa Wienerja v Ljubljani in Vergerija v 
Kopru ter na Nemskem, dalec zadi pa poleg Lutra, Zwinglija 
in Kalvina nasega Istrana Matijo Vlacica Ilirca; videti je Vla- 
hovica V Metliki, v Kranju Rokavca, Cvecica in Zivcica v Istri; 
ob Trubarju literatu vidimo nadalje Konzulain Dalmato, Krelja, 
Bohorica in Dalmatina. 

Ko se je pred 400 leti narodil Primoz Trubar, je bila 
zapadna in srednja Evropa katoliska in v malone vseh pojavih 
kulturnega zivljenja latinska; nova iznajdba tiska se je par 
desetletij prej veselila prvih svojih plodov. 



Bas V rojstnem letu Trubarjevem, 1. 1508. je v Witten- 
bergu zasedel vseucilisko stolico menih-avgustinec Martin Luter, 
ustanovitelj nove, nemske veroizpovedi in graditelj enotnega 
nemsi<ega i<njiznega jezika. 

Istega leta se je rodil vNinuvDalmaciji Peter Zoranic,pes- 
nik hrvatskili ,,Planin", ki je zazrl vrt Slave in na njem 4 
vile: Latinko, Grkinjo, Kaldejko, pa tudi Hrvatico ; tozec, da 
ima Hrvatica le malo zlatih jabolk, ker nje sinovi rajsi pisejo 

V tujem jeziku, nam je dokaz o probujenosti slovanske narod- 
nosti V onodobni Dalmaciji. Sploh je takrat vso Dalmacijo 
prevzel italijanski humanizem in ji dal bogato humanistovsko 
kulturo, literature in solo. 

Pa premaknimo panoramo ! Okoli 1. 1527. je Trubar, 
dijak-teolog, pri humanistu skofu Bonomu v Trstu. V Ljubljani 
se ze zbirajo Lutrovi pristasi v hisi Klombnerjevi. To kulturno 
zivljenje moti glas z bojisc; Turki pustosijo Trubarjevo domo- 
vino, njegov dolenjski domaci kraj; po mohaski bitki (1526) 
so bili zasegli vso Slavonijo ter vedno huje ugrozavali tudi 
slovenske dezele. Draginja je bila velika, beracev so bila 
polna sela in mesta. V teh tezkih casih si pogresal zadovolj- 
nega slovenskega kmeta; grascak mu je bil vzel „staro pravdo" 
(pravico); kmet se je (1515) dvignil proti svojemu gospodu, 
bas tudi v Trubarjevi dolenjski domovini, a popoln poraz te 
kmetske bune je moral zreti decek Trubar. Bilo je takrat voliti 
med bojem zoper Turka, med bojem zoper grascaka in med 
bojem^zoper papeza. Trubar se je udelezil boja zoper papeza. 

Stirideset let pozneje je bil papez na Kranjskem pre- 
magan; protestantski superintendent Trubar je v zvezi z nem- 
skimi stanovi organiziral kranjsko protestantsko cerkev. Med 
tem sta sla Turek in kmet svojo pot. Zopet je bil zmagovit 
Turek; Siget je padel (1566) in z njim Zrinjski. Tam doli ob 
Sotli je zrl kmet svoj spas v samostalnem cesarskem namest- 
nistvu V Zagrebu — zaman; nekaj let pozneje so v Ljubljani 
kmetom rezali usesa in v Zagrebu krvavo-kruto kronali Matijo 
Gubca. Trubar se je bil takrat za vedno preselil na Nemsko 
ter bil tam zupnik v Derendingenu. 

Ob smrti Trubarjevi (1586) je bil le majhen del Ijubljan- 
skih prebivalcev — stela jih je Ljubljana kakih 7000 — kato- 
licanov, in to iz najnizjih slojev. Precej razsirjen je bil prote- 
stantizem tudi v Cerknici, v Loki, Kranju, Kamniku, Novem 
mestu, Kostanjevici, Zuzempergu, Ribnici, Celju, Rogatcu. Met- 
lika je bila Lutrova, takisto Crnomelj in trdnjave Hrv. Krajine. 

V Istri je mocno zavladal novi duh in v Rifenbergu ter okoli 
Sv. Kriza na Vipavskem je bilo Ijudstvo, ce tudi ne formalno, 
protestantsko. 

Nekoliko let pozneje pa je bilo vsega tega konec. V 
smislu ukazov vladarja, nadvojvode Ferdinanda je skof Hren 

VI 




PETER BONOMO, 

skof trzaski, Trubarju „a teneris" voditelj.*) 



* Siika je vzeta iz dela „Beitrage zur Geschichte der niederoster- 
reichischen Statthalterei"; iz iste knjige je tudi Ungnadova slika. 

VII 



V par letih (izza 1598) dal dezeli zopet katoliski znacaj; nje- 
govo odlocnost in zavest moci kaze prvi korak, ki ga je storil 

V to svrho: sel je v sredisce protest, pokreta v Ljubljani, v 
cerkev Sv. Elizabete (v danasnji Stritarjevi ulici) in tarn raz- 
trgal proteslantski evangelij. Predikanti in solniki so sli iz de- 
zele, knjig je mnogo zgorelo. 

Tega poraza, te rusitve svojega templja niso vec videli 
njega utemeljitelji; prej so ze bili polegli v grobove. Trubar 
po^iva dalec na nemskem Wiirtemberskem, v Ljubljani pri Sv. 
Petru pocivajo predikanti Dalmatin in Vlahovic, Schweiger, 
Juricic in Zivcic, Slovenci in Hrvati, a pozabljeni so njih 
grobovi. 

Toda mrtvi se vracajo, vsaj tisti, ki so — zares ziveli, 
ki so ziveli zivljenje idej. Ali so nasi protestanti umrli ali pa 
zive se v nas in v nasi dobi? Ali sega ogenj 16. veka nepreki- 
njeno do nas? Na prvi hip bi clovek pritrdil; saj si tudi dan- 
danes cesto slovenska tabora stojita drug proti drugemu bas 
kakor v XVI. veku, bas kakor dva sovrazna naroda. 

Tradlclje. 

V tradiciji, zgodovinski kontinuiteti je delovalo tisto dalje, 
kar je pravi in neminljivi pomen protestanske dobe, namrec 
knjizevni jezik in deloma knjizeznost. Med koroskimi Slovenci so 
se do konca 18. stoletja prepisovalislovenski protestantski molit- 
veniki in pesmarice, da, celo ponatisnila se je prod 124 leti. v 
Celovcu protestantska slovenska knjiga. Fakticno so sluzile 
knjige, zlasti Dalmatinovo sv. pismo tudi katoliskim sveceni- 
kom, ki so jih citali „po dnevi in po noci brez strahu in 
ozira na papesko izobcenje", in katoliske pesmarice so zaje- 
male iz protestantskega vira. Trubar in Krelj sta zasnovala 
prevode naboznih knjig in jezik s pravopisom, Dalmatin in 
Bohoric sta to dovrsila; celo „Evangeliji" protireformatorja 
Hrena, ki so doziveli toliko izdaj, se naslanjajo na njih; preko 
Hipolita, Marka Pohlina in Japlja sega Bohoric tja do Vodnika 
in Kopitarja, ki se je prvi temeljiteje brigal za zacetke nase 
knjizevnosti. Zgodovinska podlaga nasi knjizevni slovenscini 
in nje slovnici je jezik (dolenjskih) nasih protest, pisateljev. 
Vendar pa po vsebini in povodih knjizevni in kulturni 
nas preporod v dobi Vodnika in Cojza nima zveze s prote- 
stantsko dobo; nastal pi pac bil tudi, ako bi Cojz in Vodnik 
ne poznala 16. veka nase proslosti. 

Verski pokret 16. stoletja je med Slovenci le hipen 
pojav. Kralj Matjaz, v narodni pesmi spasitelj nasega naroda, 
se ne bori za protestantizem, ampak za „staro vero", za vero 
romarjev-katolicanov ter je izraz „luteran" nasemu narodu 
izraz brezboznosti in grdobe; nasemu seljaku je clovek druge 

VIII 



vere zlikovec, izgubljenec. Trajno prerojena je bila vsled re- 
formacije v nasih krajih le katoliska cerkev. Koliko koncilijev je 
izkusalo prej preosnovati cerkev ,,na glavi in na udih" ! A sele 
V viharju 16. veka se je prezracila. Vsakdo, ki hvali 
tridentinski koncilij, plod protestantskega gibanja, kot zacetek 
danasnje cerkvene discipline in cerkveno-odgojnega delovanja, 
mora biti reformacije vesel, ki je zbudila tolik vihar in s tern 
posredno dvignila tudi katoiisko cerkev. Posebe bi bilo vredno, 
se z dr. Prijateljem vsaj vprasati, ali ni nas narod tako pobo- 
zen bas, odkar mu je z umljivo besedo in brezdvomnim navdu- 
senjem zbudil srce protestantski predikant, najsi je tudi za dobo 
verskega boja hipno posirovelo zivljenje. Navdusenost je for- 
malen pojem in se prenese z ene vsebine na drugo. 

A ce se ze junak selske nase pesmi bori za katoiisko 
vero, pa poteka morebiti umetna pesem nasega mesta o svo- 
bodi misli in vesti iz protestantskega pokreta Trubarjevili casov? 
Ali ni nasa „nova reformacija" ogenj, vzplamtel iz iskre, ki je 
stoletja tlela pod pepelom nase zgodovine? 

Kar se inienuje pri nas vcasih „nova reformacija", a obi- 
cajno svobodomiselnost, je od stare nase reformacije neod- 
visno in bi bilo nastalo, i ako bi nikoli ne bili imeli reforma- 
cije 16. veka. Stara in nova nasa reformacija sta si sestri 
(starejsa in mlajsa), ne mati in hci ; kontinuitete na nasih tleh 
ni. Bas zato se pa tudi razlikujeta cisto ocitno ; ze navnanje: 
Reformacija 16. veka jeizslaizcerkve same; bivsi katoliski svece- 
niki so ji bili glavni stebri; mnogo duhovnistva je takrat pre- 
stopalo V novi tabor sicer iz vnanjih, osebnih in svetnih vzrokov, 
mnogo pa tudi iz globljega spoznanja; duhovniki, ki so naj- 
bolj poznali zle razmere, in tisti, ki so mislili in hoteli dobro, 
so si zeleli izprememb. Vsaka prava reformacija izide iz kro- 
gov doticne korporacije same, ki poznajo in cutijo dishormo- 
nijo med idealom in istino — pernicies et salus tua ex te — 
a nova reformacija ne izhaja iz cerkve in ne bo rodila 
cerkve. 

Drugo bistveno razliko je iskati v vsebini reformacije. 
Trubarju je njegovo delo bilo vredno radi pozitivne verske 
vsebine; on in tovarisi so bili iskreno in globoko pobozni 
mozje. „Novi reformaciji" pa izgublja ta vsebina vrednost; 
velja ji le oblika Trubarjeva dela, njegov ..protest"; ne velja 
ji njegova pozitivna, velja ji le negativna stran, ne predmet 
nego metoda. Prisegajoc na evangelij in na sv. pismo, smat- 
rajoc Ijudi druge veroizpovedi za Bogu sovrazne Ijudi, bi se 
Trubar cudil trditvam nasih casov, ces, da je bila njegova 
vera le formula nove svobode, svobode vesti; ne umel bi 
jih. Pojmujoc pojem vere, je rekel Trubar, da o tem ne gre 
disputirati; tu da je treba verjeti, na onem svetu pa bomo 
spoznali. Bil je torej ne samo pobozen, ampak tudi glokoko 

IX 



veren moz; veroval ni v papeza in ceremonije, a veroval je v 
dogme. 

Niti nase selo niti nase mesto se po tern takem ne more 
ponasati z verskimi tradicijami Trubarjevimi. Verska reforma- 
cija Trubarjeva je bila za nas epizoda, ne plodovita 
zgodovina. 

Kako je mogel tako ugasniti ogenj 16. veka? Lutru in 
HusLi je bilo usojeno daljse zivljenje in globlji spomin. 

Tnibar — Has — Inter. 

Pac je panegirika cesto in svecano zatrjevala, da je 
Trubar nas Hus, nas Luter, a obenem je — v ostrem nasprotju 
s to trditvijo — tozila, ces: „Padli smo brez slave, brez zmage. 
Nimamo Bele gore ali Kosovega poija, imamo Ijubljanski trg, 
kjer so zgorele slovenske knjige . . . Siovence je unicil en sam 
skof Hren in nekaj jezuitov." 

Lahko je zatreti dusevni pokret v majiinem narodu. Ako 
ga zadenes na enem mestu, je zadet in unicen sploh. Pa 
unicuj upornega zmaja v velikem narodu! Tu si ga pogodil, 
a tam mu zraste nova glava! Zato v velikem narodu ne unicis 
iziahka kulturnega protivnika, v malih narodih pa so kulturni 
upori preradi tragicni poizkusi. 

Bitke pri nas ni bilo in je ni moglo biti, ker ze davno 
nismo imeli — orozja, nikake drzavne organizacije. Pa tudi v 
socialnem oziru niso bile nase dezele niti enota niti celota. 
Koncno „dobrodusni Slovenci", kakor jih imenuje Trubar, pod 
vplivom lutrovstva niso mogli postati bojeviti; drugace bi nas 
bil vzgojil kalvinizem, 

Zvesto pokorni Trubar je sam prevedel pesem, ki sve- 
tuje: „Duhovskih ter dezelskih visih se buj !" Moliti k Bogu, 
prositi vladarja, ako pa to nic ne izda, trpeti in koncno po- 
potna palica, to je bila odporna sila tudi nasih dezelnih 
stanov. 

Ko se je na Ceskem pripravljala Bela gora, so se v 
Notranji Avstriji na eni strani zaman bali, na drugi zaman na- 
dejali vstaje. Nasi predikantje, solniki in plemici so bili po- 
begnili. 

Pobegnil je iz domovine tudi Trubar, kakor je za njim 
pobegnil Presernov Crtomir. Vojvoda wurtemberski mu je 
1. 1560. moral odlociti, ali naj se izpostavi nevarnosti ter 
gre v domovino zaradi evangelija. Trubarja je dicila bolj 
opreznost in oportunizem politike nego neomajna in brezob- 
zirna kultura. Skoro ga v tem oziru zasencuje trdni metliski 
Vlahovic, pazinski Zivcic, krski Weixler, zlasti pa njegov Ijub- 
ljanski tovaris, kanonik Wiener, ki je na Ijubljanskem Gradu 
trpel smrtni strah in v smrtni nevarnosti na Dunaju pred 



kraljem, pred pismouki in skofi stal za svoje uverjenje, bas 
takrat, ko je Trubar prvic pobegnil iz domovine. Previdnost 
in konservatizem pomeni Trubar tiidi v primeri s Klombnerjem. 
Taka oprezna premisljenost pac more roditi konkretne uspehe, 
a jemlje zivljenju tragiko. 

Mnogo bi pridobilo junastvo Trubarjevo, ako bi mogli 
trditi, da se je stalno in trajno drzal besedi, ki jih je govoril 
1. 1562., ces, da hoce rajsi umreti za Kristusa nego bezati; a 
seveda to je bil cas, ko se je blizal Ferdinand I. svojemu 
koncu in je protestantski pokret pri nas dosezal vrliunec svoje 
sile in svobode. 

Luter je zmagal, Hus je umrl, Trubar ni z ma gal. kakor 
je zmagal Luter, pa tudi ni umrl, kakor je umrl Hus; po- 
tomstvo se pa trajno spominja le mucenikov in zmagovalcev, 
hranec jim spomin globoko „pod domaco goro". Zmaga v ziv- 
ljenju ali smrti je seme bodocnosti. 

Znacilno za nas protestantski pokret in pomembno za 
primerjavo Trubarja z Lutrom jeto, da nam je narodna tradicija 
namesto Trubarjevega imena ohranila ime Lutrovo, oziroma 
da se je v tradiciji Primoz Trubar skril za Lutrom. To je na- 
ravna posledica dejstva, da vera, ki je za pol veka zavladala 

V nasili krajih, ni bila vera Trubarjeva, ampak Lutrova. Trubar 
ni ustanovitelj nove vere ali veroizpovedi, ampak je le propa- 
gator (razsirjevatelj) nemskega evangeljskega verstva. 

„Wiclif je rodil Husa, Hus Lutra, Luter Trubarja," tega 
rodoslovnika ne moremo aprobirati; Trubar ni sin Lutrov, 
ucenec mu je. 

Husa ali Lutra sploh mi nismo mogli dobiti. 

Bogati zakladi dusevnega dela in bogastva morajo lezati 

V dezeli, kjer naj nastane nova vera. Iz njih zasije misel, da 
ogreje potem tudi srce. 

dusevnem zivljenju nasega naroda v oni dobi ni go- 
voriti; oliromel je bil (glava je bila tuja in srce, plemstvo in 
visoka duhovscina ni bila nasa in mescanstvo po vecini ne). 
Sploh pa dusevnega zivljenja nase dezele v oni dobi niso 
imele; ni bilo kulturnih sredisc, ne vseucilisc in o solstvu se 
da jedva govoriti. Bill smo na mejah kulturnega zivljenja, 
namejahNemcije in na meji Italije. Srecnejsa je bila v tem oziru 
Dalmacija, ki se je vsa solncila v siju italijanskega humanizma, 

Humanistovske studije, ki so polozile temelj protestan- 
tizmu, bavec se s sv. pismom, cerkvenimi oceti, a i s pogan- 
sko modrostjo, pri nas niso imele mesta. Ker se ta temelj pri 
nas ni polozil ozir. ker ga ni bilo, je protestantsko zgradbo 
hitro podrl vihar. Radi tega je ostal ves pokret na nasih tleh za zna- 
nost in umetnost prilicno neplodovit in se nikakor ne da o 
njem pri nas reci, da je sintezavseh casovnih stremljenj. Vse- 
kakor pa vsaj Trubar sam ni taka sinteza; popolnjuje ga hu- 

XI 



manistni Bohoric. Trubarju je bilo bolj za predmet, nego za 
prikazovanje (obliko).O 

Sploh je Trubarju manjkalo tiste teoreticno znanstvene 
visine, ki bi bila potrebna za samostalen verski pokret. Tistih 
jezikov, V katerih je spisan vir evangeljske cerkve, hebrejscine 
in grscine ni ziial, a niti latinscina mu ni sla docela gladko; 
navezan je bil, sprejemati iz druge roke, iz nemske. Ni se uril 

V „svobodnih umetnostih in znanostih" po vseuciliscili, Hus in 
Luter pa sta delovala na visokih solali. 

Simbolsko za razliko med Lutrom in Trubarjem je njuno 
pokolenje: Lutrov oce je bil rudokop, ki sam isce zaklade 
prirode, Trubarjev pa mlinar, tesar in cerkveni kljucar. 

Ako ijudje sami isce jo resnice, morajo med njimi na- 
ravno nastati sekte, razkoli in dvomi; Trubar pa vesel poudarja, 
da pri Siovencih „hvalaBogu" ni sekt in da „nekar en vsakteri 
iz suje lastne pameti oli misli kake vere gori ne vzdigne". 

S tern je v zvezi, da pri Trubarju ne cujemo nic o du- 
sevnih borbali pred notranjim prelomom. Zato nam v njegovem 
zivljenju manjka tisti poeticno-tragicni hip, ko se moz po tezki 
borbi odloci za korak: alea iacta!^) Sploh je Trubar ze 
vzrastel v novem duhu. Ko je Trubar nastopil, je bil verski 
razkol ze davno dovrsen in tudi J^jubljano je ze dosegel val 
pokreta, ko je Trubar bil jedva kakih 14 let star. Klombner- 
jeva hisa v Ljubljani je bila zbiralisce protestantski mislecih 
mescanov in svecenikov, ko je bil Trubar se v kantoriji skofa 
Bonoma v Trstu, in ni bil s a m v odporu zoper razvade cer- 
kvenega zivljenja, ko je 1. 1530, zacel v Loki pridigovati proti 
prikaznim in romanju ; bilo je ze prej vec takih „ponosnih 
popov in kaplanov". 

Trubar je pod Lutrom, ne poleg njega. Pol eg Lutra, 
Zwinglija in Kalvina pa stoji neki drug nas zemljak, Labinja- 
nin Matthias Flacius lilyricus (Vlacic Ilirec), ki je di- 
rektno in samostalno posegel v svetovni boj proti papezu; a 
njegovo delo se je vrsilo v Nemciji (Saski) in je le kakor v 
valovju seglo k nam (na Stajersko in zlasti na Korosko — 
znani A. Lang, prej propovednik v Celju, je v Celovcu deloval 
za flacijanizem). Trubar je, drzec se oficijelne cerkve, bil na- 
sprotnik flacijanizmu.^) Razen bojevitega Flacija je tu imeno- 

•) Prim, slike vDalmatinovi bibliji in pesmarici 1584 ! Dr. Robitsch, 
Geschichte des Protestantismus in der Steierm. (Graz, 1859) ocita Dalma- 
tinu radi slik v sv. pismu ,schmutzigen Naturalismus" in poroca, da so 

V dveh primerkih Dalm. biblije, ki sta v graskih javnih knjiznicah, te 
„obscenitete" prelepljene. 

2) Prim, pa Vergerija ob bolniski postelji obupanega Fr. Spiere 
(Francesco Spiera) v Padovi. 

3) O Viacicu giej delo StankovicaP. „Biografia degli uomini distini" 
itd., Trst 1829. in Preger W., Matth. Flacius lihricus und seine Zeit 
(Erlangen 1859 in 1861). 

XII 




MATTHIAS FLACIUS ILLYRICUS. 
(1520—1575) 



vati se koprskega skofa, potem papeskega legata Petra Pavla 
Vergerija, rojenega, da „stoji pred kralji", enega izmed najplo- 
dovitejsih protestantskopolemicnih latinskih pisateljev, ki pa 
ima velik pomen tudi za Trubarjevo literarno lelo.*) 

Odkaziujoc Trubarju in tovarisem has oznaceno mesto, pa 
ne more in ne sme nikdo krajsati njihovih zaslug za moralni in 
intelektualni napredek nasih dezel, oziroma tajiti, da hi v tern 
oziru ne bili iineli najplemenitejsih namer. 

Plemenita namera je narekovala besede : „Vunanja dobra 
dela, vunanje bozje sluzbe inu ceremonije mogo tudi ti hi- 
navci sturiti inu doprnesti." Tako govori pravi ucitelj pravega 
verstva in ucitelj verstva, ne ustanovitelj nove vere je bil 
Trubar. Iz zlih nasih domacih razmer, ki pa so bile slicne 
razmeram drugih dezela, so vsaj deloma vzrastle njegove na- 
mere, a sredstvo je bilo izposojeno, 

Tiirsko vprasanje. 

Kakor je verska borba malo ne izginila iz narodne tra- 
dicije, tako je v njo globoke brazde zarezala turska nevarnost; 
odmeva vsepovsod po nasih narodnih pesmih ; nas kralj 
Matjaz se bori s Turki. 

Od Eneja Silvija (15. stoletje) do Leibnitza je donel po 
Evropi „turski klic". Papez, cesar in humanisti so se druzili 

V tej misli; saj jim je hrvatski ban malone dan na dan ob Kolpi 
in Dravi z lumbardami javil, da se blizaTurek. „Hrvatska mira 
nikada nema," to je kratek opis vnanjega stanja nasih dezel 

V Trubarjevih casih ; narod je gradil trdnjave in stal na strazi. 
Tudi Trubarjev dom je trpel. 

Sredi te turske nevarnosti, ko so seljaki kri in novce 
zrtvovali zoper Turke, pa so stanovi notranje-avstrijski za Dal- 
matinovQ biblijo dali 8000 fl. In zgodovina je rekla: Zoper 
Turke in za gradbo trdiijav stanovi niso imeli denarja. Kako 
pa so mogli denar dajati za sv. pismo? 

Bil je to dvojen boj: boj duha in boj orozja. Resiti svoje 
prepricanje se je zdelo vaznejse in silnejse delo nego poga- 
njati vnanjega sovraznika. Slicne pojave imamo v zgodovini 
vseh dob, tudi v najnovejsi slovenski. 

Cisto V smislu Erazma Rotterdamskega so smatrali pro- 
testanti papestvo za nevarnost, enako nevarnosti turski. Zato 
imenujejo kot antikriste vzporedno „Turke in papeznike". 

In vendar se ti zdi, ko gledas nase dezele zatopljene v 
verski boj, da vidis mlajsega vrstnika tern dogodkom, cesarja 
Rudolfa 11., kako se je v Pragi zaprl v svoje dvorane in se bavil 



*) Sixt Chr., Petrus Paulus Vergerius, Braunschweig, 1855.— Gl.Ver- 
gerijevo sliko na str. 23. tega ,Zbornika". 

XIV 



z astrologijo in slikarstvom. po zvezdah iskal usodo svoje 
hise, ko je Hrvatska plavala v krvi. Zdi se ti, da vidis clo- 
veka le moliti, ko mu razbojnik razdira hiso. 

Tezko bi bilo ocftkov braniti onega cloveka, tezko pro- 
testante Trubarjeve, ako bi tursko vprasanje na drug nacin ne 
bilo naslo mesta v njihovem programu. V istini so imeli pro- 
testanti vso tursko nesreco za posledico neevangeljskega 
zivljenja. Tako so odposlanci nasih dezel 1541 v Reznu spiosno 
nevoljo, tursko silo, ogenj in kugo pripisovali edino-le popol- 
nemu zanemarjanju in zatiranju nove, ciste vere in nespokor- 
nosti Ijudi (istotako istega leta na sestanku v Pragi, ces, da 
poteka vsa nesreca onih dni iz brezboznosti'. Bog pac po an- 
tikristih in enakih Ijudeh izkusa Ijudi (Trubar). Vzrok je 
treba odstraniti, pa ne bo posledic; evangeljski je treba zi- 
veti, pa ne bo sibe bozje (srda bozjega, nesrec). 

Nadalje nam je uvazevati namero, s katero so med dru- 
gim protestanti tako vneto pospesevali nas protestantski po- 
kret. Ipreobrniti so hoteli Turke. in sicer s slovansko (lir- 
vatsko) besedo in knjigo. Ta ideja, ki pomeni veliko kulturno 
misijo slovanstva, prvotno ni bila Trubarjeva niti je biia, ko 
jo je spoznal, glavna svrha njegovega delovanja. Tako idejo 
je mogel zapoceti moz, ki je gledal dalje in drugam; moz 
kakor Ungnad jo je mogel gojiti, ker je posvetil prvo polo- 
vico svojega zivljenja bojem s Turki, a konec hrvatskemu tisku. 

Brez te ideje pade senca turske nevarnosti na nase pro- 
testante, — Hutten je rekel, da bi tri reci mogle ustrahovati 
Rim: ozbiljnost knezov, nepotrpezljivost Ijudstva in turska 
vojska pred rimskim zidovjem — zadene jih ocitek, da so 
sli bolj za tujim zgledom nego se ravnali po posebnih raz- 
merah svoje domovine. Dakako nemski pjotestanti so si s 
Ferdinandom I. vred, ki je bil odgojen na Spanskem in bil 
tujec V drugi svoji domovini. mogli izvoliti dusevni boj, ker 
niso na svoje oci videli niti sami cutili krvavih ran, ki jih je 
zadajal Turek Jugoslovanu. 

Sicer pa je misel, s krscanstvom kultivirati Turke, de- 
loma izgresila smer, zakaj cesarske cete so na Hrvatskem 
cesto huje pustosile nego Turki, izgresila pa je tudi sredstvo, 
zakaj Turkov ni gnala po Evropi samo vera, ampak tudi cisto 
politicni cilji. 

Socialni moment. 

Tursko vprasanje je bilo za nase dezele, zlasti za nasega 
seljaka one dobe eminentno socialno vprasanje. Dom in polje, 
zivljenje in blagostanje mu je bilo odvisno od njega resitve. 
In tursko vprasanje je protestantizem, kolikor ga je sploh re- 
seval, reseval z neprimernimi sredstvi. 

XV 



Poleg turske sile je bila v oni dobi socialno posebno 
akutna kmetska „stara pravda" ; zaradi nje je dvakrat planila 
krvava buna (1515, 1573). Trubar je priznaval krivice, ki so 
se godile kmetskemu Ijudstvu, ter je svaril grascake, ces, da 
bode gosposcina, ki z ubogimi postopa nasiino in krivicno, ki 
nalaga prevelike davke in pretezko tlako, „podvrzena bozjemu 
srdu"; a na drugi strani je absolutno obsojal socialno kmetsko 
samopomoc, „nekar punte oli avstrije zacenjati oli same sebe 
mescovati, koker^so . . . ti Kranjci v tim 1515. inii ti Dolenjci 

V tim 1573., ti Stajeri v tim 1528. bili sturili, ali so per tim 
hud konec vzeli . . ." ; kmetje so dolzni, voljno trpeti, ako jim 
gosposcina nalaga prevelik davek, „pravdo, cinze, nove cole, 
aufslage, tlake inu bodo od hudih flegarjev, hlapcev, zupanov, 
valpetov inu bericev obreceni, ovadeni inu oblegani, de njim 
bode tu njih po krivici vzetu, strajfani, v jeco verzeni . . ."^) 

To stalisce je pac posledica Trubarjevega krscanskega 
naziranja o potrebi potrpezljivega prenasanja vseh krivic, po- 
sledica spostovanja oblastev, a tudi znak kmetskim puntom 
neprijaznega Lutrovega misljenja. Koncno se ne bomo mo- 
tili, ako trdimo, da Trubar ni nastopil zoper plemenitase 
ker jih je — krvavo potreboval za svoj verski pokret. Ver- 
skemu pokretu je bil zrtvovan socialni probitek. Versko vpra- 
sanje je stalo tako v ospredju, da se je socialno uvazevalo le, 
kolikor je bilo del verskega; zato je bil Trubar neprijatelj 
na pr. prekrscevalstvu, ki je z verskimi nauki spajalo socializem. 

Protestantski pokret Trubarjev je deloval s faktorjema, 
ki sta si bila socialno silno nasprotna, z grascakom in skmetom, 
a V tem nasprotju je bil eden izmed vzrokov njegovih koncnih 
neuspehov. Predikant grascakov je govoril: „Evangelij !", kmet 
ga je slusal, a zaklical „Stara pravda!" in tako sta se slabo 
umela. To pa je vendar konstatirati, da je upor 1. 1573. nastal 

V krajih, kjer protestantizem ni bil razvit. 

Te opreke med plemicem in kmetom ni znala in mogla 
izrabiti katoliska cerkev, zakaj i ona je s svojimi bogatimi po- 
sestvi bila med „grascaki" ter so bili njeni visji dostojanstve- 
niki vzeti iz plemstva. 

Dasi kmetski punti niso bili ucinek protestantskega gi- 
banja — saj so se na pr. na Koroskem dvignili kmetje ze pol 
veka pred razmahom luteranstva — in dasi niso niti ustrezali 
misljenju pokretnikov nove vere, se vendar ne da tajiti, da je 
ob propovedovanju evangeljske svobode v seljastvu rastel in 
moral rasti prevratni duh. S tega stalisca more demokrat le 
priznanje izreci evangeljskemu pokretu. Bas iz strahu pred ta- 
kimi ucinki so kranjski stanovi primeroma dolgo oklevali, se 

'"■) „Domovina", Celje, z dne 16. sept. 1908, in „Let. Mat. Slov." 
1891, 144. 

XVI 



pridruziti lutrovstvu. ki se je bilo zacelo med mes^anstvom, 
zlasti med mestno duhovscino. Ko so se oklenili nove vere, 
jim je bilo to sredstvo, kar je bilo reformatorjem nam en 
in smoter; za isto stvar so se navdusevali, a ne iz istih 
vzrokov. 

Res je, da so se nasi reformatorji druzili z nasilniki na- 
sega Ijudstva, res pa je tudi, da so stanovi pomenili takrat 
ustavni odpor proti absolutizmu; ko je bil ta odpor strt — in 
to se je zgodilo bas o protireformaciji — je bila unicena tudi 
vsaka ustava in zavladalo se je absolutno od zgoraj. 

Nasi protestanti sicer niso zeleli kamoli pospesevali so- 
cialnega prevrata v razmerju stanov, a z marsicem so ven- 
dar ustvarjali zdrave uvete socialnega napredka. 

Zoper „zlahtnike" in „purgarje" so bile obrnjene Trubar- 
jeve besede o „oferti, pozrescini, nepridnih potratah, suseb 
s tem gvantom inu gostovanjem", ces, da pokrivamo zdaj „te 
nase smrkove glave, te smrdece trebuhe, blatne noge zgolj z 
zametom, damaskom, skriatom" (Nov. test. pusl. deil, 1577); 
„nikdar popreje se ni toliko dragih sladkih mnogoterih jedi ino 
riht kmalu naprej neslo." A plemici so se pritozevali, da so 
mescani vdani necimurnosti in razkosnosti, docim morajo oni 
bivati V slabih, cesto lesenih hisah. 

Trubar je navedene ocitke iznasal pac bolj z verskega 
stalisca, a vendar so bile fakticno z njimi zadete zle socialne 
prilike. 

Trezno gospodarstvo je imel Trubar pred ocmi, ko je 
dejal, da je bolje, trositi za vole nego za svetnike in kapele, 
vendar je premalo cuvstva, prevec racuna v teh besedah. Isto 
je reci o propovedih zoper bozja pota in zoper zidanje cerkev, 
Sicer pa je, kadar ni slo za vnanjosti verskega zivljenja- 
ampak za njega vsebino, verstvo stavil dalec nad svet, ces, 
da je katekizem „bulsi inu pridnisi vsakemu cloveku, kakor 
vse zlatu, srebru, zlahtnu kamenje aliblagu, cast inu veselje tiga 
sveta", t. j., duh je vrednejsi od snovi, nebesa so vrednejsa 
od zemlje. 

Nas narod prevec veruje v pomoc svetnikov, je dejal 
Trubar ter je ves cas vneto govoril zoper njih cascenje, zlasti 
tudi zoper prikazni in vraze- S tem je hotel zbuditi vero v 
delo. Metliski Vlahovic je delo posvetil z lastnim zgledom. 

Na lastne noge bi bila narod spravila intelektualna na- 
obrazba. Pac se je v petdesetih letih (1550 — 1595) razpecalo 
po nasem svetu kakih 50 000 knjig, a vprasa se, koliko jih je 
prislo med prosti narod, ki je bil po vecini nepismen. Vse- 
kakor je bilo velike vaznosti, da se je nas narod, kolikor se 
je ucil. ucil citati v umljivem jeziku. 

Za sodbo o kulturi kake dobe je vazno vprasanje, koliko 
in kako se ga udelezuje zenstvo; o Trubarjevih propovedih v 

XVII 



Ljubljani vemo, da se jih je posebno veselll „devotusfemineus 
sexus" ; §e 1. 1614. je bilo iia Dolenjskem zlasti ve2 „neka- 
toliskih zensk". 

Lep zgled energije in odlocnosti, vztrajnosti in odusev- 
Ijenosti za stvar, ki so tolikega pomena v socialnem zivljenju, 
je bil Trubar s svojimi tovarisi; res je, da v tern ne zaostaja 
za njim protireformator Tomaz Hren; toda docim je prote- 
stantizem rodil navdusenost, jo je protireformacija le pre- 
nesla na svojo vsebino, da izenaci orozje. 

Jasnega uma in veselega dela je treba narodu, potem 
ne govori ob smrti deteta, kakor govori nas narod : „Bolje je, 
da je umrlo." 

Rodoljabje. 

S socialnim momentom smo se taknili rodoljubja. 

Je li Trubar bil rodoljub, narodnjak? Eni so rekli, da je 
bil, drugi pa so to tajili, ces, da je deloval iz zgolj verske 
vneme, ne iz patriotizma. 

Tekom casa izpreminjajo z izpremenjenim naziranjem 
besede svojo vsebino, svoj pomen, 

V dobi romantike, ki je razvila „narodnost", to je, zad- 
njih sto let je „rodoljubje" pomenilo Ijubezen zlasti do rod- 
nega jezika kot takega; ker je jezik najrazlocnejsi znak moje 
individualnosti, mojega pokolenja, zatoga Ijubim in cuvam, tako 
rekoc kot del samega sebe. Romantik pise iz Ijubezni do jezika. 

Drugace je bilo pred romantiko in ti stari casi se dan- 
danes tnnogokje vracajo. Po tern misljenju ni jezik sam za 
sebe zanimiv, ampak le kot sredstvo za dosego koristnih 
ali lepih svrh. Kdor napise kaj koristnega ali lepega ali stori 
drugace kaj za dusevno, osobito pa tudi za materijelno kulturo 
naroda, ta je pravi rodoljub. Dandanasnji ne pisemo, le da bi 
pisali, ampak pisemo, da kaj napisemo. 

Ali je torej Trubar bil rodoljub? V prvi svoji knjigi 
se je podpisal „domoljub ilirski" (Philopatridus Illyricus); 
imenoval se je „prijatelja vseh Slovencev", njih „sluzabnika 
in pastirja" ; poklanjajoc „svojim Ijubim Slovenom" Novi 
testament, se je na starost poslavljal od njih kot njih „zve- 
sti stari pastir". Dalmatin je prevedel „Pasijon", „um 
seinem Vaterlande zu dienen", celo sveto pismo „aus gottse- 
ligem Eifer und besonderer Liebe zu meinem Vaterlande", pes- 
marico je izdal 1. 1584. „aus Christlichem eyfer und liebe des 
Vaterlandes". Bohoric pa je naravnost ponosen na svoj slo- 
vanski narod. 

Skoro kakor romantika doni to, zlasti ako uvazujemo, da 
se je Trubar 1. 1566. na Nemskem pocutil kakor „in einem 

XVIII 



anderen Patmos" ter ocividno poln domotozja poSiljal v do- 
movino psalter iz svojega „Nikdirdoma". 

Pa ipak njegova Ijubezen ni bila Ijubezen to tega, kar 
je njega in njegove rojake locilo od inorodnikov, njegova 
Ijubezen ni sia za tem, ohraniti svojo in svojih zemljakov 
individualnost (ego), ampak sla je za tem, jih osreciti 
(alter). Trubar se je 1562 vrnil v domovino „dem Vaterlande 
zum guten." 

Trubar, osebno zgled dobrotnega cloveka, ne zatrjuje le, da 
Ijubi domovino, temvec pravi izrecno, da ji sluzi, to je, da dela za 
njo. In kolikor je delal socialno, toliko ga je imenovati rodoljuba. 

Smilil se mu je, ne toliko radi Turkov kakor radi mo- 
raine in intelektualne zapuscenosti ta „ubogi slovenski in hr- 
vatski narod" in zelel ga je dvigniti; vendar mu koncna svrha 
ni bila kak novodoben „estetsko lep clovek", marvec zvelicanje 
v nebesih; da mu narod-gojenec pride v nebesa, je na tem 
svetu treba „prave krscanske vere" in poboznega, bogoljub- 
nega zivljenja, zlasti tudi molitve. „Molite zame, kakor jaz za 
Vas" (1582). 

Moliti in za nebesa skrbeti je ucil Trubar Slovence! Ta 
vsebina njegovega dela ustreza bolj misljenju in tezenju onih, 
ki ne slave Trubarja, nego onih, ki najbolj poudarjajo njegovo 
narodnjastvo. 

rodoljubju v romanticnem smislu ni govoriti pri Tru- 
barju, prej pri Bohoricu, ki je bil humanist.^) 

S tem je ze tudi oznaceno njegovo stalisce do jezika. 
Jezik mu je le sredstvo; zato voli tisti jezik, ki kot sredstvo 
najbolj sluzi konkretni svrhi, to je, slovenski jezik, in sicer do- 
mace narecje. Vec ko verjetno je, da bi Trubar ne bil pisal 
slovenski, ko bi Ijudstvo znalo tudi nemski in moglo v nem- 
skem jeziku sprejemati evangeljsko vero. Izrecno poudarjajo 
nasi protestantski pisatelji, da zato pisejo slovenski, da bi 
umeli tudi tisti, ki ne znajo nemski ali latinski. „Mi Kranjci, 
Spodnjestajerci, Korosci in Slovene! rabimo s preprostim 
kmetskim Ijudstvom slovenski jezik," pravi Trubar (1582). Ako 
bi bil drug jezik uspesnejse obcilo, bi ga pisal in govoril, 
kakor to dela se dandanes prostak, ki ne ve nic o narodnih 
individualitetah in o potrebi, da se te-le cuvajo. In res je 
Trubar, bas ko je stal na vrhuncu svojih uspehov (1567), iz- 
dal dvojezicen katekizem, po katerem naj bi se Slovenci ucili 
nemski; ustroj knjige je z metodicnega stalisca ocividno 
sicer slabo odgovarjal tej nameri, a o nameri sami se ne da 
dvomiti. (Gl. Jagicev Archiv XXIV, 155). 



1) Cisto ciceronski se glase besede Vramceve, ces, da ga ni ,am- 
bitionis aut inanis gloriae stimulus, sed patriae, cui permultum 
deb em us, amor ad id laboris impulerit (Kronil<a). 

XIX 



Zgodovinska dejstva nam kazejo, da so vnanje okol- 
nosti prvic potisnile Trubarju v roko pisateljsko pero. Pro- 
gnanstvo, oddaljenost od rojakov je bil glavni in koncni vzrok, 
da se je lotil pisma in tiska. Pac je ocividno ze prej v domo- 
vini mislil o tem, a tezave slovenskega pisanja so se mu zdele 
prevelike; zato celih 17 let, kar je pred svojim begom pro- 
povedoval med rojaki po Jatinskih in nemskih knjigah", ni prisel 
do slovenskega literarnega dela. Pa tudi pozneje se je ustavil, 
ko je ob prvih dveh knjigah spoznal tezkoce izdavanja slo- 
venskih knjig; sele ko ga je pognal podjetni Vergerij, ki je 
imel sirok pogled po svetu, se je zacelo njegovo neprekinjeno 
in vztrajno pisateljsko delovanje. 

Oprezno je treba sprejemati tudi trditve o narodnem zna- 
caju nasega protestantskega solstva. S predikantom je sel sol- 
nik in ta solnik naj bi ucil kmete, otroke, „purgarske in kme- 
tiske", slovens ki citati in pisati; to izrecno svetuje in prosi 
Trubar. Toda fakticno je bilo solstvo slovensko le, dokler 
drugacno ni moglo biti. Zato Ijubljanska srednja sola 
(stanovska sola) ni bila slovenska sola, ampak latinska; toda 
to se zdi naravno ob takratni veljavi latinskega jezika ; zna- 
cilneje je za posebne nase razmere, da je slovenscina na tej 
srednji soli bila zapostavljena tudi nemscini, da je bila 
torej na Kranjskem tretji jezik. Edini katekizem se je na 
stanovski soli ucil tudi slovenski; docim so ucenci se v 3. 
razredu smeli obcevati nemski, jim je bila slovenscina ze pre- 
povedana, „da se navadijo polagoma nemskega jezika". 

Vse toje bilo sprico nasih razmer pac naravno, a okaniti 
se moramo tega, da bi te razmere proslosti gledali v lepsi 
luci, nego so bile. Trubar je storil, kar je bilo naravno. Pred 
njim se ni storilo niti to. 

Najsi je Trubar zacel pisateljevati iz vnanjih vzrokov in 
iz verskih nagibov, najsi je torej o njegovi subjektivni za- 
slugi soditi tako ali drugace, objektivno je in ostane cinje- 
nica, da je pisateljeval, in ta ucinek je vrednost. 

Najsi je bilo solstvo slovensko le, ker in dokler ni moglo 
biti inojezicno, zacetki slovenskega solstva so bill fakticno 
podani in to je vrednost. 

Cerkev. 

Trubar ni samo reformno deloval, marvec je koncno 
(a sele v sestdesetih letih) ustvaril cerkveno organizacijo, 
to je, stvari je dal tudi obliko. Napisal je „Cerkovno ordningo" 
ter bil sam prvi superintendent. 

Trubar je bil cerkven moz, vnet za cerkveni red, in tu 
ni puscal nikakorsnih svoboscin. Bil je pac protirimskega, a ne 

XX 



proticerkvenega duha (v odpravi ceremonij je bil mnogo man] 
radikalen nego na pr. Klombner); eno cerkev jezamenjal z driigo. 
Odlocno se je zavzel zoper vse sekte in je 1577. s posebiio 
viiemo delal za tako zvano konkordijsko formulo, ki je hotela 
prepreciti vse dogmaticne spore evangeljske cerkve. V svoji 
dusi je bil izprva zwinglijanec, a je pac iz cerkveno-politicnih 
razlogov postal luteran; bil je odvisen od Wiirtemberske, a ta 
je bila pravoverno luteranska. Ta akomodacija se mu je v no- 
vejsi dobi zaracunavala kot znak modernega misljenja, ki ne 
gleda na vnanjosti; a to tolmacenje je anahronizem pri presoji 
moza, ki je zmogel besede, da so „ajdje, Turki, Judi, papezniki 
tiga hudica inu antikristi". Sploh pa vsako akomodacijo dalec 
presega Trubarjeva prisega, da hoce prevajati le dela avgsbur- 
ske veroizpovedi. 

Trubar govori o „pravi cerkvi bozji tiga slovenskiga je- 
zika", „ novi slovenski cerkvi". Njegov sin Felicijan izdaja 
pesmarico za cerkev, „so in Windischer Sprach dem Herrn 
Christo gesamblet wiirdt", in jo posvecuje Juriju Kiselnu, „der 
Kirchen in Krain getrewen Nutritio". 

Kdor ve, kako vazna je v zivljenju narodov cerkvena 
organizacija kot oblika verskega zivljenja, slisi rad besedo o 
„slovenski cerkvi", o slovenski cerkveni osamosvojitvi. 

Cisto „rimske" niso bile nase dezele ze v 15. stoletju. 
V dobi, ko je Pegam-Vitovec s svojo husitsko sablo zvenketal 
po slovenskih tleh, so morali Ivan Kapistran, avgustinec Andrej 
in pozunski franciskanski gvardijan po Kranjskem, btajerskem 
in Koroskem propovedovati proti husitizmu (1451, 1469, 1491). 
In za bazelskega koncilija so stall cerkveni knezi, ki so vladali 
nase dezele, v taboru protipapeza. 

Nasproti oglejskemu patriarhatu so nase pokrajine dobile 
nekako samostalnost z ustanovitvijo posebnega vikariata za 
avstrijske dele patriarhata. A za protiutez proti vsakemu 
oglejsko-beneskemu vplivu je cesar Friderik III. 1. 1461. usta- 
novil Ijubljansko skofijo kot svojo ekspozituro. Oglejski patriarh, 
solnograski nadskof in Ijubljanski skof so si delili pri nas 
cerkveno besedo; Ijubljanski skof, ki pa je imel le malo zupnij, 
je bil obenem politicen cinitelj. 

V to cerkveno odvisnost in razcepkanost, ki nam je dala 
„duhovnike-krcmarje, lovce, trgovce, pijance in presestnike" 
(dr. Gruden) in ki je povzrocila, da so poleg mnozecih se 
samostanov posvetni duhovniki izgubili veljavo, je posegel 
protestantski pokret s Trubarjevo „slovensko cerkvijo". Ali bi 
nam torej protestantizem prinesel narodno cerkveno avtonomijo? 

Trubar je izdal slovenski cerkveni red. Slovenec je 
bil tudi njegov naslednik v superintendenturi, Seb. Krelj. 

Po smrti Sebastijana Krelja (1567) so se kranjski stanovi 
obrnili na superintendenta Nik. Galla v Reznu s prosnjo, naj 

XXI 



jim cim preje poslje sposobnega naslednika, najbolje takega, 
ki je zmozen nemskega in slovenskega jezika in ako bi takega 
ne bilo dobiti, nemskega. Gallus je odgovoril, da je skoro ne- 
mogoce, dobiti moza, obeh jezikov zmoznega. Trubar, ki je bil 
Ob svojem odhodu (ISeS/* priporocil Seb. Krelja za superinten- 
denta, se je tudi takrat trudil, da bi nasel Krelju naslednika, 
in se je dogovarjal z vec nemskimi propovedniki ; zares je 
dosegel, da je prise! Kr. Spindler, jedva 23 let star, iz Goppin- 
gena za superintendenta v Ljubljano. 

Po smrti Spindlerjevi (1591) je nastala delitev super- 
intendenture, tako da je bil Jernej Simplicius nemski, a Primozev 
sin Felicijan slovenski vrhovni pastor Ijubljanski (superintendent); 
ta delitev se je izvrsila pac radi tega, ker Simplicius po vsej 
priliki ni znal slovenski. 

Trubarjevo mesto je zavzemal Simplicius in bil ocividno 
glavni superintendent. Po Simplicijevi smrti je bil Felicijan 
edini (in zadnji) superintendent; treba pa je pripomniti, da je 
Felicijan, prisedsi 1580 v Ljubljano, propovedoval le v nemskem 
jeziku in se pet let pozneje mu slovenski ni slo prav rocno.^) 

Kakor je razvidno iz pravkar prikazanih dejstev, je sio 
Trubarju le za to, da se v njegovi domovini utrdi in organizra 
nova vera; uprava nove organizacije pa bi mogla biti tudi 
nemska. Sprico tega si njegove „slovenske cerkve" ni tolmaciti 
V smislu slove n s ke upravne organizacije, ampak v 
smislu slovenske duhovne obcine, obcine slovenskih vernikov. 
(Vsaj vecina bi bila slovenska, ako bi nova vera obveljala na 
kmetih). 

Kot organizacija je Trubarjeva „slovenska cerkev" bila 
„die Kirche in Krain", kakor jo je imenoval Felicijan, orga- 
nizirana po vzorcu avgsburske, wurtemberske in saske cerkve. 
kaki splosnoslovenski cerkvi se ne more govoriti; pac 
pa se opazajo zacetki notranje-avstrijske prot^estant- 
ske cerkve, to je, cerkve, ki bi obsegala dezele Stajersko, 
Korosko in Kranjsko, takrat dinastno-politicno zdruzene. 

le izza I. 1411. so se dezele Stajerska, Koroska in Kranj- 
ska s pripadajocimi predeli dinastno sklenile; Stajerska je bila 
glavna dezela, Gradec prvo mesto kot mesto vlade in uprave. 
Njih tesnejsa zveza se je kazala na vnanje najbolj v takozvanih 
„odbornih dezelnih zborih" (Ausschufilandtage, zastopstva ali 
delegacije vseh treh dez. zborov, izza 1470 vedno cesce). Ko je 
imenovane dezele z Gorisko 1564 podedoval Karel II., je pojem 
,,Notranja Avstrija" (skupno ime teh dezel) dobil jasen in ostro 
omejen politicen pomen. 

') Pisal je Felicijan le nemske predgovore. Ob svojem slovesu iz 
Kranjske je stanovom ostavil slovenske knjige in jih prosil, naj mu v 
nadomestilo dado podporo za nabavo drugih (nemskih) knjig. S tern so 
se mnozili slovenski knjizniski zakladi v Ljubljani. 

XXII 



Skupno so postopale te tri dezele zoper Turke in zoper 
katoliske vladarje. 

Posebno znan je odborni dezelni zbor v Brucku 1578. 
Izza tega zbora, ki je stanovom dal svobodo avgsburske vero- 
izpovedi, so se stanovi kranjski in koroski v svojih sklepih 
ravnali po stajerskih tovarisih : „Graz hat den Vorstreich," se 
je poudarjalo in Koroscem se je — v sili 1591 — zdeio ne- 
primerno in pred potomci neopravicljivo, prekiniti vez tell dezel 
— bila je to „Schutz- und Trutz-zveza" proti nadvojvodi. Dal- 
matinovo sveto pismo se je rodilo pod patronanco vseh treh 
dezel, a bas ob tej priliki se je pokazala graska zelja po 
prvenstvu v kolu; graski Homberger je hotel, da bi se sestanek 
teologov vrsil v Gradcu, ces, da je le primerno sklepom brus- 
kega zbora, „ako druge dezelne cerkve iscejo sveta in pojasnil 
pri glavni cerkvi". Tako je vse merilo na centralizacijo treh 
dezel s Stajersko in Gradcem v ospredju. 

Lahko si mislimo, kaj bi kaka „notranjeavstrijska" cerkvena 
uprava v 19. stoletju delala s slovenskimi cerkvenimi obcinami, 
ki bi bile v manjsini. I ako bi bili propovedniki Slovenci in 
cerkveni jezik slovenski, bi od zgoraj pihala sapa, ki bi bila 
tern opasnejsa, ker bi se krila s politicnimi tendencami. 

S kakimi pogledi gleda danasnji nemski predikant na 
16- vek, pricajo jasno besede, ki jih citam v Schmidtovi stu- 
diji protestantiznm na Goriskem, oz. v porocilu o delovanju 
na novo v Gorico doslih jezuitov: „Die Jesuiten waren in 
unserem Landchen die Totengraber der deutschen Reichs- und 
Einheitssprache". Jezuiti so namrec ondi s seboj prinesli in 
gojili italijanscino, to je, enega izmed tamosnjih zivih in do- 
inacih jezikov. ^) 

S Schmidtom bi dandanes harmonirali potomci tistih 
Turjacanov, Gallenbergov in Kiselnov, ki so bili podporniki in 
prijatelji Trubarju. 

V oni dobi so res te plemenite rodovine podpirale Tru- 
barja, a ce kdo trdi, da se je ,,cuditi pozrtvovalnosti tujcev", 
prezre, da so plemenitasi zrli v pokretu protestantizemin 
stanovski svoj probitek, ne slovenske narodnosti, kakor je veci- 
noma niso zrli niti nasi mozje; med seboj so bili slovenski 
reformatorji in nemski plemenitasi nemska druzba, kakor je 
razvidno iz plemenitasem namenjenih predgovorov, ki so nemski. 
Punt, ki je nastal proti plemenitasem, so ti-le imenovali ne 
nkmelska zveza", ampak „Bindischer Bund" ter v nasprotju 

') Jahrb. fur die Geschichte des Prot. in Osterr., 1908. — Med Ka- 
subi stejejo vsi lutrovci za Nemce, katolicani pa za Poljake; v katoiiskih 
cerkvah se propoveduje poljski ali poljski in nemski, v luteranskih se je 
do konca 18. veka propovedovalo kasubski, a centralna cerkvena oblast 
berolinska je prepovedovala kasubske propovedi; sedaj se v luteranskih 
cerkvah propoveduje nemski. (Slov. Pfehled, II. 33). 

XXIII 




p/'i' i'' I - , I "^ M M < ■' . .'.. ff .M - ,,',1 II , ,1,1 



Blliiailiiiiiiiiiiiiiiiii! 



KRISTOF ■ VOJVODA WURTEMBERSKI 



s seboj, ki so „der fromme getreue Adel". govorili o „dem 
ungetreuen windischen Bauer n".^ 

Zgodovini bije v obraz, kdor imenuje onodobne Turjacane, 
Turne, Kiselne itd. slovenske Ijudi. Ne na slovenskem, 
ampak na verskem staliscu stoji tisti, komur so to „nasi" ple- 
menitasi, ces, da so stali na celu reformacije in so podpirali 
mlado slovensko kulturo proti Dunaju in Rimu...; s tega 
stalisca morejo obratno takisto Nemci nase reformatorje imeti 
za „svoje", saj so sirili nemsko reformacijo. 

Trubarja je podpiral tudi vojvoda wiirtemberski, 
Kristof, „groB um seiner deutschen Gesinnung willen und 
wegen seiner Hingebung an die Idee des Reiches". Nadalje je 
cesar Maksimiiijan II., ki je bil v svojem srcu protestant, mo- 
ralno in gmotno podpiral jugoslovanski pokret, a vendar je bas 
on na Ogrskem in Hrvatskem napel nemsko-absolutistne strune; 

V ogrskem drzavnem zboru je govoril nernski in je preziral 
stare tradicije ; ob njegovi smrti je bila Hrvatska ozlovoljena, 
pod njim je padel Siget in Hrvatska je zaman klicala na pomoc. 

Sodelovanje s temi cinitelji svedoci, da nas protestantski 
pokret ni bil narodnosten. Luter, ki v njem caste Nemci izliv 
in tipus nemskega dulia, je Vergeriju, ko je bil ta-le se legat 
rimsko-romanskega papeza, odgovoril ostro „deutsch". V tem 
smislu „s love n ski" ni Trubar zavrnil nikogar. Nemci so se 
direktno borili proti Rimu, mi pa s posredovanjem Nemcev. 
Zato je pri Nemcih protestantizem pomenil narodni odpor proti 
rimstvu in romanstvu, pri nas pa ne odpora proti nemstvu. 

Kolikor je Trubar delal v nemskem prijateljstvu, toliko 
se tudi s te strani njegovo delo razlocuje od husitizma, ki je 
verstvo spojil z narodnim odporom proti nemstvu. 

V cerkveno-politicnem oziru bi nas torej reformacija ne 
bila osvobodila ,.zunanjih in tujih vplivov". Kar pa velja o 
cerkveno-politicnih razmerah, to je reci tudi o solstvu; zakaj 
protestantsko solstvo je bilo (kakor prej in pozneje katolisko) 

V tesni zvezi s (protestantsko) cerkvijo. Tako so bili mestni 
predikanti Ijubljanski (in pred vsem superintendent) obenem 
nadzorniki „stanovske sole" (gimnazije). V prvem cerkvenem 
svetu kranjskem, ki je bil s tem tudi prvi sol ski svet, jebilo 
kakih pet Slovencev in vsaj deset Nemcev.-) Superintendent 
Spindler je dal „trhlega" rektorja Bohorica penzionirati in na 
Bohoricevo mesto je prisel Wiirtemberzan Frischlin. Tako sta 
bila 1582 ze superintendent in gimnazijiski ravnatelj tujca. 

Ako uvazujemo te cerkvene in solske razmere, pa se 
nadalje pomislimo, da se je Trubar s prisego privezal na eno 
nemsko konfesijo, nam je jasno, kaj si je misliti ob obicajnih 

»j Abditus, Reform, in soc. boji slov. kmetov, Ljubljana, 1908 
(Schwentner), str. 51. 

2) Dimitz, II. 146. 

XXV 



trditvah, ces, da bi nas reformacija resila „vseh zunanjih in 
tujih vplivov" ali celo, da je bila „boj proti tujstvu". „Tujec" 
bi se bil izpremenil; namesto rimstva bi stopilo nemstvo. Na 
vnanje vsaj bi bil to tcorak z dezja pod kap ;zakaj novi „tujec" 
bi bil blize in bi s cerkveno silo druzil tudi politicno. Kar pa 
se tice notranjosti, se ne da tajiti, da bi evangeljska 
vera kot taka — ane nje Trubarjevo shvacanje! — po 
svojem bistvu pospesiia nas intelektualni napredek in s tern 
pripravljala tla za notranje osamosvojenje. 

Nas prostak je takrat zacel citati; cital in cul je kritiko 
in s tern je postajal „clovek", „jaz", ki pomeni zavest samega 
sebe poleg drugega cloveka. To je bila sele priprava za pro- 
bujo „slovenskega cloveka". 

Slovenska celokupnost. 

Trubar je propovedoval najprej v „celjski grofiji" ob Sa- 
vinji, potem na Kranjskem in enkrat na Goriskem. Beseda je 
preko Metlike zavzela tudi Hrv. Krajino; s knjigo je zasegel 
Trubar i Korosko. V Istri sta potaknila novi pokret skof koprski 
in puljski, brata Vergerija : Istra je ostala v tesni zvezi s Tru- 
barjevim delom. Iztocna §tajerska pa ni spadala v podrocje 
te versko-kulturne struje. 

Navedeno podrocje nasega protestantizma se nikakor ne 
krije z danasnjimi narodnostnlmi mejami. Istra sega^ preko 
slovenskega knjiznega jezika; obratno pa je Metlika s Crnom- 
Ijem dandanes slovenska, docim je bila za Trubarja povsem 
v podrocju banovine (tudi Trubarju so tamosnji prebivalci 
„skoro kakcr Hrvati in Srbi"). 

Izraz „Slovenec" nima Trubarju danasnje vsebine. Tudi 
izraz „Windisch" se mu ne omejuje na danasnje slovensko 
ozemlje. Samega sebe imenuje stalno „Kranjca", a Kranjci so 
mu obenem „Slovenci". Slovenski jezik mu govore drugace 
Kranjci, drugace Korosci, drugace Stajerci in Dolenjci ter 
Bezjaki, drugace Krasevci in Istrani, drugace Hrvati (1555). ^) 
A ze dve leti pozneje med „Windischen" ne navaja vec „Hr- 
vatov", da, govori celo o tern, kako umevajo Kranjci in Slo- 
venci hrvatski jezik, m o „nenavadnih ter hrvatskih besedah"; 
to je pac odsev konflikta z Vergerijem in pa posledica njegove 
zveze z dezelnimi stanovi, ki so kajpada pred vsem mislili le 
na ozemlje, kjer so imeli moc in kjer jim je slo za politicno 
veljavo. Ko se je pozneje vsled Vergerijevega in Ungnadovega 



') Po Klombnerju si zeli hrvatski ban Erdody metliskega Vlahovica 
„ins windisch landt auf seine Heuser". Prim, tudi .Windische' na Hrvat- 
skem pri Kostrencicu, 221. V hrv. ,Nov. test." so celo Trubarju 1562 
Dolenjska, Metlika, Novomesto, Krsko „o b e r e windische Lander". 

XXVI 



prizadevanja posebe zacel hrvatski tisk, je govoril seveda Trubar 
„slovenskem in hrvatskem jeziku", o slov. in hrv. knjigah. 

Pred tern posebnim hrvatskim tiskom je Trubar najbrz 
mislil, ia bi narecje njegovih knjig moglo obveljati tja preko 
kranjskih mej ; zdelo se mu je namrec. da bi ga mogli „zastopiti 
tudi tih drugih dezel ludi". Ko je s smrtjo Ungnadovo obtical 
hrvatski tisk, je sel (kakor kaze register Biblije 1584) za 
istim ciljem tudi Dalmatin. Na kaj takega je mogel Trubar tern 
laze misliti, ker mu takratna glagolska cerkvena knjizevnost 
po svoji kakovosti f„temni in nerazumljivi prevodi") ni impo- 
nirala; dal m a tins ko-hrvatska knjizevnost (v latinici) radi 
posvetnega svojega znacaja za verskega reformatorja ni prisla 
v postev, a vrhu tega je bila Trubarju najbrz neznana. V) 

Za nabozno hrvatsko literature je vedel Trubar. 

Zaznal jo je pac ze v zgodnji mladosti, ko je bival na 
Reki, v mestu glagolskega tiska, staroslovenske bozje sluzbe 
in slovanskega kapiteljna. L. 1547. je bezal k skofu trzaskemu 
Jozeficu, ki je bil prej skof senjski in obceval s „slovinskim" 
gospodom Kristofom Frankopanom. Izza 14. veka so med be- 
neskimi Slovenci delovali vecinoma glagoljasi-sveceniki iz hrv. 
Primorja in iz Dalmacije in se sredi 16. veka se je sirom 
Kranjske giagoljalo, kakor zatrjuje Trubar sam. ^) In v davnino 
so segale cerkvene zveze slovenskih in hrvatskih dezel. 

Slovenci in Hrvati si takrat nismo bili „tujci" niti „bratje", 
bili smo prav za prav eno. Razlika je bila v imenu, prav tako 
kakor imenuje na pr- dandanes stajerski Slovenec svojega po- 
liticno locenega ogrskega sojezicnika le „Vogra". 

Mesali so se Hrvati in Slovenci tudi se za protestantske 
dobe, predikantje prav tako pri delu, kakor kmetje v svojih 
bunah, ter je sodelovanje Slovencev in Hrvatov pri protestant- 
skem pokretu le nadaljevanje starih razmer. 

Hrvat Juri Juricic iz Vinodola je propovednik v Ljub- 
Ijani in v Kamniku ter sodeluje pri slovenskih in hrvatskih 
knjigah, da, 1561/62 je na predlog stanov nadomescal celo 
odsotnega Trubarja v pastorstvu (superintendenturi). Hrvat 
Konzul je kandidat za evangeljsko superintendenturo v Ljub- 



' Trideset let pred prvo Trubarjevo knjigo, bas nekako takrat, ko 
je Trubar bil na Reki, je spesnil Marko Marulic svojo Judito", zato v 
nasem jeziku, ,neka ju budu razumili i oni, ki nisu naucni knjige latinske 
aliti dijacke". Humanizem, ki je povzdigoval latinscino in njeno hcerko 
italijanscino, je v Dalmaciji ustvaril ostra narodnostna nasprotja; zato je 
nastala tarn narodna, da, celo rodoljubna poezija ,vile Slovinke". 

2) Na pr. V Cerknici,^ pri Sv. Krizu poleg Ko^stanjevice, pri Bel' 
cerkvi, v Novem mestu, v Smihelu, v Dobrnicah, v Smarju itd., nadalje 

V Kamenjah pri Crnicah, v Dolini pri Trstu in na Vrhp^olju, na Blokah, 

V Krizih, in vse to ,iz potrebe ilirskega jezika". — V Crnomlju je bila 
glagolska sola. 

XXVII 



Ijani. Ivan Lamella, rojen v Pazinu, je zupnik v Toplicah na 
Dolenjskem. Pazincan Cvecic je evangeljski propovednik v 
Senozecah, pozneje zupnik v Idriji. Pri Klombnerjevi slovenski 
jDesmarici so sodelovali Hrvati Juricic, Vlahovic, Cvecic in 
Zivcic. Klombnerjev sin prevaja pod vodstvom Hrvata Dalmate 
„Hisno postilo" Lutrovo na slovenski jezik. Pazincan Zivcic je 
1581 v komisiji za recenzijo Dalmatinovega prevoda sv. pisma. 
Za tako slovenskohrvatsko skupnost so bas za prote- 
stantizma vnanje politicne razmere postale ugodnejse. Ne le 
da je turska opasnost priblizala vlade in stanove in Ijudstvo, 
dobili smo takrat Slovenci in Hrvati v Habsburzanih tudi 
skupne vladarje (1527). In ce je ze junak 15. veka, Matija 
Korvin, ki trajno ni vladal slovenskih dezel, postal junak slo- 
venske narodne pesmi, bi tern laze mogli na enoto misliti 

V 16. stolotju. 

Kljub temu smo Slovenci in Hrvati jezicno-kulturno postali 
dvoje bas v protestantski dobi. Ostala je in se nadaljevala 
hrvatska literatura, ker je imela ze tradicije, nastala je in 
veselo-mlado zacela ziveti slovenska literatura, plod kulturno- 
verske revolucije; ta revolucija je prisla prej, nego je mogla 
ona prva, glagolsko-hrvatska literatura po slovenskih dezelah 
pognati globoke korenike. 

Najsi je tudi misliti, da je glagoljastvo v mnogih krajih 
bilo le importirano, to nic ne izpremeni verjetnosti podmene, 
da bi se tekom casa ukoreninilo in rodilo plod. Saj se je bas 
tudi pri nasnajugu ze parkrat selila knjizevnost; tako je izginila 
kajkavska knjizevnost in na svojem domu dala mesta stokavsko- 
ilirski; tako so iztocni Stajerci ob razmaku 18- in 19. vekaspre- 
jeli kranjsko knjizevnost, dasi so imeli dotle hrvatsko-kajkavsko. 

Ako bi se bila glagolska knjizevnost enkrat ukoreninila, 
bi se bila ob koncu 18. in v zacetku 19. veka laze ohranila 
skupnost slovensko-hrvatska. Oblika bi ostala, izpremenila bi 
se le vsebina. 

