Skip to main content

Full text of "Zbornik : znanstvenih in pounih spisov"

See other formats


Digitized  by  the  Internet  Archive 

in  2011  with  funding  from 

University  of  Toronto 


http://www.archive.org/details/zbornikznanstven03slov 


ZBORNIK. 


V       A       V 


Na  svetio  daje 


SLOVENSKA   MATICA 

V  Ljubljanl. 


IX.  zvezek.     J40 


Uredil 

L.   PljMTAR 


£i  A  d 


V  Ljubljanl. 

Natisnila  ..Narodna  tiskarna' 
1907. 


a  a  a 


VSEBINA. 


Na  strani 

1.  Dr.    Ivan    Prijatelj:    Doneski  k  slovenski   literarni  in  kulturni 

zgodovini 1 —  27 

2.  Dr.  Fran  Ile§i(^:  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  za  srbsko 

narodno  skupscino  1.  1848 28 —  34 

3.  Avgust  Zigon:   Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu     ....  35—  76 

4.  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  (1630—1689.)      .     .     .  77—153 

5.  Ivan  Lah:  Jan  Lego.  Zivljenjepis 154—169 

6.  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija  za  1.  1906.     .     .  170 — 233 

7.  Dr.  Ivan  Prijatelj:  Popravki  in  dostavki   k  „Doneskom  k  slo- 

venski literarni  in  kulturni  zgodovini"       234—238 


i983 


Doneski 

k  slovenski  literarni  in  kulturni  zgodovini. 

Priobcil  dr.  Ivan  Prijatelj. 

Naprosen  od  raznih  strani  za  krajse  ali  daljse  preglede 
slovenskega  slovstva  sem  se  v  zadnjih  sestih  letih  nekoliko 
podrobneje  bavil  z  naso  literarno  zgodovino.  A  takoj  sem 
izprevidel,  ko  sem  se  lotil  izpregovoriti  se  tako  splosno  in 
povrsno  sodbo  o  nasi  knjizevnosti,  da  nam  tu  manjka  se  veliko 
veliko  Onega,  kar  je  podstava  vsake  sodbe,  vsakega  poobcenja, 
t.  j.  gradiva.  Ni  pa  je  kmalu  discipline,  ki  bi  potrebovala  pri 
proucevanju  toliko  gradiva,  kakor  bas  literarna  zgodovina,  raz- 
umljena  tako,  kakor  jo  zahteva  nas  cas.  Gradiva  za  dusevno 
zivljenje  Slovencev  je  jako  malo  zbranega.  Mi  smo  kakor  otroci : 
ali  vse  ali  nic.  Pri  tem  pa  pozabljamo,  da  je  nase  kulturno 
zivljenje  zivelo  samo  v  drobcih ;  mogocnih,  bogatih  tokov  in 
struj  nismo  imeli.  To  pa  stvari  z  znanstvenega  stalisca  ne  izpre- 
meni  prav  nic.  Znanstveniku  odkrije  pogosto  kak  drobec  ravno 
tako  globok  pogled  v  duso  posameznika  in  tudi  cele  generacije, 
kakor  kup  letnikov  kakega  casopisa. 

S  tega  stalisca,  da  obogatim  materijal,  da  si  napravim 
preteklost  zivejso,  zivljenje  proslih  dni  socnejse,  sem  zacel  sam 
zbirati  zasle  in  raztekle  se  kapljice  dusevnega  zivljenja  slovenske 
preteklosti.  Ker  menini,  da  bi  utegnile  tudi  se  komu  drugemu 
sluziti,  jih  hocem  po  malem  objavljati  na  tem  mestu. 

Nameravani  casopis  „Slavinja'*  iz  1.  1824. 

V  jeseni  1.  1824  so  vlozili  trije  slovenski  duhovniki  v 
Ljubljani  pri  guberniju  prosnjo,  da  bi  se  jim  dovolilo  izdajati 
slovenski  casopis.  Bili  so  to  Janez  Cigler,  kurat  v  prisilni 
delavnici,  ter  posvetna  duhovnika  Ksaver  pi.  Andrioli  in  Ignacij 
Holzapfel.  Prosili  so  „um  die  Bewilligung,  ein  Wochenblatt 
unter  dem  Titel  „Slavinja"  in  krainerischer  Sprache  und  in  Ver- 
bindung  mit  der  Laibacher  deutschen  Zeitung  zum  Nutzen  und 
Vergniigen  herausgeben  zu  diirfen."  Zadeva  je  prisla  na  dnevni 
red   v   gubernijalni    seji    dne    16.  septembra  1824.    Porocal    je 

1 


2  Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doncski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 

gubemijski  svetnik  Mayr  in  priporocal  list,  ces:  „ker  hoce  list 
samo  dezelni  jezik  gojiti,  ne  pa  obdelovati  politicne  predmete  in 
prinasati  dnevne  dogodke  in  mu  je  namen  samo  literaren,  namrec 
pouk  in  zabava,  se  casopis  brez  vsakega  zadrzka  lahko  dovoli." 
Samo  to  je,  kdo  naj  prevzanie  cenzuro  lista.  Mayr  nasvetuje 
profesorja  in  kanonika  Pavska,  ki  ima  ze  itak  knjizevno  revizijo 
V  svojih  rokah  in  je  tudi  ,,slovanskega  jezika  povsem  zmozen." 
Gubernij  je  vprasal  Pavska,  ali  bi  bil  pripravljen  prevzeti  cenzuro 
tega  lista,  „cigar  izdajanje  se  brez  pomisleka  dovoli." 

V  seji  dne  21.  oktobra  1824  je  porocal  svetnik  Mayr  o 
Pavskovem  odgovoru:  Z  ozirom  na  dvorni  dekret  z  dne  11.  junija 
1782,  ki  doloca,  da  naj  se  vsi  vaznejsi  spisi  posiljajo  na  Dunaj 
v  cenzuro,  in  ker  je  periodicen  casopis  po  svoji  politicni  in 
religiozni  tendenci  vsekakor  vazen  pojav,  je  treba  predloziti 
prosnjo  omenjenih  prosivcev  najvisjemu  policijskemu  in  cenzur- 
nemu  dvornemu  uradu.  Prosnja  naj  se  priporoci  v  ugodno 
resitev,  ,,ker  je  1.)  dobro  misljenje  urednikov  porok  za  vsebino 
in  2.)  ker  bo  studij  slovanskega  jezika,  ki  pridobiva  vedno  vec 
Ijubiteljev,  s  pogostejsimi  clanki  te  vrste,  kakrsnih  doslej  ni 
bilo  dosti,  neoporecno  veliko  pridobil." 

Dne  21.  oktobra  1824,  st.  14.533  je  bila  prosnja  odposlana 
na  Dunaj.  Priporocena  je  bila  v  gorenjem  zmislu  in  prilozena 
ji  je  bila  izjava  „vrlega  knjiznega  revizorja,  filozofskega  profe- 
sorje  Jurja  Pavska,"  da  hoce  skrbno  opravljati  cenzuro. 

Predsednik  najvisjega  policijskega  in  cenzurnega  urada 
Sedlnitzki  je  zahteval  nato  od  Ijubljanskega  guvernerja  Schmid- 
burga,  naj  se  na  Dunaj  poslje  „ein  detaillirter  Plan  zu  dem 
befragten  Wochenblatte  mit  der  bestimmten  Angabe,  welche 
Gegenstande  darin  uberhaupt  und  besonders  behandelt  werden 
soUen."  Poleg  tega  je  vprasal  svojega  vladnega  zaupnika  v 
Ljubljani  o  osebnih  razmerah  nameravanih  izdajateljev,  o  njih 
moralnosti,  ucenosti  in  zlasti  o  politicnem  misljenju.  Koncno  se 
je  obrnil  na  skofa  Wolfa,  kaj  ta  misli  o  podjetju  slovenskega 
casopisa. 

Podrobni  nacrt  lista  je  sestavil  takoj  Ksaver  pi.  Andrioli. 
Ljubljanski  zaupnik  Sedlnitzkega  z  imenom  Schmidhammer  mu 
je  porocal  dne  9.  decembra  1824  naslednje:  ,, Ksaver  pi.  Andrioli 
je  star  sicer  sele  32  let,  a  je  ze  upokojen,  ker  je  vsled  svojih 
telesnih  napak  za  dusno  pastirstvo  nesposoben.  Holzapfel  je 
bil  sele  pred  kratkim  posvecen  v  masnika  in  je  izza  proslega 
meseca  kaplan  v  Kamniku ;  Cigler  je  ze  eno  leto  kurat  v  pri- 
silni  delavnici  ljubljanski.  Moralicno  vedenje  moz  in  njih  vernost 
je  njihovemu  stanu  primerna.  O  njih  politicnem  misljenju  in 
delovanju  pa  se  vsled  njihovega,  dosedaj  omejenega  delokroga 
ne  da  se  nic  povedati.  „Znanstvene  izobrazbe  pa  nima  nobeden 
izvrstnc." 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.  3 

„Izdaja  tega  lista  je  prenagljena,  povrsna  misel  imenovanih 
individuov,  ki  se  sami  med  sabo  niso  soglasni,  po  kaksnem 
nacrtu  bi  se  ravnali  in  kaj  naj  bi  bil  njih  glavni  namen.  Vsak 
je  namenjen  prispevati  k  listu  z  raznovrstnimi  clanki,  kakor  se 
mu  bo  bas  zdelo  prav  in  koristno.  Filozofski  studijski  ravnatelj 
in  kanonik  Ravnikar  in  pa  doktor  bogoslovja  in  profesor  svetega 
pisma  stare  zaveze  Jakob  Zupan,  dva  zelo  znanstvena  moza  in 
najboljsa  tu  poznana  slavista  nista  hotela  pristopiti  k  podjetju, 
ceprav  so  ju  veckrat  vabili.  Ako  bi  se  tudi  list  dovolil,  ne  bo 
izhajal  dolgo,  ker  mu  bo  kmalu  poslo  zanimajoce  gradivo. 
Tukajsnji  tiskar  in  urednik  ,,Laibacher  Zeitiing"-e  Karol  plem. 
Kleinmayer  sam  mi  je  rekel,  da  ne  pricne  poprej  tiskati  lista, 
dokler  se  mu  na  podlagi  podrobnega  nacrta  ne  zagotovi,  da 
bo  list  mogel  izhajati  delj  casa. 

Kar  se  tice  predlaganega  cenzorja  profesorja  Pavska,  se 
mora  sicer  red  o  njem,  da  je  zelo  veren  moz,  ,,doch  von  so 
beschrankten  Talenten,  dass  ihm  die  Censur  dieses  Blattes  mit 
Beruhigung  nicht  leicht  anvertraut  werden  kann."" 

Dne  23.  novembra  1824  je  poprasal  guverner  Schmidburg 
skofa  Wolfa,  kaj  misli^  o  imenovanih  treh  duhovnikih  in  o  na- 
meravanem  podjetju.  Skof  odgovori  dne  ll.decembra  1824: 

„Vsi  trije  imenovani  duhovniki  so  bili  med  svojimi  stu- 
dijami  odlicnjaki.  Vkljub  temu  se  more  cisto  odlocno  trditi,  da 
bi  mogel  n.  pr.  Ignacij  Holzapfel,  ki  je  sele  v  jeseni  koncal 
svoje  sole,  napisati  kvecjemu  kaj  solarskega,  ne  glede  na  to, 
da  bi  bilo  zanj  kot  zacetnika  boljse,  da  bi  se  bavil  s  svojim 
poklicem.  V  koliko  je  razsiril  Ksaver  pi.  Andrioli,  ki  je  bil 
skoraj  takoj  po  kocanih  studijah  upokojen,  svoje  znanje  preko 
mej  solskih  predmetov,  ordinariatu  ni  znano.  Se  manj  pa  je 
znano  skofu,  da  bi  se  bil  Andrioli  kdaj  bavil  s  slovanskim  ali 
kranjskim  jezikom.  Vrhutega  je  Andrioli  rojen  in  vzgojen  v 
Ljubljani,  odkoder  ni  skoraj  nikoli  prisel  na  dezelo.  Znano  pa 
je,  da  se  govori  v  Ljubljani  najpokvarjenejsa  in  najpomanklji- 
vejsa  kranjscina,  v  visokih,  od  mladosti  nemsko  vzgojevanih 
krogih,  katerim  Andrioli  pripada,  pa  se  najbolj  pokvarjeno  in 
pomanjkljivo. 

Samo  prisilniski  kurat  Janez  Cigler,  ki  je  bil  sicer  tudi  v 
Udmatu  poleg  sentpeterskega  predmestja  rojen,  je  sluzboval  vec 
let  na  dezeli,  kjer  je  mogel  prodreti  v  kranjscino  globlje  pri 
veselju,  ki  ga  ima  do  nje.  Vendar  pa  ordinariat  nic  zanesljivega 
ne  ve  niti  o  tem,  niti  o  njegovi  drugi  slovstveni  izobrazbi.  Neki 
mali  kranjski  prevod,  ki  ga  je  izdal  pri  zakotnem  tiskarju 
Kremzarju,  ni  bil  celo  brez  pravopisnih  in  slovniskih  napak.  V 
moralicnem  in  politicnem  oziru  ne  more  ordinariat  imenovanim 
trem  duhovnikom  nic  sponesti,  pac  pa  dvomi,  dokler  ga  dejstva 
o  nasprotnem  ne  prepricajo,  o  literarni  usposobljenosti  njihovi. 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  litcrarni  in  kulturni  zgodovini. 


Morebiti  pa  hocejo  ti  trije  dati  samo  ime  in  se  za  njimi  skrivajo 
drugi  sotrudniki  ? 

Mit  Bezug  auf  das  Gesagte  muss  man  iibrigens  offen 
gestehen,  dass  man  den  Nutzen  eines  Wochenblattes  wie  die 
Carinthia  als  Beylage  zur  Klagenfurterzeitung,  worin  entweder 
slavische  Gegenstande,  als  Alterthiimer,  etymologische  Unter- 
suchungen  u.  s.  w.  in  der  deutschen  Spraciie  behandelt,  oder  von 
Zeit  zu  Zeit  gediegene  slavische  Aufsatze  eingeriickt  werden^ 
ganz  gut  begreift,  aber  dass  man  umso  schwerer  einsieht,  wozu 
ein  durchaus  in  der  krainischen  Sprache  geschriebenes  Wochen- 
blatt  als  Bestandtheil  einer  deutschen  Zeitung  fur  Leser,  welche, 
well  sie  deutsche  Zeitungen  lesen,  wohl  alle  das  Deutsch  aber 
nicht  alle  das  Krainisch  verstehen,  dienen  soil?" 

Dne  22.  decembra  1824  je  poslal  guverner  Schmidburg 
Sedlnitzkemu  skofovo  pismo  in  nacrt  lista,  ki  ga  je  napisal 
Ksaver  pi.  Andrioli.  Tega  nacrta  nisem  mogel  najti  v  aktih.. 
Guverner  pravi  o  njem,  „dass  ihm  zufolge  die  Slavinja  ein 
eigentliches  Volksblatt  seyn,  und  die  Bestimmung  haben  soil, 
durch  Mannigfaltigkeit  der  darin  abgehandelten  —  nicht  poli- 
tischen  —  Gegenstande  alle  Klassen  von  Lesern  zu  befriedigen,. 
die  der  krainerischen  Sprache  kundig  sind." 

Izdaje  casopisa  c.  kr.  dvorna  najvisja  policijska  in  cenzurna 
oblast  ni  dovolila.  Sedlnitzki  pravi  izrecno,  da  lista  ne  dovoli 
na  podlagi  neugodne  izjave  Ijubljanskega  skofa.  Pravi  namrec 
V  svojem  odloku  z  dne  1.  januarja  1825  st.  10.608,  „dass  er 
mit  der  sehr  griindlichen  Ansicht  des  Hrn.  Bischofs  Wolf  sich 
vollkommen  vereinigt,  daher  Hochdieselben  (gubernij)  zu  er- 
suchen  sich  veranlasst  findet  das  diessfallige  Gesuch  der  obge- 
nannten  Weltpriester  ablehnend  bescheiden  lassen   zu  wollen."- 


Schulz  pi.  Strasznitzki  in  Cop. 

(Copova  slika.) 

V  Copovi  zapuscini  v  licejski  knjiznici  Ijubljanski  se  na- 
hajajo  med  drugimi  tudi  pisma  Schulza  pi.  Strasznitzkega  in 
njegove  zene  Zofije,  pisana  Copu. 

Dr.  Leopold  Karel  Schulz  pi.  Strasznitzki  je  bil  rojen  dne 
31.marca  1803  v  Krakovu  in  je  studiral  na  dunajskem  vseuciliscu 
matematiko  in  astronomijo  pri  profesorjih  Jenku,  Ettingshausnu 
in  Littrowu,  filozofijo  pri  profesorju  Remboldu.  Poslednji  je  bil 
ucenec  in  pristas  filozofa  F.  H.  Jacobija,  cigar  prakticna  filozofska 
smer  je  bila  bas  takrat  pricela  izpodrivati  v  Avstriji  Hegeljevo 
spekulativno  modroslovje.  Schulz  je  absolviral  studije  1.  1824  in 
je  bil  takoj  imenovan  za  adjunkta  na  matematicni  in  fizikalicni 
stolici   dunajskega   vseucilisca.    Leta  1827   je   dobil  definitivno- 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.  5 

mesto  profesorja  na  Ijubljanskem  liceju,  kjer  je  ostal  do  1.  1834 
in  se  blizje  seznanil  z  vsemi  izobrazenejsimi  mozmi  takratne 
Ljubljane.  Posebno  prijateljstvo  pa  je  sklenil  z  nasim  Copom,  s 
katerim  si  je  ob  casu,  ko  enega  ali  drugega  ni  bilo  v  Ljubljani 
in  pa  potem,  ko  je  bil  Schulz  prestavljen  na  Ivovsko  vseucilisce, 
pridno  dopisoval. 

Na  Dunaju  zivi  se  sin  njegov,  vpokojeni  ministrski  svetnik 
dr.  Johann  Schulz  pi.  Strasznitzki,  ozenjen  s  hcerjo  Ljubljancana 
Hermanna  pi.  Hermannsthala,  Presernovega  prijatelja  in  ob 
tedanjem  casu  precej  znanega  nemskega  pesnika  „Ilirskega  lista". 
Zena  Hermannsthala  in  tasca  se  sedaj  zivecega  Schulza  pa  je 
bila  hcerka  Ijubljanskega  advokata  drja.  Oblaka.  To  Amalijo 
Oblak  pozna  zgodovina  slovenskega  slikarstva  kot  nadarjeno 
ucenko  Langusovo.  Sestra  njena  Lujiza  Oblak,  ki  je  dobro 
poznala  Preserna,  ki  je  pogosto  prihajal  v  hiso  njenega  oceta, 
zivi  se  danes  na  Dunaju  kot  841etna  starka  in  zvesto  hrani 
spomine  na  svojo  domovino  in  ono  krasno  dobo  Ijubljanskega 
dusevnega  in  drustvenega  zivljenja. 

Mislec,  da  bi  se  dalo  morebiti  pri  sinu  Copovega  prijatelja 
Schulza  dobiti  kaj  Copovih  pisem,  katerih  nam  je  itak  malo 
ohranjenih,  sem  se  napotil  k  upokojenemu  ministrskemu  svetniku 
in  ga  povprasal  po  korespondenci  njegovega  oceta  in  zlasti  po 
morebitnih  Copovih  pismih.  Izvedel  sem,  da  je  v  Schulzovi 
druzini  Copovo  ime  sicer  se  danes  v  veliki  casti,  a  dopisi 
Copovi  da  so  se  zalibog  zgodaj  unicili.  Dr.  Schulz  je  utegnil 
resiti  edino  korespondenco  ocetovo  s  prijateljem  Socherjem, 
doktorjem  in  profesorjem  medicine  na  Dunaju.  Ta  pisma  mi  je 
tudi  dal  na  razpolago.  Za  Slovence  zanimivo  pa  je  samo  tupatam 
kako  mesto  v  Schulzovih  pismih,  kjer  svojemu  dunajskemu  pri- 
jatelju  govori  o  razmerah  v  takratni  Ljubljani.  Tako  popisuje 
n.  pr.  dne  30.  marca  1829  razmere  na  Ijubljanskem  liceju: 

„Bei  den  Prufungen  der  Philosophic  war  ich  auch,  es  ist 
etwas  erbarmliches,  was  hier  unter  dem  Namen  Philosophic 
vorkommt  z.  B.  eine  Definition:  Recht  ist  das,  was  die  Richter 
aussprechen.  Wie  gefallt  Dir  das?  Ebenso  ist's  bei  der  Philologie. 
Ich  nehme  keinen  Anstand,  unser  Lyceum  als  das  schlechteste 
in  der  ganzen  Monarchic  zu  erklaren  —  und  doch  ist  die  Jugend 
talentirt  und  sehr  fleissig.  Das  macht  einen  iraurig.  Ich  lasse 
aber  von  diesen  Ansichten  gar  nichts  merken,  und  kann  nur 
sagen,  alle  meine  Kollegen  achten  mich  und  haben  mich 
recht  lieb." 

V  jeseni  1.  1829  je  sel  Cop  na  Dunaj.  Ob  tej  priliki  je 
zelel  Schulz  seznaniti  Copa  z  nekaterimi  njemu  dragimi  osebami 
na  Dunaju.  Te  osebe  so  bile:  dr.  Socher,  neka  go'spa  Zonti  in 
pa  Schulzova  nevesta  Zofija.  Na  Socherja  je  dal  Schulz  Copu 
naslednje  priporocilno  pismo  z  dne  15.  septembra  1829: 


6  Dr.  Iv.  Prijatclj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 

„Uberbringer  dieses  Schreibens  Zhop  (sprich  Tschop),  hie- 
siger  HuiTianitatsprofessor,  ist  mir  wahrend  meines  hiesigen 
Aufenthalts  nahe  befreundet  worden  und  da  Du  oft  der  Gegen- 
stand  unseres  Gespniches  warst,  so  hat  er  Dich  durch  mich 
liebgevvonnen  und  wiinscht  Dich  personlich  kennen  zu  lernen, 
und  da  er  auch  mir  so  lieb  ist,  da  er  der  einzige  hier  ist,  dem 
ich  in  Bezug  auf  Wissenschaft,  Kunst  und  Leben  mein  Herz 
ausschutten  kann,  so  ist  es  ein  Wunsch  von  mir,  dass  mein 
Freund  ihn  auch  kennen  lerne  und  meine  Liebe  und  Wohlgefallen 
mit  mir  theile.  Ich  bitte  Dich  auch,  ihn  zu  unserer  hochverehrten 
Freundinn  Frau  von  Zonti  zu  fiihren,  er  kann  Euch  den  besten 
Aufschluss  iiber  mein  hiesiges  Leben  und  Treiben  und  uber 
unsere  ganze  oft  umnebelte  Atmosphare  geben." 

Iz  razmerja  Schulz-Cqpovega  se  da  pridobiti  tudi  nekaj 
podatkov  za  karakteristiko  Copovega  svetovnega  in  esteticnega 
nazora.  Kar  sem  jaz  vedno^  povdarjal,  mi  je  Schulzov  sin  na 
Dunaju  potrdil:  da  je  bil  Cop  Hegeljanec.  Sin  Schulz  se  ve 
spominjati,  da  je  njegov  oce  pogosto  in  rad  govoril  o  Ljubljani 
in  ondotnih  svojih  prijateljih.  Posebe  o  Copu  da  je  veckrat 
pravil,  kako  je  vedel  z  njim  dolge  filozofske  razgovore  in  ga 
izkusal  odvrniti  od  Hegel jevih  nazorov  ter  ga  izpre- 
obrniti  k  Jacobijevi  prakticni  filozofiji,  a  vse  zaman.  V  estetiki 
je  bil  Cop  pristas  bratov  Schlegelov,  s  cimer  Schulz  tudi  ni 
soglasal.  Primeri  naslednje  Schulzovo  pismo  Socherju  z  dne 
22.  novembra  1829: 

„Den  gestrigen  Tag  brachte  ich  grosstentheils  mit  Zhop 
zu,  der  mir  immer  lieber  wird,  je  naher  ich  ihn  kennen  lerne. 
Er  ist  zwar  im  Asthetischen  ein  Verehrer  der  Schiegel,  allein 
seine  moralischen  Ansichten  sind  viel  hoher,  als  die  dieser 
Briider,  was  mir  sehr  wohlthuend  ist." 

Schulzu,  prakticnemu  filozofu,  ki  je  bil  v  metafizicnih 
vprasanjih  skozinskoz  veren  in  katoliski  moz,  je  Copova  resnoba 
in  moralna  solidnost  morala  zelo  ugajati.  Druga  takratna  Ijub- 
Ijanska  druzba,  v  kateri  je  bil  najvecji  duh  nas  Preseren,  se 
profesorju  Schulzu  pac  ni  mogla  tako  omiliti,  ker  se  je  dajala 
v  prakticnem  zivljenju  v  svojem  dionizijskem  razpolozenju  voditi 
bolj  cuvstvu  in  osvobojenemu  instinktu,  nego  racunajocemu 
razumu.  Schulza  oznacuje  dobro  smer  njegovega  javnega  delo- 
vanja  v  Ljubljani. 

Izprosil  si  je  bil  namrec  Schulz  od  dvorne  studijske  ko- 
misije  dovoljenje,  imeti  javna  predavanja  iz  visje  matematike  in 
astronomije  za  siroko  publiko.  To  so  bila  prva  javna  poljudna 
predavanja  v  Ljubljani.  Obcinstvo  jih  je  vzprejelo  z  velikim 
zanimanjem.    Poznejsi   znani    avstrijski    solnik   vitez    Mocnik') 

')  Zanimiva  je  splosna  sodba  Mocnikova  o  stanju  pouka  na  takratnem 
Ijubljanskem  liceju.  Nahaja  se  v  njcgovcm  pismu  na  dvorno  gtudijsko  komisijo 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.  7 

pripoveduje,  da  so  naravnost  navdusevala  najsirse  mescanske 
kroge.  Celo  zene  in  dekleta  niso  hotele  zaostati,  tako  da  je  bil 
Schulz  prisiljen  imeti  po  hisah  predavanja  v  privatnih  krozkih. 
Ob  vecerih  pa  je  postavljal  v  „Zv^ezdo"  velik  daljnogled  in 
kazal  svojim  radovednim  poslusavcem  zvezde  in  razne  prikazni 
na  njih.  Dne  30.  novembra  1829  pise  Socherju  o  teh  predavanjih: 
„Meine  Vorlesungen  uber  populare  Astronomie  sind  selir  besucht, 
Professoren,  hohere  und  niedere  Beamte,  Oftiziere  und  Studenten 
aller  Art  sind  meine  Zuhorer,  ich  gebe  niir  aber  auch  recht 
viele  Muhe."  Dne  22.  novembra  1829:  „Heute  hatte  ich  wieder 
Vorlesung  aus  der  popularen  Astronomie  und  ein  ziemlich 
zahlreiches  Auditorium.  Diese  Vorlesungen  verschaffen  mir  die 
Achtung  der  Stadt,  welches  mir  sehr  erfreulich  ist.  Die  Stadt 
sieht  diese  Vorlesungen  als  eine  lehrreiche  Unterhaltung  an,  die 
man  ihm  darbietet.  Heute  Abends  bin  ich  wieder  auf  eine 
Unterhaltung  eingeladen." 

Iz  tega  se  razvidi,  da  teh  predavanj  ne  smemo  jemati 
prevec  resno,  obcinstvo  jih  je  imelo  za  nekoHko  finejse  raz- 
vedrilo,  za  nekako  visjo  zabavo.  A  Schulz  sam  je  imel  s  pre- 
davanji  svoj  resen  soliden  namen,  ki  oznacuje  in  razlocuje  tega 
ucenca  pralcticne  Jacobijeve  filozofije,  od  nasih  tedanjih  slo- 
venskih  veljakov,  pristasev  nemske  filozofije  prve  romantike. 
Dne  29.  aprila  1830  pise  Schulz  Socherju  o  namenu  svojih 
predavanj  takole : 

„Die  Tendenz  meiner  Vorlesungen  ist  stets  dahin  gerichtet, 
im  Weltenbau  die  Spuren  der  allsegnenden  Hand  des  All'iebenden 
und  AlKverten  aufzufinden,  auch  suche  ich  die  Wurde  der 
Wissenschaft  als  solcher  darzustellen." 

Sorodno  duso  in  pravo  domace  ognjisce  pa  je  bil  nasel 
Schulz  v  Ljubljani  v  druzini  slovenskega  slikarja  Langusa. 
Kako  intimno  se  je  bil  sprijateljil  z  njim,  kaze  naslednje  pismo, 
ki  ga  je  pisal  Socherju  dne  15.  oktobra  1829: 

z  dne  28.  oktobra  1853:  „Bedauerlich  war  der  Zustand,  in  welcliem  damals 
das  wissenscliaftliche  Leben  an  dem  Laibacher  Lyceum  darniederlag.  Die 
Professoren  beschrankten  sich,  wie  dies  zii  jencr  Zeit  auch  an  den  andern 
Lyceen  der  Fall  war,  auf  das  Herablesen  ihrer  Hefte,  auf  das  Erklaren  und 
Abfragen  der  Lektioncn,  und  wenn  dessenungeachtet  ausnahmsweise  ein 
strebsames  Talent  sich  emporarbeitete,  so  war  dies  wahrhaft  nur  jener  innern 
iMacht  zuzuschreiben,  mit  welcher  der  lebenskraftige  Trieb  nach  Wissen  trotz 
aller  Hindernisse  sich  durchbricht.  Da  kain  der  geistvolle  Schulz  nach 
Laibach  und  mit  ihm  ein  bis  dahin  nicht  gekanntes  Regen  und  Streben  unter 
die  studierende  Jugend  .  .  .  Schulz  war  ein  geschworener  Feind  jedes  todten 
und  geisttodtenden  Mechanismus,  dagegen  war  er  stets  eifrig  bemuht,  auch 
die  praktische  Wichtigkeit  der  Mathematik  in  ihren  vielseitigen  Andeutungen 
auf  das  Leben  und  andere  Wissenszwecke  in  ihrem  schonsten  Lichte  darzu- 
legen  . . .  Dies  zeigte  er  durch  seine  ebenso  fasslichen  als  geistreichen  Vor- 
lesungen Uber  populare  Astronomie,  zu  denen  sich  ein  zahlreiches  Auditorium 
aus  alien  Klassen  der  Bevolkerung  einfand  ..."  (Prim.  Professor  Schulz  von 
Strasznitzki  als  Gelehrter  und  Mensch.  Wien  1862.) 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


,,Dir  als  meinem  Freunde  muss  ich  auch  das  eroffnen, 
dass  ich  hier  Menschen  getroffen,  mit  denen  ich  von  meinen 
Lieben,  Sofie,  Socher,  Zonti,  Rembold  sprechen  kann.  Es  ist 
dieses  der  Maler  Langus  und  seine  Frau,  ein  jungvermahUes, 
mit  zarter  Innigkeit  sich  liebendes  Ehepaar.  Da  ist  mein  Socher 
—  mein  guter  Socher  eine  ganz  bekannte  Person,  wie  sehr 
freuen  sich  beide  Rembolden  kennen  zu  lernen,  wenn  er  vielleicht 
kommt  (kot^  bibhotekar  na  licejsko  knjiznico,  kamor  je  prosil 
obenem  s  Copom  potem  ko  je  bil  na  dunajskem  vseuciliscu 
vpokojen).  Wenn  ich  dort  einen  Abend  der  Woche  mich  nach 
Herzenslust  ausgeplaudert,  so  geht  die  Arbeit  mit  frischer  Kraft 
von  neuem  fort." 

Po  teh  in  takih  pismih  so  postala  imena  Schulzovih  Ijub- 
Ijanskih  prijateljev  dobro  znana  osebam,  ki  so  mu  bile  na 
Dunaju  drage.  Copa  je  —  kakor  smo  videli  —  poslal  Schulz 
celo  s  priporocilnim  pismom  k  Socherju  in  temu  narocil,  ^naj 
ga  seznani  z  gospo  Zonti.  Pri  tej  dunajski  gospe  se  je  Cop 
seznanil,  kakor  ve  iz  druzinske  tradicije  Schulz -sin,  z  mlado 
nevesto  Schulzovo,  Zofijo,  kateri  se  je  med  svojim  dunajskim 
bivanjem  1.  1828  tako  prikupil  in  ji  postal  tako  mil,  kakor 
njenemu  zeninu  v  Ljubljani. 

Moremo  si  torej  misliti,  kako  veliko  veselje  je  napravil 
Langus  osebno  sicer  neznani  nevesti  svojega  prijatelja,  ko  ji  je 
poslal  oljnati  portret  Copov  v  dar.  Izrocil  ga  je  Schulzu, 
da  ga  ji  poslje;  ta  pa  ga  je  prilozil  nekemu  zavoju,  poslanemu 
na  Socherja.  Prilozil  mu  je  naslednje  pismice  (brez  datuma): 

,,Zugleich  v/irst  Du  in  diesem  Pack  ein  Portrait  linden, 
das  Langus  (er  und  sie  lassen  Dich  und  die  gute  Zonti  vielmais 
grussen)  meiner  lieben  Sofie  schikt,  sei  so  gut  ihr  selbes  zu- 
zusenden.'' 

Ta  Copova  slika  Langusovega  copica  se  se  danes  s  spo- 
stovanjem  hrani  v  hisi  Schulza  pi.  Strasznitzkega  na  Dunaju.') 
Slikana  je  na  lepenko  in^jako  dobro  ohranjena.  To  omenim 
zato,  ker  je  original  tega  Copovega  portreta,  slikan  od  Langusa 
na  platno  (vsled  cesar  se  mi  zdi  original,  a  ona  dubleta  na 
lepenki  —  kopija!),  visec  danes  v  citalnici  Ijubljanske  licejke, 
V  barvah  nekoliko  potemnel.  Jaz  sem  si  portret  izprosil  od 
Schulza  in  sem  dal  po  njem  napraviti  reprodukcijo,  ki  jo  najde 
citatelj  V  pricujocem  zvezku  ,,Zbornika".  Langus  se  sicer  ni 
podpisal  niti  na  Schulzovi  niti  na  licejski  sliki  Copa.  Pac  pa 
se  razvidi  njegovo  avtorstvo  pri  prvi  iz  pisma,  ki  sem  ga  gori 

')  Vrhutega  ima  vpokojeni  ministrski  svetnik  Schulz  vec  izvirnih  slik 
in  kopij  slikarice  Anialije  Oblakove,  omoz.  Hermannsthalove,  svoje  tasce.  Cel 
kabinct  njenih  slik,  zlasti  portretov,  pa  ima  v  svojem  stanovanju  na  Dunaju 
stara  Presernova  znanka  in  sestra  slikaricna  Lujiza  Oblakova.  Naj  bi  se  imele 
te  slikc  V  cvidenci,  da  bi  ob  ugodni  priliki  prisle  v  domovino,  kamor  spadajo. 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


navedel,  licejska  pa  ima  na  odzadnji  strani  listek  licejskega 
skriptorja  Kosmaca:  „Mathias  Zhop,  k.  k.  Bibliothekar..  Geboren 
am  26.  Jiinner  1796,  in  der  Save  nachst  Tomazhov  ertrunken 
am  6.  July  1835.  M.  Langus  pinxit  Labaci." 

V  Ijubljanskem  muzeju  se  nahaja  se  ena  kopija  Langusovega 
portreta^  Copa.  To  pa  je  akvarel  na  papirju.  Gospod  kustos 
dr.  W.  Smid  je  bil  tako  prijazen,  da  je  zame  preiskal  vse  za- 
pisnike  muzejskih  pridobitev,  a  zastonj.  Zaznampvano  ni,  odkod 
je  prisel  ta  Copov  portret  v  Rudolfinum.  Poleg  Copove  je  zraven 
privezana  tudi  slika  Vodnikova  z  znanimi  stihi:  ,,Drava  cigava 
je  .  .  ."  Na  tretjem  privezanem  listu  pa  se  bere :  1694.  Impri- 
matur. Vom  k.  k.  illyrischen  Landespraesidium.  Laibacii  12.  Juli 
1838.  Schmidburg  m.  p.  Iz  tega  se  vidi,  da  sta  ta  dva  akvarela 
—  cenzurni  eksemplar,  ki  je  prisel  iz  arhiva  dezelne  viade  v 
muzej  po  podobni  neznani  poti  kakor  rokopis  Presernovih  pesmi. 

Kdo  je  izdal  po  teh  dveh  akvarelih  podobo  Vodnikovo  in 
Copovo?  Korytko.  Iz  zapuscine  Stanka  Vraza  (v  zagrebski 
vseuciliski  knjiznici)  imam  prepisano  pismo,  ki  ga  je  pisal 
dne  7.  svecana  1839  Fr.  Malavasic  Vrazu.  V  tem  pismu  javlja 
Malavasic,  da  je  Korytko  umrl  dne  31.  januarja:  ,,Danico  ilirsko 
in  novine  smo  brali  tukej,  dokler  je  Korytko  zivel,  al  zdaj  si 
jih  bomo  sami  od  Zagreba  pripisali.  Ta  nam  je  mnoge  caso- 
pise  posodoval,  pa  zdaj  naj  pociva  v  miru !  Ob  raze  Vodnika 
in  Copa  je  ravno  4  dni  pred  smertjo  lithographirane  z  Dunaja 
dobil.  Kadar  bodo  za  dobiti,  Vam  jih  bom  poslal." 

Baraga  med  jozefinci  in  janzenisti. 

Pri  nas  imamo  navado  metati  jozefince  in  janzeniste  v  en 
kos.  A  mozje  so  se  locili  med  seboj  tako,  kakor  se  loci  razum 
od  cuvstva.  Jozefinci  so  bili  hladni  racunajoci  racionalisti,  urad- 
niki ;  janzenisti,  posebno  oni  poznejse  dobe,  pa  mrki  pietisti, 
zaprti  V  svoje  strogo  verske  obcutke.  Prvi  kot  uradniki  centra- 
listicne  dunajske  vlade  niso  marali,  da  bi  se  duhovniki  spuscali 
V  nevarno  pisanje  knjig,  zlasti  se  nenemskih ;  drugi  pa  so  pustili 
veljati  same  molitvenike  in  pobozne  knjige. 

Ob  Herbersteinovem-Japljevem  casu  so  oboji  dobro  izhajali 
med  seboj ;  Herberstein  je  bil  celo  najvnetejsi  zagovornik  idej 
in  naprav  Jozefa  II.,  ces  da  spadajo  samo  v  „vnanjo  disciplino", 
ne  pa  v  „notranjo",  cuvstveno,  ali  kakor  pravi  on,  „v  to,  kar 
se  pravzaprav  imenuje  religija". 

V  zacetku  XIX.  stoletja  se  je  slovenski  janzenizem  —  kakor 
sem  ze  na  drugem  mestu  namignil  —  izdatno  izpremenil.  Postal 
je  zagovornik  cuvstvenega  obskurantizma  in  zacel  tiho  vojno  z 
oglajenim,  birokraticnim  racionalistom  —  jozefinizmom.   Javno 


10         Dr.  Iv.  Prijatelj:  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


izbruhniti  ta  boj  ni  mogel,  ker  so  jozefinci  imeli  vlado  na  svoji 
strani  in  predstavljali  sami  lokalno  vlado.  A  v  aktih  se  najdejo 
razlocni  sledovi  medsebojnega  antagonizma.  Naj  omenim  en 
sam  znacilen  slucaj ! 

V  svoji  vlogi  z  dne  16.  julija  1820  st.  30  se  je  odpovedal 
ravnatelj  bogoslovskih  studij  na  Ijubljanskem  liceju  Anton 
Clementini  svoji  itak  samo  castni,  to  se  pravi  neplacani  sluzbi. 
C.  kr.  studijska  dvorna  komisija  je  zahtevala  od  Ijubljanskega 
gubernija,  naj  ji  predlozi  terno.  Licejsko  ravnateljstvo  je  na- 
svetovalo  na  tozadevno  gubernijsko  prosnjo  edinega  kanonika 
Bonaventuro  Humlja.  Ljubljanski  skof  je  predlagal :  l"l°loco: 
kanonika  Humlja,  ki  je  bil  izvrsil  svoje  studije  v  „Collegio 
germanico"  v  Paviji,  2^°  loco:  kanonika  Jurja  Zupana,  ki  je  bil 
dosegel  na  dunajskem  vseuciliscu  doktorat  bogoslovja;  bil  je 
sicer  vcasih  bolehen,  a  pri  sedanjih  dobrih  profesorjih  —  pravi 
skof  —  bi  lahko  vodil  ravnateljstvo,  3^°  loco:  kanonika  Urbana 
Azbeta,  doktorja  bogoslovja,  ki  pa  se  je  kot  duhovnik  na  dezeli 
sicer  manj  pecal  z  ucenim  bogoslovjem. 

Pri  guberniju  je  referiral  svetnik  Mayr,  duhovnik,  ki  bi  bil 
sedem  let  pozneje  kmalu  postal  skof  v  Celovcu.')  Bil  je  jozefinec, 
in  njegovo  porocilo  znacilno  osvetljuje  razmerje  med  obema 
strujama.  Gubernij  priporoca  Azbeta  ter  pravi :  „Die  Landesstelle, 
welche  von  dem  dermaligen  Bestande  der  theologischen  Pro- 
fessoren  nicht  ganz  jene  hohen  Begriffe  mit  dem  Ordinariate 
theilet,  haltet  den  Posten  eines  theologischen  Studiumdirektors 
hier  fiir  ein  sehr  wichtiges  Amt.  Er  muss  mit  einem  Manne 
besetzt  werden,  der  den  milden  Gesinnungen  der  landesvater- 
lichen  osterreichischen  Regierung  entspricht,  und  der  dem  Sekten- 
geist  einer  finstern,  menschenfeindlichen  Parthey,  die  schwer 
besanftigt  und  trotzig  wie  jene  englischen  Presbyterianer  so 
wenig  das  Ansehen  einer  gesetzlichen  Hierarchic,  als  der  hochsten 
Staatsgewalt  ehren,  wenn  sie  ersterer  nicht  etwa  zu  ihrem  Zwecke 
bediirfen,  —  mit  Kraft  und  Klugheit  zu  zahmen  versteht." 

Dalje  pise  gubernij  o  Ijubljanskih  janzenistih: 
„Man  will  lieber  dem  Domherrn  Hummel  drey  Amter 
namlich  die  Dompfarre,  Schulen-Oberaufsicht  und  die  theolo- 
gische  Studien- Direction  allein  aufladen,  lieber  den  immer 
kranken  Domherrn  Suppan,  der  wahrend  der  ersten  Semestral- 
prufungen  und  fast  den  ganzen  Winter  durch  das  Bett  hiitten, 
und  dem  das  Ordinariat  deswegen  die  Dompfarre  abnehmen 
musste,   neuerdings    in  Anspruch    nehmen,   lieber    endlich  den 


')  Primcri  pismo  Copovega  korcspondenta  Mazka,  pisano  Copu  v  Lvov 
dne  28.  aprila  1827  (v  Copovi  zapiiScini  v  ljubljanski  licejki):  „Mayr  diirfte 
von  Laibacli  bald  wegkommcn  als  Biscliof  von  Klagenfurt  und  an  seine  Stelle 
Meschutar  alsGubcrnial-Rath  nach  Laibacli  oderRaunicher  zuruck  undMeschutar 
nach  Triest  als  Regierungsrath." 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.         11 


geschatzten  Aschbe  von  aller  Bedienstung  entfernen  und  in 
ganzliche  Unthatigkeit  versetzen,  als  diese  Direction  auf  einen 
Mann  iibergehen  sehen,  der  nicht  im  Geiste  jener  Parthey 
handeit. 

Man  weiss  es  wohl,  dass  der  Bischof  diese  Parthey  niclit 
liebet,  der  er  jedoch  ofters  naciizugehen  fiir  rathlicti  findet." 

Zato  predlaga  gubernij  na  prvem  mestu  Azbeta,  na  drugem 
in  tretjem  Humija  in  Zupana,  a  pristavija : 

„Von  beyden  letzteren  lasst  sich  jedoch  nichts  anderes  als 
die  Aufrechterhaltung  des  dermaHgen  Systems  erwarten." 

Jozefinci  in  janzenisti,  to  sta  tore]  biH  obe  najmocnejsi 
in  najveljavnejsi  verski  smeri  na  Slovenskem  v  prvi  polovici 
XIX.  stoletja.  Tretja  stranka  je  zivela  v  franciskanskem  samostanu 
in  jenastopala  zlasti  zoper  janzeniste  v  svojih  pridigah  in  javnih 
gledahskih  predstavah  (slovenskih!  o  katerih  jako  pogresamo 
kake  posebne  studije).  O  tern  pise  Kopitar  Safafiku :  „Sic 
franciscani  nostros  Rigoristas  vocant  Luterjani,  und 
lassen  sie  in  ihren  Vaudevilles  auf  modrijani  (Kluglinge) 
reimen."  (Zbornik,  I.  str.  109.) 

Ze  iz  tega  citata  se  vidi,  da  so  povdarjali  franciskani 
nasproti  janzeniski  strogosti  neko  veselo  zivljensko  razpolozenje. 
Ta  njihova  smer  je  dobila  v  dvajsetih  letih  niocno  podporo  z 
Dunaja.  Tani  je  namrec  deloval  v  podobnem  zmislu  P.  Clemens 
Maria  Hofbauer.  Njegovo  vedro  krscanstvo  z  veselo  socialno 
noto  je  nastalo  cisto  naravno  bas  v  veselem  mestu  Dunaju 
in  se  ravno  tako  naravno  pridruzilo  kot  tretja  smer  starima 
dvema,  ozironia  stopilo  v  opozicijo  proti  njima,  povdarjajoc 
zlasti  one  momente,  ki  jih  janzenisti  in  jozefinci  niso  vpostevali : 
humanitarno  socialnost,  versko  zivljenje  vdrustvih  in  bratovscinah. 
Na  Kranjsko  je  zanesel  Hofbauerjev  duh  Friderik  Baraga,  ki  je 
studiral  na  Dunaju  pravo,  poslusal  pridige  „dunajskega  Ijud- 
skega  apostola",~ki  mu  je  bil  spovednik  dotlej,  ko  je  popustil 
posvetne  studije  in  vstopil  v  Ijubljansko  semenisce.  Leta  1823 
je  bil  posvecen  v  duhovnika  in  namescen  kot  kaplan  v  Smartinu 
poleg  Kranja.  Tu  je  sluzboval  stiri  leta  „in  si  pridobil  zaupanje 
Ijudi  dalec  na  okoli.  Vse  je  drlo  k  njemu  celo  po  vec  ur  dalec." 
(Jos.  Benkovic,  v  „Voditelju",  1901,  str.  374.) 

Baraga  je  deloval  med  Ijudstvom  zlasti  potom  bratovscine 
„srca  Jezusovega"  in  ,,kronaric  Matere  Bozje";  kot  pomocnice 
so  mu  sluzile  zlasti  vnete  zenske.  Tako  delovanje  se  je  moralo 
zdeti  strogim  janzenistom  naravnost  „pogansko",  a  aristokratskim 
jozefincem  ponizevalno. 

Baraga  ni  dolgo  deloval  v  Smartinu,  in  ze  je  v  sosednji 
zupniji  zacutil  dekan,  da  mu  ubegavajo  ovcice  v  sosednjo  ograjo. 
V  Stari  Loki  je  bil  takrat  dekan  Jernej  Bozic.  Ta  je  poslal 
18.  februarja    1.   1828    na    ordinariat    ovadbo    zoper    delovanje 


12         Dr.  Iv.  Prijatelj:  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 

Baragovo,  ki  se  mu  je  zdelo  versko  nedostojno.  Skofijstvo  je 
poizvedovalo  in  koncno  pooblastilo  smartinskega  zupnika  Jurja 
Kalana,  naj  zaslisi  po  predpisanih  tockah  kaplana  Baraga.  Dne 
21.  marca   1828  je  Kalan  stavil  Baragu  naslednja  vprasanja: 

1.  Jeli  res,  da  nabirate  ude  bratovscine  „srca  Jezusovega" 
in  ,,kronaric  Matere  Bozje"  s  pomocjo  zensk  (Weibspersonen) 
in  jiii  potem  zapisujete  v  posebno  bratovsko  knjizico? 

2.  Hranite  li  vi  se  te  bratovske  knjizice  in  koliko  udov 
stejeta  omenjeni  bratovscini?  Ali  posiljate  morebiti  te  seznamke 
kam  drugam? 

3.  Jeli  res,  da  pobirate  od  vsakega  uda  bratovscine  ,,srca 
Jezusovega"  po  6  kr.  vpisnine  in  da  posiljate  ta  nabrani  denar 
franciskanom  v  Ljubljano  za  sv.  mase,  ki  naj  se  bero  za  ude? 
Ali  je  kaksnemu  in  katereniu  ocetu  franciskanu  znano,  da  se 
zbira  ta  denar  od  udov  imenovane  bratovscine? 

4.  Odkod  ste  dobili  podobice  za  ude  imenovane  bra- 
tovscine, in  kdo  zapisuje  na  obratni  strani  podobice  ime  uda? 

5.  Kdo  je  spisal  rokopis  z  naslovom :  Bukvize  kronarz 
Matere  Boshje  in  iz  cigavih  rok  ste  ga  dobili? 

6.  Kdo  vas  je  zapeljal  k  razsirjevanju  (zu  dem  Geschafte 
der  Verbreitung)   imenovanih   bratovscin  in  zapisovanju  udov? 

7.  Ali  Vam  ni  znano  iz  bogoslovja,  da  so  vse  bratovscine 
odpravljene  —  ,,und  nur  auf  eine,  namlich  jene  der  thatigen 
Naclistenliebe,  reducirt  seyen?" 

8.  Jeli  res,  da  ste  nekaterim  zenskam  kupili  erne  rute,  da 
bi  na  ta  nacin  lozje  izpodrinili  rdece? 

Baraga  je  odgovoril  na  stavljena  vprasanja : 
Ad  1,  2,  4,  5  in  6.  Kar  sem  v  tern  zmislu  do  onega  casa 
delal,  ko  sem  dobil  v  roko  obtoznico  gospoda  dekana  staro- 
loskega,  je  bilo  to,  da  sem  Ijudem,  ki  so  me  prosili,  narocal 
iz  Ljubljane  podobice  srca  Jezusovega  in  dajal  nanje  pisati  njih 
imena  v  Ljubljani  (v  Gradiscu,  st.  10,  od  nekega  cloveka,  ki  je 
bil  prevzvisenemu  skofu  poprej  znan  nego  meni),  ali  pa  sem 
jih  sam  doma  pisal  in  potem  te  podobice  dajal  Ijudem  z  na- 
rocilom,  kaj  naj  po  odredbi  papeza  Pija  VII.  vsak  dan  molijo. 
Koliko  oseb  si  je  dalo  v  Ljubljani  in  drugod  na  take  podobice 
,,srca  Jezusovega  bratovscine"  zapisati  svoje  ime,  nikakor  ne 
morem  vedeti.  —  Zapeljal  me  k  temu  pocetju  ni  nihce  drugi, 
kakor  mnenje,  da  bom  Ijudem,  ki  hocejo  to  molitev  opravljati, 
koristil,  ako  jim  dam  priliko,  da  to  store.  Odkar  pa  vidim,  kako 
neljubo  je  to  mojim  visjim,  vsakega  kratkomalo  odslovim. 

V  tem  kraju  je  ze  veliko  let  navadna  poboznost  na  cast 
Matere  Bozje,  s  slavo  in  castjo  kronane,  pa  ni  bratovscina, 
ampak  navadna  privatna  poboznost  ob  vseh  nedeljah  in  praz- 
nikih.  Kolikor  se  spominjam,  sem  zapisal  na  2  ali  3  listke  (ki 
sem  jih  dal  eni  teh  oseb)  na  vsak  listek  po  12  imen  teh  oseb  . . . 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.         13 

Ad  3.  Vsaka  podobica  stane  6  kr.  Ta  denar  se  zbira,  da 
se  potem  zanj  citajo  ob  gotovih  dneh  pri  oltarju  srca  Jezusovega 
V  imenovani  zupni  cerkvi  sv.  mase  (za  ude). 

Ad  7.  Res  mi  ni  neznano,  da  je  marsikaj  odpravljeno,  kar 
je  bilo  dobro,  in  marsikaj  uvedeno,  kar  ne  nadomesti  starega 
dobrega.  —  „Indessen,  ich  bin  dariiber  nicht  Richter,  sondern 
meine  Pflicht  erheischt  es  nun,  mich  den  Befehlen  der  Obern 
ganz  zu  unterwerfen." 

Ad  8.  Jaz  kupujem  iz  dobrotljivosti  temu  ali  onemu  vcasih 
kaksno  obleko  in  tudi  rute,  pa  ne  samo  erne,  ampak  tudi 
visnjeve  in  bele. 

K  tem  odgovorom  Baragovim  je  pristavil  njegov  zupnik 
Kalan  se  sam  nekaj  opazk : 

Bratovscina  „srca  Jezusovega"  pravi,  da  je  ze  jako  raz- 
sirjena  po  vsej  kranjski  in  tudi  po  nekateriii  krajih  staroloske 
fare  in  da  je  gospod  Baraga  veliko  pripomogel  k  njenemu 
razsirjenju;  v  drugo  bratovscino  pa  se  zdi,  kakor  da  bi  ne  bil 
se  „eingestudiert".  Dalje  pravi  zupnik  Kalan: 

Icii  habe,  um  den  schon  in  voraus  erwarteten  ausweichenden 
Antworten  mehr  vorzubeugen  und  um  mich,  wegen  seinem 
eigensinnigen  Beharren  bei  einigen  monchischen  Grundsatzen, 
nicht  zu  sehr  zu  ereifern  den  H.  Baraga  schriftlich  einvernommen". 
On  pa  da  vkljub  temu  odgovarja  kumulativno  in  se  deloma 
izogiblje  direktnim  odgovorom.  Zupnik  upa,  da  se  bo  poboljsal, 
ako  se  mu  da  ukor  in  se  to  zgodi  v  prizanesljivi  obHki,  ,,indem 
er  zu  diesem  gesetzwidrigen  Geschafte,  wie  aus  allem  abzu- 
nehmen  ist,  nur  durch  frommelnde  Weibspersonen,  den  bekannten 
Schuster  von  der  Gradischa-Vorstadt,  meistens  aber  durch  das 
gegebene  Beispiel  des  Franziskaner-Convents  zu  Laibach  verleitet 
wurde.  Zupnik  hvali  njegovo  moralnost,  radodarnost,  pripomni 
pa,  ,,dass  H.  Baraga  den  Personen  des  anderen  Geschlechtes 
ledigen  Standes  zu  viel  Zutrauen  schenke,  und  dafiir  von  mehrern 
derselben  ein  vermessenthches  Vertrauen,  wenn  nicht  gar,  doch 
ohne  sein  Wissen,  fleischliche  AnhangHchkeit  einarndte.  Zaradi 
njegove  spovedne  gorecnosti  ga  obiskujejo  Ijudje  iz  mnogih, 
vcasih  jako  oddaljenih  krajev.  Slabi  nasledki  te  njegove  vneme 
se  ze  kazejo  v  tem,  da  zanemarja  otroski  pouk.  Najbolje  bi 
bilo,  ako  bi  ga  premestili.  (Pismo  je  datirano  v  Smartinu  poleg 
Kranja,  dne  14.  aprila  1828;  dobil  sem  ga  na  razpolago  iz 
knezoskofijskega  arhiva  po  prijaznosti  gosp.  skofijskega  kance- 
larja  V.  Steska.) 

Nato  je  skof  Wolf  v  lastnorocnem  pismu  naznanil  staro- 
loskemu  dekanu  glede  na  njegovo  pritozbo  ,,zoper  pocenjanje 
nekih  skrivnih  verskih  bratovscin",  da  je  od  dekana  ovajenega 
smartinskega   kaplana  Baraga   ze   poucil   in  misli,  da  se  od  te 


14        Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


strani  bratovscine  ne  bodo  vec  podpirale.  Dekan  pa  naj  vseeno 
se    dalje   dela   zoper  razslrjevavce.  (Ljubljana,  19.  aprila  1828.) 

Zupniku  Jurju  Kalanu  pa  je  pisal  skof  Wolf,  naj  pobozno 
gorecnost  kaplanovo  tako  vodi,  da  bo  vse  stroke  dusnega  pa- 
stirstva  enako  uposteval. 

Baraga  je  bil  potem  se  v  istem  letu  premescen  za  kaplana 
V  Metliko.  Kako  so  ga  sprejeli  tamkajsnji  duhovniki  in  kako 
ravnali  z  njim,  o  tern  je  priobcil  par  anekdot  Benkovic  v  „Vo- 
ditelju",  1901,  str.  501. 

Leta  1830  se  je  umaknil  Baraga  slovenskim  janzenistom 
in  jozefincem  v  Ameriko. 

Dr.  Jakob  Zupan  v  preiskavah. 

Dr.  Jakob  Zupan  je  bil,  dovrsivsi  bogoslovje  in  postavsi 
na  dunajskem  vseuciliscu  doktor  bogoslovja,  nekaj  casa  duhovnik 
na  dezeli  (v  Smarju  pri  Laniscu,  St.  Marein  im  Haarland).  Pri 
konkurzni  izkusnji,  ki  mu  je  uspela  jako  dobro,  se  je  pokazal 
mislecega  cloveka  —  ein  denkender  Kopf,  pravi  neko  porocilo 
—  odlikoval  se  je  s  posebnim  znanjem  latinscine  in  z  veliko 
jasnostjo  v  pismu.  Cesar  ga  je  nato  imenoval  z  odlokom  z  dne 
24.  julija  1815  na  predlog  dvorne  komisije  za  profesorja  starega 
zakona  in  orientalskih  jezikov  na  Ijubljanskem  liceju. 

Zadovoljnost  z  njim  ni  trajala  dolgo.  Ze  leta  1819  se  je 
pritozil  gubernij  na  Dunaj  v  svojera  letnem  porocilu  o  stanju 
pouka  na  liceju,  da  se  Zupan  brani  poucevati  orientalske  jezike, 
,,radi  cesar  pa  se  mu  niti  ne  zdi  vredno  opraviciti  se".  Zato  je 
dobil  oster  ukor.  Nato  je  nekaj  casa  menda  vrsil  svojo  dolznost. 

Leta  1827  so  se  zacele  nove  tozbe.  Iz  pritozbe  studijskega 
ravnatelja  teologije  Andreja  Albrechta  in  iz  protokola  Ijubljan- 
skega  gubernija  je  dvorna  komisija  zvedela,  da  se  Zupan  brani 
cenzurirati  konkurzne  naloge  konkurentov  za  stolico  dogmatike 
na  liceju.  Albrecht  ga  je  zatozil,  da  je  bolan  na  fiksni  ideji 
(Nr.  5263,  de  1828). 

Dne  30.  aprila  1828,  st.  1779  je  odgovorila  dvorna  komisija, 
da  odobrava  skrbnost  in  prizanesljivost  napram  bolnemu  pro- 
fesorju,  da  pa  se  mora  vseeno  gledati,  da  disciplina  ne  bo 
trpela.  O  ovadbi  Albrechtovi,  da  Zupan  v  gostilni  obeduje,  kjer 
se  mu  rogajo  in  smejo  gostje  pri  sosednjih  mizah,  pravi  dvorna 
komisija,  da  to  ne  spada  v  njeno,  ampak  skofovo  kompetenco, 
ker  je  Zupan  obenem  duhovnik  Ijubljanske  skofije. 

8.  februarja  1829  je  zopet  izrocil  bogoslovski  studijski 
ravnatelj  obtoznico  zoper  Zupana.  Zdravniskega  izpricevala  o 
njegovi  dusevni  bolezni,  ki  so  ga  zahtevali  na  Dunaju,  si  gu- 
bernij se  ni  bil  preskrbel,  a  je  vendar  poslal  porocilo  na  Dunaj, 
ces  da  je  evidentno,  da  je  Zupan  „geistes-  und  gemuthskrank 


Dr.  Iv.  Prijatelj:  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.         15 

und  dass  er  nothwendig  von  seinem  Lehramte  sogleich  enthoben 
werden  musse."  Gubernij  je  dal  profesorju  Zupanu  takozvani 
ex-offo  dopust.  Kar  se  tice  suplenta  pravi,  da  naj  ravnateljstvo 
poskrbi  zanj  in  ga  predlozi  guberniju  v  potrditev.  Ako  name- 
rava  predlagati  duhovnika  Gollmayerja  iz  dunajskega  semenisca, 
cigar  ime  se  imenuje,  si  je  lahko  v  svesti  gubernijske  potrditve, 
samo  da  GoUmayer  ne  sme  zahtevati  povmitve  potnine  z  Dunaja 

V  Ljubljano  iz  kranjskega  studijskega  fonda.  Gubernij  poroca 
dalje,  da  je  narocil  ravnateljstvu,  naj  z  bolnim  Zupanom  pri- 
zanesljivo  ravna,  da  je  ze  odstopil  dezelni  sodniji  predlog  licej- 
skega   ravnateljstva,   naj   sodnija   spravi  Zupana   pod  kuratelo. 

To  porocilo  je  prislo  na  Dunaju  dne  7.  marca  1829  na 
dnevni  red.  Porocevavec  je  bil  dvorni  svetnik  skotski  opat.  Ta 
je  menil,  da  bi  bil  Ijubljanski  gubernij  boljse  storil,  ako  bi  bil 
vprasal  Ijubljanskega  protomedika,  kako  sodi  o  dusevnem  stanju 
Zupanovem,  nego  da  je  stvar  izrocil  sodiscu.  Zadeva  se  opatu 
zdi  tolikanj  nujnejsa,  ker  studijski  ravnatelj  v  svojem  porocilu 
trdi,  da  razsirja  Zupan  med  ucenci  nevarne  nauke.  Ako  se  po- 
rocila  ravnateljstva  potrdijo,  je  bilo  seveda  cisto  prav  poskrbeti 
za  suplenta.  A  preden  so  se  odlocili  za  gojenca  pri  sv.  Avgustinu 
na  Dunaju,  Gollmayerja,  naj  bi  bili  \prasali  Ijubljanskega  skofa 
za  svet. 

Dne  4.  aprila  1829,  st.  7026  je  poslal  gubernij  na  Dunaj 
naslednja  porocila :  Odlok,  v  katerem  se  izreka  Ijubljansko 
mestno  in  dezelno  sodisce,  da  profesor  Zupan  ni  niti  blazen, 
niti  neumen,  ampak  samo  cudak,  ki  ne  potrebuje  nikaksnega 
kuratorja,  ampak  za  enkrat  samo  politicnega  ozjega  nadzorstva. 

V  drugi  vlogi  nasteva  bogoslovski  studijski  ravnatelj  vse,  kar  se 
da  zoper  Zupanovo  vedenje  in  govorjenje  zadnjih  let  povedati, 
in  predlaga,  naj  Zupana  vsaj  do  novega  solskega  leta  v  jeseni 
odpuste;  medtem  pa  naj  ga  opazujejo.  Sicer  pa  Zupan  na  pr. 
predavanj  orientalskih  jezikov  sploii  se  zacel  ni,  ceprav  gre  ze 
zimski  semester  h  koncu.  V  tretji  prilozeni  vlogi  se  pritozuje 
profesor  Zupan  sam  zoper  svoj  ex-offo  dopust,  pravi,  da  ni 
bolan  in  da  ne  potrebuje  dopusta.  Predavanj  orientalskih  jezikov 
se  ni  zacel,  ker  hoce  pocakati  uspehov  v  svojem  glavnem  pred- 
metu  in  videti,  kateri  dijaki  bi  bill  sposobni  uciti  se  orientalskih 
jezikov,  ki  so  itak  izvenredni  ucni  predmet.  To  Zupanovo 
opravicevanje  pobija  ravnateljstvo  in  zahteva,  da  se  zacasni 
dopust  in  suplent  GoUmayer  potrdita.  Tudi  gubernij  je  mnenja, 
da  se  Zupan  za  tako  dolgo  odstavi,  da  bodo  opazovanja  skofa 
in  licejskih  profesorjev  potrdila,  da  je  zopet  sposoben  predavati 
in  poucevati.  Obenem  javija  ravnatelj,  da  je  zaradi  kratke  dobe 
kar  sam  nastavil  suplenta  Gollmayerja,  nepocakavsi  odloka  z 
Dunaja,  kar  je  tudi  gubernij  potrdil,  Zupanu  pa  sporocil,  da 
je  njegova  pritozba  poslana  na  Dunaj  v  koncno  resitev. 


16  ,      Dr.  Iv.  Prijatelj:  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


Porocevavec  pri  dvorni  studijski  komisiji  skotski  opat  e 
k  tern  porocilom  pripomnil,  da  se  razvidi  iz  sodnijskega  po- 
jasnila,  da  je  Zupan  samo  cudak,  ne  pa  bolan.  Na  ovadte 
studijskega  ravnatelja  se  ze  zato  ni  povsem  zanesti,  ker  iz 
Ljubljane  vkljub  izrecni  zahtevi  se  vedno  ni  zdravniskega  izpri- 
cevala  o  Zupanovi  bolezni.  Kakor  se  torej  sodisce  ne  mara 
prenagliti  s  kuratelo,  tako  je  bilo  Zupanovo  zacasno  odstavljen;e 
od  poduka  prenagljeno,  posebno  ker  Zupan  v  svoji  pritozbi 
sam  protestira  zoper  to.  Tudi  pristavlja  ravnatelj  sam,  da  se  e 
Zupan  V  zadnjem  casu  poboljsal.  Poprej  je  ravnatelj  govoril 
tudi  o  nekih  nevarnih  naukih  Zupanovili,  a  ni  navedel  nob  ■- 
nega  in  ni  dokazal  trditve,  ki  bi  bila,  ako  bi  se  izkazala  n  e 
resnicnost,  prinesla  Zupanu  takoj  stalno  umirovljenje.  Zato  mieli 
referent,  da  bi  bilo  najboljse,  ako  bi  se  studijska  komisi  a 
obrnila  naravnost  na  Ijubljanskega  skofa,  ki  mora  Zupana  kot 
kanonika,  ki  je  svojemu  predstojniku  odgovoren  za  svoja  prav^)- 
verna  katoliska  nacela,  dobro  poznati.  Od  te  skofove  izjave  n  ij 
zavisi,  ali  naj  Zupan  ostane,  ali  se  odpusti  le  zacasno,  ali  j  a 
se  za  stalno  umirovi. 

V  pismu  z  dne  28.  aprila  1829,  st.  2110  je  komisija  v 
resnici  vprasala  skofa  Antona  Alojzija  Wolfa  za  njegovo  mnenje. 
Razlozila  mu  je  dosedanji  razvitek  zadeve  in  pristavila  h  koncj, 
da  je  ves  cas  pogresala  kaksnega  dolocnega  skofovega  pred- 
loga,  „welches  kaum  unterblieben  sein  diirfte,  wenn  Supan 
ganz  so  ware,  wie  der  Director  sich  iiber  ihn  auslasst,  dessen 
Ausserung  in  einer  Sprache  abgefasst  ist,  die  allerdings  das 
Bedenken  personlicher  Animositat  erweckt."  Pri  tako  nedostatnih 
porocilih  da  dvorna  komisija  ne  more  nicesar  skleniti,  kakor 
samo  grajati  ravnanje  gubernija,  ki  je  tako  hitro  potrdil  odslo- 
vitev  Zupana.  Koncno  prosi  skofa,  naj  se  izrazi  ,, iiber  Supans 
rechtkatholische  Grundsatze  und  dessen  Beybelassung  im  Amte  " 

Pri  seji  dne  30.  maja  1829  je  prisla  Zupanova  zadeva  v 
studijski  dvorni  komisiji  zopet  v  obravnavo.  Razpravljalo  se  e 
na  podlagi  novega  porocila  Ijubljanskega  gubernija.  V  ten 
porocilu  je  gubernij  javil,  da  je  bil  zavrnil  Zupanov  protest 
zoper  zacasni  dopust  in  potrdil  Zupanovega  suplenta  Gollmayerj  i. 
Tudi  je  bil  narocil  skofu  in  licejskim  profesorjem,  da  naj  Zupai  a 
nadzorujejo  in  svoja  opazovanja  koncem  leta  sporoce  njemu  v 
svrho  nadaljnega  postopanja.  A  medtem  da  je  licejski  bogo 
slovski  ravnatelj  prostovoljno  vnovic  porocal  guberniju  o  Zupar  u 
in  sicer  v  zelo  pomirjevalnem  zmislu.  Pravi,  da  je  odreje  li 
dopust  (ki  pa  v  resnici  ni  stopil  v  veljavo,  samo  orientalsl  e 
jezike  je  suplent  GoUmayer  prevzel  od  Zupana)  zelo  dobt  ;> 
vplival  na  moza  in  pripomogel,  „dass  sein  Geist  wieder  erstarke 
und  auch  sein  Gemiith  sich  wieder  erheiterte,  so  zwar,  da5:,s 
er  nicht   allein   im   Stande   blieb,   seine  Vorlesungen   iiber  das 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.         17 

Bibelstudium  ununterbrochen  fortzusetzen,  sondern  dass  er  auch 
—  wie  allgemein  zu  vernehmen  war  —  selbst  die  Semestral- 
prufungen  mit  derjenigen  Auszeichnung  zu  halten  vermochte, 
die  an  diesem  gelehrten  Mann  in  friiheren  Jahren  zu  beobachten 
gewesen  ist."  Ravno  tako  ugodna  izprememba  se  vidi  sedaj 
na  njegovem  privatnem  vedenju  in  ker  so  „ustanovili  njegovi 
kolegi  neko  prijateljsko,  v  resnici  hvalevredno  drustvo,  so  na 
ta  nacin  mnogo  pripomogli,  da  se  je  tudi  njegovo  zasebno 
zivljenje  razvedrilo." 

Poleg  tega  porocila  licejskega  bogoslovskega  ravnateljstva 
je  poslal  gubernij  na  Dunaj  tudi^  pismo  skofa  Wolfa,  za  katero 
je  bila  prosila  dvorna  komisija.  Skof  pise  (dne  24.  maja  1829): 

„Predliodnik  sedanjega  ravnateljstva  je  bil  od  kapi  zadeti 
kanonik  Azbe,  ki  se  oslabljen  na  duhu  in  telesu  ni  brigal  za 
nic,  ampak  je  vse  podpisal,  kar  mu  je  predlozil  licejski  skriptor 
V  podpis.  Za  njim  je  prisel  kanonik  Albrecht,  ki  je  jako  oblozen 
z  delom.  Ker  se  je  brigal  za  vsako  stvarco,  je  bil  morebiti 
zato  nekoliko  nadlezen  raznim  profesorjeni.  Vendar  je  bil  po 
moji  vednosti  ravno  Zupan  oni  „ki  se  ni  nikoli  pritozil  zoper 
novega  bogoslovskega  ravnatelja." 

„Supan  ist  ein  wissensciiaftlicher,  seinem  Amte  vermoge 
seines  Wissens  ganz  gewachsener  Mann.  Von  jeher  hatte  er 
eine  besondere  Vorliebe  fiir  das  slavische  Sprachstudium,  er 
wanderte  zur  Verfolgung  dieses  Zweckes  nicht  nur  im  Lande, 
sondern  auch  weit  ausser  demselben  in  den  Ferien  stets  herum, 
schloss  sich  an  Jedermann,  bey  dem  er  eine  Ausbeute  hoffen 
konnte,  an,  und  ist  allenthalben  als  ein  vaterlandischer  Sprach- 
forscher  bekannt  geworden,  daher  er  audi  die  Vorliebe  seiner 
Landesleute  vorziiglich  aber  der  weltliciien  Stande  fiir  sich  hat." 

Ko  je  predlagal  ravnatelj  dne  8.  februarja  t.  1.,  naj  se 
zacasno  odstavi  in  spravi  pod  kuratelo,  je  bila  javna  naklonje- 
nost  Zupanova  razzaljena  in  zaceli  so  dolziti  ravnatelja  Albrechta, 
da  Zupana    osebno    mrzi.')    To  ocitanje  je  bilo  samo    na  sebi 


')  Primeri,  kar  o  Zupanovem  slucajii  poroca  iz  Ljubljana  Schulz 
pi.  Strasznitzki  svojemu  prijateljii  Socherju  na  Dunaj :  ,,Stelle  dir  einmal  vor, 
was  sich  an  unserem  Lyceum  ereignete.  Unser  Professor  des  alten  Bibel- 
studiums  Dr.  der  Theologie,  Jacob  Suppan,  ein  ehemaliger  Mitschiiler  Remboids 
in  Wien,  obwohl  ein  geborener  Krainer,  fiir  welches  sein  Vaterland  er  mit 
gliihendem  Enthusiasmus  eingenommen  ist,  ein  Koloss  der  slavischen  und 
orientalischen  Sprachgelehrsamkeit,  ist  librigens  ein  heller,  aufgeklarter  Mann, 
jedoch  Sonderling  eigner  Art,  er  heizt  sich  nicht  im  Winter  ein,  tragt  Jahr 
aus  Jahr  ein  dieselbe  Leibwasche  und  Rock,  hat  fast  mit  niemand  Umgang, 
brennt  nie  ein  Licht,  wenn  es  finster  wird,  macht  er  seine  Meditationen  aus 
krainischen  Poesicn,  er  ist  ein  Mann  von  ungefahr  40  Jahren.  Dieser  Mann 
ist  nun  einem  Theil  der  hdheren  Geistlichkeit,  insbesondere  dem  Direktor 
des  theologischen  Studiums  anstossig.  Was  thut  nun  dieser?  Er  reicht  beim 
Ordinariate  ein,  P.  S.  sei,  wie  es  seinem  Benehmen  zu  entnehmen  ist, 
irrsinnig,  tragt  auf  Kuratel  und  Pensionirung  an.  Das  Gubernium  enthebt 


18         Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


gotovo  povsem  neutemeljeno,  a  je  vkljub  temu  dalo  ravnatelju 
povod,  da  se  je  v  svojih  poznejsih  ovadbah  izrazal  obsirneje 
in  krepkeje,  kakor  ima  sicer  pri  svojem  mirnem  znacaju  in 
flegmaticnem  temperamentu  navado.  „Die  aussere  Verwahr- 
losung  des  Supan  hat  er  noch  mit  milden  Farben  geschildert, 
denn  sie  gieng,  was  er  gar  nicht  sagte,  so  weit,  dass  Supan 
dem  Professor  der  Kirchengeschichte,  der  taglich  nach  ihm  die 
Vorlesungen  halt,  nicht  selten  Ungeziffer  auf  dem  Lehrstuhle 
zuriickUess." 

Kar  je  Albrecht  ovadil,  je  seveda  vse  res;  zdi  se  mi  samo, 
da  je  ravnatelj  premalo  spreten  v  obcevanju  in  da  ni  v  svojih 
porocilih  dovolj  dehkatno  izbiral  izrazov.  Zakaj  vse,  kar  se 
more  Zupanovim  predavanjem,  katere  imam  ze  delj  casa  v 
evidenci,  ocitati,  je  to,  da  se  kot  vnet  cestilec  in  ce  se  ne 
motim,  tudi  ucenec  Jahna  ne  more  lociti  od  njegovih,  nekdaj 
predpisanih  knjig  in  da  ima  naceia  tega  moza  za  svoja.^)  Ker 
pa  so  te  knjige  v  resnici  spotikljive,  jih  je  vlada  po  pravici 
odpravila  in  leta  1826  nadomestila  z  Ackermannovo  „Archae- 
ologia"  in  „Introductio  in  Hbros  novi  foederis"  kot  provizoric- 
nima  ucnima  knjigama. 

Zastonj  sva  se  trudila  jaz  in  ravnatelj  Albrecht,  da  bi  ga 
odvrnila  od  Jahnovih  knjig.  Ker  vse  prigovarjanje  ni  nic 
pomagalo,  ga  je  ravnatelj  najvec  radi  tega  ovadil  guberniju  s 
porocilom,   kateremu  se   razen   stilizacije   ne  da  nic  oporekati. 

auf  unbestimmte  Zeit  den  P.  Suppan  seines  Lehramtes  und  gibt  die  Sache 
in  Bezug  des  ersten  Piini\tes  an  die  Landrechte  ab.  Jedoch  die  Landrechte 
weisen  das  Kuratel  als  unbegriindet  zuriick,  (ein  Landrath  sagte  in  der 
Sitzung,  P.  Suppan  ist  um  Mitternacht  im  Traume  heller  im  Kopte,  als  der 
Herr  Direktor  am  hellen  Mittage.)  Mittlerweile  berief  schon  das  Gubernium 
einen  Krainer,  der  in  Frinteneo  ausgebildet  wurde,  herein  ziir  Siipplirung 
der  Kanzel.  Suppan  ist  iiber  all  dieses,  da  er  alles  stark  empfindet,  sehr 
betriibt,  jedoch  seine  samtlichen  Kollegen  dringen  auf  ihn  ein,  dass  er 
gegen  solche  Willkiirlichkeit  bei  der  Studienhofcommision  rekurriren  soil.  — 
So,  mein  Lieber,  geht  man  mit  uns  Professoren  um.  Nicht  einmal  das  Recht 
des  gesunden  Verstandes  lasst  man  uns  zu.  Was  sagst  du  dazu?" 

')  Johann  Jahn  je  bil  na  dunajskem  vseuciliscu  profesor  orientalskih 
jezikov,  biblijske  arheologije  in  dogmatike  od  1789  do  1806.  V  svojih  dveh 
znamenitih  knjigah  „Introductio  in  libros  sacros  veteris  foederis"  in  „Archae- 
ologia  biblica"  se  je  priblizal  protestantovskim  ucenjakom  in  je  marsikaj  v 
svetem  pismu  razlagal  naravnim  potom.  V  uvodu  v  stari  testament  pravi : 
„Man  wird  es  mir  nicht  verdenken,  dass  ich  bisweilen  von  meinen  gelehrten 
Vorgangern  abgewichen  und  meinen  eigenen  Ansichten  gefolgt  bin."  Skoro 
nato  je  prisel  pred  komisijo,  ki  je  zahtevala,  da  nekatere  svoje  stavke  pre- 
drugaci.  Kmalu  nato  se  jc  pricelo  njegovo  preganjanje.  Odslovili  so  ga  s 
stolice  in  ga  imenovali  za  metropolitanskega  kanonika  na  Dunaju.  Leta  1814 
ga  je  neki  pozunski  latinski  list  imenoval  naravnost  krivoverca.  Jahnovi  ucni 
knjigi  jc  „ocistil"  njegov  naslednik  na  vseuciliscu  dunajskem  avgustinec 
Leopold  Ackermann,  kakor  so  zahtevali  visji,  in  ju  je  izdal  pod  svojim 
imenom  (1825,  ozir.  1826).  Vec  o  tem  glej :  Wurzbach,  Biographisches 
Lexicon,  X.  str.  42—47. 


Dr.  Iv.  Prijatelj:  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.         19 

Skot  pravi,  da  je  mislil,  da  bo  Zupan  dobil  samo  ukor, 
a  dezelni  gubernij  ga  je  kar  zacasno  odpustil.  Ali  tudi  ta  ukrep 
je  imel  dobre  posledice,  tako  da  smo  jaz  in  profesorji,  ki  nam 
je  bilo  naroceno  ga  opazovati,  kmalu  poprosili  gubernij,  naj 
ostane  Zupan  pri  poucevanju,  a  Gollmayer  naj  ga  suplira  samo 
pri  poucevanju  orientalskih  jezikov,  sorodnili  s  hebrejscino. 
V  tej  svoji  prosnji  z  dne  27.  aprila  1829,  st.  315  sem  guberniju 
tudi  nastel  vse,  kar  se  Zupanu  ocita.  — 

Na  koncu  svojega  pisma  predlaga  skof,  naj  guvTrner 
poslje  Zupanu  oseben  dekret,  v  katerem  naj  mu  nasteje  in 
graja  vse  njegove  nerodnosti.  Zraven  naj  se  naroci  dvema 
zdravnikoma,  ki  imata  dostop  do  Zupana,  naj  ga  opazujeta, 
isto  naj  delajo  tudi  profesorji.  Ob  koncu  leta  pa  naj  vsi  predloze 
svoja  podrobna  porocila.  Isto  bo  storil  tudi  skof. 

„Da  ich  einerseits  den  Supan  seit  meinem  Hierseyn  nie  zu 
Gesichte  bekam,  als  wenn  ich  ihn  zur  Tafel  lud,  dieses  aber 
mir  seines  Schmutzes  wegen  endlicii  auch  zu  eckelhaft  wurde, 
andererseits  aber  ich  durch  das  Vorrufen  des  Supan  auf  sein 
offenbar  krankes  Gemiith  nachtheihg  einzuwirken  besorgte,  so 
versuche  ich'  schon  seit  einiger  Zeit  durch  einen  Domherrn,  zu 
dem  er  noch  etwas  Vertrauen  zeigt,  auf  ihn  nebst  andern  auch 
dahin  zu  wirken,  dass  er  beym  Altare,  bey  dem  er  schon  seit 
3  Jahren  nicht  mehr  gesehen  wurde,  wieder  erscheine,  sich  an  die 
jVorlesebiicher  des  Ackermann  halte,  und  so,  wie  er  sonst  von 
tadelloser  Moralitat  ist,  auch  in  dem  ausserhchen  Anzuge  reinlich 
erscheine.  Er  hat  dem  Domherrn,  der  ihm  bald  im  eigenen,  bald 
in  meinem  Nahmen  zuredet,  alles  versprochen ;  allein  dessen- 
ungeachtet  wurde  er  beym  Altare  noch  nicht  gesehen." 

Dalje  pripoveduje  skof,  da  je  pred  enim  tednom  na  kmetih 
en  brat  Zupanov  (kmet)  zblaznel,  zato  da  se  tudi  zanj  boji, 
Koncno  nasvetuje,  naj  se  z  njim  oprezno  ravna. 

Gubernij  predlaga  soglasno  z  ravnateljstvom,  naj  se  stvar 
pusti  tako,  kakor  je;  sklene  se,  Zupanu  nasteti  vse  njegove 
nerodnosti  v  posebnem  pismu.  Ukaze  naj  se  mu,  naj  se  drzi 
predpisane  knjige.  Koncno  misli  gubernij,  da  zdravniska  pre- 
iskava  sedaj  ni  vec  potrebna. 

Na  Dunaju  je^prislo  to  porocilo  gubernija  dne  6.  junija 
1829  V  obravnavo.  Skofovo  pismo  so  vzeli  na  znanje  in  potrdili 
suplenturo  Gollmayerjevo.  Guberniju  so  odpisali,  naj  ravna  z 
Zupanom  po  skofovem  predlogu.  V  odgovor  na  njegovo  pritozbo 
zoper  zacasni  dopust  naj  se  mu  v  mili  obliki  navedejo  vsi  pre- 
stopki  in  vse  nepravilnosti  zadnjih  let.  Vrhutega  naj  se  pooblastita 
dva  zdravnika,  da  opazujeta  Zupana.  Izbrati  se  morata  taka 
zdravnika,  ki  sta  mu  simpaticna  in  imata  pri  njem  vstop.  Tudi 
bogoslovski  ravnatelj  in  profesorji  naj  ga  opazujejo  in  na  koncu 
solskega  leta  porocajo'  „in  einer  umstandlichen  Relation." 


20         Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 

V  sejo  dne  27.  februarja  1830  je  bil  predlozil  Ijubljanski 
gubernij  prosnjo  bogoslovskega  ravnatelja,  da  bi  smel  Gollmayer 
—  ki  je  bil  postal  medtem  profesor  dogmatike  —  tudi  v  tem 
letu  citati  izvenredna  predavanja  orientalskih  jezikov,  ki  jih 
profesor  Zupan  ne  mara.  Ravnatelj  Albrecht  je  zahteval  od 
Zupana  tozadevno  pismeno  izjavo  in  jo  obenem  s  svojo  prosnjo 
predlozil  guberniju  dne  9.  januarja  1830.  Gubernij  je  Albrechtov 
predlog  in  Zupanovo  izjavo  poslal  na  Dunaj.  Dvorna  studijska 
komisija  je  odgovorila,  da  je  sicer  Zupanova  dolznost  imeti  ta 
predavanja  za  remuneracijo  150  gld.,  da  pa  hoce  zavoljo  poznega 
casa  dovoliti  suplenta.  Prihodnje  leto  pa  naj  Zupana  opomnijo 
na  njegovo  dolznost.  Tudi  se  naj  mu  v  mili  obliki  rece,  da 
mora  svoje  uradne  dolznosti  vrsiti,  sicer  se  bo  tudi  za  njegovO' 
redno  stolico  nasla  sposobna  ucna  moc. 

Dve  leti  so  nato  mirovale  preiskave  zoper  Zupana.  Rav- 
natelj in  profesorji  so  ga  opazovali  in  sporocali  svoja  opazovanja. 
Gubernij  pa  je  na  podlagi  teh  porocil  govoril  o  stalni  poboljsavi 
dusnega  stanja  in  vedenja  Zupanovega. 

Naenkrat  pa  so  se  raznesle  vznemirljive  govorice  po- 
Ljubljani.  Guverner  se  je  obrnil  na  skofa,  naj  mu  avtenticno 
poroca  0  stvari.  Zupan  je  bil  namrec  dne  29.  junija  1832,  potem 
ko  ze  leta  in  leta  ni  pridigoval,  nepricakovano  nastopil  v  sent- 
peterski  cerkvi  na  praznik  sv.  Petra  in  Pavla  z  nenavadna 
pridigo.  Propoved  mu  je  bil  prepustil  ondotni  zupnik.  Poslusala 
ga  je  ogromna  mnozica.  Gubernijsko  porocilo  skofovo  poro- 
cilo  in  izvlecek  iz  pridige  sta  iz  aktov  nekam  presla  —  pravi,. 
da  je  Zupan  v  svojem  govoru  napadal  duhovske  in  posvetne 
oblasti  in  oznaceval  nekatere  zapovedane  cerkvene  nauke  kot 
neresnicne.  Gubernij  prilaga  tudi  raport  policije  o  pridigi  in 
pravi,  „dass  der  Inhalt  dieser  Predigt  nach  der  Ansicht  des 
gehorsamsten  Guberniums  das  Geprage  eines  gemiithskranken, 
aus  den  Schranken  der  Besonnenheit  tretenden  Sonderlings, 
dessen  verkehrte  Ideen  insoweit  an  Irsinn  granzen,  wenn  erwogen 
v/ird,  an  welchem  Orte  und  vor  welchem  Auditorium  sie  vor- 
getragen  wurden."  Obenem  se  posilja  porocilo  bogoslovskega 
ravnatelja  o  semestralnih  izkusnjah,  kjer  se  o  Zupanovem  izpra- 
sevanju  pravi,  „dass  seine  Priifung  in  unbescheidene  und  hochst 
unzweckmassige  Deklamationen  uber  Freiheit  und  Liberalitat^ 
in  Angriffe  gegen  seine  Vorgesetzten,  gegen  die  Tendenz  der 
offentlichen  Anstalten  und  die  Regierung,  und  in  Verunglim- 
pfungen  und  Ausfalle  gegen  Personen  ausartete,  dass  auch  sein 
iibriges  Betragen  wahrend  der  Priifung  insbesondere  iiber  die 
von  dem  Studiendirektor  gemachten  Bemerkungen  Spuren  eines 
Verruckten  zeigte." 

Bogoslovski  ravnatelj  ne  pusti  Zupanu  vec  predavati.  Skof 
pravi,    da    ne    bo   tudi    on    dovolil    bogoslovcem   k    njegovim 


Dr.  Iv.  Prijatelj:  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.        21 

predavanjem  in,  naj  se  karkoli  ukrene  z  njim,  v  dusnem  pastirstvu 
ga  ne  more  vec  rabiti.  Tudi  mu  se  utegne  prepovedati  maso 
brati.  Skof  tudi  predlaga,  naj  se  Zupan  s  polovicno  placo  upokoji, 
njegovo  stolico  pa  naj  suplira  zacasno  na  Dunaju  izsolani  Jernej 
Vidmar.  Razpise  naj  se  takoj  konkurs. 

Gubernij  je  bil  mnenja,  da  je  Zupan  bolan.  Zato  je  narocii 
protomediku  Schneditzu,  naj  ga  preisce  in  predlozi  svoj  parere. 
Prosil  je  pa,  naj  se  nesrecnemu  mozu  pusti  placa.  Gubernij  ga 
je  ukazal  ,,in  ganz  unauffallliger  Weise"  policijsko  nadzorovati. 

Dvorna  komisija  je  na  predlog  referenta  Pletza  odlocila, 
naj  bogoslovski  studijski  ravnatelj  sam  doloci  suplenta,  glede 
Zupana  pa  naj  gubernij  stavi  svoj  koncni  predlog  vsaj  do 
15.  decembra.  Dokler  se  ne  izkaze  bolezen  ali  krivda  Zupanova, 
naj  uziva  polno  placo. 

Pri  seji  dvorne  studijske  komisije  dne  29.  septembra  1832 
se  je  vzelo  na  znanje  skofa  Wolfa  pismo,  ki  ga  je  pisal  guver- 
nerju  Schmidburgu,  da  ne  bo  vec  dovolil  svojim  bogoslovcem 
poslusati  Zupanovih  predavanj,  temvec  predlaga  suplenta 
Vidmarja.  Na  hrbtu  skofove  vloge  je  pripisal  gubernij :  ,,Ubri- 
gens  wird  ehrfurchtsvoll  bemerkt,  dass  das  arztliche  Gutachten 
des  Protomedikus  uber  den  Gesundheitszustand  des  Professor 
Supan  bisher  aus  dem  Grunde  noch  nicht  crstattet  werden 
konnte,  weil  sich  Supan  dermalen  auf  einer  Vakanzreise  in 
Steyermark  und  Croazien  befindet." 

Zupan  je  bil  prosil  namrec  se  pred  svojo  pridigo  pri 
guberniju  za  dovoljenje,  da  sme  popotovati  na  Dunaj.  Dne 
28.  junija  1832,  st.  13.623  se  mu  je  dal  popotni  list  za  trimesecno 
dobo.  Odpotoval  je  13.  julija  z  brzim  vozom.  Dne  24.  avgusta 
pa  je  prosil  gubernij  dunajsko  policijo,  naj  Zupana  opomni, 
da  se  cimprej  povrne  v  Ljubljano,  za  gotovo  pa  po  preteku 
svojega  dopusta  koncem  septembra  in  naj  se  javi  pri  dezelnem 
predsedstvu.  A  Zupan  je  ostal  skozi  celo  zimo  na  Dunaju  in 
se  je  sele  v  marcu  1833  vrnil  v  Ljubljano.  To  se  da  posneti  iz 
porocil  policijskega  komisarja  Prohaska  v  Celovcu.  Ta  namrec 
poroca  Ijubljanskemu  guvernerju,  da  se  je  Zupan  mudil  meseca 
avgusta  1832  dalj  casa  v  Celovcu,  potem  pa  da  se  je  zopet 
na  povratku  iz  Gradca  oglasil  8.  marca  1833  v  Celovcu.  Imel 
je  popotni  list  izdan  v  Ljubljani,  za  odhod  v  Ljubljano  vidiran 
na  Dunaju  13.  februarja,  v  Gradcu  26.  lebruarja.  Popotoval  da 
je  Zupan  celo  pot  pes.  Isti  Prohaska  je  porocal  dne  21.  marca 
1833,  da  je  Zupan  ta  dan  odpotoval  pes  proti  Trzicu  v  Ljubljano. 
Prohaska  govori  o  eksaltirani  naravi  Zupanovi.  Pravi,  da  je 
Zupan  preprican,  „dass  an  seiner  wirklich  sehr  misslichen  Lage 
einzig  und  allein  der  Herr  Fiirstbischof  zu  Laibach  schuld  sey". 

Medtem  ko  je  bil  Zupan  izven  Ljubljane,  je  dvorna  stu- 
dijska  komisija  veckrat  urgirala  koncno  resitev  njegove  zadeve. 


22         Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 

Ko  SO  na  Dunaju  dne  9.  februarja  1833,  st.  443  strogo  zahtevali 
nadaljevanja  razprave,  je  gubcrnij  ukazal  gubernijskemu  svetniku, 
protomediku  Janezu  Schncditzu,  naj  Zupana  zdravnisko  preisce. 
To  porocilo  z  dne  15.  junija  1833,  st.  12.486  so  poslali  dvorni 
studijski  koinisiji.  Protomedik  in  njegova  dva  tovarisa  so  izjavili, 
da  je  „vedenje  imenovanega  profesorja  po  njega  povratku  z 
Dunaja  tako,  da  ni  nikakega  povoda  proglasati  ga  za  telesno 
ali  dusno  bolnega.  Zato  je  pac  verjetno,  da  je  imelo  njegovo 
prejsnje  neprimerno  in  malone  cinicno  vedenje  svoj  vzrok  v 
dozdevnih  zalitvah,  ki  je  mislil,  da  so  se  mu  prizadejale.  Sploh 
se  da  sklepati  iz  vedenja  tega  ucenega  moza,  da  sta  nanj 
znacilno  vplivala  dva  cinitelja :  njegov  prirojeni,  zivahni  tempe- 
rament in  pa  s  posebno  vnemo  gojeni  studij  filologije.  Zato 
bi  bil  Zupan  najbolj  na  mestu  pri  kakem  literarnem  zavodu, 
na  pr.  v  kaki  javni  knjiznici." 

Vkljub  temu  zdravniskemu  porocilu  je  gubernij  predlagal, 
naj  se  Zupan  povsem  odstavi.  „Sicer  bi  si  Zupan  dovolil  nove 
ekstravagance,  zakaj  stvar  je  postala  javna.  Sicer  so  zoper  njega 
vsi  pametni  Ijudje,  pa  vendar  se  ne  da  tajiti,  da  ima  Zupan 
tako  V  mestu,  kakor  tudi  po  dezeli  mnogo  prijateljev.  In  ne 
glede  na  njegovo  periodicno  se  ponavljajoce  odurno  vedenje 
ga  splosno  priznavajo  in  cenijo  kot  domacega  ucenjaka.  Vsaj 
s  tega  stalisca  se  javlja  v  dezeli  veliko  socutje  za  njegovo  usodo 
V  obcinstvu  in  se  posebno  med  uceco  se  mladino."  Tudi  gubernij 
je  mnenja,  da  bi  najbolje  spadal  v  kako  knjiznico,  in  tudi  hvali 
njegovo  ucenost.  Profesor  pa  ne  more  ostati  vec  ze  zato  ne,  ker 
skof  ne  bo  dovolil  bogoslovcem  poslusati  njegova  predavanja. 

Dvorna  studijska  komisija  je  odgovorila  nato  tergalno  z 
dne  27.  julija  1833,  st.  3761  zahtevajoc,  da  se  Zupanov  zagovor 
protokolira,  in  to  tembolj,  ker  je  gubernijski  svetnik  grof  Welsperg 
postal  svoje  ,, posebno  mnenje",  v  katerem  bas  izjavlja,  da  se  s 
sklepom  gubernija  ne  sklada.  Zupanu  naj  bi  se  dala  prilika, 
zagovarjati  se. 

Nato  se  je  sestavila  preiskovalna  komisija,  Gubernij  je 
imenoval  od  svoje  strani  kbt  komisarja  svetnika  Vesela,  skof  pa 
kanonika  Praprotnika.  Zoper  poslednjega  je  Zupan  protestiral 
dne  7.  decembra,  oznacivsi  njegovo  nezmoznost  za  tak  posel, 
ki  zahteva  ucenega  moza.  Ko  je  nato  Praprotnik  sam  odlozil  to 
mesto,  je  imenoval  skof  Wolf  v  komisijo  izanskega  zupnika 
Vojsko.  Tudi  zoper  tega  je  protestiral  Zupan  pri  guberniju,  ces 
da  je  nezmozen,  da  pa  ga  je  skof  izbral,  ker  je  Idrijcan  in  skofov 
IjutDljenec.  Vojska  ni  odstopil;  Zupanu  so  prosnjo  pri  guberniju 
odbili  s  pripomnjo,  da  se  more  pritoziti  na  dvorno  studijsko  ko- 
misijo. (Gubernialni  odlok  z  dne  24.  decembra  1833,  st.  28.741.) 

Zupan  se  je  posluzil  svoje  pravice  in  je  napravil  dne 
2.  januarja  1834   dvorni   rekurs.    Ta  vloga   je   med    akti    edina 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.        23 

deloma  raztrgana  in  mestoma  necitljiva.  Zupan  pripoveduje  v 
nji :  Kot  duhovnega  komisarja  pri  moji  preiskavi  je  skof  dolocil 
Praprotnika.  Ta  je  bil  sele  pred  kratkim  po  skofovem  osebnem 
vplivu  imenovan  za  kanonika  in  je  bil  nekdaj  moj  ucenec.  Jaz 
sem  videl  v  njem  cloveka,  ki  bo  skofu,  ne  pa  resnici  na  Ijubo 
sodil,  zato  sem  protestiml  zoper  njega.  Odgovora  na  ta  svoj 
protest  nisem  dobil,  pac  pa  mi  je  dosel  dne  15.  decembra  zvecer 
ob  5.  uri  poziv  gubernialnega  svetnika  Vesela  kot  politicnega 
komisarja,  da  se  moram  drugi  dan,  16.  decembra,  javiti  pred 
komisijo.  Prisel  sem  na  mesto  in  nasel  tarn  zupnika  z  Iga  Vojsko 
kot  duhovnega  komisarja.  Na  tak  nacin  se  me  je  hotelo  izrociti 
cisto  nepripravljenega  drugemu  takemu  komisarju,  ki  bi  stvar 
skofu,  ne  pa  istini  na  Ijubo  zasukal.  Na  moj  protest  proti  Vojsku, 
ki  sem  ga  tisti  dan  dal  na  protokol,  sem  dobil  gubernialni 
odlok  z  dne  24.  decembra  1833,  v  katerem  me  silijo  k  pokorscini 
na  nacin,  kakor  da  bi  se  bil  pregresil  zoper  najvisje  in  naj- 
svetejse  postave.  (Ustavili  so  mu  placo.)  Pri  moji  preiskavi, 
menim,  da  bo  slo  zato,  da  se  dokaze,  ce  sem  stolico  bogo- 
slovskega  profesorja  pravilno  oskrboval  in  pa  ce  moja  pridiga 
V  sentpeterski  cerkvi  1.  1832  zasluzi,  da  me  odstavijo  od  sluzbe. 
„H.  Vojska  war  zuerst  Landcaplan,  dann  durch  langere 
Zeit  fiirstbischofl.  Seminarii  Oeconomus  und  ist  jetzt  Landpfarrer 
zu  Igg:  er  befasste  sich  folgends  beinahe  ausschliessend  mit 
Kiiche  u.  Keller  und  konnte  sich  mit  den  umfassenderen  Studien 
theologiae  niemals  abgeben,  er  besitzt  also  die  Eigenschaften 
nicht,  die  absolut  erforderlich  sind,  um  selbstiindig  uber  meine 
als  Professor  vorgetragene  Lehre  ein  grundliches  Urtheil  abgeben 
zu  konnen  .  .  .  Meine  Entfernung  von  der  Lehrkanzel  hat,  nach 
dem  Gauge  der  Dinge  zu  schliessen,  der  hochw.  H.  Fiirstbischof 
schon  vor  beilaufig  5  Jahren  beschlossen,  um  den  seligen 
Thomas  Fried  rich,  supplierenden  Professor  dogmatum,  zum 
professor  ordinarius  der  Dogmatik  zu  machen  und  den,  Gott 
weiss,  warum?  damals  dem  hochw.  Hrn.  Furstbischofe  nicht  zu 
Gesichte  stehenden  jetzigen  Professor  dogmatum  Golmair, 
auf  die  durch  meine  Depossessierung  leer  zu  machende  Catheder 
des  alttestament.  Bibelstudii  zu  placieren.  Der  hochw.  H.  Fiirst- 
bischof suchte  den  Grund  zu  meiner  Verfolgung  in  meiner 
vorgeblich  zu  geringen  Kleidung,  in  der  Nichtabnahme  der 
Winterfenster  im  Sommer,  und  scheute  sich  nicht,  auf  derlei 
gesuchte  Unbedeutendheiten  gestiitzt,  bei  dem  h.  Gubernio,  wie 
auch  bei  d.  h.  Land-  und  Stadtrechte  den  iibereilten  Antrag  zu 
machen,  mich  fiir  irrsinnig  zu  erklaren.  O !  an  einem  Bischofe 
schrecklich  sich  rachende  Ignoranz  der  Bibel.  Diese  sagt,  Matth. 
5.  21,  nach  Ulenbergs  Ubersetzung:  Ich  —  Christus !  —  sage 
euch,  dass  ein  Jeglicher,  der  mit  seinem  Bruder  zurnt,  des 
Gerichtes  wird  schuldig  seyn.  Wer  aber  zu  seinem  Bruder  sagt : 


24         Dr.  Iv.  Prijatclj :  Doncski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


Raca,  dcr  wird  des  Raths  schuldig.  Wer  aber  sagt:  du  Narr! 
der  wird  des  hollischen  Feuers  schuldig  seyn.  Das  ist  freilich 
die  Sprache  eines  bewegten  Gemiithes,  allein  inest  &  formicae 
bilis  —  der  Wurm  krummt  sich,  wenn  man  ihn  tritt.  Hatte 
ich  eine,  so  zu  sagen,  nicht  umzubringende  Natur,  so  hatten 
mich  seine  fiirstl.  Gnaden  schon  langst  zu  Tode  maltraitieren 
mussen  .  .  ." 

Zupan  pravi,  da  mu  je  preiskovalna  komisija  dobrodosla, 
da  se  izkaze  njegova  pravica  in  skofova  krivica.  A  za  to  zahteva, 
da  so  sodniki  od  toznika  (skofa)  povsem  neodvisni  mozje, 
pred  vsem  pa,  da  je  duhovni  zastopnik  neodvisen,  znanstveno 
izobrazen  in  izkusen  moz.  A  duhovnik,  ki  ga  je  poslal  v  komisijo 
skof,  ni  tak.  Skof  ga  je  izbral,  ker  je  njegov  ozji  rojak,  Idrijcan. 
Te  namrec  skof  Wolf  povsod  protezira.  Zupan  navaja  neki 
drasticen  vzgled  drugega  Idrijcana  duhovnika  Erzena,  ki  je  zivel 
kot  zupnik  na  Brdu  pri  Podpeci  tako  nemoralno,  da  so  Ijudje 
za  njim  s  prstom  kazali.  A  moz  je  se  sedaj  tam  —  vkljub 
temu,  da  z  Ijudmi  tako  ravna,  da  pravijo,  da  jim  v  peklu  ne 
bo  huje,  kakor  pod  tem  zupnikom.  In  vendar  se  ne  upa  nihce 
pritoziti  proti  njemu,  ker  je  Idrijcan.  Skof  ga  povsod  odlikuje  in 
ga  je  ravnokar  predlozil  primo  loco  za  novomeskega  kanonika. 

Koncno  prosi  Zupan,  da  dvorna  studijska  komisija  sklene, 
naj  se  Vojska,  ki  bi  rad  na  ta  nacin,  da  hoce  skofu  na  Ijubo 
nad  Zupanom  soditi,  postal  gubernialni  svetnik,  kot  komisar 
zavrze.  Odredi  naj  se,  da  imenuje  konzistorij  z  vecino  glasov 
novega  duhovnega  komisarja. 

Dvorna  studijska  komisija  se  ni  sklepala  o  tej  Zupanovi 
vlogi,  ko  je  Zupan  nevarno  zbolel.  Med  boleznijo  se  je  spravil 
s  skofom  in  vlozil  dne  15.  januarja  prosnjo,  naj  se  njegov 
dvorni  rekurz  smatra  za  nepisanega,  ker  ga  je  sestavil  v  strasni 
razburjenosti,  kateri  je  neposredno  sledila  bolezen. 

Ko  je  Zupan  okreval,  se  je  preiskava  nadaljevala.  Izpra- 
sevali  so  v  semeniscu  bogoslovce  o  posameznih  Zupanovih 
izrekih  pri  predavanjih.  Bogoslovci  so  v  nemskem  jeziku 
pripovedovali,  cesar  so  se  spominjali  iz  Zupanovih  predavanj, 
ki  pa  so  bila  latinska.  Zupan  je  pri  guberniju  prosil,  naj  se  od 
bogoslovcev  zahteva  latinsko  besedilo  njegovih  izrekov.  Ko  so 
mu  pri  guberniju  prosnjo  odbili,  se  je  obrnil  dne  11.  maja  1834 
na  dvorno  studijsko  komisijo  z  dvornim  rekurzom.  V  njem  pravi : 

„Nach  hochstenorts  schon  angeordneten  commissionellen 
Untersuchung  meiner  Anklage  wurden  nach  Verlauf  von  an- 
derthalb  Jahren  nach  meiner  vorgekehrten  Suspendierung 
meine  Schtiler  uber  ihnen  vom  theologischen  Studiendirector, 
der  zugleich  Director  des  bischoflichen  Seminarii  ist,  vorgehal- 
tenen  Fragen  im  benannten  Seminario  gegen  mich,  ihren 
Lehrer,  auf  eine  ganz  ungesetzmassige  und  auf  meine  Entfernung 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.        25 


von  der  Professur  abzielende  Weise  gleichsam  inquisitorisch 
einvernommen. 

Es  mogen  vielleicht  bei  einer  so  gearteten  Einvernehmung 
unter  so  vielen  jungen  Leuten  sich  einige  gefunden  haben,  die 
ihres  kiinftigen  Wohles  vvegen  irgend  eine  gewiinschte  Aussage 
ihren  Vorgesetzten  gegen  mich  gemacht  haben  konnten,  so 
wie  es  viele  giebt,  die  jede  an  sie  gerichtete  Frage  als  mich 
inculpierend  erklart  haben.  Meine  Schiller,  ich  darf  es  dffenthch 
sagen,  ehren  und  Heben  mich  mit  kindlicher  Dankbarkeit  und 
erstatteten  mir  im  Jahre  1832  zu  Jacobi  eine  gedruckte 
Namenstagsgratulation,  wegen  welcher  freilich  der  Verfasser  ^) 
ungeachtet  sie  wegen  ihres  studierten  Inhaltes  ausserst  vvenigen 
Lesern  verstandlich  war,  von  seiner  fiirstbischoflichen  Gnaden 
vorgerufen  und  mit  Ungnade  verwiesen  wurde." 

Dalje  prosi  Zupan,  naj  se  zahteva  od  bogoslovcev  latinskih 
izpovedeb,  da  ne  bo  nikaksnih  nesporazumljenj. 

Referent  Pletz  (vzgojitelj  nasega  cesarja)  je  predlagal,  — 
kar  se  je  tudi  sprejelo  —  da  naj  se  preiskuje  se  nadalje  v 
nemskem  jeziku.  Zupanu  pa  naj  se  dovoli  pozneje  izpovedbam 
dijakov  nasproti  navesti  svoje  izreke  v  latinscini. 

Preiskava,  ki  se  je  bila  zacela  16.  decembra  1833,  se  je 
nadaljevala  in  se  koncala  22.  julija  1834.  Ker  se  je  Zupanu 
dovolilo,  da  so  prisla  v  protokol  vsa  njegova  zagovarjanja,  ki 
so  narascala  vcasih  v  prave  ucene  monologe,  je  obsegal  koncno 
zapisnik  nad  600  folio-strani.  Skoda,  da  tega  zapisnika  ni  vec 
najti  med  akti.  Spoznal  bi  se  iz  njega  ves  obsezni  in  uceni 
duh  tega  zanimivega,  neustrasnega  moza,  zakaj  Zupan  se  v 
zapisniku  ni  izgovarjal,  ampak  je  dokazoval  svoje  trditve  in 
nazore,  ki  so  mu  jih  ocitali. 

Preiskovalna  komisija  je  izrocila  guberniju  dne  6.  decembra 
1834  svoj  zapisniski  elaborat.  Vsled  raznih  okoliscin  je  prosil 
gubernij  se  nekaj  mesecev  odloga.  Naposled  je  poslal  protokol 
obenem  s  skofovim  porocilom  dne  5.  aprila  1835,  st.  4233 
na  Dunaj. 

V  svoji  spremni  vlogi  je  pripomnil,  da  gre  v  tem  slucaju 
bolj  za  to,  da  se  Zupan  napravi  neskodljivega,  da  se  spravi 
s  poti,  da  ne  bo  spotikljeja,  nego  da  se  kaznuje.  „Supan  moge 
in  einen  Aufenthaltsort  ausserhalb  der  Laibacher  Dioecese 
angewiesen  werden,  indem  derselbe  in  Laibach  unter  seinen 
Bekannten  —  Anhanger  zahlt  er  wohl  wenige  —  besonders 
aber  an  offentlichen  Orten  seinen  Schmahungen  freyen  Lauf 
lasst  und  so  das  Band  der  schuldigen  Achtung  der  untergebenen 
gegen  die  Vorgesetzten,  besonders  aber  des  Clerus  gegen  seinen 
Ordinarius  auflockert."  Referent  pri  guberniju  je  bil  Stelzich. 

*)  Joz.  Eman.  Kovacic.  Pesem  je  imela  naslov  in  akrostihon :  „Vivat 
Supan!"  Ponatisnil  jo  je  Marn  v  Jezicniku  XV.  50. 


26         Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini. 


Predno  se  je  na  Dunaju  sklenil  koncni  odlok,  je  poslal 
najvisji  kancelar  grof  Mitrowsky  ves  zoper  Zupana  nabrani 
materijal  cirkulirat  med  clani  c.  kr.  studijske  dvorne  komisije. 
Ti  clani  so  bill :  vladni  svetnik  prost  Ruttenstock,  dvorni  svetnik 
vitez  PidoU,  dvorni  svetnik  baron  Turkheim,  vladni  svetnik 
Hallaschka,  vladni  svetnik  Purkarthofer,  podkancelar  vitez  Li- 
lienau  in  dvorni  kancelar  grof  Inzaghi.  Referent  je  bil  znani 
profesor  dogniatike  na  dunajskem  vseuciliscu  vladni  svetnik 
Pletz.  Najobsirnejsi  je  referat  poslednjega,  drugi  so  pripisali 
svoja  kratka  mnenja;  skoro  vsi  so  bili  zoper  Zupanovo  name- 
scenje  v  kaki  knjiznici. 

Ker  se  nam  zapisnik  Ijubljanske  preiskovalne  komisije  ni 
ohranil,  se  da  samo  iz  referata  vladnega  svetnika  Pletza  nekoliko 
sklepati,  kaksne  so  bile  Zupanove  izjave,  ki  jih  je  dal  na 
zapisnik.  Pletz  govori  o  nedostojnem  nastopu  Zupanovem  proti 
skofu  med  vso  obravnavo,  o  njegovem  bahastvu  s  citati  iz 
sv.  pisma  in  klasikov,  pravi,  da  izkusa  Zupan  svojim  besedam 
V  pridigi  dati  drugacen  pomen.  A  pridiga  je  avtenticno  sporocena, 
ker  so  jo  izpovedale  take  price  kakor  je  Zupanov  prijatelj 
kanonik  Pavsek.  Dalje  pravi : 

„Wenn  man  demselben  in  streng  dogmatischer  Beziehung 
gerade  keine  Ketzerei  erweisen  kann :  so  spricht  er  doch  iiber 
verschiedene  Punkte  auch  der  allgemeinen  Kirchendisciplin  und 
namentlich  iiber  den  Colibat  in  einer  Weise,  welche  die  hochste 
Missbilligung  verdient,  und  denselben  nach  seiner  geriihmten 
Aufrichtigkeit  oder  vielmehr  Plauderhaftigkeit  als  einen  recht 
gefahrlichen  Priester  darstellen,  dass  ihm  aber  der  Colibat  ein 
Grauel  ist,  ergiebt  sich  auch  aus  dem  Berichte  der  Polizey- 
direktion  von  Klagenfurt  vom  8.  Oktober  1833,  in  welchem 
gesagt  wird,  dass  Supan,  „freylich  nur  in  vertrauten  Cirkeln 
frey  und  unverhohlen  sich  geaussert  habe,  der  Papst  habe  nicht 
das  Recht  den  Priester  durch  die  Auflegung  des  widerna- 
turlichen  Colibats  um  die  heiligsten  Rechte  der  Natur  zu  bringen," 
wobey  er  nicht  selten  so  geriihrt  war,  dass  er  in  Thranen  aus- 
gebrochen  ist.  Ebenso  sind  die  Freyheit  der  Forschung,  die  er 
fiir  die  Wissenschaft  verlangt,  seine  hamischen  Ausfalle  auf 
das  Tridentinum  und  dessen  Geschichtschreiber  Palavicini  Bogen 
83,  84,  85,  seine  Ansicht  iiber  die  Censur,  die  er,  obwohl  nach 
vielen  Umwegen,  dennoch  ausspricht,  sein  Hass  gegen  die 
Polizey,  den  er  nicht  bios  in  der  Predigt,  sondern  auch  im 
Protokolle,  besonders  Bogen  123  vorbringt,  seine  Lobpreisung 
der  Ehe  Bogen  130,  so  wie  seine  Klage,  dass  das  Seminarium 
nun  selbst  bey  Tage  gesperrt  ist,  seine  Deklamationen  iiber 
die  heutzutage  nothwendig  gewordene  Zusammenrufung  von 
Provinzial  Concilien  Bog.  83  und  Ahnliches,  Ansichten,  welche 
den  Supan   wie  fiir  alle  Priestergeschafte,   so   auch  besonders 


Dr.  Iv.  Prijatelj :  Doneski  k  slov.  literarni  in  kulturni  zgodovini.        27 

fiir  das  offentliche  Lehramt  untauglich  machen  und  zeigen, 
dass  er  mit  den  unkirch lichen  Bemuhungen  der 
Neuerer  nicht  nur  bekannt  ist,  sondern  sie  auch 
billigt." 

Vrhutega,  pravi  Pletz,  si  zeli  Zupan  tiste  case  nazaj,  ozna- 
cujoc  jih  kot  vrhunec  Ijubljanske  skofije, ')  za  katerih  odpravo 
se  je  sedanji  skof  Ijubljanski  tolikanj  trudil.  Zato  predlaga 
Pletz,  naj  se  Zupan  spravi  s  pota. 

Ta  predlog  je  bil  tudi  sprejet.  Dne  13.  septembra  1835 
je  prisel  od  najvisje  instance  z  naslednjim  potrdilom  :  „Professor 
Jakob  Suppan  ist  seines  Lehramtes  zu  entheben.  Aus  beson- 
derer  Gnade  bewillige  ich  ihm  als  Ruhegehalt  jiilirlich  funfhundert 
Gulden  C.  M.  Suppan  hat  seinen  Aufenthalt  in  Klagenfurt  zu 
nehmen,  wo  sein  Benehmen  sorgfaltig  zu  iiberwachen  ist.  Fiir 
desscn  angemessene  Unterbringung,  sobald  sie  thunlich  wird, 
haben  die  Studienhofcommission  und  die  vereinigte  Hofkanzley, 
welcher  diese  Meine  Entschliessung  mitzutheilen  ist,  zu  sorgen, 
daher  sich  auch  uber  das  Betragen  dieses  Priesters  in  zu  be- 
stimmenden  Zwischenraumen  zuverlassliche  Auskunft  erstatten 
zu  lassen." 

Dekret  je  datiran  v  Schonbrunnu,  podpisal  ga  je  pa  v 
cesarjevem  imenu  nadvojvoda  Ludovik. 

')  To  so  bili  casi  Skofa  Karia  Herborsteina,  naJega  prvega  in  cistega 
janzenista.  Priineri  Zupanovo  pesem: 

„Hcrberftcjn  Karel  Shkof  Iblanfki  od  Marie  Teresic  poftavlen : 

Prcd  plata  plefala,  Shkofia  floveia, 

Ko  sdaj  liie  drugod :  Prek  gore,  morja, 

Mat'  Karia  pollala,  Od  KarIa  pet  jela 

Preneha  povfod ;  Stran  fveta  nov'ga." 


Stanko  Vraz 

slovenski  pooblascenec  za  srbsko  narodno  skupscino  1. 1848. 


Priobcil  dr.  Fr.  llesic. 


Leta  1830  je  poslala  mariborska  gimnazija  v  Gradec  na 
vseucilisce  tri  nadarjene  mladenice,  Fr.  Miklosica,  Stanka  Vraza 
in  Jakoba  Kosarja. 

Miklosic  in  Vraz  sta  znana  izobrazenim  Slovanom.  Kakor 
dioskura  sta  na  nasem  nebu ;  prvi  je  obsegel  slovanstvo  s  svojim 
umom,  drugi  s  cuvstvom  in  voljo.  A  literarna  zapuscina  Jakoba 
Kosarja,  ki  je  umrl  leta  1846  kot  skofovski  kaplan  v  Gradcu, 
ne  da  bi  ostavil  za  seboj  znatnejsi  sled  svojega  dela,  nam  daje 
vpogled  V  knjizevne  vezbe  teh  mladih  trudbenikov  na  polju 
nasega  preporoda;  iz  nje  razvidimo,  da  so  se  ti  mladenici  brz 
prva  leta  svojega  bivanja  v  Gradcu  bavili  s  takratno  srbsko 
literaturo  in  osobito  proucevali  „Serbski  Letopis",  ki  je  leta  1825 
zacel  izhajati  v  Budim-Pesti.') 

Tako  je  torej  Stanko  Vraz  bil  ze  uveden  v  srbsko  knji- 
zevnost,  ko  je  zacul  Gajev  klic  „Jos  Hrvatska  ni  propala"  .  .  . 

Porojen  na  zapadu  jugoslovanskega  sveta,  rano  seznanjen 
z  literaturo  jugoslovanskega  iztoka,  se  je  Vraz  oklenil  Gajevega 
ilirizma  ter  tako  objel  v  svojih  mislih  vse  tri  nase  grane. 

Pokret  ilirski  se  je  koncal  v  ognju  leta  1848.  Vseslovanski 
shod  V  Pragi,  Jelacicev  sabor  v  Zagrebu  sta  bila  onega  leta 
najsijajnejsi  manifestaciji  avstrijskega  slovanstva. 

Kot  zastopnik  stajerskih  Slovencev  je  bil  Stanko  Vraz  po- 
slan  v  Prago  na  slovanski  shod,  a  zajedno  ga  je  hrvatski  sabor 
imenoval  za  svojega  poverjenika  pri  nameravanem  ceskem  de- 
zelnem  zboru. 

In  njega,  „Slovenca,  Srbom  najbolje  in  najdicneje  znanega," 
so  si  izbrali  koroski  Slovenci,  naj  bi  jih  niaja  meseca 
1848  tarn  preko  Hrvatov  zastopal  na  srbski  narodni  skupscini 
V  Sremskih  Karlovcih  ter  Srbe  „ustno  uveril  o  njih  Ijubavi  in 
zelji  sloge." 

Se  pred  otvoritvijo  hrvatskega  sabora  (zacetkom  junija) 
namrec  se  je  vrsila  srbska  narodna  skupscina  v  Karlovcih. 

')  O  slovenski  mladezi  v  Gradcu  okoli  leta  1830  objavim  natancnejso 
Studijo  V  „Gradji"  Jugoslav.  Akadcmijc  znanosti  i  umjetnosti. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  itd.  29 

Karlovci  leze  v  Slavoniji,  v  Sremu  ob  Donavi  pod  zeleno 
Frusko  goro,  ki  te  po  svojem  znacaju  in  po  svoji  vinorodnosti 
spominja  Slovenskih  goric  nad  Medjimurjem.  Iznad  Karlovcev 
zres  cez  Donavo  ogrsko  Backo ;  zeleznica  vozi  ob  Donavi  ter 
te  priblizno  v  pol  ure  pripelje  v  Novisad-Petrovaradin. 

Karlovci  so  majhno  mestece,  a  vazni  kot  sredisce  srbske 
narodno-cerkvene  avtonomije.  V  njih  stoluje  srbski  patriarh. 

V  teh  Sremskih  Karlovcih  torej  se  je  dne  13.  maja  (na- 
daljevanje  15.  maja)  1848  vrsila  srbska  narodna  skupscina.  Me- 
tropolit  Josip  Rajacic,  isti,  ki  je  pozneje  ustolicil  Jelacica  bana, 
je  bil  na  njej  izbran  za  patriarha  in  glavo  svojega  naroda. 

In  za  to  skupscino  so  koroski  Slovenci,  brz  ko  so  zvedeli 
za  njo,  sestavili  spomenico  ter  Stanka  Vraza  pismeno  pozvali, 
naj  bi  jih  z  njo  zastopal  na  skupscini. 

Poziv,  datiran  v  Celovcu  dne  1./13.  maja,  se  glasi :  Mi 
Slovenci  na  Koruskoj,  zeleci  pozdraviti  svoju  junacku  bracu 
Srblje,  mi  vas,  g.  Stanko  Vrazu !  u  nasem  domorodnom  drustvu 
„Slovenija"  prozvanom,  jednodusno  izabrasmo  i  pismom  ovim 
imenovasmo  za  poklisara  svoga,  da  slavnu  gospodu  i  bracu 
srbsku,  dana  15.  t.  m.  u  Karlovci  na  saboru  svome  skupljenu,  u 
ime  Slovenaca  koruski  srdacno  pozdravite,  o  nasoj  ij  bratskoj 
Ijubavi  k  celokupnom  narodu  srbskom  uvjerite  i  vece  kreposti 
i  verovanja  radi  evo  ovu  ijm  nasu  besedu  svecano  u  skupstini 
procitajte : 

Slavna  gospodo !  Mila  braco  srbska ! 

Mnoge  visoke  gore  i  duboke  reke,  plodonosne  doline  i 
siroka  polja  razdvajaju  nas  Slovence  koruske  od  vas,  mila 
braco  srbska,  junacki  Sremci,  Banacani,  Bacvani  i  Baranjci ! 
Razdruzise  nas  u  starini  nezgode  vremena  tuzni,  te  smo  kroz 
mnoge  vekove  boravili  danke  bez  Ijubavi  i  krasne  bratske 
uzajmnosti  u  mrtvilu  dusevnom  i  nesvestici  narodnoj,  nepozna- 
vajuci  se  kao  braca  i  rodjaci,  koji  si  veselo  doklikivaju  pozdrave 
narodne,  nazivajuci  sebi  Boga  i  srecu  junacku.  No  jedan  malij 
vek  promeni  sve.  Velika  bijase  radost  nasa,  kad  mi  iz  razni 
novina  vasi  razabrasmo,  da  se  vi  probudiste  k  novom  zivotu 
veka  naseg,  k  zivotu  narodnosti,  slobode  i  bratinstva!  Kolika 
bijase  radost  nasa,  kad  mi  eto  ne  davno  razumesmo,  da  ste  vi 
ustali  na  noge  junacke,  skidajuci  sa  svoji  silni  ramena  okove 
tudjinstva,  vama  ne  prirodnim  zakonom  nametnute,  da  ste  se 
nakanili  krepkom  voljom  sa  svom  hrabrosti  duse  vase,  prigrliti 
svoje  vam  Bogom  dano  pravo,  svoj  prekrasnij  jezik,  trudeci  se 
uvesti  ga  u  hram  javnosti,  podizajuci  ga  na  cast,  koja  ga  ide, 
na  cast  diplomaticnosti,  uhvativsi  se  kola  sloge  sa  ostalom 
svojom  susednom  hrabrom  bracom  trojne  kraljevine  Hrvatske, 
Slavonije   i   Dalmacije.    Vi   se   sloziste   jednom  Ijubavi  i  istom 


30  Dr.  Fr.  Ilesic:  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  itd. 

krepkom  i  junackom  voljom  s  Hrvatima,  koji  se  vec  toliko 
godina  bore  za  istu  svrhu,  te  nase  i  sviju  Slovenaca  udivljenje 
stekose,  cim  eto  sad  i  vi  trazite  junacki  svoje  vam  lukavstinom, 
prevarom  i  izdajstvom  ukinute  i  pogazene  pravice.  Vi  se  po- 
digoste  listom  i  uskliknuste  jednoglasno:  „Da  nam  se  povrate!" 
Arhipastir,  vredan  sin  svog  plemena,  razumeo  je  glas  naroda, 
glas  velikog  svog  stada,  i  raspisao  sabor,  da  zakonim  putem 
la  se  volja  vasa  izjavi  i  pronese  po  svetu  i  do  prestola  dobrog 
naseg  kralja  i  cara.  Kada  nam  vesti  o  torn  vasem  preporodjenju 
i  narodnom  saboru  stigose,  verujte  braco  draga !  i  nama  Slo- 
vencima  na  Koruskoj  zaigrala  su  se  domorodna  srca,  te  kao  u 
jedan  glas  kliknusmo:  „Daj  da  posljemo  nekoga  izmedju  nas 
na  sabor  srbskij  pred  lice  poklisara  naroda  srbskog,  da  tako 
bratskij  pozdravimo  cvet  gospode  i  domorodaca  srbski !  da  ijm 
pruzimo  ruku  kao  braci  i  srodnicima !  da  ijm  izjavimo  zelju 
sloge  i  iskrenog  prijateljstva !  da  ponovimo  i  povratimo  stari 
savez,  kojeg  je  Bog  medju  nama  skopcao  silom  krvi  i  jezika, 
pa  ga  nezgodna  vremena  i  Ijudi  opaki  raskrsili  dvosekim  macem 
bogomrske  politike  svoje!  da  ijm  kazemo,  da  ce  u  slogi  Srbalja, 
Hrvata  i  Slovenaca  povratiti  nam  se  opet  sunce  stare  srece  i 
nove  slave;  jer  gde  brat  bratu  ruku  pruzi,  onde  dom 
i  rod  ne  tuzi!"  I  tako  vam  poslasmo  evo  dostojnog  jednog 
sina  plemena  svoga,  da  vam  Ijubav  i  slogu  nasu  izrazi.  Da  bi 
vam  Visnjij  blagoslovio  sve  trude  vase  i  plodom  nakitio  sve 
borbe  vase  za  slavu  junackoga  plemena  srbskoga,  za  stalnost 
srece  plemena  hrvatskoga  i  za  napredak  plemena  slovenskoga! 
Da  zivi  sloga  izmedju  Srbalja,  Hrvata  i  Slovenaca !  Da  zivi 
narodnost  i  sloboda!  jednakost  i  bratinstvo!  S  time  da  ste 
zdravo  i  da  nam  Bog  pomogne!  —  U  Celovcu  na  Koruskoj 
dne  1./13.  maja  1848.  —  U  ime  naroda  slovenskog  korutanskog 
odbor  drustva  „Slovenija  koruska" :  Dragutin  Robida,  sv.  r.  pro- 
fesor  naravoslovja ;  Placid  Javornik,  sv.  r.  prof,  bogoslovja ;  Ante 
Janezic,  sv.  r.  prof.  slov.  jezika;  Matija  Majer,  sv.  r.  svestenik 
biskupije  krcke;  Matija  Cigale,  sv.  r.  pravnik;  Ivan  Mertel,  sv.  r. 
pravnik;  Ante  Benedik,  sv.  r.  prof,  gimnazije ;  Andre  Ainspilar, 
sv.  r.  kapelan  stolne  cerkve;  Franje  Fajhtinger  sv.  r.,  Lambert 
Fercnik  sv.  r.,  Jarne  France  sv.  r.,  Ante  Aliban  sv.  r.,  Tome 
Bozic  sv.  r.,  Josip  Kelic  sv.  r.,  bogoslovci.^) 

Ali  je  torej  Vraz  prinesel  v  Karlovce  Srbom  pozdrav 
Slovencev? 

Havlickove  ceske  „Narodni  Noviny"  z  dne  25.  maja  1848 
porocajo  po  „Serbskih  Novinah"  (dopis  iz  Belgrada,  dne  12.  maja), 

*)  V  spomenici  veje  duh  Matije  Majarja.  Majar  je  ze  pred  niarcom 
leta  1848  bil  v  zvezi  z  budimpestanskimi  „Serbskimi  Narodnimi  Novinami"; 
V  dopisu  iz  Celovca  zdne  20.  januarja  1848  poroca  v  njih  o  „spevokolu"  v 
Slomskovi  prestolnici,  St.  Andreju  na  Koroskem. 


Dr.  Fr  Ilesic:  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  itd.  31 


da  so  na  skupscino  v  Karloxxe  prisli  tudi  Srbi  iz  Srbije,  Hrvati, 
Slovene!,  Cehi,  Rusini,  Slovak!  !n  Poljak!.  A  v  uvodu  Vrazov!ni 
„Delom",  v.,  str.  XIII.  je  !zrecno  povedano,  da  je  b!l  Vraz  v 
deputac!]!  na  srbski  kongres;  tak!sto  zatrjuje  Surmin,  Povjest 
knjizevnost!,   170,  da  je  bil  na  kongresu. 

In  vendar  stvar  ni  taka. 

Poziv,  kakor  sem  ga  zgoraj  navedel,  je  natisnjen  v  bel- 
grajskih  ,,Srbskih  Novinah"  z  dne  27.  julija  =  8.  avgusta.  Pod 
znakom  ilirskega  grba  *.  je  tarn  dopis  „lz  Zagreba,  3.  Maja. 
Nasa  braca  iz  gornji  strana,  kako  saznase  za  narodnu  skupstinu 
austrijski  Srbalja,  i  za  Ijubav,  koju  ova  braca  goje  prama 
Hrvatima,  s  kojima  se  i  oni  putem  zakonim  prirodnim  sloziti 
nameravaju,  resise,  i  oni  pozdraviti  jednim  clanomsvojegogranka, 
g.  Stankom  Vrazoni,  tajnikom  matice  hrvatsko-slavonske, 
kao  covekom  slovenskim,  Srbljima  najbolje  i  najdicneje  poznatim, 
da  ij  ondje  zastupa  i  svojim  ustima  o  Ijubavi  i  zelji  sloge  da 
Srbije  uvjeri.  I  tako  ga  pismeno  na  to  poslanstvo  pozovu. 
No  na  zalost,  dok  su  oni  doznali,  da  ce  biti  skup- 
stina,  pa  dok  su  brze  bolje  pokupili  —  koliko 
se  na  brzu  ruku  moglo  —  podpisa,  skupstina  se 
zapocne  —  i  gospodin  Vraz,  koji  je  za  19.  t.  m. 
poznan  (!)  i  na  slavenskij  sabor  u  Zlatnij  Prag, 
na  veliku  svoju  tugu  i  zalost  neimade  kad  krenuti 
se  u  Karlovce,  da  svoje  to  poslanstvo  svrsi.  Zato 
ne  moze  nam  se  ino,  da  ukor  ladnoce  Slovenaca  prama  Srbljima 
izbjegnemo,  vec  da  barem  jedan  poziv  vama  posljemo,  da  svjet 
srbskij  putem  vasi  prekrasni  novina  dozna  za  tu  prekrasnu  sim- 
patiju  brace  slovenske.  A  poziv  je  taj  iz  najsjevernije  i  najdalje 
strane  naroda  naseg  —  iz  Koruske  (Karnthen).  I  vredan  je  i 
dostojan,  da  se  prosune  i  zacuje  po  sviju  strana,  gdje  god 
kucaju  junacka  srca  srbska  za  najsvetijim  svojim  svetinjama:  za 
narodnim  jezikom,  za  vjerom  i  slobodom."  (Tu  pride  gori 
navedeni  poziv). 

Po  tem  takem  pac  ni  nobenega  dvoma  vec,  da  Vraz  a 
ni  bilo  na  skupscini  v  Karlovcih.  Doznajemo  pa  tudi 
vzrok,  zakaj  ga  ni  bilo :  skupscina  se  je  vrsila  prej,  nego  so 
mogli  koroski  Slovenci  spraviti  pooblastilo  na  svoje  mesto.  To 
nam  bo  umljivo,  ako  malo  primerjamo  datum  poziva  samega 
in  dan  srbske  skupscine. 

Sestavljeno  je  pooblastilo  dne  13.  maja  (po  novem  racunu, 
to  je,  dne  1.  maja  po  pravoslavnem  koledarju);  za  skupscino 
samo  je  v  pooblastilu  naveden  datum  15.  maja  in  sicer  brez- 
dvojbeno  po  starem  racunu,  torej  je  misliti  na  27.  maj. 

Red  moramo  torej:  pooblastilo  je  sestavljeno  dne  13.  maja 
za  skupscino  dne  27.  maja.  A  tega  dne  sploh  ni  bilo  skupscine 
V  Karlovcih.    Pac   je   ogrska  vlada    odredila   sestanek  srbskega 


32  Dr.  Fr.  Ilesic:  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  itd. 


cerkvenega  sabora  za  15.,  to  je  za  27.  maj,  a  Rajacic  je  sezval 
narodno  skupscino  ze  za  1.,  to  je  za  13.  maj  —  izprva  je  bil 
Novi  Sad  dolocen  za  zborovalisce;  ker  pa  je  tu  bilo  proglaseno 
obsedno  stanje,  so  se  izbrali  za  shod  Karlovci  —  in  na  tej 
skupscini  se  je  med  drugirn  sklenilo,  da  se  ne  posljejo  poslanci 
na  sabor,  ki  ga  je  ogrska  vlada  ipak  sezvala  za  15.,  to  je  za 
27.  maj    in   sicer  v  Temisvar   (Pavlovic,  Srbi  u  Ugarskoj,  235). 

Koroski  Slovenci  so  torej  pac  vedeli  le  za  razpis  cerkve- 
nega sabora  s  strani  ogrske  vlade  (15.  =  27.  maja  !)  in  so  sestavili 
pooblastilo  sele  tistega  dne,  ko  se  je  narodna  skupscina  v  Kar- 
lovcih  ze  vrsila.  Shod  v  Temisvaru  pa  se  vobce  ni  mogel  vrsiti, 
ker  ni  bilo  zborovateljev.  PriHke  so  se  tam  ob  Dunavu  razvijale 
hitreje,  nego  so  mogle  vesti  o  njih  prihajati  k  nam. 

Pooblastilo  je  bilo  ocividno  se  istega  dne,  to  je  13.  maja, 
poslano  V  Zagreb;  zakaj  vsaj  se  15.  maja  je  bilo  v  Zagrebu, 
kakor  svedoci  datum  onega  dopisa. 

Pooblastilo  koroskih  Slovencev  je  sicer  zakasnelo,  a  Stanko 
Vraz  bi  bil  mogel  i  brez  njega  priti  na  skupscino.  Da  pa  ga 
vobce  ni  bilo  v  Karlovce^),  tudi  to  nam  razlaga  navedeni  dopis 
belgrajskih  ,,Srbskih  Novin";  besede  ,,Vraz,  ki  je  za  19.  t.  m. 
(=  3  1.  maja)  pozvan  i  na  slovanski  shod  v  Zlato  Prago,  ni 
utegnil  kreniti  v  Karlovce"  naj  bi  bile  ocividno  tista  razlaga; 
to  je,  ^Vraza  ni  bilo  v  Karlovce,  ker  je  moral  tudi  v  Prago. 

Casovna  kolizija  med  obojim  poslanstvom  (v  Karlovce  in 
Prago)  bi  bila  nastala  le,  ako  bi  se  bila  skupscina  v  Karlovcih 

V  smislu  vladne  naredbe  vrsila  sele  27.  maja.  A  ce  tudi  v  istini 
med  obema  zboroma  ni  bilo  casovne  kolizije,  je  uvazevati,  da 
bi  bilo  potovanje  v  Karlovce  in  v  Prago  za  takrat  ze  bolehavega 
Vraza  prevelik  napor,  ki  bi  ga  bil  ta  vzel  nase  le  tedaj,  ako  bi 
bil  oficijalen  pooblascenec  in  zastopnik. 

Za  presojo  te  tocke  je  tudi  vazno,  kdo  je  belgrajskim 
„Srbskim  Novinam"  poslal  oni  dopis  ,,iz  Zagreba,  3.  maja"  s 
koroskim  pooblastilom  vred. 

Urednistvo  je  dopisu,  ki  je  objavljen  27.  julija  (8.  avg.),  do- 
dalo  to-le  pripombo:  „Ovo  pismo,  sa  jos  jednim  iz  Zagreba  od 
11.  Maja  i  jednim  iz  Zlatnoga  Praga  od  24.  Maja,  od  jednog 
istog  g.  dopisatelja,  sva  zajedno  tek  su  nam  prekjuce  stigla ! ! ! 
Istina  da  su  nesto  ostarjela,  al'  mislimo,  da  to  citateljima  nece 
nista  smetati,  jer  govore  o  stvarima,  o  kojima  ne  imasmo  do- 
sada  nikakvi  dopisa.  Za  sada  saobstavamo  ovo  prvo,  a  druga 
ce  odma  za  njim  sljedovati." 

Zares  so  prinesle  drugo  pismo,  pismo  ,iz  Zagreba,  11.  Maja' 

V  dodatku  k  svojemu  broju  z  dne  30.  julija  (=  11.  avg.).  (A  tretje? 

')  Kot  poslanci  „naroda  hrvatskega"  so  se  udelezili  srbske  skupscine 
dne  13.  maja  Ivan  Kukuljevic,  Slavoljub  Vrbancic,  Nikola  Havlicek  in  Slavoljub 
Fink  (dr.  Rud.  Horvat,  „Najnovije  doba  hrv.  povjesti",  120,  „Mat.  Hrv.  1906"). 


Dr.  Fr.  Ilesic:  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  itd.  33 

Zalibog  je  Ijubljanski  primerek  ,,Srbskih  Novin"  has  v  zacetku 
avgusta  meseca  nepopoln).  To  pismo  se  zacenja  tako-le:  „Pisma, 
koja  nam  iz  gornji  strana  nase  domovine  dolaze,  sva  se  slazu 
u  tome,  da  je  narod  slovenskij  krjepko  prisnuo  za  narodriost 
svoju  i  da  nece  da  zna  za  svezu  njemacku  . . ;"  nato  se  opisuje 
postopanje  nemskih  uradnikov  pri  volitvah  za  Frankfurt  osobito 
V  Sevnici  in  Ptuju,  konec  pa  se  glasi:  „Eto  vam  krasnij  karakter 
zastupnika  velike  i  toboze  jedine  Germanije  —  kod  nas  na 
Stajeru,  Kranjskoj  i  Koruskoj.  Na  cast  ti  ij,  tanka  i 
plavokosa  Teutonie !  i  blagodaricemo  ti  svi  Slovenci 
od  Dobraca  pa  do  Sutle,od  Mure  pa  do  sinjeg  mora, 
ako  ij  uklonis  iz  krila  naseg,  pa  primis  u  blagoslovena  i  edino- 
spasujuca  narucja  svoja !" 

Izrazi  „kod  nas  na  Stajeru  itd."  in  ,,blagodaricem  o  ti  svi 
Slovenci  od  Dobraca  pa  do  Sutle"  svedocijo,  da  je  pisec  teh 
dopisov  Slovenec;  zivel  pa  je  v  Zagrebu,  zakaj  svoje  vesti  o 
Sloveniji  je  porocal  po  pismih,  ki  so  mu  dohajala  ,,iz  gornjih 
strani  nase  domovine". 

Najlaze  bi  mislili  na  Stanka  Vraza  samega. 

Prvi  dopis  je  z  dne  3.  (=  15.)  maja  iz  Zagreba,  drugi  z 
dne  11.  (=-  23.)  maja  takisto  iz  Zagreba,  a  tretji  z  dne  24.  maja 
(=  5.  junija)  iz  Prage;  tudi  to  se  zlaga  s  podmeno,  da  je  pisec 
Stanko  Vraz. 

Pri  tem  pa  moti  zacetek  prvega  dopisa,  osobito  izraz,  da  je 
Vraz  izmed  Slovencev  Srbom  ,,najbolje  i  najdicneje  poznat"; 
tega  vendar  ni  mogel  napisati  sam  o  sebi.  A  tu  nam  morebiti 
pomore  opomba  urednistva  „Srbskih  Novin",  da  so  mu  vsi 
trije  dopisi  istega  dopisatelja  dosli  jedva  25.  julija  (=  6.  av- 
gusta); to  si  je  le  tako  mogoce  razlagati,  da  so  bili  vsi  trije 
kot  eno  pismo  posti  izroceni  prve  dni  avgusta.  Vracajoc  se  iz 
Prage,  se  je  Vraz  ocividno  mudil  delj  casa  na  Stajerskem ;  v 
Zagreb  se  pa  ni  vrnil  mnogo  pred  17.  avgustom,  (Dela  V.  400). 
Verjetno  je,  da  je  Vraz  koroski  poziv  in  svoj  dopis  z  dne 
11.  23.  maja  ter  24.  maja  (5.  junija)  doposlal  kakemu  prijatelju, 
ki  je  imel  ozje  zveze  z  Belgradom,  in  da  je  ta  v  uvod  koroskemu 
pozivu  spravil  besede   o  Vrazu,  Srbom  ,,najdicnije  poznatom". 

Da  izbegnemo  ukor  hladnosti  Slovencev  do  Srbov,  Vam 
posljemo  „barem  jedan  poziv"  slovenski,  pravi  dopis  ,,Srbskih 
Novin"  ter  navaja  korosko  pooblastilo.  —  Iz  tega  bi  bilo  sklepati, 
da  je  slo  se  za  kak  drug  slovenski  pozdrav. 

In  tako  je  tudi  bilo. 

„Punovlast"  za  srbski  sabor  v  Karlovcih  je  namrec  Vrazu 
sestavil  tudi  Mali  Stajer.  Sestavil  jo  je  Kocevar  in  jo  dne  6.  maja 
poslal  Murscu  v  Gradec.  Tega  dne  je  pisal  Kocevar  Vrazu  :  „  Ja 
sam  punovlast  sastavio,  koju  tebi  cemo  dati,  da  od  nase  strane 
srbski   sabor   pozdravis.    Ono   punovlast   poslao    sam   danas  u 

3 


34  Dr.  Fr.  llesic :  Stanko  Vraz  slovenski  pooblascenec  itd. 


Gradac  Mursecti,  da  i  on  podpise.  Nu  do  13.  svibnja  ti  nje  ne 
mozes  dobiti,  jer  danas  je  6.  Ti  ces  prije  odlaziti.  Zato  mi  pisi, 
kakvim  nacinom  u  tvoje  ruke  punovlast  opraviti  mogu,  ako  te 
u  Zagrebu  ne  bi  vec  bilo."  (Vraz,  Dela,  V.  str.  XXIV.) 

Na  to  stajersko  pooblastilo  je  pac  mislil  dopisnik  ,,Srbskih 
Novin",  ko  je  objavljal  „barem  jedan",  to  je  koroski  poziv. 

AH  je  Vraz  dne  15.  maja  ze  imel  stajersko  polnovlast  v 
rokah,  tega  sedaj  ne  morem  dognati. 

Vsekakor  pa  se  mi  zdi,  da  je  v  zvezi  z  gornjo  razpravico 
0  koroskem  pooblastilu  tudi  stajersko  pooblastilo  naslo  doloc- 
nejse  mesto  v  gibanju  leta  1848  in  se  je  deloma  pojasnilo 
vprasanje,  ki  ga  stavi  Apih  („Slovenci  in  leto  1848",  str.  130.)  o 
Kocevarjevi  ,,punovlasti". 

Pet  dni  po  objavi  koroskega  poziva  v  Popovicevih  „Srbskih 
Novinah",  namrec  dne  1.  (=  13.)  avgusta  1848  je  belgrajsko 
„Drustvo  srbske  slovesnosti"  enoglasno  izbralo  „g.  Stanko  Vraza, 
sekretara  matice  zagrebacke"  za  dopisujocega  clana,  a  poleg 
njega  tudi  znanega  slovaskega  rodoljuba  M.  Jos.  Hurbana. 


;t^^ 


Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

Spisal  Avgust  Zigon. 

Komur  mar  ifkati  vir  je 
pefem,  ki  pojo  Matjashe, 
mar,  kar  pel  je  pev'z  Ilir'je, 
mar  zhebel  fo  roji  Ihtirje, 
Modri  Krajnz  mu  ofle  kashe. 
Glofa  (Zhbel.  IV.  4.) 

Obdelal  seni  lani  eno  stran  te  dosedanje  ledine  v  zgo- 
dovini  nase  domace  umetnosti  literarne;  dokoncal  bi  rad  se 
drugi  del  tega  problema,  „ce  Bog  da  in  —  Matica",  tudi  tu, 
kjer  sem  ga  pricel :  v  —  Zborniku.  Seznanil  sem  prizadeti, 
razumni  sloj  (upam  da)  za  silo  zadosti  se  stvarjo  samo,  da 
se  je  lotim  zdaj  tu  ze  lahko  brez  ovinkov.  Zato  —  Presernove 
„Poezije"  predse,  v  desno  svincnik,  pa  —  in  medias  res! 

I.  Gazele. 

Bilo  je  leta  1833,  ko  so  prisle  prvic  mej  svet  Presernove 
„Gazele"  (Illyr.  31.,  No.  28,  13.  VII.);  nastale  pa  so  ze  1.  1832, 
kar  sem  dokazoval  (in  menda  tudi  dokazal)  ze  v  mariborskem 
Casopisu  za  zgodovino  lani  (1906.  III.  128  i.  n.). 

In  s  tern  letom  naj  tu  nastopimo  danasnjo  pot  ravno  ob 
njih !  Toda,  kaj  naj  li  imajo  nazadnje  morda  tudi  te  drobne, 
priproste,  nezne  stvarice  kako  posebno  umetno  arhitektoniko? 
Pricnimo ! 

Zastaviti  pa  kaze  z  drugo;  zakaj  to,  razjasni  se  iz  nada- 
Ijevanja.  Precitajmo  jo  najpopreje,  da  si  jo  ozivimo  v  spominu ! 

Oci  Sim  veckrat  prasal,  ali  smem 
Ljubiti  te ;  odgovora  ne  zvem. 

Tu  imamo  prvi  krepkejsi  premor,  kar  se  tice  misli  ali 
„vsebine" ;  tu  se  skonca  namrec  prva  cela  in  popolna,  v  sebi 
zaceta  in  v  sebi  zakljucena  misel. 

In  iz  te  misli  nam  kar  nehotoma  vskali  vprasanje :  Zakaj 
ga  ne  izve  tistega  odgovora  iz  n  j  e  n  i  h  oci  ?  kako  to,  da  ravno 
iz  njeni  h  ne! 

3* 


36  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


In  to  vprasanje  nas  sili  dalje!  To  tiho,  neizrazeno,  a  v 
nas  kar  samoobsebi  se  porodivse  zacudenje  je  pa  tu  ze  tih,  a 
krepak  prehod  k  novim  mislim :  odgovora,  pojasnila  pri- 
cakujemo;  pricakujemo,  da  nam  poet  pove,  zakaj  ne  najde 
V  njenih  oceh,  cesar  si  isce.  Zakaj?  Berimo: 

Od  delec  gledas,  draga!  me  perjazno; 

To  bi  bilo  znamenje,  da  ga  vabi  k  sebi:  naj  se  ji  bliza, 
naj  jo  Ijubi.  Iz  tega  ne  sledi,  da:  „odgovora  ne  zve" ;  to  bi 
samo  na  sebi  bilo  pac  jasen  in  ugoden  odgovor.  Toda: 

Prevzetno  vihas  nos,  ko  memo  grem. 

Tako.  S  tem  dobi  stvar  —  drugo  lice !  Zivo  obcutimo,  da 
je  sele  tu  misel,  spet  en  a  misel  (cela  in  vsa)  dokoncana.  Zato 
stoji  tu  sele  pika,  docim  za  poprejsnjim  stavkom  le  —  pod- 
picje.  Vsebina  in  locil  kakovost  potrjujeta  potemtakem,  da 
smo  tu  zdaj  dokoncali  in  spoznali  spet  eno,  novo  celoto 
vsebinsko. 

Ta  nova,  v  sebi  zaceta  in  v  sebi  skoncana  celota  vsebinska 
pa  spaja  v  sebi  dva  dela,  dve  posamni  misli,  ki  se  strogo 
druga  od  druge  locita,  da,  druga  drugi  naravnost  oporekata  in 
nasprotujeta :  prva  izreka  dejstvo,  ki  bi  pricalo  o  prijaznosti,  ce 
ze  ne  Ijubezni ;  druga  pa  dejstvo,  ki  bi  govorilo,  da  jej  je  siten. 
Vez  mej  obema  mislima  je  potemtakem  —  protislovje:  kon- 
trast  vsebinski! 

Koliko  prostora  pa  zavzemata  v  nasi  umetnini  ti  dve  misli,. 
ki  sta  obe  sele  en  a  celota?  Koliko  verzov?  Dva!  Ravno  cisto 
dva.  In  sicer  obseza  prva  misel  —  ravno  en  verz,  prvi  verz; 
druga  pa  —  spet  en  verz,  drugi  verz:  vsaka  zase  torej  ravno 
po  eno  cisto  polovico  vsega  odmerjenega  jima  prostora:  po 
polovico  vse  in  cele  tvarinske  kolicine,  celega — dvostisja. 

Ali  je  pa  to  edino  dejstvo,  edini  vzrok,  da  iz  njenih  oci 
tistega  odgovora  ne  izve  poet?  Citajmo  dalje! 

Ak  V  tebe  so  obernjeni  pogledi, 
kaj  takrat? 

Odtegnes  precej  svoj  obraz  ocem ; 

Spet  dva  verza;  in  v  njih  spet  ena  cela  misel  zase. 
Povzame  in  nadaljuje  pa  ta  dozdevno  le  poprejsnje  misli  drugo 
polovico.  A  dalje! 

Al,  ak  dekleta  driige  oglcdujem, 
Zakriti  jeze  ni  ti  moc  Ijudem. 

Spet  dva  verza,  in  v  njih  spet  ena,  zase  cela  in  popolna, 
nova  misel.  — 

Jasno  pa  zacutimo  pac,  da  smo  tu  sele  dospeli  do  pravega 
zakljucka :  nismo  li  zaznali,  ko  smo  najzadnje  dvostisje  prebrali> 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  37 

da  njega  (sicer  resda  nova)  misel  sele  skonca  in  dopolni  po- 
prejsnjo?  Da  ste  si  s  poprejsnjo  kar  in  kakor  ena  polovica 
h  drugi?  In  naj  je  prav  prva  polovica  sama  zase  v  sebi  cela  in 
samostojna,  in  naj  je  prav  taka  tudi  nji  odgovarjajoca  druga 
pol :  vendar  sta  vsaka  zase  le  po  ena  polovica,  in  obe  vkup 
sele  —  ena  celota.  Prva  polovica  (t.  j.  prvo  izmej  zadnjih  dveh 
dvostisij)  izreka  eno  dejstvo,  a  cela  in  vsa  samo  ter  le  eno; 
druga  polovica  (t,  j.  drugo  izmed  zadnjih  dveh  dvostisij)  pa  neko 
drugo  dejstvo,  a  ravno  in  natancno  cela  in  vsa  —  spet  le  eno 
samo!  Obcrtaj  si  to  v  svojem,  pred  teboj  odprtem  Presernu! 
Nic  naj  ti  ga  ne  bo  skoda  .  . . 

Mi  pa  vrtajmo  dalje:  Kaksna  je  relacija  in  stika  mej  obema 
zadnjima  mislima?  Pomisli  sam !  Kaj  ne,  spet  —  kontrast, 
ki  ga  je  poet  tu  celo  izrazil  z  onirn  krepko  odlocenim  „A1" 
na  celu  poslednjega  gorenjih  dvostisij,  za  prehod  iz  prve  v 
drugo  misel,  izmej  katerih  je  vsaka  le  po  ena  polovica  neke 
vece,  strogo  dvopolovicne  celote;  in  vez,  ki  ju  obe  spaja  v  eno, 
trdno  in  krepko  sceljeno  celoto,  je  ravno  —  mejsebojni  njun 
vsebinski  kontrast. 

Koliko  „tvarine"  (prostora)  pa  zaobsegata  v  gazelici  te  dve 
misli?  Obe  vkup  —  stiri  verze  ali  dve  dvostisji.  A  vsaka  zase? 
Vsaka  ravno  po  eno,  cisto  polovico :  po  dva  verza  ali  po  eno 
dvostisje.  Zatorej  je  ta  celota  ravno  in  natancno  ze  sama  ter 
tudi  V  vseh  svojih  delih  —  se  enkrat  tako  velika  kakor  ona 
neposredno  pred  njo  stojeca:  „0d  delec  . . ." 

Tista  celota  obsega  eno  dvostisje,  ta  pa  dve.  Tam  imamo 
sicer  tudi  dve  misli,  kakor  tu;  a  prva  misel  steje  en  verz,  t.  j.: 
pol  dvostisja,  tu  pa  prva  ze  dva  verza  ali  eno  celo  dvostisje; 
in  druga  misel  tam  spet  le  pol,  tu  pa  spet  eno  popolno  dvo- 
verzje!  Seve,  „slucaji"  !  —  In  kakor  loci  tam  prvo  pol  od  druge 
—  dvopicje,  tako  tudi  tu  prvo  pol  od  druge  spet  istotako 
locilo.  Stoji  pa  tam  zato  le  dvopicje  na  koncu  prvega  verza, 
t.  j.  na  koncu  prve  polovice  vse  tamosnje  celote,  na  koncu 
polovice  tiste,  ki  obsega  prvo  izmej  tamosnjih  misli;  tu  doli 
pa  imamo  dvopicje  na  sklepu  prvega  dvostisja,  t.  j.  prav  ko 
tam  —  na  koncu  prve  polovice  vse  celote,  na  koncu  polovice 
tiste,  ki  obsega  (tukaj  spet  prav  ko  tam)  prvo  izmej  tamosnjih 
misli,  dasi  seveda  —  neko  drugo  misel.  „Slucaji . .  .!"  —  Vez 
pa,  ki  veze  obe  misli  in  hkrati  oba  polovicna  dela  tam  v  oni 
celoti,  je  —  prav  ravno  tista  kakor  tu  v  drugi  tej  veci  celoti : 
kontrast  vsebinski,  ki  ga  tam  gori  prvic  poetu  ni  bilo  treba 
izraziti  —  radi  neposredne  blizkosti  obeh  si  kontrastnih  misli, 
a  pac  pa  trebalo  tu  v  drugi  celoti,  in  sicer  iz  dveh  razlogov : 
ker  je  tu  vsaka  posamna  misel  ze  bolj  razsezna  ko  tam,  in  ker 
je  tu  poet  hotel  in  moral  naglasiti.  da  sta  te  dve  misli  vkup  — 
ena  celota,  ter  da  spada  dvostisje  „Ak  v  tebe  ..."  k  naslednjemu, 


38  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

ne  pa  k  poprejsnjemu  dvostisju.  Zadostovalo  mu  ni  vec  tu  sama 
isto  locilo  (dvopicje)  ko  prvic,  poudariti  je  moral  kontrast  ze  s 
posebnim  izrazom  :   „A1"  ! 

Nisem  hotel  mimo  teh  paralelnih  si  enakosti  nalasc  ne 
brez  posebnega  naglasa.  Zakaj?  Ker  so  to  pac  prelepi  „slucaji" 
umetniski!  Saj  seveda  pac  ni,  da  bi  v  teh  umetniskih  kva- 
litetah  iskali  kake  posebne,  zavestne  misli  in  zaosnove 
Presernove!  Vse  to  je  prislo  pri  njem  vse  kar  tako  iz  rokava  . . . 
Kaj  ne?! 

In  sedaj  —  sklep.  Za  poprejsnjo  krepko  piko  odkrhne 
se  zadnje  dvoverzje : 

Tako,  al  Ijiibis  me,  al  me  sovrazis, 
Kak  bi  ti  vstregel,  siromak  ne  vem. 

Spet  eno  cisto  dvostisje  za  zakljucek.  A  kaksno  je  razmerje 
mej  njega  vsebino  in  vsemi  dosedaj  spoznanimi  mislimi  vse 
umetnine? 

Dvostisje  prvo  zacenja  umetnino  s  to-le  vsebino:  Oci 
so  tista  ocitna  prica,  ki  ti  jo  je  vprasati,  ce  hoces  o  dragi  ti 
dusi  izvedeti:  ali  ti  je  upati  Ijubezni  njene;  saj  iz  oci  govori 
cloveku  dusa.  Oci  njene  je  poet  o  tern  prasal  ze  veckrat,  ne 
le  enkrat;  toda  v  kontrastu  z  obco  izkusnjo  iz  oci  njenih 
vprasanju  svojemu  ne  izve  odgovora,  Zakaj  to?  Kako  to? 
Odkod  ta  izjema  v  tem  osebno  nj  ego  vem  slucaju? 

To  je  —  uvodna  misel. 

In  zdaj  slede  dejstva,  ki  naj  obrazloze  in  ki  naj  iz  njih 
razvidis,  zakaj  mu  ni  mogoce  iz  njenih  oci  izvedeti  odgovora, 
ki  si  ga  poet  isce  v  njih. 

I.  dejstvo:  Kako  mu  govore  njene  oci,  ce  si  v  njih  isce 
tistega  zazeljenega  odgovora  iz  daljave;  in  kako,  ce  si  ga  — 
iz  blizine  (Dvostisje  drugo). 

II.  dejstvo :  Ako  gleda  njo,  umakne  mu  v  stran  obraz  in 
z  njim  oci  svoje,  da  si  v  njih  tistega  odgovora  brati  niti  ne  more 
(Dvostisje  tretje). 

III.  dejstvo  (ki  veze  kontrast  s  poprejsnjim,  ravnokar 
izpovedanim):  Ce  pa  ogleduje  dekleta  druga,  in  ne  —  nje, 
jej  govori  iz  njenih  oci  —  jeza  (Dvostisje  cetrto). 

S  to  trojico  istovrstnih  si  dejstev  je  ves  ta  del 
poet  oznacil  prvic  kot  eno  vsebinsko  celoto;  drugic  pa  je 
naglasil  tudi  te   celote  trodelje  ■ —  naravnost   ocem  vidljivo. 

In  sedaj  zadnje,  peto  dvostisje  —  za  sklep.  Iz 
ravnokar  izpovedanih  treh  dejstev  deducira  poet  tu  kot  posle- 
dico  ravno  ono  gori  v  uvodnem  dvoverzju  konstatirano  izjemo : 
iz  oci  njenih  ne  izve  zaradi  nastetih  dvoumnosti  in  protislovij 
gotovega  odgovora  vprasanju  uvoda:  „ali  smem  Ijubiti  te".  In 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  39 

to  vprasanje  zdaj  tu  v  sklepu  poet  naravnost  ponovi :  „A1  Ijubis 
me,  al  me  sovrazis" !  Prehodna  besedica  „Tak6"  res  zdaj  tu 
naravnost  povzame  in  izrece  oni  iz  uvoda  vznicajoci  „Zakaj?", 
ki  ga  je  poet  gori  pa  zamolcal:  saj  zakriva  ta  „tak6"  tu  isto 
misel,  ki  jo  sicer  izrekamo  z  deduktivno  besedo  „zat6" !  Tice 
pa  ta,  na  celu  dvostisja  z  loci  lorn  osamosvojeni  „tak6" 
(=  zato)  pred  oba  sklepna  verza;  ponoviti  si  nam  ga  je  v 
drugem : 

Zato,  —  ali  me  Ijubis  ali  sovrazis,  ne  vem ; 

zato,  —  kako  bi  ti  vstregel,  siromak,  ne  vem; 

ali  naj  se  ti  blizam  ter  te  Ijubim,  ali  pa  naj  se  te  izogibam  — 
ter  ne  mislim  nate  . . . 

Naglasim  naj  se,  da  se  skoncuje  prvo  (uvodno)  dvostisje 
z  isto  besedo  kakor  zadnje  (sklep):  zvem  —  vem. 

Iz  vseh  teh   dejstev  pa  izvajam  ta-le  arhitektonski  obraz  : 

Uvod  (teza) :   Oci  sim  veckrat  [sc.  tvoje}  pra§al,  ali  smem  | 

Ljubiti  te ;  odgovora  ne  zvem j 

Osrednji  del:  a  verza    3. 
4. 


c 


))  verzi    5. 
6. 

7. 
8. 

Sklep  (rezulrat):       Tako,  al  Ijubis  me,  al  me  sovrazis,     )  |^ 
Kak  bi  ti  vstregel,  siromak  ne  vem.  | 

Primerjaj  si  to  lice  s  svojimi  zacrtki,  ki  si  jih  sam  si  za- 
risal  s  svincnikom  v  svoj,  pred  tabo  lezeci  izvod  „Poezij"  !  A 
zacrtal  sicer  ob  stopinjah  mojih  misli,  toda  hkrati  na  podlagi 
svojega  presojanja  in  samolastnega  spoznavanja!  Ali  se 
vjema  vse?  Ce  ne,  citaj  moje  misli  se  enkrat  dotu,  preden 
nadaljujes !  — 

Toda,  kaj  sledi  iz  te  arhitektonske  slike? 

Prvic  to-le:  Poet  je  porazdelil  gotove  kose  in  celote  vse- 
binske  redovito  na  isto  kolicino  tvarinsko:  strogo  dosledno 
na  natancne  dvojice  verzov.  „Uvod"  obseza  eno  dvojico,  „sklep" 
(kot  odmev  uvodu)  spet  eno,  a  seveda  drugo  (zadnjo).  V  ta 
objem  pa  polozi  umetnik  —  spet  neko  novo,  vsebinski  samo- 
stojno  celoto;  ta  pa  je  v  primeri  z  uvodom  samim  veca,  in 
sicer  ravno  in  natancno  trikrat  veca  celota ;  a  ravno  tako  v 
primeri  s  sklepom.  Steje  namrec  sest  verzov,  ali  tri  dvojice, 
ko  uvod  in  sklep  vsaki  zase  le  po  eno.  Kakor  je  pa  Preseren 

V  uvodu  in  sklepu  polozil  v  eno  dvojico  verzov  po  eno  gotovo, 

V  sebi   zaceto   in  v  sebi  zakljuceno  skupino   misli,  tako  tudi  v 
tem  osredju.  To  sem  dokazal.  Zato  sledi  iz  vsega  tega :  Preseren 


40  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

si  je  izbral  za  arhitektonsko  merilo  ali  ,,arhitektonsko  enotko" 
po  dvoje  verzov,  po  eno  dvostisje.  Ta  enotka  pa  ze  zivi  v 
metriski  zasnovi  in  tehniki  gazelski,  kot  ,,metriski  stavek" 
vsake  gazele!  Tista  kolicina  metriska  je  to,  ki  jo  spaja  in  veze 
V  eno  celo  enoto  —  vsaj  rima,  dostikrat  pa  tudi  se  —  stalni 
refren.  Zato  je  kot  ,,arhitektonska  enotka"  gazele  ze  v  tej 
sami  organsko  utemeljena. 

In  omenim  naj  kar  tu  ze,  da  nima  te  dvoverzne  enotke 
le  ta  gazela  edina  za  arhitektonsko  merilo,  ampak  —  vse 
Presernove. 

Sledi  pa  iz  gorenje  arhitektonske  slike  drugic  tudi  to-le: 
Tista  osrednja,  mej  uvodom  in  sklepom  lezeca,  vsebinski  samo- 
stojna,  iz  treh  dvostisij  zlozena  celota  —  ima  tudi  sama  zase 
spet  neko  svojo  arhitektoniko.  In  kaka  in  katera  ideja  arhi- 
tektonska,  kakov  arhitektonski  princip  je  nji  —  podstava  ? 

Ze  smo  naglasili,  da  dele  ona  tri  v  nji  nasteta  dejstva 
vso  to  celoto  na  tri  —  enake  dele;  od  teh  treh  pa  da  od- 
krhne  in  hkrati  v  sebi  samem  krepko  zvari  vsebina  prvo 
dvostisje,  odlocevaje  to  od  naslednjih  dveh.  Dva  verza:  v  njih 
dve  misli  (v  prvem  prva  cela;  v  drugem  druga  cela):  loci  ju 
ono,  za  prvim  verzom  stojece,  tu  nam  arhitektonski  vazno 
podpicje;  spaja  pa  ju  obe  v  eno  organsko,  nerazdruzno  celoto 
oni  mej  obema  lezeci  kontrast  vsebinski.  —  Na  koncu  tega 
dvostisja  imamo  —  piko  za  locilo. 

In  kje  imamo  sedaj  v  gazeli  prvo  za  tem  sledece  enako 
locilo:  t.  j.  —  prvo  piko  spet? 

Ne  na  koncu  koj  naslednjega,  ampak  sele  na  koncu 
drugega  dvostisja,  neposredno  pred  —  sklepom.  Zaobseza 
tedaj  ta  kos  dve  dvostisji.  Dva  para  verzov:  v  njih  dve  misli 
za  vsebino  (v  prvem  paru  prva  misel  cela;  v  drugem  druga 
cela):  loci  ju  pa  tu  sele  za  celim  prvim  dvostisjem  stojece, 
nam  arhitektonski  pomembno  podpicje;  a  spaja  ju  tudi  te  dve 
kontrast  vsebinski,  ki  lezi  tu  mej  obema  paroma  verzov  in 
objema  tedaj  tu  obedve  dvostisji.  Verz  od  verza  v  teh  samih 
loci  sibkejse  locilo,  le  —  vejica. 

Potemtakem  nam  ta  locila,  ki  so  lastnorocno  poetova 
in  ki  so  taka  ko  tu  1.  1847  v  Poezijah  tudi  ze  v  obeh  prvih 
natiskih  (Illyr.  Bl.  1833  in  Zhbel.  IV.)  ter  tudi  v  Rudolfinskem, 
lastnorocno  Presernovem  rokopisu  Poezij,  —  ta  locila  niso  le 
nayadne  vrste  locila,  le  gole,  slucajne  interpunkcije,  ampak  vse 
kaj  vec :  i z r a z i  1  a  so  a r h i t e k t o n s k i h  i d e j  v  tej  gazeli,  a 
idej  Presernovih,  ter  nam  potrjujejo  jasno  ona,  iz  vsebine  ze 
deducirana  dejstva  formalna!  Globlji  pomen,  vsebinsko  -  arhi- 
tektonski namrec  krijejo  torej  v  tej  pesmi  —  pike,  podpicja 
in  vejice  .  . . 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  41 

Arhitektonski  princip  tega  osrednjega  dela  zaosnove  je  ta-le: 

Verzi :  3.  ]       _  , 
4. )   ^  -    '3 

Verzi :  5.  > 
6. 


7. 


=    /s 


Z  besedami  bi  se  dalo  izreci  to  tako-le :  v  te  gazele 
osrednjem  delu  (c)  si  stojita  oba  dela  -j.-.'j  v  istem  razmerju 
kakor  '.: -,! 

Nima  pa  to  osredje  v  sebi  glavne  misli  vsebinske, 
ampak  ta  sledi  sele  za  njim  —  v  sklepnem  dvostisju  vse 
gazele.  —  — 

Opomniti  pa  mi  je  se  nekaj.  Dolocili  smo  si  ze,  da  je 
arhitektonska  enotka  gazelska  Presernu  —  eden  „metriski  stavek" 
gazelski :  dvostisje.  Rekel  sem  tudi  ze,  da  je  to  v  metriski  tehniki 
gazele  utemeljeno. 

Gazela,  ki  o  nji  govorimo  tu,  steje  pet  takih  enotk  arhi- 
tektonskih.  Ali  ima  morda  tudi  ta  petorica  kak  globlji  vzrok? 

Oglejmo  si  posamne  verze  te  gazele.  Koliko  „metriskih 
elementov"  (t.  j.  stopic)  pa  steje  vsakateri? 

Oci  Sim  veckrat  prasal,  ali  smem  ...  — 
Od  delec  gledas,  draga !  me  perjazno  ...  — 

u  —  |u  —  |u  —  lu  —  |u  — 

Po  pet  celih!  V  drugem  gorenjih  verzov  pa  pet  celih  in 
ene  pol.  Iz  tega  se  nam  odkriva  naslednji  zakon  o  Presernovi 
zaosnovi  te  (druge !)  gazele : 

Vsaki  cell,  popolni  „metriski  element"  poedinega 
(recimo  :  prvega)  verza,  t.  j.  vsaka  poedina  stopica  njegova,  razvij 
iz  sebe  po  en  „metriski  stavek",  t.  j.  po  eno  ^.trofo. 

Posledica  tega  je:  Kolikor  je  popolnih  stopic  v  posamnem 
verzu  (t.  j.  V  poedinem  „metriskem  motivu"),  toliko  dobi  in 
imej  eel  a  umetnina  —  strof.  Stevilo  stopic  v  verzu  doloca 
potemtakem  —  stevilo  strof.  Pac  skrajna  strogost  in  organic- 
nost  oblike! 

A  to  zaenkrat  —  le  tu  v  tej  gazeli.  To  naglasam. 

Naj  sklenem.  Privoscil  sem  tej  gazeli  nalasc  nekoliko  daljse 
besedovanje.  Zagresil  sem  pravo  tezasko,  pristno  solsko  uro  ko 
za  otroke.  A  storil  sem  to,  da  pokazem,  kako  nadrobno  in 
natancno  je  umetniski  premisljena  ta  nezna  stvarica,  kar  je 
vse  zaodeto  in  zakrito  pa  v  toliko  dozdevno  priprostost  in  toliko 
resnicno  poezijo,  da  se  ji  vsega  tega  kar  nic  ne  vidi !  Naglasiti 
sem  pa  posebej  hotel  oni  novi  princip  nje   tretjinsko  -  arhi- 


42  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Pre§ernu. 

tektonski,  da  ustvarim  tako  —  trdno  podlago  za  nadaljnje  raz- 

iskovanje  sebi   in   hkrati  vsem  citateljem,  ki  so  dobre  „volje". 

Na   siroko   sem   hotel   poudariti,   kaj   in   kaksna   so  v  tej 

gazeli  formalna  fakta :  a  dasi  le  formalna,  vendar  pa  —  komentar 

vsebini.  Tu  so,  vsaj  zame.  Naj  jih  vidi,  kdor  jih  hoce,  a  kdor 

jih  seveda   noce,  pa  —  naj  pusti.    Komur    so  take  precizne,  s 

toliko   lahkotno    dovrsenostjo  obvladane  umetniske  kvalitete  le 

„umetnicenje"   (!),   vrze   naj   svoje   kritikujoce   pero   na  polico. 

Ce  se  pa  komu  pozdeva,  da  teh  fakt  v  resnici  ni,  izpodbije  naj 

jih  —  z  dokazi;   ce  jih  vidi  pa  kdo  drugacna,  omaja  naj  moj 

uk  z  drugimi  fakti;  pove  naj,  kako  stvar  vidi  on:  ce  je  pa  ne 

vidi  in  dokler  je  ne  vidi  drugace,  bodi  spodobno  tih.  A  ko  se 

oglasi,  pobijaj  fakta  —  s  fakli.    Hvalezen   mu  bom  sam  za 

to  —  V  prvi  vrsti,  ker  sem  pouka  zeljan  in  ga  cenim  in  smatram 

za  storjeno   mi   dobroto,   naj   mi  pride  od  tiste  strani  ki  hoce. 

Toda,    nikar  naj   mi   samo   z   glavo   ne   maja   in   ne  skomiga 

vzviseno   z   rameni   ter   naj   mojih  rezultatov  nikar  le  nago  ne 

—  sumnici!  Tako  delo  je  dokaj  lahko.  Cutiti  umetnost  (po- 

navljam:  umetnost)  ter  govoriti  o  tem,  kako  in  kje  in  v  cem  jo 

cutis,  in  to  govoriti  celo  po  slovensko,  no,  to  pa  se  mi  zdi  ze 

kaj    drugega   se   ko  —  samo  kritikastriti  in  se  nad  zaznavavci 

umetnosti  obregati. 

* 

Gazela  3.!  Na  prvi  pogled  nas  zapuste  tu  loci  la  kot 
arhitektonski  kazipot  in  kot  formalno  izrazilo  idej  arhi- 
tektonskih.  ,,Poezije"  imajo  1.  1847  pravkakor  tudi  oba  prvotna 
tiska  (v  Illyr.  Bl.  1833  in  v  Zhbel.  IV.),  vsi  enolicno  piko  za 
vsakim  drugim  verzom.  S  tem  je  le  dvostisje  golo  oznaceno 
in  doloceno  kot  i  te  gazele  „arhitektonska  enotka",  sicer  nic. 
Imamo  pa  vendarle  tudi  tu  neki  arhitektonski  prst:  naglaseno 
anaforo  „ve",  ki  je  prava  posebnost  te  pesni,  nele  mej  ga- 
zelami  samimi,  ampak  sploh  v  vsej  poeziji  Presernovi.  Izmed 
vseh  sedem  dvostisij  je  prvo  nima  in  cetrto.  Ali  naj  je  to  brez 
globlje,  brez  posebne  misli  —  in  sicer  umetniske  misli? 

Vzel  sem  si  za  kljuc  tiste  verze,  ki  so  v  gazeli  brez 
anafore,  ter  pricel  s  tema  dvema : 

Prebival'sa  moj'ga  stenam,  mirni  je  samoti  znano, 
Tudi  nepokoju  mesta  ni  novica,  de  jo  Ijiibim. 

Kje  stoji  ta  arhitektonska  enotka?  Ravno  na  sredi  mej 
gazele  sedmerimi  dvostisji,  ter  loci  vso  umetnino  v  dva,  strogo 
si  enaka  dela:  pred  sabo  steje  tri,  in  za  sabo  spet  tri  sebi 
po  velikosti  enake  kose.  Ta  spoznana  kvaliteta  mi  je  kazala 
nadaljnjo  pot,  in  pa,  seve,  kot  vedna  in  p  r  v  a  vodnica  :  v  s  e  b  i  n  a 
posamnih  delov.  A  vsebina  cetrtega,  na  sredi  lezecega 
dvostisja  pa  je  ta:  v  prvem  njega  verzu  pove  poet,  da  je  tista 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  43 

,,zalostna  resnica"  znana  mirni  samoti  njegovega  stanovanja ; 

V  drugem  verzu  pa:  da  to  resnico  vedo  tudi  izven  sten  sta- 
novanja njegovega  ze  —  po  mestu  nemirnem.  S  to  vsebino 
pa  poet  V  prvem  verzu  zdruzi  in  zajame  v  en  stavek  —  vse 
misli  prvih  treh  dvostisij,  ki  leze  pred  doticno  vrstico; 
potemtakem  sklene  v  tisti  vrstici  sami  —  vse  poprejsnje  misli. 

V  drugem  verzu  pa  lezi  kal,  ki  se  iz  nje  razvijo  navzdol  vsi 
nadaljnji  stavki.  V  prvem  delu  gazele  imenuje  namrec  poet 
vse  tiste  case,  ki  jih  prezivlja  doma,  v  mirni  samoti  (noc,  zarja, 
jutro,  poldne,  mrak,  vecer:  „mracni  hlad  vecera");  v  drugem 
delu  pa  kraje  in  stvari,  ki  so  vsi  izven  njegovega  stanovanja, 

V  —  „mestu"  (pot,  koder  draga  hodi ;  mokri  prag  nje  hise; 
vsaki  kamen  blizo  njega;  stezica,  ki  njega  mimo  vodi;  sploh : 
vsaka  stvar).  Dispozicija  vsebinska  vse  umetnine  je  tedaj 
potemtakem  skrita  v  tisti  sredi  (v  cetrtem  dvostisju)  kot  vse 
umetnine  vrhu! 

A  se  vec.  Kakor  nimata  ta  osrednja  dva  verza,  tako  tudi 
ne  prva  dva,  pricetna  dva  —  anafore  ,,ve".  Poglejte  to! 
Dobro ;  s  tem  se  spet  ta  dva  v  gazeli  odkrhneta  od  naslednjih. 
In  preostanejo  se  stirje  (t.  j.  dve  dvostisji  se);  ti  stirje  verzi  pa 
—  imajo  tisto  anaforo  —  vsi?  —  ne  vsi,  ampak  le  prvi  trije: 
zadnji  ne;  a  ta  je  —  zadnji  v  koncu  prvega  celotnega  kosa 
arhitektonskega,  zadnji  —  pred  onim  osrednjim  dispozicijskim 
dvostisjem  (v  6.  verzu).  Kakor  prvi,  uvodni  verz  tega  dela  ne, 
tako  nima  anafore  ta  njega  zadnji  verz :  s  tem  odgovarja  tu 
soglasno  zacetek  —  koncu  ! 

A  kako  pa  zdaj  tretji  del,  ki  sledi  za  osrednjo  dispozicijo? 
Vsi  verzi  razun  zadnjega  imajo  tu  po  vrsti:  ,,ve"  na  svojem 
celu;  le  eden  ne:  dvanajsti  ne,  ki  mu  je  poet  skrhal  cisto 
anaforo  tako-le:  „Ino  ve,  ki  memo  vodi  me  stezica,  de  jo 
Ijiibim."  Zakaj  to?  Umeti  je,  zakaj  je  nima  zadnji  verz  te 
gazele :  zato  ne,  ker  je  —  zadnji ;  s  tem  je  oznacen  za  sklep 
vse  pesmi  in  hkrati  zadnjega  nje  dela,  kakor  so  verzi  6.  in  8. 
z  istim  sredstvom  oznaceni  kot  zakljucki  prvega  in  drugega 
arhitektonskega  odstavka  vse  umetnine ;  tudi  dobi  na  ta  nacin 
prvi,  uvodni  verz:  ,,Zalostna  komu  .  .  ."  svoj  soglasni  odmev 

V  sklepni  tej  vrstici.  A  zakaj  pricetek  brez  anafore  — v  12. verzu? 
Iz  istega  vzroka;  oznaciti  mu  je  naloga  —  konec  nekega  tarn 
dovrsenega  arhitektonskega  dela,  kar  se  docela  vjema  tudi  z 
vsebino:  poprejsnji  stirje  verzi  nastevajo  posamne,  dolocene 
stvari  (s  katerimi  doloca  kraje),  tu  pa  posplosi  poet  misel  z 
izrazom :  ,, vsaka  stvar";  a  povrhu  stoji  zadnja  misel  gazele  se 

V  kontrastu  z  vsem,  kar  pripovedujejo  poprejsnji  verzi:  vse 
jo  ve,  le  —  ona  je  vedeti  noce  tiste  zalostne  resnice.  Enako 
imajo  pa  tudi  oni,  tem  stirim  v  I.  delu  odgovarjajoci  verzi  — 
sorodno  vsebino:  vsi  nastevajo  posamne,  dolocene  case! 


44 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


Na   podlagi   teh   dejstev  dobimo  naslednjo  arhitektoniko 


a)  Uvodna  verza : 


I.  del: 


,3)  casi  doloceni  („dom"):         3. 

4. 
5. 
6. 


II.  del:  Vrh;  vcrzi: 


/ 


7-1 
8./ 


III.  del : 


[i')  kraj  i  doloceni  („mesto"):     9. 

10. 
11. 
12. 


a')  Sklepna  verza: 


13. 

14. 


Toda,  I.  in  III.  del  imata  zase  vsaki  svojo  zaosnovo  spet. 
Stejeta  vsaki  po  tri  dvostisja;  in  ta  se  druzijo  in  dele  spet  na 
dva  dela,  in  sicer  na  podlagi  vsebine,  kar  sem  sicer  ze  s 
povprecno  crto  gori  oznacil : 

I.  del  (a:p  =  y,  :'■,); 
II.  del  ([i' :  a'  =  V:^  :  V:,)- 

Tako  to  na  podlagi  vsebine.  Dobil  sem  pa  za  pravilnost 
tega  umevanja  se  drug  dokaz  —  v  Rudolfinskem  rokopisu  Poezij, 
po  katerem  pa,  kakor  danes  vemo,  niso  bile  tiskane  Poezije 
(ampak  po  onem,  ki  je  danes  Blaznikov).  V  tern  rokopisu  stoji 
namrec  za  drugim  dvostisjem  podpicje  na  mestu  tiskane 
pike,  in  prav  tako  v  osrednjem  dvostisju  za  prvim  verzom  na 
mestu  tiskane  vejice.  Prvo  zdruzi  one  stiri  verze,  ki  so  gori  v 
I.  delu  pod  [i)  v  eno  ozjo  celoto,  ker  oslabi  krepko  piko  na 
tern  prehodu  mej  2.  in  3.  dvostisjem,  katera  sicer  za  1.  stoji  kot 
krepkejsa  zaseka;  drugo  pa  loci  tista  dva  verza,  ki  sem  jih 
oznacil  kot  dispozicijska,  kar  potrja  mojo  trditev,  da  se  ozira 
po  vsebini  prvi  navzgor,  drugi  navzdol !  — 

A  je  li  pa  dolocila  tudi  v  tej  gazeli  stevilo  njenih  dvostisij 
(strof)  —  mnozica  stopic  v  posamnem  nje  verzu? 

Zalostna  komu  neznana  je  resnica,  de  jo  Ijiibim  .  . . 

—  u|l^u|  —  uj  —  u|_^_ui  —  u||^ui  —  u 
12  3  4  5  6  7  8 

Stopic,  in  sicer  tu  trohejskih,  steje  verz  tu  po  osmero 
popolnih.  Dvostisnih  strof  pa  ima  vsa  gazela  sedmero.  Tu  tedaj 
ni  soglasja. 

A  ce  primerjamo  to  gazelo  s  poprejsnjo  (z  drugo),  opa- 
zimo,  da  ima  ta  za  rimo  se  neki  stalni  odmev,  neki  refren,  ki 
zaobseza  dve  stopici,  poprejsnja  pa  je  brez  njega.  Vsled  tega 


Avgiist  Zigon :  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  45 

dodatka  postane  prvi  verz  dvodelen :  prvi  del  gre  do  rime  ter 
steje  6  stopic,  drugega  pa  tvori  ravno  oni  refrenski  privesek. 
In  poet  je  res  stel  prvi  del  za  glavni  kos  verza,  drugega 
pa  za  neko  v  sebi  enotno  celoto  sicer,  a  hkrati  za  postranski 
nekak  pristavek  glavnemu  delu  verza.  In  kaj  stori?  Razvil  je  iz 
vsake  stopice  prvega  dela  prav  kakor  v  poprejsnji  gazeli  po 
eno  dvostisje;  na  mesto  celega  tistega  refrenskega  kosa,  ki  je 
sicer  dvostopen,  pa  je  postavil  (smatrajoc  ga  za  eno  samostojno 
enoto,  a  razlikujoco  se  od  poprejsnjega  dela  in  nekako  inekvi- 
valentno  njemu)  —  eno  samo  novo  strofo.  Potrdilo  se  nam  bo 
to  iz  nadaljnih  gazel  ze  se! 

Gazela  4.!  Ocitno  gredo  po  vsebini  in  locilih  prvi  stirje 
verzi  v  eno  celoto  kot  I,  del.  Primerjaj !  Za  tem  sledi  eno  dvo- 
stisje kot  prehod  zase,  ki  stoji  s  I.  delom  v  kontrastu  po  svoji 
misli  (,,A1  poslusaj  mojo  spoved  .  .  ."),  a  pomeni  pa  navzdol 
dispozicijo,  napoved  nadaljnje  vsebine:  „spovedi"  poetove  same. 
Ta  prehod  je  II.  del  vse  umetnine.  Z  dvopicjem  se  za  njim 
krepko  odkrhne  III.  del,  ki  steje  spet  stiri  verze ;  tudi  teh  ne 
loci  nobeno  krepkejse  locilo  (le  same  vejice),  a  druzi  jih  istost 
vsebine:  namrec  dve  primeri  iz  prirode:  a)  primera  o  rozi, 
^)  primera  o  slavcu.  In  sledi  potem  se  ena  primera  iz  druzabnega 
zivljenja  v)  o  kraljici;  a  ta  del  se  loci  od  poprejsnjih  (■/- +  ,'i) 
—  po  sintakticni  obliki :  prej  trditev,  zdaj  retoricno  vpra- 
sanje  (z  „al"  na  celu!);  s  tem  se  osamosvoji  to  dvostisje 
kot  poseben  IV.  del.  In  dvoje  parov  se,  ki  ostaneta,  tvori 
spet  eno  celoto:  V.  del;  loci  ju  sicer  trdna  pika  na  dvoje,  a 
veze  ju  —  vsebina,  misel,  ki  preide  od  roze  in  slavca  in  kraljice 
spet  naravnost  na  ,,drago"  (Julijo)  samo. 

Iz  tega  je  posneti  ponekoliko  na  podlagi  vsebine  in  po- 
nekoliko  na  podlagi  locil  to-le  zaosnovo : 


I. 

del. 

Uvod :  verzi 

1. 
4. 

^^^ 

II. 

del. 

Prehod:  verza 

6./  ^ 

III. 

del. 

Sreda:  verzi 

7. 

9.  f** 
10. 

IV 

del. 

Prehod:  verza 

lJ:!y 

V 

del. 

Sklep :  verzi 

13. 

15.  (  ^ 

16. 

46  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

Ce  pomislimo,  da  je  a  =  b  =  c,  pac  spoznamo,  da  so  to  — 
tri  tretjine  ene  celote,  a  mej  posamnimi  tretjinami  stoje 
dvostisni,  prehode  iiaglasujoci  intermezzi;  ti  prehodi  (x  =  y)  so 
si  enaki,  odgovarjajo  si  simetricno,  kakor  si  tudi  takraj  uvod 
in  onkraj  sklep.  Za  vsak  preliod  je  postavljena  po  ena  arhi- 
tektonska  enotka,  ki  obklepa  vsaka  od  svoje  strani  sredino, 
katera  steje  dve  enotki,  kakor  uvod  in  sklep.  Iz  tega  je  raz- 
videti,  da  imamo  tudi  tu  neko  po  tretjinah  razdeljeno  zaosnovo, 
a  modificirano  s  tern,  da  so  mej  posamne  tretjinske  dele,  kot 
nekaki  mostovi  od  ene  do  druge,  vdelani  markantni  prehodi. 
Ce  pa  gremo  iskat  mejsebojne  blizkosti  mej  temi  predeljenimi 
tretjinami,  odkrije  se  nam,  da  stoji  prva  (uvodna)  zase  —  po 
vsebini,  a  druga  (osrednja)  in  tretja  (sklepna)  pa  spadata  druga 
k  drugi,  ker  s  prehodom  (y)  vred  izrekata  ravno  — -  ono,  prej 
napovedano  „spoved"  poetovo.  Glavna  misel  vse  pesmi,  nje 
pointa,  pa  stoji  v  zadnji,  tretji  tretjini. 

Mejsebojna  stalna,  zavestna  proporcionaliteta  pa  vlada  tudi 
mej  prehodi  zase  in  onimi  tretjinskimi  kosi  zase:  za  prehode 
stoji  po  ena  arhitektonska  enotka  sama  (eno  dvostisje),  glavni 
deli  pa,  posamne  tri  tretjine  namrec  so  vsaka  zase  po  se  enkrat 
vece,  obsezajoce  vsaka  po  dve  enotki.  — 

Arhitektonska  enotka  je  tudi  tu  v  tej  gazeli :  dvostisje. 
Steje  pa  jih  vsa  gazela  osmero.  In  osmero  je  tudi  stopic  v 
prvem  (in  vsakem  posamnem)  verzu : 

Draga !  vein  kako  per  tebi  me  opravljajo  zenice  .  .  . 

—  u|  —  u|  —  u|  —  u|^uj  —  u|_'r^u|  —  u 

12  3  4         5  6         7  8 

Gazela  ta  spet  nima  tistega  refrena  v  koncu  verza ;  zlaga 
se  V  tem  principu  torej  docela  z  drugo.  In  kakor  tam,  razvije 
tudi  tu  dosledno  in  natancno  poet  iz  vsake  posamne  stopice 

—  po  eno  dvostisno  strofo !  Potemtakem  ista  organska  zako- 
nitost:  Vsaka  stopica  je  kal  in  korenika  po  eni  arhitektonski 
enotki. 

Gazela  5.:  „cas  hiti"!  Zaosnova  je  tu  priprosta.  Vrh  pesmi 
je  ono  bolestno  ocitanje  deklici,  oni  vzklik  na  celu  sedmega 
verza:  „Deklica  prevzetna!".  Vsled  tega  direktnega  ogovora 
se  deli  celota  na  dva  kraja :  tri  dvostisja  navzgor,  tri  —  navzdol. 
Odmev  svoj  pa  ima  ta  vzklik,  ki  stoji  tu  prav  na  celu  prehoda 
v  II.  del,  da,  ki  sam  tvori  naravnost  prehod  ta,  kratko  in  krepko, 

—  odmev  svoj  ima  gori  v  prvem  verzu,  v  zacetku  I.  dela,  kjer 
stoji  (vkontrastu  s  tem  ocitkom)  Ijubeznivi,  mirni  ogovor: 
„draga!" 

Vsaki  del  ima  po  tri  enake  si  odstavke,  po  tri  dvostisja, 
tri  —  tretjine;   izmed  teh   se  v  prvi   polovici  odloca  vsebinski 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  47 

prvo   dvostisje    od   naslednjih    dveh;    v   drugi   pa  prvi  dve  od 
zadnjega,  in  sicer  spet  po  vsebini  svoji. 

Zato  dobimo  naslednjo  arhitektonsko  sliko: 


II.  del.  fi') 


a)  Uvod :  verza 

1. 
2. 

^) :  .  .  .  verzi : 

3. 
4. 
5. 
6. 

^ 

y):  .  .  .  verzi: 

7. 

8. 

9. 

10. 

a')  Sklcp:  verza 

11. 
12. 

Zaosnova  je  potemtakem  docela  simetricna,  kakor  v  obeh 
poprejsnjih  dveh  gazelah,  le  da  je  tu  simetricna  sreda  ne- 
naglasena  (idealna,  abstraktna),  tarn  pa  markirana  s  posebno 
traverzo. 

Kakor  prej  ze,  imamo  tudi  v  tej  gazeli  poleg  te  simetrije 
se  tretjinski  princip,  in  sicer  spet  —  reciprocni: 

I.  del  (a:  li  =  V.  :-A); 
II.  del  Hi' :  X  =  y,  :  V,). 

Poet  pricne  namrec  v  tej  elegiji  o  „casa  bistrem  begu"  z 
verzom,  ki  se  ozira  na  neki  izven  pesni  ze  lezeci,  ubegli  ze 
cas:  „lani"  (=  v  letih,  ki  leze  pred  letosnjim  letom)  si  igrala 
med  otroci.  Poet  jo  je  najbrze  sam  videl  kdaj  se  tako  ter  pove 
to  tu  kot  neki  spomin  svoj.  Cloveku  zapre  s  tern  pesnik  in 
zadrzi  vsako  misel,  ki  bi  sla  se  preko  tega  le  lanskega  leta  tja 
V  otrocetova  prva  leta;  nehote  jo  zagledas  pred  sabo  sicer 
se  kot  kratkokrilko,  a  ne  vec,  kako  oblaci  in  polaga  spat  se 
svojo  —  punico:  ampak  ze  kot  bodro  deklico.  Poet  ni  hotel 
vzbuditi  slike  in  spomina  o  Juliji  kot  otrocetu. 

Iz  te  misli  o  bivsih  dneh  te  strmo  poklice  poet  v  drugem 
verzu  s  krepko  naglasenim,  na  celu  stojecim  „Letos"  na  tla 
zive  se  sedan josti.  —  Prva  tretjina  arhitektonska  je  s  tern 
potekla.  A  ze  ti  je  s  tistim  poklicom  podal  poet  ko  v  kali  — 
vsebino  neposredno  naslednjih  vrstic :  Sedanjost!  Kaj  se  godi 
zdaj ;  kaksni  so  dogodki  sedanji !  Zdaj  hodijo  za  n  j  o  ko  sateliti 
za  zvezdo  svojo  ze,  zdaj  srca  njim  vsem  strahuje  kakor  je 
Hanibal  nekdaj  strahoval  Rim!  Zdaj!  Kako  hitro  je  to  prislo, 
prav  ko  od  lani  do  letos,  „Cas  hiti  .  .  ."  Ta  slika  o  sedanjosti 
pa  zaobsega  dve  dvostisji,  namrec  obe  ostali  dve  izmed  treh 
prve  polovice  (V.^ :  Vs)- 


48  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

A  kakor  od  lani  do  letos  bo  preblisknil  v  minolost  tudi 
ta  sedanji  cas,  cas  slave  in  casti  tvoje,  ti  dnevi  tvojega  cvetu  . . . 
Tako  naglo,  kakor  si  za  otroskimi  tihimi  dnevi,  ko  te  ni  se 
nihce  videl  in  se  ni  se  nihce  zanimal  zate,  docakala  te  dni 
svoje  splosne  slave  in  obcega  zanimanja,  ker  zmagujocega 
cvetu,  tako  naglo  —  kakor  od  lani  do  letos  —  bos  dozivela 
spet  dni,  ko  se  spet  ne  bo  nihce  zanimal  zate,  ker  bos  izgubila 
sedanjo  zmagujoco  moc  svojo,  car  sedanjega  cvetu  svojega: 
,,kratek  je  vsaki  cvet",  ko  ob  noc  bos  iz  roze  —  ovenelo 
steblo  . . .  Bos!  Tu  prestopi  poet  iz  sedanjosti,  kakor  je  prej 
vanjo  iz  preteklosti,  z  brzini  korakom  v  —  bodocnost.  Atu 
smo  ze  V  II.  delu  vse  celote,  onstran  karajocega,  krepkega  po- 
ziva,  ki  naj  bi  nekako  kar  vzdramil,  streznil  njo,  ki  je  vsa 
zamaknjena  in  kar  izgubljena  v  sladko  sedanjost  svoje  slave, 
da  preko  nje  ne  pomisli  ni  z  eno  mislijo,  prav  ko  da  bi  ji  imela 
trajati  vecno!  A  v  te  sanje  ji  tu  zagromi  svarece  in  karajoce 
poet:  „Deklica  prevzetna!  zmisli  . . .",  pomisli,  kako  vse  to  mine, 
ter  pusti  vsako  prevzetnost! 

Zdaj  je  pac  pomlad  se  tvoja;  a  ne  dolgo,  in  srpan 
bo  tu  —  tudi  tebi,  ta  sedmi  ze  mesec  v  letu  (julij,  Julija!):  in 
z  njim,  pomisli,  je  ze  minila  polovica  leta  —  „zacne  se  leto 
starat'"  .  .  . 

In  ko  se  to  zgodi  (zgodilo  pa  se  bo,  ce  bos  prevzetno 
odlasala  in  tako  ko  zdaj  se  kaj  dolgo  cakala!),  kaj  bo  posle- 
dica  temu? 

Minil  bo  tvoj  sedanji,  zmagoslavni  zdaj  in  tako  mogocni 
car,  ki  zamore  zdaj  se  vnemati !  Ob  moc  bos  ti  sedanjo  svojo ! 
To,  kar  se  tice  tebe.  (Dvostisje  prvo  druge  polovice.) 

A  kar  se  tice  mene?  ,,Starost  bo  Mahaon  (zdravnik)  — 
rani",  rani  sedanji  moji,  rani  pevca  ubozega.  Starost  bo  ohla- 
dila  mi  in  pogasila  sedanje  zarece  hrepenenje  srcno,  meni 
pevcu!  In  tako  bo  ostala  neizpolnjena  moja  namera,  da  bi 
resil  tvoje  ime  pozabe,  resil  je  —  v  pesmih  svojih  ...  To  bo 
koncni  sad  te  tvoje  sedanje  prevzetnosti,  skoda  na  moji  in  na 
tvoji  strani!  (Dvostisje  drugo  druge  polovice.) 

Prehodna  misel:  Ne  ceni  pa  te  skode,  ki  bi  te  s  tern 
doletela  in  ki  bi  si  jo  sama  zakrivila,  —  prenizko.  Zakaj 
pesem  je  edina  moc,  ki  je  vecja  ko  silna  moc  casa;  edina  sila, 
ki  zmaguje  casa  silo  in  jej  kljubuje;  edina  stvar,  ki  prezivi  cas 
in  pretraja  vekove;  le  pesmi  ne  more  uniciti  bezeci,  hiteci 
cas,  ki  sicer  postara  in  unici  in  stre  ter  odnese  s  sabo  vse,  kar 
je:  tudi  nas  in  spomin  za  nami  o  nas,  in  naj  smo  se  tako 
sloveli  „svoje  dni"  —  kakor  Helenina  lepota  in  junastvc  grsko 
pred  Trojo.  A  glej,  kdo  bi  danes  o  njih  se  kaj  vedel  vec, 
pozabljena  bila  bi  danes  ta  tolika  slava  nekdanja  —  ce  bi  je 
pevec  ne  bil  proslavil;  pokopal  bi  jo  bil  in  odplavil  vso  brez 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  49 

sledu  s  sabo  —  cas,  ki  hiti  ...  A  —  da  ni  pozabljena  vsa  ta 
slava,  le  pesem  sama  brani  .  .  .  Homer  jo  je  otel  pozabe  (Zadnje 
dvostisje  druge  polovice). 

Zato  —  „pevca  vboziga  uslisi,  ki  ga  ranil  tvoj  pogled"  .  .  . 
Ce  me  ze  noces  radi  mojih  lastnosti,  ki  jih  imam  kot  clovek, 
pa  me  uslisi  —  radi  te,  ki  jo  imam  —  pred  drugimi  kot  poet.  . '. 
Saj  sicer,  ce  si  izvolis  drugega,  ne  bodo  po  tolikih  in  tolikih 
vekih  vedeli  („ko  mene  in  tebe  na  svetu  ne  bo")  nic  tudi  o  tebi 
in  tvoji  lepoti,  ki  zdaj  tako  slovi,  kakor  ne  bi  danes  po  tolikih 
vekih  nicesar  ne  o  Helenini,  ki  je  radi  nje  slo  celo  v  smrt 
toliko  junakov! 

To  je  ena  stran  vsebine.  A  nadaljujmo  ono  poprej  ze 
zaceto^ 

Ze  misel  o  srpanu  prestopi  iz  sedanjosti  Julijine  in  hkrati 
poetove  —  V  bodocnost.  To  smo  si  naglasili  ze.  A  kakor  misel 
o  srpanu,  ki  bo  njej  osul  sedanji  njen  cvet  in  car  ter  ubil 
sedanjo  moc  njeno,  moc  inspirativno,  tako  je  tudi  misel  o 
starosti,  ki  bo  njemu  pogasila  sedanji  njegov  zar  dusevni  in 
njegovo  moc  sedanjo,  moc  produktivno,  —  le  misel  se  na 
bliznjo  in  najblizjo  njuno  bodocnost,  ki  jo  lahko  se  oba  dozivita 
sama,  poet  in  Julija  (in  ki  sta  jo  tudi  res);  in  ta  misel  o  naj- 
blizji  njuni  prihodnosti  spaja  in  druzi  kot  ena  misel  —  dve 
dvostisji  V  eno  notranjo  celoto :  tisti  dve,  ki  ju  obe  obsega  ta 
misel,  dvostisje  cetrto  namrec  in  peto.  In  ze  sta  se  s  tem  iztekli 
dve  tretjini  —  druge  polovice. 

Iz  te  najblizje  bodocnosti,  ki  jo  utegneta  se  oba  sama  na 
sebi  ucakati,  pa  stopi  zdaj  v  sklepu  poet  ko  od  pobrezja  tja 
ven  V  siroko  brezkrajno  morje  z  mogocnim,  orjaskim  korakom 
tja  ven  v  odprto,  daljno  prihodnost,  ki  je  onadva  ne  bosta 
nikoli  docakala  in  videla  sama,  ker  bo  in  ki  bo  tako  dalec  za 
njima,  kakor  je  bila  njuna  sedanjost  b  o  d  o  c  a  lepi,  za  Homerovih 
dni  ziveci  Heleni  in  radi  nje  okoli  Troje  se  borecim  in  padlim 
junakom  .  .  .  Ta  misel  obsega  eno,  zadnje  in  sklepno  dvoverzje : 
tret  jo  tretjino  drugega  dela  vse  celotne  umetnine. 

Kakor  pomeni  „uvod"  (prva  samostojna  tretjina  I.  dela) 
po  svoji  vsebini  pogled  tja  v  neko,  ze  izven  sedanjosti  Julijine 
in  poetovT  lezeco  preteklost,  tako  tu  „sklep"  (zadnja,  samo- 
stojna tretjina  II.  dela)  pogled  v  daljno,  dalec  se  za  njuno 
sedanjostjo,  a  tudi  izven  nje  stojeco  bodocnost:  vmes  pa  lezi 
(v  obeh  dvotretjinskih  odstavkih)  sedanjost  njuna  in  najblizja 
jima,  takorekoc  sedan ja  se  bodocnost. 

S  tem  sem  utemeljil  na  podlagi  vsebine  gorenje  arhi- 
tektonsko  lice  o  tej  gazeli.  In  koncno  zdaj  o  odvisnosti  stevila 
arhitektonskih  enotek"  (dvostisij)  od  kolikosti  stopic  v  posamnem 
verzu  se  tu  kratko  opombo ! 

4 


50  Avgust  Zigon:  Trctjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

Prvi  verz  te  gazele  sleje  7  celih  stopic  trohejskih  in  se 
osme  pol: 

Med  0-  I  troci  |  si  i-  |  grala,  |  draga!  |  lani,  |  —  cas  hi-  :  ti; 
12         3  4         5  6        i         7  8 

Toda,  dvostisnih  enotek  (strof)  pa  le  —  sest. 

Kaj  spoznamo  tu  novega?  Temeljni  (prvi)  verz  je  tudi  tu 
zaradi  refrena  dvodelen :  prvi  steje  6  stopic,  drugi  refrenski  pa 
1  Vo.  In  poet  je  tu  kakor  v  3.  gazeli  razvil  iz  vsakega  troheja 
V  p'rvem  delu  —  po  eno  dvostisno  strofo :  tedaj  sest  dvostisij ! 
Iz  refrenskega  priveska  je  v  3.  gazeli  izdelal  eno  dvoverzje, 
tedaj  eno  arhitektonsko  enotko;  tu  pa  ta  del  kar  zavrze  brez 
vsakega  vpostevanja. 

Iz  tega  sledi,  da  je  bilo  poetu  res  nekaj  nebistvenega,  kar 
je  po  potrebi  v  arhitektoniki  celote  vcasi  vposteval  ter  izkoristil 
za  kal  —  eni  novi  enotki  arhitektonski,  drugic  pa,  ce  tega  ni 
potreboval,  kar  prezrl,  ko  da  bi  tega  dela  niti  ne  bilo  tu. 


Gazela  6. !  Njena  arhitektonika  je  zelo  sorodna  lieu  4.  gazele. 
Kakor  se  loci  5.  gazela  arhitektonski  od  3.  le  po  tern,  da  je 
V  peti  simetricna  sreda  nenaglasena,  v  tretji  gazeli  pa  nagla- 
sena:  tako  se  loci  sesta  od  cetrte  po  tern,  da  niso  prehodi  mej 
posamnimi  tretjinami  markirani,  ampak  idealni,  abstraktni. 

Gazele  6.  arhitektonska  podoba  je  namrec  taka-le : 


I.  del  (brez  uvoda):  verzi        1. 

2. 


II.  del  (sklep):  verzi  9. i 

10.1 
ll.| 
12. 


a=V3 


Potemtakem  imamo  (a  +  b) :  c  =  -/.3 :  Vs ;  zakaj  ?  Prvic : 
zaradi  vsebine. 

Ves  I.  del,  t.  j.  vseh  prvih  cetvero  dvostisij,  ima  same 
primere,  stiri  primere,  katerih  vsaka  obsega  po  eno  cisto  in 
popolno  dvoverzje :  y.)  primera  o  sadivcu  drevesa ;  [i)  o  nomadu ; 
y)  o  kupcu,  ki  gotov  denar  steje;  ^)  o  vojscaku.  To  je  ena 
organska  celota  —  radi  istosti  misli. 


I 
I 


Avgiist  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  51 

A  ves  II.  del,  zadnja  dvojica  po  dvoverznih  strof,  obrne 
zdaj  smisel  prejsnjih  primer  na  lastno  delo  poetovo :  poje,  pa 
ne  ve,  ali  dobi  zazeljeno  placilo  za  svoj  trud,  kakor  ne 
vedo  tega  oni  nasteti  delavci  o  tistem  casu,  ko  vrse  vsaki 
svoj  posel,  enako  kakor  ga  on,  poet,  svojega.  In  to  njemu 
zazeljeno  placilo  je  kaksno?  Da  se  nji  „smel  bo  razodeti  vsaj 
pozneje."  A  dalje !  Drugic:  stvar  je  taka  tudi  radi  a)  vnanje 
oblike  in  'i)  radi  locil,  s  katcrimi  je  Preseren  izrazil  tako  arhi- 
tektoniko  kot  svojo  umetnisko  misel  v  tej  gazeli,  kakrsno 
sem  oznacil  gori.   Kako  to? 

Prvi  verz  in  zadnji  gori  imenovane  prve  tretjine  (verz  1. 
in  4.)  imata  oba  na  celu  isto  besedo:  „A1" ;  obklene  tedaj  ta 
anafora  vse  stiri  verze  —  v  eno  v  sebi  zakljuceno  celoto.  Ker 
umetnik  ni  mogel  doseci  z  vsebino,   ki  je  ista  v  tej  kakor 

V  naslednji   tretjini,   nasel  si  je,   da  doseze  in  izrazi  svoj  arhi- 
tektonski  namen,  formal  no  sredstvo. 

Drugi  par  verzov  tvori  spet  eno  tretjino  zase:  poet  je 
to  idejo  izrazil  spet  z  anaforo,  a  z  drugo  in  pa  drugace  kakor 

V  prvi  tretjini:   „In",  ki  stoji  na  celu  vsakega  dvostisja,   veze 
ju  obe  mejsebojno  spet  v  en  kos. 

Obe  tretjini  pa  spaja  spet  v  dvetretjinsko  celoto,  kakor 
sem  ze  rekel,  ista  vsebina :  v  vseh  stirih  parih  so  po  smislu 
si  e  n  a  k  e  primere. 

Od  teh  primer  pa  se  odkrhne  —  applicatio  comparationis : 
„Lej  tak'  .  .  .".  A  samo  v  sebi  veze  to  zadnje  dvostisje  poleg 
istosti  vsebine  se  anafora  spet:  „A1",  ki  pa  ne  stoji  zdaj  tu 
{ko  V  prejsnji  tretjini)  na  celu  1.  in  3.  vrstice,  ampak  na  celu 
2.  in  4.  verza  te  celote.  Opozoriti  je  se,  da  na  pricetku  tega 
odstavka  stoji  .,Lej",  t.  j.  od  vseh  poprejsnjih  eel  razlikujoca 
se  beseda,  ki  krepko  markira  zacetek  tu  novega  dela;  na 
pricetku  drugega  para  pa  imamo  „In"  (kakor  v  prejsnji  tretjini) 
dvakrat:  s  tem  zveze  tudi  formalno  poet  ta  II.  del  vse 
umetnine  s  poprejsnjim  I.  njenim  delom  arhitektonskim.  Pac 
dovolj  mojstrstva  umetniskega,  kaj  ne!  In  vse  to  je  —  cujte! 
—  slovensko  in  nase ! 

A  to  se  ni  ves  dokaz.  V  Poezijah  (1847)  stoji  na  koncu 
vsakega  dvostisja  enakomerno  —  pika.  Ne  tako  v  prvih 
tiskih,  in  tudi  ne  —  v  Rudolfinskem  rokopisu.  Vsi  ti  trije  prvotni 
viri  (receni  rokopis,  Illyr.  Bl.  1833,  in  Zhbel.  IV.)  imajo  na 
mestu  pike  tiskanih  „Poezij"  le  —  dvopicje;  ponavljam: 
dosledno  na  mestu  vsake  pike  —  dvopicje.  No,  to  izpremeni 
situacijo  le  malo.  A  prvi  tiski  imajo  eno  —  izjemo;  vsi  imajo 
na  mestu  pike  za  predzadnjim  dvostisjem  —  vejico,  da  se 
-tedaj  zlijeta  zadnja  dva  para  brez  zaseke  v  en  kos:  v  zadnjo 
Iretjino  kot  eno  celoto. 

4* 


52  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


Ni  tedaj  po  vsem  tem  dvojbe,  da  smo  pogodili  umetnisko- 
arhitektonsko  idejo  prav,   namrec:   (V..(  +  Vk)  :  V3  =  Vs  •  V:i-  — 

Strof  dvostisnih  ima  6.  gazela  spet  sest,  kakor  peta.  A 
posamni  prvi  verz  steje  kot  temeljni  —  prav  kakor  v  poprejsnji 
gazeli  —  sedmero  trohejev  in  pol: 

Al  bo  i  kal  po-  |  gnalo  |  seme,  |  kdor  ga  |  seje,  |  sam  ne  |  ve; 

1  2  3  4  5  6      II      7  8 

In  kakor  v  5.  gazeli  razkraja  se  tudi  tu  ta  verz  na  dva 
kraja:  prvi  steje  tu  ko  tarn  6,  a  drugi  refrenski  del  pa  IV. 
stopice.  In  kakor  tarn,  razplete  poet  tudi  tuiz  vsakega  troheja 

V  prvem,  glavnem  delu  po  eno  arhitektonsko  enotko,  po  — 
eno  dvostisje;  drugi  del  (kot  refrenski)  pa  kar  opusti  brez 
vpostetja. 

Potemtakem  isti  predpogoji  arhitektonski  tu  ko  tarn;  in 
isti  zakon  tu  ko  tam  ;  zato  kot  posledica  —  ista  obseznost 
vse  umetnine:  sest  dvostisij  tu  ko  tam! 

In  vendar  ni  lice  arhitektonsko  tu  isto  ko  tam !  Tam  dve 
veliki  simetricni  si  polovici  —  za  temelj;   a  vsaka  se  kroji  se 

V  sebi  po  tretjinskem  principu  (\/.,  4-  "A  :  ~U  +  ViO-  Tu  pa  vzame 
poet  vso  umetnino  kot  eno  celoto,  kot  en  kos,  ki  ga  razdeli 
po  tretjinah :  -/.i  +  Va !  Naglasam  nalasc  ta  lepi  „slucaj",  ker 
govori  jasno  vsakomu,  ki  hoce  slisati,  0  —  slucajih,  ki  niso 
slucaji!  — 

Gazela  7.  in  1.!  Zakaj  sem  zdruzil  te  dve,  da  govorim 
tu  obenem  o  njima?  Iz  dveh  razlogov.  Ker  sta  prvic  prolog 
in  epilog  Gazelam  kot  eni  vsebinski  celoti,  drugic  pa,  ker 
imata  enako  arhitektoniko !  A  kaksno?  Skoraj  da  enako  kakor 
gori  2.  gazela;  a  vendarle  ne  do  pike  tako. 

Vzemimo  si  te  gazele  uvod  in  sklep  zase,  a  zaporedoma :. 

Oci  sim  veckrat  prasal,  ali  smem 
Ijubiti  te;  odgovora  ne  zvem. 


Tako  [=  zato],  al  Ijubis  me,  al  me  sovrazis, 
kak  bi  ti  vstregel,  siromak  ne  vem. 

Po  vsebini  sta  si,  kakor  smo  ze  o  tem  zadosti  govorili^ 
ta  dva  dela  jako  blizu;  prvi  del  vprasa:  „ali  smem  Ijubiti  te", 
drugi  nadaljuje  v  prvem  delu  (v  uvodu)  ze  priceto  misel: 
„odgovora  ne  zvem:  al  Ijubis  me,  al  me  sovrazis."  Od  tega  je 
namrec  odvisno  vse,  ali  ga  ona  „ljubi  ali  sovrazi",  ali  mu  ona 
vraca  Ijubezen  ali  ne;  od  tega  je  odvisno,  ali  jo  „sme  Ijubiti". 
A  ona  —  se  vede  tako,  da  ne  ve  siromak,  ali  je  tako  ali  tako, 
ali  ga  Ijubi  ali  ne:  vede  se  tako,  da  ostaja  on  vedno  —  v 
negotovosti. 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  53 

Vmes  mej  obema  deloma,  mej  uvodom  in  sklepom,  pa 
leze  dejstva,  ki  jih  na  njej  (v  njenih  oceh)  opaza,  in  ki  so 
vzrok,  da  ne  ve,  ali  zeli  ona,  naj  se  jej  pribliza,  ali  naj  se 
jej  izogne. 

Tako  V  2.  gazeli.  —  In  sorodno   tudi   tu,   v  —   epilogu : 

Kdor  jih  here,  vsak  drugaci  pesmi  moje  sodi; 
eden  livali  in  spet  driigi  vpije :  ,fej  te  bodi!" 


Jez  pa  tgbi  sami,  draga!  zelel  sim  dopasti, 
driigih  nisim  prasal,  kaj  se  jim  po  glavi  blodi.  — 

Sklep  nadaljuje  misel  uvoda  in  jo  dopolni!  Stojita  pa  si 
obe  misli  mejsebojno  v  kontrastu,  ki  ga  izraza  tudi  besedica 
„pa"  docela  jasno.  Poet  oznaci  v  sklepu  svoje  stalisce  nasproti  — 
razlicnim  kritikam  in  zeljam  javnosti  in  posamnih  bravcev;  ni 
mu  ob  teh  pesmih  za  drugih  ugodno  sodbo,  ampak  njemu 
je  le  eno  na  skrbi,  ko  poje  te  pesni,  edino  le  to,  da  bi  njej 
ugajale,  ogrele  nje  srce  ledeno;  „tebi  sami  zelel  sem  da  naj 
bodo  po  srcu,  po  godu,  po  custvu,  po  dusi  te  moje  pesmice." 

A  mej  te  dve,  v  uvodu  in  sklepu  se  dopolnjujoci,  a  mej- 
sebojno V  krepkem  kontrastu  stojeci  misli  polozi  poet  osrednji 
del  gazele,  tri  dvostisja! 

In  kaj  je  teh  treh  vsebina? 

Poet  nasteva  razlicne  zelje  in  misli  o  pesmih  svojih  :  kaj 
pravi  ta,  kaj  oni,  kaj  zeli  prvi,  kaj  drugi,  tretji  o  njih !  Izpolnil 
je  poet  potemtakem  ta  osrednji  del  z  razprezanjem  onega 
dejstva,  ki  ga  je  izrekel  v  uvodu;  uvoda  drugi  verz  je  torej 
po  svoji  vsebini  nekako  dispozicijska  kal  mej  uvodom  in 
sklepom  lezece  sredine.  In  kakor  lezita  v  dispozicijskem  verzu 
dve  si  kontrastni  misli:  a)  o  hvali,  b)  o  graji,  tako  se  ta 
kontrast  razpreza  tudi  v  nadaljnem,  srednjem  delu. 

Arhitektonski  pa  se  deli  ta  sredina  na  dva  dela ;  in  sicer : 


a)  verzi: 

3. 

4. 

*       2; 

/3 

5. 

6. 

■■ 

:)  verza: 

7.  \    .; 

8.  f    '3 

Poet  zdruzuje  po  njih  misli  vedno  po  dva  in  dva  verza 
V  eno  celoto,  katera  v  sebi  zacne  in  zakljuci  vsebinski  po  eno 
misel,  a  formalno  —  po  eno  periodo  (3  -f  4:  ta  .  .  .  uni  .  .  . 
tretji ;  5  +  6:  bo  temu...unipa...;7  +  8:  Razujzdani .  .  . 
Al  tercjalke).  Vendar  zveze  prvi  dve  izmej  teh  treh  dvostisij 
spet  ozje  mej  seboj  v  enoto,  od  katere  se  odloci  tretji  par 
verzov;  a  s  kako  mislijo?  V  prvih  dveh  dvostisjih  obeh  nasteje 
poet  take  sodbe,  ki  se  ticejo   umetniske  kakovosti  njegovih 


54  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


pesni;  v  tretjem  pa  stoji  graja  o  njih  vsebini  —  s  stalisca 
morale!  Poleg  tega  pa  zdruzi  tudi  na  vnanje  prvi  dve 
dvostisji  poet  s  tem,  da  postavi  v  konec  prvega  in  konec  dru- 
gega  —  neko  last  no  ime,  ko  sicer  v  cell  pesmi  nima  nobe- 
nega  imena  vec!  A  tu:  „Pindarova  oda"  —  „V6dnik". 

Kar  se  tice  locil,  imamo  v  zadnji  izdaji  (Poezije  1847)  tu 
za  vsakim  dvostisjem  krepkejsi  odmor:  pike,  klicaj,  prasaj ;  za 
vsakim  prvim  verzom  vsakega  para  pa  dosledno  slabejse 
podpicje,  le  vsklepu  —  celo  samo  v  e  j  i  c  o.  V  prvih  dveh 
natiskih  (Illyr  Bl.  1833  in  Zhbel.  IV.)  je  stvar  enaka  sicer,  le 
za  prvim  verzom  stoji  dvopicje  v  obeh  izdanjih,  a  za  besedo 
„prenedolshne"  v  Zhbel.  IV.  (kakor  tu)  podpicje,  v  Illyr.  Bl. 
(tcdaj  V  najprvotnisem  natisku)  pa  —  vejica.  Moral  sem  to 
omeniti  tu  radi  nadaljnih  izvajanj. 

Arhitektonsko  lice  osrednjega  dela  se  pa  loci  tu  (v 
gazeli  7.)  od  onega  v  2.  gazeli  po  tem,  da  stoji  tam  V:?  pred 
naslednjim  vecjim  d  votretjinskim  kosom,  tu  pa  narobe;  tam 
tedaj  'U\-U,  tu  pa  -/s :  Vs- 

In  sedaj  h  1,  gazeli,   kot   prologu   cele   skupine   Gazel! 

Uvod:  Pesem  moja  je  posoda  tvojiga  imena, 
Mojiga  serca  gospoda,  tvojiga  imena; 
Sklep:  Bolj  ko  Delie,  Korine,  Cintie  al  Lavre 
Bi  bilo  pozabit  §k6da  tvojiga  imena. 

Kako  vsebinsko  razmerje  imamo  tu  mej  obema  mislima? 
Vzrocno.  Sklep  pove,  z  a  k  a  j  je  vsebina  Presernove  pesmi  n  j  e  n  o 
ime:  ker  je  poetu  njeno  ime  (t.  j.  ona  sama,  ki  nosi  doticno 
ime)  tolikega  pomena,  tolike  cene,  da  se  mu  zdi  skoda,  ako  bi 
pozabili  njen  spomin;  in  da  bi  se  njeno  ime  ne  pozabilo,  odtod 
—  njegova  pesem,  ki  naj  ohrani,  pozabitve  obrani  njeno  ime, 
spomin  o  njej,  ko  nje  vec  in  njega    „na  svetu  ne  bo!" 

Mej  tem  uvodom  in  sklepom  pa  lezi  spet —  trojedvo- 
stisij.  In  kaj  nam  ta  pripovedujejo?  Vsa  tri  govore  o  imenovani 
„posodi"  njenega  imena  ter  prorokujejo,  kaj  bodo  posledice 
tistega  v  uvodu  izrecenega  dejstva.  O  pesmi  svoji,  pesmi 
njenega  imena  napoveduje  poet  troje:  V  nji  bo  zanesel  po 
vsem  slovenskem  (ali  morda  slovanskem  svetu  „sladki  glas 
njenega  imena;"  na  nji  bodo  brali  narodi  „slavo  njenega 
imena",  iz  nje  bo  gorela  „svitloba  njenega  imena"  se  po 
njiju  obeh   smrti. 

Kaksna  pa  je  teh  treh  misli  mejsebojna  sorodnost  ali  pa 
morebitna  oddaljenost? 

Prva  misel  se  tice  slave,  ki  jo  bo  pesem  Presernova  o 
nji  razglasila  —  na  sirino :  („od  zahoda  do  izhoda")  tice  se 
„na  dalec  okrog  razglasene  slave." 

Drugo  dvostisje  pa  ni  tako  jasno  po  svojem  pomenu  ko 
prvo.  Ali  misli  poet  z  besedami :  „od  naroda  do  naroda"  morda 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  55 

istotako  ko  v  prejsnjih  dveh  verzih  proslavo  Julijinega  imena 
—  na  daljavo  in  sirjavo,  na  dalec  okrog  po  raznih  slovan- 
skih  dezelah  v  sedan josti?  Ali  misli  pa  morda  izraziti  z 
besedami  „od  naroda  do  naroda"  tako  svojo  misel,  ki  bi  jo 
mi  izrekli  danes  z  izrazpm:  „od  roda  do  roda"  =  „od  gene- 
racije  do  generacije"  ?  Ce  to,  potem  bi  se  ozirala  ta  misel  na 
bodocnost,  nena  sedanjost,  kamor  se  ozirata  prejsnja  dva 
verza !  Kaj  je  tedaj  tu  Presernova  misel?  Ce  misli  poet  na 
bodocnost,  ce  tedaj  misli  z  besedami  „od  naroda  do  naroda" 
kesnejse  generacije,  ki  jih  o  njegovi  dobi  se  ni,  ampak  bodo 
sele  rojene  kot  vnuki  in  pravniki  in  pravnukov  vnuki  njegove 
in  njene  sedanjosti,  umevati  nam  je  potem  tudi  poprejsnjih 
dveh  vrstic  ,.slovenske  brate"  kot  nas  slovenski  narod,  ne  pa 
kot  „slovanske  brate;"  poet  bi  potemtakem  z  mislijo  svojo 
objemal  tu  le  naso  slovensko  zemljo,  ne  pa  vsega  slovan- 
skega  sveta!  Ako  pa  tici  v  besedah:  „med  slovenske  brate" 
Presernova  misel  na  ves  slovanski  rod,  razlagati  bi  nam  bilo 
„od  naroda  do  naroda"  v  istem  smislu  proslave  njenega  imena 
nasirino,  torej  kot  misel  Presernovo  na  razl  ic  na  pi  em  en  a 
si  0  van  ska:  cesko,  rusko,  poljsko,  hrvasko-srbsko  („ilirsko"). . . 
Odgovor  je  potemtakem  tu  tezaven  na  prvi  hip ! 

A  oglejmo  si  tretje  dvostisje  se  in  njegovo  misel.  Brez 
vsake  najmanjse  dvojbe  meri  teh  dveh  verzov  pomen  jasno  in 
ocito  —  V  bodocnost:  takrat  se,  ko  bosta  oba  ze  v  grobu, 
ki  zdaj  zivita,  („ko  mcne  in  tebe  —  na  svetu  ne  bo"  je  bilo 
geslo  prvemu  izdanju  Gazel  v  Illyr.  BI.  1833!),  takrat  se  bo 
njenega  imena  zar  gorel  iz  njegove  pesmi.  Ne  na  siroko  in 
na  dalec  po  socasno  zivi  sedanjosti,  ampak  dalec  tja  v 
prihodnje  case  bo  nosila  njegova  pesem  —  glas,  slavo, 
svetlobo  njenega  imena. 

Po  sill  mi  tu  prihaja  na  misel,  kako  je  Jenko  prepel  to 
vsebino  1.  gazele  v  prvi  strofi  svojega  prologa  „Moja  pesem" 
(1865.,  2): 

Moja  pesem  bo  nosila 

Tvojo  hvalo  krizem  svet, 

'Z  ust  mladencev  se  glasila 

Bo  se  V  casu  poznih  let. 

Prvo  misel  te  pesmi  Jenkove  o  „hvali  krizem  sveta",  o 
proslavi  njenega  imena  po  sodobno  ziveci  sedanjosti,  izraza 
jasno  V  Presernovi  gazeli  prvo  dvostisje  osredja.  Drugo  misel 
gorenje  strofe  Jenkove  imamo  ocitno  v  tretjem  dvostisju  sredine  : 

'Z  nje  svitloba  bo  gorela  se  takrat,  ko  bova 
unstran  Karonov'ga  broda,  tvojiga  imena. 

Toda,  kaj  pa  srednje  dvostisje?  Kako  naj  umemo  to? 
Kakor  smo  spoznali,  meri  njega  misel  lahko  na  siroko  po 
sedanjem    svetu,   ali   pa    tudi    tja   v   daljna   se   pozna   leta 


56  Avgust  Zigon :  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

bod  oca;  odvisno  je  to  od  pomena  besedi  „od  naroda  do 
naroda".  Ali  pomenijo  te  besede  kar  „od  generacije  do  gene- 
racije"  bodocih  rodov,  ali  pa  kar:  od  enega  slovanskega 
plemena  do  drugega,  do  vseh,  kar  jih  je  sedaj  od  zahoda  do 
izhoda?  Ali  nam  je  po  pomenu  in  smislu  to  dvostisje  (da 
izrecem  stvar  s  pravo  besedo),  pridruziti  k  prvemu  ali  k 
tretjemu  dvostisju  osredja  te  gazele? 

In  tu  so  nam  zadnji  komentar  naslednja  dejstva : 

V  prvem  natisku  Gazel  1. 1833.  (111.  Bl.  Beilage,  Nr.  28.)  stoji : 

V  nji  bom  med  Slovenfke  brate  fladki  glaf  sanefil 
Od  sahoda  do  is-hoda  tvojiga  imena, 

Na  pofodi  v  slatih  zherkah  flav'a  fe  bo  brala 
Od  naroda  do  naroda  tvojiga  imena; 
'S  njc  fvitloba  bo  gorela  fhe  takrat,  ko  bova 
Unftran  Karonov'ga  broda,  tvojiga  imena, 

V  drugem  natisku  Gazel  leta  1834  v  Zhbelizi  IV.  (na  str.  18) 
je  stvar,  kar  se  tice  interpunkcijskih  znamenj,  docela 
en  aka. 

Kaj  bi  sledilo  iz  tega? 

Neznatnisi  interpunkcijski  odm.or  (vejica)  mej  prvim  in 
drugim  dvostisjem  bi  spajal  ono  preporno,  srednje  dvoverzje  s 
prvim  delom;  tretji  par  se  potemtakem  po  Presernovem 
odkrsi  kot  tretja  tretjina  zase;  zatorej  : 

a)  verzi :    3.  i 

4. 

5. 
6.  I 

[:)  verza :  7.  \    , 
8.1      ■•■ 

Potemtakem  bi  bilo  torej  umeti  „slovenske  brate"  kot  ves 
slovanski  svet,  a  besede  „od  naroda  do  naroda"  bi  mislile 
na  posamna  slovanska  plemena.  Zakaj  ?  Ker  kaze  prosta 
vejica  mej  obojim  prvim  dvostisjem,  da  nam  je  zdruziti  prva 
dva  para  v  eno  celoto  vsebinsko.  A  kaj  pa  bi  bila  vsebinska 
vez  mej  obema?  Ena  ter  ista  misel:  da  bo  pesem  Presernova 
razsirila  njeno  slavo  —  dalec  na  siroko  po  sedanjosti, 
tja  mej  vse  Slovence  in  se  preko  njih  meja,  tudi  mej  — 
Slo  va  n  e  celo. 

A  dalje.  Leta  1847  so  prisle  mej  slovenski  svet  Presernove 
„poezije".  In  tu  ima  nas  preporni  del  1.  gazele  naslednjo  obliko : 

V  nji  bom  med  slovenske  brate  sladki  glas  zanesil 
Od  zahoda  do  izhoda  tvojiga  imena; 

Na  poGodi  v  zlatih  cerkah  slava  se  bo  brala 
Od  naroda  do  naroda  tvojiga  imena, 
'Z  nje  svitloba  bo  gorela  se  takrat,  ko  bova 
Unstran  Karonov'ga  broda  tvojiga  imena. 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  57 


In  prav  taka   je  stvar  tudi  ze  leta  1846  v  Rudolfinskem 
rokopisu  „Poezij",  ki  je  ves  lastnorocno  Presernov. 

In  kaj  sledi  iz  tega  novega,  v  primed  s  prvim  poznej- 
sega  dejstva? 

Arhitektonsko   lice  osrednjega   dela  te  gazele  se  je  izpre- 
menilo  takole: 

a)  verza:  3.  \   j,. 

ji)  verzi:    5.  | 
6.  I 


Ako  z  besedami  povem  to  misel,  glasi  se  tako :  Preseren 
je  s  podpicjem  odlocil  prvo  dvostisje  od  naslednjih  verzov  kot 
en  ariiitektonski  kos  zase,  kot  prvo  tretjino;  nase  preporno, 
srednje  dvoverzje  pa  je  pridruzil  k  tretjeniu,  ter  ga  spojil  z 
njim  V  drugi,  od  prvega  veci,  dvotretjinski  kos  arhitektonski, 
ker  je  mej  drugo  in  tretje  dvostisje  postavil  le  slabotno  locilo, 
—  vejico.  S  tern  je  pa  dal  osrednjim  dvem  verzom  enako  misel 
ali  vsaj  sorodno  —  misli  tretje  dvojice  vrstic,  ki  pa  meri  jasno 
(kakor  smo  ze  spoznali)  v  —  bodocnost!  Zato  dobi  izraz 
„od  naroda  do  nardda"  pomen  besedi :  „od  generacije  do  gene- 
racije  bodocih  rodov",  a  prvih  dveh  verzov  „slovenski  bratje" 
zaobjemajo  le  sodobno  ziveci,  takrat  sedan ji  nas  slo- 
ven s  k  i  rod,  ne  pa  vseh  slovanskih  piemen,  ki  so  zivela 
na  siroko  po  svetu  v  takratni  sedan josti. 

In  ta  misel  Presernova,  to  umevanje  te  gazele,  se  mi  zdi 
tudi  kronolosko  tu  bolj  na  mestu  ko  „slovanski  bratje": 
Preseren  se  je  cutil  v  tej  dobi  le  slovenskega  se  pevca, 
objemal  je  s  svojo  mislijo  le  slovenski  se  narod,  toda  hkrati 
ze  ves  slovenski  svet,  ne  le  „Kranjce".  Dokaz  temu 
je  Sonetni  venec,  ki  je  nastal  sele  za  Gazelami,  leta  1833. 
Kako  dokaz? 

Omenim  naj  najpoprej,  da  ima  isto  misel,  kakor  tu  v 
tem  prologu  Gazel,  tudi  v  2.  sonetu  Venca : 

Ran  mojih  bo  fpominj  in  tvoje  hvale 
Glafil  Slovenzam  le  prihodnje  zliafe, 
Ko  mi  na  sgodnim  grobi  mah  porafe, 
V  njim  bodo  sdajne  bolezhine  ipale. 

(Prvi  natisek  son.  Venca.) 

Ali  ni  to  isto,  kar  poje  v  1.  gazeli  o  svoji  pesmi? 

V  nji  bom  med  slovenske  brate  sladki  glas  zanesil 
od  naroda  do  naroda  tvojiga  imena;  .  .  . 
'Z  nje  svitloba  bo  gorela  se  takrat,  ko  bova 
Unstran  Karonov'ga  broda,  tvojiga  imena. 


58  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


Isti  dve  misli!  Saj  je  pac  tu  beseda  „Slovencam"  isto, 
kar  V  gazeli  „slovenski  bratje" !  Naravnost  komentar  je  ta  strofa 
Venca  —  prvi  gazeli.  Loci  se  smisel  v  Vencu  le  v  toliko,  da 
obrne  poet  pogled  svoj  tu  ze  docela  v  prihodnjost,  in  da 
zaobjame  sir  in  o  slave  le  z  edino  besedo  „Slovencam",  ki  jo 
je  zaobjel  v  gazeli  s  celim  prvim  dvostisjem  osredja.  In  zdi 
se  mi,  da  je  prav,  ker  po  Presernovo,  ce  umevamo,  da 
polaga  tudi  v  gazeli  poet  glavni  povdarek,  kakor  tu  v  tej  strofi 
Venca,  na  —  bodocnost,  kar  se  vjema  potem  tudi  z  mislijo 
gesla,  ki  je  stalo  nad  prvo  objavo  Gazel  v  Illyr.  Bl.  1833: 

Ljubesen  je  bila, 

Ljubesen  fh  e  bo, 
Ko  tebe  in  mene 

Na  fveti  ne  bo. 

Krain.  Volksspnich.'^) 

A  hkrati  se  tudi  vjema  ta  povdarek  slave  in  spomina  v 
bodocnosti  z  idejo  5.  gazele,  kjer  imamo  na  koncu  isti  akcent 
0  vrednosti  pesmi: 

De  Helenina  lepota,  toljkanj  moz  pred  Trojo  smert 
Ni  pozabljena,  le  pesem  sama  brani . . . 

E  n  a  k  o  je  poet  (kakor  se  mi  zdi,  da  prica  z  a  d  n  j  a  oblika 
1.  gazele  v  Poezijah  1.  1847)  tudi  v  tej  prvi  gazeli  —  pred  vsem 
in  kot  glavno  naglasil  isto  idejo,  da  pesem  da  opevanemu  imenu 
zivljenje  in  spomin  mej  Ijudmi  tudi  dalec  za  njegovim  grobom, 
a  naglasil  tako  zivo  to  s  tem,  da  je  tej  misli  odmeril  dve 
tretjini,  tedaj  vecji  kos  arhitektonski  v  gazele  osrednjem  delu, 
ko  je  proslavo  na  sirjavo  naglasil  (prav  kakor  v  receni  strofi 
Venca  le  z  eno  besedo  „Slovencam")  tudi  tu  v  gazeli  1.  le  z 
enim  dvostisjem. 

To  bi  bilo  pa  le  eno,  a  ne  edino.  Kakor  tu  v  tej  strofi, 
tako  objema  Preseren  sploh  v  vsem  Vencu  s  svojo  mislijo 
vedno  in  vedno  samo  svoj  slovenski  narod,  a  ne  se  vseh 
Slov  anov. 

Da  to  dokazem,  oslanjati  se  mi  je  seveda  na  prvo  obliko 
Venca,  na  prvi  njega  natis,  ki  je  (po  moji  sodbi)  dasi  nedatiran 
do  danes,  a  iz  prve  polovice  leta  1835.  In  zdaj  dokazi  o  toza- 
devni  misli  Presernovi : 

O,  deb'  Memnosine  nam  hzhere  sale, 
Otajat'  Kranja  nafhiga  finove, 
Njih  in  Slovenzov  vfih  okrog  rodove, 
S  domazhim  pcfmam'  Orfeja  poflale! 

De  bi  nam  ferza  vnel  sa  zhaft  deshele, 
Med  nami  potolashil  rafpertije, 
In  fpet  sedinil  rod  Slovenfti'ne  zele  .  . . 

{Venca  7.  sonet.) 


Kar  je  debeleje  tiskano,  sem  naglasil  jaz.  Pisatelj. 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  59 

Ali  naj   misli   poet  tu   na   vse   slovanske   dezele?    Ali  ne 
govori  jasno  ona  dvojna  misel  a)  o  Kranju  (=  kranjski  dezeli) 
kot   srediscu    nasih   pokrajin,   ter  b)  o   rodovih  vseh  Slovencev 
okrog,  namrec  okrog  „Kranja",  kranjske  dezele? 
A  dalje ! 

Viharjov  jesnih  mersle  domazhije 

Slovenfke  fo  pokrajne  ble,  kar,  Samo! 
Tvoj  duh  je  sginil,  kar  nad  tvojo  jamo 
Posabljeno  od  vnukov  veter  brije. 
Obloshile  ozhetov  rafpertije 
S  Pipinovim  fo  jarmam  flushno  ramo, 
Od  tod  famo  kervavi  punt  posnamo, 
Boj  Vitovza,  in  ropanje  Tiirzhije. 
Miniili  frezhe  fo  in  flave  zhafi, 
Ker  vredne  dcla  nifo  jili  budile, 
Omolkniii  fo  pefmi  fladki  glafi; 
Kar  nifo  jih  saterlc  zhafov  file, 

Kar  rafe  rosii  na  mladimu  Parnafi, 
Isdihleji,  folse  fo  jih  redilc. 

{Venca  8.  sonet.) 

In  dalje : 

Isdihleji,  folse  fo  jih  redile 

'S  Parnafa  moj'ga  roshize  prizlijozhe: 

Solse  's  Ijubesni  fo  do  tebe  vrozhe. 

Is  domazhije  fo  Ijubesni  lile. 
Ne  omezhe  de  tebe  pefmi  mile, 

De  tebi  vneti  ni  ferza  mogozhe; 

De  domazhije  rod  Ijubiti  nozhe, 

Ki  ga  Slovenfke  niatere  rodile. 
Isdihleji  in  slielje  lirepcnezhe, 

Ime  deb'  tvoje  takrat  fhe  flovelo, 

Ko  velo  bo  oblizhje  sdaj  zvetezhe ; 
Slovenze  deb'  sa  Ivojo  vnel  deshelo, 

K'  nji  deb'  verniii  fpet  fe  zhafi  frezhe, 
Jim  mozh  fo  dale  rafti  ncvefelo. 

{Venca  9.  sonet.) 

To  SO  vsa  mesta,  kjer  omenja  Preseren  v  prvem  natisku 
Venca  Slovencev  in  slovenscine ;  le  eno  samo  nam  je  se  pristeti : 

Vremena  bodo  Kranjzam  fe  sjafnile, 
Slovenfkim  pevzam  milfiii  svesde  f'jale. 
In  pefmi  bolj  Uovezhe  fe  glafile  . . . 

{Venca  2.  sonet.) 

Tako.  In  sedaj  vprasam :  Ali  so  to  razmere  slovanske, 
ki  jih  poet  tu  objokuje?  Ali  sploh  more  jo  biti  te?  Ali  je  le 
ena  sama  misel  tu,  ki  objema  vse  Slovane?  Nobena  ne.  Le 
pomisli  sam !  Ali  niso  to  nasi  kraji,  nase  narodnostne  razmere 
za  casov  tistih,  ki  so.  bill  Presernovi?  Analiziraj  le  misel  za 
mislijo,  pa  presodi,  ali  je  mogoce,  da  bi  jo  razsiril  lahko  na 
Presernu  sodobne  Ruse,  Cehe,  Poljake  in  vseh  njih  —  razmere 
narodnostne^?  Ali  so  boj  Vitovca  n.  pr.,  ropanje  Turcije  itd.  imeli 
kdaj  Rusi,  Cehi,  Poljaki?    Ali   je   bil  njih  Parnas  tiste  case  — 


60  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


res  tako  mlad?  AH  je  Pipinov  jarem  tudi  nje  oblozil?  Ali  so 
Rusov,  Poljakov  dezele  bile  pokrajine  jeznih  viharjev  po  Samovi 
smrti?  Res  je,  da  pripovedujejo  o  drzavi  Samovi,  kako  je  segala 
od  Krkonosev  in  Karpatov  pa  do  Triglava  in  morja  Adrijanskega. 
A  je  li  obsezala  tudi  Poljake  in  Ruse?  In  vendar  so  ti  tudi 
Slovani!  Ce  je  resda  morda  tudi  Cehe,  a  v  glavnem  je  pa  le 
nase  dezele  vladal  Samo,  ker  je  sama  Panonija  segala  od 
Karpatov  pa  do  Adrije. 

Ne.  V  Vencu  misli  Preseren  na  vseh  sedmerih  mestih,  kjer 
stoje  V  prvem  natisku  „Slovenci,  slovenscina  cela,  slovenske 
matere,  slovenski  pevci,  slovenske  pokrajine",  enotno  in  do- 
sledno  vedno  le  res  samo  nase  slovenske  dezele,  a  nikjer  ne 
vseh  slovanskih;  le  slovenske,  ki  stavi  v  kontrast  z  njimi  „Kranj" 
(kranjsko  dezelo)  kot  eden,  a  glavni  del  vse  slovenske  zemlje, 
in  pa  —  „svoj  Parnas".  In  vendar  je  Sonetni  venec  kronoloski 
nastal  za  —  Gazelami. 

Ves  slovanski  svet  j  e  Presernov  duh  zaobsegel 
sele  V  obsmrtnicah  tistemu  mozu,  ki  je  s  svojo 
ucenostjo,  s  svojimi  znanstvenimi  mislimi  objemal 
ves  slovanski  svet:vKrstu,  in  prej  se  v  nagrobnici 
„Dem  An  den  ken  des  M.  Zhop"  (1835.)!  Takrat  je  vzkliknil 
V  svoji  poeziji :  „Najvec  sveta  otrokom  slisi  Slave",  in  poslal 
Crtomira  mej  r o j  a k e  Slovence  —  in  dalec  cez  njih  mejo. 

In  tako,  sodim,  mislijo  tudi  „slovenski  bratje"  v  prologu 
Gazel  res  le  Slovence,  kakor  „Slovenci"  v  prvi  strofi  2.  soneta 
Vencevega;  a  besede  „od  naroda  do  naroda"  pomenijo  kar 
„od  ene  slovenske  generacije  do  druge  generacije  bodocih 
nasih,  slovenskih  rodov." 

Morda  bi  mi  kdo  utegnil  omeniti,  da  so  Gazele  izsle 
leta  1833,  ko  je  bil  ze  prejjeta  1832  ocenil  in  Cehom  ter 
drugim  Slovanom  pokazal  Celakowsky  Presernovo  poezijo! 
Zanesel  je  v  CCM.  1832  glas  o  njem  preko  slovenskih  meja  in 
ime  njegovo  razglasil  med  druge  Slovane.  Kaj,  ce  se  Presernove 
besede  „med  slovenske  brate"  ozirajo  ze  na  to  dejstvo,  na  za- 
slovelost  njegovo  takratno  —  zunaj  slovenskega  plota  po  slo- 
vanskih dezelah,  posebej  med  brati  Cehi? 

Dokazal  sem  v  „Casopisu  za  zgodovino"  (Maribor  1906, 
3.  in  4.),  da  Gazele  niso  sele  iz  leta  1833;  tega  leta  so  le  izsle 
prvic.  Nastale  pa  so  ze  1.  1832,  in  sicer  vseh  sedmero,  in  v 
taki  obliki  ze,  kakrsno  imajo  danes.  Kako  to?  Gazele  so  bile 
prvotno  namenjene  za  Zhbelizo  IV.,  ki  naj  bi  bila  izsla  1.  1833, 
a  je  v  resnici  pa  sele  1.  1834  dozivela  svoj  natisk,  dasi  —  z 
letnico  1833,  ki  jo  je  in  ker  in  kakor  jo  je  to  imel  prvi  cenzurni 
nje  rokopis!  Povzrocile  so  to  zamudo  znane  Pavskove  in 
Kopitarjeve  cenzurne  sikane^.  Imamo  pa  ze  z  dne  14.  marca 
1833   porocilo  Presernovo  Celakowskemu  o  dokoncani  cenzuri 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  61 

Copovi  (ki  je  bil  takrat  lokalni  cenzor  Ijubljanski)  glede  Zhbelizc 
IV.  (Zb.  VI.  str.  179).  Potemtakem  sta  bila  takrat  ze  a)  obadva 
cenzurna  rokopisa  Zhbelize  IV.  dogotovijena,  b)  uradno  ze  v 
rokah  cenzure,  c)  pa  tudi  ze  uradno  cenzurirana  v  prvi 
cenzuri.  Vse  to  se  je  morale  dogoditi  in  dogotoviti  v  tistih 
2\,  mesecih  1.  1833,  ki  leze  pred  14.  III.  1833.  —  Iz  tega,  kakor 
iz  ciste,  dovrsene  obi  ike  gazelic,  ter  iz  njih  sed  m  erostevilne 
skupine,  a  tudi  iz  jasno  premisljene,  tocno  zasnovane  arhi- 
tektonike  vsake  posamne  gazelice  in  pa  posebej  gazel  kot 
ene  mejsebojno  celotne  skupine,  sem  ze  tarn  sodil,  da  so  morale 
Gazele  pred  letom  1833  ze  biti  skoncane;  da  segajo  tedaj  ze 
po  obliki,  a  zatorej  predvsem  pa  po  idejah  svojih  vsebinskih 
in  arhitektonsko  -  umetniskih  v  leto  1832;  in  sicer  vse,  tudi 
nasa  1.  gazela,  ta  prolog  vse  skupine,  ceprav  ne  sodim,  da 
bi  bil  moral  tudi  nastati  kot  prvi  del  vse  celote  (dasi  stoji  na 
nje  celu)  —  najpoprej  in  kot  najprva  gazela. 

Celakowskega  ocena  o  Krajnfki  Zhbelizi  (1. — 3.  bukv.)  je 
izsla  V  IV.  kvartalu  CCM.  v  Pragi.  Toda  ne,  kdaj  je  izsla,  ampak 
to  je  vazno,  kdaj  je  prisla  Presernu  pred  oci,  ko  govorimo  o 
te  ocene  vplivu  na  Preserna  in  ko  hocemo  dognati  pricetek 
morebitnega  njenega  vpliva  nanj.  In  tu  imamo  dobrodosel  datum; 
ohranilo  se  nam  je  prvo  pismo  Celakowskega  Presernu,  tisto 
pismo,  ki  posilja  z  njim  ceski  kritik  oceno  v  Ljubljano.  To  pismo 
nosi  datum:  „Prag   den  24.  December  1832."    In  v  njem  stoji: 

„Ich  habe  iiber  dieses  Produkt  ihrer  Literatur  (namrec  o  Zhbelizi)  einen 
kvirzen  Aufsatz  in  das  4.  Heft  unserer  vatcrl.  Museums-Zeitschrift  einriicken 
lassen,  davon  Sie  beiliegend  ein  paar  Aushangebogcn  finden  ..."  (Let.  M. 
Slov.  1875;  160/1). 

Bilo  je  tedaj  na  sv.  vecer  1.  1832  to  pismo  se  v  Pragi, 
odhajalo  je  ta  dan  sele  odondod.  Moralo  je  po  takratnih  postnih 
zvezah  torej  ravno  nekako  za  novo  leto  priti  Presernu  v  roke. 
Takrat  je  potemtakem  sele  prvic  izvedel  Preseren  o  zani- 
manju  ceskem  zanj !  A  o  novem  letu  1833.  leta  pa  sodim,  da 
je  gazele  ter  tudi  njih  prolog,  nele  po  vsebini  zamislil,  ampak 
ze  oddal  Kastelcu,  uredniku  in  prirejevavcu  rokopisov  Zhbelize 
za  cenzuro!  Sodim  tedaj,  da  misel  ^„med  slovenske  brate"  se 
ni  zaobsegala  misli  Presernove  na  Celakowskega  oceno  in  to 
cesko  pohvalo  poezije  njegove,  ker  ob  tistih  besedah  svojih  v 
prologu  Gazel  se  ni  nicesa  vedel  Preseren  o  tisti  kritiki  in  o 
zanimanju  ceskem  za  njegove  pesmi.  — 

A  tudi  terminologija  Presernova  v  drugih  pesmih,  ki  jo 
rabi  za  „kranjski  svet"  in  „Kranjce",  za  „slovensko  dezelo"  in 
svoje  rojake  „Slovence,  brate",  a  —  govorec  pa  o  Slovanih 
kot  ,,otrocih,  sinovih  Slave",  tudi  ta  nam  potrjuje  naso  razlago! 
Seveda,  zahtevalo  bi  to  vprasanje  posebne  razprave ;  zato  to  tu 
le  mimogrede  omenim!  A  tudi  iz  tozadevnega  raziskavanja  bi 


62  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

in  bo  sledilo,  da  je  Preseren^dvignil  svoj  pogled  na  vse  Slovane 
sele  V  spomenicah  svojih  Copu:  posebej  sele  —  v  Krstu! 
Dotlej  so  ga  pekle  v  prvi  vrsti  le  kranjske  (da,  celo  le  lokalno 
Ijubljanske)  fane,  toda  vstricno  tudi  —  vseslovenske!  Omenim 
pa  naj,  da  se  dobro  zavedam,  kako  sem  se  tu  dotaknil  spet 
neke  se  popolne  ledine;  zato  se  ne  kaze  dosti  zaletati  tu  ob 
ta  rob.  Pocakajmo  —  pravega  dne!  .  .  . 

Na  podlagi  vsega  tega,  posebej  pa  na  podlagi  v  Poezijah 
1.1847  in  V  njih  rokopisu  ze  (1.1846)  izpremenjene  inter- 
punkcije  —  odkriva  se  nam  torej  v  tej  uvodni  gazeli  kot 
arhitektonska  misel  Presernova  — izpod  zadnje  pile  in  redakcije 
slednjic  in  koncno  ta-le : 

Uvod:  Pcscin  moja  je  posoda  tvojiga  imena, 
mojiga  serca  gospoda  tvojiga  imena; 

Osrednji  del:  a)  verza  3.  \  ,, 

4.  (      3 


[})  verzi :  5. 
6. 

7. 


Sklep:  Bolj  ko  Delie,  Korine,  Cintie  a!  Lavre 
bi  bilo  pozabit'  skoda  tvojiga  imena. 

Osrednjega  dela  prvo  tretjino  doloca  misel  poetova  o 
proslavi  njeni  —  na  sirokost,  a  zadnji  dve  tretjini  pa  spaja 

V  eno  posebno   celoto  ena  ter  ista  misel  o  proslavi  njeni  tja 

V  davno  daljnjo  bodocnost.  — 

Ce  primerjamo  prologa  arhitektonsko  lice  z  onim  epiloga, 
odkrije  se  nam  kar  na  prvi  pogled  potemtakem,  da  si  nista 
docela  enaki. 

V  epilogu  si  stoje  tretjinski  deli  osredja  kakor  %  :  V:j>  v 
prologu  pa  zdaj  (kakor  v  2.  gazeli)  V;, :  V:^;  tedaj  narobe. 

Ce  pomislimo,  da  je  v  prvih  natiskih  interpunkcija 
delila  pa  tudi  prolog  prvotno  v  smislu  razmerja  7:} :  ^/.j,  spoznamo 
tu  vzrok  tiste  delitve :  poet  je  hotel  tam  pac  oznaciti,  da  sta  si 
1.  in  7.  gazela  v  nekem  mejsebojnem  razmerju,  da  si  druga 
drugi  odgovarjata  arhitektonski,  da  imata  obe  isto  ali  sorodno 
si  vsaj  funkcijo  v  celoti  Gazel :  prva  da  jo  zapricenja  kot  prolog, 
sedma  pa  da  jo  sklepa  in  zakljucuje  kot  epilog,  a  obe  vkup  da 
sta  arhitektonsi<;i  obkov  ostalim,  mej  njima  obema  lezecim  peterim 
gazelicam.  Tako  je  bilo  prvotno.  Leta  1847  pa  je  poet,  ko  ni 
vec  stal  pod  tako  zivim  vplivom  tistih  arhitektonskih  kakovosti 
kakor  1.  1833  se,  dal  prvo  besedo  —  vsebini;  in  tako  je 
pridruzil  srednje  (tretje)  dvostisje  —  cetrtem.u,  kar  mu  je  po 
misli  doticnih  verzov  bolj  in  edino  prijalo,  kar  pa  je  dalo 
razmerje  V:? :  -Ai,  ko   ima   epilog  -/a  •  V:$-    In   ravno  ta  kesnejsa 


Avgust  Zigon :  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  63 


predrugacba,  ta  kesneje  nastopivsa  razlika,  ki  se  jej  je  poet 
1.  1832  in  1.  1833  se  upiral,  mi  je  nov  dokaz,  da  umevamo 
prav  tiste  gazele  vsebino,  ce  polagamo  glavni  naglas  na  misel 
o  najvecji  vrednosti  proslave  ,,imena  tvojiga"  —  v  bodocnosti. 

Se  o  eni  tocki  mi  je  govoriti,  ticoci  se  obeh  gazel,  kakor 
sem  0  isti  tocki  govoril  dosledno  ob  vseh  drugih  gazelicah  dozdaj : 
o  stevilu  arliitektonskih  enotek  (t.  j.  dvostisij)  v  obeh  dveh. 

Uvodna  gazela  jih  steje  petero,  in  sklepna  —  tudi;  torej 
tudi  tu  neka  mejsebojna  jima  sorodnost  in  celo  enakost! 

To  je  pa  le  eno.  Ali  je  to  stevilo  tudi  tu  utemeljeno  v 
stevilu  metriskih  elementov  (stopic)  prvega  njunega  verza? 

V  1,  gazeli: 

Pesem  |  inoja  1  je  po-  i  suda  i|  tvoji-  |  ga  i-  |  mena  . . . 
I  2  3  4       ■     5  6  7 


Verz  steje  dva  dela:  prvi,  glavni  (recimo:  korenski)  del 
njegov  ima  cetvero  trohejev;  drugi  del  —  refrenski  del  —  pa 
njih  troje. 

Ce  bi  postavil  na  vsake  stopice  mesto  po  eno  gazelsko 
strofo  (dvostisje),  steti  bi  morala  vsa  ta  gazela  sedmero  arhi- 
tektonskih  enotek.  A  poet-umetnik  razvije  le  iz  vsakega 
izmed  trohejev  v  I.  delu  po  eno  strofo:  stiri  potemtakem!  A  — 
peto  pa  postavi  na  celega  II.  dela  mesto:  ves  refren  mu  da 
le   eno   samo   enotko   arhitektonsko,  tisto   sklepno   dvostisje. 

Ali  nimamo  ze  enakega  „slucaja"  v  neki  drugi  gazeli? 
Da,  V  tretji.  V  tej  in  v  prvi  je  torej  Preseren  refrenski  kos 
uporabil  in  arhitektonski  izkoristil  —  a  obakrat  dosledno  za 
eno  samo  arhitektonsko  enotko,  dasi  si  nista  po  stevilu  stopic 
oba  enaka :   v  1.  gazeli  ima  tri   troheje   („tv6ji  -  ga  i  -  mena"), 

V  3.  pa  le  dva  („de  jo  |  Ijiibim").  Dolzina  refrena  je  umetniku 
potemtakem  povsem  postranska  stvar;  vzame  si  celega  za  — 
eno  enotko. 

Razun  v  1.  in    3.  imamo    pa   se  v  dveh   gazelah   refren: 

V  5.  in  6. ;  a  kaj  smo  tam  opazili?  Da  Preseren  tega  dela  niti 
vposteva  ne,  da  ne  razvije  iz  njega  niti  e  n  e  enotke  ne,  ampak 
ga  kar  prezre  v  arhitektoniki  doticne  umetnine,  a  prezre  ga  — 
dosledno  —  celega,  ter  mu  ne  da  nobenega  vpliva  nanjo ;  in  to 
spet  —  V  dveh  „slucajih",  dosledno  v  obeh  dveh.  To  je  druga 
in  drugacna  arhitektonska  pozicija  umetnikova  nasproti  refrenu. 

Poleg  teh  imamo  pa  se  tri  gazele  —  brez  refrenskega 
pristavka;  in  te  so  —  druga,  cetrta  in  nasa  sklepna:  sedma. 
Opazili  smo  ob  2.  in  4.  gazeli,  da  razvije  v  obeh  poet 
dosledno  iz  vsake  stopice  prvega  verza  v  arhitektoniki  doticne 
gazelske  celote  po  eno  gazelsko  strofo  kot  enotko  arhitektonsko. 
Umetnik   ostane   s   tem   v   soglasju   tudi    z   ostalimi   gazelami. 


64  Avgust  Zigon:  Tretjinska  ariiitektonika  v  Presernu. 


tudi  s  tistimi  namrec,  ki  imajo  refren:  iz  vsake  tistih  stopic, 
ki  stoje  V  verzu  zunaj  refrena,  razvije  brezizjemno  doslej 
po  —  eno  arhitektonsko  enotko,  po  eno  dvostisje.  A  kako  pa 
sedaj  tu  —  v  sedmi? 

Nje  prvi  verz  steje  sedmero  trohejev : 

Kdor  jih  I  bere,  |  vsak  dm-  i  gaci  |  pesmi  |  moje  !  sodi; 
1  2  3  4  5  6         7 

Iz  tega  bi  sledilo  po  dosedanji  zakonitosti  —  celih 
sedmero  arhitektonskih  enotek,  sedmero  strof  gazelskih!  In 
koliko  jih  ima  Presernova  gazela  v  resnici?  Le  — •  petero! 
In  naglasiti  je,  da  je  gorenji  temeljni  verz  —  brez  refrena! 
Kaj  tedaj  opazimo?  Da  je  umetnik  tu  opustil  cell  dve  stopici, 
a  to  V  takem  „slucaju",  ko  bi  tega  nikakor  ne  smel  in  ne 
mogel,  ce  je  imel  res  kako  tako  zakonitost  v  mislih  in  zavestnem 
nacrtu,  kakrsno  bi  rad  izvil  in  dognal  tu  jaz.  Zgromela  je  ob 
tej  nenadni  izjemi,  kaj  ne,  potemtakem  vsa  tista  moja  — 
teorija,  ali  recimo  rajsi:  domisljija! 

Pribiti  ter  posteno  naglasiti  je  treba  resda  to  izjemo 
kot  —  izjemo,  a  hkrati  tudi  kot  edino  izjemo  v  vsej  Gazel 
skupini!  Tisti  temeljni  prvi  verz  ni  dolocil  v  tej  gazeli  njene 
arhitektonske  velikosti.  Tu  tedaj  ni  organske  zveze  .  .  . 

Toda,  ima  li  ta  izjema  kak  globlji  vzrok  svoj?  Kak  drugi, 
a  organski  vzrok  morda? 

Ima  ga.  In  sicer  je  to  tisti,  ki  sem  ga  ze  gori  razlozil: 
tisti  je,  ki  je  celo  arhitektonsko  kakovost,  nele  njeno  arhi- 
tektonsko velikost  dolocal  ze  a  priori:  organska  namrec 
arhitektonika  vseh  Gazel  kot  ene  celote,  ene  vse- 
binske  in  arhitektonski-umetniske  skupine! 

Kot  taki  sem  prvo  gazelo  pripisal  za  prolog,  a  to,  sedmo, 
pa  oznacil  —  za  epilog  njen !  Razpravljal  sem  poprej  gori, 
kaksna  je  arhitektonika  prve  gazele  kot  Gazel  prologa,  ter  da 
je  umetnik  oviral  tam  celo  poeta  v  Presernu,  ki  je  hotel  —  na 
kvar  jasnosti  vsebinski  —  dati  prvi  gazeli  isto,  do  picice  enako 
lice  arhitektonsko,  kakrsno  ima  sedma:  namrec  -/s  +  Vs^  V3  +  V3! 
Kesneje  da  je  pa  poet  dal  prvo  besedo  vsebini,  zaradi  cesar 
smo  dobili  v  Poezijah  leta  1847  v  gazele  prve  osrednjem  delu 
proporcijonaliteto  ^!,^ :  -/s,  a  v  sedme  osrednjem  delu  pa  V3 :  V.v 
Zakaj  pa  je  hotel  Preseren  v  obeh  teh  dveh  gazelah  to  isto 
lice?  Da  naglasi  s  tern  neko  njuno  arhitektonsko  mejsebojnost 
v  celoti  vseh  Gazel:  da  je  namrec  1.  gazela  —  prolog,  7.  pa 
—  epilog  jim! 

Tu  ob  sedmi  gazeli  pa  se  nam  odkrije  nova  mejsebojnost 
in  reciprocnost  ter  s  tem  hkrati  —  nov  dokaz  za  tisto 
t r d i t e V ,  da  je  sedmo  si  mislil  poet  res  samkot  epilog, 
a  prvo  kot  prolog  vseh  Gazel!  Kako  to? 


Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  65 


Ravno  tista  gori  naglasena  izjema  arhitektonska  je  novo 
dokazilo  za  mojo  trditev!  Ni  namrec  v  sedmi  gazeli  tisti  prvi 
nje  verz  organska  kal,  ki  iz  nje  vzraste  tu  arhitektonska  kakovost 
in  obseznost  pesmi;  ampak  arhitektonika  vseh  Gazel  kot  ene 
skupine  je,  kar  tu  odloca  in  doloca  arhitektoniko  sedme  gazele  — 
kot  Gazel  epiloga.  In  da  je  tu  potemtakem  vendarle  neka 
organska  zahteva,  ki  doloci  arhitektoniko  epiloga  kot  takega, 
0  tern  ni  potemtakem  vec  dvojbe;  le  da  ta  organska  zahteva 
ni  V  gazelici  sami,  ampak  da  lezi  resda  izven  nje,  a  lezi  pa  — 

V  Gazelah  kot  en  em  samem  organizmu !  Epilog  bodi 
namrec  soglasen  odmev  —  prologu!  In  ta  zahteva  je 
mogocnejsa  kot  zahteva  one  sicer  organske  in  dosledne  zako- 
nitosti,  ki  smo  jo  opazili  sicer  v  vseh  ostalih  gazelah  in  po 
kateri  doloca  prvi  kot  temeljni  verz  vnanjo  nje,  formalno  — 
velikost,  Prva  gazela  je  kot  prolog  vplivala  tu  na  svoj  arhitek- 
tonski  odmev,  na  —  e  p  i  1  o  g  in  njega  arhitektonsko  kakovost !  — 

Ne  porusi  potemtakem  ta  izjema  v  sedmi  gazeli  one  moje 
teorije,  ampak  naravnost    potrjuje   jo  kot  —  edina   izjema 

V  cell  skupini.  Exceptio  firmat  regulam !  Hkrati  pa  potrjuje 
sedmo  gazelo  kot  iz  zavestne  Presernove  misli  vznikel 
epilog  vseh  Gazel  kot  ene  v  sebi  zacete  in  v  sebi  enotne 
ter  V  sebi  zakljucene  celote,  ki  ima  temu  epilogu  svojemu 
soglasen  odmev  v  1.  gazeli  —  kot  svojem  prologu! 

Zdi  se  mi  na  podlagi  vsega  tega  tudi,  ko  da  sta  1.  in  7. 
gazela  nekako  vstricno  rastli,  ter  da  ni  morda  prva  nastala  kot 
prva,  a  zadnja  kot  zadnja.  Pozdeva  se  mi  celo,  da  je  kot  prva 
nastala  tista,  ki  jo  imamo  danes  v  skupini  kot  2.  gazelo; 
zakaj?  Ker  je  ta  edina,  ki  ima  j  ambsko  mero,  vse  druge  pa 
trohajsko;  nekaka  izjema  je  tedaj  ta  mej  ostalimi  gazelami.  In 
hoce  se  mi  zdeti,  da  je  poet  najprej  zacel  z  jambsko  mero,  a 
opustil  jo  kesneje  ter  ostal  potem  dosledno,  ker  se  mu  je 
kazala  bolj  primerna  tonu  in  koloritu  gazel,  pri  trohajski. 
Izreci  sem  hotel  to,  in  naj  si  bo  se  tako  —  problematicno. 
Dejstvo  je  pac  tu:  iscimo  mu  razlage  in  dokazov!  —  — 


A  preden  se  locim  od  te  dvojice,  od  epiloga  in  prologa 
Gazel,  naj  omenim  tu  se  enega  vprasanja,  ticocega  se  1.  gazele 
kot  prologa! 

Profesor  slovenske  literature,  znani  „presernoslovec"  dr.  K. 
Oswald  je  v  2.  st.  letosnjega  „Popotnika"  (dne  15.  febr.  1907, 
str.  42 — 45)  presenetil  slovenski  svet  s  popisom  svojih  zaslug 
za  umevanje  Presernove  poezije  v  bistvu  njenem,  a  povrhu  pa 
se  z  dvema  novicama :  1.)  da  je  „Sonetni  venec  nastal  naj- 
kasneje  1.  1833.",  in  2.)  da  Krst  ni  epos,  ampak  —  elegija! 

5 


66  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

Prvo  scm  dokazal  jaz  lani  v  „Letnici  1833"  (Casopis  za  zgodo- 
vino  Maribor  1906),  a  drugo  trdil  (in  dokazoval  vsaj)  tudi  ze 
lani  (Zbornik  VIII.  1906)  v  „Tercinski  arhitektoniki".  G.  pro- 
fesorju  sem  jako  hvalezen,  prav  od  srca  hvalezen  za  to  pridno 
razsirjanje  mojih  rezultatov  in  idej.  O  Krstu  kot  elegiji  je 
n.  pr.  cital  meseca  decern  bra  1906  tisto  moje  dokazovanje, 
a  meseca  februarja  1907  je  potrjuje  ze  s  svojim  podpisom  v 
„Popotniku";  le  vir  mu  je  zopet  ostal  v  peresu  (kar  je  pa  le 
malenkost).  O  letnici  Sonetnega  venca  pa  je  bil  g.  profesor 
tistega  mnenja,  ki  sem  ga  jaz  izrekel  sele  lani,  ze  pred  par 
leti,  seveda  —  privatno;  a  mar  li  na  podlagi  istih  dejstev,  ki 
sem  jih  jaz  lani  vporabljal  za  dokazila?  Ne.  Njegov  dokaz, 
da  je  „Sonetni  venec  nastal  najkasneje  1.  1833",  je  mnogo 
bolj  enostaven : 

„Tako  ze  par  let  semkaj  ucim  svoje  osmosolce,  sklicujoc  se  pri  tej 
trditvi  na  1.  gazelo  Presernovo.  A  gazele  je  pesnik  objavil  1.  1833." 
(Popotnik  1907.  43). 

Causa  finita.  Omeniti  moram  resnici  na  Ijubo,  da  jaz 
nisem  bil  nikoli  njegov  osmosolec,  in  da  takrat,  ko  sem  jaz 
pouceval  na  isti  gimnaziji,  kjer  g.  prof.  Oswald,  ni  sam  ucil 
celo  tisto  leto  nic  (radi  dopusta),  in  pa  da  je  bilo  to  —  se 
prej  ko  pred  par  leti,  ko  sva  bila  skupno  v  istem  mestu. 
O  „letnici  1833"  pa  nisva  govorila  nikoli.  To  tu  zaradi  skrite 
namere  njegovih  besedi,  ki  je  —  preocita. 

A  k  stvari.  Ali  nam  nasa  l.gazela  res  podaja  kak  datum 
za  datiranje  Venca? 

Dejstva  so  ta-le:  a)  Gazele  so  izsle  13.  julija  1833  prvic; 
b)  Gazele  so  pa  bile  vsaj  14.  marca  1833  ze  v  rokopisu  Zhbelize 
IV,  gotove  (po  Presernovem  pismu  do  Celakovskega  :  Zborn.  VI. 
179),  da,  takrat  so  prisle  ze  iz  prve  cenzure,  iz  cenzure 
Copove;  c)  nastale  pa  so  Gazele  vse  (s  prvo  vred)  ze  leta  1832. 
Vse  to  sem  dokazal  ze  lani  v  „Casopisu",  preden  je  Popotnik 
objavil  tisti  clancic  Oswaldov. 

Kaj  pa  sledi  iz  gorenjih  dejstev,  ticocih  se  Gazel,  za  Venec? 

Ce  so  Gazele  izsle  1.  1833,  in  posebej  ze  eksistirale 
14.  marca  1833  v  rokopisih  Zhbelize,  sledi  iz  tega,  da  je  takrat 
ze  bil  na  svetu  ta-le  verz  1.  gazele,  govorec  o  Presernovi  „pesmi" 
kot  njenega  (Julijinega)  imena  „pos6di"  : 

„Na  posodi  v  zlatih  cerkah  slava  se  bo  brala  —  tvojiga  imena." 

Toda  ta  verz  ni  iz  1.  1833  sele,  ampak  pac  ze  iz  1.  1832, 
ker  so  nastale  Gazele  tega  leta. 

Dobro.  A  ce  je  stvar  taka,  ne  prica  ta  gazela  se  nic 
0  letnici  Venca  samega.  Zakaj  ne? 

Predvsem  se  treba  povprasati,  ali  je  sploh  njene  besede 
nanasati  na  Venec  ali  ne?  Poet  govori  a)  o  „pesmi"  svoji, 
b)    0    dejstvu,   da  je    „pesem"    njegova    „pos6da"    Julijinega 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  67 

imena,   c)   da  „na   posodi  v  zlatih    cerkah"    slava   se  bo  brala 
Julijinega  imena. 

Odgovarjam  na  to:  Ali  je  besedo  „pesem  moja"  umevati 
po  njenem  pomenu  specielno  za  eno  doloceno  pesem,  ali 
kolektivno  za  vso  poezijo  Presernovo?  Ali  meri  ta  beseda, 
tu  na  celu  prologa  Gazel  stojeca,  le  na  pricujoce  Gazele 
same,  ali  —  je  razsiriti  njeno  misel  na  vso  poezijo  Presernovo, 
in  sicer  vsaj  na  sedanjo  in  morda  tudi  bodoco  se,  ce  ze 
ne  na  preteklo?  Da  je  v  prejsnjih  dobah  poetova  poezija 
(„pesem"  kot  kolektivum !)  veljala  drugim  imenom,  to  je 
zgodovinski  fakt  in  to  izreka  indirektno  tudi  4.  gazela  sama : 
„Pred  dekleta  so  imele  .  .  .  nam  dopasti  —  pravico" !  To  je 
Presernova  izjava.  Potemtakem  more  „pesem  moja"  misliti  le 
sedanjo,  in  morda  tudi  se  bodoco  poezijo.  Za  svojo  osebo 
bi  jaz  umeval  to  „pesem"  tu  v  prologu  Gazel  kot  besedo, 
ki  se  omejuje  nje  misel  na  te  same,  na  vse  Gazele  sicer, 
a  le  na  Gazele,  kot  eno  celotno  vsebinsko  in  arhitektonsko 
skupino,  kot  eno  samo,  dasi  iz  vec  gazelic  sestavljeno  umet- 
nino!  Odmev  temu  dejstvu  bi  bil  epilog  Gazel,  ki  jih  zaklju- 
cuje  govorec,  kakor  prolog,  spet  o  Presernovi  poeziji  in  o 
njeni  kakovosti,  ces  taka  je,  da  poizkusa  njej  ugajati :  zato 
pa  govori  le  o  njej  sami,  in  ne  o  takih  predmetih,  o  kakrsnih 
bi  si  zeleli  drugi  (a  pac  ne  on  a),  da  bi  jim  poezija  njegova 
prepevala  I  Toda,  tu,  v  epilogu,  ima  Preseren  mnozino: 
„pesmi  moje",  v  kontrastu  s  prologa  ednino:  „pesem  moja"! 
Tu  zaobsega  Presernova  misel  ocitno  da  vso  dotedanjo, 
vso  bivso  poezijo  njegovo;  zato  —  mnozina:  „pesmi  moje". 
Novo  pisarijo,  Povodnjega  moza,  Slovo  od  mladosti,  sonete  graski 
nemskuti,  vse  te  zaobjemlje  z  resnico  soglasujoce  —  ta  mnozina. 
A  V  kontrastu  s  to  mislijo  pa  stoji  druga,  ozja  misel,  tista, 
ki  jo  izreka  poet  v  „sklepnem  dvostisju"  iste  gazele: 

„Jez  pa  tebi  sami,  draga!  zelel  sim  dopasti, 
Driigih  nisim  prasal,  kaj  se  jim  po  glavi  blodi."  — 

Ali  naj  obsega  tatrditev  vse  dotedanje  pesmi  Presernove? 
Tudi  Novo  pisarijo  n.  pr.,  tudi  Povodnjega  moza,  Ucenca,  ali 
celo  —  petorico  sonetov  o  graski  Ijubezni  (Ocetov  nasih  .  .  .  itd.)? 
Po  resnici  —  pac  ne.  Zato  je  omejiti  teh  verzov  misel  najmanj 
samo  na  tiste  pesmi,  ki  jih  je  dotedaj  pel  Preseren  o  — 
Juliji:  saj  oblika  „zelel  sim"  zre  v  dotedanjo  preteklost! 
A  koliko  pa  jih  velja  pac  dotedaj  Juliji?  Celi  dve  izven 
Gazel.  In  se  od  teh  dveh  je  dotlej  izsla  ena  sama:  „Ze 
miru"  (=  Perva  Ijubezen;  Zhbel.  III.  1832),  „Dohtarja"  pa  mu 
je  bil  tisto  leto  zatrl  Cop ;  vse  to  sem  dognal  v  tistem,  pone- 
koliko  tudi  Oswaldu  posvecenem  spisu  „Letnica  1833".  Toda, 
kam  meri  vse  to?    Da   naglasim  tu  spet   se   enkrat:    Gazele 

5* 


68  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


SO  pravzaprav  prva  vecja  pesem  o  Juliji!  In  tej  pesmi 
je  dal  poet  tisti  znacilni  prolog  o  „svoji  pesmi"  —  kot  posodi 
njenega  imena.  In  tej  pesmi  da  za  epilog  poet  tisti  znacilni  sklep, 
ces:  le  „tebi  sami,  draga!  zelel  sim  dopasti".  Stem  postavi  poet 
V  kontrast  s  svojimi  „pesnimi"  (mnozina!)  —  to  svojo  „pesem" 
(ednina!)  pricujoco  svojo  pesem:  Gazele.  Kakor  pricne 
prvo  dvostisje  vseh  Gazel  z  mislijo  edninsko  („pesem  moja  je 
posoda  .  .  .")'  tako  tu  poet  zakljuci  Gazele  v  njih  zadnjem 
dvostisju  (v  sklepu  epiloga)  z  mislijo  le  o  poeziji  Julijini  v 
svoji  umetnosti,  ki  je  pa  do  teg  a  hipa,  do  teh  besedi  Preser- 
novih  obsezala  pravzaprav  le  eno  samo  pesem:  Gazele... 
Tedaj  tisto  pesem,  ki  jo  to  zadnje  dvostisje,  izrekajoce  ono 
trditev,  da  je  le  njej  sami  hotel  „ dopasti",  zakljucuje,  a 
uvaja  in  pricenja  pa  preporna  „pesem  moja"! 

Iz  teh  razlogov  trdim,  da  se  ozira  „pesem  moja"  le  na 
Gazele,  kakor  pac  misli  sklep  epiloga  (v  kontrastu  z  njega 
uvodom  tu  ze  plur.  „pesmi  moje"  =  dosedanje)  —  tudi  Gazele, 
v  katerih  se  ni  oziral,  ko  jih  je  skladal,  na  nikogar,  ampak  le 
nanjo,  hotec  z  njimi  ustreci  le  njej,  zadovoljiti  le  njo,  brez 
ozira  na  druge,  ki  mu  bodo  nemara  to  pesem  (Gazele)  grajali; 
a  ce  le  njej  ugodi  njegova  ustvaritev  pricujoca,  ki  jej  je 
vsebina  „njeno  ime",  potem  je  dosegel  svoj  namen. 

In  to  umevanje  je  tudi  v  soglasju  z  duhom  Presernove 
umetnosti  sploh  (nele  s  historicno  resnico).  Po  tern  umevanju 
zacenja,  otvarja  umetnino  v  prologu  kot  prva  nje  misel  — 
misel  0  pricujoce  umetnine  vsebini,  o  pesnicah,  ki  bodo  za 
tistim  uvodom  sledile;  zakljucuje  pa  jo  vsklepu  epiloga 
kot  zadnja  misel  vse  umetnine  —  spet  neka  edninska  misel  o 
iste  pricujoce  umetnine  vsebini:  umetnine  namrec,  ki  jo  tisti 
sklep  skoncuje,  kakor  jo  tam  oni  uvod  prologa  zacenja. 
Tako  se  umetnina  v  sami  sebi  zapricne  in  v  sami  sebi  spet 
zakljuci  kot  en  venec,  kot  ena  vsebinska  in  arhitektonska 
celota  zase!  In  to  je  docela  v  soglasju  z  arhitektonsko  funkcijo 
1.  in  7.  gazele  v  skupini  vseh  Gazel,  ki  jim  je  1.  gazela  prolog, 
7.  pa  epilog.  —  Ce  pa  razlagamo  „pesem"  v  prologu  kot 
vso  poezijo  Presernovo  obsegajoc  pojem,  potem 
ne  odgovarja  prvic  to  zgodovinski  resnici,  a  drugic  pa  meri  ta 
prolog  Gazel  preko  pricujoce  umetnine  same  — tja  v  drugo 
umetnino,  v  Venec,  ter  je  potemtakem  pravzaprav  prolog 
Vencu  ta  1.  gazela,  a  ne  Gazelam!  To  pa  stoji  v  zivem 
protislovju  ze  z  nalogo  arhitektonsko  vsakega  prologa  samega 
po  sebi,  drugic  pa  z  mestom,  na  katerem  stoji  ta  gazela  —  v 
celotni  skupini  vseh  Gazel  kot  ene  umetnine,  ki  bodi  v  sebi 
zapoceta,  a  tudi  v  sebi  zakljucena. 

Tako  umevam  Gazele  jaz,  in  zato  tako  tudi  ono  prvo, 
kot  prolog  vse  umetnine! 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  69 

Toda,  ne  govori  li  jasno  naslednje  besedilo:  „Na  posodi 

V  zlatih  cerkah  slava  se  bo  brala  . . .  tvojiga  imena"  ? 

„Zlate  cerke"  bi  bilo  mogoce  umevati  kot  slovenski  ter- 
minus za  to,  kar  sicer  izrekamo  s  tujko  „inicijalke",  ker  so  te 

V  starih  misalih  in  rokopisili  pogosto  pozlacene.  A  je  li  to 
umevanje  edino  mogoce?  AH  nimajo  morda  te  besede  („v  zlatih 
cerkah")  tu  prenesenega  pomena?  Ali  ne  pomenijo  morda  toliko 
kakor  „v  lepote  bogatih,  ko  zlato  zarecih  verzih"  se  bo  brala 
„slava  .  .  .tvojiga  imena",  v  lepih,  poezije  polnih,  zanosnih 
besedah,  ...  od  naroda  do  naroda? 

Cul  sem  tudi  misel  ze,  da  morda  tu  „ime"  pomeni  kar 
„sl6ves"  (fama),  v  kakrsnem  pomenu  je  rabimo  v  izrazih  „dobro, 
lepo,  cisto,  slavno,  a  tudi  slabo  ali  nic  kaj  dobro  ime".  Spomni 
se  tu  clovek  pricevanja  Ernestine  Presernove  v  Spominih  njenih 
na  oceta,  ki  pravijo  o  Juliji :  „In  pa  se  neko  prednost  je  imela 
Julija :  njena  preteklost  je  bila  brez  madeza  in  graje" 
(str.  87).  A  jaz  ne  bi  hotel  tako  ostro  naglasati  razlike  mej 
pomenom  ,, imena"  tu  v  nasi  gazeli  in  pomenom  ,, imena"  v 
epilogu  Venca,  kjer  stoji,  da  Venec  „n6si  cerke  tvojiga  imena". 
Ni  treba.  Domneva  se  mi  celo,  da  je  pomen  le  ,,cerk"  tisto, 
kar  loci  obe  mesti,  ne  ,, imena".  V  epilogu  Venca  mislijo 
gotovoda  resnicne,  posamne  crke  rodbinskega  imena  Julijinega, 
crke  napisa:  „Primicovi  Jul'ji".  Tu  pa  se  mi  zdi  pomen  dru- 
gacen,  bolj  sirok,  ne  tako  specificiran  po  svoji  misli;  besede, 
izraze,  verze.  vnanja  izrazilna  znamenja  sploh,  se  mi 
zdi  da  pomenijo  tu  ,,crke",  v  kakrsnem  pomenu  sem  tudi  med 
narodom  slisal  to  besedo  (v  ednini  in  mnozini)  vec  ko  enkrat. 
In  to  umevanje  se  mi  vidi  tudi  s  celo  sliko,  s  celo  primero,  ki 
jo  vporablja  poet  v  tisti  1.  gazeli,  docela  enotno  in  soglasno. 
Kako  to? 

Poet  primerja  svojo  „pesem"  v  tistem  prologu  Gazel  s 
,,posodo".  Vzdrzujem  tu  umevanje,  da  pomeni  ,,pesem"  tam 
eno  doloceno  umetnino,  tisto  namrec,  ki  ji  je  ona  gazela  — 
prolog. 

Gazel  e  tedaj  kot  eno  celoto,  kot  eno  umetnino,  primerja 
poet  —  s  ,,posodo".  S  tem  ravno  naglasi  v  prvih  besedah,  v 
uvodu  ze  prologa,  da  so  vse  Gazele  ko  ena  posoda :  le  ena 
sama  umetnina,  kar  pa  ni  kar  tako  samo  ob  sebi  umevno, 
ampak  nekaj  tu  specificno  Presernovega ;  n  j  e  g  o  v a  individualna 
ideja  umetniska  je  bila  to,  da  zdruzi  vec  gazel  v  eno 
celoto,  v  eno  umetnino.  A  kaj  je  vez,  ki  jih  vse  te  gazelice 
druzi  in  spaja  v  eno  celoto?  ,,Njeno  ime"!  ,,Sladki  glas", 
,, slava",  ,,svitl6ba  — tvojiga  imena!"  S  tem  je  oznacil  hkrati, 
ali  vsaj  namignil  na  vsebino,  na  pomen  v  naslovu  stojece 
besede:  ,, Gazele".  Vemo  vendar,  da  je  gazela  orijentalskega 
izvora  in  da  pomeni ,, gazela"  kar :  „hvalivna,  s  1  a  v  i  v  n  a  pesem", 


70  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

„hvalnica",  nekak  „magnificat" !  In  res  so  naslednje  gazelice, 
ki  jim  je  prva  —prolog,  slavo  prepevajoce  pesmice,  —  slavo 
„njencga  iniena."  Tudi  iz  te  strani  meri  prva  gazelica  tja  v 
srcdino  Gazel  s  a  mill,  v  jedro  pricujoce  umetnine,  a  ne  preko 
njc  tja  V  Venec!  Nekaj  enakega  vidim  tu  v  tej  prvi  gazeli 
kakor  kcsnejc  v  l.sonetu  Venca,  kjer  je  za  uvod  obrazlozil 
poet  bistvo  in  arhitektonsko-umetnisko  kakovost  tarn  nasledujoce 
umetnine:  Sonetnega  venca  samega,  —  a  ne  morda  n.  pr.  kake 
druge  umetnine,  recimo  Gazel  ali  Krsta!  Umeli  smo  to,  kaj  ne. 

A  dalje.  In  ko  poet  koj  v  prvih  besedah  dvigne  citatelju 
tisto  sliko  0  „posodi",  da  ti  kar  vstane  pred  duso,  ko  da  si 
ugledal  kako  vitko  grsko  vazo,  drzi  se  poet  te  primere  in 
slike  tudi  v  nadaljnjem :  sledi  opis  te  posode,  ne  „pesmi"? 
„V  nji"  —  ko  sladka,  opojna  vsebina  —  glas  njenega  imena. 
,,Na  posodi"  —  slava  njenega  imena;  ne  —  crke  njenega 
imena  (kakor  v  Vencu),  ampak  slava  njena.  ,,Iz  nje"  pa  goreci 
plamen,  ,,svitldba"  —  njenega  imena. 

Ne  vem,  kako  da  mi  stoji,  vsaj  meni  vedno,  ko  to  berem, 
pred  duhom  —  grska  vaza  . . .  vitka  in  nezna,  brez  rocajev  . .  . 
a  nezna  kakor  te  gazele  same  ...  A  na  nji . . .  vidim  grskih 
slik  okraske .  . .  okoli  in  okoli,  prizor  za  prizorom,  slika  za 
sliko  .  .  .  Niso  grskih  bojev  slike  . . .  ne  grskih  junakov  .  .  .  ne 
dionizijskih  praznikov  .  .  .  ampak  same  apoteoze  enega  Imena, 
ene  Lepote,  enega  Ideala,  ene  Popolnosti . . .  Vprasuje  jo  poet, 
a  „odgovora  ne  zve".  Mirna  samota  njegovega  doma...  nepokoj 
rnesta :  mokri  prag  nje  hise  (ta  staroklasicni  motiv !)  .  .  .  roza, 
ki  pri  poti  raste  . .  .  ki  nad  potjo  leta,  ptica  ...  in  stezica,  ki 
mimo  vodi.  Zenice  pri  kofeti,  ki  opravljajo  .  .  .  zbiralisce,  ki  v 
njem  ni  kraljice  . .  .  Mladenci  ko  sateliti  okoli  zvezde  .  .  .  Ona 
—  ko  Hanibal  .  .  .  Helenina  lepota,  toljkanj  moz  pred  Trojo 
smrt . . .  Vojscak,  ki  ga  trobenta  vabi . . .  itd. ...  in  pevec  teh 
gazelic! 

In  V  „zlatih  cerkah"  teh  —  le  slava  nje  se  bere,  povsod 
le  njena,  nad  vsemi  prizori  le  njen  magnifikat . . . 

Iz  posode  pa  svetel  plamen  .  .  . 

Vem  se,  da  me  je  kar  razocaralo,  ko  nisem  te  ilustracije 
nasel  na  naslovu  Gazel  1.  1900! 

In  okoli  te  „posode",  te  nezne  vitke  vaze,  nad  tistimi 
apoteozami,  razvrscenimi  po  vzboklem  njenem  obocju  pa  lezi 
in  se  vije  venec,  „ki  nosi  cerke  njenega  imena".  Opletel,  okrasil 
je  umetnik  to  samotno,  prej  ze  ustvarjeno  vazo  pa  sele  kesneje 
z  drugo  umetnino,  in  v  to  polozil  sele  —  njeno  ime,  a  ne  — 
na  vazo  Gazel.  Ali  naj  mar  na  obeh  stoji  njeno  ime?  Naj  li 
na  obeh  zari  „Primicova  Jul'ja"?  —  Tako  sem  umeval  vedno 
te  dve  umetnini,  obe  kot  eno,  kar  sta  tudi  resnicno,  a  —  po 
vsebini  le,   ne  po  „crkah  njenega  imena".    V  slikah   bere  se 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  71 

na  vazi  slava  njena,  na  vencu  pa  —  ime  njeno  . .  .  Da  bi 
imel  Klingerjevo  roko  in  ost  njegovega  peresa  !  Vaza  grskolepa, 
a  ne  V  grskem,  ampak  v  klasicno  mirnem,  neznem  slogu  Gazel . . . 
a  vendar  orijentalska  .  . .  na  nji  slike  o  apoteozah  Lepote  in 
Popolnosti  ...  a  plamen  iz  vrha  ...  In  okoli  te  vaze  je  privil 
genij  umetnikov  Venca  venec:  novo  umetnino,  ki  sele  nosi 
„crke  njenega  imena",  da  okrasi  posodo  to  vse  —  Popolnosti . . . 

Toda,  recimo,  da  obeta  tisti  prolog  Gazel  res  ze  Venec 
in  njeno  ime  v  njega  inicijalkah.  A  —  naglasam :  recimo, 
d  a !  Tako  je  umela  to  gazelo  ze  doba  Stritarjeva,  in  ne  sele 
dr.  Oswald  kot  prvi;  jaz  je  tie  tako.  Kaj  bi  pa  potem  sledilo 
iz  tega  dejstva,  ces  da  tu  Preseren  ze  obeta  Sonetni  venec? 
Naslednje:  da  je  poet  takrat  ze  nameraval  ustvariti  svoj 
Sonetni  venec,  ko  je  pesnil  ta  prolog  Gazelam. 
Sicer  nic!  In  kedaj  je  to  bilo?  Leta  1832  ze!  In  ne  sele 
1.  1833!  To  izrekam  danes  kot  dejstvo,  ki  sem  je  izvrtal, 
dognal  in  dokazal  v  ,,Letnici"  ze  lani.  (Casopis  za  zgodovino, 
Maribor  1906.) 

No,  ce  je  pa  (recimo!)  poet  imel  idejo  Venca  ze  leta 
1832,  ce  ga  je  ze  takrat  spesniti  nameraval,  ali  sledi  iz 
tega,  da  ga  je  leta  1833  ze  res  tudi  ustvaril?  Ne. 

Vemo  n.  pr.,  da  zapocnem  lahko  letos  kako  umetnisko 
idejo  ali  da  dozorim  letos  ze  kako  znanstveno  resnico,  a  — 
delo  samo,  umetnino,  razpravo  pa  izgotovim  morda  sele  po 
10  letih.  Vzgledov  imamo  in  vemo  pac  dovolj. 

In  mar  sledi  celo  morda  iz  tega,  ker  je  poet  Gazele 
objavil  leta  1833,  da  je  takrat  nastal  Venec?  Tu  pa  ze  ni 
vec,  da  bi  izgubljal  kako  besedico.  —  —  Ljuba  logika!  — 

Zaradi  tega,  da  je  objavil  Preseren  Gazele  leta  1833,  in 
da  so  nastale  leta  1832,  bi  se  danes  lahko  stala  neomajno  se 
hipoteza  Marnova,  da  je  Sonetni  venec  iz  1.  1839,  in  naj  ga 
prav  (recimo!)  Preseren  ze  obeta  v  tistem  prologu  Gazel  in 
ga  ze  namerava  tam,  v  letu  tistega  prologa,  ustvariti  z  akro- 
stihom  njenega  imena. 

Tista  trditev  in  „argumentacija"  prof.  dr.  Oswalda  je  — 
tih,  skrit  sofizem.  Ce  obeta  res  Preseren  Venec  v  tistem 
prologu  Gazel,  (kar  pa  le  recimo!  jaz  sem  druge  misli !), 
potem  nam  to  prica,  da  nam  je  prvo  idejo  Venca  datirati  ze 
v  1.  1832!  Ko  sem  pisal  ,,Letnico"  ter  dokazoval  v  nji  leto  1833 
kot  leto  ,,Sonetnega  venca",  varoval  sem  se  skrbno,  omeniti 
tistih  ,,zlatih  cerk"  v  Gazel  prologu  ;  saj  pac  ne  dvojbi  dr.  Oswald, 
da  sem  vedel  takrat  zanje  tako  ze  ko  danes  in  prav  tako  vsaj 
ko  on.  A  vedel  sem  tudi  za  druge  besede  Presernove  in  za 
druge  date  izven  tiste  gazele!  Trdim  torej :  edino  na  podlagi 
Janeza  Copa  dveh  pisem  z  dne  1.  marca  1834  in  27.  marca  1834 
in  pa  iz  kakovosti  Venca  samega  nam  je  mogoce  dognati,  da 


72  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


je  Venec  ze  iz  leta  1833  po  svojem  postanku  seve  (in  to  je 
edino,  kar  je  tu  vazno!),  ne  pa  morda  sele  iz  leta  1834, 
iz  katerega  imamo  tisti  pismi  Jan.  Copa.  Da  ni  nastal  pred 
Gazelami,  ki  so  iz  1.  1832,  in  tudi  ne  nastal  ze  1.  1831,  to  pa 
potrja  sama  vsebina  obeh  umetnin,  ker  slika  Venec  ze  drug, 
nov  stadij  psilioloski  kakor  Gazele,  a  tak,  ki  je  v  poetu  mo  gel 
nastopiti  in  dozoreti  sploh  sele  po  oni  psiholoski  fazi,  ki  jo 
izpovedujejo  —  Gazele. 

Facit:  Nikakor  in  nikolini  tnogoce  ne  iz  prologa 
Gazel,  niti  ne  iz  kake  druge  gazele  izviti  trditve  ter  dognati 
dejstva,  da  je  Venec  ze  iz  leta  1833  ter  ^-pravin 
ravno  iz  leta  1833,  ampak  le  po  tistih  Janeza  Copa  dveh 
p i s m i h  se  da  dospeti  do  fakta,  t. j. do  prave  misli  Presernove 
in  do  pomena,  ki  lezi  v  Vencevega  prologa  danes  nam 
po  vsebini  jasnem  verzu,  s  katerim  je  Preseren  sam  datiral 
postanek  svojega  Venca :  v  verzu  namrec  o  letu  —  dvakrat 
devetsto  tri  in  tridesetem.  Drugega  dokazila  ni  nikjer  v 
vsej  poeziji  Presernovi,  a  do  danes  vsaj  tudi  nikjer  ne  v 
vseh  nasi  dobi  znanih  virih  in  dokumentih  o  Presernu  in 
njegovi  umetnosti.  Nisem  pa  tega  izvedel  morda  pri  profesorju 
dr.  K.  Oswaldu,  kakor  naj  bi  se  —  zdelo !  Kar  se  tice  slednjic 
sklicevanja  na  ucence  v  javnosti  (t.  j.  na  vsakdanjost 
svojo),  pa  V  svoji  gresni  ,,nadutosti"  (Oswaldov  mi  epitet: 
Popotnik  1907,  42.)  —  nocem  za  njim !  Saj  nismo  pred  — 
poroto. 

To  bi  bilo  eno.  Tice  se  to  1.  gazele. 

A  naj  nadaljujem  in  dovrsim  tu  se  nekaj,  kar  se  tice 
vseh  Gazel  kot  ene  celote.  Skliceval  sem  se  ob  raznih  dokazih 
ze  in  v  raznih  razpravah  (nele  v  tej)  —  na  arhitektoniko  Gazel 
kot  ene  vsebinske  enote  in  celote.  Razpravljal  sem  o  tej 
tocki  ze  gori  ter  dokazoval  to  dejstvo  iz  formalnih  kakovosti. 
Vendar  pa  je  tem  kakovostim  vir  in  podlaga  —  sele  vsebina; 
in  to  mora  tudi  biti!  A  naglasil  in  pokazal  nisem  tega  doslej 
nikoli,  ker  —  ni  bilo  prilike.  Zdaj  se  mi  je  koncno  ponudila 
V  temle  spisu;  in  to  priliko  naj  tu  se  uporabim  —  na  koncu 
svojega  govorjenja  o  Gazelah  in  njihovih  kvalitetah. 

Stritar  je  povedal  Gazel  vsebino  tako-le: 

V  teh  neznih  pesmicah  se  pesnik  zopet  obraca  do  svoje  Ijubc. 

(Gaz.  1.):  Po  njegovih  pcsmih  bo  slovelo  njeno  ime  na  vcke  med  narodi. 

(2.):  On  jc  med  vednim  strahom  in  upanjem,  ali  jo  sme,  ali  je  ne 
sme  Ijubiti. 

(3.):  Vse  stvari  vedo,  cesar  sama  ona  noce  vedeti,  da  jo  namrec  on  Ijubi. 

(4.):  Naj  se  ne  ozira  nazaj  na  njcgovo  prejsnje  zivljenje;  pravo  zivljenje 
se  mu  je  se  le  z  njo  zacelo. 

(5.):  Minljivo  je  vse  na  svetii,  tudi  njena  Icpota;  naj  torej  nc  bo  ne- 
iismiljena  do  ubozega  pevca,  ker  le  on  ji  more  dati  neumrjocnost. 

(6.):  Pa  kaj!  saj  §e  revez  ne  ve,  ali  here  njegove  pesmi,  ali  ne! 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  73 


(7.):  Se  svojimi  pesmami  ne  more  nikomur  ustreci,  ali  tega  mu  ni  mari 
le  ona  mu  je  sodnica. 

(Klasje  1866.  str.  37  =  Zbr.  sp.  V.  97.) 

Da  je  moral  imeti  Preseren  vsebino  ze  pred  sabo  in 
nacrt  celotni  tudi,  se  preden  se  je  lotil  Gazel  v  posameznih 
jim  delih  (gazelicah),  to  mi  je,  kar  bi  rad  iz  naslednje  siike  o 
vsebini  njihovi  pokazal.  Zato  se  locim  od  Stritarja  v  toliko-le : 

Uvod  (gazela  1.): 

Pricujoca  pesem  njegova  prepeva,  govori  o  njej;  zaslovela  bo  zaradi 
te  pesmi  ona  po  v  s  e  m  slovenskem  narodu,  in  slovela  od  roda  do  roda  v 
narodu  slovenskem  na  veke,  ko  ze  obeh  davno  ne  bo  vec  na  tern  svctu,  ne 
njc,  ne  njcnega  pevca,  (a  pac  pa  se  ta  pcsem  o  nji);  vrcdna  je  tega  ona:  in 
skoda  bi  bilo  pozabiti  njenega  imena,  njene  cene,  vredne  sponiina  vsaj  takega 
in  se  vecega  l<ot  je  katcrekoli  v  pcsmili  ovekovecene  zenske. 

Sredina  (jedro)  (gazela  2.): 

Rad  bi  jo  (zaradi  cene  te  ter  da  bi  ovekovecil  jo  v  pesnih)  Ijubil  on; 
in  veckrat  je  ze  oci  njene  vprasal,  ali  jo  sme.  Toda  iz  njili  nc  izve  tistega 
potrebnega,  predpogojnega  odgovora:  ali  ona  njega  Ijubi,  ali  ga  sovrazi! 
Zato  ne  ve,  ko  pricenja  peti  in  ko  poje  to  pesem  o  nji,  kako  naj  bi 
pravzaprav  pel,  da  bi  nji  bilo  vsec. 

(Gazela  3.): 

On  njo  Ijubi,  z  vso  duso  svojo,  vse  dni  in  noci,  povsod.  Zalostna 
je  zanj  ta  resnica:  ve  ze  sicer,  ker  vidi  in  cuti,  njegov  tihi  dom  to  in  tudi 
vse  mesto,  ki  se  v  svojem  nepokoju  le  malo  briga  za  posamnika;  toda  ona, 
ona  sama  noce  vcdeti  in  —  verjeti  tega. 

Vrh  (gazela  4.): 

Zakaj  tako  —  ona?  Opravijajo  ga  pri  njej  mestne  milostive ;  pripove- 
dujejo  jej,  da  v  njegovi  Ijubczni  ni  —  resnosti.  Ljubil  da  jc  ze  to  in  to  in 
toliko  njih  ze,  a  pustil  spet  vsako.  In  sam  se  jej  izpove  ter  priznava  ji  sam : 
res  je  to.  A  zakaj  je  bilo  to  tako?  Isce  si  pac  clovek  sorodne  mu  duse 
in  druzice,  ko  pride  njegov  cas;  ko  je  on  zacel  si  je  iskati,  pa  nje  se  ni 
bilo  V  javnosti.  In  izbiral  je  mej  tern  zenskim  svetom,  kar  ga  je  bilo  takrat; 
kaj  je  hotel  drugega,  ce  njc  ni  bilo!  A  nasel  je  le  navadne  ali  srednje  bire 
zenstvo  („vijolice,  zvoncke,  marjetice  .  . .  strnade  scinkovce  in  druge  ptice",i. 
Obstal  je  ob  njih  le,  ker  ni  bilo  se  —  nje;  v  casti  so  mu  bile,  cislal  jib 
je,  posliisal  rad,  ker  —  ni  poznal  in  ni  mogel  poznati  takrat  se  nje.  A  da 
je  bilo  tako,  kriva  je  sama,  ker  nje  takrat  se  ni  bilo  mej  zenskim  svetom 
njcgove  dobe  mladostne.  Pustil  pa  je  druge,  ker  je  iskal  si  take,  ki  bi  bila 
ko  kraljevskega  rodu ;  iskal  je  tako,  kakrsna  je  ona,  da,  ker  ni  bila  nobena 
—  ona.  Prava  ni  bila  doslej  nobena  zanj,  zadovoljila  ga  ni  nobena,  ravno 
ker  ni  bila  nobena  —  ona;  v  nji  pa  si  je  nasel,  kar  si  je  iskal  zastonj  pri 
drugih,  ki  jih  je  ravno  zato  puscal;  nasel  si:  rozo,  kraljico,  solnce!  Naj  se 
ne  ozira  torej  na  njegove  prejsnje  „ljubezni" ;  odkar  je  ona  uastopila  mej 
svetom  zenskim,  odkar  jc  njo  zagledal,  so  „vzdignile  se  tudi  njemu  od  oci 
temnice" :  spoznal  je  tudi  on,  da  bi  ona  bila  pristojna  na  prvo  mesto,  spoznal, 
da  je  ona,  le  ona  vrednii  prve  in  vse  Ijubezni,  prve  casti  njegove  mej 
dekleti,  kakor  roza  mej  cvetlicami  prve,  kakor  Filomela  mej  pevkami  prve.') 
Ada  je  ni  dobila,  kriva  je  sama,  ker  se  je  za  njim  zakesnela,  ker  ni  prisla 
pravocasno:  z  njim  vred  istodobno!  Naj  mu  torej  tistega  njegovega  greha  ne 
zameri,  ki  so  ga  razmere  —  ki  ga  je  pravzaprav  zakrivila  ona  sama  —  s 
prekesnim  svojim  prihodom. 

')  Pazi,  kako  nezno  se  je  tu  izognil  p3:t  besede  „slavec"  ter  jo  zamenil 
z  zenskega  spola  besedo:  Filomela! 


74  Avgust  2igon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 


(Gazela  5.): 

Naj  ga  torcj  Ijubi  ter  naj  ne  bo  prevzetna !  Vraca  naj  mu  Ijubezen 
svojo  ona,  ki  ga  je  ranila.  Naj  ne  caka,  da  se  njeinu  in  nji  pricne  zivljenja 
Icto  starati,  kar  se  zgodi  ze  v  srpanu,  v  juliju,  takoj  ze  potemtakem,  ko  mine 
junij  in  z  njim  leta  polovica  („Dni  mojih  lepsa  polovica  . . ."  je  pa  njeniu  ze 
minula)...  Naj  ne  cai<a,  da  se  i  nji  ospe  cvet,  ki  je  tako  kratek  vedno,  a 
njeniu  da  starost  zazdravi  njegovo  rano,  ohladi,  pogasi  Ijubezen  njegovo 
sedan  jo  do  nje.  On,  pevec,  pa  bo  nje  cvet,  Icpoto  njeno  ovekovecil,  da  ne 
bo  umrla  nikoli,  da  bo  slovela,  zivela  se  toliko  po  smrti  njeni,  kakor  dolgo 
je  izza  Heienine  Icpote  dni  do  njiju  dobe ;  cele  davne  vekove  je  prezivela, 
Je  zdaj  ni  pozabljena ;  a  da  ni,  prihaja  odtod.  ker  se  zdaj  slovi  -  -  v  pesmi. 
Le  pesem  sama  to  more,  le  ona  ubrani,  da  lepota  ne  mine,  da  prezivi  nas 
in  cele  dolge  vekove.  Zato  —  naj  pevca  uslisi! 

(Gazela  6.) : 

Zato  naj  bere  te  gazelice,  ogreje  naj  se  jej  ob  njili  ledeno  njeno  srce 
V  Ijubezni  do  njega;  ce  bo  on  to  vedel,  potem  bo  se  le  mogel  peti  take 
pcsni,  ki  bo  v  njih  slovela  in  zivela  na  veke  ter  prezivela  sedanjost  in  vso 
bodocnost  —  njena  lepota;  ve  naj  torej,  da  le  ona  ga  vnema,  le  ona  mu  daja 
potrebno  pevsko  encrgijo,  od  nje  da  so  torej  odvisne  pesmi,  ki  naj  pojo 
njeno  slavo,  ki  naj  njene  lepote  spomin  ohranijo  preko  groba  in  vekov.  Sam 
pa  naj  izve,  „al  se  smel  bo,  (ce  ze  sedaj  takoj  ne !)  razodeti  vsaj  pozneje" 

—  zasnubiti  jo,  ko  bode  sam,  kar  upa,  ker  vse  kaze  da  kmalu,  socialno 
na  svojih  in  trdnih  tleh 

Sklep  (gazela  7.): 

Ne  ugajajo  vsem  njegove  pesmi;  eden  hvali,  drugi  jih  grajajo.  A  kaj 
mari  njemu  to!  Njemu  je  bilo  tu  in  je  le  eno  tu  na  skrbi:  da  bi  z  njimi 
njej  ustregel.  Njej  da  bi  ugodil,  njo  si  z  njimi  pridobil,  njo  si  ogrel !  Le 
to  je  „zelel",  le  to  je  poizkusal  —  doseci;  le  eno  zelel,  a  likrati  natihoma 
upal  ter  si  obetal :  „vneti  si  Ijubezen  —  lepega  dekleta." 

Utemeljil  sem  pac  prej  ze  zadostno,  da  sta  si  1.  in  7. 
gazela  v  neki  mejsebojni  stiki;  druga  da  odmeva  v  drugi: 
prva  da  je  uvodni  prolog,  sedma  pa  sklepni  epilog  vsej 
b^kupini  Gazel. 

Mej  njima  obema  nam  jih  preostaje  se  pet.  Odlociva 
drugo  in  tretjo  v  eno,  a  peto  in  sesto  v  drugo  celoto :  na  sredi 
nama  ostane  kot  samostojni  vrh  vse  skupine  in  umetnine  — 
cetrta.  In  ta  je  tudi  po  obsegu  ze  najobsirnejsa  mej  vsemi 
gazelami! 

A  kaj  pa,  ali  se  s  tem  sklada  vsebina? 

Gorenji  vsebinski  pregled  nam  pac  to  potrjuje!  Za  uvodom 

—  dve  glavni  misli:  a)  poet  ne  ve  in  ne  more  priti  do  goto- 
vosti,  ali  ga  ona  Ijubi;  ^)  on  jo  Ijubi,  kar  vedo  vsi,  tudi  ona, 
le  da  mu  ona  ne  zaupa  ter  tega  noce  verjeti. 

In  sedaj  vrh:  Zakaj  mu  ne  zaupa?  Zakaj  mu  noce  verjeti? 
Zaradi  dosedanjih  njegovih  Ijubezni!  Nic  da  ni  —  resnosti  v 
njih,  tako  jej  pripovedujejo  Ijudje  o  njem.  Kar  se  tice  Ijubezni, 
da  ne  pozna  on  resnosti  („de  v  Ijubezni  moji  ni  bilo  nikdar 
resnice").  A  cuje  naj  njegovo  spoved,  kako  je  pravzaprav  stvar: 
Nasel  si  ni  prave  zase;  zato  jih  je  vse  zapuscal  in  moral 
zapustiti.    Saj   zanj   je   le   ena  prava,   zanj   je    ustvarjena   in  v 


Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu.  75 

svet  poslana  (kakor  zdaj  vidi,  ko  je  njo  zagledal  in  nasel 
ter  so  se  mu  od  oci  vzdignile  prejsnje  temnice)  le  —  ona; 
ce  je  dal  tolikim  in  tolikim  Ijubeznim  slovo,  dokaz  jej  mora 
biti  ravno  to,  da  ni  nasel  nikjer,  cesar  je  iskal  —  dokler  ni 
srecal  nje,  ker  to  je  bilo  zanj  le  v  eni,  le  —  v  nji  sami 
edini !  A  sedaj  sta  se  vendarle  koncno  srecala,  nasel  jo  je 
vendarle,  dasi  po  dolgi  blodnji.  Da  pa  ni  njegova  krivda,  ce 
jo  je  srecno  srecal  sele  zdaj,  ko  je  prej  s  tolikiini  ze  govoril : 
saj  je  dozdaj  ni  bilo  v  javnosti;  ko  bi  bila  prej  se  pojavila, 
in  celo  zanj  pravocasno  prisla  ter  sodobno  ter  istodobno  z 
njim  dozorela  in  dorastla,  ne  bil  bi  on  prej  toliko  casa  blodil, 

bila  bi  ona  prva  in  —  edina.  To  naj  pomisli,  in naj  ne 

bo  prevzetna,  nadaljuje  potem  naslednja  gazela  peta! 

Zagovor'ta  svoj  proti  obtozbi,  ki  o  njej  poet  tu  se  misli 
in  sodi,  da  je  edini  zid,  edina  skala  mej  njo  in  njim,  — 
postavil  je  Preseren  v  ta  kompozicijski  vrh  vseh  Gazel  —  a 
vrh  njih  kot  ene  same  celote  in  umetnine !  A  kako  se  je  Preseren 
V  tej  sodbi  svoji  motil !  Bilo  je  se  vse  kaj  drugega  vmes  mej 
njima,  cesar  pa  takrat  se  niti  slutil  ni  Preseren :  bila  —  visoka 
vddva  Primceva,  skrbna  mati  Julijina!  .  .  . 

A  k  stvari!  Do  tu  ni,  tostran  uvoda  seve,  a  dasi  smo 
ze  prekoracili  vrh,  nobene  besedice  o  dosedanjih  gazelah  — 
0  pesniku  Presernu  ter  njegovi  poeziji,  ampak  le  o  samem 
cloveku  Presernu  in  njegovih  samocloveskih  lastnostih.  V 
nastopni  gazeli  peti  pa  preide  poet  k  tej  individualni  potenci 
svoje  duse:  oslaviti  jo  hoce  po  tej  svoji  zmoznosti,  da  bo 
zivela  na  veke  kot  nekaka  Helena  slovenskega  naroda  .  .  . 

Ta  misel  pa  se  cudovito  prepleta  z  ono,  ki  sem  jo  gori 
naglasil  in  ki  se  tice  razmerja  Julijinega  do  Preserna,  ces: 
Ne  bodi  prevzetna,  ter  —  odkrij  svojo  Ijubezen,  vracaj  mojo 
s  svojo!  Ko  je  poet  neposredno  onkraj  „vrha"  izpovedal  svojo 
Ijubezen  (v  gazeli  3.),  pozove  tu  neposredno  takraj  „vrha" 
(v  gazeli  5.)  njo,  naj  —  mu  vraca  Ijubezen! 

To  je  ena.  A  druga  misel  in  vsebina  pa  je  ona  o  — 
pesniski  zmoznosti  poetovi. 

In  ta  misel  se  razpreza  dalje  tudi  v  sesto  in  slednjic  v 
sklepno  sedmo  gazelo!  Potemtakem  vidimo,  da  edini  ves  ta 
del  umetnine,  kateri  lezi  za  vrhom,  ena  misel  in  eh  ter  dosledno 
en  in  isti  govor  —  o  pesniski,  osebno  Presernu  kot  rojenemu 
poetu  dani  milosti.  Poet  se  je  tedaj  tu  ze  zivo  zaveda  vsebi; 
da,  ne  le  to:  poet  govori  tu  o  nji  kot  o  nekem  starem,  prizna- 
nem  ze  dejstvu  .  .  .  Znacilno  pa  je,  da  Preseren  to  stran  svoje 
duse  tako  krepko  naglasa  Juliji,  in  to  ze  tu,  ko  jej  prvic 
razkriva  in  izpoveduje  svojo  Ijubezen  do  nje.  — 

A  kakor  v  peti,  tako  imamo  tudi  v  sesti  poleg  teh  misli 
o  poeziji  se  nadaljevanje  one  vsebine  o  Ijubezni.  V  peti  pozove 


76  Avgust  Zigon:  Tretjinska  arhitektonika  v  Presernu. 

poet  Julijo,  naj  se  mu  nikar  vec  dalje  prevzetno  ne  umika; 
vraca  naj  mu  Ijubezen.  Tu  pa,  naj  te  gazele  cita  ter  si  ob  njih 
ogreje  zanj  ledeno  svoje  srce. 

Ta  dvojnost  vsebine  pa  je  le  v  5.  in  6.  gazeli!  V  7.  kot 
sklepni  pa  stopi  v  ospredje  ze,  kakor  bi  odsekal,  sama  vsebina 
o  pesniih  Prcsernovih;  le  o  tern  predmetu  govori  poet  v  epilogu. 
Ljubezni  do  Julije  pa  se  dotakne  le  en  sam  skromen  verz  se: 
„Jez  pa  tebi  sami,  draga!  zelel  sim  dopasti"  ...  kot  neki  zadnji 
se  izmed  poprejsnje,  po  vecini  prej  glavne,  a  v  prvem,  pred 
„vrhom"  lezecem  delu  naravnost  edine  vsebine! 

A  zakaj  to  v  epilogu  tako?  Ker  je  in  bodi  simetricni, 
soglasni,  sorodni  odmev  —  uvodu,  prologu! 

Upam,  da  sem  s  tern  dovoljno  podkrepil  svojo  trditev  o 
arhitektonski  enotnosti  in  vsebinski  skupnosti  Gazel  kot  ene 
same  umctnine.  Nazadnje  naj  se  omenim,  da  ni  Preseren  nikoli 
izdal  kake  posamne  gazele  same  zase,  ampak  koj  prvic  ze  vse 
kot  eno  skupino  (Illyr.  Bl.  1833);  da  so  tudi  v  Zhbel.  IV.  tako, 
kakor  so  prvic  izsle,  stale  ze  v  njenem  prvem  rokopisu  cenzur- 
nem  ter  tako  tudi  leta  1834  (dasi  z  letnico  1833)  v  nji  izsle; 
in  da  so  kot  ena  skupina  —  in  to  pac  nele  radi  formalne  svoje 
enotnosti  —  izsle  tudi  v  Poezijah  1847.  Ta  doslednost  govori 
pac  tudi  nekaj !  In  povrhu  vsega  tega  so  imele  v  prvem  tisku 
leta  1833  (Illyr.  Bl.)  se  ono  geslo  na  celu  svojem;  in  to  geslo 
meri  po  svoji  vsebini  naravnost  tja  v  vsebinsko  sredo  vseh 
Gazel:  ces,  zivela  bos,  draga,  v  pesnih  mojih,  ce  bodo  te 
prepevale  —  Ijubezen;  saj  IjutDezen  je  bila  in  Ido,  in  dokler 
bo  ta,  zivele  bodo  moje  pesmi,  ne  bodo  jih  pozabili  za  nama, 
ne  bodo  se  postarale  nikoli,  ampak  citali  jih  bodo,  dokler 
bodo  Ijudje  Ijubili;  in  Ijubili  bodo,  dokler  bodo  —  na  svetu ; 
Ijubezen  bo  na  svetu  (kakor  je  —  bila),  ko  mene  in  tebe  vec 
ne  bo  .  .  . 

Ta  misel  je  vezilo  mej  tistim  geslom  in  za  njim  sledece 
umetnine  vsebino. 

In  tu  naj  se  poslovim  zdaj  od  Gazel.  Polozil  sem  si  pa 
V  njih  podstavje  in  podzidje  za  vse  nadaljnje  svoje  razprav- 
Ijanje  o  —  arhitektoniki  tretjinski  v  Presernu. 

Gradec,  1.  maja  1907. 


Ivan  Josip  Herberstein. 

(1630— 1689.) 
Spisal  Ivan  Steklasa. 


I. 

Ivan  Josip  Herberstein  kot  upravitelj  varazdinske   Krajine 

in  Vlahi. 

Poleg  Zige  Herbersteina,  ki  se  je  proslavil  kot  spreten 
drzavnik  in  pisatelj,  je  vsekakor  najznamenitejsi  Ivan  Josip  grof 
Herberstein,  ki  je  bil  general  topnistva  ter  zapovednik  iirvaske 
in  primorske  Krajine  (od  I.  1669 — 1689)  ali  karlovski  general.^) 
Ivan  Josip  Herberstein  je  bil  sin  dezelnega  namestnika  vojvodine 
Stajerske  Ivana  Maksimilijana  starejsega  in  Eleonore  baronice 
Breunerove.  Narodil  se  je  v  Gradcu  1.  1630.  Imel  je  sedem  bratov, 
od  katerih  sta  se  dva  odlikovala  tudi  v  turskih  bojih, 

Ivan  Josip  Herberstein  je  stopil  se  kot  mladenic  (1.  1643) 
V  red  malteskih  vitezov  ter  se  posvetil  popolnoma  vojastvu. 
Svoje  vojaske  pohode  je  zacel  pod  cesarskim  generalom  vojvodo 
Lotrinskim,  kateremu  je  bil  kesneje  pobocnik.  L.  1664  se  je  ze 
Lidelezil  bitke  s  Turki  pri  Sv.  Gotardu,  in  cesar  Leopold  I.  ga 
je  dolocil,  da  je  vodil  5.  maja  1665  turskega  poslanca  iz  Ca- 
rigrada  na  Dunaj,  kjer  so  se  zaceli  dogovori  za  mir  v  Vasvaru.-) 
Na  Hrvasko  je  prisel  Herberstein  in  sicer  v  varazdinsko  ali 
slavonsko  Krajino  okoli  1.  1665  za  stotnika  v  Gjurgjevac,  kjer 
so  ga  ze  sledecega  leta  tozili  Vlahi  iz  okolice  tega  mesta,  med 
njimi  se  posebno  desetnik  Ternar,  radi  izgreda  in  grdega  rav- 
nanja.'*)  Se  istega  leta  je  bil  Herberstein  premescen  v  Ivanic 
ter  postavljen  za  velikega   stotnika;    tukaj  je  ostal  do  1.  1663. 

')  Ivan  Josip  grof  Herberstein  se  je  podpisoval  na  hrvaskih  listinah 
takole :  Ivan  Josef  grof  od  Herbersteina,  slobodni  gospodin  od  Neuberga  i 
Guttenhaga,  gospodin  Lonkovice,  Kreinsa  i  Fludnice,  reda  svetoga  Ivana 
Hierosolomitanskoga  po  Vugerskoj  zemlji  gran  prior,  komendator  v  Pulstu  i 
Firstenfeldu,  cesarove  i  kraljeve  svitlosti  otajni  tanacnik  i  komornik,  general 
feltcaigmaister,  general  Hervackih  i  Primorskih  pokrajin  i  veliki  kapetan 
Senjski.  (R.  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  Knj.  II.  str.  391.). 

-)  I.  A.  Kumar.  Geschichte  der  Burg  und  Familie  Herberstein.  Wien 
1837.  II.  str.  35. 

^)  R.  Lopasic.  Poviest  grada  Karlovca.  Zagreb  1879.  str.  196. 


78  Ivan  Stcklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Od  tukaj  jc  pisal  zagrebskemu  skofu  Petru  Petreticu  o  nastopu 
svoje  sluzbc  ter  se  mu  lepo  priporocil  v  dobro  sosedstvo.  L,  1663 
je  postal  Herberstein  polkovnik  v  Krizevcih,  kjer  je  sluzboval 
do  leta  1669.  Ob  enem  je  bil  nekaj  casa  namestnik  velikega 
generala  slavonske  Krajine  grofa  Valtera  Lesliea  ter  postal  tako 
ncodvisen  zapovednik  te  Krajine. 

Kakor  vsi  predniki  Herbersteinovi  v  zapovednistvu  varaz- 
dinske  Krajine,  tako  je  imel  tudi  on  ves  cas  svoje  sluzbe  mnogo 
opraviti  z  vlaskimi  naseljenci  v  teh  krajih.  Vlahi  so  mislili,  da 
so  po  svojih  pooblasticah  v  vsakem  pogledu  slobodni  in  ne- 
odvisni  in  da  sniejo  delati  vse,  kar  jih  je  volja.  Posebno  so  se 
Vlahi  odrekali  pokornost  stotnikom  v  Koprivnici,  Krizevcih  in 
Ivanicu.  Prvi  odpor  je  bil  tedaj  namerjen  ravno  proti  onim,  ki 
so  jim  tedaj  izposlovali  pooblastice.  Po  navadi  je  sodil  v  pravdah 

V  prvi  stopnji  veliki  knez  stotnije,  odkoder  se  je  prizivalo  na 
krajisko  sodisce  in  potem  na  polkovnisko.^)  Le  tega  niso  hoteli 
Vlahi  na  dalje  priznavati,  nego  so  zahtevali  in  trdili,  da  mora 
veljati,  kakor  razsodi  veliki  knez.  V  javni  skupscini  so  oni  sve- 
cano  izjavili,  da  ne  priznavajo  sodbenosti  stotniske,  da  zahtevajo 
za  sebe  vasi  Ljubljano  in  Jugovec,  vlast  skofa  zagrebskega,  pa 
da  se  odstranijo  katolicani  iz  Trojstva,  kjer  je  stala  starinska 
katoliska  cerkev,  katero  je  bil  pred  nedavnim  izrocil  general 
Herberstein  katolicanom.-)  Veliki  knezi  so  hoteli  naseljevati  nove 
Vlahe  iz  Slavonije  in  Bosne,  kar  jim  je  pa  izpodbijal  Herberstein 
s  pozivom  na  pooblast,  po  kateri  jim  je  to  pravo  jasno  za- 
branjeno.  Dolocilo  pooblasti,  da  si  mora  vsaka  vlaska  vas  med 
Savo  in  Dravo  izvoliti  kneza  (starejsino),  si  je  razlagal  vladika 
Stanisavljevic  tako,  da  je  ves  zemljiski  prostor  med  Savo  in 
Dravo  podeljen  staroverskim  doseljencem ;  zategadelj  so  se  oni 
protivili  novim  naselitvam  katolicanov  okoli  Cazme  pri  Ivanicu, 
pa  se  radi  tega  pritozili  cesarju  Leopoldu  I.  in  bojnemu  svetu 

V  Gradcu.  Za  narodno  vojsko  so  zahtevali  Vlahi  posebne 
castnike,  kakrsni  so  bili  v  karlovski  Krajini,  pa  jim  tega  ni 
dovolil  Herberstein,  ces  da  bi  vsled  take  nove  razdelitve  voj- 
vodstva  nastal  nered,  a  razen  tega  da  ze  pri  obstojecih  konjiskih 
cetah  ni  dobiti  nastavnikov,  pa  da  bi  postalo  tako  tudi  v  na- 
rodni  vojski.  Knez  Osmokruc  je  tozil  Herbersteina  tudi  radi 
osvojenja  trdnjave  Belovara,  kamor  so  hodila  eno  za  drugim 
stiri  vojvodstva  iz  okolice  na  strazo.  To  je  storil  Herberstein  v 
sporazumu  z  obristlajtnantom  Makarom  radi  varnosti,  ker  so 
Vlahi  kradli  krscansko  deco  ter  jo  skrivaj  prodajali  Turkom. 
Tudi  sta  naseljevala  oba  zapovednika  po  vaseh  okoli  Belovara 
rajse  katolike  nego  Vlahe,  ker  so  bili  ti  nezanesljivi.')  A  da  se 

»)  R.  Lopa§ic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  sir.  317. 
■)  R.  LopaSic.  Spomenici  hrvatsl<e  Krajine.  II.  str.  319. 
3)  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  330. 


Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein.  79 

trgovina  z  deco  ne  nadaljuje,  je  postavil  Herberstein  v  Belovaru 
katoliskega  stotnika,  da  zabrani  to  nedostojno  ravnanje.  Zato 
je  dobil  ta  castnik  malo  generalske  zemlje  okoli  mesta,  in 
Vlahi  so  od  zdaj  se  huje  rezali  na  generala,  ceravno  so  imeli 
zase  se  prevec  zemlje.  Na  tozbo  Vlahov  proti  Herbersteinu,  da 
on  zagovarja  samo  Onega,  ki  ga  obdaruje,  in  da  podeljuje 
sluzbe  po  odkupu,  je  on  priznal,  da  je  dobival  neznatne  darove 
od  novih  sluzabnikov,  ali  da  na  to  ni  silil  nobenega.  Slobod- 
nemu  naseljevanju  brez  dovoljenja  krajiskih  stotnikov  so  se 
protivili  krajiski  zapovedniki  ze  zaradi  tega,  ker  bi  na  ta  nacin 
oni  mnogo  izgubili  od  svojili  dohodkov,  kajti  bila  je  navada, 
da  je  dajala  spocetka  vsaka  nova  hisa,  kesneje  pa  po  tri  vkup 
enega  vola,  ki  je  bil  vreden  komaj  5  do  6  tolarjev^  Herberstein 
je  branil  to  navado,  ces  da  so  castniki  zasluzili  ta  dar,  ker  so 
opravljali  mnogo  tezavnih  sluzb  ter  bili  po  cele  tedne  odsotni 
od  doma.  Sploli  pa  je  bilo  mnogo  takih  ovadb  in  tozb  od 
Vlahov,  katerim  so  se  pridruzili  tudi  razni  malopridnezi  iz  pro- 
vinciala,  posebno  pobegli  kmetje.') 

Najvec  so  podpihovali  Vlahe  na  odpor  njihovi  duhovniki. 
Omenili  smo  ze,  da  sta  bila  le  prva  dva  skofa  Vratanja  in 
Maksim  Predojevic  privrzena  uniji,  a  vsi  drugi  nasledniki  pro- 
tivniki.  A  ker  je  Herberstein  hotel  Vlahe  s  silo  pounijatiti,  so 
ga  se  posebno  mrzili.  Vladika  Stanisavljevic  je  javno  trdil,  da 
imajo  Vlahi  pravico  do  vse  zemlje  med  Dravo  in  Savo  in  da 
so  tudi  V  verskem  pogledu  popolnoma  neodvisni.  Naravno  je 
bilo,  da  so  postajali  Vlahi  vedno  bolj  prcdrzni  tudi  nasproti 
katoliskemu  prebivavstvu.  Upirali  so  se  placevanju  propisanih 
davkov  svojim  vlastelinom  ter  zahtevali  zase  le  take  sodnike, 
ki  so  bili  njim  povoljni.  Da  dosezejo  svoj  cilj,  so  se  prav 
pogostoma  zbirali  in  dogovarjali,  na  kaksen  nacin  bi  mogli 
izvesti  svoje  osnove.  Iz  takih  skupscin  so  dohajale  do  pred- 
stojnikov  tozbe,  ki  so  bile  po  navadi  neosnovane.  Takih  tozb 
je  bilo  vedno  vec,  cim  bolj  je  Herberstein  opazoval  njihovo 
delovanje.  Protivil  se  je  pa  prav  odlocno,  da  se  Vlahi  zbirajo 
na  skupscinah,  kar  je  bilo  tudi  po  propisih  zabranjeno.  V 
narodu  je  vedno  bolj  vrelo,  tako  da  je  ze  snoval  namestni 
general  in  veliki  stotnik  v  Krizevcih  grof  Ivan  Jakob  Galler 
(1648 — 1669)  V  druzbi  s  Herbersteinom,  kako  bi  se  pomnozila 
vojska  po  trdnjavah,  da  se  zatre  vsak  odpor  in  da  se  kaznijo 
nemirniki.  Obema  se  je  pridruzil  tudi  se  grof  Honorij  Traut- 
mansdorf,  veliki  stotnik  v  Koprivnici  (1652 — 1665).-) 

Med  tem  je  prislo  do  volitve  novega  skofa  po  smrti  Sta- 
nisavljevica.  Za  to  cast  sta  se  borila  arhimandrit  Kordic  in 
mnih  Gabrijel  Miakic.  Hudi  prepiri  so  se  vneli  med  narodom. 

•)  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine  II.  str.  320. 

-)  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  314—316. 


80  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 

Herberstein  je  odlocno  zahteval,  da  se  izvoli  za  vladiko  zanesljiv 
clovck  in  dober  duhovnik,  ki  bo  branil  unijo  do  skrajnosti. 
Njegov  predlog  je  bil  na  dunajskem  dvoru  sprejet.  Za  Gabrijela 
Miakica  sta  bila  ban  hrvaski  Nikolaj  grof  Zrinjski  in  general 
varazdinski  Valter  grof  Leslie  (1651—1662),  pa  sta  ga  tudi 
priporocila  na  dunajskem  dvoru  za  to  cast.  Cesar  potrdi  zares 
Miakica  za  vladiko.  Da  ni  uspel  Herberstein  s  svojim  predlogom, 
je  bil  najvec  kriv  general  Leslie,  ki  je  sporocil  na  Dunaj,  da 
bi  se  mogli  Vlahi  pobuniti  ter  bi  se  utegnili  z  njimi  zdruziti 
celo  vsi  staroverci  do  Moskve,  in  da  bi  se  slednjic  moglo  celo 
zgoditi,  da  se  vsi  zedinijo  s  Turki.  Na  ta  nacin  bi  se  izcimila 
velika  vojna,  ako  se  ne  da  Vlahom  vladika  po  njihovi  zelji. 
Kordic  se  je  tej  izvolitvi  uprl  in  se  sam  proglasil  za  vladiko; 
s  tern  je  seveda  provzrocil  med  verniki  mnogo  nemira,  zato 
so  ga  tozili  sodniki  iz  Krizevcev,  Koprivnice  in  Ivanica  radi 
slabega  njegovega  zivljenja,  da  dela  med  mnihi  in  verniki 
zdrazbe,  da  je  bil  ze  vec  let  zaprt,  da  je  iz  temnice  pobegnil, 
pa  da  ga  je  treba  spet  zapreti. ')  Ta  tozba  pa  je  bila  brzkone 
le  ogovarjanje,  ker  jim  je  bil  Miakic  kot  odlocen  Vlah  in  samo 
na  videz  za  unijo  vnet  moz  bolj  po  volji.  Zato  so  ga  tudi 
Vlahi  vrlo  cenili,  in  njihovi  vojvodi  so  ga  priporocili  1.  1662 
meseca  septembra  zagrebskemu  skofu  Petru  Petreticu ;  cudijo 
se  v  svojem  pismu,  zakaj  Petretic  brani  njihovemu  vladiki,  da 
se  poda  k  patriarhu,  kajti  kako  bi  on  mogel  biti  po  njihovem 
zakonu  vladika,  ko  se  ne  bi  podal  tjakaj  po  starem  obicaju  in 
zakonu.  Vlahi  so  tedaj  smatrali  Miakica  za  pravega  vlaskega 
vladiko,  in  vendar  je  on  izdal  revers  o  tem,  da  bo  ostal  veren 
rimski  cerkvi,  priznavsi  na  Dunaju  vse  pogodbe,  katere  je 
priznal  tudi  njegov  protivnik;  samo  na  to  se  ni  dal  pregovoriti, 
da  bo  neodvisen  od  patriarha  srbskega.  Za  skofa  z  naslovom 
vratanjskega  ga  je  slednjic  posvetil  neki  metropolit  iz  Moldavije, 
a  potem  je  prisegel  nadskofu  ostrogonskemu  ter  bil  potrjen 
potem  tudi  v  Rimu.  Pri  vsem  tem  pa  je  bil  Miakic  ociten 
protivnik  unije.  Herberstein  ga  je  dobro  poznal,  pa  je  bil  za 
to  odlocen  protivnik  njegovega  imenovanja  za  vladiko.  Za- 
grebski  skof  Petretic  je  sporocil  cesarju  Leopoldu  I.  o  Miakicu, 
da  je  trdovraten  staroverec  in  da  se  norcuje  iz  katoliske  vere, 
katero  Vlahi  imenujejo  rimsko,  a  katolicane  Rimljane,  o  sebi 
pa  zatrjujejo,  da  so  pravi  kristjani. -)  Leta  1666  in  1667  je  bil 
Miakic  zapleten  v  upor  vlaski  proti  generalu  Leslieju  in  stot- 
nikom  v  varazdinski  Krajini,  kjer  je  narod  podpihoval  na  tajnih 
skupscinah  na  upor  proti  oblastim,  katere  so  mu  bile  na  potu 
pri  njegovih  osnovah.  Ko  je  upor  izbruhnil,  je  Miakic  pobegnil 

')  R.  LopaSic.  Spomenici  hrvatske  Krajine  II.  str.  315. 
-)  Pismo  skofa  Petretica  od  20.  junija  1.  1667  v  nadskofijskem  arhivu. 
Ecles.  Tom.  XI.  stev.  153. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  81 

ter  prepustil  vznemirjeni  narod  zalostni  osodi.  Podal  se  je  v 
Rim  ter  ostal  na  tujem,  dokler  ni  bil  upor  zadusen. 

Cesar  Ferdinand  II.  je  podelil  med  drugimi  pooblasticami 
Vlaiiom  V  varazdinski  Krajini  to,  da  si  smejo  v  treh  vojaskih 
zapovednistvih  v  Koprivnici,  Krizevcih  in  Ivanicu  voliti  velikega 
sodnika  in  osem  prisednikov,  katere  potrdi  general,  a  tudi 
lahko  dovoli,  da  se  iznova  potrdijo.  Iz  te  svobode  pa  so  si 
ti  sodniki  prilastili  toliko  pravic,  da  so  prezirali  vse  oblasti  ter 
si  domnevali,  da  so  oni  edina  oblast  v  vsem.  Zato  je  prislo 
leta  1666  do  upora.  Takrat  je  Osmokruc,  bivsi  krizevski  sodnik 
(v  Koprivnici  in  Ivanicu  ga  ni  bilo),  zatrjeval,  da  ni  podlozen 
niti  generalu  niti  polkovniski  sodniji,  nego  samo  cesarju,  pa  da 
je  poglavar  in  zapovednik  Vlaiiom ;  zatorej  je  odpovedal  vsako 
poslusnost  in  ravnal  po  svoji  volji,  prisvajal  zemljo  med  Dravo 
in  Savo  za  svojo,  pa  zato  s  Hrvati,  naseljenimi  v  teh  krajih, 
ravnal  kot  z  robovi,  zbiral  Vlahe,  kjer  je  hotel,  ni  sodil  po 
statutih,  nego  dal  pravico  onemii,  ki  ga  je  bolj  nadaril,  mesto 
8  prisednikov  jih  je  imel  kar  30,  katere  je  izvolil  narod,  a  od 
oblasti    potrjenih    ni    priznaval.    Delal   je   vse    po  svoji  volji.  ^) 

Najhujsi  vodja  upornikov  je  bil  poleg  Osmokruca  Nikolaj 
Vukovic,  ki  je  bil  izvoljen  za  velikega  kneza  v  Ivanicu,  a  ga 
general  ni  hotel  potrditi.  Vukovic  si  je  prisvajal  velike  zasluge, 
toda  Herberstein  mu  jih  ni  hotel  priznati,  nego  ga  je  imel  na 
sumu  kot  glavnega  lopova  in  tata,  ki  je  pribezal  v  te  kraje 
iz  Otocca,  odkoder  je  moral  pobegniti  radi  svojih  zlocinov. 
Proti  namescenju  takih  Ijudi  se  je  Herberstein  vselej  odlocno 
uprl,  a  pri  tej  priloznosti  se  posebno,  ker  je  bilo  znano,  da  je 
bojni  svet  odlocno  zahteval  ze  davno  poprej,  da  se  Vukovic 
kazni  najostreje.  -)  Tudi  koprivniski  veliki  knez  Ilija  Romanic 
ni  bil  od  oblasti  potrjen,  a  sluzbeni  spisi  pravijo  o  njem,  da 
je  bil  velik  prostak  in  da  se  je  sam   vrinil  za  kneza. 

Ti  trije  uporniki,  podpirani  od  Miakica,  so  si  hoteli  pri- 
svojiti  v  varazdinski  Krajini  vso  oblast  nad  tamosnjim  narodom 
in  zemljo  med  Dravo  in  Savo.  Zahtevali  so  od  vojaskih  po- 
glavarjev,  da  se  krajiska  sluzba  ne  prodajaj  za  denar,  marvec 
deli  po  zaslugah,  da  se  plen,  ki  ga  zaplenijo  Vlahi,  prepusti 
le  njim,  in  da  se  jim  puste  njihove  stare  pravice  in  posestva.  '') 
Ker  se  oblasti  na  te  zahteve  niso  ozirale  in  je  velik  del  vla- 
skega  prebivavstva  ostal  miren,  je  zacel  Osmokruc  s  svojimi 
privrzenci  tlaciti  narod  ter  ga  siliti  na  upor;  toda  zdaj  se  je 
narod  vzdignil  proti  njemu  ter  si  izvolil  nekega  Vukosana  za 
protikneza,  kateremu  je  bilo  naklonjeno  tudi  vojasko  zapoved- 
nistvo.  Na  ta  nacin  se  je  narod  razdelil  na  dva  protivna  tabora. 

')  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  322. 
-)  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  320. 
■)  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  315. 


82  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herbcrstein. 


Osmokruc  ni  priznal  Vukosana,  in  ker  ni  hotela  nobena  stranka 
popustiti,  je  potrdil  Herberstein  Vukosana,  Osmokruca  in  nje- 
gove  pri'vrzence  pa  je  dal  zapreti.  To  je  seveda  narod  silno 
vznemirilo.  24.  aprila  1.  1667  nastane  ociten  upor  proti  siotnikom 
in  posebej  se  proti  velikemu  stotniku  Herbersteinu,  kot  upra- 
vitelju  varazdinske  generalije.  Privrzenci  Osmokrucevi  se  zberejo 
oborozeni  v  velikem  stevilu  ter  napadejo  mesto  Krizevce,  kjer 
zaiitevajo,  da  se  izpuste  zaprti  njihovi  poglavarji,  ce  ne,  pa 
bodo  pozgali  in  poplenili  vse  po  okolici.  Upornike  sta  hujskala 
najhuje  brat  in  bratranec  Osmokrucev.  Prvi  je  bil  zupnik  ter 
je  V  zvezi  z  mniiii  in  vladiko  imel  velik  vpliv  v  narodu.  Ona 
sta  vzdignila  na  orozje  Vlahe,  ki  so  ujeli  Vukosana  in  nekoliko 
njegovih  prijateljev  ter  jim  odrobili  glave.  Po  krajini  pa  so 
razsirili  glas,  da  bodo  ubili  vsakega,  kdor  se  jim  bo  protivil.  ^) 

Osmokrucevihi  privrzencev  se  je  zbralo  iz  same  krizevske 
stotnije  vec  nego  1500  moz,  a  poklicani  sta  bili  na  pomoc 
tudi  koprivniska  in  ivaniska  stotnija,  da  gredo  osvajat  Krizevce, 
kjer  je  takrat  prebival  Herberstein. 

Toda  tudi  Herberstein  ni  miroval,  in  kakor  je  bil  spreten, 
smel  in  domiseln,  je  hitro  zbral  do  3500  katoliskih  Hrvatov  in 
nekoliko  vernih  Vlahov,  katerim  se  je  pridruzilo  se  500  skofovih 
vojakov  iz  Ivanica  in  Dobrave.  S  temi  cetami  udari  Herberstein 
na  upornike  ter  jih  pobije  popolnoma  na  roviskem  polju  blizu 
Krizevcev.  V  osmih  dneii  je  bilo  vse  ocisceno  od  upornikov,  vse 
poplaseno  in  pomirjeno.  Herberstein  je  dobil  v  roke  vodje,  ki 
so  zdaj  izgubili  svoje  glave  po  polkovniski  obsodbi  na  tistem 
mestu,  kjer  jo  je  bil  izgubil  Vukosan.  Med  obglavljenci  je  bil 
Osmokruc  in  oba  velika  kneza  Vukovic  in  Romanic. 

Upor  je  bil  zadusen.  Huda  tozba  se  je  vzdignila  proti 
vlaskim  mnihom,  a  posebno  se  proti  vladiki  Gabrijelu  Miakicu. 
Herberstein  jim  sploh  ni  nic  zaupal,  a  poznal  jih  je  vrlo  dobro. 
Kajti  se  pred  uporom  se  je  izjavil  o  njih  v  svojem  odgovoru 
proti  ovadbi  glavarjev  vlaskih  v  varazdinski  Krajini,  ces  da  jim 
on  dela  krivice  in  da  jih  preganja,  takole:  „Oni  so  na  videz 
janjci,  a  v  resnici  volki,  ki  so  nevarni,  kar  se  bo  v  kratkem  po- 
kazalo."  Poslednji  upor  je  potrdil  to  izjavo.  -) 

Herberstein  je  hotel  zdaj  na  vsak  nacin  odstraniti  Miakica 
ter  postaviti  za  vladiko  zvestega  unijata.  Da  uredi  vse  zadeve 
na  Krajini  po  dogovoru  visih  oblasti,  se  poda  Herberstein 
1.  1668  na  Dunaj.  Tukaj  je  razjasnil  natancno  tedanji  polozaj 
na  Krajini  vplivnejsim  osebam  na  cesarskem  dvoru,  posebno 
tedanjima  ministroma  Vajkardu  Turjaskemu  in  Lobkovicu  ter 
svetniku  Miillerju.    Pri  tej  priloznosti  je  predlozil  Herberstein, 

>)  R.  LopaSic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  322-324. 
'-)  R.  Lopasic.   Spomenici    hrvatske   Krajine.  II.  str.  317-322.    Ta    od- 
govor  je  pisal  Herberstein  v  Krizevcih  14.  junija  1.  1666. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  83 

da  se  pooblastice  Vlahov  spremenijo  ter  nic  vec  ne  volijo  vlaski 
knezovi.  S  cesarskim  odpisom  od  20.  decembra  1.  1668  so  se 
pooblastice  zares  predrugacile,  vendar  s  to  opombo,  da  se  le  te 
ne  ticejo  Vlahov,  naseljenih  po  cerkvenih  posestvih,  zemljiscih 
vlastelinov  in  staroselcev  Slavoncev.  Volitve  starejsin  kakor  tudi 
sodnijske  razprave  so  bile  dovoljene  po  novem  pravilu  samo 
V  mestih  pod  nadzorom  castnika.  Slednjic  je  bilo  zabranjeno 
tukaj  vsako  daljnje  naseljevanje  iz  Turske  brez  dovolitve  oblasti. 
Ti  novi  statuti  so  bili  sestavljeni  ze  14.  aprila  1.  1667  na  Dunaju 
brzkone  po  nasvetu  samega  Herbersteina.  ^)  Obenem  so  se 
pomnozile  posadke  redovite  vojske  po  trdnjavah,  a  Vlahom 
so  se  dolocila  stalna  prebivalisca  z  groznjo,  da  bodo  izgubili 
vse  svoje  pooblastice,  ako  samo  se  enkrat  prekrsijo  mir. 

Teze  je  bilo  napraviti  red  v  cerkvi.  Ko  se  je  Herberstein 
podal  na  Dunaj,  se  je  vrnil  Miakic  iz  karlovske  Krajine,  kjer 
je  po  svoji  vrnitvi  iz  Rima  zivel,  zopet  v  Marco.  A  polozaj  se 
je  zdaj  popolnoma  izpremenil.  Upor  je  bil  zadusen,  in  od  visih 
oblasti  se  je  zahtevala  stroga  pokornost  krajisnikov  v  vsakem 
pogledu,  pa  tudi  v  verskeni.  Vladika  Miakic  je  uvidel,  da  zanj 
ni  resitve,  ce  se  ne  oklene  unije.  Zato  je  pisal  ze  19.  avgusta 
1.  1668  iz  Marce  zagrebskemu  skofu  Martinu  Borkovicu,  „da 
ni  imel  priloznosti  pokazati  donacije  na  skofijo,  katero  je  dobil 
od  cesarske  svetlosti,"  a  skofu  je  obljubil,  „da  pride  o  Kraljevem 
(20.  avgusta)  za  procesijo,  ako  Bog  da  zdravje,  pa  bo  videlo 
vase  gospodstvo,  kaksno  Ijubezen  in  prijateljstvo  hoce  imeti. 
Glede  procesije,  ki  se  opravlja  o  Kraljevem,  se  trdi,  da  je  hodil 
neki  skof  k  tej  procesiji,  zakaj  ne  bi  tudi  Miakic,  ako  je  volja 
vasega  gospodstva.  Povsod  sem  hodil  na  procesije,  kjerkoli 
sem  bil,  tudi  v  Rimu  in  povsodi,  zakaj  ne  bi  tudi  tukaj  hodil. 
Znamo,  da  je  ena  vera,  en  Bog."  -) 

Toda  vse  to  laskanje  skofu  zagrebskemu  ni  nasproti  Miakicu 
nic  pomagalo.  Herberstein  je  delal  proti  njemu,  ker  ga  je 
dobro  poznal,  kako  je  nezanesljiv.  Toda  ravno,  ko  se  je  Her- 
berstein najbolj  trudil,  da  ga  odstrani  iz  varazdinske  Krajine, 
in  da  zopet  ozivi  prava  unija,  zadene  28.  aprila  1.  1669  smrt 
tedanjega  karlovskega  generala  grofa  Herbarda  Turjaskega.  Na 
njegovo  mesto  pride  ze  9.  junija  istega  leta  Ivan  Josip  Her- 
berstein, za  katerega  se  je  bil  zavzel  najodlocneje  minister 
Vajkard  Turjaski.  Novoimenovani  general  ni  dolgo  ostal  v 
Karlovcu,  ker  se  je  moral  povrniti  v  varazdinsko  Krajino  radi 
preiskave  proti  vladiki  Miakicu.  Na  skofovem  posestvu  v 
Gradcu  pri  Krizevcih  je  imel  Herberstein  zborovanje  s  stotniki 
varazdinske  Krajine  in  z  zagrebskim  skofom  Martinom  Borko- 

^)  R.  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  324—332. 
*)  Epist.  Tom  V.  —  Miakic  se  je  podpisoval :  Episcopus  Valacorum  in 
Croatia  sub  corona  suae  Majestatis. 

6* 


84  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


vicem,  o  cemer  je  sporocil  bojnemu  svetu  na  Dunaj.^)  V  hudi 
stiski  in  borbi  za  svojo  cast  se  je  naslonil  Miakic  na  Nikolaja 
in  Petra  Zrinjskega,  ki  sta  mu  bila  mnogo  pomogla  do  sko- 
fovske  casti.  Vlahi  so  ju  zato  tudi  cenili  kot  svoje  vojvode  in 
zascitnike.  A  ko  se  je  pripravljal  Peter  Zrinjski  na  upor,  so 
nagibali  Vlahi   na  njegovo   stran   in  tudi  Miakic  se  je  nahajal 

V  njegovem  taboru  ze  iz  sovrastva  proti  generalu  Herbersteinu, 
najhujsemu  zatiravcu  staroverskih  Vlahov.  Preiskovalni  spisi 
opisujejo  vladiko  Miakica  kot  javnega  upornika  in  protivnika 
cesarskih  interesov  na  Krajini.  Pisatelji  o  krajiskih  zadevah 
pripovedujejo  o  njem,'  da  opravicijo  in  operejo  Vlahe  nezve- 
stobe  proti  cesarju,  da  so  ga  sami  njegovi  duhovniki  zivega 
zazidali  radi  nez\  estobe  nasproti  svojemu  vladarju. "-)  Tolmaciti 
si  imamo  st\'ar  tako,  da  je  to  pripovedovanje  nastalo,  ker  je 
Miakic  prisel  kot  politicni  kaznjenec  med  zidovje  temnice  v 
Schottenwienu  pod  Semeringom  in  na  Schlossbergu  v  Gradcu. 
Se  prej  nego  so  krajiski  zapovedniki  dobili  zapoved,  da  ulove 
Petra  Zrinjskega  in  Frana  Frankapana,  se  je  bilo  sklenilo  pri 
dunajski  vladi  na  svet  generala  Herbersteina,  da  varazdinski 
general  grof  Ferdinand  Ernest  Breuner  (1665 — 1673)  poklice  k 
sebi  na  obed  vladiko  Miakica  ter  ga  potem  zapre  in   odpravi 

V  Gradec,  a  na  njegovo  mesto  da  se  postavi  za  skofa  pra\"i 
in  odkritosrcen  unijat.  •^)  Ker  pa  na  ta  nacin  niso  mogli  iz- 
vabiti  Miakica  v  zanjko,  ga  je  kesneje  ujel  sam  Herberstein,  o 
cemer  je  sporocil  on  ze  10.  novembra  1.  1670  iz  Karlovca  mi- 
nistru  knezu  Lobkovicu  in  predsednik  bojnega  sveta  v  Gradcu 
5.  decembra  1670  dunajskemu  dvoru,  kar  je  bilo  cesarju  Leo- 
poldu  posebno  drago.^)  Sploh  so  z  Miakicem  oprezno  ravnali, 
dokler  nista  bila  ujeta  Peter  Zrinjski  in  Fran  Frankapan,  ker 
so  se  bali  Vlahov,  ki  so  bili  privrzeni  Zrinjskemu.  S  pocetka 
so  Miakica  celo  vabili  na  cesarsko  stran  ter  mu  nudili  nagrade. 
Kesneje  so  krajiskim  zapovednikom  nalozili,  naj  ga  ne  pre- 
ganjajo,  samo  da  se  Vlahi  ne  pobunijo.  Slednjic  so  zapovedali 
Miakica  ujeti,  ce  pa  nastanejo  med  Vlahi  radi  tega  nemiri,  naj 
se  izpusti.  Nasvet  Herbersteina,  naj  se  Miakic  zapre,  se  je  izvel 
sele  tedaj,  ko  se  upornikov  niso  nic  vec  bali.  Miakic  je  za- 
lostno  koncal  svoje  zivljenje  v  temnici  na  Schlossbergu  v 
Gradcu,  kjer  je  zivel  se  1.  1686. 


')  Epist.  Tom.  V.  v  nadskofijskem  arhivu.  Pisma  Herbersteina  so  od 
9.  septembra,  3.  oktobra,  8.  oktobra  in  31.  decembra  1.  1669. 

«)  Med  drugimi:  Fr.  Vanicek.  Spezialgeschichte  der  Militargrenze. 
I.  Band.  Wien.  1875.  str.  379—380. 

')  Pismo  dvomega  svetnika  Mullerja  skofu  Borkovicu  od  9.  februaria 
1.  1670.  Epist.  Tom.  V. 

*)  Acta  conjurationem  bani  Petri  a  Zrinio  et  com.  Fr.  Frangepani 
illustrantia  collegit  Dr.  Fr.  Racki.  Edidit  academia  sumptus  praebente  illius. 
excellentissirao  protectore.  Zagrabiae  1873.  str.  394.;  —  Epist  Tom  V. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  85 

Po  posredovanju  generala  Herbersteina  in  po  dogovoru 
z  glasovitim  kardinalom  in  tedanjim  dunajskim  nadskolom 
Leopoldom  Kolonicem,  potomcem  stare  hrvaske  rodovine  iz 
Bihaca,  so  svetniki  na  Dunaju  in  v  Gradcu  mesto  Miakica 
izvolili  za  skofa  Pavla  Zorica,  gojenca  hrvaskega  kolegija  v 
Bolonji,  ki  je  bil  na  glasu  kot  ucen  duhovnik,  pogumen  moz 
in  gorec  za  versko  edinstvo  med  iztocno  in  rimsko  cerkvijo. 
Zoric  je  bil  imenov^an  za  skofa  svidniskega  za  ves  narod  iz- 
tocnega  obreda  od  Drave  do  morja.  V  Rimu,  kamor  je  prisel 
Zoric  meseca  junija  1.  1671,  so  mu  dali  tudi  se  naslov  platen- 
skega  (brzkone  plascanskega)  skofa.  ^) 

Generalu  Herbersteinu  se  je  z  izvolitvijo  Zorica  za  uni- 
jatskega  skofa  izpolnila  vroca  zelja,  in  zdaj  se  je  odlocil,  da 
bo  pri  izvrsevanju  unije  pomagal  Zoricu  brezobzirno  in  ne- 
usmiljeno  proti  nasprotnikom,  kajti  sodil  je,  da  so  dovoljena 
zato  tudi  najstrozja  sredstva,  samo  ako  so  koristna  verskim 
interesom,  in  da  so  dolzni  posebno  duhovniki  porabiti  vso 
strogost,  da  se  pridobi  katoliski  cerkvi-)  cim  vec  privrzencev. 
Herberstein  je  pokazal  pri  tern  delu  vso  svojo  odlocnost.  Zoricu 
so  se  namrec  silno  uprli  Vlahi  v  varazdinski  Krajini.  Staroverce 
je  razsrdilo,  ker  so  Miakica  ujcli  in  zaprli,  a  morda  bi  se  bilo 
kmaiu  vse  pomirilo,  da  jih  ni  podpihoval  na  upor  arhimandrit 
Simon  Kordic,  ki  je  bil  poprej  tekmec  Miakicev  ter  sam  obljubil 
marsikaj  storiti  za  unijo,  ce  postane  skoi,  posebno  se,  da  bo 
skrbel  za  unijatske  duhovnike.  Kordic  je  vznemiril  vlaski  narod 
tudi  po  karlovski  Krajini.  Najhuje  so  se  protivili  Zoricu  lepa- 
vinski  mnihi.  Na  skofov  poklic  niso  niti  prisli  pred  njega,  nego 
so  mu  sporocili,  da  naj  se  odrece  vseh  novotarij,  ce  ne,  da 
so  oni  pripravljeni  prej  izgubiti  svoje  glave,  nego  priznati  za 
poglavarja  rimskega  papeza.  Istocna  cerkev  ima  stiri  patriarhe, 
pa  ako  bodo  prisiljeni  papeza  priznati,  bodo  sprejeli  rajse  tudi 
samo  latinsko  vero.  Mnihi  so  zaceli  odlocno  med  narodom 
delati  proti  Zoricu. ')  Zoricu  so  oponesli  Vlahi,  da  ni  bil  poprej 
mnih.  Radi  tega  ga  ni  priznala  za  skofa  sinoda,  ki  jo  je  bil 
sklical  po  cesarski  zapovedi  vicegeneral  grof  Ferdinand  Traut- 
mansdorf  v  Krizevcih  (1670—1684).^)  Dogodili  so  se  hudi  in 
grdi  izgredi  ter  pohujsanja  vecidel  vsled  podpihovanja  mnihov. 
Upor  pa  so  kmalu  zadusili  z  orozjem,    a   kolovodje   je   kaznil 


1)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  76—79;  141;  164;  187; 
222;  394;  —  R.  Lopasic.  Poviest  grada  Karlovca.  str.  155. 

-')  Pismo  Herbersteinovo  skofu  Borkovicu  od  7.  avgusta  1.  1673  „traxit 
Deus,  ut  et  obdurata  corda  Vallachorum  et  Callugerum  adhuc  in  tenebris 
haereseos  vagantium  celebratione  S.  Alexy  finita  ad  meliorem  pertrahantur 
fidem  et  obedientiam,  ad  quam  salubrem  intentionem  Personae  ecclesiasticae 
severius  manus  applicare  deberent."  R.  Lopasic.  Poviest  grada  Karlovca.  str.  200. 

^)  Pismo  Zorica  Borkovicu  od  9.  marca   1.  1672,  Epist.  Vol.  VI. 

*)  Valvasor.  VII.  str.  483. 


86  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


general  Herberstein  brezobzirno  in  strogo,  kakor  je  bila  njegova 
navada  in  kakor  se  je  bil  ze  poprej  zagrozil.  Stirnajst  mniiiov, 
vecidel  iz  samostana  lepavinskega  in  gomirskega,  je  zaprl 
Herberstein,  in  ko  so  jih  obsodili  na  galeje  (ladje),  jih  je  dal 
odpeljati  1.  1671  na  otok  Malto  na  galeje.  Malo  kesneje  so 
poslali  V  robstvo  na  Malto  tudi  predstojnika  iz  samostana  go- 
mirskega, ki  ga  je  drzal  Herberstein  dolgo  casa  pred  tem  za- 
prtega  v  Karlovcu.^)  Dasi  so  ti  pregnanci  prosili  papeza  in 
ruskega  carja,  naj  se  zavzemata  za  njih,  da  se  resijo  suznosti, 
vendarle  niso  bile  uslisane  njih  prosnje,  —  in  morali  so  kon- 
cati  svoje  zalostno  zivljenje  v  progonstvu.  Vsaj  se  ve,  da  jim 
kazni  niso  nikdar  odpustili  in  da  se  niso  povrnili  v  svojo 
domovino.  Da  njih  prosnje  na  papeza  niso  bile  uslisane,  je 
skrbel  sam  Herberstein,  ki  je  pisal  dvorski  kancelariji,  naj  se 
sporoci  papezevemu  nunciju,  da  nima  moci  priziv  proti  obsodbi 
posvetne  oblasti,  ki  je  nadlezno  sodila  hudodelnike  (mnihe). 
Se  1.  1677  so  pisali  mnihi  iz  prognanstva  svojim  drugom  v 
Lepavini  in  Gomirju  ter  so  se  potozili,  da  so  jim  obrili  brade 
in  postrigli  lase,  da  jih  je  sest  na  galejah,  a  stirje  da  nosijo 
kamen  za  zidanje  trdnjav  malteskih,  Od  nikoder  ne  dobe  niti 
pomoci  niti  tolazbe.  Samo  predstojnik  samostana  sv.  Pavla  na 
Sv.  gori  (Atosu)  jim  je  sporocil,  da  naj  potrpe  ter  ostanejo 
verni.  Stiri  mnihe  je  pobrala  kuga  1.  1676,  ki  je  takrat  hudo 
razsajala  na  Malti.-)  Ko  se  je  Herberstein  spravljal  leta  1677 
na  pot  na  Malto,  kar  se  sicer  takrat  ni  izvelo,  se  je  izjavil,  da 
mu  je  zal,  da  ni  mogel  s  seboj  odpeljati  se  nekoliko  takih 
hudobnih  mnihov,  ker  bi  se  tako   cerkveni  kokolj  hitro  zatrl.') 

Herberstein  je  nagovoril  Zorica,  da  se  je  podal  meseca 
oktobra  1.  1672  v  karlovsko  Krajino  na  cerkveno  vizitacijo. 
General  Herberstein  ga  je  sam  spremljal  po  Krajini,  zatorej  se 
je  izjavil  skof  Zoric  javno,  da  mu  bo  pomagal  pri  njegovem 
delu  Bog,  blazena  Devica  in  general  karlovski  (Deus,  beata 
Virgo  et  Comes  sint  mihi).  Zoricu  je  ostal  Herberstein  zvest 
zascitnik  prav  do  njegove  smrti.^) 

Zoric  je  hotel  na  tej  vizitaciji  pomiriti  Vlahe  v  karlovski 
Krajini.  Posebno  so  se  tozili  Vlahi  prek  Kapele  na  Zorica  radi 
cerkvene  sluzbe   in   prepovedi    svetih  zakramentov.  Kordica  so 

M  Pisma  Herberstcina  od  1.  novembra  1672  in  od  28.  marca  1673. 
Epist.  Tom.  VI.,  VII. 

-)  Pismo  Zoriccvo  Borkovicu  od  1.  avgusta  1677.  —  Epist.  Vol.  XI. 

^}  Pismo  Hcrbersteina  Bori<ovicu  od  13.  januarija  1677:  „optarem 
equidem,  ut  nume.'-iim  eoriim  perversorum  calugerorum  ad  triremos  condem- 
natorum  (si  qui  hiijus  farinae  superessent)  meciim  ducentium  multiplicare 
valerem,  zizania  enim  ecclesiae  tempestive  eradicanda".  R.  Lopasic.  Poviest 
grada  Karlovca,  str.  200. 

*)  Pismo  Zoriccvo  na  Borkovica.  Epist.  Vol.  VI. ;  Pismo  Herbersteinovo 
Borkovicu.  Epist.  Vol.  XII. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  87 

obdolzili,  da  podpihuje  bihaskega  paso,  naj  udari  na  karlovsko 
Krajino.  Tega  zares  pokvarjenega  cloveka  so  ujeli  1.  1675  in 
odpeljali  v  temnico  v  Varazdin.') 

Lepavinski  mnihi  so  ostali  trdovratni  nasprotniki  Zoricevi. 
Sovrastvo  je  bilo  tako  veliko  med  njimi,  da  so  mnihi  rajsi 
volili  Turke  nego  li  kristjane  rimske  vere.  Mnihi  so  pobrali 
vso  zlato  in  srebrno  posodo  v  Lepavini  in  obleko  skofovo,  ter 
so  vse  to  odnesh  v  Pakrac,  kjer  so  se  poturciH.-)  Zoricu  je 
ostal  privrzen  samo  samostan  marcanski,  kjer  je  zivelo  neko- 
liko  mnihov  in  duhovnikov  in  v  okolici  prav  malo  starovercev. 
Toda  tudi  v  Marci  ni  imel  mira  pred  svojimi  nasprotniki,  ki 
so  prezaii  nanj  povsodi  ter  ga  hoteli  ubiti. ')  Valvasor  pripo- 
veda,  da  je  skof  stanoval  v  nekem  zvoniku  ter  vsak  vecer 
potegnil  za  seboj  lestve.  In  vendar  se  je  neki  lopov  popel  do 
njegovega  lezisca  ter  nanj  ustreHl,  a  ni  zadel  njega  nego  samo 
njegovo  podglavje.  25.  maja  1.  1678  so  napaH  razsrjeni  skofovi 
sovrazniki  Marco,  ko  ni  bilo  Zorica  doma.  Uporniki  so  prodrli 
ze  na  dvorisce  samostana.  Ko  je  to  opazil  neki  star  mnih,  je 
zacel  zvoniti  plat  zvona,  kar  je  privabilo  bliznje  kmecke  sosede 
na  pomoc. 

Zoric  je  bil  celo  svoje  zivijenje  odkritosrcen  in  pogumen 
branitelj  cerkvene  unije  ter  je  prenasal  potrpezljivo  vsa  prega- 
njanja  svojih  sovraznikov.  On  je  pravi  utemeljitelj  krizevske 
skofije  za  unijate.  Pavel  Zoric  je  dokoncal  svoje  tezavno  a 
delavno  zi\ljenje  v  marcanskem  samostanu  23.  januarja  leta 
1685,  ravno  ko  se  je  bil  povrnil  truden  in    bolehen  z  Dunaja. 

II. 

Ivan  Josip  Herberstein  karlovski  general  in  upor 
Zrinjskofrankopanski. 

Od  vseh  27  karlovskih  generalov  sta  bila  samo  dva 
Hrvata,  in  sicer:  Jurij  Lenkovic  (1593—1601)  in  Vuk  Kristof 
Frankapan  (1626—1652).  Politiko  dunajskega  dvora  naproti 
Hrvatom  smo  opisali  ze  na  drugem  mestu,  posebej  se  borbe  za 
karlovski  generalat  po  smrti  Vuka  Kristofa  Frankapana,  ko  je 
ta  generalat  dobil  Herbard  X.  Turjaski  s  posredovanjem  svojega 
brata  Ivana  Vajkarda,  prvega  cesarskega  ministra.  Od  tega  casa 
(1.  1652)  sta  ostala  Nikolaj  in  Peter  Zrinjski  zakleta  sovraznika 
Herbardu  X.  Turjaskemu,   a   seveda   tudi    dunajskemu  dvoru.^) 

^'  Pismo  Zorica  Borkovicu  od  8.  marca  1673.  —  Epist.  \'ol.  VII.  in  \'ol.  IX. 

-  Omnes  Turcismum  denegata  fide  Christiana  sequentur.  R.  Lopasic. 
Poviest  grada  Karlovca,  str.  156. 

■■')  Valvasor.  VII.  str.  483. 

*)  Herbard  X.  Turjaski.  Zbornik  znanstvenih  in  poucnih  spisov.  Izdala 
.Slovenska  Matica."  Zv.  III.  str.  99—119. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Peter  Zrinjski  seveda  pri  vsem  tern  ni  opustil  borbe  za 
generalat  karlovski,  marvec  se  je  trudil  na  vse  nacine,  da  si 
ga  zagotovi  se  pred  smrtjo  Herbarda  X.  Turjaskega;  za(o  je 
iskal  zveze  na  cesarskem  dvoru  z  diplomati,  posebno  se  s  te- 
danjim  francoskim  poslancem  Gremonville-om.')  Tudi  z  ministrom 
V.  Lobkovicem  si  je  dopisoval  zaradi  karlovskega  generalata, 
ter  zahteval  zapovednistvo  v  hrvaski  Krajini,-^)  ko  je  bil  Herbard 
X.  Turjaski  ze  mrtev.  Toda  Peter  Zrinjski  ni  uspel,  kajti  ze 
8.  junija  1669  je  bil  imenovan  za  karlovskega  generala  Ivan  Josip 
grof  Herberstein.  Huda  je  morala  biti  borba  za  to  mesto,  a 
zinagali  so  protivniki  Petra  Zrinjskega  in  sploh  Hrvatov,  kajti 
tudiFrana  Kristofa  Frankapana  niso  hoteli  na  Dunaju  sprejeti 
za  generala,  dasi  ga  je  priporocal  sam  papezev  poslanec.-'') 
Benecanski  poslanec  Marin  Zorzi  poroca  odkrito,  da  je  dobil 
Herberstein  karlovski  generalat  ravno  s  posredovanjem  ministra 
Ivana   Vajkarda    Turjaskega,    samo    da    se   osveti   Zrinjskim.^) 

Imenovanje  Herbersteinovo  za  velikega  generala  in  zapo- 
vednika  hrvaske  Krajine  je  bilo  za  celo  Hrvasko  osodepolno. 
Ne  samo,  da  so  bili  s  tern  uzaljeni  iznova  vsi  Hrvati,  ker  so 
morali  gledati,  kako  se  gazi  neprenehoma  ustava  in  krsi  ce- 
lokupnost  hrvaske  kraljevine,  nego  je  to  se  posebno  hudo 
zabolelo  Petra  Zrinjskega,  ki  se  je  nadjal,  da  dobi  to  vazno 
mesto  kot  najsposobnejsi  vojskovodja  onega  casa.  In  ce  pra- 
vicno  sodimo,  je  bil  zares  Peter  Zrinjski  najbolj  vreden  te  casti, 
saj  je  sluzil  od  svoje  mladosti  kot  zapovednik  zumberskim 
Uskokom,  kot  stotnik  ogulinski  in  podgeneral  v  Karlovcu,*') 
pa  se  vrhutega  odlikoval  s  posebnim  junastvom  in  izkustvom 
spretnega  vojskovodje,  katerega  slava  se  je  bila  raznesla  po 
celi  Evropi.  Ceravno  je  bil  Peter  Zrinjski  ze  od  prej  gorak 
tedanji  dunajski  vladi,  ki  mu  je  stiskala  ze  tako  nesrecno  do- 
movino  ter  gojil  osvetljive  namere  proti  njej  in  snoval  na 
veliko  0  bodocnosti  svoje  rodovine,  je  vendar  neverjetno,  da 
bi  se  bil   tako    silno    razsrdil    ter    se    slednjic    ocitno   vzdignil 

1)  Monumenta  spectantia  historian!  Slavorum  meridionalinm  edidit 
academia  scientiarum  et  artium  Slavorum  meridionalium.  Volumen  XIX. 
Zagrabiac.  1888. 

Acta  conjuration  em  Petri  a  Zrinio  et  Francisci  de  Frankopan  nee  non 
Francisci  Nadasdy  illustrantia  (1663—1671).  E  tabulariis  gallicis  desumpta 
redegit  Dr.  V.  Bogisic.  Edidit  academia  scientiarum  et  artium  Slavorum  me- 
ridionalium. Zagrabiae  1888.  str.  3. 

■)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  ....  str.  35.  Pismo  Petra  Zrinj- 
skega Lobkovicu  iz  Pre§ova  4.  m.aja  1669  in  porocilo  benecanskega  poslanca 
Marina  Zorzia  benecanski  vladi  od  25.  maja  1669. 

'■')  Dr.  V.  BogiSic.  Acta  conjurationem  .  .  .  Porocilo  papezevega  po- 
slanca z  Dunaja  od  23.  junija  1669. 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  36—37.  Porocilo  iz 
Mcdiinga  od  8.  junija  1669. 

°)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .    str.  25. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


89 


proti  svojemu  vladarju,  ko  bi  mu  ne  bilo  imenovanje  Herber- 
steinovo  popolnoma  razburilo  duse.  ^)  Peter  Zrinjski  je  od 
zdaj  se  bolj  mrzil  Nemce,  odkar  se  je  zacel  oholi  in  predrzni 
Herberstein  po  svojem  prihodu  v  Karlovec  mesati  v  dezelne 
zadeve  hrvaske  in  celo  skodo  delati   po    posestvih    Zrinjskega. 

Dasi  se  je  Peter  Zrinjski  druzil  z  ogrskimi  velikasi  ze  od 
zacetka  ogrske  zarote  (1666),  vendar  ni  nikdar  ocitno  nastopil 
proti  svojemu  kralju.  In  ko  je  bilo  na  Ogrskem  meseca  aprila 
1.  1669  ze  vse  pripravijeno  za  upor,  in  so  sami  Turki  ponu- 
dili  zvezo  Petru  Zrinjskemu,  jib  je  on  odiocno  odbil,  ker  je 
bil  vedno  hud  protivnik  take  zveze.  On  je  celo  cesarju  Leo- 
poldu  I.  sporocil  o  tej  ponudbi  in  tudi  svojemu  drugu  in  po- 
verjeniku  Rottalu.  Cesar  ga  je  nato  celo  prosil,  naj  sporoci 
Turkom,  kako  so  kristjani  slozni  in  da  Turki  ne  morejo  uspeti. 
Zrinjski  je  storil  to  tem  rajsi,  ker  se  je  se  vedno  nadjal  po- 
moci  od  krscanskih  vladarjev.  Kralju  irancoskemu  je  pisal  s 
svojim  zetom  Rakoczyjem,  naj  jima  poslje  cimprej  obljubljeno 
pomoc,  ces  da  je  Ogrska  v  skrajni  nevarnosti.  Kralj  Ljudevit 
XIV.  jima  je  pa  odgovoril  7.  julija  „naj  bosta  pokorna  svojemu 
kralju  in  naj  od  svoje  pokornosti  in  njegove  pravicnosti  ne 
izzivljeta  s  svojim  uporom  nebes  na  osveto,  ker  bi  od  tega 
imel  korist  samo  splosni  sovraznik  krscanstva."  S  tem  pismom 
so  pretrgane  zveze  Petra  Zrinjskega  s  francoskim  kraljem.-)  In 
Zrinjski  bi  se  bil  zdaj  brzkone  pomiril,  ko  bi  bil  dobil  kar- 
lovski  generalat.  Toda  na  Dunaju  so  se  bali  zdruziti  ta  generalat 
z  banstvom,  ces  da  bi  bil  potem  Peter  Zrinjski  vsemogocen 
na  Hrvaskem.  In  to  je  hotel  Zrinjski  vsekakor  ostati. 

Ko  je  bil  Peter  Zrinjski  kmalu  potem  poklican  na  Dunaj, 
da  se  opravici  zaradi  poprejsnje  zarote  pred  cesarjem  in  mi- 
nistri,  ki  ga  niso  mogli  trpeti,  je  odbil  on  vsako  zvezo  s  to 
zaroto,  obdolzil  pa  je  Nadazda.  Cesar  je  bil  zadovoljen,  da  se 
mu  Zrinjski  ni  izneveril,  pa  se  je  trudil,  da  bana  pomiri  zaradi 
karlovskega  generalata,  ki  ga  je  bil  medtem  dobil  Ivan  Josip 
Herberstein.  Ban  se  je  sicer  na  cesarskem  dvoru  pritajil,  a  se 
je  povrnil  silno  zlovoljen  na  Hrvasko;  na  Dunaju  ga  niso 
mogli  potolaziti,  dasi  so  mu  obetali  veliko  svoto  denarja  za 
zameno  karlovskega  generalata.')  Ban  je  od  zdaj  mislil  na 
novo  osveto.  Razmisljal  je,  kako  bi  pridobil  za  svojo  osnovo 
Poljsko,  kjer  so  takrat  volili  novega  kralja.  Ker  ni  uspel  s 
kandidaturo  svojega  zeta,  se  je  zdaj  trudil  po  svojih  prijateljih, 
da  bi  izvolili  francoskega  kandidata,  da  bi  tako  zdruzil  Poljsko 
s  Francosko,  a  potem  obe  drzavi  v  vojski  proti  Turkom.  Tako 


*)  Dr.   Fr.   Racki.  Acta  conjurationem .  . 
slanca  M.  Zorzia  z  Dunaja  od  22.  junija  1669. 
-)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  . 
3)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  . 


.    Porocilo   benecanskega   po- 

.  str.  271—272. 
str.  38-41. 


90  Ivan  Stcklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


zvezo  si  je  zelel  Peter  Zrinjski  ze  spomladi,  ko  je  bil  na  se- 
vernem  Ogrskem,  kjer  se  je  povsodi  glasno  razgovarjalo,  da 
za  Ogre  ni  resitve  brez  zveze  s  Turki.') 

Za  kralja  poljskega  je  bil  izvoljen  Mihajlo  Visnjovecki, 
poljski  velikas  in  prijatelj  Petra  Zrinjskega.  Od  vseh  dvorov 
so  doiiajali  nato  cestitat  novemu  kralju.  Tudi  Zrinjski  je  poslal 
do  novega  kralja  svojega  poslanca,  dominikanca  Bariglia,  ki  si 
je  pa  vzel  kot  poslanec  drugo  ime.  Zval  se  je  abbate  Palmerini. 
V  pismu  odgovarja  Zrinjski  kralja  od  zveze  z  Avstrijo :  „Cesar 
je  slaboumen  —  pravi  v  pismu  —  misli  samo  na  plese  in 
komedije,  a  ne  na  knezevska  dela  in  vazna  podjetja;  cisto  je 
odvisen  od  svojih  ministrov,  nima  nobene  lastne  volje,  finance 
so  mu  razsute,  kredit  pokoncan,  svet  ga  prezira,  a  njegovi 
podlozni  ga  mrzijo.  Ni  drzave,  ki  bi  bila  propala  tako  globoko, 
kakor  je  Avstrija.  Vse  dezele  vpijejo  za  osveto."  Kralju  ponuja 
zvezo  z  Ogrsko  in  Hrvasko.  Ko  je  prispel  oce  Bariglio  meseca 
julija  V  Varsavo,  so  bill  vsi  poslanci  raznih  drzav  radovedni, 
kdo  je  ta  moz,  ter  so  ga  imeli  za  tajnega  agenta.  Avstrijski 
poslanec  mu  je  sporocil,  da  mu  ravnokar  odhaja  glasnik  na 
Dunaj,  pa  da  mu  lahko  izroci  pismo,  ce  ravno  zeli  kaj  spo- 
rociti.  Bariglio  preprican,  da  bi  poslanec  odprl  njegovo  pismo, 
odgovori,  da  on  nima  na  Dunaju  nobenih  znancev,  vendar  pa 
poprosi  poslanca,  da  bi  sprejel  pismo  v  Florenco  za  njegovo 
mater  Katarino  Palmerini.  V  resnici  ni  zivela  zena  tega  imena, 
a  Bariglio  je  vendar  napisal  list  in  ga  izrocil  glasniku.  V  pismu 
pise,  da  ni  nade,  da  bi  dosegel  cilj  svojega  potovanja,  da  bi 
videl  namrec  kronanje  poljskega  kralja,  ker  se  bo  isto  vrsilo 
sele  V  oktobru,  nego  da  bo  samo  poljubil  obleko  kraljevo 
ter  se  potem  povrnil  na  Lasko.  Tako  je  javno  govoril,  da  mu 
je  samo  to  svrha  njegovega  pota,  toda  drugi  poslanci  mu  niso 
verovali.  Kdo  ga  je  poslal?  To  vprasanje  je  zanimalo  vse  po- 
slance.  Mislili  so  na  papeza,  cesarja,  kneza  Lotrinskega,  Lob- 
kovica,  Turjaskega,  da  mu  je  morda  kateri  izmej  teh  dal  kaksno 
tajno  nalogo.  Poljski  kralj  ga  je  sprejel  v  tajnem  in  javnem 
zaslisanju.  V  javnem  zaslisanju  je  govoril  polovico  svojega 
govora  kot  zaseben  clovek  ter  izrazal  svoje  obozavanje  novemu 
kralju.  V  tajnem  zaslisanju  pa  je  govoril  po  svojem  napotku. 
Nagovarjal  je  celo  kralja  za  zenitbo  z  dansko  princeso.  Kralj 
je  zelel,  da  se  poda  Palmerini  sam  na  Dansko,  toda  ta  se  je 
zbal  dolgega  pota,  in  da  se  ne  bi  med  tern  zvedelo,  da  je  on 
poslanec  Petra  Zrinjskega.  „Jaz  moram,"  pravi  sam,  „izginiti 
tako  hitro  kot  kvintesencija  akvavite."  Palmerini  se  poda  na  to 
zopet  v  svoj  samostan,  toda  kam,  to  se  ne  ve. 

Poljski  kralj  se  je  zahvalil  Petru  Zrinjskemu  za  prijateljske 
cestitke   ter  sporocil,   da   se   bo   rad   potrudil,   da  se  izpolnijo 

'I  T.  Smidklas.  Poviest  Hrvatska.  II,  str.  176—177. 


Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein.  91 

zelje  prijatelja.  Bariglia  je  cakala  pod  Karpati  v  Rakoczyjevem 
gradu  Katarina  Zrinjska,  da  pohiti  sama,  ce  bo  treba,  na 
dunajski  dvor  ter  tam  razbije  zveze  med  Avstrijo  in  Poljsko. 
Se  pred  kronanjem  je  odsla  na  dvor  poljski.  Toda  na  Poljskem 
je  odlocevala  tudi  o  zenitbi  kraljevi  ona  stranka,  ki  je  takrat 
vladala.  Mihajlo  Visnjovecki  se  je  kmalu  na  to  ozenil  z  Eleonoro, 
nadvojvodinjo  avstrijsko  (v  februarju   1670).  ^) 

Nezadovoljen  in  razocaran  zbog  mnogih  svojih  propalih 
nad  se  vrne  ban  Peter  Zrinjski  z  Dunaja  na  Hrvasko,  a  med 
tern  so  se  na  cesarskem  dvoru  posvetovali  in  razpravljali,  kako 
bi  pomirili  vznemirjeno  Ogrsko.  Primas  Szelepcsenyi  je  dohajal 
iznova  na  dvor  ter  nagovarjal  cesarja  in  ministre,  naj  zacno  cim 
prej  preganjati  zarotnike,  ces  da  se  na  Ogrskern  slisi  le  en  glas: 
podloznik  ni  dolzan  zvest  biti  svojemu  kralju,  ki  nima  Ijubezni 
in  ocetovske  milosti  do  naroda. "-)  Ze  meseca  septembra  1.  1669 
so  povabili  Nadazda  na  dvor,  da  se  opravici,  a  on  je  za  svoje 
opravicenje  dvoru  izdal  zveze  Petra  Zrinjskega  s  francoskim 
kraljem  iz  1.  1665,  ko  je  bantca  Katarina  Zrinjska  v  Benetkah 
z  benecanskim  poslancem  Bezierom  zacela  prve  dogovore.  ■') 
Ministru  knezu  Lobkovicu  so  bila  posebno  draga  ta  odkritja 
0  zvezi  s  Francosko,  zato  je  storil  vse  mogoce,  da  sprejme 
cesar  Nadazda  zopet  v  milost,  da  se  zve  se  vec  in  morda  se 
0  hujsih  osnovah  Petra  Zrinjskega.  S  tern  je  pripravljal  propast 
svojemu  tekmecu  prvemu  in  vsemogocnemu  ministru  Ivanu 
Vajkardu  Turjaskemu,  ki  je  bil  pridobil  cesarja  Leopolda  I.  za 
francosko  politiko,  in  sicer  zato,  da  postane  kardinal.  Nadazdu 
je  Lobkovic  pri  cesarju  izposloval  oproscenje,  Turjaskemu  ce- 
sarsko  nemilost,  a  sebi  mesto  prvega  ministra.  Ivan  Vajkard 
Turjaski  je  zadnjikrat  sodeloval  z  Lobkovicem  v  cesarskem 
svetu  glede  ogrskih  in  hrvaskih  zarotnikov  27.  oktobra  1669. 
Nekaj  dni  kesneje  je  moral   zapustiti  cesarski  dvor  za  vselej.^) 

Peter  Zrinjski  je  lahko  zvedel,  kaj  se  godi  na  dunajskem 
dvoru,  kako  pletejo  mreze  proti  njemu  njegovi  nasprotniki, 
samo  da  ga  spravijo  v  nemilost  pri  cesarju  in  da  se  mu  za 
vselej  zapro  vrata  dunajskega  dvora.  Zdaj  je  stal  na  razpotju. 
Mnogi  odlicni  Turki,  s  katerimi  je  bil  znan,  so  mu  pripove- 
dovali,  kako  visoko  ga  ceni  turski  sultan,  ter  so  ga  nagovarjali, 
da  se  sprijazni  z  njim  in  z  njegovimi  svetniki.  K  temu  ga  je 
spodbadala  tudi  njegova  castihlepna  soproga,  ki  je  kar  kipela 
od  jeze  proti  Leopoldovemu  dvoru,  kajti  uvidela  je,  da  so 
Zrinjski  predani  na  milost  in  nemilost  sovraznih  Nemcev.  Po 
hudih    dusevnih    borbah    se    odloci    Zrinjski   slednjic    meseca 


')  T.  Smiciklas.  Poviest  Hrvatska.  II.,  str.  177-178. 
^)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  42. 
8)  Dr.  V.  Bogosic.  Acta  conjurationem;...  str.  239— 240. 
*)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem ; .  .  .  str.  49. 


92  Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein. 

novembra  1.  1669  ter  poslje  stotnika  Frana  Bukovackega  s 
pooblastilom  in  pecatom  v  Carigrad.  ^) 

Peter  Zrinjski  je  snoval  ze  dve  leti  velike  osnove,  kako 
bi  sebe  in  svoj  rod  povzdignil  do  casti  samostalnega  kralja 
hrvaskega,  a  zeta  svojega  kneza  Rakoczyja  v  pocetku  za  polj- 
skega  kralja,  kesneje  pa  za  kneza  Erdelja  in  iztocne  Ogrske.  -) 
Benecanski  poslanec  je  nagovarjal  Petra  Zrinjskega  ze  1.  1664, 
naj  se  da  izvoliti  za  hrvaskega  kralja.  •^)  Te  osnove  se  je  po- 
prijel  zdaj  ter  jo  je  hotel  izvesti  s  tursko  pomocjo.  Turskemu 
sultanu  je  obljubil  v  to  ime  letni  davek  12.000  cekinov. 
Nadjal  se  je,  da  se  bo  mogel  cisto  lahko  opraviciti  radi 
poslanstva  na  Tursko,  ces  da  ga  je  odpravil  le  na  korist  ce- 
sarjevo,  kakor  se  je  bil  ze  poprej  dogovoril  z  grofom  Rottalom 
po  zelji  Leopoldovi,  da  bo  poslal  svojega  cloveka  k  sultanu 
nagovarjat  ga  na  mir  s  cesarjem. 

Ban  Zrinjski  se  je  mogel  za  vsak  slucaj  popolnoma  na- 
sloniti  na  odusevljeno  bansko  vojsko,  katera  je  stela  do  4000 
dobro  oborozenih  moz.  Vsi  stotniki  te  vojske  so  bill  zavzeti 
za  osnove  banove  ter  so  se  pripravljali  za  vsak  slucaj.  Zrinjski 
je  imel  na  svoji  strani  tudi  Vlahe  na  Krajini,  ki  so  bili  pod 
nemskimi  generali,  a  so  se  uprli  veckrat  radi  raznih  cesarskih 
naredeb  proti  cesarskim  stotnikom,  Zrinjski  pa  so  jih  podpirah 
zaradi  upora.  Kako  je  general  Ivan  Josip  Herberstein  zadusil 
upor  V  varazdinski  Krajini,  in  kako  strogo  je  sodil  upornikom, 
smo  ze  omenili,  kakor  tudi  o  skofu  Miakicu,  ki  se  je  trudil, 
da  pridobi  Vlahe  za  upor.  Najbhzji  zaveznik  je  bil  banu  Petru 
Zrinjskemu  mladi  knez  Fran  Kristof  Frankapan,  brat  banice 
Katarine.  Tudi  on  je  stopil  v  vrsto  nezadovoljnih  precej  po 
vasvarskem  miru  ter  sodeloval  z  banom  tudi  pri  dunajskih 
dogovorih  1.  1667.  Bil  je  odusevljen  in  nezen  pesnik  hrvaski, 
poln  sovrastva  proti  Nemcem  ter  je  zivo  zelel,  da  se  jim  stre 
njih  gospodstvo  na  Hrvaskem.  Prijateljeval  je  s  tedanjim  pa- 
pezevim  dvorom,  odkoder  so  prihajale  tudi  prosnje  cesarju 
Leopoldu  I.,  naj  ga  imenuje  za  generala  karlovskega.  Leopold  I. 
pa  je  odvrnil  papezu,  da  ne  more  dati  Frankapanu  tega  gene- 
ralata,  ces  da  ima  tamkaj  v  blizini  velika  svoja  posestva,  pa  bi 
se  mogel  lahko  v  onem  kraju  proglasiti  za  cisto  neodvisnega 
yelikasa.  A  ko  je  bil  1.  1669  na  prosnjo  papezevo  vendarle 
imenovan  za  velikega  stotnika  senjskega,  so  zahtevali  poprej 
od  njega  izjavo,  po  kateri  se  je  moral  odreci  vseh  pravic,  ki 
jih  je  imel  njegov  rod  na  to  mesto.  Knez  Frankapan  je  mogel 
zbrati  na  svojih  posestvih  nekoliko  stotin  konjikov,  ki  so  po 
postavi   in  po  stari  navadi  morali  siuziti   svojemu  gospodarju. 

0  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  63. 

'^)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  115—117. 

=>)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  5—6. 


Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein.  93 

Benecanski  poslanec  poroca  5.  oktobra  1.  1669  svoji  vladi,  da 
je  cesar  Leopold  I.  podelil  knezu  Frankapanu  senjsko  veliko 
stotnijo  samo  zato,  da  ga  pridobi  zase,  ker  je  slutil  nemire  na 
Ogrskem  in  Hrvaskem.') 

^  Peter  Zrinjski  je  racunal  na  pomoc  tudi  v  slovenskih  zemljah. 
Na  Stajerskem,  Kranjskem  in  Koroskem  je  bil  narod  silno  ne- 
zadovoljen  zaradi  velikih  davkov,  ki  jih  je  drzava  zahtevala  za 
vojsko.  Posebne  moci  se  je  nadjal  od  Stajerske  ter  je  mislil, 
da  ga  bo  narod  sprejel  z  veseljem  kot  resitelja.  Tarn  je  iinel 
prijatelja  grofa  Eraznia  Tattenbacha,  ki  je  bil  vrlo  bogat  in 
kot  predsednik  stajerskih  stanov  vrlo  vpliven.  Meseca  septembra 
1.  1667  je  obiskal  Erazem  Tattenbach  Petra  Zrinjskega  v  Ca- 
kovcu,  kjer  sta  si  potozila  drug  drugeniu,  kako  je  slaba  vlada 
Leopoldova.  Peter  Zrinjski  je  nagovarjal  Tattenbacha,  naj  pri- 
stopi  k  njegovi  zvezi.  Tattenbach  je  pristal  nato  ter  prisegel 
Zrinjskemu,  da  mu  bo  zvest  do  zadnjega  dihljeja  svojega 
zivljenja,  in  da  se  bo  trudil  za  njegovo  sreco  in  nakano,  cetudi 
bi  moral  pri  tern  preUti  kri  ah  izgubiti  zivljenje  svoje.  Za  na- 
grado  bi  imel  dobiti  juzno  Stajersko  kot  knezevino  v  obsegu 
stare  celjske  grofije.  Erazem  Tattenbacii  ni  bil  posebno  nadarjen 
clovek.  pa  je  bil  zato  bogat,  da  je  mogel  o  svojem  strosku 
spraviti  pod  orozje  do  5000  Ijudi.-)  Tako  je  Peter  Zrinjski 
racunal,  da  bi  mogel  zbrati  do  40.000  moz  iz  slovenskih  in 
hrvaskih  dezel.  Nadjal  se  je,  da  se  vzdigne  po  dogovoru  upor 
na  Stajerskem,  Kranjskem  in  Koroskem,  a  on  bi  pohitel  s 
svojimi  cetami  v  pomoc  ter  z  zdruzenimi  silami  udaril  na 
Avstrijo  kot  na  srce  drzave.  Ko  bi  se  tako  razsiril  upor  iz 
Hrvaske  v  sosedne  zemlje,  je  menil  Peter  Zrinjski  z  drugimi 
urotniki,  da  bi  poleg  Turske  prihiteli  v  pomoc  se  Benecani  in 
Francozi.  Ta  velika  osnova  se  je  izjalovila  ze  v  prvem  pocetku. 
Dasi  je  bil  Peter  Zrinjski  clan  kranjskih  stanov  ter  obcil  s 
kranjskim  plemstvom  zaradi  obrambe  proti  Turkom  in  je  celo 
zahteval  vlado  nad  Kranjsko  za  sebe  in  svoje  naslednike, 
vendar  nimamo  nobenega  dokaza,  da  bi  bil  pridobil  koga 
izmed  kranjskega  plemstva  za  svojo  osnovo.  Se  manj  pa  se 
je  mogel  nadjati  kake  pomoci  iz  Koroske.  Le  dezelni  glavar 
goriski  grof  Karol  Turn  je  bil  zapleten  v  to  zaroto,  pa  je  bil  zato 
in  radi  nekih  drugih  zlocinov  obsojen  v  temnico  na  graskem 
gradu,  kjer  je  umrl  1.  1689.*) 

Ko  se  je  se  Peter  Zrinjski  doma  pripravljal  za  upor,  je 
prispel  stotnik  Bukovacki  s  svojim  spremstvom  v  Carigrad.  Na 
sultanovem    dvoru    so    ga   sprejeli    prav    prijazno    in    laskavo. 


»)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  38,  42,  45. 
-)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  141  —  142. 
3)   Dr.   V.   Bogisic.    Acta   conjurationem  .  .  .    str.    220;    262;    August 
Dimitz.  Geschichte  Krains.  Laibach  1875.  IV,  str.  25. 


^4  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Sultan  sklice  kmalu  po  prihodu  svet.  Pase  so  se  cudili  in  za- 
dovoljno  poslusali,  kako  isce  Peter  Zrinjski  pomoci  in  zveze  s 
Turki,  katere  so  njegovi  predniki  in  tudi  on  sam  odbijali  tako 
junasko  pri  vseh  napadih  na  Hrvasko;  zato  tudi  niso  verjeli, 
da  so  te  ponudbe  iskrene,  ter  so  svetovali,  naj  se  ravna  pri 
tern  poslu  prav  oprezno.  Sultan  je  poslal  precej  velikemu  vezirju 
na  Kandijo  poslanca,  da  napise  odgovor.  Bukovacki  je  dobil 
tele  pogodbe:  1.)  Mogocni  cesar  turski  izbere  in  imenuje  bana 
za  vladarja  vseh  onih  krscanskih  dezel,  katere  bo  osvojil  v 
sledecih  vojskah.  2.)  Ko  njega  rod  odmrje,  si  voli  hrvasko 
kraljestvo  kralja  svoje  krvi,  ki  ga  pa  vendar  mora  sultan  po- 
trditi.  3.)  Vero,  slobodne  sole  in  nauke,  slobodo  in  pravice  banove 
domovine  bo  car  branil  zdaj  in  tudi  zanaprej.  4.)  Od  vsega 
kraljestva  in  od  drugih  dezel,  katere  pridobi  v  tej  vojski,  ne 
bo  zahteval  vec  davka  na  leto  nego  12.000  cekinov.  5.)  Dokler 
bo  Mohamedancev,  bodo  branili  hrvaski  narod  proti  vsaki  sili. 
6.)  Peter  Zrinjski  ne  bo  primoran  pomagati  sultanovi  vojski  v 
daljnih  zemljah.  7.)  O  vsem  tern  bo  izdal  sultan  hatiserif 
(pismo).^) 

Stotnik  Bukovacki  je  potreboval  za  svoje  potovanje  po 
Turskem  cele  stiri  mesece  radi  velike  zime ;  bilo  je  toliko  snega, 
da  se  tisto  zimo  ni  moglo  iti  niti  na  Tursko  niti  s  Turskega.  Sele 
rnesca  marca  1.  1670  se  je  vrnil  Bukovacki  po  velikih  mukah 
in  nezgodah.  Mesec  dni  pred  njegovo  vrnitvijo  se  je  razsiril 
glas,  da  se  je  podal  Bukovacki  v  Carigrad  na  dogovor  s  Turki, 
dasi  je  govoril  Peter  Zrinjski  javno,  da  ga  je  poslal  na  Poljsko 
radi  neke  zenitbe.  Tako  je  sporocil  dezelni  glavar  kranjski  Vuk 
Engelbert  Turjaski  21.  februarja  1.  J 670  bojnemu  svetu  v  Gradec, 
da  je  poslal  Peter  Zrinjski  iz  Cakovca  v  Ljubljano  svojega 
komornika,  da  zbira  pomoc  od  slovenskih  plemicev  vsaj  kakih 
200  moz  in  potem  po  slavonski  krajini  100  konjikov;  a  sam 
Zrinjski  da  je  odsel  s  svojim  sinom  na  Poljsko  radi  neke 
zenitbe.  Cesar  Leopold  je  seveda  zabranil,  da  se  izroci  vojska 
na  Krajini  Petru  Zrinjskemu.-) 

Meseca  januarja  leta  1670  so  se  pripravljali  Ogri  na  se- 
vernem  Ogrskem  kar  ocitno  za  upor;  zato  je  postal  dunajski 
dvor  se  bolj  oprezen  ter  zapovedal,  naj  se  pazi  na  vsako 
porocilo  iz  Hrvaskega  in  Ogrskega.  Ogrski  protestantovski 
duhovniki  so  govorili  ze  kar  ocitno  svojim  vernikom  po  cerkvah, 
da  pride  kmalu  cas,  ko  se  bo  oslobodila  njihova  nesrecna 
zemlja  in  zato  naj  vsi  zahvalijo  Boga  za  tursko  zmago  na 
Kandiji.  Narod  je  bil  ves  ginjen,  ko  je  slisal  tak  glas  o  svoji 
slobodi  ter  se  pripravljal  za  upor.  Nemski  zapovedniki  so  po- 
rocali   iz   Ogrske,   da  sta   erdeljski   knez   in  varadinski   pasa  v 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  67;  69—72. 
-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  62;  65. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  95 

zvTzi  z  nezadovoljnezi.  Z  druge  strani  pa  se  je  javljalo  o  prihodu 
velikega  vezirja  v  Belgrad.') 

Cesar  Leopold  se  je  odlocil  sklicati  na  svoj  dv^or  ogrske 
in  hrvaske  velikase  v  pocetku  meseca  februarja.  Tudi  Petra 
Zrinjskega  je  pozval  z  lastnorocnim  pismom,  na  katero  je  cesar 
sam  napisal  tudi  naslov.  V  pismu  mu  pravi  cesar,  da  naj  pride 
na  dogovore,  „ces  da  se  brez  njegove  pomoci  ne  upa  kaj 
koristnega  zaceti;"  lepo  ga  prosi,  naj  pride  vsekakor  in  naj 
se  dobro  spomni,  „kar  sta  se  dogovorila  z  grofom  Rottalom." 
Ko  je  cesar  Leopold  s  svojo  roko  pisal  in  pecatil  to  pismo, 
je  dobil  ze  porocilo  od  graskega  bojnega  sveta,  da  je  odsel 
Bukovacki  na  Tursko,  a  bojni  svet  je  slutil,  da  to  ne  bo  dobro 
in  da  se  pripravlja  nekaj  hudega.  Bojni  svet  je  dobival  o  do- 
godkih  na  Hrvaskem  porocila  vecidel  od  generalov  Herbersteina 
in  Breunera.  Dobri  pomocniki  generala  Herbersteina  v  tern 
poslu  so  bili  se  posebej  grofi  Erdedi,  ki  so  bili  krvni  sovrazniki 
roda  Zrinjskega.  Tako  je  ze  prvo  porocilo  o  poslanstvu  stotnika 
Bukovackega  odnesel  v  Gradec  bojnemu  svetu  tedanji  nadstotnik 
petrinjski  grof  Nikolaj  Erded.'-)  Potemtakem  je  bilo  cesarjevo 
pismo  le  vaba,  ko  je  bil  dunajski  dvor  ze  meseca  januarja  kupil 
za  100  cekinov  od  nekega  nczvestega  sluzabnika  Tattenbacho- 
vega  vazna  pisma  Petra  Zrinjskega  pisana  Tattenbachu.  Pa  to 
potrjuje  tudi  sam  Zrinjski,  ker  ni  sprejel  laskavega  vabila  cesar- 
jevega,  nego  je  le  odpisal  cesarju,  da  ni  s  Turki  v  zvezi,  pa 
da  je  poslal  stotnika  Bukovackega  samo  zato  na  Tursko,  da 
izve  za  osnove,  katere  kujejo  Turki  proti  Hrvaski. 

Med  tem  je  pricakoval  Peter  Zrinjski  z  veliko  nepotrpez- 
Ijivostjo  skoz  celi  mesec  februar  stotnika  Bukovackega.^  V  tem 
neugodnem  polozaju  je  pisal  Zrinjski  vazno  pismo  iz  Cakovca 
knezu  V.  Lobkovicu,  kateremu  cestita,  da  se  je  resil  Ivana 
Vajkarda  Turjaskega  ter  tako  postal  sam  prvi  minister.  Potem 
opisuje  nevarnost,  ki  preti  celi  Hrvaski  in  se  posebej  posestvom 
Zrinjskih,  ki  nimajo  nobenih  sredstev  vec  za  vzdrzevanje  vojske. 
Predati  se  Turku,  placevati  davek  ter  si  tako  odkupiti  zivljenje, 
je  hujse  nego  sama  smrt.  Cesar  naj  vzame  Medmurje,  kjer  so 
posestva  Zrinjskih.  Tukaj  more  cesar  narediti  trdnjave  za 
obrambo  Stajerske  in  Koroske,  a  more  biti  tudi  od  tukaj 
gospodar  Hrvaske  radi  \'aznega  polozaja  Medmurja.  Za  zameno 
naj  da  cesar  Zrinjskim  Pazin  in  Kocevje,  kar  naj  vzame  Turjas- 
kim.  Pismo  je  prispelo  do  Lobkovica  sele  meseca  julija,  dasi 
je  bilo  iz  Cakovca  poslano  ze  10.  februarja ;  pa  se  Lobkovic 
ni  mogel  zavzeti  pri  cesarju  za  to  zameno,  ker  se  je  med  tem 
polozaj  izpremenil  popolnoma.  Iz  tega  pisma  se  vidi,  v  kaksni 

')  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .,  str.  128;  Dr.  Fr.  Racki.  Acta 
conjurationem  .  .  .  str.  54;  62. 

■-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  58. 


96  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstcin. 


hudi  zadregi  je  bil  Zrinjski  in  da  ni  mislil  na  izdajstvo,  nego 
le  na  obrambo  Hrvaske  in  svoje  rodovine.  Na  Tursko  je  sicer 
poslal  poslanstvo,  ali  se  Turkom  ni  mislil  predati.^)  Tern  hujse 
pa  so  prezali  na  Zrinjskega  nemski  generali  na  celu  jim 
Herberstein.  Oprezno  so  pazili  po  cell  Hrvaski  in  Stajerski  na 
vsak  korak  banov  ter  porocali  vse  bojneinu  svetu  v  Gradec 
ali  pa  na  Dunaj.  Herbersteinu  je  bilo  nalozeno  ze  17.  februarja, 
naj  pazi  na  Zrinjskega  in  njegove  privrzence.  Stalo  mu  je 
posebno  do  tega,  da  ulovi  na  povrnitvi  s  Turskega  Bukovackega, 
Pogledica  in  Berislavica.-)  Posebno  je  podpiral  Herbersteina 
grof  Nikolaj  Erded.  Njegovi  vohuni  so  prinesli  prva  sigurna 
porocila  o  pogodbah,  katere  je  prinesel  Bukovacki,  ter  je  raz- 
glasil  nemudoma,  kako  se  je  Zrinjski  zvezal  s  Turki,  katerim 
bo  morala  od  zdaj  Hrvaska  placevati  letni  davek.  Erded  je 
dobro  slutil,  da  hrvaskemu  narodu  ta  korak  Zrinjskega  ne  bo 
niti  najnianje  vsec,  in  da  si  bo  Zrinjski^  ravno  s  tern  izpodbil 
vse  svoje  osnove.  In  tako  je  tudi  bilo.  Cim  se  je  med  narodom 
razsiril  ta  crni  glas,  je  vse  ostrmelo  in  se  razzalostilo,  kako  bo 
slavni  ban  Zrinjski  izdal  svojo  zemljo  Turkom  ter  jo  dal  pod 
turski  jarem.  Iz  vseh  zgodovinskih  spomenikov  onega  casa 
moremo  spoznati,  za  kako  velik  udarec  je  to  dejanje  smatral 
hrvaski  narod.  Ogri  so  seveda  bana  proslavljali  radi  tega  cina 
ter  se  radovali  uspehu,  saj  so  bill  na  take  zveze  s  Turki  ze 
od  zdavnaj  navajeni.  Zrinjski  pa  na  Hrvaskem  vkljub  svojemu 
slavnemu  imenu  vendar  ni  imel  toliko  moci,  da  bi  pridobil  Hrvate 
za  tako  zvezo.  Zrinjskega  je  trla  zato  huda  skrb,  kako  bo 
resil  svoje  osnove,  ker  so  se  prej  odkrile,  nego  je  mogel  izvrsiti 
priprave  zanje.  Zato  je  delal  prve  dni  meseca  marca  neutrudljivo, 
da  zbere  vsaj  toliko  vojske,  da  bi  mogel  vzdrzati  vsaj  nekaj 
casa  vsak  napad  cesarskih  cet.  Kneza  Frana  Frankapana  je 
poklical  nemudoma  k  sebi  v  Medmurje,  kjer  bi  se  imela  zbrati 
glavna  sila  njegove  vojske,  a  Orfeo  Frankapan  je  ostal  v  Pri- 
morju,  da  brani  s  pomocjo  lickega  pase  one  kraje.  Mladi  knez 
Fran  Frankapan  ni  poznal  skrbi  banovih,  kakor  se  vidi  iz 
pisma  stotniku  Colnicu  (9.  marca  1670),')  v  katerem  omalova- 
zuje  nemske  vojake  in  nemske  generate,  ces  da  so  vsi  preplaseni, 
odkar  se  je  povrnil  Bukovacki,  ker  se  boje  hitrega  napada.  Zato 
da  so  kar  po  noci  hitro  poslali  glasnika  iz  Karlovca  v  Gradec, 
da  dobe  na  pomoc  nove  polke,  katerih  nimajo.  Njegovih 
cet  se  karlovski  zabari  tako  boje,  da  bodo  mogle  mirno  mimo 
trdnjave  prehajati,  dasi  jih  je  samo  300  moz.  Zdaj  je  zadnji 
cas,  da  se  doloci,   kako  in  kdaj   se  ima   udariti  na  protivnike. 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  59. 
''')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  71. 

»)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  68—69.  Pismo  je  pisano  v 
hrva§kem  jeziku  iz  Novcgagrada. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  97 

Mladi  Fran  Frankapan  zatrjuje,  da  se^  poda  sam  k  bosenskemu 
pasi,  da  ga  pridobi  za  Zrinjskega.  Ce  se  bo  udarilo  hitro  in 
odlocno,  bo  zmaga  gotova.  Tako  je  sodil  mladi  Frankapan, 
toda  je  slabo  poznal  tedanje  okolnosti,  a  se  manje  veliko 
nevarnost,  ki  je  zapretila  njemu  in  Zrinjskemu,  kajti  nemski 
generali  so  imeli  ze  gotovo  osnovo,  kako  bodo  obdali  Petra 
Zrinjskega  z  vojsko  od  vseh  strani,  a  zavezniki  Zrinjskega  so 
se  izneverili  v  najbolj  odlocnem  casu. 

Peter  Zrinjski  je  iskal  pomoci  pri  svojem  zetu  Rakoczyju 
in  na  severnem  Ogrskem,  opomnil  Tattenbacha  naj  se  ciinprej 
pripravi  za  odlocen  odpor  na  Stajerskem,  ter  opozoril  za  delo 
paso  kaniskega  in  bosenskega.  Pasa  kaniski  je  imel  cez  20.000 
moz.  Ta  pomoc  bi  bila  skoraj  dovoljna,  toda  pasa  ni  imel  se 
nobene  zapovedi  iz  Carigrada,  sicer  pa  mu  poslje  vojsko,  ce 
mu  izroci  sina  za  poroka.  Ravno  tako  se  je  obotavljal  s 
pomocjo  bosenski  pasa,  ces  da  tudi  on  ni  dobil  nobene  zapo- 
vedi od  veiikega  vezirja.  Knez  Frankapan  je  moral  svoje  Ijudi 
siliti  z  groznjami,  da  se  zbero  pod  njegovo  zastavo;  mnogi 
so  odbili  poziv,  a  posebej  se  glavno  mesto  Zagreb.  Med  tem 
pa  je  Peter  Zrinjski  zvedel,  da  prihajata  ze  dva  nemska  polka 
proti  Karlovcu,  dva  proti  Koprivnici,  a  eden  prek  Optuja  v 
Medmurje;  zato  je  zahteval  od  stotnika  Bukovackega,  naj  vzdigne 
na  orozje  narod  okoli  Karlovca.') 

Ko  se  je  zacel  po  novem  letu  1670  banov  svak  Fran 
Frankapan  resnobno  pripravljati  za  upor,  je  general  Herberstein 
s  pocetka  le  natancno  opazoval  to  delo  urotnikov  ter  o  vsem 
porocal  v  Gradec  in  na  Dunaj.  Herberstein  je  zvedel  za  vso 
osnovo  zarotnikov  ter  poslal  o  tem  porocilo  po  posebnem 
glasniku  mustermojstru  Paukerju  v  Gradec  ze  10.  marca  1670.-) 
Drugi  toznik  proti  banu  je  bil  grof  Nikolaj  Erded,  ki  se  je 
podal  zdaj  osebno  v  Gradec  in  na  Dunaj,  da  sporoci  vse,  kar 
je  zvedel  od  svojih  vohunov  o  Petru  Zrinjskem  in  Franu  Fran- 
kapanu.  Zdaj  sele  je  uvidel  Peter  Zrinjski,  kako  ga  je  prehitel 
dunajski  dvor.  Spoznal  je,  da  ni  dosti  pripravljen  za  odpor; 
zato  sklene  pomiriti  se  z  dunajskim  dvorom.  10.  marca  1670 
je  poslal  na  Dunaj  zagrebskega  skofa  Martina  Borkovica,  da 
pripravi  pot  za  pomirbo.  Skof  Borkovic  se  je  izjavil  v  tajnem 
svetu,  da  je  vlada  razzalila  bana  le  preveckrat,  da  je  ravnala 
prepogostoma  proti  pravicam  in  ustavi  kraljevine  hrvaske  in 
da  cesarski  stotniki  delajo  Hrvatom  prevelike  krivice  „ter  se 
ne  boje  niti  Boga,  niti  Vasega  Velicanstva  cesarja  in  kralja, 
niti  drugih  Ijudij."  In  takih  krivic  je  pretrpel  posebno  Peter 
Zrinjski  z  ostalo  hrvasko  gospodo  od  generala  Hebersteina  le 
prevec.    Skof  priznava,   da  je  Peter  Zrinjski   kriv,   ker  je  zacel 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  69—71. 
-')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  71. 


98  Ivan  Stcklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


dogovor  s  Turki,  toda  ako  mu  bo  cesar  milostljiv,  mu  bo 
Zrinjski  zopet  veren.^) 

Tajni  svet  (20.  marca)  je  proglasil  pocetje  Petra  Zrinjskega 
za  izdajo,  katero  je  treba  zatreti  v  prvi  klici.  Peter  Zrinjski  se 
mora  pokoncati  zlepa  ali  zgrda.  Zdaj  se  ve,  da  isce  od  Turkov 
za  sebe  Hrvasko,  a  za  Rakoczyja  Erdelj,  zato  naj  ne  dobi 
milosti.  Dobro  je,  da  ga  cesar  po  „tem  dobrem  cloveku", 
zagrebskem  skofu,  prevari,  kakor  je  Henrik  IV.  po  svojem 
las'tnem  bratu  prevaril  vojvodo  Vaudomskega  ter  ga  dovabil 
na  svoj  dvor.  Cesar  naj  se  tega  ne  boji,  ce  prevari  Zrinjskega, 
saj  je  tudi  on  njega  prevaril,  ko  se  mu  je  izneveril.  Cesar  naj 
lepo  pise  Zrinjskemu,  naj  pride  na  njegov  dvor,  ter  ga  mora 
tudi  lepo  sprejeti.  Cesar  bo  dobil,  ko  pokonca  Zrinjskega  in 
njegove  zaveznike,  tolika  posestva,  da  bo  mogel  placati  drzavne 
dolgove..  in  oboroziti  lepo  vojsko.  Vidi  se  iz  vsega,  koliko 
sovraznikov  je  imel  Peter  Zrinjski  na  samem  dvoru,  a  srd 
proti  njemu  sta  provzrocila  najvec  ovaduska  porocila  grofa 
Nikolaja  Erdeda  in  karlovskega  generala  Herbersteina.  -) 

Bojni  svet  je  po  teh  porocilih  dolocil  in  cesar  potrdil,  da  se 
nemudoma  vzdigne  cesarska  vojska.  Avstrijske  cete  so  prodirale 
na  mejo,  a  iz  Tirolskega  so  pozvali  vojvodo  Kaisersteina,  da 
prevzame  zapovednistvo.  Stajerska  je  morala  dati  smodnika  in 
streliva;  cesarski  stotniki  so  obljubili  Vlahom,  da  bodo  dobili 
posestva  Zrinjskega.  Konjistvo  iz  Ceske  in  Slezije  se  je  moralo 
podati  na  Ogrsko.  Vrhutega  se  je  imelo  vzdigniti  se  tisoc 
vojakov  najemnikov  iz  Poljske  proti  Ogrski,  a  na  Hrvaskem 
sta  se  morala  zediniti  oba  krajiska  generala  Ferdinand  Breuner 
in  Ivan  Josip  Herberstein.  Vojakom  je  bila  dana  zapoved,  da 
dobe  V  roke  Petra  Zrinjskega  in  Frana  Frankapana  ziva  ali 
mrtva.  Herberstein  je  zato  delal  hitro,  zbral  je  vso  krajisko 
vojsko  ter  tako  zabranil,  da  se  ni  upor  razsiril  po  banski 
Krajini,  v  Primorju  in  med  Vlahi.  ■')  Za  Senjane  je  sporocil 
Herberstein,  da  zive  z  banom  Petrom  Zrinjskim  v  dobrih  od- 
nosajih,  a  banske  krajisnike  je  hvalil,  da  so  posebno  hrabri 
vojaki  ter  tem  bolj  nevarni.  Herberstein  je  zbral  vse  krajisnike 
cim  hitreje  pod  zapovedniki  Orsicem,  Vojnovicem  in  Delisimu- 
novicem  ter  okolisno  plemstvo  pod  vodstvom  petrinjskega  nad- 
stotnika  grofa  Nikolaja  Erdeda,  vseh  skup  do  9000  moz.  S  to 
vojsko  se  poda  Herberstein  hitro  v  bansko  Krajino  ob  Kolpi, 
in  ko  je  le-to  pomiril,  udari  na  Brezovico,  kamor  je  bil  sklical 
mesto  Zrinjskega  Fran  Frankapan  stanove  in  plemice  hrvaske 
iz  Zagreba.  ')  Pri  Zagrebu  se  je  dogodila  edina  bitka  za  celega 

*)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  84 — 86. 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  86—88. 

3)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  88—91;  ibid.  str.  76-79. 

■»)  Valvasor.  XII.  130  pravi,  da  je  sklical  Peter  Zrinjski  stanove  v  Ozalj. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  99 

upora  med  Herbersteinovo  vojsko  in  Frankapanovo  ceto.  Bitka 
se  je  koncala  nesrecno  za  Frankapana,  ki  je  komaj  ziv  pobegnil 
proti  Cakovcu,  a  vojska  mu  je  bila  razprsena  in  vecidel  ujeta. 
Nekoliko  Turkov,  ki  so  jih  ujeli  med  uporniki,  so  odpeljali  in 
zaprli  V  Karlovcu.^)  .  Ze  30.  raarca  1670  je  prispel  Herberstein 
V  varazdinsko  Krajino.  Iz  Cirkvene  je  sporocil  bojnemu  svetu 
o  svojem  pohodu  ter  mu  obenem  predlozil,  kaj  bi  se  moralo 
storiti,  da  se  zadusi  upor  cim  prej.-)  S  svojim  naglim  prihodom 
je  Herberstein  mnogo  pripomogel,  da  se  niso  mogli  Vlahi  po 
dogovoru  s  skofom  Gavrom  Miakicem  v  koprivniski,  krizevski 
in  ivaniski  stotniji  v  vecem  stevilu  pridruziti  uporu  in  da  se  ni 
mogel  razviti  pravi  upor  po  celi  varazdinski  Krajini,  kjer  je 
bilo  radi  preganjanja  in  nasilstev  Herbersteinovih  in  tudi  radi 
verskih  prepirov  in  protivscin  toliko  nezadovoljnih  krajisnikov. 
Herberstein  pa  se  je  pri  vsem  tem  bal  za  hrvasko  Krajino  ter 
je  V  istem  porocilu  prosil  pomoci  pred  vsem  za  Karlovec, 
kamor  bi  se  moralo  poslati  nekoliko  cet  dragoncev,  s  katerimi 
bi  se  zasedla  mesta  Ogulin,  Tovunj  in  Plaski.  Tudi  v  Senj  naj 
bi  se  poslalo  radi  vece  varnosti  100  do  150  Ijudi.  Porzijeva 
ceta  bi  se  mogla  poslati  proti  Reki.  Smodnika  ni  nikjer,  pravi 
dalje  V  porocilu,  v  samem  Karlovcu  prav  malo,  da  bi  se  ne 
mogli  ni  mesec  dni  drzati.  Denarja  za  popravek  trdnjav  in 
poslopij  tudi  ni,  a  popravkov  je  treba  mnogo.  Zato  prosi  po- 
moci med  ostalim  tudi  stanove  kranjske  za  600  gld.,  ki  so  jih 
obljubili  dati.  Zrinjski  in  Frankapan  sta  dala  svojim  Ijudem 
slobodo  ter  jim  zapovedala,  da  morajo  biti  vedno  pripravljeni 
za  borbo.  Herberstein  zato  svetuje,  da  se  imenuje  drugi  ban, 
ali  da  poklice  vsaj  podban  v  cesarjevem  imenu  narod  pod 
orozje.  Pravi,  da  bi  se  jih  naslo  se  dosti,  ki  bi  bili  za  ce- 
sarja.  Stotnik  Bukovacki  stanuje  zdaj  v  Degoju  na  Kolpi.  Ta 
se  bo  podal  gotovo  iznova  na  Tursko  in  Turki  bi  bili  ze  gotovo 
udarili,  da  niso  tako  slaba  pota,  velike  vode  in  malo  bojnih 
sredstev.  Zato  prosi  za  odlok,  bi  li  smel  Bukovackega,  Po- 
gledica  in  Berislavica,  ki  so  bili  na  Turskem,  ter  obenem 
Zrinjskega  in  Frankapana,  ki  sta  cesarju  nevarna,  „quocunque 
modo"  uloviti  in  odstraniti  („oder  solche  aus  dem  weg  zu 
raumen")  ter  njihova  posestva  zasesti.  Zrinjski  in  Frankapan 
sta  strogo  zabranila  svojim  podloznim  sprejemati  cesarske 
sluzbe,  in  Frankapan  je  poslal  iz  svojega  grada  Bosiljeva  vse 
turske  robove  slobodne  v  njihovo  domovino.  Kaj  to  pomeni, 
more  vsakdo  lahko  pogoditi.  Herberstein  zato  prosi,  da  se 
izda  o  vsem  tem  cim  prej  odlok. 

iMed   tem   se  je  izvedelo   natancneje   o  bojni  osnovi  za- 
rotnikov.  Ujeli  so  glasnika  s  pismom  od  Bukovackega.   Pripe- 

')  R.  Lopasic.  Karlovac,  str.  201. 

-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjiirationem  .  .  .  str.  81-82. 

7* 


100  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Ijali  so  ga  v  Petrinjo,  kjer  je  povedal  vse,  kar  je  vedel  o 
dogovorih.  14.  marca  ga  je  poslal  Baltazar  Pogledic  v  Zrin, 
kjer  sta  bila  Bukovacki  in  Pogledic  celi  teden  ter  cakala  na 
pismo  od  pase  iz  Banjaluke  za  bana  Zrinjskega.  Cehaj  iz 
Banjaluke  bi  imel  obsesti  Petrinjo,  a  veliki  vezir  z  glavno 
vojsko  Karlovec,  in  sicer  precej,  ko  se  otaja  sneg.  Turska 
vojska  mora  vse  pokoncati  in  pobiti,  kar  se  banu  ne  poda. 
Pismo,  katero  je  prinesel  Pogledic  od  bana  v  Zrin,  je  pisano 
na  celi  poli  s  tremi  pecati  in  ban  je  dal  svojega  konja  Po- 
gledicu,  da  odnese  to  pismo  v  Zrin  in  od  tukaj  cehaju  v 
Banjaluko.  Most  pri  Petrinji  so  nakanili  Turki  zasesti,  in  ako 
bodo  osvojili  Petrinjo,  se  bodo  tamkaj  nastanili,  Bukovacki  pa 
V  Selimu.  Ban  se  bo  proglasil  za  kralja,  a  Turki  se  bodo  dalje 
vojskovali  proti  cesarju.  Zavezniki  banovi  so  Rakoczy,  Fran- 
kapan  in  vsi  velikasi  Hrvaske  razen  Nikolaja  Erdeda,  zagreb- 
skega  skofa  in  kapiteljna,  katere  pa  mislijo  premagati  z  vojsko. 
Turska  vojska  misli  udariti  tudi  od  morske  strani.^)  Zrinjski  je 
pisal  ravno  ob  tem  casu  iznova  svojemu  zetu  Rakoczyju,  da 
se  je  dogovoril  s  sultanom,  kar  je  zelel,  in  da  pride  v  kratkem 
turska  pomoc.  -)  A  ker  je  treba  za  tako  podjetje  denarja,  zato 
ga  prosi,  naj  mu  poslje  za  zdaj  vsaj  50.000  goldinarjev.  Ob- 
enem  je  postavil  v  Primorju  za  upravitelja  Orfea  Frankapana, 
ker  je  Frana  potreboval  v  Cakovcu  za  svojo  vojsko.  ^) 

Orfeo  Frankapan  je  sporocil  o  svojem  imenovanju  Ali-begu, 
stotniku  v  Udbini,  Liki  in  Krbavi,  ter  ga  prosil,  naj  ostane  zvest 
banu,  kateremu  je  prisegel  vernost,  pa  naj  poslje  cim  prej 
pomoci  proti  Nemcem,  ki  hocejo  z  vso  silo  Hrvate  pokoncati. 
Zato  je  cesar  nalozil,  da  se  strogo  pazi  na  Primorje,  posebno 
se  na  Senj,  in  da  se  ne  postavi  Fran  Frankapan  za  senjsko 
stotnijo,  katero  mu  je  bil  pred  nedavnim  podelil.') 

Bojni  svet  je  zahteval  posebne  pomoci  za  Koprivnico, 
kamor  je  hotel  poslati  polkovnika  Duppenthala  s  500  vojaki; 
toda  polkovnik  se  je  uprl,  ces  da  ni  odvisen  od  bojnega  sveta. 
Ker  pa  preti  vedno  veca  nevarnost  od  zarotnikov  za  te  kraje, 
naj  se  zapove  zapovednikom  polkov  na  Stajerskem,  da  pridejo 
k  svojim  polkom,  a  markgrof  badenski  naj  se  doloci  za  gene- 
rala  na  Krajini.-')  Cesar  Leopold  I.  je  zares  dolocil  ze  20.  marca, 
da  bo  poslal  posebnega  zapovednika  za  vse  polke  v  varazdinski 
in  hrvaski  Krajini,  ki  bo  poleg  obeh  zapovednikov  Ivana  Josipa 
Herbersteina  in  Ferdinanda  Breunera  zapovedoval  na  Krajini 
kot  glavni  zapovednik  ter  z  bozjo  pomocjo  resil  domovino  vseh 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  82. 
-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  82  -83. 
=>)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  83. 
*)  Dr.  Fr.  Racki :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  94. 
')  Dr.  Fr.  Racki  :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  83. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  101 

sovraznikov.  Kranjska,  Stajerska  in  Koroska  morajo  poslati  a 
tudi  vzdrzevati  znatno  vojsko.  Streliva  in  smodnika  bodp  dobile 
te  cete  iz  Gradca,  toda  na  racun  vseh  treh  dezel.  ^)  Stajerski 
dezelni  glavar  in  stanovi  so  prosili  radi  tega  generala  Breunera 
V  Koprivnici,  naj  jim  natancno  sporoci  o  nevarnosti,  ki  preti 
Krajini  in  Stajerski,  ker  oni  pravzaprav  ne  vedo  o  vsem  tern 
pokretu  na  Hrvaskem  nic  izvestnega.  Boje  se  Turkov,  pa  so 
radovedni,  kam  so  se  namenili  udariti  in  ce  so  zares  v  zvezi 
z  zarotniki.-)  Najpreje  je  javil  bojnemu  svetu  v  Gradec  grof 
Trautmansdorf,  zapovednik  v  Krizevcih,  da  kani  po  verjetnih 
porocilih  Zrinjski  udariti  najprej  na  Zagreb  ter  tamkaj  na 
kapiteljnu  pobrati  vse  premozenje,  a  ko  pridejo  na  pomoc 
Turki,  misli  napasti  se  druga  mesta,  Svoje  privrzence  posilja 
od  mesta  do  mesta  ter  jih  vabi  v  drustvo,  toda  nobeno  se  mu 
ne  pridruzi.  Krajina  in  Vlahi  so  verni.  Zrinjski  je  poslal  iznova 
svoje  Ijudi  k  vlaskemu  vladiki,  vendar  pa  se  ne  ve,  kaj  mu  je 
ta  odgovoril.  Trautmansdorf  prosi  pomoci  od  nemske  vojske.  Iz 
Koprivnice  je  izvedel,  da  je  nakanil  priti  v  pomoc  Zrinjskemu 
tudi  Rakoczy  z  nekoliko  tisoci  vojske.  Trautmansdorfa  zalezujejo 
povsod  vohuni,  katerih  ima  Zrinjski  po  celi  Krajini. ')  Ob  istem 
casu  je  pisal  general  Breuner  iz  Koprivnice  bojnemu  svetu  v 
Gradec,  da  se  je  odlocii  Zrinjski  najprej  udariti  na  Varazdin, 
da  prepreci  tako  vsako  zvezo  z  avstrijskimi  zemljami.  Varazdin 
je  za  njega  vazno  mesto,  ker  so  mu  mescani  udani;  tamkaj  je 
malo  Ijudi,  a  smodnika  in  solitarja  do  80  sodckov,  tudi  nekaj 
topov.  Radi  tega  bi  se  moralo  poslati  v  Varazdin  vsaj  sto  moz, 
ki  bi  se  pridruzili  tamosnji  posadki  pod  zapovedjo  Wassermana ; 
ta  bi  moral  zasesti  tudi  Erdedov  grad,  ce  ga  posestnik  ne  bi 
hotel  odstopiti  dragovoljno.  To  bi  se  moralo  pa  precej  zgoditi, 
kajti  ze  na  26.  marca  je  dolocen  hrvaski  dezelni  zbor  v  Varazdinu, 
kamor  se  snide  hrvasko  plemstvo,  pa  bi  se  moglo  zediniti  s 
hrvaskim  banom  ter  zdruzeno  udariti.^)  Ze  drugi  dan  je  ponovil 
general  Breuner  svojo  prosnjo  glede  varazdinske  posadke; 
poslana  vojska  bi  morala  biti  dobro  oskrbljena,  da  ne  bi 
zatirala  mescanov.  Poslal  je  bojnemu  svetu  tudi  nekaj  vesti,  ki 
jih  je  zvedel  iz  pisem  stotnika  Bukovackega,  ki  so  bila  zajeta. 
Posebno  vazno  je  porocilo,  kako  je  Peter  Zrinjski  poslal  troja 
kola  svojih  dragocenosti  v  Kanizo,  ces  da  je  slutil  svoj  poraz."') 
General  Breuner  je  prosil  tudi  dovoljenja  pri  graskem  bojnem 
svetu,  da  sme  braniti  one  hrvaske  plemice,  ki  so  ostali  zvesti, 
ko  bi  jih  napadel  Zrinjski,  in  da  se  vojska  pribliza  hrvaski  meji, 


')  Dr.  Fr.  Racki :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  92 — 93. 

^)  Dr.  Fr.  Racki :  Acta  conjurationem  ...  str.  94. 

3)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  96. 

■*)  Dr.  Fr.  Racki :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  97. 

=)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  102 — 103. 


102  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


da  bi  mogla  precej  v  boj.  Streliva,  hrane  in  vojakov  se  ni 
dobil;  vseje  se  v  Optuju,  odkoder  se  ima  poslati  dalje.') 

Tudi  na  Kranjskem  je  bfl  narod  vznemirjen  vsled  porocil, 
ki  so  dohajala  tjakaj  o  uporu  na  Hrvaskem.  Omenili  smo  ze, 
da  Peter  Zrinjski  ni  nasel  privrzencev  za  svoje  osnove  med 
kranjskim  plemstvom,  dasi  so  se  njegovi  Ijudje  zglasali  pri  vseh 
uglednih  sosednih  velmozih.  Glas  o  nakanaii  Petra  Zrinjskega 
je  preplasil  tudi  zupana  in  starejsine  v  Krskem  ter  so  zato 
sporocili  14.  marca  1670  kranjskim  stanovom,  da  so  culi,  kako 
misli  Zrinjski  26.  marca  zborovati  s  svojimi  privrzenci  v  Turo- 
polju  V  svojem  gradu  Brezovici,  da  se  pokloni  Turcinu;  od 
tamkaj  misli  udariti  na  Zagreb.  Zato  prosijo  vojaske  pomoci, 
kajti  kmetje  so  vsi  za  Zrinjskega,  saj  bi  hoteli  biti  podlozni 
tudi  Turku,  samo  da  ne  bi  placevali  tako  velikih  davkov.-) 

Dva  dni  kesneje  so  pisali  kranjski  stanovi  bojnemu  svetu 
V  Gradec,  da  so  pripravljeni  poslati  radi  nevarnosti,  ki  preti 
Krajini,  dve  Lessliejevi  stotniji,  ki  sta  na  Kranjskem,  v  Karlovec, 
oni  jih  hocejo  vzdrzevati  dva  meseca,  premda  je  to  po  repar- 
ticiji  dolznost  koroskih  stanov.  Tudi  so  pripravljeni  oskrbovati 
s  strelivom  Ogulin  in  Primorje.  Toda  vse  to  proti  nevarnosti 
ne  zadostuje ;  zato  prosijo,  naj  poslje  cesar  sam  vojake  v  Ogulin 
in  Senj  in  naj  postavi  tamkaj  zveste  zapovednike.  Obenem  so 
sporocili  pisnieno  ze  22.  marca,  da  so  ze  prisli  Ijudje  Zrinjskega 
s  Turskega,  da  sta  v  Cakovcu  dva  turska  aga  in  da  je  Zrinjski 
pripravljen  udariti  z  20.000  Tatari.  Frankapan  je  pa  medtem 
zahteval  v  Zagrebu  pokornost  in  zaprl  jezuvitom  sole.  Radi 
tega  prosijo  se  enkrat,  da  se  imenujeta  zapovednika  v  Ogulinu 
in  Senju,  da  pride  grof  Porzia  k  svojemu  polku,  in  da  dobe 
cesarske  cete,  ki  so  zdaj  na  Kranjskem,  povelje,  naj  bodo  vedno 
pripravljene  za  odhod  na  Krajino.  Poslali  so  ze  omenjeno  pismo 
krskega  zupana  ter  pismo  ozaljskega  upravitelja  Zmajlovica,  ki 
je  izdal  v  ime  Petra  Zrinjskega  do  naroda  oglas,  da  naj  se 
oborozi  vsak  njegov  podloznik  s  pusko  in  sabljo,  a  kdor  more 
tudi  s  konjem  in  naj  bodo  pripravljeni  na  njegov  poziv ,  zato 
jim  hoce  izdati  Zrinjski  pismo,  da  bodo  oprosceni  vseh  davkov 
in  tlake.-')  Tudi  pismo  senjskega  stotnika  so  prilozili  svojemu 
porocilu.  V  tem  pismu  se  javlja,  da  dobi  Bakar  streliva  iz 
Benetek.  Drugim  porocilom  je  bilo  ob  enem  prilozeno  pismo 
Martina  Antolovica,  mescana  zagrebskega,  ki  je  prisel  v  Ljubljano 
ter  pripovedal,  da  je  Zrinjski  nakanil  napasti  najprej  Nikolaja 
in  Emerika  Erdeda  in  grofa  Ivackovica,  ki  drze  s  cesarjem, 
njih  posestva  razdeliti,  a  njih  same  poslati  na  Tursko;  da  je 
Zrinjski  pisal  hrvaskim   stanovom,  da  bo  vse,  ki  nocejo  drzati 


')  Dr.  Fr.  Racki :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  104. 
-)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  104. 
")  Dr.  Fr.  Racki :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  97. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  103 

z  njim,  odpeljal  na  zbor  v  Brezovico  ter  jim  tamkaj  odrobil 
glave.  Dalje  je  pripovedoval,  da  je  dal  Peter  Zrinjski  odpraviti 
vdovo  Nikolaja  Zrinjskega  v  Karlovec  in  od  tukaj  v  Metliko, 
da  imajo  dosti  hrane  za  zagrebsko  posadko.  Stanovi  smatrajo 
vse  to  za  nevarnost  tudi  za  Kranjsko  in  zato  posiljajo  memorial 
Paradeyserja  ter  ga  priporocajo.  V  tern  memorialu  se  zahteva : 
1.)  Naj  se  poslje  smodnika  in  svinca,  ker  imajo  samo  stiri 
sodcke  smodnika,  komaj  za  en  dan.  2.)  Naj  mu  posljejo  precej 
500  nemskiii  vojakov;  kesneje  se  500  pescev  in  dve  stotniji 
konjikov,  3.)  Ogulin  naj  se  oskrbi  s  strelivom  in  s  ceto  50  nemskih 
vojakov.  4.)  Ravno  tako  naj  se  poslje  v  Senj  50  Nemcev. 
5.)  Domaca  vojska  (Hrvati)  naj  se  postavi  na  mejo  proti  Nemciji, 
Nemci  pa  v  Karlovec.  6.)  Frankapan  misli  napasti  Kranjsko,  da 
izterja  potrebnega  denarja.  7.)  Krajisnikom  in  njihovim  zenam 
je  treba  dati  denarja,  da  se  morejo  prehraniti.  8.)  Ban  je  v 
Zagrebu,  pa  se  vse  boji,  da  bo  v  kratkem  casu  napadel.  Stanovi 
so  poslali  po  Porzio  v  Benetke.  Vojska  se  je  vzdignila  proti 
Krajini,  in  sicer  skozi  Krsko,  Kostanjevico,  Novo  mesto,  Crnomelj, 
ravno  tako  proti  morju  v  Senj  skozi  Lovrano,  Kastav,  Veprinec 
in  Moscenice.  Vojski  bodo  stanovi  posiljali  hrano.  Dalje  so 
stanovi  oglasili,  da  bodi  ustanek  vedno  pripravljen.  Poslali  so 
nadalje  v  Ogulin  12  tovorov  smodnika  in  svinca,  60  musket, 
1  stot  smodnika  in  2  stota  svinca  v  Krsko,  a  ravno  tako  bodo 
oskrbljene  s  smodnikom  Porzijeve  in  Lessliejeve  stotnije.  Zrinjski 
more  pa  vendar  navzlic  vsemu  temu  trudu  kranjskih  stanov 
brez  truda  priti  na  Kranjsko,  ker  so  mu  odprte  vse  ceste,  a 
najlaglje  cez  Bakar,  Grobnik,  Laz,  a  tudi  kmetje  se  bodo 
vzdignili  na  njegov  poziv,  stanovi  pa  ne  morejo  vec  vojske 
postaviti,  ker  ni  za  to  denarja.  Ce  se  pa  narodu  nalozi  se  vec 
davka,  se  bo  vzdignil  na  odpor,  a  stanovi  si  ne  morejo  nikjer 
denarja  izposoditi;  radi  tega  prosijo,  naj  jih  nic  vec  ne  nadle- 
gujejo,  in  cesar  naj  stori  sam  vse,  kar  more,  da  se  zemlja 
ohrani.  Naj  se  dasta  Ogulinu,  kjer  je  zapovednik  sin  Petra 
Zrinjskega,  in  Senju  zvesta  zapovednika  ter  strogo  zapove  trem 
Lessliejevim  stotnijam,  ki  nocejo  iti  iz  Koroske  v  Karlovec,  naj 
se  podado  tjakaj  nemudoma.  Tudi  prosijo  stanovi,  naj  se  jim 
tocno  poroca  o  nadaljnem  razvitku  ustanka.^)  Kranjski  stanovi 
so  pisali  iznova  29.  marca  bojnemu  svetu  v  Gradec  ter  prosili 
pomoci  od  cesarja,  naj  zapove  zasesti  vse  ceste  in  klance. 
Dezelni  ustanek  je  bil  razglasen  po  celem  Kranjskem,  toda 
dezelni  stanovi  se  niso  mogli  nanj  osloniti.  Posebno  zanimivo 
pa  je  porocilo  o  izjavi  Ijubljanskega  trgovca  Ederja,  ki^  je  bil  v 
tem  casu  v  Zagrebu.  Slisal  je,  da  ima  Zrinjski  v  Cakovcu 
600  nemskih    vojakov    oblecenih   po   hrvaski.    Osem    dni  pred 


')  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  104—105. 


104  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


proslim  petkom  so  bill  Bukovacki,  Berislavic  in  Pogledic  v 
Kanizi,  a  trije  Turki  iz  Kanize  v  Cakovcu;  ko  so  se  Turki  vrnili 
V  Kanizo,  tedaj  so  se  oni  trije  vrnili  iz  Kanize  v  Cakovec. 
Frankapan  je  prisel  proslega  petka  v  Zagreb  s  30  konjiki  ter 
je  tukaj  odsel  pri  vdovi  Rucici.  V  soboto  je  poklical  k  sebi 
magistral  ter  ga  opomnil,  naj  bo  veren  Zrinjskemu.  Oni  so 
odgovorili,  da  bodo  storili,  kar  bo  storila  vsa  hirvaska  zemlja; 
za  odpor  so  oni  preslabi.  Kanoniki  niso  odgovorili,  oni  hocejo 
ostati  zvesti  cesarju  ter  cakajo  pomoci.  Zrinjski  je  poklical 
zagrebskega  skofa  v  Cakovec  in  mu  tukaj  zaupal,  da  mu  je 
storil  dvor  marsikako  krivico,  in  zato  da  se  hoce  zdaj  osvetiti. 
Po  pripovedovanju  ima  Zrinjski  10.000  Turkov  in  6000  Tatarov 
na  pomoc  ter  kani  napasti  Stajersko  in  Kranjsko,  in  ce  se  mu 
predado,  jih  bo  pustil  v  miru,  ce  pa  ne,  bo  vse  pobil  in  pozgal. 
Skof  ga  je  odgovarjal  ter  rekel,  da  je  to  vrazje  delo  in  da  naj 
odneha,  toda  on  je  odgovoril,  da  je  ze  vse  gotovo  in  da  naj 
svoje  kanonike  opomni,  da  mu  bodo  pokorni.  Tedaj  je  odsel 
skof  po  noci  natihoma  iz  Cakovca,  pisal  kanonikom,  naj  ostanejo 
cesarju  zvesti,  in  odsel  brzkone  na  Dunaj.  Frankapan  je  bil  prosli 
ponedeljek  in  torek  v  Brezovici,  na  posestvu  Petra  Zrinjskega 
ter  tamkaj  razpisal  zbor;  in  ko  se  je  seslo  mnogo  plemicev,  jim 
je  prebral  cesarski  patent  s  cesarskim  pecatom,  v  katerem  se 
poroca,  da  bodo  od  zdaj  placali  Hrvati  enake  davke,  kakor  na 
Kranjskem  in  Stajerskem.  Frankapan  jih  je  na  to  opomnil,  naj 
se  spomnijo  svojih  starih  pooblastic;  a  da  jih  bo  takih  nasilstev 
branil  on  kakor  tudi  Zrinjski,  ce  mu  ostanejo  verni;  na  to  so 
zares  mnogi  prisegli  zvestobo.  Erded  in  mnoge  stare  rodovine 
drze  s  cesarjem.  Zrinjski  je  pisal  Erdedijevi  zeni,  naj  ona  nagovori 
svojega  moza,  naj  se  zdruzi  z  njim,  da  mu  bo  zato  povecal 
njegova  posestva  trikrat;  ona  sama  pa  je  nagovarjala  plemice 
na  zvestobo  cesarju.  Frankapan  je  ulovil  v  Kraljevem  brdu 
40  sodov  hrane.  Zrinjskega  straze  so  v  Podsusedu  pri  prevozu 
in  tarn  love  cesarske  privrzence.^)  31.  marca  so  kranjski  stanovi 
iznova  prosili  cesarja  pomoci  po  svojem  poslancu  Jurju  Zigi 
Gallenbergu,  ki  je  imel  cesarju  razjasniti  veliko  nevarnost,  ki 
je  zapretila  Kranjski.'^) 

Tudi  na  Goriskem  je  bilo  vse  vznemirjeno.  Omenili  smo 
ze,  da  je  Peter  Zrinjski  snubil  v  svoje  kolo  tudi  plemstvo  na 
Goriskem,  ali  da  je  predobil  zase  samo  enega  zvestega  pri- 
vrzenca,  namrec  Karola  grofa  Turna.  Bali  pa  se  niso  na  Goriskem 
toliko  Zrinjskega  nego  Benecanov,  o  katerih  se  je  govorilo,  da 
so  zavezniki  Zrinjskega  in  Frankapana.  Zato  so  pomnozili  straze 
po  cell  zemlji  in  plemstvo  se  je  pripravljalo  na  boj  za  cesarja. 
Albert  Turn,  zapovednik  Gorice,  je  sporocil  cesarju,  da  je  trdnjavo 

»)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  120-126. 
'-)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  133. 


Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein.  105 

oborozil  s  topom  in  da  so  nemski  vojaki  pripravljeni  udariti  na 
zapoved.  Tudi  javlja  nadalje,  da  se  benecanska  republika  pri- 
pravlja  za  boj  posebno  v  Kopru  in  v  Istri/)  pa  zato  je  zavladal 
vecji  strah  od  republike  nego  pred  Turki  in  zarotniki.  Zato  so 
prosili  goriski  stanovi  cesarja  iznova  za  pomoc,  ces  da  dobro 
vedo,  da  so  poslali  Benecani  hrane  v  Kraljevico,  in  da  bodo 
udarili  na  Trst  in  Reko  radi  dolga  v  znesku  dveh  milijonov,  a 
isto  tako  da  mislijo  osvojiti  na  ta  racun  Gorico  in  Gradisko. 
Zato  hocejo  Benecani  zbrati  okoli  Palmanove  do  5000  moz,  v 
Kopru  pa  brodovje  s  potrebno  hrano.-) 

Na  vse  te  prosnje  za  pomoc  in  zapovedi  je  cesar  odgovarjal 
po  graskem  bojnem  svetu,  ki  je  imel  mnogo  skrbi  in  tezav, 
da  se  vsaj  deloma  ustreze  stanovom  glede  obrambe  njihovih 
dezel,  in  da  se  stori  vse,  kako  bi  se  cim  prej  zatrli  zarotniki. 
Dusa  vseh  osnov  in  priprav  je  bil  seveda  Herberstein,  ki  je  delal 
neumorno,  da  izvede  cesarjevo  zapoved  ter  zatre  vse  zarotnike 
in  prepreci  izgubo  Hrvaske  za  cesarja.'') 

Takrat  so  se  godile  na  dunajskem  dvoru  hude  borbe. 
Vedno  bolj  so  sumnicili  francoskega  poslanca  Gremonville-a, 
da  je  V  zvezi  z  uporniki  na  Ogrskem  in  Hrvaskem,  pa  je  zato 
zahteval  zaslisanje  pri  cesarju,  da  se  opravda  in  uveri  cesarja 
Leopolda  o  stalni  iskrenosti  svoji  in  svojega  gospodarja  fran- 
coskega kralja  Ljudevita  XIV.  Seveda  je  bil  cesar  pri  vsem  tern 
oprezen  ter  je  nadaljeval  nabiranje  .vojske  po  svojih  dednih 
dezelah.  To  oborozevanje  je  se  pospesil,  ko  se  je  zvedelo  na 
Dunaju,  da  je  v  ime  Zrinjskega  sklical  Fran  Frankapan  hrvaske 
stanove,  da  jim  predlozi  pokroviteljstvo  Turske,  o  cemer  so 
stanovi  hrvaski  in  tudi  kranjski,  kakor  smo  ze  omenili,  sporocili 
cesarju.  A  ko  se  je  raznesel  glas  po  drzavi  o  nekem  dogovoru, 
po  katerem  bi  imeli  proglasiti  Zrinjskega  za  kralja  hrvaskega 
pod  turskim  pokroviteljstvom,  ga  je  hotel  cesar  predobiti  se 
zlepa  zase,  posebno  se,  ko  je  obljubil,  da  pride  sam  na  opravdanje. 
Cesar  je  popustil  celo  ogrskim  protestantom  marsikaj,  samo  da 
jih  pomiri.^)  Toda  Peter  Zrinjski  je  zacel  ze  takrat  gubiti  na 
Hrvaskem  svoje  privrzence  in  iz  sosednih  dezel  tudi  ni  bilo 
pricakovati  pomoci.  Vendar  mu  je  pisal  cesar  21.  marca  lastno- 
rocno  pismo  ter  mu  obljubil  po  skofu  Borkovicu,  ki  se  je  takrat 
vracal  z  Dunaja,  da  bo  dokazal  s  cinom,  kako  bo  njemu  in 
vsem  njegovim  podelil  posebno  cesarsko  milost,  a  Lobkovic  je 
se  posebej  rekel  skofu :   „samo  naj  pride  na  Dunaj,  tako  povejte 


')  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  132. 

-)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  183. 

=)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  107.  Iz  tabora  pri  Brezovici 
pise  Herberstein:  „damit  nit  dieser  ganze  Wunkhl  von  ihrer  Majestat,  unsern 
allergnadigsten  Herrn,  zu  den  grausamen  Turkhen  aus  Noth  abfalle." 

*)  Dr.  V.  Bogisic:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  133 — 138. 


106  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 

mojemu  sorodniku,  slobodno  naj  pride". M  Prej  nego  je  dobil 
Zrinjski  to  pismo,  je  poslal  o.  Marka  Forstala  z  dosta  ostrimi 
pogodbami  na  Dunaj,-)  ker  je  se  vedno  mislil,  da  bo  uspel  s 
svojim  podjetjem,  saj  je  se  23.  marca  pisal  svojemu  zetu  Franu 
Rakoczyju,  da  je  vse  pripravljeno  za  upor,  da  je  sultan  obljubil 
vse,  kar  je  zahteval,  zdaj  naj  mu  se  pomorejo  gornjeogrska 
mesta  z  denarjem.'')  Svojega  surjaka  Frana  Frankapana  pa  je 
opominjal,  naj  bo  oprezen,  da  ga  ne  ulovi  cesarska  vojska,  ki 
se  spravlja  proti  Karlovcu  in  Koprivnici,  kar  mu  je  ravnokar 
spojocil  njegov  konjusnik,  ki  se  je  vrnil  od  grofa  Tattenbacha 
iz  Stajerske.  Posebno  je  potrebno,  da  pazite,  kaj  se  godi  na 
sosednem  Kranjskem,  da  se  znate  obraniti  napada  od  one  strani.-") 
Med  tern  so  dohajala  na  dvor  vedno  tocnejsa  porocila  o  zvezi 
Petra  Zrinjskega  s  Turki.  Sam  cesarski  poslanec  je  sporocil  o 
tem  dogodku  bojnemu  svetu  v  Gradec  in  le-ta  samemu  cesarju. 
Tudi  hrvaski  stanovi  in  zagrebski  skof  so  potrdili  to  vest.  Na 
cesarskem  dvoru  so  bili  vedno  bolj  vzuemirjeni,"")  vendar  so  se 
se  dogovarjali  o  pogodbah,  ki  jih  je  poslal  Zrinjski  po  Forstalu. 
Kar  so  dobili  na  cesarskem  dvoru  glas,  da  so  ujeli  in  zaprli 
22.  marca  grofa  Tattenbacha  radi  veleizdajniskih  nakan.  Zdaj  so 
cesarski  svetovavci  odlocno  zahtevali  od  cesarja,  naj  se  ne  pogaja 
s  Petrom  Zrinjskim,  ces  da  ni  njemu  raven.  Sam  Bog  bo  cesarja 
branil  v  tej  pravicni  stvari,  Ze  drugi  dan  po  osodepolnem 
cesarskem  svetu,  na  katerem  se  je  pokazalo,  kako  so  mrzili 
cesarjevi  svetovavci  Petra  Zrinjskega,  mu  je  cesar  Leopold  zares 
odvzel  bansko  cast,  a  ob  enem  imenoval  zagrebskega  skofa 
Martina  Borkovica  in  grofa  Nikolaja  Erdeda  za  namestnika 
banske  casti.")  Narodu  hrvaskemu  se  je  izdal  oglas  v  hrvaskem 
jeziku,  V  katerem  se  mu  daje  na  znanje,  „da  je  ban  Peter  Zrinjski 
postal  nezvest  nasi  kroni,  se  vzdignil  proti  njej  z  upornim 
zakonom  ter  nakanil  spraviti  pod  svojo  oblast  nasa  kraljestva 
hrvasko,  slavonsko  in  dalmatinsko." ') 

Po  teh  oglasih  dunajskega  dvora  je  mogel  Peter  Zrinjski 
razsoditi,  da  mu  je  edina  resitev,  ce  se  poda  cesarjevi  milosti, 
na  katero  ga  je  nagovarjal  po  napotku  dvora  o,  Forstal.  Tudi 
knez  Lobkovic  mu  je  pisal,  naj  zaupa  poznati  dobroti  in  milosti 
cesarjevi,  kar  mu  svetuje  kot  njegov  prijatelj  in  sorodnik. ') 
O.  Forstal  je  prispel  6.  aprila  na  Dunaj  ter  prinesel  pismo  od 
Petra  Zrinjskega,   v  katerem   izpove   svojo    pokornost    cesarju 

')  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationcm  . 

^)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  . 

^)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  . 

"j  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  . 

•)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  . 

«)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  . 

')  Dr.  Fr.  Rafki:  Acta  conjurationem  . 

")  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  . 


.  .  str 

95. 

.  .  str. 

114- 

-115 

.  .  str. 

103. 

.  .  str. 

96. 

.  .  str. 

98— 

100. 

.  .  str. 

115- 

-117 

.  .  str. 

136. 

.  .  str. 

136 

Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  107 

ter  obljubi  poslati  svojega  sina  za  poroka.  Tajni  svet  pa  je 
9.  aprila  dolocil,  da  naj  vojske  naglo  in  pogumno  napredujejo, 
kajti  ce  ne  bo  za  stirinajst  dni  nobenega  uspeha,  bi  mogli 
priti  Turki  Zrinjskemu  v  pomoc.^)  Herberstein  je  dobil  iznova 
zapoved,  naj  ulovi  stotnika  Bukovackega,  kar  se  mu  pa  ni 
posrecilo,  ker  je  pobegnil  v  Bosno,  pac  pa  je  dobil  v  roke 
vladiko  Miakica,  ki  je  prejel  zasluzeno  kazen.  Pri  vsem  tern 
poslu  je  moral  ravnati  prav  oprezno,  ker  se  je  bilo  bati,  da  se 
narod  vznemiri.  Posebno  se  je  moralo  paziti  na  Vlahe,  da  se 
ne  vzdignejo  za  Zrinjskega.  V  mnogih  listinah  se  nahajajo 
opomini  krajiskim  zapovednikom  ravno  glede  ravnanja  z  Vlahi.-) 
Herberstein  je  seveda  v  tern  pogledu  izvrsil  svojo  vojasko 
nalogo  najbolje.  Nadalje  je  tajni  svet  predlagal,  da  se  ne 
sprejmejo  predlogi  Zrinjskega  za  nagodbo,  kajti  cesar  se  ne 
more  pogajati  s  svojim  vazalom.  V  vsakem  uporu  je  smrt 
upornikov  pravi  iispeh  stvari.  Cesar  ne  bo  imel  nikdar  mira, 
dokler  bo  ziv  Zrinjski.  Samo  tedaj,  ce  se  Zrinjski  sam  preda 
cesarju  na  milost,  ce  sprejme  v  svoje  gradove  cesarsko  vojsko, 
ce  pride  na  cesarjevo  zapoved  v  Gradec  in  na  Dunaj  ter  s 
seboj  pripelje  svojo  zeno,  sina  in  Frana  Frankapana,  sele  potem 
se  more  cesar  z  njim  razgovarjati.  ■')  Posebno  je  ganil  cesarja 
Leopolda  I.  prihod  niladega  Ivana  Antona  Zrinjskega  s  For- 
stalom  na  Dunaj.  Sele  pred  nedavnim  se  je  povrnil  mladi  Ivan 
Anton  z  naucnega  potovanja  po  zapadni  Evropi  na  poklic 
ocetov  V  Cakovec,  in  zdaj  je  videl  brezno,  ki  se  je  odprlo  pred 
njegovim  ocetom,  in  brzkone  tudi  pred  vso  njegovo  rodovino. 
„Ce  tudi  vi  propadete,  glejte,  da  resite  sinu  cast  in  ime,"  je 
nagovarjal  Forstal  Petra  Zrinjskega,  „ali  ga  dajte  cesarju,  ali 
ga  posljite  v  katero  zunanjo  drzavo,  a  na  vsak  nacin  je  bolje 
sprejeti  milost  od  svojega  naravnega  gospodarja,  nego  li  be- 
raciti  pri  zunanjih  knezih."  Sin  je  prinesel  pismo  ocetovo,  v 
katerem  se  brezpogojno  izroca  cesarju.') 

Med  tem  so  se  zbirale  cesarske  cete  od  vseh  strani.  Bojni 
svet  je  pozval  iznova  generala  Herbersteina,  da  sporoci  pismeno 
ali  ustno,  kaj  pocne  Zrinjski  in  kako  je  napredoval,  da  se  zna 
ravnati  tudi  cesarska  vojska.  Fran  Frankapan  je  sicer  otel  ce- 
sarskim  cetam  precej  prtljage  in  hrane,  ali  so  mu  jo  odvzele 
zopet  Herbersteinove  cete  ter  odpeljale  v  Zagreb.')  Ker  se  je 
po  Herbersteinovih  porocilih  znalo,  da  je  nakanil  Zrinjski  naglo 
udariti  na  cesarske  cete,  da  jih  pobije  na  ravnem  polju,  je  tudi 
cesar  zapovedal,   naj   se  vojska   ne  posilja  v  trdnjave,  katerim 


*)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  145. 
^)Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  164. 
8)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  165. 
■*)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  146. 
')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  128,  132. 


108  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


ne  preti  nobena  nevarnost,  nego  da  se  zbero  v  taboru  pod 
glavnim  zapovednikom.  General  Herberstein  je  med  tern  s 
svojimi  cetami,  katere  je  imel  zbrane  v  taboru  pri  Brezovici, 
obranil  celo  Turopolje,  da  ga  niso  pokoncale  cete  Zrinjskega 
in  Frankapana,  kakor  se  je  bil  zagrozil  Fran  Frankapan  pre- 
bivavcem,  ker  se  niso  hoteli  pridruziti  upornikom.  V  Zagrebu 
pa  se  je  uprl  kapitelj  vsem  zahtevam  Frana  Frankapana,  ko  je 
ta  zahteval,  naj  se  preda  Zrinjskemu  in  naj  mu  da  pomoci  za 
boj  proti  cesarskim  cetam.  In  dasi  se  je  Frankapan  zagrozil  z 
najhujsimi  kaznimi,  vendarle  ni  uspel.  ^) 

31.  marca  je  sporocil  cesar  bojnemu  svetu,  da  je  postavil 
mesto  barona  Kaisersteina  za  glavnega  zapovednika  cesarskih 
cet  na  Hrvaskem  barona  Spankava,  ker  je  nakanil  z  vso  stro- 
gostjo  nastopiti  proti  Zrinjskemu.  V  to  svrho  je  dal  razglasiti 
ester  „oglas"  in  „obsodbo"  proti  njemu  ter  obenem  „opomin" 
in  „poziv"  na  vojsko  v  banovini  in  Legradu  ter  na  Krajino 
in  Vlahe.  Oblastim  priporoca,  da  drze  vse  tajno,  a  vse  priprave 
naj  vodijo  tako,  da  se  ne  bo  nic  zvedelo,  kajti  Zrinjski  ima  v 
Gradcu  mnogo  prijateljev  in  le-ti  bi  mu  mogli  vse  sporociti. 
Naj  dado  oglase  prevesti  na  hrvaski  in  slovenski  jezik  ter  jih 
razsiriti  po  zvestih  Ijudeh  po  Hrvaskem  in  Slovenskem.  -) 

Bojni  svet  se  je  posvetoval  z  generalom  Spankavom  ze 
2.  aprila  v  Gradcu  o  njegovih  predlogih.  General  Spankav  je 
namrec  zahteval,  da  se  mu  izroci  proti  Zrinjskemu  vsa  vojska, 
ki  se  je  takrat  nahajala  na  Stajerskem,  Koroskem  in  Kranjskem, 
toda  bojni  svet  je  dolocil,  da  se  mu  da  vojska  v  notranji 
Avstriji  razen  Porzijevega  polka,  ki  mora  ostati  na  Kranjskem, 
a  vsa  vojska  se  mora  zbrati  pri  Radgoni  in  Ptuju  ter  oskrbeti 
z  orozjem  in  s  hrano.  Zapovednikom  na  Krajini  so  bile  izdane 
zapovedi,  posebej  grofu  Nikolaju  Erdedu  v  Petrinji,  da  ulovi 
stotnika  Bukovackega;  a  grofu  Breuneru  in  Ivanu  Josipu  Her- 
bersteinu,  da  svoje  cete  zedinita  za  napade  proti  Kranjski  in 
Koroski  v  slucaju,  ko  bi  od  tamkaj  prisla  Zrinjskemu  kaksna 
pomoc,  da  jo  precej  razbijeta.  Nadalje  se  je  zapovedalo,  naj 
se  zasedejo  posestva  in  luke  Frankapanove  kot  Bakar,  Bakarec, 
Novi  Ozalj  in  Bosiljevo  ter  proglase  za  cesarjevo  posestvo. 
Breuner  naj  podpira  s  svojo  vojsko  Spankava  ter  razsirja  po 
Hrvaskem  in  Slovenskem  oglase  in  opomine  proti  Zrinjskemu. 
Slednjic  se  priporoca  cesarju,  naj  udarijo  na  Zrinjskega  tudi 
cete  iz  Ogrske  izpod  reke  Rabice,  samo  da  ne  bi  le-ta,  na- 
paden  od  vseh  strani  in  premagan,  mogel  nikamor  uiti.'')  Tudi 
je  cesar  priporocil  bojnemu  svetu,  naj  vzdrzi  prebivavce  v 
celjskem   okrozju,    da   bi   se   mogel  tako   laglje   zadusiti  upor 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  132—134. 

^)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  133. 

■")  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  136-137. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  109 

Petra  Zrlnjskega. ')  4.  aprila  je  zapovedal  cesar  Leopold  I.  ge- 
neralu  Spankavu,  naj  nastopi  nemudoma  po  danih  napotkih 
proti  Zrinjskemu  in  Frankapanu,  kajti  to  delo  se  mora  hitro 
izvrsiti.  -)  Izjave  grofa  Paradeiserja  so  prepricale  cesarja  o  ne- 
zvestobi  Zrinjskega  in  Frankapana,  in  zato  naj  tudi  general 
Herberstein  zasede  primorska  posestva  Frankapana,  a  grad 
Svarco,  posest  Zrinjskega,  naj  podere,  ker  je  nevaren  za  Kar- 
lovec.  Glede  zahtevanih  2000  vojakov  in  300  stotov  smodnika 
za  varstvo  Karlovca  naj  ostane  pri  starih  dolocbah,  ker  se  ni 
treba  bati,  da  bi  kdo  oblegal  to  trdnjavo.  Tudi  ni  zdaj  cas, 
da  bi  se  zaceli  ugovori  glede  predaje  Siska  v  cesarsko  posest, 
le  oskrbljen  naj  bo  dobro  proti  sovrazniku.  •')  Glede  Benecanov, 
ki  so  se  po  raznih  porocilih  pripravljali  Zrinjskemu  na  pomoc, 
je  predlozil  bojni  svet,  naj  cesarski  poslanec  v  Benetkah  po- 
sreduje  v  tej  stvari  na  korist  cesarjevo  in  naj  odvrne  republiko 
od  Zrinjskega,  a  Herberstein  je  zahtev^al,  da  se  zacne  proti 
Zrinjskemu  pohod  najkesneje  v  osmih  dneh. ')  Da  ne  zasegne 
upor  Stajerske,  so  dolocili  stajerski  stanovi,  da  se  posebno  dobro 
ucvrstijo  tri  mesta  Optuj,  Radgona  in  Fiirstenfeld,  kjer  mora 
biti  vsaj  500  moz  dobro  oskrbljene  posadke. '")  V  Primorje  pa 
je  poslal  cesar  posebnega  poverjenika  Frana  grofa  Dietrichsteina, 
da  preskrbi  vse  potrebno  za  obrambo  Gorice,  Trsta  in  Reke  proti 
Benecanom,  a  ker  misli  isti  poverjenik  zasesti  posestva  Zrinjskega 
in  Frankapana,  je  potrebno,  da  se  sporazumi  z  generalom 
Herbersteinom, '') 

Na  Dunaju  so  se  posvetovali  9.  aprila  pri  Lobkovicu  o 
izjavi  Petra  Zrinjskega,  da  sploh  ne  misli  na  upor,  marvec  da 
je  bil  vedno  zvest  cesarju,  kakor  je  dal  sporociti  po  o.  Forstalu. 
Toda  svetovavci,  hudi  protivniki  Petra  Zrinjskega,  niso  smatrali 
te  izjave  za  odkritosrcno,  nego  so  zatrjevali,  da  se  Zrinjski  le 
hlini,  ker  ni  dobil  se  tocnih  porocil  od  Turkov  in  ker  je  bil 
Tattenbach  ujet.  Zato  mora  biti  vse  pripravljeno,  da  se  izvede 
cesarjeva  zapoved.  Legrad  in  Kotoribo  treba  zasesti  ter  udariti 
na  Cakovec.  Vsi  trije  generali  Herberstein,  Breuner  in  Spankav 
morajo  slozno  napredovati.  Zapreti  se  mora  pot  na  Ogrsko  in 
V  Primorje.  Da  ne  nastane  prepir  radi  zapovednistva,  se  je 
dolocilo,  da  ostane  Spankav  glavni  zapovednik,  Herberstein  in 
Breuner  pa  v  svojem  mestu  zapovedujta  neodvisno  nad  svojimi 
cetami.") 


')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  sir.  137. 

-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  141. 

^)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  141. 

■*)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  142  —  144. 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  146. 

^)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  157. 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  161  —  167. 


110  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 

O.  Forstal  z  mladim  Zrinjskim  se  ni  bil  na  Dunaju,  ko 
je  Herberstein  ze  napadel  Ozalj  in  druge  grascine  Zrinjskega 
in  Frankapana  ter  zaplenil  vse  za  svojo  vojsko.  Ljudje  Fran- 
kapanovi  so  se  predali  brez  borbe.  Herberstein  poroca  zato 
bojneniu  svetu  v  Gradec,  da  bo  v  desetili  dneli  osvojil  vsa 
posestva  zarotnikov.  Zaposedli  bodo  vse  krajisniki.  Berislavic  se 
je  predal,  Pogledic  je  v  (5akovcu,  za  Bukovackega  pa  ne  ve, 
kam  je  pobegnil.  Na  zbor,  ki  ga  je  sklical  zagrebski  skof, 
Herberstein  ni  mogel  priti.  Ko  dokonca  na  Hrvaskem  svoje 
delo,  bo  poslal  nemudoma  nekaj  vojske,  da  zapre  soteske,  ki 
vodijo  na  Kranjsko.')  10.  aprila  se  je  podal  ze  v  Primorje;  v 
Bakar  je  prispel  12.  aprila,  Narod  se  je  spocetka  grozil,  da 
se  bo  uprl,  posebno  v  Brodu  na  Kolpi,  ko  je  pa  videl,  da  je 
stvar  resnobna,  se  je  vdal,  prisegel  vernost  in  sprejel  posadke 
po  vseh  vecih  mestih.  Zapovednistvo  v  teh  krajih  je  izrocil 
Herberstein  polkovniku  grofu  Ernestu  Paradeiserju.  Tudi  je 
prosil  Herberstein  kranjske  stanove,  naj  mu  posljejo  150  nemskih 
vojakov  za  posadko,  kajti  on  hoce  vso  to  zemljo  (Hrvasko)  v 
vojaskem  in  drzavnem  pogledu  temeljito  preustrojiti.  Reskemu 
stotniku  je  obljubi[  pomoc,  a  po  vseh  krajih  je  delil  oglase 
proti  Zrinjskemu.  Ze  15.  aprila  se  je  povrnil  v  Karlovec.  V 
svojem  porocilu  o  tern  pohodu  je  izrazil  nado,  da  bo  tedaj 
ujet  tudi  ze  Zrinjski  in  da  bo  mogel  potem  brez  skrbi  udariti 
na  Turke.-)  Knialu  potem  pa  je  dobil  od  cesarja  zapoved,  naj 
javi  turskim  pasam,  da  cesar  ne  kani  vojevati  proti  Turkom, 
nego  da  so  vse  vojaske  priprave  naperjene  le  proti  upornikom. 
Benecanski  poslanec  Marin  Zorzi  je  hitro  sporocil  benecanski 
vladi  0  uspesnem  pohodu  Herbersteinovem,  pa  se  zato  republika 
ni  prenaglila,  marvec  cakala  mirno  konec  tega  pokreta.  Dasi 
se  je  pripravljala  na  boj,  kar  je  razvidno  iz  raznih  porocil  vo- 
jaskih  oblasti  v  Primorju  in  na  Goriskem,  je  vendar  beneski 
poslanec  na  Dunaju  tajil  vsako  zvezo  s  Petrom  Zrinjskim  in 
Frankapanom.'*) 

Med  tem  ko  je  Herberstein  siril  svojo  vlast  po  Primorju, 
je  udaril  tudi  Spankav  na  Medmurje.  12.  aprila  je  presel  Dravo 
pri  Zavrcu  s  600  konjiki  ter  prenocil  v  Ormozu  in  Srediscu. 
Obenem  se  je  vzdignil  tudi  Breuner  iz  Koprivnice  s  4000  mozmi 
vojske  ter  zasedel  vso  Podravino.  Ko  se  je  Spankav  priblizal 
Cakovcu,  ga  je  vprasal  Zrinjski,  kaj  to  pomeni,  a  general  mu 
odgovori,  da  ni  prisel  vznemirjat  njega,  nego  da  zabrani  napad 
Turkov  na  te  kraje.  Zrinjski  je  pa  iznova  poslal  glasnika  v 
sesterovprezni   kociji  ter  sporocil   generalu,   naj  ga  ne  napada, 


1)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  161. 

'4  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.   182—183. 

■'')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  172 — 174. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  Ill 

ker  je  s  cesarjem  v  dogovoru.  Glasnik  se  ni  povrnil.^)  Zrinjski 
je  zelel  resnobno  pomirbo,  odkar  je  poslal  svojega  sina  na 
Dunaj  ;  a  zbal  se  je,  da  ne  bi  v  sili,  ko  bi  bil  napaden,  udaril 
z  orozjem  na  cesarsko  vojsko  ter  se  tako  pregresil  kot  vazal 
proti  svojemu  gospodarju,  pa  ni  dal  potegniti  niti  sablje  niti 
izproziti  puske.  In  vendar  se  je  sporocilo  cesarju,  da  se  je 
Zrinjski  odlocno  uprl  cesarski  vojski  in  rabil  orozje,  kar  je  bila 
le  grda  kleveta,  samo  da  Zrinjskega  se  bolj  ocrnijo  pri  cesarju, 
ki  je  vsled  te  vesti  zares  iznova  zapovedal  Spankavu,  da  nastopi 
proti  upornikom  z  vso  odiocnostjo."-)  Da  se  ne  preliva  kri,  se 
je  odlocil  Zrinjski  s  Frankapanom  oditi  iz  Cakovca  na  Dunaj 
pred  cesarja.  13.  aprila  po  noci  se  podasta  na  pot.  Banico  je 
pustil  V  gradu  ter  se  poslovil  od  nje  z  besedami:  „Bog  te 
obvari!"  Ona  ni  plakala.  Na  treh  ladjali  se  prepeljeta  s  svojim 
spremstvom  prek  Mure,  a  konji  so  vodo  preplavali.  Obrneta 
se  proti  Ogrski  in  potem  na  Dunaj,  da  se  predasta  cesarju  na 
milost.  Na  Dunaju  so  kmalu  zvedeli  o  begu  Zrinjskega  in 
Frankapana.  Ta  glas  je  preplasil  cesarja  in  ministre,  ker  so  se 
bali,  da  se  podasta  na  severno  Ogrsko  ter  tarn  se  bolj  pod- 
pihata  novi  upor.  Odsedala  sta  na  potu  pri  svojili  prijateljih. 
Cetrto  noc  sta  prisla  k  grofu  Keryju  v  Goperstorf  ze  blizu- 
avstrijske  meje.  Kery  je  sporocil  precej  cesarju  o  prihodu  obeh 
begunov.  Cesar  mu  odgovori:  „Ako  sta  se  pri  tebi,  nagovori 
jih,  da  gresta  vsekakor  na  Dunaj,  ko  bi  iiotela  pa  kam  drugam 
oditi,  zadrzi  jiii,  da  pride  vojska  ter  jih  ulovi."  17.  aprila  sta 
prisla  na  Dunaj  ter  odsela  v  hisi  grofa  Nadazda  pri  augustin- 
skem  samostanu.  Ze  drugi  dan  so  jih  ujeli  ter  odpeljali  v 
gostilno  „Zum  Schwan".  Zrinjskemu  je  bil  pazitelj  baron  Ugarte, 
a  Frankapanu  grof  Traun.-') 

Z  odhodom  Zrinjskega  in  Frankapana  se  je  razsula  po- 
polnoma  njuna  stranka  na  Hrvaskem.  General  Spankav  je  zdaj 
prisel  s  svojo  vojsko  pred  grad  Cakovec.  Katarina  Zrinjska 
ga  je  predala  brez  vsakega  odpora,  toda  na  veliko  svojo  zalost. 
Nemski  vojaki  so  poplenili  ves  grad,  konje  in  kocije,  orozje 
in  pohistvo,  umetnine  in  dragocene  knjige,  da,  celo  prosto  ku- 
hinjsko  posodo  in  razno  drugo  orodje.  Banico  in  njeno  hcer 
so  postavili  pod  strazo,  in  ona  se  je  mogla  potoziti  cesarju 
po  vsej  pravici,  da  so  jej  vojaki  odnesli  vse,  niti  sklede  niti 
raznja  jej  niso  pustili.  Iz  porocila  drzavnih  pooblascencev,  Petra 
Prasinskega  in  Frana  Spoljarica  o  zajetju  posestev  Zrinjskega, 
Frankapana  in  njihovih  privrzencev  je  razvidno,  koliko  bogastva 


')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  str.  170.;  Dr.  V.  Bogisic.  Acta 
conjurationem  .  .  .  str.  144 — 146. 

-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  182. 

■')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  189.;  Dr.  V.  Bogisic. 
Acta  conjurationem  .  .  .  str.  148 — 150. 


112  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


je  bilo  nakopicenega  v  samem  Cakovcu,  saj  obsega  to  porocilo 
o  popisu  celih  trideset  strani  Rackega  knjige.^)  Za  kulturno 
zgodovino  Hrvaske  je  ta  popis  se  posebno  vazen,  saj  je  bil 
ravno  Cakovec  z  Novim  Zrinjem  pravi  tabor  Zrinjskega  go- 
spodstva.  Se  huje  se  je  ravnalo  z  drugimi  posestvi  Zrinjskega 
in  Frankapana.  Ozalj,  Novigrad,  Zvecaj,  Ribnik,  Svarca,  Bosi- 
Ijevo,  Bakar,  Novi  in  mnogi  drugi  gradovi  so  pretrpeli  hud 
udarec  od  zelezne  roke  Herbersteinove,  ki  je  v  desetih  dneti 
zares  na  barbarski  nacin,  nedostojno  krscanskega  viteza  in 
vojvode,  poplenil  in  opustosil  s  svojima  podzapovednikoma 
Ernestom  Paradeiserjem  in  Friderikom  Sauerom  (Zavrlom), 
karlovskim  polkovnikom,  zavzeta  posestva  tako  grozno,  da  se 
niso  povzdignila  nikdar  vec  do  poprejsnjega  blagostanja,  kar 
se  more  videti  se  dandanes  v  vecidel  zapuscenih  gradovih, 
Herberstein  je  pripeljal  s  svojega  pohoda  v  Karlovec  ogromno 
mnozino  blaga,  dragocenosti,  zlata  in  srebra  in  drugiii  stvari 
velike  vrednosti,  kar  je  vse  pobral  po  bogatih  in  obseznih  po- 
sestvih  Zrinjskega  in  Frankapana.  Kar  so  predniki  Zrinjskega 
in  Frankapana  zbirali  skoz  vec  vekov,  to  so  v  kratkem  casu 
raznesli  in  pokoncali  nemski  castniki.  Koliko  znamenitih  na- 
rodnih  umetnin  je  propalo  pri  tej  priloznosti,  Zdaj  moremo 
soditi  0  znamenitosti  teh  narodnih  zbirk  le  po  opisu ;  nemska 
samogoltnost  in  pohlepnost  jih  je  pokoncala,  a  ce  so  se  Hrvati 
tozili  ze  poprej  na  nemske  zapovednike  v  Krajini  radi  njih 
osabnosti  in  predrznosti,  so  jih  morali  zdaj  se  bolj  mrziti  radi 
pravega  poganskega  tolovajstva,  Cesar  Leopold  I.  je  sicer  za- 
povedal,  da  se  sestavi  natancen  popis  vseh  zasedenih  posestev 

V  Medmurju  in  Primorju,  toda  to  ni  resilo  propasti  mnogih 
dragocenosti,  ker  so  jih  raznesH  ze  poprej  nemski  zapovedniki 
in  nemske  cete.'-)  Ze  20.  aprila  je  mogel  Herberstein  sporociti 
iz  Karlovca  s  ponosom  drzavnem.u  kancelarju  Lobkovicu  na 
Dunaju,  da  si  je  podlozil  vso  Hrvasko,  in  da  so  se  uporniki 
predali   ali  pa  pobegnih,'^)  a  28.  istega  meseca  se  je  pohvalil 

V  pismu  skofu  zagrebskemu,  Martinu  Borkovicu,  da  se  je  pro- 
slavil  glas  njegovih  Karlovcanov,  ko  se  je  bilo  sicer  vznemirilo 
celo  hrvasko  kraljevstvo.^) 

Generalu  Herbersteinu  je  bila  zdaj  glavna  skrb,  da  po- 
polnoma  zatre  Petra  Zrinjskega  in  Frana  Frankapana,  kajti 
samo  na  ta  nacin  bi  mogel  pridrzati  zase  in  za  svoje  drugove 
oteta  posestva  in  zaplenjene  stvari,  in  samo  na  ta  nacin  bi  se 
mogla  izpolniti  tudi  zelja  tedanjih  dunajskih  in  graskih  drzav- 
nikov,   da   se   Hrvaska   ali   vsaj    njeni   krajiski    deli    zdruzijo  z 

')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationcm  .  .  .  str.  556—586. 
'-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationcm  .  .  .  str.  190. 
")  Dr.  Fr.  Ra^ki.  Acta  conjurationcm  .  .  .  str.  198. 
*)  Epistolac  V  nad§kofijskem  ariiivu.  Tom.  V. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  113 

avstrijskimi  dednimi  dezelami.  Herberstein  je  bil  tolik  protivnik 
Zriiijskemu  in  Frankapanu,  da  je  nagovarjal  vrednega  skofa 
zagrebskega  iMartina  Borkovica,  naj  nagovori  hrvaski  sabor, 
da  prosi  kralja,  naj  bi  zarotnike,  ako  jih  ne  bi  usmrtili,  ob- 
sodili  na  dosmrtno  temnico,  samo  da  ne  bo  daljnjih  nemirov 
na  Hrvaskem.i)  Gotovo  je,  da  so  nasveti  generala  Herbersteina 
kakor  tudi  odnosaji  na  Hrvaskem,  ki  jih  je  provzrocil,  mnogo 
pomogli,  da  so  ravnali  z  zarotniki  tako  strogo.-) 

Na  dunajskem  dvoru  je  bila  se  vedno  majhna  in  slaba 
stranka,  ki  je  svetovala,  da  je  zdaj  priloznost  sprejeti  zarotnike 
V  milost,  ker  so  se  sami  izrocili  cesarjevi  sodbi.  Toda  porocila 
generala  Herbersteina,  ki  so  dohajala  iz  Hrvaske  na  vsemo- 
gocne  ministre  na  Dunaju,  so  se  protivila  vsakemu  popuscanju, 
in  le-ti  so  zdaj  ze  za  naprej  dolocili,  kaj  se  ima  zgoditi  s 
Petrom  Zrinjskim  in  Franom  Frankapanom,  „Kakor  je  Ferdi- 
nand II.,"  so  govorili,  „po  belogorski  bitki  zatrl  za  vselej 
odpor  ceskega  plemstva,  tako  naj  stori  zdaj  Leopold  I.  na 
Hrvaskem."  ')  Da  se  izvede  njegova  osnova,  je  prosil  general 
Herberstein  celo  dopust,  da  more  oditi  na  Dunaj  na  dogovore, 
kako  bi  se  dala  Hrvaska  zediniti  z  avstrijskimi  dednimi  deze- 
lami. Pred  vsem  se  za  zdaj  ne  sme  popolniti  banska  cast,  ki 
je  bila  seveda  najveca  zapreka  Herbersteinovim  nakanam.') 

Zrinjski  in  Frankapan  sta  mogla  biti  sojena  kot  velikasa 
hrvaska  le  po  ogrsko-hrvaskem  pravu  po  kralju  in  po  sebi 
ravnih  sodnikih.")  Dunajska  vlada  ju  je  postavila  pred  avstrijske 
sodnike,  ces  da  sta  se  pregresila  proti  avstrijskim  dednim  de- 
zelam,  da  sta  ujeta  na  avstrijskem  ozemlju,  in  da  se  more  v 
posebnih  slucajih  tudi  po  ogrsko-hrvaskem  pravu  soditi  zunaj 
kraljevine  ogrske  in  hrvaske.  Peter  Zrinjski  je  vrhutega  se  clan 
stajerskih  in  kranjskih  stanov.  A  ker  sta  oba  bila  tudi  se 
cesarska  komornika,  je  bila  preiskava  izrocena  avstrijskemu 
kancelarju  baronu  Ivanu  Pavlu  Hocherju.'^)  Vendar  pa  z  zarotniki 
niso  precej  strogo  ravnali,  ker  niso  hoteli  s  prenaglo  obsodbo 
pokvariti  napredovanja  cesarske  vojske  na  Ogrskem  ter  nagnati 
mnogih  upornikov  na  zdvojni  odpor.  Sele  ko  je  Rakoczy  v 
juniju  razpustil  svojo  vojsko,  a  grof  Rottal  zacel  preiskavo  in 
lov  nezadovoljnezev,  tedaj  je  dal  dunajski  dvor  zapreti  Zrinj- 
skega  in  Frankapana  v  Dunajskem  Novem  mestu  (27.  avg.), 
a  nekoliko  dni  kesneje  (3.  septembra)  je  prijahalo  v  Pottendorf 
pred  dvor  grofa  Nadazda  dvesto  cesarskih  konjikov,   ki  so  ga 

')  Epistolae  v  nadskofijskem  arhivu.  Tom.  V. 

-)  R    LopaSic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  341. 

^)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .    str.  194. 

■•)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  198. 

=)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  182—183. 

«)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  185. 


114  Ivan  Stcklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


ujeli  in  odpeljali  na  Dunaj.  Dvor  se  je  zdaj  izjavil,  da  bo 
ravnal  z  zarotniki  velestrogoJ) 

Po  avstrijskih  postavah  je  sestavil  cesarski  dvor  po  dolgo- 
trajnih  preiskavah  posebno  sodnijo  takozvani  .Judicium  dele- 
gatum",  all  kakor  so  jo  takrat  zvali  „nepristranska  sodnija", 
dasi  je  bila  ravno  ta  sodnija  veckrat  prav  pristranska,  kakor  se  je 
pokazalo  tudi  v  tern  slucaju.  Predsednik  je  bil  tej  sodniji  kancelar 
Hociier.  Preiskava  je  trajala  proti  Zrinjskemu  in  Frankapanu  od 
14.  fcbruarja  do  16.  aprila  1671.  V  obtoznici  se  je  ocitalo  Petru 
Zrinjskemu,  da  se  je  1.  1666  zdruzil  z  Vesselenyijem  in  Nadazdom, 
da  je  1.  1669  poslal  na  Poljsko  o.  Bariglija  ter  v  instrukciji  raz- 
zalil  Njegovo  Velicanstvo;  da  se  je  poslal  vsled  njegove  zapovedi 
Poljak  Giska  na  Francosko,  da  se  potozi  na  cesarja  in  zahteva 
denarja ;  da  je  poslal  poslanistvo  tudi  k  Turkom  ter  jim  ponujal 
davek,  samo  ako  ga  postavijo  za  vladarja;  da  je  hotel  vzeti 
cesarsko  trdnjavo  Koprivnico ;  da  je  bunil  po  samem  Ogrskem ; 
da  so  se  vzdignili  njegovi  privrzenci  na  orozje  kot  uporniki  ter 
prelili  kri  cesarske  vojske;  da  je  upotrebil  vladiko  Miakica  za 
upor,  a  Franu  Frankapanu  zapovedal,  naj  zacne  z  uporom;  da 
je  hotel  napasti  cesarske  dedne  dezele  in  da  je  bil  ravno  on 
pravi  zacetnik  in  glava  upora.  Frana  Frankapana  pa  so  obdol- 
zili,  ker  ni  cesarju  sporocil  o  zvezi  Zrinjskega  s  Turki  in  ker 
je  prevzel  vodstvo  upora,  da  se  je  v  pismu  od  9.  marca  izrazil 
prezirno  o  cesarju  in  nemskem  narodu,  da  je  hotel  mesto  Zagreb 
zasesti  s  svojo  ceto  in  da  je  mescane  pozval,  naj  se  predado 
Zrinjskemu;  da  je  otel  na  Savi  cesarsko  prtljago  in  zivez  ter 
poslal  poslanca  na  Tursko.-) 

Peter  Zrinjski  je  zahteval,  da  mu  sodijo  kot  velikasu  po 
pravu  in  postavi  njegove  domovine.  Zdaj  noce  omenjati,  kako 
so  zatrte  sloboscine  in  pravice  na  Hrvaskem,  tudi  se  noce  po- 
zivati  na  zlato  bulo,  po  kateri  ima  v  tem  slucaju  vsak  ogrski 
in  hrvaski  velikas  pravo,  da  se  upre  svojemu  kralju.  Skof  za- 
grebski  mi  je  prinesel  od  cesarja  pardon,  ki  ga  ima  deliti  cesar 
sam.  Ta  pardon,  obljubljen  od  samega  cesarja,  mi  je  zagotovljen 
tudi  po  pismu  od  ministra  Lobkovica.  Cesar  mu  je  izrocil 
pismo  za  slobodno  potovanje  „salvum  conductum".  On  je  nato 
poslal  cesarju  svojega  sina  za  poroka  in  slednjic  je  prisel  tudi 
sam  pokorit  se  cesarju.  Pogodb  s  Francosko  ni  niti  cital  niti  pisal. 
Na   Tursko   je   poslal    poslanca   samo   enkrat,  a  naj    se   uvazi, 

')  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  sir.  171  —  172;  190—192. 

-)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  375—  394;  400—430; 
replike  obrane  str.  438—464;  obrane  Zrinjskega  in  Frankapana  str.  400-430. 
Pismo,  katero  so  oponasali  Frankapanu,  je  pisano  v  hrvaskem  jeziku  (Racki. 
Acta  conjurationem  .  .  str.  68—69).  Preveli  so  ga  na  nemski  in  laski  jezik. 
Pismo  je  zanimivo,  ker  nam  dakazuje  najbolje,  kako  so  Hrvati  mrzili  Nemce 
zc  takrat  radi  njiiiove  nasilnosti  in  csabnosti.  A  ker  je  Frankapan  povedal 
resnico,  so  zato  vpili  in  ga  prcganjali.  Ista  nemSka  neznosnost  kakor  dandanes. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  115 

kako  je  in  kolikokrat  Ogre  odgovarjal  od  zveze  s  Turki  takrat, 
ko  so  oni  pricakovali  najvec  od  njega,  kar  cesar  dobro  ve.  A 
kaj  naj  recem,  ce  se  spominjam  imena  in  slave  mojega  roda? 
Komaj  morem  od  zalosti  spregovoriti.  Vedno  smo  bili  kras 
domovini  in  strah  Turkom,  kar  dokazuje  tudi  trofej,  ki  sem 
ga  sam  podaril  Njegovemu  Velicanstvu.  „Kako  naj  osramotim 
cvetoco  cast  imena  svoje  rodovine,  kako  naj  osramotim  kneza, 
velike  Ijudi,  kralje,  ki  so  z  nami  v  rodbinski  zvezi!"  Prisegel 
je  zivemu  Bogu,  da  mu  ni  bila  nikdar  v  mislih  zveza  s  Turki. 
„Dobro  vedo  moji  sovrazniki,  kako  dolgo  smo  se  mi  potili  in 
prelivali  kri  pri  obrambi  za  Stajersko,  Kranjsko  in  Hrvasko ; 
dokler  so  Zrinjski  bili  na  strazi,  so  oni  mirno  spali,  da,  Herbard 
Turjaski,  karlovski  general,  je  celo  pobegnil  v  Ljubljano,  ko 
sem  jaz  odbijal  turske  napade,  a  zdaj  za  nagrado  svetujejo 
cesarju,  naj  nas  zatre  in  pokonca  do  kraja,  da  si  potem  prisvoje 
in  obdrze  nasa  posestva,  katera  smo  mi  resili  in  obvarovali  z 
naso  krvjo.  Naj  se  vzdigne  in  postavi  kdo  izmed  njih,  ki  bi 
se  usodil  reci,  da  so  on  in  njegov  rod  vec  koristili  habsburski 
hisi  in  krscanstvu  nego  li  Zrinjski!"  ^) 

Dasi  so  skoraj  vsi  krscanski  vladarji,  razen  spanskega,  a 
posebej  se  papez  po  svojih  posebnih  poslancih  prosili  cesarja, 
naj  ta  dva  Hrvata  pomilosti, -)  se  je  vendarle  18.  aprila  izrekla 
obsodba  radi  zlocina  razzalitve  Velicanstva  in  izdajstva  drzave. 
Vsa  dostojanstva  in  casti  imajo  se  jima  odvzeti,  imetek  jima 
se  zapleni,  vsak  spomin  na  nju  se  ima  izbrisati,  a  oba  naj  se 
izrocita  krvniku,  ki  jima  bo  odsekal  najprej  desno  roko  in  potem 
glavo.  Za  smrt  je  glasoval  tudi  krajnski  dezelni  glavar  Vuk 
Engelbert  Turjaski,  brat  bivsega  ministra  Ivana  Vajkarda,  s 
katerim  je  zivel  Zrinjski  v  vednem  sovrastvu.  •■)  Grofa  Nadazda 
so  obsodili  na  smrt  ze  16.  aprila.^) 

V  tem  groznem  trenotku,  ko  se  je  slo  za  zivljenje  in 
smrt  tako  odlicnih  moz,  se  je  Ogrom  in  Hrvatom  silno  zameril 
francoski  kralj,  ki  se  je  prej  z  njimi  tako  dolgo  po  svojem 
poslancu  Gremonville-u  dogovarjal,  da  jih  je  v  tem  casu  po- 
polnoma  zapustil.  Saj  je  bil  vendar  on  takrat  najuglednejsi 
vladar  v  Evropi  in  njegova  beseda  bi  bila  kaj  izdala,  in  to  tem 
bolj,  ker  se  dunajski  dvor  se  do  zdaj  ni  bil  odlocil  popolnoma, 
bi  li  izvrsil  nad  nesrecnimi  zrtvami  izreceno  kazen  ali  ne.  Cesar 
Leopold  je  bil  celo  naklonjen  za  milost,  toda  nadvladalo  je 
mnenje  kneza  Lobkovica  in  dvornega  grofa  Martinica,  ki  sta 
bila  odlocno  za  smrtno  kazen.  ^) 


'■)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  333—341. 

-)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  194 — 195. 

^)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  . .  .  str.  530—537 ;  543. 

*)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  194. 

=)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  192—195;  196 — 197. 


116  Ivan  Stcklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


28.  aprila  popoldne  so  sporocili  cesarjevi  poverjeniki 
Zrinjskemu  in  Frankapanu  smrtno  kazen.  Obadva  je  ta  glas 
strasno  pretresel.  Zrinjski  je  pobledel,  a  ni  izpregovoril  nobene 
besede,  Frankapan  je  pa  prosil,  naj  se  s  smrtno  kaznijo  po- 
caka,  ces,  da  je  on  se  premlad  za  smrt  in  da  je  zadnji  svojega 
roda.  Zrinjski  se  je  izpovedal  29.  aprila  in  je  samo  se  vprasal, 
ce  ima  se  kaj  nade  za  pomiloscenje.  Ko  so  mu  odgovorili, 
da  ne,  ni  rekel  nic,  nego  je  ostal  miren  in  hladen.  Zvecer  se 
je  pismeno  poslovil  od  svoje  zene  Katarine.  Frankapan  pa  je 
bil  iiudo  vznemirjen;  vedno  se  je  se  zanasal  na  milost  cesarjevo, 
doklcr  mu  ni  rekel  sodnik  Abele,  da  ima  samo  se  dva  dni,  da 
se  pripravi  na  smrt.  Se  enkrat  sta  se  sesla  na  poslednje  slovo 
oba  obsojenca.  Mladi  Fran  Frankapan  se  je  poslovil  od  svojega 
svaka  Petra  Zrinjskcga  s  presrcnimi  in  neznimi  besedami.  Mocno 
ginjena  sta  se  razsla,  Frankapan  se  je  poslovil  od  svoje  zene 
Julije  v  laskem  jeziku.^) 

30.  aprila  so  bila  v  Dunajskem  Novem  mestu  zaprta  vsa 
trdnjavska  vrata  in  vojska  je  stala  pod  orozjem.  Obsodba  je 
bila  obsojencema  oglasena,  a  zdaj  sele  so  jima  sporocili,  da 
jima  je  oprostil  cesar  en  del  kazni  namrec,  da  se  jima  ne 
odseka  desna  roka.  Okoli  desete  ure  zjutraj  je  pala  najprej 
glava  bana  Petra  Zrinjskega,  a  potem  njegovega  svaka  Frana 
Frankapana  pod  mecem  dunajskega  rabeljna."-) 

Tri  dni  poprej  je  pala  grofa  Nadazda  glava  na  Dunaju, 
a  nekoliko  mesecev  potem  so  obsodili  tudi  grofa  Tattenbacha 
na  smrt,  katero  je  pretrpel  1.  decembra  v  Gradcu.  Mlademu 
Rakoczyju  pa  je  izprosila  zivljenje  njegova  mati,  ki  je  stala 
ves  cas  zarote  in  upora  na  strani  cesarjevi. 

Za  to  strasno  obsodbo  se  je  zanimal  ves  tedanji  svet. 
Najhuje  je  bilo  francoskemu  poslancu  Gremonville-u,  ki  je  ob- 
ceval  toliko  casa  s  temi  nesrecnimi  zrtvami.  Svet  je  dobro  slutil, 
da  ima  Gremonville  mnogo  tega  na  svoji  dusi,  kar  se  je  zgodilo 
pred  nedavnim.  Na  temelju  izpovedeb  obsojenih  je  bilo  doka- 
zano,  da  Gremonville  ni  ravnal  posteno,  zato  se  je  javno  mnenje 
obrnilo  proti  njemu  in  francoski  poslanec  je  bil  prisiljen,  da  se 
opravda  pred  cesarico  vdovo  radi  svojega  ravnanja,  a  od  kanc- 
lerja  Hochera  je  prosil  pomoci,  naj  ga  brani  proti  klevetam, 
ki  so  jih  sipali  nanj  radi  usmrcenih  velikasev.  Tako  grdi  Gre- 
monville-a  neki  Portman,  senator  v  Regensburgu,  ces,  da  je 
varal  nedolzne  zrtve  do  kraja,  a  pri  razpravi  proti  Petru 
Zrinjskemu  je  tajil  vsako  zvezo  z  njim,  dasi  je  Zrinjski  dokazal 
ravno  nasprotno.    Izdan  je  tudi  opis  tega  zalostnega  dogodka 

»)  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  sir.  198—199;  Dr.  Fr.  Racki. 
Acta  conjurationem  .  .  .  str.  551. 

-)  Dr,  V.  Bogi§ic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  275—278. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  117 

skoraj  v  vseh  jezikih  in  slike  o  smrti  Zrinjskega  in  Frankapana.^) 
Razume  se,  da  so  se  Hrvati  najbolj  zanimali  za  svoje  velikase, 
pa  se  je  ze  leta  1670  pred  obsodbo  siril  glas  po  Hrvaskem 
med  kmeti,  da  se  povrne  Zrinjski  v  banovino.  Cesarski  generali 
so  seveda  gledali,  da  se  zatre  vsak  tak  glas;  zato  so  zabranili 
duhovnikom  brez  znanja  skofovega,  da  morajo  po  cerkvah 
oglasiti,  da  se  Peter  Zrinjski  ne  povrne  nic  vec  na  Hrvasko. 
Ernest  Paradeiser  se  je  sam  izprical  skofu  Martinu  Borkovicu, 
da  ni  hotel  krsiti  njegovih  pravic,  ko  je  zapovedal  zupnikom 
V  karlovski  Krajini,  da  oporecejo  v  svojih  cerkvah  glas  o  vrnitvi 
Petra  Zrinjskega  na  Hrvasko.  Pogovor  med  narodom  je  bil 
med  tem  zares  zamolknil,  ko  se  raznese  strasni  glas  po  zemlji, 
da  so  oba  hrvaska  vehkasa  usmrtili.  Z  Dunaja  ni  cesar  niti  z 
besedico  kaj  sporocil  hrvaskemu  narodu  o  tem  dogodku."-) 

Zalostna  je  bila  usoda  Katarine  Zrinjske  in  njenih  otrok. 
General  Spankav  jo  je  drzal  zaprto  v  gradu  Cakovcu  z  naj- 
mlajso  hcerko  Zoro.  Kesneje  so  jo  odpeljali  po  zapovedi  ce- 
sarjevi  v  Gradec,  kjer  so  jo  zaprli  se  bolno  in  obnemoglo  v 
samostan  sester  dominikank.  Dvajset  musketirjev  je  strazilo 
pred  samostanom.  Nobeden  ni  mogel  do  banice  razen  spo- 
vednika,  le  sluzabnice  so  mogle  z  njo  ravnati  po  svoji  volji. 
Preteklo  je  ze  nekaj  mesecev,  a  ona  ni  dobila  se  nobenega 
glasa  niti  o  mozu  niti  o  sinu.  Srce  jej  je  hotelo  pociti,  ko  so 
dolocili,  da  naj  jej  vzemo  njeno  edino  tolazbo  in  jo  posljejo 
v  drug  samostan,  kjer  je  imela  postati  redovnica.  Tedaj  je  na- 
pisala  cesarju  Leopoldu  list,  v  katerem  ga  prosi,  naj  jej  pusti 
hcerko,  kajti  ona  jej  je  edina  podpora  v  starosti  in  edina 
tolazba  kot  siromasni  vdovi  in  postreznica  v  bolezni,  a  kot 
mati  jo  bo  tudi  gotovo  dobro  odgojila.  Toda  tudi  za  njo  ni  bilo 
usmiljenja;  vzeli  so  jej  vendarle  hcerko,  ki  je  bila  se  slaba  in 
prav  nezna  v  zenski  samostan  sv.  Ursule  v  Celovcu,  ker  je 
Ijubljanske  redovnice  niso  hotele  sprejeti.  Porocila  zatrjujejo, 
da  je  nosila  raztrgano  obleko,  ker  za  njo  ni  hotel  nobeden 
skrbeti,  dasi  je  bilo  zapovedano  od  drzavne  oblasti.  Dasi  je 
bila  Katarina  Zrinjska  jaka  in  pogumna  zena,  so  jo  slednjic 
vendarle  strle  bolezen,  zalost  in  grozne  muke  v  zaporu.  Njen 
zivahni  duh  je  potemnel,  zblaznela  je  in  v  blaznosti  umrla  v 
Gradcu  16.  novembra  1673.  Sin  Zrinjskega  Ivan  Anton  je  se 
v  zaporu  po  ocetovi  smrti  pretrpel  mnogo  muk.  Dunajski 
dvor  ga  je  kesneje  izrocil  dvema  jezuitoma,  da  ga  odgojita  in 
pripravita  za  duhovnika.  Toda  odgovoril  je  odlocno,  da  ni 
voljan  postati  duhovnik  ali  pater,  nego  da  se  je  ze  dosti  ucil 
in  da  bi  mogel  cesarju  sluziti  kot  vojak;  vrhtega  je  po  hrvaskih 
postavah  tudi  ze  polnoleten.  Hoteli  so  ga  poslati  na  Spanjolsko, 

0  Dr.  V.  Bogisic.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  163—169;  180;  182. 
■-')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  308—309. 


118  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


samo  da  ga  odstranijo  od  njegove  domovine  za  vselej.  Slednjic 
so  mu  izkazali  vendar  toliko  milosti,  da  je  mogel  biti  na  ce- 
sarskem  dvoru  ter  sluziti  kot  vojak.  Leta  1680  so  ga  obdolzili, 
da  se  je  zarotil  s  Tokolijem  ter  ga  zaprli  v  temnico.  Celih 
dvajset  let  so  ga  vlacili  po  raznih  temnicah,  dokler  ga  ni  resila 
srnrt  vseh  muk  11.  novembra  leta  1703  na  Schlossbergu  v 
Gradcu.  Njegova  zalostna  usoda  je  tako  ganila  svet,  da  se  je 
zacel  siriti  glas,  da  ni  zaprt  v  Kufsteinu  z  nobenim  clovekom 
izpregovoril  skoz  celih  17  let  ter  tako  izgubil  dar  govora.  Gotova 
je  stvar,  da  je  ponorel.  Ko  so  ga  nagovarjali  malo  pred  smrtjo, 
naj  pise  cesarju  Leopoldu,  je  napisal  tele  besede:  „Ne  vem 
kaj  bi  pisal  in  kaj  se  hoce  od  mene;  meni  ni  mnogo  treba, 
za  zdaj  bi  potreboval  pred  vsem  skarje,  da  si  porezem  nohte 
in  lase." 

Od  vseh  Zrinjskih  je  ostala  se  ziva  Jelena,  najstareja  hci 
Petrova,  omozena  z  Rakoczyjem.  Iskala  je  zaveznikov  proti 
cesarju  Leopoldu  in  mrzkim  Nemcem.  Ni  si  dala  tudi  se  kesneje 
miru,  samo  da  se  osveti  protivnikom  Zrinjskega  rodovine.^) 

Le  dveh  privrzencev  Zrinjskega  in  Frankapana  ni  mogel 
dobiti  Herberstein  v  svoje  roke.  Slotnik  Bukovacki  je  pobegnil 
V  Bosno  ter  ostal  pri  svojih  prijateljih,  Orfeo  Frankapan  pa  je 
usel  na  Benecansko,  in  dasi  je  Herberstein  zahteval  od  bene- 
canske  vlade,  naj  mu  izroci  Orfea,  ona  vendar  tega  ni  storila. 
Orfeo  Frankapan  je  ostal  od  tega  casa  na  Laskem.  Da  je 
Herberstein  Miakica  ulovil  in  kaznil,  smo  ze  omenili.  Colnic, 
Berislavic,  bratje  Kamenjani,  Crnkovic  in  se  neki  drugi  so  bili 
pomilosceni,  ker  jim  je  milost  obljubil  sam  Herberstein,  ce  se 
predado  brez  odpora  in  prestopijo  v  cesarski  tabor,  kar  so  tudi 
storili.  Tako  je  pridobil  Herberstein  zase  nize  plemstvo,  katero 
bi  mu  bilo  mogio  gotovo  nagajati  proti  njegovim  nakanam,  ki 
jih  je  plel  ze  zdaj  proti  Hrvaski.  Herberstein  je  to  izprevidel 
ter  je  sam  sporocil  bojnemu  svetu,  naj  izposluje  pri  cesarju 
milost  za  te  Ijudi.'^) 

III. 

Ivan  Josip  Herberstein  kot  upravitelj  Krajine  in  Karlovca. 

Po  smrti  Petra  Zrinjskega  in  Frana  Frankapana  je  nastopil 
popoln  razpad  obeh  rodovin.  Nemci  so  postali  zdaj  neomejeni 
gospodarji  ter  zaceH  trgati  in  razdirati  hrvasko  zemljo,  kjer  so 
le  mogli.   Spankavove  cete  so  se  sirile  med  Dravo  in  Savo,  a 


')  Dr.  Fr.  Ra^ki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  223;  225—226;  269; 
277-278;  302-303;  305—307;  311-315;  328-332;  345;  349-350;  353. 
Katarina  Zrinska,  banica  hrvatska  (1625—1673.).  Napisao  Juraj  Tomljenovic. 
U  Zagrcbu.  1893,  str.  1-61. 

-j  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  211—212;  368-369. 


Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein.  119 

general  Herberstein  je  postal  gospodar  do  Jadranskega  morja. 
Zmestili  so  se  pa  povsodi  po  gradovih  zrinjskotrankapanskih. 
Cakovec  so  poplenili  ze  na  ocigled  Katarine  Zrinjske  nemski 
vojaki,  a  kar  je  se  ostalo,  to  so  vse  odnesli  na  Dunaj  med 
starine  in  umotvore  cesarskega  dvora,  odkoder  jih  niso  nikdar 
vec  povrnili  Hrvaski.  Kakor  Spankav  tako  in  se  huje  je  ravnal 
Herberstein  v  Krajini  in  med  Savo  in  Jadranskim  morjem,  kjer 
so  imeli  Zrinjski  in  Frankapani  najlepsa  svoja  posestva  in  gra- 
dove.  Herberstein  se  je  vTnil  z  bogatim  plenom  ze  iz  varazdinske 
Krajine,  a  v  Karlovcu  je  nagomilil  zdaj  silnega  blaga  in  imetka 
s  posestev  nesrecnih  zrtev.  Posestva  Ozalj,  Zvecaj,  Bosiljevo, 
Severin,  Novigrad,  Svarco  in  Novi  je  zahteval  Herberstein  za 
karlovski  generalat,  in  bojni  svet  v  Gradcu  je  zares  predlozil 
to  prosnjo  cesarju.  A  da  se  ugodi  laglje  zelji  Herbersteinovi, 
je  sporocil  bojni  svet,  ces  da  so  ta  posestva  malo  vredna,  da 
so  zgrade  vecidel  lesene  in  od  ilovice,  kakor  strazarnice,  in  za 
nobeno  rabo.  Ko  bi  se  izrocila  ta  posestva  komu  drugemu 
izven  Krajine,  bi  bili  vedni  prepiri  in  to  bi  le  skodilo  cesarskim 
nakanam,  Tukaj  bi  se  mogla  povsod  prav  lahko  vzdrzevati 
obrambena  ceta  za  Karlovec  in  vso  Karlovsko  Krajino.  Knez 
Lobkovic  je  svetoval  ze  ll.septembra  1670,  naj  bi  se  vsa  za- 
plenjena  posestva  uporabila  za  posebno  zaklado,  iz  katere  bi 
se  moglo  lahko  vzdrzevati  do  15.000  vojakov.  Bojni  svet  je  bil 
proti  temu,  da  se  izroce  ta  posestva  cesarski  komori,  ki  jih  je 
zahtevala  tudi  zase,  ces  da  bi  se  moralo  na  upravo  vrlo  mnogo 
trositi,  a  od  podloznih  se  ne  dobi  nobenega  denarja,  razen 
malo  zita  in  tlake.  Posebno  pa  so  po  mnenju  bojnega  sveta 
ta  posestva  potrebna  za  vzdrzevanje  karlovske  trdnjave,  kajti 
prebivavci  na  teh  posestvih  bi  se  dali  porabiti  za  tlacane  pri 
utrjevanju  Karlovca,  kjer  drugac  ni  dobiti  delavcev  niti  za  denar. 
Bojni  svet  slednjic  prav  lokavo  omenja,  da  karlovski  general 
niti  ne  misli  zase  pridrzati  vseh  teh  posestev,  marvec  da  jih 
hoce  porabiti  le  za  trdnjave  in  obrambo  dednih  avstrijskih 
dezel;  zato  naj  jih  pridrzi  na  vsak  nacin  karlovski  general  in 
nadstotnik  senjski.  Na  ta  nacin  je  hotel  Herberstein  karlovski 
generalat  se  bolj  zediniti  z  avstrijskimi  dezelami  ter  ga  za 
vselej  odtrgati  hrvaski  kraljevini.^) 

Ravno  tako  je  hotel  storiti  Herberstein  tudi  z  bansko 
Krajino,  ki  je  spadala  sicer  vedno  pod  bana.  Ko  jo  je  pa 
zasedel  radi  upora,  jo  je  hotel  pridrzati  tudi  za  karlovski  gene- 
ralat. Hrvaski  stanovi  pa  so  se  tej  nakani  odlocno  uprli  ter 
poslali  svoje  poslance  glede  tega  k  samemu  cesarju  Leopoldu  I. 
Med  hrvaskimi  velikasi  sta  se  borila  za  pravice  banske  Krajine 

')  Dr.  V.  Bogisic  :  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  274 ;  dr.  Fr.  Racki :  Acta 
coi-'urationem  .  .  .  str.  211—212;  221—222;  Radoslav  Lopasic:  Spomenici 
hrvatske  Krajine.  II.  str.  350—357. 


120  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


najodlocnejc  grot"  Ivan  Draskovic  in  grof  Nikolaj  Erded.  Le-ta 
poslednji  je  zahteval  od  skofa  Martina  Borkovica,  da  zaradi 
tega  vprasanja  sklice  sabor.  On  sam  se  je  podal  na  Dunaj  s 
poslanstvom  ter  izposloval  pri  cesarju,  da  je  le-ta  nalozil 
Herbersteinu,  naj  povrne  bansko  Krajino  zopet  banski  oblasti. 
Bojni  svet  se  je  sicer  protivil  temu  odloku,  ces  da  je  ravno 
tukaj  bilo  gnczdo  zarote,  in  da  bi  zaradi  tega  moral  ostati  ves 
kraj  pod  vojasko  oblastjo,  vendar  s  svojimi  dokazi  ni  uspel. 
Zdaj  je  moral  seveda  popustiti  tudi  Herberstein  ter  umakniti 
svoje  cete  iz  teh  krajev.')  Hrvaskega  Primorja  pa  hrvaski  stanovi 
niso  mogli  resiti,  ker  si  ga  je  prisvojila  drzavna  komora,  kakor 
je  svetoval  cesarju  bojni  svet,  ces  da  se  ne  sme  dovoliti  zdruzitev 
tega  kraja  z  ostalo  Hrvasko,  ker  je  bilo  ravno  tukaj  prvo 
zbiralisce  za  upor.-)  In  tako  so  na  ta  nacin  Hrvasko  odcepili 
popolnoma  od  morja.  Senj  je  ostal  Herbersteinu,  ker  je  bil 
senjsko  stotnijo  general  Herbard  X.  Turjaski  zedinil  s  karlovskim 
generalatom,  kateremu  se  je  s  tern  povecal  letni  dohodek  do 
10.000  goldinarjev.  Na  ta  nacin  si  je  Herberstein  stekel  poleg 
velike  oblasti  tudi  najveco  korist  m  najvece  dohodke  v  cell 
hrvaski  Krajini.  A  ko  je  hotel  kesneje  bojni  svet  v  Gradcu 
postaviti  V  Senju  posebnega  nadzornika  za  dohodke  sume  in 
celega  mesta,  se  je  Herberstein  v  tej  zadevi  obrnil  na  samega 
kneza  Lobkovica  ter  mu  dokazoval,  da  je  imel  senjski  stotnik 
vedno  sam  vse  omenjene  dohodke.-')  Herberstein  je  moral  biti 
silno  pohlepen  za  imetkom  ter  se  je  hotel  okoristiti  sam  z 
ogromnim  bogastvom  Zrinjskih  in  Frankapanov.  Ker  je  cesarska 
komora  hotela  imeti  tudi  svoj  del  pri  plenu,  so  nastali  veckrat 
hudi  prepiri  med  njo  in  Herbersteinom,  Peter  Zrinjski  in  Fran 
Frankapan  sta  imela  v  Karlovcu  svoje  hise.  Te  hise  je  hotela 
komora  zase  pridrzati  ter  jih  je  dala  ceniti  po  posebnih  komi- 
sijah.  Toda  Herberstein  se  je  temu  odlocno  uprl,  ces  da  ima 
v  trdnjavi  karlovski  po  vseh  pravicah  samostalno  upravljati  le 
general  in  da  njemu  pripada  vsa  jurisdikcija.  Potemtakem  mu 
pripadajo  tudi  omenjene  hise,  ki  sicer  niso  bile  mnogo  vredne, 
ker  so  bile  lesene.') 

V  hrvaski  Krajini  je  zdaj  gospodaril  general  Herberstein 
neodvisno,  izdajal  je  odredbe,  namescal  castnike  in  druge 
usluzbence  po  svoji  volji  ter  se  upiral  celo  prav  pogostoma 
odredbam  dvornega  bojnega  sveta  v  Gradcu,  dokler  ni  postal 
1.  1679  pravi  njegov  podpredsednik.  Ker  je  bil  na  Krajini  ne- 
omejen  gospodar,  je  izmislil  tudi  osnovo,  kako  bi  se  dala  tudi 

')  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  248;  256-260;  263; 
268—269;  269-270. 

^)  Radoslav  LopaSic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  239. 

■')  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  465. 

*)  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvaske  Krajine.  II,  str.  346. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  121 

ostala  Hrvaska  pridobiti  za  Habsburzane  kot  dedna  zemlja. 
Seveda  bi  se  inorala  najprej  v  drzavnopravnem  pogledu  odcepiti 
od  Ogrske  ter  preustrojiti  v  njej  dosedanja  uprava.  Ker  je  mislil 
tudi  dunajski  dvor,  da  je  dospel  zares  ze  cas  za  to,  da  bi  se 
mogla  Hrvaska  zdruziti  z  dednimi  avstrijskimi  dezelami  kot 
habsburska  pokrajina,  poverili  so  tudi  generalu  Herbersteinu  ze 
koncem  1.  1670  nalogo  za  to  podjetje.  S  to  nakano  je  zacel 
Herberstein  tudi  boj  proti  zarotnikom  ter  je  izrazil  ze  na  pocetku 
borbe  mnenje,  da  se  odstrani  za  vselej  banska  cast,  katero  je 
smatral  za  scit  slobode  na  Hrvaskem.  Njemu  se  je  pridruzil  tudi 
general  Breuner,^  ki  je  predlozil  precej  po  begu  Zrinjskega  in 
Frankapana  iz  Cakovca,  naj  se  Medmurje  zedini  s  Stajersko, 
zasede  z  nemskimi  cetami^  ter  uredi  kot  vojaska  Krajina,  katero 
bi  vzdrzevalo  svecenstvo  Stajerske.')  Za  Herbersteinovo  osnovo 
je  bil  seveda  zavzet  tudi  knez  Lobkovic,  in  z  njim  si  je  dopisoval 
Herberstein  zaradi  te  stvari  prav  cesto.  Posebno  je  zanimivo 
porocilo  Herbersteinovo  Lobkovicu  o  tej  zadevi,  pisano  28.  ok- 
tobra  1670  iz  Karlovca."-)  Herberstein  je  sklenil  po  tern  porocilu 
prepotovati  vso  Hrvasko,  da  pridobi  plemstvo  za  svoje  osnove. 
Najprej  je  bil  v  Varazdinu,  potem  se  je  podal  v  Zagreb,  kamor 
pa  ni  mogel  dospeti  zaradi  povodnji.  Povsodi  je  govoril,  naj 
se  Hrvaska  oslobodi  banske  vlasti  in  naj  se  poda  neposredno 
pod  oblast  cesarjevo,  pa  jim  bo  dobrota  cesarjeva  dala  vse  one 
milosti,  katere  uzivajo  dedne  pokrajine,  a  te  milosti  da  so  do 
zdaj  uzivali  sami  bani.  Kralj  je  dober  oce,  a  bani  so  tirani. 
Hrvaska  potrebuje  po  dokazovanju  Herbersteinovem  pravicnega, 
dobrega  in  mogocnega  poglavarja,  a  ni  si  mogoce  misliti  boljega 
vladarja,  kot  je  blagi  Leopold  I.,  ki  jih  bo  branil  proti  vsemu 
svetu,  a  jim  je  ze  zdaj  zascitnik.  Zna  se,  da  je  skozi  toliko 
stoletij  povzdignilo  to  prejasno  rodovino  do  taksne  velicine  le 
postenje,  sreca  in  junastvo  ter  se  vidi  na  njej  obramba  in  pomoc 
od  nebes.  V  Zagrebu  se  je  sesel  ravno  v  tern  casu  hrvaski 
sabor,  da  izvoli  poslanstvo  na  dvor,  da  dobi  Hrvaska  zopet 
svojega  bana,  ces  da  je  skof  v  tern  tezkem  casu  preslab  za 
vlado.  General  Herberstein  je  imel  na  saboru  svojega  pover- 
jenika,  ki  je  delal  za  njegovo  osnovo,  obiskal  mnogo  gospode, 
in  jih  nekoliko  pridobil  zase.  Za  poslanca  sta  bila  izvoljena 
prost  Bosak  in  plemic  Vajda.  Herberstein  je  o  tern  nemudoma 
sporocil  knezu  Lobkovicu  ter  ga  prosil,  naj  dobi  oba  poslanca 
za  njegove  osnove.  Prostu  Bosaku  lahko  oponese,  da  dela  proti 
volji  vladarjevi,  saj  ga  je  vendar  pred  nedavnim  odlikoval, 
poklonivsi  mu  cast  stolnega  prosta.  Banstvo  naj  bi  sicer  ostalo, 
samo  naj  se  pocaka  z  izvolitvijo,  a  ban  ne  sme  biti  na  noben 
nacin  vojvoda  hrvaske  vojske.  V  nekih  krajih  je  general  Herber- 

')  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  186. 

'-)  Dr.  Fr.  Racki:  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  370—374. 


122  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Stein  obiskal  skoro  vso  hrvasko  gospodo  ter  se  je  ze  nadjal, 
da  bo  mogel  dvor  sklicati  sabor  visjega  in  nizjega  hrvaskega 
plenistva  kakor  na  Poljskem  na  ravnem  polju,  kjer  bi  se  moglo 
predloziti  glasovanje  za  Avstrijo  na  Hrvaskem.  Herberstein  je 
dobil  V  to  svrho  od  mnogih  pleniicev,  ki  so  izgubili  vero  v 
bodocnost  svoje  domovine,  glas  in  podpis,  o  cemer  se  je  po- 
hvalil  knezu  Lobkovicu  v  omenjenem  porocilu.  Herbersteinovi 
privrzenci  so  se  nahajali  le  med  nizjim  plemstvom,  posebno 
oni,  ki  so  bili  zapleteni  v  zadnjem  uporu,  a  s  posredovanjem 
Herbersteinovini  pomilosceni.  Tudi  vsi  vojaski  zapovedniki  po 
raznih  krajih  Krajine  so  se  oklenili  generala  Herbersteina.  Visje 
plemstvo  je  bilo  pa  odlocno  proti  vsaki  izpremembi  hrvaske 
ustave,  a  na  celu  vseti  protivnikov  grof  Erded,  ki  je  tezil  za 
bansko  castjo.  Da  dokaze  general  Herberstein  cesarskemu  dvoru 
in  hrvaskemu  pleinstvu  korist  svoje  osnove,  je  sestavil  v  Karlovcu 
meseca  januarja  1671  obsezno  spomenico,  kako  bi  se  Hrvaska 
izpremenila  v  dedno  avstrijsko  zemljo.^)  „Zdaj,  ko  je  zadusen 
upor  ter  dezela  zopet  pridobljena  z  orozjem,"  pravi  Herberstein, 
„moram  kot  ponizni  sluga  svetovati,  kako  bi  si  hrvaska  zemlja 
in  z  njo  tudi  sosedne  dezele  stekla  stalno  varnost  in  mir  in 
vsa  Krajina  boljo  obrambo.  V  to  svrho  naj  se  vsa  zemlja, 
kolikor  je  je  med  hrvasko  in  slavonsko  Krajino,  z  Medmurjem 
in  do  morja  pri  Bakru  odcepi  od  ogrske  krone  ter  proglasi  za 
dedno  dezelo  Velicanstva.  Zato  naj  se  poslje  tudi  precej  po- 
oblascen  komisar  v  dezelo,  ki  bi  moral  o  tern  razpravljati  z 
dezelnimi  stanovi,  saj  je  znana  stvar,  da  je  plemstvo  za  to 
zavzeto  in  tudi  prosti  narod  ni  protiven,  nego  bi  se  rajse  pri- 
poznal  cesarja  za  svojega  gospodarja,  ko  bi  se  izboljsala 
uprava  in  postavilo  pravicno  sodstvo.  Potem  bi  moral  cesar 
neposredno  imenovati  banskega  namestnika  ali  upravitelja,  dva 
duhovnika  iz  kapiteljna,  dva  stanovska  gospoda  in  dva  viteza 
ter  skofa  kot  clane  dezelnega  sveta  in  odbora,  kakor  je  to  v 
dednih  dezclah.  Ta  dezelni  svet  bi  bil  postavljen  za  nadzor 
sodstvu  in  banu,  da  ne  bi  ban  vladal  absolutno,  in  da  bi  se 
sodstvo,  ki  je  zdaj  slabo  za  plemstvo  in  kmeta,  uredilo  tako, 
da  bi  mogel  dobiti  pravico  bogatin  in  siromak,  kajti  plemic  in 
kmet  zahtevata,  da  se  sodniki  drze  strogo  dezelnih  postav  in 
propisov  pri  prizivih  na  bana  in  na  vlado,  da  se  sodi  sploh 
po  dezelnem  pravu,  da  bodo  prisedniki  pri  dezelnem  odboru 
vesci  pravoslovci,  in  da  se  vsa  ta  vprasanja  resijo  z  omenjenim 
komisarjem.  Glede  financ  naj  se  imenuje  poseben  oskrbnik 
(fiskal)  za  cesarske  dohodke;  ta  oskrbnik  mora  biti  neposredno 
odgovoren  notranjcavstrijski  komori ;  za  dezelne  finance  pa  naj 
poskrbi  dezelni  odbor. 


■)  Radoslav  Lopasic;  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  ;]37— 341. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  123 

V  vojaskem  pogledu  mora  priti  vsa  vojaska  oblast  v  roke 
cesarjeve  od  Mure  do  morja,  ce  hoce  imeti  mir  na  Hrvaskem, 
kjer  je  se  mnogo  nemirnikov,  ki  so  zdaj  popustili  le  od  sile, 
pa  goje  sicer  se  iste  nazore  kakor  Peter  Zrinjski,  posebno  v 
kotu  med  Cakovcem  in  Kolpo.  Ban  ne  sme  imeti  v  vojaskih 
vprasanjiii  nobene  oblasti,  razen  ce  se  sklice  crna  vojska,  pa  se 
takrat  naj  bo  pokoren  krajiskemu  generalu.  To  ni  nic  posebnega, 
ce  ima  po  100  konjikov  za  spremstvo ;  tudi  zemlja  ne  zahteva, 
da  mora  on  biti  stotnik  kraljestva  (capitanus  regni),  saj  to  ni 
ravno  banovo  pravo,  pa  bi  ga  mogel  zameniti  tudi  kdo  drugi. 

Potem  je  treba  dobiti  od  zagrebskega  kapiteljna  tudi  Sisek 
ter  ga  zameniti  za  posestva  Petra  Zrinjskega,  kar  se  je  hotelo 
ze  poprej  storiti,  ali  so  se  temu  upirali  najhuje  sami  Zrinjski, 
s  katerimi  je  drzal  sedanji  stolni  prost.  Zdaj  ga  je  treba  za  to 
pridobiti,  in  naj  se  mu  zategadelj  obljubi,  da  postane  po  smrti 
sedanjega  skofa  zagrebski  skof.  Morda  ga  je  pridobiti  na  ta 
nacin  za  predlog.  Tudi  naj  se  zameni  opatija  Topusko  in  po- 
sestvo  Dagoj  ob  Kolpi  z  drugimi  posestvi,  in  vse  to  naj  se 
zedini  s  Krajino;  tudi  posestva  Frana  Bukovackega  in  njegovih 
naslednikov  naj  se  vzemo  zaradi  krive  prisege  in  nezvestobe. 
Da  se  pridobe  prebivavci  na  teh  posestvih  za  krajisko  vojsko, 
je  potrebno,  da  se  dovoli  stanovom  v  svoji  Krajini,  katero 
vzdrzujejo,  predlagati  za  stotnika  svojega  cloveka,  seveda  da 
ga  na  predlog  krajiskega  generala  imenuje  in  potrdi  sam  cesar. 

Siednjic  je  neobhodno  potrebno,  da  zapoveda  karlovski 
general  Herberstein  v  hrvaski  Krajini  od  morja  do  Save  razen 
Petrinje,  a  slavonski  general  od  Siska  do  Mure,  Race  in  Kanize; 
in  vsa  reka  Kolpa  naj  bo  v  oblasti  karlovskega  generala,  ker 
bi  tako  bila  vsa  zemlja  zaprta  in  v  vojaski  oblasti  za  vsako 
potrebno  obrambo  pod  cesarjem,  ki  bi  bil  gospodar  zemlje. 
To  bi  bilo  edino  sredstvo  proti  vsaki  nevarnosti,  kajti  Turki  bi 
ne  nasli  na  celem  tem  prostoru  nobenega  prelaza,  cez  kateri 
bi  mogli  s  svojim  topnistvom;  imeli  bi  odprto  pot  le  na  sla- 
vonski Krajini  in  na  Kolpi,  kjer  bi  se  jim  pa  mogla  sama 
nasa  vojska  upreti  z  vso  silo  brez  vsake  druge  pomoci.  Ko  bi 
sovraznik  videl  tako  zdruzeno  krajisko  silo,  bi  se  tudi  bolj  bal 
nego  do  zdaj,  ko  je  vedel,  da  je  toliko  poglavarjev  in  zapo- 
vednikov,  katerih  zopet  vsak  more  delati  po  svoji  volji. 

Obenem  je  Herberstein  zahteval,  naj  se  vsa  posestva 
Zrinjskih  in  Frankapanov,  kar  se  jih  je  nahajalo  na  Krajini, 
z  njo  zedinijo,  in  da  se  pomirijo  na  teh  posestvih  vsi  prebi- 
vavci, ki  so  ziveli  do  zdaj  v  prepiru  s  krajisniki,  na  ta  nacin, 
da  jih  uvrstijo  med  krajisnike,  ker  sicer  tako  tezko  zive  od 
svojih  dohodkov.  Tako  je  dobil,  kakor  smo  ze  omenili  poprej, 
zase  posestva  Svarco,  Novigrad,  Zvecaj,  in  na  morju  Novi 
kot  posestva  karlovskega  generalata. 


124  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


General  Herberstein  se  je  v  tern  porocilu  zavzel  tudi  za 
karlovsko  trdnjavo.  Svetoval  je,  naj  se  prebivavci  na  posestvih 
Zrinjskega  in  Frankapana  v  okolici  karlovski  silijo  na  tlako, 
ker  je  sicer  tezko  dobiti  Ijudi  za  tlako  pri  utrjevanju.  Sicer  pa 
je  potrebno,  da  se  da  iz  zajedniske  avstrijske  komore  vsaj 
3000  goldinarjev  na  leto  za  trdnjavo,  a  razen  tega  bi  morali  zrt- 
vovati  svoj  del  tudi  hrvaski  stanovi,  pa  bi  se  Karlovec  tako  utrdil, 
da  bi  ta  trdnjava  zapovedovala  celi  zemlji.  Kako  je  svetoval 
Herberstein  postopati  proti  Petru  Zrinjskemu  in  Ivanu  Franka- 
panu,  smo  ze  poprej  omenili. 

Ze  16.  januarja  1671  je  sporocil  Herberstein  Lobkovicu, 
da  je  plemstvo  v  Zagrebu  odusevljeno  za  svojega  kralja  in 
zavzeto  za  njegove  osnove,  a  obenem  ga  je  vprasal  za  svet, 
kako  naj  bi  se  izvele  te  osnove.^  Stiri  dni  kesneje  je  zopet 
poslal  Lobkovicu  porocilo  o  vsej  stvari  ter  se  pohvalil,  da  vse 
dobro  napreduje.  Za  zdaj  naj  bi  se  onim  plemicem,  ki  so  bili 
zapleteni  v  zaroto,  oprostilo  vse,  da  se  jih  pridobi  cim  vec  za 
novo  osnovo.  Potem  naj  skliceta  zagrebski  skof  in  grof  Nikolaj 
Erded  najprej  konferencijo,  na  kateri  bi  se  razpravljalo  o  stav- 
Ijenih  predlogih,  potem  pa  se  sabor,  da  odobri  zakljucke  kon- 
ferencije.  Kobi  bil  potreben  komisar,  ki  bi  zagovarjal  cesar- 
jeve  pravice,  naj  postavi  Lobkovic  Onega,  kateremu  zaupa 
najvec.  Za  zdaj  naj  se  sklene  samo  odcepljenje  kraljevine 
Hrvaske  od  kraljevine  Ogrske,  a  scasoma  se  bo  dalo  urediti 
vse  ostalo.-)  15.  februarja  1671  je  pisal  Lobkovicu  poln  nade, 
da  se  bo  izpolnilo  njegovo  podjetje  v  kratkem  casu.  Zato 
pojde  v  kratkem  zopet  v  Zagreb,  da  uvede  red  v  Posavju  in 
da  stori  vse  na  korist  dobre  sluzbe  naproti  svojemu  gospo- 
darju  in  cesarju.  V  tem  pismu  prosi  tudi  Lobkovica  pomoci 
proti  graskemu  bojnemu  svetu,  ki  mu  je  hotel  vzeti  Senj  z 
vsemi  dohodki  vred.'*)  Knez  Lobkovic  je  bil  seveda  zavzet  za 
osnove  Herbersteinove,  vendar  pa  je  ravnal  oprezno  in  se  ni 
hotel  prenagliti  v  svojih  sklepih.  Vedel  je  dobro,  da  je  vse 
visje  plemstvo  na  Hrvaskem  proti  Herbersteinovim  osnovam, 
pa  bi  se  mogli  izcimiti  novi  nemiri,  ko  bi  hoteli  s  silo  spre- 
meniti  stare  drzavne  uredbe.  Na  to  je  opozoril  Herbersteina, 
in  ta  mu  je  odgovoril  24,  aprila  1671,  da  je  po  njegovem 
nasvetu  za  sedaj  prenehal  delati  za  odcepljenje  Hrvaske  od 
Ogrske,  dasi  so  se  za  to  podpisali  mnogi  hrvaski  plemici. 
Obenem  mu  je  poslal  spis,  s  katerim  je  pozival  plemice  na 
podpisovanje.  Tudi  poroca,  da  pojde  Nikolaj  Erded  na  Dunaj, 
kjer    se    ponudi    dvoru    za    sluzbo,    saj    je    izprevidel,    da    on 


»)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  435—436. 
••')  Dr.  Fr.  Ra^ki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  436—437. 
')  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  465. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  125 

prepotrebnih  izprememb  na  Hrvaskem  ne  more  prepreciti.^)  Tako 
je  mislil  Herberstein  preprican  o  vaznosti  in  koristi  svojih 
osnov  vkljub  zadnjemu  pismu  od  kneza  Lobkovica.  Ker  je  pa 
izpregledal  tudi  on  nakane  visjega  plemstva  na  Hrvaskem,  je 
zdaj  zbiral  se  bolj  nize  plemstvo  in  krajiske  zapovednike  okoli 
sebe,  a  da  dokaze  cesarskemu  dvoru  neomejeno  privrzenost 
svojo  in  teh  Ijudi,  je  izposloval  pri  njih,  da  so  izrocili  cesarju 
prosnjo  s  svojimi  podpisi  za  osnovo  Herbersteinovo.  Meseca 
januarja  1672  so  izrocili  ti  plemici  v  imenu  trojedne  kraljevine 
(„Triregnum  Croatiae,  Slavoniae  et  Dalmatice")  cesarju  Leo- 
poldu  I.  vdanostno  adreso  sledece  vsebine:  Cesar  naj  pripozna 
kot  njihov  posebni  kralj  to  trojedno  kraljevino  kot  posebno 
dedno  zemljo,  odcepljeno  od  kraljevine  Ogrske  ter  naj  v  njej 
postavi  poseben  vladni  in  sodnijski  oddeiek,  v  katerega  bi  se 
morali  izvoliti  clani  iz  njihove  sredine,  pa  bi  se  mogel  cesar 
zanesti  na  nje  v  vsakem  pogledu  bolj  nego  na  uporne  Ogre. 
Plemici  so  nadalje  prepricani,  da  bodo  prihajali  prebivavci 
Stajerske  in  Kranjske  Hrvatom  v  pomoc  kakor  do  zdaj,  in  da 
bodo  tocno  izplacevali  vse  prineske  za  vojaske  potrebe.  Slednjic 
pa  so  se  oglasili  proti  vsakemu  zatiranju  in  preganjanju  hr- 
vaskega  jezika  (Lingua  absimilis,  cordi  terribile  monstrum  est. 
Pereant,  qui  linguae  et  cordis  dissidium  faciunt)  ter  slavili 
nemsko  postenost  nasproti  ogrski  prevarljivosti  (Nee  tarn  mente 
captus  unquam  invenietur,  qui  non  sub  nota  Teutonum  mallet 
aurum  purum,  quam  sub  Symbolo  ungarico  fictitum).  To  adreso 
so  podpisali  sledeci  krajiski  castniki :  Ladislav  Crnkovic,  za- 
povednik  grada  Letovanica;  Stepan  Gercenj,  podstotnik  v 
krizevski  Krajini ;  Ivan  Jelacic,  konjiski  polkovnik  karlovske 
Krajine ;  Stepan  Vojnovic,  stotnik  ogulinski;  Jurij  Gottal,  stotnik 
pokolpski;  Kristof  Delisimunovic,  stotnik  v  Turnu  in  Vrancicu; 
Matija  Orsic,  stotnik;  Baltazar  Orsic,  karlovski  podstotnik ;  Vuk 
Jurij  Mihacevic,  strazmojster;  Ivan  Gojkovic;  Vincenc  Vuka- 
sovic,  cesarski  vojvoda  senjski  in  sam  karlovski  general  grof 
Ivan  Josip  Herberstein.-) 


»)  Dr.  Fr.  Racki.  Acta  conjurationem  .  .  .  str.  542 — 543. 

-)  Mittheilungen  d.  hist.  Vereins  fiir  Steiermark.  Herausgegeben  von 
dessen  Auschusse.  XXXIX.  Heft.  Graz  1891.  Steiermarks  Beziehungen  zum 
kroat.-slav.  Konigreich.  Von  Prof.  dr.  Herm.  Ign.  Bidermann;  str.  118 — 119. 
Glavna  vsebina  te  razprave  Bidermannove  je  dokazovanje,  kako  so  Stajerci 
pomogli  osnovati  slavonsko  Krajino.  Na  str.  111.  pise  o  hrvaski  vojaski 
stranki :  Indessen  verdient  auch  der  eine  und  andere  Angriff  auf  diese  Scho- 
pfung  der  steiermarkischen  Stande'besondere  Beachtung.  Dass,  wie  ich  nach- 
weisen  werde,  die  Auflehnung  der  kroatisch-slavonischen  Militarpartei  wider 
den  Verband  ihrer  Heimat  mit  Ungarn  schon  im  Jahre  1672  einen  Heftig- 
keitsgrad  erreichte,  welcher  an  die  Vorgange  in  den  Jahren  1848—1849  ge- 
mahnt,  ist  gleich  dem  oben  mitgetheilten  Briefe  des  Christof  Frangepan 
(o  mohacki  bitki  proti  Mazarom)  ein  bisher  nicht  beachteter  Beleg  fiir  die 
Intensitat  dieses    Strebens.   Dasselbe  hat,  weil  den  Geliisten  nach  Unabhan- 


126  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


S  to  vojasko  stranko  je  mislil  Herberstein  prisiliti  dunajski 
dvor,  da  odobri  njegove  osnove,  sestavljene  v  prvi  spomenici. 
To  spomenico  je  predlozil  graski  vojni  svet  cesarju  Leopoldu, 
ko  jo  je  proucil  po  visjem  nalogu  od  14.  januarja  1672  ter 
se  izjavil,  da  sc  sklada  z  vsemi  tockami  Herbersteinovega  spisa.^) 
Bati  se  je  bilo,  da  bo  slednjic  tudi  cesarski  dvor  odobril  nakane 
Herbersteinove  v  celoti,  ker  je  bila  Hrvaska  ravno  takrat  silno 
ponizana  izza  grozne  katastrofe  zrinjsko-frankapanskega  roda. 
Vendar  pa  so  imeli  Hrvati  se  toliko  poguma,  da  so  zavrnili 
odlocno  Herbersteinove  nakane.  Visje  in  neodvisno  plemstvo, 
med  njimi  tudi  banski  namestnik  grof  Nikolaj  Erded,  je  precej 
izpregledalo  osnove  Nemcev  in  njihovih  privrzencev  med  Hrvati 
ter  se  zdruzilo,  da  jih  odbije.  „Sada  ili  nikada  treba  za  patriu 
stat"  je  nagovoril  grof  Erded  svojega  druga  v  namestniski  casti, 
skofa  Borkovica.  Nato  je  sabor  lirvaski  zahteval,  naj  cesar  ime- 
nuje  Nikolaja  Erdeda  za  bana  in  sicer  z  ono  oblastjo,  katero 
so  imeli  oni  od  nekdaj,  kajti  ban  je  najvisji  vojvoda  in  sodnik, 
a  kadar  ni  pravega  bana,  tudi  ni  redovjte  sodnije,  kajti  proto- 
notar  more  sprejeti  sodnijsko  oblast  le  od  pravega  bana. 

Hrvaski  stanovi  zbrani  na  saboru  so  se  potozili  cesarju 
tudi  zaradi  nemske  vojske,  ki  je  gospodarila  po  dezeli  in  po 
mnogih  mestih  prav  nemilosrcno;  tozili  so  se  na  tujce,  ki  trgajo 
in  cepijo  hrvasko  zemljo  proti  vsem  pravicam  in  slobodam 
kraljestva  in  svete  krone.  Vsi  prosijo  cesarja,  naj  jim  pomore 
in  obvaruje  kraljestvo  velikih  krivic.  Hrvaski  stanovi  so  zahte- 
vali,  naj  cesar  ne  jemlje  Hrvaski,  da  daje  Stajerski  in  Kranjski. 
S  tem  odlocnim  nastopom  so  odvrnili  Herbersteinove  osnove, 
da  se  Hrvaska  zedini  bodisi  izlepa  bodisi  s  silo  ali  celo  z  de- 
narjem  s  samim  dovoljenjem  hrvaskega  plemstva  z  dednimi 
avstrijskimi  zemljami.  Herberstein  je  s  svojim  odlocnim  delo- 
vanjem  toliko  uspel,  da  cesar  ni  imenoval  Nikolaja  Erdeda  za 
bana;  cesar  je  pac  ze  1.  1671  odgovoril  hrvaskim  stanovom, 
da  ostane  banska  cast  za  nekaj  casa  nepopolnjena.  In  Nikolaj 
Erded  je  bil  zares  sele  leta  1674  imenovan  in  ustolicen  za 
banskega  namestnika.  Cesar  Leopold  I.  je  na  prosnjo  stanov 
povrnil  nekaj  pooblastic  hrvaskemu  narodu,  s  katerim  je  ravnal 
samo  zato  milejse,  ker  se  je  na  Ogrskem  iznova  pripravljalo 
vse  na  odpor,  odkar  so  zaceli  preganjati  privrzence  zadnjega 
upora.  Cesar  je  proglasil  na  Hrvaskem  pomiloscenje  celo  vsem 
onim,  ki  so  podpirali  Petra  Zrinjskega  pri  uporu.  To  pomiloscenje 

gigkeit  entsprungen,  seine  Spitze  zuweilen  freilich  auch  dem  Herzogthume 
Steicrmark  zugekehrt  unci  darf  aiis  diesem  Griinde  schon  hier  niclit  mit 
Stillschweigen  iibergangen  werden.  Prispodobi  se:  Dr.  Herm.  Ign.  Bidermann. 
Geschichte  der  oster.  Gesammtstaatsidee.  II.  Abth.,  Anmerkung  64.  zum 
III.  Abschnitt. 

>)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajinc.  11,  str.  342—344. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  127 

je  izposloval  general  Herberstein  v  zvezi  s  knezom  Lobkovicem 

V  znane  svoje  svrhe,  kar  smo  ze  omenili.  Hrvati  so  bill  seveda 
zadovoljni  tudi  s  to  malenkostjo,  ker  niso  imeli  zdaj  toliko 
moci,  da  bi  se  bill  uprli  z  uspehom  nemskemu  nasilju. 

Celih  prvqh  deset  let  izza  katastrofe  zrinjsko-frankapanske 
ni  bilo  na  Hrvaskem  pravega  zivljenskega  pokreta,  pravi  Smi- 
ciklas  V  svoji  zgodovini.^)  Ker  ni  bilo  bana,  ki  je  edini  zakoniti 
vojskovodja  na  Hrvaskem,  si  je  prisvajal  vse  te  oblasti  general 
Herberstein.  Cesar  je  celo  mislil,  da  bi  mogel  po  predlozeni 
osnovi  tega  karlovskega  generala  na  celem  Hrvaskem  zbirati 
vojsko  ter  jo  tudi  voditi.  Vendar  stanovi  hrvaski  niso  dovolili, 
da  se  krsijo  tako  ocitno  pravice  hrvaskega  naroda  tudi  glede 
vojske,  pa  so  zato  zbirali  vojake  po  starem  obicaju  ter  si  izvolili 
tudi  za  vojvodo  Nikolaja  Keglevica.  Toda  general  Herberstein 
se  je  mesal  neprenehoma  v  vojaske  zadeve  kraljevine  hrvaske, 
ker  je  mislil,  da  bo  mogel  scasoma  v  vojaskem  pogledu  tako 
neomejeno  zapovedovati,  kakor  je  to  delal  v  Krajini.  Zategadelj 
je  sestavljal  razne  osnove  o  vojski  in  sporocal  o  bojni  jakosti 
Hrvaske.  Tako  je  sestavil  spomenico  o  bojni  moci  Hrvaske 
leta  1673.-)  Po  tem  porocilu  se  je  moglo  takrat  izlociti  na 
Krajini  in  na  Hrvaskem  vojske  za  cesarjevo  porabo  precejsnje 
stevilo.  Iz  pokolpskih  krajev  se  je  moglo  vzeti  od  1000  konji- 
kov,  ki  so  bill  za  strazo,  cisto  lahko  njih  500;  s  posestev 
Frankapana  in  Zrinjskega  pa  do  200  konjikov.  Iz  Karlovca  je 
mogel  general  odpustiti  400  konjikov,  in  sicer  od  generalove 
stotnije  100,  potem  dve  stotniji  huzarjev  po  50  moz,  ki  sta  se 
mogli  popolniti  na  100  moz.  V  Slavoniji  je  imela  stotnija  ge- 
neralova  za  strazo  50  konjikov,  a  se  je  mogla  pomnoziti  do 
100  moz,  ce  sta  se  zdruzili  strazi  iz  Krizevcev  in  Koprivnice. 
Ravno  tako  sta  mogli  posadki  v  Ivanicu  in  Koprivnici  poslati 
na  mejo  50  moz.  To  vse  izda  z  generalovo  strazo  do  600  ko- 
njikov. Sploh  pa  se  je  Herberstein  izjavil,  ce  cesar  razpise 
vojaski  nabor  na  Hrvaskem,  da  zbere  do  1000  konjikov. 

Ker  je  bila  do  zdaj  cesarska  in  pokrajinska  vojska  skoraj 
brez  place  in  tudi  z  orozjem  slabo  preskrbljena,  je  bilo  treba 
tudi  to  vprasanje  urediti.  Kupljeno  orozje  se  je  moralo  cuvati, 
a  vsak  vojak  ga  je  moral  po  dovrseni  sluzbi  povrniti  doticni 
oblasti.  Vojski  se  je  moralo  placati  tocno  vsak  mesec.  Konjik  je 
dobil  na  mesec  5  goldinarjev.  Vsa  ta  vojska  se  je  morala  zbrati 

V  celo  ceto,  zato  je  Herberstein  zapovedal,  da  se  mora  uriti 
vsako  leto  vec  mesecev  in  da  bo  tako  urejena  in  vedno  pri- 
pravljena,  Za  to  vojsko  bi  trebalo  poskrbeti  za  stanovanja  na 
Kranjskem  in  Stajerskem,  a  kadar  bi  jo  cesar  potreboval  proti 
Francozom,  bi  jo  poslal  na  Bavarsko,  kjer  bi  mogla  biti  dobra 

')  Tade  Smiciklas.  Poviest  Hrvatska.  II,  str.  194. 

2)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatskc  Krajinc.  II,  str.  353—355 


128  Ivan  Steklasa :  Ivan  Josip  Herberstein. 

pomoc,  kajti  3500  moz  urejene  in  dobro  izurjene  vojske  more 
biti  cesarju  na  veliko  korist.  Obenem  je  sporocil  Herberstein, 
da  pride  tudi  on  na  hrvaski  sabor,  ki  ga  je  nedavno  sklical 
grof  Nikolaj  Erded,  da  dobi  za  cesarja  se  vec  pomoci.  Vse  te 
priprave  pa  se  morajo  hitro  izvesti,  kajti  priblizuje  se  ze 
leto  1674. 

Herberstein  je  zahteval  tudi  strozji  vojni  red,  in  cesar  je 
izdal  na  Dunaju  ze  leta  1675  nov  sluzbeni  napotek  vojnemu 
svetu  V  Gradcu,  ki  je  imel  tudi  glavno  skrb  za  obrambo  Hr- 
vaske.  V  glavnem  so  veljali  se  propisi  vojne  instrukcije,  izdane 
leta  1578  v  Brucku,  vendar  pa  se  je  moralo  po  potrebah  casa 
nekaj  izpremeniti  in  predrugaciti.  Posebno  se  je  gledalo  na  to, 
da  se  usredotoci  v  rokah  karlovskega  generala,  a  zmanjsa  vpliv 
hrvaskega  bana.^) 

Vojni  svetniki  so  bili  dolzni  vestno  poskrbeti  za  obrambo 
krscanstva  ter  imeti  vedno  vse  v  pripravi,  da  se  taka  obramba 
tudi  izvede  v  vsakem  slucaju.  Po  napotku  je  bilo  neobhodno 
potrebno,  da  placajo  Kranjska,  Stajerska  in  Koroska  tocno  vse 
prinose  po  mogocnosti  v^  denarju,  ali  pa  s  taksno  robo,  ki  se 
lahko  speca  na  Krajini.  Cetam  se  izplacuje  v  Varazdinu,  Kar- 
lovcu  in  V  Senju,  a  da  se  cene  ne  zvisajo  in  da  se  odpravijo 
cete  od  tukaj,  ko  so  dobile  placo.  Ker  je  dozdaj  vednu  kaj 
zaostalo  pri  izplacevanju,  naj  pazi  vojni  svet,  da  se  ne  zgodi 
nic  vec  kaj  takega;  na  noben  nacin  pa  se  ne  smejo  dajati  nic 
vec  vojakom  placilni  listki  (retschein),  nego  samo  vdovam,  si- 
rotam  in  pooblascenim  strankam.  Vojni  svet  mora  tocno  paziti, 
da  se  vrse  vojaske  vaje  tocno  vsako  tretje  leto  in  da  se  poskrbi 
za  tocno  izplacevanje,  da  se  ne  bo  vojska  pritozevala  zaradi 
place  in  se  ustavljala  dohajati  na  vaje.  Potem  je  treba  sestaviti 
stiri  popise  o  vojski,  enega  za  cesarja,  enega  za  vojni  svet, 
enega  za  dezele,  kjer  so  vaje,  in  enega  za  mustermojstra. 
Vrhu  tega  je  treba  odstraniti  vse  nerede  na  Krajini,  prepire 
med  zapovedniki  vojske  in  castniki,  vsako  nasilje  in  mucenje 
vojske  in  izkoriscanje  zemlje;  tudi  se  ne  sme  odvzeti  nobena 
jurisdikcija. 

Ker  je  bojnemu  svetu  izrocena  tudi  vsa  skrb  za  trdnjave 
V  Krajini,  je  neobhodno  potrebno,  da  se  denar,  zbran  v  to 
svrho  od  treh  dezel,  porabi  le  za  te  trdnjave  in  za  nic  drugega. 
Vsaka  trdnjava  mora  imeti  dosta  orozja  in  streliva.  Od  gradi- 
teljske  oblasti  mora  zahtevati  bojni  svet  tocne  racune,  ce  ze 
ne  za  vsakega  pol  leta,  vsaj  za  vsako  leto.  Racuni  se  morajo 
tocno  pregledati  po  pisarni  bojnega  sveta  ter  posebni  izvlecek 
sestaviti  za  vladarja.  Bojni  svet  mora  biti  pripravljen  izdati  vsak 
cas  racune  ali  v  izvirniku  ali  pa  v  prepisu. 

»)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatskc  Krajine.  II,  str.  355—363. 


I 


I 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  129 

K  vojaskim  vajam  se  mora  podati  ali  predsednik  bojnega 
sveta  sam  ali  pa  kateri  drugi  svetnik,  ki  naj  pri  nastopu 
prebere  pescem  cesarske  propise,  a  konjikom  konjisko  pravo, 
na  kar  morajo  vsi  priseci.  Vsi  zapovedniki  nizji  od  polkovnika 
morajo  ostati  eel  cas  na  Krajini  ter  se  ne  smejo  nikamor  od- 
straniti,  a  nikakor  oditi  na  cesarski  dvor.  Vseh  je  dolznost 
skrbeti  za  korist  Krajine  v  vsakem  pogledu.  Vse  zapovedi 
polkovnikove  in  drugih  zapovednikov  se  morajo  tocno  vrsiti 
in  posebno  straze  tocno  postavljati.  Ce  se  izpraznijo  sluzbena 
mesta,  potem  je  poskrbeti,  da  se  vise  sluzbe  popolnijo  po 
polkovnikih  ali  po  stotnikih,  prazne  morejo  ostati  samo  dva 
meseca.  Kolikor  se  prihrani  na  placah,  s  tern  se  nagradijo  ko- 
misarji,  ki  prihajajo  na  vaje,  ce  pa  se  kaj  ostane,  se  ima 
porabiti  v  sporazumu  s  polkovnikom  za  siromasne  krajisnike 
ali  pa  za  utrjevanje  trdnjav.  Razume  se,  da  se  mora  tudi  o 
tern  denarju  dati  tocen  racun.  Bojni  svet  ima  pravico  imenovati 
castnike,  zastavnike,  trdnjavskc  zapovednike,  vojvode,  straz- 
mojstre,  vodje  in  druge  nize  sluzbe;  le  v  varazdinskl  in  pet- 
rinjski  Krajini  ostane  pravica  imenovanja  kranjskim  in  koroskim 
stanovpm  po  previsnji  dovolitvi  iz  1.   1653. 

Ce  je  na  Krajini  treba  zameniti  stotnika  ali  katerega 
drugega  zapovednika,  mora  poskrbeti  predsednik  bojnega  sveta, 
da  se  najde  za  siuzbo  sposoben  domacin  in  da  se  ta  imenuje, 
a  ne  tujec,  Ravno  tako  mora  skrbeti  bojni  svet  za  topnistvo. 
Topnicarji  morajo  biti  dobro  izurjeni.  Vsako  imenovanje  se 
ima  nemudoma  prijaviti. 

Bojni  svet  ima  pravico  soditi  upornikom  ter  krivice 
kazniti  po  svoji  sodbi.  Pri  drugih  prepirih  in  sodbah  sodi 
polkovniski  sodnik;  ker  pa  obsojenci  veckrat  niso  zadovoljni 
z  obsodbo  in  delajo  prizive,  je  potrebno,  da  pri  takih  pre- 
iskavah  sodelujejo  tajni  svetniki  v  vseh  civilnih  in  kriminalnih 
pravdah,  a  bojni  svet  kot  visja  sodnija  naj  skrbi,  da  bodo 
polkovniske  sodnije  tocne  in  nepristranske,  in  da  se  Ijudem  ne 
bo  godila  krivica. 

Ker  se  na  Krajini  nahaja  nekoliko  fevdnih  posestev,  katera 
deli  bojni  svet  na  krajiska  in  na  posestva  dezelnega  kneza, 
tako  ravnanje  ni  zakonito,  marvec  so  vsa  fevdna  posestva 
knezja  ter  jih  podeljujejo  le  vlada  in  komora,  a  nikakor  ne 
bojni  svet.  Ker  se  je  Krajina  prepustila  notranjeavstrijskim  de- 
zelam,  in  ker  so  te  na  prosnjo  dobile  posebni  bojni  svet  za 
upravo  vojske  v  Krajini,  se  mu  zato  prepusca  vsa  vojaska 
uprava;  pa  da  bodo  oglasi  njegovi  verodostojnejsi,  je  prepustil 
vladar  v  to  svrho  svoj  pecat,  ki  ga  more  bojni  svet  rabiti  le 
za  Krajino.  Kadar  se  ne  ujema  bojni  svet  s  tajnimi  svetniki 
glede  Krajine,  se  mora  v  takem  slucaju  predati  posebno  porocilo 
samemu  vladarju. 


130  Ivan  Stcklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Bojnemu  svetu  se  tudi  strogo  zapoveduje,  naj  pazi,  da 
se  tocno  vodijo  knjige  bojnih  in  graditeljskih  blagajnikov  v 
Gradcu  o  slavonski  in  petrinjski  Krajini,  ravno  tako  tudi  o 
hrvaski  in  primorski  ter  o  pomejnih  trdnjavah  Radgoni  in 
Furstenfeldu,  pa  o  oroznicali  v  Varazdinu,  Senju  in  Karlovcu. 
Bojni  svet  je  na  dalje  dolzan  izvrsiti  tocen  popis  o  vseh 
stroskih  za  vzdrzevanje  vojske,  trdnjav  in  streljiva,  posebno  se 
o  dezelnih  izvanrednih  kontribucijah  ter  prisiliti  svojega  knjigo- 
vodjo,  da  te  racune  tocno  pregleduje  in  vodi.  V  uradu  morata 
biti  vedno  najmanje  dva  svetnika;  nobeden  ne  sme  brez  do- 
voljenja  oditi  na  stiri  tedne,  a  vsak  teden  mora  biti  po  ena 
seja.  Ker  se  vabi  na  vojsko  ne  samo  za  domace  cete,  nego 
tudi  za  Spanijo  in  Benetke,  se  morajo  vsi  vabci  izkazati  pri 
bojnem  svetu;  tudi  morajo  vabci  izrociti  popis  vseh  nabranili, 
in  dokler  so  ti  v  dezeli,  ostanejo  pod  jurisdikacijo  bojnega  sveta. 

Predsednik  bojnega  sveta  mora  voditi  tocno  dopisovanje 
z  odborniki  vsake  dezele  ter  jim  porocati  o  vsaki  nevarnosti 
in  0  vsem,  kar  se  tice  posla  in  sluzbe.  Vse  pa  seveda  mora 
ostati  tajno.  Paziti  je  treba  tudi  na  sklepe  dezelnih  odborov, 
da  se  ne  sklene  nic  takega,  kar  bi  bilo  bojnemu  svetu  protivno, 
marvec  se  mora  vse  delovanje  tako  prikrojiti,  da  stremi  vse  le 
na  korist  drage  domovine.  Za  place  bojnega  predsednika  in 
svetnikov  ter  pisarjev  so  prispevale  po  vsakoletnih  dogovorih 
Stajerska,  Kranjska  in  Koroska  z  8000  goldinarji.  Da  se  ta 
prinos  ohrani  tudi  za  bodocnost,  naj  poslje  predsednik  izku- 
senega  in  postenega  castnika  k  vojaskemu  blagajniku,  ki  naj 
po  dogovoru  to  vsoto  zagotovi  za  redno  vzdrzevanje  posebno 
siromasnih  castnikov,  Ker  je  treba  poleg  izurjevalnih  komisij 
posiljati  veckrat  se  druge,  pa  se  te  ne  morejo  vzdrzevati  od 
letnega  vojaskega  proracuna,  ki  je  namenjen  le  za  vojsko,  naj 
se  odredijo  za  take  komisije  posebni  dohodki,  za  katere  naj 
poskrbi  notranjeavstrijska  dvorska  komora.  Ker  se  tajnim 
svetnikom  ne  izroce  vselej  potrebni  spisi  od  bojne  pisarne, 
kadar  jih  potrebujejo  za  svoja  porocila,  se  ukazuje,  da  se 
morajo  spisi  izrociti  ce  ne  drugac  pa  na  revers.  Po  odredbi 
iz  1.  1668  so  se  morale  v  bodoce  nemudoma  sporociti  vse 
spremembe  glede  izpraznjenih  mest  generalpolkovnika,  drugih 
castnikov  in  oblasti  v  hrvaski,  primorski,  varazdinski  in  pe- 
trinjski Krajini  bojnemu  svetu,  a  ta  zopet  cesarju.  Potem  se 
po  dogovoru  z  doticnimi  dezelami  in  odbori  popolnijo  izpraz- 
njena  mesta. 

General  Herberstein  je  tudi  glede  vojnega  zapovednistva 
V  Karlovcu  v  sporazumu  z  bojnim  svetom  izdelal  neke  spre- 
membe, katere  je  slednjic  potrdil  sam  cesar  Leopold  I.  21.  marca 
1.  1682.^)  Ker  so   nastajali   po   navadi  pri   namescenju   raznih 

')  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajinc.  II.  str.  371—374. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  131 

zapovednikov  pri  karlovskem  generalatu  prepiri,  se  je  moral 
slednjic  narediti  red.  Tako  se  je  potozil  zumberski  veliki  stotnik 
grof  Ivan  Ernest  Paradeiser  (1665^1667),  da  ima  pred  njim 
prednost  karlovski  veliki  stotnik  grof  Strassoldo,  kar  je  bojni 
svet  rad  priznal.  A  ravno  tako  se  je  zdelo  bojnemu  svetu 
krivicno,  da  je  imel  prednost  nemski  lajtnant  pred  krajiskim 
lajtnantom.  Ravno  tako  ni  bilo  v  redu,  da  je  bil  izpuscen 
zumberski  stotnik  iz  stevila  generalovih  namestnikov  v  boju, 
in  tudi  za  namestnika  generala,  kateri  je  odsel  iz  Karlovca. 
Zato  je  predlozil  bojni  svet,  da  ostane  generalu  karlovskemu 
kakor  do  zdaj  neomejena  moc  v  hrvaski  in  primorski  Krajini ; 
ravno  tako  je  tudi  z  namestnikom  generalovim,  ce  ga  imenuje 
cesar.  On  vodi  lahko  tudi  vojsko,  ce  je  potrebno.  Glede  stotnikov 
velja  sklep  iz  1.  1665,  po  katerem  je  dolocen  red  za  zapoved- 
nistvo  V  Karlovcu,  ce  ni  tam  generala  ali  podgenerala.  Mesto 
njegovo  dobi  najprej  veliki  stotnik  senjski,  za  njim  stotnik 
nemske  cete  v  Karlovcu,  a  potem  oni,  katerim  pripada  ta  cast 
po  starosti,  kakor  je  bilo  doloceno  1.  1670  in  od  cesarja  po- 
trjeno  1.  1678,  a  ti  so:  veliki  stotnik  zumberski,  konjiski  lajtnant 
v  Karlovcu,  potem  kornet,  nemski  zastavnik,  in  potem  zapo- 
vedniki  nemske  stotnije,  kakor  se  vrste  in  kakor  dopusca  stara 
navada  na  Krajini,   zadnja   dva   pa  le  tedaj,   ce   sta  v  trdnjavi 

V  sluzbi  in  ce  imata  tukaj  opraviti.  Stotnik  konjikov,  ki  sluzi 
le  mimogrede  v  trdnjavi,  pa  ne  more  opravljati  te  sluzbe.    Le 

V  enem  slucaju,  ko  bi  bill  vsi  ti  castniki  bolni,  odsotni  ali 
nesposobni,  bi  imel  general  pravico  poklicati  v  Karlovec  tudi 
zunanje  castnike  v  zapovednistvo.  V  zunanji  sluzbi  je  tudi 
general  karlovski  prvi,  za  njim  podgeneral,  potem  veliki  stotnik 
senjski,  za  njim  veliki  stotnik  zumberski  ter  stotnik  nemske 
cete  V  Karlovcu,  ce  more  in  sme  oditi  iz  trdnjave,  sicer  pa 
pride  on  na  drugo  mesto,  in  potem  sele  zapovednik  zumberski 
ier  stotnik  iz  Turnja  in  Vrazica,  nato  stotnik  iz  Otocca,  peti 
stotnik  ogulinski,  sesti  stotnik  iz  Barilovica  in  Skrada,  sedmi 
stotnik  iz  Tounja,  osmi  stotnik  konjikov  in  po  redu  tudi  Ijudje 
generalovi,  ce  so  sposobni,  sicer  se  da  pa  zapovednistvo  naj- 
starejsemu.  Vse  drugo  doloci  general  sam,  namrec:  vodstvo 
stotnij,  straz,  sprejem  parol,  vodstvo  prednjih  straz,  in  katere 
stotnije  morajo  v  boj. 

Prav  zanimiv  je  tudi  propis  o  sluzbi  na  Krajini,  ki  ga  je 
izdal  general  Herberstein  zapovedniku  Plaskega,  Farkasu  Kri- 
manicu,  (zato  „instructio  Plascensis"),  katere  so  se  morali  drzati 
pa  tudi  knez  otocki,  sodniki  gomirski  s  svojimi  Gomirci  ter 
knezi  ponikvarski,  dubravski  in  erdeljski.^)  Po  tern  propisu  ni 
bil  plascanski   zapovednik  od  nikogar   odvisen  razen  samo  od 

1)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.  str.  374 — 375. 
Propis  je  izdan  v  Karlovcu  18.  marca  1.  1684  in  je  pisan  v  hrvaskem  jeziku. 

9^^ 


132  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


generala  ali  od  njegovega  namestnika  glede  davka  in  plena. 
Ce  so  zajeli  pri  cetovanju  le  enega  ujetnika,  je  bil  ta  dolocen 
za  generala,  ce  ga  vzame  pa  cetnik,  mora  dati  zanj  generalu 
lep  dar,  ce  sta  pa^dva  ujetnika  zajeta,  dobita  general  in  cetnik 
vsak  po  enega.  Ce  jih  zapovednik  pripelje  pa  vec  nego  sest, 
mora  priti  k  generalu,  da  se  dogovorita,  kaj  se  ima  storiti  z 
ujetniki.  Brez  generalovega  povelja  ne  sme  zapovednik  nic 
zaceti.  Glede  drugega  plena  je  bijo  doloceno,  da  dobi  general 
od  zivine  vsako  deseto  glavo.  Ce  pripelje  cetnik  samo  dva 
komada  zivine,  ostane  prvikrat  vse  cetniku,  a  od  tega,  kar 
ujame  njegova  ceta  v  drugic,  se  mora  izrociti  generalu  toliko, 
kolikor  je  ista  ceta  vzela  zase  prvikrat.  Ko  bi  hotel  zapovednik 
pridrzati  zase  eno  zivince  ali  konja,  potem  dobi  general  zato 
eno  ali  dve  cetrti  ovsa  ali  pa  par  jagnjet.  Zapovednik  ne  more 
od  cetnika  zahtevati  ujetnika,  nego  samo  dobre  pecenke  za 
kuhinjo,  le  ce  mu  ga  izroci  cetnik  svoje  volje,  ga  more  vzeti. 
Ostali  castniki,  vojvode  in  knezi  nimajo  od  cetnika  nic  zahte- 
vati, razen  ce  se  krajisniki  pogode  s  castniki  ter  krajisniki  na 
to  privolijo.  Ce  hocejo  castniki  dati  strazarjem  dobre  volje 
kako  pecenje,  se  temu  general  ne  bo  protivil.  Od  vseh  drugih 
dohodkov,  katere  mora  zapovednik  marljivo  zbirati  in  spravljati, 
dobi  general  dva  dela,  a  zapovedniku  ostane  tretji  del.  To 
velja  tudi  za  najmanjsa  placila.  General  pridrzi  zase  ujetnike  in 
dobitke  od  cet  kot  regalija,  ravno  tako  tudi  darove  od  plac. 
Tudi  ako  dobi  od  kakega  junaka  od  dobre  volje  obecan  dar, 
se  temu  ne  protivi.  Tako  so  dajali  haramije  (hrvaski  strelci) 
od  svoje  place  generalu  po  12  do  16  goldinarjev.  S  katerimi 
pa  general  ni  sklenil  pogodbe,  jih  je  moral  prijaviti  castnik, 
od  katerega  so  dobivali  placo.  Zapovednik  ne  sme  nobenega 
poslati  V  sluzbo  niti  postaviti  na  strazo,  dokler  ne  placa  ge- 
neralu dolocene  vsote  in  sele  potem  dobi  od  zapovednika 
povelje.  To  je  bil  za  generala  znaten  dohodek,  pa  so  ga  tudi 
tocno  pobirali.  Zemlje  generalove  naj  se  puste  dosedanjim  na- 
jemnikom,  dokler  placujejo  tocno  najemnino,  kakor  je  bilo  po 
pogodbi  sklenjeno.  Zapovednik  pa  ima  svoje  posebne  zemlje, 
s  katerimi  mora  biti  zadovoljen.  Zapovednik  mora  najmanje 
trikrat  na  leto  ob  dolocenem  casu  resiti  vse  pravde.  V  mirnem 
casu  mora  zapovednik  s  svojimi  cetami  vcasi  iti  na  pohode, 
toda  pri  tern  mora  paziti  na  Ijudi,  za  katere  je  odgovoren.  Ko 
bi  bil  pa  prisiljen  z  veco  ceto  udariti  na  sovraznika,  mora 
vselej  0  tem  sporociti  generalu  ali  njegovemu  namestniku ;  pa 
tudi  0  drugih  vaznih  vprasanjih  mora  porocati  polkovniku. 

Karlovsko  vojastvo  je  bilo  objestno  od  prvega  namescenja 
v  trdnjavo,  a  od  te  objestnosti  je  trpela  cela  okolica.  Posebno 
pa  se  je  vojska  vzobjestila,  ko  je  bil  upor  zrinjsko-frankapanski 
zadusen.  Po  zaplenjenih  posestvih  se  je  gospodarilo  samovoljno; 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  133 

a  to  tej  vojski  se  ni  bilo  dosta,  marvec  so  vznemirjali  tudi 
sosede.  Tako  se  je  potozil  ban  Nikolaj  Erded  v  svoje  in  svojih 
podloznikov  ime,  da  Herberstein  in  Karlovcani  po  krivici  pasejo 
po  livadah  do  sv.  Petra  in  da  po  sumah  sekajo  drva  po  svoji 
volji,  a  vrhutega  se  ponasajo  se  prav  nasilno.  Seveda  se  je 
proti  tej  obtozbi  vzdignil  Herberstein  ter  zagovarjal  vojake  in 
Karlovcane,  ces  da  so  imeli  Karlovcani  in  podlozniki  Dobovca 
pravico  sekati  po  sumah  od  pocetka  Karlovca  pa  do  tega  casa, 
tedaj  skoraj  celih  100  let,  in  da  jim  v  tern  ni  nihce  delal  zaprek 
razen  Zrinjskih  in  zdaj  Nikolaj  Erded,  sami  Draganicanci  pa 
se  niso  niti  zglasili.  Herberstein  ne  ve,  ce  se  teh  sum  poslu- 
zujejo  bivsi  podlozniki  Zrinjskih  in  Frankapanov,  pa  jih  zato 
tudi  noce  braniti,  saj  za  podloznike  grada  Ozlja  ni  odgovoren 
karlovski  general  nego  komora.  Na  ta  odgovor  Herbersteinov 
je  potrdil  cesar  vse  pravice  Karlovcanov  do  pase  in  drvarjenja.^) 
Ker  so  se  pa  ponavijale  tozbe  glede  pase,  je  izdal  Herberstein 
17.  maja  leta  1687  strogo  zapoved,  da  se  Draganicanom  ne 
smejo  delati  krivice,  ne  pasti  po  njihovih  livadah  vec  konj 
nego  je  doloceno,  niti  teptati  niti  samovoljno  trositi  seno.  Zato 
je  zapovedal  tedanjemu  arkibusirskemu  furiru  Petru  Jaksicu, 
da  pregleda  vsakih  14  dni  vse  travnike  in  da  nemudoma  prijavi 
vojaski  oblasti  v  Karlovcu  vsakega  castnika,  ali  drugega  vojaka, 
ki  bi  ravnal  krivicno,  da  jih  zadene  zasluzena  kazen.-) 

Podgeneral  Ivan  Kuslan  je  oglasil  to  zapoved  leta  1692 
ter  se  dodal,  da  se  sme  pasti  le  do  sv.  Petra,  a  14  dni  potem 
pa  ne  dopusca  pase  nikomur.'') 

General  Herberstein  sploh  ni  trpel  sloboscin,  ce  niso  bile 
njemu  na  korist.  Tako  se  je  obnasal  tudi  kot  veliki  stotnik 
senjski,  a  nic  boljsi  niso  bili  njegovi  namestniki.  Senjani  pa 
so  branili  svoje  pravice  z  vso  odlocnostjo.  Ko  je  leta  1683 
vojaska  oblast  proti  vsakemu  pravu  zaprla  mestnega  sodnika 
Petra  Vukasovica  in  mu  poplenila  celo  hiso  ter  obenem  ^dala 
zapreti  brez  vsakega  vzroka  mescana  Vuka  Boguta  in  Cudi- 
novica,  dovolila  sekati  po  svoji  volji  mestne  sume,  pobirati 
nepostavne  davke  kot  tridesetnico  in  razne  naklade,  preganjati 
mescane  iz  mesta  ter  pri  vsaki  priloznosti  zaliti  pravice  in 
sloboscine  mesta  Senja,  niso  hoteli  Senjani  nic  vec  trpeti,  nego 
so  poslali  na  Dunaj  svojega  somescana  Pavla  Vitezovica,  da 
se  potozi  V  ime  celega  mesta  Senja  cesarju  Leopoldu  I.  ter 
poisce  pomoci,  da  se  odstranijo  te  krivice.  Cesar  je  uslisal 
prosnjo  Senjanov  ter  zapovedal  v  pismu,  izdanem  19.  aprila 
1683  na  Dunaju,  vsem  prelatom,  baronom,  magnatom,  velikim 
zupanom,  stotnikom  in  vsem  raznim  drugim  cinovnikom   Dal- 

0  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  370—371. 
-)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hnatske  Krajine.  II,  str.  381. 
^)  Oba  spisa  sta  izdana  v  hr\'askem  jeziku. 


134  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 

macije,  Hrvaske  in  Slavonije,  da  imajo  varovati  prava  in  po- 
oblastice,  katere  so  podelili  in  potrdili  ze  njegovi  predniki 
Senjanom  radi  njihove  stalne  zvestobe,  in  da  ne  smejo  v  bodoce 

V  svojih  okrozjih  trpeti  takih  nasilij.') 

Senjani  so  imeli  ravno  v  tern  casu  mnogo  prepirov  z 
Vlahi  zaradi  pase  po  njihovih  livadah.  Herberstein  ni  trpel 
Vlahov,  pa  se  je  zavzel  za  Senjane,  dasi  jim  sicer  ni  bil  na- 
klonjcn.  General  je  zabranil  Vlaiiom  od  sv.  Jakoba  in  Veljuna 
vsako  paso  na  zemljiscih  senjskih,  a  v  drugem  povelju,  katero 
je  po  zapovedi  grofa  Herbersteina  imel  izvesti  zapovednik  v 
Senju  Ivan  Portner,  izdanem  v  Senju  1.  maja  1681,  se  je  za- 
grozil  Vlahom  Krmpocanom,  da  bo  kaznil  vsakega  z  denarno 
kaznijo  od  50  cekinov,  ce  se  bodo  usodili  se  dalje  goniti  svojo 
zivino  na  senjske  pasnike.  S  tem  je  resil  Herberstein  Senjane 
tell  nasilnih  Vlahov,  katerim  je  bilo  ze  poprej  (leta  1670  in 
1680)  strogo  zabranjeno  okoriscevati  se  s  posestvom  senjskim. 
To  povelje  je  dal  oglasiti  po  zapovedi  generala  Herbersteina 
Ivan  Portner  iznova  v  Senju  in  potem  ga  je  poslal  tudi 
Krmpocanom."-) 

General  Herberstein  si  je  hotel  prisvojiti  tudi  se  poleg 
senjske  prav  bogato  ogulinsko  veliko  stotnijo,  kateri  je  zapo- 
vedoval  od  1.  1687  grof  Adam  Purgstal,  vlastelin  v  Podbrezju  in 
Vinici.  Bil  je  stotnik  tudi  v  Skradu  in  Barilovicu  (1679 — 1689).  •^) 
Zato  je  prosil  Purgstal  cesarja,  naj  mu  podeli  ogulinsko  veliko 
stotnijo  z  vso  jurisdikcijo,  samo  da  se  laglje  vzdrzi  proti 
Herbersteinu,  kar  mu  je  tudi  uspelo  1.  1689.  ker  je  ostal  v 
Ogulinu  veliki  stotnik  do  1.  1716.^)  A  ker  si  je  Purgstal  prisvajal 
pravo  tudi  nad  Vlahi  v  omenjeni  stotniji  in  se  posebej  v  Otoku, 
je  sporocil  v  tej  zadevi  bojnemu  svetu  namestnik  Herbersteinov, 
grof  Josip  Rabata,  da  so  bill  ti  Vlahi  vedno  podlozni  karlov- 
skemu  generalu  in  da  so  se  zato  zvali  tudi  generalski,  pa  da 
imajo  ostati  tudi  zanaprej  pod  sedanjo  oblastjo.-^) 

Dasi  general  Herberstein  ni  bil  privrzen  Vlahom,  jih  je 
vendar  tudi  zagovarjal,  ce  je  imel  od  tega  sam  koristi.  Tako 
so  prosili  Vlahi  iz  Dubrav  in  Ponikev  (38  his),  ki  so  bill  do 
nedavna  podlozni  Frankapanom,  cesarja  Leopolda  I.,  da  jih 
oslobodi  kmetstva  ter  jim  podeli  pravice,  kakrsne  uzivajo  drugi 
Vlahi  na  Krajini.  Oni  so  to  zasluzili  s  svojo  zvestobo,  kajti  za 
zarote  zrinjskofrankapanske  so  bill  oni  na  cesarjevi  strani,  pa 
niso  zasluzili,   da  jih  komisarji  izroce  kot  podloznike  posestva 

V  Ozlju.'*)  Herberstein  je  v  svojem  porocilu  potrdil  zvestobo  teh 

')  Mile  Magdic.  Topografija  i  poxiest  grada  Senja.  str.  144—145. 

-)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  369;  370. 

»)  Valvasor,  XI,  641. 

")  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  400. 

=■)  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  400— 401. 

")  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  351—352. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  135 

Vlahov  in  da  branijo  mejo;  zato  je  bolje  da  ostanejo  na  svojem 
mestu,  nego  da  jih  silijo  na  podloznost  omenjenemu  posestvu.^) 

Posebno  vazno  vprasanje  je  bilo  izza  zadusenega  zrinjsko- 
frankapanskega  upora  glede  obrambe  Primorja,  na  katero  so 
prezali  Benecani,  misleci,  da  je  nastopil  pri  tej  priloznosti  cas, 
da  se  ga  polaste  za  vselej.  Posebno  so  tezili  Benecani  za 
Bakrom,  pa  je  zato  postavil  tamkaj  Herberstein  mocno  nemsko 
posadko  ze  1.  1670.  Benecani  so  hrepeneli  pa  tudi  po  Senju, 
Novem  in  Reki,  zato  je  bilo  treba  v  vseh  teh  mestih  cvrste 
obrambe  na  suhem  pa  tudi  na  morju.  Benecani  so  brez  dvoma 
bili  zavzeti  za  upornike  na  Hrvaskem  ter  so  se  po  tedanjih 
porocilih  dobro  pripravili  za  vojno,  ces  da  hocejo  priti  na  pomoc 
Zrinjskemu  in  Frankapanu,  v  resnici  pa  so  se  hoteli  polastiti  le 
Primorja  in  Goriske.  Ker  pa  upor  ni  uspel,  so  seveda  kot  zviti 
trgovci  na  ves  glas  zatrjevali,  da  niso  bili  v  nobeni  zvezi  z 
uporniki,  in  da  niso  nameravali  nic  hudega  z  oborozevanjem, 
marvec  da  so  povecali  bojne  sile  le  iz  opreznosti.  Toda  sosedje 
so  jih  dobro  poznali,  pa  so  se  po  tern  tudi  ravnali.  Tako  je 
Herberstein  zahteval  za  vse  primorske  kraje  obrambene  ladje, 
a  ne  za  napad,  samo  da  se  ne  bi  mogli  Benecani  potoziti  na 
Senjane,  ki  so  imeli  z  njimi  neke  dogovore  radi  Podgorja. 
Seveda  so  bili  Benecani  in  njihovi  privrzenci  proti  Herbersteinovi 
osnovi,  a  jo  je  on  vendar  izvel,  ces  da  bodo  te  ladje  branile 
le  obalo,  a  ker  bodo  pod  nadzorom  in  zapovednistvom  visjih 
castnikov,  se  ni  bilo  bati,  da  bodo  gusarile  po  morju.  Benecani 
so  bili  se  vedno  v  strahu,  da  se  razvije  na  morju  novo  gusarstvo, 
kakor  je  bilo  se  pred  nedavnim  pod  Senjani.  Toda  do  tega 
ni  prislo.-) 

Tudi  v  slavonski  Krajini  je  bilo  dosta  prepirov  radi  Vlahov. 
Zagovarjal  jih  je  general  grof  Ljudevit  de  Souches  (1673 — 1678), 
protivila  sta  se  mu  pa  zapovednika  v  Ivanicu  baron  Ivan  Stadl 
in  veliki  stotnik  v  Krizevcih  grof  Ernest  Trautmansdorf.  Oba  ta 
zapovednika  se  cudita  generalu,  da  zagovarja  pravice  Vlahov, 
ki  so  si  ob  svojem  casu  hoteli  prisvojiti  vse  pravice  v  dezeli, 
celo  cesarske,  ter  so  vse  one,  ki  so  se  jim  ustavljali,  pobili, 
dokler  jih  ni  sedanji  karlovski  general  Herberstein,  ki  je  bil 
takrat  polkovnik  v  Krizevcih,  premagal  in  prisilil  na  red.  Paziti 
se  mora  zategadelj  strogo,  da  ne  dobe  nic  vec  v  roke  sodnijske 
oblasti,  ker  bi  se  jim  tako  iznova  izrocila  v  njihove  roke  moc 
proti  domacim  Slavoncem.  Ko  bi  dobili  Vlahi  zopet  svoje  pra- 
vice, sledilo  bi  zopet  izdajstvo,  prodavanje  otrok  in  rovarstvo 
proti  obstojecemu  redu.  Oni  imajo  dosta  slobode,  a  se  prevec 
nagrade  za  delo,  ki  ga  tako  neradi  vrse  za  cesarja.  Ta  odgovor 
generalu  Souchesu  je  bil  sestavljen  cisto  v  duhu  Herbersteinovih 

')  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  352  —  353. 
-)  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  353. 


136  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


nazorov,  katere  je  izvajal  v  hrvaski  Krajini,  a  je  vplival  brez 
dvoma  tudi  v  slavonsko  Krajino.^)  Zato  se  je  v  tern  casu  tudi 
prav  malo  Vlahov  naselilo  na  Krajini.  Veca  selitev  je  bila  1.  1680, 
kakor  poroca  ban  Nikolaj  Erded  zagrebskemu  skofu  Martin u 
Borkovicu,  da  je  vojvoda  Bradic  pripeljal  na  hrvasko  zemljisce 
120  Vlahov  V  Kirin,  a  Turki  so  se  zato  osvetili  ter  odvedli 
kesneje  sodnika  in  se  dva  druga  Vlaha."-)  Znamenite  so  bile 
naselitve  na  posestvih  opatije  Topuske,  kjer  so  bili  Turki  po- 
koncali  vso  zemljo.  Da  se  obrani  ta  kraj,  je  naseljeval  ze  zagrebsk 
skof  Martin  Borkovic  Vlahe  okoli  potoka  Trepce,  posebno  v 
Gradiscu,  a  ravno  tako  je  sprejemal  v  te  kraje  Vlahe  tudi 
naslednik  Borkovicev  Aleksander  Mikulic.  Ti  Vlahi  so  dobili 
svoje  pooblastice  potrjene,  ko  so  prisegli  zvestobo  skofu  in  banu 
ter  drugim  zapovednikom,  pa  da  bodo  branili  zemljo  turskih 
napadov.-')  Za  zapovednika  tern  Vlahom  je  dal  skof  Ivana 
Kamenjana.  V  slavonski  Krajini  pa  se  je  naselilo  iznova  nekaj 
Vlahov  pod  vodstvom  Ivana  Cicerica  v  Recici  na  Cazmi.  Na- 
selbino  je  dovolil  stotnik  v  Ivanicu  Oto  Stubenberg  (1683 — 1698) 
z  vednostjo  tedanjega  generala  Eneja  Kaprare  (1688 — 1701)  ter 
dolocil  tudi  tocno  meje  tej  naselbini.  Dolocil  je  tudi,  koliko 
zemlje  se  sme  krciti  in  koliko  mora  ostati  sume  za  uzivanje 
tamosnjih  prebivavcev.  Obenem  je  izdal  tocen  propis  o  sluzbi 
in  o  vseh  kaznih  proti  naseljencem,  ko  bi  se  upirali  in  delali 
zmesnjave.^)  Manjse  preselitve  pa  sploh  v  tern  casu  niso  pre- 
nehale.  Kar  natihoma  so  se  doseljevale  manjse  cete  Vlahov  k 
ze  naseljenim  Vlahom,  kjer  so  si  prisvojili  po  navadi  neizkrcene 
zemlje  ter  jo  priredili  za  obdelovanje.  Tako  so  posegli  seveda 
le  prepogosto  po  tujem  zemljiscu,  in  vsled  tega  so  nastali 
dolgotrajni  prepiri  radi  mej  in  zemlje  same.  A  ker  generali  niso 
bili  vedno  na  svojem  sluzbenem  mestu,  se  ni  tudi  tocno  pazilo 
na  take  doseljence,  marvec  so  o  njih  zvedeli  sele  tedaj,  ko  so 
dohajale  proti  njim  tozbe  bliznjih  posestnikov.  Upravitelji 
Krajine  so  morali,  da  zatro  take  prepire,  tocno  dolocevati  meje. 
A  ce  to  ni  pomoglo,  so  jih  morali  siliti  z  velikimi  denarnimi 
kaznimi,  da  se  drze  reda  in  od  oblasti  dolocenih  mej.  Tako  se 
je  moral  Herberstein  sam  podati  v  Krajino,  ko  se  je  bil  povrnil 
s  pohoda  na  Malto,  dolocevat  meje  med  Hrvati  in  vlaskimi 
sinovi,  ki  so  se  bili  naselili  okoli  Budackega  in  Skrada.  Kar 
je  bilo  zemlje  severno  od  Skrada  med  Korano  in  Koranico  in 
Radonjo,  je  bila  izrocena  Vlahom,  a  z  druge  strani  pa  Hrvatom ; 
obenem  je  bilo  zabranjeno  sume  krciti  ter  prodirati  iz  enega 
kraja  v  drugi.  Kdor  bi  se  pregresil,  temu  je  bila  dolocena  kazen 

'j  Radoslav  Lopasic:  Spomcnici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  367— 368. 

•-)  Radoslav  LopaSic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  368 ;  382. 

'■>)  Radoslav  Lopa§ic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str,  388-390. 

*)  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  390-391. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  137 

do  50  cekinov.  General  Herberstein  je  dolocil  ze  tudi  enkrat 
poprej  poverjenstveno  ustanovijene  meje  glede  okrozja  Otocca, 
Vilica,  Brloga,  Lucana,  Brinja  in  Dabra.^)  Dasi  je  bilo  na  Hrvaskem 
dosta  zemlje,  vendar  so  se  potegovali  prav  pogostoma  zanjo 
ne  samo  zapovedujoci  generali,  stotniki  in  Vlahi,  nego  tudi 
domacini,  posebno  mesta  in  trdnjave,  da  bi  sluzila  za  pasnike. 
Tako  citamo  v  listini  iz  1.  1689,  da  so  prosili  mescani  petrinjski 
zagrebskega  skota  Aleksandra  Mikulica,  naj  jim  podeli  zemljisce 
ob  potoku  Moscenici,  v  obsegu  gosposcije  hrastovske,  ki  je 
spadala  k  zagrebski  skofiji.  Skof  je  uslisal  prosnjo,  toda  s  po- 
gojem,  da  placajo,  dokler  uzivajo  zemljo,  o  sv.Martinu  po  1  cekin, 
a  V  slucaju  kazni  2  cekina.  Brestovcani  so  imeli  tudi  tukaj 
slobodno  paso,  in  Goricani  so  smeli  le  goniti  svojo  zivino  skoz 
to  zemljisce.  Ta  dogovor  pa  preneha,  ce  se  odstrani  trdnj'ava 
Hrastovica,  in  podlozniki  bodo  morali  potem  skleniti  novo  po- 
godbo.  Skof  je  izrocil  to  zemljisce  stranki  po  svojem  namestniku 
Jelacicu.-)  Na  ta  nacin  so  se  izrocevale  zemlje  tudi  pri  drugih 
mestih  in  trdnjavah,  le  Herberstein  je  pridrzal  zase  vsa  ogromna 
posestva,  katera  si  je  bil  prisvojil  izza  smrti  Zrinjskega  in 
Frankapana,  in  katera  si  je  mnozil  eel  cas  svojega  generalovanja. 
Posebno  dolgo  se  je  pravdal  z  banom  Nikolajem  Erdedom  radi 
frankapanskega  posestva  Bosiljeva,  ki  ga  je  bil  dobil  ban  po 
cesarski  milosti,  a  si  je  Herberstein  precej  po  obsodbi  Franka- 
panovi  prisvojil  od  tega  posestva  tej  grascini  podlozne  iz 
hrvaskega  Erdelja  ter  vlaskih  Ponikev,  Popovega  Selisca  in 
Vitunjcev  ter  neki  del  posestva  Tounja,  ki  je  dajal  tlako  in 
davek  Bosiljevu.  Ban  Erded  je  skusal  dobiti  nazaj  ta  posestva 
zlepa,  toda  Herberstein  mu  je  odgovoril,  da  mu  jih  je  podelil 
general  Leslie,  komisar  za  grascine  in  posestva  Zrinjskega  in 
Frankapana.  Ban  Erded  se  je  pozval  v  svoji  pritozbi  do  cesarja 
na  obtozbe  proti  Herbersteinu  radi  nasilstev  v  Senju  in  Draga- 
nicih,  koje  pritozbe  so  se  izrocile  samemu  drzavnemu  saboru 
v  Pozunu.  Herbersteinu  seveda  vse  te  obtozbe  niso  nic  skodile, 
in  dasi  se  je  obrnil  Erded  neposredno  na  cesarja,  vendar  ni 
uspel,  ker  je  znal  Herberstein  dokazati,  da  banove  trditve  glede 
omenjenih  posestev  niso  temeljite.-')  Ker  je  ves  ta  prepir  za 
posestvo  Bosiljevo  v  marsicem  za  tedanje  velikase  prav  znacilen, 
ga  hocem  zato  obsezneje  navesti.  Ban  Erded  zares  ni  imel  prav, 
ko  je  zahteval  zase  selo  Vitunj  (pri  Ogulinu),  ker  je  bilo  po 
spisih  dokazano,  da  so  ga  kupili  Gomircani  se  za  zivljenja 
Frana  Frankapana.  Ravno  tako  se  je  pobiral  se  za  zadnjega 
Frankapana  davek  od  Tounjske  zemlje,  po  smrti  njegovi  pa  se 

')  Radoslav    Lopasic:    Spomenici    hrvatske    Krajine.    II,   str.  391—392; 
346-350. 

-)  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  390—391. 
^)  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  377 — 380. 


138  Ivnn  Stcklasa :  Ivan  Josip  Herberstein. 


je    dolocilo,    da    se    ima   zemljisce   povrniti  Tounjcem,   kar  so 
potrdile  kcsneje  komisije,  a  Tounjci  so  to  zemljo  obdelovali  in 
jo  branili  sovraznih  napadov.  Ncmirni  Tounjci  se^  gotovo  ne  bi 
drage  volje  predali  Erdedu  ter  placevali  davek.  Ce  je  zahteval 
Erded  Ponikve,  Dobravo   in   Erdelj,   bi    moral  vedeti,  da  se  je 
poslednje  selo  stelo  vedno  h  Krajini.  Oni  so  sicer  prisiljeni  delali 
tlako  Frankapanom,  a  ko  so  ti  izmrli,  so  se  precej  zglasili  za 
Krajino,  a  ne  za   kmetstvo  pod  Bosiljevo.    Krajina  bi  izgubila 
na  ta  nacin  zemlje   za  tri  milje  ter  bi  ostala  na  vodi  Mreznici 
brez  straze,   ker  karlovski   general  ne  bi  imel  drugih  vojakov, 
da  jih  nadomesti.  Zato  so  vsi  komisarji,  ki  so  bili  tukaj,  dolocili, 
da  ti  kraji   morajo   ostati   za  Krajino,   ker  bi   brez  straz  trpela 
vsa  zemlja  veliko  skodo.    Razen   tega  je  bila   poslana  1.  1682 
komisija  pod  polkovnikoma  Orsicem  in  Saurom,  da  je  pregle- 
dala  s  fiskalnimi  castniki  in  tocno  dolocila  meje  tega  posestva, 
kar  pripada  Krajini.  Od  tukaj  so  poslali  porocilo  na  bojni  svet, 
potem  na  Dunaj  in   ogrski   komori,  pa  se  ni  od  nikoder  ugo- 
varjalo  tej  razdelitvi.  Herberstein  je  mislil,  da  bodo  zdaj  tozbe 
prenehale,    kar   bi    se    bilo    gotovo   tudi   zgodilo,    da  ni  zacel 
Erded  iznova  zahtevati  zase  teh  posestev.  „A  ker  je  zadnji  sabor 
V  Sopronju  tej  visoki   gospodi  dovolil  vse,"  pravi  Herberstein, 
„kar  so  zahtevali,  so  tudi  mislili,  da  se  jim  mora  zares  vse  po 
njihovi   volji   povrniti   od   Krajine".    Ker  bi  to   bilo  na  skodo 
Krajini    in   onim    dezelam,    ki  vzdrzujejo   Krajino,    je  zahteval 
Herberstein  novo  komisijo,   ki   se  je  zares  sestavila  pod  gene- 
ralom  Leslie-jem,  da  pregleda  iznova  Krajino.  Banu  Erdedu  to 
seveda  ni  bilo  po  volji,  pa  se  je  pritozil  na  dvoru  proti  Herber- 
steinu,  samo   da   ne   pridejo  na  dan  njegove  krivicne  zahteve. 
Ker  je   Erded   oponesel   Herbersteinu,   da   je  prejel  od  cesarja 
Novigrad,   pa   da   ga   naj  uziva  v  milosti  bozji,  mu  je  odvrnil 
Herberstein,  da  naj  v  imenu  bozjem  ne  zahteva  nic  vec,  kar  je 
prejel   prvikrat   od   Velicanstva,   namrec    posestvo   Bosiljevo,    s 
katerim   naj   bo   zadovoljen.    Herberstein  je  v  svojem  porocilu 
odkril  bojnemu  svetu  vsa  kovarstva  bana  Erdeda,  samo  da  dobi 
Bosiljevo  z  vsemi  posestvi.  Herberstein  pravi,  da  ne  ve,  koliko 
je  dobil  Erded  za  odskodovanje  od  denarja  nabranega  po  dezeli 
in  od  papezevega,  to  pa  da  mu  je  znano,  da  je  grof  trdil,  ces 
da   ni   bil   dosta   odskodovan,   in   da   mu   je  zato  cesar  dal  se 
24.000   goldinarjev.    Od   te   svote    pa   je    imel    Erded    izrociti 
zagrebskemu   skofu   6000  goldinarjev    in  300  goldinarjev  hceri 
Petra   Zrinjskega   v   samostanu  v  Zagrebu.    Tega   pa  Erded  ni 
storil,  marvec  je  izposloval  z  raznimi  prosnjami,  da  mu  je  ostala 
vsa  svota,  in  da  so  izplacali  skofu  in  redovnicam  dolocene  svote 
na  drug  nacin.  V  ime  teh  24.000  goldinarjev  so  ponudili  grofu 
Erdedu   posestvo   Bozjakovino  ali  Bosiljevo,   ker  je  bilo  vsako 
cenjeno   na   24.000  goldinarjev,    in    za   to   svoto  je  drzala  obe 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  139 


posestvi  ogrska  komora.  In  dasi  je  bila  Bozjakovina  v  varnem 
kraju  in  se  je  obdelovanje  izplacevalO;  posebno  se  vinogradarstvo, 
in  so  bila  v  blizini  se  druga  posestva  Erdedova,  se  je  vendar 
ta  na  nesreco  generala  Herbersteina  in  hrvaske  Krajine  odlocil 
za  grascino  Bosiljevo  ter  ze  takrat  nameraval  razsiriti  svoje 
posestvo,  cesar  pri  Bozjakovini  ne  bi  mogel.  Tako  se  mu  je  v 
ime  24.000  goldinarjev  izrocilo  posestvo  Bosiljevo  ter  je  kmalu 
potem  poslal  banovca  Stepana  Jelacica  na  dvor  radi  dezelnih 
zadev.  Herberstein  se  v  svojem  porocilu  nemilo  pritozuje  na  te 
poslance.  „Ti  poslanci"  pravi,  „trosijo  vse  na  racun  dezelne 
blagajne,  ki  se  mora  scasoma  po  teh  glasnikih  izcrpati  tako, 
da  bo  pokolpska  Krajina  ostala  brez  place.  Razen  tega  pa  ti 
poslanci  izposlujejo  po  navadi  na  dvoru  zase  velikih  pooblastic. 
Tako  je  tudi  Jelacic  za  bana  dosegel  velike  pogodnosti,  da  je 
ogrska  komora  izdala  nova  darilna  pisma,  katcra  je  podpisal 
cesar  nepoucen,  ker  je  veroval  svoji  ogrski  komori.  Tako  je  Erded 
dobil  ne  samo  Bosiljevo,  marvec  tudi  vse  pravice,  ki  so  jih 
uzivali  Frankapani  na  prostoru  od  Karloyca  do  morja,  pa  misli, 
da  ima  tudi  zares  na  vse  to  pravico.  Ce  se  mu  tedaj  izroce 
danes  omenjene  vasi,  bo  zahteval  potem  jutri  na  isti  nacin 
Ogulin,  Modruse,  Senj,  Zvecaj  in  Novigrad  ter  se  bo  morala 
potem  tudi  karlovska  vojska  nadomestiti  z  drugo.  Ce  se  da 
Erdedu  pa  se  generalat,  potem  bo  mogel  delati  kakor  njegovi 
predniki  Zrinjski  in  Frankapani."  Herberstein  ni  strpel,  da  ne 
bi  tudi  pri  tej  priloznosti  zalil  spomina  Zrinjskih  in  Frankapanov 
ter  vzveliceval  po  svojih  nacelih  vaznost  Krajine  v  svojem 
porocilu  do  bojnega  sveta,  ko  ga  prosi,  da  se  zavzame  z  vsemi 
silami  na  korist  Krajine,  ki  je  po  njegovih  lastnih  besedah  vec 
vredna  nego  50  Erdedov,  da  pove  cesarju  resnico  in  bana 
odpravi  s  24.000  goldinarji,  ali  pa  s  posestvom  Bosiljevskim, 
toda  brez  onih  treh  vasi,  ker  so  ze  poprej  bile  izrocene  Krajini, 
in  ki  se  ne  bi  nikdar  dobrovoljno  podale  pod  gospodstvo 
banovo.  Tako  bi  ostalo  Krajini,  kar  ji  gre,  in  tudi  Erded  bi 
dobil  svoje,  vsa  ostala  darila  pa,  ki  jih  je  dosegel  Jelacic  za 
Erdeda,  se  morajo  odstopiti,  ker  niso  pravicno  dobljena.^) 

Karlovec  je  bil  v  posesti  krajiskih  generalov  od  svojega 
postanka.  Navzlic  pismu,  ki  ga  je  izdal  cesar  Rudolf  II.  leta 
1580,  in  po  katerem  se  Karlovec  ne  bi  smel  nikdar  odcepiti 
od  hrvaske  krone,  so  karlovski  generali  precej  s  pocetka  po- 
polnoma  neodvisno  od  bana  in  hrvaske  kraljevine  zapovedovali 
mescanom  karlovskim  ter  jih  podpihovali  proti  hrvaski  samo- 
stalnosti.  To  oblast  so  razsirili  scasoma  tudi  po  okolici  kar- 
lovske  trdnjave.  Zastonj  so  prosvedovali  hrvaski  stanovi  na 
svojih  saborih  1.  1585  in  1588  ter  dokazovali,  da  je  Karlovec 
sezidan   na   prostoru   kraljevine   Hrvaske,   -in  da  so  Karlovcani 

')  Radoslav  Lopasic:  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II,  str.  378 — 380. 


140  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 

podlozni  postavam  Hrvaske.  General!  se  na  te  tozbe  niso  ozirali, 
ker  so  se  oslanjali  na  svojo  vojasko  moc  in  na  podporo,  ki 
so  jo  dobivali  v  tern  pogledu  iz  Gradca  in  Prage  od  najvisjih 
oblasti.  Sodstvo  in  uprava  je  bila  v  generalovih  rokah,  a  iz- 
vrsevali  so  jo  generalovi  upravitelji  v  Dobovcu.  Za  generala 
Herbersteina  je  prisel  Karlovec  s  svojim  prebivavstvom  popol- 
noma  pod  vojasko  oblast.  To  je  pospesila  zarota  Petra  Zrinj- 
skega.  Ker  so  imeli  glavni  zarotniki  ravno  okoli  Karlovca 
najvec  svojih  posestev,  so  prezali  na  Karlovec,  kako  bi  ga 
dobili  V  svojo  oblast.  Petar  Zrinjski  ni  brez  vzroka  sezidal 
ravno  nad  Karlovcem  cvrsti  grad  Svarco,  a  Frankapan  je  iz 
Novega  grada  pri  Karlovcu  opazoval,  kaj  pocne  general  Her- 
berstein. Od  tukaj  je  pisal  Frankapan  svojemu  drugu  Colnicu 
ono  glasovito  pismo,  v  katerem  pise  prezirno  o  grabezljivih,  a 
tudi  plasljivih  Nemcih,  nazvavsi  jih  „plundrase  in  cifrake"  (zaradi 
nemske  castniske  obleke)  ter  „zabare  karlovske".  Petar  Zrinjski 
je  izprevidel,  odkod  mu  preti  najvecja  nevarnost,  ter  je  nakanil 
osvojiti  Karlovec  s  pomocjo  svojih  zaveznikov,  toda  oprezni 
Herberstein  ga  je  pretekel,  oskrbel  trdnjavo  v  vsakem  pogledu 
ter  tako  razprsil  vse  nade  Petra  Zrinjskega,  da  dobi  kdaj  to 
trdnjavo.  V  boju  proti  Zrinjskemu  je  bilo  zato  prvo  delo  Her- 
bersteinovo,  da  je  udaril  na  Svarco  ter  jo  razrusil  do  temelja. 
Kako  je  gospodaril  Herberstein  po  ostali  okolici  karlovski  po 
zaduseni  zaroti,  smo  ze  omenili. 

Od  podrtin  grada  Svarce  je  sezidal  general  Herberstein 
1.  1686  se  zdaj  obstojeco  generalijo  s  prostranimi  hlevi  za  ge- 
neralove  konje.  Razen  tega  je  sezidal  od  omenjenih  podrtin  in 
z  denarji  nabranimi  po  konfisciranih  posestvih  Zrinjskega  in 
Frankapana  cerkev  sv.  Josipa,  glavno  strazarnico  pri  mestnili 
vratih  s  stolpom  in  visoki  zvonik  pri  zupni^cerkvi  mesto  malega 
zvonika  nad  cerkvenimi  vrati  po  polirju  Simancu.  Razen  dveh 
his  Petra  Zrinjskega  si  je  prisvojil  Herberstein  tudi  se  Fran- 
kapanovo  hiso  in  vrt  pred  mestom.  Od  tedaj  je  stanoval  Her- 
berstein V  hisi  bana  Zrinjskega  ter  si  pridrzal  zase  tudi  vse 
banovo  pohistvo.  Povedali  smo  ze,  kako  je  odbil  zahteve  ko- 
more,  ko  si  je  ta  prisvajala  omenjene  hise  zase. 

Leta  1672  so  bili  Turki  zadnjikrat  pred  Karlovcem,  a 
niso  naredili  nobene  skode.  Ko  je  pa  ban  Nikolaj  Erded  leta 
1686  sijajno  zmagal  Turke  pri  Kostajnici,  a  Herberstein  leta 
1689  nadvladal  vso  Liko  in  Krbavo,  se  niso  Karlovcani  nic  vec 
bali  turskih  napadov.  Mesto  se  je  moglo  zdaj  lepo  razvijati  in 
napredovati.  Med  vsemi  generali  pa  je  vendar  mesto  Karlovec 
najbolj  povzdignil  Herberstein,  ki  se  je  mocno  trudil,  da  po- 
stane  Karlovec  pristojna  stolica  krajiskih  generalov.  V  Karlovcu 
je  bilo  spocetka  mnogo  nemskega  zivlja,  kesneje  pa  je  zacel 
giniti,  odkar  so  se  zaceli  seliti  v  mesto  zaradi  trgovine  mnogi 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  141 

krajisniki  in  sosedni  Slovenci.  Za  generala  Herbersteina  se  je 
Karlovec  tudi  polepsal  z  mnogimi  novimi  zgradami  ter  je  postal 
dosta  veliko  in  lepo  urejeno  mesto,  pa  zato  pise  Valvasor/) 
ki  je  poznal  osebno  generala  Herbersteina  in  iz  lastnega  iz- 
kustva  tudi  Karlovec  kot  castnik  na  Krajini,  da  je  Karlovec 
precej  velik,  da  ima  siroke  trge  in  urejene  ulice,  a  posebno 
da  je  velika  in  krasna  rezidencija  generalova.  Samo  se  tozi 
Valvasor  na  veliko  karlovsko  vrocino  in  na  pomanjkanje  pitne 
vode,  kajti  v  mestu  je  samo  en  siudenec,  pa  se  iz  tega  voda 
je  nezdrava;  zato  pijejo  prebivavci  rajse  vino,  katerega  imajo 
V  okolici  dosta.  Generali  so  stanovali  po  letu  na  bliznjem, 
prijaznem  Dobovcu. 

Herberstein  je  izvel  mnoge  preuredbe  in  odredil  vec  stvari^ 
kar  je  bilo  koristno  in  ugodno  za  mescane.  Izpocetka  so  sodili 
mescanom  vojaski  castniki,  in  sicer  v  mescanskih  pravdah  sami, 
a  V  kazenskih  in  drugih  vaznih  prepirih  v  zboru,  katereinu  je 
prisostvovalo  po  nekoliko  nizjih  vojaskih  usluzbencev.  Obsodbe 
je  moral  potrditi  general  ali  njegov  namestnik,  in  sele  potem 
so  se  javno  razglasile  in  izvrsile.  Proste  zlocince  so  mucili  v 
kladi  pred  zupno  cerkvijo,  na  kar  so  se  veckrat  tozili  duhovniki 
in  redovniki.  16.  julija  1672  je  izdal  general  Herberstein  nov 
sodnijski  red  za  Karlovec.  Na  celo  sodniji  je  bil  postavljen 
polkovniski  sodnik  (Regiments-Schuldtheiss) ;  razen  tega  so  bill 
prisezniki  in  sodnijski  pisarji.  V  obrazlozbi,  s  katero  se  je 
razglasil  novi  sodnijski  red,  se  omenja,  da  ga  je  izdal  general 
zato,  ker  je  Karlovec  scit  katoliske  vere  (Karlstadt  eine  Vormauer 
des  katholischen  Glaubens).  Policijski  propisi  so  bili  strogi 
posebno  glede  vecega  reda  in  snaznosti  v  mestu.  Od  1.  1672 
je  bilo  zabranjeno  s  kaznijo  od  6  do  10  cekinov  drzati  v  trd- 
njavi  goske,  race  in  svinje  ali  krave;  kdor  ima  vole,  mora 
placati  na  leto  3  cekine  za  ciscenje,  ker  ulice  ne  smejo  biti 
blatne  niti  z  gnojem  onesnazene.  Mescanom  je  bilo  zabranjeno 
kupovati  zivez  prek  kolpskega  mosta.  Vino  se  je  tocilo  po 
ustanovljeni  ceni,  a  kazni  za  prestopke  pri  meri  in  vagi  so 
znasale  do  10  cekinov.  Na  trg  in  sploh  na  snaznost  so  pazili 
profozi,  ki  so  imeli  pravico  jemati  regal  od  prodane  robe  2"  „. 
Od  robe,  ki  se  je  prodavala  pred  mestom,  je  pripadal  regal 
generalu  kot  lastniku  grada  Dobovca,  a  na  red  v  tem  kraju 
je  pazil  upravitelj  grada.  Za  vso  robo  kakor  tudi  za  zivez  so 
bile  po  oblasti  ustanovljene  cene,  in  samo  po  teh  cenah  se  je 
smelo  prodavati.  Leta  1690  je  bila  izdana  naredba,  da  ne  sme 
nobeden  po  vecernem  bobnanju  na  ulici  kricati  in  razsajati  ter 
se  po  mestu  klatariti,  ker  ga  ima  sicer  profoz  pravico  brez 
vprasanja  zapreti.  Zidati  se  ni  smelo  brez  dovoljenja,  za  ne- 
poslusne  je  bila  dolocena   kazen    10   cekinov.  Vsi  pravni  spisi 

1)  Valvasor.  XII.  60-61.  Opis  je  od  1.  1686. 


142  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 

SO  se  morali  sestavljati  pred  polkovnijsko  sodnijo;  zato  so  ti 
pisani  vecidel  v  nemskem  jcziku,  ki  je  bil  uradni  jezik  pri 
polkovnijski  sodniji  na  skodo  reda  in  pravice,  kar  je  priznal 
kesneje  sam  general  Karol  Turjaski.  Ujeti  Turki  so  boravili 
pri  poedinih  vojakih  in  mescanih.  Ker  se  je  pa  veckrat  zgodilo, 
da  so  mescani  odpuscali  Turke  po  svoji  volji,  je  Herberstein 
leta  1684  to  strogo  zabranil  ter  ukazal  profozu,  naj  popise  vse 
Turke.  Vojakom  je  bilo  zabranjeno  ubiti  Turka,  ali  ce  se  mu  je 
to  dokazalo,  je  bil  sam  kaznovan  s  smrtjo.  Vse  te  naredbe  je 
potrdil  leta  1691  namestnik  generalov  grof  Rudolf  Edling  in 
kesneje  tudi  se  veliki  general  vojvoda  Croy,  toda  ze  precej  po 
smrti  Herbersteinovi  so  se  jih  Karlovcani  slabo  drzali.') 

IV. 

Ivan  Josip   Herberstein  kot  vojskovodja  in  njegova  smrt. 

Ivan  Josip  Herberstein  se  kot  vojskovodja  ni  proslavil  v 
taksni  meri,  kakor  se  je  kot  upravitelj  v  Krajini  in  kot  drzavnik, 
dasi  se  je  posvetil  vojaskemu  stanu  ze  v  prvi  mladosti  ter  imel 
dva  izvrstna  ucitelja  v  vojastvu,  generala  Montekukulija  in  ge- 
neralisimusa  Karola  Lotarinskega,  kateremu  je  bil  kesneje  celo 
pobocnik.  Ze  v  bitki  pri  Sv.  Gotardu  1.  1664  se  je  prav  hrabro 
ponasal.  Ker  je  pa  potem  stopil  v  sluzbo  na  Krajini,  je  dobil 
na  tern  svojem  mestu  toliko  dela,  da  se  je  moral  kaniti  vseh 
vecjih  vojaskih  podjetij  izven  Krajine,  razen  pohoda  na  Malto 
1.  1686,  kjer  si  je  stekel  najvec  vojaske  slave.  Ko  so  1.  1683 
Turki  oblegali  Dunaj,  sta  strazila  ob  Muri  ban  Nikolaj  Erded 
in  Herberstein  z  8000  Hrvati  hrvasko  rnejo,  v  samem  boju  pa 
nista  sodelovala.  Sele,  ko  je  premagana  turska  vojska  bezala 
izpod  Dunaja,  so  se  oddehnili  Hrvati.  Nato  se  je  vzdignil  ves 
iiarod  na  osveto  krvnemu  sovrazniku  krscanstva  od  Donave  do 
Crne  gore.  Dokler  se  je  cesarska  vojska  trudila  1.  1684  osvojiti 
prestolnico  ogrsko  Budim,  sta  sklenila  ban  Erded  in  Herberstein 
osvojiti  Slavonijo  in  od  tukaj  udariti  na  Bosno.  Toda  Herber- 
stein je  obolel  na  protinu,  pa  ga  je  moral  nadomestiti  vara- 
zdinski  general  Leslie.  Hrvati  so  v  tem  boju  osvojili  vazno 
trdnjavo  Virovitico,  ki  je  bila  150  let  v  turski  posesti.  Na 
Ogrskem  je  takrat  zapovedoval  Karol  Lotarinski,  na  Hrvaskem 
ban  Nikolaj  Erded,  a  v  Slavoniji  general  Leslie.  Toda  proti 
Nikolaju  Erdedu  so  se  vzdignili  iznova  protivniki  radi  prevelike 
njegove  banske  moci  na  Hrvaskem,  ter  so  hoteli  postaviti  nad 
bana  drugega  vojvodo.  Toda  Hrvati  so  tudi  zdaj  z  vso  odloc- 
nostjo  obranili  vojvodstvo  svojega  bana.  Nimamo  sicer  dokazov, 


')  Radoslav   Lopasic.   Poviest   grada    Karlovca.  str.  33—37.;   Valvasor. 
XII.  60—65. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  143 


toda  verjetno  je,  da  je  tudi  zdaj  Herberstein  hotel  krsiti  moc 
bana  hrvaskega  ter  si  pridobiti  glavno  zapovednistvo  nad 
vsemi  cetami.  Herberstein  vendar  ni  mogel  uspeti,  njegov  delo- 
krog  je  bil  omejen  le  na  hrvasko  Krajino,  kjer  je  prevzel  iznova 
zapovednistvo  v  Liki,  v  Slavoniji  je  zapovedoval  general  Leslie, 
na  Hrvaskem  ban  Erded,  v  Dalmaciji  pa  vitez  Stojan  Jankovic. 
General  Leslie  pobil  je  Turke  blizu  Oseka,  osvojil  most  cez  Dravo, 
trdnjave  same  pa  ni  mogel  dobiti.  Tudi  ban  Erded  je  bil  srecen 
V  boju.  Osvojil  je  namrec  po  hudi  borbi  Dubico  in  vec  drugih 
mest  ob  srednji  Uni,  posebno  Krupo,  kjer  je  zmagal  in  razbil 
drugo  tursko  ceto.  V  Liko  so  prodrli  Hrvati  iz  Krajine  cez 
Kolpo  pod  karlovskim  generalom  Herbersteinom.  Turki  so 
sprejemali  krajisko  vojsko  po  vseh  mestih  z  najvecjo  odloc- 
nostjo  ter  se  niso  predajali,  dokler  jim  ni  krscanska  vojska 
popalila  kule  in  mesta  ter  jih  pobila  nemilosrcno.  Herberstein 
se  je  izjavil  v  svojem  prvem  porocilu  o  tem  pohodu,  da  se  po 
Liki  raztreseni  Turki  ne  bodo  mogli  drzati  proti  krajiski  vojski, 
a  se  je  kesneje  preprical,  da  je  turski  bes  velik  in  da  se  ne 
da  tako  lahko  ukrotiti.^)  V  drugem  porocilu  od  istega  dne"-) 
pa  je  Herberstein  opisal  ta  boj  proti  Turkom.  Zvedel  je  po 
vohunih,  da  se  Turki  v  Liki  in  na  meji  Bosne  pripravljajo  za 
nov  napad,  in  zato  je  spravil  vso  krajisko  vojsko  na  noge. 
Pohod  se  je  zacel  14.  septembra,  a  18.  septembra  se  je  ze 
dovrsil,  ker  se  radi  bliznje  zime  ni  moglo  misliti  na  osvojenje 
cele  Like  in  Krbave.  Vojsko  so  vodili  izkuseni  vojvode :  stotnik 
turanjski,  baron  Fran  Orsic,  stotnik  ogulinski,  baron  Stepan 
Vojnovic,  stotnik  tounjski,  baron  Ivan  Juri  Gusic  in  stotnik  ba- 
riloviski,  grof  Adam  Purgstal.  Vojsko  je  spremljal  Marko  Mesic 
kot  vojni  kapelan  in  voditelj.  ■'•)  En  oddelek  vojske  je  napal 
Krbavo  ter  jo  ocistil  Turkov,  a  ujete  Turke  odpravil  cez  mejo 
na  Tursko.  Drugi  del  vojske  pa  se  je  spustil  v  Liko  ter  zacel 
oblegati  trdnjavo  Grebenar.  Precej  pri  prvem  napadu  so  kra- 
jisniki  osvojili  prednje  utrdbe  ter  pohiteli  na  glavna  vrata  grada ; 
ker  so  bila  pa  tako  utrjena,  da  jih  ne  bi  bili  razsuli  niti  s 
topovi,  so  izmislili  drug  nacin,  kako  bi  se  polastili  jake  kule. 
Znesli  so  na  kup  pred  vrata  slame,  drv,  trnja  in  druge  suhljadi 
ter  vse  zazgali.  Kmalu  se  uzge  tudi  grad.  Turki  so  prvi  ogenj 
pogasili,  toda  ubraniti  se  niso  mogH,  ker  so  kristjani  netili 
vedno  vecji  ogenj.  Pri  tem  poslu  se  je  odlikoval  najbolj  za- 
povednik  Fran  Orsic,  ki  je  sam  najprvi  zazgal  slamo,  vzel 
zastavo  Turku  ter  ga  pobil  na  tla.  Turki  so  ga  napali  s  ka- 
menjem  in  ranili,  ko  so  pa  videli,  da  ni  pomoci,  so  prosili  za 


'■)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  III.  d.,  sir.  445—446. 
2)  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  III.  d.,  str.  446—448. 
Porocilo  je  pisano  v  Karlovcu  22.  septembra  1685. 

•y  Marko  Mesic.  „SIovenec"  1.  1890  stev.  194  si. 


144  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


milost  in  mir,  kar  jim  je  pa  Orsic  odbil,  in  boj  je  trajal  se 
cele  stiri  ure.  Turki  so  se  zaceli  slednjic  spuscati  po  vrveh  iz 
grada;  neke  so  nasi  ujeli,  druge  pa  pobili ;  kar  jih  je  ostalo 
V  gradu,  so  zgoreli.  Ko  je  bila  zvecer  trdnjava  osvojena,  so 
pozgali  krajisniki  se  okoli  stojece  hise  ter  odsli.  Sele  ob  10. 
zvecer  so  prispeli  do  potoka  Like.  Tukaj  so  prenocili  z  gene- 
ralom  Herbersteinom.  15.  septembra  zjutraj,  ko  se  je  vzdignila 
megla,  se  je  odpravila  vojska  v  tocnem  redu  proti  Budaku, 
glavnern  mestu  Like.  Ko  je  to  opazil  sovraznik,  je  dal  vse 
iz  okolice  znesti  v  mesto  ter  tukaj  sezgati  in  pokoncati,  samo 
da  ne  ostane  nic  kristjanom.  V  mestu  so  hitro  odstranili  tudi 
strehe  s  his,  da  se  mesto  ne  zazge  od  sovraznih  bomb  in  granat. 
Krajisniki  niso  mogli  napredovati,  ker  je  imelo  mesto  cvrsto 
zidovje.  Zvecer  se  je  priblizal  nasim  sovraznik  s  500  konjiki 
in  300  pesci.  Ko  je  to  opazil  Herberstein,  poslje  hitro  polkov- 
nika  Galla  s  600  konjiki  in  pesci  ter  docaka  in  napade  so- 
vraznika,  pobije  mu  250  moz,  zapleni  6  zastav  ter  prinese  v 
generalov  tabor  do  70  turskih  glav.  16.  septembra  je  drzal 
general  Herberstein  s  svojimi  podzapovedniki  bojni  svet.  Sklenili 
so,  da  ni  umestno  osvajati  tamosnje  trdnjave,  ces,  da  je  ta  del 
Krajine  predalec  od  Karlovca,  sicer  pa  naj  se  vse  pozge  in 
pokonca,  kar  so  tudi  storili.  Tako  so  prisli  do  Novega,  kjer 
so  ujeli  nekaj  Turkov  in  pozgali  do  400  his.  Nato  so  se 
vzdignili  k  zadnjemu  gradu  v  tem  kraju,  v  Ribnik,  kjer  se  je 
sesel  general  Herberstein  iznova  s  svojo  vojsko.  Ribnik  je  bil 
najcvrsci  grad  med  dvema  vodama  in  preskrbljen  z  dobrimi 
topovi.  Sovraznik  je  streljal  celo  noc,  ali  ni  naredil  krajiski 
vojski  nobene  skode.  Ko  je  bilo  predmestje  pokoncano,  se  je 
vzdignila  krajiska  vojska  na  daljni  pohod;  obrnila  se  je  na 
desno,  kjer  je  bil  grad  Vrebec,  ki  ga  je  bil  osvojil  se  prejsnje 
leto  Morlak  Ivancko.  Opoldne  je  prispel  general  Herberstein 
z  vojsko  do  cetrtega  utrjenega  mesta  Belaja.  Turki  so  sprejeli 
krscansko  vojsko  z  velikim  krikom,  ker  so  misHli,  da  je  prispel 
njih  zadnji  cas,  toda  general  Herberstein  ni  hotel  gubiti  svoje 
vojske  s  takim  negotovim  podjetjem,  marvec  se  je  za  dne 
povrnil  do  potoka  Like.  Na  drugi  strani  Like  je  bila  jaka  in 
cvrsta  kula,  a  preden  se  je  mogla  vojska  priblizati,  se  je  moral 
popraviti  most  cez^  vodo.  Krajisniki  so  obseli  na  to  grad  ter 
ga  tudi  osvojili.  Se  tisti  vecer  se  je  utaboril  Herberstein  pri 
Novem  Perusicu.  Sovraznik  je  zacel  iznenada  streljati  na  naso 
vojsko,  ki  je  cvrsto  odgovarjala  z  ognjem.  Grad  bi  bil  gotovo 
pogorel,  da  niso  imeh  pripravljene  dosti  vode  za  gasitev.  Po 
Valvasorju  ^)  je  general  Herberstein  udaril  na  Turke  ze  1.  1683, 
osvojil  Dreznik,  poplenil  in  pozgal  vse  po  okolici,  a  v  jeseni 
istega   leta  premagal   Breznico   in   Bobovec.   L.  1864  je  napal 

')  Valvasor.  XII.  132. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  145 

Herberstein  iznova  Turke,  jih  pregnal  iz  Huma  in  Brezovice 
ter  vse  pokoncal.  Valvasor  omenja,  da  bi  bil  se  dalje  napadal, 
da  ga  ni  zavrnilo  slabo  jesensko  vreme.  Istega  leta  je  plenil 
in  palil  na  turski  meji  zumberski  stotnik  Paradeiser  osvojivsi 
Todorovo,  podgeneral  Strassoldo  pa  je  napal  Ostrozec  ter  po- 
koncal vso  okolico.  To  so  bile  seveda  le  pomejne  borbe; 
pravi  napad  se  je  izvrsil  sele  1.  1685,  kakor  smo  ga  opisali 
po  Herbersteinovem  porocilu.^)  Herberstein  se  je  povrnil  v 
Karlovec  z  velikim  plenom,  ki  so  ga  dobili  krajisniki  in  Vlahi, 
katerih  se  je  iznova  preselilo  na  Hrvasko  do  100  rodovin.  Pri 
vojaskem  pohodu  1.  1685  je  izgubil  Herberstein  le  17  moz,  a 
ranjenih  je  bilo  do  70;  sovraznik  pa  je  imel  mrtvih  cez  300  Ijudi,  a 
ujetih  je  bilo  najmanj  130.  Z  njimi  je  prispel  general  21.septembra 
V  Karlovec,  kjer  so  ga  sprejeli  z  veseljem.  V  kapeli  sv.  Josipa  se 
je  zahvalil  Herberstein  Bogu  za  to  sijajno  zmago  nad  celo  tursko 
Krajino,  kjer  je  pozgal  do  4000  his,  razdjal  mnogo  kul  in  mest, 
odpeljal  mnogo  zita  in  do  1000  glav  zivine  ter  tako  Liko  pokoncal 
do  kraja.  Herberstein  je  izrekel  v  svojem  porocilu  nado,  da  bodo 
kmalu  propala  tiidi  se  druga  mesta  in  trdnjave  v  tej  zemlji  in 
da  se  sovraznik  ne  bo  mogel  dolgo  drzati.  Generalova  nada  se 
je  zares  kmalu  izpolnila.-)  Poprcj  pa  je  izvrsil  se  pohod  na  Malto 
kot  veliki  prior  malteskega  reda  na  Ogrskem. 

Na  to  vojno  se  je  podal  Herberstein  1.  1686,  ko  ga  je 
prosil  veliki  mojster  reda  in  mu  je  cesar  Leopold  I.  to  dovolil. 

V  tej  vojni  je  bil  general  Herberstein  glavni  zapovednik 
celemu  brodovju  in  vojski  malteskih  vitezov  in  njih  zaveznikov 
Benecanov.  Zapustivsi  zapovednistvo  hrvaske  Krajine  velikemu 
stotniku  grofu  Matiji  Strassoldu'*)  odide  iz  Karlovca  1.  prosinca 
1.  1686.  Spremljevala  ga  je  ceta  izvoljenih  hrvaskih  in  avstrij- 
skih  pleniicev  in  vitezov,  katere  je  vzel  s  seboj  na  Malto.  V 
stirih  dneh  je  prispel  v  Senj,  odkoder  je  obiskal  s  spremstvom 
7.  prosinca  Mater  bozjo  na  Trsatu,  ter  potem  odplul,  ker  ni 
mogel  docakati  vece  narocene  ladje,  na  malem  brigantinu 
24.  prosinca  iz  Senja  po  morju  na  otok  Kosljun,  kjer  je  se 
enkrat  opravil  svojo  molitev  v  tamosnji  franciskanski  cerkvi. 
Kesneje  je  prestopil  na  benecansko  ladjo  ter  prispel  s  svojim 
spremstvom,  med  katerim  je  bil  tudi  njegov  sinovec  Ferdinand 
Herberstein,  srecno  na  Malto.  Tukaj  so  ga  sprejeli  z  velikim 
odlikovanjem  tudi  sami  malteski  vitezi  in  narod.  4.  aprila 
prevzame  Herberstein   zapovednistvo  nad  vojsko  in  brodovjem 


*)  Valvasor  XII.  132 — 133  nasteva  vse  kraje  in  kule,  katere  je  osvojil 
in  pozgal  Herberstein  v  vojaskem  pohodu  1.  1685. 

')  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.,  str.  445-448. 

^)  Podgeneral  Strassoldo  je  umrl  ze  1.  1686,  a  zapovednistvo  v  Krajini 
je  prevzel  zumberski  veliki  stotnik  Ernest  Paradeiser ;  tega  pa  je  nasledil  se 
prej,  nego  se  je  povrnil  Herberstein,  kot  podgeneral  grof  Josip  Ivan  Rabata. 

10 


146  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


malteskim,  s  katerim  se  je  zdruzilo  pomozno  brodovje  papezevo, 
benecansko  in  toskansko.  Prva  bitka  pri  Navarinu  na  Moreji 
se  je  srecno  dokoncala  za  kristjane,  a  glavna  trdnjava  Modona 
se  je  predala  7.  julija  1686.  Od  tukaj  se  je  odpeljal  Herberstein 

V  druzbi  benecanskega  zapovednika  Frana  Morosina  z  bro- 
dovjem  v  Napoli,  ki  so  ga  kristjani  osvojili  po  dolgotrajnem 
obleganju  29.  avgusta  1686.  Ko  je  Herberstein  dokoncal  vojno 
na  tej  strani,  se  je  vzdignil  po  nagovoru  rimskega  papeza  iz 
Brundizija  v  juzno  Dalmacijo  ter  prispel  v  Boko  Kotorsko  s 
sedmerico  papezevih  in  osmerico  malteskih  galej,  na  katerih 
je  bilo  1500  moz,  med  njimi  tudi  100  malteskih  vitezov.  Her- 
berstein je  sporocil  iz  Korcule  benecanskemu  providuru  Cornaru 

V  Spljet  0  svojem  prihodu  ter  ga  prosil  za  pomoc.  Radostno 
so  pocakali  dalmatinski  Hrvati  Herbersteinovo  vojsko,  posebno 
Dubrovnicani,  ki  so  pozdravili  Herbersteina  po  svojih  poslancih, 
ko  je  brodovje  plulo  mimo  njihovega  mesta.  To  pa  zato,  ker 
so  Benecani  ze  za  vojske  leta  1686  osvajali  turska  mesta  okoli 
Dubrovnika,  a  vojska  njihova  se  je  zaletala  na  dubrovnisko  zem- 
Ijisce.  Sledecega  leta  so  nameravali  Benecani  pokoncati  vse 
dubrovnisko  brodovje  na  morju.  Ko  se  je  vracal  Herbestein  z 
Malte,  je  dobil  od  cesarja  Leopolda  I.  zapoved,  naj  brani 
Dubrovnicane,  in  sam  cesarski  kancler  Strattman  se  je  odpravil 
v  Dubrovnik,  da  v  cesarjevem  imenu  odredi  odnosaje  med 
Benecani  in  Dubrovnicani.  Dubrovnik  se  je  sicer  s  tern  posre- 
dovanjem  dunajskega  dvora  resil  benecanskega  nasilja,  toda 
dogovor  s  cesarjem  ni  nic  koristil,  kajti  cesarska  vojska  ni 
se  niti  dospela  do  Hercegovine,  ko  je  napredovanje  Benecanov 
prisililo  Dubrovnicane,  da  so  zaceli  iznova  placevati  Turkom  stari 
davek.  Herberstein  se  je  izkrcal  pri  Novem  gradu  (Castelnuovo) 
ter  je  oblegel  s  pomocjo  sosednjih  kristjanov  mesto,  v  katerem 
je  bilo  posadke  najmanje^  1000  Turkov  in  Arbanasov.  V  pomoc 
so  priskocili  tudi  hrabri  Crnogorci  ter  je  bila  tukaj  popolnoma 
razbita  turska  vojska  pod  zapovednistvom  Husein-pase  iz  Bosne 
in  Soliman-pase  iz  Hercegovine.  Neki  Slovenec  je  ujel  v  bitki 
brata  skadarskega  pase,  a  padel  je  v  tern  boju  tudi  Zajm-beg, 
najboljsi  turski  vojskovodja,  pasa  bosenski  pa  je  pobegnil 
ranjen  iz  boja.  Po  trimesecnem  obsedanju  so  se  podali  Turki 

V  Novem  gradu,  ki  so  ga  imeli  v  svoji  oblasti  149  let.  Poro- 
cevavci  o  tej  vojni  hvalijo  in  slave  posebno  spretnost  generala 
Herbersteina  pri  obsedanju  in  osvajanju  tega  mesta.  18.  junija 
1.  1687  je  pozval  cesar  Leopold  I.  Herbersteina,  naj  se  povrne 
na  svoje  mesto  v  Karlovec,  kamor  je  kmalo  prispel.^) 

0  Fra  Franc.  Scallaterri  da  Gorizia,  min.  os.  della  provincia  di  Bosna 
Croatia:  Condota  navale  e  vera  relatione  dell  viaggio  da  Carlstat  a  Malta 
del.  ill.  et.  ecc.  Giov.  Gios.  d'  Herberstein  etc.  Graz  1688.  Scallateri  je  bil 
izpovednik  generala  Herbersteina,  katerega  je  vzel  s  seboj  iz  Karlovca. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  147 

Med  tem  so  cesarske  cete  pregnale  z  Ogrskega  tursko  vojsko 
ter  udarile  za  njo  celo  v  sosedno  Srbijo  in  Vlasko,  na  Hrvaskem 
pa  je  stala  obrambena  vojska  na  Savi,  kjer  je  bil  glavni  za- 
povednik  ban  Nikolaj  Erded;  druga  vojska  je  bila  izmed  Kolpe 
in  Une,  in  to  je  vodil  podban  grof  Peter  Draskovic;  tretja 
vojska  pa  je  stala  pod  zapovednistvom    generala    Herbersteina 

V  Liki  in  Krbavi. 

Na  Uni  je  presel  bosenski  pasa  Husein  na  hrvasko  stran 
ter  se  utaboril  na  Zrinjskem  polju.  Podban  Draskovic  je  razbil 
na  dan  sv.  Petra  in  Pavla  tursko  vojsko  tako  hudo,  da  je 
ostalo  na  bojiscu  mrtvih  do  2000  moz,  a  druga  ceta  se  je 
razprsila  na  vse  strani.  Zmaga  je  bila  tako  sijajna,  da  so  za- 
pisali  0  njej  spomin  v  saborski  zapisnik.  Dvajset  turskih  zastav 
je  odnesel  Draskovic  cesarju  na  dar,  a  Pavel  Vitezovic  je  napisal 
kratko  porocilo  o  tem  boju  takozvano  „novljancico".  Po  tej 
zmagi  je  zbral  ban  Erded  svoje  vojske  ter  se  zdruzil  s  kra- 
jisniki  pod  Herbersteinom,  da  vzame  Turkom  se  preostali  del 
Like.  Iz  Dalmacije  so  prisli  v  pomoc  Jankovic  Stojan  in  Smi- 
Ijanic  Elija,  ki  sta  prodrla  v  Liko  z  juga.  Od  hrvaskih  narodnih 
vojvod  se  omenjajo  Knezevic  in  Dosen,  knez  Jerko  Rukavina 
in  Dujam  Kovacevic,  a  na  celu  vsem  Uskokom  junaski  duhovnik 
Marko  Mesic.^) 

Za  ta  preostali  del  Like  so  se  zanimali  tudi  Benecani 
posebno  potem,  ko  so  bili  osvojili  v  Dalmaciji  Obrovec  in  Stari 
grad.  General  Wassenhoffen,  ki  ga  je  poslal  bojni  svet  v  te 
kraje,  da  pomore  krajiski  vojski,  je  zvedel  o  napredovanju 
Benecanov  na  svojem  potovanju  iz  Senja  v  Bag.  General  jih 
je  seveda  opozoril,  da  naj  puste  Liko,  vendar  pa  so  zaceli 
prepire  v  sami  baski  luki,  samo  da  bi  tako  provzrocili  boj  in 
osvojili  luko.  General  Wassenhoffen  je  hotel  vse  to  prepreciti, 
pa  je  dolocil,  da  je  grof  Ferdinand  Herberstein  odsel  iz  Senja 

V  Karlovec  zaradi  pomoci,  in  da  se  zbrana  vojska  postavi  vsaj 
do  14.  junija  pred  Novim  ter  tako  preplasi  Benecane.-)  Tudi 
iz  Senja  so  poslali  tjakaj  topov.  Pripravljalo  se  je  vse,  kakor 
za  velik  pohod.  Ko  je  prispela  glavna  vojska  pod  Novi  (licki), 
se  je  vzdignila  tudi  vojska  iz  Baga,  ker  pa  niso  prepeljali 
topov  V  Novi,  je  odsla  vojska  dalje  na  Udbino  in  Belaj.  Tukaj 
se  je  general  razgovarjal  s  Turki  o  predaji,  a  ker  Turki  niso 
hoteli  popustiti,  je  odsla  vojska  dalje  proti  Ribniku.  Tudi  ta 
trdnjava  se  ni  predala,  pa  je  krajiska  vojska  pozgala  okolico 
ter  odsla  dalje.  Ko  se  je  vojska  povrnila  v  Novi,  je  zapovedal 
drugi  dan  general  Ivan  Josip  Herberstein,  naj  se  povrne  v 
Ribnik.    Prebivavci    so    se    zdaj    prestrasili    in    se    predali    po 

>)  Marko  Mesic.  ^SloveneC  1.  1890.  stev.  194.  si. 
*)  Radoslav  Lopasic.   Spomenici  hrvatske  Krajine  III.  d.  str.  449—458. 
Iz  tega  obseznega  porocila  sem  posnel  le  najvaznejse  dogodke. 

10* 


148  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


kratkem  boju.  Tako  je  bila  osvojena  trdnjava  brez  velike 
izgube.  Ravno  tako  je  dolocil  general,  da  se  vojska  povrne 
tudi  V  Udbino,  kar  se  je  zgodilo  ze  22.  junija.  V  Ribniku  je 
nasla  krajiska  vojska  Kotorcane,  katere  je  vodil  neki  franciskan. 
Ta  se  je  trudil,  da  bi  pregovoril  Ribnicane,  da  se  predado 
Benecanom,  a  ne  cesarskemu  generalu.  Posadka  pa  je  odbila 
benecansko  ponudbo  ter  se  izrocila  cesarskemu  zapovedniku. 
Ko  so  to  videli  Kotorcani,  so  odsli  ter  se  isto  noc  napadli 
Vrebec,  da  bi  tako  dobili  neko  oporisce  v  Liki;  toda  bili  so- 
tudi  tukaj  odbiti.  Od  Ribnika  proti  gornji  Liki  ni  bilo  nobenega 
cvrstega  grada;  le  na  kraju  je  stal  Gracec.  Semkaj  je  odslo 
200  konjikov  krajisnikov  pod  generalom  Wassenhoffnom.  Na 
potu  je  zadel  zopet  na  20  Kotorcanov,  ki  so  iskali  po  njihovi 
izjavi  srece,  ali  jim  je  general  odgovoril,  da  je  Liko  osvojil 
ze  cesar  in  da  nimajo  tukaj  nicesar  iskati.  Ko  je  pregledal 
general  ze  cisto  podrti  grad  Gracec,  se  je  povrnil,  a  na  potu 
je  nasel  zopet  15  Kotorcanov  konjikov.  Oni  so  zatrjevali  ge- 
neralu, da  so  V  lastni  zemlji,  kajti  Lika  spada  ze  tako  bene- 
canskemu  dozdu.  Toda  general  jih  je  zavrnil,  da  je  lika  osvojena 
z  orozjem  za  cesarja  in  da  naj  se  umaknejo  iz  teh  krajev„ 
kar  so  v  kratkem  casu  tudi  storili. 

Se  tisti  dan  so  prisli  prebivavci  iz  Vrebca,  Siroke  kule  in 
Grebenarov  h  generalu  ter  so  se  podali  pod  istimi  pogoji  kakor 
Ribnik.  Ko  so  se  Vrebcani  in  Ribnicani  zedinili  ter  utaborili  bliza 
Udbine,  so  jih  napali  Kotorcani,  jih  ujeli  20,  a  so  jim  jih  Turki 
zopet  odvzeli.  22.  junija  je  prisla  krajiska  ceta  pod  Vrebec  in 
23.  pod  Belaj.  Turki  v  teh  trdnjavah  pa  niso  niti  mislili  na 
predajo.  24.  junija  so  udarili  Hrvati  na  Vrebec.  Tukaj  se  je 
odlikoval  posebno  grof  Ferdinand  Herberstein,  ki  je  nadomescal 
generalnega  pobocnika;  popel  se  je  prvi  na  hrib  ter  s  tem 
tako  navdusil  ostale  vojake,  da  so  zasedli  pecine  pod  trdnjavo, 
odkoder  so  mogli  streljati  na  sovraznika.  Boj  je  trajal  dva  dni, 
27.  junija  pa  se  je  razsiril  glas,  da  se  zbira  turska  vojska  pri 
Bihacu,  kamor  je  imela  prispeti  tudi  pomocna  ceta  iz  Banje 
luke  z  namero  pokoncati  krajisko  vojsko.  Ta  je  pa  navzlic 
temu  glasu  dalje  oblegala  trdnjavo,  dokler  ni  v  njej  zmanjkalo 
hrane ;  tedaj  se  je  predala  kakor  Novi.  Vseh  tristo  moz  posadke 
odide  v  Siroko  kulo,  kjer  so  morali  pocakati,  da  se  izvrsi  predaja 
Budaka  in  Perusica.  Glas  o  turski  vojski  je  prisilil  krajisnike, 
da  so  delali  hitro  in  odlocno.  Trebalo  je  se  dobiti  Budak  in 
Perusic.  Budak  se  je  predal  kmalu,  dm  so  izvedeli  obleganci, 
da  je  padel  Belaj  in  da  prihajajo  krajisniki  s  topovi  iz  Novega. 
Teze  bi  bilo  s  Perusicem,  da  so  znali  obleganci  kaj  o  turski 
pomoci.  Zato  jih  je  nagovoril  na  predajo  krajiski  zapovednik 
sam  in  sicer  pod  istimi  pogoji,  kakor  pri  vseh  drugih  trdnjavah. 
Zapovednik  trdnjave  je  zares  obljubil  predajo.  Med  tem  so  bili 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  149 

Turki  odpravljeni  iz  Budaka  pod  spremstvom  v  Siroko  kulo. 
Ko  se  je  povrnil  na  to  general  v  Perusic,  so  se  Turki  vzprotivili 
predaji.  Drugi  dan  se  poda  general  Herberstein  sam  v  trdnjavo. 
Tukaj  se  mu  je  ustavil  brat  zapovednikov  ter  je  nastal  hud 
prepir.  Ko  se  je  pa  general  zagrozil  ter  zapovedal  protivnika 
prijeti  in  odpeljati,  so  se  vsi  preplasili  in  predali.  Drugi  dan 
so  odsli  tudi  oni  v  Siroko  kulo.  Bilo  jih  je  do  150;  ostalo  pa 
je  se  celih  20  his,  v  katerih  je  bilo  45  moz.  Ti  so  bill  celo 
pripravijeni  sprejeti  krscansko  vero.  30.  junija  so  bill  odpravljeni 
Turki  pod  strazo  od  Siroke  kule  na  Udbino.  Tako  se  je  Lika 
oslobodila  sovraznika,  ki  jo  je  tlacil  150  let,  skoraj  brez  prelitja 
krvi  s  cesarskim  in  krajiskim  orozjem.  General  Herberstein  je 
zapovedal  na  to  odpeti  v  Perusicu  zahvalno  pesem ;  Turki  so 
prisegli  vernost  ter  obljubili  pristopiti  h  krscanski  veri,  kar  se 
je  V  Budackem  zgodilo  ze  drugi  dan,  ko  je  deset  his  sprejelo 
krscansko  vero. 

Med  tem  se  je  zvedelo,  da  so  odsli  Turki  iz  Bihaca,  pa 
se  je  moglo  zdaj  pomisliti  tudi  na  osvojenje  Krbave,  da  bo 
tako  zdruzena  vsa  hrvaska  kraljevina  razen  Bihaca  in  kar  je 
spadalo  podenj.  V  Krbavi  sta  bila  samo  dva  vazna  grada: 
Bunic  in  Udbina,  Ko  je  padel  Perusic,  je  zapustil  sovraznik 
Bunic,  ga  pozgal  ter  se  podal  v  Udbino,  da  bi  se  tarn  branil 
do  skrajnosti.  2.  julija  se  je  vzdignila  na  pohod  tudi  krajiska 
vojska  ter  se  ustavila  na  prelazu  Ploci.  Cim  se  je  uredil  tabor, 
je  odsel  general  Wassenhoffen  s  Ferdinandom  Herbersteinom 
na  prelaz,  odkoder  se  vidi  Udbina.  Srednja  gora  med  Liko  in 
Krbavo  je  ozka  in  nizka,  da  se  more  brez  tezave  prekoraciti. 
3.  julija  se  je  zacel  boj  proti  Udbini,  kjer  je  bilo  se  300  Turkov. 
Boj  je  trajal  do  noci.  Krajisniki  so  zvedeli,  da  so  bill  Turki, 
ki  so  hoteli  priti  Udbini  v  pomoc,  pobiti  pri  Novem  pod  vod- 
stvom  Poprzenovica,  stotnika  iz  Bihaca.  4.  julija  je  prispel  iz 
Udbine  glasnik  ter  povedal,  da  je  v  trdnjavi  500  moz,  a  da 
nimajo  vode,  ce  se  jim  tedaj  vzamejo  studenci,  so  gotovi  za 
predajo,  dasi  imajo  sicer  dosta  hrane.  Ko  sta  zapovednika 
ogledovala  trdnjavo,  kjer  je  najslabsa,  bi  bilo  generala  skoraj 
ubilo,  ko  mu  je  sovrazna  kroglja  odnesla  del  klobuka.  Vodo 
pa  je  bilo  sovrazniku  tesko  zapreti,  ker  je  bilo  na  istem  bregu 
vec  studencev;  vendar  so  krajisniki  pod  zapovednistvom  grofa 
Ferdinanda  Herbersteina  zasuli  glavni  studenec,  drugega  pa 
okuzili  s  tem,  da  so  vanj  vrgli  ustreljenega  Turka,  katerega 
so  poprej  namazali  z  gnojem.  Slednjic  je  bilo  Turkom  tako 
hudo  za  vodo,  da  so  mesili  kruh  z  zivinsko  krvjo.  Zdaj  se 
niso  mogli  vec  drzati,  nego  so  se  predali,  a  sele  po  dolgotrajnih 
pregovorih.  Nasi  so  jih  odpravili  cez  goro  Plesivico.  Bilo  jih 
je  okoli  tisoc.  Ko  so  bill  ze  tri  ure  od  Udbine,  so  se  Turki 
popravdali  s  spremljaci,   a  neki   Turek  je  ubil   nasega  vojaka. 


150  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


Nato  nastane  strasno  klanje,  tako  da  jc  komaj  30  Turkov  po- 
begnilo  na  dobrih  konjih.  Tudi  v  Udbini  je  bral  Marko  Mesic 
svecano  maso  zahvalnico  v  razvalinah  starodavne  stolne  cerkve 
krbavskih  skofov.  Se  dandanes  spomlnja  kamenit  spomenik  na 
polju  Visuckem  na  to  slavno  hrvasko  zmago.  Krajiska  vojska 
se  je  podala  za  tern  v  Krbavico,  a  drugi  dan  na  Plaski,  odkoder 
se  je  karlovski  general  Herberstein  povrnil  v  Karlovec,  a  Marko 
Mesic  se  je  odpotil  s  primorskimi  krajisniki  v  Zrmanjo,  kjer 
se  je  zdruzil  s  cetami  Stepana  Jankovica  in  Elije  Smiljanica, 
pa  so  osvojili  Zvonigrad  in  Rakovnik.  Zbog  teh  sijajnih  zmag 
hrvaskih  cet  se  je  razlegala  siava  Hrvatom  po  vsej  Evropi. 
V  zavodu,  ki  so  ga  imeli  Hrvati  v  Bolonji  na  Laskem,  so 
Hrvati  svecano  proslavili  zmago  licko  in  zrinjsko,  a  Bolonjani 
so  se  zbrali  pred  hrvaskim  zavodom  ter  odusevljeno  klicali : 
Ziveli  hrabri  Hrvati  in  ban  hrvaski!  Ti  osvojeni  kraji  niso 
imeli  svojih  posebnih  poglavarjev,  nego  so  bili  podlozni  de- 
loma  senjski,  deloma  pa  otocki  stotniji.  Pravi  upravitelj  vseh 
vojnih,  upravnih  in  cerkvenih  poslov  v  Liki  pa  je  bil  za  neka] 
casa  sam  Marko  Mesic,  ki  je  od  tega  casa  zivel  vecjidel  v  Liki. 
General  Herberstein  je  nagovarjal  licke  Turke,  da  ostanejo 
na  svojih  starih  mestih,  ter  jim  obljubil,  da  jim  ostanejo  vsa 
njihova  dosedanja  posestva,  ce  se  dado  pokrstiti.  Cesar  je  ta 
odlok  Herbersteinov  potrdil  1.  1690  ter  se  posebej  priporocil 
doticni  duhovni  oblasti,  naj  posilja  v  Liko  sposobne  in  za 
krscansko  vero  gorece  duhovnike.  ^)  Mnogo  Turkov  je  zares 
ostalo  in  najvec  jih  je  pokrstil  sam  junaski  Marko  Mesic  na 
povelje  generala  Herbersteina,  kakor  Mesic  sam  poroca  iz  Brinja 
meseca  julija  1689  senjskemu  kanoniku  Stepanu  Bozicu  ter 
ga  obenem  prosi,  naj  mu  poslje  se  enega  pomocnika  s  svetim 
oljem  V  cim  vecji  meri,  ker  ima  dosti  Turkov.  Obenem  ga 
prosi  za  knjigo  „doktrinu  hrvacku"  in  se  za  druge  hrvaske 
knjizice  ter  za  „circulum  aureum",  Tudi  poroca  kanoniku,  da 
je  rekel  general  Herberstein,  naj  poslje  v  Liko  pater  Lazari 
jezuite.  Na  to  pristavlja  Mesic,  da  naj  pazijo  v  Senju,  da  ne 
bi  to  kesneje  skodilo  duhovnikom  senjske  skofije  v  Liki  in 
Krbavi.-)  Marko  Mesic  je  med  tem  neumorno  delal  med  mu- 
hamedanci  v  Liki  in  Krbavi  ter  jih  spreobracal  na  krscansko 
vero  od  vasi  do  vasi.  Ker  je  ostala  pa  med  tem  zupa  v  Brinju 
brez  duhovnika,  je  sporocil  kanonik  Bozic  generalu  Herber- 
steinu,  da  ni  nobenih  zaprek  misijonarstvu  Mesicevemu  v  Liki 
in  Krbavi,  samo  svoje  zupe  pri  tem  ne  sme  prevec  zanemarjati. 
General  Herberstein  se  je  seveda  zavzel  za  Mesica  ter  oponesel 
Bozicu  njegovo  ocitanje.  Toda  kanonik  Bozic  je  vrsil  le  svojo 
dolznost,  ce  je  opomnil  Mesica,  ker  tudi  senjskemu  skofu  Gla- 

')  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.,  str.  395—396. 
'')  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.,  str.  393. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein.  151 

vinicu  ni  bilo  po  volji  tako  ravnanje  Mesicevo.  Za  Liko  in 
Krbavo  se  je  dalo  pa  pri  vsem  tern  mnogo  storiti,  kar  sta 
dokazala  tudi  kanonika  Racic  in  Domazetovic,  ker  sta  poleg 
svoje  sluzbe  opravljala  tudi  duhovna  opravila  med  lickimi  mu- 
hamedanci.  Zato  je  oba  priporocil  generalu  Herbersteinu;  na 
Mesica  se  je  pa  potozil,  ces,  da  se  ponasa  tako,  kakor  da  je 
sam  pjelat  in  da  ne  pripozna  Bozica  za  svojega  predstojnika.^) 
Ze  kesno  v  jeseni  1.  1689  po  osvojenju  Like  in  Krbave 
in  malo  casa  pred  svojo  smrtjo  je  udaril  general  Herberstein 
s  krajiskimi  cetami  pod  sam  Bihac.  Sploh  je  bila  namrec  pri- 
znana  potreba,  da  se  ta  trdnjava  osvoji  cim  prej  in  da  se  Turki 
vrzejo  potem  nazaj  cez  Uno.  Za  to  podjetje  pa  Herberstein  ni 
imel  dovolj  vojske  niti  bojnih  priprav  ter  se  je  moral  vrniti  v 
Karlovec  brez  zmage.  -)  Tukaj  je  kmalu  potem  vsled  velikih 
naporov  obolel  in  30.  novembra  umrl  v  Gradcu,  kamor  se  je 
bil  podal  na  lecenje.  V  vsem  je  sluzil  Ivan  Josip  Herberstein 
na  Hrvaskem  34  let,  14  v  varazdinski,  a  20  v  karlovski  ali 
hrvaski  Krajini.  Truplo  so  pripeljali  iz  Gradca  v  Karlovec  ter 
ga  pokopali  v  cerkvi  sv.  Josipa.  To  cerkev  je  dal  sezidati  sam 
general  1.  1680  od  blaga  zaplenjenih  posestev  Petra  Zrinjskega 
in  Frana  Frankapana.  Bila  pa  je  ta  cerkev  zidana  v  lepem 
slogu  V  podobi  rotunde;  imela  je  troja  vrata  ter  majhen  zvonik 
na  okroglo  streho.  Ozaljsana  je  bila  z  lepimi  oltarji  in  slikami; 
V  njej  so  bile  shranjene  kosti  sv.  Prospera.  Zunaj  na  procelju 
je  bila  lepa  slika,  ki  je  predstavljala  boj  malteskih  vitezov  s 
Turki  na  spomin  vojevanja  generala  Herbersteina,  ki  je  bil 
malteski  vojvoda  1.  1686.  Pri  tej  cerkvi  sv.  Josipa  je  utemeljil 
Herberstein  z  dovoljenjem  velikega  mojstra  malteskega  reda 
1.  1689  komendo,  kateri  je  zapisal  v  oporoki  grascino  Novigrad 
na  Dobri,  nekdaj  frankapansko  posestvo  in  grascino  Lienberg 
na  Koroskem.  V  oporoki  je  dolocil  general  Herberstein,  da  bo 
upravljal  komendo  sam,  dokler  bo  ziv,  po  smrti  svoji  pa  izroca 
vso  skrb  svojemu  sorodniku  grofu  Ivann  Ferdinandu  Herber- 
steinu, vitezu  malteskega  reda,  in  Maksu  Schlangenbergu  nadzor 
nad  cerkvijo  in  nad  duhovniki;  oba  naj  si  po  svoji  smrti  zopet 
dolocita  naslednike.  Tudi  je  general  Herberstein  priporocil  svojo 
oporoko  vsem  svojim  naslednikom  v  karlovskem  generalatu, 
vsem  krajiskim  oblastim  in  polkom,  ki  bodo  stanovali  v  Kar- 
lovcu.  Ker  ni  bilo  v  Karlovcu  se  duhovnikov  malteskega  reda, 
je  dolocil  Herberstein,  da  se  podeli  sluzba  Ignaciju  Stelzu, 
profesorju  bogoslovja  v  Strassburgu  in  dvema  kaplanoma.  Ko 
ne  bi  bilo  scasoma  duhovnikov  jeruzalemskega  reda,  naj  vza- 
mejo  izvrsitelji  oporoke  tri  kaplane  za  sluzbo  bozjo  brez  razlike 

')  Radoslav  Lopasic.  Spomenici  hrvatske  Krajine.  II.,  str.  396.  Porocilo 
je  pisano  v  Senju  v  hrvaskem  jeziku  1.  1689. 