Toda drugace, nego je prislo, ni moglo lahko priti, in 
sicer radi vnanjih okoliscin ne, v katerih se je rodila slovenska 
knjizevnost. Trubar je zacel pisati na Nemskem; tu ni imel 
pri rokah niti glagolskih knjig nitl glagolske tiskarne, a slo mu 
je za hipen in hiter uspeh. Pa tudi ako bi bil imel vse to, bi 

V pravopisu naravno krenil rajsi na nemsko-latinsko stran; 
mis el nemskega reformatorja bi Trubarju za seboj povlekla 
tudi crko; ne kaze namrec, loci ti crke, kjer je stvar zvezana, 
oziroma druziti crke, kjer hocem stvar lociti (glagolska knji- 
zevnost je bila izkljucno katoliska!). Verjetno je, da bi se 
bil Trubar prej oklenil hrvatskega knjiznega jezika, ako bi bila 
hrvatska nabozna knjiga pisana v latin ici in v zivi hrvatski 
govorici; ne bilo bi potem tolikega prepada med virom njegove 
vere in med dotedanjo jugoslov. literaturo. 

XXVlll 



Trubar je ze rano prisel iz blizine glagoljaske v nemske 
kraje, v Solnograd in na Dunaj; postal je tako „zapadnjak" 
in edino s tern si moremo tolmaciti, da se v 20 letih svojega 
delovanja v domovini ni naucil glagolice niti citati niti pisati, 
dasi sam pravi, da so hrvatski glagoljasi bivali „allenthalben 
in den Windischen Landern". Bolj slovanski razvoj je imel na 
pr. Bohoric, ki je studiral v Wittenbergu (Luzicani, Poljaki !) 
in potem deloval na Krskem, podrocju hrvatskem; Dalmatin je 
bil njegov ucenec, a Sebastijan Krelj je studiral v Jeni pod 
Istranom „Ilircem" Vlacicem. 

Ker je Trubar prvi slovenski pisatelj, so ga imenovali 
nasega „Kolumba" in primerjali z Lutrom, pravim ukoreniteljem 
nove nemscine. 

Kolumbovstvo Trubarjevo je iskati le v tern, da je dal 
prvi t iskati knjizico v kranjskem narecju; zakaj pisalo se 
je slovenski za cerkvene potrebe ze prej, kakor je ob sebi 
umevno in kakor nam pricajo ohranjeni rokopisi, ki jih je pa 
bilo brez sumnje mnogo vec; le da je to vse bilo brez orga- 
nizacije. Nadalje nam je pomisliti, da je povsod po Kranjskem 
bilo glagolskih knjig, da je bila ob vhodu v kranjsko dezelo 
na Reki celo glagoliska tiskarna; slovanski vzorec za svoje 
delo je torej Trubar imel v pisanju in tisku sosednjega jezika. 
Sicer pa je bil tudi bas v Niirnbergu, kamor je prispel prvic Tru- 
bar iz domovine, ceski tisk dobro znan ; Trubar ga omenja. 

Z Lutrom pa sta si manj podobna nego razlicna. Luter 
je s svojim delom zdruzil Nemce preko vseh politicnih in 
verskih mej v enem knjiznem jeziku, Trubar nas je prej loci 1. 
Luter ni uvedel novega jezika niti narecja, Trubar je uvedel nov 
jezik, narecje. Za osnovo svojega jezika je vzel Luter mesa- 
nico narecij, kakor je nastala v nemskih knezjih pisarnah 
— „daB mich beide, Ober- und Niederlander verstehen mogen, 
ich rede nach der sachsischen Kanzlei, welcher nachfolgen alle 
Fiirsten und Konige in Deutschland" ; za Nizjo Nemcijo in 
Svico je njegov jezik pomenil oktroa. Trubar pa je, zelec, biti 
umljiv kakor Luter, rabil drugacno sredstvo nego Luter, namrec 
svoje rodno narecje. Pri nas pac ni bilo nobenega knezjega 
dvora niti nobene visoke pisarne, ki bi bila dala kateremu 
narecju moc in veljavo in ugled. Pac je Reka trgovala s Si- 
benikom in je modruski skof in reski literat Kozicic bil rodom 
Zadranin, a to so bile le rahle zveze, ne pa moc. Tako nam 
je V nasih neugodnih politicnih razmerah, ki so nas raztrgale 
in nam v nasih dezelah ostavile le slovanskega seljaka, iskati 
koncnega vzroka uvedbe dolenjskega narecja v knjigo. 

Ta nastanek slovenskega knjiznega jezika budi cloveku 
razne misli. Trubar je 1550 uvedel slovenski knjizni jezik tako 
rekoc v sili, nujno zasledujoc konkreten cilj. Ali pa clovek 
V sili voli orodje, ki bo za stalno sluzilo najizvrstneje? Eno 

XXIX 



smemo reCi: Stevilo drzi in velikanska vrednost je siroka raz- 
prostranjenost knjiznega jezika. Trubar sam ni mogel spravljati 
niti naboznih knjig brez tuje pomoci na dan. Na razpotju 
1. 1555., ko je slo za to, ali naj se tiska hrvatski ali slovenski, 
so vmes posegli tudi kranjski dezelni stanovi ter so opominjali 
Trubarja, „se velle habere versionem in propria eorum lingua 
nee curare, ut admisceantur vocabula elegantiora". Kakor so 
V Bleiweisovi dobi nedvomni neprijatelji zahtevali „kranjsko 
spraho" namesto „slovenskega" jezika in kakor z izvestne 
strani se dandanes izhaja parola o „windische Spraclie" namesto 
„nove slovenscine"! 

Toda vse to je le razmisljanje o tern, kar ni. Fakticno 
pa je postala uvedba zivega dolenjskega narecja kal cvrstega 
novega razvoja; Trubarjev jezik je dandanes obrusena posoda 
najglobljih cuvstev in misli. Ta nas jezik pomeni se dandanes 
realno stalisce, s katerega gremo za dusevnim napredkom naroda. 
Proti temu staliscu ni uspel niti Skalic niti Gaj. Seveda slo- 
vensko-lirvatski odnosaji, ki smo jih videli pred Trubarjem in se 
za Trubarja in ki so naravna posledica ze geografskega nasega 
polozaja, so delovali vedno na razvoj nasega jezika; drugace ne 
more biti. Ze Trubar je ocividno pod vplivom Vergerijevim 
dialektno obliko „aden" 1555 zacel nadomescati z „eden" ; 
Boiioric se pri besedotvorju ozira na srbo-Iirvascino ; isto svrlio 
ima znani Dalmatinov ..Register nekateriii besed, katere kranj- 
ski, koroski, slovenski ali bezjacki, iirvatski, dalmatinski, istranski 
ali kraski drugace govore". Ta struja, ki siri domace narecje 
z besednim zakladom, ne izgublja niti naravne podlage izpod 
sebe niti svrhe izpred oci, ki nam jo dolocujeta nas zemljepis 
in nasa zgodovina, ter pomeni razvoj. In ta razvoj se nam javi 
brz zopet v Japeljnovih - Gutsmannovili - Vodnikoviii casih, 
ki so za nas zacetek novega, odsle neprekinjenega kulturnega 
zivljenja, ter sega preko sedanjosti v bodocnost. Uvidis to brz, 
ako primerjas n. pr. prve letnike „Novic" z danasnjim nasim 
jezikom. 1) Tako deluje sila naravnih razmer. Je pac prav^go- 
voril Trubar, da smo „Kranjci in Slovene!, to je, Kranjci, Sta- 
jerci, Istrani itd. in Hrvati". Trubar sam bi ne bil postal to, 
kar je postal, ko bi se ne zdruzil z Vergerijem, ki je bil Hrvat, 
kolikor je bil Slovan; Vergerij ga je izpodbodel, ko je obstal 
na poti svojega literarnega dela, in mu je naklonil tistega cini- 
telja, ki ga je potem najbolj drzal, Kristofa Wtirtemberskega; 
pri tem-le ga je namrec Vergerij „gelobet und sonderlich 
commendiert". Notranja moc, ki pa jo mori plahost, dobi 
pomocnico v vecji vnanji sili. Oboje daje popolnost. 



') „0 pouku slov. jezika", pri „Slov. Solski Matici" 1902, str. 68. si. 

XXX 



Razvoj in demokratizem. 

Kakor v j e z i ku nam je treba razvoj a tudi v misljenju. 
Razvoj misljenja je dusevni napredek. 

Vsak razvoj se zacne pri konkretnih individualnostih, a 
ne stoji trajno ob njih; razvoj isce smeri in ciljev. 

Bistvo ucenja je razvijanje. Zato zacenja ucitelj z du- 
sevnim obzorjem ucencevim, a ne obstoji za stalno ob njem, 
marv.c gre z njim vise in dalje. 

Kristus sam se ni zadovoljil s tern, da je zivel m e d 
clovestvom, to je, da se je uclovecil. Kristus je tudi dvigal 
cloveka k sebi, k bozanstvu. 

Trubar je govoril besedo, umljivo narodu, a ni hvalil 
vsega, kar je videl na njem; dusevno stalisce naroda mu je 
bilo izhodisce, a ne ideal. 

Kdor stoji na staliscu naroda, njegovega misljenja m 
hotenja, se imenuje demokrat, a ni demokrat po Kristusovi 
volji niti je ucitelj naroda, kdor le stoji na staliscu Ijudstva 
ter vidi v njem ves svoj program; izhodisce ima, a smeri in 
ciljev nima. Tak demokratizem je stanje, a stanje je nazadovanje. 

Demokratizem ni stanje ob izhodiscu, pa tudi ni postav- 
Ijanje golih ciljev. Demokratizem je postopanje, metoda, razvoj. 

Razvoj in metoda znacita ves novi vek. Novi vek ni 
mirovanje, a tudi ni strmenje v cilje brez konkretnih izhodisc; 
novi vek je razvijanje. 

Ob koncu starega veka se rusijo mesta, padajo cesar- 
stva, in novi narodi nastopajo vsepovsod. Novega veka ne 
zacenjajo novi narodi, ampak novi Ijudje, to je, razviti, 
preobrazeni, reformirani Ijudje — prav kakor se mesta v zacetku 
novega veka niso rusila! Zidovje je postalo odvec in mesta so 
se preko njih sirila in razvijala. To je znak in simbol nove 
dobe. 

Radi tega ne spada v novi vek, kdor trdi, naj narod 
ostane, kakrsen je. Tak vzgojitelj bo pac kazal v preteklost, a 
ne V bodocnost; njega in njegovega ucenca bode strah novih 
misli. Zares je govorila slovenska zena, od prirode sicer lepo 
obdarovana z umskimi zmoznostimi: „Strah me je pred studi- 
ranimi Ijudmi ! Kaksne misli dobijo taksni Ijudje! Hvala Bogu, 
da nimam sina! Nobenega bi ne dala studirat." 

Takih bodocnosti skodljivih nazorov so krivi vsi tisti, ki 
govore na nesokratski nacin, da „vedo vse", dasi so malo 
spoznali; ki vedo vse, kakor ve mali Milivoj cisto zagotovo, 
da je — zares Milivoj. V tem oziru se lahko marsikaj ocita 
Trubarju, pa tudi skofu Tekstorju, ki je v Kranju rekel : „Tre- 
balo bi nam vprasati roditelje, kako so oni verovali." Lepse 
so rekli stajerski stanovi 1. 1548.: „Gospod ne govori: »Jaz 
sem navada«, ampak: »Jaz sem resnica«." 

XXXI 



Adam ]e bil iz raja prognan, naj bi si s a m skrbel za 
telesno hrano, Ali bi potem mogla biti bozja volja, da bi 
dusevno hrano sprejemal pasivno, brez lastnega truda, in bi 
govoril s Trubarjem : .,0 tern in tern ni treba disputirati!" ? 

Zdi se mi, da gresi zoper bozjo voljo, l<dor si s si<alami 
zastavlja pot spoznanja. 

Tate cloveic nalikuje svetopisemskemu hlapcu, ki je od 
gospoda dobil talent, pa ga ni izrabljal in mnozil, ampak ga 
hranil, to je, zakopal. Gospod pa je sodil. 




XXXIl 



\Z PREDGOVOROV NASIH PROTES- 
TANTSKIH PISATELJEV. 



Priobcil dr. Janko Lokar. 



U VO D. 

Vredno je, poznati nazore nasili protestantskih pisa- 
teljev o jeziku, v katerem so pisali, in o narodu, za katerega 
so delali. V to svrlio je treba, pogledati v predgovore njihovim 
knjigam. Ti pregovori — nemski, slovenski in hrvatski^) — za- 
nimajo ze radi tega, ker pisatelji v njiii posveciijejo svoja dela 
mozem, ki so jih podpirali moralno ali gmotno. Vsled raznih 
preganjanj so bili potrebni moraine pomoci, gmotne pa se 
bolj, ker je tisk knjig pozrl velikanske vsote. Uprava tiskarne, 
stavci in prevajalci, vse je bilo drago; poleg tega je misliti se 
na vezavo knjig in na njih razposiljanje iz Nemcije k nam. 
Prodajati jih nikakor niso mogli za drag denar, ker so v njih 
sirili novo vero in so bile nase dezele vsled nezgod in tur- 
skih vojsk silno ubozne. Nad polovico knjig so razdelili za- 
stonj, kakor pravi Trubar v svojem 1. 1561. v Tiibingenu 
izislem zapisniku slovenskih knjig. 

Brez tuje pomoci bi se protestantsko gibanje pri nas ne 
bilo moglo nikdar tako razviti, kakor se je razvilo. Zlasti nem- 
skim plemicem in mestom so bili Trubar in njegovi pomoc- 
niki dolzni velike hvale. Tako na pr. je dal kralj Maksimilijan 
leta 1561. stiristo goldinarjev. Wiirtemberski vojvoda Kristof, ki 
se je zivo zanimal za protestantsko gibanje na slovanskem 



>) Vsaka knjiga ima navadno nemski in slovenski, oziroma srbo- 
hrvatski (v cirilici ali glagolici) predgovor. Za nas je zanimivejsi prvi, ker 
govori slovenski ali srbo-hrvatski vecinoma le o kakovosti in pomenu bi- 
blijskih del. Bohoriceve slovnice „Arcticae horulae" predgovor je — kakor 
vsa knjiga — latinski. — Oziral sem se na predgovore del, katera so mi 
bila pristopna. 

1 1 



jugu, je nasim oznanjevalcem Lutrove vere nakazal letnih 300 
gld. Filip, dezelni grof hesenski, je dal 200 gld. Z enako vsoto 
se jih je spomnil Avgust, volilni knez saski. Lahko bi nasteli 
se vec podpornikov. Seveda niso bill vsi, ki so bili naproseni, 
enako darezljivi. Nekateri so zeleli prosilcem le srece in so 
jih odpravili s praznimi obljubami. Drugi pa niso nicesar oblju- 
bili in nicesar dali. Volilni knez brandenburski Joahim na pr. 
se jih je odkrizal, rekoc, da mora svoji hcerki Zofiji skrbeti za 
nevestno opravo ; ni pa se branil knjig, ki so jih hkratu 
s prosnjo poklanjali prosilci. 

Kakor plemenitasi, tako tudi mesta niso skoparila na- 
pram lutrovcem. StraBburg je dal 460 gld,. Nurnberg 400, Ulm 
300, Frankfurt 200, Memmingen 100, Rothenburg ob Tauberi 
100, Kempten 62 i t. d. Tudi poedine osebe neplemenitega 
stanu so se vnemale za razsirjanje protestantizma ob jadran- 
ski obali. Tako so na pr. avgsburski mescani zlozili 240 gld. =^) 
Poleg tega so uzivali slovenski dijaki na nemskih vseuciliscih 
izdatne podpore. Velikih zrtev Ungnadovih niti ne omenjam, 
ker so vecinoma znane; prav tako je tudi znano, kako so 
novi pokret podpirali notranjeavstrijski dezelni stanovi, mesta, 
plemici in velikasi. 

Nekatera posvetila so splosna. Trubar na pr. govori v 
nemskem predgovoru k „Temu pervemu deilu tiga noviga te- 
stamenta — — — " (1557) „den gottseligen Christen in den 
Landen, Crein, Vntersteyr, Karhenten, Karst, Histerreich, vnd 
in der Windischen Marck". Dalmatin je posvetil svojo „Biblijo" 
(1584) „den wolgebornen, Edlen, Gestrengen, Ehrnuesten, 
Fiirsichtigen, Ehrsamen vnd weysen Herrn, Grauen, Freyherrn, 
Rittern, denen vom Adel, Biirgern vnd alien Gottseligen Christen, 
in Fiirstenthumen, Steyr, Kernten, vnd Crein. sampt den In- 
corporirten Herrschaften Windischer March, Metling, Ystereich, 
vnd Carst et. c- gesessen." Bohoric vidi kot ucitelj samo mla- 
dino in bodri v „Praefatiunculi" svojih „Zimskih uric" (1584) 
„illustrium Styriae, Carinthiae et Carnioliae procerum filios; 
vniverlam Equeftris ordinis ingenuam iuventutem", da naj bode 
vedno vneta za cast domovine in Boga po zgledu slavnih in 
nikdar dovolj hvaljenih moz „Franci[ci Comitis de Turri, Li- 
beri, in Sancta Cruce, Baronis e- c. t. Domini Lipnizij et 
Teiizhenbrodij e. c. t. Tumquoq ; Sigifmundi ab Herberstain, 
Liberi in Najdperg et Guetenhag, e. c t. Baronis, felicis me- 
moriae-" 

Izmed poedinih podpornikov, ki so se jih v predgovorih spo- 
mnili nasi protestantski pisatelji, omenjam kralja Maksimilijana II. 
(gl. Der ander halb Theil des newen Testaments . . . 1560; 



2) Gl. Christian Friedrich Schnurrer, Slavischer Bucherdruck in WUr- 
temberg ini 16. Jalirhundert, Tubingen 1799 — str. 55. si. 



Der Catechismus, mit kurtzen AuBlegungen ... in der Cro- 
batischen Sprach . . . 1561 ; CatechiCmus, mit aufilegung, in 
der Syruischen Sprach . . . 1561; Der erst halb Theil des 
newen Testaments ... in die Crobatische Sprach verdol- 
metscht, vnd mit Glagolitischen Buchstaben getructct .... 
1562-0, wijrtenberskega vojvoda Knstofa (gl. Kurtze AuBlegiing 
iiber die Sontags, vnnd der fiirnembsten Fest Euangelia ... in 
Crobatischer Sprach mit Crobatischen Buchstaben getrukt . . . 
1562; ArticoH oli Deili, te prave stare vere . . . 1562), Ivana 
Friderika in Ivana Viljema, vojvodi saska (gl. Confessio oder 
BekanntnuB des Glaubens . . . 1562), Filipa, dezelnega grofa 
hesenskega (gl. Artikoli ili deli .... [ciril ] 1562), Ivana 
Ungnada (gl. Register vnd summarischer Innhalt aller der 
Windischen BUcher . . . 1561; ime tega barona citamo tudi 
sicer v predgovorih del, ki so posvecena drugim), turnskega 
barona Ahacija (gl. Passion ... 1576 ...; Karszanske lepe 
molitve . . . 1584 in 1595), barona Jurija Kisla (gl. Ta celi 
Catechismus, eni Psalmi . . . 1574, 1579 1584, 1595), gospoda 
Franca Jurija „von Rein, zum Stermall"*) e. c. t. (gl. Cate- 
hismos s dveima islagama . . . 1575). 

V predgovorih so torej nasi protestantski pisatelji zahva- 
Ijevali svoje podpornike, obenem pa so v njih polagaii nekak 
racun o svojem delovanju in o uporabi prejetih darov. 

Sluzili so jim pregovori tudi v to svrho , da so se v 
njih branili proti napadom raznih skrivnih in ocitnih klevet- 
nikov, ki so jih obrekovaii, ces, da ne uce prave evangeljske 
vere (ti-le so dobro vedeli, da jih unicijo, ako jim odvzemo 
podporo nemskih zascitnikov). Zlasti Trubar poudarja o vsaki 
priliki, da je zvest pristas avgsburske veroizpovedi in da v nje- 
govih in v spisih njegovih pomocnikov ni nic razkolniskega 
(gl. Ta celi novi testament . . . 1582 in dr.). Iz hrvatskega 
„Prvega dela novoga testamenta" zvemo, da so morali „inn 
beysein aines WUrtenbergischen Raths" Trubar in njegovi so- 
delavci obljubiti Ungnadu, da bodo prevajali samo dela avgs- 



=») To delo je posveceno Maksimilijanu ne samo, ker je izdatno 
podpiral nase protestante, ampak tudi zato (kakor pravi Trubar v pred- 
govoru), ker „wir die Dollmetscher alle sampt vnder deni loblichen HauB 
Osterreich geborn, vnd derhalben E. Kiin. May. als vnserm gnadigisten 
Erbherren, auch dem loblichen Haus Osterreich in vnderthanigsten Treuen 
zu dienen genaigt, vnd schuldig erkennen. Zu dem auch alle . . . Volcker, 
denen sollich vnser dolmetschen vnd Biicher zu gutem nutzen, vnnd be- 
fiirderung jrer Seelen Hail vnnd Seligkeit, geraichen vnd gedeyen, auch 
mit Gottes Hilff, ohne frucht nit abgehn werden, vnder Hochgemelten 
loblichen Haus Osterreich vnnd der Cron Hungern gesessen, der wegen 
E. Kiin. May. als jrem naturlichen, rechten von Gott gegebnen vnnd ver- 
ordneten Erbherren Kiinig vnnd fiirsten vnderworffen vnd zugehorig 
seyen." 

■*j Trubar je bil njegov krstni boter. Ocetu in staremu ocetu tega 
Franca Jurija (roj. 1. 1562.) je bil dober prijatelj. 



burske konfesije. Istotako je zahteval Ungnad pojasnila, ce so 
g-lagolske in cirilske pismenke dobro ulite in ce prevajajo za 
Srbohrvate in Bolgare v razumljivem jeziku ; pravoslavna popa 
sta to potrdila, ces, da jih bodejo lahko citali in razumeli ne 
samo duhovniki in ucenjaki, ampak tudi lajiki po vsej Hrvatski, 
Dalmaciji, Bosni, Srbiji in Bolgariji, dasi morda „etliche Worter 
vnnd Buclistaben nicht jederman gefallen, dann die Crobaten 
vnnd Dallmatiner reden etiiche worter anderst, dann die BoB- 
ner vnd Siruier, vnd in der Cyrulischen geschrifft, schreiben sie 
etlich Buclistaben aucii niciit gleicii, wie wir in der Lateini- 
schen vnd Teutschen Geschrifft audi thun". Zato so tudi dali 
tiskati 4000 malih abecedarijev, da bi se naucilo Ijudstvo naj- 
prej glagoiske in cirilske abecede. 

Obeneni so se v predgovorih pritozevali nad svojimr 
preganjalci, ces, da jih „papeshniki taku sylnu souurashio, 
kelno, zhes nas lasheio, ouadaio, fratuio inu preganeio. Tu ta 
rogati hudi Sludi dela, kir taku vnih, suseb v tim osteklim, 
nesramnim, lashniuim Menihu per S. Miclaushu V lublani, 
inu vnega touarishih, subper to nasho vero, katera ie od 
samiga Boga vti S. Troyci postaulena inu skusi Cristusa nom 
resodienna dyuia, resbya, prity, inu vse slu subper nas sniish- 
laua inu sazhene." Tako se huduje Trubar v prevodu ,,Tega 
celega psaltra Dauidovega" . . . (1566) nad papezniki, ki so jih 
imenovali tudi romaniste (gl. Register vnd summarischer Innhalt . . .)• 

Pa tudi o namenih nasih protestantov se lahko poucimo 
iz predgovorov. Predvsem so seveda bili glasniki Lutrovega 
nauka. Svojim rojakom-trpinom so hoteli dati v roke tiskano 
besedo bozjo, ki naj bi jih hrabrila v stiskah in nadlogah nji- 
hovega ubogega zivljenja. Zato so prevajali samo taka dela, 
ki „dem Armen, gemainen ainfeltigen Mann zu seiner Seelen 
hail zuwissen von notten, vnnd was latter, Warhafft, verstendig, 
trostlich, vund zu pflannzung vnd erhaltung der waren Religion, 
dienstlich vnd Nutzlich ist" (gl. predgovor hrv. Prvemu delu 
novoga testamenta). Iz svetih knjig, pisanih v njemu razum- 
ljivem jeziku, naj bi crpalo nase Ijudstvo veselje do bor- 
nega zitja, tezkega zlasti vsled neprestanih turskih napadov. 
Vera v vecno zivljenje naj bi jih cuvala obupa v nadlogah in 
bridkostih ! Ta lepa misel, polna usmiljenja in bratoljubja, se 
vlece kakor rdeca nit skozi vsa dela. A s pravo sv. vero niso 
hoteli seznaniti le Jugoslovana, hoteli so z njo seznaniti tudi 
Turka. „Dann will man die rechte Gottselige vnd seligma- 
chende Religion, vnder.dem jungen vnd einfaltigen volck vnd 
in der Turkey pflantzen vnd anrichten, so mag solches durch 
kein anderen weg oder niittel fiiglicher vnd fiirderlicher ge- 
schehen, dann mit dem Catechismo vnd Symbolo Athanasij," 
pise Trubar v hrvatskem katekizmu iz 1.1561. Pa tudi drugod 
izrazajo on in njegovi sodelavci isto misel. 



To naj bi bila „slovenska (slovanska) cerkev" na jugu 
(gl. „Ta Slovenski kolendar . . . 1557), kakor je mislil ustano- 
viti Luter nemsko na severu. Dalmatin govori v „Bibliji" o 
sreci onih narodov, katerim je izkazal Bog to milost, da so culi 
njegovo besedo v svojem jeziku; za to so skrbeli apostoli in 
njih nasledniki, ki so se ravnali po Kristusovem nauku ter 
„auch den gantzen Kirchendienst in solcher jhrer Landsgebreu- 
chiger bekanter sprach verrichtet." Enako pise Bohoric v svoji 
slovnici. In Trubar naglasa, govorec o pravoslavnih Srbih, 
vedno njih bogosluzje v narodnem jeziku. 

Da bi pa novo vero boij utrdili, so izdajali pesmarice. 
Godba in petje pobozno povzdigujeta clovesko srce. ako se 
prav izvajata.^j David je branii Savla s psalmi in harfo sata- 
noviii izkusnjav in Elizeja je navdusevala godba pri preroko- 
vanju, nam pa povzdiguje v cerkvi srce. Ob petju in godbi 
poslusamo rajsi pridige in prejemamo rajsi sv. zakramente 
(prim. Ta celi Catehismus, eni Psalmi . . . 1579). Verska pesem 
pa naj bi izpodbujala Ijudi tudi k nravnosti. Kjer se namrec 
pojejo take pesmi, tarn ginejo „die andern vnniitzen vnd erger- 
lichen Bulerlieder" (prim. Ta celi Catechismus, eni Psalmi ... 
1584).«) 

Nekatera dela so pa potekla zgolj iz obrambnih name- 
nov. Ko so katoliski diihovniki ob razsirjanju nove vere 
spoznali moc knjige, so zaceli tudi sami pisati in polemizirati 
z verskimi nasprotniki. Jezuit Leonhard Pachenecker je izdal 
1. 1574. V Gradcu: Xompendium Catechifmi Catholici in Scla- 
uonica lingua". Knjiga je prisla med narod, a Trubar je ze 
naslednjega leta nastopil proti trditvam, da so luterski Ijudje 
„Sepelanci, kizarij," da uce novo, krivo vero in zametujejo 
staro, da je nastalo vse zlo na svetu zaradi njih i. t. d. Izdal 
je namrec: „Catechismos s dveima islagama", da bi mogel 
vsakdo „vfakimu Papeshnikouimu fuper gouorienu odgouoriti, 
fagcuoriti inu fprizhati, de ta nih Vera, ie Noua, kriua, falsh, 
lashniua, hudizheua inu Malikouska, kir te ludi od Buga, od 
nega beffede inu pokorszhine. odpelaua inu fapelaua vta Pekal." 
Se jeseni 1. 1574. so biliTrubarju jezuitovo knjigo poslali „ettlich 
gut Christen vnnd trewe Diener der Kirchen Gottes im Lands 
Grain." Trubar poroca o knjigi, ces, da v tern „novem jezuit- 

^) Kot Ijubitelja glasbe slavi Trubar v delu „Ta Celi Catehismus, 
eni Pfalmi . . ." (1574) Vida Kisla, starega oceta omenjenemu Juriju Kislu. 
Vid Kisel je bil dolgo let Ijubljanski zupan in je pregovoril svoje mescane 
.daB sie den Edlen vnnd hochgelerten, in Sprachen vnd freyen Kiinsten, 
sonderlich in der Mufika hocherfahrnen Magil'trum Leonhardum Budinam, 
meinen lieben Herren Geuattern, zu einem besondern eignen Schulmeister 
jhren Kindern, vnnd neben jhme vier Kunstreicher auff allerley Instru- 
menten, vnd Seittenspil, Trommeter vnnd Turner, auffgenomnimen vnd 
Prouisioniert." 

^) Gl. studijo dr. Jos. Cerina v tern (.Zborniku"! 



skem katekizmu" (in windischer Sprach) „der gut Munch, die 
Bapftischen fiben Sacrament, die fiben Todsund die vier Siinde, 
wolche in die Himmel fchreien die fiben Werck der Barm- 
hertzigkeit der Heiligen anruffen, das Aue Maria vnd andere 
MiiBbreucii vertheidigt vnnd fur Catholifch ausgibt." 

Na to je bilo treba odgovora. „Dieweil die Jefuitifshen 
auch in Windischer Sprach wie obgemelt wider vnfere Euan- 
gelifche Lehr zufchreiben angefangen," je Trubar „alfo alt, 
kranck vnnd lam die nachvolgende lange Predig zufammen 
colligiert, dictiert vnd neben dem Catechifmo trucken laffen", 
to je, izdal je bas „Catehismos s dveima islagama", ki kot 
plod polemike posebno odlocno razkriva rak-rano takratnega 
nasega cerkvenega zivljenja. 

Razen Pacheneckerja pa je istega leta in istotam izdal 
neki drug graski jezuit oster polemicen (pac nemski) spis proti 
protestantom, „in wolchem er mit verkerten vngereumbten 
falfchlich angezogenen Spriichen, Hiftorien vnd Exempeln auB 
der heiligen Sfchrifft alten Vattern vnd Concilien beweisen will, 
dass die jetzige Bapftifche Romische Kirche die rechte Catho- 
lifche vnd Apoftolifche vnnd die vnfer vnrechte vnd Ketze- 
rifche fey." (Trubar v nemskem predgovoru „Catehisma s 
dveima islagama"). 

Oba ta jezuita imenuje Trubar „vnsere Landsleut" in 
ucenca jezuitov, ki proti volji starsev po vseh dezelah nabirajo 
nadarjene decke in jih vzgajajo po svojih solah, podobnih oni, 
ki jo je na prigovarjanje jezuitov pred kratkim ustanovil papez 
V Rimu, in to v prvi vrsti za Nemce. 



I. NAZORI O JEZIKU. 

Dalmatin pripoveduje v nemskem predgovoru svoje „Bib- 
lije", da so mnogi zavoljo posebne in za d uge narode v ne- 
katerih besedah nenavadne in tezke izreke slovenskega jezika 
dvomili, da bi se v njem lahko pisalo ali tiskalo z latinico, 
na sv. pismo v nasem jeziku pa da sploh ni mislil nihce. Da 
se ni pisalo v slovenscini pred Trubarjem, to poudarjajo nasi 
protestantski pisatelji kaj radi. Trubar n. pr. pravi v hrvatskem 
„Prvem delu novoga testamenta" — pa tudi drugod — , da 
„die Windische Sprach vor der Zeit (Trubarjevim) ist nie ge- 
schriben noch gelesen worden", Hrvati, Dalmatinci, Bosnjaki, 
Srbi in Bolgari da so pac ze prej pisali z glagolico in cirilico, 
toda samo brevirje, molitvenike in masne knjige, ki pa so ne- 
razumljive, „mit ettlichen leteinischen Wortern vermischt vnd 
verdolmetscht", celega sv. pisma in katekizma pa pogresa pri 
njih-. In Dalmatin pravi v svoji „Bibliji", da „die Windische 
Sprach, besonders, wie die in diesen Landen gebreuchig, nit 



vor hundert oder mehr, sondern allererst bey dreyssig Jaren, 
nit geschriben. oder auff Papyr gebracht worden." Pri teh in 
enakih trditvah moramo seveda misliti na vecja pisana ali 
tiskana dela, ne pa na manjse zapiske v slovenskem jeziku, 
ki so bili gotovo znani take Trubarju, kakor Dalmatinu. 

Trubar je potem s cinom dokazal neupravicenost vseh 
dvomov sposobnosti sloyenscine za tisk ali pismo. Ljudje so 
se osrcili in spomnili tujih rodov, ki tudi dolgo casa niso pisali 
V svojem jezii<ii. Dalmatin ve iz kronistov, da so pisali Nemci 
za Karla Velikega vse pogodbe in pisma v latinscini. Luter je 
prebil led na Nemskem, pri nas pa Trubar, ki je imel iz- 
prva najvec tezave s pravopisom. O tern pise Trubar 1. 1555. 
— pet let po svojem prvem delu — : „Lubi Slouenci ! — Mi 
fmo, Bug vei, dofti fmishlouali, s kakouimi puhftabi to nasho 
beffedo bi mogii prou, po tei. Orthographi shtaltnu inufaftopnu 
pilfati, di bi preueliku puchftabou oli Conlonantou kani fillabi 
ne iemali, koker ty Peami inu drugi deio, kateru ie gerdu vi- 
diti. Taku mi nefmo mogli sdai vnaslii faftopnofti drigazhi 
naiti, temuzh de fe ta H fa Ch. ta V fa pul F pisheio inu 
poftauio, inu de fe ty shtimouci isreko po shegi nashiga iefiga 
(gl. „Ta evangeli — svetiga Matevsha" . . .)"• Pozneje bomo 
videli, da mu je bilo mnogo do pravega izgovora besed, ker 
se vedno iznova vraca k pravopisnim navodilom. V pravkar 
imenovanem delu pise v slovenskem predgovoru o jeziku, da 
„ta Slouenski Jefig fe poufod glih inu veni vishi ne gouori, 
drigazhi gouore s doftimi beffedami Crainci, drigazhi Coroshci, 
drigazhi Shtaierzij inu Dolenci tar Befiaki, drigazhi Krashouci 
inu Ifriani, drigazhi Crouati". Obelodanil pa je svoje delo v 
kranjscini najvec zbog tega, ker jo lahko razumejo, kakor se 
mu zdi, ljudje drugih dezel. Prevajajoc pa ni iskal lepih, 
gladkih, visokih „kunftnih" ali neznanih besed, „temuzh 
te gmainske Crainske preprofte beffede, katere ufaki dobri 
preprofti sloueniz lahko more faftopiti : Sakai ta muzh fuetiga 
Euangelia inu nashe Isualizhane, ne ftoy vlepih ofertnih beffe- 
dah, temuzh vtim duhei vti rifnici vti praui veri inu venim 
fuetim kershanskim lebnu." Obenem pa prosi citatelje, da bi 
mu brz naznanili morebitne napake v vsebini in jeziku. 

Dve leti pozneje je izsel „Ta pervi deil tiga noviga 
testamenta", kjer govori malo natancneje o hrvascini. Pravi, 
da se hrvascina pise z dvojnimi pismenkami in da jo govore 
ne samo po vsej Hrvatski in Dalmaciji, ampak veliko celo na 
Turskem. Od mnogih je tudi slisal, da jo rabijo v Carigradu 
na cesarskem dvoru samem. Ima pa precej sorodnosti s slo- 
venscino, kajti „wir Creiner vnd Windische versteen sie nach 
aller notturft vil bosser, dann die Behemische oder Polnische." 

Pozna hrvatski misal in breviarij, ki pa sta tako slabo 
prevedena, da duhovniki sami ne razumejo mnogih besed na 



najbolj rabljenih mestih. Zato se je pred sedmimi leti odlocil 
za poizkus, ce se dasta pisati in citati slovenscina in lirvascina 
z latinskimi ali nemskimi crkami. Poizkus se je obnesel, a na- 
vaditi se je treba izgovarjati V za mehki F, H za Ch, samo- 
glasnike in zloge Sha, Zha, Ish, Ozh in podobne pa po nacinu 
nasega jezika. Tudi se je preprical, „das so vil Buchstaben 
Oder Consonanten zu einem Wort oder zu einer Silben, wie 
etlicii Behem vnd Besyacken vermeinen, von wegen der gro- 
ben vnd wischpelten pronunciation (darumb die Crobaten in 
irem Alphabet so vil S vnd Z haben) nicht bediirffe, 
Sonder, es ligt am meisten an der iibung, vnd am gebrauch, 
wie mil den anderen Sprachen vnd Schrifften alien." Nemec 
na pr., ki se ni naucil drugega jezika nego svojega, ne more 
nikdar pravilno citati ali izgovarjati latinskega ali laskega je- 
zika, najsi sta pisana ali^ tiskana se s tako dobrimi crkami. 
Enako se godi Lahu in Spancu pri nemscini. Istotako ne bo- 
demo mogli nikdar pisati slovenscine z nemskimi, latinskimi 
ali grskimi pismenkami tako, da bi jo izgovarjal Nemec, Lah 
ali Grk kakor rojen Slovenec. 

Ko je Vergerij pismeno vprasal Trubarja, ali se ne bi 
upal prevesti sv. pisma v slovenscino in hrvascino, mu je 
Trubar odgovoril, da ne pozna nobene hebrejske crke, grscine 
pa da ne cita dobro. Nadalje se je izgovarjal tako-le: „Die- 
weil aber die Windische sprach an ihr selbst arm, vnnd gar 
mangelhafftig an vielen Wortern sey, hot auch viel Aequiuoca, 
das ein Wort mancherley bedeiit. Vnd sie wird nicht allein in 
einem Land anderst, dann in den anderen, sondern oft iiber 
2. oder 3. Meil, ja auch offt in einem Dorff mit vielen Wortern 
vnd Accentibus anderst vnd vngleich geredt, zudem, so kann 
ich nicht krobatisch, weder lesen noch Screiben. Deshalben, 
sagt ich dazumal, v^il mich diser hoher vnd schwarer arbeit 
des dolmetschens der Bibel, allein nicht vndersteen." 

Lotil bi se prevoda, ko bi se mu dodelila dva kranjska 
ali spodnjestajerska duhovnika ali druga ucenjaka iz istih 
krajev, ki znata dobro slovenski in razumeta latinski in nemski. 
Istotako bi potreboval dva Hrvata, ki dobro govorita dalma- 
tinski in bosenski in pravilno piseta hrvatsko in cirilsko abecedo. 

Toda teh pomocnikov niso mogli takoj dobiti. Zato je 
zacel Trubar sam prevajati. A delo mu je slo pocasi izpod 
rok, nekaj zaradi stanovskih poslov, nekaj zaradi tega, ker je 
pri prevajanju rabil dva latinska'), dva nemska in en laski novi 

') V hrv. „Prvem delu novoga testamenta" citamo, da prevodilci 
rabijo latinsko, nemsko in lasko, dalje tudi cesko sv. pismo, zadnje „von 
wegen etlicher alten Windischen worter". „EraBnii vnnd Lutheri Trans- 
lation" sta pa najvaznejsi. Po koncanem prevodu novega testamenta bo 
vprasati teologe, podkovane v hebrejscini, katerega latinskega, nemskega 
ali laskega prevoda sv. pisma naj se drze. Gl. razpravo prof. Iv. Polovica 
V tem „Zborniku'. 



testament, razen tega hrvatski misal, tiskan v Benetkah z lati- 
nico, in razlicne komentatorje, na pr. Erazma Rotterdamskega. 
Delala mu je pa tudi slovenscina preglavico. Sicer mu je pri 
imenu in glagolu ugajala dvojMna, ki odgovarja grscini, in pa 
moski in zenski spol pri glagolu, toda nagajal mu je besedni 
zaklad. Rad bi vide! tistega, ki bi mu naslednje latinske be- 
sede mogel povedati „proprie Windisch" : salutatio, exultatio, 
iubilatio, laeticia, hilaritas, iucunditas, perfequutio. opprobrium, 
contentio, seditio, infidiae, tumultus, moleftia. occasio, locus, 
opportunitas, skandalum, virtus, gloria, bracchium, adoptio, 
abominatio, turba, affectus, stupor, pietas, impietas, adorare, 
religio, superstitio, afsiduitas, sors, sacramentum, tabernaculum, 
^anes propofitionis in „dergleichen vnzelich". „Ave Maria" 
na pr. se ne da prav prevesti. „Die Windischen sagen, zhef- 
tzhena fi Maria, das ist, geehret seistu Maria, die Crobaten, 
Sdrava bodi ti Maria, das ist. Sey du gesund Maria, ich habs 
aber verdolmetschet, Veffeliffe Maria, Erfrew dich Maria." 

Ta primer je klasicen zgled za nacin Trubarjevega pre- 
vajanja. Izraz „veselje" mu je seveda bil znan, a hotel je 
biti natancen ter je iskal zaznamovanj tudi za fine razlike, ki 
so izrazene v imenovanih besedah in ki jih je navadno najti 
V slovarjih. Vobce pa pravi o svojem prevajanju : „vnd ich hab 
mich beflissen in disem dolmetschen, mit den Wortern vnd 
Stylo, auff das ein jeglicher Windischer, er sey ein Creiner, 
Vntersteyrer, Karner. Kahrstner, Histerreicher, Niderlander oder 
Befyack, miige leicht versteen. Vnd deswegen, bin ich schlecht 
bey Bewrischer Windischer sprach, vnd wie mans auff der 
Rastzhitz redet, da ich geboren bin, bliben, Vnd vngewonliche 
vnd Crobatische worter darein nicht mengen, auch newe nicht 
wollen erdichten." Tu je pac se dodati, kar pravi Trubar v 
slovenskem predgovoru „Catehisma s dveima islagama" : 
„Vtim textu tiga Catechifma te ene beffede, koker kerszhenik, 
Criftian, Jefus ie Vgrob pjloshen, Jefus ie pokopan inu tim 
glich, fe vnglih vmei Crainci Sloueni inu Crouati tolmazhio. 
Na tim fe nema oben fmotiti." (.Prim, tudi Trubarjevo opombo 
Ocenasu v „Catehismu s dveima islagama" 106. (Let. M. 
Slov. 1891, 139.) 

Tudi pravopis mu je grenil tolmacenje, kakor sem ze 
omenil. V „Catechismus, in der Windischen Sprach, sambt 
einer kiirtzen AuBlegung in gesang weiB . . ." (1550) pravi o 
tem : „lieber Leser, in dieser vnserer Windischen sprach muefi 
du das V. gemeinklich for ein lindes f. oder Griechiscb Vitta. 
vnd das B scharff wie die teutschen ir Ch. Vnd das L. zu 
zeiten grob auff Vngrisch et Bisyackhisch, Darnach die vocal 
nach aigentschafft vnserer sprach, auszusprechen dich gewonen, 
Vnd entsetze dich nicht, ob dir am ersten gedungkt seltzam 
vnd schwer, sonder lise vnd schreib die sprach selbst wie ich 



ein zeit lang gethan alls dann wir dest befinden vund gar 
paid sehen vnd mercken, das audi dise vnsere sprach so wol 
als di Teiitsche zierlich guet zuschreiben vnd zulesen ist, 
praucht wenig Articulos vnd zu den Prepositionibus ein 
ainigen buchstaben." Za zgled navaja : ozha — der vatter, 
kozhu — zu dem-vatteren; nebu — der himel, Vnebi — in 
dem himel; nam — vns, k nam — zu vns; jogri — di Jiingerr, 
Siogri — mit den Jiingeren i. t. d. 

Enako navodilo daje „Abecedarium vnd der klein Cate- 
chismus In der Windischen Sprach ..." (1550): „Vy Shul- 
mastri pag inu vy vsi kir snate poprei brati, samerkaite inu 
druge vuzhite de ta V. skorai vselei v sazhetki inu na konzu 
vsake besede sa an f, inu ta H sa ch. inu ta L. debellu, inu 
te stimouce po tej shegi nashiga Jesiga se nauadite isrezhi, Vy 
veiste, de te stymouce vsag Jesig oli deshella dregaci isgouori, 
Htimu inu vsimu dobrumu dai Jesus Christus suyo gnadoAmen." 
Na istem mestu pise : „Lvbi Slouenci, Vam ie potreba fe nauuzhiti 
inu nauaditi ta H. po lashku, oli koker ti Nemci, Ch. ta V. fa 
pul F. zheltu inu ta L. zhafi debelu po Befiashku ifrezhi. Taku 
bote ta nash slouenski iefig prou tar lahku brali inu piflali." 

Pri „Evangeliju sv. Matevza" smo videli, da imenuje 
Trubar jezik, v katerega je „postavil" to svoje delo, „Crainski 
Jefig", kakor se je tudi sam podpisoval za Kranjca. Slovenca 
se ne imenuje, pac pa nazivlje s tem imenom one. ki so jim 
bile namenjene njegove knjige. Nemski izraz za „slovenski" je 
pri njem „windisch„. „Windische„ so vcasih Slovenci, vcasih 
Jugoslovani, oziroma Slovani sploh, a s „Kranjci" razume 
Gorenjce in Ijubljanske okolicane v sirsem pomenu besede. 

„Crainzi inu Sloueni" — tako klice Trubar svoje verske 
somisljenike. Razumejo mu njegov jezik jako dobro Kranjci, 
Spodnjestajerci, Korosci, Krasevci, Istrani in prebivalci Slo- 
venske Krajine. Hrvatski pa govore vsi Hrvati, Dalmatinci, 
Bosnjaki, Srbi in Turki tja do Carigrada (prim. „Ta drugi deil 
tiga noviga Testamenta . . ."). Glagolico imenuje tudi prosto 
hrvatsko abecedo, docim je cirilica pravopis kristjanov na 
Turskem in pravopis evpropskih Turkov samih (gl. „Der erst 
halb Theil des newen Testaments ... in die Crobatische 
Sprach verdolmetscht . . ."). njegovem pojmovanju jugoslo- 
vanskih rodov zvemo se nekoliko v drugem poglavju. 

Sebastijan Krelj je spisal svojo „Postillo Slovensko" 
(1567) za Slovence slovenski. Nemskega predgovora nima. 
Sploh je bolj redkobeseden in jedrnat nego Trubar, Dalmatin 
in Bohoric. Ti govore veliko o pomenu sv. pisma, Krelj ni 
storil niti tega; ne Ijubi zgovornosti, ki zavaja v nejasnost in 
nepreglednost. Pri njem govori o sv. pismu Luter sam. 

Kreljev jezik ne odgovarja le enemu narecju. Krelj namrec 
ni pozabil onih Ijudi nasega imena in jezika, ki stanujejo okoli 

10 



nas in skoro povsod cisteje govore nego po „Kraniu inu Ko- 
roshki desheli. do polu nembfhki." K onim, ki prebivajo okrog 
nas, steje Dolenjce, Istrane in Vipavce. 

Kakor jezik, tako si je ustvaril deloma tudi lasten pra- 
vopis, a ve, da ne bo delal tezave tistim, ki so se navadili na 
„Gofpod Truberiovo Kranfchino". ch moramo citati za zh in 
c vedno c, nikdar za k. Razlike med s in f, sh in Hi spozna 
kmalu vsak sam, a nas jezik jih zahteva. — Svojega pravo- 
pisa ne smatra za popolnega, a tolazi se s tern, da pri clo- 
veskih delih ne moremo govoriti o popolnosti. Eni, pravi Krelj, 
so navajeni na staro slovensko, hrvatsko in cirilsko pismo. 
Bog daj, da bi mogli to-le, zlasti „to lepo Cliurilfko" zopet 
spraviti med Ijiidi. Toda v casih. ko vzdihujejo skoro vse 
nase dezele pod tursko silo, moramo biti tudi brez cirilice 
zadovoljni in, kakor pravi Nemec : Stiihle und Banke auf den 
Tisch stellen. Ker se torej ne da miiogo izpremeniti. glejmo 
vsaj, da prilagodimo latinico — ki jo skoro izkljucno pisemo 
in tiskamo — zahtevam svojega jezika in da ne bode imela 
vsaka vas, vsako mesto svojega pravopisa. 

Dalmatin ni imel toliko reformatornega duha za jezik. 
Prevoda sv. pisma se je na prigovarjanie ninogih moz lotil iz 
bogoljubnosti in Ijubezni do domovine. Pozna sv. pismo in 
druge krscanske knjige „in franzosischer, Walisclier, Polni- 
scher, Behemisclier, Reusischer, Danmerckischer, vnnd in an- 
dern mehr sprachen", zato bi ga bolelo. ako bi ostali „wir 
Windische" brez pismenosti. ko vendar „die Windische Sprach" 
ni skrita v kotu, ampak je razsirjena cez mnoga mogocna 
kraljestva. razdeljena seveda v vec narecij. Govore pa ta jezik 
ne samo Kranjci, Stajerci, Korosci in njihovi mejasi, kakor : 
Hrvati, Dalmatinci, prebivjilci Slovenske in iWetiiske Krajine, 
Krasa, Istre, ampak tudi Celii, Moskoviti, Rusi, Bosnjaki, Va- 
lahi in skoro vsi narodi, ki so naselieni v dezeiah, i<atere je 
iztrgal krscanstvu Turek, njegov najvecji sovraznik. Na Tur- 
skem je n. pr. obcevalni in uradni jezik „die Windische, audi 
ein Heubtsprach". Izkusnja ga uci, da razumejo nesteti narodi 
nas dezelni jezik laze, nego mi njihovega. Seveda moramo 
prav izgovarjati ali pisati. Jeziki nasih sosedov so mu malo 
umljivi vsled tezkega in posebnega izgovora in pravopisa. Pri 
Dalmatinu je torej kakor pri Trubarju „windisch" toliko kakor 
„slovanski". 

Pise Dalmatin kot Kranjec kranjscino. ^Da ga pa ne bi 
razumeli samo na Kranjskem, Spodnjem Stajerskem in Ko- 
roskem, je pridejal na koncu svoje „Biblije" „Register neka- 
terih befed, katere, Crajnfki, Corofhki, Slovenfki ali Besjazhki, 
Hervazki, Dalmatiniki, Htrianlki, ali Crafki, fe drugazhi go- 
vore", n, pr. : 



11 



Crajnfki 




Corofhki 




Slovenfki oli Besjazhki 


dejzhla 




— 




diviza 


ptuj 




nesnan 




tuia, tugina 


nevefta 




— 




fnaha, sarozhniza 




H, 


arvazhki, Dalmatin 


ifki, 


Iftranfki, Crafhki 






divojka 








tuiza, prifhl 


az, 


prifhelz 



Kakor Dalmatin, tako govori tudi Adam Bohoric v latin- 
skem predgovoru svoje slovnice „Arcticae horulae" najprej o 
sv. pismu; kot ucen in naobrazen moz pise obsirno in zacne 
pri Adamu in Evi, da dokaze casovno prvenstvo hebrejscine, 
kaldejscine, grscine in latinscine. Sv. pisma nasteva ista kakor 
Doimatin, le danskega prevoda ne omenja. Koncno vzklikne: 
„Illuxit ilia laeta dies, qua etiam Carniolanis et Slauis Deum 
ipfum, Patriarchas, Prophetas, Apoftolos et Evangeliftas, Car- 
niolana ligua loquentes, videre et audire licet." Dalmatinovi in 
in Trubarjevi „Windische" so torej pri Bohoricu „Slaui". Spisal 
je svojo slovnico v latinici, ces, da je raba cirilice in glago- 
lice izginila v Karnioli. prvi pravi, da je navadna v turskem 
cesarstvu, zlasti pri janicarjih, dalje pri Bosnjakih, Rutenih in 
Moskovitih in da se strinja z grsko abecedo, glagolico pa da 
je izumil „Hieronymus Stridonenfis" za svoje rojake Hrvate, 
razlikuje pa da se od cirilice „figuris folum". 

Glede pravopisa ne zavzema torej tako absolutno slo- 
vanskega stalisca kakor Krelj. 



11. NAZORI O NARODU. 

V nemskem predgovoru hrvatskega „Prvega dela novoga 
testamenta" (1562), „darinn sein die vier Euangelisten, vnd 
der Apostel Geschicht, jetzt zum ersten mal in die Crobatische 
Sprach verdolmetscht, vnd mit Glagolitischen Buchstaben ge- 
truckt", hoce Trubar „auffs kiirtzest, ordenlich vnnd grundtlich" 
povedati, „was das arm Cristlich Windisch vnd Crobatisch 
Volk, wolches an den Tiirckischen Grantzen, vnd vnder den 
Turcken, in BoBna, in Seruia, in Bulgaria, vnd in denselbigen 
vmbligenden Landern wonet^) (die alle sich der Windischen 
Sprach gebrauchen. vnd eins das ander nach notturfft versteht) 
fur ein Art, Eigenschafft, Sitten vnd Religion habe, wie vnd 
mit was Ceremonien, sie jre Gottesdienst vollbringen, vnd wie 

*) Pozneje jih imenuje „das Creinerisch, Illyrisch, Windisch, Cro- 
batisch, Dalmatinisch, Bofinarisch, Siirfisch vnd Bulgarisch Cristlich arm 
Volck". 

12 



sie bifiher kein gaiitze Bibel, noch Catechifimum in jrer Spracli 
vnd Geschrifft gehabt, vnd was fiir grosse Angst, Nott vnd 
Triibsal, gemelte Volcker, von den Tiircken on vnderlaB leiden. 
Item, wie sich ettlich alt sittsam Tiircken gegen den Christen 
halten, vnd was sie in Glaubens sachen zu zeitten mit jnen 
reden vnd disputieren." Delo je posveceno kralju Maksimili- 
janu, a Njegovega Velicanstva noce Trubar poucevati o teh 
stvareh, ker kot spodoben clovek ve, da so kralju znane brez 
Trubarjevega popisa. omenja jih le radi onih poboznih. boga- 
bojecih Nemcev, pri kateriii so nasli on in njegovi pomocniki 
pribezalisce in kateri so jim pomagali napraviti hrvatsko in 
cirilsko abecedo in tiskarno, dalje zavoljo onih dobrih krist- 
janov, ki prebivajo dalec od turskih mej in vedo o imenova- 
nem narodu malo ali nic. Upa pa, da bodo citatelji spoznali 
iz njegovih besed, da je reformatorski trud bozje in potrebno 
delo, ki zasluzi vsestransko pomoc.'*) 

Z ostalimi Jugoslovani so seznanili Trubarja vitez Sigis- 
mund Weyxelberger. ki je potoval po slovanskem jugu, dalje 
nekateri trgovci in pa pravoslavna popa Malesevac in Popovic. 

V tern obsirnem nemskem uvodu glagolskega „Prvega dela 
novoga testamenta" (15621 torej, ki ga je prevodilcema Konzulu 
in Dalmati napisal in podpisal Trubar, citamo, da so Hrvati in 
Srbi kristjani, po vecini prijazni in gostoljubni. Tujce spreje- 
majo prijazno in jih pogoscajo zastonj. Ubozce obdarujejo po 
svojih moceh. Celo nesrecnih se cutijo, ako se siromaki ne 
oglasajo pogostoma. Razuzdanega zivljenja in zakonolomstva 
ne trpe, ker so takih misli, „das man ein gantz Geschlecht 
Oder Freundtschaft hoher nit smahen konde, dann durch sol- 
liche Vnzucht". 

Kristjani v Srbiji in deloma v Bosni in okoli Bosne 
so — kakor sami pravijo — grske vere. Za rimsko maso 
se ne brigajo, temvec imajo lastno, a dolgo maso v na- 
vadni srbscini in hrvascini, ki jo imenujejo „Liturgia des 
Guldenmudts". To je, kakor se je Trubar s pomocjo ime- 
novanih dohovnikov uveril iz njihovih masnih knjig, od besede 
do besede masa, ki jo je pred leti iz grscine v latinscino 
prelozil „Erasmus Roterodamus" in se nahaja na koncu 5. 
knjige Ivana Zlatoustega, nadskoja carigrajskega. Imajo pa 
tudi krajso maso. To sluzijo na vecer velikih praznikov. Poprej 
se postijo ves dan, zvecer pa se zbero na tesce v cerkvah, 
sluzijo omenjeno maso in obhajajo Ijudstvo. 

Cerkve so razdeljene v tri dele. V prvem se masnik ob- 
lece, izreze iz hleba, zamesenega s kvasom, srednji komad, 



9) Prim. Ungnadov opis versko-nravnega zivljenja pri Jugoslovanih 
V Kostrencicevih „Urkundliche Beitrage etc.', str. 46 si. — Gl. tudi Ilesicev 
spis „0 pouku slov. jezika' str. 101., in pa Kovacicevo razpravo. 

13 



zaznamovan z zvezdico, ga zdrobi v kelih, oblije z vinom in 
moli nad njim. Nato gre v masniski obleki s kelihom in z 
diakonom v drugi del cerkve, v kor, kjer stoji oltar. Ta del 
ima svoje zagrinjalo. Tu so samo duhovniki in diakoni. 

Ko polozi kelih na oltar, zacne masevati, sedaj tiho, 
sedaj glasno, a v srbscini. Vmes moli diakon Ijudstvu litanije 
stirikrat. V zadnjem koncu cerkve stoje Ijudje in in mu odgo- 
varjajo: Gospod, usmili se nas ! • . . Ves obred traja dolgo. 
Ko so z maso pri kraju — pri masi ne povzdigujejo zakra- 
menta, niti ga ne nosijo okrog — gredo izpovedanci k obhajilu. 
Iz keliha se obhajajo z zlico v obeli podobah. Na Binkosti in 
velikega tedna shranijo duhovniki komad omenjenega blago- 
slovljenega kruha v skatlici doma ali v cerkvi. In kadar pre- 
videvajo bolnika, vrzejo drobtino tega kruha v zlico vina in 
in jo dado umirajocemu. Krstijo kar z neblagoslovljeno vodo 
»one Salcz, Staub vnnd oil". Javno ne pridigujejo. To bi sicer 
lahko storili, ker prepovedujejo Turki samo zvonjenje. Zato pa 
kaznujejo duhovniki in menihi svoje ovcice tern bolj pri izpo- 
vedi in v zasebnih hisah. Za vsak greh jim naloze posebno 
pokoro in jim ukazujejo, veliko darovati, za mase placevati, 
dajati miloscino, moliti, se postiti i. t. d. Toda narod slusa 
rad svoje dusne pastirje in se boji njihove kletve bolj nego 
smrti. Zato jih Ijudje caste in vabijo na vse gostjje. Duhovniki 
in menihi jim tudi prepovedujejo, pohajati v druzbi s Turki 
nad kristjane. V tern jih pa ne slusa drzna mladina, ki jo 
Turki celo silijo k takim pohodom. No, starejsi so pamet- 
nejsi in boljsi. Ti ne vzemo niti belica od bojnega plena in 
ga tudi ne trpe pri hisi. 

Duhovniki in menihi pojejo, citajo in molijo v cerkvah 
vsak dan zjutraj in zvecer dolgo iz breviarijev in molitvenikov, 
spisanih v domacem jeziku. Pri bozji sluzbi porabijo veliko 
kadila. Ljudstva se zbere mnogo pri vsaki masi. Nimajo pa v 
cerkvah kipov ali rezbarij, ampak samo slike, „fiirnamlich 
das Crucifix, darauff geschribem mit Cyrilischen Buchstaben, 
Jezus von Nazaret ein Konig der Juden. Si haben andere Ge- 
mal auch, als vnser frawen, Johannes des Teiiffers vnd der 
Apostel." 

Duhovniki se pred posvetitvijo lahko zenijo, posveceni 
pa se ne morejo, ako hocejo ostati masniki. Njihov patriarh 
je mogocen gospod, ker „reittet offt selbander auff einem Esel, 
dem Reiser zu Constantinopel gehn Hoft", hat freyen zugang 
zu jm". Menihi se zive od dela svojih rok. Obljubiti morajo 
vecno devistvo; ce pa prelomijo obljubo, oziroma ce jih za- 
sacijo pri prestopkih zoper obljubo, jih sezgo Turki. Ker ni 
prijetna taka smrt, se puste rajsi skopiti in se poturcijo. 

Vsi — duhovniki in lajiki — se postijo vsako sredo in 
petek, sedem tednov pred Vuzmom, stiri tedne pred Sv. Petrom 

14 



in Pavlom, petnajst dni pred Marijinim vnebohodom in sest 
tednov pred Bozicem. Sicer ne jedo „von keinem erstickten, 
noch von Blut, darumb, das Moises gesagt hat, im Biut sey 
das leben". 

Ce umre kak bogatin, sluzijo za njim duhovniki in me- 
nihi stirideset dni zaporedoma mase. „die zalt man mit des 
abgestorbnen Gelt, oder Ochsen, Khu, RoB, oder Eseln*. V 
teh stiridesetih dneh prirede pokojniku na cast in v prid njegove 
duse stiri velike pojedine. Med povabljenci so duhovniki in 
menihi, dalje vse sorodstvo in sosedstvo. Pred jedjo in po 
jedi molijo za duso umrlega. 

Ostali kristjani v Bosni in okoli Bosne so rimski kato- 
cani. Zlasti menihom-bosopetcem se godi dobro pri njih. 

„Vnd dise Christen in der Tiirckey aile sampt. wiewol 
sie von jren Hofen, Grunden vnd Heiisern, darauff sie sitzen, 
vnd mit jrer eignen Handarbeit sich schwarUch erneren, jren 
auffgelegten ZinB, einer mehr dann der ander, Item den zo- 
henden, ettlich den sibenden theil, von alien jren wachssenden 
friichten, vnd von allem jrem Vich geben vnd bezalen. Nichts 
desto weniger, als offt der Tiirckisch Keiser oder seine Wascha 
vnd Hauptleut, wider den Sophy, oder wider die Christen 
Ziehen, so miissen sie auch wolche tauglich zum Krieg vnd 
starck sein, mit jnen Ziehen, vnd mit jrem Vich das Geschiitz 
vnd Prouiant auff jren eignen Vnkosten nachfUren. Item, so 
werden sie gar offt von den Tiircken, vmb liederlich Vrsachen, 
wann sie sich vor jnen nicht neigen, auff die seitten tretten, 
oder vor jnen vom RoB nicht abstehn. vnd offt vmb nichte, 
jamerlich mit Kolben zu boden vnd zu todt geschlagen. Sie 
werden auch gar offt von den bosen muttwilligen Tiirki- 
schen Rotten und Buben, in jren Heusern, bey tag vnd bey 
der nacht iiberfallen, die nemen jnen was sie haben, offt 
binden sie die Manner im HauB an die Seulen, oder an die 
Thiir, vnd treiben Schand vnd Gewalt mit jren Weibern vnd 
Tochtern, zu dem muB der Man vnd Vatter zusehen. Offt 
nemen sie jnen die Hochzeitterin, fiirens hinweg, vnd iiber 
ettlich Tag schickens sies jnen wider. Ettlich begeren von den 
Christen jre Tochtern zu der Ehe, denen miissen sie es geben, 
fiirens alsdann hinweg, vnnd verkauffens jhenseitt des Mers 
in Asia. In Summa, die Tiircken werden von jrer Oberkeit nit 
gestrafft, sie thuen den Christen was sie wollen." 

Zive pa tudi posteni in skromni Turki in Turkinje, ki 
se jim smilijo ujeti kristjani. Nagovarjajo jih prijazno in jim 
dajejo denar, ces, da naj prosijo zanje svojega Boga. Usmi- 
Ijene turske zene govore ujetim kristjankam : „0 du armes 
Weib, warum bist du nit geflohen, da dich d'e Kree mit jrem 
empsigen Geschrey gewarnet hat." Iz Ijudi se ne norcujejo, 
saj je tudi pohabljence ustvaril Bog, toda ce vidijo pijanca, 

15 



pljunejo nanj, rekoc: Pfui Pyana Suina. „Vnd aufi den langen, 
breitten, zerschnittnen Teutschen Teiiffels Hosen , treiben sie 
auch groB Gespott." Ce pride k imovitemu Turku kristjan in 
ga prosi kruha ali prenocisca, ga ne odpodi, ampak ga s 
svojimi hlapci vede v hiso za tujce — tako ima poleg svojega 
stanja vsak premozni Turek — ga vprasa, odkod je in kam 
ga vodi pot, ter postreze tudi njegovemu konju. Razgovarja se 
z njim verskih stvareh : o sv. Trojici, o sodnem dnevu . . . 
in ne zameri, ce zine v takih razgovorih kristjan kaj slabega 
o turski veri, ampak pravi po dolgem prickanju : Bog nam 
daj vsem pravo vero ! Veliko imenitnih Turkov da celo svoje 
otroke skrivaj krstiti in pozneje, ko dorastejo, k kristjanom v 
vzgojo, da se nauce krscanske vere. Sicer pa ne razumejo 
sale V verskih stvareii, temvec se hitro razjeze in navale na 
obrekovalta svoje vere. Ce ga ne potolcejo, ga prisilijo, da se 
da skopiti in da sprejme njiliovo vero. 

Kristjani, ki stanujejo ob turskih mejah, toda pod krscan- 
skimi vladarji, so „die Crobaten, Daimatiner, die Windischen 
Oder Sclauen". Hrvati, „die man sonst Husern nennt", so po- 
steni, mocni in siini vojniki, ki se ne ustrasijo Turka v no- 
benem boju. Zelo so zgovorni, toda pijejo radi ter napijajo 
svoji gosposki in prijateljem. V bojnem taboru ne trpe nobene 
zenske. Te so zveste, poslusne in postene. Mozje ne puste, 
da bi se kdo dotaknil njiliovih soprog, najsi bi bilo tudi pri 
plesu ali v sali. 

Hrvatje so vsi rimski katolicani. Prelomitev posta smatrajo 
za vecji greh nego tatvino konj. Duliovniki sluzijo maso v 
hrvascini, tudi pridigujejo vcasih, „aber die grobsten erdichten 
Fabeln." 

Dalmatinci so napol Lahi, z laskimi segami in z enako 
vero. 

Bezjaki") ali „Sclauen" imajo skoro ogrske in hrvatske 
obicaje in lastnosti. Verski obredi so isti kakor pri Hrvatih. 
Razlika je edino ta, da masujejo duhovniki latinski. Tudi so 
Bezjaki vneti za daljna romanja. 

Prebivalci Slovenske Krajine in novomeske in krske 
okolice so napol Hrvati in Srbi ; mnogo jih je pribezalo sem 
pred Turki. Krasevci, Goricani in Istrani so po segah in veri 
deloma Hrvati, deloma Lahi. Kranjci, Spodnjestajerci in Korosci 
pa imajo nemske sege in obleko, „allein das die Weiber 
tragen besondere lange Schlayer am Kopff". Njihova gosposka, 
grofi, baroni in drugi plemenitasi govore dabro nemski, mnogi 
so podkovani tudi v latinscini in lascini. Tudi mnogo mesca- 
nov, duhovnikov in menihov govori nemscino, navadno Ijud- 
stvo pa le slovenscino. To - le je dobro, zvesto, odkrito, 

'") Prim, prej omenjene Trubarjeve in Dalmatinove Bezjake ali 
Slovence in pozneje Bohoriceve ! 

16 



poslusno, postrezljivo in prijazno, a prevec so babjeverni, 
kajti, „sie woUen alle jre Sachen bey Got, bey der Jungfrawen 
Maria, vnd bey den Heiligen, nur mit vil Mefi lesen horen, 
stifften, mit Begengnussen, opffern, Rosenkrantzen, mit vil 
feyren, Kertzenbrennen, mit Creiitzen vmgehn, mit geweichten 
Wasser, Saltz, Palmen, mit reiiclien vnd sprengen, mit weitten 
Wallfarten, vnd mit newen Kirchenbawen auBrichten. Vnd alles 
Vngliick, alle Straffen Gottes, allerley Kranckiieiten, Tewrung, 
Krieg, Vngewitter, abwenden. Item, die Teiiffel aus den Wolcken, 
auB dem Veld, vom Hoff, vom Vich, vom Haus vnd vom Beth 
vertreiben, vnd gute Jar, vil Traid, Wein, Vich, Frid vor dem 
TUrcken, vnd lang leben, damitt vnd dadurch iiberkommen. 
Ja auch den verstorbnen auB dem Fegfewr gehn Himmel 
helffen, vnd die ewige Seligkeit erlangen. Vnd wann ettwann 
eins in einem HauB kranck wiirdt, so thut der Kranck, oder 
ein anders, als Vatter oder Mutter an des Krancken stat, ein 
Geliibt, ein groB Opffer der Jungfrawen Maria, oder einem 
andern Heiligen, bey der oder jhener Kirchen, zubringen vnd 
zugeben, es sey ein Kind, Ochs, Kalb, Schaaff, ettlich pfund 
Wachs, Oder souil Gelts, oder des Krancken bosst, schonest 
Kleid, oder ein weitte Wallfart zuuolbringen. DeBwegen Wall- 
farten sie gar offt gehn Rom, gehn Loreto, gehn Otting, gehn 
sanct Wolffgang ins Beyerland, vnd allweg iiber siben Jar biB 
gehn Aach ins Niderlandt. Vnd haben gebawt, vnd bawen 
noch, neben jhren Pfarrkirchen schier auff alien Hoffen, Bergen 
vnd schonen Ebnen, in Walden vnnd Holtzern grosse Kirchen, 
offt zwu beyeinander, das in vilen Pfarren, bey vier vnd 
zweintzig, vnd mehr neben Kirchen vnd Capellen erbawt seind, 
vnd noch taglich erbawt werden. Vnd solche grosse Ab- 
gotische vnd vnniitze Gebew, thun vnd vollbringen sie nur 
auB angeben, geheiB vnd beuelch der ieichtfertigen, wohnsin- 
nigen vnd ehrlosen Leiitten, die jnen also fiirgeben vnd sagen, 
die Jungfraw Maria, oder sonst ein anderer Heilig oder Hei- 
ligin, seind jnen im Trawm oder Schlaff, oder sonst in der 
Nacht erschinen. Ettlich fallen nider bey Tag vor den Leiitten, 
als sie den hinfallenden Siechtag hetten, vnd nach langem 
zittern vnd zappeln, heben sie an zusagen, die Jungfraw Maria, 
oder ein ander Heilig oder Heiligin, hab sie dermassen nider- 
geworffen, mit jnen geredt, vnd tieuolhen, das man jetzund 
an disem, jetzund am jhenen Berg, Thai oder Wald, ein 
Kirchen bawen, vnd dahin mit Creiitzen gehn, Opffern, MeB 
lesen vnd Wallfarten soil, vnd wo mans nicht thun werde, 
alsdann die jnen erscheinte Marie, Heilig oder Heiligm, woUen 
alles Getreid im Feld vnd Weinberg mit dem Hagel oder 
Schawer erschlagen, vnd ein solchen grossen Sterben iiber die 
Menschen vnnd Vich schicken, das der dritte theil nicht soil 
bey dem leben iiberbleiben." 

17 2 



Toliko je Trubar s svojimi sotrudniki sporocil Nemcem 
o zivljenju in znacaju Jugoslovanov.^^^ 

O posebno tezkih razmerah, ki so nastale vsled turskih 
vojsk, govori Juri Dalmatin v posvetilu „Karfzhanfkih lepih 
molitev (1584) ter pravi, da je sedaj posebno ziva potreba, 
pridno moliti ; „es vermanet vnd treibt vns gleich dazu auch 
die hochte not, mit welcher in diesen letzten Zeiten fast die 
gantze Christenheit, am meisten aber wir arme Windischen an 
vnsern Grentzen von Tiircken, vnd sonst je lenger je mehr 
beladen werden . . . Demnach ich guter hoffniing bin, es 
werden verstendige fromme Ciiristen vmb desto weniger mirs 
vbel deuten mogen, das ich des herrn Doctoris Andreae Muf- 
culi Betbiichlein vnd etliche andere andechtige gebetlein fiir 
mich genommen vnd unserm armen Windischen gemeinen 
Man zum besten in vnsere windische Sprach verdolmetscht 
vnd auff eigen vnkosten drucken lassen." 

Kakor je Trubar izkusal dati karakteristiko Jugoslovanov, 
tako je Bohoric z etimologijo hotel dokazati znamenitost na- 
sega rodu. Bill so namrec ze takrat Ijudje, ki so — kakor 
pravi Bohoric — ali iz nevednosti ali iz same hudobije zlobno 
in grdo govorili o Slovanih. In vendar to niso narod, ki bi 
prebival na ozkem, oddaljenem ozemlju. Saj so Slovani vsi 
oni, ki govore slovanski ali o katerih izpricuje vsaj njihov 
jezik sorodstvo s Slovani. Vsi zgodovinarji so edini v tern, da 
so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani isti 
rod. 12) Vsako izmed nastetih imen zaznamenuje isto Ijudstvo. 
To pa se je mnogo preseljevalo, zato je dobilo toliko imen. 
Zadnje zaznamenovanje — Slovani — prihaja od slavnih ci- 
nov, od slave, „hinc Slavi, quafi laudabiles, celebres et clari 
dicuntur". Zakaj nikdar ne mores pravilneje raztolmaciti kakega 
izraza nego „ex cujufque gentis propria lingua". Kakor so 
dobili Germani ali Alemani svoje ime — ali po pravici ali 

"j Konkretne dokaze za praznoverje in malikovanje nasega Ijud- 
stva podaje Trubar v slovenski „Postilli°, dodani „Enemu regishtru" 
(1558), in V nje glagolski hrvatski priredbi (1562j. L. 1530. je nad Koni- 
poljem pri Radecah ob Zidanem mostu trdila neka zenska, da prihajata 
k njej vsako noc o polnoci dva lepa crna moza, Sv. Sebastijan in Rok, 
ter ukazujeta, naj se jinia sezida cerkev, sicer „hozhta zhez te ludi inu 
zhez shiuino tak pomor inu slislie poslati, de main ludi inu shiuine shiue 
oftane, onadua tudi hozhta vfe Vinograde iuu pole ftozho pobyti.' Ko pa 
jo je Trubarjev vikar poucil, naj ne pravi, da sta crna, ker so svetniki 
beli, je rekla : „Je[t hozho rezlii de fta bela". Nadalje govori Trubar tu 
o Sv. Treh kraljih na Bruniku, o Slevici^ pri Turjaku, o Sv. Gori pri Go- 
rici. O slicnih stvareh (na pr. o Novi Stifti na Tiroseku blizu Gornjega 
Grada) razpravlja Trubar v „Catehismu s dveima islagama" 1575, str. 202, 
kakor je razvidno iz razprave L. Pintarja v „Ljublj. Zvonu" 1905, str. 205 
do 208, 688—689, in iz razprave Oblakove, Let. Matice Slovenske 1891 
str. 138. Ur. 

»2) Veneti, Wenden ! Bohoric veruje v avtohtonstvo Slovanov v 
srednji Evropi. 

18 



krivici, kdo more to povedati? — od „gar manne" ali „alle 
manne" — ta razlaga „Carolo etiam magno placuisse legitur" 
— tako se ne moti oni, ki izvaja Slovane od „slava". Ime 
samo je za nas zelo pomembno. Zgodovinarji pisejo namrec 
brez izjeme, da smo bili radi svoje bojevitosti narodom strah. 
Celo Ciceron, „pater eloquentiae", ne zanika tega, ko pravi: 
„Dalmatae semper habiti sunt bellicosi." „Neque enim 
onovXtoT-ov gentem a nostra difiungo,'' pristavlja Bohoric k 
temu. :5eveda ne manjka Ijudi, ki trdijo, da smo si nadeli to 
ime zgolj iz bahatosti. Da pa ti nimajo prav in da govori 
iz njih samo sovrastvo, to nam priznavajo mnogi ucenjaki, 
med njimi celo nemski. 

Rod Siovanov je star. Ze stari Grki so poklicali Henete 
na pomoc zoper Trojo. In stari Mizijci, sedanji Bosnjaki, do- 
kazujejo bas tako visoko starost Siovanov. Razprostirajo se 
Slovani cez velik del sveta, ce ne cez vso zemljo. 

Na jugu prebivajo ob jadranskem zalivu, ki se imenuje 
zato „sinus Venetus". Mogocno in bogato mesto Veneta, „a 
noftra gente fie dicta", stoji tu. Celo v Afriki, kjer so si bili 
ustanoviii nekdaj Slovani kraljestvo (Vandali !), ne manjka slo- 
vanski govorecih Ijudi. Na Turskem se poleg grscine govori 
slovanscina ; goje jo zlasti janicarji. Tu je v tolikih casteh, da 
izpodriva celo domaci turski jezik- 

Na Severn in proti severu bivajo ..Molhi" ali „Mofho- 
viti" in Ruteni, sploh vsi, o katerih pise Ptolomej, da so za- 
sedli „sinum Venedicum Arcticum". Med tem zalivom in med 
„venedskim jadranskim zalivom" bivajo v sredini „Litvani, 
Poloni, Bojemi, Lufati, uel Wendi," ob obeh bregovih Labe pa 
„Moravi, Walachi, Rafcij et Bulgari pleriq; in Aufria vero 
magna pars e fedibus luis a Tiranno Turca pulfi, vltra citraq; 
Danubium funt, qui exercent terram et agros. In inferiori Sty- 
ria magna pars: inde in specie dicti Slavi (vulgo Besjakos 
appellant) : Et paulo infra, tota Poshega : Tota Carniola noftra, 
et magna pars inferioris Carinthiae : Corufci, Hifriani omnes 
attingentes eam* vrbem, que Pola dicitur Venetis parens, ab 
Argonautis , vt Strabo refert, condita." 

Vse to je nase! Od morja do morja biva rod Siovanov. 

Toda lahko bi prisel kdo in bi rekel : vsi ti rodovi, ki 
si jih nastel, ne govore istega jezika, ampak se med seboj ne- 
koliko razlikujejo po izgovoru in pisavi, torej niso Slovani ! 
No, Bohoric bi ga vprasal, ali so Svevi in njihovi sosedi 
Germani, Belgijci, Sasi in drugi pa ne. Vsi ti so Germani, in 
vendar je razlika v njihovem jeziku vecja nego pri Henetih, 
Venetih in Vindih ! 

Razen tega govori o imenitnosti Siovanov cela kopa 
slovanskih imen v Germaniji in izven nje. 

19 2* 



„Mofhi" prihaja od mofh, Ruteni ali RuBi od „Roffo]eni, 
id est diffeminati", Poloni od pojle, Bojemi od boj, enako Ba- 
vari, to je, Bojari ali Vojari = duces, Moravi od rei<e Morave. 
„Pomerani" imajo ime od primorje (a primorju, quafi dicas 
marini feu accolae maris). Celo Ogrom se je priljubila slovan- 
scina tai<o, da imajo vojvode, ki jim pravijo napacno wayda. 
Med temi imenuje Hunjada, ogrskega Ahila, oceta kralju 
Matjazu. 

Beligrad je slovansko ime, enako Carigrad in Gradec 

Tudi „Leipzig" se mora izvajati od lipa, po njegovem 
domnevanju zato, ker je kraj bogat lip. „Chemnicium civitas" 
se zove po kamenju, torej Kamenica, „quasi lapidosa dicta". 
Duben med Lipskim in Witenbergom izvaja od dub, torej du- 
'bina — quercetum. Ime „Witeberga" se mu zdi popaceno. Ce 
prihaja „ab albo monte", „vt ex Saxonico Idiomate appellari 
videtur", ne umeva, zakaj se ne imenuje rajsi „Schwartzberg", 
ker lezi mesto v ravnini in ni bele ni erne gore. Zato je mnenja 
onih, ki izvajajo ime od „beli Brud" ali „Beli Breg", ker je 
bil nekoc tam brod in se vidi obrezje belo. Enako izvaja 
„Pretin" in „Prezh" „ab Traiectis", Torga od trg i. t. d. 

S temi in podobnimi, srecnimi in nesrecnimi izpeljavami 
izkusa Bohoric prepricati o starosti, veljavi in slavi Slo- 
vanov.^^) * 

Nazori nasih protestantskih pisateljev o jeziku in narodu 
so sicer deloma nejasni, nedolocni in prozni, a temu se ne 
bomo cudili, ce pomislimo, da so ti mozje ziveli v drugi po- 
lovici XVI. stoletja in so posvetili svoje zivljenje verskemu 
vprasanju. Jezikovno so stremili pred vsem za tern, da bi bili 
razumljivi ; prosijo tu in tam, da bi se jim naznanile morebitne 
napake v jeziku. Celo do Maksimiljana II. so se obrnili, da bi 
njih delo dal strokovnjakom presoditi (Gl. na pr. XatechiBmus, 
mit AuBlegung, in der Syruischen Sprach . . . 1561).") Da se 
narod ni spotikal nad njihovo pisavo, nam kazejo Trubarjeve 
besede v hrvatskem „Prvem delu novoga testamenta" (1562): 
Diese Biicher lesen nun, Gott lob, auch die Windischen 
Bauern vnnd Kinder wol vnnd fertig. Slicno se je izrazil 13 
let pozneje o petju („Cateh. s dveima islagama", str. 178): 
„Mi luterski poiemo laftopnu vtim slouenskim ieliku, de vfi 
ludie laftopio te pfalme, molitue inu duhoufke peifmi is s. 
pifma vfete inu sloshene." 



") Nekaj podatkov za zivotopis Trubarjev, vzetih iz predgovorov, 
podam na koncu tega „Zbornika". Ur. 

") kritiki Skalicevi gl. llesicev spis „0 pouku slov. jezika 
str. 69. 

20 



Odnosaji Primoza Trubara prama hrvat- 
skoj tiskari u Wurtemberskoj. 

Napisao dr. Fr, Bucar (Zagreb). 



T r u b a r je vec od prije vodio slovensku tiskaru u Tii- 
bingenu, a kad je ovoj g. 1560. pripojena i hrvatska tiskara, 
bio je iz prvine povjeren Trubaru nadzor i nad hrvatskom 
tiskarom. Vrhovni nadzor nad tim poduzecima imao je medju- 
tim po nalogu wiirtemberskog vojvode Kristofa Ivan grof 
Ungnad, koji se je poglavito brinuo za materijalno stanje 
citavog (vsega) poduzeca, docim je Trubar rukovodio knji- 
zevnom stranom hrvatske kao i slovenske tiskare. Trubar je 
n. pr. s Ungnadom odlucivao kod hrvatskog poduzeca, sto ce 
se stampati i prevoditi, pisao je njemacke predgovore hrvat- 
skim knjigama te je u vanjskom svietu, osobito kako se je 
Petar Pavao Vergerij ml. prestao zanimati za slovensko i 
hrvatsko to poduzece, napose na jugu bio glavnim zastupni- 
kom citavog slovenskog i iirvatskog protestantskog knjizevnog 
pokreta. 

A Trubar nije aktivno knjizevnicki djelovao kod hrvat- 
skog tiska, jerbo (ker) nije bio vjest hrvatskom jeziku niti 
glagolskom ili cirilskom pismu, te su za hrvatsku tiskaru, koja 
je izdavala protestantske knjige na glagolskim, cirilskim i la- 
tinskim pismenima, dobavljeni posebni hrvatski radnici (de- 
lavci), vjesti glagolici i ciriiici, koji su prevodili, pisali, a iz 
prvine i sami slagali hrvatske knjige. U tom pogledu dogovo- 
rio se je bio Trubar sa Petrom Pavlom Vergerij em, 
koji ni sam nije bio skroz vjest hrvatskom jeziku i poglavito 
pismu, te obojica slozno nastojase oko dobave hrvatskih rad- 
nika (sta se trudila za . . .). 

Posto (ker) je slovenska protestantska tiskara izdaia vec 
(ze) mnogo slovenskih protestantskih knjiga, bude odluceno, da 
se imadu te iste slovenske knjige samo na hrvatski prevesti te 
izdati glagolicom i cirilicom, docim su kasnije dodana jos 

21 



k tome i izdanja latinicom. Da se uzmognu knjige stampati 
(tiskati) glagolicom i cirilicom, trebalo je najprije dati naciniti 
takova slova (crke), dalje trebalo je hrvatskih slagara (stavcev) 
i korektora, a glavno i prevodilaca, cega svega tada u Wiirtem- 
berskoj ni j e bilo. Trosak oko novo ustrojene hrvatske tiskare 
imao se je namaknuti dobrovoljnim prinosima, sto je na sebe 
preuzeo Ungnad, koji je ujedno u tu svrhu predujmljivao i 
znatne svote. Jos prije, dok se je jos Vergerije interesovao za 
hrvatsku tiskaru, bio je i on obecao, da ce se zauzeti, da na- 
makne troskove za uzdrzavanje protestantske tiskare, nu kako 
je otisao, ostala je sva briga na samom Ungnadu. Glavna za- 
daca Trubara i Ungnada bila je sada, da se dobave Hrvati, 
koji su vjesti glagolici i cirilici, i da preuzmu prevodjenje pro- 
testantskih knjiga na lirvatski jezik. Posrednik za dobavu Hr- 
vata za hrvatsku tiskaru bio je Matija Klombner, staleski 
pisar (tajnik) u Ljubljani, koji je i u glavnom vodio promet sa 
slovenskim knjigama, te bio giavnim posrednikom izmedju 
kranjskih reformatora i Trubara. Prvi, na koga je Klombner 
upozorio, da bi mogao raditi kod hrvatske tiskare kano pre- 
vodilac, bio je Matija Flacius Illyricus, koji je tada 
boravio u Wiirtemberskoj. Klombner je dva puta, g. 1561. i 
1562. preporucao Flacija Ungnadu za hrvatsku tiskaru. Bilo 
bi dobro, pridjeliti ga Primusovim Ijudima, nu ne zna se, sto 
ce Trubar na to, jer je on u toj sluzbi glava. Medjutim neka 
je Trubaru dosta casti i slave, da je on potaknuo citavo to 
poduzece oko izdavanja hrvatskih i slovenskih protestantskih 
knjiga.i) 

Poradi njegovih vjerskih opreka na polju reformacije, t. j., 
radi tako zv. Flacijanizma nije medjutim uzet u obzir Flacije, 
koji bi po svojoj velikoj ucenosti i vjestini hrvatskog jezika 
bio mogao biti od velike koristi kod hrvatskog tog poduzeca. 

Ungnad je kasnije nasao dva svecenika, koji su bill 
vjesti cirilici i glagolici te su bill odpremljeni u Njemacku. Jedan 
od tih, Slovenac, umre jos na putu, docim drugi, Dalmatinac, 
dodje u Tubingen i donese sobom vec prevedenu i glagolicom 
napisanu Vulgatu. Na cudo sviju taj Dalmatinac vec poslie 
cetiri dana ostavi TUbingen, jer da je samo htio pokazati, da 
postoji vec prievod svetog pisma, i da bi bilo suvisno i pre- 
skupo, prevadjati bibliju na novo. Za istu bibliju rekao je taj 
Dalmatinac, da ju je prevodio od god. 1547 — 1554. Ujedno je 
izjavio, da ce njegov prievod biti stampan, nu nije htio reel 
gdje i kada.2) Nije dapace (celo, niti) dao ni, da se njegov 
prievod sporedi sa drugima, makar da mu je Vergerije obecao 
bio 200 for. 2) Trubar je mislio, da je to biblija, koju je star! 

.1) Tiibingen, Slawischer Biicherdruck, Fasc. I. 38. rkp. 

-) Dimitz, Geschichte Krains, II. 228. 

3) Safafik, Geschichte der sudslav. Lit. II. 170. 

22 




VergeriuSjolimPontificum Rom. nunc veroIefuChrifti, 
Dei gratia, Epifcopus 6c Legatus. 



23 



lirvatski knez Bernardin Frankopan dao prevesti peto- 
rici popova. njoj je cesto cuo pripoviedati, dok je jos prije 
36 godina polazio skolu na Rieci. Prama tome je ta biblija 
morala biti vec gotova, a onaj Dalmatinac tek ju je prepisao 
i u Tiibingenu izdavao za svoje dielo. Trubar je kasnije pod- 
uzeo zivahnu akciju, iie bi li se pronasla Frankopanova ili 
onoga Dalmatinca biblija, nu sve potrage ostale su bez- 
uspjesne. 

Osobito se je na jugu brinuo, da pronadje vec gotovu 
bibiiju kapetan riecki Franjo grof Barbo od Waxensteina. 
U iipnju (juniju) god. 1561. doznao je Barbo od njekog covjeka 
sa otoka Raba, da se ondje u samostanu nahodi hrvatska bi- 
blija, kojoj je bio vlastnikom fra Nikola Mojses, koji je dosao 
sa otoka Krka.*) U studenom (nov.) god. 1562. doveo je Barbo 
ovog fratra u Ljubljana, gdje se je konstatovalo, da je taj prie- 
vod jos djelomicno onaj Frankopanov. Ovu bibiiju su bez 
dvojbe prepisivali razni fratri, a tako i po svoj prilici i onaj, 
koji ju je donio (donesel) u Tubingen. Na dan sv. Katarine 
god. 1562. skupise se (so se zbrali) radi toga u Ljubljani u 
gradskoj viecnici stalezi i plemstvo Kranjske, a Barbo dovede 
tamo tog fratra. Fratar je tamo tvrdio, da je taj prievod nje- 
govo dielo, te da je potrosio mnogo godina, prievodeci iz ori- 
ginala. On bi to dielo odstupio, ako bi mu izhodili mjesto 
biskupa u Trstu ili u Picnu kraj Pazina. Ako mu dadu 300 
dukata provizije, on da ce tu bibiiju prepisati za tri godine i 
prirediti za stampu. Posto su to bill zahtjevi pretjerani, ne 
bude od svega toga nista, te se fratar povrati kuci (domov), 
ali umre na putu na otok Krk. Barbo je, zacuvsi za to, poslao 
skorotecu, ne bi li dobio tu bibiiju, ali bez uspjeha. Barbo se 
je nato bio obratio i na njekog prijatelja tog fratra, na Hani- 
bala de Commitibus iz Gradisca (koji je mozda ipak dosao 
do te biblije, posto je jednu bibiiju urucio g. 1563. Trubaru, 
kad se je isti ponovno nalazio u Ljubljani). 

Klombner je pisao Ungnadu, ne bi li se on zauzeo i 
kod kralja Maximilijana, da on nastoji tu bibiiju pribaviti iz 
kojeg samostana, posto se biblija svakako negdje nalazi.'^) 
Klombner se je osobito i kasnije bio zauzeo, da nadje knjigu 
kraljeva, koju da je Hannibal de Commitibus donio (1563) 
Trubaru u Ljubljanu. Za tim djelom posao je ijuraj Cvecic, 
koji je bio takodjer u sluzbi hrvatske tiskare, na sam otok 
Krk, te je nasao taj dio biblije, koja se je tamo prepisivala. 
Dapace se je i pogodio za istu pod uvjetom, da je ima za 
dva mjeseca opet povratiti. Nu nije nista konacno mogao ugo- 
voriti, jer poglavari samostana nisu bill kod kuce (doma). Ova 



*) Kostrencic, Urkundl. Beitrage, 84. 

*) Tubingen, Slaw. Biicherdruck, Fasc. I. br. 69. rkp. 



24 







S'EPHA: CON; ping; 



9P<Sh 482 lama ^.g^H/pa rmrfi R^^Hj il&Btiflamis, jSaij 
^Fjfipsa DiisniDifliH a^miibs» 

Mat. 11. Govori Is. Ht. Pridite kainne vsi ki se trudite i obremenjeni 
este, ja vas hocu ispokoiti. 

2. Timot. 3. Vsi koi bote bogoljubno va Is. He ziveti, prognanie 
trpeii budu. 



25 



samostanska radnja bila bi dobro dosla za prlspodobu sa 
radnjama, koju sii medjutim vec nj.ekoji Hrvati po uputi Tru- 
bara bili zapoceli/') 

Uza sva nastojanja (kljub vsemu prizadevanju) Trubara, 
Vergerija, Klombnera, Barba i drugili nije se moglo doci do 
gotovog prievoda hrvatske biblije, pa se je zato moralo uda- 
riti drugim, vec napomenutim putom, t. j., naci hrvatske rad- 
nike, koji ce prevoditi ne samo bibliju nego i druge prote- 
stantske knjige na hrvatski jezik te razumieti dobro glagolicu 
i cirilicLi. 

Barbo je g. 1561. zacuo i za njekog padovanskog doktora 
i profesora hebrejskog jezika, rodjenog Dubrovcanina, te je 
s njim poceo ugovarati, ne bi li dosao za prevodioca na hr- 
vatski jezik u Ljubljanu. Sljedece je godine spomenuti doktor 
presao u Mljetke (Benetke), gdje su se pregovori nastavijaH. 
Konacno je taj Dubrovcanin pisao Barbi, da je voljan, stupiti 
u sluzbu Ungnadu za 120 kruna u zlatu na godinu, i da treba 
na pomoc jos jednog Hrvata. Jos na pocetku sljedece godine 
zivio je taj doktor u Mljetcima (Benetkah), a u listopadu 
Coktobru) izjavio se je, da je spreman, preuzeti stari zavjet, 
ako mu Ungnad osigura mirovinu, jer se vise ne ce povratiti 
u strogo katolicku Dahnaciju. 

Dvoje je bilo potrebno: radnici za prevadjanje i radnici 
u stampariji. Docim bi se po raznim krajevima imalo prevo- 
diti i prepisivati na hrvatski, u Ljubljani bi se pregledalo 
i odposlalo u Urach za stampu. Hrvatskih radnika trebalo je 
i u samoj hrvatskoj tiskari, zato se je Trubar pobrinuo, da 
dobije stalne hrvatske radnike u Urach. 

Glavni radnici kod tog poduzeca bili su Stjepan Istra- 
nin Konzul i Antun Dalmatin — Aleksandrovic 
(Anton D almata).^) 

«) ib. Fasc. II. 123. rkp. 

') Stjepan 1st ran in ill nazvan Konzul rodio se u Buzetu u 
Istri, te je g. 1549. radi pristajanja uz novu vjeru prognan, prosao u Ijub- 
Ijansku biskupiju, a poslije i odavle (odtod) prognan, presao je u Nje- 
macku, gdje se uzdrzavase poucavanjem i propoviedanjeni. Posjetivsi 
Trubara u Rottenburgu na Tauberi, a godinu kasnije (1553) u Keinptenu, 
razmisljao je s Trubarom po nagovoru Vergerija, kako da protestantske 
knjige prevede na hrvatski. Konzul je siuzio u to vrieme kao ucitelj na 
evangelijskim skolama u Regensburgu i Chamu u Bavarskoj, gdje je sa 
svojom obitelji zivio sa kukavnom placom od 80 fr na godinu. Na sam 
Bozic g. 1557. zapoceo je Konzul po nagovoru Trubara prevoditi bibliju 
iz slovenskog na hrvatski jezik i to glagolicom. God. 1558. ostavi svoju 
sluzbu, ponukan (izpodbujen) i opet Trubarom, te se dade sasvim na 
hrvatsko prevodjenje. U Ijetu g. 1559. podje sa svojim glagolskim ruko- 
pisom u Ljubljanu i Metliku sa svrhom, da dade svoje djelo izpitati. 
Konzulov rukopis odobrise glasoviti tada protestantski propovjednik Grgur 
Vlahovic i komptur M. Zmajic u Metlici, Stj. Stipanic u Ozlju i Ivan Ko- 
lon[c kod Sv. Kriza, oba kaplani grofova Zrinjskih, nacelnik metlicki Ivan 
Pricnik, cetiri gradjanina i jos nekoji drugi, koji odobrise Konzulov prie- 

26 



nna^s , [SffionuLa miQiiaijTJ jsth^tyrfitmsMa s amiAiE (m3p3 ♦ 







iPa airaQfi9TJ8M3 nnffiODSSMa 9Di]rfj5a<Q>ans , s <rhaL s5DP3/Yli 
B3 ^B&jf'S'aa /^i& p3 a9DiifliQi]SM3.^ s fOa'S; 



Psal. 91. Nate gospodine ufah, da nepostidimse vaveki, pravdu 
tvoju izbavime i otmi mene. 

Ne otvrzime vavrime starosti, i kad iznemore krepost moja ne 
ostavime, i proc. — 



27 



Prvo dielo Konzulovo bilo je prievod Trubarovog Kate- 
kizma s kratkim tumacenjem, sto (kar) je vec bilo poslano iz 
Ljubljana u Tubingen, te je Konzul sam s time imao vec po- 
ceti jos prije, nego su dosli obecani hrvatski pomocnici. Naj- 
prije bude stampan ..Abecedarium" u 200 primjeraka i razaslan 
u Bee. Ljubljanu, osobito pak strukovnjacima na jug, da izreknu 
svoje mnienje o slovima. Ti strukovnjaci bill su po Klombne- 
rovoj uputi: Ivan Fabijancic, svecenik u Pazinu ; Ivan Lamella, 
zupnik u Toplicama kraj Novog Mjesta u Dolenjskoj, zupnik u 
Vipavi i zupnik pod „Starim Gradom" (unter Altenburg) (valjda 
Smarjeta u Dolenjskoj), Grgur Vlahovic i Juraj Pisec, pisar u 
Metlici. 

Drugi glavni suradnik kod hrvatske protestantske tiskare 
bioje Antun Aleksandrovic Dalmatin (Antonius ab 
Alexandro Dalmata), koji je bio pozvan u Njemacku pogla- 
vito poradi cirilice.^) 

Po naputku Dalmate budu sada u Urachu cirilska slova 
izrezana i lievana, sto je tri mjeseca trajalo. Sam Dalmata bio 
je iz prvine takodjer i slagar i tiskar, dok nisu dosli drugi hr- 
vatski pomocnici i dok se Nijemci nisu naucili raditi. Trubar 



vod (Isp. Steklasovu raspravu!). Ujedno izjavise, da bi se ove knjige lako 
izdavale i cirilicom, te u torn pogledu odmah sastavise i molbenicu 
(prosnjo). 

Posto nije bilo nade, da ce strogo katolicki car Ferdinand dozvo- 
liti utemeljenje protestantske tiskare u Ljubljani, odluci se Ungnad po 
nagovoru saniog carevog sina Maksimilijana, da osnuje n Wiirtemberskoj 
hrvatsku tiskaru, te uzme po nagovoru Trubara odmah Konzula u svoju 
sluzbu sa godisnjih 170 fr. i bezplatnim stanoni u dvoru Sv. Amanda u 
Urachu. Konzul morao je najprije poci (iti) u Niirnberg, gdje su se po njegovim 
uputama i pod njegovim nadzorom rezala i Ijevala glagolska slova. Posto je 
Trubar imao u to vrieme poci opet u Ljubljanu za propoviednika, to je 
prije toga htio vidjeti, kako ce se hrvatski stanipati, te je jos u zimi g. 

1560. pozvao Konzula sa slovima u Tiibingen, kamo je dosao i Ungnad 
iz Uracha, te su se dogovorili glede stampanja. Ujedno su se dogovorili 
da kranjski stalezi posalju jedno dva Hrvata u Wiirtembersku sa vec ko- 
rigovanim prievodima Konzula, sto se je medjutim v Ljubljani obavljalo. 
Isti bi obavljali korekturu, jerbo (ker) ce slagati i njemacki slagari, koji 
slazu i grcki i hebrejski, makar da jezika ne poznadu. 

^) Dalmata, po svoj prilici Dalmatinac. bio je svecenikom u Istri. 
Godlne 1559. i 1560. boravio je Dalmata u Ljubljani kod Klombnera te 
je, od Konzula predobljen za hrvatsko protestantsko poduzece, prevodio 
na hrvatski i izpravljao Konzulove prievode. Kod toga posla su pomagali 
Dalmatinu Grgur Vlahovic te hrvatski reformovani svecenici Juraj jurisic i 
Matija Zivcic, koji su sa Dalmatom i jezik dobro proresetali. Godine 

1561. podje Dalmatin u pratnji (spremstvu) jednog Ijubljanskog gradjanina 
Ivana Mosnarja, po svoj prilici na poziv Trubara, najprije k njemu u 
Kempten, a iza osam dana krene Ungnadu u Urach. Ungnad posalje Dal- 
matina vojvodi Kristofu od Wiirtemberga, koji je uzdrzavao to citavo pod- 
uzece, te ga primi u sluzbu hrvatske tiskare za 36 fr. na godinu i citavu 
obskrbu. Dalmatin je bio covjek mirne cudi, pa se je sa svima slagao te 
je radio u Urachu za hrvatsku tiskaru zajedno sa Konzulom, dok nije ova 
smrcu Ungnadovom god. 1565. prestala djelovati. 

28 



se je za prvog izdanja glagolicom, a tako i sada kod pocetka 
cirilskog stampanja knjiga svojski iposteno] zauzeo, da pribavi 
za hrvatsku tiskaru sto vise (cim najvec) sredstava. Preko voj- 
vode od Wiirtemberga nastojao je. da stece moralnu i materi- 
jalnu pomoc od kralja Maksimilijana i od strane hrvatskih i 
ugarskih velmoza te njemackog plemstva, da priteku u pomoc 
hrvatskoj tiskari tim vise, sto imadu svi dosta podanika, koji 
govore hrvatski, kao sto mnogi odnarodjeni Turci, koje da bi 
laglje bilo predobiti biblijom nego puskom i kopljem. Kada je 
Trubar g. 1561. izdao popis do tada izdanih svojih slovenskiii 
knjiga, spomenuo je u predgovoru, koliko su se trsili (trudili) 
za hrvatsku tiskaru, za hrvatske radnike i njihove obitelji voj- 
voda od Wiirtemberga i barun Ungnad. Specijalno stavlja na 
srce Ungnadu, koji se je najvise brinuo oko slovenske tiskare, 
da se jednakom brigom zauzme i za glagolsku i cirilsku 
tiskaru. 

Posto je Konzul sa Dalmatom de fakto sve kod hrvatske 
tiskare radio, nastaia je doskora opreka izmedju njega i 
Trubara, koji je po svom polozaju kod slovenske tiskare htio 
i kod hrvatske voditi sve glavne administrativne poslove, cemu 
se je ali Konzul brzo opro (uprl), htijuCi sam igrati giavnu 
ulogu kod hrvatske tiskare. Castohleplje Trubara i Konzula 
urodi velikom svadjom ivelik prepir), koja je biia razlogom, 
da je hrvatsko poduzece slabije napredovalo i da je skoro i 
propalo. Uslied zavade (spora) poceo je Trubar sumnjati u spo- 
sobnost Konzula i Dalmate. Tako je Trubar pisao (19. Ill- 1561) 
iz Uracha svojim prijateljima u Ljubljanu, da sad ima mnogo 
brige, da li ce moci dobro izaci sa prievodom i ortografijom 
Konzula i Dalmate, jer da prvi nije ni Hrvat, a drugi ne moze 
ni da uredno procita, sto jednom prevede i napise.^) 

Radi cistoce jezika najradje bi htio Trubar kojeg Bosanca 
ili Uskoka, koji znade dobro cirilicu, ako i ne zna latinski i 
talijanski. Trubar je takodjer (tudi) racunao, da ce se refor- 
macija laglje razsiriti medju svecenstvom, koje je vec i od 
prije upotrebljavalo hrvatski jezik u svojoj crkvi. U spomenu- 
tom pismu tuzio se je Trubar, da se u hrvatskoj tiskari stampa 
„Mali Luterov Katekizam", a drzi, da bi bilo bolje, da se je 
preveo njegov Katekizam. Konzul se je bio emancipovao, te 
nije u svemu htio da se pokorava Trubaru i da prevodi pogla- 
vito samo njegova diela. Trubaru podje u istinu za rukom, te je 
dobavio za hrvatsku tiskaru dva nova radnika i to Matiju 
Popovica iz Srbije i Ivana Maleseycaiz Bosne, koji 
su po svoj prilici obojica onda boravili u Zumberku, te je za 
njih lako mogao Trubar saznati preko Metlike. Klombner na- 



«) Elze, Jahrbiicher fiir Geschichte des Protestantismus In Oester- 
reich, XVI. 119. 

29 



makne putni trosak za oba uskocka popa, jer su bas onda 
koruski stalezi dopitali za hrvatsku tiskaru 100 talira, te se 
isti uputise odmah u Urach. 

Medjutim iza 13 godisnjeg izbivanja iz svoje domovine 
dao se je Triibar napokon tezkom mukom nagovoriti, te se je 
opet povratio u Ljubljanu, ostavivsi svoju zupu u Kemptenu. 
Nu najvise mu je sad bila na srcu hrvatska tiskara. Kad je vec 
napustio hrvatsku tiskaru, morali su mu stalezi obecati, da ce 
mu dozvoliti u Njemacku slati vrstne hrvatske radnike, koje 
ce on sam u Ljubljani naci i savjestno izpitati njiiiovo znaiije. 
Trubar je, boraveci u Ljubljani, obcio i dopisivao sa svim hr- 
vatskim piscima i svecenicima, zvao ih k sebi u goste, po- 
klanjao im knjige i molio ih, da mu pomognu iste razpacati.^" 

Kad se je Trubar preselio ponovno u Ljubljanu, pomi- 
sljao je dapace. da preseli i slovensku i hrvatsku tiskaru u 
Ljubljanu, sto je bilo ali poradi prevelikih troskova neizve- 
divo, makar da je tesko bilo upravljati tiskarama u daleko] 
tudjini. 

Sam Trubar povede u kolovozu (avgustu) g. 1562. oba 
uskocka popa u Njemacku. Trubar je vodio sobom jos dva 
glasnika i jednog magarca, koji je nosio uskocke knjige, te 
jednog mladog Turcina, koji je u Tiibingenu imao izuciti tis- 
karski posao, pa da kasnije podigne protestantsku tiskaru 
medju Turcima. Putovali su na konjima preko Tirola, Kemp- 
tena, Memmingena u Urach. Put trajao je 20 dana, a potro- 
sili su 34 fr., od cesa je mnogo odpalo na Uskoke, koji su 
mnogo pili. Medjutim ti svecenici nisu odgovarali zahtjevima 
kano prevodioci i korektori te su poslije20 tjedana poslani opet 
natrag (nazaj) u Kranjsku; dne 18. III. 1563 stignuli su u 
Ljubljanu. Tako se je evo taj pokus sa ova dva uskocka popa 
sasvim izjalovio. 

Glavni tadanji faktor hrvatske tiskare Stjepan Konzul 
Istranin pokusao je naskoro, da se sasvim emancipuje od 
Trubarovog upliva, kojemu je iz prvine bio donekle (do neke 
meje) podcinjen, te je htio sebe i svoje drugove i uopce citavo 
hrvatsko poduzece osoviti na vlastite noge. U tu svrhu dobro 
mu je dosla odsutnost Trubara, za koje vrieme je Konzul u 
istinu i sam sasvim upravljao hrvatskom tiskarom. Za to vrie- 
me poslo je za rukom Konzulu, sasvim na svoju stranu pre- 
dobiti Ungnada, o kojem je konacno ovisilo to citavo poduzece. 
Iz tog odnosaja rodila se je velika svadja izmedju Trubara, 
Ungnada i hrvatskih radnika u Njemackoj i na jugu. Rezultat 
svadje bio je taj, da se je jos vise pazilo u svakom pogledu 
kod izdavanja hrvatskih knjiga, i to koli na cistocu jezika, 
toli na stamparske pogrieske, kao i na izbor gradiva. 



" Kostrencic, op. cit. 101. 

30 



Interesantno je znati. da su citavu tu svadju zapocele 
Trubarova i Konzulova zena. Konzul je bio u prvo doba na 
hrani i obskrbi kod Trubara u njegovom zupnom stanu. 
Kad je Trubar posao u Ljubljanu (prvi put), zavade se 
njihove zene poradi djece i kuhanja, te su svaka pocele 
svog supruga hvaliti, da je najvise ucinio kod hrvatske tis- 
kare. Konzul je naravno pristao uz svoju zenu, te se je da- 
pace grozio Trubarovoj zeni i s batinama. Na to su se Kon- 
zulovi preselili u posebni stan. Kad se je Trubar povratio, 
svadja zapoce na novo, posto je Trubar pozvao Konzula na 
odgovornost. te je tu svadju morao dapace i sam Ungnad i 
njegova gospodja utisati.^M 

I. Klombner je nastojao, da se emancipuje od Tru- 
bara. kojemu je takodjer bio podcinjen, te je odmah pristao 
uz hrvatske reformatore a protiv Trubara. Kako je bio po- 
srednikom Konzula u Ljubljani, poduzimao je s njim u savezu 
i bez znanja Trubara i njegovog odobrenja razne korake u 
pogledu prevodjenja na hrvatski, sto je sve javljao Ungnadu, 
bojeci se, da to ne bi Trubar spriecio, a znajuci vec una- 
pried, da ce biti Trubar protiv svakog njegovog koraka. Ne 
jedanput spominje Klombner, kako je velika steta (skoda), da 
Trubar ne drzi uz njih, jer da bi citavo poduzece mnogo 
bolje uspjevalo.^-) 

Svadja, nastala izmedju Trubara i iirvatskih radnika, 
vrlo je interesantna i karakteristicna koli za odnosaje u cita- 
vom torn poduzecu, toli i za karaktere Trubara i drugova, pa 
cemo nastojati, da je sto izcrpljivije ovdje (tu) obrazlozimo, da 
sto jasnije prikazemo odnosaj Trubara u poslu hrvatske pro- 
testantske tiskare i hrvatskih radnika kod toga poduzeca. 

Ponajprije pisao je Trubar Ungnadu (4- XI. 1561.) dugo 
pismo protiv Konzula.^*) htijuci Ungnadu prikazati nesposob- 
nost i nekarakternost Konzula, te ga napada u torn pismu iz 
pet razloga. Prvi je razlog taj, sto Konzul i Skalic tvrde, 
da po Trubarju pronadjeni i poslani uskocki popovi nista ne 
znadu. Trubar je pak pred Konzulom i Ungnadovim tajnikom 
Filipom Gugerom tvrdio, da su isti, odgojeni i rodjeni u 
Bosni, dobro posluzili svojim knjigama i jezikom, docim da 
Konzul nije do sada ni jedne knjige, dapace ni „ocenas" 
dobro napisao. Trubar je naime Konzula smatrao Talijanom, 
a ne Hrvatom. 

Istodobno nalazio se je u Tiibingenu i poznati hrvatski 
pustolov Pavao Skalic (Graf Dr. Scalicius). koji je vec za 
slovenske tiskare htio igrati njeku ulogu. Kad je bio prvi arak 
(pola) glagolskog Katekizma gotov, dodao mu je Skalic nje- 

»') Elze, Trubers Briefe, 332. 

'-) Slaw. Biicherdruk, Tubingen, Fasc. I. 69. rkp. 

»») Elze, Trubers Briefe Nr. 23. 

31 



macki predgovor, u kojem je izticao zasluge njekolicine osoba 
za podignuce hrvatske tiskare, te je to sve poslao bez znanja 
Ungnada i Trubara kralju Maksimilijanu, htijuci tako iztaknuti 
na dvoru svoju osobu. To mu all nije uspjelo, jer je citavu 
stvar kasnije Ungnad izpricao kralju Maksimilijanu, te je dao 
onaj predgovor unistiti i na novo stampati, izpustivsi sve hva- 
lospjeve pojedinim osobama. Trubar je nadalje spomenuo, da 
i njeki pisar iz Senja, koji je bio u sluzbi kod kranjskog 
grofa Herbarta Auersperga i koga je htio na svaki nacin ta- 
kodjer Klombner predobiti za hivatsku tiskaru, istotako tvrdi, 
da je Konzul nesposoban. Otac toga pisara bio je kancelar 
u Senju te nije dozvolio, da mu sin ide u to ime u 
Ljubljanu. 

Drugi razlog bio je taj, sto Konzul i njegova zena 
tvrde, da je Konzul glavni pokretac i radnik u tiskari, a Tru- 
bar da samo pobira novce. Trubar medjutim iztice, da se 
moze i izkazati racunima, koliko njega tiskara vec stoji. Kon- 
zul da se nije osobito mucio oko sacinjenja glagolskih pismena, 
posto su niirnberski majstori imali kod sebe (pri sebi) mnogo 
mletackih (beneskih) glagolskih i cirilskih, ruskih te ostalih 
hrvatskih i cirilskih slova. Sto je Konzul iz prvine naredio, 
moralo se je jos sve jedared preljevati. 

Treci razlog jest, sto je Konzul dvojio o postenju 
Trubara glede primanja prinosa za hrvatsku tiskaru. Trubar 
naprotiv da imade dokaza, da Konzul u tom pogledu nije 
posten, jer da daje naokolo sabirati novae, tvrdeci, da stampa 
hrvatsku i tursku bibliju. 

Cetvrti razlog jest, da je Konzul i dobrog starog 
Antuna Dalmatu protiv Trubara nahuskao. Kad je on jedared 
u tiskari zapitao Dalmatu glede jedne zlo prevedene rieci i 
da se neka ravna po njemu, koji je dobro prema Luteru pre- 
vodio, izdere se Dalmata na njega, da se nece on niposto 
(nikakor) nanj vezati. 

Peti razlog je taj, sto Konzul okrivljuje Trubara, da 
je on kriv, sto nije u Tubingen na pomoc dosao njeki uceni 
Srbin Demetrije. Za njega su uskocki popovi tvrdili, da je 
vrlo ucen, jer da zna grcki i druge jezike. Konzul je pak 
obratno tvrdio, da njegovo pismo i prievod ne valjaju nista. 
Uskoci su tvrdili, da je njegovo pismo pravo zlato i da ne bi 
uz njega vise nitko bio nuzdan za cirilicu. Tog Demetrija ku- 
sao je pouzdanik kralja Maksimilijana i becki poznati knjizar 
te raspacavatelj hrvatskih i slovenskih protestantskih knjiga 
Ambroz Frohlich predobiti za hrvatsku tiskaru, kad je Deme- 
trije dolazio g. 1560. i 1561. u Bee. Demetrije je pripoviedao, 
da je mnogo godina bio notar kod vlaskog vojvode i cari- 
gradskog patrijarke. Njeko vrieme bio je u Wittembergu s Me- 
lanchtonom, te je presao na protestantizam. Materinji jezik bio 

32 



mu je srbski, nu poznavao ]e jos: latinski, talijanski, grcki, 
rumunjski i turski. Trubar ga je srnatrao za pustolova. Deme- 
trije je odputovao iz Beca, a Frohlich je za njim pisao jos 
g. 1561. te je onda javio Ungnadu (23 IX.), da je Demetrije 
posao u Eperies njekomu Dr. Sigmundu Tordiju. Frohlich je na 
to pisao tome Dr. Tordiju, a istome je jos pisao i njeki Dr. 
Gjuro Tannern, krscanskim tim stvarirna vrlo verziran covjek i 
rodjak Demetriju i Tordiju.^*) 

Frohlich je g. 1562. medjutim saznao, da je Demetrije 
ostao kod vlaskog despote, i tako je i taj uceni radnik bio 
izgubljen za hrvatsku tiskaru. Despota vlaski protjerao je 
vojvodu Aleksandra te je trebao ucene Ijude za podizanje 
skola i crkava. Zato je ostao Demetrije kod tog despote, gdje 
je bio u velikom ugledu.^') 

Na koncu tog svog pisma veli Trubar, da je Konzul 
dobar i prijazan prama Ijudima, kad sto ocekuje, a u protiv- 
nom slucaju da ce svakog ogovarati i svakome o zlu raditi. 
On da je dulje vremena hranio i drzao Konzula u svojoj kuci 
u Kemptenu i Rottenburgu, a sada ga Konzul hoce uciniti 
lazcem i tatom. Isto takova mu je i zena, koja neda nikomu 
mira. Zavrsujuci veli Trubar, da Ungnad slobodno pokaze to 
pismo i Konzulu, da on na nj odgovori, a on da je j3ripra- 
van, pred Ungnadom, Gugerom i samim Konzulom to sve 
potvrditi i posvjedociti. 

Na ovo pismo, koje je bilo prezentovano Konzulu, ovaj 
domala odgovori Ungnadu. ^•') 

Prelazeci na pojedine tocke. odgovara Konzul, da uskocki 
popovi nisu kadri (sposobni), ni jednog poglavlja sami pre- 
vesti; nu za pisanje i korekturu, ako se jos bolje uvjezbaju, 
mogli bi se rabiti. Osim (razen) toga da su dobri radi jezika, 
jer da su pravi i cisti Hrvati. Konzul je medjutim vec i prije, 
nego li su dosla ta dva uskocka popa, sam nastampao gla- 
golski i cirilski Katekizam, koji je prema kritici strucnjaka 
sasvim dobro uspio. Priznaje rado i pogrieske, jer nije izu- 
ceni stampar, te je za mjesec dana sve morao nauciti, a bio 
je osim toga jos i bolestan. Sto je Trubar prigovarao, da ne- 
maju nista gotova za stampu, pa da trebaju za to pomocnike, 
odgovara Konzul, da imadu vec prevedena i prepisana cetiri 
evangjelista, sto se je vec moglo i nastampati. 

Mnogo je zadavalo posia, raditi uz njemacke slagare, 
koji. nisu poznavali ni glagolice ni cirilice. Poslije zajednickog 
prevodjenja moralo se je sve u stampanim slovima na cisto 
prepisivati, jer slagari naravno nisu poznavali glag. kurentice. 



'■•) Tubingen, Slaw. Biicherdruck Fasc. I, 21. rkp. 
'*) Tubingen, Slaw. Biicherdruck Fasc. I, 35. rkp. 
'«) Elze, Trubers Briefe, 152. 



Na drugii tocku odgovara Konzul, da kako je to, da 
Trubar tek sada iza cetiri godine zajednickog rada opaza, da 
on nije sposoban za rad — sada, kad se on vec toliko godina 
muci oko svoje sluzbe, docim je Trubar vec dobro obskrbljen. 
Bolje bi mu bilo, da je ostao kod kuce, gdje bi imao bolju 
eksistenciju i ugodniju sluzbu. 

Na trecu tocku odgovara Konzul, da nije mislio, da je 
Trubar sto novaca za se pridrzao, ali da i on moze za 
sve primljene novce racun poloziti. 

Na cetvrtu tocku glede Antuna Dalmate odgovara Kon- 
zul, neka se ovaj sam opravda. 

Na petu tocku glede Demetrija odgovara Konzul, da je 
Trubar sam iz Ljubljana pisao Frohlichu, neka Demetrije, koji 
je imao doci u Urach s njekim Wassermannom, mladim tiska- 
rom iz Beca, ne dodje u hrvatsku tiskaru. 

Priznaje da su iz prvine njeke rieci bile netocne kano 
i (kakor tudi) njeka slova, sto se je ali skoro popravilo. Da 
sto Trubaru duguje, za to on (Konzul) nista ne zna, osim da 
mu je poslije pozara njegove kuce u Chamu u Bavarskoj 
Trubar posudio jedan dukat, koji ce mu on ali sto prije i 
vratiti. Sto pak ima pristojno odielo, a istotako i njegova 
zena, to si je on na posteni nacin za cetiri godine zasluzio, 
kao i svoje kucanstvo od cinka. Glede svog postenja iznasa 
takodjer i svjedocbu tada veleuglednog superintendenta u Re- 
gensburgu Nikole Gallusa, druga Flacijeva, koji je upoznao 
Konzula za njegova boravka u Regensburgu. 

Ungnad je na ta pisma odgovorio u smislu zajednickog 
izmirenja, koje ce biti samo na korist i slavu citavog podu- 
zeca. Trubar nije dobio nikakve zadovoljstine, asvadja izmedju 
njega i hrvatskih reformatora rasla je sve vise i vise, tim vise, 
sto je Trubar onda boravio u Ljubljani, te je Konzul u istinu 
bio zapremio njegovo mjesto u hrvatskoj tiskari. 

Napetost tih odnosaja jos se je vise zaostrila, kada je 
opet Turbar iz Ljubljane pisao Ungnadu, da on na jugu sve 
pripravlja, kako ce udesiti (urediti) s najboljim i najucenijim 
piscima daljnji prievod sv. pisma na hrvatski jezik, jer da 
Konzuov i Cvecicev rad mnogo ne vriedi, kako su se izjavili 
mnogi hrv. popovi, i da je zato bolje, da se sve prevodi 
na jugu. 

U ono vrieme nalazio se je u Ljubljani neki f r a n j e - 
vac iz Bihaca, kojemu je takodjer dao Trubar da pro- 
sudi rad Konzula i Dalmate, i to Novi Zavjet. Doticni fra Ivan 
poznavao je dobro Konzula, a boraveci jedared u Njemackoj, 
pohodio je i Trubara u Stuttgartu ; bio je vjest hrvatskom 
jeziku i pismu. Taj fratar je inace zivio u Novom Mjestu (u 
Dolenjskoj Kranjskoj), a sada se je nalazio bolestan u Ljub- 
ljani u franjevackom samostanu. Kad je njegov liecnik Gjuro 

34 



Reuffinger posao jedared k fratru. dade ga Trubar upitati, 
sto misli hrvatskom prievodu. Kad je fratar liecniku izjavio, 
da je prievod dobar, ali da je stil i jezik slab, podje Trubar 
u drustvu baruna od Thurna i tamosnjeg gvardijana, koji je 
bio Dalmatinac, osobno k njemu, te ga jos jednom pred svje- 
docima upita za njegov sud o hrvatskim knjigama. Fra Ivan 
opetuje, da je prievod dobar, nu da ima mnogo pogriesaka u 
frazeologiji, konstrukciji i ortografiji. Katekizam pak da je jos 
losije preveden te da ce se takove knjige tesko moci pro- 
davati.^^) 

Na tu izjavu fratra skocili su odmah Klombner i Vlaho- 
vic, da obrane rad hrvatskih reformatora. Klombner pise o 
torn Ungnadu (15. V. 1563.), da je Vlahovic dosao u Ljubljana 
i da je napao Trubara, neka mu kaze, koje pogrieske je nasao 
fra Ivan. Trubar mu ih je pokazao tek onda, kada se je Vla- 
hovic za to napose morao obratiti na kranjske staleze, na sto 
se je Vlahovic izjavio, da se te pogrieske mogu kano Errata 
na koncu knjige dodati.^*) Kad je Trubar bio s Vlahovicem u 
Ljubljani, pokazivao mu je i pogrieske u predgovoru Novog 
Zavjeta, nasto mu je ali Vlahovic odmah rekao, da je to nje- 
govo dielo, za koje neka sam odgovara. Vlahovic je svakako 
sam htio govoriti s tim fratrom, nu Trubar ga nikako nije htio 
k njemu voditi.^^) Vlahovic je s mjesta oprovrgao prigovore; 
odmah je rekao, da fratar ne zna ni jezik ni pismo tocno, 
pa da ce zato fratra javno napasti i izazvati, sto je i ucinio, 
te ga je javno nazvao bezboznikom. Klombner je o tome javio 
obsirno Ungnadu dne 24. VI. 1563, te ga uvjeravao, da neka 
ne dvoji o hrvatskom radu. Ortografija je dosta dotjerana, 
jasna, a sve je i dobro prevedeno. Neka se ne gleda na osobe, 
vec samo na djelo, koje nije ni od Konzula ni od Dalmatina, 
vec od Boga. Do sada u istinu jos nije nitko dosao, koji bi 
znao pogrieske prstom pokazati ili naci vise Errata nego Dal- 
matin sam. Svi, koji tom dielu prigovaraju, nisu ga dostojni, 
a nitko od njih nece u to ime ni jednu noc radnje zrtvovati, 
kako su zasliepljeni.^o) Fratar je medjutim ostavio Ljubljana, 
nije vise se povratio, te je doskora i umro. 

Fratrova kritika uzbunila je silno sve duhove oko hrvatske 
tiskare, nu najvise se je uzrujavao sam Ungnad. Do konca svog 
zivota pisao je neprestano duga pisma u tom smislu na Trubara 
i na kranjske staleze, trazeci od njih protivne dokaze glede ne- 
tocnosti hrvatskih njegovih namjestenika. Kad su mu kranjski 



") Elze, Trubers Briefe, 263. 

**) Slawischer Biicherdruck, Tubingen, Fasc. II. 

'9) ib. Fasc. II. 100. 

^'') ib. Fasc. II. 103. 



35 3* 



stalezi po priedlogu Trubara preporucili, da se korektura hrvatskih 
prievoda obavlja u Ljubljani, i to, da je obavljaju svecenici pod 
Trubarovim nadzorom, Ungnad je to srdito i velikom indigna- 
cijom odbio.^^) Posto se je fratar bio izrazio, da u hrvatskim 
knjigama ima „viel falsch", bojao se je Ungnad jako, da ne 
bi bill oni popovi, koje bi u Ljubljani najmili, potajni papiste 
Hi kalvini. A posto Trubar i onako ne zna dobro hrvatski, 
kako ce on nadzirati posao, koji ne razumije! Za to podu- 
zece nuzna je po Ungnadovom mnienju najveca opreznost, jer 
citava tiskara ovisila je skoro od prinosa dobrih krscana, koji 
ali traze (zalitevajo) i racun za ono, sto podupiru. Tako je 
n. pr. saski pfalzgraf poslao svog tajnika, da izpita, je li 
Ungnad i razumije one knjige, koje se stampaju. Cinovnik 
javi, da se Ungnad slabo razumije u to, ali da ima tri pouz- 
dana (zanesljiva) svecenika. Na to je knez klimao glavom i 
iztaknuo, da se na takova poduzeca mora vrlo paziti. A kad 
se jos procuje za Trubarov „viel falsch", sto ce onda biti od 
svega toga? 

Konzul i Dalmata brane se opet na napadaje Trubara 
giede izjave onog fratra iz Ljubljane o dugim pismom 
(12. XI. 1562.)^^) 

U torn odgovoru vele hrvatski reformatori, da njihov 
jezik nije tako nerazumljiv, kao u dosadanjim hrvatskim gla- 
golskim brevijarima i misalima, osobito psalniima, gdje da 
ima mnogo ceskih, poljskih i ruskih (a bit ce staroslovjenskih) 
rieci. Medjutim su i hrvatski reformatori u Urachu i Ljubljani 
rabili i ceske i poljske biblije, kako je to spomenuto i u pred- 
govoru Novom Zavjetu. Dalje spominju Hrvati, da su u svo- 
jim prievodima, posavjetovavsi se sa dr. Skalicem, ispustili 
slovo „jer", posto se rabi samo „ornatus causa", nu ipak da 
su ga gdjedje (kje kje) ostavili, da im to hrvatski popovi ne 
bi zamjerili i da im ne bi knjige prezreli. Odlucno oporicu 
sumnju, da su heretici, te istotako izricu sumnju, da bi se to 
poduzece moglo nastaviti i iz Kranjske u istom duhu, kako je 
zapoceto. 

Kano javno mnienje, da su knjige bile razumljive i do- 
bre, mozemo uzeti i kasnija svjedocanstva dviju svecenika iz 
Istre, koji su kano glagoljasi svakako mogli prosuditi rad hr- 
vatskih reformatora. Sacuvala su se dva pisma zupnika Vern- 
kovica iz Tinjana (Antignana) u Istri na hrvatskog radnika 
kod tiskare u Urachu Matiju Pomazanica. U prvom se spo- 
minju Konzul i Dalmata kano drugi Ciril i Metodije, koji su 
sveto pismo i pravu vjeru hrvatskim jezikom prikazali Hrva- 
tima (28. XH. 1562.). U drugom pismu od dne 10. X. g. 1563. 



2') Elze, Trubers Briefe, 192. 
-'-') Elze, Trubers Briefe, 235. 



36 



i 



pise isti Vernikovic Pomazanicu, da je cuo, da njetko iz 
Kranjske (Trubar) napada na hrvatske knjige, da su lose 
krive ; ovaj laze bezobrazno, jer su hrvatske knjige dobre 
razumljive.-^) Jednako pisu Pomazanicu i njegovi roditelji 
njegov plovan iz Stinjana dne 29. X. 1563, da su cull, kako je 
njetko iz Kranjske Ungnadu pisao, da su knjige hrvatske lose. 
Onaj (Trubar) mozda zeli, da budu te knjige vise na kranj- 
ski, nu onda ih Hrvati ne bi razumieli. Na koncu moli gla- 
golski Novi Zavjet i sve knjige, koje ce izaci, „da ih se na- 
gledam preje moje smerti".-*) 

Trubaru spocitavaju dalje Konzul i Dalmata njegovu sa- 
mostalnost u religiji. Oni se drze strogo Lutera i augsburske 
konfesije, docim je Trubar sastavio svoju posebnu konfesiju iz 
tri vjeroizpoviesti, t. j. augsburske, saske i wiirtemberske, sto 
je ucinilo toliku smetnju, da se je kasnije morala izdati po- 
novno prava augsburska konfesija. 

Trubar se brani pred stalezima. te prikazuje Konzula u 
vrlo crnom svietlu.-^) Tako mu je njeki Jos. Nikolic, vrlo ugledni 
pristasa reformacije u Istri, javio o nemoralnoj bolesti Konzula 
i Cvecica. Na osvadu (obdolzitev). zasto nije Trubar odmah 
ustao protiv Konzula, iztice on, da je to i ucinio. poslavsi ga 
s njegovim prievodima, da ih dade izpitati u Ljubljani, pa da 
jos k tome nije bio Dalmata u Urachu, sve bi bilo vrlo za- 
lostno izpalo. 

Na tuzbu, da je Trubar zelio tiskaru premjestiti u Ljub- 
ljana, odgovara on, da je to htio uciniti i zato. jer je sada na- 
stalo vrlo tezko vrieme za uvazanje protestantskih knjiga. 
Sto se tice prigovora, da je Trubar konfesiju samostalno obra- 
dio, upozoruje on na one, koji citaju i slusaju njegove pripo- 
viedi, a Konzul neka se sjeti radje, kako je on sve racune 
pobrkao i kakove je smetnje kod tiskanja Katekizma ucinio, 
tako da je nato sam Frohlich iz Beca upozorio Trubara. 

Na daljnji prigovor Trubaru, da se on nije jos jasno 
izrazio o njekim tockama vjere, odlucno on sve pobija i po- 
ziva se na svoje slovenske spise. 

Ta sumnja je zaliboze doprla i do usiju (segla do uses) 
samog kralja Maksimilijana i vojvode od Wurtemberga, no on 
je od svake sumnje Slobodan, za sto imade i dokaza. Na pri- 
govor, da je Trubar imao dobru zupu u Urachu, odgovara on, 
da je zato i dosta od svojih dohodaka trosio za hrvatsku 
tiskaru i prievode, sto mu nije nikada povraceno.^*^) 



2») Slaw. Biicherdruck, Tubingen. Fasc. II. 119. 
") Vjestnik hrv. zem. arkiva, g. VI. 1904, p. 190. 
«") Elze, Trubers Briefe, 245. 
**) Elze, Trubers Briefe, 255. 



37 



Triibara je bila ta svadja vec tako razljutila, da ]e pisao 
Ungnadu iz Ljubljane (22. XI. 1562.), da vec nece da ima ka- 
kova posla sa hrvatskom tiskarom. 

Docim su prije Konzul i Dalmata predbacivali Trubaru, 
da kani hrvatsku tiskaru prenjeti (prenesti) u Ljubljanu, sada 
su mu bas protivno predbacivali, da je odbio priliku, da se u 
Ljubljani osnuje tiskara, kad je bio tamo dosao tiskar Augu- 
stin Friess iz Strassburga. Trubara su dapace sami stalezi 
morali braniti, jer bi bilo suvisno, utemeljiti novu tiskaru, dok 
postoji takova u Tiibingenu, i jer se sa strane biskupa i into- 
lerancije dvora ne bi ni mogla izhoditi dozvola za takovu 
tiskaru u Ljubljani. 

Kranjski stalezi stavili su se u toj svadji sasvim na 
stranu Trubara, docim su na nj neprestano jos i dalje napa- 
dali Konzul i Klombner. Dalmata je samo kano puko orudje 
Konzulovo sve te navale tek podpisivao. U isto tako rekuci 
vrieme pise Trubar Dalmati vrlo Ijubazno pismo (21. X. 1562), 2^) 
u kojem mu dapace obecaje, da ce ga uzeti k sebi u Ljubljanu 
za prevodioca, kada je bio namislio prevadjanje na jugu na- 
staviti, i da je bez dvojbe iz neznanja podpisao Konzulovo 
pismo protiv njega. 

Kako se je Trubar smatrao principalom i hrvatske tis- 
kare, najbolji nam je dokaz, sto je on pisao i za hrvatske 
knjige njemacke predgovore, da njemacku protestantsku pu- 
biiku, koja se je za to poduzece zauzela materijalno i mo- 
ralno, uputi djelovanju .hrvatske tiskare. Sad su hrvatski 
reformatori ustali i protiv toga, da Trubar i nadalje pise pred- 
govore hrvatskim knjigama, koje da on samostalno sastavlja, 
mjesto da ih prevede iz drugih raznih diela, od cesa bi bila 
veea korist.^*) 

Trubar je medjutim i dalje svoje predgovore vecinom 
originalno sastavljao, cemu imamo zahvaliti mnoge dragocie- 
ne podatke o Hrvatima i uopce Jugoslavenima, koje je 
Trubar napomenuo u svojim predgovorima koli slovenskim, 
toll i hrvatskim knjigama. 

Ungnada je najvise boljelo, sto je Trubar pisao, da se u 
hrvatskim knjigama po izjavama onog fratra nalazi „viel 
falsch", pa kako ce on i od koga dalje mod traziti podpore 
za hrvatsku tiskaru, kako ce se moci pred onima opravdati, 
koji su za tu tiskaru sve darovali, i kako ce on doci do svo- 
jih novaca, koje je u to ime tiskari bio predujmio. A kako je 
Ungnad bio odusevljen za hrvatsku tiskaru, najbolji nam je 
dokaz, sto je, sigurno racunajuci na njezin najveci uspjeh, od 
svog novca posudio za tada veliku svotu od 3.500 forinti. 



") ib. 260. 
^8) ib. 273 



38 



Sve to dopisivanje nije jos nista koristilo te Ungnad nije 
bio dobro upucen, da povjeruje Trubaru, a da osudi rad hr- 
vatskih reformatora. Da se stvar konacno uredi, posalje Un- 
gnad posebnog povjerljivog svog covjeka Cvecica sa pismom 
na kranjske staleze (19. IX. 1562.) sa zahtievom, da Trubar 
svoj „viel falsch" prema kazivanju onog fratra Cvecicu tocno 
oznaci na jednom primjerku koje knjige: na kojim listovima^ 
redcima, u kojim izrekama, riecima ili slovima jest pogrieska, 
te kako bi se tome moglo pomoci, da se od sada uzmogne 
dobro prevoditi i stampati. 

Kad se je Cvecic nalazio na jugu, posao je i u Metliku 
po nova svjedocanstva za izpravni rad hrvatskih reformatora. 
Kao sto su g. 1559. u Metlici mnogi ugledni i pismeni Hrvati 
pregledali 1 odobrili prvi Konzulov rad i prievod, tako su i 
sada ponovno izdali svjedocbe o radu Konzula i druge trojice 
uglednih Hrvata, i to opet u Metlici, koja je bila prema tome 
jedno od sredista glagolske inteligencije. Sacuvala su nam se 
tri pisma i sva tri datovana iz Metlike od dne 19. I. 1563.-'') 
U prvom pismu potvrdjuje Petar Krajacic Ozljanin, da su mu 
donieli na ogled najprije Katekizam. a poslije i druge hrvatske 
knjige, stampa.ie u Tiibingenu, koje on pronalazi pravim i do- 
brim knjigama hrvatskim. Isto su potvrdili i Antun Bocic 
Modrusanin, bivsi kancelar i pisar kneza Bernandina Frankopana 
(kako je to bio vec potvrdio i g. 1559.), te Nikola Drinovacki 
Bosnjanin, koji izjavljuje, da je sa svojim prijateijima, koji 
znadu hrvatski, sve donesene mu knjige pregledao i nasao 
valjanima za porabu u krscanskoj crkvi, te da ce ih svi Hrvati 
razumieti. 