-)  Radoslav  Lopasic.  Bihac  i  bihacka  Krajina.  Zagreb  1890,  str.  105  —  106. 


152  Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


narodnosti  (wessen  nation  sie  immer  seynd),  a  najzasluznejsi 
med  njimi  naj  bo  predstojnik.  Stanovati  pa  morajo  vsi  v  eni 
hisi  in  potem  prositi  velikega  priorja,  da  jih  sprejme  v  malteski 
red.  Komendator  pa  more  biti  le  Nemec.  Potem  je  dolocil 
Herberstein  tudi  vse  glede  sluzbe  bozje  v  cerkvi  sv.  Josipa.  Od 
te  sluzbe  bozje  se  opravljajo  se  dandanes  v  zupni  cerkvi  vsako 
sredo  popoldne  litanije  in  blagoslov.  Pri  volitvi  komendatorja 
imajo  tujci  (razen  Nemcev  in  Hrvatov)  le  aktivno  pravico,  a 
ne  tudi  pasivne.  Malteski  redovnik  dobi  na  leto  deset  ogrskih 
goldinarjev,  ce  je  duhovnik  tega  reda,  sicer  pa  je  hisa  v  mestu, 
kjer  stanujejo,  prosta  vsakega  davka.  Postaviti  se  ima  tudi 
organist  z  dvema  pevcema,  ki  bota  pela  pri  sluzbi  bozji.  Ce 
se  dobe  trije  kaplani,  naj  bo  eden  od  njih  opat,  ce  jih  pa  ne 
bi  bilo,  naj  se  izroci  sluzba  bozja  franciskanom  v  Karlovcu, 
ali  se  mora  z  njimi  prej  pogoditi  glede  nagrade.  Ce  bodo 
namesceni  duhovniki  njegovega  reda,  naj  uzivajo  zgoraj  ime- 
novana  posestva;  ce  bodo  postavljeni  pa  posvetni  duhovniki, 
naj  jim  da  grof  Ferdinand  Herberstein  vse  potrebne  stvari, 
kolikor  morajo  dobivati,  sam  pa  naj  upravlja  posestva.  Po 
smrti  njegovi  pa  ostane  vse  duhovnikom,  kateri  imajo  pravico 
nad  cerkvijo  in  opravljajo  sluzbo  bozjo.  Le  nadzor  imajo 
oblasti,  da  se  vrsi  vse  in  vedno  tocno  po  oporoki  generalovi. 
Nevredne  duhovnike  ima  oblast  pravico  odstraniti.  ^) 

Ker  se  pa  ni  po  propisih  oporoke  nastanil  na  Hrvaskem 
niti  kesneje  noben  clan  malteskega  reda,  je  izrocil  sinovec  za- 
kladateljev  grof  Ferdinand  Herberstein  oskrbovanje  zaklade  pri 
cerkvi  sv.  Josipa  karlovskim  franciskanom  za  letno  nagrado  v 
znesku  550  goldinarjev  od  dohodkov  Novega  grada.  Ko  so  pa 
Maltezi  1.  1745  prodali  Novi  grad  baronu  Stepanu  Petacicu,  je 
izplaceval  franciskanom  novi  posestnik  Novega  grada  tudi  toliko 
vsoto.  Ko  so  prisli  v  Karlovec  piaristi,  so  se  trudili,  da  dobe 
oni  to  zaklado  sv.  Josipa,  posebno  po  pozaru  cerkve  sv.  Barbare 
1.  1774.  Cerkev  sv.  Josipa  je  bila  sicer  izrocena  piaristom, 
zaklade  pa  niso  dobili,  marvec  je  bila  za  vselej  zagotovljena 
karlovskim  franciskanom  po  posebnem  odloku  papezevem. 
Skoda,  da  je  cerkev  sv.  Josipa  zadela  zalostna  usoda  ze  sto 
let  po  njenem  utemeljenju.  Ze  1.  1788  so  jo  porabili  za  magazin, 
kjer  se  je  hranil  smodnik  in  strelivo,  kesneje  pa  za  klet,  kjer 
so  hranili  vino,  konserve  in  drugo  hrano  za  vojsko,  a  1,  1790 
so  jo  priredili  za  navadno  krcmo.  L.  1833  jo  je  zapovedalo 
karlovsko  mestno  poglavarstvo  podreti.  Herbersteinovo  truplo, 
ki  je  bilo  tukaj  pokopano,  pociva  se  dandanes  na  tistem  trgu, 
le  nadgrobna  ploca  je  vzidana  v  zupni  cerkvi  sv.  Trojice  na 
desni  strani. 


')  Radoslav  Lopasic.  Spoinenici  hrvatske  Krajine.  II.,  str.  397— 400. 


Ivan  Steklasa:  Ivan  Josip  Herberstein. 


153 


Napis  na  plosci  se  glasi : ') 

Joannes  Josephvs  S.  R.  I.  Comes  Ab  Herberstein 

Melitae  lam  Sacer  Germaniae  Redditvs 

In  Varasdinensivm  Confinis  Carolostadiense  Greatum  Mervit, 

Jbi  XIV:  Hie  XX:  Annis  Emensis. 

Keligioni  Hvngariae  Prioratv  Magnvs 

Leopoldo  Primo  S.  A.  a  Consilio  Arcanvs  Evasit, 

Svorvm  Maritimae  Classis  Archithalassvs 

Dvm  Pontificiis  Etiam,  Et  Etrvscis  Triremibvs  Imperaret 

Venetje  Victoriis  Eivs  Ope  In  Peloponeso  Ditati. 

In  Eqvite  Religionem  In  Consiliario  Prvdentiam: 

In  Strenvo  Generali  Magnanimitatem, 

Qvia  Capere  Nequibant  Admirari  Debuerant, 

D.  Marcvm  Debitorem  Nact.'  Vt  Et  Foen'  Glorias  Svx  Deberetvr 

Neocastrvm  Pyratarvm  Biinestris  Obsidione  Crventa  Christianis: 

Adriatico  Sinvi  vero  Div  Svspiratam  Secvritatem  Reddidit : 

Post  Bienivm  Caesari  Restitvtvs. 

Svis  Carolostadiensib',  Likam  Et  Corbaviam  Fcrro  Igneq.  Primvm  Tervit 

Dein  Leopoldo  Invictissimo  Victam  Svbdidit. 

Qvaeri  Nesciens,  Divinorvni  Amans,  Deo  Cliarvs,  Cssari  Acccptvs 

Coniiniis  Vtilis,  Inimico  Semper  Svspectvs. 

Sic  Omnib'  Dvm  Praefvit,  Tvtvs  Profvit. 

Viator,  Vt  Spectes,  Qvod  Expectas, 

Famam  Consvle,  Terra  Mariq.  Vestigia  Repete 

Qvi  LVI.  Annis  Vixit  Gratvs,  Hie  Qvicscit  Desideratvs 

Tv  Ne  Abcas  Ingratvs 

Die  Cvm  Joanne  Ferd.do  Eivs  Ex  Fratre  Nepote,  Relig.  vero  Confrat. 

Vt  Hie  ReLIglosVs  FVDator  VlVat  yEtcrnvm  Beatvs. 

C.  P. 

')  Radoslav  Lopasic.  Poviest  grada  Karlovea,  str.  123;  206. 


Jan  Lego. 

y^  i  vl  j  e  oj  e  pi  s. 

Spisal  Iv.  Lah. 

Ne  spominjam  se  vec  natanko,  kako  sem  se  prvic  seznanil 
z  Janom  Legom.  Bilo  je  to  meiida  v  praskem  muzeju,  ko  smo 
ga  skupaj  obiskali  slovenski  akademiki  v  Pragi.  Spremljal  nas 
je  po  vseh  oddelkih  in  nas  opozarjal  na  razlicne  znamenitosti 
V  zbirkah.  Posebno  dolgo  smo  se  zamudili  v  ge^oloskem  od- 
delku,  ker  so  tam  zbirke  njega  najbolj  zanimale.  Cudili  smo  se 
nemalo,  ko  nam  je  razlagal  vse  v  lepi,  cisti  slovenscini.  Takrat 
sem  torej  videl  prvikrat  slovenskega  konzula  v  Pragi.  Ponudila 
se  je  kmalu  prilika  poblize  seznaniti  se  z  njim.  Jan  Lego  je 
zbiral  vsako  nedeljo  popoldne  na  svojem  stanovanju  slovenske 
goste.  V  muzejski  pisarni  se  je  nerad  dalje  casa  mudil  z 
obiskovavci,  Ijubse  mu  je  bilo,  da  so  ga  ob  prostiii  urah 
obiskali  na  njegovem  domu.  Posebno  veselje  je  imel  s  tem, 
da  je  zbral  vsako  nedeljo  popoldne  pri  svoji  mizi  nekaj  praskih 
akademikov  ter  se  z  njimi  pogovarjal  o  raznih  socasnih  vpra- 
sanjih.  Zasel  sem  bil  kmalu  v  ta  domaci  krog  in  imel  sem 
tako  priliko  spoznati  misljenje,  stremljenje  in  delovanje  Legovo. 
Stanoval  je  na  Zizkovu  v  Milicevi  ulici  st.  2.  Hisni  posestnik 
gospod  Ruzicka,  pivovarnar,  je  bil  nam  Slovencem  zelo  na- 
klonjen  in  nas  je  rad  vabil  tudi  k  sebi  na  gosti  ter  nam  je 
postregel  z  izbornim  pivom  in  s  ceskimi  kolaci.  Jan  Lego  je 
stanoval  v  drugem  nadstropju;  tam  v  oni  sobici  je  bil  torej 
nekak  slovenski  konzulat.  Ko  sem  vstopil,  me  je  pozdravila 
gospa  Legova  s  svojo  znano  Ijubeznivostjo,  s  katero  je  spre- 
jemala  znance  in  neznance.  V  drugi  sobi  je  okoli  siroke  mize 
sedelo  nekaj  mladih  Slovencev  in  skoncema  je  sedel  stari  Jan 
Lego  s  svojim  izrazitim,  resnim  obrazom  ter  si  gladil  srebrno- 
sivo  brado.  Na  mizi  so  stale  steklenice  s  pivom,  na  kroznikih 
so  lezali  „zakuski".  Nisem  bil  ne  prvi  ne  poslednji,  ki  je  tako 
prisel  V  to  prijazno  druzbo.  Hodili  so  sem  slovenski  studentje, 
odkar  so  studirali  v  Pragi. 

Pogovor  pri  mizi  se  je  gibal  navadno  le  okoli  slovenskih 
razrner.  Ob  casu,  ko  sem  prisel  v  njegov  krog,  je  bil  Jan  Lego 
ze  siv  starcek,  saj  je  imel  ze  svojo  sedemdesetletnico  za  seboj. 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  155 


Poznala  se  mu  je  starost  in  trpko,  trudapolno  zivljenje  je  bilo 
zapustilo  na  njem  svoje  sledove.  Vendar  je  bila  vedno  jasna 
njegova  misel  in  mladih  idealov  ni  mogla  uniciti  teza  let. 
Cudili  smo  se  vsi  velikemu  zanimanju,  s  katerim  je  zasledoval 
vse  nase  kulturno  gibanje.  Zgodilo  se  je,  da  smo  govorili  o 
nasih  razmerah  in  smo  lahkomiselno  skakali  s  tocke  na  tocko, 
ne  da  bi  bili  skusali  stvar  globlje  premotriti.  Jan  Lego  je  utihnil 
med  pogovorom  ves  zamisljen  in  ko  smo  bili  ze  dalec  s  svojim 
pogovorom,  prisel  je  on  s  svojim  vprasanjem  nazaj  na  tocko, 
ki  se  mu  je  zdela  vazna;  kar  mu  ni  bilo  jasno,  je  hotel  izvedeti 
natancno  in  je  skusal  dati  primerne  zglede  in  nasvete.  Malo  je 
Ijudi,  ki  bi  po  svojih  sedemdesetih  letih  ohranili  isto  cilost 
duha,  ki  bi  z  isto  enerzijo  zasledovali  velike  smotre,  kakor  jih 
je  zasledoval  Jan  Lego.  Tri  vazna  vprasanja,  se  mi  zdi,  je  cutil, 
da  mora  se  razresiti,  da  izpopolni  svoj  pomen,  ki  ga  je  imel 
V  cesko-slovenski  vzajemnosti :  vprasanje  slovenskega  salonskega 
jezika,  mladinske  knjiznice  na  Koroskem  in  zblizanje  ceskega 
in  slovenskega  dijastva  in  uciteljstva.  Deloval  je  v  tem  smislu 
ze  dolgo  vrsto  let,  a  dela  je  preostalo  se  toliko,  da  se  mu  je 
zdelo,  da  smo  v  vsem  sele  v  zacetku.  Govorili  smo  vsak  kolikor 
toliko  V  svojem  narecju,  Jan  Lego  pa  je  govoril  cisto  slovenscino 
in  narecja  mu  niso  bila  po  volji:  „Glejte",  je  rekel,  „privaditi 
se  morate,  da  govorite  cisti  knjizevni  jezik,  ker  je  le  tak  raz- 
umljiv  n.pr.  nam  Cehom.  Slovenci  potrebujete  cistega  salonskega 
jezika,  ki  naj  bi  bil  bogat  na  izrazih,  ki  se  nahajajo  tudi  v 
drugih  slovanskih  jezikih.  Tako  bi  se  vedno  lahko  razumeli." 
Zato  je  z  velikim  zanimanjem  zasledoval  boj  med  bralci  in 
bravci  in  je  —  s  prakticnega  stalisca  —  stal  na  strani  elovcev  . . . 
Ustanavljati  mladinske  knjiznice  po  Koroskem,  se  mu  je  zdelo 
za  nas  zivljenskega  pomena.  A  tezko  je  ustanavljati  mladinske 
knjiznice,  kjer  ni  mladinskih  knjig.  Jan  Lego  se  je  trudil,  da 
bi  pospesil  naso  mladinsko  knjizevnost  in  je  v  tem  dosegel  vsaj 
nekaj  uspehov,  mladinskih  knjiznic  na  Koroskem  pa  ni  docakal . . . 
Pri  zblizevanju  in  medsebojnem  spoznavanju  ceskega  in  slo- 
venskega dijastva  in  uciteljstva  je  pred  vsem  zelel,  da  bi  prislo 
cim  vec  slovenskih  akademikov  studirat  v  Prago  in  da  bi 
obiskovali  ceske  kolege  na  pocitnicah,  da  spoznajo  dezelo  in 
narod,  posebno  v  narodno  eksponiranih  krajih ;  zelel  je  posebno 
ozke  stike  med  ceskim  in  slovenskim  uciteljstvom,  ki  naj  bi  se 
0  pocitnicah  obiskovalo  in  seznanjalo  drug  druzega  z  jezikom 
in  literaturo.  To  so  bile  nekako  tocke,  pri  katerih  se  je  tako 
rad  ustavil  Jan  Lego,  saj  so  bile  to  tri  glavne  smeri  njegovega 
dela,  katerega  cilj  je  bil :  zblizanje  ceskega  in  slovenskega  naroda. 
Mnogo  je  dosegel  s  svojim  neumornim  delom,  mnogo  je  pri- 
nesel  cas  sam  s  seboj,  a  mnogo  vec  je  se  hotel  Jan  Lego. 
Hotel  je,  da  bi  na  veceru  svojega  zivljenja  videl,  da  je  krepke 


156  Iv-  Lah:  Jan  Lego. 


korenine  pognalo  drevo,  kateremu  je  bil  on  v  mladosti  skrben 
vrtnar;  sadov  ni  cakal  za  sebe,  hotel  je,  da  jih  uzivajo  drugi. 
Bil  je  pozrtvovalen  in  nesebicen  delavec  na  polju  cesko-slovenske 
vzajemnosti. 

Beseda  „vzajemnost"  je  scasom  rodila  delo.  Zivimo  v 
dobi  dela  in  delo  govori  zdaj  mesto  Ijudi.  Nic  na  svetu,  pravi 
Emerson,  ne  stoji  osamljeno ;  vse  je  produkt  casa  in  ima  svoje 
ozadje.  Tako  je  bila  vzajemnost  produkt  casa  in  je  imela  svoje 
ozadje,  tako  je  danes  delo  vzajemnosti  produkt  casa  in  ima 
svoje  ozadje,  tako  je  bil  Jan  Lego  pojav  casa  in  je  imel  svoje 
ozadje. 

Govorimo  li  o  cesko-slovenski  vzajemnosti  pri  Janu  Legu, 
ni  bila  pri  njem  nikdar  to,  kar  je  bila  pri  drugih.  Njemu  je  bila 
vzajemnost  delo  in  temu  delu  je  posvetil  vse  svoje  zivljenje  in 
vse  moci.  On  je  bil,  ki  je  tudi  v  oni  dobi  lepih  besedij  kazal 
pot  dela.  Celo  njegovo  zivljenje  je  bilo  posveceno  temu  delu, 
skromen  in  tih  delavec  je  bil  v  tern  oziru  —  in  ravno  v  tem 
je  kos  Onega  ceskega  mirnega  znacaja,  ki  se  ogiblje  javnemu 
vpitju  in  dela,  tiho,  pocasi,  neprestano.  Delo,  ki  ga  je  vrsil  on, 
se  imenuje  drobno  delo,  delo,  ki  je  na  videz  brezpomembno, 
ki  je  skrito  in  brez  suma,  a  ima  velikanske  uspehe.  Treba  bo 
nadaljevati  za  njim  . . .  Zato  je  bilo  skrito  in  brez  suma  njegovo 
zivljenje,  ni  dosegel  niti  visokih  sluzb,  niti  velikih  casti.  Ves 
njegov  trud  je  bil  posejan  dalec  od  njega,  videli  so  ga  samo 
delavci,  ki  so  sli  za  njim  ...  In  vendar,  ce  pogledamo  v  naso 
polpreteklo  kulturno  zgodovino,  vidimo  v  njej  jasno  njegovo 
osebo,  kako  gre  s  trdimi  koraki  po  dolgi  beli  cesti  in  vec  in 
vec  jih  gre  za  njim.  Bolj  in  bolj  se  siri  cesta,  bolj  in  bolj  jo 
polnijo  delavci. 

Vzajemnost  slovanska  je  bila  velika  misel,  ki  jo  je  kakor 
resilno  zvezdo  vodnico  zagledal  slavni  pesnik  „Slavy  Dcery", 
Jan  Kollar.  Kakor  je  po  razbitih  Napoleonovih  vojskah  zacela 
vstajati  skupna  Germanija  kot  ideal  mladih  Nemcev,  tako  se  je 
zasvetila  mladim  Slovanom  —  Slava.  Stara  zgodovina  in  idealen 
polet  sta  dva  karakteristicna  znaka  one  romanticne  dobe.  Delo 
te  dobe  je  Slava  in  ima  na  sebi  oba  znaka  dobe.  Kollar  sam 
je  postal  prvi  svecenik  te  Slave  in  je  klical  ves  slovanski  svet, 
naj  pride  in  moli  veliko  novo  bozanstvo,  katerega  svetisce  je 
vzajemnost  slovanska.  Kollar  je  bil  idealist.  Iskal  je  Slovanov 
po  cell  Nemciji  in  celo  v  Italiji,  budil  je  mrtvece  iz  grobov  in 
je  pri  tem  skoraj  pozabil  zivih.  A  nasli  so  se  delavci,  ki  so 
iskali  potov  k  uresnicenju  velike  ideje  in  nasli  so  pot  med- 
sebojnega  zblizevanja,  spoznavanja  in  izpopolnjevanja.  Na  jugu 
hiti  Stanko  Vraz  z  Ilirci  buditi  narod  ter  zdruzevati  Slovence 
in  Hrvate,  na  severu  se  oglasa  Celakovsky  in  isce  zvez  in 
znanja  s  Presernom.  Ako  pomislimo  na  vse  okolnosti,  vidimo, 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  157 


kako  tezka  je  bila  takrat  pot  vzajemnosti.  Toda  delavci  so  bili 
pridni  in  se  niso  strasili  tezav.  Malo  so  govorili  o  vzajemnosti, 
a  njih  cilj  je  bil  jasen.  Nismo  imeli  takrat  posebnih  glasnikov 
te  ideje  in  se  dolgo  pozneje  ne.  Ilirci  so  pomrli,  Preseren  in 
Celakovsky  sta  utihnila  in  prenehalo  je  —  vsaj  pri  nas  — 
medsebojno  zblizevanje  in  spoznavanje.  „Novicarji"  so  se 
poprijeli  dela  doma  in  niso  iskali  ne^  Slave  ne  vzajemnosti. 
Leto  1848  nas  je  naslo  nepripravljene.  Sele  „Glasnik"  je  zacel 
nekako  opominjati  na  druge  slovanske  jezike,  ko  je  prinasal 
kratke  tekste  iz  vseh  slovanskih  literatur.  „Cvetje  iz  domacih  in 
tujih  logov"  je  imelo  pomnoziti  naso  malo  literaturo  in  tu 
zadenemo  ze  na  „Babico",  ki  jo  je  prelozil  Cegnar  s  pomocjo 
Legovo.  Od  te  dobe  se  zacne  tudi  politicno  zblizevanje  Cehov 
in  Slovencev  in  na  poti  zblizevanja  in  spoznavanja,  ki  smo  jo 
hodili  poslej,  stoji  neutrudljivo  delavni  —  Jan  Lego. 

Zivljenje  dela  cloveka,  toda  Ijudje  tvorijo  zivljenje.  In 
tako  bi  lahko  rekli,  da  so  prinesli  casi  in  razmere,  da  je  postal 
Jan  Lego  to,  kar  je  bil,  ko  bi  ne  videli  stotero  Ijudi  na  isti 
poti,  V  istih  casih  in  istih  razmerah,  ki  niso  postali  to,  kar  je 
bil  on.  Trdna,  resna,  neomahljiva  volja  je  bila,  ki  je  zmagovala 
nad  Ijudmi  in  razmerami,  jasen  cilj  je  bil,  ki  je  vodil  Jana 
Lega  V  nejasnih  casih  po  poti  naprej. 

Jan  Lego  je  bil  sin  ceskega  ucitelja.  Rodil  se  je  14.  ki- 
mavca  1832.  leta  v  Lhoti  pri  Zbirovu.  Ljudsko  solo  je  obiskoval 
V  Strasicah,  leta  1845  je  prisel  na  gimnazijo  v  Plzenj.  Tu  je 
dozivel  nemirno  1848.  leto,  ki  je  prineslo  izpremembo  tudi  na 
gimnazijo,  kajti  zavod  je  postal  dvojezicen,  cescina  je  dobila 
isto  pravico  z  nemscino.  Ceski  profesorji,  kakor  Karlik,  Smetana 
so  bili  narodni  buditelji  in  so  vplivali  tudi  na  solsko  mladino. 
Razmere  v  mestu  so  se  hitro  izpremenile,  prej  ponemcena 
Plzenj  je  pokazala  svoje  cesko  lice.  To  vse  je  vplivalo  na 
mladega  Jana  Lega,  ki  je  kot  gimnazijec  pokazal  tudi  pisa- 
teljski  talent.  Leta  1851  je  koncal  studije  v  Plznji  in  stopil  kot 
pomozni  uradnik  v  sluzbo  pri  eraricnih  zeleznicah  na  Zbirov- 
skem.  Poslej  je  sluzboval  v  Strasicah,  v  Holoubku,  v  Dobfivi, 
nazadnje  v  Karlovi  Huti  pri  Berovnu.  Povsod  je  bil  vnet  narodni 
buditelj  in  priden^delavec  na  polju  prodirajoce  ceske  kulture. 
Tako  je  pomagal  Spatnemu  pri  slovarju  v  ceski  ogljarski  ter- 
minologiji,  predaval  je  delavcem  o  ceski  zgodovini  itd.  V 
Karlovi  Huti  je  prisel  v  hiso  ceskega  rodoljuba  Machacka  ter 
postal  domaci  ucitelj  njegovih  hcerk;  ustanovil  je  gledalisce  in 
je  bil  na  njem  sam  igravec  in  reziser.  Gledalisce  so  smatrali 
Cehi  vedno  za  eno  najvaznejsih  kulturnih  naprav  in  to  jim  je 
ostalo  od  casov  prerojenja  pa  do  danes.  Tako  se  je  Lego  po- 
prijel  vsega  dela,  ki  je  bilo  potrebno  k  probujanju  naroda  in 
pri  tern  skoraj  pozabil  nase  in  na  svojo  bodocnost. 


158 


Iv.  Lah:  Jan  Lego. 


Tisti  cas  je  postal  Legov  rojak  A.  Nedved  dirigent  filhar- 
nionicnega  drustva  v  Ljubljani.  Po  nasvetu  svojega  prijatelja  je 
prosil  Lego  za  sluzbo  pri  dezelni  vladi  na  Kranjskem  in  je 
dobil  mesto  kancelista  pri  glavarstvu  v  Kamniku.  Bilo  je  leta 
1857  na  vernili  dus  dan,  ko  je  dospel  Lego  na  Kranjsko  v 
Kamnik.  Toda  mesto  je  bilo  med  tern  ze  zasedeno  in  zadovoljiti 


se  je  moral  z  malim  mestom  pri  sodnem  oddelku  z  20  gld. 
mesecne  place.  Prihajalo  je  takrat  in  pozneje  k  nam  mnogo 
Cehov  z  razlicnimi  poklici;  mnogo  njih  je  ostalo  za  nas  brez 
pomena;  izpolnili  so  svojo  dolznost  in  so  odsli.  Mnogo  njih 
pa  je  storilo  vec   kot    svojo   dolznost  in  so  dobili  svoj  pomen 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  159 


V  nasem  kulturnem  zivljenju.  Ne  more  se  reci,  da  smo  s  „slo- 
vanskim"  gostoljubjem  in  bratsko  Ijubeznijo  sprejemali  tudi  one 
Cehe,  ki  so  prisli  k  nam  z  najboljsimi  nameni;  prepogosto  smo 
videli  V  njih  samo  kviskusileze,  —  delavni  in  marljivi  Cehi  so 
nase  Ijudi  nadkriljevali  in  —  zavist  ter  nevoscljivost  sta  bili 
posledica  razlicnih  avanzma.  Tako  tudi  Lego  v  Kamniku  ni 
nasel  prijateljskih  src  in  ce  je  prej  sanjal  o  „bratih  Slovencih", 
je  dozivel  tu  nemalo  razocaranje.  Pri  nas  v  oniii  letih  po  mestih 
daleko  ni  bilo  onega  navdusenega  narodnega  zivljenja  kakor 
na  Ceskem,  posebno  nase  uradnistvo  one  dobe  je  bilo  se  dovolj 
nemcursko.  Toda  Lego  je  vedel,  da  brez  dela  ni  uspeha  in  da 
ena  lastavica  se  ne  napravi  pomladi.  S  prijaznostjo  in  Ijubezni- 
vostjo  je  skusal  pocasi  uniciti  predsodek  o  „Pemcu"  in  si  je 
kmalu  pridobil  v  Kamniku  prijateljev.  Najzvestejsi  prijatelj  mu 
je  bil  M.  Mocnik,  uciteij  na  tamosnji  dekliski  soli,  poznejsi 
urednik  „Uciteljskega  Tovarisa"  v  Ljubljani.  Pri  njem  se  je 
Lego  temeljito  naucil  slovenscine.  Ze  takrat  je  Lego  videl  v 
uciteljstvu  ono  veliko  silo,  ki  lezi  v  nji  cela  bodocnost  naroda, 
kajti  ona  ima  vzgojo.  Ostal  je  slovenskemu  uciteljstvu  do  smrti 
zvest  prijatelj. 

Leto  dni  je  skoraj  ostal  Lego  v  Kamniku,  ko  ga  je  srecen 
slucaj  seznanil  z  namestnikom  grofom  Chorinskym,  ki  ga  je 
poklical  V  svojo  pisarno  v  Ljubljano.  Tako  je  prisel  Lego  v 
sredisce  Slovenije,  kjer  pa  nikakor  ni  nasel  tega,  kar  je  pri- 
cakoval.  Pred  vsem  je  videl,  da  imajo  Slovenci  zanemarjeno 
drustveno  zivljenje,  da  jim  manjka  delavnih  narodnih  drustev, 
ki  bi  s  svojimi  prireditvami  budila  Ljubljance-zaspance.  Vstopil 
je  kot  pevec  v  moski  zbor  filharmonicnega  drustva  in  je  skusal 
V  drustvo  zanesti  vec  slovenskega  duha.  Nabral  je  med  svojimi 
prijatelji  29  gld.  ter  jih  izrocil  Bleiweisu,  da  jih  razpise  kot 
nagrado  za  najboljso  slovensko  skladbo.  Znacilno  za  one  case 
in  za  gotove  Ijudi  je,  da  je  nagrada  lezala  tri  leta  pri  Bleiwejsu. 
Lego  se  je  tega  se  v  pozni  starosti  pogosto  spomnil.  Sele 
leta  1862  je  dobil  to  nagrado  K.  Masek  za  skladbo  „Kdo  je 
mar."  Kaka  indolenca  je  vladala  vsa  ta  leta  po  Ljubljani,  nam 
je  povedal  ze  dr.  Vosnjak  v  „Spominih".  Jan  Lego  je  bil,  ki 
je  povzdignil  drustveno  gibanje  posebno  v  filharmonicnem 
drustvu,  vzbudil  je  zanimanje  za  slovensko  pesem  in  od  te 
dobe  je  rastlo  zanimanje  in  vzrastla  je  iz  njega  nasa  „Glasbena 
Matica",  ki  ima  svoj  zacetek  prav  v  teh  prvih  slovenskih  pevskih 
zborih.  O  gibanju  na  Slovenskem  je  Lego  porocal  v  ceske 
casopise  (tako  o  slovenski  pesmi  in  o  pevcih  Slovencih  v 
praskega  „Daliborja")  in  enako  je  izcrpaval  razne  stvari  iz 
ceskih  casopisov  za  Bleiweisove  „Novice".  Zdi  se  mi  Jan  Lego 
kakor  oratar,  ki  uci  orati.  Znal  je  zasaditi  drevo  in  je  urezal 
globoko  brazdo,    da  je   dokazal,  da  se  da  orati.    „Glejte,  tako 


160  Iv.  Lali:  Jan  Lego. 


je  treba",  je  rekel  in  prisli  so  delavci  in  so  orali  za  njim,  on 
pa  je  moral  drugam,  da  je  istotako  vzbudil  delavce  drugod. 
Komaj  se  je  dobro  udomacil  v  Ljubljani,  ze  so  ga  leta  1860 
prestavili  k  namestnistvu  v  Trst.  Dasi  je  deloval  Jan  Lego 
previdno  in  pazno,  kakor  so  zahtevale  tedanje  razmere,  vendar 
so  zapazili  Ijudje,  ki  jim  slovensko  gibanje  v  Ljubljani  ni  bilo 
po  volji,  da  more  tudi  tak  mlad  uradnik,  ki  ne  razpolaga  z 
velikimi  sredstvi,  zanesti  v  druzbo  mnogo  njim  neljubega  ognja, 
zato  so  ga  odstranili.  Toda  Lego  je  tudi  v  Trstu  hitro  nasel 
svoje  polje  dela.  Ustanovil  je  „Slovansko  pevsko  drustvo",  ki 
je  prirejalo  koncerte  in  zbiraio  k  sebi  trzasko  inteligenco.  Iz 
drustva  se  je  kmalu  razvila  trzaska  „Slovanska  citalnica".  Kmalu 
je  Lego  dobil  novo  mesto  pri  trzaskem  pomorskem  zapoved- 
nistvu;  sestavljal  je  pri  tej  priliki  cesko  pomorsko  terminologijo 
in  pridno  dopisoval  „Narodnim  listom"  v  Prago  o  nasih 
tamosnjih  razmernh.  Glavna  prijatelja  v  Trstu  sta  mu  bila 
Levstik  in  Cegnar.  Zadnjemu  je  Lego  pomagal  pri  prevajanju 
krasne  „Babicke".  Toda  tudi  tu  je  bilo  njegovo  delo  kratko, 
kajti  ze  koncem  istega  leta  so  ga  prestavili  k  pomorskemu 
ministrstvu  na  Dunaj.  Tuje  imel  priliko  poslusati  predavanja 
slavistov  Fr.  Miklosica  in  Sembere  in  to  priliko  je  tudi  porabil, 
da  je  izpopolnjeval  svoje  doneske  k  ceski  terminologiji,  ki  jo 
je  sestavljal  za  Riegrov  „Slovnik  Naucny".  Leta  1869  ^se  je 
hudo  prehladil  pri  Tegetthofovem  pogrebu  in  je  odsel  na  Cesko 
V  Myto  pri  Rokycanih  v  zacasni  pokoj.  Ustanovil  je  tu  zensko 
izobrazevalno  drustvo  „Milado"  in  po  njegovem  prizadevanju 
se  je  ustanovila  tam  ceska  delniska  pivovarna.  Leta  1872  je 
bil  poklican  v  sluzbo  k  puljskemu  arzenalu.  Ker  pa  se  je 
bolezen  povrnila,  so  ga  upokojili  kot  adjunkta  c.  kr.  pomorskega 
komisarijata.  Zdravil  se  je  nekaj  casa  na  Bledu,  potem  je  pa 
odsel  v  Prago,  kjer  je  v  ,,Svetozoru"  zacel  priobcevati  clanke 
o  slovenski  zemlji  in  o  nasem  narodu  pod  naslovom  ,,Obrazy 
z  Krajiny".  Poslej  je  bil  Jan  Lego  prost  in  mogel  je  prosto 
vrsiti  svojo  nalogo.  Isto  leto  je  tudi  nekak  mejnik  v  nasem 
narodnem  zivljenju,  kajti  to  leto  so  si  odlocno  stopili  nasproti 
stari  vsezaverodomcesarjevci  in  novi  Ijudje,  katerih  geslo  je 
bilo:  vse  za  omiko,  napredek  in  svobodo.  Napredek  pa  pomeni 
korak  od  malega  k  velikemu  in  tu  je  dobila  vzajemnost  svoj 
pomen.  Leta  1873  je  obiskal  Jan  Lego  zopet  svojo  priljubljeno 
slovensko  zemljo,  ki  je  zivel  za  njo  prav  kakor  za  svojo 
domovino.  Nastanil  se  je  na  Bledu  in  je  delal  izlete  na  razne 
kraje.  Imel  je  dobiti  mesto  pri  dezelnem  odboru  kranjskem, 
kar  se  pa  koncno  ni  zgodilo.  To  nam  spricujeta  sledeci  dve 
pismi  Levstikovi,  ki  ob  enem  v  jasni  luci  kazeta  dobro  prija- 
teljsko  Levstikovo  srce.  To  sta  edini  dve  pismi,  ki  se  nahajata  v 
Legovi  korespondenci  od  Levstika;  priobciti  jih  hocem  doslovno: 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  161 

Dragi  prijatelj ! 
Uze  mesec  dnij  je,  kar  sem  Ti  ^pisal,  a  odgovori'i  mi 
nijsi.  Ali  nijsi  prejel  inojega  pisma?  Ce  si  se  v  Bledu,  pridi 
naglo  V  Ljubljano.  Za  zdaj  pri  dezelnem  odboru  dobodes 
diurnum,  pozneje  tudi  kaj  boljsega,  ce  Bog  da  ;  a  dezeini  odbor 
diurnista  naglo  potrebuje,  ker  se  zacne  zborovanje  dezelnega 
zbora,  kakor  ves,  uze  26.  novembra,  torej  naglo  pridi !  Pozdravlja 
Te  Tvoj  stari  prijatelj 

Levstik. 
Ljubljana  21.  nov.  1873. 

Drugo  pismo  se  glasi : 

Dragi  prijatelj ! 
Oba  Tvoja  poslednja  lista  sein  dobil  se  le  vceraj,  lezala 
sta  V  soli  pri  prokletem  vratarja  Wolfu.  Naglo  Ti  odgovarjam  : 
mahoma  pridi  v  Ljubljano,  pri  dezelnem  odboru  dobodes  precej 
delo.  Prilozil  sem  Ti  5  gld.  in  to  karto,  katera  ti  utegne  po- 
magati,  ce  stanujes  pri  Petranki,  kajti  g.  Arko  je  tani  xrlo 
dobro  znan.  Na  svidenje 

Tvoj  Levstik. 

Ljubljana,  28.  nov.  1873. 

(Prilozena  je  vizitka :  Albin  Arko,  Journalist,  ki  priporoca 
Lega  „auf  das  Warmste.") 

Znano  je,  v  kakem  polozaju  je  takrat  zivel  Levstik,  in 
znak  velikcga  prijateljstva  je,  kako  se  je  zavzel  za  Lega.  In 
vemo,  da  je  bil  Levstik  brezobziren  in  ne  vsakemu  prijatelj. 
Lego  torej  mesta  pri  dezelnem  odboru  ni  dobil  in  morda  je 
bilo  prav,  kajti  blizali  so  se  casi,  ko  je  bilo  zelo  potrebno, 
da  smo  imeli  slovenskega  konzula  v  Pragi.  Med  drugimi  izleti, 
ki  jih  je  Lego  napravil  pp  slovenski  zemlji,  je  bil  velikega 
pomena  izlet  na  Triglav.  Sel  je  skupaj  z  jeseniskim  uciteljem 
Bernardom.  Videl  je,  kako  si  Nemci  svojijo  kras  slovenskih 
gora,  in  videl  je  tudi  tu  potrebo  dela.  Na  njegov  nasvet  se  je 
pod  starosto  Iv.  Hribarjem  v  Ijubljanskem  Sokolu  osnoval  nekak 
planinski  odbor,  ki  je  imel  skrbeti  za  markiranje  potov  v  slo- 
venskih planinah.  Iz  tega  odbora  se  je  rodilo  pozneje  nase 
,,Slovensko  planinsko  drustvo",  ki  je  do  danes  zasedlo  ze 
skoraj  vse  vazne  postojanke  v  nasih  gorah.  Jan  Lego  pa  je 
sodeloval  tudi  pri  ustanovitvi  ceske  podruznice  slovenskega 
planinskega  drustva,  ki  je  ena  najdelavnejsih,  ki  privabi  vsako 
leto  sto  in  sto  ceskih  gostov  v  nase  kraje  in  na  nase  planine. 
Leta  1874  se  je  vrnil  Lego  nazaj  na  Cesko,  kjer  je  dobil  v 
Pragi  sluzbo  v  muzeju  kraljestva  ceskega.  V  novem  muzeju  je 
urejeval  zbirke  bakro-  in  jeklorezov,  in  glasbeni  oddelek,  kate- 
remu  je   ostal   potem   upravitelj  do  konca  svojega  sluzbovanja 

11 


152  Iv.  L;iti:  Jan  Lego. 

V  muzeju.  Bil  je  v  muzeju  izvanredno  delavna  moc,  svoj  prosti 
cas  pa  je  porabil  za  to,  da  seznani  cesko  javnost  s  Slovenci. 
Porocal  je  o  nasih  razmerah  v  razne  ceske  casopise  ter  ustanovil 
„cesko-slovensky  spolek",  ki  je  prenehal  sele  z  njegovo  smrtjo, 
ko  je  ze  izpolnil  svojo  dolznost.  V  tem  drustvu  je  zbiral  svoje 
prijatelje  in  Ijudi,  ki  so  se  zanimali  za  Slovence,  predaval  je 
o  nasih  krajih  in  razmerah.  Predaval  pa  je  tudi  po  drugih 
drustvih,  tako  v  „Americkem  klubu  dam",  v  akademicnem 
drustvu  „Slavija"  in  v  „Umelecki  Besedi".  Zanimanje  za  Slo- 
vence je  bilo  takrat  veliko  in  sam  Fr.  L.  Rieger  je  prisotstvoval 
n.  pr.  pri  njegovem  predavanju  o  Bleiweisu.  Ozivotvoril  je  v 
Pragi  tudi  „Solo  slovanskih  jezikov",  ki  se  je  po  mnogih 
izpremembah  ohranila  prav  do  danes.  Lego  sam  je  pouceval 
slovenscino  in  hrvascino.  Ostal  je  v  dopisovalni  zvezi  z  vsemi 
svojimi  prijatelji  na  Slovenskem.  Kako  dobro  je  pisal  slovenscino, 
nam  daje  izpricevalo  sam  dr.  Gregor  Krek,  ki  mu  je  bil  poslal 
Lego  neki  rokopis  v  pregled : 

„.  .  .  Vracam  Vam  takoj  rokopis,  kajti  razven  dveh  treh 
malenkostij  ni  nicesar  drugega  dvomljivega ;  pisete  prav,  kakor 
bi  se  bili  med  nami  Slovenci  porodili  .  .  ." 

Tako  je  ostal  Lego  delaven  v  Pragi  in  je  pripravljal  oni 
veliki  dan  leta  1885,  ko  je  vsprejela  ceska  zemlja  prvic  v  vecjem 
stevilu  slovenske  goste  ter  jih  pozdravila  z  nepopisnim  navdu- 
senjem.  Postal  je  pravi  slovenski  konzul. 

Slovenski  konzul!  Mislil  sem,  da  je  to  nekak  paradni 
naslov,  kot  jih  radi  dajemo  in  si  jih  radi  svojimo  pri  nas  v 
raznih  oblikah.  Pregledoval  sem  obsirno  korespondenco  in 
zapuscino  Legovo,  ki  se  zdaj  nahaja  v  dezelnem  muzeju  v  Pragi, 
in  sem  videl,  da  ni  bil  brezpomemben  ta  naslov,  Jan  Lego  se 
je  zavedal  vaznosti  svoje  naloge  in  jo  je  vrsil  z  njemu  res 
prirojeno  vnemo  in  odlocnostjo.  Koliko  prevar,  koliko  pone- 
srecenih  poskusov,  koliko  ovir  na  vseh  straneh !  A  njega 
je  zivljenje  naucilo  vstrajnosti  in  —  vstrajal  je.  Poleg  zvez,  ki 
jih  je  imel  z  odlicnimi  slovenskimi  prvaki,  zelel  si  je  pred 
vsem  zveze  z  dijastvora  in  uciteljstvom.  Zaio  je  med  njegovo 
korespondenco  mnozica  dopisov  od  priprostih  nizjegimnazijcev 
do  abiturijentov,  od  uciteljev  in  akademikov  pa  do  visokih 
gospodov.  In  on  ni  pozabil  na  nobeno  osebo,  odpisal  je  vsa- 
kemu  in  ustregel  je  vsaki  prosnji  po  svojih  moceh.  Hotel  je 
vzgajati.  „Vi  bodete  apostoli  naroda"  —  je  pisal  mladini  — 
„To  je  dolznost  starih :  mladino  podpirati,  dolznost  mladih  je 
uciti  se,  citati.  Se  ne  veste,  kako  se  mora  narod  buditi".  Od 
leta  1880  naprej  je  poslal  veliko  stevilo  ceskih  knjig  na  Slo- 
vensko.  Dal  je  v  ta  namen  vse  svoje  porabne  knjige;  zbiral 
je  knjige  pri  svojih  prijateljih  in  najvec  jih  je  v  ta  namen 
darovala  „Umelecka  Reseda".  Poslal  je  vsakemu  nekaj  zabavnih 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  163 


knjig,  cesko  slovnico  in  slovar.  Iz  te  dobe  je  cela  vrsta  pisem, 
ki  so  vsa  iste  vsebine  n.  pr. : 

,,Velecenjeni  gospod 
Blagodusni  prijatelj  Slovencev ! 

Oprostite,  da  Vas  nadlegujem  .  .  ,  Slisal  sem,  da  ste  pri- 
pravljeni  poslati  brezplacno  ceskih  knjig  vsakemu,  ki  se  hoce 
uciti  cescine.    Tudi  jaz  itd.  .  .  . 

In  vsak  je  prejel  po  moznosti  svoj  delez. 

Pisma  ta  so  od  dijakov  in  uciteljev.  Po  nasih  solskiii 
mestih  so  se  pocasi  tvorili  ceski  krozki,  ki  so  skupaj  dobivali 
knjige.  Z  mnogimi  teh  mladih  prijateljev  je  ostal  Lego  tudi 
pozneje  v  zvezi  in  v  prijateljskem  obcevanju.  V  istem  smislu 
si  je  dopisoval  z  mnogimi  duhovniki,  ki  so  se  zanimali  za 
cescino  in  ki  jiii  niso  mogli  od  njega  odvrniti  niti  oni,  ki  so 
nastopili  zoper  Lega  „Laska  bratrska  neni  kultus  pohansky, 
jak  nekdo  v  Lublane  mini",  je  odgovoril  Lego  na  tiste  napade, 
ki  so  izhajali  od  Rimskega  Katolika.  Uciteljstvu  slovenskemu  je 
zelel  pred  vsem,  da  se  organizira  —  to  je  docakal  —  in  da 
si  pridobi  cim  vec  pedagogicne  izobrazbe.  Mnogo  pisem  nje- 
govih  prijateljev-uciteljev  prica  o  gmotni  mizeriji  slovenskega 
uciteljstva  in  celo  v  tem  oziru  je  hotel  pomagati,  kolikor  je 
mogel.  Hotel  je  med  njimi  imeti  mnogo  prijateljev,  da  na  ta 
nacin  uresnici  svoj  cilj,  zvezo  ceskega  in  slovenskega  uciteljstva. 
Kdor  pozna  danes  cesko  pedagogicno  literaturo,  ta  ve,  kakega 
pomena  bi  bila  uresnicena  ideja  Legova.  Pridobil  je  urednistva 
pedagogicnih  casopisov,  (Komensky,  Beseda  ucitelska),  da  so 
posiljali  nekaj  eksemplarov  svojega  lista  zastonj  na  Slovensko. 
Na  ta  nacin  je  hotel  razsiriti  cesko  knjigo  po  Slovenskem  ter 
zbuditi  zanimanje  za  ceski  jezik  in  literaturo.  Nasprotno  je 
hotel  razsiriti  slovenske  knjige  po  Ceskem.  Kot  poverjenik 
„Slovenske  Matice"  je  dobil  mnogo  clanov  v  Pragi  in  izposloval 
pri  raznih  mestnih  svetih  na  Ceskem,  da  so  mesta  postala  clani 
„Matice".  Nekatera  teh  mest  so  ostala  pri  „Matici"  do  danes. 
Prvotno  so  bila:  Klatovy,  Pisek,  Plzenj  (ustan.),  Jicin,  Novy 
Bydzov,  CeskyBrod,  Chrudim,  DvurKralove,  Pardubice,  Nemecky 
Brod,  Domazlice,  Kladno,  Melnik.  Razsirjal  je  pa  tudi  druge 
slovenske  knjige.  Tako  mu  je  leta  1888  poslal  Davorin  Trstenjak 
nekaj  svojih  knjig  „za  Cehe"  in  je  pristavil :  „Kaj  dela  gospod 
Matija  Majar?  Kedar  se  z  njim  sestanete,  izrocite  mu  moj 
pozdrav,  recem  mu,  da  sem  tudi  jaz  ni  vec  krepak,  in  da 
me  7  krizev  prav  neugodno  nadleguje  .  .  ."  (Veliki  Vseslovan 
M.  Majar  je  zivel  takrat  v  Pragi  v  Solski  ulici  in  Lego  se  je 
mnogo  zanimal  za  zapuscenega  Slovenca,  ki  mu  je  bil  opesal 
vid  ;  poskrbel  mu  je  dijaka,  ki  mu  je  cital  novine  in  knjige) 
A  ne  samo  zaradi  knjig  so  se  Ijudje  obracali  do  njega,  ampak 

ir^= 


164  Iv.  Lah:  Jan  Lego. 


tudi  V  drugih  zadevah  n.  pr.  zaradi  narocil  pri  raznih  ceskih 
tvrdkah,  zaradi  nast^vljanja  ceskih  uradnikov  pri  nas,  kjer  je 
manjkalo  slovenskih  i.  t.  d.  Opozarjal  pa  je  tudi  nase  prvake 
na  razne  ceske  kulturne  institucije  in  na  obrambne  organizacije. 
Tako  je  dal  povod,  da  se  je  po  zgledu  ceske  „Solske  Matice" 
ustanovila  nasa  „Ciril-Metodova  druzba".  Porocal  je  o  vaznih 
knjizevnih  novostih  v  „Ljubljanski  Zvon"  ter  sodeloval  pri 
„Slovanu",  nasprotno  je  zbiral  biografije  zasluznih  nasili  moz 
za  Ottov  „Slovnik  naucny".  Tako  so  se  ustvarjale  pocasi  osebne 
in  kulturne  zveze,  spoznavali  smo  se  in  se  zblizevali. 


Uspeh  tega  skritega  in  tihega  dela  se  je  pokazal  sele  v 
poznejsih  letih,  ko  se  je  pomnozil  krog  delavcev  okoli  Jana 
Lega  in  je  zacela  govoriti  javnost.  Cehi  so  v  drugi  polovici 
prejsnjega  veka  hitro  napredovali  in  budili  zanimanje  zase. 
Narod,  ki  se  je  pravzaprav  sele  leta  1848  prebudil,  je  vstal 
s  celo  staro  silo  in  slavo;  postali  so  vzor  malim  za  obstoj 
borecim  se  narodom  .  .  .  Dva  velika  pojava  sta  bila,  ki  sta 
privabila  vecjo  mnozico  Slovencev  v  Prago.  Bilo  je  to  leto  1885, 
ko  se  je  vrsilo  veliko  vseslovansko  romanje  na  Velegrad  in 
leto  1892,  ko  je  bila  v  Pragi  cesko-slovanska  narodopisna 
razstava.  Slavnostne  dni  v  Pragi  leta  1885  nam  je  opisal 
A.  Trstenjak  v  „Spomeniku  slovanske  vzajemnosti",  ki  jasno 
kaze  misljenje  tedanje  dobe.  Tudi  S.  Gregorciceva  „Velegrajska 
kuga",  ki  jo  je  napisal  v  onih  dneh  v  Pragi,  nam  ostane  ziv 
spomenik.  Bili  so  to  idealno  kipeci  casi  slovanske  vzajemnosti  ; 
leta  1892  smo  bili  ze  zmernejsi  in  resnejsi  in  danes  smo  se 
bolj.  Pri  obeh  prilikah  je  imel  Lego  vazno  vlogo  in  trudil  se 
je  na  vse  sile,  da  bi  imel  v  Pragi  cim  vec  slovenskih  gostov. 
Naj  so  tudi  prazne  oddonele  visoko-letece  besede  slavnostnih 
govorov,  naj  se  tudi  ni  realiziralo  vse,  kar  se  je  govorilo  takrat, 
eno  je  ostalo :  Praga  je  vabila  vase.  Zapazili  smo,  da  Praga  ni 
vec  tako  dalec,  kakor  leta  1848,  ko  smo  na  vazni  vseslovanski 
shod  poslali  cela  dva  brezpomembna  politika  —  in  to  je  bilo 
glavno:  slovenska  mladina  je  zacela  pohajati  visoke  sole  v 
Pragi.  Rastlo  je  od  leta  do  leta  stevilo  in  je  letos  preseglo  ze 
stevilo  70.  Ona  Praga,  ki  je  vzbujala  zanimanje,  je  vabila  k 
sebi:  uciti  se  dela.  Vsem  studentom,  ki  so  prisli  v  Prago,  je 
bil  Lego  dober  prijatelj,  svetovavec  in  podpornik.  Kot  znan 
prijatelj  Slovencev  je  uzival  njih  zaupanje.  Cujmo,  kako  mu 
pise  Kunsic  v  jmenu  svojih  tovarisev: 

—  —  „Citajoci  porocila  o  sijaju  cesko-slovanske  narodo- 
pisne  razstave,  sklenila  je  desetorica  slovenskih  abiturijentov, 
da  koncem  svojih  studij  —  pred  vstopom  v  svet  —  pojde  v 
Prago,  k  ognjiscu  slovanskega  dela  i  slovanskega  ponosa. 


Iv.  Lah :  Jan  Lego.  165 


( 


Ker  pa  nedostaje  zadostnih  sredstev  za  tako  dolgo  potovanje 
in  ker  bi  mi  sinovi  slovenskega  kmeta  radi  izvrsili  svojo  gorko 
ieljo,  obraca  se  udano  podpisani  v  imenu  drugih  do  Vase 
prijaznosti,  nadejajoc  se  od  nje  najboljsega  pojasnila,  kako  bi 
kolikor  mozno  z  najmanjsimi  stroski  prisli  v  Prago,  to  je,  ako 
bi  dosli  pes,  koliko  casa  bi  bilo  zato  najmanj  potreba  in  ce 
bi  V  tern  slucaju  Vase  velerodje  naso  desetorico  hotelo  podpirati, 
da  bi  dobili  na  nasih  postajaii  po  Ceskem  prenocisca. 

Ivan  Kunsic." 

Kako  jim  je  Lego  svetoval,  ne  vem,  najbrze  jim  je  svetovai 
zeleznico,  najkrajso  in  najcenejso  pot  —  10  K.  Kunsic  je  res 
prisel  V  Prago  in  je  imel  v  Legii  dobrega  prijatelja.  Obracal 
se  je  veckrat  do  njega  in  Lego  ga  je  podpiral  pri  njegovem 
delu  ter  ga  priporocil  grofu  Harrachu  in  drugim.  Tako  mu 
leta  1897  Kunsic  naznanja,  da  je  zbral  gradivo  za  slovenska 
imena  v  Tirolski  in  da  v  septembru  predlozi  grofu  Harrachu 
celo  delo.  Lego  se  je  na  vse  moci  potrudil,  da  bi  preskrbel 
Kunsicu  V  njegovem  podjetju  primerne  podpore.  Istotako  kakor 
Kunsic  obracali  so  se  na  njega  tudi  mnogi  drugi  nasi  mladi 
Ijudje,  ki  so  hoteli  studirati  na  ceskih  visokiii,  trgovskih  in 
gospodarskih  solah.  S  svojimi  sredstvi  Lego  pac  ni  mogel 
rnnogo  podpirati,  a  znal  je  poiskati  podpor  drugod.  Med 
drugimi  je  bil  v  Pragi  dober  prijatelj  pisatclju  Gestrinu,  ko  je 
bival  ta  v  Pragi,  v  njegovo  gostoljubno  domovanje  so  prisli 
nasi  umetniki  S.  Gregorcic,  A.  Askerc  (glej  Ljublj.  Zvon  1893), 
Z.  Kvedrova.  In  ko  se  je  pomnozilo  slovensko  dijastvo  v  Pragi 
ter  je  tako  nadaljevalo  delo,  ki  ga  je  bil  zapocel  Lego,  imel 
je  med  njimi  svoje  stalne  prijatelje  in  v  svoji  hisi  je  zbiral 
krog  mladih  svojih  znancev.  Slovensko  akademicno  drustvo 
„Ilirija"  v  Pragi  ga  je  imenovalo  za  svojega  castnega  clana. 
Kar  se  tice  dijastva,  je  docakal  Lego  v  svojo  zadovoljnost  to, 
kar  je  hotel.  Zveze  med  slovenskim  in  ceskim  dijastvom  so  se 
utrdile.  —  Drugace  je  bilo  z  uciteljstvom,  ki  je  bolj  navezano 
na  domaci  kraj.  Ze  1886  mu  je  pisal  Andr.  Praprotnik  o  sestanku 
uciteljstva  v  Pragi.  Iz  raznih  vzrokov  se  ta  sestanek  ni  izvrsil. 
A  Lego  je  vzdrzeval  z  uciteljstvom  osebne  stike,  navduseval  je 
in  vspodbujal  in  med  tem  so  se  zacele  ustvarjati  uciteljske 
zveze.  Druga  stvar,  ki  jo  je  hotel  izvrsiti,  je  bila  mladinska 
knjizevnost.  Hotel  je  celo  sam  izdajati  mladinski  casopis  v 
Pragi.  Naslednje  pismo  odlicnega  slovenskega  pedagoga  nam 
podaja  jasno  sliko,  kako  je  bil  potreben  mladinski  casopis. 

.  .  .  Prav  imate,  dragi  gospod,  ko  nam  ocitate  malomarnost 
V  tako  vaznih  stvareh,  kakor  je  slovstvo  za  mladino.  Pri  nas 
pac  gre  vse  nekako  bolj  pocasi,  kakor  v  Cechach,  to  pa  najbolj 
radi  tega,  ker  smo  zelo  reven  narod.  Kako  tezko  se  pri  nas 
proda   nova   knjiga,  zlasti   ce  ni  najboljse  vsebine.    Da  se  nas 


166  Iv.  Lah:  Jan  Lego. 


„Vrtec"  se  tako  dolgo  zdrzuje,  ima  zahvaliti  le  taktnemu 
urcdniku,  kateri  z  redko  pazljivostjo  iz  poslanih  mu  spisov  vse 
izloci,  kar  bi  le  kolickaj  utegnilo  v  oci  zbosti^  nase  gospode 
„Latince"  a  la  Mahnic  in  njegove  pristase.  Ce  ti  gospodje 
stvari  ne  podpirajo,  skoraj  ne  more  nikaka  rec  prospevati,  ker 
njih  terorizem  je  prevelik.  V  ocigled  teh  razmer  se  pac  tudi 
ni  cuditi,  da  se  le  tezko  ali  pa  celo  ne  najde  zaloznik  za  katero 
se  tako  vazno  in  blagodejno  podjetje.  Nam  Slovencem  je 
mogoce  le  s  pomocjo  katerega  sorodnega  nam  naroda  kaj 
vecjega  izpeljati ;  zatorej  Vam  —  mili  dobrotnik  Slovencev  — 
ne  moremo  biti  dovolj  hvalezni,  da  nam  tako  blagodusno 
ponudite  svojo  izdatno  pomoc.  Ne  dvomimo,  da  se  z  Vaso 
pomocjo  izvrsi,  kar  bi  se  sicer  ne  dalo  nikoli. 

Kako  sem  Vas  Cehe  zavidal  ze  na  bogatem  Vasem  slovstvu, 
zlasti  pa  so  mi  provzrocile  Vase  krasne  knjige  za  mladino  neki 
poseben  cut  zavisti  .  ,  .  Zlasti  Vas  „Mlady  ctenaf"  mi  je  kaj 
ugajal,  tako  da  sem  si  vedno  zelel,  da  bi  tudi  nasi  otroci 
dobili  kaj  tacega. 

Sedaj  pa  se  hocete  Vi ,  dragi  nas  dobrotnik .  posvetiti 
trudu  ter  nam  podati,  kar  mi  sami  ne  zamoremo.  O  hvala 
Vam,  podpirati  Vas  pa  hocemo,  kolikor  bode  le  mogoce  in 
jaz  menim,  da  bode  se  „Malega  bralca"  ali  kako  ga  hocete 
imenovati,  dalo  razpecati  povoljno  stevilo.  Najboljsi  posrednik 
pri  razpecavanju  utegnejo  biti  nasa  uciteljska  drustva,  ki  se 
nahajajo  zdaj  vze  —  hvala  Bogu  in  na  jezo  dr.  Mahnicu  — 
po  vsej  slovenskej  zemlji.  Vendar  pa  bode  potrebno,  da  se 
stvar  nekoliko  organizira  in  pred  vsem ,  da  se  ravnateljstvo 
nasega  osrednjega  drustva  „Zaveza"  za  to  pridobi.  Zaveza 
mora  na  druga  drustva  pritiskati ,  da  store  svojo  dolznost. 
Ravno  isto  morajo  pa  tudi  drustva  doseci  pri  posameznih 
svojih  udih.  Ce  vsaka  sola  naroci  le  nekaj  iztisov  Vasega  lista, 
utegnemo  znabiti  le  priti  vsaj  nad  1000  iztisov,  samo  ce  cena 
ne  bode  prevelika. 

Kedaj  nameravate  izdati  I.  stevilko?  ..." 

Mladinski  casopis  v  Pragi  ni  zacel  izhajati,  pac  pa  se  je 
oglasil  „Zvoncek",  ki  mu  je  bil  Lego  eel  cas  podpornik.  Ko  je 
dosegel  Lego,  da  se  je  ustanovil  nov  mladinski  casopis,  skusal 
je  podpreti  slovensko  mladinsko  slovstvo  se  na  drug  nacin.  Zbral 
je  med  svojimi  prijatelji  svoto  150  K  ter  jo  poslal  „Uciteljski 
zvezi",  da  jih  razpise  kot  nagrado  za  mladinski  spis.  Tako 
nas  je  hotel  prav  prisiliti,  da  se  potrudimo  za  zapusceno  naso 
mladinsko  slovstvo.  Godilo  se  je  to  (po  1.  1900)  ob  casu,  ko 
je  razpolagala  slovenska  „Mohorjeva  druzba"  z  milijoni  —  in 
Ceh  je  moral  skrbeti^za  nase  mladinsko  slovstvo.  Tudi  zadnje 
premozenje  200  K  „Cesko-slovenskega   spolka"  v  Pragi,   ki   je 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  167 


z  Legovo  smrtjo  prenehal,  se  je  porabilo  v  isti  namen.  Kako 
se  je  Lego  sploh  zanimal  za  nase  solstvo,  kaze  tudi  to,  da  je 
gininazijam  v  Kranju  in  v  Ljubljani  ter  Ijudskim  solam  v  Kamniku 
in  Postojni  poslal  rudninske  zbirke,  visji  dekliski  soli  v  Ljubljani 
ceske  knjige  i.  t.  d.  Bliza  se  cas  in  pripravlja  'se  ze  cesta,  da 
se  bo  izpolnila  Legova  gorka  zelja :  Tudi  cesko  in  slovensko 
uciteljstvo  se  med  seboj  bolj  in  bolj  spoznava  in  zblizuje. 

Ne  moremo  trditi,  da  so  uspehi,  ki  smo  jih  dosegli  na 
polju  takozvane  cesko-slovenske  vzajemnosti ,  edina  zasluga 
Legova.  Naslo  se  je  tu  innogo  delavcev  in  innogo  so  casi 
sanii  prinesli  s  seboj,  mnogo  je  postalo  ziva  potreba  razmer. 
A  on  je  bil,  ki  je  rezal  prvo  brazdo  na  polju  resncga  dela  in 
je  iskal  tal,  kjer  je  sejal  plodonosne  ideje.  Bil  je  skromen 
clovek,  ki  ni  Ijubil  mnogo  besed,  a  za  kar  se  je  zavzel,  to  je 
hotel  izvesti.  Ko  niu  je  mesto  Ljubljana  cestitalo  k  sedemdeset- 
letnici,  se  je  zahvalil  s  sledecimi  besedami : 

.  .  .  Izvanredno  to  odlikovanje  me  je  jako  presenetilo, 
kajti  dobro  vem,  da  na  moji  strani  prav  za  prav  ni  nobenih 
zaslug,  da  je  bilo  vse,  karkoli  sem  storil  v  prospeh  te  vzajem- 
nosti ,  le  izpolnjevanje  dolznosti ,  katere  ima  vsak  zaveden 
Slovan  do  svojih  bratov.  Ako  torej  slavni  obcinski  svet  izraza 
0  mojem  delovanju  pohvalo  na  tako  iskren  nacin,  vidim  v 
tem  zopet,  da  je  resnicno,  kar  zatrjujem,  da  Ceh,  kateri  hoce 
delovati  za  vzajemnost  med  svojimi  slovanskimi  brati,  nikjer 
ne  najde  take  navdusenosti ,  take  hvaleznosti  in  sploh  takih 
uspehov  V  uresnicevanju  slovanske  ideje,  kakor  med  Slovenci. 
Resnicno,  na  Slovenskem  so  najrodovitnejsa  tla ,  kjer  vsklije 
vsako  seme  splosnega  napredka,  katero  tja  vseje  rodoljub,  in 
zato  sem  preprican,  da  uspehi,  katere  sem  dosegel  v  slovenskem 
narodu,  nikakor  niso  moje  zasluge,  temvec  da  jih  je  provzrocila 
le  visoka  in  splosna  nadarjenost  slovenskega  naroda.  (Kajti 
kateri  narod  se  more  ponasati  z  razmeroma  tako  velikim 
steviiom  izvrstnih  samoukov,  kakor  narod  slovenski).  In  h  krati 
i  njegovo  srce,  katero  se  hipoma  navdusi  s  tako  goreco  Iju- 
beznijo  za  vse  dobro  in  plemenito,  da  se  ideja  lahko  takoj 
udejstvi.  Moje  delovanje  je  bilo  tedaj  cisto  lahkotno  in  ce  mi 
je  dovoljeno,  da  se  vendar  nekoliko  izrazim  v  svoj  prid,  dejal 
bi  samo,  da  sem  pri  vsem  svojem  prizadevanju  imel  vedno 
najboljso  voljo  .  .  . 

Ko  ga  je  „Zaveza  avstrijskih  jugoslovanskih  uciteljskih 
drustev"  imenovala  za  castnega  clana  in  ga  prosila  za  njegov 
polni  naslov,  poslal  je  svoj  polni  naslov:  „umirovljeni  adjunkt 
c.  kr.  mornaskega  komisarstva,  kustos  glasbenega  oddelka 
muzeja  ceskega  kraljestva  kot  prvi  skriptor  tega  muzeja",  a 
odklonil  je  diplomo,  ces  naj  se  da  denar  za  mladinske  knjige 
ali    uciteljskemu   drustvu.    V   svoji  starosti   je   obiskal    s   svojo 


168  Iv.  Lali:  Jan  Lego. 


soprogo  se  enkrat  naso  domovino,  a  kakor  je  vse  kazalo,  ni 
mogel  biti  posebno  zadovoljen ;  nekdanjega  navdusenja  ni  bilo 
in  reelnega  dela  tudi  ne. 

Koje  lansko  leto  (t  1906)  zatisnil  Jan  Lego  za  vecno 
svoje  trudne  oci,  veljalo  je,  kar  je  pisala  ob  njegovi  ZOletnici 
Z.  K.(vedrova)  v  „Slovenskem  Narodu"  o  njem :  „Danes  na- 
predujemo,  mladi  smo,  sto  in  sto  novih  ciljev  vidimo  pred 
seboj,  za  katere  se  trudimo,  za  katerimi  hrepenimo.  Ne  gorimo 
le  izkljucno  za  eno  stvar,  ker  danes  ni  vec  tako  vazna,  ker 
so  drugi  delali  pot,  po  kateri  danes  liitimo  dalje  v  pred.  Ali 
kadar  se  zaustavimo,  kadar  se  ogledamo  po  poti,  po  uglajeni 
cesti  nazaj,  takrat  nas  obide  mehko  custvo  hvaleznega  spomina 
onim,  ki  so  nam  to  pot  pripravljali  in  gladili.  Ne  trebamo  se 
sramovati  te  tople  odkritosrcne  hvaieznosti,  tega  meiikega  spo- 
mina, zakaj  tudi  mi  obstojimo  enkrat  ob  cesti  in  drugi  pohitijo 
po  poti  mimo  nas  naprej,  po  ti  poti,  po  kateri  mi  zdaj  iiodimo 
in  jo  pripravljamo  drugim  za  nami. 

Delo,  ki  ga  je  zapocel  Lego,  je  bilo  pripravljalno  in  za 
njim  so  ga  prevzela  drustva  in  organizacije.  In  to  je  bilo,  kar 
je  hotel  doseci.  Saj  je  pripravljal  nekako  pot  nasini  najvecjim 
kulturnim  in  obrambnim  drustvom :  Glasbeni  Matici ,  Sloven- 
skemu  planinskemu  drustvu ,  Ciril-Metodovi  druzbi.  Njegovo 
delo  V  Pragi  pa  nadaljujejo  sedaj  „Podporno  drustvo  za  slo- 
venske  visokosolce  v  Pragi",  slovenska  akademicna  drustva 
„Adrija"  in  „I!irija"  ter  „Klub  slovenskih  tehnikov"  v  Pragi. 
Poleg  teh  pa  delujejo  v  njegovem  smislu  ceska  podruznica 
slovenskega  planinskega  drustva  in  razna  druga  drustva.  Tako 
je  izpolnil  slovenski  konzul  v  Pragi  svojo  dolznost,  predno  je 
umrl.  Sladko  je  umreti,  ko  vidi  clovek  svoje  zelje  uresnicene  .  .  . 
Pokazal  je  pot  in  je  odsel.  Lahka  postane  trudapolna  pot,  ko 
vidi  clovek  druge  za  seboj  .  .  . 

Med  svoje  ozje  prijatelje  na  Slovenskem  je  stel  Lego 
zupana  Ivana  Hribarja,  pesnika  A.  Askerca,  S.  Gregorcica,  zupnika 
Vrhovnika,  ravnatelja  Nerata  v  Mariboru,  Rad.  Knafljica,  solskega 
vodjo,  Andr.  Gabrsceka,  ki  mu  je  bil  „nejmilejsi  Slovinec"  in 
se  vec  drugih. 

Jan  Lego  jc  bil  od  leta  1885  castni  clan  „Slovenske  Matice" 
in  „Sokola"  v  Ljubijani,  poleg  tega  castni  clan  uciteljskih 
drustev:  „Zaveze",  „Uciteljskega  drustva  sezanskega  okraja", 
„Komenskega"  na  Goriskem,  „Narodne  sole"  v  Ljubijani  in 
„Uciteljskega  drustva  za  slovenski  Stajer.  Bil  je  ustanovnik 
„Minerve"  (zensk.  gimn.  v  Pragi)  castni  clan  „akademicnega 
ceskega  drustva  „Slavija"  in  slovenskega  akademicnega  drustva 
„Ilirija"  v  Pragi.  Poleg  tega  je  bil  castni  mescan  mesta  Kamnik 
in^  mescan  stolnega  mesta  Ljubljane,  katerej  je  poslal  njegov 
„Cesko-slovenski  spolek"  ob  casu  potresne  katastrofe  801-83  gid. 


Iv.  Lah:  Jan  Lego.  169 


Vse  te  casti,  zasluge  in  odlikovanja  mu  niso  napravile 
toliko  veselja,  kakor  priznanja  od  strani  njegovih  ozjih  prijateljev, 
ki  jih  je  kot  blag  moz,  odkritosrcna  dusa  in  trd  znacaj  imel 
ninogo  V  Pragi  in  pri  nas  krizem  domovine.  Uspeh  mu  je  bil 
placilo  dela. 

Njegov  pogreb,  pri  katerem  je  bila  zastopana  tudi  „Slo- 
venska  Matica",  je  pokazal,  da  je  bil  v  obce  znana  in  spo- 
stovana  oseba. 

Njegova  knjizevna  delavnost  se  je  gibala  le  v  mejah 
njegovih  smotrov. 

Izdal  je: 

„Pruvodce  po  Slovinsku".  (Vodnik  po  Slovenskem).  — 
Praha  1887. 

„Mluvnice  jazyka  slovinskeho".  (Cesko-slovenska  slovnica). 
—  2  izd.  1893.1) 

„Mluvnice  jazyka  srbsko-chorvatskeho.  —  Praha  1888. 

Poleg  tega  so  razni  daljsi  in  krajsi  clanki  o  Slovencih  po 
raznih  ceskih  listih  in  v  Ottovem  „Slovniku  Naucnem".  Njegovi 
spisi  se  nahajajo  v  raznih  listih :  Narodni  Listy,  Svetozor  1872, 
Zlata  Praha  1884,  Skola  a  zivot  1885,  Hlas  Naroda  1886, 
Ruch,  Muzejnik.  Na  Slovenskem  je  dopisoval  v  „Zvon",  v 
„Slovana",  v  „Mir"  in  v  „Uciteljskega  Tovarisa".  Njegov  grob 
na  praskih  Olsanih  stoji  danes  brez  spomenika.  Nasa  dolznost 
je,  da  s  primernim  spominom  zaznamenujemo  kraj,  kjer  pociva 
po  dolgem  trudnem  delu  eden  prvih  delavcev  na  polju  cesko- 
slovenske  vzajemnosti ,  ki  naj  ga  vedno  budi  in  klice  k 
vztrajnemu    delu    naprej  na  pot  slovanske  in  svctovne  kulture. 

»)  Nova  izdaja  cesko-slovenske  slovnice  bi  bila  zelo  umestna. 


Slovenska  bibliografija  za  1.  1906, 

Scstavil  dr.  Janko  Slebinger, 


Kratice:  CZN  —  Casopis  za  zgodovino  in  narodopisje;  Dom.  —  Domovina  ; 
(V  Celju);  D  S  —  Dom  in  Svet;  D  Prij.  —  Domaci  prijatelj ;  11.  N  K  —  llu- 
strovani  narodni  koledar  za  1.  1907;  IMK  —  Izvcstja  muzejskega  drustva 
za  Kranjsko;  Kol.  C  M  —  Koledar  druzbe  Cirila  in  Metoda  za  1.  1907; 
Kol.  Moh.  —  Koledar  druzbe  sv.  Moiiorja  za  1.  1907.  --  K  O  —  Katoliski 
Obzornik;  L  Z  —  Ljubljanski  Zvon ;  N  Z  —  Nasi  zapiski;  Pop.  —  Popotnik; 
PV—  Planinski  Vestnik;  Slov.  —  Slovenec;  SN  —  Slovenski  Narod ; 
S  U   —   Slovenski   Ucitclj ;   U  T   —   Uciteljski   Tovaris ;   Z  S  M   —  Zbornik 

Slovenske  Matice. 
Kratice  brez  dostavka  letnice,  oz.  letnika  veljajo  za  leto  1906. 


I.  Casopisi  in  casniki. 

Akordi.  Novi  — .  Zbornik  za  vokalno  in  instrumentalno  glasbo. 
Urejuje  dr.  Gojmir  Kr  ek.  Iziiaja  6krat  na  leto.  Zaloz- 
nistvo  L.  Sciiwentner  v  Lj.  Natisnila  Jos.  Eberle  &  Comp. 
na  Dunaju.  1906  4'.  Let.  V.  (st.  4,  5,  6)  VI.  (st.  1,  2,  3). 
Cena  za  leto  8  K. 

Angelcek,  otrokom  prijatelj,  ucitelj  in  voditelj.  (Mesecnik.) 
Uredil  Anton  Krzic.  Izdalo  drustvo  „Pripravniski  dom". 
Natisnila  Katoliska  tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  Let.  XIV. 
(Vrtcevi  narocniki  ga  dobivajo  brezplacno.  Posebej  narocen 
stane  celo  leto  1  K  20  v). 

Blagovestnik.  Izhaja  vsak  drugi  mesec.  Izdajatelj  in  odgo- 
vorni  urednik  Anton  Chraska.  Natisnila  Ig.  pi.  Kleinmayr 
&  Fed.  Bamberg  v  Lj.  1906.  v.  8".  (6  stevilk,  vsaka  s 
prilogo  „Veselo  porocilo  otrokom".  Narocnina  60  vin.) 

Bogoljub.  Cerkveni  list  za  Slovence.  Izhaja  zacetkom  vsakega 
mesca.  Izdaja  Katol.  bukvarna.  Tiska  ,, Katoliska  tiskarna. 
(Urejuje  Janez  Ev.  Kalan.)  V  Lj.  1906.  A\  Let.  IV. 
(Stane  za  celo  leto  1  K  60  v). 

Cvetje  z  vertov  sv.  Franciska.  Casopis  za  verno  katolisko 
Ijudstvo,  zlasti  za  ude  tretjega  reda  sv.  Franciska.  S  pri- 
voljenjem  cerkvenih  in  redovnih  oblasti  urejuje  in  izdaja 
P.    Stanislav     Skrabec,     masnik    reda    manjsih    bratov 


\ 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  171 

sv.  Franciska.  Izhaja  v  prostih  obrokih.  V  Gorici.  Hilari- 
janska  tiskarna.  1906.  v.  8".  Let.  XXIII.  (Stane  eel  tecaj  — 
12  zvezkov  —   1  K  50  v). 

Casopis  za  zgodovino  in  narodopisje.  Izdaje  Zgodovinsko 
drustvo  V  Mariboru.  Uredil  Anton  K  asp  ret.  Tisk  tiskarne 
sv.  Cirila.  Maribor  1906.  v  8".  Let.  III.  Snopic  1—4,  231  str. 
(Za  ude  brezplacno,  za  neude  6  K). 

Cebelar.  Slovenski  — .  Glasilo  „SIovenskega  cebelarskega 
drustva"  za  Kranjsko,  Stajersko,  Korosko  in  Primorsko  s 
sedezem  v  Ljubljani.  (Mesecnik.)  Uredil  Francisek  Roj  ina, 
naducitelj  v  Smartnem  pri  Kranju.  (Odgovorni  urednik 
Mihael  Rozanec.)  Lastnik  ,,Slovensko  cebelarsko  drustvo". 
Tisk  J.  Blasnika  naslednikov  v  Ljubljani.  1906.  4".  IX.  letnik. 

Danica.  (Prenehala  koncem  1.  1905.) 

Delavec.  Tobacni  — .  Glasilo  slovenskih  clanov  strokovne 
zveze  tobacnih  delavk  in  delavcev  avstrijskih.  Izhaja  vsaki 
prvi  torek  v  mesecu.  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik  Fran 
Potter  man  n.  Tiskal  Ivan  Lampret  v  Kranju.  1906.  Let.  I. 
(Izsli  2  stevilki  novembra  in  decembra.) 

Detoljub.  Krscanski  — .  List  za  krscansko  vzgojo  in  resitev 
mladine.  Izhaja  stirikrat  na  leto.  Urejuje  Mih.  Bulovec. 
Ljubljana,  1906.  Zalozilo  „Katolisko  drustvo  detoljubov". 
Tisk.  ,,Kat.  tiskovn.  drustva",  prej  R.  Seber  v  Postojni. 
8".  Letnik  XV. 

Dolenjec.  List  za  narodno  prosveto  in  narodno  gospodarstvo. 
Stev.  1  — 12  izdajal  konsorcij  ,,Dolenjca",  odgovorni  urednik 
Franjo  P[rc,  tiskal  A.  Slatnar  v  Kamniku  (izhajal  vsako 
soboto).  Stev.  13 — 19  izdajatelj,  zaloznik  in  odgovorni 
urednik  Franjo  P  i  r  c.  Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju. 
(Z  19.  St.  2.  julija  1906  prenehal.)  2". 

Dom  in  Svet.  List  s  podobami  za  leposlovje  in  znanstvo. 
(Mesecnik.)  Uredila  dr.  Mihael  Opeka  in  dr.  Evgen 
Lampe.  Zalozilo  lastnistvo.  Tisk  Katoliske  tiskarne.  V  Lj. 
1906.  4".  Let.  XIX.  (Narocnina  na  leto  9  kron,  za  dijake 
6  K  80  V). 

Dom.  Nas  — -.  Izhaja  vsak  drugi  cetrtek.  Izdaja  Katolisko 
tiskovno  drustvo  v  Mariboru.  Odgovorni  urednik  Edv. 
Jonas.  Tisk  tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru.  1906.  4^'. 
Let.  VI.  (Narocniki  ,,Slov.  Gospodarja"  ga  dobivajo  zastonj. 
Posebej  narocen  velja  eno  krono  za  celo  leto.) 


172  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Domoljub.  Slovenskemu  Ijudstvu  v  poduk  in  zabavo.  Izhaja 
vsak  cetrtek.  Izdajatclj  in  odgovorni  urednik  dr.  Ignacij 
Zitnik.  Tiska  „Katoliska  tiskarna".  V  Lj.  1906.  4".  Let. 
XIX.  (Cena  mu  je  3  K  na  leto.) 

Domovina.  Izhaja  trikrat  na  teden,  vsak  pondeljek,  sredo  in 
petek.  Lastnik:  Konzorcij  lista  „Domovina".  Odgovorni 
urednik  in  izdajatelj  Vekoslav  Spindler.  (Od  stev.  102: 
Ljudevit  Furlani.)  Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  1906. 
2".  Let.  XVI.  (Velja  na  leto  12  K). 

Domovina  Nova  — .  Izhajala  do  1.  aprila  v  torek,  cetrtek  in 
soboto,  od  2.  apr. :  Katoliski  dnevnik.  Izhaja  vsak  dan. 
Izdajatelj  in  lastnik  John  J.  Grdina.  Odgovorni  urednik: 
C.  J.  Sodja.  Tiska  „Slov.  unijska  tiskarna".  Cleveland, 
Ohio,  1906  2".  Let.  VIII.  (Narocnina  na  leto  po  Ameriki 
2-50  dol.,  za  Evropo  4  dol.) 

Don  Bosko.  List  salezijancev  v  Ljubljani.  Izhaja  vsak  mesec 
nedolocen  dan.  Urejuje  Josip  Val  j  a  vec.  Tiska  ,,Katoliska 
tiskarna"  v  Lj.  Izdaja  in  zalaga  vodstvo  salezijanskega 
zavoda  na  Rakovniku.   1906.  v.  8".  Leto  III.;; 

Edinost.  Glasilo  politicnega  drustva  „Edinost"  za  Primorsko. 
(Dnevnik.)  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik  Stefan  Godina. 
Lastnik  konzorcij  lista  ,, Edinost".  Natisnila  tiskarna  kon- 
zorcija  lista  „Edinost".  V  Trstu  1906.  2".  Let.  XXXI.  (Velja 
na  leto  24  K). 

Gasilec.  Izhaja  poljubno  po  potrebi  v  nedolocenem  casu, 
vendar  vsaj  stirikrat  na  leto  in  ga  dobivajo  clani  zveze 
brezplacno.  Izdaja  odbor  dezelne  zveze  kranjskih  gasilnih 
drustev.  Urejuje  tajnik  Fran  Ks.  Trost  na  Igu  pri  Lj. 
Natisnila  Kleinmayr  &  Bamberg  v  Lj.  1906.  4".  Leto  X 
St.  1—4. 

Glas  Naroda.  List  slovenskih  delavcev  v  Ameriki.  Prvi  siov. 
dnevnik  v  Zjedinjenih  drzavah.  Izhaja  vsak  dan  izvzemsi 
nedelj  in  praznikov.  Izdaja  Slovensko  tiskovno  drustvo. 
Frank  Sakser,  predsednik;  Viktor  Valjavec,  tajnik.  New 
York.  1906.  2".  Let.  XIV.  (Na  leto  velja  za  Ameriko  3  dol., 
za  Evropo  4-50  dol.) 

Glas  Svobode.  Glasilo  svobodomiselnih  Slovencev  v  Ameriki. 
Tednik  za  koristi  delavskega  Ijudstva.  ,,0d  boja  do  zmage!" 
,,Kdor  ne  misli  svobodno,  se  ne  more  boriti  za  svobodo!" 
(Lastnik  lista  Martin  Konda.)  Chicago,  Illinois  1906.  2". 
Letnik  V.  (Velja  za  Ameriko  za  celo  leto  L50  dol.,  za 
Evropo  10  K). 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  175 

Glasbenik.  Cerkveni  — .  Organ  Cecilijinega  drustva  v  Lj. 
(Mesecnik.)  Urednik  lista :  dr.  Andrej  Karlin,  stolni 
kanonik,  urednik  prilog:    Anton  Foerster,  vodja  glasbe 

V  stolnici.    Zalozilo    Cecilijino    drustvo.    Tiskala   Zadruzna 
tiskarna  v  Lj.   1906.  4".  Let.  XXIX. 

Glasnik.  List  za  Slovence  v  severozapadu  Zjedinjenih  drzav. 
Izhaja  vsak  petek.  Glasilo  ,,Slovensko-hrvatske  zveze". 
Izdaja  „Slovensko  tiskovno  drustvo"  v  Calumetu,  Mich. 
1906.  2".  Let.  VL  (Stane  v  Ameriki  na  leto  1-50  dol.) 

Glasnik.  Gospodarski  —  za  Stajersko.  List  za  gospodarstvo 
in  umno  kmetijstvo.  (Polmesecnik.)  Urejuje  tajnik  Franc 
Juvan.  Izdaja  in  zalaga  c.  kr.  kmetijska  druzba  na  Sta- 
jerskem.  Tiska  Leykam  v  Gradcu.  1906.  2^.  Let.  LVI. 

Glasnik  najsvetejsih  Src.  Izhaja  25.  dne  vsakega  meseca.  Ure- 
jujeta  in  izdajata :  Ivan  Krst.  Trpin,  zupnik  v  Mosnjah^ 
posta  Radovljica,  in  Jakob  Palir.  kapelan  na  Crni  gori 
pri  Ptuju.  Tisk  tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru,  1906.  v.  8". 
Let.  V.  (Stane  za  celo  leto  80  v). 

Gorenjec.  Politicen  in  gospodarski  list.  Izhaja  vsako  soboto 
zvecer.  Izdaja  in  zalaga  konzorcij  „Gorenjca".  Odgovorni 
urednik  Lavoslav  Mikus.  Lastnina  in  tisek  Iv.  Pr.  Lampreta 

V  Kranju.  1906.  2".  Let.  VII.  (Stane  za  celo  leto:  4  K). 

Gorica.  Izhaja  vsak  torek  in  soboto.  Izdajatelj  in  odgovorni 
urednik  Josip  Marusic.  Tiska  Narodna  tiskarna  v  Gorici. 
1906.  2".  Let.  VIII.  (Velja  na  leto  8  K). 

Gospodar.  Narodni  — .  Glasilo  „Zadruzne  zveze".  Izhaja  10.  in 
25.  vsakega  meseca.  Izdajatelj :  Zadruzna  zveza  v  Lj.  Odgo- 
vorni urednik:  Svetoslav  Premrou,  uradni  tajnik  „Za- 
druzne  zveze".  Tisek  Zadruzne  tiskarne  v  Lj.  1906.  4^. 
Let.  VII.  Clani  „Zadruzne  zveze"  dobivajo  list  brezplacno; 
za  neclane  na  leto  4  K). 

Gospodar.  Primorski  — .  List  za  pospesevanje  kmetijstva  v 
slovenskem  Primorju.  (Polmesecnik.)  Uredil  in  izdal  Anton 
Strekelj.  Tiska  Narodna  tiskarna  v  Gorici.  1906.  v.  8". 
Let.  II.  (Stane  na  leto  2  K). 

Gospodar.  Slovenski  — .  List  Ijudstvu  v  pouk  in  zabavo.  Izhaja 
vsak  cetrtek.  Izdajatelj  in  zaloznik  „Kat.  tiskovno  drustvo". 
Odgovorni  urednik  Ferdo  Leskovar.  Tisk  tiskarne 
sv.  Cirila  v  Mariboru.  1906.  2".  Let.  XL.  (Velja  za  celo 
leto  4  K). 


174  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Gospodinja.  Slovenska  — .  Izhaja  vsako  1.  soboto  v  mesecu  kot 
priloga  „Nasemu  listu".  (Urejuje  Minka  Go  vekarj  e  va). 
Tiska,  izdaja  in  je  za  vsebino  odgovoren  A.  Slatnar  v 
Kamniku.  1906.  4".  Let.  II.  (Velja  posebej  prejemana  na 
leto  3  K). 

Izvestja  muzejskega  drustva  za  Kranjsko.  Uredil  Ant.  Koblar. 
Izdalo  in  zalozilo  „Muzejsko  drustvo  za  Kranjsko".  Natisnila 
J.  Blasnikova  tiskarna.   1906.  v.  8.  Let.  XVI.  (D  S.  XX,  87.) 

Jez.  Saljiv  in  zafrkljiv  list.  Izhaja  vsako  prvo  in  tretjo  soboto 
V  mesecu.  Izdaja  in  ureja  Srecko  Ma  go  lie.  Zalozba  in 
tisk  Dragotina  Hribarja  v  Lj.  1906.  4".  Let.  IV.  (Stane  na 
leto  6  K). 

Kamnitan.  Priloga  „Nasemu  listu".  Izhaja  vsako  soboto.  Izda- 
jatelj  in  odgovorni  urednik  Hinko  Sax.  Lastnina  in  tisk 
tiskarne  A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  4''.  (Za  narocnike 
„Nasega  Lista"  v  kamniskem  okraju  brezplacno.) 

Kmetovalec.  Gospodarski  list  s  podobami.  Uradno  glasilo 
c.  kr.  kmetijske  druzbe  vojvodstva  kranjskega.  (Polmesecnik.) 
Uredil  Gustav  Pi  re,  ravnatelj  druzbe.  Zalozba  c.  kr.  kme- 
tijske druzbe  kranjske.  Tisek  J.  Blasnika  naslednikov.  V  Lj. 
1906.  4".  Let.  XXIII.  (Stane  4  K,  za  ucitelje  in  Ijudske 
knjiznice  2  K  na  leto.) 

Knajpovec.  Casopis  za  negovanje  zdravja  po  Kneippovem 
sestavu,  za  pouk,  vzgojo  otrok  in  zabavo.  (Mesecnik.) 
Odgovorni  urednik  Josip  Fabcic  Tiska  „Goriska  tiskarna" 
A.  Gabrscek.  V  Gorici.  1906.  4°.  Let.  III.  192  str.  (Narocnina 
3  K  na  leto.  —  Prenehal  z  12.  stevilko,  1.  dec.  1906.) 

Komar.  Humoristicen  list.  (Polmesecnik.)  Lastnik  Frank  Sakser. 
New  York.  1906.  4 '\  Let.  II.  (Stane  en  dolar  na  leto.) 

List.  Letoviski  —  zdravilisca  Bled  na  Gorenjskem,  Kurliste  des 
Kurortes  Veldes.  (Imenik  gostov.)  Izhaja  vsako  sredo  zjutraj. 
Izdano  od  zdraviske  komisije  na  Bledu.  Tiska  Iv.Pr.Lampret 
v  Kranju.  1906.  4". 

List.  Ljubljanski  skofijski  — .  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik 
Josip  Siska  (od  VI.  stev.  dalje  Viktor  Steska).  Tiskala 
Katoliska  tiskarna  v  Lj.  1906.  4^ 

List.  Narodni  — .  Glasilo  narodne  stranke  za  Stajersko.  Izhaja 
vsak  petek.  Lastnik  in  izdajatelj :  konzorcij  „Narodnega 
Lista".  Odgovorni  urednik  Andrej  Sever  (od  9.  stev.  dalje: 
Vekoslav  Spindler).  Tisk  „Zadruzne  tiskarne"  v  Krskem 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  175 

(od  9.  stev. :  Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju  (st.  3— 8:  V 
Krskem).  1906.  2".  Let.  I.  9  stev.  (Prva  stevilka  izsla  dne 
24.  oktobra  1906.   —   Stane  do  novega  leta   1   K). 

List.  Nas  — .  Neodvisno  politicno  glasilo  za  Slovence.  Izhaja 
vsako  soboto.  Z  mesecno  prilogo  „Slovenska  Gospodinja". 
Izdajatelj  in  odgovorni  urednik  Hinko  Sax.  Lastnina  in 
tisk  tiskarne  A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  2".  Let.  II.  (Veija 
za  celo  leto  5  K). 

List.^Novi  — .  (Tednik.)  Izdavatelj  in  odgovorni  urednik  Anton 
Svara.  Tiskarna  Dolenc  (Fran  Folic)  v  Trstu.  1906.  2". 
Let.  VIII. 

»List.  Primorski  — .  Poucljiv  list  za  slovensko  Ijudstvo  na  Pri- 
morskem.  Izhaja  vsak  cetrtek.  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik: 
Ivan  Bajt  v  Gorici.  Tiska  „Narodna  tiskarna"  v  Gorici. 
1906.  2".  Let.  XIV.  (Cena  za  celo  leto  4  K). 

List.  Uradni  —  c.  kr.  okrajnega  glavarstva  v  Brezicah.  (Pol- 
mesecnik.  —  Slov.  in  nem.  besedilo.)  Urejuje  glavarstvo. 
1906.  4^ 

List.  Uradni  —  c.  kr.  okrajnega  glavarstva  v  Celju.  Izhaja  vsak 
teden  enkrat.  Tiska  Zvezna  tiskarna  v  Celju.  1906.  4". 

List.  Uradni  —  c.  kr.  okrajnega  glavarstva  v  Mariboru.  Izhaja 
vsaki  cetrtek.  Izdaja  c.  kr.  mariborsko  okrajno  glavarstvo.  Tisk 
tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru.  (Amtsblatt  der  k.  k.  Bezirks- 
hauptmannschaft  Marburg.)  1906.  4".  Let.  II.  (Letna  narocnina 
za  oblastva  in  urade  6  K). 

List.  Uradni  —  c.  kr.  okrajnega  glavarstva  v  Ptuju.  Izhaja  vsaki 
cetrtek.  Izdaja  c.  kr.  ptujsko  okrajno  glavarstvo.  Tiska 
V.  Blanke  v  Ptuju.  (Slov.  in  nem.)  1906.  4".  Let.  IX.  (Letna 
narocnina  za  oblastva  in  urade  6  K,  za  postnini  podvrzene 
narocnike  7  K). 

Mir.  Izhaja  vsak  cetrtek.  Lastnik  in  izdajatelj  Gregor  Einspieler, 
zupnik  V  Podklostru  (od  st.  35 :  prost  v  Tinjah).  Odgovorni 
urednik  Josip  Stergar.  Tiskarna  druzbe  sv.  Mohorja  v 
Celovcu.  1906.  2 ».  Let.  XXV.  (Velja  za  celo  leto  4  K). 

Mladoslovenec.  (Izhaja  vsak  drugi  petek.)  Lastnik  in  izdajatelj 
„Narodni  konzorcij  Mladoslovenec".  Odgovorni  urednik 
Ivan  Krizman.  Tiska  A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  2 ». 
(Velja  za  celo  leto  2  K.  —  Izslo  je  12  stevilk  po  8—12  str.) 

Moc.  Nasa  — .  Glasilo  za  slovensko  delavstvo.  Izhaja  vsak  petek. 
Izdajatelj  in  odgovorni   urednik  Mihael  Moskerc.    Tiska 


176  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Katoliska  tiskarna.  V  Lj.  1906.  4".  Let.  I.  (Prva  stevilka  je 
izsla  dne  7.  decembra  1905.) 

Nada  Prvi  slovenski  list  za  leposlovjc,  pouk  in  zabavo  v  Ameriki. 
(P'renehala  s  4.  stev.  marca  1905.) 

Naprej!  (Polmesecnik.)  Lastnik  lista :  „Idrijska  okrajna  orga- 
nizacija".  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik  Anton  Kris  tan. 
Tiska  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.  1906.  4".  Let.  IV.  (Stane 
za  Idrijo  na  leto  2*40  K). 

Narod.  Slovenski  — .  (Dnevnik.)  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik 
Rasto  Pustoslemsek.  Lastnina  in  tisk  „Narodne  tisk." 
V  Lj.   1906.  V.  2".  Let.    XXXIX.    (Velja  za  vse  leto  25  K). 

Notranjec.  Glasilo  politicnega  in  gospodarskega  drustva  za 
Notranjsko  v  Postojni.  Izhaja  vsako  soboto.  Lastnina  kon- 
zorcija  ^  „Notranjca".  Odgovorni  urednik  in  izdajatelj 
Maks  Seber.  Tisk  J.  Blasnika  naslednikov  v  Lj.  1906. 
40.  Leto  II. 

Novice.  Coloradske  — .  (Tednik.)  Lastnik  in  urednik  Mr.  Maks 
Buh  (po  njegovi  smrti  meseca  aprila  1906,  izdaja  in 
ureja  Mr.  Rudolf  Gregoric).  Pueblo,  Colorado.  1906.  2". 
Let.  I— II.  (Prva  stevilka  je  izsla  2.  sept.  1905.  —  Prenehal 
s  tern  naslovom  koncem  1.   1906.) 

Novice.  Dolenjske  — .  Izhajajo  1.  in  15.  vsakega  meseca. 
Odgovorni  urednik  Fr.  Sal.  Watzl.  Izdajatelj  in  zaloznik 
Urban  Horvat.  Tisk  J.  Krajec  nasi.  Novo  mesto.  1906.  4^ 
Let.  XXII.  (Cena  za  celo  leto  2  K). 

Obzornik.  Katoliski  — .  (Cetrtletnik.)  Izdaja  „Leonova  druzba". 
Urednik  dr.  Ales  Usenicnik.  Tisk  „Kat.  tisk.  drustva" 
prej  R.  Seber  v  Postojni.  V  Lj.  1906.  v.  8^  Let.  X.  (Na- 
rocnina  5  K.  —  Prenehal  koncem  1.   1906.) 

Odmev  iz  Afrike.  Ilustrovan  mesecnik  v  prospeh  afriskih  misi- 
jonoy.  Izdaja  Klaverjeva  druzba.  Urejuje  J.  Palir,  kapelan 
na  Crni  gori.  Upravnistvo :  Trst,  via  Fontanone,  4.  Tisk 
tiskarne  sv.  Cirila.  Maribor,  1906.  v.  8".  Let.  111.^96  str. 
(Stane  za  celo  leto  1  K). 

Oglasnik  za  industrijo,  trgovino,  obrt  in  splosno  gospodarstvo. 
Izhaja  kot  priloga  Slovenski  Gospodinji  vsak  mesec  2 — 4  str. 
in  se  razposilja  brezplacno.  Tiskal  in  zalozil  A.  Slatnar  v 
Kamniku.  1906.  4". 

Oglasnik  zupnije  sv.  Jozefa  v  Leadvile,  Colo,  v  Ameriki.  (Cerkven 
list.  Izdaje  Rev.  John  Perse.) 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  177 

Omiadina.  Glasilo  narodno-radikalnega  dijastva.  (Mesecnik.) 
Izdaja  eksekutiva  narodno-radikalnega  dijastva.  Uredil 
Oton  Fettich-Frankheim.  (Oblastem  odgovoren Mihael 
Rozanec.)  Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906—07  4".  Let  III. 
(Od  aprila  1906  do  marca  1907.  —  Stane  za  celo  leto 
4  K,  za  dijake  2  K). 

Osa  Politicno-satiricni  tednik.  Za  urednistvo  odgovoren  Valentin 
Kopitar.  Izdaja  in  tiska  ,,Narodna  tiskarna"  v  Lj.  1906. 
2".  Let.  I.  St.  9—52;  Let.  II.  st.  1—8.  (Velja  za  vse  leto 
10  K.  —  Prenehala  29.  dec.  1906.) 

Pastir  Duhovni  — .  Izhaja  vsak  mesec.  S  sodelovanjem  vec 
duhovnikov  urejuje  Alojzij  Stroj.  Zalozba  „Katoliske 
bukvarne".  Tisk  „Katoliske  tiskarne".  V  Lj.  1906.  v.  8". 
Let.  XXIII.  (S  prilogo  „Zbirka  lepih  zgledov"  velja  8  kron 
na  leto.) 

Perotninar.  Prvi  slovenski  ilustrovani  mesecnik  za  umno  pe- 
rotninarstvo  s  priveskom  za  umno  rejo  vseh  malih  domacih 
zivali.  Urednik  in  izdajatelj  Anton  Lehrman,  Trzic — 
Gorenjsko.  Tisk  J.  Blasnika  naslednikov  v  Lj.  1906.  Let.  I. 
4".  (Prva  stevilka  izsla  1.  maja  1906.  —  Velja  za  vse  leto 
2  K  40  v). 

Pisarna.  Slovenska  — .  Glasilo  drustva  slovenskih  odvetniskih 
in  notarskih  uradnikov.  ,,V  organizaciji  moc  in  veljava !" 
Izhaja  vsako  cetrtletje.  Izdaja  in  zalaga  ,,Drustvo  odvet- 
niskih in  notarskih  uradnikov  v  Celju."  Odgovorni  urednik 
Iv.  Bovha.  Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  1906.  4". 
Let.  V.  (Stane  na  leto  3  K). 

Piscalka  za  abstinente,  pivce  in  pijance.  Mesecnik,  posvecen 
protialkoholnemu  gibanju  na  Slovenskem.  „Najboljsa  je 
pac  voda."  Urednika  Leopold  Lenard  in  Franc  Avsec. 
Tisk  „Zvezne  tiskarne".  V  Celju.  1906.  v.  8".  Letnik  II. 
(10  stevilk  —  Priloga  „Piscalki" :  Olga  Kobylanska,  Zemlja. 
Roman.  Prevel  L.  Lenard.) 

Popotnik.  Pedagoski  in  znanstven  list.  (Mesecnik.)  Uredil 
M.  J.  Nerat,  solski  ravnalelj  v  Mariboru.  Last  in  zalozba 
„Zaveze  avstrijskih  jugoslovanskih  uciteljskih  drustev."  Tisk 
„Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  1906.  v.  8".  Let.  XXVII.  (Stane 
na  leto  6  K). 

Prapor.  Rdeci  — .  Glasilo  jugoslovanske  socialne  demokracije. 
Izhaja  v  Lj.  vsaki  petek.  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik 
Karel  Kordelic.  Tiska  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.  1906. 
2\  Let.  IX. 

12 


178  Dr.  Janko  Slebingcr:  Slovenska  bibliografija. 


Pravice.  Slovenske  — .  „Za  svobodo  in  napredek  slovenskega 
Ijudstva!"  ,,Za  pravice  slovenskega  jczika !"  Izhaja  vsakih 
14  dni.  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik  Vekoslav  Spi  ndler. 
(Od  St.  13.  =  30.  julija  1906:  Ljudevit  Fur  Ian i.)  Tisk 
„Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  1906.  4".  Let.  I.  (Stane  celoletno 
1  K  60  v. —  Prva  stev.  izsla  31.  januarja  1906,  —  zadnja 
(t.  j.  22.)  17.  dec.  1906.  Prvo  polletje  je  izhajal  list  na 
16  str.,  drugo  na  8  straneh). 

Pravnik.  Slovenski  — .  (Mesecnik.)  Izdaja  drustvo  ,,Pravnik"  v 
Lj.  Odgovorni  urednik  dr.  Danilo  Majaron.  Natisnila 
„Narodna  tiskarna"  v  Lj.  1906.  v.  8".  Let.  XXII.  (Clani 
drustva  ga  dobivajo  brezplacno,  neclani  za  10  K  na  leto.) 

Prijatelj.  Delavski  — .  (Friend  of  the  working  People).  Prvi  in 
edini  slov.  delavski  list  v  Pennsylvaniji.  Izhaja  vsaki  cetrtek. 
Lastnik  in  izdajatelj :  F.  M.  S  c  h  1  a  n  d  e  r.  Pittsburg, 
Pa.  1906.  2".  Let.  II.  (Prenehal  koncem  marca  1906.) 

Prijatelj.  Domaci  — .  (Mesecnik.)  Izdaja  Vydrova  tovarna 
hranil  v  Pragi  VIII.  in  ga  posilja  svojim  odjemalcem  po- 
polnoma  zastonj.  Lastnik,  izdajatelj  in  odgovorni  urednik 
F.  V y d r a.  Tekst  uredila  Zofka  Kveder-Jelovskova. 
Praga.  1906.  v.  8".  Let.  III.  312  str. 

Prijatelj.  Druzinski  — .  Poucno  zabavni  list  za  slov.  druzine. 
Izhaja  dvakrat  mesecno.  Izdajatelj  Jakob  Ukmar.  Odgo- 
vorni urednik  Ivan  Gorjup.  V  Trstu  1906.  4".  Let.  III. 
(Narocnina  za  vse  leto  3  K). 

Primorec.  Izhaja  vsaki  petek.  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik 
Ivan  Kavcic.  Tiska  in  zalaga  „Goriska  tiskarna"  A. 
Gabrscek  (odgovoren  Jos.  Fabcic).  V  Gorici.  1906.  2 ". 
Let.  XV.  (Stane  za  celo  leto  3  K  20  v). 

Proletarec.  List  za  interese  delavskega  Ijudstva.  ,,Proletarci 
vseh  dezela,  zdruzite  se!"  Izhaja  enkrat  v  mesecu.  Izdajatelj 
,,Jugoslovanska  socialisticna  zveza  v  Ameriki".  (Slovenski 
in  hrvatski  clanki.)  (Urednik  J.  Zavrtni  k.)  Chicago.  1906. 
2".  Let.  I.  (Prva  st.  izsla  v  jan.  1906.  —  Narocnina  za 
celo  leto  V  Ameriki  50  cent.,  za  Avstrijo  3  K). 

Slovan.  Mesecnik  za  knjizevnost,  umetnost  in  prosveto.  Uredil 
Fran  Govekar.  Lastnina  in  tisk  Dragotina  Hribarja  v  Lj. 
1906—7.    4".    Let.    IV.    (Narocnina    za   celo    leto    12    K.) 

(Pop.  375.) 

Slovenec.  Politicen  list  za  slovenski  narod.  (Dnevnik.)  Izda- 
jatelj   in    odgovorni    urednik    dr.    Ignacij    Zitnik.    Tisk 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  179 

„Katoliske  tiskarne"  v  Lj.  1906.  v.  2".  Let.  XXXIV.  (Velja 
po  posti  celo  leto  26  K,  v  upravnistvu  20  K). 

Slovenec.  Amerikanski  — .  List  za  slovenski  narod  v  Ameriki 
in  glasilo  K.  S.  K.  Jednote.  Izdaja  ga  vsaki  petek  „Siovensko- 
amerikanska  tiskovna  druzba"  (Ured.  Rev.  F.  S.  Sustersic). 
Joliet.  Illinois.  1906.  2 '\  Let.  XV.  (Narocnina  za  Zdruzene 
drzave  en  dolar  na  leto,  za  Evropo  2  dol.) 

Soca.  „Vse  za  narod,  svobodo  in  napredek!"  Izhaja  dvakrat  na 
teden  in  sicer  v  sredo  in  soboto.  Odgovorni  urednik  in 
izdajatelj  Ivan  Kavcic  v  Gorici.  Tiska  in  zalaga  „Goriska 
tiskarna"  A.  Gabrscek  (odgov.  Iv.  Meljavec).  V  Gorici.  1906. 
2^  Let.  XXXVI.  (Stane  na  leto  13  K  20  v). 

Sokol.  Slovenski  — .  Glasilo  Slovenske  sokolske  zveze.  Izhaja 
25.  dne  vsakega  meseca.  Izdajatelj,  zalagatelj,  lastnik  in 
odgovorni  urednik  dr.  Viktor  Murnik.  Tisk  „Narodne 
tiskarne"  v  Lj.  1906.  4".  Let.  III.  (Cena  za  vse  leto  2  K  50  v). 

Straza.  Jeseniska  — .  Slovensko  nacijonalen  list.  (Tednik.)  Izdaja 
narodni  konzorcij  „Jeseniske  Straze".  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret 
v  Kranju.  1906.  2^.  Let.  II.  Izslo  15  stevilk  do  15.  marca, 
pozneje  izhajala  kot  priloga  „Gorenjcu".) 

Stajerc.  „Kmecki  stan,  srecen  stan!"  Izhaja  vsaki  drugi  petek, 
datiran  z  dnevom  naslednje  nedelje.  Izdajatelj  in  odgovorni 
urednik  Mihael  Bayer.  Tiska  W.  Blanke  v  Ptuju.  1906.  2". 
Let.  VII.  (Narocnina  za  celo  leto  2  K). 

Stajerc  Novi  slovenski  — .  „Iz  naroda  za  narod."  Izhaja  vsakega 
5.  in  20.  V  mesecu.  (Od  st.  8  [10.  aprila] :  izhaja  vsakega 
10.,  20.  in  30.  v  mesecu.)  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik 
Cvetko  G o  1  a r  (od  st.  9  [20.  aprila] :  Peter  K o  s ak.)  Lastnik : 
Narodni  konsorcij.  Tiska  Dragotin  Hribar  v  Lj.  1906.  4", 
(Narocnina  za  celo  leto  2  K). 

Tehnik.  Slovenski  — .  Glasilo  kluba  slovenskih  tehnikov  v  Pragi. 
Izhaja  dvanajstkrat  v  letu  in  je  brezplacna  priloga  osmim 
glavnim  slovenskim  listom.  Strokovni  uredn. :  J.  V.  H  r  a  s  k  y, 
profesor  ceske  tehnike  v  Pragi.  Odgovorni  urednik:  Ciril 
Jekovec,  slusatelj  ceske  tehnike  v  Pragi.  1906.  4".  Let.  I. 
(Prva  stevilka  izsla  marca  1906.  —  Posebej  narocen  stane 
K  1-20  na  leto.) 

Tovaris.  Uciteljski  — .  Glasilo  avstrijskega  jugoslovanskega 
uciteljstva.  Izhaja  vsak  petek,  ako  je  ta  dan  praznik,  izide 
list  dan  pozneje.  Izdajatelj  in  odgovorni  urednik:  Radivoj 
Korene.    Last    in    zalozba   „Zaveze  avstr.  jugoslovanskih 


180  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 

uciteljskih  drustev".   Tiskala  stev.  1 — 26  Narodna  tiskarna^ 
St.  27—30  A.  Klein  &  Comp.,  st.  31—52  Uciteljska  tiskarna 

V  Lj.  1906.  2".  XL VI.  leto  (Stoji  na  leto  8  K). 

Ucitelj.  Slovenski  — .  Glasilo  krscansko  mislecih  uciteljev  in 
vz2;ojiteljev.  (Mesecnik.)  Uredil  in  izdal  Fran  Jaklic^ 
ucitelj.  Natisnila  Katoliska  tiskarna.  V  Lj.  1906.  4o.  Let.  VIL 
(Na  leto  4  K). 

Uprava.  Obcinska  — .  Poucni  stanovski  list  zupanom,  obcinskim 
tajnikom,  obcinskim  svetovalcem  in  drugim  javnim  organom. 
Izhaja  vsakcga  5.  in  20.  dne  meseca.  Odgovorni  urednik : 
dr.  Vladimir  R  a  v  n  i  h  a  r.  Lastnina  in  tisk  Dragotina  Hribarja 

V  Lj.  1906.  4".  Let.  I.  (Stane  celoletno  8  K). 

Vestnik.  Planinski  — .  Glasilo  „Slovenskega  planinskegadrustva".. 
(Mesecnik.)  Uredil  Anton  Mikus.  Izdalo  in  zalozilo  „Slo- 
vensko   planinsko  drustvo".^  Tisk  J.  Blasnika  naslednikov. 

V  Lj.  1906.  V.  8".  Let.  XH.  (Clani  prejemajo  list  zastonj,  za 
neclane  stane  na  leto  4  K). 

Vestnik  Slovenski  Trgovski  — .  Glasilo  slovenskega  trgovskega 
drustva  „Merkur"  in  „Slovenskega  trgovskega  drustva  v 
Celju".  Izhaja  15.  dne  vsakega  meseca.  Izdaja  in  zalaga 
slovensko  trgovsko  drustvo  „Merkur".  Odgovorni  urednik 
Josip  Kraigher.  Tisk  „Narodne  tiskarne"  v  Lj.  1906.4". 
Let.  III.  (Clani  drustva  dobivajo  list  brezplacno ;  cena  ne- 
clanom  za  celo  leto:  5  K). 

Voditelj  V  bogoslovnih  vedah.  „Deus  .  .  .  ipse  sapientiae  dux 
est  et  sapientium  emendator".  Sap.  7,  15.  —  (Cetrtletnik.) 
Izdali  profesorji  kn.-sk.  bogoslovnega  ucilisca  v  Mariboru. 
Uredil  Francisek  Kovacic.  Tiskala  tiskarna  sv.  Cirila  v 
Mariboru.  1906.  4".  Let.  IX.  (Velja  5  K). 

Vrtec.  Casopis  s  podobami  za  slovensko  mladino.  (Mesecnik.) 
Uredil  Ant.  Krzic.  Zalozilo  drustvo  „Pripravniski  dom". 
Natisnila  „Katoliska  tiskarna".  V  Lj.  1906.  v.  8.  Let.  XXXVI. 
(Velja   s   prilogo  „Angelcek"  vred   za  vse  leto  5  K  20  v). 

Zadruga.  Slovenska  — .  (Mesecnik.)  Urejuje  Ivan  Lapajne, 
solski  ravnatelj  v  Krskem.  Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju. 
1906.  4".  Let.  XIV.  (Cena  4  K). 

Zakonik.  Dezelni  —  in  ukazni  list  za  vojvodino  Stajersko. 
(Izhaja  V  nedolocenih  obrokih,  slov.  in  nem.)  Tiska  Leykam 
v  Gradcu.  1906.  40. 

Zakonik.  Dezelni  —  za  vojvodino  Kranjsko.  (Slov.-nem.)  Na- 
tisnil  A.  Klein  &  Comp.  (Uciteljska  tiskarna)  v  Lj.  1906.  4**. 


> 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  181 

Zakonik.  Drzavni  —  za  kraljevine  in  dezele,  zastopane  v 
drzavnem  zboru.  (Izhaja  v  nedolocenih  obrokih.  Slovenski 
oddelek  ureja  dr.  Fr.  Vidic.)  Iz  c.  kr.  dvorne  tiskarne  na 
Dunaju.  1906.  4\ 

Zakonik  in  ukaznik  za  avstrijsko  Primorje.  (Izhaja  v  nedolocenih 
obrokih:  nem.,  ital.,  slov.  in  hrvatski.)  Tiskarna  avstrijskega 
Lloyda.  1906.  4'^. 

Zapiski.  Nasi  — .  Socialna  revija.  Izhajajo  15.  vsakega  meseca. 
Izdajatelj  in  odgovorni  urednik  Ivan  Mlinar.  Natisnil 
J.  Pavlicek  v  Kocevju.  1906.  4".  Let.  IV.  (Narocnina  za  vse 
leto  3  K). 

Zaukaznik.  Cerkveni  —  za  Lavantinsko  skofijo.  (Kirchliches 
Verordnungsblatt  fiir  die  Lavanter  Diocese.)  Cirilova  tiskarna 
vMariboru.  1906.  4".  (Prinasa  nemske,  latinske  in  slovenske 
clanke.) 

Zdravnik,  Domaci  — .  Casopis  za  negovanje  zdravja,  vzgojo 
otrok  in  zabavo.  Izhaja  20.  vsakega  meseca.  Izdajatelj  in 
urednik  Jan.  Okic-Jereb  v  Dekanih  (Istra).  (Cena  celo- 
letno  2  K). 

Zora.  Glasilo  katolisko-narodnega  dijastva.  Uredil  Ivo  Pregelj. 
Natisnila  Katohska  tiskarna  v  Ljubljani.  1906.  v.  8".  Let.  XII. 
(12  stevilk).  (Celoletna  narocnina  stane  4  K,  za  dijake  2  K). 

Zvon.  Ljubljanski  — .  Mesecnik  za  knjizevnost  in  prosveto. 
Uredil  dr.  Fr.  Zbasnik.  Tisk  „Narodne  tiskarne".  V  Lj. 
1906.  V.  8*'.  Let.  XXVI.  (Cena  9  K  20  v). 

Zvoncek.  List  s  podobami  za  slovensko  mladino.  (Mesecnik.) 
Uredil  Engelbert  Gangl.  Last  in  zalozba  ,,Zaveze  avstrij- 
skih  jugoslovanskih  uciteljskih  drustev".  Natisnila  „Narodna 
tiskarna".  V  Lj.  1906.  v.  8".  Let.  VII.   (Stane  na  leto  5  K). 

Zvoncek  zupnije  Sv.  Lovrenca  v  Newburgu.  Izdaja  Rev. 
F.  S.  Kerze.  Cleveland,  O.  v  Ameriki.   1906. 

II.  Zborniki. 

Biblloteka.  Narodna  — .  Tisk  in  zalozba  J.  Krajec  nasi.  Novo 
mesto.  1906.  m.  8".  —  12.  snopic:  Spisi  Andrejckovega 
Jozeta.  I.  Crtice  iz  zivljenja  na  kmetih.  (Drugi  natis.)  91  str. 
(Cena  30  v). 

18.  snopic:  Spisi  Andrejckovega  Jozeta.  II.  Matevz  Klander. 
Spiritus  familiaris.  Zgodovina  motniskega  polza.  Gregelj 
Koscenina.  (Drugi  natis.)  80  str.  (Cena  30  v). 


182  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Dejanje  svetega  Detinstva.  V  poduk  malim  in  odrascenim. 
Zvezek  XXVI.  Samozalozba.  Tiskalo  „Katolisko  tiskovno 
drustvo"  V  Postojni.  1906.   16'*.  76  str. 

Dom.  Nas  — .  Zbirka  povesti,  pesmi  in  narodnega  blaga,  zani- 
mivosti  itd.  V  Celju.  Izdala  in  zalozila  „Zvezna  trgovina". 
Natisnila  ,,Zvezna  tiskarna".  1906.  8 ".  VI.  zvezek.  (Cena  50  v). 

Knjiznica  politicnih  in  socialnih  spisov.  1.  Politicno  zivljenje 
Slovencev.  Spisal  dr.  Dragotin  Loncar.  Ponatisk  iz  ,,Nasih 
zapiskov".  Zalozil  pisatelj.  Tiskal  Jozef  Pavlicek  v  Kocevju. 
Prodaja  L.  Schwentner  v  Lj.  1906.  m.  4  ".  33  str.  (Cena  60  v). 

Knjiznica  za  inladino.  Urejujeta  Engelbert  G  a  n  g  1  in  Ivq  T  r  o  s  t. 
Tiskala  in  zalozila  ,,Goriska  tiskarna"  A.  Gabrscek  v  Gorici. 
1906.  8«.  (Vseletna  narocnina  K  3-20.)  Knjiga  31  :  1.  Fran 
Zgur,  Semena  padajo.  Otroske  pesmi.  2.  Ivo  Trost» 
Kitica  pripovednih  spisov. 

Knjiznica.  Hrvatska  — .  Izdaja  Matica  Slovenska.  I.  zvezek. 
Uredil  dr.  Fran  Ilesic.  Tiskala  Katol.  tiskarna.  V  Lj.  1906. 

8".  (8)  +  104  str.  (LZ.  XXVIl,  568  —  570.  dr.  Jos.  Tominsek.  - 
DS.  XX,  139.  Fr.  Bregar.) 

Knjiznica.  Anton  Knezova  — .  Zbirka  zabavnih  in  poucnih 
spisov.  Izdaja  Slovenska  Matica.  Uredil  Franc  Levee.  VLj. 
Tisk  „Narodne  tiskarne".  V  Lj.  1906.  8 ".  —  XjII.  zvezek. 
127  str.  Vsebina  :  Ivan  Cankar,  Martin  Kacur.  Zivljenjepis 
idealista.(LZ.  XXVII,  246—248,  310—311.  dr.  Iv.  Merhar.  —  D  S.  XX, 
137.  Fr.  Terseglav.) 

Knjiznica.   Leposlovna    — .   Zalozila    Katoliska   bukvarna  v  Lj 
Tiskala   tiskarna   Katol.  tisk.  drustva  v  Postojni.    1906.   8" 

I.  zv. :  Razporoka.  Roman.  Francoski  spisal  Pavel  B  o  u  r  g  e  t 
Prelozil  Andrej  Kalan.  294  strani  (Cena  eleg.  vez.  3  K) 
(DS.  707-709  in  777—780.  dr.  E.  Lampe.  -  Slovan,  V,  127,  157 
Minka  G  ovekarj  e  va.) 

II.  zvezek:  Stepni  kralj  Lear.  Povest.  Ruski  spisal  Ivan 
Sergjejevic  Turgenjev.  Poslovenil  Fran  J.  —  Hisa  ob 
Volgi.  Ruski  spisal  S.  Stepnjak.  PrevelJos.  Jurca.  180  str. 

III.  zvezek:  Straza.  Povest.  Poljski  spisal  Boleslav  Prus 
(Aleks.  Glowacki).  Z  dovoljenjem  pisateljevim  po  cetrti 
izdaji  iz  poljskega  prevel  Fran  Virant.  VII +  327  str.  (Cena 
eleg.  vez.  K  3-40.)  (DS.  233-234.) 

Knjiznica.  Ljudska  — .  Izhaja  dvakrat  na  mesec.  Zalozba  Kato- 
liske  bukvarne  v  Lj.  Tiska  Katoliska  tiskarna.  1906.  8". 
Vsak   sesitek   velja   20  v.    -  Prvi   zvezek   (1.— 3.  sesitek): 


r 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  183 

Znamenje    stirih.    Londonska    povest.    Angleski   spisal    A. 

Conan   Doyle.    S    pisateljevim    dovoljenjem    poslovenil 

D.  B— t— n. 

Drugi  zvezek:  (4. — 6.  ses.):  Darpvana.  Zgodovinska  povest 

iz  dobe  slovanskih  apostolov.   Ceski  napisal  Al.  Dostal, 

poslovenil  — ok — .  149  str. 

Tretji    zvezek   (7,-8.  sesitek):    Jernac  Zmagovac   (Bartek 

Zwyci^zca).  Povest.  Poljski  spisal  Henrik   Sienkiewicz. 

Iz  poljskega  prelozil  Fr.  Virant.  —  Med  plazovi.  Povest 

tirolskega  gorskega  zupnika.  Nemski  spisal  A.  Achleitner. 

S  pisateljevim  dovoljenjem  poslovenil  E.  T. 

Knjiznica.  Ljudska — .  Izdaja  Vekosl.  Spindler.  Tisk  „Zvezne 
tiskarne"  v  Celju.  1906.  m.  8".  —  I.  snopic:  Susica  ali 
jetika.  Kako  nastane?  Kako  se  siri?  Kako  jo  zdraviti? 
Hrvatski  spisal  dr.  M.  Dezman.  22  str.  (Cena  20  v). 

Knjiznica.  Protialkoholna  — .  Zalozilo  drustvo  „Abstinent"  v  Lj. 
Natisnila  Katoliska  tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  —  Snopic  I.: 
Avsec  Fr.,  Proti  alkoholu  brez  dvoma!   16  str. 

Knjiznica.  Realna  — .  Zbirka  ucne  snovi  za  pouk  v  realijah  na 
Ijudskih  solah.  Pomozne  knjige  za  Ijudskosolske  ucitelje. 
Urejuje  V.  Bezek.  Izdala  Slovenska  Solska  Matica.  Natisnil 
A.  Slatnar  v  Kamniku.  V  Lj.  1906.  v.  8".  —  I.  del:  Zgo- 
dovinska ucna  snov  za  Ijudske  sole.  Spisala  Josip  Apih  in 
dr.  Mat.  P  o  t  o  c  n  i  k.  Peti  (predzadnji)  snopic :  str.  477 — 654  ; 
6.  snopic  (konec):  str.  655 — 716  +  VII. 

Knjiznica.  Svetovna  — .  Izhaja  v  nedolocenih  obrokih.  Izdaja 
A.  Gabrscek.  Tiska  in  zalaga  ,,Goriska  tiskarna"  A.Gabrscek. 
VGorici.  1906.8".  —VII.:  Du  m  as  Alexandre,  Grof  Monte 
Cristo.  Roman  vsestih  dclih.  Poslovenil  J.  Hacin.  I. — III. del. 
684  str.  (Cena  bros.  4  K,  eleg.  vez.  6  K).  (Slovan,  IV,  157;  V,  29.) 

Knjiznica.  Zabavna  — .  Zalozila  in  na  svetlo  dala  Slovenska 
Matica.  Uredil  Josip  Kostanjevec.  Tiskal  Anton  Slatnar 
V  Kamniku.  V  Lj.  1906.  8".  —  XVIII.  zvezek.  Vsebina : 
L.  Sersen,  Povest  o  literatu.  Pugelj  Milan,  Anina  prva 
Ijubezen.  Iv.  Cankar,  Smrt  in  pogreb  Jakoba  Nesrece. 
C.  Golar,  Tesar  Ales.  Milan  Pugelj,  Diletant.  Josip 
Kostanjevec,  Obsojena.  172  str.  (LZ.  248— 25n.  dr.  Josip 

Tominsek.  —  Slovan,  V,  124—125.  —  DS    XX,  138—139.) 

Knjiznica.  Zgodovinska  — .  Izdaje  Zgodovinsko  drustvo  v  Mari- 
boru.  Tisek  ,,Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  1906.  m.  8".  — 
I.  oddelek:  Pomozna  znanstva.  2.  zvezek:  Prazgodovinske 
izkopine.  54  str.  -^  7  lit.  slik.  (Cena  40  v).  (Slovan,  IV,  382.  - 
Voditelj  IX,  455.  —  D  S.  502.) 


184  Dr.  ,l;inko  Slcbingcr:  Slovenska  bibliografija. 


LetoDis  Slovenske  Matice  za  leto  1906.  Sestavil  in  uredil  Evgen 
Lah.  Zalozila  in  izdala  Slovenska  Matica.  V  Lj.  Natisnila 
J.  Blasnikova  tiskarna.   1906.  8".  86  str. 

Letopis.  Pedagoski  — .  Na  svetlo  daje  Slovenska  Solska  Matica 

V  Lj.  Uredila  H.  Schreiner  in  dr.  Josip  Tominsek, 
Natisnili  J.  Blasnika  nasledniki.  1906.  v.  8".  VI.  zvezek. 
194  str.  —  Vsebina :  I.  H.  Schreiner,  Pedagosko  slovstvo  : 

a)  Zgodovina  pedagogike;  obca  pedagogika  in  njene  po- 
mozne  vede.  str.  1—30.  h)  Fr.  Gabrsek,  Zacetni  pouk 
v  citanju  in  pisanju.  (Konec)  str.  30 — 43.  II.  Razprave: 
fl)  dr.  J.  Tominsek,  O  pouku  latinskega  jezika.  str.  44 — 67. 

b)  I.  Kren  —  I.  Bajzelj ,  Javen  telovadni  nastop.  68—103. 
III.  Jak.  Dimnik,  Teme  in  teze  pedagoskih  in  drugih 
porocil  za  leto  1906.  str.  104—148.  IV.  Porocilo  o  delo- 
vanju  ,, Slovenske  Solske  Matice"  leta  1906.  Priobcil  tajnik 
Fr.  Gabrsek,  str.  149—154.  V.  „Slovenske  Solske  Matice" 
upravni  odbor  in  imenik  drustvenikov.  Uredil  tajnik  Fr. 
Gabrsek,  str.  156 — 182.  VI.  Letno  izvestje  „Drustva  slo- 
venskih  profesorjev"  za  leto  1906.  Priobcil  tajnik  dr.  Fr. 
Ilesic.  str.  183  -  191.  VII.  Zaznamek  dozdaj  izdanih  in 
zalozenih  knjig  ,,Slov.  Solske  Matice".  VIII.  Naznanilo. 

Prevodi  iz  svetovne  knjizevnosti.  Zalozila  in  izdala  Slovenska 
Matica.  Natisnili  J.  Blasnika  nasledniki.  V  Lj.  1907.  8". — 
III.  zvezek:  L.  N.  Tolstoj,  Moc  teme.  Narodna  drama  v 
petih  dejanjih.    Prevela  iz  ruscine  Minka  Govekarjeva. 

120  str.  S  Sliko  Tolstega.  (LZ.  XXVII,  250-254.  dr.  Iv.  Prijatelj. 
D  S.  XX,  137—138.  A.  S.  —  Slovan  V,  254.) 

Talija.  Zbirka  gledaliskih  iger.  Ureja  Fr.  Govekar.  Tiskala  in 
zalozila  „Goriska  tiskarna"  A.  Gabrscek  v  Gorici.  1906.  m.  8". 
22.snopic:  Zolna  Fridolin  (^  Fr.  Milcinski),  Brat  Sokol. 
Saloigra  V  enem  dejanju.  (Slovan  IV,  253.  Fr.  Govekar.) 
23.  snopic:  Cigani.  Malomestna  saloigra  v  treh  dejanjih. 
Spisal  Jakob  DoHnar  (=  Fr.  M  i  1  c  i  n  s  k  i).  1 20  str.  (Cena  80  v). 
(Slovan  IV,  381.) 

Vecernice    Slovenske  — .  Izdala  in  zalozila  Druzba  sv.  Mohorja 

V  Celovcu.  1906.  8".  58.  zvezek:  Uporniki.   Povest.  Spisal 

Ivan  Lah.   222   str.   (Slovan  V,  125,  156.  Fr.  Govekar.  -  DS.  710.) 

Zbornik  Na  svetlo  daje  Slovenska  Matica  v  Ljubljani.  Uredil 
L.  Pintar.  Natisnila  „Narodna  tiskarna".  1906.  v.  8". 
VIII.  zvezek.  236  str.  (Vsebina:  dr.  Fran  Ilesic,  Cesko- 
slovenskavzajemnostvminulihdobah.  str.  1 — 33.  L.  Pintar, 
Ivan  Vavru.  str.  34—45.  Dr.  Ivan  Zmavc,  Herbert  Spencer, 
filozof  razvoja,  napredka    in  svobode.  str.  46—57.    Avgust 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  185 


Zigon,  Tercinska  arhitektonika  v  Presernu.  str.  58 — 128. 
J.  K.  Podgorjanski,  Judje  na  Kranjskem.  str.  129 — 149. 
Andr.  Fekonja,  Prve  sole  pri  Hrvatih  od  XIII. — XIX.  veka. 
str.  150 — 161.  —  Dr.  Fran  Ilesic,  Srbski  pisatelj  Jovan 
Rajic  in  Urban  Jarnik.  str.  162 — 172.  Dr.  Janko  Slebinger, 
Slovenska  bibliografija  za  1.  1905.  str.  173—229.  P.  pi. 
Radics,  Slovenske  narodne  pesmi  Cvetkove.  str.  230 — 235. 

III.  Bogoslovna  dela. 

Chraska  Anton.  Andrej  Dun,  irski  katolican.  Zalozil  in  prodaja 
Anton  Chraska  v  Ceskih  Budejovicah.  Natisnil  A.  Pokorny 
V  C.  Budejovicah.  1906.  16".  68  str. 

Cadez,  O.  A.  Poglavite  zapovedi  mohamedanske  vere.  Kol. 
Moh.,  str.  72-76. 

6izek  Alojzij.  Katcheticna  metoda  nekdaj  in  sedaj.  Spisal , 

veroucitelj.  Tisk  tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru.  1906.  v.  8". 
37  str.  (40  v). 

Godec  I.  O  skrivnostni  sili.  K  O.  262  -  275. 

Grivec  Fr.  Vseslovanski  bogoslovski  casopis.  (Slavorum  litterae 
theologicae.)  Slov.  38. 

Gruden  Josef.  Das  soziale  Wirken  der  katholischen  Kirche 
in  Osterreich.  Im  Auftrage  der  Leo-Gesellschaft.  Band  IV. 
Heft  I.  Diozese  Laibach.  Verlag  der  Leo-Gesellschaft  in 
Wien.  „Kat.  tiskarna"  v  Lj.  1906.  8".  98  str.  (D  S.  XX,  43.) 

Gruden  Jos.  Lamennais.  Zgodovinske  refleksije  o  novejsih 
cerkvenih    in  politiskih  strujah.   K  O.   153-169,  242-249. 

Honigman  Fr.  Spomin  na  dvestoletnico  Marijine  bozje  poti  v 
Kropi.  Tiskala  ,J\atoliska  tiskarna"  v  Lj.  1906.   16".  32  str. 

Kovac  Veselko  o.  V  temi.  Crtica  iz  zivljenja  poganskih  menihov, 
Kol.  Moh.  12-16. 

Krzic  Anton.  Kratka  katehetika  s  prakticnimi  pojasnili.  Ponatis 
iz  ,,Slov.  Ucitelja".  Zalozilo  drustvo  ,,Pripravniski  dom". 
Natisnila  Katoliska  tiskarna.  V  Lj.  v.  8".  60  str.  Cena  bros. 
50  V.   (Voditelj  IX,  345  —  347.  Janez  Vogrin.) 

Lenard  Leopold.  Pocajevski  listki.  Zgledi  ruske  pravoslavne 
poleraike.  K  O.  337  -  349. 

Lepote  najcistejsega  Srca  Marijinega  z  raznimi  primernimi 
molitvami.    Z   dovoljenjem   prec.  kn.  sk.  lav.  ordinarijata  z 


186  Dr.  Jnnko  Slebingcr:  Slovenska  bibliografija. 


dne  31.  januarja  1902.  st.  320.  Zalozilo  vodstvo  bratovscine 
najcistejscga  Srca  Marijinega  v  Mariboru.  Natisnila  Cirilova 
tiskarna.  V  iV^ariboru.  1906.  m.  8".  20  str. 

Litanije  za  ocitno  sluzbo  bozjo.  (Ponatis  iz  cerkvenega  molit- 
venika.)  Z  dovoijenjem  knezoskof.  ord.  v  Lj.  14.  marca  1906. 
st.  1370.  Zaloga  ,,Prodajalne  Kat.  tiskovnega  drustva  v  Lj." 
(H.  Nicman).  Tisk  J.  Krajec  nasi,  v  Rudolfovem.  1906.  12". 
48  str. 

Medved  Anton,  dr.  Zgodovina  slovenskega  cerkvenega  govor- 
nistva.  Voditelj  IX,  26-43,  163-185,264-286,394-408 
(nadalj.  v  1.  1907). 

Molitvenik.  Drobni  -.  Zalozil  Fr.  Bleiweis.  Natisnila  Za- 
druzna  tiskarna  v  Lj.   1906.  32".   112  str. 

Napotnik  Mihael,  knezoskof.  Pastirski  list  z  dne  9.  febr.  1906 
0  Cirilu  in  Metodu.  V  Mariboru.  Cirilova  tiskarna.  4".  21  str. 

—  Pastirski    list    z    dne    19.    marca    1906    o    takoimenovanem 

gibanju  za  preosnovo  zakonske  postave.  (Ponatis  v  ,,Pa- 
stirskih  listih"  str.  714—717.) 

—  Pastirski  list  z  dne  24.  maja  1906  o  zadevi  „svobodne  sole". 

(Ponatis  v  knjigi  ,, Pastirski  listi"  str.  718-722.) 

—  Pastirski  list  avstrijskih  nadskofov  in  skofov,  poslan  na  god 

sv.  evangelista  Lukeza  dne  18.  oktobra  1906  katoliskernu 
Ijudstvu  0  boju  zoper  pogubna  naceia  sveta,  zoper  raz- 
poroko,  zoper  neversko  solo,  pa  o  boju  za  pravi  napredek 

V  znanostih,  za  pravo  blagostanje  in  o  dolznostih  med 
bojem.  V  Mariboru.  1906.  4".  (Ponatis  v  knjigi  „Pastirski 
listi",  str.  731-740.) 

—  Pastirski  listi.  Spisal,  zbral  in  priobcil  dr.  —  — ,  knezoskof 

Lavantinski.   V  lastni  zalozbi.   Natisnila  tiskarna  sv.  Cirila. 

V  Mariboru.  1906.  (na  ovitku  1907).  v.  8".  786  str.  (Voditelj 
X,  232.  dr.  A.  Medved.) 

—  Stirje  govori  prevzvisenega  in  rnilostijivega  gospoda  dr.  Mi- 

haela  Napotnika ,  kneza  in  skofa  Lavantinskega ,  meseca 
avgusta  leta  1906.  V  zalozbi  pisatelja.  Tiskala  tiskarna 
sv.  Cirila  v  Mariboru.   1906.  8".  40  str. 

Obljube  presyetega  Srca  Jezusovega  z  raznimi  primcrnimi  molit- 
vami.  Cetrta  predelana  in  pomnozena  izdaja.  Zalozilo 
vodstvo  bratovscine  v  bogoslovju  v  Mariboru.  Tiskarna 
sv.  Cirila.  V  Mariboru.  1906.  m.  8".  32  str. 


A 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  187 

Officium  divinum  ali  kratek  nauk  o  brevirju.  Spisal  Rudolf 
Janezic,  spiritual.  Tisk  in  zalozba  Cirilove  tiskarne  v 
Mariboru.  1906.  8".  88  str.  Cena  bros.  1  K,  vez.  1  K  60  v. 
(Voditelj  X,  117.  J.  Voh.) 

Ordo  providendi  infirmos.  Juxta  collectionem  rituum  Lavantinae. 
Editio  secunda.  Typis  et  sumptibus  typographiae  s.  Cyrilli. 
Marburgi.  1906.  m.  8".  240  str.  Cena  eleg.  vez.  2  K.  (Ima 
tudi  slov.  besedilo.) 

Pecaric  M.  Tezenje  po  sreci  in  vera  v  posmrtno  zivljenje. 
K  O.  70—80. 

Ponavljanje  krstne  obljube.  Tisk  in  zalozba  J.  Krajec  nasi,  v 
Novem  mestu.  1906.  m.  8".  4  str. 


!  Posvetitev  presvetemu  Srcu  Jezusovemu.  (Ponatis  iz  Cerkvenega 
niolit\enika.)  Tisk  in  zalozba  J.  Krajec  nasi,  v  Novem  mestu. 
1906.  m.  8".  2  str. 

Pot.  Bozja  —  Matere  bozje  na  Blcjskem  jezeru.  Peti  pomnozeni 
natisek.  Zalozil  Anton  Turk.  Natisnila  Zadruzna  tiskarna  v 
Lj.  1906.  16".  32  str. 

Pot.  Bozja  —  Matere  Bozje  na  Smarni  god  pri  Ljubljani.  Spisal 
S.  K.  Zalozil  in  prodaja  Anton  Turk,  knjigar.  Natisnil 
A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  m.  8".  32  str.  (s  sliko).  — 
(Cena  24  v). 

Seigerschmied  Jozef.  Sveta  druzina.  (Molitvenik.)  Izdala  in 
zalozila  Druzba  sv.  Mohorja  v  Celovcu.  1906.  8". 

t  Slekovec  Matej.  Ljutomerski  dusni  pastirji.  A)  Zupniki. 
Voditelj.  54—66,  286-297,  371—380. 

Skapulir  presvetega  Srca  Jezusovega.  Zalozila  misijonska  druzba 
sv.  Vincencija  Pavljanskega.  Natisnila  Katol.  tiskarna  v  Lj. 
1906.  16".  16  str. 

Tri  bozje  cednosti.  Zalozila  ,,Prodajalna  Kat.  tisk.  drustva  v  Lj." 
Tisk  J.  Krajec  nasi.  Rudolfovo.  1906.  m.  8".  8  str. 

Usenicnik  Ales,  dr.  Analiza  moderne  nevere.  K  O.  170  —  177. 
—  Bogoznanje  v  starem  poganstvu.  K  O.  1  —  21.  —  Morala 
brez  religije.  K  O.  401 — 415.  —  Nova  struja  moderne 
apologetike.  K  O.  250 — 261.  —  Zadnja  beseda  nevere. 
KO.  317-336. 

Valjavec  Josip,  D.  S.  Skrivnost  presvetega  Resnjega  telesa. 
Zalozil  Salezijanski  zavod.  Tiskala  Katoliska  tiskarna.  V  Lj. 
1906.  16".  154  str.  —  Drugi  natis.  16".  168  str. 


188  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Zgodbe  svetega  pisma.  Slovencem  pricel  razlagati  dr.  Francisek 
Lampe.  Spisal  dr.  Janez  Ev.  Krek.  Izdala  in  zalozila 
Druzba  sv.  Mohorja  v  Celovcu.  1906.  4".  13.  snopic, 
str.  385-512.  (D  S.  709.) 

Zivljenjepis  Ivana  Husa.  Ponatisk  iz  ,,Blagovestnika".  Zalozil 
in  prodaja  izdajatelj  ,,Blagovestnika"  Anton  Chraska. 
VLj.  1906.  m.  8".  (Cena  50  v). 

Izmed  casnikov  in  casopisov  spadajo  v  ta  oddelek:  Blagovestnik, 
Bogoljub,  Cvetje  iz  vrtov  sv.  Franciska,  Detoljub,  Cerkveni  Glasbenik,  Glasnik 
najsvetejsih  Src,  Ljubljanski  skofijski  list,  Katoliski  Obzornik,  Odmev  iz  Atrike, 
Duhovni  Pastir,  Voditelj  v  bogoslovnih  vedah,   Zaukaznik  za  Lavant.  skofijo. 


IV.  Drzavo-  in  pravoznanstvo.  Narodno  gospodarstvo. 

Politika. 

Abditus.  Socialni  boji  slovenskiii  kmetov  v  srednjem  veku. 
NZ.  St.  3—9. 

Bebel  Avg.  Zena  in  socializem.  (Prevod.)  Nas  list  st.  3—41 
(s  presledki). 

D.  Poglavje  iz  socializma.  N  Z.  st.  1—2. 

Gartner  Fr.  Kako  je  mogoce  povzdigniti  tujski  promet  v  kakem 
kraju?  Ponatis  iz  „Gorenjca".  Izdala  in  zalozila  dezelna 
zveza  za  pospesevanje  prometa  tujcev  na  Kranjskem  v 
Lj.  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.  1906.  8".  24  str. 

Gruden  Josip.  Kulturne  in  politiske  struje  na  Balkanu.  K  O. 
22-31. 

Lampe  Evgen.  Nedelja  v  Hyde-parku.  Socialna  studija.  D  S. 
493—499. 

Loncar  Dragotin.  Politicno  zivljenje  Slovencev.  Z  N.  st.  4 — 10. 
(Tudi  V  ponatisu,  gl.  II.  Zborniki :  Knjiznica  politicnih  in 
socialnih  spisov.) 

Novak  Fran.  Razdruzljivost  zakona.  Revizija  obcnega  drzav- 
nega  zakonika,  Slovan  IV,  81 — 85. 

Oblak  France.  Dr.  Karol  Lavric  in  njegova  doba  (s  sliko). 
Tiskala  in  zalozila  ,,Goriska  tiskarna"  A.  Gabrscek  v  Gorici. 
1906.  8"  48  str.  (Prim.  „Soca",  dne  1.  novembra  1906  s 
prilogami.)  (Slovan  V,  124.  dr.  Fr.  Ilesic.j 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  189 


I 


Pavlica  Andrej.  Odlomki  iz  socialne  vede  v  zasebni  lasti.  KO. 
276—288,  350—400. 

Pengov  Francisek.    Crtice   iz    narodnega    gospodarstva.    Kol. 

Moh.,  62—71.     ■ 

Pravnik.  Slovenski  — .  gl.  I.  Casopisi  in  casniki. 

Ribnikar  Adolf.  V  povzdigo  smisla  za  narodno  gospodarstvo. 
Omladina  III,  69—71. 

Rybaf  Otokar.  Statistika  uradnistva  na  slovenskem  ozemlju. 
Omladina  III,  20—22. 

Usenicnik  Ales.  Problem  splosne  volilne  pravice.  K  O.  32  —  57. 
Proporcni  volilni  sistem.  K  O.  95 — 99.  —  Svoboden  zakon 
in  svobodna  sola.  K  O.  117-132. 

Volcic  Eduvard.  Civilnopravdni  red  in  sodni  pravilnik  z  dne 
1.  avgusta  1895  z  uvodnima  zakonoma,  z  drugimi  zakoni, 
ukazi  in  razpisi  civilnopravdnega  obsega  ter  odlocbami 
najvisjega  sodisca,  z  dodatki  dolocil  o  sodiscih  javnega 
prava  in  o  konzularnih  sodiscih,  o  odvetniski  tarifi  in  o 
sodnih  pristojbinah,  uredil  dr.  —  — ,  c.  kr.  dezelni  sodni 
svetnik.  I.  natis.  Izdalo  drustvo  „Pravnik".  Zalozil  dr.  Edv, 
Volcic.  Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".  XII  +  909  str. 
Cena  bros.  7  K,  v  platno  vez.  8  K.  (Iz  „Zbirka  avstrijskih 
zakonov  v  slovenskem  jeziku.  IV.  zvezek:  Civilnopravdni 
zakon".)  (LZ.  1907,  61  ---  ponat.  iz  „Slov.  Pravnika".) 

Volcic  Eduvard.  Odvetniska  tarifa.  Dolocila  o  rabi  hrvat.  in 
slov.  jezika  v  okolisu  visih  dezelnih  sodisc :  graskega, 
trzaskega  in  zadrskega.  Sodne  pristojbine  v  postopanju  po 
novih  civilnopravdnih  zakonih  s  stvarnim  kazalom.  Uredil 
dr.  —  — .  Prvi  natis.  Zalozil  dr.  E.  Volcic.  Tisk  J.  Blasnika 
nasi,  v  Lj.  1906.  8".  76.  str.  Cena  1   K  80  v. 

Vosnjak  Josip.  Spomini.  Izdala  ,, Slovenska  Matica".  Drugi 
zvezek.  Tretji  del  od  1868—1873.  Tiskal  Dragotin  Hribar. 
V  Lj.  1906.  8".  275  +  (VIII)  str.  (Slovan  V,  286.  dr.  Fr.  Ilesic. 
DS.  XX,  138.  A.  Kalan.) 

Zakonik.  gl.  I.  Casopisi  in  casniki. 

Z.  Z.  Novi  drzavnozborski  volilni  red.  Z  zemljevidom  in  ime- 
nikom  volilnih  okrajev  na  Kranjskem,  Stajerskem,  Koroskem 
in  Primorskem.  Tiskal  in  Zalozil  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju. 
1906.   16".  48.  str.  Cena  60  v. 

Clanke  so  prinasali  vsi  slovenski  politicni  listi. 


190  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


V.  Zdravnistvo. 

Avsec  Fr.  Protialkoholna  knjiznica.  gi.  II.  Zborniki. 

Demsar  Jernej.  Pasja  steklina.  Spisala  dr.  vl.  De  msar ,  prakt. 
zdravnik  in  P.  Miklavcic,  zivinozdravnik.  Zalozil  mestni 
magistrat.  Natisnil  Dragotin  Hribar  v  Lj.  8  ".  64  str. 

Demsar  J  Spolne  bolezni.  Ljudstvu  v  pouk  in  svarilo.  (Ponatis 
iz  „Nasih  zapiskov".)  Zalozil  L.  Schwentner  v  Lj.  1906.  8". 
36  str.  Cena  40  v.  (Slovan  V,  156.) 

Dezman  M.  Susica  ali  jetika.  gl.  II.  Zborniki:  Ljudska  knjiznica. 

Goestl  Fran.  Dejanja  v  nezavesti  in  omracenju.  Slovan  IV, 
10-12.  —  Lajiki  in  blazniki.  Slovan  IV,  266—270. 

F.  S.  Gori!  Pomagajte!  ali  alkohol  in  nikotin.  Zapeljanim  in 
dobromislecim  v  premislek.  Natisnila  Narodna  tiskarna  v 
Gorici.  1906.  m.  8^  70  str.  Cena  20  v.   (D  S.  564.   -  Cvetje 

XXm.  St.  9  [na  ovitkul  o.  St.  Skrabec.) 

Leban  Anton.  Solske  bolezni.  Pop.  244—246. 

M.  V.  Kaj  je  torej  z  alkoholom?  Vsem,  ki  so  dobre  volje,  po- 
jasnjuje  M.  V.  Zalozila  „Katoliska  bukvarna".  Tisk  „K,at. 
tisk.   drustva"  v  Postojni.  1906,   8".  70  str.    Cena  70  vin. 

(K  O.  299—300  A.  U  s  e  n  i  c  n  i  k.  —  D  S.  377.  —  Cvetje  z  vrtov  sv.  Franc. 
XXIII.  St.  8-12.  0.  St.  Skrabec.) 

Plecnik  Janez.  O  kacjem  piku.  D  S.  480-483. 
Podlesnik  Ivan.  Telovadba  in  sporti.  D  S.  st.  9 — 12. 
Usenicnik  Ales.  Alkoholizem  in  abstinenca.  K  O.  100 — 106. 
Zajec  Ivan.  O  kugi.  (Iz  predavanja.)  Slov.  st.  264. 

Manjse  clanke  so  prinasali  razni  casniki,  posebno  Knajpovec. 

VI.  Modroslovje. 

Prijatelj    Ivan.   Perspektive.   Esteticen    nacrt.    L  Z.  411 — 417. 

Usenicnik  Ales.    Modroslovno   nazivoslovje.  K  O.   115  —  116. 

Zigon  Fran  in  Usenicnik  Ales.  O  analogiji  in  sloven- 
skem  filozofskem  nazivoslovju.  K  O.  188 — 197. 

Z  m  a  V  c  Ivan.  Herbert  Spencer,  filozof  razvoja,  napredka  in 
svobode.  Z  S  M.  46—54. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  191 

VH.  Vzgojeslovje.  Solske  knjige. 

Berilo  za  obce  Ijudske  sole.  I.  del:  Abecednik.  Prvo  solsko 
leto.  Sestavila  Fr.  Gabrsek  in  A.  Razinger.  C.  kr.  mi- 
nistrstvo  za  uk  in  bogocastje  je  z  razpisom  dne  26.  okt. 
1906,  St.  35.620  pripuslilo.  Natisnila  in  zalozila  Ig.  pi. 
Kleinmayr  &.  Fed.  Bamberg.  1906.  8".  95  str.  Cena  vez. 
knjigi  50  v. 

Berilo.  Cetrto  —  za  obce  Ijudske  in  nadaljevalne  sole.  S  po- 
dobo  nasega  svetlega  cesarja.  Sestavil  Peter  Koncnik, 
Pregledano  izdanje.  V  ces.  kralj.  zalogi  solskih  knjig.  Na- 
tisnil  Karel  Gorisek  na  Dunaju.  1906,  v.  8".  308  str.  Velja 
vez.  1  K  20  V. 

Bezjak  Janko.    Posebno  ukoslovje  slovenskega  ucnega  jezika 

V  Ijudski  soli.  Spisal  Dr.  —  — .  Izdala  „Slovenska  Solska 
Matica".   Natisnila   „Uciteljska   tiskarna  v  Lj.  1906.   v.  8". 

100   str.  (Iz:  „Didaktika".  —  Obce  in  posebno  ukoslovje  I.  del,  1.  snopic.) 

Citanka.  Slovenska  —  za  tretji  razred  srednjih  sol.  Sestavil  in 
izdal  dr.  Jakob  Sket,  c.  kr.  profesor.  111.  Druga  izdaja. 
Potrjena  z  odlokom  c.  kr.  naucn.  min.  dne  31.  vinotoka  1906, 
St.  40.481.  Tiskala  in  zalozila  tiskarna  Druzbe  sv.  Mohorja. 

V  Celovcu.  1906.  v.  8 ".  189  ^  (3)  str.  Velja  trdo  vezana  2  K. 

(LZ.  1907,  378—379.  Y.  Koriin.) 

Citanka.  Slovenska  slovstvena  —  za  sedmi  in  osmi  razred 
srednjih  sol.  Sestavil  dr.  Jakob  Sket,  c.  kr.  profesor. 
Druga,  predelana  izdaja.  V  cesarski  kraljevi  zalogi  solskih 
knjig.  (Natisnil  Karol  Gorisek  na  Dunaju.)  Na  Dunaju. 
1906.  V.  8".   482   str.   Cena   mehko   vez.   2  K  80  v,   trdo 

\'ez.  3  K  iLZ.  54—56.  dr.  Jos.   Tominsek.   —    Pop.   22  —  24.  Janko 
Bratina.  —  Arcliiv  fiir  slav.  Philologie  XXVIII,  152—157.  Fr.  Kidric.) 

Druzovic  Hinko.  Posebno^  ukoslovje  petja  v  Ijudski  soli.  V 
Lj.  Izdala  ,, Slovenska  Solska  Matica".  Natisnila  ,,Uciteljska 
tiskarna"  v  Lj.  1906.  v.  8".  150  +  II.  str.  (Iz:  „Didaktika". 
—  Obce  in  posebno  ukoslovje.  —  II.  del.  Uredil  dr.  Fran 
Ilesic.) 

Hauptnfiann  France.  Racunica  za  mescanske  sole.  I.  del.  Spisal 

-,  profesor  na  c.  kr.  uciteljiscih  v  Gradcu.  V  c.  kr.  zalogi 

solskih  knjig.  (Natisnil  Karol  Gorisek.)   Na  Dunaju.   1906. 
8".  —  Cena  80  v.  (Pop.  348-349.) 

Kaj  mora  mladina  vedeti  o  alkoholu?  V  nemskem  jeziku  spisala 
Jozef  Steger,  c.  kr.  okrajni  solski  nadzornik,  in  dr.  Adolf 


192  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Daim).  Poslovenil  Fran  Gartner,  ucitelj  v  Lj.  V  samo- 
zalozbi.  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.  1906.  8".  52  str. 
Cena  40  v. 

Katekizem.  Veliki  —  ali  krscanski  nauk.  (Izvirnik  potrdili 
avstrijski  skofje  .  .  .)  Pripustilo  visoko  c.  kr.  ministerstvo 
za  uk  in  bogocastje  z  dne  2.  junija  1897  st.  13.183  kot 
ucno  knjigo.  Zalozilo  knezoskofijstvo  Ijubljansko.  Tiskala 
Katoliska  tiskarna.  V  Lj.  1906.  8".  228  str.  Cena  vez.  80  v. 

Knjige.  Pomozne  —  za  Ijudskosolske  ucitelje.  Gl.  Nauk.  Nazorni. 

Knjiznica.  Realna  — .  Gl.  II.  Zborniki. 

Kren  J.  Javen   telovadni    nastop  za  Ijudske  sole  visje  stopnje 

ali  mescanske  sole.  Sestavil  in  ilustroval .  Poslovenil 

J.  Bajzelj.  Ponatis  iz  ,,Pedagoskega  Letopisa"  1906. 
Zalozila  Slov.  Solska  Matica.  Tisk.  J.  Blasnika  nasi.  V 
Lj.  1906.  V.  8".  38  str. 

Letopis.  Pedagoski  — .  Gl.  II.  Zborniki. 

Mesicek  Josip.  Domovinska  dezela  Stajerska.  Ucencem  spod- 
njestajerskih  Ijudskih  sol  v  ponavljanje  ucne  snovi  iz 
domovinoznanstva.  (Z  zemljevidnim  obrisom.)  Zalozil  izda- 
jatelj.  Tiskala  „Uciteljska  tiskarna"  v  Lj.  1906.  8".  46  str. 
(Pop.  349.  Ant.  Leban.) 

Na  pies.  Poucna  knjiga  za  stare  in  mlade,  za  prijatelje  in  so- 
vraznike  plesa.  Zalozila  krscansko-socialna  podzveza.  Naroca 
se  pri  upravnistvu  ,,Druzinskega  prijatelja"  v  Trstu.  1906. 
8".  100  str.  Cena  30  v. 

Nauk.  Nazorni  — .  Zbirka  ucne  snovi  za  nazorni  nauk.  (Pomozne 
knjige  za  Ijudskosolske  ucitelje.)  Uredila  H.  Schreiner 
in  dr.  Fran  Ilesic.  Izdala  „Slovenska  Solska  Matica". 
Natisnil  Dragotin  Hribar.  V  Lj.  1906.  v  8  ".  —  Prvi  del: 
Nazorni  nauk  za  prvo  solsko  leto.  (2.  snopic;  konec  I.  dela.) 
str.  69—155. 

Podkrajsek  H.  Racunske  naloge  za  obrtne  sole.  Sestavil , 

c.  kr.  strokovni  ncitelj.  Z  odlokom  vis.  c.  kr.  ministerstva  za 
uk  z  dne  18.  sept.  1906,  st.  32.723  odobrena  ucna  knjiga. 
Zalozil  Karol  Graeser  in  drugovi.  Na  Dunaju.  1906.  8". 
Cena  vez.  knjigi  1  K  10  v. 

Podkrajsek  H.  Slovensko  in  nemsko  stavkoslovje.  Ucna  knjiga 
za  ucence  c.  kr.  umetno-obrtne  strokovne  sole  v  Ljubljani. 
Zalozila  c.  kr.  umetno-obrtna  strokovna  sola  v  Lj.  Tisek  J. 
Blasnika  nasi.  V  Lj.  1906.  8".  42  str. 


Dr.  -lanko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  193 

Slike.  Ucne  —  iz  nazornega  nauka  za  I.  in  11.  razred.  Uredil 
Anton  Maier.  Drugi  popravljeni  in  pomnozeni  natisi<. 
Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  V  Lj.   1906.  v.  8".  147  str. 

Slike.  Ucne  —  iz  zemljepisja.  Vojvodina  Kranjska.  Uredil  Anton 
M  a  i  e  r.  S  tremi  zemljevidnimi  obriski.  Zalozil  L.  Schwentner. 
Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  V  Lj.  1906.  v.  8".  77  str. 
Cena  bros.  2  K,  eleg.  vez.  2  K  50  v.    Slovan  IV,  350.  —Pop. 

345-348.  P.  Pfibil.) 

Strukelj  Ivan.  Sola  in  dom.  Tisek  ,,Uciteljske  tiskarne"  v 
Lj.   1906.  8".  24  str. 

Sopek  solskih  pesmi.  S  posebniin  ozirom  na  narodne  in  v^ 
narodneiii  duhu  zlozene  napeve.  Izdaja  v  stirih  delih.  Drugi 
del.  Na  podlagi  II.  dela  Schreiner-Hubadove  ,,Citanke"  in 
Josin-Ganglovega  drugega  berila.  Priredil  in  na  svetlo  dal 
Anton  Kosi.  Zalozil  izdajatelj  (v  Srediscu  na  Stajerskem). 
Tiskala  Kat.  tisk.  v  Lj.  1906.  8".  104  str.  (C.  II.  delu  1  K.) 
(Voditelj  458.) 

Tominsek  Josip.  Latinska  slovnica.  Spisal  dr. .  Odobrena 

z  odlokom  c.  kr.  ministerstva  za  bogocastje  in  nauk  z 
dne  2.  avgusta  1906,  st.  28.589.  Natisnila  in  zalozila 
Ignacij  pi.  Kleinmayr  &  Fed.  Bamberg.  V  Lj.  1906.  v.  8". 
VII  +  242  str.  (C.  vezane  knjige  K  3-20.)  (Ocena  v  „Zeitschrift 
fiir  die  dstcrr.  Gymnasicn.    19J7,    728—738.  dr.  Jos.  Pi  e  pe  nb  acli  cr.) 

Tominsek  Josip.  O  pouku  latinskega  jezika.  (Ponatis  iz  ,,Pe- 
dagoskega  Letopisa".)  Tisek  J.  Blasnika  nasi.  V  Lj.  1906. 
V.  8 ".  26  str. 

Vadnica.  Druga  nemska  —  za  slovenske  obce  ijudske  sole. 
Spisala  H.  Schreiner,  ravnatelj,  in  dr.  J.  Bezjak,  pro- 
fesor  na  c.  kr.  uciteljiscu  v  Mariboru.  Poprej :  1.  oddelek 
2.  nemske  vadnice.  Neizpremenjen  ponatis  glede  nemskega 
besedila    po    novem    pravopisu    prirejene  izdaje  iz  1.  1903. 

V  zalogi  c.  kr.  solskih  knjig.  Na  Dunaju.  1906.  v.  8  ^  164  str. 
(Velja  vez.  90  v.) 

Vadnica.  Tretja  nemska  —  za  slovenske  obce  Ijudske  sole. 
Spisala  H.  Schreiner,  ravnatelj,  in  dr.  J.  Bezjak,  pro- 
fesor  na  c.  kr.  uciteljiscu  v  Mariboru.  Poprej :  2.  oddelek 
2.  nemske  vadnice.   Neizpremenjen  ponatis  .  .  .  iz  1.  1903. 

V  zalogi  c.  kr.  solskih  knjig.  Na  Dunaju.  1906.  v.  8  '^  216  str. 
(Velja  vez.  1  K  10  v.) 

Arko    Anton.  Pouk  v  gluhonemnicah  Pop.  225 — 232. 

13 


ll»4  Dr.  .laiiko  Slobingcr:  Slovoiiska  bibliografija. 

Bajzelj  Ivan.  Ucni  nacrt  za  telovadbo  na  realkah.  Peto  izvestje 
mestne  realke  v  Idriji,  str.  19—36. 

Bezensek  Anton.  Bole;arsko  Ijudsko  solstvo  leta  1903—1904. 
Pop.  54—56. 

Bezjak  Janko.  O  estetiskem  deklamovanju  v  Ijudski  soli. 
Pop.  St.  9—12.  —  V  obrambo  predikata  „biti".  Pop.  46  -49. 

(Prim.  Heric  Mat.  in  Toininsek  Jos) 

Bezlaj  Josip.  Perspektiva  v  Ijudski  soli.  Pop.  15—16.  —  Kako 
je  elementarno  uciti  stereometrijo.  Pop.  171  — 172. 

Brinar  Josip.  O  reklih  in  njih  porabi  v  soli.  Pop.  107 — 116, 
139—143. 

Dimnik  Jakob.  Teme  in  teze  pedagoskih  in  drugih  porocil 
za  leto   1906.  Pedag.  Letopis  VI,  104-148. 

Gabrsek  Franc.  Zacetni  pouk  v  citanju  in  pisanju.  Pedagogiski 
Letopis  V.  1—13;  VI.  30—43. 

Goetze  Waldemar.  Kako  in  koliko  se  poucuj  v  deskih  rocnih 
delih  na  Ijudski  soli.  (Poslov.  Anton  M  a  s  1  o.)  Pop.  277—281 . 

Gradisnik  Armin.  Nekaj  o  avtoriteti.  Pop.  193 — 196. 

Heric  Matija.  Stvarna  in  jezikovna  preosnova  oblikoslovnih 
pravil  0  izracunanju  ploscin  in  prostornin  na  nasih  Ijudskih 
solah.  Pop.  5—12,39 — 46.  —  O  bistvu,  pomenu  in  vaznosti 
Kernovega  dolocnega  glagola.  —  O  glagolu  ,,biti"  kot 
predikatu  in  o  povedju.  Pop.  st.  4 — 6.  (Prim.  Tominskov 
odgovor  V  Pop.  200—205.)  —  Povedkovih  zavisnikov  ni.  Pop. 
209— 212.  —  Veljavnost  Kernove  teorije  o  predikatu  „biti" 
je  dokazana.  Nekaj  v  obrambo  napram  odgovoru  gospoda 
dr.  Tominska.  Pop.  233—239. 

J  arc  Evgen.  Ljudske  knjiznice.  DS.  st.  1— 2.  —  Vseuciliska 
ekstenzija  in  Ijudska  vseucilisca.  K  0.221 — 241. 

Kosi  Anton.  Uciteljeva  pisma  starisem.  SI.  Gospodar,  st.  37 — 40. 

Kozuh  Josip.  Kako  je  narisati  solsko  okrozje  na  solsko  table? 
Pop.  240-243. 

Krejci  F.  V.  Umetniska  vzgoja  v  soli  z  ozirom  na  ucno  snov. 
(poslov.  D.  Pi^ibil.)  Pop.  33—38,  65—72. 

Lav  tar  Luka.  Podrobno  stopnjevanje  pri  racunskem  pouku 
Pop.  205—209. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliogratija.  195 

Leban  Anton.  Solske  bolezni.  Pop.  244 — 246. 

(Milcinski  Fr.)  Zanemarjena  in  pokvarjena  mladina.  (Porocilo 
nemskega  spisa.)  NZ.  165 — 169. 

Ozvald  Karel.  Poezija  v  slovenski  uri.  III.  Umetnik.  Spesnil 
Fr.  Levstik.  Pop.  173—175. 

Pozegar  Avgustin.  Laz  in  resnica.  Pop.  st.  9 — 12, 

Pfibil  Dragotin.  Higijena  pozornosti.  (Po  A.  P.  Necajevu.) 
Pop.  299—304.  —  Obiteljski  veceri.  Pop.  st.  4—6,  10,  11. 
O  razpolozenosti  otrok  za  pouk.  Pop.  1 — 4. 

Schreiner  Henrik.  Zgodovina  pedagogike.  Obca  pedagogika 
in  njene  pomozne  vede.  Pedag.  Letopis  VI,  1 — 30. 

Sevnican.  K  stirideseti  izdaji  Kocenovega  atlanta  za  srednje 
sole.  S  N.  St.  276. 

Sega  Ivan.  Sola  v  gozdu.  Pop.  17 — 19. 

Tominsek  Josip.  Pomoznik  „biti"  pa  predikat.  Pop.  13  —  15. 
(Odg.  dr.  J.  Bezjaka:  V  obrambo  prcdikata  „biti''.  Pop.  46 — 49.) 
Kernova  teorija  o  predikatu  ,,biti"  nemogoca.  Pop. 
73  —  80.  (Prim.  Hericcv  odg.  V  Pop.  St.  4^6.1  —  Biti  all  ne-biti? 
Koscek  odgovora.  Pop.  200 — 205.  (Hericev  odgovor:  Pop. 
233—239.) 

Zbroj  Josip.  Individualna  stran  vzgoje  in  pouka  v  Ijudski 
soli.    (Poslov.    Drag.  Pfibil.)   Pop.    197—199,    271—273. 

Manjse  clanke  pedagogiske  vsebine  so  prinasali :  Angeljcek,  Piscalka, 
Popotnik,  Uciteljski  tovaris,  Slovenski  ucitelj,  Vrtec,  Zvoncek. 

VIII.  Klasicna  filologija.  Jezikoslovje. 

Tominsek  Jos.  O  pouku  latinskega  jezika.  gl.  VII.  Vzgojeslovje. 
Tominsek  Jos.  Latinska  slovnica.  gl.  VII.  Solske  knjige. 


Askerc  Anton.  Slovenski  akti  iz  mestnega  arhiva  Ijubljanskega. 
(Francoska  doba.)  I  M  K.  139— 146^ 

Breznik   Anton.    O  tujkah    in    izposojenkah.  D  S.    149 — 154. 

Gruden  Josip.  Borovnica  —  Franzdorf.  (Zgodovinsko-etimo- 
loski  donesek  k  studijam  o  slovenskih  krajevnih  imenih.) 
IMK.  115—117. 

K  0  s  t  i  a  1  Iv.  Rodbinski  priimki  iz  rastlinskih  imen.  D  S.  st.  8 — 1 1 . 

13* 


196  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Me  nee  j  Josip.  Zur  Praesensfrage  perfektiver  Verba  im  Slove- 
nischen.  (Praesens  effectivum.)  Arhiv  fur  slav.  Philol.  XXVIII, 

40 — 51.    (Skrabcev  odgovor  v  „Cvetju"  XXIII,  st.  7.  na  ovitku.i 

Scheinigg  Johann.  Die  Ortsnamen  des  Gerichtsbezirkes  Ferlach, 
(Sonderabdruck  aus  dem  56.  Programme  des  Staats-Ober- 
gymnasiums  zu  Klagenfurt).  1906.  4",  24  str.  (LZ.  629-633. 
L.  Pintar.) 

Skerbinec  Sil.  Razsirjanje  prometnih  jezikov.  D  S.  774—775. 

Strekelj  Karol.  Razlaga  nekterih  krajevnih  imen  po  sloven- 
skem  Stajerju.  I.  C  Z  N.  41—64. 

Vondrak  Wenzel.  Zur  Frage  nach  dem  Verhaltnisse  des  Frei- 
singerdenkmals  zu  einer  Homilie  von  Klemens.  Arch,  fiir 
Slav.  Philol.  XXVIII,  256—261  (z  Jagicevim  dodatkom). 

Vrhovnik  Ivan.  Ali  imamo  Slovenci  svoj  izraz  za  besedo :. 
zakrament?  Voditelj  IX,  230—231.  (Nasvetuje  besedo: 
svetstvo.) 

IX.  Slovstvena  zgodovina. 

Beg  Ante.  Redka  knjizevna  starina.  (Edlingov,  Sern  ali  von- 
usetek  teh  metodneh  buqvi.)  Pop.  88—90,  116—119. 

Glaser  Karl.  „Kralj  Lear"  v  slovenskem  prevodu.  Ponatisk 
iz  „Slovenskega   Naroda"   (st.    186—191).   Tisk   „Narodne 

tiskarne"  V  Lj.  1906.  2  o.  4  str.  (Prim.  Anton  Funtek:  „Kralj 
Lear"  v  slovenskem  prevodu.  Dr.  K.  Glaserjn  v  odgovor.  S  N.  st.  135  —  140.) 

Glaser  Karl.  Kritike  in  prevodi  za  poskusnjo.  Spisal  Dr. , 

vodja  zasebnega  gimnazijskega  zavoda.  Samozalozba.  Tisk 
K.  Graffeja  v  Ogrskem  Brodu.  (1906.)  m.  4".  27  strani. 
(^Slovan  IV,  219.  Fr.  Govekar.  —  odg.  dr.  Glaserja  v  Slovanu  IV, 
253.  -  DS.  501.  —  LZ.  380.) 

(OlagolltJca).  Or u den  Josip:  Glagolica  med  Deneskimi  Slo- 
venci. I M  K.  30 — 33.  —  Glagolitica.  (Pregled  doslej  na 
Kranjskem  razkritih  fragmentov).  I M  K.  115.  dr.  Jos. 
Gruden.  —  Ocena  V.  Steske  o  Jelicevih  :  ,,Fontes  hi- 
storici  liturgiae  glagolito-romanae  a  XIII  ad  XIX  seculum." 

IMK.  166—172.  (Prim.  dr.  Jos.  Grudna  odg.  vIMK.  1907,39— 41.) 

Ilesic  Fran.  Cesko-slovenska  vzajemnost  v  minulih  dobah. 
Z  S  M.  1 — 33.  —  Kranjsko-slovenski  prevod  Parhamer- 
jevega  katekizma  iz  sredine  18.  stoletja.  IMK.  128 — ^135. 
Pocetki  stajersko-slovenske  knjizevnosti  v  18.  stoletju. 
CZN.  1—32. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  197 


J  u  V  a  n  c  i  c  Friderik.  Francosko  gledisce  v  srednjem  veku. 
Slovan  IV,  327—333. 

Karasek  Josef.  Slavische  Literaturgeschichte.  Sammlung  Go- 
scheii  277 — 278.  Erster  Teil :  Altere  Literatur  bis  zur  Wie- 
dergeburt.  —  Zweiter  Teil :  Das  neunzehnte  Jahrhundert. 
Leipzig  1906.  m.  8  ".  lO  slovenskem  slovstvu  v  drugem  delu  na 
str.  49-53,  187—189.  -  Prim  LZ.  760-761.  dr.  Jos.  Teminsek.  — 
.Arch.  f.  Slav.  Philol.  XXIX.  str.  140-142.  Iv.  G  rafena  u  er.) 

Kotnik  Franc.  ,,Nova  brambovska  pesem"  iz  1.  1809.  C  Z  N. 
86—91. 

Mole  Vojeslav.  Kratek  pregled  poljskega  slovstva.  Omladina  III. 
St.  11—12. 

Pavlica  Andrej.  Poezija  s  Siona.  Misli  o  hebrejski  inetriki. 
DS.  102—104,  173—174. 

Pintar  Luka.  Dva  glagoljasa  iz  reformacijske  dobe.  (Stepan 
Konzul  in  Anton  Dalmata.)  Slovan  IV.  234—238. 

Pregled  poljskih  casopisov.  DS.  714— 715,  780—781. 

SI  ebinger  Janko.  „Pisanice",  prvi  slovenski  pesniski  almanah. 
Izvestje  c.  kr.  II.  drz.  gimn.  v  Lj.  1906.  str.  3—30,  tudi  v 
ponatisu:  v.  8".  30  str.  (L  Z.  567—569  L.  Pintar.  —  D  S.  502.) 
Slovenska  bibliografija  za  1.  1905.  Z  S  M.  173—229. 

Stingl  Fr.  Najnovejsa  bolgarska  knjizevnost.  D  S.  574. 

Strekelj  K.  Nekaj  prispevkov  k  slovenski  bibliografiji.  C  Z  N. 

78—86. 

Terseglav  Fr.  Fogarzarov,  ,,I1  Santo"  in  Dostojevskega  ,,Bratje 
Koramasov".  K  O.  133—152. 

Zivljenjepisni  in  slovstveni  podatki 

a)  za  slovenske  pisatelje  in  umetnike. 

Askerc  Anton.  Petdesetletnica :  LZ.  125.  —  Slovan  IV,  92.  — 
Anton  Askerc,  poeta  slowieriski.  Sylweta  jubileuszowa 
(1856 — 1906).  Napisal  Tad.  Stan.  Grabowski.  Krakow. 
G.  Gebethner  i  spolka.  ,1906.  m.  4".  39  str.  s  sliko  Antona 
Askerca.  (Ponatis  iz :  ,,Swiata  slowiariskiego".)  L  Z.  248. 

t  Bile  Janez.  D  S.  506.  (s  sliko  str.  508). 

Cankar  Ivan.  Za  narodov  blagor.  K  premijeri  na  slovenskem 
odru.   Slov.  st.  281.   (Fr.  Terseglav.)   —   Dramatik  Ivan 


198  Dr.  .laiiko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Cankar.  (Za  premijero  njegove  drame  „Za  narodov  blagor".) 
SN.  St.  283.  (Fr.  Kobal.) 

Ciglar  Janez.  Natecaj  za  Visnjo  goro  1.  1832.  I  M  K.  119—120. 
(Iv.  Vrli  ovnik.) 

Cvetko  Fr.  Slovenske  brambovske  pesmi.  1809.  ZSM.  230—235. 
(P.  pi.  Radics.) 

Cop  Matija.  V  spomin  Matija  Copa^  (Prevod  Presernove  elegije 
„Dem  Andenken  des  Matthias  Cop.)  S  N.  st.  76.  poslovenil 
dr.  K.  Ozvald. 

Drabosnjak  Andrej  (Sustar)  in  njegov  ABC.  Mir,  st.  1,  4,  5, 
13.  (Janko  Maierhofer.) 

t  Einspieler  Lambert.  Zivljenjepisna  crtica.  Kol.  Moii.  1 — 8,  — 
DS.  186  (slika  str.  180).    -   Mir  st.  6. 

t  Gomilsak  Jakob.  L  Z.  319.  dr.  Fr.  Ilesic. 

Gregorcic  Simon.  Zivljenjepis :  Nas  List  st.  70 — 76.  —  L  Z.  767. 
DS.  782-783.  —  Omladina  III,  129—130.  Vojeslav 
Mole.  S  N.  St.  270 — 273.  —  Spomini  na  S.  Gregorcica. 
Ed.  st.  358,  359.  Fr.  Krasovec  —  Slutnja  smrti.  Zadnje 
Gregorcicevo  pismo.  Slov.  st.  285.  —  O  smrti  S.  G.  (Pesem.) 
SN.  St.  276.  A.  Askerc.  —  Pri  t  S.  G.  Slov.  st.  280. 
Iv.  Baloh.  --  t  S.  Gregorcic.  S  N.  279.  Jos.  Stritar  — 
Manom  S.  Gregorcica.  Slov.  st.  276.  Silvin  Sardenko 
(=  AI.  Merhar).  —  Slov.  Gospodar,  st.  49.  —  Dol.  Novice, 
st.  23.  —  V  Kol.  CM:  Gregociceva  labodnica.  Jeremiji 
preroku  —  domoljubu  —  str.  41 — 42.  Iv.  Vrhovnik. 

t  Herg  Lavrencij,  stolni  prost.  Slov.  Gospodar,  st.  44 — 47  (tudi 
V  ponatisu).  Fr.  Kovacic. 

HIadnik  Matevz.  Stoletnica.  L  Z.  575.  A.  Beg. 

Jankovic  Andrej.    (Slov.  pisatelj    17.  stoletja.)    I M  K.  48—50. 

Iv.  Vrhovnik. 

Jarnik  Urban.  Srbski  pisatelj  Jovan  Rajic  in  Urban  Jarnik.  ZSM. 
162—172.  Fr.  Ilesic. 

Kopitar  Jernej.  Petrovskij  N. :  Pervyje  gody  dejateljnosti 
V.  Kopitarja.  Kazanj.  1906.  v.  8".  XXIII  +  757  str.  (PorocalA. 
Askerc  v  Slovanu  IV,  284-285.) 

Krusic  Ivan.  D  S.  445—447  s  sliko. 

Langus  Matevz.  (501etnica  smrti.)  Slovan  IV,  319—320. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliogratija.  199 

Lavric  Karol  in  njegova  doba.  Spisal  dr.  France  Oblak.  V 
Gorici.  Tiskala  in  zalozila  ,,Goriska  tiskarna"  A.  Gabrscek. 
1906.  8".  48  str.  (Priloga  Soci   1.  nov.  1906.) 

Linhart  Anton.  L  Z.  48—52,  87—93.  Makso  Pirn  at.  —  150  let- 
nica  rojstnega  dne  prvega  slov.  dramatika  —  A.  Linharta. 
Slovan  IV,  30—32.  Fr.  Govekar. 

t  Pin  Alojzij.  Zvoncek  43.  Lad.  Ogorek. 

Podmilsak  —  Andrejckov  Joze.  Prenos  kosti  pisatelja.  Slovan 
IV,  254—255.  (Fr.  Podkrajsek.)  —  Reminiscenca  po- 
vodom  prenosa  njegovih  smrtnih  ostankov.  S  N.  st.  105, 
106.  Fr.  Podkrajsek.  —  Nekaj  o  Andrejckovem  Jozetu. 
Kol.  CM.  36— 40.  Podlimbarski. 

Preseren  Franc.  Zigon  Avgust:  Tercinska  arhitektonika  v 
Presernu.  Z  S  M.  58—128.  (D  S.  XX.  184-185.  Fr.  Brega^.)  — 
Zigon  Avgust:  Letnica  1833  v  Presernovih  Poezijah.  Od- 
lomek  iz  zgodovine  nase  umetnosti.  C  Z  N.  113—213,  tudi 
V  ponatisu.  i Slovan  V,  90.;  L.  P  i  n  t  a  r :  Satura.  (Schillerjeva 
balada  „Ritter  Toggenburg"  in  Preseren.  L  Z.  174 — 177.  — 
Razlaga  Presernovega  epigrama  na  Murka,  izdajatelja  Volk- 
merovih  basni.  L  Z.  302  —306.  —  Razlaga  epigramov  na 
Repica,  Copa  -  dihurja  in  Slotnseka.  L  Z.  618 — 624.)  — 
Drobnosti  o  Presernu :  Divnjek.  Kol.  C  M.  27 — 30.  Fran 
Levee.  —  Tisti,  ki  so  poznali  Preserna,  izmirajo.  Kol. 
CM.  31—32.  I.  Vrhovnik. 

Pustavrh  Francisek  (slovenski  slikar).  D  S.  252.  L.  P. 

Sedej  Francisek,  novi  nadskof  goriski,  metropolit  ilirski.  D  S. 
185 — 186.  —  Dr.  Fr.  Sedeju  .  .  .  o  posvecenju  in  ume- 
scenju  dne  25.  susca  1906.  leta.  (Pesem.)  Kol.  CM.  47—49. 

5.  Gregorcic. 

Stritar  Josip.  Analiza  njegovega  zivljenja  in  delovanja.  Spisal 
dr.  Josip  Tominsek.  L  Z.  st.  6  -  12.  (tudi  v  ponatisu: 
Samozalozba.  Prodaja  L.  Schwentner.  V  Lj.  1906.  v.  8". 
52  str.).  .Prim.  NZ.  V,  72-80.  dr.  Iv.  Prijatelj.  -  D  S.  XX,  328. 
dr.  E.  Lampe.)  —  J.  Stritar.  Slovstvena  studija.  Spisal  Vlad. 
Levstik.  Slovan  IV,  217.  —  Sedemdesetletnica :  Nagovor 
ob701etnici.  D  Prij.  54—56.  dr.  Iv.  Prij  atelj.  —  D  S.  123, 
383  (slika  str.  116).  dr.  E.  Lampe.  —  Slovan  IV,  217.  — 
SN.  St.  53.   —   LZ.  382.    —    Stritarju   ob   701etnici    dne 

6.  marca  1906.  LZ.  193—196.  Zlozil  A.  Funtek.  —    Prim. 
Stritar:  Hvala !  L  Z.  341.  in  Jvako  je  biio«.  L  Z.  385-386.) 

Svetec  Luka,  voditelj  slovenskega  naroda.  Kol.  CM.  51 — 61 
(slika  na  str.  50).  Iv.  Vrhovnik.    ^K  801etnici  g.  notarja 


200  Dr.  Janko  Slebinger:  Sluvcnska  bibliografija. 

L.  Svetca.  L  Z.  449—450.  Zl'ozil  R.  M  a  i  s  t  e  r.  —  Ed.  st.  276. 
(Pesem,  zlozila  Manica.) 

Trdina  Janez.  Avtobiografska  pisma.  Prijavlja  dr.  Fr.  Derganc. 
LZ.  St.  1—8.  —  Trdina  na  Reki.  S  N.  st.  15—19.  J.  Stare. 

Trinko  Ivan.  D  S.  384  s  sliko. 

Vavru  Ivan.  Z  S  M.  34— 45.  L.  Pintar. 

Vega  Juri,  baron,  slovenski  junak  in  ucenjak.  Zivljenjepis.  Ob 
stopetdesetletnici  njegovega  rojstva  spisal  profesor  Makso 
Pirnat  v  Idriji.  Ponatis  iz  Koledarja  druzbe  sv.  Mohorja. 
Izdala  in  zaloziki  druzba  sv.  Moliorja  v  Celovcu.  1906. 
m.  8".  51  str.  Cena  30  v.  —  Vegov  spomenik  v  Moravcah. 
DS.  571,  slika  na  str.  640.  —  Vegov  spomenik  na  nebu. 
LZ.  127—128.  Ivan  Tomec. 

Vilhar  MIroslav.  Spomenica  Miroslavu  Vilharju.  Izdal  in  zalozil 
„Odbor  za  Vilharjev  spomenik."  Natisnila  „Narod.  tiskarna". 
1906.  m.  8".  XXXVIII.  +  30  str.  Vsebina :  A).  Miroslav 
Vilhar.  Spisal  dr.  Jos.  Tominsek.  —  B).  Venec  izbranih 
Vilharjevih  pesmij.  Izbral-in  uredil  A.  Askerc.  str.  1—30. 
Odkritje  Vilharjevega  spomenika  v  Postojni.  LZ.  574—575. 
DS.  571.  —  Slovan  IV,  288.  —  Pred  Vilharjevim  spo- 
menikom.  (Pesmi.)  Notranjec,  st.  32.  Pavel  Groselj  in 
Fran  Zgur.  —  Nekaj  spominov  iz  Vilharjevega  zivljenja 
na  Kalcu,  Notranjec,  st.  32.  (Pivcan  Gorenji.)  —  Lovcevi 
spomini  na  Miroslava.  Notranjec,  st.  33.  (Pivcan  Dolnji.) 
Kako  je  Miroslav  Vilhar  pel  o  Ljubljani.  Kol.  CM.  33 — 35. 
Iv.  Vrh  0  vnik. 

Vodnik  Valentin.  D  Prij.  140—142.  Iv.  Lah. 

Vosnjak  Josip.  Spomini  II.  del.  gl.  IV.  Politika. 

b)  Neslovenski  pisatelji. 

Cvijic  Jovan.   Slovan  IV,  221-222  s  sliko.  Dr.  Niko   Zu  panic. 

Gjalski  Ksaver  Sandor.  Literaren  portrait.  Scstavil  C.  M.  Logar.  Slovan 
IV,  274-278. 

t  Kozarac  Josip.  DS  572-573.  —  L  z.  638. 

Rilski   Neofit.    DS.  318-319.  Fr.  Stingl. 
Selak  Fran.  LZ.  448. 

t   Tomic  Josip    Evgen.    DS.  507.  —  Slovan  IV,  285. 


Dr.  Janku  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  201 

Torbar  Josip.   Slovan  I\',  195-200.  Jos.  Stare, 
t  Zima   Lllka.    CZX.  91.  Fr.  Kovacic. 

t  Bart  OS  Frantisek.   DS.  635— 636. 

Cech    Svatopluk.   Sestdesetletnica  rojstva:  Ed.  st.  55.  Fr.  Krasovec.  — 
Pop.  124-i25.  Drag.  Pfibil.  —  Slovan  I\s  157. 

G  0  1 1  Jaroslav.  D  S.  635.  (60  letnica). 

H  a  V  1  i  c  e  k  •  Borovsky    Karel.  D  S.  574.  Fr.Stingl.  —Slovan  IV,  286. 
Fr.  Govekar. 

t  Lego    Jan.    LZ.  638.  —  Slovan  IV,  351,  slika  na  str.  352.  —  Ilustrovani 
narodni  koledar  XVIII,  71 — 73.  dr.  Ant.  Dolar. 

Heydllk  Adolf.   K701etnici  ceskega  pesnika    D  S.  24— 30.  Fr.Stingl. 

Q  U  i  S  Ladislav.  Sestdesetletnica.  D  S.  253. 

Sladek  Jos.  V.   (60 letnica.  DS.  188-189. 

Star  Ljudevit.  D  S.  253. 

Tyl  Jos.  Kajetan.  D  S.  636. 

Bartus  Marija.  D  S.  191. 

t  K  a  1  i  n  a  Ant.  D  S.  510. 

Orzeszkova   Eliza,    (stiridesetletnica  knjiz.  delavnostii.  D  S.  636— 637. 
Fr.  S  tin  gl. 

t  Pilat  Roman.  D  S.  510. 

t  Rembowski  Aleksander.  D  S.  720.  Fr.  Stingl. 


Gribojedov    Aleksander  Sergjejevic.    D  S.  240—242,  290—293. 
L.  Le  n  a  rd. 

Jasinski   [Belinskij]     petindvajsetletnica  pisateljevanja).  D  S.  575— 576. 
Fr.  Stingl. 

Kondakov  Nikodim  Pavlovic.  D  S.  638.  Fr.  Stingl. 

Y  Lejkin  Nikolaj  Aleksandrovic.  D  S.  319. 

Pypin  Aleks.  Nikolajevic.   LZ.  st.  l— 4  dr.  Ivan  Prijatclj. 

t  Skalkovskij  Konstantin  ApoUonovic.  D  S.  638. 


202  Dr.  Janko  Slebingcr:  Slovcnska  bibliograiija. 


S  o  k  0 1  o  V  Matvej  Ivanovic.  D  S.  638. 

Tolstoj    Lev  Nikolajevic.     Tolstoj  in  rcligija.  KO.  178— 187. 

Hah  n-Hahn  Ida,  grofica.  D  S.  343-348.  dr.  1.  D. 

t   Ibsen   Henrik.    D  S.  883.  -  Slovan  IV.  222  -223.  —  L  Z.  383. 

JaCObsen  Jens  Peter.  LZ.  658-664,  713-721.  Vladimir  Lcvstik. 
(Prim.lv.  Podlcsnik:  Kako  so  nekateri  pisatelji  izvirni.  Slov.  st.  27L 
in  Vlad.  Lcwstika  „Odprto  pisino".  S.  N.  st.  270.) 

Cervantes    Miguel   de.    Don  Qul.xotc  (vsebinai.  D  S.  378  -379. 

Burke  Tom.  P.  (1830 — 1883).  Znacajna  slika  iz  zgodovine  cerkvene 
zgovornosti.  Sestavil  dr.  Fr.  Perne.  Jahresboricht  des  k.  k.  Franz  Joseph- 
Staatsgymnasiums  in  Krainburg  1906.    (tudi   separaten   odtisk.). 

Sharp   William    (Fiona  Macleod).  D  S.  320.  Fr.  Sting l. 

Spencer  Herbert,  filozof  razvoja,  napredka  in  svobode.  Z  S  M.  46—54. 
dr.  Iv.  Z  m  a  v  c. 

X.  Zgodovina.  Zemljepisje.  Narodopisje. 

Abditus.  Socialni  boji  slovenskih  kmetov  v  srednjem  veku. 
NZ.  St.  3—9. 

Andrejka  Jernej  pi.  Crtice  izza  okupacije  Bosne.  Slovan  IV, 
St.  2—4. 

Bucar  Josip.  Francozje  v  Kranju.  (Predavanje.)  Gorenjec, 
St.  11  —  15. 

Fekonja  Andrej.  Prve  sole  pri  Hrvatih  od  XIII. —  XIX.  veka. 
ZSM.  150—161. 

G  ruden  Josip.  Suzana  Gornjegrajska.  (Epizoda  iz  reformacijske 
dobe.)  IMK.  121—128. 

Ilesic  Fran.  Baroni  Brigidi.  IMK.  37 — 44.  —  Novomeski 
prost  Fran  Nikola  Persic  (1790—1794).  Slika  iz  jozefinske 
dobe  Ijubljanskega  nadskofa  Mihaela  bar.  Brigida.  I  M  K. 
71  — 112.  (tudi  V  ponatisu  :  Natisnila  J.  Blasnikova  tiskarna 
vLj.   1906.  8«.  42  str.). 

Kavcic  Fridolin.  Dva  imenitna  Slovenca  na  dunajski  univerzi. 
(Preprost  in  Perlah.)  Dom.  st.  51,  54,  57. 

Knjiznica.  Zgodovinska  — .  Gl.  II.  Zborniki. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  203 


Kristof  Kolumb.  Dom.  st.  74.  (listek).  —  Ob  cetrti  stoletnici 
Kolumbove  smrti.  Kol.  Moh.  54—57. 

Kos  Franc.  Gradivo  za  zgodovino  Slovencev  v  srednjem  veku. 

Zbral  dr. ,  c.  kr.  profesor.  Druga  knjiga.  (1.  801  — 1102). 

Zalozila  in  izdala  ,,Leono\^a  druzba"  v  Ljubljani.  Tiskala 
„Katol.  tisk.".  V  Lj.  1906.  m.  4  ".  LXXXIV.  +  514  +  (2)  str. 
Cena  10  K. 

Murko  Mat.  Slovensko  starinoslovje.  (Porocilo  o  LuborNiederle- 
jevi  knjigi:    Slovanske  starozitiiosti  I.  2.)    CZN.  214-224. 

Pintar  Luka.  Crtica  o  nasih  kaznilnicah  (po  Massburgu). 
I  M  K.  44—48. 

Podlogar  Leopold  Kronika  mesta  Crnomlja  in  njega  zupe. 
(Zgodovina  zup  Ijubljanske  skofije  XIII.  zvezek.)  Ponatis  iz 
,,Danice"  1905.  Zaiagatelj  Tonio  Zupan.  Natisnil  Dragotin 
Hribar.  V  Lj.  1906.  8".  85  str.  Cena  1  K  40  v.  (I  M  K  1907, 
113-114.  V.  Steska.) 

Podlogar  Leopold.  Bozja  pot  pri  Sv.  Francisku  nad  Pianino 
V  Beli  Krajini.  I  M  K.  135  —  139. 

Steska  Viktor.  Ilirska  Koroska  v  Ijubljan.  skofiji.  IM  K.  53 — 70. 

Smid  Walter.  Ljubljanska  Via  Appia.  Slovan  IV,   123-124. 

Vosnjak  Bogumil.  Latinsko  pleme  in  Jugoslovani.  LZ.562 — 566. 

Vrhovnik  Ivan.  Iz  dnevnika  Blaza  Blaznika.  I  M  K.  146 — 166 
(nadalj.  v  1.  1907).  —  Dvestoletnica  kapucinskega  saino- 
stana  v  Skofji  Loki.  I  M  K.  117—119. 

Zunkovic  Martin  Wann  wurde  Mitteleuropa  von  den  Slaven 
besiedelt?    Beitrag  zur  Kliirung  eines  Gescliichts-  und  Ge- 

lehrtenirrtums.  Von ,  k.  u.  k.  Hauptmann  in  Teschen, 

Ost.  Schlesien.  Zweite,  wesentlich  vermehrte  Ausgabe.  Druck 
und  Verlag  von  Heinrich  Slovak  in  Kremsier.  1906.  v.  8*^. 
212  str.  (Dom.  St.  138.  Glonar.  —  Odg.  dr.  H.  Turn  a  v  Dom.  1907, 
St.  89,  90,  92.  —  Narodni  Listy,  23.  sept.  1906.  —  Slovan  V.  38-42  : 
prevod  dveh  ceskih  porocil,  priobcil  Fr.  Govekar;  Slovan  V,  91.  — 
Politik,  Prag,  15,  17,  23.  Janner  1907  ^  Nr.  15,  17,  23.  -  C  Z  N.  1907, 
180-185.  J.  A.  Glonar.) 


Angel etto  Josip.  D  Slovanih  v  Istri.  Omladina  III,  4—7. 

Arnejc  Janez.  Koroske  pravljice  in  povesti.  Mir,  st.  2,  4. 

Beg  Ante.  Na  slovanskem  jugu.  Potopisni  vtiski  s  statisticnimi 
podatki.  Slovan  IV,  340—344,  355-358. 


204  Dr.  Janko  Slcbinger:  Slovenska  bibliografija. 


Bucar  Julij.  Iz  Novega  mesta  v  Serajevo  na  kolesu,  P  V. 
St.  7—12. 

Ccrny  Adolf.  U  italskych  Slovanu.  Zvlastni  otisk  z  „Kvetu," 
1906,  ses.  V.  a  VI.  V  Praze.  Nakladem  vlastnim.  1906.  v.  8". 
31    Str.  (DS.  XX,  42.  -  LZ.  758.) 

Cibej  Edmund.  Trnovska  planota  in  troje  najlepsih  razgledisc 

V  Trnovskem  gozdu.  P  V.  109—111,  127—132. 

Gora  Oljka  ob  Savinji.  Zgodovinska  crtica  po  Oroznu.  Dorn. 
St.  91. 

Holz  Vatroslav.  V  domovini  lepih  umetnosti.  Potopisni  vtiski 
in  utrinki.  Slovan  IV,  st.  6 — 12. 

Klodi6  Maks,  vitez  Sabladoski.  Nova  zeleznica  s  Koroskega 
skozi  Karavanke,  Bohinjske  gore  in  cez  Kras  v  Trst.  Kratek 
opis  zeleznice  v  tehnicnem  oziru.  S  slikami  in  zemlje- 
vidom.  Zalozilo  in  izdalo  ,,Slov.  planinsko  drustvo".  Tisk 
J.  Blasnika  nasi.  V  Lj.  (1906).  8".  30  str.  Cena  60  v.  (LZ.  567. 
dr.  J.  C.  Obi  a  k.  I 

Knaflic  Josip.  Zapiski  slovenskega  kolesarja.  S  N.  st.  231  -233, 
253,  254,  288—291. 

Kocbek  Franc.  Izlet  v  Savinske  planine.  Ilustr.  nar.  kol.  XVIII, 
88—97. 

Kopalisce  Rogatec-Slatina  in  njena  okolica.  Dom.  st.  92 — 95. 

Koritasi  ali  Rami.  Narodopisna  crtica.  Dom.  st.  11 . 

Kotnik  Franc.  Donesek  k  zgodovini  praznoverja  med  koro- 
skimi  Slovenci.  C  Z  N.  65 — 11 . 

Kovac  Veselko,  o.  Na  valovih  Rumene  reke.  D  S.  st.  3,  4,  5. 
Pismo  s  Kitajskega.  Slov.  st.  43,  140. 

Kovacic  Francisek.  ,,Muze"  in  ,,muzanje".  Donesek  k  zgo- 
dovini domace  obrti  in  narodne  nose.  C  Z  N.  33 — 40. 

Krasovec  Franc.  Utisi  iz  Italije.  Ed.  st.  179 — 207  (s  presledki). 

V  izarskih  Atenali.  Ed.  st.  84—94. 

Kuff  ner  Jos.  Iz  nasih  slovanskih  racunov.  Slovan  IV,  301 — 306. 

Lavtizar  Josip.  Kranjska  Sibirija.  Krajepisna  in  narodopisna 
slika.  P  V.  St.  7 — 9.  —  Onstran  baltiskega  morja.  Popotni 
zapiski.  D  S.  st.  1  —  1 1. 


Dr.  Janko  Slebinger :  Slovenska  bibliografija.  205 


Lavtizar  Josip.  Pri  severnih  Slovanih.  Potopisne  crtice  s  slikami. 
Spisal ,  zupnik.  Izdala  in  zalozila  Druzba  sv.  Mohorja 

V  CelovcLi.  1906.  v.  8".  192  str.  (DS.  709-7io. 

Lenard  Leopold.  Med  moravskimi  Slovaki.  Potopisni  spomini. 
Slov.  St.  87,  88. 

Lupsa  Ferdo.  Siamsko  pismo.  Dom.  st.  62. 

Mlakar  Janko.  Kako  je  Trebusnik  hodil  na  Triglav.  Kol.  Moh. 
stran  31 — 41. 

Murko  M.  Zur  Geschichte  des  volkstumlichen  Hauses  bei  den 
Siidslaven.  Separatabdruck  aus  Bd.  XXXV.  und  XXXVI.  der 
Mitteilungen  der  Anthropologischen  Gesellschaft  in  Wien. 
Mit  9  Abbildungen  im  Texte.  Im  Selbstverlage  der  Anthro- 
pologischen Gesellschaft.  Wien.  1906.  4".  307—330,  11—40, 
91  — 129  +  4  str.  Kotnik  Fran:  O  slovenski  kmetski  hisi.  D  S. 
754-758.  —  CZN.  1907,  178-  180.  dr.  .Avg.  Stegensck  . 

Nacela.Osnovna  —  za  publikacijo  ,,Avstrijske  Narodne  Pesmi", 
ki  jo  namerja  izdati  c.  kr.  ministrstvo  za  bogocastje  in 
nauk.  Natisnila  Zadruzna  tiskarnica.   1906.  m.  8".  8  str. 

Navodilo  in  vprasanja  za  zbiranje  in  zapisovanje  narodnih 
pesmi,  narodne  godbe,  narodnih  plesov  in  seg,  ki  se 
nanasajo  na  to.  Izdal  po  c.  kr.  ministrstvu  za  bogocastje 
in  nauk  postavdjeni  slovenski  delovni  odbor  za  pubhkacijo 
„Avstrijske  Narodne  Pesmi".  Natisnila  Zadruzna  tiskarna. 
VLj.  1906.  8  0.  36  str. 

Oblak  Jos.  C.  Izprehodi  po  koroski  Sloveniji.  S  N.  st.  225—228, 
292,  293. 

Pola.  Povprasevalna  —  o  narodnih  pesmih,  narodni  godbi  in 
narodnih  plesih.  Zadruzna  tiskarnica.  VLj.  1906.  2".  4  str. 

Podgorjanski  J.  K.   Judje  na  Kranjskem.  Z  S  M.  129—149. 

P  u  s  e  n  j  a  k  Vlado.  V  Nemciji.  Potopisne  in  narodno-gospodarske 
crtice.  Dom.  st.   106—113,  117—120. 

Rihtersic  Al.  Planina  Konjscica  v  Bohinju  (1444  ni)  P  V. 
116—117. 

Seznamek  markiranih  potov  v  podrocju  „Slov,  plan,  drustva". 

V  Lj.  1906.  8".  96  str.  Cena  1  K.  ^LZ.  571-572.) 

Slovenci  na  Ogrskem.  Dom.  st.  60. 
Slovenci  v  Trstu.  Kol.  Moh.  59— 61. 


206  Dr.  Janko  Slcbinger:  Slovenska  bibliografija. 


Saselj  Ivan.    Bisernice   iz    belokranjskega    narodnega  zaklada. 

I.  V  Adlesicih    nabral ,   zupnik.    Zalozilo    ,,Kat.  tisk. 

drustvo"  V  Lj.  Tisk  I.  Krajec  nasi,  v  Rudolfovem.  1906.  8". 

VII  -i-  329  -h  (2)  Str.  (D  S.  243.  dr.  E.  Lampe.  -  CZN.  99—105. 
dr  K  Strekelj.  -  I M  K-  112-113.  V.  Steska.  —  L  Z.  315.  - 
Slovan  IV,  190.  Fr.  Govekar.  —  K  O.  X.  220.) 

Sercl  Vinko.  Iz  zivljenja  starih  Indov.  Slovan  IV.  st.  1 — 5. 

Smid  Walter.  Kranjska  narodna  umetnost  na  dunajski  razstavi. 
Slovan  IV,  168—173  (tudi  v  ponatisu :  4".  8  strani).  — 
(IMK.  114.  V.  Steska.) 

Strekelj  Karel.  Slovenske  narodne  pesmi.  Uredil  dr.  —  — . 
Izdala  in  zalozila  Slovenska  Matica.  Natisnila  Zadruzna 
tiskarnica.  V  Lj.  1906.  v.  8 ".  10.  snopic  (III.  zvezka  pola 
28— J41  =str.  433—646  -+-  1   1.) 

Svigelj  Anton.  Suhi  plaz.  (Skrlatica  2643  m).  P  V.  89— 92. 
Mrzla  gora  v  Savinskih  planinah  (2208/7z).  PV.  161  — 164. 
Cez  Triglav  na  Bolski  Grintavec,  Kamin  in  Montaz. 
PV.  177—181,  193—199. 

Trunk  Josip.  Pisma  iz  Jutrovega.  Mir,  st.  12,  13,  16,  24,  30, 
32,  37,  39,  41,  42,  51,  52. 

Vosnja<  Bogumil.  Na  razsvitu.  Ruske  studije.  Zalozil  Lavoslav 
Schwentner,  Natisnila  Narodna  tiskarna.  V  Lj.  1906.  v.  8". 
V  +  396  str.    Cena  bros.  4  K,  vez.   5  K  50  vin.  (Slovan IV, 

59-61  A.  Ask  ere.  -  L  Z.  312—315.  dr.  Iv.  P  r  i  j  a  t  e  1  j.  —  S  N. 
1905.  St.  291,  292.  —  N  Z.  IV,  63-64.  A.  P.  -    Dom.  XV.  st.  100.) 

—  Prim.  Vosnjak  Bogumil:  Na  razsvitu.  Epilog.  S  N.  1905, 
St.  281. 

Wester  Josip.    Slovenske    koncnice    in    folklora.    Slovan    IV. 

22—25.   (Prim.  L.  Pin  tar  v  L  Z.  59-60.) 

Zupan  Ivan.  Izprehodi  po  New  Yorku.  Kol.  Moh.  str.  43 — 53. 
Nova  zeleznica  na  Slovenskem.  Kol.  Moh.  9 — 12. 
Nova  zeleznica  na  Koroskem.  Gorenjec  st.  42 — 45. 

XI.  Prirodoznanstvo.  Matematika.  Tehnika. 

Hauptmann  Franc.  Racunica  za  mescanske  sole.  I.  del.  Gl.  VII. 
Solske  knjige. 

Kaker  Ivan.  Med  nebeskimi  svetovi.  Naravoslovne  crtice.  Glas 
Svobode,  st.  30—43,  45—52. 


Dr.  Janko  Slobingcr:  Slovenska  bibliografija.  207 


Klodic  Maks,  vitez  Sabladoski.  Goram  in  hribom  skozi  zivot. 
PV.  XII,  St.   1—4.  (nadalj.  iz  1.  1905). 

Nardin  Julij.  Nekaj  fizikalnih  poskusov.  Peto  izvestje  idrijske 
realke,  str.  5—17. 

Paulin  Alfons.  Die  Fame  Krains.  Jahresbericht  des  k.  k. 
I.  Staatsgymn.  zu  Laibach   1906,  str.  3 — 44. 

Poljanec  Leopold.  (Predavanja  priobcena  v  ,,Nasem  domu":) 
Potresi  st.  3,  4.  —  O  pljucih  in  dihanju.  st.  5,  6.  —  Zvezdni 
utrinki.  st.  7,  8.  —  O  fosforju  in  njegovi  uporabi.  st.  10,  11. 

Racunar.  Novi  hitri  — .  Prakticna  knjizica,  ki  ima  vse,  kar  je 
V  kupilu  in  prodaji  potrebno,  ze  zanesljivo  izracunjeno. 
V.  Pozgaj,  zalozna  knjigoveznica  v  Kranju.  Natisnil  Iv.  Pr. 
Lampret  v  Kranju.  1906.  8".  240  str.  Cena  vez.  knjigi  1*20  K. 

Ra6unica.  Kubicna.  — ■  Kubikations-Biichlein.  II.  natisek.  Zaiozil 
Anton  Turk,  knjigar.  Tiskala  Katoliska  tiskarna  v  Lj.  1906. 
8".  47  str.  Cena   1   K. 

Robida  Ivan.  Naravoslovne  crtice.  S  N.  st.  36,  37,  71,  72, 
82—85. 

Sbrizaj  Ivan.  Kraski  svet  in  kraske  vode.  (Predaval  v  Cerknici). 
Notranjec,  st.  6 — 13. 

Seidl  Ferdinand.  Zgradba  in  geoloska  zgodovina  Savinskih 
in  kamniskih  planin.  P  V.  69 — 73;  85 — 89.  —  Sledovi 
ledniske  dobe  pri  Tolminu.  P  V.  164—169. 

Susnik  Ivan.  Kaj  pravi  veda  o  koncu  sveta?  K  O.  81 — 94.  — 
O  paleontologiji  in  mamutu.  (Predaval  v  slov.  krscanski 
socialni  zvezi).  Slov.  st.  49,  50. 

Svigelj  Anton.  Okna  v  planinah.  (Prispevek  k  morfologiji 
Julijskih  planin).  P  V.  75—78. 

Tehnik.  Slovenski  — .  Gl.  I.  Casopisi. 

Turk  Jakob.  Nas  vsakdanji  kruh.  Slovan  st.  2 — 6. 
Z  a  r  n  i  k    Boris.    O    umetnem    proizvajanju    beljakovin.    S  N. 
St.  11  —  12. 

XII.  Trgovstvo.  Obrt. 

Podkrajsek  Henrik.  Obrtno  racunstvo.  Racunske  naloge  za 
obrtne  sole.  Gl.  VII.  Solske  knjige. 

Podlesnik  I.  Nekaj  crtic  o  knjigovodstvu.  KO.  289— 294. 


208  Dr.  .lanko  Slebinger:  Slovcnska  bibliografija. 


Premrou  Svetoslav.  Dvojno  knjigovodstvo  in  njegove  oblike. 
DS.  St.  9—11. 

Skerbinec  Silvester.  Promet,  trgovina  in  obrt  v  Iliriji. 
Trgovsko-zgodovinska  crtica.  D  S.  466 — 469. 

Ustanovilo.  Organizacijsko  —  zavoda  za  pospesevanje  obrta 
na  Kranjskem.  Tisek  J.  Blasnika  naslednikov  v  Lj.  1906. 
8^  4  str. 

Zapisniki  rednili  javnih  sej  trgovske  in  obrtniske  zbornice  za 
Kranjsko.  (I — IV.)  Samozalozba.  Tisek  J.  Blasnikovih  nasi. 

V  Lj.  1906.  m.  8".  5  snopicev :  166  str. 

Clanki  v  politicnih  in  strokoviiih  listih. 

XIII.  Kmetijstvo.  Knjige  za  Ijudstvo.  Koledarji. 

Gnojenje  in  obdelavanje  travnikov  in  deteljisc.  Izdalo  drustva 
tvornic  za  Tomasov  fosfat  v  Berolinu.  Tiskala  Klein- 
mayr  &  Bamberg  v  Lj.  1906.  8".  12  str. 

Jansa  Antona,  ranjkega  velevescega  cebelarja  in  c.  kr.  ucitelja 
cebelarstva  na  Dunaju,  popolni  nauk  o  cebelarstvu.  Po 
Joz.  Miinzenbergovi  izdaji  prestavU  za  slovenske  cebelarje 
Francisek  Rojina,  naducitelj  v  Smartnem  pri  Kranju.  S 
45  podobami.  Izdalo  slovensko  osrednje  cebelarsko  drustvo 

V  Lj.   Zalozil   I.  N.  Babnik.    Tisek   J.  Blasnika    nasi,   v   Lj. 
1906.  8j".  140  str. 

Jansa  Anton.  Razprava  o  rojenju  cebel.  Poslovenil  Avgust 
Bukovic,  tajnik  osrednjega  cebelarskega  drustva.  Izdalo 
Slovensko  cebelarsko  drustvo  v  Lj.  Zalozil  I.  N.  Babnik. 
Tisek  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".  80  str. 

Navodila  gospodarska.  Izdaja  in  zalaga  c.  kr.  kmetijska  druzba 
kranjska  v  Lj.  Ponatis  iz  Kmetovalca,  st.  4 — 9.  Tisek 
J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".  Cena  10  v. 

Pevc  Anton.  Zivinoreja  in  mlekarstvo.  Navodilo  zadruznikom 
slovenskih  mlekarn.  Samozalozba.  Tisek  Drag.  Hribarja  v 
Lj.  1906.  8".  30  str.  (D  S.  565.j 

Rohrman  Viljem.  Kmetijsko  gospodarstvo.  Za  kmetijske  sole 
in  prakticne  gospodarje.  Spisal  —  — ,  pristav  kranjske 
kmetijske  sole  na  Grmu.  Druga,  na  novo  predelana  izdaja. 
Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju.  1906.  v.  8".  109  str.  Cena 
IK    60  V.  (Pop.  316.) 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  209 


Vencek  cestitk  za  godove,  novo  leto  in  druge  prilike  v  vezani 
besedi,  nanienjenih  mladini  z  nekaterimi  spominskimi  ki- 
ticami  in  nagrobnimi  napisi.  Peti  prenovljeni  natis.  Zalozil 
J.  Giontini.  Tiskala  Katoliska  tisk.  v  Lj.  1906.  8  ".  84  +  (2)  str. 

Vsevedez.  Mali  — .  Zbirka  zanimivih  in  kratkocasnih  spretnosti. 
Nabral  Silvester  K(osutnik).  Zalozil  in  prodaja  Anton 
Turk,  knjigar.  Natisnil  A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  8". 
128  str.  Cena  60  v. 

Zllndra.  Tomasova  —  kaj  je  in  kako  se  rabi.  Izdalo  drustvo 
tvornic  za  Tomasov  fosfat  v  Berolinu.  Tisek  J.  Blasnika 
naslednikov  v  Lj.   1906.  8".  24  str. 

(Clanke  so  prinasali  strokovni  in  politicni  listi). 


Koledar  Druzbe  sv.  Cirila  in  Metoda  v  Ljubljani  za  navadno 
leto  1907.  (Vestnik  XXI.)  Izdalo  in  zalozilo  vodstvo.  Tisk 
„Narodne  tiskarne".  V  Lj.  1906.  8".  159  str.  +  Oglasi. 
Cena  1  K  20  v. 

Koledar  Druzbe  sv.  Mohorja  za  leto  1907.  Izdala  in  zalozila 
„Druzba  sv.  Mohorja"  vCelovcu.  Natisnila  druzbena  tiskarna. 
VCelovcu  (1906).  4^  144  +  80  str. 

(Koledar).  Kreditna  banka  Ijubljanska  v  Lj.,  podruznici  v 
Spljetu  in  Celovcu.  Tisek  J.  Blasnika  nasledniki  v  Lj.  1906. 
m.  8".  28  str. 

Ilustrovani  narodni  koledar.  1907.  Uredil  prof.  dr.  Ant.  Dolar. 
Leto  XVIII.  Last,  zalozba  in  tisk  Zvezne  tiskarne.  Celje 
(1906).  8".  170  str.  +  Oglasi.  Cena  bros.  1  K,  vez.  1-50  K. 

Slovenski  sokolski  koledar  za  leto  1907.  Uredil  Miroslav 
Ambrozic,  vaditelj  ,,Sokola"  v  Lj.  Izdal  in  zalozil  vadi- 
teljski  zbor  „Sokola"  v  Kranju.  Tisk  J.  Blasnika  naslednikov 
V  Lj.  1906.  8".  Let.    II.   (Slovan  V,  29.) 

Slovenski  trgovsko-obrtni  zepni  koledar  za  1.  1907.  Priredil 
in  izdal  Fr.  Zelenik,  trgovski  knjigovodja  v  Lj.  Natisnil 
Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.   Samozalozba.  1906.  16".  99  str. 

Druzinska  pratika  za  navadno  1.  1907.  Samozalozba.  Tiskala 
Katol.  tiskarna.  1906.  16  ^  Let.  VII. 

(Vrh   tega   so   izdale   vse   vecje   tvrdke   in  kavarne  ob  novem  letu  za 
svoje  odjcmalce  in  obiskovalce  stenske  ozir.  zepne  koledarcke.) 

14 


210  Dr.  Janko  Slebingcr:  Slovenska  bibliografija. 


XIV.  Leposlovje. 

Alesovec  Jakob.  Vrtomirov  prstan  ali  zmaj  v  Bistriski  dolini. 
Ljudska  pravljica  iz  preteklih  casov.  Peti  natis.  V  zalozbi 
in  na  prodaj  pri  J.  Giontiniju  v  Lj.  Natisnila  Zadruzna 
tiskarna.  V  Lj.  1906.  8".  76  str. 

A§kerc    A.    Muceniki.    Slike   iz  nase   protireformacije.    Napisal 

.  ZaiozilL.  Schwentiier.  (Natisnil  A.  Slatnar  v  Kamniku.) 

•V  Lj.  1906.  Vn.  +  168  str.  Cena  bros.  3  K,  eleg.  vez.  4  K 

50  V.  (LZ.  116  -118.  dr.  Jos.  Tom  in sek.  —  Slovan  IV,  57  ;  349-350, 
382.  Fr.  Kobal.  -  NZ.  47—48,  62.  —  Pop.  24.  -  K  O.  X,  215—217. 
—  D  S.  55—56.) 

Cankar  Ivan.  Nina.  Zalozil  L.  Schwentner.  (Natisnil  A.  Slatnar 

V  Kamniku).  V  Lj.  1906.  m.  8".  146  str.  Cena  bros.  3  K, 

eleg.  vez.  4-50  K.  (LZ.694-697.dr.lv.  Merhar.-S  N.St.  197-199. 
Fr.  Kobal.  —  Nas  List,  st.  42.  dr.  Iv.  Rob  Ida.  -  D  S.  501.  dr.  E. 
Lampe.  -   Omladina  III,  123-125.1 

Jadranskl  A  Zlata  bajka.  Izvirni  igrokaz  s  petjem  v  5  dejanjih 
po  neki  narodni  pripovedki.  Skladba,  petje  in  godba  od 
Hr.  O.  Vogrica.  Tiskarna  „Edinost".  Trst  1906.  8".  95  str. 
Cena   2  K.    (Ed.  st.  221.  Jos.  Mandic.) 

Jelenc  V.  F.  (Zavoric-Feodorov).  Nihilist.  Zalozil  in  prodaja 
J.  Giontini.  Tiskala  Katoliska  tiskarna.  V  Lj.  1906.  8  ".  80  str. 

Kapitan  Zar  ali  Klec  v  Tihem  morju.  Povest  za  mladino.  S  sli- 
kami  v  barvotisku.  Zalozil  L.  Schwentner.  Natisnil  A.  Slatnar 

V  Kamniku.  V  Lj.   1906.  8".  68  str.  Cena   1-20  K. 

Kersnik  Janko.  Testament.  Gl.  Rozman  Janko. 

Medved  Anton.  Poezije.  Zaloga  „Katoliske  bukvarne"  v  Lj.  Tisk 
„Katol.  tisk.  drustva  v  Postojni."  (1906).  8".  262  str.  Cena 
bros.  3-80  K,  eleg.  vez.  5  K.  (LZ.  182-184.  E.  Gangl.  -  Slovan 
IV,  217—219.  dr.  Jos.  Tominsek.  —  S  N.  st.  14.  —  D  S.  51—53.  dr.  E. 
Lampe.  —  K  O.  107  —  111.  dr.  Ales  Usenicnik.) 

(Merhar  Alojzij)  (Silvin  Sardenko.)  Roma.  Poezije.  Zalozila 
Katol.  bukvarna.  —  Tiskala  Katol.  tiskarna.  V  Lj.  1906.  8^ 
116  str.  +  2  1.  (Slovan  IV,  350.  dr.  Fr.  Ilesic.  —  D  S.  439-440. 
dr  E.  Lampe.  —  Slov.  §t.  145.  F.  Terseglav.) 

Mesko  Ksaver.  Mir  bozji.  Tiskala  in  zalozila  Ign.  pi.  Klein- 
mayr  &  Fed.  Bamberg.  V  Lj.  1906.  8".  188  str.  C.  bros.  2  K. 
(LZ.  1907,  58-60.  dr.  Jos.  Tominsek.  —  Slovan  V,  221—222.  Ad. 
Robida.  -  S  N.  st.  262.  —  D  S.  710-711.  -  D  S.  780.  dr.  E.  Lampe. 
Mir,  st.  45.  Fr.  Neubaner.) 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  2il 

Na  divjem  zapadu.  Tri  povesti  iz  zivljenja  Indijancev  za  mladino. 
Z  ilustracijami  v  barvotisku.  Zalozil  L.  Schwentner.  Natisnil 
A.  Slatnar  v  Kamniku.  V  Lj.    1906.    8".    80   str.   C.  120  K. 

Osveta.  Ciganova  — .  Povest.  Poslovnil  Silvester.  Zalozil  Anton 
Turk  V  Lj.  1906.  8".   62  str. 

Plemic  Ferdo.  (Ferd.  pi.  Kleinmayr).  Tilho  in  drugi.  Zbirka 
humoresk  in  satir.  Zalozil  L.  Schwentner  v  Lj.  Natisnil 
A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  8".  156  str.  Cena  bros.  2  K, 
eieg.  vez.  3  K.    (Slovan  V.  220-221.  Vladimir  Levstik., 

Poljanec  Ljudmila  Poezije.  Zalozil  Lav.  Schwentner.  Natisnil 
A.  Slatnar  v  Kamniku.  V  Lj.  1906.  m.  8^  V+  120  str. 
Cena  bros.  2  K,  eleg.  vez.  3  K.  (LZ.  505— 507.  dr.  Jos.  Tomin- 
sek.  — Slovan  253.  Vlad.  Levstik  -  Nas  List,  st.  25.  dr.  Iv.  R obi  da. 
DS.  441-442.  dr.  E.  Lampe.) 

Rozman    Janko.    Testament.   Narodna    igra   s    petjem   v  stirih 

dejanjih.  Po  romanu  Janka  Krsnika  spisal -.  Pevske 

tocke  priredil  Emil  Adaniic.  Zalozil  Lavoslav  Schwentner. 
Natisnil  Iv.  Prim.  Lampret  v  Kranju.  V  Lj.  1906.  8". 
91  Strani.  (LZ.  508-509.  dr.  V.  Koriin.  -  Slovan  111.  189—190. 
dr.  .Jos.  Tominsck.  —  Nas  List,  st.  12.  F.  L.  Tuma.  —  Gorenjcc,  st.  7.) 

Splllmann  Jos.  S.  J.  Lucij  Flav.  Zgodovinski  roman  izza  zadnjih 
dnij  Jeruzalema.  Slovenski  prevod  izdala  in  tiskala  Nova 
Domovina,  John  I.  Grdina,  6119  St.  Clair  Ave.,  N.  E., 
Cleveland,  Ohio.  (Ponatis  iz  ,,Nove  Domovine".)  1906.  8". 
360  str. 

Spillmannove  povesti.  I.  zvezek.  Ljubite  svoje  sovraznike ! 
Povest  iz  maorskih  vojsk  v  Novi  Zelandiji.  S  stirimi  po- 
dobami.  Drugi  natis.  Zalozila  „Katol.  bukvarna"  v  Lj. 
Tisk  „Kat.  tisk.  drustva",  prej  R.  Seber  v  Postojni  1906. 
m.  8°.  72  str.  Cena  40  v.  VII.  zvezek,  Sultanovi  suznji. 
Carigrajska  povest  iz  17.  stoletja.  Prevel  D.  Z.  Zalozila  „Ka- 
toliska  bukvarna"  v  Lj.  .  .  .  1906.  m.  8".  100  str.  Cena  60  v. 

Smid  Kristof.  Cvetina  Borograjska.  Poslovenil  H.  M  a  j  a  r. 
II.  natis.  Ilustrovana  izdaja.  Zalozil  A.  Turk.  V  Lj.  1906. 
8«.  116  str.  Cena  80  v. 

.  Spisi  Kristofa  Smida.  Poslovenjeni  mladini  v  zabavo  in 

pouk.  Tiskal  in  zalozil  J.  Krajec  nasi.  V  Novem  mestu. 
1906.  8".  II.  zvezek:  Jozatat,  kraljevic  v  Indiji.  Povest  iz 
prvih  casov  krscanstva.  Poslovenil  P.  Florentin  Hrovat. 
3.  popravljeni  natis.  128  str.  bros.  60  v,  trdo  vez.  80  v. 
IV.   zvezek:    Kanarcek,    Kresnica.    Kapelica   v   gozdu.   Po- 

14* 


212  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovcnska  bibliografija. 

slovenil  P.  Hugolin  Sattner.  Drugi  popravljeni  natis. 
51  str.  Bros.  40  v,  trdo  vez.  60  v.  —V.  zvezek:  Slavcek. 
Nema  deklica.  Poslovenil  P.  Florentin  Hrovat.  Drugi  ne- 
spremenjeni  natis.  80  str.  Cena  mehko  vez.  40  v,  trdo  vez. 
60  V.  —  XI.  zvezek:  Najboljsa  dedscina.  Poucna  povest 
starisem  in  mladini.  Leseni  kriz.  Poslovenil  P.  Florentin 
Hrovat.  Drugi  popravljeni  natis.  80  str.  Mehko  vezan 
40  v,  trdo  vez.  60  v. 

Stritar  Jozef.  Lesniki.  Knjiga  za  odrastlo  mladino.  Izdala  in 
*zalozila  Druzba  sv.  Mohorja  v  Celovcu.  1906.  8'*.  524  str. 
(Slovan  V,  126) 

Senoa  Avgust.  Zlatarjevo  zlato.  Historicna  povest  iz  XVI.  sto- 
letja.  Po  petem  hrvatskem  natisu  poslovenil  Silvester 
Kosutnik.  Zalozil  in  prodaja  Anton  Turk,  knjigar.  Natisnil 
A.  Klein  &  Komp.  V  Lj.  1905.  8".  356  strani.  Cena  bros. 
1  K  80  v. 

Sorii  Ivo.  Pot  za  razpotjem.  Roman.  Natisnila  in  zalozila 
Ig.  pi.  Kleinmayr  &  Fed.  Bamberg,  Lj.  1906.  8".  172  str. 
Cena  eleg.  vez.  3  K.  (LZ.  1907,  184-187.  dr.  Jos.  Tominsck. 
Slovan  V,  253—254.  AdoH  R  o  b  i  d  a.  —  D  S.  XX,  87  ;  426,  dr.  E.  L  a  rn  p  e.) 

Trdlna  Janez.  Zbrani  spisi.  III.  .Bajke  in  povesti  o  Gorjancih  II. 
Zalozil  L.  Schv/entner.  Natisnil  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju. 
V  Lj.  1906.  8".  181  str.  Cena  bros.  2  K,  eleg.  vez.  3  K  20  v. 

(Slovan  IV,  316-317.  dr.  Fr.  Ilesic.  —  Gorenjec,  st.  33-34.  —  D  S. 
XX,  41.) 

Vedezevalka.  Beneska  —  ali  prokletstvo  in  blagoslov.  Zalozil 
A.Turk.  V  Lj.  1906.  8".  68  str. 


Leposlovje  v  casopisih  in  zbornikih. 

Andrejckov  Joze.  Gl.  Podmilsak  Jozef. 

Askerc  Anton,  Egiptovske  arabeske.  Slovan  129— 131,  161  — 162,, 
257 — 259, 353 — 354.  —  Egipcanka.  (Iz  ,Egiptovskih  arabesk'.) 
LZ.  534—543.  —  Amenhotep  IV.  (1392—4374  pr.  Kr.)  (Iz 
„Egiptovskih  arabesk".)  L  Z.  649—657.  —  Knez  Volkun. 
Zgodovinski  prizor  iz  osmega  stoletja.  L  Z.  129 — 141. 

Baloh  Ivan.  Zadnji  vecer.  Slov.  st.  115.  (Ponatisnil  „Glas  Na- 
roda"  St.  146).  —  Sin.  Slov.  134.  (Ponatisnil  „Glas  Naroda" 
st.  154).  —  Procesija.  Slov.  st.  146.  —  Bogatin.  Slov. 
St.  174.  (Ponatisnil  „Glas  Naroda"  st.  205). 

Barle  Janko.  Na  lovu.  Amer.  Slov.  st.  15. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  213 


Beks  Jos.  Pod  belo  suknjo.  Mir  st.  7,  8,  25—28. 

Bistrican.  Ko  sem  bil  urednik.  S.  N.  st.  20,  21,  23 — 25.  — 
Mlada  kri.  S  N.  st.  277-281. 

Bolan  O.  Na  Bled.  (Izza  sezone.)  Slov.  st.  249,  251,  256, 
257,  261. 

Bratina  Janko.  Kozorepova  povest.  ,,Glas  Naroda",  st.  226. 
Mici.  SN.  St.  103.  (Ponatis  v  „Glasu  Naroda'^  st.  122.) 
Po  prvem  izpitu.  Dom.  st.  70 — 71.  (Ponatis  v  ,,Glasu 
Naroda"  st.  195.)  —  Prevec  Ijubezni.  S  N.  st.  177.  (Ponatis 

V  „Glasu  Naroda"  st.  195.)  —  Zadnji  dnevi  filozofa  Padeza. 
Ed.  St.  185,   186. 

Bregar  Fr.  Medved  in  princesa.  Slov.  st.  131.  iPonatis  v  „GlasLi 
Naroda"  st.  150  in  v  Anier.  Slov.  st.  32.) 

Bucar  Julij.  Buci.  Tragikomicna  pasja  zgodba.  S  N.  st.  98 — 100. 
(Ponatis  v  ,,Glasu  Naroda"  st.  115.) 

C.  Gospa  Margareta.  S  N.  st.  128,   129. 

Cankar  Ivan.  Martin  Kacur.  Glej  II.  Zborniki.  Knezova  knjiznica. 
Smrt  in  pogreb  Jakoba  Nesrece.  Zabav.  knj.  Slov.  Mat. 
XVIII.,  63—110.  —  Sponiladi.  D  S.  321—327.  —  Pav- 
lickova  krona.  D  S.  403—409.  —  Zdenko  Petersilka.  D  S. 
577—583.  —  Poet  Peter.  D  S.  721  -726.  —  Poslednji  dnevi 
Stefana  Poljanca.  Literarna  povest.  L  Z.  st.  1 — 8.  (Prim.  LZ.  126.) 
Na  otoku.  Slovan  st.  1 — 7.  —  Ministrant  Jokec.  Slovan 
st.  2 — 5.  —   Krpanova  kobila.  N  Z.  st.  5.    (Govekarjev  odg. 

V  Slovanu  223—224.)  —  Govekar  in  Govekarji.  N  Z.  st.  7. 
;Govekarjev  odg.  V  Slovanu  286-287.)  —  Izjava  N  Z.  st.  8. 
(odg.  Govekarjev  V  Slovanu  318-319.)  —  Domovina  II.  nar. 
kol.  74  —  84.  —  Mrovec  in  njegova  slava.  II.  nar.  kol. 
98—114.  —  Bozicne  zgodbe.  Nas  List  st.  76. 

Celestlna  S.  Greh.  Nas  List  st.  1.  —  Vstajenje.  Nas  List  st.  15. 
Ob  ognju.  DPrij.  133  —  136.  —  V  jesenskem  mraku. 
DPrij.  246-249. 

Cvetkov  Samko  V  nedeljo  na  vasi.  DPrij.  143—145.  —  Na 
solncnih  poljanah.  DPrij.  281 — 285.  -  Prijatelja.  Gorenjec. 

St.  47—52. 

Cesnik  Ivo.  Brzojavka.  DPrij.  92  —  95.  —  Pred  vecerom.  DPrij. 
227—229.  —  Smilujte  se  revckov!  (Zrtica.  Vrtec.  50—55, 
66—71.  —  Povest  o  vijolici.  Vrtec.  84— 86.  —  Povest  o 
strti  moci.  Vrtec.  146—148,  162  —  165.  —  Proti  domu. 
Crtica.  Vrtec.  186-191. 


214  Dr.  Janko  Slebingcr:  Slovenska  bibliografija. 

D.  I.  I.  Njegov  prijatelj.  Nova  Dom.  30,  31. 

Dolenc  Hinko.  Crtice  o  burji.  L  Z.  st.  1 — 5. 

Fabijan  Ana  (Sonja).  Frida.  S  N.  st  16.  (Ponatisnil  „Glas  Na- 
roda"  St.  40.)  —  Iz  nasih  vasi.  S  N.  st.  22.  (Ponatis  v  Novi 
Domovini  st.  46.)  —  Povest  v  pismih.  S  N.  st.  26,  27. 
(Ponatisnil  „Glas  Naroda"  st.  74,  75.)  —  Resurrexit!  S  N. 
St.  86.  —  Vaski  diletantje.  S  N.  st.  293.  —  S  pogreba. 
DPrij.  216-220. 

Fatur  Lea.  Vilemer.  Romantiska  povest  izza  turskih  bojev. 
DS.  St.  6— 12.  —  Na  Hrvatsko.  D  Prij.  105— 11 1. 

Feigel  Damir.  Pozni  zobje.  DPrij.  277 — 280. 

Finzgar  Fr  S.  Kakor  Pelikan  .  .  .  D  S.  1 — 6.  —  Pod  svobodnim 
solnceni.  Povest  davnih  dedov.  D  S.  st.  1—2.  —  In  misli 
moje  se  ustavijo  .  .  .  (Odmev  z  grobisc.)  Slov.  st.  250.  — 
Selskega  zupnika  sveti  vecer.  Slov.  st.  294.  (Priloga.)  — 
Bog  je.  Slika.  Nas  dom.  st.  24. 

Gangl  Engelbert.  Bolnica.  Zvoncek  54—56.  —  Umetnica. 
Zvoncek  78—80.  —  Gospodinja  Ivanka.  Zvoncek  255 — 256. 

Golar  Cvetko  Tesar  Ales.  Zab.  knj.  Slov.  Mat.  XVllI.  1 1 1—138. 
Povest  0  zaljubljeni  deklici.  L  Z.  st.  10^ — 12.  —  Jesenske 
roze.  D  S.  748—753.  —  Velikonocna  roza.  S  N.  st.  86.  — 
Na  promenadi.  S  N.  st.  119.  —  Mihaela.  S  N.  st.  136. 
(Ponatisnil  „Glas  Naroda"  st.  162.) 

Golob  Pavel.  Krona.  Zvoncek.  98,  99. 

Hacin  Janko.  Pohod.  DPrij.  49— 53. 

Hocevarjeva  M.  Silva.  Nova  Dom.  38,  39.  (Ponatis  iz  S  N. 
1905.  St.  232,  233.) 

Hrastnican  F.  G.  Drsalke.  Zvoncek.  7-8.  —  Sprava.  Zvoncek.. 
100  —  104.     -  „Hudi  moz".  Zvoncek.  222-224. 

Iskra  Davorin.  Trije  poljubi.  S  N.  st.  120. 

Iskrac-Drameljski  I.  Na  sedmini.  Slov.  st.  10.  (Ponatis  v  Glasu 
Naroda  st.  56.) 

Jakob  L.  Strahovl.  S  N.  249—250. 

Janko  Belokranjski.  Crtica  iz  dijaskega  zivljenja.  Ed.  st.  169, 
170.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  174.) 

Jaroslavic.  Ljubljanska  romanca.  S  N.  st.  117,   118. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  215 


Jelenc  Vitomil.  Povest  o  novem  mozu.  S  N.  st.  97.  —  Slika. 
D  Prij.  56—60. 

Kamensek  Oskar.    Dete  je  umrlo.    S  N.  st.  104,  105.    (Ponatis 

V  Glasu  Naroda  st.  121.) 

Kersnik  Janko.  V  ,, Glasu  Naroda"  so  izsli  sledeci  ponatisi : 
Cyklamen.  st.  46—69.  —  Testament,  st.  101—1 12.  —  Lu- 
terski  Ijudje.  st.  113—122.  -  Otroski  dohtar.  st.  125—127. 
Mohoricev  Tone,  st.  127 — 129.  —  Gospod  Janez. 
St.  129—137.  —  Ponkrcev  oca.  st.  137,  138.  Za  cast. 
St.  122—124.  —  Rojenice.  st.  139—140.  Kmetska  smrt. 
St.  140—141.  V  zemljiski  knjigi.  st.  142  -  143.  —  Mackova 
oceta.  St.  143 — 144.  —  Kako  je  stari  Molek  tatu  iskal. 
St.  144-149.  —  Znojilcevega  Marka  bozja  pot.  st.  150—152. 
Dva  adjunkta.  st.  150-155.  —  Kolesarjeva  snubitev. 
St.  155-158. 

Klopcic  Ljud.  (Lajos).  Ciklamen  in  gobe.  S  N.  st.  68. 

Komac  Drago.    V  Edinosti:    Prijateija  slovo.  st.  278.    (Ponatis 

V  Glasu  Naroda  st.  276.)  —  Ljubite  se  med  seboj !  st.  279. 
(Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  273.)  —  Mrtvi  spe.  st.  250. 
(Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  265.)  —  Uniceno  zivijenje. 
St.  281.  —  Moj  oce  —  moja  niati.  st.  282.  (Ponatis  v  Glasu 
Naroda  st.  256.)  —  Mladostno  svidenje.  st.  288.  —  Moja 
mlada  sreca.  st.  289.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  263.)  — 
Omizje  starili  fantov.  st.  290.  —  Iz  vsakdanjega  zivljenja. 
St.  291.  (Ponatis  v  Glasu  Narodu  st.  267.)  —  Clovek  — 
clovek.  St.  292.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  270.)  —  Ko 
sem  se  zenil.  st.  297.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  275.)  — 
Stric  Anton,  st.  300,  301.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  292.) 
Prijateija.  st.  299.  —  Ali  je  treba  bilo  ali  ne !  st.  303.  — 
Ljubezen  zene.  st.  307.  -  Danica.  st.  308.  (Ponatis  v 
Glasu  Naroda  st.  299.)  —  Tribut  omame!  st.  311.  (Ponatis 

V  Glasu  Naroda  st.  286.)  —  Moj  prvi  —  kos  ...  st.  312, 
313.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  285.) 

Kompoljski.  Postenjak.  D  Prij.  35—38.  —  Ze  petic  .  .  .  D.  Prij. 
161 — 164.  —  Zena  mu  je  umrla.  D  Prij.  265  —  269. 

Korun  Val.  Hoja  na  Sneznik.  S  N.  st.  59,  60,  61,  63.  —  Moje 
letovanje.  S  N.  st.  259— 268. 

Kostanjevec  Jos.  Obsojena.  Zab.  knj.  SI.  Mat.  XYIII.  153—172. 

Kosar  Robert.  Povest  o  Gregi  in  Francu.  Amer.  Slov.  st.  4. 

Ko§ir  Fr.  Temna  ljubezen.  S  N.  st.  208,  209. 


216  Dr.  Jaiiko  Slcbinger:  Slovenska  bibliografija. 

Kosutnik  Silvester.  Soseda.  Zvoncek.  175.  —  Koki  na  poto- 
vanju.  Zvoncek.  177  —  186.  —  V  borni  suknji.  Zvoncek. 
276—278. 

Krasovec  Fr.  Spomini  na  deda.  Ed.  st.  69,  70,  72. 

Kristan  Etbin.  Novo  leto.  D  Prij.  21—26. 

Kveder- Jelovskova  Zofka.  Dva  portreta.  (1 .  Vida  L  Z.  236—241 . 
2.  Ana  LZ.  241-245.)  —  Potovalci.  L  Z.  592—599.  — 
Poglavje  o  Rozki.  L  Z.  723-727.  —  Iz  spominske  knjige. 
Slovan.  14—16.  —  Miriam  in  Nafis.  Slovan.  163—167.— 
Slikar  Novak.  Slovan.  291 — 300.  —  Pijanec.  Enodejanka. 
Slovan.  334—339.  —  Zlata  Praga.  D  Prij.  1-8.  —  Crna 
noc.  D  Prij.  27—32.  —  Vladosa  dela  komedije.  D  Prij. 
61—66.  —  Iz  pisem  hrvaske  uciteljice.  D  Prij.  87—91.  — 
Egoizem.  D  Prij.  1 13— 120.  —  Najin  dan.  D  Prij.  151  —  154. 
Vladosa  na  dezeli.  DPrij.  172—180.  —  Vladosa  se  mozi. 
DPrij.  224—227.  —  Dogodbica.  DPrij.  241—245.  —  Na 
poti  V  Ameriko.  D  Prij.  269—276.  —  Vecerni  sprehodi. 
D  Prij.  297—300.  —  Sola.  S  N.  151  —  152.  —  Vaska  poezija. 
Glas  Naroda  st.  300.  (Ponatis  iz  S  N.  1905.  st.  293.) 

Lah  Ivan.  Iz  casov  romantike.  Slovan  st.  1—12.  —  Gospod 
Ravbar.  Pesem.  D  S.  st.  1— J2.  —  Uporniki.  Gl.  II.  Zborniki : 
Slov.  vecernice.  —  Tete.  Crtica.  DPrij.  1—6.  —  Boj  .  .  . 
Postna  slika.  DPrij.  82-86.  -  Povest.  Slika.  DPrij. 
213—215.  —  Pripovedka.  DPrij.  237—241.  —  Amos  in 
Zelda.  DPrij.  289—292. 

Lavrin  Janko.  Luc,  ki  je  kazala  pravo  pot.  DPrij.  6—9.  — 
Sreca  in  bogastvo.  DPrij.   169  —  170. 

Lenard  L.  Bozicni  vecer  med  severnimi  Slovani.   Slov.  st.  294. 

Levstik  Vladimir.  Prijatelj  Satan.  L  Z.  544 — 551.  —  Bele  roke. 
Slovan.  134  —  139.  —  Jadranska  rapsodija.  Slovan.  206  —  210. 
Sasa  Lokar.  Slovan.  374—375.  —  Odprto  pismo  ali 
adventna  pridiga  vsem  brumnim  dusam.  S  N.  st.  270. 

Malovrh  Mirosiav.  V  hisi  zalosti.  Povest  iz  trzaskega  zivljenja. 
SN.  St.  28-97.  —  Osvetnik.  S  N.  st.  132— 234.  -  Pod 
novim  orlom.  Zgodovinska  povest.  Glas  Svobode.  1—41. 
(Ponatis;  nadaljevanje  iz  leta  1905.) 

Marijan.  Prvi  majnik.  S  N.  107  — 108.  —  Pomladanski  sprehodi. 
SN.  St.  121.  —  VZvezdi.  S  N.  st.  214-216. 

Medved  Anton.  Rendez-vous.  Gluma  v  treh  dejanjih.  D  S. 
92  —  101.  —  Zalne  pesmi  preroka  Jeremije  ob  Jeruzalemskem 
mestu.  D  S.  210-211.  —  Sveti  vecer.  Slov.  st.  294.  (Priloga.) 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  217 

Merhar  Alojzij.  (Silvin  Sardenko).  V  Napolj !  (Pesni).  D  S. 
162—164.  —  Mati  in  sin.  D  S.  230— 231.  —  Nagelj  z  bratove 
gomile.  Pesni.  D  S.  686—688. 

Mesko  Ksaver.  Demonske  oci.  L  Z.  288 — 290.  —  Moji  mali. 
Nova  Dom.  40.  (Ponatis  iz  Mira  leto  1905,  st.  52.)  —  V 
kupeju.  (Crtica  s  pota.)  Nova  Dom.  st.  243,  244.  (Ponatis 
iz  DS.  1.  1905.) 

Milcinski  Fr.  Macarol.  Iz  zivljenja  v  prisilni  delavnici.  Slovan. 
186  —  188.  —  Poniladanske  muhe.  Humoreska.  Slovan. 
260-264,  307—311. 

Mole  Vojeslav.  Razkljujejo  nas  \Tani  .  .  .  Listi  iz  pesimistovega 
dnevnika.  L  Z.  364—367.  —  Nori  Tone.  L  Z.  560—561. 
Igor.  Slovan.  227—233.  —  Hrepenenje.  II.  nar.  kol, 
151-154.  Vijolice.  Crtica.  D  Prij.  Ill  119.  —  Faust. 
Fantazija.  L  Z.  747  —  749.  -  (Pesmi  v  L  Z,  Slovanu  in  II. 
nar.  koledarju.) 

Moiek  Iv    Bozicne  niisli.  Glas  Svobode  st.  51. 

Murnik  Rado.  Lea.  S  N.  st.  4.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  25.) 
Rekrut.  S  N.  st.  45.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda  st.  74  in 
V  Novi  Domovini  st.  67.)  —  Izlet  v  Trst.  S  N.  st.  74.  — 
General  Humbug.  S  N.  st.  91.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda 
St.  108.)  —  Lovska  smola.  S  N.  st.  109.  —  Binkostni  izlet. 
SN.  St.  126.  —  Stanka.  S  N.  st.  134.  —  „Kenguruj'-.  S  N. 
St.  142.  (Ponatisnil  Glas  Naroda,  st.  160.)  —  Sreca.  S  N. 
St.  146.  (Ponatisnil  Glas  Naroda,  st.  163.)  —  Nina.  S  N. 
st.  159.  (Ponatisnila  Glas  Naroda  st.  176  in  Nova  Dom. 
St.  184.)  -  Povodnji  moz.  S  N.  st.  200.  (Ponatisnil  Glas 
Naroda,  st.  217.)  — Adam  in  Meta.  S  N.  st.  235.  (Ponatisnil 
Glas  Naroda,  st.  252.)  —  Prvi  zajec.  SN.  st.  250.  (Ponatisnil 
Glas  Naroda  st.  280.)  —  Stric  iz  Amerike.  S  N.  st.  258. 
(Ponatisnil  Glas  Naroda  st.  287.) 

Nabrek  J.  Dobrota  je  sirota.  Saljiva  crtica.  Slov.  st.  66,  67. 
(Ponatisnila  Glas  Naroda,  st.  83  in  Amer.  Slov.  st.  29.) 

Novacan  Anton.  Na  sveti  vecer.  Dom.  st.  150.  —  Razpolozenja. 
II.  nar.  kol.  115—118. 

Ogorek  Lad.  V  Zvoncku :  Bela  Ljubljana,  57 — 60.  —  „Rajske 
ptice,"  125—126.  —  Poletje.  149—150. 

Osenski  Zdravko.  Padla  je  zadnjic  pod  krizem  .  .  .  in  za  njo 
on.  Ed.  St.  197,   198.  (Ponat.  Glas  Naroda  st.  187,  188.) 


218  Dr.  Jaiiko  Slebiiiger:  Slovenska  bibliografijn. 

Pangrac  Juraj.  V  Zvoncku:  Sprava.  9 — 17.  Prepovedan  sad. 
33 — 38.  —  Prebrisana  Belcicevka.  Po  narodni  pripovedki. 
61 — 65.  —  Ugnana  trmica.  109 — 114.  —  Narodne  pri- 
povedke:  O  cudnem  plesu.  127.  —  O  Kristanci,  ki  je  na 
praznik  sv.  Marjete  spravljala  seno.  127  —  128.  —  Kroparska 
tozba.  162—165.  —  Izgubljeni  sin.  st.  9—12. 

Perko  Pavel.  Mrakov  Tomaz.  Z  nasih  gora.  D  S.  65 — 70.  — 
Pastir  Gene.  Z  nasih  gora.  Kol.  Moh.  23—28.  —  Divji 
lovec.  Crtica.  Kol.  Moh.  28—30. 

Plemic  Ferdo  (Ferd.  pi.  Kleinmayr).  Vozel.  S  N.  st.  39.  — 
Postrescek.  S  N.  st.  95.  —  Idealist.  Ed.  st.  283-286. 
(Sodeioval  pri  Jezu,  Miru  .  .  .) 

Podgorjanski  J.  K.  Milan  in  Mavricij.  Novela  v  pismih.  Slovan, 
St.  2—4. 

Podlimbarski.  Vojvoda  Pero  in  perica.  L  Z.  668  —  673,  728 — 732. 

Podmilsak  Jozef.  (Andrejckov  Joze).  Spisi.  gl.  zgoraj,  str.  212. 
Zalost  in  veselje.  Nova  Dom.  st.  135 — 178.  —  Zgodovina 
motniskega  polza.  Nova  Dom.  st.  122.  —  Matevz  Klander. 
Obraz  iz  casov  francoskih  vojsk.  Nova  Dom.  st.  124,  125. 
Kako  se  je  Pekec  z  vragom  metal.  Nova  Dom.  st.  126,  127. 

Potocnik  Vekoslav.  Zrtev  Ijubezni.  Glas  Naroda,  st.  10.  (Ponatis 
iz  Dom.  1905,  st.  97.) 

Premk  Josip.  Med  samostanskimi  zidovi.  SN.  10.  (Ponatisnil 
Glas  Naroda,  st.  38).  —  Maurida.  S  N.  st.  89.  —  Judez. 
SN.  St.  Ill  — 113.   —  Pija  pi.  Kusin.  S  N.  st.  181-185. 

Prepeluh  Albin.  Zmota.  D  Prij.  11—14. 

Pribil  Dragotin.  Najvecji  zlocin.  Glas  Naroda,  st.  8—10.  (Po- 
natis iz  Dom.  1905,  st.  95.) 

Prostran  Radivoj.  Strasna  noc.  Ed.  st.  314,  315. 

Pugelj  Milan.  Anina  prva  Ijubezen.  Zab.  knj.  S.  M.  XVIII,  51—62. 
Diletant.  Ravnotam,  139-151.  —  Profesor  Damjan 
Cebulovec.  Nova  Dom.  st.  239—242.  (Ponatis  iz  D  S.  1905, 
650-655).  —  Franc  Koritnik  in  njegova  druzina.  D  S. 
St.  1—7.  -  Smrt  Andrejca  Adamaca.  Slika.  D  S.  129—133. 
Pise  .  .  .  DPrij.  78-81. 

Rap6Andrej.  V  Zvoncku :  Kadar  delimo  dobrote.  2 — 5.  —  Ila 
se  je  skril.  26—31.  —  Odplavala  je  z  njim.  67-70.  — 
Urhacev  Urh.   86—90.   —   V   majniskem  jutru.    105—107. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  219" 

Moj,  moj  ocel  129  —  135.  —  Petje  jo  je  ozdravilo. 
150—151.  —  Na  semnju.  170  —  173.  —  Turki  na  Podreci. 
201-208.  —  Najelena!  249-253.  —  Zivali,  medsebojne 
prijateljice.  266 — 268. 

Regali  Josip.  Pozigalec.  S  N.  st.  47 — 50.  (Ponatisnila  Nova 
Doin.,  St.  74,  75.)  —  Gos.  Proletarec,  st.  8.  (Ponatis  \t 
Reliefov.) 

Rozman  Janko.  Slikar.  Crtica.  L  Z.  626 — 628. 

Rubin  J.  E.  V  Slovanu  IV.:  Njiva.  181-185.  —  Pastir  Jona. 
239-243.  '  Kristof  in  Magdalena.  321—326.  -  Muzi- 
kantje.  Predmestna  slika.  D  S.  257 — 268.  —  Hisni  Ijubljenec. 
Vrtec,  89—92. 

Rusic  A.  P.  Hrepenenje.  S  N.  236—244. 

Sersen  L.   Povest  o  literatu.  Zab.  knj.  Slov.  Mat.  XVIII,   1—62. 

Skopuh.  Humoreska  z  gorenjih  hribov.  Gorenjec,  st.  6,  9,  10.,. 
(nadaljevanje  v  Jeseniski  strazi,  st.  16—22). 

Slavin  C  Z  lokom  in  strelo.  Slika  iz  domace  vasi.  Vrtec. 
114—123.  —  Roze.z  belili  gor.  Vrtec,  130—133. 

Sonja    gl.  Fabijan  Ana.  str.  214. 

Spindler  Vekoslav.  Ucitelj  Slekovec.  II.  nar.  koledar,  135  —  149. 

Sterzaj  Fr.  Ks.  V  temni  sveti  noci.  Crtica.  D  S.  47 — 50.  — 
Ob  Bohinjskem  jezeru.  Fantazija.  DS.  703— 704. 

Stukelj  Ivan.  Babicina  poslednja  Ijubezen.   Zvoncek,  195  —  197. 

Svetlic  Jan.  Rozalija  in  njen  zenin.  S  N.  st.  274,  275. 

Sorii  Ivo.  Romantiki  zivljenja.  LZ.  st.  1  —  8.  —  Pomota.  Crtica. 
Slovan  IV,  153—154. 

Stefanovic  Dragotin.    Moj    prijatelj  Grigorij.    D  Prij.  189  — 194. 

Tavcar  Ivan.  (Ponatisi  v  Glasu  Naroda):  Cez  osem  let.  st.  5  -10. 
Gospod  Ciril,  st.  1-5.  —  Soror  Pia.  st.  10  —  12.  — 
Kuzovci.  St.  13—17.  —  Mrtva  srca.  st.  69—100.  —  V  Zali. 
st.  23  —  45.  —  Vita  vitae  meae.  st.  18-22.  —  Izgubljeni 
Bog.  Ponatisnil  Glas  Svobode  st.  22—28.  —  Izza  kongresa. 
LZ.  St.  1-12  (nadalj.  iz  1.  1905  in  se  nadaljuje  v  1.  1907). 

Tavcar  Mara  Ivanovna.  V Zvoncku :  Lovsinov  Janko.  st.  225  —  228. 
Iz  kraljevstva  zivali.  246.  —  Gos  in  palcek.  247.  —  Vaska 
silhueta.  D  Prij.  137—139.  —  Beraci.  D  Prij.   st.  293-297. 


220  Dr.  Janko  Slcbinger:  Slovenska  bibliografija. 

Terseglav  Franc    Lazarjev  sen.  D  S.  193 — 195. 

Tomsic  Ivan.  Lov  na  poljskega  tatu.  Ed.  st.  309,  310. 

Tr  Fr.  Ks.  Pot  skozi  mladost.  Slov.  st.  205.  (Ponatisnila  Glas 
Naroda,  st.  225,  226  in  Nova  Dom.  st.  218,  219.) 

Trost  Ivo.  Pod  trdo  skorjo.  S  N.  st.  122—124.  (Ponatisnil  Glas 
Naroda,  st.  136-139.)  —  Pozabili  so.  Novodobna  pravljica. 
Ed.  St.  249—251.'—  Mlin  ob  potoku.  Slika.  Kol.  Moh. 
17 — 23.  ---  V  Zvoncku :  Sto  volkov  in  nobeden,  6.  — 
Sosedov  Nejce.  81—86.  —  Ocetov  list.  123—125,  146-148. 

Vidovic  J.  In  satan  je  sklenil  .  .  .  Amer.  Slov.  st.  9. 

Vilinski  SI.  Na  poti  k  ciljem.  Ed.  st.  210—271  (s  presledki). 

Vuk-Starogorski  Ivan.  Za  kriz  in  svobodo  zlato!  Balkanska 
povest.  Slov.  Gospodar,  st.  1  — 15.  —  Brusni  kamen.  Povest. 
Ravnotam,  st.  20  -  24. 

Zazula  Jozef.  Slava  rudarstvu.  Sonetni  venec.  DS.  220— 222. 

Zbasnik  Fran  Stroj.  Crtica.  L  Z.  st.  5—8.  —  Po  istem  tiru, 
LZ.  St.  9     12. 

Zupanec  Ivan.   Pri  sramotnem  kamenu.  Amer.  Slov.  st.  19,  20. 

Zagar  A.  Leonorina  dota.  Glas  Naroda,  st.  9.  (Ponatis  iz  S  N. 
1905,  St.  187,  188.) 

b)  Prevodi. 

I.  Jugoslovani. 

■Gjalski  Sandor.  Bukvc.  D  Prij.  301-303.  —  Naja.  Ed.  st.  316-321. 
Prevel  M.  Co  tic.  —  Povest  starih  pisem.  Dom.  st.  80—90.  —  Srce  mu 
je  pocilo.  Ed.  st.  349-357.  Poslov.  M.  Co  tic.  —  Svecica  na  grobu.  Ed. 
St.  171-179.  Prevel  M.  Cotic.  —  Zakaj?  Ed.  st.  323-336. 

Senoa  AvgUSt.  Diogen.  Dom.  st.  98-105,  114—116,  121-149  (nadalj. 
V  I.  1907).  —  Kmecka  vstaja.  Notranjec,  st.  22—52  (s  presledki).  — 
Prijatelj  Lovro.  Dom.  st.  23 — 55.  (Ponatis  v  Nasem  domii  VI,  str.  36  —  107). 
Poslovenil  Janko  Bratina.  —  Prokletstvo.  Zgodovinski  roman.  Nada- 
ijeval  in  dovrsil  E.  T  o  m  i  c.  Prevel  M.  Cotic.  Ed.  stev.  1  — 168 
(nadalj.  iz  1.  1904,  1905).  —  Zlatarjevo  zlato.  Historicna  povest  iz 
XVI.  stoletja.  gl.  zgoraj  str.  212 

II.  Iz  cescin  e. 

Arbes  J.  Beia  porocna  obleka.  Poslovenil  Fr.  Virant.  Slov.  110—112. 
(Ponatis  v  „Giasii  Naroda"  st.  127,   128.  —  Amer.  Slov.  st.  27.) 

Dostal   Alojzij.  Darovana.  Gl.  11.  Zborniki:  Ljudska  knjiznica,  2.  zv. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  22r 


K  0  S  m  a  k  Vaclav.  Blazni  Jakob.  Slov.  St.  27.  —  Dimnikarji  in  tatjc.  Slov. 
St.  68.  (Ponatis  v  „Glasu  Naroda"  st.  81  in  v  mariborskem  ,,Nasem 
Domu"  St.  14.)  —  V  Vrtcu  1.  1906:  Na  bozicne  pocitnice,  str.  12—13 
Pogreb,  str.  26—28.  —  Sveti  Filip  in  Jakob,  93.  -  Ajda,  157—158. 
(Vse  prelozil  Jos.  Gruden)  —  Stari  Slovak.  Zvoncek  273-276. 

PreiSSOva  Gabrijela.  Silhueta  z  nabora.  Poslov.  Fr.  Virant.  Slov. 
St.  81.  82. 

Zeyer  Julij.  Blagor  v  vrtu  cvetocih  breskev.  Cudna  povest.  Dom  st.  2-20 
nadalj.  iz  1.  1905j. 

III.  Iz  po  1  j  sci  ne. 

Konopnicka  Marija.  Obcinska  milosrcnost,  prelozil  Fr.  Virant. 
Slov.  St.  150,  155-158. 

Prus   Boleslav.   Straza.  Gl.  Zborniki:  Leposiovna  knjiznica  III. 

Sienkiewicz  Henrik.  Jernac  Zmagovac.  Gl.  II.  Zborniki:  Ljudska 
knjiznica  3. 

Strowski  Vladislav.    Pozno,  a  no  prepozno.  Nova  Dom.  st.  78. 

T  e  t  m  a  j  e  r  -  Przerwa  Kazimir.  Zvoncek  utopljencev.  Poslov.  Fr.  V  i  r  a  n  t. 
Slov.  st.  137.  (Ponatisnila  „Glas  Naroda"  in  mariborski  ,,Nas  dom" 
St.  10.)  -  Laureatus  Slov.  st.  139. 

IV.  Iz  ru seine. 

Cehov  Anton  Pavlovic.  Dolg  jezik.  Glas  Naroda,  st.  86.  —  Stava. 
Posiovenil  Maks  Verba.  Nova  Dom.  st.  79,  80.  --  Ucitelj.  Glas  Naroda, 

St.  91. 

Dostojevskij.   F.  M.  Paradoksist.  Glas  Svobode,  st.  43. 

Kobylanska  Olga.  Zemlja.  Roman.  Prevel  L.  L  en  art.  (Priloga 
,,Piscalki".) 

Korolenko  Vladimir.  Beguni  z  otoka  Sahalina.  Sibirska  povest.  Nas 
List,  st  20 — 32  (s  presledki).  —  Stari  zvonar.  Notranjec,  st.  15. 

Kosatkin-Rostovski  Fedor.  Pevcevo  srce.  Posiovenil  Ucka.  Nas 
Dom  (Celje)  VI,  1-13. 

Kossak  Ivan.  Juda.  Slov.  st.  84. 

Markovic  Evgenija  Marija  (Marko  Vovcok).  Cari.  Glas  Naroda, 
St.  86.  (Ponatis  iz  Primorca  1905,  st.  51.) 

Mihejev  V.  M.  Angelj  varuh.  Crtica  iz  rusko-japonske  vojske.  Gorenjec,. 
St.  49—51. 

Puskin   A.  S.   Metez.  Prevela  M.  Gregoric.  Ed.  st.  233— 238. 

Stepnjak   S.   Hisa  ob  Volgi.  Gl.  II.  Zborniki:  Leposl.  knj.  II. 


222  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliogiafija. 


Toliliarov  A.  Med  zivljenjcm  in  sinrtjo.  Slov.  st.  258  (Ponatis  v  Glasu 
Naroda,  §t.  304.) 

T  O  1  S  t  O  j  L.N.  Moc  tome.  Gl.  II.  Zborniki :  Prevodi  III.  -  -  Bog  vidi  resnico, 
a  jc  lie  odkrijc  takoj.  Slov.  st.  34—36.  (Ponatis  v  Anier.  Slov.  st.  39.)  — 
Ujas.  Slov.  St.  39.  (Ponatis  v  Amer.  Slov.  st.  16.)  —  Krscencc.  Slov. 
St.  35— 39.  (Ponatis  v  Amer.  Slov.  st.  21-24.)  —  Moje  versko  prepri- 
canje.  Poslovenil  Ivan  Kaker.  Glas  Svobode,  st.  45— 52.  -  Trije  starci. 
Slov.  St.  103.  (Ponatis  v  Glasu  Naroda.  st.  130,  v  Novi  Dom.  st.  101  —  102 
in  v  Amer.  Slov.  st.  34.) 

Turgenjev   Iv.   Stepni  kralj  Lear.  Gl.  11.  Zborniki:  Leposl.knj.il. 

V.    Iz    raznih   slovstev. 

Achleitner   Arthur.   Med  plazovi.  Gl.  11.  Zborniki:  Ljudska  knj.  111. 

Bjornstjerne  Bjornson.  Zagonetka  zivljenja.  Glas  Naroda,  st.  84,  85 
(iz  Primorca   1905,  st.  511 

Bo  urge  t  Pavel.  Razporoka.  Nova  Dom.,  st.  261-310  (nadalj.  v  1.  1907). 
Prim.  II.  Zborniki:   Leposl.  knj.  1. 

Daudet  Alphonse.  Arlezijanka.  Zvezde.  Tri  tihe  mase.  Prevel  M.  R. 
Ed.  St.  272—277.  —  Praporscak.  Amer.  Slov.  st.  14. 

Delaporte  P.N.  Legenda  o  treh  baronih.  Slov.  st.  241.  (Ponatis  v 
Glasu  Naroda,  si.  259.) 

Doyle  Conan.  Cudna  sluzba.  Slov.  St.  237 — 240.  —  Inzenirjev  palec. 
Slov.  St.  262-267.  -  O  dijademu  z  vkovanimi  berili.  Slov.  st.  282-291. 
Znamenje  stirih.  Gl.  II.  Zborniki:  Ljudska  knj.  1.  —  Druzba  rdece- 
lascev.  Slov.  st.  185—191.  —  Skrivnosten  umor  v  dolini  Bascombe, 
Slov.  St.  198-204. —  Moz  z  brazgotino.  Slov.  st.  207— 215.  (Ponatisnila 
Nova  Dom.  st.  229-233.) 

Dumas  Alexandre.   Grof  Monte  Cristo.  Gl.  II.  Zborniki :  Svetovna  knj.  VII. 

Goethe  J.  W.  Velikonocno  jutro.  Odlomek  iz  Fausta.  Poslov.  A.  Funtek. 
S.  N.  §t.  86. 

Kirchsteiger  Hans.  Pod  spovednim  pecatom.  Z  avtorjevim  dovoljenjem 
poslovenil  Etb  Kris  tan.  Rdeci  Prapor,  §t.  1—52  (nadalje  v  1.  1907  — 
tudi  V  ponatisu). 

May   Karl.    Winnetou.    Rdeci   geltleman.    Glas  Naroda,   st.  159   do    konca 
(nadalj.  v  1.  1907). 

Poe   Edgar  Allan.   Srcc  ga  je  izdalo.  Am.er.  Slov.  st.  5. 

Sacher-Masoch.  Krvava  svatba  v  Kijevu.  Nas  Dom  (Celje)  VI.  14-35. 
Marija  iTerezija  in  prostozidarji.  Za  Slovence  priredil  Jos.  Logacan 
Proletarec,  §t.  1—5. 

Sot  era.  Povest  spisana  po  porocilih  mucencev  Anton  de  Vaal.  Poslovenil 
Lavri(!ev.  Slov.  st.  218—234.  (Ponatisnila  Nova  Dom.  §t.  231—255.) 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  223 


Spillmann  Jos.  S.  J.  Lucij  Flav  in  Spillmannove  povesti,  Gl.  zgoraj 
str.  211.,—  Hrabro  in  zvesto.  Zgodovinski  roman.  Poslovenil  V.  Pirc. 
Nova  Dom.  st.  81  —  100,  154—250.  —  Sultanovi  suznji.  (Ponatisnil 
Amer.  Slov.  St.  4t— 51.) 

Smid  Kristof.    Spisi  Kristofa  Smida,  gl.  zgoraj,  str.  211  in  212. 

Zola   Emil.    Kmctova  smrt.  Glas  Svobode,  st.  47. 

XV.  Muzikalije.  Umetnost. 

Akordi.  Novi  -  .  Gl.  I.  Casopisi. 

Besedilo  in  razlaga  za  Ijudski  koncert  Glasbene  Matice  due 
2.  febr.  1906.  (Visoka  pesem.)  Tisek  J.  Blasnikovih  nasi. 
VLj.  1906.  8".  6  str. 

Dev  Oskar.  Slovenske  narodne  pesmi.  Harmoniziral  in  deloma 
za  koncert  priredil  —  — .  Zalozil  L.  Schwentner.  V  Lj. 
1906.  8".  Cena   1  K  40  v. 

Ferjanfiic  Fran.  Moski  zbori.  Zalozila  Katol.  Bukvarna.  VLj. 
1906.  4".  26  str.  Cena  2  K  20  v.  (D  S.  315.  Fr.  Kimovec.) 

Glasbenik  Cerkveni  — .  01.  I.  Casopisi. 

Kosi  Anton  Opombe  k  pesemski  zbirki  ,,Sopek  solskih  pesmi". 
S  posebnim  ozirom  na  narodne  in  v  narodnem  duhu 
ziozene  napeve.  Izdaja  v  stirih  delih.  Zalozil  izdajatelj. 
Tiskala  Katoliska  tiskarna  v  Lj.   1906.  8".  8  str. 

Marolt  Francisek.  Nagrobnice.  Izdal  in  zalozil  ureditelj.  Tisk 
in  kamnotisk  J.  Blasnika  nasi.  V  Lj.  1906.  8".  74  str.  Cena 
vez.  knj.  1  K  50  v.   (Slovan  IV,  384    —  DS.  632.) 

Sachs  Alojzij.  Pesmi  za  moske  glasove.  Uglasbil  —  — ,  ucitelj 
V  dezelni  prisilni  delavnici  v  Lj.  Samozalozba.  Tiskala 
Katoliska  tiskarna.  V  Lj.   1906.  Cena  2  K  70  v. 

Foerster  Vladimir.  Oratorijski  koncert  „Glasbene  Matice" 
Bossija  „Canticum  canticorum".  L  Z.  121  — 122. 

Govekar  Fran.  Pred  gledalisko  sezono.  S  N.  st.  217,  218. 

Hubad  Matej.  O  zboljsanju  petja  s  posebnim  ozirom  na 
izgovarjavo.  S  N.  st.  295,  296. 

Jakopic  Rihard.  Ljubljanski  grad  in  slovenska  upodabljajoca 
umetnost.  S  N.  st.  55.  (Ponatisnila  Nova  Dom.  st.  72.) 

Kristan  Etbin.   Vprasanje   slovenske  drame.  N  Z.  IV,  22—24. 


224  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Merhar  Ivan.  Poglavje  o  nasem  glediscii.  NZ,  170,  180  —  183. 
Umetnost  na  kmetih.  Ilustr.  nar.  kol.  120  —  134. 

Steska  Viktor.  Stare  cerkvene  posode  na  Kranjskem.  I  M  K. 
1 — 30.  —  Zupna  cerkev  v  Starem  trgu  pri  Lozu.  IMK. 
33—37. 

We  is  Karel  in  „Poljski  zid".  (K  premijeri  velike  romanticne 
opere  dne  13.  febr.  1906.)  S  N.  st.  30,  31. 

O  slov.    gledaliscu    so    porocali :    L  Z.  (Zbasnik    in   VI.  Fo  c  rs  t  e  r),. 
Slovan,  DS,  S  N,  Slov. 


XVI.  Porocila,  pravila  in  ostali  vaznejsi  drobiz. 

Barle  Ivan.  Redovne  vaje  za  slovensko  gasilstvo.  Ponatis  iz 
„Gasilca".  Zalozil  zvezni  tajnik.  Natisnila  Ig.  pi.  Kleinmayr 
&  Fed.  Bamberg  1906.  8".  62  str.  Cena  40  v. 

Besedilo  k  pevskim  zborom  pri  koncertu  dne  18.  februarja 
1906.   Natisnila   Katoliska   tiskarna   v   Lj.   1906.    8".  4  str. 

,,Blazeni,  ki  bodo  tebe  zidali."  (Okroznica  za  zgradbo  nove 
zupnijske  cerkve  Marija  Lurd  v  Rajhenburgu.)  Zalozila 
druzba.  Tisk  tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru  1906.  v.  8".  4  str. 

Cenik  H.  Suttner  v  Lj.  Izhaja  cetrtletno.  Tiskala  Katoliska  ti- 
skarna V  Lj.   1906.  4".  st.  45. 

Cenik  o  prejemanju  elektricnega  toka  Ijubljanske  niestne  elek- 
trarne.  Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.   1906.  2".  3  str. 

Cenik  opticnega  blaga  Fr.  P.  Zajec.  Natisnil  A.  Slatnar  v 
Kamniku  1906.  8".  8  str. 

Cenik  prednostni  trgovsko-sodno  vknjizene  tvrdke  Furth 
&  Comp.  posestnik  nasadov  na  Javi.  Natisnila  Katoliska 
tiskarna  v  Lj.  1906.  4".  4  str. 

Cerkev  Zupna  —  sv.  Ane  v  Javoru  pod  Lj.  (Okroznica  za 
nabiranje  prispevkov  s  sliko.)  Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj, 
1906.  8".  4  str. 

Dodatek  k  zaznamku  knjizevne  zaloge  I.  Giontinijeve  knji- 
garne  v  Lj.  Tiskala  Kat.  tiskarna  1906.  8".  18  str. 

Dolocila  o  preskrbninskih  uzitkih  posvetnim  uciteljem,  ucite- 
Ijicam  in  otroskim  vrtnaricam  druzbe  sv.  Cirila  in  Metoda 
V  Lj.  ter  njihovim  vdovam  in  sirotam.  Tisk  Narodne  ti- 
skarne 1906.  8". 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  225 

Instrukcija  za  blaznisko  streznisko  osobje.  Tisk  J.  Blasnika 
nasi.  V  Lj.   1906.  8".  6  str. 

Izkaz  dekliske  Marijine  druzbe  v  St.  Vidu  nad  Lj.  Tiskala 
Katoliska  tiskarna  v  Lj.   1906.  8".  8  str. 

Izvestja  drustva  v  pospesevanje  obdelavanja  Ijubljanskega  barja 
za  leto  1905.  Sestavil  dr.  E.  Kramer.  Samozalozba.  Tisk 
J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1905.  8".  30  str. 

Izvestje  c.  kr.  II.  drzavne  gimnazije  v  Ljubljani  o  solskem  letu 
1905  1906.  Na  svitlo  dal  c.  kr.  ravnatelj  Fr.  Wiesthaler. 
Zalozila  c.  kr.  II.  drz.  gimnazija.  Natisnila  Ig.  pi.  Kleinmayr 
&  Fed  Bamberg.  V  Lj.   1906.  8".  72  str. 

Vsebina :  1.  „Pisanice^  prvi  slovcnski  pesniski  almanah.  Napisal 
dr.  Janko  Slebinger.  —  2.  Solska  porocila.  Sestavii  ravnatelj. 

Izvestje  „Glasbene  Matice"  v  Ljubljani  o  34.  drustvenem  letu 
1905  1906.  Izdal  odbor,  sestavil  prof.  Anton  Stritof.  Tisk 
J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".  32  str. 

Izvestje  Narodne  citalnice  v  Lj.  za  leto  1906.  Tisk  J.  Blasnika 
nasi.  V  Lj.  1906.  8o.  20  str. 

Izvestje.  Letno  —  drustva  slovenskih  profesorjev  v  Lj.  (Za 
dobo  od  aprila  do  decembra  1906.)  Sestavil  tajnik  dr.  Fr. 
Ilesic.  Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".   10  str. 

Izvestje.  Peto  —  mestne  realke  v  Idriji  za  solsko  1.  1905  1906. 
Izdalo  ravnateljstvo.  Zalozila  mestna  realka.  Natisnil  Iv.  Pr. 
Lampret  v  Kranju.  1906.  8".  67  str. 

Vsebina:  Xekaj  tizikalnili  poizkusov.  Spisal  Julij  Nardin.  str. 
5  —  19.  —  Ucni_  nacrt  za  telovadbo  na  realkah.  Prelozil  Iv.  Bajzelj. 
str.  19—37.  —  Solska  porocila.  Sestavil  ravnatelj  dr.  S.  Beuk.  str.  37—66. 

Izvestje.  Prvo  —  knezoskofijske  privatne  gimnazije  v  zavodu 
sv.  Stanislava  v  St.  Vidu  nad  Lj.  o  solskem  1.  1905  1906. 
Izdalo  ravnateljstvo.  Tiskala  Katol.  tiskarna  v  Lj.  1906.  8^ 
66  str.  (KO.  202-203.) 

Jahresbericht  des  k.  k.  Staats -Gymnasiums  in  Cilli.  Heraus- 
gegeben  am  Schlusse  des  Schuljahres  1905  1906  von  der 
Direktion.  B.  k.  k.  selbstandige  Gymnasialklassen  mit 
deutsch  -  slovenischer  Unterrichtssprache.  Cilli.  „Zvezna  ti- 
skarna" V  Celju   1906.  8".  46  str. 

Slov.  clanek:  Latinsko- slovenska  frazeologija  k  IV.  knjigi  Cezar- 
jevih  kamentarjev  de  bello  gallico  za  nase  cetrtosolce.  Spisal  prof.  I.  Fon. 

Jahresbericht  des  k.  k.  I.  Staatsgymnasiums  zu  Lai  bach, 
veroffentlicht  am  Schlusse  des  Schuljahres  1905  1906  durch 

15 


226  Dr.  Janko  Slobinger:  Slovenska  bibliografija. 


den  Direktor  Andreas  Senekovic.  Buchdruckerei  von  Ig.  v, 
Kleinmayr  &  Fed.  Bamberg.  Verlag  des  k.  k.  I.  Staats- 
gymnasiums.  Laibach   1906.  v.  8".  91   str. 

Vsjbiin:  1.  Die  Fame  Krains.  Von  Prof.  A.  Paul  in,  str.  3—44. 
Schulnadiricliten.  Voni  Diroktor.  str.  45—91. 

Jahresbericht  des  k.  k.  Obergymnasiums  in  Rudolfswert  fiir 
das  Schuljahr  1905  1905.  Verlag  der  Lehranstalt.  Druck 
von  I.  Krajec  Nachf.  Rudolfswert  1905.  v.  8".  60  str. 

Vscbina :  Das  k.  k.  StaatsobergymnasiLim  in  Rudolfswert.  (Fort- 
setzung.)  Von  y  Dr.  Kaspar  Pammer.  str.  3—16.  —  Scluilnaclirichten. 
Vom  Direktor  str.  17—60. 

Kazipot  za  izseljence.  Izdal  in  zalozil  skofijski  odbor  Avstrijske 
druzbe  sv.  Rafaela  v  varstvo  katoliskih  izseljencev  v  Lj. 
Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj.   1905.  8".  48  str. 

Knjizica.  Kontrolna  —  za  obrtne  nadaljevalne  sole  in  solski 
in  disciplinarni  red  za  te  sole.  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret  v 
Kranju.  1906.  16".  48  str. 

Navodilo  za  usluzbence  Vzajemne  zavarovalnice  proti  pozarnim 
skodani  in  poskodbi  cerkvenih  zvonov.  Natisnila  Katoliska 
tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  16  str. 

Okroznica  za  prispevke  k  gradnji  „Drustvenega  doma"  v 
Mengsu.  Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj.   1906.  4".  2  str. 

Okroznica  za  prispevke  k  gradnji  nove  cerkve  na  Vicu.  Ti- 
skala Kat.  tiskarna  v  Lj.  4".  4  str.  (Dvojezicno.) 

Okroznica    eksekutivnega  odbora  narodno-napredne  stranke 

V  Lj.  (Ponatis  iz   „Slov.  Naroda".)   Tisk   Narodne  tiskarne 

V  Lj.  1906.  8". 

Okroznica  eksekutivnega  odbora  narodno-napredne  stranke 
v  Ljubljani  na  zupanstva.  Tisk  Narodne  tiskarne  v  Lj. 
1906.  8". 

Okroznica  Radogoja,  dijaskega  podpornega  drustva  v  Lj. 
Tisk  Narodne  tiskarne  v  Lj.  1906.  8". 

Okroznica  Uciteljskega  konvikta  v  Lj.  Tiskala  Narodna  ti- 
skarna V  Lj.   1906.  8". 

Osnove  za  Ijudska  predavanja.  Priloga  „Katoliskega  obzornika 
X.  zv.  2.  V.  8  0.   16  str. 

Peticija  predsedstvu  drzavnega  zbora  za  ustanovitev  se  dveh 
mestnih  voiilnih  okrajev  na  Kranjskem.  Tisk  Narodne  ti- 
skarne V  Lj.   1906.  8". 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  227 


Porocila.  Letno  porocilo  stirirazredne  deske  Ijudske  sole  v 
R  u  d  0  1  f  o  V  e  m  1905  1906.  Zalozil  krajni  solski  svet  v 
Rudolfovem.  Tisk  I.  Krajec  nasi,  v  Rudolfovem  1906.  8". 
16  strani. 

VIII.  Letno  porocilo  za  upravno  dobo  od  1.  januarja  do 
konca  decembra  1905  hranilnice  in  posojilnice  za  Kan- 
dijo  in  okolico,  registrovane  zadruge  z  omejeno  zavezo. 
Novo  mesto  1906.  Zalozba  hranilnice  in  posojilnice  v 
Kandiji.  Tisk  I.  Krajec  nasi.  Novo  mesto.   1906.  4".  6  str. 

Letno  porocilo  Franc  Jozefove  Ijudske  sole  v  Crnomlju, 
stirirazrednice  z  dvema  paralelkama.  Zalozil  krajni  solski 
svet.  Tisk  I.  Krajec  nasi.  Rudolfovo.   1906.  8 ".  24  str. 

Letno  porocilo  petrazredne  dekliske  sole  v  K  r  a  n  j  u. 
1905  1906.  Izdalo  solsko  ravnateljstvo.  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret 
v  Kranju.   1906.  8".  16  str. 

Letno  porocilo  stirirazredne  deske  Ijudske  sole  in  obrtne 
nadaljevalne  sole  v  Kranju.  Izdalo  solsko  vodstvo 
koncem  solskega  leta  1905  1906.  Zalozil  krajni  solski  svet. 
Natisnil  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.   1906.  8".  20  str. 

Porocilo  0  obrtno- nadaljevalnih  solah  na  Kranjskem  za 
solsko  leto  1905  1906.  Tisek  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906. 
8".   14  str. 

Letno  porocilo  Ursulinskih  dekliskih  sol  v  Lj.  Izdalo  solsko 
ravnateljstvo  na  koncu  solskega  leta  1905  1906.  Samoza- 
lozba.  Natisnila  Zadruzna  tiskarna  v  Lj.   1906.  8".   38  str. 

Letno  porocilo  vnanje  ursulinske  petrazredne  dekliske  sole 
in  drugih  z  njo  zdruzenih  sol  v  Skofji  Loki.  Samozalozba. 
Tisk  Kat.  tiskarne  v  Lj.  1906.  8«.  20  str. 

Konferencno  porocilo  c.  kr.  okrajnega  solskega  nadzornika 
Ljudevita  Stiasnega  v  Zaticini  dne  27.  januarja  1906  in 
v  Krskem  dne  30.  junija  1906.  Natisnil  A.  Klein  v  Lj.  1906. 
8".  36  str. 

Porocilo  o  delovanju  kmetijsko-kemijskega  preskusalisca  za 
Kranjsko  v  Lj.  leta  1905.  Sestavil  ravnatelj  dr.  E.  Kramer. 
Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".  12  str. 

Prvo  porocilo  o  delovanju  tujskega  prometa  na  Kranjskem 
od  14.  julija  1905  do  31.  decembra  1906.  Samozalozba. 
Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  8".  28  str. 

15* 


228  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Porocilo  stalnega  odseka  o  osnovi  za  pospesevanje  obrta 
na  Kranjskem.  Zalozila  kranjska  trgovinska  in  obrtniska 
zbornica.  Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.   1906.  8".  20  str. 

Porocilo  gremija  trgovcev  v  Lj.  Natisnil  Dragotin  Hribar  v 
Lj.  1906.  4". 

Porocilo  zupana  Ivana  Hribarja  v  zadevi  Ijubljanskega  Gradu. 
Natisnil  Dragotin  Hribar  v  Lj.   1906.  2".  12  str. 

Porocilo  o  uradnem  potovanju  dr.  M.  Zarnika  na  Dunaj 
in  Linec.  Natisnil  Dragotin  Hribar  v  Lj.  Zalozil  mestni 
magistrat.  1906.  2'*.  16  str. 

Letno  porocilo  dezelnega  odbora  kranjskega.  §  9.  Ustanova. 
Natisnila  Zadruzna  tiskarna.  1906.  4".  26  str. 

Porocilo  obcnega  zbora  vdovskega  in  sirotinskega  pokoj- 
ninskega  drustva  zdravnikov  na  Kranjskem,  ki  se  je  vrsil 
31.  dec.  1906  v  Lj.   Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj.   4".   4  str. 

XXXII.  letno  porocilo  in  racun  druzbe  duhovnikov  Lavan- 
tinske  skofije  za  leto  1905.  V  lastni  zalozbi  druzbe.  Tisk 
tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru.  1906.  v.  8".  7  str. 

Letno  porocilo  drustva  slovenskih  uciteljic  za  leto  1905. 
Samozalozba.  Natisnil  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.  1906.  8". 
24  str. 

Deveto  letno  porocilo  podpornega  drustva  za  visokosolce  v 
Gradcu.  Samozalozba.  Natisnila  Zadruzna  tiskarna  v  Lj. 
1906.  8«.  22  str. 

Porocilo  odbora  dijaske  kuhinje  v  Kranju  za  solsko  leto 
1905  06.  XII.  leto.  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret  v  Kranju.  1906.  8". 
8  str. 

Edenintrideseto  porocilo  Vincencijeve  druzbe  za  Kranjsko  za 
navadno  leto  1906.  Tiskala  Kat.  tisk.  v  Lj.   1906.  8".  22  str. 

Porocilo  Vincencijeve  druzbe  konferencije  sv.  Barbare  v  Idriji 
za  leto  1905.   Natisnila  Kat.  tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  4  str. 

Racunsko  porocilo  Vincencijeve  druzbe  v  Trzicu  za  1.  1905. 
Natisnila  Kat.  tiskarna  v  Lj.  1906.  8".    4  str.    (Dvojezicno.) 

Porocilo  in  racunski  zakljucek  splosnega  kreditnega  drustva 
V  Lj.  za  leto  1905.  Natisnil  Dragotin  Hribar  v  Lj.  1906.  4". 

Porocilo  in  racunski  zakljucek  za  VIII.  upravno  dobo  1906 
Splosnega  in  kreditnega  drustva  v  Lj.  Tisk  J.  Blasnikovih 
nasi.  V  Lj.  1906.  4".  8  str. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  229 


Porocilo  in  racunski  sklep  Kmetske  posojilnice  Ijubljanske 
okolice  V  Lj.  za  petindvajseto  upravno  leto  1905.  Tiskala 
Narodna  liskarna.  1906.  2".  22  str. 

Porocilo  nadzorstva  Vzajemne  zavarovalnice  v  Lj.  za  sesto 
upravno  leto  od  1.  jan.  do  31.  decembra  1906.  Tiskala 
Kat.  tiskarna  v  Lj.  4".  8  str. 

Letno  porocilo  in  racunski  sklep  posojilnice  Sv.  Peter  pod 
Svetimi  Goranii.  Tiskala  tiskarna  sv.  Cirila  v  Mariboru  1906. 

Porocilo  in  racunski  sklep  hranilnice  in  posojilnice  v  Ribnici, 
registrovane  zadruge  z  neomejeno  zavezo,  za  deveto  upravno 
leto  1906.  Natisnila  Zadruzna  tiskarna  v  Lj.  4 ''.  8  str. 

Porocilo  drustva  tiskarjev  na  Kranjskem  za  leto  1906.  (Dvo- 
jezicno.)  Zalozilo  drustvo.  Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj.  4  ".  4  str. 

Poslovnik  telovadnega  odseka  Blaz  Potocnikove  citalnice  v  St. 
Vidu  nad  Lj.  Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj.   1906.  8".  4  str. 

Poslovnik  telovadnega  odseka  Kat.  izobrazevalnega  drustva 
pri  Devici  Mariji  v  Polju.  Tiskala  Kat.  tiskarna  v  Lj.  1906. 
16".  8  str. 

Poslovnik  telovadnega  odseka  Kat.  delavskega  drustva  na 
Jesenicali.  Tiskala  Rat.  tiskarna  v  Lj.   1906.  8".  4  str. 

Poslovnik  za  Kmecke  zveze.  Tiskala  Katoliska  tiskarna  v  Lj. 
1906.  8".  8  str. 

Poslovnik  za  nacelstvo  Zadruzne  zveze  v  Ljubljani.  Natisnila 
Zadruzna  tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  8  str. 

Pravila.  Dirkalsko  drustvo  v  Zalcu.  Tisk  „Zvezne  tiskarne". 
Celje.  1906.  16".   16  str. 

Marijina  druzba.  Sveti  Jozef,  prosi  za  nas !  Cirilova  tiskarna. 
Maribor  1906.  m.  8".  7  str. 

Pravila  Drustva  slovenskih  katehetov.  Tiskala  Kat.  tiskarna 
V  Lj.  1906.  4".  4  str. 

Pravila  Zveze  lavantinskih  dusnih  pastirjev  in  katehetov. 
Cirilova  tiskarna  v  Mariboru   1906. 

Pravila  uciteljskega  drustva  za  goriski  okraj.  Tisek  Uciteljske 
•     tiskarne  v  Lj.  1906,  8".  10  str. 

Pravila  Drustva  slovenskih  profesorjev  v  Lj.  Zalozilo  drustvo. 
Tisek  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.   1906.  v.  8".  8  str. 


230  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 


Pravila  Drustva  c.  kr.  racunskih  uradnikov  na  Kranjskem. 
Tiskala   Kat.  tiskarna  v  Lj.   1906.   4".  4  str.    (Dvojezicno.) 

Pravila  Drustva  notarskih  kandidatov  za  grasko  nadsodisce 
s  sedezem  v  Lj.  Zalozilo  drustvo.  Tisk  Narodne  tiskarne, 
1906.  8".   10  str. 

Pravila  Drustva  dobrodelnih  gospe  v  pomoc  dijakom.  Nati- 
snila  Zadruzna  tiskarna  v  Lj.  1906.  4".  4  str. 

Pravila  uradniskega  drustva  „Nasa  zveza"  s  sedezem  v  Lj. 
Natisnil  Drag.  Hribar  v  Lj.  1906.   16". 

Pravila  podpornega   drustva  izucenih  strojarskih  pomocnikov 

V  Trzicu.  Tiskala  Katoliska  tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  16  str. 

Pravila  podpornega  drustva  kovinarjev  za  Korosko  s  se- 
dezem V  Podljubelju.  Tiskala  Katoliska  tiskarna  v  Lj.  1906. 
8".   16  str. 

Pravila  pomocniskega  zbora  zadruge  gostilnicarjev,  kavar- 
narjev,  zganjetocnikov  in  izkuharjev  v  Lj.  Samozalozba. 
Tisek  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj.  1906.  8".  4  str.  (Dvojezicno.) 

Pravila  slovenskega  delavskega  stavbnega  drustva  v  Lj.  Na- 
tisnila  Zadruzna  tiskarna  v  Lj.  1906.  8 '^.   16  str. 

Pravila  zadruge  krojacev,  krojacic,  klobucarjev,  krznarjev  in 
rokavicarjev  v  Lj.  Samozalozba.  Tisk  J.  Blasnika  nasi,  v  Lj. 
1906.    8".  32  str.  (Dvojezicno.) 

Pravila    Slovenskega    drustva   v  Lj.   Tisk    Narodne    tiskarne. 

V  Lj.   1906.  8".  4  str. 

Pravila  Ijudskega  izobrazevalnega  drustva  v  Lj.  Narodna  ti- 
skarna.  1906.  8".  4.  str. 

Pravila  prostovoljnega  gasilnega  drustva  v  Mengsu.  Natisnil 
A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.  16".  12  str.' 

Pravila  prostovoljne  pozarne  brambe  za  Sv.  Marjeto  pod 
Ptujem  s  sedezem  pri  Sv.  Marjeti.  Natisnila  tiskarna  sv. 
Cirila  v  Mariboru.   1906.  8  <».  8  str. 

Pravila  Drustva  za  pospesevanje  prometa  tujcev  za  Kamnik 
in  okolico.  Natisnil  A.  Slatnar  v  Kamniku.  1906.   16".  8  str. 

Pravila  Drustva  „Lastni  dom"  v  Trzicu.  Tiskal  Iv.  Pr.  Lampret 

V  Kranju.  1906.  8".  16.  str. 

Pravila  strokovnega  drustva  premogarjev  v  Kocevju.  Tiskala 
Katoliska  tiskarna  v  Ljubljani.  1906.  8".  16  str. 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija.  231 


Pravila  za  vodovodno  drustvo  v  Skofji  loki.  Tiskal  Iv.  Pr. 
Lampret  v  Kranju.  1906.  S^.  8  str. 

Pravila  obrtnega  in  konsumnega  drustva  pri  Sv.  Ivanu  pri 
Trstu.  Natisnila  Zadruzna  tiskarna  v  Lj.  Samozalozba.  1906. 
8".  16  str. 

(Zadruzna  tiskarna  v  Lj.  je  v  1.  1906  natisnila  „Pravila"  sle- 
decim  „Hranilnicam  in  posojilnicam" :  —  v  Boljuncu  8". 
16  str.  —  na  Brezovici.  16  str.  —  v  Bucki.  16  str.  —  v 
Domzalah.  8".  12  str.  —  pri  Sv.  Emi.  8".  16  str.  —  v  Gorjah. 
8".  16  str.  —  V  Kamniku.  8".  16  str.  —  za  prvo  okrajno 
hran.  in  pos.  v  mestu  Kamnik.  8".  12  str.  —  v  Komendi. 
8".  16  str.  —  za  posojilnico  v  Kosani.  8".  12  str.  —  v 
Metliki.  8".  16  str.  —  v  Moravcah.  8".  16  str.  —  v  Mosnjah. 
8".  16  str.  —  V  Pomjanu,  Istra.  8".  16  str.  —  za  Prosesko- 
Kontoveljsko.  16  str.  —  v  St.  Rupertu.  16  str.  —  v  Slo- 
venjemgradcu.  16  str.  —  v  Poljanah  nad  Skofjo  Loko. 
16  str.  —  V  St.  Vidu  nad  Ljubljano.  16  str.  —  v  Vodicah 
16  str.   —  V  Zicah.   16.  str.) 

Pravila   mestne    hranilnice  v  Kranju.    Tiskal    Iv.  Pr.    Lampret 

V  Kranju.   1906.  8".   12  str. 

Pravila  hranilnice  in  posojilnicc  pri  Mariji  Snezni  na  Velki. 
Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v  Celju.   1906.   16".  9  str. 

Pravila  za  zadrugo  ..Kmetska  posojilnica  in  hranilnica"  v 
Mirni  peci,  registrovana  zadruga  z  neomejeno  zavezo. 
Tisk.  J.  Krajec  nasi.  Novo  mesto  1906.  2 '^.  4  str. 

Pravila  posojilnice  v  Radovljici.  Tiskal  I\-.  Pr.  Lampret  v 
Kranju.   1906.  8".   16  str. 

Pravila  posojilnice  za  Stari  trg,  Loz  in  sosedstvo.  Tisk 
„Zvezne  tiskarne".  Celje.  1906.  16".  9  str. 

Pravila  Kmetijskega  drustva  v  Cerknem,  registrovane  zadruge 
z  neomejenim  porostvom.  Zadruzna  tiskarna  v  Ljubljani. 
1906.  8".   16.  str. 

Pravila  Kmecke  mlekarne  v  Cerkljah.  Zadruzna  tiskarna  v 
Lj.   1906.  8°.  24  str. 

Pravila   Mlekarske   zadruge    v  Predosljah.  Zadruzna  tiskarna 

V  Lj.  1906.  8'\  24  str. 

Pravila.  Slovensko  cebelarsko  drustvo  za  Spodnje   Stajersko. 

V  zalogi  drustva.  Tisk  tiskarne  sv.  Cirila  v  Mariboru.  1906. 
m.  8".  8  str. 


232  Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  bibliografija. 

Pravila  Vinorejske  zadruge  v  Leskovcu  pri  Krskem.  Zadruzna 
tiskarna  v  Lj.  1906.  8"  16.  str. 

Pravila  Zivinorejske  zadruge  v  Selski  dolini.  Zadruzna  tis- 
karna V  Lj.   1906.  8".  16.  str. 

Pravila  Zadruzne  zveze  v  Celju.  Tisk  „Zvezne  tiskarne"  v 
Celju.  1906.  16".  9  str. 

Pravila  politiskega  drustva  „Kmetska  zveza".  Tiskala  Kato- 
liska  tiskarna  v  Lj.   1906.  S^.   10  str. 

Pravila  politiskega  drustva  „Kmetska  zveza"  v  Postojni.  Ka- 
toliska  tiskarna  v  Lj.  1906.  4".  4  str. 

Pravila  politiskega  drustva  „Kinetska  zveza"  v  Ribnici.  Za- 
druzna tiskarna  v  Lj.   1906.  8''.   10  str. 

Pravila  drustva  „Kmetska  zupanska  zveza".  Zadruzna  tiskarna 

V  Lj.  1906.  8".  4  str. 

Pravila  okrajnc  bolniske  blagajne  v  Lj.  Tisek  J.  Blasnika 
nasi.  V  Lj.   1906.  4".  36  str. 

Pravila  bolniske  blagajne  gostilnicarjev,  kavarnarjev,  zganje- 
tocnikov  in  izkuharjev  v  Lj.  Samozalozba.  Tisek  J.  Blasnika 
nasi.  V  Lj.  1906.  8".   16  str.  (Dvojezicno.) 

Pravila  bolniske  blagajne  samostojnlh  obrtnikov.  Tiskal  Drag. 
Hribar  v  Lj.  1906.   16". 

Pravilnik.  „Drustva  slovenskih  katehetov".  Tiskala  Katoliska 
tiskarna  v  Lj.   1906.  4".  4  str. 

Proracuni  mestne  obcine  Ijubljanske  za  leto  1907.  Zalozil 
mestni  magistral.  Natisnil  Drag.  Hribar  v  Lj.  1906.  4". 
134  strani. 

Red.  Vozni  —  za  leto  1906.  Hamburg- Amerika  Linie.  Tisek 
Narodne  tiskarne  v  Lj.  1906.  4". 

Vozni  red  veljaven  od  1.  junija  1906.  Zalozil  Iv.  Bonac  v  Lj. 
VIII.  izdaja.  Tisk  „Narodne  tiskarne"  v  Ljubljani.  1906.  16". 
Cena  30  v. 

Seznamek  tvarin  za  Ijudska  predavanja.  Sestavili  dr.  Krek, 
dr.  Lampe  in  dr.  Use  n  icnik.  Tiskala  Katoliska  tiskarna 

V  Lj.   1906.  4".  4  strani. 

Spored  cerkvenih  slavnosti  povodom  praznovanja  2001etnice 
posvecenja  stolnice  sv.  Nikolaja  v  Lj.  Tiskala  Katoliska 
tiskarna  v  Lj.  1906.  8".  4  str.  (Dvojezicno.) 


Dr.  Janko  Slebinger:  Slovenska  biblfografija.  233 


I 


Statut  Frana  Josipa  mestnega  dekliskega  liceja  v  Lj.  Natisnil 
Drag.  Hribar  v  Lj.  1906.  2".  8  str. 

Triglav,  akad.  tehn.  drustvo,  njegov  razvoj  in  zgodovina  tekom 
30  let.  Sestavili  Jakob  Kelemina,  Sandor  Hrasovec, 
Srecko  Serajnik.  Natisnila  tiskarna  A.  Klein  &  Komp. 
V  Lj.  1906.  8".  104  str. 

(Racunski  zakljucki  posojilnic  in  hranilnic,  zadrug,  drustev  itd. 
za  poslovno  leto  1905  so  se  tiskali  v  raznih  tiskarnah, 
najvec  v  „Zadruzni"  v  Lj.  in  v  „Zvezni"  v  Celju.) 

Zapisnik.  Rocni  —  z  imenikom  Ijudskih  sol  in  uciteljskega 
osobja  na  Kranjskem,  juznem  Stajerskem  in  Primorskem 
in  z  osebnim  statutom  kranjskega  Ijudskosolskega  uci- 
teljstva  za  leto  1906—07.  XIII.  letnik.  Sestavil  L.  Jelenc, 
ucitelj  V  Lj.  V  zalozbi  „Zveze  avstrijskih  jugoslovanskih 
uciteljskih  drustev".  Tiskala  Uciteljska  tiskarna  v  Ljubljani, 


1906.  8 


Dodatek. 


V  IV.  oddelku:  Pra\oznanstvo,  str.  189  pred  „Zakonik" 
dodaj  : 

Zakonik.  Drzavni  —  o  Ijudskih  solah  z  najvaznejsimi  izvrsit- 
venimi  predpisi  vstevsi  dokoncni  solski  in  ucni  red  za  obce 
Ijudske  sole  in  za  mescanske  sole.  S  primerjalnirni  opom- 
njami  za  prakticno  solsko  sluzbo  in  s  stvarnim  kazalom. 
Izdano  po  narocilu  c.  kr.  ministrstva  za  bogocastje  in  nauk. 
Na  Dunaju.  V  cesarski  kraljevi  zalogi  solskih  knjig.  (Na- 
tisnil Karel  Gorisek  na  Dunaju.)  1906.  8 ".  168  str.  Cena  80  v. 


Popravki  in  dostavki 

k  „Doneskom  k  slovenski  literarni  in  kulturni  zgodovini". 

Nameravani  casopis  „Slavinja"  iz  1.  1824. 

V  tem  in  pa  v  sestavku  „Dr.  Jakob  Zupan  v  preiskavah" 
uporabljene  uradne  akte  sem  dobil  deloma  iz  arhiva  notranjega 
ministrstva  na  Dunaju,  deloma  iz  arhiva  kranjske  dezelne  vlade 
V  Ljubljani. 

O  Andrioliju  morem  sporociti  po  svojih  arhivnih  izpiskih 
se  naslednje  podrobnosti :  Ko  je  bil  dne  10.  nov.  1819  ime- 
novan  skriptor  Ijubljanske  liccjske  knjiznice  Franc  Debelak  za 
ucitelja  na  gimnazijo  v  Kopru,  se  je  za  izpraznjeno  skriptorsko 
mesto  (placa  letnih  400  gl.)  potezalo  13  prosivcev.  Bili  so  to 
koperski  gimn.  ucitelj  Bon,  filozof  Martinak,  neki  Hladnik, 
Babic,  Lavrin,  Husek,  Prevec,  Mrhar,  Suhadobnik,  Vesel,  Ma- 
tetic  in  predcasno  vpokojena  duhovnika  Mauser  in  Ksaver  pi. 
Andrioli.  Po  vecini  so  bili  nedovrseni  bogoslovci  in  pa  diur- 
nisti,  ki  niso  bili  koncali  vseh  sol.  Bibliotekar  Kalister  je  pred- 
lagal  terno:  Ban,  Martinak,  Hladnik;  duhovski  in  studijski 
referent  pri  guberniju  pa :  Andrioli,  Mauser,  Martinak,  ces  da 
sta  prva  dva  kot  duhovnika  najbolj  sposoJona.  Dalje  pravi : 
„Habe  die  Schwache  der  Brust  und  starfce  Anstrengungen  diese 
beiden  jungen  Priester  zu  zeitlichen  Defizienten  gemacht,  und 
es  sey  kaum  zu  hoffen,  dass  einer  aus  beiden  die  hinreichende 
physische  Starke  fur  die  schweren  Lasten  der  Seelsorge  jemals 
wieder  erlangen  werde;  dagegen  ware  die  Skriptorstelle  fur 
einen  oder  den  andern  dieser  beiden  Priester  ein  leichteres 
Amt."  Ostali  gubernij  pa  je  bil  drugega  mnenja  ter  je  predlozil 
terno :  Martinak,  Andrioli,  Mauser.  O  Andrioliju  je  bila  dvorna 
stud,  komisija  naslednjega  mnenja:  „Den  Weltpriester  v.  An- 
drioli kann  nicht  wohl  die  Wahl  treffen,  da  derselbe  nicht 
einmal  in  der  Konsistorialkanzlei,  wo  er  zuletzt  dem  Konsi- 
storialkanzler  adjungiret  war,  beibehalten  werden  konnte,  son- 
dern  pensioniret  werden  musste.  Ein  Bibliothek-Skriptor  hat 
ausser  Schreibarbeiten  auch  andere,  einen  gesunden  Korper 
fordernde   Arbeiten,    als:    Biicher   hin  und  her   tragen,    auf  die 


Dr.  Ivan  Prijatelj :  Popravki  in  dostavki.  235 

Leiter  steigen,  u.  d.  gl.  uber  sich,  wozu  v.  Andrioli  nicht  ge- 
eignet,  ist."  (Akti  v  arhivu    naucnega    ministrstva    na  Dunaju.) 

Za  skriptorja  je  bil  nato  imenovan  Martinak. 

O  Ciglerju  imam  pripomniti,  da  je  bil  leta  1830  nied 
mnogostevilnimi  kompetenti  za  mesto  bibliotekarja,  ki  ga  je 
dobil  naposled  Cop.  O  Copu  kot  prosivcu  za  to  bibliotekarsko 
mesto  na  drugem  kraju ! 

Schuiz  pi.  Strasznicki  in  Cop. 

Str.  7  vrsta  15  odzgoraj  namesto  ihm  beri :  i  h  r.  — 
Str.  8  vrsta  20  odzgoraj  namesto  1828  beri:   1829 

Glede  Copovega  portreta  imam  se  pripomniti,  kar  pise 
o  tej  stvari  Fr.  Levee  v  Zvonu  1879,  str.  134:  „Podob  njegovih 
imamo  vec,  najbolj  znana  je  Langusova  v  licejalni  knjiznici 
Ijubljanski  in  ona,  ki  jo  je  prekrasno  naslikala  Amalija 
Oblakova,  hci  znanega  advokata  dunajskega  in  pozneje  zena 
nemskega  pesnika  in  prijatelja  Copovega,  Hermanna  pi.  Herr- 
mannsthala.  Ta  slika  najberz  narejena  okoli  1.  1828  kaze  nam 
Copa  V  poljskem  kozuhu,  kakorsnega  je  nosil,  ko  se  je  z  Le- 
vova  vernil  v  Ljubljano.  Slika  je  bila  najprej  svojina  Copovega 
prijatelja  Sulca  Straznickega,  pozneje  vseuciliscnega  profesorja 
matematike  na  Dunaji.  Letosnjo  zimo  je  to  izverstno  sliko 
kranjskemu  muzeju  od  Sulcove  rodbine  pridobil  g.  Dezman, 
ki   je  drage  volje  dovolil    „Zvonu",  da   jo  prerisa    in  priobci." 

V  seznamku  pridobitev  kranjskega  muzeja  je  res  zabelezen 
ta  Schulzov  dar  v  1.  1879.  Reprodukcija  te  slike  pa  se  nahaja 
V  Zvonu  1879  na  str.  97.  Levee  govori  o  „vecih  podobah" 
Copovih.  Meni  sta  znani  samo  dve  (z  dvema  kopijama  Lan- 
gusove). 

Po  muzejskem  cenzurnem  eksemplarju  od  Korytka  1.  1839 
izdani  litografiji  Vodnika  in  Copa  sta  v  resnici  izsli,  a  sta  danes 
zelo  redki.  Celo  v  kranjskem  dezelnem  muzeju  sem  ju  zastonj 
iskal.  Koncno  sem  nasel  pri  Lujizi  Oblakovi  na  Dunaju  eno 
izmed  obeh  —  namrec  Vodnikovo  s  posnetkom  pesnikovega 
podpisa  in  stirimi  njegovimi  kiticami  v  gajici.  Na  prvem 
mestu  je:  „Ne  hcere,  ne  sina  .  .  .",  na  drugem:  „Drava  cigava 
je  .  .  .",  na  tretjem:  „Dobrovcan,  Kotoran  .  .  .",  na  cetrtem : 
„0d  perviga  tukaj  .  .  ."  Vodnikovo  podobo  in  najbrz  tudiCopovo 
(katere  pa  nisem  mogel  zaslediti  nikjer)  je  na  kamen  narisal 
L.  Blau. 

Baraga  med  jozefinci  in  janzenisti. 

Str.  10  vrsta  28  odzgoraj  namesto:  „dem  Sektengeist"  beri 
„den  Sektengeist".  —  Str.  11  vrsta  6  odzgoraj  namesto  nachzu- 
gehen  beri  nachzugeben. 


236  Dr.  Ivan  Prijatelj :  Popravki  in  dostavki. 


O  slovenski  jozefinski  in  janzenisticni  duhovscini  v  pred- 
niarcu  je  pisal  najobsirneje  J.  Benkovic  v  svojem  spisu :  „Blaz 
Potocnik  in  njegova  doba"  (Slovenec,  XX.  1892,  febr.  in  si.); 
tu  je  napisal  marsikatero  resnicno  sodbo,  ces:  „Resnice  se 
nikomur  ni  treba  bali,  a  prav  se  mora  umeti  in  tolmaciti." 
Vendar  so  njegove  konture,  s  katerimi  je  risal  sliko  takratne 
slovcnske  duhovscine,  se  precej  bojece  in  nedolocne.  Mrki 
janzenizem  se  je  bil  moral  razprostreti  po  Kranjskem  ze  v  prvih 
desetletjih  XIX.  stoletja.  V  arhivii  ribniskega  gradu  sem  nasel 
n.  pr.  pismo  st.-ruperskega  zupnika  Fr.  Wutscherja  (Bucarja),  ki 
ga  je  pisal  dne  13.  marca  1815  svojemu  prijatelju,  ribniskemu 
grascaku  Josipu  Rudezu.  V  tem  pismu  pravi : 

„Ich  miisste  Herkuleskrafte  haben,  um  das  zu  leisten,  was 
zu  leisten  nothwendig  ware.  So  wenig  kann  ich  unterstiitzende 
Aushilfe  von  meinen  Kaplanen  haben.  Durch  trotzige,  grobe 
Verscheuchung  der  Leute  verstehet  sich  die  neuere  Rigo- 
risten  Sekte  die  schwere  Biirde  der  Seelsorge  ganz  zu  erleichtern, 
und  sie  auf  die  Schultern  des  sanftern  Menschenkenners,  und 
Freundes  zu  werfen.  Ob  das  recht  sey,  wollen  die  hohern  Vor- 
steher  niciit  iiberlegen  und  scheinen  zu  wunschen,  dass  die 
neueren  Seelsorger  —  wo  sie  hinkommen,  statt  die  verwirrten 
Schafe  evangelisch  liebvoll  zu  behandeln,  nur  Feuer  und 
Schwert  unter  iiire  Herden  bringen  sollen.  Aber  dies  ist  nicht 
der  Geist  dessen,  sagt  der  selbst,  der  uns  als  Gottmensch  die 
Religion  vom  Himmel  gebracht.  Wohl  muss  man  sich  dem 
Sittenverderbnis  widersetzen,  aber  widersetzen  mit  Klugheit,  und 
Sanftmuth,  die  unserm  Vormuster  eigen  war.  —  Behalten  Sie, 
Freund,  diese  Mittheilung  fiir  sich." 

Zanimivo  je  v  tem  oziru  tudi  pismo,  ki  ga  je  pisal  Schulz 
pi.  Strasznitzki  dne  4.  marca   1828  prijatelju  Socherju  : 

„Rembold  ist,  wie  er  mir  voi  kurzem  schrieb,  also  doch 
um  die  hiesige  Bibliothekarstelle  eingekommen  ^),  ich  hoffe  aber 
zu  Gott,  dass  er  sie  nicht  erhalten  wird,  denn  abgesehen  die 
okonomischen  Verhaltnisse  wiirde  ich  alles  fiirchten,  wenn  er 
unter  unsere  Geistlichkeit  und  unter  den  Despotismus  des  Gu- 
berniums  kommt." 

Pri  guberniju  so  vladali,  kakor  smo  videli,  spocetka  bolj 
jozefinci  (Mayr),  potem  janzenisti  (Pavsek,  Stelzich);  na  liceju 
pa  je  imel  glavno  besedo  janzenist  Ravnikar.  Primeri,  kaj  pise 
Mazek  Copu  v  Lvov  dne  23.  dec.  1824:  „Die  philosophische 
Direktion  ist  ihm  (kompetentu  Rebicu)  sehr  geneigt,  ohne  wei- 

'j  Profesor  filozofije  na  dunajskem  vscuciliscii  Rembold  je  bil  s  700  gl. 
place  vpokojen.  ker  sc  ni  oziral  na  predpisano  knjigo  in  je  predaval  modro- 
slovje  prosto  in  svobodomiselno.  Bil  je  zrtev  dunajske  duhovscine.  Njegovo 
uniirovljenje  spada  torej  ze  v  dvajseta  leta,  ne  pa  v  leto  1835,  kakor  pise 
Wiirzbach  v  svojem  biografskem  slovniku. 


Dr.  Ivan  Prijatelj :  Popravki  in  dostavki.  237 


teres  auch  die  Professoren,  indem  jetzt  alle  unter  dem  Hute 
des  Herrn  Raunicher  stehen."  Dne  22.  rnaja  1825:  „Ich  zweifle 
nicht,  dass  der  Rebitsch  nicht  bekommen  sollte;  Jenn  was  sich 
Raunicher  vornimmt,  das  setzt  er  durch."  Dne  11.  avg.  1825: 
„Raunicher  kann  viel  durchsetzen  .  .  .  und  so  viele  Vorschlage 
er  wahrend  meiner  Anwesenheit  in  Laibach  gemacht  hat,  sind 
noch  alle  bestatigt  worden." 

Dr.  Jakob  Zupan  v  preiskavah. 

Zupanova  pesem  na  koncu  sestavka,  kakor  vse  Zupanove 
sploh,  ni  lahko  razumljiva.  Jaz  seni  jo  navedel  samo  zato,  da 
se  iz  nje  razvidi,  katere  case  Ijubljanske  skofije  meni  referent 
PJetz,  da  si  Zupan  zeli  nazaj.  V  pesmi  sami  pa  je  iskati  razlog, 
zakaj  so  Herbersteinovi  casi  Zupanu  tako  iniponirali.  Jasno  je 
toliko,  da  ima  v  tej  pesmi  Zupan  v  mislih  razmere  med  duhov- 
scino,  ki  so  se  —  po  njegovem  mnenju  —  z  nastopom  Herber- 
steinovim  na  bolje  izprenienile.  Ni  pa  jasno  precej  na  prvi  po- 
gled,  na  katere  specialne  reforme  Herbersteinove  da  Zupan  meri. 
Glavna  beseda,  ki  vsebuje  (ah  bolje  skriva)  kljuc  do  razlage 
teh  dveh  stirivrsticnic,  je  —  „plata".  Gosp.  skriptor  Pintar 
misli  tu  na  gorenjski  dialekticni  izraz,  ki  v  prenesenem  pomenu 
znaci  tudi  tonzuro,  kar  bi  v  drznem  nacinu  Zupanovih  tropov 
in  figur  ponienilo  —  „menistvo".  Za  tako  razlago  govori  tudi 
ta  okoliscina,  da  je  bil  Zupan  res  vehk  prijatelj  protisamostanske 
politike  Jozefa  II.  V  znanem  voscilu  za  god  prof.  Pokljukarja 
imenuje  samostane  —  „mam  Ijuda  papertje  =  der  Volkstau- 
schungen  Hallen. 

Zoper  to  razlago  pesmi  pa  meni  govori  ta  okoliscina,  da 
Marija  Terezija,  —  „mat'"  —  ki  se  tu  pac  ne  imenuje  brez 
namena,  se  ni  bila  nic  ukrenila  zoper  samostane.  Ravnotako  ni 
tudi  Herberstein  v  prvih  letih  svojega  vladikovanja  pod  vlado 
Marije  Terezije  nikdar  nastopal  zoper  samostane.  —  Po  mojem 
mnenju  je  Zupan  v  teh  dveh  kiticah  mislil  na  reformacijo  du- 
hovniskih  nravov,  ki  jo  je  Herberstein  kmalu  nato,  ko  je  bil  od 
M.  Terezije  poslan  na  skofovski  sedez,  zapocel  v  Ijubljanski 
skofiji.  Prim,  njegovo  ..Epistola  Pastoralis  ad  totum  clerum  tarn 
saecularem  quam  regularem",  1773,  kjer  med  drugim  govori 
duhovnikom  takole :  „Frugaliter  servetur  in  mensa,  prout  viros 
ecclesiasticos  decet,  fugite  commessationes,  &  profana  convivia^ 
&  super  omnia  sobrietas  servetur  in  potu;  nihil  enim  tarn  dedecet 
servos  Dei,  quam  turpissimum  ebrietatis  vitium :  rixae,  lites, 
jurgia,  aliaque  abominanda  peccata  nee  nominentur  in  vobis".  .  . 
„Audivimus  saepe,  &  utinam  nostris  etiam  occulis  non  vidissemus, 
sacerdotes  esse  adeo  sui  status  oblitos,  qui  praeter  Missae  cele- 
brationem,  &  recitationem  divinarum  horarum  (quae  duo  qua 
devotione,  quo  cordis  affectu  peragantur,  Deus  novit)  nihil  aliud 


238  Dr.  Ivan  Prijatolj :  Popravki  in  dostavki. 

agunt,  quod  Ecclesiasticum  virum  deceat,  sed  rebus  saecularibus, 
nonnunquam  etiam  vilibus  &  objectis  totos  sese  occupant,  cum 
iiiaxinio  ordinis  Sacerdotalis  dedecore."  Kar  skof  tu  graja  in 
pri  svojih  duhovnikih  odpraviti  izkusa,  je  gonja  za  posvetnimi 
stvarmi  res  saeculares.  In  Zupanova  pesmica  bi  nam  bila 
prica,  da  Herbersteinova  prizadevanja  niso  bila  zastonj.  Pravi 
namrec  Zupan,  da  je  „nehala  plata  placa  plesati  t.  j.  imeti 
glavno  besedo,  riniti  se  v  ospredje,  igrati  v  duhovnikovem 
zivljenju  glavno  ulogo. 

Zupan  je  zivel  poteni  liho  in  v  svojo  usodo  vdano  v 
Celovcu  do  svoje  smrti  1852.  V  javnosti  se  ni  vec  oglasil.  Leta 
1841  ga  je  obiskal  Sreznevskij.  O  tem  svojem  posetu  pri  Zupanu 
pise  ruski  slavist  Stanku  Vrazu :  „Byl  u  Zupana.  Zirnoj,  ucenoj, 
weseloj  cetowjek,  slawjanin  wseju  dusoju,  i  cto  mnje  vsego 
boljeje  ponrawilos  wowse  nepricasten  cernomu  glazu,  i  ob 
Jarnikje,  i  o  Slomsekje,  i  o  Preserinje,  i  o  Gaje,  i  o  wsjech 
on  goworit  toljko  dobroje,  ja  zastal  jego  w  postelje,  chotj  bylo 
uze  10  cas:  powidimomu  on  Ijubit  ponjezitsja.  Obedatj  budem 
kazetsja  wmestje  s  nim,  i  potoni  pojdu  w  Mosburg  k  Jarniku. 
Supan  i  rad  by  idti  so  mnoju,  no  ne  smjejet:  on  prowodit 
menja  toljko  do  gorodskoj  zastawy."  (Neizdano  pismo  v  za- 
grebski  vseuciliscni  knjiznici.) 

Dr.  Ivan  Prijatelj. 


Popravki 

k  ,,Tretjinski  arhitektoniki  v  Presernu' 


38 

vrsta 

2  od  zg. 

namesto 

(dvopicje)        citaj 

(podpicje) 

38 

11  od  sp. 

„ 

(ki  veze ) 

(ki  je  veze  . . .) 

40 

3  od  zg. 

„ 

zasnovi 

zaosnovi 

43 

17    „     „ 

„ 

Poglejte  to! 

Poglej  si  to! 

50 

13    „     „ 

^ 

da  je  bilo  psetu    „ 

da  je  bilo  to  psetu 

60 

21  od  sp. 

„ 

od  naroda 

od  naroda 

71 

„ 

19    „     „ 

„ 

Ljuba  logika ! 

(Ljuba   logika!    Op.  ur.) 

75 

,, 

22  od  zg. 

,1 

o    dosedanjih    gazelah    citaj :    v   dosedanjih 

gazelah 

76 

» 

9    „     „ 

„ 

zadnji  se  izmed  citaj :  zadnji  se  izmev 

Avg.  Zigon. 


(1508—1586) 


<'       X^-»i^O\ 


ZBORIilK 

MR    SVETLO    DRjE   ;,MRTICR  SLOVEMSKfl'' 
=    V    LJUBLJRMI.  —  ^.  ZVEZEK.    = 


TRUBRR^EV 
ZBORMIK 


UREDIL  dr.  FRRM  ILESIC. 


4^    V  gUBgRMI,  1908.  «|«| 
MRTISNIL  DRRQOTIN  HRIBRR. 


i 


Primoz  Trubar  in  njegova  doba. 

Dr.  Fran  Ilesic. 

Ljubav  in  mrznja,  ki  spremljata  in  znacita  razvoj  vsega 
sveta.  sta  precesto  dali  znacaj  tudi  spominu  na  Primoza 
Trubarja  ter  stvarno  spoznanje  potisnili  v  ozadje.  Ljubav  je 
narekovala  besede: 

„(Trubarl,  ti  si  velikan !  Med 
nami  prvi  bojeval  si  sveti  boj 
za  svetlobo  in  vesti  svobodo  — 
in  ves  narod  sel  je  za  teboj !" 

Mrznja  pa  je  slovenski  ucenosti  posodiia  besedo  o  „ne- 
odkritosrcnem  in  zlobnem"  odpadniku  (o  Speratu  v  Solnogradu), 
0  razsirjevalcih  protestantizma  kot  „drugih  janicarjih",  o  „pre- 
drznih  novotarjili",  o  „volkovih  verne  crede"  itd.  Moralno 
ocenjujoc  dogodke,  je  nasa  ucenost  trdila,  da  bi  stal  dunajski 
skof  Sladkonja  (1513 — 1522),  Slovenec  rodom,  osramocen 
pred  zgodovino,  ako  bi  si  o  njem  morali  misliti,  da  je  oze- 
njenemu  duhovniku  dovolil,  propovedovati. 

S  tega  nestvarnega  stalisca  je  vsekakor  treba  resiti  nase 
spoznanje. 

Sodbo  0  Trubarju  je  veckrat  motilo  tudi  omejevanje  po- 
gleda.  Sliki  je  treba  ozadja  in  uvazevati  moramo  takisto  razmerje 
motrene  osebe  do  vseh  ostalih  oseb  in  do  vseh  pojavov  nje- 
nega  casa. 

Vsekakor  je  na  Trubarjevi  sliki  poleg  njega  samega  videti 
tudi  Klombnerja  in  pa  Wienerja  v  Ljubljani  in  Vergerija  v 
Kopru  ter  na  Nemskem,  dalec  zadi  pa  poleg  Lutra,  Zwinglija 
in  Kalvina  nasega  Istrana  Matijo  Vlacica  Ilirca;  videti  je  Vla- 
hovica  V  Metliki,  v  Kranju  Rokavca,  Cvecica  in  Zivcica  v  Istri; 
ob  Trubarju  literatu  vidimo  nadalje  Konzulain  Dalmato,  Krelja, 
Bohorica  in  Dalmatina. 

Ko  se  je  pred  400  leti  narodil  Primoz  Trubar,  je  bila 
zapadna  in  srednja  Evropa  katoliska  in  v  malone  vseh  pojavih 
kulturnega  zivljenja  latinska;  nova  iznajdba  tiska  se  je  par 
desetletij  prej  veselila  prvih  svojih  plodov. 


Bas  V  rojstnem  letu  Trubarjevem,  1.  1508.  je  v  Witten- 
bergu  zasedel  vseucilisko  stolico  menih-avgustinec  Martin  Luter, 
ustanovitelj  nove,  nemske  veroizpovedi  in  graditelj  enotnega 
nemsi<ega  i<njiznega  jezika. 

Istega  leta  se  je  rodil  vNinuvDalmaciji  Peter Zoranic,pes- 
nik  hrvatskili  ,,Planin",  ki  je  zazrl  vrt  Slave  in  na  njem  4 
vile:  Latinko,  Grkinjo,  Kaldejko,  pa  tudi  Hrvatico ;  tozec,  da 
ima  Hrvatica  le  malo  zlatih  jabolk,   ker  nje  sinovi  rajsi  pisejo 

V  tujem  jeziku,  nam  je  dokaz  o  probujenosti  slovanske  narod- 
nosti  V  onodobni  Dalmaciji.  Sploh  je  takrat  vso  Dalmacijo 
prevzel  italijanski  humanizem  in  ji  dal  bogato  humanistovsko 
kulturo,  literature  in  solo. 

Pa  premaknimo  panoramo !  Okoli  1.  1527.  je  Trubar, 
dijak-teolog,  pri  humanistu  skofu  Bonomu  v  Trstu.  V  Ljubljani 
se  ze  zbirajo  Lutrovi  pristasi  v  hisi  Klombnerjevi.  To  kulturno 
zivljenje  moti  glas  z  bojisc;  Turki  pustosijo  Trubarjevo  domo- 
vino,  njegov  dolenjski  domaci  kraj;  po  mohaski  bitki  (1526) 
so  bili  zasegli  vso  Slavonijo  ter  vedno  huje  ugrozavali  tudi 
slovenske  dezele.  Draginja  je  bila  velika,  beracev  so  bila 
polna  sela  in  mesta.  V  teh  tezkih  casih  si  pogresal  zadovolj- 
nega  slovenskega  kmeta;  grascak  mu  je  bil  vzel  „staro  pravdo" 
(pravico);  kmet  se  je  (1515)  dvignil  proti  svojemu  gospodu, 
bas  tudi  v  Trubarjevi  dolenjski  domovini,  a  popoln  poraz  te 
kmetske  bune  je  moral  zreti  decek  Trubar.  Bilo  je  takrat  voliti 
med  bojem  zoper  Turka,  med  bojem  zoper  grascaka  in  med 
bojem^zoper  papeza.  Trubar  se  je  udelezil  boja  zoper  papeza. 

Stirideset  let  pozneje  je  bil  papez  na  Kranjskem  pre- 
magan;  protestantski  superintendent  Trubar  je  v  zvezi  z  nem- 
skimi  stanovi  organiziral  kranjsko  protestantsko  cerkev.  Med 
tem  sta  sla  Turek  in  kmet  svojo  pot.  Zopet  je  bil  zmagovit 
Turek;  Siget  je  padel  (1566)  in  z  njim  Zrinjski.  Tam  doli  ob 
Sotli  je  zrl  kmet  svoj  spas  v  samostalnem  cesarskem  namest- 
nistvu  V  Zagrebu  —  zaman;  nekaj  let  pozneje  so  v  Ljubljani 
kmetom  rezali  usesa  in  v  Zagrebu  krvavo-kruto  kronali  Matijo 
Gubca.  Trubar  se  je  bil  takrat  za  vedno  preselil  na  Nemsko 
ter  bil  tam  zupnik  v  Derendingenu. 

Ob  smrti  Trubarjevi  (1586)  je  bil  le  majhen  del  Ijubljan- 
skih  prebivalcev  —  stela  jih  je  Ljubljana  kakih  7000  —  kato- 
licanov,  in  to  iz  najnizjih  slojev.  Precej  razsirjen  je  bil  prote- 
stantizem  tudi  v  Cerknici,  v  Loki,  Kranju,  Kamniku,  Novem 
mestu,  Kostanjevici,  Zuzempergu,  Ribnici,  Celju,  Rogatcu.  Met- 
lika  je  bila  Lutrova,  takisto  Crnomelj  in  trdnjave  Hrv.  Krajine. 

V  Istri  je  mocno  zavladal  novi  duh  in  v  Rifenbergu  ter  okoli 
Sv.  Kriza  na  Vipavskem  je  bilo  Ijudstvo,  ce  tudi  ne  formalno, 
protestantsko. 