Trubar se je morao o Konzulu izraziti, da je on kriva 
svjedocanstva njemu donio o valjanosti hrvatskiii prievoda te 
ga tako zavarao. Klombner pise o tome Ungnadu izticuci, da 
to nije istina, jer je osim Metlicana pohvalio Konzulov rad i 
sam hrvatski ban Petar Erdody od Eberave, koji se je mnogo 
brinuo za hrvatsku protestantsku tiskaru, nastojao pribaviti 
radnike za nju i razpacavati hrvatske protestantske knjige.^") 
Ujedno je Klombner poslao Cvecica u Metliku Vlahovicu, da 
vidi lazi tog fratra.^^) 

U velikoj svojoj og'orcenosti nije Ungnad mogao doce- 
kati ni odgovora krajnskih staleza te je doskoro vec i opet 
urgirao odgovor na svoje pismo. U ono vrieme je naravno 
trebalo i dulje vremena, da je mogao doci sluzbeni odgovor 
na takovo pismo. Dobivsi medjutim i opet odgovor, u kojem 
su stalezi branili Trubara, nije se Ungnad, nahuckan Konzu- 

■■'9) Vjestnik hrv. zem. arkiva, g. VI 1904, p. 185. 
3") Slaw. Biicherdruck, Tubingen. Fasc. II. 88. 
3') ib. Fasc. II. 98. 

39 



lom, jos mogao pravo osvjedociti, na konie je krivnja, te je i 
opet ponovno pisao kranjskim stalezima veliko pismo,' opisu- 
juci i opetujuri sve na daleko i siroko, napadajuci Trubara, 
a braneci svoje Ijude, koji da su tako inarljivi, da se dano- 
mice ustaJLi u dva, tri sata (ura) u jutro te prevode i izprav- 
Ijaju i prepisLiju, a svaku riec i izreku, koja je isto vaznija. 
ozbiljno pretresuju te izporedjuju s pravim tekstom. Prema 
tome zaista ne treba vise drugih Ijudi, dok se ovi bave knji- 
gama Brencija, Melanchthota i Lutera.^^) 

Ungnad se je bio tako razljutio, da je na vrieme obu- 
stavio svako daljnje stampanje hrvatskih knjiga kao i njihovo 
razasiljanje na jug, dok se citava stvar tocno ne razbistri. I 
kada se je poslije Cvecic povratio sa odgovorima Trubara i 
kra:ijskih st.ileza (21. 11. 56 3.), Ungnad i opet jos nije bio 
zadovoljan. U Kranjskoj je onda nastalo upravo doba reakcije, 
koja je osobito bila naperena protiv Trubara, da se izazene 
iz Kranjske, pa zato ni Trubar ni kranjski stalezi nisu imali 
ni vremena ni volje, da vode i dalje polemiku sa Ungnadom, 
docim su vec vise puta i jasno izrazili svoje stanoviste. U ime 
staleza izpricao se je Ungnadu Jost od Gallenberga, tjeseci 
ga, da ce biti naskoro sazvan kranjski sabor i da ce mu se 
zatim obsirnije odgovoriti. 

Ungnad nije ni dalje jos mirovao, te je dapace o torn 
svemu obaviestio i samog vojvodu Kristofa od Wiirtemberga, 
a Konzul i Dalmata su morali podpisati veliku i obsirnu su- 
plikaciju na nj dne 24. I), g. 1563. Vojvoda od Wiirtemberga 
nije se htio mjesati u taj proces, te je i nadalje ostao Trubaru 
sklon, pa kada je bio ponovno Trubar morao ostaviti Ljub- 
Ijanu i austrijske zemlje, primio ga je nanovo i dao mu uto- 
ciste u svojoj zemlji, kano i prvi put.^^) Vojvoda Wiirtember- 
ski je jedno vrieme sumnjao, da je Trubar Zvinglijanac, na 
sto ga je upozorio kancelar tubinske univerze, glasoviti teolog 
i profesor Jakob Andrea. Ovaj je predlozio, da se Trubarova 
slovenska „Cirkvena ordninga" dade Konzulu izpitati, da 
li odgovara posvema augsburskoj vjeroizpoviesti. Trubar 
je naime u jednom pismu iz Ljubljane (1563.), koje je pi- 
sao na Nikolu od Gravenecka, cinovnika wiirtemberskog voj- 
vode u Urachu, izrazio se glede sv. pricesti (obiiajiia) u Zwin- 
glijevom duliu. Graveneck je to pismo pokazivao svojim pri- 
jateljima, a medju inim i zupniku i superintendentu M. Kristofu 
Binderu u Nordlingenu. Binder je to javio Andreju u Tubingen, 
a ovaj dalje vojvodi od Wiirtemberga.'^^) 



3-^) Elze, Trubers Briefe, 280. 
■■>') Elze, Trubers Briefe, 337. 
■•>*) ib. 559. 



40 



Posto seje Trubarova „Cirkvena ordninga" imalaprevesti 
i na hrvatski, to je odmah naravno i opet planiio Ungnad te 
je obustavio daljnje tiskanje slovenske knjige, koja je bila vec 
na pol gotova. Ungnad je nalozio Dalmati i Konzulu, da pre- 
vedu tocno riec po riec sve one stavke, koje se ticu pricesti. 
O svemu tomu obaviestio je Ungnad vojvodu od Wiirtem- 
berga i Trubara te Josta od Gallenberga. trazeci, da mu se 
sto prije razjasne zablude Trubara. 

Da se citava stvar uredi i knjige ponovno izpitaju, bio je 
odredjen posebni dan, kada su se imali sastati strukovnjaci. 
Medjutim do toga nije doslo. Kad je Klombner pitao za uzrok 
tomu Trubara, izgovorio se je on, da je njegov tajnik one 
osobe, koje su u to ime bile zamoljene, propustio pozvati, nasto 
je Klombner to odmah (28. VII. 15(53.) referovao Ungnadu.^^) 

Kranjski stalezi napokon obsirno odgovorise Ungnadu 
(9. XII. 1563.), a i samomu wiirtemberskom vojvodi, uvjerava- 
juci ih, da Trubar nije napustio augsbursku konfesiju. Ungnadu 
su napose kranjski stalezi referovali o vrstnoci hrvatskih 
knjiga, o cemu je toliko pisao. Posto su knjige dali na ogled 
vjerodostojnim popovima i drugim osobama iz bliznjih i dalj- 
nih mjesta, presavsi citavu hrvatsku granicu poradi turskih 
provala, osvjedocili su se, da su knjige prave i dobro evan- 
djeoske u substanciji, jedino da je jezik djelomice slab, sto su 
priznali j sami korektori u Njemackoj, a kod te izjave oni i 
ostaju. Sto se tice jasnog razumievanja tih knjiga, jasno je, da 
ako i Istrani, Dalmatinci. Hrvati, Bezjaci. Bosnjaci govore do- 
nekle in terminis razlicno, ipak se isti i s malo muke i truda 
mogu razumjeti, kano sto je slicno i u Njemackoj. Istranima i 
njihovim susjedima Dalmatincima te Bosnjacima su hrvatske 
te knjige razumljivije nego Hrvatima i Bezjacima, koji nisu gla- 
golici toll vjesti. Na koncu savjetuju kranjski stalezi Ungnada, 
da neka bude na oprezu, i da ne da prevoditi bibliju njekim 
Ijudima, koji ne znadu pravo ni njemacki ni latinski (naravno 
Konzul i drugovi), jer je to i za ucene velik i tezak posao. 
A velika bi steta bila, da bude takav veliki posao uzalud. 

Trubar je uobce tvrdio, da su hrvatski radnici premalo 
inteligentni. Konzul ga nije niposto zadovoljavao, Cvecic jos 
manje. jer je i siromasan, a Dalmata da je prestar i ne pred- 
stavlja pred svietom nista- Klombner zato pise Ungnadu. da 
Bog hoce, da se bas i s malim Ijudima stvaraju cuda, makar 
da se Trubar od njih siromaka odvaja, nu kad ce biti u ne- 
volji, vec ce uvidjeti, tko mu je dobro savjetovao. Najbolje je, 
da sp Trubar pusti sasvim na miru. a Hrvati neka rade, kako 
znadu, a za prvi pocetak su i dosta ucinili. Hoce li Trubar 
pomagati, dobro, ne ce li, neka ih pusti na miru.^'^) 

^' Slaw. Bucherdruck, Tubingen. II. Fasc. IIO. 
''s Slaw. Bucherdruck, Tubingen. II. Fasc. 88. 

41 



Uslied tog ponovnog obilnog pisanja savjetovao je sam 
vojvoda od Wiirtemberga Trubaru, da pazi sto pise, i da ne 
smije ni na oko napisati sta zla. Razumije se samo po sebi, 
da se je Ungnad i opet silno razljutio poradi savjeta, da pazi 
glede prievoda biblije, tvrdeci, da su njegovi Ijudi (Konzul i 
drugovi) do sada sve najbolje radili. jer i sin bozji nije raz- 
pravljao riec bozju sa naucenjacima nego s jednostavnim iju- 
dima, koji nisu kao ni apostoli posjecivali sveucilista i t. d. 

Ungnad nije naravno bio zadovoljan odgovorom kianj- 
skiii staleza glede Trubarovog „viel falscii" te je stvar tjerao 
tako daleko, da je dapace pisao Jostu od Gallenberga i gro- 
zio se (21. XII. 1563.). da ce biti prisiljen citavu stvar dapace 
predati i samomu kralju Maksimilijanu. 

Jos se je svadja vise zaostrila, kad se je Ugnad s Kon- 
zulom stao dapace za odsutnosti Trubara miesati u same Tru- 
barove stvari, a da ga nisu ni pitali za savjet. Jos g. 1561. 
odredio je Ungnad, da ce se Trubar i Konzul uviek medju- 
sobno posavjetovati glede zajednickog rada, sto ce se prevo- 
diti i stampati, a g. 1562. bude dapace zakljuceno, da ce 
Trubar upravljati slovenskoni: a Konzul hrvatskom tiskarom, 
posto su se bili medjusobno zavadili i razisli. 

Na nagovor Klombnera, koji je stojao uviek uz Ungnada 
i Konzula, dao je Ungnad po Konzulu i drugu mu Juriju Ju- 
ricicu, koji je bio takodjer pridjeljen hrvatskoj tiskari, stampati 
njeke slovenske pesme protiv volje i znanja Tru- 
bara, koji se je onda nalazio u Ljubljani, a medju inim ime- 
nima suradnika spomenulo se je i Trubarevo ime. Medju tim 
pjesmama biio je i njekoliko pogrdnih protestantskih pjesama, 
a iste su se imale prevesti i na hrvatski te izdati glagolicom 
i cirilicom, pa da se prosire i po Turskoj, gdje (kje) ce si- 
gurno dobro djelovati. Protiv toga su naravno odmah prote- 
stovali u ime Trubara sami kranjski stalezi, a te pjesme nisu 
izasle nikada u hrvatskom prievodu. 

Klombner se je zivo bio zauzeo i za izdanje tih pjesama, 
kako to vidimo iz pisma od dne 6. XII. 1563., upravljenog na 
Ungnada. Glede pjesama pise Klombner, neka Trubar oznaci 
one, koje ne vriede, jer su ih oni vec pjevali prije u Kranj- 
skoj, nego se je Trubar povratio po drugi put u Ljubljanu. 
Trubar se je tuzio, da su njegove pjesme drugim pripisali, sto 
medjutim ne stoji, sto on moze opravdati, kao sto nije tako- 
djer istina, da on radi protiv Trubara, vec bas protivno. 
Klombner tu dapace iztice, kako je Trubara spasio od zatvora, 
i da nije bilo njega, Trubar ne bi nikada slovenski ni pisao 
ni stampao.") Sto se tice ove poslednje tvrdnje Klombnera, 

8') Slaw. Bucherdruck, Tiibingen, Fasc. 11. 130. 

42 



mi je ne mozemo kontrolirati, posto nam je jos premalo poznat 
odnosaj Klombnera s Trubarom u prvotno doba Trubarovog za- 
pocetog slovenskog knjizevnog rada. 

Klombner je spomenuo dalje, da mu je rekao barun 
Thurn, da su imali te pjesme prije dati Trubaru pregledati, a 
na to se Klombner izpricava, da kad su god Trubara za sto 
molili, da on nije htio uciniti, jer sve prezire, sto nije 
od njega.^^) 

Kako su za odsuca (odsotnosti) Trubara iz Uracha bill 
svi upravo protiv njega, ucinili su mu doskora jos jednu ne- 
priliku. Posto je napokon vojvoda od Wiirtemberga dozvolio, 
da se Trubarova „C i r k v e n a o r d n i n g a" dostampa, ne 
htjedose Ungnad i drugovi, da se stampa Trubarov dugi nje- 
macki predgovor, pun doktrinarskog razpravljanja, vec poslase 
stalezima novi i kraci predgovor od g. Andrea s molbom, da 
ga Trubar prevede na slovenski. Klombner je spomenuo, da 
je Trubar djetinjast u svojim predgovorima, jer nece nista 
prevoditi. vec sve radi samo po svojoj glavi. Kranjski stalezi 
to nece da uvide, on bi im rado o tome govorio, nu sve nista 
ne hasni. Na taj nacin medjutim Trubar stvari vise samo ko- 
risti mjesto da skodi.^'*) 

Stalezi ne pristadose naravno na to, vec ostadose (so 
ostali) kod Trubarovog predgovora, nasto Andrea izposluje 
kod vojvode od Wiirtemberga, da se je knjiga stampala bez 
ikakvog predgovora.") 

Trubaru su prigovarali, da se ne brine nista za prodaju 
hrvatskih knjiga u Ljubljani, jer da tamosnji knjigoveze vezu 
i razpacavaju osim slovenskih knjiga samo latinske i njemacke. 
Zato neka Ungnad. tako savjetuje Klombner, predade razpa- 
cavanje hrvatskih knjiga jednom posebnom knjizaru, koji neka 
uz proviziju veze i razpacava samo hrvatske knjige. Vlahovic 
je obecao knjige razpacavati po Hrvatskoj. docim ce ih uskoci 
po Bosni i Turskoj medju svojim suplemenicima. Trubar se 
nece ni zasto brinuti, sto ne ide po njemu, zato bi naj- 
bolje bilo ipak, da se svi sloze, sto ce ali tezko ici>^) Dapace 
i kranjski stalezi i zastupnici su se obvezali, razpacavati hr- 
vatske knjige, nu sada cine bas protivno, te sprecavaju razpa- 
cavanje hrvatskih knjiga po Hrvatskoj, susjednim zemljama, 
narocito i u Bosnu.*-) 

Citava svadja prestala je napokon pod konac g. 1564., 
kad je Ungnad umro (dne 25. XII.\ a iz njegovog posljednjeg 

38) ib. 

39) Slaw. Bucherdruck, Tubingen. Fasc. II. 83. 
*') Elze, Trubers Briefe 420. 

*») Slaw. Bucherdruck, Tubingen, Fasc. II. 94 rkp. 
*2) ib. Fasc. 123, rkp. 

43 



pisma od dne 20. XI. vidimo, da se je on sasvim razisao sa 
Trubarom. 

Poslije smrti Ungnadove na sam Bozic g. 1564. razpalo se 
je citavo hrvatsko poduzece, koje sinovi Ungnada nisu htjeli 
nastaviti, a Konzul i njegovi drugovi nisu imali sredstava zato, 
docim se nije nasao novi i odusevljeni mecena poput Ungnada. 
Vojvoda od Wiirtemberga je to citavo hrvatsko poduzece do- 
duse pomagao, nu nije ga vodio. Iz Hrvatske nije takodjer 
bilo dovoljno moraine, a kamo li pak i materijalne pomoci. 
Posljedica svega toga bila je, da je hrvatska tiskara prestala, 
da su hrvatski suradnici i radnici bill izplaceni i odpusteni, te 
su se razisli kojekuda iz Uracha. Medjutim je pak Trubar, koji 
je imao za sobom poglavito vec protestantske kranjske staleze 
i citavu dobro vec organizovanu protestantsku crkvu u Kranj- 
skoj, mogao svoj zapoceti jos daije rad nastaviti, poglavito pak, 
kada se je opet morao nastaniti u Wurtemberskoj, i to u De- 
redingenu kraj Tiibingena, gdje je do svoje smrti radio za 
svoju slovensku protestantsku tiskaru. Konzul i Dalmata osta- 
vili su svoju sluzbu u Urachu, dobivsi od vojvode wUrtember- 
skoga krasne svjedocbe, te krenuse u Regensburg, gdje su 
izdali „Postilu" latinicom g. 1568., posljednje svoje dielo i 
ujedno posljednje hrvatsko dielo iz dobe reformacije. Tu Po- 
stilu izdali su Konzul i Dalmatin za ugarske Hrvate, knji su 
se, pobjegavsi iz Bosne, naselili oko Zeleznog grada. Tamo 
krene poslije, i Konzul za propovjednika, te je po svoj prilici 
i ondje umro. Dalmata pak krene kasnije u Ljubljanu, gdje je 
i umro g. 1579. 

Tako su eto ova trojica revnih i vrlo agilnih reformatora 
zavrsili svoj mukotrpvi zivot, pun borbe i medjusobne zavade, 
svaki za sebe i na miru bez ikakvog daljnjeg zajednickog sa- 
obracaja. Svi zajedno su radili i nastojali oko hrvatske knjige, 
koliko su samo mogli, pa ce zato i njihova imena biti vjecno 
ubiljezena u povjesti nase knjizevnosti. 



44 



Ungnadovi stiki z mestom Frankfurtom 

ob M. 

Priobcil dr. Ljudevit Pivko (Maribor). 



Baron Ivan Ungnad je poleg svojega premozenja upo- 
rabil tudi ves svoj vpliv, da bi z nemskimi denarnimi podpo- 
rami utrdil jugoslovansko knjizevno podjetje in razsiril evan- 
gelij med Slovene!, Hrvati in Srbi. Ze septembra leta 1561. si 
je naprosil precejsnje podpore nemskih knezov, v posebni 
okroznici slikajoc versko stanje juznih Slovanov, posebno 
turskih podloznikov, pomanjkanje verskega pouka in dobrih 
prevodov svetih knjig. 

Ta sredstva pa so se kmalu izcrpala. Po dveh letih je 
Ungnada prisilila potreba, ponoviti prosnjo. Takrat pa se 
okroznica ni poslala samo vladarjem in knezom, ampak tudi 
upravam nekaterih bogatih mest, od katerih se je Ungnad na- 
dejal denarnih prispevkov. Stefan Konzul si je nalozil vozicek 
dotiskanih knjig in hodil s prosnjo od mesta do mesta, povsod 
puscajoc kot Ungnadov dar po en iztis vsake knjige ter pobi- 
rajoc podpore. 

Med mesti, ki so Ungnadovemu podjetju pornogla z 
vecjim darom, nahajamo tudi drzavno mesto Frankfurt ob M., 
ki je poslalo 200 gld. 

Bivajoc V tern bogatem trgovskem mestu, sem se spomnil 
one neznatne zveze nasih verskih reformartorjev s Frankfurtom 
ter sem si predstavljal, kako je po tistih starih ulicah drdral 
Konzulov vozicek s prvimi slovenskimi in hrvatskimi knjigami 
in z Ungnadovo prosnjo. 

Ungnad frankfurtskih mestnih ocetov ni prosil samo de- 
narne pomoci, kakor po drugih mestih. Znano nam je pismo 
frankfurtskega mestnega sveta, pisano dne 14. septembra 1563. 



leta, V katerem potrjujejo ocetje, da so prejeli Ungnadovo 
prosnjo in knjige, omenjajo pa se neko posebno Ungnadovo 
pismo, V katerem se govori o nabavi svetopisemskih slik.^ 

Iz tega pisma je razvidno, da je hotel Ungnad okrasiti 
slovensko in hrvatsko sv. pismo z biblijskimi figurami frank- 
furtskih tiskarjev in da se je Stefan Konzul sam ustno pogajal 
z lastniki onih figur. 

Ali so Konzulova pogajanja imela uspeh ? Ali se hrani v 
mestu se Ungnadova prosnja in ono drugo neznano pismo? 
Ali se hranijo" v Frankfurtu se nase knjige ? Ali je v mestnem 
arhivu se kaj drugih sledov knjizevne zveze nasih reforma- 
torjev s Frankfurtom ? 

Ta vprasanja so ?aiitevala pojasnila. 



V frankfurtskem mestnem arhivu se hrani vec listin, ki 
so v zvezi z Ungnadovim imenom. Njih vsebina nam je de- 
loma ze znana iz drugih virov, a vendar je med njimi tudi 
nekoliko novih, ki nam zopet kazejo Ungnadovo neutrudljivo 
skrb za jugoslovansko knjigo.-) 

1. Ungnadova prosnja se hrani v arhivu in je zelo 
podobna prosnjam, ki jih je pisal Ungnad drugim mestom. 
Podpisal jo je v Urahu ^dne 1. septembra 1563. leta Ungnad 
sam, Anton Dalmata in Stefan Konzul. ■'') 

Po dolgem, lepem pozdravu pripoveduje Ungnad, da je 
prava beseda bozja najvecja in najblazja vrednost. Ostro ob- 
soja one, ki kvarijo cisto besedo bozjo in jo nalasc preobra- 
cajo. Posebno nase (t. j., nemsko) Ijudstvo izgublja pravo vero, 
ki z njo ravnajo „papisti" tako, da bi se je lahko usmilil 
kamen. Kako celo drugacni pa so Slovenci, Hrvatje in druga 
sosedna Ijudstva, ki srcno hrepene po bozji besedi, ceravno 
so neugledna in so bila prej sploh surova in brezbozna, ne 
poznavajoc niti Boga niti njegovih zapovedi, ukazov, njegove 
svete besede in volje, in ki tisoc let niso imela nikogar, ki bi 
jih bil poucil krscansko. Ta Ijudstva nimajo in niso imela 

») Ivan Kostrencic, Urkundliche Beitrage zur Ge.schichte der pro- 
testantischen Literatur der Siidslaven in den Jahren 1559 —1565, Dunaj 
1874, str. 185. pismo CXX. 

2) Pri iskanju listin v mestnem arhivu me je Ijubeznivo podpiral 
tamosnji visji tcnjiznicar dr. Jung. — Treba je se omeniti, da sem pre- 
gledal z dovoljenjem frankfurtskega konsistorija tudi arhiv in zapisnike 
nekdanjega ministerija, a preprical sem se, da ni v njih nobenega spo- 
mina kake knjizevne zveze r.asih reformatorjev s Frankfurtom. 

!*) Den Edlen Ehrnuesten, Fiirsichtigen, Ersanien vnd weisen Herrn 
N. vnd N. Burgermeister vnd Rath der Loblichen Reichsstatt Frankforth 
am Mayn Meinen Sonderen Lieben Freundt = Graw Hans Vngnad Frei- 
herr zu Sonnegk. Pismo se je oddalo dne 11. septembra 1563. 

46 



nikdar nobenega popolnega sv. pisma niti drugih krscanskih 
knjig V svojem jeziku. Ponekod ze imajo sicer biblijo. toda 
tako popaceno, da jim je v vecjo skodo nego korist. 

Sklicujoc se na sveto pismo dokazuje Ungnad, da je 
treba razsiriti pravo vero na vse narode. Tako zeli Bog zve- 
licanje tudi imenovanih narodov (Slovencev in Hrvatov) in ga 
je zacel ze izvrsevati. Mestni ocetje naj vedo, da je med 
Slovenci in njihovimi sosedi ze na delu nekaj pobozniii in 
razsvetljenih moz, med njimi posebno Primoz Trubar, ki sedaj"*) 
na^poziv dezelnih stanov pridiga v Ljubljani, Anton Dalmata 
in Stefan Konzul, ki podpisujeta z njim to-le pismo. Prevajajo 
se ze knjige, sveto pismo in najglavnejse knjige krscanskega 
nauka na slovenski in hrvatski jezik, slovensi<e z latinskimi 
pismenkami, hrvatske pa z giagolskimi in ciriiskimi. Da bi se 
tiskala bozja beseda v teh jezikih cista in nepopacena, to se 
ni zgodilo se. odkar stoji svet. 

Z velikimi troski so se rezale in ulivale glagolske crke 
V Niirnbergu in cirilske v Urahu. Delavstvo, rezarje in livarje 
in imenovana gospoda (Konzula in Dalmato). ki podajata na- 
vodila, ima Ungnad v svoji lastni hisi, ki mu jo je podaril 
wiirtemberski vojvoda. Dosle ima se pri sebi vso tiskarno in 
vse potrebne osebe, stavce, tiskarje, popravljalce, prevajalce, 
vse na svoj racun, ker se brez prestanka tiskajo knjige. Kake 
knjige se tiskajo, naj uvidijo mestni ocetje iz prilozenega 
imenika in poslanih knjig. Te knjige, posebno hrvatske 
(glagolske in cirilske) se citajo in razumejo po vsem Hrvatskem, 
po Dalmaciji, Bosni, Srbskem, Bolgarskem do Carigrada in 
bodo sredstvo, s katerim bo pobil Bog Turke. 

Toda to sveto veliko delo ima svoje tezave in sovraznike. 
Hudic se ne bode bal nobenega truda, da bi skodoval temu 
delu, ker si ne da razdejati svojega kraljestva. Zato je po- 
trebno, da se postopa sedaj s knjigami zelo previdno- 

Imenovani narodi so zelo ubozni. Tlacijo jih Turki in 
njihova lastna gospoda, posebno duhovna, da si takili knjig 
ne morejo kupovati. Ubogi so tako, da se komaj zive. Saj se 
se duhovniki in zupniki morajo pri njih oprijemati pluga in se 
pecati s poljedelstvom. Ce se torej hoce, da pride bozja be- 
seda in bozje kraljestvo tudi k tem narodom, se jim morajo 
puscati knjige za polovicno ceno in se ceneje, deloma tudi 
zastonj, a celo vezane, ker nimajo sami nikakih knjigarjev. 

Velikega izkupila torej ni upati. Razen tega pa se morajo 
drago placevati Ijudje, ki razdeljujejo knjige, ker so na daljni 
poti in po sovraznih dezelali v veliki nevarnosti knjige in 
Ijudje. 



*) Od marca leta 1562. 

47 



Naj torej presodijo mestni ocetje, cesa vsega je treba : 
devet delavcev je pri tisku, katerih nobenega ni mozno pogre- 
sati; drago se placujejo mozje, ki so se privabili iz oddaljenih 
dezel, da prevajajo knjige ; nagrade se dajejo ucenim mozem, 
ki po narocilu prevajajo knjige doma na Kranjskem in Hrvat- 
skem; koncno so se driigi troski za papir, barve itd. 

Ungnad opozarja mestne ocete, da ga podpira tudi kralj 
Maksimilijan, ki mu je nalozil skrb za to delo in ki mu po- 
nuja svojo pomoc tudi v prihodnje, kakor naj razvidijo iz 
Maksimilijanovega pisnia, ki jim ga prinese gospod 
Stefan. Tudi drugi knezi in mesta mu pomagajo, posebno 
wiirtemberski vojvoda z vsakoletnim darom. Stefan Konzul 
bo jim porocal, kako so prispevala mesta, na pr. Nurnberg 
in Ulm. 

A vendar vsa ta denarna pomoc ne zadosca. Ungnad je 
dodajal iz lastnega premozenja, kolikor je sploh mogel, kar 
lioce tudi V bodoce, in ce bo treba sleci i suknjo. Sam je 
ostavil Ijubljeno domovino, visoka ugledna mesta zaradi casti 
bozje in sv. evangelija, iz krscanske Ijubezni, da bi z imeno- 
vanimi mozmi pomagal ubogim, nevednim Ijudstvom v blagor 
in zvelicanje, a Bogu v cast in hvalo. Njegova lastna pomoc 
je preslaba, od dela pa se jenjati ne sme. 

Naj torej priskoci tudi mesto Frankfurt na krscansko 
pomoc temu blagemu in koristnemu delu za slovenski in 
lirvatski (glagolski in cirilski) tisk, kar mu bo v slavo na svetu 
in kar^ mu Bog povrne. 

Stefan Konzul prinese pobotnico, ki so jo podpisali 
Ungnad, Konzul in Dalmata. Prispevek se ne porabi drugace 
nego za omenjeno delo, o cemer se lahko prepricajo, ker 
bo z imenovanima gospodoma o vseh dohodkih in troskih 
dajal racun vseuciliskemu svetu v Tiibingenu in wiirtember- 
skemu vojvodi. Na zahtevo pa poslje racun tudi frankfurtskemu 
mestnemu svetu. 

Na to slede podpisi in datum. '^) 

V prosnji naznanja Ungnad, da prinese Konzul v Frank- 
furt a) imenik vseh dotle tiskanih knjig, b) nekoliko knjig, 
c) pismo kralja Maksimilijana, d) pobotnico, ki jo pusti kot 
potrdilo prispevka, e) da bo porocal Konzul o prispevanju 
drugih mest, kakor Ulma in Niirnberga. Nobene opazke pa 
ni nikjer o Ungnadovi drugi prosnji za svetopisemske figure, 
ki jo je prinesel tudi Konzul. 

2. Imenik tiskanih knjig obsega vse slovenske, 
hrvatske (glagolske), cirilske in laske knjige, od prvih poiz- 
kusnih listov do knjig, ki so bile v tisku dne 1. septembra 



■'■) Podobne prosnje je posiljal Ungnad tudi v druga mesta. Primer 
je tiskan v zbirki Ivana Kostrencica, stran 172, CVl. 

48 




Ivan Ungnad, baron Sovneski. 



49 



1563.«) Pri vsaki knjigi se navaja stevilo tiskanih izvodov, kar 
se strinja vse z znanimi podatki.') Kot zadnje tiskane knjige 
se iiavajajo slovenske Duhovne pesmi, 1000 izvodov,^) in gla- 
golske pridige o toci, 1000 izvodov. Nato pa se naznanja pro- 
gram, kaj se tiska sedaj in kaj se bo tiskalo v bodocih dneh. 
O cirilskem Novem zakonu se poroca, da bo dotiskan v osmih 
dneh.'-*) 

3. Razen tega imenika je izrocil Konzul frankfurtskemu 
mestnemu svetu seznamek on ill knjig, ki jih je da- 
roval Ungnad.^'^) Po tern seznamku je pripeljal Konzul v 
Frankfurt 15 knjig, namrec prvi in drugi del slovenskega No- 
vega zakona,") prvi del glagolski, glagolsko in cirilsko postilo, 
glagolske in cirilske loci communes, glagolsko in cirilsko 
avgsbursko veroizpovedanje, glagolski in cirilski katekizem z 
razlago, glagolski in cirilski abecednik, laski katekizem in 
lasko avgsbursko veroizpovedanje, torej 2 slovenski, glagol- 
skih, 5 cirilskih in 2 laski knjigi. 

Kje so danes te knjige? — tem pozneje. 

4. Ungnad se sklicuje v prosnji na pomoc kralja 
M aksi m il ijan a, poznejsega cesarja M. II., cigar pismo je 
prinesel Konzul, da se o tem prepricajo ocetje v Frankfurtu. 
Konzul je izrocil precej tocen prepis pisma, ki ga je pisal 
Maksimilijan dne 5. maja 1561 Ungnadu. Iz pisma seva resnicno 
zanimanje kraljevo za slovensko in hrvatsko knjlgo. Maksimi- 
lijan naznanja, da je prejel poizkuse prvega glagolskega tiska, 
in navdusuje Ungnada, naj nadaljuje hvalevredno krscansko 
delo. Svojo pomoc mu ponuja in poroca, da je daroval za 
zacetek 500 gld. in da bo dajal tudi v bodoce, dobro vedoc, 
koliko bo se troskov. Naj ga samo opomnijo.^^) 

6j Verzaichnus, Was fiir windisch, Crabatisch, Cirulisch, vnd wolfche 
biiecher getrukht Worden. 

') Popis knjig in tiskanih izvodov se nahaja v knjizici Chr. Fr. 
Schnurrerja, Slavischer Biicherdruck in Wiirtemberg ^ini 16. Jahrhundert, 
Tubingen 1799, v Dimitzovi Geschichte Krains 11., v Safafikovi Zgodovini 
slovanskega slovstva, doloma tudi v Glaserjevl Zgodovini slov. slovstva 
in drugod. 

«) Item (hat man gedruckht) Pfalmen Vnd Kirchengesang Crainerisch 
mit Lateinischen Buechstaben 1000 Ex., Item ein SummaetlicherPredigten 
vom Hagel, mit Crabatischen Buechstaben lOOO Ex. 

8) item truckht man das Neu Testament mit Cirulichen buechstaben, 
Welchs Inner . 8 . tagen auch fertig wirdt — 1000 Ex. 

Vnd hinfiiran, soil man die hauBpostill Lutherii, die khinder Postil 
Viti Dietrichs die Postiil Spangenbergi das Wittembergisch, der Ordi- 
nanden, Examen, die Repetition der Augspurgischen Confession, Vnd 
Anndre Christliche Biiecher Truckhen. 

»'') V/as den Herrn der Stat Franckhfort fiir Biiecher hiemit zuge- 
schickht vnd verehrt V/orden. 

'•) Drugi del Novega zakona ima v seznamku opazko : Neu Testa- 
ment der Ander thail mit Ein Punden, kar menda znaci „nit einpunden" 
— nevezan. 

'•-"J Gl. Kostrencic str. 29, XV., Schnurrer str. 85, Diniitz II. 243. 

50 



5. KonzLil je imel po besedah Ungnadove prosnje poro- 
cati frankfurtskim ocetom o podporah, ki so jih poslala 
nekatera m esta, na pr. Niirnberg in Ulm. Toda v potrdilo 
svojega ustnega porocila je izrocil tudi prepis listin, s katerima 
sta darovali mesti Niirnberg in Ulm svoje prispevke za jugo- 
slovanski tisk. 

Niirnberski mestni svet pise v sredo dne 12. maja 1563. 
leta Ungnadu, da je prejel njegovo pismo in knjige in da je 
doznal z veiikim veseljem, kaj vse je storil Ungnad, da bi 
razsiril vero med tujimi narodi in v tujih kraljestvih.^^) Mestni 
svet ne dvomi, da bo dovrsil delo. Po svojih moceh mu hoce 
pomagati, zato je izrocil Konzulu 400 gld. in ni zahteval po- 
trdila. Dal bi se vec, toda tarejo ga vojske in druge nevolje, 
zaradi katerih je zabredel v dolgove. 

Podobno odgovarja tudi mesto Ulm, ki pise v petek, dne 
2. julija 1563 in daruje 300 gld.") 

6. Konzul je izrocil obenem s prosnjo in omenjenimi 
prilogami frankfurtskemu mestnemu svetu se drugo, posebno 
pismo, ki se omenja v frankfurtskem odgovoru.") Tudi ta 
prosnja je pisana 1. septembra. Podpisala sta jo le Ungiad 
in Dalmata brez Konzula. Konzul jo je oddal v Frankfurtu 
11. septembra. 

Ungnad ponavlja, kar je povedal ze v prvi prosnji, da 
se prelaga in tiska Novi zakon v treh jezikih (t; j. slovenski, 
glagolski in cirilski ; o cirilskem pravi v seznamu tiskanih 
knjig, da se dovrsi v 8 dneh). Mozje, ki so na delu, imajo 
namen, preloziti tudi ves Stari zakon, ki ga hoce Ungnad iz- 
dati okrasenega s podobami. Toda podob se nima. A 
znano mu je, da je pokojni vojvoda in volilni knez Oton 
Henrik zacel v Frankfurtu tiskati sveto pismo z lepimi podo- 
bami in da je izdajo dovrsil sedanji vojvoda in volilni knez 
Friderik.^'O Zato prosi, da bi mu pomagal mestni svet pri na- 
bavi tistih figur. Poroca mu naj, kje se hranijo sedaj te figure 
in ce bi se mu mogle posoditi za neko dobo.^^j Ungnad je 
voljan, jamciti ali pa zaloziti mestnemu svetu kajzaslucaj, ce bi 
se na figurah kaj polomilo ali izgubilo, kar bi povrnil z ve- 
seljem. Porabil bi jih se to zimo (1563 1564), ko se zacne 
tiskati vse sveto pismo, ce Bog da. Po uporabi jih povrne 



>*) „sonderlich be! den betruebten vertruekten Christenn Inn hungern 
Crabaten vnnd anderen daran stofienden landenn. 

Kostrencic navaja pismo le po vsebini .str. 179, CVIII.), pisano dne 
7. maja 1563. 

'*) Kostrencic, str. 182, CXIl. 

>5) Kostrencic str. 185. CXX. 

'«) Ungnad misli 1. izdajo svetega pisma s podobami. ki je izsla 
leta 1560. v zalozbi tiskarjev Feyerabend, Zopfel in Rasch. 

*') Konzul je ponujal 200 gld., ce se mu posodijo figure. O tem 
se govori v sodni razpravi pozneje, str. 53. 

51 4* 



neposkodovane, kakor jih prejme. vsem tern bo jim po- 
drobneje porocal Koiizul, ki mu naj mestni ocetje zaupajo, 
kakor njemu (Ungnadu) samemu in naj so mu usluzni in pri- 
jazni V tej stvari' ki je Bogu v hvalo in mnogim Ijudem v 
blagor. Bog jim te skrbi gotovo ne pusti brez povracila. 
Ungnad jim obeta svojo usluznost in prijaznost, voljan, postreci 
mestnemu svetu, kadar bo nanesla prilika. 

To je vsebina druge prosnje, s katero se pojasnjuje ne- 
koliko tock v odgovoru mestnega sveta. 

7. Koncept f r an kf u rtskega odgovora, ki nam 
je znan ze iz Kostrenciceve zbirke, se tudi se hrani v arhivu. 
Kot koncept je seveda pisan zelo slabo. Mnogo se je crtalo 
in popravljalo v njem. Potrebno je, da se navede kratka vse- 
bina tega pisma. 

Mestni ocetje so prejeli Ungnadovo prosnjo s poslanimi 
vezanimi knjigami in tudi ono posebno pismo, ki ga je pisal 
zaradi svetopisemskih figur. Z osobitim veseljem so citali, da 
se je lotil Ungnad takega lepega dela, ter upajo, da ga po- 
polnoma dovrsi, k cemur mu naj podari Bog pomoci, moci in 
dolgega zivljenja. Tudi oni hocejo dati prispevek iz svojega 
malega premozenja in so izrocili Stefanu Konzulu 200 gld. 
Radi bi dali vec, toda Ugnadu samemu je gotovo znano, da 
imajo V zadnji dobi polno strasniii bojev, obleganj in nebrojno 
drugih neprijetnosti, ki so jih gmotno oslabile.^^) Prosijo torej 
Ungnada, naj sprejme ta drobni prispevek in ga porabi v pro- 
speh svojega krscanskega dela. Da stori tako, o tem celo nic 
ne dvomijo, zatorej jim ni treba niti potrdila niti racuna, niti 
ne iscejo nikake slave. Kar p^a se tice svetopisemskih figur, o 
tem bo mu porocal gospod Stefan, ki se je sam osebno po- 
gajal z lastniki tistih figur. V drugih stvareh so zopet radi na 
uslugo. V torek, dne 14. septembra 1563. 

8. Kaj je porocal Konzul Ungnadu? Bog ve cesa ni do- 
segel, kerje pisal po osmih mesecih Ungnad drugic 
frank furtskemu magistratu zaradi figur. 

Dne 10. aprila 1564. je pisal namrec pismo s to-le 
vsebino: 

Prejel je odgovor od mestnih ocetov, pisan dne 14. sep- 
tembra 1563., in 200 gld. dne 20- septembra 1563. po Konzulu 
Stefanu. Zahvaljuje jih za lepo pomoc, ki jo^ jim povrne Bog, 
Drugic pa prijazno opozarja gospodo, da Stefan ni prinesel 
nobenega odgovora od onih oseb, ki imajo svetopisemske fi- 

'**) Mesto Frankfurt je resnicno bilo gmotno propadlo, ker je mo- 
ralo po smalkaldski vojski skrbeti za cesarske posadke, razen tega pa je 
imelo izrednih vojnih troskov cetrt milijona gld. Tudi vojna leta 1552. je 
prinesla Frankfurtu nova bremena (gl. Archiv fiir Frankfurts Geschichte 
und Kunst, 4. sesitek 1847, str. 114 n., 131 n). 

52 



gure.^'') Sedaj posiija zaradi te in drugih reci svojega slugo in 
konjarja v Frankfurt, da se pogodita z doticnimi osebami, ce 
bi se mu posodile figure. Zelo pa ga skrbi, da mu figur 
najbrz ne bodo hoteli posoditi — kertako je razumel Konzula. 
Figure so pa vendar zelo potrebne. ker bi se knjige s slikami 
brezboznim Hrvatom mnogo bolj prikupile; zato prosi prijazno 
in iskreno mestne ocete, naj mu jih preskrbe. Ce jih ni mozno 
drugace dobiti, naj se kupijo. Iskreno prosi gospode, naj jih 
piacajo, ako bi jim ne bilo prevec z ozirom na prejsnji veliki 
dar, in naj jih podarijo njegovemu krscanskemu podjetju za 
vecen spomin. Bog jim povrne to dobroto drugje tisockrat in 
tudi oni, ki bodo citali te knjige, bodo hvalili in slaviH nji- 
hovo zrtev. — Kjerkoli bi lahko storil gospodi kako prijaz- 
nost, dobroto ali uslugo, bo to storil vedno rad in voljan. V 
Urahu dne 10 aprila 1564. Podpisani so Ungnad, Dalmata 
in Konzul. 

To pismo sta oddala Ungnadova sluzabnika v Frank- 
furtu V torek, dne 18. aprila 1504. 

Kaj se je zgodilo in kako se je ugodilo Ungnadovi zelji, 
tern molci arhiv. Ungnad odsle ni vec pisal v Frankfurt. 
Smrt mu je pretrgala pozrtvovalno delo se koncem istega 
leta. — 

Prav verjetno pa je, da se je mudil Stefan Konzul se je- 
seni 1564. leta zopet v Frankfurtu zaradi teh slik.-") 

9. Zadnjic pa se imenuje Ungnadov trud za svetopisemske 
podobe — pred sodiscem. 

Frankfurtski tiskar David Zopfel je prejel dne 10. julija 
leta 1563. v Strassburgu 450 gld. kot kaparo (zadav). ki mu 
jo je izrocil Wendel Rihel ob neki kupciji. Zopfel pa je umrl 
decembra istega leta. Dne 25. avgusta leta 1565. tirjajo Rihe- 
lovi upniki, naj jim vrneta varuha Zopfelovih otrok tisto vsoto. 
Varuha Tomaz Drechsler in Janez Wolff (tudi tiskar) pa sta 
izjavila. da imata 400 gld. skode, ker sta pokojna David 
Zopfel in vdova Rascheva zanemarjala trgovino in tiskarno od 
Velike noci do jeseni leta 1563, („Handell vnnd Truckerey 
lassen still stehen"). Razen tega jima je uslo v tej dobi 200 gld., 
ki jih je ponujal neki ogerski Freiherr Hans Ungnadt, bivajoc 
takrat v Urahu na Wiirtemberskem, da bi se mu prepustile na 
posodo svetopisemske figure za tisk njegove „Biblije uff Cra- 
batische vnd Zirulische sprach.""-^) 

*^) To so tiskarji Feverabend, Zopfel in Rasch. 

2") Elze, Primus Trubers Briefe, Tubingen 1897, str. 425: Ungnad 
pise Trubarju dne 20. septembra 1564: „Ihr habt herrn Stephan ein 
Schreiben gethan, das hab ich eroffnet. Er ist aber zu Frankfurt." 

^') Gl. Archiv f. Frankfurts Geschichte und Kunst, Neue Folge, 
herausgeg. v. d. Vereine f. Gesch. und Alterthumskunde zu Fr. a. M. 
VII. Band, 1881. 81. 16—21 der Acta Wendell Ruells von Strassburg Cre- 
ditcrn contra Dauid Zepflins Kinder vormunder. 

53 



Besedilo te tirjatve, ki slucajno imenuje Ungnadovo po- 
nudbo, nam pravi jasno, da je poniijal Ungnad ze leta 1563. 
to veliko vsoto za figure. Z gotovostjo lahko trdimo, da se je 
vrsilo to pogajanje sredi septembra, torej takrat, ko se je 
Konzul prvic mudil v Frankfurtu. 200 gld. je Konzul prejel 
kot dar mestnega sveta in — 200 gld ponuja za figure. Zdi 
se, da je bil pooblascen, dati vse, kolikorkoli dobi od mest- 
nega sveta, da priskrbi za vsako ceno svetopisemske figure. 
Da se niti prvic niti pozneje ni mogia skleniti nikaka po- 
godba, tega je kriva skopost in zanikarnost njih frankfurtskih 
lastnikov.^-) 

Nekoliko besed se o knjigah, ki jih je poslal Ungnad v 
Frankfurt. Zaradi velike redkosti prviii jugoslovanskiii knjig je 
vazno, da vemo za vsak kraj, kjer se hrani kak iztis. 

Ungnadov dar se v Frankfurtu ne hrani vec v mestnem 
arhivu. Nasle pa so se knjige v javni mestni knjiznici. 

Izmed navedenih 15 knjig, ki jih je prinesel Konzul, se 
jih je naslo 11, in sicer vse razen abecednikov (glagolskega 
in cirilskega) ter laskih dveh (katekizma in avgsb. veroizpove- 
danja). Toda ni izkljuceno, da se hranijo se tudi te knjige 
skrite za kakim nenavadnim naslovom. 

„Ta pervi deil" je dobro ohranjena vezana knjiga z zlato 
obrezo in z zlatimi podobami na platnicah (Trubar na pred- 
njih, Konzul in Dalmata na zadnjih). Nemskega predgovora 
nima, kakor vec znanih iztisov.^^) Drugi primerek je v rdecih 
mehkih platnicah, tudi popoln. Po velikem uvodu sledi naj- 
prej „En regishter", potem sele „Ta evangeli". 

Tudi druge knjige so se skoro vse zelo dobro ohranile. 
Zlato obrezo in zlato sliko Trubarjevo, Dalmatovo in Konzu- 
lovo imajo slovenski „Ta pervi deil", cirilska in glagolska po- 
stila,^*) cirilski Loci communes in glagolsko avgsbursko vero- 
izpovedanje. Zlato obrezo imata tudi katekizma, 2^) 

V preproste bele platnice s crnimi slikami in brez zlate 
obreze so vezani glagolski Loci communes, glagolski Novi za- 
kon in cirilska avgsburska konfesija. 

-"^) Ob tej priliki se lahko opozori tudi na pogajanja, ki so se vr- 
sila med Slovenci in frankfurtskimf tiskarji zaradi svetopisemskih podob 
pozneje, ko se je imela tiskati Dalmatinova biblija. Poleg Egenolfovih 
figur so zopet najbolj mikale iste Feyerabendove. Gl. Elze, Primus Tru- 
bers Briefe, str. 551, 553 in 554. Juri Gruppenbach, tiskar tiibinski, na- 
znanja 23. IX. 1582 Dalmatinu, da se je s Feyerabendovimi zelo pridno 
pogajal za figure, da pa zahtevajo za posojilo 150 gld., „welches gar ein 
unbillig begehren", ker so njihove figure ze deloma obrabljene in ne vec 
tako krasne kakor nekdaj. Egenolfove so pozneje veljale 90 gld. 

■'•') Prim. Schnurrer str. 25. 

-*) Glagolska postila je ze precej oglodana in slike na platnicah so 
deloma nejasne. 

";) Cirilski katekizem je na hrbtu nekoliko poskodovan. 

54 



i 



Preseneti pa nas lahko cirilski Novi zakon, ki se tudi 
nahaja v knjiznici. Ko je odhajal Konzul prvic v Frankfurt, se 
ta knjiga ni bila dotiskana; obetal se je nje zvrsetek za osem 
dni. Tudi ta knjiga ima zlate slike na platnicah in zlato ob- 
rezo, toda nepopoina je in zelo poskodovana.^'O Najbrz je 
prisla nepopoina ze v Frankfurt. Pred Konzulovim odhodom 
se je bilo laiiko zvezalo, kar je bilo dotiskanih pol, in take 
se je darovala Frankfurtu tudi najnovejsa knjiga 

Te listine, knjige in slucajna tozba so spomin nasih prvih 
knjizevnih stikov s Frankfurtom. 



-«) Manjka naslov, ves nemski in del cir. predgovora; tega so 
se ohranili le zadnji trije list! (zacetek besedila : vazda napozelentje . .) 
Konca tudi ni. Zadnji list je Aa II. 

55 



Evangelij sv. Matevza v protestantskem 

glagolskem „Prvem delu Novoga Testa- 

menta^' iz I. 1562. 

Prof. Ivan Polovic (Kocevje). 



V svoji razpravi „Das dalmatinisch-serbische Missale 
Romanum der Leipziger Stadtbibllotek"^) je opisal prof. Les- 
kien knjigo, ki je cirilski prepis prve (iz 1. 1495.) ali druge 
izdaje (iz 1. 154:3.) Bernardinovega lekcionarja. V dodatku 
k svoji razpravi je navedel vec primerov, ki nam kazejo veliko 
slicnost med tern cirilskim misalom in protestantsko- 
glagolskimprevodom evangelijev iz 1.1 562. 
Zato se mu ni zdelo neverjetno, da sta poznala Anton Dalmata 
in Stjepan Konzul, prirejevalca protestantskega glagolskega 
prevoda, enega imenovanih tiskov (iz 1. 1495. ali 1543.). Raz- 
pravo koncuje Leskien z besedami: „Wer diese [namrec lekc. 
iz 1. 1495. in 1543.] einsehen kann, wird nach den von mir 
mitgeteilten Stiicken leicht constatieren konnen, ob es der Fall 
war Oder ob Abweichungen vorkommen, die darauf schlieBen 
lassen, daB jene Manner eine andere handschriftliche Redak- 
tion beniitzten." 

To Leskienovo domnevo omenjata mimogrede Resetar^ 
in Oblak^); Vidic pa misli na moznost dokaza, da se hrvatski 
glag&lski protestantski prevodi evangelijev naslanjajo na stare 
hrvatske cerkvenoslovanske prevode*). In bas Vidiceva misel 
me je napotila, da sem se lotil raziskavanja v tej smeri, Izku- 
sal sem dognati vire, iz katerih sta zajemala 



») Ber. u. Verb. d. kon. sachs. Ges. d. Wiss. zu Leipzig. Piiil.-hist. 
Gruppe, 33. Bd. 1881. 

2) Arch. f. si. Phil. Xlll. str. 184. 

3j Ljublj. Zv. XV. str. 314. in Arch. XVIII. str. 239. 

*) Nekaj o razmerju slov. Trub. spisov k prot. hrv. knjigam (Let. 
Mat. Slov. 1898. str. 128). 

56 



Anton Dalmata in Stjepan Konzul. pri- 
rejajoc „Prvi del Novoga Testa m-enta" 
iz 1. 1562., in sem prisel do zanimivih zakljuckov ; za sedaj 
objavljam samo rezultate svoje preiskave na podlagi Ma t e v- 
zevega evangel ij a. 

Da dobi razpravica trdnejso podlago, hocem najprej po- 
dati kratko zgodovino prevodov sv. pisma pri Hrvatih. 

Sluzbo bozjo na cerkvenoslovanskem jeziku sta uvedla 
pri Hrvatih ze sv. Ciril in Metod ali pa njiju najblizji ucenci 
in nasledniki, ki so pobegnili z Moravskega in iz Panonije. 
S sluzbo bozjo so prisli k Hrvatom obenem tudi cerkvenoslo- 
vanski prevodi sv. pisma (razen nekaterih delov) in obrednih 
knjig, ki sta jih bila priredila slovanska apostola za moravske 
in panonske Slovane po grskih izvirnikih. Nikjer se nic ne 
poroca o kakem novem prevodu sv. pisma na cerkvenoslo- 
vanski jezik ; hrvatska tradicija pripisuje te prevode soglasno 
sv. Cirilu in Metodu'')- 

Kmalu, mogoce ze za sv. Metodija, kakor misli Jagic*^), 
ali pa po mnenju Mihajlova") sele proti koncu 11. stoletja, se 
je zacel iztocni obred priblizevati zapadnemii, rimskokatolis- 
kemu ; v tem smislu so se seveda izpreminjale tudi obredne 
knjige. Lahko recemo, da so bill za protestantskih pisateljev 
(v 16. stoletju), kar se tice obsega, teksti cerkvenoslovanskih 
in latinskih obrednih knjig skoro v vsem enaki. Posebe o od- 
lomkih sv. pisma za nedelje in praz.'iike razvidimo to jasno, 
ako primerjamo Berciceve „Ulomke sv. pisma", cerkvenoslo- 
vanske odlomke v Bercicevi „Citanki" in Jagicevih „Primerih 
II." s tekstom latinskih cerkvenih knjig in hrvatskih lekcio- 
narjev. 

Ze zgodaj. najpozneje v 14. stoletju, so se zacele v cer- 
kvah z rimskokatoliskim obredom prevajati epistole in evan- 
geliji na narodni jezik. Prevajalo se je neposredno iz latinskih 
obrednih knjig, kakor je dokazal Maretic pred vsem iz latin- 
skih besed, ki jih je prevoditelj napacno razumel*). O cerkve- 
noslovanskem vplivu se po Mareticevem mnenju skoro ne more 
govoriti, razen v par oblikah na nekaterih mestih : slavisi, 
cesar, cesarstvo . . . Vendar bi se morala stvar se enkrat pre- 
iskati, zakaj cerkvenoslovanski vpliv je gotovo znatnejsi; poleg 
lastnih imen (Isus, Irud, Ivan, Jakov . . .), ki se rabijo kakor 



*) F. M I h a j 1 V t, K-b voprosu o literaturnomt nasledii svv. 
Kirilla i Mefodija etc. (Russkij Filol. Vestniki, tom-t 51. str. 1 d.). 

B r z , Crtice iz hrv. knjiz. I. str. 104. 

«) Glagolitica, str. 6.-8. 

') L. c. str, 33. 

*) Lekcionarij Bernardina Spljecanina, po prvom izdanju iz 1495. 
izc'.ao T. Maretic (Djela Jugoslav, akad. 1885 1 str. XII.— XIII. 

57 



V cksl.^) literaturi, nahajamo v lekcionarju na odgovarjajocih 
si mestih se oblike, kakor n. pr. padet, pridet, odpuscajut se... 
Navajam natancneje samo sledeca dva primera : pogl. 
7,19 ima B e r n. : posicet se i u ogan vrzet se; po Bern, 
stoji V K n z.: posicetse i voganj vrzetse. C k s I. : posecet se 
i V ogaiib vvrzet se. Pogl. 8, 12 ima Bern.: a sinove ovoga 
kraiefstva izrenut se, K o n z. : a sinove ovoga kraljestva izre- 
nut se. C k s 1. : a sinove cesarstvie izrenut se. 

V 15. stoletju imamo ze tri redakcije lekcionarja : najsta- 
rejso nahajamo v lekcionarju zaderskem, drugo v lekcionarju, 
ki ga je dal prvic tiskati 1. 1495. o. Bernardin Spljetski, v 
drugi izdaji pa Zborovcic 1. 1543. (Bern.), tretjo pa v lekcio- 
narju, ki ga je prepisal 1. 1508, Dubrovcan Niksa Ranjina. 
Razen teh popolnih lekcionarjev in v zacetku omenjenega ci- 
rilskega prepisa se je ohranilo se nekaj odlomkov. Najbrz iz- 
hajajo vse te redakcije iz iste matice. Nekje v hrvatskem Pri- 
morju je bil preveden lekcionar iz latinskega in ta prevod se 
je prepisoval za razna primorska mesta. Pri tern prepisovanju 
se je prvotna oblika cimdalje bolj menjavala. Menjale so se 
oblike, besede, cell stavki, pogosto tudi slog, ker je vestnejsi 
prepisovalec pogledal v latinski tekst in videl, da njegova 
predloga ne odgovarja natancno latinskemu originalu^"). 

Protestantskima pisateljema torej ni bilo vec treba le- 
dine orati ob prirejanju Novega testamenta. 

Poleg cerkvenoslovanskega in hrvatskega prevoda lekcio- 
narjev sta imela seslovenskega Trubarjevega., 
ki sta ga lakko porabila, saj pravita sama (v hrvatskem pred- 
govoru k „Prvemu delu Nov. Test.), da „kranjski jezik s hr- 
vackim jezikom mnogo se sklada, tako da jedan hrvackoga 
jezika clovek upotrebe more jednoga Kranjca razumeti." 

Ali sta rabila hrvatska prirejevalca te vire in katere druge 
poleg teh ? 

V nemskem predgovoru k „Prvemu delu Nov. Test." 
pise Trubar: „Wie wir haben vnnd gebrauchen gleichv^ol mehr 
dann ein Lateinische, Teutsche vnnd Walische (vnnd von 
wegen etlicher alten Windischen worter ein Behomische) Doll- 
metschungen der Bibel, aber wir halten uns vnnd volgen am 



s) C k s 1. ^ cerkvenoslov. prevod sv. pisma hrvatske recenz. v Ber- 
cicevih „Ulomcih." 

K o n z. = Konzulov in Dalmatov prof. glag. prevod Novega test, 
iz 1. 1562. 

T r u b. = Trubarjev „Ta perui deil tiga Noviga testamenta' iz 
leta 1557. 

Bern. = Bernardinov lekcionar v Mareticevem izdanju. 

V u 1 g. = vuigata. 

1") Resetar, Primorski lekcijonari XV. vijeka (Rad jugosl. ak. 
'='V4« str. 81). 

Medini, Povjest hrv. knjiz. str. 8.-9. 

58 



Maisten des Erafimi und Lutheri Translation." (Gl. gori Lo- 
karjev clanek!) Kakor bomo videli, ta Trubarjeva trditev, 
zlasti nje zadnji del, ne velja popolnoma za prot. glag. pre- 
vod, ampak za njegovega slovenskega, ki se tesno oklepa 
Lutrovega. 

Vaznejse je, kar pravita prirejevalca sama v hrvatskern 
predgovoru : „Zaceli^O jesmo Novi Testaments vani. izt naibo- 
lega Latinskoga, Vlaskoga, Nemskoga i Kranjskoga tlmacenja 
u Hrvacki jezikt tlmaciti . . . 

Mi paki takajse ijure dobro znamo, da vsakomu ovo 
nase tumacenje, i ova nasa slova nebude ugodno. Nato vi 
predragi dobri Kristiani Hrvate znajte, da jesmo s tim nasim 
tumacenjem vsim slovenskoga jezika Ijudem sluziti hoteli, naj- 
prvo vam, Hrvatom i Dalmatinom, Potom takajse Bosnakom, 
Bezjakom, Srblanom i Bulgarom . . . Toga radi jesmo va ovo 
nase tumacenje ove priproste, navadne. razumne, obcene, 
vsagdanje, sadasnjega vremena besede, koje Hrvate, Dalma- 
tini, i drugi Slovene!, i Kranjci najvece vanjih govorenju go- 
vore, hoteli postaviti ... Da nesmo paki povsuda svih besed, 
kakono uvasih Misalih i Brvialih stoi vaovo nase tlmacenje 
postavili, to jesmo volno ucinili, zato da v dosta Mestih u 
Misalih naslismo pismenim nacinom (kako niki prave) pisano 
ili nikim tujim nerazumnim jezikom, kako sami znate, i ne- 
kude krivo tlmaceno." 

Analiza teksta pa mi je dala sledeci rezultat: 



I. 

Posamezna poglavja evangeljskega teksta niso razdeljena 
na verze, ampak na vecje oddelke, ki imajo na robu kratke 
sumarije. Ti sumariji se v prot. glag. pre- 
vodu skoro povsod zlagajo s Trubarje- 
V i m i. Tupatam so vzporedna mesta citirana v drugem redu 
ali je pa kako drugace kaj malega popravljenega : vsebina 
razsirjena, okrajsana ali kaka manj znana beseda opisana. Na 
razlicnih mestih je usla hrvatskima pisateljema tudi kaka spe- 
cificno slovenska beseda ali oblika in clenek, ki se ga sicer 
skrbno ogibljeta. Tudi sta vcasi napacno razumela slovenski 
tekst. 



") Transkribiram glagolski tekst natancno po originalu v sedaj 
navadnem hrvatskern pravopisu (ju, e (e) = ja, j, c, c, sc). Polglasnik je, 
kakor navadno v cksl. knjigah, samo eden = I in se rabi zelo redko ; za- 
znamujem ga z b. — Crtica nad soglasniki kakor r, k . . . je odpadla iz 
tipografskih vzrokov. 

59 



Primeri : 

Pogl. 2 A.i'^) 
T r u b. K o n z. 

Kadai inu kei ie Criftus royen. Kadi i kad Isukrst rojen jest, 

Tiga ty Vuzheni bogati Aydie is toga ti uceni bogati Pogani iz Per- 
Persie, kir Sonce vshaie, ifzheio, zie odjstoka iscu, Mole i daruju. 
molio, daruio. Luc. 2, Nu 24; Mih. Lu 2, Cislo 24; Mihea 5; Ivan 7. 
5; Joh. 7. 

Pogl. 5 B. 

Pridigary imaio foliti te ludi inu Pripovidavci imaju soliti Ijudi, i 

nim fueititi luukom. Criftus ie vfe njim svititi znaukom. Isukrst je sve 

sapuuidi dopolnoma doperneffal. zapovedi napuno zvrsil. 

Marci 9, 4; Luce 14, 8, 16; Mar. 4, 9, 14, 16; Filip. 2; 1 

PhiL 2; 1. Pet. 2; Jac. 2. Pet. 2; Jakov 2. 

Popolna odvisnost glagolskega teksta od Trubarjevega 
se pa posebno jasno razvidi iz mest, kjer sta hrv. prirejevalca 
napacno razumela Trubarja, n. pr. pogl. 3. B Trub.: vuzhe- 
nike, Konz.: ucenike. Ucenik pomeni v slovenscini ucitelja, 
V hrvascini pa ucenca; hrvatska pisatelja piseta napacno pod 
Trubarjevim vplivom ravnotako 7. C „ucenici" in 24. B za 
Trub. „falshi Vuzheniki" Konz.: krivi ucenici (falsche Lehrer); 
26. A stojizaTrub. „vuzheniki" priKonz.: „pisci". Navadno 
pa pomeni Konz. ucenici pri Trub. iogri (junger). 

Trub.: S. Petra Polnico, Konz.: Svetoga Petra nemoc- 
nicu 8. B. Polnica pomeni pri Trubarju tasco. Hrvatska pi- 
satelja sta besedo zamenjala z bolnico. in sta tako napisala 
nesmlsel. V doticnem evangeljskem tekstu imata prav: punica.") 

Drasticen je tudi sledeci primer: Trub.: pred Shoflimi^^) 
Deklami inu HIapci, Konz.: pred Biskupi, Rabinjami i slugi 
26. I. Mislila sta, da je „shcoflimi" druzilnik besede shcof, pa 
je Ie svojilni pridevnik = skofjimi. Napacno sta tudi razumela 
Trub.: Te bodo Aydi ferdamnouali, Konz.: ti isti budu po- 
gane sudili 12. D; Trub.: inu ga pusti vlouiti, Konz.: i uci- 
niga ubiti 26. G; Trub.: inu byen, Konz. iubien 26- H, kar 
vse nasprotuje vsebini evangeljskega teksta. Vse kaze, da su- 
mariji niso bili sproti pisani, ampak sele, ko je bil ves pre- 
vod koncan, in v naglici, tako da prirejevalca nista utegnila 
pogledati v doticni evangeljski tekst. 

Jezik V sumarijih se znatno razlikuje od jezika v evan- 
geljskem tekstu : slovenski vpliv je v sumarijih veliko vecji. 
Konzul ima mnogo besed in oblik, ki se nam zde samoslo- 

■2) Sumariji posameznih poglavij se v obeh tekstih zaznamujejo s 
crkami A, B, C . . . 

*) Polt, s-poi, poltn. Beseda je tudi hrvatska. Ur. 

'") Pogresek za: Shcofiimi. 

60 



venske, lahko iz svojega istrskega narecja; znaciino pa je, ce 
stojijo V slovenskem in hrvatskem tekstu na istem mestu iste 
besede in oblike. 

Besede. Tr Lib. pise offri, Konz. ofri 23. B. V doticnem 
oddelku evangelija stoji za Trub. offri Konz. zlato. Trub. 
lotri, Konz. lotri 23. C; Trub. sonce, Konz. sonce 27. 
F; Trub. rezh, Konz. ric (v pomenu: stvar) 12. D in 17. B; 
Trub. hudu gre, Konz. zlo gre 5. A; Trub. Pryti (er 
droht) Judom, de nih rezh bude zhedale hushi, Konz. Priti 
zudiem da njiii ric bude ca dale hue 12. D; Trub. Criftus, 
Konz. Kristus 15. B, drugje pa stoji povsod Isus, Isukrst ali 
Isukarst. 

Oblike. Trub.: po fodnim dneui, Konz. po sudnim 
dnevi 20. C Trub. po vfim fueitu, Konz. po vsim svitu 24. 
A. Trub. od sodniga dne, Konz. od sudnjiga dne 24. B. 
Trub. k fodnimu dneuu, Konz. ksudnjimu dnevu 24. D. 

Veckrat stoji dvojina, tako za Trub. sdueima rybama, 
Konz. zdvema ribama 14. B. Trub. Dua Jogra proffita, 
Konz. Dva Ucenika prosita 20. C Trub. : od dueiu finu, 
Konz. od dviju Sinu 21. E- Da je nista bila prav navajena, 
kaze sledeci primer: Trub. Dueima Vernima slepzama, Konz. 
Dvima vernim slipcem 2<>. D. 

Clenek. Trub.: ty Vuzheni bogati Aydie, Konz.: ti 
uceni bogati Pogani 2. A. Trub. timu kushtnimu vprashanu, 
Konz. tomu himbenomu upitaniju 22. B. Trub. ty Verni, 
Konz. ti verni 24. A. Trub. Spofna de ie on ta praui Criftus, 
Konz. Spozna da je on ta pravi Jsukrst 26. H. 

Veckrat se prevaja clenek z ovi, n. pr. Trub. S to per- 
gliho od . . . Konz. Zovu priliku od . . . 21. E, F. 22. A in 
25. A, B; Trub. od tih Deffet Diuiz, Konz. od ovih deset 
Devoek 25. A; Trub. fteimi prauimi Vernimi, Konz. zovimi 
pravimi vernimi, 25. A; Trub. od tih Centou oli Funtou, 
Konz. odovih talenat 25. B. 

J e d a n stoji brez potrebe po Trubarju. Trub.de ie on tudi 
en Gofpud zlies smert, Konz- da jest on takoje jedan gospo- 
din zverh smrti 9. D. 

Na mnogih mestih razsirjata. malokdaj okrajsujeta hrv. 
prevajalca vsebino in opisujeta (glosiratai manj znane be- 
sede, n. pr. : Trub. na nih dum, Konz. na njih stan i 
dom 2. C; Trub. posti 40 dni, Konz. posti 40 dni i 
40 noci 4. A; Trub. fe fprauiti. Konz. spraviti ili smi- 
ritise 5. C; Trub. hynauske pofte, Konz. hinbene i lici- 
mirske poste 6. C; Trub. prauim proshnaucem, Konz. pra- 
vim molecim i prosecim 7. B. Trub. Summa vfiga pifma, 
Konz. summa i stan vsiga pisma 7. B; Trub. vfem prauim 
Pridigariem, Konz. svlm pravim i vernim pripovidavcem 10. 

61 



B; Trub. Idueina^*) Exempla, Konz. zdvimi nauci i eksempli 
12. A; Trub. kar ie Bug poltauil, Konz. stoje Bog naredil i 
postavil 15. A; Trub. Ityri taushent mosh, Konz. cetiri tisuca 
muzi i zen 15. E; Trub. hualiti, Konz. castiti i hvaliti 
21. B; Trub. v nebeffa, Konz. unebesa ili ukralestvo ne- 
besko 21. E. Pri Trub. manjka. Konz.: sulicu proboden 27. 
D. Za Trub. „na eni Galileiski gori" imaKonz.: „na jenoj 
gori" 15. D. Pri Konz.. manjka, Trub.: Criftus hozhe te 
sgublene ohraniti 18. A. 

V zadnjem sumariju (28. C) stoji pri Trub.: porozhi 
nim pridigati ta Euangelium vfem ludem inu te iste kerftiti 
Matii. 11; Job. 17,20; Mar. 16. Konz. ima: zapovidaim Evan- 
gelic . . . vse drugo manjka, ker stoji to na predzadnji strani 
na koncu, na zadnji pa ni vec bilo prostora za nadaljevanje. 

II. 

Pri prirejanju evangeljskega teksta sta imela 
prevoditelja pred seboj obenem : cerkvenoslovanski 
misal hrvatskerecenzije, Bernardinov lekcionar, 
Trubarjev sloven ski prevod izl. 1557. in vu Igato. 
Nista pa mehanicno prepisovala iz teh predlog, ampak sta jih 
vestno primerjala in porabila, kar se jima je zdelo najboljse. 

A. 
Najtesneje sta se naslanjala na Bernardinov lekci- 
onar^^); to je naravno, ker sta nasia v njem edini prevod sv. 
pisma na narodnem jeziku, v katerem sta hotela pisati; zakaj 
sama piseta, kakor smo videli (v predgovoru), da sta „liotela 
postaviti priproste, navadne, razumne, obcene, vsagdanje, sa- 
dasnjega vremena besede". Iz Bernardina^'') sta jemala ali n e- 
iz p re m e n j e no , ali pa sta . popravljala po cksl. prevodu, 
po Trubarju in po vulgati. 
P r i m e r i : 



>*) Pogresek za : fdueima. 

>s) Vprasa se : ali na prvo izdajo (iz 1. 1495.) ali na drugo (iz 
1. 1543.)? Stvar ni posebne vaznosti, ker se po Jagicevi sodbi (Arch. f. 
Slav. Phil. II. 72;-^), ki je imel v Odesi v rokah popoln eksemplar druge 
izdaje ta izdaja kar se tice jezika in vsebine, nic ne razlocuje od prve; 
samo tupatam se najde razlika v pravopisu. Maretic je primerjai za- 
grebski mepopolni) eksemplar druge izdaje s prvo, pa je nasel nekaj 
razlik ; skoda, da navaja samo tri iz Luk. evangelija. Iz teh primerov bi 
se dalo sklepati, kar je tudi sicer verjetnejse, da sta rabila protestantska 
pisatelja drugo izdajo (iz 1. 1543.). Prva izdaja ima Luk. 22. 21: na 
stoli; druga; na stolu in Konz. tudi: na stolu. Luk. 22.35 stoji v prvi 
izdaji : Ne, nistare, v drugi samo*: nistare, in istotako tudi Konz. Iz 
tretjega primera Luk. 22.51 se ne da nic sklepati, ker prevaja Konz. 
„doselu" prve in ,dosle" druge izdaje po Vulg.: do ovde (usque hue). 

i«) V Bernardinovem lekcionarju (in cksl. niisalih) se ne nahaja ves 
Mat evangelij, marvec na pr. celo 2., 26. in 27. poglavje, ostalih pogla- 
vij (1., 4. — 25., 28) le oddelki. 

62 



K o n z. 

Pogl. 1 

Evo Anjel Gospodnji ukazase 
njemu usni govoreci : Osipe sinu 
Davidov, nemoise boeti vazeti kse- 
bi*^) Mariju tvoju zarucnicu; Jere 
zacetje ko unjoi jest, po Duhu 
Svetom e. 1 ona hoce poroditi sina, 
I budes imenovati ime njegovo 
Jsus-'J). Jere on hoce vciniti spasen 
plk svoi od grihov njili. 



Bern.'') 

20, 21. 

Evo angjel'8) gospodinj ukaza se 
njemu u sni govoreci: Osipe, sinu 
Davidof, ne hti se bojati vazeti Ma- 
riju tvoju zarucnicu, jere zacetje, 
ko u njoj jest, po svetom duhu 
jest: ona ce poroditi sina, i zvati ce 
se jime-') njegovo Isus, jere on ce 
uciniti spasen puk svoj od gri- 
hof njih. 



Pogl. 4. 3 



Pisano jest, Neusamom--} kruhu 
zive covik, da uvsakoi rici ka is- 
hodi iz ust Bosjih. Tada poe-») 
njega Deval u sveti grad, i postavi 
njega na vrh crikve, i rece nemu : 



Pisano jest : ne o samom kruhu 
zive covik, da o fsakoj rici, ka is- 
hodi Iz ust bozjih. Toda uzvede 
njega djavai u sveti grad i postavi 
njega na vrh crikve i rece njemu 



Pogl. 6. 24, 25. 



Nemorete Bogu sluziti i Mamo- 
nu^*): Zato govoru vam, ne mojte 
skrbiti zivotu vasimu'-'j ca budete 
blagovati i pit!, ni tilu vasemu 
cimga hocete oditi: Nili zivot veci 
nere pica, i tilo nego odica? 



Ne morete bogu sluziti i djavlu. 
1 zato govoru vam: ne mojte se 
pecaiiti zivotu vasemu , ca cete 
blagovati, ni tilu vasemu cim cete 
se oditi. Ni li zivot veksi nere pica 
i tilo nere odica? 



Pogl. 17, 1—4. 



. . . i preobrazil se jest pred 
njimi, i prosvitlise obraz negov ka- 
kono slnce-"^), i svite negove ucini- 
sese bile kako svitlost-'). I evose 
prikazase Moisei, i lie snjim govo- 
reci. Odgovorivsi tada Petar, rece 
Isusu. Gospodine dobro e nam 
ovde biti, ako hoces, neka ucinimo 
ovdi tri krovi-^^), tebe edan, Moiseju 
edan, i Ilii edan. 



. , . i priobrazi se prid njimi. I 
prosvitli se obraz njegof kako sun- 
ce, a svite njegove ucinise se bile 
kako snig. I ovo se ukazase Mojzes 
i liija s njim govoreci. Odgovori 
tada Petar i rece Isusu : Gospo- 
dine dobro jest nam ofde pribivati; 
ako hoces, neka ucinimo ofde tri 
pribivalisca, tebi jedno, Mojzesu 
jedno, a Iliji jedno. 

") Pisem natancno po Mareticevi transkripciji, ki jo zago\arja v 
izd. Bern. lekc. str. XIV. i. d. Namesto znanega znaka za omehcani „n" 
pisem ,nj". 

»8) Ta obiika stoji v prvi izdaji, ki jo je ponatisnil Maretic, tretja 
(iz 1. 1586.) ima anjel, tako najbrz tudi druga, ker je po 
njej, ne po prvi, prirejena tretja. Prim. Maretic 1. c. str. IX. 

'9) Po Trub, ki ima edini (poleg Lutra) ta dostavek. 

^'') Vulg. Et vocabis nomen eius lesus. 

-') Tretja izd. pise ime, tako najbrz tudi druga. Gl. op. 18. 

^') Vulg.: non in solo pane. 

*3) Cksl.: Tagda poett i di.eval. 

^*) Na robu: bogastvo. 

-^) Trub. Ne skerbite nashimu shiuotu. Odtod tudi v Konz. ne- 
hrvatska obiika: vasimu. 

=*«) Cksl. since. 

2') Vulg. ima na robu: lux; Trub. luzh, Cksl. snegt. 
. 28j Na robu: prebivalisca. 



63 



To seveda niso vsi primeri ; a ze ti dovolj izpricujejo 
vpliv Bern, lekcionarja. Pripomniti pa moram, da prirejevalca 
zlasti od 20. p g 1. pa do k o n c a (28. p o g 1.) skoro kar 
prepisujeta iz lekcionarja; drugje pa, zlasti od 13. do 20. 
p g 1. , bolj odstopata od njega. Popravljata, kakor sem ze 
omenil. pocerkvenoslovanskem prevodu hrv. re- 
cenzije (v misalih,) po Trubarju in vulgati. 

Govoriti mi je najprej o cksl. vplivu. Stvar je pravza- 
prav lahko umevna: prirejevalca sta bila, kakor vemo, glago- 
Ijasa, znala sta torej, ce ze drugega ne, vsaj citati glagolske 
knjige. 

Tudi sta ze zavoljo pismen morala imeti v rokah kak 
glagolski misal. Pa katerega? Poglejmo, kaj stoji-o tern v hr- 
vatskem predgovoru : 

„. \ . Vi znate osce da slova Glagolska, ni Ciruliska 
povsuda ednako se nepisu. Mi esmo svetom dosta razumnihb 
i ucenjihB, Latinskimt i Hrvackimt ezikomt Hrvackiht pisac, 
tere njiht pria pisanjemt gledajuci na onu staru Hrvacku 
stampu u Brvialih i Misalih, ova slova od dobriht i 
umetliviht nemskiht. Mestar cinili izdlesti, izseci, tere izliti..." 

Iz navedenih besed se da tezko dolociti, kaj mislita pod 
„staro hrvatsko stampo". S sigurnostjo bi se stvar dognala, 
ko bi se primerjal protesta ntski prevod z vsemi 
glagolskimi misali in brevirji, tiskanimi do one 
d o b e. Meni to se ni bilo mogoce, zato mora ostati vprasanje 
za zdaj nereseno. Slutim pa, da sta prirejevalca imela pred 
seboj misal, ki ga je priredil za tisk 1. 1528. franciskan Pavel 
Modruski v Benetkah po prvotisku iz 1. 1483.*) 

Cerkvenoslovanski vpliv se kaze pred vsem v pravo- 
pisu. Polglasnik rabita, pa zelo redko, kakor pravita (v pred- 
govoru) „svetomB dobrihb Hrvatov, Latinskoga, grckoga, i Eu- 
reiskoga pisma uceniht .... zastoda va stenjumalo 
ili nistar prude nego da priprostihbljudimute". 
V predgovoru jih je vec, in sicer ravno tarn, kjer pravita, da 
je nepotreben, kakor da bi hotela to ad oculos dokazati. V su- 
marijih sem ga nasel samo dvakrat : ISt (27. B in 28. A), na- 
vadno se pa pise ISUS ali Isus, Isukrst ali Isukarst, okrajsano 
ISH. V evangeljskem tekstu (v celem Matevzu) se pise pol- 
glasnik V sledecih primerih : 

Pogl. 15.19: pomislente; 11.18, Di>evla; 17.17: dteval, in 
25.41 Dtevlu (sicer brezta); 21.19: listi>e; 21.21, 21.24, — 22.37, 
23.1 in 24.4: Isust; 21.23: oblastbju; 21.31 in 22.29: Bozte 
(sicer navadno: bozie ali bozje); 21.35 Kamentujem (23.37 stoji: 
Kamenjem); 22.5: dugovante; 22.11 in 22.13: Kralb (sicer 
kralj ali kral); 22.14: da maloihi>e izabranih ; 12.15; ugovo- 



•) „Stari Hrvacki stampi" gl. belezko na koncu tega „Zbornika'! 

64 



rentju; 22.16 in 22.30: Bozti (navadno bozi alibozji); 22.23: 
uskrsnutBe; 22.31 : uskrisente (22.30: uskrseniju); 24.31 : Anbele 
(navadno: angele ali anjele). 

Najvec primerov je tore] iz 21. in 22. poglavja; vzroka 
ne vem. 

Sploh se kaze v pravopisu nekak dualizem med vplivom 
cerkvenoslovanskih glagolskih knjig in pisavo po narodni 
izreki. Tako piseta plk (cksl. plkb) in puk, tlmacenje in 
tumacenje, since in sunce... brez razlocka, celo v 
istem odstavku. Tudi oblike esi, ere . . . poleg jesi, 
j ere ... so po cksl., ravnotako n. pr. kamenie poleg 
kamenje, tebe poleg teb i , Eko v poleg J a ko v, moe 
poleg moja i. t. d., naposled predlog od, ki se pise tudi ot 
(cksl. ott) in pridevnik pravadan (cksl. pravadan) za Bern, 
pravedan in prafden. 

Lastna imena se pisejo vecinoma kakor v lekcionarju: 
navadnejsa v cksl. obliki (Ivan, Isus, Irud, Jakov . . .), tista 
pa, ki se rabijo redkeje, po vulgati, samo da se protestant- 
ska pisatelja v nekaterih slucajili se bolj naslanjata na vul- 
gato, n. pr. K o n z. Abias, vulg. Abias, Bern. Abija; Konz. 
Ozias, vulg. Osias, Bern. Josija. Vendar pa je usla pro- 
testantskima pisateljema tudi v takem slucaju cksl. qblika: 
pogl. 2.22: Konz. Vjudei, Cksl. v ijudei, Bern, u Zudiji; 
8.4: Konz. Moisei, Cksl. Moisei, Bern. Mojzes; 12.39: 
Konz. znamenje Ijune Proroka, Cksl. znamenie Ijuni proroka, 
Bern, zlamenje Jonne proroka, in 12.40,41 (dvakrat) : Konz. 
Ijuna, Cksl. Ijuna, Bern. Jona. 

Protestantska pisatelja sta pisala v prvi vrsti za pre- 
prosto Ijudstvo, zato sta marsikak izraz v lekcionarju, ki se 
jima ni zdel dovolj jasen, nadomestila z drugim, navadnejsim, 
pogosto iz cksl. teksta, n. pr. ima v pogl. 1.11 Bern.: u pri- 
miscenju (babilonskom), Konz.: upreseleniu po Cksl.: v 
preselenie, in 1.12 Bern.: po primiscenju, Konz.: po preselenju, 
Cksl.: po preseleni. 1.18 Bern.: prvo nego se uvitovase, 
Konz.: prvo negose znidose, Cksl.: prezde neze snidosta se. 
5.15 Bern.: i postave ga pod uborkom (sub modio), Konz.: 
i postavise pod spud, Cksl.: i polagajutb pod spudom. 6.26 
Bern.: skupljaju u vetere, Konz.: skuplaju uzitnicu, Cksl.: 
zbirajutL v zitnicu (Trub. : ute kashte). 

6.36 Bern.: i ova fsa nadodadut se vam, Konz.: i ova 
vsa prilozetse vam, Cksl.: i sie vsa prilozet se vamL. 7.15 
Bern.: a iznutra su vuci razdirati, Konz.: a iznutra su vuci 
razhitni, Cksl.: a vnutre sut vlci razhistni. 11.28 Bern.: na- 
prceni, Ko nz. : obremenjeni, C k s 1. : obremeneni. 18.24 Bern.: 
prida ga officijalom, Konz,: predaga mucitelem, Cksl.: preda i 
mucitelem. 22.15 Bern.: vice svecase, Konz: stvorise svet, 
Cksl.: svetb stvorise. 

65 5 



Za jasnost sta si toliko prizadevala, da sta zapisala na 
robu pod zvezdico se drug in celo tretji izraz, v tekstu iz 
lekcionarja, na robu pa iz cksl. teksta in narobe, zlasti v 
poslednjih poglavjih, n. pr. : 

2.22 Bern.: ki ucini pir, Konz. : ki ucini *svadbu (na 
robu:)* brak, pir, Cksl.: ize stvori brakb. — 23.37 Bern.: pi- 
plice, Konz.: *piplice, (na robu:)* ptence, Cksl.: ptence. — 
25.6 Bern.: nevistac, Konz.: '^nevistac, (na robu:)* zenih, 
Cksl.: zenih. — 25.10 Bern.: na pir, Konz.: *na pir (na 
robu:)* brak, Cksl.: na brak. — 26.50 Bern.: prijatelju, 
Konz.: *prietelju, (na robu:)* druze, Cksl.: druze. — 26.51 
Bern.: mac, Konz.: *mec, (na robu:)* noz, Cksl. noz. — 
26.55 Bern.: s maci i s palicami, Konz.: z meci i *s pali- 
cami, (na robn :) *drkoli, Cksl.: s oruziemt i z drkolami. — 
28.63 Bern.: hinac, Konz.: *lastac, (na robu:) hinac, Cksl.: 
lastac. 

Seveda nista vsakikrat samo iz tega vzroka jemala izra- 
zov iz cksl. teksta, ampak cesto tudi zato, ker sta jih bila 
kot glagoljasa bolj navajena, tako da so jima nevede usli pod 
pero, cetudi niso nic bolj jasni, n. pr. : 

5.46 Bern.: ocitnici, Konz. in Cksl.: mitari. 

6.18 Bern.: Otcu tvomu ki jest u sakrivenu, i otac tvoj 
ki vidi u skrovitu, Konz.: Otcu tvomu, ki jest votaine, i Otac 
tvoi ki vidi votaine, Cksl.: Otbcu tvoemu, ize estb v'taine, i 
otac tvoi videv te v'taine. 

8.4 Bern.: da pojdi i ukazi se redofniku, Konz.: da po- 
idi i ukazise Jereju, Cksl.: na idi i pokazi se ereomt. 

10.27 Bern.: pripovidajte na strihah, Konz.: pripovi- 
daite na krovih, Cksl.: propovedaite na kroveht. 

Zaim^ek cto se menjavasca (gl. n. pr. pogl. 10.26—29) 
in sto. „Cto" stoji vsega skupaj (v celem Matevzu), ako se 
nisem ustel, 36krat, „ca" tudi 36krat, „sto" pa 37krat. Namesto 
Bern. „dokle" se rabi nekolikokrat „doideze" (Cksl. don- 
deze in doideze) in za Bern, predlog cica veckrat po Cksl. 
navadno zapostavljen radi, n. pr. 24.9 Konz.: imena moga 
radi, Cksl.: imene moego radi, Bern.: cica jimena moga. 

Obi ike. Cksl. genetivi so: 15.27 Konz.: koje od 
trpezi gospodov svojih padaju, Cksl.: eze padajut ot trpezi 
gospodt svojihb, Bern.: Ke padaju od stola gospode svoje. — 
11.2 Konz.: dva od Ucenik svoih, Cksl: dva ot ucenik svoih, 
Bern.: dva od svojih ucenikov. — 16.14 Konz.: jednoga od 
Prorok, Cksl.: edinoga ot prorokb, Bern.: jednoga od proro- 
kof. — 25.32 Konz.: od kozlic, Cksl.: ot kozlicB. Bern.: 
od kozlicef. — Tretja oseba na — t. Tu ni nikake doslednosti. 
Vcasi stojijo te oblike na istem mestu, kakor v lekcionarju, 
vcasi jih ima lekcionar, Konz. pa ne in narobe. Navajam samo 
nekaj primerov, ki so potekli neposredno iz cksl. teksta. 

66 



10.17 Kon z. : teput vas, Cksl.: tepir^vi; vBern. manjka 
pogl. 10.16—22. — 15.4 Konz.: da smrtju umret, Cksl.: 
semrttiju umret, Bern.: da umre osujen. — 15.13 Konz.: iz- 
korenitse, Cksl.: iskorenit se, Bern.: izkoreni se. — 15.14 
Konz.: oba vemu padut, Cks 1. : oba v emu padut, Bern.: oba 
se u jamu upadu. • 

Dativ. absol. 13.25 Konz.: a specim Ijudem (doide 
neprietel), Cksl.: specu ze cloveku, Bern.: i kada spahu Ijudi. 

Naposled je cerkvenoslovanski slog: 



Konz.: 

Osanna Sinu Davi- 

dovu. Blagoslovlen-'») 

ki pride vinie Gospod- 

nje, Osan na va visnih. 



21. 9. 

Cksl.: 
Osanna Sinu Davi- 
dovu, blagoslovlen ize 
pride v ime gospodtne, 
Osanna vt visnih. 

21. 16. 



Bern.: 
Osana , slava va 
visnjih sinu Davidovu. 
Blazen,ki prijde u jime 
gospodinje. 



da iz ust ditinjih i 
onih, ki sasnu, izvrsil 
si slavu. 

vplivu, pa to mora 
tem lahko rece, d a 



da iz ust niladenac eko iz ustt miade- 

i sasucih svrsil esi nact i sasucihi. svrsih. 
hvalu. ^ esi hvalu. 

Se bi se dalo kaj povedati o cksl. 
za zdaj zadoscati. Vsekakor se po vsem 
sta se prirejevalca poleg Bern, lekcionarja naj- 
bolj ozirala na cerkvenoslovanski tekst. To po- 
trjuje tudi sledeci slucaj. Pogl. 10.16 — 22 manjka v 1. in naj- 
brz tudi v 2. izdaji Bern. lekcionarja, pac pa se nahaja v cksl. 
lekstu. In v teh par verzih je kar zaporedoma vec cksl. 
oblik: meju vlke; teput; vrh njih i zvrh narod (gen. plur.); cto 
(dvakrat); ksemrti. Celo v tekstu, ki ga ni ne v lekcionarju, ne 
V cksl. misalu, se dobio cksl. besede in oblike, n. pr. : 1.25: 
doideze; 11.19: Se (ecce); 12.4: jereom; 16.4: zlamenje Ijune 
proroka; 19.19: Poctui Oca, i mater; cto (14krat); 1.22: da 
isplnitse; 1.23: ca istlmacitse; 23.18 in 22: klnetse; kakih 
6krat: budet; 9.19: razderutse, prolietse, ohranetse, in na 
raznih mestih se druge take oblike. 

Vpliv Trubarjevega slovenskega prevoda. 

V pravopisu. Konz. Barrabas , Trub-: Barrabas, 
Bern.: Baraban, V u 1 g, Barabbas 27.16. — Besede in 
oblike. Razen tega, kar sem ze mimogrede omenil, se pogl. 
1.19 Konz.: nehtise nu raznesti, Trub.: nei hotel no refnelti. 
Bern.: nehtise nju propovidati. — 2.1 Konz.: mudri od 
Istoka, Trub.: ti Modri od lutroue deshele, Bern.: kralji od 
istoka (Cksl.: vlsvi ot istoka). — 6.19 Konz.: are i moli, 
Trub.: errya inu molli, Bern.: rja i trma. — 6.28 Konz.: 

29) V pogl. 23..39 ima Konz. tekst: Biazeni ki pride . . ., po Bern: 
blazeni, ki pride . . ., Cksl: Blagoslovlent . . . 



67 



Pogledaite na lilie, koje jesu na pole, Trub. : Pogledajte na 
te Lilie na tim polei, Bern.: Smislite cvitje poljsko. — 9.2 
K n z. : Budi dobre vole, Trub.: bodi dobre uole, Bern.: 
ufaj (Cksl.: upvai, Vulg: confide). — 14.22 K o n z. : I pre- 
mora Isus Ucenike svoje, Trub.: Inu lefus ie sdaici permoral 
fuim logrom, Bern.: zapovidi Isus ucenikom. — 18.26 Konz. : 
padsi doli tada sluga oni, Trub.: Ta hlapez pag pade doli, 
Bern.: Pokleknufsi tada pade sluga oni. — 23.5 Konz.: opo- 
minave listi, Trub.: opominaue liftike, Bern.: uresenja od 
zakona (Cks 1.: hranilisca, Vulg: phylacteria). — 27.16 Konz.: 
uznika razglasenoga. Trub.: resglaffeniga iednika , Bern.: 
uznika zamirita (Cksl.: narocita). 24.4 Konz. : da vas ki ne 
*zapela, (na robu?)* ne prelasti po Cksl. : ne prelastit, Trub.: 
de uas du ne fepela, Bern.: da vas nitko ne prihini. — 
26.18 Konz.: *Vazam, (na robu:)* Vazmenoga janjca, po 
Trub.: Velikonozhnu lagne, Bern.: vazam. 

Vsebino razporejata, popravljata in izpo- 
polnjujeta po Trubarju: 



5. 44. 



Konz.: 
Ljubite nepri- 
atelevase, dobro 
govoriteodonih, 
ki vas kunu, 
dobro cinite o- 
nim, koi vas ne- 
navide, moliteza 
onih ki vam sko- 
de i proganaju 
vas. 



Trub.: 

Lubite uashe 

fouurashnike, 

Gouorite tim 

dobro, kir uas 

kelnu, Sturite 
tim dobro, kir 
uas souurashio, 
Proffite za te, kir 
uasreshaluio inu 
preganeio. 



Bern.: 
Ljubite nepri- 
jateie vase, i 
dobro cinite o- 
nim, ki vas ne- 
navide, i molite 
za onih, ki vas 
progone i ki od 
vas zlo govore. 



Vulg.: 

Diligite inimi- 

cos vestros, be- 

nefacite his, qui 

oderunt vos et 

orate pro per- 

sequentibus et 

calumniantibus 

vos. 



7. 21. 

Konz: Trub : 

Koi cini volju Otca moga, ki na Kateri dei tu uolo muiga ozheta 

nebesih jest. kir ie v nebesih. 

Drugi teksti imajo tukaj dostavek: 



Cksl.: 
. . . otca moego, ize 
estt na nebesiht, t a 
vnidett v cesar- 
s tv o nebeskoe. 



Vulg.: 
. . . patris mei, qui 
in caelis est, ipse 
intrabit i n reg num 
cae lorum. 



Bern.: 

Ki cini volju otca 

moga, ki na nebesih 

jest, on ce ulisti u 

kraljefstvo ne- 

b e s ko. 

27.34 Konz.: I dasemu ocat piti zucjom zmisan, Trub: 
dado nemu effih pyti leltzhio fmeshan, Bern.: i dase mu 
vino piti smisano s zucju (Cksl.: vino, Vulg.: vinum). — 
20-22 Konz.: i krstom krstitise, skoim sam ja krscen, Trub.: 
inu fteim kerftom fe kerftiti, skaterim ieft bom kerszhen. — 



68 



Bern., Cksl. in Vulg. nimajo tega dostavka, ki je prisel v 
Konz. tekst preko Trubarja in Lutra iz grskega originala. 

Vpliv vulgate. 

Pogl. 2.6 Konz. : A ti Betleem zemla Judee, Vulg. Et 
tu Betlehem terra Juda, Bern.: A ti Betleme grade zudijski. 

8.27 Konz.: Kakov jest ovi, jere vetri i more poslusaju 
njega, Vulg.: qua lis est hie, quia venti et mare obediunt ei, 
Bern.: Koliko je moguc of, da vitri i more poslusaju njega 
(Cksl.: kolik sb estt . . ., Trub.: kai ie leta [a eniga Mosha, 
de . . .)• — 

13.24 Konz: Drugu priliku im postavi naprid govorec, 
Vulg: Aliam parabolam proposuit illis dicens; Bern in 
Cksl. tega nimata. — 18." Konz: Gore svitu pred zmutnjami, 
Vulg.: vae mundo a scandalis, Bern.: Jao Ijudem, ki smucuju 
i jao svitu cica smucenja. — 22.7 Konz.: *ljudomorce, na 
robu:) *uboice po Cksl. uboice, Bern, ubojice, Vulg.: ho- 
micidas. — 

25.9 Konz.: poidite bole k prodajucim, Vulg.: ite p o- 
tius ad vendentes, Bern.: pojdite brzo k prodajucim. 

Se bi se dobila kaka slicnost iz vulgate; vendar lahko 
recem, da sta prirejevalca v oddelkih, kjer sta imela na raz- 
polago tri slovanske tekste, primeroma malo vzela iz vulgate. 

B. 

Ostale oddelke, ki se ne nahajajo v lekcionarju (in cksl. 
misalih), sta priredila hrvatska prevoditelja po vulgati in 
Trubarju; na Trubarja se tukaj nekoliko bolj ozirata, zlasti 
zaradi jezika, ker razen njegovega slovenskega v tem delu 
nista iniela nobenega drugega slovanskega prevoda na razpo- 
lago;*) glavni vir pa jima je vendar vulgata. 

Pr i me r i. 

Konz: Vulg: 

Pogl.' 3.1—3. 

Vadni one, pride Ivan Krstitel In diebus illis venit Joannes 

pripovidajuci vpustinji zidovskoi i Baptista praedicans in deserto lu- 

govoreci : cinite pokorii, blizubo daeae et dicens: poenitentiam agite, 

jest kralestvo nebesko, jere ovo appropinquavit enim regnum caelo- 

jest oni, od koga Ezaia Prorok go- rum, hie est enim, de quo dictum 

vori, ki rece : Glas vapiuci^") vpu- est per Isaiam Prophetam dicentem: 

stinji , pripravite put gospodnji, Vox clamantis in deserto, parate 

ravne cinite staze njegove. viam Domini, rectas facite semitas 

eius. 



*} Vendar prim, izjavo v nemskem uvodu „Prvoga dela Nov. test". 

30) Drugi teksti imajo vsi gen.; sicer piseta na pararelnih mestih 
prav: Luk. 3.4 Glas vapiucega vapustinji, Ivan 1.24 ja jesam glas vapi- 
ucega u pustinji. 



69 



Pogl 12.9—12. 

I posadsi otuda pride unjihovu Et cum inde transisset, venit in 

Sinagogu: I evo bise covik imijuci Synagogam eorum. Et ecce homo 
suiiu ruku, i upitase njega govoreci: erat manum habens aridam, et in- 
Akose spodobi usubotu liciti? Da terrogabant eum dicentes: si licet 
ga potvore : On tada rece nim : Koi sabbatis curare? ut accusarent eum. 
budet od vas covik, ki imati bude Ipse autem dixit illis : Quis erit ex 
ovcu jednu, i ako ova vsobotu pa- vobis iiomo, qui habeat ovem unam 
det uemu, ne popadeli nju i dvig- et si ceciderit haec sabbatis in fo- 
neju? Koliko vece boli jest covik veam, nonne tenebit et levabit 
od ovce? Zato spodobise usubotu earn? Quanto magis mellior est 
dobro uciniti. homo ove? Itaque licet sabbatis 

benefacere. 

Ze iz teh primerov razvidimo, kako velik je vpliv vulgate 
na slog hrv. prirejevalcev. Njunemu jezikovnemu cutu se je 
nekako upiral Trubarjev skoro popolnoma nemski 
slog; zato sta v tem rajsa sledila vulgato, vcasi se prevec in 
na skodo hrvatskemu jeziku, n. pr. pogl. 12.11 i. d. (gl. zg.). 

Latinsko relat. konstr. prevajata dobesedno 28.11: 
koj'e kada otidose, Vulg. : quae cum abiissent; all vsaj sledijo 
besede v istem redu 14.13: Ovo kad slisa Isus, Vulg.: quod 
cum audisset lesus. — Besedni red pri lat. in quit. 14.8: A 
ona buduc prvo od matere svoje napucena. Dai mi, rece, 
ovdi uzdeli glavu Krstitela, Vulg.: At ilia praemonita a matre 
sua, Da mihi, inquit, hie in disco caput loannis Baptistae. 
— Konstr. z glagolom sum po lat. nacinu. 7.29 in 
19.22: bisebo imijuci mnoga imene, Vulg.: erat enim habens 
multas possessiones (Trub. : lakai on ie imel doiti blaga). — 
Latinske fraze. 14.3: utamnicu postavil, Vulg: in carcerem 
posuit; 17.11: i svaka hoce povratiti, Vulg: et omnia resti- 
tuet (Trub.: inu [ima] vfe na prauu oberniti); 19.17. — Pre- 
vec doslovno prevajata: 7.4: pusti nekati izvergu, Vulg.: 
sine eiciam (Trub.: dershi de tebi ifmem smet); 13.35: tere 
"izrignuti (hocu) otaine, (na robu:)" izgovoritipoTru b. ifrezhi, 
Vulg.: eructabo abscondita; 12,12: Koliko vece boli jest, 
Vulg.: quanto magis mellior est; 17.24: ako mestar vas placa 
dohodak? rece, takoje, Vulg.: . . . dixit, etiam (Trub.: 
. . . On praui, la). 

Napacno sta prevedla com mitt ere 252.7; naruciti 
prominjavcem, Vulg. : committere nummulariis. Committere po- 
meni naruciti in izruciti, v nasem slucaju izruciti. 

Pogresek v skladnji, 11.19: Se zeruca clovika i 
Vino pivca, Ocitnikov i grisnikov prietel, Vulg.: Ecce 
homo vorax et potator vini, publicanorum et peccatorum amicus. 

Manj navadna lastna imena piseta seveda tudi v teh od- 
delkih po vulgati; odtod se da razlagati pogresna oblika4.13; 
Ukafarnau, Vu Ig.: in (civitate) Capharnau, (Tru b. : Capernaum). 
Prezrla sta cirkumfleks nad u-jem, ki pomeni v tedanjih la- 
tinskih tiskih m; 11.23 in 17.24 piseta Kapernaum. 

70 



Ceravno je hrv. prirejevalcema v drugem delu vulgata 
glavni vir, sta se vendar tudi precej ozirala na Trubarjar 
jezik je v tern delu blizji slovenskemu, ima vec slovenskih 
znakov v oblikah, besedah in v frazeologiji. Ker pisem posebno 
studijo vplivu Trubarjevega jezika na jezik hrv. prirejevalcev 

V celem prvem delu Novega testamenta (4 evang. 
in dej. a p.' zlasti tarn, kjer nistaimelanobene 
druge slovanske predloge na razpolago, naj ome- 
nim sedaj samo nekaj stvari. 

Trub. pise 13.15 za Joseph (Vulg.) napacno Jofes. in 
ravnotako Konz. : lozes. Pogresek je torej presel iz Trub. v 
Konz. tekst. Zanimivo je, da je doticni odstavek sicer popol- 
noma prirejen po vulgati. 

3.3 in veckrat ima Konz.: Ezaia po Trub.: Efaiaf za 
Vulg. : Isaias. 

Po slovenskem nacinu tvorita prihodnjik 9-15: se 
budu postili, Trub.: fe bodo poftiii. in 28.10: ondi me budu 
videli, Trub.; tamkai bodo oni mene uidili. To sta edina dva 
primera v celem Matevzu, sicer tvorita prihodnjik vedno z ne- 
dolocnikom in budu ali hocu. 

Nejasen izraz razlagata na robu po Trubarju 13-21 : nego 
*vrimenan jest, (na robu):* to e^, dokratka vrimena ostane, 
Vulg.: sed est temporalis, Trub.: temuzh on kratig zhas 
obftoi. — 19.24: Lagle jest *Kamelu skrozi usi iglene proiti. 
nego . , ., (na robu): *Misto kamela, morese razumiti on nai debli 
konop, ki je vnavi, to je Gumina.^\) Trub.: De ena kamela lashei 
gre skufi ushefa ene igle, koker . . ., (opomba na robu :) „KameIa, 
fe more tudi fastopiti ena debela ueruu oli en shtrik." Da je 
opomba res po Trubarju, vidimo ze iz tega, ker se rabi v 
tekstu moski samostalnik (dajalnik) kamelu, po lat. camelus, v 

V opombi pa po Trub. zenska oblika. — 22.29 Konz.: Vi 
*bludite, (na robu)* zahaete, Tr u b. ; Vi fahaiete, Vulg.: erratis. 
— Clenka in sploh germanizmov se ogibljeta, pa jima 
je vendar tudi v tem delu usla tupatam kaka malenkost, n. pr. 
21.31: I rekose njemu. Ta prvi, Trub,: Oni prauio knemu, 
T a p e ru i. 13.19 : pride on zali, Trub.: taku pride ta Hudi, 
Vulg.: venit malus. — 13.38: a Ijul jesu sinove onoga z a- 
1 oga, Trub.: Ta Lulca, lo ty otroci tiga Hudiga. Vulg. : 
zizania autem filii sunt nequam. — 23.13: vi negreste 
unutar, Trub.: Vine grel'te noter, vulg: vos enim non 
i n t r a t i s. — • 7.25 : i ne p a d e d o 1 i , Trub.: inu ta d o 1 i nei 
pal a, vulg: et non cecidit. 



3') Vnavi = na ladji. Gummina je po akad. rjec. „vrlo debelo 
uze, kojijem se vezu velike adje, tal. gomeno." — Rabi se od 16. veka 
po zapadnih krajih. Med citati manjka v akad. rjec. nase mesto. 

71 



Vsi ti in slicni germanizmi so presli iz Trub. v Konz. 
tekst; direktnega vpliva nemske predloge nisem mogel nikjer 
zaslediti. Sicer se mi zdi napacno Vidicevo mnenje (1. c), da 
ta protestantska pisatelja „menda itak nista dobro razumela 
nemskega jezika". Vsaj za Stjepana Konzula je neupravicen 
vsak dvom. Prisel je bil namrec ze 1. 1549. na Nemsko, bil 
tarn 1. 1553, kantor (tretji ucitelj) na takozvani „Poetensciiule" 

V Reznu in 1. 1556. ucitelj v Chamu na Bavarskem. Razen 
tega se je ohranilo vec njegovih nemskili pisem, n. pr. EIze, 
1. c. str. 152 i. d. Da kljub temu ni najti nemskega vpliva, pri- 
haja odtod, ker se Trubarjev prevod skoro do besede naslanja 
na nemsko predlogo, ki je torej Konzulu in Dalmati bila nepo- 
trebna: glede slog a sta sledila vulgato, za izraze pa jima je 
seveda bolj sluzil slovenski prevod. Pa tudi Trubar ju je pustil 
dvakrat na cedilu (govorim o oddelkih, kjer nista imela lekc. 
in cksl. teksta); tako piseta 10.10: ni tasku na puti, Vulg: 
non peram in via, Trub.: inu obeniga Karneria na tim 
potu, Luter : auch keine Taschen zur Wegfahrt. Za lat. pera 
nista vedela pravega izraza ; Trub. karner jima je bila prene- 
navadna beseda, zato sta morebiti pogledala v nemski tekst in 
za Lut. Taschen zapisala task a. Vendar pa sta se besede 
tudi lahko spominjala iz navadnega govora. — 11.16: prilican 
e dici na placih sideci, Trub.: ona ie glih tim otrokom, kir 
na tim plazu fide, Lut.:. . . an dem Marckt. Vulg: ... in 
foro. Tukaj je germanizem ocividno iz Trubarja. 

Tudi o italijanskem vplivu ne morem nic gotovega 
povedati. Da sta prirejevalca razumela italijanski, za to imamo 
dokazov. Saj sta izdala leto pozneje (1563) v glagolici knjigo, 
ki ima naslov: „Govorenje vele prudno od dobrocinenja ili 
dobrote propetoga Is Ha ka kristijanom", ki je prevod 1. 1543. 

V Benetkah izisle italijanske razprave : „Trattato utilissimo del 
beneficio di Giesu Christo crocifisso verso i Christiani". 
L. 1565. sta potem izdala se italijanski original in hrvatski 
tekst v latinici.^2) 

Italijanizem je na vsak nacin pleonasticna raba predloga 
od, n. pr. : od vece, ital. di piu, starisine od puka i. d. To je 
ze Kopitar opomnil v svoji slovnici (str. 456.), samo takrat se 
ni mogel vedeti, da imata prirejevalca ravno njegove primere 
iz lekcionarja. 

Primerjal sem italijansko biblijo, tiskano 1. 1546. v Be- 
netkah, ki se popolnoma naslanja na vulgato, s Konzulo- 
vim tekstom, pa sem se kmalu uveril, da prirejevalca 
nista rabila te izdaje; zakaj na mestih, kjer se razlocuje 
od vulgate, se nista nikjer ozirala nanjo, ampak na katerega 
izmed zgoraj imenovanih virov. Ko bi se dobila kaka pro- 
test. ital . biblija, potem bi se dala stvar dognati. 

"^j „Slovan" 1906 zv. 8 (Dva glagoljasa . . . priobcil L. Pintar). 

72 



Vazno se mi zdi za to vprasanje Trubarjevo pismo 
Bullingerju z dne 13.3. 1557 (Elze 1. c. str. 27.), kjer mu po- 
roca: „. . . ilia translatio italica, quam nuper a quodam italo 
Geneve factam, mihi apprime placet et me multum juvat in 
mea versione schlavica, cum peroptime sicuti germanicam vel 
latinam intelligo." Temu pismu pristavlja Elze opombo: 
„Es kann kaum eine andere italienische ilbersetzung als die 
des Ant. Brucioli gemeint sein, doch ist mir kein Genfer 
druck derselben bekannt, der nach Ort und Zeit nachstgele- 
gene ware wohl die Lyoner Ausgabe des Neuen Testamentes 
von 1550, dann die von Venedig 1551." 

Verjetno je, da sta imela hrv. prirejevaica bas Trubarjev 
eksemplar na razpolago, ceravno si seveda ne upam tega 
trditi s sigurnostjo. 

Ob koncu samo se nekaj. Zakaj Stjepan Konzul in Anton 
Dalmata ne navajata med ostalimi viri tudi glavnega, namr. 
lekcionarja? — Pri vsej svoji verski gorecnosti so bili pro- 
testantski pisatelji tudi zelo obcutljivi giede pisa- 
teljske slave. \^ergerij je hotel izrabiti Trubarja, ki naj bi 
prevajal slovenske knjige, on bi jih pa izdajal, seveda pod 
svojim imenom ali vsaj skupno s Trubarjem. Kakor vemo, je 
Trubar kmalu izprevidel Vergerijevo nakano in je potem na 
svojo roko prevajal in izdajal slovenske knjige. Slicno raz- 
merje je bilo med Trubarjem in Konzulom (Ant. Dalmata je 
bil, kakor se soglasno poroca, mirna dusa, ki mu ni bilo nic 
drugega mar, kakor prevajanje na hrv. jezik). Trubar je hotel 
biti vodja Ungnadovemu podjetju za izdajanje jugoslovanskih 
verskih knjig, Konzul se je pa temu upiral in res tudi deloma 
izpodrinil Trubarja. Izcimila se je iz tega med njima dolgo- 
trajna, strastna polemika, polna osebnih napadov in ocitkov; 
V njo je posegal tudi Ungnand, ki je izkusal braniti Kon- 
zula Trubarjevih napadov (Elze, I. c. str. 188 i. d.).* Razen 
tega je bilo prirejanje cerkvenih knjig glavni, da, edini 
zasluzek hrv. pisateljev. Bilo je torej njima na korist, da 
sjta skrivala glavni vir, ker bi jima bil sicer utegnil kdo reci : 
Ce sta lahko vec kot polovico prepisala iz lekcionarja, kaj pa 
sta potem pravzaprav delala nad stiri leta? 

Kljub temu nikakor ne moremo pritrditi Elzeju, ki go- 
vori prezirljivo o delu hrv. pisateljev, ces, da je samo „prost 
prevod iz slovenscine v sorodno hrvascino" ;^^) moramo biti 
pravicni in pripoznati, da sta svojo nalogo izvrsila, kolikor sta 
mogla, vestno in natancno, kakor smo videli, z najboljsimi in 
najprimernejsimi pripomocki, ki so jima bili na razpolago. 



' * Gl. dr. Bucarjevo razpravo v tern Zborniku. 
3») Elze, 1. c. str. 158. Elze ima svojo trditev od Trubarja, ki je bil 
res sam o tern preprican, kakor je razvidno iz njegovih pisem. 

73 



Protestantizem v Istri, v metliski in 
hrvatski Krajini. 

Profesor Ivan Steklasa (Zagreb). 



Vec nego pol stoletja pred Trubarjevim knjizevnim de- 
lovanjem se je z glagolico tiskala prva hrvatska knjiga. 

Dne 12. febr. 1483 je bil nje tisk koncan; bil je to mi- 
sal, ki so ga bili dali glagoljasi tiskati v Benetkah. Deset 
let pozneje je bil v Benetkah pod nadzorstvom senjskega ka- 
nonika Blaza Baromica tiskan brevijar. L. 1494. je misal na 
novo izsel v Senju in istotam 1496 ,.Spovid opcena". Izza 1. 
1507. je senjska tiskarna zivahneje delovala, zlasti s pomocjo 
„arhizakna" in vikarja senjskega Silvestra Bedricica („Narucnik 
plebanusev", „Transit sv. Jerolima", „Korizmenjak fratra Ro- 
berta", ritual in „Mirakuli slavne dive Marije")- Z 1. 1528- se 
javijo zopet beneski tiski; misal, ki je izsel tega leta v Be- 
netkah, je priredil najbrz franciskan Pavao Modruski ; iz iste 
tiskarne je pac izsel tudi „Bukvar" (abecednik, citanka). Za tisk 
glagolskih knjig se je posebno brigal modruski skof Simon 
Kozicic (u. 1536), rojen Zadranin ; v njegovi hisi na Reki se 
je 1. 1530. tiskalo delo „Oficii blazene devi Marie", a ze 1. 
1531. je izdal „Misal hrvacki" in pa knjigo „0d zitija rimskih 
arhijereov i cesarov itd." Nato se je zacel protestantski po- 
kret.^) Nezavisna od tega pokreta in pred njim je zacvela dal- 
matinsko-hrvatska poezija. 



*) Gl. tudi zacetek Bucarjeve in Poloviceve razprave. Ta uvod je 
dodalo urednistvo po Surminovi „Pov. knj.". 

74 



A. Istra., Pr imo r je.^) 

Iz Istre so dobili protestanti najodlicnejse zagovornike, 
kakor trzaskega skofa Petra Bonoma (1501 — 1546) in njego- 
vega naslednika Frana II. Jozefica, pa tudi pokretnike slovan- 
ske knjizevnosti; saj je brez dvoma Primoza Trubarja za ob- 
seznejse knjizevno delovanje odusevil senjsko-modruski. kasneje 
koperski skof Pavel Vergerij (1536 — 1548), ki ima tudi mnogo 
zaslug za osnovanje hrvatske tiskarne z glagolskimi in ciril- 
skimi crkami na Wiirtemberskem. Zasiuzna sta za novo vero 
Matija Vlacic Frankovic (Fiaccius Illyricus) in skof senjski, 
pozneje nadskof spljetski Marko Anton Dominis (Gospodnetic). 
Za dober prevod glagolskega svetega pisina se je mnogo 
trudil Fran Barbo, vlastelin na Kozijaku (Waxenstein) v 
Istri, sicer stotnik na Reki (1563 — 1569), a eden glavnih pre- 
voditeljev protestantskih spisov na hrvatski jezik je bil Istra- 
nin Stjepan Konzul.^) 

Vecina teh jnoz je delala za razsiritev protestantizma iz- 
ven Istre; v Istri sami se je nova vera prav malo raz- 
sirila radi gospodstva benecanskega, ki je bilo odlocno pro- 
tivno versl<i reformaciji ne le radi vere same, nego tudi radi 
slovanske knjige, ki bi jo bili njeni protivniki radi zatrli tudi 
V cerkvi. Ker so se oklenili nove vere duhovniki glagoljasi, so 
imeli tujci dosti povoda, da so preganjali slovanscino iz sluzbe 
bozje. Ko sta bila okoli I. 1545. do 1549. pregnana s svojih 
skofovskih stolic privrzenca nove vere Pavel Vergerij iz Kopra 
in Fran Rican Jozefic iz Trsta, se niso mogli v Istri vzdrzati 
drugi pristasi nove vere ter so se zaceli seliti. Med prvimi 
je bil Stjepan Konzul. Ostali so pa v Istri Ivan Fabijanic in 
Matevz Zivcic, vikar cerkve v Pazinu, Fran Hlej, zupnik v 
Gradiscu, Juri Cvecic, Juri Stradiot, Juri luresic, Nikolaj Mojzes, 
gospa Moskanova, vlastelinka v Pazinu, in Fran Barbo, ki je 
kot stotnik na Reki sodeloval pri obrambi hrvatskih mej proti 
Turkom (zakaj z Reke se je vozila hrana in orozje za cete na 
mejah). Pri Barbu so se shajali privrzenci nove vere.*) Sam 
Stjepan Konzul je bil 1. 1563. pri njem. da se dogovori z njim 
o svojem literarnem delu; ker so bili bas prazniki, niso mogli 
takrat duhovniki na Kozljak; sesli so se pozneje v Pazinu in 



2) Sestavljena je vsa razprava g. prof. Steklase po sledecih virih : 
,R. Lopasic, Spomenici hrv. Krajine. — R. Lopasic, Poviest grada Za- 
greba. (Zagreb, 1879.) — Kostrencic Iv., Urkundliche Beitrage zur Ge- 
schichte der protest. Literatur der Sudslaven in den Jahren 1559—1565. 
Wien, 1874. — Elze, Trubers Briefe. — EIze, Die Superintendenten. — Sta- 
rine (Jugoslav. Alcad. znanosti i umjetnosti) XIX, XXVI. — Valvasor. — 
Vrhovec Iv.,Zgodovina Novega mesta. — Dimitz, Geschichte Krains etc. U r. 

») Gl. Bucarjevo in Polovicevo razpravo v tern ^Zborniku". 

*) Prim. Nazorov roman „Krvavi dani" (Zagreb), str. 35. si. 

75 



tudi tu je bil prisoten Fran Barbo, Barbo pa je i na Reki 
hotel pospesiti protestantizem ter zahteval kot stotnik za mesto 
luteranskih propovednikov. 

Posebno se je zavzel Fran Barbo za razsiritev ze tiskanih 
protestantovskih knjig. Siril je knjige, tiskane z glagolico, ciri- 
lico in latinico. Leta 1502. odgovarja Ivanu Ungnadu Adam 
Langenmantel, vlastelin iz Kostela pri Kolpi, da gre na Tursko 
prav malo knjig, ker je vse do Bosne pusto, pa tudi sama 
Bosna opustosena. Le z Reke bi se moglo kaj vec knjig pro- 
dati, ker je Reka v zvezi s Sibenikom, Trogirom in Dubrov- 
nikom. Zato naj Ivan Ungnad pise stotniku Franu Barbu, on 
bi mogel v tern pogiedu najvec koristiti. Fran Barbo poroca 
leta 1563. iz Ljubljane Ungnadu, da je prejel le nekaj kate- 
kizmov; razdelil jih je do sedaj 100, nekaj se jih ima. Knjige 
naj se tiskajo za Dalmacijo le z latinico, ker gospe tamkaj 
poznajo le latinska pismena. 

Prejemal je Fran Barbo knjige na racun; prodajal je 
evangeliste po 20 reparjev, postilo po goldinarju, locos in 
avgsbursko konfesijo vezano po 10 ali 12 krajcarjev. V Gra- 
discu se je nasel moz, pripravljen, prenasati knjige od duhov- 
nika do duhovnika, vse na racun Barbov. Stjepan Konzul se je 
nadejal, da bode storil Barbo tudi na Reki, kar bo mogel, da 
se razproda cim vec knjig. Knjigotrzec Kirchberger iz Ljubljane 
se tozi Ivanu Ungnadu, da ni dobil od Barba se nobenkrat 
pravega odgovora, razen, kar je zvedel po Cvecicu, ker je 
gospod po navadi preoblozen z opravki. Prodaja je sploh 
slaba. Knjige se sicer narocajo, ali ne placujejo. Tudi Fran 
Barbo ni tocen placnik. Brzkone se je zahtevalo v tern po- 
giedu od Barba prevec gmotnih zrtev, kajti kakor je bil za- 
vzet za to novo knjizevno podjetje, se gotovo ni plasil pri- 
mernih stroskov; to nam dokazujejo prejsnje navedbe. Zahteve 
so bile pac prekomerne, da jih Barbo ni mogel izpolnjevati 
pri vsej dobri volji. Vsekakor pa si je ohranil Barbo v nasi 
knjizevni zgodovini kot njen vnet pospesevalec casten spomin. 

V senjski skofiji, v hrvatskem Primorju novi hrvatski 
prevodi protestantskih knjig niso posebno vplivali na razsi- 
ritev nove vere, ker se je tam itak rabila hrvascina pri sluzbi 
bozji. 

B. Metlika in hrvatska Krajina. 

V hrvatski Krajini je bil luteranski pokret zivahnejsi nego 
V Primorju, ker so ga tam podpirali stanovi kranjski in 
stajerski. 

Znano je, da so vzdrzevali kranjski stanovi posadke v 
hrvatski, a stajerski v slavonski Krajini ; zato so pa imeli tudi 
pravico, da so odlicni clani njihovega plemstva dobivali v kra- 
jiskih posadkah najboljse sluzbe. Razume se, da so bill vojaski 

76 



zapovedniki radi vojaskih poslov v vedni zvezi s svojo domo- 
vino. A ker je bas plemstvo v slovenskih dezelah sprejelo 
skoraj sploh luteransko vero, je bilo naravno, da so bill nje 
privrzenci tudi ti zapovedniki posadek. Najzivaiineje se je si- 
rila nova vera v okolici danasnjega Karlovca, ker so ta novi 
verski pokret podpirali duhovniki glagoljasi okoli Ozlja, Rib- 
nika in Metlike. Takrat so bile v teh krajih se sledece glago- 
Ijaske zupe: Trg pri Ozlju, Ozalj pri Sv. Vidu, Ribnik, Lipnik, 
Sv. Kriz v Zavrsju, Hrnetic pri Karlovcu, Mreznica, Vrhovci, 
Krasici, Plesivica, Mekusje (Otok) in Kupcina. 

Sploh pa je bilo do sredine 18. veka mnogo glagoljasev 
V zagrebski skofiji, da, arhidiakonat goriski (okraj karlovski, 
jastrebarski in lipniski) je bil pretezno glagolski. Isto se more 
reci za arhidiakonat zagrebski, kolikor ga je bilo preko 
Save ;slobodno se more trditi, da ni zupe v danasnjem arhidiako- 
natu turopoljskem, ki bi ob svojem casu ne bila imela duhov- 
nika glagoljasa (Tkalcic v „Katol. listu" 1873, st. 7., 8.. 1883, 
St. 33.)- 

Nova hrvatska protestantska literatura ni v zvezi z ze 
takrat obstojeco hrvatsko dalmatinsko knjizevnostjo.^) To je 
res; ali je tudi resnica, da je glagolska knjiga, razsirjena iz 
senjske skofije po zupah v hrvatski Krajini in zagrebski sko- 
fiji po ze zgoraj omenjenih zupah, imela znaten vpliv na raz- 
vitek hrvatske protestantske knjizevnosti. Pa tudi po sosednih 
kranjskih zupah med Kolpo in Krko je bilo takrat se nekoliko 
glagoljasev, kar nam dokazujejo imena presojevalcev in sode- 
lavcev pri hrvatskih protestantskih prevodih. 

Bas Metlika, stoiica Bele Krajine, je bilo najvaznejse 
sredisce novega protestanskega pokreta tudi za hrvatsko Kra- 
jino. Metlika je bila od pocetka turskih vojsk do postanka Kar- 
lovca (1. 1579.) najvaznejsa tocka za vojaska podjetja v hrvat- 
ski Krajini. Tukaj je bilo skladisce orozja in hrane za vojsko 
v Krajini. Tudi so se tukaj zbirale cete ter urile v orozju, zato 
so v Metliko zahajali prav pogostoma krajiski zapovedniki in 
hrvatski bani na dogovore radi obrambe mej in na pregledbo 
vojaskih cet. Obenem je sla skoz Metliko glavna posta iz 
Hrvatske na Ljubljano in dalje. V Metliki je bilo tedaj v onih 
hudih casih, ko si je moral Slovenec s Hrvatom braniti rodno 
zemljo, prav zivahno obcevanje. Potem tudi ni najmanj cudno, 
da se je v Metliki razsirila hitro i nova vera, ki se za njo 
niso zanimaii samo posvetnjaki nego tudi duhovniki bliznje 
metliske okolice na hrvatski in kranjski strani, posebno, kjer 
se je rabila se glagolica. V bliznjem Crnomlju se je takrat 
ucila V soli se glagolica in cirilica poleg latinice. Tako je 
znano, da je 15- novembra 1. 1575. poprosil knez Nikolaj 

=) „Prosvjeta" za 1. 1900. 183—186, 219—220. 

77 



Frankopan, lastnik Crnomlja, kranjske stanove, da bi v Cr- 
nomlju zopet namestili poprejsnjega ucitelja Jerneja Mavrinca, 
ki uci pisati latinska, cirilska in glagolska pismena, ces, da so 
na Kranjskem koristna in potrebna, pa so se jih radi tega 
tudi vedno ucili v crnomeljski soli.'') Ker se je takrat na Kra- 
jini dopisovaio se skoraj vse v hrvatskem jeziku, in sicer s 
cirllico ali latinico, je bilo potrebno, da so se je naucili tudi 
tuji zapovedniki na Krajini. Turjaski (Herbart, Andrej, Karel), 
Ivan Lamberg, Fridrik Sauer, Rudolf Edling, Hanibal Porzia, 
oba Rabata in celo hudi protivnik Hrvatov Ivan Josip Herber- 
stein so pisali pravilno hrvascino ter izdajali listine, pisane z 
latinico in cirilico. Poleg latinice je bila v rabi glagolica 
in cirilica ^ne samo pri duhovnikih nego i pri mescanih v 
Metliki in Crnomlju. Najboljsi dokaz za to so nam razne pre- 
soje in ocene hrv. prevodov protestantskih knjig. Prva taka 
presoja se je obavila v Metliki 1. 1559. L. 1559. je po nasvetu 
Primoza Trubarja prisel Stjepan Konzul Istranin v Metliko s 
prevodom sv. pisma v hrvatskem jeziku ter ga predlozil na 
presojo tem-le presojevalcem . . .^) : Protestantskemu propoved- 
niku Gregorju Vlahovicu, komturju M. Zmaicu v Metliki, ka- 
pelanu Stefanu Stipanicu v Ozlju. kapelanu Ivanu Kolonicu 
pri Sv. Krizu na posestvu grofov Zrinjskih, propovedniku Ivanu 
Feistenbergu (Tulscaku), upravitelju stotnije v Metliki, Se- 
bastijanu Romerju, zupanu Ivanu Priciku, stirim mescanom 
Antonu Bocicu (Voscicu). Andreju Jaksicu, Juriju Piscu, mest- 
nemu pisarju, in M. Bocicu ter se nekaterim drugim, ki se jim 
pa ne ve za ime. Le-ti so pregledali prevod, ga odobrili ter 
se izjavili, da bi se mogel izdati tudi s cirilskimi pismeni, kar 
bi bilo vazno za prebivalce Bosne, Srbije in Turske do Cari- 
grada, ker bi se na ta nacin mogli pridobiti celo Turki za 
sveto krscansko vero. Ti razsojevalci so Stjepanu Konzulu dali 
izpricevalo, da je vesc prevajanju na hrvatski jezik in glagol- 
skemu pismu. 

Stjepan Konzul je v drustvu z Jurijem Cvecicem nesel se 
enkrat svoj prevod v pregled na Kranjsko in v Istro ; Matevz 
Klombner, pisar (tajnik) kranjskih stanov, najbolj delavni 
moz za protestantizem na Kranjskem, je priporocil 1. 1560. za 
ta posel kranjskim stanovom strokovnjake, med njimi tudi 
zupnika iz Krasa in Jurija Pisca, starega hrv. izurjenega pisca 
V Metliki.^) Za prevoditelje sv. pisma na hrvatski jezik pa 
predlaga Klombner se posebe Ivana Fabijanica v Pazinu ; 



6) Izvirnik te listine se nahaja v Rudolfinu v Ljubljani. Gl. tudi 
,Dom in Svet" 190S str. 268. 

') GI. Bucarjevo razpravo! 

8) Ostale glej v Bucarjevi razpravi! 

78 



Ivana Weixlerja, zupnika v Kostelu ; zupnika na Bledu; Gasparja 
Rokavca v Kranju; Ivana Lamelo v Toplicah ter uciteljav Do- 
bojnici na Hrvatskem. 

L. 1561.poroca Klombner iznovic iz Ljubljane Ivanu Un- 
gnadu o mozeh, ki bi bili sposobni za prevajanje sv. pisma na 
hrvatski jezik. Med drugimi navaja tudi sina senjskega pisarja, 
ki ga je hotel poslati Herbart Turjaski, ali mu ni dovolil oce. 
Pridobil pa je za to delo Fran Barbo Gregorja Cvecica, a 
le-ta Matijo Zivcica, vikarja v Pazinu. Stjepan Konzul omenja 
tudi nekega Turka, ki je takrat zivel v Metliki. Gregor Vla- 
hovic je bi! celo zato, da bi se prevajale knjige tudi na turski 
jezik, a pri tern poslu bi mu pomagal Ivan, uskoski svecenik, 
ki zna turski. Dva pribega bosta za novo vero mnogo storila, 
ko se povrneta v Bosno. Za hrvatsko Krajino treba hrvatskih 
knjig na stotine, a tudi vsa Turska bi se morala z njimi po- 
plaviti. A ze 20- dec. istega leta poroca Klombner Ungnadu, 
koliko veselje navdaja vse privrzence nove vere radi napredka 
pri tisku z glagolico in cirilico, tudi en kanonik iz Zagreba je 
pribezal v Metliko.^) 

Da je dobil Vlahovic prostijo v Metliki od^ bana Petra 
Erdeda, bi bilo tudi sredstev za prevoditelje.^") Ce pride do 
preganjanja, bo ban gotovo vse branil ; je tudi dober pisatelj 
v hrvatskem in latinskem jeziku. Zato naj pise Ungnad banu, 
da poslje v Metliko sposobne Ijudi za presojo te knjige, a 
i ban sam naj bo zraven. Tudi Stjepan Konzul je januarja 1. 1563. 
potoval radi presoje knjig k banu v Metliko. Ker ga pa ni 
nasel v Metliki, se je podal na njegov grad v Zelin (Sluin? 
Ur.). Naj se tiska vec s cirilico, pravi Konzul, ker duhovniki 
in trgovci v Metliki zahtevajo knjige s cirilico. 

Da bi se delo pospesilo, je Cvecic svetoval, naj se pre- 
vod sv. pisma razdeli na tri dele, en del naj se prevede v 



9, G. prof. Steklasa misli na znanega letopisca Vramca, a s tern 
je primerjati najnovejso studijo prof. Klaica ,Antonii Vramecz : Kronika" 
(Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium , Scriptores, 
Vol. v., Zagreb. Jugoslav. Akad. 1908) str. VIII. in XXXIV. — Maja 1561 
je porocal Klombner Ungnadu, da je Ivan Weixler prevedel na slovenski 
jezik Spangenbergevo postilo; Weixler da je ucen, zna latinski, grski, 
nemski in tudi hrvatski ter je prav sposoben za prevajanje. Bas takrat 
je v Metliki odpadel od katol. vere duhovnik Koloman Speh, ki je do ne- 
davna se hudo preganjal protestante, sedaj je pa njihov gorec privrzenec. 
V Metliki je ostal le se en katoliski duhovnik. 

»») Ban Peter Erded si je prisvojil prostijo bratovscine Sv. Res- 
njega Telesa v Metliki z vsenii pripadajocimi posestvi ter jo hotel izro- 
citi propovedniku Gregorju Vlahovicu. Toda mestni svet z zupanom se 
je uprl temu ter tozil bana 21. oktobra 1. 1562 radi nasilja. Vendar so se 
nagodili tako, da je mestni svet dajal na dan Sv. Resnjega Telesa pro- 
povedniku Vlahovicu na leto 24 goldinarjev. (Dimitz August. Urkunden 
zur Reformationsgeschichte Krains 1540—1634. Laibach 1868, 4'^ S. 9. 
Nr 24.). 

79 



Pazinu, drugi v Metliki, tretji pri banu, kjer je zato dosti uce- 
nih Ijudi."^^) 

Da je bila Metlika vazna za prevajanje, se vidi tudi iz 
tega, da je Jurij Cvecic odsel naravnost v Metliko, ko ga je 
pregnal skof iz Istre, ker je mislil, da bo tarn najlaze kaj za- 
sluzil. L. 1563., 11. nov. poslje Klombner Ivanu Ungnadu 
wiirtemberski cerkveni red, ki ga je prevel Vlahovic v Metliki, 
s prav zanimivim priporocilnim pismom, v katerem sodi o so- 
rodnosti slovanskih jezikov, ces, da imajo vsi temelj in izvor 
(den grundt vnd vrsprung) v hrvatskem jeziku. 

Znacilno je, da so dajali tudi metliski mescani iz- 
pricevala o pravilnosti prevodov sv. knjig v hrvatskem jeziku. 
Tako potrdilo jo izdal Nikolaj Drenovacki o knjigah, tiskanih 
z glagolico, kakor tudi o rokopisu Stjepana Konzula (o listu 
sv. Pavla na Galacane). Drenovacki omenja v izpricevalu, da 
je rojen Bosnjak, a resnico svoje izjave potrjuje s pecatom 
svojega strica Ivana, upravitelja metliske stotnije. Tudi Anton 
Bocic, bivsi pisarBernardina Frankopana, Modrusanin, je 1. 1563. 
posvedocil v Metliki, da so vse dotedaj v Tiibingenu tiskane 
hrvatske knjige izdane v pravilni hrvascini, kakor jih je bil 
presodil ze pri prvi presoji 1. 1559. Vse potrjuje s pecatom 
Vlahovicevim. Isto potrjuje tudi Peter Krajacic, rodom iz Ozlja, 
s svojim lastnim pecatom v Metliki. Razen teh izpriceval o 
pravilni hrvascini v novih knjigah imamo se eno potrdilo od 
Ivana Lamele, zupnika v Toplicah (in der Teplitz vnther 
Seissemerken). Sploh se hvali pravilnost hrvascine v vseh do 
tedaj izdanih knjigah razen nekaterih napak v pravopisu, ki se 
pa lahko popravijo v drugih izdanjih. 

Tudi za razprodajo protestantskih knjig je bila Metlika vrlo 
vazno mesto. Ze leta 1561. pise Klombner Ivanu Ungnadu, da 
treba poslati v Metliko 100 iztisov katehizmov nekemu trgovcu; 
istotako hoce on poslati njegovemu sinu v Varazdin 100 iz- 
tisov in stotniku Rabu v Koprivnici tudi 100 iztisov. Najboljse 
prodaje knjig pa se nadeja v Benetkah, kamor prihajajo tr- 
govci iz Grske, Moreje, Dubrovnika, Dalmacije in Carigrada; 
tako se bodo knjige razsirile po celem Turskem, celo v Alek- 
sandrijo. V Bosni je bila do zdaj slaba razprodaja, ali bo 
scasoma boljsa; za Moskovijo bo poskrbel gotovo Ivan Un- 
gnad sam, za Race, Srbe in Pozego bi se pa mogel zavzeti 
njegov sin Kristof; sicer pa naj uredi trgovino s knjigami du- 
najski knjigar Frohlich skoz Debrecin in Erdelj na iztok. Leta 
1562. poroca Klombner iz Ljubljane Ivanu Ungnadu, da je 
hrvatskih katekizmov razdelil v Metliko 200, na Reko 410 in 

»') Med njimi se je nahajal brzkone tudi neki Ivan Drugnic, hr- 
vatski duhovnik, ki ga je priporocil Filip Melanciiton, ko se je 1. 1557. 
iz Nemcije povrnil v svojo domovino, kjer bo mogel siriti nauk bozji. 
(Starine. XXVI. str. 166.) 

80 



Kiselu 100. a 60 mu jih je ostalo. Dva sodcka cirilskih knjig 
lezita V Beljaku, ali nikdo ne pise, kaj naj se zgodi z njimi. 
Ko pride Primoz Trubar, bo ze vedel, kaj se ima storiti. A 
Nikolaju Pichlerju, mescanu v Beljaku in tudi trgovcu s knji- 
gami, poroca z veseljem, da napreduje nova vera prav lepo 
tudi na Hrvatskem in da bodo prispele hrvatske knjige velike 
koristi. L. 1563. pise Fabijan Kirchberger, stanovski vojaski 
tajnik v Ljubljani, Ivanu Ungnadu, da prodaja s knjigami ni 
najboljsa ; od poslanih knjig je prodal nekim duhovnikom v 
Metliki in drugod cez 30 izvodov Novega zakona, in se neko- 
liko onih, ki so bili doloceni za Zader. Bolj poprasujejo po 
postili in po avgsburski konfesiji v hrvatskem jeziku, pa se 
nadeja, da se bodo s temi knjigami, kadar prispejo, tudi druge 
prodajale boije. Tudi Stjepan Konzul je poln nade o dobri 
prodaji knjig, le dobrega knjigoveza bo treba dobiti, da knjige 
hitro zveze ter proda v Metliko, na Reko, Ptuj in Istro. V Istri 
so dobili nekega moza iz Gradisca (Gallione. Galignano), ki 
bo knjige nudil duhovnikom, in sicer vse na racun Frana Barba, 
ki bo storil vse dobro za razprodajo knjig. A Stjepan Konzul bo 
sam gledal v Metliki, da s pomocjo bana Erdeda pospesi razpro- 
dajo. Ban Peter Erdedi obeta zares po dogovoru s Stjepanom 
Konzulom, da bode podpiral prodajo knjig v Metliki in po 
vseh svojih posestvih, da tako tudi siromaki postanejo delezni 
bozje besede. Ob enem zahvaljuje Ivana Ungnada za poslane 
knjige, ki jih je precej razdelil med siromasne duhovnike, da 
se nauce moliti ocenas. 