Nekoliko  let  pozneje  pa  je  bilo  vsega  tega  konec.  V 
smislu  ukazov  vladarja,    nadvojvode   Ferdinanda   je  skof  Hren 

VI 


PETER  BONOMO, 

skof  trzaski,  Trubarju   „a  teneris"  voditelj.*) 


*  Siika  je  vzeta  iz   dela  „Beitrage  zur  Geschichte  der  niederoster- 
reichischen  Statthalterei";  iz  iste  knjige  je  tudi  Ungnadova  slika. 

VII 


V  par  letih  (izza  1598)  dal  dezeli  zopet  katoliski  znacaj;  nje- 
govo  odlocnost  in  zavest  moci  kaze  prvi  korak,  ki  ga  je  storil 

V  to  svrho:  sel  je  v  sredisce  protest,  pokreta  v  Ljubljani,  v 
cerkev  Sv.  Elizabete  (v  danasnji  Stritarjevi  ulici)  in  tarn  raz- 
trgal  proteslantski  evangelij.  Predikanti  in  solniki  so  sli  iz  de- 
zele,  knjig  je  mnogo  zgorelo. 

Tega  poraza,  te  rusitve  svojega  templja  niso  vec  videli 
njega  utemeljitelji;  prej  so  ze  bili  polegli  v  grobove.  Trubar 
po^iva  dalec  na  nemskem  Wiirtemberskem,  v  Ljubljani  pri  Sv. 
Petru  pocivajo  predikanti  Dalmatin  in  Vlahovic,  Schweiger, 
Juricic  in  Zivcic,  Slovenci  in  Hrvati,  a  pozabljeni  so  njih 
grobovi. 

Toda  mrtvi  se  vracajo,  vsaj  tisti,  ki  so  —  zares  ziveli, 
ki  so  ziveli  zivljenje  idej.  Ali  so  nasi  protestanti  umrli  ali  pa 
zive  se  v  nas  in  v  nasi  dobi?  Ali  sega  ogenj  16.  veka  nepreki- 
njeno  do  nas?  Na  prvi  hip  bi  clovek  pritrdil;  saj  si  tudi  dan- 
danes  cesto  slovenska  tabora  stojita  drug  proti  drugemu  bas 
kakor  v  XVI.  veku,  bas  kakor  dva  sovrazna  naroda. 

Tradlclje. 

V  tradiciji,  zgodovinski  kontinuiteti  je  delovalo  tisto  dalje, 
kar  je  pravi  in  neminljivi  pomen  protestanske  dobe,  namrec 
knjizevni  jezik  in  deloma  knjizeznost.  Med  koroskimi  Slovenci  so 
se  do  konca  18.  stoletja  prepisovalislovenski  protestantski  molit- 
veniki  in  pesmarice,  da,  celo  ponatisnila  se  je  prod  124  leti.  v 
Celovcu  protestantska  slovenska  knjiga.  Fakticno  so  sluzile 
knjige,  zlasti  Dalmatinovo  sv.  pismo  tudi  katoliskim  sveceni- 
kom,  ki  so  jih  citali  „po  dnevi  in  po  noci  brez  strahu  in 
ozira  na  papesko  izobcenje",  in  katoliske  pesmarice  so  zaje- 
male  iz  protestantskega  vira.  Trubar  in  Krelj  sta  zasnovala 
prevode  naboznih  knjig  in  jezik  s  pravopisom,  Dalmatin  in 
Bohoric  sta  to  dovrsila;  celo  „Evangeliji"  protireformatorja 
Hrena,  ki  so  doziveli  toliko  izdaj,  se  naslanjajo  na  njih;  preko 
Hipolita,  Marka  Pohlina  in  Japlja  sega  Bohoric  tja  do  Vodnika 
in  Kopitarja,  ki  se  je  prvi  temeljiteje  brigal  za  zacetke  nase 
knjizevnosti.  Zgodovinska  podlaga  nasi  knjizevni  slovenscini 
in  nje  slovnici  je  jezik  (dolenjskih)  nasih  protest,  pisateljev. 
Vendar  pa  po  vsebini  in  povodih  knjizevni  in  kulturni 
nas  preporod  v  dobi  Vodnika  in  Cojza  nima  zveze  s  prote- 
stantsko  dobo;  nastal  pi  pac  bil  tudi,  ako  bi  Cojz  in  Vodnik 
ne  poznala  16.  veka  nase  proslosti. 

Verski  pokret  16.  stoletja  je  med  Slovenci  le  hipen 
pojav.  Kralj  Matjaz,  v  narodni  pesmi  spasitelj  nasega  naroda, 
se  ne  bori  za  protestantizem,  ampak  za  „staro  vero",  za  vero 
romarjev-katolicanov  ter  je  izraz  „luteran"  nasemu  narodu 
izraz  brezboznosti  in  grdobe;    nasemu  seljaku  je  clovek  druge 

VIII 


vere  zlikovec,  izgubljenec.  Trajno  prerojena  je  bila  vsled  re- 
formacije  v  nasih  krajih  le  katoliska  cerkev.  Koliko  koncilijev  je 
izkusalo  prej  preosnovati  cerkev  ,,na  glavi  in  na  udih" !  A  sele 
V  viharju  16.  veka  se  je  prezracila.  Vsakdo,  ki  hvali 
tridentinski  koncilij,  plod  protestantskega  gibanja,  kot  zacetek 
danasnje  cerkvene  discipline  in  cerkveno-odgojnega  delovanja, 
mora  biti  reformacije  vesel,  ki  je  zbudila  tolik  vihar  in  s  tern 
posredno  dvignila  tudi  katoiisko  cerkev.  Posebe  bi  bilo  vredno, 
se  z  dr.  Prijateljem  vsaj  vprasati,  ali  ni  nas  narod  tako  pobo- 
zen  bas,  odkar  mu  je  z  umljivo  besedo  in  brezdvomnim  navdu- 
senjem  zbudil  srce  protestantski  predikant,  najsi  je  tudi  za  dobo 
verskega  boja  hipno  posirovelo  zivljenje.  Navdusenost  je  for- 
malen  pojem  in  se  prenese  z  ene  vsebine  na  drugo. 

A  ce  se  ze  junak  selske  nase  pesmi  bori  za  katoiisko 
vero,  pa  poteka  morebiti  umetna  pesem  nasega  mesta  o  svo- 
bodi  misli  in  vesti  iz  protestantskega  pokreta  Trubarjevili  casov? 
Ali  ni  nasa  „nova  reformacija"  ogenj,  vzplamtel  iz  iskre,  ki  je 
stoletja  tlela  pod  pepelom  nase  zgodovine? 

Kar  se  inienuje  pri  nas  vcasih  „nova  reformacija",  a  obi- 
cajno  svobodomiselnost,  je  od  stare  nase  reformacije  neod- 
visno  in  bi  bilo  nastalo,  i  ako  bi  nikoli  ne  bili  imeli  reforma- 
cije 16.  veka.  Stara  in  nova  nasa  reformacija  sta  si  sestri 
(starejsa  in  mlajsa),  ne  mati  in  hci ;  kontinuitete  na  nasih  tleh 
ni.  Bas  zato  se  pa  tudi  razlikujeta  cisto  ocitno ;  ze  navnanje: 
Reformacija  16.  veka  jeizslaizcerkve  same;  bivsi  katoliski  svece- 
niki  so  ji  bili  glavni  stebri;  mnogo  duhovnistva  je  takrat  pre- 
stopalo  V  novi  tabor  sicer  iz  vnanjih,  osebnih  in  svetnih  vzrokov, 
mnogo  pa  tudi  iz  globljega  spoznanja;  duhovniki,  ki  so  naj- 
bolj  poznali  zle  razmere,  in  tisti,  ki  so  mislili  in  hoteli  dobro, 
so  si  zeleli  izprememb.  Vsaka  prava  reformacija  izide  iz  kro- 
gov  doticne  korporacije  same,  ki  poznajo  in  cutijo  dishormo- 
nijo  med  idealom  in  istino  —  pernicies  et  salus  tua  ex  te  — 
a  nova  reformacija  ne  izhaja  iz  cerkve  in  ne  bo  rodila 
cerkve. 

Drugo  bistveno  razliko  je  iskati  v  vsebini  reformacije. 
Trubarju  je  njegovo  delo  bilo  vredno  radi  pozitivne  verske 
vsebine;  on  in  tovarisi  so  bili  iskreno  in  globoko  pobozni 
mozje.  „Novi  reformaciji"  pa  izgublja  ta  vsebina  vrednost; 
velja  ji  le  oblika  Trubarjeva  dela,  njegov  ..protest";  ne  velja 
ji  njegova  pozitivna,  velja  ji  le  negativna  stran,  ne  predmet 
nego  metoda.  Prisegajoc  na  evangelij  in  na  sv.  pismo,  smat- 
rajoc  Ijudi  druge  veroizpovedi  za  Bogu  sovrazne  Ijudi,  bi  se 
Trubar  cudil  trditvam  nasih  casov,  ces,  da  je  bila  njegova 
vera  le  formula  nove  svobode,  svobode  vesti;  ne  umel  bi 
jih.  Pojmujoc  pojem  vere,  je  rekel  Trubar,  da  o  tem  ne  gre 
disputirati;  tu  da  je  treba  verjeti,  na  onem  svetu  pa  bomo 
spoznali.    Bil   je   torej  ne  samo  pobozen,  ampak  tudi  glokoko 

IX 


veren  moz;  veroval  ni  v  papeza  in  ceremonije,  a  veroval  je  v 
dogme. 

Niti  nase  selo  niti  nase  mesto  se  po  tern  takem  ne  more 
ponasati  z  verskimi  tradicijami  Trubarjevimi.  Verska  reforma- 
cija  Trubarjeva  je  bila  za  nas  epizoda,  ne  plodovita 
zgodovina. 

Kako  je  mogel  tako  ugasniti  ogenj  16.  veka?  Lutru  in 
HusLi  je  bilo  usojeno  daljse  zivljenje  in  globlji  spomin. 

Tnibar  —  Has  —  Inter. 

Pac  je  panegirika  cesto  in  svecano  zatrjevala,  da  je 
Trubar  nas  Hus,  nas  Luter,  a  obenem  je  —  v  ostrem  nasprotju 
s  to  trditvijo  —  tozila,  ces:  „Padli  smo  brez  slave,  brez  zmage. 
Nimamo  Bele  gore  ali  Kosovega  poija,  imamo  Ijubljanski  trg, 
kjer  so  zgorele  slovenske  knjige  .  .  .  Siovence  je  unicil  en  sam 
skof  Hren  in  nekaj  jezuitov." 

Lahko  je  zatreti  dusevni  pokret  v  majiinem  narodu.  Ako 
ga  zadenes  na  enem  mestu,  je  zadet  in  unicen  sploh.  Pa 
unicuj  upornega  zmaja  v  velikem  narodu!  Tu  si  ga  pogodil, 
a  tam  mu  zraste  nova  glava!  Zato  v  velikem  narodu  ne  unicis 
iziahka  kulturnega  protivnika,  v  malih  narodih  pa  so  kulturni 
upori  preradi  tragicni  poizkusi. 

Bitke  pri  nas  ni  bilo  in  je  ni  moglo  biti,  ker  ze  davno 
nismo  imeli  —  orozja,  nikake  drzavne  organizacije.  Pa  tudi  v 
socialnem  oziru  niso  bile  nase  dezele  niti  enota  niti  celota. 
Koncno  „dobrodusni  Slovenci",  kakor  jih  imenuje  Trubar,  pod 
vplivom  lutrovstva  niso  mogli  postati  bojeviti;  drugace  bi  nas 
bil  vzgojil  kalvinizem, 

Zvesto  pokorni  Trubar  je  sam  prevedel  pesem,  ki  sve- 
tuje:  „Duhovskih  ter  dezelskih  visih  se  buj !"  Moliti  k  Bogu, 
prositi  vladarja,  ako  pa  to  nic  ne  izda,  trpeti  in  koncno  po- 
potna  palica,  to  je  bila  odporna  sila  tudi  nasih  dezelnih 
stanov. 

Ko  se  je  na  Ceskem  pripravljala  Bela  gora,  so  se  v 
Notranji  Avstriji  na  eni  strani  zaman  bali,  na  drugi  zaman  na- 
dejali  vstaje.  Nasi  predikantje,  solniki  in  plemici  so  bili  po- 
begnili. 

Pobegnil  je  iz  domovine  tudi  Trubar,  kakor  je  za  njim 
pobegnil  Presernov  Crtomir.  Vojvoda  wurtemberski  mu  je 
1.  1560.  moral  odlociti,  ali  naj  se  izpostavi  nevarnosti  ter 
gre  v  domovino  zaradi  evangelija.  Trubarja  je  dicila  bolj 
opreznost  in  oportunizem  politike  nego  neomajna  in  brezob- 
zirna  kultura.  Skoro  ga  v  tem  oziru  zasencuje  trdni  metliski 
Vlahovic,  pazinski  Zivcic,  krski  Weixler,  zlasti  pa  njegov  Ijub- 
ljanski tovaris,  kanonik  Wiener,  ki  je  na  Ijubljanskem  Gradu 
trpel    smrtni    strah   in   v   smrtni    nevarnosti    na   Dunaju   pred 


kraljem,  pred  pismouki  in  skofi  stal  za  svoje  uverjenje,  bas 
takrat,  ko  je  Trubar  prvic  pobegnil  iz  domovine.  Previdnost 
in  konservatizem  pomeni  Trubar  tiidi  v  primeri  s  Klombnerjem. 
Taka  oprezna  premisljenost  pac  more  roditi  konkretne  uspehe, 
a  jemlje  zivljenju  tragiko. 

Mnogo  bi  pridobilo  junastvo  Trubarjevo,  ako  bi  mogli 
trditi,  da  se  je  stalno  in  trajno  drzal  besedi,  ki  jih  je  govoril 
1.  1562.,  ces,  da  hoce  rajsi  umreti  za  Kristusa  nego  bezati;  a 
seveda  to  je  bil  cas,  ko  se  je  blizal  Ferdinand  I.  svojemu 
koncu  in  je  protestantski  pokret  pri  nas  dosezal  vrliunec  svoje 
sile  in  svobode. 

Luter  je  zmagal,  Hus  je  umrl,  Trubar  ni  z  ma  gal.  kakor 
je  zmagal  Luter,  pa  tudi  ni  umrl,  kakor  je  umrl  Hus;  po- 
tomstvo  se  pa  trajno  spominja  le  mucenikov  in  zmagovalcev, 
hranec  jim  spomin  globoko  „pod  domaco  goro".  Zmaga  v  ziv- 
ljenju ali  smrti  je  seme  bodocnosti. 

Znacilno  za  nas  protestantski  pokret  in  pomembno  za 
primerjavo  Trubarja  z  Lutrom  jeto,  da  nam  je  narodna  tradicija 
namesto  Trubarjevega  imena  ohranila  ime  Lutrovo,  oziroma 
da  se  je  v  tradiciji  Primoz  Trubar  skril  za  Lutrom.  To  je  na- 
ravna  posledica  dejstva,  da  vera,  ki  je  za  pol  veka   zavladala 

V  nasili  krajih,  ni  bila  vera  Trubarjeva,  ampak  Lutrova.  Trubar 
ni  ustanovitelj  nove  vere  ali  veroizpovedi,  ampak  je  le  propa- 
gator (razsirjevatelj)  nemskega  evangeljskega  verstva. 

„Wiclif  je  rodil  Husa,  Hus  Lutra,  Luter  Trubarja,"  tega 
rodoslovnika  ne  moremo  aprobirati;  Trubar  ni  sin  Lutrov, 
ucenec  mu  je. 

Husa  ali  Lutra  sploh  mi  nismo  mogli  dobiti. 

Bogati  zakladi  dusevnega  dela  in  bogastva  morajo  lezati 

V  dezeli,  kjer  naj  nastane  nova  vera.  Iz  njih  zasije  misel,  da 
ogreje  potem  tudi  srce. 

0  dusevnem  zivljenju  nasega  naroda  v  oni  dobi  ni  go- 
voriti;  oliromel  je  bil  (glava  je  bila  tuja  in  srce,  plemstvo  in 
visoka  duhovscina  ni  bila  nasa  in  mescanstvo  po  vecini  ne). 
Sploh  pa  dusevnega  zivljenja  nase  dezele  v  oni  dobi  niso 
imele;  ni  bilo  kulturnih  sredisc,  ne  vseucilisc  in  o  solstvu  se 
da  jedva  govoriti.  Bill  smo  na  mejah  kulturnega  zivljenja, 
namejahNemcije  in  na  meji  Italije.  Srecnejsa  je  bila  v  tem  oziru 
Dalmacija,  ki  se  je  vsa  solncila  v  siju  italijanskega  humanizma, 

Humanistovske  studije,  ki  so  polozile  temelj  protestan- 
tizmu,  bavec  se  s  sv.  pismom,  cerkvenimi  oceti,  a  i  s  pogan- 
sko  modrostjo,  pri  nas  niso  imele  mesta.  Ker  se  ta  temelj  pri 
nas  ni  polozil  ozir.  ker  ga  ni  bilo,  je  protestantsko  zgradbo 
hitro  podrl  vihar.  Radi  tega  je  ostal  ves  pokret  na  nasih  tleh  za  zna- 
nost  in  umetnost  prilicno  neplodovit  in  se  nikakor  ne  da  o 
njem  pri  nas  reci,  da  je  sintezavseh  casovnih  stremljenj.  Vse- 
kakor  pa  vsaj  Trubar  sam  ni  taka  sinteza;  popolnjuje  ga  hu- 

XI 


manistni    Bohoric.    Trubarju  je  bilo  bolj  za  predmet,  nego  za 
prikazovanje  (obliko).O 

Sploh  je  Trubarju  manjkalo  tiste  teoreticno  znanstvene 
visine,  ki  bi  bila  potrebna  za  samostalen  verski  pokret.  Tistih 
jezikov,  V  katerih  je  spisan  vir  evangeljske  cerkve,  hebrejscine 
in  grscine  ni  ziial,  a  niti  latinscina  mu  ni  sla  docela  gladko; 
navezan  je  bil,  sprejemati  iz  druge  roke,  iz  nemske.  Ni  se  uril 

V  „svobodnih  umetnostih  in  znanostih"  po  vseuciliscili,  Hus  in 
Luter  pa  sta  delovala  na  visokih  solali. 

Simbolsko  za  razliko  med  Lutrom  in  Trubarjem  je  njuno 
pokolenje:  Lutrov  oce  je  bil  rudokop,  ki  sam  isce  zaklade 
prirode,  Trubarjev  pa  mlinar,  tesar  in  cerkveni  kljucar. 

Ako  ijudje  sami  isce  jo  resnice,  morajo  med  njimi  na- 
ravno  nastati  sekte,  razkoli  in  dvomi;  Trubar  pa  vesel  poudarja, 
da  pri  Siovencih  „hvalaBogu"  ni  sekt  in  da  „nekar  en  vsakteri 
iz  suje  lastne  pameti  oli  misli  kake  vere  gori  ne  vzdigne". 

S  tern  je  v  zvezi,  da  pri  Trubarju  ne  cujemo  nic  o  du- 
sevnih  borbali  pred  notranjim  prelomom.  Zato  nam  v  njegovem 
zivljenju  manjka  tisti  poeticno-tragicni  hip,  ko  se  moz  po  tezki 
borbi  odloci  za  korak:  alea  iacta!^)  Sploh  je  Trubar  ze 
vzrastel  v  novem  duhu.  Ko  je  Trubar  nastopil,  je  bil  verski 
razkol  ze  davno  dovrsen  in  tudi  J^jubljano  je  ze  dosegel  val 
pokreta,  ko  je  Trubar  bil  jedva  kakih  14  let  star.  Klombner- 
jeva  hisa  v  Ljubljani  je  bila  zbiralisce  protestantski  mislecih 
mescanov  in  svecenikov,  ko  je  bil  Trubar  se  v  kantoriji  skofa 
Bonoma  v  Trstu,  in  ni  bil  s  a  m  v  odporu  zoper  razvade  cer- 
kvenega  zivljenja,  ko  je  1.  1530,  zacel  v  Loki  pridigovati  proti 
prikaznim  in  romanju ;  bilo  je  ze  prej  vec  takih  „ponosnih 
popov  in  kaplanov". 

Trubar  je  pod  Lutrom,  ne  poleg  njega.  Pol  eg  Lutra, 
Zwinglija  in  Kalvina  pa  stoji  neki  drug  nas  zemljak,  Labinja- 
nin  Matthias  Flacius  lilyricus  (Vlacic  Ilirec),  ki  je  di- 
rektno  in  samostalno  posegel  v  svetovni  boj  proti  papezu;  a 
njegovo  delo  se  je  vrsilo  v  Nemciji  (Saski)  in  je  le  kakor  v 
valovju  seglo  k  nam  (na  Stajersko  in  zlasti  na  Korosko  — 
znani  A.  Lang,  prej  propovednik  v  Celju,  je  v  Celovcu  deloval 
za  flacijanizem).  Trubar  je,  drzec  se  oficijelne  cerkve,  bil  na- 
sprotnik  flacijanizmu.^)    Razen   bojevitega  Flacija  je  tu  imeno- 

•)  Prim,  slike  vDalmatinovi  bibliji  in  pesmarici  1584 !  Dr.  Robitsch, 
Geschichte  des  Protestantismus  in  der  Steierm.  (Graz,  1859)  ocita  Dalma- 
tinu  radi  slik  v  sv.  pismu  ,schmutzigen  Naturalismus"    in  poroca,    da  so 

V  dveh  primerkih  Dalm.  biblije,    ki   sta  v   graskih  javnih   knjiznicah,    te 
„obscenitete"  prelepljene. 

2)  Prim,  pa  Vergerija  ob  bolniski  postelji  obupanega  Fr.  Spiere 
(Francesco  Spiera)  v  Padovi. 

3)  O  Viacicu  giej  delo  StankovicaP.  „Biografia  degli  uomini  distini" 
itd.,  Trst  1829.  in  Preger  W.,  Matth.  Flacius  lihricus  und  seine  Zeit 
(Erlangen  1859  in  1861). 

XII 


MATTHIAS  FLACIUS  ILLYRICUS. 
(1520—1575) 


vati  se  koprskega  skofa,  potem  papeskega  legata  Petra  Pavla 
Vergerija,  rojenega,  da  „stoji  pred  kralji",  enega  izmed  najplo- 
dovitejsih  protestantskopolemicnih  latinskih  pisateljev,  ki  pa 
ima  velik  pomen  tudi  za  Trubarjevo  literarno  lelo.*) 

Odkaziujoc  Trubarju  in  tovarisem  has  oznaceno  mesto,  pa 
ne  more  in  ne  sme  nikdo  krajsati  njihovih  zaslug  za  moralni  in 
intelektualni  napredek  nasih  dezel,  oziroma  tajiti,  da  hi  v  tern 
oziru  ne  bili  iineli  najplemenitejsih  namer. 

Plemenita  namera  je  narekovala  besede :  „Vunanja  dobra 
dela,  vunanje  bozje  sluzbe  inu  ceremonije  mogo  tudi  ti  hi- 
navci  sturiti  inu  doprnesti."  Tako  govori  pravi  ucitelj  pravega 
verstva  in  ucitelj  verstva,  ne  ustanovitelj  nove  vere  je  bil 
Trubar.  Iz  zlih  nasih  domacih  razmer,  ki  pa  so  bile  slicne 
razmeram  drugih  dezela,  so  vsaj  deloma  vzrastle  njegove  na- 
mere,  a  sredstvo  je  bilo  izposojeno, 

Tiirsko  vprasanje. 

Kakor  je  verska  borba  malo  ne  izginila  iz  narodne  tra- 
dicije,  tako  je  v  njo  globoke  brazde  zarezala  turska  nevarnost; 
odmeva  vsepovsod  po  nasih  narodnih  pesmih ;  nas  kralj 
Matjaz  se  bori  s  Turki. 

Od  Eneja  Silvija  (15.  stoletje)  do  Leibnitza  je  donel  po 
Evropi  „turski  klic".    Papez,   cesar   in   humanisti  so  se  druzili 

V  tej  misli;  saj  jim  je  hrvatski  ban  malone  dan  na  dan  ob  Kolpi 
in  Dravi  z  lumbardami  javil,  da  se  blizaTurek.  „Hrvatska  mira 
nikada  nema,"    to   je  kratek   opis  vnanjega  stanja  nasih  dezel 

V  Trubarjevih  casih ;  narod  je  gradil  trdnjave  in  stal  na  strazi. 
Tudi  Trubarjev  dom  je  trpel. 

Sredi  te  turske  nevarnosti,  ko  so  seljaki  kri  in  novce 
zrtvovali  zoper  Turke,  pa  so  stanovi  notranje-avstrijski  za  Dal- 
matinovQ  biblijo  dali  8000  fl.  In  zgodovina  je  rekla:  Zoper 
Turke  in  za  gradbo  trdiijav  stanovi  niso  imeli  denarja.  Kako 
pa  so  mogli  denar  dajati  za  sv.  pismo? 

Bil  je  to  dvojen  boj:  boj  duha  in  boj  orozja.  Resiti  svoje 
prepricanje  se  je  zdelo  vaznejse  in  silnejse  delo  nego  poga- 
njati  vnanjega  sovraznika.  Slicne  pojave  imamo  v  zgodovini 
vseh  dob,  tudi  v  najnovejsi  slovenski. 

Cisto  V  smislu  Erazma  Rotterdamskega  so  smatrali  pro- 
testanti  papestvo  za  nevarnost,  enako  nevarnosti  turski.  Zato 
imenujejo  kot  antikriste  vzporedno  „Turke  in  papeznike". 

In  vendar  se  ti  zdi,  ko  gledas  nase  dezele  zatopljene  v 
verski  boj,  da  vidis  mlajsega  vrstnika  tern  dogodkom,  cesarja 
Rudolfa  11.,  kako  se  je  v  Pragi  zaprl  v  svoje  dvorane  in  se  bavil 


*)  Sixt  Chr.,  Petrus  Paulus  Vergerius,  Braunschweig,  1855.— Gl.Ver- 
gerijevo  sliko  na  str.  23.  tega  ,Zbornika". 

XIV 


z  astrologijo  in  slikarstvom.  po  zvezdah  iskal  usodo  svoje 
hise,  ko  je  Hrvatska  plavala  v  krvi.  Zdi  se  ti,  da  vidis  clo- 
veka  le  moliti,  ko  mu  razbojnik  razdira  hiso. 

Tezko  bi  bilo  ocftkov  braniti  onega  cloveka,  tezko  pro- 
testante  Trubarjeve,  ako  bi  tursko  vprasanje  na  drug  nacin  ne 
bilo  naslo  mesta  v  njihovem  programu.  V  istini  so  imeli  pro- 
testanti  vso  tursko  nesreco  za  posledico  neevangeljskega 
zivljenja.  Tako  so  odposlanci  nasih  dezel  1541  v  Reznu  spiosno 
nevoljo,  tursko  silo,  ogenj  in  kugo  pripisovali  edino-le  popol- 
nemu  zanemarjanju  in  zatiranju  nove,  ciste  vere  in  nespokor- 
nosti  Ijudi  (istotako  istega  leta  na  sestanku  v  Pragi,  ces,  da 
poteka  vsa  nesreca  onih  dni  iz  brezboznosti'.  Bog  pac  po  an- 
tikristih  in  enakih  Ijudeh  izkusa  Ijudi  (Trubar).  Vzrok  je 
treba  odstraniti,  pa  ne  bo  posledic;  evangeljski  je  treba  zi- 
veti,  pa  ne  bo  sibe  bozje  (srda  bozjega,  nesrec). 

Nadalje  nam  je  uvazevati  namero,  s  katero  so  med  dru- 
gim  protestanti  tako  vneto  pospesevali  nas  protestantski  po- 
kret.  Ipreobrniti  so  hoteli  Turke.  in  sicer  s  slovansko  (lir- 
vatsko)  besedo  in  knjigo.  Ta  ideja,  ki  pomeni  veliko  kulturno 
misijo  slovanstva,  prvotno  ni  bila  Trubarjeva  niti  je  biia,  ko 
jo  je  spoznal,  glavna  svrha  njegovega  delovanja.  Tako  idejo 
je  mogel  zapoceti  moz,  ki  je  gledal  dalje  in  drugam;  moz 
kakor  Ungnad  jo  je  mogel  gojiti,  ker  je  posvetil  prvo  polo- 
vico  svojega  zivljenja  bojem  s  Turki,  a  konec  hrvatskemu  tisku. 

Brez  te  ideje  pade  senca  turske  nevarnosti  na  nase  pro- 
testante,  —  Hutten  je  rekel,  da  bi  tri  reci  mogle  ustrahovati 
Rim:  ozbiljnost  knezov,  nepotrpezljivost  Ijudstva  in  turska 
vojska  pred  rimskim  zidovjem  —  zadene  jih  ocitek,  da  so 
sli  bolj  za  tujim  zgledom  nego  se  ravnali  po  posebnih  raz- 
merah  svoje  domovine.  Dakako  nemski  pjotestanti  so  si  s 
Ferdinandom  I.  vred,  ki  je  bil  odgojen  na  Spanskem  in  bil 
tujec  V  drugi  svoji  domovini.  mogli  izvoliti  dusevni  boj,  ker 
niso  na  svoje  oci  videli  niti  sami  cutili  krvavih  ran,  ki  jih  je 
zadajal  Turek  Jugoslovanu. 

Sicer  pa  je  misel,  s  krscanstvom  kultivirati  Turke,  de- 
loma  izgresila  smer,  zakaj  cesarske  cete  so  na  Hrvatskem 
cesto  huje  pustosile  nego  Turki,  izgresila  pa  je  tudi  sredstvo, 
zakaj  Turkov  ni  gnala  po  Evropi  samo  vera,  ampak  tudi  cisto 
politicni  cilji. 

Socialni  moment. 

Tursko  vprasanje  je  bilo  za  nase  dezele,  zlasti  za  nasega 
seljaka  one  dobe  eminentno  socialno  vprasanje.  Dom  in  polje, 
zivljenje  in  blagostanje  mu  je  bilo  odvisno  od  njega  resitve. 
In  tursko  vprasanje  je  protestantizem,  kolikor  ga  je  sploh  re- 
seval,  reseval  z  neprimernimi  sredstvi. 

XV 


Poleg  turske  sile  je  bila  v  oni  dobi  socialno  posebno 
akutna  kmetska  „stara  pravda" ;  zaradi  nje  je  dvakrat  planila 
krvava  buna  (1515,  1573).  Trubar  je  priznaval  krivice,  ki  so 
se  godile  kmetskemu  Ijudstvu,  ter  je  svaril  grascake,  ces,  da 
bode  gosposcina,  ki  z  ubogimi  postopa  nasiino  in  krivicno,  ki 
nalaga  prevelike  davke  in  pretezko  tlako,  „podvrzena  bozjemu 
srdu";  a  na  drugi  strani  je  absolutno  obsojal  socialno  kmetsko 
samopomoc,  „nekar  punte  oli  avstrije  zacenjati  oli  same  sebe 
mescovati,  koker^so  .  .  .  ti  Kranjci  v   tim  1515.  inii  ti  Dolenjci 

V  tim  1573.,  ti  Stajeri  v  tim  1528.  bili  sturili,  ali  so  per  tim 
hud  konec  vzeli  .  . ." ;  kmetje  so  dolzni,  voljno  trpeti,  ako  jim 
gosposcina  nalaga  prevelik  davek,  „pravdo,  cinze,  nove  cole, 
aufslage,  tlake  inu  bodo  od  hudih  flegarjev,  hlapcev,  zupanov, 
valpetov  inu  bericev  obreceni,  ovadeni  inu  oblegani,  de  njim 
bode  tu  njih  po  krivici  vzetu,  strajfani,  v  jeco  verzeni  .  .  ."^) 

To  stalisce  je  pac  posledica  Trubarjevega  krscanskega 
naziranja  o  potrebi  potrpezljivega  prenasanja  vseh  krivic,  po- 
sledica spostovanja  oblastev,  a  tudi  znak  kmetskim  puntom 
neprijaznega  Lutrovega  misljenja.  Koncno  se  ne  bomo  mo- 
tili,  ako  trdimo,  da  Trubar  ni  nastopil  zoper  plemenitase 
ker  jih  je  —  krvavo  potreboval  za  svoj  verski  pokret.  Ver- 
skemu  pokretu  je  bil  zrtvovan  socialni  probitek.  Versko  vpra- 
sanje  je  stalo  tako  v  ospredju,  da  se  je  socialno  uvazevalo  le, 
kolikor  je  bilo  del  verskega;  zato  je  bil  Trubar  neprijatelj 
na  pr.  prekrscevalstvu,  ki  je  z  verskimi  nauki  spajalo  socializem. 

Protestantski  pokret  Trubarjev  je  deloval  s  faktorjema, 
ki  sta  si  bila  socialno  silno  nasprotna,  z  grascakom  in  skmetom, 
a  V  tem  nasprotju  je  bil  eden  izmed  vzrokov  njegovih  koncnih 
neuspehov.  Predikant  grascakov  je  govoril:  „Evangelij !",  kmet 
ga  je  slusal,  a  zaklical  „Stara  pravda!"  in  tako  sta  se  slabo 
umela.  To  pa  je  vendar  konstatirati,  da  je  upor  1.  1573.  nastal 

V  krajih,  kjer  protestantizem  ni  bil  razvit. 

Te  opreke  med  plemicem  in  kmetom  ni  znala  in  mogla 
izrabiti  katoliska  cerkev,  zakaj  i  ona  je  s  svojimi  bogatimi  po- 
sestvi  bila  med  „grascaki"  ter  so  bili  njeni  visji  dostojanstve- 
niki  vzeti  iz  plemstva. 

Dasi  kmetski  punti  niso  bili  ucinek  protestantskega  gi- 
banja  —  saj  so  se  na  pr.  na  Koroskem  dvignili  kmetje  ze  pol 
veka  pred  razmahom  luteranstva  —  in  dasi  niso  niti  ustrezali 
misljenju  pokretnikov  nove  vere,  se  vendar  ne  da  tajiti,  da  je 
ob  propovedovanju  evangeljske  svobode  v  seljastvu  rastel  in 
moral  rasti  prevratni  duh.  S  tega  stalisca  more  demokrat  le 
priznanje  izreci  evangeljskemu  pokretu.  Bas  iz  strahu  pred  ta- 
kimi  ucinki  so  kranjski   stanovi   primeroma  dolgo  oklevali,   se 

'"■)  „Domovina",  Celje,  z  dne  16.  sept.  1908,  in  „Let.  Mat.  Slov." 
1891,  144. 

XVI 


pridruziti  lutrovstvu.  ki  se  je  bilo  zacelo  med  mes^anstvom, 
zlasti  med  mestno  duhovscino.  Ko  so  se  oklenili  nove  vere, 
jim  je  bilo  to  sredstvo,  kar  je  bilo  reformatorjem  nam  en 
in  smoter;  za  isto  stvar  so  se  navdusevali,  a  ne  iz  istih 
vzrokov. 

Res  je,  da  so  se  nasi  reformatorji  druzili  z  nasilniki  na- 
sega  Ijudstva,  res  pa  je  tudi,  da  so  stanovi  pomenili  takrat 
ustavni  odpor  proti  absolutizmu;  ko  je  bil  ta  odpor  strt  —  in 
to  se  je  zgodilo  bas  o  protireformaciji  —  je  bila  unicena  tudi 
vsaka  ustava  in  zavladalo  se  je  absolutno  od  zgoraj. 

Nasi  protestanti  sicer  niso  zeleli  kamoli  pospesevali  so- 
cialnega  prevrata  v  razmerju  stanov,  a  z  marsicem  so  ven- 
dar  ustvarjali  zdrave  uvete  socialnega  napredka. 

Zoper  „zlahtnike"  in  „purgarje"  so  bile  obrnjene  Trubar- 
jeve  besede  o  „oferti,  pozrescini,  nepridnih  potratah,  suseb 
s  tem  gvantom  inu  gostovanjem",  ces,  da  pokrivamo  zdaj  „te 
nase  smrkove  glave,  te  smrdece  trebuhe,  blatne  noge  zgolj  z 
zametom,  damaskom,  skriatom"  (Nov.  test.  pusl.  deil,  1577); 
„nikdar  popreje  se  ni  toliko  dragih  sladkih  mnogoterih  jedi  ino 
riht  kmalu  naprej  neslo."  A  plemici  so  se  pritozevali,  da  so 
mescani  vdani  necimurnosti  in  razkosnosti,  docim  morajo  oni 
bivati  V  slabih,  cesto  lesenih  hisah. 

Trubar  je  navedene  ocitke  iznasal  pac  bolj  z  verskega 
stalisca,  a  vendar  so  bile  fakticno  z  njimi  zadete  zle  socialne 
prilike. 

Trezno  gospodarstvo  je  imel  Trubar  pred  ocmi,  ko  je 
dejal,  da  je  bolje,  trositi  za  vole  nego  za  svetnike  in  kapele, 
vendar  je  premalo  cuvstva,  prevec  racuna  v  teh  besedah.  Isto 
je  reci  o  propovedih  zoper  bozja  pota  in  zoper  zidanje  cerkev, 
Sicer  pa  je,  kadar  ni  slo  za  vnanjosti  verskega  zivljenja- 
ampak  za  njega  vsebino,  verstvo  stavil  dalec  nad  svet,  ces, 
da  je  katekizem  „bulsi  inu  pridnisi  vsakemu  cloveku,  kakor 
vse  zlatu,  srebru,  zlahtnu  kamenje  aliblagu,  cast  inu  veselje  tiga 
sveta",  t.  j.,  duh  je  vrednejsi  od  snovi,  nebesa  so  vrednejsa 
od  zemlje. 

Nas  narod  prevec  veruje  v  pomoc  svetnikov,  je  dejal 
Trubar  ter  je  ves  cas  vneto  govoril  zoper  njih  cascenje,  zlasti 
tudi  zoper  prikazni  in  vraze-  S  tem  je  hotel  zbuditi  vero  v 
delo.  Metliski  Vlahovic  je  delo  posvetil  z  lastnim  zgledom. 

Na  lastne  noge  bi  bila  narod  spravila  intelektualna  na- 
obrazba.  Pac  se  je  v  petdesetih  letih  (1550 — 1595)  razpecalo 
po  nasem  svetu  kakih  50  000  knjig,  a  vprasa  se,  koliko  jih  je 
prislo  med  prosti  narod,  ki  je  bil  po  vecini  nepismen.  Vse- 
kakor  je  bilo  velike  vaznosti,  da  se  je  nas  narod,  kolikor  se 
je  ucil.  ucil  citati  v  umljivem  jeziku. 

Za  sodbo  o  kulturi  kake  dobe  je  vazno  vprasanje,  koliko 
in  kako  se  ga  udelezuje  zenstvo;   o  Trubarjevih  propovedih  v 

XVII 


Ljubljani  vemo,  da  se  jih  je  posebno  veselll  „devotusfemineus 
sexus" ;  §e  1.  1614.  je  bilo  iia  Dolenjskem  zlasti  ve2  „neka- 
toliskih  zensk". 

Lep  zgled  energije  in  odlocnosti,  vztrajnosti  in  odusev- 
Ijenosti  za  stvar,  ki  so  tolikega  pomena  v  socialnem  zivljenju, 
je  bil  Trubar  s  svojimi  tovarisi;  res  je,  da  v  tern  ne  zaostaja 
za  njim  protireformator  Tomaz  Hren;  toda  docim  je  prote- 
stantizem  rodil  navdusenost,  jo  je  protireformacija  le  pre- 
nesla  na  svojo  vsebino,  da  izenaci  orozje. 

Jasnega  uma  in  veselega  dela  je  treba  narodu,  potem 
ne  govori  ob  smrti  deteta,  kakor  govori  nas  narod :  „Bolje  je, 
da  je  umrlo." 

Rodoljabje. 

S  socialnim  momentom  smo  se  taknili  rodoljubja. 

Je  li  Trubar  bil  rodoljub,  narodnjak?  Eni  so  rekli,  da  je 
bil,  drugi  pa  so  to  tajili,  ces,  da  je  deloval  iz  zgolj  verske 
vneme,  ne  iz  patriotizma. 

Tekom  casa  izpreminjajo  z  izpremenjenim  naziranjem 
besede  svojo  vsebino,  svoj  pomen, 

V  dobi  romantike,  ki  je  razvila  „narodnost",  to  je,  zad- 
njih  sto  let  je  „rodoljubje"  pomenilo  Ijubezen  zlasti  do  rod- 
nega  jezika  kot  takega;  ker  je  jezik  najrazlocnejsi  znak  moje 
individualnosti,  mojega  pokolenja,  zatoga  Ijubim  in  cuvam,  tako 
rekoc  kot  del  samega  sebe.  Romantik  pise  iz  Ijubezni  do  jezika. 

Drugace  je  bilo  pred  romantiko  in  ti  stari  casi  se  dan- 
danes  tnnogokje  vracajo.  Po  tern  misljenju  ni  jezik  sam  za 
sebe  zanimiv,  ampak  le  kot  sredstvo  za  dosego  koristnih 
ali  lepih  svrh.  Kdor  napise  kaj  koristnega  ali  lepega  ali  stori 
drugace  kaj  za  dusevno,  osobito  pa  tudi  za  materijelno  kulturo 
naroda,  ta  je  pravi  rodoljub.  Dandanasnji  ne  pisemo,  le  da  bi 
pisali,  ampak  pisemo,  da  kaj  napisemo. 

Ali  je  torej  Trubar  bil  rodoljub?  V  prvi  svoji  knjigi 
se  je  podpisal  „domoljub  ilirski"  (Philopatridus  Illyricus); 
imenoval  se  je  „prijatelja  vseh  Slovencev",  njih  „sluzabnika 
in  pastirja" ;  poklanjajoc  „svojim  Ijubim  Slovenom"  Novi 
testament,  se  je  na  starost  poslavljal  od  njih  kot  njih  „zve- 
sti  stari  pastir".  Dalmatin  je  prevedel  „Pasijon",  „um 
seinem  Vaterlande  zu  dienen",  celo  sveto  pismo  „aus  gottse- 
ligem  Eifer  und  besonderer  Liebe  zu  meinem  Vaterlande",  pes- 
marico  je  izdal  1.  1584.  „aus  Christlichem  eyfer  und  liebe  des 
Vaterlandes".  Bohoric  pa  je  naravnost  ponosen  na  svoj  slo- 
vanski  narod. 

Skoro  kakor  romantika  doni  to,  zlasti  ako  uvazujemo,  da 
se    je  Trubar  1.   1566.  na  Nemskem   pocutil    kakor   „in   einem 

XVIII 


anderen  Patmos"  ter  ocividno  poln  domotozja  poSiljal  v  do- 
movino  psalter  iz  svojega  „Nikdirdoma". 

Pa  ipak  njegova  Ijubezen  ni  bila  Ijubezen  to  tega,  kar 
je  njega  in  njegove  rojake  locilo  od  inorodnikov,  njegova 
Ijubezen  ni  sia  za  tem,  ohraniti  svojo  in  svojih  zemljakov 
individualnost  (ego),  ampak  sla  je  za  tem,  jih  osreciti 
(alter).  Trubar  se  je  1562  vrnil  v  domovino  „dem  Vaterlande 
zum  guten." 

Trubar,  osebno  zgled  dobrotnega  cloveka,  ne  zatrjuje  le,  da 
Ijubi  domovino,  temvec  pravi  izrecno,  da  ji  sluzi,  to  je,  da  dela  za 
njo.  In  kolikor  je  delal  socialno,  toliko  ga  je  imenovati  rodoljuba. 

Smilil  se  mu  je,  ne  toliko  radi  Turkov  kakor  radi  mo- 
raine in  intelektualne  zapuscenosti  ta  „ubogi  slovenski  in  hr- 
vatski  narod"  in  zelel  ga  je  dvigniti;  vendar  mu  koncna  svrha 
ni  bila  kak  novodoben  „estetsko  lep  clovek",  marvec  zvelicanje 
v  nebesih;  da  mu  narod-gojenec  pride  v  nebesa,  je  na  tem 
svetu  treba  „prave  krscanske  vere"  in  poboznega,  bogoljub- 
nega  zivljenja,  zlasti  tudi  molitve.  „Molite  zame,  kakor  jaz  za 
Vas"  (1582). 

Moliti  in  za  nebesa  skrbeti  je  ucil  Trubar  Slovence!  Ta 
vsebina  njegovega  dela  ustreza  bolj  misljenju  in  tezenju  onih, 
ki  ne  slave  Trubarja,  nego  onih,  ki  najbolj  poudarjajo  njegovo 
narodnjastvo. 

0  rodoljubju  v  romanticnem  smislu  ni  govoriti  pri  Tru- 
barju,  prej  pri  Bohoricu,  ki  je  bil  humanist.^) 

S  tem  je  ze  tudi  oznaceno  njegovo  stalisce  do  jezika. 
Jezik  mu  je  le  sredstvo;  zato  voli  tisti  jezik,  ki  kot  sredstvo 
najbolj  sluzi  konkretni  svrhi,  to  je,  slovenski  jezik,  in  sicer  do- 
mace  narecje.  Vec  ko  verjetno  je,  da  bi  Trubar  ne  bil  pisal 
slovenski,  ko  bi  Ijudstvo  znalo  tudi  nemski  in  moglo  v  nem- 
skem  jeziku  sprejemati  evangeljsko  vero.  Izrecno  poudarjajo 
nasi  protestantski  pisatelji,  da  zato  pisejo  slovenski,  da  bi 
umeli  tudi  tisti,  ki  ne  znajo  nemski  ali  latinski.  „Mi  Kranjci, 
Spodnjestajerci,  Korosci  in  Slovene!  rabimo  s  preprostim 
kmetskim  Ijudstvom  slovenski  jezik,"  pravi  Trubar  (1582).  Ako 
bi  bil  drug  jezik  uspesnejse  obcilo,  bi  ga  pisal  in  govoril, 
kakor  to  dela  se  dandanes  prostak,  ki  ne  ve  nic  o  narodnih 
individualitetah  in  o  potrebi,  da  se  te-le  cuvajo.  In  res  je 
Trubar,  bas  ko  je  stal  na  vrhuncu  svojih  uspehov  (1567),  iz- 
dal  dvojezicen  katekizem,  po  katerem  naj  bi  se  Slovenci  ucili 
nemski;  ustroj  knjige  je  z  metodicnega  stalisca  ocividno 
sicer  slabo  odgovarjal  tej  nameri,  a  o  nameri  sami  se  ne  da 
dvomiti.  (Gl.  Jagicev  Archiv  XXIV,  155). 


1)  Cisto  ciceronski  se  glase  besede  Vramceve,  ces,  da  ga  ni  ,am- 
bitionis  aut  inanis  gloriae  stimulus,  sed  patriae,  cui  permultum 
deb  em  us,  amor  ad  id  laboris  impulerit  (Kronil<a). 

XIX 


Zgodovinska  dejstva  nam  kazejo,  da  so  vnanje  okol- 
nosti  prvic  potisnile  Trubarju  v  roko  pisateljsko  pero.  Pro- 
gnanstvo,  oddaljenost  od  rojakov  je  bil  glavni  in  koncni  vzrok, 
da  se  je  lotil  pisma  in  tiska.  Pac  je  ocividno  ze  prej  v  domo- 
vini  mislil  o  tem,  a  tezave  slovenskega  pisanja  so  se  mu  zdele 
prevelike;  zato  celih  17  let,  kar  je  pred  svojim  begom  pro- 
povedoval  med  rojaki  po  Jatinskih  in  nemskih  knjigah",  ni  prisel 
do  slovenskega  literarnega  dela.  Pa  tudi  pozneje  se  je  ustavil, 
ko  je  ob  prvih  dveh  knjigah  spoznal  tezkoce  izdavanja  slo- 
venskih  knjig;  sele  ko  ga  je  pognal  podjetni  Vergerij,  ki  je 
imel  sirok  pogled  po  svetu,  se  je  zacelo  njegovo  neprekinjeno 
in  vztrajno  pisateljsko  delovanje. 

Oprezno  je  treba  sprejemati  tudi  trditve  o  narodnem  zna- 
caju  nasega  protestantskega  solstva.  S  predikantom  je  sel  sol- 
nik  in  ta  solnik  naj  bi  ucil  kmete,  otroke,  „purgarske  in  kme- 
tiske",  slovens  ki  citati  in  pisati;  to  izrecno  svetuje  in  prosi 
Trubar.  Toda  fakticno  je  bilo  solstvo  slovensko  le,  dokler 
drugacno  ni  moglo  biti.  Zato  Ijubljanska  srednja  sola 
(stanovska  sola)  ni  bila  slovenska  sola,  ampak  latinska;  toda 
to  se  zdi  naravno  ob  takratni  veljavi  latinskega  jezika ;  zna- 
cilneje  je  za  posebne  nase  razmere,  da  je  slovenscina  na  tej 
srednji  soli  bila  zapostavljena  tudi  nemscini,  da  je  bila 
torej  na  Kranjskem  tretji  jezik.  Edini  katekizem  se  je  na 
stanovski  soli  ucil  tudi  slovenski;  docim  so  ucenci  se  v  3. 
razredu  smeli  obcevati  nemski,  jim  je  bila  slovenscina  ze  pre- 
povedana,  „da  se  navadijo  polagoma  nemskega  jezika". 

Vse  toje  bilo  sprico  nasih  razmer  pac  naravno,  a  okaniti 
se  moramo  tega,  da  bi  te  razmere  proslosti  gledali  v  lepsi 
luci,  nego  so  bile.  Trubar  je  storil,  kar  je  bilo  naravno.  Pred 
njim  se  ni  storilo  niti  to. 

Najsi  je  Trubar  zacel  pisateljevati  iz  vnanjih  vzrokov  in 
iz  verskih  nagibov,  najsi  je  torej  o  njegovi  subjektivni  za- 
slugi  soditi  tako  ali  drugace,  objektivno  je  in  ostane  cinje- 
nica,  da  je  pisateljeval,  in  ta  ucinek  je  vrednost. 

Najsi  je  bilo  solstvo  slovensko  le,  ker  in  dokler  ni  moglo 
biti  inojezicno,  zacetki  slovenskega  solstva  so  bill  fakticno 
podani  in  to  je  vrednost. 

Cerkev. 

Trubar  ni  samo  reformno  deloval,  marvec  je  koncno 
(a  sele  v  sestdesetih  letih)  ustvaril  cerkveno  organizacijo, 
to  je,  stvari  je  dal  tudi  obliko.  Napisal  je  „Cerkovno  ordningo" 
ter  bil  sam  prvi  superintendent. 

Trubar  je  bil  cerkven  moz,  vnet  za  cerkveni  red,  in  tu 
ni  puscal  nikakorsnih  svoboscin.  Bil  je  pac  protirimskega,  a  ne 

XX 


proticerkvenega  duha  (v  odpravi  ceremonij  je  bil  mnogo  man] 
radikalen  nego  na  pr.  Klombner);  eno  cerkev  jezamenjal  z  driigo. 
Odlocno  se  je  zavzel  zoper  vse  sekte  in  je  1577.  s  posebiio 
viiemo  delal  za  tako  zvano  konkordijsko  formulo,  ki  je  hotela 
prepreciti  vse  dogmaticne  spore  evangeljske  cerkve.  V  svoji 
dusi  je  bil  izprva  zwinglijanec,  a  je  pac  iz  cerkveno-politicnih 
razlogov  postal  luteran;  bil  je  odvisen  od  Wiirtemberske,  a  ta 
je  bila  pravoverno  luteranska.  Ta  akomodacija  se  mu  je  v  no- 
vejsi  dobi  zaracunavala  kot  znak  modernega  misljenja,  ki  ne 
gleda  na  vnanjosti;  a  to  tolmacenje  je  anahronizem  pri  presoji 
moza,  ki  je  zmogel  besede,  da  so  „ajdje,  Turki,  Judi,  papezniki 
tiga  hudica  inu  antikristi".  Sploh  pa  vsako  akomodacijo  dalec 
presega  Trubarjeva  prisega,  da  hoce  prevajati  le  dela  avgsbur- 
ske  veroizpovedi. 

Trubar  govori  o  „pravi  cerkvi  bozji  tiga  slovenskiga  je- 
zika",  0  „  novi  slovenski  cerkvi".  Njegov  sin  Felicijan  izdaja 
pesmarico  za  cerkev,  „so  in  Windischer  Sprach  dem  Herrn 
Christo  gesamblet  wiirdt",  in  jo  posvecuje  Juriju  Kiselnu,  „der 
Kirchen  in  Krain  getrewen  Nutritio". 

Kdor  ve,  kako  vazna  je  v  zivljenju  narodov  cerkvena 
organizacija  kot  oblika  verskega  zivljenja,  slisi  rad  besedo  o 
„slovenski  cerkvi",  o  slovenski  cerkveni  osamosvojitvi. 

Cisto  „rimske"  niso  bile  nase  dezele  ze  v  15.  stoletju. 
V  dobi,  ko  je  Pegam-Vitovec  s  svojo  husitsko  sablo  zvenketal 
po  slovenskih  tleh,  so  morali  Ivan  Kapistran,  avgustinec  Andrej 
in  pozunski  franciskanski  gvardijan  po  Kranjskem,  btajerskem 
in  Koroskem  propovedovati  proti  husitizmu  (1451,  1469,  1491). 
In  za  bazelskega  koncilija  so  stall  cerkveni  knezi,  ki  so  vladali 
nase  dezele,  v  taboru  protipapeza. 

Nasproti  oglejskemu  patriarhatu  so  nase  pokrajine  dobile 
nekako  samostalnost  z  ustanovitvijo  posebnega  vikariata  za 
avstrijske  dele  patriarhata.  A  za  protiutez  proti  vsakemu 
oglejsko-beneskemu  vplivu  je  cesar  Friderik  III.  1.  1461.  usta- 
novil  Ijubljansko  skofijo  kot  svojo  ekspozituro.  Oglejski  patriarh, 
solnograski  nadskof  in  Ijubljanski  skof  so  si  delili  pri  nas 
cerkveno  besedo;  Ijubljanski  skof,  ki  pa  je  imel  le  malo  zupnij, 
je  bil  obenem  politicen  cinitelj. 

V  to  cerkveno  odvisnost  in  razcepkanost,  ki  nam  je  dala 
„duhovnike-krcmarje,  lovce,  trgovce,  pijance  in  presestnike" 
(dr.  Gruden)  in  ki  je  povzrocila,  da  so  poleg  mnozecih  se 
samostanov  posvetni  duhovniki  izgubili  veljavo,  je  posegel 
protestantski  pokret  s  Trubarjevo  „slovensko  cerkvijo".  Ali  bi 
nam  torej  protestantizem  prinesel  narodno  cerkveno  avtonomijo? 

Trubar  je  izdal  slovenski  cerkveni  red.  Slovenec  je 
bil  tudi  njegov  naslednik  v  superintendenturi,  Seb.  Krelj. 

Po  smrti  Sebastijana  Krelja  (1567)  so  se  kranjski  stanovi 
obrnili  na  superintendenta  Nik.  Galla  v  Reznu   s   prosnjo,  naj 

XXI 


jim  cim  preje  poslje  sposobnega  naslednika,  najbolje  takega, 
ki  je  zmozen  nemskega  in  slovenskega  jezika  in  ako  bi  takega 
ne  bilo  dobiti,  nemskega.  Gallus  je  odgovoril,  da  je  skoro  ne- 
mogoce,  dobiti  moza,  obeh  jezikov  zmoznega.  Trubar,  ki  je  bil 
Ob  svojem  odhodu  (ISeS/*  priporocil  Seb.  Krelja  za  superinten- 
denta,  se  je  tudi  takrat  trudil,  da  bi  nasel  Krelju  naslednika, 
in  se  je  dogovarjal  z  vec  nemskimi  propovedniki ;  zares  je 
dosegel,  da  je  prise!  Kr.  Spindler,  jedva  23  let  star,  iz  Goppin- 
gena  za  superintendenta  v  Ljubljano. 

Po  smrti  Spindlerjevi  (1591)  je  nastala  delitev  super- 
intendenture,  tako  da  je  bil  Jernej  Simplicius  nemski,  a  Primozev 
sin  Felicijan  slovenski  vrhovni  pastor  Ijubljanski  (superintendent); 
ta  delitev  se  je  izvrsila  pac  radi  tega,  ker  Simplicius  po  vsej 
priliki  ni  znal  slovenski. 

Trubarjevo  mesto  je  zavzemal  Simplicius  in  bil  ocividno 
glavni  superintendent.  Po  Simplicijevi  smrti  je  bil  Felicijan 
edini  (in  zadnji)  superintendent;  treba  pa  je  pripomniti,  da  je 
Felicijan,  prisedsi  1580  v  Ljubljano,  propovedoval  le  v  nemskem 
jeziku  in  se  pet  let  pozneje  mu  slovenski  ni  slo  prav  rocno.^) 

Kakor  je  razvidno  iz  pravkar  prikazanih  dejstev,  je  sio 
Trubarju  le  za  to,  da  se  v  njegovi  domovini  utrdi  in  organizra 
nova  vera;  uprava  nove  organizacije  pa  bi  mogla  biti  tudi 
nemska.  Sprico  tega  si  njegove  „slovenske  cerkve"  ni  tolmaciti 
V  smislu  slove  n  s  ke  upravne  organizacije,  ampak  v 
smislu  slovenske  duhovne  obcine,  obcine  slovenskih  vernikov. 
(Vsaj  vecina  bi  bila  slovenska,  ako  bi  nova  vera  obveljala  na 
kmetih). 

Kot  organizacija  je  Trubarjeva  „slovenska  cerkev"  bila 
„die  Kirche  in  Krain",  kakor  jo  je  imenoval  Felicijan,  orga- 
nizirana  po  vzorcu  avgsburske,  wurtemberske  in  saske  cerkve. 
0  kaki  splosnoslovenski  cerkvi  se  ne  more  govoriti;  pac 
pa  se  opazajo  zacetki  notranje-avstrijske  prot^estant- 
ske  cerkve,  to  je,  cerkve,  ki  bi  obsegala  dezele  Stajersko, 
Korosko  in  Kranjsko,  takrat  dinastno-politicno  zdruzene. 

le  izza  I.  1411.  so  se  dezele  Stajerska,  Koroska  in  Kranj- 
ska  s  pripadajocimi  predeli  dinastno  sklenile;  Stajerska  je  bila 
glavna  dezela,  Gradec  prvo  mesto  kot  mesto  vlade  in  uprave. 
Njih  tesnejsa  zveza  se  je  kazala  na  vnanje  najbolj  v  takozvanih 
„odbornih  dezelnih  zborih"  (Ausschufilandtage,  zastopstva  ali 
delegacije  vseh  treh  dez.  zborov,  izza  1470  vedno  cesce).  Ko  je 
imenovane  dezele  z  Gorisko  1564  podedoval  Karel  II.,  je  pojem 
,,Notranja  Avstrija"  (skupno  ime  teh  dezel)  dobil  jasen  in  ostro 
omejen  politicen  pomen. 

')  Pisal  je  Felicijan  le  nemske  predgovore.  Ob  svojem  slovesu  iz 
Kranjske  je  stanovom  ostavil  slovenske  knjige  in  jih  prosil,  naj  mu  v 
nadomestilo  dado  podporo  za  nabavo  drugih  (nemskih)  knjig.  S  tern  so 
se  mnozili  slovenski  knjizniski  zakladi  v  Ljubljani. 

XXII 


Skupno  so  postopale  te  tri  dezele  zoper  Turke  in  zoper 
katoliske  vladarje. 

Posebno  znan  je  odborni  dezelni  zbor  v  Brucku  1578. 
Izza  tega  zbora,  ki  je  stanovom  dal  svobodo  avgsburske  vero- 
izpovedi,  so  se  stanovi  kranjski  in  koroski  v  svojih  sklepih 
ravnali  po  stajerskih  tovarisih  :  „Graz  hat  den  Vorstreich,"  se 
je  poudarjalo  in  Koroscem  se  je  —  v  sili  1591  —  zdeio  ne- 
primerno  in  pred  potomci  neopravicljivo,  prekiniti  vez  tell  dezel 
—  bila  je  to  „Schutz-  und  Trutz-zveza"  proti  nadvojvodi.  Dal- 
matinovo  sveto  pismo  se  je  rodilo  pod  patronanco  vseh  treh 
dezel,  a  bas  ob  tej  priliki  se  je  pokazala  graska  zelja  po 
prvenstvu  v  kolu;  graski  Homberger  je  hotel,  da  bi  se  sestanek 
teologov  vrsil  v  Gradcu,  ces,  da  je  le  primerno  sklepom  brus- 
kega  zbora,  „ako  druge  dezelne  cerkve  iscejo  sveta  in  pojasnil 
pri  glavni  cerkvi".  Tako  je  vse  merilo  na  centralizacijo  treh 
dezel  s  Stajersko  in  Gradcem  v  ospredju. 

Lahko  si  mislimo,  kaj  bi  kaka  „notranjeavstrijska"  cerkvena 
uprava  v  19.  stoletju  delala  s  slovenskimi  cerkvenimi  obcinami, 
ki  bi  bile  v  manjsini.  I  ako  bi  bili  propovedniki  Slovenci  in 
cerkveni  jezik  slovenski,  bi  od  zgoraj  pihala  sapa,  ki  bi  bila 
tern  opasnejsa,  ker  bi  se  krila  s  politicnimi  tendencami. 

S  kakimi  pogledi  gleda  danasnji  nemski  predikant  na 
16-  vek,  pricajo  jasno  besede,  ki  jih  citam  v  Schmidtovi  stu- 
diji  0  protestantiznm  na  Goriskem,  oz.  v  porocilu  o  delovanju 
na  novo  v  Gorico  doslih  jezuitov:  „Die  Jesuiten  waren  in 
unserem  Landchen  die  Totengraber  der  deutschen  Reichs-  und 
Einheitssprache".  Jezuiti  so  namrec  ondi  s  seboj  prinesli  in 
gojili  italijanscino,  to  je,  enega  izmed  tamosnjih  zivih  in  do- 
inacih  jezikov.  ^) 

S  Schmidtom  bi  dandanes  harmonirali  potomci  tistih 
Turjacanov,  Gallenbergov  in  Kiselnov,  ki  so  bili  podporniki  in 
prijatelji  Trubarju. 

V  oni  dobi  so  res  te  plemenite  rodovine  podpirale  Tru- 
barja,  a  ce  kdo  trdi,  da  se  je  ,,cuditi  pozrtvovalnosti  tujcev", 
prezre,  da  so  plemenitasi  zrli  v  pokretu  protestantizemin 
stanovski  svoj  probitek,  ne  slovenske  narodnosti,  kakor  je  veci- 
noma  niso  zrli  niti  nasi  mozje;  med  seboj  so  bili  slovenski 
reformatorji  in  nemski  plemenitasi  nemska  druzba,  kakor  je 
razvidno  iz  plemenitasem  namenjenih  predgovorov,  ki  so  nemski. 
Punt,  ki  je  nastal  proti  plemenitasem,  so  ti-le  imenovali  ne 
nkmelska  zveza",  ampak  „Bindischer  Bund"  ter  v  nasprotju 

')  Jahrb.  fur  die  Geschichte  des  Prot.  in  Osterr.,  1908.  —  Med  Ka- 
subi  stejejo  vsi  lutrovci  za  Nemce,  katolicani  pa  za  Poljake;  v  katoiiskih 
cerkvah  se  propoveduje  poljski  ali  poljski  in  nemski,  v  luteranskih  se  je 
do  konca  18.  veka  propovedovalo  kasubski,  a  centralna  cerkvena  oblast 
berolinska  je  prepovedovala  kasubske  propovedi;  sedaj  se  v  luteranskih 
cerkvah  propoveduje  nemski.  (Slov.  Pfehled,  II.  33). 

XXIII 


p/'i'   i''  I  -   ,  I  "^    M  M   <  ■'.  .'..  ff  .M  -  ,,',1  II     ,   ,1,1 


Blliiailiiiiiiiiiiiiiiiii! 


KRISTOF  ■  VOJVODA  WURTEMBERSKI 


s  seboj,  ki  so  „der  fromme  getreue  Adel".  govorili  o  „dem 
ungetreuen    windischen    Bauer n".^ 

Zgodovini  bije  v  obraz,  kdor  imenuje  onodobne  Turjacane, 
Turne,  Kiselne  itd.  slovenske  Ijudi.  Ne  na  slovenskem, 
ampak  na  verskem  staliscu  stoji  tisti,  komur  so  to  „nasi"  ple- 
menitasi,  ces,  da  so  stali  na  celu  reformacije  in  so  podpirali 
mlado  slovensko  kulturo  proti  Dunaju  in  Rimu...;  s  tega 
stalisca  morejo  obratno  takisto  Nemci  nase  reformatorje  imeti 
za  „svoje",  saj  so  sirili  nemsko  reformacijo. 

Trubarja  je  podpiral  tudi  vojvoda  wiirtemberski, 
Kristof,  „groB  um  seiner  deutschen  Gesinnung  willen  und 
wegen  seiner  Hingebung  an  die  Idee  des  Reiches".  Nadalje  je 
cesar  Maksimiiijan  II.,  ki  je  bil  v  svojem  srcu  protestant,  mo- 
ralno  in  gmotno  podpiral  jugoslovanski  pokret,  a  vendar  je  bas 
on  na  Ogrskem  in  Hrvatskem  napel  nemsko-absolutistne  strune; 

V  ogrskem  drzavnem  zboru  je  govoril  nernski  in  je  preziral 
stare  tradicije ;  ob  njegovi  smrti  je  bila  Hrvatska  ozlovoljena, 
pod  njim  je  padel  Siget  in  Hrvatska  je  zaman  klicala  na  pomoc. 

Sodelovanje  s  temi  cinitelji  svedoci,  da  nas  protestantski 
pokret  ni  bil  narodnosten.  Luter,  ki  v  njem  caste  Nemci  izliv 
in  tipus  nemskega  dulia,  je  Vergeriju,  ko  je  bil  ta-le  se  legat 
rimsko-romanskega  papeza,  odgovoril  ostro  „deutsch".  V  tem 
smislu  „s  love  n  ski"  ni  Trubar  zavrnil  nikogar.  Nemci  so  se 
direktno  borili  proti  Rimu,  mi  pa  s  posredovanjem  Nemcev. 
Zato  je  pri  Nemcih  protestantizem  pomenil  narodni  odpor  proti 
rimstvu  in  romanstvu,  pri  nas  pa  ne  odpora  proti  nemstvu. 

Kolikor  je  Trubar  delal  v  nemskem  prijateljstvu,  toliko 
se  tudi  s  te  strani  njegovo  delo  razlocuje  od  husitizma,  ki  je 
verstvo  spojil  z  narodnim  odporom  proti  nemstvu. 

V  cerkveno-politicnem  oziru  bi  nas  torej  reformacija  ne 
bila  osvobodila  ,.zunanjih  in  tujih  vplivov".  Kar  pa  velja  o 
cerkveno-politicnih  razmerah,  to  je  reci  tudi  o  solstvu;  zakaj 
protestantsko  solstvo  je  bilo    (kakor  prej  in  pozneje  katolisko) 

V  tesni  zvezi  s  (protestantsko)  cerkvijo.  Tako  so  bili  mestni 
predikanti  Ijubljanski  (in  pred  vsem  superintendent)  obenem 
nadzorniki  „stanovske  sole"  (gimnazije).  V  prvem  cerkvenem 
svetu  kranjskem,  ki  je  bil  s  tem  tudi  prvi  sol  ski  svet,  jebilo 
kakih  pet  Slovencev  in  vsaj  deset  Nemcev.-)  Superintendent 
Spindler  je  dal  „trhlega"  rektorja  Bohorica  penzionirati  in  na 
Bohoricevo  mesto  je  prisel  Wiirtemberzan  Frischlin.  Tako  sta 
bila  1582  ze  superintendent  in  gimnazijiski  ravnatelj  tujca. 

Ako  uvazujemo  te  cerkvene  in  solske  razmere,  pa  se 
nadalje  pomislimo,  da  se  je  Trubar  s  prisego  privezal  na  eno 
nemsko  konfesijo,  nam  je  jasno,    kaj  si  je  misliti  ob  obicajnih 

»j  Abditus,  Reform,  in  soc.  boji  slov.  kmetov,  Ljubljana,  1908 
(Schwentner),  str.  51. 

2)  Dimitz,  II.  146. 

XXV 


trditvah,  ces,  da  bi  nas  reformacija  resila  „vseh  zunanjih  in 
tujih  vplivov"  ali  celo,  da  je  bila  „boj  proti  tujstvu".  „Tujec" 
bi  se  bil  izpremenil;  namesto  rimstva  bi  stopilo  nemstvo.  Na 
vnanje  vsaj  bi  bil  to  tcorak  z  dezja  pod  kap  ;zakaj  novi  „tujec" 
bi  bil  blize  in  bi  s  cerkveno  silo  druzil  tudi  politicno.  Kar  pa 
se  tice  notranjosti,  se  ne  da  tajiti,  da  bi  evangeljska 
vera  kot  taka  —  ane  nje  Trubarjevo  shvacanje!  —  po 
svojem  bistvu  pospesiia  nas  intelektualni  napredek  in  s  tern 
pripravljala  tla  za  notranje  osamosvojenje. 

Nas  prostak  je  takrat  zacel  citati;  cital  in  cul  je  kritiko 
in  s  tern  je  postajal  „clovek",  „jaz",  ki  pomeni  zavest  samega 
sebe  poleg  drugega  cloveka.  To  je  bila  sele  priprava  za  pro- 
bujo  „slovenskega  cloveka". 

Slovenska  celokupnost. 

Trubar  je  propovedoval  najprej  v  „celjski  grofiji"  ob  Sa- 
vinji,  potem  na  Kranjskem  in  enkrat  na  Goriskem.  Beseda  je 
preko  Metlike  zavzela  tudi  Hrv.  Krajino;  s  knjigo  je  zasegel 
Trubar  i  Korosko.  V  Istri  sta  potaknila  novi  pokret  skof  koprski 
in  puljski,  brata  Vergerija :  Istra  je  ostala  v  tesni  zvezi  s  Tru- 
barjevim  delom.  Iztocna  §tajerska  pa  ni  spadala  v  podrocje 
te  versko-kulturne  struje. 

Navedeno  podrocje  nasega  protestantizma  se  nikakor  ne 
krije  z  danasnjimi  narodnostnlmi  mejami.  Istra  sega^  preko 
slovenskega  knjiznega  jezika;  obratno  pa  je  Metlika  s  Crnom- 
Ijem  dandanes  slovenska,  docim  je  bila  za  Trubarja  povsem 
v  podrocju  banovine  (tudi  Trubarju  so  tamosnji  prebivalci 
„skoro  kakcr  Hrvati  in  Srbi"). 

Izraz  „Slovenec"  nima  Trubarju  danasnje  vsebine.  Tudi 
izraz  „Windisch"  se  mu  ne  omejuje  na  danasnje  slovensko 
ozemlje.  Samega  sebe  imenuje  stalno  „Kranjca",  a  Kranjci  so 
mu  obenem  „Slovenci".  Slovenski  jezik  mu  govore  drugace 
Kranjci,  drugace  Korosci,  drugace  Stajerci  in  Dolenjci  ter 
Bezjaki,  drugace  Krasevci  in  Istrani,  drugace  Hrvati  (1555).  ^) 
A  ze  dve  leti  pozneje  med  „Windischen"  ne  navaja  vec  „Hr- 
vatov",  da,  govori  celo  o  tern,  kako  umevajo  Kranjci  in  Slo- 
venci  hrvatski  jezik,  m  o  „nenavadnih  ter  hrvatskih  besedah"; 
to  je  pac  odsev  konflikta  z  Vergerijem  in  pa  posledica  njegove 
zveze  z  dezelnimi  stanovi,  ki  so  kajpada  pred  vsem  mislili  le 
na  ozemlje,  kjer  so  imeli  moc  in  kjer  jim  je  slo  za  politicno 
veljavo.  Ko  se  je  pozneje  vsled  Vergerijevega  in  Ungnadovega 


')  Po  Klombnerju  si  zeli  hrvatski  ban  Erdody  metliskega  Vlahovica 
„ins  windisch  landt  auf  seine  Heuser".  Prim,  tudi  .Windische'  na  Hrvat- 
skem  pri  Kostrencicu,  221.  V  hrv.  ,Nov.  test."  so  celo  Trubarju  1562 
Dolenjska,  Metlika,  Novomesto,  Krsko  „o  b  e  r  e  windische  Lander". 

XXVI 


prizadevanja  posebe  zacel  hrvatski  tisk,  je  govoril  seveda  Trubar 
0  „slovenskem  in  hrvatskem  jeziku",  o   slov.   in   hrv.   knjigah. 

Pred  tern  posebnim  hrvatskim  tiskom  je  Trubar  najbrz 
mislil,  ia  bi  narecje  njegovih  knjig  moglo  obveljati  tja  preko 
kranjskih  mej ;  zdelo  se  mu  je  namrec.  da  bi  ga  mogli  „zastopiti 
tudi  tih  drugih  dezel  ludi".  Ko  je  s  smrtjo  Ungnadovo  obtical 
hrvatski  tisk,  je  sel  (kakor  kaze  register  Biblije  1584)  za 
istim  ciljem  tudi  Dalmatin.  Na  kaj  takega  je  mogel  Trubar  tern 
laze  misliti,  ker  mu  takratna  glagolska  cerkvena  knjizevnost 
po  svoji  kakovosti  f„temni  in  nerazumljivi  prevodi")  ni  impo- 
nirala;  dal  m  a  tins  ko-hrvatska  knjizevnost  (v  latinici)  radi 
posvetnega  svojega  znacaja  za  verskega  reformatorja  ni  prisla 
v  postev,  a  vrhu  tega  je  bila  Trubarju  najbrz  neznana.  V) 

Za  nabozno  hrvatsko  literature  je  vedel  Trubar. 

Zaznal  jo  je  pac  ze  v  zgodnji  mladosti,  ko  je  bival  na 
Reki,  v  mestu  glagolskega  tiska,  staroslovenske  bozje  sluzbe 
in  slovanskega  kapiteljna.  L.  1547.  je  bezal  k  skofu  trzaskemu 
Jozeficu,  ki  je  bil  prej  skof  senjski  in  obceval  s  „slovinskim" 
gospodom  Kristofom  Frankopanom.  Izza  14.  veka  so  med  be- 
neskimi  Slovenci  delovali  vecinoma  glagoljasi-sveceniki  iz  hrv. 
Primorja  in  iz  Dalmacije  in  se  sredi  16.  veka  se  je  sirom 
Kranjske  giagoljalo,  kakor  zatrjuje  Trubar  sam.  ^)  In  v  davnino 
so  segale  cerkvene  zveze  slovenskih  in  hrvatskih  dezel. 

Slovenci  in  Hrvati  si  takrat  nismo  bili  „tujci"  niti  „bratje", 
bili  smo  prav  za  prav  eno.  Razlika  je  bila  v  imenu,  prav  tako 
kakor  imenuje  na  pr-  dandanes  stajerski  Slovenec  svojega  po- 
liticno  locenega  ogrskega  sojezicnika  le  „Vogra". 

Mesali  so  se  Hrvati  in  Slovenci  tudi  se  za  protestantske 
dobe,  predikantje  prav  tako  pri  delu,  kakor  kmetje  v  svojih 
bunah,  ter  je  sodelovanje  Slovencev  in  Hrvatov  pri  protestant- 
skem  pokretu  le  nadaljevanje  starih  razmer. 

Hrvat  Juri  Juricic  iz  Vinodola  je  propovednik  v  Ljub- 
Ijani  in  v  Kamniku  ter  sodeluje  pri  slovenskih  in  hrvatskih 
knjigah,  da,  1561/62  je  na  predlog  stanov  nadomescal  celo 
odsotnega  Trubarja  v  pastorstvu  (superintendenturi).  Hrvat 
Konzul  je  kandidat  za  evangeljsko  superintendenturo  v  Ljub- 


'  Trideset  let  pred  prvo  Trubarjevo  knjigo,  bas  nekako  takrat,  ko 
je  Trubar  bil  na  Reki,  je  spesnil  Marko  Marulic  svojo  Judito",  zato  v 
nasem  jeziku,  ,neka  ju  budu  razumili  i  oni,  ki  nisu  naucni  knjige  latinske 
aliti  dijacke".  Humanizem,  ki  je  povzdigoval  latinscino  in  njeno  hcerko 
italijanscino,  je  v  Dalmaciji  ustvaril  ostra  narodnostna  nasprotja;  zato  je 
nastala  tarn  narodna,  da,  celo  rodoljubna  poezija  ,vile  Slovinke". 

2)  Na  pr.  V  Cerknici,^  pri  Sv.  Krizu  poleg  Ko^stanjevice,  pri  Bel' 
cerkvi,  v  Novem  mestu,  v  Smihelu,  v  Dobrnicah,   v   Smarju    itd.,   nadalje 

V  Kamenjah    pri    Crnicah,   v  Dolini  pri  Trstu  in  na  Vrhp^olju,  na  Blokah, 

V  Krizih,  in  vse  to  ,iz  potrebe  ilirskega  jezika".  —    V    Crnomlju   je   bila 
glagolska  sola. 

XXVII 


Ijani.  Ivan  Lamella,  rojen  v  Pazinu,  je  zupnik  v  Toplicah  na 
Dolenjskem.  Pazincan  Cvecic  je  evangeljski  propovednik  v 
Senozecah,  pozneje  zupnik  v  Idriji.  Pri  Klombnerjevi  slovenski 
jDesmarici  so  sodelovali  Hrvati  Juricic,  Vlahovic,  Cvecic  in 
Zivcic.  Klombnerjev  sin  prevaja  pod  vodstvom  Hrvata  Dalmate 
„Hisno  postilo"  Lutrovo  na  slovenski  jezik.  Pazincan  Zivcic  je 
1581  v  komisiji  za  recenzijo  Dalmatinovega  prevoda  sv.  pisma. 
Za  tako  slovenskohrvatsko  skupnost  so  bas  za  prote- 
stantizma  vnanje  politicne  razmere  postale  ugodnejse.  Ne  le 
da  je  turska  opasnost  priblizala  vlade  in  stanove  in  Ijudstvo, 
dobili  smo  takrat  Slovenci  in  Hrvati  v  Habsburzanih  tudi 
skupne  vladarje  (1527).  In  ce  je  ze  junak  15.  veka,  Matija 
Korvin,  ki  trajno  ni  vladal  slovenskih  dezel,  postal  junak  slo- 
venske    narodne   pesmi,   bi   tern    laze   mogli   na   enoto    misliti 

V  16.  stolotju. 

Kljub  temu  smo  Slovenci  in  Hrvati  jezicno-kulturno  postali 
dvoje  bas  v  protestantski  dobi.  Ostala  je  in  se  nadaljevala 
hrvatska  literatura,  ker  je  imela  ze  tradicije,  nastala  je  in 
veselo-mlado  zacela  ziveti  slovenska  literatura,  plod  kulturno- 
verske  revolucije;  ta  revolucija  je  prisla  prej,  nego  je  mogla 
ona  prva,  glagolsko-hrvatska  literatura  po  slovenskih  dezelah 
pognati  globoke  korenike. 

Najsi  je  tudi  misliti,  da  je  glagoljastvo  v  mnogih  krajih 
bilo  le  importirano,  to  nic  ne  izpremeni  verjetnosti  podmene, 
da  bi  se  tekom  casa  ukoreninilo  in  rodilo  plod.  Saj  se  je  bas 
tudi  pri  nasnajugu  ze  parkrat  selila  knjizevnost;  tako  je  izginila 
kajkavska  knjizevnost  in  na  svojem  domu  dala  mesta  stokavsko- 
ilirski;  tako  so  iztocni  Stajerci  ob  razmaku  18-  in  19.  vekaspre- 
jeli  kranjsko  knjizevnost,  dasi  so  imeli  dotle  hrvatsko-kajkavsko. 

Ako  bi  se  bila  glagolska  knjizevnost  enkrat  ukoreninila, 
bi  se  bila  ob  koncu  18.  in  v  zacetku  19.  veka  laze  ohranila 
skupnost  slovensko-hrvatska.  Oblika  bi  ostala,  izpremenila  bi 
se  le  vsebina. 

Toda  drugace,  nego  je  prislo,  ni  moglo  lahko  priti,  in 
sicer  radi  vnanjih  okoliscin  ne,  v  katerih  se  je  rodila  slovenska 
knjizevnost.  Trubar  je  zacel  pisati  na  Nemskem;  tu  ni  imel 
pri  rokah  niti  glagolskih  knjig  nitl  glagolske  tiskarne,  a  slo  mu 
je  za  hipen  in  hiter  uspeh.  Pa  tudi  ako  bi  bil  imel  vse  to,  bi 

V  pravopisu  naravno  krenil  rajsi  na  nemsko-latinsko  stran; 
mis  el  nemskega  reformatorja  bi  Trubarju  za  seboj  povlekla 
tudi  crko;  ne  kaze  namrec,  loci ti  crke,  kjer  je  stvar  zvezana, 
oziroma  druziti  crke,  kjer  hocem  stvar  lociti  (glagolska  knji- 
zevnost je  bila  izkljucno  katoliska!).  Verjetno  je,  da  bi  se 
bil  Trubar  prej  oklenil  hrvatskega  knjiznega  jezika,  ako  bi  bila 
hrvatska  nabozna  knjiga  pisana  v  latin  ici  in  v  zivi  hrvatski 
govorici;  ne  bilo  bi  potem  tolikega  prepada  med  virom  njegove 
vere  in  med  dotedanjo  jugoslov.  literaturo. 

XXVlll 


Trubar  je  ze  rano  prisel  iz  blizine  glagoljaske  v  nemske 
kraje,  v  Solnograd  in  na  Dunaj;  postal  je  tako  „zapadnjak" 
in  edino  s  tern  si  moremo  tolmaciti,  da  se  v  20  letih  svojega 
delovanja  v  domovini  ni  naucil  glagolice  niti  citati  niti  pisati, 
dasi  sam  pravi,  da  so  hrvatski  glagoljasi  bivali  „allenthalben 
in  den  Windischen  Landern".  Bolj  slovanski  razvoj  je  imel  na 
pr.  Bohoric,  ki  je  studiral  v  Wittenbergu  (Luzicani,  Poljaki !) 
in  potem  deloval  na  Krskem,  podrocju  hrvatskem;  Dalmatin  je 
bil  njegov  ucenec,  a  Sebastijan  Krelj  je  studiral  v  Jeni  pod 
Istranom  „Ilircem"  Vlacicem. 

Ker  je  Trubar  prvi  slovenski  pisatelj,  so  ga  imenovali 
nasega  „Kolumba"  in  primerjali  z  Lutrom,  pravim  ukoreniteljem 
nove  nemscine. 

Kolumbovstvo  Trubarjevo  je  iskati  le  v  tern,  da  je  dal 
prvi  t iskati  knjizico  v  kranjskem  narecju;  zakaj  pisalo  se 
je  slovenski  za  cerkvene  potrebe  ze  prej,  kakor  je  ob  sebi 
umevno  in  kakor  nam  pricajo  ohranjeni  rokopisi,  ki  jih  je  pa 
bilo  brez  sumnje  mnogo  vec;  le  da  je  to  vse  bilo  brez  orga- 
nizacije.  Nadalje  nam  je  pomisliti,  da  je  povsod  po  Kranjskem 
bilo  glagolskih  knjig,  da  je  bila  ob  vhodu  v  kranjsko  dezelo 
na  Reki  celo  glagoliska  tiskarna;  slovanski  vzorec  za  svoje 
delo  je  torej  Trubar  imel  v  pisanju  in  tisku  sosednjega  jezika. 
Sicer  pa  je  bil  tudi  bas  v  Niirnbergu,  kamor  je  prispel  prvic  Tru- 
bar iz  domovine,  ceski   tisk    dobro   znan ;   Trubar  ga   omenja. 

Z  Lutrom  pa  sta  si  manj  podobna  nego  razlicna.  Luter 
je  s  svojim  delom  zdruzil  Nemce  preko  vseh  politicnih  in 
verskih  mej  v  enem  knjiznem  jeziku,  Trubar  nas  je  prej  loci  1. 
Luter  ni  uvedel  novega  jezika  niti  narecja,  Trubar  je  uvedel  nov 
jezik,  narecje.  Za  osnovo  svojega  jezika  je  vzel  Luter  mesa- 
nico  narecij,  kakor  je  nastala  v  nemskih  knezjih  pisarnah 
—  „daB  mich  beide,  Ober-  und  Niederlander  verstehen  mogen, 
ich  rede  nach  der  sachsischen  Kanzlei,  welcher  nachfolgen  alle 
Fiirsten  und  Konige  in  Deutschland" ;  za  Nizjo  Nemcijo  in 
Svico  je  njegov  jezik  pomenil  oktroa.  Trubar  pa  je,  zelec,  biti 
umljiv  kakor  Luter,  rabil  drugacno  sredstvo  nego  Luter,  namrec 
svoje  rodno  narecje.  Pri  nas  pac  ni  bilo  nobenega  knezjega 
dvora  niti  nobene  visoke  pisarne,  ki  bi  bila  dala  kateremu 
narecju  moc  in  veljavo  in  ugled.  Pac  je  Reka  trgovala  s  Si- 
benikom  in  je  modruski  skof  in  reski  literat  Kozicic  bil  rodom 
Zadranin,  a  to  so  bile  le  rahle  zveze,  ne  pa  moc.  Tako  nam 
je  V  nasih  neugodnih  politicnih  razmerah,  ki  so  nas  raztrgale 
in  nam  v  nasih  dezelah  ostavile  le  slovanskega  seljaka,  iskati 
koncnega  vzroka  uvedbe  dolenjskega  narecja  v  knjigo. 

Ta  nastanek  slovenskega  knjiznega  jezika  budi  cloveku 
razne  misli.  Trubar  je  1550  uvedel  slovenski  knjizni  jezik  tako 
rekoc  v  sili,  nujno  zasledujoc  konkreten  cilj.  Ali  pa  clovek 
V  sili  voli  orodje,  ki  bo   za   stalno   sluzilo    najizvrstneje?   Eno 

XXIX 


smemo  reCi:  Stevilo  drzi  in  velikanska  vrednost  je  siroka  raz- 
prostranjenost  knjiznega  jezika.  Trubar  sam  ni  mogel  spravljati 
niti  naboznih  knjig  brez  tuje  pomoci  na  dan.  Na  razpotju 
1.  1555.,  ko  je  slo  za  to,  ali  naj  se  tiska  hrvatski  ali  slovenski, 
so  vmes  posegli  tudi  kranjski  dezelni  stanovi  ter  so  opominjali 
Trubarja,  „se  velle  habere  versionem  in  propria  eorum  lingua 
nee  curare,  ut  admisceantur  vocabula  elegantiora".  Kakor  so 
V  Bleiweisovi  dobi  nedvomni  neprijatelji  zahtevali  „kranjsko 
spraho"  namesto  „slovenskega"  jezika  in  kakor  z  izvestne 
strani  se  dandanes  izhaja  parola  o  „windische  Spraclie"  namesto 
„nove  slovenscine"! 

Toda  vse  to  je  le  razmisljanje  o   tern,    kar    ni.    Fakticno 
pa  je  postala  uvedba  zivega  dolenjskega  narecja   kal   cvrstega 
novega  razvoja;  Trubarjev  jezik  je  dandanes  obrusena  posoda 
najglobljih  cuvstev  in  misli.  Ta  nas  jezik  pomeni  se  dandanes 
realno  stalisce,  s  katerega  gremo  za  dusevnim  napredkom  naroda. 
Proti  temu  staliscu  ni  uspel   niti  Skalic   niti   Gaj.  Seveda   slo- 
vensko-lirvatski  odnosaji,  ki  smo  jih  videli  pred  Trubarjem  in  se 
za  Trubarja  in  ki  so  naravna  posledica  ze  geografskega  nasega 
polozaja,  so  delovali  vedno  na  razvoj  nasega  jezika;  drugace  ne 
more    biti.    Ze    Trubar   je    ocividno  pod  vplivom  Vergerijevim 
dialektno    obliko    „aden"    1555  zacel   nadomescati   z    „eden" ; 
Boiioric  se  pri  besedotvorju  ozira  na  srbo-Iirvascino ;  isto  svrlio 
ima  znani  Dalmatinov  ..Register  nekateriii  besed,  katere  kranj- 
ski, koroski,  slovenski  ali  bezjacki,  iirvatski,  dalmatinski,  istranski 
ali  kraski  drugace  govore".  Ta  struja,   ki    siri   domace  narecje 
z  besednim  zakladom,  ne  izgublja  niti  naravne  podlage    izpod 
sebe  niti  svrhe  izpred  oci,  ki  nam  jo  dolocujeta  nas  zemljepis 
in  nasa  zgodovina,  ter  pomeni  razvoj.  In  ta  razvoj  se  nam  javi 
brz    zopet   v  Japeljnovih  -  Gutsmannovili  -  Vodnikoviii    casih, 
ki  so  za  nas  zacetek  novega,  odsle  neprekinjenega  kulturnega 
zivljenja,  ter  sega  preko  sedanjosti  v  bodocnost.  Uvidis  to  brz, 
ako  primerjas  n.  pr.  prve  letnike  „Novic"    z   danasnjim   nasim 
jezikom.  1)  Tako  deluje  sila  naravnih  razmer.   Je  pac  prav^go- 
voril  Trubar,  da  smo  „Kranjci  in  Slovene!,  to  je,  Kranjci,  Sta- 
jerci,   Istrani   itd.   in   Hrvati".  Trubar  sam  bi  ne  bil  postal  to, 
kar  je  postal,  ko  bi  se  ne  zdruzil  z  Vergerijem,  ki  je  bil  Hrvat, 
kolikor  je  bil  Slovan;   Vergerij  ga  je  izpodbodel,   ko  je  obstal 
na  poti  svojega  literarnega  dela,  in  mu  je  naklonil  tistega  cini- 
telja,  ki  ga  je  potem  najbolj   drzal,   Kristofa  Wtirtemberskega; 
pri    tem-le   ga   je    namrec   Vergerij    „gelobet    und    sonderlich 
commendiert".    Notranja    moc,    ki   pa  jo    mori    plahost,    dobi 
pomocnico  v  vecji  vnanji  sili.  Oboje  daje  popolnost. 


')  „0  pouku  slov.  jezika",  pri  „Slov.  Solski  Matici"  1902,  str.  68.  si. 

XXX 


Razvoj  in  demokratizem. 

Kakor  v  j  e  z  i  ku  nam  je  treba  razvoj  a  tudi  v  misljenju. 
Razvoj  misljenja  je  dusevni  napredek. 

Vsak  razvoj  se  zacne  pri  konkretnih  individualnostih,  a 
ne  stoji  trajno  ob  njih;  razvoj  isce  smeri  in  ciljev. 

Bistvo  ucenja  je  razvijanje.  Zato  zacenja  ucitelj  z  du- 
sevnim  obzorjem  ucencevim,  a  ne  obstoji  za  stalno  ob  njem, 
marv.c  gre  z  njim  vise  in  dalje. 

Kristus  sam  se  ni  zadovoljil  s  tern,  da  je  zivel  m  e  d 
clovestvom,  to  je,  da  se  je  uclovecil.  Kristus  je  tudi  dvigal 
cloveka  k  sebi,  k  bozanstvu. 

Trubar  je  govoril  besedo,  umljivo  narodu,  a  ni  hvalil 
vsega,  kar  je  videl  na  njem;  dusevno  stalisce  naroda  mu  je 
bilo   izhodisce,  a  ne  ideal. 

Kdor  stoji  na  staliscu  naroda,  njegovega  misljenja  m 
hotenja,  se  imenuje  demokrat,  a  ni  demokrat  po  Kristusovi 
volji  niti  je  ucitelj  naroda,  kdor  le  stoji  na  staliscu  Ijudstva 
ter  vidi  v  njem  ves  svoj  program;  izhodisce  ima,  a  smeri  in 
ciljev  nima.  Tak  demokratizem  je  stanje,  a  stanje  je  nazadovanje. 

Demokratizem  ni  stanje  ob  izhodiscu,  pa  tudi  ni  postav- 
Ijanje  golih  ciljev.  Demokratizem  je  postopanje,  metoda,  razvoj. 

Razvoj  in  metoda  znacita  ves  novi  vek.  Novi  vek  ni 
mirovanje,  a  tudi  ni  strmenje  v  cilje  brez  konkretnih  izhodisc; 
novi  vek  je  razvijanje. 

Ob  koncu  starega  veka  se  rusijo  mesta,  padajo  cesar- 
stva,  in  novi  narodi  nastopajo  vsepovsod.  Novega  veka  ne 
zacenjajo  novi  narodi,  ampak  novi  Ijudje,  to  je,  razviti, 
preobrazeni,  reformirani  Ijudje  —  prav  kakor  se  mesta  v  zacetku 
novega  veka  niso  rusila!  Zidovje  je  postalo  odvec  in  mesta  so 
se  preko  njih  sirila  in  razvijala.  To  je  znak  in  simbol  nove 
dobe. 

Radi  tega  ne  spada  v  novi  vek,  kdor  trdi,  naj  narod 
ostane,  kakrsen  je.  Tak  vzgojitelj  bo  pac  kazal  v  preteklost,  a 
ne  V  bodocnost;  njega  in  njegovega  ucenca  bode  strah  novih 
misli.  Zares  je  govorila  slovenska  zena,  od  prirode  sicer  lepo 
obdarovana  z  umskimi  zmoznostimi:  „Strah  me  je  pred  studi- 
ranimi  Ijudmi !  Kaksne  misli  dobijo  taksni  Ijudje!  Hvala  Bogu, 
da  nimam  sina!  Nobenega  bi  ne  dala  studirat." 

Takih  bodocnosti  skodljivih  nazorov  so  krivi  vsi  tisti,  ki 
govore  na  nesokratski  nacin,  da  „vedo  vse",  dasi  so  malo 
spoznali;  ki  vedo  vse,  kakor  ve  mali  Milivoj  cisto  zagotovo, 
da  je  —  zares  Milivoj.  V  tem  oziru  se  lahko  marsikaj  ocita 
Trubarju,  pa  tudi  skofu  Tekstorju,  ki  je  v  Kranju  rekel :  „Tre- 
balo  bi  nam  vprasati  roditelje,  kako  so  oni  verovali."  Lepse 
so  rekli  stajerski  stanovi  1.  1548.:  „Gospod  ne  govori:  »Jaz 
sem  navada«,  ampak:  »Jaz  sem  resnica«." 

XXXI 


Adam  ]e  bil  iz  raja  prognan,  naj  bi  si  s  a  m  skrbel  za 
telesno  hrano,  Ali  bi  potem  mogla  biti  bozja  volja,  da  bi 
dusevno  hrano  sprejemal  pasivno,  brez  lastnega  truda,  in  bi 
govoril  s  Trubarjem :  .,0  tern  in  tern  ni  treba  disputirati!"  ? 

Zdi  se  mi,  da  gresi  zoper  bozjo  voljo,  l<dor  si  s  si<alami 
zastavlja  pot  spoznanja. 

Tate  cloveic  nalikuje  svetopisemskemu  hlapcu,  ki  je  od 
gospoda  dobil  talent,  pa  ga  ni  izrabljal  in  mnozil,  ampak  ga 
hranil,  to  je,  zakopal.  Gospod  pa  je  sodil. 


XXXIl 


\Z  PREDGOVOROV  NASIH    PROTES- 
TANTSKIH  PISATELJEV. 


Priobcil  dr.  Janko  Lokar. 


U  VO  D. 

Vredno  je,  poznati  nazore  nasili  protestantskih  pisa- 
teljev  o  jeziku,  v  katerem  so  pisali,  in  o  narodu,  za  katerega 
so  delali.  V  to  svrlio  je  treba,  pogledati  v  predgovore  njihovim 
knjigam.  Ti  pregovori  —  nemski,  slovenski  in  hrvatski^)  —  za- 
nimajo  ze  radi  tega,  ker  pisatelji  v  njiii  posveciijejo  svoja  dela 
mozem,  ki  so  jih  podpirali  moralno  ali  gmotno.  Vsled  raznih 
preganjanj  so  bili  potrebni  moraine  pomoci,  gmotne  pa  se 
bolj,  ker  je  tisk  knjig  pozrl  velikanske  vsote.  Uprava  tiskarne, 
stavci  in  prevajalci,  vse  je  bilo  drago;  poleg  tega  je  misliti  se 
na  vezavo  knjig  in  na  njih  razposiljanje  iz  Nemcije  k  nam. 
Prodajati  jih  nikakor  niso  mogli  za  drag  denar,  ker  so  v  njih 
sirili  novo  vero  in  so  bile  nase  dezele  vsled  nezgod  in  tur- 
skih  vojsk  silno  ubozne.  Nad  polovico  knjig  so  razdelili  za- 
stonj,  kakor  pravi  Trubar  v  svojem  1.  1561.  v  Tiibingenu 
izislem  zapisniku  slovenskih  knjig. 

Brez  tuje  pomoci  bi  se  protestantsko  gibanje  pri  nas  ne 
bilo  moglo  nikdar  tako  razviti,  kakor  se  je  razvilo.  Zlasti  nem- 
skim  plemicem  in  mestom  so  bili  Trubar  in  njegovi  pomoc- 
niki  dolzni  velike  hvale.  Tako  na  pr.  je  dal  kralj  Maksimilijan 
leta  1561.  stiristo  goldinarjev.  Wiirtemberski  vojvoda  Kristof,  ki 
se  je  zivo  zanimal    za  protestantsko    gibanje    na     slovanskem 


>)  Vsaka  knjiga  ima  navadno  nemski  in  slovenski,  oziroma  srbo- 
hrvatski  (v  cirilici  ali  glagolici)  predgovor.  Za  nas  je  zanimivejsi  prvi,  ker 
govori  slovenski  ali  srbo-hrvatski  vecinoma  le  o  kakovosti  in  pomenu  bi- 
blijskih  del.  Bohoriceve  slovnice  „Arcticae  horulae"  predgovor  je  —  kakor 
vsa  knjiga  —  latinski.  —  Oziral  sem  se  na  predgovore  del,  katera  so  mi 
bila  pristopna. 

1  1 


jugu,  je  nasim  oznanjevalcem  Lutrove  vere  nakazal  letnih  300 
gld.  Filip,  dezelni  grof  hesenski,  je  dal  200  gld.  Z  enako  vsoto 
se  jih  je  spomnil  Avgust,  volilni  knez  saski.  Lahko  bi  nasteli 
se  vec  podpornikov.  Seveda  niso  bill  vsi,  ki  so  bili  naproseni, 
enako  darezljivi.  Nekateri  so  zeleli  prosilcem  le  srece  in  so 
jih  odpravili  s  praznimi  obljubami.  Drugi  pa  niso  nicesar  oblju- 
bili  in  nicesar  dali.  Volilni  knez  brandenburski  Joahim  na  pr. 
se  jih  je  odkrizal,  rekoc,  da  mora  svoji  hcerki  Zofiji  skrbeti  za 
nevestno  opravo ;  ni  pa  se  branil  knjig,  ki  so  jih  hkratu 
s  prosnjo  poklanjali  prosilci. 

Kakor  plemenitasi,  tako  tudi  mesta  niso  skoparila  na- 
pram  lutrovcem.  StraBburg  je  dal  460  gld,.  Nurnberg  400,  Ulm 
300,  Frankfurt  200,  Memmingen  100,  Rothenburg  ob  Tauberi 
100,  Kempten  62  i  t.  d.  Tudi  poedine  osebe  neplemenitega 
stanu  so  se  vnemale  za  razsirjanje  protestantizma  ob  jadran- 
ski  obali.  Tako  so  na  pr.  avgsburski  mescani  zlozili  240  gld.  =^) 
Poleg  tega  so  uzivali  slovenski  dijaki  na  nemskih  vseuciliscih 
izdatne  podpore.  Velikih  zrtev  Ungnadovih  niti  ne  omenjam, 
ker  so  vecinoma  znane;  prav  tako  je  tudi  znano,  kako  so 
novi  pokret  podpirali  notranjeavstrijski  dezelni  stanovi,  mesta, 
plemici  in  velikasi. 

Nekatera  posvetila  so  splosna.  Trubar  na  pr.  govori  v 
nemskem  predgovoru  k  „Temu  pervemu  deilu  tiga  noviga  te- 
stamenta  —  —  — "  (1557)  „den  gottseligen  Christen  in  den 
Landen,  Crein,  Vntersteyr,  Karhenten,  Karst,  Histerreich,  vnd 
in  der  Windischen  Marck".  Dalmatin  je  posvetil  svojo  „Biblijo" 
(1584)  „den  wolgebornen,  Edlen,  Gestrengen,  Ehrnuesten, 
Fiirsichtigen,  Ehrsamen  vnd  weysen  Herrn,  Grauen,  Freyherrn, 
Rittern,  denen  vom  Adel,  Biirgern  vnd  alien  Gottseligen  Christen, 
in  Fiirstenthumen,  Steyr,  Kernten,  vnd  Crein.  sampt  den  In- 
corporirten  Herrschaften  Windischer  March,  Metling,  Ystereich, 
vnd  Carst  et.  c-  gesessen."  Bohoric  vidi  kot  ucitelj  samo  mla- 
dino  in  bodri  v  „Praefatiunculi"  svojih  „Zimskih  uric"  (1584) 
„illustrium  Styriae,  Carinthiae  et  Carnioliae  procerum  filios; 
vniverlam  Equeftris  ordinis  ingenuam  iuventutem",  da  naj  bode 
vedno  vneta  za  cast  domovine  in  Boga  po  zgledu  slavnih  in 
nikdar  dovolj  hvaljenih  moz  „Franci[ci  Comitis  de  Turri,  Li- 
beri,  in  Sancta  Cruce,  Baronis  e-  c.  t.  Domini  Lipnizij  et 
Teiizhenbrodij  e.  c.  t.  Tumquoq ;  Sigifmundi  ab  Herberstain, 
Liberi  in  Najdperg  et  Guetenhag,  e.  c  t.  Baronis,  felicis  me- 
moriae-" 

Izmed  poedinih  podpornikov,  ki  so  se  jih  v  predgovorih  spo- 
mnili  nasi  protestantski  pisatelji,  omenjam  kralja  Maksimilijana  II. 
(gl.  Der  ander  halb  Theil  des  newen  Testaments  .  .  .     1560; 


2)  Gl.  Christian  Friedrich  Schnurrer,  Slavischer  Bucherdruck  in  WUr- 
temberg  ini  16.  Jalirhundert,  Tubingen  1799  —  str.  55.  si. 


Der  Catechismus,  mit  kurtzen  AuBlegungen  ...  in  der  Cro- 
batischen  Sprach  .  .  .  1561  ;  CatechiCmus,  mit  aufilegung,  in 
der  Syruischen  Sprach  .  .  .  1561;  Der  erst  halb  Theil  des 
newen  Testaments  ...  in  die  Crobatische  Sprach  verdol- 
metscht,  vnd  mit  Glagolitischen  Buchstaben  getructct  .... 
1562-0,  wijrtenberskega  vojvoda  Knstofa  (gl.  Kurtze  AuBlegiing 
iiber  die  Sontags,  vnnd  der  fiirnembsten  Fest  Euangelia  ...  in 
Crobatischer  Sprach  mit  Crobatischen  Buchstaben  getrukt  .  .  . 
1562;  ArticoH  oli  Deili,  te  prave  stare  vere  .  .  .  1562),  Ivana 
Friderika  in  Ivana  Viljema,  vojvodi  saska  (gl.  Confessio  oder 
BekanntnuB  des  Glaubens  .  .  .  1562),  Filipa,  dezelnega  grofa 
hesenskega  (gl.  Artikoli  ili  deli  ....  [ciril  ]  1562),  Ivana 
Ungnada  (gl.  Register  vnd  summarischer  Innhalt  aller  der 
Windischen  BUcher  .  .  .  1561;  ime  tega  barona  citamo  tudi 
sicer  v  predgovorih  del,  ki  so  posvecena  drugim),  turnskega 
barona  Ahacija  (gl.  Passion  ...  1576  ...;  Karszanske  lepe 
molitve  .  .  .  1584  in  1595),  barona  Jurija  Kisla  (gl.  Ta  celi 
Catechismus,  eni  Psalmi  .  .  .  1574,  1579  1584,  1595),  gospoda 
Franca  Jurija  „von  Rein,  zum  Stermall"*)  e.  c.  t.  (gl.  Cate- 
hismos  s  dveima  islagama  .  .  .  1575). 

V  predgovorih  so  torej  nasi  protestantski  pisatelji  zahva- 
Ijevali  svoje  podpornike,  obenem  pa  so  v  njih  polagaii  nekak 
racun  o  svojem  delovanju  in  o  uporabi  prejetih  darov. 

Sluzili  so  jim  pregovori  tudi  v  to  svrho ,  da  so  se  v 
njih  branili  proti  napadom  raznih  skrivnih  in  ocitnih  klevet- 
nikov,  ki  so  jih  obrekovaii,  ces,  da  ne  uce  prave  evangeljske 
vere  (ti-le  so  dobro  vedeli,  da  jih  unicijo,  ako  jim  odvzemo 
podporo  nemskih  zascitnikov).  Zlasti  Trubar  poudarja  o  vsaki 
priliki,  da  je  zvest  pristas  avgsburske  veroizpovedi  in  da  v  nje- 
govih  in  v  spisih  njegovih  pomocnikov  ni  nic  razkolniskega 
(gl.  Ta  celi  novi  testament  .  .  .  1582  in  dr.).  Iz  hrvatskega 
„Prvega  dela  novoga  testamenta"  zvemo,  da  so  morali  „inn 
beysein  aines  WUrtenbergischen  Raths"  Trubar  in  njegovi  so- 
delavci  obljubiti  Ungnadu,  da  bodo  prevajali  samo  dela  avgs- 


=»)  To  delo  je  posveceno  Maksimilijanu  ne  samo,  ker  je  izdatno 
podpiral  nase  protestante,  ampak  tudi  zato  (kakor  pravi  Trubar  v  pred- 
govoru),  ker  „wir  die  Dollmetscher  alle  sampt  vnder  deni  loblichen  HauB 
Osterreich  geborn,  vnd  derhalben  E.  Kiin.  May.  als  vnserm  gnadigisten 
Erbherren,  auch  dem  loblichen  Haus  Osterreich  in  vnderthanigsten  Treuen 
zu  dienen  genaigt,  vnd  schuldig  erkennen.  Zu  dem  auch  alle  .  .  .  Volcker, 
denen  sollich  vnser  dolmetschen  vnd  Biicher  zu  gutem  nutzen,  vnnd  be- 
fiirderung  jrer  Seelen  Hail  vnnd  Seligkeit,  geraichen  vnd  gedeyen,  auch 
mit  Gottes  Hilff,  ohne  frucht  nit  abgehn  werden,  vnder  Hochgemelten 
loblichen  Haus  Osterreich  vnnd  der  Cron  Hungern  gesessen,  der  wegen 
E.  Kiin.  May.  als  jrem  naturlichen,  rechten  von  Gott  gegebnen  vnnd  ver- 
ordneten  Erbherren  Kiinig  vnnd  fiirsten  vnderworffen  vnd  zugehorig 
seyen." 

■*j  Trubar  je  bil  njegov  krstni  boter.  Ocetu  in  staremu  ocetu  tega 
Franca  Jurija  (roj.  1.  1562.)  je  bil  dober  prijatelj. 


burske  konfesije.  Istotako  je  zahteval  Ungnad  pojasnila,  ce  so 
g-lagolske  in  cirilske  pismenke  dobro  ulite  in  ce  prevajajo  za 
Srbohrvate  in  Bolgare  v  razumljivem  jeziku ;  pravoslavna  popa 
sta  to  potrdila,  ces,  da  jih  bodejo  lahko  citali  in  razumeli  ne 
samo  duhovniki  in  ucenjaki,  ampak  tudi  lajiki  po  vsej  Hrvatski, 
Dalmaciji,  Bosni,  Srbiji  in  Bolgariji,  dasi  morda  „etliche  Worter 
vnnd  Buclistaben  nicht  jederman  gefallen,  dann  die  Crobaten 
vnnd  Dallmatiner  reden  etiiche  worter  anderst,  dann  die  BoB- 
ner  vnd  Siruier,  vnd  in  der  Cyrulischen  geschrifft,  schreiben  sie 
etlich  Buclistaben  aucii  niciit  gleicii,  wie  wir  in  der  Lateini- 
schen  vnd  Teutschen  Geschrifft  audi  thun".  Zato  so  tudi  dali 
tiskati  4000  malih  abecedarijev,  da  bi  se  naucilo  Ijudstvo  naj- 
prej  glagoiske  in  cirilske  abecede. 

Obeneni  so  se  v  predgovorih  pritozevali  nad  svojimr 
preganjalci,  ces,  da  jih  „papeshniki  taku  sylnu  souurashio, 
kelno,  zhes  nas  lasheio,  ouadaio,  fratuio  inu  preganeio.  Tu  ta 
rogati  hudi  Sludi  dela,  kir  taku  vnih,  suseb  v  tim  osteklim, 
nesramnim,  lashniuim  Menihu  per  S.  Miclaushu  V  lublani, 
inu  vnega  touarishih,  subper  to  nasho  vero,  katera  ie  od 
samiga  Boga  vti  S.  Troyci  postaulena  inu  skusi  Cristusa  nom 
resodienna  dyuia,  resbya,  prity,  inu  vse  slu  subper  nas  sniish- 
laua  inu  sazhene."  Tako  se  huduje  Trubar  v  prevodu  ,,Tega 
celega  psaltra  Dauidovega"  .  .  .  (1566)  nad  papezniki,  ki  so  jih 
imenovali  tudi  romaniste  (gl.  Register  vnd  summarischer  Innhalt . .  .)• 

Pa  tudi  o  namenih  nasih  protestantov  se  lahko  poucimo 
iz  predgovorov.  Predvsem  so  seveda  bili  glasniki  Lutrovega 
nauka.  Svojim  rojakom-trpinom  so  hoteli  dati  v  roke  tiskano 
besedo  bozjo,  ki  naj  bi  jih  hrabrila  v  stiskah  in  nadlogah  nji- 
hovega  ubogega  zivljenja.  Zato  so  prevajali  samo  taka  dela, 
ki  „dem  Armen,  gemainen  ainfeltigen  Mann  zu  seiner  Seelen 
hail  zuwissen  von  notten,  vnnd  was  latter,  Warhafft,  verstendig, 
trostlich,  vund  zu  pflannzung  vnd  erhaltung  der  waren  Religion, 
dienstlich  vnd  Nutzlich  ist"  (gl.  predgovor  hrv.  Prvemu  delu 
novoga  testamenta).  Iz  svetih  knjig,  pisanih  v  njemu  razum- 
ljivem jeziku,  naj  bi  crpalo  nase  Ijudstvo  veselje  do  bor- 
nega  zitja,  tezkega  zlasti  vsled  neprestanih  turskih  napadov. 
Vera  v  vecno  zivljenje  naj  bi  jih  cuvala  obupa  v  nadlogah  in 
bridkostih !  Ta  lepa  misel,  polna  usmiljenja  in  bratoljubja,  se 
vlece  kakor  rdeca  nit  skozi  vsa  dela.  A  s  pravo  sv.  vero  niso 
hoteli  seznaniti  le  Jugoslovana,  hoteli  so  z  njo  seznaniti  tudi 
Turka.  „Dann  will  man  die  rechte  Gottselige  vnd  seligma- 
chende  Religion,  vnder.dem  jungen  vnd  einfaltigen  volck  vnd 
in  der  Turkey  pflantzen  vnd  anrichten,  so  mag  solches  durch 
kein  anderen  weg  oder  niittel  fiiglicher  vnd  fiirderlicher  ge- 
schehen,  dann  mit  dem  Catechismo  vnd  Symbolo  Athanasij," 
pise  Trubar  v  hrvatskem  katekizmu  iz  1.1561.  Pa  tudi  drugod 
izrazajo  on  in  njegovi  sodelavci  isto  misel. 


To  naj  bi  bila  „slovenska  (slovanska)  cerkev"  na  jugu 
(gl.  „Ta  Slovenski  kolendar  .  .  .  1557),  kakor  je  mislil  ustano- 
viti  Luter  nemsko  na  severu.  Dalmatin  govori  v  „Bibliji"  o 
sreci  onih  narodov,  katerim  je  izkazal  Bog  to  milost,  da  so  culi 
njegovo  besedo  v  svojem  jeziku;  za  to  so  skrbeli  apostoli  in 
njih  nasledniki,  ki  so  se  ravnali  po  Kristusovem  nauku  ter 
„auch  den  gantzen  Kirchendienst  in  solcher  jhrer  Landsgebreu- 
chiger  bekanter  sprach  verrichtet."  Enako  pise  Bohoric  v  svoji 
slovnici.  In  Trubar  naglasa,  govorec  o  pravoslavnih  Srbih, 
vedno  njih  bogosluzje  v  narodnem  jeziku. 

Da  bi  pa  novo  vero  boij  utrdili,  so  izdajali  pesmarice. 
Godba  in  petje  pobozno  povzdigujeta  clovesko  srce.  ako  se 
prav  izvajata.^j  David  je  branii  Savla  s  psalmi  in  harfo  sata- 
noviii  izkusnjav  in  Elizeja  je  navdusevala  godba  pri  preroko- 
vanju,  nam  pa  povzdiguje  v  cerkvi  srce.  Ob  petju  in  godbi 
poslusamo  rajsi  pridige  in  prejemamo  rajsi  sv.  zakramente 
(prim.  Ta  celi  Catehismus,  eni  Psalmi  .  .  .  1579).  Verska  pesem 
pa  naj  bi  izpodbujala  Ijudi  tudi  k  nravnosti.  Kjer  se  namrec 
pojejo  take  pesmi,  tarn  ginejo  „die  andern  vnniitzen  vnd  erger- 
lichen  Bulerlieder"  (prim.  Ta  celi  Catechismus,  eni  Psalmi  ... 
1584).«) 

Nekatera  dela  so  pa  potekla  zgolj  iz  obrambnih  name- 
nov.  Ko  so  katoliski  diihovniki  ob  razsirjanju  nove  vere 
spoznali  moc  knjige,  so  zaceli  tudi  sami  pisati  in  polemizirati 
z  verskimi  nasprotniki.  Jezuit  Leonhard  Pachenecker  je  izdal 
1.  1574.  V  Gradcu:  Xompendium  Catechifmi  Catholici  in  Scla- 
uonica  lingua".  Knjiga  je  prisla  med  narod,  a  Trubar  je  ze 
naslednjega  leta  nastopil  proti  trditvam,  da  so  luterski  Ijudje 
„Sepelanci,  kizarij,"  da  uce  novo,  krivo  vero  in  zametujejo 
staro,  da  je  nastalo  vse  zlo  na  svetu  zaradi  njih  i.  t.  d.  Izdal 
je  namrec:  „Catechismos  s  dveima  islagama",  da  bi  mogel 
vsakdo  „vfakimu  Papeshnikouimu  fuper  gouorienu  odgouoriti, 
fagcuoriti  inu  fprizhati,  de  ta  nih  Vera,  ie  Noua,  kriua,  falsh, 
lashniua,  hudizheua  inu  Malikouska,  kir  te  ludi  od  Buga,  od 
nega  beffede  inu  pokorszhine.  odpelaua  inu  fapelaua  vta  Pekal." 
Se  jeseni  1.  1574.  so  biliTrubarju  jezuitovo  knjigo  poslali  „ettlich 
gut  Christen  vnnd  trewe  Diener  der  Kirchen  Gottes  im  Lands 
Grain."  Trubar  poroca  o  knjigi,   ces,   da  v  tern  „novem  jezuit- 

^)  Kot  Ijubitelja  glasbe  slavi  Trubar  v  delu  „Ta  Celi  Catehismus, 
eni  Pfalmi  .  .  ."  (1574)  Vida  Kisla,  starega  oceta  omenjenemu  Juriju  Kislu. 
Vid  Kisel  je  bil  dolgo  let  Ijubljanski  zupan  in  je  pregovoril  svoje  mescane 
.daB  sie  den  Edlen  vnnd  hochgelerten,  in  Sprachen  vnd  freyen  Kiinsten, 
sonderlich  in  der  Mufika  hocherfahrnen  Magil'trum  Leonhardum  Budinam, 
meinen  lieben  Herren  Geuattern,  zu  einem  besondern  eignen  Schulmeister 
jhren  Kindern,  vnnd  neben  jhme  vier  Kunstreicher  auff  allerley  Instru- 
menten,  vnd  Seittenspil,  Trommeter  vnnd  Turner,  auffgenomnimen  vnd 
Prouisioniert." 

^)  Gl.  studijo  dr.  Jos.  Cerina  v  tern  (.Zborniku"! 


skem  katekizmu"  (in  windischer  Sprach)  „der  gut  Munch,  die 
Bapftischen  fiben  Sacrament,  die  fiben  Todsund  die  vier  Siinde, 
wolche  in  die  Himmel  fchreien  die  fiben  Werck  der  Barm- 
hertzigkeit  der  Heiligen  anruffen,  das  Aue  Maria  vnd  andere 
MiiBbreucii  vertheidigt  vnnd  fur  Catholifch  ausgibt." 

Na  to  je  bilo  treba  odgovora.  „Dieweil  die  Jefuitifshen 
auch  in  Windischer  Sprach  wie  obgemelt  wider  vnfere  Euan- 
gelifche  Lehr  zufchreiben  angefangen,"  je  Trubar  „alfo  alt, 
kranck  vnnd  lam  die  nachvolgende  lange  Predig  zufammen 
colligiert,  dictiert  vnd  neben  dem  Catechifmo  trucken  laffen", 
to  je,  izdal  je  bas  „Catehismos  s  dveima  islagama",  ki  kot 
plod  polemike  posebno  odlocno  razkriva  rak-rano  takratnega 
nasega  cerkvenega  zivljenja. 

Razen  Pacheneckerja  pa  je  istega  leta  in  istotam  izdal 
neki  drug  graski  jezuit  oster  polemicen  (pac  nemski)  spis  proti 
protestantom,  „in  wolchem  er  mit  verkerten  vngereumbten 
falfchlich  angezogenen  Spriichen,  Hiftorien  vnd  Exempeln  auB 
der  heiligen  Sfchrifft  alten  Vattern  vnd  Concilien  beweisen  will, 
dass  die  jetzige  Bapftifche  Romische  Kirche  die  rechte  Catho- 
lifche  vnd  Apoftolifche  vnnd  die  vnfer  vnrechte  vnd  Ketze- 
rifche  fey."  (Trubar  v  nemskem  predgovoru  „Catehisma  s 
dveima  islagama"). 

Oba  ta  jezuita  imenuje  Trubar  „vnsere  Landsleut"  in 
ucenca  jezuitov,  ki  proti  volji  starsev  po  vseh  dezelah  nabirajo 
nadarjene  decke  in  jih  vzgajajo  po  svojih  solah,  podobnih  oni, 
ki  jo  je  na  prigovarjanje  jezuitov  pred  kratkim  ustanovil  papez 
V  Rimu,  in  to  v  prvi  vrsti  za  Nemce. 


I.  NAZORI  O  JEZIKU. 

Dalmatin  pripoveduje  v  nemskem  predgovoru  svoje  „Bib- 
lije",  da  so  mnogi  zavoljo  posebne  in  za  d  uge  narode  v  ne- 
katerih  besedah  nenavadne  in  tezke  izreke  slovenskega  jezika 
dvomili,  da  bi  se  v  njem  lahko  pisalo  ali  tiskalo  z  latinico, 
na  sv.  pismo  v  nasem  jeziku  pa  da  sploh  ni  mislil  nihce.  Da 
se  ni  pisalo  v  slovenscini  pred  Trubarjem,  to  poudarjajo  nasi 
protestantski  pisatelji  kaj  radi.  Trubar  n.  pr.  pravi  v  hrvatskem 
„Prvem  delu  novoga  testamenta"  —  pa  tudi  drugod  — ,  da 
„die  Windische  Sprach  vor  der  Zeit  (Trubarjevim)  ist  nie  ge- 
schriben  noch  gelesen  worden",  Hrvati,  Dalmatinci,  Bosnjaki, 
Srbi  in  Bolgari  da  so  pac  ze  prej  pisali  z  glagolico  in  cirilico, 
toda  samo  brevirje,  molitvenike  in  masne  knjige,  ki  pa  so  ne- 
razumljive,  „mit  ettlichen  leteinischen  Wortern  vermischt  vnd 
verdolmetscht",  celega  sv.  pisma  in  katekizma  pa  pogresa  pri 
njih-.  In  Dalmatin  pravi  v  svoji  „Bibliji",  da  „die  Windische 
Sprach,   besonders,   wie  die  in  diesen    Landen  gebreuchig,  nit 


vor  hundert  oder  mehr,  sondern  allererst  bey  dreyssig  Jaren, 
nit  geschriben.  oder  auff  Papyr  gebracht  worden."  Pri  teh  in 
enakih  trditvah  moramo  seveda  misliti  na  vecja  pisana  ali 
tiskana  dela,  ne  pa  na  manjse  zapiske  v  slovenskem  jeziku, 
ki  so  bili  gotovo  znani  take  Trubarju,  kakor  Dalmatinu. 

Trubar  je  potem  s  cinom  dokazal  neupravicenost  vseh 
dvomov  0  sposobnosti  sloyenscine  za  tisk  ali  pismo.  Ljudje  so 
se  osrcili  in  spomnili  tujih  rodov,  ki  tudi  dolgo  casa  niso  pisali 
V  svojem  jezii<ii.  Dalmatin  ve  iz  kronistov,  da  so  pisali  Nemci 
za  Karla  Velikega  vse  pogodbe  in  pisma  v  latinscini.  Luter  je 
prebil  led  na  Nemskem,  pri  nas  pa  Trubar,  ki  je  imel  iz- 
prva  najvec  tezave  s  pravopisom.  O  tern  pise  Trubar  1.  1555. 
—  pet  let  po  svojem  prvem  delu  — :  „Lubi  Slouenci !  —  Mi 
fmo,  Bug  vei,  dofti  fmishlouali,  s  kakouimi  puhftabi  to  nasho 
beffedo  bi  mogii  prou,  po  tei.  Orthographi  shtaltnu  inufaftopnu 
pilfati,  di  bi  preueliku  puchftabou  oli  Conlonantou  kani  fillabi 
ne  iemali,  koker  ty  Peami  inu  drugi  deio,  kateru  ie  gerdu  vi- 
diti.  Taku  mi  nefmo  mogli  sdai  vnaslii  faftopnofti  drigazhi 
naiti,  temuzh  de  fe  ta  H  fa  Ch.  ta  V  fa  pul  F  pisheio  inu 
poftauio,  inu  de  fe  ty  shtimouci  isreko  po  shegi  nashiga  iefiga 
(gl.  „Ta  evangeli  —  svetiga  Matevsha"  .  .  .)"•  Pozneje  bomo 
videli,  da  mu  je  bilo  mnogo  do  pravega  izgovora  besed,  ker 
se  vedno  iznova  vraca  k  pravopisnim  navodilom.  V  pravkar 
imenovanem  delu  pise  v  slovenskem  predgovoru  o  jeziku,  da 
„ta  Slouenski  Jefig  fe  poufod  glih  inu  veni  vishi  ne  gouori, 
drigazhi  gouore  s  doftimi  beffedami  Crainci,  drigazhi  Coroshci, 
drigazhi  Shtaierzij  inu  Dolenci  tar  Befiaki,  drigazhi  Krashouci 
inu  Ifriani,  drigazhi  Crouati".  Obelodanil  pa  je  svoje  delo  v 
kranjscini  najvec  zbog  tega,  ker  jo  lahko  razumejo,  kakor  se 
mu  zdi,  ljudje  drugih  dezel.  Prevajajoc  pa  ni  iskal  lepih, 
gladkih,  visokih  „kunftnih"  ali  neznanih  besed,  „temuzh 
te  gmainske  Crainske  preprofte  beffede,  katere  ufaki  dobri 
preprofti  sloueniz  lahko  more  faftopiti :  Sakai  ta  muzh  fuetiga 
Euangelia  inu  nashe  Isualizhane,  ne  ftoy  vlepih  ofertnih  beffe- 
dah,  temuzh  vtim  duhei  vti  rifnici  vti  praui  veri  inu  venim 
fuetim  kershanskim  lebnu."  Obenem  pa  prosi  citatelje,  da  bi 
mu  brz  naznanili  morebitne  napake  v  vsebini  in  jeziku. 

Dve  leti  pozneje  je  izsel  „Ta  pervi  deil  tiga  noviga 
testamenta",  kjer  govori  malo  natancneje  o  hrvascini.  Pravi, 
da  se  hrvascina  pise  z  dvojnimi  pismenkami  in  da  jo  govore 
ne  samo  po  vsej  Hrvatski  in  Dalmaciji,  ampak  veliko  celo  na 
Turskem.  Od  mnogih  je  tudi  slisal,  da  jo  rabijo  v  Carigradu 
na  cesarskem  dvoru  samem.  Ima  pa  precej  sorodnosti  s  slo- 
venscino,  kajti  „wir  Creiner  vnd  Windische  versteen  sie  nach 
aller  notturft  vil  bosser,  dann  die  Behemische  oder  Polnische." 

Pozna  hrvatski  misal  in  breviarij,  ki  pa  sta  tako  slabo 
prevedena,  da  duhovniki  sami  ne  razumejo   mnogih   besed   na 


najbolj  rabljenih  mestih.  Zato  se  je  pred  sedmimi  leti  odlocil 
za  poizkus,  ce  se  dasta  pisati  in  citati  slovenscina  in  lirvascina 
z  latinskimi  ali  nemskimi  crkami.  Poizkus  se  je  obnesel,  a  na- 
vaditi  se  je  treba  izgovarjati  V  za  mehki  F,  H  za  Ch,  samo- 
glasnike  in  zloge  Sha,  Zha,  Ish,  Ozh  in  podobne  pa  po  nacinu 
nasega  jezika.  Tudi  se  je  preprical,  „das  so  vil  Buchstaben 
Oder  Consonanten  zu  einem  Wort  oder  zu  einer  Silben,  wie 
etlicii  Behem  vnd  Besyacken  vermeinen,  von  wegen  der  gro- 
ben  vnd  wischpelten  pronunciation  (darumb  die  Crobaten  in 
irem  Alphabet  so  vil  S  vnd  Z  haben)  nicht  bediirffe, 
Sonder,  es  ligt  am  meisten  an  der  iibung,  vnd  am  gebrauch, 
wie  mil  den  anderen  Sprachen  vnd  Schrifften  alien."  Nemec 
na  pr.,  ki  se  ni  naucil  drugega  jezika  nego  svojega,  ne  more 
nikdar  pravilno  citati  ali  izgovarjati  latinskega  ali  laskega  je- 
zika, najsi  sta  pisana  ali^  tiskana  se  s  tako  dobrimi  crkami. 
Enako  se  godi  Lahu  in  Spancu  pri  nemscini.  Istotako  ne  bo- 
demo  mogli  nikdar  pisati  slovenscine  z  nemskimi,  latinskimi 
ali  grskimi  pismenkami  tako,  da  bi  jo  izgovarjal  Nemec,  Lah 
ali  Grk  kakor  rojen  Slovenec. 

Ko  je  Vergerij  pismeno  vprasal  Trubarja,  ali  se  ne  bi 
upal  prevesti  sv.  pisma  v  slovenscino  in  hrvascino,  mu  je 
Trubar  odgovoril,  da  ne  pozna  nobene  hebrejske  crke,  grscine 
pa  da  ne  cita  dobro.  Nadalje  se  je  izgovarjal  tako-le:  „Die- 
weil  aber  die  Windische  sprach  an  ihr  selbst  arm,  vnnd  gar 
mangelhafftig  an  vielen  Wortern  sey,  hot  auch  viel  Aequiuoca, 
das  ein  Wort  mancherley  bedeiit.  Vnd  sie  wird  nicht  allein  in 
einem  Land  anderst,  dann  in  den  anderen,  sondern  oft  iiber 
2.  oder  3.  Meil,  ja  auch  offt  in  einem  Dorff  mit  vielen  Wortern 
vnd  Accentibus  anderst  vnd  vngleich  geredt,  zudem,  so  kann 
ich  nicht  krobatisch,  weder  lesen  noch  Screiben.  Deshalben, 
sagt  ich  dazumal,  v^il  mich  diser  hoher  vnd  schwarer  arbeit 
des  dolmetschens  der  Bibel,  allein  nicht  vndersteen." 

Lotil  bi  se  prevoda,  ko  bi  se  mu  dodelila  dva  kranjska 
ali  spodnjestajerska  duhovnika  ali  druga  ucenjaka  iz  istih 
krajev,  ki  znata  dobro  slovenski  in  razumeta  latinski  in  nemski. 
Istotako  bi  potreboval  dva  Hrvata,  ki  dobro  govorita  dalma- 
tinski  in  bosenski  in  pravilno  piseta  hrvatsko  in  cirilsko  abecedo. 

Toda  teh  pomocnikov  niso  mogli  takoj  dobiti.  Zato  je 
zacel  Trubar  sam  prevajati.  A  delo  mu  je  slo  pocasi  izpod 
rok,  nekaj  zaradi  stanovskih  poslov,  nekaj  zaradi  tega,  ker  je 
pri  prevajanju  rabil  dva  latinska'),  dva  nemska  in  en  laski  novi 

')  V  hrv.  „Prvem  delu  novoga  testamenta"  citamo,  da  prevodilci 
rabijo  latinsko,  nemsko  in  lasko,  dalje  tudi  cesko  sv.  pismo,  zadnje  „von 
wegen  etlicher  alten  Windischen  worter".  „EraBnii  vnnd  Lutheri  Trans- 
lation" sta  pa  najvaznejsi.  Po  koncanem  prevodu  novega  testamenta  bo 
vprasati  teologe,  podkovane  v  hebrejscini,  katerega  latinskega,  nemskega 
ali  laskega  prevoda  sv.  pisma  naj  se  drze.  Gl.  razpravo  prof.  Iv.  Polovica 
V  tem  „Zborniku'. 


testament,  razen  tega  hrvatski  misal,  tiskan  v  Benetkah  z  lati- 
nico,  in  razlicne  komentatorje,  na  pr.  Erazma  Rotterdamskega. 
Delala  mu  je  pa  tudi  slovenscina  preglavico.  Sicer  mu  je  pri 
imenu  in  glagolu  ugajala  dvojMna,  ki  odgovarja  grscini,  in  pa 
moski  in  zenski  spol  pri  glagolu,  toda  nagajal  mu  je  besedni 
zaklad.  Rad  bi  vide!  tistega,  ki  bi  mu  naslednje  latinske  be- 
sede  mogel  povedati  „proprie  Windisch" :  salutatio,  exultatio, 
iubilatio,  laeticia,  hilaritas,  iucunditas,  perfequutio.  opprobrium, 
contentio,  seditio,  infidiae,  tumultus,  moleftia.  occasio,  locus, 
opportunitas,  skandalum,  virtus,  gloria,  bracchium,  adoptio, 
abominatio,  turba,  affectus,  stupor,  pietas,  impietas,  adorare, 
religio,  superstitio,  afsiduitas,  sors,  sacramentum,  tabernaculum, 
^anes  propofitionis  in  „dergleichen  vnzelich".  „Ave  Maria" 
na  pr.  se  ne  da  prav  prevesti.  „Die  Windischen  sagen,  zhef- 
tzhena  fi  Maria,  das  ist,  geehret  seistu  Maria,  die  Crobaten, 
Sdrava  bodi  ti  Maria,  das  ist.  Sey  du  gesund  Maria,  ich  habs 
aber  verdolmetschet,  Veffeliffe  Maria,  Erfrew  dich  Maria." 

Ta  primer  je  klasicen  zgled  za  nacin  Trubarjevega  pre- 
vajanja.  Izraz  „veselje"  mu  je  seveda  bil  znan,  a  hotel  je 
biti  natancen  ter  je  iskal  zaznamovanj  tudi  za  fine  razlike,  ki 
so  izrazene  v  imenovanih  besedah  in  ki  jih  je  navadno  najti 
V  slovarjih.  Vobce  pa  pravi  o  svojem  prevajanju  :  „vnd  ich  hab 
mich  beflissen  in  disem  dolmetschen,  mit  den  Wortern  vnd 
Stylo,  auff  das  ein  jeglicher  Windischer,  er  sey  ein  Creiner, 
Vntersteyrer,  Karner.  Kahrstner,  Histerreicher,  Niderlander  oder 
Befyack,  miige  leicht  versteen.  Vnd  deswegen,  bin  ich  schlecht 
bey  Bewrischer  Windischer  sprach,  vnd  wie  mans  auff  der 
Rastzhitz  redet,  da  ich  geboren  bin,  bliben,  Vnd  vngewonliche 
vnd  Crobatische  worter  darein  nicht  mengen,  auch  newe  nicht 
wollen  erdichten."  Tu  je  pac  se  dodati,  kar  pravi  Trubar  v 
slovenskem  predgovoru  „Catehisma  s  dveima  islagama"  : 
„Vtim  textu  tiga  Catechifma  te  ene  beffede,  koker  kerszhenik, 
Criftian,  Jefus  ie  Vgrob  pjloshen,  Jefus  ie  pokopan  inu  tim 
glich,  fe  vnglih  vmei  Crainci  Sloueni  inu  Crouati  tolmazhio. 
Na  tim  fe  nema  oben  fmotiti."  (.Prim,  tudi  Trubarjevo  opombo 
0  Ocenasu  v  „Catehismu  s  dveima  islagama"  106.  (Let.  M. 
Slov.   1891,   139.) 

Tudi  pravopis  mu  je  grenil  tolmacenje,  kakor  sem  ze 
omenil.  V  „Catechismus,  in  der  Windischen  Sprach,  sambt 
einer  kiirtzen  AuBlegung  in  gesang  weiB  .  .  ."  (1550)  pravi  o 
tem :  „lieber  Leser,  in  dieser  vnserer  Windischen  sprach  muefi 
du  das  V.  gemeinklich  for  ein  lindes  f.  oder  Griechiscb  Vitta. 
vnd  das  B  scharff  wie  die  teutschen  ir  Ch.  Vnd  das  L.  zu 
zeiten  grob  auff  Vngrisch  et  Bisyackhisch,  Darnach  die  vocal 
nach  aigentschafft  vnserer  sprach,  auszusprechen  dich  gewonen, 
Vnd  entsetze  dich  nicht,  ob  dir  am  ersten  gedungkt  seltzam 
vnd  schwer,  sonder  lise  vnd  schreib  die  sprach  selbst  wie  ich 


ein  zeit  lang  gethan  alls  dann  wir  dest  befinden  vund  gar 
paid  sehen  vnd  mercken,  das  audi  dise  vnsere  sprach  so  wol 
als  di  Teiitsche  zierlich  guet  zuschreiben  vnd  zulesen  ist, 
praucht  wenig  Articulos  vnd  zu  den  Prepositionibus  ein 
ainigen  buchstaben."  Za  zgled  navaja :  ozha  —  der  vatter, 
kozhu  —  zu  dem-vatteren;  nebu  —  der  himel,  Vnebi  —  in 
dem  himel;  nam  —  vns,  k  nam  —  zu  vns;  jogri  —  di  Jiingerr, 
Siogri  —  mit  den  Jiingeren  i.  t.  d. 

Enako  navodilo  daje  „Abecedarium  vnd  der  klein  Cate- 
chismus  In  der  Windischen  Sprach  ..."  (1550):  „Vy  Shul- 
mastri  pag  inu  vy  vsi  kir  snate  poprei  brati,  samerkaite  inu 
druge  vuzhite  de  ta  V.  skorai  vselei  v  sazhetki  inu  na  konzu 
vsake  besede  sa  an  f,  inu  ta  H  sa  ch.  inu  ta  L.  debellu,  inu 
te  stimouce  po  tej  shegi  nashiga  Jesiga  se  nauadite  isrezhi,  Vy 
veiste,  de  te  stymouce  vsag  Jesig  oli  deshella  dregaci  isgouori, 
Htimu  inu  vsimu  dobrumu  dai  Jesus  Christus  suyo  gnadoAmen." 
Na  istem  mestu  pise  :  „Lvbi  Slouenci,  Vam  ie  potreba  fe  nauuzhiti 
inu  nauaditi  ta  H.  po  lashku,  oli  koker  ti  Nemci,  Ch.  ta  V.  fa 
pul  F.  zheltu  inu  ta  L.  zhafi  debelu  po  Befiashku  ifrezhi.  Taku 
bote  ta  nash    slouenski   iefig  prou   tar  lahku  brali  inu  piflali." 

Pri  „Evangeliju  sv.  Matevza"  smo  videli,  da  imenuje 
Trubar  jezik,  v  katerega  je  „postavil"  to  svoje  delo,  „Crainski 
Jefig",  kakor  se  je  tudi  sam  podpisoval  za  Kranjca.  Slovenca 
se  ne  imenuje,  pac  pa  nazivlje  s  tem  imenom  one.  ki  so  jim 
bile  namenjene  njegove  knjige.  Nemski  izraz  za  „slovenski"  je 
pri  njem  „windisch„.  „Windische„  so  vcasih  Slovenci,  vcasih 
Jugoslovani,  oziroma  Slovani  sploh,  a  s  „Kranjci"  razume 
Gorenjce  in  Ijubljanske  okolicane  v  sirsem  pomenu  besede. 

„Crainzi  inu  Sloueni"  —  tako  klice  Trubar  svoje  verske 
somisljenike.  Razumejo  mu  njegov  jezik  jako  dobro  Kranjci, 
Spodnjestajerci,  Korosci,  Krasevci,  Istrani  in  prebivalci  Slo- 
venske  Krajine.  Hrvatski  pa  govore  vsi  Hrvati,  Dalmatinci, 
Bosnjaki,  Srbi  in  Turki  tja  do  Carigrada  (prim.  „Ta  drugi  deil 
tiga  noviga  Testamenta  .  .  .").  Glagolico  imenuje  tudi  prosto 
hrvatsko  abecedo,  docim  je  cirilica  pravopis  kristjanov  na 
Turskem  in  pravopis  evpropskih  Turkov  samih  (gl.  „Der  erst 
halb  Theil  des  newen  Testaments  ...  in  die  Crobatische 
Sprach  verdolmetscht  .  . .").  0  njegovem  pojmovanju  jugoslo- 
vanskih  rodov  zvemo  se  nekoliko  v  drugem  poglavju. 

Sebastijan  Krelj  je  spisal  svojo  „Postillo  Slovensko" 
(1567)  za  Slovence  slovenski.  Nemskega  predgovora  nima. 
Sploh  je  bolj  redkobeseden  in  jedrnat  nego  Trubar,  Dalmatin 
in  Bohoric.  Ti  govore  veliko  o  pomenu  sv.  pisma,  Krelj  ni 
storil  niti  tega;  ne  Ijubi  zgovornosti,  ki  zavaja  v  nejasnost  in 
nepreglednost.  Pri  njem  govori  o  sv.  pismu  Luter  sam. 

Kreljev  jezik  ne  odgovarja  le  enemu  narecju.  Krelj  namrec 
ni  pozabil  onih  Ijudi  nasega  imena  in  jezika,  ki  stanujejo  okoli 

10 


nas  in  skoro  povsod  cisteje  govore  nego  po  „Kraniu  inu  Ko- 
roshki  desheli.  do  polu  nembfhki."  K  onim,  ki  prebivajo  okrog 
nas,  steje  Dolenjce,  Istrane  in  Vipavce. 

Kakor  jezik,  tako  si  je  ustvaril  deloma  tudi  lasten  pra- 
vopis,  a  ve,  da  ne  bo  delal  tezave  tistim,  ki  so  se  navadili  na 
„Gofpod  Truberiovo  Kranfchino".  ch  moramo  citati  za  zh  in 
c  vedno  c,  nikdar  za  k.  Razlike  med  s  in  f,  sh  in  Hi  spozna 
kmalu  vsak  sam,  a  nas  jezik  jih  zahteva.  —  Svojega  pravo- 
pisa  ne  smatra  za  popolnega,  a  tolazi  se  s  tern,  da  pri  clo- 
veskih  delih  ne  moremo  govoriti  o  popolnosti.  Eni,  pravi  Krelj, 
so  navajeni  na  staro  slovensko,  hrvatsko  in  cirilsko  pismo. 
Bog  daj,  da  bi  mogli  to-le,  zlasti  „to  lepo  Cliurilfko"  zopet 
spraviti  med  Ijiidi.  Toda  v  casih.  ko  vzdihujejo  skoro  vse 
nase  dezele  pod  tursko  silo,  moramo  biti  tudi  brez  cirilice 
zadovoljni  in,  kakor  pravi  Nemec :  Stiihle  und  Banke  auf  den 
Tisch  stellen.  Ker  se  torej  ne  da  miiogo  izpremeniti.  glejmo 
vsaj,  da  prilagodimo  latinico  —  ki  jo  skoro  izkljucno  pisemo 
in  tiskamo  —  zahtevam  svojega  jezika  in  da  ne  bode  imela 
vsaka  vas,  vsako  mesto  svojega  pravopisa. 

Dalmatin  ni  imel  toliko  reformatornega  duha  za  jezik. 
Prevoda  sv.  pisma  se  je  na  prigovarjanie  ninogih  moz  lotil  iz 
bogoljubnosti  in  Ijubezni  do  domovine.  Pozna  sv.  pismo  in 
druge  krscanske  knjige  „in  franzosischer,  Walisclier,  Polni- 
scher,  Behemisclier,  Reusischer,  Danmerckischer,  vnnd  in  an- 
dern  mehr  sprachen",  zato  bi  ga  bolelo.  ako  bi  ostali  „wir 
Windische"  brez  pismenosti.  ko  vendar  „die  Windische  Sprach" 
ni  skrita  v  kotu,  ampak  je  razsirjena  cez  mnoga  mogocna 
kraljestva.  razdeljena  seveda  v  vec  narecij.  Govore  pa  ta  jezik 
ne  samo  Kranjci,  Stajerci,  Korosci  in  njihovi  mejasi,  kakor : 
Hrvati,  Dalmatinci,  prebivjilci  Slovenske  in  iWetiiske  Krajine, 
Krasa,  Istre,  ampak  tudi  Celii,  Moskoviti,  Rusi,  Bosnjaki,  Va- 
lahi  in  skoro  vsi  narodi,  ki  so  naselieni  v  dezeiah,  i<atere  je 
iztrgal  krscanstvu  Turek,  njegov  najvecji  sovraznik.  Na  Tur- 
skem  je  n.  pr.  obcevalni  in  uradni  jezik  „die  Windische,  audi 
ein  Heubtsprach".  Izkusnja  ga  uci,  da  razumejo  nesteti  narodi 
nas  dezelni  jezik  laze,  nego  mi  njihovega.  Seveda  moramo 
prav  izgovarjati  ali  pisati.  Jeziki  nasih  sosedov  so  mu  malo 
umljivi  vsled  tezkega  in  posebnega  izgovora  in  pravopisa.  Pri 
Dalmatinu  je  torej  kakor  pri  Trubarju  „windisch"  toliko  kakor 
„slovanski". 

Pise  Dalmatin  kot  Kranjec  kranjscino.  ^Da  ga  pa  ne  bi 
razumeli  samo  na  Kranjskem,  Spodnjem  Stajerskem  in  Ko- 
roskem,  je  pridejal  na  koncu  svoje  „Biblije"  „Register  neka- 
terih  befed,  katere,  Crajnfki,  Corofhki,  Slovenfki  ali  Besjazhki, 
Hervazki,  Dalmatiniki,  Htrianlki,  ali  Crafki,  fe  drugazhi  go- 
vore", n,  pr. : 


11 


Crajnfki 

Corofhki 

Slovenfki  oli  Besjazhki 

dejzhla 

— 

diviza 

ptuj 

nesnan 

tuia,  tugina 

nevefta 

— 

fnaha,  sarozhniza 

H, 

arvazhki,  Dalmatin 

ifki, 

Iftranfki,  Crafhki 

divojka 

tuiza,  prifhl 

az, 

prifhelz 

Kakor  Dalmatin,  tako  govori  tudi  Adam  Bohoric  v  latin- 
skem  predgovoru  svoje  slovnice  „Arcticae  horulae"  najprej  o 
sv.  pismu;  kot  ucen  in  naobrazen  moz  pise  obsirno  in  zacne 
pri  Adamu  in  Evi,  da  dokaze  casovno  prvenstvo  hebrejscine, 
kaldejscine,  grscine  in  latinscine.  Sv.  pisma  nasteva  ista  kakor 
Doimatin,  le  danskega  prevoda  ne  omenja.  Koncno  vzklikne: 
„Illuxit  ilia  laeta  dies,  qua  etiam  Carniolanis  et  Slauis  Deum 
ipfum,  Patriarchas,  Prophetas,  Apoftolos  et  Evangeliftas,  Car- 
niolana  ligua  loquentes,  videre  et  audire  licet."  Dalmatinovi  in 
in  Trubarjevi  „Windische"  so  torej  pri  Bohoricu  „Slaui".  Spisal 
je  svojo  slovnico  v  latinici,  ces,  da  je  raba  cirilice  in  glago- 
lice  izginila  v  Karnioli.  0  prvi  pravi,  da  je  navadna  v  turskem 
cesarstvu,  zlasti  pri  janicarjih,  dalje  pri  Bosnjakih,  Rutenih  in 
Moskovitih  in  da  se  strinja  z  grsko  abecedo,  glagolico  pa  da 
je  izumil  „Hieronymus  Stridonenfis"  za  svoje  rojake  Hrvate, 
razlikuje  pa  da  se  od  cirilice  „figuris  folum". 

Glede  pravopisa  ne  zavzema  torej  tako  absolutno  slo- 
vanskega  stalisca  kakor  Krelj. 


11.  NAZORI  O  NARODU. 

V  nemskem  predgovoru  hrvatskega  „Prvega  dela  novoga 
testamenta"  (1562),  „darinn  sein  die  vier  Euangelisten,  vnd 
der  Apostel  Geschicht,  jetzt  zum  ersten  mal  in  die  Crobatische 
Sprach  verdolmetscht,  vnd  mit  Glagolitischen  Buchstaben  ge- 
truckt",  hoce  Trubar  „auffs  kiirtzest,  ordenlich  vnnd  grundtlich" 
povedati,  „was  das  arm  Cristlich  Windisch  vnd  Crobatisch 
Volk,  wolches  an  den  Tiirckischen  Grantzen,  vnd  vnder  den 
Turcken,  in  BoBna,  in  Seruia,  in  Bulgaria,  vnd  in  denselbigen 
vmbligenden  Landern  wonet^)  (die  alle  sich  der  Windischen 
Sprach  gebrauchen.  vnd  eins  das  ander  nach  notturfft  versteht) 
fur  ein  Art,  Eigenschafft,  Sitten  vnd  Religion  habe,  wie  vnd 
mit  was  Ceremonien,  sie  jre  Gottesdienst  vollbringen,  vnd  wie 

*)  Pozneje  jih  imenuje  „das  Creinerisch,  Illyrisch,  Windisch,  Cro- 
batisch, Dalmatinisch,  Bofinarisch,  Siirfisch  vnd  Bulgarisch  Cristlich  arm 
Volck". 

12 


sie  bifiher  kein  gaiitze  Bibel,  noch  Catechifimum  in  jrer  Spracli 
vnd  Geschrifft  gehabt,  vnd  was  fiir  grosse  Angst,  Nott  vnd 
Triibsal,  gemelte  Volcker,  von  den  Tiircken  on  vnderlaB  leiden. 
Item,  wie  sich  ettlich  alt  sittsam  Tiircken  gegen  den  Christen 
halten,  vnd  was  sie  in  Glaubens  sachen  zu  zeitten  mit  jnen 
reden  vnd  disputieren."  Delo  je  posveceno  kralju  Maksimili- 
janu,  a  Njegovega  Velicanstva  noce  Trubar  poucevati  o  teh 
stvareh,  ker  kot  spodoben  clovek  ve,  da  so  kralju  znane  brez 
Trubarjevega  popisa.  omenja  jih  le  radi  onih  poboznih.  boga- 
bojecih  Nemcev,  pri  kateriii  so  nasli  on  in  njegovi  pomocniki 
pribezalisce  in  kateri  so  jim  pomagali  napraviti  hrvatsko  in 
cirilsko  abecedo  in  tiskarno,  dalje  zavoljo  onih  dobrih  krist- 
janov,  ki  prebivajo  dalec  od  turskih  mej  in  vedo  o  imenova- 
nem  narodu  malo  ali  nic.  Upa  pa,  da  bodo  citatelji  spoznali 
iz  njegovih  besed,  da  je  reformatorski  trud  bozje  in  potrebno 
delo,  ki  zasluzi  vsestransko  pomoc.'*) 

Z  ostalimi  Jugoslovani  so  seznanili  Trubarja  vitez  Sigis- 
mund  Weyxelberger.  ki  je  potoval  po  slovanskem  jugu,  dalje 
nekateri  trgovci  in  pa  pravoslavna  popa  Malesevac  in  Popovic. 

V  tern  obsirnem  nemskem  uvodu  glagolskega  „Prvega  dela 
novoga  testamenta"  (15621  torej,  ki  ga  je  prevodilcema  Konzulu 
in  Dalmati  napisal  in  podpisal  Trubar,  citamo,  da  so  Hrvati  in 
Srbi  kristjani,  po  vecini  prijazni  in  gostoljubni.  Tujce  spreje- 
majo  prijazno  in  jih  pogoscajo  zastonj.  Ubozce  obdarujejo  po 
svojih  moceh.  Celo  nesrecnih  se  cutijo,  ako  se  siromaki  ne 
oglasajo  pogostoma.  Razuzdanega  zivljenja  in  zakonolomstva 
ne  trpe,  ker  so  takih  misli,  „das  man  ein  gantz  Geschlecht 
Oder  Freundtschaft  hoher  nit  smahen  konde,  dann  durch  sol- 
liche  Vnzucht". 

Kristjani  v  Srbiji  in  deloma  v  Bosni  in  okoli  Bosne 
so  —  kakor  sami  pravijo  —  grske  vere.  Za  rimsko  maso 
se  ne  brigajo,  temvec  imajo  lastno,  a  dolgo  maso  v  na- 
vadni  srbscini  in  hrvascini,  ki  jo  imenujejo  „Liturgia  des 
Guldenmudts".  To  je,  kakor  se  je  Trubar  s  pomocjo  ime- 
novanih  dohovnikov  uveril  iz  njihovih  masnih  knjig,  od  besede 
do  besede  masa,  ki  jo  je  pred  leti  iz  grscine  v  latinscino 
prelozil  „Erasmus  Roterodamus"  in  se  nahaja  na  koncu  5. 
knjige  Ivana  Zlatoustega,  nadskoja  carigrajskega.  Imajo  pa 
tudi  krajso  maso.  To  sluzijo  na  vecer  velikih  praznikov.  Poprej 
se  postijo  ves  dan,  zvecer  pa  se  zbero  na  tesce  v  cerkvah, 
sluzijo  omenjeno  maso  in  obhajajo  Ijudstvo. 

Cerkve  so  razdeljene  v  tri  dele.  V  prvem  se  masnik  ob- 
lece,    izreze   iz  hleba,    zamesenega  s  kvasom,    srednji    komad, 


9)  Prim.  Ungnadov  opis  versko-nravnega  zivljenja  pri  Jugoslovanih 
V  Kostrencicevih  „Urkundliche  Beitrage  etc.',  str.  46  si.  —  Gl.  tudi  Ilesicev 
spis  „0  pouku  slov.  jezika'  str.  101.,  in  pa  Kovacicevo  razpravo. 

13 


zaznamovan  z  zvezdico,  ga  zdrobi  v  kelih,  oblije  z  vinom  in 
moli  nad  njim.  Nato  gre  v  masniski  obleki  s  kelihom  in  z 
diakonom  v  drugi  del  cerkve,  v  kor,  kjer  stoji  oltar.  Ta  del 
ima  svoje  zagrinjalo.  Tu  so  samo  duhovniki  in  diakoni. 

Ko  polozi  kelih  na  oltar,  zacne  masevati,  sedaj  tiho, 
sedaj  glasno,  a  v  srbscini.  Vmes  moli  diakon  Ijudstvu  litanije 
stirikrat.  V  zadnjem  koncu  cerkve  stoje  Ijudje  in  in  mu  odgo- 
varjajo:  Gospod,  usmili  se  nas !  •  .  .  Ves  obred  traja  dolgo. 
Ko  so  z  maso  pri  kraju  —  pri  masi  ne  povzdigujejo  zakra- 
menta,  niti  ga  ne  nosijo  okrog —  gredo  izpovedanci  k  obhajilu. 
Iz  keliha  se  obhajajo  z  zlico  v  obeli  podobah.  Na  Binkosti  in 
velikega  tedna  shranijo  duhovniki  komad  omenjenega  blago- 
slovljenega  kruha  v  skatlici  doma  ali  v  cerkvi.  In  kadar  pre- 
videvajo  bolnika,  vrzejo  drobtino  tega  kruha  v  zlico  vina  in 
in  jo  dado  umirajocemu.  Krstijo  kar  z  neblagoslovljeno  vodo 
»one  Salcz,  Staub  vnnd  oil".  Javno  ne  pridigujejo.  To  bi  sicer 
lahko  storili,  ker  prepovedujejo  Turki  samo  zvonjenje.  Zato  pa 
kaznujejo  duhovniki  in  menihi  svoje  ovcice  tern  bolj  pri  izpo- 
vedi  in  v  zasebnih  hisah.  Za  vsak  greh  jim  naloze  posebno 
pokoro  in  jim  ukazujejo,  veliko  darovati,  za  mase  placevati, 
dajati  miloscino,  moliti,  se  postiti  i.  t.  d.  Toda  narod  slusa 
rad  svoje  dusne  pastirje  in  se  boji  njihove  kletve  bolj  nego 
smrti.  Zato  jih  Ijudje  caste  in  vabijo  na  vse  gostjje.  Duhovniki 
in  menihi  jim  tudi  prepovedujejo,  pohajati  v  druzbi  s  Turki 
nad  kristjane.  V  tern  jih  pa  ne  slusa  drzna  mladina,  ki  jo 
Turki  celo  silijo  k  takim  pohodom.  No,  starejsi  so  pamet- 
nejsi  in  boljsi.  Ti  ne  vzemo  niti  belica  od  bojnega  plena  in 
ga  tudi  ne  trpe  pri  hisi. 

Duhovniki  in  menihi  pojejo,  citajo  in  molijo  v  cerkvah 
vsak  dan  zjutraj  in  zvecer  dolgo  iz  breviarijev  in  molitvenikov, 
spisanih  v  domacem  jeziku.  Pri  bozji  sluzbi  porabijo  veliko 
kadila.  Ljudstva  se  zbere  mnogo  pri  vsaki  masi.  Nimajo  pa  v 
cerkvah  kipov  ali  rezbarij,  ampak  samo  slike,  „fiirnamlich 
das  Crucifix,  darauff  geschribem  mit  Cyrilischen  Buchstaben, 
Jezus  von  Nazaret  ein  Konig  der  Juden.  Si  haben  andere  Ge- 
mal  auch,  als  vnser  frawen,  Johannes  des  Teiiffers  vnd  der 
Apostel." 

Duhovniki  se  pred  posvetitvijo  lahko  zenijo,  posveceni 
pa  se  ne  morejo,  ako  hocejo  ostati  masniki.  Njihov  patriarh 
je  mogocen  gospod,  ker  „reittet  offt  selbander  auff  einem  Esel, 
dem  Reiser  zu  Constantinopel  gehn  Hoft",  hat  freyen  zugang 
zu  jm".  Menihi  se  zive  od  dela  svojih  rok.  Obljubiti  morajo 
vecno  devistvo;  ce  pa  prelomijo  obljubo,  oziroma  ce  jih  za- 
sacijo  pri  prestopkih  zoper  obljubo,  jih  sezgo  Turki.  Ker  ni 
prijetna  taka  smrt,  se   puste   rajsi   skopiti   in   se   poturcijo. 

Vsi  —  duhovniki  in  lajiki  —  se  postijo  vsako  sredo  in 
petek,  sedem  tednov  pred  Vuzmom,  stiri  tedne  pred  Sv.  Petrom 

14 


in  Pavlom,  petnajst  dni  pred  Marijinim  vnebohodom  in  sest 
tednov  pred  Bozicem.  Sicer  ne  jedo  „von  keinem  erstickten, 
noch  von  Blut,  darumb,  das  Moises  gesagt  hat,  im  Biut  sey 
das  leben". 

Ce  umre  kak  bogatin,  sluzijo  za  njim  duhovniki  in  me- 
nihi  stirideset  dni  zaporedoma  mase.  „die  zalt  man  mit  des 
abgestorbnen  Gelt,  oder  Ochsen,  Khu,  RoB,  oder  Eseln*.  V 
teh  stiridesetih  dneh  prirede  pokojniku  na  cast  in  v  prid  njegove 
duse  stiri  velike  pojedine.  Med  povabljenci  so  duhovniki  in 
menihi,  dalje  vse  sorodstvo  in  sosedstvo.  Pred  jedjo  in  po 
jedi  molijo  za  duso  umrlega. 

Ostali  kristjani  v  Bosni  in  okoli  Bosne  so  rimski  kato- 
cani.  Zlasti  menihom-bosopetcem  se  godi  dobro  pri  njih. 

„Vnd  dise  Christen  in  der  Tiirckey  aile  sampt.  wiewol 
sie  von  jren  Hofen,  Grunden  vnd  Heiisern,  darauff  sie  sitzen, 
vnd  mit  jrer  eignen  Handarbeit  sich  schwarUch  erneren,  jren 
auffgelegten  ZinB,  einer  mehr  dann  der  ander,  Item  den  zo- 
henden,  ettlich  den  sibenden  theil,  von  alien  jren  wachssenden 
friichten,  vnd  von  allem  jrem  Vich  geben  vnd  bezalen.  Nichts 
desto  weniger,  als  offt  der  Tiirckisch  Keiser  oder  seine  Wascha 
vnd  Hauptleut,  wider  den  Sophy,  oder  wider  die  Christen 
Ziehen,  so  miissen  sie  auch  wolche  tauglich  zum  Krieg  vnd 
starck  sein,  mit  jnen  Ziehen,  vnd  mit  jrem  Vich  das  Geschiitz 
vnd  Prouiant  auff  jren  eignen  Vnkosten  nachfUren.  Item,  so 
werden  sie  gar  offt  von  den  Tiircken,  vmb  liederlich  Vrsachen, 
wann  sie  sich  vor  jnen  nicht  neigen,  auff  die  seitten  tretten, 
oder  vor  jnen  vom  RoB  nicht  abstehn.  vnd  offt  vmb  nichte, 
jamerlich  mit  Kolben  zu  boden  vnd  zu  todt  geschlagen.  Sie 
werden  auch  gar  offt  von  den  bosen  muttwilligen  Tiirki- 
schen  Rotten  und  Buben,  in  jren  Heusern,  bey  tag  vnd  bey 
der  nacht  iiberfallen,  die  nemen  jnen  was  sie  haben,  offt 
binden  sie  die  Manner  im  HauB  an  die  Seulen,  oder  an  die 
Thiir,  vnd  treiben  Schand  vnd  Gewalt  mit  jren  Weibern  vnd 
Tochtern,  zu  dem  muB  der  Man  vnd  Vatter  zusehen.  Offt 
nemen  sie  jnen  die  Hochzeitterin,  fiirens  hinweg,  vnd  iiber 
ettlich  Tag  schickens  sies  jnen  wider.  Ettlich  begeren  von  den 
Christen  jre  Tochtern  zu  der  Ehe,  denen  miissen  sie  es  geben, 
fiirens  alsdann  hinweg,  vnnd  verkauffens  jhenseitt  des  Mers 
in  Asia.  In  Summa,  die  Tiircken  werden  von  jrer  Oberkeit  nit 
gestrafft,  sie  thuen  den  Christen  was  sie  wollen." 

Zive  pa  tudi  posteni  in  skromni  Turki  in  Turkinje,  ki 
se  jim  smilijo  ujeti  kristjani.  Nagovarjajo  jih  prijazno  in  jim 
dajejo  denar,  ces,  da  naj  prosijo  zanje  svojega  Boga.  Usmi- 
Ijene  turske  zene  govore  ujetim  kristjankam :  „0  du  armes 
Weib,  warum  bist  du  nit  geflohen,  da  dich  d'e  Kree  mit  jrem 
empsigen  Geschrey  gewarnet  hat."  Iz  Ijudi  se  ne  norcujejo, 
saj  je  tudi  pohabljence  ustvaril  Bog,    toda    ce    vidijo   pijanca, 

15 


pljunejo  nanj,  rekoc:  Pfui  Pyana  Suina.  „Vnd  aufi  den  langen, 
breitten,  zerschnittnen  Teutschen  Teiiffels  Hosen ,  treiben  sie 
auch  groB  Gespott."  Ce  pride  k  imovitemu  Turku  kristjan  in 
ga  prosi  kruha  ali  prenocisca,  ga  ne  odpodi,  ampak  ga  s 
svojimi  hlapci  vede  v  hiso  za  tujce  —  tako  ima  poleg  svojega 
stanja  vsak  premozni  Turek  —  ga  vprasa,  odkod  je  in  kam 
ga  vodi  pot,  ter  postreze  tudi  njegovemu  konju.  Razgovarja  se 
z  njim  0  verskih  stvareh :  o  sv.  Trojici,  o  sodnem  dnevu  .  .  . 
in  ne  zameri,  ce  zine  v  takih  razgovorih  kristjan  kaj  slabega 
o  turski  veri,  ampak  pravi  po  dolgem  prickanju :  Bog  nam 
daj  vsem  pravo  vero  !  Veliko  imenitnih  Turkov  da  celo  svoje 
otroke  skrivaj  krstiti  in  pozneje,  ko  dorastejo,  k  kristjanom  v 
vzgojo,  da  se  nauce  krscanske  vere.  Sicer  pa  ne  razumejo 
sale  V  verskih  stvareii,  temvec  se  hitro  razjeze  in  navale  na 
obrekovalta  svoje  vere.  Ce  ga  ne  potolcejo,  ga  prisilijo,  da  se 
da  skopiti  in  da  sprejme  njiliovo  vero. 

Kristjani,  ki  stanujejo  ob  turskih  mejah,  toda  pod  krscan- 
skimi  vladarji,  so  „die  Crobaten,  Daimatiner,  die  Windischen 
Oder  Sclauen".  Hrvati,  „die  man  sonst  Husern  nennt",  so  po- 
steni,  mocni  in  siini  vojniki,  ki  se  ne  ustrasijo  Turka  v  no- 
benem  boju.  Zelo  so  zgovorni,  toda  pijejo  radi  ter  napijajo 
svoji  gosposki  in  prijateljem.  V  bojnem  taboru  ne  trpe  nobene 
zenske.  Te  so  zveste,  poslusne  in  postene.  Mozje  ne  puste, 
da  bi  se  kdo  dotaknil  njiliovih  soprog,  najsi  bi  bilo  tudi  pri 
plesu  ali  v  sali. 

Hrvatje  so  vsi  rimski  katolicani.  Prelomitev  posta  smatrajo 
za  vecji  greh  nego  tatvino  konj.  Duliovniki  sluzijo  maso  v 
hrvascini,  tudi  pridigujejo  vcasih,  „aber  die  grobsten  erdichten 
Fabeln." 

Dalmatinci  so  napol  Lahi,  z  laskimi  segami  in  z  enako 
vero. 

Bezjaki")  ali  „Sclauen"  imajo  skoro  ogrske  in  hrvatske 
obicaje  in  lastnosti.  Verski  obredi  so  isti  kakor  pri  Hrvatih. 
Razlika  je  edino  ta,  da  masujejo  duhovniki  latinski.  Tudi  so 
Bezjaki  vneti  za  daljna  romanja. 

Prebivalci  Slovenske  Krajine  in  novomeske  in  krske 
okolice  so  napol  Hrvati  in  Srbi ;  mnogo  jih  je  pribezalo  sem 
pred  Turki.  Krasevci,  Goricani  in  Istrani  so  po  segah  in  veri 
deloma  Hrvati,  deloma  Lahi.  Kranjci,  Spodnjestajerci  in  Korosci 
pa  imajo  nemske  sege  in  obleko,  „allein  das  die  Weiber 
tragen  besondere  lange  Schlayer  am  Kopff".  Njihova  gosposka, 
grofi,  baroni  in  drugi  plemenitasi  govore  dabro  nemski,  mnogi 
so  podkovani  tudi  v  latinscini  in  lascini.  Tudi  mnogo  mesca- 
nov,  duhovnikov  in  menihov  govori  nemscino,  navadno  Ijud- 
stvo    pa    le    slovenscino.    To  -  le    je   dobro,    zvesto,    odkrito, 

'")  Prim,  prej  omenjene  Trubarjeve  in  Dalmatinove  Bezjake  ali 
Slovence  in  pozneje  Bohoriceve  ! 

16 


poslusno,  postrezljivo  in  prijazno,  a  prevec  so  babjeverni, 
kajti,  „sie  woUen  alle  jre  Sachen  bey  Got,  bey  der  Jungfrawen 
Maria,  vnd  bey  den  Heiligen,  nur  mit  vil  Mefi  lesen  horen, 
stifften,  mit  Begengnussen,  opffern,  Rosenkrantzen,  mit  vil 
feyren,  Kertzenbrennen,  mit  Creiitzen  vmgehn,  mit  geweichten 
Wasser,  Saltz,  Palmen,  mit  reiiclien  vnd  sprengen,  mit  weitten 
Wallfarten,  vnd  mit  newen  Kirchenbawen  auBrichten.  Vnd  alles 
Vngliick,  alle  Straffen  Gottes,  allerley  Kranckiieiten,  Tewrung, 
Krieg,  Vngewitter,  abwenden.  Item,  die  Teiiffel  aus  den  Wolcken, 
auB  dem  Veld,  vom  Hoff,  vom  Vich,  vom  Haus  vnd  vom  Beth 
vertreiben,  vnd  gute  Jar,  vil  Traid,  Wein,  Vich,  Frid  vor  dem 
TUrcken,  vnd  lang  leben,  damitt  vnd  dadurch  iiberkommen. 
Ja  auch  den  verstorbnen  auB  dem  Fegfewr  gehn  Himmel 
helffen,  vnd  die  ewige  Seligkeit  erlangen.  Vnd  wann  ettwann 
eins  in  einem  HauB  kranck  wiirdt,  so  thut  der  Kranck,  oder 
ein  anders,  als  Vatter  oder  Mutter  an  des  Krancken  stat,  ein 
Geliibt,  ein  groB  Opffer  der  Jungfrawen  Maria,  oder  einem 
andern  Heiligen,  bey  der  oder  jhener  Kirchen,  zubringen  vnd 
zugeben,  es  sey  ein  Kind,  Ochs,  Kalb,  Schaaff,  ettlich  pfund 
Wachs,  Oder  souil  Gelts,  oder  des  Krancken  bosst,  schonest 
Kleid,  oder  ein  weitte  Wallfart  zuuolbringen.  DeBwegen  Wall- 
farten sie  gar  offt  gehn  Rom,  gehn  Loreto,  gehn  Otting,  gehn 
sanct  Wolffgang  ins  Beyerland,  vnd  allweg  iiber  siben  Jar  biB 
gehn  Aach  ins  Niderlandt.  Vnd  haben  gebawt,  vnd  bawen 
noch,  neben  jhren  Pfarrkirchen  schier  auff  alien  Hoffen,  Bergen 
vnd  schonen  Ebnen,  in  Walden  vnnd  Holtzern  grosse  Kirchen, 
offt  zwu  beyeinander,  das  in  vilen  Pfarren,  bey  vier  vnd 
zweintzig,  vnd  mehr  neben  Kirchen  vnd  Capellen  erbawt  seind, 
vnd  noch  taglich  erbawt  werden.  Vnd  solche  grosse  Ab- 
gotische  vnd  vnniitze  Gebew,  thun  vnd  vollbringen  sie  nur 
auB  angeben,  geheiB  vnd  beuelch  der  ieichtfertigen,  wohnsin- 
nigen  vnd  ehrlosen  Leiitten,  die  jnen  also  fiirgeben  vnd  sagen, 
die  Jungfraw  Maria,  oder  sonst  ein  anderer  Heilig  oder  Hei- 
ligin,  seind  jnen  im  Trawm  oder  Schlaff,  oder  sonst  in  der 
Nacht  erschinen.  Ettlich  fallen  nider  bey  Tag  vor  den  Leiitten, 
als  sie  den  hinfallenden  Siechtag  hetten,  vnd  nach  langem 
zittern  vnd  zappeln,  heben  sie  an  zusagen,  die  Jungfraw  Maria, 
oder  ein  ander  Heilig  oder  Heiligin,  hab  sie  dermassen  nider- 
geworffen,  mit  jnen  geredt,  vnd  tieuolhen,  das  man  jetzund 
an  disem,  jetzund  am  jhenen  Berg,  Thai  oder  Wald,  ein 
Kirchen  bawen,  vnd  dahin  mit  Creiitzen  gehn,  Opffern,  MeB 
lesen  vnd  Wallfarten  soil,  vnd  wo  mans  nicht  thun  werde, 
alsdann  die  jnen  erscheinte  Marie,  Heilig  oder  Heiligm,  woUen 
alles  Getreid  im  Feld  vnd  Weinberg  mit  dem  Hagel  oder 
Schawer  erschlagen,  vnd  ein  solchen  grossen  Sterben  iiber  die 
Menschen  vnnd  Vich  schicken,  das  der  dritte  theil  nicht  soil 
bey  dem  leben  iiberbleiben." 

17  2 


Toliko  je  Trubar  s  svojimi  sotrudniki  sporocil  Nemcem 
o  zivljenju  in  znacaju  Jugoslovanov.^^^ 

O  posebno  tezkih  razmerah,  ki  so  nastale  vsled  turskih 
vojsk,  govori  Juri  Dalmatin  v  posvetilu  „Karfzhanfkih  lepih 
molitev  (1584)  ter  pravi,  da  je  sedaj  posebno  ziva  potreba, 
pridno  moliti ;  „es  vermanet  vnd  treibt  vns  gleich  dazu  auch 
die  hochte  not,  mit  welcher  in  diesen  letzten  Zeiten  fast  die 
gantze  Christenheit,  am  meisten  aber  wir  arme  Windischen  an 
vnsern  Grentzen  von  Tiircken,  vnd  sonst  je  lenger  je  mehr 
beladen  werden  .  .  .  Demnach  ich  guter  hoffniing  bin,  es 
werden  verstendige  fromme  Ciiristen  vmb  desto  weniger  mirs 
vbel  deuten  mogen,  das  ich  des  herrn  Doctoris  Andreae  Muf- 
culi  Betbiichlein  vnd  etliche  andere  andechtige  gebetlein  fiir 
mich  genommen  vnd  unserm  armen  Windischen  gemeinen 
Man  zum  besten  in  vnsere  windische  Sprach  verdolmetscht 
vnd  auff  eigen  vnkosten  drucken  lassen." 

Kakor  je  Trubar  izkusal  dati  karakteristiko  Jugoslovanov, 
tako  je  Bohoric  z  etimologijo  hotel  dokazati  znamenitost  na- 
sega  rodu.  Bill  so  namrec  ze  takrat  Ijudje,  ki  so  —  kakor 
pravi  Bohoric  —  ali  iz  nevednosti  ali  iz  same  hudobije  zlobno 
in  grdo  govorili  o  Slovanih.  In  vendar  to  niso  narod,  ki  bi 
prebival  na  ozkem,  oddaljenem  ozemlju.  Saj  so  Slovani  vsi 
oni,  ki  govore  slovanski  ali  o  katerih  izpricuje  vsaj  njihov 
jezik  sorodstvo  s  Slovani.  Vsi  zgodovinarji  so  edini  v  tern,  da 
so  Heneti,  Veneti  ali  Venedi,  Vindi,  Vandali  in  Slovani  isti 
rod. 12)  Vsako  izmed  nastetih  imen  zaznamenuje  isto  Ijudstvo. 
To  pa  se  je  mnogo  preseljevalo,  zato  je  dobilo  toliko  imen. 
Zadnje  zaznamenovanje  —  Slovani  —  prihaja  od  slavnih  ci- 
nov,  od  slave,  „hinc  Slavi,  quafi  laudabiles,  celebres  et  clari 
dicuntur".  Zakaj  nikdar  ne  mores  pravilneje  raztolmaciti  kakega 
izraza  nego  „ex  cujufque  gentis  propria  lingua".  Kakor  so 
dobili    Germani    ali  Alemani    svoje    ime  —  ali  po  pravici  ali 

"j  Konkretne  dokaze  za  praznoverje  in  malikovanje  nasega  Ijud- 
stva  podaje  Trubar  v  slovenski  „Postilli°,  dodani  „Enemu  regishtru" 
(1558),  in  V  nje  glagolski  hrvatski  priredbi  (1562j.  L.  1530.  je  nad  Koni- 
poljem  pri  Radecah  ob  Zidanem  mostu  trdila  neka  zenska,  da  prihajata 
k  njej  vsako  noc  o  polnoci  dva  lepa  crna  moza,  Sv.  Sebastijan  in  Rok, 
ter  ukazujeta,  naj  se  jinia  sezida  cerkev,  sicer  „hozhta  zhez  te  ludi  inu 
zhez  shiuino  tak  pomor  inu  slislie  poslati,  de  main  ludi  inu  shiuine  shiue 
oftane,  onadua  tudi  hozhta  vfe  Vinograde  iuu  pole  ftozho  pobyti.'  Ko  pa 
jo  je  Trubarjev  vikar  poucil,  naj  ne  pravi,  da  sta  crna,  ker  so  svetniki 
beli,  je  rekla :  „Je[t  hozho  rezlii  de  fta  bela".  Nadalje  govori  Trubar  tu 
o  Sv.  Treh  kraljih  na  Bruniku,  o  Slevici^  pri  Turjaku,  o  Sv.  Gori  pri  Go- 
rici.  O  slicnih  stvareh  (na  pr.  o  Novi  Stifti  na  Tiroseku  blizu  Gornjega 
Grada)  razpravlja  Trubar  v  „Catehismu  s  dveima  islagama"  1575,  str.  202, 
kakor  je  razvidno  iz  razprave  L.  Pintarja  v  „Ljublj.  Zvonu"  1905,  str.  205 
do  208,  688—689,  in  iz  razprave  Oblakove,  Let.  Matice  Slovenske  1891 
str.  138.    Ur. 

»2)  Veneti,  Wenden  !  Bohoric  veruje  v  avtohtonstvo  Slovanov  v 
srednji  Evropi. 

18 


krivici,  kdo  more  to  povedati?  —  od  „gar  manne"  ali  „alle 
manne"  —  ta  razlaga  „Carolo  etiam  magno  placuisse  legitur" 
—  tako  se  ne  moti  oni,  ki  izvaja  Slovane  od  „slava".  Ime 
samo  je  za  nas  zelo  pomembno.  Zgodovinarji  pisejo  namrec 
brez  izjeme,  da  smo  bili  radi  svoje  bojevitosti  narodom  strah. 
Celo  Ciceron,  „pater  eloquentiae",  ne  zanika  tega,  ko  pravi: 
„Dalmatae  semper  habiti  sunt  bellicosi."  „Neque  enim 
onovXtoT-ov  gentem  a  nostra  difiungo,''  pristavlja  Bohoric  k 
temu.  :5eveda  ne  manjka  Ijudi,  ki  trdijo,  da  smo  si  nadeli  to 
ime  zgolj  iz  bahatosti.  Da  pa  ti  nimajo  prav  in  da  govori 
iz  njih  samo  sovrastvo,  to  nam  priznavajo  mnogi  ucenjaki, 
med  njimi  celo  nemski. 

Rod  Siovanov  je  star.  Ze  stari  Grki  so  poklicali  Henete 
na  pomoc  zoper  Trojo.  In  stari  Mizijci,  sedanji  Bosnjaki,  do- 
kazujejo  bas  tako  visoko  starost  Siovanov.  Razprostirajo  se 
Slovani  cez  velik  del  sveta,  ce  ne  cez  vso  zemljo. 

Na  jugu  prebivajo  ob  jadranskem  zalivu,  ki  se  imenuje 
zato  „sinus  Venetus".  Mogocno  in  bogato  mesto  Veneta,  „a 
noftra  gente  fie  dicta",  stoji  tu.  Celo  v  Afriki,  kjer  so  si  bili 
ustanoviii  nekdaj  Slovani  kraljestvo  (Vandali !),  ne  manjka  slo- 
vanski  govorecih  Ijudi.  Na  Turskem  se  poleg  grscine  govori 
slovanscina ;  goje  jo  zlasti  janicarji.  Tu  je  v  tolikih  casteh,  da 
izpodriva  celo  domaci  turski  jezik- 

Na  Severn  in  proti  severu  bivajo  ..Molhi"  ali  „Mofho- 
viti"  in  Ruteni,  sploh  vsi,  o  katerih  pise  Ptolomej,  da  so  za- 
sedli  „sinum  Venedicum  Arcticum".  Med  tem  zalivom  in  med 
„venedskim  jadranskim  zalivom"  bivajo  v  sredini  „Litvani, 
Poloni,  Bojemi,  Lufati,  uel  Wendi,"  ob  obeh  bregovih  Labe  pa 
„Moravi,  Walachi,  Rafcij  et  Bulgari  pleriq;  in  Aufria  vero 
magna  pars  e  fedibus  luis  a  Tiranno  Turca  pulfi,  vltra  citraq; 
Danubium  funt,  qui  exercent  terram  et  agros.  In  inferiori  Sty- 
ria  magna  pars:  inde  in  specie  dicti  Slavi  (vulgo  Besjakos 
appellant) :  Et  paulo  infra,  tota  Poshega  :  Tota  Carniola  noftra, 
et  magna  pars  inferioris  Carinthiae :  Corufci,  Hifriani  omnes 
attingentes  eam*  vrbem,  que  Pola  dicitur  Venetis  parens,  ab 
Argonautis  ,  vt  Strabo  refert,  condita." 

Vse  to  je  nase!    Od  morja  do  morja  biva  rod  Siovanov. 

Toda  lahko  bi  prisel  kdo  in  bi  rekel :  vsi  ti  rodovi,  ki 
si  jih  nastel,  ne  govore  istega  jezika,  ampak  se  med  seboj  ne- 
koliko  razlikujejo  po  izgovoru  in  pisavi,  torej  niso  Slovani ! 
No,  Bohoric  bi  ga  vprasal,  ali  so  Svevi  in  njihovi  sosedi 
Germani,  Belgijci,  Sasi  in  drugi  pa  ne.  Vsi  ti  so  Germani,  in 
vendar  je  razlika  v  njihovem  jeziku  vecja  nego  pri  Henetih, 
Venetih  in  Vindih  ! 

Razen  tega  govori  o  imenitnosti  Siovanov  cela  kopa 
slovanskih  imen  v  Germaniji  in  izven  nje. 

19  2* 


„Mofhi"  prihaja  od  mofh,  Ruteni  ali  RuBi  od  „Roffo]eni, 
id  est  diffeminati",  Poloni  od  pojle,  Bojemi  od  boj,  enako  Ba- 
vari,  to  je,  Bojari  ali  Vojari  =  duces,  Moravi  od  rei<e  Morave. 
„Pomerani"  imajo  ime  od  primorje  (a  primorju,  quafi  dicas 
marini  feu  accolae  maris).  Celo  Ogrom  se  je  priljubila  slovan- 
scina  tai<o,  da  imajo  vojvode,  ki  jim  pravijo  napacno  wayda. 
Med  temi  imenuje  Hunjada,  ogrskega  Ahila,  oceta  kralju 
Matjazu. 

Beligrad  je  slovansko  ime,  enako  Carigrad  in  Gradec 

Tudi  „Leipzig"  se  mora  izvajati  od  lipa,  po  njegovem 
domnevanju  zato,  ker  je  kraj  bogat  lip.  „Chemnicium  civitas" 
se  zove  po  kamenju,  torej  Kamenica,  „quasi  lapidosa  dicta". 
Duben  med  Lipskim  in  Witenbergom  izvaja  od  dub,  torej  du- 
'bina  —  quercetum.  Ime  „Witeberga"  se  mu  zdi  popaceno.  Ce 
prihaja  „ab  albo  monte",  „vt  ex  Saxonico  Idiomate  appellari 
videtur",  ne  umeva,  zakaj  se  ne  imenuje  rajsi  „Schwartzberg", 
ker  lezi  mesto  v  ravnini  in  ni  bele  ni  erne  gore.  Zato  je  mnenja 
onih,  ki  izvajajo  ime  od  „beli  Brud"  ali  „Beli  Breg",  ker  je 
bil  nekoc  tam  brod  in  se  vidi  obrezje  belo.  Enako  izvaja 
„Pretin"  in  „Prezh"  „ab  Traiectis",  Torga  od  trg  i.  t.  d. 

S  temi  in  podobnimi,  srecnimi  in  nesrecnimi  izpeljavami 
izkusa  Bohoric  prepricati  o  starosti,  veljavi  in  slavi  Slo- 
vanov.^^)  * 

Nazori  nasih  protestantskih  pisateljev  o  jeziku  in  narodu 
so  sicer  deloma  nejasni,  nedolocni  in  prozni,  a  temu  se  ne 
bomo  cudili,  ce  pomislimo,  da  so  ti  mozje  ziveli  v  drugi  po- 
lovici  XVI.  stoletja  in  so  posvetili  svoje  zivljenje  verskemu 
vprasanju.  Jezikovno  so  stremili  pred  vsem  za  tern,  da  bi  bili 
razumljivi ;  prosijo  tu  in  tam,  da  bi  se  jim  naznanile  morebitne 
napake  v  jeziku.  Celo  do  Maksimiljana  II.  so  se  obrnili,  da  bi 
njih  delo  dal  strokovnjakom  presoditi  (Gl.  na  pr.  XatechiBmus, 
mit  AuBlegung,  in  der  Syruischen  Sprach  .  .  .  1561).")  Da  se 
narod  ni  spotikal  nad  njihovo  pisavo,  nam  kazejo  Trubarjeve 
besede  v  hrvatskem  „Prvem  delu  novoga  testamenta"  (1562): 
Diese  Biicher  lesen  nun,  Gott  lob,  auch  die  Windischen 
Bauern  vnnd  Kinder  wol  vnnd  fertig.  Slicno  se  je  izrazil  13 
let  pozneje  o  petju  („Cateh.  s  dveima  islagama",  str.  178): 
„Mi  luterski  poiemo  laftopnu  vtim  slouenskim  ieliku,  de  vfi 
ludie  laftopio  te  pfalme,  molitue  inu  duhoufke  peifmi  is  s. 
pifma  vfete  inu  sloshene." 


")  Nekaj  podatkov  za  zivotopis  Trubarjev,  vzetih  iz  predgovorov, 
podam  na  koncu  tega  „Zbornika".  Ur. 

")  0  kritiki  Skalicevi  gl.  llesicev  spis  „0  pouku  slov.  jezika 
str.  69. 

20 


Odnosaji  Primoza  Trubara  prama  hrvat- 
skoj  tiskari  u  Wurtemberskoj. 

Napisao   dr.  Fr,  Bucar  (Zagreb). 


T  r  u  b  a  r  je  vec  od  prije  vodio  slovensku  tiskaru  u  Tii- 
bingenu,  a  kad  je  ovoj  g.  1560.  pripojena  i  hrvatska  tiskara, 
bio  je  iz  prvine  povjeren  Trubaru  nadzor  i  nad  hrvatskom 
tiskarom.  Vrhovni  nadzor  nad  tim  poduzecima  imao  je  medju- 
tim  po  nalogu  wiirtemberskog  vojvode  Kristofa  Ivan  grof 
Ungnad,  koji  se  je  poglavito  brinuo  za  materijalno  stanje 
citavog  (vsega)  poduzeca,  docim  je  Trubar  rukovodio  knji- 
zevnom  stranom  hrvatske  kao  i  slovenske  tiskare.  Trubar  je 
n.  pr.  s  Ungnadom  odlucivao  kod  hrvatskog  poduzeca,  sto  ce 
se  stampati  i  prevoditi,  pisao  je  njemacke  predgovore  hrvat- 
skim  knjigama  te  je  u  vanjskom  svietu,  osobito  kako  se  je 
Petar  Pavao  Vergerij  ml.  prestao  zanimati  za  slovensko  i 
hrvatsko  to  poduzece,  napose  na  jugu  bio  glavnim  zastupni- 
kom  citavog  slovenskog  i  iirvatskog  protestantskog  knjizevnog 
pokreta. 

A  Trubar  nije  aktivno  knjizevnicki  djelovao  kod  hrvat- 
skog tiska,  jerbo  (ker)  nije  bio  vjest  hrvatskom  jeziku  niti 
glagolskom  ili  cirilskom  pismu,  te  su  za  hrvatsku  tiskaru,  koja 
je  izdavala  protestantske  knjige  na  glagolskim,  cirilskim  i  la- 
tinskim  pismenima,  dobavljeni  posebni  hrvatski  radnici  (de- 
lavci),  vjesti  glagolici  i  ciriiici,  koji  su  prevodili,  pisali,  a  iz 
prvine  i  sami  slagali  hrvatske  knjige.  U  tom  pogledu  dogovo- 
rio  se  je  bio  Trubar  sa  Petrom  Pavlom  Vergerij  em, 
koji  ni  sam  nije  bio  skroz  vjest  hrvatskom  jeziku  i  poglavito 
pismu,  te  obojica  slozno  nastojase  oko  dobave  hrvatskih  rad- 
nika  (sta  se  trudila  za  .  . .). 

Posto  (ker)  je  slovenska  protestantska  tiskara  izdaia  vec 
(ze)  mnogo  slovenskih  protestantskih  knjiga,  bude  odluceno,  da 
se  imadu  te  iste  slovenske  knjige  samo  na  hrvatski  prevesti  te 
izdati   glagolicom   i   cirilicom,   docim   su   kasnije   dodana   jos 

21 


k  tome  i  izdanja  latinicom.  Da  se  uzmognu  knjige  stampati 
(tiskati)  glagolicom  i  cirilicom,  trebalo  je  najprije  dati  naciniti 
takova  slova  (crke),  dalje  trebalo  je  hrvatskih  slagara  (stavcev) 
i  korektora,  a  glavno  i  prevodilaca,  cega  svega  tada  u  Wiirtem- 
berskoj  ni  j  e  bilo.  Trosak  oko  novo  ustrojene  hrvatske  tiskare 
imao  se  je  namaknuti  dobrovoljnim  prinosima,  sto  je  na  sebe 
preuzeo  Ungnad,  koji  je  ujedno  u  tu  svrhu  predujmljivao  i 
znatne  svote.  Jos  prije,  dok  se  je  jos  Vergerije  interesovao  za 
hrvatsku  tiskaru,  bio  je  i  on  obecao,  da  ce  se  zauzeti,  da  na- 
makne  troskove  za  uzdrzavanje  protestantske  tiskare,  nu  kako 
je  otisao,  ostala  je  sva  briga  na  samom  Ungnadu.  Glavna  za- 
daca  Trubara  i  Ungnada  bila  je  sada,  da  se  dobave  Hrvati, 
koji  su  vjesti  glagolici  i  cirilici,  i  da  preuzmu  prevodjenje  pro- 
testantskih  knjiga  na  lirvatski  jezik.  Posrednik  za  dobavu  Hr- 
vata  za  hrvatsku  tiskaru  bio  je  Matija  Klombner,  staleski 
pisar  (tajnik)  u  Ljubljani,  koji  je  i  u  glavnom  vodio  promet  sa 
slovenskim  knjigama,  te  bio  giavnim  posrednikom  izmedju 
kranjskih  reformatora  i  Trubara.  Prvi,  na  koga  je  Klombner 
upozorio,  da  bi  mogao  raditi  kod  hrvatske  tiskare  kano  pre- 
vodilac,  bio  je  Matija  Flacius  Illyricus,  koji  je  tada 
boravio  u  Wiirtemberskoj.  Klombner  je  dva  puta,  g.  1561.  i 
1562.  preporucao  Flacija  Ungnadu  za  hrvatsku  tiskaru.  Bilo 
bi  dobro,  pridjeliti  ga  Primusovim  Ijudima,  nu  ne  zna  se,  sto 
ce  Trubar  na  to,  jer  je  on  u  toj  sluzbi  glava.  Medjutim  neka 
je  Trubaru  dosta  casti  i  slave,  da  je  on  potaknuo  citavo  to 
poduzece  oko  izdavanja  hrvatskih  i  slovenskih  protestantskih 
knjiga.i) 

Poradi  njegovih  vjerskih  opreka  na  polju  reformacije,  t.  j., 
radi  tako  zv.  Flacijanizma  nije  medjutim  uzet  u  obzir  Flacije, 
koji  bi  po  svojoj  velikoj  ucenosti  i  vjestini  hrvatskog  jezika 
bio  mogao  biti  od  velike  koristi   kod  hrvatskog  tog  poduzeca. 

Ungnad  je  kasnije  nasao  dva  svecenika,  koji  su  bill 
vjesti  cirilici  i  glagolici  te  su  bill  odpremljeni  u  Njemacku.  Jedan 
od  tih,  Slovenac,  umre  jos  na  putu,  docim  drugi,  Dalmatinac, 
dodje  u  Tubingen  i  donese  sobom  vec  prevedenu  i  glagolicom 
napisanu  Vulgatu.  Na  cudo  sviju  taj  Dalmatinac  vec  poslie 
cetiri  dana  ostavi  TUbingen,  jer  da  je  samo  htio  pokazati,  da 
postoji  vec  prievod  svetog  pisma,  i  da  bi  bilo  suvisno  i  pre- 
skupo,  prevadjati  bibliju  na  novo.  Za  istu  bibliju  rekao  je  taj 
Dalmatinac,  da  ju  je  prevodio  od  god.  1547 — 1554.  Ujedno  je 
izjavio,  da  ce  njegov  prievod  biti  stampan,  nu  nije  htio  reel 
gdje  i  kada.2)  Nije  dapace  (celo,  niti)  dao  ni,  da  se  njegov 
prievod  sporedi  sa  drugima,  makar  da  mu  je  Vergerije  obecao 
bio  200  for. 2)    Trubar  je  mislio,  da  je  to  biblija,  koju  je  star! 

.1)  Tiibingen,  Slawischer  Biicherdruck,  Fasc.  I.  38.  rkp. 

-)  Dimitz,  Geschichte  Krains,  II.  228. 

3)  Safafik,  Geschichte  der  sudslav.  Lit.  II.  170. 

22 


VergeriuSjolimPontificum  Rom. nunc  veroIefuChrifti, 
Dei  gratia, Epifcopus  6c  Legatus. 


23 


lirvatski  knez  Bernardin  Frankopan  dao  prevesti  peto- 
rici  popova.  0  njoj  je  cesto  cuo  pripoviedati,  dok  je  jos  prije 
36  godina  polazio  skolu  na  Rieci.  Prama  tome  je  ta  biblija 
morala  biti  vec  gotova,  a  onaj  Dalmatinac  tek  ju  je  prepisao 
i  u  Tiibingenu  izdavao  za  svoje  dielo.  Trubar  je  kasnije  pod- 
uzeo  zivahnu  akciju,  iie  bi  li  se  pronasla  Frankopanova  ili 
onoga  Dalmatinca  biblija,  nu  sve  potrage  ostale  su  bez- 
uspjesne. 

Osobito  se  je  na  jugu  brinuo,  da  pronadje  vec  gotovu 
bibiiju  kapetan  riecki  Franjo  grof  Barbo  od  Waxensteina. 
U  iipnju  (juniju)  god.  1561.  doznao  je  Barbo  od  njekog  covjeka 
sa  otoka  Raba,  da  se  ondje  u  samostanu  nahodi  hrvatska  bi- 
blija, kojoj  je  bio  vlastnikom  fra  Nikola  Mojses,  koji  je  dosao 
sa  otoka  Krka.*)  U  studenom  (nov.)  god.  1562.  doveo  je  Barbo 
ovog  fratra  u  Ljubljana,  gdje  se  je  konstatovalo,  da  je  taj  prie- 
vod  jos  djelomicno  onaj  Frankopanov.  Ovu  bibiiju  su  bez 
dvojbe  prepisivali  razni  fratri,  a  tako  i  po  svoj  prilici  i  onaj, 
koji  ju  je  donio  (donesel)  u  Tubingen.  Na  dan  sv.  Katarine 
god.  1562.  skupise  se  (so  se  zbrali)  radi  toga  u  Ljubljani  u 
gradskoj  viecnici  stalezi  i  plemstvo  Kranjske,  a  Barbo  dovede 
tamo  tog  fratra.  Fratar  je  tamo  tvrdio,  da  je  taj  prievod  nje- 
govo  dielo,  te  da  je  potrosio  mnogo  godina,  prievodeci  iz  ori- 
ginala.  On  bi  to  dielo  odstupio,  ako  bi  mu  izhodili  mjesto 
biskupa  u  Trstu  ili  u  Picnu  kraj  Pazina.  Ako  mu  dadu  300 
dukata  provizije,  on  da  ce  tu  bibiiju  prepisati  za  tri  godine  i 
prirediti  za  stampu.  Posto  su  to  bill  zahtjevi  pretjerani,  ne 
bude  od  svega  toga  nista,  te  se  fratar  povrati  kuci  (domov), 
ali  umre  na  putu  na  otok  Krk.  Barbo  je,  zacuvsi  za  to,  poslao 
skorotecu,  ne  bi  li  dobio  tu  bibiiju,  ali  bez  uspjeha.  Barbo  se 
je  nato  bio  obratio  i  na  njekog  prijatelja  tog  fratra,  na  Hani- 
bala  de  Commitibus  iz  Gradisca  (koji  je  mozda  ipak  dosao 
do  te  biblije,  posto  je  jednu  bibiiju  urucio  g.  1563.  Trubaru, 
kad  se  je  isti  ponovno  nalazio  u  Ljubljani). 

Klombner  je  pisao  Ungnadu,  ne  bi  li  se  on  zauzeo  i 
kod  kralja  Maximilijana,  da  on  nastoji  tu  bibiiju  pribaviti  iz 
kojeg  samostana,  posto  se  biblija  svakako  negdje  nalazi.'^) 
Klombner  se  je  osobito  i  kasnije  bio  zauzeo,  da  nadje  knjigu 
kraljeva,  koju  da  je  Hannibal  de  Commitibus  donio  (1563) 
Trubaru  u  Ljubljanu.  Za  tim  djelom  posao  je  ijuraj  Cvecic, 
koji  je  bio  takodjer  u  sluzbi  hrvatske  tiskare,  na  sam  otok 
Krk,  te  je  nasao  taj  dio  biblije,  koja  se  je  tamo  prepisivala. 
Dapace  se  je  i  pogodio  za  istu  pod  uvjetom,  da  je  ima  za 
dva  mjeseca  opet  povratiti.  Nu  nije  nista  konacno  mogao  ugo- 
voriti,  jer  poglavari  samostana  nisu  bill  kod  kuce  (doma).  Ova 


*)  Kostrencic,  Urkundl.  Beitrage,  84. 

*)  Tubingen,  Slaw.  Biicherdruck,  Fasc.  I.  br.  69.  rkp. 


24 


S'EPHA:  CON;  ping; 


9P<Sh  482  lama  ^.g^H/pa  rmrfi  R^^Hj  il&Btiflamis,  jSaij 
^Fjfipsa  DiisniDifliH  a^miibs» 

Mat.  11.  Govori  Is.  Ht.  Pridite  kainne  vsi  ki  se  trudite  i  obremenjeni 
este,  ja  vas  hocu  ispokoiti. 

2.  Timot.  3.    Vsi   koi  bote  bogoljubno   va  Is.  He  ziveti,  prognanie 
trpeii  budu. 


25 


samostanska  radnja  bila  bi  dobro  dosla  za  prlspodobu  sa 
radnjama,  koju  sii  medjutim  vec  nj.ekoji  Hrvati  po  uputi  Tru- 
bara   bili  zapoceli/') 

Uza  sva  nastojanja  (kljub  vsemu  prizadevanju)  Trubara, 
Vergerija,  Klombnera,  Barba  i  drugili  nije  se  moglo  doci  do 
gotovog  prievoda  hrvatske  biblije,  pa  se  je  zato  moralo  uda- 
riti  drugim,  vec  napomenutim  putom,  t.  j.,  naci  hrvatske  rad- 
nike,  koji  ce  prevoditi  ne  samo  bibliju  nego  i  druge  prote- 
stantske  knjige  na  hrvatski  jezik  te  razumieti  dobro  glagolicu 
i  cirilicLi. 

Barbo  je  g.  1561.  zacuo  i  za  njekog  padovanskog  doktora 
i  profesora  hebrejskog  jezika,  rodjenog  Dubrovcanina,  te  je 
s  njim  poceo  ugovarati,  ne  bi  li  dosao  za  prevodioca  na  hr- 
vatski jezik  u  Ljubljanu.  Sljedece  je  godine  spomenuti  doktor 
presao  u  Mljetke  (Benetke),  gdje  su  se  pregovori  nastavijaH. 
Konacno  je  taj  Dubrovcanin  pisao  Barbi,  da  je  voljan,  stupiti 
u  sluzbu  Ungnadu  za  120  kruna  u  zlatu  na  godinu,  i  da  treba 
na  pomoc  jos  jednog  Hrvata.  Jos  na  pocetku  sljedece  godine 
zivio  je  taj  doktor  u  Mljetcima  (Benetkah),  a  u  listopadu 
Coktobru)  izjavio  se  je,  da  je  spreman,  preuzeti  stari  zavjet, 
ako  mu  Ungnad  osigura  mirovinu,  jer  se  vise  ne  ce  povratiti 
u  strogo  katolicku  Dahnaciju. 

Dvoje  je  bilo  potrebno:  radnici  za  prevadjanje  i  radnici 
u  stampariji.  Docim  bi  se  po  raznim  krajevima  imalo  prevo- 
diti i  prepisivati  na  hrvatski,  u  Ljubljani  bi  se  pregledalo 
i  odposlalo  u  Urach  za  stampu.  Hrvatskih  radnika  trebalo  je 
i  u  samoj  hrvatskoj  tiskari,  zato  se  je  Trubar  pobrinuo,  da 
dobije  stalne  hrvatske  radnike  u  Urach. 

Glavni  radnici  kod  tog  poduzeca  bili  su  Stjepan  Istra- 
nin  Konzul  i  Antun  Dalmatin  —  Aleksandrovic 
(Anton  D  almata).^) 

«)  ib.  Fasc.  II.  123.  rkp. 

')  Stjepan  1st  ran  in  ill  nazvan  Konzul  rodio  se  u  Buzetu  u 
Istri,  te  je  g.  1549.  radi  pristajanja  uz  novu  vjeru  prognan,  prosao  u  Ijub- 
Ijansku  biskupiju,  a  poslije  i  odavle  (odtod)  prognan,  presao  je  u  Nje- 
macku,  gdje  se  uzdrzavase  poucavanjem  i  propoviedanjeni.  Posjetivsi 
Trubara  u  Rottenburgu  na  Tauberi,  a  godinu  kasnije  (1553)  u  Keinptenu, 
razmisljao  je  s  Trubarom  po  nagovoru  Vergerija,  kako  da  protestantske 
knjige  prevede  na  hrvatski.  Konzul  je  siuzio  u  to  vrieme  kao  ucitelj  na 
evangelijskim  skolama  u  Regensburgu  i  Chamu  u  Bavarskoj,  gdje  je  sa 
svojom  obitelji  zivio  sa  kukavnom  placom  od  80  fr  na  godinu.  Na  sam 
Bozic  g.  1557.  zapoceo  je  Konzul  po  nagovoru  Trubara  prevoditi  bibliju 
iz  slovenskog  na  hrvatski  jezik  i  to  glagolicom.  God.  1558.  ostavi  svoju 
sluzbu,  ponukan  (izpodbujen)  i  opet  Trubarom,  te  se  dade  sasvim  na 
hrvatsko  prevodjenje.  U  Ijetu  g.  1559.  podje  sa  svojim  glagolskim  ruko- 
pisom  u  Ljubljanu  i  Metliku  sa  svrhom,  da  dade  svoje  djelo  izpitati. 
Konzulov  rukopis  odobrise  glasoviti  tada  protestantski  propovjednik  Grgur 
Vlahovic  i  komptur  M.  Zmajic  u  Metlici,  Stj.  Stipanic  u  Ozlju  i  Ivan  Ko- 
lon[c  kod  Sv.  Kriza,  oba  kaplani  grofova  Zrinjskih,  nacelnik  metlicki  Ivan 
Pricnik,  cetiri  gradjanina  i  jos  nekoji  drugi,  koji  odobrise  Konzulov  prie- 

26 


nna^s ,  [SffionuLa  miQiiaijTJ  jsth^tyrfitmsMa  s  amiAiE  (m3p3  ♦ 


iPa  airaQfi9TJ8M3  nnffiODSSMa  9Di]rfj5a<Q>ans ,  s  <rhaL  s5DP3/Yli 
B3  ^B&jf'S'aa  /^i&  p3  a9DiifliQi]SM3.^  s  fOa'S; 


Psal.  91.  Nate  gospodine  ufah,  da  nepostidimse  vaveki,  pravdu 
tvoju  izbavime  i  otmi  mene. 

Ne  otvrzime  vavrime  starosti,  i  kad  iznemore  krepost  moja  ne 
ostavime,  i  proc.  — 


27 


Prvo  dielo  Konzulovo  bilo  je  prievod  Trubarovog  Kate- 
kizma  s  kratkim  tumacenjem,  sto  (kar)  je  vec  bilo  poslano  iz 
Ljubljana  u  Tubingen,  te  je  Konzul  sam  s  time  imao  vec  po- 
ceti  jos  prije,  nego  su  dosli  obecani  hrvatski  pomocnici.  Naj- 
prije  bude  stampan  ..Abecedarium"  u  200  primjeraka  i  razaslan 
u  Bee.  Ljubljanu,  osobito  pak  strukovnjacima  na  jug,  da  izreknu 
svoje  mnienje  o  slovima.  Ti  strukovnjaci  bill  su  po  Klombne- 
rovoj  uputi:  Ivan  Fabijancic,  svecenik  u  Pazinu ;  Ivan  Lamella, 
zupnik  u  Toplicama  kraj  Novog  Mjesta  u  Dolenjskoj,  zupnik  u 
Vipavi  i  zupnik  pod  „Starim  Gradom"  (unter  Altenburg)  (valjda 
Smarjeta  u  Dolenjskoj),  Grgur  Vlahovic  i  Juraj  Pisec,  pisar  u 
Metlici. 

Drugi  glavni  suradnik  kod  hrvatske  protestantske  tiskare 
bioje  Antun  Aleksandrovic  Dalmatin  (Antonius  ab 
Alexandro  Dalmata),  koji  je  bio  pozvan  u  Njemacku  pogla- 
vito  poradi  cirilice.^) 

Po  naputku  Dalmate  budu  sada  u  Urachu  cirilska  slova 
izrezana  i  lievana,  sto  je  tri  mjeseca  trajalo.  Sam  Dalmata  bio 
je  iz  prvine  takodjer  i  slagar  i  tiskar,  dok  nisu  dosli  drugi  hr- 
vatski pomocnici   i  dok  se  Nijemci  nisu  naucili  raditi.    Trubar 


vod  (Isp.  Steklasovu  raspravu!).  Ujedno  izjavise,  da  bi  se  ove  knjige  lako 
izdavale  i  cirilicom,  te  u  torn  pogledu  odmah  sastavise  i  molbenicu 
(prosnjo). 

Posto  nije  bilo  nade,  da  ce  strogo  katolicki  car  Ferdinand  dozvo- 
liti  utemeljenje  protestantske  tiskare  u  Ljubljani,  odluci  se  Ungnad  po 
nagovoru  saniog  carevog  sina  Maksimilijana,  da  osnuje  n  Wiirtemberskoj 
hrvatsku  tiskaru,  te  uzme  po  nagovoru  Trubara  odmah  Konzula  u  svoju 
sluzbu  sa  godisnjih  170  fr.  i  bezplatnim  stanoni  u  dvoru  Sv.  Amanda  u 
Urachu.  Konzul  morao  je  najprije  poci  (iti)  u  Niirnberg,  gdje  su  se  po  njegovim 
uputama  i  pod  njegovim  nadzorom  rezala  i  Ijevala  glagolska  slova.  Posto  je 
Trubar  imao  u  to  vrieme  poci  opet  u  Ljubljanu  za  propoviednika,  to  je 
prije  toga  htio  vidjeti,  kako  ce  se  hrvatski  stanipati,   te  je  jos  u  zimi  g. 

1560.  pozvao  Konzula  sa  slovima  u  Tiibingen,  kamo  je  dosao  i  Ungnad 
iz  Uracha,  te  su  se  dogovorili  glede  stampanja.  Ujedno  su  se  dogovorili 
da  kranjski  stalezi  posalju  jedno  dva  Hrvata  u  Wiirtembersku  sa  vec  ko- 
rigovanim  prievodima  Konzula,  sto  se  je  medjutim  v  Ljubljani  obavljalo. 
Isti  bi  obavljali  korekturu,  jerbo  (ker)  ce  slagati  i  njemacki  slagari,  koji 
slazu  i  grcki  i  hebrejski,  makar  da  jezika  ne  poznadu. 

^)  Dalmata,  po  svoj  prilici  Dalmatinac.  bio  je  svecenikom  u  Istri. 
Godlne  1559.  i  1560.  boravio  je  Dalmata  u  Ljubljani  kod  Klombnera  te 
je,  od  Konzula  predobljen  za  hrvatsko  protestantsko  poduzece,  prevodio 
na  hrvatski  i  izpravljao  Konzulove  prievode.  Kod  toga  posla  su  pomagali 
Dalmatinu  Grgur  Vlahovic  te  hrvatski  reformovani  svecenici  Juraj  jurisic  i 
Matija    Zivcic,    koji    su    sa   Dalmatom  i  jezik  dobro  proresetali.    Godine 

1561.  podje  Dalmatin  u  pratnji  (spremstvu)  jednog  Ijubljanskog  gradjanina 
Ivana  Mosnarja,  po  svoj  prilici  na  poziv  Trubara,  najprije  k  njemu  u 
Kempten,  a  iza  osam  dana  krene  Ungnadu  u  Urach.  Ungnad  posalje  Dal- 
matina  vojvodi  Kristofu  od  Wiirtemberga,  koji  je  uzdrzavao  to  citavo  pod- 
uzece, te  ga  primi  u  sluzbu  hrvatske  tiskare  za  36  fr.  na  godinu  i  citavu 
obskrbu.  Dalmatin  je  bio  covjek  mirne  cudi,  pa  se  je  sa  svima  slagao  te 
je  radio  u  Urachu  za  hrvatsku  tiskaru  zajedno  sa  Konzulom,  dok  nije  ova 
smrcu  Ungnadovom  god.  1565.  prestala  djelovati. 

28 


se  je  za  prvog  izdanja  glagolicom,  a  tako  i  sada  kod  pocetka 
cirilskog  stampanja  knjiga  svojski  iposteno]  zauzeo,  da  pribavi 
za  hrvatsku  tiskaru  sto  vise  (cim  najvec)  sredstava.  Preko  voj- 
vode  od  Wiirtemberga  nastojao  je.  da  stece  moralnu  i  materi- 
jalnu  pomoc  od  kralja  Maksimilijana  i  od  strane  hrvatskih  i 
ugarskih  velmoza  te  njemackog  plemstva,  da  priteku  u  pomoc 
hrvatskoj  tiskari  tim  vise,  sto  imadu  svi  dosta  podanika,  koji 
govore  hrvatski,  kao  sto  mnogi  odnarodjeni  Turci,  koje  da  bi 
laglje  bilo  predobiti  biblijom  nego  puskom  i  kopljem.  Kada  je 
Trubar  g.  1561.  izdao  popis  do  tada  izdanih  svojih  slovenskiii 
knjiga,  spomenuo  je  u  predgovoru,  koliko  su  se  trsili  (trudili) 
za  hrvatsku  tiskaru,  za  hrvatske  radnike  i  njihove  obitelji  voj- 
voda  od  Wiirtemberga  i  barun  Ungnad.  Specijalno  stavlja  na 
srce  Ungnadu,  koji  se  je  najvise  brinuo  oko  slovenske  tiskare, 
da  se  jednakom  brigom  zauzme  i  za  glagolsku  i  cirilsku 
tiskaru. 

Posto  je  Konzul  sa  Dalmatom  de  fakto  sve  kod  hrvatske 
tiskare  radio,  nastaia  je  doskora  opreka  izmedju  njega  i 
Trubara,  koji  je  po  svom  polozaju  kod  slovenske  tiskare  htio 
i  kod  hrvatske  voditi  sve  glavne  administrativne  poslove,  cemu 
se  je  ali  Konzul  brzo  opro  (uprl),  htijuCi  sam  igrati  giavnu 
ulogu  kod  hrvatske  tiskare.  Castohleplje  Trubara  i  Konzula 
urodi  velikom  svadjom  ivelik  prepir),  koja  je  biia  razlogom, 
da  je  hrvatsko  poduzece  slabije  napredovalo  i  da  je  skoro  i 
propalo.  Uslied  zavade  (spora)  poceo  je  Trubar  sumnjati  u  spo- 
sobnost  Konzula  i  Dalmate.  Tako  je  Trubar  pisao  (19.  Ill-  1561) 
iz  Uracha  svojim  prijateljima  u  Ljubljanu,  da  sad  ima  mnogo 
brige,  da  li  ce  moci  dobro  izaci  sa  prievodom  i  ortografijom 
Konzula  i  Dalmate,  jer  da  prvi  nije  ni  Hrvat,  a  drugi  ne  moze 
ni  da  uredno  procita,  sto  jednom  prevede  i  napise.^) 

Radi  cistoce  jezika  najradje  bi  htio  Trubar  kojeg  Bosanca 
ili  Uskoka,  koji  znade  dobro  cirilicu,  ako  i  ne  zna  latinski  i 
talijanski.  Trubar  je  takodjer  (tudi)  racunao,  da  ce  se  refor- 
macija  laglje  razsiriti  medju  svecenstvom,  koje  je  vec  i  od 
prije  upotrebljavalo  hrvatski  jezik  u  svojoj  crkvi.  U  spomenu- 
tom  pismu  tuzio  se  je  Trubar,  da  se  u  hrvatskoj  tiskari  stampa 
„Mali  Luterov  Katekizam",  a  drzi,  da  bi  bilo  bolje,  da  se  je 
preveo  njegov  Katekizam.  Konzul  se  je  bio  emancipovao,  te 
nije  u  svemu  htio  da  se  pokorava  Trubaru  i  da  prevodi  pogla- 
vito  samo  njegova  diela.  Trubaru  podje  u  istinu  za  rukom,  te  je 
dobavio  za  hrvatsku  tiskaru  dva  nova  radnika  i  to  Matiju 
Popovica  iz  Srbije  i  Ivana  Maleseycaiz  Bosne,  koji 
su  po  svoj  prilici  obojica  onda  boravili  u  Zumberku,  te  je  za 
njih  lako  mogao  Trubar  saznati  preko  Metlike.    Klombner  na- 


«)  Elze,  Jahrbiicher  fiir   Geschichte   des  Protestantismus  In  Oester- 
reich,  XVI.  119. 

29 


makne  putni  trosak  za  oba  uskocka  popa,  jer  su  bas  onda 
koruski  stalezi  dopitali  za  hrvatsku  tiskaru  100  talira,  te  se 
isti  uputise  odmah  u  Urach. 

Medjutim  iza  13  godisnjeg  izbivanja  iz  svoje  domovine 
dao  se  je  Triibar  napokon  tezkom  mukom  nagovoriti,  te  se  je 
opet  povratio  u  Ljubljanu,  ostavivsi  svoju  zupu  u  Kemptenu. 
Nu  najvise  mu  je  sad  bila  na  srcu  hrvatska  tiskara.  Kad  je  vec 
napustio  hrvatsku  tiskaru,  morali  su  mu  stalezi  obecati,  da  ce 
mu  dozvoliti  u  Njemacku  slati  vrstne  hrvatske  radnike,  koje 
ce  on  sam  u  Ljubljani  naci  i  savjestno  izpitati  njiiiovo  znaiije. 
Trubar  je,  boraveci  u  Ljubljani,  obcio  i  dopisivao  sa  svim  hr- 
vatskim  piscima  i  svecenicima,  zvao  ih  k  sebi  u  goste,  po- 
klanjao  im  knjige  i  molio  ih,  da  mu  pomognu  iste  razpacati.^" 

Kad  se  je  Trubar  preselio  ponovno  u  Ljubljanu,  pomi- 
sljao  je  dapace.  da  preseli  i  slovensku  i  hrvatsku  tiskaru  u 
Ljubljanu,  sto  je  bilo  ali  poradi  prevelikih  troskova  neizve- 
divo,  makar  da  je  tesko  bilo  upravljati  tiskarama  u  daleko] 
tudjini. 

Sam  Trubar  povede  u  kolovozu  (avgustu)  g.  1562.  oba 
uskocka  popa  u  Njemacku.  Trubar  je  vodio  sobom  jos  dva 
glasnika  i  jednog  magarca,  koji  je  nosio  uskocke  knjige,  te 
jednog  mladog  Turcina,  koji  je  u  Tiibingenu  imao  izuciti  tis- 
karski  posao,  pa  da  kasnije  podigne  protestantsku  tiskaru 
medju  Turcima.  Putovali  su  na  konjima  preko  Tirola,  Kemp- 
tena,  Memmingena  u  Urach.  Put  trajao  je  20  dana,  a  potro- 
sili  su  34  fr.,  od  cesa  je  mnogo  odpalo  na  Uskoke,  koji  su 
mnogo  pili.  Medjutim  ti  svecenici  nisu  odgovarali  zahtjevima 
kano  prevodioci  i  korektori  te  su  poslije20  tjedana  poslani  opet 
natrag  (nazaj)  u  Kranjsku;  dne  18.  III.  1563  stignuli  su  u 
Ljubljanu.  Tako  se  je  evo  taj  pokus  sa  ova  dva  uskocka  popa 
sasvim  izjalovio. 

Glavni  tadanji  faktor  hrvatske  tiskare  Stjepan  Konzul 
Istranin  pokusao  je  naskoro,  da  se  sasvim  emancipuje  od 
Trubarovog  upliva,  kojemu  je  iz  prvine  bio  donekle  (do  neke 
meje)  podcinjen,  te  je  htio  sebe  i  svoje  drugove  i  uopce  citavo 
hrvatsko  poduzece  osoviti  na  vlastite  noge.  U  tu  svrhu  dobro 
mu  je  dosla  odsutnost  Trubara,  za  koje  vrieme  je  Konzul  u 
istinu  i  sam  sasvim  upravljao  hrvatskom  tiskarom.  Za  to  vrie- 
me poslo  je  za  rukom  Konzulu,  sasvim  na  svoju  stranu  pre- 
dobiti  Ungnada,  o  kojem  je  konacno  ovisilo  to  citavo  poduzece. 
Iz  tog  odnosaja  rodila  se  je  velika  svadja  izmedju  Trubara, 
Ungnada  i  hrvatskih  radnika  u  Njemackoj  i  na  jugu.  Rezultat 
svadje  bio  je  taj,  da  se  je  jos  vise  pazilo  u  svakom  pogledu 
kod  izdavanja  hrvatskih  knjiga,  i  to  koli  na  cistocu  jezika, 
toli  na  stamparske  pogrieske,   kao  i  na  izbor  gradiva. 


"  Kostrencic,  op.  cit.  101. 

30 


Interesantno  je  znati.  da  su  citavu  tu  svadju  zapocele 
Trubarova  i  Konzulova  zena.  Konzul  je  bio  u  prvo  doba  na 
hrani  i  obskrbi  kod  Trubara  u  njegovom  zupnom  stanu. 
Kad  je  Trubar  posao  u  Ljubljanu  (prvi  put),  zavade  se 
njihove  zene  poradi  djece  i  kuhanja,  te  su  svaka  pocele 
svog  supruga  hvaliti,  da  je  najvise  ucinio  kod  hrvatske  tis- 
kare.  Konzul  je  naravno  pristao  uz  svoju  zenu,  te  se  je  da- 
pace  grozio  Trubarovoj  zeni  i  s  batinama.  Na  to  su  se  Kon- 
zulovi  preselili  u  posebni  stan.  Kad  se  je  Trubar  povratio, 
svadja  zapoce  na  novo,  posto  je  Trubar  pozvao  Konzula  na 
odgovornost.  te  je  tu  svadju  morao  dapace  i  sam  Ungnad  i 
njegova  gospodja  utisati.^M 

I.  Klombner  je  nastojao,  da  se  emancipuje  od  Tru- 
bara. kojemu  je  takodjer  bio  podcinjen,  te  je  odmah  pristao 
uz  hrvatske  reformatore  a  protiv  Trubara.  Kako  je  bio  po- 
srednikom  Konzula  u  Ljubljani,  poduzimao  je  s  njim  u  savezu 
i  bez  znanja  Trubara  i  njegovog  odobrenja  razne  korake  u 
pogledu  prevodjenja  na  hrvatski,  sto  je  sve  javljao  Ungnadu, 
bojeci  se,  da  to  ne  bi  Trubar  spriecio,  a  znajuci  vec  una- 
pried,  da  ce  biti  Trubar  protiv  svakog  njegovog  koraka.  Ne 
jedanput  spominje  Klombner,  kako  je  velika  steta  (skoda),  da 
Trubar  ne  drzi  uz  njih,  jer  da  bi  citavo  poduzece  mnogo 
bolje  uspjevalo.^-) 

Svadja,  nastala  izmedju  Trubara  i  iirvatskih  radnika, 
vrlo  je  interesantna  i  karakteristicna  koli  za  odnosaje  u  cita- 
vom  torn  poduzecu,  toli  i  za  karaktere  Trubara  i  drugova,  pa 
cemo  nastojati,  da  je  sto  izcrpljivije  ovdje  (tu)  obrazlozimo,  da 
sto  jasnije  prikazemo  odnosaj  Trubara  u  poslu  hrvatske  pro- 
testantske  tiskare  i  hrvatskih  radnika    kod  toga  poduzeca. 

Ponajprije  pisao  je  Trubar  Ungnadu  (4-  XI.  1561.)  dugo 
pismo  protiv  Konzula.^*)  htijuci  Ungnadu  prikazati  nesposob- 
nost  i  nekarakternost  Konzula,  te  ga  napada  u  torn  pismu  iz 
pet  razloga.  Prvi  je  razlog  taj,  sto  Konzul  i  Skalic  tvrde, 
da  po  Trubarju  pronadjeni  i  poslani  uskocki  popovi  nista  ne 
znadu.  Trubar  je  pak  pred  Konzulom  i  Ungnadovim  tajnikom 
Filipom  Gugerom  tvrdio,  da  su  isti,  odgojeni  i  rodjeni  u 
Bosni,  dobro  posluzili  svojim  knjigama  i  jezikom,  docim  da 
Konzul  nije  do  sada  ni  jedne  knjige,  dapace  ni  „ocenas" 
dobro  napisao.  Trubar  je  naime  Konzula  smatrao  Talijanom, 
a  ne  Hrvatom. 

Istodobno  nalazio  se  je  u  Tiibingenu  i  poznati  hrvatski 
pustolov  Pavao  Skalic  (Graf  Dr.  Scalicius).  koji  je  vec  za 
slovenske  tiskare  htio  igrati  njeku  ulogu.  Kad  je  bio  prvi  arak 
(pola)  glagolskog  Katekizma  gotov,  dodao  mu    je    Skalic   nje- 

»')  Elze,  Trubers  Briefe,  332. 

'-)  Slaw.  Biicherdruk,  Tubingen,  Fasc.  I.  69.  rkp. 

»»)  Elze,  Trubers  Briefe  Nr.  23. 

31 


macki  predgovor,  u  kojem  je  izticao  zasluge  njekolicine  osoba 
za  podignuce  hrvatske  tiskare,  te  je  to  sve  poslao  bez  znanja 
Ungnada  i  Trubara  kralju  Maksimilijanu,  htijuci  tako  iztaknuti 
na  dvoru  svoju  osobu.  To  mu  all  nije  uspjelo,  jer  je  citavu 
stvar  kasnije  Ungnad  izpricao  kralju  Maksimilijanu,  te  je  dao 
onaj  predgovor  unistiti  i  na  novo  stampati,  izpustivsi  sve  hva- 
lospjeve  pojedinim  osobama.  Trubar  je  nadalje  spomenuo,  da 
i  njeki  pisar  iz  Senja,  koji  je  bio  u  sluzbi  kod  kranjskog 
grofa  Herbarta  Auersperga  i  koga  je  htio  na  svaki  nacin  ta- 
kodjer  Klombner  predobiti  za  hivatsku  tiskaru,  istotako  tvrdi, 
da  je  Konzul  nesposoban.  Otac  toga  pisara  bio  je  kancelar 
u  Senju  te  nije  dozvolio,  da  mu  sin  ide  u  to  ime  u 
Ljubljanu. 

Drugi  razlog  bio  je  taj,  sto  Konzul  i  njegova  zena 
tvrde,  da  je  Konzul  glavni  pokretac  i  radnik  u  tiskari,  a  Tru- 
bar da  samo  pobira  novce.  Trubar  medjutim  iztice,  da  se 
moze  i  izkazati  racunima,  koliko  njega  tiskara  vec  stoji.  Kon- 
zul da  se  nije  osobito  mucio  oko  sacinjenja  glagolskih  pismena, 
posto  su  niirnberski  majstori  imali  kod  sebe  (pri  sebi)  mnogo 
mletackih  (beneskih)  glagolskih  i  cirilskih,  ruskih  te  ostalih 
hrvatskih  i  cirilskih  slova.  Sto  je  Konzul  iz  prvine  naredio, 
moralo  se  je  jos  sve  jedared  preljevati. 

Treci  razlog  jest,  sto  je  Konzul  dvojio  o  postenju 
Trubara  glede  primanja  prinosa  za  hrvatsku  tiskaru.  Trubar 
naprotiv  da  imade  dokaza,  da  Konzul  u  tom  pogledu  nije 
posten,  jer  da  daje  naokolo  sabirati  novae,  tvrdeci,  da  stampa 
hrvatsku  i  tursku  bibliju. 

Cetvrti  razlog  jest,  da  je  Konzul  i  dobrog  starog 
Antuna  Dalmatu  protiv  Trubara  nahuskao.  Kad  je  on  jedared 
u  tiskari  zapitao  Dalmatu  glede  jedne  zlo  prevedene  rieci  i 
da  se  neka  ravna  po  njemu,  koji  je  dobro  prema  Luteru  pre- 
vodio,  izdere  se  Dalmata  na  njega,  da  se  nece  on  niposto 
(nikakor)  nanj  vezati. 

Peti  razlog  je  taj,  sto  Konzul  okrivljuje  Trubara,  da 
je  on  kriv,  sto  nije  u  Tubingen  na  pomoc  dosao  njeki  uceni 
Srbin  Demetrije.  Za  njega  su  uskocki  popovi  tvrdili,  da  je 
vrlo  ucen,  jer  da  zna  grcki  i  druge  jezike.  Konzul  je  pak 
obratno  tvrdio,  da  njegovo  pismo  i  prievod  ne  valjaju  nista. 
Uskoci  su  tvrdili,  da  je  njegovo  pismo  pravo  zlato  i  da  ne  bi 
uz  njega  vise  nitko  bio  nuzdan  za  cirilicu.  Tog  Demetrija  ku- 
sao  je  pouzdanik  kralja  Maksimilijana  i  becki  poznati  knjizar 
te  raspacavatelj  hrvatskih  i  slovenskih  protestantskih  knjiga 
Ambroz  Frohlich  predobiti  za  hrvatsku  tiskaru,  kad  je  Deme- 
trije dolazio  g.  1560.  i  1561.  u  Bee.  Demetrije  je  pripoviedao, 
da  je  mnogo  godina  bio  notar  kod  vlaskog  vojvode  i  cari- 
gradskog  patrijarke.  Njeko  vrieme  bio  je  u  Wittembergu  s  Me- 
lanchtonom,  te  je  presao  na  protestantizam.  Materinji  jezik  bio 

32 


mu  je  srbski,  nu  poznavao  ]e  jos:  latinski,  talijanski,  grcki, 
rumunjski  i  turski.  Trubar  ga  je  srnatrao  za  pustolova.  Deme- 
trije  je  odputovao  iz  Beca,  a  Frohlich  je  za  njim  pisao  jos 
g.  1561.  te  je  onda  javio  Ungnadu  (23  IX.),  da  je  Demetrije 
posao  u  Eperies  njekomu  Dr.  Sigmundu  Tordiju.  Frohlich  je  na 
to  pisao  tome  Dr.  Tordiju,  a  istome  je  jos  pisao  i  njeki  Dr. 
Gjuro  Tannern,  krscanskim  tim  stvarirna  vrlo  verziran  covjek  i 
rodjak  Demetriju  i  Tordiju.^*) 

Frohlich  je  g.  1562.  medjutim  saznao,  da  je  Demetrije 
ostao  kod  vlaskog  despote,  i  tako  je  i  taj  uceni  radnik  bio 
izgubljen  za  hrvatsku  tiskaru.  Despota  vlaski  protjerao  je 
vojvodu  Aleksandra  te  je  trebao  ucene  Ijude  za  podizanje 
skola  i  crkava.  Zato  je  ostao  Demetrije  kod  tog  despote,  gdje 
je  bio  u  velikom  ugledu.^') 

Na  koncu  tog  svog  pisma  veli  Trubar,  da  je  Konzul 
dobar  i  prijazan  prama  Ijudima,  kad  sto  ocekuje,  a  u  protiv- 
nom  slucaju  da  ce  svakog  ogovarati  i  svakome  o  zlu  raditi. 
On  da  je  dulje  vremena  hranio  i  drzao  Konzula  u  svojoj  kuci 
u  Kemptenu  i  Rottenburgu,  a  sada  ga  Konzul  hoce  uciniti 
lazcem  i  tatom.  Isto  takova  mu  je  i  zena,  koja  neda  nikomu 
mira.  Zavrsujuci  veli  Trubar,  da  Ungnad  slobodno  pokaze  to 
pismo  i  Konzulu,  da  on  na  nj  odgovori,  a  on  da  je  j3ripra- 
van,  pred  Ungnadom,  Gugerom  i  samim  Konzulom  to  sve 
potvrditi  i  posvjedociti. 

Na  ovo  pismo,  koje  je  bilo  prezentovano  Konzulu,  ovaj 
domala  odgovori  Ungnadu. ^•') 

Prelazeci  na  pojedine  tocke.  odgovara  Konzul,  da  uskocki 
popovi  nisu  kadri  (sposobni),  ni  jednog  poglavlja  sami  pre- 
vesti;  nu  za  pisanje  i  korekturu,  ako  se  jos  bolje  uvjezbaju, 
mogli  bi  se  rabiti.  Osim  (razen)  toga  da  su  dobri  radi  jezika, 
jer  da  su  pravi  i  cisti  Hrvati.  Konzul  je  medjutim  vec  i  prije, 
nego  li  su  dosla  ta  dva  uskocka  popa,  sam  nastampao  gla- 
golski  i  cirilski  Katekizam,  koji  je  prema  kritici  strucnjaka 
sasvim  dobro  uspio.  Priznaje  rado  i  pogrieske,  jer  nije  izu- 
ceni  stampar,  te  je  za  mjesec  dana  sve  morao  nauciti,  a  bio 
je  osim  toga  jos  i  bolestan.  Sto  je  Trubar  prigovarao,  da  ne- 
maju  nista  gotova  za  stampu,  pa  da  trebaju  za  to  pomocnike, 
odgovara  Konzul,  da  imadu  vec  prevedena  i  prepisana  cetiri 
evangjelista,  sto  se  je  vec  moglo  i  nastampati. 

Mnogo  je  zadavalo  posia,  raditi  uz  njemacke  slagare, 
koji. nisu  poznavali  ni  glagolice  ni  cirilice.  Poslije  zajednickog 
prevodjenja  moralo  se  je  sve  u  stampanim  slovima  na  cisto 
prepisivati,  jer  slagari  naravno  nisu    poznavali    glag.  kurentice. 


'■•)  Tubingen,  Slaw.  Biicherdruck  Fasc.  I,  21.  rkp. 
'*)  Tubingen,  Slaw.  Biicherdruck  Fasc.  I,  35.  rkp. 
'«)  Elze,  Trubers  Briefe,  152. 


Na  drugii  tocku  odgovara  Konzul,  da  kako  je  to,  da 
Trubar  tek  sada  iza  cetiri  godine  zajednickog  rada  opaza,  da 
on  nije  sposoban  za  rad  —  sada,  kad  se  on  vec  toliko  godina 
muci  oko  svoje  sluzbe,  docim  je  Trubar  vec  dobro  obskrbljen. 
Bolje  bi  mu  bilo,  da  je  ostao  kod  kuce,  gdje  bi  imao  bolju 
eksistenciju  i  ugodniju  sluzbu. 

Na  trecu  tocku  odgovara  Konzul,  da  nije  mislio,  da  je 
Trubar  sto  novaca  za  se  pridrzao,  ali  da  i  on  moze  za 
sve  primljene  novce  racun  poloziti. 

Na  cetvrtu  tocku  glede  Antuna  Dalmate  odgovara  Kon- 
zul, neka  se  ovaj  sam  opravda. 

Na  petu  tocku  glede  Demetrija  odgovara  Konzul,  da  je 
Trubar  sam  iz  Ljubljana  pisao  Frohlichu,  neka  Demetrije,  koji 
je  imao  doci  u  Urach  s  njekim  Wassermannom,  mladim  tiska- 
rom  iz  Beca,  ne  dodje  u  hrvatsku  tiskaru. 

Priznaje  da  su  iz  prvine  njeke  rieci  bile  netocne  kano 
i  (kakor  tudi)  njeka  slova,  sto  se  je  ali  skoro  popravilo.  Da 
sto  Trubaru  duguje,  za  to  on  (Konzul)  nista  ne  zna,  osim  da 
mu  je  poslije  pozara  njegove  kuce  u  Chamu  u  Bavarskoj 
Trubar  posudio  jedan  dukat,  koji  ce  mu  on  ali  sto  prije  i 
vratiti.  Sto  pak  ima  pristojno  odielo,  a  istotako  i  njegova 
zena,  to  si  je  on  na  posteni  nacin  za  cetiri  godine  zasluzio, 
kao  i  svoje  kucanstvo  od  cinka.  Glede  svog  postenja  iznasa 
takodjer  i  svjedocbu  tada  veleuglednog  superintendenta  u  Re- 
gensburgu  Nikole  Gallusa,  druga  Flacijeva,  koji  je  upoznao 
Konzula  za  njegova  boravka  u  Regensburgu. 

Ungnad  je  na  ta  pisma  odgovorio  u  smislu  zajednickog 
izmirenja,  koje  ce  biti  samo  na  korist  i  slavu  citavog  podu- 
zeca.  Trubar  nije  dobio  nikakve  zadovoljstine,  asvadja  izmedju 
njega  i  hrvatskih  reformatora  rasla  je  sve  vise  i  vise,  tim  vise, 
sto  je  Trubar  onda  boravio  u  Ljubljani,  te  je  Konzul  u  istinu 
bio  zapremio  njegovo  mjesto  u  hrvatskoj  tiskari. 

Napetost  tih  odnosaja  jos  se  je  vise  zaostrila,  kada  je 
opet  Turbar  iz  Ljubljane  pisao  Ungnadu,  da  on  na  jugu  sve 
pripravlja,  kako  ce  udesiti  (urediti)  s  najboljim  i  najucenijim 
piscima  daljnji  prievod  sv.  pisma  na  hrvatski  jezik,  jer  da 
Konzuov  i  Cvecicev  rad  mnogo  ne  vriedi,  kako  su  se  izjavili 
mnogi  hrv.  popovi,  i  da  je  zato  bolje,  da  se  sve  prevodi 
na  jugu. 

U  ono  vrieme  nalazio  se  je  u  Ljubljani  neki  f  r  a  n  j  e  - 
vac  iz  Bihaca,  kojemu  je  takodjer  dao  Trubar  da  pro- 
sudi  rad  Konzula  i  Dalmate,  i  to  Novi  Zavjet.  Doticni  fra  Ivan 
poznavao  je  dobro  Konzula,  a  boraveci  jedared  u  Njemackoj, 
pohodio  je  i  Trubara  u  Stuttgartu ;  bio  je  vjest  hrvatskom 
jeziku  i  pismu.  Taj  fratar  je  inace  zivio  u  Novom  Mjestu  (u 
Dolenjskoj  Kranjskoj),  a  sada  se  je  nalazio  bolestan  u  Ljub- 
ljani u  franjevackom  samostanu.    Kad  je  njegov  liecnik  Gjuro 

34 


Reuffinger  posao  jedared  k  fratru.  dade  ga  Trubar  upitati, 
sto  misli  0  hrvatskom  prievodu.  Kad  je  fratar  liecniku  izjavio, 
da  je  prievod  dobar,  ali  da  je  stil  i  jezik  slab,  podje  Trubar 
u  drustvu  baruna  od  Thurna  i  tamosnjeg  gvardijana,  koji  je 
bio  Dalmatinac,  osobno  k  njemu,  te  ga  jos  jednom  pred  svje- 
docima  upita  za  njegov  sud  o  hrvatskim  knjigama.  Fra  Ivan 
opetuje,  da  je  prievod  dobar,  nu  da  ima  mnogo  pogriesaka  u 
frazeologiji,  konstrukciji  i  ortografiji.  Katekizam  pak  da  je  jos 
losije  preveden  te  da  ce  se  takove  knjige  tesko  moci  pro- 
davati.^^) 

Na  tu  izjavu  fratra  skocili  su  odmah  Klombner  i  Vlaho- 
vic,  da  obrane  rad  hrvatskih  reformatora.  Klombner  pise  o 
torn  Ungnadu  (15.  V.  1563.),  da  je  Vlahovic  dosao  u  Ljubljana 
i  da  je  napao  Trubara,  neka  mu  kaze,  koje  pogrieske  je  nasao 
fra  Ivan.  Trubar  mu  ih  je  pokazao  tek  onda,  kada  se  je  Vla- 
hovic za  to  napose  morao  obratiti  na  kranjske  staleze,  na  sto 
se  je  Vlahovic  izjavio,  da  se  te  pogrieske  mogu  kano  Errata 
na  koncu  knjige  dodati.^*)  Kad  je  Trubar  bio  s  Vlahovicem  u 
Ljubljani,  pokazivao  mu  je  i  pogrieske  u  predgovoru  Novog 
Zavjeta,  nasto  mu  je  ali  Vlahovic  odmah  rekao,  da  je  to  nje- 
govo  dielo,  za  koje  neka  sam  odgovara.  Vlahovic  je  svakako 
sam  htio  govoriti  s  tim  fratrom,  nu  Trubar  ga  nikako  nije  htio 
k  njemu  voditi.^^)  Vlahovic  je  s  mjesta  oprovrgao  prigovore; 
odmah  je  rekao,  da  fratar  ne  zna  ni  jezik  ni  pismo  tocno, 
pa  da  ce  zato  fratra  javno  napasti  i  izazvati,  sto  je  i  ucinio, 
te  ga  je  javno  nazvao  bezboznikom.  Klombner  je  o  tome  javio 
obsirno  Ungnadu  dne  24.  VI.  1563,  te  ga  uvjeravao,  da  neka 
ne  dvoji  o  hrvatskom  radu.  Ortografija  je  dosta  dotjerana, 
jasna,  a  sve  je  i  dobro  prevedeno.  Neka  se  ne  gleda  na  osobe, 
vec  samo  na  djelo,  koje  nije  ni  od  Konzula  ni  od  Dalmatina, 
vec  od  Boga.  Do  sada  u  istinu  jos  nije  nitko  dosao,  koji  bi 
znao  pogrieske  prstom  pokazati  ili  naci  vise  Errata  nego  Dal- 
matin  sam.  Svi,  koji  tom  dielu  prigovaraju,  nisu  ga  dostojni, 
a  nitko  od  njih  nece  u  to  ime  ni  jednu  noc  radnje  zrtvovati, 
kako  su  zasliepljeni.^o)  Fratar  je  medjutim  ostavio  Ljubljana, 
nije  vise  se  povratio,  te  je  doskora  i  umro. 

Fratrova  kritika  uzbunila  je  silno  sve  duhove  oko  hrvatske 
tiskare,  nu  najvise  se  je  uzrujavao  sam  Ungnad.  Do  konca  svog 
zivota  pisao  je  neprestano  duga  pisma  u  tom  smislu  na  Trubara 
i  na  kranjske  staleze,  trazeci  od  njih  protivne  dokaze  glede  ne- 
tocnosti    hrvatskih   njegovih  namjestenika.  Kad  su  mu  kranjski 


")  Elze,  Trubers  Briefe,  263. 

**)  Slawischer  Biicherdruck,  Tubingen,  Fasc.  II. 

'9)  ib.  Fasc.  II.  100. 

^'')  ib.  Fasc.  II.  103. 


35  3* 


stalezi  po  priedlogu  Trubara  preporucili,  da  se  korektura  hrvatskih 
prievoda  obavlja  u  Ljubljani,  i  to,  da  je  obavljaju  svecenici  pod 
Trubarovim  nadzorom,  Ungnad  je  to  srdito  i  velikom  indigna- 
cijom  odbio.^^)  Posto  se  je  fratar  bio  izrazio,  da  u  hrvatskim 
knjigama  ima  „viel  falsch",  bojao  se  je  Ungnad  jako,  da  ne 
bi  bill  oni  popovi,  koje  bi  u  Ljubljani  najmili,  potajni  papiste 
Hi  kalvini.  A  posto  Trubar  i  onako  ne  zna  dobro  hrvatski, 
kako  ce  on  nadzirati  posao,  koji  ne  razumije!  Za  to  podu- 
zece  nuzna  je  po  Ungnadovom  mnienju  najveca  opreznost,  jer 
citava  tiskara  ovisila  je  skoro  od  prinosa  dobrih  krscana,  koji 
ali  traze  (zalitevajo)  i  racun  za  ono,  sto  podupiru.  Tako  je 
n.  pr.  saski  pfalzgraf  poslao  svog  tajnika,  da  izpita,  je  li 
Ungnad  i  razumije  one  knjige,  koje  se  stampaju.  Cinovnik 
javi,  da  se  Ungnad  slabo  razumije  u  to,  ali  da  ima  tri  pouz- 
dana  (zanesljiva)  svecenika.  Na  to  je  knez  klimao  glavom  i 
iztaknuo,  da  se  na  takova  poduzeca  mora  vrlo  paziti.  A  kad 
se  jos  procuje  za  Trubarov  „viel  falsch",  sto  ce  onda  biti  od 
svega  toga? 

Konzul  i  Dalmata  brane  se  opet  na  napadaje  Trubara 
giede  izjave  onog  fratra  iz  Ljubljane  o  dugim  pismom 
(12.  XI.  1562.)^^) 

U  torn  odgovoru  vele  hrvatski  reformatori,  da  njihov 
jezik  nije  tako  nerazumljiv,  kao  u  dosadanjim  hrvatskim  gla- 
golskim  brevijarima  i  misalima,  osobito  psalniima,  gdje  da 
ima  mnogo  ceskih,  poljskih  i  ruskih  (a  bit  ce  staroslovjenskih) 
rieci.  Medjutim  su  i  hrvatski  reformatori  u  Urachu  i  Ljubljani 
rabili  i  ceske  i  poljske  biblije,  kako  je  to  spomenuto  i  u  pred- 
govoru  Novom  Zavjetu.  Dalje  spominju  Hrvati,  da  su  u  svo- 
jim  prievodima,  posavjetovavsi  se  sa  dr.  Skalicem,  ispustili 
slovo  „jer",  posto  se  rabi  samo  „ornatus  causa",  nu  ipak  da 
su  ga  gdjedje  (kje  kje)  ostavili,  da  im  to  hrvatski  popovi  ne 
bi  zamjerili  i  da  im  ne  bi  knjige  prezreli.  Odlucno  oporicu 
sumnju,  da  su  heretici,  te  istotako  izricu  sumnju,  da  bi  se  to 
poduzece  moglo  nastaviti  i  iz  Kranjske  u  istom  duhu,  kako  je 
zapoceto. 

Kano  javno  mnienje,  da  su  knjige  bile  razumljive  i  do- 
bre,  mozemo  uzeti  i  kasnija  svjedocanstva  dviju  svecenika  iz 
Istre,  koji  su  kano  glagoljasi  svakako  mogli  prosuditi  rad  hr- 
vatskih reformatora.  Sacuvala  su  se  dva  pisma  zupnika  Vern- 
kovica  iz  Tinjana  (Antignana)  u  Istri  na  hrvatskog  radnika 
kod  tiskare  u  Urachu  Matiju  Pomazanica.  U  prvom  se  spo- 
minju Konzul  i  Dalmata  kano  drugi  Ciril  i  Metodije,  koji  su 
sveto  pismo  i  pravu  vjeru  hrvatskim  jezikom  prikazali  Hrva- 
tima  (28.  XH.  1562.).  U  drugom  pismu  od  dne  10.  X.  g.  1563. 


2')  Elze,  Trubers  Briefe,  192. 
-'-')  Elze,  Trubers  Briefe,  235. 


36 


i 


pise  isti  Vernikovic  Pomazanicu,  da  je  cuo,  da  njetko  iz 
Kranjske  (Trubar)  napada  na  hrvatske  knjige,  da  su  lose 
krive ;  ovaj  laze  bezobrazno,  jer  su  hrvatske  knjige  dobre 
razumljive.-^)  Jednako  pisu  Pomazanicu  i  njegovi  roditelji 
njegov  plovan  iz  Stinjana  dne  29.  X.  1563,  da  su  cull,  kako  je 
njetko  iz  Kranjske  Ungnadu  pisao,  da  su  knjige  hrvatske  lose. 
Onaj  (Trubar)  mozda  zeli,  da  budu  te  knjige  vise  na  kranj- 
ski,  nu  onda  ih  Hrvati  ne  bi  razumieli.  Na  koncu  moli  gla- 
golski  Novi  Zavjet  i  sve  knjige,  koje  ce  izaci,  „da  ih  se  na- 
gledam  preje  moje  smerti".-*) 

Trubaru  spocitavaju  dalje  Konzul  i  Dalmata  njegovu  sa- 
mostalnost  u  religiji.  Oni  se  drze  strogo  Lutera  i  augsburske 
konfesije,  docim  je  Trubar  sastavio  svoju  posebnu  konfesiju  iz 
tri  vjeroizpoviesti,  t.  j.  augsburske,  saske  i  wiirtemberske,  sto 
je  ucinilo  toliku  smetnju,  da  se  je  kasnije  morala  izdati  po- 
novno  prava  augsburska  konfesija. 

Trubar  se  brani  pred  stalezima.  te  prikazuje  Konzula  u 
vrlo  crnom  svietlu.-^)  Tako  mu  je  njeki  Jos.  Nikolic,  vrlo  ugledni 
pristasa  reformacije  u  Istri,  javio  o  nemoralnoj  bolesti  Konzula 
i  Cvecica.  Na  osvadu  (obdolzitev).  zasto  nije  Trubar  odmah 
ustao  protiv  Konzula,  iztice  on,  da  je  to  i  ucinio.  poslavsi  ga 
s  njegovim  prievodima,  da  ih  dade  izpitati  u  Ljubljani,  pa  da 
jos  k  tome  nije  bio  Dalmata  u  Urachu,  sve  bi  bilo  vrlo  za- 
lostno  izpalo. 

Na  tuzbu,  da  je  Trubar  zelio  tiskaru  premjestiti  u  Ljub- 
ljana, odgovara  on,  da  je  to  htio  uciniti  i  zato.  jer  je  sada  na- 
stalo  vrlo  tezko  vrieme  za  uvazanje  protestantskih  knjiga. 
Sto  se  tice  prigovora,  da  je  Trubar  konfesiju  samostalno  obra- 
dio,  upozoruje  on  na  one,  koji  citaju  i  slusaju  njegove  pripo- 
viedi,  a  Konzul  neka  se  sjeti  radje,  kako  je  on  sve  racune 
pobrkao  i  kakove  je  smetnje  kod  tiskanja  Katekizma  ucinio, 
tako  da  je  nato  sam  Frohlich  iz  Beca  upozorio  Trubara. 

Na  daljnji  prigovor  Trubaru,  da  se  on  nije  jos  jasno 
izrazio  o  njekim  tockama  vjere,  odlucno  on  sve  pobija  i  po- 
ziva  se  na  svoje  slovenske  spise. 

Ta  sumnja  je  zaliboze  doprla  i  do  usiju  (segla  do  uses) 
samog  kralja  Maksimilijana  i  vojvode  od  Wurtemberga,  no  on 
je  od  svake  sumnje  Slobodan,  za  sto  imade  i  dokaza.  Na  pri- 
govor, da  je  Trubar  imao  dobru  zupu  u  Urachu,  odgovara  on, 
da  je  zato  i  dosta  od  svojih  dohodaka  trosio  za  hrvatsku 
tiskaru  i  prievode,  sto  mu  nije  nikada  povraceno.^*^) 


2»)  Slaw.  Biicherdruck,  Tubingen.  Fasc.  II.  119. 
")  Vjestnik  hrv.  zem.  arkiva,  g.  VI.  1904,  p.  190. 
«")  Elze,  Trubers  Briefe,  245. 
**)  Elze,  Trubers  Briefe,  255. 


37 


Triibara  je  bila  ta  svadja  vec  tako  razljutila,  da  ]e  pisao 
Ungnadu  iz  Ljubljane  (22.  XI.  1562.),  da  vec  nece  da  ima  ka- 
kova  posla  sa  hrvatskom  tiskarom. 

Docim  su  prije  Konzul  i  Dalmata  predbacivali  Trubaru, 
da  kani  hrvatsku  tiskaru  prenjeti  (prenesti)  u  Ljubljanu,  sada 
su  mu  bas  protivno  predbacivali,  da  je  odbio  priliku,  da  se  u 
Ljubljani  osnuje  tiskara,  kad  je  bio  tamo  dosao  tiskar  Augu- 
stin  Friess  iz  Strassburga.  Trubara  su  dapace  sami  stalezi 
morali  braniti,  jer  bi  bilo  suvisno,  utemeljiti  novu  tiskaru,  dok 
postoji  takova  u  Tiibingenu,  i  jer  se  sa  strane  biskupa  i  into- 
lerancije  dvora  ne  bi  ni  mogla  izhoditi  dozvola  za  takovu 
tiskaru  u  Ljubljani. 

Kranjski  stalezi  stavili  su  se  u  toj  svadji  sasvim  na 
stranu  Trubara,  docim  su  na  nj  neprestano  jos  i  dalje  napa- 
dali  Konzul  i  Klombner.  Dalmata  je  samo  kano  puko  orudje 
Konzulovo  sve  te  navale  tek  podpisivao.  U  isto  tako  rekuci 
vrieme  pise  Trubar  Dalmati  vrlo  Ijubazno  pismo  (21.  X.  1562), 2^) 
u  kojem  mu  dapace  obecaje,  da  ce  ga  uzeti  k  sebi  u  Ljubljanu 
za  prevodioca,  kada  je  bio  namislio  prevadjanje  na  jugu  na- 
staviti,  i  da  je  bez  dvojbe  iz  neznanja  podpisao  Konzulovo 
pismo  protiv  njega. 

Kako  se  je  Trubar  smatrao  principalom  i  hrvatske  tis- 
kare,  najbolji  nam  je  dokaz,  sto  je  on  pisao  i  za  hrvatske 
knjige  njemacke  predgovore,  da  njemacku  protestantsku  pu- 
biiku,  koja  se  je  za  to  poduzece  zauzela  materijalno  i  mo- 
ralno,  uputi  0  djelovanju  .hrvatske  tiskare.  Sad  su  hrvatski 
reformatori  ustali  i  protiv  toga,  da  Trubar  i  nadalje  pise  pred- 
govore hrvatskim  knjigama,  koje  da  on  samostalno  sastavlja, 
mjesto  da  ih  prevede  iz  drugih  raznih  diela,  od  cesa  bi  bila 
veea  korist.^*) 

Trubar  je  medjutim  i  dalje  svoje  predgovore  vecinom 
originalno  sastavljao,  cemu  imamo  zahvaliti  mnoge  dragocie- 
ne  podatke  o  Hrvatima  i  uopce  Jugoslavenima,  koje  je 
Trubar  napomenuo  u  svojim  predgovorima  koli  slovenskim, 
toll  i  hrvatskim  knjigama. 

Ungnada  je  najvise  boljelo,  sto  je  Trubar  pisao,  da  se  u 
hrvatskim  knjigama  po  izjavama  onog  fratra  nalazi  „viel 
falsch",  pa  kako  ce  on  i  od  koga  dalje  mod  traziti  podpore 
za  hrvatsku  tiskaru,  kako  ce  se  moci  pred  onima  opravdati, 
koji  su  za  tu  tiskaru  sve  darovali,  i  kako  ce  on  doci  do  svo- 
jih  novaca,  koje  je  u  to  ime  tiskari  bio  predujmio.  A  kako  je 
Ungnad  bio  odusevljen  za  hrvatsku  tiskaru,  najbolji  nam  je 
dokaz,  sto  je,  sigurno  racunajuci  na  njezin  najveci  uspjeh,  od 
svog  novca  posudio  za  tada  veliku  svotu  od  3.500  forinti. 


")  ib.  260. 
^8)  ib.  273 


38 


Sve  to  dopisivanje  nije  jos  nista  koristilo  te  Ungnad  nije 
bio  dobro  upucen,  da  povjeruje  Trubaru,  a  da  osudi  rad  hr- 
vatskih  reformatora.  Da  se  stvar  konacno  uredi,  posalje  Un- 
gnad posebnog  povjerljivog  svog  covjeka  Cvecica  sa  pismom 
na  kranjske  staleze  (19.  IX.  1562.)  sa  zahtievom,  da  Trubar 
svoj  „viel  falsch"  prema  kazivanju  onog  fratra  Cvecicu  tocno 
oznaci  na  jednom  primjerku  koje  knjige:  na  kojim  listovima^ 
redcima,  u  kojim  izrekama,  riecima  ili  slovima  jest  pogrieska, 
te  kako  bi  se  tome  moglo  pomoci,  da  se  od  sada  uzmogne 
dobro  prevoditi  i  stampati. 

Kad  se  je  Cvecic  nalazio  na  jugu,  posao  je  i  u  Metliku 
po  nova  svjedocanstva  za  izpravni  rad  hrvatskih  reformatora. 
Kao  sto  su  g.  1559.  u  Metlici  mnogi  ugledni  i  pismeni  Hrvati 
pregledali  1  odobrili  prvi  Konzulov  rad  i  prievod,  tako  su  i 
sada  ponovno  izdali  svjedocbe  o  radu  Konzula  i  druge  trojice 
uglednih  Hrvata,  i  to  opet  u  Metlici,  koja  je  bila  prema  tome 
jedno  od  sredista  glagolske  inteligencije.  Sacuvala  su  nam  se 
tri  pisma  i  sva  tri  datovana  iz  Metlike  od  dne  19.  I.  1563.-'') 
U  prvom  pismu  potvrdjuje  Petar  Krajacic  Ozljanin,  da  su  mu 
donieli  na  ogled  najprije  Katekizam.  a  poslije  i  druge  hrvatske 
knjige,  stampa.ie  u  Tiibingenu,  koje  on  pronalazi  pravim  i  do- 
brim  knjigama  hrvatskim.  Isto  su  potvrdili  i  Antun  Bocic 
Modrusanin,  bivsi  kancelar  i  pisar  kneza  Bernandina  Frankopana 
(kako  je  to  bio  vec  potvrdio  i  g.  1559.),  te  Nikola  Drinovacki 
Bosnjanin,  koji  izjavljuje,  da  je  sa  svojim  prijateijima,  koji 
znadu  hrvatski,  sve  donesene  mu  knjige  pregledao  i  nasao 
valjanima  za  porabu  u  krscanskoj  crkvi,  te  da  ce  ih  svi  Hrvati 
razumieti. 

Trubar  se  je  morao  o  Konzulu  izraziti,  da  je  on  kriva 
svjedocanstva  njemu  donio  o  valjanosti  hrvatskiii  prievoda  te 
ga  tako  zavarao.  Klombner  pise  o  tome  Ungnadu  izticuci,  da 
to  nije  istina,  jer  je  osim  Metlicana  pohvalio  Konzulov  rad  i 
sam  hrvatski  ban  Petar  Erdody  od  Eberave,  koji  se  je  mnogo 
brinuo  za  hrvatsku  protestantsku  tiskaru,  nastojao  pribaviti 
radnike  za  nju  i  razpacavati  hrvatske  protestantske  knjige.^") 
Ujedno  je  Klombner  poslao  Cvecica  u  Metliku  Vlahovicu,  da 
vidi  lazi  tog  fratra.^^) 

U  velikoj  svojoj  og'orcenosti  nije  Ungnad  mogao  doce- 
kati  ni  odgovora  krajnskih  staleza  te  je  doskoro  vec  i  opet 
urgirao  odgovor  na  svoje  pismo.  U  ono  vrieme  je  naravno 
trebalo  i  dulje  vremena,  da  je  mogao  doci  sluzbeni  odgovor 
na  takovo  pismo.  Dobivsi  medjutim  i  opet  odgovor,  u  kojem 
su  stalezi  branili  Trubara,   nije    se   Ungnad,  nahuckan  Konzu- 

■■'9)  Vjestnik  hrv.  zem.  arkiva,  g.  VI    1904,  p.  185. 
3")  Slaw.  Biicherdruck,  Tubingen.  Fasc.  II.  88. 
3')  ib.  Fasc.  II.  98. 

39 


lom,  jos  mogao  pravo  osvjedociti,  na  konie  je  krivnja,  te  je  i 
opet  ponovno  pisao  kranjskim  stalezima  veliko  pismo,'  opisu- 
juci  i  opetujuri  sve  na  daleko  i  siroko,  napadajuci  Trubara, 
a  braneci  svoje  Ijude,  koji  da  su  tako  inarljivi,  da  se  dano- 
mice  ustaJLi  u  dva,  tri  sata  (ura)  u  jutro  te  prevode  i  izprav- 
Ijaju  i  prepisLiju,  a  svaku  riec  i  izreku,  koja  je  isto  vaznija. 
ozbiljno  pretresuju  te  izporedjuju  s  pravim  tekstom.  Prema 
tome  zaista  ne  treba  vise  drugih  Ijudi,  dok  se  ovi  bave  knji- 
gama  Brencija,  Melanchthota  i  Lutera.^^) 

Ungnad  se  je  bio  tako  razljutio,  da  je  na  vrieme  obu- 
stavio  svako  daljnje  stampanje  hrvatskih  knjiga  kao  i  njihovo 
razasiljanje  na  jug,  dok  se  citava  stvar  tocno  ne  razbistri.  I 
kada  se  je  poslije  Cvecic  povratio  sa  odgovorima  Trubara  i 
kra:ijskih  st.ileza  (21.  11.  56  3.),  Ungnad  i  opet  jos  nije  bio 
zadovoljan.  U  Kranjskoj  je  onda  nastalo  upravo  doba  reakcije, 
koja  je  osobito  bila  naperena  protiv  Trubara,  da  se  izazene 
iz  Kranjske,  pa  zato  ni  Trubar  ni  kranjski  stalezi  nisu  imali 
ni  vremena  ni  volje,  da  vode  i  dalje  polemiku  sa  Ungnadom, 
docim  su  vec  vise  puta  i  jasno  izrazili  svoje  stanoviste.  U  ime 
staleza  izpricao  se  je  Ungnadu  Jost  od  Gallenberga,  tjeseci 
ga,  da  ce  biti  naskoro  sazvan  kranjski  sabor  i  da  ce  mu  se 
zatim  obsirnije  odgovoriti. 

Ungnad  nije  ni  dalje  jos  mirovao,  te  je  dapace  o  torn 
svemu  obaviestio  i  samog  vojvodu  Kristofa  od  Wiirtemberga, 
a  Konzul  i  Dalmata  su  morali  podpisati  veliku  i  obsirnu  su- 
plikaciju  na  nj  dne  24.  I),  g.  1563.  Vojvoda  od  Wiirtemberga 
nije  se  htio  mjesati  u  taj  proces,  te  je  i  nadalje  ostao  Trubaru 
sklon,  pa  kada  je  bio  ponovno  Trubar  morao  ostaviti  Ljub- 
Ijanu  i  austrijske  zemlje,  primio  ga  je  nanovo  i  dao  mu  uto- 
ciste  u  svojoj  zemlji,  kano  i  prvi  put.^^)  Vojvoda  Wiirtember- 
ski  je  jedno  vrieme  sumnjao,  da  je  Trubar  Zvinglijanac,  na 
sto  ga  je  upozorio  kancelar  tubinske  univerze,  glasoviti  teolog 
i  profesor  Jakob  Andrea.  Ovaj  je  predlozio,  da  se  Trubarova 
slovenska  „Cirkvena  ordninga"  dade  Konzulu  izpitati,  da 
li  odgovara  posvema  augsburskoj  vjeroizpoviesti.  Trubar 
je  naime  u  jednom  pismu  iz  Ljubljane  (1563.),  koje  je  pi- 
sao na  Nikolu  od  Gravenecka,  cinovnika  wiirtemberskog  voj- 
vode  u  Urachu,  izrazio  se  glede  sv.  pricesti  (obiiajiia)  u  Zwin- 
glijevom  duliu.  Graveneck  je  to  pismo  pokazivao  svojim  pri- 
jateljima,  a  medju  inim  i  zupniku  i  superintendentu  M.  Kristofu 
Binderu  u  Nordlingenu.  Binder  je  to  javio  Andreju  u  Tubingen, 
a  ovaj  dalje  vojvodi  od  Wiirtemberga.'^^) 


3-^)  Elze,  Trubers  Briefe,  280. 
■■>')  Elze,  Trubers  Briefe,  337. 
■•>*)  ib.  559. 


40 


Posto  seje  Trubarova  „Cirkvena  ordninga"  imalaprevesti 
i  na  hrvatski,  to  je  odmah  naravno  i  opet  planiio  Ungnad  te 
je  obustavio  daljnje  tiskanje  slovenske  knjige,  koja  je  bila  vec 
na  pol  gotova.  Ungnad  je  nalozio  Dalmati  i  Konzulu,  da  pre- 
vedu  tocno  riec  po  riec  sve  one  stavke,  koje  se  ticu  pricesti. 
O  svemu  tomu  obaviestio  je  Ungnad  vojvodu  od  Wiirtem- 
berga  i  Trubara  te  Josta  od  Gallenberga.  trazeci,  da  mu  se 
sto  prije  razjasne  zablude  Trubara. 

Da  se  citava  stvar  uredi  i  knjige  ponovno  izpitaju,  bio  je 
odredjen  posebni  dan,  kada  su  se  imali  sastati  strukovnjaci. 
Medjutim  do  toga  nije  doslo.  Kad  je  Klombner  pitao  za  uzrok 
tomu  Trubara,  izgovorio  se  je  on,  da  je  njegov  tajnik  one 
osobe,  koje  su  u  to  ime  bile  zamoljene,  propustio  pozvati,  nasto 
je  Klombner  to  odmah    (28.  VII.  15(53.)  referovao  Ungnadu.^^) 

Kranjski  stalezi  napokon  obsirno  odgovorise  Ungnadu 
(9.  XII.  1563.),  a  i  samomu  wiirtemberskom  vojvodi,  uvjerava- 
juci  ih,  da  Trubar  nije  napustio  augsbursku  konfesiju.  Ungnadu 
su  napose  kranjski  stalezi  referovali  o  vrstnoci  hrvatskih 
knjiga,  o  cemu  je  toliko  pisao.  Posto  su  knjige  dali  na  ogled 
vjerodostojnim  popovima  i  drugim  osobama  iz  bliznjih  i  dalj- 
nih  mjesta,  presavsi  citavu  hrvatsku  granicu  poradi  turskih 
provala,  osvjedocili  su  se,  da  su  knjige  prave  i  dobro  evan- 
djeoske  u  substanciji,  jedino  da  je  jezik  djelomice  slab,  sto  su 
priznali  j  sami  korektori  u  Njemackoj,  a  kod  te  izjave  oni  i 
ostaju.  Sto  se  tice  jasnog  razumievanja  tih  knjiga,  jasno  je,  da 
ako  i  Istrani,  Dalmatinci.  Hrvati,  Bezjaci.  Bosnjaci  govore  do- 
nekle  in  terminis  razlicno,  ipak  se  isti  i  s  malo  muke  i  truda 
mogu  razumjeti,  kano  sto  je  slicno  i  u  Njemackoj.  Istranima  i 
njihovim  susjedima  Dalmatincima  te  Bosnjacima  su  hrvatske 
te  knjige  razumljivije  nego  Hrvatima  i  Bezjacima,  koji  nisu  gla- 
golici  toll  vjesti.  Na  koncu  savjetuju  kranjski  stalezi  Ungnada, 
da  neka  bude  na  oprezu,  i  da  ne  da  prevoditi  bibliju  njekim 
Ijudima,  koji  ne  znadu  pravo  ni  njemacki  ni  latinski  (naravno 
Konzul  i  drugovi),  jer  je  to  i  za  ucene  velik  i  tezak  posao. 
A  velika  bi  steta  bila,  da  bude  takav  veliki  posao  uzalud. 

Trubar  je  uobce  tvrdio,  da  su  hrvatski  radnici  premalo 
inteligentni.  Konzul  ga  nije  niposto  zadovoljavao,  Cvecic  jos 
manje.  jer  je  i  siromasan,  a  Dalmata  da  je  prestar  i  ne  pred- 
stavlja  pred  svietom  nista-  Klombner  zato  pise  Ungnadu.  da 
Bog  hoce,  da  se  bas  i  s  malim  Ijudima  stvaraju  cuda,  makar 
da  se  Trubar  od  njih  siromaka  odvaja,  nu  kad  ce  biti  u  ne- 
volji,  vec  ce  uvidjeti,  tko  mu  je  dobro  savjetovao.  Najbolje  je, 
da  sp  Trubar  pusti  sasvim  na  miru.  a  Hrvati  neka  rade,  kako 
znadu,  a  za  prvi  pocetak  su  i  dosta  ucinili.  Hoce  li  Trubar 
pomagati,  dobro,  ne  ce  li,  neka  ih  pusti  na  miru.^'^) 

^'  Slaw.  Bucherdruck,  Tubingen.  II.  Fasc.  IIO. 
''s  Slaw.  Bucherdruck,  Tubingen.  II.  Fasc.  88. 

41 


Uslied  tog  ponovnog  obilnog  pisanja  savjetovao  je  sam 
vojvoda  od  Wiirtemberga  Trubaru,  da  pazi  sto  pise,  i  da  ne 
smije  ni  na  oko  napisati  sta  zla.  Razumije  se  samo  po  sebi, 
da  se  je  Ungnad  i  opet  silno  razljutio  poradi  savjeta,  da  pazi 
glede  prievoda  biblije,  tvrdeci,  da  su  njegovi  Ijudi  (Konzul  i 
drugovi)  do  sada  sve  najbolje  radili.  jer  i  sin  bozji  nije  raz- 
pravljao  riec  bozju  sa  naucenjacima  nego  s  jednostavnim  iju- 
dima,  koji  nisu  kao  ni  apostoli  posjecivali  sveucilista  i  t.  d. 

Ungnad  nije  naravno  bio  zadovoljan  odgovorom  kianj- 
skiii  staleza  glede  Trubarovog  „viel  falscii"  te  je  stvar  tjerao 
tako  daleko,  da  je  dapace  pisao  Jostu  od  Gallenberga  i  gro- 
zio  se  (21.  XII.  1563.).  da  ce  biti  prisiljen  citavu  stvar  dapace 
predati  i  samomu  kralju  Maksimilijanu. 

Jos  se  je  svadja  vise  zaostrila,  kad  se  je  Ugnad  s  Kon- 
zulom  stao  dapace  za  odsutnosti  Trubara  miesati  u  same  Tru- 
barove  stvari,  a  da  ga  nisu  ni  pitali  za  savjet.  Jos  g.  1561. 
odredio  je  Ungnad,  da  ce  se  Trubar  i  Konzul  uviek  medju- 
sobno  posavjetovati  glede  zajednickog  rada,  sto  ce  se  prevo- 
diti  i  stampati,  a  g.  1562.  bude  dapace  zakljuceno,  da  ce 
Trubar  upravljati  slovenskoni:  a  Konzul  hrvatskom  tiskarom, 
posto  su  se  bili  medjusobno  zavadili  i  razisli. 

Na  nagovor  Klombnera,  koji  je  stojao  uviek  uz  Ungnada 
i  Konzula,  dao  je  Ungnad  po  Konzulu  i  drugu  mu  Juriju  Ju- 
ricicu,  koji  je  bio  takodjer  pridjeljen  hrvatskoj  tiskari,  stampati 
njeke  slovenske  pesme  protiv  volje  i  znanja  Tru- 
bara, koji  se  je  onda  nalazio  u  Ljubljani,  a  medju  inim  ime- 
nima  suradnika  spomenulo  se  je  i  Trubarevo  ime.  Medju  tim 
pjesmama  biio  je  i  njekoliko  pogrdnih  protestantskih  pjesama, 
a  iste  su  se  imale  prevesti  i  na  hrvatski  te  izdati  glagolicom 
i  cirilicom,  pa  da  se  prosire  i  po  Turskoj,  gdje  (kje)  ce  si- 
gurno  dobro  djelovati.  Protiv  toga  su  naravno  odmah  prote- 
stovali  u  ime  Trubara  sami  kranjski  stalezi,  a  te  pjesme  nisu 
izasle  nikada  u  hrvatskom  prievodu. 

Klombner  se  je  zivo  bio  zauzeo  i  za  izdanje  tih  pjesama, 
kako  to  vidimo  iz  pisma  od  dne  6.  XII.  1563.,  upravljenog  na 
Ungnada.  Glede  pjesama  pise  Klombner,  neka  Trubar  oznaci 
one,  koje  ne  vriede,  jer  su  ih  oni  vec  pjevali  prije  u  Kranj- 
skoj,  nego  se  je  Trubar  povratio  po  drugi  put  u  Ljubljanu. 
Trubar  se  je  tuzio,  da  su  njegove  pjesme  drugim  pripisali,  sto 
medjutim  ne  stoji,  sto  on  moze  opravdati,  kao  sto  nije  tako- 
djer istina,  da  on  radi  protiv  Trubara,  vec  bas  protivno. 
Klombner  tu  dapace  iztice,  kako  je  Trubara  spasio  od  zatvora, 
i  da  nije  bilo  njega,  Trubar  ne  bi  nikada  slovenski  ni  pisao 
ni  stampao.")  Sto  se  tice    ove    poslednje    tvrdnje  Klombnera, 

8')  Slaw.  Bucherdruck,  Tiibingen,  Fasc.  11.  130. 

42 


mi  je  ne  mozemo  kontrolirati,  posto  nam  je  jos  premalo  poznat 
odnosaj  Klombnera  s  Trubarom  u  prvotno  doba  Trubarovog  za- 
pocetog  slovenskog  knjizevnog  rada. 

Klombner  je  spomenuo  dalje,  da  mu  je  rekao  barun 
Thurn,  da  su  imali  te  pjesme  prije  dati  Trubaru  pregledati,  a 
na  to  se  Klombner  izpricava,  da  kad  su  god  Trubara  za  sto 
molili,  da  on  nije  htio  uciniti,  jer  sve  prezire,  sto  nije 
od  njega.^^) 

Kako  su  za  odsuca  (odsotnosti)  Trubara  iz  Uracha  bill 
svi  upravo  protiv  njega,  ucinili  su  mu  doskora  jos  jednu  ne- 
priliku.  Posto  je  napokon  vojvoda  od  Wiirtemberga  dozvolio, 
da  se  Trubarova  „C  i  r  k  v  e  n  a  o  r  d  n  i  n  g  a"  dostampa,  ne 
htjedose  Ungnad  i  drugovi,  da  se  stampa  Trubarov  dugi  nje- 
macki  predgovor,  pun  doktrinarskog  razpravljanja,  vec  poslase 
stalezima  novi  i  kraci  predgovor  od  g.  Andrea  s  molbom,  da 
ga  Trubar  prevede  na  slovenski.  Klombner  je  spomenuo,  da 
je  Trubar  djetinjast  u  svojim  predgovorima,  jer  nece  nista 
prevoditi.  vec  sve  radi  samo  po  svojoj  glavi.  Kranjski  stalezi 
to  nece  da  uvide,  on  bi  im  rado  o  tome  govorio,  nu  sve  nista 
ne  hasni.  Na  taj  nacin  medjutim  Trubar  stvari  vise  samo  ko- 
risti  mjesto  da  skodi.^'*) 

Stalezi  ne  pristadose  naravno  na  to,  vec  ostadose  (so 
ostali)  kod  Trubarovog  predgovora,  nasto  Andrea  izposluje 
kod  vojvode  od  Wiirtemberga,  da  se  je  knjiga  stampala  bez 
ikakvog  predgovora.") 

Trubaru  su  prigovarali,  da  se  ne  brine  nista  za  prodaju 
hrvatskih  knjiga  u  Ljubljani,  jer  da  tamosnji  knjigoveze  vezu 
i  razpacavaju  osim  slovenskih  knjiga  samo  latinske  i  njemacke. 
Zato  neka  Ungnad.  tako  savjetuje  Klombner,  predade  razpa- 
cavanje  hrvatskih  knjiga  jednom  posebnom  knjizaru,  koji  neka 
uz  proviziju  veze  i  razpacava  samo  hrvatske  knjige.  Vlahovic 
je  obecao  knjige  razpacavati  po  Hrvatskoj.  docim  ce  ih  uskoci 
po  Bosni  i  Turskoj  medju  svojim  suplemenicima.  Trubar  se 
nece  ni  zasto  brinuti,  sto  ne  ide  po  njemu,  zato  bi  naj- 
bolje  bilo  ipak,  da  se  svi  sloze,  sto  ce  ali  tezko  ici>^)  Dapace 
i  kranjski  stalezi  i  zastupnici  su  se  obvezali,  razpacavati  hr- 
vatske knjige,  nu  sada  cine  bas  protivno,  te  sprecavaju  razpa- 
cavanje  hrvatskih  knjiga  po  Hrvatskoj,  susjednim  zemljama, 
narocito  i  u  Bosnu.*-) 

Citava  svadja  prestala  je  napokon  pod  konac  g.  1564., 
kad  je  Ungnad   umro  (dne  25.  XII.\  a  iz  njegovog  posljednjeg 

38)  ib. 

39)  Slaw.  Bucherdruck,  Tubingen.  Fasc.  II.  83. 
*')  Elze,  Trubers  Briefe  420. 

*»)  Slaw.  Bucherdruck,  Tubingen,  Fasc.  II.  94  rkp. 
*2)  ib.  Fasc.  123,  rkp. 

43 


pisma  od  dne  20.  XI.  vidimo,  da  se  je  on  sasvim  razisao  sa 
Trubarom. 

Poslije  smrti  Ungnadove  na  sam  Bozic  g.  1564.  razpalo  se 
je  citavo  hrvatsko  poduzece,  koje  sinovi  Ungnada  nisu  htjeli 
nastaviti,  a  Konzul  i  njegovi  drugovi  nisu  imali  sredstava  zato, 
docim  se  nije  nasao  novi  i  odusevljeni  mecena  poput  Ungnada. 
Vojvoda  od  Wiirtemberga  je  to  citavo  hrvatsko  poduzece  do- 
duse  pomagao,  nu  nije  ga  vodio.  Iz  Hrvatske  nije  takodjer 
bilo  dovoljno  moraine,  a  kamo  li  pak  i  materijalne  pomoci. 
Posljedica  svega  toga  bila  je,  da  je  hrvatska  tiskara  prestala, 
da  su  hrvatski  suradnici  i  radnici  bill  izplaceni  i  odpusteni,  te 
su  se  razisli  kojekuda  iz  Uracha.  Medjutim  je  pak  Trubar,  koji 
je  imao  za  sobom  poglavito  vec  protestantske  kranjske  staleze 
i  citavu  dobro  vec  organizovanu  protestantsku  crkvu  u  Kranj- 
skoj,  mogao  svoj  zapoceti  jos  daije  rad  nastaviti,  poglavito  pak, 
kada  se  je  opet  morao  nastaniti  u  Wurtemberskoj,  i  to  u  De- 
redingenu  kraj  Tiibingena,  gdje  je  do  svoje  smrti  radio  za 
svoju  slovensku  protestantsku  tiskaru.  Konzul  i  Dalmata  osta- 
vili  su  svoju  sluzbu  u  Urachu,  dobivsi  od  vojvode  wUrtember- 
skoga  krasne  svjedocbe,  te  krenuse  u  Regensburg,  gdje  su 
izdali  „Postilu"  latinicom  g.  1568.,  posljednje  svoje  dielo  i 
ujedno  posljednje  hrvatsko  dielo  iz  dobe  reformacije.  Tu  Po- 
stilu  izdali  su  Konzul  i  Dalmatin  za  ugarske  Hrvate,  knji  su 
se,  pobjegavsi  iz  Bosne,  naselili  oko  Zeleznog  grada.  Tamo 
krene  poslije,  i  Konzul  za  propovjednika,  te  je  po  svoj  prilici 
i  ondje  umro.  Dalmata  pak  krene  kasnije  u  Ljubljanu,  gdje  je 
i  umro  g.   1579. 

Tako  su  eto  ova  trojica  revnih  i  vrlo  agilnih  reformatora 
zavrsili  svoj  mukotrpvi  zivot,  pun  borbe  i  medjusobne  zavade, 
svaki  za  sebe  i  na  miru  bez  ikakvog  daljnjeg  zajednickog  sa- 
obracaja.  Svi  zajedno  su  radili  i  nastojali  oko  hrvatske  knjige, 
koliko  su  samo  mogli,  pa  ce  zato  i  njihova  imena  biti  vjecno 
ubiljezena  u  povjesti  nase  knjizevnosti. 


44 


Ungnadovi  stiki  z  mestom  Frankfurtom 

ob  M. 

Priobcil  dr.  Ljudevit  Pivko  (Maribor). 


Baron  Ivan  Ungnad  je  poleg  svojega  premozenja  upo- 
rabil  tudi  ves  svoj  vpliv,  da  bi  z  nemskimi  denarnimi  podpo- 
rami  utrdil  jugoslovansko  knjizevno  podjetje  in  razsiril  evan- 
gelij  med  Slovene!,  Hrvati  in  Srbi.  Ze  septembra  leta  1561.  si 
je  naprosil  precejsnje  podpore  nemskih  knezov,  v  posebni 
okroznici  slikajoc  versko  stanje  juznih  Slovanov,  posebno 
turskih  podloznikov,  pomanjkanje  verskega  pouka  in  dobrih 
prevodov  svetih  knjig. 

Ta  sredstva  pa  so  se  kmalu  izcrpala.  Po  dveh  letih  je 
Ungnada  prisilila  potreba,  ponoviti  prosnjo.  Takrat  pa  se 
okroznica  ni  poslala  samo  vladarjem  in  knezom,  ampak  tudi 
upravam  nekaterih  bogatih  mest,  od  katerih  se  je  Ungnad  na- 
dejal  denarnih  prispevkov.  Stefan  Konzul  si  je  nalozil  vozicek 
dotiskanih  knjig  in  hodil  s  prosnjo  od  mesta  do  mesta,  povsod 
puscajoc  kot  Ungnadov  dar  po  en  iztis  vsake  knjige  ter  pobi- 
rajoc  podpore. 

Med  mesti,  ki  so  Ungnadovemu  podjetju  pornogla  z 
vecjim  darom,  nahajamo  tudi  drzavno  mesto  Frankfurt  ob  M., 
ki  je  poslalo  200  gld. 

Bivajoc  V  tern  bogatem  trgovskem  mestu,  sem  se  spomnil 
one  neznatne  zveze  nasih  verskih  reformartorjev  s  Frankfurtom 
ter  sem  si  predstavljal,  kako  je  po  tistih  starih  ulicah  drdral 
Konzulov  vozicek  s  prvimi  slovenskimi  in  hrvatskimi  knjigami 
in  z  Ungnadovo  prosnjo. 

Ungnad  frankfurtskih  mestnih  ocetov  ni  prosil  samo  de- 
narne  pomoci,  kakor  po  drugih  mestih.  Znano  nam  je  pismo 
frankfurtskega  mestnega  sveta,  pisano  dne  14.  septembra  1563. 


leta,  V  katerem  potrjujejo  ocetje,  da  so  prejeli  Ungnadovo 
prosnjo  in  knjige,  omenjajo  pa  se  neko  posebno  Ungnadovo 
pismo,  V  katerem  se  govori  o  nabavi  svetopisemskih  slik.^ 

Iz  tega  pisma  je  razvidno,  da  je  hotel  Ungnad  okrasiti 
slovensko  in  hrvatsko  sv.  pismo  z  biblijskimi  figurami  frank- 
furtskih  tiskarjev  in  da  se  je  Stefan  Konzul  sam  ustno  pogajal 
z  lastniki  onih  figur. 

Ali  so  Konzulova  pogajanja  imela  uspeh  ?  Ali  se  hrani  v 
mestu  se  Ungnadova  prosnja  in  ono  drugo  neznano  pismo? 
Ali  se  hranijo"  v  Frankfurtu  se  nase  knjige  ?  Ali  je  v  mestnem 
arhivu  se  kaj  drugih  sledov  knjizevne  zveze  nasih  reforma- 
torjev  s  Frankfurtom  ? 

Ta  vprasanja  so  ?aiitevala  pojasnila. 


V  frankfurtskem  mestnem  arhivu  se  hrani  vec  listin,  ki 
so  v  zvezi  z  Ungnadovim  imenom.  Njih  vsebina  nam  je  de- 
loma  ze  znana  iz  drugih  virov,  a  vendar  je  med  njimi  tudi 
nekoliko  novih,  ki  nam  zopet  kazejo  Ungnadovo  neutrudljivo 
skrb  za  jugoslovansko  knjigo.-) 

1.  Ungnadova  prosnja  se  hrani  v  arhivu  in  je  zelo 
podobna  prosnjam,  ki  jih  je  pisal  Ungnad  drugim  mestom. 
Podpisal  jo  je  v  Urahu  ^dne  1.  septembra  1563.  leta  Ungnad 
sam,  Anton  Dalmata  in  Stefan  Konzul. ■'') 

Po  dolgem,  lepem  pozdravu  pripoveduje  Ungnad,  da  je 
prava  beseda  bozja  najvecja  in  najblazja  vrednost.  Ostro  ob- 
soja  one,  ki  kvarijo  cisto  besedo  bozjo  in  jo  nalasc  preobra- 
cajo.  Posebno  nase  (t.  j.,  nemsko)  Ijudstvo  izgublja  pravo  vero, 
ki  z  njo  ravnajo  „papisti"  tako,  da  bi  se  je  lahko  usmilil 
kamen.  Kako  celo  drugacni  pa  so  Slovenci,  Hrvatje  in  druga 
sosedna  Ijudstva,  ki  srcno  hrepene  po  bozji  besedi,  ceravno 
so  neugledna  in  so  bila  prej  sploh  surova  in  brezbozna,  ne 
poznavajoc  niti  Boga  niti  njegovih  zapovedi,  ukazov,  njegove 
svete  besede  in  volje,  in  ki  tisoc  let  niso  imela  nikogar,  ki  bi 
jih   bil   poucil  krscansko.    Ta   Ijudstva   nimajo   in    niso    imela 

»)  Ivan  Kostrencic,  Urkundliche  Beitrage  zur  Ge.schichte  der  pro- 
testantischen  Literatur  der  Siidslaven  in  den  Jahren  1559  —1565,  Dunaj 
1874,  str.   185.  pismo  CXX. 

2)  Pri  iskanju  listin  v  mestnem  arhivu  me  je  Ijubeznivo  podpiral 
tamosnji  visji  tcnjiznicar  dr.  Jung.  —  Treba  je  se  omeniti,  da  sem  pre- 
gledal  z  dovoljenjem  frankfurtskega  konsistorija  tudi  arhiv  in  zapisnike 
nekdanjega  ministerija,  a  preprical  sem  se,  da  ni  v  njih  nobenega  spo- 
mina  kake  knjizevne  zveze  r.asih  reformatorjev  s  Frankfurtom. 

!*)  Den  Edlen  Ehrnuesten,  Fiirsichtigen,  Ersanien  vnd  weisen  Herrn 
N.  vnd  N.  Burgermeister  vnd  Rath  der  Loblichen  Reichsstatt  Frankforth 
am  Mayn  Meinen  Sonderen  Lieben  Freundt  =  Graw  Hans  Vngnad  Frei- 
herr  zu  Sonnegk.  Pismo  se  je  oddalo  dne  11.  septembra  1563. 

46 


nikdar  nobenega  popolnega  sv.  pisma  niti  drugih  krscanskih 
knjig  V  svojem  jeziku.  Ponekod  ze  imajo  sicer  biblijo.  toda 
tako  popaceno,  da  jim  je  v  vecjo  skodo  nego  korist. 

Sklicujoc  se  na  sveto  pismo  dokazuje  Ungnad,  da  je 
treba  razsiriti  pravo  vero  na  vse  narode.  Tako  zeli  Bog  zve- 
licanje  tudi  imenovanih  narodov  (Slovencev  in  Hrvatov)  in  ga 
je  zacel  ze  izvrsevati.  Mestni  ocetje  naj  vedo,  da  je  med 
Slovenci  in  njihovimi  sosedi  ze  na  delu  nekaj  pobozniii  in 
razsvetljenih  moz,  med  njimi  posebno  Primoz  Trubar,  ki  sedaj"*) 
na^poziv  dezelnih  stanov  pridiga  v  Ljubljani,  Anton  Dalmata 
in  Stefan  Konzul,  ki  podpisujeta  z  njim  to-le  pismo.  Prevajajo 
se  ze  knjige,  sveto  pismo  in  najglavnejse  knjige  krscanskega 
nauka  na  slovenski  in  hrvatski  jezik,  slovensi<e  z  latinskimi 
pismenkami,  hrvatske  pa  z  giagolskimi  in  ciriiskimi.  Da  bi  se 
tiskala  bozja  beseda  v  teh  jezikih  cista  in  nepopacena,  to  se 
ni  zgodilo  se.  odkar  stoji  svet. 

Z  velikimi  troski  so  se  rezale  in  ulivale  glagolske  crke 
V  Niirnbergu  in  cirilske  v  Urahu.  Delavstvo,  rezarje  in  livarje 
in  imenovana  gospoda  (Konzula  in  Dalmato).  ki  podajata  na- 
vodila,  ima  Ungnad  v  svoji  lastni  hisi,  ki  mu  jo  je  podaril 
wiirtemberski  vojvoda.  Dosle  ima  se  pri  sebi  vso  tiskarno  in 
vse  potrebne  osebe,  stavce,  tiskarje,  popravljalce,  prevajalce, 
vse  na  svoj  racun,  ker  se  brez  prestanka  tiskajo  knjige.  Kake 
knjige  se  tiskajo,  naj  uvidijo  mestni  ocetje  iz  prilozenega 
imenika  in  poslanih  knjig.  Te  knjige,  posebno  hrvatske 
(glagolske  in  cirilske)  se  citajo  in  razumejo  po  vsem  Hrvatskem, 
po  Dalmaciji,  Bosni,  Srbskem,  Bolgarskem  do  Carigrada  in 
bodo  sredstvo,  s  katerim  bo  pobil  Bog  Turke. 

Toda  to  sveto  veliko  delo  ima  svoje  tezave  in  sovraznike. 
Hudic  se  ne  bode  bal  nobenega  truda,  da  bi  skodoval  temu 
delu,  ker  si  ne  da  razdejati  svojega  kraljestva.  Zato  je  po- 
trebno,  da  se  postopa  sedaj  s  knjigami  zelo  previdno- 

Imenovani  narodi  so  zelo  ubozni.  Tlacijo  jih  Turki  in 
njihova  lastna  gospoda,  posebno  duhovna,  da  si  takili  knjig 
ne  morejo  kupovati.  Ubogi  so  tako,  da  se  komaj  zive.  Saj  se 
se  duhovniki  in  zupniki  morajo  pri  njih  oprijemati  pluga  in  se 
pecati  s  poljedelstvom.  Ce  se  torej  hoce,  da  pride  bozja  be- 
seda in  bozje  kraljestvo  tudi  k  tem  narodom,  se  jim  morajo 
puscati  knjige  za  polovicno  ceno  in  se  ceneje,  deloma  tudi 
zastonj,  a  celo  vezane,  ker  nimajo  sami  nikakih  knjigarjev. 

Velikega  izkupila  torej  ni  upati.  Razen  tega  pa  se  morajo 
drago  placevati  Ijudje,  ki  razdeljujejo  knjige,  ker  so  na  daljni 
poti  in  po  sovraznih  dezelali  v  veliki  nevarnosti  knjige  in 
Ijudje. 


*)  Od  marca  leta  1562. 

47 


Naj  torej  presodijo  mestni  ocetje,  cesa  vsega  je  treba : 
devet  delavcev  je  pri  tisku,  katerih  nobenega  ni  mozno  pogre- 
sati;  drago  se  placujejo  mozje,  ki  so  se  privabili  iz  oddaljenih 
dezel,  da  prevajajo  knjige  ;  nagrade  se  dajejo  ucenim  mozem, 
ki  po  narocilu  prevajajo  knjige  doma  na  Kranjskem  in  Hrvat- 
skem;  koncno  so  se  driigi  troski  za  papir,  barve  itd. 

Ungnad  opozarja  mestne  ocete,  da  ga  podpira  tudi  kralj 
Maksimilijan,  ki  mu  je  nalozil  skrb  za  to  delo  in  ki  mu  po- 
nuja  svojo  pomoc  tudi  v  prihodnje,  kakor  naj  razvidijo  iz 
Maksimilijanovega  pisnia,  ki  jim  ga  prinese  gospod 
Stefan.  Tudi  drugi  knezi  in  mesta  mu  pomagajo,  posebno 
wiirtemberski  vojvoda  z  vsakoletnim  darom.  Stefan  Konzul 
bo  jim  porocal,  kako  so  prispevala  mesta,  na  pr.  Nurnberg 
in  Ulm. 

A  vendar  vsa  ta  denarna  pomoc  ne  zadosca.  Ungnad  je 
dodajal  iz  lastnega  premozenja,  kolikor  je  sploh  mogel,  kar 
lioce  tudi  V  bodoce,  in  ce  bo  treba  sleci  i  suknjo.  Sam  je 
ostavil  Ijubljeno  domovino,  visoka  ugledna  mesta  zaradi  casti 
bozje  in  sv.  evangelija,  iz  krscanske  Ijubezni,  da  bi  z  imeno- 
vanimi  mozmi  pomagal  ubogim,  nevednim  Ijudstvom  v  blagor 
in  zvelicanje,  a  Bogu  v  cast  in  hvalo.  Njegova  lastna  pomoc 
je  preslaba,  od  dela  pa  se  jenjati  ne  sme. 

Naj  torej  priskoci  tudi  mesto  Frankfurt  na  krscansko 
pomoc  temu  blagemu  in  koristnemu  delu  za  slovenski  in 
lirvatski  (glagolski  in  cirilski)  tisk,  kar  mu  bo  v  slavo  na  svetu 
in  kar^  mu  Bog  povrne. 

Stefan  Konzul  prinese  pobotnico,  ki  so  jo  podpisali 
Ungnad,  Konzul  in  Dalmata.  Prispevek  se  ne  porabi  drugace 
nego  za  omenjeno  delo,  o  cemer  se  lahko  prepricajo,  ker 
bo  z  imenovanima  gospodoma  o  vseh  dohodkih  in  troskih 
dajal  racun  vseuciliskemu  svetu  v  Tiibingenu  in  wiirtember- 
skemu  vojvodi.  Na  zahtevo  pa  poslje  racun  tudi  frankfurtskemu 
mestnemu  svetu. 

Na  to  slede  podpisi  in  datum. '^) 

V  prosnji  naznanja  Ungnad,  da  prinese  Konzul  v  Frank- 
furt a)  imenik  vseh  dotle  tiskanih  knjig,  b)  nekoliko  knjig, 
c)  pismo  kralja  Maksimilijana,  d)  pobotnico,  ki  jo  pusti  kot 
potrdilo  prispevka,  e)  da  bo  porocal  Konzul  o  prispevanju 
drugih  mest,  kakor  Ulma  in  Niirnberga.  Nobene  opazke  pa 
ni  nikjer  o  Ungnadovi  drugi  prosnji  za  svetopisemske  figure, 
ki  jo  je  prinesel  tudi  Konzul. 

2.  Imenik  tiskanih  knjig  obsega  vse  slovenske, 
hrvatske  (glagolske),  cirilske  in  laske  knjige,  od  prvih  poiz- 
kusnih  listov   do   knjig,    ki   so   bile  v  tisku   dne  1.  septembra 


■'■)  Podobne  prosnje  je  posiljal  Ungnad  tudi  v  druga  mesta.  Primer 
je  tiskan  v  zbirki  Ivana  Kostrencica,  stran  172,  CVl. 

48 


Ivan  Ungnad,  baron  Sovneski. 


49 


1563.«)  Pri  vsaki  knjigi  se  navaja  stevilo  tiskanih  izvodov,  kar 
se  strinja  vse  z  znanimi  podatki.')  Kot  zadnje  tiskane  knjige 
se  iiavajajo  slovenske  Duhovne  pesmi,  1000  izvodov,^)  in  gla- 
golske  pridige  o  toci,  1000  izvodov.  Nato  pa  se  naznanja  pro- 
gram, kaj  se  tiska  sedaj  in  kaj  se  bo  tiskalo  v  bodocih  dneh. 
O  cirilskem  Novem  zakonu  se  poroca,  da  bo  dotiskan  v  osmih 
dneh.'-*) 

3.  Razen  tega  imenika  je  izrocil  Konzul  frankfurtskemu 
mestnemu  svetu  seznamek  on  ill  knjig,  ki  jih  je  da- 
roval  Ungnad.^'^)  Po  tern  seznamku  je  pripeljal  Konzul  v 
Frankfurt  15  knjig,  namrec  prvi  in  drugi  del  slovenskega  No- 
vega  zakona,")  prvi  del  glagolski,  glagolsko  in  cirilsko  postilo, 
glagolske  in  cirilske  loci  communes,  glagolsko  in  cirilsko 
avgsbursko  veroizpovedanje,  glagolski  in  cirilski  katekizem  z 
razlago,  glagolski  in  cirilski  abecednik,  laski  katekizem  in 
lasko  avgsbursko  veroizpovedanje,  torej  2  slovenski,  0  glagol- 
skih,  5  cirilskih  in  2  laski  knjigi. 

Kje  so  danes  te  knjige?  —  0  tem  pozneje. 

4.  Ungnad  se  sklicuje  v  prosnji  na  pomoc  kralja 
M  aksi  m  il  ijan  a,  poznejsega  cesarja  M.  II.,  cigar  pismo  je 
prinesel  Konzul,  da  se  o  tem  prepricajo  ocetje  v  Frankfurtu. 
Konzul  je  izrocil  precej  tocen  prepis  pisma,  ki  ga  je  pisal 
Maksimilijan  dne  5.  maja  1561  Ungnadu.  Iz  pisma  seva  resnicno 
zanimanje  kraljevo  za  slovensko  in  hrvatsko  knjlgo.  Maksimi- 
lijan naznanja,  da  je  prejel  poizkuse  prvega  glagolskega  tiska, 
in  navdusuje  Ungnada,  naj  nadaljuje  hvalevredno  krscansko 
delo.  Svojo  pomoc  mu  ponuja  in  poroca,  da  je  daroval  za 
zacetek  500  gld.  in  da  bo  dajal  tudi  v  bodoce,  dobro  vedoc, 
koliko  bo  se  troskov.  Naj  ga  samo  opomnijo.^^) 

6j  Verzaichnus,  Was  fiir  windisch,  Crabatisch,  Cirulisch,  vnd  wolfche 
biiecher  getrukht  Worden. 

')  Popis  knjig  in  tiskanih  izvodov  se  nahaja  v  knjizici  Chr.  Fr. 
Schnurrerja,  Slavischer  Biicherdruck  in  Wiirtemberg  ^ini  16.  Jahrhundert, 
Tubingen  1799,  v  Dimitzovi  Geschichte  Krains  11.,  v  Safafikovi  Zgodovini 
slovanskega  slovstva,  doloma  tudi  v  Glaserjevl  Zgodovini  slov.  slovstva 
in  drugod. 

«)  Item  (hat  man  gedruckht)  Pfalmen  Vnd  Kirchengesang  Crainerisch 
mit  Lateinischen  Buechstaben  1000  Ex.,  Item  ein  SummaetlicherPredigten 
vom  Hagel,  mit  Crabatischen  Buechstaben  lOOO  Ex. 

8)  item  truckht  man  das  Neu  Testament  mit  Cirulichen  buechstaben, 
Welchs  Inner  .  8  .  tagen  auch  fertig  wirdt  —  1000  Ex. 

Vnd  hinfiiran,  soil  man  die  hauBpostill  Lutherii,  die  khinder  Postil 
Viti  Dietrichs  die  Postiil  Spangenbergi  das  Wittembergisch,  der  Ordi- 
nanden,  Examen,  die  Repetition  der  Augspurgischen  Confession,  Vnd 
Anndre  Christliche  Biiecher  Truckhen. 

»'')  V/as  den  Herrn  der  Stat  Franckhfort  fiir  Biiecher  hiemit  zuge- 
schickht  vnd  verehrt  V/orden. 

'•)  Drugi  del  Novega  zakona  ima  v  seznamku  opazko  :  Neu  Testa- 
ment der  Ander  thail  mit  Ein  Punden,  kar  menda  znaci  „nit  einpunden" 
—  nevezan. 

'•-"J  Gl.  Kostrencic  str.  29,  XV.,  Schnurrer  str.  85,  Diniitz  II.  243. 

50 


5.  KonzLil  je  imel  po  besedah  Ungnadove  prosnje  poro- 
cati  frankfurtskim  ocetom  o  podporah,  ki  so  jih  poslala 
nekatera  m  esta,  na  pr.  Niirnberg  in  Ulm.  Toda  v  potrdilo 
svojega  ustnega  porocila  je  izrocil  tudi  prepis  listin,  s  katerima 
sta  darovali  mesti  Niirnberg  in  Ulm  svoje  prispevke  za  jugo- 
slovanski  tisk. 

Niirnberski  mestni  svet  pise  v  sredo  dne  12.  maja  1563. 
leta  Ungnadu,  da  je  prejel  njegovo  pismo  in  knjige  in  da  je 
doznal  z  veiikim  veseljem,  kaj  vse  je  storil  Ungnad,  da  bi 
razsiril  vero  med  tujimi  narodi  in  v  tujih  kraljestvih.^^)  Mestni 
svet  ne  dvomi,  da  bo  dovrsil  delo.  Po  svojih  moceh  mu  hoce 
pomagati,  zato  je  izrocil  Konzulu  400  gld.  in  ni  zahteval  po- 
trdila.  Dal  bi  se  vec,  toda  tarejo  ga  vojske  in  druge  nevolje, 
zaradi  katerih  je  zabredel  v  dolgove. 

Podobno  odgovarja  tudi  mesto  Ulm,  ki  pise  v  petek,  dne 
2.  julija  1563  in  daruje  300  gld.") 

6.  Konzul  je  izrocil  obenem  s  prosnjo  in  omenjenimi 
prilogami  frankfurtskemu  mestnemu  svetu  se  drugo,  posebno 
pismo,  ki  se  omenja  v  frankfurtskem  odgovoru.")  Tudi  ta 
prosnja  je  pisana  1.  septembra.  Podpisala  sta  jo  le  Ungiad 
in  Dalmata  brez  Konzula.  Konzul  jo  je  oddal  v  Frankfurtu 
11.  septembra. 

Ungnad  ponavlja,  kar  je  povedal  ze  v  prvi  prosnji,  da 
se  prelaga  in  tiska  Novi  zakon  v  treh  jezikih  (t;  j.  slovenski, 
glagolski  in  cirilski ;  o  cirilskem  pravi  v  seznamu  tiskanih 
knjig,  da  se  dovrsi  v  8  dneh).  Mozje,  ki  so  na  delu,  imajo 
namen,  preloziti  tudi  ves  Stari  zakon,  ki  ga  hoce  Ungnad  iz- 
dati  okrasenega  s  podobami.  Toda  podob  se  nima.  A 
znano  mu  je,  da  je  pokojni  vojvoda  in  volilni  knez  Oton 
Henrik  zacel  v  Frankfurtu  tiskati  sveto  pismo  z  lepimi  podo- 
bami in  da  je  izdajo  dovrsil  sedanji  vojvoda  in  volilni  knez 
Friderik.^'O  Zato  prosi,  da  bi  mu  pomagal  mestni  svet  pri  na- 
bavi  tistih  figur.  Poroca  mu  naj,  kje  se  hranijo  sedaj  te  figure 
in  ce  bi  se  mu  mogle  posoditi  za  neko  dobo.^^j  Ungnad  je 
voljan,  jamciti  ali  pa  zaloziti  mestnemu  svetu  kajzaslucaj,  ce  bi 
se  na  figurah  kaj  polomilo  ali  izgubilo,  kar  bi  povrnil  z  ve- 
seljem. Porabil  bi  jih  se  to  zimo  (1563  1564),  ko  se  zacne 
tiskati  vse  sveto  pismo,    ce   Bog    da.     Po  uporabi  jih  povrne 


>*)  „sonderlich  be!  den  betruebten  vertruekten  Christenn  Inn  hungern 
Crabaten  vnnd  anderen  daran  stofienden  landenn. 

Kostrencic  navaja  pismo  le  po  vsebini  .str.  179,  CVIII.),  pisano  dne 
7.  maja  1563. 

'*)  Kostrencic,  str.  182,  CXIl. 

>5)  Kostrencic  str.  185.  CXX. 

'«)  Ungnad  misli  1.  izdajo  svetega  pisma  s  podobami.  ki  je  izsla 
leta  1560.  v  zalozbi  tiskarjev  Feyerabend,  Zopfel  in  Rasch. 

*')  Konzul  je  ponujal  200  gld.,  ce  se  mu  posodijo  figure.  O  tem 
se  govori  v  sodni  razpravi  pozneje,  str.  53. 

51  4* 


neposkodovane,  kakor  jih  prejme.  0  vsem  tern  bo  jim  po- 
drobneje  porocal  Koiizul,  ki  mu  naj  mestni  ocetje  zaupajo, 
kakor  njemu  (Ungnadu)  samemu  in  naj  so  mu  usluzni  in  pri- 
jazni  V  tej  stvari'  ki  je  Bogu  v  hvalo  in  mnogim  Ijudem  v 
blagor.  Bog  jim  te  skrbi  gotovo  ne  pusti  brez  povracila. 
Ungnad  jim  obeta  svojo  usluznost  in  prijaznost,  voljan,  postreci 
mestnemu  svetu,  kadar  bo  nanesla  prilika. 

To  je  vsebina  druge  prosnje,  s  katero  se  pojasnjuje  ne- 
koliko  tock  v  odgovoru  mestnega  sveta. 

7.  Koncept  f  r  an  kf  u  rtskega  odgovora,  ki  nam 
je  znan  ze  iz  Kostrenciceve  zbirke,  se  tudi  se  hrani  v  arhivu. 
Kot  koncept  je  seveda  pisan  zelo  slabo.  Mnogo  se  je  crtalo 
in  popravljalo  v  njem.  Potrebno  je,  da  se  navede  kratka  vse- 
bina tega  pisma. 

Mestni  ocetje  so  prejeli  Ungnadovo  prosnjo  s  poslanimi 
vezanimi  knjigami  in  tudi  ono  posebno  pismo,  ki  ga  je  pisal 
zaradi  svetopisemskih  figur.  Z  osobitim  veseljem  so  citali,  da 
se  je  lotil  Ungnad  takega  lepega  dela,  ter  upajo,  da  ga  po- 
polnoma  dovrsi,  k  cemur  mu  naj  podari  Bog  pomoci,  moci  in 
dolgega  zivljenja.  Tudi  oni  hocejo  dati  prispevek  iz  svojega 
malega  premozenja  in  so  izrocili  Stefanu  Konzulu  200  gld. 
Radi  bi  dali  vec,  toda  Ugnadu  samemu  je  gotovo  znano,  da 
imajo  V  zadnji  dobi  polno  strasniii  bojev,  obleganj  in  nebrojno 
drugih  neprijetnosti,  ki  so  jih  gmotno  oslabile.^^)  Prosijo  torej 
Ungnada,  naj  sprejme  ta  drobni  prispevek  in  ga  porabi  v  pro- 
speh  svojega  krscanskega  dela.  Da  stori  tako,  o  tem  celo  nic 
ne  dvomijo,  zatorej  jim  ni  treba  niti  potrdila  niti  racuna,  niti 
ne  iscejo  nikake  slave.  Kar  p^a  se  tice  svetopisemskih  figur,  o 
tem  bo  mu  porocal  gospod  Stefan,  ki  se  je  sam  osebno  po- 
gajal  z  lastniki  tistih  figur.  V  drugih  stvareh  so  zopet  radi  na 
uslugo.  V  torek,  dne  14.  septembra  1563. 

8.  Kaj  je  porocal  Konzul  Ungnadu?  Bog  ve  cesa  ni  do- 
segel,  kerje  pisal  po  osmih  mesecih  Ungnad  drugic 
frank furtskemu  magistratu  zaradi  figur. 

Dne  10.  aprila  1564.  je  pisal  namrec  pismo  s  to-le 
vsebino: 

Prejel  je  odgovor  od  mestnih  ocetov,  pisan  dne  14.  sep- 
tembra 1563.,  in  200  gld.  dne  20-  septembra  1563.  po  Konzulu 
Stefanu.  Zahvaljuje  jih  za  lepo  pomoc,  ki  jo^  jim  povrne  Bog, 
Drugic  pa  prijazno  opozarja  gospodo,  da  Stefan  ni  prinesel 
nobenega  odgovora  od  onih  oseb,   ki    imajo  svetopisemske  fi- 

'**)  Mesto  Frankfurt  je  resnicno  bilo  gmotno  propadlo,  ker  je  mo- 
ralo  po  smalkaldski  vojski  skrbeti  za  cesarske  posadke,  razen  tega  pa  je 
imelo  izrednih  vojnih  troskov  cetrt  milijona  gld.  Tudi  vojna  leta  1552.  je 
prinesla  Frankfurtu  nova  bremena  (gl.  Archiv  fiir  Frankfurts  Geschichte 
und  Kunst,  4.  sesitek  1847,  str.  114  n.,  131  n). 

52 


gure.^'')  Sedaj  posiija  zaradi  te  in  drugih  reci  svojega  slugo  in 
konjarja  v  Frankfurt,  da  se  pogodita  z  doticnimi  osebami,  ce 
bi  se  mu  posodile  figure.  Zelo  pa  ga  skrbi,  da  mu  figur 
najbrz  ne  bodo  hoteli  posoditi  —  kertako  je  razumel  Konzula. 
Figure  so  pa  vendar  zelo  potrebne.  ker  bi  se  knjige  s  slikami 
brezboznim  Hrvatom  mnogo  bolj  prikupile;  zato  prosi  prijazno 
in  iskreno  mestne  ocete,  naj  mu  jih  preskrbe.  Ce  jih  ni  mozno 
drugace  dobiti,  naj  se  kupijo.  Iskreno  prosi  gospode,  naj  jih 
piacajo,  ako  bi  jim  ne  bilo  prevec  z  ozirom  na  prejsnji  veliki 
dar,  in  naj  jih  podarijo  njegovemu  krscanskemu  podjetju  za 
vecen  spomin.  Bog  jim  povrne  to  dobroto  drugje  tisockrat  in 
tudi  oni,  ki  bodo  citali  te  knjige,  bodo  hvalili  in  slaviH  nji- 
hovo  zrtev.  —  Kjerkoli  bi  lahko  storil  gospodi  kako  prijaz- 
nost,  dobroto  ali  uslugo,  bo  to  storil  vedno  rad  in  voljan.  V 
Urahu  dne  10  aprila  1564.  Podpisani  so  Ungnad,  Dalmata 
in  Konzul. 

To  pismo  sta  oddala  Ungnadova  sluzabnika  v  Frank- 
furtu  V  torek,  dne  18.  aprila  1504. 

Kaj  se  je  zgodilo  in  kako  se  je  ugodilo  Ungnadovi  zelji, 
0  tern  molci  arhiv.  Ungnad  odsle  ni  vec  pisal  v  Frankfurt. 
Smrt  mu  je  pretrgala  pozrtvovalno  delo  se  koncem  istega 
leta.  — 

Prav  verjetno  pa  je,  da  se  je  mudil  Stefan  Konzul  se  je- 
seni   1564.  leta  zopet  v  Frankfurtu  zaradi  teh  slik.-") 

9.  Zadnjic  pa  se  imenuje  Ungnadov  trud  za  svetopisemske 
podobe  —  pred  sodiscem. 

Frankfurtski  tiskar  David  Zopfel  je  prejel  dne  10.  julija 
leta  1563.  v  Strassburgu  450  gld.  kot  kaparo  (zadav).  ki  mu 
jo  je  izrocil  Wendel  Rihel  ob  neki  kupciji.  Zopfel  pa  je  umrl 
decembra  istega  leta.  Dne  25.  avgusta  leta  1565.  tirjajo  Rihe- 
lovi  upniki,  naj  jim  vrneta  varuha  Zopfelovih  otrok  tisto  vsoto. 
Varuha  Tomaz  Drechsler  in  Janez  Wolff  (tudi  tiskar)  pa  sta 
izjavila.  da  imata  400  gld.  skode,  ker  sta  pokojna  David 
Zopfel  in  vdova  Rascheva  zanemarjala  trgovino  in  tiskarno  od 
Velike  noci  do  jeseni  leta  1563,  („Handell  vnnd  Truckerey 
lassen  still  stehen").  Razen  tega  jima  je  uslo  v  tej  dobi  200  gld., 
ki  jih  je  ponujal  neki  ogerski  Freiherr  Hans  Ungnadt,  bivajoc 
takrat  v  Urahu  na  Wiirtemberskem,  da  bi  se  mu  prepustile  na 
posodo  svetopisemske  figure  za  tisk  njegove  „Biblije  uff  Cra- 
batische  vnd  Zirulische  sprach.""-^) 

*^)  To  so  tiskarji  Feverabend,  Zopfel  in  Rasch. 

2")  Elze,  Primus  Trubers  Briefe,  Tubingen  1897,  str.  425:  Ungnad 
pise  Trubarju  dne  20.  septembra  1564:  „Ihr  habt  herrn  Stephan  ein 
Schreiben  gethan,  das  hab  ich  eroffnet.  Er  ist  aber  zu  Frankfurt." 

^')  Gl.  Archiv  f.  Frankfurts  Geschichte  und  Kunst,  Neue  Folge, 
herausgeg.  v.  d.  Vereine  f.  Gesch.  und  Alterthumskunde  zu  Fr.  a.  M. 
VII.  Band,  1881.  81.  16—21  der  Acta  Wendell  Ruells  von  Strassburg  Cre- 
ditcrn  contra  Dauid  Zepflins  Kinder  vormunder. 

53 


Besedilo  te  tirjatve,  ki  slucajno  imenuje  Ungnadovo  po- 
nudbo,  nam  pravi  jasno,  da  je  poniijal  Ungnad  ze  leta  1563. 
to  veliko  vsoto  za  figure.  Z  gotovostjo  lahko  trdimo,  da  se  je 
vrsilo  to  pogajanje  sredi  septembra,  torej  takrat,  ko  se  je 
Konzul  prvic  mudil  v  Frankfurtu.  200  gld.  je  Konzul  prejel 
kot  dar  mestnega  sveta  in  —  200  gld  ponuja  za  figure.  Zdi 
se,  da  je  bil  pooblascen,  dati  vse,  kolikorkoli  dobi  od  mest- 
nega sveta,  da  priskrbi  za  vsako  ceno  svetopisemske  figure. 
Da  se  niti  prvic  niti  pozneje  ni  mogia  skleniti  nikaka  po- 
godba,  tega  je  kriva  skopost  in  zanikarnost  njih  frankfurtskih 
lastnikov.^-) 

Nekoliko  besed  se  o  knjigah,  ki  jih  je  poslal  Ungnad  v 
Frankfurt.  Zaradi  velike  redkosti  prviii  jugoslovanskiii  knjig  je 
vazno,  da  vemo  za  vsak  kraj,  kjer  se  hrani  kak  iztis. 

Ungnadov  dar  se  v  Frankfurtu  ne  hrani  vec  v  mestnem 
arhivu.  Nasle  pa  so  se  knjige  v  javni  mestni  knjiznici. 

Izmed  navedenih  15  knjig,  ki  jih  je  prinesel  Konzul,  se 
jih  je  naslo  11,  in  sicer  vse  razen  abecednikov  (glagolskega 
in  cirilskega)  ter  laskih  dveh  (katekizma  in  avgsb.  veroizpove- 
danja).  Toda  ni  izkljuceno,  da  se  hranijo  se  tudi  te  knjige 
skrite  za  kakim  nenavadnim  naslovom. 

„Ta  pervi  deil"  je  dobro  ohranjena  vezana  knjiga  z  zlato 
obrezo  in  z  zlatimi  podobami  na  platnicah  (Trubar  na  pred- 
njih,  Konzul  in  Dalmata  na  zadnjih).  Nemskega  predgovora 
nima,  kakor  vec  znanih  iztisov.^^)  Drugi  primerek  je  v  rdecih 
mehkih  platnicah,  tudi  popoln.  Po  velikem  uvodu  sledi  naj- 
prej  „En  regishter",  potem  sele  „Ta  evangeli". 

Tudi  druge  knjige  so  se  skoro  vse  zelo  dobro  ohranile. 
Zlato  obrezo  in  zlato  sliko  Trubarjevo,  Dalmatovo  in  Konzu- 
lovo  imajo  slovenski  „Ta  pervi  deil",  cirilska  in  glagolska  po- 
stila,^*)  cirilski  Loci  communes  in  glagolsko  avgsbursko  vero- 
izpovedanje.  Zlato  obrezo  imata  tudi  katekizma, 2^) 

V  preproste  bele  platnice  s  crnimi  slikami  in  brez  zlate 
obreze  so  vezani  glagolski  Loci  communes,  glagolski  Novi  za- 
kon  in  cirilska  avgsburska  konfesija. 

-"^)  Ob  tej  priliki  se  lahko  opozori  tudi  na  pogajanja,  ki  so  se  vr- 
sila  med  Slovenci  in  frankfurtskimf  tiskarji  zaradi  svetopisemskih  podob 
pozneje,  ko  se  je  imela  tiskati  Dalmatinova  biblija.  Poleg  Egenolfovih 
figur  so  zopet  najbolj  mikale  iste  Feyerabendove.  Gl.  Elze,  Primus  Tru- 
bers  Briefe,  str.  551,  553  in  554.  Juri  Gruppenbach,  tiskar  tiibinski,  na- 
znanja  23.  IX.  1582  Dalmatinu,  da  se  je  s  Feyerabendovimi  zelo  pridno 
pogajal  za  figure,  da  pa  zahtevajo  za  posojilo  150  gld.,  „welches  gar  ein 
unbillig  begehren",  ker  so  njihove  figure  ze  deloma  obrabljene  in  ne  vec 
tako  krasne  kakor  nekdaj.  Egenolfove  so  pozneje  veljale  90  gld. 

■'•')  Prim.  Schnurrer  str.  25. 

-*)  Glagolska  postila  je  ze  precej  oglodana  in  slike  na  platnicah  so 
deloma  nejasne. 

";)  Cirilski  katekizem  je  na  hrbtu  nekoliko  poskodovan. 

54 


i 


Preseneti  pa  nas  lahko  cirilski  Novi  zakon,  ki  se  tudi 
nahaja  v  knjiznici.  Ko  je  odhajal  Konzul  prvic  v  Frankfurt,  se 
ta  knjiga  ni  bila  dotiskana;  obetal  se  je  nje  zvrsetek  za  osem 
dni.  Tudi  ta  knjiga  ima  zlate  slike  na  platnicah  in  zlato  ob- 
rezo,  toda  nepopoina  je  in  zelo  poskodovana.^'O  Najbrz  je 
prisla  nepopoina  ze  v  Frankfurt.  Pred  Konzulovim  odhodom 
se  je  bilo  laiiko  zvezalo,  kar  je  bilo  dotiskanih  pol,  in  take 
se  je  darovala  Frankfurtu  tudi  najnovejsa  knjiga 

Te  listine,  knjige  in  slucajna  tozba  so  spomin  nasih  prvih 
knjizevnih  stikov  s  Frankfurtom. 


-«)  Manjka  naslov,  ves  nemski  in  del  cir.  predgovora;  tega  so 
se  ohranili  le  zadnji  trije  list!  (zacetek  besedila :  vazda  napozelentje  .  .) 
Konca  tudi  ni.  Zadnji  list  je  Aa  II. 

55 


Evangelij    sv.   Matevza   v   protestantskem 

glagolskem   „Prvem  delu  Novoga  Testa- 

menta^'  iz  I.  1562. 

Prof.  Ivan  Polovic  (Kocevje). 


V  svoji  razpravi  „Das  dalmatinisch-serbische  Missale 
Romanum  der  Leipziger  Stadtbibllotek"^)  je  opisal  prof.  Les- 
kien  knjigo,  ki  je  cirilski  prepis  prve  (iz  1.  1495.)  ali  druge 
izdaje  (iz  1.  154:3.)  Bernardinovega  lekcionarja.  V  dodatku 
k  svoji  razpravi  je  navedel  vec  primerov,  ki  nam  kazejo  veliko 
slicnost  med  tern  cirilskim  misalom  in  protestantsko- 
glagolskimprevodom  evangelijev  iz  1.1 562. 
Zato  se  mu  ni  zdelo  neverjetno,  da  sta  poznala  Anton  Dalmata 
in  Stjepan  Konzul,  prirejevalca  protestantskega  glagolskega 
prevoda,  enega  imenovanih  tiskov  (iz  1.  1495.  ali  1543.).  Raz- 
pravo  koncuje  Leskien  z  besedami:  „Wer  diese  [namrec  lekc. 
iz  1.  1495.  in  1543.]  einsehen  kann,  wird  nach  den  von  mir 
mitgeteilten  Stiicken  leicht  constatieren  konnen,  ob  es  der  Fall 
war  Oder  ob  Abweichungen  vorkommen,  die  darauf  schlieBen 
lassen,  daB  jene  Manner  eine  andere  handschriftliche  Redak- 
tion  beniitzten." 

To  Leskienovo  domnevo  omenjata  mimogrede  Resetar^ 
in  Oblak^);  Vidic  pa  misli  na  moznost  dokaza,  da  se  hrvatski 
glag&lski  protestantski  prevodi  evangelijev  naslanjajo  na  stare 
hrvatske  cerkvenoslovanske  prevode*).  In  bas  Vidiceva  misel 
me  je  napotila,  da  sem  se  lotil  raziskavanja  v  tej  smeri,  Izku- 
sal  sem  dognati     vire,    iz   katerih    sta    zajemala 


»)  Ber.  u.  Verb.  d.  kon.  sachs.  Ges.  d.  Wiss.  zu  Leipzig.  Piiil.-hist. 
Gruppe,  33.  Bd.  1881. 

2)  Arch.  f.  si.  Phil.  Xlll.  str.   184. 

3j  Ljublj.  Zv.  XV.  str.  314.  in  Arch.  XVIII.  str.  239. 

*)  Nekaj  o  razmerju  slov.  Trub.  spisov  k  prot.  hrv.  knjigam  (Let. 
Mat.  Slov.  1898.  str.  128). 

56 


Anton  Dalmata  in  Stjepan  Konzul.  pri- 
rejajoc  „Prvi  del  Novoga  Testa  m-enta" 
iz  1.  1562.,  in  sem  prisel  do  zanimivih  zakljuckov ;  za  sedaj 
objavljam  samo  rezultate  svoje  preiskave  na  podlagi  Ma  t  e  v- 
zevega    evangel  ij  a. 

Da  dobi  razpravica  trdnejso  podlago,  hocem  najprej  po- 
dati  kratko  zgodovino  prevodov  sv.  pisma  pri  Hrvatih. 

Sluzbo  bozjo  na  cerkvenoslovanskem  jeziku  sta  uvedla 
pri  Hrvatih  ze  sv.  Ciril  in  Metod  ali  pa  njiju  najblizji  ucenci 
in  nasledniki,  ki  so  pobegnili  z  Moravskega  in  iz  Panonije. 
S  sluzbo  bozjo  so  prisli  k  Hrvatom  obenem  tudi  cerkvenoslo- 
vanski  prevodi  sv.  pisma  (razen  nekaterih  delov)  in  obrednih 
knjig,  ki  sta  jih  bila  priredila  slovanska  apostola  za  moravske 
in  panonske  Slovane  po  grskih  izvirnikih.  Nikjer  se  nic  ne 
poroca  o  kakem  novem  prevodu  sv.  pisma  na  cerkvenoslo- 
vanski  jezik ;  hrvatska  tradicija  pripisuje  te  prevode  soglasno 
sv.  Cirilu  in  Metodu'')- 

Kmalu,  mogoce  ze  za  sv.  Metodija,  kakor  misli  Jagic*^), 
ali  pa  po  mnenju  Mihajlova")  sele  proti  koncu  11.  stoletja,  se 
je  zacel  iztocni  obred  priblizevati  zapadnemii,  rimskokatolis- 
kemu ;  v  tem  smislu  so  se  seveda  izpreminjale  tudi  obredne 
knjige.  Lahko  recemo,  da  so  bill  za  protestantskih  pisateljev 
(v  16.  stoletju),  kar  se  tice  obsega,  teksti  cerkvenoslovanskih 
in  latinskih  obrednih  knjig  skoro  v  vsem  enaki.  Posebe  o  od- 
lomkih  sv.  pisma  za  nedelje  in  praz.'iike  razvidimo  to  jasno, 
ako  primerjamo  Berciceve  „Ulomke  sv.  pisma",  cerkvenoslo- 
vanske  odlomke  v  Bercicevi  „Citanki"  in  Jagicevih  „Primerih 
II."  s  tekstom  latinskih  cerkvenih  knjig  in  hrvatskih  lekcio- 
narjev. 

Ze  zgodaj.  najpozneje  v  14.  stoletju,  so  se  zacele  v  cer- 
kvah  z  rimskokatoliskim  obredom  prevajati  epistole  in  evan- 
geliji  na  narodni  jezik.  Prevajalo  se  je  neposredno  iz  latinskih 
obrednih  knjig,  kakor  je  dokazal  Maretic  pred  vsem  iz  latin- 
skih besed,  ki  jih  je  prevoditelj  napacno  razumel*).  O  cerkve- 
noslovanskem  vplivu  se  po  Mareticevem  mnenju  skoro  ne  more 
govoriti,  razen  v  par  oblikah  na  nekaterih  mestih :  slavisi, 
cesar,  cesarstvo  .  .  .  Vendar  bi  se  morala  stvar  se  enkrat  pre- 
iskati,  zakaj  cerkvenoslovanski  vpliv  je  gotovo  znatnejsi;  poleg 
lastnih  imen  (Isus,  Irud,  Ivan,  Jakov  .  .  .),    ki    se    rabijo  kakor 


*)  F.  M  I  h  a  j  1  0  V  t,  K-b  voprosu  o  literaturnomt  nasledii  svv. 
Kirilla  i  Mefodija  etc.  (Russkij  Filol.  Vestniki,  tom-t  51.  str.  1  d.). 

B  r  0  z ,    Crtice  iz  hrv.  knjiz.  I.  str.  104. 

«)  Glagolitica,  str.  6.-8. 

')  L.  c.  str,  33. 

*)  Lekcionarij  Bernardina  Spljecanina,  po  prvom  izdanju  iz  1495. 
izc'.ao  T.  Maretic  (Djela  Jugoslav,  akad.  1885 1  str.  XII.— XIII. 

57 


V  cksl.^)  literaturi,  nahajamo  v  lekcionarju  na  odgovarjajocih 
si  mestih  se  oblike,  kakor  n.  pr.  padet,  pridet,  odpuscajut  se... 
Navajam  natancneje  samo  sledeca  dva  primera  :  pogl. 
7,19  ima  B  e  r  n. :  posicet  se  i  u  ogan  vrzet  se;  po  Bern, 
stoji  V  K  0  n  z.:  posicetse  i  voganj  vrzetse.  C  k  s  I. :  posecet  se 
i  V  ogaiib  vvrzet  se.  Pogl.  8,  12  ima  Bern.:  a  sinove  ovoga 
kraiefstva  izrenut  se,  K  o  n  z.  :  a  sinove  ovoga  kraljestva  izre- 
nut  se.  C  k  s  1.  :  a  sinove  cesarstvie  izrenut  se. 

V  15.  stoletju  imamo  ze  tri  redakcije  lekcionarja :  najsta- 
rejso  nahajamo  v  lekcionarju  zaderskem,  drugo  v  lekcionarju, 
ki  ga  je  dal  prvic  tiskati  1.  1495.  o.  Bernardin  Spljetski,  v 
drugi  izdaji  pa  Zborovcic  1.  1543.  (Bern.),  tretjo  pa  v  lekcio- 
narju, ki  ga  je  prepisal  1.  1508,  Dubrovcan  Niksa  Ranjina. 
Razen  teh  popolnih  lekcionarjev  in  v  zacetku  omenjenega  ci- 
rilskega  prepisa  se  je  ohranilo  se  nekaj  odlomkov.  Najbrz  iz- 
hajajo  vse  te  redakcije  iz  iste  matice.  Nekje  v  hrvatskem  Pri- 
morju  je  bil  preveden  lekcionar  iz  latinskega  in  ta  prevod  se 
je  prepisoval  za  razna  primorska  mesta.  Pri  tern  prepisovanju 
se  je  prvotna  oblika  cimdalje  bolj  menjavala.  Menjale  so  se 
oblike,  besede,  cell  stavki,  pogosto  tudi  slog,  ker  je  vestnejsi 
prepisovalec  pogledal  v  latinski  tekst  in  videl,  da  njegova 
predloga  ne  odgovarja  natancno  latinskemu  originalu^"). 

Protestantskima  pisateljema  torej  ni  bilo  vec  treba  le- 
dine  orati  ob  prirejanju  Novega  testamenta. 

Poleg  cerkvenoslovanskega  in  hrvatskega  prevoda  lekcio- 
narjev sta  imela  seslovenskega  Trubarjevega., 
ki  sta  ga  lakko  porabila,  saj  pravita  sama  (v  hrvatskem  pred- 
govoru  k  „Prvemu  delu  Nov.  Test.),  da  „kranjski  jezik  s  hr- 
vackim  jezikom  mnogo  se  sklada,  tako  da  jedan  hrvackoga 
jezika  clovek  upotrebe  more  jednoga  Kranjca  razumeti." 

Ali  sta  rabila  hrvatska  prirejevalca  te  vire  in  katere  druge 
poleg  teh  ? 

V  nemskem  predgovoru  k  „Prvemu  delu  Nov.  Test." 
pise  Trubar:  „Wie  wir  haben  vnnd  gebrauchen  gleichv^ol  mehr 
dann  ein  Lateinische,  Teutsche  vnnd  Walische  (vnnd  von 
wegen  etlicher  alten  Windischen  worter  ein  Behomische)  Doll- 
metschungen    der  Bibel,  aber  wir  halten  uns  vnnd  volgen  am 


s)  C  k  s  1.  ^  cerkvenoslov.  prevod  sv.  pisma  hrvatske  recenz.  v  Ber- 
cicevih  „Ulomcih." 

K  o  n  z.  =  Konzulov  in  Dalmatov  prof.  glag.  prevod  Novega  test, 
iz  1.  1562. 

T  r  u  b.  =  Trubarjev  „Ta  perui  deil  tiga  Noviga  testamenta'  iz 
leta  1557. 

Bern.  =  Bernardinov  lekcionar  v  Mareticevem  izdanju. 

V  u  1  g.  =  vuigata. 

1")  Resetar,  Primorski  lekcijonari  XV.  vijeka  (Rad  jugosl.  ak. 
'='V4«  str.  81). 

Medini,  Povjest  hrv.  knjiz.  str.  8.-9. 

58 


Maisten  des  Erafimi  und  Lutheri  Translation."  (Gl.  gori  Lo- 
karjev  clanek!)  Kakor  bomo  videli,  ta  Trubarjeva  trditev, 
zlasti  nje  zadnji  del,  ne  velja  popolnoma  za  prot.  glag.  pre- 
vod,  ampak  za  njegovega  slovenskega,  ki  se  tesno  oklepa 
Lutrovega. 

Vaznejse  je,  kar  pravita  prirejevalca  sama  v  hrvatskern 
predgovoru :  „Zaceli^O  jesmo  Novi  Testaments  vani.  izt  naibo- 
lega  Latinskoga,  Vlaskoga,  Nemskoga  i  Kranjskoga  tlmacenja 
u  Hrvacki  jezikt  tlmaciti  .  .  . 

Mi  paki  takajse  ijure  dobro  znamo,  da  vsakomu  ovo 
nase  tumacenje,  i  ova  nasa  slova  nebude  ugodno.  Nato  vi 
predragi  dobri  Kristiani  Hrvate  znajte,  da  jesmo  s  tim  nasim 
tumacenjem  vsim  slovenskoga  jezika  Ijudem  sluziti  hoteli,  naj- 
prvo  vam,  Hrvatom  i  Dalmatinom,  Potom  takajse  Bosnakom, 
Bezjakom,  Srblanom  i  Bulgarom  .  .  .  Toga  radi  jesmo  va  ovo 
nase  tumacenje  ove  priproste,  navadne.  razumne,  obcene, 
vsagdanje,  sadasnjega  vremena  besede,  koje  Hrvate,  Dalma- 
tini,  i  drugi  Slovene!,  i  Kranjci  najvece  vanjih  govorenju  go- 
vore,  hoteli  postaviti  ...  Da  nesmo  paki  povsuda  svih  besed, 
kakono  uvasih  Misalih  i  Brvialih  stoi  vaovo  nase  tlmacenje 
postavili,  to  jesmo  volno  ucinili,  zato  da  v  dosta  Mestih  u 
Misalih  naslismo  pismenim  nacinom  (kako  niki  prave)  pisano 
ili  nikim  tujim  nerazumnim  jezikom,  kako  sami  znate,  i  ne- 
kude  krivo  tlmaceno." 

Analiza  teksta  pa  mi  je  dala  sledeci  rezultat: 


I. 

Posamezna  poglavja  evangeljskega  teksta  niso  razdeljena 
na  verze,  ampak  na  vecje  oddelke,  ki  imajo  na  robu  kratke 
sumarije.  Ti  sumariji  se  v  prot.  glag.  pre- 
vodu  skoro  povsod  zlagajo  s  Trubarje- 
V  i  m  i.  Tupatam  so  vzporedna  mesta  citirana  v  drugem  redu 
ali  je  pa  kako  drugace  kaj  malega  popravljenega :  vsebina 
razsirjena,  okrajsana  ali  kaka  manj  znana  beseda  opisana.  Na 
razlicnih  mestih  je  usla  hrvatskima  pisateljema  tudi  kaka  spe- 
cificno  slovenska  beseda  ali  oblika  in  clenek,  ki  se  ga  sicer 
skrbno  ogibljeta.  Tudi  sta  vcasi  napacno  razumela  slovenski 
tekst. 


")  Transkribiram  glagolski  tekst  natancno  po  originalu  v  sedaj 
navadnem  hrvatskern  pravopisu  (ju,  e  (e)  =  ja,  j,  c,  c,  sc).  Polglasnik  je, 
kakor  navadno  v  cksl.  knjigah,  samo  eden  =  I  in  se  rabi  zelo  redko ;  za- 
znamujem  ga  z  b.  —  Crtica  nad  soglasniki  kakor  r,  k  .  .  .  je  odpadla  iz 
tipografskih  vzrokov. 

59 


Primeri : 

Pogl.   2  A.i'^) 
T  r  u  b.  K  o  n  z. 

Kadai  inu  kei  ie    Criftus  royen.  Kadi  i  kad  Isukrst    rojen    jest, 

Tiga   ty   Vuzheni   bogati    Aydie  is      toga  ti  uceni  bogati  Pogani  iz  Per- 
Persie,   kir    Sonce    vshaie,  ifzheio,      zie    odjstoka  iscu,  Mole  i  daruju. 
molio,  daruio.  Luc.  2,   Nu  24;  Mih.      Lu  2,    Cislo  24;  Mihea  5;  Ivan  7. 
5;  Joh.  7. 

Pogl.   5  B. 

Pridigary  imaio  foliti  te  ludi  inu  Pripovidavci  imaju   soliti  Ijudi,  i 

nim   fueititi  luukom.    Criftus    ie  vfe  njim  svititi  znaukom.  Isukrst  je  sve 

sapuuidi     dopolnoma      doperneffal.  zapovedi  napuno  zvrsil. 

Marci    9,    4;    Luce    14,    8,    16;  Mar.    4,    9,    14,    16;    Filip.  2;  1 

PhiL  2;  1.  Pet.  2;  Jac.  2.  Pet.  2;  Jakov  2. 

Popolna  odvisnost  glagolskega  teksta  od  Trubarjevega 
se  pa  posebno  jasno  razvidi  iz  mest,  kjer  sta  hrv.  prirejevalca 
napacno  razumela  Trubarja,  n.  pr.  pogl.  3.  B  Trub.:  vuzhe- 
nike,  Konz.:  ucenike.  Ucenik  pomeni  v  slovenscini  ucitelja, 
V  hrvascini  pa  ucenca;  hrvatska  pisatelja  piseta  napacno  pod 
Trubarjevim  vplivom  ravnotako  7.  C  „ucenici"  in  24.  B  za 
Trub.  „falshi  Vuzheniki"  Konz.:  krivi  ucenici  (falsche  Lehrer); 
26.  A  stojizaTrub.  „vuzheniki"  priKonz.:  „pisci".  Navadno 
pa  pomeni  Konz.  ucenici  pri  Trub.  iogri  (junger). 

Trub.:  S.  Petra  Polnico,  Konz.:  Svetoga  Petra  nemoc- 
nicu  8.  B.  Polnica  pomeni  pri  Trubarju  tasco.  Hrvatska  pi- 
satelja sta  besedo  zamenjala  z  bolnico.  in  sta  tako  napisala 
nesmlsel.  V  doticnem  evangeljskem  tekstu  imata  prav:  punica.") 

Drasticen  je  tudi  sledeci  primer:  Trub.:  pred  Shoflimi^^) 
Deklami  inu  HIapci,  Konz.:  pred  Biskupi,  Rabinjami  i  slugi 
26.  I.  Mislila  sta,  da  je  „shcoflimi"  druzilnik  besede  shcof,  pa 
je  Ie  svojilni  pridevnik  =  skofjimi.  Napacno  sta  tudi  razumela 
Trub.:  Te  bodo  Aydi  ferdamnouali,  Konz.:  ti  isti  budu  po- 
gane  sudili  12.  D;  Trub.:  inu  ga  pusti  vlouiti,  Konz.:  i  uci- 
niga  ubiti  26.  G;  Trub.:  inu  byen,  Konz.  iubien  26-  H,  kar 
vse  nasprotuje  vsebini  evangeljskega  teksta.  Vse  kaze,  da  su- 
mariji  niso  bili  sproti  pisani,  ampak  sele,  ko  je  bil  ves  pre- 
vod  koncan,  in  v  naglici,  tako  da  prirejevalca  nista  utegnila 
pogledati  v  doticni  evangeljski  tekst. 

Jezik  V  sumarijih  se  znatno  razlikuje  od  jezika  v  evan- 
geljskem tekstu :  slovenski  vpliv  je  v  sumarijih  veliko  vecji. 
Konzul    ima    mnogo   besed  in  oblik,  ki  se  nam  zde  samoslo- 

■2)  Sumariji  posameznih  poglavij  se  v  obeh  tekstih  zaznamujejo  s 
crkami  A,  B,  C  .  .  . 

*)  Polt,  s-poi,  poltn.  Beseda  je  tudi  hrvatska.  Ur. 

'")  Pogresek  za:  Shcofiimi. 

60 


venske,  lahko  iz  svojega  istrskega  narecja;  znaciino  pa  je,  ce 
stojijo  V  slovenskem  in  hrvatskem  tekstu  na  istem  mestu  iste 
besede  in  oblike. 

Besede.  Tr Lib.  pise  offri,  Konz.  ofri  23.  B.  V  doticnem 
oddelku  evangelija  stoji  za  Trub.  offri  Konz.  zlato.  Trub. 
lotri,  Konz.  lotri  23.  C;  Trub.  sonce,  Konz.  sonce  27. 
F;  Trub.  rezh,  Konz.  ric  (v  pomenu:  stvar)  12.  D  in  17.  B; 
Trub.  hudu  gre,  Konz.  zlo  gre  5.  A;  Trub.  Pryti  (er 
droht)  Judom,  de  nih  rezh  bude  zhedale  hushi,  Konz.  Priti 
zudiem  da  njiii  ric  bude  ca  dale  hue  12.  D;  Trub.  Criftus, 
Konz.  Kristus  15.  B,  drugje  pa  stoji  povsod  Isus,  Isukrst  ali 
Isukarst. 

Oblike.  Trub.:  po  fodnim  dneui,  Konz.  po  sudnim 
dnevi  20.  C  Trub.  po  vfim  fueitu,  Konz.  po  vsim  svitu  24. 
A.  Trub.  od  sodniga  dne,  Konz.  od  sudnjiga  dne  24.  B. 
Trub.  k  fodnimu  dneuu,  Konz.  ksudnjimu  dnevu  24.  D. 

Veckrat  stoji  dvojina,  tako  za  Trub.  sdueima  rybama, 
Konz.  zdvema  ribama  14.  B.  Trub.  Dua  Jogra  proffita, 
Konz.  Dva  Ucenika  prosita  20.  C  Trub. :  od  dueiu  finu, 
Konz.  od  dviju  Sinu  21.  E-  Da  je  nista  bila  prav  navajena, 
kaze  sledeci  primer:  Trub.  Dueima  Vernima  slepzama,  Konz. 
Dvima  vernim  slipcem  2<>.  D. 

Clenek.  Trub.:  ty  Vuzheni  bogati  Aydie,  Konz.:  ti 
uceni  bogati  Pogani  2.  A.  Trub.  timu  kushtnimu  vprashanu, 
Konz.  tomu  himbenomu  upitaniju  22.  B.  Trub.  ty  Verni, 
Konz.  ti  verni  24.  A.  Trub.  Spofna  de  ie  on  ta  praui  Criftus, 
Konz.  Spozna  da  je  on  ta  pravi  Jsukrst  26.  H. 

Veckrat  se  prevaja  clenek  z  ovi,  n.  pr.  Trub.  S  to  per- 
gliho  od  .  .  .  Konz.  Zovu  priliku  od  .  .  .  21.  E,  F.  22.  A  in 
25.  A,  B;  Trub.  od  tih  Deffet  Diuiz,  Konz.  od  ovih  deset 
Devoek  25.  A;  Trub.  fteimi  prauimi  Vernimi,  Konz.  zovimi 
pravimi  vernimi,  25.  A;  Trub.  od  tih  Centou  oli  Funtou, 
Konz.  odovih  talenat  25.  B. 

J  e  d  a  n  stoji  brez  potrebe  po  Trubarju.  Trub.de  ie  on  tudi 
en  Gofpud  zlies  smert,  Konz-  da  jest  on  takoje  jedan  gospo- 
din  zverh  smrti  9.  D. 

Na  mnogih  mestih  razsirjata.  malokdaj  okrajsujeta  hrv. 
prevajalca  vsebino  in  opisujeta  (glosiratai  manj  znane  be- 
sede, n.  pr. :  Trub.  na  nih  dum,  Konz.  na  njih  stan  i 
dom  2.  C;  Trub.  posti  40  dni,  Konz.  posti  40  dni  i 
40  noci  4.  A;  Trub.  fe  fprauiti.  Konz.  spraviti  ili  smi- 
ritise  5.  C;  Trub.  hynauske  pofte,  Konz.  hinbene  i  lici- 
mirske  poste  6.  C;  Trub.  prauim  proshnaucem,  Konz.  pra- 
vim  molecim  i  prosecim  7.  B.  Trub.  Summa  vfiga  pifma, 
Konz.  summa  i  stan  vsiga  pisma  7.  B;  Trub.  vfem  prauim 
Pridigariem,   Konz.   svlm   pravim   i  vernim  pripovidavcem  10. 

61 


B;  Trub.  Idueina^*)  Exempla,  Konz.  zdvimi  nauci  i  eksempli 
12.  A;  Trub.  kar  ie  Bug  poltauil,  Konz.  stoje  Bog  naredil  i 
postavil  15.  A;  Trub.  Ityri  taushent  mosh,  Konz.  cetiri  tisuca 
muzi  i  zen  15.  E;  Trub.  hualiti,  Konz.  castiti  i  hvaliti 
21.  B;  Trub.  v  nebeffa,  Konz.  unebesa  ili  ukralestvo  ne- 
besko  21.  E.  Pri  Trub.  manjka.  Konz.:  sulicu  proboden  27. 
D.  Za  Trub.  „na  eni  Galileiski  gori"  imaKonz.:  „na  jenoj 
gori"  15.  D.  Pri  Konz..  manjka,  Trub.:  Criftus  hozhe  te 
sgublene  ohraniti   18.  A. 

V  zadnjem  sumariju  (28.  C)  stoji  pri  Trub.:  porozhi 
nim  pridigati  ta  Euangelium  vfem  ludem  inu  te  iste  kerftiti 
Matii.  11;  Job.  17,20;  Mar.  16.  Konz.  ima:  zapovidaim  Evan- 
gelic .  .  .  vse  drugo  manjka,  ker  stoji  to  na  predzadnji  strani 
na  koncu,  na  zadnji  pa   ni  vec  bilo   prostora  za  nadaljevanje. 

II. 

Pri  prirejanju  evangeljskega  teksta  sta  imela 
prevoditelja  pred  seboj  obenem :  cerkvenoslovanski 
misal  hrvatskerecenzije,  Bernardinov  lekcionar, 
Trubarjev  sloven  ski  prevod  izl.  1557.  in  vu  Igato. 
Nista  pa  mehanicno  prepisovala  iz  teh  predlog,  ampak  sta  jih 
vestno  primerjala  in  porabila,  kar  se  jima  je  zdelo  najboljse. 

A. 
Najtesneje  sta  se  naslanjala  na  Bernardinov  lekci- 
onar^^); to  je  naravno,  ker  sta  nasia  v  njem  edini  prevod  sv. 
pisma  na  narodnem  jeziku,  v  katerem  sta  hotela  pisati;  zakaj 
sama  piseta,  kakor  smo  videli  (v  predgovoru),  da  sta  „liotela 
postaviti  priproste,  navadne,  razumne,  obcene,  vsagdanje,  sa- 
dasnjega  vremena  besede".  Iz  Bernardina^'')  sta  jemala  ali  n  e- 
iz  p  re  m  e  n  j  e  no  ,  ali  pa  sta  .  popravljala  po  cksl.  prevodu, 
po  Trubarju  in  po  vulgati. 
P  r  i  m  e  r  i  : 


>*)  Pogresek  za :  fdueima. 

>s)  Vprasa  se  :  ali  na  prvo  izdajo  (iz  1.  1495.)  ali  na  drugo  (iz 
1.  1543.)?  Stvar  ni  posebne  vaznosti,  ker  se  po  Jagicevi  sodbi  (Arch.  f. 
Slav.  Phil.  II.  72;-^),  ki  je  imel  v  Odesi  v  rokah  popoln  eksemplar  druge 
izdaje  ta  izdaja  kar  se  tice  jezika  in  vsebine,  nic  ne  razlocuje  od  prve; 
samo  tupatam  se  najde  razlika  v  pravopisu.  Maretic  je  primerjai  za- 
grebski  mepopolni)  eksemplar  druge  izdaje  s  prvo,  pa  je  nasel  nekaj 
razlik  ;  skoda,  da  navaja  samo  tri  iz  Luk.  evangelija.  Iz  teh  primerov  bi 
se  dalo  sklepati,  kar  je  tudi  sicer  verjetnejse,  da  sta  rabila  protestantska 
pisatelja  drugo  izdajo  (iz  1.  1543.).  Prva  izdaja  ima  Luk.  22.  21:  na 
stoli;  druga;  na  stolu  in  Konz.  tudi:  na  stolu.  Luk.  22.35  stoji  v  prvi 
izdaji :  Ne,  nistare,  v  drugi  samo*:  nistare,  in  istotako  tudi  Konz.  Iz 
tretjega  primera  Luk.  22.51  se  ne  da  nic  sklepati,  ker  prevaja  Konz. 
„doselu"  prve  in  ,dosle"  druge  izdaje  po  Vulg.:  do  ovde  (usque  hue). 

i«)  V  Bernardinovem  lekcionarju  (in  cksl.  niisalih)  se  ne  nahaja  ves 
Mat  evangelij,  marvec  na  pr.  celo  2.,  26.  in  27.  poglavje,  ostalih  pogla- 
vij  (1.,  4.  —  25.,  28)  le  oddelki. 

62 


K  o  n  z. 

Pogl.   1 

Evo  Anjel  Gospodnji  ukazase 
njemu  usni  govoreci :  Osipe  sinu 
Davidov,  nemoise  boeti  vazeti  kse- 
bi*^)  Mariju  tvoju  zarucnicu;  Jere 
zacetje  ko  unjoi  jest,  po  Duhu 
Svetom  e.  1  ona  hoce  poroditi  sina, 
I  budes  imenovati  ime  njegovo 
Jsus-'J).  Jere  on  hoce  vciniti  spasen 
plk  svoi  od  grihov  njili. 


Bern.'') 

20,  21. 

Evo  angjel'8)  gospodinj  ukaza  se 
njemu  u  sni  govoreci:  Osipe,  sinu 
Davidof,  ne  hti  se  bojati  vazeti  Ma- 
riju tvoju  zarucnicu,  jere  zacetje, 
ko  u  njoj  jest,  po  svetom  duhu 
jest:  ona  ce  poroditi  sina,  i  zvati  ce 
se  jime-')  njegovo  Isus,  jere  on  ce 
uciniti  spasen  puk  svoj  od  gri- 
hof  njih. 


Pogl.  4.  3 


Pisano  jest,  Neusamom--}  kruhu 
zive  covik,  da  uvsakoi  rici  ka  is- 
hodi  iz  ust  Bosjih.  Tada  poe-») 
njega  Deval  u  sveti  grad,  i  postavi 
njega   na    vrh  crikve,  i  rece  nemu  : 


Pisano  jest :  ne  o  samom  kruhu 
zive  covik,  da  o  fsakoj  rici,  ka  is- 
hodi  Iz  ust  bozjih.  Toda  uzvede 
njega  djavai  u  sveti  grad  i  postavi 
njega  na  vrh    crikve  i  rece    njemu 


Pogl.  6.  24,  25. 


Nemorete  Bogu  sluziti  i  Mamo- 
nu^*):  Zato  govoru  vam,  ne  mojte 
skrbiti  zivotu  vasimu'-'j  ca  budete 
blagovati  i  pit!,  ni  tilu  vasemu 
cimga  hocete  oditi:  Nili  zivot  veci 
nere  pica,  i  tilo  nego  odica? 


Ne  morete  bogu  sluziti  i  djavlu. 
1  zato  govoru  vam:  ne  mojte  se 
pecaiiti  zivotu  vasemu ,  ca  cete 
blagovati,  ni  tilu  vasemu  cim  cete 
se  oditi.  Ni  li  zivot  veksi  nere  pica 
i  tilo  nere  odica? 


Pogl.  17,  1—4. 


.  .  .  i  preobrazil  se  jest  pred 
njimi,  i  prosvitlise  obraz  negov  ka- 
kono  slnce-"^),  i  svite  negove  ucini- 
sese  bile  kako  svitlost-').  I  evose 
prikazase  Moisei,  i  lie  snjim  govo- 
reci. Odgovorivsi  tada  Petar,  rece 
Isusu.  Gospodine  dobro  e  nam 
ovde  biti,  ako  hoces,  neka  ucinimo 
ovdi  tri  krovi-^^),  tebe  edan,  Moiseju 
edan,  i  Ilii  edan. 


.  ,  .  i  priobrazi  se  prid  njimi.  I 
prosvitli  se  obraz  njegof  kako  sun- 
ce,  a  svite  njegove  ucinise  se  bile 
kako  snig.  I  ovo  se  ukazase  Mojzes 
i  liija  s  njim  govoreci.  Odgovori 
tada  Petar  i  rece  Isusu :  Gospo- 
dine dobro  jest  nam  ofde  pribivati; 
ako  hoces,  neka  ucinimo  ofde  tri 
pribivalisca,  tebi  jedno,  Mojzesu 
jedno,  a  Iliji  jedno. 

")  Pisem  natancno  po  Mareticevi  transkripciji,  ki  jo  zago\arja  v 
izd.  Bern.  lekc.  str.  XIV.  i.  d.  Namesto  znanega  znaka  za  omehcani  „n" 
pisem  ,nj". 

»8)  Ta  obiika  stoji  v  prvi  izdaji,  ki  jo  je  ponatisnil  Maretic,  tretja 
(iz  1.  1586.)  ima  anjel,  tako  najbrz  tudi  druga,  ker  je  po 
njej,  ne  po  prvi,  prirejena  tretja.  Prim.  Maretic  1.  c.  str.  IX. 

'9)  Po  Trub,  ki  ima  edini  (poleg  Lutra)  ta  dostavek. 

^'')  Vulg.  Et  vocabis  nomen  eius  lesus. 

-')  Tretja  izd.  pise  ime,  tako  najbrz  tudi  druga.  Gl.  op.  18. 

^')  Vulg.:  non  in  solo  pane. 

*3)  Cksl.:  Tagda  poett  i  di.eval. 

^*)  Na  robu:  bogastvo. 

-^)  Trub.  Ne  skerbite  nashimu  shiuotu.  Odtod  tudi  v  Konz.  ne- 
hrvatska  obiika:  vasimu. 

=*«)  Cksl.  since. 

2')  Vulg.  ima  na  robu:  lux;  Trub.  luzh,  Cksl.  snegt. 
.    28j  Na  robu:  prebivalisca. 


63 


To  seveda  niso  vsi  primeri ;  a  ze  ti  dovolj  izpricujejo 
vpliv  Bern,  lekcionarja.  Pripomniti  pa  moram,  da  prirejevalca 
zlasti  od  20.  p  0  g  1.  pa  do  k  o  n  c  a  (28.  p  o  g  1.)  skoro  kar 
prepisujeta  iz  lekcionarja;  drugje  pa,  zlasti  od  13.  do  20. 
p  0  g  1. ,  bolj  odstopata  od  njega.  Popravljata,  kakor  sem  ze 
omenil.  pocerkvenoslovanskem  prevodu  hrv.  re- 
cenzije  (v  misalih,)  po  Trubarju  in  vulgati. 

Govoriti  mi  je  najprej  o  cksl.  vplivu.  Stvar  je  pravza- 
prav  lahko  umevna:  prirejevalca  sta  bila,  kakor  vemo,  glago- 
Ijasa,  znala  sta  torej,  ce  ze  drugega  ne,  vsaj  citati  glagolske 
knjige. 

Tudi  sta  ze  zavoljo  pismen  morala  imeti  v  rokah  kak 
glagolski  misal.  Pa  katerega?  Poglejmo,  kaj  stoji-o  tern  v  hr- 
vatskem  predgovoru : 

„.  \  .  Vi  znate  osce  da  slova  Glagolska,  ni  Ciruliska 
povsuda  ednako  se  nepisu.  Mi  esmo  svetom  dosta  razumnihb 
i  ucenjihB,  Latinskimt  i  Hrvackimt  ezikomt  Hrvackiht  pisac, 
tere  njiht  pria  pisanjemt  gledajuci  na  onu  staru  Hrvacku 
stampu  u  Brvialih  i  Misalih,  ova  slova  od  dobriht  i 
umetliviht  nemskiht.  Mestar  cinili  izdlesti,  izseci,  tere  izliti..." 

Iz  navedenih  besed  se  da  tezko  dolociti,  kaj  mislita  pod 
„staro  hrvatsko  stampo".  S  sigurnostjo  bi  se  stvar  dognala, 
ko  bi  se  primerjal  protesta  ntski  prevod  z  vsemi 
glagolskimi  misali  in  brevirji,  tiskanimi  do  one 
d  o  b  e.  Meni  to  se  ni  bilo  mogoce,  zato  mora  ostati  vprasanje 
za  zdaj  nereseno.  Slutim  pa,  da  sta  prirejevalca  imela  pred 
seboj  misal,  ki  ga  je  priredil  za  tisk  1.  1528.  franciskan  Pavel 
Modruski  v  Benetkah  po  prvotisku  iz  1.  1483.*) 

Cerkvenoslovanski  vpliv  se  kaze  pred  vsem  v  pravo- 
pisu.  Polglasnik  rabita,  pa  zelo  redko,  kakor  pravita  (v  pred- 
govoru) „svetomB  dobrihb  Hrvatov,  Latinskoga,  grckoga,  i  Eu- 
reiskoga  pisma  uceniht  ....  zastoda  va  stenjumalo 
ili  nistar  prude  nego  da  priprostihbljudimute". 
V  predgovoru  jih  je  vec,  in  sicer  ravno  tarn,  kjer  pravita,  da 
je  nepotreben,  kakor  da  bi  hotela  to  ad  oculos  dokazati.  V  su- 
marijih  sem  ga  nasel  samo  dvakrat :  ISt  (27.  B  in  28.  A),  na- 
vadno  se  pa  pise  ISUS  ali  Isus,  Isukrst  ali  Isukarst,  okrajsano 
ISH.  V  evangeljskem  tekstu  (v  celem  Matevzu)  se  pise  pol- 
glasnik V  sledecih  primerih : 

Pogl.  15.19:  pomislente;  11.18,  Di>evla;  17.17:  dteval,  in 
25.41  Dtevlu  (sicer  brezta);  21.19:  listi>e;  21.21,  21.24,  —  22.37, 
23.1  in  24.4:  Isust;  21.23:  oblastbju;  21.31  in  22.29:  Bozte 
(sicer  navadno:  bozie  ali  bozje);  21.35  Kamentujem  (23.37  stoji: 
Kamenjem);  22.5:  dugovante;  22.11  in  22.13:  Kralb  (sicer 
kralj  ali     kral);    22.14:    da  maloihi>e  izabranih ;  12.15;  ugovo- 


•)  0  „Stari  Hrvacki  stampi"  gl.  belezko  na  koncu  tega  „Zbornika'! 

64 


rentju;  22.16  in  22.30:  Bozti  (navadno  bozi  alibozji);  22.23: 
uskrsnutBe;  22.31  :  uskrisente  (22.30:  uskrseniju);  24.31  :  Anbele 
(navadno:  angele  ali  anjele). 

Najvec  primerov  je  tore]  iz  21.  in  22.  poglavja;  vzroka 
ne  vem. 

Sploh  se  kaze  v  pravopisu  nekak  dualizem  med  vplivom 
cerkvenoslovanskih  glagolskih  knjig  in  pisavo  po  narodni 
izreki.  Tako  piseta  plk  (cksl.  plkb)  in  puk,  tlmacenje  in 
tumacenje,  since  in  sunce...  brez  razlocka,  celo  v 
istem  odstavku.  Tudi  oblike  esi,  ere  .  .  .  poleg  jesi, 
j  ere  ...  so  po  cksl.,  ravnotako  n.  pr.  kamenie  poleg 
kamenje,  tebe  poleg  teb  i ,  Eko  v  poleg  J  a  ko  v,  moe 
poleg  moja  i.  t.  d.,  naposled  predlog  od,  ki  se  pise  tudi  ot 
(cksl.  ott)  in  pridevnik  pravadan  (cksl.  pravadan)  za  Bern, 
pravedan  in  prafden. 

Lastna  imena  se  pisejo  vecinoma  kakor  v  lekcionarju: 
navadnejsa  v  cksl.  obliki  (Ivan,  Isus,  Irud,  Jakov  .  .  .),  tista 
pa,  ki  se  rabijo  redkeje,  po  vulgati,  samo  da  se  protestant- 
ska  pisatelja  v  nekaterih  slucajili  se  bolj  naslanjata  na  vul- 
gato,  n.  pr.  K  o  n  z.  Abias,  vulg.  Abias,  Bern.  Abija;  Konz. 
Ozias,  vulg.  Osias,  Bern.  Josija.  Vendar  pa  je  usla  pro- 
testantskima  pisateljema  tudi  v  takem  slucaju  cksl.  qblika: 
pogl.  2.22:  Konz.  Vjudei,  Cksl.  v  ijudei,  Bern,  u  Zudiji; 
8.4:  Konz.  Moisei,  Cksl.  Moisei,  Bern.  Mojzes;  12.39: 
Konz.  znamenje  Ijune  Proroka,  Cksl.  znamenie  Ijuni  proroka, 
Bern,  zlamenje  Jonne  proroka,  in  12.40,41  (dvakrat) :  Konz. 
Ijuna,  Cksl.  Ijuna,  Bern.  Jona. 

Protestantska  pisatelja  sta  pisala  v  prvi  vrsti  za  pre- 
prosto  Ijudstvo,  zato  sta  marsikak  izraz  v  lekcionarju,  ki  se 
jima  ni  zdel  dovolj  jasen,  nadomestila  z  drugim,  navadnejsim, 
pogosto  iz  cksl.  teksta,  n.  pr.  ima  v  pogl.  1.11  Bern.:  u  pri- 
miscenju  (babilonskom),  Konz.:  upreseleniu  po  Cksl.:  v 
preselenie,  in  1.12  Bern.:  po  primiscenju,  Konz.:  po  preselenju, 
Cksl.:  po  preseleni.  1.18  Bern.:  prvo  nego  se  uvitovase, 
Konz.:  prvo  negose  znidose,  Cksl.:  prezde  neze  snidosta  se. 
5.15  Bern.:  i  postave  ga  pod  uborkom  (sub  modio),  Konz.: 
i  postavise  pod  spud,  Cksl.:  i  polagajutb  pod  spudom.  6.26 
Bern.:  skupljaju  u  vetere,  Konz.:  skuplaju  uzitnicu,  Cksl.: 
zbirajutL  v  zitnicu  (Trub. :  ute  kashte). 

6.36  Bern.:  i  ova  fsa  nadodadut  se  vam,  Konz.:  i  ova 
vsa  prilozetse  vam,  Cksl.:  i  sie  vsa  prilozet  se  vamL.  7.15 
Bern.:  a  iznutra  su  vuci  razdirati,  Konz.:  a  iznutra  su  vuci 
razhitni,  Cksl.:  a  vnutre  sut  vlci  razhistni.  11.28  Bern.:  na- 
prceni,  Ko  nz. :  obremenjeni,  C  k  s  1. :  obremeneni.  18.24  Bern.: 
prida  ga  officijalom,  Konz,:  predaga  mucitelem,  Cksl.:  preda  i 
mucitelem.  22.15  Bern.:  vice  svecase,  Konz:  stvorise  svet, 
Cksl.:  svetb  stvorise. 

65  5 


Za  jasnost  sta  si  toliko  prizadevala,  da  sta  zapisala  na 
robu  pod  zvezdico  se  drug  in  celo  tretji  izraz,  v  tekstu  iz 
lekcionarja,  na  robu  pa  iz  cksl.  teksta  in  narobe,  zlasti  v 
poslednjih  poglavjih,  n.  pr. : 

2.22  Bern.:  ki  ucini  pir,  Konz. :  ki  ucini  *svadbu  (na 
robu:)*  brak,  pir,  Cksl.:  ize  stvori  brakb.  —  23.37  Bern.:  pi- 
plice,  Konz.:  *piplice,  (na  robu:)*  ptence,  Cksl.:  ptence.  — 
25.6  Bern.:  nevistac,  Konz.:  '^nevistac,  (na  robu:)*  zenih, 
Cksl.:  zenih.  —  25.10  Bern.:  na  pir,  Konz.:  *na  pir  (na 
robu:)*  brak,  Cksl.:  na  brak.  —  26.50  Bern.:  prijatelju, 
Konz.:  *prietelju,  (na  robu:)*  druze,  Cksl.:  druze.  —  26.51 
Bern.:  mac,  Konz.:  *mec,  (na  robu:)*  noz,  Cksl.  noz.  — 
26.55  Bern.:  s  maci  i  s  palicami,  Konz.:  z  meci  i  *s  pali- 
cami,  (na  robn  :)  *drkoli,  Cksl.:  s  oruziemt  i  z  drkolami.  — 
28.63  Bern.:  hinac,  Konz.:  *lastac,  (na  robu:)  hinac,  Cksl.: 
lastac. 

Seveda  nista  vsakikrat  samo  iz  tega  vzroka  jemala  izra- 
zov  iz  cksl.  teksta,  ampak  cesto  tudi  zato,  ker  sta  jih  bila 
kot  glagoljasa  bolj  navajena,  tako  da  so  jima  nevede  usli  pod 
pero,  cetudi  niso  nic  bolj  jasni,  n.  pr. : 

5.46  Bern.:  ocitnici,  Konz.  in  Cksl.:  mitari. 

6.18  Bern.:  Otcu  tvomu  ki  jest  u  sakrivenu,  i  otac  tvoj 
ki  vidi  u  skrovitu,  Konz.:  Otcu  tvomu,  ki  jest  votaine,  i  Otac 
tvoi  ki  vidi  votaine,  Cksl.:  Otbcu  tvoemu,  ize  estb  v'taine,  i 
otac  tvoi  videv  te  v'taine. 

8.4  Bern.:  da  pojdi  i  ukazi  se  redofniku,  Konz.:  da  po- 
idi  i  ukazise  Jereju,  Cksl.:  na  idi  i  pokazi  se  ereomt. 

10.27  Bern.:  pripovidajte  na  strihah,  Konz.:  pripovi- 
daite  na  krovih,  Cksl.:  propovedaite  na  kroveht. 

Zaim^ek  cto  se  menjavasca  (gl.  n.  pr.  pogl.  10.26—29) 
in  sto.  „Cto"  stoji  vsega  skupaj  (v  celem  Matevzu),  ako  se 
nisem  ustel,  36krat,  „ca"  tudi  36krat,  „sto"  pa  37krat.  Namesto 
Bern.  „dokle"  se  rabi  nekolikokrat  „doideze"  (Cksl.  don- 
deze  in  doideze)  in  za  Bern,  predlog  cica  veckrat  po  Cksl. 
navadno  zapostavljen  radi,  n.  pr.  24.9  Konz.:  imena  moga 
radi,  Cksl.:  imene  moego  radi,  Bern.:  cica  jimena  moga. 

Obi  ike.  Cksl.  genetivi  so:  15.27  Konz.:  koje  od 
trpezi  gospodov  svojih  padaju,  Cksl.:  eze  padajut  ot  trpezi 
gospodt  svojihb,  Bern.:  Ke  padaju  od  stola  gospode  svoje.  — 
11.2  Konz.:  dva  od  Ucenik  svoih,  Cksl:  dva  ot  ucenik  svoih, 
Bern.:  dva  od  svojih  ucenikov.  —  16.14  Konz.:  jednoga  od 
Prorok,  Cksl.:  edinoga  ot  prorokb,  Bern.:  jednoga  od  proro- 
kof.  —  25.32  Konz.:  od  kozlic,  Cksl.:  ot  kozlicB.  Bern.: 
od  kozlicef.  —  Tretja  oseba  na  — t.  Tu  ni  nikake  doslednosti. 
Vcasi  stojijo  te  oblike  na  istem  mestu,  kakor  v  lekcionarju, 
vcasi  jih  ima  lekcionar,  Konz.  pa  ne  in  narobe.  Navajam  samo 
nekaj    primerov,    ki    so    potekli    neposredno  iz   cksl.  teksta. 

66 


10.17  Kon  z. :  teput  vas,  Cksl.:  tepir^vi;  vBern.  manjka 
pogl.  10.16—22.  —  15.4  Konz.:  da  smrtju  umret,  Cksl.: 
semrttiju  umret,  Bern.:  da  umre  osujen. —  15.13  Konz.:  iz- 
korenitse,  Cksl.:  iskorenit  se,  Bern.:  izkoreni  se.  —  15.14 
Konz.:  oba  vemu  padut,  Cks  1. :  oba  v  emu  padut,  Bern.:  oba 
se  u  jamu  upadu.  • 

Dativ.  absol.  13.25  Konz.:  a  specim  Ijudem  (doide 
neprietel),  Cksl.:  specu  ze  cloveku,  Bern.:  i  kada  spahu  Ijudi. 

Naposled  je  cerkvenoslovanski  slog: 


Konz.: 

Osanna  Sinu  Davi- 

dovu.     Blagoslovlen-'») 

ki  pride  vinie  Gospod- 

nje,  Osan  na  va  visnih. 


21.  9. 

Cksl.: 
Osanna  Sinu  Davi- 
dovu,  blagoslovlen  ize 
pride  v  ime  gospodtne, 
Osanna  vt  visnih. 

21.  16. 


Bern.: 
Osana ,     slava    va 
visnjih  sinu  Davidovu. 
Blazen,ki  prijde  u  jime 
gospodinje. 


da  iz  ust  ditinjih  i 
onih,  ki  sasnu,  izvrsil 
si  slavu. 

vplivu,  pa  to  mora 
tem  lahko  rece,  d  a 


da  iz  ust  niladenac  eko  iz  ustt  miade- 

i    sasucih     svrsil    esi      nact  i  sasucihi.  svrsih. 
hvalu.  ^  esi  hvalu. 

Se  bi  se  dalo  kaj  povedati  o  cksl. 
za  zdaj  zadoscati.  Vsekakor  se  po  vsem 
sta  se  prirejevalca  poleg  Bern,  lekcionarja  naj- 
bolj  ozirala  na  cerkvenoslovanski  tekst.  To  po- 
trjuje  tudi  sledeci  slucaj.  Pogl.  10.16 — 22  manjka  v  1.  in  naj- 
brz  tudi  v  2.  izdaji  Bern.  lekcionarja,  pac  pa  se  nahaja  v  cksl. 
lekstu.  In  v  teh  par  verzih  je  kar  zaporedoma  vec  cksl. 
oblik:  meju  vlke;  teput;  vrh  njih  i  zvrh  narod  (gen.  plur.);  cto 
(dvakrat);  ksemrti.  Celo  v  tekstu,  ki  ga  ni  ne  v  lekcionarju,  ne 
V  cksl.  misalu,  se  dobio  cksl.  besede  in  oblike,  n.  pr. :  1.25: 
doideze;  11.19:  Se  (ecce);  12.4:  jereom;  16.4:  zlamenje  Ijune 
proroka;  19.19:  Poctui  Oca,  i  mater;  cto  (14krat);  1.22:  da 
isplnitse;  1.23:  ca  istlmacitse;  23.18  in  22:  klnetse;  kakih 
6krat:  budet;  9.19:  razderutse,  prolietse,  ohranetse,  in  na 
raznih  mestih  se  druge  take  oblike. 

Vpliv  Trubarjevega  slovenskega  prevoda. 

V  pravopisu.  Konz.  Barrabas ,  Trub-:  Barrabas, 
Bern.:  Baraban,  V u  1  g,  Barabbas  27.16.  —  Besede  in 
oblike.  Razen  tega,  kar  sem  ze  mimogrede  omenil,  se  pogl. 
1.19  Konz.:  nehtise  nu  raznesti,  Trub.:  nei  hotel  no  refnelti. 
Bern.:  nehtise  nju  propovidati.  —  2.1  Konz.:  mudri  od 
Istoka,  Trub.:  ti  Modri  od  lutroue  deshele,  Bern.:  kralji  od 
istoka  (Cksl.:  vlsvi  ot  istoka).  —  6.19  Konz.:  are  i  moli, 
Trub.:  errya   inu  molli,    Bern.:  rja  i  trma.  —  6.28  Konz.: 

29)  V  pogl.  23..39  ima  Konz.  tekst:  Biazeni  ki  pride  .  .  .,  po  Bern: 
blazeni,  ki  pride  .  .  .,  Cksl:  Blagoslovlent  .  .  . 


67 


Pogledaite  na  lilie,  koje  jesu  na  pole,  Trub. :  Pogledajte  na 
te  Lilie  na  tim  polei,  Bern.:  Smislite  cvitje  poljsko.  —  9.2 
K  0  n  z. :  Budi  dobre  vole,  Trub.:  bodi  dobre  uole,  Bern.: 
ufaj  (Cksl.:  upvai,  Vulg:  confide).  —  14.22  K  o  n  z. :  I  pre- 
mora  Isus  Ucenike  svoje,  Trub.:  Inu  lefus  ie  sdaici  permoral 
fuim  logrom,  Bern.:  zapovidi  Isus  ucenikom.  —  18.26  Konz. : 
padsi  doli  tada  sluga  oni,  Trub.:  Ta  hlapez  pag  pade  doli, 
Bern.:  Pokleknufsi  tada  pade  sluga  oni.  —  23.5  Konz.:  opo- 
minave  listi,  Trub.:  opominaue  liftike,  Bern.:  uresenja  od 
zakona  (Cks  1.:  hranilisca,  Vulg:  phylacteria).  —  27.16  Konz.: 
uznika  razglasenoga.  Trub.:  resglaffeniga  iednika ,  Bern.: 
uznika  zamirita  (Cksl.:  narocita).  24.4  Konz. :  da  vas  ki  ne 
*zapela,  (na  robu?)*  ne  prelasti  po  Cksl. :  ne  prelastit,  Trub.: 
de  uas  du  ne  fepela,  Bern.:  da  vas  nitko  ne  prihini.  — 
26.18  Konz.:  *Vazam,  (na  robu:)*  Vazmenoga  janjca,  po 
Trub.:  Velikonozhnu  lagne,  Bern.:  vazam. 

Vsebino     razporejata,     popravljata     in  izpo- 
polnjujeta  po  Trubarju: 


5.  44. 


Konz.: 
Ljubite  nepri- 
atelevase,  dobro 
govoriteodonih, 
ki  vas  kunu, 
dobro  cinite  o- 
nim,  koi  vas  ne- 
navide,  moliteza 
onih  ki  vam  sko- 
de  i  proganaju 
vas. 


Trub.: 

Lubite    uashe 

fouurashnike, 

Gouorite  tim 

dobro,    kir    uas 

kelnu,  Sturite 
tim  dobro,  kir 
uas  souurashio, 
Proffite  za  te,  kir 
uasreshaluio  inu 
preganeio. 


Bern.: 
Ljubite  nepri- 
jateie  vase,  i 
dobro  cinite  o- 
nim,  ki  vas  ne- 
navide,  i  molite 
za  onih,  ki  vas 
progone  i  ki  od 
vas  zlo  govore. 


Vulg.: 

Diligite  inimi- 

cos  vestros,  be- 

nefacite  his,  qui 

oderunt  vos  et 

orate  pro  per- 

sequentibus  et 

calumniantibus 

vos. 


7.  21. 

Konz:  Trub : 

Koi  cini  volju  Otca  moga,  ki  na  Kateri  dei  tu  uolo  muiga  ozheta 

nebesih  jest.  kir  ie  v  nebesih. 

Drugi  teksti  imajo  tukaj  dostavek: 


Cksl.: 
.  . .  otca  moego,  ize 
estt   na   nebesiht,   t  a 
vnidett    v    cesar- 
s  tv  o  nebeskoe. 


Vulg.: 
.  .  .  patris  mei,  qui 
in    caelis    est,    ipse 
intrabit  i  n  reg  num 
cae  lorum. 


Bern.: 

Ki    cini    volju  otca 

moga,   ki    na    nebesih 

jest,  on  ce  ulisti  u 

kraljefstvo    ne- 

b  e  s  ko. 

27.34  Konz.:  I  dasemu  ocat  piti  zucjom  zmisan,  Trub: 
dado  nemu  effih  pyti  leltzhio  fmeshan,  Bern.:  i  dase  mu 
vino  piti  smisano  s  zucju  (Cksl.:  vino,  Vulg.:  vinum).  — 
20-22  Konz.:  i  krstom  krstitise,  skoim  sam  ja  krscen,  Trub.: 
inu    fteim    kerftom    fe  kerftiti,   skaterim  ieft  bom  kerszhen.  — 


68 


Bern.,  Cksl.  in  Vulg.  nimajo  tega  dostavka,  ki  je  prisel  v 
Konz.  tekst  preko  Trubarja  in  Lutra  iz  grskega  originala. 

Vpliv  vulgate. 

Pogl.  2.6  Konz. :  A  ti  Betleem  zemla  Judee,  Vulg.  Et 
tu  Betlehem  terra  Juda,  Bern.:  A  ti  Betleme  grade  zudijski. 

8.27  Konz.:  Kakov  jest  ovi,  jere  vetri  i  more  poslusaju 
njega,  Vulg.:  qua  lis  est  hie,  quia  venti  et  mare  obediunt  ei, 
Bern.:  Koliko  je  moguc  of,  da  vitri  i  more  poslusaju  njega 
(Cksl.:  kolik  sb  estt  .  .  .,  Trub.:  kai  ie  leta  [a  eniga  Mosha, 
de  .  .  .)•  — 

13.24  Konz:  Drugu  priliku  im  postavi  naprid  govorec, 
Vulg:  Aliam  parabolam  proposuit  illis  dicens;  Bern  in 
Cksl.  tega  nimata. —  18."  Konz:  Gore  svitu  pred  zmutnjami, 
Vulg.:  vae  mundo  a  scandalis,  Bern.:  Jao  Ijudem,  ki  smucuju 
i  jao  svitu  cica  smucenja.  —  22.7  Konz.:  *ljudomorce,  na 
robu:)  *uboice  po  Cksl.  uboice,  Bern,  ubojice,  Vulg.:  ho- 
micidas.  — 

25.9  Konz.:  poidite  bole  k  prodajucim,  Vulg.:  ite  p  o- 
tius  ad  vendentes,  Bern.:  pojdite  brzo  k  prodajucim. 

Se  bi  se  dobila  kaka  slicnost  iz  vulgate;  vendar  lahko 
recem,  da  sta  prirejevalca  v  oddelkih,  kjer  sta  imela  na  raz- 
polago  tri  slovanske   tekste,  primeroma  malo  vzela  iz  vulgate. 

B. 

Ostale  oddelke,  ki  se  ne  nahajajo  v  lekcionarju  (in  cksl. 
misalih),  sta  priredila  hrvatska  prevoditelja  po  vulgati  in 
Trubarju;  na  Trubarja  se  tukaj  nekoliko  bolj  ozirata,  zlasti 
zaradi  jezika,  ker  razen  njegovega  slovenskega  v  tem  delu 
nista  iniela  nobenega  drugega  slovanskega  prevoda  na  razpo- 
lago;*)  glavni  vir  pa  jima  je  vendar  vulgata. 

Pr  i  me  r  i. 

Konz:  Vulg: 

Pogl.'  3.1—3. 

Vadni    one,    pride   Ivan  Krstitel  In    diebus    illis    venit    Joannes 

pripovidajuci  vpustinji    zidovskoi    i  Baptista   praedicans  in  deserto  lu- 

govoreci :    cinite    pokorii,    blizubo  daeae  et  dicens:  poenitentiam  agite, 

jest    kralestvo    nebesko,   jere    ovo  appropinquavit  enim  regnum  caelo- 

jest  oni,  od  koga  Ezaia  Prorok  go-  rum,   hie   est  enim,    de  quo  dictum 

vori,  ki  rece :   Glas  vapiuci^")  vpu-  est  per  Isaiam  Prophetam  dicentem: 

stinji ,     pripravite     put    gospodnji,  Vox    clamantis    in  deserto,    parate 

ravne  cinite  staze  njegove.  viam  Domini,  rectas  facite  semitas 

eius. 


*}  Vendar  prim,  izjavo  v  nemskem  uvodu  „Prvoga  dela  Nov.  test". 

30)  Drugi  teksti  imajo  vsi  gen.;  sicer  piseta  na  pararelnih  mestih 
prav:  Luk.  3.4  Glas  vapiucega  vapustinji,  Ivan  1.24  ja  jesam  glas  vapi- 
ucega  u  pustinji. 


69 


Pogl  12.9—12. 

I   posadsi  otuda  pride   unjihovu  Et  cum  inde  transisset,  venit  in 

Sinagogu:  I  evo  bise  covik  imijuci  Synagogam  eorum.  Et  ecce  homo 
suiiu  ruku,  i  upitase  njega  govoreci:  erat  manum  habens  aridam,  et  in- 
Akose  spodobi  usubotu  liciti?  Da  terrogabant  eum  dicentes:  si  licet 
ga  potvore  :  On  tada  rece  nim  :  Koi  sabbatis  curare?  ut  accusarent  eum. 
budet  od  vas  covik,  ki  imati  bude  Ipse  autem  dixit  illis :  Quis  erit  ex 
ovcu  jednu,  i  ako  ova  vsobotu  pa-  vobis  iiomo,  qui  habeat  ovem  unam 
det  uemu,  ne  popadeli  nju  i  dvig-  et  si  ceciderit  haec  sabbatis  in  fo- 
neju?  Koliko  vece  boli  jest  covik  veam,  nonne  tenebit  et  levabit 
od  ovce?  Zato  spodobise  usubotu  earn?  Quanto  magis  mellior  est 
dobro  uciniti.  homo    ove?    Itaque    licet    sabbatis 

benefacere. 

Ze  iz  teh  primerov  razvidimo,  kako  velik  je  vpliv  vulgate 
na  slog  hrv.  prirejevalcev.  Njunemu  jezikovnemu  cutu  se  je 
nekako  upiral  Trubarjev  skoro  popolnoma  nemski 
slog;  zato  sta  v  tem  rajsa  sledila  vulgato,  vcasi  se  prevec  in 
na  skodo  hrvatskemu  jeziku,  n.  pr.  pogl.  12.11    i.  d.   (gl.  zg.). 

Latinsko  relat.  konstr.  prevajata  dobesedno  28.11: 
koj'e  kada  otidose,  Vulg. :  quae  cum  abiissent;  all  vsaj  sledijo 
besede  v  istem  redu  14.13:  Ovo  kad  slisa  Isus,  Vulg.:  quod 
cum  audisset  lesus.  —  Besedni  red  pri  lat.  in  quit.  14.8:  A 
ona  buduc  prvo  od  matere  svoje  napucena.  Dai  mi,  rece, 
ovdi  uzdeli  glavu  Krstitela,  Vulg.:  At  ilia  praemonita  a  matre 
sua,  Da  mihi,  inquit,  hie  in  disco  caput  loannis  Baptistae. 
—  Konstr.  z  glagolom  sum  po  lat.  nacinu.  7.29  in 
19.22:  bisebo  imijuci  mnoga  imene,  Vulg.:  erat  enim  habens 
multas  possessiones  (Trub. :  lakai  on  ie  imel  doiti  blaga).  — 
Latinske  fraze.  14.3:  utamnicu  postavil,  Vulg:  in  carcerem 
posuit;  17.11:  i  svaka  hoce  povratiti,  Vulg:  et  omnia  resti- 
tuet  (Trub.:  inu  [ima]  vfe  na  prauu  oberniti);  19.17.  —  Pre- 
vec doslovno  prevajata:  7.4:  pusti  nekati  izvergu,  Vulg.: 
sine  eiciam  (Trub.:  dershi  de  tebi  ifmem  smet);  13.35:  tere 
"izrignuti  (hocu)  otaine,  (na  robu:)"  izgovoritipoTru  b.  ifrezhi, 
Vulg.:  eructabo  abscondita;  12,12:  Koliko  vece  boli  jest, 
Vulg.:  quanto  magis  mellior  est;  17.24:  ako  mestar  vas  placa 
dohodak?  rece,  takoje,  Vulg.:  .  .  .  dixit,  etiam  (Trub.: 
.  .  .  On  praui,  la). 

Napacno  sta  prevedla  com  mitt  ere  252.7;  naruciti 
prominjavcem,  Vulg. :  committere  nummulariis.  Committere  po- 
meni  naruciti  in  izruciti,  v  nasem  slucaju  izruciti. 

Pogresek  v  skladnji,  11.19:  Se  zeruca  clovika  i 
Vino  pivca,  Ocitnikov  i  grisnikov  prietel,  Vulg.:  Ecce 
homo  vorax  et  potator  vini,  publicanorum  et  peccatorum  amicus. 

Manj  navadna  lastna  imena  piseta  seveda  tudi  v  teh  od- 
delkih  po  vulgati;  odtod  se  da  razlagati  pogresna  oblika4.13; 
Ukafarnau,  Vu  Ig.:  in  (civitate)  Capharnau,  (Tru  b. :  Capernaum). 
Prezrla  sta  cirkumfleks  nad  u-jem,  ki  pomeni  v  tedanjih  la- 
tinskih  tiskih  m;  11.23  in  17.24  piseta  Kapernaum. 

70 


Ceravno  je  hrv.  prirejevalcema  v  drugem  delu  vulgata 
glavni  vir,  sta  se  vendar  tudi  precej  ozirala  na  Trubarjar 
jezik  je  v  tern  delu  blizji  slovenskemu,  ima  vec  slovenskih 
znakov  v  oblikah,  besedah  in  v  frazeologiji.  Ker  pisem  posebno 
studijo  0  vplivu  Trubarjevega  jezika  na  jezik  hrv.  prirejevalcev 

V  celem  prvem  delu  Novega  testamenta  (4  evang. 
in  dej.  a  p.'  zlasti  tarn,  kjer  nistaimelanobene 
druge  slovanske  predloge  na  razpolago,  naj  ome- 
nim  sedaj  samo  nekaj  stvari. 

Trub.  pise  13.15  za  Joseph  (Vulg.)  napacno  Jofes.  in 
ravnotako  Konz. :  lozes.  Pogresek  je  torej  presel  iz  Trub.  v 
Konz.  tekst.  Zanimivo  je,  da  je  doticni  odstavek  sicer  popol- 
noma  prirejen  po  vulgati. 

3.3  in  veckrat  ima  Konz.:  Ezaia  po  Trub.:  Efaiaf  za 
Vulg. :  Isaias. 

Po  slovenskem  nacinu  tvorita  prihodnjik  9-15:  se 
budu  postili,  Trub.:  fe  bodo  poftiii.  in  28.10:  ondi  me  budu 
videli,  Trub.;  tamkai  bodo  oni  mene  uidili.  To  sta  edina  dva 
primera  v  celem  Matevzu,  sicer  tvorita  prihodnjik  vedno  z  ne- 
dolocnikom  in  budu  ali  hocu. 

Nejasen  izraz  razlagata  na  robu  po  Trubarju  13-21  :  nego 
*vrimenan  jest,  (na  robu):*  to  e^,  dokratka  vrimena  ostane, 
Vulg.:  sed  est  temporalis,  Trub.:  temuzh  on  kratig  zhas 
obftoi.  —  19.24:  Lagle  jest  *Kamelu  skrozi  usi  iglene  proiti. 
nego  .  ,  .,  (na  robu):  *Misto  kamela,  morese  razumiti  on  nai  debli 
konop,  ki  je  vnavi,  to  je  Gumina.^\)  Trub.:  De  ena  kamela  lashei 
gre  skufi  ushefa  ene  igle,  koker . .  .,  (opomba  na  robu :)  „KameIa, 
fe  more  tudi  fastopiti  ena  debela  ueruu  oli  en  shtrik."  Da  je 
opomba  res  po  Trubarju,  vidimo  ze  iz  tega,  ker  se  rabi  v 
tekstu  moski  samostalnik  (dajalnik)  kamelu,  po  lat.  camelus,  v 

V  opombi  pa  po  Trub.  zenska  oblika.  —  22.29  Konz.:  Vi 
*bludite,  (na  robu)*  zahaete,  Tr  u  b. ;  Vi  fahaiete,  Vulg.:  erratis. 
—  Clenka  in  sploh  germanizmov  se  ogibljeta,  pa  jima 
je  vendar  tudi  v  tem  delu  usla  tupatam  kaka  malenkost,  n.  pr. 
21.31:  I  rekose  njemu.  Ta  prvi,  Trub,:  Oni  prauio  knemu, 
T  a  p  e  ru  i.  13.19  :  pride  on  zali,  Trub.:  taku  pride  ta  Hudi, 
Vulg.:  venit  malus.  —  13.38:  a  Ijul  jesu  sinove  onoga  z  a- 
1  oga,  Trub.:  Ta  Lulca,  lo  ty  otroci  tiga  Hudiga.  Vulg. : 
zizania  autem  filii  sunt  nequam.  —  23.13:  vi  negreste 
unutar,  Trub.:  Vine  grel'te  noter,  vulg:  vos  enim  non 
i  n  t  r  a  t  i  s.  — •  7.25  :  i  ne  p  a  d  e  d  o  1  i ,  Trub.:  inu  ta  d  o  1  i  nei 
pal  a,  vulg:  et  non  cecidit. 


3')  Vnavi  =  na  ladji.  Gummina  je  po  akad.  rjec.  „vrlo  debelo 
uze,  kojijem  se  vezu  velike  adje,  tal.  gomeno."  —  Rabi  se  od  16.  veka 
po  zapadnih  krajih.  Med  citati  manjka  v  akad.  rjec.  nase  mesto. 

71 


Vsi  ti  in  slicni  germanizmi  so  presli  iz  Trub.  v  Konz. 
tekst;  direktnega  vpliva  nemske  predloge  nisem  mogel  nikjer 
zaslediti.  Sicer  se  mi  zdi  napacno  Vidicevo  mnenje  (1.  c),  da 
ta  protestantska  pisatelja  „menda  itak  nista  dobro  razumela 
nemskega  jezika".  Vsaj  za  Stjepana  Konzula  je  neupravicen 
vsak  dvom.  Prisel  je  bil  namrec  ze  1.  1549.  na  Nemsko,  bil 
tarn  1.  1553,  kantor  (tretji  ucitelj)  na  takozvani  „Poetensciiule" 

V  Reznu  in  1.  1556.  ucitelj  v  Chamu  na  Bavarskem.  Razen 
tega  se  je  ohranilo  vec  njegovih  nemskili  pisem,  n.  pr.  EIze, 
1.  c.  str.  152  i.  d.  Da  kljub  temu  ni  najti  nemskega  vpliva,  pri- 
haja  odtod,  ker  se  Trubarjev  prevod  skoro  do  besede  naslanja 
na  nemsko  predlogo,  ki  je  torej  Konzulu  in  Dalmati  bila  nepo- 
trebna:  glede  slog  a  sta  sledila  vulgato,  za  izraze  pa  jima  je 
seveda  bolj  sluzil  slovenski  prevod.  Pa  tudi  Trubar  ju  je  pustil 
dvakrat  na  cedilu  (govorim  o  oddelkih,  kjer  nista  imela  lekc. 
in  cksl.  teksta);  tako  piseta  10.10:  ni  tasku  na  puti,  Vulg: 
non  peram  in  via,  Trub.:  inu  obeniga  Karneria  na  tim 
potu,  Luter :  auch  keine  Taschen  zur  Wegfahrt.  Za  lat.  pera 
nista  vedela  pravega  izraza ;  Trub.  karner  jima  je  bila  prene- 
navadna  beseda,  zato  sta  morebiti  pogledala  v  nemski  tekst  in 
za  Lut.  Taschen  zapisala  task  a.  Vendar  pa  sta  se  besede 
tudi  lahko  spominjala  iz  navadnega  govora.  —  11.16:  prilican 
e  dici  na  placih  sideci,  Trub.:  ona  ie  glih  tim  otrokom,  kir 
na  tim  plazu  fide,  Lut.:.  .  .  an  dem  Marckt.  Vulg:  ...  in 
foro.  Tukaj  je  germanizem  ocividno  iz  Trubarja. 

Tudi  o  italijanskem  vplivu  ne  morem  nic  gotovega 
povedati.  Da  sta  prirejevalca  razumela  italijanski,  za  to  imamo 
dokazov.  Saj  sta  izdala  leto  pozneje  (1563)  v  glagolici  knjigo, 
ki  ima  naslov:  „Govorenje  vele  prudno  od  dobrocinenja  ili 
dobrote  propetoga  Is  Ha  ka  kristijanom",  ki  je  prevod  1.  1543. 

V  Benetkah  izisle  italijanske  razprave :  „Trattato  utilissimo  del 
beneficio  di  Giesu  Christo  crocifisso  verso  i  Christiani". 
L.  1565.  sta  potem  izdala  se  italijanski  original  in  hrvatski 
tekst  v  latinici.^2) 

Italijanizem  je  na  vsak  nacin  pleonasticna  raba  predloga 
od,  n.  pr. :  od  vece,  ital.  di  piu,  starisine  od  puka  i.  d.  To  je 
ze  Kopitar  opomnil  v  svoji  slovnici  (str.  456.),  samo  takrat  se 
ni  mogel  vedeti,  da  imata  prirejevalca  ravno  njegove  primere 
iz  lekcionarja. 

Primerjal  sem  italijansko  biblijo,  tiskano  1.  1546.  v  Be- 
netkah, ki  se  popolnoma  naslanja  na  vulgato,  s  Konzulo- 
vim  tekstom,  pa  sem  se  kmalu  uveril,  da  prirejevalca 
nista  rabila  te  izdaje;  zakaj  na  mestih,  kjer  se  razlocuje 
od  vulgate,  se  nista  nikjer  ozirala  nanjo,  ampak  na  katerega 
izmed  zgoraj  imenovanih  virov.  Ko  bi  se  dobila  kaka  pro- 
test.  ital.  biblija,  potem  bi  se  dala  stvar  dognati. 

"^j  „Slovan"  1906  zv.  8  (Dva  glagoljasa  .  .  .  priobcil  L.  Pintar). 

72 


Vazno  se  mi  zdi  za  to  vprasanje  Trubarjevo  pismo 
Bullingerju  z  dne  13.3.  1557  (Elze  1.  c.  str.  27.),  kjer  mu  po- 
roca:  „.  .  .  ilia  translatio  italica,  quam  nuper  a  quodam  italo 
Geneve  factam,  mihi  apprime  placet  et  me  multum  juvat  in 
mea  versione  schlavica,  cum  peroptime  sicuti  germanicam  vel 
latinam  intelligo."  Temu  pismu  pristavlja  Elze  opombo: 
„Es  kann  kaum  eine  andere  italienische  ilbersetzung  als  die 
des  Ant.  Brucioli  gemeint  sein,  doch  ist  mir  kein  Genfer 
druck  derselben  bekannt,  der  nach  Ort  und  Zeit  nachstgele- 
gene  ware  wohl  die  Lyoner  Ausgabe  des  Neuen  Testamentes 
von  1550,  dann  die  von  Venedig  1551." 

Verjetno  je,  da  sta  imela  hrv.  prirejevaica  bas  Trubarjev 
eksemplar  na  razpolago,  ceravno  si  seveda  ne  upam  tega 
trditi  s  sigurnostjo. 

Ob  koncu  samo  se  nekaj.  Zakaj  Stjepan  Konzul  in  Anton 
Dalmata  ne  navajata  med  ostalimi  viri  tudi  glavnega,  namr. 
lekcionarja?  —  Pri  vsej  svoji  verski  gorecnosti  so  bili  pro- 
testantski  pisatelji  tudi  zelo  obcutljivi  giede  pisa- 
teljske  slave.  \^ergerij  je  hotel  izrabiti  Trubarja,  ki  naj  bi 
prevajal  slovenske  knjige,  on  bi  jih  pa  izdajal,  seveda  pod 
svojim  imenom  ali  vsaj  skupno  s  Trubarjem.  Kakor  vemo,  je 
Trubar  kmalu  izprevidel  Vergerijevo  nakano  in  je  potem  na 
svojo  roko  prevajal  in  izdajal  slovenske  knjige.  Slicno  raz- 
merje  je  bilo  med  Trubarjem  in  Konzulom  (Ant.  Dalmata  je 
bil,  kakor  se  soglasno  poroca,  mirna  dusa,  ki  mu  ni  bilo  nic 
drugega  mar,  kakor  prevajanje  na  hrv.  jezik).  Trubar  je  hotel 
biti  vodja  Ungnadovemu  podjetju  za  izdajanje  jugoslovanskih 
verskih  knjig,  Konzul  se  je  pa  temu  upiral  in  res  tudi  deloma 
izpodrinil  Trubarja.  Izcimila  se  je  iz  tega  med  njima  dolgo- 
trajna,  strastna  polemika,  polna  osebnih  napadov  in  ocitkov; 
V  njo  je  posegal  tudi  Ungnand,  ki  je  izkusal  braniti  Kon- 
zula  Trubarjevih  napadov  (Elze,  I.  c.  str.  188  i.  d.).*  Razen 
tega  je  bilo  prirejanje  cerkvenih  knjig  glavni,  da,  edini 
zasluzek  hrv.  pisateljev.  Bilo  je  torej  njima  na  korist,  da 
sjta  skrivala  glavni  vir,  ker  bi  jima  bil  sicer  utegnil  kdo  reci : 
Ce  sta  lahko  vec  kot  polovico  prepisala  iz  lekcionarja,  kaj  pa 
sta  potem  pravzaprav  delala  nad  stiri  leta? 

Kljub  temu  nikakor  ne  moremo  pritrditi  Elzeju,  ki  go- 
vori  prezirljivo  o  delu  hrv.  pisateljev,  ces,  da  je  samo  „prost 
prevod  iz  slovenscine  v  sorodno  hrvascino"  ;^^)  moramo  biti 
pravicni  in  pripoznati,  da  sta  svojo  nalogo  izvrsila,  kolikor  sta 
mogla,  vestno  in  natancno,  kakor  smo  videli,  z  najboljsimi  in 
najprimernejsimi  pripomocki,  ki  so  jima  bili  na  razpolago. 


'  *  Gl.  dr.  Bucarjevo  razpravo  v  tern  Zborniku. 
3»)  Elze,  1.  c.  str.  158.  Elze  ima  svojo  trditev  od  Trubarja,  ki  je  bil 
res  sam  o  tern  preprican,  kakor  je  razvidno  iz  njegovih  pisem. 

73 


Protestantizem  v  Istri,  v  metliski  in 
hrvatski  Krajini. 

Profesor  Ivan  Steklasa  (Zagreb). 


Vec  nego  pol  stoletja  pred  Trubarjevim  knjizevnim  de- 
lovanjem  se  je  z  glagolico  tiskala  prva  hrvatska  knjiga. 

Dne  12.  febr.  1483  je  bil  nje  tisk  koncan;  bil  je  to  mi- 
sal,  ki  so  ga  bili  dali  glagoljasi  tiskati  v  Benetkah.  Deset 
let  pozneje  je  bil  v  Benetkah  pod  nadzorstvom  senjskega  ka- 
nonika  Blaza  Baromica  tiskan  brevijar.  L.  1494.  je  misal  na 
novo  izsel  v  Senju  in  istotam  1496  ,.Spovid  opcena".  Izza  1. 
1507.  je  senjska  tiskarna  zivahneje  delovala,  zlasti  s  pomocjo 
„arhizakna"  in  vikarja  senjskega  Silvestra  Bedricica  („Narucnik 
plebanusev",  „Transit  sv.  Jerolima",  „Korizmenjak  fratra  Ro- 
berta", ritual  in  „Mirakuli  slavne  dive  Marije")-  Z  1.  1528-  se 
javijo  zopet  beneski  tiski;  misal,  ki  je  izsel  tega  leta  v  Be- 
netkah, je  priredil  najbrz  franciskan  Pavao  Modruski ;  iz  iste 
tiskarne  je  pac  izsel  tudi  „Bukvar"  (abecednik,  citanka).  Za  tisk 
glagolskih  knjig  se  je  posebno  brigal  modruski  skof  Simon 
Kozicic  (u.  1536),  rojen  Zadranin ;  v  njegovi  hisi  na  Reki  se 
je  1.  1530.  tiskalo  delo  „Oficii  blazene  devi  Marie",  a  ze  1. 
1531.  je  izdal  „Misal  hrvacki"  in  pa  knjigo  „0d  zitija  rimskih 
arhijereov  i  cesarov  itd."  Nato  se  je  zacel  protestantski  po- 
kret.^)  Nezavisna  od  tega  pokreta  in  pred  njim  je  zacvela  dal- 
matinsko-hrvatska  poezija. 


*)  Gl.    tudi  zacetek  Bucarjeve  in  Poloviceve  razprave.   Ta  uvod  je 
dodalo  urednistvo  po  Surminovi  „Pov.  knj.". 

74 


A.  Istra.,  Pr  imo  r  je.^) 

Iz  Istre  so  dobili  protestanti  najodlicnejse  zagovornike, 
kakor  trzaskega  skofa  Petra  Bonoma  (1501  — 1546)  in  njego- 
vega  naslednika  Frana  II.  Jozefica,  pa  tudi  pokretnike  slovan- 
ske  knjizevnosti;  saj  je  brez  dvoma  Primoza  Trubarja  za  ob- 
seznejse  knjizevno  delovanje  odusevil  senjsko-modruski.  kasneje 
koperski  skof  Pavel  Vergerij  (1536 — 1548),  ki  ima  tudi  mnogo 
zaslug  za  osnovanje  hrvatske  tiskarne  z  glagolskimi  in  ciril- 
skimi  crkami  na  Wiirtemberskem.  Zasiuzna  sta  za  novo  vero 
Matija  Vlacic  Frankovic  (Fiaccius  Illyricus)  in  skof  senjski, 
pozneje  nadskof  spljetski  Marko  Anton  Dominis  (Gospodnetic). 
Za  dober  prevod  glagolskega  svetega  pisina  se  je  mnogo 
trudil  Fran  Barbo,  vlastelin  na  Kozijaku  (Waxenstein)  v 
Istri,  sicer  stotnik  na  Reki  (1563 — 1569),  a  eden  glavnih  pre- 
voditeljev  protestantskih  spisov  na  hrvatski  jezik  je  bil  Istra- 
nin  Stjepan  Konzul.^) 

Vecina  teh  jnoz  je  delala  za  razsiritev  protestantizma  iz- 
ven  Istre;  v  Istri  sami  se  je  nova  vera  prav  malo  raz- 
sirila  radi  gospodstva  benecanskega,  ki  je  bilo  odlocno  pro- 
tivno  versl<i  reformaciji  ne  le  radi  vere  same,  nego  tudi  radi 
slovanske  knjige,  ki  bi  jo  bili  njeni  protivniki  radi  zatrli  tudi 
V  cerkvi.  Ker  so  se  oklenili  nove  vere  duhovniki  glagoljasi,  so 
imeli  tujci  dosti  povoda,  da  so  preganjali  slovanscino  iz  sluzbe 
bozje.  Ko  sta  bila  okoli  I.  1545.  do  1549.  pregnana  s  svojih 
skofovskih  stolic  privrzenca  nove  vere  Pavel  Vergerij  iz  Kopra 
in  Fran  Rican  Jozefic  iz  Trsta,  se  niso  mogli  v  Istri  vzdrzati 
drugi  pristasi  nove  vere  ter  so  se  zaceli  seliti.  Med  prvimi 
je  bil  Stjepan  Konzul.  Ostali  so  pa  v  Istri  Ivan  Fabijanic  in 
Matevz  Zivcic,  vikar  cerkve  v  Pazinu,  Fran  Hlej,  zupnik  v 
Gradiscu,  Juri  Cvecic,  Juri  Stradiot,  Juri  luresic,  Nikolaj  Mojzes, 
gospa  Moskanova,  vlastelinka  v  Pazinu,  in  Fran  Barbo,  ki  je 
kot  stotnik  na  Reki  sodeloval  pri  obrambi  hrvatskih  mej  proti 
Turkom  (zakaj  z  Reke  se  je  vozila  hrana  in  orozje  za  cete  na 
mejah).  Pri  Barbu  so  se  shajali  privrzenci  nove  vere.*)  Sam 
Stjepan  Konzul  je  bil  1.  1563.  pri  njem.  da  se  dogovori  z  njim 
o  svojem  literarnem  delu;  ker  so  bili  bas  prazniki,  niso  mogli 
takrat  duhovniki  na  Kozljak;   sesli   so  se  pozneje  v  Pazinu  in 


2)  Sestavljena  je  vsa  razprava  g.  prof.  Steklase  po  sledecih  virih  : 
,R.  Lopasic,  Spomenici  hrv.  Krajine.  —  R.  Lopasic,  Poviest  grada  Za- 
greba.  (Zagreb,  1879.)  —  Kostrencic  Iv.,  Urkundliche  Beitrage  zur  Ge- 
schichte  der  protest.  Literatur  der  Sudslaven  in  den  Jahren  1559—1565. 
Wien,  1874.  —  Elze,  Trubers  Briefe.  —  EIze,  Die  Superintendenten.  — Sta- 
rine  (Jugoslav.  Alcad.  znanosti  i  umjetnosti)  XIX,  XXVI.  —  Valvasor.  — 
Vrhovec  Iv.,Zgodovina  Novega  mesta.  —  Dimitz,  Geschichte  Krains  etc.  U  r. 

»)  Gl.  Bucarjevo  in  Polovicevo  razpravo  v  tern  ^Zborniku". 

*)  Prim.  Nazorov  roman  „Krvavi  dani"  (Zagreb),  str.  35.  si. 

75 


tudi  tu  je  bil  prisoten  Fran  Barbo,  Barbo  pa  je  i  na  Reki 
hotel  pospesiti  protestantizem  ter  zahteval  kot  stotnik  za  mesto 
luteranskih  propovednikov. 

Posebno  se  je  zavzel  Fran  Barbo  za  razsiritev  ze  tiskanih 
protestantovskih  knjig.  Siril  je  knjige,  tiskane  z  glagolico,  ciri- 
lico  in  latinico.  Leta  1502.  odgovarja  Ivanu  Ungnadu  Adam 
Langenmantel,  vlastelin  iz  Kostela  pri  Kolpi,  da  gre  na  Tursko 
prav  malo  knjig,  ker  je  vse  do  Bosne  pusto,  pa  tudi  sama 
Bosna  opustosena.  Le  z  Reke  bi  se  moglo  kaj  vec  knjig  pro- 
dati,  ker  je  Reka  v  zvezi  s  Sibenikom,  Trogirom  in  Dubrov- 
nikom.  Zato  naj  Ivan  Ungnad  pise  stotniku  Franu  Barbu,  on 
bi  mogel  v  tern  pogiedu  najvec  koristiti.  Fran  Barbo  poroca 
leta  1563.  iz  Ljubljane  Ungnadu,  da  je  prejel  le  nekaj  kate- 
kizmov;  razdelil  jih  je  do  sedaj  100,  nekaj  se  jih  ima.  Knjige 
naj  se  tiskajo  za  Dalmacijo  le  z  latinico,  ker  gospe  tamkaj 
poznajo  le  latinska  pismena. 

Prejemal  je  Fran  Barbo  knjige  na  racun;  prodajal  je 
evangeliste  po  20  reparjev,  postilo  po  goldinarju,  locos  in 
avgsbursko  konfesijo  vezano  po  10  ali  12  krajcarjev.  V  Gra- 
discu  se  je  nasel  moz,  pripravljen,  prenasati  knjige  od  duhov- 
nika  do  duhovnika,  vse  na  racun  Barbov.  Stjepan  Konzul  se  je 
nadejal,  da  bode  storil  Barbo  tudi  na  Reki,  kar  bo  mogel,  da 
se  razproda  cim  vec  knjig.  Knjigotrzec  Kirchberger  iz  Ljubljane 
se  tozi  Ivanu  Ungnadu,  da  ni  dobil  od  Barba  se  nobenkrat 
pravega  odgovora,  razen,  kar  je  zvedel  po  Cvecicu,  ker  je 
gospod  po  navadi  preoblozen  z  opravki.  Prodaja  je  sploh 
slaba.  Knjige  se  sicer  narocajo,  ali  ne  placujejo.  Tudi  Fran 
Barbo  ni  tocen  placnik.  Brzkone  se  je  zahtevalo  v  tern  po- 
giedu od  Barba  prevec  gmotnih  zrtev,  kajti  kakor  je  bil  za- 
vzet  za  to  novo  knjizevno  podjetje,  se  gotovo  ni  plasil  pri- 
mernih  stroskov;  to  nam  dokazujejo  prejsnje  navedbe.  Zahteve 
so  bile  pac  prekomerne,  da  jih  Barbo  ni  mogel  izpolnjevati 
pri  vsej  dobri  volji.  Vsekakor  pa  si  je  ohranil  Barbo  v  nasi 
knjizevni  zgodovini  kot  njen  vnet  pospesevalec  casten  spomin. 

V  senjski  skofiji,  v  hrvatskem  Primorju  novi  hrvatski 
prevodi  protestantskih  knjig  niso  posebno  vplivali  na  razsi- 
ritev nove  vere,  ker  se  je  tam  itak  rabila  hrvascina  pri  sluzbi 
bozji. 

B.  Metlika  in  hrvatska  Krajina. 

V  hrvatski  Krajini  je  bil  luteranski  pokret  zivahnejsi  nego 
V  Primorju,  ker  so  ga  tam  podpirali  stanovi  kranjski  in 
stajerski. 

Znano  je,  da  so  vzdrzevali  kranjski  stanovi  posadke  v 
hrvatski,  a  stajerski  v  slavonski  Krajini ;  zato  so  pa  imeli  tudi 
pravico,  da  so  odlicni  clani  njihovega  plemstva  dobivali  v  kra- 
jiskih  posadkah  najboljse  sluzbe.  Razume  se,  da  so  bill  vojaski 

76 


zapovedniki  radi  vojaskih  poslov  v  vedni  zvezi  s  svojo  domo- 
vino.  A  ker  je  bas  plemstvo  v  slovenskih  dezelah  sprejelo 
skoraj  sploh  luteransko  vero,  je  bilo  naravno,  da  so  bill  nje 
privrzenci  tudi  ti  zapovedniki  posadek.  Najzivaiineje  se  je  si- 
rila  nova  vera  v  okolici  danasnjega  Karlovca,  ker  so  ta  novi 
verski  pokret  podpirali  duhovniki  glagoljasi  okoli  Ozlja,  Rib- 
nika  in  Metlike.  Takrat  so  bile  v  teh  krajih  se  sledece  glago- 
Ijaske  zupe:  Trg  pri  Ozlju,  Ozalj  pri  Sv.  Vidu,  Ribnik,  Lipnik, 
Sv.  Kriz  v  Zavrsju,  Hrnetic  pri  Karlovcu,  Mreznica,  Vrhovci, 
Krasici,  Plesivica,  Mekusje  (Otok)  in  Kupcina. 

Sploh  pa  je  bilo  do  sredine  18.  veka  mnogo  glagoljasev 
V  zagrebski  skofiji,  da,  arhidiakonat  goriski  (okraj  karlovski, 
jastrebarski  in  lipniski)  je  bil  pretezno  glagolski.  Isto  se  more 
reci  za  arhidiakonat  zagrebski,  kolikor  ga  je  bilo  preko 
Save  ;slobodno  se  more  trditi,  da  ni  zupe  v  danasnjem  arhidiako- 
natu  turopoljskem,  ki  bi  ob  svojem  casu  ne  bila  imela  duhov- 
nika  glagoljasa  (Tkalcic  v  „Katol.  listu"  1873,  st.  7.,  8..  1883, 
St.  33.)- 

Nova  hrvatska  protestantska  literatura  ni  v  zvezi  z  ze 
takrat  obstojeco  hrvatsko  dalmatinsko  knjizevnostjo.^)  To  je 
res;  ali  je  tudi  resnica,  da  je  glagolska  knjiga,  razsirjena  iz 
senjske  skofije  po  zupah  v  hrvatski  Krajini  in  zagrebski  sko- 
fiji po  ze  zgoraj  omenjenih  zupah,  imela  znaten  vpliv  na  raz- 
vitek  hrvatske  protestantske  knjizevnosti.  Pa  tudi  po  sosednih 
kranjskih  zupah  med  Kolpo  in  Krko  je  bilo  takrat  se  nekoliko 
glagoljasev,  kar  nam  dokazujejo  imena  presojevalcev  in  sode- 
lavcev  pri  hrvatskih  protestantskih  prevodih. 

Bas  Metlika,  stoiica  Bele  Krajine,  je  bilo  najvaznejse 
sredisce  novega  protestanskega  pokreta  tudi  za  hrvatsko  Kra- 
jino.  Metlika  je  bila  od  pocetka  turskih  vojsk  do  postanka  Kar- 
lovca (1.  1579.)  najvaznejsa  tocka  za  vojaska  podjetja  v  hrvat- 
ski Krajini.  Tukaj  je  bilo  skladisce  orozja  in  hrane  za  vojsko 
v  Krajini.  Tudi  so  se  tukaj  zbirale  cete  ter  urile  v  orozju,  zato 
so  v  Metliko  zahajali  prav  pogostoma  krajiski  zapovedniki  in 
hrvatski  bani  na  dogovore  radi  obrambe  mej  in  na  pregledbo 
vojaskih  cet.  Obenem  je  sla  skoz  Metliko  glavna  posta  iz 
Hrvatske  na  Ljubljano  in  dalje.  V  Metliki  je  bilo  tedaj  v  onih 
hudih  casih,  ko  si  je  moral  Slovenec  s  Hrvatom  braniti  rodno 
zemljo,  prav  zivahno  obcevanje.  Potem  tudi  ni  najmanj  cudno, 
da  se  je  v  Metliki  razsirila  hitro  i  nova  vera,  ki  se  za  njo 
niso  zanimaii  samo  posvetnjaki  nego  tudi  duhovniki  bliznje 
metliske  okolice  na  hrvatski  in  kranjski  strani,  posebno,  kjer 
se  je  rabila  se  glagolica.  V  bliznjem  Crnomlju  se  je  takrat 
ucila  V  soli  se  glagolica  in  cirilica  poleg  latinice.  Tako  je 
znano,    da    je    15-  novembra    1.   1575.  poprosil    knez    Nikolaj 

=)  „Prosvjeta"  za  1.  1900.  183—186,  219—220. 

77 


Frankopan,  lastnik  Crnomlja,  kranjske  stanove,  da  bi  v  Cr- 
nomlju  zopet  namestili  poprejsnjega  ucitelja  Jerneja  Mavrinca, 
ki  uci  pisati  latinska,  cirilska  in  glagolska  pismena,  ces,  da  so 
na  Kranjskem  koristna  in  potrebna,  pa  so  se  jih  radi  tega 
tudi  vedno  ucili  v  crnomeljski  soli.'')  Ker  se  je  takrat  na  Kra- 
jini  dopisovaio  se  skoraj  vse  v  hrvatskem  jeziku,  in  sicer  s 
cirllico  ali  latinico,  je  bilo  potrebno,  da  so  se  je  naucili  tudi 
tuji  zapovedniki  na  Krajini.  Turjaski  (Herbart,  Andrej,  Karel), 
Ivan  Lamberg,  Fridrik  Sauer,  Rudolf  Edling,  Hanibal  Porzia, 
oba  Rabata  in  celo  hudi  protivnik  Hrvatov  Ivan  Josip  Herber- 
stein  so  pisali  pravilno  hrvascino  ter  izdajali  listine,  pisane  z 
latinico  in  cirilico.  Poleg  latinice  je  bila  v  rabi  glagolica 
in  cirilica  ^ne  samo  pri  duhovnikih  nego  i  pri  mescanih  v 
Metliki  in  Crnomlju.  Najboljsi  dokaz  za  to  so  nam  razne  pre- 
soje  in  ocene  hrv.  prevodov  protestantskih  knjig.  Prva  taka 
presoja  se  je  obavila  v  Metliki  1.  1559.  L.  1559.  je  po  nasvetu 
Primoza  Trubarja  prisel  Stjepan  Konzul  Istranin  v  Metliko  s 
prevodom  sv.  pisma  v  hrvatskem  jeziku  ter  ga  predlozil  na 
presojo  tem-le  presojevalcem  .  .  .^) :  Protestantskemu  propoved- 
niku  Gregorju  Vlahovicu,  komturju  M.  Zmaicu  v  Metliki,  ka- 
pelanu  Stefanu  Stipanicu  v  Ozlju.  kapelanu  Ivanu  Kolonicu 
pri  Sv.  Krizu  na  posestvu  grofov  Zrinjskih,  propovedniku  Ivanu 
Feistenbergu  (Tulscaku),  upravitelju  stotnije  v  Metliki,  Se- 
bastijanu  Romerju,  zupanu  Ivanu  Priciku,  stirim  mescanom 
Antonu  Bocicu  (Voscicu).  Andreju  Jaksicu,  Juriju  Piscu,  mest- 
nemu  pisarju,  in  M.  Bocicu  ter  se  nekaterim  drugim,  ki  se  jim 
pa  ne  ve  za  ime.  Le-ti  so  pregledali  prevod,  ga  odobrili  ter 
se  izjavili,  da  bi  se  mogel  izdati  tudi  s  cirilskimi  pismeni,  kar 
bi  bilo  vazno  za  prebivalce  Bosne,  Srbije  in  Turske  do  Cari- 
grada,  ker  bi  se  na  ta  nacin  mogli  pridobiti  celo  Turki  za 
sveto  krscansko  vero.  Ti  razsojevalci  so  Stjepanu  Konzulu  dali 
izpricevalo,  da  je  vesc  prevajanju  na  hrvatski  jezik  in  glagol- 
skemu  pismu. 

Stjepan  Konzul  je  v  drustvu  z  Jurijem  Cvecicem  nesel  se 
enkrat  svoj  prevod  v  pregled  na  Kranjsko  in  v  Istro  ;  Matevz 
Klombner,  pisar  (tajnik)  kranjskih  stanov,  najbolj  delavni 
moz  za  protestantizem  na  Kranjskem,  je  priporocil  1.  1560.  za 
ta  posel  kranjskim  stanovom  strokovnjake,  med  njimi  tudi 
zupnika  iz  Krasa  in  Jurija  Pisca,  starega  hrv.  izurjenega  pisca 
V  Metliki.^)  Za  prevoditelje  sv.  pisma  na  hrvatski  jezik  pa 
predlaga    Klombner    se    posebe    Ivana    Fabijanica   v   Pazinu ; 


6)  Izvirnik    te    listine    se    nahaja  v  Rudolfinu  v  Ljubljani.    Gl.  tudi 
,Dom  in  Svet"  190S  str.  268. 

')  GI.  Bucarjevo  razpravo! 

8)  Ostale  glej  v  Bucarjevi  razpravi! 

78 


Ivana  Weixlerja,  zupnika  v  Kostelu ;  zupnika  na  Bledu;  Gasparja 
Rokavca  v  Kranju;  Ivana  Lamelo  v  Toplicah  ter  uciteljav  Do- 
bojnici  na  Hrvatskem. 

L.  1561.poroca  Klombner  iznovic  iz  Ljubljane  Ivanu  Un- 
gnadu  o  mozeh,  ki  bi  bili  sposobni  za  prevajanje  sv.  pisma  na 
hrvatski  jezik.  Med  drugimi  navaja  tudi  sina  senjskega  pisarja, 
ki  ga  je  hotel  poslati  Herbart  Turjaski,  ali  mu  ni  dovolil  oce. 
Pridobil  pa  je  za  to  delo  Fran  Barbo  Gregorja  Cvecica,  a 
le-ta  Matijo  Zivcica,  vikarja  v  Pazinu.  Stjepan  Konzul  omenja 
tudi  nekega  Turka,  ki  je  takrat  zivel  v  Metliki.  Gregor  Vla- 
hovic  je  bi!  celo  zato,  da  bi  se  prevajale  knjige  tudi  na  turski 
jezik,  a  pri  tern  poslu  bi  mu  pomagal  Ivan,  uskoski  svecenik, 
ki  zna  turski.  Dva  pribega  bosta  za  novo  vero  mnogo  storila, 
ko  se  povrneta  v  Bosno.  Za  hrvatsko  Krajino  treba  hrvatskih 
knjig  na  stotine,  a  tudi  vsa  Turska  bi  se  morala  z  njimi  po- 
plaviti.  A  ze  20-  dec.  istega  leta  poroca  Klombner  Ungnadu, 
koliko  veselje  navdaja  vse  privrzence  nove  vere  radi  napredka 
pri  tisku  z  glagolico  in  cirilico,  tudi  en  kanonik  iz  Zagreba  je 
pribezal  v  Metliko.^) 

Da  je  dobil  Vlahovic  prostijo  v  Metliki  od^  bana  Petra 
Erdeda,  bi  bilo  tudi  sredstev  za  prevoditelje.^")  Ce  pride  do 
preganjanja,  bo  ban  gotovo  vse  branil ;  je  tudi  dober  pisatelj 
v  hrvatskem  in  latinskem  jeziku.  Zato  naj  pise  Ungnad  banu, 
da  poslje  v  Metliko  sposobne  Ijudi  za  presojo  te  knjige,  a 
i  ban  sam  naj  bo  zraven.  Tudi  Stjepan  Konzul  je  januarja  1.  1563. 
potoval  radi  presoje  knjig  k  banu  v  Metliko.  Ker  ga  pa  ni 
nasel  v  Metliki,  se  je  podal  na  njegov  grad  v  Zelin  (Sluin? 
Ur.).  Naj  se  tiska  vec  s  cirilico,  pravi  Konzul,  ker  duhovniki 
in  trgovci  v  Metliki  zahtevajo  knjige  s  cirilico. 

Da  bi  se  delo  pospesilo,  je  Cvecic  svetoval,  naj  se  pre- 
vod    sv.  pisma  razdeli  na  tri  dele,    en    del    naj   se  prevede  v 


9,  G.  prof.  Steklasa  misli  na  znanega  letopisca  Vramca,  a  s  tern 
je  primerjati  najnovejso  studijo  prof.  Klaica  ,Antonii  Vramecz  :  Kronika" 
(Monumenta  spectantia  historiam  Slavorum  meridionalium ,  Scriptores, 
Vol.  v.,  Zagreb.  Jugoslav.  Akad.  1908)  str.  VIII.  in  XXXIV.  —  Maja  1561 
je  porocal  Klombner  Ungnadu,  da  je  Ivan  Weixler  prevedel  na  slovenski 
jezik  Spangenbergevo  postilo;  Weixler  da  je  ucen,  zna  latinski,  grski, 
nemski  in  tudi  hrvatski  ter  je  prav  sposoben  za  prevajanje.  Bas  takrat 
je  v  Metliki  odpadel  od  katol.  vere  duhovnik  Koloman  Speh,  ki  je  do  ne- 
davna  se  hudo  preganjal  protestante,  sedaj  je  pa  njihov  gorec  privrzenec. 
V  Metliki  je  ostal  le  se  en  katoliski  duhovnik. 

»»)  Ban  Peter  Erded  si  je  prisvojil  prostijo  bratovscine  Sv.  Res- 
njega  Telesa  v  Metliki  z  vsenii  pripadajocimi  posestvi  ter  jo  hotel  izro- 
citi  propovedniku  Gregorju  Vlahovicu.  Toda  mestni  svet  z  zupanom  se 
je  uprl  temu  ter  tozil  bana  21.  oktobra  1.  1562  radi  nasilja.  Vendar  so  se 
nagodili  tako,  da  je  mestni  svet  dajal  na  dan  Sv.  Resnjega  Telesa  pro- 
povedniku Vlahovicu  na  leto  24  goldinarjev.  (Dimitz  August.  Urkunden 
zur  Reformationsgeschichte  Krains  1540—1634.  Laibach  1868,  4'^  S.  9. 
Nr   24.). 

79 


Pazinu,  drugi  v  Metliki,  tretji  pri  banu,  kjer  je  zato  dosti  uce- 
nih  Ijudi."^^) 

Da  je  bila  Metlika  vazna  za  prevajanje,  se  vidi  tudi  iz 
tega,  da  je  Jurij  Cvecic  odsel  naravnost  v  Metliko,  ko  ga  je 
pregnal  skof  iz  Istre,  ker  je  mislil,  da  bo  tarn  najlaze  kaj  za- 
sluzil.  L.  1563.,  11.  nov.  poslje  Klombner  Ivanu  Ungnadu 
wiirtemberski  cerkveni  red,  ki  ga  je  prevel  Vlahovic  v  Metliki, 
s  prav  zanimivim  priporocilnim  pismom,  v  katerem  sodi  o  so- 
rodnosti  slovanskih  jezikov,  ces,  da  imajo  vsi  temelj  in  izvor 
(den  grundt  vnd  vrsprung)  v  hrvatskem  jeziku. 

Znacilno  je,  da  so  dajali  tudi  metliski  mescani  iz- 
pricevala  o  pravilnosti  prevodov  sv.  knjig  v  hrvatskem  jeziku. 
Tako  potrdilo  jo  izdal  Nikolaj  Drenovacki  o  knjigah,  tiskanih 
z  glagolico,  kakor  tudi  o  rokopisu  Stjepana  Konzula  (o  listu 
sv.  Pavla  na  Galacane).  Drenovacki  omenja  v  izpricevalu,  da 
je  rojen  Bosnjak,  a  resnico  svoje  izjave  potrjuje  s  pecatom 
svojega  strica  Ivana,  upravitelja  metliske  stotnije.  Tudi  Anton 
Bocic,  bivsi  pisarBernardina  Frankopana,  Modrusanin,  je  1.  1563. 
posvedocil  v  Metliki,  da  so  vse  dotedaj  v  Tiibingenu  tiskane 
hrvatske  knjige  izdane  v  pravilni  hrvascini,  kakor  jih  je  bil 
presodil  ze  pri  prvi  presoji  1.  1559.  Vse  potrjuje  s  pecatom 
Vlahovicevim.  Isto  potrjuje  tudi  Peter  Krajacic,  rodom  iz  Ozlja, 
s  svojim  lastnim  pecatom  v  Metliki.  Razen  teh  izpriceval  o 
pravilni  hrvascini  v  novih  knjigah  imamo  se  eno  potrdilo  od 
Ivana  Lamele,  zupnika  v  Toplicah  (in  der  Teplitz  vnther 
Seissemerken).  Sploh  se  hvali  pravilnost  hrvascine  v  vseh  do 
tedaj  izdanih  knjigah  razen  nekaterih  napak  v  pravopisu,  ki  se 
pa  lahko  popravijo  v  drugih  izdanjih. 

Tudi  za  razprodajo  protestantskih  knjig  je  bila  Metlika  vrlo 
vazno  mesto.  Ze  leta  1561.  pise  Klombner  Ivanu  Ungnadu,  da 
treba  poslati  v  Metliko  100  iztisov  katehizmov  nekemu  trgovcu; 
istotako  hoce  on  poslati  njegovemu  sinu  v  Varazdin  100  iz- 
tisov in  stotniku  Rabu  v  Koprivnici  tudi  100  iztisov.  Najboljse 
prodaje  knjig  pa  se  nadeja  v  Benetkah,  kamor  prihajajo  tr- 
govci  iz  Grske,  Moreje,  Dubrovnika,  Dalmacije  in  Carigrada; 
tako  se  bodo  knjige  razsirile  po  celem  Turskem,  celo  v  Alek- 
sandrijo.  V  Bosni  je  bila  do  zdaj  slaba  razprodaja,  ali  bo 
scasoma  boljsa;  za  Moskovijo  bo  poskrbel  gotovo  Ivan  Un- 
gnad  sam,  za  Race,  Srbe  in  Pozego  bi  se  pa  mogel  zavzeti 
njegov  sin  Kristof;  sicer  pa  naj  uredi  trgovino  s  knjigami  du- 
najski  knjigar  Frohlich  skoz  Debrecin  in  Erdelj  na  iztok.  Leta 
1562.  poroca  Klombner  iz  Ljubljane  Ivanu  Ungnadu,  da  je 
hrvatskih  katekizmov  razdelil  v  Metliko  200,   na   Reko  410  in 

»')  Med  njimi  se  je  nahajal  brzkone  tudi  neki  Ivan  Drugnic,  hr- 
vatski  duhovnik,  ki  ga  je  priporocil  Filip  Melanciiton,  ko  se  je  1.  1557. 
iz  Nemcije  povrnil  v  svojo  domovino,  kjer  bo  mogel  siriti  nauk  bozji. 
(Starine.  XXVI.  str.  166.) 

80 


Kiselu  100.  a  60  mu  jih  je  ostalo.  Dva  sodcka  cirilskih  knjig 
lezita  V  Beljaku,  ali  nikdo  ne  pise,  kaj  naj  se  zgodi  z  njimi. 
Ko  pride  Primoz  Trubar,  bo  ze  vedel,  kaj  se  ima  storiti.  A 
Nikolaju  Pichlerju,  mescanu  v  Beljaku  in  tudi  trgovcu  s  knji- 
gami,  poroca  z  veseljem,  da  napreduje  nova  vera  prav  lepo 
tudi  na  Hrvatskem  in  da  bodo  prispele  hrvatske  knjige  velike 
koristi.  L.  1563.  pise  Fabijan  Kirchberger,  stanovski  vojaski 
tajnik  v  Ljubljani,  Ivanu  Ungnadu,  da  prodaja  s  knjigami  ni 
najboljsa ;  od  poslanih  knjig  je  prodal  nekim  duhovnikom  v 
Metliki  in  drugod  cez  30  izvodov  Novega  zakona,  in  se  neko- 
liko  onih,  ki  so  bili  doloceni  za  Zader.  Bolj  poprasujejo  po 
postili  in  po  avgsburski  konfesiji  v  hrvatskem  jeziku,  pa  se 
nadeja,  da  se  bodo  s  temi  knjigami,  kadar  prispejo,  tudi  druge 
prodajale  boije.  Tudi  Stjepan  Konzul  je  poln  nade  o  dobri 
prodaji  knjig,  le  dobrega  knjigoveza  bo  treba  dobiti,  da  knjige 
hitro  zveze  ter  proda  v  Metliko,  na  Reko,  Ptuj  in  Istro.  V  Istri 
so  dobili  nekega  moza  iz  Gradisca  (Gallione.  Galignano),  ki 
bo  knjige  nudil  duhovnikom,  in  sicer  vse  na  racun  Frana  Barba, 
ki  bo  storil  vse  dobro  za  razprodajo  knjig.  A  Stjepan  Konzul  bo 
sam  gledal  v  Metliki,  da  s  pomocjo  bana  Erdeda  pospesi  razpro- 
dajo. Ban  Peter  Erdedi  obeta  zares  po  dogovoru  s  Stjepanom 
Konzulom,  da  bode  podpiral  prodajo  knjig  v  Metliki  in  po 
vseh  svojih  posestvih,  da  tako  tudi  siromaki  postanejo  delezni 
bozje  besede.  Ob  enem  zahvaljuje  Ivana  Ungnada  za  poslane 
knjige,  ki  jih  je  precej  razdelil  med  siromasne  duhovnike,  da 
se  nauce  moliti  ocenas. 


Ban  je  naznanil  svojemu  upravitelju  stotnije  v  Metliki, 
da  se  bodo  lahko  in  slobodno  prodajale  hrvatske  in  cirilske 
knjige,  cim  prispejo  v  mesto.  Zato  je  upravitelj  Ivan  Dreno- 
vacki  to  izjavo  banovo  razglasil  po  vsej  zemlji,  da  se  bodo 
mogle  omenjene  knjige  kupiti  v  Metliki,  cim  prispejo  tjakaj. 
Tudi  on  ima  v  Metliki  zvestega  moza.  ki  bo  prodajal  take 
knjige  in  o  razprodaji  polagal  tocne  racune.  Pa  tudi  okoli 
Metlike  so  bogati  duhovniki,  ki  bodo  radi  kupovali  in  placali 
knjige,  siromasnim  se  bodo  pa  morale  na  vsak  nacin  knjige 
ceneje  dajati,  samo  da  bodo  tudi  siromaki  pouceni.  Ze  prej 
omenjeni  Kirchberger  se  tozi  Ivanu  Ungnadu  o  slabi  prodaji 
knjig,  posebno  hrvatskih.  Knjige  se  sicer  narocajo,  ali  ne  pla- 
cujejo.  Tozi  se  na  Vlahovica  v  Metliki,  na  Cvecica  in  Barba, 
da  se  ne  skrbe  ter  mu  ne  posljejo  denarja  za  prodane  knjige. 
Kirchberger  navaja  v  svojem  pismu  tudi  vzrok,  zakaj  se  niso 
hrvatske  knjige  razprodale  tako  dobro,  kakor  je  bila  zelja. 
Glavni  vzrok  je  ta,  da  je  bila  prodaja  1.  1562.  ustavljena, 
a  sele  leta  1563.  zopet  dovoljena.  Med  tern  se  je  potrudil,  da 
je  navezal    mnogo    knjig    ter  jih   zacel  ravnokar  razposiljati  v 

81  6 


Metliko,  Zagreb,  Varazdin,   Reko,  Senj  in  Pazin,  ter  se  nadeja 
boljsega  uspeha.^^) 

Eden  najbolj  gorecih  luteranskih  propovednikov  je  bil  na 
hrvatskih  mejah  pop  Gregor  Vlahovic,  rodom  iz  Ribnika  pri 
Metliki,  kjer  je  imel  se  1.  1570.  na  potoku  Obrhu  mlin,  ki  ga 
je  takrat  prodal  z  dovoljenjem  kneza  Jurija  Zrinjskega  Ivanu 
Radicevicu,  grajskemu  zapovedniku  v  Ribniku.  Vlahovic  pravi 
sam  o  sebi,  da  je  pravi  in  rojen  Hrvat  in  da  razume  dobro 
hrvatski.  Zato  tudi  zalivaljuje  Ivana  Ungnada  v  ime  siromasnih 
Hrvatov    za    dobrote,    ki  jih  izkazuje  s  posiljanjem   glagolskihi 


*^)  Siritev  protestantizma  ter  slovenske  in  hrvatske  knjige  po  Kranj- 
skem,  Istri  in  Hrvatskem  nam  kaze  vrlo  zanimivi  troskovnik  in  dnevnik 
o  potovanju  Stjepana  Konzula  z  Jurijem  Cvecicem  iz  Wurtemberskega  na 
slovanski  jug  radi  slovanske  tiskarne.  Iz  Uracha  sta  odsia  25.  novembra 
1.  1562.  ter  prisla  v  Spital  na  Koroskeni  10.  decembra.  Od  tukaj  sta  sla 
na  Beljak,  ob  Podkorenski  Savi  v  Kranj.  Od  tukaj  sta  se  podala  na  Vrh- 
niko,  Pianino,  Razdrto,  Senozece  in  Recico,  potem  v  Sosed,  Buzet  in 
Pazin,  odkoder  sta  obiskala  prosta  v  Zminju  in  v  Gradiscu  zupnika  Fr. 
Chlaja,  s  katerim  sta  razpravljala  o  hrvatskem  prevodu  in  o  korekturi.  Od 
tukaj  je  odsel  Konzul  s  Cvecicem  v  Borut,  kjer  je  govoril  z  zupnikom  iz 
Roca.  Pokazal  niu  je  hrvatski  prevod,  ki  ga  je  pregledal  in  odobril.  Po 
Noveni  letu  sta  se  podala  iz  Pazina  v  Gradisce  in  od  tukaj  na  grad 
Kozjak  k  reskemu  stotniku  Franu  Barbu.  Cvecic  je  odsel  odtod  dalje  v 
Ljubljano,  Konzul  pa  je  sel  v  Moscenice  in  Volosko.  Iz  Lovrana  se  je 
prepeljal  na  Krk,  odkoder  pa  je  prispel  ze  6.  januarija  v  Knezak  na 
Kranjskem  in  pod  noc  istega  dne  v  Postojno.  Od  tukaj  je  krenil  na 
Vrhniko  in  skoz  Grosuplje  in  Sotesko  v  Metliko.  Ker  pa  tukaj  ni  nasel 
bana  Petra  Erdeda,  kakor  se  je  nadejal,  je  odsel  na  Hrvatsko  skoz  Pe- 
trovino  na  Turovem  polju  v  Volavje  k  Nikolaju  Doroticu.  Od  tukaj  je,  pri- 
spel v  Mlako  k  Ivanu  Berislavicu  in  potem  k  banu  Petru  Erdedu  v  Zelin, 
kjer  je  ostal  en  dan  in  dve  noci.  Od  tukaj  se  je  povrnil  skoz  Brezovico, 
Jastrebarsko  in  Petrovino  v  Prigorju  zopet  v  Metliko.  Tukaj  se  mu  je 
pridruzil  Juri  Vlahovic  in  z  njim  je  odsel  ^v  Toplice  pri  Novem  mestu  k 
zupniku  Ivanu  Lameli ;  skoz  Pianino  in  Smarje  sta  prispela  v  Ljubljano 
22.  januarija.  V  Ljubljani  je  pocival  Konzul  pri  Klombneru  dva  dni,  Cvecic 
pa  celih  17  dni.  V  Ljubljani  je  vzel  Konzul  s  seboj  na  Nemsko  Jurija 
Drenovackega,  sina  upravitelja  metliske  stotnije,  da  ga  izroci  Ivanu  Un- 
gnadu.  kateremu  ga  je  oce  priporocil.  Skoz  Kranj,  Jezero  in  Zitaro  Ves 
so  prisli  na  Korosko  ter  prispeli  skoz  2inek,  Sv.  Andrej  in  Wolfs- 
berg  V  Waldstein,  kjer  je  obiskal  Konzul  upravitelja  Reinholdta.  Od 
tukaj  sta  sla  v  Sv.  Lenart,  Plekovic,  Hiittenberg,  Starigrad  in  Sv. 
Vid  v  Celovec.  Od  tod  je  pohitel  Konzul  v  Beljak,  kjer  je  odprl  tri  sodcke, 
polne  hrvatskih,  slovenskih  in  laskih  knjig,  ter  jih  zopet  zaprl.  Iz  Beljaka 
se  je  povrnil  skoz  Ljubno  (Leoben)  nazaj  na  Nemsko.  Na  vse  to  potovanje 
je  potrosil  Stjepan  Konzul  nekaj  cez  134  goldinarjev.  Na  tem  potovanju 
je  obiskal  Stjepan  Konzul  vse  za  protestantizem  vazne  kraje  in  za  novi 
verski  pokret  znamenite  osebe.  Iz  tega  dnevnika  se  vidi,  kako  dalec  je 
prodrla  nova  vera  skoz  Metliko  na  Hrvatsko  se  prej,  nego  je  bil  Kar- 
lovec  utemeljen.  V  Zelinu,  v  gradu  bana  Petra  Erdeda,  je  bilo  sredisce 
verskega  pokreta  na  Turovem  polju,  ki  je  bilo  v  stalni  zvezi  preko  Po- 
kolpja  z  Metliko,  kamor  je  prav  pogostoma  zahajal  sam  ban.  Mnogo 
vlastelinov  turopoljskih  je  sprejelo  novo  vero,  dasi  navaja  Konzul  samo 
Nik.  Dorotica  in  Ivana  Berislavica.  —  Po  prepisu  Iv.  Kostrencica  iz  vse- 
uciliske  knjizn.  v  Tiibingenu  je  troskovnik  tiskan  v  „Prosvjeti"  (Zagreb) 
1900,  str.  442  si. 

82 


knjig.  Ni  znal  niti  nemskega  niti  latinskega  jezika,  a  je  pri 
vsem  tem  siril  z  vso  vnemo  novo  vero  na  deset  mil]  dalec, 
pa  ga  zato  tudi  Klombner  zove  najboljsega  med  vsemi  propo- 
vedniki.  Seveda  so  ga  radi  tega  preganjali  katoliski  duhovniki, 
posebno  Ijubljanski  skof  Peter  Seebach  (1558  —  1568),  a  vrlo 
so  ga  cenili  in  spostovali  glavni  zascitniki  nove  vera  Ivan 
Ungnad,  vrhovni  zapovednik  pomozne  vojske  na  Hrvatskem 
(1540—1544)  in  ban  Peter  Erdedi  (1557—1566),  o  katerem 
pise  glavar  kranjskih  protestantov  Primoz  Trubar,  da  je  dober 
luteran  in  da  se  lepo  razume  s  hrvatskimi  popi,  ki  so  se 
oklenili  nove  vere. 

Vlahovic  je  prav  pogostoma  pohajal  razne  kraje  po  Hr- 
vatskem, da  bi  ucil  novo  vero.  Pri  tem  delu  sta  ga  podpirala 
razen  bana  tudi  se  krajiski  general  Ivan  Lenkovic  (1546 — 1556) 
in  sin  sigetskega  junaka  Juri  Zrinjski,  ki  se  je  bil  odlocno 
zavzel  za  novo  vero.  Leta  1563.  je  propovedal  Vlahovic  v 
Zagrebu  in  pod  Okicem  v  prisotnosti  bana  Petra  Erdeda, 
zagrebskega  skofa  Matevza  Brumana  (1558 — 1563),  uglednega 
vlastelina  Luke  Sekelja,  vrhovnega  zapovednika  krajiskih  cet 
1.  1567,,  ter  Grubera  in  mnogih  drugih  plemicev  iz  kraljevine. 
Vsem  je  ugodil.  Sam  pise  o  tem  dogodku  Stjepanu  Konzulu, 
kako  so  ga  poprej  vsi  preganjali,  zdaj  ga  pa  hvalijo,  da  pro- 
poveduje  resnico,  kajti  njegovi  poprejsnji  protivniki  so  molcali 
in  med  njimi  celo  skof.  Mnogi  so  postali  njegovi  prijatelji  ter 
odpadli  od  papeza.  A  ena  sama  njegova  propoved  v  Cesar- 
gradu  pri  Krapini  je  tako  ganila  poslusalce,  da  je  prejelo  od 
njega  sv.  obhajilo  pod  obema  podobama  251  dus,  in  celo  ta- 
mosnji  katoliski  zupnik  Caspar  je  prestopil  k  novi  veri  ter 
pomagal  Vlahovicu  deliti  sv.  zakramente.  Glas  o  Grego.rju 
Vlahovicu  se  je  razsiril  v  kratkem  na  dalec,  posebno  po  hr- 
vatski  Krajini,  kamor  so  ga  vabili  zapovedniki  po  raznih  po- 
sadkah.  Se  posebe  so  ga  zvali  Mihael  Spalatin  (1560 — 1564)  v 
Bihac,  Juri  Siegersdorfer  (1559^1565)  v  Senj  in  Fran  Barbo 
na  Reko.  Ban  pa  ga  je  zval  v  Zagreb  ter  ga  je  prosil,  da  pri- 
pelje  s  seboj  se  drugih  propovednikov  v  Slavonijo  in  se  zlasti 
za  Sisek.  Tudi  drugi  plemici  so  si  ga  zeleli  za  propovednika 
in  pri  Ijudstvu  je  bil  v  veliki  casti.  Proti  temu  protestantskemu 
pokretu  na  Hrvatskem  so  se  vzdignili  skofje  zagrebski  Matevz 
Bruman,  picanski  Daniel  Barbo  in  Ijubljanski  Peter  Seebach 
ter  so  se  sesli  v  Zagrebu  leta  1563.  na  posvetovanje.  Kaj  so 
sklenili  na  tem  zboru,  nam  ni  znano. 

Gregor  Vlahovic  pa  je  siril  novo  vero  tudi  po  Sloven- 
skem.  V  Metllki  je  bil  posebno  cenjen  in  vpliven.  Sedi  med 
presojevalci  hrvatskih  prevodov  svetih  knjig,  in  njegova  beseda 
je  V  marsicem  odlocilna.  Njega  posecajo  po  navadi  sodelavci 
pr|  prevodu  sv.  pisma,  in  njegov  svet  je  merodajen.  Med  pri- 
vrzenci  nove  vere  je  zavladalo  o  njem  mnenje,  da  bo  pridobil 

83  6 


vso  Krajino  za  novo  vero  ter  ji  s  svojo  gorecnostjo  postavil 
cvrst  temelj.  In  bas  vsled  njegove  gorecnosti  za  novi  verski 
pokret  je  postala  Metlika  tako  znamenita,  da  so  se  tukaj 
opravljali  vazni  knjizevni  posli,  kakor  smo  jih  ze  zgoraj  ome- 
nili.  Iz  Metlike  so  dobivali  tudi  novomeski  protestanti  najvec 
podpore  ravno  od  Vlahovica.  Prisel  ]e  v  Novomesto  ze  1.  1560. 
ter  propovedal  novo  vero  z  vso  gorecnostjo.  Ljubljanski  skof 
Peter  Seebach  seveda  ni  mirno  gledal  tega  pocetja,  temvec  je 
dal  Vlahovica  dvakrat  zapreti.  To  se  je  zgodilo  najprej  v  Novem 
mestu,  kjer  ga  je  po  skofovi  zapovedi  novomeski  prost  Juri 
Graf  imel  zaprtega  sedem  dni.  Toda  ta  kazen  ni  preplasila 
Vlahovica.  Sel  je  celo  v  savinjsko  dolino  sirit  novo  vero. 
Ljubljanski  skof  ga  je  dal  na  Vranskem  v  drugic  zapreti  blizu 
skofovega  posestva  v  Gornjem  gradu.  Tukaj  je  bil  Vlahovic 
zaprt  21  dni  ob  samem  plesnivem  kruhu  in  vodi  ter  je  bil  iz- 
puscen  iz  temnice  sele,  ko  so  se  odlocno  zavzeli  zanj  kranjski 
stanovi.  Klombner  ga  je  vzel  na  to  k  sebi,  dokler  ni  okreval. 
Na  to  je  skof  zabranil  Vlahovicu,  prebivati  v  njegovi  skofiji; 
toda  tako  odlocno  se  je  protivil  temu  odloku,  da  se  je  Klomb- 
ner celo  bal  zanj,  ces,  da  bi  mogel  lahko  postati  se  kranjski 
mucenik.  Med  tem  je  Vlahovic  marljivo  siril  novo  vero  po 
metliski  okolici  in  po  Hrvatskem.  L.  1567.  pa  je  prisel  zopet  v 
Novo  mesto,  kamor  so  ga  bill  poklicali  mescani  za  svojega 
propovednika,  a  ker  mu  duhovscina  ni  dovolila,  da  bi  propo- 
vedoval  v  kaki  cerkvi,  je  storil  to  v  hisi  nekega  Scheyerja.  V 
kratkem  je  izpreobrnil  mnogo  mescanov,  zlasti  ker  je  bil  arhi- 
diakon  za  Dolenjsko,  trebanjski  zupnik  Ivan  Clement,  pristas 
luteranov;  njegov  brat  je  opravljal  celo  sluzbo  dezelnega  pro- 
povednika V  Ljubljani.  Novomeski  prost  je  delal  Vlahovicu  tudi 
dalje  velike  ovire ;  pred  vsem  mu  ni  dovolil,  da  bi  propovedal 
V  kaki  cerkvi.  Toda  mescani  so  potegnili  s  propovednikom,  a 
ne  s  prostom  ter  si  izmislili  zvijaco.^^)  ^Vendar  se  pa  zdaj 
Vlahovic  ni  dolgo  mudil  v  Novem  mestu.  Ze  naslednjega  leta 
1568  je  zaukazal  nadvojvoda  Karel  mescanom,  naj  zapode  iz 
mesta  propovednika  Vlahovica  in  Weixlerja,  ki  je  bil  prisel  iz 
Krskega  pomagat  Vlahovicu  siriti  novo  vero.  Med  tem  je  bii 
sezidan  Karlovec  in  Metlika  je  iz  gubila  svojo  poprejsnjo  vaz- 
nost.  Vlahovic  se  je  preselil  slednjic  v  Ljubljano,  kjer  je  umrl 
18.  februarja  1.  1581.;  pokopan  je  pri  sv.  Petru. 

Gregor  Vlahovic  je  bil  odlocen  in  silno  delaven  moz. 
Omenili  smo  ze,  kako  mu  je  hotel  ban  Peter  Erded  preskr- 
beti  boljse  dohodke,  toda  brez  uspeha,  le  letnih  24  goldinarjev 
mu  je  bilo  prisojenih.  Zato  se  tozi  v  svojem  pismu  iz  Metlike 
(1.  1563.)  Ivanu  Ungnadu,  da  je  siromak  on  in  njegova  rodo- 
vina  in  da  je  mnogo  dolzan.   Bil  je  prisiljen,  da  se  je  bavil  s 

'3)  Gl.  Dimitzevo  .Geschichte  Krains"  III,  20. 

84 


coharstvom,  samo  da  prezivl  sebe  in  svojo  rodovino.  A  ko  so 
mu  oponasali,  da  se  tako  delo  ne  spodobi  duhovniku,  je  odgo- 
varjal,  da  se  je  tudi  sv.  Pavel  bavil  z  obrtom.  Senjski  stotnik 
Herbart  Turjaski  ga  je  hotel  vzeti  za  propovednika  v  Senj  ter 
mu  je  ponudil  popoino  oskrbo  in  dvojno  placo;  toda  Vlahovic 
ni  hotel  zapustiti  svojih  dobrih  Metlicanov,  dasi  ni  od  njih  do- 
bival  nobene  podpore,  nego  se  je  vzdrzeval  sam  s  svojim  de- 
lom  ter  vedno  trdil,  da  je  tako  pravo  krscansko  zivljenje. 
Znal  je  na  pamet  vse  sveto  pismo  in  ker  je  bil  dober  in 
spreten  govornik  —  Trubar  sam  hvali  Vlahovica  kot  dobrega 
govornika,  —  so  ga  povsodi  z  vnemo  poslusali^*)  Bolj  ucen 
nego  Vlahovic  je  bil  njegov  drug  Ivan  Tulscak,  ker  je  znal 
nemski  ter  tako  mogel  rabiti  nemske  knjige;  zato  ga  Klombner 
priporoca  Primozu  Trubarju,  naj  mu  poslje  dosti  nemskih  knjig. 
Govornik  pa  brzkone  ni  bil  poseben,  ker  se  sploh  malo  ve  o 
njegovem  delovanju.^^) 

Poleg  Gregorja  Vlahovica  je  bil  glavni  prodovednik  Lu- 
trove  vere  okoli  Ozlja  in  Ribnika  Peter  Lukic,  rodom  iz 
Trga  pri  Ozlju.  Tukaj  in  v  Brezniku  je  imel  precej  posestva 
kot  svojo  dediscino,  ki  jo  je  pomnozil  z  nakupi,  kasneje  pa 
vse  prodal  plemicu  Franu  Desicu  z  dovoljenjem  knezov  Jurija 
in  Nikolaja  Zrinjskih.  Lukic,  ki  se  je  podpisoval  „jedan  krscan- 
ske  vere  vucenik",  se  je  izselil  radi  progonstva  privrzencev 
nove  vere  za  banovanja  Tome^Erdeda  (1584 — 1595)  ter  je  bi- 
val  odsle  v  Gradu  Krupi  pri  Crnomlju  pri  vlastelinih  Burgsta- 
lih,  vendar  pa  je  se  prihajal  med  svoje  vernike  okoli  Ozlja  in 
Ribnika. 

Se  nekaj  o  Metliki  v  jezikovnem  pogledu.  Tudi  v  tern 
oziru  je  bila  Metlika,  kar  je  danasnji  Karlovec.  V  Metliki  so 
se  takrat  stikala  kakor  dandanes  v  Karlovcu  vsa  tri  narecja: 
kajkavsko,  stokavsko  in  cakavsko.  V  Metliki  sami  «;e  je  govo- 
rilo  cisto  hrvatski^*^)  v  cakavskem  narecju,  pomesanem  s  kaj- 
kavskim,  kakor  se  govori  se  dandanes  med  Kolpo  in  Dobro 
vse  do  Karlovca^')  Stokavscina  pa  je  prodirala  proti  Metliki 
od  uskoskih  naselbin  iz  Zumberka  ter  iz  okolice  crnomaljske, 
Podbrezja   in  Vinice.^^)  Metlika  je  bila  tedaj  vrlo  vazno  mesto 

")  R.  Lopasic.  Poviest  grada  Karlovca.  str.  113.  Od  rodovine  Vla- 
hoviceve  se  omenja  kasneje  prav  pogostoma  Juri  Vlahovic  v  ribniskih  in 
ozaljskih  listinah. 

'')  Glej  Glaserjevo  .Zgod.  slov.  slovstva"  I,  115. 

'«)  Valvazor  II.  24;  VI.  302. 

".)  R  Strohal :  Osobine  danasnjega  stativskoga  narecja.  U  godisnjih 
izvjescih  kr.  vellke  realne  gimnazije  u  Rakovcu  u  Hrvatskoj.  God.  1887, 
1888,  1889  in  1890.  ^ 

•8)  Katoliski  Zumbercani  so  se  dandanes  po  obliki  in  naglasu  ca- 
kavci,  a  ves  narod  od  Zumberka  do  Kocevja  govori  zdaj  kajkavski  z 
znaki  cakavscine  v  obliki,  naglasu  in  poedinnih  besedah.  (Zumberk.  Kra- 
jepisna  in  zgodovinska  razprava.  Napisal  R.  Lopasic  ,Slovenec"  1.  1885. 
St.  143,147.) 

85 


V  jezicnem  pogledu  tudi  za  sosedne  Slovence  ter  se  je  ta  njen 
vpliv  poznal  jako  dalec  po  Dolenjskem.  Morda  ni  samo  slucaj, 
da  so  se  tukaj  ocenjevali  slovanski  prevodi  ter  snovale  nove 
izdaje  slovanskih  knjig.  Kolike  koristi  za  naso  knjizev- 
nost,  da  se  je  nasel  takrat  moz,  ki  bi  bil  s  svojim  znanjem 
in  ugledom  dolocil  ono  nareqe  za  knjizevno,  ki  bi  bilo  pri  te- 
danfih  okolnostih  najbolje  odgovarjalo  potrebam  ne  samo  za 
Slovence  nego  tudi  za  Hrvate!  Morda  je  bilo  ravno  tedanje 
metlisko  hrvatsko  narecje  za  to  najbolj  pripravno.  Nekaj  takega 
so  gotovo  tudi  snovali  tedanji  prevajalci  slovanskih  knjig, 
ker  so  se  s  toliko  vnemo  posvetovali  o  tern  delu  ter  iskali  po- 
trebnih  knjig,  izvirnikov  glagolskih,  da  jim  bodo  prevodi  cim 
cistejsi.  0  vaznosti  hrvatskega  jezika  so  bili  prepricani  vsi,  kar 
dokazuje  Klombnerjevo  ze  poprej  omenjeno  pismo  Ungnadu  o 
0  slovanskih  jezikih.  Volja  je  morda  bila,  toda  sile  so 
manjkale.  Oba  najvaznejsa  pospesevalca  in  delavca  slovanske 
knjige  Peter  Pavel  Vergerij  (Vergerius)  in  Primoz  Trubar  nista 
bila  toliko  vesca  slovanskih  jezikov,  da  bi  se  bila  mogla  lotiti 
takega  dela.  Pac  je  bil  Vergerij  gotovo  najbolj  bistroumen  med 
vsemi  pospesevatelji  slovanske  knjige,  a  prevec  slavohlepen ; 
hrepenel  je  po  visokih  casteh  in  v  to  svrho  trosil  svoje  du- 
sevne  sile.  Tudi  je  smatral  slovanscino  za  manje  vredno  nego 
lascino,  ki  jo  je  imenoval  kraljico  med  jeziki.  Primoz  Trubar 
pri  svoji  slabi  splosni  naobrazbi  in  slabem  poznavanju  slo- 
vanscine  tudi  ni  bil  moz,  da  izvede  tako  znarnenito  delo,  dasi 
mu  se  sicer  ne  more  utajiti  odlocnost  in  vztrajnost  pri  delu. 
Proti  njegovi  slovenscini  je  izsla  preko  kralja  Maksimili- 
jana  ocena  Skaliceva,  zatrjujoc,  da  je^to  samo  narecje,  znano 
samo  na  Kranjskem,  Koroskem  in  Stajerskem,  docim  ga  ne 
razumejo  prebivalci  gornje  Ogrske  in  drugih  bliznjih  zupanij, 
se  manj  pa  Poljaki,  Rusi,  Cehi,  Moravci,  Ilirci  in  prebivalci 
okoli  Zagreba.  Na  vseslovanski  jezik  se  je  mislilo  najbrz  po 
vplivu  samega  Vergerija.  Stjepan  Konzul  in  Anton  Dalmata 
sta  bila  dobra  pisatelja,  toda  delala  sta  po  poklicu  ter  nista 
mogla  biti  merodajna  v  takih  vprasanjih.  Enako  se  more  so- 
diti  tudi  0  drugih  sotrudnikih  tega  knjiznega  podjetja. 

Krajina. 

Zapovedniki  po  krajiskih  trdnjavah  so  zahtevali  od 
kranjskih  in  stajerskih  stanov  protestantovskih  propovednikov. 
In  dasi  so  se  stanovi  vedno  tozili  na  prevelike  stroske  za  Kra- 
jino,  so  ^v  to  svrho  brez  prigovora  radi  zrtvovali,  kolikor  je  bilo 
treba,  pa  se  je  zato  tocno  vsako  leto  med  ostahmi  stroski 
doloceval  za  Krajino  tudi  strosek  za  luteranske  propoved- 
nike.  Tako  je  v  izkazu  za  1.  1578.  navedena  placa  za  vojas- 
kega  katoliskega  kapelana  12  goldinarjev  na  mesec.  Po  izkazu 

86 


vojske  in  vojaskih  potreb  za  1.  1579.  na  hrvatski  Krajini  je 
bilo  po  sklepu  zbora  v  Brucku  dolocenih  za  luteranskega  pro- 
povednika  16  goldinarjev  na  mesec,  a  za  propovednika  v  va- 
razdinski  Krajini  se  je  dolocilo  1.  1580.  tudi  po  sklepu  zbora 
V  Brucku  celo  20  goldinarjev  na  mesec,  za  propovednika  v 
Koprivnici  in  Ivanicu  pa  po  16  goldinarjev.  docim  je  imel 
propovednlk  v  Vizvaru  je  13  goldinarjev  mesecne  place. 
L.  1564.  je  dobival  luteranski  propovednik  na  Krajini  letne 
place  140  goldinarjev.  Pa  tudi  sicer  so  skrbeli  stanovi  za  pro- 
povednike  na  Krajini.  Tako  so  dovolili  stajerski  stanovi  po- 
pravek  stana  luteranskemu  propovedniku  v  Ivanicu  1.  1594.,  a 
leta  1598.  so  pozvali  stajerski  dezelni  stanovi  generala  Zigo 
Herbersteina,  da  oskrbi  v  Varazdinu  propovednika  Ossiujna  in 
Seiza,"  ker  sta  morala  kot  dezelna  propovednika  ostaviti  Stajer- 
sko.")  L.  1582.  je  poslano  dezelnim  stanovom  porocilo  o  za- 
puscini  propovednika  Ivana  Gerlacha  v  Ivanicu,  ki  je  bila 
spravljena  pri  Ivanu  Kumerseju,  graditelju  v  Koprivnici.  Ger- 
lach  je  imel  12  knjig  v  skrinji.  Propovednik  Ivan  Scheibiz  v 
Koprivnici  pa  je  1.  1581.  pozval  stajerske  odbornike  na  svojo 
svatbo. 

Izmed  krajiskih  luteran_^skih  propovednikov  so  nam  znani 
iz  1.  1560.  Martin  Grgic  v  Crnomlju,  ki  je  kot  vojaski  propo- 
vednik prihajal  na  Krajino;  1.  1564.  je  bil  Andrej  Lelko  pro- 
povednik V  slavonski  Krajini.  Vojni  propovednik  Juri  Juricic  je 
umrl  1.  1578.;  njega  je  nasledil  1.  1579.  Tomo  Jagodic.  V  Kar- 
lovcu  sta  sluzila  1582  kot  propovednika  Anton  Novomescan 
(Neopolitanus)  in  Joakim,  1.  1584.  Sebastijan  Semnitzer  (glaso- 
vit  skladatelj)  in  Seb.  Folberger  (je  hodil  sluzbo  bozjo  oprav- 
Ijato  tudi  V  Bihac) ;  Juri  Kosir  (resen  iz  turske  suznosti)  in  Gre- 
gor  Zitaric  1590—1592.  Bartol  Knaffl  1591  (po  1592  nemski 
propovednik  v  Ljubljani).  Bartol  Widtman  1596  in  Ivan 
Znojilsek  \b99-'^.) 

Nadvojvoda  Karel  je  moral,  dasi  je  bil  mocno  protiven 
novi  veri,  ze  na  zboru  v  Brucku  157S  podeliti  protestantom 
razne  verske  svoboscine  in  povlastice  ter  dovoliti,  da  se  v 
Kariovcu  namestita  dva  propovednika,  ki  sta  obavljala  sluzbo 
bozjo  iz  pocetka  v  hisi  krajiskega  zapovednika,  generala  kar- 
lovskega.  Za  generalovanja  Andreja  Turjaskega  (1589 — 1593) 
so  imeli  karlovski  protestanti  poleg  dveh  propovednikov  tudi 
svojega  ucitelja,  kakor  ze  poprej  katoliki.  Andrej  Turjaski  se 
je  pa  tudi  trudil,  da  dobe  protestanti  v  Kariovcu  svojo  cerkev 
in  pokopalisce.  Zato    so  zbirali  prinose  med  seboj  po  Krajini, 

>9)  Starine,  XIX,  70. 

'^)  Bila  sta  pa  v  Kariovcu  brz  po  nastanku  trdnjave  tudi  dva  ka- 
toliska  svecenika,  eden  latinski  za  castnike  in  tujce,  eden  glagoljas  pa 
za  Hrvate  (Po  poznejsih  listinah;  gl.  Lopasicevo  ,Poviest  grada  K.",  144.'! 
O  Znojilsku  gl.  ,Ljublj.  Zvon'   1898,  627  in  1903,  str.  423. 

87 


I 


Ivan  Znojilsek, 


a  iskali  so  pomoci  v  to  svrho  tudi  pri  kranjskih  stanovih  v 
Ljubljani,  kamor  so  poslali  propovednika  Bartola  Widtmana  in 
z  njim  dva  vojaka  s  prosnjo  za  denarno  pomoc  in  z  izkazi  o 
ze  zbranem  denarju.  Kranjski  stanovi  pa  so  odgovorili  28. 
aprila  1596,  da  morajo  radi  pomanjkanja  denarnih  sredstev 
do  boljsih  casov  odbiti  pomoc.  Vendar  pa  so  dali  1.  1597. 
stanovi  kranjski,  stajerski  in  koroski  sezidati  protestantom  v 
Karlovcu  za  sluzbo  bozjo  lastno  cerkev. 

Kakor  poprej  Metlika,  tako  je  bil  sedaj  Karlovec  vazen 
za  razposiljanje  hrvatskih  in  slovenskih  protestantskih  knjig,  ki 
so  se  donasale  iz  Wiirtemberskega  skoz  Ogrsko  (Debrecin)  na 
Hrvatsko,  pa  so  jih  potem  odpravljali  iz  Karlovca  najvec  v 
Ljubljano,  na  Reko  in  Trst,  a  od  tukaj  dalje  v  Dalmacijo. 
Metlika   je   izgubila   odsle   tudi  v  tern  pogledu  svojo  vaznost. 

Zascitniki  nove  vere  so  se  nadejali,  da  bo  preko  Krajine 
prodrla  tudi  v  lurske  pokrajine  ter  da  se  bodo  za  novo  vero 
pridobili  ne  samo  staroverci  nego  celo  Turki,  ki  se  bodo 
mogli  na  ta  nacin  najlaze  ukrotiti.  V  to  svrho  so  bile  pred 
vsem  namenjene  protestantske  knjige,  tiskane  s  cirilico.  Za  ta 
posel  sta  bila  poslana  na  Nemsko  zumberski  pop  Ivan,  ki 
smo  ga  ze  omenili,  in  neki  drugi  duhovnik  iz  Benetek.  Mi- 
sel  0  izpreobrnitvi  Turkov  ni  navdihovala  samo  Ivana  Ungnada, 
nego  vse  njegove  sodelavce,  samo  da  se  tako  odvrnejo  vedni 
napadi  na  krscanske  zemlje.  Smatrali  pa  so  vsi  za  najboljse 
sredstvo  krscanske  knjige.  tiskane  s  cirilico,  ces,  da  se  to 
pismo  rabi  vse  do  Carigrada.  Da  so  znali  Turki  tudi  na  sul- 
tanovem  dvoru  dobro  hrvatski,  je  znana  stvar,^  saj  so  bill 
veckrat  prvi  svetovalci  sultanovi  rojeni  Hrvati.  Ceta,  zbrana 
okoli  Ivana  Ungnada,  je  bila  prepricana  o  sveti  moci  krscan- 
ske besede,  pa  so  se  zato  toiiko  trudili,  da  izdado  sv.  knjige 
tudi  v  hrvatskem  jeziku  s  cirilico.  V  mnogih  pismih  Ungna- 
dovih,  Trubarjevih,  Vlahovicevih  in  drugih  nahajamo  izrazeno 
nado  0  izpreobrnitvi  Turkov.  Kako  je  predlagal  Vlahovic.  da 
se  prevede  v  to  svrho  sv.  pismo  tudi  na  turski  jezik,  smo  ze 
omenili.") 


^0  Zanimivo  je,  kako  se  je  Gregor  Vlahovic  o  tem  vprasanju  izja- 
vil  V  listih,  pisanih  Stjepanu  Konzulu  v  hrvatskem  jeziku.  Ohranil  se  je 
prevod  v  nemskem  jeziku,  in  sicerpisem,  pisanih  v  Metiiki  1.  1563.  V  prvem 
pismu  pravi:  „Schreibt  die  vskhokhischen  (priester)  wollen  ime  einen 
drukher  auss  Tiirkhey  bringen,  darumb  pitt  er,  wir  sollen  ime  die  cyrul- 
lische  schrifft  inein  sckichhen,  damit  er  khiine  etwas  klein  druchken."  V 
drugem  pismu  pa  pise:  „Woner  die  oskokhischen  priester  die  druckherei 
bekhumen,  so  wolt  ich  den  tiirkhischen  Keiser  ein  buechel  drucken  lassen, 
wie  von  anfang  der  welt  alle  propheten  geweisaget  vnd  gepredigt,  dass 
der  herr  Christus  gottes  son  sei.  Mahomet  hatt  den  Tiirkhen  verfiirt  vnd 
der  bapst  die  gantze  christenheit.  Wir  wollten  den  Tiircken  bekehren 
wen  gehiilfe  vnd  solche  bueher  weren."  (Kostrencic.  Urkundliche  Bei- 
trage  str.  210.). 

89 


Vsled  protireformacije,  ki  jo  je  izvajal  vztrajno  in  odlocno 
nadvojvoda,  kasneje  cesar  Ferdinand  II.  v  avstrijskih  dezelah, 
je  ginila  pocasi  Lutrova  vera  tudi  na  Hrvatskem,  kjer  se  ni 
ukoreninila  prav  za  prav  nikdar  cvrsto.  Hrvatski  stanovi  so  se 
protivili  protestantizmu  ter  odbijali  vsako  zvezo  z  ogrskimi  pro- 
testanti,  ki  so  vabili  Hrvate  na  svojo  stran  v  boj  za  navidezno 
svobodo.  Hrvati  so  na  taka  vabila  odgovarjali,  da  ne  marajo 
nove  vere.  A  ko  so  se  jim  Ogri  zagrozili,  da  morajo  sprejeti 
zakon,  po  katerem  se  daje  svoboda  protestantom  tudi  na 
Hrvatskem,  jim  je  odgovoril  ban  Tomaz  Erded  (1584—1595; 
1608 — 1015)  tako-le :  „S  tem  mecem  bomo  izkoreninili  to 
kugo,  ako  stopi  na  nasa  vrata;  se  imamo  tri  reke  Savo,  Dravo 
in  Kolpo,  eno  izmed  teh  bomo  dali  piti  novim  gostom;  in  rajsi 
se  odtrgamo  s  celim  kraljestvom  od  krone  ogrske,  nego  li  da 
bode  pod  mojo  vlado  ta  kuga  v  nasi  zemlji."  Hrvati  so  imeli 
s  Turki  strasne  borbe,  pa  so  dobro  znali,  da  se  morejo  vzdrzati 
v  tem  neravnem  boju  le,  ce  so  slozni  v  veri  katoliski,  ki  jih 
je  navdusevala  tudi  za  boj.  Edinost  v  veri  jim  je  zares  po- 
mogla,  da  so  si  ohranili  vsaj  ostanke  nekdanje  hrvatske  kralje- 
vine  z  glavnim  mestom  Zagrebom,  ki  ga  Turki  niso  mogli 
nikdar  osvojiti. 

Lutrova  vera  je  slednjic  nasla  neko  pribezalisce  le  se 
pri  kneziii  Zrinjskih  in  nekaterih  hrvatskih  plemicih  ter  po 
krajiskih  trdnjavah,  kjer  so  bili  Nemci  zapovedniki.  Zrinjski  so 
bili  odiocni  privrzenci  nove  vere.  Ze  o  sigetskem  junaku  se 
ve,  da  je  bil  prijazen  novi  veri,  dasi  ni  pristopil  ocitno  k  njej. 
Tembolj  gorec  pristas  Lutrove  vere  je  bil  njegov  sin  Juri, 
ki  je  pomagal  zupniku  Mihaelu  Bucicu  pri  tiskanju  kate- 
kizma  v  Nedeljiscu  v  Medjimurju.  Vsled  njegovega  od- 
locnega  delovanja  in  krepke  pomoci  plemica  Nikolaja  Mlako- 
vackega  je  sprejelo  novo  vero  skoraj  celo  Medjimurje.  Pa  tudi 
po  drugih  svojih  posestvih  je  skrbel  za  novo  vero.  Tako  je  1. 
1567.  sporocil  Gregor  Vlahovic  kranjskim  stanovom,  da  so  se 
potozili  kranjski  propovedniki  knezu  Juriju  Zrinjskemu  na  pro- 
vizorja  grada  Dubovca  pri  Karlovcu,  da  je  nasilen  proti  pro- 
testantom in  da  daje  njihovo  ze  krsceno  deco  vnovic  krstiti 
katoliskim  duhovnikom.  Isto  tako  nasilno  se  ponasa  proti  pro- 
testantom tudi  zupnik  Nikolaj  Vuicic  v  Ribniku,  ki  je  strogo 
zabranil  luteranskim  propovednikom  propovedovati.  Kaj  je  na 
to  ukrenil  Zrinjski,  ni  znano.  V  vojvodstvu  (herzogthum),  ka- 
kor  so  takrat  zvali  okolico  posestev  Zrinjskih  in  Frankopanov 
okoli  Ozlja,  Ribnika,  Novegagrada,  Skrada,  Dubovca  ltd.,  je 
bilo  navadno  pribezalisce  luteranskih  propovednikov.  Ko  1. 
1574,  Metlicani  niso  bili  zadovoljni  s  svojim  propovednikom 
Mihaelom  Maticicem  radi  pohujsljivega  zivljenja,  so  prosili 
Gregorja  Vlahovica,  da  jim  preskrbi  namesto  Maticica  drugega 
propovednika,    in    sicer    Nikolaja  Tuskanica     iz     Krupe     kraj 

90 


Crnomlja,  kar  so  dovolili  tudi  kranjski  stanovi.  Mihael  Maticic 
je  bil  odpuscen,  a  novo  zupo  mu  je  podelil  Juri  Zrinjski  v 
svojem  vojvodstvu.  V  svoji  prosnji  so  se  se  izjavili  Metlicani, 
da  bodo  s  Tuskanicem  zadovoljni  tudi  „papisti"  in  da  mu 
bodo  pomagali  pri  zidanju  cerkve.  Na  prosnji  so  podpisani 
metliski  mescani :  Stefan  Razumovic,  Mihael  Vozic,  Simon  Gund, 
Juri  Gund  in  Juri  Dorcic.  Celo  knez  Peter  Zrinjski,  ki  je  bil 
katolik,  je  imel  na  svojih  posestvih  v  vojvodstvu  protestanta 
Zmajiovica  in  Druzgaja  kot  svoja  sluzabnika.  Grajski  oskrbnik 
Zmajiovic  je  umrl  v  Primorju  ter  so  ga  pokopali  v  cerkvi  sv. 
Nikolaja  pri  Grizanih.  Te  cerkve  so  se  kasneje  ogibali  katoliki, 
zato  je  osJ;ala  pusta.  Toda  sami  Zrinjski  niso  ostali  dolgo  pro- 
testanti.  Ze  Jurijev  sin  Juri  se  je  po  nagovoru  pavlinskega 
priorja  Ivana  Bakica  v  Cakovcu  1.  1623.  zopet  pokatolicil.  Tudi 
Nikolaja  Mlakovackega  se  je  trudil  pridobiti  za  katolisko  vero 
zagrebski  skof  Benko  Vinkovic  (1628 — 1637),  ki  se  je  bal,  da 
bi  se  nova  vera  ne  razsirila  po  okolici  zagrebski,  kjer  je  imel 
Mlakovacki  Susedgrad  in  Stubico.  Je  li  se  je  Mlakovacki  iz- 
preobrnil,  nam  ni  znano.  Popolnoma  pa  je  zatrl  protestantizem 
na  Hrvatskem  zagrebski  skof  Martin  Borkovic  (1648 — 1687), 
ko  je  pregnal  bogatega  vlastelina  Stefana  Jankovica  1.  168". 
kot  privrzenca  Lutrove  vere  iz  domovine.-'-j 

Kako  dolgo  se  je  vzdrzala  Lutrova  vera  v  hrvatski  Kra- 
jini,  V  Karlovcu  samem  in  Metliki,  se  ne  da  tocno  dokazati. 
L.  1598.  in  1-599.  je  bilo  zabranjeno  krajiskemu  generalu  Juriju 
Lenkovicu,  da  bi  postavljal  se  nadalje  nekatolike  za  krajiske  za- 
povednike,-^)  a  1.  1605.  je  bilo  na  saboru  hrvatskem  sklenjeno, 
da  se  morajo  pregnati  iz  Hrvatskega  sploh  vsi  propovedniki 
nove  vere,  posebno  pa  oni,  ki  so  pribezali  iz  Stajerske  in 
drugih  bliznjih  dezel  v  okolico  ozaljsko  pod  obrambo  knezov 
Zrinjskih.  Se  1.  1609.  je  pohajal  po  posestvih  Zrinjskih  okoli 
Ribnika  propovednik  Misko  Vrbec,  pregnan  iz  Toplic  pri  No- 
vem  mestu.  Proti  njemu  je  bil  izrecen  istega  leta  progon,  ko 
bi  se  povrnil  na  Kranjsko,  kamor  je  pa  zahajal  vendarle  se 
veckrat.  V  samoborski  okolici  so  ziveli  luterani  se  kasneje.  (Naj- 
vec  luteranov  je  bilo  v  Rudah  kraj  Samobora,  kjer  se  je  kopala 
ruda.  Luteransko  vero  so  semkaj  zanesli  nemski  in  slovenski 
rudarji.  Okoli  zupne  cerkve  v  Rudah  je  bilo  pokopalisce,  kate- 
rega  del  ni  bil  posvecen,  ker  je  bil  dolocen  za  luterane).  V 
Rudah  je  bilo  luteranov  se  1.  1630.  deset,  a  1.  1642.  se  stirje. 
Sluzbe  bozje  v  tem  casu  niso  imeli  vec,  kakor  se  pred  nekimi 
leti  (prout  olim  habuerunt)  v  svoji  lastni  cerkvi,  morda  takrat, 
ko    je    bil    V  Samoboru    luteranski    propovednik  Jernej  Widt- 


"^)  Starine  XXVI.  str.  189—194.  Listina  skofa  Martina  Borkovica  o 
protestantih. 

-8)  Iv.  Kukuljevic.  Jura  regni  Croatiae  II.  str.  166. 

91 


mann.2*)  Proti  protestantom  je  bil  1618  v  Samoboru  ustanovljen 
samostan  hrvatsko-bosenskih  franciskanov,  ki  so  luterane  iz- 
preobrnili  na  katolisko  vero^^) 

Karlovska  trdnjava  je  bila  protestantom  mnogo  let  varno 
zavetisce,  tudi  se  kasneje,  ko  so  bili  ze  luteranski  duhovniki 
prognani  iz  Kranjskega  in  Hrvatske.  V  samem  Karlovcu  so 
imeli  luterani  svojo  cerkev  se  1.  1645.26),  a  poedini  protestanti 
so  sluzili  pri  karlovski  vojski  se  za  generalovanja  kneza  Vuka 
Frankopana  Trzackega  (1626 — 1652.-^) 

Tudi  V  Koprivnici,  glavni  trdnjavi  slavonske  Krajine  in 
srediscu  stotnije,  so  se  vzdrzali  protestanti  do  polovice  se- 
demnajstega  stoletja.  Ogrski  zgodovinar  Gjurikovic^^)  pripove- 
duje,  da  se  je  prikazala  okoli  1.  1632.  nemska  sekta  anabap- 
tistov  V  okolici  Ozija  na  posestvih  Zrinjskih,  kar  potrjuje  tudi 
kronika  te  sekte,  pisana  1.  1648.  od  Ambroza  Rescha. 

Tudi  V  Metliki  in  okolici  se  je  vzdrzala  nova  vera  dlje 
nego  po  drugili  krajih  navzlic  ostri  protireformaciji.  V  Metliki 
se  je  bil  protestantizem  mocno  ukoreninil,  posebno  vsled  vne- 
tega  delovanja  propovednika  Gregorja  Vlahovica,  pa  tudi  osta- 
lih  propovednikov,^kakor  Mihaela  Maticica,  Nikolaja  Tuskanica 
Ivana  Weixlerja,  Stefana  Kovacica,  Petra  Vukmanica  Hrvata 
in  Vida  Subtilica  (1.  1587.  v  Crnomlju,  Krupi,  Krizu  in  Pod- 
brezju). 

Razen  teh  stalno  namescenih  propovednikov  pa  je  doha- 
jalo  V  Metliko  se  dosti  drugih,  posebno  iz  bliznje  ribniske  in 
ozaljske  okolice  ter  kasneje  tudi  iz  Karlovca.  Vkljub  protire- 
formaciji je  bila  1.  1581.  Metlika  se  skoraj  popolnoma  lute- 
ranska,  dasi  so  bili  luteranski  propovedniki  1.  1572.  pregnani 
iz  mesta  (a  so  se  povrnili). 

Obcinski  svet  v  Metliki  se  je  namrec  izjavil  v  tem  casu, 
da  je  kapiteljska  cerkev  prazna  in  pusta.  Komtur  nemskega 
reda  bi  moral  imeti  dva  duhovnika  in  pet  kapelanov,  ima  pa  v 
vsem  le  enega  duhovnika.  Zvonovi  zvone  zastonj ;  ako  odidejo 
propovedniki  luteranski,  ne  ostane  nobeden,  ki  bi  vrsil  sluzbo 
bozjo,  zato  ne  morejo  odpustiti  propovednika  in  ucitelja  svojega. 
Vendar  pa  je  bil  ze  sledecega  leta  1582.  po  cesarski  naredbi 
Peter  Vukmanic  (Wokhmainius)  pregnan  iz  Metlike  ter  mu  je 
bilo  zabranjeno  propovedovati.  Naselil  se  je  blizu  Metlike  na 
zemljiscu  vlastelina  Semenica,  od  koder  je  z  latinskim  pismom 
prosil    visjo    oblast,    da    se  sme  povrniti  v  Metliko.     Brzkone 


2*)  (Zagrebacki  arcidijakonat  do  god.  1642.  Napisao  Janko  Barle. 
Prestampano  iz  Katolickog  lista  Zagreb.  1903.) 

2^)  Fassio  pro  sex  Croatiae  Conventibus  a  ministro  Provinciali 
Godofrido  Pfeifer  a.  1767.  Rokopis  v  arhivu  Jugoslav.  Akademije. 

2^)  Ivan  Kukuljevic.  Knjizevnici  u  Hrvata.  str.  268. 

27)  Starine  XXVI.  str.  164. 

28)  Da   situ   et  ambitu  Croatie  et  Slavoniae.  T.  III.  str.  141. 

92 


mu  ni  bilo  dovoljeno,  ker  je  se  1.  1585.  zivel  na  Semenicevem 
posestvu.  L.  1585.  pa  je  ostro  nastopil  proti  luteranskim  pro- 
povednikom  komtur  nemskega  reda  Markvard  Podpeski  ter  jih 
je  pregnal  iz  Metlike;  zato  se  tudi  Vukmanic  ni  mogel  vec 
vrniti  na  svoje  staro  mesto,  nego  so  mu  postavili  leseno  ka- 
pelo  na  Semenicevem  posestvu,  kjer  je  dalje  propovedoval 
novo  vero.2^) 

V  Toplicah  pri  Novem  mestu  sta  postavila  se  1.  1594. 
kolatorja  Herbart  in  Vajkard  Turjaski,  ko  se  je  bila  iz- 
praznila  zupa,  Andreja  Schv^eigerja  za  dezelnega  propo- 
vednika.^")  L.  1508.  pa  se  je  zgodiio  v  Semicu  spotikljivo  de- 
janje,  ki  ni  razzalilo  samo  katoiicanov,  nego  je  tudi  protestantom 
mnogo  skodilo,  tako  da  so  jih  preganjali  se  ostreje.  Ko 
so  namrec  prisli  v  Semic  dezelni  konjiki,  ki  so  bili  poslani  na 
hrvatsko  mejo  radi  turske  nevarnosti,  ter  so  tamkaj  pocivali,  je 
vojni  kapelan  dezelnih  stanov  Juri  Zitaric  iz  lamosnje  zupne 
cerkve  nemskega  reda  odnesel  pozlacen  keiiii,  nekoliko  svetinj 
s  srebrnimi  okviri,  nekoliko  stolov  in  dvanajst  oltarnih  prtov 
za  podstavo  svoje  obleke.  Radi  tega  zlocina  se  je  potozil 
komtur  Markvard  Podpeski  pri  samem  nadvojvodi  Ferdinandu. 
Na  to  je  bil  Juri  Zitaric  izgnan  iz  vseh  dedniii  dezel,  kar  pa 
je  bilo  po  mnenju  Valvazorjevem  preblaga  kazen.  Kranjski  de- 
zelni stanovi  so  morali  poravnati  vso  skodo  po  zapovedi  sa- 
mega  nadvojvode.  Juri  Zitaric  je  pobegnil  brzkone  na  Hrvatsko, 
kjer  je  ze  tudi  poprej  sluzil  za  vojnega  kapeiana.'^)  Odsle  je 
luteranska  vera  tudi  v  Metliki  in  okolici  vedno  bolj  pojemala 
radi  strogih  naredeb,  ki  jih  je  izdal  proti  propovednikom  posebno 
nadvojvoda  Ferdinand.  Ko  je  15.  oktobra  1.  1615.  razgla- 
sila  protireformacijska  komisija  v  Ljubljani,  da  se  imajo  vse  v 
posebnem  oglasu  popisane  osebe  luteranske  veroizpovedi  sniti 
na  skofijskem  trgu,  sicer  placajo  po  sto  cekinov  kazni,  je  bilo 
iz  Ljubljane  popisanih  samo  8  oseb,  v  Metliki  pa  se  38.  Od 
teh  38  se  jih  je  15  izkazalo  za  katolicane,  drugi  pa  so  bili 
ali  ze  mrtvi,  bolni  ali  pa  odsotni.^  V  Novem  mestu  je  bilo  za- 
pisanih  se  17  protestantov,  a  v  Crnomlju  le  4  osebe.  Iz  tega 
popisa  se  vidi,  da  se  je  vzdrzala  Lutrova  vera  v  Metliki  kot 
bivsem  srediscu  tega  verskega  in  ob  enem  knjizevnega  po- 
kreta  dlje  nego  v  drugih  mestih. 


29)  Valvazor  XI.  385;  VII.  454. 
">)  Valvazor  VII.  461. 
»»)  Valvazor  VII.  463. 


93 


Protestantizem  v  Iztocni  Stajerski  in 
Medjimurju. 

Priobcil  dr.  Fr.  Kovacic,  profesor  bogoslovja  v  Mariboru. 


Z  izrazom  „Iztocna  Stajerska"  umevamo  tukaj  slovenski 
del  Stajerske  med  Muro  in  Dravo,  tore]  Slovenske  gorice  in 
Mursko  polje  do  ogrskomedjimurske  meje  in  do  Hrvatske.  Na 
sever  in  zapad  je  seveda  v  dobi,  o  kateri  bomo  govorili,  segal 
slovenski  zivelj  veliko  dalje  nego  dandanes.  Vsled  znane  raz- 
delitve  Karla  Velikega  so  Slovenci  med  Muro  in  Dravo  bill 
dusevno  loceni  od  svojih  rojakov  na  desni  strani  Drave;  ce 
tore]  hocemo  govoriti  o  razsirjanju  protestantizma  med  Slo- 
venci, je  potrebno  in  primerno,  da  tej  skupini  odlocimo  po- 
sebno  razpravo^) 

Omejimo  jo  na  naslednje  tri  tocke :  1.  Cerkveno-kulturne 
razmere  med  panonskimi  Slovenci  neposredno  pred  Lutrom ; 
2.  razsirjanje  protestantizma  med  Muro  in  Dravo;  3)  katoliska 
reformacija. 

1.  Cerkveno-kulturne  razmere  ob  zori  Lutrove 
reformacije. 

Za  Slovence  sploh  in  zlasti  se  za  panoske  Slovence  med 
Muro  in  Dravo  je  bilo  zelo  usodno,  da  niso  imeli  v  svoji 
sredi  vecjega  dusevnega  sredisca,  skofijskega  sedeza  in  visjih 
ucilisc.   Odkar  je   sv.  Metodij  moral  ostaviti  Kocelovo  zemljo, 


1)  O  razsirjanju  protestantizma  med  panonskimi  Slovenci 
se  celotno  in  sestavno  ni  razpravljal  nikdo ;  pri  slovenskih  pisateljih 
najdemo  le  raztresene  podatke,  nemski  zgodovinarji,pa  govore  o  tern 
predmetu  le  o  priliki,  v  zvezi  s  protestantizmom  na  Stajerskem  sploh. 
Tudi  sledeca  razprava  je  le  pregled ;  zakaj  da  bi  se  predmet  izcrpal,  bi 
bilo  treba  mnogih  podrobnih  raziskav  in  vecletnih  arhivalnih  studij.  Obilo 
dela  se  v  tern  oziru  se  nudi  „Zgodovinskemu  drustvu  za  Slov.  Stajersko". 

94 


pa  do  1.  1859.,  ko  je  Slomsek  prestavil  sedez  lavantinskih 
skofov  V  Maribor,  je  bilo  slovensko  Ijudstvo  na  levo  od  Drave 
podlozno  nadpastirski  oblasti  solnograskih  nadskofov  in  po- 
zneje  sekovskih  skofov.  Preogromno  ozemlje  in  pa  zgodovinske 
razmere  so  prisilile  solnograske  nadskofe.  da  so  v  okrilju 
svoje  oblasti,  v  oblizju  slovenskega  ozemija  ustanovili  tekom 
13.  stoletja  tri  skofije^  krsko,  lavantinsko  in  sekovsko.  Lavan- 
tinska  skofija  je  na  Stajerskem  obsegala  tako  imenovano  st.- 
florijansko^  okrozje,  kraje  ob  gornji  Laznici  in  Sulmi  do  Pre- 
dinga  in  St.  Ozbalda  ob  Dravi;  sekovska  skofija  je  v  16.  veku, 

V  zacetku  reformacije  teritorijalno  imela  malone  isto  veiikost, 
kakor  ji  je  bila  dolocena  ob  ustanovitvi  1.  1218.,  t.  j.,  po  pri- 
liki  33  kvadratnih  milj,  a  kot  taka  ni  segaia  v  danasnje  slov. 
ozemlje^)  Pod  solnograsko  nadskofijo  je  spadal  ves  danasnji 
del  Stajerske  severno  in  iztocno  od  Drave. 

Sploh  so  lavantinski  in  sekovski  skofiji  bill  prideljeni  le 
oni  kraji,  ki  so  bili  solnograskim  nadskofom  predalec  in  pa 
tezko  pristopni.  Da  bi  pa  sekovskim  skofom  oskrbel^  primerne 
dohodke,  jim  je  nadskof  iz  svojega  okrozja  na  Stajerskem 
inkorporiral  ali  izrocil  vsaj  patronate  39  zupnij.  Izmed  inkorpo- 
riranih  zupnij  sta  v  slovensko  ozemlje  segali  dve:  Sv.  Jakob 
v  Lipnici  in  Ivan  Krstnik  v  Radgoni.  Patronat  je  pa  imela  se- 
kovska skofija  nad  naslednjimi  (takrat  obstojecimi)  slovenskimi 
zupnijami  ali  vikarijati :  D.  Marija  v  Ivniku  (Eibiswald):  Sv. 
Miklavz  v  Lucanah,  Sv.  Peter  in  Pavel  v  Gomilici,  Sv.  Jernej 
v  Cmureku,  Sv.  Miklavz  v  Halbenrainu,  D.  Marija  v  Apacah, 
Sv.  Benedikt  in  Sv.  Anton  v  Slov.  Goricah,  Sv.  Juri  na  Scav- 
nici,  Sv.  Kriz  na  Murskem  polju,  Ivan  Krst.  v  Ljutomeru.  Pri 
inkorporiranih  zupnijah  so  skofje  dcrbivali  ves  dohodek,  kar 
ga  je  preostalo  od  dolocene  uzitnine  ondotnih  dusnih  pastirjev, 
pri  patronatih  pa  so  dobivali  le  gotovo  davscino  v  denarju  ali 

V  pridelkih.  Imeli  so  pravico,  za  te  zupnije  solnograskemu  nad- 
skofu  V  potrjenje  predlagati  primerne  duhovnike  (ius  praesen- 
tationis),  ter  dolznost,  skrbeti  za  cerkve  in  sole. 

Poleg  tega  je  pa  bil  sekovskim  skofom  izrocen  gene- 
ralni  vikarijat  cez  ves  solnograski  del  stajerske 
dezele,  in  s  to  sluzbo  so  imeli  vec  opraviti,  kakor  z  upravo 
lastne  skofije,  ki  je  se  1.  1607.,  ko  je  bila  ze  katoliska  refor- 
macija  dobro  razvita,  imela  samo  17  svetnih  in  18  redovnih 
duhovnikov.  Stik  med  solnograskim  nadskofom  in  nasim  sve- 
tom  je  bil  le  rahel.») 

Ker  so  v  srednjem  veku  skofje  vecinoma  bili  drzavni  ve- 
likasi  ter  so  se  jim  poverjali  vazni  politicni  in  celo  vojni  posli, 

»)  Schuster  Dr.  Leop.,  Fiirstbischof  Martin  Brenner.  Grar,  1898, 
str.  105.— 107. 

^)  Podrobnejse  porocilo  o  tern  seze  preko  okvira  te  razprave. 

95 


so  jih  posvetne  skrbi  pogostoma  celo  odtegnile  njih  pravemu 
poklicu :  duhovni  upravi  skofij.  Ta  posel  so  izvrsevali  veci- 
noma  le  arhidiakoni,  ki  so  od  8.  stoletja  dalje  v  popolnem  po- 
menu  pravni  organi  in  nadziratelji  cerkvene  discipline  ter  va- 
ruhi  pravovernosti. 

Znanih  je  pac  vec  slucajev,  da  so  se  solnograski  nad- 
skofje  mudili  v  Mariboru,  se  cesce  pa  v  Ptuju,  ni  pa  znan  od 
karolinske  dobe  dalje  slucaj,  da  bi  bil  solnograski  nadskof  ali 
pa  sekovski  skof  osebno  posecal  sluzbeno  svoje  pokrajine.  „Oko 
in  roka"  mu  je  bil  le  arhidiakoii,  in  sicer  od  starodavnih  casov 
pa  do  1.  1607.  vsakaferi  zupnik  v  Gratweinu  nad  Gradcem. 
Ko  je  1.  1607.  solnograski  nadskof  Gratwein  izrocil  runskemu 
samostanu  (Reun),  se  je  takratni  arhidiakon  in  zupnik  grat- 
weinski  preselil  v  Strassgang.*) 

Vsekakor  je  bilo  opuscanje  skofovskih  vizitarij  eden  izmed 
vzrokov,  da  je  propadla  disciplina  med  duhovscino,  v  Ijudstvo 
se  pa  zajedla  verska  brezbriznost  in  nevednost.  Vendar  so 
razmere  v  cerkveni  upravi  bile  na  levi  strani  Drave  boljse 
nego  na  desni  strani,  v  zemljah  oglejskega  patriarha.  Razmere 
so  tamkaj  postale  uprav  nenaravne,  odkar  se  je  zacelo  na- 
sprotstvo  med  Benecani  in  patriarhi  z  ene  strani,  pa  med  no- 
tranjeavstrijskimi  vladarji  z  druge  strani.  Dalekovidnejsi  duhovi 
so  ze  1.  1583.  priporocali  ustanovitev  nove  skofije  v  Gorici,  in 
graski  nuncij  je  podpiral  to  misel,  toda  patriarh  se  je  trmo- 
glavo  drzal  svojih  historijskih  pravic  in  ves  nacrt  se  je  izjalo- 
vil.  Vsled  napetosti  in  nezaupnosti  med  graskim  dvorom  pa 
med  oglejsko  stolico  patriarhi  dejanski  niso  mogli  izvrsevati  v 
nasih  krajih  svoje_oblasti;  scasoma  je  zavladala  popolna  cer- 
kvena  anarhija.'^)  Se  celo  res  koristnim  in  potrebnim  reformam 
tridentinskega  koncila,  ki  jih  je  patriarh  objavil  v  sinodi  14. 
novembra  1565,  so  se  nadvojvode  upirali  ter  tako  nehote  in 
posredno  pospesevali  propast  katoliskega  zivljenja  v  svojih 
dezelah. 

A  dasi  je  cerkvena  uprava  med  Slovenci  na  levo  od 
Drave  bila  bolj  urejena  nego  v  patriarhatu,  vendar  versko- 
nravne  razmere  med  duhovscino  in  Ijudstvom  niso  bile  veliko 
boljse  nego  drugod.  Francesco  Barbaro,  vizitator  oglejskega 
patriarha  Ivana  Grimanija  in  po  njegovi  smrti  (1592)  sam  pa- 
ir arh,  se  V  svojem  porocilu  pritozuje  zoper  solnograskega  nad- 
skofa  in  njemu  podrejene  skofe,  da  sprejemajo  v  svoje  skofije 
ubegle   duhovnike,   ki   so    v    patriarhatu    bili    kaznovani.*)     Iz 

*)  V  dobi  reformacije  sta  radgonski  in  ptujski  zupnik  skofijska 
komisarja. 

^)  Izvestja  Muz.  dr.  za  Kr.  1907,  str.  123. 

6)  Eine  papstliche  Visitation  zur  Zeit  der  Kirchenreformation  in 
Steiermark,  Karnten  und  Krain.  Nach  einem  Manuscripte  der  Bibliothek 
della  Bona  in  Gorz.  „Tagespost''  1864,  st.  239. 

96 


vizitacijskih  zapisnikov  1.  1585.,  1602.,  1607.  in  se  1617.  vidimo, 
da  sta  izpocetka  dobri  dve  tretjini  duhovscine  bili  od  vseh 
mogocih  vetrov,  domacinov  pa  je  bilo  jako  malo ;  prav  po- 
sebno  se  to  velja  za  nase  slovenske  kraje,  kjer  je  bila  vecina 
duhovnikov  iz  patriarhata.  iz  Ijubljanske  in  zagrebske  skofije, 
celo  iz  Dalmacije.  To  dejstvo  je  vazno,  ker  iz  njega  lahko  po- 
sredno  sklepamo  na  umstveno-nravno  kvalifikacijo  duhovscine 
med  Muro  in  Dravo,  drugic  pa  zasledimo  v  tern  dejstvu  tudi 
dobro  stran,  namrec  da  je  slovensko  Ijudstvo,  dasi  pod  nem- 
skimi  skofi,  imelo  duhovnike,  zmozne  njegovega  jezika  (sloven- 
skega,  hrvatskega),  docim  naletimo  v  patriarhatu  vcasi  na  trde 
Italijane. 

Zgodovinarja  zelo  mika  vprasanje,  kaksni  so  bili  vzroki, 
ki  so  pripravljali  tia  reformaciji  sploh  in  zlasti  pri  nas.  A  zelo 
tczavno  je,  o  tem  vprasanju  podati  jasno  in  resnicno  sliko, 
prav  tako  tezavno,  kakor  nasteti  razne  vzroke  francoskega  pre- 
vrata.  Veliki  zgodovinski  dogodki  so  posledek  mnogoterih 
zelo  prepletenih  ciniteljev,  ki  segajo  casovno  dalec  nazaj,  de- 
loma  pa  koreninijo  v  globinah  individualne  cloveske  svobode 
in  razpolozenosti  ter  se  sploii  ne  dado  zasledovati.  Vsekakor 
je  preozko  stalisce,  navajati  kot  vzrok  reformacije  le  razuzda- 
nost  duhovscine  in  pa  kopicenje  premozenja  v  cerkvenih  rokah, 
kakor  n,  pr.  pise  Losertih-') 

Razuzdanost  duhovscine  je  res  bila  velika  in  spiosna. 
Kratko  pa  primerno  je  orisal  duhovscino  takratnega  casa 
Heniik  Teichner:  „Poprej  so  duhovnike  navadno  sUkaii  s 
knjigo  v  roki,  sedaj  bi  bilo  boljse,  jih  predstavljati  z  zensko 
ob  strani,  z  igralno  descico  v  roki,  z  mecem  ali  nozem  ob 
boku."^)  Prileznistvo,  pozresnost  in  razuzdanost,  neotesano  go- 
vorjenje,  popivanje  in  razbijanje  po  krcmah  se  splosno  ocita 
duhovscini  koncem  15-  in  zacetkom  16-  stoletja.  Pritozbe  se 
mnozijo,  kolikor  bolj  se  priblizuje  cas  Lutrovega  nastopa. 

Znacilne  so  besede  nadvojvode  Ferdinanda  v  tajni  in- 
strukciji,  da  je  vseg"a  zla  (krivoverstva)  krivo  zlasti  to,  ker  se 
na  duhovscini  kaze  veliko  bolj  meso  in  svet,  kakor  pa  duh  in 
vera.»)  Kupovanje,  prodajanje,  zamenjavanje  boljsih  nadarbin 
se  je  izza  avinjonskega  suzenjstva  strasno  mnozilo,  sluzba  bozja 
in  pastirsko  delovanje  pa  zanemarjalo.  Skofije,  prelature  in 
druge  boljse  nadarbine  so  dobivali  razni  Ijudje  mnogokrat  v 
nagrado    za    politicne  usluge  ali  kot  stalne  dohodke,  ker  vla- 


')  Die  Reformation  und  Gegenreformation  in  den  innerosterr. 
Landern.  btuttgart  1898,  str.  16,  27  i.  d. 

*)  Cit.  pri  Loserthu  n.  d.  str.  17. 

^)  .  .  .  hoc  malum  potissimum  inde  excitatum  est,  qod  fere  uni- 
uersus  Ecclesiasticus  ordo  referat  magis  carnem  et  seculum  quam  spiri- 
tum  et  religionem.  Izvirnik  v  c.  kr.  drz.  arhivu  na  Dunaju,  priobcil  J.  Chmel 
V  ,Arhiv  fiir  Kunde  osterr.  Geschichtsquellen"  I.  1.,  2.  zv.,  str.  HI. 

97  7 


dar  ni  mogel  drugace  placevati  svojih  dvornikov.  Lastniki  pre- 
moznih  zupnij  so  se  dali  nadomescati  svojim  vikarjem,  ki  so 
bili  mnogokrat  nevedni,  nesposobni,  slabo  placani  in  so  temu 
primerno  tudi  delovali.  Obcuten  nedostatek  je  bil  zlasti  za  na- 
se  kraje  to,  da  je  manjkalo  visjih  sol  in  duhovskega  izobra- 
zevalisca.  Mnogi  duhovniki  sploh  niso  imeli  nikaksne  izobrazbe 
in  se  niti  ni  vedelo,  so  li  res  pravilno  posveceni.  Odkar  sta 
bili  ustanovljeni  vseucilisci  v  Pragi  in  na  Dunaju,  so  tudi  du- 
hovski  kandidatje  sekovske  in  solnograske  skofije  studirali 
ondi,  toda  bilo  je  naravnost  nemogoce,  da  bi  od  tod  dobiii  do- 
voljno  stevilo  duhovnikov,  ce  se  je  tudi  storilo  marsikaj,  da  bi 
se  tudi  siromasnejsim  dijakom  omogocil  pristop  na  vseucilisca. 
Ker  pri  nas  dalec  naokoli  ni  bilo  visoke  sole  (zlasti  pred  usta- 
novitvijo  praske  in  dunajske  univerze),  so  vseucilisca  morale 
nadomescati  skofijske  in  samostanske  sole.  V  starih  casih  sta 
stolna  sola  v  Solnogradu  in  samostanska  v  Chiemsee  vzgajali 
misijonarje  tudi  za  slovenske  pokrajine,  juzno  od  Drave  pa 
Oglej.")  Od  11.  stoletja  dalje  so  se  povzdignile  tudi  sole  v 
stajerskih  samostanih:  v  Admontu,  Gornjem  gradu,  v  Runu,  v 
Sekovi,  V  Borovju  (Vorau),  v  kartuzijah  pri  Zicah  in  Jurklostru, 
dominikanska  sola  v  Ptuju,  avgustinska  na  Muti,  v  13.  stol. 
pa  sola  nemskih  vitezov  s  Gradcu,  ki  je  bila  nekaka  pred- 
hodnica  poznejse  univerze.  Vendar  se  je  v  14.  in  15.  stoletju 
veliko  premalo  pazilo  na  vzgojo  in  izobrazbo  duhovscine;  to 
je  imelo  razne  slabe  posledice,  ki  so  pripravljale  velikanski 
vihar  16.  stoletja.  V  vizitacijskih  zapisnikih  sekovskih  skofov 
koncem  16.  in  zacetkom  17.  stoletja  citamo  opetovano,  da  se 
je  skof  moral  zadovoljiti  s  tern,  ce  je  duhovnik  znal  pravilno 
formulo  za  krst  in  odvezo.  V  predgovoru  Prvega  dela  Novega 
zakona  (1557)  pravi  Trubar,  da  bo  prevod  tudi  mladim  slo- 
venskim  duhovnikom,  ki  so  prerano  zleteli  iz  sole,  sluzil  v  to, 
da  bodo  vsaj  tekst  evangeljski  na  propovednici  prav  citali  m 
ga  ne  krivo  tolmacili,  kakor  je  pred  leti  storil  oni  v  Planini 
(„zu  Mampreisch,,)  pod  Celjem,  ki  je  „Invenietis  asinam  alli- 
gatam  et  puUum  cum  ea"  prevedel:  „Bote  nesli  ono  oslico 
peruezano  inu  enu  pisce  per  nee."  Zgledov  nravne  propalosti 
je  tudi  med  Muro  in  Dravo  dovolj  in  si  bomo  se  ogledali 
nekatere. 

Toda  ta  kvalifikacija  duhovscine  mora  imeti  svoje  ozadje 
in  jako  pristransko  je,  ce  kdo  razmotruje  le  to  dejstvo  samo 
za  sebe.  Druzba,  ki  poraja,  vzgaja  in  redi  taksno  duhovscino, 
mora  sama  bolehati.  V  resnici  nam  nesteti  zgodovinski  viri 
podajejo  jako  temno  sliko  o  nravnem  zivljenju  plemstva, 
mescanstva    in    preprostega    Ijudstva   v  14.,  15.  in  16.  veku  v 


»")  Griefsl  Dr.  Ant.,  Geschichte   des    Seckauer   Diocesan  -  Priester- 
hauses.  Graz  1906.  str.  24.  —  Muchar,  Gesch.  v  Steierm.  IV.,  77. 

98 


Italiji,  na  Francoskem,  Angleskem  in  v  dezelah  nemskega  ce- 
sarstva.  Vzroki  tega  pojava  so  raznoteri  in  ne  spadajo  v  okvir 
nase  razprave;  prepleteni  so  z  zgodovino  humanizma  in  rene- 
sanse, 

Pretiran,  sicer  pa  v  jedru  resnicen  je  opis,  ki  nam  ga  podaje 
0  zivljenju  na  dezeli  v  okolici  breziski  dvorni  predikant  barona 
Ludovika  Ungnada,  Andrej  Lang  v  svojih  pridigah,  ki  jih  je  izdal 
1.  1571.  Pred  vsem  pripominja,  da  je  med  Ijudstvom  v  okolisu 
le  malo  Nemcev,  in  s  tern  kaze  sam,  da  moramo  njegovo  poro- 
cilo  previdno  presojati;  potem  pa  pravi,  da  je  Ijudstvo  za- 
padlo  V  malikovalstvo  in  praznovernost  (v  ustih  luteranskih 
predikantov  so  katoliski  obredi  in  zakramenti  spioii  ze  mali- 
kovalstvo in  praznoverje),  mnogi  se  pecajo  tudi  s  carovnistvom. 
0  besedi  in  volji  bozji  ne  vedo  nic,  jih  je  tudi  tezko  k  temu 
pripraviti,  da  bi  poslusali.  Njih  zivljenje  je  neredno,  pusto- 
iovno,  divje,  zivinsko,  polno  nesramnega  necistovanja  in  zako- 
nolomstva.  Noben  kmet  ali  gospodar  ne  more  dobiti  hlapcev 
ali  dekel,  ce  jim  ne  dovoli,  da  med  seboj  uganjajo  nesram- 
nosti;  z  njimi  vred  pa  mora  vzeti  v  hiso  tudi  njihove  neza- 
konske  otroke.  Nikdo  jih  ne  opominja  k  pokori ;  njih  cuvaji 
so  sami  slepi.  leni  in  mutasti  ter  vecinoma  sami  vdani  enakim 
hudobijam.  Vrh  tega  so  Ijudje  v  vedni  nevarnosti,  da  jih  Turki 
ne  napadejo,  pobijejo,  oplenijo  in  odzenejo  v  suznost.'^)  Slicne 
razmere  so  bile  tudi  na  levi  strani  Drave.  Sencne  strani  se 
javljajo  pac  tudi  med  panonskimi  Slovenci,  vendar  splosno  je 
Ijudstvo  bilo  nepopaceno;  vecen  strah  pred  Turkom  je  Ijudi 
varoval,  da  se  niso  prevec  pomehkuzili.  Vizitacijski  zapisnik 
iz  1.  1528.  poroca,  da  so  v  zupniji  Sv.  Petra  pod  Mariborom 
zasacili  11  zakonolom.cev,  enako  tudi  v  Jarenini,  kjer  cujemo 
se  1.  1617.,  da  je  bila  med  kmeti  sploh  navada,  po  zarokah 
skupaj  ziveti;  tako  so  nekateri  ziveli  leta  in  leta,  ne  da  bi  se 
dali  porociti.  Vecja  mlacnost  je  bila  v  mestih,  kakor  v  Mari- 
boru,  v  Ptuju,  V  Radgoni. 

Sicer  so  pa  Slovenci  med  Muro  in  Dravo  ziveli  v  cisto 
posebnih  okoliscjnah.  ki  so  deloma  tudi  precile  razsirjanje 
protestantizma.  Ce  je  sploh  kmet  takratnega  casa  bolestno 
vzdihoval:  „Kuge.  lakote  in  Turka  resi  nas,  o  Gospod,"  je  to 
se  prav  posebno  veljalo  za  kraje  med  Muro  in  Dravo.  Po 
mohaski  bitki  so  se  vgnezdili  Turki  na  Ogrskem  ter  postali 
najblizji  sosedi  Murskemu  polju  in  Slovenskim  goricam.  Tur- 
kom so  se  pridruzili  ogrski  rogovilezi,  buntovniki  in  nezado- 
voljnezi,  ki  niso  bill  nic  boljsi  od  Turka.  Kadarkoli  je  bruhnil 
plamen  na  Ogrskem,  vselej  je  obliznil  najprej  kraje  med  Muro 


'')  Elze  V  „Jahrbuch  der  Gesellschaft  fiir  die  Geschichte  des  Pro- 
testantismus  in  Oesterreich"  1893,  str.  87,  op.  2. 

99  7* 


in  Dravo.  Radgona  je  bila  edina  obmejna  trdnjava,  ki  pac  ni 
mogla  cuvati  odprtega  Murskega  polja.  Srbsko  vojvodstvo  v 
Verzeju  ni  veliko  pomoglo,  ker  so  ondi  naseljeni  Uskoki  bill 
redko  kdaj  doma,  ampak  so  se  v  tujini  bojevali  zoper  Turka. 
Hude  rane  so  tern  krajem  zadali  Turki  zlasti  1.  1532.,  ko 
so  se  vracali  od  brezuspesnega  obleganja  Kiseka.  L.  1535. 
je  po  narocilu  solnograskega  nadskofa  kraje  med  Muro  in 
Dravo  posecal  lavantinski  (takrat  se  pomozni)  skof  Filip  Renner, 
ki  je  skoro  povsod  moral  vnovic  posvetiti  od  Turkov  1.  1532. 
pozgane  in  onecascene  cerkve  in  pokopalisca.  V  takih  razmerah 
seveda  o  rednem  pastirovanju  in  pouku  ni  bilo  govora ;  vsled 
tega  se  je  v  Ijudstvu  vgnezdila  velika  nevednost  in  nravna  po- 
divjanost. 

Dolgo  se  je  tukaj  ohranilo  prejemanje  obhajila  v  obeh 
podobah ;  v  dobi  reformacije  se  tu  in  tarn  naletimo  na  njega 
sledove  in  mnogi  duhovniki  so  katolicanom  delili  obiiajilo  v 
eni  podobi,  „novovercem"  pa  v  obeh.  V  boju  zoper  celibat  in 
V  rabi  obeh  podob  se  je  najprej  kazal  pri  nas  verski  preobrat. 

2.  Razsirjanje  protestantizma. 

Kdaj,  po  kom  in  od  katere  strani  se  je  prvic  zanesel 
Lutrov  nauk  v  nase  kraje,  se  bo  tezko  kdaj  dognalo.  Ze  prvi 
nastop  Lutrov  je  odmel  na  Stajerskem  med  svetnimi  in  du- 
hovskimi  sloji;  mnogi  so  smatraii  to  za  upravicen  odpor  proti 
dejanskim  nerednostim  in  zlorabam  na  versko-cerkvenem  polju. 
Ze  1.  1528.  je  dezelnoknezja  komisija,  ki  jo  je  sklical  nadvoj- 
voda  Ferdinand  dogovorno  s  solnograskim  nadskofom  in  Ijub- 
Ijanskim  skofom  Kristofom  Ravbarjem,  upraviteljem  sekovske 
skofije,  nasla  na  Spodnjem  Stajerskem  zatroseno  luteranstvo, 
pa  vecinoma  le  po  mestih. 

V  Maribor  je  prisla  komisija  v  cetrtek  dne  2.  julija  1528. 
Nasla  je  ondi  enega  vikarja  in  11  beneficijatov;  porocilo  pravi 
0  njih,  da  je  le  malo  duhovnikov,  ki  bi  masevali.  V  verskem 
oziru  so  nasli  v  mestu  veliko  mlacnost ;  le  malo  Ijudi  je  za- 
hajalo  V  cerkev,  sicer  pa  je  o  luteranstvu  bilj  malo  kaj  zna- 
nega;  a  zacetki  so  se  ze  kazali ;  bilo  je  oddanih  in  sezganih 
vec  luteranskih  knjig;  celo  zupnik  v  Lempahu  jih  je  imel  ne- 
koliko. 

Vikar  mariborski  se  je  pritozeval,  da  mu  Ijudje  odtegu- 
jejo  jecmeno  desetino;  sploh  je  tudi  drugod  nezadovoljnost, 
upornost  in  naklonjenost  k  novi  veri  dobila  najprej  konkreten 
izraz  v  kratenju  desetine,  pri  duhovnikih  pa  v  boju  zoper  ce- 
libat. Drugi  dan  so  bili  zaslisani  tudi  mescani  (17).  Zupan 
Wildenrainer  je  pismeno  podal  neko  pritozbo.  Primoz  Hurnas 
je  ovadil  mojstra  Hanza,  takrat  vikarja  v  Lipnici,  da  je  z  ne- 
kim  samostanskim  doktorjem,    ki  je  ta  cas  bil  ze  gvardijan  v 

100 


Ptuju,  med  pridigo  mnogo  ropotal  zaradi  luteranskih  pridig, 
neki  brivec  pa  je  jedel  meso  ob  prepovedanem  casu  in  ga  je 
zato  mestni  sodnik  obsodil  na  post  ob  samem  kruhu  in  vodi. 
Sicer  med  duhovscino  in  verniki  niso  zasledili  kake  zmote; 
vsi  so  ostajali  pri  svojih  starih  obicajih.  —  V  Maribor  so  bill 
poklicani  duhovniki,  cerkveni  kljucarji  in  zastopniki  obcin  iz 
vsega  okoiisa  na  levi  in  desni  strani  Drave.  Iz  Kamiiice  nad 
Mariborom  je  prisel  zupnik  Nikolaj  Grosman  s  stirimi  kape- 
iani,  oziroma  beneficijati,  zupan  Ulrik  Reiter,  kljucarja  Mihael 
Pozna  in  Juri  Potus  ter  osem  zupljanov.  V  verskem  oziru  ni 
bilo  nikaksne  zmote  med  njimi,  pac  pa  razne  pritozbe.  Zupnik 
se  je  pritozil,  da  zupljani  duhovnikom  ne  dajejo  jesti,  kadar 
pri  podruznicah  opravljajo  sluzbo  bozjo.  Narocilo  se  je,  da 
naj  dado  kapelanom  pri  podruznicah  jestk  ali  pa  po  starem 
obicaju  nekaj  denarja,  ce  ne.  pa  naj  kapelan  ostane  doma.  Zo- 
per  cerkvene  kljucarje  so  se  pritozili,  da  nocejo  polagati  ra- 
cunov  0  dohodkih  in  izdatkih,  zupljani  pa  pravijo,  da  so 
nekdaj  imeli  sedem  duhovnikov,  ki  so  zupniku  pomagali  peti  in 
opravljati  sluzbo  bozjo,  sedaj  pa  jih  je  samo  sest,  dva  izmed 
njiii,  Sebastijan  Wolfgang  in  Lenart  (Lovrenc?)  Paumgartner 
ne  opravljata  mas,  kakor  velevajo  ustanove,  zupniki  pa  se 
prepogostoma  menjavajo ;  vsled  tega  trpi  zupnijsko  poslopje, 
ker  ga  nikdo  ne  popravlja  in  vsak  odpelje  vse  s  seboj.  Leta 
1545.  je  bil  zupnik  sam,  docim  so  pred  leti  bili  se  trije  du- 
hovniki, ker  zaradi  slabih  dohodkov  ni  bilo  mogoce  dobiti 
duhovnikov. ^2)  Od  Sv.  Petra  pod  Mariborom  je  prisel  k  vizitaciji 
V  Maribor  zupnik  Juri  Zwelffer,  pomozni  duhovnik  Juri  Momb- 
preis,  kapelan  Juri  Plassitz  (Blazic),  cerkveni  kljucarji  Peter 
Schapla,  Toman  Scheriuk,  Peter  Rosaman,  Juri  Kreidsch  in  trije 
drugi  zupljani.  Vsi  so  bili  spoznani  za  pravoverne  brez  vsake 
zmote,  samo  zupnik  je  naznanil  11  zakonskih  presestnikov,  ki 
so  zapustili  svoje  zakonske  zene  in  ziveli  z  drugimi  ali  so  po- 
leg  svojih  zen  imeli  se  prileznice,  ali  so  pa  sicer  ziveli  v  div- 
jem  zakonu;  bili  so  vecinoma  iz  Metave,  Hrenice  in  Nebove, 
najvec  gostaci  in  vinicarji.^^j 

Protestantizmu  ni  v  doticnem  zapisniku  nikaksnega  sledu. 
Tudi  0  Jarenincanih  pravi  zapisnik  1.  1528..  da  glede  vere  ni 
med  njimi  nikaksne  zmote.  V  Svecini  je  imel  zupnik  Toman 
Schaff  tri  kapelane;  zato  so  mu  dajali  zupljani  12  snopov 
zita;  a  takrat  so  mu  to  odtegovali.  Drugace  pa  ni  bilo  med 
njimi  nikaksne  zmote,  tudi  ne  pritozbe. 

V  Mariboru,  ki  je  bil  neposredno  podlozen  dezelnemu 
vladarju,  se  protestantizem  tudi  pozneje  ni  mogel  prav  utrditi, 
dasi  je  imel  med  mescanstvom  in  plemstvom  dokaj  privrzencev. 


»«)  Orozen,  n.  d.  I,  str.  580. 

")  Vizit.  zapisnik  v  kn.  sk.  arhivu  v  Gradcu. 


101 


L.  1576.  je  na  prvo  adventno  nedeljo  organist  v  mestni  cerkvi 
s  solarji  zapel  po  pridigi  luteransko  pesem  „Aus  tiefer  Noth 
schrei  ich  zu  Dir",  na  to  so  mescani  ostavili  cerkev  in  ostalo 
je  pri  masi  le  nekaj  kmetov,  —  ki  pac  pesmi  niso  razumeli. 
Dve  leti  poprej  se  je  mestni  kapelan  „ozenil",  porocal  ga  je 
slovenski  kapelan  pred  cerkvenimi  vrati.") 

Protestantska  sluzba  bozja  je  sicer  v  mestu  prenehaia  ze 
pred  1.  1587.,  a  protestantje  so  se  zatekli  v  Bednavo  (Winde- 
nau),  ki  jo  je  ze  od  1585  upravljal  Sigmund  Herberstein  kot 
jerob  maloletnih  otrok  Jakoba  Sekelja;  dne  12.  marca  1587. 
pa  je  najstarejsi  med  njimi,  takrat  ze  polnoletni  Juri  to  gra- 
scino  prodal  Wolfu  Viljemu  Herbersteinu.")  Ze  dne  l.julija  je 
prise!  v  Bednavo  luteranski  predikant  Sigmund  Lierzer  ter  je 
ondi  zacel  luteransko  bogosluzje.  Ker  nikjer  ni  mogel  (ali  smel) 
dobiti  stanovanja,  ga  je  mescan  Lukez  Hofer  sprejel  na  svoje 
posestvo  blizu  Wildhausa  nad  Mariborom.^*^)  Da  bi  zagotovili 
placo  predikantu  in  si  sezidali  cerkev,  se  je  ustanovil  poseben 
odbor,  ki  je  med  plemstvom  in  mescanstvom  zbiral  darove. 
Iz  doticnih  zapiskov^J  je  razvidno,  da  je  po  Dravskem  polju 
vse  polno  luteranske  gospode.  L.  1588.  so  napravili  pokopa- 
lisce,  za  katero  je  Herberstein  daroval  zemljisce ;  ondi  naj  bi 
se  tudi  sezidalo  stanovanje  za  predikanta,  kar  se  je  zgodilo 
naslednje  leto.  Iz  tehtnih  razlogov  pa  Herberstein  ni  mogel 
nadalje  dovoliti,  da  bi  se  v  njegovem  gradu  opravljala  sluzba 
bozja;  iskali  so  torej  prostora  v  Racah,  v  Slivnici,  v  maribor- 
skem  gradu  in  naposled  so  na  novem  pokopaliscu  postavili 
priznico  na  lesenih  stebrih;^^)  potem  so  z  deskami  obili  za- 
casno  bogomolnico,  a  so  jo  ze  1.  1591.  morali  razsiriti,  ker 
mnozica  ni  imela  prostora  v  njej ;  1.  1595.  so  jo  morali  zopet 
razsiriti.  Dasiravno  je  bilo  mescanom  ob  kazni  10 — 30  gl.  ali  z 
izgonom  prepovedano,  zahajati  v  Bednavo,  ni  vse  nic  pomagalo. 
Vkljub  vsem  ukazom  so  1.  1589.  celo  v  mestnem  svetu  mari- 
borskem  sedeli  protestantje;  povsod  se  je  opazalo  kljubovanje, 
pele  so  se  luteranske  pesmi,  polozaj  je  postal  tako  kriticen, 
da  se  V  letih  1596 — 1599,  kakor  poroca  takratni  mestni  zupnik 
Juri  Pileator  (Klobucar),  katolicani,  zlasti  pa  katoliski  duhov- 
niki  skoro  niso  smeli  pokazati  na  ulici.  Leta  1598.  so  prote- 
stantje sklenili,  sezidati  v  Bednavi  novo  cerkev  in  stanovanje 
za  predikanta  in  za  solnika,  ki  je  prej  1.  1596.  moral  zapustiti 
mariborsko  mesto. 

Na  okolisko  slovensko  Ijudstvo  ta  luteranska  postojanka 
najbrz  ni  imela  posebnega  vpUva ;    med    darovatelji    je    sicer 

")  Orozen,  n.  d.  I.  570 

*4  Slekovec,  Sekelji  str.  44  in  46. 

18)  Orozen  n.  d.  I.  320. 

»')  Orozen  I.  321,  i.  d. 

»«)  Loserth.  n.  d.  531. 

102 


vec  slovenskih  imen,  a  to  so  obrtniki  in  mescani  ter  nizji  ple- 
mici,  samo  leta  1591.  citamo,  da  je  z  bukovim  lesom  pri  ko- 
panju  studenca  za  predikanta  pomagal  neki  Primoz  Zupan  iz 
Gornjih  Hoc. 

L.  1600.  je  bil  konec  protestantske  obcine.  Dne  8.  janua- 
rija  je  dezelnoknezja  komisija  s  pomocjo  vojakov  in  kmetov 
deloma  v  zrak  pognala,  deloma  pozgala  zupnisce,  solo  in 
cerkev;  predikant  jo  je  bil  ze  poprej  popiiial  v  Race,  solnik 
pa  V  Slivnico.  Pozneje  je  predikant  bival  v  Vurbergu.  Prote- 
stantsko  pokopalisce  v  Bednavi  pa  je  bilo  se  tudi  pozneje  v 
rabi;  se  dandanes  se  v  ondotnem  gradu  vidijo  ohranjeni  na- 
grobni  spomeniki  iz  1.   1613.  in   1627- 

Vendar  je  1.  1601.  bilo  tudi  se  med  mescani  nekaj  prote- 
stantov,  ki  so  skrivoma  zahajali  k  predikantom  v  bliznje  kraje  ter 
ob  sobotah  jedli  meso.  Sole  so  bile  prazne  in  mladina  razuz- 
dana"^**)  L.  1611.  poroca  zupnik  Pileator,  da  so  bili  v  mestu 
se  naslednji  nekatolicani:  Juri  Schlanitz  z  zeno,  Nikolaj  Cepec 
z  zeno,  ki  pa  trdi,  da  je  v  Marenbergu  opravil  izpoved ;  An- 
drej  Turanko ;  Joahim  Haller  z  zeno;  Filibert  Merc  z  zeno  je 
imel  dosle  rok,  ostati  v  dezeli;  le-ti  stanujejo  redko  v  mestu 
pa  se  dado  poucevati  in  so  dobiii  knjige  od  njega.  Vdova 
Franca  Langerja,  Mihael  Naglitscher  in  Kristofa  Pisine  vdova 
se  se  niso  predstavili,  stanujejo  zdaj  tu  zdaj  tam.  —  V  Selnicl 
je  bil  nekatolican  Wolf  Mosperger  z  zeno  in  pa  Andrej  Kle- 
mencic  „ain  ledige  ergerliche  Person  in  der  Religion",  oba 
podloznika  Jurija  Kristofa  bar.  Herbersteina  v  Wildhausu.  V 
Kamnici  in  pri  Sv.  Petrii  ni  bilo  takrat  nobenega  nekatoli- 
cana.20) 

Tudi  V  jareninsko  zupnijo  se  je  scasoma  zatrosil  prote- 
stantizem.  Zupnik  Adam  Preprost  poroca  istega  leta,  da  je 
doma  „in  difier  Pfar  wiendifsch  Jaring"  opravilo  velikonocno  po- 
boznost  3100.  Bilo  je  se  tudi  vec  nekatoliskih  in  upornih  oseb, 
ki  so  Ijudstvu  sploh  biie  v  pohujsanje.  Blizu  Jarenine  je  na  pr. 
prebival  Mihael  Schwiegenstan  z  zeno,  oskrbnik  v  Neuhausu, 
in  sta  hodila  veckrat  na  Ogrsko  k  predikantu  k  izpovedi.  V 
St.  Ilju  je  Andrej  Kermauz,  podloznik  Trautendorffov  v  Wei- 
tersfeldu,  imel  gostilno ;  bil  je  eel  luteran  in  je  bil  s  svojim 
mesojedstvom  v  yeliko  pohujsanje.  Peter  Schmid,  ki  je  prebi- 
val z  zeno  nize  St.  Ilja,  se  ni  nikdar  izpovedoval  po  katolisko 
in  je  ob  postnih  dneh  hlastno  (redlich)  jedel  meso.  Vdova  po 
Hannsu  Muratu,  podloznica  Wolfa  Ekhenberga,  poprej  me- 
scanka  v  Mariboru,  je  tudi  cela  luteranka  in  gre  z  gospo  Ek- 
henberg  veckrat  k  luteranom  k  izpovedi.  Za  Jurija  Sallarja, 
podloznika  Wolfa  Ekhenberga,  se  ne  ve,  ali  je  luteran  ali  ka- 


19)  Orozen  n.  d.  I.  572. 

"«)  Porocilo  priobcil  M.  Slekovec  v  „Voditelju''  1899,  str.  327. 

103 


tolican;  ze  11  let  ni  bil  pri  izpovedi,  zivi  v  divjem  zakonu  in 
ima  poleg  svoje  zakonske  zene  3  otroke  z  drugimi ;  je  nepo- 
boljsljiv.  Za  vec  nekatolicanov  v  zupniji  ne  ve,  razen  za  Simona 
Jursica  pri  Sv.  Jakobu,  ki  se  je  pa  predstavil  mariborskemu 
zupniku  po  zapovedi  avstr.  vlade.-^) 

Na  sumu  krivoverstva  je  bil  zupnik  pri  Sv.  Lenartu  v 
Slov.  goricah  Ivan  Morennus  (Mohrhemius).  Zasledimo  ga  pri 
Sv.  Lenartu  1.  1600.  Po  treh  letih  njegovega  zupnikovanja  so 
ga  spodili  kot  sumljivega  pristasa  Lutrovega.  Sel  je  potem  za 
zupnika  v  Maisberg  (Monsberg)  na  Srednjem  Stajerskem,  pa 
ze  1.  1602.  se  je  izkusal  zopet  polastiti  sveto-lenarske  zupnije. 
Proti  svojemu  nasledniku  Feliksu  Ivanu  Cezarju  je  hujskal 
zupljane  ter  se  5.  febr.  1602  obrnil  na  Ivana  Friderika  barona 
Herbersteina  v  Hrastovcu,  ki  je  bil  tudi  pristas  nove  vere,  celo 
na  admontskega  opata,  da  bi  ga  zopet  sprejela  za  zupnika  pri 
Sv.  Lenartu,  njegovega  naslednika  pa,  ki  se  ni  bil  potrjen,  naj 
bi  opat  prestavil  kam  drugam.  Toda  opat  v  to  ni  privolil, 
ampak  sta  dne  22.  okt.  skofijski  komisar  in  jareninski  upra- 
vitelj  admontskih  posestev  ustolicila  Cezarja  za  zupnika  pri 
Sv.  Lenartu.  Nato  se  je  Morenus  vgnezdil  v  zupniscu  pri  po- 
druznici  Sv.  Jurija  v  Slov.  goricah,^-)  odkoder  je  delal  grozne 
sitnosti  sveto-lenarskemu  zupniku.  Vzdrzeval  se  je  ondi  do 
1.  1607.  Ko  je  skof  9.  junija  1607  vizitiral  cerkev  Sv.  Jurija, 
ki  ji  je  Admont  Patron,  je  Morenus  se  vedno  tical  ondi,  skofu 
pa  seveda  ni  prisel  pred  oci,  ampak  se  je  skril.  Skof  ga  v 
svojem  zapisniku  tako-le  oznacuje :  „Za  vikarja  se  je  sam  vri- 
nil  Ivan  Morenus,  ki  je  prej  sluzil  pri  cerkvi  Sv.  Kriza  (?),  je 
nepokoren  clovek,  ki  ne  slusa  ne  skofa  ne  njegovega  komi- 
sarja.  Dognano  je,  da  kupoma  izpoveduje  in  odvezuje  Ijudi  — 
po  900  oseb  v  enem  dnevu.  Naroceno  je  zupniku  pri  Sv.  Le- 
nartu, da  ga  spodi  od  podruznice."  Zupnik  je  to  storil  z  vo- 
jasko  silo,  a  zato  mu  je  Morenus  nahujskal  Ijudstvo,  da  je 
prisel  V  smrtno  nevarnost.  Potem  izgine  brez  sledu. 

V  Herbersteinovem    gradu    Hrastovcu    je    bil    ta  cas  za 

oskrbnika  neki  odpadel  duhovnik,  a  se  ne  ve,  je  li  delal  kako 

propagando  za  luteranstvo;  pozneje  se  je  povrnil  in  bil  potem 

pomozni  duhovnik  v  Weizu.^")    0   „skakacih",    ki    so  imeli  pri 

Sv.  Lenartu  glavno  gnezdo,  izpregovorimo  na  koncu. 

* 
*  * 

V  Ptuj  je  prisla  dezelnoknezja  komisija,  v  kateri  je  bil 
tudi  Slovenec  dr.  Vincenc  Fiirbekh,--*)  na  Vidovo  dne  15.  ju- 
nija 1528   ter    je  tja  poklicala  bliznje   duhovnike  s  cerkvenimi 

2«)  Porocilo  objavil  Slekovec  v  „Voditelju"  1901,  str.  303.— 304. 

*2)  Nekdanje  zupnisce  je  stalo  na  mestu  sedanje  sole. 

")  Sporocil  mj  je  to  g.  Ljubsa  v  Gradcu  iz  svoje  zbirke.  Pis. 

''*)  Slekovec,  Skofija  in  nadduhovnija  v  Ptuji.  Maribor,  1889  str.  66. 

104 


kljucarji  in  zupani.  Pri  Sv.  Marjeti  nizje  Ptuja  je  bilo  takrat 
pet  duhovnikov,  zupnik  (za  pravo  vikar)  Peter  Vaselkorcher, 
duhovna  pomocnika  Bernard  Adelprecher  in  Miklavz  Gras- 
perger  ter  kapelan  Janez  Ziher.  Duiiovniki  in  zupljani  so  bill 
vsi  pravoverni,  Znaciino  je,  da  najdemo  kakih  80  let  pozneje, 
namrec  1.  1607.  za  katoliske  reformacije.  ko  je  skof  Martin 
Brenner  prisel  v  Ptuj,  pri  Sv.  Marjeti  le  vikarja,  nekega  Ivana 
Grabatiusa  (Hrvat?)  iz  zagrebske  skofije,  ki  je  imel  potrebne 
listine,  da  je  pravilno  posvecen ;  skof  ga  je  izprasai  in  potrdil 
ob  pogoju,  da  ne  sme  vec  sprejeti  prileznice,  ki  jo  je  bil  ze 
prej  odslovil.  Obljubil  je,  da  bo  odsle  posteno  zivel.  Brevirja 
ni  znal  moliti.  za  to  mu  je  skof  narocil,  naj  gre  v  Ptuj  in  se 
ga  tarn  z  zupnikom  in  kapelani  nauci  moliti. 

V  Viirbergii  sta  Franc  in  Ambrozij  Stubenberg  krepko 
podpirala  protestantizem.  Katoliskega  vikarja  pri  ondotni  cer- 
kvici  so  luterani  vrgli  skozi  okno,  razdejali  zupnisce  ter  se 
polastili  zupnijskih  dohodkov  in  cerkve;  pometali  so  iz  nje 
kipe  in  podobe  ter  jo  izpremenili  v  protestantski  tempelj.  Bal- 
tazar,  sin  Franca  Stubenberga,  je  napravil  celo  posebno  usta- 
novo  za  vzdrzevanje  luteranskega  predikanta,  ki  so  ga  imeli 
nastavljati  dezelni  stanovi  s  privoljenjem  bratov  Sekeljev;  ta 
dva  sta  tudi  pripomogla  k  ustanovitvi  iuteranske  postojantce  v 
Vurbergu.  Poslali  so  tjakaj  predikanta  Jurija  Lauttarschlagerja. 
Ko  pa  je  nadvojvoda  Ferdinand  pritisnil  tudi  na  plemstvo,  se 
je  Juri  Stubenberg  izselil  iz  dezele  ter  Vurberg  prodal  ze 
1.  1616.  Filibertu  Schranzu.  Po  letih  so  morali  Stubenbergi 
tudi  cerkev  prepustiti  novim  lastnikom  vurberskega  gradu. 

Najmocnejso  oporo  in  najstrastnejse  privrzence  je  imel 
protestantizem  na  Spodnjem  §tajerskem  v  Radgoni.  Dasiravno 
je  bilo  mesto  podlozno  neposredno  dezeinemu  vladarju,  vendar 
je  kljubovalo  vsem  vladnim  naredbam.  Nasprotovanje  se  ni 
omejilo  samo  na  versko  podrocje,  ampak  je  bilo  sploh  poli- 
ticno  in  se  je  tako  poostrilo,  da  je  slo  celo  za  obstanek  ob- 
lasti  dezelnega  vladarja.  Radgoncani  so  se  zanasali  na  svoje 
mocno  zidovje  in  na  pomoc  bliznjih  ogrskih  ustasev.  Razvoj 
protestantizma  V  Radgoni,  ki  so  ga  opisali  razni  nemski  zgodo- 
vinarji,")  ima  cisto  nemski  pecat ;  porocila  pripovedujejo,  da 
so  se  ob  vsaki  priliki  razlegale  nemske  Iuteranske  pesmi ;  pa- 
storji  so  Nemci;  glavni  agitatorji  za  protestantizem  so  prise- 
Ijenci  iz  nemskih  dezel,  sicer  pa  je  glede  domacih  prebivalcev 
vredno  vpostevati  sledeco  opombo,  iz  katere  je  razvidno,  da 
je  radgonsko  mescanstvo  po  rodu  bilo  vecinoma  slovensko  : 
Ko    je    namrec    17.  decembra    1599    iznenada  dosla  dezelno- 

^'=')  Rosolenz.  Griindlicher  Gegenbericht  .  .  .  Gradec  1607.  Dr.  Leop. 
Schuster,  Furstbischof  Martin  Brenner;  Loserth,  Die  Reformation  und 
Gegenreformation  ;  Hofrichter,  die  Privilegien  der  k.  k.  If.  Stadt  Radkers- 
burg  .  .  .  nebst  einer  kurzgefassten  Geschichte  .  .  .  Radkersburg  1842. 

105 


knezja  komisija,  je  kapitan  Paar  zahteval  mestne  kljuce,  ki  mu 
jih  je  zupan  tudi  prinesel,  potem  ga  je  pa  kapitan  zacel  oste- 
vati,  kje  da  so  drugi  svetovalci :  Wo  seyndt  die  Rathsfreundt, 
das  sie  nit  audi  alsbald  da  seyn,  die  groben,  windischen, 
tiickisciien  Khnopff  ?  Ich  will  euch  die  tuckische,  windische  Art 
wol  austreiben."^") 

Kako  so  radgonske  cerkvene  razmere  vplivale  na  okolico, 
vidimo  najbolje  pri  najblizji  podruznici  Sv.  Petra.  Radgoncani 
so  katoliske  zupnike  drugega  za  drugim  pregnali;  v  kakih  30  letih 
(1570  do  1600)  se  je  v  Radgoni  vrstilo  12  zupnikov,  ki  se 
mnogokrat  niti  na  svetlo  niso  upali;  pri  Sv.  Petru  je  popolnoma 
prenehala  sluzba  bozja.  Se  1.  1607.,  ko  je  bila  v  Radgoni  ze 
izvedena  katoliska  reformacija,  pravi  skof  Brenner,  da  zaradi 
pomanjkanja  duhovnikov  ondi  ze  dolgo  ni  vec  sluzbe  bozje; 
otroci  umirajo  brez  krsta,  bolniki  brez  verskih  tolazil.  Zdaj  pa 
zdaj  je  prisel  tjakaj  negovski  vikar  in  Ijudje  so  k  njemu  ho- 
dili  k  izpovedi.")  Ko  so  se  v  Radgoni  razmere  uredile,  so  ka- 
pelani  radgonski  zaceli  redno  zahajati  k  Sv.  Petru  in  k  Kapeli. 
L.  1611.  poroca  Primoz  Cezar,  da  je  pri  Sv.  Petru  bilo  3000 
obhajancev,  a  po  vaseh  je  se  bilo  precej  takih,  ki  niso  zaha- 
jali  k  izpovedi;  to  je  znak,  da  se  je  duh  protestantizma  iz 
Radgone  razsiril  tudi  na  sela.  L.  1617.  pa  se  pritozuje  kapelan 
Urban  Kern  iz  Kamnika  na  Kranjskem,  da  je  jako  nevarno, 
zahajati  k  radgonskim  podruznicam,  k  Sv.  Petru  in  k  Sv. 
Magdaleni  (Kapela),  ker  so  v  blizini  Ogri  in  Turki.^^)  K  Sv. 
Benediktu,  ki  je  bil  od  Radgone  precej  oddaljen  in  zaradi 
slabih  potov  tezko  pristopen,  ni  zasla  Lutrova  vera.  L.  1528. 
je  prisel  na  vizitacijo  v  Radgono  zupnik  Juri  Prosenjak  (Pros- 
sonakh)  s  cerkvenim  kljucarjem  Lenartom  Saurwasserjem  in 
zapisnik  pravi,  da  ondi  ni  bilo  nikaksne  zmote.  Tudi  skof 
Brenner  je  1.  1607.  zapisal  v  svoj  dnevnik:  „Zupljani  so  vsi 
dobri  katolicani".")  Vendar  so  razmere,  ki  so  nastale  vsled  pro- 
testantskega  gibanja,  tudi  tu  pustile  svoje  sledove.  Zupnik 
pri  Sv.  Benediktu  je  moral  oskrbovati  tudi  dve  podruznici  Sv. 
Antona  in  Negovo.  Zato  je  imel  navadno  po  dva  kapelana. 
Ker  pa  je  v  drugi  polovici  16.  veka  nastalo  veliko  pomanj- 
kanje  duhovscine,  je  moral  zupnik  mnogokrat  sam  oskrbovati 
celo  zupnijo.  Vsled  tega  so  novorojeni  otroci  umirali  veckrat 
brez  krsta,  bolniki  brez  zadnjih  tolazil,  versko  zivljenje  je  pe- 
salo  in  Ijudje  so  se  pogrezali  v  nevednost  in  v  razne  hudobije. 
L.  1611.  poroca  benediski    zupnik  Benedikt  Forcht  dezelnemu 


28)  Verzaichnus  der  Rackelspurgischen  Visitation  vom  17.  Dec.  1599, 
priobceno  v  „Steierm.  Geschichtsbiatter"  1883,  st.  48. 

")  Kn.  sk.  arhiv  v  Gradcu. 

^8)  Vizitac.  zapisnik  v  kn.  sk.  arh.  v  Gradcu  fol.  287. 

2»)  Parochiani  onines  bene  sunt  catliolici.  Knez.  skof.  arhiv  v 
Gradcu. 

106 


knezu,    da  za  uporneza  ne  ve  nobenega,  izvzemsi  mesarja  pri 
Negovi  Petra  Cerencica  in  njegovo  zeno.^") 

V  zupniji  Sv.  Jiirija  ob  Scavnici  je  novi  nauk  odmeval 
pri  Mali  nedelji,  o  cemer  bo  govor  pri  Veliki  nedelji. 

Da  je  tudi  v  Ljiitomeni  Lutrov  nauk  dobil  pristasev, 
smemo  slutiti,  ker  po  mestih  in  vecjih  trgih  je  bilo  to  takrat 
moderno.  L.  1528-  se  sicer  ni  bilo  sledu  o  luteranstvu  v  Lju- 
tomeru,  pac  pa  je  zacetkom  17.  veka  luteranstvo  tudi  tu  po- 
gnalo  korenine.  To  potrjuje  pritozba  Ijutomerskega  zupnika 
zoper  malonedeljskega  vikarja  in  pa  porocilo  zupnika  Pavla 
Siinonica  I.  1611.  To  porocilo  pravi,  da  so  omenjenega  leta  o 
Veliki  noci  vsi  katolicani  opravili  izpoved  in  prejeli  sv.  obha- 
jilo.  Med  trzani  pa  je  bilo  se  sest  luteranov,  in  sicer :  Juri 
Schlosser,  Pavel  Wagner,  Daniel  Khiis  (Kis?),  Ivan  Schneid, 
Ivan  Unger,  Baltazar  Armstorffer.  Slednji  je  obljubil,  da  se 
pokatolicani.  Ker  so  imena  celo  nemska,  so  bill  najbrz  iz 
Nemskega  priseljeni  obrtniki  (Kis  je  morda  Oger),  saj  so  tudi 
V  Radgoni  jedro  protestantske  obcine  tvorili  nemski  priseljenci. 
Vsi  ti  Ijutomerski  luterani  so  stanovali  v  trgu  in  bili  podloz- 
niki  grofa  Petra  Draskovica.^^) 

V  Ijutomerskih  grascakih  protestantizem  ni  nasel  posebne 
opore.  Bas  takrat  so  seposestniki  Dolnjega  gradu  cesto  menjavali. 
Grascaki  Rindscheiti  so  gotovo  bili  pristasi  Lutrovega  nauka, 
zakaj  med  protestantskimi  izseljenci,  ki  jih  nasteva  neki  za- 
pisnik  iz  zacetka  XVII.  stoletja  v  monakovski  dvorni  knjiznici, 
nahajamo  tudi  „staro  gospo  Rindscheit".'-) 

Za  Rindscheitov  in  njihovih  sorodnikov  se  je  najbrz  za- 
trosil  protestantizem  v  Ljutomer.^-^)  Koncem  16.  stoletja  postane 
lastnik  Ijutomerske  grascine  Peter  Draskovic,  necak  slavnega 
Hrvata  kardinala  Jurija  Draskovica  (f  1587}.  Peter  je  vecinoma 
prebival  na  Ijutomerskem  gradu.  Po  njegovi  smrti  (1.  1616.)  je 
njegova  vdova  upravljala  Ijutomerska  posestva  za  svoje  malo- 
letne  otroke  (f  v  Ljutomeru  20.  novembra  1.  1629).  Obitelj 
Draskovicev  je  ostala  katoliska  in  torej  Ijutomerski  protestantje 
niso  imeli  v  njih  zascitnikov;  zato  je  protestantizem  v  trgu 
tudi  kmalu  izginil.  L.  1617.  so  bili  ze  vsi  zupljani  katolicani, 
^zpovedancev  in  obhajancev  je  bilo  cez  2000,  a  poslednje  olje 
se  vedno  ni  bilo  v  navadi  in  Ijudje  so  se  ga  zelo  bali,  ces, 
da  mora  potem  clovek  takoj  umreti.^*) 

V  zupniji  Sv.  Kriza  na  Murskem  polju  so  sicer  zupniki 
imeli  veckrat  praske  s  svojimi  zupljani,  vendar  o  protestantih 
nimamo  v  tej  zupniji  nikaksnih  porocil. 

»o)  Porocilo  priobcil  Slekovec  v  „VoditeIju"  1901,  sir.  302.— 303. 
'")  Porocilo  je  objavil  Slekovec  v  „Voditelju"  1. 1900,  str.  154.  do  155. 

32)  Grazer  Zeitung  1871;  st.  36. 

33)  Slekovec,  „Voditelj'";  1906.  str.  57. 

34)  Qi  o  vsem  tern  Slekovcev  clanek  „Gradin  grascina  Ijutomerska", 
„Casopis  za  zgod.  in  narodopisje"  1.  1904.,  str.  J 64  i.  d. 

107 


Gradic  v  sosednem  trgu  Verzeju  so  posedali  koncem^l6. 
veka  Margetici  in  Ozegovici,  ki  jim  je  vladar  poveril  vojvod- 
stvo ;  bili  so  pravoslavni  in  so  se  pokatolicili,  ko  so  vstopili 
V  cesarsko  sluzbo  in  na  stajerska  tla.  Trzani  so  sicer  v  spo- 
razumu  s  protestantskimi  dezelnimi  stanovi  prigovarjali  in  ne- 
kaj  casa  je  res  visji  dezelni  konjar  Juri  Rupert  baron  Herber- 
stein  dobil  gradic  v  roke,  a  dezelni  vladar  ga  je  zopet  izrocil 
Juriju  Ozegovicu.  L.  1605.  pa  so  Turki  unicili  gradic  in  trg. 
Protestantizem  torej  tu  ni  nasel  opore. 

Poglejmo  se  v  podrocje  nemskega  viteskega  reda  okrog 
Ormozal  Sekelji,  Zrinjski.  Dne  4.  julija  1528  so  iz  Ormoza, 
Velike  nedelje,  Sredisca  in  Sv.  Miklavza  morali  priti  duhov- 
niki  in  drugi  zastopniki  pred  komisijo  v  Radgono.  V  veri  so 
bili  vsi  edini  in  brez  zmote,  pac  pa  so  se  velikonedeljski  klju- 
carji  pritozili,  da  zupnik  pri  vpeljavanju  zensk  zahteva  predivo; 
pritozba  se  je  resila  tako,  da  zupnik  nima  pravice,  tega  zahte- 
vati;  ce  pa  mu  kdo  da  prostovoljno,  naj  sprejme. 

A  proti  koncu  16.  stoletja  so  se  razmere  celo  izpreme- 
nile.  Zakrivili  so  jih  ormoski  grascaki  in  nemski  vitezi.  Leta 
1574.  je  umrl  ormoski  grascak  baron  Lukez  Sekelj,  ki  je  bil 
pogumen  vitez,  moz  blagega  srca,  zvesto  vdan  svojemu  vla- 
darju  in  cerkvi  in  ki  je  opetovano  v  javnih  zborih  pred  svo- 
jimi  protestantskimi  tovarisi  dal  duska  svojemu  verskemu  pre- 
pricanju.  Bil  je  eden  najbogatejsih  velikasev  na  Stajerskem  in 
tako  ugleden,  da  so  ga  celo  protestantski  stanovi  veckrat  vo- 
lili  za  svojega  zastopnika  v  razne  zbore  in  posvete.  Po  nje- 
govi  smrti  se  je  vse  to  izpremenilo.  Njegova  sinova  Jakob  in 
Mihael  sta  se  na  Ogrskem  navzela  novega  duha,  odstopila  od 
katoliske  cerkve  ter  postala  odlocna  razsirjevalca  protestan- 
tizma  in  kalvinizma.  Starejsi,  Jakob  Sekelj  se  je  1.  1560.  ozenil 
z  baronico  Sofijo  Herberstein  ter  mu  je  oce  izrocil  gradove 
Borl,  Zavrc,  Wildhaus  nad  Mariborom  ter  gosposcino  pri  Sv. 
Vidu  nize  Ptuja.  Ondi  je  imel  tudi  patronsko  pravico  ter  je 
od  1.  1565.  dalje  nastavljal  za  vikarje  same  ogrske  kalvince, 
ki  so  razumeli  hrvatski.  Ti  so  z  Ijudstvom  ravnali  tako  kruto, 
da  se  je  bilo  vsak  cas  bati  krvave  vstaje ;  zlasti  je  bi»  polozaj 
nevaren  ob  velikem  hrvatskem  uporu  1573.  Dne  10.  februarija 
t.  1-  pise  Jakob  Sekelj  sam  dezelnim  odbornikom,  da  namera- 
vajo  vstasi  udariti  proti  Borlu,^^)  kakor  je  zvedel  od  zagreb- 
skega  skofa.  Tla  so  bila  na  zemljiscu  ormoskega  grascaka 
kakor  nalasc  pripravljena  za  vstajo.  Ne  le  da  so  kalvinski 
pastorji  Ijudstvo  stiskali  in  drazili,  ampak  tudi  oba  brata  sta 
gmotno  bolj  in  bolj  propadala  in  vsled  tega  podloznikom  na- 
kladala  vedno  hujsa  bremena.    Da  1,  1573.  ni  prislo  do  vstaje 


80  Beitrage  z.  K.  st.  Geschqu.  V,  str.  25. 

108 


V  Halozah,  na  Dravskem  polju  in  med  Muro  in  Dravo,  zlasti 
okrog  Ornioza,  je  pripisati  le  naglemu  porazu  kmetske   vojske 

V  Posavju ;  zakaj  agitatorji  so  ze  delovali  na  levi  in  desni 
strani  Drave,  kakor  sta  porocaia  dezelnim  stanovom  Erazem 
Saurau  in  Ferdinand  Rindscheid,  ki  sta  natihoma  potovala 
med  kmeti  in  pozvedovala  o  polozaju.^®)  Mlajsi  sin  Lukeza 
Sekelja,  Mihael  je  bil  istotako  slab  gospodar  in  strasten  pro- 
testant.  Vsled  dogovora  s  sestrama  in  z  bratom  je  po  ocetovi 
smrti  prevzel  Krapino,  Ormoz  in  Sredisce.  V  zvezi  z  Jurijem 
Zrinjskim,  ki  je  bil  gospodar  v  sosednem  Medjimurju  in  ki  je 
1.  1570.  ustanovil  tiskarno  v  Nedeljiscu,  je  siril  na  vso  moc 
„novo  vero"  med  svojimi  podlozniki,  zlasti  v  Srediscu;  vizita- 
cijski  zapisnik  1.  1621.  pravi,  da  je  bilo  v  srediski  zupniji  samo 
160  katolicanov.  Isti  zapisnik  pravi,  da  poslednje  olje  in  pa 
oklicevanje  zarocencev  ni  bilo  v  navadi  zaradi  mnogih  kal- 
vincev,  ki  so  bili  raztreseni  ob  ogrski  meji.^') 

Vprasa  se,  sta  li  Zrinjski  in  Sekelj  osebno  priznavala  in 
neposredno  sirila  kalvinstvo  ali  luteranstvo  avgsburske  veroiz- 
povedi.  Slekovec  oba  naravnost  imenuje  pristasa  kaivinizma, 
toda  iz  zgodovinskiii  virov  in  okoliscin  to  ne  sledi.  Vsled  pa- 
cifikacije  v  Brucku  1.  1578.  so  stajerski  velikasi  dobili  pro- 
stost  le  za  avgsbursko  veroizpoved,  zato  tudi  vidimo  v  stajer- 
skem  protestantizmu  precejsnjo  edinost;  celo  dezelni  stanovi, 
ki  so  bili  naklonjeni  novemu  nauku,  strogo  nastopajo  proti 
anabaptistom,  ki  so  se  hoteli  vgnezditi  na  Stajerskem.^*)  Re- 
formatorne  sekte  raznih  struj  so  se  jako  grizle  med  seboj,  a 
tega  ni  med  stajerskimi  reformiranimi  stanovi.  Med  darovniki, 
ki  so  pomagali  vzdrzevati  liiteransko  sluzbo  bozjo  v  Bed- 
navi  pri  Mariboru,  zasledimo  1.  1588.  tudijurija  Zackhl,  sina 
Jakoba  Sekelja  iz  prvega  zakona  z  Zofijo  Herbersteinsko.^^) 
Kakor    znano,    so  Herbersteini  bili  protestantje  in  ne  kalvinci. 

Tudi  Jurija  Zrinjskega,  sina  slavnega  sigetskega  junaka, 
smatrajo  hrvatski  zgodovinarji  splosno  za  luterana  in  ne  kal- 
vinca.  Brzkone  je  ze  njegov  oce  bil  naklonjen  novemu  nauku, 
vsaj^  njegova  druga  zena  Eva  Rosenberg  je  bila  protestantka 
iz  Ceskega;  mnogo  je  obceval  z  baronom  Ungnadom,  ki  mu 
je  se  iz  Tiibingena  dopisoval  o  svojem  delovanju  ter  mu  tudi 
poslal  V  dar  vec  knjig.*°)  Juri  Zrinjski    se  je  ocitno  priznal  za 


3«)  Beitrage.  n.  m  str.  28.  (Prim.  Meskov  beletr.  spis  „Drama  izza 
davnih  dni",  Zab.  knj.  Mat.  Slov.  1907.  Ur.) 

*')  Vizit.  zapisnik  v  kn.  sk.  arh.  v  Gradcu.  Slekovcev  izpisek  v  ar- 
hivu  ,Zg.  dr."  v  Mariboru. 

2»)  Gl,  Loserth,  Wiedertaufer  in  Steiermark.  Mitteilungen  d.  hist. 
Ver.  f.  St.  XLII,  str.  118.  i.  d. 

s9)  Orozen,  n.  d.  I.  str.  322. 

*'^)  Kostrencic;  Urkundliche  Beitrage  zur  Geschichte  der  protest.  Li- 
teratur  der  Sudslaven,  Wien  1877,  str.  34. 

109 


protestanta  1.  1570.  ter  je  zacel  kruto  preganjati  katolicane ; 
svetovalec  mu  je  bil  pri  tern  njegov  prijatelj  baron  Nikola] 
Malkoczy.  Iz  zupnij  je  pregnal  katoliske  duhovnike,  nekatere 
cerkve  je  razdejal  ali  jih  obrnil  v  svetne  namene,")  pri  drugih 
je  nastavil  luteranske  predikante.  Edina  opora  katolicizma  so 
bili  se  pavlinci,  ki  so  imeli  svoj  samostan  pri  Sv.  Heleni  nad 
Cakovcem.  Zato  se  je  pa  tudi  Zrinjski  znesel  nad  njimi;  naj- 
prej  jim  je  znizal  desetino  pri  vinu  in  zitu,  samostanske  pod- 
loznike  so  njegovi  vojaki  neprestano  napadali,  mucili  in  celo 
iibijali.  Samostanu  je  vzel  starodavno  pravico  sejma  na  dan 
sv.  Helene.  Protestantje  so  celo  vdrli  v  cerkev  ter  jo  oplenili 
in  onecastili.  Najiiuje  je  bilo  1.  1580.,  ko  so  samostan  malone 
razdejali,  menihe  pa  pregnali.  Samostanskega  priorja  so  doigo 
mucili,  potem  pa  ga  vrgli  v  zapor,  kjer  je  umrl.*^)  Vsled  pri- 
tozbe  generala  pavlinskega  reda  Ivana  Zajca  je  Rudolf  II.  sicer 
zaukazal  Zrinjskemu,  da  mora  storjeno  skodo  popraviti  in  po- 
vrniti,  kar  je  ugrabil,  a  ta  se  za  kraljeve  ukaze  ni  veliko 
zmenil.  Znamenito  delo  Jurija  Zrinjskega  je  pa  ustanovitev 
tiskarne  v  Nedeljiscu  blizu  Cakovca,  ki  je  bila  takrat  edina 
tiskarna  na  Hrvatskem ;  zakaj  senjska  je  prenehala  ze  1.  1508., 
zagrebska  1527  in  reska  1531.*°)  Brezdvomno  so  se  odtod  si- 
rile  tudi  cez  stajersko  mejo  Buciceve  v  Nedeljiscu  tiskane 
knjige,  Novi  zakon  pa  Krscanski  nauk,  dasi  se  je  izgubil  o 
tem  vsak  sled.  Povse  naravno  je,  da  so  vsaj  kraji  okrog  Lju- 
tomera  in  Ormoza  hitreje  dobili  v  roke  Buciceve  knjige  in 
Vramcevo  v  Varazdinu  I.  1586.  tiskano  postilo  nego  pa  knjige 
kranjskih  reformatorjev.**)  Ugodno  priliko  za  kolportazo  lute- 
ranskih  knjig  so  nudili  veliki  sejmi,  kjer  se  je  shajala  mnozica 
Ijudstva  od  vseh  strani.  Mocna  ovira  je  bila  to,  da  je  malo 
Ijudi  znalo  citati ;  a  temu  so  odpomogji  agitatorji ;  ti  so  bili 
vesci  citanju  in  so  glasno  citali,  drugi  so  pa  poslusali.  0  Bucicu 
je  znano,  da  se  je  bil  ze  za  svojih  bogoslovnih  studij  seznanil 
z  Lutrovim  naukom  ;  v  tem  smislu  je  tudi  pisal.  Smemo  torej 
trditi,  da  je  Zrinjski  pred  vsem  podpiral  avgsbursko  vero. 
Vzporedno    se    je    pa    prav  lahko    siril  tudi  kalvinizem,    ki  je 


*')  Tako  cerkev  sv.  Jeronima  v  Strigovi,  kjer  so  nekdaj  prebivali 
glagoljasi.  Bedekovic  v  svoji  knjigi  „Natale  Solum  .  .  .  sancti  Hieronymi" 
str.  303.  (1752)  celo  pravi,  da  mnogi  niislijo  (ob  njegovem  casu),  da  so 
glagoljasi  bili  ondi,  dokler  jih  ni  pregnal  luteranski  vihar. 

*'')  Bedekovic,  n.  d.  str.  261. 

*^)  Dr.  R.  Horvat,  Povjest  Medjumurja,  v  listu  „Nase  pravice"  1907, 
br.  20. 

")  Prim.  „Hrv.  utjecaji  u  slarim  istocno-staj.  tekstovjma'.  Rad.  Ju- 
goslav. Ak.,  Zagreb  1905,  in  „Pocetki  staj.-slov.  knjiz."  („Casopis  za  zgo- 
govino  in  narodop.",  Maribor  1906.).  —  Vendar  je  kranjsko-protestantski 
pokret  imel  Ptuj  za  nekako  prevazevalisce  slov.  knjig  (Gl.  Konstrencic, 
Urk.  Beitrage).  Protest.  Melchior  Pantaleon  iz  „Kaisersperga"  =  Kajzarja 
pri  Ptuju  je  deloval  v  Ljubljani  (Elze,  Univ.  Tiib.  18). 

110 


zlasti  na  Ogrskem  imel  mnogo  pristasev.  Pod  „kalvinom"  fka- 
lavin!)  si  Ijudstvo  na  Murskem  polju  in  v  Ljutomerskih  gori- 
cah  se  dandanes  predstavlja  brezvestnega,  krutega  cloveka.*^) 
Ogrski  vstasi,  ki  so  tolikokrat  dali  cutiti  svojo  pest  sloven- 
skemu  Ijudstvu  na  Stajerskem,  so  bili  po  vecini  kalvinci.  Ker 
je  tukaj  veljal  boj  pred  vsem  katolicizmu,  so  seveda  velikasi 
vsaj  posredno  pospesevati  vsako  novotarijo,  ce  se  tudi  ni 
prav  ujemala  z  njihovo  sekto. 

Docim  ima  tore]  „nova  vera"  ob  ogrsko-stajerski  meji 
dva  mogocna  zascitnika,  Sekelja  in  Zrinjskega,  pa  vidimo  na 
katoiiski  strani  popolno  razdejanost,  in  ce  privzdignemo  malo 
zgodovinsko  zaveso,  zapazimo  uprav  obupne  razmere.  Zakrivil 
jih  je  vsaj  deloma  nemski  viteski  red,  ki  je  bil  ze  izdavna  iz- 
gubil  oni  pomen  in  namen,  zaradi  katerega  je  bil  ustanovljen. 

Velik  nedostatek  v  cerkveni  opravi  srednjega  veka,  iz  ka- 
terega se  je  izcimilo  mnogo  zla,  so  bile  mnogovrstne  izjeme 
in  predpravice  raznih  redov. 

Casovne  razmere  so  pac  nanesle,  da  so  razni  redovi  do- 
bili  od  rimske  stolice  razne  predpravice,  vsled  katerih  so  bili 
izvzeti  izpod  skofovske  oblasti;  a  ko  je  disciplina  v  redovih 
opesala,  je  ta  naprava  postala  zelo  skodljiva.  V  krajih,  s  ka- 
terimi  se  bavi  nasa  razprava,  vidimo  to  jasno  na  nemskem  vi- 
teskem  redu. 

L.  1593.  je  sekovski  skof  Martin  Brenner  kot  pooblasce- 
nec  solnograskega  nadskofa  vizitiral  Veliko  nedeljo  in  Ormoz 
s  podruznimi  vikarijati  v  Srediscu  in  pri  Sv.  Miklavzu.  Nasel 
je  ondi  sila  zalostne  razmere  pri  duhovscini  in  pri  Ijudstvu. 
Imenovani  kraji  so  bili  vsi  pod  nemskim  viteskim  redom;  pri- 
cakovali  bi,  da  bo  red  energicno  pomagal  odstraniti  napake, 
mesto  tega  se  je  komtur  pritozil,  ces,  da  je  skof  z  vizitacijo 
krsil  predpravice  nemskega  reda.  Skof  mu  je  odgovoril  iz 
Gradca  7.  oktobra  1593  ter  ga  poucil,  da  je  tridentinski  kon- 
cil  odpravil  vse  take  izjeme  in  predpravice  (non  obstantibus 
quibuscunque  privilegiis)  ter  skofom  narociK  vsako  leto  pose- 
cat!  vse  cerkve  brez  izjeme.") 

Dalje  opozarja  skof  velikonedeljskega  komturja,  da  vsled 
dolocil  tridentinskega  koncila  mora  red  skofu  predloziti  na 
preizkusnjo  vikarje,  ki  jih  misli  nastaviti,  da  dobe  potrebno 
jurisdikcijo.  Naj  torej  svojim  vikarjem  ne  daje  potuhe  k  ne- 
pokorscini  proti  skofu,  sicer  bi  moral  uporabiti  cevkvene 
kazni. 


*'=)  ,Kalavin"  je  v  Ijutomerskem  narecju  pac  le  manj  ostra  psovka 
porednim,  nagajivim  decakom.  V  istem  narecju  je  „luteran'  =  nevernik. 
Stari  Ijudje  govore:  ,Smrdi  kak  liitrs-vera".  Op.  ur. 

■*«)  Kn.  sk.  arhiv  v  Gradcu;  priloga  k  zapisniku  1.  1617.  fol.  931— 
934.  Pismo  je  doslovno  objavil  Slekovu  v  ,Voditelju"  1. 1901,  str.  297.-301." 


Ill 


Nerednosti,  ki  so  jih  uganjali  vitezi-duhovniki,  so  postale 
prekosmate  celo  velikemu  mojstru,  nadvojvodi  Maksimiljanu, 
ki  ]e  I.  1594.  dne  21.  dec.  v  posebni  okroznici  zabical  vsem 
komturjem.  naj  z  vso  resnobo  izkusajo  odpraviti  napake,  ker 
se  je  zvedelo,  da  stari  in  mladi  vitezi  zivijo  nedostojno  svo- 
jega  reda,  imajo  pri  sebi  nesramne  zenske  in  druge  sumljive 
osebe,  vsled  cesar  je  prise!  na  slab  glas  ves  red.  To  je  pa 
bilo  tudi  vse;  velikonedeljski  komtur  je  pismo  shranil  med 
stare  akte,  storil  pa  ni  nicesar;  zato  je  skof  Brenner  1.  1607. 
nasel  pri  Veliki  nedelji    iste  zalostne  razmere  kakor  1.  1593.*0 

Dne  12.  jun.  1607.  je  prisel  skof  k  Veliki  nedelji.  V 
cerkvi  je  bilo  vse  precej^v  redu,  a  vikar  Blaz  Sokolovski  jo 
je  bil  popihal  z  doma.*^^  Skof  je  prisel  vizitirat  tudi  ormosko 
cerkev.  V  cerkvi  je  med  drugim  nasel,  da  so  vstasi  —  kruci 
pomesani  s  Turki —  (1.  1605.)  razbili  celo  krstni  kamen,  ven- 
dar  se  je  za  silo  drzal  vodo.  Vikar  Janez  Dvorcic  je  imel  pri- 
leznico,  s  katero  je  bil  navidezno  porocen  in  se  je  z  njo  —  v 
veliko  pohujsanje  Ijudstva  —  vozil  po  sejmih  in  gostijah. 
Skofu  se  je  porocalo,  da  obhajilo  deli  v  obeh  podobah  in  od- 
vezuje  Ijudi  trumoma,  po  luteranski  navadi.  Ucil  se  ni  nicesar, 
zivel  je  zelo  pohujsljivo  in  ni  se  dal  pripraviti  k  temu,  da  bi 
prosil  skofa  potrjenja,  ces,  da  so  mu  njegovi  redovni  pred- 
stojniki  to  prepovedali.  Nic  boljsi  ni  bil  njegov  kapelan ;  bil 
je  eel  pijanec  in  je  imel  prileznico,  o  kateri  je  pa  trdil,  da  je 
njegova  sorodnica. 

0  teh  zalostnih  razmerah  je  skof  3.  jul.  1607.  porocal 
papeskemu    nunciju    Salvagu   ter  se  pritozil  zoper  nemske  vi- 


4')  Feliksa  Caesarja  je  komtur  Schrattenbach  sprejel  le  ob  pogoju, 
da  ne  sme  priznati  nobenega  skofa,  niti  z  dusnem  pastirstvu. 

•**)  Sokolovski  (v  ordinacijskem  zapisniku  Martina  Brennerja  se 
imenuje  Zoccoloczy)  je  bil  rojen  Ljutomerzan;  „titulum  nensae"  mu  je  dala 
priorisa  marenberskih  nun,  manjse  rede  je  prejel  v  Zagrebu  (1603,  1604), 
masniiko  posvecenje  pa  na  veliko  soboto  1.  1604.  v  Celovcu.  Hitro  po 
ordinaciji  je  prisel  za  kapelana  v  Ptuj ;  od  1.  1615.  dalje  je  zupnikoval 
pri  Sv.  Petru  nize  Maribora,  kjer  je  umrl  1.  1623.  (Orozen,  n.  d.  I.  65). 
Posvecen  je  bil  na  prosnjo  lucanskega  zupnika,  ki  ga  je  dolgo  vzdrzeval; 
obljubil  mu  je  bil,  da  bo  sluzil,  pa  mu  je  usel,  isto  take  je  ostavil  rad- 
gonsko  zupnijo;  in  da  bi  mogel  ,prosteje  ziveti",  je  prestopil  k  nemskim 
vitezpm,  ki  so  takim  Ijudem  radi  dajali  potuho.  Isti  zapisnik  pravi,  da 
je  tudi  Mala  nedelja  inkorporirana  nemskemu  redu  ter  da  je  tudi 
ondotni  kapelan  nicvreden  clovek  (homo  nullius  valoris),  ki  v  hereticni 
obliki  deli  zakramente;  vsled  tega  vro  iz  vseh  sosednih  zupnij  Ijudje  k 
njemu,  zlasti  Ijutomerski  trzani,  svojim  zupnikom  pa  so  doma  kljubovali; 
zdi  se,  da  je  ta  kaplan  heretik.  Toda  ta  pripomba  je  ocividna  pomota: 
Mala  nedelja  ni  nikdar  spadala  ^pod  nemski  viteski  red,  ampak  je  bila 
podruznica  zupnije  Sv.  Jurija  na  Scavnici.  Stvarno  se  porocilo  nanasa  na 
Malo  nedeljo,  ker  se  je  potem  pri  Sv.  Krizu  Ijutomerski  zupnik  Pavel  Si- 
monic  v  tem  smislu  pritozil  zeper  malonedeljskega  „zupnika"  (za  pravo 
vikarja). 

112 


teze,  ker  scitijo  take  Ijudi,  da  jim  skof  ne  more  do  zivega.*^) 
Vkljub  tern  razmeram  se  je  red  krcevito  drzal  svojih 
„pravic",  ki  so  mu  veljale  vec  nego  zboljsanje  skandaloznih 
razmer.  Ko  se  je  cez  10  let  imela  zopet  vrsiti  vizitacija  v  oko- 
lici  Velike  nedeije,  je  veliki  mojster  nadvojvoda  Maksimilijan 
sam  prosvedoval  zoper  to  v  pismu  na  solnograskega  nadskofa 
dne  13.  nov.  1617,^'^)  ces,  nemski  red  je  neposredno  podlozen 
le  papezu  in  samo  dezelni  komturji  imajo  pravico,  vizitirati 
njegove  cerkve,  vendar  je  zaradi  duhovske  „discipline  in  do- 
brega  sosedstva"  „do  preklica"  privolil,  da  nadskof  sam  all 
njegovi  komisarji  vizitirajo  omenjene  cerkve,  na  katerih  so 
bili  takrat  svetni  duhovniki  (Leyen  Priester);  toda  vizitacija  se 
mora  omejiti  le  na  duhovno  podrocje  (in  spiritualicus)  ter  se 
mora  prej  naznaniti  komturju,  drugace  pa  nikakor  ne  dovo- 
Ijuje,  da  bi  se  krsile  stare  pravice  reda. 

Stvar  se  je  zavlekla.  Vizitacija  se  je  vrsila  sele  1.  1621. 
Pri  Veliki  nedelji  je  bil  takrat  za  vikarja  neki  Juri  Fintic,  ki  je 
bil  usel  zagrebskemu  skofu  ter  se  zatekel  pod  okrilje  nemskega 
reda,  da  bi  mogel  „prosteje  ziveti".  Vendar  mu  pri  vizitaciji 
skof  ni  ocital  nic  hudega,  le  opomnil  ga  je,  da  se  mora  vrniti 
pod  oblast  svojega  skofa.  ker  je  bil  odsel  brez  dovoljenja. 
(Dopisovanje  skofa  z  zagrebskim  skofom  Domitrovicem  no- 
vembra  1621). 

Tudi  V  Srediscii  nahajamo  ta  cas  duhovnika  Janeza  Simon- 
cica  iz  zagrebske  skofije.  Star  je  bil  takrat  45  let  in  je  v  Srediscu 
sluzil  ze  pet  let,  poprej  pa  v  patriarliatu,  kjer  je  imel  ze  tri  zupnije. 
Poetiko  je  studiral  v  Tirnavi  na  Ogrskem,  v  bogoslovju  pa  je  bil 
jako  slabo  poucen.  Vpoprejsnjih  letih  je  zivel  v  prileznistvu  in  je 
imel  vec  otrok.  Maseval  je  le  ob  nedeljah  in  prazniklh,  brevir  je 
molil  redko,  poslednje  olje  ni  bilo  v  navadi,  k  bolnikom  je 
zahajal  sploh  malokdaj.  V  svoji  zupniji  je  imel  le  160  katoli- 
canov,  drugi  so  bili  kalvinci;  dohodki  so  bili  jako  borni,  vsega 
skupaj  kvecjemu  do  50  gl.  in  se  to  so  bili  samo  milodari  ka- 
toliskih  zupljanov.  —  Sv.  Miklavza  ni  posetil  skof,  ampak  se 
je  odpeljal  v  Ljutomer  in  se  istega  dne  k  Sv.  Krizu;  to  je 
znamenje,,  da  se  je  vizitacija  vrsila  jako  naglo.  0  razmerah 
pri  Sv.  Miklavzu  doznajemo  nekoliko  iz  vizitacijskega  zapis- 
nika  1.  1617.  Takrat  se  je  Ijutomerski  zupnik  Pavel  Simonic 
pritozil  zoper  miklavzevskega,  zupnika  Tomaza  Grecinica,  da 
brez  njegovega  dovoljenja  pokapa,  poroca  in  krscuje  njegove 
zupljane,  izpoveduje  trumoma  (turmatim),  je  ociten,  ne  samo 
tajen  in  pohujsljiv  krivoverec,    navidezno    ozenjen."^     Da    je 


■»«)  Slekovceva  kopija  v  arhivu  „Zg.  dr.".  Izvirnik  v  kn.  sk.  arh. 
V  Gradcu. 

"")  Pismo  je  doslovno  objavil  Slekovec  v  „Voditelju''  1.  1901, 
str.  301—302. 

5')  Zapisnik  objavil  Slekovec  v  „VoditeIju"  1900,  str.  158. 

113  8 


kljubu  katoliski  reformaciji  tak  moz     se  bil  mogoc  kot  zupnik 
pri  Sv.  Miklavzu,  to  je  pripisati  le  nemskemu  redu. 

3.  Katoliska  reformacija. 

Kar  se  je  vsem  prejsnjim  komisijam  izjalovilo,  se  je  po- 
srecilo  dezelnoknjezji  komisiji  1.  1599.  Dne  16.  decembra  so 
se  zbrali  komisarji  skof  Martin  Brenner,  baron  Andrej  Herbers- 
torff,  Alban  Mohshaimb  in  Ivan  Friderik  pi.  Paar  v  skofov- 
skem  gradu  Sekovi  pri  Lipnici  ter  so  se  posvetovali,  kako  bi 
ugnali  uporne  Radgoncane,  ki  so  se  prejsnje  leto  sramotno 
odpravili  dezelnoknezjo  komisijo  ter  bili  pripravljeni,  vstati 
celo  z  orozjem,  ako  bi  dezelni  vladar  poslal  proti  njim  vojake. 
Zaradi  varnosti  je  komisijo  spremljalo  150  nemskih  musketirjev 
in  170  skofovih  podloznikov.  Opoldne  istega  dne  je  dosla 
komisija  v  Cmurek,  kjer  je  hitro  opravila  svoj  posel.  Predikant 
jo  je  popihal  ze  poprej,  izrocivsi  cerkvene  kljuce  solniku,  ki  ga 
je  opomnil  na  njegove  pridige,  da  mora  clovek  tudi  kri  in 
zivljenje  dati  za  evangelij,  a  predikant  se  je  odrezal :  „Der 
Teufel  bleib',  der  Bischof  kommt,  Deus  me  custodial,  da  kann 
ich  nicht  bleiben!"  Komisija  je  nastavila  katoiiskega  zupnika 
Andreja  Haumanna,  trzane  pa  zaprisegla  k  pokorscini  in  takoj 
odrinila  proti  Radgoni,  kamor  je  dospela  proti  veceru  v  gosti 
megli.  Kapitan  Paar  je  pohitel  naprej  s  svojimi  vojaki  in  v 
naglici  zasedel  mestna  vrata.  Debelo  so  gledali  mescani,  ko  so 
videli  korakati  komisijo  s  spremstvom  proti  mestni  hisi ;  mestni 
kljuci  so  se  morali  takoj  izrociti,  posvetovalnico,  orozarnico, 
ulice  in  trge  so  zasedle  vojaske  straze.  Ob  dveh  po  polnoci 
je  prislo  v  mesto  se  500  nadvojvodovih  in  Herberstorfovih  vo- 
jakov.  Mescanom  je  upadlo  srce.  Naslednjega  dne  se  je  vse 
vojastvo  postavilo  pred  skofovo  stanovanje,  mestna  vrata  so 
zaprli  in  zacelo  se  je  zaslisevanje  mestnega  sveta  in  mescanov. 
Skof  je  imel  dolg  in  odusevljen  govor,  v  katerem  je  Radgon- 
canom  orisal  njihovo  nepokorscino  proti  dezelnemu  knezu  ter 
iz  sv.  pisma  ovrgel  posamezne  tocke  avgsburske  veroizpovedi. 
Mescani  so  priznali  svojo  nepokorsciio.  Za  kazen  so  bile 
ustavljene  vse  mestne  pravice  in  listine  odnesene  v  grad, 
mescanom  je  bilo  orozje  odvzeto,  izrociti  so  morali  luteranske 
knjige,  ki  so  jih  potem  slovenski  vojaki  z  velikim  veseljem 
sezgali  na  treh  krajih.  Je  li  bilo  med  temi  tudi  kaj  slovenskih 
knjig,  nam  porocila  nic  ne  povedo.  Tudi  sod  je  bil  mestu 
odvzet  in  prenesen  na  grad,  mestno  svetovalstvo  odstavljeno 
in  postavljeno  novo.  Zupan  je  postal  Lukez  Lelic,  ki  so  ga 
bili  prej  protestantje  hudo  preganjali;  mestni  pisar  je  zaradi 
raznih  prestopkov  ze  prej  zbezal  na  Ogrsko.  Kolovodje  prote- 
stantizna  so  spravili  iz  mesta  in  v  treh  dneh  so  morali  iz  de- 
zele,  drugim  pa  se  je  pustilo  3  mesece  casa  za  premislek,  da 
prestopijo  v  katolisko  cerkev  ali  pa  se  izselijo. 

114 


Protestantsko  cerkev,  solo  in  zupnisce  so  pustili  na 
prosnjo  Herberstorfovo,  ker  je  sam  odslovil  predikanta,  snel 
zvonove  in  podrl  zvonik  ter  obljubil,  da  ne  bo  vec  pustil, 
opravljati  prot.  sluzbe  bozje. 

Skof  Brenner  je  14  dni  zaporedomapridigoval  v  mestni 
cerkvi  ter  zavracal  Lutrove  nauke-  Med  2.  in  5.  januarjem  so 
vecinoma  vsi  mescani  skofu  ustno  izjavili,  da  se  povrnejo  v 
katolisko  cerkev  in  bodo  zopet  po  katoliskiii  obredihi  spreje- 
mali  zakramente.  Dne  5.  Jan.  so  komisarji  se  enkrat  pred  se 
poklicali  mestno  svetovalstvo  in  zupnika  ter  jim  za  varstvo  na 
mescanske  stioske  pustili  v  mestu  malo  posadko,  potem  pa  so 
odrinili  proti  Sv.  Lenartu,  kamor  so  v  hudem  vremenu  in  ve- 
likem  snegu  dospeli  proti  veceru.  Pri  Sv.  Lenartu  je  bil  kratek 
posel;  V  trgu  ni  bilo  protestantov,  skakacem  v  okolici  je 
pa  komisija  dala  pozgati  leseno  cerkvico  (Gl.  Dodatek). 

Proti  poldnevu  dne  6.  januarja  je  komisija  dosla  v  M  a- 
r  i  b  0  r,  kjer  ji  je  mestno  svetovalstvo  prislo  nasproti.  Mescani 
so  se  vsi  vdali,  izvzemsi  nekatere  plemice. 

Dne  15.  januarja  je  komisija  odrinila  v  P  t  u  j.  Dne 
17.  t.  m.  so  zbrali  mescanstvo;  bilo  je  kakih  60  oseb  deloma 
ali  celo  vdanih  luteranstvu,  a  vse  so  sprejele  skofov  opomin 
in  izjavile,  da  se  povrnejo  v  katolisko  cerkev.  Zdi  se,  da  je 
v  Ptuju  protestantizem  imel  najvec  pristasev  med  zenstvom, 
docim  so  mozje  bill  bolj  malomarni  za  eno  kakor  za  drugo 
konfesijo.  Med  „nepokornimi"  je  bila  celo  gospa,  v  koje  hisi 
je  skof  stanoval,  Margareta  Marenzi;  ta  je  izjavila,  da  hoce  v 
evangeljski  veri  ziveti  in  umreti.  Skof  je  postopal  jako  priza- 
nesljivo  in  jo  le  opomnil,  naj  ne  daje  pohujsanja,  sicer  pa  do 
ene  zenske  ni  veliko.^^) 

Tudi  v  Ptuju  so  na  treh  krajih  pozgali  (oziroma  v  Dravo 
pometali)  veliko  mnozino  luteranskih  knjig.  Dne  20.  jan.  so 
komisarji  ostavili  Ptuj  in  sli  v  Slov.  Bistrico  ter  dalje  proti 
Celju  in  Slov.  Gradcu. 

Na  levi  strani  Drave  je  na  slovenskih  tleh  komisija  s  tem 
dokoncala  svoje  delo.  Ze  iz  tega  je  razvidno,  da  med  sloven- 
skim  Ijudstvom  na  selih  in  v  trgih  protestantizem  ni  nasel  tal  ; 
zakaj  V  Ljutomer,  Ormoz  i.  t.  d.  se  komisiji  sploh  ni  vredno 
zdelo  hoditi. 

Za  mesti  so  prisli  na  vrsto  plemici.  ki  jim  je  bilo  dano 
na  izbiro,  ali  se  izseliti  ali  pa  prestopiti^v  katolisko  cerkev. 
Mnogo  prastarih  rodovin  se  je  izselilo  iz  Stajerskega  na  Ogr- 
sko,  V  nemske  dezele  in  celo  na  Rusko.  Z  njimi  pa  se  je  iz- 
gubil  tudi  marsikateri  vir  za  domaco  zgodovino,  ker  so  vaz- 
nejse  listine  odnesli  s  seboj  v  tujino.  Nekateri  izseljenci  so  se 


=*)  Zahn,  Zur  Gesch.  von  Pettau  in  d.  Zeit    der  Gegenreformation, 
Mitteilungen  32,  str.  7. 

115  8* 


pozneje  vrnili  na  Stajersko.  Znacilna  ]e  opazka  o  naglem  pre- 
vratu,  ki  jo  je  zapisal  skof  Eberlein  o  dezelnem  zboru  v  Ad- 
montu  18.  januvarija  1629.  Docim  je  bila^  poprej  velika  vecina 
protestantska,  so  se  ga  sedaj  udelezili:  Skofa  sekovski  in  la- 
vantinski,  prelatje  runski,  neuberski,  sekovski  in  iz  Stainza,  pa 
16  plemicev,  med  njimi  trije  protestantje  in  13  katolicanov,  a 
od  teh  13  sta  bila  le  dva  po  rojstvu  in  vzgoji  katolicana,  vsi, 
drugi  so  bili  konvertitje. 

L.  1613.  je  prestopil  v  katolisko  cerkev  tudi  Juri  Zrinjski 
ml.  in  s  tern  je  odklenkalo  protestantizmu  tudi  v  Medjimurju. 
Protestantske  pastorje  je  Zrinjski  izgnal  in  poklical  katoliske 
duhovnike. 

Odsle  obitelj  Zrinjska  ni  vec  podpirala  protestantizma; 
moti  se  torej  Elze,  ko  pravi,  da  je  seie  s  smrtjo  zadnjega 
Zrinjskega  zamrl  protestantizem  med  juznimi  Slovani.^^)  Res  je 
pa,  da  se  je  protestantizem  natihoma  vzdrzal  dosti  dolgo.  V 
listini,  s  katero  je  papez  Inocencij  X.  leta  1644.  dne  22.  no- 
vembra  dovolil  varazdinskim  franciskanom,  vzeti  v  posest  neko 
sumo  in  vinograd,  se  med  motivi  navaja  to,  da  so  bratje  v 
veliki  potrebi  zaradi  blizine  Turkov  in  jako  velike  mnozine 
krivovercev  in  razkolnikov  (ob  maximam  haereticorum  et  schis- 
maticorum,  qua  circumdantur,  multitudinem.)^*)  Ob  tej  mno- 
zini  ni  moci  misliti  samo  na  vojake,  ampak  tudi  na  druge 
protestante,  ki  so  bili  raztreseni  po  Medjimurju  in  Prekmur- 
skem. 

Z  energicnim  nastopom  dezelnega  kneza  in  njegovih  ko- 
misij  1.  1599-  in  1600.  se  je  pac  na  zunaj  zavrlo  napredovanje 
protestantizma  in  zlasti  ustavila  propaganda  luteranskih  pre- 
dikantov,  ki  v  svojih  govorih  in  agitacijah  niso  poznali  mere, 
tako  da  so  jih  dezelni  stanovi  sami  morali  cesto  opominjati, 
naj  zmerneje  ravnajo,  sicer  svoji  stvari  vec  skodujejo  nego 
hasnijo.  Toda  s  tem  delo  se  ni  bilo  koncano;  trebalo  je  po- 
drobnega  in  pozitivnega  dela,  da  se  versko-katolisko  zivljenje 
okrepi  in  poglobi.  0  tem  sta  si  bila  vlada  in  skof  popolnoma 
na  jasnem.  Ze  pri  komisijah  je  skof  gledal  pred  vsem  na  to, 
da  z  ognjevitimi  govori  in  premisljenim  ravnanjem  pridobi  bolj 
srca,  nego  iztisne  zunanjo  pokorscino.  Sicer  pa  „instrukcije", 
ki  jih  je  komisija  dajala  za  ravnanje,  obsegajo  jako  koristne 
policijsko-nravstvene  naredbe  za  izboljsanje  nravnega  in  drust- 
venega  zivljenja.  V  obcinski  upravi  in  gospodarstvu  je  bil  tu 
in  tam  velikanski  nered ;  komisije  izkusajo  s  svojimi  nared- 
bami  napraviti  red;  obcinski  predstojniki  in  svetovalci  morajo 
skrbeti  za  red  po  ulicah  in  trgih,  prepovedati  surovo  prekli- 
njanje,  pretepanje,  popivanje,  razsajanje  in  razbijanje  po  krcmah, 

'3)  Jahrbuch  ...    fiir  die  Gesch.  des  Protest,    in    Osterreich    1893, 
str.  142. 

^*)  Arhiv  franjevackega  samostana  v  Varazdinu. 

116 


dosli  gosti  se  morajo  naznaniti  predstojnikom,  brezposelna 
druhal  pa  spraviti  iz  mest.  Strogo  je  bilo  zaukazano,  skrbeti 
za  snago  ter  paziti  na  ogenj. 

To  delo  je  zadelo  na  velike  tezave;  med  Ijudstvom,  tudi 
kjer  ni  bilo  luteranstva,  je  vladala  nevednost,  Imlacnost,  raz- 
uzdanost,  duhovscina  pa  je  bila  malostevilna  in  slaba;  ravno 
to  je  bila  najvecja  ovira.  Zato  so  arhidiakoni  dobili  posebna 
narocila,  naj  strogo  postopajo  proti  duhovnikom-prileznikom, 
ker  jih  dezelni  vladar  nikakor  ne  mara  trpeti  v  svoji  dezeli. 
Dezelni  sodniki  morajo  njihove  prileznice  odpraviti  iz  vseh 
dednih  dezel.") 

Nase  kraje  sta  v  skofovem  imenu  1.  1614.  kot  komisarja 
posecala  zupnik  radgonski  in  ptujski,  ker  je  skof  Brenner 
takrat  ze  bil  star  in  bolehav.  Radgonski  zupnik  Rupert  Winkel- 
berger  poroca  27.  sept.^1614.,  da  je  posetil  (na  Slovenskem) 
Apace,  Sv.  Jurija  na  Scavnici  (on  ga  imenuje  in  den  Windi- 
schen  Biiheln),  Ljutomer,  Sv.  Kriz  in  Sv.  Antona.  V  Apacah  je 
bilo  precej  vse  v  redu;  pri  Sv.  Juriju  na  Scavnici  je  nasel  v 
cerkvi  najvecji  nered  in  nesnago,  sicer  pa  glede  osebe  zup- 
nikove  ni  bilo  nikaksne  pritozbe;  enako  je  bilo  tudi  v  kapeli 
pri  Mali  nedelji  vse  nesnazno.  V  Ljutomeru  je  bilo  v  cerkvi  in 
V  zupniscu  se  precej  vse  v  redu.  Prileznico  je  zupnik  (Pavel 
Simonc)  spravil  iz  zupnisca,  toda  stanovala  je  se  vedno  v 
trgu  v  neki  hisi,  ki  jo  je  bil  kupil  zupnik. 

Pri  S  V.  K  r  i  z  u  je  komisar  ostro  prijel  zupnika,  ker  da 
ima  V  hisi  sumljivo  osebo,  a  on  je  to  odlocno  zanikal ;  v 
cerkvi  je  bilo  vse  ubozno  in  nesnazno ;  zupnik  se  je  izgovarjal, 
da  cerkev  nima  dohodkov  in  da  so  zupljani  nepokorni.  Tudi 
pri  S  V.  A  n  t  0  n  u  se  je  vikar  mocno  zagovarjal  proti  oci- 
tanju  zaradi  prileznice,  ces,  da  je  od  onega  casa,  ko  je  bil  od 
skofa  kaznovan,  le  enkrat  prisla  v  zupnisce  —  po  svojo  ob- 
leko,  sicer  pa  da  stanuje  tri  milje  dalec.^") 

Iz  ptujskega  okrozja  poroca  zupnik  Janez  Ripser 
20.  Jul.  1614  0  svoji  vizitaciji.  V  Jarenini  je  nasel  cerkev  v 
dobrem  redu,  le  cerkvena  obleka  je  bila  nekoliko  zanemarjena. 
Zupnik  Adam  Preprost  je  imel  prileznico  in  tudi  kapelan  je 
bil  na  slabem  glasu,  pa  je  vse  tajil.  Pri  Sv.  Lenartu  je  bilo 
se  vse  precej  v  redu,  le  zupnik  Mihael  Milosic  je  imel  ze  leto 
dni  prileznico,  a  je  obljubil,  da  jo  odpusti.  Cerkev  skakacev 
je  bila  porusena  in  pozgana.  Pri  Sv.  Lovreacu  je  bilo  vse  v 
redu ;  vikar  je  svojo  prileznico  odslovil  ze  prej,  kapelanova  se 
je  pa  se  potikala  v  onem  kraju,  zato  se  je  naprosil  ptujski 
dezelni  sodnik.  da  jo  izzene  iz  vsega  okraja.  Vikarji  pri  Sv. 
Rupertu,  pri  Sv.  Marjeti,  pri  sv.  Ozbaltu  (Ptuj)   in  pri  Sv.  Ur- 


5=)  Rosolenz,  n.  d.  86—87. 

'*)  Vizit.  zapisnik  v  kn.  sk.  arhivu  v  Gradcu  str.  374—376. 


117 


banu  so  ziveli  dostojno;  ondotne  cerkve  in  cerkvena  oprava  so 
sicer  ubozne,  vendar  snazne.^^) 

Boljsi  napredek  se  kaze  ze  leta  1617.  Duhovniki  v  Rad- 
goni  (zupnik  in  dva  kapelana),  pri  Negovi,  pri  Sv.  Antonu,  v 
Ptuju  (zupnik  in  dva  kapelana),  kapelan  pri  Sv.  Lenartu,  prvi 
kapelan  v  Jarenini  in  zupnik  v  Svecini  so  posteni  in  redni  du- 
hovniki; poboljsali  so  se  in  prileznice  odslovili:  zupnik  pri  Sv. 
Benediktu,  vikar  pri  Sv.^Urbanu,  pri  Mali  nedelji,  pri  Sv.  Ru- 
pertu,  pri  Sv.  Juriju  na  Scavnici,    pri  Sv.  Lenartu;  tudi  zupnik 

V  Ljutomeru  je  zagotavljal,  da  ni  imel  z  zensko  nic  opraviti, 
odkar  ga  je  bil  knezoskof  Martin  Brenner  pokaral,  ter  da  hoce 
z  bozjo  pomocjo  odsle  ziveti  posteno  in  duhovnika  dostojno. 
Samo  zupnik  pri  Sv.  Krizu  je  se  dotle  zivel  v  prileznistvu,  v 
Jarenini  pa  srecamo  zopet  nesrecnega  Preprosta.  Zaradi  po- 
hujsljivega  zivljenja  je  bil  pozneje  odstavljen  in  se  je  nekaj 
casa  vzdrzeval  pri  Sv.  Lenartu  v  Slov.  gor.,  dne  1.  maja  1621 
pa  je  prisel  za  slovenskega  pridigarja  v  Maribor.  Tukaj  je  zi- 
vel se  dokaj  redno,  a  ko  je  25.  januarija  1624  postal  zupnik 
pri  Sv.  Lenartu.  se  ga  je  zopet  polotil  stari  demon  in  zaradi 
nespodobnega  zivljenja  (propter  vitam  inhonestam)  je  bil  cez 
3  leta  zopet    odstavljen.    Pozneje   je  sluzboval  pri  Sv.  Antonu 

V  Slov.  gor.  Dne  12.  sept.  1637  je  porocal  radgonski  zupnik 
skofijstvu,  da  so  nekega  jutra  nasli  Preprosta  mrtvega  v  mlaki 
blizu  cerkve. 

Vizitacijski  zapisniki  so  sedaj  zelo  natancni  in  podajejo 
podrobna  navodila  glede  versko-cerkvenih  zadev  in  oseb.  Iz 
njih  razvidimo,  da  je  ponekod  primanjkovalo  najenostavnejsih 
reci  za  sluzbo  bozjo;  splosno  pa  so  1.  1617.  bile  cerkve  do- 
stojno opremljene,  dasi  so  bile  nekatere  tako  siromasne,  da 
niti  olja  za  vecno  luc  niso  mogle  kupovati  (na  pr.  Negova). 
Iz  zapisnikov  se  pa  tudi  jasno  vidi  teznja,  vse  „modernizirati": 
sv.  posode,  oltarje,  tabernaklje,  izpovednice,  krstne  kamene, 
cerkveno  obleko.  Na  pokopaliscih  je  skoro  povsod  bila  do 
takrat  navada,  da  je  sredi  pokopalisca  stal  sramotilnl  kriz  za 
preljubnike  (preljamljalce  zakona);  v  vizitacijskih  odlokih  se 
odlocno  zaukazuje,  da  se  mora  ta  zloraba  in  onecascevanje 
kriza  odpraviti  in  na  pokopaliscu  postaviti  v  sredini  kriz  z 
razpelom,  rdece  barvan,  kakor  je  do  danasnjega  dne  navada. 
Duhovnikom  se  dajejo  resni  opomini,  da  naj  dostojno  zivijo  in 
izpopolnjujejo  svoje  studije,  zlasti  pa  se  jim  zabicuje,  da  mo- 
rajo  Ijudstvo  poucevati  v  krscanskem  nauku.  Ce  katekeza  na 
mnogih  krajih  ni  v  navadi,  pravijo  cesto  zapisniki,  ni  tega 
pripisovati  zlobi,  ampak  nemarnosti  zupnikov.  Poslednje  olje 
je  na  dezeli  —  med  Slovenci  —  malokje  bilo  v  rabi,  bolj  v 
radgonski    zupniji  in  v  mariborskem  mestu.     Ob    nedeljah    in 


")  Istotam  str.  355—357. 

118 


praznikih  mora  biti  sluzba  bozja  s  slovensko  pridigo  ;  to  se 
predmneva  kot  stara  navada  in  se  nalaga,  da  ostani  tudi 
odsle  tako. 

S  starinoslovskega  stalisca  je  sicer  tu  in  tarn  obzalovati, 
da  je  reformatorska  doba  odpravila  in  zatrla  mnogotere  oblike 
srednjeveske  obrti  in  umetnosti,  a  natancni  novi  predpisi  so 
pri  nas  —  na  levo  in  desno  od  Drave  —  daii  umetnosti  in 
obrti  nov  pravec  in  polet;  v  zgodovini  domace  umetnosti  na- 
stopi  nova  doba,  ki  je  ustvarila  znamenita  deia  kiparstva,  sli- 
karstva,  stavbarstva  in  raznih  drobnih  predmetov  cerkvene 
oprave. 

Katoliska  reformacija  je  dala  nove  stalne  zupnije  Negovi 
in  Sv.  Antonu  v  Slov.  goricah,  Mali  nedelji,  v  ozemlju  nem- 
skih  kriznikov  Sv,  Miklavzu  in  Srediscu,  v  ptujskem  okrozju 
Sv.  Rupertu,  kjer  je  bila  sedanja  cerkev  sezidana  1.  1519.  do 
1538.,  zacetkom  17.  veka  pa  je  dobila  svojega  vikarja.  Poziv- 
Ijena  verska  navdusenost  je  povzdignila  tudi  nekatere  nove 
hrame  bozje,  tako  zlasti  lepo  cerkev  Sv.  Trojice  na  zgodo- 
vinsko  zanimivem  gricu  „Gradisce".  Postanek  te  cerkve  je  v 
neposredni  zvezi  z  reformacijo. 


Najboljsi  pozitivni  uspeh,  ki  ga  je  nasim  dezelam  prinesel 
vihar  reformacijske  dobe  ,  je  bilo  s  p  o  z  n  a  n  j  e  ,  da  je 
Ijudstvu  treba  pouka  v  domacem  jeziku,  z  besedo  in  pismom. 
To  spoznanje  je  rodiio  slovensko  knjizevnost.  Neprecenljive 
vrednosti  za  dusevno  povzdigo  nasih  dezel  je  bila  dalje  usta- 
novitev  visoke  sole  v  Gradcu.  Slovenskim  sinovom  se  sedaj  ni 
trebalo  potikati  po  svetu,  ampak  so  imeli  v  blizini  dusevno 
sredisce. 

V  Gradcu  nahajamo  odsle  na  jezuitskem  vseuciliscu 
mnogo  Jugoslovanov,  Slovencev  in  Hrvatov;  graska  visoka 
sola  je  pod  svojo  streho  zblizala  Hrvate  in  Slovence.  Po  raz- 
nih zupnijah  v  zagrebski  skofiji  zasledimo  v  17.  in  18.  stol. 
vec  duhovnikov,  ki  so  v  Gradcu  dovrsili  svoje  studije,  in  na 
raznih  zupnijah  med  Muro  in  Dravo  najdemo  rojene  Hrvate 
kot  zupnike  ali  kapelane. 

Velikega  kulturnega  pomena  za  iztocnostajerske  Slovence 
je  ustanovitev  varazdinske  jezuitske  gimnazije  1-  1649.,'*)  ki  je 
tudi  sad  katoliskega  reformatorskega  deia.  Varazdinski  jezuitski 
kolegij  je  ustanovil  Ijutomerski  grascak  Gaspar  Draskovic,  ki 
je  na  svoje  stroske  postavil  v  Varazdinu  samostan  in  ucilnico 
iz  hrastovega  lesa,  cerkev  pa  iz  kamena.  Komaj  je  pa  bilo 
delo   dokoncano,    je  strahovit   pozar  1.   1646.  unicil  ucilnico  in 

'^)  Glaser,  Zgodovina  sloven,  slovstva  I.,  134;  Smiciklas,  Povjest 
hrvatska  II.,  str.  261. 

119 


samostan,  docim  je  cerkev  ostala.  Radodarna  Draskoviceva 
roka  je  postavila  nov  samostan;  v  pokritje  teh  stroskov  je 
moral  prodati  svoje  podloznike  v  Lukavcih  na  Murskem  polju.^^) 
Kot  povracilo  je  premnogo  sinov  Slovenskih  goric  in  Mur- 
skega  polja  dobilo  na  varazdinski  gimnaziji  srednjesolsko  iz- 
obrazbo  in  natihoma  se  je  tukaj  ze  dolgopred 
19.  stoletjem,  cetudi  nezavestno,  netil  ogenj 
h  rvatsko  -  slo  venske  vzajemnosti  in  Ijubezni 
do  rodnegajezika.  Razni  paberki  v  srediskem  in  drugih 
arhivih  kazejo,  da  se  je  ze  v  17-  stoletju  zasebno  dopisovanje 
med  hrvatskimi  in  slovenskimi  izobrazenci  vrsilo  v  narodnem 
jeziku.'^o) 

Ako  pozneje  v  narodnem  in  slovstvenem  gibanju  zavzema 
Iztocna  Stajerska  odlicno  mesto,  je  to  v  znatni  meri  posledek 
premis,  ki  segajo  v  dobo   velikega   pokreta  16.  in  17.  stoletja. 


Dodatek. 

S  ka  kaci. 

Cuden  psihopaticen  pojav,  ki  ga  je  reform atorska  doba  rodila  na 
Slovenskem,  jesekta  skakacev  (Springer,  Werfer,  Purcier,  Stiffter). 
Pojavili  so  se  koncem  16.  stoletja  na  Goriskem  in  Kranjskem;^')  ko  so 
jih  pa  ondi  pregnali,  so  se  njihove  sanjarije  zatrosile  na  Stajersko.  Njih 
glavno  gnezdo  je  bilopriSv.  Lenartu  v  Slo  v.  goricah.  Prote- 
stantje  so  jih  podpirali  —  iz  opozicije  proti  katolicizmu  —  in  jih  stejejo 
za  svoje.  Tako  n.  pr.  Sotzingers^)  brez  vsake  razlike  nasteva  med  „refor- 
miranimi"  (t.  j.  pokatolicenimii  kraji  tudi  take,  kjer  so  bili  le  skakaci.  Sicer 
pa  se  skakaci  niso  formalno  locili  od  katoliske  cerkve,  ampak  so  cerkveno 
oblast  leta  in  leta  nadlegovali,  da  jim  dovoli,  zidati  cerkev  bozjega  groba 
pri  Sv.  Lenartu;  1.  1611.  so  se  obrnili  celo  na  papeza  Pavla  V.  Ljudje  so 
si  vbili  V  glavo,  da  angeli  prineso  bozji  grob  iz  Jeruzalema  k  Sv.  Lenartu ; 
ce  pa  ne  sezidajo  cerkve,  pridejo  velike  nesrece  in  bo  konec  sveta. 
ShajaU  so  se  zlasti  ob  vecerih  na  mlade  sobote,  zbijali  razlicne  burke, 
skakali  in  se  cudno  previjali ;  imeli  so  svoje  vizije  in  prerokovali, 
zraven  pa  uganjali  gnusne  orgije.  Vkljub  strogim  prepovedim  so  ze  leta 
1599.  postavili  leseno  kapelo  v  Radehovi  v  blizini  Sv.  Lenarta,  na  mestu, 
kjer  je  nekdaj  stal  grad.  Razsirili  so  se  po  zupniji  Sv.  Benedikta  in 
Sv.  Petra;  neko  skakasko  shajalisce  je  bilo  tudi  blizu  vasi  Ruperce  med 
Sv.  Petrom  in  Sv.  Marjeto ;  v  samotni  dolinici  stoji  namrec  osamljen, 
najbrz    umetno    nametan    hoimec,    ki   ima   zanicijivo  ime  .prka-fara"  ;    z 

59)  Slekovec  v  „Casopisu"  1.  1904,  str.  181, 

«')  Gl.  ,Hrvatski  utjecaji  u  starim  istocno- stajerskim  tekstovina" 
(Rad  Jugoslav.  Akademije  1905)  in  ,Pocetki  stajersko^-slov.  knjizevnosti" 
(Casopis  za  zgod.  in  narod.",  Maribor  1906),  dalje  .Casopis  za  zgod.  in 
narod."   1908,  str.  107. 

6')  01.  Dimitz  Gesch.  Krains.  III.  212  si. 

«2)  Najbrz  sin  kakega  emigranta ;  umrl  je  v  Nurnbergu  1.  marca 
1652.  Spisal  je  po  Rosolengu  seznamek  vseh  krajev,  ki  so  bili  .reformi- 
rani".  t.  j.,  zopet  pokatoiiceni,  „Acta  und  Handlungen"  v  staj.  dez. 
arhivu.  Prim.  Steierm.  Geschichtsbl.  II.  (1881),  str.  72. 

120 


enakim  imenom  oznacujejo  tudi  kraj  v  Radehovi,  kjer  je  nekdaj  stala 
skakaska  kapela.fis)  Druga  shajalisca  skakacev  so  bila  na  visokem  bregu 
pri  Lucanah  (sedaj  Sv.  Duh  na  Ostrem  vrhu),  pri  Soboti,  na  Placu  blizu 
Svecine,  desno  od  Drave  pa  blizu  Sp.  Polskave.  Pri  Sv.  Lenartu  jim  je 
kapelo  pognala  v  zrak  reformacijska  komisija  1.  1900.,  pa  so  jo  zopet 
postavili,  ko  jim  jo  je  ponovno  podrl  dezeini  profoz  in  oskrbnik  rad- 
gonske  grascine.  L.  1614.  se  je  dal  ceio  sveto-lenarski  zupnik  Mihael 
Milosic  podkupiti  ler  jim  je  dovolii,  postaviti  novo  kapelo,  vsled  cesar  ga 
je  poklical  knezoskof  Martin  Brenner  v  Gradec  in  ga  dal  zapreti.  Izpustili 
so  ga  iz  zapora,  ko  je  zagotovil,  da  bo  skakasko  kapelo  sam  dal  pozgati 
in  imenoma  naznanil  vodje  skakacev.  Svoje  besede  se  je  drzal ;  ko  je 
skofijski  komisar,  ptujski  zupnik  Ivan  Ripser  meseca  julija  prisel  tjakaj, 
je  nasel  le  pogorisce.  Vkljub  temu  se  sekta  ni  dala  iztrebiti  in  je  nati- 
homa  zivotarila  se  do  leta  1622.,  ko  je  15.  septembra  cesar  Ferdi- 
nand II.  izdal  strog  ukaz,  da  se  kapela  mora  podreti,  vsi  skakaci  pa  po- 
loviti.^*)  Sedaj  je  polagoma  izginila  ta  cudna  prikazen,  ki  pa  se  ni  poja- 
vila  le  V  neizobrazenem  slovenskem  Ijudstvu  ;  slicni  pojavi  spremljajo 
vse  velike  verske  in  socijalne  pokrete  stare  krscanske  dobe  in  poznejsih 
casov.  Sicer  bi  pa  natancnejsi  preiskovalec  v  skakacih  lahko  zasledil 
ostanke  poganskih  obicajev,  a  psiholog  psihopaticne  bolezni,  ki  so  po- 
sledek  takratne  splosne  razdrazenosti  in  nemoralnega  zivljenja.  Najrajsi 
so  se  shajali  na  visokih  hribih  in  v  tezko  pristopnih  sumah  in  votlinah. 
Vsled  reakcije  proti  tej  nezdravi  struji  je  nastala  marsikatera  cerkvica  na 
visokih  gricih  in  v  samotnih  krajih. 


^^)  Po  sporocilu  g.  J.  Jurcica,  bivsega  dekana  in  zupnika  pri  Sv. 
Lenartu  v  Slov.  gor. 

")  Schuster,  Martin  Brenner  str.  615—622  ;  Orozen,  n.  d.  I.  str. 
194  -204. 

121 


Slovenski  rokopis  iz  1.  1551.  in  1558, 

Dr.  Fr.  Ilesic. 


Pisava  rokopisa  niocno  nalikuje  Trubarjevi ;  izprva  smo 
mislili,  da  bi  rokopis  utegnil  biti  Trubarjev,  a  ta  misel  je  ne- 
vzdrzljiva. 

Rokopis  se  nahaja  v  zacetku  in  na  koncu  stare  knjige, 
ki  je  last  g.  nadporocnika  Rud.  Majstra.^) 

Popisane  so  stiri  strani  pred  naslovnim  listom  prvega 
dela  in  osem  strani  na  koncu  drugega  dela.  Med  slovenskim 
je  tudi  italijanski  tekst.  Evo  slovenski  tekst  :^) 

Stran  prva :    Gnada   nu  milost   gospodi  boga  dar  suetiga  ducha. 

Stran  druga:  Boch  oza  nebeschi  polik  tebe  je  usua  Gnada  ot- 
pri  nam  nase  serze  ino  misou  dabi  mi  tebe  isposnali  sa  prauizniga  boga 
dainam  dar  vsuetiga  duha  dabi  mi  tebi  is  prauga  serza  slusiii  tuoi  sueti 
Eua:  pos.  gori  vsieli  taisti  ochranili,  ponim  diali.  dabi  potaisti,  nam  bos 
ti  dau  ta  vezni  leben,  amen. 

Stran  tretja:  gnada  ino  lubesan  gospodi  boga  dar 
suetiga  ducha  1551  prefatio  ante  predicationem  scosi  gnado  ino  lubesan 
Cristusa,  ino  dar  suetiga  duclia,  zemo  mi  danas  ta  sueti  euangeli  po- 
slusat  inu  Woga  sa  gnado  prosit,  da  mi  ie  bodemo  tako  poslusali,  da 
on  bode  haualen  nascha  uera  perteriena,  nasch  leben  pobolschan,  keteri 
tega  seli,  ta  doii  poklecni  ino  rezi 

Stran  cetrta :  Lubesniui  isuoleni  cristiani,  mi  samo  danas  vcupaie 
persli  V  tern  iemeni  Xa.  nega  sueti  testa :  pos  :  ob  taisto  iest  opo  :  Lu- 
besan prio  (=  primo),  da  zele  vasa  serza  gospodo  bogo  vsdignit,  da  nas 
oza  nebeschi  vze  svoie  boge  otroke  na  semli  milostiuo  pogledat,  ino  nas 


')  Knjiga  je  vezana  iz  dveh  ;  prva  je  latinsko  delo  :  „Adunatio  ma- 
teriarum  [parfim  contentarum  in  diuersis  locis  epiftolarum  fancti  Pauli 
Apostoli.  MDXXVl",  natisnjeno  v  Benetkah  „per  Joan  Antonium  &  fratres 
de  Sabio  :  fumptibus  vero  Laurentij  Lorij :  ac  Baptiste  de  Putellettis  focior." 
Drugi,  privezani  del  je :  „Divi  Aurelii  Augustini  Hipponensis  episcopi 
euchiridion  ad  Laurentium.  II.",  tisk.  tudi  v  Benetkah  „per  Joan.  Anto.  de 
Nicolinis  Sabien.,  sumptu  vero  D.  Andreae  Ariuabeni„,  MDXXXIX. 

Knjigo  je  imel  1.  1660.  Ivan  Ludvik  Grimschitz. 

^)  Prepis  preskrbel  g.  kustos  dr.  W.  Smid. 

122 


ott  tega  hudizouiga  kraleuustua  hte  praui  ueri  Cristu  saui  parprauit  inu 
isuoira  suetim  ducham  mozne  sturit,  nega  volo  doparnest  ino  hudizo  so- 
perstat  ot  pocetja. 

2.  opominam  uas,  da  uizete  ta  sueti  eua  :  is  prauo  uero  gori  vset, 
sastopit,  V  serze  postauit,  ino  sahalit  to  veliko  lubesan,  cher  nam  ie  Xr. 
iscasau,  scosi  efusione  sui  s.  Sang'uinis)  et  nos  redemit  ab  inferno  et 
diabolo  atque  ira  dei. 

Stran  peta :  prefacio  (Scosi  [in  margine])  Gnada  ino  lubesan 
Cristusa  ino  dar  suetiga  ducha  zemo  mi  danas  ta  sveti  Euangeli  posiusat, 
Ino  Woga  sa  gnado  prosit,  da  mi  ie  bodemo  tako  poslusali,  da  on  bode 
hualen,  nascha  vera  perteriena  (ino)  nascli  leben  pobolschan,  in  hoc  de- 
siderat  .  .  . 

Stran    sesta:    Confesio  publica  (v  italljanskem  jeziku). 

Stran  sedma:  ital.  molitev  in  racun. 

Stran  osma  :    15  58  pregiamo  il  padre  omnipotente 

benedica    Ie  nostre  braide  et  vigne  et  ogni  cosse  che  servano  li 

nostre  corpi  mortali 

te  pregiamo  per  il  imperator  nostro   et  per  la  nostra  s  up  erio- 

rita  de  goritia,  che  tengano  la  spata  temporale  .  .  . 

Stran    deveta  :    pregiamo  per  tuta  la  cristianita 

Stran  deseta:  Bog  oza  nebeskhi  polikh  cheteriga  ie  vusa  mi- 
lost  inu  gnada  razaj  taisto  vunase  serze  postauit,  dabi  mi  nega  prau 
sposnali  ieno  slusili  dobi  (=  da  bi)  [dobili]  imeli  potem  (=  po  tern) 
lebni  da  (=  ta)  vezni  leben  ...(?) 

Stran  enajsta:   ....  oratio  .... 
qui  petit  et  credit  in  eum,  habet  vitam  eternam  ideo  pokleknite  dolo  ino 
samano  recite  pater  noster 

Milost  inu  gnada  gospoda  boga  dar  suetiga  ducha. 

V  italijanski  „ocitni  izpovedi"  (stran  sesta)  se  imenujejo 
s  V.  M  a  r  i  j  a  in  vsi  svetniki.  Iz  tega  sledi,  da  je  rokopis 
pisal  k  a  t  0  1  i  s  k  i  svecenik. 

Na  strani  osmi  se  izrecno  imenuje  „superiota  d  i  Go- 
ritia". S  tern  podatkom  se  ujema  jezik.  Pisava  „misou, 
dau,  iscasau"  kaze,  da  se  je  v  narecju  piscevem  ze  sredi  16. 
veka  }  izpremenil  v  „u".  Da  se  je  na  Goriskem  I  precej  prej 
tako  izpremenil  nego  na  Kranjskem,  je  znano  iz  Sommaripe  : 
nas  rokopis  kaze,  da  se^je  to  zgodilo  ze  vsaj  v  prvi  polovici 
16.  stoletja.  (0.  Stanislav  Skrabec). 

S  tern  rezultatom  pa  je  tudi  ovrzena  prvotna  misel,  da 
bi  bil  to  rokopis  Trubarjev,  kar  se  je  zdelo  verjetno  o  prvem 
pogledu. 

To  je  sedaj  najstarejsi  k  a  t  o  I  i  s  k  i  rokopis  iz  dobe, 
ko  se  je  po  nasih  dezelah  ze  siril  protestantizem;  eno  leto 
mlajsi  od  prvih  Trubarjevih  knjig,  pomnozuje  znane  poizkuse 
slovenskega  pisanja,  ki  so  ob  koncu  srednjega  in  v  zacetku 
novega  veka  nastali  radi  bogosluznih  in  sodnih  potreb  (ce- 
lovski,  Ijubljanski,  beneskoslovenski  rokopis,  rokopis  mesta 
Kranja  in  tudi  velikonedeljski  rokopis).  Brezdvomno  je  bilo 
takih  zapiskov  mnogo  vec  in  ni  verjetno,    da  bi  Trubar  nikoli 


ne  bil  videl  cesa  takega. 


123 


Prvo  katolisko  slovensko  knjigo  nam  je  dal  jezuitski  red 
20  let  pozneje,  1574.  (Zal  da  se  je  jezuita  Pacheneckerja  ka- 
tekizem  izgubil).'')  Bil  je  to  plod  tekme  s  protestanti. 

Na  Pacheneckerjev  katekizem  se  nanasa  Trubar  se  en- 
krat  V  „Cat.  s  dveima  islagama"  (str.  501),  ces:  Jefuitarij, 
noui  Menihi,  polni  hude  kunshti  hinauu,  Papashoui  Slidniki, 
bogati,  Starih  ludi  inu  mladih  Otruk  Sepelauci,  Slouenski 
pisheio". 

Tekma  med  protestantskimi  in  katoliskimi  slovenskimi 
pisatelji  se  je  kazala  se  ob  Dalmatinovem  prevodu  „Biblije"  ; 
pregledali  so  jezikovno  in  stvarno  prevod  prav  natancno,  „weil 
die  Jesuiten  auch  windisch  verstiinden".  (Letopis  Matice  Slov. 
1891,  137). 

Dvanajst  let  po  Pacheneckerjevem  katekizmu  je  izdal  va- 
razdinski  zupnik  Anton  Vramec  postilo  (1586)  „non  duro 
quopiam  et  obscuro,  sed  omnibus  obvio  animisque  legentium 
accomodo  stylo,  nostra  lingua  patria  et  sclavonica". 

Tako  je  ze  za  protestantske  dobe  bil  polozen  temelj  ka- 
toliske  slovenske  knjizevnosti. 


3)  Gl.  gori  str.  5.,  6. 


124 


-  '''  I 


.«-      >»» 


Goriski  rokopis  1551. 


125 


Pesmi  slovenskih  protestantskih  pesmaric, 
njih  viri  in  njih  poraba  v  poreformacijskih 

casih. 

Dr.  Jos.  Cerin  (Praga). 


I.  Cerkveno  petje  pred  reformacijo. 
Latinska  cerkvena  pesem. 

Vesti,  ki  jih  imamo  iz  prvih  stoletij  o  petju  v  prvih  cerkvenih  obcinah, 
so  prav  redke.  Gotovo  pa  je,  da  se  je  Ijudstvo  udelezevalo  petja.  Peli  so 
melodije  enoglasno  ter  brez  spremljevanja,  in  sicer  ali  vsa  obcina  nepretr- 
goma  ali  pa  —  kakor  se  je  pelo  ze  v  vsem  anticnem  svetu  —  menjaje. 
Menjajoce  petje  je  bilo  ali  responzorijalno  ali  (nekoliko  pozneje)  antifonalno 
(s  kratkim  refrenom). 

Z  imenom  milanskega  skofa  Ambrozija  (374 — 397)  se  druzi  uvedba 
liturgije  in  metricno  zgrajenega  himna  z  zlogovno  melodijo  (na  vsak  ziog  1  ton). 
Tozbe  0  izprijanju  in  rastoci  razlicnosti  cerkvenega  petja  so  povzrocile  re- 
formo,  kakor  jo  imamo  v  gregorijanskem  koralu.  Docim  je  ambrozijansko 
petje  bilo  ze  iz  pocetka  in  bistveno  tako  urejeno,  da  je  Ijudstvo  lahko  pelo 
skupno,  pa  je  bil  gregorijanski  koral  za  to,  da  ga  v  cerkvi  predava  pevski 
izvezban  zbor  klerikov. 

Papez  Gregor  je  hotel  Ijudstvo  cisto  izkljuciti  od  petja  ;  ta  svoj  na- 
men  je  ocitno  pokazal  z  izkljucno  rabo  latinscine  kot  cerkvenega  jezika  tudi 
pri  petju,  z  uredbo  pevskih  sol  za  klerike  in  z  dolocitvijo  ter  izkljucno  rabo 
antifonarija. 

Gregorijansko  koralno  petje  je  postalo  oficijelno  petje  krscanske  cerkve 
vseh  narodov,  kakor  je  postala  latinscina  oficijelni  cerkveni  jezik. 

Besedilo  so  mu  vecinoma  izbrani  deli  latinskega   sv.  pisma  (vulgate). 

Duhovna  narodna  pesem. 

Zacetek  duhovne  narodne  pesmi  in  duhovnega  narodnega  petja  je  is- 
kati  v  vzkliku:  Kyrie  eleison,  ki  so  ga  prinesli  grski  kristjani  v  Italijo  in  ga 
dalje  razsirili  rimski  menihi.  Ob  izvestnih  svecanih  prilikah,  pri  procesijah, 
cerkvenih  obhodih,  ob  praznikih,  pri  vojnih  pohodih,  na  proscenjih,  pri  pre- 
nasanju  relikvij  in  ob  slicnih  svecanostih  ga  je  bilo  cuti  cesto  vec  stokrat, 
cesto  V  zvezi  z  „Christe  eleison".    Ta  vzklika  pa  sta  bila  tudi  vse,    s  cimer 

126 


se  je  Ijudstvo  smelo  udelezevati  cerkvenega  petja.  Verjetno  je,  da  so  izza 
9.  stoletja  pred  ^Kyrie  eleison"  postavljali  nemske  verze,  ki  so  posnemali 
stirivrsticne  kitice  latinskih  himnov  in  se  v  tej  obliki  udomacili  med  Ijud- 
stvom.  Enakomerni  sklep,  refren  vsakega  verza  je  bil  ,Kyrie  eleison'  ;  zato 
so  te  speve,  namenjene  verozakonskemu  Ijudskemu  petju,  in  pozneje  sploh 
vse  nemske  duhovne  pesmi,  celo  take  brez  omenjenega  refrena,  imenovali 
.Leisen'  ali  v  polnejsi  obliki  ,Kirleisen".  Nemske  duhovne  pesmi  ah"  .Lei- 
sen"  je  pel  narod  le  pri  takih  cerkvenih  opravilih  ali  poboznostih,  ki  ne 
spadajo  naravnost  v  liturgijo.  Tu  in  tam  je  pac  narod  v  popevanje  sekvenc 
smel  poseci  s  kako  nemsko  pesmijo,  na  pr.  v  popevanje  sekvence  ,victimae 
paschali"  s  pesmijo  .Christ  ist  erstanden".  V  nekaterih  skofijah  se  je  tudi 
uobicajilo.  pred  pridigo  in  po  pridigi  zapeti  kako  nemsko  pesem.  V  obce  pa 
je  cerkev  pazno  nadzirala  nemsko  duhovno  pesem,  jo  vecinoma  smatrala  za 
nevarno  in  jo  pogostoma  izrecno  prepovedala.  Sele  ko  so  nemski  duhovni 
narodni  pesmi  dali  mesta  tudi  v  hturgiji,  je  prislo  do  onega  razcvita  duhovne 
nar.  pesmi,  ki  je  znan  kot  evangeljska  cerkvena  pesem. 

Posvetna  narodna  pesem. 

Razen  prevodov  latinskih  himnov  in  samostojno  spesnjenih  duhovnih 
pesmi  V  nemskem  jeziku  so  v  katoliski  cerkvi  poleg  gregorijanskega  korala 
prihajale  v  navado  tudi  posvetne  narodne  pesmi.  Ze  v  14.  stoletju  se  je  po- 
izkusilo,  posvetne  pesmi  prepesniti  v  duhovne,  da  bi  se  tako  izpodrinila 
posvetna  pesem,  ki  je  bila  tedaj  razsirjena  deloma  v  surovi  in  razuzdani  ob- 
liki. Zlasti  V  drugi  polovici  15.  stol.  je  posvetna  in  samostanska  duhovscina 
poizkusala,  tako  prepesnjevati  posvetne  pesmi ;  vso  posvetno  vsebino  je  spra- 
vila  V  neko  duhovno  zvezo  ali  pa  je  melodiji,  ki  je  bila  med  narodom  na- 
vadna  in  priljubljena,  podlozila  duhovno  besedilo  ah  pri  kaki  znani  posvetni 
pesmi  porabila  oboje  v  tem  smislu,  tekst  in  melodijo.  Navadno  so  brez  pre- 
misleka  stavih  zacetne  besede  posvetnih  pesmi,  po  katerih  so  bile  duhovne 
posnete.  kot  nadpis  nad  duhovno  popevko  z  dostavkom  .geystlich'  ali  ,con- 
trafact  uff  einen  geystlichen  sinn'. 

Docim  so  bili  nemski  prevodi  latinskih  cerkvenih  spevov,  ki  jih  je 
scasom  bilo  mnogo  in  ki  so  se  udomacili,  namenjeni  prav  posebno  za  cer- 
kveno  popevanje  pri  sluzbi  bozji,  je  prepesnitev  posvetnih  narodnih  in  za- 
Ijubljenih  pesmi  ali  vsaj  poraba  njihovih  melodij  sluzila  bolj  naboznemu 
narodnemu  petju. 

Luter  in  cerkveno  petje. 

M.  Luter  je  v  polni  meri  uvazeval  potrebo  petja  v  domacem  jeziku. 
Prevec  je  sam  na  sebi  izkusil  biazeci  vpliv  umetnega  petja,  nego  da  bi  ga 
mogel  pogresati  pri  obredju.  Vposteval  je  tudi  latinsko  koralno  petje  in  ga 
gojil  redno  pri  svoji  sluzbi  bozji.  Ali  to  ga  ni  oviralo,  da  bi  ne  dal  prostora 
nemskemu  narodnemu  petju  in  ga  scasom  ne  postavil  na  glavno  mesto  mn- 
zikalne  opreme  cerkvenega  opravila. 

Pri  tem  pa  je  postopal  previdno  in  si  je  iz  glasbe  katoliskega  bogo- 
sluzja  pridrzal  vse,  kar  po  svojem  besedilu  ni  bas  nasprotovalo  njegovemu 
nauku.  Potem  je  prevel  sam  celo  vrsto  himnov  in  jim  pridrzal  prvotno  me- 
lodijo; poleg  tega  je  sam  zlagal  riove  pesmi  in  izpodbujal  tudi  druge,  da  bi 
jih  zlagali.  Zbiral  je  porabne  pesmi,  popravljal  izkazene,  izpreminjal  ze  ob- 
stojece  (deloma  jim  dodaiajoc  nove  kitice),  tako  da  so  se  potem  ujemale  z 
izpremenjenimi  verskimi  nazori  in  njegovimi  nauki  (,christhch  corrigierte 
Oder  besserte"),  ter  jih  sprejemal  v  bogosluzje  in  v  za  to  namenjene  pesmarice. 
Kjer  je  le  mogel,  je  vnemal  svoje  privrzence,  naj  goje  duhovno  pesem,  in 
kmalu  so  reformiranci  vsepovsod  imeli  v  rokah  enhiridije  (prirocnice)  za 
cerkveno  petje. 

Se  do  1.  1524.  je  Luter  v  bogosluzju  pridrzal  latinske  masne  speve 
in  se  L  1523.  izisla    „Formula   missae    et    communionis  pro  ecclesia  Witten- 

127 


bergensi"  ima^  skoro  ves  prejsnji  red  in  skoro  vse  latinske  masne  pesmi  rim- 
ske  cerkve.  Sele  1524  je  izsla  pesmarica  osmerih  pesmi  (Achtliederbuch : 
„Etlich  christ'.ich  lider,  lobgesang  vnd  psalm  etc.").  Osem  nemskih  cerkvenih 
pesmi  s  stirimi  napevi  je  vsebina  te  pesmarice  in  ze  prvi  bozicni  dan  istega 
leta  so  V  zupni  cerkvi  v  Wittenbergu  ob  popevanju  teh  pesmi  prvic  sluzili 
sluzbo  bozjo  V  nemskem  jeziku. 

Luter,  ki  glasbe  ni  samo  zelo  Ijub  1,  ampak  jo  tudi  poznal  dodobra 
in  jo  sam  prakticno  izvajal,  je  takoj  izprva  v  narodnem  petju  spoznal  naj- 
primernejse  sredstvo  za  razsirjanje  novih  naukov.  Ali  izbrati  je  treba,  je  mi- 
slil,  ne  pesmi  skrivnostne,  nerazumljive,  kakor  je  bila  pesem  katoliskih  du- 
hovnikov,  marvec  poljudno-narodno,  ki  pridobiva  narod  zase,  tisto  pesem,  v 
kateri  je  narod  tudi  sicer  izrazal  svojo  sreco  in  svojo  bolest ;  le  tako  bi  se 
pnljubila  narodu  nova  verska  vsebina.  Luter  je  dobro  vedel,  kaj  sega  narodu 
do  srca,  in  je  zajel  iz  bogate  zakladnice  katoliske  pesmi ;  oprt  na  svoje  glas- 
benp  znanje  in  zanesljivo  sodbo,  je  od  stare  duhovne  pesmi  vzel  najlepse 
melodije,  da  jih  porabi  zase  ;  in  te  melodije  so  najvec  pripomogle,  da  se  je 
reformacija  razsirila  tako  zelo  in  tako  hitro.  Rimski  bogoslovci  so  se  po  pra- 
vici  tozili :  Hymni  Lutheri  animos  plures  quam  scripta  et  declamationes 
occiderunt. 

Ko  se  je  v  bogosluzje  uvedla  nemscina  in  narodno  petje,  je  moral 
zbor  v  ozjo  zvezo  stopiti  tudi  s  srenjo,  z  narodom  in  njegovim  petjem ;  zbor 
je  pesmi,  ki  jih  je  srenja  pela  enoglasno,  ponavljal  v  obiiki  umetnega  vec- 
glasnega  stavka,  ali  pa  se  je  v  enoglasnem  petju  pridruzil  popevanju  srenje. 
Da  bi  pa  zbor  melodijam,  ki  jih  je  pel  narod,  dajal  enostavno,  skromno  har- 
monsko  ozadje  in  se  tako  strnil  s  petjem  Ijudstva,  to  je  bilo  tedanjim  skla- 
dateljem,  vzgojenim  v  tradiciji  cerkvene  glasbene  umetnosti,  popolnoma  tuje. 
V  vecglasnem  stavku  so  melodijo  dajali  tenorju,  druge  glasove  pa  vodili 
samostojno  kontrapunktno.  Melodijo,  ki  naj  bi  se  odrazala  in  bila  srenji 
lahko  umljiva,  je  skkdatelj  pri  tem  cesto  zagrnil,  tako  da  se  je  skoro  popol- 
noma potopila  in  da  je  bilo  zelo  tezko,  ali  pa  kar  nemogoce,  jo  peti  za 
pevcem.  Drugacno  mesto  je  med  skladatelji  one  dobe  odkazati  kantorju  in 
prijatelju  Lutrovemu  Iv.  Waltherju  (1490—1575)  in  D.  Luki  Osiandru  (1586). 
Docim  je  do  tedaj  umetno  petje  in  petje  srenje  bilo  pri  bogosluzju  loceno, 
je  Osiander  hotel  petje  srenje  v  zivo  zvezo  spraviti  z  umetnim  petjem;  zato 
je  prelozil  melodijo  v  gornji  glas,  v  diskant,  in  je  umetnemu  petju  slekel 
ves  nakit  v  toliko,  da  so  se  melodije  glasile  za  vsakogar  slisno  in  jasno  in 
da  jih  je  vsak  mogel  z  druzbo  peti. 

Naiboljsi  skladatelji  one  dobe  so:  Hans  Leo  Hassler  (1564 — 1612), 
Joachim  Moller  (Burgck)  (1541—1610)  in  Johannes  Eccard  (1553—1611). 

Uvedba  predreformacijskih  cerkvenih  popevk  v  evangeljsko 

cerkev. 

Videli  smo,  da  so  ze  davno  pred  reformacijo  v  Nemciji  poleg  latin- 
skega  liturgijskega  petja  duhovnikov  in  pevskih  zborov  imeli  tudi  duhovne 
pesmi  V  domacem  jeziku.  da  so  v  velikem  obsegu  napeve  narodnega  petja 
porabljali  za  svete  pesmi  in  da  je  Luter  s  svojimi  privrzenci  sprejemal  zlasti 
ze  obstojece  melodije  in  jih  izpreminjal  in  predelaval  za  svoje  namene.  Ali 
in  katere  melodije  protestantskih  pesmaric  iz  prve  polovice  16.  stoletja  je 
smatrati  za  izvirne  tvorbe,  ni  mogoce  dolociti ;  takrat  namrec  so  v  casteh 
imeli  edinole  umetelno  delo  glasbenega  stavka,  ki  je  ze  dano  melodijo  ogrinjal  z 
umetno  zapletenimi  glasovi ;  zato  so  nam  v  pesmaricah  sporocena  le  imena 
onih,  ki  so  bili  mojstri  glasbenega  stavka,  ne  pa  tudi  imena  iznajditeljev 
melodije.  Frid.  Viljem  Arnold  trdi  celo,  da  so  vse  melodije  protestantskih 
cerkvenih  pesmi  do  1570  izposojeni  starejsi  narodni  napevi. 

Ime  ,koralna  melodija"  je  ostalo ;  cantus  choralis  so  rekli  vsaki  me- 
lodiji,  ki  so  jo  peli  v  cerkvi,  da,  vse  petje  evangeljske  cerkve  sploh  je  do- 
bilo  ime  „koralno  petje".   Ali   to   petje  ni  bilo  vec  petje  zbora,  ampak  petje 

128 


srenje,  petje  naroda  ;  to  skupno  petje  vseh,  pri  katerem  je  bil  zbor  podrejea 
pesmi  srenje,  je  postalo  bistveni  del  bogosluzja. 

Pri  melodijah,  izvirajocih  iz  naboznega  Ijiidskega  petja,  je  bilo  manj 
treba  preoblikovanja  ;  mogoce  jih  je  bilo  sprejeti  v  njih  prvotni  sliki  in  obliki. 
Imele  so  melodiko,  v  katero  je  bil  sprejet  ze  spodnji  polovni  ten,  in  ritmiko, 
kakor  jo  kaze  naravni  taktovni  cut  gibanja  in  kakor  jo  narod  sam  prenasa 
na  besedilo.  Vsled  teh  dveh  lastnosti  so  bile  te  melodije  dovrsene,  splosno 
priljubljene  in  vsakemu  rocne. 

Pri  pesmih,  ki  so  bile  vzete  iz  naboznega  Ijudskega  petja,  so  refor- 
matorji  vecinoma  izpreminjali  le  besedilo,  kolikor  je  izpremembo  zahteval 
novi  nauk. 

Manjse  je  stevilo  melodij,  vzetih  iz  posvetnega  narodnega  petja.  Cesto 
so  jih  imenovali  po  motivih,  na  katerih  so  slonele,  in  citamo  pogostoma  v 
nadpisu  :  Jn  Tlion",  ,in  der  Weise",  na  pr.  Jm  Hildenbrant  ton',  ,auf' 
Berckreyen  weis"  etc. 

Najznamenitejse  protestantske  in  katoliske  pesmarice  iz 
16.  stoletja. 

Izmed  mnogih  protestantskih  pesmaric  v  prvih  desetletjili  reformacije 
naj  omenimo  le  najvaznejse,  tiste,  iz  katerih  je  vecina  duhovnih  pesmaric 
zajemala  bistveno  svojo  vsebino  in  v  katerih  se  nahajajo  v  veliki  vecini  tudi 
pesmi  nasih  slovenskih  pesmaric. 

Za  najstarej§o  protestantsko  pesmarico  velja  takozvana  Pesmarica  os- 
merih  pesmi  (Achtliederbucli),  Wittenberg,  1524.  Osmim  pesmim  te  zbirke 
so  dodane  stiri  melodije,  izmed  katerih  sta  dve  (st.  1  in  st.  3 — 7)  presli  v 
slovenske  pesmarice. 

Istega  leta  je  izsia  obsirna  zbirka  Ivana  Waltherja  :  Wittenbergisch 
Gsangsbiichli,  zu  3,  4,  5  Stimmen.  Nezavisno  od  teh  dveh  in  negotovo  ali 
pred  ali  za  njima  sta  1.  1524.  izsla  oba  erfurtska  enchiridija  (Erf.  Ench.). 

Waltherjeva  zborna  pesmarica,  tiskana  v  peterih  knjigah  (vsaka  za 
enega  peterih  glasov:  diskant,  alt,  tenor,  vagant  in  bas),  vsebuje  5  latinskih 
in  38  nemskih  glasbenih  stavkov.  Izmed  38  nemskili  W^altherjevih  melodij 
j'.h  ni  nic  manj  nego  18  v  slovenskih  pesmaricah,  (nase  st.  1,  3,  6,  7,  9,  10, 
12,  14,  20,  23,  27,  30,  35,  45  b,  50,  52,  56,  64);  izmed  teh  so  nase  st.  1, 
3  (in  7)  ze  v  Pesmarici  osmerih  pesmi  in  st.  12  in  56  tudi  v  Erf.  Ench. 

Najbolj  se  je  pa  razsirila  pesmarica  Valentina  Babsta :  Geystliche 
Lieder.  Mit  einer  Newen  vorrhede  d.  Mart.  Luther,  tiskana  leta  1545. 

V  letih  1547,  1548,  1551  so  tiskali  to  pesmarico  v  novih,  neizpreme- 
njenih  izdajah  ;  leta  1553.  pa  je  izsla  v  svojem  drugem  delu  od  40  pomno- 
zena  na  70  pesmi.  Izdaje  1555,  1557,  1559,  1567  so  enake  izdaji  iz  1.  1553. 
Iz  Val.  Babstove  pesmarice,  izdane  1.  1545.,  so  v  nasih  slovenskih  pesmaricah 
sledece  melodije  : 

Stev.  1,  3,  5,  6,  7,  9,  10,  12,  14,  15,  17,  19,  20,  21,  22,  23,  27,  28, 
30,  31,  32,  33,  37,  41,  42,  43,  44,  48,  49,  50,  51,  52,  55,  56,  57,  59,  61,  62, 

63,  64,  67,     skupaj     41 

iz  izdaje    Babstove    1553    so  v  nasih   pesmaricah  st.  24, 

35,  36,  47 •    •    •        .  4 

skupaj  torej   •    •       45  melodij. 

Vse  nase  melodije,  ki  so  iz  Pesmarice  osmerih  pesmi,  iz  Eif.  Ench. 
in  iz  Waltherjeve  pesmarice,  ima  tudi  Babst.  Babstova  zbirka  je 
bila  torej  najvaznejsi  in  najznamenitejsi  vir  sloven- 
skimpesmaricam. 

Med  najpojnembnejsimi  pojavi  pa  je  pesmarica  ,Ceskih  bratov".  Tudi 
prejsnje  case  na  Ceskem  in  Moravskem  ni  manjkalo  takih,  ki  so  prosvedovali 
proti  rabi  latinscine  pri  bogosiuzju.  Vzrok  je  bil  ta,  da  so  bili  stare  Cehe  in 
Moravce  izpreobrnili  grski  misijonarji  (sv.  Ciril  in  Metod).  Prosvedujocim  ob- 

129  9 


cinam    so    se    pridruzili    pristasi    Jana  Husa    in    tako    je    nastala    ,Jednota 
bralrskaV 

„Ceski  bratje'  so  ze  leta  1501.  dali  liskati  ceski  Kantional,  cesko  pes- 
marico  z  92  pesmimi:  „Pysnicky  duchovai".  Za  to  je  prisla  ze  1.  1505.  druga 
pesmarica  s  400  pesmimi  v  ceskem^  jeziku,  a  te  izdaje  nimamo  nobenega 
izvoda  vec.  Tako  so  imeli  Ceski  bratje  prvi  med  zapad- 
nimi  narodi  cerkvene  pesmarice  v  materinscini.  Mnogo 
tell  ceskih  pesmi  je  preslo  v  poznejse  nemske  pesmarice  Ceskih  bratov  ; 
prvo  teh  pesmaric  je  1.  1531.  izdal  Mihael  Weisse  (Weys,  Wiss,  Weiss) 
,Ein  new  Gesangbiichlein  etc.'.  Njegova  pesmarica  obsega  157  nemskih^pesmi 
s  112  napevi.  143  teh  pesmi  je  prevedenih  iz  400  pesmi  Kantionala  Ceskih 
bratov  (1.  1505.) 

Drugo  izdajo  je  oskrbel  skof  Jan  Roh  (Horn)  1.  1544. ;  poznejse  izdaje 
se  1564, 1575,  1583,  1611.  Pesmarica  Ceskih  bratov  v  obeh  prvih  izdajah  je  bila 
merodajna  za  uvedbo  starih  himnov  in  sekvenc,  kakor  tudi  latinskih  cerkvenih 
pesmi  14.  in  15.  stoletja  v  petje  srenje  v  evangeljski  cerkvi.  Kjer  ni  Luter  sam 
popravil  pesmi  „krscanski",  tam  je  navadno  imenoyan  Weisse  kot  prepesnitelj  ali 
pesnik.  Tudi  melodije  takih  pesmi  so  iz  knjig  Ceskih  bratov  nasle  svojo  pot 
v  nemske  pesmarice  in  preko  teh  v  nase  slovenske,  tako  da  so  te  ceske 
pesmarice  posredno  ali  neposredno  dobro  dosle  tudi  Trubarju.  V  nasih  slo- 
venskih  pesmaricah  je  namrec  15  pesmi,  pri  katerih  je  ali  samo  melodijo, 
ali  pa  samo  tekst,  ali  pa  oboje,  tekst  in  melodijo,  zvajati  nazaj  na  pesma- 
rico  Ceskih  bratov.  To  so  pesmi  st.  1,  2,  8,  10,  24,  25,  47,  62,  63,  67, 
68,  71,  76,  79,  99;  v  nasih  pesmaricah  so  torej  poleg  latin- 
skih in  nemskih  uporabljeni  tudi  slovanski  element  i. 
Izvanredni  uspeh  prvih  luteranskih  pesmaric  je  pobudil  tudi  katolike,  da  so 
se  zaceli  bolj  zanimati  za  duhovno  pesem  in  izdajati  cerkvene  pesmarice  ; 
tako  so  mislili  izpodriniti  med  Ijudstvom  ze  zelo  razsirjene  heretiske  popevke 
in  doskociti  vecji  skodi. 

Prvo  katolisko  pesmarico,  tiskano  v  Lipskem  1537,  je  sestavil  dr.  Mi- 
hael Vehe,  prost  v  Halle.  Vehe  se  ni  oziral  na  predreformacijske  katoliske 
pesmi,  ampak  je  uporabil  ze  izisle  protestantske  pesmarice ;  priobcuje  stare 
katoliske  pesmi  v  obliki,  kakorsno  so  jim  dali  protestanti.  V  obce  je 
ostala  latinska  liturgija;  pesmi,  ki  jih  je  sprejel  Vehe,  so^  bile  namenjene  le 
za  pred  pridigo  in  po  njej  in  pri  obhodih  in  procesijah.  Sele  Ivan  Leisentritt 
iz  Olomuca,  stolni  dekan  v  Budisinu,  je  1.  1567.  izdal  katolisko  pesmarico, 
ki  je  bila  tudi  po  svojem  obsegu  vredna  vrstnica  mnozici  protestantskih 
pesmaric. 

II.  Slovenska  protestantska  pesem. 
Nastanek  slovenskih  pesmaric. 

L.  1550.  so  dobili  Slovene!  prvi  tiskani  knjigi.  Tiskarni 
V  Niirnbergu  in  v  Sciiwabisch -Hallu  sta  odklonili  tisek. 
Slednjic  se  je  Trubarju  posrecilo,  da  je  za  svoje  namene  pri- 
dobil  tiskarno  v  Tiibingemu,  kjer  je  pri  Ulriku  Morhartu  1.  1550. 
pod  fingiranim  pisateljevim  in  tiskarjevim  imenom  izsla  prva 
slovenska  knjiga:  „Catechismus,  In  der  Windischen  Sprach, 
etc.  durch  Philopatridum  Illiricum".  Ta  z  nemskiml  crkami 
tiskana  knjiga  obsega  poleg  katekizma  se  6  verzificiranih  raz- 
lag  njegovih  najpoglavitnejsih  poglavij  z  melodijami ,  namrec 
nase  stevilke : 

St.  1 :  De  creatione,  imagine,  lapsu  et  renovatione  primo- 
rum  parentum;  —  st.  2:  Decalogi  explanatio;  —  st.  5:  Sym- 
bol! Apostolorum  Paraphrasis;  —  st.  8:  Interpretatio  orationis 

130 


Dominicae;  —  st.  9:  De  institutione  verbi  et  baptismi ;  — 
St.  11:  Quid  sit  coena  Dominica  —  in  razen  teh  se  „lita- 
nije"  (st.  17).  Pred  st.  1  stoji  opomba:  Sequuntur  nunc  bre- 
ues  totius  Catechismi  expositiones  numerose  seu  rhythmice  a 
quodam  Christi  exule  digestae. 

Trubar  se  je  torej  takoj  izpocetka  pobrigal  za  cerkveno 
pesem  v  narodnem  jeziku,  uvazujoc  nje  vaznost  za  razsirjanje 
evangeljskih  naukov.  Ko  je  julija  meseca  1565.  1.  drugic  osta- 
vil  domovino,  je,  prisedsi  na  Wurtembersko,  v  aprilu  1567  izdal 
prvo  izdajo  cerkvene  pesmarice.  Najstarejsi  izvod  pesmarice, 
ki  vemo  zanj,  se  nahaja  v  vseuciliscni  knjiznici  v  Tiibingenu 
(izdaja  1574).  Na  njega  naslovnem  listu  stoji  pristavek:  „tre- 
tyzh  popraulene  inu  populshane",  iz  cesar  lahko  sklepamo  na 
dve  prejsnji  izdaji. 

Letnico  prve  izdaje  navaja  Dalmatin  v  svojem  predgo- 
voru  k  izdaji  1.  1584.,  ki  jo  je  priredil  on.  Tarn  pravi:  nach- 
dem  die  vorigen  Exemplaria  des  mehr  angeregten  Herrn  Tru- 
bers  Gesangbiichlins  so  im  67.  Jar  ist  durch  den  Druck  aus- 
gangen,  nun  langest  abgangen,  etc;"  in  na  drugem  mestu  tega 
predgovora:  Dann,  nachdem  der  Ehrwirdige  und  in  Gott  wol- 
gelerte  Herr  Primus  Truberus,  mein  geliebter  Herr,  Patronus, 
vnd  in  Christo  Vater  nocii  vor  viel  Jaren,  den  gantzen  Cate- 
chismus  in  feine  Windisciie  Reimen,  auff  liebliche  Melodien, 
vnd  in  Gesang  gebracht,  vnd  hernach  mit  etlichen  Windischen 
Psalmen  vnd  geistlichen  Liedern  vermehrt,  welciie  er  audi  vor 
siebenzehn  Jaren  in  Druck  gegeben  etc."  (Nemski  predgovor 
izdaie  1574  je  datiran  „zu  Deredingen  an  S.  Jorgentag,  Im 
1567.  Jar",  torej  je  ponatisnjen  iz  izdaje  1567  in  s  tern  tudi 
doloceno  leto  te-le  prve  izdaje.  U  r.)  Seveda  je  cudno,  zakaj 
omenja  Dalmatin  le  pesmarico  1567,  ne  pa  tudi  izdaj  1570,  74 
in  79,  ceprav  mu  izdaji  1574  in  79  gotovo  nista  bili  neznani, 
ker  je  v  oni  izdaji  ena,  v  tej-le  pa  kar  17  njegovih  pesmi. 

Vsebina  in  stevilo  pesmi  in  melodij  v  prvih  dveh  izdajah 
nam  ni  znana.  Izmed  nadaljnjih  izdaj  ima : 

3.  izdaja  (Tubingen  1574)     41  pesmi  s  35  melodijami.   (Hubad 

jih  navaja  43); 

4.  izdaja  (Ljubljana  1579)   62  pesmi  („Register  te  izdaje  izka- 

zuje  61  pesmi;  vse  pesmi  te  izdaje 
so  brez  not"  Hubad) ;^) 

5.  izdaja  (Wittenberg  1584)  79  pesmi  z  61  melodijami; 


*)  Na  knjigi,  ki  se  hrani  v  Kodanju,  je  podpis  v  lat.,  slov.  in  nem- 
skem  jeziku :  Johannes  Ostannek  Labacensis  Carniolanus  Anno  Domini  No- 
stri  Jesu  Christi  1594  (Pri  slov.  podpisu  je  citljiva  le  letnica  1590).  Nemski: 
Hannfi  Ostannekh  Von  Laijbach  in  Kernten  (!)  Im  1594.  (Hubad). 

131  9* 


6.  izdaja  (Tubingen    1595)  69  melodij    z    besedilom,    dalje  31 

pesmi   in    7    tekstov   v    prozi    brez 
melodije.^) 
Kot  nekak   dodatek  k  izdaji  iz   1.  1574.  so  eno  leto  po- 

zneje    izsle    „Try   Duhouske   peissni  .  .  .    Od   Primoska  Tru- 

beria,  vnega  vnuuizhni  dolgi  teshki  bolefni  sloshene"  (4  z  me- 

lodijami,  7  brez  melodij). 

Viri  slovenskih  protestantskih  pesmaric. 

Niti  dr.  Teodor  Elze,  najtemeljitejsi  raziskovalec  slovenske 
protestanske  slovstvene  in  kulturne  zgodovine,  nam  ne  daje 
jasnega  pogleda  po  virih  slovenskih  pesmaric.  V  svojih  spisih, 
ki  obravnavajo  ta  predmet,  ne  pove  nikjer  nic  dolocnega  o 
virih,  iz  katerih  so  zajemali  Trubar  in  njegovi  sodelavci;  na- 
pevov  k  pesmim  se  sploh  niti  ne  dotika;  o  besedilu  pesmi 
pravi  V  spisu  „Slov,  protest.  Gesangsbucher"  (1884),  da  je  ve- 
cina  prvih  slovenskih  cerkvenih  pesmi  in  prvega  slovenskega 
slovstva  sploh  le  prevod  iz  nemscine;  to  da  je  pac  bilo  te- 
danjim  razmeram  primerno".'') 

Nemogoce  ali  izkljuceno  ni,  da  je  Trubar  k  svojim 
pesmim  vsaj  deloma  sam  skladal  napeve  ali  pa  da  je  za  ne- 
katere  pesmi  porabljal  melodije,  ki  so  jih  imeli  Slovene!  v 
cerkvenem  petju  gotovo  ze  pred  reformacijo,  kakor  je 
v  svojo   pesmarico   sprejemal  tudi  besedilo  slovenskih  predre- 


^)  Poedini  primerki  teh  pesmaric  so  skrajnje  redki.  Tretja  izdaja  1574 
je  V  vseucil.  knjiznici  tiibinski,  cetrta  1579  v  kr.  knjiznici  v  Kodanju,  5.  iz 
1.  1584.  V  licejski  knjiznici  ijubljanski  (ki  sem  jo  porabljal  jaz),  dalje  v 
knjiznicah  v  Monakovem,  Drazdanah,  Berolinu  in  v  Britisn  Museum  v  Lon- 
donu  ;  sesta  iz  1.  1595  (ki  sem  jo  tudi  porabljal)  v  muzejski  knjiznici  v 
Ljubljani.  Razen  tega  je  1.  1893.  dr.  V.  Oblak  nasel  ne  popolnoma  eel  izvod 
izJaje  1584  pri  slovenskih  protestantih  v  vasi  Sovce,  ne  dalec  od  Podklostra 
na  Koroskem  (Jagic,  Arch.  f.  si.  Ph.  1893);  knjiznica  semenisca  v  Gorici  ima 
tudi  en  izvod  izdaje  1595,  vezan  z  Dalmatinovimi  Karszhanskimi  lepimi  mo- 
litvami  .  .  .  Tubingen  1595.  (Pismeno  izvestje  goriskega  stolnega  organista 
c.  g.  Fr.  Setnicarja). 

3)  Ko  je  ze  izsel  Th.  Elzejev  spis,  se  je  imenoval  dr.  Krizanic  v  svoji 
Zgodovini  katoliske  cerkve  (Maribor  1887)  prvo  Trubarjevo  knjigo  iz  1.1550: 
,Katekizem  s  kratkim  navodilom  v  petje";  Fran  Rakusa  (v  svojem  poizkusu 
slovenske  glasbene  zgodovine :  Slovensko  petje  v  preteklih  dobah,  Ljub- 
ljana 1890)  pa  spravlja  Jakoba  Galla,  ki  ,je  bil  baje  najboljsi  slovenski  kom- 
ponist  one  dobe",  s  Trubarjem  v  zvezo.  Pa  tudi  Anton  Foerster,  ki  prinasa 
v  svoji  ,Ceciliji"  (Ljubljana  1883  in  1884)  pet  protestantskih  melodij,  pravi 
o  dveh  izmed  njih  (nasi  st.   18  in  22),  da  sta   „staroslovenskega  izvora'. 

Naj  navedem  se  najnovejsi  pojav :  Slovenske  duhovne  pesmi  iz  16.  in 
17.  stol.  Ljubljana  1900.  Pet  napevov  iz  protestantskih  pesmaric,  ki  so,  raz- 
licno  obdelani,  v  tej  zbirki,  je  oznacenih  vobce  :  „Dalmatinova,  Bohoriceva 
etc.  pesem".  Pri  sesteroglasno  obdelani  nasi  st.  69.  je  ipak  opazka :  brez 
imena  skladateljevega  natisnjena  prvic  1584.  Naravno&t  kot  ,napev  Kastel- 
cev"  sta  oznaceni  dve  iz  Kastelcevega  molitvenika  (1682)  vz^ti  Marijini  pesni, 
ki  ju  je  priredil  tudi  M.  Hubad.. 