Ban je naznanil svojemu upravitelju stotnije v Metliki, 
da se bodo lahko in slobodno prodajale hrvatske in cirilske 
knjige, cim prispejo v mesto. Zato je upravitelj Ivan Dreno- 
vacki to izjavo banovo razglasil po vsej zemlji, da se bodo 
mogle omenjene knjige kupiti v Metliki, cim prispejo tjakaj. 
Tudi on ima v Metliki zvestega moza. ki bo prodajal take 
knjige in o razprodaji polagal tocne racune. Pa tudi okoli 
Metlike so bogati duhovniki, ki bodo radi kupovali in placali 
knjige, siromasnim se bodo pa morale na vsak nacin knjige 
ceneje dajati, samo da bodo tudi siromaki pouceni. Ze prej 
omenjeni Kirchberger se tozi Ivanu Ungnadu o slabi prodaji 
knjig, posebno hrvatskih. Knjige se sicer narocajo, ali ne pla- 
cujejo. Tozi se na Vlahovica v Metliki, na Cvecica in Barba, 
da se ne skrbe ter mu ne posljejo denarja za prodane knjige. 
Kirchberger navaja v svojem pismu tudi vzrok, zakaj se niso 
hrvatske knjige razprodale tako dobro, kakor je bila zelja. 
Glavni vzrok je ta, da je bila prodaja 1. 1562. ustavljena, 
a sele leta 1563. zopet dovoljena. Med tern se je potrudil, da 
je navezal mnogo knjig ter jih zacel ravnokar razposiljati v 

81 6 



Metliko, Zagreb, Varazdin, Reko, Senj in Pazin, ter se nadeja 
boljsega uspeha.^^) 

Eden najbolj gorecih luteranskih propovednikov je bil na 
hrvatskih mejah pop Gregor Vlahovic, rodom iz Ribnika pri 
Metliki, kjer je imel se 1. 1570. na potoku Obrhu mlin, ki ga 
je takrat prodal z dovoljenjem kneza Jurija Zrinjskega Ivanu 
Radicevicu, grajskemu zapovedniku v Ribniku. Vlahovic pravi 
sam o sebi, da je pravi in rojen Hrvat in da razume dobro 
hrvatski. Zato tudi zalivaljuje Ivana Ungnada v ime siromasnih 
Hrvatov za dobrote, ki jih izkazuje s posiljanjem glagolskihi 



*^) Siritev protestantizma ter slovenske in hrvatske knjige po Kranj- 
skem, Istri in Hrvatskem nam kaze vrlo zanimivi troskovnik in dnevnik 
o potovanju Stjepana Konzula z Jurijem Cvecicem iz Wurtemberskega na 
slovanski jug radi slovanske tiskarne. Iz Uracha sta odsia 25. novembra 
1. 1562. ter prisla v Spital na Koroskeni 10. decembra. Od tukaj sta sla 
na Beljak, ob Podkorenski Savi v Kranj. Od tukaj sta se podala na Vrh- 
niko, Pianino, Razdrto, Senozece in Recico, potem v Sosed, Buzet in 
Pazin, odkoder sta obiskala prosta v Zminju in v Gradiscu zupnika Fr. 
Chlaja, s katerim sta razpravljala o hrvatskem prevodu in o korekturi. Od 
tukaj je odsel Konzul s Cvecicem v Borut, kjer je govoril z zupnikom iz 
Roca. Pokazal niu je hrvatski prevod, ki ga je pregledal in odobril. Po 
Noveni letu sta se podala iz Pazina v Gradisce in od tukaj na grad 
Kozjak k reskemu stotniku Franu Barbu. Cvecic je odsel odtod dalje v 
Ljubljano, Konzul pa je sel v Moscenice in Volosko. Iz Lovrana se je 
prepeljal na Krk, odkoder pa je prispel ze 6. januarija v Knezak na 
Kranjskem in pod noc istega dne v Postojno. Od tukaj je krenil na 
Vrhniko in skoz Grosuplje in Sotesko v Metliko. Ker pa tukaj ni nasel 
bana Petra Erdeda, kakor se je nadejal, je odsel na Hrvatsko skoz Pe- 
trovino na Turovem polju v Volavje k Nikolaju Doroticu. Od tukaj je, pri- 
spel v Mlako k Ivanu Berislavicu in potem k banu Petru Erdedu v Zelin, 
kjer je ostal en dan in dve noci. Od tukaj se je povrnil skoz Brezovico, 
Jastrebarsko in Petrovino v Prigorju zopet v Metliko. Tukaj se mu je 
pridruzil Juri Vlahovic in z njim je odsel ^v Toplice pri Novem mestu k 
zupniku Ivanu Lameli ; skoz Pianino in Smarje sta prispela v Ljubljano 
22. januarija. V Ljubljani je pocival Konzul pri Klombneru dva dni, Cvecic 
pa celih 17 dni. V Ljubljani je vzel Konzul s seboj na Nemsko Jurija 
Drenovackega, sina upravitelja metliske stotnije, da ga izroci Ivanu Un- 
gnadu. kateremu ga je oce priporocil. Skoz Kranj, Jezero in Zitaro Ves 
so prisli na Korosko ter prispeli skoz 2inek, Sv. Andrej in Wolfs- 
berg V Waldstein, kjer je obiskal Konzul upravitelja Reinholdta. Od 
tukaj sta sla v Sv. Lenart, Plekovic, Hiittenberg, Starigrad in Sv. 
Vid v Celovec. Od tod je pohitel Konzul v Beljak, kjer je odprl tri sodcke, 
polne hrvatskih, slovenskih in laskih knjig, ter jih zopet zaprl. Iz Beljaka 
se je povrnil skoz Ljubno (Leoben) nazaj na Nemsko. Na vse to potovanje 
je potrosil Stjepan Konzul nekaj cez 134 goldinarjev. Na tem potovanju 
je obiskal Stjepan Konzul vse za protestantizem vazne kraje in za novi 
verski pokret znamenite osebe. Iz tega dnevnika se vidi, kako dalec je 
prodrla nova vera skoz Metliko na Hrvatsko se prej, nego je bil Kar- 
lovec utemeljen. V Zelinu, v gradu bana Petra Erdeda, je bilo sredisce 
verskega pokreta na Turovem polju, ki je bilo v stalni zvezi preko Po- 
kolpja z Metliko, kamor je prav pogostoma zahajal sam ban. Mnogo 
vlastelinov turopoljskih je sprejelo novo vero, dasi navaja Konzul samo 
Nik. Dorotica in Ivana Berislavica. — Po prepisu Iv. Kostrencica iz vse- 
uciliske knjizn. v Tiibingenu je troskovnik tiskan v „Prosvjeti" (Zagreb) 
1900, str. 442 si. 

82 



knjig. Ni znal niti nemskega niti latinskega jezika, a je pri 
vsem tem siril z vso vnemo novo vero na deset mil] dalec, 
pa ga zato tudi Klombner zove najboljsega med vsemi propo- 
vedniki. Seveda so ga radi tega preganjali katoliski duhovniki, 
posebno Ijubljanski skof Peter Seebach (1558 — 1568), a vrlo 
so ga cenili in spostovali glavni zascitniki nove vera Ivan 
Ungnad, vrhovni zapovednik pomozne vojske na Hrvatskem 
(1540—1544) in ban Peter Erdedi (1557—1566), o katerem 
pise glavar kranjskih protestantov Primoz Trubar, da je dober 
luteran in da se lepo razume s hrvatskimi popi, ki so se 
oklenili nove vere. 

Vlahovic je prav pogostoma pohajal razne kraje po Hr- 
vatskem, da bi ucil novo vero. Pri tem delu sta ga podpirala 
razen bana tudi se krajiski general Ivan Lenkovic (1546 — 1556) 
in sin sigetskega junaka Juri Zrinjski, ki se je bil odlocno 
zavzel za novo vero. Leta 1563. je propovedal Vlahovic v 
Zagrebu in pod Okicem v prisotnosti bana Petra Erdeda, 
zagrebskega skofa Matevza Brumana (1558 — 1563), uglednega 
vlastelina Luke Sekelja, vrhovnega zapovednika krajiskih cet 
1. 1567,, ter Grubera in mnogih drugih plemicev iz kraljevine. 
Vsem je ugodil. Sam pise o tem dogodku Stjepanu Konzulu, 
kako so ga poprej vsi preganjali, zdaj ga pa hvalijo, da pro- 
poveduje resnico, kajti njegovi poprejsnji protivniki so molcali 
in med njimi celo skof. Mnogi so postali njegovi prijatelji ter 
odpadli od papeza. A ena sama njegova propoved v Cesar- 
gradu pri Krapini je tako ganila poslusalce, da je prejelo od 
njega sv. obhajilo pod obema podobama 251 dus, in celo ta- 
mosnji katoliski zupnik Caspar je prestopil k novi veri ter 
pomagal Vlahovicu deliti sv. zakramente. Glas o Grego.rju 
Vlahovicu se je razsiril v kratkem na dalec, posebno po hr- 
vatski Krajini, kamor so ga vabili zapovedniki po raznih po- 
sadkah. Se posebe so ga zvali Mihael Spalatin (1560 — 1564) v 
Bihac, Juri Siegersdorfer (1559^1565) v Senj in Fran Barbo 
na Reko. Ban pa ga je zval v Zagreb ter ga je prosil, da pri- 
pelje s seboj se drugih propovednikov v Slavonijo in se zlasti 
za Sisek. Tudi drugi plemici so si ga zeleli za propovednika 
in pri Ijudstvu je bil v veliki casti. Proti temu protestantskemu 
pokretu na Hrvatskem so se vzdignili skofje zagrebski Matevz 
Bruman, picanski Daniel Barbo in Ijubljanski Peter Seebach 
ter so se sesli v Zagrebu leta 1563. na posvetovanje. Kaj so 
sklenili na tem zboru, nam ni znano. 

Gregor Vlahovic pa je siril novo vero tudi po Sloven- 
skem. V Metllki je bil posebno cenjen in vpliven. Sedi med 
presojevalci hrvatskih prevodov svetih knjig, in njegova beseda 
je V marsicem odlocilna. Njega posecajo po navadi sodelavci 
pr| prevodu sv. pisma, in njegov svet je merodajen. Med pri- 
vrzenci nove vere je zavladalo o njem mnenje, da bo pridobil 

83 6 



vso Krajino za novo vero ter ji s svojo gorecnostjo postavil 
cvrst temelj. In bas vsled njegove gorecnosti za novi verski 
pokret je postala Metlika tako znamenita, da so se tukaj 
opravljali vazni knjizevni posli, kakor smo jih ze zgoraj ome- 
nili. Iz Metlike so dobivali tudi novomeski protestanti najvec 
podpore ravno od Vlahovica. Prisel ]e v Novomesto ze 1. 1560. 
ter propovedal novo vero z vso gorecnostjo. Ljubljanski skof 
Peter Seebach seveda ni mirno gledal tega pocetja, temvec je 
dal Vlahovica dvakrat zapreti. To se je zgodilo najprej v Novem 
mestu, kjer ga je po skofovi zapovedi novomeski prost Juri 
Graf imel zaprtega sedem dni. Toda ta kazen ni preplasila 
Vlahovica. Sel je celo v savinjsko dolino sirit novo vero. 
Ljubljanski skof ga je dal na Vranskem v drugic zapreti blizu 
skofovega posestva v Gornjem gradu. Tukaj je bil Vlahovic 
zaprt 21 dni ob samem plesnivem kruhu in vodi ter je bil iz- 
puscen iz temnice sele, ko so se odlocno zavzeli zanj kranjski 
stanovi. Klombner ga je vzel na to k sebi, dokler ni okreval. 
Na to je skof zabranil Vlahovicu, prebivati v njegovi skofiji; 
toda tako odlocno se je protivil temu odloku, da se je Klomb- 
ner celo bal zanj, ces, da bi mogel lahko postati se kranjski 
mucenik. Med tem je Vlahovic marljivo siril novo vero po 
metliski okolici in po Hrvatskem. L. 1567. pa je prisel zopet v 
Novo mesto, kamor so ga bill poklicali mescani za svojega 
propovednika, a ker mu duhovscina ni dovolila, da bi propo- 
vedoval v kaki cerkvi, je storil to v hisi nekega Scheyerja. V 
kratkem je izpreobrnil mnogo mescanov, zlasti ker je bil arhi- 
diakon za Dolenjsko, trebanjski zupnik Ivan Clement, pristas 
luteranov; njegov brat je opravljal celo sluzbo dezelnega pro- 
povednika V Ljubljani. Novomeski prost je delal Vlahovicu tudi 
dalje velike ovire ; pred vsem mu ni dovolil, da bi propovedal 
V kaki cerkvi. Toda mescani so potegnili s propovednikom, a 
ne s prostom ter si izmislili zvijaco.^^) ^Vendar se pa zdaj 
Vlahovic ni dolgo mudil v Novem mestu. Ze naslednjega leta 
1568 je zaukazal nadvojvoda Karel mescanom, naj zapode iz 
mesta propovednika Vlahovica in Weixlerja, ki je bil prisel iz 
Krskega pomagat Vlahovicu siriti novo vero. Med tem je bii 
sezidan Karlovec in Metlika je iz gubila svojo poprejsnjo vaz- 
nost. Vlahovic se je preselil slednjic v Ljubljano, kjer je umrl 
18. februarja 1. 1581.; pokopan je pri sv. Petru. 

Gregor Vlahovic je bil odlocen in silno delaven moz. 
Omenili smo ze, kako mu je hotel ban Peter Erded preskr- 
beti boljse dohodke, toda brez uspeha, le letnih 24 goldinarjev 
mu je bilo prisojenih. Zato se tozi v svojem pismu iz Metlike 
(1. 1563.) Ivanu Ungnadu, da je siromak on in njegova rodo- 
vina in da je mnogo dolzan. Bil je prisiljen, da se je bavil s 

'3) Gl. Dimitzevo .Geschichte Krains" III, 20. 

84 



coharstvom, samo da prezivl sebe in svojo rodovino. A ko so 
mu oponasali, da se tako delo ne spodobi duhovniku, je odgo- 
varjal, da se je tudi sv. Pavel bavil z obrtom. Senjski stotnik 
Herbart Turjaski ga je hotel vzeti za propovednika v Senj ter 
mu je ponudil popoino oskrbo in dvojno placo; toda Vlahovic 
ni hotel zapustiti svojih dobrih Metlicanov, dasi ni od njih do- 
bival nobene podpore, nego se je vzdrzeval sam s svojim de- 
lom ter vedno trdil, da je tako pravo krscansko zivljenje. 
Znal je na pamet vse sveto pismo in ker je bil dober in 
spreten govornik — Trubar sam hvali Vlahovica kot dobrega 
govornika, — so ga povsodi z vnemo poslusali^*) Bolj ucen 
nego Vlahovic je bil njegov drug Ivan Tulscak, ker je znal 
nemski ter tako mogel rabiti nemske knjige; zato ga Klombner 
priporoca Primozu Trubarju, naj mu poslje dosti nemskih knjig. 
Govornik pa brzkone ni bil poseben, ker se sploh malo ve o 
njegovem delovanju.^^) 

Poleg Gregorja Vlahovica je bil glavni prodovednik Lu- 
trove vere okoli Ozlja in Ribnika Peter Lukic, rodom iz 
Trga pri Ozlju. Tukaj in v Brezniku je imel precej posestva 
kot svojo dediscino, ki jo je pomnozil z nakupi, kasneje pa 
vse prodal plemicu Franu Desicu z dovoljenjem knezov Jurija 
in Nikolaja Zrinjskih. Lukic, ki se je podpisoval „jedan krscan- 
ske vere vucenik", se je izselil radi progonstva privrzencev 
nove vere za banovanja Tome^Erdeda (1584 — 1595) ter je bi- 
val odsle v Gradu Krupi pri Crnomlju pri vlastelinih Burgsta- 
lih, vendar pa je se prihajal med svoje vernike okoli Ozlja in 
Ribnika. 

Se nekaj o Metliki v jezikovnem pogledu. Tudi v tern 
oziru je bila Metlika, kar je danasnji Karlovec. V Metliki so 
se takrat stikala kakor dandanes v Karlovcu vsa tri narecja: 
kajkavsko, stokavsko in cakavsko. V Metliki sami «;e je govo- 
rilo cisto hrvatski^*^) v cakavskem narecju, pomesanem s kaj- 
kavskim, kakor se govori se dandanes med Kolpo in Dobro 
vse do Karlovca^') Stokavscina pa je prodirala proti Metliki 
od uskoskih naselbin iz Zumberka ter iz okolice crnomaljske, 
Podbrezja in Vinice.^^) Metlika je bila tedaj vrlo vazno mesto 

") R. Lopasic. Poviest grada Karlovca. str. 113. Od rodovine Vla- 
hoviceve se omenja kasneje prav pogostoma Juri Vlahovic v ribniskih in 
ozaljskih listinah. 

'') Glej Glaserjevo .Zgod. slov. slovstva" I, 115. 

'«) Valvazor II. 24; VI. 302. 

".) R Strohal : Osobine danasnjega stativskoga narecja. U godisnjih 
izvjescih kr. vellke realne gimnazije u Rakovcu u Hrvatskoj. God. 1887, 
1888, 1889 in 1890. ^ 

•8) Katoliski Zumbercani so se dandanes po obliki in naglasu ca- 
kavci, a ves narod od Zumberka do Kocevja govori zdaj kajkavski z 
znaki cakavscine v obliki, naglasu in poedinnih besedah. (Zumberk. Kra- 
jepisna in zgodovinska razprava. Napisal R. Lopasic ,Slovenec" 1. 1885. 
St. 143,147.) 

85 



V jezicnem pogledu tudi za sosedne Slovence ter se je ta njen 
vpliv poznal jako dalec po Dolenjskem. Morda ni samo slucaj, 
da so se tukaj ocenjevali slovanski prevodi ter snovale nove 
izdaje slovanskih knjig. Kolike koristi za naso knjizev- 
nost, da se je nasel takrat moz, ki bi bil s svojim znanjem 
in ugledom dolocil ono nareqe za knjizevno, ki bi bilo pri te- 
danfih okolnostih najbolje odgovarjalo potrebam ne samo za 
Slovence nego tudi za Hrvate! Morda je bilo ravno tedanje 
metlisko hrvatsko narecje za to najbolj pripravno. Nekaj takega 
so gotovo tudi snovali tedanji prevajalci slovanskih knjig, 
ker so se s toliko vnemo posvetovali o tern delu ter iskali po- 
trebnih knjig, izvirnikov glagolskih, da jim bodo prevodi cim 
cistejsi. vaznosti hrvatskega jezika so bili prepricani vsi, kar 
dokazuje Klombnerjevo ze poprej omenjeno pismo Ungnadu o 
slovanskih jezikih. Volja je morda bila, toda sile so 
manjkale. Oba najvaznejsa pospesevalca in delavca slovanske 
knjige Peter Pavel Vergerij (Vergerius) in Primoz Trubar nista 
bila toliko vesca slovanskih jezikov, da bi se bila mogla lotiti 
takega dela. Pac je bil Vergerij gotovo najbolj bistroumen med 
vsemi pospesevatelji slovanske knjige, a prevec slavohlepen ; 
hrepenel je po visokih casteh in v to svrho trosil svoje du- 
sevne sile. Tudi je smatral slovanscino za manje vredno nego 
lascino, ki jo je imenoval kraljico med jeziki. Primoz Trubar 
pri svoji slabi splosni naobrazbi in slabem poznavanju slo- 
vanscine tudi ni bil moz, da izvede tako znarnenito delo, dasi 
mu se sicer ne more utajiti odlocnost in vztrajnost pri delu. 
Proti njegovi slovenscini je izsla preko kralja Maksimili- 
jana ocena Skaliceva, zatrjujoc, da je^to samo narecje, znano 
samo na Kranjskem, Koroskem in Stajerskem, docim ga ne 
razumejo prebivalci gornje Ogrske in drugih bliznjih zupanij, 
se manj pa Poljaki, Rusi, Cehi, Moravci, Ilirci in prebivalci 
okoli Zagreba. Na vseslovanski jezik se je mislilo najbrz po 
vplivu samega Vergerija. Stjepan Konzul in Anton Dalmata 
sta bila dobra pisatelja, toda delala sta po poklicu ter nista 
mogla biti merodajna v takih vprasanjih. Enako se more so- 
diti tudi drugih sotrudnikih tega knjiznega podjetja. 

Krajina. 

Zapovedniki po krajiskih trdnjavah so zahtevali od 
kranjskih in stajerskih stanov protestantovskih propovednikov. 
In dasi so se stanovi vedno tozili na prevelike stroske za Kra- 
jino, so ^v to svrho brez prigovora radi zrtvovali, kolikor je bilo 
treba, pa se je zato tocno vsako leto med ostahmi stroski 
doloceval za Krajino tudi strosek za luteranske propoved- 
nike. Tako je v izkazu za 1. 1578. navedena placa za vojas- 
kega katoliskega kapelana 12 goldinarjev na mesec. Po izkazu 

86 



vojske in vojaskih potreb za 1. 1579. na hrvatski Krajini je 
bilo po sklepu zbora v Brucku dolocenih za luteranskega pro- 
povednika 16 goldinarjev na mesec, a za propovednika v va- 
razdinski Krajini se je dolocilo 1. 1580. tudi po sklepu zbora 
V Brucku celo 20 goldinarjev na mesec, za propovednika v 
Koprivnici in Ivanicu pa po 16 goldinarjev. docim je imel 
propovednlk v Vizvaru je 13 goldinarjev mesecne place. 
L. 1564. je dobival luteranski propovednik na Krajini letne 
place 140 goldinarjev. Pa tudi sicer so skrbeli stanovi za pro- 
povednike na Krajini. Tako so dovolili stajerski stanovi po- 
pravek stana luteranskemu propovedniku v Ivanicu 1. 1594., a 
leta 1598. so pozvali stajerski dezelni stanovi generala Zigo 
Herbersteina, da oskrbi v Varazdinu propovednika Ossiujna in 
Seiza," ker sta morala kot dezelna propovednika ostaviti Stajer- 
sko.") L. 1582. je poslano dezelnim stanovom porocilo o za- 
puscini propovednika Ivana Gerlacha v Ivanicu, ki je bila 
spravljena pri Ivanu Kumerseju, graditelju v Koprivnici. Ger- 
lach je imel 12 knjig v skrinji. Propovednik Ivan Scheibiz v 
Koprivnici pa je 1. 1581. pozval stajerske odbornike na svojo 
svatbo. 

Izmed krajiskih luteran_^skih propovednikov so nam znani 
iz 1. 1560. Martin Grgic v Crnomlju, ki je kot vojaski propo- 
vednik prihajal na Krajino; 1. 1564. je bil Andrej Lelko pro- 
povednik V slavonski Krajini. Vojni propovednik Juri Juricic je 
umrl 1. 1578.; njega je nasledil 1. 1579. Tomo Jagodic. V Kar- 
lovcu sta sluzila 1582 kot propovednika Anton Novomescan 
(Neopolitanus) in Joakim, 1. 1584. Sebastijan Semnitzer (glaso- 
vit skladatelj) in Seb. Folberger (je hodil sluzbo bozjo oprav- 
Ijato tudi V Bihac) ; Juri Kosir (resen iz turske suznosti) in Gre- 
gor Zitaric 1590—1592. Bartol Knaffl 1591 (po 1592 nemski 
propovednik v Ljubljani). Bartol Widtman 1596 in Ivan 
Znojilsek \b99-'^.) 

Nadvojvoda Karel je moral, dasi je bil mocno protiven 
novi veri, ze na zboru v Brucku 157S podeliti protestantom 
razne verske svoboscine in povlastice ter dovoliti, da se v 
Kariovcu namestita dva propovednika, ki sta obavljala sluzbo 
bozjo iz pocetka v hisi krajiskega zapovednika, generala kar- 
lovskega. Za generalovanja Andreja Turjaskega (1589 — 1593) 
so imeli karlovski protestanti poleg dveh propovednikov tudi 
svojega ucitelja, kakor ze poprej katoliki. Andrej Turjaski se 
je pa tudi trudil, da dobe protestanti v Kariovcu svojo cerkev 
in pokopalisce. Zato so zbirali prinose med seboj po Krajini, 

>9) Starine, XIX, 70. 

'^) Bila sta pa v Kariovcu brz po nastanku trdnjave tudi dva ka- 
toliska svecenika, eden latinski za castnike in tujce, eden glagoljas pa 
za Hrvate (Po poznejsih listinah; gl. Lopasicevo ,Poviest grada K.", 144.'! 
O Znojilsku gl. ,Ljublj. Zvon' 1898, 627 in 1903, str. 423. 

87 




I 



Ivan Znojilsek, 



a iskali so pomoci v to svrho tudi pri kranjskih stanovih v 
Ljubljani, kamor so poslali propovednika Bartola Widtmana in 
z njim dva vojaka s prosnjo za denarno pomoc in z izkazi o 
ze zbranem denarju. Kranjski stanovi pa so odgovorili 28. 
aprila 1596, da morajo radi pomanjkanja denarnih sredstev 
do boljsih casov odbiti pomoc. Vendar pa so dali 1. 1597. 
stanovi kranjski, stajerski in koroski sezidati protestantom v 
Karlovcu za sluzbo bozjo lastno cerkev. 

Kakor poprej Metlika, tako je bil sedaj Karlovec vazen 
za razposiljanje hrvatskih in slovenskih protestantskih knjig, ki 
so se donasale iz Wiirtemberskega skoz Ogrsko (Debrecin) na 
Hrvatsko, pa so jih potem odpravljali iz Karlovca najvec v 
Ljubljano, na Reko in Trst, a od tukaj dalje v Dalmacijo. 
Metlika je izgubila odsle tudi v tern pogledu svojo vaznost. 

Zascitniki nove vere so se nadejali, da bo preko Krajine 
prodrla tudi v lurske pokrajine ter da se bodo za novo vero 
pridobili ne samo staroverci nego celo Turki, ki se bodo 
mogli na ta nacin najlaze ukrotiti. V to svrho so bile pred 
vsem namenjene protestantske knjige, tiskane s cirilico. Za ta 
posel sta bila poslana na Nemsko zumberski pop Ivan, ki 
smo ga ze omenili, in neki drugi duhovnik iz Benetek. Mi- 
sel izpreobrnitvi Turkov ni navdihovala samo Ivana Ungnada, 
nego vse njegove sodelavce, samo da se tako odvrnejo vedni 
napadi na krscanske zemlje. Smatrali pa so vsi za najboljse 
sredstvo krscanske knjige. tiskane s cirilico, ces, da se to 
pismo rabi vse do Carigrada. Da so znali Turki tudi na sul- 
tanovem dvoru dobro hrvatski, je znana stvar,^ saj so bill 
veckrat prvi svetovalci sultanovi rojeni Hrvati. Ceta, zbrana 
okoli Ivana Ungnada, je bila prepricana o sveti moci krscan- 
ske besede, pa so se zato toiiko trudili, da izdado sv. knjige 
tudi v hrvatskem jeziku s cirilico. V mnogih pismih Ungna- 
dovih, Trubarjevih, Vlahovicevih in drugih nahajamo izrazeno 
nado izpreobrnitvi Turkov. Kako je predlagal Vlahovic. da 
se prevede v to svrho sv. pismo tudi na turski jezik, smo ze 
omenili.") 



^0 Zanimivo je, kako se je Gregor Vlahovic o tem vprasanju izja- 
vil V listih, pisanih Stjepanu Konzulu v hrvatskem jeziku. Ohranil se je 
prevod v nemskem jeziku, in sicerpisem, pisanih v Metiiki 1. 1563. V prvem 
pismu pravi: „Schreibt die vskhokhischen (priester) wollen ime einen 
drukher auss Tiirkhey bringen, darumb pitt er, wir sollen ime die cyrul- 
lische schrifft inein sckichhen, damit er khiine etwas klein druchken." V 
drugem pismu pa pise: „Woner die oskokhischen priester die druckherei 
bekhumen, so wolt ich den tiirkhischen Keiser ein buechel drucken lassen, 
wie von anfang der welt alle propheten geweisaget vnd gepredigt, dass 
der herr Christus gottes son sei. Mahomet hatt den Tiirkhen verfiirt vnd 
der bapst die gantze christenheit. Wir wollten den Tiircken bekehren 
wen gehiilfe vnd solche bueher weren." (Kostrencic. Urkundliche Bei- 
trage str. 210.). 

89 



Vsled protireformacije, ki jo je izvajal vztrajno in odlocno 
nadvojvoda, kasneje cesar Ferdinand II. v avstrijskih dezelah, 
je ginila pocasi Lutrova vera tudi na Hrvatskem, kjer se ni 
ukoreninila prav za prav nikdar cvrsto. Hrvatski stanovi so se 
protivili protestantizmu ter odbijali vsako zvezo z ogrskimi pro- 
testanti, ki so vabili Hrvate na svojo stran v boj za navidezno 
svobodo. Hrvati so na taka vabila odgovarjali, da ne marajo 
nove vere. A ko so se jim Ogri zagrozili, da morajo sprejeti 
zakon, po katerem se daje svoboda protestantom tudi na 
Hrvatskem, jim je odgovoril ban Tomaz Erded (1584—1595; 
1608 — 1015) tako-le : „S tem mecem bomo izkoreninili to 
kugo, ako stopi na nasa vrata; se imamo tri reke Savo, Dravo 
in Kolpo, eno izmed teh bomo dali piti novim gostom; in rajsi 
se odtrgamo s celim kraljestvom od krone ogrske, nego li da 
bode pod mojo vlado ta kuga v nasi zemlji." Hrvati so imeli 
s Turki strasne borbe, pa so dobro znali, da se morejo vzdrzati 
v tem neravnem boju le, ce so slozni v veri katoliski, ki jih 
je navdusevala tudi za boj. Edinost v veri jim je zares po- 
mogla, da so si ohranili vsaj ostanke nekdanje hrvatske kralje- 
vine z glavnim mestom Zagrebom, ki ga Turki niso mogli 
nikdar osvojiti. 

Lutrova vera je slednjic nasla neko pribezalisce le se 
pri kneziii Zrinjskih in nekaterih hrvatskih plemicih ter po 
krajiskih trdnjavah, kjer so bili Nemci zapovedniki. Zrinjski so 
bili odiocni privrzenci nove vere. Ze o sigetskem junaku se 
ve, da je bil prijazen novi veri, dasi ni pristopil ocitno k njej. 
Tembolj gorec pristas Lutrove vere je bil njegov sin Juri, 
ki je pomagal zupniku Mihaelu Bucicu pri tiskanju kate- 
kizma v Nedeljiscu v Medjimurju. Vsled njegovega od- 
locnega delovanja in krepke pomoci plemica Nikolaja Mlako- 
vackega je sprejelo novo vero skoraj celo Medjimurje. Pa tudi 
po drugih svojih posestvih je skrbel za novo vero. Tako je 1. 
1567. sporocil Gregor Vlahovic kranjskim stanovom, da so se 
potozili kranjski propovedniki knezu Juriju Zrinjskemu na pro- 
vizorja grada Dubovca pri Karlovcu, da je nasilen proti pro- 
testantom in da daje njihovo ze krsceno deco vnovic krstiti 
katoliskim duhovnikom. Isto tako nasilno se ponasa proti pro- 
testantom tudi zupnik Nikolaj Vuicic v Ribniku, ki je strogo 
zabranil luteranskim propovednikom propovedovati. Kaj je na 
to ukrenil Zrinjski, ni znano. V vojvodstvu (herzogthum), ka- 
kor so takrat zvali okolico posestev Zrinjskih in Frankopanov 
okoli Ozlja, Ribnika, Novegagrada, Skrada, Dubovca ltd., je 
bilo navadno pribezalisce luteranskih propovednikov. Ko 1. 
1574, Metlicani niso bili zadovoljni s svojim propovednikom 
Mihaelom Maticicem radi pohujsljivega zivljenja, so prosili 
Gregorja Vlahovica, da jim preskrbi namesto Maticica drugega 
propovednika, in sicer Nikolaja Tuskanica iz Krupe kraj 

90 



Crnomlja, kar so dovolili tudi kranjski stanovi. Mihael Maticic 
je bil odpuscen, a novo zupo mu je podelil Juri Zrinjski v 
svojem vojvodstvu. V svoji prosnji so se se izjavili Metlicani, 
da bodo s Tuskanicem zadovoljni tudi „papisti" in da mu 
bodo pomagali pri zidanju cerkve. Na prosnji so podpisani 
metliski mescani : Stefan Razumovic, Mihael Vozic, Simon Gund, 
Juri Gund in Juri Dorcic. Celo knez Peter Zrinjski, ki je bil 
katolik, je imel na svojih posestvih v vojvodstvu protestanta 
Zmajiovica in Druzgaja kot svoja sluzabnika. Grajski oskrbnik 
Zmajiovic je umrl v Primorju ter so ga pokopali v cerkvi sv. 
Nikolaja pri Grizanih. Te cerkve so se kasneje ogibali katoliki, 
zato je osJ;ala pusta. Toda sami Zrinjski niso ostali dolgo pro- 
testanti. Ze Jurijev sin Juri se je po nagovoru pavlinskega 
priorja Ivana Bakica v Cakovcu 1. 1623. zopet pokatolicil. Tudi 
Nikolaja Mlakovackega se je trudil pridobiti za katolisko vero 
zagrebski skof Benko Vinkovic (1628 — 1637), ki se je bal, da 
bi se nova vera ne razsirila po okolici zagrebski, kjer je imel 
Mlakovacki Susedgrad in Stubico. Je li se je Mlakovacki iz- 
preobrnil, nam ni znano. Popolnoma pa je zatrl protestantizem 
na Hrvatskem zagrebski skof Martin Borkovic (1648 — 1687), 
ko je pregnal bogatega vlastelina Stefana Jankovica 1. 168". 
kot privrzenca Lutrove vere iz domovine.-'-j 

Kako dolgo se je vzdrzala Lutrova vera v hrvatski Kra- 
jini, V Karlovcu samem in Metliki, se ne da tocno dokazati. 
L. 1598. in 1-599. je bilo zabranjeno krajiskemu generalu Juriju 
Lenkovicu, da bi postavljal se nadalje nekatolike za krajiske za- 
povednike,-^) a 1. 1605. je bilo na saboru hrvatskem sklenjeno, 
da se morajo pregnati iz Hrvatskega sploh vsi propovedniki 
nove vere, posebno pa oni, ki so pribezali iz Stajerske in 
drugih bliznjih dezel v okolico ozaljsko pod obrambo knezov 
Zrinjskih. Se 1. 1609. je pohajal po posestvih Zrinjskih okoli 
Ribnika propovednik Misko Vrbec, pregnan iz Toplic pri No- 
vem mestu. Proti njemu je bil izrecen istega leta progon, ko 
bi se povrnil na Kranjsko, kamor je pa zahajal vendarle se 
veckrat. V samoborski okolici so ziveli luterani se kasneje. (Naj- 
vec luteranov je bilo v Rudah kraj Samobora, kjer se je kopala 
ruda. Luteransko vero so semkaj zanesli nemski in slovenski 
rudarji. Okoli zupne cerkve v Rudah je bilo pokopalisce, kate- 
rega del ni bil posvecen, ker je bil dolocen za luterane). V 
Rudah je bilo luteranov se 1. 1630. deset, a 1. 1642. se stirje. 
Sluzbe bozje v tem casu niso imeli vec, kakor se pred nekimi 
leti (prout olim habuerunt) v svoji lastni cerkvi, morda takrat, 
ko je bil V Samoboru luteranski propovednik Jernej Widt- 



"^) Starine XXVI. str. 189—194. Listina skofa Martina Borkovica o 
protestantih. 

-8) Iv. Kukuljevic. Jura regni Croatiae II. str. 166. 

91 



mann.2*) Proti protestantom je bil 1618 v Samoboru ustanovljen 
samostan hrvatsko-bosenskih franciskanov, ki so luterane iz- 
preobrnili na katolisko vero^^) 

Karlovska trdnjava je bila protestantom mnogo let varno 
zavetisce, tudi se kasneje, ko so bili ze luteranski duhovniki 
prognani iz Kranjskega in Hrvatske. V samem Karlovcu so 
imeli luterani svojo cerkev se 1. 1645.26), a poedini protestanti 
so sluzili pri karlovski vojski se za generalovanja kneza Vuka 
Frankopana Trzackega (1626 — 1652.-^) 

Tudi V Koprivnici, glavni trdnjavi slavonske Krajine in 
srediscu stotnije, so se vzdrzali protestanti do polovice se- 
demnajstega stoletja. Ogrski zgodovinar Gjurikovic^^) pripove- 
duje, da se je prikazala okoli 1. 1632. nemska sekta anabap- 
tistov V okolici Ozija na posestvih Zrinjskih, kar potrjuje tudi 
kronika te sekte, pisana 1. 1648. od Ambroza Rescha. 

Tudi V Metliki in okolici se je vzdrzala nova vera dlje 
nego po drugili krajih navzlic ostri protireformaciji. V Metliki 
se je bil protestantizem mocno ukoreninil, posebno vsled vne- 
tega delovanja propovednika Gregorja Vlahovica, pa tudi osta- 
lih propovednikov,^kakor Mihaela Maticica, Nikolaja Tuskanica 
Ivana Weixlerja, Stefana Kovacica, Petra Vukmanica Hrvata 
in Vida Subtilica (1. 1587. v Crnomlju, Krupi, Krizu in Pod- 
brezju). 

Razen teh stalno namescenih propovednikov pa je doha- 
jalo V Metliko se dosti drugih, posebno iz bliznje ribniske in 
ozaljske okolice ter kasneje tudi iz Karlovca. Vkljub protire- 
formaciji je bila 1. 1581. Metlika se skoraj popolnoma lute- 
ranska, dasi so bili luteranski propovedniki 1. 1572. pregnani 
iz mesta (a so se povrnili). 

Obcinski svet v Metliki se je namrec izjavil v tem casu, 
da je kapiteljska cerkev prazna in pusta. Komtur nemskega 
reda bi moral imeti dva duhovnika in pet kapelanov, ima pa v 
vsem le enega duhovnika. Zvonovi zvone zastonj ; ako odidejo 
propovedniki luteranski, ne ostane nobeden, ki bi vrsil sluzbo 
bozjo, zato ne morejo odpustiti propovednika in ucitelja svojega. 
Vendar pa je bil ze sledecega leta 1582. po cesarski naredbi 
Peter Vukmanic (Wokhmainius) pregnan iz Metlike ter mu je 
bilo zabranjeno propovedovati. Naselil se je blizu Metlike na 
zemljiscu vlastelina Semenica, od koder je z latinskim pismom 
prosil visjo oblast, da se sme povrniti v Metliko. Brzkone 



2*) (Zagrebacki arcidijakonat do god. 1642. Napisao Janko Barle. 
Prestampano iz Katolickog lista Zagreb. 1903.) 

2^) Fassio pro sex Croatiae Conventibus a ministro Provinciali 
Godofrido Pfeifer a. 1767. Rokopis v arhivu Jugoslav. Akademije. 

2^) Ivan Kukuljevic. Knjizevnici u Hrvata. str. 268. 

27) Starine XXVI. str. 164. 

28) Da situ et ambitu Croatie et Slavoniae. T. III. str. 141. 

92 



mu ni bilo dovoljeno, ker je se 1. 1585. zivel na Semenicevem 
posestvu. L. 1585. pa je ostro nastopil proti luteranskim pro- 
povednikom komtur nemskega reda Markvard Podpeski ter jih 
je pregnal iz Metlike; zato se tudi Vukmanic ni mogel vec 
vrniti na svoje staro mesto, nego so mu postavili leseno ka- 
pelo na Semenicevem posestvu, kjer je dalje propovedoval 
novo vero.2^) 

V Toplicah pri Novem mestu sta postavila se 1. 1594. 
kolatorja Herbart in Vajkard Turjaski, ko se je bila iz- 
praznila zupa, Andreja Schv^eigerja za dezelnega propo- 
vednika.^") L. 1508. pa se je zgodiio v Semicu spotikljivo de- 
janje, ki ni razzalilo samo katoiicanov, nego je tudi protestantom 
mnogo skodilo, tako da so jih preganjali se ostreje. Ko 
so namrec prisli v Semic dezelni konjiki, ki so bili poslani na 
hrvatsko mejo radi turske nevarnosti, ter so tamkaj pocivali, je 
vojni kapelan dezelnih stanov Juri Zitaric iz lamosnje zupne 
cerkve nemskega reda odnesel pozlacen keiiii, nekoliko svetinj 
s srebrnimi okviri, nekoliko stolov in dvanajst oltarnih prtov 
za podstavo svoje obleke. Radi tega zlocina se je potozil 
komtur Markvard Podpeski pri samem nadvojvodi Ferdinandu. 
Na to je bil Juri Zitaric izgnan iz vseh dedniii dezel, kar pa 
je bilo po mnenju Valvazorjevem preblaga kazen. Kranjski de- 
zelni stanovi so morali poravnati vso skodo po zapovedi sa- 
mega nadvojvode. Juri Zitaric je pobegnil brzkone na Hrvatsko, 
kjer je ze tudi poprej sluzil za vojnega kapeiana.'^) Odsle je 
luteranska vera tudi v Metliki in okolici vedno bolj pojemala 
radi strogih naredeb, ki jih je izdal proti propovednikom posebno 
nadvojvoda Ferdinand. Ko je 15. oktobra 1. 1615. razgla- 
sila protireformacijska komisija v Ljubljani, da se imajo vse v 
posebnem oglasu popisane osebe luteranske veroizpovedi sniti 
na skofijskem trgu, sicer placajo po sto cekinov kazni, je bilo 
iz Ljubljane popisanih samo 8 oseb, v Metliki pa se 38. Od 
teh 38 se jih je 15 izkazalo za katolicane, drugi pa so bili 
ali ze mrtvi, bolni ali pa odsotni.^ V Novem mestu je bilo za- 
pisanih se 17 protestantov, a v Crnomlju le 4 osebe. Iz tega 
popisa se vidi, da se je vzdrzala Lutrova vera v Metliki kot 
bivsem srediscu tega verskega in ob enem knjizevnega po- 
kreta dlje nego v drugih mestih. 



29) Valvazor XI. 385; VII. 454. 
">) Valvazor VII. 461. 
»») Valvazor VII. 463. 



93 



Protestantizem v Iztocni Stajerski in 
Medjimurju. 

Priobcil dr. Fr. Kovacic, profesor bogoslovja v Mariboru. 



Z izrazom „Iztocna Stajerska" umevamo tukaj slovenski 
del Stajerske med Muro in Dravo, tore] Slovenske gorice in 
Mursko polje do ogrskomedjimurske meje in do Hrvatske. Na 
sever in zapad je seveda v dobi, o kateri bomo govorili, segal 
slovenski zivelj veliko dalje nego dandanes. Vsled znane raz- 
delitve Karla Velikega so Slovenci med Muro in Dravo bill 
dusevno loceni od svojih rojakov na desni strani Drave; ce 
tore] hocemo govoriti o razsirjanju protestantizma med Slo- 
venci, je potrebno in primerno, da tej skupini odlocimo po- 
sebno razpravo^) 

Omejimo jo na naslednje tri tocke : 1. Cerkveno-kulturne 
razmere med panonskimi Slovenci neposredno pred Lutrom ; 
2. razsirjanje protestantizma med Muro in Dravo; 3) katoliska 
reformacija. 

1. Cerkveno-kulturne razmere ob zori Lutrove 
reformacije. 

Za Slovence sploh in zlasti se za panoske Slovence med 
Muro in Dravo je bilo zelo usodno, da niso imeli v svoji 
sredi vecjega dusevnega sredisca, skofijskega sedeza in visjih 
ucilisc. Odkar je sv. Metodij moral ostaviti Kocelovo zemljo, 



1) O razsirjanju protestantizma med panonskimi Slovenci 
se celotno in sestavno ni razpravljal nikdo ; pri slovenskih pisateljih 
najdemo le raztresene podatke, nemski zgodovinarji,pa govore o tern 
predmetu le o priliki, v zvezi s protestantizmom na Stajerskem sploh. 
Tudi sledeca razprava je le pregled ; zakaj da bi se predmet izcrpal, bi 
bilo treba mnogih podrobnih raziskav in vecletnih arhivalnih studij. Obilo 
dela se v tern oziru se nudi „Zgodovinskemu drustvu za Slov. Stajersko". 

94 



pa do 1. 1859., ko je Slomsek prestavil sedez lavantinskih 
skofov V Maribor, je bilo slovensko Ijudstvo na levo od Drave 
podlozno nadpastirski oblasti solnograskih nadskofov in po- 
zneje sekovskih skofov. Preogromno ozemlje in pa zgodovinske 
razmere so prisilile solnograske nadskofe. da so v okrilju 
svoje oblasti, v oblizju slovenskega ozemija ustanovili tekom 
13. stoletja tri skofije^ krsko, lavantinsko in sekovsko. Lavan- 
tinska skofija je na Stajerskem obsegala tako imenovano st.- 
florijansko^ okrozje, kraje ob gornji Laznici in Sulmi do Pre- 
dinga in St. Ozbalda ob Dravi; sekovska skofija je v 16. veku, 

V zacetku reformacije teritorijalno imela malone isto veiikost, 
kakor ji je bila dolocena ob ustanovitvi 1. 1218., t. j., po pri- 
liki 33 kvadratnih milj, a kot taka ni segaia v danasnje slov. 
ozemlje^) Pod solnograsko nadskofijo je spadal ves danasnji 
del Stajerske severno in iztocno od Drave. 

Sploh so lavantinski in sekovski skofiji bill prideljeni le 
oni kraji, ki so bili solnograskim nadskofom predalec in pa 
tezko pristopni. Da bi pa sekovskim skofom oskrbel^ primerne 
dohodke, jim je nadskof iz svojega okrozja na Stajerskem 
inkorporiral ali izrocil vsaj patronate 39 zupnij. Izmed inkorpo- 
riranih zupnij sta v slovensko ozemlje segali dve: Sv. Jakob 
v Lipnici in Ivan Krstnik v Radgoni. Patronat je pa imela se- 
kovska skofija nad naslednjimi (takrat obstojecimi) slovenskimi 
zupnijami ali vikarijati : D. Marija v Ivniku (Eibiswald): Sv. 
Miklavz v Lucanah, Sv. Peter in Pavel v Gomilici, Sv. Jernej 
v Cmureku, Sv. Miklavz v Halbenrainu, D. Marija v Apacah, 
Sv. Benedikt in Sv. Anton v Slov. Goricah, Sv. Juri na Scav- 
nici, Sv. Kriz na Murskem polju, Ivan Krst. v Ljutomeru. Pri 
inkorporiranih zupnijah so skofje dcrbivali ves dohodek, kar 
ga je preostalo od dolocene uzitnine ondotnih dusnih pastirjev, 
pri patronatih pa so dobivali le gotovo davscino v denarju ali 

V pridelkih. Imeli so pravico, za te zupnije solnograskemu nad- 
skofu V potrjenje predlagati primerne duhovnike (ius praesen- 
tationis), ter dolznost, skrbeti za cerkve in sole. 

Poleg tega je pa bil sekovskim skofom izrocen gene- 
ralni vikarijat cez ves solnograski del stajerske 
dezele, in s to sluzbo so imeli vec opraviti, kakor z upravo 
lastne skofije, ki je se 1. 1607., ko je bila ze katoliska refor- 
macija dobro razvita, imela samo 17 svetnih in 18 redovnih 
duhovnikov. Stik med solnograskim nadskofom in nasim sve- 
tom je bil le rahel.») 

Ker so v srednjem veku skofje vecinoma bili drzavni ve- 
likasi ter so se jim poverjali vazni politicni in celo vojni posli, 

») Schuster Dr. Leop., Fiirstbischof Martin Brenner. Grar, 1898, 
str. 105.— 107. 

^) Podrobnejse porocilo o tern seze preko okvira te razprave. 

95 



so jih posvetne skrbi pogostoma celo odtegnile njih pravemu 
poklicu : duhovni upravi skofij. Ta posel so izvrsevali veci- 
noma le arhidiakoni, ki so od 8. stoletja dalje v popolnem po- 
menu pravni organi in nadziratelji cerkvene discipline ter va- 
ruhi pravovernosti. 

Znanih je pac vec slucajev, da so se solnograski nad- 
skofje mudili v Mariboru, se cesce pa v Ptuju, ni pa znan od 
karolinske dobe dalje slucaj, da bi bil solnograski nadskof ali 
pa sekovski skof osebno posecal sluzbeno svoje pokrajine. „Oko 
in roka" mu je bil le arhidiakoii, in sicer od starodavnih casov 
pa do 1. 1607. vsakaferi zupnik v Gratweinu nad Gradcem. 
Ko je 1. 1607. solnograski nadskof Gratwein izrocil runskemu 
samostanu (Reun), se je takratni arhidiakon in zupnik grat- 
weinski preselil v Strassgang.*) 

Vsekakor je bilo opuscanje skofovskih vizitarij eden izmed 
vzrokov, da je propadla disciplina med duhovscino, v Ijudstvo 
se pa zajedla verska brezbriznost in nevednost. Vendar so 
razmere v cerkveni upravi bile na levi strani Drave boljse 
nego na desni strani, v zemljah oglejskega patriarha. Razmere 
so tamkaj postale uprav nenaravne, odkar se je zacelo na- 
sprotstvo med Benecani in patriarhi z ene strani, pa med no- 
tranjeavstrijskimi vladarji z druge strani. Dalekovidnejsi duhovi 
so ze 1. 1583. priporocali ustanovitev nove skofije v Gorici, in 
graski nuncij je podpiral to misel, toda patriarh se je trmo- 
glavo drzal svojih historijskih pravic in ves nacrt se je izjalo- 
vil. Vsled napetosti in nezaupnosti med graskim dvorom pa 
med oglejsko stolico patriarhi dejanski niso mogli izvrsevati v 
nasih krajih svoje_oblasti; scasoma je zavladala popolna cer- 
kvena anarhija.'^) Se celo res koristnim in potrebnim reformam 
tridentinskega koncila, ki jih je patriarh objavil v sinodi 14. 
novembra 1565, so se nadvojvode upirali ter tako nehote in 
posredno pospesevali propast katoliskega zivljenja v svojih 
dezelah. 

A dasi je cerkvena uprava med Slovenci na levo od 
Drave bila bolj urejena nego v patriarhatu, vendar versko- 
nravne razmere med duhovscino in Ijudstvom niso bile veliko 
boljse nego drugod. Francesco Barbaro, vizitator oglejskega 
patriarha Ivana Grimanija in po njegovi smrti (1592) sam pa- 
ir arh, se V svojem porocilu pritozuje zoper solnograskega nad- 
skofa in njemu podrejene skofe, da sprejemajo v svoje skofije 
ubegle duhovnike, ki so v patriarhatu bili kaznovani.*) Iz 

*) V dobi reformacije sta radgonski in ptujski zupnik skofijska 
komisarja. 

^) Izvestja Muz. dr. za Kr. 1907, str. 123. 

6) Eine papstliche Visitation zur Zeit der Kirchenreformation in 
Steiermark, Karnten und Krain. Nach einem Manuscripte der Bibliothek 
della Bona in Gorz. „Tagespost'' 1864, st. 239. 

96 



vizitacijskih zapisnikov 1. 1585., 1602., 1607. in se 1617. vidimo, 
da sta izpocetka dobri dve tretjini duhovscine bili od vseh 
mogocih vetrov, domacinov pa je bilo jako malo ; prav po- 
sebno se to velja za nase slovenske kraje, kjer je bila vecina 
duhovnikov iz patriarhata. iz Ijubljanske in zagrebske skofije, 
celo iz Dalmacije. To dejstvo je vazno, ker iz njega lahko po- 
sredno sklepamo na umstveno-nravno kvalifikacijo duhovscine 
med Muro in Dravo, drugic pa zasledimo v tern dejstvu tudi 
dobro stran, namrec da je slovensko Ijudstvo, dasi pod nem- 
skimi skofi, imelo duhovnike, zmozne njegovega jezika (sloven- 
skega, hrvatskega), docim naletimo v patriarhatu vcasi na trde 
Italijane. 

Zgodovinarja zelo mika vprasanje, kaksni so bili vzroki, 
ki so pripravljali tia reformaciji sploh in zlasti pri nas. A zelo 
tczavno je, o tem vprasanju podati jasno in resnicno sliko, 
prav tako tezavno, kakor nasteti razne vzroke francoskega pre- 
vrata. Veliki zgodovinski dogodki so posledek mnogoterih 
zelo prepletenih ciniteljev, ki segajo casovno dalec nazaj, de- 
loma pa koreninijo v globinah individualne cloveske svobode 
in razpolozenosti ter se sploii ne dado zasledovati. Vsekakor 
je preozko stalisce, navajati kot vzrok reformacije le razuzda- 
nost duhovscine in pa kopicenje premozenja v cerkvenih rokah, 
kakor n, pr. pise Losertih-') 

Razuzdanost duhovscine je res bila velika in spiosna. 
Kratko pa primerno je orisal duhovscino takratnega casa 
Heniik Teichner: „Poprej so duhovnike navadno sUkaii s 
knjigo v roki, sedaj bi bilo boljse, jih predstavljati z zensko 
ob strani, z igralno descico v roki, z mecem ali nozem ob 
boku."^) Prileznistvo, pozresnost in razuzdanost, neotesano go- 
vorjenje, popivanje in razbijanje po krcmah se splosno ocita 
duhovscini koncem 15- in zacetkom 16- stoletja. Pritozbe se 
mnozijo, kolikor bolj se priblizuje cas Lutrovega nastopa. 

Znacilne so besede nadvojvode Ferdinanda v tajni in- 
strukciji, da je vseg"a zla (krivoverstva) krivo zlasti to, ker se 
na duhovscini kaze veliko bolj meso in svet, kakor pa duh in 
vera.») Kupovanje, prodajanje, zamenjavanje boljsih nadarbin 
se je izza avinjonskega suzenjstva strasno mnozilo, sluzba bozja 
in pastirsko delovanje pa zanemarjalo. Skofije, prelature in 
druge boljse nadarbine so dobivali razni Ijudje mnogokrat v 
nagrado za politicne usluge ali kot stalne dohodke, ker vla- 



') Die Reformation und Gegenreformation in den innerosterr. 
Landern. btuttgart 1898, str. 16, 27 i. d. 

*) Cit. pri Loserthu n. d. str. 17. 

^) . . . hoc malum potissimum inde excitatum est, qod fere uni- 
uersus Ecclesiasticus ordo referat magis carnem et seculum quam spiri- 
tum et religionem. Izvirnik v c. kr. drz. arhivu na Dunaju, priobcil J. Chmel 
V ,Arhiv fiir Kunde osterr. Geschichtsquellen" I. 1., 2. zv., str. HI. 

97 7 



dar ni mogel drugace placevati svojih dvornikov. Lastniki pre- 
moznih zupnij so se dali nadomescati svojim vikarjem, ki so 
bili mnogokrat nevedni, nesposobni, slabo placani in so temu 
primerno tudi delovali. Obcuten nedostatek je bil zlasti za na- 
se kraje to, da je manjkalo visjih sol in duhovskega izobra- 
zevalisca. Mnogi duhovniki sploh niso imeli nikaksne izobrazbe 
in se niti ni vedelo, so li res pravilno posveceni. Odkar sta 
bili ustanovljeni vseucilisci v Pragi in na Dunaju, so tudi du- 
hovski kandidatje sekovske in solnograske skofije studirali 
ondi, toda bilo je naravnost nemogoce, da bi od tod dobiii do- 
voljno stevilo duhovnikov, ce se je tudi storilo marsikaj, da bi 
se tudi siromasnejsim dijakom omogocil pristop na vseucilisca. 
Ker pri nas dalec naokoli ni bilo visoke sole (zlasti pred usta- 
novitvijo praske in dunajske univerze), so vseucilisca morale 
nadomescati skofijske in samostanske sole. V starih casih sta 
stolna sola v Solnogradu in samostanska v Chiemsee vzgajali 
misijonarje tudi za slovenske pokrajine, juzno od Drave pa 
Oglej.") Od 11. stoletja dalje so se povzdignile tudi sole v 
stajerskih samostanih: v Admontu, Gornjem gradu, v Runu, v 
Sekovi, V Borovju (Vorau), v kartuzijah pri Zicah in Jurklostru, 
dominikanska sola v Ptuju, avgustinska na Muti, v 13. stol. 
pa sola nemskih vitezov s Gradcu, ki je bila nekaka pred- 
hodnica poznejse univerze. Vendar se je v 14. in 15. stoletju 
veliko premalo pazilo na vzgojo in izobrazbo duhovscine; to 
je imelo razne slabe posledice, ki so pripravljale velikanski 
vihar 16. stoletja. V vizitacijskih zapisnikih sekovskih skofov 
koncem 16. in zacetkom 17. stoletja citamo opetovano, da se 
je skof moral zadovoljiti s tern, ce je duhovnik znal pravilno 
formulo za krst in odvezo. V predgovoru Prvega dela Novega 
zakona (1557) pravi Trubar, da bo prevod tudi mladim slo- 
venskim duhovnikom, ki so prerano zleteli iz sole, sluzil v to, 
da bodo vsaj tekst evangeljski na propovednici prav citali m 
ga ne krivo tolmacili, kakor je pred leti storil oni v Planini 
(„zu Mampreisch,,) pod Celjem, ki je „Invenietis asinam alli- 
gatam et puUum cum ea" prevedel: „Bote nesli ono oslico 
peruezano inu enu pisce per nee." Zgledov nravne propalosti 
je tudi med Muro in Dravo dovolj in si bomo se ogledali 
nekatere. 

Toda ta kvalifikacija duhovscine mora imeti svoje ozadje 
in jako pristransko je, ce kdo razmotruje le to dejstvo samo 
za sebe. Druzba, ki poraja, vzgaja in redi taksno duhovscino, 
mora sama bolehati. V resnici nam nesteti zgodovinski viri 
podajejo jako temno sliko o nravnem zivljenju plemstva, 
mescanstva in preprostega Ijudstva v 14., 15. in 16. veku v 



»") Griefsl Dr. Ant., Geschichte des Seckauer Diocesan - Priester- 
hauses. Graz 1906. str. 24. — Muchar, Gesch. v Steierm. IV., 77. 

98 



Italiji, na Francoskem, Angleskem in v dezelah nemskega ce- 
sarstva. Vzroki tega pojava so raznoteri in ne spadajo v okvir 
nase razprave; prepleteni so z zgodovino humanizma in rene- 
sanse, 

Pretiran, sicer pa v jedru resnicen je opis, ki nam ga podaje 
zivljenju na dezeli v okolici breziski dvorni predikant barona 
Ludovika Ungnada, Andrej Lang v svojih pridigah, ki jih je izdal 
1. 1571. Pred vsem pripominja, da je med Ijudstvom v okolisu 
le malo Nemcev, in s tern kaze sam, da moramo njegovo poro- 
cilo previdno presojati; potem pa pravi, da je Ijudstvo za- 
padlo V malikovalstvo in praznovernost (v ustih luteranskih 
predikantov so katoliski obredi in zakramenti spioii ze mali- 
kovalstvo in praznoverje), mnogi se pecajo tudi s carovnistvom. 
besedi in volji bozji ne vedo nic, jih je tudi tezko k temu 
pripraviti, da bi poslusali. Njih zivljenje je neredno, pusto- 
iovno, divje, zivinsko, polno nesramnega necistovanja in zako- 
nolomstva. Noben kmet ali gospodar ne more dobiti hlapcev 
ali dekel, ce jim ne dovoli, da med seboj uganjajo nesram- 
nosti; z njimi vred pa mora vzeti v hiso tudi njihove neza- 
konske otroke. Nikdo jih ne opominja k pokori ; njih cuvaji 
so sami slepi. leni in mutasti ter vecinoma sami vdani enakim 
hudobijam. Vrh tega so Ijudje v vedni nevarnosti, da jih Turki 
ne napadejo, pobijejo, oplenijo in odzenejo v suznost.'^) Slicne 
razmere so bile tudi na levi strani Drave. Sencne strani se 
javljajo pac tudi med panonskimi Slovenci, vendar splosno je 
Ijudstvo bilo nepopaceno; vecen strah pred Turkom je Ijudi 
varoval, da se niso prevec pomehkuzili. Vizitacijski zapisnik 
iz 1. 1528. poroca, da so v zupniji Sv. Petra pod Mariborom 
zasacili 11 zakonolom.cev, enako tudi v Jarenini, kjer cujemo 
se 1. 1617., da je bila med kmeti sploh navada, po zarokah 
skupaj ziveti; tako so nekateri ziveli leta in leta, ne da bi se 
dali porociti. Vecja mlacnost je bila v mestih, kakor v Mari- 
boru, v Ptuju, V Radgoni. 

Sicer so pa Slovenci med Muro in Dravo ziveli v cisto 
posebnih okoliscjnah. ki so deloma tudi precile razsirjanje 
protestantizma. Ce je sploh kmet takratnega casa bolestno 
vzdihoval: „Kuge. lakote in Turka resi nas, o Gospod," je to 
se prav posebno veljalo za kraje med Muro in Dravo. Po 
mohaski bitki so se vgnezdili Turki na Ogrskem ter postali 
najblizji sosedi Murskemu polju in Slovenskim goricam. Tur- 
kom so se pridruzili ogrski rogovilezi, buntovniki in nezado- 
voljnezi, ki niso bill nic boljsi od Turka. Kadarkoli je bruhnil 
plamen na Ogrskem, vselej je obliznil najprej kraje med Muro 



'') Elze V „Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Pro- 
testantismus in Oesterreich" 1893, str. 87, op. 2. 

99 7* 



in Dravo. Radgona je bila edina obmejna trdnjava, ki pac ni 
mogla cuvati odprtega Murskega polja. Srbsko vojvodstvo v 
Verzeju ni veliko pomoglo, ker so ondi naseljeni Uskoki bill 
redko kdaj doma, ampak so se v tujini bojevali zoper Turka. 
Hude rane so tern krajem zadali Turki zlasti 1. 1532., ko 
so se vracali od brezuspesnega obleganja Kiseka. L. 1535. 
je po narocilu solnograskega nadskofa kraje med Muro in 
Dravo posecal lavantinski (takrat se pomozni) skof Filip Renner, 
ki je skoro povsod moral vnovic posvetiti od Turkov 1. 1532. 
pozgane in onecascene cerkve in pokopalisca. V takih razmerah 
seveda o rednem pastirovanju in pouku ni bilo govora ; vsled 
tega se je v Ijudstvu vgnezdila velika nevednost in nravna po- 
divjanost. 

Dolgo se je tukaj ohranilo prejemanje obhajila v obeh 
podobah ; v dobi reformacije se tu in tarn naletimo na njega 
sledove in mnogi duhovniki so katolicanom delili obiiajilo v 
eni podobi, „novovercem" pa v obeh. V boju zoper celibat in 
V rabi obeh podob se je najprej kazal pri nas verski preobrat. 

2. Razsirjanje protestantizma. 

Kdaj, po kom in od katere strani se je prvic zanesel 
Lutrov nauk v nase kraje, se bo tezko kdaj dognalo. Ze prvi 
nastop Lutrov je odmel na Stajerskem med svetnimi in du- 
hovskimi sloji; mnogi so smatraii to za upravicen odpor proti 
dejanskim nerednostim in zlorabam na versko-cerkvenem polju. 
Ze 1. 1528. je dezelnoknezja komisija, ki jo je sklical nadvoj- 
voda Ferdinand dogovorno s solnograskim nadskofom in Ijub- 
Ijanskim skofom Kristofom Ravbarjem, upraviteljem sekovske 
skofije, nasla na Spodnjem Stajerskem zatroseno luteranstvo, 
pa vecinoma le po mestih. 

V Maribor je prisla komisija v cetrtek dne 2. julija 1528. 
Nasla je ondi enega vikarja in 11 beneficijatov; porocilo pravi 
njih, da je le malo duhovnikov, ki bi masevali. V verskem 
oziru so nasli v mestu veliko mlacnost ; le malo Ijudi je za- 
hajalo V cerkev, sicer pa je o luteranstvu bilj malo kaj zna- 
nega; a zacetki so se ze kazali ; bilo je oddanih in sezganih 
vec luteranskih knjig; celo zupnik v Lempahu jih je imel ne- 
koliko. 

Vikar mariborski se je pritozeval, da mu Ijudje odtegu- 
jejo jecmeno desetino; sploh je tudi drugod nezadovoljnost, 
upornost in naklonjenost k novi veri dobila najprej konkreten 
izraz v kratenju desetine, pri duhovnikih pa v boju zoper ce- 
libat. Drugi dan so bili zaslisani tudi mescani (17). Zupan 
Wildenrainer je pismeno podal neko pritozbo. Primoz Hurnas 
je ovadil mojstra Hanza, takrat vikarja v Lipnici, da je z ne- 
kim samostanskim doktorjem, ki je ta cas bil ze gvardijan v 

100 



Ptuju, med pridigo mnogo ropotal zaradi luteranskih pridig, 
neki brivec pa je jedel meso ob prepovedanem casu in ga je 
zato mestni sodnik obsodil na post ob samem kruhu in vodi. 
Sicer med duhovscino in verniki niso zasledili kake zmote; 
vsi so ostajali pri svojih starih obicajih. — V Maribor so bill 
poklicani duhovniki, cerkveni kljucarji in zastopniki obcin iz 
vsega okoiisa na levi in desni strani Drave. Iz Kamiiice nad 
Mariborom je prisel zupnik Nikolaj Grosman s stirimi kape- 
iani, oziroma beneficijati, zupan Ulrik Reiter, kljucarja Mihael 
Pozna in Juri Potus ter osem zupljanov. V verskem oziru ni 
bilo nikaksne zmote med njimi, pac pa razne pritozbe. Zupnik 
se je pritozil, da zupljani duhovnikom ne dajejo jesti, kadar 
pri podruznicah opravljajo sluzbo bozjo. Narocilo se je, da 
naj dado kapelanom pri podruznicah jestk ali pa po starem 
obicaju nekaj denarja, ce ne. pa naj kapelan ostane doma. Zo- 
per cerkvene kljucarje so se pritozili, da nocejo polagati ra- 
cunov dohodkih in izdatkih, zupljani pa pravijo, da so 
nekdaj imeli sedem duhovnikov, ki so zupniku pomagali peti in 
opravljati sluzbo bozjo, sedaj pa jih je samo sest, dva izmed 
njiii, Sebastijan Wolfgang in Lenart (Lovrenc?) Paumgartner 
ne opravljata mas, kakor velevajo ustanove, zupniki pa se 
prepogostoma menjavajo ; vsled tega trpi zupnijsko poslopje, 
ker ga nikdo ne popravlja in vsak odpelje vse s seboj. Leta 
1545. je bil zupnik sam, docim so pred leti bili se trije du- 
hovniki, ker zaradi slabih dohodkov ni bilo mogoce dobiti 
duhovnikov. ^2) Od Sv. Petra pod Mariborom je prisel k vizitaciji 
V Maribor zupnik Juri Zwelffer, pomozni duhovnik Juri Momb- 
preis, kapelan Juri Plassitz (Blazic), cerkveni kljucarji Peter 
Schapla, Toman Scheriuk, Peter Rosaman, Juri Kreidsch in trije 
drugi zupljani. Vsi so bili spoznani za pravoverne brez vsake 
zmote, samo zupnik je naznanil 11 zakonskih presestnikov, ki 
so zapustili svoje zakonske zene in ziveli z drugimi ali so po- 
leg svojih zen imeli se prileznice, ali so pa sicer ziveli v div- 
jem zakonu; bili so vecinoma iz Metave, Hrenice in Nebove, 
najvec gostaci in vinicarji.^^j 

Protestantizmu ni v doticnem zapisniku nikaksnega sledu. 
Tudi Jarenincanih pravi zapisnik 1. 1528.. da glede vere ni 
med njimi nikaksne zmote. V Svecini je imel zupnik Toman 
Schaff tri kapelane; zato so mu dajali zupljani 12 snopov 
zita; a takrat so mu to odtegovali. Drugace pa ni bilo med 
njimi nikaksne zmote, tudi ne pritozbe. 