132 


formacijskih  cerkvenih  pesmi.  Uvazevati  moramo  namrec,  da 
je  Trubar  ze  v  zgodnji  mladosti  imel  zadostno  pevsko  in  glas- 
beno  vzgojo,  ker  je  bil  (sin  cerkvenikov!)  diskantist  v  kanto- 
riji  skofa  Bonoma,  in  je  torej  brez  dvoma  poznal  takrat  med 
Slovenci  navadne  cerkvene  pesmi.  Manjka  nam  se  dokaz,  od- 
kod  so  melodije  slov.  protest,  pesmaric,  kdo  jih  je  ustvaril, 
kako  so  se  prvotno  glasile,  odkod  so  vzeta  besedila,  kako  sta 
zvezana  besedilo  in  napev  in  koliko  casa  sta  ostala  v  rabi. 

Nekaj  pesmi  ima  pac  v  celu  latinskih  ali  nemskih  spe- 
vov  zacetne  vrstice,  ki  nam  razkrivajo,  da  je  „ton",  napev  iz- 
posojen  od  rimske  cerkve  ali  pa  od  protestantske  nemske 
cerkvene  pesmi.  V  resnici  najdemo  vse  te  napeve,  22  jih  je, 
(8  nadpisanih  z  nemskimi,  14  z  latinskimi  zacetnimi  vrsticami) 
izvzemsi  stiri  (st.  30,  31,  35,  64,  vse  Trubarjeve),  z  istim  be- 
sedilom  v  nemskih  pesmaricah.  Vendar  nam  ostane  se  prav 
dosti  napevov,  kojih  izvor  ni  oznacen;  k  tem-le  moramo  pri- 
stevati  tudi  psahnske  pesmi  in  melodije,  ker  je  vecina  sloven- 
skih  psalmskih  melodij  v  nemskih  knjigah  porabljena  za  vse 
drugacna  besedila. 

Rezultate  teh  raziskavanj  podajejo  posameznim  napevom 
dodane  opazke.  Iz  njih  sledi,  da  je  od  kraja  vse  napeve 
smatrati  za  izposojene,  ceravno  za  napeva  st.  66  in  68  ni  bilo 
najti  vira  in  se  je  st.  65  nasla  le  v  neki  pesmarici,  ki  je  izsla 
ze  po  slov.  protestantskih  pesmaricah. 

Nepricakovano  ugoden  rezultat  pa  je  dalo  nase  delo 
glede  besedil. 

Slovenska  knjizevna  zgodovina  splosno  misli,  da  so  be- 
sedila slovenskih  protestantskih  pesmaric  vprek  zgolj  navadni 
prevndi  nemskih  protestantskih  pesmi. 

Temu  nasproti  lahko  trdim,  da  so  raziskovana  besedila 
devetinsestdesetih  napevov  in  besedila  pesmi,  kar  jih  je  v 
slovenskih  pesmaricah  brez  napevov  (31),  po  vecini  samostojne 
pesnitve.  Ta  trditev  velja  istotako  o  besedilih,  ki  imajo  na 
celu  zacetno  vrstico  latinskega  ali  nemskega  speva;  pri  tern 
pa  je  vecina  tekstov,  ki  jim  ni  videti,  da  bi  bill  prevodi,  in  ki 
jim  ni  najti  latinskih  ali  nemskih  vzorcev,  Trubarjevo  delo,  a 
njemu  se  kot  drugi  z  dostojnim  stevilom  pridruzuje  Dalmatin. 
Nase  mnenje  o  izvirnosti  pesemskih  tekstov  nam  drzi  dejstvo, 
da  so  ta  besedila  v  nasih  pesmaricah  podlozena  takim  nape- 
vom, kateri  spadajo  v  nemscini  (in  sicer  izkljucno)  k  popol- 
noma  drugim,  po  vsebini  prav  nic  sorodnim  besedilom  ter  se 
nahajajo  v  nemskih  pesmaricah  le  z  njimi,  nadalje  pa  tudi  na- 
cin,  kako  so  Trubar  in  njegovi  sodelavci  prevzemali  .nemske 
pesmi,  napeve  in  besedila. 

Trubar  vzame  iz  nemskih  pesmaric  tekst,  ga  prevede  in 
brez  napeva  priobci  v  slovenski  pesmarici;  k  napevu  pa  zlozi 
novo,  smislu  sorodno   pesem,   tako  da  imamo  pn  teh  napevih 

133 


dvojno  besedllo,  prevod  in  samosvojo  pesnitev.  Pri  takih  pre- 
vodih  opozarja  Trubar,  da  naj  se  pojo  po  „tonu"  ali  „vizi" 
prejsnjega  napeva  (v  tisti  vishi,  kakor  ta  od  spreda). 

Dvoje  taksnih  besedil  imamo  pri  st.  19:  „Ta  dan  ]e  vsiga 
veseija"  (prepesnitev  himna  „Dies  est  laetitiae")  z  nadpisom: 
„Ta  stara  bozicna  peissen,  v  svoji  vizi  kakor  ta  od  spreda: 
hvalimo  mi  danas  Boga" ;  dalje  pri  st.  26,  kjer  sta  napev, 
podlozeno  besedilo  in  tudi  se  sledeca  pesem  samostojna  iz- 
virnika;  sele  sesta  pesem,  ki  pride  za  melodijo,  je  prevod;  itd. 

Pri  drugih  pesmih  zopet  je  v  nasih  pesmaricah  iz  nem- 
ske  pesmi  vzeta  edinole  prva  vrstica  ali  prva  misel  vsake  ki- 
tice  nemske  pesmi,  potem  pa  je  dopesnjena  popolnoma  nova 
kitica  ali  „razlaga"  (Auslegung).  Pri  vecini  pesmi  se  Trubar  ie 
malo  naslanja  na  vzorec  ali  pa  prav  nic;  njemu  gre  le  za 
verno  obnovo  vodilne  misli,  temeljnih  idej  nemske  pesmi.  Te 
pesmi  torej  niso  prevodi,  ampak  svobodne,  samostojne,  nove 
pesnitve.  Trubar  se  sploh  kolikor  mogoce  izogiblje  suzenjskega 
prevajanja  izvirnika,  podaja  le  vsebino,  zato  njegov  lastni  duh 
veje  iz  pesmi  in  ji  daje  znak  samoniklosti.  In  Trubarjev  veliki 
zgled  je  bil  dober  za  njegove  odusevljene  pomocnike. 

V  prvotni,  izvirni  obliki  pa  Trubar  pusca  one  pesmi,  ki 
so  se  mu  zdele  liturgicno  svete  in  neizpremenljive  ali  kot 
„Kernlieder"  nedotakljive;  prevaja  cim  najverneje;  tako  na  pr. 
vero  (st.  5),  ustanovitev  oltarskega  zakramenta  (st.  11),  veli- 
konocno  pesem  (st.  27),  Lutrovo  (st.  32),  51.  psalm  (st.  43)  in 
litanije  (st.  17). 

S  svojimi  cerkvenimi  pesmaricami  in  sploh  s  svojimi 
knjigami  je  Trubar  predvsem  nameraval  poduciti  in  prosvetiti 
nemscine  neuki  narod  po  selih ;  zato  je  kolikor  mogoce  rabil 
narodno  govorico  in  ostal  „schlecht  bei  der  baurischen  windi- 
schen  Sprach,  wie  mans  auf  der  Rastschitz  redet,  da  er  gebo- 
ren  sei",  kakor  sam  pravi  v  predgovoru  k  svojemu  Novemu 
testamentu. 

Se  drug  rezultat  nam  daje  raziskavanje  Trubarjevih 
pesmi. 

Omenil  sem  ze  gori  mimogrede,  da  je  sprejel  Trubar  v 
svoje  pesmarice  pesmi  iz  predreformacijskega  cerkvenega  petja. 
Trubar  daje  raznim  pesmim  nadpis:  „ta  stara  peissen;"  tri 
pesmi  je  oznacil  kot  „vetus  Slavorum"  ali  „ vulgaris  Slavo- 
rum  cantus"  in  o  eni  pravi  „a  quodam  ante  haec  tempora 
translatus". 

Pesmi,  ki  jih  samo  imenuje  „stare",  so  Trubarju  od 
davna  mogle  biti  znane  iz  latinskega,  nemskega  ali  sloven- 
skega  cerkvenega  petja,  ceprav  bi  jih  najbrze  po  Trubarjev! 
oznacitvi  mogli  imeti  za  „stare  slovenske". 

Tri  pesmi  z  nadpisom  „vetus  Slavorum"  pa  lahko  sigurno 
smatramo  za  predprotestantske  slovenske  cerkvene  pesmi.  To 

134 


so  pesmi  st.  3,  82,  85,  86,  namrec:  a)  Vetus  Slavorum  deca- 
logus  etc.  Te  stare  desset  sapuvidi,  nekuliku  skusi  Truberja 
popraulene  (st.  3);  —  b)  Vulgaris  Slavorum  iii  die  Resurrecti- 
onis  Domini  cantus  etc.  Ta  stara  velikonozhna  peissen  v  ne- 
kuliku mejstih  popraulena  etc.  (st.  82) ;  —  c)  Slavicus  Hymnus 
de  resurrectione  Domini,  per  Truberum  compositus.  Ena  druga 
velikanocna  pridna  peissen  (st.  85).  —  d)  Vetus  Slavorum  veni 
sancte  Spiritus.  Ta  stara  peissen  od  svetiga  Duha,  lih  v  taisti 
vishi  (st.  86).  Prve  tri  je  Trubar  „popravir'  oz.  razsiril,  zadnjo 
pa  je  sprejel  neizprerr.enjeno.  Melodija  je  le  pri  a). 

Izmed  tu  navedenih  pesmi  je  velikonocnica  pod  b)  v 
svojih  prvih  dveh  kiticah  prevod  stare  pesmi  „Christ  ist  erstan- 
den,"  ki  je  v  nemscini  znana  ze  izza  13.  stol.  Za  besedilo 
pesmi  0  10  zapovedih  ni  najti  nemskega  vira ;  pesem  pod  c) 
je  nova  pesnitev  po  pesmi  b);  binkostnica  ^)  je  predelana  la- 
tinska  „veni  sancte  Spiritus"  z  eno  kitico  kakor  pri  Trubarju. 
To  so  torej  pesmi,  ki  imajo  svoj  izvor  v  katoliskem  predpro- 
testantskem  petju. 

Cudno  je,  da  se  pesmi,  navedene  pod  a)  b)  d),  in  razen 
teh  treh  se  ena  „per  il  giorno  di  natale  e  dell  Epiphania  di 
N.  S-  Giesu  Christe",  ki  je  pa  ni  v  slov.  prot.  pesmaricah, 
nahajajo  v  „Vocabolario  Italiano  e  Schiauo  itd'.  Gregorija 
Alasije  da  Sommaripa,  Udine  1607.  Pesmi  so  tu  tiskane  z 
italijanskim  pravopisom  in  se  v  marsicem  razlikujejo  od  istih 
Trubarjevih.  Trubar  pravi  pri  dveh  teh  pesmih,  da  ju  je  deloma 
„popravil" ;  ali  bi  torej  ne  kazalo,  te  pesmi  v  Sommaripovi  obliki 
smatrati  za  prvotne,  starejse,  kakor  so  bile  ze  pred 
slov.  reformacijo  v  narodu  obicajne  in  razsirjene?  Oblak 
pravi  v  Let.  Mat.  Slov.  1.  1891,  str.  66.  si.,  da  je  Sommaripa 
pri  svojih  pesmih  brez  dvoma  uporabljal  starejse  tekste , 
ki  jih  je  tu  in  tam  izpremenil.  V  dokaz  navaja  Oblak  ve- 
likonocnico  iz  Trubarjeve  pesmarice  1584,  ki  se  s  pesmijo  v 
Sommaripovi  pesmarici  docela  strinja,  izvzemsi  nekaj  malen- 
kosti.  Gotovo  je  Sommaripa  sprejel  starejse  tekste,  toda  nika- 
kor  ne  tekstov  iz  protestantskih  slov.  pesmaric,  marvec  tekste, 
pesmi,  ki  jih  je  nasel  med  narodom  in  ki  so  obliko,  v  kakrsni 
jih  je  priobcil,  imele  ze  pred  slov.  reformacijo.  Bas  velikonoc- 
nica nam  je  dokaz,  da  je  oblika,  v  kateri  jo  je  napisal  Tru- 
bar, „poprava",  „poprava"  ze  obstojece,  katoliske  pesmi,  pesmi, 
kakor  jo  ima  Sommaripa. 

Trubar  n.  pr.  pravi : 

„Na  tretji  dan  od  fmerti  vftal, 
Tem  S  hen  am  fe  je  perkasal," 
Sommaripa  pa  katoliski : 

„Na  trechi  dan  ie  od  fmerti  vftau 
Marie  fam  ker  fe  ie  pricazau." 

135 


Istotako  pravi  Trubar  v   pesmi    „deset  zapovedi"    (st.  3): 
„Daj  nam  je  Bug  dershati 
vielej  V  pokuri  ftati," 

Sommaripa  pa : 

„Dai  nam  ga  Bug  derzati 

Maria  Bofia  Mati 

Ta  nam  ga  ocrati"  — 

Trubar  je  vrstico  o  Mariji  preskocil. 

Dalje  ima  Sommaripa  v  svoji  veiikonocnici  sledeco  ki- 
tico  0  Mariji: 

„Maria  diuizza 

Ta  bode  naflia  pomochnizza 

Nebefcoga  ladagna 

Duzziffa  luetiga  raia," 
ki  pa  pri  Trubarju  manjka. 

Jasno  je,  da  se  „popravljanje",  ki  ga  Trubar  sam  priznava, 
nanasa  na  gornjo  v  evangeljskem  smislu  izvrseno  izpremembo 
starejsega,  Sommaripovega  teksta.  In  Sommaripova  bozicnica : 
„Ta  luetia  fueifda  ta  ie  zasla",  ki  je  ni  v  p  ro  te  slants  kih 
pesmaricah  in  ki  je  Sommaripa  torej  ni  mogel  vzeti  iz  no- 
bene  pesmarice  in  nobenega  molitvenika,  ker  jih  ni  bilo  razen 
protestantskih,  nam  je  jasen  dokaz,  da  je  Sommaripa  neodvisno 
od  slovenskih  protestantskih  pesmaric  svoje  stiri  pesmi  vzel  iz 
naroda;  na  to  pac  kaze  tudi  sam  v  naslovu  knjige:  „lodi 
spirituali  solitia  cantarsi  da  questi  popoli"  (duhovne  pesmi,  ki 
jih  narod  navadno  poje). 

Ni  torej  neutemeljena  misel ,  da  so  vsaj  tri  pesmi,  ki  se 
nnhajajo  pri  Trubarju  in  pri  Sommaripi,  v  istini  predprotes- 
tantske  slovenske  cerkvene  pesmi,  da  pa  ni  Trubarjeva,  ampak 
Sommaripova  oblika  ona,  ki  je  bila  splosno  znana,  prvotna  in 
starejsa,  ceprav  je  bila  tiskana  pozneje-  K  pesmim,  vzetim  iz 
predreformacijskega  katoliskega  slovenskega  cerkvenega  petja, 
pac  lahko  pristevamo  tudi  one,  ki  so  v  nasih  pesmaricah 
oznacene  kot  „ta  stara  peissen"  brez  pridevka  „Slavorum"  ;  to 
so  St.  16,  24,  72  in  84.  Istotako  spada  k  komadom,  vzetim  iz 
katoliske  cerkve,  molitev,  ki  je  v  izdaji  1595  natisnjena  pred 
litanijami:  „Ena  stara  Molitou,  skuzi  M.  Kumprehta".  Tudi  med 
pesmimi,  kojih  pesnik  ni  imenovan  v  nadpisu,  jih  utegne  biti 
precejsnje  stevilo  takih,  ki  so  jih  Slovenci  pred  reformacijo 
poznali  in  prepevali.  Saj  reformatorji  niso  mogli  kar  tako  na- 
enkrat  prenehati  z  vecstoletno  obicajnostjo  cerkvenega  petja; 
moraii  so  marvec  tudi  ze  znane  pesmi  sprejemati  v  svoje 
pesmarice,  da  jih  je  Ijudstvo  tem  raje  jemalo  v  roke,  molilo 
in  pelo  iz  njih  in  da  je  tako  stara  katoliska  pesem  pospesila 
razsirjanje  nove  protestantovske  pesmi. 

136 


Trubarjevi   sotrudniki. 

Kakor  smo  ze  omenili,  imamo  od  Trubarja  18  samo- 
stojnih  pesnitev  in  6  prevodov.  Izmed  njegovih  sodelavcev  pa 
ima  Dal  matin  najvecje  stevilo  (28)  pesmi ;  njih  polovico  je 
smatrati  za  pesnitev  Dalmatinovo,  drugo  polovico  pa  za  pre- 
vod  ali  preobrazbo  ze  obstojecih  pesmi.  Kumpreht  ima  dve 
lastni  pesnitvi  in  5  prevodov,  Krelj  5  lastnih  in  6  prevedenili. 
Kline  je  prevel  1  pesem,  Schweiger  je  v  zbirki  zastopan 
z  dvema  lastnima,  A.  Bohoricz  1  lastno,  „S  n  o  i  1"  z  1  lastno 
in  1  prevedeno  pesmijo.  Anonimnih  je  24  pesmi,  stiri  izmed 
njih  kot  „slovenskega  izvora",  stiri  kot  „stare."  torej  prevzete 
iz  katoliske  cerkve. 

Glede  izvora  oz.  samoniklosti  pesemskih  tekstov  je  torej 
rezultat  sledeci : 

a)  Slovenske  pesnitve,  oz.  take,  ki  jim  ni  najti 
nemskega  vzorca,  so  :  Skupaj 

Trubarjeve  st.      1,  2,  7,  8,  9,   19,  20,  29,  30,  31,  35, 

36,  37,  45,  50,  61,  64,  85    •    •    •    ■    18 
Dalmatinove  st.  12,   22,   39,    40,  47,  48,  53,  55,  58, 

78,  93,  95,  97,  99 14 

Kreljeve  st.  46,  89,  91,  92,  94 5 

Kumprehtovi  st.   18,  38 2 

Bohoriceva  st.     60 1 

Schweigerjevi  st.  66,  73  •    •    •    •    • 2 

Znojilskova  st.    100 1 

Anonimne  st.      3,    26,    54,    70,    72,   81,   82,  83,  84, 

87,  96 JJ 

skupaj  54  besedil. 
b)  Prevodi  so:  Skupaj 

Trubarjevi  st.       5,    11,  17,  27,  32.  43 6 

Dalmatinovi  st.    10,    14,    23,  41,  42.  44,  51,  52,  56, 

57,  59,  62,  63,  65 14 

Kreljevi  st.  6.   15,  33,  49.  67,  90 6 

Kumprehtovi  St.  13,   16,  25,  28,  34 5 

Klincev  st.   -      21 1 

Znojilskov  st.      88 • 1 

Anonimni  st.       4,   24,    68,    69,    71,   74,   75,  76,  77, 

79,  80,  86,  98 J3 

skupaj  46  besedil. 

III.   Kako  se  slovenske  protestantske  pesmarice 
uporabljajo  v  poreformacijski  dobi. 

Reformirani  cerkvi  na  Kranjskem  je  naredil  nagel  konec 
nadvojvoda    Ferdinand     (poznejsi    cesar    Ferdinand    II).    Dne 


137 


26.  oktobra  1598  je  izdal  na  dezelnega  glavarja,  vicedoma, 
odposlance  in  na  evangeljske  zupnike  Ijubljanske  ukaz,  v  ka- 
terem  je  tem-le  in  pa  evangeljskim  uciteljem  pod  smrtno 
kaznijo  zapovedal,  na  dan  razglasitve  ukaza  ostaviti  Ljubljano, 
tekom^treh  dni  pa  vse  nadvojvodove  dezele. 

Skofu  Tomazu  Hrenu  se  je  to  naznanilo  z  nalogom,  da 
naj  pazi  na  izvrsitev  povelja.  Dne  30.  oktobra  1598  so  ga  v 
Ljubljani  razglasili  in  ze  2.  in  3.  novembra  je  Tomaz  Hren  s 
procesijo  prisel  v  Elizabetino  cerkev,  raztrgal  tarn  evangeljske 
knjige  in  potem  sluzil  maso.*)  Tak  je  bil  konec  evangeljske 
cerkve  na  Kranjskem,  ki  se  je  pod  Primozem  Trubarjem  za- 
cela  1.  1561.  Povsodi  po  dezeli,  od  mesta  do  mesta,  od  kraja 
do  kraja  je  hodiia  komisija  za  iztrebljenje  reformacije;  izga- 
njali  so  predikante,  zasledovali  ozenjene  duhovnike,  uvedli  zo- 
pet  obhajilo  v  eni  podobi,  protestantske  knjige  pa  so  trgali  in 
sezigali.  V  Ljubljani  so  na  Mestnem  trgu  en  sam  dan  sezgali 
8  voz  krivoverskih  knjig.^) 

Popolnoma  izbrisati  sledove  protestantstva  se  vendar 
navzlic  ognju  in  prokletstvu  ni  posrecilo  in  se  danes  zivi  med 
narodom  —  cetudi  malo  —  nekaj  pesmi  in  napevov,  ki  jiii  je 
Slovencem  prinesel  Trubar.  Da  so  ti  ostanki  slovenskih  pro- 
testantskih  pesmi  tako  neznatni,  tega  ni  toliko  pripisovati  sili 
protireformacije  kolikor  vplivu  nemske  in  italijanske  glasbe. 

17.  stoletje. 

Najstarejsi  vir  za  dobo  po  reformaciji  so  „Bratovske  Bu- 
quice  S.  Roshenkranza  etc.  skusi  Matthia  Castelza",  1682.  Ta 
bratovscinski  molitvenik  ima  6  napevov,  vse  na  sistemu  pe- 
terih  crt,  in  sicer  naso  st.  18  (Magnificat)  in  pa  Stabat  mater, 
kakor  jo  je  najprej  najti  pri  Cornerju  1.  1625.,  v  menzuralni 
notaciji  16.  stol.;  2  pesmi  roznega  venca  in  1  Marijino  s  po- 
crnjenimi  notami,  in  napev  „Modus  Agonizantes  juvandi"  v 
belih  menzuralnih  notah,  ritmizovan  s  taktovnimi  crtami.  Kastel- 
cev,  Magnificat",  Peissen  Marie  Divice,  je  v  napevu  verno 
posnet  po  zadnji  izdaji  slovenskih  protestantskiii  pesmaric 
1595,  celo  ponavljaino  znamenje,  ki  je  v  omenjeni  izdaji  nena- 
tancno    vpostavljeno,   je   z   isto  nenatancnostjo  verno  posneto. 

Enako  je  prevzel  Kastelic  besedilo  vseh  9  kitic,  izpre- 
menjeno  le  v  pravopisu,  vendar  manjka  izpevek  cetrte  kitice  ori- 
ginala:  „Te  lakotne  inu  siiejne,  s  dobruto  vfe  napoini,  na 
offertnu,  tar  presvetnu  s  gnado  nikdar  nefpumni".  Zakaj  so  iz- 
ostale  te  breztendencne  vrstice,  je  uganka.  Te  postranske  okol- 
nosti  se  mi   je   zato   zdelo  potrebno  navesti,  ker  smatrajo  ne- 


*)  Elze,  Die  Superintendenten  etc. 

*)  Krizanic,  Zgod.  kat.  cerkve  pri  Slovencih. 


138 


kateri  —  kakor  ze  omenjeno  —  Kastelca  za  skladatelja  (ki 
bi  sam  skladal  napeve).  Da  pa  Kastelec  sploh  ni  bil  glasbeno 
naobrazen,  smem  sklepati  iz  tega,  da  za  sestorico  svojih  na- 
pevov  uporablja  tri  razlicne  notacije,  —  podal  jih  je  pac  na- 
tancno  tako,  kakor  jih  je  nasel  v  treh  razlicnih  pesmaricah. 

Da  je  Kastelec  velik  del  svojega  molitvenika  kar  prepi- 
sal  iz  Trubarja  1595,  ne  da  bi  ga  le  z  besedico  omenil,  nam 
kazejo  ostale  iz  slovenskih  protestantskih  pesmaric  vzete  pesmi, 
ki  jim  je  pa  Kastelec  vzel  le  besedilo,  ne  pa  tudi  napeva.  Te 
so:  1.  Magnificat  (nasa  st.  18)  z  napevom ;  —  2.  Te  Deum 
laudamus  (nasa  st.  15,);  —  3.  Passion  iz  vseh  stirih  Evange- 
listov  (nasa  st.  78';  pri  Trubarju  je  ta  pasijon  (z  Dalmatinovim 
besedilom)  tudi  brez  napeva,  s  pokazilom  na  napev  st.  12:  — 
4)  Psalm  15  (nasa  st.  91),  ki  je  v  slov.  protestantskih  pesma- 
ricah tudi  brez  napeva  (pri  Kastelcu  kot  psalm  14):  Trubar 
pokazuje  na  napev  st.  32;  —  5)  Psalm  31  (pri  Kastelcu 
psalm  30).  nasa  st.  41 ;  —  <>)  Psalm  51  (pri  Kastelcu  psalm 
50),  nasa  st.  43;  —  7)  Psaim   91  (Kastelcev  90),  nasa  st.  93; 

V  slovenskih  protestantskih  pesmaricah  brez  napeva,  pokazano 
je  na  „ton"  25.  ali  130.  psalma;  —  8)  nasa  st.  55,  tolazljiva 
pesem  iz  XI.  poglavja  Matevz. ;  —  9)  nasa  st.  57;  —  10)  nasa 
St.  58)  —  11)  nasa  st.  65.«) 

V  navedenih  pesmih  se  Trubar  in  Kastelec  razlikujeta 
edinole  v  stetju  psalmov.  Kastelec  jih  steje  po  latinskem  pre- 
vodu,  po  vulgati,  docim  so  Trubar  in  njegovi  sodelavci  prevzeli 
Lutrovo  stetje  po  grskem  prevodu  (versio  Alexandrina). 

Iz  slovenskih  protestantskih  pesmaric  je  torej  Kastelec 
vzel  napev  Magnificat  s  pesnitvijo  Symphoriana  Polliona  v  M. 
Kumprehtovem  prevodu,  razen  tega  brez  napeva  se  10  nadalj- 
njih  tekstov.  Ta  „Canonicus  Rudolphsbertensis,,  ibidimque 
confr.  Ss.  Rosarii  Praeses"  je  torej  v  polni  meri  izkoristil  do- 
voljenje,  ki  ga  je  bil  ze  skof  Hren  pri  papezu  izposloval  za 
izvestne  zaupnike,  da  namrec  smejo  rabiti  krivoverske  knjige, 
in  si  z  nenavadno  drznostjo  prilastil  tuje  zasluge. 

Napeva  obeh  Kastelcevih  pesmi  roznega  venca  navaja  A. 
Foerster  v  Ceciliji  1883  kot  „staroslovenska",  docim  je  M. 
Hubad  en  rozenvenski  napev  in  tretji  napev  Marijine  pesmi  v 
vecglasnem  stavku  izdal  kot  „KasteIcev  napev".  Vendar  mo- 
ramo  tudi  vse  Kastelceve  melodije  smatrati  za  izposojene. 

18.  stoletje. 

Glasbenih,    posebe   cerkvenoglasbenih  razmer  slovenskih 

V  17.  in  18.  stol.  dosedaj  ni  se  preiskoval  nihce.    Vsi  kronisti 

*)  O  nacinu  uporabe,  oz.  o  malih  ,  poglavitno  le  pravopisnih  izpre- 
membah  Kastelcevih  govorim  v  svojih  opazkah  k  posameznim  napevom  in 
pesmim. 

139 


^orocajo,  da  se  je  glasba  gojilao  vsaki  priliki,  vsaki  svecanosti. 
Cigava  in  na  kaksni  stopinji  je  bila  ta  glasba,  o  tern  ne  do- 
znajemo  nicesar.  Sele  zacetkom  19.  stoletja,  ko  so  v  Ljubljani 
zaceli  izhajati  slovenski  in  nemski  listi,  zvemo  nekaj  vec  tudi 
o  glasbenem  zivljenju. 

V  18.  stol.  izisle  slovenske  cerkvene  pesmarice  lahko  de- 
limo  V  3  skupine.  K  prvi  pristevamo  pesmarico  iz  1.  1729- 
(Strzinarjevo),  pesmarico  Lavrencicevo  (1752)  in  ..Mifionske 
Pefme  inu  Molitve",  ki  so  pa  izsle  brez  imena  in  letnice  in 
brez  navedbe  tiskalisca.  V  pesmaricah  iz  1.  1729.  in  1752.  so 
tudi  napevi.  V  pesmarici  1729  je  razen  molitev  in  litanij  30 
pesmi,  med  temi  jih  je  U  z  napevi.  Melodije  so  notirane  s 
crnimi,  oglatimi  notami;  c-kljuc  stoji  pri  5  meiodijah  pravilno 
na  1.  liniji,  pri  sestih  pa  napacno  na  3.  liniji. 

Pesmarica  iz  1.  1752.  ima  27  pesmi  s  14  melodijami  v 
isti  notaciji  kakor  pesmarica  1729.  Iz  pesmarice  1729  je  v 
Lavrencicevo  1752  sprejetih  8  pesmi  z  napevi.  Napake  pesma- 
rice 1729  so  pri  Lavrencicu  popravljene  in  tudi  kjuc  stoji  skoro 
vseskozi  pravilno  na  1.,  samo  na  nekaterih  mestih  pomotoma 
na  2,  liniji.  Zanimivo  je,  kako  je  v  obeli  knjigah  napev  k  16. 
pesmi  preobrazen,  in  sicer  1729  k  besedilu:  „0  moi  sveti 
Angel  varih",  1752  pa:  K'  svetemu  Missionu  pridite".  V  sta- 
rejsi  pesmarici  ima  melodija  odlocno  a-molov  znacaj,  v  pes- 
marici 1752  pa  stoje  vse  note  za  stopnjo  nize  s  predznamo- 
vaiiim  krizcem  v  g-duru.  Torej  tudi  v  teh  redkih  k  sloven- 
skemu  besedilu  zabelezenih  napevih  nahajamo  zgled,  kako  so 
se  resni  in  svecani  zvoki  preobrazali  v  vesele  in  vedre  napeve- 
Anonimna  zbirka  ..Mifionske  Pefme  etc"  obsega  28  pesemskih 
tekstov,  dalje  litanije  in  molitve. 

Vecino  tu  natisnjenih  pesmi  je  najti  v  pesmarici  1752, 
nekaj  celo  ze  v  pesmarici  1729.  Napevov  pa  ni  tu  nobenih. 

Nadaljnja  skupina  pesmaric  so  edicije  J.  Repeza  1764, 
1770,  1775.  Kakor  pravi  v  svojem  predgovoru  k  izdaji  1770, 
je  Repez  1.  1757.  izdal  svojo  prvo  pesmarico,  ki  je  obsegala  12 
pesmi.  Te  pesmarice  nisem  mogel  dobiti  v  roko.  Izdaja  1764 
ima  3  pesmi,  izdaja  1770  jih  ima  25  in  izdaja  1775  12  pesmi. 
S  to- le  izdajo  so  skupaj  vezane :  „Zerkvene  pejsmi  etc.  V 
Lublani  1788". 

Napevov  ni  Repez  nikjer  zapisal.  Iz  nadpisov  pesmi  — 
posebno  v  obsirnejsi  zbirki  1770  —  pa  lahko  sklepamo  na 
kakovost  tedanjega  cerkvenega  petja.  Italijanska  opera  in  nemska 
instrumentalna  glasba,  ki  jima  je  bilo,  smemo  reci,  18.  sto- 
letje  „zlata  doba",  sta  zmagovito  sli  po  Evropi  in  sta  naravno 
tudi  med  Slovenci  pustili  sledove.  Melodije,  ki  so  ocarujoce 
in  zavzemajoce  potekale  iz  tega  vira,  so  bile  presladke,  pre- 
Ijubke  in  zavedljive,  a  da  bi  ne  bile  izpodrinile  onih  idealnih  to- 
nov,  ki  so  jih  bill  nemski  reformatorji  vzeli  iz  bogatega  zaklada 

140 


katoliske  cerkve,  jih  preobrazili,  jih  na  novo  pozivili,  jim  dali 
novo  obliko,  nov  ritem,  duha  in  duso  in  ki  nam  jih  je  Tru- 
bar  ocuval  kot  edino  pravo  cerkveno  glasbo.  „Na  visho  ko- 
ker  en  Minuet",  „na  visho  koker  ena  od  nove  mashe,  katera 
je  na  en  hiter  Minuvet  narjena",  „na  visho  koker  en  Itari 
lafhki  Marfh",  ali  „na  eno  gmain  nemshko  visho",  da,  celo 
„na  visho  koker  ta  gmain  teh  salublenih  Pefem"  —  taksni  so 
bili  napevi,  po  katerih  naj  bi  se   pele  Repezeve  pesmi. 

Tem  zlim  razmeram  ni  doskocila  niti  zbiri<a  „Osem  inu 
shestdeset  sveteh  pesm,  v  Lublani  1775"  (Redeskini).  K  tem 
pesmim  so  na  Dunaju  1.  1776.  v  posebni  izdaji  izsli  napevi, 
V  slovenskih  pesmaricah  prvic  tiskani  z  okroglimi  notami, 
seveda  se  vedno  s  c-kijucem.  Tisk  je  nenavadno  razlocen 
in  enakomeren,  pri  tem  skoro  brez  napake,  znacaj  pesmi 
pa  je  vseskozi  prav  veselosten.  Triolni  okraski,  predudari^ 
trilcici  so  zelo  cesti,  skoro  polovica  melodij  je  v  jasno  veselem 
Viplesnem  taktu.  Pesmi  same  so  se  po  vsej  priliki  zelo  razsi- 
rile,  kajti  izsli  sta  1.  1795.  (pri  Mayerju  v  Kranju)  in  1.  1800. 
(pri  M.  A.  Raabu  v  Ljubljani)  novi,  neizpremenjeni  izdaji  pes- 
marice  iz  1.  1775,  pomnozeni  samo  z  dvema  masnima  pesmima 
(brez  napevov).  —  Te  tri  zbirke  jemljemo  lahko  v  3.  skupino 
pesmaric  18.  stol. 

V  vseh  navedenih  pesmaricah  18.  stoletja  ni  nikakega 
sledu  0  slovenskih  protestantskih  pesmaricah.  Omenil  sem  jih 
navzlic  temu,  da  spoznamo  elemente,  ki  so  se  favorizirali  na 
mesto  krivoverskih,  prokletih  Trubarjevih  spevov.  — 

Vazen  sled  o  ostankih  protestantskih  cerkvenih  pesmi  je 
nasel  dr.  V.  Oblak  pri  koroskih  slovenskih  protestantih  1.  1895., 
namrec  v  novi  izdaji  Dalmatinovih:  Karfzhanlkih  molitev  (1584) 
podnaslovom,Kristianskebuquice  etc'ki  so  1.  I784izsle  vCelovcuO 

Temu  molitveniku  je  prisitih  14  listov  rokopisnih  pesmi. 
Oblak  meni,  da  so  iz  druge  polovice  18.  stol.  Na  teh  listih  sa 
sledece  pesmi : 

1)  Kradka  sastopna  jflaga  teh  defsetjh  sapubadi  (nasa 
St.  2);  —  2)  Jogerske  vere  obilna  jflaga  Truberieva  (st.  5);  3) 
od  koga  inu  sakaj  je  pridiga  inu  s.  Kerit  gori  poftaulen  (st.  9'; 
—  4)  Ena  drvga  nova  duhovna  peisen  od  kerlta  fkufj  Jurja 
Dalmatina  (st.  10);  —  5)  Ena  drvga  peisen  od  vcezhierje 
Criftusave  skufj  Jurjia  Dalmatina  (st.  12) ;  —  6)  Ta  stara  boshizhna 
pjeien  prou  tolmazhena,  ampak  nikar  poufod  rimana,  v'  vlvojei 
Bjshi,  kaker  Tajifta :  Hvaljmo  mj  donas  Boga;  —  7)  Ena  drvga 
boshizhna  pjefsen  (st.  20);  —  8)  Ena  drvga  boshizhna  piesen  od 
Lukesha  Klinza  tolmazhena  (st.  21);  —  9)  Ta  hvaleshna  bvo- 
shizhna  pjesen  sloshena  fkusi  Jurjia  Dalmatjna  (st.  23) ;  —  10) 
Ta  stari  passion  od  kristusavjga  Terplienja  inu  Smerti  (st.  24); 

')  Let.  Mat.  Slov.  1895;  Jagic,  Archiv   1897.  Gl.  gori. 

141 


11)  Ena  volikanozhna  piesen  od  Cristusaujga  gorj  v'ftajenja, 
(menda  st.  26);  —  12)  Velikanozhna  peisen,  v  tej  fe  prabi  jnu 
u'vzhj,  kakov  prid  inu  dobruto  je  Crjftus  vfem  vjerujm  sh- 
(niega)  martro  inu  gorj  u'flajeniem  od  Smertj  fturil,  odprabil  in 
dobil,  [kusi  P.  Truberja  (st.  27);  —  13)  Leta  piefen  fe  more 
peti  per  obhajilu  Criftufave  vezhierje. 

Pod  6)  navedena  pesem  je  v  slovenskih  protestantskih 
pesmaricah  brez  napeva  in  je  prepesnitev  himna  „Dies  est  lae- 
titiae". 

Pod  11)  navedena  veiikonocna  pesem  bi  po  nadpisu, 
kakor  ga  navaja  Oblak,  mogla  biti  nasa  st.  26  ali  pa  ona,  ki 
pride  za  njo,  brez  napeva,  „vulgaris  Slavorum  in  Die  Resurrec- 
tionis  Domini  cantus",  prevod  pesmi  „Clirist  ist  erstanden", 
ki  smo  jo  nasli  tudi  pri  Sommaripi. 

Po  Oblaku  so  vse  pesmi  dobeseden  prepis  iz  Dalmati- 
nove  izdaje  1584;  po  napakah,  ki  so  v  njih,  sklepa  Oblak  z 
gotovostjo,  da  so  bile  prepisane  iz  pisane,  ne  iz  tiskane 
predloge. 

Za  nas  je  to  odkritje  Oblakovo  v  toliko  vazno,  ker  iz  njega 
lahko  sklepamo,  da  so  Trubarjeve  pesmi  se  danes  v  cabi  in 
(ce  ne  pri  vseh  13  pesmih ,  vendar  pa  pri  nekaterih)  tudi  sc 
doticni  napevi,  ki  so  se  po  ustnem  izrocilu  od  roda  do  roda 
ohianili  delj  nego  tri  stoletja. 

19.  stoletje. 

Glasba  je  v  Slovencih  v  prvi  polovici  19.  stol.  popol- 
noma  pod  vplivom  italijanske  opere  in  arije.  Rossini  vlada  na 
Ijubljanskem  odru  in  z  njim  je  prisla  v  gledalisce  in  v  kon- 
certno  dvorano  cela  vrsta  italijanskih  skladateljev.  Prvi  dve 
desetletji  so  v  Ljubljani  gojili  se  Haydna,  Mozarta  in  Beethovna, 
ze  leta  1815-  so  uprizorili  „Don  Juana"  in  21.  marca  1823 
izvajali  „Stvarjenje"  ze  vdrugic ;  1821  pa  ze  nastopa  italijan- 
ska  operna  stagione,  ki  ob  velikem  navdusenju  obcinstva  iz- 
vaja  Rossinijevega  „Edoarda  e  Cristino",  docim  Weberjev 
„Carostrelec",  „to  remek-delo  nemske  umetnosti",  kakor  ga 
imenuje  izvestitelj,  ob  svojem  prvem  izvajanju  29.  dec.  1829 
publike  ne  zavzame  prav  nic. 

Fantazije,  kavatine,  kvodlibeti,  transskripcije,  kovaska  pe- 
sem s  spremljevanjem  pianoforta  in  nakovala,  operni  dueti  in 
arije,  to  so  koncertne  programne  tocke;  flavtisti,  virtuozi  na 
kitaro,  lombardski  igralci  na  mandolino  imajo  natlaceno  polne 
koncerte;  neki  Mihevz  igra  1837  fantazijo  na  tri  in  stiri 
roke  z  dvema  rokama  —  okus  obcinstva  propada  in  smisel 
za  pravo  umetnost,  za  pravo  glasbo  izginja  bolj  in  bolj. 

In  kakor  posvetna,  tako  se  je  tudi  cerkvena,  duhovna  glasba 
morala  cutno  dobrikati,  ni  mogla  ostati  brez  lispa,  brez  nakita. 

142 


Popolnoma  osamljena  so  v  tej  glasbeni  periodi  izvajanja 
Haydnove  mase  za  Cecilijin  praznik  (1830),  Mozartovega  rekvi- 
jema  (istega  leta)  in  Beethovnove  mase  v  C  za  Cecilijin 
praznik  (1832). 

Cerkvena  glasba  onega  casa  ni  nic  drugega  nego  v  cer- 
kev  prenesena  italijanska  koncertna  in  operna  glasba,  pa  izva- 
jana  slabo,  kar  se  da.  Valcke,  koracnice,  operne  arije,  varija- 
cije,  odlomke  iz  „Fra  diav^ola",  „Zampe"  in  drugih  so  ob- 
delovali  tedanji  organisti  Kako  zelo  so  takrat  pozabili  na 
ozbiljnost  cerkvene  glasbe  in  s  kaksnimi  sredstvi  so  jo  izva- 
jali,  naj  pokaze  en  sam  kricec  zgled  :  masa  z  nemskim  bese- 
dilom,  ki  jo  je  zlozil  P.  Gottersdorfer,  oskrbnik  grascine  Thern- 
berg,  in  ki  je  v  Ljubljani  izsla  1.  1816.  Ta  masa  se  je  dala 
izvajati  na  3  nacine:  a)  z  orglami  in  4  glasovi;  —  b)  z  or- 
glami,  4  glasovi  in  s  spremljevanjem  kitare;  —  c)  brez  orgel, 
s  4  glasovi  ob  spremljevanju  mnogih  kitar. 

Dolocena  je  bila  za  „grascinske"  in  domace  kapele  in 
sploh  za  male  cerkve  na  selih  in  celo  za  vecje  cerkve  z  ozi- 
rom  na  adventni  in  postni  cas,  ko  ne  prisloja  sumna  instru- 
mentalna  glasba.*) 

Kako  se  je  tisti  cas  v  cerkvi  udomacila  nekaka  plesna 
glasba,  nam  kaze  zbirka  cerkvenih  in  posvetnih  pesmi,  ki  se 
nahaja  kot  rokopis  v  arhivu  „der  Gesellschaft  der  Musik- 
freunde"  na  Dunaju;  tu  se  koncuje  novoletna  cerkvena  pesem 
s  sledeco  poskocnico: 


I 


^ 


^ 


ferf: 


etc.,  ali  pa  sledeia  .Landler'-melodija  k  pasijonski  pesmi 


^ 


,Dab      clo-vek      ti 


ve  -  del,    kaj       Kri  -  stus     ter 


I 


Pi 


po 


ce  -  lim 


tu 


druz-ga    ko       kri.' 


Take  in  slicne  melodije  so  bile  koncem  stoletja  menda 
prav  posebno  priljubljene,  kajti  tudi  Redeskini  (1775)  ima  po- 
dobno  se  glasece  „cerkvene"  napeve.  Njegova  pesem  st.  18  se 
koncuje  takole: 


& 


-tj- 


t 


^ 


*j  Vereiriigte  Laibacher  Zeitung  1816. 


K3 


Njegova  st.  39  poskakuje  tako-le: 


fe 


ipL==i=z=i: 


-F-h 


i 


F 


-^-0 


u 


^ 


etc. 


Tudi  melodija  st.  47  „Mati  B.  dobrega  sveta"  je  prav  taka, 
prav  tako  poskocna,  kakor  pesem  za  novo  leto  iz  zbirke  1825: 


i 


t 


-^ •s—P 


d^A    • 


^ 


i 


-^ 


1 


^ 


f= 


:t 


3t±: 


^-» 


i= 


Ali  j 
nota 


e  pac  trobentni  signal  (5.-8.  takt)  dajala'trobenta?  Zadnja 
4.  takta  je  pri  Redeskiniju  tiskovna  napaka:  glasi  naj  se  a. 
Tudi  sledeci  valcek  je  del  Marijine  pesmi  st.  48: 


-4H 


^■ 


© 


^^E^^^S 


^i—^ 


y— •- 


Ir^^^t^fe^JEKg 


-75H 


In  celo  pravi  slovenski  cerkveni  skladatelj  tega  casa, 
Gregor  Rihar  (1796 — 1863)  ki  je  ustvaril  kupe  cerkvenih 
pesmi,  ki  je  bil  vsaj  pol  stoletja  gospodar  slovenske  cerkvene 
glasbe  in  ki  je  deloval  na  najmerodajnejsem  mestu,  na  stolnem 
koru  Ijubljanskem,  dalj  nego  40  let  kot  organist  in  dirigent,  je 
bil  popolnoma  pod  vplivom  laske  glasbe,  organisti  in  somastri 
pa  so  ga  navduseno  posnemali  in  castili  in  sirili  njegovo 
„umetnost"  do  zadnje  gorske  vasice. 

Ali  se  pri  tern  ni  cuditi,  ce  castitljive,  resne  in  velicastne 
koralne  melodije  slovenskih  protestantov  niso  popolnoma  izgi- 
nile  iz  naroda,  ce  prav  so  cerkveni  kori  postal!  terisce  najbolj 
razposajenega,  najtrivialnejsega  in  najbanalnejsega  glasbovstva? 

Ze  iz  omenjene  rokopisne  pesmarice,  ki  jo  je  nasel  Oblak 
pri  koroskih  slov.  protestantih,  lahko  sklepamo,  da  je  narod  v 
spominu  ohranil  napeve  doticnih  pesmi;  nadaljnji  dokaz  nam 
je  M.  Majarjeva  pesmarica  (Celovec  1846)  s  svojim  orgelskim 
spremljevanjem.  M-  Majar  je  v  stiridesetih  letih  proslega  sto- 
letja prepotoval  vse  slovenske  kronovine   doli   do   benecanske 


144 


skofije  videmske,  kjer  je  takrat  zivelo  nad  20.000  Slovencev. 
Hotel  je  zbirati  cerkvene  pesmi  in  njihove  napeve,  kakor  jih 
poje  narod.  Kot  sad  tega  potovanja  je  izsla  1.  1846.  „Cerkvena 
pesmarica"  z  81  pesemskimi  besedili,  v  posebni  izdaji  kot  orgelska 
knjizica  pa  je  izslo  39  melodij  s  primitivnim,  na  klavirski  nacin 
prirejenim  spremljevanjem,  ki  ga  je  oskrbel  neki  Bauer,  glasbe 
ucitelj  V  Celovcu,  ker  M.  Majar  ni  bil  glasbeno  dovolj  naobrazen, 
kakor  sam  pravi  v  predgovoru  knjizice  („jaz  po  nesreci  muzike 
ne  znam").  Vazne  so  te  melodije,  ker  so  bile  nabrane  v  narodu, 
ker  so,  kakor  zatrjuje  Majar,  stare  po  „sto,   dvesto.  tristo  let". 

0  dveh  melodijah  te  Majarjeve  zbirke  smemo  misliti,  da 
sta  prvotno  pripadali  slovenskim  protestantskim  pesmaricam. 
To  je  velikonocna  pesem  st.  26,  ki  pri  Majarju  v  nakiceni 
obliki,  zivahnejsem  ritmu  in  v  zmanjsanih  notnih  vrstah  kaze 
isti  glavni  znacaj,  molov  tonski  nacin  in  bistveno  melodicno 
narascanje  in  padanje  ter  prehod  v  dominanto  na  koncu  prve 
periode  oz.  prednjega  stavka.  Popolnoma  enaka  pa  sta  si 
teksta,  oni,  ki  ga  navaja  Majar,  in  oni,  ki  pri  Trubarju  pride  za 
naso  St.  26  brez  napeva,  prevod  pesmi  „Christ  ist  erstanden", 
ki  ga  torej  srecamo  tu  ze  v  tretjic.  Trubar,  Sommaripa,  Majar: 
1584,  1007,  1846. 

Trubarjeve  pesmi  manjka  pri  M.  Majarju  5  zadnjih  kitic, 
na  mesto  njih  je  postavil  Majar  2  kitici  o  Mariji,  prosnjo  in 
zahvalo  neomadezevani  rozi  Mariji  in  vsej  sv.  rodbini. 

Omenim  naj,  da  je  prva  Majarjeva  kitica  o  Mariji  ona, 
ki  jo  je  zapisal  Sommaripa  in  ki  je  Trubar  nima. 

Sommaripa: 

Maria  diuizza 

Ta  bode  nafla  pomochnizza 
Nebelcoga  ladagna 
Duzziffa  fuetiga  raia. 


'&' 


Majar : 


Marija  roza  devica 
Bodi  nasa  pomocnica 
Pri  ocetu  nebeskemu 
In  vsmilenemu  Jezusu. 

Majar  ^  imenuje  besedilo  in  melodijo  „vsim  Slovencem 
navadno".  Ceprav  bi  ze  ponovno  omenjena  Marijina  kitica  do- 
puscala  sklep  na  katoliski  izvor  pesmi,  je  vendar  melodiji  vir 
iskati  vsekakor  v  slovenskih  protestantskih  pesmaricah;  ce  te 
tudi  mogoce  niso  prve  spravile  melodije  med  Slovence,  pa  so 
jo  toliko  sirile,  da  je  se  za  Majarjevih  casov  zivela  v  narodu. 

Tezavneje  je,  naso  st.  22  izkazati  kot  izvirnik  druge  me- 
lodije. Njen  tonski  nacin  je  molov,  in  ze  to  kaze,  da  Majar  ni 
zapisal  kake  posvetne  slovenske  narodne  pesmi,  ker  so  slo- 
venske  narodne  pesmi  vse  v  duru. 

145  10 


Ze  iz  tega  vzroka  lahko  domnevamo.  da  je  izposojena. 
Majar  jo  imenuje  „vsem  Slovencem  navadno".  Ritem  obeh  me- 
lodij  je  razlicen,  pri  Majarju  dvodelen,  pri  Trubarju  trodelen. 
Vendar  je  ritmicna  clemba  pri  Majarju  nepravilna  in  nepo- 
polna,  ce  ze  ni  okrnjena.  Zatoje  razlocek  v  ritmu  brezpomemben 
(saj  razen  tega  izpreminjanje  dvodelnega  v  trodelni  ritem  in  narobe 
ni  prav  nic  redkega).  Vazno  je,  da  se  obe  melodiji  enako  in 
pogosto  dvigata  v  dominanto  in  zastranjujeta  v  lidscino,  ce- 
prav  je  pri  izvirni  melodiji  ta  zastranitev  zelo  odlocna  in  do- 
locna,  pri  modificirani  pa  le  postranska. 

Enako  znacilen  kakor  ta  modulacija  je  nedostatek  vsake 
druge,  zlasti  modulacije  v  dominanto.  Krepko,  ritmicno  in  me- 
lodicno  izpreminjanje,  figuracijo  in  resni  vsebini  melodije  na- 
ravnost  nasprotni  nakit  je  smatrati  za  vpliv  italijanskih  oper 
in  arij'*) 

Poleg  skladeb  slovenskih  organistov  in  uciteljev  in  poleg 
del  Ettovih,  Wittovih,  Greithovih  in  Mihaela  in  Jos.  Haydna  je  v 
Foersterjevi  „Ceciliji"  se  84  „starih",  kojih  skladatelji  niso 
znani. 

Med  njimi  je  19  preobrazitev  gregorijanskega  korala,  15 
pa  jih  je  oznacenih  kot  „staroslovenskega  izvora".  Stiri  teh 
staroslovenskih  melodij  so  vzete  iz  Kastelca  1682,  ena  izmed 
njih  je  nasa  st.  22  (Puer  natus),  in  sicer  mocno  prenarejena, 
ena  za  staroslovensko  oznacena  binkostna  pesem  „Prid'  sveti 
Duh"  je  nemska  „Komm',  heiliger  Geist,  o  dritte  Person", 
tako  da  smemo  upraviceno  dvomiti  o  izvirnosti  ostalih  9  melodij.  Iz- 
med melodij,  ki  se  nahajajo  v  slovenskih  protestantskih  pesma- 
ricah,Jih  Foersterjeva  „Cecilija"  prinasa  pet.  To  so  nase: 

St.  18.  Magnificat;  oznacena  kot  staroslovenska ;  — 
St.  19.  Dies  est  laetitiae ;  oznacena  kot  vzeta  iz  nemskih 
pesmaric  ;  —  st.  20.  Hvaljen  bodi  Jezu  Krist;  istotako  iz  nemskih 
pesmaric ;  —  st.  22.  Puer  natus;  oznacena  kot  staroslovenska ; 
—  St.  23.  A  solis  ortus  cardine;  oznacena  kot  preobrazitev 
gregorijanskega  korala. 

St.  18,  Trubarjev  Magnificat,  je  Foerster  vzel  iz  Kastelca 
1682,  St.  22  iz  neznanega  vira,  ostale  tri  prejkone  iz  Wittove 
zbirke:  ,,300  der  schonsten  geistl.  Lieder  der  alteren  Zeit,  Re- 
gensburg  1869".  Gotovo  je  le,  da  je  Magnificat  Trubarjev ;  Kastelic 
je  melodijo  vzel  iz  slovenskih  protestantskih  pesmaric,  Foerster 
pa  iz  Kastelca.  Samo  za  to  melodijo  so  slovenske  protestantske 
pesmarice  dokazan  vir. 

8)  Reformator  cerkvene  glasbe  na  Kranjskem,  Anton  Foerster,  je 
1.  1868.  ob  malo  ugodnih  prilikali  prevzel  mesto  stolnega  kapelnika  v  Ljub- 
ljana Ucenec  Bedr.  Smetane,  tudi  akademicno  izobrazen,  je  jasno  uvidel,  da 
je  Slovencem  treba  temeljite  reforme  v  cerkveni  glasbi :  Ustanovitev  Ceci- 
lijinega  drustva,  otvoritev  drustvene  orglarske  sole,  „Cecilija".  Foersterjevi 
pozrtvovalni  delavnosti  na  polju  cerkvene  glasbe  je  pripisovati,  da  se  je  v 
slovenskih  cerkvah  zopet  uvedia  prava  glasba. 

146 


Petero  melodijam,  ki  se  nahajajo  obenem  v  slovenskih 
protestantskih  pesmaricah  in  v  „Ceciliji"  —  najsi  ze  imajo  svoj 
izvir  V  predreformacijski  nemski  narodni  pesmi  all  pa  v  gre- 
gorijanskem  koralu  —  so  dali  obrazbo  in  obliko,  v  kateri 
jih  vidimo  danes,  protestantski  reformacijski  glasbeniki  in  po 
teh  so  se  melodije  splosno  razsirile.  Posreden  vir  tern  peterim 
melodijam  so  torej  ce  ne  slovenske,  pa  brezdvomno  nemske 
protestantske  pesmarice. 

Slovenske  protestantske  pesmarice  je  zadnji  uporabljal 
M.  Hub  ad   1900. 

Njegove  izpremembe  so  starim  nasim  pesnim  zabrisale 
izvirni  tonicni  in  ritmicni  znacaj. 

Hubadova  zbirka  prinasa  iz  slovenskih  protestantskih 
pesmaric  sledece  melodije: 

1.  Naso  St.  8,  Trubarjev  Oce  nas;  cetveroglasen  stavek 
za  moski  zbor;  —  2)  st.  60,  kot  „Bohoriceva  pesem"  v  V-  in 
^2  taktu,  4-glasen  mesan  zbor;  —  3)  st.  65,  kot  „Dalmatinova 
pesem",  melodija  sama,  brez  stavka ;  —  4)  st.  66,  kot  „Ivan 
Schweigerjeva"  pesem ;  tudi  samo  melodija;  —  5)  st.  69,  kot  „brez 
skladateljevega  imena  tiskana  1584"  v  Va  in  ^'2  taktu,  stavljena 
za  6-glasen  mesan  zbor. 

Ker  je  Hubad  pri  nazadnje  navedeni  melodiji  st.  09  iz- 
premenil  ritmizacijo,  je  moral  izpremeniti  tudi  mero  in  zato 
deklamuje  namesto,  kakor  je  v  izvirniku: 

Kaj  zalujes  serce  moje  etc. 
tako-le :  Kaj  zalujes  serce  moje  etc. 

Sklep. 

Ce  v  kratkih  besedah  povzamemo  rezultat  tega  raziska- 
vanja,  vidimo: 

Slovenskireformatorji  nisosamoustanoviteljiknjiznegajezika 
in  spretni  prevajalci,  ampak  tudi  samostojni  pesniki,  in  mnogo 
besedil  slovenskih  protestantskih  pesmi  je  smatrati  za  izvirne 
pesnitve.  Neutemeljeno  in  napacno  pa  je  mnenje,  da  bi  bill 
Trubar  in  njegovi  sodelavci  tudi  melodisti,  komponisti;  melo- 
dije slovenskih  protestantskih  pesmaric  marvec  niso  domace 
slovenske,  temvec  so  brez  izjeme  vzete  iz  nem- 
skega  protestantskega  cerkvenega  petja,  najsi  imajo 
potem  svoj  izvor  v  katoliskem  cerkvenem  ali  pa  v  nemskem 
ali  ceskem  narodnem  petju. 

Teh  melodij,  ki  bi  bile  brezdvomno  postale  prvi  temelj 
nasemu  samotvornemu  muzikalnemu  razvoju,  da  jih  ni  ognju 
izrocila  protireformacija,  slovenska  glasbena  literatura  torej  ne 
more  smatrati  za  svoje. 

Da  je  nekaj  neznatnih  ostankov  teh  melodij  se  danda- 
nasnji  razsirjenih  med  Slovenci,  v  tem  vidimo  njihovo  silo, 
silo  g 1  a  s  b  e !  

147  10* 


Sledece  melodije  so,  evo,  po  vrsti  in  notaciji  izdaje  iz  1.  1595.  prene- 
sene  v  danasnjo  notno  pisavo. 

K  temu  prenosu  naj  omenim  sledece : 

Notacija  melodij  je  v  slovenskih  protestantskih  pesmaricah  pogostoma 
netocna  in  pomanj  klj  iva.  Ona  mesta  melodij,  ki  so  se  v  izdajah  1550  in 
1584  glasila  drugace  nego  v  izdaji  1595,  so  pri  doticnih  melodijah  nazna- 
cena. 

Nepotrebne  ali  pa  napacno  postavljene  pavze,  ki  si  jih  je  razlagati 
z  vecglasnim  stavkom  nemskih  virov,  sem  izpustil,  v  „breves"  raztegnjene 
zacetne  in  koncne  note  posameznih  verzov  sem  primerno  okrajsal, 
istotako  V  izdaji  1595  v  „longa"  raztegnjene  koncne  note  melodij;  pri  pre- 
nosu sem  jim  dal  dolzino,  ki  jim  pristoja  po  predznacenem  taktovnem  zna- 
menju.  Korone  sem  vseskozi  izpuscal,  tako  tudi  ob  zacetku  melodij  sto- 
jece  pavze,  ako  jiii  ni  bilo  treba  za  izpolnitev  sklepnega  takta  ali  vsled  po- 
navljanja.  Nemalobrojne  tiskovne  napake  sem  odstranil  in  popravil  s  pri- 
merno opazko  na  doticnih  mestih.  K  tiskovnim  napakam  pristevam  tudi  v 
izdaji  1595  se  nahajajoce  nepravilne  razresitve  ligatur  iz  iz- 
daje 1584.  Na  j  p  r  a  vilnej  e  so  melodije  notirane  v  izdaji  1550, 
najbolj  netocno  v  izdaji  1595.  Akcidencij  nisem  nikjer  vpisal.  Po- 
membnejse  inacice  proti  nemskim  virom  sem  ^po  potrebi  navedel.  Na- 
slove  oz.  nadpise  pesmim  podajem  v  celoti.  Cesto  mi  je  delalo  tezave 
p  0  d  s  ta  vljan  j  e  besedila.  Nasim  pesnikom  in  prevajalcem  je  slo  po- 
gostoma le  za  to,  da  so  dobili  toliko  zlogov,  kolikor  not  je  imela  melodija. 
Pri  melodijah,  tekocih  v  nacinu  pesmi,  je  slo  lahko,  precesto  pa  je  trpel 
metrum  pri  melodijah,  nakicenih  z  melizmi  in  ligaturami ;  sedaj  je  zlogov 
prevec,  drugic  pa  spet  premalo ;  cesto  se  da  pravilno  podloziti  le  besedilo 
prve  kitice,  v  poznejsih  pa  glasbene  zareze  raztrgajo  poedine  besede.  Ako 
je  bilo  V  tekstu  prevec  besed,  so  Trubar  in  njegovi  sodelavci  —  Trubar 
prav  redko,  njegovi  sotrudniki  pa  cesto  —  kar  brez  ozira  na  ritem 
vkrpali  eno  ali  vec  not,  v  nasprotnem  slucaju  pa  so  note  kratkomalo  iz- 
puscali,  kar  je  cesto  provzrocalo  popolnoma  napacne  melodicne  zakljucke. 
Zato  je  bilo  vcasih  kar  nemogoce,  dolociti  m  e  r  o.  Pri  nekaterih  besediiih 
(n.  pr.  st.  47)  je  vsled  izpuscenega  nastopa  (zavzdiga)  jambska  mera  izpre- 
menjena  v  trohejsko. 

Najbolj  nepravilna  v  gradnji  verzov  je  st.  81  (brez  melodije),  ki  ima 
V  1.  kitici  7  vrstic  s  50  zlogi,  v  3.  kitici  8  vrstic  s  60  zlogi,  v  4.  kitici  9 
vrstic  s  63,  in  v  5.  9  vrstic  celo  s  66  zlogi,  tako  da  je  med  1.  in  5.  kitico 
razlocka  za  16  zlogov  !  — 

So  li  bill  nasi  pradedje  glasbeno  tako  spretni  pevci,  da  so  znali  raz- 
licne  kitice  prilagodovati  isti  melodiji,  ali  pa  niso  bili  boljsi  nego  danasnji 
pevci,  ki  po  navadi  ne  pridejo  cez  prvo  kitico  ? 

Se  nesigurneje  oz.  se  tezavneje  je  bilo,  iz  melodije  dolocati  shemo 
mere,  ker  so  iz  nemskih  pesmaric  vzete  melodije  v  nasih  pesmaricah  prikro- 
jene  za  besedilo  s  popolnoma  tujo  vsebino.  Svoj  prenos  sem  notiral  v  notnih 
vrednotah,  ki  so  veljavne  v  danasnji  glasbi.  Trubar  je  notiral,  kakor  je  bila 
navada  v  prvi  polovici  16.  stol.,  ko  je  ,semibrevis'  glavna  nota;  v  me- 
lodijah St.  39,  42,  55,  56,  57,  59,  60,  62,  65,  69  pa  je  ze  „m  i  n  i  m  a"  kot 
glavna  nota  ;  s  crnimi  notami  je  notirana  st.  25,  ki  je  samo  v  izdaji  1595. 
Kljuc  je  c  -  kljuc  na  4.  ali  3.  crti ;  v  f  -  kljucu  —  pri  vseh  na  3.  crti  —  so 
notirane  st.  47,  60,  65;  izdaje  1584  in  1595  imajo  notni  sistem  z  vseskozi 
5  crtami,  v  izdaji  1550  so  litanije  notirane  se  na  4  crtnem  sistemu  z  f-klju- 
cem  na  2.  crti.  Koncno  naj  se  pripomnim,  da  latinski  ali  nemski  zacetki,  ki 
stoje  nad  mnogimi  pesmimi,  nikakor  ne  pomenijo,  da  je  slovenska  pesem 
prevod  imenovane  latinske  ali  nemske  pesmi  ;  obratno  prevodi  so  le  izjema 
pri  teh  pesmih,  ki  so  skoro  vse  svobodne  prepesnitve  ali  pa  tudi  popolnoma 
nove  pesnitve  brez  vsake  zsqzq  z  nemskimi  ali  latinskimi  v  nadpisu  imeno- 
vanimi  pesmimi. 

148 


1.  De  creatione,  imagine,  lapsu  et  renovatione  pri- 
morum  parentum  ex  1.,  2.,  3.,  4.  cap.  Gen. 

Ena  peissen  iz  s.  stariga  pisma,  kokove  sege  inu  nature  so 
nasi  pervi  starisi  Adam  inu  Eva  bili,  koku  so  zapelani,  skazeni 
inu  spet  skuzi  Cristusa  ponovleni,  od  Primoza  Truberja  zlozena 

inu  popraulena. 


«.      N 


■0- 

Nu      puj-  te,  puj-  te       vsi  lu  -  dje 
Spo  -  znat  se  -  be,  gre  -   he  svo  -  je 


i 


I 


nu   se  prou  vu- 
nu  prou  za-  sto- 


'^ 


0     *!     » 


te, 
te, 


$ 


za    -   kaj    je    Bug  nam     si  -  nu    dal,    cud- 


3^ 


■J1-0- 


ne    re  -  ci    je        on  znimdjal.te     mer-kaj  -  te    po      re    -    di. 

17  kitic. 

»)  Pri  Waltherju  1524  tukaj  nota  es. 

')    ,  ,  n         .      note  a  g  c  f. 

Ta  melodija  se  nahaja  najprej  v  .Achtliederbuchu'  :  .Etlich  cristlich 
lider  etc.  Wittenberg  1524'kpesmi:  ,Nun  freut  euch  Hebe  Christen  gmein." 
Melodija  se  je  brzo  razsirila  in  je  presla  tudi  v  pesmarico  Ceskih  bratov 
1531,  kjer  jo  je  M.  Weisse  porabil  za  pesem  :  ,0  glawbig  hertz  gebenedey." 
Najti  jo  je  v  vecini  protestantskih  pesmaric.  Tonski  nacin  j  o  n  s  k  i.  —  V 
slovenskih  pesmaricah  se  nahaja  ze  v  katekizmu  1550,  in  sicer  v  enaki  no- 
taciji  kakor  1584  in  1595.  —  Za  tekst,  pesem  o  izvirnem  grehu,  o  padcu  in 
odresenju  nisem  zasledil  predloge.  Z  nemsko  ,Durch  Adams  Fall  ist  gantz 
verderbt'  jo  je  primerjati  le  v  nje  osnovni  ideji  in  ker  se  razlikuje  tudi  od 
drugih  pesmi  o  tem  predmetu,  jo  moramo  smatrati  za  Trubarjevo  lastno 
pesnitev.  —  (.Melodija  1574  je  ista  kakor  1584,  razlikuje  se  le  na  dveh 
mestih  notacija  in  izpisano  znamenje  repeticije,  taktovnc  znamenje  manjka 
in  tudi  pavza.'  Op.  Hubadova). 


2.  Brevis  ac  dilucida  Decalogi  explanatio  P.  Truberi. 

Kratka,  zastopna  teh  desset  zapuvid  izlaga.  Skuzi  gospuda  P. 

Truberia. 


I 


>    ,s 


^ 


^E 


Po   -   slu  -  saj  clo  -  vik,    re  -  zu  -  mej,  kaj 
149 


0  -  ca  ne- 


M 


^P: 


±sz:^ 


•—^ 


m 


i 


be  -  ski  sam      za  -  po-vej,  de       bo-des  vej  -  dil      i-nu  tu-di 

4)  5) 


3 


-^ — ^ 


stu 


pru    -    ti    Bo  -  gu    i     -     nu  lu  -  dem,        de 


fefc=^j^^^g^ 


bos  pri  -  e  -  ten  vsem. 

13  kitic.    Izdaja  1584  brez  takt.  znaka.     Monakovski  rokopis  :     1)  brez 
nastopa  ;  pri  2)  nota  f ;  pri  3)  nota  a ; 


H« •- 


^ 


Triller  1555i 


i 


^ 


^ 


^ 


^ 


Nu  danket  GottausHer 


i 


^ 


zens  grund,  denn  er      ist    vol 
jl  etc. 


ler    Gii  -  te    zu 


ler  Stund. 


Obsequiale  1570: 

7L\^     -    -^ — ^     g  = 


^ ^ 


O     siis  -  ser  Vat  -  ter    Her  -  re     Gott  ver  -  leih   das 


I 


m\ 


p 


^ 


ken 


nen  die     zeh-en  Ge  -  bot. 


E  r  k  priobciije  to  j  o  n  s  k  o  melodijo  iz  nekega  monakovskega  roko- 
pisa  iz  15.  stoletja  k  pesmi  o  10  zapovedih :  „0  siisser  Vatter  Herre  Gott, 
verleih  dass  wir  erkennen  die  zehen  Gebot."  Najstarejse  pesmarice,  ki  jo 
donasajo,  so  Trillerjeva  1555  in  „ Obsequiale,  vel  liber  agendorum  etc.  Ingol- 
stadt  1570",  vendar  se  notacija  Truberjeva  razlikuje  v  mnogocem.  Ker  so  do- 
kazljivi  tiskani  viri  te  melodije  iz  dobe  po  Trubarjevem  katekizmu  1550, 
kjer  jo  ze  nahajamo,  se  ne  more  imenovati  vir,  odkoder  jo  je  vzel  Trubar. 
Tekst  je  Trubarjeva  pesnitev,  svobodna  razlaga  desetih  zapovedi  po  zgledu, 
kakor  je  izsla  ze  v  Erfurtskem  Enchiridiju  1524  in  potem  pri  Weisseju  1531. 
Od    teh    dveh    „Dies   sind  die  heiligen  zehn  Gebot"    se  razlikuje  Trubarjev 


150 


tekst  ze  po  meri  in  po  stevilu  vrstic  kitice.  Takisto  ni  prevod  peterokiticne  ,0 
siisser  Vater  Herre  Gott".  —  Za  primerjanje  navedem  isto  kitico  Lutrovo  iz 
Erf.  Enchir.,  5  kitica  : 

Du  solt  ehrn  vnd  gehorfiam  sein, 
dem  vater  vnd  -der  muter  dein, 
vnd  wo  dein  hant  yn  dienen  kann, 
so  wyrstu  langes  leben  han. 

Kyrioleis. 
M.  Weisse,  5.  kitica  : 

Dein  Eltern  halt  nach  Gott  in  Ehr', 
dien  und  folg  ihn'n  in  guter  Lehr, 
veracht  audi  dein  Seelsorger  nicht, 
noch  den,  so  deinen  Leib  verficht. 

Kyrioleis. 
Trubar,  5.  kitica : 

Oceta,  mater  rad  postuj, 
Duhouskih  ter  dezelskih  visih  se  buj, 
Druzina  bodi  tudi  na  vsem  zvesta, 
Da  Bug  bode  per  tebi  stal, 
Zivotu  odlog  dal. 


3.  Vetus   Slavorum    Decalogus,   simplex  textus   vt- 
cunque  emendatus. 

Te  stare  desset  zapuvidi,   nekuliku  skuzi  Truberja  popraulene. 

(1574:    Te    [tare   Sapuuidi,  nakuiiku    skufi   Truberia    popraulene.    —  Prepis 

Hubadov.) 


i 


mfc: 


»,    • 


f=f=^ 


EE225^EEEi 


Kir    hce  Bo  -  gu    slu  -  zi 
Te      desset    za  -  pu  -  vi 


^ 


ti,    ta       i  -  ma  o  -  hra- 
di,   ve  -  ruj    ve  -  ni  -  ga 


V 


M 


ni      -      ti,  lu  -  bi    ga    iz    tvoj  -  ga  ser  -  ca      i  -  nu  tvoj  -  ga 

Bo     -     ga, 


£ 


5 


^ 


3  kitice. 


biiz  -  ni  -  ga. 


Kyri  e  -  lej  -  son,  Crista  elejson. 


Izdaja  1584  brez  takt.  znaka. 

Pri  1)  stoje  1584  note  h  g.  Odmor  pri  2)  manjka  1595.  Pri  3)  stoji 
1595  nota  dvojne  trajnosti  (brevis). 

Melodija  stoji  v  Achtliederbuchu,  Wittenberg  1524  k  pesmi :  ,Es  ist 
das  Heil  uns  kommen  her"  od  Pavla  Sperata  z  nadpisom  :  „Ein  lied  vom 
gesetz  vnd  Glauben  gewaltiglich  mit  gottlicher  Gschrift  verlegt,  D.  Pauli 
Sperati".  V  Erf.  Ench.  1524  stoji  nad  pesmijo :  „Nu  frevt  euch  lieben  Chri- 
sten gemeyn" ;  sledeca  pesem  „Es  ist  das  Heil  uns  kommen  her"  ima  nad- 
pis :  „Eyn  hiibsch  lied  D.  Sperati  auf  den  Thon,  wie  man  oben  singt  ,Nu 
frewt  euch  lieben  christen  gemein". 


151 


Pozneje  ostane  melodija  izkljucno  pesmi  „Es  ist  das  Heil  uns  kommen 
her".  Trubarjeva  notacija  1584se  natancno  ujema  z  notacijo  v  Achtliederbuchu 
1524  ali  priWalterju  1524.  V  izdaji  1595  stoje  pri  drugi  vrstici  namesto  d  h  g 
note  d  g  o,  \^\  jih  v  nemskih  pesmaricah  ni  nikjer  najti.  \z  prvotne  mikso- 
lidske  melodije  se  je  tekom  casa  naredila  jonska,  le  prva  vrsta  z  znacilnim  / 
je  ostala  nedotaknjena.  2e  Raselius  1589  priznava  ,dafi  in  dem  zweiten 
Theile  es  insgemein  corrupt  gesungen,  und  in  die  jonische  Singart  sey  ver- 
andert  worden".  (Walterjev  Mus.  Lexikon).  —  Tekst,  ki  ga  natancno  ni 
dokazati  v  nemskih  pesmih,  je  bil  vsekakor  med  narodom  na  Kranjskem  ze 
razsirjen,  ze  pred  reformacijo,  ker  Trubar  rabi  nadpis  ,Vetus  Slavorum  de- 
calogus".  Po  vsebini  se  da  primerjati  z  Lutrovo  pesmijo  „Mensch  wiltu  leben 
seliglich"  s  5  stirivrsticnimi  kiticami,  a  se  od  nje  razhkuje  ze  po  stevilu 
kitic  in  vrstic  (tri  sestvrsticne  kitice  z  refrenom  :  Kyrieleison).  Ta  melodija 
in  melodija  pod  st.  7  sta  v  nemskih  pesmaricah  isti.  Trubar  je  tu  pod  st.  3 
izpustil  vrsto  not  pred  Kyrie,  ta-le  pa  manjka  zopet  pri  st.  7,  ki  je  potem- 
takem  dobila  nepravi  konec. 

(, Melodija  je  1574  precej  drugace  nego  1584."  Op.  Hubadova). 


4.   Symbolum  apostolicum  ad  verbum. 

Apostolska  karsanska  vera,  od  bessede  do  bessede. 


? 


* 


f^_ 


It 


I 
I 


Jest  ve  -  ru  -  jem  v'Buga    o  -  ce  -  ta    vsi-ga    mo  -  go  -  ci  -  ga 


P^ 


f^ 


stvar-ni-ka  ne  -  bes    i  -  nu   te  zem-le:    I  -  nu    tu  -  di  v'Je 


-& — »- 


-ffl © CL 


£3E*E 


o^    g 


zu  -  sa  Chri  -  stu  -  sa.  Si  -  nu    nje  -  ga     e   -  di  -  ni  -  ga,  go  -  spu 


^ 


^^^^^ 


:^=f: 


-s — s* ^ 


o     eJ- 


I 


di 


na  -  si  -  ga :  Kir    je    po  -  cet    od   sve  -  ti 


Du  - 


^ 


&i     g- 


^ 


i 


m 


ha,  Ro-jen  iz    Ma  -  ri  -  e     Di     -     vi-ce:  Ter  -  pil  pod  Pon  -  ci 


t^ 


?eSee£ 


-^ — «- 


:t: 


-9 «- 


om    Pi  -  la  -  tu -zom  :  Krizan,  mer- tou   je  v'grobpo-lo  -  zen  :  Do- 


I 


^9=^ 


iEEE 


-(C © O- 


li     sto- pil  h' tern  paklom.  Na  tre-tji    dan    je    od     te  smer-ti  vstal: 
152 


Q     ,      -     ^. \ : ^ \ ^ 

JL.    h 

y 

m 

^.   »     M 

1 

"■^ 

^ 

■    ^         '9   *    « 

frTi  ^ 

^ 

, 

>s     J.     ^- 

y]J                          '111                                ^              -                               1                 1                 1                 1                                ur               - 

n 

Go 

■  ri 

sto  -  pil  v'nebe 

-  ssa 

,  se 

-di 

na    de-sni 

-  ci    Bo  -  zji 

U     ,            .        ,        ,               ^                ,                1        .      ■                ^ 

>L.    b 

<?     1 

fP 

1             "^ 

i^     ■? 

—. 

rm   l' 

^1 

J 

P 

,        'P 

^ 

V-|/ 

•     1 

1 

• 

®      'P 

1 

n 

ti  - 

ga 

0  -  ce  -  ta 

vsi 

-ga- 

mo 

-go 

-  ci  -  ga,   od 

u  -  nod   pri 

-de 

V    1 

1              1 

; 

.      m 

^ 

At    b 

p 

J 

/? 

' 

_ 

1 

'?      ]        \ 

fo  y 

P 

*     «     * 

^     iT^ 

^■'i-'' 

1 

1 

I 

"^       »        /s 

1               ' 

•J 

so 

di  -  ti    te 

zi  - 

ve 

i  - 

nu 

te  mer-tve. 

Jest  ve  -  ru  - 

jem 

L/|^l^t^*A                                                                                                                                                                    ^^                                              lIi 

J^^          U 

f 

,'-' 

r       r       i5> 

-p 

1 

•p     1       I'' 

ff\l         ""^ 

1 

1 

1 

p* 

J 

*     « 

V'   )/ 

'        1 

1 

«! 

o 

1               ' 

Si                » 

-o 

t^ 

n 

tu  - 

di 

vsveti  -  ga 

Du 

-ha: 

E  - 

no 

sve  -  to  kar  - 

scansko    cerkou : 

V     1                    ,                1        .                       ^                                                                1 

/L   ^ 

fp 

1 

m       A 

r? 

^^ 

o 

«     -p 

^    •     A 

.1 

- 

fm   '^ 

[ 

1         *      /d 

1 

1^      r      1 

<=     i       f 

V 

V  \J 

^ 

1                 » 

-p 

\ 

1 

1 

Gma; 

no 

teh  svetni  - 

kou 

Od 

pii- 

sca- 

1        1        ' 
nje  teh  gre 

hou  :  vstaje  - 

nje 

V                 1                                        ,                           i                            : 

1 

iC  l> 

; 

n 

<p 

1 

rm  •' 

A 

O 

J 

/p 

^       ^       n 

, 

1 

V  / 

°         fS 

o 

— k=^ 

J 

ti  -  ga  me  -  ssa :  I  -  nu  en    vec  -  ni    le  -  ben.    A  -  men. 

•)  Izdaja  1595  ima  tu  g,  ocividno  tiskovna  pomota. 
')       ,       1584     ,      „   g,         „ 

Melodija,  jonska,  je  izsla,  dasi  z  raznimi  razlikami,  najprej  v  „Teutsch 
Kirchenampt,  Strassburg  1525°  v  koralnih  notsh  z  nadpisom  ,Folget  die 
Predig,  darnach  der  Glaub".  To  je  pretvorba  ambrozijanske  melodije  sim- 
bola.  Potreba  mnogobrojnih  vecjih  in  manjsih  razhk  od  melodije  v  ,Kir- 
chenamptu'  je  nastala  iz  podlozbe  prevedenega  prozajskega  teksta,  ki  je 
prinesel  vec  ali  manj  zlogov  nego  nemski  izvirnik  „Ich  glaube  in  Gott". 
Prevodilec  nemskega  teksta,  ki  je  najbrz  izvrsil  tudi  izpremembe  v  melodiji, 
ni  imenovan.  (1574  ima  po  Hubadovem  prepisu  v  1.  vrsti :  veruio.  Gl.  sle- 
deco  pesem  !  Ur.) 


5.   Symboli  Apostolorum  Paraphrasis. 

Jogerske  vere  obilna  izlaga  Truberieva. 


Ir^  ■^- 


m 


Jest  ver-jem  ve-ni-ga    Bo  -  ga, 


v  ti  -  ga    vsi- 


i 


^ 


It 


ga-mo-go-ci     -     ga,      kir  je  stva-ril  zem-ljo,  ne  -  bu, 

153 


I 


vse       do  -  bru,  nucnu     tar     li 


pu, 


kar  z  0  -  ci  -  ma 


^?:^tt=r-r^ 


vi  -  di  -  mo. 


i   -   nu    kar  mi    ne   vi  -  di 


mo. 


12  Ivitic.  V  izdaji  1550  predznacen  vseskozi  b. 

Ta  melodija  je  spadala  izprva  k  Lutrovi  ,Vater  unser  im  Himmel- 
rreich"  inje  izsla  prvic  v  Kopphlovi  pesmarici  1537;  pozneje  pri  Schumannu 
1539,  Klugu  1543,  Babstu  1545  itd.  L.  1545.  je  Sebaldus  Heyden  na  to  me- 
lodijo  spesnil  svojo  pesem  :  „Ich  glaub  an  den  Allmachtigen  Gott° ;  s  to 
pesmijo  jo  je  najti  pozneje  in  tiidi  Trubar  jo  je  vzel  z  njo.  Melodija  gre  v 
tretji  vrstici  za  malo  terco  cez  ambitus  dorske,  kar  se  je  baje  zgodilo  radi 
besed  v  prvem  nemskem  verzu  „  ruff  en  an"  „ad  exprimendum  animi  ardorem", 
kakor  je  menil  Walther  v  Mus.  Lex.  (Vater  unser  im  Himmelreich,  der  du 
uns  alle  heiBest  gleich,  Briider  sein  und  dich  ruffen  an").  To  prestopanje 
oktave  pa  je  sploh  posebnost  dorskega  tonskega  nacina  (Kiimmerle).  Melodija  je 
najbrz  vzeta  od  neke  posvetne  narodne  pesmi ;  na  to  kaze  oznacba  v  Wal- 
therjevi  pesmarici  1544  „ Vater  unser,  auff  Berckreyenweiss".  Pri  Trubarju 
nahajamo  melodijo  ze  1550  v  prvi  izdaji,  in  v  poznejsih  neizpremenjeno, 
povsem  enako  nemskemu  izvirniku.  Pri  Seb.  Heydenu,  ki  ga  je  Trubar  pre- 
vedel,  ima  ta  pesem  12  kitic,  istotako  i  pri  Trubarju.  A  docim  je  Trubar  na 
novo  zlozil  svojo  drugo  kitico:  „on  je  s'  ozhaki  govuril",  je  iz  Heydenove 
seste  in  sedme  kitice  naredil  le  eno,  svojo  sedmo,  tako  da  je  ostalo  stevilo 
kitic  isto.  Vendar  je  prevod  Trubarjev  cisto  svoboden.  Za  zgled  Heydenova 
osma  kitica  : 

Ich  glaub  an  Gott  den  heyligen  Geyst, 

der  vns  die  gotlich  warheyt  weyst, 

der  vom  Vatter  vnd  Sun  aufigeth 

vnd  durch  Propheten  hat  geredt, 

der  vnserm  Geyst  auch  zeugnufi  gibt 

das  Gott  vns  als  die  Kinder  liebt. 


Pri  Trubarju 


Jest  verjo  v  svetiga  Duha, 
Kir  gre  od  Synu  od  oca, 
Znima  en  Bug  ene  casti, 
nas  vse  zivi,  trosta,  sveti: 
Skuzi  preroke  oznanil, 
vse  tu  kar  je  Jezus  sterpil. 


6.   Symbolum  Lutheri,    translatum  per  Sebastianum 

Krelium. 

Doktoria  Martina  Luteria  vera. 


-V \ ^-^ 

1 i 1 

1 ' 1 

r- ^ i 1 

A 

•'      •        • 

*        m           '■        m 

0 

fr>         o 

^ 

f        • 

7         '          •        ■ 

stvar 
r, 

-  ni     - 

ka     vsi 

-  ga  -  mo 

-  go  -  ci  -  ga,  kir 

se    je    nam   k  o- 

V           1         1 

, 

, 

>L                          1 

1    1    '    1 

1 

r^             J         1 

1        !        ■       - 

'       ■ 

V            •       '         ^ 

W            ^ 

•      •      J       ' 

ce  -  tu 

dal, 

0         • 

nas  za 

svo  -  je 

'      '     -0 

0  -  tro-ke  spo 

znal. 

V      •  «       -^ 

U          ^ 

m 

0                                                 1 

/^            , 

^ 

m 

m         0 

r^                 1 

I'll 

1           i 

II* 

i           I 

On 

nas 

ho-ce 

vse    zi 

vi     -    ti. 

du  -  so    tel  -  lu 

y         1 

1 

1 

1       1         i 

iw        '       1 

2        »        0        m 

rr^      •                ^' 

1       '      ^ 

-0      J       e> 

A               • 

1          1 

0  -  hra 

Q 

-   ni 

ti, 

pred  vser 

n  zlim  nas  va  -  ro 

•   va      -      ti, 

'        •        1 

, 

, 

i^      *T  *        " 

_  ^ 

,               '       , 

i         1 

t      1 

fr^      r                 ! 

»      J 

•  •    1 

J              J 

.      ^            1 

'  ''               y          ' 

J 

^       0 

#*    J       1 

vsak 

hip 

na 

nas  "le 
NB. 

-     da    -   ti,    on 

— •      ^^^ 

cu      -     je 

y                1 

1  ..— 

^^ 

, 

At       1        ' 

,    -_     _ 

- 

••       m                "^ 

1 

rTi           J        1 

J      J 

'      r 

\          r        0.      m 

J 

-K> ' 

u — >    r-  ^ 

I «^ si 1 

nas, 


kir 


der 


i 


:(§): 


-jg- m -• 9 -^ ^- 

zi     vse  svo  -  je     stva  -  ri     tar    ri        -         ci 


3  srokovani  stavki. 

Podlozba  teksta  pri  NB.  po  izdaji   1595. 

Ta  cerkveno-liturgiska  dorska  melodija  je  predreformatorska  in  jo  je 
V  nje  bistvenih  sestavinah  nasel  Hofmann  pi.  Fallersleben  v  nekem  vratislav- 
skem  rokopisu  iz  I.  1417.  To  je  ena  izmed  onih  treh  melodij,  (,Jesaia  dem 
Propheten  das  geschah",  ,Wir  glauben  all  an  einen  Gotf,  in  ,Ein  teste 
Burg"),  o  katerih  misli  se  Winterteld,  da  so  sigurno  iznajdene  od  Lutra.  V 
protestantskih  pesmaricah  se  nahaja  najprej  pri  Waltherju  1524.  Presla  je 
tudi  v  katoliske  pesmarice,  Vehe  1537,  Leisentritt  1567.  Slovenski  tekst  je 
dobeseden  prevod  Lutrove  ,Das  deutsche  Patrem"  s  tremi  kiticami,  kakor  je 
pri  Waltherju  1524.  Seb.  Krelj  je  prevzel  melodijo  neizpremenjeno,  kakor  jo 
je  nasel  v  nemskih  pesmaricah. 

7.  Textus    orationis   dominicae,   rhythmice  et  para- 
phrastice  expositus. 

Kratka  izlaga  tiga  oca  nasa  od  Truberja. 


I 


BE 


m         • 


P  -  ca,     sin,  duh  ne  -  be  -  ski  krajl,  tvo  -  je      i  -  me  sve 
Cez    nas    de    bos  sam  kraj  -  lo  -  val,  tvo  -  ja      vo  -  la     zi 


155 


^M 


s 


?^3E3 


ti        se,  Ka  -  kor  ne  -  be  -  ski     an  -  ge  -  li,    ta   -   ku    vsi  lu  -  dje 

di        se.  n 


pp 


£333: 


2  kitici. 


na  zem-li,     te   -   bi  vol-nu    de      slu 


Pri  1)    stoji  1584  minima  brez  prejsnjega  odmora. 

Melodija,  ki  je  kot  st.  3  vzeta  za  „Decaiogus%  je  tu  vzeta  k  „Oce- 
nasu",  pri  drugi  vrstici  d  h  g  namesto  d  g  a  v  st  3,  verno  po  nemski  pred- 
logi.  Za  tekst  nisem  nasel,  dasi  priobcuje  Wackernagel  sam  17  raznih  oce- 
naSev,  nobene  nemske  predloge.  Rastoci  zvrsetek  melodije  kaze  nje  nepo- 
polnost.  Prim.  st.  3. 


8.  Orationis    Dominicae  longior  et  perspicua  inter- 

pretatio. 

Tiga  oca  nasa  obilna  zastopna  izlaga,  skuzi  Truberja. 
1) 


I 


Is 


3E3 


U-iLJL 


"^^  I  r  1-^ 


t 


O  -  ca    nas,  kit    v  ne-be  -  sih    se    -  dis,      po  -  vsod  kaj    se  stu 
Je  -  zus   ta    je      nas  s'ta-bo  zmi  -   ril,     nam  vsem  ne  -  be-ski 


^=f=l 


^^. 


P  0    f        e^ 


E^ 


=t 


ri,    vi  -  dis, 
raj    do  -  bil. 

I  -  nu   je 

nas 

tu   - 

di      vu  -  cil, 

f       L           .         f         0 

P      \         o 

/>  b  H-f— 1 — F— 

"T — ^ — F — 

-r— 

-J^-f — ■ — •— 

m—LA L_J 

^^ \ — 

1 u — \ — \ — 1 

de    bo  -  mo    prou  mo  -  li 


ve  -  ri    te    pro  - 


I 


t^ 


^^^^^ 


si    -    li. 


Ti   si     le 


sam, 


kir     mo -res     nam 


^^^^^^=1 


^^ 


P 


po  -  ma  -  ga 


ti, 


va  -  ro  -  va    -    ti 


du  -  so    tel 


\^^  J  J  J I  j^Ei^=tf-  r  r    i-i^f-r 


i 


lu,    kar   i  -  ma    -   mo.  Na  -  tu    mi    vsi, 


w 


3^f^ 


I 


reu  -  ni    vbo 


9  kitic. 


zi,  mo  -  li  -  mo  po  -  tem   Je  -  zu     -     si. 

156 


»)  Weisse  1531 


I 


")  Se  glasi  pri  Trubarju  1550  in  v  nemskih  pesmaricali : 
-^ 


i 


fe=lE 


S 


^?^ 


3)  Ta  nota  c  nemskih    izvirnikov  manjka  v  vseh    izdajah  Trubarjevih; 
sledeci  verz  ima  po  tem  v  vseh  kiticah  le  po  6  zlogov. 
*)  Pri  Weisseju  in  drugje  je  tu  nota  a. 
')  Izdaja  1550  ima  ta  zvrsetek  : 


i 


S^£ 


S 


± 


p  1 


£ 


EEEE 


i 


Nemske  pesmarice 


-^ 


^^ 


^ 


± 


Pri  «)  stoji  1584  tiskovna  pomota  a. 


Tenor 


11. 


Bas  1. 
11. 


M 


Oce  nas. 

Stavek  Mat.  Hubada,  1900. 


S 


^ 


O  -  ce    nas,   kir    vne-be  -  sih      se  -  dis,  po  - 

Je  -  zus    ta     nas      je    s  ta  -  bo      zmi  -  ril,  nam 


,31,=^ 


^=:* 


I        g   — t— 


_   g 


^^ 


=P=^^ 


^ 


i 


vsod  kaj     se      stu   -  ri,      vi    -    dis, 
vsem  ne  -  be  -  ski      raj     do   -   bil. 


1  -  nu      je      nas 


-« « a s(- 


J        1        ;        l_ 

[  -  J  -'  j  J  ^  .  ,.    1 

^-f-r  r--^ 

<9 fi 2 o s ? 6 

1        1        '        !        1   ■ ' 

tu   - 

1 

di 

1 

vu   - 

1 

cil, 

de 

bo  ■ 

i 

mo  prou 

1         , 

mo 

1 

-  li  - 

li, 

^ 

* 

M 

«•           V, 

o 

^         1 

^ 
" 

^^ 

^ 

s                    ■*, 

© 

(5 

P 

r 

-5!               *< 

1          1          ^       a-          1        _ 

I 

r        1 

1 

p 

1 

1 

g  -- 

&-     -     -■ 

157 


-^ 


^=fe 


=1: 


I 
u  ve  -  ri       te     pro  -  si   -   li 

A \- 1 


si      le    sam, 


kir   mo 


:ir 


po  -  ma  -  ga   -  ti 


va   -   ro  -  va    -    ti, 


■P 


ill  I 

du   -   so,    te   -   lo,    kar      i 


Na 


tu 


? 


o     fX^ 


reu  -  ni,    vbo  -  zi, 


mo  -  li  -  mo    po    tem     Je   -   zu  -  si. 


^ 


f^ 


^    o 


-g — ^- 


"T 


Melodija  frigijska,  „mojsterski  spev  s  konca  15.  veka  ktekstu  „Maria 
zart  von  edler  Art",  je  v  obliki  „0  Jesu  zart  in  neuer  Art"  1531  presla  v 
pesmarico  Ceskih  bratov  in  potem  v  evangeljske  pesmarice.  Trubar  je  to  me- 
lodijo  sprejel  ze  v  Katekizem  1550,  a  je  nasproti  nemskim  virom  prvo  in 
drugo  vrsto  melodije  v  izpevku  (Abgesang)  skrcil  v  eno;  vsekakor  je  s  tem 
hotel  omogociti,  da  bi  se  melodiji  dal  podloziti  tekst  vseh  kitic.  Izdaji  1584 
in  1595  imata  na  tem  mestu  pac  melodijo  pravilno  natisnjeno  verno  po 
nemskih  pesmaricah,  radi  odmora  pa,  ki  je  tu  postavljen  med  clene  melo- 
dije, se  morajo  raztrgati  besede  2.,  3.  in  4.  kitice.  Nadalje  je  Trubar  iz  za- 
cetne  note,  raztegnjene  v  brevis,  naredil  dve  noti  (pri  nas  a  in  b) ;  s  tem  je 
jambska  mera  1 .  in  3.  vrstice  izpremenjena  v  trohejsko.  Za  tekst  Trubarjev 
z  9  kiticami  nisem  nasel  vira.  Za  vzorec  je  sluzil  Trubarju  „Das  Vatervnser 
kurtz  ausgelegt  vnd  jnn  gesangweis  gebracht.  d.  M.  Luther',  ki  je  v  pes- 
marici  Schumannovi  1539.  Ta  obsega  9  sestvrsticnih  kitic  in  se  zacne  vsaka 
nova  vrstica  z  eno  prosnjo  „Ocenasa",  istotako  pri  Trubarju;  vendar  je  vse- 
bina  zelo  razlicna.  Ta  „Ocenas°  je  izsel  v  harmonizaciji  M.  Hubada  in  v  iz- 
daji „Glasbene  Matice'  1900;  harmonije  hocejo  ugoditi  strogemu  a  capella  — 


158 


stavku,  zlasti  po  ostentativno  mnogih  praznih  kvintah,  a  vsa  melodija  je  po- 
motoma  shvacena  kot  jonska  s  tercnim  zacetkom  in  zvrsetkom  (zato  tudi 
harmonizacija  ni  prava);  v  istini  je  melodija  frigijska. 


9.  De  institutione  verb!  et  baptisrni,   et  quis  eorum 
usus  seu  finis,  per  Truberum. 

Od  koga  inu  zakai  je  prediga  inu  s.  karst  postaulen. 


^ 


Ka  -  dar   je    Je  -  zus  vne-bu  sal,    je  ksvo-im  jo-grom 
Me   =   ni     je  Bug  vso     ob  -  last  dal,  me  -  ni     je  vse  pod  - 


-I    1    r 


re  -  kal : 
ver-gal. 


^^ 


Poj-di-te    tar    pre  -  di  -  guj  -  te,     vsi-mu   svi  -  tu    o 


8  kitic. 


zna  -  ni  -  te,     kar  sim  jaz  djal  tar    stu 


Pri  ')  ima  Walther  1524  nolo  fi.  Pri  '■')  ima  Triibar  1550  noto  a. 

Ta  jonska  melodija  se  nahaja  v  Walterjevi  pesmarici  1524,  dalje  pri 
Kliigu  1535,  Babstii  1545,  a  k  besedam  Lutrovim  o  14.  psalmu  :  „Es  spricht 
der  Unweisen  Mimd  wol".  V  pesmarici  Ceskih  bratov  1544  je  s  pesmijo: 
,0  hochster  Gott  von  EwigkeitV  Za  tekst  Trubarjev  manjka  direktna 
predloga. 

10.  Ena  druga  nova  duliouna  peissen  od  s.  Karsta. 

skuzi  Jurja  Dalmatina. 


i 


-* f      ml  r 


y  .     • 


Po  -  slu  -  saj  -  te  vsi  clo  -  ve  -  ki      i  -  nu    se  prou  vu  -  ci     -     te, 
Ner-vec    vi    vsi  kar-sce- ni  -  ki     cez  tu  prou   po-mi-sli     -     te, 


^fc^ 

—t~ 

— 1- 

p=t- 

....j 

-H-^-^ 

0 

-0 

0 

-0-^-j-^~^ 

fi-- 

0 

-J— 

1 

• 

*' 

-•- 

0     .0 

1 

-4— 

=^ 

'              •    '    • 

gdunamje   go  -  ri     po  -  sta  -  vil  tu  sve  -  tu  kar-scova 


nje,  kaj 


-jf-*- 


<r     *    -» 


n 


nam  je    per  tem    o  -  zna  -  nil     i  -  nu  vsem  dal  na  zna 


nje,  de 


10  kitic 


1  -  ma-  mo  ver  -  je 


ti. 
159 


Pri  ')  Walther  1524.: 


m 


t 


Ta  melodija,  ki  zvrsuje  nepravilno  eolski,  dasi  se  sicer  kreta  v  dorskem 
tonskem  nacinu,  je  v  Waltherjevi  pesmarici  1524  dodana  Lutrovim  besedam  : 
,Es  wollt  uns  Gott  genadig  sein".  Pri  Klugu  1543  pa  jo  nahajamo  s  krstno 
pesmijo  Lutrovo :  „Christ  unser  Herr  zura  Jordan  kam",  ki  je  1541  posebe 
izsla  V  tisku  brez  melodije.  S  to  so  jo  pozneje  sploh  rabili.  V  pesmarici 
Ceskih  bratov  je  uporabljena  za  pesem  „Ein  newe  bahn  wir  alle  ban",  pri 
Leisentrittu  1567  za  pesem:  ,Aus  hartem  Weh  klagt  menschlich  G'schlecht.' 
Dalmatin  je  prevedel  Lutrovo  krstno  pesem  s  7  kiticami,  a  je  zamenil  prvi 
dve  kitici,  tako  da  je  Lutrova  prva  kitica  pri  Dalmatinu  postala  druga.  Ra- 
zen  tega  je  Dalmatin   dodal  tri  zadnje  kitice.  Druga  kitica  Lutrova  se  glasi : 

So  hort  und  merket  alle  wol, 
Was  Gott  heisst  selbst  die  Taufe, 
Und  was  ein  Christen  glauben  soil 
Zu  meiden  Ketzerhaufen  etc. 

Prim,  gornjo  Dalmatinovo  prvo  kitico! 

Quid  sit  coena  Dominica,  et  de  ejus  legitime  usu. 

te   vecerie   ali   prave  Mase  Jezusove,  gdu  inu  koku  je  to 
postavil,  inu  koku  se  ima  derzati,  skusi  PrimozaTruberja. 

NB. 


11. 

Od 
isto 


i 


^- 


Sve  -  ti    Pa  -  ul   v  e  -  nim  li  -  sti 
Ka  -  dar   je     Je  -  zus   fra-tan    bil, 


i  -  nu    ti     e  -  van  -  ge  -  li  - 

za    nas  mar-tro  ster-  pit  ho 


S 


m 


-«' « Sh- 


_      g 


m 


sti  od  pra-ve   ma-se     pi  -  so; 

til,  z  jo  -  gri  gre  ve  -  cer  v  hi  -  so  : 

1)         3) 


za-cne  zni-  mi   ve 

3)         2) 


=t: 


Si -L 


-IS- 


s 


M 


cer-ja  -  ti  i  -  nu  nim  no  -  ge  vmi-va-ti, 

3)  4) 


dol-gu  nim 
3) 


o     g> 


I 


pre  -  di  -  gu  -  je, 


od    Bo  -  ga    od  mar-tre  svo  -  je, 


vse  svo- 


-fS s, fSh- 


-^ G- 


je    ver  -  ne  tro  -  stal  je. 


mo  -  lit,  lu  -  bit  vka  -  zu 


je. 


7  kitic. 

Pri  NB.  1595  pomotoma  minima. 

1)  Strassburg  1525  in  Trubar  1550  tu  A. 


160 


")  1525  in  1550  tu: 


^             i       ^ —            II 

/? 

f' 

f) 

\ 

/? 

(^ 

; 

<o        II 

1 1 — . : 1 1 i u 

1^ 


y  «-'  f  1  p  '  f  1  1^  ^  jj  J  1  'J  ^  1  f '  r  1  f  f  1 

p 


:£: 


^ 


3)  Ti  odmori  so  samo  1550.  *)  1550  pri  tej  noti  pika,  semibrevis  z 
minimo. 

Melodija,  jonska,  je  bila  ze  v  tretjem  delu  Strafiburskega  ,Kirchen- 
ampta"  1525  pri  besedah  M.  Greiterja  o  119.  psalmu  :  ,Es  sind  doch  selig 
alle,  die  im  reciiten  Glauben  wandeln  hie',  Melodija  je  redka.  L.  1544.  je 
izsla  V  Niirnbergu  s  pesmijo :  „Als  Jesus  Christus  iinser  Herr"  posebe  v 
tiskii,  ,die  einsetzung  vnd  branch  des  heyligen  Abentmals  Jesu  Christi 
vnsers  Herrn  inn  gesangs  weis  gestellt.  In  des  Passions  Thon.  Durch  S. 
Heiden."  Ta  pesem  je  imela  8  kitic  :  izined  teh  manjka  pri  Trubarju  4.  kitica. 
Trubarjevo  notiranje  1550  se  popolnoma  zlaga  s  Stral3burskim  ,Kirchen- 
amptom"  ;  v  poznejsih  izdajah  je  finaina  nota  7.  vrstice  c  mesto  prvotnega 
a,  s  tern  dobi  osma  vrstica,  ki  je  ponavljanje  sedine,  isti  konec  s  to-le. 


12.  Ena  druga  peissen  od  vecerje  Cristuseve, 

Jhelus  Chriftus  vnfer  Heiland,  etc.  Skuzi  Jurja  Dalmatina. 


I 


^ 


r^j  ji  ijz^ij^ 


w^ 


Je-zus    Cri 


stus    od  -  re  -  se 


zi ci- 

nik,  kir    je  v'ne-bi 


-G «^ 


d     a 


-G- 


-o n- 

vet  -  nik,      nas      je  s'  svo-im        za  -  slu 


nas   od 


^ 


t 


3^i^ 


=• — sr 


ze    -   njem  iz    gar  -  la      zderl  hu 


di 


— • — d 
cem  vsem. 


12  kitic. 

Pri  ')  V  Erf.  Ench.  nota  /.  Znak  takta  manjka  1584. 


161 


Ta  dorska  melodija  (po  lat.  himnu  , Jesus  Christus  nostra  salus")  je 
prvic  V  Erf.  Ench.  1524  k  Lutrovi  pesmi :  „Das  Lied  S.  Joh.  Hus  gebessert" 
Pri  Waltherju  1524  jo  je  najti  dvakrat,  v  peteroglasnem  in  v  cveteroglasnem 
tonskem  stavkii.  Pozneje  v  vecini,  tudi  katoliskih  pesmaric.  Lutrova  pesem 
ni  samo  prevod  latinskega  himna  ;  se  celo  to,  da  ji  je  ta-le  osnova,  se  da 
spoznati  le  na  male  mestih.  Tako  je  tudi  Dalmatinov  prevod  v  vseh  kiticah 
povsem  svoboden  in  se  vsebina  slov.  pesmi  ne  ujema  popolnoma  niti  z 
nemsko  niti  z  latinsko.  Razen  tega  je  Dalmatinova  tretja  in  zadnja  kitica 
celo  samostalna  ;  tretja  posebno  poudarja  evangeljski  nauk  o  obhajilu:  „Im 
Brot  gibt  er  uns  seinen  Leib,  im  Wein  sein  Blut,  das  wir  alle  trinken  sollen", 
nasproti  katoliskemu  nauku,  po  katerem  se  deli  obhajilo  le  v  eni  obliki. 
Primera  prevoda  :  Lat    izvirnik  : 

Jesus  Christus  nostra  salus 
quod  reclamat  omnis  malus, 
nobis  in  sui  inernoriam 
dedit  banc  panis  hostiam. 

Luther : 

Jhefus  Chriftus,  vnfer  Heyland 
der  von  vns  den  tzorn  Gottis  wand, 
durch  das  bitter  leyden  feyn 
hajff  er  vns  aus  der  helle  geyn. 

Prim.  Dalmatinovo  gornjo  kitico ! 

13.  Tu  kratku  Agnus  Dei,  se  more  per  obhaili 
trikrat  po  redi  pejti. 

Skusi  M.  Kumprechta.  

1)      ^)  n^  ' 


i 


s 


£e 


:E 


^- 


^^ 


~g 1 


i 


Jag-  nje  bo  -  zje   ne  -  del  -  znu  na       tern  kri  -  zi    off  -  ra  -  nu 
Vse  -  lej   vol  -  nu  znaj-de   -   nu,  naj        si     za-spo-to  - 


:E 


£ 


£ 


-* \- 


S 


va  -  nu.  Vse    gre  -  he    si    no  -   si 


lu,  ver  -  nim  ne  -  bu    do  - 


^m 


bi  -  lu.Vsmi  -  li     se     cez  nas,     o 


Je 


Znak  takta  manjka.  Pri  ')  trajnost  note  podvojena.  Pri  2)  odmori  od- 
stranjeni. 

Za  to  jonsko  melodijo  navaja  Meister  kot  najstarejsi  vir  Spangen- 
bergov  .Kirchengesange  deutsch",  Magdeburg,  1545,  docim  jo  stavi  Winter- 
feld  V  Mih.  Lottherja  „Geistl.  Lieder  und  Psalmen",  Magdeburg  1540  in 
Kummerle  v  „Christliche  Kirchenordnung",  Erfurt  1542.  Pripisuje  se  Nic. 
Deciju,  ki  je  zlozil  tudi  tekst,  izisel  se  1.  1531.  v  rostoski  pesmarici.  Melo- 
dija je  pesemska  pretvorba  ,Agnusa  Dei"  iz  gregor.  petja.  Slovenski  tekst 
je  dobeseden  prevod  nemskega  : 


162 


O  Lam  Gadcs  vnschuldich 
am  stam  des  crutzes  geflachtet, 
All  tydi  geiiimden  diildich, 
wo  vil  du  wordest  vorachtet, 
All  siind  hefftu  gedragen, 
fys  mofte  \vy  vortzagen. 
Erbarm  du  vnler,  o  Jefu. 


(Rost.  Ges.  B.) 


V  katol.  pesmaricah  16.  veka  ne  stoji  nikjer  niti  tekst  niti  melodija ; 
sele  pri  Cornerju  1631  z  vec  varijantami  v  melodiji.  —  Luter  ni  sprejel  te 
pesmi  V  pesmarice,  ki  jih  je  uredil  on  sam.  Njegov  v  .deudsche  Messe  vnd 
Ordnimg  gottisdienst,  Wittenberg  1526'  predpisani  „Agnus  Dei'  je  pro- 
zajski  prevod  lat.  ,Agniisa  Dei"  :  ,Christe,  du  Lamm  Gottes,  der  du  tragst 
die  Siinden  der  Welt". 


14.  Spet  ena  peissen  po  obhaili  Cristuseve  vecerje 
Gott  sey  gelobet  vnd  gebenedeiet.  etc. 

Skuzi  J.  Dalmatina. 


^-r^rr 


i±t=t 


Cast    i  -  nu    hva-lo       mi   vsi  Bo-gu    daj-mo      i  -  nu    se    ti- 
Ker  nam  je     Je  -  zus    zdaj  dal  je  -  sti     pi  -  ti,    svo  -  je    tel  -lu 


spudsku  -  zi     tel  -  lu       tvo-je,     kir    je       iz  -  ve  -  li 


p^f-t^-;  - "  ^^==^ 

1  ->  1  --  H 

-'^^Lp^ 

nje     mo 


)e, 


ter   tvo 


]0 


kri 


po  -  ma  - 


-y \~Ti 

1 — 1 — r~i 

—       — ^^ -] 

1 

AlT         ' 

.' 

'P       ^       0 

1*'      •         tn 

-?> 

fr\7      a,      J 

*       iri 

t         ■ 

•J' 

L — « 1 

1 

L_ ^ 1 1 

i 

gaj  nam    v  nu-ji 


Ky-rie    e  -   lei 


3  kitice. 

Pri  NB  1595  note  dvojne  trajnosti. 

Pri  I)  Walter  1524  in  Leisentritt  1567  tako 


i 


£ 


^m 


o       <? 


Melodija  in  prva  kitica  teksta :  „Gott  sei  gelobet  und  gebenedeit"  sta 
predreformatorska.  Luter  je  pridrzal  to  prvo  kitico  v  obrazbi  Miltenberskega 
Processionala  s  konca  15.  veka  in  je  dodal  dve  novi  kitici.    Ta   nova  pesem 


163 


je  z  melodijo  vred  pri  Waltherju  1524  in  v  Strafiburskem  „Kirchenamptu" 
1525,  potem  skoro  v  vseh  pesmaricah.  Pri  Veheju  1537  ima  5  kitic,  prva  je 
vzeta  iz  Miltenberskega  Processionala,  ostale  je  dopesnil  Vehe  ali  eden  iz- 
med  njegovih  sotrudnikov.  Ta  peterokiticna  pesem  je  prisla  potem  v  poz- 
nejse  katoliske  pesmarice.  —  Osnovni  tonski  nacin  melodije  je  miksolidski, 
pa  pade  dvakrat  (vsakikrat  pred  Kyrijem)  na  spodnjo  kvinto,  na  jonsko ;  po 
najranejsem  viru  pa  se  melodija  na  koncu  druge  vrstice  dvigne  k  osnov- 
nemu  tonu.  Ono  pevanje  (z  zastranitvijo  v  jonscino),  ki  ga  opazamo  najprej 
pri  Veheju  1537  in  s  cigar  notacijo  se  slovensko  pevanje  ujema  do  zadnje 
note,  je  bilo  pozneje  vobce  razsirjeno.  Ob  splosni  teznji,  cerkvene  tonske 
vrste  izpremeniti  v  nas  dur  in  mol,  se  tudi  ta  melodija  na  „nekaterih  me- 
stili  ni  pela  cisto  in  po  tem  modu  (namrec  hipomiksolidskem),  ampak  se  je 
s  pomocjo  fisa,  ki  se  hoce  insinuirati  zlasti  v  konec  (v  nasem  notiranju  vsled 
transpozicije  b-h),  pela  izpremenjena  in  modum  hypoionicum'.  (Waltherjev 
Mus.  Lex.).  —  Nas  Dalmatinov  tekst  se  zlaga  z  Lutrovim  trokiticnim  ;  le  v 
prvi  kitici  na  mestu :  „Herr  durch  deinen  heiligen  Laichnam,  der  von  deiner 
Mutter  Maria  kam"  ne  omenja  Dalmatin  Marije;  namesto  tega  pravi:  „Leich- 
nam,  der  meine  Erlosung  ist"  —  „poprava"  po  evangeljskem  nauku. 


15.  Te  Deum   laudamus,   per  Sebastianum  Krelium. 

S.  Ambroza  inu  Avgustina  vera  inu  hvala  Bozja. 


7 \ — 1 — \' 

— — 

— 1 

^ 

'?    ^              1 

! 

1 

^ 

J       1 

^           J    *    * 

«           <3             \          A 

© 

*     A 

a      r 

*      A 

^M^        !n       ^ 

A     ^ 

Te  -  be  Bo  -  ga 

hva  -  li  -  mo  za    go  - 

spu  -  da 

vsi  spo- 

zna 

V 

-4            A 

1       1 

1 

VL                <3      «      ffj 

_>              f            _-              1 

i      J 

^■1     J 

1 

rv)      «                  1 

^     o      o     fi     ^ 

r^      » 

fij 

ys\)      «* 

*■ 

mo.  Te  -  be    o  - 

ce  -  ta  vec  -  ni  -  ga 

hva  -  li  vse, 

kar    je 

na 
0 

zem  -  li 

i                           \                                                                  II, 

iw       *?      ^ 

f?     (?     '?     f?     f? 

_. 

', 

n 

1       ' 

5^        1 

■  O       o 

A 

\-\)               .       *      "* 

1 

%)        '          ^- — 

zi  -  vi     -     ga, 

n         1             1 

Ti    An  -  ge  -  li,   ne  - 

bu     1 

-  nu 

mo  -  ci. 

Te- 

be 

V               1                         '       '                                                  '             ' 

'?     j\       \             <= 

<3 

r?          ^ 

<?       tn 

A 

frr\      *      J      c     J» 

*     m      « 

..  r     ?* 

,"'      c 

\s\)       .       ®      — ^1 

1       1       1              1 

sa     -     mi     - 

0            '^          J 

ga  vse  ca  -  sti,  Te 

•bi    K 

e  -  ru  - 

bim    i  - 

nu 

se  -  ra  - 

')/L                   1     } 

j'           1        ji         /n        '? 

s 

] 

ff^      '?           A     '^ 

*        (»        *       1 

o      , 

A        n 

A 

r      r 

Va)                fo 

„     ^ 

1        1 

fim  po  -  jo  z'mocnim        gla    -    som 

0                                 1                              

ve     - 

din. 

Svet  je 

Bug 

nas   go- 

V                            1                                         ^^^a        II                 1                 1         1 

iL                                  J       ^      ^              ^      K       J.       .1       ^       J.                1       J       ..-, 

rrvi       *?              iTi      '^ 

r      r      Ci      r      \ 

^ 

>     r 

o        ^ 

— ©- 

«>      r 

VM^                     n       ° 

' 

spud.svetje  Bug 

n               1 

nas  go-spud,  svet    - 

je    ta 

vec 

■  ni  Bug, 

nas 

go-spud 

V                                 1                                                                               II                              '1 

jL^      'i'     J 

'^i     o     '?     r?     r? 

-_ 

1,            -_ 

" 

frrs      1      ®     ffl     « 

P 

»     ^ 

ei      o 

A     ei 

\s\)         \          -.         ^        O                  lllll                     1                      -^-' 

*)       '        - — 

'       '       '       ' 

' 

' 

'^ 

Ze  -  ba    -     oth.S'tvojo  moc-jo    ter  vec -no   glo  -  ri  -  o     na-pol-nis 

164 


j,  J  j  J-^^^^ 


I 


ne  -  bu     i 

2) 


lo.    Te-be  tvo-ji      lu  -  bi     a  -  po-sto- 


33^ 


-« — ^ 


--« Q. O- 


p       c,        ,(g- 


I 


li,    ter    ti     sve-ti     pre     -     ro  -  ki  vsi,  vsi  tu  -  di     mar-ter  -  ni 

■-) 


W 


g^      g- 


^^: 


^^^^"-r^='-^=^ 


-<0 (2 S ^ 


I 


ki  glih,  ca  -  ste   te  -  be    iz  sere  svo    -    jih.  Te  -  be    tu    sve  -  tu 


jg     g 


-g      g     ?  -- g- 


-g     a — g — ffli- 


kar  •  scanstvu  spozna   po  vsem  ul    -    nim  svej     -    tu,   Te  -  be   Bo  -  ga 


% 


-g — g — g — &- 


g     g 


-g —  g     g     o 


3~«i^r 


o  -  ca  vsi  -  ga  -  mo-  go  -  ci  -  ga,   si  -  nu  tvoj  -  ga  pra  -  vi  -  ga    e 


^! 


JQ. g        g        g Q- 


1=1: 


£ 


:p 


di  -  ni     -     ga.  Te-be    tu  -  di    ca-sti  -  mo,  sve  -  ti    duh,  nas  tro-star 


- 

) \ \ : 1           \ : ! i \ 1 \ 1 h 

i 

\ 

■n       g 

J 

'            ^ 

t 

T\ 

g       g 

J 

i» 

g     « 

«     g     g     g 

\>\) 

i 

c, 

z'  0-com 

si  - 

nom 

e  -  di 

ni 

Bug.  Ti  krajl  Je  - 

zu  Christ,  z'Bu  -  gom 

v 

, 

i       1 

1 

1 

1       1       1       1       1 

JL 

/r> 

^^ 

.'.       1 

J      g 

fr^ 

i4     1 

Q^ 

^ 

*        1           /n 

V  1 ' 

®        /5 

n 

e  -  ne 

ca 

-  sti. 

od    0 

ca    ro 

•  jen  v' vecnu  -  sti. 

Ti     ne  -  si    za-zma- 

V            ,         1                            1                            11111,1 

/.. 

1            ; 

' 

■ 

.1           .!          .1           .1 

g 

rm 

«     * 

r 

g 

g      *? 

g  g 

g         g         g         g 

/T)      g     '        « 

l^Vi 

^ 

®      — ^         ®      « 

n 

gal  tel  - 

lu 

di- 

vi  -  cnu 

.  De  bi 

od  -  re  -  sil   vbo- 

gu   clo     -     vec-tvu. 

V                                  1                                             1 

X.                  .!        !         1         1       ^      ^                1        !        !         1        !       <3 

fn^ 

g     o 

^ 

& 

a      r 

^      ^      ^      td 

^        \          in                 g 

v-V' 

* 

1       ''' 

1          ®        1-1 

Tej  smer-ti 

si 

vso  muc 

po  -  bil, 

vse  ver  -  ne  v' ne 

-bu  per  -  pra  -  vil.  Na 

y        1      1      1      ,                              1,1             ,      ,                  1 

JL^ 

' 

1 

1 

^      g 

i' 

fm 

g     g 

^ 

\^          r^ 

'?     '> 

^     A     ^     r 

A     A            ^     g 

V~\f 

\              1 

° 

o      a               ' 

•J 
f) 

des  -  ni  - 

ci 

bo  - 

zji   se  - 

dis.  Tvo 

-jo   cer-  kou  vi  - 

dis,  mi  -  ris.  Pri-  des 

y      1     •                                 1              '1 

A'!--'                                 I|l«ii 

m 

^     g' 

r- 

,'' 

c»      <:> 

/?      o 

iri       ^        1         1^ 

^                         ^2          -^          *? 

i 

^ 

U 

-^ g 

spet   lu  -  di     so  -  di  -  ti,    hu  -  de    od    do-brih    lo  -  ci  -  ti.     Po-ma-gaj 

165 


-a — ii — 5^ 


-« s a — a — a — e — © — «_ 


nam  vsemreu-nimvbo-zim,  sku-zi    Ivo  -  jo    sve  -  to    kri    od  -  re  -  se-nim. 


Dejnam  ne  -  be  -  ski  raj    do  '  bit,  s' tvo-je  -  mi  svet-ni  -  ki    erb     i  -  mit, 


o      o 


^- 


--X 


-*- 


-Q- 


O      Je-zu  Cliri-ste  te   pro  -  si  -  mo,  zeg-naj  nastvo-jo   erb-sci-no. 


q: 


G     fi    ^st 


:1: 


-© — s> fi»- 


Tvoj  folk    0  -  ba  -  riij    ti    sam    ve  -  ko  -  ma,  do    ti  -  ga  vec  -  ni  -  ga    do- 


-Q      a      Q- 


l^ a ■?     <> 


:t: 


ma.  Vsak  dan  Bug  te  hva     -     li  -  mo,   i  -  me  tvo-je    spo- stu  -  je  -  mo. 


^-- 


r?        g         gl         &'- 


js      n 15- 


O  -  ba  -  ruj  nas  da-nas-ni    dan,    de  v' grehih  ne   bo-  de  nas  stan.  Bo- 


---^- 


<g     g     g     g     g- 


-g     g    s 


di   nam  mi  -  lo  -  stiu,  o    lu  -  bi    Bug.  Re  -  si  nas    od  na  -  sih   nadlug. 


-f- 

1 1 . 

— 1 1 ^— 

— i 1- 

rn — ^" 

— 5 

1 — g — g^ — d — ^ — ^ — ^     <3 

-^— W— ^ — ?- 

=;^^- 

^         1           |.          -          - 

/O          ^ 

Mi 

-  lost  tvo-jo    de    do  -  bi  -  mo,  ka  - 

kor  vu  -  pa  -  nje 

i  -  ma- 

mo.   Na 

> 

iL 

f(M 

-> 

^K       TO- 

<5                .»^                                    ^                                                          O               O 

o     c, 

>          o 

"    ^          &     ^ 

te    vsi  ver  =  ni    vu  -  pa  -  mo,  de  v'  sramo  -  to   vec  ne    pri  -  de  -  mo. 


t 


Vse  sklepcne  note  verzov  1584  z  ^^ 

1)  Te  note  e  manjkajo  v  nemskih  pesmaricah. 

-)  Zacetek  teh  vrstic  pri  Babstu  a. 

")  Pri  Babstu: 


:?? — s^ 


5 


i 


Melodija,    poenostavljena  predreformatorska  melodija  „Te  Deuma",  se 
nahaja    naprej    pri    Klugu  1535,    v  enakem  notiranju  potem  pri  Babstu  1545. 


166 


V  svoji  zeradbi  se  strinja  z  gregorijansko,  premda  se  ta-le  na  mnogih  me- 
stih  razlocLije  po  svojih  okretih  in  melizmih.  Lutrov  tekst  je  prvi  metricni 
prevod  ambrozijanskega  slavospeva  iz  4  stoletja.  Ta  slavospev  se  more  le  v 
prvotno-posebnem  smislu  imenovati  himnus ;  zakaj  ambrozijanski  slavo- 
spev ni  rnetricen  ;  niti  ne  razpada  v  kiticne  razdelke  niti  imajo  vrstice  iz- 
vesten  metrum  in  tudi  ni  njegova  melodija  nikoli  dobila  poljudno-narodne 
oblike  pesmi,  dasi  se  je  nekoliko  pretvorila.  Lutrov  prevod  daje  vsaki  vrstici 
vecinoma  4  dvige  v  jambski  meri,  vendar  prideta  tudi  dva  dviga  brez  padca 
med  seboj  drug  za  drugim.  Seb.  Krelj  je  dm  najverneje  rabil  Lutrove  be- 
sede;  vendar  prevod  na  mnogih  mestili  ni  dal  istega  stevila  dvigov,  zato  se 
je  morala  tudi  melodija  v  mnogih  vrsticah  podaljsati,  skrajsati  ali  vec  all 
manj  izpremeniti.  —  Glavni  tonski  nacin  frigijski,  ki  v  svoji  zvezi  z  dorskim  in 
jonskim  ni  samo  primeren  za  zalovanje  in  pokoro,  ampak  tudi  za  najsveca- 
nejse,  najozbiljnejse  vero-  in  slavospeve,  kakor  je  bas  ,Te  Deum".  (A.  B. 
Marx,  Lehre  von  der  mus.  Compos.).  Kastelic  (1682)  donasa  str.  457. — 458. 
ta  „Te  Deum  laudamus,  po  Kranski",  popoln  z  neznatnimi  razlikami ;  brez  not. 


16.  Ena  stara  molitou  h  Bogu  ocetu,  sinu  inu  s.  duhu, 
u  velikih  nadlugah. 

Tolmacena  skuzi  M.  Kumprechta. 


d^ 


:g     jg     <i — m — a- 


^ 


.at — 9 — ol. 


-& SL. 


g o 

Vza    -    mi    od  nas  go-spud  Bug,      vse  na  -  se  gre  -  he   tar 

0 


"^     J     --^      r^M^f^=±:j=^: 


-^ — "^ 


kri-vu  dja-nje,     de  bo -mo  v'pra    -    vi    ve  -  ri     i  -  nu  s'ci-stim 


1 


-g — g     ^    a 


ser    -    cem        v'  tvo-ji 


sluz-bi        znaj-de 
3) 


-o — &- 


-Si iSL. 


-« '^ »- 


Vsmi  -  li      se 


vsmi  -  h     se 


-© — &- 


vsmi  -  li     se 


i 


S3EE3; 


W 


o      m     nr 


cez  tvoj  folk  Chri 


ste,        ka  -  te  -  ri    si    na    kri  -  zi    re  - 


-O (S> — o — ©- 


i 


sil,  s'  tvo-jo    res  -  no   kri  -  o,  ne   ser  -  di    se 


ve  -  ko- 


g     p      o^     g 


maj 


Vsli  -  si 
167 


nas, 


vsli  -  si 


I 


H2 f2 <9- 


vsli  -  si 


4: 


^^^: 


na  -  se  pros    -    ne  Bug    o  -  ca    vse 


5 


3^^S^ 


mi  -  lo  -  sti, 


po  -  ma-gaj 


ti     nam         i  -  nu  nam  mi  -  lo- 


jo. — a — |SJ — o- 


P- — (^-^ 


-a — si- 


-Q^-'^ 


stiu   bo  -  di.  Vsli-si  nas,  vsli  -  si  nas,     vsli-si 


% 


3^ 


t 


i^ 


^ 


^    g    g- 


-1^ — •- 

o    Chri-ste,  vsi  -  ga    svi  -  ta    zve-li- 


nas, 


na  -  se  pros    -    ne 


I 


g     g     "^     g; 


-ji g » 9- 


g  <^        g 


car,      pro  -  si 


za    nas,  i  -  nu  nam  mi  -  lo-stiu   bo  -  di. 


I 


^f^-^-P 


P — c — g- 


Vsli  -  si  nas,  vsli  -  si  nas,    vsli  -  si 


nas. 


3^ 


-« G- 


-g ^- 


% 


se  pros    -    nje. 


Sve  -  ti  Dull,  ti     e  -  di  -  ni  tro 


star, 


-o — s^ 


-^ — ^ 


-g     gi     g     g- 


g  -  g — ^h 


resvej 


ti    nas    i  -  nu  nam  mi  -  lo  -  stiu  bo  -  di.        Ka  -  kor 


-(O — p- — * — a — &- 


^f^M-fc^=fe£E£ 


jest  ris-nic-nu    zi  -  vem,  pra  -  vi    go -spud     Bug  jest  ne-mam  o 


^ 

=tl= 

g 

f3 

=f^ 

— g- 

^ 

^- 

-Th 

— 1- 

=^= 

gl_^-^- 

=.* 

1— 

g— ' 

be  -  ni  -  ga    do  -  pa  -  de  -  nja    na  smer-ti     ti  -  ga  pre-gres    -    ne  -  ga 


g      g — "^ — g- 


-• — g — g- 


-© — g — ^1— 


te  -  muc,  de   se  pre-o-ber-ne 

')  Pri  Leisentrittu  prav. 


% 


-P — g- 


g     g 


etc. 


Ta  verz  bi  se  pravilno  moral  koncati  z  2  a  in  sledeci  zaceti  z  g. 

168 


>)  Leisentritt  tu  noto  e. 

3)  Ta  a  spada  praviino  k  prejsnji  ligaturi,  kakor  ad  1). 

*)  Bi  vsekakor  morale  bili  g. 
)  Tu  manjka  g,  kakor  gori  pri :  prosi  sa  nas. 

.Aufer  a  nobis  Domine",  ki  je  le  v  zadnji  izdaji  slovenskih  pesmaric, 
je  izsel  v  enaki  notaciji  najprej  v  pesmarici  Strassburg  1559  kot  .kleine 
Litanei",  pri  Leisentrittu  1567  z  nadpisom :  .Das  Aufer  a  nobis,  Deutsch". 
Z  latinskim  tekstom  brez  melodije  je  bila  pesem  izsla  v  Psalmodiji  Luke 
Lossija  1553.  Po  Kummerleju  je  melodija  zabelezena  v  gdttinskem  primerku 
Spangenbergovih  .Kirchengesenge*  1545  in  datovana  z  ietnico  1555.  Slo- 
venski  tekst  je  veren  prevod  nemskega.  Podlozba  teksta  pod  prevzeto  me- 
lodijo  je  na  mnogih  mestih  nenatancna.  Tako  je  pri  nekaterih  clenih  melo- 
dije prevec  not,  oz.  premalo  zlogov,  potem  pa  je  zopet  treba  ligature  razve- 
zovati,  da  se  dado  podloziti  vsi  zlogi.  Tudi  je  pri  Kumprechtu  isto  mesto 
pri  ponavljanju  notirano  z  drugimi  notnimi  veljavami  nego  prvic  in  so  mnoga 
mesta  pokvarjena.  ^ 


17.  Letania,  ali  gmajn  molitou  za  vsiga  karscanstva 

nadluge. 


I 


I 


% 


% 


i 


Pervi  chor. 

1)  2) 


W- 


'^^^^—^r^^^O—^^ 


:?^ 


Ky  -  ri  -  e,  Chri-ste ,  Ky  -  ri  -  e 


^^ 


:M: 


Chri  -  ste, 


si   g— g-  g   (g   g    i^ 


OgospudBugti  o-ca    nas 

>       >  .     » bo-zji    sin 

,     ,  sve-ti   duh 


f=g=^ 


=^= 


Bo  -  di  nam  mi  -  lo  -  stiu. 


Pred  vso  zmotnja  -  vo. 
(Se  15  prosenj.) 


-g  g  g  g  -g  ^  ^ 


gg  ;r--j 


Mi  vsi  vbo^zi  reuni  gresniki  te  prosimo. 
(Se  25  prosenj.) 


i 


O  Je-zuChriste  Bo-zji      sin. 


I 


Drugi  chor. 
1)2)3)       (1550:  Sa  DriKji  Cljor.) 


E-lei 


% 


Vsli  -  si      ti      nas. 


^^ 


Vsmi-li     se     fez     nas. 


\)  ri  ^    g    g    g-  g    g- 


Ze-ne -sinamlu-bi  gospud  Bug. 


i 


g  g  g  g  g 


s^^^ 


O-ba-ruj  nas  lu-bi  gospud  Bug. 


m^ 


C,     O     O     fZi        ts- 


Vsli-si  nas  lu-bi  gospud  Bug. 


% 


Smi  - 11    se    cez      nas. 


169 


12 


I 


QfSQ<SOOOfSn  ii-O- 


^ 


i 


O  ti  jagnje  Bozje,  kir  nosis  vsiga  svita  greh. 
3  krat. 


Smi  -  li    se   cez     nas. 

2  krat: 
Daj  nam  vec  -  ni     mir. 


I 


:^ 


Chri  -  ste, 


Vsli  -  si    ti 


% 


:^ 


-^^ 


Ky  -  ri   -   e,    Chri  -  ste 


E-lei 


i 


— - — ^ — IS- 
Ky  -  ri  -  e, 

1)  1550: 


^ 


i 


e  -  lei 


^ 


2)  1550  tu  (Iva  a,  vsekakor  tiskovna  pomota. 

3)  1550  tu  g  namesto  /.  V  izdaji  1584  so  vse  finales  breves  s  korono, 
1550  in  1595  longae  brez  korone.  Notacija  1550  F-kljuc  na  drugi  crti,  1584 
in  1595  C-kljuc  na  tretji. 

Luter  je  zelel,  da  bi  se  litanija,  ki  jo  imenuje  zelo  koristno  in  blagro- 
vito  (litania,  quae  nobis  videtur  valde  utilis  et  salutaris),  ocuvala  tudi  v  evan- 
geljski  cerkvi ;  zato  jo  je  1.  1529.  nemski  na  novo  izdelal  in  njegova  obdelba 
je  splosno  obveljala.  Tiskana  je  melodija  najprej  pri  Babstu  1545.  Z  nebist- 
venimi  izpremembami  jo  je  Trubar  sprejel  ze  v  prvi  Katekizem  1550,  v 
/^-kljucu  nolirano  na  stiricrtni  sistem.  1584  prinasa  vse  sklepne  note  z  t^. 
■ —  V  tekstu,  ki  ga  je  Trubar  sicer  natancno  prevedel,  je  z  ozirom  na  pro- 
vincijalne  razmere  vpletel  nove  prosnje  za  odvrnitev  turskili  cet  in  prevaja 
tudi  prosnjo  :  „Fur  Krieg  und  Blut  uns  bewahr"  s  ,Pred  to  silno  Tursko 
vojsko"  (Vor  dem  gewaltigen  Turkenheere).  —  Da  mu  katoliski  skofje  in 
duhovniki  niso  bili  vcc  nikaka  avtoriteta,  prica  prevod  prosnje  :  „Alle  Bi- 
schofe,  Pfarrherren  und  Kirchendiener  in  heilsamen  Wort  und  heilsamen 
Leben  behalten",  v:  ,Vse  cerkvene  sluzabnike  per  tvoji  besedi  in  v  brumnim 
svetim  lebni  ohraniti"  (Alle  Kirchendiener  in  Deinem  Wort  etc.)  (V  izdaji 
1574  sta  dve  litaniji,  vsaka  v  dveh  zborih :  Litania  versa  per  Truberum, 
^stara"  ;  Litania  in  alio  Tono.  Gmain  Proshne  v  drugi  vishi,  Truber,  „Tu- 
binska".  Hitbad) 


18.  Hvalezna  Peisen  D.  Marie. 

Magnificat  anima  mea  Dominum  skuzi  Marco  Kumprehta. 


i 


-■t- 


t 


^ 


-Q- 


-4- 


^m 


3 


s 


Ma  -  ri  -  a    dec  -  la    zeg-na-na 
Bi  -  la    mo  -  zu    za  -  ro  -  ce  -  na, 


od    Da  -  vi  -  do  -  ve    hi  -  se, 
ka  -  kor  nam  Lu  -  kez  pi  -  se. 


170 


$ 


-f* — «- 


Je  ca  -  sti  -  la 


^ — «- 


IS — «- 


-« — ,y- 


tar  hva  -  li  -  la  mi  -  lost  bo  -  zjo    ve  -  li   -   1^, 


m 


-a — « ^ 


:^^=s: 


V  svoji    pe  -  smi        ti  hva  -  le  -  zni      pej  -  la  s  sti  -  mo  vis  -  so  -  ko 
6  kitic. 
krucnii^'n'^r"^   °^   primemi    zvedbi    (redukciji)   nategnjenih  zacetnih 


m 


fe 


s 


3^ 


^ — ^ 


=s=^ 


=  =1=1: 


-g — g- 


1^^ 


^P=^=j= 


^ 


Stavek  A.  Forsterja  1884: 


Andante  con  moto 


3^5E5 


»«/■  I 


J~^ 


TT^rX     S' 


-i» — f 


« — ^ 


Po  -  ve  -  li  -  cu  -  je      du  -  sa    mi 
Moj  duh  se  v'  Bo-gu      ve  -  se  -  li, 


go   -   spo-da    pre -go 
ki        vir    mi    je   vse 


J2£ *       d 


mf 


^r=\- 


^^^^ 


re  -  ce. 
sre  -  ce. 


F^^^czz?: 


Ker    V  de-klo       me 


0  -   zrl    se        je 

^        I       ■    .      i 


-^—^ 


171 


12* 


^^ 


f 


33 


ro    -    do  -  vi  vsi 


9fc= 


in      srec  -  no   bo  -  do    zva    -    li 


^5^- 


e^^ 


^ 


m/" 


is 


-« — <s>- 


-*^ — •^ 


do     kon-ca      dni         od  -  slej  me  bla  -  gro  -  va 


•  va 


(2 

I 

li. 


iEj 


m^^^r=rf9 


•-* 


i 


3  kitice. 

Ta  mdodija,  dorska,  je  izsla  najprej  v  Strafiburskem  ^Kirchenamptu" 
1525  k  pesmi :  Mein  Seel  erhebt  den  Herren  mein".  Melodija  in  tekst,  ki  ga 
je  zlozil  Symphorianus  Pollio,  se  nahaja  v  vecini  pesmaric  16.  in  17.  veka. 
Slovenski  tekst  je  svoboden  prevod  nemskega,  razen  tega  sta  prva  in  zadnja^ 
sesta  kitica  dodani.  Ta  magnificat  se  nahaja  v  neizpremenjeni  notaciji  in 
z  istim  tekstom  —  le  izpevek  (drugi  del)  4.  kitice  je  izpuscen  —  v  M.  Ka- 
stelcevih  ,Bratouskih  buquicah  1682"  z  nadpisom  „Peifsen  Marie  Divice, 
Magnificat",  istotako  v  istem  notiranju  v  A.  Foersterjevi  pesmarici  „Ceciliji" 
1884,  tu  s  tremi  prepesnjenimi  kiticami,  in  sicer  med  spevi,  kateri  da  so 
,staroslovenskega  porekla",  katerih  avtor  ni  znan.  A.  Foerster  je  vzel  melo- 
dijo  iz  Kastelcevega  molitvenika. 


19.  In  die  natali  Christi    cantinena,   per  Truberum. 

Na  bozicni  dan,  od  cristuseviga  rojstva  ena  peissen. 

1)  2^ 


^ 


^ 


^ 


t!: 


j=f-f-^^ 


5^e 


Hva  -  li  -  mo   mi    da  -  nas 
Kir    je    nam  dal   si  -  nu 


Bo  -  ga         i    -    nu    se    ve  -  se 
svoj-ga,     z'an-ge-li     ga     ca 


li      -      mo, 
sti     -     mo, 


t^ 


I 


da      nas    ta  bes  -  se    -    da  boz  -  ja 


-J    J     !  7  -^ 


^E 


-^J       -       J'J-J^ 


i=l 


vo  -  lo    vsi  -  ga  clo  -  vec-tva    se      je  k' namperdru  -  zi 

172 


la,  vze 


i 


->— V 


la     na    se    to    kri,      raes-su,  v' e-nim  di  -  vic-nim    tel  -  les  -  su,  stem 


i 


nas  z  bu-gom  zmi  -  ri 


4  kitice. 


•)  Ta  nota  manjka  v  virih. 
')  Tu  povsod  /  namesto  g. 


Cecilija  1883.  Cetveroglasno  od  A.  Forsterja. 


^^ 


33 


\ L 


n  " 

r 

V 

V  " 

"^ 

_            ^ 

«        A 

a 

• 

' 

^ 

f  • 

m 

%f 

^ 

rn*.       -      •  • 

1 

• 

1                    y 

vV 

^ 

'       1 

' 

"^ 

«y 

^ 

"^ 

i 


^ 


-1— >- 


-» — y- 


-V- 


i 


g 


r   • 


i 


-•-»- 


-y-»- 


Ta  jonska  melodija,  ki  je  prvotno,  dokazna  ze  v  15.  veku  v  nekem 
rokopisu  mestne  biblioteke  Trier,  spadala  k  poljudni  enokiticni  bozicni  pesmi : 
„Ein  Kindelein  so  lobelich",  je  izsla  pri  Klugu  1535  k  ponemceui  latinski : 
,Dies  est  laetitiae"  z  8  kiticami ;  pri  tern  je  kitica  ,Ein  Kindelein  so  lob.* 
druga;  potem  pri  Veheju  1537  s  4  cisto  razlicnimi  kiticami  in  v  vecini 
protest,  in  katol.  pesmaric.  Trubarjeva  notacija  se  od  najstarejsega  tiskanega 
vira,  Klugove  pesmarice,  razlikuje  v  tern,  da  se  pri  Tubarju  zvrsetki  melo- 
dije  V  drugi,  sedmi  in  zadnji  vrstici  dosezajo  padajoce,  pri  Klugu  pa  je  ka- 
denciranje  s  spodnjim  tonom.  Pri  Waltherju  1537  je  k  pesmi  ,Der  Tag  ist 
so  freudenreich",  1524  je  pri  Walterju  ni.  —  Za  tekst  Trubarjev  s  4  kiticam 
nisem  mogel  najti  vira.  Niti  je  prevod  osmerokiticne  pesmi :  „Der 
so  freudenreich',  niti  osmerokiticne:  ,Die  Zeit  ist  nu  gar  freudenreich" 
(1544),  niti  pesmi  iz  15.  veka :  ,Der  Tag  der  ist  so  freudenreich"  s  petimi 
kiticami.  Tudi  pri  Veheju  1537,  Leisentrittu  1567  so  tej  melodiji  podlozeni 
drugi  teksti.  Pa  tudi  tekst  pesmi,  ki  v  slov.  pesmaricah  pride  za  to  pesmijo 
brez  melodije  z  nadpisom  :  ,Sollemnis  ille  cantus.  Dies  et  laetitiae,  a  quo- 
dam  ante  haec  tempora  bene  translatus,  rhythmice  utcunque  compositus", 
potem  nemski  nadpis  :  ,Der  alte  Weihnachtsgesang,  richtig  verdolmetscht, 
aber  nicht  iiberall  gereimt,  nach  der  eigenen  Melodie,  wie  der  vorherge- 
hende"  (namrec  ta  melodija  st.  19 :  Hvalimo  mi)  je  samo  prepesnitev,  ne 
veren  prevod  nemske  pesmi.  Na  nemski  izvirnik  15.  stoletja  naslonjena 
je  le  tretja  kitica,  nemski : 


173 


Als  die  Sonne  durchscheint  das  glas 

mit  ihrem  klaren  scheine 

Vnd  doch  nicht  verletzet  das, 

nu  merket  allgemeine: 

gleicher  weise  geboren  ward 

von  einer  Jnngfrav  rein  vnd  zart 

Gottes  Son  der  werde  ; 

In  ein  Krippen  ward  er  gelegt, 

grosse  Marter  fiir  vns  leid 

hie  auff  dieser  Erde. 

Slov. :  Kakor  Sonce  skuz  glaz  gre, 

glaz  ta  se  neresbije 
V  glihi  vizi  rojen  je 
nas  Jezus  od  Marie. 
Kakor  ta  luc  od  luci  gre, 
Sonce  svojo  svitlust  pusti 
ter  vuner  v'  nim  ostane 
lih  taku  Bug  od  Buga  gre, 
Bug  oca  ta  Synu  rodi, 
vecnu  V  nim  prebiva. 

V  Foersterjevi    „Ceciliji"   1853  z  melodicnim    nakitom    kot    „vzeta    iz 
nemske  zbirke". 


20.  Alia  cantio  de  nativitate  Christ! ,  per  Truberum. 

Ena  druga  bozicna  pejssen. 


^± 


:i=jbz^=3E^ 


ES 


-0 — 0- 


:EE 


i 


O      Je  -  zus  Cri-stus   nas  go-spud,    kir      si    z'  o-^om    ta 

') 


33 


J^^E3 


£E3E 


^ 


3^ 


I 


pra  -  vi  Bug,    da  -  nas  mi    te  -  bi      po  -  je  -  mo,    z'an-ge  -  li     te    po- 


10  kitic. 


stu  -  je  -  mo  Al  -  le  -  lu  -  ja. 


0  Pri    Waltherju    1537    in  Trubarju    1584   tu  pravilno  h.    Znak  takta 
manjka  1584. 

Cecilija  1884.  Stavek  A.  Foersterja. 


^ 


UJ-^ 


5 


-& g? 


i^zz*: 


=f=^ 


r^rr 


fS     \     p        (S- 


T  r 


Tf 


J 


ap^ 


^ 


4  ,  (i 


a±=e=j 


174 


'M 


■    ft  I 


^^ — '    ^ 

—f— r — \ — r—, — [g   ^    V   g 

-^-^- 

— 1 — — — wp — 1 — \ \ — f — 

-^— 1 

5^ 


"rir^ 


i 


-*  i 


'§^ 


^ 


£ 


Ta  miksolidska  melodija  in  prva  kitica  bozicnice  ,Gelobet  seistu  Jesu 
Christ"  sta  spadali  ze  pred  reformacijo  k  nemskemu  duhovnemu  narodnemu 
petju.  Predreformacijski  vir  pesmi  zasvedociije  Schwerinski  Cerkveni  red 
(Ordinarium  inclitae  ecclesiae  Sverinensis),  Rostock  1519,  kjer  je  ta  pesem 
navedena.  —  Za  rabo  protestantske  cerkve  je  zlozil  Luter  6  kitic,  ki  jih  na- 
hajamo  z  melodijo  najprej  v  Walterjevi  pesmarici  1524.  Starejsi  da  bi  bil, 
poroca  Wackernagl,  posebni  tisk,  Wittenberg  1524,  hranjen  v  berlinski  javni 
knjiznici,  z  nadpisom :  „Ain  deutsch  hymnus  oder  lobgesang  auff  weye- 
nacht".  Za  katolisko  cerkveno  petje  je  zlozil  Vehe  1537  pet  novih  kitic.  — 
Notiranje  Trubarjevo  se  ujema  natanko  z  Waltherjem  1524.  Tekst  slovenskih 
pesmaric  z  10  kiticami,  kjer  se  na  kratko  razpravlja  vse  zivljenje  in  trpljenje 
Kristovo,  rojstvo  v  hlevu,  obrezovanje,  nastop  sv.  Treh  kraljev,  beg  pred 
Herodom.  Kristovi  nauki  in  cudezi,  krizanje,  vstajenje,  vnebohod,  je  smatrati 
za  samostalno  pesnitev  Trubarjevo.  Niti  protest,  niti  katol.  teksti  k  tej  me- 
lodiji  so  ji  predloga.  —  V  ,Ceciliji"  1884  se  ponavljata  vsaki  prve  dve 
vrstici ;  izpremenjen  je  zvrsetek  (ces  ,neznanega  izvora,  vzeta  iz  neke  nemske 
zbirke")' 


21.  Cantio  ilia,    De   coelo   venerat   exercitus  ange- 

iorum. 

Ena  druga  bozicna  peissen,  od  Lukeza  Klinza  tolmacena. 


I 


T  *f  i>^  I  r  *- 


^F=?=^ 


^ 


£ 


^ 


Od      ne  -  bes  pri  -  do        an  -  ge  -  li,       tern    pa  -  stir-jem    so 

175 


NB. 


pra  -  vi  -  li,      de    e  -  nu    di  -  te  -  ce  mla  -  du        le  -  zi  v'  e  -  nih  ja  • 


^^^ 


il     7  kitic. 


slih  tez  -  ku. 
Schumann  1530  in  Leisentritt  1567  pri  NB  : 


# 


3 


Lnter  je  dal  v  Klugovi  pesmarici  1535  svoji  ,Ein  Kinderlied  auff  die 
Weinachten  vom  Kindlein  Jhesu  auss  dem  2.  Cap.  des  Euangelii  S.  Luc." 
najprej  melodijo  posvetne  pesmi  „Aus  fremden  Landen  komm  ich  her". 
Potem  pa  je  pustil  posvetno  melodijo  in  je  vstavil  gornjo.  Ta  jonska  melo- 
dija,  ki  je  pripadla  in  ostala  Lutrovi  bozicni  pesmi  ,Vom  Himmel  hoch  da 
komm  ich  her",  se  nahaja  najprej  pri  Schummannu  1539,  potem  v  vecini 
protest,  in  po  Leisentrittu  tudi  katol.  pesmaric.  Notiranje  v  slov.  pesmaricah 
se  do  majhne  razlike  v  zadnji  vrstici  strinja  s  Schummannom  1539.  Slo- 
venski  tekst,  edini,  ki  je  od  Luke  Klinca,  je  dobeseden  prevod  Lutra  :  „Vom 
Himmel  kam  der  Engel  Schaar"  ;  le  tretje  Klinceve  Kitice  ni  pri  Lutru : 

Dejte  je  Jezus  ta  gospud, 
pravi  vsigamogocni  Bug, 
vsiga  svita  odresenik, 
V  nebu  ta  pravi  pomocnik. 


22.  Ta  bozicna  peissen :  Puer  natus, 

skuzi  J.  Dalmatina. 


|tiz^-:d^ 

s f— 

— 1 1 — 

-P-F- 

■-f^-^^^,^h-^ 

Da  -  nas    je        Je  -  zus    nam    ro  -  jen,  nam      ro 


20  kitic. 


le,  Hal   -   le  -  lu    -    ja. 

Pri  ')  Klug  1543  in  Leisentritt  1567  : 


m 


^ 


m 


176 


Cecilija   1884: 


I 


i 


P         0 


Oj       de  -  te        je  ro    -    je     -      no       nam  etc. 


* s — 0- 


i5 


^m 


^3 


i 


M.  Ma  jar  1846; 


Adagio 


& 


a 


tS 


^ 


^itrf=k 


Je   e-no      de 


te      ro 


je  -  no,       oj    ro 


je  -  no,  notri 


Wrrrj 


^L-Hr^ 


♦ «- 


a 


:t 


£f: 


fi 


11 


E^ 


1 1 i         •     » 


-ihjr 


^ 


55   >,^   ■ 
no  -  tri  v' me    -    stu    Bet -le- hem 


v' me     -     stu     Be  -  tie -hem, 


O  tej  stari,  v  evangeljskih  in  katol.  pesmancah  enako  in  vobce  raz- 
sirjeni  bozicni  pesmi  „Puer  natus"  nemski :  „Ein  Kind  gebor'n  zu  Betlehem" 
se  misli,  da  pripada  14.  veku,  ker  so  ze  15.  veka  znani  razni  nemski  prevodi. 
V  evang.  pesmaricah  se  nahaja  melodija  najprej  pri  Klugu  1543,  potem  pri 
Babstu  1545,  v  katoliskih  pri  Leisentrittu  1567.  Tonska  vrsta  melodije  je 
dorska,  z  redko  zastranitvijo  v  lidscino.  Dalmatin  je,  razlocujoc  se  od  nem- 
skih  predlog,  za  brevis  d  pri  prvem  vrinil  se  semibrevis  d,  kar  pa  je  za 
ritmiko  odvec,  ker  je  brevis  d  radi  sledece  brevis  c  itak  trodelna.  Pri  Babstu 
in  pri  Leisentrittu  se  nahaja  deset  kitic  (v  obeh  pesmaricah  iste) ;  izmed  teh 
je  pri  Dalmatinu  devet  natanko  prevedenih,  enajst  ostalih  samostalno  zlo- 
zenih  (Babst  ima  8  kitic).  Dalmatinov  tekst  je  svobodna  prepesnitev.  Ta  bo- 
zicna  pesem  je  do  danasnjega  dne  pri  Slovencih  vobce  znana  in  jo  priob- 
cuje  tudi  J.  Scheinigg  v  svoji  zbirki  slov.  posvetnih  in  duhovnili  narodnih 
pesmi  na  Koroskem  z  11  kiticami  (Ljubljana,  1889).  —  Pri  M.  Majarju  (1884) 
in  v  „Ceciliji"  (1884)  ji  je  melodija  znatno  izpremenjena,  v  tej-le  zadnji 
zbirki  je  pesem  oznacena  kot  ,staroslovenska  narodno-poljudna."  Gl.  opombo 
k  St.  74 ! 


177 


23.  Ta  hvalezna  bozicna  peissen,     A  solis  ortus 
cardine  etc. 

Slovenski  skuzi  J.  Dalmatina. 


^^^=^^^^ 


;4: 


^^^^zz^—^ ^ 


Cri-stu-sa    mi 


sti 


mo, 


le  - 


EEfEE 


-& © !^ 


-^ <S- 


« <^ 


^=^- 


=t=t 


^^r= 


pu 


vse  -  lej 


za 
NB. 


hva  -  li 


mo, 


ka  -  kor 


S 


-^2 s^ 


-« 


de  -  lee  son-ce      si 

NB. 


e, 


de    se 


9  kitic. 


nje  -  ga  glas 


skri  -  e. 


V  izdaji  1584  manjka  znak  takta  ;  tudi  stoji  1584  kljuc  prve  vrste  na 

^-  "''  vTzdall  T5I4    stoji    ligatura  df  pri  NB  pravilno  s  crtico   navzgor  na 
levi  strani  initiale,    velja  torej  vsaka  nota  zase  eno  sem.brev.s.  1595  manjka 

crtic3. 

V  ritmicni  obrazbi  dobimo  sledeco  obliko : 


de  -  lee 


son   -   ce    SI 


I 


^E^t 


.|=t 


S^EEE 


"f      ^ 


-m ^ &— 


de    se   nje  -  ga   glas 


re 


skri    -   e. 


178 


* 


EE 


Tie 


od     iz 


ho 


Cecilija  1884 


da     soln 


-t-|— h 


cne-ga  etc. 


i 


Himnus :  ,A  solis  ortus  cardine 

Ad  usque  terrae  limitem 
Christum  caiiamus  principem 
natum  Maria  virgine." 


(8  kitic) 


Baje  jo  je  Coehus  Sedulius'zlozil  nekako  v  prvi  polovici  5.  stoletja.  Njega  pre- 
vod  .Christum  wir  sollen  loben  schon"  s  prvotno  frigijsko  koralno  melodijo 
ima  najprej  Walther  1524,  potem  Babst  1545,  docim  je  v  Erf.  Enchir.  1524 
in  vratislavski  pesmarici  1525  melodija  poenostavljena  (vse  ligature  in  nateze 
so  odstranjene  in  vsakemu  zlogu  je  odkazan  le  en  ton).  Melodija  koncuje 
najprej  frigijski,  potem  jonski,  v  3.  vrstici  eolski,  v  zaJnji  frigijski.  Gla- 
reanus  jo  imenuje  modi  Phrygii  elegantissimum  exemplum  (Lib.  II.  cap.  36.). 
Dalmatin  notira  verno  staro  pevanje  kakor  Walther,  ki  ji  je  po  Winterfeldu 
tudi  Luter  dal  prednost  pred  narodno-poljudno  poenostavljeno.  Nemski 
Lutrov  prevod  ima  osem,  slovenski  Dalmatinov  devet  kitic.  Iz  seste  kitice 
Lutrove  je  Dalmatin  naredil  dve. 

Lutrova  6  kitica : 

Er  lag  ym  hew  mit  Armut  groB 
die  krippen  hart  yhn  nicht  verdroB 
Es  ward  eyn  kleyne  milch  seyn  schleyB 
der  ine  keyn  Voglin  hungern  lieB. 


Dalmatin :  6.  kit. 


7.  kit. 


V  jaslih  na  seni  je  lezal 
u  veliku  vbustvu  se  podal; 
najsi  je  Krajl  cez  vus  Svejt  bil, 
s  tern  nam  je  vecni  raj  dobil. 


S  malim  mlekom  sa  dobru  vzel 
najsi  je  cez  vse  muc  imel 
kir  vse  ptice  sam  oskarbi, 
De  ena  gladu  netarpi. 


V  .Ceciliji'  1884  je  melodija  preobrazena,  poenostavljena,  s  5  novimi 
kiticami.  kakor  „gregor.  koral". 


179 


24.  Ta  stari  passion :  Patris  sapientia. 


-# — « — F- 


E 


£ 


feSE5^ 


I 


Cri  -  stus  nas  od    -    re  -  se  -  nik,     prez  gre  -  ha  pra    -    vi      clo 


E^5E£ 


3^fe^: 


vik,    vlo-vlen     bil    ob   pul-no    -    ci,      od   teh      ne-ver-nih 


1^ 


^ 


^^ 


-wl — d 


t 


•- — & 

pred  te    vi  -  se        bil    pe  -  Ian,        kri  -  vu    bil   ob 


lu   -  di. 


i 


SH 


-1* — •- 


J 


to 


I 


-ft — d 


zen,    zvezan        ter     za-spo  -  to 


van     od     ju 


8  kitic. 


douskih  far 


mo  -  strou. 


Izdaja  1584  nima  znaka  za  takt. 

1)  Pri  Weisseju  a  g  namesto  c  h. 

^)    ,  »         d  c        „        f  e. 

Iz  katol.  cerkve  vzeti  ,Canticum  de  passione  Christi'  iz  13.  ali  14. 
veka  se  nahaja  najprej  v  ceski  pesmarici  M.  Weisseja  1531  („Christus,  der 
uns  selig  macht")  z  osmimi  kiticami  kakor  latinska  pesem  in  kakor  je  na- 
tanko  prevedena  v  slov.  pesmaricah.  Prevoditelj  ni  imenovan.  Notacija  te 
frigijske  melodije  se  ujema  z  notacijo  M   Weisseja. 


25.  Historia  Cristuseviga  od  smerti  vstajenja. 

Skuzi  M.  Kumprehta. 


^=^H=f^^^^^^^^ 


S 


i=t 


^f1-J 


^L^^^IIjIj^ 


Pravilno : 


i 


rf 


^S 


Bo    -    di   Bug        vis- so   -   ku  hva  -  len,  s'si  -  nom  kir 
180 


i 


M 


je     e     -     din    lo 
NB. 


g      *     -     g      »- 


-    j en,  nam      k'iz-ve    -     li  -  car     -     ju     stor 


18  kitic. 


NB. 


jen.  Al     -    le 
Triller  1555: 

^ : 


lu 


I 


^ 


Hal   -   le 
Leisentriti  1567: 


Al 


lu 
le-  lu 


ja. 


ja. 


i=t 


Ta  melodija,  edina,  ki  je  tiskana  z  nigriranimi  notami,  bi  po  M.  Kump- 
rehtu  bila  eolska  z  zastranitvami  v  friscino  in  jonscino.  Vsekakor  pa  je  vsled 
zamenjave  kljuca  notirana  prenizko  in  imamo  opraviti  z  jonsko  melodijo. 
Melodija,  ze  iz  14.  veka  (pripadajoc  pesmi  .Surrexit  Christus  hodie"),  se  na- 
haja  z  malo  razlikami  najprej  pri  M.  Weisseju  1531  k  pesmi  .Gelobt  sei 
Gott  im  hochsten  Thron".  Pri  Trillerju  1555  jo  nahajamo  kot  tenor  troglas- 
nega  stavka :  „Surrexit  Christus  iiodie",  v  Nik.  Hcrmannsa  Nedeljskih  evan- 
gelijih  1561  pri  tekstu :  .Erschienen  ist  der  herrlich  Tag",  docim  jo  rabi 
Leisentritt  1567  k  besedam  :  ,Am  Sabath  friih  Marien  drei  kamen  zum  Grab 
mit  Specerei"  in  Obsequiale  (Ingolstadt  1570)  k  besedam  :  .Erstanden  ist 
der  heilig  Christ".  M.  Kumpreht  je  prevedel  tekst  M.  Weisseja  1531.  :„Ge- 
lobt  sei  Gott  im  hochsten  Thron"  z  20  kiticami.  Iz  14.  in  15.  kitice  Weisse- 
jeve  je  Kumpreht  naredil  le  eno,  a  zadnjo  je  izpustil,  zato  je  v  slovenski 
pesmarici  (samo  1595)  18  kitic. 

26.  In  die  Paschatis,  de  utilitate  passionis  et  ressur- 
rectionis  Christi. 


^^ 


>.       s    I     *     "^=^ 

_ , , 1 — 


I    I  I 


Je    -    zus   ta     je    od      smer-ti    vstal,   vra    -  gu    je    to    gla- 


I 


^ 


3 


vo  step-tal,    ob-tu    se    ve  -  se  -  li     -     mo        i   -   nu  Bo  -  ga  hva- 


I 


Ky  -  rie 


elej-son,         Ky-rie 


fe^'~r  i 


11  kitic. 


e  -^*^"         lej     -     son. 

Notacija  brez  znaka  za  takt.  M.  Majar  1846, 


181 


Izrazno 


M.  Majar  1846: 


I  7 


^ 


3EE^^ 


Je-zus    je     od  smer=ti    stal,  od       svo  -  je      brid  -  ke 


^S^ 


ife 


(sic!) 


i|=j=-^J-^^[]=f=:j=4:j=qzzq==: 


^^EE^z 


mar    -    tre,  za    -    to    se    ve  -  se 


^iiij|s._ 


? 


E^P 


^^= 


*    r 

i    -    no   Bo  -  ga 


ij. 


a=^---'=fri 


li    -    mo.        Al  -  le    -    lu    -    ja. 


n 


-#-•— »-^ 


(sic!) 


Al  -  le    -   lu 

— a-*-S-J •^  -S- 


►^ztc 


Ta  dorska  melodija,  ki  jo  imenuje  Triller  1555  „kot  staro  navadno"  in 
rabi  k  tekstu  „Erstanden  ist  uns  Jesus  Christ',  je  iz  predreformacijskega  du- 
hovnega  nemskega  narodnega  petja  in  je  zabelezena  v  nekem  berlinskem 
rokopisu  iz  15.  veka.  V  reformacijski  dobi  se  nahaja  najprej  v  izvencerkvenih 
zbirkah,  pri  Henriku  Finku  1536,  Hansu  Ottu  1544,  in  sicer  k  tekstu  :  „Chri- 
stus  ist  erstanden".  V  strassburski  pesmarici  1560  se  nahaja  pri  besedah : 
„In  dich  hab  ich  gehoffet  Herr",  s  skrajsanim  koncem.  Notacija  slov.  pes- 
marice  se  vobce  ujema  z  melodijo  petega  glasu  sesteroglasnega  tonskega 
stavka  Ludvika  Senfla  1544,  v  katerem  so  3.,  4.  in  5.  glasu  osnova  tri  razne 
melodije  kot  cantus  firmus,  med  temi  kot  3.  glas  melodija  nase  st.  27  in  kot 
5.  glas  ta  st.  26.    Prvl,   drugi   in   sesti   glas  dopolnjujejo  harmonijo,  jemajoc 


182 


motive  in  melod.  postope  zdaj  iz  ene,  zdaj  zopet  iz  druge  teh  melodij 
(Publicationen  alter,  prakt.  u.  theor.  Mus.-Werke,  zv.  III.  Tudi  Winterfeld, 
Notenbeispiele.  Dodatek  6).  —  Za  tekst  ni  najti  direktne  predloge.  Prevod 
stare  nemske  pesmi :  „Christ  der  ist  erstanden",  kateri  je  po  vsebini  in 
zgradbi  kitic  pac  sorodna,  je  pesem,  ki  pride  za  to-le,  z  nadpisom  :  ,\^ulgaris 
Slavorum  in  die  resurrectionis  Domini  cantns,  variisque  modis  seu  vocibus 
canitur'.a  le  v  svojih  prvih  kiticah,  ostalih  trinajst  je  predreformacijska  katol. 
slov.  cerkvena  pesem  in  za  naso  pesem  ni  najti  vira  niti  v  kat.  niti  v  protest, 
pesmaricah  (Gl.  st.  82  !). 

Pri  M.  Majarju  (1846)  ima  melodija,  melodijski  nekoliko  izkicena, 
tekst  pesmi  , vulgaris  Slavorum  in  die  resurrectionis  cantus",  ki  je  bil  tudi  v 
.Vokabulariju"  Somaripe  1607.  Gl.  st.  82,  84  in  85. 


27.  Velikanocna  peissen, 

vti  se  pravi  inu  vuci,  kakou  prid  inu  dobruto  je  Cristus  vsem 

vernim    znjega    martro  inu    gori    vstajenjem    od    smerti   stiiril, 

opravil  inu  dobil,  skuzi  P.  Truberja. 


ge^^: 


^ 


t 


* 


i 


Je  -  zus   je  v'  smertni    je  -  ci        bil,  tri  dni        je  v'  gro-bi     le- 

V  nim  teh  ver  -  nih  greh  za       -       kril,       smert-ni        vo  -  zal  rez  -  ve- 

^  ^  I    n.  1) 


=1: 


3 


3 


^ 


± 


zal,      de      ka  -  dar  u' ve-ri    vmer-je-mo         zdaj 


zal. 


I 


:^=f: 


^-d 


^z* — • — 

ci  v' ne-bes  -  sa     pri -de -mo,      tarn  bo  -  mo  vse  -  lej  pej       -       li. 

9  kitic. 
Al  -  le    -    lu  -  ja. 

Gornja  notacija  Trubarjn'a,  ki  temelji   na  tej-le  starejsi  obrazbi  pesmi: 


m 


-^ 


± 


von  der  Mar-ter        al      -    le,  da6 


Christ  ist  er  -  stan 


den 


^^^ 


^ 


sol  -  len  wir    al  -  le      froh         sein. 


etc. 


bi  zahtevala  izpremembo  jambske  mere  v  vseh    kiticah  ;    po    premeni    notne 
vrednosti  nastane  ta-le  enotna  oblika  : 


183 


EE^^ 


i 


s 


-<^ s>- 


^^ 


^^-^ 


^^ 


s 


V— • !5^^ 


I 


© 


-•-*- 


Pri  »)  je  V  1575  nota  ^  in  /  namesto  d  in  c.  —  Od  ^)  dalje  je  v  1575. 
konec  drug. 

Melodija,  dorska,  se  nahaja  najpjej  v  Erf.  Enchir.  1524.  Tekst  in  sta- 
rejsa  melodija,  oboje  pretvorba  velikonocne  sekvence  „Victima  paschali",  naj- 
prej  pri  Waltherju  1524,  z  nadpisom  ,Eyn  Lobgesang,  Christ  ist  erstanden, 
gebessert".  Lutrovo  obrazbo  pesmi :  „Christ  lag  in  Todesbanden'  s  7  kiti- 
cami  je  Trubar  svobodno  prevedel ;  razen  tega  sta  7.  in  9.  kitica  vec.  Vsled 
razresitve  ligature  c  h  v  prvi  vrsti  je  v  vseh  kiticah  en  zlog  vec  nego  v 
nemskih  pesmaricah,  le  pri  ponovitvi  prve  kitice  manjka  v  3.  vrstici  en  zlog. 


28.  Ena  druga  velikonocna  peissen. 

Skuzi  Marco  Kumprechta, 

1) 


I 


5 


£ 


J: 


¥ 


tr- 


m 


Je  -  zus         Cri  -  stus  nas  odre    -    se    -    nik        od   gre   -   hou 
1)         ^  2) 


-*-• 


:9 


s 


I 


po-moc-nik, 


je    od  smer  -  ti 


vstal,  pa  -  klen-sko    je  -  co 


:t 


^?^^^e^:e^ 


5  kitic. 


rez  -  djal.      Ky  -  ri  -  e      e 


lej 


Pri  >)  odmori  odstranjeni. 

Pri  -)  je  V  slov.  pesmaricah  ena  brevis  vec  (v  nem.skih  pesmaricah  se 
ne  nahaja  nikjer)  in  se  drugje  verz  koncuje  z  noto  e. 

Lutrova  pesem  :  „Eyn  lobgesang  auff  das  Osterfest  („Jesus  Christus 
unser  Heiland*)  se  nahaja  v  prvih  10  letih  reformacije  s  4  raznimi  melodi- 
jami.  Za  nase  notiranje  je  najstarejsi  vir  Klugova  pesmarica  1535,  potem 
Schumannova  1539,  Babstova  1545  etc.  —  Melodija,  ki  se  vseskozi  kreta  v 
dorskem  tonskem  nacinu  in  tudi  zavrsuje  v  dveh  vrslah  dorski,  zastrani  v  ostalih 
vrstah  v  eolscino  (ta  zastranilev  je  dorscini  najblizja)  in  ima  tudi  eolski 
konec.  Lutrovo  trokiticno  pesem  je^M.  Kumprecht  verno  prevedel.  V  prvi 
vrsti  prve  kitice  je  en  zlog  prevec.  Cetrta  in  peta  kitica  Kumprehtova,  pros_ 
nja  in  zahvala  Kristusu,  sta  novi. 


184 


•«'?r»»??^*«pi*J: 


I. 

DE   CREATlONIi,  h 

MA  GIN  E,    LAPSV     E  T    R  E" 

novacione  primorum  pa- 

rciuum,  ex «.  i.  ^.  4..  cap.  Gen. 


IfM  ^^A  PEISSEN  IS  S.  STARIG  A  P I S- 

•fna,  kok«ve  fbege  inu  nature  fo  njtfhi  pcrvi 

fiuri/lji,  Adm:  inu  £v4  bilj ,  kskit  fo  sapeLim, 

fi^ihenijnu/pet  f^iiisi  CnjlufaponovUm, 

odPrnuoslht  Trubcr]a  sloshena 

tnupoprauUtn(, 


l^f-r- 


N'tij-'i        tf.V'HI    ft  '.  IJ  Ltidjf, 
£pOii:at/t    be  gre    lie      <'C|e, 


I     nu 


nii^feil~!:-=^EE 


St.  1  te  studije  (str.  149).  Faksimile  po  izdaji  iz  1.  1584. 


185 


29.  Ena  peissen  od  prida  inu  dobrute   Cristuseviga 
V  nebessa    hojenja    inu    drugiga    prihoda    na  sodni 

dan, 

P.  Truberja. 


^ 


E3EE3E5 


^ 


H* • 


3E^^ 


Ka  -   dar    je    Je  -  zus    v'ne-bu  sal,      svo  -  jo    castspet  pos- 
vraz  -   jo  smert-no   ob  -   last  rez-djal,      Bo  -  gu      na  stran  je 


$ 


':^ 


^ 


-fi ^ 


SE3E$ 


se 
se 


dil, 
dil. 


Ti    -    ga    zdaj  mo  -  li       sled-nja  stvar,        on 


33^^3^ 


J^ 


T—f—P^ 


^^-^ 


nam  da  -  je  vsak  do  -  ber  dar,    ob    tu    ga    mi    ca  -  sti 


mo.    Al 


t 


--:t 


^=:tU-=^^ 


13  kitic. 


le 


ja,    Al-le  -  lu 


ja. 


Pri  *)  je  1595  nota  dvojne  trajnosti. 

Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Melodija,  miksolidska,  se  nahaja  najprej  v  pesmarici  Strafiburg,  Kopphl 
1537  k  vnebohodni  pesmi  dr.  Iv.  Zwicka  (1496 — 1542):  „Auf  diesen  Tag  so 
denken  wir".  S  to  Zwickovo  pesmijo  (5  kitic)  je  slov.  Trubarjevemu  tekstu 
(13  kitic)  skupna  le  vnanja  oblika,  namrec  sedemvrsticna  jambska  kitica  in 
dvojen  aleluja  na  koncu.  V  ostalem  je  slovensko  pesem  smatrati  za  lastno 
Trubarjevo  pesnitev.  Wackernagel  priobcuje  21  vnetiohodnih  pesmi,  vsako  z 
drugo  vsebino,  nego  je  Trubarjeva.  Zwickova  prva  kitica: 

Auf  diesen  Tag  so  denken  wir, 
dass  Christus  z'  Himmel  g'faren 
Vnd  danken  Gott  aus  hochster  B'gier 
mit  Bitt,  er  woll  bewaren 
vns  arme  Siinder  hie  auf  Erd 
die  wir  von  wegen  mancher  gferd 
on  Hoffnung  hand  kein  troste. 

Prim.  Trubarjevo  1.  kit. 

Ze  V  1575  s  tem-le  tonom : 


^^ 


:^ 


-s> — »^ 

Zha-sti 


mo,  Al  -  le 


luia,  Al-le  -  lu  -  ia. 


186 


30.  Peissen  od  svetiga  Duha, 

Nun  bitten  wir  den  heiligen  Geist,  etc.  Per  Truberum. 


^^ 


^_g- 


Sve-ti  -  ga    Du-ha    mi    mo  -  li  -  mo,    za  vuk,  trost,  po-moc  ga  pro- 


$ 


') 


:i=r- 


3^ 


si  -  mo,  de  nam  na  -  sa   ser-za    dru-guc  pre -de -la,    deu'vseh  zlaht 

2) 


P 


g     g- 


g     ^      >=( 


g    ^      ^»     ^^    g 
nad-lu-gah  bo -do    ve-se-la.      O  Bug  smi-li    se    cez    nas. 

6  kitic. 


»)  V  nemskih  pesmaricah  povsod  e. 
NB.  Pri  Waltherju  1524  : 


Leisentrit  1567 : 


fep 


Ky 


:s^ 


M 


5 


leis. 


Ky  -  ri  -  0 


leis. 


Ta  po  kontrapunktnih  zakonih  cez  mnogo  zaporednih  breves  razsirjena 
melodija  ima  po  Babstu  1545  in  .Psalmen  Davids'  Heidelberg  1573  sledeco 
pesemsko  obliko : 


^ 


3 


H  I  J 


Sve  -  ti  -  ga  Du   -   ha 


mi    _mo-li 


mo,     za    vuk. 


P 


trost,  po-muc  ga      pro  -  si  -  mo,  de  nam  na  -  sa         ser  -  ca    dm- 


I 


EE5^ 


guc  pre  -  de 


la,     deu'vseh    zlaht   nad 


lu  -  gah  bo  - 


i 


w 


do    ve  -  se 


la. 


O 


Bug  smi  -  li 


Ta  binkostna  pesem,  ena  najstarejsih  med  duhovnimi  spevi  preteklosti, 
ki  so  se  nam  ocuvali  (,Nun  bitten  wir  den  heiligen  Geist' j,  nam  je  ohranjena  v 
pridigi  brata  Bertholda  Regensburskega  (u.  1272).  Pesem  je  imela  prvotno 
le  eno  kitico  in  je  Luter  dodal  se  tri.  Melodija,  jonska,  se  nahaja  v  protest, 
pesmaricah  najprej  pri  Waltherju  1524  in  se  Trubarjeva  obnova  ujema  z  Wal- 
therjem,    razen  kyrioleisa  ;  to  razliko  pa  je  povzrocilo  vecje  stevilo  zlogov  v 


187 


„o  Bug  smili  se  cez  nas'  (o  Gott  ejbarme  dich  unser)  namesto  „Kyrioleis". 
—  Trubarjev  tekst  s  6  kiticami  je  povsem  svobodna  prepesnitev  cetvero- 
kiticne  Lutrove  pesmi.  Tako  se  glasi  Lutrova  cetrta  kitica : 

Du  hochster  Troster  in  aller  Not 
hilff,  das  wir  nicht  fiirchten  schand  noch  tod, 
das  in  vns  die  sinne  nicht  verzagen, 
Wenn  der  feind  wird  das  leben  verklagen. 

Trubarjeva  sesta  kitica : 

Du  heiliger  Geist  unser  getreuer  Lehrer, 
sei  im  Tode  unser  Trost,  Heifer, 
wenn  uns  alle  Ubel  umfangen, 
troste  uns  mit  Jesu  Wort. 

Ti  sveti  duh  nas  zvest  vucenik 
bodi  V  smertinas  trost,  pomocnik, 
kadar  nas  vsi  zlegi  povsod  obsedo, 
trostaj  nas  sto  Jezusovo  besedo. 
O  Bug  smili  se  cez  nas.  Amen. 


1^ 


31.  Veni  sancte  Spiritus  etc. 

Per  Truberum.  Peissen  od  s.  duha. 


^-- 


^^^m 


^^^^Ek^ 


'£ 


Pri  -  di 


sve-ti    duh,     lu 


$ 


^3^ 


bi        Bug,        raz 


*e£e?^ 


^ 


gla  -  si  po     -     vsod  sam 


tvoj       vuk. 


6 


s 


^      <g 


pol 


vseh 


lu 


di, 


Iju- 


6 


£ 


e>       g 


be  -  zen      tvo       -       jo    v'  nih       vuz    -    gi.  Ti     si 


I 


±: 


£ 


zt-: 


S 
I 


stvar    -    nik        Bug        vseh  ri 


ci, 


tvo    -    ja      muc 


S 


3^3^ 


^ 


i^g^ 


vse 
laj 


VI, 


der 


VI  -  zaj. 


pe  - 


^^^m 


-t 


tvo 


JO 


kou, 


de 


bo       pro 


I 


i^; 


sta 


lu 


vseh 


ja, 


gre 


al 


le 


hou. 


lu 


Al 


le 


1 r 


ja. 


Izdaja  1584  brez  znakov  za  takt. 
Pri  *)  tiskovna  pomota  g  namesto  /. 
Pri  *)  manjka  odmor  1595. 
Pri  *)  ima  Trubar  note  tako  : 


^^ 


etc. 


v'nih 


vuz  -  gi. 


Ti 


Manjka    torej    odmor  in    nastopna    nota   za  sledeci  verz ;    ta  nastopna 
nota  je  v  vseh  nemskili  pesmaricah. 

Pravilno  bi  se  torej  morale  glasiti,  da  ostane  tudi  metrum  : 


% 


-^ 


v'nih 


g'- 


Ti  si     stvar 


nik  Biu 


i^ 


etc. 


vseh 


Pri  ■•)  se  glasi  1595  tako  : 


^^ 


pe 


laj 


tvo  -  jo         cer 


■6h 

kou. 


Ta  ritmicna  nedoslednost  je  nastala  vsled  krive  razresitve   ligature  ge. 
Prim,  gori  isto  mesto  pri  besedah  :  vseh  ludi. 
Pri  '=)  je  1595  krivo : 


i 


¥■ 


^ 


Jonska  melodija,  ki  svoj  cerkveni  znacaj  kaze  v  cetrti  vrsti  po  zastra- 
nitvi  V  frigijscino.  Ima  jonscini  lastne  zastranitve  v  gornjo  kvinto  in  veliko 
gornjo  terco  in  povratek  v  osnovni  ton.  Spada  k  binkostni  pesmi  „Veni 
sancte  spiritus,  gebessert  durch  M.  Luther"  („Komm  heihger  Geist,  Herr 
Gott"),  kaieri  je  latinska  antifona  11.  veka  (veni  sancte  Spiritus,  reple  tuorum 
corda  fidelium  etc.)  le  daljna  osnova.  Lutrov  izraz  „ gebessert"  se  nanasa  na 
pomnozitev  za  2  kitici.  —  Melodija  je  dosle  najprej  rokopisno  iz  15.  veka 
najdena  v  2  kodicih  monakovske  knjiznice.  Ker  je  s  cerkvenim  spevom  la- 
tinske  antifone    le   malo  sorodna,   jo  smatrajo  za  osobitost  pesmi,     razvito  v 


189 


nemskem  duhovnem  narodnem  petju  iz  motivov  starejsih  melodij  latinskega 
petja.  Za  protest,  melodijo  sta  dve  pesmarici  vazni,  Erf.  Enchir.  1524  in 
straBburska  pesmarica  1533.  V  prvi  je  tista  enostavnejsa  oblika  melodije,  ki 
se  nahaja  v  Waltherjevi  pesmarici  1524  in  pozneje  pri  Babstu  1545.  Strafi- 
burska  pesmarica  1533  ima  isto  melodijo  v  izkiceni  obliki,  ki  se  z  gori 
omenjeno  v  temelju  ujema,  a  je  mnogo  bogatejsa  zategnjenih  zlogov  in  li- 
gatur.  V  tej  obliki  preide  melodija  v  mnoge  pesmarice,  Klug  1535,  43,  M. 
Vehe  1537,  Magdeburg  1540,  in  v  tej  obliki  je  tudi  v  slov.  pesmaricah. 
Enostavnejsa  melodija  se  sele  tedaj  razsiri  dalje,  ko  se  je  Babstova  pesma- 
rica 1545  izrekla  za  njo.  —  Trubar  je  obdrzal  le  zacetek  ene  edine  kitice 
Lutrovega  teksta,  konec  pa  samostalno  naredil ;  druga  in  tretja  kitica  Lutrova 
manjkata  popolnoma.  Prevod  enokiticne  lat.  antifone  „Veni  sancte  Spiritus"  je 
pesem,  ki  v  slov.  pesmaricah  pride  za  to-le,  brez  melodije  z  nadpisom: 
,Vetus  Slavorum  veni  sancte  Spiritus !"  Stara  pesem  o  sv.  duhu,  v  isti  me- 
lodiji  (namrec  kakor  st.  31.) 


32.  Cantiuncula  Lutheri : 

Erhalt  vns  Herr,  etc.  versa  per  Truberum.  Molitou  zuper 
Turke,  papeza.  smert  inu  zludia. 


^ 


:?SE 


I 


Ne    -    daj    o   -   ca    nas  lu  -  bi  Bug,    de  bi    ud    nas  se 


-m 


SEES 


^^E^ 


vzel  tvoj  vuk, 


za  -  ter  -  ri        tur  -  ka,  pa  -  pe 


£ 


3 


4  kitice. 


za  -  spo-tu  -  jo      Je  -  zu  -  sa. 


za,      kir 


V  izdaji  1584  manjka  znamenje  takta. 
Lutrova  pesem  : 

,  Erhalt  uns  Herr  bei  deinem  Wort, 
und  steur  des  Papst  und  Tiirke  Mord, 
die  Jesum  Christum,  deinen  Sohn, 
wollen  stiirzen  von  seinem  Thron" 

s  prvotno  tremi  kiticami  se  je  v  prvem  stoletju  reformacije  cesto  rabila  kot 
geslo  protestantov  proti  katolikom.  —  Eolsko  melodijo  z  okreti  v  frigijscino  in 
jonscino  je  zvesti  na  greg.  koral.  V  protest,  pesmaricah  se  nahaja  najprej  pri 
Klugu  1543  V  koralnih  notah.  Z  nadpisom  :  „Ein  Kinderlied,  zu  singen 
wieder  die  zween  erzfeinde  Christi  und  seiner  heiligen  kirchen,  den  Papst  und 
den  Turken"  sta  po  Wackernagelnu  pesem  in  melodija  izsli  posebe  v  osmerki 
V  Wittenbergu  1542.  Pri  Waltherju  1566  ima  pesem  5  kitic  in  je  dodano 
cetrto  in  peto  kitico  (po  Spangenbergu)  zlozil  Justus  Jonas.  —  Trubar  ima 
4  kitice ;  prve  tri  so  prevod  Lutrovih,  zadnja  (cetrta)  Trubarjeva  se  nahaja  pri 
Waltherju  1566  kot  zadnja  (peta),  tako  da  je  cetrta  Waltherjeva  izostala. 


190 


Walther  1566  (Justus  Jonas)  5.  kitica  : 

Gott  Vater  Son  vnd  heiliger  Geist, 
ein  warer  Gott  du  bist  vnd  heist, 
gib  hiilff  vnd  trost  in  AUer  not, 
hilff  vns  zum  leben  aus  dem  Todt. 

Trubarjeva  4.  kitica  dobesedno : 

Sveto  Troico  prossimo, 
de  pred  skusno  hudicevo 
bomo  vsak  cas  ohrajneni 
V  nebessih  izvelicani.  Amen. 


33.  Da  pacem  Domine  etc.  per  Sebastianum 
Krellium. 

Prosna  za  mir. 


^^ 


E^ 


Daj      mir    o  Bug  kac  -  see  -  ni-kom,    va    -   ri    uas  pred  vsem 

NB. 


^t=rTT-^ 


5 


1^ 


zle  -gom.saj  nih  -  ce   nej    kir    bi    za    nas   stal,  za    tvo-jo  cer  -  kou 


I 


:* 


E 


4  kitice. 


voj-sko-val,    te-muc    ti    samBugmo  -  go  -  ci. 

Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 
Pri  NB.  stoji  pri  Trubarju  : 


i 


t^ 


Izprememba  primerna  nemskemu  viru. 

Za  najstarejsi  vir  te  melodife  velja  :  ,Kirchengesenge  mit  vil  schonen 
Psalmen  vnd  Melodey,  Niirnberg  bei  Jobst  Gulknecht,  1531",  k  pesmi :  „Ver- 
leili  uns  Frieden  gnadiglich".  Je  tudi  pretvorba  gregor.  koralne  melodije, 
kakor  prejsnja  (st.  32),  in  sicer  melodije  ,Veni  redemptor  gentium".  Tonski 
nacin  eolski,  zastranitev  v  frigijscino.  Nemski  tekst  je  prevod  latinske  ,pro 
pace"  :  Da  pacem  Domine  in  diebus  nostris,  quia  non  est  alius,  qui  pugnet 
pro  nobis,  nisi  tu  Deus  noster.  Da  nobis  pacem  temporis,  pacem  pectoris, 
pacem  aeternitatis.  Prva,  tretja  in  cetrta  kitica  slov.  pesmi  so  prevod  treli 
kitic  Lutrovih.  S  4  kiticami  se  nahaja  pesem  v  pesmarici  Henrika  Steynerja, 
Avgsburg  1532  in  v  tej  avgsburski  obliki  tudi  v  strafiburski  pesmarici  1537. 
To  dodano  2.  kitico  je  Seb.  Krelj  svobodno  porabil,  vpletsi  v  njej  prosnjo  za 
odvrnitev  turske  nevolje. 


191 


34.  Ena  sercna  molitou 

za  mir  tar  preobrnenje  h  Bugu,  skuzi  Marco  Kumprehta. 


^-- 


i^ 


3^^ 


Daj      mir   se  -  daj    o        Go  -  spudBug.sil  -   na     nu  -  ja    je 
So   -   vra-znik  se  pod  -  sto   -   pi   hudpra  -  vo   boz-jo   ris 


--t- 


f      * — ^ — |»z-^ 


v'pri 
ni 


I 


CO, 
CO, 


tar   tu       i  -  meCri-ste    tvo  -  je     za-trejt  s'tcunstjo  na 


^ 


^ 


svej  -  ti,       tu     o  -  hra  -  ni,  z'moc-jo    bra  -  ni,      ne      pu  -  sti   nas  za 


3  kitice. 


trej 


ti. 


Odmori  pri  0  odstranjeni. 

Ta  frigijska  melodija  se  nahaja  najprej  pri  Kopphlnu,  Strafib.  1537,  v 
koralnih  notali  k  trokiticni  pesmi :  „Gieb  Fried  zu  unser  zeit  o  Herretc",  ki 
jo  je  M.  Kumpreht  natancno  prevedel. 


35.  Ena  peissen  :  Gott   der  Vater   wohn  vns 
bey,  etc.  Per  Truberum. 

V  letei  pejsni  se  prossi  tu  cilu  Bogastvu  v  ti  s.  troici,  de 
karscenikom  v  nih  nadlugah  pomaga. 


I 


P^3E 


m^^ 


Bug    o  -  ca    bo  -  di     per  nas,  ka  -  dar  nam  bo  -  de  vmre      -      ti, 
Na  -  so    re  -  vo,   zalost  znas, Turk,  vrag  nas  hto  po  -  zre      -       ti. 


I 


9gE 


^: 


^E 


Ob    tu    ska  -  zi    tvo  -  jo  muc,    ne   pu  -  sti    nas    za  -  tre 


ti,      vra- 


feJ_^jg^^±gg^^F£;^Efe: 


gu,  la  -  zam  ver-je 


hu  -  dosmert,ko-nec  vze 
192 


ti. 


\^\\ 

J3 

1  i  i  i  i 

3 

i  1  1  1  1 
1  1  1  1  1 

o 

Mill 

(MM 

to 

iDim 


^yTSS^aw'^W,* "  W'-^ 


I!^^^l^?^ti^^!!5^r^^S^S5!lj' 


;i-->,=ufj5|;^,=,^.j^^\5SS 


mm^m^ 


St.  25  te  studije  (str.   180)  Faksimile  po  izdaji  iz  1.  1595. 


193 


Bo  -  di  nam  zvejsta    po-muc,    stuj  nam  vse  -  lej    na  stra    -     ni,  v'  pra- 


s 


^ 


^3^^^"^ 


:|= 


vi    ve  -  ri      o  -  hra 


^EB^^^ 


ni,      pred  tur-sko    si  -  lo    bra 


ni. 


^    7    ^ 


=t 


Bo  -  di    nas  scit  dan  ter  nuc,    vsli  -  si  ti  nas  lu  -  bi     o  -  ca    Bug. 

3  kitice. 

V  izdaji  1584  manjka  znak  takta. 

Pri  »)  je  V  slov.  pesmaricah  en  odmor  prevec,  a  Vehe  ima  odmor,  pa 

zato  opusca  noto  c. 

Pri  *)  ima  Walther: 


^^s^ 


£ 


Pri  3)  je  V  prvi  Trubarjevi  kitici  beseda  ti  prevec.  V  drugi  in  tretji 
kitici  se  glasi : 

vslisi  nas  Jezus  lubi  Bug. 
vslisi  nas  lubi  sveti  duh. 

Melodija  (jonska.  lahko  umljiva,  poljudno-narodna)  in  tekst  pesmi  sta 
predreformacijskega  vira,  iz  15  veka.  Izmed  protest,  pesmaric  ima  oboje  naj- 
prej  Walther  1524  z  nadpisom  :  ,Der  Lobgesang,  Gott  der  Vater  wohn  uns 
bei,  Christlich  gebessert.  D.  M.  Luther.'  Nadpis  ,krscanski  popravljena' 
svedoci  o  predreformacijskem  viru  pesmi.  M.  Vehe  1537  ima  pesem  z  neka- 
terimi  izpremembami  v  melodiji  z  nadpisom:  ,Ein  Letaney  zur  zeyt  der 
Bitfarten  vff  den  Tag  Marci  vnd  in  der  Creutzwochen".  Tekst  je  kot  ,lita- 
nija"  imel  vec  enako  se  glasecih  kitic,  v  katerih  so  se  razen  sv.  Trojice  zvali 
razni  drugi  svetniki.  Notiranje  Trubarjevo  je  notiranju  Waltherjevemu  1524 
enako.  Pc  .  Lutrovi  pesmi  je  Trubar  cisto  svobodno  zlozil  novo  pesem,  koje 
vsebina  je  prosnja  za  pomoc  proti  turski  grozi;  druga  kitica  je  razen  tega 
naperjena  tudi  proti  papeski  oblasti,  ki  preti  uniciti  novo  cerkev. 


36   Psalmus  I.  Beatus  vir,  qui  non  abiit,  etc. 
per  Truberum. 

Ta  I.  psalm. 


5 


?^ 


t 


I 


Do  -  bro  bo  -de    ti  -  mu    mo  -  zu,      kir  nes  -  se  -  di    na 


-ji—p- 


^-f- 


ro  -  tau  -  zu,        na    sto  -  lu     teh  ma    -    li  -  kou        i  -  nu     ne    ho  -  di, 

194 


^^=rT''~WT 


8  kitic. 


ne  sto  -  i         po    po  -  ti    teh   spot  -  liu  -  ceu. 

Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 
Berwald  1552  ima  pri  »)  noto  d. 

>     *)  noto  c. 
Konec  pri  Bernwaldu:  3) 


£ 


Ta  melodija  (eolska)  je  pripadala  predreformacijski  romarski  pesmi : 
,Wer  hie  das  Elend  bauen  will'  in  se  nahaja  z  njo,  v  evangeljskem  smislu 
popravljeno,  najprej  pri  Berwaldu,  Lipsko  1552.  Tako  je  prisla  v  vecino 
protest,  pesmaric  druge  polovice  16.  veka.  Trubarjeva  notacija  kaze  majhne 
zastranitve  od  prvega  tiskanega  vira.  Trubarjev  tekst  ni  prevod  kake  nemske 
predloge,  temvec  samostalna,  svobodna  pesnitev  I.  psalma,  ki  ji  je  na  koncu 
dodana  doksologija.  (V  izdaji  1579  st.  33  je  o  tej  pesmi  cjtati :  ,vti  vishi : 
In  dich  hab  ich  gehoffet  Herr  oder :  Wer  hier  das  elend  bawen  will  ^etc. 
V  „Tem  pervem  psalmu  znjega  tremi  izlagami"  (gl.  zadi  razpravo  o  ,Skr- 
jancu'  in  .Kukovcu")  je  melodija  ta-le : 


CX!— 



~~^ <? 

o 

-      'P 

o      rs 

T» 

-^ 

/2 

^ 

^                                      S'         (?)         /? 

Do  -  bru  bo  - 

dc 

ti- 

mu  Mo- 

shu, 

kir    ne 

si  -  di     na 

_            ^             _ 

<3 

n 

1        n       n 

T^ 

'?       n 

, 

^ 

\ 

■^ 

'eSd 

^_ 

Ro- 

tau-shu,          Na 

Sto 

-lu 

tih  ma 

-   li 

-   kou, 

I  -  nu    ne 

C\' 

^ 

fi 

*!• 

o 

<0       0 

^ 

_L 

<s 

o       ^— ^■ 

t^ 

1 

ho  -  di     ne    sto  -  ij,  Po     po  -  ti    teh  me   -    ni    -   hou. 


37,  Psalmus  XII.  Salvum  me  fac  Domine. 

Ta  XII.  psalm,    molitou  zuper   fals   hinauske  vucenike,  izlozen 

od  P.  Truberja. 


i 


p 


E^ 


O       Bug,   0    Bug,  ve    -   li  -  ki    Bug,  po  -  ma  -  gaj  tvo  -  i 

Ti        si      le  sam  nas      go-spud,         per     ve  -  ri     nas    o 


% 


ni. 

ni. 


^ 


gmaj 
hra 


Ti  vejs,  de    ti    ne  -  ver  -  ni  -  ki,  tvo  -  ji    na  -  si    so  - 


195 


fe 


m^ 


9  kitic. 


vraz-ni  -  ki,    so    se    cil  -  lu    pre-vze 


li. 


Znamenje  takta  manjka. 

Lutrova  iz  12.  psalma  zlozena  pesem :  „Ach  Gott  vom  Himmel  sieh 
darein"  se  nahaja  brez  melodije  najprej  v  Achtliederbuchu  1524.  Ta  melodija 
k  pesmi.  kakor  jo  je  uporabil  Trubar,  se  nahaja  najprej  v  Erf.  Enchir.  1524, 
nadalje  pri  Klugu  1543,  Babstu  1545  itd.,  a  pozneje  se  mnogo  rabi  za  Andr. 
Knophena  pesem:  „Hilf  Gott,  wie  geht  das  immer  zuMonski  nacin  frigijski. 
Trubarjev  tekst  z  9  kiticami  moremo  imenovati  samostalno  pesnitev,  ker  po 
vsebini  ni  nic  podoben  sestim  kiticam  Lutrovim ;  samo  ob  sebi  je  umevno, 
da  je  glavna  misel  obeh  tista,  ki  je  vprozaicnem  tekstu  psalma.  V  tretji  vrsti 
prve  kitice  manjka  en  zlog,  v  isti  vrsti  osme  kitice  je  en  zlog  prevec :  „k 
nym  se  neverni  izbirajo". 

Prva  kitica  Lutrova: 

Ach  Gott  vom  Himrael  sieh  darein 

und  lafi  dich  des  erbarmen, 

Wie  wenig  sind  der  heilgen  dein, 

verlaBen  sind  wir  armen. 

Dein  Wort  man  lafit  nicht  haben  wahr, 

der  Glaub  ist  auch  verloschen  gar 

bei  alien  Menschenkinden. 


38.  Psalmus  XIII.  Usquequo  Domine  oblivisceris  me. 

Marcus  Kumpreht. 


i=E 


^ 


5 


Ah,    ko  -  kii       dol  -  gu    go-spud      moj,    ces        me-ne   po 
Ah,    ko  -  ku      dol  -  gu   ob-raz        tvoj,     ho    -   ces  pred  ma 


I 


^- 


5 


=T 


za  -  bi 
no    skri 


Ko  -  ku    dol  -  gu   vze  mo 
1^ 


i^ 


m 


:t=: 


X- 


I 


sam,  kir       za  -  lost  vsa    -    ki  dan    i    -    mam,  v  mo  -  ji     du  :  si    skar- 


6  kitic. 


be 


ti. 


Pri  ')  odmori  odstranjeni. 
Pri  2)  trajnost  note  podvojena. 

Frigijska  melodija  z  besedami  Mateja  Greiterja  o  13.  psalmu  (4  krtice) 
se  nahaja   najprej  v  strafiburskem    Kirchenamptu    1525    v  koralnih   notah  : 


196 


„Ach  Gott  wie  lang  vergissest  mein".  Kumprehtova  notacija,  v  slov.  pes- 
maricah  le  1595,  se  natanko  ujema  z  gornjo.  Zadnja  Kumprehtova  kitica 
(v  celem  6  kitic)  je  dobeseden  prevod  zadnje,  cetrte  Greiterjeve;  ostale  so 
toliko  prepesnjene,  da  je  ista  vsebina  ostalib  treh  Greiterjevih  kitic  pri 
Kumprehtu  podana  v  5  kiticah. 


39.  Psalmus  XXIII.  Dominus  regit  me  etc. 

Ta  XXIII.  psalm  Davidou,  skuzi  J.  Dalmatina.  ■■ 

NB. 


I 


H"  •< 


3EE5 


Go  -  spud  Bug  je  moj     zvestpa-stir,  on      vse-lej    za  -  me 
1    -    nu  moj-mu   leb   -   nu   da   mir,  da      vec   ne   po  -  tre 


^ 


^ 


-m m- 


0  0 *- 


I 


cu  -  je,  v' zdravim  trau -ni  -  ku    me  pas  -  se,  ker  ne  -  be  -  ska  tra 

8  kitic. 


=f=f^ 


va    ra  -  ste,  nje-ga  sve  -te    bes  -  se  -  de. 

Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Pri  NB  je  1595  minima,  1584  pravilno  semibrevis. 

Klug  1535: 


^^ 


n 


3EEJ 


^3ee£ 


I 


0  0  0- 


I 


Ta  melodija  je  v  svojem  nastopu  in  v  zadnji  vrsti  tista,  ki  jo  je  Klug 
uporabil  za  pesem:  Nun  freut  euch  liebe  Christeng'mein".  Prvi  dve  vrsti  iz- 
pevka  sta  vzeti  iz  nedokazljivega  vira.  Tonski  nacin  jonski.  Teksta  ni  smat- 
rati  za  prevod,  ampak  za  prepesnitev  pesmi  o  23.  psalmu,  kakor  se  nahaja 
v  avgsburski  pesmarici :  Form  vnd  ordnung  gaystl.  Gesang  vnd  Psalmen" 
1533  in  potem  tudi  pri  Babstu  1545  brez  melodije :  ,Der  Herr  ist  mein 
treuer  Hirt".  Iz  4.  in  5.  kitice  nemske  pesmi  sta  pri  Dalmatinu  po  dve  in 
dodana  je  na  koncu  doksologija,  zato  pri  Dalmatinu  8  kitic  proti  petim  v 
izvirniku. 


197 


40.  Psalmus  XXV.  Ad  te  levavi  animam  meam. 

Ta  XXV.  psalm,  skuzi  Jurja  Dalmatina. 


^^ 


NB 


£ 


ES 


m^ 


-m — #- 


M( 

}  -  jo   du 

so, 

Go     ■ 

spud,  k  tebi, 

vse  -  lej 

go- 

I 

-  nu   po 

sa 

-     mi 

mu    te  -  bi, 

ser-cna 

ve- 

NB 


fe 


I 


tE^- 


n 
den 


vzdi 
vzdi 


gnem, 
hu    -    jem. 


Moj  Bug  jest 


vu   -   pam 


i 


NB 


NB 


3^: 


i^ 


I 


na     te   -   be, 


ne      pu  -  sti  reu 


^?^ 


ga   me  -  ne 
12  kitic. 


nig  -  dar      k  sramo     -    ti  bi    -    ti. 

Pri  NB  odmori  odstranjeni.  _ 

Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Ta  melodija,  jonska,  se  nahaja  najprej  v  straBburskem  „Kirchen- 
amptu"  1525,  a  z  Lutrovimi  besedami  130.  psalma  (De  profundis) :  ,Aus 
tiefer  Not  schrei  ich  an  dir".  V  strafiburski  pesmarici  1559  je  pri  istem 
tekstu;  rabljena  pa  je  bila  tudi  za  pesem :  „Herr,  wie  du  willst,  so  schiks 
mit  mir",  Vehe  1537  in  Leisentritt  1584  sta  jo  rabila  za  ocenas  :  ,Unsre  Zu- 
flucht  0  Gott,  bist  du".  Vsekakor  je  bila  vobce  znana  melodija.  Dalmatin  jo 
je  uporabil  za  prevod  Andr.  Knopkenove  pesmi:  „An  alien  Menschen  gar 
verzagt,  zu  dir  mein  Seel  will  heben"  o  25.  psalmu  ;  ta  pesem  je  bila  naj- 
prej V  dodatku  za  duhovno  igro  Burkarta  Waldisa  ,De  parabell  vom  verlorn 
Szohn",  Riga  1527,  potem  pri  Schumannu  1539  in  v  Burkarta  Waldisa 
Psaltru,  Frankfurt  1553.  Pri  Dalmatinu  manjka  7.  kitica  nemskega  izvirnika, 
a  nova  je  zadnja  :  „Deine  Kirche,  o  Gott,  vergifi  auch  nicht'  etc.,  tako  da 
imata  izvirnik  in  prevod  po  12  kitic.  —  1575  (brez  melodije)  z  naslovom: 
Ta  XXV.  Psalm  vti  Vishi  koker  ta  Nemski  Aufi  tieffer  not  etc. 


^ 


41.  Psalmus  XXXI.  In  te  Domine  speravi,  etc. 

Ta  XXXI.  psalm,  skuzi  Jurja  Dalmatina. 

1)  2) 


*i   p 


£ 


£E± 


£ 


Na        te   sim     o   Bug      za  -  pu  -  val,     me        bos  pred  spo-  torn 
198 


i 


njega  se 
ka  -  te 


za  -  ne 
rih  zdaj 


SSI 

teci 


I 


mo. 

mo. 


Zlu- 


-t !     '■'  's • • 55 


*^ 


te 


di  se  zlo     -     bi,        svejt    mu  per    -    lo   -  2i, 

NB 


33i^ 


kun-stnu   rou  -  na    -  jo, 


si  -  lo       ob-ha-ja    -    jo,      ver- 


5  kitic. 


ne   ho 


te    za 


tre 


Pri  NB.  je  v  izdaji  1584  semibrevis,  1595  pravilno  minima.  Izdaja  1584 
brez  znaka  za  takt. 

,Ein  veste  burg  ist  unser  Gotf,  ta  obrambna  in  kljubujoca  pesem 
evangeljske  cerkve,  ki  jo  je  zlozil  Luther  1527,  se  nahaja  najprej  v  Witten- 
berski  pesmarici  1528  brez  melodije,  z  melodijo  pri  Kiugu  1529,  1535,  pri 
Schumannu,  Babstu  in  potem  skoro  v  vseh  pesmaricah.  Iznajdbo  te  melodije 
pripisujejo  protestanti  s  siguriiostjo  Liitru  in  v  dokaz  navajajo  mesto  iz 
Commentarija  Iv.  Sleidana  (StraBburg  1550):  Psalmum  hunc  XLVI  .  .  .  nu- 
meros  etiam  addidit  et  modulos  argumento  valde  convenientes  et  ad  exci- 
tandum  animum  idoneos."  Baumker  pa  dokazuje,  da  so  tudi  tega  speva  mo- 
tivi  iz  gregor.  korala.  Dalmatin  je  melodijo  sprejel  neizpremenjeno  v  svojo 
pesmarico  in  je  natanko  prevedel  Lutrovo  pesem,  le  da  je  iz  zadnje  Lutrove 
kitice  napravil  dve.  Tonski  nacin  jonski.  Kot  zgled  prevajanja  navaja  to 
pesem  Elze  v  svojih  ,Slov.  protest.  Ges.  B."  —  1575  brez  melodije:  Ta 
XLVI.  Psalm,  v  ti  V'ishi  koker  ta  Nemshki  Ein  veste  Burg  ist  vnser  Gott. 


43.  Psalmus  LI.  Miserere  mei  Deus. 

Molitou,    izpuvid    Davidova    inu    vseh    ludi,    de    so    gresniki, 

prossio  za  dar  s.  duha,  za  pravo  vero  etc.  Tolmacen  inu  zlo- 

zen  skuzi  P.  Truberja  na  prosno  J.  S. 


f-T. 1 ^— 

j \ \ 

1        .        m 

^J^     *'          ^        •*          * 

— ^— i- 

-^      • 

« T 1 

Bug    bo  -  di 
Ob     tu     za 

me  -  ni 
tvo  -  je 

mi  -  los 
mi  -  los 

-  tiu, 

-  ti. 

ti    vejs  do- 
re  -  si    me 

199 


t 


') 


') 


0 


«) 


--:rz±^ 


^E^:= 


=F=t^^ 


I 


va  -  ru-val     ter      pred  ve  -  cno  sra     -     mo  -  to.    Jest      pro-sim  te,  o- 

7)  8) 


;;^^^ 


;s 


'—m ^ 

hra-ni  me,   sku    -    zi    tvo  -  jo   do     -     bru   -    to. 


7  kitic.  Izd.   1584 
brezznakazatekst. 


Babst 

1545:  ^ 


■'^1^ 


5^ 


2)  Nota  c. 

3)  Nota  a. 


fce^ 


5)  Nota  g.        ')  Nota  g. 
«)  Nota  c.         8)  Nota  e. 


Babst  1545: 

2)  Nota  f.  3)  Nota  a.  *) 

5)  Nota  g.  «)  Nota  c.  ')  Nota  g.  »)  Nota  e. 

Melodija  frigijska,  kakor  jo  priobcuje  Dalmatin,  je  pripadala  izprva  stari 
pasijonski  pesmi :  „Da  Jesus  an  dem  Krcuze  stund".  Ta  pesem  se  nahaja  pri 
Veheju  1537  brez  melodije,  ker  jo  je  Vehe  vsekakor  predpolagal  kot 
znano.  Pri  Babstu  1545  pa  je  z  navedenimi  razlikami  za  pesem 
Adama  Reusnerja :  „In  dich  habe  gehoffet,  Herr",  ki  je  bila  izsla  ze 
V  Augsburgu  1533  v  „Form  vnd  Ordnung  geystlicher  Gesang  vnd  Psalmen" 
brez  melodije.  Z  enakim  tekstom  jo  uporablja  Sigmund  Hemmel,  Tubingen 
1569  V  svojih  cetveroglasnih  psalmskih  pesmih.  Dalmatinova  notacija  se  v 
marsicem  razlikuje  od  najstarejsega  tiska,  od  Babsta  1545.  Bistven  pa  je  za- 
cetek,  pri  Dalmatinu  c,  v  nemskih  pesmaricah  vedno  h,  in  konec  tretje  vrste, 
ki  pri  Dalmatinu  modulira  v  jonscino,  pri  Babstu  v  miksolidscino ;  na  ta  nacin 
dobi  prvi  del  melodije  bolj  znacaj  jonscine  proti  prvotni  frigijscini.  Dal- 
matinov  tekst,  ki  se  ad  verbum  nahaja  tudi  pri  Kastelcu  1682,  je  dobeseden 
prevod  A.  Reusnerjeve  pesmi.  V  drugi  vrsti  prve  kitice  manjka  en  zlog  ; 
nadaljnja  tiskovna  pomota  je  beseda  ^zapuval"  namesto  „zavupal".  Nadalje 
je  V  drugi  kitici  1584:  v'  nuji  ezhim,  1595  pa  v'lnuji  tezhim.  —  1575:  Ta 
XXXI.  Psalm,  vti  Vishi  koker  ta  Nemski  In  dich  hab  ich  gehoffet  Herr. 


42.  Psalmus  XLVI.  Deus  noster  refugium  etc. 

Ta  XLVI.  psalm.  Skuzi  Jurja  Dalmatina. 


I 


^BEj; 


^^ 


t 


Na 

-    sa    bram 

-    ba    je 

go 

spud 

Bug, 

V 

On 

nam    po     - 

ma-ga 

iz 

nad    - 

lug, 

V 

200 


•.i^' 


^^J^^J^- 


CXLI. 

VENM  SANCTE    SPI- 
RIT v  s,  8cc,  Per 
Truberiim. 

FEISSET^  OD   S, 

D  y  H  ^. 


Ridi  fvc  t\  puh    lu    bi 
Bug,  Res  glaffi     po    vfod  fam 


i^S:S~ri=HE*£^ 


n'oj  v'lk,  n.-AQkEii  fcr  za 


vfch 
ludy. 


i& 


St.  31.  te  studije  (str.  188.)  Faksimile  po  izdaji  iz  1.  1584. 


201 


I 


i*^ 


t^ 


kler   je 
od    te 


clo  -  vik  ziu, 
tez  -  ko  -  sti, 


de        vnim  zgulgrehpre   -   bi  -  va, 
brumni    -    ga  me  -  ne    ti         stu  -  ri 


m 


N^ 


v'nim        le    tu  zlu    do     -    bi  -  va. 

de        bom  spet  v      ti  po-kuri. 


Te  -  bi    se 


jest 


i 


fe£ 


kriu  dol-zan      dam, 


o  -  ci  -  tu 


m 


po- ve-dam, 


i^S=i 


I 


z    gre     -    hi   sim   te    jest 


re-  ser-dil, 


vse         hu-du  pred 


3^ 


ta  -  bo   stu 
8  kitic. 


ril, 


sam  prou  ter        bru-men. 


Iz;daja  1584  nima  znaka  za  takt. 


Ta  ozbiljna,  frigijska  melodija  brez  ritmicne  menjave  je  z  51.  psalmom, 
upcsnjenim  od  Mat.  Greiterja:  ,o  Herre  Gott  begnade  mich"  najprej  v  „Dem 
ander  (Das  ander  .  .)  Theil  Strassburger  Kirchengesenge  1525",  potem  pri 
Schumannu  1539,  Babstu  1545  in  v  vecini  pesmaric.  Po  vsej  priliki  je  tudi 
melodija  Mat.  Greiterja,  ki  je  bil  najprej  menih,  potem  muzik  v  StraBburgu 
(u.  1550).  Slovenski  telist  je  v  svoji  1.,  2.,  3.,  5.  in  6.  kitici  prevod  petero- 
kiticne  pesmi  M.  Greiterja  ;  zadnja  Trubarjeva  kitica,  doksologija,  in  4.  in  7. 
so  nove,  njih  vsebina  je  vzeta  iz  prot.  psalma.  Tekst  ni  prevod,  ampak  svo- 
bodna  prepesnitev  M.  Greiterjevega  teksta  oz.  psalma.  Notacija  Trubarjeva 
se  zlaga  z  izvirnikom.  V  7.  vrsti  prve  kitice  je  zlog  „ti"  (du)  prevec.  Pri 
Kastelcu  1682  je  psalm  ponatisnjen,  le  da  sta  6.  in  7.  kitica  izpusceni  in  da 
je  zadnja  kitica  Trubarjeva  nekoliko  izpremenjena. 


44.  Psalmus  LXVIl.  Deus  misereatur  nostri,  etc. 

Ta  LXVII.  psalm,  skuzi  Jurja  Dalmatina. 


n 

-^ 

— - 

V 

« 

-?       m- 

A..       l^ 

n          P        m 

•     • 

in      r 

ff^      *  ' 

,"'      r     P 

*      r      1 

1          1          1 

r 

\A}                     1              1            1 

' 

•          '          !j 

' 

J 

0    Bug  bo     ■ 

Bo  -   di    nas 

di    nam  mi 
0  -  ca    do     - 

-      lo 
brot 

stiu 
-     liu, 

i- 
pe- 

202 


I 


p 


I 


NB 


H« • P- 


nu  nam  daj  tvoj 
laj    nas    u  vecni 


i 


ze 
le 


gen. 
ben. 


Daj    nam    tvo- 


^m 


'^^^- 


je      po  -   ti      spo     -     znat,   i 


nu  vsem  aj  -  doni  tu  -  di, 


I 


Si 0- 


zve  -  li  -  can 


je    o  -  znan-jo 


vat   po        vsem  svej  •  ti    ne- 


I 


^ 


5 


3  kitic^ 


mu-di, 


de    po  -  ko    -     re     se       hu 


di. 


Pri  NB.  imata  v  izdaji  1584  v  ligaturi  pomotoma  tudi  druga  in  tretja 
nota  crtico  navzgor.  V  izdaji  1595  je  poleg  znaka  za  takt,  na  desno  odprtega 
precrtanega  polkroga,  se  stevilka  2,  kar  bi  dalo  podvojeno  zmanjsanje  not- 
niti  vrednosti,  diminutionem  duplicem.  Bolje  in  praviino  je  v  izdaji  1584 
brez  2. 

Ta  frigijska  melodija  se  nahaja  najprej  v  .Teulsch  Kirchenamptu", 
StraBburg  1525  k  psalmski  pesmi  Lutrovi :  ,Es  woUt  uns  Gott  genadig  sein", 
ki  je  bila  izsla  ze  prej  v  Lutrovem  spisu:  ,Eyn  weyse  Christlich  mess  zu 
halten  1524"  in  tudi  v  Erf.  Enchir.  1524  brez  melodije.  Notacija  Dalma- 
tinova  je  verna  izvirniku  in  tudi  tekst  dobeseden  prevod  trikiticne  pesmi 
Lutrove. 


45.  Te  cerque   bozie,    zuper  nje   sovraznike,    tozba 

inu  molitou, 

vzeta  iz  tih  psalmou,  suseb  iz  tiga  74.  inu  79.  per  Truberum. 


JZCZr; 


^ 


^ 


^£^ 


*^ — • 


-• s?— ^ 


'-^ — •'- 


-* — •- 


'^^m 


NB. 


H* •- 


iifcn: 


203 


14* 


I 


Gornja  notacija  izdaje  1595  je  vseskozi  koruptna  ;  to  je  na^talo  po 
tem,  da  se  je  C-kljuc,  ki  je  1584  na  prvi  vrsti,  dvignil  na  cetrto.  Se  le  od 
NB  dalje  je  melodija  korektna.  V  izdaji  1584  in  drugod  se  glasi  tako-le : 


I 


P 


:& 


'w      X     ~>r 


:4: 


o 

Bug  za  -  kaj    ti 

do  - 

pu  •  stis 

tvo 

Ti 

ves      i  -  nu    do 

bru 

vi  -  dis, 

de 

t 


jo  cer-kev     za- 
nas    ho  -  te   rez 


tre    -    ti. 
dre    -   ti. 


Tur 


ki,    hu  -  di    ne- 


* — ^— t 


--^=^^ 


ver  -  ni  -  ki,        ma 


li-kou-ski  slu     -    zab  -  ni  -  ki,       nas 


^^ 


hte  sko-re-nom 


zdre    -    ti. 


8  kitic. 


Znak  takta  manjka  v  obch  izdajah. 

Pri  ')  notna  vrednost  podvojena. 

Izdaja  1584  slovenskih  pesmaric  ima  dorsko  melodijo,  natanko  kakor 
je  bila  uporabljena  najprej  pri  Waltherju  1524  za  pesem :  ,Ach  Gott  von 
Himmel  sieh  darein'  in  potem  z  majhno  zastranitvijo  v  pesmarici  Ceskih 
bratov  1566  o  74.  psalmu :  „Ach  Gott  warum  verlassestu  in  grofiem  herzen 
leide"  in  ze  prej  v  pesmarici  StraBburg  1560  o  23.  psalmu:  ,Der  Herr  ist  mein 
getreuer  Hirt'.  Pri  >X^altherju  1524  je  uporabljena  za  lutrovsko  psalmsko  pesem  : 
,Ach  Gott  vom  Himmel  sieh  darein',  ki  pa  obdrzi  pozneje  le  frigijsko  melo- 
dijo, naso  st.  37.  Rabili  so  jo  pa  tudi  za  besede  2.  psalma  :  ,Hilf  Gott,  wie 
geht  es  immer  zu".  Za  slov.  tekst  se  predloga  v  nemskih  pesmaricah  ne  da 
dokazati ;  svobodna  pesnitev  je  zlasti  iz  74.  psalma,  dasi  se  glasi  nadpis : 
.entnommen  aus  den  Psalmen,  bes.  74  in  79".  Tako  se  glasi  Trubarjeva 
predzadnja  kitica  : 

Obtu  my  tudi  tozimo, 

s  gerliskim  klagovajnem: 

Inu  te  milu  prosimo, 

de  stvoim  pomagajnem 

Prides  nam  h'  trostu,  h'  pomocam, 

Sakaj  vsak  verni  je  obdan 

vso  shlaht  revo,  nadlugo. 

Psalm  V  prozi,  verz  19:  du  wollest  nicht  dem  Thier  geben  die  Seele 
deiner  Turteltaube,  und  deiner  elenden  Thiere  nicht  so  gar  vergessen.  (Pesem 
je  ze  V  ,Treh  Duhovskih  peismih'  1575). 


204 


46.  Psalmus  LXXXIII.  Deus  quis  similis  erit  tibi, 
per  Krelium. 

Ta  LXXXIII.  psalm.  Molitou  zuper  sovraznike  te  cerque. 


i 


^^ 


~9 « » 


O    Bug   ne   -  spi   ter    ne  -  mol  -  ci,     na    -    so   pro-snjo  zdaj 


i 


i 


ti   vsli-si,  vi  -  dis    ko      -     ku     ne  -  ver  -  ni       -       ki,    vsi 

1)  2) 


-rs      m      m 


i 


zli    hu  -  di   sov    -   raz-ni-ki  zlo  -  be    tar  na-pu-hu-jo 


^=^- 


tl  12  kitic. 


se,    sta    -     ve   cez   nas  gla     -    ve   svo  -  je. 

Pri  Monoetiju  ad  ')  nota  g. 

,  .  ,    ')  note  g  g  a. 

,    ^)  nota  d. 

V  izdaji  1584  manjka  znak  za  takt. 

Ta  jonska  melodija  se  nahaja  z  neznatno  razliko  v  rokopisu  iz  1.  1565: 
„Crailsheim  Bartholomaeus  Monoetius',  rokopisni  dodatek  slrafiburski  pes- 
marici  1.  1560.  s  petimi  melodijami,  in  sicer  k  Iv.  Frederja  pesmi  :  ,Gott 
Vater  in  dem  Himmelreich,  Gott  Sohn,  Gott  heiliger  Geist  zugleich",  ki  je 
imela  pri  Babstu  1545  drugo  melodijo.  Pozneje  1.  1599.,  tore]  po  slovenskih 
pesmaricah,  V  popolnoma  enaki  notaciji  v  .Regenfpurgischer  Contra  punctetc. 
5  stimmig  durch  Andream  Raselium',  v  pesmarici,  ki  ima  51  ,saniih  sta- 
rejsih"  melodij  ;  tu  tudi  k  pesmi:  ,Gott  Vater  in  dem  Himmelreichv  Tekst 
metricen,  srokovan  prevod  83.  psalma  od  S.  Krelja,  se  v  nemskih  virih  ne 
da  najti. 


47.  Psalmns  CIII.  Benedic  anima  mea  Domino. 

Ta  CIII.  psalm,  skuzi  Jurja  Datmatina. 


% 


^ 


Cast  tar  hva-lo  daj    Bo     -     gu    du     -     sa     mo- 

Gori    V  ne  -  bi  vi  -  sso     -     ku    nje     -     ga    sve- 


205 


^^ 


±d-- 


ter 
mu 


vsevme    -    ni. 
i  -  me     -     ni, 


nu   nig 


I 


dar   ne 


i=t 


-a ^ 

lu  -  bu 


bi 


je, 


^^ 


ker 


I 


te    on 


k  se-bi 


bi,     de         vse  gre 


he    tvo- 


nEi 


I 


je 


mi 


lo  -  sti 


vu    od 


pu 


sti,     i- 


=» 


jih    brit- 


nu    te 


o-zdra    -   vi. 


vseh  tvo 


ku 


sti  gnad 


li  -  vu 


per-pra 


7  kitic. 


Izdaja  1595  ima  znak  takta,  polukrog  precrtan,  zraven  stoji  stevilka  3. 
1584  je  stevilka  3  brez  znaka  za  takt. 

Melodija,  jonska,  in  pesem  :  „Nun  lob  meine  Seel  den  Herrn"  o  103. 
psalmu  se  nahajata  najprej  v  zbiri<i :  „News  Gesang,  mit  dreyen  stimmen, 
den  kirchen  vnd  schulen  zu  nutz  etc.  durch  Joannem  Kugelmann  gesetzt', 
Avgsburg  1540,  potem  v  Babstu  1567,  v  pesmarici  Ceskih  bratov  z  isto  no- 
tacijo  kakor  v  slovenski  pesmarici.  Pri  Kugelmannu  1540  je  melodija  kot 
tenor  vecglasnega  tonskega  stavka,  zato  v  nasi  pesmarici  tudi  notirana  v 
F-kljucu.  Dalmatin  je,  prejemajoc  melodijo,  razresil  ligaturo  fg  (pri  nas  tretji 
takt)  in  vsaki  noti  podlozil  en  zlog ;  s  tern  mu  je  bila  nota  nastopa  (Auf- 
takt)  odvec,  zato  jo  je  izpustil,  a  je  na  ta  nacin  v  prvih  in  tretjih  vrsticah 
iz  jambske  mere  napravil  trohejsko.  Dalmatinov  tekst  (7  kitic)  ni  prevod 
nemskega  devetkiticnega  I.  Gramannovega  teksta,  ampak  samostalna  pesnitev 
0  103.  psalmu. 


48.  Psalmus  CXXIIII.  Nisi  quia  Dominus  erat,  etc. 

Ta  CXXIIII.  psalm,  skuzi  Jurja  Dalmatina. 


i 


s 


£f£ 


^ 


Ka-dar    bi       Bug  per  nas   ne 

Tar  sov-raz    -   ni-kom  ne  bra 


bil,    i     - 
nil,    ta    - 


nu  nam  ne-po- 
ku    bi  svejt  pre- 


206 


I 


—& /y-\ 

A- ^ 

ma -gal. 
ma  -gal. 


NB. 


-j^O- 


-« • &- 


Ka    -    dar    bi    Bug  cer    -  kou  svo  -  jo  ne    bra -nil 


% 


t=^^ 


•      s 


^ 


10  kitic. 


zne-bes-ko  moc     -    jo,    vze        bi     nas  vec  ne  bi  -  lu. 


NB  Ta  odmor  manjka  v  izvirniku,  pri  Babstu  1545  je.  Izdaja  1584 
nima  znaka  za  takt. 

Ta  melodija,  eolska,  se  nahaja  najprej  pri  Klugu  1535,  v  isti  notaciji, 
kakor  jo  je  prevzel  Dalmatin.  Najti  jo  je  v  vecini  protest,  in  v  mnogih 
katol.  pesmaricah.  Tekst  Dalmatinov  je  precej  svoboden  prevod  osmero- 
kiticne  pesmi  Justa  Jonasa  o  124.  psalmu :  ,Wo  Gott  der  Herr  nicht  mit  uns 
halt".  Bil  pa  je  ze  tudi  pri  Waltherju  1524  izsel  124  psalm:  .War  Gott 
nicht  mit  uns  diese  Zeit',  a  z  drugo  melodijo.  Nova  je  Dalmatinova  7.  ki- 
tica  in  doksologija  na  koncu,  torej  10  kitic.  1575:  Ta  CXXIIII  Psalm  Vti 
Vishi  koker  na  Nemshki.  Wo  Gott  der  Herr  nicht  bey  vns  belt. 


49.  Psalmus  CXXVIII.  Beati  omnes  qui  timent 
Dominum,  per  Krellium. 

Ta  CXXVIII.  psalm,    trosta  vse  bogabojece,    de  v  nih  hisi,   v 
zakonu,  v  mesti,  v  cerqui  bodo  sreco  imeli. 

NB. 


I 


^m 


5 


£ 


Sre-can,  kir  se    Bo     -     ga    bo-jis, 


I 


po   nje-ga 


^ 


po  -  tih 


prau      ho    -    dis,  kar        bos  z  ro-ka     -     mi    per-de- 


I 


^ 5^ 

lal,    tu 


=ti5 


f — ^- 


Si- — • 


bos  zdrav   ve 


se  -  lu    vzi 


val. 


6  kitic. 


I 


^ 


Pri  NB.  Strassburg  1526: 

V  izdaji  1584  manjka  znak  takta. 

128.  psalm:  ,Wol  dem,  der  in  Gottes  Furcht  steht"  zacenja  v  Erf. 
Enchir.  1524  psalme.  Tu  je  se  brez  melodije  z  dostavkom  :  ,Ynn  Melodey, 
so  man  synget  das  vorj-'ge  lied  S.  Johannis  Huss'.  V  Waltherjevi  pesmarici 
1524  ima  ze  od  nase  razlicno  melodijo,  pri  Kopphlnu,  Strafiburg  1526  je  z 
naso  dorsko.  Slovenski  tekst  je  prevod  nemskega  z  dodano  doksologijo 
na  koncu. 


207 


50.  Psalmus  de  profundis   paraphrastice   expositus. 

Ta  CXXX.  psalm,  od  Primoza  Truberia  izlozen. 


^=^ 


=1: 


3^^:^ 


^F^^ 


Mi         kir  smo  v  zli  glo 
V  ta     -     ki    re  -  vi      e 


bo  -  ci  -  ni      v  gre  -  hih,  vpe-kli    te- 
din  -  sci  -  ni  le        h  te  -  bi  Bug  be- 


^^m 


-■'(=}==i 


^ 


mo. 
mo. 


Ob         tu    nas  vpi  Bug         sli    -    si      ti, 


=t 


vo  -  lo    tvo  -  je 


=S^3- 


lo  -  sti 


se  -  sa  knam  o- 


t^^i 


ber   -   ni. 


9  kitic. 


Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Lutrova  pesem  o  130.  psalmu  (den  ,trostlichen  de  profundis")  je  naj- 
prej  V  Achtliederbuchu  1524,  brez  melodije,  kot  zadnja  izmed  treh  Lutrovih 
psalmskih  pesmi.  Melodija,  frigijska,  se  nahaja  najprej  pri  Waltherju  1524  in 
potem  V  vecini  koralnih  knjig.  Po  Ambrosu  (Gesch.  d.Mus.)  pripada  posvetni 
pesmi  P.  Hofheimerja.  Ko  so  20./I1.  1546  mrtvega  Lutra  iz  Eislebna  prenesli 
V  Wittenberg  in  ga  v  Halle  za  cez  noc  nesli  v  „Frauenkirche",  se  je  Ijud- 
stva  trio  ob  rakvi  in  v  soizah  je  zapelo  pesem  :  „Aus  tiefer  Not  schrei  ich 
zu  dir'  (Wackernagel).  Pri  Leisentrittu  1567  je  ob  predelanem  tekstu :  „Aufs 
hertzen  grundt  schrey  ich  zu  dir°.  Trubarjev  tekst  z  9  kiticami  je  svobodna 
prepesnitev  Lutrovega  s  5  kiticami  ;  pri  tern  sta  si  najslicnejsi  prvi  kitici. 
Lutrova  1.  kitica: 

Aus  tiefer  Not  schrei  ich  zu  dir 

Herr  Gott  erhor  mein  Rufen, 

dein  gnadig  Ohren  kehr  zu  mir 

und  meiner  Bitt  sie  offne. 

Denn  so  du  das  villst  sehen  an, 

wie  manhhe  Sund  ich  hab  gethan, 

Wer  kann,  Herr,  fiir  dir  bleiben  ? 

51.  Psalmus  CXXXVII.  Super  flumina  Babylonis. 

Ta  CXXXVII.  psalm.  Skuzi  Jurja  Dalmatina. 


^- 


■&^ 


^ 


Tarn  per  teh 
Kir  smo  zmi 


vo-dah 
sli  -  li 


:t=t 


Ba  -  by  -  Ion 
na    Si  -  on. 


smo 

smo 


208 


p^ 


za  -  lo-stnu 
ve  -  lik  jok 


se 
i 


de 
me 


li. 
li. 


Na  -  se     or 


gle    i- 


I 


^— ^ 


nu     ar  -  fe, 


smo         o  -  be  -  ssi      -      li,     na   ver    -    be, 


-1© — • — •- 


=^q 


-m m- 


-w g- 


3 


tam   kir    so        v  nih  de  -  ze     -     li. 


zlu  so    iz         nas  spot 


^m 


=p=f^ 


va- 


de    •    la 


li. 


vse    hu  -  du        nam  za 


de 


-g-~* 


-m — •-_ 


li,   vse  ve  -  sse  -  Ije  nam 


1525  pri  >) 


3^^ 


-) 


i     I 


Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Ta  melodija  se  nahaja  najprej  v  ,Dritt.  Tlieil  StraBburger  Kirchen- 
ampt  1525'  ob  pesmi  Wolfganga  Dachsteina  o  137.  psalmu:  ,An  Wasser- 
flussen  Babylon".  Tonski  nacin  jonski. 


52.  Canticum  Simeonis,  Nunc  dimittis, 

skuzi  Jurja  Dalmatina. 


•) 


^ 


'-P 


'     f>     =i 


V  mi     -    ri  z  ve  -  li  -  kirn  ve  -  sse-ljem  h  te  -  bi     o 

2) 


s-?- 


-* — c- 


-#-•- 


^S 


vec  -  ni  Bug  iz  ti  -  ga   svi  -  ta  vze     rad  grem, 

209 


t 


vseh  na 


^^ 


dlug, 


saj 


vem  de    bom  slat- 


5  kitic. 


spal, 


kler  bom  od  smer 


ti        vstal. 


Pri  ')  izvirnik  brevis. 

Pri  2)  V  izdaji  1595  e,  pri  Babstu  1545  in  pri  driigih  je  tu  d. 

Pri  8)  manjka  1584  pika. 

Izdaja  1584  nima  znaka  za  takt. 

Canticum  Simeonis :  „Mit  Fried  und  Freud  ich  fahr  dahin",  ki  ga  je 
Luter  sprejel  med  pogrebne  pesmi,  izdane  1542  pod  naslovom :  „Christliche 
geseng  Latainisch  vnd  Deutsch,  zum  begrebnis'  je  bil  izsel  ze  pri  Waltherju 
1524  z  dorsko  melodijo,  ki  jo  je  porabil  tudi  Dalmatin,  in  je  potem  skoro  v 
vseh  pesmaricah.  Dalmatinov  prevod  je  svoboden  ter  je  iz  stirih  Lutrovih 
dal  pet  novih  kitic. 

Lutrova  4.  kit. : 

Er  ist  das  hell  vnd  selig  licht  fiir  die  heyden 
zur  leuchten,  die  dich  kennen  nicht  vnd  zu  weyden. 
Er  ist  deyns  Volcks  Israel  der  preys, 
ehr,  freud  vnd  wonne. 


Dalmatinova  4.  kit.  : 

On  je  ta  prava  vecna  luc, 

kir  ajde  resvejti, 

on  nam  svejti  dan  inu  nuc, 

po  vsim  svejti. 

Na  njega  jest  verujem, 

de  vekoma  ne  umerjem 

1575  kot  prva  pesem  brez  melodije  :  Canticum  Simeonis.  Nunc  dimittis 
etc.  Koker  ta  Nemfki.  Mit  Frid  und  Freud  etc.  Iste  kitice. 


5  kit.: 

On  je  Izraelova  cast 

inu  vseh  vernih, 

on  ne  pusti  v  sramoto  past 

nas  tih  reunih, 

njega  folk  bode  cascen 

u  vecnem  vesselju.  Amen. 


53.  Ena  sercna  molitov  zuper  Turke, 

V  to   peissen  zlozena  od  M.  Jurja  Dalmatina. 


I 


5^ 


13 


^ 


eE=E 


0  go -spud 

1  -  nu   Tur 


Bug   ti 

ka    ne 


0 

ver 


ca 
ni 


nas, 
ka, 


kir 
tvo- 


i 


t^t^t 


sam  vse  na    -    se    nu  -  je      znas, 
je    cer-que      sov-raz-ni    -    ka 


zve-stu  nam      zdaj  po-ma- 
s  tvo-jo     ro    -    ko    ob  -  la- 


210 


i 


i^^^^ 


•  — «- 


gaj.         Mi  smo  si    -   cer    zlu  pre  -  sib   -   ki,  de    bi  nje- 

daj. 


t 


S^fc 


g      f — •- 


ga    mo  -  ci    brit     -     ki 


sa  -  mi    se      -      be  vbra-ni- 


I 


4 ^r- 


-o     _ 


I 


li,  nej    tu  -  di         o  -  dre  -  se  -  ni    -    ka, 


ka  -  kor    si 


ti      0  -  be  -  ni    -    ga,  ob    tu    se        cez   nas  vsmi     -    li. 

Pri  1)  manjka  1595  odmor. 

Pri  4  je  1584  nepravilno  e.  Notno  trajnost  jaz  podvojil. 

Izdaja  1584  nima  znaka  za  takt. 

Melodija,  eolska,  je  bila  ze  v  „Dritt  Theil  Strassburger  Kirchenampt 
1525",  in  sicer  v  psalmski  pesmi  Mat.  Greiterja :  ,Hilf  Herze  Gott  dem  dei- 
nen  Knecht"  (Ps.  119).  Tekst  Dalmatinov  je  svoboden  prevod  oz.  ponaredba 
pesmi    ,0    Herr  ich  ruff  dein  namen  an'  od    Iv.  Kugelmanna,  Avgsb.  1540. 

Kugelmannova  1 .  kit. : 

O  Herr  ich  ruff  dein  namen  an 

dann  mir  sonst  niemant  helffen  kann 

in  diesen  strengen  zeiten  : 

Schaw,  vie  d'  Tiirk  so  grausam  wiit, 

daruor  vns,  lieber  Herr  behiit, 

Vnd  hilf  uns  jn  besireiten. 

Wir  sein  sonst  gantz  vnd  gar  verloren  : 

Ob  wir  schon  haben  deinen  Zorn 

auf  vns  schwarlich  geladen, 

So  bedenck,  dafi  wir  sein  getauft, 

darzu  mil  Christi  blut  erkaufft 

deshalb  wollst  vns  begnaden. 

54.  Ena  druga  lepa  peissan  zuper  sovraznika  Turka, 

katera  se  more  pejti   kakor   je  ozdolaj    notiranu  ali  kakor:  O 
Bug,  0  Bug,  veliki  Bug  etc,  ozgoraj  na  157.  platu. 


-V 

— ,.  — .^ —      .,  — 

A. '  t^ 

'•        m 

^ 

nv 

fr^  *  -    ^ 

-    '         •         m 

*                 in 

V                    • 

0 
Kar    - 

ti    mo  -  goc  -  ni 
scan-stvu  vpi  -  je 

vec  -  ni    Bug, 
iz    na-dlug, 

nas 
h  te- 

211 


^ 


o  -  ca     lu 
bi  Bug  mi 


bez   -   ni 
los    -    ti 


VI. 

vi. 


Ne 


za  -  pn  nam  gna- 


m 


^^^'- 


I 


lit 


de    tvo  -  je, 


de 


spo-zna-mo     gre     -    he    svo -je, 


m: 


33^^ 


V  ka 
8.  kitic. 


te  -  rih  smo  mi 


sta 


V  izdaji  1584  ni  znaka  za  takt. 

Pri  1)  je  1595  Semibrevis,  v  nasi  prenesbi  torej  trajanje  podvojeno. 
Pri  2)  odmor  izpuscen. 

Melodija,  miksolidska,  se  nahaja  najprej  v  strafiburskem  Kirchenamptu 
1524,  a  k  pesmi  „Ach  Gott  vom  Himmel  sieh  darein',  in  s  to  pozneje  v 
mnogih  pesmaricah.  Glede  na  tekst  je  slovenski  pesmi  mogla  za  predlogo 
sluziti  pesem :  „Ein  gaystliches  Lied,  wider  den  Tiirken"  z  10  kiticami 
(izisla  V  „Christliche  Hausgesenge  Niirnberg  1569).  Najslicnejsa  je  4. 
nemska  kitica  slovenski  tretji : 


Nemska  4.  kit. : 

Wir  haben  ja  mit  vnser  Siind 
diesen  Feynd  wol  verdienet, 
Wir  sind  vngehorsam  kind 
dein  Vort  habn  wir  verhonet. 
Kein  Bufi  bisher  geschehen  ist, 
du  aber  schav  an  Jesu  Christ, 
der  fiir  vns  hat  bezalet. 


Slov.  3.  kit. : 

Boshji  vuk  Imo  ferahtali, 
sa  Boga  nizh  rodili, 
Njega  gnade  nizh  ahtali 
Satu  nam  Turak  fylU, 
Zhez  nas  vlezhe  filno  Vojfko, 
Inu  hozhe  fvojo  roko 
vfe  Karfzhanftvu  potreti. 


Slovenski  prevajalec  ni  imenovan. 

55.  Ena  trostliva  pejssen  iz  XI.  Cap.  Matth. 

vzeta,  skuzi  J.  Dalmatina. 


£=c=^^^=-^ 


"^^m^ 


Po     -    slu-  saj 
212 


te 


ker-  sce-ni- 


I 


m 


ki, 


vsi         vbo  -  gu 


gEJ^^M^ 


ni    gre-sni 


'J      I      S 


ki, 


kaj 


I 


Je 


zus  pra 


VI, 


-*       0       to 


vas    kli  -  ce 


4-^-r-^ 


mi  -  lu  -  sti 


g    & 


£ 


^^ 


vu,    k  se    -    bi     va  -  bi    pri     -    az  -  ni    vu, 


^^^^ 


;E2EEf^ 


de    on   vas 


vse        o     -     zdra-vi. 


18  kitic. 


Znak  za  takt  manjka  v  izvirniku. 

Melodija  (dorska)  in  pesem  Jurija  Griinewalda :  .kompt  her  zu  mir 
spricht  Gottes  Sohn"  se  nahaja  na  posebnem  tisku :  ,Ain  schons  newes 
Christlicns  lyed.  Item  die  zehen  Gebott  1530",  potem  pri  Ottu,  Niirnberg 
1534,  Babstu  1545  itd.  Nemski  tekst  Griinewaldov  s  16  kiticami  je  Dalmatin 
podal  V  18.  kiticah.  Pesem  brez  melodije  je  presla  skoro  neizpremenjena  v 
Kastelcev  molitvenik  1682,  le  koncna  kitica  je  pokatolicena. 


56.  Ena  duhouna  peissen  k  nasimu  gospudu 
Jezusu  Cristusu, 

Herr  Christ  der  einig  Gottes  Son,  skuzi  Jurja  Dalmatina. 


I 


y-rr-t- 


3^ 


0 

Crist  pra  -  vi    sin 

bo  -  zji 

0 

-  ce 

-    ta 

Jest 

pri-dem  h  gna-di 

tvo  -  ji, 

vsli 

-SI 

me 

I 


0         0 


3E3 


vec  -  ni 
vbo  -  zi 


ga- 
ga, 


si   pra  -  va    da      -     ni  -  ca, 


213 


^^ 


i 


r=j- 


kir     pre 


li    -  pu      si 


cez  vse    dru- 


6  kitic. 


ge  zve 


zde! 


Ta  izprva  posvetna  jonska  melodija  je  s  pesmijo  Elizabete  Creutziger- 
jeve:  ,Herr  Christ  der  einig  Gottes  Sohn"  najprej  v  Erf.  Enchir.  1524, 
potem  pri  Waltherju  1524,  Babstu  1545  itd.  Dalmatinov  prevod  je  dobeseden 
prevod  nemskega  izvirnika. 


57.  Ena  sercna  molitov  h  Cristusu 

za  odpuscanje   grehou,   za   gmeranje   inu  stanovitnost  te  vere, 
inu  za  eno  dobro  smert,  skuzi  Jurja  Dalmatina. 


I 


E 


£E£ 


-^ •- 


O     Je  -  zu         crist   je  le   h  te  -  bi  vseh  mo  -  ih 

De    ti    sam         po  -  ma    -    gas  me  -  ni,  dru  -  gdi  tros- 


6 


nu  -  jah 
ta      ne 


kli 
is 


cem, 
cem. 


Saj     si     le 


I 


S; 


-• *- 


ti  moj  po  -  mo 


cnik, 


0  -  ben    an     -    gel     a  -  li    clo- 


I 


W 


^=^— *— ^ 


vik 


nej  ker    bi  me  -  ni  po  -  ma-gal, 


tar 


m 


± 


-1^ — •- 


-* — ^ 


po   -  leg        stal,     V  ka     -    te  -  ri  -  ga 
6  kitic. 


bi 


za  -  vu    -    pal. 


Znak  za  takt  manjka  v  izvirniku. 

214 


Melodija,  eolska,  v  tej  obliki  kakor  pri  Dalmatinu  v  Babstovi  pesma- 
rici  1545,  je  pozneje  presla  v  mnoge,  tudi  katoliskt;  pesmarice.  Nahajamo  jo 
pri  izpovedni  pesmi  dr.  Ivana  Schnesinga  :  ,Allein  zu  dir  Herr  Jesu  Christ", 
nekoliko  drugacno  ze  v  posebnem  tisku,  Nlirnberg  pri  Juriju  Wachterju  1540. 
Dalmatinov  prevod,  sest  kitic  napram  4  nemskim,  je  neizpremenjenega  sprejel 
Kastelic  1682.  Le  v  4.  kitici  pravi  Kastelic  :  ,gmeraj  volo  rnojo'  namesto 
Dalmatinovega :  .gmeraj  vero  mojo'. 


58.  Ena  sercna  peissen 

za  vero,  lubezan,  vupanje  inu  volnu  poterplenje. 
Jurja  Dalmatina. 


Skuzi 


I 


') 


^ 


o 

Je  -  zus  jest  kli    - 

cem  h  te-bi, 

vsli  -  si 

ti 

Ne 

pu  -  sti    za  -  ga 

ti     me-ni, 

po-  daj 

mi 

I 


-9-s^ 


-r-r 


pro-snjo        mo 
mi  -  lost       tvo 


-• — sr 


jo,       pra     -    vo    ve  -  ro    me     -    ni 
jo, 


daj    ti. 


t 


b    g     j 


3E 


se  -  bi. 


vse  -  lej    zi 


ti      te 


bi,      ni   -  kar 


I 


^=t 


-9~»' 


bliz  -  nim    slu 


zi   -   ti, 


prou     po      tvo- 


pmm 


ji    be    -    sse 


di. 


7  kitic. 


Pri  »)  je  1595  ena  brevis,  1584  pravilno  semibrevis. 

Pri  ^)  je  V  izvirniku  predznacen  b,  dasi  je  v  zacetku  vsake  vrstice. 

Izdaja  1584  nima  znaka  za  takt. 

Ta  dorska  melodija  je  bria  v  Erf.  Enchir.  1527  k  pesmi  Iv.  Agrikole: 
.Gottes  Recht  und  Wunderthat,  welches  die  Oberschrift  fuhrl :  ,Eyn  geist- 
lich  lied,  zu  bitten  vmb  glauben,  liebe  vnd  hoffnung",  s  5  kiticami.  Notacija 
Dalmatinova  je  znatno  razlicna  od  prvega  vira.     Tekst  Dalmatinov   se  samo 


215 


V  svoji  temeljni  ideji  naslanja  na  Agrikolovo  pesem,   sicer  ga  je  smatrati  za 
samostojno  pesnitev.  V  slov.  sedem  kitic. 

Agricolova  1.  kit. : 

Gottes  Recht  und  Wunderthat 
will  uns  Herr  Moses  zeigen 
dass  wir  kennen  Gottes  Rat, 
dass  Herzen  zu  ihm  neigen. 
Er  eifert  stark,  Straf  lafit  er  nicht, 
er  leidt  kein  Gottes  Genossen, 
Vertrauen,  herzlich  Zuversicht 
gefallt  ihm  iiber  alle  Massen. 

Pri  Kastelcu  1682  je  pesem  brez  melodije   le   z   izpremembo  v  5.  vr- 
stici  1.  kitice,  kjer  govori  o  pravi  pokori,  Dalmatin  pa  o  pravi  veri. 


59.  Ena  peissen  kadar  clovik  v'  jutru  ustane. 

Ich  dank  dir  lieber  Herre  etc.  Skuzi  Jurja  Dalmatina. 


^ 


£ 


£ 


:£ 


JSEE^ 


Jest  hva 
De     si 


lim    0   Bug 

ti       n(j  -  CO] 


te   -   be, 
me    -  ne 


te  -bi 
pred  vsem 


t 


-* — • 


^ 


Sim 
zlim 


se 
Ob 


jest      po 
a    -    ro 


dal. 

val. 


Zvej  -stu  me- 


I 


•) 


-• — 1=- 


ni    po 


gal    iz      vsehmo 


ih         nad-lug, 


1= 


12- 


hu  -  di  -  ca 


si    pre  -  mo     -     gal,   ti 


mo-cni     go- 


^^^^^ 


spud  Bug, 


9  kitic. 


216 


Izdaja  1584  pri  >)  tako 


m 


-^ — • 


Babst  1545  pri  ')  tako  : 


I 


S 


m 


a 


fe?? 


-• — ^ 


Pripadajoc  izprva  posvetni  pesmi :  .Entlaubt  ist  uns  der  Walde  gen 
diesen  Winter  kalt'  insto-le  natisnjena  ze  v:  .Hans  Gerles  Musica  Teutsch, 
Niimberg  1532',  je  melodija  izsla  s  pesmijo  Ivana  Kohlrosa  :  .Ich  dank  dir 
lieber  Herre"  1535  v  Niirnbergu  v  posebnem  tisku,  potern  pri  Schumannu 
1539,  Babstu  1545,  itd.  Tonski  nacin  jonski.  V  pesmarici  Ceskih  bratov  1544 
je  uporabljena  za  pesem  ,Lob  Gott  getrost  mit  Singen".  Dalmatinova  notacija 
se  ujema  z  Babstovo.  Njegov  tekst  je  prevod  devetih  kitic  Kohlrosovih. 
Zgled  prevajanja : 


Kohlros  1.  kit. 


Ich  dank  dir  lieber  Herre, 
dass  du  mich  hast  bewart 
in  dieser  Nacht  gefere, 
darinn  ich  lag  so  hart 
mit  Finsternis  umfangen 
darzu  in  groBer  Not, 
daraus  ich  bin  entgangen, 
halfst  du  mir  Herre  Gott. 


60.  Ena  druga  otrocia  peissam, 

kadar  se  z'  jutra    gori   vstane,    z'  vecer   spat    gre,    k'  naprej 

petju;  svoim  otrokom  skuzi  A.  B.  zlozena.  Se  more  pejti  kakor: 

Nedaj  oca  nas  lubi  Bug:  ali  v'  leti  vizi. 


fe 


^  -  )- 


Mi     -      ni  -  la  je  vze  stra-sna  nuc,       iz 


I 


te  -  me    je 


po    -    sta  -  la 


luc, 


ve  -  se  -  li 


i 


^^3^ 


¥ 


•      m 


son  -  ce   svo     -    jo    luc 

15 


dan.  zdaj 


go    -    n       gre, 
217 


i 


28  kitic. 


re-spro    -    stre. 


Notacija  v  F-kljucu  brez  znaka  za  takt. 
Nik.  Hermann  1560: 


^- 


=e= 


^^3^=^E^ 


-g— ^- 


-& S is,- 


a — ^ — u 


!°      <g — st 


-s> — 22 — &- 


-««— «i — «- 


M.  Hubad,  1900:  „Adam  Bohoriceva  iz  1.  1584". 


lEEi 


:13=j^|^= 


-?^ ^ 


-o* * 


i 


3^ 


j^^^^ 


5^ 


^£^^^^£1^ 


=J=3 


^- 


Troglasen  zenski  zbor    1.  in  3.  kitica.     Cetveroglasren   mesan    zbor    5. 
in  25.  kitica. 

Nasa    dorska    melodija  je  mocno  razlicna  od  Nikol.  Hermannove  1560 
(Sonntagsevangelien)  k  besedam  : 

„Sanct  Paulus  die  Korinthier 
hat  unterweist  in  rechter  Lehr. 
Sobald  er  aber  von  ihn'  kam, 
da  fingen  sich  viel  Sekten  an." 

Za  tekst,  ki  obsega  28  kitic,  ni  nemske  predloge.   Obe  jutranji  pesmi 
Mill.  Weisseja  1531:  in: 

.Es  geht  daher  des  Tages  Schein, 
o  Briider  lasst  uns  dankbar  sein 
dem  giitigen  und  milden  Gott, 
der  uns  diese  Nacht  bewahrt  hat.' 


„Der  Tag  bricht  an  und  zeiget  sich, 
o  Herre  Gott,  wir  loben  dich, 
wir  danken  dir,  du  hochstes  Gut, 
dass  du  uns  die  Nacht  hast  behut." 


Obe  s  po  7  kiticami  in  cisto  drugima  melodijama  sta  (kakor  vse 
ostale  nemske  jutranje  pesmi)  po  vsebini  cisto  razlicni  od  A.  (dam)  B.  (oho- 
riceve).  V  menjajocem  se  ritmu,  tro-  in  dvodelnem,  je  to  melodijo  v  cetve- 
roglasnem  stavku  za  mesane  glasove  obdelal  in  priobcil  M.  Hubad  1900. 
(„V  monakovski  knjigi-je  tiskano  .srasna'  mesto  ,strasna'."  Hubad.) 


218 


61.  Vecerna  molitou. 

P.  Truberja. 


fee 


0 


^— # — «— • 


$ 


Cri       -       ste,  kir  bos    i   -  me -no     -     van 

-)  2^ 


t 


pra-va   luc,  zar  -  ja,    be  -  li 


dan, 


svit  -  lo  -  bo 


si    vte-mi   ob    -    dan, 


8  kitic. 


svej  -  ti     nam  v  ta  tvoj  svit- 


li    Stan. 


Pri  ')  notna  vrednost  za  polovico  skrajsana. 

Pri  2)  je  1584  pravilno  ligatura,  1595  pa  nepravilno  razresena  ligatura, 
dve  breves. 


Pri  3)  je  1584i 


-9 (9 ©- 


ig       g        |S>        g        ig- 


Babst  1545 


i 


-<© 6> &- 


-TSt       jS       ^       o 


Prenarejeno  eolsko  melodijo  latinskega  himna  „Christe  qui  lux  es  et 
dies"  (nemski  Wolfgang  Meuslin  v  Erfurt.  Enchir.  1526)  je  Trubar  sprejel 
neizpremenjeno.  Tekst  Trubarjev  z  osmimi  kiticami  je  prepesnitev  nemskega 
s  7  kiticami.  Vec  nemskih  prevodov  in  prepesnitev  lat.  himna  je  bilo  ze 
pred  reformacijo,  a  nobenega  ni  mogoce  smatrati  za  direktno  predlogo 
Trubarjevo. 


Enchir.  1526,  5.  kit.: 

Beschirmer,  Herr  der  Christenheit, 
dein  Hilf  stark  sei  uns  bereit. 
Hilf  uns  Herr  Gott  aus  aller  Not 
durch  deine  heilige  fiinf  Wunden  rot. 


Trubarjeva  5.  kit.: 

Ti  ves,  de  ti  tvoji  vemi, 
kir  so  tebi  podverzeni, 
so  od  svita  zapusceni, 
od  vragu  zlu  sovrazeni. 


219 


1575  (z  melodijo) :  Completa.  Vezherna  Molitou.  Notacija  v  tenorskem 
kljucu,  raznovrste  varijante  glede  notne  vrednosti  in  v  pavzah  ;  konec  je 
tak-le: 


E^ 


-ig       g)        ig       P 


H& GH 


Suit-lo-bo    si    vte-mi    ob-dan,suei- ti      nom     v  ta  tui    sui  -  tli  stan. 

62.  Peissen  pred  jedjo, 

skuzi  Jurja  Dalmatina. 


^^ 


^t-t-w~^ 


g;     ,g 


tEEE 


O  go-spud      Bug   ti  0  -  ca   nas, 


kir  vse  stva- 


fe^^e 


3^P^^ 


0  P  0       ^ 


^£ 


ri  v' ro-kah        i  -  mas,  vse  o   -  ci  na  -  te     ca-ka- 


\^^  ^^^ 


tES^ 


5  kitic. 


jjo,       ter         od    te  -  be 


ma  -  jo. 


Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Zamizna  pesem  Ivan  Rohova  .AUmachtiger  giitiger  Gott"  v  pesma- 
rici  Ceskih  bratov  1544  se  nahaja  pri  Babstu  1545  z  malo  ritmicno  izpre- 
membo  in  pod  nadpisom :  ,Das  Benedicite  vor  dem  Tische".  Tonski  nacin 
je  jonski.  Dalmatinov  tekst  se  ujema  z  nemskim  razen  tretje  kitice. 

Roll  3.  kit.:  Dalmatin: 


Wir  geben  vns  schuldig,  o  Herr, 
als  arme  elende  Sunder 
vnd  ban  keine  gerechtigkeyt 
zu  deiner  grossen  giitigkeyt. 


Ti  lam  nym  dafh  shpisho,  pitje. 
ter  vie  potrebe  obilje, 
kakor  en  ozha  ofkerbifh, 
vfakimu  njega  dejl  delifh. 


63.  Peissen  po  jedi. 

Skuzi  J.  Dalmatina. 


i 


:£ 


-(» P— •- 


P 


4= 


-f — <s- 


Za-hva 


li  -  te    Bo 
220 


^a,    kir    je 


do  - bru- 


NB. 


-iS o- 


r  r  f   I  r  ^ 


tliu, 


cen      1   -   nu 


ve  -  ko  -  ma 


^^m^- 


mi  -  lo 


:     9  kitic. 


stiu. 


Odmor  pri  NB.  manjka  1595. 

Melodija  pesmi :  „Danket  dem  Herrn,  denn  er  ist  sehr  freund- 
lich'  je  V  Ivan  Rohovi  pesmarici  Ceskih  bratov  1544.  Pesem  s  6  kiticami 
ima  nadpis:  ,Nach  dem  Tisch  ein  Gracias".  Tonski  nacin  eolski.  Dalmati- 
nova  4.,  8.  in  9.  kitica  manjkajo  pri  Rohu,  ostale  so  natancno  prevedene  iz 
nemske  pesmi  „Danket  dem  Herrn",  itd. 


64.  Cantus  Media  vita  etc.  per  Truberum. 

Ena  peissen :  Mitten  wir  im  leben  sind,  etc. 


^ 


3^ 


£ 


£ 


^ 


Slej-dni   clo-vik,  kir    je       ziu, 

Bo  -  di  mlad,  star"      mo -go    -   cliu 


mo-  ra  v'  krat-kim 
mo  -  ra   gnil  stro- 


1  [a 


l^^l^pf^^^i^^^ 


vmre    -    ti,  hne     -     ti.  Tu  vsa  -  ki     prou    pre- 


i 


3^3^ 


^ 


tE^E^ 


mi   -    sli,  per  Bu   -  gi  mi  -  lo 


sti     i     -    sci, 


% 


NB 


M 


3^ 


-• — ^ 


X=^ 


de    ga  V  smer-ti 


ob  -  der  -  zi. 


O    sve  -  ti 


go-spud  Bug, 


^^^^^ 


NB 


o     sve  -  ti 


mo  -  cni    Bug, 
221 


o    sve  -  ti  mi  -  lo- 


£ 


:* 


S 


sti  -  vi        Je      -     zus,   zi  -  vi  ve  -  cni  Bug.         Mi  smo  cvejt,  prah, 


gni  -  la      cer  -  vi 


va      jez  -  ca. 


i 


1 


3  kitice. 


Smi  -  li     se   cez 


Odmori  pri  NB.  izpusceni. 

To  frisko  melodijo,  ki  je  sluzila  ze  v  15.  veku  neki  romarski  pesmi, 
ima  Walther  1524  ob  Lutrovi  nemski  obdelbi  latinske  , Media  vita",  ki  jo 
nahajamo  brez  melodije  tudi  v  Erf.  Ench.  Take  obliko,  v  kakrsni  jo  imamo 
pred  seboj,  je  melodiji,  nekoliko  slicni  melod.  postopni  „Sancte  Deus-a", 
vsekakor  dal  Walther.  Prvotni  latinski  tekst  (Media  vita  in  morte  sumus, 
quern  quaerimus  adjutorem,  nisi  te  Domine  ?  qui  pro  peccatis  nostris  juste 
irasceris,  sancte  Deus,  sancte  fortis,  sancte  et  misericors  salvator,  amarae 
morti  ne  tradas  nos)  je  baje  zlozil  Notker  Jecljavec,  menih  st-galski  (u.  912) 
sprico  nevarnosti,  v  kateri  so  bili  delavci  ob  gradbi  mostu  cez  Martinstobel. 
Mtlodija  in  tekst  sta  presla  v  skoro  vse  pesmarice  16.  in  17.  veka  ;  najdeta 
se  tudi  pri  Veheju  1537  in  v  drugih  katol.  pesmaricah.  Trubarjevo  besedilo 
ni  prevod,  ampak  svobodna,  nova  prepesnitev  Lutrovega  teksta. 

Prva  Lutrova  kitica  se  glasi: 

Mytten  wyr  im  leben  synd , 
mit  dem  todt  vmbfangen, 
wen  suchen  wir,  der  hulffe  thu, 
des  wir  gnad  erlangen  ? 
dy  biistu,  Herr  alleyne. 
Vns  rewet  vnser  missethat, 
die  dich,  Herr,  erzurnet  hat. 
Heyliger  Herre  Gott, 
Heyliger  starcker  Gott, 
Heyliger  barmhertziger  Heyland, 
du  ewyger  Gott, 
lass   vnns  nicht  versynken 
yn  des  pittern  todes  nott. 

Kyrieleyson. 


65.  Ena  sercna  inu  trostliva  tnolitou 


za  eno  pravo  kerscansko  smert, 
jenje,   inu   se   more   pejti    kakor 


inu  vesselu   od   smerti    vsta- 
je   ozdolaj  notiranu,   ali  v  ti 


222 


vizi,  kakor   ta    nemska:   Wenn   mein    stiindlein  verhanden    ist. 
Skuzi  J.  Dalmatina. 


J3gJ^^_EEjEE|^ 


3=fz=#: 


Ka     -     dar   pri  -  de  pu-sle-dni 

O  Je  -  zu  Crist,  kir   si     za 


=t=t 


i==i=E 


::^ 


^^^'  de  jest  bom     mo  -  ral  vmre     -      ti 

"'^s  tu       -       di       mo  -  ral     ter         -  pe     -      ti' 


J, — •- 


^f^E^EiE^^ 


siujme-ni  zve-stu  nastra-ni,  predhu-di- 


•— -=^E 


:t=t: 


cem     me  -  ne     bra       -      ni,  v  tvo        -       je       ro    -  ke 


10  kitic. 


me         vza  -  mi. 


Strassburg  1560: 


Ps.  23.  Der  Herr  ist  mein  getreuer  Hirt  etc. 


=i=t: 


• — —■ 1    I       *■ ~^     dJ 


Eisleben  1598: 


Ttinf- 


— © «'- 


3C=g=5— -: 


Wenn  mein  Stiindlein  etc. 


223 


M.  Practorius  1609: 


I 


J3 


^"^P^ 


:tE3 


Wenn  mein  Stiindlein  etc. 


lis 


m      S 


-f>    6  : 


fe£ 


J      ^*      *— ^ 


^1=^=^= 


=r=^=^ 


3^ 


^ — »^ 


s^^Eii 


M.  Hubad,  1900:  „J.  Dalmatinova. 


I 


J?E#=2 


4        r 


^5E3E^ 


^ 


3^3EE^ 


^p^^^^i^^ 


1^ 


I 


-^ N 


E£ 


-• ^ 


-*?—•- 


3^ 


i=«: 


:tc=?=^ 


I 


F^^ 


P=i^ 


# — • — ^ — ^ 

h h * •- 


:t^t/ 


Samo  melodija  brez  ton- 
skega  stavka. 


Melodije  v  cisto  enaki  notaciji,  kakor  jo  ima  Dalmatin,  ni  najtivpred- 
slovenskih  pesmaricah.  Znatno  razlicna  je  melodija  o  23.  psalmu,  kakor  je  v 
straBburski  pesmarici  1560.  V  prvi  vrstici  se  straB.  melodija  popolnoma  enako 
glasi  kakor  nasa;  ujema  se  z  njo  v  svoji  periodicni  zgradbi,  v  bistvenem 
narascanju  in  padanju,  ce  so  tudi  poedini  intervali  in  cleni  melodije  razlicni. 
§ele  pesmarica  Eisleben  1598  ima,  tudi  k  smrtni  pesmi :  „Wenn  mein  Stiind- 
lein vorhanden  ist",  v  vseli  delih  enako  melodijo.  Direktni  vir,  iz  katerega 
je  vzel  Dalmatin  melodijo,  se  po  tem  takem  ne  da  dolociti.  Cisto  razlicna 
od  nase  dorske  pa  je  jonska  melodija  pesmi  „Wenn  mein  Stiindlein  etc." 
(Prim,  tudi  to  melodijo  v  Martina  Pratorija  ,Musae  Sioniae'   1609).    Za  tekst 


224 


je  bila  Dalmatinu  v  prvih  petih  kiticah  predloga  Nik.  Hermannova  cetvero- 
kiticna  „Wenn  mein  Stundlein  etc.",  nadaljnje  4  kitice  so  natancen  prevod 
prvih  4  kitic  Nik.  Hermannove  peterokilicne  pesmi:  ,Wie  Helias  im  fewrigen 
Wagen  gen  Himel  feret'  1559;  namesto  zadnje  kitice  te  pesmi  je  dal  Dal- 
matin  novo.  To  zvezo  obeh  Hermannovih  pesmi  je  najti  najprej  v  Nurnberger 
Hausgesengen  1569,  potem  v  drugih  pesmaricah.  Pri  Kastelcu  1682  je  pesem 
brez  melodije  dobesedno,  M.  Hubad  je  1900  priobcil  samo  melodijo  z  2  ki- 
ticama  (brez  stavka)  v  */4  taktu. 


66.  Ena  lepa  duhouna  peissen, 

katera  na  kratki'm  v'  sebi  derzi  vse  stuke  karscanske  vere,  na 
katere  slejdni  karscenik  more  vesselu  vmreti  inu  izvelican  biti, 
zlozena  skuzi  Joannesa  Schuuejgerja,  inu  se  more  pejti,  kakor 
je  letu  ozdolaj  notiranu,  ali  kakor:  Oca,  sin,  duh,  nebeski 
krajl,  etc.  ozgoraj  na  42.  platu.  (1584  „na  32.  platu".) 


I 


NB 


& 


^^ 


:55: 


Hva     -    la     Bo-gu   moj 
S  ti    -    ga     svi  -  ta    go 


cas      je    tu,  de 

ri      v  ne  -  bu,        tarn 


t 


m. 


-^ — ^ 


4=4: 


se      i  -  mam  lo      -      ci  -  ti 
vseh  na-dlug  prost  bi  -  ti. 


Za 


tu   jest   ho-ceni 


NB 


i^^EEg 


pred  smer    -  tjo, 


stu-rit    du     -    hou  -  no  safft   mo- 


^lt:^ 


JO 


V  boz    -    jim      i  -  me  -  ni. 


A  -  men. 


27  kitic. 


Znaka  za  takt  ni. 

Finale  pri  NB.  primerno  reducirane. 


M.  Hubad  1900:  „I.  Schweigerjeva' 


^^ 


^-- 


225 


:t=^ 


|=^g^^=ggp=^^g=^: 


:t=t:= 


^ 


^tf^ 


:;:1^ 


:ll 


Samo  melodija,  brez  stavka. 

Za  to  pesem  se  ni  dal  najti  vir  niti  za  melodijo  niti  za  tekst.  Pesnitev, 
smrtno  pesem,  raztegnjeno  na  27  sedmerokiticnih  kitic,  smemo  imeti  za  last 
Iv.  Schweigerja,  ki  je  samo  s  to  pesmijo  zastopan  v  nasi  zbirki,  ker  bi  je 
radi  njenega  obsega  nemski  himnologi  ne  mogli  prezreti,  ako  bi  bila  v  kaki 
nemski  pesmarici.  Melodija  je  kakor  vse  v  nasi  zbirki  brez  dvoma  nemskega 
porekla.  M.  Hubad  je  tudi  to  melodijo  priobcil  brez  stavka,  s  4  kiticami  (1., 
2.,  26.  in  27.  kitica). 


67.  Ena  pogrebska  peissen, 

per  Krellium. 


i 


i 


^^^ 


-•■ — r 


5 


:? 


Spre      -      mi-mohgro-bu  tu     tel  -  lu,  naj 


--^ 


sevgrobpo-kop      -      pa    cil-lu,  saj         spet  zi  -  vu   go- 


^*=S=? 


ri    vsta-ne,  ka 

8  kitic. 


dar    se  Bug  k  sod    -    bi    ga  -  ne. 


1584  brez  znaka  za  takt. 

Pri  >)  je  1584  pomotoma  nota  /;  1595  pa  je  ta  nota  za  polovico  pre- 
kratka;  minima  je  namesto  semibrevis. 

Ta  pogrebna  pesem,  jonska,  ki  v  lapidarnem  slogu  izraza  misli  in 
nade,  ki  z  njimi  pokapajo  kristjani  svoje  mrlice,  je  izsla  najprej  v  pesmarici 
Ceskih  bra tov  1531  ;  v  sedmih  kiticah  jo  je  zlozil  M.  Weise  :  „Nun  lafit  uns  den 
Leib  begraben"  brez  melodije.  Melodija,  kakor  jo  imamo  tukaj,  se  nahaja 
najprej  v    G.  Rhawa    ,Gesenge  fiir    gemeine    Schulen",    Wittenberg    1544,  v 


226 


peteroglasnem  stavku  od  Iv.  Stahla.  Pozneje  so  sprejele  pesem  vse  pesmarice 
16.  veka.  Slovenski  tekst  je  natancen  prevod  nemskega,  zadnja  kitica  je 
dodana. 


68.  De  adventu  Domini. 

Peissen  od  adventa. 


I 


-ft — 1»- 


tr- 


-\^- 


Hva 


la    bo  -  di    Bo     -    gu  vsak  cas,         ker 


^^ 


-P — 0- 


:t 


-?— f- 


-tt — ^- 


:i 1 ^ 


SI     se    sam  smi 


lil  cez  nas,        nam      po-slal    si  -  nu      svo- 


i 


^ — P — •- 


55 


• *- 


je  -  ga,  od 

14  kitic. 


ve-cno-sti    ro 


je 


ni  -  ga. 


Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 

Melodije  te  adventne  pesmi  nikjer  ni  bilo  mogoce  najli.   Tonski  nacin 
eolski.  Tekst  je  dobeseden  prevod  M.  Weissejeve  pesmi : 

Lob  sey  dem  allmechtigen  Gott, 
der  sych  vnser  erbarmet  hat, 
gesandt  seinen  allerliebsten  son, 
aus  jhm  geborn  jnn  hochsten  Thron 

(1531)  s  14  kiticami. 


69.  Ena  lepa  duhovna  peissen. 


I 


& — ^ 


se    kum  -  ras     i 


nu   sker     -     bis 


po  -  svit-nu    bla- 


227 


t 


i 


m 


gu. 


-p — ^ 


lo,    ne 


*E3^ 


Se£ 


za   -   vu-paj    ti    tvoj  -  mu    Bo-gu,  kir  je    stva  -  ril  zem- 


bu. 


13  kitic. 


Izdaja  1584  brez  znaka  za  takt. 


Hubad  1900:  (sesteroglasno) 


Wjpi-t 


-m ,- 


t 


Jee6 


~r^f—n 


Ta  melodija  se  nahaja  najprej  v  rokopisu  „Crailsheim  Monoetius  1565 
(prim.  St.  46).  Nje  najstarejsi  tisk  je  Joahima  Magdeburga :  ,Christliche  vnd 
trostliche  Tischgesenge",  Erfurt  1572.  Slovenska  notacija  je  malo  razlicna  od 
najsiarejsega  vira.  Tonski  nacin  eolski.  Tekst,  dobeseden  prevod  Hans 
Sachsove  pesmi :  „Warum  betriibst  du  dich  mein  Herz",  je  izsel  kot  poseben 
tisk  obenem  s  pesmijo :  .Bis  mir  gnedig,  o  Herre  Gott"  v  Niirnbergu  1526, 
brez  not,  z  opombo  :  ,In  dem  Thron :  Frolich  bin  ich  aus  hertzen  grund". 
Osma  in  deveta  kitica  pesmi,  ki  ju  v  najstarejsem  tisku  ni,  sta  dodani  iz 
niirnberske  pesmarice  1580.  M.  Hiibad  je  to  melodijo  [obdelal  za  sestero- 
glasen  mesan  zbor,  v  ritmu  "/^  in  ^\,  tri  kitice. 


Pesmi,  ki  hocem  o  njih  se  v  sledeceri  govoriti,  so  v  nasih  pesmaricah 
brez  melodij.  Pri  nekaterih  je  opazka :  „v  ti  vishi  kakor",  ali:  „v  foji  su- 
febni  vishi"  ali  ,na  eno  drugo  visho",  druge  zopet  so  brez  oznacbe  melodije, 
ki  naj  se  porabi  zanje.  Teksti  so  uvrsceni  po  izdaji  1595  in  zaznamovani  s 
tekocimi  stevilkami.  Pri  vsakem  sem  posebe  navedel,  v  kateri  izdaji,  na  ka- 
teri  strani  slovenske  izdaji  je  pesem. 

70.  Izd.  1595.  str.  134. 

D.  Marie  hvalezna  peissen  na  eno  drugo  vizo.  11  kitic  po 
5  vrstic. 

Neposrednega  nemskega  vira  ni  najti.  Svobodna  pesnitev,  po  mislih 
latinskega  Magnificata  ali  pa  nemske  pesmi  „Nun  lob  mein  Seel  den  Herren" 


228 


(Nic.  Selnecker)  s  petimi  ]2vrsticnimi  kiticami  v  Nik.  Selneckerjevih  ,Christ- 
liche  Psalmen  etc."  Leipzig  1587.  —  Slov. :  ,Vesselu  Maria  poje,  vsem  ludem 
naznainje  daje". 

71.  Izd.  1595.,  str.  140. 

Ena  druga  v  ti  vizi,  o  Jezus  Christus  na§  Gospud.  14  kitic  po 
4  vrstice. 

Je  veren  prevod  Mih.  Weissejeve  pesmi  „Lob  sei  dem  allmachtigen 
Gott"  V  pesmarici  Ceskih  bratov  1531  s  14  kiticami.  —  Isto  nemsko  pesera 
imamo  v  drugic  prevedeno,  (prim.  st.  68). 

1595  slov.:  „Hvalimo  Boga  vsaki  cas", 

1584  slov.:  ,Hvala  bodi  Bogu  vsak  cas". 

Vendar  je  prevod  izdaje  1584  daleko  boljsi  in  okretnejsi  napram  ne- 
rodnemu  prevodu  izdaje  1595.  Mnogo  v  izdaji  1595  novih  pesmi  stoji  po 
svoji  vsebini  in  vrednosti  dalec  za  pesmimi,  katere  preveva  se  veliki  duh 
Trubarjev. 

V  primero  navajam  iste  kitice : 

M.  Weisse  12.  kitica  : 

Sein  erste  Zukunft  in  die  Welt 
ist  in  sanftmiitiger  Gestall, 
die  ander  wird  erschrecklich  sein, 
den  gottlosen  zu  grofier  Pein. 

Slovenska  pesmarica  1584,  12.  kitica,  stev.  68: 

Ta  pervi  prihod  je  trostliv, 
lubezniv,  krotak,  dobrotliv,  *) 
ta  drugi  pak  bode  strasan, 
tim  hudim  bo  ta  pakal  dan. 

*)  Izdaja  1595  ima :  dobrutliv. 

Slovenska  pesmarica  1595,  12.  kitica,  st.  71 : 

Njega  prihod  je  bil  krotak, 
na  sodni  dan  bode  strasan 
vsem  hudim  nejovernim  ludjem 
znih  vecnim  pogublenem. 

72.  Izd.  1584,  str.  88.     1595,  str.  143. 

Solemnis  ille  cantus,  dies  est  laetitiae.  A  quodam  ante  haec 
tempora  bene  translatus,  rhythmice  utcunq  compositus.  Ta  stara 
bozicna  pejssen,  prau  tolmacena,  ampak  nikar  pousod  rajmana, 
V  svoji  vizi,  kakor  ta  od  spreda:  Hvalimo  mi  danas  Boga.  5  kitic 
po  10  vrstic. 

O  besedilu  govorim  pri  st.  19. 

Slovenska  pesem  se  zacenja:  ,Ta  dan  je  vsiga  vesselja". 

73.  Izd.  1584,  str.  95.     1595,  str.  152. 

Bozicna  peissen  iz  evangelia  s.  Lukeza  na  2.  cap.  Johannes 
Schvvejgerus.  Vtei  vizi  kakor  ozgoraj:  Hvalimo  mi  danas  Boga  etc. 

10  kitic  po  10  vrstic. 

To  pesem  je  smatrati  za  samostojno  pesnitev  o  mestu  evangelija,  na- 
vedenem  v  naslovu,  kakor  je  Nik.  Hermannova  v  njegovih  ,Sonntagsevan- 
gelien"  1560  izisla  pesem  z  11  kiticami  po  4  vrstice,  od  te  se  pa  nasa  raz- 
likuje  po  vsebini  in  po  zgradbi  kitic. 

229 


N.  Hermann  1.  kitica  : 

Kaiser  Augustus  leget  an 
die  erst  Schatzung  auf  Jedermann  ; 
da  macht  sich  Josef  auf  dje  Falirt 
mit  Maria,  der  Jungfrau  zart. 

Schweiger  1.  kitica  : 

Ta  rimski  cesar  Avgustus 
ta  je  sam  zapovedal, 
de  bi  se  sacal  ta  svejt  vus, 
nikoger  nej  pregledal. 
Vse  Jude  od  svojga  doma, 
bodisi  lih   cigar  stana, 
je  rnora  sacan  biti, 
k  letej  pervi  sacingi 
inu  veliki  ceringi 
je  moral  vsaki  priti. 

1575  brez  melodije:  Boshyzhna  peissen  is  Evangeliu  S.  lukesha  na 
2.  Cap.,  Joannes  Schvveigerus.  V  ti  vishi  koker  ta  Nemshki,  Der  Tag  der  ist 
so  freudenreich. 

74.  Izd.  1595,  str.  160. 

Ena    druga    bozicna    peissen,    v  ti  vizi    kakor  ta   od  zgorai. 

9  dvovrsticnih  kitic,  vsaka  s  pridejanim  „Alleluja". 

Nasa  pesem  .Dete  v  betlehemi  rojenu"  je  natancen  prevod  latinske 
himne  „Puer  natus  in  Bethlehem"  z  10  kiticami;  deveta  latinska  kitica  je 
izpuscena.  Prvi  nemski  evangeljski  prevod  je  najti  v  pesmarici  Babstovi  1545, 
kjer  pa  manjkata  druga  in  zadnja  kitica  latinskega  izvirnika.  Pri  Babstu  ima 
pesem  le  8  kitic. 

75.  Izd.  1595,  str.  165. 

Ena  peissen  k  novimu  leitu  na  vse  zlaht  stanuve.  21  kitic  po 
4  vrstice,  vsaki  kitici  je  dodan  „Alieluja".  Je  natancen  prevod  nemske  koled- 
nice,  obicajne  ob  novoletnih  pohodih : 

„Nu  wolle  Gott,  dass  unser  Gsang 
mit  Lust  und  Freud  vom  Herzen  gang" 

etc.  z  21  cveterovrsticnimi  kiticami.  —  Nemska  pesem  je  tiskana  v  I.  Zwick- 
ovi  reformacijski  pesmarici  v  Curihu  1540  kot  „Ein  gsang  des  jungen  volcks 
zuom  guoten  jar.  In  der  melodey,  gelobet  seyst  du  Jesu  Christ".  Po  trditvi 
Wackernaglovi  je  natisnjena  ze  1537  v  strafiburski  pesmarici.  —  Zacetek  slo- 
venske  pesmi:  „Daj  Bug  de  nase  petje  gre". 

76.  Izd.  1595,  str.  169. 

Ena  peissen  v  veliki  tedan  v  ti  vizi :  Rex  Christe  factor  om- 
nium. 15  stirivrsticnih  kitic. 

Nasa  pesem  „Bug  ie  en  vinograd  naredil"  je  natancen  prevod  pesmi 
M,  Weisseja,  1531  :   „Gott  hat  einen  Weinberg  gebaut"  s  15  kiticami. 

77.  Izd.  1595,  str.  172. 

Ena  lepa  duhovna  peissen  od  terplejnja  Cristussoviga  v  ti 
izi  (sic !)  koker  je  vera.  22  kitic  po  6  vrstic. 

Slovenska  pesem  „0  Gospud  Bug  vecni  oca"  je  natancen  prevod 
nemske  pesmi  „0  Gott  Vater  in  ewigkeit,  dein  heiligen  Geist  gib  uns  all- 
zeit"  etc.  z  22  kiticami,  ki  je  tiskana  v  zbirki :  „Geistliche  Lieder,  etc.,  1561, 
Frankfurt  an  der  Oder,  durch  Johann  Eichhorn".  Nemski  pesnik  ni  imenovan. 

78.  Izd.  1584,  str.  105.     1595,  str.  178. 

230 


Passion  iz  vseh  stirih  Evangelistov,  v  tej  vizi,  kakor  ozgoraj 
ta  pejssen  :  Sveti  Paul  v  enim  listi,  skuzi  Jurja  Dalmatina.  30  kitic 
po  12  vrstic. 

(Prvotno  na  koncu  Dalmatinove  knjige  .Passion'  1576.  (Jr.)  To  tako- 
zvano  „veliko  pasijo"  je  smatrati  za  samostojno  Dalmatinovo  pesnitev  in  sicer 
po  vzorcu  Sebald  Heydenove  pasije,  ki  je  v  posebnsm  tisku  izsla  pri  Juriju 
Wachterju  v  Niirnbergu  1525.  Heyden  ima  23,  Dalmatin  pa  30  kitic,  zgradba 
kitic  je  pri  obeh  popolnoma  enaka,  namrec  8.  8.  7.  8.  8.  7.  8.  8.  7.  8.  8.  7. 
jambov. 

Heyden  l.kilica:  Dalmatin  1.  kitica : 

O  Menscli,  bewein  dein  Siinde  grofi,  O  gresni  clovek,  vsaki  cas 

darum  Christus  seins  Vaters  SchoB  pomisli  ti,  kaj  je  za  nas 

auBert  und  kam  auf  Erden.  Jezus  moral  terpeti. 

Von  einer  Jungfrau  rein  und  zart  De  bi  nas  od  pekla  resil, 

fiir  uns  er  hie  geboren  ward,  iz  neba  je  na  svejt  prisil, 

er  wollt  der  Mittler  werden.  njemu  je  bilu  vmreti. 

Den  Todten  er  das  Leben  gab  Kakor  tu  Evangelist! 

und  legt  dabei  all  Krankheit  ab,  inu  Apostolski  listi 

bis  sich  die  Zeit  her  drange,  po  redu  vse  pricujo, 

daC  er  fiir  uns  geopfert  wiird,  od  njega  martre  pisejo, 

trug  unser  Siinden  schwere  Biird  gresnike  k  njemu  vizajo, 

wol  an  dem  Kreuze  lange.  v  njega  verjet  vkazujo. 

Pri  Kastelcu  1682  je  tiskana  Dalmatinova  pasija  z  neznatnimi  izpre- 
membami,  ki  pa  le  kazijo  pesem. 

Kastelec  pravi  v  1.  kitici :  .pricujejo'  mesto  .pricujo",  v  6.  kitici  : 
„uze",  mesto  ,vze',  in  v  isti  kitici:  .zdaici',  mesto  ,zdaj",  v  22.  kitici: 
,zdaj",  mesto  izvirno  ,sadaj",_v  27.  kitici  :  „umorili",  mesto  .vmorili",  v  28. 
kitici:  „signilu",  mesto  „zgnilu",  vsled  cesar  je  pravilno  tekoci  Dalmatinov 
litem  povsod  razbit. 

79.  Izd.  1.595,  str.  192. 

En  drugi  passion  v  ti  vizi  Crux  fidelis.  24  kitic  s  sestimi  tro- 
hejskimi  vrsticami  s  sledecim  stevilom  ziogov  12.  9.  13.  11.  13.  11.  Sloven- 
ska  pesem  ,0  clovik  gledaj  vecniga  tvojga  krala"  je  natancen  prevod 
M.  Weissejeve  pesmi,  1531  : 

„0  ihr  Christen,  seht  an  den  Konig  und  Heiland, 

den  uns  der  Vater  hat  gesandt, 

da6  er  von  Kind  auf  bis  an  sein  End  trug  unsre  Biird, 

also  unser  Heil  und  Seligmacher  wiird. 

O  merkt  heut,  wie  er  uns  hie  als  ein  Knecht  hat  gedient 

und  als  ein  Freund  durch  sein  Tod  mit  Gott  versiihnt". 

Tudi  Weisse  ima  24  kitic. 

80.  Izd.  1595,  str.  204. 

Ena  druga  lepa  peissen  od  Cristussovih  sedem  bessedi  na 
krizi.  9  kitic  po  5  vrstic.  — ■  Nasa  pesen  :  ,Kadar  je  Jezus  za  nas  terpil' 
(ze  V  prvi  vrstici  je  en  zlog  prevec)  je  veren  prevod  nemske  pesni : 

„Da  Jesus  an  dem  Kreuze  stund 

und  ihm  sein  Leichnam  war  verwundt" 

z  devetimi  kiticami,  ki  je  bila  znana  ze  v  15.  stol.  in  v  priredbi  J.  Boschen- 
steina  1515  prvic  natisnjena.  V^  evangeljskih  pesmaricah  jo  je  najti  najprej 
pri  Schumannu  1539  brez  napeva. 

81.  Izd.  1595,  str.  214. 

Velikanocna  peissen,  v  ti  vishi  Jezus  je  od  smerti  etc.  Sedem 
numerovanih    kitic  s    sledecim    stevilom  vrstic:    7.  8.  8.  9.  9.  8.  8.  Kakor  je 

231 


stevilo  vrstic  razlicno  v  posameznih  kiticah,  tako  je  v  analognih  vrsticah  raz- 
Ijcnih  kitic  tudi  stevilo  zlogov  razlicno.  Za  slovensko  besedilo  ni  najti  nem- 
skega  vzorca ;  pesem  je  preobrazitev  oz.  razsirjenje  pesmi  ^Christ  ist  erstan- 
den"  s  sedmimi  kiticami.  —  Zacetek  pesmi  se  glasi ;  „Jezus  tu  offranu  Jagne 
vrejden  casti  hvale  etc' 

82.  Izd.  1584,  str.  124.     1595,  str.  218. 

Vulgaris  Slavorum  in  die  resurrectionis  Domini  cantus,  va- 
rijsq  modis  seu  vocibus  canitur.  Ta  stara  velikanocna  peissen,  v 
nekulilcu  mejstih  popraulena,  na  mnogitero  viio.  Petnajst  stiri- 
vrsticnih  kitic,  k  vsaki  je  privesen  ,Kyrie  eleison"  in  k  zadnji  se  razen  tega 
trikraten  .Alleluja".  Nasa  pesem  je  predreformacijska  slovenska  cerkvena 
pesem.  Prvi  dve  kitici  sta  prevod  nemske  pesmi  .Christ  ist  erstanden" 
ostalih  kitic  pa  ni  v  nemskih  zbirkah,  niti  v  protestantskih,  niti  v  katoliskih. 

Zacetek  pesmi  se  glasi : 

Jezus  ta  je  od  smerti  vstal 
od  svoje  britke  martre,  etc. 

V  St.  26  pa  : 

Jezus  ta  je  od  smeiti  vstal, 
vragu  je  to  glavo  steptal,  etc. 

Tiskovna  pomota  v  8.  kitici  izdaje  1584: 

Angel  ta  je  h'  tern  zenam  djali,  je  1595  popravljena  v  ,djal".  Vide 
St.  26. 

(V  izdaji  1574  je  ena  pesem  s  tern  zacetkom  oznacena  kot  ^nova", 
druga  kot  .stara",  tretja  kot  ,druga  nova".  Ur.) 

83.  Izd.  1595,  str.  221. 

Ena  velikanocna  peissen.  16  stirivrsticnih  kitic. 

Ta  pesem:  , Jezus  Cristus  v  enim  verti"  je  samostojna  slovenska  pes- 
nltev;  v  pesniskem  oziru  je  zalibog  le  male  vrednosti,  zelo  neokretna.  V 
nemskih  pesmaricah  je  ni  najti. 

84.  Izd.  1595,  str.  225. 

Ena  stara  velikanocna  peissen.  6  stirivrsticnih  kitic  s  privesenim 
,Alleluja". 

Ta  pesem  „Jezus  ta  je  od  smrti  v'stal"  je  narejena  iz  1.,  2.,  3.,  9.  in 
10.  kitice  pesmi  st.  82,  ki  so  po  vecini  tu  neizpremenjene.  Ne  dvomim,  da  je 
ta  pesem  starejsa  nego  st.  82,  da  so  torej  kitice,  kolikor  jih  ima  st.  82  vec, 
pozneje  pripesnjene. 

85.  Izd.  1584,  str.  130.     1595,  str.  232. 

Slavicus  Hymnus  de  resurrectione  Domini,  per  Truberum 
compositus.  Ena  druga  velikanocna  pridna  peissen  od  Jezusove 
Martre  inu  gorivstajenja,  v  tej  vizi  kakor  ozgoraj  ta  perva  veliku- 
nocna  peissen:  Jezus  ta  je  od  smerti  vstal.  Enajst  stirivrsticnih  kitic. 
Prve  3  kitice  pesmi,  ki  se  tudi  zacenja  z:  „Jezus  ta  je  od  smerti  vstal",  so 
iste  kakor  pri  st.  82  in  84,  ostale  kitice  je  smatrati  za  pripesnitev  Trubarjevo 

86.  Izdaja  1584,  str.  143.     1595,  str.  250. 

Vetus  Slavorum  veni  s.  Spiritus.  Ta  stara  peissen  od  svetiga 
Duha,  lih  v  teisti  vizi.  Ena  kitica  z  9  vrsticami.  Mera  je  nepravilna. 

Pesem  je  prevod  latinske  antifone:  „Veni  s.  Spiritus".  Glej  st.  31.  Za- 
cetek nase  pesmi : 

,Pridi  k  nam  Bug  inu  sveti  Duh". 


232 


87.  Izd.  1595,  str.  253. 

Ena  druga  lepa  duhona  (sic!)  peissen.  Deset  4  vrsticnih  kitic. 
Nasa  pesem  „Obderzi  nas,  o  Gospud  Bug",  ki  zanjo  nisem  nasel  nemskega 
vira,  je  prosta  razlaga  ali  pesnitev  po  trokiticni  Lutrovi  pesmi :  Erhalt  uns 
Herr  bei  deinem  Wort".  Prim.  st.  32. 

88.  Izd.  1595,  str.  266. 

Ena  lepa  duhovna  peissem,  v  ti  vizi  kakor  ta  nemska  Durch 
Adams  Fall  ist  gantz  verderbt  etc.  Skuzi  Joh.  Snoil.  Devet  kitic  po 
10  vrstic  s  sledecim  stevilorn  jambov  8.  7.  8.  7.  4.  4.  7.  4.  4.  7. 

Slovenska  pesem  , Skuzi  Adamov  greh  smo  mi"  je  svoboden  prevod 
nemske  v  naslovu  navedene  Laz.  Spenglerjeve  pesmi,  ki  je  bila  prvic  natis- 
njena  1524,  z  Waltherjevim  napevom.  V  primero  navajam  peto  kitico  vsake 
pesmi : 

Pri  Laz.  Spenglerju  :  Pri  I.  Snoilju  : 

Er  ist  der  Weg,  das  Licht,  die  Pfort,  On  je  ta  pot,  vrata  nu  luc, 

die  Wahrheit  und  das  Leben,  risnica  inu  leben, 

des  Vaters  Rat  und  ew'ges  VVort,  tiga  oceta  vecna  muc, 

den  er  uns  hat  gegeben  brez  njega  ni  obeden; 

zu  einem  Schutz,  kateriga 

daB  wir  mit  Trutz  le  samiga 

an  ihn  fest  sollen  glauben,  nam  je  potreba  znati, 

darum  uns  bald  v  njega  rokah 

kein  Macht  noch  G'walt  nas  nic  ni  strah, 

aus  seiner  Hand  wird  rauben. "  s  mirom  hocmo  ostati. 

89.  Izd.  1584,  str.  155.     Izd.  1595,  str.  273. 

Psalmus  II.  Quare  fremuerunt  gentes.  Ta  drugi  psalm,  skuzi 
Sebastiana  Krellia  tolmacen.  V  ti  vizi  kakor :  Kadar  je  Jezus  v 
nebu  sal.  Osem  kitic  po  7  vrstic.  Ta  psalmska  pesem  „H  cemu  Ajdje  ta- 
pacejo"  je  zelo  slicna  Lud.  Ohlerjevi  psalmski  pesmi:  ,Warumb  tobet  der 
heyden  hauff",  ki  je  s  4  kiticami  izsla  v  Strassburskem  Kirchenamptu  1525. 
Pri  Jostu  Gutknechtu  je  1527  Ohlerjeva  pesem  izsla  v  predelani  obliki  s 
5  kiticami:  ,Warumb  thobt  doch  der  Heyden  hauff".  Za  izvirnik  Kreljeve 
pesmi  ne  morem  smatrati  nobene  izmed  obeh  navedenih  pesmi  in  tudi  no- 
bene  izmed  drugih  12  pesmi  o  2.  psalmu,  ki  sem  jih  pregledal.  Nasa  pesem 
je  torej  samostojna  pesnitev  na  podlagi  psalma  samega. 

90.  Izd.  1584,  str.  160.     1595,  str.  284. 

Psalmus  XIIII.  et   LIII.  Dixit  insipiens.  Ta  14.  inu  53.  Psalm 

vuk  inu  molitou  zuper  hinauce,  etc.  V  ti  vizi :  Kadar  je  Jezus  v 
nebu  sal,  od  Sebastiana  Krellia  izlozen.  Sedem  kitic  po  7  vrstic.  Kre- 
Ijeva  pesem:  ,Ti  Farizei  pravio,  praviga  Boga  znamo"  je  dober  prevod  Lu- 
throve  pesmi  ,Es  spricht  der  Unweisen  Mund  wol,  den  rechten  Gott  wir 
meinen",  ki  je  bila  z  istim  stevilom  kitic  prvic  natisnjena  v  erfurtskem  enhi- 
ridiju  1.  1524. 

Psalma  14.  in  53.  imata  skoro  isto  besedilo. 

91.  Izd.  1584,  str.  162.     1595,  str.  286. 

Psalmus  XV.  Domine,  quis  habitabit,  etc.  per  Krellium.  Ta 
15.  psalm,  navuk,  kakovi  ludje  v  nebu  slisio,  v  ti  vizi:  Nedaj  oca, 
lubi  Bug  etc.  6  stirivrsticnih  kitic. 

Nasa  pesem :  „0  gospud  Bug  v'  svetim  nebi,  gdu  bo  prebival  per 
tebi'  je  prosta  Kreljeva  pesnitev  po  15.  psalmu  v  prozi.  Kastelec  1682  jo  je 
v  svojo  zbirko  prevzel  z  neznatnimi  izpremembami. 


233 


92.  Izd.  1584,  str.  186.     1595,  str.  318. 

Psalmus  LXXXII.  Deus  stetit  in  synagoga  Deorum,  per  Krel- 
lium.  Ta  82.  psalm,  ta  vuci,  koku  se  ima  gosposcina  derzati,  tej 
hudi  zlu  priti,  v  ti  vizi:  Kadar  je  Jezus  v  nebu  sal.  Osem  7vrsticnih 
kitic.  K  tej  pesmi:  „Bug  stoji  v  sred  gmajne  svoje'  nisem  nasel  nemskega 
vzorca,  zato  jo  smatram  za  samostojno  Kreljevo  pesnitev. 

93.  Izd.  1584,  str.  192.     1595,  str.  326. 

Psalmus  XCI.  Qui  habitat  in  adjutorio  altissimi.  Ta  91.  psalm, 
V  ti  vizi,  kakor  ozgoraj  ta  25.  psalm:  Mojo  duso,  gospud,  k  tebi 
etc.,  ali  kakor  130.  psalm:  Mi,  kir  smo  v  zli  globoscini  etc.  Skuzi 
J.  Dalmatina.  10  kitic  po  7  vrstic.  Dalmatinova  pesem:  ,Kir  na  tim  svejti 
prebiva',  se  po  vsebini,  po  stevilu  kitic  in  po  gradnji  verza  razlikuje  od  vseh 
19  nemskih  pesmi  o  91.  psalmu,  ki  sem  jih  imel  v  rokah.  Zato  jo  smatram 
za  samostojno  pesnitev  Dalmatinovo.  Kastelec  1682  prinasa  psalm  z  neznat- 
nimi  izpremembami. 

1575  brez  melodije:  Ta  XCI.  Psalm  Vti  Vishi  koker  ta  Nemshki  Wer 
in  dem  Schutz  deB  hochsten  ist,  oder  auB  tiefer  not  etc. 

94.  Izd.  1584,  str.  211.     1595,  str.  357. 

Peissem  inu  molitov,  de  Bug  svojo  cerkov  pred  antikristovo 
tcr  posvitno  silo  ohrani.  V  ti  vizi  kakor  ozgoraj  ta  83.  psalm  :  o 
Bug  nespi  ter  nemolci,  folio  189.  Skuzi  Seb.  Krellia.  Dvanajst  kitic 
po  6  vrstic.  Za  Kreljevo  pesem :  ,0  Bug,  oca,  nebeski  krajl"  ni  nem- 
skega vira. 

95.  Izd.  1584,  str.  225.     1595,  str.  376. 

Ena  peissen  od  postave  inu  evangelia,  v  tej  vizi  kakor:  Oca, 
Sin,  Duh,,  nebeski  krajl  etc.,  ozgoraj  na  32.  platu,  skuzi  Jurja  Dal- 
matina. Sestnajst  kitic  po  7  vrstic.  Za  to  Dalmatinovo  pesem:  „0  reuni 
clovik  zmisli  vsaj,  koku  si  izvelican"  v  nemskih  pesmaricah  ni  vzorca. 

96.  Izd.  1584,  str.  234.     1595,  str.  391. 

Ena  lepa  ohcetna  peissem  od  svetiga  Zakona.  20  stirivrsticnih 
kitic.  Glede  mere,  stevila  zlogov  in  glede  rime  so  kitice  zelo  nepravilne. 
Pesem:  .Nu  pujmo,  dajmo  cast  Bogu"  nima  nemskega  vira. 

97.  Izd.  1584,  str.  251.     1595,  str.  415. 

Ena  duhovna  hvalezna  peissen  po  jedi,  v'  tei  vizi  kakor 
ozgoraj:  o  Crist,  pravi  sin  Bozji,  etc.  fol.  229.  (Izd.  1595:  fol.  381). 
Skuzi  Jurja  Dalmatina.  6  kitic  po  7  vrstic.  Dalmatin  je  za  svojo  pesem: 
,0  Bug  mi  te  castimo,  de  si  nas  naspizal"  porabil  prvo  kitico  trikiticne 
pesmi:  „HerrGott  nun  sei  gepreiset",  natisnjene  v  erfurtski  pesmarici  1550  in 
je  po  njej  spesnil  svojih  sest  kitic. 

98.  Izd.  1595,  str.  439. 

Ena  lepa  duhovna  peissen  per  enim  mertvici  v  soji  susebni 
vizi.  Devet  stirivrsticnih  kitic.  Ta  pesem:  „0  clovik  gledaj  ti  mene'  je  na- 
tancen  prevod  Nik.  Hermannove  pesmi:  ,0  Mensch,  mit  vleis  anschawe 
mich",  prvic  tiskane  pri  Juriju  Rhaw  v  Wittenbergu,  1562. 

99.  Izd.  1584,  str.  270.     1595,  str.  446. 

Ena  finkustna  peissen  iz  Actor.  2.  Cap.  v  ti  vizi  kakor  ta 
nemska:  Als  Jesus  Christus  Gottes  Son  (1595  Sohn)  etc.  Skuzi 
Jurja  Dalmatina.  19  kitic  po  4  vrstice. 

Dalmatinova  pesem:  „Prejden  je  Jezus,  sin  bozji,  v  ti  videci  stalti 
svoji"  je  le  v  svoji  prvi  kitici  prevod  M.  Weissejeve  pesmi  1531:  ,Als  Jesus 
Christus,  Gottes  Sohn,  mit  seiner  leiblichen  Person",  ostale  Dalmatinove  ki- 
tice so  popolnoma  nove;  Weisse  ima  14  kitic. 

234 


I 


100.  Izd.  1595,  str.  449. 

Ena  peissen  zuper  vse  sovraznike  te  vere,  v  ti  vizi  kakor  ta 
nemska:  Mag  ich  vngluck  nicht  widerstahn.  Skuzi  Jo.  Snoil.  Sest 
kitic  po  11  vrstic  s  sledecim  stevilom  zlogov  8.  4.  7.  8.  4.  7.  4.  4.  4.  4.  7. 
Znojilsek  je  za  svojo  pesem :  ,Nesreci  tar  nemilosti  na  tem  sveti  se  ne  mo- 
rem  vbraniti"  vzel  zunanjo  obliko  in  vsebino  od  nemske  trivrsticne  pesmi 
.Mag  ich  Ungliick  nicht  widerstahn",  ki  je  1529  izsla  pri  Klugu  z  melodijo, 
pa  anonimno,  in  je  po  njej  spesnil  novo  pesem  s  sestimi  kiticami. 


Razen  navedenih  melodij  s  svojimi  besedili  in  razen  breznapevnih 
pesmi  se  v  slovenskih  pesmaricah  nahajajo  se  sledece  stvari : 

V  izdaji  1584,  str.  20.  Izd.  1595,  str.  27. 

101.  Symbolum  Nicenum.  Nicenskiga  concilia  vera  inu  spo- 
znanie,  kateru  se  more  pejti,  kakor  vsaku  Patrem  omnipotentem, 
v'  Bukouskim  Jeziki. 

Prevod  nicejske  vere.  Prva  nemska  protestantska  pesmarica,  ki  ima 
nemski  prevod,  je  .Teutsch  Kirchenampt  Erffurdt  1525',  ki  ima  tudi  melodijo 

V  koralnih  notah. 

102.  Symbolum  D.  Athanasii.  S.  Athanasia  vera  ali  spoznanie, 
kateru  je  on  zupar  te  kecerje,  kir  so  bili  Arianerji  imenovani, 
zlu2il :  Inu  se  more  pejti  kakor  se  psalmi  v  bukouskim  jeziki  po 
tonih  psalirajo.  Izdajn  1584,  str.  22.  Izd.  1595,  str.  30. 

Je  prevod  Athanasijeve  vere.    Henrika  pi.  Laufenberga    nemski  prevod 

V  verzih    iz    1.   1445.  se    nahaja    v   nekem   rokopisu    v   mestni    knjiznici    v 
Strafiburgu. 

103.  Ena  stara  Molitou  skuzi  M.  Kumprehta. 

Pred  litanijami  natisnjena  edinole  1595. 
Po  litanijah  so  (1584  in  1595) : 

104.  Molimo  vsi. 

105.  Druga  molitov. 

106.  Alia  Collecta  de  Tempore.  Ena  Molitov,  katero  imajo 
per  sadanim  cassu  Slovenci  vsag  dan  moliti.  (1595:  vsak  dan). 

Te  tri  molitve  polnijo  6  tiskanih  strani. 

107.  Teh  angelov  Sanctus  iz  VI.  cap.  Ezaioviga.  (Samo  1595 
str.  133). 

Prevod  iz  navedenega  poglavja  preroka  Jezaije.  Luther  je  to  mesto 
sv.  pisma  spravil  v  verze  in  ga  namesto  latinskega  , Sanctus"  sprejel  v  svojo 
.Deutsche  Messe  und  Ordnung  Gottesdiensts"  1526.  V  slovenskih  pesmaricah 
stoji  .Sanctus"  v  prozi  in  njegov  zacetek  se  glasi  enako  svetopisemskemu 
besedilu :  „Jest  sim  gospuda  vidil  sedeciga",  docim  pravi  Luther:  „Jesaia 
dem  Profeten  das  geschah,  dass  er  im  Geist  den  Herrn  sitzen  sah".  Iz  vsega 
tega  lahko  sklepamo,  da  slovenski  prevod  ni  narejen  po  Lutrovi  pesnitvi. 


(5"^ 


235  18' 


Popravki. 


Stran  200.  naj  bi  stala  pred  stranjo  199. ! 

Stran  134.:  „napevu  podlozeno  besedilo"  namesto  ,napev,  podlozeno 
besedilo"  ;  —  stran  139.:  ,s  pokazilom  na  napev  st.  11"  namesto  ,st.  12"; 


str.  143.:  — * — * — ;  —  str.  144,  nad  beseda  „Mati  B.": 
ve  -  del 


na   isti    strani    nize    doli,   nad   besedo  „slovenski"  : 


S^.- 


;  —  str.  155. 


:;  —  str.  157.:  „Ocenas",  konecdrugevrste: 


n     -     ci 


str.  163.: 


NB 


Ei^S^ 


str.  167.: 


-& — o- 


;  V 


li      -      ca 


v'  tvo  -  ji 


zadnji  vrsti :       '^.^^g     ^       ;  —  str.  168.  na  koncu  zadnje  vrste  Kumpreh- 
cez 


tove: 


,  istotako  na  koncu  Leisentrittove  vrste: 


str. 


171.,  stavek  A.  Forsterja  :  1 ;  —   str.  172. 


slej 


str.  174.  :Ce- 


1 


cilija  1883;  nadalje  v  Forsterjevem  stavku  prva  vrsta 


,    V    drugi 


236 


vrsti :         ^  ;  —  str.   175.  prva  in  druga  vrsta 


: 'r^--. 

>n     '  \    ;    V    c 
I 
I               I 
— o o 

I      — I — 


J ^v=^3 —  1 

vrsti:  - ,        ;   v   cetrti  in  sesti  vrsti:        ^        ;    —   stran    176.: 


Schumannu  1539;  —  str.  177.:  Majar  1846;  —  str.  182.:    — { 


mar    -    tre 


1 

r^-^-i^ 

(9 

1 

5  • 

— © — 5 — * — ^— 

1                     ! 

str.  183. 


^4 
» 


str.  186. 


(sic!)  -ja 

doli  V  zadnji    vrsti    bi    moral    biti    c-Y\\xz    (na   3.  crti);  —  str.  187.  namesto 


,NB"    naj  bi    bilo   2). ;  _  str.  188. :  — j- 


::    — nastrani  192. 


vu     -    zgi 


pri  St.  31  spada  opo.n'Da  ';        otam 


*      •- 


Bug   sil         -me   Cri  -je        za- 

—  na  str.  195.  bi    znak   odmora   za  besedami  ,Moshu",  .Rotaushu",  .stoij' 


moral  biti  nad  tretjo  vrsto  : 


stran    196.,  st.    38    prva    vrsta : 


^'     » 


T      ^ — ;    —  na  str.  197.  manjkata  pod    ,cuje"  zloga  „buje";  —  na  str. 
198.  gori  V  prvi  vrsti  spada  .NB'  med  ,!<  tebi"  in  ,vselej",  .vzdigujem"  na- 


mesto ,vzdignem'  in  na  koncu :  33 ,    —    stran    199.    v    prvi    vrsti    na    koncu : 


-A—\r- 


-d — ;  na  koncu  pesmi :       '^       ;   stran  200. :    ±1     .brez     znaka     za 


237 


takt"  namesto   „za  tekst' ;  —  str.  203.  st.  44  :  —        |   — ;    st.    45.    konec 


de 


prve    vrste : 


S: 


-*-•- 


-• ^ 


Szzni ;  —    str.  209.  na    koncu  opombe 


0    st.    51.:    Dalmatinov    tekst     e    veren   prevod   nemskega ;    —   str.    211. 
na  koncu:  II  5  kitic;  —    str.  212.:    Kirchenampt   1525;  —  str.  215. 


na  koncu 


Na    str.     1G2.    bi    morale    biti     Dalmatinove    besede 


slovenski:  ,V  kruhu  nam  da  tellu  svoje,  kir  je  odresenje  tvoje,  podane 
u  vini  je  njega  prava  kry,  de  jo  imamo  pyt  my  vsi"  namesto 
,Im  Brot  .  .'  ;  —  slicno  na  str.  170  ni  treba  nemskih  besed  ,Vor 
dem  ..."  in  ,AIle  Kirchendiener  .  .  ."  ;  dalje  na  str.  173.:  „Ta  stara  bo- 
2icna  pejssen,  prau  tolmacena,  ampak  nikar  pousod  rajmana,  v'  svoji  ti2i, 
kakor  ta  od  spreda"  (st.  19.)  namesto  ,Der  alte  Weinachtsgesang  .  .  ."  ;  na 
str.  188.  je  nepotreben  prevod  Trubarjeve  seste  kitice ;  —  na  str.  198.  „Tvoje 
Cerque,  o  gospud  Bug,  ti  tudi  neposabi"  namesto  „Deine  Kirche"  itd. ;  — 
str.  204.  „vzeta  iz  tih  psalmou,  susebe  iz  tiga  74  inu  79'  namesto  „entnom- 
men  .  .' ;  —  na  str.  215.  doli  v  opombi  so  nepotrebne  nemske  besede 
.welches  die  Uberschrift  fiihrt".  — 

Tekst    p  e  s  m  i  p  0  d  n  0  t  a  m  i   j  e  t  ra  n  s  k  r  i  b  i  r  a  n  v  ga  j  i  co, 
da  ga  je  laie  citati. 


Pripombe  dr.  Ilesica  po  belezkah  gosp.  ravnatelja  Mateja 
Hubada.  —  Gosp.  dr.  Cerin  je  za  osnovo  svoje  studije  vzel  zadnjo  izdajo 
Trubarjeve  pesmarice  (1595),  a  se  je  oziral  tudi  na  predzadnjo  (1584),  na  kate- 
kizem  1550ter,Tri  Duhovne  pesmi'  1575.  Gosp.  ravnatelj  M.  Hubad  pa  je  pred 
leti  imel  priliko,  si  ogledati  tudi  izdajo  1574  (vseuciliscna  knjiznica  v  Tiibingenu) 
in  izdajo  1579  (Kodanj).  Po  njegovih  belezkah  je  mogoce,  donekle  sprem- 
Ijati  razvoj  pesmaric. 

Vse  prve  stiri  izdaje  Trubarjeve  pesmarice  (ki  jih  je  oskrbel  se  Trubar 
sam)  smatrata  izdajatelja  5.  in  6.  izdaje,  Dalmatin  in  Felicijan  Trubar  za  en 

238 


tisk,  e  n  0  Jelo.  V  tem  smislu  je  umeti  Dalmatinovo  prosnjo,  naj  bi  Juri 
Kisel  blagovolil  sprejeti  posveceiio  mu  pesmarico  1584  ,mit  gleicher  gnad 
wie  das  e  r  s  t  e"  (Gesangbiichlein)  in  o  tej  pesmarici  zatrjuje,  da  je  izisla 
1.  1567.  V  tem  smislu  je  tudi  umeti  Felicijanove  besede,  ces,  da  je  Dalmatin 
izdal  pesmarico  njegovega  oceta,  on  pa  jo  izdaje  sedaj  „fur  das  dritte  mal'. 

Pesmarica  1.  1595^.  obsega  tistih  7  pesnitev  Trubarjevih,  ki  so  bile  v 
Katekizmu  iz  1.  1550.  (.Cerinova  st.  1,  2,  5,  8,  9,  11,  17);  verzificirani  Tru- 
barjev  Ocenas  iz  Abecednika  1555  (st.  7);  Kreljevo  pesem  „Mi  verujemo' 
iz  Klombnerjeve  -  Juriciceve  pesmarice  1563  (st.  6),  Klincevo  iz  iste  pesma- 
rice,  ,0d  nebes"  (st.  21).  Na  novo  se  nahajajo  v  pesmarici  iz  1.  1579.  sle- 
dece  pesmi  (ki  jih  torej  na  pr.  v  izdaji  iz  1.  1574  n  i) :  st.  12,  14,  24,  27, 
29,  36,  40,  41,  42,  45,  48,  51,  52,  55,  57,  59,  61,  62,  63,  65,  to  je,  v  pes- 
marici iz  1.  1579.  je  v  primeri  s  pesmarico  iz  1.  1574.  dvajset  novih  pesmi, 
ki  so  vse  presle  tudi  v  koncno  izdajo  1595  (izmed  teh  novih  prispevkov 
za  1579^ je  13  Dalmatinovih,  4  Trubarjevi,  3  anonimni,  a  izmed  teh  treh 
pesmi  [Cerinova  st.  24,  36  in  62]  je  ena,  namrec  st.  62  pri  Cerinu  oznacena 
kot  Dalmatinova).  V  pesmarici  iz  1.  1584.  so  v  primeri  s  pesmarico  iz  1.  1579. 
na  novo  Cerinove  stevilke :  4,  10,  22,  23,  39,  44,  47,  54,  56,  58,  60,  68,  69, 
ki  so  vse  presle  v  izdajo  iz  1.  1595.  Zadnja  izdaja  iz  1.  1595.  je  dodala  na 
novo  7  Kumprehtovih  pesmi:  st.  13,  16,  18,  25,  28,  34,  38  in  dve  Znojil- 
skovi  (brez  not). 

Nekatere  pesmi  so  1574  se  z  notami,  1595  pa  brez  njih.  Tako  ima  v 
1574  posebno  melodijo  :  ,Jefus  ta  je  od  fmerti  vftal  Inu  ie  cillu  dokonal' 
(gl.  st.  85),  istotako  Kreljeva:  „Hzhemu  Aydie  tapazheio'  (gl.  st.  89).  Izdaja 
iz  1.  1574.  pa  ima  jazen  tega  se  4  pesmi  z  melodijo,  ki  jih  sploh  v  izdaji 
1595  in  torej  pri  Cerinu  ni,  in  sicer :  1.)  ,Muia  Dusha  velikiga 
della  Tiga  Gospudi"  (12  kitic)  (Magnificat  Purus  Te.xtus.  Diuice  Marie 
Peiffen,  Hvala  Boshia,  lep  Troft  inu  Nauuk,  koker  ie  S.  Lucas  1.  fapiffal,  Inu 
Ie  per  Vezhernizah  latinski  poye) ;  —  2 )  Hualen  bodi  Gofpud  ta  Bug  Ifra- 
elski  (14  kitic)  (Cantus  Zachariae,  Benedictus  Textus.  Suetiga  Zacharia  Peiffen, 
Huala  inu  prerokouane  L.  1.  Inu  korer  fe  Latinski  per  Juternizah  poye);  — 
3.)  Sdai  Gofpud  pufti  tuiga  HIapza  puiti  fmyrom,  Po  tui  Beffedi  (6  kratkih 
kitic)  (Cantus  Simeonis  Nunc  dimittis,  Textus.  Suetiga  Simeona  Peiffen,  Pri- 
diga  inu  prerokouane  od  tiga  Diteta  Jefusa,  kir  fe  poye  latinski  per  Com- 
pletih.  Luc.  1.);  —  4.)  Hualimo  mi  fdai  vfi  ukupe  Jefufa  (Grates  nunc  omnes. 
Ta  cerkou  huali  Criftufa,  kir  ie  ni  fui  fueti  Euangeli  refodil,  no  od  Hudizha 
reshil,  Tolmazhena  od  Truberia. 

V  izdaji  1574  so  to  povrsti  stevilke  25,  28,  38,  39,  40,  42  (zadnja 
pesem  te  izdaje).  Hubad  je  prepisal  st.  25,  38,  39,  40,  42.   Evo  teh  melodij  : 

1.)  Slavicus  Hymnus  de  Resurrectione : 


Je  -  fus    ta     ie     od   fmer-ti  vftal,  I  -  nu     ie     ci  -  llu 


t 


:^=l=^^ 


(5 «- 


do  -  ko  -  nal  Kar    ie  Bug  ne  -  mu    na  -  lo  -  shil,  Steim     ie 


fpet  Ver  -  ne     o  -  shi  -  uil,     a  -  lie  -  lu  -  ia. 

239 


2.)  Magnificat  Purus  Textus': 


.«==4 


d= 


Si      g      ci- 


c- — P     ei — s> — s)- 


X 


-© — & — «- 


Mu    -     ia       Du-  sha    ve    -    li    -    ki  -  ga        del 


la. 


i 


---X 


tf    g~ 


:=N=: 


Ti  -  ga       Go   -  spu  -  di. 
3.)  Cantus  Zachariae  : 


fe^ 


-|2 — |0      fg f2 at Ci- 


(2 ^-(9 SI — 2* — i»— 1» — (2 — ?a- 


:t: 


:t 


:t= 


Hua  -  len      bo  -  di  Go-spud  ta    Bug       I  -   fra 


el 


ski,  Sa- 


I 


-Q. — a — a — o- 


-a — ^ — 9- 


^^^=^^ 


X- 


kai    on     ie        ta         fui  Folk    o-by-skal     i    -    nu  o    -    dre-shil. 

4.)  Cantus  Simeonis: 


I 


t- 


^3 — 12 — (i—-» — at — f2 — a — 10     jg     g- 
^ — I 1 1 1 1 1 1 1 1— 


-^2 O- 


Sdai  Go-fpud  pu  -  fti   tui  -  ga  Hlap-za  pui  -  ti  Smy-rom,       Po  tu- 


i 


i    Be  -  ffe  -  di. 


5.)  Grates  nunc  omnes: 


m 


-(S <2- 


-X^r- 


Hva-li-mo    mi  fdai  vfi  vku-pe    Je  -  fu  -  fa  Kir    ie   nom  dal 


fe3=^^^ 


-fi2 .©- 


hS Q ^ 


to     ne  -  ga    be  -  ffe  -  do,  Kir     ie    nas    re  -  fsil    fto     ne-ga  mar- 


i 


-« — d- 


tro   od    vra  -  ga,  pe  -  kla,    ob  -  tu    pui  -  mo   vfi  ftei    mi   fue  -  ti  -  mi 

240 


^- 


ge    -    li,  zhaft,  Hua-la    bo  -  di    vfe  -  lei    Bo  -  gu. 

Opetovano  izdajanje  pesmarice  prica  ze  samo  zase,  da  se  je  knjiga 
marljivo  kupovala.  Posebe  nam  pravi  Dalmatin  v  uvodu  izdaje  1584,  da  so 
ze  davno  posli  „die  vorigen  Exemplaria  des  mehr  angeregten  Herrn  Trubers 
Gesangbiichleins,  so  in  67.  Jar  ist  .  .  durch  den  Druck  ausgangen."  Feli- 
cijan  Trubar  nam  poroca  1595,  da  so  Dalmatinove  izdaje  .Exemplaria,  nicht 
ohne  sondere  Frucht  der  Kirchen,  den  mehren  theil  abgangen".  (Razprodaja 
Dalmatinove  izdaje  je  bila  mnogo  slabsa  in  Felicijan  je  priredil  novo  izdajo, 
ker  se  mu  je  bas  nudila  prilika,  ko  je  radi  Postile  bival  v  Tiibingenu). 

O  rabi  in  priljubljenosti  poedinih  pesmi  nas  nekoliko  poucuje  prime- 
rek  izdaje  1584,  ki  ga  hrani  kr.  dvorna  knjiznica  v  Berolinu.  Knjiga  je 
mocno  obrabljena  (zadnjih  listov  ze  manjka  nekoliko),  zlasti  na  straneh  s 
pesmijo  ,Vetus  Slavorum  Decaiogus*  (Kir  hzlie  Bogu  flucliiti)  —  list  s 
sir.  XI.  XII.  in  pa  prejsnji  list  sta  tani  iztrgana,  kjer  ju  je  drzala  desna  ozir. 
leva  roka  ;  iz  tega  se  da  sklepati,  da  se  je  bas  la  pesem  najvec  pela.  Slicno 
obrabljen  in  iztrgan  je  list  z  Bohoricevo  pesmijo  ,Minila  je  ze"  (st.  60) 
in  pa  zadnja  :  ,Kaj  zalujes  srce  moje"  (st.  69).  Precej  obrabljen  je  nadalje 
list  s  Trubarjevim  „Ocenasem',  Klinceva  bozicna,  manj  Dalmatinova  bo- 
zicna  in  ostale  bozicne.  V  obce  so  vec  trpeli  listi  s  pesmimi,  ki  imajo  melo- 
dije.  Izmed  psalmov  je  bolj  rabljen  Kreljev :  .0  Bug  ne  spi'  (st.  46).  Precej 
so  rabljene  nase  stevilke  56,  57,  58,  65,  posebno  obrabljena  pa  je  Schwei- 
gerjeva  „Ena  lepa  duhovna  peissen"  (,Hvala  Bugu"),  precej  tudi  pogrebna 
in  advenlna  (st.  68). 

Poleg  Trubarjeve  pesmarice,  ki  je  dozivela  sest  izdaj ,  je  treba 
zlasti  se  omeniti  1.)  Klombnerjeve  -  Juriciceve  „Ene  duhovne  peismi 
etc.",  (Tiibingen,  1563),  ki  sicer  nimajo  melodij,  a  cesto  v  zacetku 
pripisane  prve  besede  melodij,  po  katerih  naj  bi  se  pele,  in  2.)  „Skrjancev'- 
.Kukovcev"  ,Ta  pervi  psalm  shnega  trijemi  islagami",  1579.  (Glej  sledeco 
razpravo  !) 

Bas  zato,  ker  stoji  Klombnerjeva-Juriciceva  izdaja  izven  direktne  struje 
Trubarjevega  dela,  kaze  tu  dati  pregled  pesmi  v  tej  pesmarici : 

1.)  Vefelife  vshe  kershanftuu,  G.  J.,  10  kitic.  —  2.)  Teih  defet  fueteih 
fepuuedi,  G.  J.,  12  odstavkov.  —  3.)  My  veruimo  vfi  veniga  Boga,  anon., 
3  odstavki  (1574  itd.,  Krelj).  —  4.)  Ozha  nash  kerfi  vnebefeih,  G.  J.,  9  od- 
stavkov. -  5.)  Ozha,  Syn,  duh  nebeski  krail,  P.  T.,  2  odstavka  (1555).  — 
6.)  Chriftus  Jefus  kiordani  shel,  L.  Z.,  8  odstavkov.  —  7.)  O  Bug  ozha  poln 
milofti,  2  odstavka.  —    8.)  Zhlouik  ima  fmozhio  hualit,  H.  K.,   6  odstavkov. 

—  9.)  Jefus  Chriftus  nash  odreshenik,  H.  K.,  11  kitic.  —  10.)  Hvala  inu  zhaft 
bodi  Bogu  dana,  H.  K.,  6  kitic.  —  11.)  Chrifte  Bug  kyr  fi  luzh  nu  dan,  H. 
K.,  8  kitic.*)  —  12.)  Hualimo  Boga  vfaki  zhas,  14  kitic.  —  13.)  Od  Adama 
fern  vufs  dolg  zhas.  12  odstavkov.  —  14.)  Gofpud  krift  edin  boshy  fin,  5 
odstavkov-  —  15)  Ta  dan  ie  Vfiga  Vefelia,    Diuiza  ie  rodila,    5  kitic  (1574). 

—  16.)  Ta  dan  ie  vefelia  vfiga,  Vfaki  ftuari  Boshy,  4  kitice.  —  17.)  Dete 
Vbetlehemi  roienu  Alleluia,  H.  K.,  (18  verzov  z  refreni  Aleluja).  —  18.)  Od 
mbes  prido  Angeli,  7  kitic  (1574,  1579,  Kline).  —  19. t  Jefu  Chrift  bodi 
hualen,  H.  K.,  7  kitic  z  refrenom  Kyrieleifon.  —  20.)  Is  nebefs  angel  perleti, 
L.  Z.,  15  kitic.  —  21.)  Od  tiga  Cefaria  Augufta,  G.  R.,  15  kitic.  —  22.)  O 
Jefus  Chriftus  nash  Gospod,  H.  K.,  10  kitic  z  refr.  Aleluja  (pr.  Cerinovo 
§t.  20).  —  23 )  Hualimo  mi  danas  boga,  4  kitice  (pr.  Cerinova  st.  19).  — 
24.)  Dai  Bug  de  nashe  petie  gre,  H.  K.,  21  kitic,  ,originalna  sloven- 
ska  pesern,  —  ne  prestava  kake  nemske"  (Hubadi.  —  25.)  Chriftus  nash 
odreshen  k,  8  kitic  (pr.  Cerinovo  st.  24).  —  26.)  O  Gofpud  Bug  vezhni  ozha, 
H.  K.,  22  kitic.  —  27.)  Bug  ye  en  vinograd  neredil,  15  kitic.  —    28.)  O  Vy 

*)  Prim,  sledeco  razpravo  ! 

241 


hudi  fary,  kai  fte  fturili,  2  kitici.  —  29.)  O  Verni  kershenik  fpomisli  ti  da- 
nas,  kakih  48  verzov. — 30.)  O  Zhlouik  gledai  vezhniga  tuoiga  Kralla,  L.  Z.,  24 
precej  obseznih  odstavkov.  ^  31.)  ChriUus  ye  nas  vfe  odreshil,  H.  K.,  3  ki- 
tice  (z  refr.  Kyrie).  —  32.  Chriftus  ie  vfuefe  fmertne,  7  kitic.  —  33.)  Jefus 
Chrittus  fe  obudi,  7  kitic.  —  34.)  Vefelite  fe  vshe,  vfi,  10  odstavkov,  se  menja 
zbor  ...  —  35.)  Mi  danaskai  obhaiamo,  G.  J.,  5  kitic.  —  36.)  Chri- 
Itus  ie  danas  vnebu  shai,  1  odstavek.  —  37.)  Klizhimo  duha  fuetiga,  4  ki- 
tice.  —  38.)  Pridi  knam  Bug  inu  fuefti  duh,  24  verzov  (pr.  Cerinovo  st.  86). 
—  39.)  Bug  ozha  bodi  per  nas  keder  nam  bode  vmreiti,  1  odstavek  (pr. 
Cerinovo  st.  35).  —  40.)  Ta  beffeda  Gofpudi  Boga,  H.  K.,  8  kitic.  —  41.)  Nu 
puimo  daimo  zhaft  Bogu,  20  kitic.  —  42.)  Dobru  timu  kir  fe  Boga  boy,  6 
kitic.  —  43.)  Pokopaimo  mi  tu  tellu,  8  kitic.  —  44.)  V  fredi  shiuota  fmo  mi 
Sto  fmertio  obdani,  3  dolgi  odstavki.  —  45.)  V  Suetim  pifmi  mi  naidemo, 
29  kitic  (pogrebna.  —  46.)  Ta  mertui  gauuri,  O  zhlouik  gledai  ti  mene,  G.J., 
9  kitic.  —  47.)  Vfaki  zhlouik  vefel  body,  G.  J.,  18  kitic.  —  48.)  Poite  fern 
praui  fin  boshi,  16  kitic.  —  49.)  O  Bug  o  Bug  veliki  Bug,  9  kitic  (pr.  Ce- 
rinovo st.  37).  —  50.)  O  Bug  pomagai  vfelei  nam,  8  kitic.  —  51.)  Ti  Pharifei 
prauio,  7  kitic  (1,574,  1579,  1584,  Kreljeva).  —  52.)  O  Bug  bodi  nam  miloftiu, 
3  odstavki  (pr.  Cerinovo  st.  44).  —  53.)  Ker  ie  Ifrael  is  Egipte  shel,  6  dolgih 
odstavkov.  —  54.)  Jeft  klizhem  htebi  o  Chrifte,  5  odstavkov.  —  55.)  Ob- 
dershi  nas  o  Gofpud  bug,  10  kitic.  —  56.)  Ta  nuzh  ye  tia  dan  gori  gre,  G.J., 
5  kitic.  —  57.)  Nuzh  inu  dan  fe  lozhi  fdai,  5  kitic.  —  58.)  Vfiga  mogozhi 
ozha  Bug,  H.  K.,  5  kitic,  Oce  nas  in  molitev  —  59.)  Hualite  gofpudi  milo- 
Itiuiga,  6  odstavkov,  Oce  nas  in  molitev.  —  60.)  V  Oshyem  imeni  gremo 
mi,  G.  J.,  5  kitic. 

St.  22,  23,  (25),  (38),  39,  49,  52  Klombnerjeve  -  Juriciceve.  pesmarice 
imajo  V  Trubarjevih  pesmaricah  vzporednice  Trubarjeve,  Dalmat'nove  (52). 
Trubar  je  pozneje  doticne  pesmi  iznova  prevedel  in  bas  te  vzporednice  bi 
morali  primerjati,  akobi  hoteli  razumeti  Trubarjeve  ocitke 
Klombnerju  in  tovarisem.  Ne  vidim  pa,  zakaj  si  ne  bi  mogli  mi- 
sliti,  da  je  Trubar  v  svojo  pesmarico  sprejel  bas  iz  Juriciceve  zbirke  Kreljevo 
pesem  (st.  3)  in  Klincevo  ;  saj  je  vendar  Krelja  tudi  pozneje  uvazeval,  napr. 

V  izdajo  1574  sprejel  10  njegovih  pesmi,  pa  eno  Klincevo. 

Misljenje  one  dobe  o  glasbi  (zlasti  nabozni)  se  nam  zrcali  v  predgo- 
vorih  pesmaric.  O  vaznosti  glasbe  zlasti  za  versko  zivljenje  so  izpregovorili 
vsi  trije  izdajatelji  Trubarjeve  pesmarice,  Primoz  Trubar  sam,  Dalmatin  in 
Felicijan  Trubar;  vendar  govori  Primoz  najobsirneje  o  tem. 

Trubarjeva  pesmarica  1574  ima  na  prvem  mestu  kratek  slovenski  pred" 
govor,  nato  obsirnejse  nemsko  posvetilo  plemicu  Juriju  Kiselu  in  koncno 
slovenski  uvod  („pricovanje")  v  pesmarico.    Tako  je  bilo  najbrz  pac  tudi  ze 

V  1.  izdaji  1567;  saj  je  nemsko  posvetilo  se  1574  in  1579  datovano  „nadan 
sv.  Jurija  1567",*)  torej  kratkomalo  preneseno  iz  prve  izdaje. 

Ponatisniti  hocem  tu  omenjeni  slovenski  predgovor  1574,  iz  posvetila 
in  .pricovanja'  pa  sanio  kaj  znacilnega.  Oni  predgovor  se  glasi : 

Gofpud  Bug  hozhe,  nekar  Ie  famuzh  skufi  tu  Pifmu,  Pridigouane  inu 
te,  S.  Sacramente,  Temuzh  tudi  fteim  Petiem,  te  ludi  hpraui  veri  perprauiti. 
Obtu  ie  tim  enim  Prerokom,  Moshem,  Shenom,  Diuici  Marij  inu  drugim 
vernim    fuiga    S.    Duha    Dar   podeilil,    De    so    te    potrebnishe    Kerszhanske 


*)  Nemsko  Trubarjevo  posvetilo  Juriju  Kiselu  je  Dalmatin  1584  nado- 
mestil  z  drugim,  svojim  posvetilom  istemu  Kiselu  in  z  zopet  drugim  Felicijan 
Trubar  1595.  Trubarjevo  „pricovanje"  je  v  vseh  izdajah,  tudi  v  Dalmatinovi 
in  Felicijanovi.  Po  izdaji  1579  je  nemsko  posvetilo  objavil  pi.  RadicsvSchu- 
mijevem  „Archivu"  11.,  131,  deloma  tudi  Evgenij  (Lampe)  v  „Cerkv.  Glasb." 
1894,  44,  ,pricovanje"  Evgenij  (Lampe)  istotam  pac  po  izdaji  1595.  (Lampe 
pravi,  da  je  Felicijan  ponatisnil  ocetovo  nemsko  besedilo,  dodal  pa  se  svoje 
—  v  primerku  Ijublj.  .Rudolfina"  je  Ie  Felicijanovo  povetilo). 

242 


Nauuke,  Troshte  inu  Molytue,  vpeifni  slushili,  de  fe  tih  iftih  ty  Mladi  inu 
preprofti  leshei  nauuzhe  inu  famerkaio. 

Natu  vi  mui  lubi  Crainci  inu  Sloueni,  puite  lete  peifni  vcerqui,  doma 
inu  na  pull  faftopnu  is  ferza,  refmislite  kai  vfaka  beffeda,  nekar  kar  ta  visha 
oli  shtima,  vfebi  dershi,  Ne  tulyte,  ne  bledyte  nefaftopnu,  pres  vere  inu  pres 
vfe  Andohti,  koker  ty  Farij,  Menihi  inu  Nune  ta  Latinski  Pfalter,  le  fa  volo 
trebuha.  Perloshite  htim  belfedom  ciliu  ferze,  Molyte,  profsite,  hualyte  prou 
Boga.  Inu  de  po  tih  beffedah,  kir  fo  vletih  Peifnih,  veruite,  Bogu  slushite, 
vash  Itan  inu  leben  pelaite  inu  dershite,  Htimu  dai  Bug  fuiga  S.  Duha  inu 
pomuzh.  Amen.  Vash  Truber. 

Iz  .pricovanja"  naj  navedem  to-le  mesto : 

Oli  per  tim  fe  ima  tudi  vediti  inu  famerkati,  De  Qofpud  Bug  na  tim 
famim  Peytiu,  na  glofni  shtymi,  mnogeteri  vishi  oli  fdoftimi  shtimami,  per 
tim  orglanu  oli  piskanu,  pres  ferza,  andohti  inu  faftopa,  ne  ima  obeniga 
dopadena.  Sakai  Bug,  praui  S.  Cypri.  vti  Iflagi  zhes  ta  Ozha  nash,  Nei  en 
Poflushauez  te  Shtyme,  temuzh  tiga  ferza.  Inu  Criftus  fam  praui.  Math.  6. 
De  te  Molitue,  kir  fe  na  Gaffah  k  uidezhu  inu  na  hualo  Molio,  inu  fe  veliku 
dolgu,  goftu,  g!ofnu  mermra,  Bug  ne  uslishi,  Glih  taku  tu  Petie,  glofnu 
vpytie,  pres  vere,  Andohti,  pres  faftopa  inu  pres  Pokure,  nishter  ne  uela  pred 
Bugom  .  .  . 

Obtu  hozhmo  11  prou  Peiti  oli  Molyti,  de  bomo  vflishani,  Inu  de  fteim 
Boga  zheftimo,  hualimo  inu  nemu  flushimo.  Taku  imamo  Suero,  vpokuri  inu 
laftopnoftio,    Peiti  inu  Molyti,  nekar  le  na  shtymo  gledati  inu  mermrati,    Te- 


.Musica'   16.  stoletja. 
243 


muzh  kai  te  beffede  vfebi  dershe,  kam  kasheio,  od  zhes  gouore,  fakai  pro- 
Cimo  oli  hualimo  Boga  .... 

V  nemskem  posvetilu  pravi  Trubar  : 

Die  Musica  mit  jhren  Instrumenten  vnnd  Orgeln,  hat  gleichwohl  iren 
vrsprung,  wie  Moises  schreibet,  von  der  Cainischen  falschen  Kirchen,  nam- 
lichen  von  Jubal  (wie  sie  dann  hernach  vnd  jetzund  am  meisten,  vnnd  mit 
grossem  vnkosten,  bey  der  Abgotterey  vnnd  falschen  Gottesdiensten,  welt- 
lichen  Liisten  vnnd  Frewden,  wiirdt  mifigepraucht.)  So  hat  doch  Gott  sebst, 
neben  andern  Ceremonien  vnnd  eiisserlichen  Gottesdiensten,  auch  die  Psalmen 
vnd  Geistliche  Lieder,  in  der  Kirchen  zusingen  bevolhen  .  .  (Gl.  dalje  „Slo- 
vana"   1908,  223). 

Vnd  wir  erfahren,  wann  man  in  der  Kirchen,  ohn  oder  mit  Instrumen- 
ten fleissig  singet,  dafi  wir  dardurch  vil  lustiger  vnnd  andachtiger  werden 
zum  Gebett,  Gottes  Wort  zuhoren,  zupredigen,  vnd  das  H.  Sacrament  zu- 
empfahen.  Vnd  als  offt  man  zu  Laibach:  Nun  bitten  wir  den  H.  Geist ;  oder 
Ozha,  Syn  Duh  nebeshki  kral,  etc.  mit  fiinff  Stimmen  beim  Regal,  Posau- 
nen,  Zincken  vnd  Schalmeyen  in  der  Kirchen  hat  gesungen,  hab  ich  dazumal 
alwegen  ein  sonderliche  frewd,  andacht,  lieb,  lust,  vnd  ernst  zum  Predigen 
vnd  Gebet,  in  mir  empfunden.  Darumb  thun  die  Reformierten  Euangelischen 
Kirchen  recht,  dafi  sie  in  jhren  Kirchen  recht,  die  H.  Schrifft  vnd  Psalmen, 
nach  der  Lehre  vnd  Beuelch  dcB  heiligen  Pauli,  in  gemeiner  verstendiger 
Sprach  lesen  vnd  singen. 

Geschriben  zu  Derendingen  an  S.  Jorgentag,  Im  1567.  Jar. 

E.  Ern. 

trewer  vnd  dienstwilliger 

Primus  Truber  Crainer, 

Pfarrherr  daselbst. 


244 


„Skrjanec"  in  „Kukovec" 

1579. 

Dr.  Fr.  Ilesic. 

L.  1579.  je  izsel  „Ta  prvi  psalm  z  njega  tremi  iziagami, 
k  trostu  vsem  krscenikom,  ki  od  Turkov  inu  Papeznikov  silo 
trpe,  da  se  v  ti  njih  pravi  veri  ne  zblaznijo  in  od  nje  ne 
pado." 

To  knjigo,  ki  se  nahaja  v  enem  izvodu  v  Tiibingenu,  je 
prvi  opisal  Elze  v  „Die  sloven,  protest.  Gesangbiicher",  str. 
25.-27.  (Glaser,  I.  120).  G.  ravnatelj  M.  Hubad  jo  je  v  svojih 
rokopisnih  belezkah  natancneje  opisal  nego  Elze.  Knjizica  ob- 
sega  6  listov;  na  prvih  4  listih  je  prevod  I.  psalma  in  njega 
trojna  „razlaga"  (v  verzih,  prva  kitica  prve  razlage  ima  melo- 
dijo),  na  5.  listu  in  na  prvi  strani  6.  lista  je  Trubarjeva  Ve- 
cerna  molitev;  zadnja  stran  je  prazna.  Na  koncu  4.  lista  je 
citati:  Shkurianez  inu  Kukouez  sgurana  inu  du- 
lana  Crainza  Ita  slushila.  „Prvi  stirje  listi  imajo  ves 
drugacen  papir,  nego  je  v  Trubarjevih  pesmaricah;  tisk  in 
njega  razdelitev  po  straneh  je  docela  drugacna  nego  v  tiskih,  ki 
jih  je  redigiral  Trubar  —  tipi,  razdelitev  prostora,  notnih  si- 
stemov  in  teksta  izpricujejo,  da  Trubar  ni  bil  redaktor  teh 
„spotljivih"  pesmi  .  .  .  Cudno  pa  je,  da  imata  zadnja  dva 
lista  knjizice  zopet  tak  papir,  kakor  se  je  rabil  v  Trubarjevi 
pesmarici  1574,  in  na  njiju  je  kot  „completa"  v  drugacnem 
(navadnem)  tisku  natisnjena  Trubarjeva  „Vecerna  molitev" 
(Hubad)". 

Knjizica  bi  po  takem  v  svoji  vnanji  opremi  ne  bila  enotna. 
Nje  dvojnost  se  kaze  tudi  v  vsebini;  zakaj  docim  je  na  nje 
koncu  Trubarjeva  „Vecerna  molitev",  sta  pod  prejsnjo  vsebino 
podpisana  „Skrjanec"  in  „Kukovec",  „gorenji  in  dolenji  Kra- 
njec";   ta   prvi   del  knjizice  bi  bilo  povsem  lociti  od  Trubarja. 

Bas  razmerje  te  knjizice  iz  1.  1579.  —  hocem  jo  imeno- 
vati  „Skrjancevo"  —  do  Trubarjevih  pesmaric  bodi  predmet  te 
razpravice. 

1.  Vto  svrho  hocem  najprej  primerjati  I.  psalm  Skrjanceve 
knjizice  s  I.  psalmom,  kakor  ga  ima  Trubar  v  svojem  „Psal- 
terju"  (1566). 

V  Skrjancevi  knjizici  se  glasi  I.  psalm  (v  prepisu  Huba- 
dovem)  tako-le: 

Isuelizhan  ie  ta  Mosh,  krr  ne  hodi  vta  fuit,  tih,  kir  fa  Buga  ne  rodio 
inu  ne  Itoij  na  tim  Potu  tih  greshnikou,  inu  ne  fidi  na  Stolu  tih  Shpot 
liuceu.  — 

Temuzh  on  ima  en  lusht  hti  Poftaui  tiga  Gofpudi,  Inu  on  gouori  od 
nega  Poftaue  po  nozhi  inu  po  dnevi.  — 

245 


Inu  on  bode  koker  enu  dreuie,  kir  ie  fa  faienu  poleg  tih  vodenih  Po- 
tokou,  kir  perneffe  nega  fad  per  prauim  redu,  Inu  nega  liftie  ne  vuene,  Inu 
karkuli  fturi,  tu  nemu  po  frezhi  gre.  — 

Ampag  tij  kir  fa  Buga  ne  rodio,  nekar  taku,  temuzh  koker  te  pleue, 
katere  ta  Veiter  refmezhuie.  — 

Obtu  tij  kir  fa  Buga  ne  rodio,  vti  Praudi  ne  obftoije,  inu  tij  Gresh- 
niki  vti  Gmaini  tih  Prauizhnih.  — 

Sakaj  ta  Gofpud  fna  ta  pot  tih  Prauizhnih,  Ampag  tih  pot  kir  fa  Buga 
ne  rcdio,  fe  resijde. 

V  Trubarjevem  „Tem  Celem  PsalterjuDavidovem"  (1566) 
se  glasi  prevod  I.  psalma  tako-le  : 

Dobru  ie  letimu  Moshu,  kateri  ne  hodi  vta  fuit  tih  Neuernikou,  inu 
ne  ftoy  na  tim  potu  tih  greshnikou,  Inu  na  tim  ftolu  tih  Shpotliuceu  ne 
fidy.  — 

Temuzh  nega  veffelie  inu  vola  ie  vti  Poftaui  tiga  Gofpudi,  Inu  od 
nega  Poftaue  nuzh  inu  dan  gouori. 

Inu  on  ie  koker  enu  driuu,  kir  je  fafaienu  per  tih  Vodenih  potozhizhih, 
Kateru  da  fui  Sad  per  nega  zhaffu. 

Inu  nega  lyftie  ne  vuene,  Inu  kar  on  dei,  tu  dobru  rata. 

Ty  Neuerniki  pag  nekar  taku,  temuzh  koker  te  pleue,  Katere  tu  Veter*) 
refmezhe. 

Obtu  ty  Neuerniki  vti  Praudi  ne  obftoye  Inu  ty  Greshniki  vti  Gmaini 
tih  prauizhnih. 

Sakai  ta  Gofpud  fna  ta  pot  tih  prauizhnih,  Ampag  ta  pot  tih  Neuer- 
nikou pogine. 

Prevoda  se  krijeta;  najvecji  razliki  sta :  v  zacetku  „Isue- 
lizhan  ie  ta  Mosh"  in  pa  „Dobru  ie^  letimu  Moshu",  nadalje  je 
Trubarjev  izraz  „neverniki"  pri  Skrjancu  dosledno  podan  s 
stavkom:  „kir  fa  Buga  ne  rodio"  (!).  Lampetov  novi  prevod 
ima  za  to:  „Srecen  moz"  in  pa  „hudobnezi". 

2.)  „Prva  izlaga"  tega  psalma  v  Skrjancevi  knjizici  — 
nje  metodijo  gl.  str.  195.  „Zbornika"  —  se  glasi: 

Tiga  peruiga  Pfalma  perua  Islaga.  Paraphrasis. 

1 .  Dobru  bode  timu  Moshu,  4.  Vfelei  ie  felen  poln  fadu, 
Kir  ne  fidi  na  Rotaushu,  Nikomer  ne  fturi  hudu, 
Na  ftolu  tih  Malikou,  Vfem  se  pufti  vshiuati, 
Inu  ne  hodi  ne  ftoij,  Nega  ferce  ne  mifial  nei, 
Po  potih  tih  Menihou.  Koga  obgulufati. 

2.  Temuzh  kir  Nuzh  Dan  tar  vfelei,         5.  Vi  pag  hudi  Neuerniki 
Mifli  kai  Bug  fam  fapouei,  Boshij,  Vernih  fourashniki, 
De  tu  iftu  ohrani,  Bote  vfi  refpoijeni. 

Inu  de  Sbeffedo  Boshijo,  Koker  prah,  pleue  od  Veitrou, 

Vragu,  Suitu  fe  vbrani.  Po  femli  reskropleni. 

3.  Tak  ie  koker  en  vert  felen,  6.  Inu  tudi  na  fodni  dan, 
Srodouim  dreuiem  fafaien,  Puidete  na  ta  Vrashij  ftan 
V  nim  dober  sdrau  fad  rafte,  Pred  praudo  ne  obftali, 
Kir  ne  fegnije  ne  ftrohni,  Vasho  Neuero  hudobo, 
Dotle  drugi  vnim  frafte.                             V  pekli  imer  plazhali. 


■")  Zadi  med  „Errata"  popravljeno  v:  „ta  Veiter". 

246 


7.  Sakai  Bug  Vernih  ne  pufti,  8.  Bogu  ozhu  Sijnu  Duhu 
Aku  glih  en  zhas  dopufti,  Koker  ie  fdai  vfelei  bilu, 

Na  fveitu  shalouati.  Via  zhaft  inu  fahuala, 

Na  konzu  nih  fourashniki,  Od  Angelou  kerszhenikou, 

Moraio  klagouati.  Se  bo  vekoma  dala. 

Melodija  te  Skrjanceve  „izlage"  —  tiskana  je  v  neu- 
rubalnih  notah,  druga  in  tretja  „izlaga"  se  pojeta  po  prvi  — 
se  razlocuje  od  melodije  tega  psalma  v  izdaji  Trubarjeve  pes- 
marice  iz  1.  1584  in  1595. 

Ako  pa  primerjamo  tekst  Skrjancev  s  Trubarjevim  (gl. 
spredi  str.  195.),  vidimo,  da  je  obema  isti.  Ves  prevod  Tru- 
barjev,  kakor  ga  citam  v  izdaji  1584  in  1595,  se  doslovno  krije  s 
Skrjancevim  prevodom ;  razlocuje  se  y  malenkostih  le  ortogra- 
fija  in  pa  konec  1.  kitice,  kjer  ima  Skrjanec  mesto  „spotljiv- 
cev"  „menihe".  V  izdajah  1584  in  1595  je  prevod  izrecno 
oznacen  kot  Trubarjev;  Trubarjev  prevod  imamo  tore]  tudi  v 
^krjancevi  knjizici. 

Kdaj  je  Trubar  zlozil  to  prvo  izlago  I.  psalma?  V  pes- 
marici  iz  1.  1574.  se  je  nima;  prvic  je  v  izdaji  iz  1.  1579., 
torej  istega  leta,  ko  je  izsla  tudi  Skrjanceva 
knjizica.  Ker  pa  Trubarjeva  pesmarica  iz  1.  1579.  ni  imela 
nobenih  melodij  (tiskana  v  Ljubljani!),  sta  melodijo  dodala 
skrjanec  in  Kukovec.*) 

3.)  Kot  Trubarjeva  je  izrecno  imenovana  na  koncu  Skr- 
janceve knjizice  stojeca  „Vecerna  molitev".  Po  prepisu  Hu- 
badovem  —  navaja  jo  tudi  Elze,  op.  cit.  27.  —  se  zacenja 
tako-le: 

,Cri[te,  kir  fi  Imenouan, 

Praua  luzh,  Sarj'a,  beli  Dan"  ltd. 

Ta  „Vecerna  molitev",  ki  je  Trubarjeva  pesmarica  1574 
se  nima,  je  tudi  v  izdaji  Trubarjeve  pesmarice  iz  1.  1579.,  v 
Kompleti  kot  tretja  pesem  pred  zadnjo,  torej  je  (kakor  prej 
omenjena  Prva  izlaga)  izsla  istega  leta  dvakrat. 

Teksta  te  pesmi  v  pesmarici  1579  zal  ne  poznam,  po- 
znam  iz  Hubadovih  belezk  le  zacetek : 

Xrifte  kir  bosh  imenouan", 

namesto  Skrjancejvega  „s  i  imenovan"  torej:  „bos  imenovan". 
Ista  razlika  loci  Skrjancev  tekst  od  Trubarjevega  teksta  v  po- 
znejsih  dveh  njegovih  izdajah  (1584  in  1595). 

Bas  podana  razprava  o  dvojni  priobcitvi  „Prve  izlage" 
I.  psalma  in  „Vecerne  molitve"  istega  leta  1579.  mi  kazeto-le: 
L.  1579.  je  najprej  izsla  Trubarjeva  pesmarica  (v  4.  izdaji)  in 
potem  kmalu  „Ta  pervi  psalm".  Skrjanec  in  Kukovec  sta  bas 
se  mogla  iz  nove  izdaje  Trubarjeve  pesmarice  v  svojo  knjizico 
vzeti  Trubarjevo  „Prvo  izlago"  I.  psalma  in  „Vecerno  molitev" 

'■)  Pesem  42.  v  Juricicevi  pesmarici  1563  :  ,Dobro  timu,  kir  fe  Boga 
boy'  je  pac  druga  pesem. 

247 


in  ju  dodati  na  koncu  svoje  knjizice.  Pri  tern  sta  izpremenila 
na  pr.  V  1.  kitici  „bos"  v  „si",  v  Prvi  izlagi  pa  „spotljivce"  v 
„menihe" ;  toliko  je  gotovo,  da  je  pri  tern  imel  nekdo  drug 
opravit ,  ne  Trubar.*) 

4.  Preidimo  k  drudi  in  tretji  razlagi   I.  psalma  v  Skrjan- 
cevi  knjizici.  Druga  razlaga  se  glasi : 

Tiga  peruiga  Pfalma  druga  Islaga.  Explicatio. 

1.  Samerkai  vfag  Verni  zhlouik,  5.  Taku  je  Bug  fam  odlozhil, 
Kir  hzhe  is  reue  Vnebo  prit,  Koker  ie  Jefus  nas  vuzhil. 

De  Vere  prou  reslozhi.  Hozhmo  11  knemu  priti, 

Sakaj  Turki,  Papeshniki,  Taku  imamo  Siefufom, 

So  na  fueitu  mogozhi.  Nega  kelih  ispiti. 


2.  Sludi  Turski,  Papeshou  Bug, 
Je  prauim  Vernim  fourash  hud, 
Zhes  nee  laslie,  fratuie, 
Louit,  morit,  vtopit,  feshgat. 
Suim  hlapcem  vkafuie. 

3.  Abel  kir  ie  prou  Veroual. 
Bogu  [to  Vero  offroual, 
Je  moral  fatu  vmreiti, 
Taku  fa  praue  Vere  fdai, 
Moramu  slu  terpeiti. 

4.  Vn  ti  kir  hte  fteim  Jefufom, 
Nekar  fteim  Anticrishtushom, 
Po  fmerti  prebiuati, 

Tij  fe  moraio  puftiti, 
Anticrishtu  faklati. 


6.  Obtu  mui  praui  kerszhenik, 
Aku  Polidor  Merzhenik 
Tebe  slu  oblagaio, 

Steim  niju  Bogu  Sludiu 
Nih  zoll,  zhinsh  fueiftu  daio. 

7.  Vpraui  Veri  ne  fmotife, 
Catehifma  ti  vuzhife, 
Nega  vuka  fe  dershi, 

Po  nim  tui  ftan  poklizane, 
Stonouitu  fauershi. 

8.  Taku  bodesh  na  Sodni  dan, 
Odlozhen  na  to  Deftno  ftran, 
Htimu  vezhnimu  lebnu. 
Turki  Papeshniki  hudi 
Hpeklenskimu  terplenu. 


Tretja  razlaga  se  glasi: 

Tretia  Islaga.  Allegoria. 


l."Ta  Anticrisht  ie  fdai  fposnan, 
Papesh  Vrijmu  kir  ie  poslan, 
Od  Hudizheue  hishe, 
Bogu  tar  kar  ie  Boshijga. 
Timu  on  fuper  pishe. 

2.  Vfe  kar  ie  Jefus  vuzhil  fam, 
Inu  Smartro  faflushil  nam, 
Tar  pred  Bugom  oprauil. 

Tu  ie  Papesh  vfe  doli  dial, 
Druge  slushbe  poftauil. 

3.  Slepi  fueit  ga  ie  poshtoual, 
Cilu  fe  ie  nemu  podal, 
Satu  on  Gofpoduie, 

Vfe  kar  on  fmifli  naredi, 
Oftru  dershat  vkafuie. 


4.  Vrag  ie  dal  nemu  fuio  zhalt, 
Krali  fo  dali  nih  oblaft, 
Nega  Noge  kushuio 

Nega  falsh  Mashe  Odpuftke 
Ludie  dragu  plazhuio. 

5.  Kateri  tiga  ne  fturi, 
Temuzh  rifnizo  gouori. 
Mora  en  kezar  biti, 
Sdaici  vfi  sli  Papeshniki, 
Hote  ga  pogubiti. 

6.  Sa  Anticrisht  shnega  Drushbo, 
Meini  de  dei  Bogu  slushbo, 
Kir  te  Verne  pregane, 

Ner  vezh  kir  ludi  prou  vuzhe, 
Koker  vnuuizh  is  Craine. 


*)  V  poznejsih  pesmaricah  je  ostal  „bos",  dasi  je  imel  Skrjanec  boljsi 
,si".  Juriciceva  pesmarica  1563  ima  pod  st.  11.:  „Chrifte  Bug  kyr  fi  luzh  nu 
dan"  —  H.  K.,  8  kitica  (Hubad).  Po  takem  je  Skrjanec  1.  1579.  rabil  tudi 
Juricicevo  izdajo  ?  Ali  je  to  nekak  kompromis  Juricica  in  Trubarja  ? 


248 


7.  V  craini  ie  sdai  en  Papeshnik  8.  Mercina  ie  nega  Ime, 

Tiga  Hudizha  vuzhenik,  Prauu  Hudizheuu  feime, 

Se  ie  Smashnimi  brati,  Vfeh  shlaht  greihih  prebiuua 

Sueitoual  inu  na  prei  vfel  Sebi  fto  Platous  ko  drushbo, 

Vfe  Verne  refegnati.  Pekal  fpraudo  dobiua. 

9.  On  tag  duhouni  Ftan  pela, 
Koker  vfaki  Curbar  dela, 
Tiga  Papesh  ne  brani. 
O  Bug  pridi  ftuio  Sodbo, 
Tuio  Cerkou  ohrani. 

Amen. 

Shkurianez  inu  kukouez  sgurana  inu  dulana  Crainza  fta  slushila. 

Pesmi  imenoma  „spotujejo"  osebe  one  dobe,  tako  6.  ki- 
tica  II.  razlage  Polidorja  Mrcenika  in  8.  kitica  III.  razlage 
Mrcino.  Polidor  in  Mrcina  sta  bila  katoliska  svecenika,  Poli- 
dor  pi.  Montagnana  je  bil  1.  1561.  prost  Ijubljanski,  1567  zup- 
nik  na  Krskem,  kjer  je  preganjal  predikanta  Ivana  Weixlerja, 
1579  oskrbnik  Admonterhofa  v  Gradcu,  1580 — 1604  prost  no- 
vomeski.  Mrcina  (ime  je  ze  samo  na  sebi  psovka)  je  bil  1579 
zupnik  V  Kranjii,    kjer   je    predikanta   Knafelna    hotel  pregnati. 

Polidor  je  1579  deioval  na  Dolenjskem,  Mrcina  na  Go- 
renjskem;  zato  je  trebalo  odgovoriti  „Gorenjcu"  in  „Dolenjcu"; 
Gorenjec  bi  bil  (ako  se  drzimo  reda)  „Skrjanec",  Dolenjec  pa 
„Kukovec"  (Skrjanec:  Knafel,  Kukovec:  Weixler?). 

Skrjancu  in  Kukovcu  sta  bila  Polidor  in  Mrcina  iste  ve- 
ijave,  zato  ju  je  bilo  tudi  enako  imenovati;  „spotljiv"  koren  je 
nudilo  ime  „Mrcina"  ;  iz  tega  je  (takorekoc  brat  niu  po  duhu) 
dobil  Polidor  ime  „Mrcenik",  mrkac  (psovka  pohotiiemu  clo- 
veku  —  na  ta  koren  me  je  opozoril  g.  skriptor  L.  Pintar). 

Ni  nic  dvoma,  da  sta  „Skrjanec"  in  „Kukovec'^  psevdo- 
nima;  ta  „Skrjanec"  nas  brz  spomui  onega  „Jerneja  Skrjanca", 
ki  je  tiskal  prvi  Trubarjevi  knjizici.  Pticje  ime  je  dobilo  za 
psevdonim  prednost! 

Moza  sta  pac  zivela  v  domovini,  ne  na  Wurtemberskem ; 
zakaj  tu  bi  se  jim.a  v  oni  dobi  ne  bilo  treba  skrivati  za 
psevdonimom;  sicer  pa  kaze  tudi  osebna  „s  pjD  tl  j  i  v  o  s  t" 
prve  in  druge  „izlage",  da  si  je  „Kukovca"  in  „Skrjanca  mi- 
sliti  na  lieu  mesta,  v  domovini. 

S  tem  pa  nam  raste  dvom,  jeli  je  knjizica  izsla  v  Tii- 
bingenu,  kakor  misli  Elze.  V  Ljubljani?  Trebalo  bi  primerjati 
tipe  te  knjizice  z  Mandelcevim  tiskom.  Ako  mislimo,  da  je 
knjiga  izsla  v  Ljubljani,  torej  tam,  kjer  se  je  istokrat  odsot- 
nemu  Trubarju  tiskala^4.  izdaja  pesmarice,  nam  je  tem  umlji- 
yeje,  ce  sta  si  iz  nje  Skrjanec  iz  Kukovec  nekaj  —  recimo  — 
izposodila! 

249  17 


Znano  ie,  kako  so  bili  Trubar  in  dezelni  stanovi  kranjski 
neievolini  radi  ostro  „spotljive"  pesmi  P«;oti  "msko-kat  du- 
hovscini  V  Juricicevi  zbirki  (Elze,  Ges.,  str.  13),  ker  so  ]o 
smatrali  za  politicno-inoportuno,  in  da  so  v  isto  zbirko  brez 
Trubarievega  dovoljenja  prisle  njegove  pesmi  iz  \    \bbO.     ^ 

To  se  ie  pac  ponovilo  1.  1579.,  ko  sta  zagonetna  „p tica 
„§krjanec„  in  „Kukovec"    svoje    spotljive    pesmi    pomesala   s 
Trubarjevimi. 


^w 


250 


Verski  pokret  na  Goriskem  v  sestnajstem 

stoletju. 

Prof.  A.  Ipavec  (Gorica). 

Skrajnji  valovi  siliiega  verskega  gibanja  16.  veka  so  pri- 
pljuskali  tudi  na  Gorisko,  na  najzapadnejso  stran  avstrijske 
oblasti,  na  mejo  Italije,  koder  se  je  nekdaj  raztezala  teokrat- 
ska  drzava  oglejskega  patriarlia.  Oglejski  patriarh  je  bil  v 
zacetku  sestnajstega  stoletja  izgubil  zadnje  ostanke  svoje  po- 
svetne  moci.  a  njegovi  duhovni  vladi  so  bili  takrat  se  vedno 
neposredno  podlozni  oni  okraji,  ki  tvorijo  zdaj  gorisko  nad- 
skofijo.  Ta  duhovna  vlada  pa  je  bila  le  senca  nekdanje  moci. 
Avstrijski  vladarji  so  radi  patriarhom  delali  ovire  pri  izvrse- 
vanju  njihove  duhovske  oblasti.  Kot  rojeni  Benecani  so  nam- 
rec  ti  cerkveni  knezi  v  dolgotrajnih  bojih  med  habsbursko  vla- 
darsko  hiso  in  benesko  republiko  stali  na  strani  republike.  Zato 
se  je  bila  ze  takrat  porodila  misel,  ustanoviti  za  avstrijski  del 
oglejskega  patriarhata  posebno  skofijo  s  sedezem  v  Gorici. 
Do  uresnicenja  te  misli  ni  prislo,  ker  so  se  patriarhi  in  Bene- 
cani trdovratno  upirali.  Med  avstrijskim  dvorom  in  patriarhi  je 
vedno  vladala  neka  napetost  in  Ijubosumnost.  Sicer  so  se 
opetovano  vrsila  pogajanja  zaradi  ureditve  cerkvenih  razmer, 
ali  ostala  so  brezuspesna.  Niti  pri  zatiranju  hereticnih  naukov 
niso  sli  avstrijski  vladarji,  dasiravno  so  bili  sami  odlocni  ka- 
tolicani,  oglejskemu  vladiki  posebno  na  roko.  Po  pravici  tozi 
Jakob  Maracco,  oglejski  generaini  vikarij,  v  pismu  na  patri- 
arha  z  dne  27.  maja  1565- :  „Ne  izprevidim,  kaj  bi  mogii  mi 
storiti,  da  se  zatro  herezije  na  Nemskem.  ako  nas  ne  podpi- 
rajo  posvetni  gospodje.  Vasa  Prevzvisenost  ve,  kako  je  nad- 
vojvoda  Karel  vnet  za  cast  bozjo,  in  vendar  v  njegovih  dezelah 
niti  na  Goriskem  niti  na  Kranjskem  ne  moremo  napraviti  vizi- 
tacije,  niti  storiti  kaj  uspesnega."^) 

Umevno  je ,  da  neiskrenost  in  spori  med  duhovno  in 
svetno  vlado  niso  ugodno  vplivali  na  cerkvene  razmere  in 
versko  zivljenje.  Cerkvena  disciplina  je  bila  porusena,  med 
duhovscino  je  vladala  nevednost  in  razuzdanost,  mnogo  du- 
hovnikov  ni  bilo  niti  kanonicno  vmescenih.    Ko   je  prepotoval 


')  Izv.  Muz.  dr.  za  Kranjsko,  X\'II. 

251 


papezev  legat,  opat  grof  Jernej  Porcia  1570-  leta  Go- 
risko,  je  nasel  le  malo  duhovnikov,  ki  niso  bili  omadezevani 
s  splosno  infamijo  one  dobe,  t.  ].,  da  bi  ne  ziveli  v  celibatu.  Ker 
je  vizitator  uvidel,  da  od  oglejskih  patriarhov,  ki  niso  navadno 
niti  bivali  v  Ogleju  in  ki  bi  vsled  politicnih  razmer  pri  naj- 
boljsi  voiji  ne  mogli  dosti  storiti,  v  goriski  grofiji  ni  bilo  prica- 
kovati  obujenja  in  pozivljenja  cerkvenega  duha,  je  nasvetoval, 
da  se  ustanovi  v  Gorici  naddiakonat,  kateremu  se  poveri  del 
patriarhove  jurisdikcije.  In  res,  s  patriarhovim  dekretom  z  dne 
21.  decembra  1574.    je    bil    ustanovljen  v  Gorici    naddiakonat. 

Prav  cuditi  se  je,  da  so  izsli  kljub  cerkveni  anarhiji,  ki 
je  takrat  vladala,  iz  goriske  dezele  v  oni  dobi  trije  mozje,  ki 
so  postali  steber  cerkvi;  to  so  poznejsi  skofje  Ijubljanski  in 
goreci  protireformatorji  Urban  Tekstor  (Kavcic),  Konrad 
Glusic  in  Ivan  Tavcar,  vsi  trije  sinovi  kamenitega  Krasa. 

V  zacetku  sestnajstega  stoletja  je  povsod  vladala  podiv- 
janost  in  nevednost  in  da  niso  bile  na  Goriskem  kulturne  raz- 
mere  boljse  nego  drugje,  je  jasno,  a  bile  so  celo  slabse. 
Ljudstvo  ni  imelo  nikogar,  da  bi  ga  dvigal  na  visjo  stopinjo 
prosvete  in  napredka.  Tavalo  je  v  dusevni  temi  in  ni  bilo 
pouceno  niti  v  verskih  stvareh,  v^  drugih  pa  se  manj.  Saj  so 
se  nahajali  se  v  stirinajstem  stoletju,  torej  komaj  dvesto  let 
pred  reformacijo,  na  Goriskem  malikovalci.  L.  1331.  je  drvila 
iz  Cedada  na  „brezstevilne  Slovence"  (Sclavi  innumerabiles) 
V  Kobaridu  cela  krizarska  vojska,  ki  je  bila  delezna  ravno 
takih  odpustkov,  kakor  ce  bi  sla  v  Sveto  dezelo,  da  iztrebi  v 
Kobaridu  malikovalstvo.^)  Pod  vlado  onemoglih  grofov  goriskih 
in  propadajocega  patriarhata  oglejskega,  vsled  turskih  navalov 
in  vojsk  z  Benecani,  vsled  kuge  in  mnogih  elementarnih 
nezgod  so  se  bile  do  sestnajstega  stoletja  le  malo  izboljsale 
prosvetne  razmere.  Ljudje  so  bili  polni  vraz,  sicer  pa  pobozni, 
radi  so  romali,  posebno  na  Sv.  goro  pri  Gorici,  v  Marijino 
cerkev  „auf  dem  Berg  bey  Gorz  vnd  Salcon",  kakor  pravi 
Primoz  Trubar.  Tudi  Stara  gora  nad  Cedadom  je  bila  ze 
takrat  mnogo  obiskovana  bozja  pot.  Mehka  slovenska  narava 
sploh  cuti  potrebo  po  veri  in  isce  zaslombe  v  njej  in  Slovenec 
rad  razmisljuje  o  verskih  stvareh.  Ta  cinjenica  je  bila  celo 
ugodna  za  razsirjevanje  luteranskih  nazorov.  Ko  so  ljudje  vi- 
deli  mlacnost  svojih  duhovnikov  in  veliko  versko  gorecnost 
oznanjevalcev  nove  vere,  ni  cuda,  da  so  cutili  do  teh  neko 
nagnjenje.  In  ti  so  trdili,  da  le  oni  uce  pravo  besedo  bozjo 
in  cisto  evangeljsko  resnico.  Za  bistvene  razlike  med  starimi 
in  novimi  verskimi  nazori  kmet  ni  mogel  imeti  smisla.  Se  vo- 
ditelji    protestantskega   gibanja   na   Slovenskem    si   dolgo  niso 

■•')  A.  Battistella,  II.  S.  officio  e  la  riforma  religiosa  in  Friuli.  Videm 
1895,  str.  14. 

252 


bili  na  jasnem  glede  svojega  razmerja  nasproti  katoliski  cerkvi. 
Infiltracija  novih  naukov  se  je  vrsila  le  pocasi.  Ljudstvo  je 
tupatam  sprejemalo  posamezne  krivoverske  nauke,  ne  da  bi 
se  praz  zavedalo,  da  stopa  na  drugo  pot. 

Na  Goriskem  ni  nikjer  prislo  do  ocitnega  verskega  raz- 
kola;vecji  spori  med  novoverci  in  cerkveno  oblastjo  so  nastali 
le  tam,  kjer  je  duhovnik  nagibal  k  protestantizmu  in  kjer  so 
se  grascaki  oklenili  novih  verskih  naukov.  Plemenitasi  so  bili 
i  na  Goriskem  glavni  siritelji  in  pospesevatelji  reformacij- 
skih  idej;  med  njimi  najdemo  tudi  zavedne  in  odlocne  spozna- 
valce  avgsburske  konfesije.  Med  slovenskim  kmetiskim  prebi- 
valstvom  pa  niso  nasli  luteranski  nazori  globokih  tal ;  seme 
novih  naukov  je  ostalo  le  pri  vrhu  in  ni  prodrlo  globoko  v 
zemljo.  Zato  je  pognalo  le  sibko  drevesce ;  nasprotni  veter,  ki 
je  zgodaj  zavel,  ga  je  kmalu  unicil.  Spioh  je  imel  protestan- 
tizem  med  slovenskimi  dezelami  najmanj  pristasev  na  Gori- 
skem. V  dezeli  se  ni  ustanovila  evangeljska  obcina;  nikjer  se 
ni  zidala  molnica.  Vendar  nahajamo  v  sredini  in  v  drugi  po- 
lovici  sestnajstegu  stoletja  v  vseh  vecjih  krajih  sledove  refor- 
macijskih  nazorov  in  sporadno  so  se  pojavljali  novoverci  po 
celi  dezeli. 

Prve  sledove  heretskega  misljenja  na  Goriskem  najdemo 
ze  takoj  v  zacetku  reformacijskega  gibanja.  Ze  leta  1526., 
devet  let  po  Lutrovem  nastopu,  je  prisel  v  Oglej  propovednik 
Schwabe,  da  bi  obdeloval  prekrscevalce  in  luterance.^)  Okoli 
leta  1528.  je  bil  izgnan  vikar  v  Pari,  ki  je  sejal  tam  krivo- 
verske nauke.  L.  1539.  nalaga  papez  Marinu  Grimaniju,  patri- 
arhu  oglejskemu,  naj  ocisti  svojo  skofijo  „ab  haereticis  et  de 
fide  cathoiica  male  sentientibus".  Nekaj  casa  ni  nic  cuti  o  kri- 
vovercih.  Pac  pa  je  bil  na  sumu,  da  ni  pravoveren,  sam  pa- 
triarh  Ivan  VI.  Grimani,  ker  je  I.  1549.  zagovarjal  nekega  radi 
krivoverstva  obtozenega  meniha. 

Ko  se  je  po  kranjskih  gradovih  zacelo  siriti  luteranstvo, 
ni  moglo  ostati  dolgo  neznano  goriskim  plemicem,  ki  so  bili 
vedno  v  tesnih  stikih  s  kranjskimi.  Po  lepi  vipavski  dolini,  po 
kateri  je  sla  ze  stara  cesta  na  Kranjsko,  so  zaceli  prihajati 
nauki  nemskega  reformatorja  na  Gorisko  in  po  vipavskih  gra- 
dovih so  nasli  prvo  zavetisce.  Tudi  v  Gorici  in  njeni  bliznji 
okolici  je  bilo  ze  nekaj  pristasev  novih  idej,  ko  je  v  novembru 
1.  1563.  grof  Juri  Thurn  poklical  v  Gorico  Primoza  Trubarja. 
O  tem  svojem  potovanju  poroca  Trubar  sam  v  porocilu.  ki  ga 


^)  Schmidt,  „Die  Gegenreformation  in  Gorz-Gradiska"  (z  nekaterimi 
arhivalnimi  dokumenti.),  Dunaj,  1908.  str.  86.  ,Schmidtova  navedba  jepomota. 
Hans  Schwab  je  bil  1.  1528.  akvil.  arhidiakon  na  Kranjskem  ali  Sp,  Stajer- 
skem  in  je  od  cesarja  Ferdinanda  dobil  ukaz,  naj  v  teh  df:zelah  zasleduje 
prekrscevalce  in  luterance  (Mitt,  des  hist.  Vereins  fur  Steierm.,  XLII..  str.  40" 
Dr.  Gruden. 

253 


je  poslal  9.  decembra  1563  iz  Ljubljana  baronu  Ungnadu.*)  V 
Gorici  je  pridigoval  stirinajst  dni  v  slovenskem,  nemskem  in 
italijanskem  jeziku  v  hisi  pi-  Egka  na  koncu  Rastela.  V  cerkev 
ga  duhovniki  niso  pustili.  Mudil  se  je  tudi  v  Rubijah  in  zato 
se  je  pozneje  podpisoval  za  rubijskega  „ekspredikanta".  Krstii 
je  tudi  sina  pi.  Egku,  „darob  die  pfaffen  und  miinichen  sindt 
schier  unsinnig  geworden".  Toda  dolgo  ni  imel  Trubar  ob- 
stanka  v  dezeli.  Jakob  Maracco  je  s  pomocjo  dunajske  nunci- 
jature  deloval  na  to,  da  bi  se  mu  prepovedalo  bivanje  v  go- 
riski  grofiji.  In  res,  stirinajst  dni  po  svojem  prihodu  se  je 
vracal  Trubar  po  vipavski  dolini  na  Kranjsko,  jaliaje  na  oslicku. 
Ustavil  se  je  v  Sv.  Krizu  ter  je  v  nedeljo  pridigal  v  kriski 
cerkvi.  Poslusalo  ga  je  mnogo  Ijudstva  iz  cele  vipavske  doline 
(gantz  Wippacher  Boden);  celo  vec  duiiovnikov  je  bilo  na- 
vzocih  in  jim  je  zelo  ugajal  Trubarjev  govor.  Ni  cuda,  saj  je 
Trubar  slovel  l<ot  izvrsten  govornik  in  njegova  apostolska  go- 
recnost  je  mogocno  vplivala  na  mnozice.  V  Krizu  in  v  bliznji 
Vipavi,  kjer  je  bil  doma  Sebastijan  Krelj,  drugi  superintendent 
na  Kranjskem,  so  biia  tla  ze  nekoliko  pripravljena  za  novo 
vero.  Ze  pred  Trnbarjevim  prihodom  na  Gorisko,  24.  sep- 
tembra  1563,  je  pisal  znani  kranjski  reformator  Matija  Klomb- 
ner  nekemu  prijatelju :  „Glaubt  mir,  wenn  wir's  stark  getrie- 
ben  hatten,  es  war  langst  anders  gangen.  Der  Krell  ist  kom- 
men,  wir  wollen  mit  Gottes  Hilf  zum  Kreutz  in  der  Grafschaft 
Gorz  eine  Kirche  anrichten."  Po  Klombnerjevi  misli  so  bili 
torej  luteranci  dovolj  niocni,  da  bi  lahko  ob  vztrajnejsi  propa- 
gandi  ustanovili  v  Krizu  svojo  cerkveno  obcino. 

Z  Vipavskega  se  je  podal  Trubar,  ta  zilavi  in  neumorna 
delavni  moz,  v  Ljubljano,  odkoder  je  pisal  grofu  Juriju  Thurnu. 
Pritozeval  se  je  v  tern  pismu  nad  „etlich  gottloss  gortzerisch 
personen",  ki  so  ga  ocrnile  pri  cesarju.  Temu  pismu  je  pri- 
lozil  se  drugo  na  grofa  Thurna  in  goriske  dezelne  stanove,  v 
katerem  se  je  opraviceval  radi  svojih  pridig  in  v  katerein  je 
poudarjal,  da  je  delil  svete  zakramente  z  vso  spostljivostjo, 
kakor  jih  je  Kristus  postavil  in  kakor  so  jih  opravljali  apostoli 
in  stara  cerkev,  „nach  inhalt  vnnd  vermog  der  augsburgeri- 
schen  confession".  Cudi  se,  da  se  najdejo  med  kristjani  Ijudje, 
ki  ovajajo  njega  kot  krivoverca  in  ki  imenujejo  jasno  beseda 
sina  bozjega  krivoversko.^) 

Trubarjevo  delovanje  na  Goriskem  ni  ostalo  brezuspesno. 
Kakor  je  posneti  iz  Maraccovih  pisem,  so  hoteli  stanovi  nasta- 
viti  V  Gorici  celo  luteranskega  propovednika.  V  svojem  poro- 
cilu  na  patriarha  dne  10.  januarja  1565  pravi  generalni  vikarij 


*)  Kostreucic,  Urkundl.  Beitr.,  str.  219. 
'")  Kostrencic,  CXXXl,  CXXXII. 

254 


sledece :  Ko  se  je  pi.  Egku  rodil  drugi  sin,  mu  je  Primoz  po- 
stal enega  svojih,  ki  je  na  isti  nacin  krstil,  obhajal,  pridigoval, 

kakor  je  on  sam  storil  preteklega  leta.  — Ker  so    nje- 

gove  pridige  ugajale  nekaterim  plemicem  tistega  kraja  (t.  j.,  go- 
riskim),  so  sklenili,  da  ga  najmejo  za  pridigarja  na  celo  leto 
za  placo  150  goldinarjev.  Maracco  ima  tu  v  mislih  duhov- 
nika  Tomaza  Ostrmana.  Ko  je  ta  Ostrman  izginil  iz  Gorice, 
je  Maracco  pozvedoval,  kje  biva.  In  ko  je  slisal,  da  je  v  Vi- 
pavi,  je  zahteval  od  grofa  Lanthierija,  „da  ga  ukaze  prijeti, 
odvesti  V  Gorico  in  zapreti  v  jeco  gospoda  glavarja". 

Da  so  Trubarjeve  propovedi  zelo  koristile  protestantski 
stvari  v  Gorici,  prica  dejstvo,  da  je  pmv  mnogo  Ijudi  zahte- 
valo  obhajilo  pod  obema  podobama.  Radi  tega  se  je  pritozevai 
1.  1565.  zupnik  Matija  Mrcina  pri  nadvojvodi  Karlu,  a  ta  mu 
je  odgovoril,  da  ne  sme  nikomur  braniti  obhajila  sub  utraque. 
„So  ist  hiemit  vnser  Ernstlicher  buelch  an  dich  das  du  solche 
Comunion  vnder  beijderleij  gestalt  niemant  waigern  sondern 
andechtiglichen  vnd  willig  wie  es  an  andern  ortten  vnd  vn- 
seren  Landen  beschickt,  In  christlicher  Ainigkeijt,  wers  nur 
begert  raichen  woUest."^) 

Papez  Pij  IV.  je  bil  14.  julija  1564  dovolil  rabo  keliha 
pri  obhajilu  tudi  lajikom.  nadejaje  se,  da  se  vrnejo  heretiki  v 
narocje  katoliske  cerkve  in  da  se  prepreci  vecji  razkol  v  cerkvi; 
a  njegov  naslednik  Pij  V.  je  ze  leto  dni  pozneje  preklical  to 
dovoljenje.  Kljub  temu  je  hotel  nadvojvoda  Karel,  da  ostane 
raba  keliha  v  njegovih  dezelah  se  nadalje  v  navadi.  Sploh  pa 
je  bilo  obhajilo  sub  utraque  simbol  nove  vere.  Zanimivo  je, 
da  je  bil  pozneje  Mrcina  kot  kranjski  zupnik  sam  za  obhajilo 
pod  obema  podobama  in  tudi  za  odpravo  duhovniskega  celibata. 

V  bas  omenjenem  pismu  nalaga  tudi  nadvojvoda  zupniku 
Mrcini,  ki  je  bil  takrat  nekak  voditelj  katoliske  stranke  v  Go- 
rici, naj  ne  pusti  nobenega  lutrskega  predikanta  v  mesto-  Kar 
se  tice  onega,  katerega  je  bil  narocil  grof  Juri  Thurn  (misli 
na  Trubarja),  naj  bo  ze,  kakor  je,  „weil  er  dovon  ist." 

Nadvojvoda  Karel  je  bil  v  zacetku  svojega  vladanja  ne- 
koliko  popustljiv  proti  novovercem,  ali  kmalu  je  zacel  odlocno 
nastopati  proti  verskim  novotarijam^  Z  njegovim  dovoljenjem 
je  1.  1570.  papezev  odposlanik  grof  Jernej  Porcia  vrsil  apo- 
stolsko  vizitacijo  na  Goriskem.  Porocilo  o  tej  vizitaciji,  vizita- 
ciji  „in  paese  in  cui  non  s'  e  essercitata  la  giurisditione  patri- 
archate et  tutto  s'  e  governato  a  voglia  de'  laici",  je  ohra- 
njeno^)  in  je  vazen  donesek  za  razumevanje  cerkvenih  raz- 
mer  na  Goriskem  v  oni  dobi.  Lutrovih  naukov  so  se  bill 
ze  zaceli  oprijemati  duhovniki.  Porcia  je  izkusal  napraviti    red 

•5)  Pismo  je  priobcil  Schmidt,  o.  c. 

')  Izdal  ga  je  A.  Battistella,  Una  missione  del  conte  Bartolomeo  di 
Porcia  auteriore  alia  sua  nunziatura  di  Germania.  Vidcm  1907. 

255 


in  je  zahteval  kazni  za  neposlusne  duhovnike-  Iz  Rifenberga 
je  bil  izgnan  zupnik  Gasper  Feuza  (Bevcar?).  Temu  je  bil 
Porcia  dokazal  krivoverstvo  in  ga  zato  vrgel  v  jeco.  Ali  od 
tod  je  pobegnil.  Vizitator  predlaga,  da  se  kaznujejo  oni,  ki  so 
mu  omogocili  beg. 

V  Tolminu  se  je  dokazala  herezija  Mihaelu  Nucliju, 
tolminskemu  kapelanu. 

V  Vipavi,  V  tern  pribezaliscu  vseh  luterancev,  so  de- 
lili  zupnik  in  njemu  podrejeni  duhovniki  obhajilo  pod  obema 
podobama. 

V  Gorici  je  zivel  v  miru  duhovnik-heretik  Francesco 
Croco,  dasiravno  ga  je  bil  Porcia  obsodil  v  prognanstvo  iz 
goriske  grofije.  Dezelna  oblast  je  bila  v  tern  pogledu  brez- 
brizna  in  nadvojvoda  ni  imel  dovolj  inoci,  da  bi  pritisnil  na 
njo.  Porcia  je  dosegel  se  to,  da  je  nadvojvoda  1.  1574.  poslal 
V  Gorico  posebno  versko  komisijo,  z  Ijubljanskim  skofom 
Konradom  Glusicem  na  celu.  Komisija  je  zahtevala  od  prote- 
stantov,  da  se  odpovedo  verskim  zmotam  ali  pa  da  ostavijo 
domovino,  in  protestantske  knjige  je  ukazala  sezgati.  Le  tri  ple- 
menite  rodovine  so  izjavile,  da  raje  zapuste  dezelo,  nego  da  bi 
menjale  svoje  versko  prepricanje.  Drugi  so  se,  kakor  poroca 
goriski  zgodovinar  Morelli,  navidezno  povrnili  v  katolisko  cer- 
kev,  v  srcu  pa  so  ostali  to,  kar  so  bill. 

Ali  kmalu  so  zaceli  luteranci  spet  samozavestneje  dvigati 
glavo.  Na  shodu  notranjeavstrijskih  dezelnih  stanov  v  Brucku 
1.  1578.  je  zahteval  Bonaventura  pi.  Egk  v  imenu  goriskih 
stanov  svobodo  veroizpovedanja.  Pravega  pooblastila  v  to  sicer 
ni  imel,  ali  gotovo  je  vedel,  da  mnogo  njegovih  rojakov  na 
tihem  soglasa  z  njim.  Na  tern  kongresu  je  nadvojvoda  Karel 
ustno  obljubil  svobodo  veroizpovedanja,  ali  kljub  temu  je 
ostal  neizprosen  nasprotnik  protestantom.  Vplivali  so  nanj  tudi 
tuji  vladarji,  posebno  pa  papez  in  beneska  republika,  ker  so 
se  ball,  da  bi  se  kriva  vera  ne  razsirila  po  Italiji.  Papez  in 
Benecani  so  celo  zugali,  „die  Grafschaft  mit  khrieg  zu  yber- 
fdllen  vnnd  die  Sectierer  vndter  dem  Schwerdt  here  geen  zu- 
lassen".  To  je  razvidno  iz  odioka.  s  katerim  poziva  po  nad- 
vojvodovem  ukazu  26.  februarja  1.  1579.  dezelni  glavar  grof 
Thurn  luteranske  plemenitase,  naj  se  odrecejo  verskim  zmotam, 
ki  se  razsirjajo  „Ihe  lenger  ihe  weitter"  po  goriski  grofiji.^) 
Ob  enem  jim  zuga,  da  bodo  primorani,  z  zeno  in  deco  osta- 
viti  dezelo,  ako  ostanejo  trmasti.  Posebna  verska  komisija  pod 
predsednistvom  goriskega  naddiakona  je  klicala  trdovratneze 
pred  se.  Ali  se  je  takrat  kateri  prostovoljno  izselil,  ni  znano. 
Nekateri  so  ostali  trdni  v  novi  veri  in  8.  maja  1579  je  dal 
nadvojvoda  dezelnemu  glavarju  povelje,  naj  se  izzenejo  tekom 

^)  Schmidt,  o.  c. 

256 


enega  meseca  Scipijon  Attems,  Leonhardt  Formentini,  Friderik 
Orzan,  Erazem  Dornberski,  Jernej  Posch,  Gregor  Kumar  ter 
svetokriski  oskrbnik  grofov  Attemsov,  ker  se  je  za  vselej  od- 
locil,  da  ne  bo  trpel  v  goriski  grofiji  druge  kakor  katolisko 
vero.  To  povelje  pa  se  ni  takoj  izvrsilo.  Preganjani  plemici 
so  prosili  Karla.  naj  preklice  svoj  ukaz,  in  obrnili  so  se  tudi 
na  stajerske  dezelne  stanove,  da  bi  se  pri  njem  potegnili  za 
nje.  Toda  vladar  se  ni  dal  omeciti  in  ni  hotel  niti  dovoliti.  da 
bi  smeli  ostati  vsaj  v  dezeli,  ce  ze  ne  v  mestu  Gorici.  Prosili 
so  ga  nato,  da  bi  se  pocakalo  z  izgonom  vsaj  do  novega  leta, 
da  urede  svoje  stvari.  Ugodilo  se  jim  je  v  toliko,  da  jim  je 
bil  0  casu  izgona  obljubljen  nov  vladarjev  odlok.  Iz  pisma, 
naslovljenega  dne  31-  avgusta  na  dezelne  stanove  stajerske, 
je  sklepati,  da  so  bili  takrat  se  vsi  v  Gorici.  Kaj  se  je  poz- 
neje  zgodilo,  ali  so  ti  luteranci  ostali  v  dezeli  in  se  pokorili 
nadvojvodovim  poveljem,  o  tern  ne  porocajo  vec  viri.  Najbrze 
se  jim  ni  zgodilo  nic  hudega  in  vsa  stvar  se  je  mirnim  potem 
poravnala  in  pozabila.  Po  vsem  tem  pa  je  jasno,  da  je  zacela 
na  Goriskem  ze  1.  1579.  protireformacija,  torej  veliko  prej  nego 
V  drugih  avstrijskih  dezelah.  To  pa  se  je  zgodilo  radi  tega, 
da  bi  ta  mejna  dezelica  s  krivimi  nauki  ne  okuzila  sosedne 
Italije. 

Istega  leta  je  zacel  nadvojvoda  nastopati  tudi  proti  polu- 
teranjeni  Vipavi,  kjer  so  se  bili  mocno  vkoreninili  luteranski 
nazori.'')  Pisal  je  krskemu  prostu  kot  gospodu  vipavske  fare 
in  ga  pozval,  naj  naredi  tam  red,  kajti  krivoverstvo  se  razsirja. 
duhovscina  pohujsuje  in  raznovrstne  zlorabe  so  se  pri  njej 
udomacile-  Ta  odlok  je  nadvojvoda  po  goriskem  glavarju  po- 
slal  grofu  Thurnu  s  pristavkom,  da  se  je  odlocil,  tekom  kratke 
dobe  izgnati  vsetisteiz  goriske  skofije,  ki  so  nasprotni  stari  in 
pravi  katoliski  veri.  Nasiednjega  leta,  1.  1580.,  je  bil  pre^d  Sv. 
sodiscem")  v  Vidmu  obsojen  kot  heretik  vipavski  vikar  Stefan 
d'  Arbe,  ki  se  mu  je  med  drugimi  stvarmi  ocitalo,  da  je  po- 
kopaval  na  katoliskem  pokopaliscu  krivoverce.  Prisodlli  so  mu 
pet  let  zapora  in  dali  nalog,  da  mora  izkopati  krivoverske 
mrtvece,  toda  oprezno  so  pristavili:  si  tamen  cognosci  po- 
terunt") 

Vedno  odlocneje  se  je  avstrijska  vlada  upirala  protestan- 
tom.     L.  1581.  so  ze  s  silo  pretili  trdovratnim  Vipavcem.     Ali 


^)  Nekaj  podrobnosti  gl.  Schmidt,  Evangelfj  v  Vipavi  in  okolici,  v  pod- 
listkih  ,Soce'  1.  1901,  1902. 

!<>)  Inkvizijsko  sodisce  za  oglejsko  skofijo  je  bilo  ustanovljeno  v  sredi 
13.  stoletja.  Pozneja  je  imelo  svoj  sedez  v  Vidmu,  kjer  se  nahaja  tudi  pisan 
register  kakih  1000  verskih  pravd,  ki  so  se  vrsile  med  1.  1551. — 1647. 
(Novus  liber  causarum  S.  Offici  Aquilejae  sive  Registrum  .  .  .)  Tudi  v  drzav- 
nem  arhivu  v  Benetkah  so  spisi  tega  sodisca. 

"j  Battistella,  o.  c.  str.  71. 

257 


tudi  to  se  ni  nic  izdalo.  Ko  je  bil  generalni  vikarij  Bizancij 
1.  1583.  na  vizitacijskem  potovanju  po  Krasu,  goriski  okolici 
in  Vipavskem,  je  porocal  patriarhu  sledece:  „Pravijo,  da  je  v 
vipavskem  gradu,  ki  je  lastnina  Lanthierijeva,  v  Rifenbergu  in 
drugih  vaseh  okoli  Sv.  Kriza,  ki  pripada  Juriju  della  Torre 
(grofu  Thurnu),  le  malo  heretikov,  toda  jaz  sem  preprican  in 
vem  za  gotovo,  da  je  vse  to  Ijudstvo  krivoversko,  ker  nisem 
nasel  osebe  v  tern  kraju,  ki  bi  hotela  prejeti  zakrament  svete 
birme.  Vasa  Prevzvisenost  ve,  da  heretiki  zelo  mrze  ta  zakra- 
ment." Zdi  se  pa,  da  je  Bizancij  gledal  prevec  crno.  Nadvoj- 
voda  Karel  je  storil  1.  1584.  prav  energicen  korak  proti  Vi- 
pavceni.  Ukazal  je  grofu  Lovrencu  Lanthieriju,  ki  je  imel  sodno 
oblast  crcz  Vipavo,  ob  kazni  1000  dukatov,  da  izzene  vse 
svoje  evangeljske  podloznike,  kateri  se  ne  povrnejo  v  katolisko 
cerkev.  Ta  Lantliieri  pa  je  bil  skrit  luteranec  in  ze  Trubar  ga 
je  imenoval  Nikodema.  Lanthieriji  kakor  tudi  drugi  goriski  ple- 
mici  so  radi  nastavljali  tarn,  kjer  so  imeli  patronatne  pravice, 
take  duhovnike,  ki  so  jih  bile  presinile  reformacijske  ideje. 
Dne  21.  inarca  1584  je  poklical  Lanthieri  26  oseb  iz  vipavske 
doline,  ki  so  bile  na  glasu,  da  so  lutrske  vere,  v  svojo  palaco 
na  Starem  trgu  v  Gorici  ter  jim  razodel  vladarjev  ukaz.  Tri 
osebe  so  se  spet  pokatolicanile,  drugih  triindvajset  pa  je  s 
svojim  imetjem  ostavilo  dezelo.  Ze  te  stevilke  govore,  da  ni 
bilo  tako  hudo,  kakor  je  menil  skof  Bizancij.  Da  pa  niso  z  iz- 
gnanci  odsli  vsi  oni  iz  dezele,  ki  so  bili  napolnjeni  z  lute- 
ranskim  duhom,  je  umevno.  Mnogo  jih  je  se  ostalo  in  na  pr. 
V  Rifenbergu  je  bila  pokopana  se  le  19.  decembra  1596  kot 
zadnja  luteranka  neka  Avgusta  Pecenko.  „Extra  ecclesiam  uti 
heretica  sepulta  est,"  je  pripisano  v  mrtvaski  knjigi. 

Omenjali  so  se  do  zdaj  najvec  pojavi  reformacijskega 
stremljenja  po  Vipavskem  in  v  Gorici,  ker  so  nasle  rav:io  tod 
nove  verske  ideje  se  najvec  pristasev.  Ali  tudi  ostali  deli  nase 
dezele  so  cutili  valovanje  onih  velikih  verskih  bojev.  Po  Krasu 
je  pridigal  (po  Kostrencicu)  Juri  Stradiot,  na  Cerkljansko 
so  bili  zaneseni  lutrski  nauki  iz  Skofje  Loke,  kamor  je  drzala 
s  Cerkljanskega  ze  takrat  dosti  zlozna  pot.  Na  Bovsko  je  pri- 
sel  glas  0  novi  veri  po  predelski  cesti  s  Koroskega,  kjer  je 
deloval  v  bliznjem  Trbizu  zupnik-heretik.  Tudi  na  Kanalskem, 
kjer  je  imela  posestva  poluteranjena  rodovina  Egk,  so  bili  po- 
samezni  novoverci.  V  Tolminu,  v  srediscu  goratega  dela  go- 
riske  dezele,  je  siril  nove  nazore  ze  prej  omenjeni  kapelan 
Nucli.  Na  Tolminsko,  posebno  pa  na  Cerkljansko,  so  bili  vti- 
hotapili  tudi  veliko  protestanskih  knjig  slovenskih.  Zato  je  bil 
tolminski  naddiakon^^)  zaukazal  svoji  duhovscini,  naj  iztrebi 
povsod,   ce  je  mogoce  pia  fraude,    vse  krivoverske  spise.     To 


'-)  Na  Tolminskem  je  bil  poseben  naddiakon  iz  Cedada. 

258 


pa  se  ni  popolnoma  posrecilo,  kajti  se  v  najnovejsem  casu 
so  se  nasle  na  samotnih  kmetijah  v  cerkljanskih  hribih  lute- 
ranske  knjige. 

V  Tolminu  se  je  mudil  tudi,  dasiravno  neprostovoljno, 
lutrski  predikant  Peter  Kupljenik.  Po  noci  27.  junija  1587 
ga  je  privedel  dezeini  sodnik  kranjski  v  spremstvu  sedmih  bri- 
zinskih  lovcev  iz  Loke,  kjer  so  ga  bili  zgrabili,  pes  crez 
Cerkno  v  Tolmin  ter  ga  je  izrocil  tolminskemu  glavarju  v  var- 
stvo.  Ta  ga  je  imel  nekaj  dni  zaprtega  v  tolminskem  gradu, 
potem  ga  je  poslal  v  Gorico  zupniku  Andreju  Nepokoju.  Iz 
Gorice  so  tirali  Kuplienika  pred  Sv.  sodisce  v  Videm,  ki  ga 
je  obsodilo  2.' avgusta  1587  v  dosmrtno  jeco,  a  ze  po  dveh 
letih  je  usel. 

L.  1582.  je  Primoz  Trubar  z  zadovoljstvom  poudarjal,  da 
ni  na  Slovenskem  nobenega  razkola  med  luterani,  da  ni  ne 
kaivinistov  in  ne  flacijanistov  in  drugih,  kakor  na  Nemskem, 
le  papestvo  da  morajo  giedati  poleg  sebe  in  trpeti  preganjanje 
od  njega.  Res  je,  da  teh  sekt  pri  nas  ni  bilo,  a  pojavila  se  je 
tupatam  druga,  ki  je  bila  starejsa  kakor  protestantizem  in  ki 
mil  ni  bila  sorodna.  Bila  je  to  sekta  skakacev,  ki  se  je  pri- 
kazala  pri  Sv.  Luciji  ob  Soci.  Prvaski  ziipnik  Noctiia  iz  druge 
polovice  16-  stoletja  pise  v  svojem  farnem  zapisniku  sledece  : 
„L.  1584.  so  odprli  pri  Tolminu  cerkev  Sv.  Lucije;  in  Ijudje 
obojega  spola  so  letali  tja  pa  sem  ter  hiteli  po  vaseh  od 
cerkve  do  cerkve,  kakor  bi  bili  prisli  z  uma-  Bili  so  pa  lajiki 
ter  so  ziigali  duhovnikom  z  besedo  in  dejanjem.  Tresli  so  se 
na  vsem  zivotu,  ploskali  in  tolkli  so  z  rokami,  delali  se  plas- 
Ijive,  nekateri  so  se  valjali  po  trebuhu  okoli  cerkva  in  poce- 
njali,  kakor  da  bi  jim  bilo  to  vdihnjeno  od  Boga."^^)  Ska- 
kasko  gibanje  se  je  razsirilo  po  vseh  slovenskih  dezelah  in 
dokazuje,  da  je  bilo  takrat  ozracje  polno  verskih  vprasanj. 

Proti  koncu  stoletja  so  bili  vedno  bolj  redki  oni,  ki  so 
se  se  glasili  k  reformacijskim  idejam.  Pokret  je  zatrla  neupog- 
Ijivost  in  odlocnost  nadvojvode  Karla  in  njegovega  naslednika 
Ferdinanda,  paralizirale  so  ga  cerkvene  sinode,  ki  so  se  vrsile 
v  dezeli,  kakor  tudi  ponovne  vizitacije.  Ko  je  1.  1593.  oglejski 
patriarh  Francesco  Barbaro  potoval  po  slovenskih  dezelah,  je 
mogel  ze  z  veseljem  porocati  papezu  Klementu  VIII.,  da  so  se 
razmere  na  Goriskem  (nel  contado  di  Gorizia)  izdatno  zboljsale. 
,.11  culto  di  Dio  e  accresciuto  e  la  devozione  de'  popoli  si  e 
maggiormenta  infervorata  e  vo'  sperando,  che  questa  parte  si 
ridurra  a  termine  di  potersi  contentare  e  che  servira  per  ante- 


'3)  Ratar,  Zgodovina  Tolminskega,    str.  164.  —  Gl.  tudi  konec   Kova- 
ciceve  studije  v  tern  ,Zborniku°. 

259 


murale  d'  Italia  contro  gli  Eretici."")  Patriarh  izraza  nado,  da 
postane  Goriska  branik  Italiji  proti  heretikom.  Videti  je,  da  je 
nevihta,  ki  je  prihrula  od  severa,  le  izcistila  ozracje  ter  kori- 
stila  katoliski  cerkvi  na  Goriskem. 

Zadnje  ostanke  luteranskih  nazorov  so  pa  zatrli  jezuiti, 
ki  so  se  1.  1615.  naselili  v  Gorici.  Spomin  na  reformacijo  je 
med  slovenskim  Ijudstvom  otemnel  in  postal  nejasen,  beseda 
„luteran",  med  beneskimi  Slovenci  „luteranar",  znaci  le  clo- 
veka,  ki  je  neveren  in  ki  se  ne  drzi  cerkvenih  zapovedi.  — 
Jezuiti  so  unicili  v  Gorici  nemski  vpliv  —  Die  Jesuiten  waren 
in  unserem  Landchen  die  Totengraber  der  deutschen  Reichs- 
und  Einheitssprache,  pravi  o  njih  Schmidt  — ,  ali  negovali  in 
pestovali  so  italijanstvo. 

'^)  Relazione  della  visita  apostolica  in  Carniolia,  Stiria  e  Carinzia  fatta 
da  Francesco  Barbaro  Patriarca  eletto  d'  Aquileja  1'  anno  1593  e  presentata  a 
Papa  Clemente  VIII.  —  Natisnjeno  je  to  porocilo  1.  1852.  v  Vidmu. 


260 


Trubarjeva  spominska  plosca 
V  Derendingenu. 

Dr.  Fr.  Ilesic. 

Pred  vrati  zupne  cerkve  d'^rendinske  je  bil  pokopan 
Primoz  Trubar.  Eden  izmed  najznamenitejsih  takratnih  wiirtem- 
berskih  bogoslovcev  mu  je  govoril  ob  grobu.^) 

V  koru  derendinske  cerkve  visi  na  sterii  se  dandanes  le- 
sena,  1.  1900.  renovirana  spominska  plosca,  2  in  pol  metra 
visoka. 

Elze  (in  po  njem  Dimitz  v  svoji  Zgodovini  Kranjske,  II., 
110)  je  V  „Mitth.  des  hist.  Vereins  f.  Kr."  1861,  63  opisal  ta 
spomenik.  Osebe,  ki  nam  jih  kaze,  mi  je  se  natancneje  opisal 
sedanji  derendinski  zupnik,  Teodor  Beck,  in  sicer  tako-le: 

Pod  Kristusom ,  vstalim  iz  groba,  kleci  devet  oseb: 
1.  mladenic  rjavih  las,  rdece  opravljen,  s  krizem  v  rokaii 
(Elze-Dimitz:  Decek,  „ocividno  sin  Felicijanov") ;  2.  moz,  crno 
opravljen,  temno-rjavih  las  in  brade;  3.  moz,  crno  opravljen, 
rdece-rjavih  las  in  brade:  Primus;  4.  moz,  crno  opravljen, 
brada  in  lasje  rjavi,  mocno  osiveli,  bel  kriz  v  rokah :  Primus 
Truberus ;  —  5.,  6.,  8.,  9.  crno  opravljene  zenske,  7., 
rdece  oblecena  mlada  zenska,  6.,  7.  in  8.  z  belim  krizem  v 
rokah;  5.  je  Agnes,  6.  Anastazija,  7.  Gertruda  (Elze-Dimitz: 
„Deklica,  ocividno  he!  Anastazijina"),  8.  Barbara,  9.  Mag- 
dalena.  (Pri  1.  je  ohranjen  le  zacetek  imena  A). 

Kriz  V  rokah  pomeni,  da  je  doticna  oseba  umrla.  Umrl 
je  Primoz  sam  (4)  in  njegova  zena  (8),  umrli  sta  pa  tudi 
hceri  (6,  7)  in  en  sin  (1).  Ob  njegovi  smrti  so  ziveli:  dva  sina 
(Felicijan:  2,  Primoz:  3)  in  dve  hceri  (5,  9).^) 

1)  Christliche  Leichpredig  .  .  .  durch  Jacobum  Andreae  D.,  Probst  zu 
Tubingen  .  .  .  1586.  Andreae  nam  v  svojem  govoru  podaje  v  pregledu  tudi 
zivotopis  Trubarjev,  zlasti  pa  nam  natancno  pripoveduje  o  zadnjih  dneh  in 
urah  Trubarjevega  zivljenja  (Ta  del  Andrejevega  govora  je  prevel  in  ob- 
javil  g.  skriptor  L.  Pintar  v  „Slov.  Nar."  dne  6.  junija  1908.) 

2)  Elze-Dimitz  oznacujeta  prvo  osebo  na  desni  (s  stalisca  gledalce- 
vega)  kot  Barbaro,  zeno  Trubarjevo;  da  je  na  celu  zenskam  zena  Trubarjeva, 
kakor  je  Trubar  sam  na  celu  moskim,  iDi  bilo  pac  naravno.  ,Neze"  Dimitz 
sploh  nima.  St.  8  mu  je  hci  Barbara,  tista,  o  kateri  se  je  mislilo,  da  je 
bila  zena  Dalmatinova  'gl.  V.  Smid,  Mitteil.  des  Musealver.  1904,  79/22), 
—  Elze  imenuje  vse  te  osebe,  ki  klece  ob  grobu,  „donatorje,  Trubar  .  .  .", 
a  Dimitz  je  tu  dedal  besedo  ^dann"  :  „Die  Donatoren,  da  n  n  Truber,  seine 
Gattin  .  .  ." 

261 


'■2).  3).  4.) 


5.)  6.)       8.)  9.) 
7.) 


?62 


Nad  sliko  je  citati  besede :  Verwirf  mich  nicht  in  meinem 
Alter:  verlafi  mich  nicht,  wenn  ich  schwach  werde.  Psalm 
71.  —  1587.  .         ,    .  ., 

Pod  sliko  je  citati  latinske  verze.  ki  jih  je  pokojniku  v 
spomin  zlozil  znameniti  wurtemberski  filolog  Martin  Crusius  in 
ki  se  glase  : 

Vir  tumulo  hoc  sanctus  de  Slava  est  gente  sepultus 
Primus:  qui  Christi  praco  fidelis  erat. 
Imbuit  hie  primus  vera  pietate  Labacum; 
Expulsus  Domini  nomine  multa  tulit. 
Rotenburga  habuit  fidum  Tuberana  ministrum: 
Campidoni  docuit  voce  sonante  Deum. 
Akiracum  capit  hinc  in  Wirtembergide  terra 
Laufaque  doctorem,  post  Derendinga  diu. 

Transtulit  in  patriam  divina  volumina  linguam : 
Sparsit  in  eoas  dogmata  sancta  plagas. 
Pauperibus  pater,  hospitibus  quoque  portus  et  aura; 
Vita  et  canitie  quam  venerandus  erat! 
Pulchre  certavit,  cursum  ratione  perej^it, 
Servavit  bene,  quam  debuit  usque  fidem. 
Magno  ergo  nunc  cum  Paulo  gerit  ille  coronam, 
Tempore  quae  nuUo  marceat,  atheream. 

Obiit  diem  suum  29.  Junii  anno  1586. 

V  prevodu  se  to  glasi: 

Moz  V  tem  grobu  lezi,  moz  svet  iz  slovanskega  roda, 
Primoz,  ki  bil  je  glasnik  Kristusa  svojega  zvest. 
Prvi  napolnil  je  on  s  poboznostjo  pravo  Ljubljano, 
z  doma  prognan,  je  povsod  bozjo  besedo  glasil. 
Rotenburg  v  njem  imel  je  zvestega  oznanjevalca, 

V  Kemptenu  on  je  slavil  z  glasom  donecim  Boga. 
Urah  nato  ga  sprejel  spet  v  virtembersko  je  zemljo, 

V  Laufenu  bil  ucenik  in  v  Derendingi  potem. 

V  jezik  domaci  on  prvi  prestavil  je  svete  bil  knjige, 
bozjo  besedo  glasil  dalec  na  vzhodni  je  kraj. 

Oce  sirotam  je  bil  in  gostom  prijatelj,  podpornik, 

delo,  zivljenje,  kako  bilo  je  vredno  casti ! 

Hrabro  se  je  bojeval  in  modro  koncal  je  zivljenje, 

hranil  je  nauk  cisto,  ki  ga  je  vedno  ucil. 

Slava  njegova  zato  bo  s  Pavlom  enako  mu  vecna, 

ki  ne  unici  je  cas,  ki  bo  ostala  na  vek.^) 


3)  Prevod  priobcen  v  brosuri  „Primoz    Trubar   in  nasa  reformacija",  v 
Ljubljani,  1908  in  v  „Ucit.  Tov."  z  dne  19.  junija  1908. 


263 


To  spomen-slovo  je  natisnjeno  tudi  v  gori  imenovani 
Andrejevi   „Krscanski  obgrobni  pridigi". 

Toda  pred  tern  latinskitn  tekstom  je  v  Andrejevi  knjigi 
to  Crusijevo  spomen-slovo  priobceno  v  grskem  jeziku  ;  grski 
naslov  mu  je :  Ivjpiw  Upiiw  Tpo-jjir^pw,  a  prvi  stih :  "Evo'  ayia 
xstpaXa  ^xAauou  IIpqj.010  xeB-a-Tai  etc. 

M.  Paulus  Crusius  Molendinus,  Ecclesiastes  Argetinensis 
je  tej  spomenici  dodal  sledece : 

In  obitum  D.  Primi 
Truberi,  pastoris 
in  Derendingen. 

Primus  erat  primus  pastor:  qui  munia  Primi 
pastoris  subeat,  Primus  hie  alter  erit. 
Ossa  cubent  Primi,  sed  mens  requiescat  Olympo: 
Crusius  haec  Primo  pectore  vota  facit. 

M.  Erhardus  Cellius,  professor  poetices  et  historiarum  in 
Academia  Tubingensi"  pa  je  verzificiral  ves  zivotopis  Trubarjev 
v  distihih;  sam  pravi: 

„Ergo,  quod  Andreae  (qui  fax  divi  inclyta  verbi: 

qua  non  maiorem  magna  Tubinga  videt: 

qua  non  maiorem  Germania  magna  tuetur) 

funebris  eulogii  concio  dives  habet : 

hoc  ego  succinctis  complectar  versibus,  ut  qui 

Teuthona  non  tenet,  is  verba  Latina  legat. 


264 


Listek. 

Od  kod  ime  Rascica? 

Trubar  je  bil  rojen  ,na  Rascici';  to  je  znano,  od  kod  pa  se  raz- 
lagaj  ime  njegove  rojstvene  vasi,  to  je  manj  jasno,  kakor  se  vidi  iz  nedo- 
slednosti  v  pravopisu  tega  imena.  Ko  je  prof.  Kleinmayr  1.  1881  v  svoji 
,Zgodovini  slovenskega  slovstva"  dejstvo  Trubarjevega  rojstva  izrazil  z  be- 
sedami :  ,Rodil  se  je  v  Raicici",  je  bila  t'i  njegova  stilizacija  pokojnemu 
Levstiku  hud  spotikljaj  in  kot  ocenjevatelj  njegove  slovstvene  zgodovine 
se  je  (Ljublj.  Zv.  I,  381)  oglasil  zoper  njo  s  sledeco  opazko:  ,Narod  zdaj 
govori  „na  Rasici",  dasi  Trubar  sam  sebe  res  imenuje  .Raicicarja".  —  Glede 
predlogov  „na"  in  ,v"  je  bila  ta  Levstikova  opazka  teoreticno  popol- 
noma  upravicena.  Prvotno  se  je  gotovo  natancno  razlocevalo  med  vasjo  in 
pa  vodo,  ob  kateri  stoji  vas  in  po  kateri  ima  svoje  ime.  V'zemimo  za  zgled 
Bistrico!  Ta  je  hitrotekoca  in  srebrnocista  reka  (Lauterwasser),  brzotek  in 
kristalnoprozoren  potok,  Bistrica  je  pa  tudi  vas  na  ali  ob  taki  vodi.  \  Ritter- 
jevem  geografskem  zborniku  sem  nasei  zabelezenih  26  naselbin  z  imenom  Lau- 
terbach,  a  tudi  z  imenom  Bistrica  (Feistritz)  jiii  je  brezstevilno.  Vse  te  na- 
selbine  si  nam  je  misliti  ob  bistrih  vodah  ali  bist^ricah. 

Prvotno  se  je  pac  pravilno  razlocevalo:  Sel  se  je  v  Bistrico  (in  die 
F.)  kopat,  je  v  Bistrici  (in  der  F.)  utonil,  utopljenca  so  potegnili  iz  Bistrice 
(aus  der  F.)  —  pa  :  Na  Bistrici  (in  F.)  je  sinoci  gorelo,  tudi  nasi  gasilci  so 
sli  na  Bistrico  (nach  F.)  pomagat  in  so  se  sele  proti  jutru  vrnili  z  Bistrice 
(von,  oziroma  aus  F.).  Tako  je  tudi  se  pravilno:  na  Dunaju  (in  Wien),  prav- 
zaprav:  an  der  Donau ;  bozja  pot  sv.  Kozma  in  Damjana  je  na  Krki  (in 
Obergurk)  pravzaprav:  an  der  Gurk  ;  na  Reki  (in  Fiume),  pravzaprav :  am 
Fiume  (lat.  ad  flumen),  an  der  Fiumara  (primeri  :  St.  Veit  am  Pflaum); 
V  Savi  (in  der  Save;  so  ribe,  na  Savi  (in  Sava  =  an  der  Save)  pa  plavzi  in 
tvornice ;  enako  tudi:  v  Dravi,  v  Ziii  (v  vodi,  v  reki),  a  na  Dravi,  na  Zili 
(v  vasi  ob  Dravi  ali  ob  Zili)  itd.*)  Sploh  je  pa  bil  izprva  predlog  ,na"  vse 
bolj  razsirjen  od  predloga  ,v°,  kar  nam  je  ze  Miklosic  izrecno  konstatiral  v 
svoji  primerjalni  slovnici  (IV,  G62),  ces,  da  pri  imenih  dezel  in  mest  stoji 
cesto  „na",  kjer  bi  bilo  pricakovati  .vb'  n.  pr.  na  Nemcih,  na  Tirolah,  vo- 
jevoda  na  Vlasehi.  (dux  in  Valachia),  beg  na  Hercegovini  itd.  Saj  je  tudi  po- 
polnoma  naravno,  da  dajemo  krajem,  lezecim  na  prostem  prostoru  ali  celo 
nekoliko  na  visini,  predlog  „na",  na  pr. :  na  polju,  na  ravnini,  na  holmu,  na 
gori  —  ter  da  rabimo  .v"  le  tedaj,  kadar  mislimo  na  notranjost  in  nizavnost, 
na  pr.  v  brlogu,  v  dolu,  vglobeli,  v  koritu,  v  zlebicu  itd.  Toda  nikjer  ni  nic 
stalnega,  tudi  v  jeziku  ne ;  tudi  jezik  se  razvija  in  izpreminja  pod  raznimi 
vplivi  in  prej  ali  slej  se  pojavi  sedaj  mocneje,  sedaj  rahleje  neko  tezenje  za 
izenacevanjem  ali  pa  za  razlikovanjem.  Tako  se  je  tudi  ta  prvotna  pravilna 
raba  predloga  .na"  pod  vplivom  modernega  uniformiranja  v  konstrukciji 
krajepisnih  imen  zacela  umikati  predlogu  „V  ;  zlasti  po  pisarnah  se  godi  to 
rado,  kajti  birokratstvo  (posebno  se,  ce  mu  nedostaje  dovoljnega  jezikovnega 
znanja)  rado  dokaj  svojevoljno  ravna  in  vpliva  mogocno,  a  kvarno  celo  pri 
zavednejsih  domacinih.  In  kakor  je  v  nemscini  na  mesto  prvotnega  pravil- 
nega:  an  der  Reifnitz,  bei  der  Felben  nastopilo  moderno  uniformirano  izraze- 
vanje:  in  Reinitz,  in  Velden,  tako  je  tudi  Slovenec,  izpremenivsi  pravilno  kon- 
strukcijo,  zacel  rabiti  za  vas,  lezeco  ob  vodi  ribnici  ali  pri  veliki  vrbi,  mo- 
derne  zveze:  v  Ribnico,  v  Ribnici,  iz  Ribnice,  v  Vrbo,  v  Vrbi,  iz  Vrba.  Ka- 
kor tedaj  splosno  pravimo :  p  Ilirski  Bistrici,    v  Sori  itd.,    tako  je  Kleinmayr 

*)  Gl.  Slovenica  v  Jagicevem  (Jubilejnem)  Zborniku  (Jr. 

265  18 


tndi  zapisal:  v  Rascici,  ker  ni  vedel,  od  kod  ime,  in  ni  vedel,  kako  se  narod 
se  vedno  praviino  izraza ;  Levstiku  pa  gre  zasliiga,  da  se  je  potegnil  za 
staro,  med  narodom  ukoreninjeno  sestavo  s  predlogom   „na". 

Drugo  vprasanje  je  pa,  ali  je  pravilneje  Rascica  ali  Raiica.  Ker  na- 
giblje,  kakor  znano,  nas  sedanji  pravopis  bolj  na  etimologicno  nego  na  foneticno 
stran,  to  je,  ker  se  bolj  ravna  po  izvoru  in  izvodu  besed,  nego  po  njih  med 
narodom  razsirjeni  izreki,  kaze  po  mojem  mnenju,  dati  prednost  Trubar- 
Kleinmayrjevi  obliki  „Ra5cica"  pred  Levstikovo  obliko  „Ra5ica",  dasi  je 
posneta  ta  po  izgovarjanju  naroda.  Prvic  za  izvod  oblike  „Ra5ica"  ne  najdemo 
nobene  jasno  umljive  in  primerne  osnove  (na  pr.  :  raha,  rasa,  kakor :  duh, 
dusa  dusica  ;  grab,  grasica,  lesica  (mala  leha),  miisica  (majhna  muha)  itd. 
Drugic  je  pa  Rascica,  kakor  smo  dali  slutiti  ze  zgoraj  pri  utemeljevanju  pra- 
vilne  konstrukcije  ,na  Rascici",  prvotno  ime  recice,  a  drugotno  sele  tudi 
ime  vasi  ob  tej  vodi. 

Zdaj  pa  vzemimo  podobna  imena  voda  in  vodic:  Begunjscica, 
Cerkniscica,  Borovniscica,  Globeljscica,  Gradascica,  Poljanscica,  Selscica,  Lom- 
scica,  Nemiljscica,  Ravnodoljscica  itd.  itd.  Vsa  ta  imena  pise  mo  po  etimo- 
logicnem  pravopisu  praviino  s  „sc' ,  dasi  v  resnici  nikjer  ne  izgovarjamo 
.sc",  ampak  samo  prosti  „s",  torej :  Begiinjsica  (pravzaprav  Begiinjsca), 
Cerknisica  (izgov.  Cerknisca  ali  Cerkensca)  itd.  Ze  analogija  sama  nas  pri 
tem  primerjanju  dovede  do  pravilnega  sklepa,  da  moramo,  ce  se  drzimo  eti- 
mologicnega  pravopisa,  kakor  Metnajscica,  Grdodoljscica,  pisati  tudi  Rascica, 
dasi  izgovarjamo  samo  Metnajs[i]ca,  Grdod61js[i]ca,  Ras[i]ca.  Pa  zakaj  ?  Vsa 
ta  imena  rek  in  recic,  potokov  in  potockov  so  izvedena  iz  krajevnih  imen 
preko  pridevnka,  napravljenega  s  priponko  ^-ski".  Mimo  Cerknice  ali 
skozi  Cerknico  tece  cerkniska  voda  ali  Cerkniscica,  iz  Loma  prihaja 
lorn  ski  potok  ali  Lomscica,  a  z  Blok  bio  ska  voda  ali  Bloscica  itd.  — 
Razen  jasne  analogije  pa  prica  za  ^Raicico"  izrecno  se  Trubar  „Ra5ncar". 
Iz  te  pri  Trubarju  jasno  ohranjene  oblike  se  da  sklepati,  da  se  je  morala 
tedaj  V  prostonarodni  izreki  se  precej  razlocno  slisati  glasovna  skupina  ,sc". 
Kak  povod  bi  bil  imel  Trubar,  ob  jasni  izreki  prostega  „§"  pisati  „sc"  ?  Saj 
je  znano,  da  izkusa  jezik  tezje  glasovne  skupine  upreprostiti,  trdost  omeh- 
cati  in  ublaziti,  tezavnost  v  izgovoru  olajsati,  ne  pa  nasprotno.  Iz  prostega 
,s"  torej  ne  bo  jezik  nikdar  storil  koraka  na  ^sc"  niti  v  prostonarodni  izreki 
niti  V  neuceni,  po  preprosti  narodovi  izreki  posneti  pisavi,  kakor  je  Trubar- 
jeva;  nasprotno  je  pa  mogoce,  da  namrec  zahteva  izrekljivost,  naj  se  v  go- 
tovi  h  slucajih  pretrdi  skupek  glasov  ublazi  in  upreprosti,  kar  se  je  res  tudi 
zgodilo  ravno  pri  „sc",  ki  je  presel  v  goli  „s",  in  sicer  po  nekod  splosno, 
po  nekod  pa  samo  ob  gotovih  pogojih.  Nasa  gorenjska  narecja  na  pr.  so 
skupino  „sc"  dosledno  nadomestila  z  golim  .s",  na  pr.  i^em  (iscem),  peri.?e 
(prgiice),  pisuka  (piicalka),  ko^ica  (kosnca)  itd.,  docim  jo  imajo  dolenjska 
narecja  se  ohranjeno  —  vselej,  ce  le  ni  izginil  pogoj  za  njeno  ohranitev,  oz. 
nastopil  vzrok  za  nje  odstranitev. 

Pa  porice  kdo :  Jezik  v  Trubarjevi  ozji  domovini  spada  vendar  med 
tista  narecja,  ki  so  glasovno  skupino  „sc"  ohranila  prav  do  danasnjega  dne; 
ce  pa  vendarle  narod  po  Levstikovem  pricanju  izgovarja  le  „Ra5ica"  (ne 
Rascica  !),  tedaj  se  da  sklepati,  da  bi  moral  narod,  ce  je  „sc"  v  besedi  eti- 
mologicno upravicen,  izgovarjati  praviino  „Rasnca",  oziroma  oblika  ^Rasica" 
mora  biti,  ker  jo  izpricuje  narodna  izreka,  prav  zato  ze  prvotna  in  pravilna. 
Prav!  Toda  obliko  „Ra5ica"  izpricuje  samo  sedanja  narodna  izreka,  docim  je 
dolenjscina  16.  stoletja  po  Trubarjevem  svedostvu  dokaz  za  obliko  „Rasc\ca" 
—  kajti  glasovna  skupina  ^sc"  se  je  tudi  v  dolenjskih  narecjih  ohranila  le 
tedaj,  ce  so  se  ohranili  tudi  pogoji,  ki  jo  scitijo ;  ce  se  je  pa  umaknil  pogoj, 
na  katerega  se  naslanja  izrekljivost  skupine  „sc°,  tedaj  seje  tudi  „sc"  umak- 
nil prostemu  „s'  ;  jasneje  povedano :  v  Trubarjevi  dobi  se  je  J"  v  koncnici 
„ica",  ce  ne  kot  poln  ,i°,  pa  vsaj  kot  poluglasnik  b  se  razlocno  cutil  v  iz- 
reki in  je  kot  tak  scitil  glasovno  skupino  „sc".  Beseda  se  je  morala  izgovar- 
jati, (ie  ne  , Rascica",  pa  vsaj  ^Rasctca",  docim  je  v  sedanji  izreki  ta  ^i" 
docela  izginil  iz  sufiksa  „ica",   tako    da    bi  po    izgubi  tega  „i"  dobili  obliko 

266 


,Rascca".  Ker  je  pa  neposredna  zveza  soglasnikov  „scc'  za  nasa  govorila 
pretrda,je  moral  s  samoglasnikom  vred  iz  omenjene  glasovne  skupine  izginiti 
tudi  predstojeci  ,c"  in  tako  smo  dobili  oblike  :  Rasca,  Gradasca,  tursca  (t.  j. 
turs[ci]ca,  Turkischkorn),  Poljansca,  Hotaveljsca  itd.  Voda,  ki  tece  mimo 
Poljan  ali  skozi  poljansko  dolino,  je  poljanska  Sora  ali  PoIjans[ci]ca  in  ona, 
ki  tece  skozi  Hotavlje,  je  h  o  t  a  v  e  I  j  s  k  a  ali  Hotaveljs[ci]ca.  —  Tudi  za 
Valvasorjevih  casov  se  je  moral  sumnik  v  nasi  besedi  izgovarjati  se  prav 
trdo  (kakor  s  .c"  podprt)  =  sc,  ker  Valvasor  v  svojem  delu  Ehre  d.  H. 
Krain  na  dveh  mestih,  omenjajoc  Rascico,  popravlja  svojo  pisavo :  (II.  216) 
.Rashiza  (oder  wie  die  deutschen  Zunge  dies  lesen  mu6  Raschiza)  in  (VIII, 
731)  Kirche  S.  Bartholcmaei  zu  Rashiza  (oder  Raschiza).  \'alvasor  se  je 
menda  bal,  da  bi  utegnil  kdo  njegove  oblike  premehko  izgovarjati,  kakor  da 
je  sh  =  z  (primeri  ,rosheniza,  =  rozenica  Schalmey,  VI,  321,  ali  Roshek  = 
Rozek,  oziroma  Rofieck,  II,  115,243);  zakaj  neposredno  pred  ,c',  ali  pa,  ce 
je  le  prav  slaboten  poluglasnik  (t)  vmes,  se  pac  z  in  s  glasita  blizu  enako, 
na  pr.  misca  (mis),  pa  Korosca  (rod.  in  toz.  od  ,Korosec'),  lusca  (luzica),  pa 
rosea  (rozica). 

Ko  smo,  kakor  mislim,  dognali  in  dovolj  utrdili  pravilno  obliko 
,Raicica",  nam  je  dognati  se  etymon,  oziroma  poiskati  temu  imenu  kore- 
n  i  k  o  in  tako  razjasniti,  kaj  da  ime  p  o  m  e  n  i. 

Ko  je  izdal  Trubar  1.  1566  .ta  celi  psalter  Davidov',  se  je  za  slo- 
venskim  predgovorom  podpisal :  .Vash  vseh  brat  inu  slushabnik  Primosh 
Truber  is  Rastzhice".  Po  tej  pisavi  bi  utegnil  kdo  sklepati,  da  bodi  pod- 
laga  nasemu  imenu  „rast  =  hrast',  kakor  je  iz  .gost"  gosca  (Dickicht),  tako 
tudi  iz  , hrast'  hrasca  ali  pa  „rasca"  =  zarastel  prostor,  vse  z  istim  pome- 
nom,  namrec :  hosta  in  grmovje.  Toda,  kdor  bi  na  ta  „st"  v  obliki  Ra5?^zhica 
opiral  tako  razlago,  bi  se  po  mojem  mnenju  prenaglil,  prav  tako,  kakor  ce 
bi  poleg  pui^r'am  (pu5^im)  iz  sedanjikov  Jscem'  (iskati)  in  ,piscem"  (na 
flavto)  sklepal  na  osnovo  „ist"  in  „pist"  namesto  na  Jsk"  in  .pisk".  To  bodi  s 
tem  odpravljeno ! 

Sufiks  -  ica  v  imenih  voda  je  razlicne  veljave.  Vcasih  je  samo  po- 
manjsevalen,  na  pr.  Drava  Dravica,  Mura  Miirica  (die  Miirz),  Kokra  Kokrica, 
Zila  (Gail)  Zilica  (Gailitz),  Kolpa  (Kupa)  Kupica  (.Kolpica),  Sora  Sorica,  recimo 
se  :  Bistra  Bistrica,  toda  pri  Sava  Savica  imam  ze  nekaj  pomislekov  zaradi 
naglasa.  — 

Brez  pomanjsevalnega  pomena,  samo  da  posubstantivi  pridevnik,  je 
sufiks  -  ica  v  naslednjih  slucajih  :  brzica  (brza  voda  Wildbach),  toplica  (topla 
voda,  die  Therme),  slapnica,  sopotnica  :  voda  s  slapovi  in  sopoti  (sumecimi 
vodopadi),  tudi  Jarnikova  sumnica  (die  Waldquelle)  se  javaljne  izvajaj  iz 
.surna"  (dichter  Wald),  ampak  iz  .sum"  (Wasserfall).  S  temi  sorodne  tvorbe 
so  nekateri  izrazi  moskega  spola  :  studen  ali  mrzel  potocek  je  studenec,  mrzlec 
ali  mrzlik  ;  v  skokih  hrumno  sopiha  in  sumi  slapnik,  sopotnik,  sumnik  ali 
sumec ;  norniki  (Nornigbach  ?)  vro  iz  nor  ali  jam,  nirine  (Mirna  Neyring) 
isto  tako,  ponornice,  ponicnice  ali  ponikvenice  pa  zopet  v  zemljo  ponicujejo 
ali  ponirajo.  Susica  ali  susec  (Diirrenbach,  Maibrunnen)  ima  ime  odtod,  ker 
ne  tece  zdrzema  skozi  celo  leto,  ampak  poleti  presiha,  pa  se  zopet  napolni 
ob  nalivih.  Po  temnejsi  ali  svetlejsi  barvi  struge  se  imenujejo  belica  ali 
beli  potok  (Weifienbachi,  svetli  potok  (Lichtenbach),  crni  potok  (Schwarzen- 
bach)  itd.  itd. 

Imenujejo  se  pa  vode  tudi  po  zivalih,  ki  zive  v  njih,  in  po  rastlinah, 
ki  rasto  na  njihovem  dnu  ali  ob  njihovih  bregovih  ;  na  pr.  jeguljnik  (Aal- 
teich),  postrvnik  (Forellenbach),  ribnik  (Fischteichj,  rakovnik  (Krebsbach), 
.vogrivn'c'  =  ogrintntct  (nn,  mn  ==  vn,  primeri :  vnog  ;=  mnog,  guvno  = 
gumno)  od  ogrin  ali  ogor  (Aal,  primeri;  voz  Asculapschlange)  je  studenec,  v 
?igar  vodi  ali  blizini  zivi  razna  jeguljasta  ali  vijugajoca  se  zivad  (an- 
guiculi).  Somovico  mislim  da  je  primerjati  z  Welsbach  in  Schaippach  (t.  j  , 
Schaidbach?)  od  ,som"  Wels  ali  Schaid(en).  Lipnik  in  Lipnica  je  lahko  ime- 
novan  po  lipanih  v  vodi  ali  po  lipah  ob  vodi,  kakor  je  Aschbach  in  Aschen- 
bacii  morda  po  lipanih  (Asch),  a  Eschbach  in  Eschenbach  po  jesenih  (Esche) 

267  18* 


ob  potoku,  tedaj  prav  potok-jesenovec.  O  Lipnici  (Leibnitz)  pri  Kamni  gorici 
na  pr.  pravi  Valvasor  (II,  156) :  Von  Forellen  und  Alten  hat  sie  eine  grofie 
Menge  iind  auch  viel  Aeschen  in  (III,  394)wird  von  Forellen  und  Aschen 
haufig  durchstrichen.  Lescnica  (Leskovica  Haselbach)  je  menda  med  lescevjem 
tekoc  potok.  Da  ima  Brebovnica  svoje  ime  od  brebrov  ali  bobrov,  tore]  Bre- 
bovnica  =  Brebrovnica  (Biberbach),  ne  mislim  ravno  apodikticno  trditi ;  ne- 
mogoce  pa  tudi  ni,  —  saj  ime  ni  se  le  od  vceraj  ali  od  predvcerajsnjim  in  tudi 
V  nasih  krajih  je  bil  menda  kdaj  bober  udomovljen  in  znan,  —  toda  proti 
pisavi  Brebo/nica  (gl.  Slovenska  zemlja  IV,  98)  bi  pa  vendar  odlocno  ugo- 
varjal,  dokler  nimamo  zanjo  nobenega  verjctnega  razloga.  Enako  kakor  Bre- 
bo/nico  moram  zavrniti  tudi  oblike  Hobovica,  Hotavljica  in  Sopotica  (ravno 
tarn)  namesto  Hobovscica,  Hotaveljscica  in  Sopotnica,  kakor  govori  dosledno 
narod  v  tistem  kraju.  V  prvih  dveh  slucajih  se  ime  vode  izvaja  od  imena 
vasi  (kraja),  a  ne  nasprotno.  Hobovse  (v  starih  urbarijih  „Chodwulsch'' 
morda=hudo,  t.  j.,  zanikarno  olsje,  niedriges  Erlengehiiscli  ?)  da  pridevnik 
hobovski  in  odtod  voda  :  Hobovscica,  enako  da  ime  vasi  Hotavlje  pridevnik 
hotaveljski  in  iz  tega  Hotaveljscica.  Mnozina  obeh  krajevnih  imen  (t.  j.,  ^v 
Hobovsah,  na  Hotavljah)  kaze  pac  kolikortoliko  na  stanovnisko  ime.  Ce 
bi  se  torej  ime  vasi  izvajalo  v  teh  dveh  slucajih  iz  napacno  nastavljenega 
imena  vode  (namrec  Hobovica  in  Hotavljica),  bi  se  pac  moralo  glasiti  Hobo- 
vice  (Hobovicane)  in  Hotavljice  (Hotavljicane),  na  Hotavljice,  na  Hotavljicah 
s  Hotavljic[an]  itd.  Podlago  tem  imenom  voda  tvorijo  pridevnik!,  tedaj  od 
sopot  (sum  ali  vodopad)  pridevnik:  sopoti.n  in  od  tod:  Sopotni'k  (potok)  ali 
Sopotnica  (voda,  grapa),  enako  tudi  iz  „Nanos"  pridevnik  nanoski  in  iz  tega 
menda  Nanos[ci]ca,  ne  pa  Nanosica  (istotam  101).  —  Slivnica  (Schleinitz)  je 
mogoce  z  Livnico  vred  le  lirinica  (der  Schleinbach  =  Schleihenbach),  t.  j., 
voda,  V  kateri  je  dosti  sklizkoluskih  karpov  ali  linjev.  Vidrnica  ali 
Vidrovica  (Pibrovica  ?  ?  kajti  po  Valvasorju  III,  454  so  rekli  vidri  tudi 
.pibra",  tako  ime  bi  pomenilo  morda  toliko  kakor  Otterbach  (vidra  die 
Otter),  toda  Idrijscica  (izg.  Idersca,  Valv.  II,  274  Yderscheza)  izvaja  svoje  ime 
brezdvomno  iz  „Idrija",  oziroma  iz  pridevnika  idrijski;  kajti  dasi  se  res 
ta  voda  imenuje  tudi  Idrijca  ali  Vidrijca  (in  recimo  da  Idrija  sama,  kakor 
bote  vedeti  nekateri,  ze  znaci  toliko  kakor  voda  ('jowp),  to  vse  nas  pri  raz- 
lagi  oblike  Idrijscica  ne  sme  prav  nic  motiti.  Ker  smo  ze  pri  imenu  Idrija, 
naj  dodam  se  eno  opombo.  Naravno  se  mi  zdi,  da  pride  pri  imenovanju 
krajev  vobce  najprej  v  postev  to,  kar  jih  posebno  odlikuje  od  okolice,  ozi- 
roma od  drugih  i<rajev.  Koliko  je  voda,  pa  naj  bi  se  ravno  Idrija  imenovala 
prosto  po  vodi !  Zivega  srebra  (iopapyupo;)  pa  ni  dalec  na  okoli  in  prav  ta 
rudnina  je  za  kraj  najvaznejsi  znak,  ki  ga  o  d  1  i  k  u  j  e  pred  vsemi  drugimi 
kraji  —  in  zopet  naj  nas  nic  ne  moti,  ce  je  ime  vode  Idrijce  in  kraja  Idrija 
eksistiralo  morda  ze  zdavnaj,  predno  je  1.  1497  preprosti  pintar  pri  nama- 
kanju  razsusenih  skafov  v  potoku  zasledil  opozorno  mnozino  tekocega 
deviskega  merkurja. 

Nekoliko  smo  se  zastranili,  vrnimo  se  na  prejsnjo  pot.  Kar  sem  hotel 
naglasiti,  je  to :  lahko  ima  kak  kraj  svoje  ime  po  vodi  in  zopet  ima  voda 
ime  po  kraju.  Naj  ima  Idrija  kot  naselbina  ime  po  vodi  Idriji  ali  Idrijci  (re- 
cimo !),  ime  Idrijscica,  ki  ga  jasno  izpricuje  ze  Valvasor  s  svojim  „Yder- 
scheza",  se  more  izvajati  le  iz  pridevnika  idrijski.  Vzemimo  za  to  se  par 
zgledov.  Mestu  Dunaju  so  dali  Slovenci  ime  po  reki  Dunaju  ali  Donavi,  a 
Dunajscica  (der  Wienflufi)  ima  zopet  ime  po  mestu  (podstava  je  pridevnik 
d  una  j  ski).  Toplico  moremo  imenovati  samo  toplo  vodo,  gorek  vrelec, 
Topliscica  je  pa  lahko  navadna  mrzla  recica,  da  le  tece  skozi  vas  ali  mimo 
vasi  Toplice.  Pred  dobrimi  40  leti  so  se  kopali  rudo  (galico)  na  Ulici  na 
Kranjsko-goriski  meji  in  jo  topili  pri  Toplici,  ki  ima  res  ime  po  toplem 
vrelcu ;  spominjam  se,  da  je  tedaj  nase  Ijudstvo  potok  Kopacnico,  ki  z  na- 
vadno  (hladno)  vodo  tece  mimo  Toplice,  vecinoma  imenovalo  le  Toplis[ci]co, 
kajti  tedaj  jc  bila  Toplica  ze  toliko  znamenita,  da  je  Hotaveljcem  lahko 
zaznamovala  tam  mimo  pritekli  potok  ;  katero  ime  dandanes,  ko  je  Toplica  zo- 
pet brezpomena,  prevladuje,  Kopacnica  ali  Topliscica,  to  mini  znano.  —  — 

268 


Zgoraj  ze  smo  dejali,  da  se  izvajajo  vsa  nasa  imena  vo>1a,  koncujoca 
se  na  -scica,  iz  pridevnikov  na  ,,-ski",  v  nasem  slucajii  torej  Rascica  iz 
,raski" ;  od  kod  pa  ta  pridevnik,  to  je  sedaj  perece  vprasanje  (ali  iz  rac-, 
rac-,  radtc-,  rag-,  rah-,  rak-,  ras-,  ras-,  raz-,  raz-??).  Vecina  bo  brzkone 
mislila  najprej  na  raco  in  raka.  Na  tako  misel  bi  utegnila  nagniti  citatelja 
zlasti  Valvasorjeva  opomba,  ki  pravi  (II,  239)  o  Rascici :  ,Kdor  Ijubi  prav 
lepe,  velike  in  zlahtne  postrvi,  glavatice  ali  druge  dobre  ribe  pa  tudi  lepe  in 
velike  rake,  tisti  bo  to  vodo  hvalil,  ker  se  pogosto  nahajajo  v  njej."  — 
Toda  raca  in  rak,  kolikor  nam  je  znano  iz  slovnicin  slovnikov,  ne  tvorita 
pridevnika  s  sufiksom  „-ski"  (torej  oblika  „raski'  od  teh  podstav  ni  prav 
verjetna),  ampak  njun  pridevnik  se  navadno  glasi  „racji',  na  pr.  racje  meso 
(Entenfleisch ),  racja  kuga  (Krebsenseuche),-)  oziroma  .ractn',  ki  sluzi  za 
podstavo  V  besedi  racnica  (t.  j.  ali  mlakuza  za  race  ali  sak  za  rake),  ana- 
logno  z  ,ribi.n  (=  ribovit),  jegulJEn,  postrvtn  itd.,  od  rak  tudi  rakovtn,  od 
koder  potem  Rakovnik  (Kroisenbach)  in  rakovnica  irakovita  voda,  Plet.  II, 
373).  Primeri:  ribnica  ^  ribovita  voda  (Fischbach). 

Pomnitije  pa  se  nekaj,  namrec,  da  so  ti  ^pridevniki  na  ,-ski°,  izve- 
deni  iz  samostalnikov,  lokalnega  pomena,  na  pr.  Crnomelj  (kraj),  crnomaljski, 
Crnomaljscica,  Doblice  (kraj),  dobliski,  Dobliscica,  Fuzine  (krajj,  fuzinski, 
Fuzinscica  itd.  \'ec  zgledov  ne  kaze  navajati,  saj  smo  jih  ze  zgoraj  navedli 
dovolj.  — 

Kje  pa  naj  dobimo  tak  samostalnik  s  kolikor  toliko  lokalnim  pome- 
nom,  da  bi  se  dal  iz  njega  izvesti  pridevnik  ,raski"  ?  Tarn  v  obli?ju,  kakor 
je  videti,  ga  ni  kraja  z  imenom  za  nase  svrhe  prikladnim. 

Krenimo  jo  zopet  po  ovinku!  Cell  na  Skalici  na  pr.  je  Skalicky,  Hrvat 
bi  bil  Skalicki,  a  Slovenec  zopet  Skali.^ki.  Pred  dvemi  ali  tremi  leti  so  pisali 
nasi  casopisi  o  reski  resoluciji,  a  lirvatske  novine  o  rijerki ;  v  2alcu  imamo 
delniiko  pivovarno,  a  v  Zagrebii  dionir'ko  tiskaro  itd. 

Pridevniki,  izvedeni  iz  samostalnikov  lokalnega  pomena  s  sufiksom 
-ski,  se  rabijo  cesto  posubstantivljeni  za  priimke.  Poglejmo  doli  v  Pokolpje 
pod  Kocevjem,  tam  v  banjaloski  in  kostelski  okolici  najdemo  zelo  razsirjene 
priimke  Briski,  Cetinski,  Kuzelicki,  R  a  c  k  i.  Briski  so  iz  Brige,  bodisi  iz 
Brige  pri  Banji  Loki  ali  iz  Brig  (Tiefenbach\  Cetinski  so  iz  Cetinja,  a  Kuze- 
licki iz  Kuzeljica.  In  Racki  ?  —  Ti  so  pa  z  Rake  poleg  Rackega  potoka  pod 
Kostelom.  Pomniti  pa  je,  da  so  Kostelci,  dasi  teritorijalno  Kranjci,  ker  na 
levem  bregu  Kolpe,  vendar  po  rodu  in  po  narecju  Hrvatje.  Njihovi  Racki  bi 
se  prav  po  slovensko  torej  imenovali  Raski  (med  nekoliko  ponemcenimi  Go- 
renjci  so  to  Arharji).  Slovenska  Raka  se  kakor  nemska  Arche  izvajaj  iz  lat. 
area;  to  je  tisti 'oboj  ali  opaz  iz  desak,  s  katerim  imajo  bregove  zavaro- 
vane,  da  jih  voda  ne  izpodmila  in  ne  izpodjeda,  ali  pa  tisti  dilnati  zleb, 
tisti  z  deskami  opazeni  jarek,  po  katerem  je  na  pr.  napeljana  voda  na  mlin- 
ska  kolesa  ali  na  zago  hlodoreznico  itd.  Potok,  ki  tece  po  rakah,  je  tedaj 
raski  potok  ali  rascica  (der  Miihlgang) ;  imenovali  bi  lahko  tako  vodo,  ker 
je  speljana  po  rojah,  rojsko  vodo  ali  rojscico,  in  ce  tece  po  koritasti  ali  zle- 
basti  strugi,  bi  ji  lahko  rekli  koritnica,  zlebnica  ali  zlebscica  (od  pridevnika 
zlebtn  ali  zlebski)  itd. 

*)  Tu  lahko  opomnimo,  da  se  seveda  vsak  pridevnik  ,racji'  tudi  ne 
izvajaj  iz  raca  ali  rak.  Vzemimo  na  pr.  Racje  selo  pri  Trebnjem  (Rapelge- 
schiefi).  Tu  kaze  drugotni  pridevnik  „rateski'  (na  pr.  rateski  meznar),  da  je 
V  tern  slucaju  oblika  ,racji"  skrcena  iz  .rattcji",  kar  se  izvajaj  menda  iz 
nekega  osebnega  imena  Ratko  ali  Ratek.  Ta  Ratek  je  seveda  brzkone  izpre- 
mlajalna  okrnjenka  (Kurzform,  Koseform)  iz  nekega  daljsega  osebnega  imena 
Radebald  (v  sovetu  mogocni,  Sovetovlad  ?),  iz  katerega  je  nastal  Rappold  ; 
kajti  verjetneje  je,  da  je  Rappelgeschiefi  =  Rappoldova  naselbina,  nego 
Schumijev  Ruedliet)esiez  (Archiv  1,  90). —  Brezjasnih  zgodovinskih  podatkov 
se  seveda  osebno  ime,  ki  sluzi  tu  za  podlago,  ne  da  dognati,  a  to  je  precej 
gotovo,  da  tici  v  Racjem  selu  osebno  ime  enako,  kakor  v  Ruperc  vrh,  Re- 
gerca  vas  itd. 

269 


Rdscico  iz  samovidstva  premalo  poznamo,  a  oglejmo  si  jo  po  popisih. 
V  Tomsicevem  popisu  Kocevskega  okrajnega  glavarslva  (str.  28)  je  opisana. 
Izvira  pri  Brlogu  v  luzarski  obcini  ter  se  imenuje  od  izvirka  pa  do  zdruzitve 
s  Crno  vodo  Kolpa,  od  tod  dalje  pa  do  vasi  Rascice  se  imenuje  Kopajca, 
t.  j.,  Kopanjica,  od  Rascice  do  Ponikev  pa  Rascica,  pri  Ponikvah  se  iz- 
gubi  pod  zemljo,  ali  kakor  pravimo,  ponikne;  od  tega  ima  tudi  ta  kraj 
svoje  ime  „Ponikve".  Ker  tece  zelo  vijugasto,  potrebuje  za  11  kilometrov 
premocrtne  razdalje  od  izvira  do  koncne  ponikve  po  raznih  ovinkih  in  klju- 
cih  celih  25  kilometrov.  Ob  hudem  dezevju  ali  spomladnem  kopnenju,  dasi 
na  kraskih  tleh,  ne  more  dovolj  hitro  odtekati,  ampak  stopa  cez  brege  in 
poplavlja,  ob  poletni  susi  pa,  kakor  driige  krascice,  upade  tudi  ta.  Prvi 
dve  imeni,  namrec  Kolpa  in  Kopanjica,  nas  sicer  tu  ne  zanimata  toliko,  dasi- 
ravno  sta  brzcas  tudi  v  zvezi  s  kraskim  znacajem  te  recice ;  tretje  ime 
, Rascica'  je  pa,  kakor  smo  ze  rekli,  od  tod,  ker  jo  morajo  kot  ponikujoco 
krascico  ali  ponicno  krasko  vodo  z  rakami  ograjati  in  paziti,  da  se  jim 
prezgodaj  ne  porazgubi,  predno  opravi  svojo  sluzbo  pri  mlinih  in  hlodorez- 
nicah,  svoje  dni  tudi  pri  fuzinah.  Rascica  goni  namrec  precejsnje  mnozice 
zag  in  mlinov  'gl.  Izvestja  muzejsk.  drust.  XVIII,  2)  in  to  ne  velja  le 
za  sedanje  razmere,  ampak  je  bilo  pac  tako  ze  v  minolih  stoletjih,  saj  vemo, 
da  sta  bila  i  Trubarjev  oce  Mihel  i  Trubarjev  stric  Gregor  malnarja, 
in  ob  Fuzinscici  je  bilo  se  v  predvalvasorjevih  casih  mnogo  fuzin  (gl.  Valv. 
11,  234:  vor  Zeiten  hat  dili  Wasser  [die  Fisinschiza]  viel  Hammerwerke  ge- 
zogen).  — 

Pri  tej  mnozini  mlinov,  hlodoreznic  in  fuzin  je  razumljivo,  da  je  bilo 
treba  na  propuscajocem  kraskem  svetu  dosti  rak  ali  descenih  korit,  po  kate- 
rih  je  bila  voda  napeljana  in  tako  vsaj  deloma  ponicanja  obvarovana. 

Dokler  ne  pogodimo  cesa  verjetnejsega  in  zanesljivejsega  o  imenu 
Rascica,  nam  pac  mora  to  zadoscati  —  in  ce  pisemo  imscica  (=  koruza), 
Gradai'nca,  Uzmanj^cica  itd.,  pisimo  dosledno  tudi  Rascica  navzlic  narodni 
izreki  „Ras'ca"  in  Levstikovi  pisavi  ,Rasica"  ;  ce  se  pa  etimologicna  pisava 
umakne  foneticni,  da  bomo  pisali  „tursica,  Gradasica,  Uzmanjsica"  (izgov. 
turs'ca,  Gradas'ca,  Uzmanjs'ca),  se  tudi  mi  z  Rascico  umaknemo  Rasici  ali 
Ras'ci.  L.  Pintar. 


Trubarjev  koledar.  . 

(Bibliografska  crtica.) 

V  svojem  sestavku  „Slovenski  koledarji  in  koledarniki"  pravi  Jos. 
Benkovic  (Dom  in  Svet  VIII.  59) :  „Prvi  slovenski  koledar  je  spisal  Primoz 
Trubar.  Prilozil  ga  je  prvemu  delu  novega  testamenta  1.  1557.  Ta  koledar  je 
posnel  Trubar  po  Melanchtonu."  To  Benkovicevo  opombo  bi  kazalo  nekoliko 
kontrolirati,  da  se  pokaze,  kaksna  je  ta  Trubarjeva  posnema  (?)  kako  dalec 
da  sega,  pa  da  je  li  sploh  napravljena  po  Melanchtonu  (?),  kajti  Trubar  sam 
nikjer  ne  omenja  Melanchtona,  pac  pa  tubinskega  ucenika  ,magistra  Joanesha 
Iltebranda,  ki  je  prerajtal  in  postavil  to  tablo  nedeljskih  puhstobov,  pre- 
stopov,  stevila  nedelj  in  dni  od  Bozica  do  Pustne  nedelje,  zlatega  in  rimskega 
stevenja."  —  Dalje  pravi  Benkovic:  „„Ker  je  (Trubar)  z  njim  (s  koledarjem) 
dobro  ustregel  slovenskim  citateljem,  zato  je  priobcil  1.  1582  „Ta  slovenski 
Kolendar"  v  posebnem  zvezku  (10  listov)  v  osmerki"".  Tudi  ti  po- 
datki  ne  drze  popolnoma,  kajti  Trubarjev  slovenski  kolendar  iz  1.  1582  ni  v 
posebnem  zvezku  in  ne  obsega  10  listov,  ampak  14  listov  (oziroma  S'/g 
lista  ali  17  strani). 

In  Simonic  v  svoji  bibliografiji  str.  231  navaja  Kolendar  iz  1.  1682. 
(bo  pac    tiskovna    napaka    namesto   pravilnega    iz   1.  1582 ! !)   ter  dostavlja  v 

270 


oklepaju  opombo,  da  je  to  ponatis  iz  celega  novega  testamenta  iz  1.  1557. 
Tudi  ta  izraz  , ponatis'  si  moramo  dobro  ogledati,  kajti  izdaja  iz  1.  1582.,  je 
ponatis  in  ni  ponatis.  Da  vse  to  prav  razumemo,  kaze  pregledati  obe  izdaji 
bolj  natancno;  podatke  za  starejso  izdajo  posnamem  po  graskem  izvodu 
(sign.  I.  54272),  za  novejso  pa  po  izvodu  Ijubljanske  licejske  knjiznice  (sign. 
10016).  —  Graski  izvod  (4")  iz  1.  1557.  se  zacenja  sicer  s  kolendarjem,  toda, 
kakor  je  razvidno  iz  signature  kvateren,  to  ni  pravi  zacetek  knjige,  ampak 
manjka  spredaj  najmanj  12  listov,  ce  ne  vec.  Knjiga  je  namrec  zlozena  v 
kvaternah,  t.  j.,  v  skupinah  po  4  liste.  Prvi  dve  kvarti  (kvaterni)  ohranjenega 
dela  (ki  obsegata  kolendar  in  register  svetopisemskih  knjig  z  latinskim  in 
slovenskim  imenom  v  kratkem  in  dolgem  pismu  in  s  stevilom  kapitulov) 
imata  vse  4  liste  signirane  (d,  dii,  dm,  d iiii,  e,  en,  e In,  eiiii),  od  tretje 
kvarte  (kvaterne)  dalje  pa  (kjer  sledi  „tiga  noviga  testamenta  ena  dolga  pred- 
guvor",  a  za  to  dolgo  predgovorjo  novi  testament  sam)  so  vseskozi  signirani 
samo  prvi  trije  listi  vsake  cetverke,  cetrti  list  je  pa  brez  signature.  Ker  je 
prva  signatura  v  tem  kolendru  d,  vemo  pa,  da  se  zacenjajo  signature  v 
knjigah  z  zacetkom  alfabeta  (a.  A,  Aa,  AAa  itd.)  ali  pa  z  e  n  o  zvezdico  * 
ali  z  enim  (:)ali  )(ali  ):(ali  ^%>,  itd.  —  tedaj  sledi  iz  tega,  da  manjkajo  spre- 
daj vsaj  3  kvarte  (kvaterne)  s  signaturami  a,  b,  c,  torej  vsaj  12  listov,  lahko 
pa  tudi,  da  vec,  kajti  listi  obsegajoci  predgovore  in  uvode  imajo  cesto  se 
posebno  signaturo  n.  pr.  (:),  ):(  itd.  —  Ljubljanski  izvod  (8^)  iz  1.  1582.  je 
pa  zlozen  v  oktavah  (oktonah),  t.  j.,  v  skupinaii  po  8  listov  in  sicer  tako,  da 
je  prvih  5  listov  vsake  osmerke  signiranih  (n.  pr.  *,  *2,  *3,  *4,  *5),  a  zadnji 
3  listi  vsake  oktave  (oktone)  ostanejo  brez  signature.  Knjiga  z  naslovom  „Ta 
drugi  deil  noviga  testamenta'  &  se  zacenja  z  raznimi  predgovori  in  nauki  n.  pr. 
,navuk  od  S.  Pisma,  navuk  od  vere  v  Cristusa,  summa  vsega  S.  Pisma", 
a  za  temi  sledi  kolender  se  le  na  3.  listu  3.  osmerke,  ki  bi  imel  signiran  sig- 
naturo **"3,  kajti  prejsnji  ima  signaturo  ***2,  a  priliodnji  signaturo  ***4, 
in  ta  kolender  sega  do  3.  lista  4.  osmerke  ali  pa  z  registrom  svetopisemskih 
knjig  in  z  „regishtrom  nedelskili  epistolov"  vred  do  konca  4.  osmerke,  ob- 
sega  torej  8V^  (oziroma  14  listov)  t.  j.  17  (oz.  27)  strani  —  in  potem  sledi 
istiniti  „ta  drugi  deil  tiga  noviga  testamenta"  &  in  sicer  ta  z  letnico  1581, 
docim  ima  prvi  naslovni  list  letnico  1582,  Kolendar  tedaj  niti  tu  niti  tam  ni 
v  posebnem  zvezku,  ampak  je  v  obeh  slucajih  le  dodatek  ali  vlozek 
„novega  testamenta". 

Ali  ^se  sme  imenovati  izdaja  kolendra  iz  1.  1582.  ponatisk  one  iz 
1.  1557.  ?  Ce  se  nahajajo  v  njej  jasne  izpremembe,  ki  ocitno  kazejo  novo  (ce 
tudi  nekoliko  povrsno)  redakcijo,  tedaj  mislim,  da  ne  smemo  govoriti  o  po- 
natisku  —  Prva  izdaja  ima  naslov !  „Ta  slovenski  kolendar  kir  vselei  terpi, 
inu  ena  tabla  per  nim,  ta  kashe  inu  praui  try  inu  sedemdeffet  leit 
naprei,  kakou  nedelski  pushtab  bode    vsaku   leitu"    etc.   a  v  drugi    izdaji  ci- 

tamo  v  naslovu : ,ta    kashe    inu    praui    ftu    inu    duafleti    leit 

naprei"  etc.  In  doticna  tabela  v  obeh  izvodih  res  tudi  po  vecjem  soglasa  z 
opombo  v  naslovnem  listu,  kajti  v  prvi  izdaji  je  tabela  preracunjena  za  leta 
1558—1630  (to  je  res  ravno  za  73  let),  a  v  drugi  za  leta  1582-1700  (to  je 
natancno  za  119,  ali  okroglo  za  120  let)  in  ona  leta,  ki  so  od  prve  izdaje 
sem  ze  minila  (1558  —  1581),  so  v  novi  izpuscena,  ker  so  za  novo  izdajo  ze 
brez  pomena.  To  vendar  ni  prost  ponatisk ! 

Vendar  se  pa  nahajajo  v  tej  novi  prireditvi  kolendra  neke  iz  povrs- 
nosti  izvirajoce  netocnosti,  ki  bi  utegnile  oznacbo  knjige  za  ponatisk  le  opra- 
viciti.  Na  naslovnem  listu  je  sicer  Trubar  pravilno  napravil  izpremembo  iz 
,try  inu  sedemdeffet  leit  naprei'  v  Jtu  inu  duaffeti  leit  naprei",  toda  v  nad- 
pisu  table  same  je  na  to  izpremembo  pozabil  ter  pustil  staro  citanico  ,try 
inu  fedemdeffet  leit',  dasi  jih  sledi  v  tabli  119  (t.  j.  1582-1700).  Pa  se 
nekaj  drugega.  Nadpis  table  v  prvi  izdaji  pravi,  da  tabla  .saftopnu  vuzhi  inu 
kashe  try  inu  fedemdeffet  leit  naprei  vfakiga  leita  poredu  ta  Nedelski  Puh- 
stab  inu  ta  Prestop,  kuliku  Nedel  oli  kednov  inu  Dni  bode  od  Boshyzha  do 
Pustne    Nedele,    tu    Slatu    inu    Rymsku   Shtiuene.     Od    Magistra 

271 


Joanneslia  Iltebranda  Tubinskega  Vuzheniga  preraitana  inu  poltaulena"  in 
vse  te  tocke  se  v  razpredelnici  tudi  res  naliajajo.  Nadpis  table  v  drugi  izdaji 
napoveduje  brez  izpremembe  vse  tiste  tocke,  toda  v  razpredelnici  sami 
sta  zadnji  dve  to^ki  (namrec  zlato  in  rimsko  stevilo)  popolnoma  izpusceni, 
—  pac  zaradi  nedostatka  prostora,  ker  ima  osmercna  knjiga  dosti  ozje  strani 
mimo  cetvercne  prve  izdaje. 

Enake  iz  povrsnosti  izvirajoce  netocnosti  se  nahajajo  v  odstavku 
„Rifnizhna  inu  gvishna  Raitinga,  kuliku  leit  ie  od  Sazhetka  tiga  Suita,  od 
eniga  zhafa  do  drufiga,  do  letoshniga  1557.  (v  drugi  izdaji  1582.)  leita".  Vse 
stevilke  v  tern  odstavku  so  ostale  vkljub  istiniti  diferenci  25  let  v  drugi  iz- 
daji neizpremenjene  in  so  potemtakem  napacne.  Toda  v  resumeju  se  brez 
pomisleka  naglasa :  „Ta  Leita  inu  Raitinga  od  Criftufeviga  Royftua  do  le- 
toshniga 1582.  (pravilna  izprememba  !)  leita  fofaftopna  inu  guishna. 
Obtu  po  taki  Raitingi  fe  shteie  od  Sazhetka  tiga  Suita  do  letoshniga  leita 
1585  (tiskovna  napaka  namesto  1582).  Via  leita  vkupe  5531  leit"  (zopet  ne- 
izpremenjeno,  prav  kakor  v  prvi  izdaji,  docim  bi  bilo  pravilno  pricakovati 
5556).  V  tern  oziru  seveda  je  glede  navedenih  netocnosti  ali  glede  opustitve 
V  s  e  h  potrebnih  izprememb  druga  izdaja  nekak  ponatisk  prve.  Toda  ako  je 
v  drugi  izdaji  za  registrom  svetopisemskih  knjig  dodan  se  „Regishter  Epi- 
ftolou"  (7  strani),  ki  ga  v  prvi  izdaji  ni,  tedaj  to  zopet  ugovarja  oznacbi  „po- 
natisk".  —  Pri  opisovanju  knjig  je  treba  vec  rigoroznosti  in  ni  varno  govo- 
riti  o  knjigi,  ce  jo  je  clovek  morda  samo  videl  na  povrsen  pogled,  pa  je  ni 
natancno  prelistal  in  prinierjal.  —  Zlasti  veljaj  to  o  nasih  starih,  redkih  tiskih, 
0  nasih  literarnih  relikvijah  ;  kdor  jih  opisujes,  jih  opisi  po  avtopsiji,  ne  kar 
po  povrsnih  podatkih. 

V  terminologiji  Trubarjevega  kolendra  nastejemo  tudi  lahko  nekatere 
posebnosti.  Za  „devica"  n.  pr.  rabi  dosledno  le  izraz  „dezhla"  (gotovo  ima 
kakih  40  decel),  za  poznejsega  spoznavalca  ima  le  pravilnega  izpovednika 
(fpouidnik),  ki  je  bil  prvotno  edino  znan  kot  tisti,  ki  neustraseno  izpove 
svojo  vero  (kdor  jo  spozna  (=  se  z  njo  seznani?  —  spoznavati  vero  je  pac 
=  proucevati  jo,  seznanjati  se  z  njo)  bolje  pac  prizna,  bil  bi  pripoznalec  !) 
Poleg  apatov,  sknfov,  papezev,  maternikov,  jogrov  ima  tudi  farje  in  viude 
(duhovnike  ozir.  cerkvene  ucenike  in  vojevode),  22.  avg.  Caheja  colnarja, 
13.  sept,  sedem  zaspanikov  (die  heiligen  Siebenschlafer  von  Ephesus),  28. 
sept.  .Benceslaia  krala  Peamfkiga",  10.  jun.  Onofrija  .anshigia"  (Einsiedler) 
in  17.  dec.  Lazarja  petlarja.  —  Sv.  Filemon  (8.  marca)  in  Sv.  Servacij  (11. 
maja)  sta  oznacena  za  „po  d  r  u  z  n  i  k  a"  (?),  a  29.  avgusta  je  „keffane" 
sv.  Janza  krstnika,  t.  j.,  das  Kopfen,  decoUatio,  glavosek.  2.  novemb.  mu  ni 
spomin  vernih  dus,  ampak  spomin  „vleh  mertvih'.  27.  marca  je  vstanene 
Kristusovo  (ne  vstajenje,  cf.  Plet.  II,  567  in  805)  in  8.  dec.  „Marije  pozhetie" 
(ne  spocetje).  Rodilnik  „od  far,  colnar"  ima  pri  Trubarju  sploh  znano  dolenjsko 
obliko  „farye,  zolnarie". 

Za  kolendrom  in  za  prej  omenjeno  tablo  pa  slede  se  neki  „raimi". 
Prvi  „prauio,  kadai  fe  dobru  Vreme  Syma  Spomlad  Leitu  Jeffen  inu  te 
Quatri  fazhneio". 

Na  Vezher  erdezhe  Nebu 

Pomeni  Vreme  bo  lipu 

Sveli  Clemen  Symo  daie 

Petrou  ftol  fpomlat  ifgane 

Sveti  Vrban  ta  leituye 

Sueti  Jernei  jeffenuye 

Po  Luciy  po  Vinkushtih 

Po  Vpelnici,  Malih  Cryshih 

Vfelei  na  to  peruo  Sredo 

Vfake  Quatre  femkai  gredo. 

Drugi  „raimi  prauio,  kadai  ie  dan  ner  dalshi  inu  nuzh  ner  kratshi, 
inu  fpet  ner  dalshi  nuzh  inu  ner  kratshi  dan"  itd.  Ta  dva  roka  za  solnovrat 
sta  mu  :  Shent  Vid  za  letni,  a  shent  Lucia  za  zimski  solncni  obrat. 

272 


Konec  teh  rajmov  pa  pravi : 

Sueti  Gregor,  Mali  Cryshi 
Dafta  Nuzh  Dan  vueni  vishi 

t.  j.,  rok  spomladnega  enakonocja  mu  je  sveti  Gregor  (12.  marc),  a  jesen- 
skega  praznik  povisanja  sv.  Kriza  (14.  sept.).  „Mali  Krizi"  imenuje 
Trubar  ta  praznik  menda  zaradi  razlocevanja  od  analognega  spomladanskega 
praznika  n  a  j  d  e  n  j  a  sv.  Kriza  (3.  rnaja),  ki  bi  moral  potemtakem  (ali  s 
krizevim  tednom  vred?)  biti  doba  „Velikih  Krizev",  kajti  determinacija 
z  .Veliki'  in  „Mali"  je,  kakor  znano,  zelo  razsirjena  ne  le  pri  krajevnih 
imenih,  na  pr.  Velika  in  Mala  Racna,  Ve'.iko  in  Male  Mrasevo,  Veliki  in 
Mali  Osolnik  itd.,  ampak  tudi  pri  casovnih  opredelkih,  na  pr.  Mali  in  Veliki 
traven  (der  kleine  und  der  grofie  Grasmonat)  za  april  in  maj,  pa  Mali  in 
Veliki  srpan  ^(Sichelmonat)  za  juli  in  avgust  itd.  in  pri  raznih  praznikih, 
na  pr.  Veliki  Smaren  (vnebovzetje  Marijino  15.  avg.)  in  Mali  bmaren  (rojstvo 
Marijino  8.  sept.),  V'eliki  Bozic  (rojstvo  Gospodovo  25.  dec.)  in  Mali  Bozic 
(obrezovanje  Gospodovo  1.  jan.)  in  od  todi  potem  Veliki  bozicnjak  =:  de- 
cember,  a  Mali  bozicnjak  =  januar  (Sitzungsber.  XVII,  22). 

Vrnimo  se  se  enkrat  k  prvim  rajmom.  Zaznamovati  razne  roke  po 
praznikih  raznih  svetnikov  je  se  dandanes  med  prostim  kmetskim  Ijiidstvom 
zela  razsirjena  navada,  docim  med  modernejsim  delavstvom  in  iiradnistvom 
vedno  bolj  prodira  modernejse  obrokovanje  po  stevilu  mesecnih  dni  in  po 
terminologiji  rimskega  koledarja.  Tako  je  tudi  s  stirimi  letnimi  casi.  Astro- 
nomski  urejeni  koledar  pricenja  pomlad  21.  marca,  poletje  21.  junija,  jesen 
23.  septembra,  a  zimo  22.  decembra,  toda  stari  Trubarjev  koledar  ima  za 
mejne  roke  med  letnimi  casi  svetniske  praznike :  , Sveti  Klemen  (23.  nov.) 
zimo  daja  (-  zacenja),  Stol  sv.  Petra  (22.  febr.)  spomlad  izganja  (na  prosto, 

V  dezelo,  ne:  proc  iz  dezele),  Sveti  Urban  (25  maja)  ta  letuje  ( —  leto  pri- 
cenja) a  Sveti  Jernej  (24.  avg.)  jesenuje  (  pricenja  jesen)".  Letovati  in  je- 
senovati  sta  v  tem  sliicaju  opetovalna  (iterativna)  glagola,  a  ne  durativna, 
kakor  na  pr.  v  pomenu  :  po  letii  ali  v  jeseni  bivati  (den  Sommer,  den  Herbst 
zubringen),  tedaj  nekako  v  pomenu :  leto  in  jesen  zacenjati  (aestatem  inire, 
autumnescere;  primeri  v  zacetnem  pomenu  (es  sommert,  es  herbstelt) :  leto 
se  jari,  jeseni  se).  Sicer  so  taki  izimenski  glagoli  4.  in  6.  vrste  navadno  du- 
rativniki,  na  pr.  Vodnik  pravi  v  napisih  za  mesce:  „Kakor  Jerni  vremeni, 
jesen  cela  se  drzi"  (  kakrsno  vreme  ima  sv.  Jernej,  tako  ostane  celo  jesen). 
Se  ena  posebnost  poleg  ravno  navedenih  glagolov  Jetovati  in  jesenovati"  je 

V  teh  Trubarjevih  rajmih  oblika  .vpelnica",  namesto  „pepelnica"  (Ascher- 
mittwoch).  Ta  oblika  se  mi  zdi,  da  je  v  zvezi  z  etimologijo  besede  „pepel" 
iz  ,po-pel",  t.  j.,  to,  kar  po  palu  ali  izgoru  preostane  (der  Brandrest ,  das 
Verbrannte);  primeri  ceski  aupal  ali  upal.  Predloga  „po"  in  ,u"  se  tu  z 
istim  pomenom  menjavata;  primeri  c.  uplatiti  =  si.  poplacati,  c.  autrata 
(t.  j.,  utrata)  -=  si.  potrata  (Aufwand),  c.  auboc  (uboc)=  si.  pobocje  (Abhang).  — 

Ce  primerjamo  glede  razmejnih  rokov  med  stirimi  letnimi  casi  Tru- 
barjev koledar  s  starejsimi,  na  pr.  s  koledarjem  v  Modrusaninovem  misalu, 
najdemo  ze  tu  nekaj  sorodnosti,  dasi  ne  popolne  enakosti.  Za  zacetek 
pomladi  in  poletja  se  Trubar  ujema  z  Modrusaninom,  glede  zacetka  jeseni  in 
zime  sta  si  nekoliko  narazen.  —  Modrusaninovi  rajmi  se  glase  tako ; 

1.)  Na  prestol  Petra  zima  zlazi  (=;  odlazi), 
jere  nanj  protuletije  (=  pomlad)  vlazi.  — 

2.)  Orban  papa  letu  put  otvara, 
zac  protuletije  zatvara.  — 

3.)  Simforian  (22.  avg.)  leto  puja, 
jere  od  nega  jesen  buja.  — 

Tukaj  je  pa  „leto  pojati"  (^=  poditi,  izganjati  ven  iz  dezele  ali  s  po- 
zorisca,  kjer  je  dosle   leto    vladalo).    Bujati    (turgescere,    luxuriare)  =  boho- 

273 


teti  (  jesen  buja  =  zacne  kazati  obilen  sad  in  bujen  dozorek,  bohotno  raz- 
vija  svoje  plodove.)  Trd  oreh  za  tolmaca  je  pa  izmed  Modrusaninovih  rajmov 
cetrti  se  svojim  dostavkom  : 

4.)  Kalist  papa  (14.  okt.)  zimu  zove 
jer  od  nega  list  jesenski  plove, 
hode  V  porat  kjognju 
i  kjbiljani  inoboise  (?). 

List  jesenski  plove  (po  zraku),  t.  j.,  jesensko  listje  odpada  in  veter  je 
raznasa  in  goni  semtertja  kakor  vihar  ladjo  na  valovih.  Mornarji  se  vracajo, 
ker  zacne  postajati  inorje  viharno,  s  pocine  ali  sirokega  morja  v  zatisno  pri- 
stanisce  (porat,  porta,  Seehafen,  ital.  porto),  k  ognju  in  k  drvom  za  kurjavo 
(bilja,  e,  f.  ^  poleno,  lignum  combustibile).  Pri  zadnji  besedi  se  nam  pa 
ustavi,  da  niti  ne  vemo,  kako  jo  razdeliti ;  morda  „ino  bojse"  {=  alia  for- 
tasse,  Danicic  Rjecnik  11,  513)!?  — 

Docim  glede  zacetka  jeseni  diferira  Trubar  od  Modrusanina  samo  za 
dva  dni,  je  pa  zacetek  zime  v  imenovanem  glagolskem  misalu  nastavljen 
skoraj  za  poldrugi  mesec  prej.  Ali  si  smemo  razlagati  ta  zgodnji  nastavek 
zime  s  tern,  da  je  primorcem  in  brodnikom  zima  (7ctij.a)v)  sploh  ona  doba,  ko 
se  zacno  pojavljati  na  morjii  nevihte  in  viharni  vetrovi  (Modrusaninovega 
misala  koledar  ima  pac  primorske  razmere  pred  ocmi !) 

Symforijan  in  Kalist  seveda  kot  Slovencem  malo  znana  svetnika  ne 
sodita  V  Trubarjev  koledar  kot  dobodelna  termina  za  mejitev  letnih  casov, 
dasi  jih  v  koledarju  samem  Trubar  tudi  navaja  in  sicer  „Simforiana  Mar." 
21.  avg.  in  „Calixsta  papesha"  14.  okt.  -^  Koncno  nastejmo  po  Trubarjevem 
kolendru  se  imena  mesecev,  ta  so:  ProlJimiz,  Seezhan,  Sushez,  Mali- 
traun,  Velikitraun,  Rofihenzuit,  Serpan,  K  i  m  o  u  i  z,  Jeffenik,  Kofopersk, 
Lystognoi,  Gruden.  L.  Pintar. 


„Stara  hrvacka  stampa".") 

„Stara  hrvacka  stampa"  je  glagolski  tisk  starih  liturgijskih  knjig 
hrvatskih.  Staro  hrvatsko  pismo  je  oglata  glagolica,  docim  je  bolgarska 
giagolica  okrogla.  Da  je  razumeti  pod  Jirvacko  azbuko"  —  glagolico, 
nam  potrjuje  med  drugim  Ant.  Dalmatinov  predgovor  k  prvemu  delu  g  1  a- 
golskega  novega  testamenta  v  tem  le  stavku  :  „I  da  to  bole  ova  nasa 
slova  znali  budete,  jesmo  C  i  r  u  1  i  s  k  e  i  Hrvacke  tablice  ili  bukovnjak,  to 
jest  a  b  V  g  \  procaja  najprvo  cinili  stampati,  is  kih  svaki  lahko  ova  slova 
nase  nove  stampe  hoce  moci  poznati  i  razumeti".  Katero  knjizico  imata 
tukaj  Dalmata  in  Konsul  na  mislih  pri  izrazu  „Ciruliske  i  Hrvatske 
tablice",  je  tezko  reci.  Kukuljevic  v  svoji  bibliografiji  str.  2.  pod  st.  15 
in  17  navaja:  „Azbukvar  ili  tabla  za  ditcu.  U  Prahu,  1561."  in  pa 
„Tabla    za    decu    i    artikuli    ili    cianci    ove    prave  stare   karstjanske  vere. 


*)  Gl.  spredi  Polovicevo  studijo,  str.  64. 

274 


V  Tubingi,  1561';  Sime  Ljubic  v  Ogledaiu  (str.  39)  pa  „Tablica  azbukom 
glagoljskom  —  u  Niirnbergu,  1560"  in  pa  „Tabla  za  diecu  sa  glagoljskim 
azbukom  i  katekizmom  —  u  Tubingi,  1561."  —  Tu  se  je  tezko  spoznati,  ce 
nimas  vseh  teh  knjizic  pri  rokah,  da  bi  si  jih  sam  ogledal. 

Najstarejsi  proizvod  stare  hrvacke  stampe,  slovanska  inkunabula,  je 
menda  glagolski  misal  iz  1.  1483  ,  brzcas  natiskan  v  Benetkah  po  mnenju  Ljubi- 
cevem  (Ogiedalo,  37)  od  Andreja  de  Thoresanis  od  Asule,  a  po  mnenju 
Brozovem  (Crtice  II,  113)  od  Andreja  Paltasica  iz  Kotora.  Toda  to  je  !e 
domnevanje,  kajti  ime  tiskarja  tega  misala  ni  izrecno  zabelezeno,  docim  je 
tiskar  nasiednjih  glagolskih  knjig  izvestno  znan,  t.  j.,  Gregor  iz  Senja,  ki  je 
I.  1507.  V  svojem  rodnem  mestu  Senjii  otvoril  glagolsko  tiskarno  in  za  senj- 
skega  vikarja  Silvestra  Bedricica  natisnil  knjigo  „Narucnik  plebanusev",  brz- 
ias  tudi  hrvatski  , misal",  a  1.  1508.  „Korizmenjak"  ali  .Kvarezimal'  (t.  j. 
zbirko  postnih  pridig).  L.  1528.  sta  tiskala  v  Benetkah  glagolske  knjige  Fran- 
cesco Bindoni  i  Mafeo  Pasini.  Iz  njune  tiskarne  imamo  ,Bukvar"  in  pa  misal 
franciskana  Pavia  Modrusanina.  Dve  leti  pozneje  (1530)  je  osnoval  glagolsko 
tiskarno  na  Reki  (Fiume)  modruski  biskup  Simon  Kozicic  ter  dal  v  njej  na- 
tisniti  ,Oficiirimski",  „Bukvar",  .Misal hrvacki  poobicaju  rimskoga  dvora"  in  zgo- 
dovinsko  knjizico  „od  zitija  rimskih  arhiereov  i  cesarov".  Kukuljevic  (Arkiv  1, 129) 
in  za  njim  Ljubic  (Ogiedalo,  38)  sodi,  da  se  je  tiskar  Gregor  iz  Senja  bil  na 
svoja  stara  leta  preselil  na  Reko  ali  da  so  bila  glagolska  pismena,  t.  j.,  tis- 
karsko  gradivo,  iz  njegove  senjske  tiskarne  prenesena  na  Reko.  Meni  se  pa 
zdi  ta  sodba  prav  neverjetna,  kajti  na  prvi  pogled  vidimo,  ce  primerjamo 
na  pr.  Korizmenjak  iz  Gregorjeve  senjske  tiskarne  s  Kozicicevim  misalom  ali 
celo  z  naravnost  licno  knjizico  „Zitije  rimskih  arliiereov  i  cesarov",  koliko 
da  so  reski  glagolski  tiski  cistejsi  mimo  senjskih,  ki  so  ze  v  primeri  z  Mo- 
drusaninovim  misalom  se  precej  kosmati.  Dokaj  vecja  je  podobnost  med 
Bindoni -Pasinijevimi  pismeni  in  pismeni  iz  Koziciceve  tiskarne.  —  Ljubic 
omenja  dalje  glagolski  misal  i  casoslov,  natiskan  okoli  1540  „po  brinucu 
Senjskoga  biskupa  Ivana  VI.  de  Dominis",  a  Broz  trdi,  da  kolikor  se  pouz- 
dano  znade,  je  poslije  g.  153J.  izisla  v  XVI.  veku  samo  se  ena  katoliska 
glagolska  knjiga,  namrec  „Casoslov"  (s  kratkim  obrednikom  i  misalom)  Ni- 
kole  Brozica  Omisljanina  tiskan  v  Benetkah  leta  1561. — 1562.  Kar  se  je  sicer 
se  tiskalo  v  XVI.  veku  glagolskih  knjig,  so  vse  protestantske  in  so  se 
tiskale  v  Ungnadovi  tiskarni  na  Wiirtenberskem  pod  redakcijo  Antona 
Aleksandrovica  Dalmatina  in  Stefana  Konsula  Istranina. 

L.  Pintar. 


275 


K  Trubarjevemu  zivotopisu. 

1.  Njegova  domovina. 

„Noviga  testamenta  Pusledni  Deil"  (1577)  ima  nemski  predgovor, 
vazen  za  Trubarjev  zivotopis.  Vaznejse  stvari  hocem  iz  njega  povzeti : 

„To  apostolsko  knjizico  posvecujem  Vam,  svojim  milostivim  gospodom 
in  plemicem  (Junckherren)  —  pokroviteljem,  iz  teh-le  vzrokovi):  Nach- 
dem  ich  im  Lands  Crein  auff  der  Rastzhitz  den  Freyherren 
zu  Aursperg  gehorig,  nach  Christi  geburt  im  150  8.  Jar  (in 
wolchem  die  VeneJiger  im  Krieg  wider  den  grozsen  frommen  Kaiser  Maxi- 
milianum  den  ersten,  die  Statt  Triest  einnamen,  vnd  ein  jar.  ingehabt)  bin 
geboren,  vnnd  liernach  Anno,  30,  erstlich  in  der  Grauenschafft  Cili,-) 
nachmals  im  Landts  Crein,  das  Euangelium  vom  Reich  Christi,  vnnd  Cate- 
chismum,  in  rechtem  verstandl  neben  andern  (gleichwohl  noch  bey  der  Mefi) 
zupredigen  angefangen,  vnnd  also  vor  der  ersten  verfolgung  17.  Jar  nach- 
einander  gepredigt,"  je  dal  Bog  svojega  duha  in  moc,  da  so  se  njihovi  pred- 
niki  in  sorodniki  oklenili  evangelija,  propovednikom  zvesto  pomagali  in  jim 
ob  preganjanjfh  storili  mnogo  dobrega  .  .  . 

Pozneje  ko  so  jih  pred  10  leti  z  njihovimi  brati  in  bratranci,  gospodi 
Wolfom  Engelbrehtom  Turjaskim  (ki  je  sedaj  radi  Kristusa  in  domovine  v 
Turciji  zal  poldrugo  leto  ujet)  in  Trojanom  (ki  je  v  svojem  poklicu,  marlji- 
vem  studiranju  v  Padovi  pred  8  leti  v  Kristusu  zasnul)  njih  roditelji  poslali 
sem  V  Tubingen,  da  bi  se  ucili  svobodnih  umetnosti  in  jezikov,  zlasti  pa 
pravega  umevanja  sv.  pisma,^)  ,habt  jhr  mich  alda  in  meiner  Herberg,  nicht 
wie  ewern  Landtsman,  sender  wie  ewern  Vattern  offt  ersucht,  vnd  von  alten 
Geschichten,  die  sich  in  vnserm  Vatterlandt  zugetragen,  gefragt,  vnnd  haben 
also  einer  dem  andern  alle  ehr,  Hebe,  trew,  freundtschafft,  vnnd  ehrliche  Ge- 
selschafft,  wie  sich  dan  Landtsleutten  in  frembden  Landen  gebiirt,  erzeigt 
vnd  bewisen." 

Razen  tega  so  se  skozi  tri  leta,  ko  so  bivali  v  Tiibingenu,  pridno 
ucili  in  se  vedli  posteno-plemenito,  tako  da  se  je  tega  radovalo  vse  vseuci- 
lisce,  njih  uceni  ucitelji  in  vsakdo,  in  da  govore  le  dobro  o  njih  ;  istotako 
pa  jih  je  razzalostilo,  ko  so  slisali  in  potem  sami  citali  o  porazu  Herbaria 
Turjaskega,  „eweres  Herren  Vatters  Bruders  vnnd  Vetters",  kakor  sta  ga  M. 
Kristof  Spindler  in  Juri  Kisel  zum  Kaltenprunn  po  istini  in  v  redu  in  lepo 
opisala  v  latinskem  in  nemskem  jeziku;  o  tern  bo  obsirnejse  porocilo  v  slo- 
venskem  predgovoru. 


1)  Na  robu  je  tu  posnetek :  Truber  ist  der  Herren  von  Aursperg  Erb- 
hold,  Prediger  47.  Jar. 

*)  Na  robu :  Vntersteyrer  haben  zeitlich  das  Euangelium  ange- 
nommen. 

3)  Na  strani :  Vier  jung  Herren  von  Aursperg,  zwenn  Jungkherren 
Gallen  haben  zu  Tiibingen  studiert.  (Trojanus  1566  s  starejsima  bratoma 
Kristofom  in  Wolfg.  Engelb.  in  Andrej  1569). 

276 


„In  bedenckung  vnnd  erwegung  solliches,  namblich,  da6  ich  ein  Kind 
vnnd  Erbhold  ewers  Landts  bin,  vnd  von  ewern  Gottseligen  ehrlichen  anse- 
henlichen  Vorelteren,  neben  euch  vnd  '  andern  Creineren,  mir  vnnd  den 
meinen  allerley  gutthaten  vilmals  bewisen,  auch  in  meinen  dreien  verfolgun- 
gen,  mit  Recht  vnnd  Hilff  trewlich  beygestanden",  je  iz  dolzne  hvaleznosti 
in  V  spomin  sedanjega  in  bodocega  njihovega  prijateljstva  izdal  to  ,prav  apo- 
stolsko  in  katolisko  knjizico"  pod  njihovim  imenom,  nadejaje  se,  da  bo  na 
ta  nacin  pri  poboznih  Kranjcih  in  Slovencih  nasla  citatelje  in  vrednost  proti 
zlogolkim  Ijudem. 

Pa  se  en  vzrok  je  :  z  zalostjo  v  srcu  doznava,  da  tudi  v  nasi  domo- 
vini  nekateri  njihovega  stanu  in  njihove  starosti,  odgojeni  izza  miadih  let 
pri  evangeliju,  pozneje  pa  poslani  v  tujino  na  visoke  sole,  ko  se  dorastli 
vrnejo,  brez  roditeljev  ali  reseni  strahovanja  varuhov,  postanejo  „grobe 
Pengel'  miissiggenger,  Seiiffer,  werffen  von  sich  alle  Ziicht,  Lehr,  Gottsforcht, 
lassen  jhre  Biicher  ini  Staub  ligen,  Vnd  wolches  schrocklich  zuhoren,  fallen 
etlich  aufi  jnen,  von  wegen  zeitlichs  Prides  vnd  genus  zum  Bambstumb, 
vnd  verfolgen  die  recht  Glaubigen,  erwegen  nicht,  was  sie  darfiir  empfahen 
werden,  gewifilich  das  zeitlich  vnd  ewig  verderben"*) 

Radi  brezboznosti  teh  dijakov  jih  prosi  in  opominja,  naj  se  cuvajo  za- 
peljevanja  vraga  in  sveta,  naj  slusajo  in  verujejo  bozjo  besedo  in  naj  molijo 
neprestano,  to  jim  bo  uteha  ,v  tezkem  krizu,  ki  ga  dan  na  dan  nosijo  od 
Turka  in  papestva",  in  iz  tega  bodo  spoznali,  zakaj  Bog  posilja  to  nad  krist- 
jane,  namrec,  da  bi  nas  s  tem  odvrnil  od  krivoverstva  in  da  bi  ne  bill  pro- 
kleti.  Naboznost  je  Bog  vselej  poplacal ;  o  tem  blagoslovu  prica  zgodovina 
turjaska  in  gallenska.  „Der  Herren  von  Aursperg  Geschlecht,  ist  alt  bey 
600  jaren,  wie  ihre  Stifft  vnnd  Heyratsbrieff,  auch  dafi  alt  Steines  Monument 
in  der  Ringkmauer  des  Geschlofi  Aursperg,  bezeugen  darauff  ein  Aurochs 
gehawen  vnnd  geschriben,  dafi  ein  Aursperger  mit  Namen  Horwart,  im 
tausendt  ein  Jar  nach  Christi  geburt,  hab  dafi  ober  Gschlofi  zvbawen 
angefangen."  (Ivana  Turjaskega,  gospoda  schonberskega,  takrat  dezelnega 
glavarja  kranjskega,  so  1.  1529.  Turki  pred  Dunajem  ubili.) 

Darumb,  jhr  meine  geliebten  in  Christo,  lafit  euch  von  dem  vnge- 
schlachten  vnn'1  verkereten  Geschlecht  vnnd  vnartiger  Geselschaft,  die  bose 
fleischliche  Liisten  vnnd  begiirden,  die  sambt  dem  wesen  diser  Welt  bald . 
vergehem,  vnd  bringen  ein  bofi  ende,  namlioh  die  ewige  pein,  von  Gottseinem 
Wort  keins  wegs  abfiihren,  denn  es  wiirdet  letstlih  den  Gottseligen  wol  er- 
gehen,  Psal.  37.  Malach.  2.  Aber  dfe  Gottlosen  wiirdt  der  Tod  nagen  in  der 
hoUe  ewiglich,  Psalm.  49.  Geschrieben  zu  Derendingen  am  ersten  tag  Aprilis, 
nach  Christi  geburt  im  1577.  Jar.  Ewer  Gnaden  Ernuest  vnd  der  Creinischen 
Windischen  Gemein  Gottes  Trewer  vnd  dienstwilliger  Seelsorger, 

Primus 
Truber. 

2.  Reka — Solnograd — Dunaj — Celje. 

V  .Katekizmu  z  dveima  izlagama"  1575,  str.  241.  pise  Trubar :  „Inu 
V  tim  1519.  leitu  ie  bil  en  Menih  Bolteshar  Ybmar,  ta  ie  v  tim  Meiftu  Ren- 
fpurgi  per  eni  Capeli,  v  kateri  je  bil  en  Pild  diuice  Marie  namalan  enu  taku 
veliku  zuprauu  fturil,  de  fo  vfi  shiaht  ludie  is  te  Paierske  deshele,  Moshye 
inu  Shene  h  ti  Capeli  inu  pildu  koker  bi  nori  inu  vftekli  bill,   tekli  .  .  .  T  u 


*)  Na  strani :  Ettlich  Gottsalig  gelehrt  Studenten  werden  Epicurer  vnd 
Athei.  —  Malo  dalje  na  strani:  Fleisch,  Welt,  Teuffel  machen  Leut  Gotlofi, 
vnd  Mamelucken. 

277 


em  jeft  lam  Vshalfpurgi  vidil.  Leca  Menih  je  potle  to  Bider- 
taufersko  Vero  gori  perprauil,  tiga  fo  v  tim  1528.  leitu  na  Dunaiu  leshgali  i 
nega  Sheno  vtupili,  tu  fern  iest  tudi  vidil." 

O  dr.  Baltazarju  Hubmaierju  (Huebmer)  iz  Friedberga  na  Bavarskem 
citamo  v  zgodovinskih  analah  moravskih  prekrscevalcev  (Wiedertaufer).  Hub- 
maier,  „lesmaister"  na  visoki  soli  v  Ingolstadtu,  je  kot  propovednik  v  Regens- 
burgu  ostro  pridigal  proti  zidom,  tako  da  so  bili  iz  mesta  prognani.  Tudi  je 
1.  1516.  priredil  veliko  romanje,  „ein  verkehrtes  Laufen"  (Beck  Jos.  Geschichts- 
biicher  der  Wiedertaufer  in  Osterr.-Ungarn,  Tontes  rerum  Austr.,  Dunaj  1883, 
p.  48.).  Postal  je  prost,  a  koncno  Zwinglijanec,  dokler  ni  zaplul  v  radikalno 
strujo  svicarsko-juzno-nemskega  prekrscevalstva  ter  1.  1526.  prisel  v  Mikulov 
(Nikolsburg),  kjer  je  nastalo  vazno  sredisce  te  sekte,  Hubmaier  pa  je  bil  nje 
glavni  ustanovitelj. 

Z  zeno  vred,  ki  mu  je  bila  verno  vdana,  je  bil  ujet  in  najprej  sprav- 
Ijen  na  grad  Grentzenstein  pri  Korneuburgu,  potem  pa  na  Dunaj,  kjer  so 
ga  obsodili  in  zivega  sezgali.  Osem  dni  pozneje  so  utopili  njegovo  zeno. 

V  letnici  smrti  tega  Hubmaierja,  ki  ga  Trubar  omenja  tudi  v  pisniu 
BuUingerju  z  dne  13.  marca  1557,  se  anale  prekrscevalcev  ne  ujemajo ;  na 
enem  mestu  je:  1527,  na  drugem  pa  :  1528.  S  tern  zadnjim  podatkom  se 
zlaga  navedba  Trubarjeva  (1527  je  bil  Hubmaier  pac  spravljen  iz  Miku- 
lova,  1528  sezgan). 

Opomba  Trubarjeva  o  Hubmaierju  pa  je  pomembna  tudi  za  zivotopis 
Truberja  samega.  Kaj  se  je  torej  prav  za  prav  zgodilo  I.  1519.?  Ali  je  Tru- 
bar 1.  1519.  bil  ze  v  Solnogradu  in  videl  tarn  romanje?  Po  sedanji  kronolo- 
giji  njegovega  zivotopisa  Trubarja  1.  1519.  se  ni  Dilo  v  Solnogradu  ;  romanje 
se  je  seveda  ponavljalo  in  ga  je  Trubar  mogel  opazovati  tudi  v  katerem 
poznejsem  letu.  Letnica  1519  se  najbrz  ne  nanasa  na  to,  da  bi  bil  on  tega 
leta  videl  romanje,  marvec  na  delovanje  Hubmaierjevo  in  tu  se  mi  zbuja 
dvom,  ali  ni  ,15)9"  tiskano  namesto  ,1516". 

Kdaj  je  bil  torej  Trubar  v  Solnogradu,  na  Dunaju  in  na  Reki?  Kro- 
nologija  njegovega  zivotopisa  imenuje  na  prvem  mestu  Reko  in  navaja  pri 
tem  letnico :  1521. 

V  zadnjem  stoletju  srednjega  veka  je  na  Reki  bila  ze  sola.  Najbrz 
je  imel  kolegijatni  kapitelj  reski  solo;  brezdvomno  pa  so  kanoniki  privatno 
poucevali  bodoce  klerike,  in  sicer  posebe  „diligenter  literam  sclabonicam". 
Sluzba  bozja  je  bila  na  Reki  se  1593  slovanska.  Kakor  pa  je  kapiteljska 
sola,  ako  je  bila,  brezdvomno  bila  slovanska,  je  bila  mestna  sola  itali- 
janska.  Trubar  je  prisel  pac  v  to  italijansko  vzdusje  (kapiteljska  sola  je 
bila,  ako  je  bila,  ze  za  kandidate  svecen.  stanu,  docim  je  bila  mestna 
sola  nizja,  saj  se  imenuje  na  njej  le  en  solnik).^) 

Ocividno  je  bil  Trubarjev  rod  cerkveno-konservativen ;  zato  oce  ni  sel  s 
kmeti  vpunt,  in  istotakje  bil  stric.  Trubarja  so  gotovo  s  poboznimi  namerami 
poslali  na  Reko.  Vlekli  so  morebiti  tudi  franciskani  reski,  tem  bolj,  ker  je 
n.  pr.  1526  bil  prednik  reskih  avgustincev  neki  Primozic,  gotovo  Kranjec. 

Kako  je  prisel  z  Reke  v  Solnograd,  je  popolnoma  ntpojasnjeno.  De- 
loval  je  tu  se  stari  glas  tega  mesta  in  njegove  st.  petrske  sole,  od 
koder  se  je  bilo  razvilo  krscanstvo  med  Slovenci.  Sploh  na  severu  ni  bilo 
visjih  sol  kar  na  izbiro;  voliti  je  bilo  med  solnograsko  in  dunajsko  (pri  Sv. 
Stefanu).  Od  juga,  od  Reke  ga  je  gnala  pac  turska  nevarnost,  ki  je  bas  v 
onih  letih  ogrozavala  mesto  in  pokrajino. 

Nejasna  je  tudi  zveza  med  Solnogradom  in  Dunajem.  Solnogra- 
can  Pavel  Hofheymer,  cesarski  „kronani  mojster  organistov",  je  bil  dvorni 
in  stolni  organist  pri  Sv.  Stefanu  ter  si  je  kot  komponist  izobrazil  imenitne 
ucence.  Na  drugi  strani  je  uvazevati,  da  je  za  Maksimilijana  I.  bil  Ljub- 
Ijanran,  skof  Juri  Sladkonja  ravnatelj,  „archimusicus  kantorije"  pri  Sv.  Ste- 
fanu, to  je,  pevske  sole,  ki  je  bila  zdruzena  z  mescansko  solo  st.   stefansko. 

'>)  Fest  A.,  Publica  instruzione  in  Fiume,  v  programu  reske  gimnazije 
1899/1900. 

278 


V  .kronanem  mojstru"  Hofheymerju  vidim  zvezo  Solnograda  z  Dunajem  in 
je  Trubar  najbrz  na  Dunaj  prisel,  ne  kakor  da  hi  s  tem  hotel  vstopiti  v  vise 
organizirano  solo,  zakaj  st.  stefanska  sola  dunajska  pac  ni  bila  vise  or- 
ganizirana  nego  st.  petrska  v  Solnogradu  —  marvec  se  je  preselil  na  Du- 
naj,  da  vstopi  tu  v  pevsko  solo  in  si  s  tem  sluzi  kruh.^)  Glasbeno  se  je 
mogel  izobrazevati  ze  v  Solnogradu  :  zakaj  tamosnja  st.  pertrska  sola, 
je  gojila  glasbo  in  so  decki  pevci  spadali  k  konviktu  ter  niso  placevali 
solnine.'') 

Misli  se,  da  ga  je  kot  kantorista  spoznal  skof  Bonomo;  kako  sta 
se  spoznala,  je  tem  zagonetnejse,  ker  je  Bonomo  bas  v  letih  1512 — 1523 
zavzemal  najvisje  politicno  mesto  na  Dunaju. 

Bonomo  je  imel  zveze  s  Trubarjevo  domovino ;  bil  je  Trzacan  rodom; 
1.  1497.  je  dal  bas  ribnisko  dekanijo  za  tri  leta  v  najem ;  njegova  je  bila 
tudi  Vipava.  Z  novembrom  1523  se  je  preselil  z  Dunaja  v  Trst,  ker  —  pac 
radi  zveze  s  humanisti  —  ni  dobil  skofije  dunajske  -  a  je  umrl,  88  let 
star,  sele  1846.8) 

Bonotno  je  bil  Trubarju  odgojitelj  ,a  teneris".  Ako  mislimo,  da  je  bil 
1521  na  Reki,  ,nam  za  Solnograd  in  Dunaj  ostaneta  le  leti :  1522  in  1523. 
Dr.  Gruden  („Cas"  1908,  258)  misli,  da  je  treba  prvi  stik  z  Bonomom  sta- 
viti  pred  bivanje  na  Reki,  in  sicer  radi  izraza  ,a  teneris". 

Nic  dvomno  pa  ni  (po  gornjem  citatu),  da  je  bil  Trubar  1.  152  8.  na 
Dunaju  (tega  leta,  ko  mu  je  umrl  oce).  Ta  cinjenica  je  vazna  za  nadaljnjo 
kronologijo  Trubarjega  zivotopisa.  Elze  (Briefe,  1)  poroca,  da  je  dobil  Trubar 
se  zelo  mlad,  morebiti  1.  1527.,  vsekakor  pa  pred  1530  kapianijo  Sv.  Maksi- 
milijana  v  Celju. 

O  zacetkih  svojega  delovanja  nam  poroca  Trubar   sam  na  vec  mestih. 

V  „dolgem  predgovoru'  ,Tiga  noviga  teftamenta'  (1557)  pravi,  da  je 
v  dosedanje  svoje  spise  spravil  vse  nauke,  .katere  fem  per  vas  vtim  Slo- 
uenskim  Jefiku  Sedemnaist  leit  poredu  inu  potle  vtim  Nemshkim  Jefiku 
deffet  leit  per  Vuzhenih  ludeh  pridigal".  Iz  teh  besed  dobimo  casovne  po- 
datke  ;  1547 — 1557  je  pridigal  na  Nemskem,  prej  pa  sedemnajst  let  na  Slo- 
venskem,  tore]  izza  I.  1530. 

Istega  ieta  pise  Bullingerju,  kako  je  o  zakramentu  sv.  Resnjega  telesa, 
,kjer  je  pridigovai,  govoril  v  27  letih".  Tudi  tu  dobimo  1.  1530.  kot  zacetek 
pridigovanja.  Odgovarjajoc  skofu  Seebachu,  govori  Trubar  1.  1561.  o  31  letih 
svojega  propovednistva.  Torej  zopet  1530!  In  1.  1577.  je  .Prediger  47.  Jahr" 
—  da  leto  1530,  a  1.  1582.  je   .74  let  star,  52  pa  pridigar'  —  da  1.  1530. 

Propovedovati  je  torej  Trubar  zacel  1.  1530. ;  to  je  brezdvomno.  Isto- 
tako  nedvomno  pa  je  tudi,  da  je  bil  1.  1530.  v  Loki,  kakor  je  dokazal  L. 
Pintar  v  .Ljublj.  Zv."   1905,  205,  689. 

Kako  pa  je  potem  s  tisto^sluzbo  celjsko?  Stvar  se  je  zdela  kocljiva 
pac  tudi  dr.  Grudnu,  ko  je  v  „Casu"  (1908,  str.  259)  kratkomalo  preskocil 
Trubarjevo  celjsko  sluzbo  pred  1.  1530.  a  dodal,  da  jc  Trubar,  imenovan  1531 
stolnim  pridigarjem  v  Ljubljani,  obdrzal  dohodke  svoje  (loske)  zupnije,  poleg 
tega  pa  dobil  se  kapelanijo  celjsko.  Po  takem  bi  pa  Trubar  le  u  z  i  v  a  1  do- 
hodke celjske  kapelanije,  v  Celju  pa  ni  deloval  nikoli.  Jeli 
potem  misliti.  da  mu  je  zena  bila  Celjanka  ? 

3.  V  Ljubljani. 

V  „Katekizmu  z  dveima  izlagama"  1575  pravi  Trubar,  da  je  z  dedom 
Franca  Jurija  von  Rein  zum  Stermall  prijateljeval  pred  40  leti,  ,da  er  in  der 


«)  O  St.  stefanski  soli  prim.  „Die  Schauspieltatigkeit  der  Schuler  vnnd 
Studenten  Wiens'  v  izvestju  gimnazije  v  Oberhollabrunnu  1888,  dalje  Zeidler, 
Deutseh.-osterr  Literaturg.,  Mayer  A.  dr..  Die  Biirgerschule  zu  St.  Stephan 
in  Wien,  Dunaj  1880.  —  Rektor  st.  stefanske  sole  je  bil  1501  —  1537  Juri 
Ratzenberger,  ucitelj  tudi  Zigi  Herbersteinu. 

'')  Prennsteiner  v  gimn.  programu  solnograskem  za  1.  1851. 

*)  Beitrage  zur  Geschichte  der  niederosterr.  Statthalterei,  str.  138. 

279 


Ersamen  Landscliafft  defi  loblichen  Fiirstenthumbs  Grain  vil  jar  nacheinander 
ein  Verordneter  Einnemer  vnd  Beysitzer  vnd  ich  Prediger  vnd  Thumbherr 
zu  Laibach  gewefit  ..."  L.  1535.  da  bi  bil  Trubar  kanonik  v  Ljubljani  ? 
To  je  pac  pomota. 

4.  Niimberg. 


Navadno  se  poroca,  da  je  Trubar  zivel  in  deloval  na  Wiirtemberskem, 
ter  se  tolmaci,  kako  je  mogla  Wiirtemberska  takrat  biti  v  takih  zvezah  z 
Jugoslovani.  Res  pa  je,  da  izprva  Trubar  ni  bil  na  Wiirtemberskem ;  zakaj 
Rothenburg  in  Kempten  sta  bill  takrat  svobodni  drzavni  mesti,  istotako  Niirn- 
berg,  kjer  je,  ostavivsi  domovino,  nasel  najprej  zavetisce.  Pismeno  znanje  z 
niirnberskim  propovednikom-pisateljem  Vidom  Dietrichom  (Vitus  Theodorus) 
mu  ga  je  pripravilo.  Prva  izdaja  1.  dela  Dietrichove  knjige  „Summaria  Bibli- 
orum"  je  izsla  1540,  2.  del  1545;  to  literarno  delo  ju  je  pac  zblizalo. 

Niirnberg  je  bil  takrat  Lutrov.  Poleg  znamenitega  ucitelja  grscine  in 
latinscine  Joahima  Kamerarija  in  mojstra  —  pevca  Hansa  Sachsa,  ki  je  pel 
o  „wittenberskem  slavcu",  je  omeniti  znamenitega  propovednika  Andr.  Osi- 
andra  in  pa  V  i  d  a  D  i  e  t  r  i  c  h  a,  sina  niirnberskega  crevljarja,  prijatelja 
Lutju  in  Melanchtonu,  „dalec  slovecega  teologa".  „Kdo  ne  pozna  v  teolo- 
skem  svetu  nasega  posvecenega  (salbungsvollen)  propovednika  pri  Sv.  Se- 
baldu,  magistra  Vida  Dietricha,  ki  je  svojo  temeljito  ucenost  sele  zadnjic 
zopet  pokazal  v  svojili  „Summarijih  iiber  das  ganze  neue  Testament",  po- 
svecenih  vojvodi  brandenburskemu,  in  cigar  Hisna  postila  se  cita  po  vsej 
Nemciji,"  je  dejal  1.  1566.  Niirnberzan  Niitzel. 

Knjizevna  narocila  iz  drugih  zemelj  sta  sprejemala  bas  tudi  Osiander 
in  Vid  Dietrich. 

In  ta  Vid  Dietrich  je  sprejel  Trubarja,  ko  je  prisel  na  Nemsko. 

Niirnberg  je  bil  v  16.  veku  eno  izmed  najimenitnejsih  trgovisc  Nemcije 
(„quasi  centrum  Europae  propter  excursum  mercatorum).  Izdelki  njene  indu- 
strije  in  umetnosti  so  sloveli  po  vsej  Evropi ;  imel  je  Niirnberg  zveze  z  Be- 
netkami,  Cesko,  Ogrsko,  Poljsko.  Prebivalcev  je  imel  kakih  100.000,  vec 
nego  dandanes. 

Bil  je  Niirnberg  znamenito  tiskalisce  in  in  knjizisce.  „Knezi,  ki  so  si 
hoteli  popolniti  svoje  knjiznice,  so  se  obrnili  pred  vsem  v  Niirnberg".  ,0d 
tod  gredo",  poroca  1.  1566.  Narnberzan  Niitzel,  „casomice  po  vseh  predelih 
Nemcije  letaki  (die  fliegenden  Blatter),  novine,  kjer  se  priobcujejo  cesarjevi 
vojni  posli  in  druge  politicne  vesti."^) 

Niirnberg  je  imel  tesne  zveze  s  CeSko,  zlasti  s  Prago,  Plznom.  Mnogo 
Niirnberzanov  je  znalo  ceski,  v  16.  veku  je  niirnberski  mestni  svet  iz  ver- 
skih  in  politicnih  vzrokov  pazno  motril  ceski  zivelj  svojega  mesta.  Ni  cuda, 
da  je  bil  Niirnberg  zacetkom  16.  veka  pomemben  za  ceski  tisk,  zlasti  za  tisk 
cesko-moravskih  bratov,  ki  je  bil  na  Ceskem  preganjan,  dasi  je  mestni  svet 
(tako  na  pr.  1.  1517.)  z  verskega  stalisca  natancno  cenzuriral  ceske  ro- 
kopise.io) 


^)  Voigt  Joh.,  Blicke  in  das  kunst-  und  gewerbreiche  Leben  der  Stadt 
Niirnberg. 

10)  Spina  Fr.,  Tschechischer  Buchdruck  in  Niirnberg  am  Anfang  des 
16.  Jahrhunderts.  Praga  1908  (Prager  Deutsche  Studien,  herausg.  von  Kraus 
und  Sauer,  IX.  H.) 

280 


■  Tiskanje  knjig  sploh  je  bilo  tudi  v  Niirnbergu  sredi  16.  veka  pod 
nadzorstvom.  Jnfolge  des  jetzt  unter  den  Theologen  herrschenden  Gezankes, 
Schmahens  und  Lasterns  (wovon  auch  unsere  Prediger  nicht  frei  sind)  ist 
von  unserem  Rat  verordnet,  dafi  nichts  ohne  sein  Vorwissen  und  seine  ge- 
nehmigung  gedruckt  werden  darf.  Insbesondere  darf  nichts  Tiieologisches, 
selbst  nicht  einmal  ein  Gebetbiichlein  unter  die  Presse  kommen,  bevor  es 
nicht  ein  h'esiger  Prediger  gelesen  und  censiert  hat.  In  des  kommt  es  doch 
vor,  dafi  ein  Ratsherr  sich  dazu  heimlich  unter  den  Predigern  seinen  rechten 
Mann  auszuwahlen  \veil3."  (Niitzel). 

Dr.  Fr.  Ilesic 


O  tisku   in   prodaji  nekaterih  Trubarjevih 

knjig. 

a)  Na  koncu  svoje  pesmarice  1574  pise  Trubar : 

Vtih  driigih  buquicah,  vketerih  ie  tiga  Gosfpudi  Brentia  kratki  Cate- 
hifem,  vtih  peruih  tryeh  pognih,  ie  vti  nemfzhini  inu  vtim  Slouenskim  od 
dueiu  mladiu  Slouenzoma,  kir  fta  na  muim  meiftu  corrigirala  dofti  inu  pre- 
uezh  gregledanu,  Oli  tu  iftu  vfaki  zaftopni  Slouen  more  fam  lahku  poprauiti 
inu  faftopiti,  de  fo  ty  eni  puhshtabi  preftauleni. 

Brencijev  kratki  katekizem  je  ,Abecedarium  vnd  der  klein  Catechis- 
mus"  1550,  ki  ga,  odsoten,  Trubar  ni  mogel  korigirati.  Prim,  pa  tudi  „od 
Drukaria  preftaulene  puhstabe  inu  beffede'  v  „Kat."   1555. 

Dalje  pise : 

Inu  potehmal  ie  meni  veidozh,  de  ty  eni  buquary  inu  vefar>-  te  SIo- 
uenske  buque  predragu  prodaio,  Satu  tih  ty  bofi  ne  kupuio  inu  bodo  fader- 
shane,  Obtu  ima  vfaki  veiditi,  de  tacih  Slouenskih  buquih  Vtibingi  kir  fo 
pres  not,  neifo  peifni,  fe  vfakirnu  Shtyri  pogne,  vti  Slovenski  desheH  pag 
Try,  Ampag  letih  famih  kir  fo  fteimi  Notami,  Vtibingi  Ie  try,  vslouenski 
desheli  Ie  dua,  fa  en  kraizar  prodaio.  Buli  oli  Lafeshi  kup  fe  ne  mogo  dru- 
kati.  Tu  Tolmazhene,  piffane,  Islage  inu  slage  fe  vom  Slouenom  fabfton  fturi, 
Satu  Boga  hualite  inu  profite,  de  taku  dellu  gre  pofrezhi  Bogu  na  zhaft  inu 
htimu  Ifuelyzhanu  dofti  dush  Amen. 

Inu  ieft  te  Buquarie,  kir  take  Buque  vesheio,  profiim  inu  fueiftu  opo- 
minam,  de  vfamo  od  nih  praui  fpodobni  Ion,  de  ne  bodo  Sacrilegi,  Cerkouni 
Tatie,  Skaterimi  fe  Bug  filnu  ferdi  inu  nee  na  tim  fueitu  inu  Vpekli  oftru 
shtraifa,  Pred  teim  nee  inu  nas  Jefus  Criftus  nash  Gofpud  inu  Ifuelizhar  mi- 
loftiuuo  obari,  Amen.  Vash  Primosh  Truber. 

V  „Pricovanju"  pesmarice  1574  (in  se  v  1595)  pravi  Trubar: 

Leta  prid  inu  tu  neifrezhenu  vezhnu  blagu  nebefiku,  kir  fe  vtim  Cate- 
hifmi  naide,  Ie  tudi  mene    pergnalu,    de  fem  ta  Catehifmus  Stryemi  iflagami 

281  J9 


pred  20.  leiti  puttil  drukati,  1.)  Ta  perui  vpefnih,  2.)  ta  drugi  fto  kratko  D. 
Brenciouo,  3.)  ta  Trety  fto  obilnu  Lutersko,  Leta  fern  vene  cilu  mahine  bu- 
quice  pres  muiga  Imena  Poftauil,  Letih  buquiz  ie  tyffuzh,  Du  ie  ima  oli  pro- 
daie,  ieft  giiishnu  ne  veim,  Vi  Shulmoiftri  puite  shzafom  vti  vishi,  kokerje 
notiranu,  Htimu  dai  Criftus  fuiga  S.  Duha  Amen. 

Ako  si  mislimo,  da  je  to  „pricovanje"  (kakor  nemsko  posvetilo)  bilo 
ze  V  izdaji  1567,  potem  pridemo  s  Trubarjevimi  20  leti  v  leto  1547;  to  pa 
je  prerano.  Najbrz  je  vzel  Trubar  tu  okroglo  stevilo  ^Katek.  1550,  Abec.  1550 
in  Katek    1555). 

b)  Nemski  uvod  „Psalterju"  je  pisan  januarja  1566,  a  v  njem  pravi, 
da  ga  je  „vor  zwei  Jahren  gar  verfertigt"  ;  v  ogovoru  Slovencev  pa  poroca : 
Jest  sem  lete  Buque  ainaist  leit  po  zhasu  inu  resmishlaje  tomazil,  Inu  sdai 
Shtyri  Mesce  drukal.*) 

c)  V  Simonicevi  ,Bibliografiji'  str.  201.  je  naveden  Trubarjev  „Ta  celi 
catehismus  s  kratko  sastopno  islago  vzhetertityzh,  skufi  Primosha  Truberia, 
iftolmazhen  inu  fdai  Slouenski  inu  Nemshki  vkupe  drukan.  Is  tiga  fe  ty 
Mlady,  vfe  shtuke  te  praue  ftare  Kerfzhanske  Vere,  inu  ta  Nemshki  Jefyk, 
mnogo  nauuzhiti  .  .  ."  V  Tibingi  1567,  12o,  32  str.  Knjiga  se  nahaja  v  kr. 
knjiznici  v  Berolinu.  G.  ravnatelj  Hubad  poroca  o  njej,  da  ima  krasen  nem- 
ski predgovor  in  da  je  posvecena  Jostu  von  Gallenberg  zum  Gallenstein  in 
njegovemu  najmlajsemu  sinu  Gabrielu.  Za  posvetilom  pride  „Ta  kratki 
Birtemberski  Catehismus"  v  vprasanjih  in  odgovorih,  slovensko  in 
nemsko.  Od  kersta,  od  prave  kersanske  izvelicanske  vere.  Od  Ocenasa.  Od 
tih  desset  fapuuid.  Od  mase.  Od  pridige.  Obsega  1  list  naslova  (zadnja 
stran  prazna),  2  lista  predgovora  in  12  listov  katekizma  v  vprasanjih  in  od- 
govorih. Strani  niso  nurnerirane.  Finis."  (Gl.  Jagicev  Archiv  XXIV,  155,  in 
str.  XIX.  ,Trub.  Zb."). 

^Cetrtic"  se  nanasa  na  tri  katekizme,  ki  so  gori  navedeni. 

Z  mislijo  o  koncanju  prevoda  Novega  testamenta  se  je  Trubar  bavil 
ze  okoli  1570  (G!.  Elze:  Die  slov.  protest.  Druckschr.  str.  96).  Izsel  pa  je 
zadnji  del  1577.  „Noviga  testamenta  pusledni  deil",  1577,  se  nahaja  v  Stutt- 
gartu;  nahaja  se  pa  tudi  (kakor  poroca  Hubad)  v  knjiznici  Muzeja  kr.  ces- 
kega.  To  knjigo  je  dne  21.  maja  1867  „v  biblioteku  Cesskago  Narodnago 
Muzea,  na  pamatt  dorogim  brati^ami,  —  Slavjanamt  vovrima  prebivania  ihi. 
VB  Moskve  userdnejse  prinosil"  A.  Klupek  (?) ;  to  je  s  tinto  napisano  na 
tem  eksemplarju.  Nekdaj  pa  je  knjiga  bila  lastnina  Andreja  Lusina,  Ljub- 
Ijancana. 

Istotam,  V  knjiznici  Muz.  kralj.  ceskega  se  nahaja  tudi  „Ta  drugi  deil 
noviga  testamenta"  1582;  na  tej  knjigi  je  tudi  s  tinto  istega  dne  napisana 
ista  ruska  opomba  („na  pamBt  prebyvania  vl  Moskve  dorogih  brattevt  — 
Siavjan")  s  podpisom  A.  Jirecek  (?).  Tudi  na  tej  knjigi  je  pisamo  ime  An- 
dreja Lusina,  razen  tega  pa  se  :  Sum  ex  libris  (-?)  Rosmani  Creinburgensis 
Carniolani  1586,  29  Maij. 

d)  V  posvetilu  „Tega  celega  nov.  test."  1582  pravi  Trubar,  da  pred 
34  ni  bilo  slov.  pisma  kamoli  knjige ;  s  tem  pridemo  nazaj  v  leto  1548, 
torej  V  prvo  leto  njegovega  bivanja  na  Nemskem.  Istotam  omenja  „den  Ca- 
techismum  mit  dreierley  kurtzen  vnd  aufifiihrlichen  Aufilegungen,  auch  in 
Reimen  vnd  Gesangsweifi"  (dreierley  ?  prim.  gori!).  —  Ze  1.  1558.  je  obetal 
Trubar,  da  hoce  ,eno  obilno  islago  vkupe  spraviti,  ako  Bug  odlog  muimu 
zivotu,  buli  cas  inu  myr  da  .  ."  ;  1.  1577.  poroca,  da  bodo  ,skorai  imeli  obilno 
islago"  (v  nem.  predgovoru  se  nadeja  :  se  istega  leta) ;  I.  1582.  pa  pravi,  da 
se  bo  hisna  postila  kmalu  tiskala.  Prevedel  jo  je  neposredno  pred  svojo 
smrtjo.  Celih  30  let  se  je  bavil  z  mislijo  na  „obilno  izlago"  evangelijev. 

Dr.  Fr.  Ilesic. 


*)  Nemski  predgovor  je  dan  „aus  meinem  anderen  Patmos",  slovenski 
,is  muiga  Nigdirdoma". 

282 


Anton  Vra  m  e  c  (1538— 1587),  zupnik  zagrebski,  breziski  in  va- 
razdinski,  pisec  ,Kronike"  (v  Ljubljani  1578)  in  ,Postile". 

Zivotopisui  podatki  o  Vramcu  so  bili  dosle  prav  nedostatni  ali  krivi  ; 
posebe  ni  bilo  jasno,  kako  stalisce  mu  je  odkazati  do  prctestantizma.  Bolje 
poucil  nas  je  letos  o  Vramcu  zagrebski  vseuciliski  profesor  Vjekoslav 
Klaic  s  svojo  studijo  ,Antonii  Vramecz :  Kronika".  (Monumenta  spectantia 
historian!  Slavorum  meridionalium,  Scriptores  V,  Zagreb,  1907,  Jugoslavenska 
Akademija  znanosti  i  umjetnosti)  Knjiga  obsega  52  strani  uvoda  z  jezicnim 
zgledom  iz  ,Postile'  in  z  dvema  arhivnima  viroma  ter  popoln  ponatisk 
,Kronike".  V  studiji  je  faksimile  V'ramcevega  rokopisa,  faksimile  dveh  strani 
teksta  in  naslovnega  lista. 

Ta  znamenita  studija  nam  je  znatno  razsirila  in  popravila  nazore  o 
Vramcu,  vrstniku  nasih  protest,  pisateljev,  ki  pa  je  vsaj  okoli  1586  bil  pra- 
voveren  katolican.  Raziskovanje  Vramcevega  jezika  bi  moglo  razjasniti  se  to 
in  ono.  Dr,  Fr.  Ilesic. 


283  19* 


Register 


zacetkov    vseh  v   studiji    „Pesmi    slov.    protest,   pesmaric    itd."    navedenih 
pesmi.  Lezece  stevilke  kazejo,  da  ima  doticna  pesem  tudi  melodijo. 

Str. 

Ach  Gott  vom  Himmel  sieh  darein 196,  204,  212 

Acli  Gott  warum  verlassestu 204 

Ach  Gott  wie  lang  vergiessest  mein 197 

Ad  te  levavi  animam  meam       198 

Agnus  Dei 162 

Ah  koku  dolgo  gospud  moj       196 

Allein  zu  dir,  Herr  Jesu  Christ , 215 

Allmachtiger  giitiger  Gott 220 

Als  Jesus  Christus  Gottes  Sohn 234 

Als  Jesus  Christus  unser  Herr 161 

An  Wasserfltissen  Babylon 209 

Am  Sabath  friih  Marien  drei 181 

An  alien  Menschen  gar  verzagt 198 

A  solis  ortus  cardine 146,  178,  179 

Auf  diesen  Tag  so  denken  wir 186 

Aufer  a  nobis  Domine 169 

Aus  fremden  Landen  komm  ich  her 176 

Aus  hartem  Weh  klagt  menschlich  G'schlecht 160 

Aus  tiefer  Not  schrei  ich  zu  dir 198,  208,  234 

Auss  hertzen  grundt  schrey  ich  zu  dir 208 

Beat!  omnes,  qui  timent  Dominum 207 

Beatus  vir,  qui  non  abiit 194 

Benedic  aninia  mea  Domino 205 

Bis  mir  gnedig  o  herre  Gott 228 

Bodi  Bug  vissoku  hvalen 180 

Bug  bodi  meni  milostiu 200 

Bug  ie  en  vinograd  naredil 230 

Bug  oca  bodi  per  nas 192 

Bug  stoji  V  sred  gmajne  svoje 234 

Christ  der  ist  erstanden 183 

Christe,  du  Lamm  Gottes 163 

Christe,  qui  lux  es 219 

Christ  ist  erstanden  von  der  Marter  alie     .     .     127,  135,  142,  145,  183,  233 

Christ  lag  in  Todesbanden 184 

Christum  wir  sollen  loben  schon 179 

Christ  unser  Herr  zum  Jordan  kam 160 

Christus,  der  uns  selig  macht 180 

Christus  ist  erstanden 182 

Criste,  kir  bos  imenovan 219 

Cristusa  mi  vsi  castimo 178 

Cristus  nas  odresenik 180 

Crux  fidehs 231 

Cast  inu  hvalo  mi  vsi  Bogu  dajmo 163 

Cast  tar  hvalo  daj  Bogu 205 

Dab  clovek  ti  vedel 143 

284 


Str. 

Daj  Bug,  de  nase  petje  gre 230 

Da  Jesus  an  dem  Kreuze  stund 199,  231 

Daj  mir  sedaj,  o  Gospud 192 

Daj  mir,  o  Bug,  Karscenikom i9J 

Danas  je  Jesus  nam  rojen 176 

Danket  dem  Herrn,  denn  er  ist  sehr  freundlich 221 

Da  pacem  Domine 191 

De  coelo  venerat  exercitus 175 

De  profundis 208 

Der  Herre  ist  mein  treuer  Hirt 197 

Der  Herr  ist  mein  getreuer  Hirt 204,  223 

Der  tag  briclit  an  und  zeiget  sich       218 

Der  Tag  der  ist  so  freudenreich 173,  230 

Dete  V  Betlehemu  rojenu 230 

Deus  misereatur    nostri " 202 

Deus  noster  refugium    .     .     : 199 

Deus,  qui  similis  erit  tibi •     .     .     .     - 205 

Deus  stetit  in  synagoga 234 

Dies  est  laetitiae 134.  142,  146,  173,  229 

Dies  sind  die  heiligen  zehn  Gebot 150 

Die  Zeit  ist  nu  gar  freudenreich 173 

Dixit  insipiens 233 

Dobru  bode  timu  mozu 194 

Domine,  quis  habitabit 233 

Dominus  regit  me 197 

Durch  Adams  Fall  ist  gantz  verderbt 149,  233 

Ein  teste  Burg      .     .     .     .     • 155,  200 

Ein  Kindelein  so  lobelich 173 

E'n  Kind  geboren  zu  Betlehem 177 

Ein  nevve  bahn  wir  alle  ban 160 

Entlaubt  ist  uns  der  Walde 217 

Erhalt  vns  Herr 134,  190,  233 

Erschienen  ist  der  herrlich  Tag 181 

Erstanden  ist  der  heilig  Christ 181 

Erstanden  ist  uns  Jesus  Crist 182 

Es  geht  daher  des  Tages  Schein _.  218 

Es  ist  das  Heil  uns  kommen  her 151,  152 

Es  sind  doch  selig  alle  die 161 

Es  spricht  der  Unweisen  Mund  wohl ...      159,  233 

Es  woUt  uns  Gott  genadig  sein 160,  203 

Frolich  bin  ich  aus  hertzen  grund 228 

Gelobet  seistu  Jesu  Christ 175 

Gelobt  sei  Gott  im  hochsten  Thron 181 

Gieb  Eried  zu  unser  Zeit  , 192 

Gospud  Bug  je  moj  zvest  pastir 197 

Gojt  der  Vater  wohn  uns  bei , 192 

Gottes  Recht  und  Wunderthat ,     ....  215 

Gott  hat  einen  Weinberg  gebaut 230 

Gott  sey  gelobet  vnd  gebenedeiet 163 

Gott  Vater  in  dem  Himmelreich 205 

H  cemu  Ajdje  tapacejo 233 

Herr  Christ  der  einig  Gottes  Son 213,  214 

Herr  Gott  nun  sei  gepreiset 234 

Herr  wie  du  wiUt 198 

Hilf  Gott,  wie  geht  das  immer  zu 196 

Hilf  Gott,  wie  geht  es  immer  zu 20t 

Hilf  Herre  Gott  dem  deinen  Knecht , 211 

Hvala  bodi  Bogu  vsak  cas 227,  229 

285 


Str. 

Hvala  Bogu,  nioj  cas  je  tu 225 

Hvalimo  Boga  vsaki  cas 229 

Hvalimo  mi  danas  Boga 172,  134,  141,  229 

Hvaljen  bodi  Jezu  Krist 146 

Ich  dank  dir,  lieber  Herre 216,  217 

Ich  glaub  an  den  allmachtigen  Gott 154 

Ich  glaube  in  Gott 153 

In  dich  hab  ich  gehoffet  Herr 182,  195,  199 

In  te  Domine  speravi 198 

Jagnje  bozje  nedolznu        162 

Je  eno  dete  rojeno 177 

Jesaia  dem  Profeten  das  geschah 155,  235 

Jest  hvalim  o  Bug  tebe ■ 216 

Jest  verjem  v  eniga  Boga 153 

Jest  verujem  v  Buga  oceta 152 

Jesus  Christus  nostra  salus 162 

Jesus  Christus  unser  Heiland 161,  184 

Jezus  Cristus  nas  odresenik 184 

Jezus  Cristus  odresenik 161 

Jezus  Cristus  v  enim  verti 232 

Jezus  je  od  smerti  vstal 182,  331 

Jezus  je  V  smertni  jeci  bil 183 

Jezus  ta  je  od  smerti  vstal        181,  232 

Jezus  tu  offranu  Jagne 232 

Jhefus  Chriftus  vnser  Heiland 161 

Kadar  bi  Bug  per  nas  ne  bil 206 

Kadar  je  Jezus  v  nebu  sal,  je  k  svojim  jogrom  rekal 159 

Kadar  je  Jezus  v  nebu  sal,  svojo  cast 186,  233,  234 

Kadar  je  Jezus  za  nas  terpil 231 

Kadar  pride  pusledni  cas 223 

Kaiser  Augustus  leget  an 230 

Kaj  zalujes  serce  moje 147,  227 

Kir  hce  Bogu  sluziti 151 

Kir  na  tim  sveiti  prebiva 234 

Komm  heiliger  Geist,  Herr  Gott 189 

Komm  heiliger  Geist,  o  dritte  Person 146 

Kompt  her  zu  mir,  spricht  Gottes  Sohn 213 

K  svetemu  missionu  pridite .     .  140 

Kyrie  elejson 169 

Letania 169 

Lob  Gott  getrost  mit  Singen 217 

Lob  sei  dem  allmachtigen  Gott 227,  229 

Mag  ich  Ungliick  nicht  widerstahn 235 

Magnificat  anima  mea 138,  139,  146,  170,  228 

Maria  decla  zegnana 170 

Maria  zart  von  edler  art 158 

Media  vita 221 

Mein  Seel  erhebt  den  Herren  mein 172 

Mensch  wiltu  leben  seliglich 152 

Mi,  kir  smo  v  zli  globocini 208,  234 

Minila  je  vze  strasna  nuc 217 

Miserere  mei  Deus 200 

Mit  Fried  und  Freud  ich  fahr  dahin 210 

Mitten  wir  im  Leben  sind 221 

Mi  verujemo  vsi  v  eniga  Boga 154 

Mojo  duso.  Gospud,  k  tebi 198,  2^^ 

Nasa  bramba  je  gospud  Bug 199 

Na  te  Sim  o  Bug  zavupal 198 

286 


Str. 

Nedaj  oca,  nas  lubi  Bug 190,  217,  233 

Nesreci  tar  nemilosti  na  tem  sveti 100,  235 

Nisi  quia  Dominus  erat 206 

Nu  danket  Gott  aus  Herzensgrund 150 

Nun  bitten  wir  den  heiligen  Geist 187 

Nunc  dimittis 209 

Nun  freut  euch,  liebe  Christen  gmein     .     .     .     : 149,  151,  197 

Nun  lasst  uns  den  Leib  begraben 226 

Nun  lob  mein  Seel  den  Herren 206,  228 

Nu  pujmo,  dajmo  cast  Bogu 234 

Nu  pujte,  pujte  vsi  ludje 149 

Nu  wolle  Gott,  dass  unser  G'sang 230 

Obderzi  nas,  o  gospud  Bug 233 

O  Bug,  bodi  nam  milostiu 202 

O  Bug,  mi  te  castimo , _  234 

O  Bug,  ne  spi  ter  ne  molci ,     .     .     .      205,  234 

O  Bug,  0  Bug,  veliki  Bug /P5,  211 

O  Bug,  oca  nebeski  krajl 234 

O  Bug,  zakaj  ti  dopustis , 204 

O  Crist,  pravi  sin  bozji 213,  234 

Oca  nas,  kir  v  nebesih  sedis .     .  156 

Oca,  sin,  duh,  nebeski  krajl 155,  225,  234 

Oce  nas,  kir  v  nebesih  sedis 147,  157 

O  clovik,  gledaj  ti  mene 234 

O  clovik,  gledaj  vecniga  tvojga  krala 231 

Od  nebes  prido  angeli 175 

O  glawbig  hertz  gebenedey 149 

O  gospud  Bug,  ti  oca  nas,  kir  sam  vse  nase  nuje 210 

O  gospud  Bug,  ti  oca  nas,  kir  vse  stvari 220 

O  gospud  Bug,  vecni  oca .  230 

O  gospud  Bug  v'  svetim  nebi 233 

O  Gott  Vater  in  Ewigkeit 230 

O  gresni  clovek  vsaki  cas 231 

O  Herre  Gott,  begnade  mich 202 

O  Herr,  ich  ruff  dein  Namen  an 211 

O  hochster  Got  von  Ewigkeit 159 

O  ihr  Christen,  seht  an  den  Konig 231 

Oj  dete  je  rojeno  nam 177 

O  Jesu  zart  in  neuer  Art 158 

O  Jezu  Crist,  jest  le  h  tebi 214 

O  Jezus  Cristus  nas  Gospud 174,  229 

O  Jezus,  jest  klicem  h  tebi 215 

O  Lam  Gades  vnschiildich 163 

O  Mensch,  bewein  dein  Siinde  gross 231 

O  Mensch,  mit  vleiss  anschawe  mich 234 

0  moi  sveti  angel  varih 140 

O  reuni  clovik  zmisli  vsaj 234 

O  Susser  Vatter,  Herre  Gott 150,  151 

O  ti  mogocni  vecni  Bug 211 

Patris  sapientia 180 

Poslusaj  clovik,  rezumej 149 

Poslusajte  kersceniki 212 

Poslusajte  vsi  cloveki 159 

Povelicuje  dusa  mi , 171 

Prejden  je  Jezus,  sin  Bozji 334 

Pridi  k  nam  Bug  inu  sveti  Duh 232 

Pridi  sveti  Duh 188,  \A^ 

Puer  natus 146,  176,  177,  230 

287 


Str. 

Qiiare  freinueriint  gentes .^ 233 

Qui  habitat  in  adjutorlo 234 

Rex  Criste,  factor  ominium 230 

Salvum  me  fac,  Domine 195 

Sankt  Paulus  die  Korinthier ,     .     .     .  218 

Skuzi  Adamov  greh  smo  mi 233 

Slejdni  clovik,  kir  je  ziu 221 

Spremimo  h  grobu    .     .     .     , 22t 

Srecan,  kir  se  Boga  bojis 207 

Stabat  Mater 138 

Super  flumina  Babylonis 208 

Surrexit  Christus  hodie     .    , , 181 

Svetiga  Duha  mi  molimo 187 

Sveti  Paul  v  enim  listi 160,  22>\ 

Ta  dan  je  vsiga  vesselja 229,  134 

Tarn  per  teh  vodah  Babylon 208 

Ta  rimski  cesar  Avgustus 230 

Ta  luetla  fueifda  ta  ie  zasla 136 

Tebe  Boga  hvalimo 164 

Te  Deum  laudamus 139,  164,  167 

Ti  farizei  pravio 233 

Tje  od  izhoda  solncnega 179 

Unsre  Zuflucht,  o  Gott 198 

Usquequo  Domino  oblivisceris  me 196 

Vater  unser  im  Himmelreich 154 

Veni  redemptor  gentium 191 

Veni  sancte  Spiritus 135,  188,  189,  232 

Verleih  uns  Frieden  gnadiglich 191 

Vesselu  Marija  poje 229 

Victimae  paschali 127,  184 

V  miri  z  velikim  vesseljem 209 

Vom  Himmel  hocli  da  komm  ich  her    .     .     , 176 

Vom  Himmel  kam  der  Engel  Schaar 176 

Vzami  od  nas,  gospud  Bug 167 

War  Gott  nicht  mit  uns  diese  Zeit     . 207 

Warum  betriibst  du  dich  mein  Herz 228 

Warum  tobet  der  Heiden  Haul 233 

Wenn  mein  Stiindlein  vorhanden  ist 223 

Wer  hie  das  Elend  bauen  will 195 

Wer  in  dem  Schutz  des  Hochsten  ist 234 

■Wie  Hehas  im  fewrigen  Wagen 225 

Wir  glauben  all  an  einen  Gott 155 

Wo  Gott  der  Herr  nicht  mit  uns  halt 207 

Wohl  dem,  der  in  Gottes  Furcht  steht 207 

Zahvalite  Boga,  kir  je  dobrotliu 220 

NB,.  O  mnogih  pesmih  so  belezke  se  na  str.  238. — 250. 


^j^C^ 


288 


Kazalo 

najvaznejsih  imen  in  red. 

(Stevilke   pomenijo    stran    te  knjige). 


Absolutizem XVII 

Andreae 40,  261  si. 

Andrej  avg. XXI 

Anton  Sv. 95 

d.Arbe  Stefan 257 

Avgust  Saski 2 

Avstrija  Notranja   •      •     X,  XXII,  256 

Atems 257 

Barbaro 96,  259 

Barbo 24,  75 

Beethoven 142 

Bednava 102 

Bedricic 275 

Bela  gora X 

Beljak 81 

Benedikt  Sv. 95,  105 

Benetke     26,  74,  251,  275,  276,  280 

Bernardin  Splj. 57 

Bezjaki XXVI 

Bihac 34 

Bindoni 275 

Bistrica  Slov.    •     115;  .Bistrica"  265 

Bizancij 258 

Bled 79 

Bleiweis XXX 

Bocic 39,  78 

Bohoric  1,  2,  12,  137,  241  ;    V,  VIII, 

XII,  XVIII,  XIX,  XXV,  XXIX 

Bonomo  VI,  XII,  279  (slika,  str.  VII.) 

Borl 108 

Bosna 6 

Bovec 258 

Brebolnica 268 

Brencij 40,  281 

Brenner 105 

Bruck     ....       XXIII,  87,  256 

Bruman 83 

Brunik 18 

Bucic 90,110 

Camerarius 280 

Carigrad 7 


Celje      .      •  VI,  XII,  XXVI,  115,  279 

Cellius 264 

Celovec •   XII 

Cerkev  5,  cerkv.  pesmi    126  si.,  kat. 
IX,  XX,  XXV;  discipl.  96  si.,  251 

Cerkljansko 258 

Cerknica VI 

Cirilica   •      •      •       21  si.,  64  si.,  274 

Cojz VIII 

de  Commitibiis 24 

Croco 256 

Crusius 263 

Cvecic    •     \',  XXVIII,  24,  39,  75,  76 

Cedad 252 

Cehi  X,  7,8,  280;  ceskibratje  129  si. 
Crnomelj    VI,  78,  93;    Crnomaljscica 

269 

Crtomir X 

Dalmacija    VI,  XI,  XXVil ;    „Dalma- 

tinac"  24 

Dalmata       •     •      V,  XXVIII,  26,  57 

Dalmatin     V,  VIII,    XVIII,   XXIX,    6, 

137,  141,  239  si.,  261 

Demokratizem XXX 

Dietrich  Vid 280 

Dijastvo 277 

Dobliscica 269 

de  Dominis 275 

Dornberg 257 

Draskovic 107,  119 

Dravsko  polje 109 

Drechsler 53 

Drenovacki 80 

Dubrovnik 58,  76 

Egk  pi. 254,  258 

Erdody XXVI,  39,  79 

Ett 146 

Fabijancic 28,  75,  78 

Fara 253 

Ferdinand  Prvi      .      •      •      •  XI,  XIV 
Ferdinand  nadvojvoda     •      •   VI,  259 


289 


^Feuza" 256 

Filip  Hesenski 2 

Flacius  M.  Illyricus      V,  XII,  22,  259 
(s'ika,  str.  XIII.) 

Formentini 257 

Forster 139  si. 

Frankfurt 45 

Frankopani        .       XXVII,  24,  39,  80 
Frischlin      ......      XXV 

Frolich 32 

Fuzinscica 269,  270 

Gallen(bergi)    •      •      XXIII,  276,  282 
Gallignano,  Gallione=Gradisce 

Gallus XXI 

Gerlach 87 

Glagolica      XXVII,  21  si.,  64  si,  274 
Glasba    5,  126  si.,  142,  243,  245  sL, 

278 

Glusic 252,  256 

Gora  Sv. 18,  252 

Gorica  •      XXIII,  XXVI,  123,  251  si. 
Gradec  XXIII,  Slovenji     .      .     -115 

Gradisce 24,  81 

Gratwein 96 

Gregor  Senjanin 275 

Greith 146 

Grgic 87 

Grimani 99,253 

Grscina XII 

Gubec VI 

Gutsmann XXX 

Haydn 142 

Hebrejscina 8 

Herbersteini  2,  87,  102,  104,108,279 

Hipolit •      .   VIII 

Hlej .75 

Hobovscica 268 

Hoce 103 

Hofheymer 278 

Homberger XXIII 

Hotaveljscica 268 

Hrastovec  2  (Gutenhag)  •  •  -104 
Hren  •  .  VI,  VIII,  X,  XVIII;  138 
Hrvati  VI,  VIII,  XIV,  XIX  XXV,  XXVI ; 
4,  6,  7,  16,  33,  48,  56  sL,  74,  274 
Hubad  M.  139  si.,  147,  238,  239 

Hubmayer 277 

Humanizem      •      •     .VI,  XI,  XXVII 

Hus X,  XXI,  XXV 

Hutten XIV 

Idrija XXVIII,  268 

Ilj-St. 103 

Jltebrand" 270 

Istra       ...     V,  XXVI,  11,  74  si. 
Italija     ...      VI,  XXIII,  142,  260 

Ivanic 87 

Jaksic 78 

Japelj VIII,  XXX 

Jarenina 101 


Jezuiti X,  XXIII,  260 

Jozefic  Rican.    ....  XXVII,  75 

Juri  Sv.  na  Sc. 95 

Juricic      VIII,  XXVII,  XXVIII;  75,  87, 
239,  241  si.,  247,  248,  250 

Jurkloster 98 

Kajkavci XXVIII 

Kalvin      V,  XII,  109,  111,  259  (,ka- 

lavin".) 

Kamnica 101 

Kamnik VI,  XXVII 

Kapistran XXI 

Karel  nadvoj.    •       251,  255,  11,  XXII 

Karlovec 85 

Kastelic  Mat. 138  si. 

Kasubi XXIII 

kat.  cerkev         IX,  XVI,  94  si.,  spisi 
122  si.,   pesmi  126  si.  itd. 

Kavcic 252 

Kempten      ....      2,  263,  280 

Kirchberger 76,  81 

Kisel       .      .       3,  5,  242,  276,  XXIII 

Klaic 283 

Kleinmayr •  265 

Klement,  papez 259 

Kline 137,  239  si. 

Klombner  V,  VI,  XI,  XH,  XXI,  XXVI, 

XVVIII;  22,  31,  78  sL,  239, 

241  si.,  254 

Kmetje   •     •     •    VI,  VIII,  XVI,  XXIII 

Knafel •      •   87,249 

Knjiznistvo XXII 

Kobarid 252 

koledar 270 

Kolonic 78 

konciiij IX,  XXI 

Konzul        V,  XXVII,  26,  45,  57,  75 

Kopacnica 268 

Kopanjica 270 

Koprivnica 87,  92 

Koroska  VIII,  XVI,  XIX,  XXVI,  141 

258 

Kosovo  polje X 

Kostanjevica VI 

Kozicic  ....      XXIX,  74,  275 

Kozljak 75 

Krajina  ....    VI,  XXVI,  74  si. 

Kranj VI,  249 

Kras 252,  258 

Krelj  V,  VIII,  XXI,  XXII.  XXIX ;  10, 

137  254 
Kristof  Wurt.  X,  XXV,  XXX,  2  itd. 
Kriz  Sv.  na  Mur.  p.  •  •  •  -95 
Kriz  Sv.  pri  Vip.   •      •     VI,  254,  258 

Krsko 249 

^Kukovec" 245  si. 

Kumar 257 

Kumpreht 137  si. 

Kupljenik 259 


290 


Lamella      •     •     •      XXVIII,  28,  79 

Lang XII,  99 

Langenmantel 76 

Lanthieri 255,  258 

latinica  XXVIII,  latinscina    •     •     XII 

Lauttarschlager 105 

Lavrencic 140 

Lempah 100 

Lenart 104 

Lescnica 268 

Levstik 265 

Lierzer 102 

Lipnica 267 

Lipiiik 267 

Livnica 268 

Ljubljana,  n.  pr.    •      •      VIII,  XXVII 

Ljutomer 95 

Loka  (pri  Zid.  m.)      •     •      XII,  279 
Loka    Skofja.        ...       VI,  258 

Lucija  Sv. 259 

Lucane 95 

Lukavec 119 

Lukic     .     • 85 

Lusin    .     • 282 

Juteran"      VIII,  111,  260  (prim,  tudi 
izraz:  .tibingar") 

Majar  M. 144  itd. 

Maksimilijan  Drugi       II,  XXV,  1,  2, 

3,  50 

Malikovalstvo 18,  252 

Malesevac 29 

Malkoczy 110 

Mandelc 249 

Maracco 251,  254 

Margetic 108 

Maribor 96  si. 

Marjeta  Sv. 105 

Marulic XXVIl 

Matjaz  kralj      .     •     .     VIII,  XXVIII 

Medjimurje 116 

.Melanchthon^    ...     29,  270,  280 

.rnenih  pri  St.  Klauzu"  4  (prim.  „der 

ungelert    Miinchs   Clamant  im 

Thumb  zu    Labach'  v  predgo- 

voru  ,PsaIterju"   1566) 

mescanstvo XVII 

Metava 101 

Metlika  •     •     VI,  XXVI,  74,  78  itd. 

Miklavz  Sv. 108 

Mikulov 278 

„Misionske  pesme"     ....   140 
Modrusanin.     •      •    64,  74,  273,  275 

Mohac VI 

Mojzes 75 

Montegnana  Pol.    .....   249 

Morenna 104 

Moskanova 75 

Mozart 142 

Mrcina 249,  255 


,Mrcenik- 249 

Mursko  polje 99  si. 

„Na"  (predlog) 265 

Najdberg 2 

Nedelja  Vel. 108 

Nedelja  Mala    •••...   112 

Nedeljisce 90,  110 

Negova 106 

Nemci  itd.  •       VI,  XIX.  XX,  XYIV, 
XXV,  XXVIII,  XXIX;  111 

Nepokoj 259 

Nikola j,  gl.  Miklavz 

Noctua 259 

„Novice' XXX 

Novo  mesto    XXVI,  84,  87,  93,  249 

Nucli 258 

Nurnberg 280 

Nutzel 280 

Oglej XXI,  94,  251 

Ogrska XXV,  XXVII 

Ormoz 108 

Orzan 257 

Ostanek 131 

Ostium 87 

Ostrman 255 

Ozalj 78 

Ozegovic 108 

Pachenecker     .     •     •     •     5,  6,  124 

Padova XII,  276 

Paltasic 275 

Panteieon 110 

Pasini 275 

Pazin XXVIII 

Pecenko 258 

Pesmi,  pesmarice     132  si. ;     ,Mis.  p." 

140,  .spotlj."  245  si.,  281;  VIII 

Peter  Sv. 99 

Peter  St.      •    VIII  (v  Ljublj.),  279  (v 

Solnogr.) 

Picen 24 

Pij  IV.,  V. 255 

Pileator 102 

Pisec 28,  78 

Planina 98 

plemstvo  (gl.  stanovi)      XVII,  XXIII 

PIzen  (Plzenj) 280 

Pohlin VIII 

Polidor  Montegn. 249 

Poljaki XXIII,  7,  280 

Pomazanic 36 

Ponikve 270 

Popovic 29 

Porcia 252  si. 

Posch 257 

Pozun XXI 

prekrscevalci 278 

Pricik 78 

Primorje 74 

Psalmi    .      .      •      .194  si.,  248,  282 


291 


Ptuj 104 

Race 102 

Racje  selo 269 

Racki 269 

Radece 18 

Radgona 95  si. 

Raka 269 

Rakovnik 269 

Ranjina 58 

Rasch 53 

Rascica 265 

Ratzenberger 279 

Redeskini 140,  143 

Rein 3,  279 

Reka       XXVII,  XXIX ;  24,  75,  268, 

275,  277 

Repez 140 

Rezno     .....      XV,  XXI,  277 

Ribnica VI,  279 

Rican  Jozefic     ...       75,  XXVII 
Rifenberg     ....     VI,  256,  258 

Riliar 144 

Rindtscheidt 107 

Robitsch XII 

rodoljubje XVIII 

Rogatec VI 

Rokavec V,  78 

.romanje" VIII,  277 

romantika XVIII 

Romer 78 

Rossini 142 

Rottenbiirg  ....       2,  263,  280 
Rotterdamski  Erazem        .      .  XIV,  9, 

Rubije 254 

Rupert  Sv. 117 

Sachs  H. 280 

Samobor 91 

Saurau 109 

Scheibitz 87 

Schmidt       .      •      •     XXIII,  253,  257 

Schwabe 253 

Schweiger  ....     VIII,  93,  137 

Seebach       83,  279 

Seiz 87 

Sekelj 102,  105,  108 

Semnitzer 87 

Senj 74,275 

Senozece XXVIII 

Silvius  En. XIV 

Simplicius XXII 

„skakaci"     •      •       104,  115,  120,  259 

Skalic XXX,  20,  31 

Siadkonja V,  278 

Slavonija VI 

Slevica 18 

Shvnica 102,  268 

Slovenci       .    X,  XVIII,  XXI  (cerkev), 

XXVI;  5,  57,  99  si.  126  si.  itd. 

„Slovinka" XXVII 


„Snoil",  gl.  Zoojilsek 

socialni  moment XV 

Sokolovski 112 

Solkan    •      •      •      252  (gl.  Gora  Sv.) 
Solnograd     ....       XXIX,  277 

Sommaripa 135,  145 

Sopotnica 268 

Speratus V 

Spiera XII 

Spindler       •      •     .   XXII,  XXV  276 
Srbi  XXVI,  4,  5,  14,  16,  33,  47, 

78,  89 

Sredisce 108 

Stanovi  (gl.  plemstvo)     •      VI,  XVI, 
XXVI,  XXX 

Stipanic 78 

Stradiot 75,  258 

Strafiburg    .      •      •      •      •      •       2,  96 

Strzinar 140 

Stubenberg 105 

Svecenistvo    IX,  XVII,  XXI,  96,  251 

Svecina 101 

Sibenik 76 

„Skrjanec" 245  si. 

„Skrjanec"  Jernej 249 

Sole XXV,  278 

Stajerska  XIX,  XXII,  XXVI,  XXVIII, 

94  si. 

Stefan  St. 278 

Stifta  Nova 18 

Strigova 110 

Tavcar 252 

Textor XXXI,  252 

Thoresanis 275 

Thurn 253,  254 

tisk       V,  XXIX,  247,  249,  274,  281 

Tolmin 256,  258,  259 

Toplica 268 

Tordi 33 

della  Torre 258 

tradicije VIII 

Trbiz 258 

Trogir 76 

Trojica  Sv. 119 

Trst  .  •  •  276,  279  (gl.  Bonomo) 
Trubar  Pr.  •  (cesto,  zlasti)  V— 32., 
2  si.,  56  („Prvi  del  Novoga 
test")  130  (pesmarice),  242  (o 
glasbi),  245,  253  (v  Gorici), 
261  (rodovina)  ,  265  (rojstni 
kraj),  270  (koledar),  276-282 
(zivljenje,  tisk).  —  Felicijan 
XXI,  XXII,  238,  242 ;  —  oce 
(in  stric)  XII,  270 
Tubingen     •      •  21  si.,  276  (in  cesto) 

Tulscak 78,  85 

Turjaski.      •      •      .       XXIII,  87,  276 
Turki      .     VI,  XIV,  XXII,  4,  15,  47, 
78,  94,  99,  276. 


192 


Turri 2 

Umetnost XI,  Xll 

Ungnad    XXVI,  2,  3,  4,  13,  21,  42, 

45,  76,  99,  254 

Valvasor 267 

Varazdin      ....       82,  87,  119 
Vergerij     XX,    XXV,   XXVI,  XXX, 

8,  21,  75,  86  (slika  na  str.  23.) 

Vernkovic 36 

Verzej 108 

Vid  Sv. 108 

Videm 257,  259 

Vidrnica       • 268 

Vinica ■      •      •     85 

Vipava   •      ■      11,  254,  256,  258.  279 

Vitovec XXI 

Vlacic,  gl.  Flaciiis. 

Vlahovic    V,  VIII,  X,  XVII,  XXVIII, 

28  si.,  78 

vode,  njih  imena 265 

Vodnik VIII,  XXX 

Vramec  •      •      •    XIX,  110,  124,  283 
VukiPanic 92 


Viirberg 105 

Weber 142 

Weixler X,  79,  249 

Wiclif XI 

Widtman 87 

Wiener  •      ■ V,  X 

Witt 142 

Zagreb VI,  79,  97 

Zavrc 108 

Zborovcic 58 

Zmaic 78 

znanost XI 

Znojilsek     •      .   87   (slika  na  str.  88) 

Zopfel 53 

Zrinjski  VI,  78,  82,  90,  108,  116 

Zwingli        ....     V,  XII,  XXI 

Zenstvo XVII 

2ice 98 

Zitaric 87 

2ivcic     ...     V,  VIII,  X.  XXVIII 

Ziimberak 85 

Ziizemperg VI 


293 


Vsebina. 


Dr.  Fr.  llesic. 

Dr.  Janko  Lokar, 

Dr.  Fr.  Biicar, 

Dr.  Ljiidevit  Pivko 
Ivan  Polovic, 


Ivan  Stcklasa, 

Dr.  Fran  Kovacic, 

Dr.  Fr.  llesic, 
Dr.  Jo  sip  Cerin, 


Dr.  Fr.  llesic, 
A.  Ipavec. 

Dr.  Fr.  llesic, 

L.  Pintar. 

L.  Pintar, 

L.  Pintar. 

Dr.  Fr.  llesic. 

Dr.  Fr.  llesic, 

Dr.  Fr.  llesic. 
Register 
Kazalo 


Stran : 

Prinioz  Trubar  in  njegova  doba   ....  V.— XXXII 

Iz  predgovorov  nasih  protestantskih  pisateljev  1.— 20 
Odnosaji  Primoza  Trubara    prama    hrvatskoj 

tiskari  u  Wiirtemberskoj 21.— 44. 

Ungnadovi  stiki  z  mestom  Frankfurtoni  ob  M.  45.-55. 
Evangelij  sv.  Matevza  v  protestantskem  gla- 
golskem    „Prvem   delu  Novoga  testamenta' 

iz  1.  1562. 56.-73. 

Protestantizem  v  Istri,  v  metliski  in  hrvatski 

Krajini 74. — 93. 

Protestantizem  v  Iztocni  Stajerski  in  Medji- 

murju 94.— 121. 

Slovenski  rokopis  iz  1.  1551.  in  1558.    •      •  122.— 125. 
Pesini    slovenskih    protestantskih    pesmaric, 
njih  vin    in    njih  poraba  v  poreformacijskih 

casih 126.-238. 

Pripombe  dr.  llesica 238. — 244. 

.Skrjanec"  in  in  „Kukovec" 245. — 250. 

Verski    pokret    na   Goriskem    v   sestnajstem 

stoletju 251.-260. 

Trubarjeva  spoininska  plosca  v  Derendingenu  261. — 264. 

Odkod  ime  Rascica  ?.......  265.— 270. 

Trubarjev  koledar 270.  — 274. 

„Stara  hrvacka  stampa" 274. — 275. 

K  Trubarjevemu  zivotopisu 276.— 281. 

O    tisku    in    prodaji    nekaterih    Trubarjevih 

knjig 281.-282. 

Anton  Vramec 283. 

k  studiji  dr.  Jos.  Cerina 284.-288. 

najvaznejsih  imen  in  reci  v  „Tr.  Zb."    .     .  289. — 293. 


Kazalo  slik. 


l.J  Primoz  Trubar I. 

2.)  Peter  Bonomo VII. 

3.)  M.  Flacius  Illyricus XIII. 

4.)  Kristof  Wiirtemberski XXIV. 

5.)  Peter  Pavel  Vergerij •  23 

6.)  Stefan  Konziil 25 

7.)  Ant.  Dalmata 27 

8.)  Ivan  Ungnad 49 

9.)  Ivan  Znojilsek 88 

10.)  Faksimile  rokopisa 125 

11.)  Faksimile  not 185 

12.)  Faksimile  not 193 

13.)  Faksimile  not 201 

14.)  ^Musica" 243 

15.)  Spominska  plosca  Trubarjeva 262 


Dr.  JANEZ  BLEIWEIS. 


ZBORniK 


HR  5UETL0  DR'JE  .mRTlCR  SLOUEHSKR' 
XI.  ZUEZEK. 


BLEILLIEISOU 
ZBORniK 


UREDIL 

DS:  105.  TominsEK. 


U  LIUBHRHI,  IQOg. 
HRTISHIL  DRRBOriH   HRIBHR. 


Predgovor. 


V  sejni  sobani  „Matice  Slovenske"  visi  med  drugimi  tudi 
slika  dr.  Janeza  Bleiweisa.  Njemu,  bivsemu  svojemu  pred- 
sedniku  (1875 — 1881),  je  namenila  „Matica"  ob  stoletnici  nje- 
govega  rojstva  (19.  novembra  1808)  poseben  „Zbornik",  ki 
naj  nosi  njegovo  ime. 

Skoraj  pol  stoletja,  bas  v  dobi  nasega  preporoda,  je  stal 
Bleiweis  v  srediscu  vsega  kulturnega  pokreta,  realnega  in 
idejstvenega,  stal  z  delom  all  z  odporotn.  Zgodovina  te  dobe 
je  obenem  Bleiweisova  zgodovina.  —  Zato  je  nemogoce  snov 
izcrpati  v  obsegu  ene  knjige.  Nas  „Zbornik"  naj  daje  podlago 
nadaljnjim  raziskavam.  V  posebnih  (dveh)  obsirnih  razpravah 
so  zacrtane  splosne  smeri  glavnih  dveh  poprisc  Bleiweisovega 
delovanja:  za  slovenski  jezik  in  za  pravice  naroda.  Trije  spisi 
premotrivajo  podrobna  vprasanja,  ticoca  se  omenjenih 
dveh  poprisc:  zlasti  tu  je  odprta  pot  bodocim  raziskovalcem. 
Eden  clanek  prikazuje  Bleiv/eisa,  delujocega  v  njegovi  stroki, 
—  to  polje  je  doslej  se  domala  neobdelano  —  in  uvodni 
spis  je  posvecen  Bleiweisovi  osebi  in  osebnosti. 

V  stvarnem  oziru  je  urednistvo  gg.  sotrudnikom  puscalo 
seveda  popolno  svobodo. 

Mnogo  novih  virov  je  razpravljateljem   odprla   vsluznost 

rodbine  g.  primarija  dr.  Karla  Bleiweisa  viteza  Trstenis- 

kega,  zlasti  se  njegove   soproge   Marije,   rojene   Kosove. 

Dala  je  na  razpolago  poleg  javne  tudi  zasebno  korespondenco 

Janeza    Bleiweisa    in    vse    rodbinske    spominke.  ces :    „Nic  ni- 

mamo  prikrivati  in  ne  prikrivamo  nic".    Urednistvo  ji  na  tern 

mestu  izreka  iskreno  zahvalo. 

Dr.  J.  T. 


Dr.  janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

Prispevki  k  zivotopisu.  Zbral  dr.  Jos.  Tominsek. 


I.  Bleiweisova  osebnost. 

Skoraj  vstric  stolne  cerkve  stoji  v  Ljubljani  „Pred  Sko- 
fijo"  hisa  st.  15,  trinadstropna,  naslonjena  na  Grad.  Priprosta 
kamenita  plosca,^)  vzidana  pod  prvim  nadstropjem,  na  levi 
strani  vrat,  izpricuje  :  „V  tej  hisi  je  zivel  Dr.  Janez  Bleiweis 
vitez  Trsteniski  in  dne  29.  nov.  1881  umrl."  —  To  je  torej 
,.Bleiweisova  hisa" ;  kos  „stare  Ljubljane",  bivalisce,  kakor  so 
jili  imeli  nekdanji  samozavestni  patriciji.  Za  ozkim  neznatnim 
proceljem  se  skrivajo  dokaj  obsezni  prostori  v  nepricakovano 
velikem  stevilu;  kajti  ozadje  obsega  ob  polukroznem  dvoriscu 
pravzaprav  se  eno  hiso,  ki  je  v  vsakem  nadstropju  po  hodniku 
vezana  s  procelno,  in  na  oni  strani  peljejo  drugi  hodniki  in 
stopnice  naravnost  v  strmine  Ljubljanskega  Grada,  ki  pa  so 
V  obliki  terase  pretvorjene  v  zanimiv  vrt  s  krasnim  razgledom 
in  poleti  s  prijetnim  hladom. 

Hisa  seveda  prvotno  ni  last  Bleiweisovih;  kupil  jo  je  oce 
Dr.Janeza  Bleiweisa,  Valentin  Pleiweifi-),  preselivsi  se  iz 
Kranja  V  Ljubljano.  (Gl.  njeg.  sliko:  pod  1.)  Iz  kupne  pogodbe,  z 
dne  23.  februarja  1849.,  izvemo,  da  je  prejsnja  posestnica  prodala 
Valentinu  Pleiweisu  hiso  —  s  tedanjo  st.  307.  —  „obenem  z  zemlji- 
scem,  ki  na  njem  stoji,  ter  z  vrtom  vozadjuin  z  obcinskim  dele- 
zem  V  Ilovici"^)  za  13.500  goldinarjev.  —  Nas  Janez  Bleiweis 
pa  se  je  s  svojo  obiteljo  preselil  v  to  hiso  sele  mnogo  po- 
zneje;  prej  je  stanoval  v  Souvanovi  hisi.  A  v  sestdesetnih  le- 
tih  so  bivale  v  rodbinski  hisi  tri  Bieiweisove  druzine :  v  prvem 
nadstropju  lastnik.  stari  oce  Pleiweis,  v  drugem  sin:  nas 
Dr.  Janez  Bleiweis  z  zeno,  in  v  tretjem  nadstropju  vnuk  Dr. 
Karol  Bleiweis  s  svojo  obiteljo.  Ko  pa  je  stari  oce  1.  1866. 
umrl,    ostala   sta  v  hisi   oba   doktorja  medicinca,    oce    in   sin, 

')  Vzidati  jo  je  dalo  „Pisateljsko  drustvo  dne  12.  7.  1891. 

2)  Tako  se  je  oce  podpisoval. 

3)  „Gemeindeantheil  in  Illouza  sub  Mappe  Nr.  174." 


VI  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

vsak  V  svojem  nadstropju,  in  sele  po  smrti  Dr.  Janeza  B. 
(1881)  se  je  preselil  sin  primarij  Dr.  Karol  Bleiweis  v  druga 
nadstropje. 

V  tern,  drugem  nadstropju  je  prezivel  „oce  slovenstcega 
naroda",  Dr.  Janez  Bleiweis,  svoje  najsrecnejse,  pa  tudi  naj- 
bridkejse  ure.  Tu  je  stal  na  visku  svoje  slave  in  vplivnosti,. 
tu  pa  je  tudi  preboleval  bridek  cut,  da  se  odvracajo  od  njega 
mnogi  nepokorni  sinovi  naroda.  Vendar  doma  nikoli  ni  kazal 
morecih  svojih  skrbi;  igral  se  je  s  svojimi  vnuki,  ni  ga  motilo, 
da  so  mu,  v  resne  misli  zatopljenemu,  razvlekli  to  in  ono,  ni 
se  sramoval,  na  izprehodih  nositi  katerega  izmed  malckov  v 
narocju,  a  zadostoval  je  tudi  resen  pogled,  da  so  ga  otroci 
slusali  brezpogojno.  —  Kakor  so  mu  zaradi  vsestranske  in 
trajne  skrbnosti  za  slovenski  narod  nadeli  ime  „oce",  tako  je 
bil  seveda  tudi  skrben  oce  v  svojem  rodbinskem  krogu;  kakor 
v  javnih  in  stanovskih  zadevah,  tako  mu  tudi  v  rodbinskih  ni- 
koli ni  mrzelo  vzeti  pero  v  roke  in  napisati  izpodbudno  pismo,. 
z  znacilno  majhno,  elegantno  pisavo,  cesto  v  obsegu  celih  raz- 
pravic,  jedrnato  ali  lepobesedno,  kakor  je  zahtevala  snov  in 
prilika. 

Zlasti  zazveni  iz  rodbinskih  pisem  ze  zgodaj  struna,  ki 
doni  iznova  v  splosni  korespondenci  izvecine  sele  v  poznih 
letih :  korenita  odlocnost.  Svojemu  sinu,  tedaj  medicincu  na 
Dunaju,  pise^)  15,  oktobra  1853  med  drugim:  „Mlad  clovek 
mora  ven  med  svet  iz  rojstne  hise.  To^  zadene  vsakega  all 
vsaj  vecino  in  je  zadelo  tudi  mene.  Ze  z  desetimi  leti  sem 
prisel  k  tujim  Ijudem  in  sem  bival  med  njimi  naprej  in  naprej. 
To  je  zadelo  tudi  tvojo  mater.  Nekaj  dni  si  pac  malo  melan- 
hoiicen  z  mislijo  na  dom,  ali  to  preide  kmalu,  ker  ne  more 
drugace  biti.  To  je  splosna  usoda  in"  —  tu  sledi  odlocilno 
mesto :  „strah  op  etna,  smesna  sleva  (eine  feige,  lacher- 
liche  Memme)  je  tisti,  ki  ne  zmore  tega,  kar  zmo- 
rejo  drugi."  In  nekoliko  nizje  je  podcrtal  tele  svoje  besede: 
„Clovek  premore  vse  nad  seboj,  le  resno  mora  ho- 
teti  in  ne  se  vdajati  sanjarstvu." 

Resna,  moska  volja,  nic  sanjarstva  —  to  res 
oznacuje  Bleiweisovo  delovanje,  v  teh  dveh  lastnostih  lezi  nje- 
gova  prednost,  a  v  njih  so  postavljene  tudi  meje,  preko  kate- 
rih  ni  mogel  koraciti.  —  Dober  hisni  prijatelj  je  bil  zupan 
Hradecki  in  z  njim  se  je  Bleiweis  zlagal  v  svetovnem  nazi- 
ranju.  Pripoveduje  se,'-^)  da  je  Hradecky  v  rocaj  svoje  palice 
imel   vdolbeno   zivljensko   svojo   devizo:    „flegma";   prijatelj 

*)  Pismo  se  nahaja  v  Bleiweisovi  zapuscini,  ki  je  shranjena  pri 
njegovem  sinu  Dr.  Karlu  Bleiweisu-Trsteniskem. 

-)  Za  vesti  iz  rodbinskih  krogov  imam  zahvaljevati  v  prvi  vrsti 
gospo  Marijo  Bleiweis-Trstenisko,  roj.  Kosovo. 


i'uU.    i.       \ 


A^ENTIN  PLEIWEIfl. 


VIII  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

Bleiweis  ga  je  v  tern  oziru  toliko  posnemal,  da  se  v  nobenem 
zivljenskem  polozaju,  in  naj  je  bil  se  tako  kriticen  —  a  takih 
je  dozivel  tekom  petdesetih  let  svojega  mnogostranskega  de- 
lovanja  dovolj  —  ni  dal  spraviti  z  ravnotezja;  ni  napadal  z 
drznim  naskokom,  a  branil  je  in  branil  se  je  z  zilavim  odpo- 
rom,  ne  umaknivsi  se  niti  za  ped;  sele  kadar  se  mu  je  zdel 
cas  ugoden,  je  oprezno  korakal  naprej  in  zasedel  sovrazno 
postojanko.  —  Fabius  Cunctator!  Cul  in  cuval  pa  je 
vedno.  Ta  neumorna  cujecnost  ga  odlikuje  nasproti  Zarni- 
kovi  vehementni  odlocnosti,  nasproti  Tomanovi  elegantnosti  in 
Dezmanovi  temeljitosti, 

Neprijetna  mu  je  bila  vsaka  razburljivost,  vse  posle  je 
opravil  najrajsi  „po  ocetovsko"  ;  pristopen  je  bil  vsakemu  in 
vedno  prijazen,  a  varoval  si  je  tudi  vedno  ugled  in  mnogim 
reprezentativnim  svojim  dolznostim,  zlasti  v  poznejsili  letih,  je 
zadostil  prav  dostojanstveno;  sploh  se  njegov  lepi  nastop 
hvali  ze  od  nekdaj.^)  Ko  je  ruski  profesor  Makusev  (v  Var- 
savi)  I.  1872.  pripotoval  tudi  v  Ljubljano,  je  posetil  v  prvi 
vrsti  Bleiweisa  in  je  pisal  navduseno  o  njem,  a  njega  samega 
opisuje  z  besedami:  „Pred  menoj  stoji  cvrst  starcek,  se  pri 
polni  moci  (64  let  star),  visoke  rasti  (?),  vpadlega  lica  in  pri- 
jetne  vnanjosti."-;  Mi  smo  Bleiweisa  vajeni  videti  v  doprsni 
sliki,  posneti  pr^v  iz  poslednje  dobe  Bleiweisove:  tilnik  neko- 
liko  vpognjen,  glavo  pa  vzklonjeno  nazaj.  Bas  zadnja  poteza, 
znak  samosvesti,  je  zanj  znacilna,  v  njo  je  polagal  svoje  dp- 
stojanstvo  in  ona  se  je  pri  njem  razvila  do  prave  osebnosti 
sale  tekom  let.  Ohranjena  je  njegova  slika  (po  fotografiji)  iz 
prvih  moskih  let,  ki  ga  kaze  v  druzbi  njegove  zene  in  sina. 
Tarn  tega  znaka  ne  vidimo;  sicer  mu  je  tu  glava  posneta  en 
face,  a  gotovo  se  tedaj  svoje  posebnosti  se  ni  zavedal.  Obraz 
mu  je  tarn  se  poln,  mladeniski,  glava  sicer  karakteristicna,  s 
krepko  razvitim  podbradkom  in  nazaj  potisnjenim  celom,  a 
sicer  se  ne  vidimo  v  ujem  nikakega  „oceta" !  —  Slika  pa,  ki 
jo  prinasa  nas  „Zbornik"  na  celu,  je  fotografija  iz  dobe.  ko  je 
stal  Bleiweis  na  vrhuncu,  nekaj  po  letu  1860.  Izraz  obritega 
obraza  (Bleiweis  se  je  ze  izza  mladeniske  dobe  vedno  gladko 
bril)  je  postal  oster,  koscen,  pogled  pa  mu  je  povzdignjen 
kvisku,^)  a  nikjer  ni  tiste  utrujenosti,  ki  jo  vidimo  na  obicnih, 
pri  nas  razsirjenih  njegovih  slikah. 

•)  Prim,  porocilo  Dr.  Uhrerja  v  spisu  Dr.  Prijatlja  (,BIeiweis.  .  . 
pred  policijo")  str.  252. 

2)  Novice,  1873,  395 ;  doiicni  spis  (prevod  Makusevovega  poto- 
pisa)  se  zacenja  na  str.  376 ;  tarn  se  tudi  brani  Bleiweis  proti  ocitanju,  da 
je  podal  Makusevu  le  enostranske  informacije,  zlasti  da  mu  je  zamolcal 
Levstika.  —  Dobro  je  opisal  Bleiweisa  Dr.  Vosnjak.  (Sponi.  1.  94). 

^)  Kdor  sliko  samo  pogleda,  bi  mosel  sumnjati,  da  je  polozeno  v 
V  to  kretnjo  nekaj  poze  ;  razlaga  se  pa  iz  bistva  slike  :  na  izvirni  foto- 
grafiji je  namrec  Bleiweis    upodobljen   skupaj  s  Tomanom,  in  sicer  tako, 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis    vitez  Tersteniski.  IX 

Starost  se  mu  je  blizala,  ne  da  bi  jo  cutil,  in  cil  in  de- 
laven  do  zadnjega,  tudi  1.  1881.  nikakor  ni  slutil,  da  ga  poseti 
bela  zena.  Leta  so  mu  bila  tekla  enakomerno  drugo  za  drugim, 
vsako  izpoinjeno  z  neodlozljivim  delom,  vsako  naslednje  po- 
dobno  prejsnjemu.  Kajti  zivel  je  v  natancnem  redu;  ni  se  bal 
javnosti,  kjer  mu  je  bilo  (pri  zborovanjih,  sejah,  predavanjih, 
„besedah",  v  dezelnem  zboru  itd.)  mnogokrat  nastopati;  a  to 
so  bile  bo'.j  epizode.  Poglavitno  delo  je  opravljal  doma,  vedno 
ticec  V  knjigah  in  rokopisih,  z  vedno  pomocenim  peresom 
Po  pismih,  dopisih,  listicih  je  stal  v  ozki  zvezi  z  vsemi  veljaki 

V  Ljubljani,  v  slovenskem  in  slovanskem  ozemlju,  v  politicnih 
gospodarskiii  in  literarnih  krogih;  to    izpricuje    mnogostranska 
korespondenca,  o  koje    obseznosti   svedocita  —  dasi  je  brez 
dvomno  mnogo  pisem  izgubljenih  —  spisa  dr.  Lokarja    in  dr 
Loncarja. 

Tezje  dusevne  posle  je  opravljal  dr.  Bleiweis  v  separatn 
svoji  sobici,  ki  ji  gredo  vrata  na  liodnik,  edino  okiio  pa  proti 
strehi  sosednje  liise.  V  tern  mirnem,  slabo  razsvetljenem 
prostoru  stoji  se  sedaj  trdi  njegov  naslanjac  in  njegova  omara, 
polna  knjig.  Rajsi  pa  je  bival  v  osprednjem.  ulicnem  delu 
svojega  stanovanja;  tu  je  zlasti  opravljal  uredniske  svoje  posle. 

V  vecji  sobi  je  stala  ob  steni  pri  peci  stara  otomana,  najljubsi 
urednikov  prostor;  tu  je  cital,  zbiral  gradivo,  popravljal,  ne  da 
bi  ga  motila  druzba.  Ako  pa  je  hotel  v  naglici  kaj  zapisati,  je 
smuknil  v  sosednjo.  ozko  in  dolgo  sobo,  ki  prehaja  v  teman 
alkoven,  obicajen  v  tedanjih  hisah.  V  poznih  svojih  letih^),  ko 
je  dozivel  viic  in  vec  nasprotnikov,  se  je  cesce  zatekal  v  to 
sobo  in  je  tu  preudarjal,  kaksna  pota  naj  ubere;  postajal  je 
nervozen,  a  ni  hotel  svojcev  vznemirjati.  Zaprl  se  je  v  sobo, 
zatemnil  jo  je  se  bolj,  nego  je  bila  sama  —  kajti  oci  mu  niso 
prenasale  svetlobe  —  in  je  sam  preboleval  svojo  skrb.  Ome- 
njeni  alkoven  (seveda  brez  okna)  mu  je  obenem  sluzil  za 
spalnico  in  v  njega  temi  je,  tudi  kadar  ni  zapustil  postelje, 
imel  opravka  s  citanjem  in  zabelezevanjem  .  .  . 

Tako  so  mu  potekali  dnevi.  Samolastnih  zabav  ni  poznal.-) 
Sel  je  le  redno  vsako  jutro  na  kratek  izprehod  po  mestu,  na- 
vadno  ob  vodi,  sam  ali  s  svakom  Souvanom;  ob  nedeljah  pa 
se  je  peljal  kam  v  bliznjo  okolico,  zlasti  rad  k  mnogoletnemu 


da  Dr.  Toman  stoji,  a  Bleiweis  sedec  obraca  k  n  j  e  m  u  kvisku  svoj 
obraz.  —  Prav  nic  pa  ni  podobna  pravemu  Bleiweisu  njegova  slika,  ki 
so  jo  prinesle  .Slavische  Blatter'  (Dunaj  lS65j  k  clanku  na  str.  97  idd. 
V  Bleiweisovi  zapuscini  je  ohranjenih  vec  teh  podob,  natisnjenih  na  po- 
sebnih,  trdih  folio-iistih. 

1)  Zlasti  izza  1.  1878,  ko  je  postal  dezelnega  glavarja  namestnik. 

-)  Kar  pise  dr.  Uhrer  1.  1845  1.  c.  o  Bleiweisu,  da  je  tako  „in 
Anspruch  genohmen,  .  .  .  dass  ihm  zur  Erholung  keine  Zeit  eriibrigt",  to 
velja  se  bolj  za  poznejse  case. 


X  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

kaplanu  A.  Okornu  pri  Devici  Mariji  v  Polju.  Kar  bi  bilo  sicer 
prostega  casa,  so  mu  ga  vzeli  mnogobrojni  poseti  imenitnikov 
in  priprostnikov,  ki  so  se  vsi  hoteli  zglasiti  pri  njem,  ter  po- 
svetovanja  z  ozjimi  somisljeniki  —  bodisi  zjutraj  zgodaj  ali 
pozno  zvecer,  ali  opravki  s  stavci  in  voditelji  tiskarne,  ki  so, 
kakor  mi  je  pripovedoval  eden  izmed  njih,  priliajali  z  vaznej- 
simi  zadevami  tudi  sele  ob  casu  vecerje. 

Ziveljezakrog  svojcev,  a  izzivel  se  je  v 
javnosti;  prisrcen  rodbinski  ton  bi  po  njegovih 
zeljah  najvladal  tudivdruzbi  invnarodu.  Zato 
je  bil,  tako  mi  zatrjujejo  njegovi  najozji  sorodniki,  neizrekljivo 
srecen,  ko  so  se  k  njegovi  sedemdesetletnici  (19.  nov.  1878) 
ob  njem  slozno  zbrali  nebrojni  zastopniki  nele  njegovega  ta- 
bora,  ampak  tudi  nasprotnih  mu  slovenskih  in  nemskiii  strank. 
„Sedaj  rad  umrjem",  je  tedaj  vzkliknil  na  nagovor  P.  Grassellija. 

Pride  moderna  doba.  Bleiweis  pociva  pri  Sv.  Kristofu, 
svetla  njegova  sprejemnica  je  postaia  po  modernih  higienskili 
zahtevah  spalnica,  a  oni  temni  alkoven  je  pietetno  posvecen 
Manom  >  oceta  slovenskega  naroda«.  Ko  ga  razsvetli  elektricna 
luc,  zapazijo  nase  temi  nenavajene  oci  obsezno  omaro  s  ste- 
klenimi  vrati,  skozi  katerase  bleste  razni  srebrni  izdelki,  obdani^ 
s  trobojnicami  in  krasotnimi  albumi. 

II.  Castna  odlikovanja. 

Naj  omenim  le  nekatere  izmed  teli  pomnikov,  ki  bodo^ 
upajmo,  kdaj  dicili  bodoci  —  narodni  slovenski  muzej. 

1 .)  Ne  oziram  se  na  imenovanje  castnim  obcanom  v  poldrugi 
stotini  slovenskih  obcin;  kajti  to  imenovanje  se  je  v  pretezni 
vecini  izvrsilo  o  priliki  Bleiweisove  sedemdesetletnice  cisto 
sablonsko:  diplomi  so  se  dobili  z  ze  natisnjenim.  tekstom^), 
tako  da  je  bilo  treba  vstaviti  le  se  ime  obcine.  Takih  diplomov 
je  doslo  Bleiweisu  kupoma  v  hiso;  vestnega  hranjenja  pac 
niso  bill  vredni,  vendar  se  jili  je  ohranilo  se  kak  ducat.  Izmed 
izvirnih  diplomov,  vposlanih  pri  tej  priliki,  pa  se  pnsebno 
odlikuje  lepo  izdelani  rojstnega  mesta  Bleiweisovega:  Kranja 
(s  sklepom  dne  14.  nov.  1878).  Tudi  vobce  ne  uvazujem  Blei- 
weisovega castnega  clanstva-)  pac  vseh  slovenskih  in  nekaterih 
slovanskih  drustev,  Matic,  citalnic,  pevskih  zborov  (n.  pr.  hrv. 
pjev.  dr.  „Kolo",    1.  lipnja  1869),   Sokola,   dijaskih  drustev  (n. 


»)  Take  obrazce  si  je  ad  hoc  izmislll  prebrisanec  g.  M.  v  tedanj' 
, Narodni  Tiskarni".  Tako  se  mi  poroca. 

2)  Nasteta  so,  dasi  ne  vsa,  v  spisu  Fr.  Levca  „Dr.  Janez  Blei- 
weis", Slov.  Vec.  1880,  22.  in  v  prigodni  knjigi  ,Svecanost  o  priliki  se- 
demdesetletnice dr.  Janeza  Bleiweisa  itd.  sestavil  Anton  Bezensek,  z  uvo^ 
dom  dr.  Fr.  J.  Celestina  (Zagreb  1879),  str.  92-93. 


I 


Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XI 

pr.  „Velebit",  17.  stud.  1878),  Cebelarskega  drustva;  spominjajo 
se  ga  celo  uciteljiski  pripravniki.  L.  1879.  je  postal  castni  clan 
drustva  „Beseda  Umelecka". 

Najstarejse  imenovanje,  kar  sem  jih  mogel  zaslediti,  je 
doietelo  Bleiweisa  v  njegovem  30.  letu,  ko  je  bil  se  na  Du- 
naju,  ze  1.  1838.  in  sicer  za  dopisnega  clana  Kranjske 
Kmetijskedruzbe.  Ta  cast,  zelo  vazna  za  Bleiweisov  zi- 
votopis,  kakor  bomo  se  slisali.  mu  je  bila  podeljena  s  temle 
dopisom:  „Die  k.  k.  Landwirtschaftsgesellschaft  in  Krain  hat 
den  Herrn  Johann  Bleiweis,  Doctor  der  Medicin  etcet.  in  Wien, 
zu  ihrem  korrespondierenden  Mitgliede  ernannt  . .  .  Geschehen 
in  der  AusschuBsitzung,  Laibach  am  13.  April  1838."  Podpisan 
je  grof  Lichtenberg,  c.  kr.  komornik  in  predsednik  Kmetijske 
druzbe. 

Koncem  1.  1842.  je  bil,  tedaj  ze  bivajoc  v  Ljubljani, 
s  posebnim  diplomom  (datum  30.  dec.  1842)  sprejet  za  clana 
,,Drustva  dezelnega  muzeja"  na  Kranjskem  (Verein  des  Landes- 
museums  in  Krain).  Njegov  tedanji  naslov  je  „Doctor  der  Me- 
dizin,  Professor  der  Thierarzneikunde  und  gerichtlichen  Arznei- 
kunde  am  k.  k.  Lyceum  in  Laibach."^) 

Leta  1843.  je  bil  kot  tajnik  Kmetijske  druzbe  izvoljen  za 
dopisujqcega  clana  sosednjih  Kmetijskih  druzb 
(Koroske,  Stajerske,  Goriske,  Ceske,  Zagrebske)-).  Zagrebski 
dopis  (latinski)  se  glasi:  Societas  oeconomica  croatico-slavonica 
recipit  vigore  praesentium  Dominum  Joannem  Bleiweis,  Med. 
doctorem,  professorem  A.  Veterinariae,  n.  n.  Societatis  Oecono- 
micae  in  Carniolia  Secretarium  in  suum  correspondens  Comem- 
brum.  Zagrabiae,  die  14.  Septembris  1843.  Praeses:  Georgius 
Haulik,  Secretarius:  Carolus  de  Klinggraff."  —  Dopis  iz  Go- 
rice  je  italijanski,  datovan  22.  junija  1843,  in  je  zanimiv  zato, 
ker  poudarja,  da  je  signor  Giovanni  Bleiweis  izvoljen  za  clana 
dopisnika  ne-le  kot  tajnik  Kranjske  Km.  dr.,  ampak  z  ozirom 
na  osebne  zmoznosti,  ki  ga  odlikujejo  („in  contemplacione  delle 
personal!  qualita,  che  lo  distinguono".) 

Dne  7.  decembra  1849  ga  je  mestna  obcina  Ljubljan- 
ska  sprejela  v  krog  svojih  obcanov,  a  28.  nov.  1867  mu  je 
podelila  castno  mescanstvo,  in  sicer,  kakor  pravi  odlok  zelo 
znacilno,  „in  Anerkennung  seines  langjahrigen  und  erfolgreichen 
Wirkens  auf  dem  Gebiete  der  Landwirtschaft"(!) ;  drugih  zaslug 
niso  poznali!  Podpisan  je  zupan  Anton  Laschan. 

Kmalu  je  postal  Bleiweis  znan  izven  svoje  ozje  do- 
movine. 


1)  Podpisani  so  na  dekretu:  Fr.  Graf  v.  Hochenwart  (!)  kot  prov. 
predsednik,  Leop.  Fh.  Lichtenberg,  Georg  Pauschek,  Domherr,  Carl 
Xaver  Raab,  Secretar. 

2)  Gl.  Uhrer  1.  c.  252. 


XII  Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Jatiez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

„Drustvo  Srbske  Slovesnosti"  je  imenovalo  leta 
1851.  Bleiweisa  za  svojega  dopisujocega  clana.  Zanimivi  di- 
plom,  pisan  v  ruski  cirilici,  ki  jozaradi  laglje  porabnosti  tu  pre- 
vedem  v  gajico,  se  glasi:  „U  vreme  srecne  vlade  njegove  svet- 
losti,  gospodara  i  knjaza  srbskogt  Aleksandra  Karagjorgjevica, 
postoece  podt  pokrovitelbstvomt  negovbimi>,  Drustvo  Srbske 
Slovesnosti  u  glavnomt  zasedaniju,  drzanomi.  3.  januara  1851 
godine,  izbralo  e  vbisokoucenogt  gospodina  Jovan  a  Blaj- 
vajza  (IIoBana  B.iaHBafisa),  Dra.  Medicine  i  ucrednika  eko- 
nomicnogt  lista  „Novice",  iz  uvazenija  negove  revnosti  i 
truda,  upotreblent  na  umntij  i  materijalntij  razvitakt  kra- 
nbskogt  kao  grane  naroda  jugoslavenskogt,  za  svog^  Kor- 
respondentnogt  Ciena,  i  dae  mu  ovu  diplomu.  —  U 
Beogradu,  24.  Januara  1851  god."  Podpis:  „Aleksa  Simic. 

Celo  V  Carigradu  je  bil  Bleiweis  dobro  znan  v  slo- 
vanskih  krogih,  ki  so  biii,  kakor  moremo  sklepati,  prav  za- 
vedni.  Tudi  tukaj  so  ga  leta  1870.  izvolili  castnim  clanom,  in 
sicer  leto  prej  ustanovljenega,  ondotnega  vzajemno  podpornega 
slovanskega  drustva.  Poslanica  je  pisana  v  srbskohrvaskem  je- 
ziku  z  gajico:  „Drustvo  dobrocinjenja  i  uajemne^)  pomoci 
slavjanske  u  Carigradu  —  Pod  zastitom  Njegove  Visosti  ve- 
likog  Wezira  AAli  Pase  —  Svjedoci  —  S  ovim,  da  gospodin 
J.  Blejweis  Doktor  .  .  .  u  skupcini  od  29.  Prosinca  bi  ime- 
novan  clen  cestiti.  —  U  Carigradu,  dne  26.  veljace  1870.  — 
Predsjednik:  Pecko  Josip,  tajnik:  P.  Sokolovic". 

Med  Bleiweisovimi  knjigami  sem  naletel  na  knjizico  zepne 
oblike,  V  kateri  so  natisnjena  pravila  tega  Carigrajskega 
drustva,  v  srbsko-hrvaskem  jeziku.  in  —  kakor  diplom  — 
V  gajici,  samo  da  sumniki  (c,  c,  s,  z)  nimajo  nadznakov,  ker 
tiskarna  v  Carigradu  ni  imela  takih  crk.  Pa  tudi  v  tej  knjizici 
je  nekdo  z  rjavkasto  tinto  popravljal  doticne  crke. 

Ker  so  ta  pravila  zanimiv  prispevek  za  razprostiranje  zavesti  o  ce- 
lokupnosti  Slovanov  v  oni  dobi,  posnameni  iz  njih  v  natancnem  prepisu 
poglavitne  tocke.  Pravila  iniajo  naslov:  „Zakonik  drustva  dobrocinjenja  i 
uzajemne  pomoci  Slavjanske  podzastitom'^j  njegove  visosti  AAli  Pase. 
U  Carigradu  1869."  Str.  3.  id.: 

„Clen  I.  .  .  §  1.  Drustvo  dobrocinjenja  i  uzajmne  pomoci  Slavjan- 
ske ima  ce  za  djelo  podpomoci  svakojega  sina  nasega  Slavjanskoga  na- 
roda, koi  bi  upao  u  nuzdi  ili  siromastvu  u  velikome  svome  gradu. 

§  2.  Ovo  je  drustvo  jedinstveno  covekoljubno,  zato  su  daleko  od 
istoga  zanimanja  s'  politikom  i  svakim  drugim  predmetom  koi  se  nebi 
odnosio  na  cjel  ovu,  koja  je  pokrenula  njegovo  ustanovlenje. 

§  3.  Svaka  osoba,  bez  razlike  vjere  i  narodnosti,  koja  je  navrsila 
osamnajstu  godinu  svoga  zivota  i  k'  tomu  koja  je  sprovedena  preporu- 
kom  pripoznatog  postenja,  s'  odobrenjem  Odbora  moce  postati  clen 
drustva. 


1)  Nekdo  je  popravil:  ^uzajemne';    isti  je  pripisal  stresice  nad  su- 
mevce  c,  s,  c. 

-)  T.  j.  „pod  zastitom",  kakor  v  diplomu. 


Dr.  Jus.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XIII 


§  11.  Drustvo  .  .  .  pomocei)  vsakoega  siromasnoga  ali  po- 
st e  n  a  slavjanina,  i  svakojega  coveka')  ma  koje  narodnosti  ako  je  clen 
drustva.  1  to  kako  sleduje: 

a)Za  Slavjane  koi  dogju  ill  koi  zive  u  ovome  gradu  i  nemaju  ni- 
kakova  rada  i  sluzbe,  Odbor  postarace^)  se  da  im  nagje  posla  i  dace^) 
im  jesti.  Kad  nagje  za  umjestno,  dace  imi  novcanu  pomoc  do  100  grosa^). 

e)  Slavjani  i  svaki  clen  Druslva  koi  zbog  Ijenosti  nijesu  rabotali  za 
godinu,  nemogu  pitati  pomoci  Drustva." 

C!en  II.  —  Posebno  vazni  sta  naslednji  tocki: 

§  10.  Drustvo  dobrocinjenja  i  uzajmne  pomoci  slavjanske,  jest  i 
zovese  Drustvo  Slavjansko,  za  to  treba,  da  se  sva  njegova 
djela  vode  u  slavjanskom  jeziku;  ali  neimajuci  jedan 
obsti^J  jezik,  bi  sakljuceno,  da  se  zapisnici  i  sva  unutrnja  akta 
Drustva  vode  srbskim  jezikom  a  slovima  za  sada  latins  kirn  U 
odnosenju  spoljasnjem,  gdje  zatreba,  moce  se  upotrebit  i  kirilica,  .  .  .  . 
Radi  ravnopravnosti  i  bratske  Ijubavi,  zakonik  ovaj  bice'')  pecatan'M  u 
svim  narjecijama  slavjanskim  i  u  sjednicama  odbor  ah  i  skup- 
stinah  moce  svaki  clen  govoriti  u  kojemu  nareciju 
slavjansko  me    bode   umio. 

§  11.  Predsjednik,  tajnik  i  svi  clenovi  Odbora  m  o- 
raju  biti  Slavjani,  zato  njedan  clen  druge  narodnosti 
nece   nigdeipod   nikakovo   uslovije   biti   odbornik." 

Zelo  strog  je  tudi  predpis  v  Clenu  III.  §  8: 

„Svaki  clen  Odbora,  koi  ne  dogje  tri  puta  zausob  u  sjednici  a 
nije  naprjed  objavio  predsjedniku  svoje  odsudstvo,  bice  globljen  za  prvi 
put  pet  turskih  lira,  a  drugi  put  bice  sbacen!!' 

V  soglasju  z  navedenima  tockama  clena  II.  je  §  9  clena  VI.: 

„Nijednomu  clenu  nije  dozvoljeno  govoriti  u  skupstini  ma  koim 
stranim  jezikom,  no  samo  sa  koim  biio  narjecijem  slavjanskim.  Sami  cle- 
novi, koi  su  druge  narodnosti  i  neznaju  nas  jezik,  more  u  skupstini  go- 
voriti sa  onim  jezikom,  u  kojem  im  je  najlakse  izraziti  se  ;  ali  ono  sto 
(=3  sto)  iskazu,')    bice    prevedeno    skupstini  u  nasem  narodnjem  jeziku." 

Tudi  zene  so  mogie  postati  drustvenice,  vendar  cujmo,  s  kako 
omejitvijo  (clan  VI.  §  1): 

,Svaka  postena  zena,  a  osobito  slavjanka,  koja  je  navrisila  svoju 
18  godinu,  more  biti  primljena  u  drustvo  i  uzivace  sva  (?)  prava  kao  i 
clenovi  muskj,  samo  (!)  nece  moci  prisustvovati  u  skupstinama  i  sjedni- 
cama i  nece  moci  giasovati."  — 

Do  kake  navdusenosti  so  se  povzpeli  nekateri  castitkarji, 
za  to  navajam  tri  zglede,  vsakega  iz  razlicnih  polj. 

Udje  pevskega  zbora  Ljubljanske  citalnice 
castitajo  Bleiweisu  v  spomenici,  ki  so  jo  vsi  (na  celu  jim  Voj- 
teh  Valenta  in  Jos.  Noli)  podpisali  za  god  (za  katerega,  ni 
povedano)  med  drugim  s  temi  besedami:  „••  Pesem  nasa 
pride    iz    hvaleznih    otroskih  src  in  prepricani  smo,    da  najde 

1)  T.  j.  „pomoce"  =  bo  podpiralo. 
')  T.  j.  .cloveka'. 

3)  T.  j.  postarace  se  =  se  bo  potrudi! ;  dace  =  dace  =  bo  dal ; 
grosa  =  grosa  =  grosev. 

*)  T.  j.  obsti  —  obcni,  skupni. 
^)  „bice  pecatan"  —  se  bo  nalisnil. 
6)  .Placa  globo". 
")  =  izkazejo. 


XIV 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 


pot  tudi  do  ocetovskega  Vasega  srca,  Ostanite  Slovenii  in  nam 
tudi  V  prihodnje  se  skrbni  oce,  mocni  steber,  hrabri  brani- 
telj  in  junaski  boritelj  za  narodne  svetinje.  Mi  Vas  pa  zago- 
tavljamo,  da  hocemo  zvesto  in  trdno  stati  z  Vami---  ter  se 
nadejamo,  da  z  druzeno  mocjo  prezenemo  oblake,  kteri  solnce 
se  pokrivajo  Slovenii  in  za  kterim  se  tuguje  mila  majka.  Njej 
pomagati  do  prave  svobode,  samopravnosti  in  srece  —  to  je 
bil,  je  in  bode  Vas  in  nas  blagi  namen;  da  ga  kmalu  dose- 
zemo,  Bog  pomozi!  Predno  se  pa  to  zgodi,  naj  Vam  britke 
ure  na  trnjevi  poti  slajsa  vesela  svest,  da  se  Vase  junasko 
prizadevanje  gotovo  izide  Slovenii  na  blagor  in  da  ves  narod 
stoji  za  Vami-  •  • " 

In  nasproti  takim  besedam  naj  bi  se  Bleiweis  ne  bil 
cutil  „oceta"! 

V  istem  zmislu,  samo  se  s  poudarjanjem  vzajemnosti  s 
sorodnimi  narodi,  ga  pozdravlja  k  njegovi  sedemdesetletnici 
„Matica  Dalmatinska  u  Zadru"  s  tole  pesmijo,  na- 
tisnjeno  v  obliki  diploma  na  svetlem  kartonastem  papirju : 


Slovenskog  plemena 
Silan  budioce, 
Svih  sgoljnih  Slovena 
Otce  i  proroce! 

Oko  tebe  stupe 
Domovine  svoje, 
Slovenci  se  kupe, 
Ko  pcele  se  roje; 

Poju  tvoju  slavu, 
U  zviezde  te  kuju, 
Dicnu  tvoju  glavu 
Vienci  obsipljuju. 

A  da  mi  Hrvati, 
U  rodu  ti  prvi, 
Ne  budemo  svati 
U  toj  pirnoj  vrvi  ? 

Da  uz  nas  Hrvate 
Nasa  braca  Srbi 
S  nami  se  ne  jate 
U  toj  bratskoj  skrbi? 

Da  cigli  ogranak 
Slavjanskoga  roda 
Ne  svetkuje  danak 
Cestitog  ti  goda? 


Ta  ti  uzor  nama, 
Neumorna  rada, 
Rodoljubna  plama, 
Bratinskoga  sklada 

Neodolna  sila 
Krepkog  duha  tvoga 
Narod  probudila 
Od  sna  stoljetnoga. 

Glas  tvojili  „Novica" 
Smeo  dusmanina, 
Kao  sto  Danica 
Razgoni  moc  tmina. 

Tko  je  pod  koprenom 
Tvojega  barjaka, 
Nezna  biti  pljenom 
Nemskutar-kutiaka: 

Svojim  zastupnikom 
Tko  god  tebe  bira, 
Sa  zemlje  krvnikom 
Nezna  sklopit  mira. 

A  mir  gotov  s  nami: 
Pravda  i  sloboda ! 
Dolje  s  verugami! 
Prosta  riec  nam  roda! 


Bar  do  toga  mira, 
Otce  svega  puka! 
Nek  u  te  ne  dira 
Kobne  smrti  ruka  ! 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XV 

In  kot  tretji  zgled:  cisto  privatno  mu  je  neka  nemska 
pisateljica  (imena  se  ne  smemo  fzdati)  castitala  k  sedemdeset- 
letnici,  porabivsi  Kaltenbrunnerjeve  verze : 

„Ein  echter  Deutscher  bin  ich, 
Darum  auch  Freund  der  Slaven;') 
Ich  sondere  nur 
Die  Schlechten  von  den  Braven-'^) 

2.  Kako  obsezne  so  bile  ze  zgodaj  Bleiweisove  zveze  z 
raznimi  literarnimi  krogi ,  ne  samo  v  ozji  domovini,  ki 
so  mu  kot  uredniku  seveda  posiljali  recenzijske  izvode 
svojih  publikacij.  ampak  po  vsem  slovanskem  ozemlju, 
to  izpricujejo  cesto  prav  zanimiva  posvetila  vposlanih  mu 
knjig.  Tu  srecavamo  imena  vseh  vrst :  od  Miklosica,  ki 
mu  kot  „prijatelju"  poklanja  svoja  slavna  znanstvena  dela,  pa 
do  Hadrlapa,  ki  poslje  svoje  „Pesmi  na  tujem"  Bleiweisu 
kot  „Prvemu  rodoljubu  slovenskemu",  in  do  se  mladega 
G.  Kreka,  ki  je  zapisal  na  vposiani  izvod  svoje  epicne  pesmi 
„Na  sveti  vecer  o  polnoci"  (1863):  „Prosim  presrcno,  da  bi 
blagovoliti  pesmi  saj  nekoliko  omeniti  v  „Novicah",  Seveda 
tudi  n.  pr.  Koseski,  Valjavec,  Janezic  itd.  ^ —  Takisto 
najdemo  hrvaskih  posvetil  :  L.  1861.  poslje  J.  M.  Spor  svojo 
dramo  „Car  Murat  II."  svojemu  „milom  prianu  Dr.  Bleiweisu", 
Velimir  Gaj  inBogisic  mu  dostavljata  vsa  svoja  dela.  — 
Vuk  mu  je  1.  1857.  na  vposlan  izvod  „Primjeri  srpsko-slo- 
venskoga  jezika"  (v  cirilici)  z  gajico  lastnorocno  pripisal  po- 
svetiio.  Z  znanim  Hankom  je  bil  Bleiweis  v  trajni  zvezi ; 
vposlal  mu  je  n.  pr.  svoje  „Pocatky  ruskeho  jazyka".  —  Dr. 
J.  Safari k  (tako  je  ime  podpisano)  poslje  dne  11;23  aprila 
1863  (pisano  z  gajico)  „Gospodinu  Dru.  J.  Bleiweisu  u  znak 
visokog  postovanja"  knjigo  „Hrisobula  Cara  Stefana  Dusana" 
(v  cirilicij. 


1)  Citaj :  „Slafen«  ! 

^)  Mnogo  dobre  volje  kaze  tudi  dopisnica,  ki  jo  je  poslal  Blei- 
weisu z  Rakovnika  grof  Barbo  dne  30.  dec.  1877  in  kjer  podpisanec 
,Srecno  in  veselo  novo  ieto  vosi"  Bleiweisu  in  castiti  rodbini  v  tejle  iz- 
virni  pesniski  obliki: 

„Bog  blagoslovi !  v  novim  letu 

Orozje  kristjansko  u  slavjanskih  rok  i,?)! 

Mir  naj  daruje  ubogim  detu  (?  ?), 

Mine  v  njemu  suznih  bratov  stok. 

Mila  domovina  naj  se  odahne, 

Prosta  bodi  Austria  le, 

Sovraznika  naj  vojna  pahne 

Unajniga,  ce  nad  njo  gre. 

Da  bi  domaci  se  spokorili 

Ne  trpincali  (!)  postenjake  (!)  vec. 

Narode  (?)  in  cesar  mili 

Mogli  enkrat  mir  dosec.' 


XVI  Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

Jako  zgodaj  je  bil  Bleiweis  v  ozkih  stikih  z  glavnimi 
zastopniki  Luziskiii  Srbov,  najprej  s  Hurbanom,  potem, 
kakor  bomo  pozneje  videli,  s  Smolei'em.  Hurban  mu  ze  zgodaj 
posilja  knjige  Luzicanov;  n.  pr.  1.  1848:  ,,Ssci'bfkc  {jornc  Tuzijlj 
ah\)  ftatiftki  Savisk  .  .  .  tuubatl]  tuot  Sriifta  Bolniiujera  3akuba  .  . 
itb.  to  Bubtfdjiui  1848",  znaslovomna:  „Slovenske  Druzstvo  w 
Lublanju." 

3.  Tudi  dragocene  predmete  je  dobival  za  castno 
darilo. 

L.  1861.  so  mu  poklonili  stajerski  Slovenci  po  depu- 
taciji,  ki  jo  je  vodil  Dav.  Trstenjak^)  srebrno  majolikoz 
napisom:  „Dr.  Janezu  Bleiweisu  v  priznanje  zaslug  za  sloven- 
ski  narod  hvalezni  stajerski  Slovenci  leta  1861". 

Prava  dika  med  Bleiweisovimi  spominki  pa  je  velik 
tintnik  iz  cistega  srebra;  med  obema  posodicama  je  srebrn 
kipec  Slovenije,  ki  sedi  na  prestolu  in  drzi  v  levici  scitec  z 
vrezanim  napisom:  „V  spomin  dvajsetletnega  vredova- 
nja  „Novic"  Slovenci  na  Kranjskem  Dr.  Janezu  Bleiweisu 
5.  Julja  1863".  —  K  tintniku  spada  zlato  pero,  ki  mu  je 
drzalo  okraseno  z  dragulji.^)  —  Darilo  mu  je  vrocil  na  slovesen 
nacin  Dr.  L.  Toman. 

Kmetijska  druzba  za  Kranjsko  je  —  tako  pravi 
napis  —  „Gospodu  Dr.  Jan.  Bleiweisu  dne  24.  novembra 
1875"  posvetila  velik  srebrn  b  o  k  a  1. 

1)  Tedaj  je  bil  Trstenjak  izmed  najboljsih  prijateljev  Bleiweisa; 
pozneje  mu  je  zelo  zameril,  da  je  v  Novicah  molcal  o  (Trstenjakovi; 
„Zori".  V  nekem  pismu  Vosnjaku  1.  1872  iVosnjak,  Spomini  1.  147)  pise 
prav  zbadljivo  o  Bleiweisu:  ,ne  grem  vec  durch  dick  und  diinn  z  Dr. 
Bleiweisom,  ki  po  piscalki  vetrnjaka  Costata  plese".  —  Iz  teh  in  se  pikrejsih 
besed,  ki  jih  je  1.  1872.  pisal,  pa  se  ne  sme  sklepati,  da  je  bil  Trstenjak 
morda  hudo  razprt  s  Bleiweisom.  Ne!  Tu  imamo  dokaz,  kako  oprez- 
no  moramo  delati  sklepe  iz  privatnih  korespondenc, 
ki  so  vendar  vselej  pisane  pod  trenotnim  vtiskom  in  so  po  tendenci  ne- 
hote  prilagodene  nazorom  naslovljenca.  Bleiweis  je  i  poslej  pisal  Trste- 
njaku  ,Dragi  prijatelj"  in  v  dolgem  pismu,  poslanem  Bleiweisu  s  Ponikve, 
31.  julija  1877,  mu  T.  pise  med  drugim  telezanjiju  razmerje  zanimive  be- 
sede:  „2.  Augusta  1852  sem  Te  v  Ljubljani  prvokrat  spoznal,  torej  bo 
letos  25  let.  Med  tem  se  je  marsikaj  zgodilo  in  spremenilo,  in  ceravno 
jaz  nisem  imel  pri  narodn^m  svojem  delu  veselih  dni,  vendar  me  to  ve- 
seli,  da  smo  napredovali.  Ce  bo  naprej  tako  pogumnih  in  neu- 
trudnih  delavcev  kakor  sva  midva,  bode  se  nas  narod  crez 
20  let  V  ugodnisem  polozaji.  —  Zdravstvuj  in  miluj  Svojega  zvestega 
prijatelja  Trstenjaka".  V  nekem  drugem  pismu  (brez  datumaj  se  podpise 
kot  ,Stari  Spartanec".  Kako  intimna  sta  naposled  postala,  je  razvidno-iz 
pisma  z  dne  7.  okt.  1879,  kjer  T.  nagovarja  Bleiweisa  z  ,Moj  dragi  Janez!" 

-)  To  misel,  da  bi  Kranjci  ne  zaostajali  za  Stajerci,  ampak  pocastili 
Bleiweisa,  podarivsi  mu  „sreberno  pisavno  orodje  in  zlato 
pero,  je  sprozil  Miroslav  V  i  1  h  a  r,  kakor  je  razvidno  iz  letaka,  izdanega 
,V  Ljubljani  na  cvetno  nedeljo  1862" ;  tu  se  rodoljubi  pozivljajo,  naj  do- 
nasajo  prispevke,  ces,  „pokazimo  svojemu  Ijubljencu,  da  smo  Slovenci 
hvalezni  in  da  se  on  ne  poteguje  za  nevredne  in  nehvalezne  rojake". 


I 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XVII 

Vprav  umetniski,  prisrcen  in  dragocen  dar  so  omislile  za 
19.  nov.  1878  narodne  dame.  Iz  srebra  je  narejen  dvovejicen 
lavorov  venec;  ena  vejica  steje  41  (srebrnih)  listov,  druga  39, 
a  na  vsakem  listu  je  vrezano  ime  ene  dame,  skupaj  torej 
osemdeset;  imena  so  na  vsaki  vejici  razvrscena  abecedno  (na 
eni  strani  n.  pr.  ..Valeska  grofinja  Barbo"  itd.)  od  spodaj  proti 
vrsicu.  Vejici  sta  na  spodnjem  koncu  sklopijeni  s  srebrnim 
trakom,  ki  nosi  napis:  „Narodnemu  buditelju.  gospodu  Dr. 
Jan.  Bieiweisu.  v  spomin  na  s  e  d  em  d  es  e  1 1  etn  i  c  o".  — 

4.)  Visoka  odlikovanja  je  prejel  Bleiweis  sledeca: 

a)  L.  1846.  mu  je  podelil  bavarski  vojvoda  Maks  kot 
pokrovitelj  drustva  zoper  trpincenje  zivali  v  znak  priznanja  za 
njegovo  knjigo  „Milosrcnost  do  zivali''  (1846)  bronasto 
sveti  nj  o.^) 

b)  Ko  je  rusko  carstvo  1.  1862  (v  Novgorodu)  obliajalo 
svoju  tisocletnico,  so  bili  razni  slovanski  veljaki  odlikovani  z 
ruskimi  redi.-)  Bieiweisu,  cigar  „Novice"  so  stale  tik  pred 
dvajsetletnico,  je  car  Aleksander  II.  z  ukazom  z  dne  8.  sep- 
tembra  1862  podelil  „vitestvo  cesarskega  reda  svetega 
apostolskega  kneza  Vladimira  cetrte  stopnje",  in  sicer 
„v  znamenje  posebne  .  .  .  naklonjenosti  zaradi  znanstvenega 
delovanja",  kakor  pravi  carski  patent^),  dne  19.  septembra 
1862. 

Eoacieio  Mnaocxiio  mli.  AaeKcaH;i,pi>  BTopLiir,  HMnepaTopi. 
II  caMo^i.epsKeu.'i.  BcepocciflcKiii,  u,api>  no.itCKiii,  BeanKifi  khhsb 
(|)iiHajiH^CKiii,  H  npcia^,  ii  npo^aa,  u  npcia^.  npo(J)eccopy 
^  o  K  T  o  p  y  B  .1  e  i'r  B  e  ir  c  y.  Et  osHa.MeHOBanie  ocooen- 
Haro  Haiiiero  oaaroBoaeniii  Kt  yneHbiMi.  Tpy;];aMi> 
B  a  m  II M  t.  BceMiiaoc'rnB'feiiiiie  noiKaaoBaeiii  Mti  Baci.  yKasojit,  bi. 
8  A6Hb  CeHTHopa  1(^62  ro;i,a  KamiTyay  ;i,aHHi>Mi,,  KaBaaepoMi> 
ILnnepaTopcKaro  Op^ena  Hamero  CBjiTaro  PaBHoanocTo.itHaro 
KHiiaa  Baa;i,HMipa  ^eTBepToi'i  CTeneHii.  FpaMOTv  ciio  bo  CBii^-fe- 
Te.ibCTBO  no;i,niicaTi>,  Op^eHCKOio  HeHaxbio  yKp-feniiTt  ii  SHaKH 
Op;i,eHeKie  npenpoBo;i,iiTB  ki.  Basit  noBCTfeau  M&i  KaniiTvay 
PocciiiCKux'B  IlMnepaTopcKux'B  ii  L^apcKiixi,  Op;i,eHOBi>.  /I,aHa 
Bt  CaHKTneTep6ypr'fe  Bt  19  aghb  CeHT-aopa  1862  ro^a. 

0  tej  odliki  je  Bleiweisa  obvestil  soodlikovanec  in  osebni 
znanec  ceski  ucenjak,  dunajski  vseuciliski  profesor  S  emb  era, 
s  sledecim  pismom: 


1)  Gl.  razpravo  Dr.  Demetra  Bleivyeisa-Trsteniskega,  str.  323 
-I  Glej  spodaj  natisnjeno  pismo  S  e  m  b  e  r  a. 
3)  Ker  ta  patent  utegne    zanimati    nase    kulturne    zgouovinarjC,   ga 
podamo  tu  v  izvirniku. 

II 


XVIII         Dr.  Jos.  Tominsuk:   Dr.  Janez  Bleivveis  vitez  Tersteniski. 

„Euer  Wohlgeboren! 

Gestern  warden  mir  und  den  H.H.  Miklosic  und 
Kuzmany  von  Sr.  Excellenz  dem  k.  russischen  Gesandten 
H.  V.  Balabine  die  uns  von  Sr.  Majestat  dem  Kaiser  von 
RuBIand  veriielienen  Orden  iibergeben.  Bei  der  Ubergabe  be- 
merkte  ich  Sr-  Excellenz,  daI3  es  Euer  Wohlgeboren  und  meinen 
Freunden  Erben  und  Susil  gewifi  angenehmer  ware,  wenn 
Sie  die  Ihnen  verliehene  Decoration  sammt  Diplom  unmittelbar 
und  nicht  erst  im  amtlichen  Umwege  erhaiten  konnten  und 
trug  mich  Se.  Excellenz  an.  beides  .  .  .  Euer  Wohlgeboren 
derart  zu  iibersenden,  worauf  mir  der  H.  Gesandte  das  Ordens- 
zeichen  und  das  Patent  .  .  erfoigte. 

Ich  gebe  mir  daher  die  Ehre,  Euer  Wohlgeboren,  den  ich 
personlich  zu  kennen  das  Vergniigen  habe  und  hochschatze, 
den  St.  Wladimir-Orden  IV.  Classe  nebst  Diplom  ...  mit  dem 
herzlichen  Wunsche  zu  iibermitteln,  damit  Sie  sich  dieser  Aus- 
zeichnung,  der  Sie  in  so  hohem  Grade  wiirdig  sind,  durch 
viele  Jahre  zum  Frommen  der  slowenischen  Literatur  und 
Nation  erfreuen  mogen,  und  fiige  die  Bitte  bei,  den  Ubersender 
stets  im  freundlichen  Andenken  erhaiten  zu  woilen  .  .  . 

Euer  Wohlgeboren 
Wien,  den  2,  Nov.  1862.  ergebener  Alois  Sembera". 

V  pismu  so  vrhu  tega  navodila,  naj  Bieiweis  potrdi  pre- 
jem  posiljatve,  naj  nadalje  sestavi  za  ruskega  poslanca  dopis, 

V  katerem  izreka  zahvalo  caru  in  naucnemu  ministru  Golovninu, 
in  naposled,  naj  vlozi  potom  dezelne  vlade  pri  drzavnem  mi- 
nisterstvu  prosnjo,  da  sme  sprejeti  in  nositi  podeljeni  mu  red. 

Temu  pismu  je  dodejan  dopis  Bleiweisovega  intimnega 
prijatelja   M.   Cigaleta,   v  katerem  je  ruski  diplom  prepisan 

V  gajico  in  povrhu  preveden  v  nemscino.^)  Ohranil  se  je  tudi 
se  (s  svincnikom  pisan)  slovenski  koncept  zahvale,  ki  jo  je  po 
Semberovem  narocilu  sestavil  Bieiweis;  tekst  mu  je  prizadevai, 
kakor  kazejo  ninogi  popravki,  precej  sitnosti.  Nekdo  mu  je  to 
zahvalo  prevedel  v  ruscino  in  skromne  njegove  besede  spravil 

V  bolj  dvorjansko  obliko.  Vsebina  seveda  ni   vredna   omembe. 

Kmalu  nato,  dne  11.  novembra,  je  Bieiweis  vlozil  omenjeno 
prosnjo  na  drzavno  ministerstvo,  in  z  odlocitvijo  z  dne  6.  ja- 
nuarja  1863  mu  je  cesar  (po  odloku  drzavnega  ministerstva  z 
dne  15.  Jan.  1863,  st.  299)  ugodil.  —  Ker  tega  reda  ni  treba 
vrniti  po  nosilcevi  smrti,  se  hrani  se  dandanasnji  v  Bleiweisovi 
hisi  ta  precej  veliki,  priprosti  srebrni  krizec  z  rdece-crnim 
trakom. 


I 


1)  Tak  prevod  je  moral  Bieiweis   priloziti   prosnji    za   pravico,    da 
sme  nositi  ruski  red. 


Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XIX 

Razume  se,  da  je  to  odlikovanje  zbudilo  veliko  pozornost; 
utrdilo  je  Bleiweisu  v  domovini  stalisce,  ki  je  v  tedaj  poraja- 
jocih  se  zlasti  politicnih  nasprotjih  bilo  izpostavljeno  raznim 
napadom.  Jako  dobro  je  situacijo  zadela  bas  ustanovljena 
Goriska  citalnica;  njena  castitka,  (z  dne  19.  oktobra 
1862),  ki  jo  je  podpisal  —  in  po  vsej  priliki  tudi  sestavi!  in  celo 
kaligraficno  spisal  —  v  imenu  zacasnega  odbora  predsednik 
And.  Winkler,  in  ki  govori  kot  zastopnica  Goriskih  Slo- 
vencev,  se  glasi  v  glavnih  tockah  tako: 

„Ni  davno,  kar  se  je  Evropa  radovedno  ozirala  proti 
starocastitljivemu  Novgorodu.  Praznovala  se  je  tarn  tisucletnica 
ruskega    carstva.    Veliki  dan  ruskega  naroda,  8.  20.  sept.  t.  i. 

je  minul Ni  pa  in  ne  bo  minul  spomin  tega.  kar  je 

ta  dan  slovanskemu  svetu  prinesel.  Z  nekakim  nenavadnim 
zavzetjem  je  sprejela  osupnjena  Evropa  prevazno  novico,  da 
med  sumom  in  iirumom  novgorodskili  slovesnost,  ruski  Car  ni 
pozabil  tudi  avstrijanskoslovanskih  literarnih  veljakov,  pokazavsi 
svetu,  koliko  vise  je  treba  ceniti  pero  memo  jekla,  krepost  uma 
mem  moci  dlana.  Prebravsi  vrsto  poslavljenih  slovanskih  prva- 
kov  smo  naleteli,  Blagorodni  Gospod,  tudi  na  Vase  ze  slavno 
ime.  Zadovoljnost,  veselje,  s  kterim  to  pomembepolno  poslav- 
Ijenje  Slovence  napolnuje,  je  preveliko  ...  In  to  je,  ki  je  gnalo 
podpisani,  ravno  kar  ustanovljeni  zacasni  Odbor  „goriske  ci- 
tavnice",  da  je  castno  in  prijetno  dolznost  prevzel,  Vam  pri- 
srcne  voscila  goriskih  Slovencov  za  veselo  priloznost  pokloniti, 
ko  Vam  je  bil  sv.  Vladimira  red  podeljen.  Zaupnicam  in  mnogim 
zahvalnim  in  pohvalnim  listom,  ki  Vam  jih  je  letos  narod  slo- 
venski  za  dvajsetletniVas  trudv  „Novicah",  podpisoval, 
je  zdaj  Car  ruski  svoj  veljavni  pecat  pritisnil.  Venec  Vasih 
zaslug  je  spleteni  — ■  Eno  srcno  zeljo,  dovolite,  da  pri  tej 
priloznosti  izrecemo:  Naj  bi  namrec  red  Vladimirov  postal 
„nomen  et  omen"  za  Vas  in  za  Slovenijo!  „M  i  r"  naj  bi 
„vladar  krog  Vas  po  slovenski  nasi  domovini,  kteri  ste  Vi 
Oce;  tisti  mir,  kteremu  podlaga  je  narodska  enakopravnost. 
Kakor  daljni  ptuji  vladar  Vase  zasluge  za  slovensko  literaturo 
in  za  povzdigo  slovenstva  sploh  pred  vsem  svetom  spoznava, 
tako  naj  bi  jih  domaci  nasprotniki  Vasi  spoznali. 
In  tisti  dan,  ko  se  bo  svetli  red  prvikrat  zalesketal  na  Vasih 
prsih,  naj  bi  ves  svet  priznal,  da  Vasi  nameni  so  posteni, 
in  da  zahtevanja  slovenske.  ki  jim  ste  Vi  nar  krep'<ejsi 
podpornik,  soskoz  lojalne  in  pravicne.  V  Gorici  19. 
oktobra  1862." 

Da  je  ta  dopis  zanimiv  ze  zaradi  osebe  A.  Winklerja, 
ni  treba  posebej  poudarjati.  —  Rabi  se  v  njem  tudi  beseda 
lojahiost.  Ako  pomislimo,  da  je  bil  Bleiweis  ze  v  stiridesetnih 
letih  svojega  stoletja  na  sumu,  ces,   da    so    mu    dobro    znani 


XX  Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 


ruski  srebrni  rublji*),  potem  hi  se  dalo  sklepati,  da  vladi  Blei- 
weisova  ruska  odlika  ni  bila  vsec.  Tudi  iz  Semberovega  sila 
opreznega  pisma  se  da  nekaj  takega  slutiti;  saj  pravi,  da  je 
Bleiweisu  pac  Ijubse,  ce  dobi  svoj  krizec  posredno  od  Sem- 
bera,  nego  uradnim  potem-  Uvazevati  je  nadalje,  da  je  bil 
Bleiweis  sem  od  1.  1861  v  prvi  vrsti  politik,  in  sicer  vobce  v 
opoziciji,  docim  se  njegovo  literarno  delovanje  omejuje  zdaj 
skoraj  le  na  urejevanje  „Novic".-^) 

c)  Vendar  ni  dvoma,  da  so  v  takih  stvareh  postali  vsi 
krogi  ravnodusneji,  nego  so  bili^'}  pred  1.  1850.  Pretecejo  stiri 
leta,  pride  vojska  1.  1866,  in  Bieiweisa  odlikuje  nas  cesar  (z. 
dne  10.  decembra  1866,  odlok  drz.  ministerstva  13-.  dec-  1866^ 
St.  7253)  z  viteskim  krizcem  Franc  Jozefovega  red  a, 
in  sicer,  kakor  pravi  omenjeni  odlok  >in  Anerkennung  Ihres 
verdienstlichenWirkens wahrend  der  jiingsten  Kriegsereignisse"*). 

d)  Prihodnje  leto  (1867.)  mu  je  z  diplomom  z  dne  15.» 
oktobra  doslo  novo  rusko  odlikovanje :  vr-eucilisce  v  Moskvi 
mu  je  podelilo  malo  srebrno  kolajno  za  vposlane  domo- 
vinske  prispevke  k  etnografski  razstavi.'') 

1)  Fr.  Levee  poroca  v  Slov.  Vecern.  1880,  16.:  Ko  je  tedanji  na- 
mestnik  Weingarten  pri  neki  (nemski)  predstavi  v  gledaliscu  vide),  s  kako 
navdusenostjo  ploska  obcinstvo  nekaterim  slovenskim  pesnim,  ki  so  se 
pele  kot  viozke,  je  vzkliknil:  ,Vse  to  je  naredil  dr.  Bleiweis,  katerega 
so  gotovo  Rusi  s  srebrnimi  rublji  podmitili". 

2)  Kako  oprezen  je  postal  Bleiweis  pozneje,  se  vidi  iz  njegovega 
pisma  Costu  (12.  XI.  1870),  kjer  pravi:  ,Matici"  je  dosla  „ponudba  ruske 
podpore  po  pismu  iz  Varsave.  Ponudba  je  bila  mikavna,  a  resnega  pre- 
vdarka  vredna,  kajti  mogoce  je  tudi,  da  so  kake  nastavljene  limanice,  da 
bo  vlada  aus  ianger  Hand  vjela  ,Matico'.  Ponudba  zahteva,  da  odborniki 
s  predsed.  prosijo  sele  podpore,  Bog  vedi,  kam  bi  lahko  ti  podpisi  pri- 
sli."  Zato  menita  Bleiweis  in  Lesar,  naj  se  Costa  na  Dunaju  o  stvari 
previdno  informuje. 

3)  Prim,  ves  clanek  dr.  Prijatelja  :  „Bleiweis  in  drugi  —  pred  po- 
licijo". 

1)  Prof.  dr.  K  I  u  n  sodi  o  odiikovanju  takoie  (v  pismu,  pisanem  na 
Dunaju  14.  dec.  1866,  v  nemskem  jeziku) :  „S  pravim  veseljem  sem  danes 
cital  V  uradnem  listu  o  Vasem  odiikovanju  z  viteskim  krizcem  Franc  Jo- 
zefovega reda.  Ne  da  bi  Vam  najmanj  kratil  Vase  zasluge  , wahrend  der 
jiingsten  Kriegsereignisse',  sem  vendar  trdno  preprican,  da  ste  si  stekli 
se  mnogo  vec  zaslug  za  nas  narod,  za  naso  domovino  in  s  tem  za  Av- 
strijo,  tekom  Vasega  vec  ko  25-letnega  delovanja  na  popriscu  dusevnih, 
in  materialnih  interesov,  dasi  si  s  tem  niste  pridobili  krizca,  pac  pa  krize. 
Pri  tej  priiiki  bi  vzkliknil  z  nemskim  pesnikom  (R.  Prutz) : 
Zwanzig  Mannern  —  zwanzig  Orden! 
Aber  Bleiweis  —  unser  Herz!" 

^)  Diplom  se  glasi: 

IlMnepaTOpCKoe  OomecTBO  e3io6iiTejeii  EcxecTBOsHaHiii  co- 
CTOJimee  npii  Mockobckomi>  ^HiiBepcuTeT'fe  bi,  3acii;i,aHiii  CBoeMi> 
Jk.isi  14  ;i,HH  1867  ro/i,a,  npunnni,  Bt  cooopaMceHie  to  co;i,'feii- 
CTBie.    KOTopoe    6fcLio    OKasaHo    npn    ycTpofiCTB'fe  PyccKoii  9tho- 


Dr.  Jos.  Tominsek:    Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tcrsteniski.  XXI 

S  tem  letom  je  prekinjena  dolga  vrsta  odlikovanj.  Hude 
politicne  borbe  niso  bile  ugoden  cas  za  to  in  Bleiweisova 
oseba,  ki  je  stala  pri  njih  vedno  v  ospredju,  bodisi  hvaljena 
ali  napadana,  ni  smela  biti  pocascena  v  prilog  te  ali  one 
stranke.  Ko  je  1.  1873.  kot  c.  kr.  dezelni  zivinozdravnik  stopil 
V  pokoj,  so  pac  vsl  krogi  pricakovali  zanj  kako  odliko ;  a  ni 
je  bilo.  In  takisto  je  ni  bilo,  ko  je  cez  pet  let  (18.  in  19.  no- 
vembra  1878)  praznoval  svojo  sedemdesetletnico.  Castitk  je 
sprejel  nebroj,  tudi  iz  vladnih  krogov,  a  odlike  mu  je  delil  le 
narod.  Po  slavnostnih  dnevih  pa  se  je  boj  —  nadaljeval. 

e)  Zato  je  zbujala  precejsnje  iznenadenje  izredna  cast,  ki 
so  jo  javile  „Novice"  1.  1881  (st.  153):  „Preradostni  nazna- 
njamo  svojim  bralcem  danes  novico,  da  ob  priliki  poroke 
svetlega  cesarjevica  Rudolfa  dosla  je  po  milosti  Nj.  Velicanstva 
,  .  .  slovenskemu  narodu  velika  cast,  da  je  njega  voditelj  dr. 
Janez  Bleiweis  prejel  imenitni  red  zelezne  krone  III.  vrste. 
s  katero  v  zvezi  je  plemstvo".^) 

0  cesarjevem  ukrepu  (z  dne  30.  aprila  1881)  obvesca 
Bleiweisa  dezelni  predsednik  Winkler  z  laskavim  dopisom 
z  dne  11.  maja  1881.  —  Pisarna  Zeleznega  reda  pa  je  Blei- 
weisu  odposlala  krizec  in  statute  dne  4.  maja  1881.  Na  pod- 
lagi  tega  reda  je  prosil  Bleiweis  za  priznavo  plemstva  in  po 
daljsih  pogajanjih  in  posvetovanjih  se  je  odlocil  za  pleniiski 
pridevek  „Te  rst  e  n  is  k  i"-)  po  Trsteniku,  pradomu  svojih 
ocetov  (gl.  podobo  2).  in  si  je  dolocil  grb  v  prav  slovenskih 
barvah  in  v  obliki,  kakor  je  bila  naposled  sprejeta  v  diplom.^) 

Ta  plemiski  diplom  je  tretji,  kar  jih  je  bilo  podeljenih 
slovenskim  p  i  sate  1  j  em.^j  V  krasnem  albumu  s  priobesenim 
cesarskim  pecatom  citamo  tole  besedilo,  deloma  z  zlatimi 
crkami: 

Wir  Franz  Josef  I.  .  .  .  haben  mit  Unserer  kaiserlichen 
Entschliefiung  vom  30-  April  1881  unseren  lieben  und  getreuen 
Johann  Bleiweis,  geboren  i.  J.  1808  zu  Krainburg  in  Krain, 
Doctor  der  Medizin,  Landeshauptmann-Stellvertreter  .  .  .,  ge- 
wesenen   Professor    der  Veterinarkunde  und  der  gerichtlichen 

rpa(|)nqecKoit  BtiCTaBKH  IlBaHOMt  B.ieHeencoM'i  npuHecenieMi. 
Bt  ,T,api.  o^^-feifcHia  H3i>  oKpecTHOCTen  JIio6.iHHa  n  onHcameMt 
o^i.'feaHin.  onpe;i,'feaiiao  e;i,UHoraacHO  npncy;i,HTB  eMV  Maayio  cepe- 
^p^Hvio  Me;i,a."ib.   OKTHopa  15  ;i,hh  1807  ro;;a. 

1)  Zdaj,  izza  preureditve  statutov,  plemstvo  n  i  vec  v  zvezi  s  tem 
redom. 

-0  Glej  , Novice'   1881,  289. 

»)  Zaradi  dragega  barvotiska  nismo  mogli  grba  prinesti  v  nasem 
Zborniku  v  podobi  in  barvah.  Pravijo,  da  je  podoben  Jelacicevemu.  Opis 
sledi  spodaj. 

^)  Razen  Bleiweisa:  Ant.  Klodicu  vitezu  Sabladolskemu  in  Andr. 
Komelu  pi.  Socebranu.  Po  Levcu,  Ljublj.  Zvon  I.  (1881),  641. 


XXII  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

Medizin  an  der  bestandenen  chirurgischen  Lehranstalt  in  Laibach 
und  Ritter  Unseres  Franz-Joseph-Ordens,  durch  Verleihung  des 
Ordens  der  eisernen  Krone  3.  Classe  ausgezeichnet. 

Nachdem  nun  derselbe  auf  Grund  der  Statuten  dieses 
Unseres  Ritterordens  urn  die  Erhebung  in  den  Ritterstand  ge- 
beten  hat,  haben  wir  Uns  .  .  .  bewogen  gefunden,  ihm  sammt 
seinen  ehelichen  Nachi<ommen  den  Ritterstand  mit  dem  er- 
betenen  Praedikate  „Terste  nis  ki"  zu  verleihen  und  zu  ge- 
statten,  dafi  Dr.  Johann  Ritter  Bleiweis  von  Terste- 
niski sowie  seine  ehelichen  Nachkommen,  sich  der  nach  dem 
Gesetze  mit  dem  Ritterstande  verbundenen  Rechte  erfreuen  und 
insbesondere  sich  des  nachstehenden  Wappens  bedienen  diir- 
fen  (nato  sledi  na  posebni  strani  vzorno  izdelan  izvirnik 
grba,  za  njim  sledeci  njega  opis): 

Ein  von  Roth  iiber  Blau  quergeteilter  Schild  mit  silbernem 
SchildesfuBe.  In  dem  oberen  Felde  ein  goldener  Stern  und  im 
unteren  ein  goldener  Halbmond  quer  aufwarts  gestellt.^)  Auf 
dem  Hauptrande  des  Schildes  ruhen  zwei  gekronte  Turnier- 
helme,  von  dem  rechtsseitigen  hangen  rothe  und  vom  links- 
seitigen  blaue,  insgesammt  mit  Silber  unterlegte  Decken  herab. 
Jede  Helmkrone  tragt  einen  geschlossenen  Adlerflug,  vorne  ist 
der  zur  Rechten  roth  und  mit  einem  goldenen  Sterne  geziert 
uud  jener  zur  Linken  blau  und  mit  einem  quer  aufgerichte- 
ten  goldenen  Halbmonde  belegt,  hinten  aber  jeder  silbern." 

Za  lastnorocnim  cesarjevim  podpisom  ima  diplom  (datum 
17.  junija  1881)  sopodpis  tedanjega  ministrskega  predsednika 
grofa  Taaffeja. 

Ti   podatki  naj  sluzijo  bodocemu  slovenskemu  heraldiku. 

Izmed  castitk,  ki  jih  je  prejel  Bleiweis  o  tej  priliki,  sta 
pomembni  dve:  Ceski  voditelj  dr.  Lad.  Rieger,  ki  je  bil  z 
Bleiweisom  sploh  v  stalnem  stiku,  mu  pise  iz  Prage  dne  4. 
julija  1881  na  koncu  daljsega  pisma'-):  „Sie  haben  fiir  ihr  Volk 
viel  getan,  und  die  Auszeichnung  muB  uns  zunachst  deshab 
freuen,  daB  endlich  der  Slave  in  Osterreich  ob  seines  na- 
tionalen  Strebens  oben  nicht  mehr  als  verfehmt  gilt." 

Bolj  familiarnopise  stari  Bleiweisov  prijatelj  Matej  Cigale, 
ki  je  tedaj  (od  5.  jul.  do  5.  okt.)  bival  v  Aspangu  pri  Dunaju, 
tu   opravljajoc  svoje  posle  pri  drzavnem  zakoniku,    „samo  da 


1)  Polumesec  z  zvezdo  je  bil  znak  „Ilircev'.  01.  spodaj  str.  303. 

2)  V  njem  pravi  Rieger  med  drugim  tudi:  „Wir  haben  nichts  gegen  die 
Beibehaltung  der  deutschen  Commando-  und  der  deutschen  Amtssprache 
in  der  Armee  —  diese  ist  Sache  der  Notwendigkeit  und  Zweckmafiig- 
keit.  Aber  wir  diirfen  diese  ganze  Sache  nicht  aufs  Feld  des  Verfassungs- 
rechtes  Ziehen."  Da  se  dobe  —  podcastniki,  ki  umejo  dovolj  nemski,  zato 
nima  nic  proti  temu,  da  se  poucuje  nemscina  obligatno  v  srednjih  in 
mescanskih  solah. 


2 


XXIV         Dr.  Jos.  Tominsek :   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

morem  svobodneje  dihati  zunaj  Duiiaja",  kakor  pravi  v  pismu 
s  1.  sept.  1881,  cigar  prva  polovica^)  se  glasi: 

„Zvedevsi  Vase  povisanje  iz  novin  hitim  Vam  cestitat ;  veseli 
me  iz  srca,  da  so  Vase  tolike  zasluge  naposled  vendar  nasle 
priznanje  in  odiikovanje  post  tot  discrimina.  Stari  nasi  plemici 
blagorodniki  itak  so  po  vecini  zanikerni,  ziveli  novi !  A  pri 
vsem  tern  plenistvu  vem,  da  ostanete  v  prvi  vrsti  clovek.  —  All 
kar  se  predikata  tice,  ne  bi  jaz  vedel  odgovora  dati,  ako  bi  me 
kdo  tukaj  vprasal  (recimo  prof.  Stritar,  kateri  tudi  v  Aspangu 
biva,  ker  mu  je  zenica  tukaj).  —  Upam,  da  nam  Novice  stvar 
razloze.  Zdravstvujte  mnogaja  leta!" 

Cigale,  rojen  filolog-besedomotrec,  se  je  tukaj  dotak- 
nil  predikata  Tersteniski.  Da  ga  je  Bleiweis  vzel  od 
rodne  vasi  svojih  ocetov,  od  Trstenika"-^),  to  je  hiitro  pojas- 
njeno.  Z  jezikoslovnega  stalisca  pa  je  k  celotnemu  plemiskemu 
imenu  pripomniti  tole: 

Po  diplomuse  mora  pisati  „Tersteniski"  n  e  „Trsteniski"°); 
saj  lastna,  zlasti  osebiia  imena  niso  podvrzena  menjavi  v  pra- 
vopisu.  Celotno  ime  v  nemski  obiiki  „Dr.  Johann  Ritter  Blei- 
weis von  Tersteniski"  pa  je  povsem  nepravilno:  namisljeno  je 
V  —  slovenski  obiiki,  a  povedano  v  —  nemski!  Normalno 
bi  bilo,  da  bi  se  bilo  dolocilo  ime  v  slovenski  in  nemski 
obiiki,  n.pr.  tako-le:  „Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski"  —  Dr. 
Johann  Bleiweis  Ritter  von  Trstenik";  kajti  „Trsteniski"  po- 
meni  =^  „von  Trstenik",  docim  je  „von  Trsteniski"  jezikovno 
in  stvarno  nestvor;  a  ker  je  v  diplom  vzeto  le  eno  ime,  je 
(po  podobnih  vzorcih  na  -ski)  obojna  oblika  zverizena  v  eno."^) 

/}  Se  eno  slavnost  je  pricakoval  Bleiweis,  ki  bi  mu  biia 
gotovo  prinesla  zopet  izrednih  casti.  Dne  15.  oktobra  bodo- 
cega  leta  (1882)  bi  bil  dozivel  petdesetletnico  svoje  doktorske 
casti;  in  tega  se  je  v  jeseni  1881,  ko  je  dr.  Schiffer  slavil  isto 
petdesetletnico,  res  vnaprej  veselil.  A  ni  mu  bilo  usojeno.  Svoj 
god  (19.  nov.  1881)  je  se  praznoval  dokaj  veselo,  dasi  ga  je 
vso  jesen  nadlegovala  stara  njegova  bolezen,  bronhialni  katar, 
ki  je  koncem  novembra  postajal  hujsi  in  hujsi ;  a  Bleiweis  je 
upal,  da  bolezen  preboli.  „Novice"  porocajo  v  st.  47  (str.  380): 


1)  Drugo  polovico  je  objavil  dr.  Lokar  v  svojem  clanku  na 
str.  81. 

^)  Bleiweis  je,  kakor  bomo  slisali,  Trstenik  komaj  poznal. 

3)^  Celo  uradni  akt  dezelne  vlade  rabi  ze  1.  1884  (19.  sept.  st.  9010), 
ki  se  tice  uplemijenja  Bleiweisovih  vnukov,  rabi  poleg  Tersteniski  tudi 
obliko  Trsteniski;  koliko  pride  na  racun  pisarja,  ne  vem. 

*)  Kakor  je  sedaj  polozaj,  ki  ga  v  bistvu  seveda  ni  mogoce  izpre- 
meniti,  bi  bilo  najbolje  pisati:  slovenski  (kakor  zgoraj):  ,Dr.  Janez  Blei- 
weis vitez  Tersteniski"  (okrajsano  za  navadne  podpise:  „Dr.  Janez  vitez 
Bleiweis"),  nemski:  „Dr.  J.  Bleiweis  Ritter  Tersteniski"  [n  e  „von(!) 
Tersteniski"],  okrajsano:  „Dr.  J.  Ritter  von  Bleiweis." 


Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XKV 

„Vse  mesto  je  te  dni  pretresla  strasna  vest,  da  je  gospod  dr. 
Janez  B.  vitez  Tersteniski  nevarno  zbolel;  —  pa  danes  mo- 
remo  povedati  veselo  novico,  da  mu  je  odleglo."  V  postelji  je 
se  opravljal  svoje  uredniske  posle,  a  27.  noveinbra  ga  bolezen 
zgrabi  hujse  nego  kdaj;  28.  je  padel  prvikrat  v  nezavest  in 
zdaj  je  sam  spoznal  blizajoco  se  smrt.  Poslovivsi  se  od  svojcev 
je  po  polnoci  29.  nov.  izdihnil  svojo  duso.  Bilo  je  v  torek. 

In  drugi  dan,  30.  nov.  1881,  so  bas  izsle  Novice  (st.  48). 
Nasiovni  list  je  crno  obrobljen  in  obdan  z  lavorovim  vencem, 
a  V  tern  okviru  citamo  te-le  besede:  „Mrtvaski  zvon  je  zapel, 
ugasnila  je  najsvetlejsa  Slovenije  luc,  narod  slovenski  je  iz- 
gubil  svojega  oceta:  Doktorja  Janeza  Bleiweisa,  viteza  Trste- 
niskega  ni  vec  med  nami,  vzela  nam  ga  je  nemila  smrt.  Vceraj 
preselil  se  je  njegov  preblagi  duh  v  daljno  vecnost.  Kakor 
narod,  solze  se  tudi  Novice  za  svojim  ocetom  in  neutrudljivim 
■svojim  urednikom.  Bozja  mu  milost!" 

Z  vec  in  glasnejsimi  besedami  so  pisali  drugi  listi  Blei- 
weisu  nekrologe,  a  pac  nobeden  s  takim  prepricanjem  kakor 
Novice.  Novice  so  bile  Bleiweis  in  so  bile  z  njim  mrtve,  dasi 
so  umrle  se-le  20  let  pozneje  (zadnja  stevilka  je  bila:  list  52 
tecaja  60.,  z  dne  26.  decembra  1902). 

Slovene!  so  izkazali  zadnjo  cast  svojemu  ocetu  v  veli- 
■castnem  mrtvaskem  sprevodu  (dne  2.  decembra),  ki  je  rabil 
dve  uri,  da  je  dospel  na  pokopalisce.  Zvonovi  po  vsej  Slove- 
niji  so  zvonili,  vencev  je  dospelo  do  200,  brzojavov  iz  vsega 
slovanskega  sveta  nebroj.^) 

Obitelj  mu  je  preskrbela  njega  vreden  nagrobni  spomenik 
pri  Sv.  Kristofu,  a  Pisateljsko  drustvo  mu  je  dalo  v  njegovo 
hiso  vzidati  prej  omenjeno  spominsko  plosco. 

Nas  razvoj  pa  je  dospel  preko  spomenikov  do  spo- 
minov:   Dr.  Janez  Bleiweis  je   postal   zgodovinska   oseba. 

III.  O  Bleiweisovih  zivotopisih. 

1.)  Zbirajoc  podatke  o  Bleiweisovem  zivljenju,  sem  se  do- 
mislil,  je-li  njegovo  ime  sprejeto  tudi  v  splosno  zakladnico 
svetovne  vede:  v  velike  „Konverzacijske  slovarje";  da  je  ume- 
scen  v  ceskem  „Naucnem  slovniku",  to  se  razume.  Avvelikih 
nemskih?  Pogledam  v  Meyerjevega  (5.  izdaja);  v  kazalu  nic! 
A  V  tekstu,  3.  zvezek,  str.  82,  stoji  res  „Bleiweis  Johann,  Ritter 
von  Torsteniski"  (sic!)  in  posvecenih  mu  je  12  vrst,  v  katerih 
se  nahaja  —  razen  napacnega  imena  —  se  troje  grdih  napak. 

1)  Kako  obsezen  je  bil  krog  Bleiweisovih  znancev,  se  da  sklepati 
tudi  iz  slucajno  ohranjenega  seznamka  oseb,  ki  jim  je  bil  poslan  mrt- 
vaski  list.  Zastopani  so  vsi  sloji  od  ministrov,  n.  pr.  dr.  Prazaka  in  barona 
Conrada,  do  n.  pr.  tiskarja  Krajca  v  Novem  Mestu. 


XXVI         Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

Odstavek  se  glasi  v  doslovnem  prevodu:  „slovenski  pisatel], 
rojen  19.  nov.  1808  v  Kranju,  umrl  29.  nov.  1881  v  Ljubljani» 
kjer  je  zivel  od  1.  1841  kot  zivinozdravnik(?)^)  za  Kranjsko. 
Bleiweis  je  utemeljitelj  novega  priprostega  (hrvaskega  „chro- 
watischen")  pravopisa  pri  Slovencih,  ki  ga  je,  pocensi  z  letom 
1844  (?),  utemeljeval  v  svojem,  od  leta  1842  (pravilno:  1843), 
izdavanem  kmetijskem  casopisu  Novice  (dolgo  casa  sredisce 
slovenskega  gibanja)  in  v  raznih  Ijudskih  spisih.  Kot  dezelni 
poslanec  in  dezelni  odbornik  v  Ljubljani  je  bil  dolgo  casa  tudi 
politicni  vodja  Slovencev."'-^) 

2.)  Vsestranski  Bleiweisov  zivotopis  bi  zahteval  obsezne  mo- 
grafije.")  Najobsirneje  je  celo^  njegovo  zivljenje  opisal  dobri  pri- 
jatelj  njegov,  dr.  Bogoslav  Sulek,  ki  mu  je  kmalu  po  njegovi 
smrti  V  seji  matematicno-prirodoslovnega  razreda  „Jugoslo- 
vanske  akademije  znanosti  i  umjetnosti"  (dne  10.  maja  1882) 
cital  obsezen  in  vnet  nekrolog.*)  Ta  nekrolog,  ki  je  namenjen 
seveda  v  prvi  vrsti  za  Hrvate,  podaja  nekatere  za  nas  nevazne 
ekskurze,  dobrodosle  ondotnim  bralcem.  —  Kar  se  tice  kon- 
kretnih  podatkov,  sloni  Sulek  v  prvi  vrsti  na  'ze  navedenem 
spisu  Fr.  Levca  „Dr.  Janez  Bleiweis"  (s  podobo),  v  Slovenskih 
Vecernicah,  35.  zvezek  (1880),  str.  3—23.  Za  splosno  informa- 
cijo  je  Levcev  spis,  ki  ima  namen  proslaviti  Bleiweisovo  sedem- 
desetletnico,  se  vedno  najboljsi;  dodati  mu  je  le  zadnji  dve 
leti,  zlasti  Bleiweisovo  poplemljenje  in  smrt.  —  Za  nujne  po- 
trebe  zadostujejo  Glaserjevi^)  podatki.  Vendar  sta  zadnji 
desetletji  obdelani  zelo  sumarno;  Glaser  ne  pozna  niti  Blei- 
weisa  kot  Tersteniskega.*^)  —  Druge  slovstvene  zgodovine 
(Pypin  -  Spasovic,  Karasek  itd.)  ne  prinasajo  itak  nic  samo- 
stojnega. 

3.)  Prav  dober  clancic  o  Bleiweisu  je  spisal  „Lo"  (=  Jan 
Lego)  za    „Ottuv  Slovnik  Naucny",   v  IV.  delu  str.  163—164 


>)  Zivel  je  res  v  Ljubljani  od  1.  1841,  a  zivinozdravnik  je  postal  se 
le  1.  1856. 

-)  Odkrito  priznani,  da  mi  dotlej  se  ni  bilo  prislo  na  misel,  o  nasih 
mozeh  vprasati  konverzacijske  slovarje.  Ker  pa  sem  v  istini  naletel  na 
Bleiweisa  v  Meyerju,  sem  poskusil  se  z  drugimi  mozmi;  v  Meyerju  je 
dobil  prostora  res  se  Preseren  (13  vrst)  z  resnicnimi  podatki,  a  v  kazalu 
tudi  njega  ni.  Brockhausov  slovar  pac  poroca  o  Presernu,  skoraj  dobe- 
sedno  isto  kakor  Meyer;  nasega  Bleiweisa  pa  Brockhaus  ne  pozna. 

»)  V  nasem  zborniku  za  njo,  kolikor  je  mogoca  z  doslej  pristopnim 
gradivom,^zal,  ni  bilo  vec  prostora. 

*)  Sulekov  nekrolog  „Dr.  Ivan  Bleiweis  Trsteniski"  je  (z  znan- 
stvenimi  dodatki)  natisnjen  v  ,Radu  Jugosl.  ak."  62.  knjiga,  str.  187—229 
in  v  posebnem  ponatisu  (v  Zagrebu  1882),  obsegajocem  43  strani.  Jaz 
sem  rabil  ponatis  in  bom  navajal  strani  po  njem. 

^)  Slovstvena  zgodov.  111.  55—59  in  237—240. 

«)  Ponatisnil  pa  je  (str.  59)  godovno  voscilo  Bleiweisa  Andrejii 
Marusicu. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.        XXVH 

na  skoraj  dveh  stolpcih.  Ker  je  doticni  zvezek  izsel  1.  1891, 
obsega  ta  clancic  tudi  zadnja  leta  Bleiweisova.  Posebno  dobro 
je  pogojen  Bieiweisov  znacaj;  med  drugim  pravi  n.  pr.  „Biei- 
weis  pfemohl  vsecky  .  .  .  pfekasky  a  nesnaze  svym  prohle- 
davym  a  praktickym  duchem."^)  Oznaceno  je  tudi  pisateljsko 
delovanje  Bleiweisovo  in  nasteta  so  vsa  vaznejsa  njegova  dela.-) 
—  Te  podatke  je  posnel  Lego  po  lastnem  svojem  spisu,  ki 
ga  je  z  naslovom  „Dr..  Janez  Bleiweis  —  Rec  na  pocest'  jeho 
proslovena  v  Umelecke  Besede  v  Praze  dne  14.  kvetna  1881" 
objavil  V  casopisu  ..Ruch"  VI.  1881,  st.  15,  str.  179.  Povedali 
smo  ze,  da  je  bil  Bleiweis  clan  „Umelecke  Besede";  \>ko  je 
umljivo,  da  ga  je  Lego,  ki  je  nase  razmere  osebno  jako  dobro 
poznal,  mogel  proslavljati  bas  tarn.  Govor,  oz.  spis,  slika  na- 
rodno  ozadje  Bleiweisovega  dejanja  in  ono  samo,  na  kratko, 
V  navdusenem  tonu.*) 

Vsi  vaznejsi  podatki  iz  zivljenja  in  delovanja  Bleiweis- 
ovega do  1.1854.  so  sumaricno  zbrani  in  s  hvalevredno  popol- 
nostjo  nasteti  v  Wurzbachovem  slovarju.^j 

Pregleden  zivotopis  (8  strani  vel.  8")  z  zlasti  zasluzno 
zbirko  Bleiweisovih  knjig  in  knjizic  je  sestavil  dr.  Fr.  J.  Ce- 
lestin  kot  „Uvod"  za  knjigo,  ki  jo  je  sestavil  Anton  Bezensek 
po  stenografskih  zapisnikih  in  porocilili  o  govorih,  dopisih, 
brzojavih  itd.  k  Bleiweisovi  sededesetletnici."')  Knjiga,  sicer, 
kakor  je  umevno,  precej  panegiricnega  znacaja,  nam  jasno  kaze 
obseg  Bleiweisovega  delovanja  in  znanja  med  sodobniki. 

Izborno  je  narisan  Bieiweisov  zivljenjepis  v  „Slavische 
Blatter",  v  I.  letniku  (1865.),  v  2.  zvezku  na  str.  97—103  "v 
4°).  Ta  zivotopis  bi  bil  morda  izmed  vseh  najboljsi,  ko  bi  se 
ne  koncal  ze  z  1.  1865.,  kajti  pisatelj  sega  globoko  v  svoji 
razlagi  pojavov  in  je  izborno  informovan,  tako  da  se  smemo 
zanasati  na  vse,  kar  pove.  Clanku  je  dodejana  tudi  Bleiweisova 
slika,  ki  pa   je  neavtenticna  in  nam  ga    kaze    lepo    okroglo  - 


1)  Da  pa  poudarja,  ces,  „zvlaste  vytknouti  sluzi  jeho  vytrvalou 
cinnost  na  sneme  zemskem  .  .  .  a  na  ri'sske  rade  (?),  kde  .  .  .  zaujimaje 
vynikajici  misto  ltd.',  to  seveda  ne  drzi ! 

-)  V  starem  Riegerjevem  „Slovnik  naucny'  je  v  I.  zvezku  na 
str.  74  dobil  tudi  ze  Bleiweis  prostora,  a  samo  15  vrst,  ki  povedo  za 
1.  1859  (tedaj  je  izsel  ta  zvezek)  o  Bleiweisu  sirsim  krogom  vobce  vendar 
dovolj ;  imenovan  je  kot  „jeden  z  najzaslouzilejsich  buditelu  slovanske 
literatury";  naglasa  se  Bleiweisova  skrbza  gospodarstveno  in  umsko  ter  za 
narodno  probudo  Slovencev;  o  politiki  v  ozjem  zmislu  seveda  ni  govora. 

^i  Posnetek  vsebine  mi  je  blagovoljno  oskrbel  Dr.  I.  Prijatelj  po 
izvodu  Dvorne  knjiznice. 

•»)  Wurzbach,  Biogr.  Lex.  I.  433.  —  Ta  zvezek  je  izsel  1857,  po- 
datki o  Bleiweisu  ne  segajo  preko  1.  1854. 

^)  Popolni  naslov:  Svecanost  o  priliki  sedem  desetlet  n  ice 
dr.  Janeza  Bleiweisa,  dne  19.  novembra  1878.  Sestavil  Anton  Bezensek.  Z 
uvodoTi  dr.  Fr.  J.  Celestina.  Zagreb  1879. 


XXVIII       Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Jiinez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

licnega  kakor  kakega  rimskega  cesarja,  z  junaskim  pogledom! 
Pisatelj  se  je  podpisal   ..Lomski". 