V Mariboru, ki je bil neposredno podlozen dezelnemu 
vladarju, se protestantizem tudi pozneje ni mogel prav utrditi, 
dasi je imel med mescanstvom in plemstvom dokaj privrzencev. 



»«) Orozen, n. d. I, str. 580. 

") Vizit. zapisnik v kn. sk. arhivu v Gradcu. 



101 



L. 1576. je na prvo adventno nedeljo organist v mestni cerkvi 
s solarji zapel po pridigi luteransko pesem „Aus tiefer Noth 
schrei ich zu Dir", na to so mescani ostavili cerkev in ostalo 
je pri masi le nekaj kmetov, — ki pac pesmi niso razumeli. 
Dve leti poprej se je mestni kapelan „ozenil", porocal ga je 
slovenski kapelan pred cerkvenimi vrati.") 

Protestantska sluzba bozja je sicer v mestu prenehaia ze 
pred 1. 1587., a protestantje so se zatekli v Bednavo (Winde- 
nau), ki jo je ze od 1585 upravljal Sigmund Herberstein kot 
jerob maloletnih otrok Jakoba Sekelja; dne 12. marca 1587. 
pa je najstarejsi med njimi, takrat ze polnoletni Juri to gra- 
scino prodal Wolfu Viljemu Herbersteinu.") Ze dne l.julija je 
prise! v Bednavo luteranski predikant Sigmund Lierzer ter je 
ondi zacel luteransko bogosluzje. Ker nikjer ni mogel (ali smel) 
dobiti stanovanja, ga je mescan Lukez Hofer sprejel na svoje 
posestvo blizu Wildhausa nad Mariborom.^*^) Da bi zagotovili 
placo predikantu in si sezidali cerkev, se je ustanovil poseben 
odbor, ki je med plemstvom in mescanstvom zbiral darove. 
Iz doticnih zapiskov^J je razvidno, da je po Dravskem polju 
vse polno luteranske gospode. L. 1588. so napravili pokopa- 
lisce, za katero je Herberstein daroval zemljisce ; ondi naj bi 
se tudi sezidalo stanovanje za predikanta, kar se je zgodilo 
naslednje leto. Iz tehtnih razlogov pa Herberstein ni mogel 
nadalje dovoliti, da bi se v njegovem gradu opravljala sluzba 
bozja; iskali so torej prostora v Racah, v Slivnici, v maribor- 
skem gradu in naposled so na novem pokopaliscu postavili 
priznico na lesenih stebrih;^^) potem so z deskami obili za- 
casno bogomolnico, a so jo ze 1. 1591. morali razsiriti, ker 
mnozica ni imela prostora v njej ; 1. 1595. so jo morali zopet 
razsiriti. Dasiravno je bilo mescanom ob kazni 10 — 30 gl. ali z 
izgonom prepovedano, zahajati v Bednavo, ni vse nic pomagalo. 
Vkljub vsem ukazom so 1. 1589. celo v mestnem svetu mari- 
borskem sedeli protestantje; povsod se je opazalo kljubovanje, 
pele so se luteranske pesmi, polozaj je postal tako kriticen, 
da se V letih 1596 — 1599, kakor poroca takratni mestni zupnik 
Juri Pileator (Klobucar), katolicani, zlasti pa katoliski duhov- 
niki skoro niso smeli pokazati na ulici. Leta 1598. so prote- 
stantje sklenili, sezidati v Bednavi novo cerkev in stanovanje 
za predikanta in za solnika, ki je prej 1. 1596. moral zapustiti 
mariborsko mesto. 

Na okolisko slovensko Ijudstvo ta luteranska postojanka 
najbrz ni imela posebnega vpUva ; med darovatelji je sicer 

") Orozen, n. d. I. 570 

*4 Slekovec, Sekelji str. 44 in 46. 

18) Orozen n. d. I. 320. 

»') Orozen I. 321, i. d. 

»«) Loserth. n. d. 531. 

102 



vec slovenskih imen, a to so obrtniki in mescani ter nizji ple- 
mici, samo leta 1591. citamo, da je z bukovim lesom pri ko- 
panju studenca za predikanta pomagal neki Primoz Zupan iz 
Gornjih Hoc. 

L. 1600. je bil konec protestantske obcine. Dne 8. janua- 
rija je dezelnoknezja komisija s pomocjo vojakov in kmetov 
deloma v zrak pognala, deloma pozgala zupnisce, solo in 
cerkev; predikant jo je bil ze poprej popiiial v Race, solnik 
pa V Slivnico. Pozneje je predikant bival v Vurbergu. Prote- 
stantsko pokopalisce v Bednavi pa je bilo se tudi pozneje v 
rabi; se dandanes se v ondotnem gradu vidijo ohranjeni na- 
grobni spomeniki iz 1. 1613. in 1627- 

Vendar je 1. 1601. bilo tudi se med mescani nekaj prote- 
stantov, ki so skrivoma zahajali k predikantom v bliznje kraje ter 
ob sobotah jedli meso. Sole so bile prazne in mladina razuz- 
dana"^**) L. 1611. poroca zupnik Pileator, da so bili v mestu 
se naslednji nekatolicani: Juri Schlanitz z zeno, Nikolaj Cepec 
z zeno, ki pa trdi, da je v Marenbergu opravil izpoved ; An- 
drej Turanko ; Joahim Haller z zeno; Filibert Merc z zeno je 
imel dosle rok, ostati v dezeli; le-ti stanujejo redko v mestu 
pa se dado poucevati in so dobiii knjige od njega. Vdova 
Franca Langerja, Mihael Naglitscher in Kristofa Pisine vdova 
se se niso predstavili, stanujejo zdaj tu zdaj tam. — V Selnicl 
je bil nekatolican Wolf Mosperger z zeno in pa Andrej Kle- 
mencic „ain ledige ergerliche Person in der Religion", oba 
podloznika Jurija Kristofa bar. Herbersteina v Wildhausu. V 
Kamnici in pri Sv. Petrii ni bilo takrat nobenega nekatoli- 
cana.20) 

Tudi V jareninsko zupnijo se je scasoma zatrosil prote- 
stantizem. Zupnik Adam Preprost poroca istega leta, da je 
doma „in difier Pfar wiendifsch Jaring" opravilo velikonocno po- 
boznost 3100. Bilo je se tudi vec nekatoliskih in upornih oseb, 
ki so Ijudstvu sploh biie v pohujsanje. Blizu Jarenine je na pr. 
prebival Mihael Schwiegenstan z zeno, oskrbnik v Neuhausu, 
in sta hodila veckrat na Ogrsko k predikantu k izpovedi. V 
St. Ilju je Andrej Kermauz, podloznik Trautendorffov v Wei- 
tersfeldu, imel gostilno ; bil je eel luteran in je bil s svojim 
mesojedstvom v yeliko pohujsanje. Peter Schmid, ki je prebi- 
val z zeno nize St. Ilja, se ni nikdar izpovedoval po katolisko 
in je ob postnih dneh hlastno (redlich) jedel meso. Vdova po 
Hannsu Muratu, podloznica Wolfa Ekhenberga, poprej me- 
scanka v Mariboru, je tudi cela luteranka in gre z gospo Ek- 
henberg veckrat k luteranom k izpovedi. Za Jurija Sallarja, 
podloznika Wolfa Ekhenberga, se ne ve, ali je luteran ali ka- 



19) Orozen n. d. I. 572. 

"«) Porocilo priobcil M. Slekovec v „Voditelju'' 1899, str. 327. 

103 



tolican; ze 11 let ni bil pri izpovedi, zivi v divjem zakonu in 
ima poleg svoje zakonske zene 3 otroke z drugimi ; je nepo- 
boljsljiv. Za vec nekatolicanov v zupniji ne ve, razen za Simona 
Jursica pri Sv. Jakobu, ki se je pa predstavil mariborskemu 
zupniku po zapovedi avstr. vlade.-^) 

Na sumu krivoverstva je bil zupnik pri Sv. Lenartu v 
Slov. goricah Ivan Morennus (Mohrhemius). Zasledimo ga pri 
Sv. Lenartu 1. 1600. Po treh letih njegovega zupnikovanja so 
ga spodili kot sumljivega pristasa Lutrovega. Sel je potem za 
zupnika v Maisberg (Monsberg) na Srednjem Stajerskem, pa 
ze 1. 1602. se je izkusal zopet polastiti sveto-lenarske zupnije. 
Proti svojemu nasledniku Feliksu Ivanu Cezarju je hujskal 
zupljane ter se 5. febr. 1602 obrnil na Ivana Friderika barona 
Herbersteina v Hrastovcu, ki je bil tudi pristas nove vere, celo 
na admontskega opata, da bi ga zopet sprejela za zupnika pri 
Sv. Lenartu, njegovega naslednika pa, ki se ni bil potrjen, naj 
bi opat prestavil kam drugam. Toda opat v to ni privolil, 
ampak sta dne 22. okt. skofijski komisar in jareninski upra- 
vitelj admontskih posestev ustolicila Cezarja za zupnika pri 
Sv. Lenartu. Nato se je Morenus vgnezdil v zupniscu pri po- 
druznici Sv. Jurija v Slov. goricah,^-) odkoder je delal grozne 
sitnosti sveto-lenarskemu zupniku. Vzdrzeval se je ondi do 
1. 1607. Ko je skof 9. junija 1607 vizitiral cerkev Sv. Jurija, 
ki ji je Admont Patron, je Morenus se vedno tical ondi, skofu 
pa seveda ni prisel pred oci, ampak se je skril. Skof ga v 
svojem zapisniku tako-le oznacuje : „Za vikarja se je sam vri- 
nil Ivan Morenus, ki je prej sluzil pri cerkvi Sv. Kriza (?), je 
nepokoren clovek, ki ne slusa ne skofa ne njegovega komi- 
sarja. Dognano je, da kupoma izpoveduje in odvezuje Ijudi — 
po 900 oseb v enem dnevu. Naroceno je zupniku pri Sv. Le- 
nartu, da ga spodi od podruznice." Zupnik je to storil z vo- 
jasko silo, a zato mu je Morenus nahujskal Ijudstvo, da je 
prisel V smrtno nevarnost. Potem izgine brez sledu. 

V Herbersteinovem gradu Hrastovcu je bil ta cas za 

oskrbnika neki odpadel duhovnik, a se ne ve, je li delal kako 

propagando za luteranstvo; pozneje se je povrnil in bil potem 

pomozni duhovnik v Weizu.^") „skakacih", ki so imeli pri 

Sv. Lenartu glavno gnezdo, izpregovorimo na koncu. 

* 
* * 

V Ptuj je prisla dezelnoknezja komisija, v kateri je bil 
tudi Slovenec dr. Vincenc Fiirbekh,--*) na Vidovo dne 15. ju- 
nija 1528 ter je tja poklicala bliznje duhovnike s cerkvenimi 

2«) Porocilo objavil Slekovec v „Voditelju" 1901, str. 303.— 304. 

*2) Nekdanje zupnisce je stalo na mestu sedanje sole. 

") Sporocil mj je to g. Ljubsa v Gradcu iz svoje zbirke. Pis. 

''*) Slekovec, Skofija in nadduhovnija v Ptuji. Maribor, 1889 str. 66. 

104 



kljucarji in zupani. Pri Sv. Marjeti nizje Ptuja je bilo takrat 
pet duhovnikov, zupnik (za pravo vikar) Peter Vaselkorcher, 
duhovna pomocnika Bernard Adelprecher in Miklavz Gras- 
perger ter kapelan Janez Ziher. Duiiovniki in zupljani so bill 
vsi pravoverni, Znaciino je, da najdemo kakih 80 let pozneje, 
namrec 1. 1607. za katoliske reformacije. ko je skof Martin 
Brenner prisel v Ptuj, pri Sv. Marjeti le vikarja, nekega Ivana 
Grabatiusa (Hrvat?) iz zagrebske skofije, ki je imel potrebne 
listine, da je pravilno posvecen ; skof ga je izprasai in potrdil 
ob pogoju, da ne sme vec sprejeti prileznice, ki jo je bil ze 
prej odslovil. Obljubil je, da bo odsle posteno zivel. Brevirja 
ni znal moliti. za to mu je skof narocil, naj gre v Ptuj in se 
ga tarn z zupnikom in kapelani nauci moliti. 

V Viirbergii sta Franc in Ambrozij Stubenberg krepko 
podpirala protestantizem. Katoliskega vikarja pri ondotni cer- 
kvici so luterani vrgli skozi okno, razdejali zupnisce ter se 
polastili zupnijskih dohodkov in cerkve; pometali so iz nje 
kipe in podobe ter jo izpremenili v protestantski tempelj. Bal- 
tazar, sin Franca Stubenberga, je napravil celo posebno usta- 
novo za vzdrzevanje luteranskega predikanta, ki so ga imeli 
nastavljati dezelni stanovi s privoljenjem bratov Sekeljev; ta 
dva sta tudi pripomogla k ustanovitvi iuteranske postojantce v 
Vurbergu. Poslali so tjakaj predikanta Jurija Lauttarschlagerja. 
Ko pa je nadvojvoda Ferdinand pritisnil tudi na plemstvo, se 
je Juri Stubenberg izselil iz dezele ter Vurberg prodal ze 
1. 1616. Filibertu Schranzu. Po letih so morali Stubenbergi 
tudi cerkev prepustiti novim lastnikom vurberskega gradu. 

Najmocnejso oporo in najstrastnejse privrzence je imel 
protestantizem na Spodnjem §tajerskem v Radgoni. Dasiravno 
je bilo mesto podlozno neposredno dezeinemu vladarju, vendar 
je kljubovalo vsem vladnim naredbam. Nasprotovanje se ni 
omejilo samo na versko podrocje, ampak je bilo sploh poli- 
ticno in se je tako poostrilo, da je slo celo za obstanek ob- 
lasti dezelnega vladarja. Radgoncani so se zanasali na svoje 
mocno zidovje in na pomoc bliznjih ogrskih ustasev. Razvoj 
protestantizma V Radgoni, ki so ga opisali razni nemski zgodo- 
vinarji,") ima cisto nemski pecat ; porocila pripovedujejo, da 
so se ob vsaki priliki razlegale nemske Iuteranske pesmi ; pa- 
storji so Nemci; glavni agitatorji za protestantizem so prise- 
Ijenci iz nemskih dezel, sicer pa je glede domacih prebivalcev 
vredno vpostevati sledeco opombo, iz katere je razvidno, da 
je radgonsko mescanstvo po rodu bilo vecinoma slovensko : 
Ko je namrec 17. decembra 1599 iznenada dosla dezelno- 

^'=') Rosolenz. Griindlicher Gegenbericht . . . Gradec 1607. Dr. Leop. 
Schuster, Furstbischof Martin Brenner; Loserth, Die Reformation und 
Gegenreformation ; Hofrichter, die Privilegien der k. k. If. Stadt Radkers- 
burg . . . nebst einer kurzgefassten Geschichte . . . Radkersburg 1842. 

105 



knezja komisija, je kapitan Paar zahteval mestne kljuce, ki mu 
jih je zupan tudi prinesel, potem ga je pa kapitan zacel oste- 
vati, kje da so drugi svetovalci : Wo seyndt die Rathsfreundt, 
das sie nit audi alsbald da seyn, die groben, windischen, 
tiickisciien Khnopff ? Ich will euch die tuckische, windische Art 
wol austreiben."^") 

Kako so radgonske cerkvene razmere vplivale na okolico, 
vidimo najbolje pri najblizji podruznici Sv. Petra. Radgoncani 
so katoliske zupnike drugega za drugim pregnali; v kakih 30 letih 
(1570 do 1600) se je v Radgoni vrstilo 12 zupnikov, ki se 
mnogokrat niti na svetlo niso upali; pri Sv. Petru je popolnoma 
prenehala sluzba bozja. Se 1. 1607., ko je bila v Radgoni ze 
izvedena katoliska reformacija, pravi skof Brenner, da zaradi 
pomanjkanja duhovnikov ondi ze dolgo ni vec sluzbe bozje; 
otroci umirajo brez krsta, bolniki brez verskih tolazil. Zdaj pa 
zdaj je prisel tjakaj negovski vikar in Ijudje so k njemu ho- 
dili k izpovedi.") Ko so se v Radgoni razmere uredile, so ka- 
pelani radgonski zaceli redno zahajati k Sv. Petru in k Kapeli. 
L. 1611. poroca Primoz Cezar, da je pri Sv. Petru bilo 3000 
obhajancev, a po vaseh je se bilo precej takih, ki niso zaha- 
jali k izpovedi; to je znak, da se je duh protestantizma iz 
Radgone razsiril tudi na sela. L. 1617. pa se pritozuje kapelan 
Urban Kern iz Kamnika na Kranjskem, da je jako nevarno, 
zahajati k radgonskim podruznicam, k Sv. Petru in k Sv. 
Magdaleni (Kapela), ker so v blizini Ogri in Turki.^^) K Sv. 
Benediktu, ki je bil od Radgone precej oddaljen in zaradi 
slabih potov tezko pristopen, ni zasla Lutrova vera. L. 1528. 
je prisel na vizitacijo v Radgono zupnik Juri Prosenjak (Pros- 
sonakh) s cerkvenim kljucarjem Lenartom Saurwasserjem in 
zapisnik pravi, da ondi ni bilo nikaksne zmote. Tudi skof 
Brenner je 1. 1607. zapisal v svoj dnevnik: „Zupljani so vsi 
dobri katolicani".") Vendar so razmere, ki so nastale vsled pro- 
testantskega gibanja, tudi tu pustile svoje sledove. Zupnik 
pri Sv. Benediktu je moral oskrbovati tudi dve podruznici Sv. 
Antona in Negovo. Zato je imel navadno po dva kapelana. 
Ker pa je v drugi polovici 16. veka nastalo veliko pomanj- 
kanje duhovscine, je moral zupnik mnogokrat sam oskrbovati 
celo zupnijo. Vsled tega so novorojeni otroci umirali veckrat 
brez krsta, bolniki brez zadnjih tolazil, versko zivljenje je pe- 
salo in Ijudje so se pogrezali v nevednost in v razne hudobije. 
L. 1611. poroca benediski zupnik Benedikt Forcht dezelnemu 



28) Verzaichnus der Rackelspurgischen Visitation vom 17. Dec. 1599, 
priobceno v „Steierm. Geschichtsbiatter" 1883, st. 48. 

") Kn. sk. arhiv v Gradcu. 

^8) Vizitac. zapisnik v kn. sk. arh. v Gradcu fol. 287. 

2») Parochiani onines bene sunt catliolici. Knez. skof. arhiv v 
Gradcu. 

106 



knezu, da za uporneza ne ve nobenega, izvzemsi mesarja pri 
Negovi Petra Cerencica in njegovo zeno.^") 

V zupniji Sv. Jiirija ob Scavnici je novi nauk odmeval 
pri Mali nedelji, o cemer bo govor pri Veliki nedelji. 

Da je tudi v Ljiitomeni Lutrov nauk dobil pristasev, 
smemo slutiti, ker po mestih in vecjih trgih je bilo to takrat 
moderno. L. 1528- se sicer ni bilo sledu o luteranstvu v Lju- 
tomeru, pac pa je zacetkom 17. veka luteranstvo tudi tu po- 
gnalo korenine. To potrjuje pritozba Ijutomerskega zupnika 
zoper malonedeljskega vikarja in pa porocilo zupnika Pavla 
Siinonica I. 1611. To porocilo pravi, da so omenjenega leta o 
Veliki noci vsi katolicani opravili izpoved in prejeli sv. obha- 
jilo. Med trzani pa je bilo se sest luteranov, in sicer : Juri 
Schlosser, Pavel Wagner, Daniel Khiis (Kis?), Ivan Schneid, 
Ivan Unger, Baltazar Armstorffer. Slednji je obljubil, da se 
pokatolicani. Ker so imena celo nemska, so bill najbrz iz 
Nemskega priseljeni obrtniki (Kis je morda Oger), saj so tudi 
V Radgoni jedro protestantske obcine tvorili nemski priseljenci. 
Vsi ti Ijutomerski luterani so stanovali v trgu in bili podloz- 
niki grofa Petra Draskovica.^^) 

V Ijutomerskih grascakih protestantizem ni nasel posebne 
opore. Bas takrat so seposestniki Dolnjega gradu cesto menjavali. 
Grascaki Rindscheiti so gotovo bili pristasi Lutrovega nauka, 
zakaj med protestantskimi izseljenci, ki jih nasteva neki za- 
pisnik iz zacetka XVII. stoletja v monakovski dvorni knjiznici, 
nahajamo tudi „staro gospo Rindscheit".'-) 

Za Rindscheitov in njihovih sorodnikov se je najbrz za- 
trosil protestantizem v Ljutomer.^-^) Koncem 16. stoletja postane 
lastnik Ijutomerske grascine Peter Draskovic, necak slavnega 
Hrvata kardinala Jurija Draskovica (f 1587}. Peter je vecinoma 
prebival na Ijutomerskem gradu. Po njegovi smrti (1. 1616.) je 
njegova vdova upravljala Ijutomerska posestva za svoje malo- 
letne otroke (f v Ljutomeru 20. novembra 1. 1629). Obitelj 
Draskovicev je ostala katoliska in torej Ijutomerski protestantje 
niso imeli v njih zascitnikov; zato je protestantizem v trgu 
tudi kmalu izginil. L. 1617. so bili ze vsi zupljani katolicani, 
^zpovedancev in obhajancev je bilo cez 2000, a poslednje olje 
se vedno ni bilo v navadi in Ijudje so se ga zelo bali, ces, 
da mora potem clovek takoj umreti.^*) 

V zupniji Sv. Kriza na Murskem polju so sicer zupniki 
imeli veckrat praske s svojimi zupljani, vendar o protestantih 
nimamo v tej zupniji nikaksnih porocil. 

»o) Porocilo priobcil Slekovec v „VoditeIju" 1901, sir. 302.— 303. 
'") Porocilo je objavil Slekovec v „Voditelju" 1. 1900, str. 154. do 155. 

32) Grazer Zeitung 1871; st. 36. 

33) Slekovec, „Voditelj'"; 1906. str. 57. 

34) Qi o vsem tern Slekovcev clanek „Gradin grascina Ijutomerska", 
„Casopis za zgod. in narodopisje" 1. 1904., str. J 64 i. d. 

107 



Gradic v sosednem trgu Verzeju so posedali koncem^l6. 
veka Margetici in Ozegovici, ki jim je vladar poveril vojvod- 
stvo ; bili so pravoslavni in so se pokatolicili, ko so vstopili 
V cesarsko sluzbo in na stajerska tla. Trzani so sicer v spo- 
razumu s protestantskimi dezelnimi stanovi prigovarjali in ne- 
kaj casa je res visji dezelni konjar Juri Rupert baron Herber- 
stein dobil gradic v roke, a dezelni vladar ga je zopet izrocil 
Juriju Ozegovicu. L. 1605. pa so Turki unicili gradic in trg. 
Protestantizem torej tu ni nasel opore. 

Poglejmo se v podrocje nemskega viteskega reda okrog 
Ormozal Sekelji, Zrinjski. Dne 4. julija 1528 so iz Ormoza, 
Velike nedelje, Sredisca in Sv. Miklavza morali priti duhov- 
niki in drugi zastopniki pred komisijo v Radgono. V veri so 
bili vsi edini in brez zmote, pac pa so se velikonedeljski klju- 
carji pritozili, da zupnik pri vpeljavanju zensk zahteva predivo; 
pritozba se je resila tako, da zupnik nima pravice, tega zahte- 
vati; ce pa mu kdo da prostovoljno, naj sprejme. 

A proti koncu 16. stoletja so se razmere celo izpreme- 
nile. Zakrivili so jih ormoski grascaki in nemski vitezi. Leta 
1574. je umrl ormoski grascak baron Lukez Sekelj, ki je bil 
pogumen vitez, moz blagega srca, zvesto vdan svojemu vla- 
darju in cerkvi in ki je opetovano v javnih zborih pred svo- 
jimi protestantskimi tovarisi dal duska svojemu verskemu pre- 
pricanju. Bil je eden najbogatejsih velikasev na Stajerskem in 
tako ugleden, da so ga celo protestantski stanovi veckrat vo- 
lili za svojega zastopnika v razne zbore in posvete. Po nje- 
govi smrti se je vse to izpremenilo. Njegova sinova Jakob in 
Mihael sta se na Ogrskem navzela novega duha, odstopila od 
katoliske cerkve ter postala odlocna razsirjevalca protestan- 
tizma in kalvinizma. Starejsi, Jakob Sekelj se je 1. 1560. ozenil 
z baronico Sofijo Herberstein ter mu je oce izrocil gradove 
Borl, Zavrc, Wildhaus nad Mariborom ter gosposcino pri Sv. 
Vidu nize Ptuja. Ondi je imel tudi patronsko pravico ter je 
od 1. 1565. dalje nastavljal za vikarje same ogrske kalvince, 
ki so razumeli hrvatski. Ti so z Ijudstvom ravnali tako kruto, 
da se je bilo vsak cas bati krvave vstaje ; zlasti je bi» polozaj 
nevaren ob velikem hrvatskem uporu 1573. Dne 10. februarija 
t. 1- pise Jakob Sekelj sam dezelnim odbornikom, da namera- 
vajo vstasi udariti proti Borlu,^^) kakor je zvedel od zagreb- 
skega skofa. Tla so bila na zemljiscu ormoskega grascaka 
kakor nalasc pripravljena za vstajo. Ne le da so kalvinski 
pastorji Ijudstvo stiskali in drazili, ampak tudi oba brata sta 
gmotno bolj in bolj propadala in vsled tega podloznikom na- 
kladala vedno hujsa bremena. Da 1, 1573. ni prislo do vstaje 



80 Beitrage z. K. st. Geschqu. V, str. 25. 

108 



V Halozah, na Dravskem polju in med Muro in Dravo, zlasti 
okrog Ornioza, je pripisati le naglemu porazu kmetske vojske 

V Posavju ; zakaj agitatorji so ze delovali na levi in desni 
strani Drave, kakor sta porocaia dezelnim stanovom Erazem 
Saurau in Ferdinand Rindscheid, ki sta natihoma potovala 
med kmeti in pozvedovala o polozaju.^®) Mlajsi sin Lukeza 
Sekelja, Mihael je bil istotako slab gospodar in strasten pro- 
testant. Vsled dogovora s sestrama in z bratom je po ocetovi 
smrti prevzel Krapino, Ormoz in Sredisce. V zvezi z Jurijem 
Zrinjskim, ki je bil gospodar v sosednem Medjimurju in ki je 
1. 1570. ustanovil tiskarno v Nedeljiscu, je siril na vso moc 
„novo vero" med svojimi podlozniki, zlasti v Srediscu; vizita- 
cijski zapisnik 1. 1621. pravi, da je bilo v srediski zupniji samo 
160 katolicanov. Isti zapisnik pravi, da poslednje olje in pa 
oklicevanje zarocencev ni bilo v navadi zaradi mnogih kal- 
vincev, ki so bili raztreseni ob ogrski meji.^') 

Vprasa se, sta li Zrinjski in Sekelj osebno priznavala in 
neposredno sirila kalvinstvo ali luteranstvo avgsburske veroiz- 
povedi. Slekovec oba naravnost imenuje pristasa kaivinizma, 
toda iz zgodovinskiii virov in okoliscin to ne sledi. Vsled pa- 
cifikacije v Brucku 1. 1578. so stajerski velikasi dobili pro- 
stost le za avgsbursko veroizpoved, zato tudi vidimo v stajer- 
skem protestantizmu precejsnjo edinost; celo dezelni stanovi, 
ki so bili naklonjeni novemu nauku, strogo nastopajo proti 
anabaptistom, ki so se hoteli vgnezditi na Stajerskem.^*) Re- 
formatorne sekte raznih struj so se jako grizle med seboj, a 
tega ni med stajerskimi reformiranimi stanovi. Med darovniki, 
ki so pomagali vzdrzevati liiteransko sluzbo bozjo v Bed- 
navi pri Mariboru, zasledimo 1. 1588. tudijurija Zackhl, sina 
Jakoba Sekelja iz prvega zakona z Zofijo Herbersteinsko.^^) 
Kakor znano, so Herbersteini bili protestantje in ne kalvinci. 

Tudi Jurija Zrinjskega, sina slavnega sigetskega junaka, 
smatrajo hrvatski zgodovinarji splosno za luterana in ne kal- 
vinca. Brzkone je ze njegov oce bil naklonjen novemu nauku, 
vsaj^ njegova druga zena Eva Rosenberg je bila protestantka 
iz Ceskega; mnogo je obceval z baronom Ungnadom, ki mu 
je se iz Tiibingena dopisoval o svojem delovanju ter mu tudi 
poslal V dar vec knjig.*°) Juri Zrinjski se je ocitno priznal za 



3«) Beitrage. n. m str. 28. (Prim. Meskov beletr. spis „Drama izza 
davnih dni", Zab. knj. Mat. Slov. 1907. Ur.) 

*') Vizit. zapisnik v kn. sk. arh. v Gradcu. Slekovcev izpisek v ar- 
hivu ,Zg. dr." v Mariboru. 

2») Gl, Loserth, Wiedertaufer in Steiermark. Mitteilungen d. hist. 
Ver. f. St. XLII, str. 118. i. d. 

s9) Orozen, n. d. I. str. 322. 

*'^) Kostrencic; Urkundliche Beitrage zur Geschichte der protest. Li- 
teratur der Sudslaven, Wien 1877, str. 34. 

109 



protestanta 1. 1570. ter je zacel kruto preganjati katolicane ; 
svetovalec mu je bil pri tern njegov prijatelj baron Nikola] 
Malkoczy. Iz zupnij je pregnal katoliske duhovnike, nekatere 
cerkve je razdejal ali jih obrnil v svetne namene,") pri drugih 
je nastavil luteranske predikante. Edina opora katolicizma so 
bili se pavlinci, ki so imeli svoj samostan pri Sv. Heleni nad 
Cakovcem. Zato se je pa tudi Zrinjski znesel nad njimi; naj- 
prej jim je znizal desetino pri vinu in zitu, samostanske pod- 
loznike so njegovi vojaki neprestano napadali, mucili in celo 
iibijali. Samostanu je vzel starodavno pravico sejma na dan 
sv. Helene. Protestantje so celo vdrli v cerkev ter jo oplenili 
in onecastili. Najiiuje je bilo 1. 1580., ko so samostan malone 
razdejali, menihe pa pregnali. Samostanskega priorja so doigo 
mucili, potem pa ga vrgli v zapor, kjer je umrl.*^) Vsled pri- 
tozbe generala pavlinskega reda Ivana Zajca je Rudolf II. sicer 
zaukazal Zrinjskemu, da mora storjeno skodo popraviti in po- 
vrniti, kar je ugrabil, a ta se za kraljeve ukaze ni veliko 
zmenil. Znamenito delo Jurija Zrinjskega je pa ustanovitev 
tiskarne v Nedeljiscu blizu Cakovca, ki je bila takrat edina 
tiskarna na Hrvatskem ; zakaj senjska je prenehala ze 1. 1508., 
zagrebska 1527 in reska 1531.*°) Brezdvomno so se odtod si- 
rile tudi cez stajersko mejo Buciceve v Nedeljiscu tiskane 
knjige, Novi zakon pa Krscanski nauk, dasi se je izgubil o 
tem vsak sled. Povse naravno je, da so vsaj kraji okrog Lju- 
tomera in Ormoza hitreje dobili v roke Buciceve knjige in 
Vramcevo v Varazdinu I. 1586. tiskano postilo nego pa knjige 
kranjskih reformatorjev.**) Ugodno priliko za kolportazo lute- 
ranskih knjig so nudili veliki sejmi, kjer se je shajala mnozica 
Ijudstva od vseh strani. Mocna ovira je bila to, da je malo 
Ijudi znalo citati ; a temu so odpomogji agitatorji ; ti so bili 
vesci citanju in so glasno citali, drugi so pa poslusali. Bucicu 
je znano, da se je bil ze za svojih bogoslovnih studij seznanil 
z Lutrovim naukom ; v tem smislu je tudi pisal. Smemo torej 
trditi, da je Zrinjski pred vsem podpiral avgsbursko vero. 
Vzporedno se je pa prav lahko siril tudi kalvinizem, ki je 



*') Tako cerkev sv. Jeronima v Strigovi, kjer so nekdaj prebivali 
glagoljasi. Bedekovic v svoji knjigi „Natale Solum . . . sancti Hieronymi" 
str. 303. (1752) celo pravi, da mnogi niislijo (ob njegovem casu), da so 
glagoljasi bili ondi, dokler jih ni pregnal luteranski vihar. 

*'') Bedekovic, n. d. str. 261. 

*^) Dr. R. Horvat, Povjest Medjumurja, v listu „Nase pravice" 1907, 
br. 20. 

") Prim. „Hrv. utjecaji u slarim istocno-staj. tekstovjma'. Rad. Ju- 
goslav. Ak., Zagreb 1905, in „Pocetki staj.-slov. knjiz." („Casopis za zgo- 
govino in narodop.", Maribor 1906.). — Vendar je kranjsko-protestantski 
pokret imel Ptuj za nekako prevazevalisce slov. knjig (Gl. Konstrencic, 
Urk. Beitrage). Protest. Melchior Pantaleon iz „Kaisersperga" = Kajzarja 
pri Ptuju je deloval v Ljubljani (Elze, Univ. Tiib. 18). 

110 



zlasti na Ogrskem imel mnogo pristasev. Pod „kalvinom" fka- 
lavin!) si Ijudstvo na Murskem polju in v Ljutomerskih gori- 
cah se dandanes predstavlja brezvestnega, krutega cloveka.*^) 
Ogrski vstasi, ki so tolikokrat dali cutiti svojo pest sloven- 
skemu Ijudstvu na Stajerskem, so bili po vecini kalvinci. Ker 
je tukaj veljal boj pred vsem katolicizmu, so seveda velikasi 
vsaj posredno pospesevati vsako novotarijo, ce se tudi ni 
prav ujemala z njihovo sekto. 

Docim ima tore] „nova vera" ob ogrsko-stajerski meji 
dva mogocna zascitnika, Sekelja in Zrinjskega, pa vidimo na 
katoiiski strani popolno razdejanost, in ce privzdignemo malo 
zgodovinsko zaveso, zapazimo uprav obupne razmere. Zakrivil 
jih je vsaj deloma nemski viteski red, ki je bil ze izdavna iz- 
gubil oni pomen in namen, zaradi katerega je bil ustanovljen. 

Velik nedostatek v cerkveni opravi srednjega veka, iz ka- 
terega se je izcimilo mnogo zla, so bile mnogovrstne izjeme 
in predpravice raznih redov. 

Casovne razmere so pac nanesle, da so razni redovi do- 
bili od rimske stolice razne predpravice, vsled katerih so bili 
izvzeti izpod skofovske oblasti; a ko je disciplina v redovih 
opesala, je ta naprava postala zelo skodljiva. V krajih, s ka- 
terimi se bavi nasa razprava, vidimo to jasno na nemskem vi- 
teskem redu. 

L. 1593. je sekovski skof Martin Brenner kot pooblasce- 
nec solnograskega nadskofa vizitiral Veliko nedeljo in Ormoz 
s podruznimi vikarijati v Srediscu in pri Sv. Miklavzu. Nasel 
je ondi sila zalostne razmere pri duhovscini in pri Ijudstvu. 
Imenovani kraji so bili vsi pod nemskim viteskim redom; pri- 
cakovali bi, da bo red energicno pomagal odstraniti napake, 
mesto tega se je komtur pritozil, ces, da je skof z vizitacijo 
krsil predpravice nemskega reda. Skof mu je odgovoril iz 
Gradca 7. oktobra 1593 ter ga poucil, da je tridentinski kon- 
cil odpravil vse take izjeme in predpravice (non obstantibus 
quibuscunque privilegiis) ter skofom narociK vsako leto pose- 
cat! vse cerkve brez izjeme.") 

Dalje opozarja skof velikonedeljskega komturja, da vsled 
dolocil tridentinskega koncila mora red skofu predloziti na 
preizkusnjo vikarje, ki jih misli nastaviti, da dobe potrebno 
jurisdikcijo. Naj torej svojim vikarjem ne daje potuhe k ne- 
pokorscini proti skofu, sicer bi moral uporabiti cevkvene 
kazni. 



*'=) ,Kalavin" je v Ijutomerskem narecju pac le manj ostra psovka 
porednim, nagajivim decakom. V istem narecju je „luteran' = nevernik. 
Stari Ijudje govore: ,Smrdi kak liitrs-vera". Op. ur. 

■*«) Kn. sk. arhiv v Gradcu; priloga k zapisniku 1. 1617. fol. 931— 
934. Pismo je doslovno objavil Slekovu v ,Voditelju" 1. 1901, str. 297.-301." 



Ill 



Nerednosti, ki so jih uganjali vitezi-duhovniki, so postale 
prekosmate celo velikemu mojstru, nadvojvodi Maksimiljanu, 
ki ]e I. 1594. dne 21. dec. v posebni okroznici zabical vsem 
komturjem. naj z vso resnobo izkusajo odpraviti napake, ker 
se je zvedelo, da stari in mladi vitezi zivijo nedostojno svo- 
jega reda, imajo pri sebi nesramne zenske in druge sumljive 
osebe, vsled cesar je prise! na slab glas ves red. To je pa 
bilo tudi vse; velikonedeljski komtur je pismo shranil med 
stare akte, storil pa ni nicesar; zato je skof Brenner 1. 1607. 
nasel pri Veliki nedelji iste zalostne razmere kakor 1. 1593.*0 

Dne 12. jun. 1607. je prisel skof k Veliki nedelji. V 
cerkvi je bilo vse precej^v redu, a vikar Blaz Sokolovski jo 
je bil popihal z doma.*^^ Skof je prisel vizitirat tudi ormosko 
cerkev. V cerkvi je med drugim nasel, da so vstasi — kruci 
pomesani s Turki — (1. 1605.) razbili celo krstni kamen, ven- 
dar se je za silo drzal vodo. Vikar Janez Dvorcic je imel pri- 
leznico, s katero je bil navidezno porocen in se je z njo — v 
veliko pohujsanje Ijudstva — vozil po sejmih in gostijah. 
Skofu se je porocalo, da obhajilo deli v obeh podobah in od- 
vezuje Ijudi trumoma, po luteranski navadi. Ucil se ni nicesar, 
zivel je zelo pohujsljivo in ni se dal pripraviti k temu, da bi 
prosil skofa potrjenja, ces, da so mu njegovi redovni pred- 
stojniki to prepovedali. Nic boljsi ni bil njegov kapelan ; bil 
je eel pijanec in je imel prileznico, o kateri je pa trdil, da je 
njegova sorodnica. 

teh zalostnih razmerah je skof 3. jul. 1607. porocal 
papeskemu nunciju Salvagu ter se pritozil zoper nemske vi- 



4') Feliksa Caesarja je komtur Schrattenbach sprejel le ob pogoju, 
da ne sme priznati nobenega skofa, niti z dusnem pastirstvu. 

•**) Sokolovski (v ordinacijskem zapisniku Martina Brennerja se 
imenuje Zoccoloczy) je bil rojen Ljutomerzan; „titulum nensae" mu je dala 
priorisa marenberskih nun, manjse rede je prejel v Zagrebu (1603, 1604), 
masniiko posvecenje pa na veliko soboto 1. 1604. v Celovcu. Hitro po 
ordinaciji je prisel za kapelana v Ptuj ; od 1. 1615. dalje je zupnikoval 
pri Sv. Petru nize Maribora, kjer je umrl 1. 1623. (Orozen, n. d. I. 65). 
Posvecen je bil na prosnjo lucanskega zupnika, ki ga je dolgo vzdrzeval; 
obljubil mu je bil, da bo sluzil, pa mu je usel, isto take je ostavil rad- 
gonsko zupnijo; in da bi mogel ,prosteje ziveti", je prestopil k nemskim 
vitezpm, ki so takim Ijudem radi dajali potuho. Isti zapisnik pravi, da 
je tudi Mala nedelja inkorporirana nemskemu redu ter da je tudi 
ondotni kapelan nicvreden clovek (homo nullius valoris), ki v hereticni 
obliki deli zakramente; vsled tega vro iz vseh sosednih zupnij Ijudje k 
njemu, zlasti Ijutomerski trzani, svojim zupnikom pa so doma kljubovali; 
zdi se, da je ta kaplan heretik. Toda ta pripomba je ocividna pomota: 
Mala nedelja ni nikdar spadala ^pod nemski viteski red, ampak je bila 
podruznica zupnije Sv. Jurija na Scavnici. Stvarno se porocilo nanasa na 
Malo nedeljo, ker se je potem pri Sv. Krizu Ijutomerski zupnik Pavel Si- 
monic v tem smislu pritozil zeper malonedeljskega „zupnika" (za pravo 
vikarja). 

112 



teze, ker scitijo take Ijudi, da jim skof ne more do zivega.*^) 
Vkljub tern razmeram se je red krcevito drzal svojih 
„pravic", ki so mu veljale vec nego zboljsanje skandaloznih 
razmer. Ko se je cez 10 let imela zopet vrsiti vizitacija v oko- 
lici Velike nedeije, je veliki mojster nadvojvoda Maksimilijan 
sam prosvedoval zoper to v pismu na solnograskega nadskofa 
dne 13. nov. 1617,^'^) ces, nemski red je neposredno podlozen 
le papezu in samo dezelni komturji imajo pravico, vizitirati 
njegove cerkve, vendar je zaradi duhovske „discipline in do- 
brega sosedstva" „do preklica" privolil, da nadskof sam all 
njegovi komisarji vizitirajo omenjene cerkve, na katerih so 
bili takrat svetni duhovniki (Leyen Priester); toda vizitacija se 
mora omejiti le na duhovno podrocje (in spiritualicus) ter se 
mora prej naznaniti komturju, drugace pa nikakor ne dovo- 
Ijuje, da bi se krsile stare pravice reda. 

Stvar se je zavlekla. Vizitacija se je vrsila sele 1. 1621. 
Pri Veliki nedelji je bil takrat za vikarja neki Juri Fintic, ki je 
bil usel zagrebskemu skofu ter se zatekel pod okrilje nemskega 
reda, da bi mogel „prosteje ziveti". Vendar mu pri vizitaciji 
skof ni ocital nic hudega, le opomnil ga je, da se mora vrniti 
pod oblast svojega skofa. ker je bil odsel brez dovoljenja. 
(Dopisovanje skofa z zagrebskim skofom Domitrovicem no- 
vembra 1621). 

Tudi V Srediscii nahajamo ta cas duhovnika Janeza Simon- 
cica iz zagrebske skofije. Star je bil takrat 45 let in je v Srediscu 
sluzil ze pet let, poprej pa v patriarliatu, kjer je imel ze tri zupnije. 
Poetiko je studiral v Tirnavi na Ogrskem, v bogoslovju pa je bil 
jako slabo poucen. Vpoprejsnjih letih je zivel v prileznistvu in je 
imel vec otrok. Maseval je le ob nedeljah in prazniklh, brevir je 
molil redko, poslednje olje ni bilo v navadi, k bolnikom je 
zahajal sploh malokdaj. V svoji zupniji je imel le 160 katoli- 
canov, drugi so bili kalvinci; dohodki so bili jako borni, vsega 
skupaj kvecjemu do 50 gl. in se to so bili samo milodari ka- 
toliskih zupljanov. — Sv. Miklavza ni posetil skof, ampak se 
je odpeljal v Ljutomer in se istega dne k Sv. Krizu; to je 
znamenje,, da se je vizitacija vrsila jako naglo. razmerah 
pri Sv. Miklavzu doznajemo nekoliko iz vizitacijskega zapis- 
nika 1. 1617. Takrat se je Ijutomerski zupnik Pavel Simonic 
pritozil zoper miklavzevskega, zupnika Tomaza Grecinica, da 
brez njegovega dovoljenja pokapa, poroca in krscuje njegove 
zupljane, izpoveduje trumoma (turmatim), je ociten, ne samo 
tajen in pohujsljiv krivoverec, navidezno ozenjen."^ Da je 



■»«) Slekovceva kopija v arhivu „Zg. dr.". Izvirnik v kn. sk. arh. 
V Gradcu. 

"") Pismo je doslovno objavil Slekovec v „Voditelju'' 1. 1901, 
str. 301—302. 

5') Zapisnik objavil Slekovec v „VoditeIju" 1900, str. 158. 

113 8 



kljubu katoliski reformaciji tak moz se bil mogoc kot zupnik 
pri Sv. Miklavzu, to je pripisati le nemskemu redu. 

3. Katoliska reformacija. 

Kar se je vsem prejsnjim komisijam izjalovilo, se je po- 
srecilo dezelnoknjezji komisiji 1. 1599. Dne 16. decembra so 
se zbrali komisarji skof Martin Brenner, baron Andrej Herbers- 
torff, Alban Mohshaimb in Ivan Friderik pi. Paar v skofov- 
skem gradu Sekovi pri Lipnici ter so se posvetovali, kako bi 
ugnali uporne Radgoncane, ki so se prejsnje leto sramotno 
odpravili dezelnoknezjo komisijo ter bili pripravljeni, vstati 
celo z orozjem, ako bi dezelni vladar poslal proti njim vojake. 
Zaradi varnosti je komisijo spremljalo 150 nemskih musketirjev 
in 170 skofovih podloznikov. Opoldne istega dne je dosla 
komisija v Cmurek, kjer je hitro opravila svoj posel. Predikant 
jo je popihal ze poprej, izrocivsi cerkvene kljuce solniku, ki ga 
je opomnil na njegove pridige, da mora clovek tudi kri in 
zivljenje dati za evangelij, a predikant se je odrezal : „Der 
Teufel bleib', der Bischof kommt, Deus me custodial, da kann 
ich nicht bleiben!" Komisija je nastavila katoiiskega zupnika 
Andreja Haumanna, trzane pa zaprisegla k pokorscini in takoj 
odrinila proti Radgoni, kamor je dospela proti veceru v gosti 
megli. Kapitan Paar je pohitel naprej s svojimi vojaki in v 
naglici zasedel mestna vrata. Debelo so gledali mescani, ko so 
videli korakati komisijo s spremstvom proti mestni hisi ; mestni 
kljuci so se morali takoj izrociti, posvetovalnico, orozarnico, 
ulice in trge so zasedle vojaske straze. Ob dveh po polnoci 
je prislo v mesto se 500 nadvojvodovih in Herberstorfovih vo- 
jakov. Mescanom je upadlo srce. Naslednjega dne se je vse 
vojastvo postavilo pred skofovo stanovanje, mestna vrata so 
zaprli in zacelo se je zaslisevanje mestnega sveta in mescanov. 
Skof je imel dolg in odusevljen govor, v katerem je Radgon- 
canom orisal njihovo nepokorscino proti dezelnemu knezu ter 
iz sv. pisma ovrgel posamezne tocke avgsburske veroizpovedi. 
Mescani so priznali svojo nepokorsciio. Za kazen so bile 
ustavljene vse mestne pravice in listine odnesene v grad, 
mescanom je bilo orozje odvzeto, izrociti so morali luteranske 
knjige, ki so jih potem slovenski vojaki z velikim veseljem 
sezgali na treh krajih. Je li bilo med temi tudi kaj slovenskih 
knjig, nam porocila nic ne povedo. Tudi sod je bil mestu 
odvzet in prenesen na grad, mestno svetovalstvo odstavljeno 
in postavljeno novo. Zupan je postal Lukez Lelic, ki so ga 
bili prej protestantje hudo preganjali; mestni pisar je zaradi 
raznih prestopkov ze prej zbezal na Ogrsko. Kolovodje prote- 
stantizna so spravili iz mesta in v treh dneh so morali iz de- 
zele, drugim pa se je pustilo 3 mesece casa za premislek, da 
prestopijo v katolisko cerkev ali pa se izselijo. 

114 



Protestantsko cerkev, solo in zupnisce so pustili na 
prosnjo Herberstorfovo, ker je sam odslovil predikanta, snel 
zvonove in podrl zvonik ter obljubil, da ne bo vec pustil, 
opravljati prot. sluzbe bozje. 

Skof Brenner je 14 dni zaporedomapridigoval v mestni 
cerkvi ter zavracal Lutrove nauke- Med 2. in 5. januarjem so 
vecinoma vsi mescani skofu ustno izjavili, da se povrnejo v 
katolisko cerkev in bodo zopet po katoliskiii obredihi spreje- 
mali zakramente. Dne 5. Jan. so komisarji se enkrat pred se 
poklicali mestno svetovalstvo in zupnika ter jim za varstvo na 
mescanske stioske pustili v mestu malo posadko, potem pa so 
odrinili proti Sv. Lenartu, kamor so v hudem vremenu in ve- 
likem snegu dospeli proti veceru. Pri Sv. Lenartu je bil kratek 
posel; V trgu ni bilo protestantov, skakacem v okolici je 
pa komisija dala pozgati leseno cerkvico (Gl. Dodatek). 

Proti poldnevu dne 6. januarja je komisija dosla v M a- 
r i b r, kjer ji je mestno svetovalstvo prislo nasproti. Mescani 
so se vsi vdali, izvzemsi nekatere plemice. 

Dne 15. januarja je komisija odrinila v P t u j. Dne 
17. t. m. so zbrali mescanstvo; bilo je kakih 60 oseb deloma 
ali celo vdanih luteranstvu, a vse so sprejele skofov opomin 
in izjavile, da se povrnejo v katolisko cerkev. Zdi se, da je 
v Ptuju protestantizem imel najvec pristasev med zenstvom, 
docim so mozje bill bolj malomarni za eno kakor za drugo 
konfesijo. Med „nepokornimi" je bila celo gospa, v koje hisi 
je skof stanoval, Margareta Marenzi; ta je izjavila, da hoce v 
evangeljski veri ziveti in umreti. Skof je postopal jako priza- 
nesljivo in jo le opomnil, naj ne daje pohujsanja, sicer pa do 
ene zenske ni veliko.^^) 

Tudi v Ptuju so na treh krajih pozgali (oziroma v Dravo 
pometali) veliko mnozino luteranskih knjig. Dne 20. jan. so 
komisarji ostavili Ptuj in sli v Slov. Bistrico ter dalje proti 
Celju in Slov. Gradcu. 

Na levi strani Drave je na slovenskih tleh komisija s tem 
dokoncala svoje delo. Ze iz tega je razvidno, da med sloven- 
skim Ijudstvom na selih in v trgih protestantizem ni nasel tal ; 
zakaj V Ljutomer, Ormoz i. t. d. se komisiji sploh ni vredno 
zdelo hoditi. 

Za mesti so prisli na vrsto plemici. ki jim je bilo dano 
na izbiro, ali se izseliti ali pa prestopiti^v katolisko cerkev. 
Mnogo prastarih rodovin se je izselilo iz Stajerskega na Ogr- 
sko, V nemske dezele in celo na Rusko. Z njimi pa se je iz- 
gubil tudi marsikateri vir za domaco zgodovino, ker so vaz- 
nejse listine odnesli s seboj v tujino. Nekateri izseljenci so se 



=*) Zahn, Zur Gesch. von Pettau in d. Zeit der Gegenreformation, 
Mitteilungen 32, str. 7. 

115 8* 



pozneje vrnili na Stajersko. Znacilna ]e opazka o naglem pre- 
vratu, ki jo je zapisal skof Eberlein o dezelnem zboru v Ad- 
montu 18. januvarija 1629. Docim je bila^ poprej velika vecina 
protestantska, so se ga sedaj udelezili: Skofa sekovski in la- 
vantinski, prelatje runski, neuberski, sekovski in iz Stainza, pa 
16 plemicev, med njimi trije protestantje in 13 katolicanov, a 
od teh 13 sta bila le dva po rojstvu in vzgoji katolicana, vsi, 
drugi so bili konvertitje. 

L. 1613. je prestopil v katolisko cerkev tudi Juri Zrinjski 
ml. in s tern je odklenkalo protestantizmu tudi v Medjimurju. 
Protestantske pastorje je Zrinjski izgnal in poklical katoliske 
duhovnike. 

Odsle obitelj Zrinjska ni vec podpirala protestantizma; 
moti se torej Elze, ko pravi, da je seie s smrtjo zadnjega 
Zrinjskega zamrl protestantizem med juznimi Slovani.^^) Res je 
pa, da se je protestantizem natihoma vzdrzal dosti dolgo. V 
listini, s katero je papez Inocencij X. leta 1644. dne 22. no- 
vembra dovolil varazdinskim franciskanom, vzeti v posest neko 
sumo in vinograd, se med motivi navaja to, da so bratje v 
veliki potrebi zaradi blizine Turkov in jako velike mnozine 
krivovercev in razkolnikov (ob maximam haereticorum et schis- 
maticorum, qua circumdantur, multitudinem.)^*) Ob tej mno- 
zini ni moci misliti samo na vojake, ampak tudi na druge 
protestante, ki so bili raztreseni po Medjimurju in Prekmur- 
skem. 

Z energicnim nastopom dezelnega kneza in njegovih ko- 
misij 1. 1599- in 1600. se je pac na zunaj zavrlo napredovanje 
protestantizma in zlasti ustavila propaganda luteranskih pre- 
dikantov, ki v svojih govorih in agitacijah niso poznali mere, 
tako da so jih dezelni stanovi sami morali cesto opominjati, 
naj zmerneje ravnajo, sicer svoji stvari vec skodujejo nego 
hasnijo. Toda s tem delo se ni bilo koncano; trebalo je po- 
drobnega in pozitivnega dela, da se versko-katolisko zivljenje 
okrepi in poglobi. tem sta si bila vlada in skof popolnoma 
na jasnem. Ze pri komisijah je skof gledal pred vsem na to, 
da z ognjevitimi govori in premisljenim ravnanjem pridobi bolj 
srca, nego iztisne zunanjo pokorscino. Sicer pa „instrukcije", 
ki jih je komisija dajala za ravnanje, obsegajo jako koristne 
policijsko-nravstvene naredbe za izboljsanje nravnega in drust- 
venega zivljenja. V obcinski upravi in gospodarstvu je bil tu 
in tam velikanski nered ; komisije izkusajo s svojimi nared- 
bami napraviti red; obcinski predstojniki in svetovalci morajo 
skrbeti za red po ulicah in trgih, prepovedati surovo prekli- 
njanje, pretepanje, popivanje, razsajanje in razbijanje po krcmah, 

'3) Jahrbuch ... fiir die Gesch. des Protest, in Osterreich 1893, 
str. 142. 

^*) Arhiv franjevackega samostana v Varazdinu. 

116 



dosli gosti se morajo naznaniti predstojnikom, brezposelna 
druhal pa spraviti iz mest. Strogo je bilo zaukazano, skrbeti 
za snago ter paziti na ogenj. 

To delo je zadelo na velike tezave; med Ijudstvom, tudi 
kjer ni bilo luteranstva, je vladala nevednost, Imlacnost, raz- 
uzdanost, duhovscina pa je bila malostevilna in slaba; ravno 
to je bila najvecja ovira. Zato so arhidiakoni dobili posebna 
narocila, naj strogo postopajo proti duhovnikom-prileznikom, 
ker jih dezelni vladar nikakor ne mara trpeti v svoji dezeli. 
Dezelni sodniki morajo njihove prileznice odpraviti iz vseh 
dednih dezel.") 

Nase kraje sta v skofovem imenu 1. 1614. kot komisarja 
posecala zupnik radgonski in ptujski, ker je skof Brenner 
takrat ze bil star in bolehav. Radgonski zupnik Rupert Winkel- 
berger poroca 27. sept.^1614., da je posetil (na Slovenskem) 
Apace, Sv. Jurija na Scavnici (on ga imenuje in den Windi- 
schen Biiheln), Ljutomer, Sv. Kriz in Sv. Antona. V Apacah je 
bilo precej vse v redu; pri Sv. Juriju na Scavnici je nasel v 
cerkvi najvecji nered in nesnago, sicer pa glede osebe zup- 
nikove ni bilo nikaksne pritozbe; enako je bilo tudi v kapeli 
pri Mali nedelji vse nesnazno. V Ljutomeru je bilo v cerkvi in 
V zupniscu se precej vse v redu. Prileznico je zupnik (Pavel 
Simonc) spravil iz zupnisca, toda stanovala je se vedno v 
trgu v neki hisi, ki jo je bil kupil zupnik. 

Pri S V. K r i z u je komisar ostro prijel zupnika, ker da 
ima V hisi sumljivo osebo, a on je to odlocno zanikal ; v 
cerkvi je bilo vse ubozno in nesnazno ; zupnik se je izgovarjal, 
da cerkev nima dohodkov in da so zupljani nepokorni. Tudi 
pri S V. A n t n u se je vikar mocno zagovarjal proti oci- 
tanju zaradi prileznice, ces, da je od onega casa, ko je bil od 
skofa kaznovan, le enkrat prisla v zupnisce — po svojo ob- 
leko, sicer pa da stanuje tri milje dalec.^") 

Iz ptujskega okrozja poroca zupnik Janez Ripser 
20. Jul. 1614 svoji vizitaciji. V Jarenini je nasel cerkev v 
dobrem redu, le cerkvena obleka je bila nekoliko zanemarjena. 
Zupnik Adam Preprost je imel prileznico in tudi kapelan je 
bil na slabem glasu, pa je vse tajil. Pri Sv. Lenartu je bilo 
se vse precej v redu, le zupnik Mihael Milosic je imel ze leto 
dni prileznico, a je obljubil, da jo odpusti. Cerkev skakacev 
je bila porusena in pozgana. Pri Sv. Lovreacu je bilo vse v 
redu ; vikar je svojo prileznico odslovil ze prej, kapelanova se 
je pa se potikala v onem kraju, zato se je naprosil ptujski 
dezelni sodnik. da jo izzene iz vsega okraja. Vikarji pri Sv. 
Rupertu, pri Sv. Marjeti, pri sv. Ozbaltu (Ptuj) in pri Sv. Ur- 



5=) Rosolenz, n. d. 86—87. 

'*) Vizit. zapisnik v kn. sk. arhivu v Gradcu str. 374—376. 



117 



banu so ziveli dostojno; ondotne cerkve in cerkvena oprava so 
sicer ubozne, vendar snazne.^^) 

Boljsi napredek se kaze ze leta 1617. Duhovniki v Rad- 
goni (zupnik in dva kapelana), pri Negovi, pri Sv. Antonu, v 
Ptuju (zupnik in dva kapelana), kapelan pri Sv. Lenartu, prvi 
kapelan v Jarenini in zupnik v Svecini so posteni in redni du- 
hovniki; poboljsali so se in prileznice odslovili: zupnik pri Sv. 
Benediktu, vikar pri Sv.^Urbanu, pri Mali nedelji, pri Sv. Ru- 
pertu, pri Sv. Juriju na Scavnici, pri Sv. Lenartu; tudi zupnik 

V Ljutomeru je zagotavljal, da ni imel z zensko nic opraviti, 
odkar ga je bil knezoskof Martin Brenner pokaral, ter da hoce 
z bozjo pomocjo odsle ziveti posteno in duhovnika dostojno. 
Samo zupnik pri Sv. Krizu je se dotle zivel v prileznistvu, v 
Jarenini pa srecamo zopet nesrecnega Preprosta. Zaradi po- 
hujsljivega zivljenja je bil pozneje odstavljen in se je nekaj 
casa vzdrzeval pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dne 1. maja 1621 
pa je prisel za slovenskega pridigarja v Maribor. Tukaj je zi- 
vel se dokaj redno, a ko je 25. januarija 1624 postal zupnik 
pri Sv. Lenartu. se ga je zopet polotil stari demon in zaradi 
nespodobnega zivljenja (propter vitam inhonestam) je bil cez 
3 leta zopet odstavljen. Pozneje je sluzboval pri Sv. Antonu 

V Slov. gor. Dne 12. sept. 1637 je porocal radgonski zupnik 
skofijstvu, da so nekega jutra nasli Preprosta mrtvega v mlaki 
blizu cerkve. 

Vizitacijski zapisniki so sedaj zelo natancni in podajejo 
podrobna navodila glede versko-cerkvenih zadev in oseb. Iz 
njih razvidimo, da je ponekod primanjkovalo najenostavnejsih 
reci za sluzbo bozjo; splosno pa so 1. 1617. bile cerkve do- 
stojno opremljene, dasi so bile nekatere tako siromasne, da 
niti olja za vecno luc niso mogle kupovati (na pr. Negova). 
Iz zapisnikov se pa tudi jasno vidi teznja, vse „modernizirati": 
sv. posode, oltarje, tabernaklje, izpovednice, krstne kamene, 
cerkveno obleko. Na pokopaliscih je skoro povsod bila do 
takrat navada, da je sredi pokopalisca stal sramotilnl kriz za 
preljubnike (preljamljalce zakona); v vizitacijskih odlokih se 
odlocno zaukazuje, da se mora ta zloraba in onecascevanje 
kriza odpraviti in na pokopaliscu postaviti v sredini kriz z 
razpelom, rdece barvan, kakor je do danasnjega dne navada. 
Duhovnikom se dajejo resni opomini, da naj dostojno zivijo in 
izpopolnjujejo svoje studije, zlasti pa se jim zabicuje, da mo- 
rajo Ijudstvo poucevati v krscanskem nauku. Ce katekeza na 
mnogih krajih ni v navadi, pravijo cesto zapisniki, ni tega 
pripisovati zlobi, ampak nemarnosti zupnikov. Poslednje olje 
je na dezeli — med Slovenci — malokje bilo v rabi, bolj v 
radgonski zupniji in v mariborskem mestu. Ob nedeljah in 



") Istotam str. 355—357. 

118 



praznikih mora biti sluzba bozja s slovensko pridigo ; to se 
predmneva kot stara navada in se nalaga, da ostani tudi 
odsle tako. 

S starinoslovskega stalisca je sicer tu in tarn obzalovati, 
da je reformatorska doba odpravila in zatrla mnogotere oblike 
srednjeveske obrti in umetnosti, a natancni novi predpisi so 
pri nas — na levo in desno od Drave — daii umetnosti in 
obrti nov pravec in polet; v zgodovini domace umetnosti na- 
stopi nova doba, ki je ustvarila znamenita deia kiparstva, sli- 
karstva, stavbarstva in raznih drobnih predmetov cerkvene 
oprave. 

Katoliska reformacija je dala nove stalne zupnije Negovi 
in Sv. Antonu v Slov. goricah, Mali nedelji, v ozemlju nem- 
skih kriznikov Sv, Miklavzu in Srediscu, v ptujskem okrozju 
Sv. Rupertu, kjer je bila sedanja cerkev sezidana 1. 1519. do 
1538., zacetkom 17. veka pa je dobila svojega vikarja. Poziv- 
Ijena verska navdusenost je povzdignila tudi nekatere nove 
hrame bozje, tako zlasti lepo cerkev Sv. Trojice na zgodo- 
vinsko zanimivem gricu „Gradisce". Postanek te cerkve je v 
neposredni zvezi z reformacijo. 



Najboljsi pozitivni uspeh, ki ga je nasim dezelam prinesel 
vihar reformacijske dobe , je bilo s p o z n a n j e , da je 
Ijudstvu treba pouka v domacem jeziku, z besedo in pismom. 
To spoznanje je rodiio slovensko knjizevnost. Neprecenljive 
vrednosti za dusevno povzdigo nasih dezel je bila dalje usta- 
novitev visoke sole v Gradcu. Slovenskim sinovom se sedaj ni 
trebalo potikati po svetu, ampak so imeli v blizini dusevno 
sredisce. 

V Gradcu nahajamo odsle na jezuitskem vseuciliscu 
mnogo Jugoslovanov, Slovencev in Hrvatov; graska visoka 
sola je pod svojo streho zblizala Hrvate in Slovence. Po raz- 
nih zupnijah v zagrebski skofiji zasledimo v 17. in 18. stol. 
vec duhovnikov, ki so v Gradcu dovrsili svoje studije, in na 
raznih zupnijah med Muro in Dravo najdemo rojene Hrvate 
kot zupnike ali kapelane. 

Velikega kulturnega pomena za iztocnostajerske Slovence 
je ustanovitev varazdinske jezuitske gimnazije 1- 1649.,'*) ki je 
tudi sad katoliskega reformatorskega deia. Varazdinski jezuitski 
kolegij je ustanovil Ijutomerski grascak Gaspar Draskovic, ki 
je na svoje stroske postavil v Varazdinu samostan in ucilnico 
iz hrastovega lesa, cerkev pa iz kamena. Komaj je pa bilo 
delo dokoncano, je strahovit pozar 1. 1646. unicil ucilnico in 

'^) Glaser, Zgodovina sloven, slovstva I., 134; Smiciklas, Povjest 
hrvatska II., str. 261. 

119 



samostan, docim je cerkev ostala. Radodarna Draskoviceva 
roka je postavila nov samostan; v pokritje teh stroskov je 
moral prodati svoje podloznike v Lukavcih na Murskem polju.^^) 
Kot povracilo je premnogo sinov Slovenskih goric in Mur- 
skega polja dobilo na varazdinski gimnaziji srednjesolsko iz- 
obrazbo in natihoma se je tukaj ze dolgopred 
19. stoletjem, cetudi nezavestno, netil ogenj 
h rvatsko - slo venske vzajemnosti in Ijubezni 
do rodnegajezika. Razni paberki v srediskem in drugih 
arhivih kazejo, da se je ze v 17- stoletju zasebno dopisovanje 
med hrvatskimi in slovenskimi izobrazenci vrsilo v narodnem 
jeziku.'^o) 

Ako pozneje v narodnem in slovstvenem gibanju zavzema 
Iztocna Stajerska odlicno mesto, je to v znatni meri posledek 
premis, ki segajo v dobo velikega pokreta 16. in 17. stoletja. 



Dodatek. 

S ka kaci. 

Cuden psihopaticen pojav, ki ga je reform atorska doba rodila na 
Slovenskem, jesekta skakacev (Springer, Werfer, Purcier, Stiffter). 
Pojavili so se koncem 16. stoletja na Goriskem in Kranjskem;^') ko so 
jih pa ondi pregnali, so se njihove sanjarije zatrosile na Stajersko. Njih 
glavno gnezdo je bilopriSv. Lenartu v Slo v. goricah. Prote- 
stantje so jih podpirali — iz opozicije proti katolicizmu — in jih stejejo 
za svoje. Tako n. pr. Sotzingers^) brez vsake razlike nasteva med „refor- 
miranimi" (t. j. pokatolicenimii kraji tudi take, kjer so bili le skakaci. Sicer 
pa se skakaci niso formalno locili od katoliske cerkve, ampak so cerkveno 
oblast leta in leta nadlegovali, da jim dovoli, zidati cerkev bozjega groba 
pri Sv. Lenartu; 1. 1611. so se obrnili celo na papeza Pavla V. Ljudje so 
si vbili V glavo, da angeli prineso bozji grob iz Jeruzalema k Sv. Lenartu ; 
ce pa ne sezidajo cerkve, pridejo velike nesrece in bo konec sveta. 
ShajaU so se zlasti ob vecerih na mlade sobote, zbijali razlicne burke, 
skakali in se cudno previjali ; imeli so svoje vizije in prerokovali, 
zraven pa uganjali gnusne orgije. Vkljub strogim prepovedim so ze leta 
1599. postavili leseno kapelo v Radehovi v blizini Sv. Lenarta, na mestu, 
kjer je nekdaj stal grad. Razsirili so se po zupniji Sv. Benedikta in 
Sv. Petra; neko skakasko shajalisce je bilo tudi blizu vasi Ruperce med 
Sv. Petrom in Sv. Marjeto ; v samotni dolinici stoji namrec osamljen, 
najbrz umetno nametan hoimec, ki ima zanicijivo ime .prka-fara" ; z 

59) Slekovec v „Casopisu" 1. 1904, str. 181, 

«') Gl. ,Hrvatski utjecaji u starim istocno- stajerskim tekstovina" 
(Rad Jugoslav. Akademije 1905) in ,Pocetki stajersko^-slov. knjizevnosti" 
(Casopis za zgod. in narod.", Maribor 1906), dalje .Casopis za zgod. in 
narod." 1908, str. 107. 

6') 01. Dimitz Gesch. Krains. III. 212 si. 

«2) Najbrz sin kakega emigranta ; umrl je v Nurnbergu 1. marca 
1652. Spisal je po Rosolengu seznamek vseh krajev, ki so bili .reformi- 
rani". t. j., zopet pokatoiiceni, „Acta und Handlungen" v staj. dez. 
arhivu. Prim. Steierm. Geschichtsbl. II. (1881), str. 72. 

120 



enakim imenom oznacujejo tudi kraj v Radehovi, kjer je nekdaj stala 
skakaska kapela.fis) Druga shajalisca skakacev so bila na visokem bregu 
pri Lucanah (sedaj Sv. Duh na Ostrem vrhu), pri Soboti, na Placu blizu 
Svecine, desno od Drave pa blizu Sp. Polskave. Pri Sv. Lenartu jim je 
kapelo pognala v zrak reformacijska komisija 1. 1900., pa so jo zopet 
postavili, ko jim jo je ponovno podrl dezeini profoz in oskrbnik rad- 
gonske grascine. L. 1614. se je dal ceio sveto-lenarski zupnik Mihael 
Milosic podkupiti ler jim je dovolii, postaviti novo kapelo, vsled cesar ga 
je poklical knezoskof Martin Brenner v Gradec in ga dal zapreti. Izpustili 
so ga iz zapora, ko je zagotovil, da bo skakasko kapelo sam dal pozgati 
in imenoma naznanil vodje skakacev. Svoje besede se je drzal ; ko je 
skofijski komisar, ptujski zupnik Ivan Ripser meseca julija prisel tjakaj, 
je nasel le pogorisce. Vkljub temu se sekta ni dala iztrebiti in je nati- 
homa zivotarila se do leta 1622., ko je 15. septembra cesar Ferdi- 
nand II. izdal strog ukaz, da se kapela mora podreti, vsi skakaci pa po- 
loviti.^*) Sedaj je polagoma izginila ta cudna prikazen, ki pa se ni poja- 
vila le V neizobrazenem slovenskem Ijudstvu ; slicni pojavi spremljajo 
vse velike verske in socijalne pokrete stare krscanske dobe in poznejsih 
casov. Sicer bi pa natancnejsi preiskovalec v skakacih lahko zasledil 
ostanke poganskih obicajev, a psiholog psihopaticne bolezni, ki so po- 
sledek takratne splosne razdrazenosti in nemoralnega zivljenja. Najrajsi 
so se shajali na visokih hribih in v tezko pristopnih sumah in votlinah. 
Vsled reakcije proti tej nezdravi struji je nastala marsikatera cerkvica na 
visokih gricih in v samotnih krajih. 



^^) Po sporocilu g. J. Jurcica, bivsega dekana in zupnika pri Sv. 
Lenartu v Slov. gor. 

") Schuster, Martin Brenner str. 615—622 ; Orozen, n. d. I. str. 
194 -204. 

121 



Slovenski rokopis iz 1. 1551. in 1558, 

Dr. Fr. Ilesic. 



Pisava rokopisa niocno nalikuje Trubarjevi ; izprva smo 
mislili, da bi rokopis utegnil biti Trubarjev, a ta misel je ne- 
vzdrzljiva. 

Rokopis se nahaja v zacetku in na koncu stare knjige, 
ki je last g. nadporocnika Rud. Majstra.^) 

Popisane so stiri strani pred naslovnim listom prvega 
dela in osem strani na koncu drugega dela. Med slovenskim 
je tudi italijanski tekst. Evo slovenski tekst :^) 

Stran prva : Gnada nu milost gospodi boga dar suetiga ducha. 

Stran druga: Boch oza nebeschi polik tebe je usua Gnada ot- 
pri nam nase serze ino misou dabi mi tebe isposnali sa prauizniga boga 
dainam dar vsuetiga duha dabi mi tebi is prauga serza slusiii tuoi sueti 
Eua: pos. gori vsieli taisti ochranili, ponim diali. dabi potaisti, nam bos 
ti dau ta vezni leben, amen. 

Stran tretja: gnada ino lubesan gospodi boga dar 
suetiga ducha 1551 prefatio ante predicationem scosi gnado ino lubesan 
Cristusa, ino dar suetiga duclia, zemo mi danas ta sueti euangeli po- 
slusat inu Woga sa gnado prosit, da mi ie bodemo tako poslusali, da 
on bode haualen nascha uera perteriena, nasch leben pobolschan, keteri 
tega seli, ta doii poklecni ino rezi 

Stran cetrta : Lubesniui isuoleni cristiani, mi samo danas vcupaie 
persli V tern iemeni Xa. nega sueti testa : pos : ob taisto iest opo : Lu- 
besan prio (= primo), da zele vasa serza gospodo bogo vsdignit, da nas 
oza nebeschi vze svoie boge otroke na semli milostiuo pogledat, ino nas 



') Knjiga je vezana iz dveh ; prva je latinsko delo : „Adunatio ma- 
teriarum [parfim contentarum in diuersis locis epiftolarum fancti Pauli 
Apostoli. MDXXVl", natisnjeno v Benetkah „per Joan Antonium & fratres 
de Sabio : fumptibus vero Laurentij Lorij : ac Baptiste de Putellettis focior." 
Drugi, privezani del je : „Divi Aurelii Augustini Hipponensis episcopi 
euchiridion ad Laurentium. II.", tisk. tudi v Benetkah „per Joan. Anto. de 
Nicolinis Sabien., sumptu vero D. Andreae Ariuabeni„, MDXXXIX. 

Knjigo je imel 1. 1660. Ivan Ludvik Grimschitz. 

^) Prepis preskrbel g. kustos dr. W. Smid. 

122 



ott tega hudizouiga kraleuustua hte praui ueri Cristu saui parprauit inu 
isuoira suetim ducham mozne sturit, nega volo doparnest ino hudizo so- 
perstat ot pocetja. 

2. opominam uas, da uizete ta sueti eua : is prauo uero gori vset, 
sastopit, V serze postauit, ino sahalit to veliko lubesan, cher nam ie Xr. 
iscasau, scosi efusione sui s. Sang'uinis) et nos redemit ab inferno et 
diabolo atque ira dei. 

Stran peta : prefacio (Scosi [in margine]) Gnada ino lubesan 
Cristusa ino dar suetiga ducha zemo mi danas ta sveti Euangeli posiusat, 
Ino Woga sa gnado prosit, da mi ie bodemo tako poslusali, da on bode 
hualen, nascha vera perteriena (ino) nascli leben pobolschan, in hoc de- 
siderat . . . 

Stran sesta: Confesio publica (v italljanskem jeziku). 

Stran sedma: ital. molitev in racun. 

Stran osma : 15 58 pregiamo il padre omnipotente 

benedica Ie nostre braide et vigne et ogni cosse che servano li 

nostre corpi mortali 

te pregiamo per il imperator nostro et per la nostra s up erio- 

rita de goritia, che tengano la spata temporale . . . 

Stran deveta : pregiamo per tuta la cristianita 

Stran deseta: Bog oza nebeskhi polikh cheteriga ie vusa mi- 
lost inu gnada razaj taisto vunase serze postauit, dabi mi nega prau 
sposnali ieno slusili dobi (= da bi) [dobili] imeli potem (= po tern) 
lebni da (= ta) vezni leben ...(?) 

Stran enajsta: .... oratio .... 
qui petit et credit in eum, habet vitam eternam ideo pokleknite dolo ino 
samano recite pater noster 

Milost inu gnada gospoda boga dar suetiga ducha. 

V italijanski „ocitni izpovedi" (stran sesta) se imenujejo 
s V. M a r i j a in vsi svetniki. Iz tega sledi, da je rokopis 
pisal k a t 1 i s k i svecenik. 

Na strani osmi se izrecno imenuje „superiota d i Go- 
ritia". S tern podatkom se ujema jezik. Pisava „misou, 
dau, iscasau" kaze, da se je v narecju piscevem ze sredi 16. 
veka } izpremenil v „u". Da se je na Goriskem I precej prej 
tako izpremenil nego na Kranjskem, je znano iz Sommaripe : 
nas rokopis kaze, da se^je to zgodilo ze vsaj v prvi polovici 
16. stoletja. (0. Stanislav Skrabec). 

S tern rezultatom pa je tudi ovrzena prvotna misel, da 
bi bil to rokopis Trubarjev, kar se je zdelo verjetno o prvem 
pogledu. 

To je sedaj najstarejsi k a t o I i s k i rokopis iz dobe, 
ko se je po nasih dezelah ze siril protestantizem; eno leto 
mlajsi od prvih Trubarjevih knjig, pomnozuje znane poizkuse 
slovenskega pisanja, ki so ob koncu srednjega in v zacetku 
novega veka nastali radi bogosluznih in sodnih potreb (ce- 
lovski, Ijubljanski, beneskoslovenski rokopis, rokopis mesta 
Kranja in tudi velikonedeljski rokopis). Brezdvomno je bilo 
takih zapiskov mnogo vec in ni verjetno, da bi Trubar nikoli 



ne bil videl cesa takega. 



123 



Prvo katolisko slovensko knjigo nam je dal jezuitski red 
20 let pozneje, 1574. (Zal da se je jezuita Pacheneckerja ka- 
tekizem izgubil).'') Bil je to plod tekme s protestanti. 

Na Pacheneckerjev katekizem se nanasa Trubar se en- 
krat V „Cat. s dveima islagama" (str. 501), ces: Jefuitarij, 
noui Menihi, polni hude kunshti hinauu, Papashoui Slidniki, 
bogati, Starih ludi inu mladih Otruk Sepelauci, Slouenski 
pisheio". 

Tekma med protestantskimi in katoliskimi slovenskimi 
pisatelji se je kazala se ob Dalmatinovem prevodu „Biblije" ; 
pregledali so jezikovno in stvarno prevod prav natancno, „weil 
die Jesuiten auch windisch verstiinden". (Letopis Matice Slov. 
1891, 137). 

Dvanajst let po Pacheneckerjevem katekizmu je izdal va- 
razdinski zupnik Anton Vramec postilo (1586) „non duro 
quopiam et obscuro, sed omnibus obvio animisque legentium 
accomodo stylo, nostra lingua patria et sclavonica". 

Tako je ze za protestantske dobe bil polozen temelj ka- 
toliske slovenske knjizevnosti. 



3) Gl. gori str. 5., 6. 



124 






- ''' I 



.«- >»» 






Goriski rokopis 1551. 



125 



Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, 
njih viri in njih poraba v poreformacijskih 

casih. 

Dr. Jos. Cerin (Praga). 



I. Cerkveno petje pred reformacijo. 
Latinska cerkvena pesem. 

Vesti, ki jih imamo iz prvih stoletij o petju v prvih cerkvenih obcinah, 
so prav redke. Gotovo pa je, da se je Ijudstvo udelezevalo petja. Peli so 
melodije enoglasno ter brez spremljevanja, in sicer ali vsa obcina nepretr- 
goma ali pa — kakor se je pelo ze v vsem anticnem svetu — menjaje. 
Menjajoce petje je bilo ali responzorijalno ali (nekoliko pozneje) antifonalno 
(s kratkim refrenom). 

Z imenom milanskega skofa Ambrozija (374 — 397) se druzi uvedba 
liturgije in metricno zgrajenega himna z zlogovno melodijo (na vsak ziog 1 ton). 
Tozbe izprijanju in rastoci razlicnosti cerkvenega petja so povzrocile re- 
formo, kakor jo imamo v gregorijanskem koralu. Docim je ambrozijansko 
petje bilo ze iz pocetka in bistveno tako urejeno, da je Ijudstvo lahko pelo 
skupno, pa je bil gregorijanski koral za to, da ga v cerkvi predava pevski 
izvezban zbor klerikov. 

Papez Gregor je hotel Ijudstvo cisto izkljuciti od petja ; ta svoj na- 
men je ocitno pokazal z izkljucno rabo latinscine kot cerkvenega jezika tudi 
pri petju, z uredbo pevskih sol za klerike in z dolocitvijo ter izkljucno rabo 
antifonarija. 

Gregorijansko koralno petje je postalo oficijelno petje krscanske cerkve 
vseh narodov, kakor je postala latinscina oficijelni cerkveni jezik. 

Besedilo so mu vecinoma izbrani deli latinskega sv. pisma (vulgate). 

Duhovna narodna pesem. 

Zacetek duhovne narodne pesmi in duhovnega narodnega petja je is- 
kati v vzkliku: Kyrie eleison, ki so ga prinesli grski kristjani v Italijo in ga 
dalje razsirili rimski menihi. Ob izvestnih svecanih prilikah, pri procesijah, 
cerkvenih obhodih, ob praznikih, pri vojnih pohodih, na proscenjih, pri pre- 
nasanju relikvij in ob slicnih svecanostih ga je bilo cuti cesto vec stokrat, 
cesto V zvezi z „Christe eleison". Ta vzklika pa sta bila tudi vse, s cimer 

126 



se je Ijudstvo smelo udelezevati cerkvenega petja. Verjetno je, da so izza 
9. stoletja pred ^Kyrie eleison" postavljali nemske verze, ki so posnemali 
stirivrsticne kitice latinskih himnov in se v tej obliki udomacili med Ijud- 
stvom. Enakomerni sklep, refren vsakega verza je bil ,Kyrie eleison' ; zato 
so te speve, namenjene verozakonskemu Ijudskemu petju, in pozneje sploh 
vse nemske duhovne pesmi, celo take brez omenjenega refrena, imenovali 
.Leisen' ali v polnejsi obliki ,Kirleisen". Nemske duhovne pesmi ah" .Lei- 
sen" je pel narod le pri takih cerkvenih opravilih ali poboznostih, ki ne 
spadajo naravnost v liturgijo. Tu in tam je pac narod v popevanje sekvenc 
smel poseci s kako nemsko pesmijo, na pr. v popevanje sekvence ,victimae 
paschali" s pesmijo .Christ ist erstanden". V nekaterih skofijah se je tudi 
uobicajilo. pred pridigo in po pridigi zapeti kako nemsko pesem. V obce pa 
je cerkev pazno nadzirala nemsko duhovno pesem, jo vecinoma smatrala za 
nevarno in jo pogostoma izrecno prepovedala. Sele ko so nemski duhovni 
narodni pesmi dali mesta tudi v hturgiji, je prislo do onega razcvita duhovne 
nar. pesmi, ki je znan kot evangeljska cerkvena pesem. 

Posvetna narodna pesem. 

Razen prevodov latinskih himnov in samostojno spesnjenih duhovnih 
pesmi V nemskem jeziku so v katoliski cerkvi poleg gregorijanskega korala 
prihajale v navado tudi posvetne narodne pesmi. Ze v 14. stoletju se je po- 
izkusilo, posvetne pesmi prepesniti v duhovne, da bi se tako izpodrinila 
posvetna pesem, ki je bila tedaj razsirjena deloma v surovi in razuzdani ob- 
liki. Zlasti V drugi polovici 15. stol. je posvetna in samostanska duhovscina 
poizkusala, tako prepesnjevati posvetne pesmi ; vso posvetno vsebino je spra- 
vila V neko duhovno zvezo ali pa je melodiji, ki je bila med narodom na- 
vadna in priljubljena, podlozila duhovno besedilo ah pri kaki znani posvetni 
pesmi porabila oboje v tem smislu, tekst in melodijo. Navadno so brez pre- 
misleka stavih zacetne besede posvetnih pesmi, po katerih so bile duhovne 
posnete. kot nadpis nad duhovno popevko z dostavkom .geystlich' ali ,con- 
trafact uff einen geystlichen sinn'. 

Docim so bili nemski prevodi latinskih cerkvenih spevov, ki jih je 
scasom bilo mnogo in ki so se udomacili, namenjeni prav posebno za cer- 
kveno popevanje pri sluzbi bozji, je prepesnitev posvetnih narodnih in za- 
Ijubljenih pesmi ali vsaj poraba njihovih melodij sluzila bolj naboznemu 
narodnemu petju. 

Luter in cerkveno petje. 

M. Luter je v polni meri uvazeval potrebo petja v domacem jeziku. 
Prevec je sam na sebi izkusil biazeci vpliv umetnega petja, nego da bi ga 
mogel pogresati pri obredju. Vposteval je tudi latinsko koralno petje in ga 
gojil redno pri svoji sluzbi bozji. Ali to ga ni oviralo, da bi ne dal prostora 
nemskemu narodnemu petju in ga scasom ne postavil na glavno mesto mn- 
zikalne opreme cerkvenega opravila. 

Pri tem pa je postopal previdno in si je iz glasbe katoliskega bogo- 
sluzja pridrzal vse, kar po svojem besedilu ni bas nasprotovalo njegovemu 
nauku. Potem je prevel sam celo vrsto himnov in jim pridrzal prvotno me- 
lodijo; poleg tega je sam zlagal riove pesmi in izpodbujal tudi druge, da bi 
jih zlagali. Zbiral je porabne pesmi, popravljal izkazene, izpreminjal ze ob- 
stojece (deloma jim dodaiajoc nove kitice), tako da so se potem ujemale z 
izpremenjenimi verskimi nazori in njegovimi nauki (,christhch corrigierte 
Oder besserte"), ter jih sprejemal v bogosluzje in v za to namenjene pesmarice. 
Kjer je le mogel, je vnemal svoje privrzence, naj goje duhovno pesem, in 
kmalu so reformiranci vsepovsod imeli v rokah enhiridije (prirocnice) za 
cerkveno petje. 

Se do 1. 1524. je Luter v bogosluzju pridrzal latinske masne speve 
in se L 1523. izisla „Formula missae et communionis pro ecclesia Witten- 

127 



bergensi" ima^ skoro ves prejsnji red in skoro vse latinske masne pesmi rim- 
ske cerkve. Sele 1524 je izsla pesmarica osmerih pesmi (Achtliederbuch : 
„Etlich christ'.ich lider, lobgesang vnd psalm etc."). Osem nemskih cerkvenih 
pesmi s stirimi napevi je vsebina te pesmarice in ze prvi bozicni dan istega 
leta so V zupni cerkvi v Wittenbergu ob popevanju teh pesmi prvic sluzili 
sluzbo bozjo V nemskem jeziku. 

Luter, ki glasbe ni samo zelo Ijub 1, ampak jo tudi poznal dodobra 
in jo sam prakticno izvajal, je takoj izprva v narodnem petju spoznal naj- 
primernejse sredstvo za razsirjanje novih naukov. Ali izbrati je treba, je mi- 
slil, ne pesmi skrivnostne, nerazumljive, kakor je bila pesem katoliskih du- 
hovnikov, marvec poljudno-narodno, ki pridobiva narod zase, tisto pesem, v 
kateri je narod tudi sicer izrazal svojo sreco in svojo bolest ; le tako bi se 
pnljubila narodu nova verska vsebina. Luter je dobro vedel, kaj sega narodu 
do srca, in je zajel iz bogate zakladnice katoliske pesmi ; oprt na svoje glas- 
benp znanje in zanesljivo sodbo, je od stare duhovne pesmi vzel najlepse 
melodije, da jih porabi zase ; in te melodije so najvec pripomogle, da se je 
reformacija razsirila tako zelo in tako hitro. Rimski bogoslovci so se po pra- 
vici tozili : Hymni Lutheri animos plures quam scripta et declamationes 
occiderunt. 

Ko se je v bogosluzje uvedla nemscina in narodno petje, je moral 
zbor v ozjo zvezo stopiti tudi s srenjo, z narodom in njegovim petjem ; zbor 
je pesmi, ki jih je srenja pela enoglasno, ponavljal v obiiki umetnega vec- 
glasnega stavka, ali pa se je v enoglasnem petju pridruzil popevanju srenje. 
Da bi pa zbor melodijam, ki jih je pel narod, dajal enostavno, skromno har- 
monsko ozadje in se tako strnil s petjem Ijudstva, to je bilo tedanjim skla- 
dateljem, vzgojenim v tradiciji cerkvene glasbene umetnosti, popolnoma tuje. 
V vecglasnem stavku so melodijo dajali tenorju, druge glasove pa vodili 
samostojno kontrapunktno. Melodijo, ki naj bi se odrazala in bila srenji 
lahko umljiva, je skkdatelj pri tem cesto zagrnil, tako da se je skoro popol- 
noma potopila in da je bilo zelo tezko, ali pa kar nemogoce, jo peti za 
pevcem. Drugacno mesto je med skladatelji one dobe odkazati kantorju in 
prijatelju Lutrovemu Iv. Waltherju (1490—1575) in D. Luki Osiandru (1586). 
Docim je do tedaj umetno petje in petje srenje bilo pri bogosluzju loceno, 
je Osiander hotel petje srenje v zivo zvezo spraviti z umetnim petjem; zato 
je prelozil melodijo v gornji glas, v diskant, in je umetnemu petju slekel 
ves nakit v toliko, da so se melodije glasile za vsakogar slisno in jasno in 
da jih je vsak mogel z druzbo peti. 

Naiboljsi skladatelji one dobe so: Hans Leo Hassler (1564 — 1612), 
Joachim Moller (Burgck) (1541—1610) in Johannes Eccard (1553—1611). 

Uvedba predreformacijskih cerkvenih popevk v evangeljsko 

cerkev. 

Videli smo, da so ze davno pred reformacijo v Nemciji poleg latin- 
skega liturgijskega petja duhovnikov in pevskih zborov imeli tudi duhovne 
pesmi V domacem jeziku. da so v velikem obsegu napeve narodnega petja 
porabljali za svete pesmi in da je Luter s svojimi privrzenci sprejemal zlasti 
ze obstojece melodije in jih izpreminjal in predelaval za svoje namene. Ali 
in katere melodije protestantskih pesmaric iz prve polovice 16. stoletja je 
smatrati za izvirne tvorbe, ni mogoce dolociti ; takrat namrec so v casteh 
imeli edinole umetelno delo glasbenega stavka, ki je ze dano melodijo ogrinjal z 
umetno zapletenimi glasovi ; zato so nam v pesmaricah sporocena le imena 
onih, ki so bili mojstri glasbenega stavka, ne pa tudi imena iznajditeljev 
melodije. Frid. Viljem Arnold trdi celo, da so vse melodije protestantskih 
cerkvenih pesmi do 1570 izposojeni starejsi narodni napevi. 

Ime ,koralna melodija" je ostalo ; cantus choralis so rekli vsaki me- 
lodiji, ki so jo peli v cerkvi, da, vse petje evangeljske cerkve sploh je do- 
bilo ime „koralno petje". Ali to petje ni bilo vec petje zbora, ampak petje 

128 



srenje, petje naroda ; to skupno petje vseh, pri katerem je bil zbor podrejea 
pesmi srenje, je postalo bistveni del bogosluzja. 

Pri melodijah, izvirajocih iz naboznega Ijiidskega petja, je bilo manj 
treba preoblikovanja ; mogoce jih je bilo sprejeti v njih prvotni sliki in obliki. 
Imele so melodiko, v katero je bil sprejet ze spodnji polovni ten, in ritmiko, 
kakor jo kaze naravni taktovni cut gibanja in kakor jo narod sam prenasa 
na besedilo. Vsled teh dveh lastnosti so bile te melodije dovrsene, splosno 
priljubljene in vsakemu rocne. 

Pri pesmih, ki so bile vzete iz naboznega Ijudskega petja, so refor- 
matorji vecinoma izpreminjali le besedilo, kolikor je izpremembo zahteval 
novi nauk. 

Manjse je stevilo melodij, vzetih iz posvetnega narodnega petja. Cesto 
so jih imenovali po motivih, na katerih so slonele, in citamo pogostoma v 
nadpisu : Jn Tlion", ,in der Weise", na pr. Jm Hildenbrant ton', ,auf' 
Berckreyen weis" etc. 

Najznamenitejse protestantske in katoliske pesmarice iz 
16. stoletja. 

Izmed mnogih protestantskih pesmaric v prvih desetletjili reformacije 
naj omenimo le najvaznejse, tiste, iz katerih je vecina duhovnih pesmaric 
zajemala bistveno svojo vsebino in v katerih se nahajajo v veliki vecini tudi 
pesmi nasih slovenskih pesmaric. 

Za najstarej§o protestantsko pesmarico velja takozvana Pesmarica os- 
merih pesmi (Achtliederbucli), Wittenberg, 1524. Osmim pesmim te zbirke 
so dodane stiri melodije, izmed katerih sta dve (st. 1 in st. 3 — 7) presli v 
slovenske pesmarice. 

Istega leta je izsia obsirna zbirka Ivana Waltherja : Wittenbergisch 
Gsangsbiichli, zu 3, 4, 5 Stimmen. Nezavisno od teh dveh in negotovo ali 
pred ali za njima sta 1. 1524. izsla oba erfurtska enchiridija (Erf. Ench.). 

Waltherjeva zborna pesmarica, tiskana v peterih knjigah (vsaka za 
enega peterih glasov: diskant, alt, tenor, vagant in bas), vsebuje 5 latinskih 
in 38 nemskih glasbenih stavkov. Izmed 38 nemskili W^altherjevih melodij 
j'.h ni nic manj nego 18 v slovenskih pesmaricah, (nase st. 1, 3, 6, 7, 9, 10, 
12, 14, 20, 23, 27, 30, 35, 45 b, 50, 52, 56, 64); izmed teh so nase st. 1, 
3 (in 7) ze v Pesmarici osmerih pesmi in st. 12 in 56 tudi v Erf. Ench. 

Najbolj se je pa razsirila pesmarica Valentina Babsta : Geystliche 
Lieder. Mit einer Newen vorrhede d. Mart. Luther, tiskana leta 1545. 

V letih 1547, 1548, 1551 so tiskali to pesmarico v novih, neizpreme- 
njenih izdajah ; leta 1553. pa je izsla v svojem drugem delu od 40 pomno- 
zena na 70 pesmi. Izdaje 1555, 1557, 1559, 1567 so enake izdaji iz 1. 1553. 
Iz Val. Babstove pesmarice, izdane 1. 1545., so v nasih slovenskih pesmaricah 
sledece melodije : 

Stev. 1, 3, 5, 6, 7, 9, 10, 12, 14, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 27, 28, 
30, 31, 32, 33, 37, 41, 42, 43, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 55, 56, 57, 59, 61, 62, 

63, 64, 67, skupaj 41 

iz izdaje Babstove 1553 so v nasih pesmaricah st. 24, 

35, 36, 47 • • • . 4 

skupaj torej • • 45 melodij. 

Vse nase melodije, ki so iz Pesmarice osmerih pesmi, iz Eif. Ench. 
in iz Waltherjeve pesmarice, ima tudi Babst. Babstova zbirka je 
bila torej najvaznejsi in najznamenitejsi vir sloven- 
skimpesmaricam. 

Med najpojnembnejsimi pojavi pa je pesmarica ,Ceskih bratov". Tudi 
prejsnje case na Ceskem in Moravskem ni manjkalo takih, ki so prosvedovali 
proti rabi latinscine pri bogosiuzju. Vzrok je bil ta, da so bili stare Cehe in 
Moravce izpreobrnili grski misijonarji (sv. Ciril in Metod). Prosvedujocim ob- 

129 9 



cinam so se pridruzili pristasi Jana Husa in tako je nastala ,Jednota 
bralrskaV 

„Ceski bratje' so ze leta 1501. dali liskati ceski Kantional, cesko pes- 
marico z 92 pesmimi: „Pysnicky duchovai". Za to je prisla ze 1. 1505. druga 
pesmarica s 400 pesmimi v ceskem^ jeziku, a te izdaje nimamo nobenega 
izvoda vec. Tako so imeli Ceski bratje prvi med zapad- 
nimi narodi cerkvene pesmarice v materinscini. Mnogo 
tell ceskih pesmi je preslo v poznejse nemske pesmarice Ceskih bratov ; 
prvo teh pesmaric je 1. 1531. izdal Mihael Weisse (Weys, Wiss, Weiss) 
,Ein new Gesangbiichlein etc.'. Njegova pesmarica obsega 157 nemskih^pesmi 
s 112 napevi. 143 teh pesmi je prevedenih iz 400 pesmi Kantionala Ceskih 
bratov (1. 1505.) 

Drugo izdajo je oskrbel skof Jan Roh (Horn) 1. 1544. ; poznejse izdaje 
se 1564, 1575, 1583, 1611. Pesmarica Ceskih bratov v obeh prvih izdajah je bila 
merodajna za uvedbo starih himnov in sekvenc, kakor tudi latinskih cerkvenih 
pesmi 14. in 15. stoletja v petje srenje v evangeljski cerkvi. Kjer ni Luter sam 
popravil pesmi „krscanski", tam je navadno imenoyan Weisse kot prepesnitelj ali 
pesnik. Tudi melodije takih pesmi so iz knjig Ceskih bratov nasle svojo pot 
v nemske pesmarice in preko teh v nase slovenske, tako da so te ceske 
pesmarice posredno ali neposredno dobro dosle tudi Trubarju. V nasih slo- 
venskih pesmaricah je namrec 15 pesmi, pri katerih je ali samo melodijo, 
ali pa samo tekst, ali pa oboje, tekst in melodijo, zvajati nazaj na pesma- 
rico Ceskih bratov. To so pesmi st. 1, 2, 8, 10, 24, 25, 47, 62, 63, 67, 
68, 71, 76, 79, 99; v nasih pesmaricah so torej poleg latin- 
skih in nemskih uporabljeni tudi slovanski element i. 
Izvanredni uspeh prvih luteranskih pesmaric je pobudil tudi katolike, da so 
se zaceli bolj zanimati za duhovno pesem in izdajati cerkvene pesmarice ; 
tako so mislili izpodriniti med Ijudstvom ze zelo razsirjene heretiske popevke 
in doskociti vecji skodi. 

Prvo katolisko pesmarico, tiskano v Lipskem 1537, je sestavil dr. Mi- 
hael Vehe, prost v Halle. Vehe se ni oziral na predreformacijske katoliske 
pesmi, ampak je uporabil ze izisle protestantske pesmarice ; priobcuje stare 
katoliske pesmi v obliki, kakorsno so jim dali protestanti. V obce je 
ostala latinska liturgija; pesmi, ki jih je sprejel Vehe, so^ bile namenjene le 
za pred pridigo in po njej in pri obhodih in procesijah. Sele Ivan Leisentritt 
iz Olomuca, stolni dekan v Budisinu, je 1. 1567. izdal katolisko pesmarico, 
ki je bila tudi po svojem obsegu vredna vrstnica mnozici protestantskih 
pesmaric. 

II. Slovenska protestantska pesem. 
Nastanek slovenskih pesmaric. 

L. 1550. so dobili Slovene! prvi tiskani knjigi. Tiskarni 
V Niirnbergu in v Sciiwabisch -Hallu sta odklonili tisek. 
Slednjic se je Trubarju posrecilo, da je za svoje namene pri- 
dobil tiskarno v Tiibingemu, kjer je pri Ulriku Morhartu 1. 1550. 
pod fingiranim pisateljevim in tiskarjevim imenom izsla prva 
slovenska knjiga: „Catechismus, In der Windischen Sprach, 
etc. durch Philopatridum Illiricum". Ta z nemskiml crkami 
tiskana knjiga obsega poleg katekizma se 6 verzificiranih raz- 
lag njegovih najpoglavitnejsih poglavij z melodijami , namrec 
nase stevilke : 

St. 1 : De creatione, imagine, lapsu et renovatione primo- 
rum parentum; — st. 2: Decalogi explanatio; — st. 5: Sym- 
bol! Apostolorum Paraphrasis; — st. 8: Interpretatio orationis 

130 



Dominicae; — st. 9: De institutione verbi et baptismi ; — 
St. 11: Quid sit coena Dominica — in razen teh se „lita- 
nije" (st. 17). Pred st. 1 stoji opomba: Sequuntur nunc bre- 
ues totius Catechismi expositiones numerose seu rhythmice a 
quodam Christi exule digestae. 

Trubar se je torej takoj izpocetka pobrigal za cerkveno 
pesem v narodnem jeziku, uvazujoc nje vaznost za razsirjanje 
evangeljskih naukov. Ko je julija meseca 1565. 1. drugic osta- 
vil domovino, je, prisedsi na Wurtembersko, v aprilu 1567 izdal 
prvo izdajo cerkvene pesmarice. Najstarejsi izvod pesmarice, 
ki vemo zanj, se nahaja v vseuciliscni knjiznici v Tiibingenu 
(izdaja 1574). Na njega naslovnem listu stoji pristavek: „tre- 
tyzh popraulene inu populshane", iz cesar lahko sklepamo na 
dve prejsnji izdaji. 

Letnico prve izdaje navaja Dalmatin v svojem predgo- 
voru k izdaji 1. 1584., ki jo je priredil on. Tarn pravi: nach- 
dem die vorigen Exemplaria des mehr angeregten Herrn Tru- 
bers Gesangbiichlins so im 67. Jar ist durch den Druck aus- 
gangen, nun langest abgangen, etc;" in na drugem mestu tega 
predgovora: Dann, nachdem der Ehrwirdige und in Gott wol- 
gelerte Herr Primus Truberus, mein geliebter Herr, Patronus, 
vnd in Christo Vater nocii vor viel Jaren, den gantzen Cate- 
chismus in feine Windisciie Reimen, auff liebliche Melodien, 
vnd in Gesang gebracht, vnd hernach mit etlichen Windischen 
Psalmen vnd geistlichen Liedern vermehrt, welciie er audi vor 
siebenzehn Jaren in Druck gegeben etc." (Nemski predgovor 
izdaie 1574 je datiran „zu Deredingen an S. Jorgentag, Im 
1567. Jar", torej je ponatisnjen iz izdaje 1567 in s tern tudi 
doloceno leto te-le prve izdaje. U r.) Seveda je cudno, zakaj 
omenja Dalmatin le pesmarico 1567, ne pa tudi izdaj 1570, 74 
in 79, ceprav mu izdaji 1574 in 79 gotovo nista bili neznani, 
ker je v oni izdaji ena, v tej-le pa kar 17 njegovih pesmi. 

Vsebina in stevilo pesmi in melodij v prvih dveh izdajah 
nam ni znana. Izmed nadaljnjih izdaj ima : 

3. izdaja (Tubingen 1574) 41 pesmi s 35 melodijami. (Hubad 

jih navaja 43); 

4. izdaja (Ljubljana 1579) 62 pesmi („Register te izdaje izka- 

zuje 61 pesmi; vse pesmi te izdaje 
so brez not" Hubad) ;^) 

5. izdaja (Wittenberg 1584) 79 pesmi z 61 melodijami; 



*) Na knjigi, ki se hrani v Kodanju, je podpis v lat., slov. in nem- 
skem jeziku : Johannes Ostannek Labacensis Carniolanus Anno Domini No- 
stri Jesu Christi 1594 (Pri slov. podpisu je citljiva le letnica 1590). Nemski: 
Hannfi Ostannekh Von Laijbach in Kernten (!) Im 1594. (Hubad). 

131 9* 



6. izdaja (Tubingen 1595) 69 melodij z besedilom, dalje 31 

pesmi in 7 tekstov v prozi brez 
melodije.^) 
Kot nekak dodatek k izdaji iz 1. 1574. so eno leto po- 

zneje izsle „Try Duhouske peissni . . . Od Primoska Tru- 

beria, vnega vnuuizhni dolgi teshki bolefni sloshene" (4 z me- 

lodijami, 7 brez melodij). 

Viri slovenskih protestantskih pesmaric. 

Niti dr. Teodor Elze, najtemeljitejsi raziskovalec slovenske 
protestanske slovstvene in kulturne zgodovine, nam ne daje 
jasnega pogleda po virih slovenskih pesmaric. V svojih spisih, 
ki obravnavajo ta predmet, ne pove nikjer nic dolocnega o 
virih, iz katerih so zajemali Trubar in njegovi sodelavci; na- 
pevov k pesmim se sploh niti ne dotika; o besedilu pesmi 
pravi V spisu „Slov, protest. Gesangsbucher" (1884), da je ve- 
cina prvih slovenskih cerkvenih pesmi in prvega slovenskega 
slovstva sploh le prevod iz nemscine; to da je pac bilo te- 
danjim razmeram primerno".'') 

Nemogoce ali izkljuceno ni, da je Trubar k svojim 
pesmim vsaj deloma sam skladal napeve ali pa da je za ne- 
katere pesmi porabljal melodije, ki so jih imeli Slovene! v 
cerkvenem petju gotovo ze pred reformacijo, kakor je 
v svojo pesmarico sprejemal tudi besedilo slovenskih predre- 



^) Poedini primerki teh pesmaric so skrajnje redki. Tretja izdaja 1574 
je V vseucil. knjiznici tiibinski, cetrta 1579 v kr. knjiznici v Kodanju, 5. iz 
1. 1584. V licejski knjiznici ijubljanski (ki sem jo porabljal jaz), dalje v 
knjiznicah v Monakovem, Drazdanah, Berolinu in v Britisn Museum v Lon- 
donu ; sesta iz 1. 1595 (ki sem jo tudi porabljal) v muzejski knjiznici v 
Ljubljani. Razen tega je 1. 1893. dr. V. Oblak nasel ne popolnoma eel izvod 
izJaje 1584 pri slovenskih protestantih v vasi Sovce, ne dalec od Podklostra 
na Koroskem (Jagic, Arch. f. si. Ph. 1893); knjiznica semenisca v Gorici ima 
tudi en izvod izdaje 1595, vezan z Dalmatinovimi Karszhanskimi lepimi mo- 
litvami . . . Tubingen 1595. (Pismeno izvestje goriskega stolnega organista 
c. g. Fr. Setnicarja). 

3) Ko je ze izsel Th. Elzejev spis, se je imenoval dr. Krizanic v svoji 
Zgodovini katoliske cerkve (Maribor 1887) prvo Trubarjevo knjigo iz 1.1550: 
,Katekizem s kratkim navodilom v petje"; Fran Rakusa (v svojem poizkusu 
slovenske glasbene zgodovine : Slovensko petje v preteklih dobah, Ljub- 
ljana 1890) pa spravlja Jakoba Galla, ki ,je bil baje najboljsi slovenski kom- 
ponist one dobe", s Trubarjem v zvezo. Pa tudi Anton Foerster, ki prinasa 
v svoji ,Ceciliji" (Ljubljana 1883 in 1884) pet protestantskih melodij, pravi 
o dveh izmed njih (nasi st. 18 in 22), da sta „staroslovenskega izvora'. 

Naj navedem se najnovejsi pojav : Slovenske duhovne pesmi iz 16. in 
17. stol. Ljubljana 1900. Pet napevov iz protestantskih pesmaric, ki so, raz- 
licno obdelani, v tej zbirki, je oznacenih vobce : „Dalmatinova, Bohoriceva 
etc. pesem". Pri sesteroglasno obdelani nasi st. 69. je ipak opazka : brez 
imena skladateljevega natisnjena prvic 1584. Naravno&t kot ,napev Kastel- 
cev" sta oznaceni dve iz Kastelcevega molitvenika (1682) vz^ti Marijini pesni, 
ki ju je priredil tudi M. Hubad.. 

132 



formacijskih cerkvenih pesmi. Uvazevati moramo namrec, da 
je Trubar ze v zgodnji mladosti imel zadostno pevsko in glas- 
beno vzgojo, ker je bil (sin cerkvenikov!) diskantist v kanto- 
riji skofa Bonoma, in je torej brez dvoma poznal takrat med 
Slovenci navadne cerkvene pesmi. Manjka nam se dokaz, od- 
kod so melodije slov. protest, pesmaric, kdo jih je ustvaril, 
kako so se prvotno glasile, odkod so vzeta besedila, kako sta 
zvezana besedilo in napev in koliko casa sta ostala v rabi. 

Nekaj pesmi ima pac v celu latinskih ali nemskih spe- 
vov zacetne vrstice, ki nam razkrivajo, da je „ton", napev iz- 
posojen od rimske cerkve ali pa od protestantske nemske 
cerkvene pesmi. V resnici najdemo vse te napeve, 22 jih je, 
(8 nadpisanih z nemskimi, 14 z latinskimi zacetnimi vrsticami) 
izvzemsi stiri (st. 30, 31, 35, 64, vse Trubarjeve), z istim be- 
sedilom v nemskih pesmaricah. Vendar nam ostane se prav 
dosti napevov, kojih izvor ni oznacen; k tem-le moramo pri- 
stevati tudi psahnske pesmi in melodije, ker je vecina sloven- 
skih psalmskih melodij v nemskih knjigah porabljena za vse 
drugacna besedila. 

Rezultate teh raziskavanj podajejo posameznim napevom 
dodane opazke. Iz njih sledi, da je od kraja vse napeve 
smatrati za izposojene, ceravno za napeva st. 66 in 68 ni bilo 
najti vira in se je st. 65 nasla le v neki pesmarici, ki je izsla 
ze po slov. protestantskih pesmaricah. 

Nepricakovano ugoden rezultat pa je dalo nase delo 
glede besedil. 

Slovenska knjizevna zgodovina splosno misli, da so be- 
sedila slovenskih protestantskih pesmaric vprek zgolj navadni 
prevndi nemskih protestantskih pesmi. 

Temu nasproti lahko trdim, da so raziskovana besedila 
devetinsestdesetih napevov in besedila pesmi, kar jih je v 
slovenskih pesmaricah brez napevov (31), po vecini samostojne 
pesnitve. Ta trditev velja istotako o besedilih, ki imajo na 
celu zacetno vrstico latinskega ali nemskega speva; pri tern 
pa je vecina tekstov, ki jim ni videti, da bi bill prevodi, in ki 
jim ni najti latinskih ali nemskih vzorcev, Trubarjevo delo, a 
njemu se kot drugi z dostojnim stevilom pridruzuje Dalmatin. 
Nase mnenje o izvirnosti pesemskih tekstov nam drzi dejstvo, 
da so ta besedila v nasih pesmaricah podlozena takim nape- 
vom, kateri spadajo v nemscini (in sicer izkljucno) k popol- 
noma drugim, po vsebini prav nic sorodnim besedilom ter se 
nahajajo v nemskih pesmaricah le z njimi, nadalje pa tudi na- 
cin, kako so Trubar in njegovi sodelavci prevzemali .nemske 
pesmi, napeve in besedila. 

Trubar vzame iz nemskih pesmaric tekst, ga prevede in 
brez napeva priobci v slovenski pesmarici; k napevu pa zlozi 
novo, smislu sorodno pesem, tako da imamo pn teh napevih 

133 



dvojno besedllo, prevod in samosvojo pesnitev. Pri takih pre- 
vodih opozarja Trubar, da naj se pojo po „tonu" ali „vizi" 
prejsnjega napeva (v tisti vishi, kakor ta od spreda). 

Dvoje taksnih besedil imamo pri st. 19: „Ta dan ]e vsiga 
veseija" (prepesnitev himna „Dies est laetitiae") z nadpisom: 
„Ta stara bozicna peissen, v svoji vizi kakor ta od spreda: 
hvalimo mi danas Boga" ; dalje pri st. 26, kjer sta napev, 
podlozeno besedilo in tudi se sledeca pesem samostojna iz- 
virnika; sele sesta pesem, ki pride za melodijo, je prevod; itd. 

Pri drugih pesmih zopet je v nasih pesmaricah iz nem- 
ske pesmi vzeta edinole prva vrstica ali prva misel vsake ki- 
tice nemske pesmi, potem pa je dopesnjena popolnoma nova 
kitica ali „razlaga" (Auslegung). Pri vecini pesmi se Trubar ie 
malo naslanja na vzorec ali pa prav nic; njemu gre le za 
verno obnovo vodilne misli, temeljnih idej nemske pesmi. Te 
pesmi torej niso prevodi, ampak svobodne, samostojne, nove 
pesnitve. Trubar se sploh kolikor mogoce izogiblje suzenjskega 
prevajanja izvirnika, podaja le vsebino, zato njegov lastni duh 
veje iz pesmi in ji daje znak samoniklosti. In Trubarjev veliki 
zgled je bil dober za njegove odusevljene pomocnike. 

V prvotni, izvirni obliki pa Trubar pusca one pesmi, ki 
so se mu zdele liturgicno svete in neizpremenljive ali kot 
„Kernlieder" nedotakljive; prevaja cim najverneje; tako na pr. 
vero (st. 5), ustanovitev oltarskega zakramenta (st. 11), veli- 
konocno pesem (st. 27), Lutrovo (st. 32), 51. psalm (st. 43) in 
litanije (st. 17). 

S svojimi cerkvenimi pesmaricami in sploh s svojimi 
knjigami je Trubar predvsem nameraval poduciti in prosvetiti 
nemscine neuki narod po selih ; zato je kolikor mogoce rabil 
narodno govorico in ostal „schlecht bei der baurischen windi- 
schen Sprach, wie mans auf der Rastschitz redet, da er gebo- 
ren sei", kakor sam pravi v predgovoru k svojemu Novemu 
testamentu. 

Se drug rezultat nam daje raziskavanje Trubarjevih 
pesmi. 

Omenil sem ze gori mimogrede, da je sprejel Trubar v 
svoje pesmarice pesmi iz predreformacijskega cerkvenega petja. 
Trubar daje raznim pesmim nadpis: „ta stara peissen;" tri 
pesmi je oznacil kot „vetus Slavorum" ali „ vulgaris Slavo- 
rum cantus" in o eni pravi „a quodam ante haec tempora 
translatus". 

Pesmi, ki jih samo imenuje „stare", so Trubarju od 
davna mogle biti znane iz latinskega, nemskega ali sloven- 
skega cerkvenega petja, ceprav bi jih najbrze po Trubarjev! 
oznacitvi mogli imeti za „stare slovenske". 

Tri pesmi z nadpisom „vetus Slavorum" pa lahko sigurno 
smatramo za predprotestantske slovenske cerkvene pesmi. To 

134 



so pesmi st. 3, 82, 85, 86, namrec: a) Vetus Slavorum deca- 
logus etc. Te stare desset sapuvidi, nekuliku skusi Truberja 
popraulene (st. 3); — b) Vulgaris Slavorum iii die Resurrecti- 
onis Domini cantus etc. Ta stara velikonozhna peissen v ne- 
kuliku mejstih popraulena etc. (st. 82) ; — c) Slavicus Hymnus 
de resurrectione Domini, per Truberum compositus. Ena druga 
velikanocna pridna peissen (st. 85). — d) Vetus Slavorum veni 
sancte Spiritus. Ta stara peissen od svetiga Duha, lih v taisti 
vishi (st. 86). Prve tri je Trubar „popravir' oz. razsiril, zadnjo 
pa je sprejel neizprerr.enjeno. Melodija je le pri a). 

Izmed tu navedenih pesmi je velikonocnica pod b) v 
svojih prvih dveh kiticah prevod stare pesmi „Christ ist erstan- 
den," ki je v nemscini znana ze izza 13. stol. Za besedilo 
pesmi 10 zapovedih ni najti nemskega vira ; pesem pod c) 
je nova pesnitev po pesmi b); binkostnica ^) je predelana la- 
tinska „veni sancte Spiritus" z eno kitico kakor pri Trubarju. 
To so torej pesmi, ki imajo svoj izvor v katoliskem predpro- 
testantskem petju. 

Cudno je, da se pesmi, navedene pod a) b) d), in razen 
teh treh se ena „per il giorno di natale e dell Epiphania di 
N. S- Giesu Christe", ki je pa ni v slov. prot. pesmaricah, 
nahajajo v „Vocabolario Italiano e Schiauo itd'. Gregorija 
Alasije da Sommaripa, Udine 1607. Pesmi so tu tiskane z 
italijanskim pravopisom in se v marsicem razlikujejo od istih 
Trubarjevih. Trubar pravi pri dveh teh pesmih, da ju je deloma 
„popravil" ; ali bi torej ne kazalo, te pesmi v Sommaripovi obliki 
smatrati za prvotne, starejse, kakor so bile ze pred 
slov. reformacijo v narodu obicajne in razsirjene? Oblak 
pravi v Let. Mat. Slov. 1. 1891, str. 66. si., da je Sommaripa 
pri svojih pesmih brez dvoma uporabljal starejse tekste , 
ki jih je tu in tam izpremenil. V dokaz navaja Oblak ve- 
likonocnico iz Trubarjeve pesmarice 1584, ki se s pesmijo v 
Sommaripovi pesmarici docela strinja, izvzemsi nekaj malen- 
kosti. Gotovo je Sommaripa sprejel starejse tekste, toda nika- 
kor ne tekstov iz protestantskih slov. pesmaric, marvec tekste, 
pesmi, ki jih je nasel med narodom in ki so obliko, v kakrsni 
jih je priobcil, imele ze pred slov. reformacijo. Bas velikonoc- 
nica nam je dokaz, da je oblika, v kateri jo je napisal Tru- 
bar, „poprava", „poprava" ze obstojece, katoliske pesmi, pesmi, 
kakor jo ima Sommaripa. 

Trubar n. pr. pravi : 

„Na tretji dan od fmerti vftal, 
Tem S hen am fe je perkasal," 
Sommaripa pa katoliski : 

„Na trechi dan ie od fmerti vftau 
Marie fam ker fe ie pricazau." 

135 



Istotako pravi Trubar v pesmi „deset zapovedi" (st. 3): 
„Daj nam je Bug dershati 
vielej V pokuri ftati," 

Sommaripa pa : 

„Dai nam ga Bug derzati 

Maria Bofia Mati 

Ta nam ga ocrati" — 

Trubar je vrstico o Mariji preskocil. 

Dalje ima Sommaripa v svoji veiikonocnici sledeco ki- 
tico Mariji: 

„Maria diuizza 

Ta bode naflia pomochnizza 

Nebefcoga ladagna 

Duzziffa luetiga raia," 
ki pa pri Trubarju manjka. 

Jasno je, da se „popravljanje", ki ga Trubar sam priznava, 
nanasa na gornjo v evangeljskem smislu izvrseno izpremembo 
starejsega, Sommaripovega teksta. In Sommaripova bozicnica : 
„Ta luetia fueifda ta ie zasla", ki je ni v p ro te slants kih 
pesmaricah in ki je Sommaripa torej ni mogel vzeti iz no- 
bene pesmarice in nobenega molitvenika, ker jih ni bilo razen 
protestantskih, nam je jasen dokaz, da je Sommaripa neodvisno 
od slovenskih protestantskih pesmaric svoje stiri pesmi vzel iz 
naroda; na to pac kaze tudi sam v naslovu knjige: „lodi 
spirituali solitia cantarsi da questi popoli" (duhovne pesmi, ki 
jih narod navadno poje). 

Ni torej neutemeljena misel , da so vsaj tri pesmi, ki se 
nnhajajo pri Trubarju in pri Sommaripi, v istini predprotes- 
tantske slovenske cerkvene pesmi, da pa ni Trubarjeva, ampak 
Sommaripova oblika ona, ki je bila splosno znana, prvotna in 
starejsa, ceprav je bila tiskana pozneje- K pesmim, vzetim iz 
predreformacijskega katoliskega slovenskega cerkvenega petja, 
pac lahko pristevamo tudi one, ki so v nasih pesmaricah 
oznacene kot „ta stara peissen" brez pridevka „Slavorum" ; to 
so St. 16, 24, 72 in 84. Istotako spada k komadom, vzetim iz 
katoliske cerkve, molitev, ki je v izdaji 1595 natisnjena pred 
litanijami: „Ena stara Molitou, skuzi M. Kumprehta". Tudi med 
pesmimi, kojih pesnik ni imenovan v nadpisu, jih utegne biti 
precejsnje stevilo takih, ki so jih Slovenci pred reformacijo 
poznali in prepevali. Saj reformatorji niso mogli kar tako na- 
enkrat prenehati z vecstoletno obicajnostjo cerkvenega petja; 
moraii so marvec tudi ze znane pesmi sprejemati v svoje 
pesmarice, da jih je Ijudstvo tem raje jemalo v roke, molilo 
in pelo iz njih in da je tako stara katoliska pesem pospesila 
razsirjanje nove protestantovske pesmi. 

136 



Trubarjevi sotrudniki. 

Kakor smo ze omenili, imamo od Trubarja 18 samo- 
stojnih pesnitev in 6 prevodov. Izmed njegovih sodelavcev pa 
ima Dal matin najvecje stevilo (28) pesmi ; njih polovico je 
smatrati za pesnitev Dalmatinovo, drugo polovico pa za pre- 
vod ali preobrazbo ze obstojecih pesmi. Kumpreht ima dve 
lastni pesnitvi in 5 prevodov, Krelj 5 lastnih in 6 prevedenili. 
Kline je prevel 1 pesem, Schweiger je v zbirki zastopan 
z dvema lastnima, A. Bohoricz 1 lastno, „S n o i 1" z 1 lastno 
in 1 prevedeno pesmijo. Anonimnih je 24 pesmi, stiri izmed 
njih kot „slovenskega izvora", stiri kot „stare." torej prevzete 
iz katoliske cerkve. 

Glede izvora oz. samoniklosti pesemskih tekstov je torej 
rezultat sledeci : 

a) Slovenske pesnitve, oz. take, ki jim ni najti 
nemskega vzorca, so : Skupaj 

Trubarjeve st. 1, 2, 7, 8, 9, 19, 20, 29, 30, 31, 35, 

36, 37, 45, 50, 61, 64, 85 • • • ■ 18 
Dalmatinove st. 12, 22, 39, 40, 47, 48, 53, 55, 58, 

78, 93, 95, 97, 99 14 

Kreljeve st. 46, 89, 91, 92, 94 5 

Kumprehtovi st. 18, 38 2 

Bohoriceva st. 60 1 

Schweigerjevi st. 66, 73 • • • • • 2 

Znojilskova st. 100 1 

Anonimne st. 3, 26, 54, 70, 72, 81, 82, 83, 84, 

87, 96 JJ 

skupaj 54 besedil. 
b) Prevodi so: Skupaj 

Trubarjevi st. 5, 11, 17, 27, 32. 43 6 

Dalmatinovi st. 10, 14, 23, 41, 42. 44, 51, 52, 56, 

57, 59, 62, 63, 65 14 

Kreljevi st. 6. 15, 33, 49. 67, 90 6 

Kumprehtovi St. 13, 16, 25, 28, 34 5 

Klincev st. - 21 1 

Znojilskov st. 88 • 1 

Anonimni st. 4, 24, 68, 69, 71, 74, 75, 76, 77, 

79, 80, 86, 98 J3 

skupaj 46 besedil. 

III. Kako se slovenske protestantske pesmarice 
uporabljajo v poreformacijski dobi. 

Reformirani cerkvi na Kranjskem je naredil nagel konec 
nadvojvoda Ferdinand (poznejsi cesar Ferdinand II). Dne 



137 



26. oktobra 1598 je izdal na dezelnega glavarja, vicedoma, 
odposlance in na evangeljske zupnike Ijubljanske ukaz, v ka- 
terem je tem-le in pa evangeljskim uciteljem pod smrtno 
kaznijo zapovedal, na dan razglasitve ukaza ostaviti Ljubljano, 
tekom^treh dni pa vse nadvojvodove dezele. 

Skofu Tomazu Hrenu se je to naznanilo z nalogom, da 
naj pazi na izvrsitev povelja. Dne 30. oktobra 1598 so ga v 
Ljubljani razglasili in ze 2. in 3. novembra je Tomaz Hren s 
procesijo prisel v Elizabetino cerkev, raztrgal tarn evangeljske 
knjige in potem sluzil maso.*) Tak je bil konec evangeljske 
cerkve na Kranjskem, ki se je pod Primozem Trubarjem za- 
cela 1. 1561. Povsodi po dezeli, od mesta do mesta, od kraja 
do kraja je hodiia komisija za iztrebljenje reformacije; izga- 
njali so predikante, zasledovali ozenjene duhovnike, uvedli zo- 
pet obhajilo v eni podobi, protestantske knjige pa so trgali in 
sezigali. V Ljubljani so na Mestnem trgu en sam dan sezgali 
8 voz krivoverskih knjig.^) 

Popolnoma izbrisati sledove protestantstva se vendar 
navzlic ognju in prokletstvu ni posrecilo in se danes zivi med 
narodom — cetudi malo — nekaj pesmi in napevov, ki jiii je 
Slovencem prinesel Trubar. Da so ti ostanki slovenskih pro- 
testantskih pesmi tako neznatni, tega ni toliko pripisovati sili 
protireformacije kolikor vplivu nemske in italijanske glasbe. 

17. stoletje. 

Najstarejsi vir za dobo po reformaciji so „Bratovske Bu- 
quice S. Roshenkranza etc. skusi Matthia Castelza", 1682. Ta 
bratovscinski molitvenik ima 6 napevov, vse na sistemu pe- 
terih crt, in sicer naso st. 18 (Magnificat) in pa Stabat mater, 
kakor jo je najprej najti pri Cornerju 1. 1625., v menzuralni 
notaciji 16. stol.; 2 pesmi roznega venca in 1 Marijino s po- 
crnjenimi notami, in napev „Modus Agonizantes juvandi" v 
belih menzuralnih notah, ritmizovan s taktovnimi crtami. Kastel- 
cev, Magnificat", Peissen Marie Divice, je v napevu verno 
posnet po zadnji izdaji slovenskih protestantskiii pesmaric 
1595, celo ponavljaino znamenje, ki je v omenjeni izdaji nena- 
tancno vpostavljeno, je z isto nenatancnostjo verno posneto. 

Enako je prevzel Kastelic besedilo vseh 9 kitic, izpre- 
menjeno le v pravopisu, vendar manjka izpevek cetrte kitice ori- 
ginala: „Te lakotne inu siiejne, s dobruto vfe napoini, na 
offertnu, tar presvetnu s gnado nikdar nefpumni". Zakaj so iz- 
ostale te breztendencne vrstice, je uganka. Te postranske okol- 
nosti se mi je zato zdelo potrebno navesti, ker smatrajo ne- 



*) Elze, Die Superintendenten etc. 

*) Krizanic, Zgod. kat. cerkve pri Slovencih. 



138 



kateri — kakor ze omenjeno — Kastelca za skladatelja (ki 
bi sam skladal napeve). Da pa Kastelec sploh ni bil glasbeno 
naobrazen, smem sklepati iz tega, da za sestorico svojih na- 
pevov uporablja tri razlicne notacije, — podal jih je pac na- 
tancno tako, kakor jih je nasel v treh razlicnih pesmaricah. 

Da je Kastelec velik del svojega molitvenika kar prepi- 
sal iz Trubarja 1595, ne da bi ga le z besedico omenil, nam 
kazejo ostale iz slovenskih protestantskih pesmaric vzete pesmi, 
ki jim je pa Kastelec vzel le besedilo, ne pa tudi napeva. Te 
so: 1. Magnificat (nasa st. 18) z napevom ; — 2. Te Deum 
laudamus (nasa st. 15,); — 3. Passion iz vseh stirih Evange- 
listov (nasa st. 78'; pri Trubarju je ta pasijon (z Dalmatinovim 
besedilom) tudi brez napeva, s pokazilom na napev st. 12: — 
4) Psalm 15 (nasa st. 91), ki je v slov. protestantskih pesma- 
ricah tudi brez napeva (pri Kastelcu kot psalm 14): Trubar 
pokazuje na napev st. 32; — 5) Psalm 31 (pri Kastelcu 
psalm 30). nasa st. 41 ; — <>) Psalm 51 (pri Kastelcu psalm 
50), nasa st. 43; — 7) Psaim 91 (Kastelcev 90), nasa st. 93; 

V slovenskih protestantskih pesmaricah brez napeva, pokazano 
je na „ton" 25. ali 130. psalma; — 8) nasa st. 55, tolazljiva 
pesem iz XI. poglavja Matevz. ; — 9) nasa st. 57; — 10) nasa 
St. 58) — 11) nasa st. 65.«) 

V navedenih pesmih se Trubar in Kastelec razlikujeta 
edinole v stetju psalmov. Kastelec jih steje po latinskem pre- 
vodu, po vulgati, docim so Trubar in njegovi sodelavci prevzeli 
Lutrovo stetje po grskem prevodu (versio Alexandrina). 

Iz slovenskih protestantskih pesmaric je torej Kastelec 
vzel napev Magnificat s pesnitvijo Symphoriana Polliona v M. 
Kumprehtovem prevodu, razen tega brez napeva se 10 nadalj- 
njih tekstov. Ta „Canonicus Rudolphsbertensis,, ibidimque 
confr. Ss. Rosarii Praeses" je torej v polni meri izkoristil do- 
voljenje, ki ga je bil ze skof Hren pri papezu izposloval za 
izvestne zaupnike, da namrec smejo rabiti krivoverske knjige, 
in si z nenavadno drznostjo prilastil tuje zasluge. 

Napeva obeh Kastelcevih pesmi roznega venca navaja A. 
Foerster v Ceciliji 1883 kot „staroslovenska", docim je M. 
Hubad en rozenvenski napev in tretji napev Marijine pesmi v 
vecglasnem stavku izdal kot „KasteIcev napev". Vendar mo- 
ramo tudi vse Kastelceve melodije smatrati za izposojene. 

18. stoletje. 

Glasbenih, posebe cerkvenoglasbenih razmer slovenskih 

V 17. in 18. stol. dosedaj ni se preiskoval nihce. Vsi kronisti 

*) O nacinu uporabe, oz. o malih , poglavitno le pravopisnih izpre- 
membah Kastelcevih govorim v svojih opazkah k posameznim napevom in 
pesmim. 

139 



^orocajo, da se je glasba gojilao vsaki priliki, vsaki svecanosti. 
Cigava in na kaksni stopinji je bila ta glasba, o tern ne do- 
znajemo nicesar. Sele zacetkom 19. stoletja, ko so v Ljubljani 
zaceli izhajati slovenski in nemski listi, zvemo nekaj vec tudi 
o glasbenem zivljenju. 

V 18. stol. izisle slovenske cerkvene pesmarice lahko de- 
limo V 3 skupine. K prvi pristevamo pesmarico iz 1. 1729- 
(Strzinarjevo), pesmarico Lavrencicevo (1752) in ..Mifionske 
Pefme inu Molitve", ki so pa izsle brez imena in letnice in 
brez navedbe tiskalisca. V pesmaricah iz 1. 1729. in 1752. so 
tudi napevi. V pesmarici 1729 je razen molitev in litanij 30 
pesmi, med temi jih je U z napevi. Melodije so notirane s 
crnimi, oglatimi notami; c-kljuc stoji pri 5 meiodijah pravilno 
na 1. liniji, pri sestih pa napacno na 3. liniji. 

Pesmarica iz 1. 1752. ima 27 pesmi s 14 melodijami v 
isti notaciji kakor pesmarica 1729. Iz pesmarice 1729 je v 
Lavrencicevo 1752 sprejetih 8 pesmi z napevi. Napake pesma- 
rice 1729 so pri Lavrencicu popravljene in tudi kjuc stoji skoro 
vseskozi pravilno na 1., samo na nekaterih mestih pomotoma 
na 2, liniji. Zanimivo je, kako je v obeli knjigah napev k 16. 
pesmi preobrazen, in sicer 1729 k besedilu: „0 moi sveti 
Angel varih", 1752 pa: K' svetemu Missionu pridite". V sta- 
rejsi pesmarici ima melodija odlocno a-molov znacaj, v pes- 
marici 1752 pa stoje vse note za stopnjo nize s predznamo- 
vaiiim krizcem v g-duru. Torej tudi v teh redkih k sloven- 
skemu besedilu zabelezenih napevih nahajamo zgled, kako so 
se resni in svecani zvoki preobrazali v vesele in vedre napeve- 
Anonimna zbirka ..Mifionske Pefme etc" obsega 28 pesemskih 
tekstov, dalje litanije in molitve. 

Vecino tu natisnjenih pesmi je najti v pesmarici 1752, 
nekaj celo ze v pesmarici 1729. Napevov pa ni tu nobenih. 

Nadaljnja skupina pesmaric so edicije J. Repeza 1764, 
1770, 1775. Kakor pravi v svojem predgovoru k izdaji 1770, 
je Repez 1. 1757. izdal svojo prvo pesmarico, ki je obsegala 12 
pesmi. Te pesmarice nisem mogel dobiti v roko. Izdaja 1764 
ima 3 pesmi, izdaja 1770 jih ima 25 in izdaja 1775 12 pesmi. 
S to- le izdajo so skupaj vezane : „Zerkvene pejsmi etc. V 
Lublani 1788". 

Napevov ni Repez nikjer zapisal. Iz nadpisov pesmi — 
posebno v obsirnejsi zbirki 1770 — pa lahko sklepamo na 
kakovost tedanjega cerkvenega petja. Italijanska opera in nemska 
instrumentalna glasba, ki jima je bilo, smemo reci, 18. sto- 
letje „zlata doba", sta zmagovito sli po Evropi in sta naravno 
tudi med Slovenci pustili sledove. Melodije, ki so ocarujoce 
in zavzemajoce potekale iz tega vira, so bile presladke, pre- 
Ijubke in zavedljive, a da bi ne bile izpodrinile onih idealnih to- 
nov, ki so jih bill nemski reformatorji vzeli iz bogatega zaklada 

140 



katoliske cerkve, jih preobrazili, jih na novo pozivili, jim dali 
novo obliko, nov ritem, duha in duso in ki nam jih je Tru- 
bar ocuval kot edino pravo cerkveno glasbo. „Na visho ko- 
ker en Minuet", „na visho koker ena od nove mashe, katera 
je na en hiter Minuvet narjena", „na visho koker en Itari 
lafhki Marfh", ali „na eno gmain nemshko visho", da, celo 
„na visho koker ta gmain teh salublenih Pefem" — taksni so 
bili napevi, po katerih naj bi se pele Repezeve pesmi. 

Tem zlim razmeram ni doskocila niti zbiri<a „Osem inu 
shestdeset sveteh pesm, v Lublani 1775" (Redeskini). K tem 
pesmim so na Dunaju 1. 1776. v posebni izdaji izsli napevi, 
V slovenskih pesmaricah prvic tiskani z okroglimi notami, 
seveda se vedno s c-kijucem. Tisk je nenavadno razlocen 
in enakomeren, pri tem skoro brez napake, znacaj pesmi 
pa je vseskozi prav veselosten. Triolni okraski, predudari^ 
trilcici so zelo cesti, skoro polovica melodij je v jasno veselem 
Viplesnem taktu. Pesmi same so se po vsej priliki zelo razsi- 
rile, kajti izsli sta 1. 1795. (pri Mayerju v Kranju) in 1. 1800. 
(pri M. A. Raabu v Ljubljani) novi, neizpremenjeni izdaji pes- 
marice iz 1. 1775, pomnozeni samo z dvema masnima pesmima 
(brez napevov). — Te tri zbirke jemljemo lahko v 3. skupino 
pesmaric 18. stol. 

V vseh navedenih pesmaricah 18. stoletja ni nikakega 
sledu slovenskih protestantskih pesmaricah. Omenil sem jih 
navzlic temu, da spoznamo elemente, ki so se favorizirali na 
mesto krivoverskih, prokletih Trubarjevih spevov. — 

Vazen sled o ostankih protestantskih cerkvenih pesmi je 
nasel dr. V. Oblak pri koroskih slovenskih protestantih 1. 1895., 
namrec v novi izdaji Dalmatinovih: Karfzhanlkih molitev (1584) 
podnaslovom,Kristianskebuquice etc'ki so 1. I784izsle vCelovcuO 

Tem