4.)  S  psevdonimom  Lomski,  ki  so  ga  pouceni  krogi  ze  od 
nekdaj  poznali  kot  Cigaletovega,  smo  se  dotaknili  kocljivega 
ocitka:  da  je  Bleiweis  svoje  zivotopise  za  razne  prilike 
spisoval  sam  in  jih  spravljal  do  objave.  Levstik  je  namrecO 
Bleiweisu  sploli  ocital,  da  se  v  objavljanje  svoje  lastne  slave 
posluzuje  Cigaletovega  psevdonima;  zlasti  ga  naravnost  dolzi, 
da  je  omenjeni  zivotopis  v  „Slavische  Blatter"  spisal  sam,  a 
se  posluzil  podpisa  „Lomski".  Da  je  Levstik  vsaj  v  tern  kon- 
kretnem  slucaju,  ki  pa  je  zaradi  izbornosti  zivotopisa  naj- 
vaznejsi,  delal  Bleiweisu  krivico,  je  dr.  Lokar^)  sklepal  ze  po 
vsebini  sami.  Da  tega  zivotopisa  prvic  res  ni  spisal  Bleiweis, 
in  drugic,  da  ga  je  res  spisal  pravi  Lomski  —  Cigale,  za  to 
se  mi  je  posrecilo  med  tem  dobiti  dva  direktna  dokaza.  Prvi: 
Med  Bleiweisovimi  knjigami  sem  nasel  doticno  (2.)  stevilko 
„Slavische  Blatter"  in  tu  je  Bleiweis  lastnorocno  (s  svincnikom) 
mnogo  stavkov  in  odstavkov,  s  katerimi  ocitno  ni  bil  prav  za- 
dovoljen,  crtal  in  je  na  robu  in  med  vrstami  dodejal  lastne 
podatke  in  dodatke,  oziroma  svojo  stiliza^cijo.  Ko  bi  bil  sam 
pisatelj,  bi  pac  tega  ne  bil  storil.  —  Se  vazneji  je  drugi: 
Zgoraj  smo  omenili,  da  je  podelitev  Vladimirovega  reda  Blei- 
weisu javil  A.  Sembera  in  da  je  Cigale  pismu  prilozil  latinsko 
transkripcijo  in  nemski  prevod  ruskega  diploma.  Na  prazni 
tretji  strani  te  Cigaletove  priloge  so  —  ocitno  v  naglici  —  za- 
pisane  te-le  besede: 

,,Dragi  prijatelj! 

Prosim,  posljite  mi,  kakor  sem  ze   pisal,^)    nekoliko   dat 
iz  Vasega  zivljenja.  Spisal  in    dopolnilbom   sam.    Skriv- 
nost  je  zagotovljena.  Zdvavstujte! 
Vas  iskreni 

M.  Cigale." 

Te  Cigaletove  vrstice  so  sicer  brez  datuma;  ali  ker  je 
Semberovo  pismo  datovano  z  2.  nov.  1862,  velja  isti  datum 
za  Cigaleta,  in  ker  so  se  priprave  za  izdajo  „Slavische  Blat- 
ter" (1865)  vrsile  vec  casa  in  je  zlasti  z  ilustracijami  bil  kriz, 
zato  ni  dvomiti,  da  je  Cigale  namenil  Bleiweisov  zivotopis  za 
ta  casopis.  Na  prvi  poziv  Cigaletov  za  zivotopisne  podatke  se 
Bleiweis  po  vsej  priliki  ni  odzval,  tako  da  je  Cigale  menda 
slutil  njegove    pomisleke,    pisati  o  samem  sebi;  zato  mu  zasi- 

1)  Od  kod  to  vemo,  poroca  dr.  Lokar  na  str.  140,  v  opombi.  Tu  je 
tudi  povedano,  kake  posledice  je  izvajal  Levstik  iz  svoje  domneve. 
2;  Na  navedeni  str.  140. 
3)  Doticno  pismo  se  doslej  ni  naslo. 


Dr.  Jos.  Tominsek :  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tf^rsteniski.        XXIX 

gura  molcecnost.  —  0  tern  pogajanju  je  Levstik  brzkone  ne- 
kaj  izvedel  in  je  iz  njega  delal  svoje  sklepe,  seveda  cim  naj- 
neugodnejse  za  nasprotnika  Bleiweisa. 

Da  je  Bleiweis  narocene  podatke  Cigaletu  res  podal, 
o  tern  ni  dvomiti ;  zato  so  vse  navedbe  zanesljive;  a  prav 
tako  gotovo  je  po  navedenem,  da  zivotopisa  kot  takega  ni 
sestavil  on,  ampak  Cigaie-  —  In  prav  tako  jasno  je  ze  na 
prvi  pogled.  da  tiste  hvalisave  zivotopisne  crtice,  ki  so  se 
ohranile  v  Bleiweisovi  zapuscini  in  ki  so  pri  Lokarju  na  str. 
138 — 140  natisnjene,  niso  porabljene  v  „Slavisciie  Blatter"; 
besedilo  in  sodrzaj,  vse  je  povsem  razlicno. 

Razume  pa  se,  da  je  Bleiweis  bas  take  podatke  moral 
veckrat  dajati  na  razpolago  pisateljem  in  listom;  saj  se  vsak 
zivotopisec,  ce  je  le  mogoce,  obrne  na  pristni  vir;  to  je  nje- 
gova  dolznost.  In  ni  opisanca,  ki  bi  taki  zeiji  ne  ustregel  all 
vsaj  moral  ustreci.  Vprasanje  je  le.  s  kaksno  tendenco  on 
ustreza  zeljam ;  le  v  tem  oziru  bi  bil  mogel  Levstik  Bleiweisu 
res  kaj  ocitati. 

Zanimivo  je  v  tem  oziru  pismo  probuditelja  Luziskih 
Srbov,  Smolei'a,  ki  je  pisal  27.  aprila  1879  Bleiweisu  sle- 
dece  pismo^) : 

..Bautzen  (Konigreich  Sachsen),  27.  April   1879. 

Hochgeehrtester  Herr  Doctor! 

Sie  wollen  freundlichst  entschuldigen,  da6  ich.  obgleich 
Slave,  an  Sie  deutsch  schreibe,  allein  ich  verstehe  wohl  alle 
slavischen  Dialekte  ganz  gut,  kann  mich  aber  auBer  lausitzisch- 
serbisch  nur  noch  russisch  und  polnisch  schriftlich  correct 
ausdriicken. 

Wie  Sie  aus  den  beiden,  gleichzeitig-  •  an  Sie  gesandten 
Nummern  des  „Luzican"  ersehen  wollen,  gebe  ich  in  diesem 
meinen  Monatsblatte  auch  Abbildungen  von  verdienstvoUen 
slavischen  Zeitgenofien.  Nun  habe  ich  ein  Cliche  Ihres  Por- 
traits, wie  es  sich  im  cechischen  „Svetovor"  findet,  wohl  schon 
im  Besitze  und  will  es  in  einer  der  nachsten  Nummern  des 
•Luzican"  veroffentlichen,  allein  Ihre  im  „Svetozor"  gegebene 
Lebensbeschreibung  ist  fiir  meine  Zwecke  ungeniigend  und 
Ihre  Biographic  im  „Naucny  Slovnik"  nicht  ausreichend,  well 
darin  die  letzten  Jahre  fehlen.  Ich  habe  mich  daher  entschlo- 
Cen,  mich  direkt  an  Sie  zu  wenden,  mit  der  ergebensten 
Bitte :  Sie  woUen  mir  giitigst  Ihre  Lebensbeschreibung  in 
patriotisch-slavischen  (sic!)    Sinne  geschrieben  recht  bald  sen- 


')  Na  to  pismo  se  nanasa  tudi  Dr.  Lokar  I.  c. 


XXX  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

den.    Oder  wenigstens    eine    Erganzung  zu  dem,  was  iiber  Sie 
m   „Naucny  Slovnik"  gesagt  ist. 
Indem  ich  zu  hoffen  wage  itd. 

Ihr  aufrichtiger  Verehrer 

I.  E.  Smolef."    ' 

Smoler  je  torej  potreboval  Bleiweisov  zivotopis  za  svoj 
casopis  „Lu  z  i  ca  n"^),  a  ni  imel  podatkov  zanj.  Kar  je  izve- 
del  iz  nNaucnega  Slovnika"  (seveda  starejsega),  to  je  bilo, 
kakor  vemo,  le  malenkostno  in  je  segalo  le  (k  vecjemu)  do 
1.  1859,  a  Smoler  pise  1.  1879.,  dvajset  let  pozneje,  vsekako 
pod  vtiskom  sedemdesetletnice  Bleiweisove,  ki  jo  je  hotel  vsaj 
post  festum  proslaviti.^)  —  V  „Svetozoru"  z  dne  15.  listopada 
1878,  st.  46  (torej  prejsnjega  leta)  pa  je  nasel  na  prvi  strani 
Bleiweisovo  siiko  (po  fotografiji  narisal  J.  Mukazovsky,  torej 
neavtenticno,  a  tudi  pri  nas  razsirjeno),  a  na  str.  571.  je, 
ocitno  V  prilog  bodoci  sedemdesetletnici,  pol  stolpca  obsega- 
joc  clancic  o  Bleiweisu,  ki  prinasa  le  nekaj  suhih  podatkov, 
pa  tudi  ti  ne  morejo  izvirati  od  Bleiweisa.  Saj  stoji  tu  huda 
napaka,  da  je  bil  Bleiweis  —  n.  pr.  drzavni  poslanec!  In  brz- 
cas  bi  Bleiweisu  tudi  ne  ugajala  trditev,  da  se  je  „niegovo 
blagonosno  delovanje  za  narod  pricelo  sele  1.  1843."  In  opre- 
zen,  kakor  je  bil,  bi  tudi  ne  bil  zdaj  —  1.  1879  —  tako  ostro 
poudarjal  svojega  nastopa  v  1.  1848.,  kakor  se  zgodi  v  tern 
clancicu.^)  Spominja  pa  ta  sestavek  nekoliko  na  besedilo  v 
poznejsem  Ottovem  „Naucnem  Slovniku". 

Preostaja  se  vprasanje,  je  li  Bleiweis  poslal 
Smolefu  narocen  svoj  zivotopis.  Resitev  tega  vpra- 
sanja  bi  nas  posebno  zanimala,  ker  je  Bleiweis  zdaj  imel  za 
seboj  malodane  vse  zivljenje  in  bi  bilo  vazno  slisati  njegovo 
lastno  sodbo  o  preteklih  letih,  in  nadalje,  ker  Smolef  izrecno 
zeli  sestavek,  pisan  „v  patrioticno-slovanskem  duhu".  Odgovor 
bi  bil  najbrze  lagek,  ko  bi  pogledali  v  „Luzicana",  a  doslej 
ga  nisem  mogel  dobiti.^)  Zato  ostane  to  vprasanje  odprto.''j 

Takisto  nedognano  je,  kaj  je  z  istinitimi  ze  navedenimi 
Bleiweisovimi  prispevki    k    av  to  b  iog  r  af  i  j  i,     ki  jo  je  obja- 

1)  N  e  za  „Svetozor",  kakor  stoji  v  Dr.  Lokarjevi  razpravi  na 
str.  140. 

-)  Za  sedemdesetletnico  je  dobil  BI.  i  od  Luziskih  Srbov  dva  brzo- 
javna  pozdrava.  Gl.  Bezensek,  „Svecanost"  itd.,  str.  86. 

»)  Dr.  Prijatelj  na  Dunaju  je  bil  toll  prijazen,  da  je  v  Dvorni  knjiz- 
nici  zame  izpisal  gorenje  podatke  o  „Svetozoru". 

1)  Nima  ga  niti  ,Dvorna  knjiznica"  na  Dunaju,  kakor  mi  poroca 
Dr.  Prijatelj.  —  Tako  niti  ne  vem,  je  li  Smolef  res  objavil  Bleiweisov 
zivotopis.  Naj  pogleda  v  „Luzicana"   1.  1879,  kdor  ga  dobi  v  roke. 

•'')  Slutim  pa,  da  je  v  to  svrho  Bleiweis  preurejal,  kakor  sem 
zgoraj  povedal,  svoj  zivotopis  v  „Siav.  Blatter";  kajti  to  je  bil  edini  po- 
vod,  da  bi  ga  mogel  porabiti. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.         XXXI 

vil  Dr.  Lokar  (str,  138  idd.)-  Ti  prispevki  so  se  nasli  v  Costovi 
korespondenci^j  kot  priloga  nastopnemu  Bleiweisovemu  pismu: 

„Verehrtester  Herr  Doctor!  Einige  Zusatze  habe  ich  au} 
die  Beilage  geschrieben,  jedoch  wie  Sie  es  aus  dem  Style 
gleich  entnehmen  werden,  nur  zu  Ihrer  gefalligen  Notiz.  Selbst- 
biographien  sind,  wenn  der  Schreiber  derselben  nur  diirre 
Tatsachen  erzahlt,  eine  aufierst  trockene  Lektiire,  die  niemand 
erwarmt,  —  sagt  er  mehr,  wird  er  zum  eigenen  Lobredner, 
und  wahrlich:  propria  laus    sordet! 

Machen  Sie,  verehrter  Freund,  daraus,  was  Sie  glauben ; 
jedenfalls  glaube  ich  hat  die  Biographie,  wenn  sie  in  einem 
siidslavischen  Biatte  oder  Werke  zu  erscheinen  hat, 
eine  andere  Seite  hervorzukehren,  als  die,  welche  in  einem 
deutschen  Biog.  Lexicon^)  ganz   an    Ort  und  Stelle  war. 

Indem  ich  fiir  die  freundliche  Mittheilung  dieses  Gegen- 
standes  danke  itd.  Ihr  ergebenster  Freund  J.  Bleiweis." 

Pisnio  nima  ne  naslova  ne  datuma.  Da  je  bilo  Costu  na- 
menjeno,  o  tern  pac  ni  dvomiti.  Ko  bi  sodili  po  pretezni 
Bleiweisovi  korespondenci  s  Costom,  ki  je  slovenska  in 
kjer  dobiva  Costa  naslov  „Predragi!"  ali  „Predragi  prijatelj" 
in  kjer  se  Bleiweis  podpisuje  „ves  Tvoj",  tedaj  bi  se  napeto 
vljudni  ton  gorenjega  pisma  („Velecislani  gospod  doktor"  itd.) 
zdel  malo  cuden.  Ali  ko  sem  prelistal  Costovo  korespondenco, 
kolikor  mi  je  pristopna,  sem  opazil  sledece:  bas  do  1.  1859- 
segajo  nemski  dopisi  in  nagovori  „velecislani  doktor"  in  po- 
dobno,  z  1.  1860.  pa  se  zacne  prijateljstvo  in  obojestransko 
slovensko  dopisovanje.  —  S  tem  je  tudi  cas  dopisa  in  sestave 
tistih  zivotopisnih  podatkov  nekoliko  dolocen.  Ako  uvazujemo, 
da  nobeden  ondotni  zivotopisni  podatek  ne  sega^)  preko  1.  1860, 
(omenja  se  Vodnikov  Album,  torej  1859,  in  razpust  dezelnega 
medicinskega  sveta"'),  a  da  se  ne  omenja  nobeden  izmed  vaz- 
nih  dogodkov  1.  1861,  smemo  sklepati,  da  je  Bleiweis  ta  zivo- 
topis  sestavil  koncem  1.  I860,  ali  zacetkom  1.  1861. 

Kak  je  bil  povod,  da  je  Costa  sestavljal  Bleiweisov 
zivotopis  in  v  katerem  casopisu,  oz.  spisu,  in  sicer  jugo- 
slovanskem  ga  je  hotel  objaviti,  to  bi  bilo  se  treba  dognati, 
ako  ni  morda  vse  skupaj  premetena  finta  Costova,  da  bi  si 
pridobil  naklonjenost'^)  Bleiweisovo  bas  v  nastopajoci  politicni 

»)  Costova  korespondenca  (vsa?)  je  zdaj  pridruzena  Bleiweisovi. 
Costa  je  bil  sila  vesten  nioz:  shranil  je  vsak  Bleiweisov  listic,  celo  eno- 
stavna  vprasanja,  kdaj  ga  najde  doma  itd. 

2)  Kar  je  podcrtanega,  sem  podcrtal  jaz. 

")  Gl.  Dr.  Lokar,  spodaj  str.   138—1-40. 

*)  Ta  se  je  izvrsil  12.  novembra  1860.  Akt  v  Bleiw.  zapuscini. 

^)  Ze  prej  ga  je  Costa  jako  hvalil  v  svoji  brosuri  ,Die  Literatur 
des  osterr.  Kaiserstaates  vom  1.  Janner  1853  bis  Ende  Dezember  1854", 
odtisk  iz  „Laib.  Zeitung"   1857,  na  str.  36,  40. 


XXXII        Dr.  Jos.  Tominsek :  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

dobi,  ko  je  Costa  mogel  upati,  da  pride  na  povrsje.  Kajti  to 
stoji:  prebrisani  jurist  Costa  se  je  znal  Bleiweisu  nejuristu, 
postenjaku  in  obdarjenemu  le  z  nekako  prirodno  zvitostjo, 
kmalu  storiti  nenadomestljivega,  nakar  ga  je  naposled  hudo 
izkoriscal  (Bleiweis  plese  „po  piscalki  vetrnjaka  Costata", 
pravi  1.  1872,  Trstenjak,  kakor  smo  ze  omenili)  in  stvar  vselej 
tako  zasukal,  da  se  je  morebitna  nepopularnost  kakega  deja- 
nja  stavila  na  racun  Bleiweisu-  Zato  bo  treba  dognati,  je  li 
Costa  tisto  avtobiografijo  sploh  kje  objavil. 

„Nemski^)  ,Biogr.  Lexicon',"  ki  ga  omenja  Bleiweis  v 
pismu,  je  brez  dvojbe  Wurzbachov,  cigar  doticni  zvezek  je, 
kakor  smo  ze  povedali,  izsel  nedavno  prej  (1.  1857).  Njega 
pustopasni,  dasi  tocni  stavki  najbrze  niso  bill  prav  pogodu 
Bleiweisu,  ki  je  vprav  v  teh  letih^)  pricel  uzivati  s  1  a  s  t 
slave. 

IV.  Rod  Bleiweisovih. 

1.)  Na  vznozju  skalnatega  Storzica  (2134  m),  ki  ga  Valjavec, 
njegov  bliznji  rojak,  tako  rad  opeva,  lezi  vas  Trstenik.  Ako 
krenemo  iz  Kranja  pes  proti  severu,  po  cesti,  ki  pelje  skozi 
vas  Kokrico  cez  polje  in  gozdove,  smo  v  dveh  urah  na  Trste- 
niku,  ali  „na  Trstenic'",  kakor  prebivalci  govore.  Vas,  nekoliko 
vzdignjena  nad  okolico^),  ima  tern  lepso  lego,  ker  stoje  neka- 
tere  izmed  31  his,  ki  jih  steje,  z  lepo  enostolpno  cerkvijo  in 
zupniscem  na  vrhu  male  terase.  Lega  pride  tudi    zato    do   vse 

')  Jeli  Bleiweis  poznal  tudi  kratek  sestavek  v  Riegerjevem  Naucn. 
Slovniku,  se  ne  da  reci.  Ova  Ijubljanska  narocnika  na  slovar  sta  nave- 
dena  v  njega  predgovoru ;  a  to  sta  najbrz  kaki  knjiznici;  knjiznic  pa 
Bleiweis  ni  mnogo  posecal. 

-)  Ravno  tedaj  so  izhajale  kar  po  vrsti  miniaturne  slovenske  slov- 
stvene  zgodovine,  izmed  katerih  je  vsaka  pisala  o  Bleiweisu  vprav  em- 
faticno  :  na  pr.  Z  a  k  r  a  j  s  e  k,  „Abriss  der  neuslovenischen  Litteratur- 
geschichte."  (Prvo  letno  porocilo  realke  v  Gorici)  1861,  str.  23 — 25. 
Macun,  „Kratek  pregled  slovenske  literature"  (Zagreb  1863),  str.  50—54. 
Dr.  K  1  u  n  ,Die  slovenische  Literatur  (Ponatisk  iz  „Osterr.  Revue") 
1864,  11,  str.  23—25.  —  V  solski  slovstveni  pouk  pa  je  bil  Bleiweisa  ze 
prej  uvedel  Janezic  v  „Pregledu  slovenskega  slovstva",  dodanem  I.  iz- 
daji  njegove  „Slovenske  slovnice",  1.  1854.  (str.  148—149).  Pri  tej  priliki 
bodi  pripomnjeno,  da  se  pretirano  casCenje  Koseskega  po  krivici  ocita  le 
Bleiweisu:  taka  sodba  je  bila  tedaj  obcna  in  tudi  Janezic  inienuje  na 
str.  159.  Koseskega  „prvaka  slovenskih  pesnikov"  in  mu  poje  hvalo,  ki 
je  obenem  —  kritika  Preserna:  „zraven  Koseskita  nasega  najizvrstnisiga 
pesnika"  (str.  145).  —  Posebej  o  „Novicah"  in  zato  posredno  o  Blei- 
weisu je  najobsezneje  pisal  (sele  po    Bleiweisovi  smrti)    1.  1882.   Marn 

V  celem  XX.  letniku  Jezicnika".  —  O  Dr.  Prijatlju  gl.  spodaj. 

3)  Trstenik  lezi  513  m  nad  morjem.  Vse  podatke  o  vasi  je  skrbno 
zbral  Dr.  Franc  Perne  v  spisu :  „Trstenik.  Prispevek  k  zgodovini  zupnij 

V  Ijubljanski  skofiji.  V  Ljubljani  1903".  —  Prehodil  pa  sem  vse  one  kraje 
tudi  sam. 


XXXIV        Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

veljave,  ker  je  v  ospredju  prosto  polje,  segajoce  ob  cesti,  ki 
pelje  V  Kranj,  kake  pol  ure  pod  micno  cerkev  v  Tenetisah,  a 
ozadje  ]e  teman  gozd,  nad  njim  zeleni  pasniki  in  naposled 
bcla  skala. 

Vas  je  stara  naselbina.  Cerkev  —  sv.  Martina')  —  je 
stala  ze  vsaj  1.  1495.  in  je  imela  tedaj  tudi  svoje  posestvo, 
obsezno  njivo  v  obmeslju  Kranja,  koje  kupna  pogodba,  bas  iz 
omenjenega  I.  1495,  se  nahaja  (v  prepisu)  v  zupnijskem  arhivu.^) 
§e  zanimiveji  so  za  nas  stari  racunski  zaznamki  cerkve^)  v 
Trsteniku,  ki  segajo  — a  ne  zaporedno  —  od  1.  1574  do  1609. 
(„Urbar  Register  sanct.  Martins  Kirchen  zu  Rohrbach".  — 
Rohrbach  =  Trstenik!).  V  teh  starih  urbarjih  se  nahaja  kot 
cerkveni  podloznik  tudi  Simon  Pleybes  (t.  j.  Pleiweis).  In 
ko  je  1.  1771.  nekaj  Trsteniskih  zupljanov  kupilo  pravico  do 
desetine  treh  posestnikov  na  Letencah  (zapadno  od  Trstenika) 
in  jo  dolocilo  za  masne  ustanove  pri  domaci  cerkvi,  nahajamo 
med  onimi  zupljani  v  kupnem  pismu,  shranjenem  v  zupnem 
arhivu,  tudi  Petra  Pleybesa  (p.  d.  Frjanca). 

Ti  Pleybes i,  t.  j.  Plajbesi,  so  ocetje  sedanjih 
Bleiweisov,  oz.  Pleiweisov. 

Trstenicani  so  bili  pod  precej  hudo  tlako;  nekateri  so 
bili  podlozni  Preddvorom,  drugi  raznim  gospodom  v  Kranju, 
a  V  krvi  jim  je  bil  nagon,  da  bi  si  opomogli  do  boljsega  kruha. 
Zato  so  kaj  radi  zapuscali  rodno  vas  in  sli  po  svetu,  tako  da 
je  stevilo  prebivalcev  izza  18.  stoletja  konstantno  padalo.  — 
Med  tistimi,  ki  so  sli  z  roko  in  duhom  za  kruhom,  je  bil  tudi 
Niklas  Pleybes.  Zapustii  je  rojstno  hiso,  vuigo  „priFrjan- 
c  u",  na  Trsteniku  st.  8,  in  se  je  v  drugi  tretjini  18.  stoletja 
naselil  v  Kranju,  kjer  je  imel  kot  spreten  tkalec  dovolj  zasluzka, 
tako  da  si  je  mogel  kupiti  v  stranski  ulici  hiso  st.  167.^) 

Tako  imamo  Pleybes-Bleiweisov  rod  v  dveh  hisah.  Na 
pristnem  domu  v  Trsteniku,  v  pravi  starovrstni  kmetski  hisi, 
ki  je  se  dandanasnji  ohranjena  malodane  v  prvotnem  stanju 
(glej  podobo  3.!),  je  gospodaril  eden  rod  se  nad  sto  let: 
leta  1891.  je  umrl  zadnji  moski  potomec  pri  „Frjancu" 
Simon  Piaybes^;  zdaj  je  hisa  in  posestvo  v  tujih  rokah.^) 

»)  ,Po  nasih  krajih  je  cescenje  s v.  Martina  cvetelo  se  pred  sklepom 
prvega  tisocletja  in  najvec  njegovih  cerkva  je  iz  tiste  dobe".  Perne,  1.  c. 
str.  9. 

2)  O  pravdah  za  njivo  gl.  Pern^,  str.  13. 

3)  V  cerkvtnem  oziru  je  spadal  Trstenik  pod  Oglejske  patriarhe; 
1.  1156  je  patriarh  Peregrinus  I.  podaril  Predvor  z  vsemi  zupnijami  (tudi 
s  Trstenikom)  Vetrinjskemu  samostanu,  1.  1507  je  prisel  Trstenik  pod 
Ljubljansko  skofijo   (Perne,  1.  c.  str.  9). 

*)  N  e  St.  166,  kakor  navaja  Dr.  Pern^,  str.  66. 
*)  Simonov  brat  Jurij  se  je  prizenil  v  Naklo  in  je   umrl   1.    1871; 
iupnik  Fr.  Bleiweis  (ki  je  tudi  pisateij;  je  njegov  sin. 
6)  Pernfe,  1.  c.  67. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.        XXXV 

2.)  V  Kranju  pa  se  je  razvil  nov  rod  v  stari  temni  hisi,  z 
zelo  omejenimi  prostori.  Tukaj  (gl.  pod.  4)  se  je  Nikolaju 
Pleybesu  dne  12.  februarja  1875  rodii  sin  Valentrn.  oce 
Dr.  Janeza  viteza  Bleiweis  a.  Ded  Nikolaj,  tkalec,  je  pre- 
zivel  se  celo  18.  stoietje,  je  se  vide),  kako  mu  napreduje  sin 
Valentin,  in  je  umrl  14.  januarja   1806. 

Valentin  PleiweiB  (gl.  zgor.  pod.  1.)  je  bil  izredno 
nadarjen,  podjeten,  delaven  in  energicen  moz.  Brez  njega 
bi  PleiweiBi,  oziroma  Bleiweisi,  ne  bili  nikdar  postali  to, 
kar  so:  ena  izmed  najuglednejsih  nasih  rodbin;  ostali  bi  bili 
neznani  Plajbesi,  skriti  v  zupnijskem  in  malomestnem  arhivu. 
Valentin  PleiweiB  jih  je  oskrbel  z  dusevno  in  gmotno  dedscino, 
a  trdne  volje  je  imel  dovolj  za  vse.  Pricel  je  s  trgovino,  izprva 
cisto  z  malim.  Zamudil  ni  nobenega  sejma  ne  blizu  ne  dalec, 
prinasal  in  privazal  je  svoje  blago  v  vsako  vas  in  se  je  kmec- 
kemu  Ijudstvu  zaradi  svoje  postenosti  sila  priljubil.  Spotoma 
pa  se  je  tudi  izobrazeval  in  se  je  naposled  kot  samouk  povzpel 
tako,  da  obcuje  in  si  dopisuje  z  Dunajcani  prav  tako  spretno, 
kakor  je  znal  po  domace  ravnati  z  domacini.  Ohranjenih  je 
se  nekaj  njegovih  (nemskih)  pisem,  iz  let  1835,  1836  in  1837, 
oz.  brez  datuma,  pa  tudi  priblizno  iz  teh  let.  Njegovi  nemscini, 
ki  se  je  je  teoreticno  ucil  le  v  sicer  popolnoma  nemski  (Ijudski) 
soli  V  Kranju,  se  pac  pozna,  da  je  bil  pisec  navajen  obcevati 
V  slovenskem  jeziku^)  —  slovenski  pisati  ga  sola  ni  ucila 
—  tudi  slog  mu  je  nespreten;  a  kar  pove,  to  kaze  prebrisanega 
moza,  ki  nima  prav  nic  malomestnega  filisterstva.  Saj  je  on 
bival  pravzaprav  malo  v  svojem  Kranju ;  in  ko  mu  je  trgovina 
od  drobnarije  rasla  v  velepodjetje,  ni  ostajal  le  v  ozji  domo- 
vini,  koje  sejme  je  zdaj  posecal  s  tezkimi  vozovi,  ampak  je 
stal  V  neposredni  zvezi  z  veletrzci  v  Trstu,  v  Gradcu  in  na 
Dunaju  in  je  zahajal  v  ta  mesta,  iskaje  trgovinskih  zvez  in 
nakupovaje  blago.  Spotoma  pa  je  spoznaval,  kako  izobraze- 
valno  moc  ima  sirni  svet  za  cloveka;  ces,  preozke  razmere  ga 
utesne.  Bas  to  spoznanje  poudarja  on  ostro  pri  vsaki  priliki, 
n.  pr.  V  prej  navedenih  dveh  pismih.  Zato  je  tudi  gledal 
na  to,  da  pridejo  vsi  njegovi  otroci  vsaj  nekaj  casa  iz  hise  in 
ven  V  svet,  da  se  navadijo  hoditi  po  lastnih  nogah.  A  se  v 
poznejsih  letih  mu  je  zbujalo  nevoljo,  da  njegovi  sinovi,  izvzemsi 
nasega  Janeza  —  in  se  ta  ne  povsem  —  niso  kazali  odloc- 
nosti,  kakor  jo  je  sam  zelel,  zlasti  da  so  v  tujini  tako  tezko 
pogresali  rojstno  hiso  in  so  v  svojem  domotozju  vsaj  iz  po- 
cetka  —  po  njegovem  mnenju  mehkosrcno    in    mehkuzno    — 


')  V  nedatovanem  pismu  (po  vsej  priliki  iz  1.  1835)  n.  pr. :  „trachte 
sich  (!)  du  .  .  genauer  zu  besprechen';  2.  marca  1841:  ,Meine  Krankheit 
ist  mit  der  Kolte  angefangen'. 

Ill* 


XXXVI       Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

koprneli  po  domu.  Tega  on,  vajen  neprestanega  potovanja, 
celo  ni  razumel. 

„Predobro  se  Vam  je  godilo",  je  rekel  1.  1853.  nasemu 
Janezu  Bleiweisu^),  ki  je  bil  sicer  od  nekdaj  njegov  ponos,  ker 
mu  je  bil  V  znacaju  najbolj  podoben;„ko  bi  moral  vsak  skrbeti 
za  svoj  obstoj,  presle  bi  mu  vse  domotozne  misli.  Kam  bi  bil 
jaz  prisel,  ko  bi  se  bil  vdajal  Vasim  domotoznim  muham!  Tako 
pa:  ti  si  silil  iz  Ljubljane  domov,  ces,  da  nimas  poklica  za 
ucenje,  Valentin  je  hotel  v  Trstu  zapustiti  sluzbo  v  trgovini 
Benedetto  Lavia,  rekoc,  da  mu  morski  zrak  ne  prija,  in  Konrada 
sem  moral,  ko  jo  je  iz  sluzbe  pri  Storfu  v  Ljubljani  pobrisal 
V  Kranj,  s  palico  nagnati  nazaj  itd.  Vi  vsi  ste  ze  res  iz  tako 
dolgocasnega  testa  umeseni  ....  Gorje  starsem,  ki  se  iz  opicje 
Ijubezni  ne  upro  muhavosti  svojih  otrok  —  oni  so  krivi  njili 
bodoce  nesrece«. 

Leta  1853  je  strogi  „ocka"  (tako  so  ga  imenovali  v  rod- 
binskem  krogu)  pac  smel  malo  pozabavljati;  saj  je  vsaka  taka 
kriticna  beseda  bila  zanj  pohvalna:  kajti  vsi  zgoraj  naknadno 
okregani  sinovi  „iz  dolgocasnega  testa"  so  bill  tedaj  ze  ugledni 
mozje  in  cim  bolj  so  jih  ocka  ponizevali  glede  prvotnih  zmoz- 
nosti,tem  vecja  je  postala  zasluga  —  ockova.  Stremljenje  „kvisku" 
pa  je  otrokom  vsekako  vcepil  ocka  Valentin  PleiweiB  in  jim 
je  gladil  pot,  brezobziren  tudi  nasproti  njim,  kadar  se  mu  je 
zdelo  potrebno,  a  zopet  dober,  kadar  je  bilo  potrebno.  Pre- 
metena  smotrenost  ga  sploh  odlikuje,  dasi  je  ocitno  ni  kazal.-) 

Valentin  Pleiweifi  je  imel  v  svoji  trgovini  v  Kranju  kmalu 
toliko  srece,  da  mu  h  i  s  a  v  Kranju,  ki  jo  je  podedoval  po 
ocetu  Nikolaju  (f  1806),  ni  vec  zadostovala  in  da  si  je  kupil 
hiso^)  St.  187;  ker  je  i  ta  postala  premajhna,  je  dokupil  se 
sosednjo  hiso  st.  186,  nakar  je  obe  prezidal  v  ^eno  vecjo; 
tudi  njo  je  potem  prodal  (zdaj  je  last  Dr.  Valent.  Stempiharja) 
in  je  kupil  veliko  hiso  st.  183/184,  ki  je  se  zdaj  „PleiweiBova^) 
in  kot  taka  v  Kranju  znana.  V  tej  svoji  hisi  je  imel  Valen- 
tin Pleiweifi  svojo  tr  go  vino  (sedaj  Sajovicevo),_ki  jo  je  leta 
1843.  prepustil  svojemu  sinu  Konradu  (PleiweiBu)'^),  a  sam  se 
je,  kakor  smo  zgoraj  navedli,  kmalu  nato  preselil  v  Ljubljano, 
kupivsi  sedanjo  „Bleiweisovo"  hiso  v  Ljubljani  „Pred  'Skofijo". 


»)  Pismo  Dr.  Jan.  Bleiweisa  sinu,  Ljubljana  19.  okt.  1853. 

2)  „Von  deni  Lampelgestell  schaut  oft  der  Fuchs  heraus",  pravi  o 
njem  sin  Valentin  (v  zaupnem  pismu  svaku  F.  X.  Souvanu  z  Dunaja,  dne 
4.  Jan.  1855),  seveda  o  priliki,  ko  je  bil  (zaradi  tretjega  zakona  ocetovega) 
nanj  hudo  ogorcen.  Zato  teh  besed  ne  smemo  jemati  prevec  doslovno. 

3)  Ta  stoji  V  Kranju  „NaTrgu'. 

*)  Lastnik  ji  je  c.  kr.  notar  Karol  PleiweiB  v  Visnji  Gori. 
^)  Za  te  podatke  zahvaljujem   gospoda  Janka   Sajovica,   trgovca  v 

Kranju,  cigar  mati  Ivana  je  hci  Konrada  Pleiweifia. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.     XXXVIl 

V  teh  hisah  se  je  razvijalo  rodbinsko  zivljenje;  najzivah- 
neje  v  prvi  stranskoulicni  hisi.  Oce  Valentin  je  bil  ozenjen  s 
Terezijo  Smrekar,  neizmerno  dobro  zenico,  nekoliko  mehke 
narave;  bila  je  kratkovidna  kakor  njen  brat  Anton  Sumreker^) 
(tako  se  podpisuje),  ki  je  bil  1.  1833  zupnik  v  Kapelah.  Rodila 
mu  je  sest  otrok,  pet  sinov  in  eno  hcerko.  Prvorojenec 
je  bil  nas  Janez,  rojen  19.  novembra  1808  v  oni  mali 
hisi  V  Kranju  (vulgo  „Be  r  kerezevi").  ki  je  zunaj  in  znotraj  se 
ohranjena  V  starem  stanju ;  zdaj  je  Markiceva  (podoba  4.).  Tu 
pa  je  prebil  Janez  le  detinsko  dobo;  vsa  svoja  ostala  mlada  leta 
je  prezivel  v  drugi,  zdaj  Dr.  Stempiharjevi  hisi  „Na  Trgu", 
dokler  ni  odsel  na  studije  (1.  1819)  v  Ljubljano  in  na  Dunaj. 
Nikoli  pa  ni  trajno  bival  v  sedanji  PleiweiCovi  hisi.  Le  kadar 
je,  stalno  ze  bivajoc  v  Ljubljani  (izza  1.  1841),  obiskal  svojega 
oceta  V  Kranju,  tedaj  je  stanoval  kot  gost  v  tej  hisi."-)  Pri  takih 
posetih  se  je  shajal  s  svojimi  znanci  izza  mladih  nog;  posedal 
je  z  njimi.  kakor  je  bila  tedaj  in  se  dolgo  potem  v  Kranju 
navada,  na  klopeh,  kakrsne  so  imele  malodane  vse  hise 
zunaj  ob  ulici.  in  je  preudarjal  vazne  in  nevazne  novice.  Na 
taki  klopi  sta  v  tistih  letih,  ko  je  bil  Preseren  ze  v  Kranju, 
presedela  marsikatero  uro;  rad  se  jima  je  se  kdo  pridruzil,  ker 
je  Preseren  s  svojimi  opazkami  znal  vso  druzbo  dobro  zaba- 
vati.^j  Da  sta  Bleiweis  in  Preseren  zivela  tedaj  v  prav  prija- 
teljskem  razmerju  in  se  po  bratovsko  tikala,  izpricuje  Preser- 
novo  pismo^)  Bleiweisu.  z  dne  21.  januarja  1847. 

3.)  Razen  Janeza  je  imel  oce  torej  se  petero  otrok.  Edina 
hcerka  je  bila  Marija,  ki  se  je  kmalu  omozila  s  Souvanom 
V  Ljubljani  in  mlada  umrla.  Izmed  ostalih  stirih  bratov  so  se 
posvetili  trije  trgovskemu  stanu,  Valentin-^)  na  Dunaju,  Jozef 

1)  Ohranjenih  je  dvoje  njegovih  pisem  (28.  avg.  in  14.  okt.  1833); 
ta  kazejo  pisca  kot  precejsnjega  ciidaka,  ki  je  bil  neznansko  dobra  dusa, 
a  vcasih  se  ga  je  „lotilo"  in  postal  je  rabiaten;  s  svojimi  predstojniki  je 
imel  vedno  boje.  Najvec  zaupanja  ima  do  nasega  Janeza  Bleiweisa,  ki  je 
bil  tedaj  na  Dunaju,  bas  postavsi  doktor;njega  prosi  za  svet  glede  bolnih 
oci,  za  protekcijo  pri  vladi  in  za  posredovanje,  da  mu  svak  Pleiweifi  po- 
sodi  200  gld.  itd.  —  Kulturno-zgodovinsko  bi  bili  pismi  zanimivi. 

-)  Zato  je  tudi  gosp.  notar  Karol  Pleiweifi,  lastnik  hise,  kakor  mi 
je  sam  prijazno  sporocil,  ugovarjal,  da  bi  se  v  to  hiso  vzidala  Janeza 
Bleiweisu  spominska  plosca,  kakor  se  je  nameravalo. 

3,  Ustno  porocilo  Janezovega  sina,  g.  primarija  Dr.  Karola  vit.  Blei- 
weisa, ki  je  kot  decek  veckrat  poslusal  take  razgovore. 

^)  Pismo  sem  nasel,  zalozeno  med  raznimi  papirji,  v  Bleiweisovi 
zapuscini. 

^)  Tam  je  postal  bankir  in  si  je  napravil  lepo  premozenje,  ki  gaje 
deloma  zapustil  za  ustanove,  s  katerimi  se  se  dandanasnji  nabavlja  revnim 
otrokom  v  Kranju  obleka.  Ta  sin  Valentin  je  moral  biti  po  vsem,  kar 
se  da  posneti  iz  rodbinske  korespondence,  zelo  izobrazen  moz  (bival  je 
tudi  vec  casa  v  Benetkah),  a  je  rad  hodil  svoja  pota.  On  edini  se 
ni  uklanjal  ocetovi  volji.  Imel  je  samo  eno  hcer  Valentino,  ki  zivi  na 
Dunaju 


XXXVUl     Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

V  Ljubljani;  in  Konrad  je  prevzel,  kakor  smo  slisali,  v  Kranju 
ocetovo  trgovino.  —  Oce  se  je  posebno  pobrigal  za  Konrada, 
ker  ga  je  namenil  za  naslednika.  Poslal  ga  je  1.  1835  na  Dunaj 

V  neko  trgovino,  a  sinkotu  tam  ni  ugajalo;  zakaj,  to  spoznamo 
iz  pisma,  ki  ga  je  pisal  oce  dne  21.  junija  1835  nasemu  ja- 
nezu,  tedaj  ze  ugledni  osebi  na  Dunaju;  ces,  naj  on  pripravi 
Konrada  do  vztrajnosti;  „kajti  mlad  clovek  mora  marsikatero 
vtakniti  in  ne  sme  vedno  na  dom  misliti  in  gledati  le  na  tiste, 
ki  zive  v  razkosju".  Kako  skrbno  je  oce  preudarjal  sposob- 
nosti  svojih  sinov,  je  razvidno  iz  drugega  pisma  (brez  datuma, 
a  pisano  kmalu  za  prvim),  kjer  vprasa  Janeza  za  mnenje  o 
Konradu,  sam  pa  pravi,  da  bode  s  Konradom  gotovo  vsakdo 
zadovoljen,  „njegova  glava  sicer  ni  tako  bistra  kakor  Jozefova^), 
a  on  je  dober,  posten  in  nepokvarjen". 

Takisto  je  Janez  cesto  posredoval  pri  se  ne  omenjenem 
bratu,  F  r  a  n  c  u,  ki  je  bil  rojen  kot  tretji.  Ta  je  vstopil  v  bogo- 
slovje  V  Gorici  in  je  vsako  svojo  srcno  zeljo  javil  Janezu,  da 
jo  je  ta  zastopal  pri  ocetu,  ako  mu  ni  mogel  sam  ugoditi. 
Ohranila  se  je  desetorica  njegovih  pisem;  pisana  so  krasno 
kaligraficno  in  se  bero  kakor  novelete;  polne  so  humorja, 
otroskega  veseija  nad  vsakim  uzitkom,  ki  mu  ga^je  nudilo 
zivljenje,  pa  tudi  ostrega  opazovanja  in  navihanosti.  Skoda,  da 
je  Franc,  kakor  se  vidi,  izgresil  poklic,  dasi  cezenj  nikjer  na- 
ravnost  ne  tozi.  Obiskal  je  enkrat  (1.  1833)  Janeza  tudi  na 
Dunaju  in  ne  more  tedanjih  vtiskov  nikoli  pozabiti;  v  pismu 
17.  okt.  1833  mu  je  vrnitev  zelo  zabavno  popisal.  L.  1834.  je 
bil  V  duhovnika  posvecen  in  je  sluzboval  izprva  v  Istri,  na- 
posled  V  Trstu.  Tu  je  zgodaj,  6.  Jan.  1847,  umrl. 

Iz  njegovih  pisem  naj  zabeiezim  tole  dvoje  notic :  Kot 
teolog  pise  iz  Gorice,  dne  16.  decembra  1833:  „Ich  predigte 
schon  einmahl  hier  in  Seminario  in  deutscher  Sprache;  —  Ende 
Janner  kommt  vi^iederum  die  Reiiie  auf  mich,  damals  will  ich 
mich  in  der  Muttersprache  —  »v  k  raj  n  ski  mo  jesik«  horen 
lassen".  —  Znacilna  je  tudi  tale  sodba  o  Pavseku,  izrecena^) 
24.  marca  1835:  izvedel  sem,  „dafi  Dr.  Tushek  an  die  Stelle 
des  Lippich  gekommen,  Herr  Paushek  aber  —  dem  Himmel 
Dank  —  zum  groBten  Vorteile  der  schonen  Philosophie  —  die 
Lehrkanzel  verlassen,  zum  Domherrn  in  der  Laibacher  Dom- 
kirche  ernannt  worden  war". 

V  Trstu  se  je  Franc  Bleiweis  seznanil  tudi  z  Veselom- 
Koseskim;   kolikor  toliko  je  njegova  zasluga,   da  se  je  Ko- 


*)  Jozef  je  bil  zelo  zivahen  decek. 

2)  Doticno  jako  dolgo  pismo,  ki  poroca  Janezu  Bleiweisu  (tudi 
njegov  ucitelj  na  liceju  je  bil  Pavsek)  na  Dunaj  razne  novice  iz  domo- 
vlne,  je  pisano  v  Cepicu,  ali  kakor  pise  Franc  :  v  „Osterreichisch  Sibirien, 
Cap  der  Verzweiflung,  Ceppich'. 


Pod.  4.  ROJSTNA  HISA  Dr.  J.  BLEIWEISA  V  KRANJU. 


XL  Dr.  Jos.  Tominsekf'Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 


seski  zacel  zanimati  za  Novice  in  da  je  stopil  kmalu  po  njih 
pocetku  z  Janezom  Bleiweisom  v  ozko  sotrudnisko  zvezo.  Kajti 
jedva  so  Novice  (!.  1843)  izhajale  eden  mesec,  ze  pise  Franc 
Janezu  v  dolgem  pismu  (iz  Trsta,  dne  6.  avgusta  1843)  na 
podlagi  pogovora  s  Koseskim,  naj  poslje  Janez  nemudoma  pri 
prvi  razposiljatvi  „des  landwirlschaftlichen  Blattes  —  solches 
pro  toto  anno  1843  —  an  den  Herrn  Johann  Bapt.  Ves- 
sel, k.  k.  C  ammeralra-th.  abzugeben  im  Cammeral-GefaHen 
Verwaitungsamtiiause  . .  Er  hat  mir  den  Betrag  von  2  fl  30  kr. 
richtig  eingehandigt  nnd  wiinsclit  solciies  B!at  als  selbst  guter 
Slave  auch  zu  lesen.  Vielleicht  wird  er  audi  das  Blat  scriptis 
unterstutzen".  —  Iz  tega  se  da  sklepati,  da  Janez  Bleiweis  dotlej 
Koseskega  ni  poznal,  a  obljubljena  podpora  „scriptis"  mu  je 
kot  skrbnemu  uredniku  seveda  mogla  biti  povod,  da  je  stopil 
z  njim  V  dogovor  in  mu  tako  dal  priliko.  da  je  postal  „mojster 
pevcev". 

4.)  Tako  je  ccka  Valentin  Plciu^eifi  mogcl  z  zadovoljstvom 
gledati  svoje  otroke,  ki  jih  je  vse  spravil  na  varno  pot  zivljenja. 
V  najhujsih  njegovili  skrbeh  ga  ni  vec  podpirala  prva  njegova 
zena,  mati  vseh  njegovih  otrok;  umrla  je  ze  1.  1826.  A  njena 
naslednica  „mati  Agnez",  kakor  se  govori  o  njej  v  pismih, 
in  ki  si  jo  je  oce  — ^  sam  skoraj  vedno  odsoten  —  moral 
kmalu  izbrati.  je  bila  sestorici  otrok  najskrbnejsa  mati.  Ker 
sama  ni  dobila  otrok,  se  je  vsa  zrtvovala  za  svoje  pastorke  in 
je  blazila  in  tolazila,  kjer  je  bil  oce  preosoren.  Iz  vseh  pisem 
in  porocil  otrok  veje  zato  srcna  vdanost  materi,  ki  so  jo  vsi 
smatrali  kar  za  pravo.  Pismom  svojega  moza  je  tuintam  pri- 
pisala  se  z  lastnega  nekaj  stavkov,  ki  se  vsi  sucejo  le  o  Iju- 
bezni  in  srcnih  voscilih.  Najboljsa  prica  za  njo  je  pac  brat 
umrle  zene,  zupnik  Ant.  Sumreker,  ki  je  1.  1833  obiskal  Plei- 
weifiove  v  Kranju;  v  pismu  z  dne  28.  avg.  1833  poroca  Janezu 
na  Dunaj  o  tem  posetu:  „V  Ijubi  materi  Agnezi  sem  nasel 
vredno  namestnico  svoje  sestre  v  vseh  dolznostih  skrbne 
matere". 

A  tudi  to  zeno  je  prezivel  oce.  Bival  je  ze  dolgo  casa  v 
Ljubljani,  kar  se  ozeni  1.  1856.  tretjikrat,  z  Magdaleno  Knafelj^); 
bil  je  tedaj  v  72.  letu!  Tudi  s  to  zeno  je  imel  sreco;  zivela 
sta  v  lepi  slogi-j  do  Valentinove  smrti  1.   1866. 


')  Ta  Magdalena  Pleiweifi,  rojena  Knafeljnova,  je  avtorica  debele 
knjige  „Slovenska  kuharica",  ki  je  izsla  v  prvi  izdaji  1.  1868.  Zdaj  jo  iz- 
daja  Katoliska  Bukvarna.  —  Pisateljica  (izborna,  prej  skofova  kuharica) 
je^to  knjigo  narekovala,  a  „pisala"  jo  je  Neza  Lesarjeva. 

2)  Kakor  smo  ze  omenili,  je  sin  Valentin  ta  zakon  oceiu  hudo  za- 
meril  in  je  pisal  svaku  Souvanu  skrajnje  ostro  pismo  (4.  I.  1855)  o  ocetu, 
o  bodoci  macehi  in  deloma  tudi  o  janezu  (ki  ocetu  ni  nic  oporekal)  in  se 
je  naposled  izrazil  zelo  skepticno  o  bodoci  sreci  tega  zakona.  —  A  varal 
se  je! 


Dr.  Jos    Tominsck:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XLI 


Nikoli  niso  mogli  v  rodbini  pozabiti  velike  nevarnosti, 
pri  kateri  je  Valentin  Pleivveifi  jedva  resil  zivljenje.  L.  1837  so 
ga  namrec  v  gozdii  pri  Jeperci  bili  napadli  roparji-  Ves 
dogodek  opisuje  Marija  ;tedaj  ze  Souvanova)  prav  ohsirno 
bratu  Janezu  na  Dunaj;  po  tern  pismu,  z  dne  7.  maja  1837,  se 
je  izvrsil  napad  takole:  Oce  PleiweiB  se  je  vracal  zvecer  dne 
29.  aprila  s  semnja  iz  Ljubijane,  z  vozom  in  dvema  hlapcema. 
V  Medvodah  je  postal  v  gostilni  in  je  odrinil  okrog  9.  ure 
naprej  proti  Kranju.  Ko  se  peljejo  skozi  Jeperski  gozd,  jim 
pride  moski  nasproti.  jih  pozdravi  in  gre  kakih  50  korakov 
dalje,  kar  zazvizga  na  prste-  PleiweiB  takoj  vzklikne:  „Bog 
pomagaj!  To  ne  pomeni  nic  dobregal  Udari  po  konjih!"  A 
bilo  je  prepozno.  Takoj  na  zvizg  skoci  nekdo  iz  gozda,  zgrabi 
konja  za  uzdo,  da  se  voz  ne  gane;  od  vsake  strani  pa  priskoci 
tolovaj  in  oba  udrihata  z  gorjacami  po  PleiweiBu.  Ta  se  brani 
udarcev,  skoci  z  voza  in  skusa  ubezati;  a  takoj  ga  ujameta 
onadva  in  tisti,  ki  je  drzal  konja.  je  venomer  vpil:  „Le  ubijta 
ga!"  Roparja  sta  PleiweiBu  hitro  izpraznila  zepe,  potem  sta, 
ga  pustila  in  se  lotila  voza,  kjer  sta  zavoje  razrezala  in  vzela, 
kar  jima  je  bilo  vsec.  Nato  so  vsi  trije  izginili.  —  Oce  je  bil 
med  tern  tekel  po  pomoc  (kako  sta  se  vedla  hiapca,  o  tern 
molci  porocilo)  in  se  je  kmalu  vrnil.  0  polnoci  je  prisel  v 
Kranj ;  zgodilo  se  mu  drugega  ni,  kakor  roke  je  imel  raztolcene. 
ker  se  je  z  njima  branil  udarcev,  da  mu  niso  padali  po  glavi. 
—  Roparji  so  bili  dcmacini:  enega,  nekega  Klemenca.  so  17. 
maja  prav  slucajno  dobili  v  Terzinu  in  so  ga  obsodili  v  15  let 
jece.  PleiweiB  je  dobil  od  njega  le  383  gld.  nazai,  a  oropan 
je  bij_^j2ad  3000  gld.^) 

',  V  Bleiweisovi  zapuscini  sem  naletel  se  na  policijsko  ovadbo  o 
tern  ropii,  zanimivo  razen  kulturnih  ozirov  tudi  zato,  ker  nam  kaze  pre- 
moznost  Valentina  Pleiweifia.  Izvleckoma  se  glasi  tako :  „Nro  6412  123.S. 
Besclireibung  der,  nach  Kundmachung  der  k.  k.  Polizey-Direktion  in  Lai- 
bach,  einem  Kaufmanne  von  Krainburg,  Namens  Valentin  PleiweiB,  in  der 
Nacht  auf  den  cO.  April  d.  J.  auf  der  Commerzialstrafie  von  Laibach  nach 
Krainburg,  und  zwar  in  deni  Walde  bei  Jeberza  genannt,  von  3  unbe- 
kannten  Mannern  geraubten  Gegenstande:  1  Brieftasche ;  darin  lagen:  12 
StUck  Banknoten  a  100  fl,  ferners  mehrere  Stiicke  a  50  fl,  a  25  fl,  a  10  fl. 
und  a  5  fl,  deren  Zahl  er  anzugeben  nicht  vermag:  1  gedruckter  Wechsel, 
ausgestellt  in  Laibach  per  477  fl,  zahlbar  in  Wien,  lautend  an  das  Wechsel- 
haus  Steiner  et  Conipagnie;  13  Lose,  betreffend  die  Herrschaft  Ehrenhausen 
.  .  ,  Ferners  wurden  geraubt:  1  silberne  ovale  Tabaksdose;  eine  namhafte 
Menge  Waaren,  .  .  .  unier  diesen  mehrere  Stiicke  weiCen  Karnmertuches, 
mehrere  Stiicke  weifien  Perkails,  2  Stiicke  schwarzer  Taffet,  mehrere  Dut- 
zend  gefarbter  Schnupf-  und  Halstiicher.  mehrere  Stiicke  englischer  Lein- 
wand  verschiedener  Farbe,  mehrere  Stiicke  franzblaues  Tuch  .  .  .,  ferner 
ein  blautiichener  Mantel  und  ein  blauseidener  Regenschirm.  —  Die 
Thater  sammt  dem  Geraubten  auszuforschen,  bei  Betreten  geselzlich 
zu  behandeln  ;  und  diefi  der  k.  k.  P.  O.  D.  anzuzeigen.  —  Wien,  am  13. 
May  1837.  —  Joseph  Edler  von  Amberg,  k.  k.  wirklicher  Hofrath  und 
Polizey  Oberdirektor.  Franz  de  Paula  Dumbacher,  k.  k.  Regierungsrath 
und  Pblizey-Oberdirektors  Adj." 


XLII         Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

5.)  Spregovoriti  nam  jeseo  imenu  „Bleiweis"in  nje- 
govih  variantah.  V  dobi  narodnega  navdusenja,  ko  so  si 
vsi  izbirali  po  moznosti  celo  „narodna"  krstna  imena,  gotovo 
mnogim  ni  ugajalo  Dr.  Janeza  Bleiweisa  ocitno  nemsko  ime. 
In  res  se  je  v  rodbini  se  do  danasnjega  dne  ohranila  tradicija, 
da  je  ime  Bleiweis  pristno  pravzaprav  slovensko,  namrec 
Plavez,  ces,  v  ponemcevalni  jozefinski  dobi  so  to  ime  pre- 
tvorili  V  sedanjo  nemsko  obliko.M 

Ta  domneva  pa  je  brez  vsake  podlage  in  brezdvomno 
napacna.  Zgoraj  smo  slisali,  da  se  nahaja  ze  v  starih  listinah, 
in  sicer  se  pred  jozefinsko  dobo,  dosledno  ime  „PIajbes",  kar 
je  bas  pri  nas  povsod  (nele  na  Gorenjskem)  navadna  izreka 
nemskega  „BleiweiS" ;  tako  tudi  narod  ondod  se  zdaj  izgovarja 
to  ime  in  prijatelj  Pirc  iz  Kranja  pise  nasemu  Janezu  Bleiweisu 
se  okrog  1-  1835,  ko  je  bil  na  Dunaju.  pismo  z  nagovorom: 
„Mein  liochverehrter  Freund  Herr  Pleybeis!"  torej  napol  v 
dialektni,  napol  v  knjizni  obliki.  0  „Plavezu"  ni  nikjer 
ne  duha  ne  sluha,  ne  v  govoru  ne  v  pismu.  —  Vprasal 
sem  se,  odkod  izvira  ta  nemogoca  razlaga.  In  odkriio  se  mi  je 
sledece:  primarij  Dr.  Karl  vit.  Bleiweis  mi  je  vedel  povedati, 
da  je  njegov  oce  janez  B.  nekoc  obiskal  rodni  kraj  svojih 
prednikov  in  sicer  v  spremstvu  Dav.  Trstenjaka.  Bila  sta  vsa 
navdusena  zaradi  lepega  kraja  in  izvedla  sta  baje  tedaj  v  Tr- 
steniku,  da  so  Bleiweisi  pravzaprav  „Plavezi".  Kdaj  je  to 
bilo,  to  se  ne  ve,  morda  1.  1861,  ko  je  prinesel  Trstenjak 
Bleiweisu  castno  majoliko  (gl.  zgoraj!);  sicer  cas  je  brezpo- 
memben,  a  odlocilno  je,  da  je  bil  sopotnik  —  Trstenjak.  Njemu 
gotovo  ni  mirovala  etimoloska  zilica,  in  kakor  je  prisvajal  Slo- 
vanom  celo  vrsto  narodov  in  imen,  tako  je  prav  verjetno,  da 
je  spotoma  preudarjal  o  imenu  svojega  cascenca,  dokler  mu 
ni  prisla  na  misel  beseda  „Plavez",  ki  mu  je  morda,  nevajenemu 
ondotne  siroke  govorice,  zvenela  iz  „Plajbesa"  (ali  celo  = 
„Plabes"). 

Barva  „BleiweiB''  spada  med  prastare  bele  barve ;  poznali 
so  jo  ze  Grki  in  znana  je,  kakor  sem  ze  omenil,  nasemu  Ijud- 
stvu  tudi  drugod ;  ponekod  se  rabi  se  dandanasnji  „plajbes" 
nadalje  v  pomenu  „svincnik"  (Bleistift),  n.  pr.  v  Savinjski  Do- 
nili.  Predmet  in  beseda  sta  bila  torej  v  Trsteniku  znana;  ker 
pa  je  bil  tam,  in  sicer  na  ondotnem  hribu  „Strucu",  v  davnih 
casih  rudnik^)  in  gre  tod  mimo  tudi  prehod  na  Korosko,  so  se 
mogli  vrhu  tega  tukaj  priseliti  taki  tujci,  ki  so  domacine  se 
bolj    seznanili   s   barvilom    „BleiweiB".  Sploh  pa  se  od  barv^) 


*)  To  domnevo  sta  sprejela  tudi  v  svoja  zivotopisa   Levee  vstr.  5 ) 
in  Sulek  (str.  2). 

2)  Gl.  Perne,  1.  c.  str.  9.  in   10. 

3)  Na  to  me  je  opozoril  kustos  L.  Pintar. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XLIII 

rada  jemljejo  lastna  imena;  pri  Nemcih  jih  je  vse  polno:  WeiB, 
Schwarz,  Braun,  Griin,  Roth;  tudi  pri  nas  niso  neznana:  Crne, 
Bele,  Belec,  Belek.  Rjavec,  (Erjavec),  R(u)menec. 

Da  vprav  ime  Bleiweis  ni  tako  nenavadno,  kakor  bi  kdo 
mislil,  izpricuje  dejstvo,  da  ga  poznajo  tudi  C  e  h  i,  in  sicer 
enega  dokaj  slavnega,  ki  je  slucajno  tudi  —  Dr.  Janez  Blei- 
weiss  (pisan  z  —  ss)!  V  Riegerjevem  Naucnem  Slovniku  je 
namrec  naveden  poleg  nasega  Bleiweisa  tudi  ceski  „Bleiweiss 
Jan,  roj.  1702  v  Jaromefi,  f  1760".  Bil  je  jezuit,  doktor  mo- 
droslovja  in  bogoslovja  in  je  zivel  zadnja  svoja  leta  na  Dunaju. 
Izdal  je  vec  latinsko  pisanih  teoloskih  del.  —  V  novem  Otto- 
vem  Naucn.  Slovniku  pa  tega  Bleiweissa  ni  vec. 

Bleiweis  je  torej  pristno  ime. 

Vprasanje  pa,  naj  se  li  pise  BleiweiB,  Bleiweis,  Pleiweifi, 
Pleiweiss,  Pleiweis  itd.,  je  le  formalno.  Ocka  Valentin  se  je 
pisal,  kakor  sem  ze  omenil,  PleiweiB;  tako  tudi  seveda  njegove 
soproge,  in  po  njem  vsi  sinovi  s  trgovskim  poklicom^), 
kajpada  zato,  da  se  ohrani  ime  tvrdke.  —  Brata  Janez  in 
Franc  pa,  ki  sta  se  posvetila  studijam,  se  piseta  in  podpisu- 
jeta  vedno  z  B,  in  sicer  se  je  Janez  naposled  odlocii  za  -s  na 
koncu  (Bleiweis),  a  Franc  za  -ss  (Bleiweiss);  s  tern  B  sta  ne- 
kako  izrazila,  da  se  podpisujeta  po  „pismu",  in  ne  po  narecju. 
—  V  prvih  solskih  spricevalih  je  Janez  Bleiweis  pisan:  ..Bley- 
weiB"^),  V  nadaljnih  listinah  vcasih  Bleiweiss,  oz.  Bleyweis  ;  na- 
posled je  prva  polovica  redno  Blei-,  pri  drugi  pa  ni  dosled- 
nosti  sploh  nikoli.  On  sam  se  pac  podpisuje,  kolikor  sem  to 
mogel  zasledovati,  menda  ze  izza  vseuciliskih  studij,  sigurno  pa, 
odkar  je  pricel  delovati  v  domovini,  z  zdaj  uveljavljeno  pisavo 
"Bleiweis".^) 

V.  Dr.  Janez  Bleiweis  do  prihoda  v  Ljubljano. 

Tako  je  bilo  rodbinsko  okrozje  Janeza  Bleiweisa. 

1.)  Ljudsko  solo  („c.  kr.  glavno  solo")  je  obiskoval  doma  v 
Kranju  od  1.  1815.  do  1819-  Ze  tedaj  je  bil  dober  ucenec. 
Ohranilo  se   je  se  spricevalo^)    za  drugi  tecaj  tretjega  razreda, 

1)  K  vecjemu  pisejo  na  koncu  -ss,  all  -s. 

~)  Njegov  lastni  najstarejsi  podpis:  listek  z  datumom  31.  avgusta 
1814.  se  glasi:  Johann  BleyweiB. 

s)  Spricevalo  se  v  glavnih  delih  glasi:  ,Von  Seite  der  kais.-konigl 
Hauptschule  in  Krainburg  wird  hiermit  bezeugt,  daB  BleyweiB  Johann 
offenilicher  Schiller  der  dritten  Ciasse  sich  in  den  Sitten  sehr  gut 
verhalten  und  die  fiir  den  Sommer-Curs  vorgeschriebenen  Lehrgegenstande 
folgender  MaBen  erlernt  hat.'  —  Nato  so  nasteti  predmeti  z  zgoraj  ome- 
njenimi  redi ;  ker  bi  predmeti  utegnili  zanimati,  jih  nastejemo  po  vrsti : 
.Die  Religion,  Die  biblische  Geschichte,  Das  Evangelium,  II.  Theil  des 
Lesebuches,    Das   Lesen:    Des  Deutschgedruckten,   Lateinischgedruckten, 


XLIV       Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

z  datumom  14.  septembra  1818  in  s  podpisom  ravnatelja  Ur- 
bana  Sicherla  in  ucitelja  Leopolda  Stattina;  izmed  19  pred- 
metov  ima  Bleiweis  („BleyweiB)  le  3  „gut"  („Religion",  „die 
richtige  Ausspraciie"  —  namrec  nemscine  —  in  „die  Anieitung 
zu  schriftlichen  Aufsatzen"),  v  vseh  ostaliii  „sehr  gut",  tako, 
da  se  mu  na  tconcu  priznava  odiika. 

V  jeseni  1.  1819  ga  je  poslal  oce  v  (tedaj  sestletno)  gi- 
mnazijo  v  Ljubljani,  ki  jo  je  dovrsil  v  jeseni  1.  1824.  Ohranila 
so  se  le  stiri  gimnazijska  semestralna  spricevaia,  in  sicer  za 
peti  razred  (ta  dva  sta  menda  duplikata,  ker  imata  poznejsi 
datum)  in  za  zadnji  razred.  V  zadnjem  razredu  ima  Bleiweis 
odliko  iz  vseh  predmetov;  prej  tega  ni  dosegel.  Spricevalo  za 
zadnji  tecaj  6-  razreda  se  glasi:  „Nr.  136.  BleyweiB  Joannes, 
Larn.  Krainburg.  Stip.^)  And.  Kroen  —  secundae  Humanitatis 
classi  diligentissimam  dedit  operam  atque  in  tentamine 
publico  secundi  semestris  anni  1824.  e  doctrina  Religionis, 
ex  auctorum  interpretione  et  stylo,  e  studio  linguae  graecae, 
geographiae  et  historiae,  mathesis,  a  morum  cultura:  in  clas- 
sem"  primam  eminenter  relatus  est  atque  inter  tres  prae- 
miferos  et  quatuor  accedentes  ultimum  locum  merito  occu- 
pavit.  —  Datum  Labaci  in  C-  R.  academico  Gymnasio  die  17, 
17.  mensis  Novembris  anni  1824."  Podpisana  sta:  Franc  Hlad- 
nik,  praefectus  Gymnasii"  in  kot  razrednik:  „Georgius  Eichler, 
professor  publicus  huius  classis." 

Nato  je  vstopi!  v  licej,  da  dovrsi  dveletne  modroslovske 
studije;  koncal  jih  je  v  jeseni  1.  1826,  kakor  svedoci  odhod- 
nica,  ki  jo  je  dobil  5.  oktobra  1826;  ta  nasteva  vse  njegove 
rede  v  letih  1825  in  1826  (izmed  20  redov  je  12  odlik:  emi- 
nenter primam).  Sicer  so  dobivali  licealci,  ki  so  bill  ze  „go- 
spodje  slusatelji",  vsak  tecaj  za  vsak  predmet  posebno  spri- 
cevalo. Bleiweisova  so  se  vsa  ohranjena;  naj  posnamem  eno, 
ki  ga  je  dal  Bleiweisu  za  prvi  tecaj  drugega  letnika  Georgius 
Paufhek.  Professor  publ.  ord.  Philosophiae,  dne  22.  aprila 
1826.:  „Nr.  131.Lecturis  salutem!  —  Praesentibus  hisce  Uteris 
testamur,    D.-)  BlcyweiB  Joann.,  Carn.  Krajn-'),  Stipd.  Kroen. 


\ 


Deutschgeschriebenen,  Lateinischgeschriebenen ;  das  Rechnen:  in  den 
Bruchen,  in  der  Regel  Delri ;  Das  Schonschreiben  deutsch  -  current- 
Kanzelley.  Lateinisch;  Die  Rechtschreibung,  Das  Dictando  und  Recht- 
schreiben,  Die  deutsche  Sprachlehre,  Die  richtige  Aussprache,  Die  An- 
ieitung zu  schriftlichen  Aufsatzen.  Das  Lesen  und  Dictandoschreiben  la- 
teinischer  Worter." 

1)  V  prejsnjem  letu  ni  bil  stipendist,  pac  pa  .solnine  oproscen", 
„ex.  a  did.",  t.  j.  exemptus  a  didactro. 

2)  T.  j.  dominum. 

3)  Podcrtal  jaz.  —  To  je  edina  slovenska  beseda  v  vseh  sprice- 
valih;  vsa  druga  pisejo  „Krainburg",  oz.  „Krainburgensis",  tako  tudi 
Pavsek  sam  v  prejsnjem  letu. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  XLV 

in  C.  R,  Labacensi  Scientiarum  Lyceo  praelectiones  philosophiae 
moralis  diligentissime  excepisse  atque  in  examine  publico  primi 
semestris  in  ciassem  Primam  relatum  esse.  —  Mores  quod 
attinet,  legibus  academicis  inprimis  conformes  exhibuit."  —  Kot 
ravnatelj  je  na  vseh  licejskih  spricevalih  podpisan  Mattaeus 
Raunicher. 

Ucitelji  na  liceju  so  bili:  Jan.  Kersnii<  fza  matematiko  oz. 
fiziko),  Elias  Rebich  (za  iatinscino),  Jos.  Dagarin  (verouk),  Ge- 
orgius  Paufhek  (za  teoret.,  oz.  moralno  modroslovje),  Jos.  nob. 
de  Vest  (prirodopis);  za  splosno  vzgojeslovje  (paedagogica  ge- 
neralis)  v  drugem  letniku  se  Georgius  Supan.^) 

V  jeseni  1.  1826-  se  je  Janez  Bleiweis  vpisal  na  Dunaj- 
skem  vseuciliscu  kot  medicinec,  cisto  po  svojem  nagonu;  kajti 
oce  mu  je  dal  svobodno  pot.  Izbral  si  je  predmet,  ki  je  bil 
zanj  vsekako  v  posebni  meri  usposobljen,  tako  da  je  o  svoji 
stroki  vzival  ze  od  pocetka  in  potem  do  konca  svojega  ziv- 
Ijenja  neoporecno  ugled  izbornega  razumnika.  Brez  izjeme  je 
dobival  povsod  le  dobre  rede,  od  prvega  medicinskega  spri- 
cevala^)  o  izpitu  iz  anatomije  (4.  avg.  1827)  pa  do  pohvalnih 
dekretov,  ki  jih  je  kot  osivel  moz  sprejemal  od  vlade.  Njegovi 
medicinski  (in  zivinozdravniski)  profesorji  so  ga  vsi  cenili  in 
bil  je  z  njimi  v  korespondenci  tudi  se  potem,  ko  je  bival  ze 
V  Ljubljani. 

Njegove  medicinske  studije  so  se  torej  vrsile  na  normalen 
nacin;  poleg  ze  navedenega  je  prestal  v  prvem  letu  se  izplte 
iz  minerologije,  zoologije  in  botanike;  v  nastopnem  letu  (1828) 
iz  fiziologije,  visjega  kurza  anatomije  in  iz  kemije;  1.  1829  iz 
teoreticne  kirurgije,  patologije,  splosne  terapije,  farmokologije 
in  (teoreticno!)  porodnistva;  1.  1830.  iz  patologije,  terapije  in 
klinicnih  vaj,  a  istega  leta  tudi  —  in  tu  se  zacne  najprej 
njegov  bodoci  ozji  pokliczivinozdravnika  —  „Die 
Seuchenlehre  und  Veterinarpolizei  der  niitzlichen  Haussauge- 
thiere."*)  L.  1831.  iz  okulistike,  nosologije,  specialne  terapije 
jn  javne  medicine  („medicina  forensis"). 

1)  O  uciteljih  in  sosolcih  prim,  tudi  Levee,  1.  c,  str.  5.  —  Pri- 
pomniti  je  le  to,  da  je  bi'l  Bleiweisov  sosolec  Jernej  Legat  (pozneje 
trzaski  skof,  rojen  v  Naklem  in  ze  od  doma  znan  Bleiweisu.)  Legat  si  je 
z  Bleiweisom  jako  mnogo  dopisoval ;  iz  vseh  Legatovih  pisem,  ki  jih  je 
ohranjenih  mnogo,  odseva  najvecje,  skoraj  sentimentalno  prijateljstvo  do 
Bleiweisa. 

-)  To,  prvo  spricevalo  se  glasi:  Praesentibus  hisce  litteris  testa- 
mur Com.  Med.  Cand.  loan.  Bleiweis  (samo  tu  je  ime  tako  pisano,  v 
poznejsih  „BieiweiB')  collegia  anatomica  in  Caes.  Reg.  Vindobonensi 
scientiarum  Universitate  diligentissime  frequentasse  atque  in  examine 
publico  ad  finem  cursus  instituto  in  ciassem  I  mam  cum  Eminentia  rela- 
tum esse.  —  Mores,  quod  attinet,  legibus  academicis  conformes  exhibuit." 
Podpisan  je  kot  „ Vice-director'  Franc,  eques  de  Matoschek,  in  pro- 
fesor  Mayr. 

3,  To  spricevalo  je  nemsko,  vsa  druga  strogo  medicinska  so 
1  atinska. 


XLVI        Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

In  prihodnjega  leta,  dne  15.  oktobra  1832  je  bil  promo- 
viran  za  doktorja  medicine.  Po  tedanjih  predpisih  je 
moral  spisati  in  v  obliki  tez  javno  zagovarjati  doktorsko  diser- 
tacijo,  in  sicer  v  latinskem  jeziku.  Ta  knjizica  iz  1.  1832.  z 
naslovomO  „De  hirudine  medicinali"  (o  zdravilni  pijavki)  je 
prvi  njegov  natisnjeni  spis.  —  Ko  je  nastopno  ieto  se  z  odliko 
dovrsil  dvomesecni  prakticni  porodniski  kurz  (diplom  z  dne 
8.  julija  1833),  bi  bil  mogel  misliti  na  zdravnisko  prakso.  A 
dobro  je  vedel,  da  bi  se  presla  leta,  preden  bi  mogel  prica- 
kovati  sigurne  sluzbe.  On  pa  je  hotel  cim  prej  priti  do  za- 
sluzka;  zato  se  je  kar  po  doktoratu  z  vnemo  posvetil  specialnim 
dveletnim  zivinozdravniskim  studijam,  z  izbornimi  uspehi;^)  1. 
avgusta  1.  1835.  je  dobil  diplom  zivinozdravnika. 

Na  zivinozdravnisko  polje  se  je  podal  zato,  ker  se  je  na- 
dejal,  da  postane  tam  v  najkrajsem  casu  gmotno  samostojen. 
In  res  je  dobil  tam  ze  po  preteku  dobrega  leta,  se  preden  je 
koncal  svoje  studije,  1.  1834.  v  c  kr.  zivinozdravniskem  insti- 
tutu  mesto  c  kr.  „penzionarja",  t.  j.  nekakega  praktikanta  (?), 
s  prostim  stanovanjem  in  z  letno  placo  300  fl.'^),  vse  to  na  tri 
leta.  —  Tako  je  bil  Bleiweis  za  silo  preskrbljen. 

2.)  Zakaj  pa  se  je  mladi  doktor  tako  poganjal  za  sluzbo, 
ceprav  majhno.  a  vendar  zaiiesljivo,  in  je  —  tako  bi  kdo  sodil 
—  samega  sebe  vendar  skoro  ponizeval,  prestopivsi  k  zivino- 
zdravnistvu?  Vzrok  je  bila  Ijubezen!  Rad  bi  se  bil  cimprej 
porocil  s  Karolino  Fellner  (s  svojo  „Lotti")  in  res  je  v  svoje 
stanovanje  v  zivinozdravniskem  institutu  ze  pripeljal  svojo  zenko 
s  seboj;  in  se  pred  koncem  leta  (3.  nov.  1834)  se  je  v  hisi 
oglasil  tretji  clan  rodbine,  „Das  Herzpinkerl"  Karl,  kakor  ga 
imenuje  stara  mati  Agnez  v  svojih  pismili.  —  Lotti,  majhna, 
zivahna,  Ijubka  zenkica,  je  bila  hci  gospodinje,  pri  kateri  je 
Bleiweis  vsaj  od  1.  1830.  dalje  stanoval,  iz  ugledne  Dunajske 
rodbine,  z  vplivnimi  sorodniki  (eden  stric  je  sluzboval  pri  Nizje- 
avstrijski  vladi)  in  znanci.    Mati  je  bila  vdova;    ob  strani  ji  je 


Iz  obicajnega  dolgega  naslova  te  disertacije  posnamem-le  toliko: 
Dissertatio  inauguralis  medica  de  hirudine  medicinali,  quam  .  .  .  pro 
doctoris  laurea  pubiicae  disquisitioni  submittit  Joannes  Bleyweiss 
Carniolus  .  .  Vindobonae  1832.  —  O  vsebini  razprave  gl.  clanek  dr. 
Demetra  vit.  Bleiweisa  na  str.  320.  —  Pribiti  moram,  da  je  naslov  spisu 
„De  hirudine*,  ne  hirundine,  kar  citamo  pri  Bezensek-Celestinu  na  str.  4, 
in  V  Simonicevi  Bibliografiji,  str.  38.  —  .Hirundo"  pomeni  lastovko!  in 
ne  pijavko. 

»)  Tudi  V  cepljenju  koz  se  je  v  posebnem  zavodu  (,Schutz- 
pocken-Haupt-Institut"   prakticno  izvezbal;  spricevalo  z  dne  27.  jul.  1833. 

»)  Mesto  mu  je  bilo  po  toplem  priporocilu  vseh  profesorjev  po- 
deljeno  s  cesarskim  odlokom  z  dne  10.  febr.  1834;  natancne  pogoje  mu 
je  javila  Nizjeavstrijska  vlada  dne  8.  marca  1834,  st.  13137.  V  naslovu  je 
.Doctor  Johann  BleyweiB'- 


Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.        XL VII 


stal  njen  brat,  upokojen  racunski  svetnik,  iieizreceno  dober, 
malo  cudaski  samec^) 

V  tem  krogu  je  bival  Janez  B.,  kakor  bi  bil  doma ;  tudi 
domaci  so  se  s  Fellnerjevimi  razumeli  jako  dobro  in  so  jih 
kar  po  vrsti  prihajali  obiskat.  Otrocje-cedno  sliko  o  idilicnem 
zivljenju  v  tem  prijetnem  krogu,  in  sploh  na  tedanjem  gorko- 
cutnem  Dunaju,  dobimo  iz  malega  dnevnika  „0  popoldnevih 
nedelj  in  praznikov  v  letu  1830",  ki  se  je  nasel  v  Bleiweisovi 
zapuscini;  nekaj  podatkov  obsega  tudi  za  1.  1831.  Pisala  ga 
ocitno  ni  le  ena  roka,  ampak  vsaj  dvoje,  in  prav  mocno  se 
mi  zdi.  da  sta  ta  posel  opravljala  Janez  in  Lotti.  Prvotni  im- 
puiz  pa  nemara  izvira  celo  od  nje.  To  so  bili  srecno-nedolzni 
casi!  Ob  vsakem  takem  popoldnevu  je  sla  druzba  na  daljsi 
ali  krajsi  izlet,  cigar  visek  je  pomenila  kava,  ki  so  jo  kje  zunaj 
pili,  ali  pa  whist  igra !  Izreden  dogodek  je  ze  bil,  ko  so  enkrat 
naleteli  na  prostem  na  zivega  gada,  in  neki  osel  na  pasi  jim 
je  dal  povod  za  razna  —  „razmotrivanja" !  V  tej  druzbi  je  zivel 
Janez  Bleiweis  in  tu  mu  je  vzcvetela  Ijubezen.  Znacilno  zanj 
pa  je,  da  od  svojega  cilja,  pridobiti  si  deklico,  ni  odjenjal  in 
tudi  ne  odlasal,  ampak  da  je  takoj  zgrabil  prvo  priliko,  ki  ga 
je  mogia  dovesti  do  uspeha,  ceprav  si  je  nakopal  skrbi.  Tak 
je  bil  tudi  pozneje  .  .  . 

Starsi  so  bili  z  njegovim  korakom  prav  zadovoljni,  a  on 
je  zdaj,  kot  druzinski  oce,  v  svoji  hisi  imel  trojno  bodrilo,  da 
ga  je  podzigalo  za  nove  napore.  V  teh  odnosajih  se  je  pac 
—  ze  kot  mladenic  —  navadil:  neumornega  dela  in  se  je 
odvadil  zabav  kot  samonamen.  Le  za  gledisce  je  ves  gorel  in 
ni  zamudil  predstav,  kadar  se  je  igral  Shakespeare  ali  zlasti 
Raimund,  posebni  njegov  Ijubljenec  Takisto  navdusena  za  gle- 
disce je  bila  njegova  zena.  —  V  tem  nagonu  lezepac 
klice  za  poznejse  Bleiweisovo  zasluzno  delo- 
vanje  v  prid  slovenskega  gledisc a.-) 

Razvil  je  v  tem  casu  obcudovanja  vredno  delavnost.  — 
Poleg  zene  in  otroka  —  ki  je  ostal  edini  —  je  studoval  svoje 
zivinozdravnistvo  in  je  dosegel  diplom.  A  se  preden  je  bil  di- 
plomovan,  mu  je  ravnatelj  zivinozdr.  zavoda,  Dr.  G.  Fr.  Eckel, 
trajno  dober  prijatelj  Bleiweisu  in  njegovi  zeni,  izrocil  s  u  - 
plenturo  korepetito  r  ja^)  specialne  patologije  in  terapije 


^  Kot  znacilna  poteza  se  o  njem  poroca:  sel  je  vsak  dan  tocno  ob 
svoji  uri  v  kavarno,  tarn  je  izpil  svojo  crno  kavo,  a  koscke  sladkorja  je 
tocno  vtaknil  v  zep  in  jih  nesel  domov  v  zbirko.  Ko  je  bila  ta  dovolj 
polna,  jo  je  izpraznil  in  je  prise!  obdarjat  Fellnerjeve  s  pristedenimi 
sladkorcki. 

*)  V  Bleiweisovi  zapuscini  je  precejsen  kupcek  raznih  spisov,  be- 
lezk  in  nacrtov,  ki  pricajo,  kako  sicrb  je  polagal  Bleiweis  na  slovenski 
Oder.  — 

3)  Dopis  Dr.  Eckela  dne  13.  julija  1835. 


XL VIII      Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

in  adjunkta  na  kliniki  internistnega  oddelka,  ker  je  bil  do- 
tedanji  korepetitor  dr.  Frisch  imenovan  za  profesorja  zivino- 
zdravnistva  (veterinarstva)  v  Lvovu.  —  Mogoce  je,  da  je  pre- 
udarni  Bleiweis  v  Frischevi  karieri  videl  predhodnico  za  se 
(Lvov  :  Ljubljana!)  Obenem  je  spisoval  svojo  veliko  knjigo 
„Heilverfahren  .  .  .  des  Pferdes".^) 

Da  bo  iz  namestnika  v  doglednem  casu  postal  pravi  ko- 
repetitor (ucitelj),  to  je  smel  tern  bolj  pricakovati,  ker  se  je  se 
isto  leto  (1835)  meseca  avgusta  —  zdaj  ze  kot  diplomovan 
zivinozdravnik  —  odlikovai  pri  obrambi  zivinske  kuge,  ko  so 
ga  namesto  odsotnega  ali  zadrzanega  dezelnega  zivinozdrav- 
nika  poslali  meseca  avgusta  v  razne  kraje  na  Nizjeavstrijskem, 
da  ukrene  vse  potrebno.  Mladi  Bleiweis  je  svojo  nalogo  resil 
v  splosno  zadovoljstvo;  ta  stranski  posel  je  bil  tern  vaznejsi, 
ker  mu  je  stel  v  zivinozdravnisko  prakso.  —  Nedavno  potem 
se  mu  je  izpolnila  vroca  zeija:  sluzba  c  kr.  ko  rep  e  t  i  to  r  j  a 
na  zivinozdr.  zavodu  se  mu  je  podelila  definitivno,  s  ce- 
sarskim  odlokom  2.  jan.  1836  (dopis  dez.  vlade  16.  Jan.  1836) 
in  po  sluzbeni  prisegi  (3-  febr.  t.  1.)  se  mu  je  z  odlokom  dez. 
vlade  z  10.  febr.  1836  nakazala  letna  placa  400  gl.,  obenem 
z  naturalnim  stanovanjem,  „dann  des  Holz-  und  Lichtdeputats, 
bestehend  aus  drei  Klaftern  harten  und  drei  Klaftern  weichen 
Scheitern,  dann  sechs  Pfund  gegossenen  und  seclis  Pfund  or- 
dinaren  Unschlittkerzen."^) 

Zdaj  si  je  Bleiweis  mogel  oddahniti;  kajti  sluzba  je  bila 
za  tedanje  case  dobra  in  stanovanje  jako  ugodno  —  zlasti 
mali  sinko  je  imel  tu  dovolj  prostora  in  zabave.  Sluzba  je  pa 
tudi  prisla  v  pravem  trenutku;  saj  mu  je  mesto  c  kr.  pen- 
zionarja  bilo  podeljeno  samo  za  3  leta,  in  dve  leti  te  dobe  sta 
bili  ze  potekli. 

3.)  Leto  1836.  se  je  torej  srecno  zacelo  in  Bleiweis  ter  zena 
sta  zdaj  mogla  misliti  na  izvrsitev  davno  gojene  zelje :  o  b  i  - 
skati  domovinoin  starse.  In  res,  ko  so  prisle  poletne 
pocitnice,  je  dne  6-  avgusta  odrinila  trojica  z  Dunaja  in  je 
13.  avg.  dospela  v  Kranj.  Odtod  je  druzba,  povecana  za  neka- 
tere  domacine,  obiskala  Bled,  Bohinj  s  Savico,  in  pozneje 
Postojno  in  Trst.  — ■  O  teh  potovanjih  smo  natancno  pouceni, 
ker  se  je  ohranil  Bleiweisov  dnevnik  vseh  teh  potovanj,  pisan 
s  svincnikom,  ocitno  se  pod  svezim  vtiskom  vseh  prizorov. 
Ta  dnevnik  ni  tako  malobeseden,  kakoroni  iz  1.  1830.,  ampak 
kaze  prvic  ostro  opazovanje  in  se  cesto  dvigne  do  vprav  pes- 
niskega  poleta;  vsekako  pa  veje  iz  njega  toplo  custvo  za  pri' 
rodo  in  za  narod.  Slap  Savice  je  vzorno  opisan;  Bleiweis  se 
nam  tu  pokaze  v  cisto  novi  luci.     Navajeni  smo,    smatrati   ga 

1)  Izsla  je  1.  1836.  Glej  spis  Dr.  Demetra  Bleiweisa,  str.  321. 

2)  S  temi  podatki  so  izpopolniti  navedbe  spodaj  na  str.  321. 


Dr.  Jos.  Tominsek:   Dr.  Janez  Blelweis  vitez  Tersteniski.         XLIX 

le  za  prozaicno  mislecega  praktika  stvarnih,  neblestecih  besed, 
za  razumnika,  ne  custvenika.  Tu  pa  je  mehak,  sentimentalen 
in  pero  mu  tece,  da  se  cudimo.-  Prostor  nam  ne  pripusca,  da  bi 
pobrali  iz  dnevnika  vecje  zanimivosti.  Le  to  bodi  pripomnjeno, 
da  je  vsa  druzba  Dunajcanov  in  Kranjcanov  dne  23.  avgusta 
posetila  Trstenik.  Oce  je  imel  v  Tenetisah  posestvo;  tarn  je 
sedela  druzba  na  pokosenem  ocetovem  travniku,  je  jedia  kruh 
in  salamo,  si  napivala  in  se  navdusevala  o  rodnem  Trste- 
niku  .  . .  Koscek  romantike.  —  Jeseni  se  je  Bleiweis  vrnil  na 
Dunaj. 

Pri  tern  posetu  domovine  je  stopil  tudi  z  Ijubljanskimi 
krogi  V  dotiko  in  si  je  pripravljal  pot  za  pozneje.  V  vsej  Av- 
striji  pa  ga  je  razznanila  njegova  knjiga  „Practisches  Heilver- 
fahren" ;  s  tern  svojiin  najvecjim  delom  je  postal  tako  znan, 
da  je  dobival  ponudbe  za  sotrudnistvo  pri  raznih  znanstvenih 
strokovnih  podjetjih.  To  knjigo  je  hotel  pozneje  prirediti  tudi 
V  slovenskem  jeziku  in  se  je  v  tern  oziru  pogajal  z  zaloznikom 
(Braumiiller  &  Seidel  na  Dunaju),  ki  je  bil  zadevi  zelo  na- 
klonjen^);  a  nacrt  se  ni  izvrsil,  ker  pac  Bleiweis  ni  imel  casa. 

Medtem-)  so  mu  leta  na  Dunaju  v  sluzbi  mirno  tekla; 
dopisoval  si  je  pridno  s  sorodniki,  na  pr.  s  Souvanovimi,  a 
je  bil  gotovo  tudi  v  zvezi  z  Ijubljanskimi  krogi,  ki  so  imeli 
kaj  opraviti  z  njegovo  stroko,  torej  sKmetijsko  druzbo; 
kajti  ta  ga  je  1.  1838-  imenovala  za  svojega  dopisujocega 
clana,  kakor  smo  ze  slisali.  Tako  spoznamo  iz  vsega,  da  ga 
je  srce  vleklo  v  domovino.  In  1.  1840.  se  je  odprla  zanj  pot: 
izpraznilo  se  je  mesto  profesorja  zivinozdravnistva  na  Ijubljan- 
skem  liceju  ;  Bleiweis  je  prosil  za  njo  in  je  vztrajal  pri  kom- 
petenci,  dasi  bi  smel  racunati  na  naslednistvo  za  profesorjem 
Langerbacherjem  na  Dunaju,  ki  je  med  tem  umrl'^)  Razen 
Bleiweisa    so   bili   se   trije  kompetenti.^j    a  vsi  so  bill  prever- 

')  Njegov  dopis  z  dne  3.  maja  1843.  —  Ohranila  se  je  se  pogodba 
za  5.  izdajo  izvirne  knjige  (14.  nov.  1853);  Bleiweis  je  tedaj  dobil 
450  gid.  honorarja.  Knjiga  obsega  nekaj  manj  ko  23  pol,  v  3.  pomnozeni 
izdaji  iz  1.  1843,  ki  seni  jo  imel  jaz  v  roki ;  v  tej  izdaji  —  za  njo  je 
dobil  avtor  360  gId.,  po  15  gld.  od  pole  —  se  Bieiweisovo  ime  pise 
.Bleiweis"  in  naslov  se  ji  glasi:  Practisches  Heilverfahren  bei  den 
gewohnlichsten  innerlichen  Krankheiten  des  Pferdes  nach  den  Grund- 
satzen  der  practischen  Thierarzneischule  in  Wien.'  Knjiga  je  posvecena 
ravnatelju  zivinozdravniskega  instituta,  Dr.  Georgu  Fr.  Eckelu,  in  ima  po- 
niemben  motto:  ,Nur  die  Praxis  gilt.  So  auch  in  der  Thierheilkunde;  in 
Krankenstallen  muss  man  sich  dieselbc  eigen  machen,  nicht  von  der 
Katheder  lernen  (Von  Swieten)."  To  nacelo  je  postalo  res  prav  Biei- 
weisovo. 

-)  Prim,  o  tej  dobi  tudi  clanek  Dr.  Prijatlja,  str.  245. 

*)  Pismo  prof.  Dr.  J.  W.  Lippicha,  svaka  enega  izmed  sokompe- 
tentov  za  Ljubljano,  Dr.  Kostla.  (Padua,  4.  avgusta  1841).  —  (Pismo  v 
Bieiweisovi  zapuscini.) 

*)  O  njih  poroca  vse  podrobnosti  Dr.  Prijatelj  I.  c. 

IV 


L  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

jeni^),  da  dobi  sluzbo  Bleiweis.  —  Bieiweisovo  sorodnistvo  je 
iz  srca  zelelo,  da  bi  Janez  prise!  v  Ljubljano  na  talco  imenitno 
mesto,  je  skrbno  zasledovalo  razvoj  ter  je  napeio  pri  Ijubljan- 
si<i  gospodi  svoje  strune.  Zanimivo  je  pismo^)  sestre  Marije 
(Souvanove)  Janezu  na  Dunaj  (iz  1.  1841);  poroca  mu,  kaj  je 
po  ovinkih  izvedela  od  gubernialnega  svetnika  Stelzicha  glede 
Bleiweisove  kompetence.  Stelzich  je  rekel :  „Kdo  drug  pa  naj 
dobi  mesto  kakor  BleiweiC?  In  sicer  iz  tehle  razlogov:  1.  On 
je  dezelan;  2.  ze  devet  let  je  korepetitor  v  zivalski  bolniscnici; 
3.  zmozen  je  kranjskega  jezika,  in  4,  izdal  je  izborno 
knjigo."  —  Bleiweis  je  bil  primo  loco  predlagan.  „Drugi  v 
terno-predlogu  je  bil,"  tako  poroca  sestra  po  Stelzichu  dalje, 
„Dr.  Swoboda,  o  tretjem  ni  vredno  govoriti",  je  rekel  Stelzich, 
„saj  mesta  sploh  ne  dobi  nobeden  drug  nego  Bleiweis."  — 
Zanimivo  je,  da  se  med  razlogi  vendarle  navaja  znanje  dezel- 
nega  jezika. 

Na  podlagi  teh  informacij  so  Bleiweisovi  za  sigurno  pri- 
cakovali  ugodne  resitve  —  tudi  mati  in  oce  mu  piseta  v  tem 
zmislu  —  in  so  delali  ze  pol  leta  prej  priprave  za  prihod.  V 
Souvanovi  hisi  so  mu  hoteli  reservovati  stanovanje  v  drugem 
nadstropju;  in  ce  bi  slucajno  tedaj  ne  bilo  prosto,  mu  ponudi 
sestra  zacasno  v  porabo  „sprednjo  veliko  sobo" ;  bodo  se  pac 
malo  stisnili,  kajti  „krotkih  ovac  gre  mnogo  v  eno  stajo".  — 
Denarno  vprasanje  je  seveda  prislo  tudi  v  postev;  saj  premo- 
zenja  Janez  s  soprogo  ni  imel;^)  vender  je  bil  oce  pripravljen, 
mu  izprva  priskociti,  mu  placevati  stanovanje  i.  dr, 

S  cesarskim  odlokom  z  dne  17.  julija  1841.  mu  je  biia 
podeljena  stolica  zivinozdravnistva  (das  Lehramt  der 
Veterinarkunde)  na  liceju  v  Ljubljani  s  sistemizovano 
placo  600  gld.  V  zvezi  s  to  sluzbo  je  bil  naslov  pro- 
fesorja,  s  katerim  so  odslej  Bleiweisa  obicno  nazivljali. 

Bleiweis  se  je  hitro  preselil,  je  bil  7.  avgusta  ze  zapri- 
sezen  pri  vladi  v  Ljubljani  in  je  od  tega  dne  dalje  prejemal 
svojo  placo.  V  dopisu  „c.  kr.  ravnateljstva  kirurgicno-medicin- 
skih  studij"  (podpisan  je  Sporer)  z  dne  11.  sept.  1841  pa  se 
mu  Zajedno  javlja,  da  bo  z  drugim  tecajem  (torej  1.  1842)  ra- 
zen  0  veterinarstvu,  ki  je  bil  zanje  namescen,  moral  predavati 
tudi  o  z  njim  zvezanem    sodnijskemzdravilstvu   in   o 

1)  Dr.  Lippich  pise  Bleiweisu  naravnost,  da  bo  izgubil  Kostl  vso 
nado,  ako  Bleiweis  vztraja  pri  kompetenci,  in  on  (Lippicli)  sam  poteni 
tudi  ne  bo  storil  zanj  na  Dunaju  nobenega  koraka,  ker  bi  bilo  zaman. 
Proti  kakemu  drugeniu  tekmecu  bi  s  svakom  morda  prodrl. 

")  Brez  datuma,  kakor  skoraj  vsa  njena  pisma;  iz  vsebine  pa  sledi 
sigurno,  da  je  pisano  1.  1841.,  in  sicer  se  pred  junijem.  —  (Iz  Bleiweisove 
zapuscine.) 

3)  ^^sa  dnarje  fe  hudo  godi.  Ka  ne  de  je  refs  rnoj  lub  bratiz',  mu 
pise  sestra  v  tem  pismu  doslovno. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  LI 


resevanju  dozdevnomrtvih  („gerichtliche  Arzneykunde 
und  das  Verfahren  bei  Rettung  der  Scheintodten"),  vsled  cesar 
pa  naj  izvoli  staviti  svoje  zahteve  glede  povisanja  place. 

4.)  Tako  je  prisel  Bleiweis  v  Ljubljano,  in  sicer 
V  poletju  1.  1841.  To  poudarjam  posebej,  ker  se  je  bas  v 
najrazsirjenejse  Bleiweisove  zivotopise  vrinila  —  za  presojo 
Bleiweisa  prav  usodepolna  —  napaka,  da  jedosel  v 
Ljubljano  sele  1.  1843,  ko  je  prevzel  urednistvo 
in  taj  n  isto   N  ovic.M 

Vsled  te  zmote  je  nastal  in  se  povsod  razsiril  napacen 
nazor,  da  je  Bleiweis  neposredno  po  svojem  bivanju 
na  Dunaju  prevzel  1.  1843.  v  Ljubljani  urednistvo  „Novic", 
da  V  tistem  casu  ni  znal  skoraj  nic  vec  slovenski  in  si  je 
moral  dati  vse  prevajati.^j  Ta  sodba  torej  ne  velja.  Bleiweis 
je  bival  cell  dve  leti  v  Ljubljani,  preden  je  po- 
stal urednik  in  se  je  ocitno  iznova  vezbal  v  slovenscini, 
kakor  je  bil  sploh  v  vseh  poslih  temeljit.  Nabavil  si  je  dote- 
danje  slovnice  in  je,  vsekako  v  lastno  vajo,  prepisoval  zgledne 
slovenske  spise.  na  pr.  Cbelico.  Vsekako  je  1.  1843.  znal  svojo 
slovenscino  toliko,  kolikor  so  jo  znali  tedanji  razumniki ;  ko- 
respondenca  pa  je  v  tedanjih  casili  bila  med  olikanci  itak 
nemska,  kakor  je  bilo  vse  solstvo  nemstvo.  Prevajalce  je  Blei- 
weis seveda  rabil;  saj  je  bilo  treba  vsak  teden  list  napolniti 
—  in  to  niti  dandanes,  ko  je  dopisnistvo  zelo  razvito,  ni 
vedno  lahko.  Tedaj  pa  se  je  morala  snov  jemati  iz  tuje  za- 
kladnice  in  te  mehanicne  posle  prevajanja  so  mogli  uredniku 
opravljati  i  drugi  (na  pr.  Malavasic).  Mnogokrat  je  bilo  treba 
prevajati  tudi  dopise  in  spise  prav  slovenskih  pisateljev.  Dr. 
Vosnjak  je  na  pr.  se  1.  1860  (!)  poslal  Novicam  prvi  svoj  do- 
pis  iz  Kranja  (o  neki  nesreci  pri  vojaskih  vajah)  „in  sicer 
nemski,  ker  se  nisem  bil  toliko  vajen,  da  bi  si  upal  sloven- 
sko  pisati."^) 

Tako  se  je  godilo  priznanemu  slovenskemu  pisatelju  se 
1.  1860,  a  Bleiweis  je  ze  1.  1843.  oskrbel  Novicam,  ki  so  mo- 
rale pisati  0  prav  tezavnih,    se   ne   obdelanih  predmetih,  jezi- 


1)  Tako  Levee, ^1.  c,  str.  7.  in  po  njem  G  1  a  s  e  r,  Zgod.  slov 
siov.  III.  55.  Podobno  S  u  1  e  k  1.  c.  str.  8. :  „U  Becu  je  Bleiweis  bora- 
vio  (!)  sve  do  god.  1843,  kadno  (?)  je  bio  pozvan  za  profesora  na  on- 
dasnje  Ijubljansko  Ijekarstveno  uciliste  (?).'  Bleiweis  prvic  ni  bival  na 
tDunaju  do  I.  1843,  in  drugic  je  bil  za  prof,  imenovan  ze  1.  1841.,  ter  je 
sluzbo  n  as  1 0  p  i  1  tako],  se  istega  let  a,  a  1.1843.  je  postal 
ajnik  Kmet.  druzbe  !  —  Napako  je  najbrz  zakrivil  Celesti  n  (gl.  „Sve- 
canost"  p.  4),  ki  jo  je,  kolikor  vidim,  zapisal  prvi.  —  V  drugih  malih  zi- 
votopisih  (Cigale,  Naucny  Slovnik  ltd.)  te  napake  n  i. 

^)  Opiraje  se  na  Levca  in  na  17  (?)  letno  bivanje  v  tujini,  izhaja' 
tudi^Dr.  Loncar  v  svoji  razpravi  (str.  144)  od  takih  premis. 

3j  Vosnjak,  Spomini  I.  69. 

IV* 


Lll  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 


kovno  obliko,  ki  se  prav  lahko  meri  z  najboljsimi  tedanjimi 
spisi.  Kako  se  je  trudil  za  jezik,  je  razvidno  iz  clanka  Dr.  Lo- 
karja.  Tudi  moramo  Bleiweisu  priznati,  da  mu  pero,  vedno  v 
nekako  poljudnem  tonu,  tece  ze  iz  pocetka  prav  gladko,  ociten 
znak,  da  je  mnogo  obceval  s  priprostim  Ijudstvom.  Znacilno 
je  tudi  zanj,  da  je  posebno  rad  zbiral  pregovore;  v  nje- 
govi  zapuscini  je  vse  polno  listkov  in  izrezkov,  ki  imajo  zabe- 
iezene  pregovore,  v  prvi  vrsti  slovenske,  a  tudi  slovanske 
(srbske  in  ceske),  nemske  in  latinske.  I  v  tern  nagonu  se  kaze 
naslomba  na  svojstvo  nasega  naroda-  —  (Prim.  spod.  str.  113.) 

Pozabiti  se  naposled  ne  sme,  da  je  z  mehanicnimi  posli 
pri  listu,  v  prvi  vrsti  s  prevajanjem,  temu  in  onemu  sloven- 
skemu  literarnemu  dninarju  pripomogel  do  vsakdanjega  Icruha. 
Malavasica  smo  ze  imenovali;  zlasti  pa  je  skrbel  za  „pesnika- 
trpina"  Ci  mperm  ana^),  ki  mu  je  zato  ohranil  neomajano 
vdanost.  Cimperman  pise  v  nekem  pismu  (brez  datuma)  med 
drugim  sledece: 

„Pred  vsem  iskreno  zahvalo  za  Vaso  plemenitost.  Oil, 
blagi  moz,  Vi  me  vedno  ponizujete,  sramotite,  in  sicer  takim 
nacinom,  da  moje  srce  postaja  vedno  bolj  vneto  za  Vas.  Ako 
jaz  sam  ocenim  par  vrstic,  ki  sem  jili  pisal  za  „Nov.",  pove 
mi  moj  razum,  da  jaz  Vasiii  honorarov  nikakor  ne  zasluzim. 
Se  ve,  Vi  ne  gledate  na  moje  delo,  jaz  vidim  v  Vase  blago 
srce  in  —  molcim.  Ako  pak  mi  Bog  da,  upam,  da  bodem 
tudi  jaz  malo  pogrel  Vase  srce,  kakor  delate  Vi  z  menoj.  Ta 
cas  pa,  ker  ste  dobrostno  obljubili  biti  moj  podpornik,  ta  cas, 
dokier  me  ne  izpoznate,  prosim,  posiljajte  mi  vedno 
kako  stvar  v  delo---  Naravno  je,  da  bode  treba  Vam  z 
manoj  potrpljenje  imeti,  ker  jaz  se  nis.em  vest  za  takove 
stvari ;  a  dolzega  uka  jaz  tudi  ne  potrebujem.  Tedaj,  ako  je 
Vasa  voija,  posljem  vsak  cetrtek  koga  k  Vam,  da  mi  pri- 
nese  kako  stvar  ali  za  posloveniti,  ali  kako  drugo 
zeljo  itd-  •  •  Kakor  Vi  meni,  tako  bi  jaz  rad  Vam  olajsal  ka- 
tero  uro  deia-  •  • 

-  -  -  Imejte  tedaj  potrpljenje  z  menoj  in  bodite  mi  vedno 
milostivi!  Vi  ste  skoro  jedin  clovek  pri  nas,  ki  me  malo 
pozna- • - 

Stokrat  hvalo!  Odgovorite  prilicno  svojemu  Vas  is- 
kreno Ijubecemu  Cimpermanu." 

Prelagati  je  bilo  listu  treba  se  pozneje,  ko  je  bil  jezik 
ze  dovolj  razvit;  prelagamo  za  liste  —  i  danes! 

Bleiweis  je  bil  torej  prisel  v  Ljubljano  in  je  tu  ostal  do 
svoje  smrti.  Zaradi  uredniskih  poslov  je  nikoli  ni  zapustil  za 
vec  casa;  prehodil  pa  je  izza  I.  1856,  ko  je  bil  dezelni  zivino- 


0  Prim.  Dr.  Lokarjev  clanek  str.  134. 


Dr.  Jos.  Tominsek;   Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  LIU 

zdravnik,  vso  dezelo.  Niti  za  drzavnega  poslanca  se  ni  dal  vo- 
liti,  dasi  so  mu  to  v  nekaterih  krogih  zamerili  in  dasi  so  ze- 
leli  bas  njega,  ces,  ..Vsi  nasi  becki  poslanci  so  prav  zalostne 
prikazni.  Nas  narod  bi  res  zasluzil  boljse  poslance  nego  so  ti 
krompirjevci",  Bleiweis  bi  bil  boiji.^) 

VI.  Sklep. 

1.)  Nadaljnji  tok  Blciweisovega  zivljenja  in  delovanja  se 
zaradi  omejenega  mi  prostora  celotno  ne  da  zasledovati  v  pricu- 
jocem  spisu.  Vsak  s  svojega  vidika  so  to  dobo  obdelali 
Dr.  Demeter  vit.  Bleiweis^),  Dr.  Lokar  in  Dr.  Loncar.  Sicer  je 
ta  doba  ze  vse  bolj  pristopna,  ker  jo  vsa  leta  spremljajo 
vsaj  „Novice"^).  Jaz  zdruzim  na  tern  mestu  le  nekatere  do- 
datke. 

Ko  se  je  I.  1850.  vsled  preustrojbe  celotnega  solstva 
ukinila  profesorska  stolica  veterinarstva,  ki  jo  je  zasedal  Blei- 
weis izza  1.  1841.,  so  ga  koncem  leta  vpokojili,  pustivsi^) 
mu  naslov  profesorja  in  kot  pokojnino  polovico  place 
(300  fl.,  cesarski  odlok  z  2.  febr.  1851),  ki  so  mu  jo  nakazali 
s  1.  aprilom  t.  1.  —  To  pokojnino  je  izgubil  1.  1856.,  ko  je 
za  Dr.  Strupijem  postal  dezelni  zivinozdravnik,  a  z  istim  od- 
lokom  (18.  Jan.  1856)  se  mu  je  izrecno  priznala  pravica,  da 
sme  pridrzati  dosedanji  „znacaj"  in  naslov  profesorja.  L.  1870. 
je  bil  pomaknjen  v  visji  in  (30.  jun.)  1873.  v  najvisji  placilni 
razred  zivinozdravnikov.  —  L.  1873.  je  nato  prosil  za  vpo- 
kojenje  kot  zivinozdravnik  in  je  bil  vpokojen  z  9.  jan,  1874. 

Pri  svoji  profesuri  se  je  bil  tako  odlikoval,  da  je  dobil 
s  cesarskim  odlokom  z  dne  26.  januarja  1848  odtlej  letno 
osebno  doklado  300  gld.  (zaradi  „ehrenwerthes  Beneh- 
men  in  Erfiillung  ihrer  doppelten  Eigenscliaft  als  Professor")'). 

Zaradi  plodonosnega  delovanja  proti  trpincenju  zi- 
V  a  1  i  je  dobil  od  velikega  tej  svrhi  namenjenega  drustva  (Ve- 
rein  gegen  Thierqualerei)  pohvalno  pismo  z  dne  8.  marca  1848 

1)  Iz  .Slovenskega  Gospodarja"  po  Dr.  Vosnjaku,  Spomini  I.  246 
id.  (k  letu  1867). 

-)  V  njegov  clanek  je  vdelana  zlasti  uradniska  kariera  Blei- 
weisova. 

3)  Prim,  o  ,Novicah"  Dr.  Lokarjevo  razpravo  (zlasti  prvo  in  zadnje 
poglavje)  in  moj  clanek  .Bitje  in  zitje  Bleiweisovih  Novic"  v  Ljublj. 
Zvonii   1904,  458  idd. 

*)  Doticni  aktje  naslovljen:  .An  den  Profefior  der  aufgehobenen  (!) 
chyrurgischen  Lehranstalt  in  Laybach  H.  Dr.  Johann  Bleiweifi.'  —  Sanctus 
Burocratius ! 

^)  Vest  o  tej  dokladi  sem  zajel  iz  anonimnega  pisma  (z  Dunaja, 
26.  I.  1848)  tiste  vplivne  osebe,  ki  je  Bieiweisa  na  odiocilnih  mestih  pri- 
porocila  in  ga  ocitno  jako  ceni.  —  Akta  o  zadevi  nisem  nasel  no- 
benega. 


LIV  Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski. 

(podpisan:  Prinz  von  Sachsen  Altenburg)  iz  Monakovega.  Naj- 
bize  s  tern  v  zvezi  je  ponudba  istega  leta,  naj  prevzame 
m  e  s  t  0  profesorja  na  kraljevi  zivinozdravniski  soli  v 
Monakove  m.^) 

Na  podkovski  in  zivinozdravniski  soli, 
koje  ustanovitev  je  bila  edino  njegova  zasluga,  je  bil  za  rav- 
natelja  in  prvega  profesorja  imenovan  16.  sept.  1849,  st.  5574 
(minist.  za  bogoc.  in  nauk).  Zacetek  te  sole  se  more  torej  da- 
tovati  z  1.  1849.  (ne  1850).  —  Ucni  jezik  je  bil  si  oven  ski, 
Bleiweis  je  opravljal  vse  posle  brezplacno,  do  smrti.  Pohval- 
nih  dekretov  je  zato  cela  kopica. 

S  cesarskim  odlokom  z  dne  29.  septembra  1881.  se  je 
vzel  na  znanje  njegov  odstop  kot  namestnik  dezelnega  gla- 
varja  (izza  1.  1878).  Obvescajoc  ga  o  tern,  pravi  dez.  predsed- 
nik  Winkler,  ki  je  Bleiweisa  jako  cenil  (v  odioku  4.  okt.  1881, 
St.  1720):  „ne  morem  si  kaj,  izraziti  svoje  obzalovanje,  da  je 
vsled  slabega  zdravja  Vasega  Veleblagorodja  Kranjska  dezela 
oropana  tako  odlicnega  in  izvrstnega  namestnika  svojega  de- 
zelnega glavarja".^) 

Tako  je  Bleiweis  zakljucil  svojo  kariero  sam,  le  dober 
mesec   prej,    preden  je  bila  koncana  njegovega  zivljenja  pot.^) 

2)  Zunanje  zivljenje  je  potekalo  Bleiweisu,  odkar  je  pri- 
sel  V  Ljubljano,  povsem  mirno,  patriarhalno,  izvzemsi  poli- 
ticno    razburjenje  v  poznejsih   letih,   ki  pa   je  naravnost  nanje 


1)  To  vest  vemo  edino  iz  veckrat  omenjenih  Bleiweisovih  avtobio- 
grafskih  podatkov. 

")  Pri  tej  priliki  bodi  objavljeno  pismo  Bleiweisa  Costu  (brez  da- 
tuma,  menda  1.  1871),  ki  kaze,  da  je  bil  Bleiweis  v  kombinaciji  za  niesto 
dezelnega  glavarja  samega : 

„Predragi  moj  Prijatelj ! 

.  .  .  Ce  tudi  tedaj  vse  to  ni  vse  skupaj  nic  druzega  kot  prazna 
slania  .  .  .  (ozira  se  na  predstojece  besede,  ki  se  ticejo  „Sensationsnach- 
richt  V  ,Vaterlandu".  —  Op.  izd.)  Te  vendar  lepo  prosim:  ako  morebiti 
po  priliki  naletis  na  kak  govor  v  visih  krogih  o  zadevah  dezelnega  gla- 
varja, da  odlocno  reces,  naj  na-me  nihce  ne  misli,  ker  gotovo  nikakor 
(dvakrat  podcrtano  !  Op.  izd.)  ne  prejmem  te  casti  in  to  tern  vec  ne,  ker 
bode  le  ephemerida  —  do  nove  volitve. 

To  V  naglici  Tebi,  ki  me  poznas,  da  nisem  castilakomen  in  da  ni 
le  hinavstvo,  ako  recem,  da  to  hocem  ostati  in  tako  delati  kakor  dozdaj 
—  a  da  ne  maram  za  nobeno  drugo  cast. 

Srcno  Te  pozdravlja  ves  Tvoj 

Janez." 

Cesar  Bleiweis  ni  maral,  to  pa  bi  bil  imel  Costa  jako  —  rad ;  v 
raznih  pismih  prosi  Bleiweisa,  naj  na  tihem  dela  zanj.  —  (Vsa  pisma  v 
Bleiweisovi  zapuscinij.  —  Prim.  spod.  str.  123,  224. 

3)  Splosno  sodbo  o  pomenu  Bleiweisa  je  izborno  izrekel  Dr.  Pri- 
jatelj V  .Istorijj  najnovije  slovenacke  knjizevnosti."  (Letopis  Matice 
Srpske  1907,  zvezek  III.  st,  25—29. 


Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Tersteniski.  LV 

on  posiljal  druge,     Zelo  vznemirjali  pa  sta   ga  dve  pravdi,    ki 
sta  imeli  namen,  da  bi  bil  potisnjen  v  kot. 

a)  Prva  pravda  je  bila  tiskovna,  1.  1863.  (Kakor  Vilharjeva 
zaradi  „Napreja").  Novice  so  namrec  bile  1.  1862  (str.  402) 
prinesle  dopis  „Iz  savinske  doline",  kjer  se  objavlja  zaupna 
okroznica  c  kr.  okroznega  sodisca  v  Celju  na  okrajna 
sodisca,  naj  javijo,  v  katerem  jeziku  vlaga  ondotni  notar  svoje 
akte  in  dopise.  Dopisnik  pojasnjuje  vzrok  te  okroznice  :  dosla 
je  V  Celje  ovadba,  da  nekateri  notarji  stranke  nalasc  nagovar- 
jajo,  naj  dado  sestaviti  listine  v  slovenskem  jeziku.  Dopisnik 
upa,  da  bo  okroina  sodnija  take  notarje  —  pohvalila.  —  — 
Vsled  tega  dopisa  je  bila  proti  Bleiweisu  kot  odgovornemu 
uredniku  vlozena  tozba  po  §  309  in  310  kazenskega  zakonika 
kot  pregresek  zoper  javni  red  in  mir. 

Stvar  je  bila  opasna  in  bi  —  ko  bi  se  bila  tozba  vzdr- 
zala  —  mogla  Bleiweisa  do  mala  uniciti.  Imel  je  na  Dunaju 
zaupnika,  njega  je  vprasal  za  svet ;  tudi  ta  je')  smatral  polo- 
zaj  za  kriticen  in  je  dal  Bleiweisu  celo  vrsto  juristovskih  zvi- 
tih  nasvetov,  kako  naj  prepreci  obsodbo.  —  Pri  sodiscu  pa 
se  je  pravda  vlekla  celo  leto  in  —  to  so  najbrz  hoteli  —  na 
pol  zavlekla ;  kajti  toliko  je  bilo  pac  hitro  jasno,  da  ocitanega 
pregreska  Bleiweis  gotovo  ni  zakrivil.  Sele  koncem  1.  1863., 
17.  dec,  je  bila  glavna  razprava,  pri  kateri  je  drzavni  pravdnik 
sam  umaknil  tozbo  po  omenjenih  §§  in  je  bil  Bleiweis  le  po 
§  32  (novega)  tiskovnega  zakona  obsojen  na  —  10  gld.  globe 
zaradi  zanemarjenja  uredniske  dolznosti.^)  Na  to  leto  se  je 
Bleiweis  nerad  spominjal. 

/'j  Velikansko  razburjenje  je  zavladalo  1.  1869.  zaradi  do- 
go  dkov  v  Jancah,  ki  se  na  nje  starejsi  Ijudje  se  dobro 
spominjajo.  Ker  so  v  Novicah^)  obsirno  opisani,  zabelezim  o 
njih  le  dejstvo  :  Dne  23.  maja  1869  (v  nedeljo)  se  je  Ijud- 
stvo  dvignilo  proti  Ijublj.  turnarjem,  ki  so  naredili  izlet  na 
Jance;  eden  oroznik  jn  zabodel  fanta  Rodeta.*)  Vsa  krivda  se 
je  pripisovala  narodnim  voditeljem,  v  prvi  vrsti  Bleiweisu,  ces, 
da  je  obljubil.  oz.  dal  napadovalcem  50  ali  100  gld. 

Bleiweisa  bi  bili  radi  odstranili.  Dokazov  seveda  ni  bilo 
nikakih,  a  sum  ostane.  Preiskava  je  trajala  skoraj  deset  me- 
secev,  pri  glavni  razpravi  od  3.  do  16.  marca  1870.  je  bilo 
obsojenih  19  kmetov,  v  jeco  od  3^2  leta  do  4  mesecev.'') 

1)  V  anonininem  pismu,  ki  bi  se  naj  (tako  zahteva  pisec)  unicilo, 
a  se  ni  ! 

«)  Glej  , Novice",  1863,  str.  414,  421.  Na  str.  421  id.  so  navedene 
vse  podrobnosti;  datum  27.  dec.  pa  je  tiskovna  hiba  (naniesto  17.) 

s)  Novice  1869,  str.  169,  170,  177,  226.  L.  1870,  str.  84,  99.  - 
Podobni  ekscesi  so  se  vrsili  leto  prej  na  Jezici  ;  gl.  ^Novice"  1868,  str. 
177,  217. 

*)  .Novice"   1869,  169. 
^        ^)  O  ocitkih  napram  Bleiw^eisu  (in  Costu)  so  navedene  podrobnosti 
V  Novicah,  1870,  84;    kazenje  objavljena  na  str.  99. 


LVI         Dr.  Jos.  Tominsek:  Dr.  Janez  Bleiweis,  vitez  Tersteniski. 

S  takimi  sredstvi  tore]  Bleiweisu  nasprotniki  (od  tod  in 
tarn)  niso  mogli  do  zivega.  Kako  bi  se  ga  naj  znebili?  Naj- 
enostavneje  je  —  s  strupom  (!),  tako  je  vsaj  sumnjal  Anton 
Brodnik  (kapelan  v  Moravcah)  v  pismu,  poslanem  Bleiweisu 
dne  2.  febr.  1875  (kmalu  po  Costovi  smrti).  Bleiweis  je  to 
pismo  bral,  kakor  mi,  pac  napol  z  nasmeliom,  napol  resno; 
mi  ga  pa  objavimo  kot  dokaz,  kako  so  skrbeli  za  „oceta  slo- 
venskega  naroda"  njegovi  otroci.  Glasi  se: 

„Castiti  Dragi  mi  Gospod  Doctor! 

Ne  bodite  nejevoljni,  ker  se  jest  prederznem  Vam 
pisati. 

Ko  sem  natancno  zvedil,  kolikocasa  in  kako  je 
g.  Dr.  Costa,  moj  soucenec,  pred  smertjo  bolehai,  me  je  na- 
padla  strahovita  misel,  da  je  on  umerl  —  za  strupom.  —  Ra- 
zodel  sem  to  svoje  mnenje  g.  dekanu  Tomanu;  on  me  stermo 
pogleda  in  rece,  da  bi  jest  utegnil  prav  misliti,  ker  tudi 
Dr.  Lovro  Toman  je  umerl  enako  kakor  Dr.  Costa,  po  mislih 
zdravnikov  —  za  zelodicnim  rakom.  Jest  nisem  poprej  vedil, 
za  kakoisno  boleznijo  je  umerl  Dr.  Lovro  Toman;  pa  ko  mi  je 
dekan  Toman  to  povedal;  sem  bil  v  svojem  mnenju  se  bolj 
poterjen,  de  morebiti  oba  sta  umerla  za  strupom.. 

Pa  cemu  Vam  to  pisern?  —  Iz  dvojnega  namena.  Pervic 
prosim  Vas,  varujte  se !  —  Ce  je  moje  mnenje  o  Costi  in  To- 
manu resnicno,  je  morebiti  sedaj  Vam  nameravano,  Vas  spra- 
viti  s  poti.  Premislite  vselej  dobro,  kaj  in  kje  bote  jedli  in 
pili,  ali  kadili  etc.  etc.,  pazite  dobro  tudi  na  domace  posle, 
ker  z  denarjem  se  v  nasem  neznacajnem  veku  vse  spriditi 
utegne.  Varujte  svojega  zdravja  in  zivljenja!! 

Drugic  Vas  prosim,  poskrbite  blagodusno  za  casa,  kteri 
mozaki  bi  bill  zmozni  biti  voditelji  slovenskemu  narodu  potem, 
ko  bi  se  Vam  pripetilo,  kar  je  zadelo  Costo  in  Tomana.  — 
Strasno  je  ze  le  misliti,  kaj  bo,  kadar  Vi  zatisnete  oci.  — 
Dr.  Razlag  ni  hotel  postati  slovenski  Gorres;  Dezman,  ce  tudi 
ga  se  Ijubim  kot  svojega  ucenega  Profesorja,  je  ves  zagri- 
zen,    Dr.    Poklukar    neskusen,    in    kakor    g.    Klun    premlad ; 

Dr.  Ahacic ?;    Hohenwart   je   le  za  visji  kroge;  Sta- 

jarcu   pa   jest   razun  Dr.  Ulage    in    Hermana    ne    zaupam    ne 
enemu  vec.  —  — 

Kaj  bo,  ko  so  nasi  Ijudje  postali  tako  neznacajni,  se- 
bicni!  Brez  krepkih  voditeljev  se  bodo  le  grizli,  klali,  vjedaii, 
vjedli." 

Take  skrbi  navdajajo  otroke  napram  ocetu! 


I 


Bleiweis  in  Novicarji  v  borbi   za 
slovenski  jezik  in  domace  slovstvo. 

Na  podlagi  .Novic"  in  pisem  njihovih  sotrudnikov  priobcil 
dr.  Janko  Lokar. 

Predgovor. 

V  „Izvestju  c.  kr.  II.  drzavne  giinnazije  v  Ljubljani"  je 
izsel  1.  1907.  riioj  clanek  ..Stalisce  Bleiweisovih  „Novic"  glede 
knjizevnega  zedinjenja  Slovanov"  kot  predhodnik  tu  objavljenega 
spisa. 

Jezikovno  vprasanje  Bleiweisovih  „Novic"  sem  name- 
raval  obdelati  izprva  v  stirih  oddelkih,  kakor  jih  poziiajo  na- 
vadne  slovnice.  namrec  z  ozlrom  na  glasoslovje,  oblikoslovje, 
debloslovje  in  skladnjo.  Ta  nacrt  bi  bil  sicer  pregleden,  a  ni- 
sem  ga  izvedel,  ker  bi  se  morala  snov  prevec  ponavljati. 
Kadar  so  se  namrec  Noviski  jezlkoslovci  oglasili,  izvecine  niso 
pisali  samo  o  eni  stvari,  ampak  o  vseh  mogocih.  Zato  sem  se 
drzal  casovnega  reda ,  ki  Ima  prednost,  da  podaja  bralcu 
jasno  sliko  zanimivega  razvoja  slovenskega  jezlka  v  dobl 
„  Novic". 

Ker  sem  imel  po  prljaznosti  g.  Janka  viteza  Bleiweisa- 
Trsteniskega  na  razpolago  tudi  literarno  zapuscino  nje- 
govega  deda.  sem  prldejal  sestavku  odlomke  pisem,  oziroma 
celotna  pisma,  poslana  Bleiweisu  od  razlicnih  te- 
d  an  jih  veljakov.  Pri  odberi  pisem  sem  se  oziral  samo  na 
ona  mesta,  ki  se  ticejo  jezika  ali  so  se  mi  zdela  zanimlva  v 
literarnem  ozlru.  Ne  glede  na  to,  da  nam  kazejo  nazore  nasih 
prednikov  o  jeziku,  da  nam  torej  razjasnjujejo  sliko  razvoja 
slovenscine,  nam  olajsujejo  zlasti  tudi  sodbo  o  Bleiweisu  kot 
uredniku,  ki  jo  izrecem  na  koncu  spisa.^) 


1)  Za  prikaz  onodobne  slovenske    zgodovine   je    to    korespon- 
denco  izcrpal  dr.  Drag.  L on  car  v  svoji  tukajsnji  razpravi. 

Urednistvo. 

1 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


1.  Borbe  za  knjizno  slovenscino. 

Ljubljanskemu  tiskarju  Jozefu  Blazniku  je  dovolila  leta 
1843*)  na  njegovo  od  c.  kr.  Kranjske  Kmetijske  Druzbe  pripo- 
roceno  prosnjo  visja  dvorna  gosposka  tisk  slovenskega  caso- 
pisa  pod  pogojem.  da  imenuje  druzba  zaupnega  urednika  in 
izdela  za  c.  kr.  visjo  policijo  na  Dunaju  natancen  program. 
Prvi  Lirednik  teh  „Novic"  —  popolen  naslov  so  cesto  menjale 
—  je  bil  „dohtar  Janez  Bleiweis,-)  ces.  kralj.  ucenik  zdravil- 
stva,  tajnik  c  k.  krajnske  kmetijske  in  odbornik  notrajno-  in 
zgorno-avstrijanske  rokodelske  druzbe  in  pa  krajnskiga  mu- 
zeuma,  ud  ces.  kralj.  druztva  zdravnikov  na  Dunaji  in  ces. 
kralj.  kmetijskih  druzb  na  Dunaji,  Stajerskim,  Koroskim,  Go- 
riskim,  Hrovaskim  in  Ceskim"  —  tako  se  je  glasil  njegov 
dolgi  naslov,  ki  ga  je  stavil  —  po  tedanji  navadi  —  pod  svoje 
ime  na  celo  „Novic".  Ta  moz  jih  je  „v  red  deval"  od  njiho- 
vega  rojstva  do  smrti.  To  smem  zapisati  brez  pomisleka  z 
mirno  vestjo,  kajti  z  Bleiweisom  so  pravzaprav  umrle  tudi 
„Novice".  Izhajalesosicerse  po  njegovi  smrti,  (do  26.  dec.  1902), 
a  zivele  niso  vec.  Ob  veljavo  so  jih  spravili  casopisi  z  drugim 
glasom  in  nastopom.  Marsikdo  se  je  sicer  tezko  locil  od  njih, 
ker  je  predolgo  zivel  z  njimi,  a  resiti  jih  ni  mogel.  Bleiweis  jim 
je  bil  dusa  v  vsakem  oziru :  on  jim  je  doloceval  vsebino,  pa  tudi 
obliko  jezika.  Mladi  so  pritisnili  Bleiweisa  ob  steno,  njihova 
glasila  pa  so  zadala  njegovemu  listu  smrtni  udarec. 

Bleiweis  je  imel  na  skrbi  torej  tudi  jezikovno  stran 
„Novic";  a  1.  1843.  je  bil  sam  se  slab  poznavalec  slovenscine, 
da,  bil  je  se  njen  ucenec.  Edino  veljavne  slovenske  slovnice 
se  ni  bilo,  torej  tudi  ne  enotnega  jezika.  Temu  se  ne  bode 
cudil  nikdo,  saj  se  niti  do  danasnjega  dne  ni  reseno  slovensko 
pravopisno  vprasanje  in  obeta  se  nam  ravnokar  nov  boj. 
Vsak  je  pisal  vec  ali  manj  v  svojem  narecju,  veckrat  pokvar- 
jenem  po  razlicnih  neprebavljenih  slovnicah.  Bleiweis  je  imel 
torej  tezko  nalogo  kot  urednik  casopisa,  ki  je  bil  namenjen 
vsem  Slovencem.  Ti  so  Ijubili  ze  od  nekdaj  malenkosti  in 
niso  poznali  visjega  stalisca.  V  malih  stvareh  trmasti  in  do- 
misljavi,  v  velikih  pa  plahi  in  neodlocni,  so  tavali  tudi  glede 
jezika  po  raznih  potih  in  stezicah. 

1)  Blaznik  se  je  potegoval  za  list  ze  I.  1841.  Po  posredovanju 
Kmetijske  Druzbe  in  nadvojvoda  Ivana  je  bil  dovoljen  10.  febr.  1843.  leta. 
Prva  stevilka  je  izsla  5.  julija  1843. 

')  Izprva  je  bil  dolocen  za  urednika  dr.  Orel,  odbornik  Kmetijske 
Druzbe.  Ta  je  bil  nabral  ze  mnogo  gradiva  za  prvi  zacetek  ,Novic'.  Ko 
je  pa  prisel  z  Dunaja  Bleiweis  in  bil  izvoljen  za  Druzbinega  tajnika,  je 
prevzel  ta  tudi  urednistvo,  ces  da  spada  po  pravilih  v  tajnikov  opravek 
uredovanje  vsega,  kar  natisne  Diuzba.  —  Malavasica  so  najeli  .Novicam" 
za  prevajalca  iz  tujih  jezikov,  ker  ni  bilo  dovolj  slovenskih  pisateljev. 
Prvi  cenzor  pa  je  bil  vladni  svetnik  Ivan  Vesel. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


Takrat  bi  potrebovali  jezikovno  dobro  podkovanega 
urednika.  ki  bi  si  upal  rabiti  svincnik  v  obilni  meri,  a  Bleiweis 
si  je  sam  sele  siril  jezikovno  znanje.  Zato  so  se  lovile  „No- 
vice"  lepo  vrsto  let  v  oblikah  in  so  pogostoma  menjavale 
svoje  nazore  o  jeziku.  Kdor  bi  pricakoval  v  prvih  letnikih 
„Novic"  enotnosti  v  jeziku,  bi  se  jako  zmotil.  Jezikoslovna 
zilica  se  je  pri  nekaterih  narocnikih  in  piscih  oglasala  takoj 
od  zacetka.,  a  urednistvo  je  imelo  se  strah  pred  jezikovnimi 
prepiri  in  jim  ni  dalo  na  dan.  Prica  temu  so  „Pogovori 
vzhredfhtva"  v  17.  st.  1.1843.,  kjer  citamo:  „Is  fpodne  roshne 
doline  na  Korofhkim  :  Shal  nam  je,  de  fe  njih  pifanja  ne  mo- 
remo  poflushiti,  ker  rezhi,  ki  le  jesik  utizhejo,  v  nafhih  novizah 
natifniti  nemoremo ;  kaj  drusiga  profimo." 

Da  se  je  branil  list  jezikoslovnih  dopisov,  temu  ne  tici 
vzrok  morda  v  omejitvi  na  dovoljeni  program.  Prvi  oglas 
c-  kr.  Kmetijske  Druzbe,  ki  ga  je  dala  po  prejetem  c.  kr.  visjem 
dovoljenju  z  Dunaja  v  nemskem  jeziku  med  obcinstvo,  se 
namrec  glasi:  „Der  Inhalt  dieser  Zeitschrift  wird  sich  auf  fol- 
gende  Rubriken  erstrecken:  1.)  Landwirthschaftliches.  2.)  In- 
dustrielles.  3.)  Oeffentliche  Verordnungen,  Verlautbarungen  und 
Belehrungen,  die  in  das  Gebieth  der  Landwirthschaft  und  In- 
dustrie einschlagen.  4.)  Vaterlandische  Ereignisse,  Denkwurdig- 
keiten  und  Skizzen.  5.)  Auswartige  auf  die  slowenischen 
Lander  Bezughabende  Nachrichten.  6.)  Gemeinniitzige  Miscellen, 
Topographien,  Biographien  und  andere  Kleinigkeiten  heitern, 
belehrenden,  oder  doch  den  Geist  anregenden  Inhaltes.  7.) 
Fruchtpreise.  8.)  Anzeige  neuer  slawischer  Bucher  niitzlicher 
Werkzeuge  u.  d.  gl."  Dovoljene  so  bile  torej  tudi  jezikovne 
drobtinice,  toda  Bleiweis  se  je  cutil  se  preslabega,  da  bi  mo- 
gel  poseci  z  uspehom  v  jezikovne  prepire,  a  dobro  ime  si  je 
hotel  ohraniti  na  vsak  nacin  tudi  v  stroki,  ki  jo  je  do  takrat 
se  malo  razumel. 

Sicer  je  pa  lepo  vzgajal  svoje  citatelje.  Pod  naslovom 
„Poflavljenje"  pripovedujejo  „Novice"  na  44.  str.  I.  tecaja,  da 
je  dobil  Kopitar  red  sv.  Gregorija  Velikega,  a  pod  crto  be- 
remo :  „Red  je  befeda,  ki  jo  veliko  Slovenzov  morebiti  ne  bojo 
rasumeli-  Ker  pa  mi  druge  befede  sa  to  nimamo,  jo  moramo 
rasodeti.  Kaj  fe  pravi.  de  je  ta  ali  un  kako  fvetinjo  —  me- 
daljo  od  kakfhniga  zefarja  ali  kralja  sa  pofebne  safluge  dobil, 
vam  je  snano.  Temu  enak  je  red,  ampak  fhe  veliko  bolj  je 
imeniten;  sakaj  red  je  snamnje  pofebniga  fpofhtovanja  in  malo 
Ijudi  je,  ktere  zefarji  in  kralji  na  to  visho  pozhafte."  —  Ber- 
nard Tomsic  je  priobcil  v  12.  st.  istega  letnika  pesem  „Jek 
novic  od  pokrajne",  a  zraven  stoji  opomba:  „Jek  ali  odglaf 
(Echo)".  Tudi  pesem  „Spomladanjske  misli"  (S.)  v  20.  st. 
1844.  1.  ima   pod    crto   sledece    „Razjasnjenje" :    kititi,   zalsati, 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


lepsati,  schmiicken.  —  Biser,  Perle.  —  Ogledalo,  zerkalo: 
Spiegel.  —  Preproga,  Teppich.  —  Livade  se  imenujejo  lepi  in 
prijetni  travniki,  njive  i.  t.  d.  —  Obzor,  obnebje,  je  celi  ko- 
lobar  sveta,  ki  se  vidi  okoli  in  okoli  sebe  kakor  dalec  oci 
neso,  ako  nisoiiribi  in  druge  reci  na  poti. 

Isti  letnik  ima  na  20.  str.  v  oddelku  „Urno,  kaj  je  no- 
viga?"  dopis  „Is  Planine  24.  Profenza,"  ki  poroca,  da  so 
prisli  V  gostilno  „K  crnemu  orlu"  trije  „Zhernogorzi",  med  njimi 
sam  vladika,  ki  jih  je  vprasal  med  drugim^  ce  poznajo  gospoda 
Kopitarja  na  Dunaju.  No,  tudi  tu  je  ime  Crnogorcev  razlozeno 
z  Montenegriner  in  se  1.  1845-  so  morale  „Novice"  k  izrazu 
„poliubiti"  pristaviti  razlago  „kufhniti"^)  (str.  69). 

Ti  primeri  nam  jasno  kazejo,  kako  malo  jezikovne  iz- 
obrazbe  je  imelo  tedanje  citajoce  slovensko  obcinstvo.  Nam 
se  zde  nekatere  razlage  pretirane  in  seveda  tudi  naivne ;  toda 
nikakor  si  ne  smemo  misliti,  da  so  bile  nepotrebne.  —  Pisa- 
telji  sami  pa  se  niso  ozirali  skoro  cisto  nic  na  bralce.  A.  P. 
]e  zapel  na  pr.  v  8.  st.   1844.  1.    „Njega   dni!".    kjer    se   glasi 

ena  kitica: 

Ce  se  sadnjic  na  mozake 
in  na  njih  ozres  sopruge, 
ne  derzis  jili  za  rojake, 
te  za  hcere  semlje  druge. 

Zaradi  Ijube  rime  je  bila  potrebna  opomba,  da  so  „so- 
pruge"  zene.  Istotako  je  zapisal  I.  Drobnic  brez  pomisleka  v 
pesmi  „Kmeta  svet  za  zdravje  in  zadovoljnost"  [(Poleg  nem- 
skiga);  1845,  str.  89]  stihe : 

De  se  mnogini  grajat  hoce 
sklepe  tve,  nebeski  oce ! 

k  cemur  je  bila  potrebna  opazka:  „Pri  juznih  nasih  sosedih 
na  Horvatskim  i.  t.  d.  se  v  pesmih  nektere  prisvojivne  zaimena 
tako  pokracujejo: 

ma  namesto  moja,  me  namesto  moje, 
tva  „  tvoja,  tve  „  tvoje, 
sva        „       svoja,  sve         „         svoje." 

Da  bi  ne  bili  slovenski  jezikoslovci  cisto  brez  hrane,  jim 
je  sporocil  v  1.  st.  II.  tecaja  Bleiweis  sam  v  „Urno,  kaj  je 
noviga?",  kako  veselo  se  prepirajo  nemski  sosedje,  ces : 
(Vojfka  —  vojfka  je)!-  •  •  „Vojfka?  Kje  ?"  •  •  •  Bliso  naf  —  v 
Gradzu!  ali  laj  savoljo  Gradza!"  — Meri  pa  na  prepir  nemskih 
casopisov,  ali  se  naj  pise  Gratz  ali  Gratz.    To   je  omenil  naj- 

1)  V  obrambo  tega  izraza  se  je  oglasil  poznejej.  V.  (1853,  str.  143), 
ces  da  je  slovenski,  ako  so  usta  slovenska  beseda.  K-usniti  je  namrec 
enako  tvorjeno  kakor  os-culari ! 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


brze  zavoljo  tega,  ker  so  imeli  tudi  v  Ljubljani  vojsko,  ali  naj 
pisejo  Ljubljana,  Ibljana  ali  Loblana.^) 

u  —  V.  —  Jezika  samega  se  je  dotaknil  „domfki  kaplan" 
Matija  Majer  v  znanem  celovskem  pismu  z  dne  4.  prosinca 
1844.,  priobcenem  v  „Novicah"  z  dne  17.  istega  meseca.  Do- 
cim  pa  govori  Majer  le  splosno  o  jeziku,  ki  se  bi  ga  naj  po- 
sluzevali  Novicarji,  je  sprozil  Ilir  Jure  Sodevski  (Kobe) 
vprasanje,  ki  dela  se  dandanes  preglavico.  V  42.  st.  se  prito- 
zuje  pod  naslovom  „Pohlevno  vprasanje",  da  so  mu  spreobr- 
nili  V  sestavku  „Sled  Ciriloviga  obreda  (ritus)  na  Krajnskim" 
skoro  vsak  „«"  v  „x'"  in  dali  posebno  besedi  „uredba"  drug 
pomen.  Zato  ponizno  vprasuje  urednistvo  za  vzrok  tega  rav- 
nanja  in  prelomljenja  dane  besede,  da  bo  dalo  natisniti  tudi 
sestavke,  spisane  v  ilirskem  pravopisu.  Sicer  je  preskromen, 
„de  bi  se  opovazil  takim  mozem  nauke  deliti",  vendar  pa 
hoce  izpregovoriti  o  nagibih,  zakaj  je  pisal  „«"  in  ne  „v": 

„V"  nam  dela  pisavo  nerazumljivo,  ker  napravlja  besede, 
ki  ga  imajo  za  „ukladni  glas  (Grundlaut)",  enake  besedam, 
katerim  se  stavi '  spredaj  in  se  z  njimi  veze.  Tako  n.  pr.  se 
nam  zmesajo  izrazi  enake  korenine  z  nemskimi  besedami: 
nWiirde,  w^iirdig,  wiirdig  sein  —  vreden,  vrednost,  vrediti"  z 
besedami  „red,  rediti",  ako  se  veze  z  njimi  „v".  Toda  kdo 
ima  tako  bistre  oci,  da  ve  lociti  med  „vrediti,  vreden  — 
wiirdig  sein"  in  „vrediti  —  in  die  Ordnung  bringen",  med 
„vrednistvo  —  Versammlung  der  Wiirdigen"  in  „vrednistvo  — 
Redakticn"?  „Ko  bi  se  n  kot  predlog  povsod  predstavljal,  bi 
ta  nerazumljivost  popolnoma  ginila  in  bi  se  dobro  razumelo, 
de  uredlti  pomeni  u  red  djati.  urednistvo  Redaction;  vrediti 
pa  wiirdig  sein,  in  vrednistvo  zbor  vrednih  nalik  redovnistvu 
sacerdotium."  Ko  je  razmisljeval  o  vzroku  te  izpremene,  so 
mu  prisli  na  misel  kranjski  slovnicarji,  ki  devljejo  po  njegovih 
mislih  sedanji  jezik  vecjega  dela  Kranjske  v  stare  okove  in 
trdijo  iz  starih  bukev,  ne  pa  iz  izkusnje,  da  pomeni  u  pri  gla- 
golskih  sestavah  od  in  pri,  v  pa  vhod  v  kako  rec.  Za  prvo 
pravilo  navajajo  naslednje  glagole :  udariti,  utopiti,  usehniti, 
ukrotiti,  uiti  ltd.,  za  drugo  pa:  vpeljati,  vriniti  itd-  Da  sta  pa  pra- 
vili  brez  vsake  podlage  za  kranjski  jezik,  uci  Kobeta  izkusnja: 
Beli  Kranjci  izgovarjajo  povsod  svoj  neprijetni  v,  in  to  tudi 
pri  glagolih  prve  vrste,  na  priliko :  mi  je  vesel,  sim  ga  vkru- 
til  itd.,  ter  pehajo  pri  izgovarjanju  sapo  crez  ustnice,  da  za- 
sumi  ko  ptica,  kadar  zleti  naglo.  Gorenjec,  kakor  tudi  Ljub- 
Ijancan    in    izvecega   crni    Dolenjec  pa  izgovarjajo  v  kakor  u, 

1)  L.  1863.  (1.  32)  so  se  prepirale  „Novice"  same  z  A.  R.,  dopis- 
nikoin  .Ljubljancanke"  (Laib.  Zeitg.)  zaradi  imena  Novo  mesto  —  Neu- 
stadtl.  Prepir  jc  izzval  naslov  novomeskega  gimnazijskega  izvestja  :  Pro- 
gramm  des  k.  k.  Gymnasiums  in  Novo  mesto  (Neustadtl). 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


naj  ze  stoji  kot  predlog  pred  imeiii  ali  pa  je  sestavljen  z  glagoli, 
in  se  priblizujejo  s  tern  izgovorom  popolnoma  Dalmatincem, 
Slavoncem,  Srbom  in  Granicarjem,  ki  ga  izgovarjajo  povsod 
cisto.  Dalje  pomislimo,  kako  neprijetno  bi  pehala  sapo  crez 
ustnice  Ijubljanska  gospodicna,  ko  bi  morala  govoriti :  v  cerkvi, 
V  hrami  —  bed:  /  cerkvi,  /  hrami,  /krotiti  itd. 

Ako  se  izgovarja  tedaj  po  vecji  strani  kranjske  dezele 
„v''  kot  „u"  in  zveni  prav  ugodno,  zakaj  bi  se  ne  vpeljal  po- 
polnoma V  pismeni  jezik,  posebno  ker  zali  „V  oko,  kadar  se 
predlozi  besedi,  ki  ga  ima  ze  za  „ukladni"  glas,  n.  pr. :  vvod, 
vvrediti  (razzaliti)  itd.?  Zakaj  mucinio  s  tern  „v"  otroke  pri 
branju,  ko  je  nepotreben?  Vedno  moramo  vpiti:  zdaj  ga  iz- 
govori  kot  u,  zdaj  kot  v  —  beri  w\ 

Mi  Kranjci  se  motimo  s  tem  „v"  prav  tako,  kakor  so  si 
mesali  nekdaj  glave  stari  Nemci,  ki  so  pisali  vnd  itd.  —  Ilirci, 
Srbi,  Slavenci,  Dalmatinci  so  ga  zavrgli  ze  zdavnaj,  zakaj  bi 
ga  tudi  mi  Kranjci  ne?!  Ali  so  morebiti  oni  brez  njega  ne- 
razumljivejsi  ko  mi  z  njim?  Gosp.  Majer  zahteva  od  Kranjcev, 
naj  pisejo  v  narecju,  ki  vlada  med  Ljubljano  in  Reko.  To  bi 
nas,  kakor  on  sam  spozna,  gotovo  jako  priblizalo  juznim 
Slavjanom,  ker  bi  imeli  z  njimi  „vse  pridavne  imena  u  sred- 
njem  spolu  u  vecim  stevilunaa,  postavim:  dobra  vina,  rudeca 
jabelka  itd.;  tudi  bi  z  njimi  imeli  enak  veznik:  da  namesto 
de".  Ali  kako  moremo  pricakovati  to  od  Gorenjca,  „kteri  se 
svojiga  koj^)  in  spogati  tako  terdovratno  derzi,  de  rabiti 
nece,  de  si  lib  sam  rabo  ima?  Na  celim  Dolenskim  pri  pro- 
stih  skoraj  nobeden  teh  besed  ne  ve.  Eheu  quantus  zelus  pro 
loco  suo!"  — 

Urednistvo  je  objavilo  Kobetovo  „Pohlevno  vprasanje". 
Bilo  je  torej  pripravljeno  na  odgovor,  ki  ga  je  natisnilo  takoj 
pod  crto.  Najprej  poudarja,  da  mu  mrzi  vsako  „vrocinsko" 
pisanje,  ki  napeljuje  v  prepir,  in  da  odgovarja  Sodevskemu  le 
na  njegovo  izrecno  zeljo. 

Med  „u"  in  „v"  dela  zato  razliko,  ker  je  prirojena  duhu 
slavjanskega  jezika,  tedaj  tudi  slovenskega  narecja-  V  staro- 
slavjanskem,  ceskem,  poljskem  in  ruskem  jeziku  se  locita  na- 
tanko  ta  dva  predloga,  naj  bodeta  samostalna  ali  spojena  z 
drugimi  besedami  in  se  ne  smeta  nikdar  menjati  med  seboj 
brez  pomote.  Samostalni  „ii"  porneni,  kjer  se  se  rabi,  pri,  bet 
in  se  veze  z  rodilnikom,  „postavim :  v  ceskim:  it  nas  bei  uns, 
nasproti:  w  nas  in  uns,  ii  tebe  bei  dir,  nasproti :  w  tebe  in 
dich  itd."  Z  drugimi  besedami  sestavljen  pa  porneni  od,  prec 
in  pri.  —  Slovenski  predlog  v,  va,  vii,  vo,  v  se  pa  veze  s 
„tozivnim  in  skazavnim  (Accusat.  u.  Local)"  in  pomeni  v  kako 


1)  T.  j.  takoj. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


rec  ali  v  kaki  reci.  Ta  predlog  bi  moral  imeti  pravzaprav  sa- 
moglasnik  zraven  sebe,  kakor  ga  je  imel  v  staroslavjanskem 
in  ga  ima  v  ruskem  se  zmerom,  v  nekaterih  drugih  slavjan- 
skih  narecjih  pa  se  zelo.  Slovenci  so  pisali  od  casov  Boho- 
rica,  Trubarja  in  Dalmatina  do  danasnjega  dne  „^'"  vecidel 
z  apostrofom,  enako  tudi  predloge  s',  z\  k',  in  to  po  pravici. 
ker  je  izpuscen  en  samoglasnik.  Izpuscen  je  pa  po  Bleiwei- 
sovem  mnenju  zato,  ker  se  ne  izgovarja  vsled  narave  glas- 
nikov  a,  o,  u  nobeden  izmed  njih  cisto  poleg  „i'". 

Zavoljo  licnosti  pravopisa  pa  so  zaceli  opuscati  pri 
omenjenih  predlogih  v  postednjem  casu  boljsi  slovenski  pisateiji 
tudi  apostrof  „brez  kake  skaze  ali  pomote".  Zato  je  izvrsilo 
urednistvo  vsled  doslednosti  v  spisu  „Sled  Ciriloviga  obreda 
na  Krajnskim"  svojo  dolznost  glede  „ii",  oziroma  „v''\  pa  tudi 
V  drugih  pravopisnih  receh. 

Nasi  juzni  sosedje  so  zmesali  oba  predloga  u  in  v  enega 
z  drugim  in  pisejo  samo  „u",  ceravno  se  se  vedno  locita  v 
jezikoslovni  rabi,  n.  pr.  ^u  mene  ima  vise  djetce  nego  kruha"  ; 
nasproti :  „ici  u  Jv)  skupstinu;  biti  u  (v)  skupstini"'  (Berlic's 
Gramm.  1842).  Ce  je  tedaj  res,  kar  trdijo  uceni  Slovani,  da 
imajo  prednost  one  oblike  slovanskih  narecij,  ki  so  se  odda- 
Ijile  manj  od  izvirnega  narecja,  ce  damo  juznim  sosedom  prav, 
da  so  se  oprijeli,  odstopivsi  od  lastnega  provincializma,  dal- 
matinskega  narecja,  ki  je  izgubilo  manj  od  prvotne  lepote 
in  cene,  tedaj  —  pravi  Bleiweis  —  je  upraviceno  tudi  nase 
locenje  med  „u"  in  „v",  ker  ga  potrjujejo  staroslavjanski  je- 
zik  in  druga  slavjanska  narecja. 

Na  to,  kar  pravi  Sodevski  dalje,  da  nam  povzrocuje  „v" 
dvoumje,  mu  odgovarja  Bleiweis,  da  bi  nastali  se  vecji 
dvomi,  ako  bi  pisali  po  Sodevskega  volji  „«"  namesto  „v" . 
Kobe  se  boji,  da  bi  se  zmesale  besede  „vrediti"  ^  wiirdig 
sein  (mislimo:  wiirdig  machen  —  pravi  Bleiweis  —  „ako  bi 
res  kje  navadno  bilo"),  .,vreden,  vrednost,  vredaistvo"' —  Ver- 
sammlung  der  WUrdigen,  „kterim  je  „i^"  izvirni  glas",  z  be- 
sedami:  red,  rediti,  ako  se  spoje  z  „v'\  Ne  glede  na  to,  da 
se  ne  rabi  glagol  vrediti  v  pomenu  wiirdig  sein,  kolikor  je 
znano  Bleiweisu,  nikjer  na  Slovenskem,  ga  vprasa:  kako  so 
locili  Latinci  toliko  enako  glasecih  se  in  enako  pisanih  be- 
sedi?  Kako  jih  locijo  Nemci  in  drugi  narodi?  Kako  bamo  lo- 
cili mi  vse  druge  enake,  n.  pr. :  leta  —  die  Jahre,  leta  —  er 
fliegt,  lauft  ltd.?  —  Ce  pisemo  po  dopisnikovi  zelji :  je  uredil 
—  er  hat  in  Ordnung,  Reihe  gestellt,  redigiert  —  z  „ii",  kako 
bodemo  pisali,  da  ostanemo  dosledni:  je  uredil  (zivino),  od 
rediti  nahren,  erziehen;  je  uredil  (zito)  od  redek  itd.?  Kako 
moramo  torej  pisati,  da  se  bodo  locili  ti  pomeni?  Nekaj  dru- 
gega  je    „vlomiti   —  einbrechen"    in    „ulomiti  —  abbrechen", 


Dr.  Janko  Lokar:  Bloiweis  in  Novicarji. 


„vrezati  —  einschneiden"  in  „urezati  —  abschneiden",  vse- 
kati  in  usekati  itd.  Pac  veija  tudi  tu  pregovor:  Incidit  in  Scyl- 
1am,  qui  vult  vitare  Charybdem. 

Kar  se  pa  tice  izreke  Belih  Kranjcev,  je  to  le  jezikoslovna 
Jzopacnost",  ki  se  je  niso  naucili  iz  slovnice;  kajti  ta  pravi, 
da  se  izgovarja  ^v''  navadno  kakor  neniski  w,  ne  pa  kakor  /. 
Tedaj  tudi  ni  nevarnosti,  da  bi  opustile  Ijubljanske  gospodicne 
svoj  blagoglasni  in  pravilni  izgovor  crke  „^"  ter  zacele  po- 
snemati  feele  Kranjce.  Res  je,  da  govore  Dajmatinci,  Grani- 
carji  itd.  svoj  predlog  „«"  («,  v)  trdo;  to  pa  je  tudi  res,  da 
ga  ne  izgovarjajo  Slovenci  tako  cvrsto,  temuc  da  ima,  ako- 
ravno  je  samostalen,  glas,  ki  se  bliza  glasu  ^w''  in  se  izgo- 
varja pri  branju,  kakor  drugi  brezglasnicni  predlogi  (n.  pr.  s, 
z,  k)  z  naslednjo  besedo,  tedaj  tudi  pri  ucenju  otrok  ne  dela 
vecje  tezave  kakor  ti.  Vse  drugace  izgovarja  Granicar  „idem  ii 
kucu"  kakor  Slovenec  „grem  v  hiso«.  Ce  trcita  nadalje  neka- 
terikrat  dva  „v''  vkup,  ne  zalita  veliko  bolj  ocesa,  kakor  ceski 
in  poljski  w,  ki  ni  drugo.  kakor  zlozenka  iz  dvojnega  v,  in 
vendar    se    ne    pritozujejo   prevec   crezenj    ne    na  eni,    ne  na 


drugi  strani. 


Za  vseslovenski  jezik. 


V  zadevi  gorenjcevanja  ..Novic"  pa  mora  ured- 
nistvo  odvrniti  sledece :  „Dopise,  ki  jih  dobivamo,  take  na- 
tisniti  damo,  kakorsne  smo  v  roke  dobili,  zunej  tistiga,  kar  je 
duhu  jezika  in  gramatiki  suprotivno,  kar  tedaj  poleg  nase 
doiznosti  popraviti  moramo,  naj  bo  od  koder  hoce.  Sicer  pa 
mi  ne  pisemo  ne  za  Gorence,  ne  za  Dolence  samo,  ampak  za 
Slovence.  Zavoljo  tega  bo  lahko  vsak  rodoljub  prav  vesel,  de 
se  je  V  Novicah  sredstvo  naslo,  po  kterim  se  vsakteri  laiiko 
z  jezikoslovnim  bogastvam  matere  Slovenje  iz  vsih  krajev 
oznani  in  vdelezi,  in  ne  bo  zelel,  de  bi  se  besede  zaterale. 
Kam  bomo  pa  prisli,  ce  bo  vsakteri  hotel  imeti,  de  naj  se 
besede  zaverzejo,  ki  v  njegovim  kraji  navadne  niso,  ki  so  se 
tu  ali  tarn  v  casa  viharju  zgubile?  Mislimo,  de  nobeden.  ki  svoj 
materinski  jezik  in  svoje  ocestvo  Ijubi,  tega  zelel  ne  bo"- 

Konec  tega  odgovora  nam  pove  v  kratkih  besedah  skoro 
ves  slovniski  prepir  Novicarjev.  Vsak  se  je  potegoval  za  be- 
sede in  oblike  svojega  kraja,  zametaval  druge  in  ocital  dru- 
gace pisocim  tovarisem  separatizem  in  provincializem.  Novice 
pa  so  se  postavile  na  najsirje  stalisce:  hotele 
so  biti  slovenski  list,  ki  naj  bi  pi  sal  za  vse  Slo- 
vence slovenski  jezik  in  se  ne  o  me  j  i  1  n  a  p  o  s  a- 
mezno  narecje.  Ta  Bleiweisov  odgovor  je  pa  tudi  prica 
njegovega  marljivega  ucenja  slovenskih  slovnic. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


Prepira  za  knjizevni  jezik  se  je  dotaknil  Cafov  v  3. 
listu  1845.  1.,  kjer  poroca  v  „Pozdravcu  vsem  Slovencom",  da 
so  ;,nas  slavni  slovenski  pisavec  na  Stajerskem  Anton  Krempl, 
fajmoster  pri  Malinedli  20.  Grudna  1844  na  plucni  bolezni,  ker 
poklicanega  vracnika  ni  hitro  k  redii  bilo,  umerli  ino  sli  po 
placo  za  svoje  velike  trude  za  izobrazenje  Slovenskega  na- 
roda".  Pravi,  da  cuje  o  nepriljubljenosti  pisanja 
Stajercev  pri  Kranjcih,  ker  ni  tako,  kakor  govore 
Kranjci.  Pa  tudi  kranjski  spisi  niso  Stajercem  po 
godu.  V  tern  tici  tudi  vzrok,  da  sluje  Krempl  med  Kranjci 
malo.  In  tako  bo  ostalo,  dokler  bo  imelo^vsako  podnarecje 
svojo  posebno  slovnico,  ^  kajti  Dajnko  je  Stajerec  spodnjega 
kraja,  Murko  pokranjcen  Stajerec,  Metelko  eel  Kranjec,  Guts- 
mann  pa  malo  drugega  kakor  Korosec,  ob  kratkem  :  „Sloven- 
ske  gramatike  ino  slovenskega  pisanja  po  vseh  podnarecjih  se 
neimamo!!  Po  vsi  pravici  ima  zato  pravopisna  postava :  „Pisi, 
kakor  govoris",  ali  s  pristavkom :  „kakor  dobro  govoris" 
overzena  biti,  ino  veliko  bolje  tako  stati :  ,,Pisi,  kakor  slo- 
vensko  Ijudstvo  (po  etimologii  ino  bliznjih  slayjanskih  narecjih) 
prav  govori."  Po  tern  se  nadejamo,  da  bodo  „Novice",  ker 
„jih  ore!  uze  vse  nebo  celega  Slovenstva  veselo  obleta,  rade 
prijemale  vsak  popravek  iz  podnarecij  v  svoji  besedi.  Na 
noge  I  Vzdramite  se  Slovenci !  Tema  uze  bezi  iz  vasega  neba 
—  Hrovatam  lepa  Danica.  Dalmatincom  mlada  Zora  sveti  — 
tude  vam  se  uze  deni  —  poglednite  se  bratje  po  edni  materi, 
ino  se  za  take  spoznajte,  da  si  prijazno  k  svojemu  izobra- 
zenju  roke  molite.  —  G.  JKrempl  so  se  v  tej  reci  veliko  trudili, 
vsem  Slovencom.  ne  le  Stajercom  z  besedo  vgoditi."  Zato  si 
zeli  Cafov  veliko  naslednikov  v  tem  prizadevanju.  Nikdo  pa  ni 
dolzan  v  toliki  meri  skrbeti  za  slovensko  besedo  kakor  duhovnik, 
ker  so  strahovito  pokazili  pisatelji  od  Trubarja  do  Kopitarja  slo- 
vensko rec  s  tujscino.  Saj  so  jo  kvarili  skoro  300  let,  dokler 
ni  ustavil  tega  kazenja  1808.  1.  Kopitar  s  svojo  slovnico 

Duhovniki  lahko  popravljajo  pregreho  svojih  nekdanjih 
namestnikov  s  tem : 

1.  da  se  sami  potrudijo,  nauciti  se  ciste  slovenscine, 
kakor  jo  govori  Ijudstvo  se  zunaj  mest; 

2.  da  pisejo  sami  dobre  knjige  ali  jih  prestavljajo  iz  tu- 
jih  jezikov; 

3.  da  ne  puste  dajati  solarjem  za  darila  nemskih  knji- 
zic,  ker  je  v  nebo  vpijoc  greh,  za  nic  trositi  denar,  in  imamo 
ze  dovolj  primernih  slovenskih  bukvic; 

4.  da  napovedujejo  ocitno  v  cerkvi  dobre  slovenske 
knjige,    n.    pr.    ,.Duhovnega   Tovarisa".    Mnogo   so    krivi    tudi 


10  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

slovenski  knjigotrzci,  ki  ne  naznanjajo  novih  knjig  nikdar  na 
Stajerskem,    dasi   prebiva    tarn  dobra  polovica  Slovencev; 

5.  da  ustanavljajo  v  svojih  zupnijah  citalnice. 

Za  slednje  se  je  zavzel  tudi  M.  Majer  v^clanku  „Slo- 
venske  besede"  (list  39  id.),  ki  je  opozoril  na  Cehe  in  pripo- 
rocal  Babukicevo  slovnico,  ces  da  mora  znati  vsak  izobrazen 
Slavjan  poleg  svojega  se  kako  drugo  slovansko  narecje.  Kdor 
pa  zna  eno  dobro,  si  je  odprl  vrata  k  vsem  drugim.  A  mi 
imamo  itak  samo  stiri  narecja. 

Dalje  izraza  Cafov  svoje  veselje  nad  spisi  novomeskega 
korarja  Franca  Veritega,  ki  so  spisani  „v  naj  cistejsi  ino  naj 
glajsi  kranjscini"  ter  zeli,  da  bi  se  lotil  kdo  izmed  Kranjcev 
prenovljenja  „Nebeskega  Cila"  (1684)  Matija  Kastelca  in  pa 
za  sole  zapovedanih  zgodeb  sv.  pisma.  Pred  vsem  pa  pogresa 
slovenskih  zgodbinskih  knjig,  n.  pr,  Robinzona  in  drugih  po- 
svetnih  spisov,  ki  bi  zbudiii  veselje  do  citanja,  ker  se  samih 
svetih  knjig  clovek  navelica.  — 

Cafov  se  je  postavil  glede  knjizne  slovenscine  na  visoko 
stalisce.  Dvomimo  pa,  da  ga  je  prav  razumel  kdo  izmed  te- 
danjih  Novicarjev,  saj  zahteva,  da  naj  pisejo,  kakor  slovensko 
Ijudstvo  prav  govori  —  „po  etimologii  ino  bliznjih  slavjanskih 
narecjih".  Da  so  se  ravnali  Novicarji  po  Cafovem  nauku,  bi 
bill  pisali  gotovo  pravo  brozgo.  Za  slovenskega  domorodca 
namrec  se  vedno  niso  prisli  tisti  jasni  casi,  o  katerih  pise 
Cafov  V  „Oznanilu  novih,  za  vse  Slovenske  domorodce  ime- 
nitnih  bukev"  (Novice  1845,  str.  67  in  71),  da  mu  ne  zadosca 
vec  umeti  samo  besedo  svojega  kraja,  ampak  da  se  mora 
uciti  tisti,  kdor  se  hoce  izobraziti  v  njej,  tudi  jezika  svojih 
slovanskih  bratov.  Cafov  sicer  misli,  „da,  ce  Slovencu  nekoliko 
terdovratnosti,  s  ktero  se  le  svojega  pisanja  ino  govorjenja 
derzi,  ino  pa  nekeliko  nemarnosti  vzemete,  po  kteri  svojo  be- 
sedo le  kmeticu  prepusti,  sam  sebe  pak  v  kaki  drugi  izobraza, 
ino  mu  nasproti  teliko  poterpljivosti  date,  da  ne  bo  svojega 
bliznjega,  ker  mu  nekaj  drugace  zavija,  s  posmehovanjem  opo- 
nasal,  zaniceval  ali  pak  ga  celo  zato  krivovercil,  temoc  si  z 
njegovo  besedo  svojo  jasnil,  trebil  in  bogatil,  nam  bo  vne- 
marpusenim,  ki  smo  le  micena  veja  na  dobovem  deblu  Slav- 
janstva,  rumeno  zasvitalo ;  knjiztvo  od  svojoglavcov  potlaceno 
bo  se  vzdignilo  ino  iz  bratovske  prijaznosti  ino  vzajemnosti  bo 
pricvetla  naj  zlahtnejsa  rozica  na  svetu  —  izobrazenost!  Veja 
le  na  deblu  zeleni;  odcesnjena  povedne  ino  se  posusi",  akaj, 
ko  se  ta  operacija  nikomur  cisto  ne  posreci. 

Tudi  to  pot  se  je  oglasil  Bleiweis.  Najprej  zavraca 
Cafa,  ces  da  berejo  Kranjci  prav  radi  dobre  bukve  in  spiske 
vsakega    slovenskega    narecja    in   da   jim  je   bil  rajni  Krempl 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  11 

Ijub  pisatelj,  kajti  nikdo  se  ne  spotika  na  tem,  ali  je  pisana 
dobra  rec  v  tem  ali  onem  jeziku.  Porok  za  to  so  „Novice", 
ki  objavljajo  spise  v  raznih  narecjih,  a  se  vendar  ne  pritozi 
nihce  crez  nje.  Bolj  kose  bomo  seznanjalimedse- 
boj  s  pisanjem,  bolj  se  bomo  navajali  razlicnih 
narecij.  Pisati  je  treba,  ne  pa  premisljevati,  kako 
b  i  p  i  s  a  1  i.  To  je  ravno  zalostno  na  Sluvenskem,  da  imamo  pre- 
vec  pismoukov  in  premalo  pisateljev,  ki  bi  pisali  koristne  reel 
razne  vsebine.  Taki  prazni  pismouki  so  po  prepricanju  ured- 
nistva  domovini  v  veliko  skodo,  ker  kalijo  s  kritikovanjem 
vsega,  kar  ni  po  njihovi  glavi,  veselje  do  pisanja  drugim,  ki 
niso  pismenstva  tako  izuceni  kakor  sami.  Take  sovraznike 
lastne  domacije  naj  bi  muri  popil!  $e  dandanasnji  veljajo  be- 
sede,  ki  jih  je  izrekel  Vodnik  1799,  1.:  „Kadar  koli  kake  kranj- 
ske  bukve  na  dan  pridejo,  ima  sledni  kaj  cez  jezik  godernati, 
enimu  je  prevec  po  hrovasko,  drugimu  prevec  po  nemsko  in 
tako  naprej;  jez  pravim:  mi  moramo  kranjske  slovenske  be- 
sede  poiskati  sem  ter  tje  po  dezeli  raztresene  in  na  to  vizo 
skup  nabrati  cisto  slovensino."  Dobrih  slovenskih  slovnic  ne 
pogresa  urednistvo,  a  slovenskih  besed  nam  bo  toliko  casa 
manjkalo,  dokler  ne  bomo  pisali  prav  veliko  od  raznih  reci. 
Pomanjkanje  besed  je  pa  najvecji  zadrzek  slovenskega  slov- 
stva.  Zato  pozivlja  vse  vrle  domorodce,  naj  se  poprimejo  pi- 
sanja V  prid  in  cast  domovine.  „V  „Novicah"  jim  je  pot  od- 
perta,  od  raznih  rezi(!)  pisati:  kdor  nam  kaj  koristniga  v  natis 
poslje,  naj  bo  prosti  kmet  in  rokodelec,  ali  pa  zlahten  gospod, 
z  veseljem  bodemo  vse  sprijeli,  ne  gledavsi  na  pisavca,  am- 
pak  na  to,  kar  je  pisal." 

Borba  za  besede. 

Bleiweis  je  mislil  torej  tu  samo  na  besedni  zaklad,  po- 
mislil  pa  ni  na  tezave  glede  oblik,  ki  morajo  nastati,  ako  pise 
vsakdo  V  svojem  narecju,  dasi  mu  je  razpredelil  Cafov  sam 
slovnicarje,  katere  omenja  Bleiweis  pohvalno,  ces  da  nas 
ucijo  pisanja.  Nekoliko  pozneje  (na  str.  128.)  pohvali  tudi 
Cafa  0  priliki,  ko  je  poslal  veliko  slovenskih  imen  zelisc,  ces 
da  „se  vseskozi  trudijo  za  prid  in  slavo  slovenskiga  jezika  in 
nam  veliko  veselje  pripravljajo.  Bog  Jim  daj  zdravje  in  Njih 
delu  dober  tek!" 

Na  str.  131.  se  je  potegnil  Jozef  Grahek  krepko  za 
„koj"',  ki  so  ga  gledali  mnogi  po  strani  kot  izkljucno  go- 
renjsko  besedo.  Samozavestno  se  vprasuje:  „Kdo  se  more 
prederzniti,  besedo  iz  slavjanskiga  slovarja  pahniti,  ktera  se 
tako  dobro  in  krepko  slovensko  izrece?"  Kdo  ga  preprica,  da 
„koj"  ni  slovenska  beseda?  Ko  bi  bilo  dovoljeno,  v  „Novicah" 


12  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

se  prerekati  za  besede,  bi  povedal  svojim  nasprotnikom  se- 
marsikaj,  rece  jim  pa  samo  to:  „Ce  hocemo  dobro  slovensko 
govoriti,  moramo  skerbno  paziti,  de  je  beseda  ziva  slovenska 
beseda,  ne  pa  kje  de  domiije;  zato  mislim,  de  bi  prav  bilo, 
ko  bi  vsaka  beseda,  ktera  pozabljena  ?li  zaverzena  le  v  ka- 
kim  samotnim  slovenskim  koti  tici,  na  svitlobo  Novic  per- 
mahala,  de  se  prevdari,  ali  je  slovenska  aii  ne  —  in  ce  je  do- 
bro slovenska,  de  se  obcinskim  slavjanskim  besedam  vversti. 
Jez  nisim  Gorenc,  kakor  morebiti  kdo  misli,  ampak  Dolenc: 
domacija  pa  ne  brani,  za  Slovensino  se  potegniti.  Nej  tedaj 
cversta  besedica  „koj"  le  zivi  in  obcno-slovenska  bode!" 
In  urednistvo  je  hitelo  pristavljat :  „Tudi  mi  smo  edinih 
misel". 

Kmalu  nato  se  je  vnela  „duhovita"  pravda,  ali  je  ko- 
r  u  n  prava  slovenska  beseda.  L.  St.  iz  Vinjega  vrha  je  stavil 
to  vprasanje  v  47.  1.  in  obljubil,  da  razodene  za  placilo,  kaj 
so  zivinske  bolezni  sajevec,  volcic  in  vrancni  prisad  in  kako 
se  zdravijo  uspesno.  Takoj  pod  prosnjo  L  St.-a  je  pristavilo 
urednistvo,  da  kaze  ze  prvi  pogled,  da  je  korun  slovenske  ko- 
renine.  Ce  se  pa  hoce  nauciti  L.  St.  natancneje  slovenskih 
besednih  korenin,  naj  prebere  pazljivo  preslavno  slovnico  prof. 
Metelka  na  str.  22  -35.  Sicer  pa  mu  bode  odgovoril  zupnik 
I.  Medved  iz  Loga  na  Kocevskem,  ki  je  seznanil  Novicarje  s 
korunom.  Medved  je  odlocno  mnenja,  da  je  korun  slovenska  ko- 
renina,  ker  ima  isto  podstavo  ko  koren,  korenjak,  korenje,  ko- 
renik,  korenika  in  enake  besede.  Korun  —  koren  sta  iste  ma- 
tere,  ceprav  ima  eden  ii,  drugi  e.  Da  je  pa  skovan  krompir 
po  nemski  besedi  „Grundbirn",  mu  je  ravno  tako  gotovo, 
kakor,  da  prihaja  nemska  beseda  Kartoffel  iz  laske  tartuffoli, 
„zato  ker  je  bil  korun  popred  na  Laskim,  ko  na  Nemskim 
znan".  K  zadnjemu  razlogu  je  pripomnilo  urednistvo,  da  ime- 
nujejo  Slovenci  korun  tudi :  laska  repica,  zemljak,  podzemljice, 
compe  itd.  j^^ 

Komaj  pa  so  dale  „Novice"  Medvedu  besedo,  ze  se 
je  oglasila  pri  kopici  „razboritih"  moz  etimologicna  zilica. 
Urednistvo  se  jih  je  ustrasilo  in  je  izjavilo,  da  mu  je  besedno 
prepiranje  grozno,  zato  se  ga  vedno  ogiblje  in  zatira  na  vso 
moc  prepira  zeljne  spise.  Da  ga  pa  ne  bodo  dolzili  eno- 
stranosti,  naj  spregovori  se  Juri  Podrebernicki.  Ta  ne 
oporeka,  da  je  korun  slovenska  beseda,  ker  je  mnenja,  da  je 
le  po  rovtarsko  pokvarjen  koren,  kakor  je:  „kej  praji"  —  kaj 
pravi.  Da  bi  pa  se  bolj  pokazai  svojo  ucenost,  se  je  zatekel 
k  botaniki,  ces  da  krompir  ni  in  ne  bo  koren  —  „Wurzelge- 
wachs ,  sondern  ist  ein  Knollengewachs.  welches  am  Ende 
seiner  Wurzeln  die  viel  gepriesene  Frucht  bildet."  Ce  komu 
krompir  ne   ugaja,    naj   ga  klice  rajsi  „compe"  ali  pravzaprav 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  13 

„kepe",  „kar  bi  vtegnilo  „Knollen"  pomeniti,  kakor  ga  Dolinci 
okoli  Krajnske  Gore  sploh  imenujejo."  Sicer  je  pa  vse  be- 
sedicenje  o  krompirju  zastonj.  Ta  se  je  udomacil  pri  Sloven- 
cih  ze  tako,  da  jim  ga  ne  vzame  noben  cesar  s  celo  vojsko, 
kakor  ne  se  vec  drugih  besed,  n.  pr. :  rinka,  pucati,  frisna 
voda  itd.  Pac  je  res,  da  disi  krompir  zelo  po  nemscini,  a  naj 
„v  hvalezin  spominj,  de  so  ga  Krajnci  berzej  od  Nemcov,  ka- 
kor pa  od  Lahov  iz  Tersta  prejeli!"  Sicer  so  pa  posodili  tudi 
nekdaj  imenitni  Rimljani  marsikaj  od  Grkov  in  Nemci  od 
Francozov.  Z  neznanimi  recmi  pride  vedno  tudi  tuje  ime.  In 
vendar  jim  ni  ocital  tega  se  nikdo!  Dobro  je.  ce  smo  ,,cisto- 
ustniki",  a  vse,  kar  je  prav,  „ker  vsaka  presiljava  slovenske 
usesa  vec  zali,  ko  veseli." 

Modrovanje  Jurija  Podrebernickega  je  biio  Bleiweisu  ven- 
dar prehudo.  Pod  crto  je  izjavil.  da  je  natisnil  Podrebernic- 
kega sestavek  le  s  tezkim  srcem,  da  ne  vsiljuje  nikomur  be- 
sede  krompir,  da  pa  ne  bo  trpel  „frisne  vode",  ..pucati"  in 
enakih  spakedrank  za  nobeno  ceno  v  „Novicah",  ker  so  bile 
in  bodo  vodilo  urednistva  besede  skofa  Ravnikarja:  „Vsak 
pameten  Slovenec  mora  sam  zeleti,  de  se  v  bukvah  saj  cista 
slovensina  perhrani."  Kar  se  pa  tice  botanicnega  dokazovanja 
Podrebernickega,  se  je  spravil  Bleiweis  malo  bolj  nadenj,  saj 
je  bila  botanika  vec  ali  manj  njegovo  poije,  in  je  poklical  na 
pomoc  Linne-ja,  Jussieu-ja,  De  Candolleja  in  Tratmanna. 

V  zadevi  koruna  se  je  oglasil  tudi  zupnik  Cuk,  a  koncan 
se  ni  bil  prepir.  Medved  je  sporocil  v  13.  listu  1846. 1.  z  vese- 
Ijem,  da  mu  je  pisai  Jakob  Medved,  kaplan  v  Dolini  pri  Trstu, 
da  je  korun  res  cisto  slovenska,  znana^in  se  ziva  beseda,  ki 
se  rabi  zlasti  na  otokih  Krske  skofije.  Se  prej  pa  se  je  po- 
tegnil  za  korun  neki  S.  v  dopisu  „0d  stajarsko-kranjske  meje 
27.  Grudna  1845"  („Novice"  1846,  str.  3)  ;  njemu  je  korun 
=  koren,  •  iin  pa  jako  pjimerna  koncnica  za  divje,  podol- 
govato,  buticasto  sadje.  Stiriindvajset  strani  zatem  je  nastel 
Cafov  V  ..Glasu  iz  Stajerskiga"  razna  slovanska  zaznamovanja 
za  krompir.  — 

Etimologovanje. 

Napacno  etimologovanje  je  sploh  najslabsa  stran 
„Novic".  Cele  strani  so  polnili  s  praznimi,  duha  morecimi  raz- 
lagami  pomena  ali  izvora  besed  ali  sorodnosti  jezikov.  Tako 
n.  pr.  se  je  vnei  dolg  prepir  o  „skutniku",  ki  je  dal  Po- 
zencanu  povod,  da  je  zajahal  etimologicno  kljuse  in  napisal 
clanek  „Skythae,  Skuti,  Skutje,  ali  Skutniki,  in  Skythia,  Skutje, 
Skutija,  Skutsko  ali  Skutno"  (1850,  st.  5.  id.). 


14  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Etimologovali  pa  niso  samo  mozje,  ki  so  se  bavili  v  res- 
nici  z  jezikom.  ampak  vsi,  ki  so  mislili,  da  jim  preostaja  casa 
za  tak  posel.  Kmet  in  rokodelec,  duhovnik  in  profesor  —  vse 
se  je  skusalo  proslaviti  na  tem  polju.  Komur  ni  jezikoslovje 
spanska  dezela,  ta  jim  je  hvalezen  edino  zato,  ker  so  mu  pri- 
pravili  s  svojimi  razlaganii  marsikak  vesel  trenutek,  in  jim 
glede  na  njih  dober  namen  ne  zameri,  da  so  zapravili  toliko 
casa  in  truda. 

Med  etimologi  „Novic"  pa  izvzamem  enega  moza,  da  se 
mu  ne  bo  godila  prehuda  krivica.  Davorin  Terstenjak  se  je 
namrec  s  svojimi  preiskavami  posteno  trudil  in  je  zrtvoval 
zanje  mnogo  denarja,  zdravja  in  udobnosti.  Dasi  so  polne 
cudnih  nazorov,  vendar  zasluzijo  v  polni  meri,  da  bi  se  jim 
posvetil  kdo  in  izbral  zrnje  iz  Ijuljke. 

Pri  vseii  jezikoslovcih  „Novic"  nas  pa  veseli  veliko  ve- 
selje  do  deia  in  goreca  Ijubezen  do  materinega  jezika  in  svoje 
narodnosti.  Da  bi  slednja  ne  zaostala  za  drugimi  narodi  v 
vedah,  je  prisel  n.  pr.  neki  seljak  do  novih  zakljuckov  glede 
vrtenja  zemlje  okoli  solnca  ter  jih  je  ponudil  Kmetijski  Druzbi. 
In  skoro  milo  se  nam  stori,  ko  citamo,  kako  nerahlo  ga  je 
pognal  Bleiweis  nazaj  k  plugu. 

Etimologicni  spisi  „Novic"  pa  niso  nikakor  brez  vred- 
nosti.  Neposredno  ali  posredno  so  povod,  da  so  nabrale  „No- 
vice"  ogromno  tvarino  za  slovenski  besednjak.  V  tem  oziru 
imajo  njihovi  sotrudniki  eno  najvecjih  zaslug,  da  se  smemo 
ponasati  s  Pletersnikovim  slovarjem.  Dalje  so  resili  marsikako 
slovensko  krajevno  ime  smrti  ali  ga  vsaj  oprostili  tujih  pri- 
veskov. 

Jezikoslovni  trud  „Novic"  pa  tudi  sicer  ni  bil  brezus- 
pesen.  O  tem  prica  zacetek  cetrtega  tecaja  (1846).  Tu  je  ob- 
javljeno  na  7-  str.  Janeza  Larnavtija  „Odperto  pismice  pi- 
sateljem  Novic",  pisano  v  Ljubljani  30.  grudna  1845.  Moz  pise 
0  „Novicah"  med  drugim  :  „  •  ■  •  Z  besedami  Vam  dopovedati 
ne  morem,  kak  visoko  Vas  castim;  koliksno  veselje  do  Vas 
imam,  in  kako  hvalezin  sim  Vam.  Ve  ste  me  z  radostjo  do 
materniga  jezika,  kteriga  sim  v  svoji  nevednosti  zaniceval,  na- 
polnile;  Ve  ste  me  prepricale,  de  slovenski  jezik  v  besedah 
tako  revin  ni,  kakor  sim  jez  mislil;  Ve  ste  mi  razjasnile,  kako 
zalostno  je,  ce  clovek  materniga  jezika  se  s  pravimi  cerkami 
pisati  nezna,  s  kratkim:  Ve  ste  me  v  veliko  receh  poducile  in 
me  dosti  koristniga  naucile--" 

Narodne  in  umetne  besede.  Slovanstvo. 

Na  11.  str.  je  priobcil  zatem  Milanko  Delimaric 
„Vljudno  prosnjo  na  Novice",  naj  bi  privoscile  majhen  koticek 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  15 


lepim  slovenskim  besedam,  ki  zive  tuintam  neznane  v  zabitih 
kotih.  Priobcil  jih  je  sam  nekoliko  iz  Poljanske  in  Metliske 
okolice,  urednistvo  pa  je  izjavilo,  da  bi  dalo  iz  srca  rado  ta- 
kim  zanimivim  recem  veliko  prostora,  a  po  namenu  casopisa 
jim  more  prepustiti  le  majhen  koticek.  Delimaricu  je  sledil 
L.  Sevcan  z  „Nekoliko  slovenskimi  besedami,  ki  se  bolj  po- 
redkama  slisijo  po  Krajnskim"  (st.  41 — 42),  Lariiavtiju  pa 
„kmetiski  bravci  v  Kamnjim,  na  srednjim  Ipavskim",  ki  se  za- 
hvaijujejo  v  „Zahvaljnih  drobtinicaii  na  koncu  leta"  (st.  50)  za 
ciscenje  predragega  jim  jezika,  vendar  pa  zele,  da  bi  se  jim 
ne  ovrgli  ukoreninjeni  besedi  „ostarija"  in  „bokal",  dokler  bi 
ne  dobili  pravih  lepih  slovenskih,  in  da  bi  se  delal  razlocek 
med  „zlahno"  in  „zlaiitno",  zakaj  „zlahni  gospod"  je  pleme- 
nitnik;  „ziahtni  fant"  bi  pa  pomenilo  „fanta  iz  zlahte,  iz  rodu" 
ltd.";  ravnotako  jiii  veseli  Cafov  „Proglas  zastran  noviga  slo- 
venskiga  slovnika  in  slovnice''  (st.  8 — 11).  vendar  bi  jim  bolj 
ugajal  slovnik,  ko  bi  bil  cisto  slovenski,  prirejen  za  potrebe 
Slovencev.  Ginjenega  srca  so  tudi  brali  „Prosnjo  mesca  Listo- 
pada  na  tiste  Slovence,  ki  ga  Listovgnoj  imenujejo"  (st.  48, 
1,  1845)  in  pricakujejo  tezko  novega  pametnega  imena  za  de- 
seti  mesec  itd.  Bleiweis  jim  je  odgovoril,  da  bo  dal  ob  novem 
letu  Slovencem  druga  imena  na  ponudbo^),  da  ima  Caf  obsir- 
nejsi  namen  z  besednikom,  da  jim  ne  bo  ovrgel  bokala  in 
ostarije,  saj  imajo  tudi  Cehi,  Poljaki  in  Hrvati  mnogo  tujih 
besed  in  „prevelika  cistost  jezika  bi  utegnila  nerazumnost^biti" ; 
kar  se  pa  tice  besed  zlahno  in  zlahtno.  tudi  Rusi.  Poljaki,  Cehi  in 
vsi  drugi  Slovani  ne  delajo  razlike.  Dalje  razlagajo  to  besedo 
tako  tudi  castitljivi  gospod  Murko  v  svojem  besedniku,  „ki 
nam  je  se  zmirej  vsakdanji  Ijubi  pomocnik".  Vipavci  pa  in 
nekateri  Dolenjci  izrekujejo  slovenske  besede  mehkeje,  zato 
zamolce  v  govorjenju  t  in  ga  tudi  ne  pisejo.  Zlahno  in  zlahtno 

1)  Prim,  sledeca  mesecna  imena  v  37.  listu  ,Novic"  1.  1848.: 
„Janner    ledni    ali    lednik  (cesko  leden), 
Februar    talni     ,      talnik  (taliti.  aufthauen), 
Marz    berstni     „      berstnik  (cesko  in  slov.  berstni), 
April      travni      „     travnik  (ilir.  travenj), 
Mai      cvetni      „      cvetnik  (pol.  kwiecienj), 
Juni        secni       .     secnik  (ilir.  secanj^, 
Juli        serpni     „      serpnik  (ilir.  serpanj), 
August  mlatni     „     nilatnik, 
September  sadnji  ali  sadnjik. 
October   mostni       ,     mostnik, 
November    listni     „    listnik  (poljsko  listopad\ 
Dezember  grudni    „     grudnik  (     „        grudzienj." 
Ponudilo  jih  je  obcinstvu  na  izbero  „Slovensko  drustvo"  in   pripo- 
rocilo  zlasti  ona  na  — k.  Drustvo  pa  jih  je  dobilo  od  zupnika  Potocnika. 
O  mesecnih  imenih  so  pisali  se  veliko  nepotrebnega  v  ,Novicah".    Eden 
je  hotel  biti  modrejsi  od  drugega.  —  Kljub  najraznovrstnejsim  predlogom 
pa  so  ostali  Slovenci  k  sreci  vendar  pri  latinskih  izrazih. 


16  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


je  tore]  isto.  Ce  je  Vipavcem  na  „zlahnem"  veliko  lezece,  naj  ga 
pisejo,  urednistvu  pa  naj  dovolijo,  da  ne  bo  delalo  razlocka 
med  obema  besedama,  ker  bi  sicer  zaslo  predalec.  Namesto 
zlahtnik  (Adeliger)  mu  je  veliko  Ijubsi  pleraenitnik,  ker  bi  si- 
cer lahko   nastala   zmesnjava   med  Adeliger  in    Anverwandter. 

To  mesto  je  zanimivo,  ker  je  pogledal  Bleiweis,  ki  se  je 
skliceval  sicer  najrajsi  le  na  slovenske  slovnice,  tudi  tu,  kakor 
pri  Kobetovem  „Pohlevnem  vprasanju",  vprek  slovenskega  plota 
na  ozemlje  drugih  Slovanov. 

L.  1847.  so  zacele  priobcevati  „Novice"  takoj  v  prvem 
listu  „Prosnjo  farmanov  do  sojiga  fajmostra",  ki  se  vlece 
skozi  ves  letnik,  a  ji  je  zaostala  kljub  temu  druga  polovica. 
„Pisavic"  tega  clanka  je  zavzel  takoj  pod  crto  glede  pisave 
posebno  stalisce,  ki  ga  je  urednistvo  odobrilo  molce.  Da  bi 
pisatelj  „Prosnje"  bralcem  olajsal  branje,  je  pisal  besede  z 
razlicnim  pomenom  tako,  kakor  jih  izgovarjamo  pri  vsako- 
kratnem  pomenu.  „Tako"  je  pisal  le  kot  „prilast«,  kot  „privet" 
pa  „toko"  ;  n.  pr.  on  je  dobil  tako  priloznost  —  er  erhielt 
eine  solche  Gelegenheit;  on  je  dobil  toko  priloznost  —  so 
erhielt  er  die  Gelegenheit.  Enako  je  pisal  „kako"  —  was  fiir 
eine  in  „kok6"  —  wie,  „kaj"  —  was  in  „kej"  —  etwas,  „kedaj" 
—  wann  in  „kedej"  —  jemals,  „zakaj"  — warum  in  „za  kej"  — 
fiir  etwas.  Tudi  „naj"  je  pisal  „nej",  kadar  pomeni  „veljaven 
zakon",  pri  tretji  primerni  stopinji  pa  „naj",  n.  pr.  nej  boljsi 
dela  —  er  soil  besser  arbeiten,  naj  boljsi  dela  —  er  arbeitet 
am  besten.  Pravi,  da  so  pisali  starejsi  pisatelji  te  besede 
enako  samo  zato,  da  bi  pokazali,  da  so  iste  korenine.  To  pa 
ne  briga  morda  med  sto  bralci  niti  enega.  In  ko  bi  ga  tudi, 
ne  kaze  nadlegovati  zavoljo  enega  devet  in  devetdeset  drugih, 
ki  bi  si  morali  poiskati  pomen  besedi  sele  iz-  zveze  govora. 
Ce  bi  delal  kdo  tako,  se  mu  zdi,  „de  se  nar  meci  besede 
posluzi,  zlo  neprimerjeno".  Kdor  pa  trdi,  da  moramo  slediti 
zgledu  svojih  prednikov,  trdi  z  drugimi  besedami,  da  se  naj 
povrnejo  nasi  kmetje  pri  obdelovanju  zemlje  od  pluga  k  lo- 
pati.  Tudi  „tvoje,  svoje"  je  pisal  tako,  kakor  ju  je  slisal  izgo- 
varjati,  namrec:  „toje,  soje".  Sicer  je  cul  izrekovati  ze  marsi- 
koga  s  trdim  govorom:  „gvori,  dvoli"  namesto  „gori,  dolis 
nikogar  pa  se  ne:  „tvoje,  svoje".  „Zakaj  tedej  v  pisanji  s  per- 
stavljanjem  nerabljenihinnepotrebnih  soglasnikov  soj  jezik  ka- 
zimo,  in  terji  delamo  kakor  pa  je?!"   Potem  nadaljuje: 

„Ko  bi  smel  upati,  de  bi  nekteri  bravci,  ki  so  v  staro 
prevec  zaljubljeni,  ne  zamerili,  toko  bi  hotel  tukej  se  to  vo- 
silo  izreci,  de  bi  kmalo  prisel  cas,  kjer  bi  tudi  delezja  (parti- 
cipia)  in  druge  enake  besede,  ktere  se  drugaci  pisejo  in  dru- 
gaci  izrekujejo,  toko  pisali,  kakor  jih  Ijudstvo  sploh,  ali  kar  je 
vse  eno,    dobra  gramatika  ali  slovivna  (vednost)  izrekovati  ali 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  17 


brati  veleva,  postavim :  sim  dav,  sim  prejev,  dovznost.  obiv- 
nost  itd.  namesto :  sim  dal,  prejel,  dolznost,  obilnost.  Zakaj 
pisanje  je  namestilo  govora ;  v  govorjenji  pa  clo  nobenimu  v 
misel  ne  pride,  de  bi  delezja  all  druge  enake  besede  v  mos- 
kim  spoli  zato  drugaci  izrekoval,  de  bi  temu,  s  kterim  govori, 
pokazal,  koko  de  se  morajo  te  besede  v  zenskim  spoli  skla- 
njati  ali  pa,  od  kod  de  se  izhajajo.  —  Koko  zlo  bi  bilo  s 
tako  sego  pisanja  bravcam  branje  polajsano,  in  verii  tega  se 
tudi  pisanje  okrajsano,  ker  bi  bilo  v  marsikterih  besedah 
namesto  dveh  le  ene  cerke  treba." 

Matija  Majer  je  nato  v  .,Slovenskih  mislih"  (st.  1.  id.) 
zahteval,  naj  bi  upotrebovali  vsem  Slovencem  in  morebiti  se 
drugim  Slovanom  znane  besede.  Opuscali  pa  naj  bi  take,  ki 
jih  razumejo  samo  v  enem  kotu  ali  pa  v  nekaterih  sosescinah, 
ker  je  lepse,  ce  nas  ume  ves  narod.  Nadalje  bi  se  naj  varo- 
vali  kovanja  novih  besed.  Vsaka  nova  beseda  je  vsemu  na- 
rodu  neznana.  Mnogo  neznanih  besed  pa  dela  ves  govor  ne- 
znan  in  nerazumljiv.  Prej  preiscimo  vso  slovenscino  in  preobr- 
nimo  vse  slovenske  recnike,  predno  zacnemo  kovati  besede! 
Slovenscini  sicer  manjka  tuintam  kakega  izraza,  ker  se  n.  pr. 
o  znanstvenih  in  ucenih  stvareh  ne  razgovarjajo  nasi  preprosti 
Ijudje.  Teh  vrzeli  pa  ne  smemo  masiti  s  skovankami,  ampak 
idimo  rajsi  na  posodo  k  slovanskim  bratom!  Skrbeti  pa  mo- 
ramo  tudi  za  slovanski  slog,  ker  kazi  tuje  misljenje  nas  jezik 
se  bolj  nego  tuje  besede.  Cuvati  se  moramo  „nesamostavnih 
imen  (abstracter  Hauptworter),  ktere  nas  jezik  delajo,  da  je 
nerazumljiv,  neotesan,  ptuj  in  neslovansk.  V  nemscini  je  lepo, 
ako  je  mnogo  imen  poredama,  po  slovensko  pa  gerdo;  upo- 
trebluj  za  to  rajsi  pridavnih  imen  (Beiworter),  postavim  na- 
mesto:  ta  hisa  ima  8  sezenov  visokosti  in  16  sirokosti,  reci : 
je  8  sezenov  visoka  in  16  siroka;  glej  obilnost  dobrote  clo- 
veka!  reci:  glej  prav  dober  clovek!  mesto:  cudna  razlicitost 
rib  morja,  reci:  cudno  razlicne  morske  ribe;  upotrebluj  gla- 
goljev  (Zeitworter),  postavim  mesto:  hisovanje  peljati,  zapersego 
storiti,  se  v  beg  podati,  reci :  hisovati  (gospodariti,  gospodiniti), 
zaperseci,  pobegniti;  upotrebluj  prislov  (Nebenworter),  postavim 
mesto :  iz  tega  vzroka,  na  tako  vizo,  reci :  zato,  tako.  Veckrat 
je  ze  lepo  po  slovensko,  ako  le  tiste  samostavne  imena  izpu- 
stis,  postavim :  das  ist  ein  Eigenthum  meiner  Person  —  je 
moje;  6  Stiick  Ochsen  —  6  volov;  eine  unendliche  Anzahl 
Sterne  —  neizmerno  zvezd;  to  je  lepega  vungledanja  in  dob- 
rega  okusa,  reci:  to  je  lepo  in  dobro.  Vec  ko  je  v  kakem 
spisu  nesamostavnih  imen,  slabsi  je  slog,  nerazumljivsi  je 
govor." 

A  tudi  pesniki  naj  pojejo  v  slovenskem  duhu.  Ni  se  do- 
volj,  da  so  besede  slovenske.  Slovenska  obleka,  a  tu]  duh  — 

2 


18  Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji. 


to  ni  ne  krop,  ne  voda.  To  naj  bi  si  zapomnili  zlasti  preva- 
jalci.  Vsakemu  slovanskemu  pesniku  priporoca  Vukove  in  Vra- 
zove  narodne  pesni,  enako  Preradoviceve  „Prvence"  itd.;  vsa- 
kemu izobrazenemu  domorodcu  pa  citanje  slovanskih  knjig 
in  casopisov.  Slednje  je  bilo  torej  poznejsemu  Majarju  zelo 
pri  srcu. 

Obenem  vidimo  iz  tega,  da  je  bil  Majer  tisti,  ki  je  siril 
prvi  med  Slovenci  napacno  naziranje,  da  se  nepri- 
legajo  siovenscini  pojmovni  samostalniki,  ozi- 
roma  samostalniki  sploh.  Vsled  edino  zvelicavnega,  a 
povrsnega  primerjanja  slovenscine  z  nemscino  se  je  utrdilo 
pri  nas  polagoma  mnenje,  da  tici  moc  nasega  jezika  edino  v 
glagolu/) 

Navdusenje  za  sieve  nscinoje  raslo  od  dne  do 
dne.  V  5.  stev.  je  dokazoval  Malavasic  v  „Domorodnili  listih" 
s  ponosom,  da  je  slovenski  jezik  med  vsemi  slovanskimi  na- 
recji  najbolj  pripraven  za  petje,  da  se  sme  torej  reci :  Juzni 
Siovan  je  med  slovanskimi  narodi  to,  kar  je  Italijan  med  ro- 
manskimi.  „Novice"  so  ponatisnile  v  42.  st.  iz  Jlirskega 
lista"  (st.  10,  I.  1831.)  znano  zgodbo  o  „Prednosti  krajnskiga 
jezika"  za  casa  velikega  vladarskega  zbora  v  Ljubljani  1.  1821. 
ter  leto  pozneje  z  nekaterimi  izpremembami  Vodnikovo  „Po- 
vedanje  od  slovenskiga  jezika"  (1848,  1.  42  id.  in  1849,  1.  20 
id.),  p.  Hicinger  pa  je  napisal  vrstice  „Slovenski  jezik  v  starih 
casih"  (1848,  1.  29.),  kjer  pripoveduje  o  veljavi  slovenscine  pri 
ustolicenju  koroskih  vojvod. 

Slovani  so  silili  na  dan,  naglasujoc,  da  je  prisla  njihova 
doba.  Herderjevo  prerokovanje  v  „Ideen  zur  Philosophie 
der  Geschichte  der  Menschheit"  jih  je  navdajalo  z  najlepsimi 
nadami.  „Slovenija"  je  prva  objavila  Herderjeve  preroske  be- 
sede,  po  njej  so  ponatisnile  „Novice"  v  5.  st.  1849.:  „Kaj  je 
slavni  nemski  peyec  Herder  ze  pred  70  leti  od  Slovanov  pre- 
rokoval",  ces:  „Casov  kolo  se  neprestojece  verti,  in  kader  bo 
pravicna  politika  v  Evropi  na  mestu  podjarmenja  obveljala,  se 
bodete  tudi  ve  —  nekdaj    tak  blago   in  posteno  zivijoce,  zdaj 

1)  Misel  (nemscina  je  per  eminentiam  jezik  saniostalnikov,  sloven- 
scina  pa  glagolov)  je  izrekel  Bleiweis  v  XIII.  tec.  na  str.  75  in  v  XX.  tec. 
na  str.  16,  kjer  pise  v  .Listnici  vrednistva"  gosp.  A.  Drag.  P.  na  I.: 
„Vas  dopis  kaze,  da  ste  sposobni  stopiti  v  vrsto  slovenskih  pisateljev ; 
le  lotite  se  spisov,  ktere  ste  nam  obljubili,  samo  poglavitne  reci  ne  za- 
bite :  pisite  po  domace,  to  je,  v  duhu  nasega  jezika,  pa  ne  ptujega ;  mi- 
siite  po  slovensko,  pa  pisite  ne  zavito  v  dolgih  perijodah,  ampak  v  krat- 
kih  stavkih,  prosto  in  iahko  razumljivo ;  ne  rabite  prevec  samostavnih 
imen  (Hauptworter),  posebno  abstraktnih  se  varite  kakor  zivega  ognja; 
glagoli  naj  nadomestujejo  samostavne  imena;  namesto  ptujih  rabite  do- 
mace slavenske  izreke,  prislovice,  usklike  itd.,  ki  jih  se  veliko  v  narodu 
zivi,  pa  se  zalibog!  se  prevec  pogresajo  v  nasi  pisavi.  Vsak  jezik  ima 
lastnosti  svoje;  teh  se  drzimo,  pa  se  ogibujmo  ptujih." 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  19 

pa  V  suznost  pahnjene  slovanske  plemena  —  vzdignile  iz  dol- 
ziga  spanja  od  morja  jadranskiga  do  Tatre,  od  Dona  do  Vel- 
tave,  in  boste  zacele  vzivati  sad  svojiga  truda  in  svoje  tergo- 
vine ,"  Hicinger  pa  je  zapel  naslednjo  „Slovansko  dobo" 
(1849,  str.  11): 

De  velike  prekucije 

Pridejo  ob  svojim  casu, 
Stare,  nove  prerokije 
So  pripovedvali  glasi. 

Nemcu  predstvo  so  pustile 

Kralja  Visiga  razmere, 
Prostost  de  bi  otel  on  sile, 

In  pa  varh  bil  svete  vere. 

Ker  poklic  svoj  Nemc  je  zgresil, 

Popravljaje  vse  le  bega, 
Spake  te  de  svet  bi  resil, 

V  delo  to  Slovan  zdaj  sega. 

Misel  to  V  Slovanov  sredi 

Modre  glave  so  zbudile, 
In  bandero  o  njih  besedi 

So  roke  junaske  'zvile. 

Ako  je  nebes  usoda 

V  to  Slovane  namenila, 
Naj  modrost  poguni  naroda 

K  pravim  koncu  bi  vodiia ! 

S  Hicingerjem  vred  je  vstala  cela  vrsta  rodoljubov,  ki 
so  dajali  duska  svoji  domovinski  Ijubezni  v  slabih  pesmih. 

Nova  doba  —  nove  besede. 

Bil  je  tudi  zadnji  cas,  da  so  se  zavedli  Slovene!  svojega 
jezika.  L.  1848.  je  napociloinz  njim  doba,  ko  so  jeli  tr- 
kati  zatirani  na  vrata  mogotcev.  „Slava  Bogu  v  visavah  in  na 
zemlji  mir  Ijudem  dobrega  serca!"  (1848,  1.  13)  je  zaklical 
navduseni  Majer,  ko  je  dal  cesar  Ferdinand  15.  marca  svo- 
jim narodoni  ustavo.  In  sklicevaje  se  na  sveto  pismo:  „Kdor 
za  svoje  ne  skerbi,  je  vero  zatajil,  in  je  hujsi  od  nevernika!" 
(I.  Tim.  5.  8.)  je  pisal :  „Kaj  pa  mi  zelimo?  Kaj  bodemo  pred 
vsim  drugim  naj  sercnejsi  svojim  poslanikam  nalozili,  da  za 
nas  na  zborih  govore  ? 

„Vec  stvari;  —  nej  imenitnejsi  pak  je :  da  bode  nam  slo- 
bodno,  da  moremo  v  Slovenii  kadar  koli  hocemo  in  kakor 
hocemo  po  malim  v  sole  in  v  kanclije  vpeljati  nas  slovenski 
jezik,  da  nas  ne  sme  noben  narod  siliti,  ptuj  jezik  nametovati. 
Italijani  imajo  v  vsih  svojih  solah  in  kanclijah  italijanski  jezik, 
Nemci   nemski,    Magjari    magjarski.     To   je   pametno    in   prav. 


20  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Nam  mora  biti  na]  Ijubsi  pa  nas  Slovenski  jezik  !  To  pravico 
si  moramo  tudi  mi  zadobiti.  To  je  perva  potreba!  Ako  zdaj 
zamudimo,  preti  nasemu  narodu  poguba;  ali  pak  zdaj  vsi  nas 
jezik  in  narodnost  branimo,  caka  nasiga  naroda  gosposka 
sreca!" 

Nova  doba  je  pa  prinesla  s  seboj  nove  besede. 
„Kako  bomo  konstitucijo  po  slovensko  imenovali?"  se  vpra- 
suje  Bleiweis  v  14.  st.  in  odklanja  besedo  „ustava",  „ustav", 
ces  da  jo  sicer  rabijo  Cehi,  Poljaki  in  Hrvati,  a  da  ne  velja 
nic,  ker  ne^pomeni  in  ne  pove  nicesar  gotovega.  Pac  so  zanjo 
„Horvatje,  Cehi  in  Poljci  tudi  v  slovstvinih  receh  spostovani 
in  dragi  bratje  —  pa  tega  nam  ne  bojo  za  zlo  vzeli,  de  smo 
V  marsikteri  reci  bolj  zbirljivi,  kot  oni.  Kako  siabo  je  —  na 
priliko  —  njili  beseda  ark,  arkus  (Bogen)  pri  papirji.  Arcus 
(Bogen)  pri  zidu  (nas  obok)  naj  bo !  akoravno  je  tudi  za  ta 
pomenik  ptuja  beseda  —  pri  papirji  pa  clo  nic  ne  velja." 
Korar  Jozef  Poklukar  mu  je  nasvetoval  sovlado,  ces  da  vlada 
odslej  cesar  z  Ijudstvom.  Bleiweisu  ugaja  ta  beseda,  a  odlo- 
cijo  naj  Slovene!-  Ce  ve  kdo  kaj  boljsega,  naj  sporoci,  da  se 
izbere  in  obdrzi  najboljse.  I.  S.  iz  Celja  je  bil  za  konstitucijo, 
ker  je  latinskega  izvira  in  jo  poznajo  Nemci,  Francozi,  Lahi 
in  drugi  narodi.  Drugic  je  beseda  lepa,  razumljiva  in  lahko 
izrecljiva.  Tretjic  pa  ni  potreba  kovati  ob  vsaki  priliki  novih 
besed  (st.  21).  Obcinstvo  se  je  izreklo  za  ustavo,  ces  da  je  so- 
vlada  —  Mitregentschaft,  konstitucijo  pa  so  zavrgli  domorodci. 

Istocasno  z  „ustavo"  je  prisel  se  drug  pojem  v  veljavo. 
Standrecht  —  ali  stojna  sodba  „Novic" !  Pa  kljub  grozeci 
„stojni  sodbi"  so  postali  Ijudje  zivahnejsi-  Prirejali  so  „besede'', 
kateri  izraz  pa  ni  prijal  Bleiweisu  za  „Konzert",  ampak  za 
„Konversation"  (str.  110).  Na  „besedah"  je  vskipelo  Ijudem 
srce  in  „zivio"  je  prisel  do  veljave.  Zato  je  izpregovoril  o 
njem  v  „Zmesi"  (str.  178)  I.,  kateremu  se  pa  zdi  najlepsi  klic 
„Slava!"  „kakor  so  ze  angeljci  peli,  ko  je  bil  Zvelicar  sveta 
rojen." 

Ustava  naj  bi  dala  narodnostim  svobodo.  A  marsikdo 
izmed  bralcev  .,Novic"  si  ni  bil  na  jasnem,  kaj  sta  narodnost 
in  svoboda,  zategadelj  je  napisal  o  njiju  zopet  I.  par  vrstic  (o 
prvi  1849,  str.  87,  o  drugi  1848,  str.  197). 

Pa  se  vse  polno  drugih  prepornih  pojmov  je  prinesla 
ustava.  Tako  n.  pr.  se  je  vnel  prepir  glede  „zupana",  „nad- 
zupana"  in  podobnih  politicnih  kolicin  in  izrazov.  Ker  pa  igra 
zupnik  se  vecjo  vlogo  kot  zupan,  so  se  sporekli  tudi  glede  te 
besede.  Kot  zgled  teh  razmotrivanj  se  mi  zde  najbolj  znacilne 
sledece  vrstice :  „Beseda  „zupnik"  pomeni  v  juzno  slovenskih 
dezelah  „fajmostra",  na  Slovenskim  je  pa  prostimu  narodu  se 
malo    znana,    in    ker  je  nemska  zupa  (Suppe)  v  pomenu  juha 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  21 


sploh  zlo  vkoreninjena,  se  ne  bo  dala  se  kmalo  sploh  vpeljati. 
Bcseda  zupnik  ne  izhaja  iz  „zaupnik",  ampak  iz  ravno  tiste  ko- 
reniiiice  ko  zupan.  Sicer  pa  tudi  beseda  „fajmoster"  ni  nem- 
ska,  ker  je  spakedrano  vse  skupej  iz:  parochia  in  magister, 
in  od  todi  po  vsih  evropejskih  jezikih,  na  priliko:  Meister, 
maitre,  maestro,  mojsten  majstor,  mester  itd.  —  Ako  je  beseda 
zupnik  namesto  fajmoster  v  kakim  kraji  ze  navadna,  bo  toliko 
pripravnisi.  ker  bodo  Ijudje  imeli  za  duhovsko  rec  zupnika, 
za  dezelsko  (to  je  „politisko")  pa  zupana"  (1851,  str.  68)^). 
Pisec  se  ni  podpisal,  a  je  najbrze  Bleiweis,  ki  se  je  pobahal 
V  listnici  urednistva  na  vprasanje,  cigavi  so  nepodpisani  clanki, 
da  so  izvecine  njegovi. 

Na  nejasnem  so  si  bili  1.  1848.  nasi  predniki  tudi 
glede  svojega  imena  in  onega  svojih  bratov.  Docim  so  videli 
nekateri  ves  blagor  v  starih  Kranjciii  in  niso  hoteli  nicesar  sli- 
sati  0  Slovencih,  so  se  prepirali  drugi  zaradi  Slavjana,  Slo- 
vana,  Slavena,  Slavina.  Slovena  —  spor,  ki  se  dandanes  ni 
definitivno  resen.  §e  vedno  imamo  separatiste ,  ki  hodijo 
svoja  pota. 

Ker  pa  so  se  spuscale  „Novice"  vedno  bolj  v  politiko, 
t.  j.  V  stroko,  0  kateri  se  je  pisalo  do  1848.  1.  bore  malo  v 
slovenskem  jeziku,  ni  cudno,  da  so  se  jele  mnoziti  nove  be- 
sede.  Narocniki  „Novic"  so  bili  v  pretezni  vecini  malo  izobra- 
zeni  Ijudje,  a  navdani  z  zeljo  po  izobrazbi.  Nove  besede  so 
jih  pri  branju  nekoliko  oplasile;  zategadelj  se  je  oglasil  v  nji- 
hovem  imenu  v  19.  listu  Likar,  prosec  sotrudnike  „Novic"  in 
sploh  slovenskih  listov.  naj  se  drze  kolikor  mogoce  slovenskih 
besed  in  naj  sezejo  samo  v  skrajnji  sili  po  tujih  slovanskih  iz- 
razih.  Le  pesniki  naj  imajo  glede  besednega  zaklada  prosto 
roko  z  ozirom  na  to,  da  ne  zanima  poezija  toliko  kmeta  in 
rokodelca.  Urednistvo  mu  je  dalo  takoj  pod  crto  pameten  od- 
govor:  „Namen  „Novic"  je,  Ijudstvo  v  vsim  poduciti,  kar  mu 
je  za  zivljenje  potreba.  Ta  imenitni  namen  tudi  prihodnjic  do- 
segovati,  bo  vseiej  pervo  vodilo  „Novic",  kakor  je  dozdej  bilo. 
Z  dosego  tega  namena  se  pa  veze  lahka  razumljivost  „Novic- 
nih"  sostavkov,  za  ktero  je  vrednistvo^  za  ktero  so  gotovo 
vsi  gospodje  pisavci  v  svojih  spisih  skerbeli-  De  vcasih  kaka 
menj  navadna  ali  clo  neznana  beseda  vmes  pride,  se  v  tako 
razlicnih  receh,  od  kterih  „Novice"  pisejo,  lahko  zgodi.  — 
Kakor  je  pa  od  ene  strani  resnica,  de  nam  je  potreba  mill 
slovenski  jezik  vedno  bolj  in  bolj  izobrazovati,  pa  pridno  tudi 
cisto  slovenskih  besed  iskati,  ki  so  po  kmetih  semtertje  na- 
vadne,    kterih    pa    slovenski  pisavci  se  ne  vemo  —  ravno  tako 

')  K  temu  prim.  „Vprasanje"  na  295.  str.  1864,  katera  izmed  besed 
fajmoster,  fajmester,  farmester,  zupnik  ali  farnik  je  najbolj  primerna  za 
nemski  izraz  ,Pfarrer". 


22  Dr-  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


je  pa  tudi  od  druge  strani  gotova,  de  je  vec  tacih  kmetov  pa 
tudi  gospodov,  ki  se  slovenskiga  prav  brati  ne  umejo,  kteri, 
kakor  nas  je  skusnja  ze  veckrat  prepricala,  marsikterega  so- 
stavka  niso  razumeli,  ko  so  ga  sami  brali;  ako  ga  jim  je  pa 
kak  drug  vajen  clovek  bral,  so  ga  razumeli,  rekoc:  „Lejte, 
kako  je  pa  to?"  Nasa  misel  je:  Novice  morajo  lahko  razum- 
Ijive  biti;  bravci  Novic  tudi  kmetiskiga  stanii  morajo  pa 
tudi  s  casom  vred  eno  stopnjo  naprej  storiti.  V  temu  obstoji 
omikanje  naroda,  za  ktero  se  poganjamo.  Ako  morebiti  veliko 
kmetov  ne  razume  ustavniga  pisma,  ali  more  kdo  reci,  de 
tedaj  ni  umljivo  prestavljeno  ?  Z  novo  vladarsko  napravo 
homo  dobili  veliko  novih  besed,  in  nic  ne  pomaga:  uciti  se 
jih  bomo  mogli!" 

Veliko  radikalnejsa  ko  „Novice"  je  bila  „Slovenija", 
in  to  V  politicnih  in  jezikovnih  stvareh.  Vpeljala  je  crez  noc 
celo  vrsto  novih  besed,  kakor  audiencia,  citavnica,  kategorija, 
uradnik,  uniforma,  deputacia,  blagorecje,  manifest,  diplom,  kro- 
nanja,  barikada,  politisko,  nepolitisko,  kandidat,  derzavljan,  ka- 
tastrofa,  provizorno,  poslanik,  garantirati,  objektivnost,  subjek- 
tivnost,  republika  in  vec  drugih.  Te  so  delale  marsikateremu 
citajocemu  Slovencu  preglavico,  kakor  nam  spricuje  Podko- 
rencanovo  „Prijazno  vprasanje  namesto  bravcov,  ki  druzih  je- 
zikov  ne  umejo  razun  slovenskiga"  (1848,  str.  124).  Tu  vpra- 
suje  „Novice",  ki  hodijo  semtertja  po  svetu,  vse  ovohajo  in 
so  zelo  prebrisane,  ce  so  omenjeni  izrazi  slovenskega  ple- 
mena.  V  tem  slucaju  se  jih  bodo  oprijeli,  ker  vedo,  da  pri- 
dejo  z  novimi  recmi  tudi  nove  besede.  Ako  so  pa  tujke,  se 
bodo  premislili,  prilastiti  si  jih,  ker  ne  ugajajo  tudi  manj  oli- 
kanim  stavki,  kakor:  „Kako  bodo  pustabi  notertalani?"  (vpra- 
sanje nekega  ucitelja).  „Novice"  so  odgovorile  Podkorencanu 
v  31.— 32.  1.  V  „Ponienkih  zastran  vprasanja  v  besednih  receh 
„Slovenije"."^)  „Derzavski  ali  politiski"  casopisi  se  ne  morejo 
ogibati  popolnoma  prostemu  Ijudstvu  neznanih  besed,  ker  ne 
poznajo  za  mnoge  stvari  slovenskih  izrazov  in  jih  nimajo  tudi 
drugi  slovanski  narodi,  kjer  bi  si  jih  vzeli  na  posodo.  Vedno 
pa  se  bodo  ravnale  po  vodilu:  nikar  ne  kujmo  novih  besed, 
ampak  povprasajmo  rajsi  poprej  pri  svojih^sosedih,  in^sicer  v 
tem-le  redu:  pri  Ilircih,  Srbljanih,  Rusih,  Cehih  itd.-)  Sele.  ce 
ne  najdemo  nikjer  primernega  izraza,  ga  lahko  skujemo.  O 
besedah  v  Podkorencanovem  vprasanju  pravijo,  da  so  latinske, 
nekaj   pa   tudi   grske   korenine.     Latinci   so  jih  imeli  ze  v  sila 


1)  Prim.  Podkorencanovo  „Zahvalo  vprasavcov  zastran  besed" 
(str.  154). 

-)  Podlipski  zastopa  v  „Besedici  o  kovanju  novih  besed"  (1852, 
str.  354)  mnenje,  da  se  ne  sme  dati  prednost  nobenemu  siovanskemu 
narecju,  ampak  se  naj  izposodi  ona  beseda,  ki  se  nam  najbolj  prilega. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  23 


davnih  casih.  Od  njih  so  jih  dobili  drugi  narodi,  celo  Slovani, 
katerih  jeziku  se  nic  kaj  lepo  ne  prilegajo,  zlasti  ker  bi 
se  jih  bill  lahko  izognili;  saj  je  slovanski  jezik  zelo  gibcen  in 
se  r,z  njegovimi  korenikami  in  koncnicami  (Stamm-  und  Bil- 
dungssylben)  vecidel  vse  da  zaznamjati,  ako  se  prav  suce." 
Najmanj  moremo  zameriti  Hrvatom,  da  imajo  polno  latinscine 
V  jeziku  drzavnih  opravil.  Imeli  so  namrec  do  danasnjih  dni 
latinscino  v  uradih.  Njihovim  latinskim  imenom  se  lahko  pri- 
merjajo  nasih  kmetov  besede:  Urtel,  Verciht,  Licitirenga,  Pro- 
toko!  itd.  Res  je  pa  tudi,  da  se  ne  morejo  zavreci  vse  tujke, 
dasi  zeHmo,  da  se  naj  ne  tujcuje,  kjer  ni  sile.  Z  zloznim  de- 
lovanjem  bodeino  dosegli,  da  bo  zraslo  iz  malega  veliko. 

Majerjeva  zejja,  da  bi  se  vpeijala  slovenscina  v  urade, 
je  bila  splosna.  Ce  pa  primerjamo  danasnje  case  s  starimi, 
vidimo,  da  se  nismo  veliko  izpremenili.  Kukavic  je  bilo  tudi 
takrat.  Nam  ze  znani  Juri  Podrebernicki  je  poslal  iz  Lozic 
4.  aprila  1848.  svojo  „Negodno  zeljo"  „Novicam"  (,st.  16), 
kjer  pravi,  da  je  zelja  po  vpeljavi  slovenscine  v  sole  in  urade 
se  prezgodnja.  V  solah  na  dezeli  se  naj  le  uci  mladina  v  do- 
macem  jeziku,  a  nikakor  ne  v  velikih  solah  po  mestih  in  trgih. 
S  tern  bi  namrec  prevec  vklenili  sebe,  ker  nismo  udje  samo 
svojega  naroda,  ampak  vsega  clovestva.  Najmanj  zrel  pa  je 
nas  jezik  za  urade,  saj  je  se  .,nebin  (to  je  fanticik,  ki  se  ne 
zna  prav  bajati  [govoriti]),  ker  ni  se  dolgo,  kar  ga  je  mati 
Evropa  porodila,  kteriga  je  tavzente  let  v  svojim  prostornim 
telesu  varno  nosila,  de  bi  ga  dobro  ugodnila;  rodila  namrec 
ga  je,  ko  so  nam  rajnki  svitli  cesar  Franc  na  Ljubljanskim 
ucelisu  slovensko  solo  vterdili  in  ko  so  nase  drage  kmetijske 
Novice  na  dan  prisle." 

Odgovoril  mu  je  v  18.  st.  c  kr.  kantonski  komisar  A  m- 
broz,  da  slovenski  jezik  ni  otrok  in  se  naj  vpelje  takoj  v 
novem  pravopisu  v  ucilisca  in  pisarnice.  Vsak  pa,  kdor  ne 
zeli  tega,  ni  prijatelj  domovine.  Bleiweis  je  pristavil  nekam 
cudno  opazko :  „Vsak  pravi  domorodec  mora  to  zeleti  in  ter- 
jati  —  ali  pocakati  je  treba,  de  dobimo  nove  naprave  srenj- 
skih  kancelij,  zakaj  nova  srenjska  ustava  (Gemeindeverfassung) 
bo  premenila  sedanji  staii  nasih  dezelnih  gosposk.  Tudi  sole 
bojo  drugaci  osnovane." 

Nato  je  napisal  Podrebernicki  „Odperto  pismice  gosp. 
Ambrozu"  (1.21),  kjer  odvraca  sum,  da  bi  bil  sovraznik  „osvo- 
bodene  slovensine".  Bal  se  je  tezkoc  pri  uved^bi  slovenscine  v 
urade,  zato  se  je  oglasil  z  „Negodno  zeljo".  Ce  pa  je  v  urad- 
nih  poslih  tako  izvezban  mozak  kot  Ambroz  mnenja,  da  je 
cas  za  uvedenje  slovenscine  v  urade  ugoden.  potem  je  seveda 
tudi  on  za  Ambrozev  predlog  ter  si  celo  laska.  da  je  pripo- 
mogel   slovenscini   nekoliko    do   zmage,    ker  je  vzpodbodel  s 


24  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


svojimi  vrsticami  Ambroza,  da  se  je  oglasil.  Zelel  bi  si  le  se, 
da  bi  dal  natisniti  Ambroz  svo]  zali  sestavek  tudi  v  nemskem 
jezitcu  V  nemskih  novinah,  da  bodo  brali  kantonski  komisarji 
in  uradniki  Anibrozev  lepi  in  potrebni  pouk,  ker  smrde  tern 
Ijudem  poleg  slovenskega  jezika  tudi  slovenski  casniki. 

In  V  podkrepilo  vseh  dokazov,  da  je  slovenscina  uradni- 
kom  potrebna,  je  pristavil  Bleiweis  nekaj  iz  izkusnje.  Pri  vo- 
litvi  poslancev  za  Frankfurt  je  namrec  skusal  neki  uradnik 
razloziti  zbranim  kmetom  namen  teh  volitev.  „Deutscher 
Bund"  pa  je  prestavil  z  nemskim  puntom,  vsled  cesar  bi  ga 
bili  skoro  nabili  cesarju  zvesti  kmetje.  K  sreci  je  posegel  vmes 
slovenscine  zmozen  uradnik. 

Potrebam  teh  nemskih  uradnikov  je  skusal  ustreci  Nav- 
ratil  s  svojim  „Schnell  Slovenisch",  naslovljenim  „Kurze 
Sprachlehre  mit  einer  moglichst  vollstandigen  Rechtschreibung 
der  slovenischen  Sprache,  nebst  einem  praktischen  Anhange, 
enthaltend  mehrere  Vorladungen  von  Zeugen  und  Angeschuldigten, 
Protokollskopfe,  dann  Fragen  und  Antworten,  Urtheile  u.  s.  w., 
in  slovenischer  und  deutscher  Sprache,  endlich  ein  deutsch- 
slovenisches  und  slovenisch-deutsches  VerzeichniB  (Laibach 
1850)  der  nothwendigsten  Kunstausdriicke  aus  der  Straf-Pr.  O. 
vorziiglich  fiir  Gerichtsbeamte."  Oglasil  se  je  tudi  P.  Hicinger 
s  ..Kako  in  koliko  bi  bil  slovenski  jezik  precej  v  sole  in  kan- 
celije  vpeljati"  (st.  24).  Ta  moz  je  bil  se  tako  naiven,  da  se  je 
bal  za  svoje  ime,  ko  bi  se  postavili  hipoma  na  slovenske  noge, 
ces  Nemci  bi  se  nam  smejali,  „ko  bi  polno  nemskih  lastnih 
imen  med  silno  vnetimi  Slovenci  vidili."  Ker  je  izjavilo  ured- 
nistvo,  da  se  mu  zde  slicni  pomenki  jako  potrebni,  se  je  vnela 
cela  debata  o  vprasanju,  ki  se  ga  je  dotaknil  Hicinger,  zlasti 
ker  je  prislo  tudi  vprasanje  o  sloven skem  vseuciliscu 
V  Ljubljani  na  dnevni  red.  —  Stvar  pa  ne  spada  v  obseg 
mojega  dela,  zato  jo  preidem. 

Dr.  Mursec:  ,,Kratka  slovenska  slovnica".  —  Slovniski 

pregled. 

Vsled  novih  razmer  je  postala  potrebna  tudi  mala  sto- 
ve nska  slovnica.  Spisal  in  izdal  jo  je  v  Gradcu  1847.  1. 
ucitelj  veroznanstva  dr.  J.  Mu  rsec.  ,,Novice"  so  prinesle  dolgo 
oceno  te  ..Kratke  slovenske  slovnice  za  pervence"  (1848,  list  29. 
id.).  Dasiravno  niso  zadovoljne,  da  se  ji  pozna  v  besedi  in 
skladnji  stajersko  narecje,  ji  vendar  pripoznajo  ime  „sloven- 
ska",  ker  se  jim  zdi,  da  se  je  potrudil  pisatelj,  zadovoljiti  vse 
Slovence.  To  pa  je  pot,  „ki  nas  k  namenu  pelje,  in  tako  naj 
bi  vsi  pisavci  delali,  zlasti  kader  za  vednost  pisejo."  Ce  se  pa 
„v  prid  Ijudstva  z  oziram  na  posebin  kraj  pise,    naj   se  ogled 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  25 

obcnosti  slovenske  sicer  ne  pogresa,  vender  naj  bo  namen, 
ki  ga  ima  pisavec  ravno  pred  seboj,  njegova  perva  skerb". 

Iz  te  ocene  navedem  nekaj  zanimivejsih  tock.  Predvsem 
nasvetuje  kritik,  da  bi  se  pisal  v  kerst,  kert,  smert-  •  •  •  e  se 
naprej,  ker  pisava  brez  e  „oko  zali,  blagoglasje  bega,  in  je 
ptujcam  V  spodtikljej".  Obregne  se  nad  Mursecevim  pravilom: 
„L  pred  tihnikam  se  prerodi  v  o  (ii.  a)"  ces  da  velja  to  pra- 
vilo  le  za  nekatere  kraje,  ki  so  blize  Hrvaski,  sploh  na  Slo- 
venskem  se  pa  /  v  besedi  pred  soglasnikom  izgovarja  kot  v, 
n.  pr.  dovg,  vovk,  ne  pa  dog,  vok  ali  pa  dug,  vuk,  kakor  pri 
Ilirih  ali  juznih  sosedih.  Na  koncu  pa  se  izgovarja  dl  kakor  dv, 
al  kakor  ov  (ali  av),  el  kakor  ev,  el  kakor  ev  ali  //,  /'/  kakor  iv.  il 
kakor  ii  (ali  iv),  ol  kakor  ov,  iil  kakor  iiv.  Pri  tern  se  sklicuje 
na  Lehrgebaude  der  slowenische  Sprache  von  Fr.  Seraphin  Me- 
telko,  Laibach  1825.  Koncni  /  pa  ohrani  svoj  glasvecidelv  tujih 
besedah  in  pa  takih,  ki  se  koncujejo  vsled  odpahnjenja  glas- 
nika  v  mnozinskem  rodilniku  na  /.  enako  pri  imenih  na  —  tel 
in  se  nekaterih  drugih  besedah.  Da  bi  se  ne  izgovarjal  /  v  teh 
slucajih  kot  v,  pisejo  imenovane  besede  ze  zelo  z  //',  kar  je 
pa  napacno,  ker  je  izgovarjava  /-a  kot  v  le  razvada.  Da  je 
napacno  pisati  ucitelj,  se  spozna  iz  „nategnjene  besede"  uci- 
telja,  kjer  ne  izgovarja  nihce  j.  No,  apostel  in  podobne 
besede  bi  se  pisale  tudi  z  Ij  lahko,  ker  se  v  resnici  slisi 
tuintam. 

Ugaja  mu  „sklon"  namesto  dosedanjega  „rabotniga" 
padeza.  Istotako  ceni  vise  imenovavnik,  rodivnik  ltd.  kakor 
imenovavni,  rodivni  ltd.  Te  izraze  imenuje  bolj  pripravne  in 
podvizne  (praecis),  ces,  „kako  podvizno  se  postavim  erste  En- 
dung  der  vielfachen  Zahl  sachlichen  Geschlechtes  zamore  po 
slovensko  reci :  mnozni  srednji  imenovavnik  ltd."  Namesto 
„druzevnik"  predlaga  „druzivnik"  „naravnost  iz  nedolocivnika 
druziti,  druziven".  Sploh  naj  bi  se  gledalo  v  imenoslovju  ali 
terminologiji  na  to,  da  bi  se  povedalo  mnogo  z  eno  ali  malo 
besedami. 

Najvec  nesoglasja  —  namrec  takega,  ki  je  bilo  vidno 
tudi  za  slepca  —  je  kazala  takrat  s  kl  a  nj  a.  KritikMurseceve 
slovnice  je  za  to,  da  se  koncuje  edninski  dajalnik  („prisvojiv- 
nik")  moskega  in  srednjega  spola  vselej  na  u,  ..kakor  je  bilo 
redno  v  staroslovanskim  jeziku  (razun  moskih,  ki  so  prirastliko 
dobivale)."  V  mestniku  pa  bi  izbirali  lahko  med  ii  in  /,  dasi- 
ravno  bi  utegnil  tudi  tukaj  //  boljsi  biti  ko  /,  „razun  morebiti 
pri  imenih,  ki  pred  mestnikovo  koncnico  cerko  j  imajo."  To 
pa  zato.  ker  je  /  ozek  ali  tesen  glasnik,  ki  ima  najmanj  pol- 
noglasja.  Pravi,  da  so  mislili  ceski  ucenjaki  pred  casom,  da 
so  uganili  bogvekaj,  ko  so  zamenjavali  prav  pogosto  polne 
glasnice  z  ozjimi    ali   so    jih  pa  celo  odmetavali  ter  pisali  ce- 


26  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


kati,  jitro,  msica,  psati---  namesto  cakati,  jutro,  musica,  pi- 
sati--;  Pa  kakor  kazejo  „Elemente  der  altbohm.  Gramm.  von 
P.  J.  Safafik,  lierausg.  v.  Jordan,  Leipzig"  str.  14  id.  jim  ni 
mlajsi  rod  nic  kaj  hvalezen  za  to  delo.  Zato  ne  bode  napacno, 
ako  se  ohrani  slovenscina  polnoglasna,  da  se  namrec  ne  krcijo 
glasniki  in  ne  pisejo  namesto  sirokih  ozki,  razen  tarn,  kjer 
zahtevata  to  ustroj  in  blagoglasje  jezika.  To  bo  tudi  nasi  bo- 
docnosti  v  korist,  ker  so  se  lo^cili  —  kakor  trdi  ^tur  —  Sio- 
vaki  samo  zato  v  slovstvu  od  Cehov,  ker  so  ohranili  prvotne 
jezikovne  oblike. 

O  hkrati  rabljenih  -om  m  -am  v  edninskem  druzilniku 
govorim  malo  nizje. 

Posebno  ponosen  je  kritik  na  dvojino,  ker  so  si  jo 
ohranili  edino  Slovenci.  Drze  se  je  tako  krcevito,  da  nadome- 
scajo  V  govorjenju  dvojinski  mestnik,  ki  je  izgubil  svojo  nek- 
danjo  koncnico  -//,  cesto  rajsi  z  druziinikom  dvojine  kakor  pa 
z  mestnikom  mnozine.  Iz  tega  vzroka  —  misli  kritik  —  je 
napravil  Mursec  v  dvojini  mestnik  enak  druzilniku,  kajti  dvo- 
jinski mestnik  je  dandanes  vecjidel  enak  mnozinskemu  in 
nima  koncnice  -oma,  -ama. 

Slika  dvojinske  sklanje  je  sledeca: 

Kritik  skanja:  Mursec  sklanja: 

1.  slon-a  1.  slon-a 

2.  slon-ov  (nekdaj  -u)  2.  slon-ov,  u 

3.  slon-ama  3.  slon-oma,  ama 

4.  slon-a  4.  slon-a 

5.  pri  slon-ih  (nekdaj  -u)  5.  pri  slon-oma,   ama 

6.  s  slon-ama  6.  s  slon-oma,  ama. 
Mursec  se  torej  se  ni  mogel  odlociti  za  eno  izmed  oblik 

na  -oma,  oziroma  -ama.  Kritik  pravi,  da  imajo  -om  (edninski 
druzilnik  moskega  in  srednjega  spola),  -oma,  -om  (dvojinski 
in  mnozinski  dajalnik  moskega  in  srednjega  spola)  to  prednost, 
da  so  stare  oblike;  -am,  -ama,  -am  so  pa  bolj  okrogle  in 
se  izgovarjajo  laze,  torej  je  dovolj  vzroka,  da  jih  pisimo. 

V  mnozinskem  moskem  in  srednjem  druzilniku  so  pisali: 
-ami,  -omi,  -mi,  -i,  n.  pr. 

z  gospodami,  -omi,  -mi,  -i 
z  rakami,  -omi,  -mi,  -i 
z  znancami,  -omi,  -i, 
v  zenskem  mnozinskem  druzilniku :  -imi,  -mi,  -i,  na  pr. 

s  krepostimi,  -mi,  -i 

s  strastimi,  -mi,  -i 

s  koristimi,  -mi,  -i 

z  nitimi,  -im,  -i, 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  27 


V  moskem   in   srednjem    mnozinskem    mestniku    pa  -ah   poleg 
-//?,  n.  pr.  : 

V  letah,  -ih 

pri  gospodah,  -ih. 

Take  menjave  prijajo  kritiku,  ces  da  pripuscajo  vec  svo- 
bode,  zlasti  v  pesnistvu,  in  povisujejo  blago-  in  polnoglasje. 
Edino  to  ueugodnost  imajo,  da  begajo  edinost  in  nas  oddalju- 
jejo  od  s  t  a  r  0  si  o  V  e  nscin  e.  Nato  primerja  novoslovensko 
slovnico  s  staroslovensko  in  pride  do  zakljucka,  da  se  kon- 
cuje  mnozinski  druzilnik  moskega  in  srednjega  spoia  redno 
na  -/,  zenskega  spola  pa  na  -ami,  -imi,  -mi.  Golega  /  pri 
slednjiii  samostalnikih  ne  more  opraviciti  in  se  mu  zdi  samo 
izprida.  Pac  pa  se  nahaja  —  pravi  —  v  najstarejsih  bukvah 
pri  moskih  in  srednjih  samostalnikih  tuintam  koncnica  /;//. 

Metelkova  slovnica,  „svetilnica  slovensine",  ga  uci,  da 
imajo  -mi  v  mnozinskem  druzilniku  tista  imena  moskega  spola, 
ki  devljejo  naglas  na  koncnico  (dar,  -li),  a  imena  srednjega 
spola  nobenkrat  ne.  Pokukal  je  tudi  v  Dobrovskega,  ki  deli 
po  trdih  in  mehkih  koncnih  soglasnikih  moska  imena  v  dve 
sklanji  in  pravi  o  mnozinskem  druzilniku  na  470.  in  47.  str. 
„Soc.  in  prima  proprie  -i,  non  -mi,  neque  -ami,  etsi  in  libris 
recentioribus  inflexiones  -mi  et  -ami  utpote  russicos,  jam  repe- 
rias.  —  In  secunda  plura  sunt,  quae  -mi  pro  -i  admittunt  (tantuml" 

Iz  tega  sklepa  kritik,  da  je  pravilna  koncnica  mnozin- 
skega  druzilnika  moskega  spola  -/  (izvzemsi  imena,  ki  prena- 
sajo  naglas  na  koncnico),  pri  onih  zenskega  spola  pa  -ami, 
-imi,  -mi,  takisto  -ih  za  mnozinski  mestnik  moskega  in  sred- 
njega spola;  za  zenski  spol  pa  le  pri  tistih  imenih,  ki  se  kon- 
cavajo  na  soglasnik  in  obdrze  naglas  na  koreniki,  -ah  pa  za 
zenske  sam.ostalnike  na  -a.  Moska  in  zenska  imena,  ki  devljejo 
naglas  na  koncnico,  imajo  v  mnozinskem  mestniku  -eh,  na  pr. 

V  zob-eh,  klop-eh. 

S  svojo  razlago  pa  noce  nikomur  velevati,  kako  naj  pise. 
in  nikogar  grajati,  ce  drugace  pise;  pokazati  hoce  samo  pravo 
pot,  ki  vodi  k  edinosti.  Tako  malo  lastnovoljnosti  so  imeli  to- 
rej  takrat  kritiki  slovnic! 

Velika  needinost  je  vladala  tudi  pri  pridevniku  glede 
-iga  :  -ega,  -imii  :  -emu,  -im  :  -em.  Kritik  pravi.  da  ima  vsaka 
oblika  svoje  vzroke.  Licnejse  in  pripravnejse  se  mu  zde  oblike 
-iga,  -imii,  -im,  nekaj  zato,  ker  jih  pise  vecina  Slovencev  ze 
od  nekdaj,  nekaj  pa  tudi  zato,  ker  so  koncnice  -ega,  -emu, 
-em  neokretne  in  tezke,  kar  se  kaze  posebno  pri  izpremenljivih 
soglasnikih  in  pji  j,  n.  pr.  svojega,  druzega,  velicega,  tacemu, 
globocemu---  Crka  y  si  zeli  vsled  sorodstva  /  k  sebi,  ne  pa  e, 
torej  je  tudi  zajic,  ujic,  ptujic  ...lepse  kakorzajec, ujec,  ptujec  .. . 


28  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

In  zopet  je-  moz  zagresil  posel  kritika  s  stavkom :  „Ne 
tajimo  pa  tudi,  de  to  je  velikrat  bolj  vsec,  cesar  je  clovek 
bolj  vajen;  kdor  je  pametin,  se  nad  tim  ne  spodtikuje,  naj  bo 
tako,  ali  tako  pisano  (!),  de  je  le  slovnisko  ali  gramati- 
kalno." 

Dobro  pa  je  nastopil  proti  se  sedaj  mocno  razsirjeni  n  e- 
potrebni  rabi  osebnih  in  deloma  svojilnih  za- 
imkov.  Takoj  zatem  pa  se  je  potrudil,  napraviti  zmesnjavo  v 
pisanju  slovenscine  se  vecjo.  Potegnil  se  je  namrec  za  sle- 
dece  stare  oblike : 

beh  (bih)  bejah 

be  bejase 

be  bejase 

behova  (besve)  bejahova  (bejasve) 

besta  (beste)  bejahota  (bejaste) 

besta  (beste)  bejahota  (bejaste) 

behomo  bejahomo 

beste  bejaste 

beho  (bese)  bejaho, 

ces  da  jih  je  treba  poklicati  na  dan,  dasi  so  tako  „zaptujene, 
de  bi  jih  smel  morebiti  komej  pesnik  le  v  visokim  petji  l<teri- 
krat  sukati."  A  upal  je,  da  okrevajo  scasoma  in  vstane  s  Slo- 
venijo  vred  se  marsikaj  k  zivljenju.  Umestno  pa  je  bilo,  da  je 
poudaril  pomen  koncnic  pri  tvorbi  besed,  ces  da  se  mora  po- 
sluziti  Nemec  veckrat  dolgih  sestavijenk,  kjer  opravi  Slovenec 
z  eno  samo  besedo  s  primerno  koncnico,  n.  pr.  verehrungs- 
wiirdig  —  castitljiv,  Rauchfangkehrer  —  stergar,  Glocken- 
giesserhiitte  —  zvonarnica,  Leinwandhandlersfrau  —  platnarica. 
Dichtwaldbewohnersweib  —  gosavka,  Mostbirnwein  —  tepko- 
vec,  Loskauftariff  —  odkupnina,  Fuhrmannslohn  —  voznina, 
das  Beschaftigetsein  mit  der  Vollendung  des  Urtheils  —  raz- 
sojevanje-  •  • 

Seveda  moramo  priznati,  da  si  je  izbral  nalasc  precej 
neokretne  nemske  izraze. 

Kar  nas  prijetno  iznenadi,  je  to,  da  pogresa  v  slovnici 
oddelka  o  sklanji  tujih  lastnih  imen.  To  zasluzi  z 
ozirom  na  cas  pohvalo,  ker  glede  nje  se  dandanes  nismo  na 
cistern. 

Kritik  ni  podpisan,  a  je  skoro  gotovo  Bleiweis. 

Pravopis  in  pravorecje. 

V  naslednjem  letu  (list2  id.)  je  priobcil  v  „Novicah"  „vi- 
soko  veljavni  slovenski  jezikoslovec"  — r    (Jozef   Poklukar) 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  29 

dolg  clanek  „Kako  dolgo  se  ne  bomo  laznivosti  svojiga  pra- 
vopisa  slovo  dali?"  To  je  tisti  moz,  ki  je  trdil.  da  izhajajo 
prvotno  vsi  evropski  jeziki  razen  ogrskega  od  slovanskih,  da 
tore]  ni  prav,  ce  se  srainujemo  nekaterih  besed,  ki  jih  smatramo 
krivo  za  grske,  latinske,  nemske  ali  laske,  kakor  rajtati,  kar- 
delo,  krona,  lilja,  vaga,  barva.  malati,  badati  in  vec  drugiii 
(str.  29).  Lazniv  imenuje  pravopis :  sim  mislil,  sim  djal,  per- 
jatel,  bel,  vesel,  dolg,  svoj,  kdaj,  nekaj,  zakaj,  ko  beremo:  sim 
mislu,  sim  djav,  perjatu,  bev,  vesev,  dovg,  soj,  kdej,  nekej,  za 
kej.  Moz  si  stavi  vprasanje:  „0d  kod  nek  pride  ta 
tako  ocitno  napcina,  in  per  tern  ze  tako  stara  in  vsoljna 
sega  pisanja?"  —  in  pride  do  zakljucka,  da  je  temu  krivo 
si  ed e  c e  : 

1.  Mislimo,  da  moramo  tako  pisati,  kakor  so  nasi  pred- 
niki,  a  ni  vse  slavno.  kar  je  davno.  Pri  vec  besedah  celo  ne 
more  najti  drugega  vzroka,  kakor  n.  pr.  pri  tvoj,  svoj,  ptica, 
dolznost  itd.  Toda  ko  bi  veljal  ta  vzrok,  bi  morali  ostati  tudi 
pri  kresalu  in  zveplenkah,  pri  slamnatih  bajtah  in  obzidanih 
mestih. 

2.  Nekateri  so  mnenja.  da  se  blizamo  s  tem  pravopisom 
drugim  slovanskim  narodom.  A  kaj  pomaga  blizati  se,  ce  se 
nikdar  ne  priblizamo.  Koncne  zloge  izpreminjamo,  slog  in  be- 
sede  pa  puscamo  iste.  Na  ta  nacin  ne  bomo  crez  sto  let  dru- 
gim narodom  nic  blize.  kakor  so  bill  nasi  predniki  pred  sto 
leti.  Izreka  bode  ostala  kljub  pravopisu  stara,  ker  ne  more 
doseci  nikdo  s  pisanjem,  da  bi  govorilo  Ijudstvo  drugace.  ka- 
kor govori.  Pa  ako  bi  se  tudi  priblizali  enemu  narodu,  dru- 
gemu  bi  se  odtujili  istocasno  v  isti  meri.  Ce  pisemo:  sim  bil, 
sim  imel,  se  blizamo  „horvaskimu  slovilu  (Dialect),"  a  odmi- 
kamo  se  od  dalmatinskega  in  slavonskega:  sim  bio,  sim  imao. 
Edino  sredstvo  zblizanja  je  skupen  „pisavni  in  pismovinski" 
jezik,  ki  bi  zdruzil  mala  plemena  v  mogocen  narod  in  jim  pripo- 
mogel  do  visoke  omike.  Ta  pa  more  biti  samo  tisti.  ki  je  naj- 
mehkejsi,  najplemenitejsi  in  najlepsi  —  namrec  srbski,  ki  je  v 
lepoglasju  enak  laskemu.  Vpeljati  ga  je  treba  najprej  v  Ijud- 
ske  sole  in  predno  mine  en  rod  (30  let),  ga  bodo  govorili  ve- 
cjidel  V  omikanih  druzbah  in  pisali  v  njem  vse  imenitnejse 
nauke. 

3.  Drugi  zopet  menijo,  da  je  jezik  imenitnejsi,  ce  se  pise 
drugace,  kakor  se  bere.  in  se  sklicujejo  na  francoscino.  Ta 
vzrok  je  bral  -  r  v  predgovoru  nekih  starih  slovenskih  bukev. 
Pravi  pa,  da  bi  morali  se  cisto  drugace  pisati  in  staviti  na- 
mesto  ene  po  dve,  tri  ali  celo  stiri  crke,  ako  bi  hoteli  doseci 
po  tem  potu  imenitnost  jezika.  A  kaj  bi  rekli  potem  bralci,  ki 
se  jim  ze  tezko  zdi,  ce  se  jim  zapisejo  le  tri,  stiri  crke  dru- 
gace, kakor  so  jih  bill  navajeni  doslej. 


30  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


4.  Laznivi  pravopis  ugaja  nekaterim  zato,  ker  se  pisejo 
do  njem  vsi  „skloni  (Endungen)"  in  spoli  enako  in  se  doseze 
tv  pisavi  na  ta  nacin  edinost  in  soglasje.  Po  njihovi  misli  je 
sreba  pisati  besedo  „prijatu"  tudi  v  imenovalniku  prijatel,  ker 
Re  pisejo  z  /  vsi  drugi  skloni,  n.  pr.  prijatla,  prijatlu,  prijatli  itd. 
zaavnotako  mora  imeti  tudi  moski  spol  pri  glagolih  /,  ker  ga 
hohtevata  v  koncnih  zlogih  zenski  in  srednji  spol,  torej  sim 
hotel,  sim  hodil  zaradi  sim  hotla,  hotlo  —  sim  hodila,  hodilo. 
Toda  na  tem  soglasju  temeljeca  slava  pravopisa  je  necimerna, 
„skorej  ne  veliko  drugaci,  kakor  nekdanjih  greskih  bogov,  ki 
so  si  le  nerodovitne  drevesa  v  svoje  posvecenje  volili.  Kaj 
nam  pomaga  soglasje  v  samim  pisanji,  ce  se  tudi  v  izreko 
ali  branje  in  govorjenje  ne  preseli?---  Nic  druziga,  kakor  de 
nam  na  drugi  strani  novo  in  veliko  nasprotnisi  nesoglasje 
med  pisanjem  in  izreko  napravi,  in  bravcam  in  pisavcam  ne- 
potrebno  motenje  dela." 

5.  Edini  pametni  razlog  za  laznivi  pravopis  je  ta,  da 
nam  naznanja  izvor  in  sklanjo  besed.  Tako  n.  pr.  pisemo: 
„ljudstvo,  lepsi,  nekaj,  vse,  tezko,"  da  povemo,  da  izhajajo  te 
besede  od  „ljud,  lep,  nek  in  kaj.  ves,  tezak,"  dasiravno  izpa- 
hujemo  v  navadnem  in  lepoglasnem  govorjenju  pri  prvi  be- 
sedi  y,  v  drugi  pa  izpremenimo  p  v  v.  v  tretji  a  v  e,  v  ce- 
trti  V  V  //  in  v  peti  z  v  s  in  govorimo ;  ludstvo,  levsi,  nekej, 
use,  tesko.  Enako  se  pise  namesto  „kreh,  topu,  brav"  —  kruh, 
topel,  bral,  da  se  pokaze,  da  ima  beseda  „kreh"  v  drugih 
sklonih  a  namesto  e,  topu,  brav  pa  „v  daljnim  sklanjanji"  / 
mesto  II  ali  v,  namrec :  topliga,  toplimu,  topla,  topli--  bral, 
brala,  bralo  itd.  Toda,  kolikor  izprevidi  — r,  „sta  oba  namena, 
ki  jih  ta  vzrok  v  sebi  ima,  namrec  ishajanje  in  sklanjanje  be- 
sedi  naznanovati,  ne  le  sploh  nepotrebna,  ampak  tudi  zeljem 
bravcov  in  poslusavcov,  in  skladnosti  pisanja,  in  vsim  pa- 
metnim  pravopisam  drugih  narodov  nasproti."  Vecina  bralcev 
■se  namrec  sploh  ne  briga  za  besedni  izvor,  ampak  je  zado- 
voljna,  da  jih  razume  in  zna  prav  izgovarjati.  Pisanje  je  nam- 
rec nadomestilo  govorjenja.  Kdor  se  pa  zanima  za  izvor  besed, 
naj  zadosti  svoji  zelji  s  pomocjo  slovnic  in  svojega  uma.  Dalje 
naznanja  sedanji  pravopis  izvor  in  sklanjo  samo  pri  nekaterih 
besedah,  a  ne  pri  vseh.  Mlajsi.  grajski,  gosposki,  meci,  tersi, 
slajsi,  krajsi,  drazji,  veci,  bistvo---  oce,  mati,  dete,  hci,  oko, 
kolo,  gospodar,  teme,  nic- •  •  sim  rekel,  sim  delal,  sim  kupil 
pisemo,  ne  pa  mladsi,  gradski,  gosposki,  mehksi,  terdsi,  slad- 
ksi,  kratksi,  dragsi,  velksi,  bitstvo- •  •  ocet,  mater,  detet,  hcer, 
oces,  koles,  gospodarj,  temen,  nices- •  •  sim  rekua,  sim  de- 
loua,  sim  kupua,  slednje  „de  bi  pokazali.  de  mozki  spol  u 
imeti  hoce".  dasi  ni  vec  lezece  na  zenskem  in  srednjem  spolu 
kot  na  moskem.  Skladnost  pravopisa  pa  terja,  „de  se  pri  ena- 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  31 


kill  vzrokih  tudi  enako  pise."  Pri  laznivem  pravopisu  se  pa 
godi  velikokrat  ravno  nasprotno,  ker  ne  pozna  doslednosti. 
Pa  tudi  pametnim  pravopisom  drugih  narodov  je  nasproten. 
Nikdo  ne  bode  tajil.  da  sta  najumnejsa  latinski  in  laski  pra- 
vopis,  izmed  katerih  ne  napoveduje  nobeden  izvora  besed 
in  njihovega  sklanjanja  z  drugacnim  pisanjem.  Tudi  Hrvatje, 
Dalmatinci,  Slavonci  in  Cehi  pisejo  tako  prosto,  kakor  izgo- 
varjajo,  ter  naznanjajo  s  pisavo  izvor  le  v  nekaterih  besedah, 
sklanje  pa  nikjer.  Tudi  Nemci,  ki  so  si  „dolgo  casa  to  sego 
spogali,  de  so  izhajanje  besedi  naznanovali"  so  jo  zaceli 
opuscati.  Le  Francozi  in  Anglezi  delajo  izjemo.  Vrhutega  dela 
laznivi  pravopis  nas  jezik  trji,  tako  da  zabavljajo  crezenj 
bralci  drugih  narodov.  Saj  pa  tudi  ni  cuda,  ko  pisemo  mesto 
najlepse  crke  u  cesto  //,  el,  ev  in  v  ter  dajemo  besedam  ve- 
liko  vec  soglasnikov,  kakor  jih  imajo  pri  govorjenju,  ter  jih 
daljsamo  po  nepotrebnem,  ker  stavimo  dostikrat  po  dve  crki, 
kjer  bi  bila  ena  zadosti. 

Vendar  pa  naj  ne  misli  nihce,  da  se  mora  tako  pisati, 
kakor  se  govori,  zakaj  vsako  govorjenje  ni  pravo,  ampak  pisi 
tako,  kakor  se  govori  prav  ali  kakor  ti  veleva  „slovna  (gra- 
matika)",  torej  prijatu,  topu,  nekej,  toko,  vse,  dovg,  povn,  biv, 
hodu,  imu-  •  Ravnotako  bi  se  moral  predlog  v  pisati  kakor  w, 
„le  takrat,  kader  pred  v  ali  za  v  kak  glasnik  pride,  se  v  za- 
more  z  glasnikam  vred,  kakor  dvojoglasnik,  vender  tudi  kakor 
u  izreci,  postavim  :  Upa  v  njega,  ali  pa  tudi:  upa  u  njega." 
Pevci  (motrine)  bi  ga  smeli  seveda  izgovarjati  tudi  kot  /;  v 
tem  slucaju  bi  ga  naj  pisali  kot  v,  da  bi  naznanili  s  tern 
njegovo  izreko.  Po  tem  pravilu  bi  se  morali  pisati  tudi  pred- 
logi  s  koncnim  z,  kakor  z,  iz,  brez,  raz,  vz,  tako,  kakor  se 
izgovarjajo,  namrec  z  ,X\  kadar  so  sestavljeni  z  mehkim  so- 
glasnikom ;  torej  zgreti,  izbiti,  razlomiti,  brezvesten,  uzdig- 
niti  itd.,  nasproti  pa  s  „s",  kadar  so  zdruzeni  s  trdimi  so- 
glasniki,  n.  pr.  sterniti,  ishajati,  raskladati,  brescuten.  vstati-- 
Ce  stoje  predlogi  sami  zase,  potem  se  lahko  pisejo  mehko  ali 
trdo,  kakor  se  ze  zacenja  naslednja  beseda,  ali  z  mehkim  ali 
trdim  soglasnikom,  n.  pr.  cez  goro,  ces  pot,  pa  tudi  vedno 
mehko  cez  pot,  cez  njivo,  cez  prelas.  Pri  bi  se  moral  pisati 
per,  ker  se  tako  izreka. 

Veckrat  pa  je  izgovor  nerazlocen  in  dvomljiv,  da  se  ne 
spozna,  ali  ima  beseda  trd  ali  mehek  soglasnik.  Pri  imenih 
skopca,  votka,  herbta  nam  n.  pr.  govor  ne  pove,  ali  je  srednji 
soglasnik  trd  ali  mehek,  pri  besedah  premog,  let.  rob,  terd--- 
pa  si  nismo  takoj  na  jasnem  o  zadnjem  soglasniku.  Tu  nam 
prideta  na  pomoc  izvor  in  sklanja  besede.  Pise  se  torej  skopca, 
ce  prihaja  od  skopec,  a  skobca,  ce  se  glasi  imenovalnik  sko- 
bec,    enako  votka  od  votek,    toda  vodka  od  voda.    herbta    od 


32  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


herbet;  dalje  premog,  led,  rob,  terd,  ce  se  glasi  rodilnik  pre- 
moga,  ledu,  roba,  terdiga;  ako  se  pa  glasi  premoka,  leta,  ropa, 
terte,  jih  pisimo  s  trdim  koncnim  soglasnikom. 

V  slucaju  nerazlocne  izreke  moramo  pisati  besede  tako, 
kakor  zahteva  izvor,  oziroma  sklanja.  Ce  se  izgovarja  ista  be- 
seda  razlicno,  potem  vzemimo  vedno  ono  izreko  za  podlago 
pisanja,  ki  je  mehkejsa  in  lepoglasnejsa.  K  mehkoti  govorjenja 
ali  lepoglasju  pa  pripomorejo  glasniki  in  ^soglasniki.  Prvi  se 
vrste  po  lepoglasju  tako-le:  i,  e,  a,  o,  u.  Se  trji  ko  a  je  po- 
luglasnik  i',  n.  pr.  smert.  Za  glasniki  pridejo  dvoglasniki 
( — r  je  torej  vedel.  da  pozna  slovenscina  dvoglasnike,  o  ka- 
terih  ne  vedo  se  dandanes  nase  slovnice  nicesar),  med  kate- 
rimi  so  ij,  iv,  ej,  ev  mehki,  aj,  oj,  uj  srednji,  in  av,  ov,  uv 
trdi.  Med  soglasniki  so  najprijetnejsi  gladki  (literae  liquidae): 
1,  m,  n,  z  in  za  njimi  Ij,  nj;  potem  pridejo  mehki:  j,  v,  b,  f, 
d,  g,  h,  z,  z  in  za  njimi  trdi  p,  t,  k,  h,  c,  s,  c,  s. 

Kakor  izpricuje  Ciceron,  so  smatrali  Latinci  s  za  najtrji 
glas.  Ciceron  je  Ijubil  lepoglasje  tako,  da  se  je  pregresil  rajsi 
zoper  navadno  sklanjo  kakor  zoper  lepoglasje.  Namesto  mol- 
lities  cervicum  je  zapisal  rajsi  mollitia  cervicum,  samo  da  nista 
trcila  vkup  5  in  c.  Ako  je  torej  ze  s  sam  trd,  koliko  trja  sta 
sumnika  5  in  c.  Tudj  h  je  precej  trd;  zato  ga  menda  ne  po- 
znajo  Lahi  in  Srbi.  Ce  so  zdruzeni  tudi  najtrji  soglasniki  sami 
z  glasniki,  n.  pr.  rosa,  vihar,  toca,  susa,  se  taksne  besede  niso 
prevec  trde,  a  postanejo  trde,  ako  se  zdruzi  vec  soglasnikov  — 
zlasti  sumecih,  n.  pr.  razlicnost,  cverst,  drascica-  •  • 

Sploh  naj  velja  glede  lepoglasja  pravilo:  „kolikanj  meci 
so  glasniki  in  soglasniki  kake  besede,  in  kolikanj  manj  ima 
ona  soglasnikov,  posebno  sumecih  zraven  sebe,  tolikanj  lepo- 
glasneji  je."  Pisati  bi  morali  torej  „bote,  levsi,  oba"  mesto 
„boste,  lepsi,  obdva"  ali:  namesto  „ljubiti,  Ijepo,  smjesno,  dvoli, 
gvori,  jeden,  da,  sa,  zetev,  hospod,  kteri,  marskteri"  —  „lubiti, 
lepo,  smesno,  doli,  gori,  eden,  de,  se,  zetu,  gospod,  keri, 
marskeri-  •  •." 

Tudi  tretja  mnozinska  oseba  sedanjega  casa  se  naj  bi 
pisala  tako-le:  kupio,  molio,  gladio  (kakor  pisejo  Latinci  enake 
besede :  cupio,  mollio,  gladio)  ne  pa  kupjo,  moljo,  gladjo 
ali  kupijo,  molijo,  gladijo,  ker  crke  j  kratkomalo  ni  treba  zra- 
ven. Ime  Maria  pisejo  v  vseh  jezikih,  kolikor  je  Poklukarju 
znano,  brez  y,  samo  mi  moramo  delati  izjemo.  Celo  take  be- 
sede, katere  govorimo  navadno  z  „y",  bi  smeli  pisati  z  „/", 
n.  pr.  ladia,  pricioc,  z  modrostio,  krepostio---  Tudi  glagoli  z 
-ejo  V  tretji  mnozinski  ^sedanjikovi  osebi  pogresajo  lahko  y, 
n.  pr.  oni  maneo,  ganeo,  ideo  namesto  manejo,  ganejo,  idejo, 
kakor  pisejo  tudi  Latinci  iste  besede  :  maneo  (ich  bleibe),  ga- 
neo (der  Schlemmer),  ideo    (darum)  brez  /  ally.     „Napcino   bi 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


33 


vunder  bilo,  v  ti  reel  predeljec  iti,  in  postavim,  tudi  imena  z 
koncnim  j,  postavim,  zdravje,  poslopje  itd.  le  z  /  pisati,  kar  bi 
bilo  pravi  izreki,  ktera  mora  vselej  kraljovavna  vladina  ostati, 
ocitno  nasproti." 

Poluglasnik  e  rabimo  prepogostoma.  V  besedah  konec, 
korec,  polanec  se  n.  pr.  ne  slisi  poluglasnik.  Ko  bi  pisali 
Nemci  tako  kot  mi,  potem  bi  morali  pisati  Lenez,  Schmerez, 
ne  pa  Lenz,  Schmerz.  Lascina  ga  niti  ne  pozna,  ker  je  prevec 
nasproten  lepoti  govorjenja  in  zlasti  petja.  Tudi  mi  bi  storili 
prav,  ako  bi  ga  pridrzali  samo  v  koreninskih  besedah,  n.  pr. 
perst,  skerb,  kjer  ga  ne  moremo  zamenjati  po  pravi  izreki  z 
nobenim  drugim  glasnikom. 

H  koncu  prosi  — r,  naj  bi  sprejelo  urednistvo  „Novic" 
za  poskusnjo  v  svoj  list  kako  malo  pesmico  ali  sploh  kak 
sestavek  vnovem  pravopisu,  ker  se  izrecejo  morda  zanj 
bralci.  Zavoljo  prevelike  „sparovnosti"  mu  je  dovolil  Bleiweis 
„le  en  kratik  izgled"  kot  prilogo  k  22.  listu.  Iz  „Slovenskih 
pesmi  krajnskiga  naroda"  je  priredil  — r  sledeco  pesem  o 
„Lavdonu"  po  svojih  pravopisnih  pravilih  : 


,Lavdon. 

(Po  navadnim  pravopisu) 

Lansko  leto  nasa  armada 
Dolj  na  Ogerskim  lezi, 
Alj  nobeden  Belga  grada 
Se  lotiti  upal  ni. 

Lavdon  sam  je  serein  mozki, 
Terdno  sklepat'  je  zacel, 
De  bo  Turkani  v  svoji  vojski 
Mesto  Beligrad  odvzel. 

Dosti  polka,  vso  pripravo 
Hitro  skupaj  spravil  je, 
Tje  cez  Donavo  in  Savo 
V  Tursko  berz  prepeijal  se. 

Tarn  sotorje  je  postavil 
Ii  ukopat'  se  pusti, 
Kadar  je  ze  vse  pripravil, 
Glejte !  kaj  na-zadnje  st'ri. 

K  basetu  in  poglavarju 
Lavdon  posije  v  Beligrad,    • 
Prasal  ga  in  ogovarjal 
Z  lepo  njeniu  mesto  dat'. 

,Ce  ga  s  silo  —  pravi  —  vzamem, 
Vam  gorje  bo  vsim  takrat, 
Kar  11  koli  ziv'ga  najdem 
Vse  bom  vkazal  pokoncat." 


Lavdon. 

(Po  novo  nasvetovanim  pravopisu.) 

Lansko  leto  nasa  armada 
Dolj  na  Ogerskim  lezi, 
Alj  nobeden  Belga  grada 
Se  lotill  upov  ni. 

Lavdon  sam  je  serein  moski, 
Terdno  sklepat'  je  zacev, 
De  bo  Turkam  v  soji  vojski 
Mesto  Belgrad  oduzev. 

Dosti  polka,  vso  perpravo 
Hitro  skupej  spravu  je, 
Tje  cez  Donavo  in  Savo 
V  Tursko  berz  prepeljov  se. 

Tarn  sotorje  je  postavu 
In  ukopat'  se  pusti, 
Kadar  je  ze  vse  perpravu, 
Glejte!  kaj  na-zadnje  stri. 

K  basetu  in  poglavarju 
Lavdon  posije  v  Beligrad, 
Prasov  ga  in  ogovarjov 
Z  lepo  njemu  mesto  dat'. 

„Ce  ga  s  silo  —  pravi  —  vzamem, 
Vam  gorje  bo  vsim  takrat, 
Kar  li  koli  ziv'ga  najdem 
Vse  bom  vkazav  pokoncat'."" 


i.  t.  d. 


34  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Z  odkazanim  prostorom  — r  ni  bil  posebno  zadovo- 
Ijen,  ker  ni  mogel  pokazati  na  eni  strani  vseh  razlockov 
svojega  in  starega  pravopisa.  Zato  je  pridejal  skoro  dve  strani 
dolg  zagovor  svojega  predloga,  ki  obsega  obenem  odgovor 
Podlipskemu  (Hicingerju).Ta  se  je  oglasil  namrec  ze  v  11.  st.  v 
„Dopisu  z  Notrajnskiga"  proti  Poklukarjevim  deloma  nedoslednim 
izvajanjem.  Ker  pa  se  ni  bil  dokoncan  Poklukarjev  clanek,  je 
crtal  Bleiweis  tisti  del  dopisa,  ki  se  je  nanasal  na  slednjega. 
V  drugem  delu  razlaga  Podlipski  svoje  stalisce  glede  v  s  e- 
slovanskega  knjizevnega  jezika  in  predlaga  s  t  a  r  o- 
slovenscino,  ki  se  jiaj  bi  pisala  ali  scirilico, ali  pa  z  lati- 
nico,  ker  rabijo  tudi  Cehi  v  svojem  pravopisu  nemske  in  la- 
tinske  crke.  V  prvem,  izprva.  crtanem  delu  (list  20:  „Pismo, 
kakor  smo  pisali!"),  pa  ocita  Podlipski  Poklukarju,  da  si  je 
ogledal  samo  Gorenjsko,  ne  pa  Dolenjskega  in  Notranjskega; 
sicer  bi  vedel,  da  dosedanji  pravopis  ni  lazniv,  ampak  resnicen 
in  pravilen,  ker  „mi  Slovene!  pisemo,  in  ne  bi  bilo  napek 
omikani  druzbi  govoriti,  kakor  en  del  govore  Gorenci  in  Do- 
lenci  sploh,  vecidel  pa  Beli-Krajnci  in  Pivceni.  Ako  se  pa  tega 
vodila  derzimo,  se  nas  pravopis  ne  more  laznjiv  imenovati." 
Ce  misli  Poklukar,  da  ni  prijetno  sllsati  govorjenja  s  polnimi 
samoglasnicami  in  s  cisto  soglasnico  /,  naj  gre  enkrat  med 
Belokranjce  in  Pivcane.  Sicer  pa  naj  bi  urednistvo  skrbelo,  da 
se  ne  bi  vec  pisalo  v  ocitnih  listih  o  pravopisu  ali  abecedi, 
ker  se  nam  posmehujejo  nasprotniki.  Cehi,  Slovaki  in  Iliri 
gledajo  ze  dolgo  naprej,  ne  pa  nazaj  na  abecedo ! 

Bleiweis  je  odvrnil  na  to  zeljo,  da  je  istih  misli  ko  Pod- 
lipski, da  je  pa  sprejel  obsirni  — rov  sestavek  le  „iz  visociga 
spostovanja  do  za  slovensino  mnogozasluzeniga  gosp.  — r,  de 
nej  svet  presodi  njegove  misli".  Tu  omenjeni  napadi  nemskih 
listov  na  slovenski  jezik  so  bill  v  svoji  nizkotnosti  podobni 
sedanjim.  „Novice"  so  jih  zavracale  posteno  in  leto  dni  po 
objavljenju  svojega  novega  pravopisa  je  priobcil  — r  v  „No- 
vicah"  dolg  zagovor  slovenscine,  naslovljen  „0d  omike  slo- 
venskiga  jezika"  (1850,  1.  24.  si.)  in  naperjen  proti  „Ljubljan- 
skemu  casopisu."^) 

Modernizacija  jezika.  Ilirscina. 

Tudi  pristasem  slovanskega  knjizevnega  jezika  ni  bila  pi- 
sava  „Novic"  nic  kaj  po  volji.  Zahtevali  so  zblizevanje  v  ob- 
likah  in  besednem  zakladu,  a  Bleiweis  jih  je  odbijal  in  jim 
povedal  v  „Povabilu  na  narocilo  Novic  za  prihodnje  leto  1850" 


»)  Iz  takega  spora  z  nemskimi  casopisi  je  nastala  D.  Terstenja- 
kova  jezikoslovna  drobtinica  „Je-li  „citavnica"  slovenska  beseda?" 
(1862,  str.  351). 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  35 

(1849,  list  50):„Vse  pisanje  v  poducnih  sostavkih  bo  v  navad- 
nim  cisto  slovenskim  in  lahko  umevnim  jeziku  Novic,  ktere 
slovenskimu  Ijudstvu  namenjene,  morajo  pred  vsim  skerbeti,  de 
se  V  bravcih  veselje  do  branja  obudi  in  se  jim  ne  odtegnejo, 
rekoc:  tega  ne  razuniemo.  Prav  je,  de  se  drugi  casopisi  v 
svojih  sostavkih  za  bolj  ucene  Slovence  visjiga  jezika  poslu- 
zujejo,  ki  se  obcnoslovanskimu  bliza.  —  namenu  Novic  se 
pa  V  navadnih  sostavkih  ne  prileze  drug  jezik,  kakor  nas  cisti 
slovenski,  ki  ima  tudi  svoje  prednosti." 

Da  bi  ne  bilo  prav  nobenega  dvoma  o  njegovih  na- 
zorih  glede  jezika,  je  priobcil  v  51.  in  52-  listu  1. 1849.  clanek  „N  e- 
kaj  zastran  drzavniga  zakonika",  opremljen  s  slede- 
cimi  vrsticami  nekega  rodoljuba,  ki  je  poznal  baje  ilirski  jezik 
dohro  in  ga  je  tudi  cenil  in  castil  po  vrednosti:  „V  .Slovenii' 
1.  98.  je  receno:  de  se  bo  gosp.  prestavljavec  derzavniga  za- 
konika v  prihodnjih  listih  tudi  obcno  zazeljenih  (I!'.)  novejsih 
oblik  poprijel  .  —  KoHka  pomota!  Ker  poterpezljivi  Slovenci 
molce,  in  pustijo  dva  ali  tri  gospode  pri  miru,  kteri  v  enim 
ali  dveh  listih  svoje  sladke  sanje  za  sebi  tolikanj  preljubljeno 
ilirsino  pri  vsaki  priioznosti  v  slovensino  vrinjujejo,  za  to 
tedaj  so  te  neslovenske  obHke  obcno  zazeljene?!  Mi  bi  po 
svoji  previdnosti  in  skusnji  svetovaii,  de  saj  v  tacih  receh,  ki 
je  naj  vec  in  naj  vec  lezece,  de  jih  tudi  neuceni,  kolikor  koli 
se  more,  razumejo,  de  saj  v  tacih  receh,  kakor  so  ,obcne  po- 
stave',  bi  na  stran  djali  Ikarove  perutnice,  ter  pred  ocmi  imeli 
Ijudski  prid.  ne  svojih  sladkih  sanj.  Kaj  bi  Horvatje  rekli,  ako 
bi  se  jim  postave  po  slovensko  pisale?" 

Bleiweis  sam  pravi,  da  se  oglasa  glede  jezika  drzavnega 
zakonika  zato,  ker  mora  skrbeti  kot  urednik  „Novic"  za  prosto 
Ijudstvo,  kateremu  je  zakonik  tudi  namenjen.  Ne  mara  slov- 
niske  vojske  in  tudi  ne  daje  slovenskim  protivnikom  orozja  v 
roke,  ker  so  prestavljali  nasi  ocetje  cesarske  postave  lepo  in 
gladko,  ko  je  bil  nemski  jezik  se  boren  in  okoren  —  sklicuje 
se  na  slovensko  prestavo  nemskih  ukazov  cesarice  Marije  Te- 
rezije  —  a  njemu  je  dobro  znano  iz  dopisov,  da  si  ne  zeli 
vecina  bralcev  novejsih  oblik.  ki  se  ne  ravnajo  po  iz  naroda 
vzetih  slovenskih  slovnicah,  n.  pr.  po  Vodnikovi,  Kopiiarjevi, 
Metelkovi,  Murkovi.  Potocnikovi,  Mursecevi,  Malavasicevijane- 
zicevi.  Ti  mozje  niso  delali  oblik  po  svoji  glavi,  ampak  so  jih 
poiskali  med  narodom.  Vse  je  lezece  na  tem,  da  se  pise  dr- 
zavni  zakonik  v  Slovencu  umljivi  besedi.  Slednje  zahteva  celo 
Matija  Majer  v  „Ilirsko-slavenskem  jeziku".  Pisite  Cehu  po 
cesko,  Srbu  po  srbsko,  lliru  po  ilirsko,  Slo- 
vencu pa  po  slovensko!  Oni  gospodje,  ki  silijo  z  no- 
vimi  oblikami  na  dan,  hocejo,  da  se  zmesa  nase  narecje  l 
ilirskim. 

3* 


36  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Ta  nanien  bi  ne  bil  napacen,  ako  bi  dobili  na  ta  nacin 
brez  oskodovanja  slovenskega  naroda  skupno  jugoslovansko 
narecje.  Imenovani  gospodje  si  upajo  vse  to.  Tudi  Bleiweis 
pripoznava,  da  se  doseze  to  lahko  v  casopisih  v  enem  tednu,  „ce 
se  vsi  pisavci  skupej  vzamejo  in  tako  pisati  zacno,"  toda  Ijud- 
stvo  bo  ostalo  na  suhem,  ker  ne  bo  bralo  nerazumljivili  reci. 
In  kaj  bi  pridobili  s  tern  ucenejsi  Slovenci,  kaj  Hrvatje?  Slo- 
venci  dobe  jezik,  ki  ni  slovenski,  Hrvatje  bi  pa  tudi  ne  ma- 
rali  zanj,  ker  bi  ne  bil  ilirski.  Kdor  bi  hotel  razumeti  ta  „ide- 
alni"  jezik,  bi  moral  znati  slovenski  in  ilirski.  Tega  pa  nihce 
ne  more  zahtevati  od  prostega  Ijudstva.  Rajsi  pisimo  popol- 
noma  po  ilirsko,  da  bodeta  razumela  vsaj  Hrvat  in  Dalmatinec, 
ce  ze  Slovenec  ne! 

Res  je,  da  so  Hrvatje  nasi  bliznji  bratje,  da  je  njihov  je- 
zik omikan  in  olikan  in  da  si  moramo  izposojati  potrebne  be- 
sede  najprej  pri  Jugoslovanih,  a  tudi  te  izposojenke  morajo 
biti  primerne  slovenskemu  duhu.  Ravnotako  pa  je  res,  „de 
tudi  nas  slovenski  jezik  je  stanovitno  narecje,  de  slovensina  je 
omikana  ze  zacuda,  de  ima  svojo  starost,  svojo  zgodovino, 
svoje  slovstvo.  Ta  slovensina  ni  zmisljena,  ni  skovana,  ni  po- 
sojena,  kakor  ilirsina  Horvatam,  temuc  je  lastno,  castitljivo,  v 
narodu  vkoreninjeno  in  z  narodam  tako  sklenjeno  ozidje,  de 
se  podere  in  ni  vec  slovensina,  ako  zacnemo  v  njene  oblike 
drezati  in  namesti  njih  druge  nove  staviti," 

Kdor  je  vnet  za  omiko  naroda,  je  z  Bleiw^eisom  istili 
misli.  Ce  se  pa  ze  govori  o  vzajemnem  zblizanju,  mu  bodi 
dovoljeno  pripomniti,  naj  bi  vzeli  tudi  Iliri  od  nas  one  reci, 
ki  so  boljse  kot  njihove.  „Pa  zalibog!  de  ne  stopnice  tega 
blizanja  od  njili  strani  ne  vidimo!  Zato  se  pa  tudi  bojimo  — 
cesar  nas  ze  skusnja  uci  —  de  bi  tisti  gospodje,  ki  hocejo, 
de  bi  se  slovensina  v  ilirsini  „zibnila",  starih  slovenskih 
oblik  V  dar  ne  prinesli  novim  oblikam  ilirsine,  na  priliko: 
de  bi  tudi  dvojnika  (Dual)  ne  zapustili,  ker  2.  sklona  pri 
zanikovanji  (Negation)  ze  vecidel  ne  rabijo,  —  moj,  njegov, 
njih  namesti  svoj  i.  t.  d.  (v  povracavni  rabi)  pisejo,  —  namesti 
nedolocivniga  naklona  (infinitiv)  namenivni  naklon  (supinum) 
rabijo  itd." 

„Novice"  se  bodo  ravnale  tudi  v  prihodnje  po  sloven- 
skih slovnicah  in  sploh  knjigah,  gledale  na  lepoglasje  ter  rajsi 
pisale  „-atn  namesti  -om,  -iga,  -imu,  -im  namesti  -ega,  -emu, 
-em,  —  s  zeno  namesti  s  zenoj  itd.,  priloge  v  stopnjah  bomo, 
kakor  dosihmal,  neredno  sklanjali,  in  ne  bomo  pisali  lepsa 
zena  ampak  lepsi  zena,  ne  veca  hisa  ampak  veci  hisa  itd. 
Ce  pisemo  -om  in  sklanjamo  stopnje  prilogov  redno,  ali  smo 
s  tem  kaj  posebniga  dosegli  ?  Navadnimu  pa  smo  se  odtegnili. 
Kdor  pa  hoce  tako  pisati,  se  ve,  de  ima  tudi  prav.    Nar  menj 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  37 

navadno  je  tisto  ega,  emu,  in  tudi  slavni  .^osp.  Murko  ima  v 
svoji  slovnici  iga,  iniii,  z  opombo,  de  le  v  nekterih  krajih  Sta- 
jarskiga,  in  sicer  na  ogerski  meji  se  slisi  brezglasni  e  namesti 
brezglasniga  /.  Ilirsko  -oga,  -omii  je  krepak,  nekako  castitljiv 
glas,  -ega,  -emu  pa  je  tako  sirokousten  in  brez  vsiga  lepo- 
glasja,  posebno  ce  govorimo  «drujega,  mojega,  svojega»  in 
sploh  kjer  po  j  sledi,  de  ne  moremo  razumeti,  kako  de  je  ta 
-ega  in  -emu  nekterim  gospodam  tako  silno  pri  sercu.  Vecina 
Slovencov  ga  ne  izgovarja;  za  kaj  ga  tedej  nekteri  pisateiji 
siloma  vpeljati  liocejo  za  obcno  pisanje?" 

Sile  ne  Ijubijo,  ker  lomi  kola  in  „ze  z  izpusenjem  pol- 
glasnice  e  so  nam  Siovencam  veliko  silo  storili  in  za  emu  ? 
Slovene  besed  kerciti  in  stlacevati  ne  zna;  toraj  usesa  in  oci 
neizreceno  boli,  ko  se  bere  nevideno :  skrbeti,  drzava,  vvrstiti 
i.t.  d^.  Polglasnica  se  na  Slovenskim  veliko  bolje  izgovarja  kakor 
na  Ceskim  in  Serbskim  —  in  ako  bi  se  tudi  ne,  je  vunder  ne 
smemo  nikakor  opusati,  sicer  bi  mogli  ravnosledno  tudi  drugod 
dokaj  glasnic  in  soglasnic  opusati.  Kam  bi  pa  to  prislo?  Tega 
Slovenec  ni  vajen,  in  je  tudi  negnjusno  za  oko. 

Torej  se  enkrat  prosimo:  za  Slovence  po  slovenskol 
Jezik  ni  „Modeartikel"  —  in  se  tudi  oktroirati  ne  da. 

Cistimo  ga,  pilimo  ga,  gladimo  ga,  trebimo  mu  mah 
ptujsine,  ki  ga  obrasa,  mislimo  in  pisimo  v  duhu  slovenskim, 
izposodujmo  si,  posebno  kar  nas  je  bliznjih  bratov,  besede, 
ki  nam  jih  manjka,  —  nikdar  pa  ne  pozabimo:  de  na  razumu 
in  omiki  Ijudstva  je  vse  lezece. 

De  si  pa  zraven  svojiga  cistiga  slovenskiga  pridobimo 
tudi  popolnama  znanost  ilirskiga  jezika,  naj  se  na  vsacim  slo- 
venskim gimnaziji  napravi  tudi  ucilise  ilirskiga  jezika:  le  to 
je  prava  pot  vzajemne  knjizevne  zveze." 

Tu  se  je  pokazal  Bleiweis  precej  neprikrito  odlocnega 
nasprotnika  ilirizma.  Popolnoma  se  seveda  ni  upal  nikdar  z 
barvo  na  dan.  Delal  se  je  vedno  prijatelja  Ilirov,  le  na  roko 
jim  ni  mogel  iti,  ker  bi  trpela  pri  tem  omika  Ijubega  mu  slo- 
venskega  naroda.  Toda  v  srcu  je  bil  od  prvega  trenutka  med 
glavnimi  nasprotniki  „Danicarske  druhali".  In  kot  urednik  edi- 
nega  v  prvi  vrsti  nizjim  slojem  namenjenega  lista  je  bil  glavna 
ovira  vseh  poizkusov,  da  bi  se  zdruzili  vsaj  Jugoslovani  v  knji- 
zevno  enoto.  Ker  sem  pisal  bas  o  tej  tocki  ze  v  navedenem  iz- 
vestju  c.  kr.  II.  drz.  gimn.  v  Ljubljani,  bom  govoril  v  naslednjem 
le  0  boju  za  oblike  ;  vse  zagovore  in  ugovore  v  zadevi  slo- 
vanskega  knjizevnega  jezika  pa  pustim  po  moznosti   na  strani. 

„Novooblikarji",  (-om,  -oma;  -ega,  -emu;  sc  i.  t.   d.) 

Naslednje  leto  se  je  oglasil  Potocnik  z  „Novooblikar- 
skim  viharjem"  (1850,  st.  4)  zoper    „Slovenijo",   Majarja,   Ma- 


38  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


cuna,  „Muroslovence",  dunajske  novooblikarje  in  sploh  vse 
„janicarje  slavsine",  ces  da  jih  tudi  „uceni  Slavonec  Berlic 
V  svoji  Jllirische  Sprachlehre,  2.  Auflage,  Agram  1850"  hudo 
krotovici." 

Novooblikarji  so  nastopili  zlasti  za  te  oblike : 

1.  pri  imenih  moskega  in  srednjega  spola  se  naj  pise 
-om,  -oma  namesto  -am,  -ama; 

2.  namesto  -iga,  -imii  naj  stopi  -ega,  -emu; 

3.  pri  imenih  srednjega  spola  naj  dobiva  pridevnik  v 
mnozinskem  imenovalniku,  tozilniku  in  zvalniku  koncnico 
imena;  ravnotako  se  naj  skladajo  v  spolu  z  imeni  pridevnik! 
druge  in  tretje  stopnje; 

4.  glagoli  druge  vrste  se  naj  koncujejo  na  -iitl] 

5.  soglasniska  skupina  sc  naj  se  ohrani; 

6.  namesto  „de''  pisimo  da. 

Glede  -om,  -oma  pravi  Potocnik,  da  imajo  novooblikarji 
prav,  a  Slovenci  na  Kranjskem  so  bolj  navajeni  na  -am,  -ama, 
torej  se  naj  dovoli  pisati  vsaj  pesnikom  te  koncnice.  Za  drugo 
tocko  se  jim  porogljivo  zahvaljuje,  da  so  prevzeli  vednino  nove 
oblike  iz  dvojine  in  mnozine,  kjer  so  pisali  -eh,  -em,  -ema,  -eml 
namesto  -ih,  -im,  -ima,  -imi.  Zato  naj  dovolijo  drugim  pi- 
sati se  nekaj  casa  -iga,  -imii,  zlasti  ker  pisejo  tako  ze 
nad  tristo  let  Slovenci  na  vsem  Kranjskem  in  izgovarjajo  na 
Notranjskem,  Goriskem  in  V  Istri  cisto  in  jasno  j-iga,  -imii. 
Sicer  Ijubijo  po  spricevanju  ucenega  Murka  na  Stajerskem, 
posebno  na  ogrski  meji,  v  nekaterih  krajih  -ega,  -emu,  a  ti 
kraji  niso  tako  veliki,  „de  bi  smeli  vsim  drugim  Slovencam 
zapovedi  dajati."  Tudi  dokaz  „Slovenije"  (tec.  III.  list  3.)  ni 
prepricevalen  za  Potocnika.  Ce  se  sklanjajo  pridevniki  s  pri- 
taknjenim  /,  jega,  jemu,  zakaj  niso  sklanjali  potem  „Staroslo- 
veni"  lepega  ali  lepjega,  lepemu  ali  lepjemu,  ampak  lepago, 
lepomu  itd.?  Potrdi  pa  novooblikarjem  zavoljo  staroslovenscine 
-em  namesto  -im  v  edninskem  mestniku.  0  skladu  pridevnika 
z  imeni  srednjega  spola  pravi,  da  naj  odpirajo  pristasi  novih 
oblik  le  pocasi  „nova  vrata",  da  ne  bodo  prevec  cvilila,  — 
„stare  vrate"  namrec  bolj  „rade  teko". 

Tudi  drugi  del  zahteve,  stavljene  v  3.  tocki,  mu  je  ze 
zdavnaj  znan,  „samo  da  se  nam  treba  zdi,  razlociti  med  do- 
locljivim  in  nedolocljivim  prilogam,  da  ne  porecete:  ta  podoba 
je  lepsa  —  ko  una,  am.pak  lepsi,  pa  tudi  ne:  imenitniso  delo, 
kakor  Muroslovenci  pisejo,  ampak  imenitnise."  Poleg  -uti  je 
pri  glagolih  drugega  razpola  tudi  -iti  zelo  v  navadi,  torej 
se  ne  sme  naravnost  preklicati.  Za  sc  jim  je  hvalezen,  da  ga 
vsaj  V  st  niso    preobrnili,    kakor  poskusajo   nekateri   v   staro- 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  39 

slovenskem,  „de"  pa  jim  bodi  dovoljen,  da  ne  bo  prevec  vi- 
harja  —  novooblikarji  imajo  se  druge  „zrocenke",  katerih  no- 
cejo  se  naznaniti,  a  se  vidijo  v  „Sloveniji",  n.  pr.  neki  „be", 
o  katerem  trdijo,  da  je  toliko  kakor:  „bi  bil",  Potocnik  pa 
pravi,  da  to  ni  res,  zakaj  vstaroslovenscini  se  pravi  „beh,  be"  : 
,sim,  si,  je  bil" ;  .,bi  bil"  pa  se  rece  „bih,  bi.''  Tore],  hodite  le 
pocasi,  novooblikarji,  da  ne  ..budete  premnogo  tudjega  blaga 
crez  rnedjo  prenosili" ! 

Se  bolj  kot  tePotocnikove  vrstice  je  razveselilo  Bleiweisa 
Podgorskega  (L.  Svetca)  razjasnjenje  novih  oblik  v  „Slo- 
veniji"  (1850),  ces  da  vidi  iz  tega,  da  tudi  Podgorski  ni  zado- 
voljen  s  pisavo  nekaterih  pisateljev  „Slovenije".  Starim  oblikam, 
vzetim  iz  naroda,  se  ne  bo  protivil  nihce,  najmanj  pa  „Novice", 
katerih  geslo  je  ciscenje  slovenskega  jezika  in  neprestano  na- 
predovanje.  Bleiweisova  zelja  je,  da  bodi  vsakemu  Slovencu 
na  voljo  dano  pisati^  kakor  hoce,  da  pise  le  po  slovnici  in  v 
slovenskem  duhu.  Ce  ne  pisemo  po  ilirsko,  ampak  cisto  po 
slovensko.  se  ne  nehamo  biti  prijatelji  in  bratje  Hrvatov,  kakor 
so  tudi  oni  nasi,  ce  tudi  ne  pisejo  slovenscine.  Oba  jezika  sta 
ene  matere  Slave.  Blizajmo  se  drug  drugemu,  pa  ne  zavrzimo 
svoje  lastnine,  ki  je  tudi  slovanska!  Posebno  oni,  ki  pisejo  za 
prosto  Ijudstvo,  naj  ne  pozabijo,  da  je  njihovo  delo  prazno, 
ako  ne  pisejo  v  jeziku  Ijudstva, 

Zopet  isti  razlogi! 

Neupravicen  je  bil  torej  strah  celjskega  dopisnika  I.  S. 
(Dr.  Jozef  Subic),  da  bodo  oskrunile  nove  oblike  lepo.  inilo, 
krepko  in  bogato  slovenscino  „Novic",  in  nepotrebno  zatrdilo, 
da  tudi  Stajerci  („saj  od  krajnske  meje  do  Celja  in  dalje")  ne 
poznajo  tistih  „-ega,  -emu,  -oga,  -oni.''  (1850,  list  3). 

Kar  se  tice  -ega,  -emu,  -iga,  -imii,  da,  de  itd.,  „Novice" 
se  dolgo  niso  prisle  do  enotnosti.  Bleiweisu  niso  bile  po  godu 
nove  oblike,  a  crtati  si  jih  ni  upal  v  doposianih  mu  sestavkih. 
Zato  je  postal  pravopis  „Novic"  v  tern  oziru  precej  pisan, 
tako  da  so  prosili  sotrudniki  sami  (n.  pr.  Prifarski)  urednika, 
naj  napravi  konec  temu  mesanju.  Bleiweis  se  je  izgovarjal  s 
starimi  razlogi,  da  ne  mara  siliti  nikogar,  kako  naj  pise,  in  se 
je  skliceval  na  drzavni  zakonik,  ces  da  uide  tudi  temu  vec- 
krat  kaka  stara  oblika.  Sicer  pa  so  to  po  njegovih  mislih  ma- 
lenkosti,  v  katerih  ne  obstoja  slovenska  edinost  (prim.  1850, 
str.  186). 

Preslovenjeni  Nemec  Hicinger-Znojemski,  moz  brez  last- 
nega  prepricanja  v  pravopisnih  stvareh  —  pisal  je,  kakor  mu 
je  kdo  veleval  —  je  spuscal  takrat  na  razlicne  nedostatke  slo- 
venske  pisave  „dobrovoljne  pusice".  „De  gustibus  non  est 
disputandum"  (1854,  str.  268)  je  bila  namenjena  razprtiji  za- 
voljo  -ega,  oziroma  -iga.  Glasi  se : 


40  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Terst  in  Gorica  derzi  se  bolj  star/ga, 
Pravi  se :  nasiga  glasa,  ne  kvari  ga! 

Kakor  ga  slisim,  tak  pisal  ga  bom. 
Stajer  in  pa  Goratan  ce  le  novega, 
Hoce  za  vse  vse  slovenske  sinove  ga; 

Meni,  pri  njem  da  slovenski  je  dom. 
Rod  je  ubog!  se  Ljubljana  razcesa  ga, 
Grabi  za  lev/ga,  prime  za  desnega, 

V  sredi,  ne  ve  se  ediniti  s  kom. 

Toda  potreba  enotnega  jezika  je  postajala  vedno 
nujnejsa.  Slovenscina  si  je  pridobila  nekaj  pravice  tudi  v 
sol  ah,  zlasti  v  srednjih,  Najmanj  pa,  kar  se  mora  zahtevati 
od  ucne  knjige,  je  to,  da  ima  jezik  enotno  lice.  Tedanje  ministr- 
stvo  za  bogocaslje  in  nauk  je  sicer  uvidelo,  da  se  je  pri  sele 
razvijajocem  se  jeziku  tezko  ogniti  razlicnosti  oblik  v  grama- 
tikalnem  in  leksikalnem  oziru,  a  minister  Thun  je  izdal  obenem 
z  odobritvijo  Bleiweisovega  „Slovenskega  berila  za  pervi  gim- 
nazijalni  razred"  dne  6.  febr.  1851,  st.  927  odlok,  da  prepusti 
za  naprej  le  take  knjige  za  ucno  rabo,  ki  se  bodo  ravnale 
glede  slovnice  in  pravopisa  po  drzavnem  zakoniku.  To  veija 
tudi  za  drugi  natis  omenjenega  berila,  ker  ne  more  nikakor 
dovoliti,  da  bi  se  ravnal  skoro  vsak  pisatelj  po  jeziku  svojega 
rojstnega  kraja  in  po  svojih  jezikoslovnih  vodilih,  ali  da  bi  pisal 
celo  isti  pisatelj  zdaj  tako,  zdaj  tako.  Drzavnega  zakonika  se 
naj  drze  zato,  ker  je  nastopil  za  slovensko  slovstvo  pravo  pot, 
po  kateri  se  morejo  zdruziti  vsa  podnarecja  v  en  knjizevni 
jezik,  in  ker  se  sme  pricakovati,  da  bo  dobil  njegov  jezik  potom 
uradov  tudi  v  slovstvu  prvenstvo. 

Kljub  tern  besedam  ministrstva  je  ostal  Bleiweis  starih 
misli:  oblika  je  malenkostna.  knjige  so  potrebne !  Cutil  je  pa 
vendar,  da  bo  premagala  v  boju  zavoljo  oblik  „mladost"  nje- 
govo  „nespametno  stranko  starovicev-specifikarjev".  Zato  je 
poudarjal  v  enomer,  da  je  zanj  Metelkova  slovnica  glavno  vo- 
dilo,  cista  slovenscina  pa  edini  cilj.  Umikajoc  se  polagoma  pred 
novooblikarji,  je  begal  bralce  „Novic"  vedoma  ali  nevedoma, 
ker  je  videl  ze  v  oblikah  -ega,  -emu  ilirsko  gibanje.  Kadarkoli  je 
govoril  o  teh  oblikah.  je  prisel  vedno  tudi  na  vprasanje  juzno- 
slovanskega  knjizevnega  jezika  in  na  svoja  zagotovila,  da  mu 
vosci  najvecjo  sreco  in  najlepsi  uspeh  ter  da  se  mu  ne  protivi, 
ampak  da  mu  le  pripravlja  za  Majarjeva  pravila  goden  in  spo- 
soben  narod,  vodec  ga  do  omike  s  knjigami,  spisanimi  v  raz- 
umljivem  jeziku  (1851.  str.  45).  Oblika  ne  napravi  pisatelja, 
kakor  ne  obleka  moza.  Zato  naj  bi  pokopalo  leto  1850  prepir 
zaradi  oblik  in  pravopisa.  da  bi  se  pogovorili  o  lepoglasju,  po- 
trebnem  slovenski  prozi  (1851,  str.  62  in  63). 

Zadnje  besede  je  zapisal  Bleiweis  kot  zmaganec  v  no- 
vooblikarskem  boju.    Oblike  -ega,   -emu  ltd.  so   prodirale  tudi 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  41 

V  „Novice"  vedno  bolj.  kakor  nam  pricajo  najrazlicnejsl  clanki 
in  dopisi.  Nekaterim  dopisnikom  so  se  celo  tako  priljubile.  da 
so   stavili  e  namesto  /  tudi  v  koncnici    edninskega   druzilnika, 

V  mnozini  pa  sploh,  kjer  so  ga  le  mogli.  Teh  napak  seveda 
ni  mogel  in  smel  trpeti  Bleiweis,  zato  je  napisal  za  10.  st. 
1852.  ,.Opazko  jezikoslovno",  kjer  prosi,  da  bi  se  ne  vrivale 
oblike  z  „e-'  v  sklone,  kjer  nimajo  prostora.  To  leto  pise  tudi 
ze  Bleiweis  sam  gori  omenjene  oblike.  Odslej  nam  kazejo 
„Novice"  V  tej  zadevi  priblizno  enotno  lice.  Na  izjeme  nale- 
timo  namrec  se  vedno;  izprva  jih  je  precej,  pozneje  pa 
samo  kapljajo.^) 

Kot  zagovornik  novih  oblik  se  je  oglasil  Bleiweis  na- 
slednje  leto.  (Davorin  Terstenjak)  je  namrec  poslal  „Novicam" 
dopis  „Iz  Stajarskega  slovenskega",  kjer  vprasuje,  ali  je  res, 
da  napreduje  pouk  slovenscine  na  Ijubljanski  gimnaziji  slabo, 
ker  baje  nimajo  ucitelji  dovolj  tvarine,  in  pa,  ali  so  res  oblike 
na  -ega,  -emu,  -om  nekaterim  tak  trn  v  peti ,  da  zametujejo 
knjige  s  temi  oblikami  in  zalitevajo  od  ministrstva  preklic 
modrega  iikaza,  naj  se  pisejo  vse  solske  knjige  v  jeziku  dr- 
zavnega  zakonika.  Bleiweis  odgovarja,  da  ne  ve,  ce  je  na  prvi 
stvari  kaj  resnice,  druga  pa  je  zalibog  resnicna,  ker  so  Kranjci 
ze  od  nekdaj  abecedarji.  Prva  vojska  zaradi  crk  je  imela  vsaj 
kaj  na  sebi,  ker  ni  malenkost,  s  kaksnimi  crkami  bomo  zazna- 
movali  glase  svojega  jezika,  druga  zavoljo  oblik  -iga  ali  -ega, 
•am  ali  -om  je  pa  otrocarija.  „Novice"  so  se  sicer  potegovale 
izprva  za  -iga,  -imii,  -am  z  ozirom  na  staro  pravo,  ki  so  si 
ga  pridobile  te  oblike  od  slovenskih  pisateljev.  Ko  so  se  pa 
prepricale,  da  zeli  vecina  pisateljev  pisati  drugace,  hotec  se  z 
novimi  oblikami  priblizati  drugim  slovanskim  narecjem,  in  da 
zivijo  te  oblike  v  vec  krajih  med  Ijudstvom,  so  se  vdale  tem 
rajsi,  „ko  smo  povprasevaje  proste  bravce :  ali  jih  „ega"'  in 
,,emii''  in  „o/7z"  v  branji  kaj  moti,  od  njih  zvedeli.  da  se  tega 
razlocka  „zamerkali"  niso.  To  so  nam  taki  rekli,  kteri  se  no- 
vih cerk  dolgo  niso  mogli  navaditi.  Ocitno  je  tedaj,  da  groza, 
ktero  „ega''  in  „om''  nekterim  prizadevuje,  le  v  glavah  eno- 
stranskih  strastnikov  rogovili;  Ijudstvo  neve  nic  od  tega,"  Da 
bi  pa  bil  Bleiweis  bolj  siguren,  je  vprasal  se  profesorja  Me- 
telka,  kateri  obiiki  bi  dal  prednost,  ali  oni  z  „/",  ali  oni  z  „e" , 
ce  bi  volil  med  tema.  In  Metelko  se  je  izrekel  za  oblike  z 
„€" ,  Bleiweis  pa  hvali  od  tistega  casa  ministrski  ukaz  in  upa 
na  zmago  novih  oblik.  Tako  je  postal  iz  Savla  —  Pavel ! 
(1853,  St.  80). 


0  V  prilog  egavcev  je  navedel  Cigale  iz  brizinskih  spomenikov 
sledeci  stavek :  „tebe  izpovuede  vuez  moi  greh  i  zuetemu  creztu  i  zuetei 
Marii  i  zuetemu  Michaelu"  (Novice  1863,  str.  27). 


42  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Za  enotno  pisavo. 

Kobeta  je  izpodbode!  Tliunov  odlok,  da  se  je  vse- 
del  za  mizo  in  napisal  za  „Novice"  dopis  „0d  Kupe  28.  susca", 
naslovljen  „Kako  bi  se  mi  Sloven  ci  vknjizevnem 
jeziku    zjedinili?"  (1851,  st.  14  si.) 

Zediniti  se  moramo  po  pisateljevem  mnenju,  ker  nas  je 
samih  premaio,  da  bi  se  obranili  ponemcenja  in  prisli  do  ob- 
sezne  knjizevnosti.  Vrhutega  je  slovenscina  samo  podnarecje 
ilirskega  jezika,  „pars  major  autem  trahit  minorem".  K  zedi- 
njenju  pa  vodi  po  Kobetovih  mislih  tale  pot:  Slovenski  jezik, 
ki  se  govori  in  zavija  po  raznih  krajih  razno,  je  treba  vzeti  v 
celoti  V  pretres  in  izbrati  1.  najlepoglasnejse,  2.  ilirscini  naj- 
blizje  oblike. 

Za  zgled  pravilnega  jezika  si  je  vzel  Kobe  jezik  Belih 
Kranjcev  ob  Kolpi  od  Osilnice  do  Metlike,  ker  je  najbolj  od- 
daljen  od  nemscine  in  italijanscine,  torej  najmanj  spacen,  ter 
je  ponovil  nekaj  ze  znanih  zahtev  novooblikarjev  in  stavil 
nove  podrobne  predloge,  n.  pr.  kako  bomo  pisali  okrajsano 
besedo  goldinar.  Le  proti  stajerskim  oblikam  „de,  lehko, 
tenko,  denesni,^den,  ves,  mesa"  ...  je  nastopil  ostreje,  srdec 
se,  da  govore  Stajerci  premehko,  „skoraj  kakor  dete,  ki  se  ne 
premore  vsake  cerke  izreci",  a  „kader  mi  Krajnci  kaj  taciga 
beremo,  gotovo  vsaciga  strahovita  jeza  sgrabi,  da  z  zobmi 
skriplje  zoper  tako  spakedrijo  nasega  jezika."  Nasvetuje  tudi 
rodilnik  sina,  ne  sinu  in  „ilirski"  poudarek  Boga,  duha,  prisel, 
tako,  ker  stoji  na  korenskem  zlogu  in  se  ne  premika.  Naglas 
Boga,  duha,  snega,  prisel,  toko  .  .  .  naj  bi  se  rabil  kolikor 
mogoce  malo.  Cudi  se,  da  se  nahajajo  v  knjigah  in  casopisiii 
se  vedno  „barbarske"  oblike  Marija,  Lucija,  Cecilija,  Rozalija, 
Austrija,  Austrijanski,  Italija,  Galicija  in  „clo  milijon,  Sijon"  itd. 
Ako  pojde  tako  naprej,  bodemo  kmalu  pisali  tudi  najuk  a!i 
kaj  slicnega.  Glede  pravopisa  tujih  lastnih  imen  stavi  ta-le 
nasvet :  „Tuja  lastna  imena  pisimo  v  izvirnem  pravopisu,  pri 
bolj  navadnih  po  zgledu  Talijanov  namesto  ph  pisimo  /,  nam. 
th  t,  nam.  y  i,  pri  nenavadnih  ohranimo  popolnoma  izvirni 
pravopis." 

„0  zadevi  slovenskiga  pravopisa  tujih  be  se  d"^)  so  pri- 
nesle  „Novice"  v  28.  in  29.  st.  nov  clanek,  ki  zahteva  v  pra- 
vopisu tujih  imen  enakost  z  Jugoslovani.  —  Na  podlagi  „iz- 
reke  in  dejanske  rabe"  odsvetuje  krpanje  tujih  besed  z  y: 
1.  ker  y  ni  lep  in  knjizne  rabe  vreden;  2.  ker  je  surov;  3,  ker 
moramo  priti  tudi  v  tej  tocki  do  stanovitnosti;  4.  ker  je  treba 
gledati  na  lepo  zgodovino  jezika  in   5.  ker  se   z   njim  hipoma 

0  Prim.  A.  Breznikov  spis  „0  tujkah  in  izposojenkah"  (Dom  in 
Svet,  1906). 


Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji.  43 

odcepimo  od  drugih  Slovanov,  ki  ga  nikjer  ne  pisejo  tako  po- 
gosto  kakor  mi.  Iliri  n,  pr.  ga  ne  opuscajo  samo  v  tujih  be- 
sedah,  ampak  tudi  v  drugi  stopnji  pridevnika  (prijetnia  rec). 
Zato  bi  bilo  prav,  da  bi  tudi  mi  pisali  sodnia,  komisia,  urad- 
nia,  skofia  .  .  .  papira,  cesara,  gospodara  .  .  . 

Tudi  „z^"  ne  smemo  pisati  namesto  „«",  torej  vedno  le 
Austria,  Europa  .  .  . 

Nad  te  in  enake  preporne  tocke  se  je  spravil  Pod  lip- 
ski  s  sledeco  „dobrovoljno  gazelo"   o  pravopisu : 

Ysak  poljubno  pise;  jez  tud'  se  pripravim  —  pa  ne  sniem. 
Cerke  nar  pred  kot  Latinec  vse  vse  stavim  —  pa  ne  smem. 
Frank  ima  in  Brit  s  Poljakam  za  edin  glas  cerki  dve; 
Mislim  tak  hoditi  jez  po  potu  pravim  —  pa  ne  smem. 
Kdaj  Ciril  je  greske  cerke  z  novimi  pomnozil  bil; 
Ravnojak  jih  zdaj  k  latinskim  jez  pristavim  —.pa  ne  smen. 
Kljuk  Spanjol  verb  cerk  prideva,  in  enako  tudi  Ceh  ; 
In  vesel  kaj  tako  rabo  jez  pozdravim  —  pa  ne  smem. 
Kje  V  besedi  glas  se  vzdigne,  to  zacerta  Grek  povsod  ,• 
Ga  posnemam  nekaj,  spet  sim  na  nepravim  —  in  ne  smem. 
Stavi  Rus  in  Serb  v  imenu  bozje  Majke  i  in  ja; 
Mu  podobno  dolgo  v  svojim  onegavim  —  pa  ne  smem. 
Vsak  po  svoji  voiji  pise;  le  Slovenec  nimam  prav; 
Vse  se  graja,  kar  pocnem  pod  nebani  plavim:  de  ne  smem! 

(Kdo  kaj  sme,  in  kdo  ne,  1851,  str.  158). 

Tu  pa  je  posegel  V  razvoj  slovenskega  jezika  Miklosic, 
toda  ne  s  clanki  ali  s  kako  slovensko  slovnico,  temvec  z  be- 
rili  za  visje  gimnazijske  razrede.  Iz  sole  je  sel  njegov  jezik  v 
zivljenje.  Dela,  s  katerimi  se  je  proslavil  pred  svetom,  je 
poznalo  dejanski  sicer  malo  Slovencev,  dasi  so  jih  naznanjali 
nasi  casopisi  s  ponosom,  a  ime  vMiklosic"  na  naslovnem  listu 
„Slovenskega  berila  za  peti  gimnazijalni  razred"  (1853)  je  zado- 
stovalo,  da  se  je  obrnil  Bleiweis  na  prvega  slovenskega  sla- 
vista  s  prosnjo,  da  naj  blagovoii  razjasniti  v  svrho  zedinjenja 
V  pisavi  nacela  svojega  pisanja.  To  je  storil  Bleiweis  tern 
rajsi,  ker  je  omenjeno  berilo  cisto  slovensko  z  ozirom  na  be- 
sede  in  oblike  in  ne  disi  nic  po  ilirscini. 

Namesto  Miklosica  je  odgovoril  Navratil,  njegov  po- 
mocnik  pri  sestavljanju  beril.  Odgovor  so  natisnile  ^Novice" 
v  85.  in  87.  I.  (1853).  „da  ga  bero  vsi,  kterim  je  edinost  v 
pisavi  nasi  draga."  Ker  je  vladala  v  takozvanih  novih  oblikah 
ze  kolikor  toliko  edinost,  omenjam  tu  iz  Miklosic-Navratilovega 
odgovora  samo  tocke,  o  katerih  se  niso  razpravljali  slovnicarji 
„Novic"  ali  pa  so  se  se  prepirali  o  njih.  Tako  pise  Miklosic 
v  nasprotju  z  „Novicami"  —  deloma  je  bil  njihov  pravopis 
samo  nedosleden  —  „sem"  namesto  „sim",  in  to  v  prvi  osebi 
sedanjika  pomoznika  biti  in  v  prislovu.  Opira  se  na  izreko  in 
na  staroslovenski  jesm,    ces  da  nima  „si"  druge  osebe  s  prvo 


44  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


nicesar  opraviti  in  da  tudi  o  dvoumju  med  glagolom  in  pri- 
slovom  ni  govora,  kakor  ga  ni  med  nemskima  sein  (njegov  in 
biti).  A  ce'sar  ne  loclmo  V  govoru,  tega  nam  tudi  v  pisavi  ni 
treba.  Dalje  pise  Marija,  Terezija,  Azija.  Perzijansko- •  •,  ker 
ne  izgovarja  noben  nepotujcen  Slovan  Maria,  Terezia, 
Azia  itd  ;  j  se  cuje  razlocno,  ce  tudi  se  ne  slisi  /  (kadar  je 
breznaglasen):  Mari-ja,  Terez'ja,  Az'ja  itd.  Pise  se  pa  po  istem 
pravilu  [„slovenski  jezik  nima  pozirka  (hiatus)"],  kakor  v  pijem, 
pijan,  prebijam- •  •,  namesto  pi-em,  pi-an,  prebi-am---  Le  sre- 
dina  besed  naj  bi  se  ne  pacila  tujkam  (Diogen,  ne  Dijogen). 
Pritikiine  pa  prikraja  laliko  vsak  jezik  po  svoje.  Tudi  rabi  ob- 
like  Kranjec,  Kranjsko,  ne  Krajnec,  Krajnsko  iz  sledecih 
razlogov:  Stajerski  Siovenci  izgovarjajo  razlocno  Kranjec,  ne 
Krajnec.  Gorenjci  pravijo  kon,  pan  namesto  konj,  panj,  torej 
tudi  Kranc,  Kransko.  Dolenjci  pa  izrekujejo  Krajnec,  Krajnsko, 
ker  pravijo  kojn.  pajn,  zajn---  Ce  pisemo  torej  konj,  panj, 
zanj---,  moramo  pisati  tudi  Kranjsko,  Kranjec.  Izpeljava  od 
kraja  (ker  lezi  dezela  na  kraju)  pac  ne  more  veljati,  ampak  je 
nastalo  ime  od  Carnia  po  prestavi  glasov,  kakor  je  nastal  v 
staroslovenskem  iz  Polikarpa  —  Polikrap.^)  K  temu  izva- 
janju  je  pristavil  Bleiweis  otrocje  vprasanje:  Ali  tudi  Kranja, 
Ukranja? 

Miklosicevo  berilo  pise  tudi  Kosezki,  francozki, 
mozki,  tezki  —  iz:  Kosez,  Francoz-a,  moz-a,  tezek  (tezak). 
Pravzaprav,  pravi  odgovor,  bi  se  moralo  pisati  Kosez-ski, 
francoz-ski,  (prim,  oblike:  francozovski,  rusovski),  a  ker  je  iz- 
padel  s  popolnoma  iz  govora  in  ga  ni  pisal  doslej  nihce,  je 
ostal  tudi  Miklosic  pri  starem.  Kdor  pa  pise  po  glasu  franco- 
ski,  angleski,  moski-  •,  mora  pisati  dosledno  skupsti,  povetka-  •, 
ne  skubsti,  povedka.  Druga  je  z  besedami  beraski,  nemski, 
laski  itd.  namesto  beracski,  nemcski.  lahski.  Tu  so  se  izpre- 
menili  cs,  cs  in  hs  v  s,  tam  pa  je  izpadel  s,  in  z,  z  se  gla- 
sita  le  zato  kot  s,  5,  ker  stojita  na  koncu  zloga.  Pred  trdimi 
prehaja  namrec  mehki  glas  v  trdega,  kakor  trdi  pred  mehkimi 
V  mehkega:  s  klinoni,  z  ognjem.  Dalje  se  glasijo  pri  Miklo- 
sicu  prislovi  pridevnikov  na  -ski,  oziroma  -ski,  -a,  -o  vedno 
na  -/,  ne  na  -0,  n.  pr.  to  slovensko  dete  zna  po  slovenski  in 
(po)  laski,  ona  se  mozki  vede  itd.-)  Njegovo  pravopisno  nacelo 
se  glasi:  Pisi  kolikor  mogoce,  kakor  govoris,  ako  ne  brani 
izpeljava  (Prim,  prej  omenjeno  Cafovo  navodilo!). 


»)  Prim.  P.  Hicinger:  „Ali  .Kranjsko'  ali  .Krajnsko' ?"  (1857,  str.  298) 
in  Pozencan:  .Krajna",  „Krajnsko",  „Krajnjsko' ;  nikdar  pa  ne  , Kransko" 
ali  pa  celo  „Kranja"  (1857,  1.  79j.  Slednji  govori  o  tej  stvari  tudi  pozneje, 
nad  c^rto. 

■•*)  Prim,  jezikoslovne  drobtinice  Sekolovskega  v  18.  listu  1857. 


Dr.  Jcinko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  45 

Napacno  bi  bilo  mneiije,  da  so  pritrdili  Slovenci  Mi- 
klosicu  takoj  in  se  oprijeli  njegovega  pravopiSa  vsaj  v  pi- 
savi  imena  ene  svojih  dezel.  Naletel  sem  se  pred  stirimi  leti  na 
slovenske  sestosolce,  ki  so  pisali  razen  treh,  stirih  v  prvi 
solski  nalogi  dosledno  Krajnec,  Gorejnec.  To  je  bilo  v  kraju, 
kjer  se  bori  nas  narod  za  obstanek  in  bi  morala  biti  uciteljem 
slovenscina  nekoliko  bolj  mar. 

Izzval  pa  je  Miklosicev,  oziroma  Navrati'.ov  odgovor  „Slov- 
niske  pomenke"  „Novic"  v  listu  90.  in  sledecih.  Prvi  se  je 
oglasil  A.  Oliban.  ZaI  mu  je  za  oblike  Maria,  Azia,  Perzia 
itd.,  ker  se  mu  zde  lepse  kot  Miklosiceve.  Najsi  tudi  izgovarja 
V  omenjeniii  besedah  vsak  nepotujcen  Slovan  -ija,  bi  jih  pisali 
vendar  lahko  z  -ia,  ker  bi  s  tem  ne  izpremenili  izgovora.  Pa  ce 
bi  ga  tudi,  bi  beseda  ne  izgubila  nicesar  na  svoji  umevnosti  in 
lepoti.  Ze  Vodnik  je  pisal  Maria  in  celo  podertia,  ladia  itd.  Res 
je  tudi,  da  ima  vsak  jezik  pravico,  da  ravna  s  pritiklinami  po 
svoje,  toda  v  besedah  Maria,  Lucia,  Austria-  •  ■  ne  vidi  Oliban 
nicesar  pritaknjenega,  ampak  mu  je  vsaka  pismenka  enako  bist- 
vena  in  /  v  Marii  mu  ni  nic  manj  na  sredi  ko  pri  Diogenu. 
Zato  zeli,  da  bi  se  ne  pacil  takim  tujkam  obraz  ne  spredaj, 
ne  zadaj,  in  da  bi  obveljala  „novejsa"  oblika  Maria  itd.,  kakor 
jo  pisejo  ze  kaki  dve  leti  „Novice"  in  „Drobtinice"  in  se  na- 
liaja  tudi  v  najnovejsem  ..berilu"  za  Ijudske  sole.  Tudi  bi  mu 
bilo  Ijubse,  ko  bi  dolocil  Miklosic  marsikaj  drugega,  v  cemur 
vlada  najvecja  razlicnost  in  svojevoljnost,  n.  pr.  glede  //,  v  in 
/,  in  se  ne  bi  spotikal  nad  pisavo  Krajnc  in  Krajnsko, 
„ki  ni  dokazano  napcna,  in  u  koji  so  se  pisatelji  ze  zlo  po- 
edinili." 

Glede  predloga  //,  oziroma  v  si  zeli  Oliban,  da  bi  ob- 
veljala pisava  „iV'  kot  lepsa  in  splosnejsa.  Le  v  pesmih  naj 
bi  bilo  pripusceno  v  polajsanje  mere  oboje.  Vecja  tezava  pa 
']e  z  V  in  a  v  sestavah.  Tu  ne  piseta  dva  pisatelja  enako. 
Zato  beremo  pri  enem  vkradem,  vtaknem,  vgasnem,  pri  dru- 
gem  pa  ukradem,  utaknem,  ugasnem.  In  v  slovarjih,  n.  pr.  Ja- 
nezicevem,  moramo  iskati  nekaj  takili  besed  pod  u,  nekaj  pod 
V,  najvec  pa  pod  obema.  Le  malo  besed  se  pise  ze  zdaj  do- 
sledno, kakor  vzamem,  vstanem,  vprasam,  umerjem,  ukazem, 
ubozen  in  se  nekatere.  Zato  bi  bilo  hvalevredno,  ko  bi  po- 
vedal  V  tej  zadevi  Metelko  ali  pa  kak  drug  ucen  slovnicar  kaj 
dolocnega. 

Enako  negotova  je  pisava  IJ  in  nj.  Za  v,  b,  p,  m  pisejo 
skoro  vsi  dosledno  //,  drugod  pa  vlada  nesloga,  kakor  nam 
pricajo  oblike  usmiljen  poleg  usmilen,  dobrotljiv  poleg  do- 
brotliv,  mergoljenje  poleg  mergolenje  itd.  Ravno  taka  je  z  nj. 
Pise  se  stopina  in  stopinja,  tanko  intanjko,  vganka  in  vganjka 
poleg  uganka  in  uganjka  itd.  —    Oliban  ne  ve  nic  pravega  o 


46  Dr.  Janko  T.okar:  Bleiwcis  in  Novicarji. 

tem,  le  to  more  reci,  da  ne  bo  obveljal  j  v  toliki  meri,  kakor 
ga  rabi  Metelko.  Toda  „da  bi  vsak  ongavil  z  njim,  ga  tukaj 
iztreboval,  tamkej  postavljal,  kakor  se  mu  zljiibi,  to  ni  po 
slovniski."  Slednje  je  potrdil  tudi  Bleiweis  z  zeljo,  da  bi  se 
oglasilo  V  tej  reci  vec  veljavnih  moz  in  da  bi  razodeli  v  obci 
prid  vsak  svoje  mnenje  kratko,  a  dobro. 

Prvi  je  poslal  svoj  prispevek  Metelko  (str.  366).  0  „«" 
in  „i^"  je  povedal  svoje  staro  pravilo,  ces:  Pisi  „x'"  1.  kadar 
pomeni  devanje  v  kako  rec  (ein,  iiinein),  n.  pr.  vrinem,  vtisnem, 
vlozim  itd.;  2.  kadar  pomeni  na  ali  gori  (takrat  je  i' iz  pred- 
loga  v'z)\  vlozim  (auflegen  namesto  vzlozim),  vzamem,  vsta- 
nem  itd.  —  Sicer  pa  pisi  vselej  u,  ki  ne  pomeni  velikokrat 
nicesar  drugega  nego  izpolnjeno  ali  dovrseno  dejanje  dovrsnih 
glagolov,  n.  pr.  utopim,  ulovim,  ugledam  itd.  Pri  razlicnem  po- 
menu  pa  dobiva  isti  glagol  zdaj  ii,  zdaj  v,  n.  pr-  utopiti  (er- 
saufen),  udariti  (schlagen,  perfektiv)  in  vtopiti  (eintunken,  ein- 
mengen),  vdariti  (einschlagen,  auch  perfektiv)  itd.^) 

Glede  //  in  nj  pravi,  da  pridevajo  samo  glagoli  cetrte 
„oblike"  (z  nedolocnikovo  koncnico  -///)  k  trpnemu  delezniku 
-jen,  torej  je  pisava  mergoijenje,  zvergoljenje,  pozeljenje,  bolje- 
nje,  trohnjenje- •  •  napacna.  Lj  imajo  tudivsi  pridevniki  \\3.-iv. 
Zahteva  ga  izreka  onih  krajev  na  Gorenjskem  in  Dolenjskem, 
kjer  locijo  topljeni  lj  od  prostega  /,  torej  zanasljiv,  postrezljiv, 
dobrotljiv  itd-,  enako  tudi  Ijub,  kljiic,  stopinja,  gospodinja,  dra- 
ginja---,  a  tanko,  vganka  in  vec  drugih,  ker  jih  „ne  najdemo 
s  topljenim  nj  v  tako  razsirjeni  izreki,  da  bi  jih  mogli  med 
une  steti". 

Dalje  zeli  Metelko,  da  bi  pisali  „ven",  „vender"  in  ne 
„vun"  ali  „von",  „vunder"  ali  „vonder" ;  saj  so  pisali  ze  nek- 
daj  „ven",  ker  se  izgovarja  in  izpahuje  v  tej  besedi  poluglasni  e 
kakor  v  „oven."  Nekateri  sicer  mislijo,  da  se  mora  pisati  za- 
voljo  izpeljave  vun,  ker  se  izrekuje  zunej  ali  zvunaj.  Pac  je 
res,  da  se  izgovarja  v  zunej  //,  ali  kakor  se  povzdigne  veliko- 
krat II  V  ov  ali  ev,  n.  pr.  kupu-jem., — kupov-ati,  kralju-jem 
— kraljev-ati,  tako  se  izprenienita  tudi  v  ali  ev  v  ii.  Tedaj  je 
nastalo  zunej  iz  ven,  vnej,  kakor  bruno  iz  brevno  ali  duri  iz 
dveri  itd.  Torej  je  tudi  treba  pisati  vsled  doslednosti:  svetu- 
jem,  verujem,  kmetujem  itd.,  ne  svetjem,  verjem,  kmetjem  itd., 
ker  se  ne  more  izpeljati  iz  zadiijega:  svetovati,  verovati,  kme- 
tovati  itd.,  akoravno  se  slisi  pri  pravi  izreki  v  „svetujem,  ve- 
rujem, kmetujem"  itd.  le  poluglasni  ii.  —  Nikakor  pa  se  mu 
ne  zdi  varno  vpeljati  izpremembo  „v"  v  „«"  tudi  pri  samo- 
stojnem  predlogu.  Pac  pa  se  posluzijo  lahko  te  svobode  pes- 
niki.    Koncno  predlaga    „po  doslednosti  in  kakor  meni,  vecini 

')  Prim.  Podgorskega  „Pomenke  o  ,Zori'"  („Novice",  1852,  str.  43) 
in  opazko  urednistva  istotani. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  47 

govora"  pisavo:  Jepe  (in  ne  lepi)  hisi  ste  bile  prodane." 
Sploh  pa  dvomi,  da  bi  dosegli  tcdaj  Slovenci  v  pisavi  edinost 
in  doslednost,  ker  nimajo  jeziku  primerne  ..pisatve". —  Moz  je 
se  vedno  bolehal  na  svojem  pravopisu ! 

Za  slovnicarjem  Metelkom  je  pristopical  Hicinger.  Po 
razlicnih  delih  (tudi  Dobrovskega  in  Miklosica  navaja)  je  po- 
snel  nekaj  gradiva,  a  poleg  nekaterih  napacnih  trditev  ni  po- 
vedal  nicesar  novega  ali  posebnega  i  list  94).  Da  pa  ni  zamudil 
Kobe  lepe  prilike.  izpregovoriti  nekaj  besed  za  //  in  za  druge 
oblike,  ki  bi  nas  priblizale  Ilirom,  je  samo  ob  sebi  umevno. 
Saj  se  je  glasil  njegov  klic  se  vedno: 

Znajte,  da  je  slava  veca 

z  vise  bratje  bratjom  biti. (Stran  378.) 

Kakor  smo  videli,  so  razmotrivale  „Novice"  doslej,  ce 
izvzamemo  vprasanje  o  besednem  zakladu  jezika,  samo  os- 
novna  slovniska  vprasanja.  Cigale  se  je  lotil  prvi  v  „Drob- 
tinici  iz  slovenske  slovnice"  (1853.  list  32)  prav  tezke  stvari, 
namrec  besednega  reda,  o  katerem  nam  je  odtlej  napisal 
(1-  1908.)  Anton  Breznik  v  ..Dom  in  Svetu"  lepo  studijo^).  Ci- 
gale si  je  izbral  pravo  pot  do  zazeljenega  cilja.  Vprasal  se  je, 
kako  bi  Hrvat  in  Ceh  prestavila  sledeco  nemsko  periodo: 
„Wenn  man  im  Herbst  die  falben  Baume  ansieht,  die  vor  Kur- 
zem  noch  so  herrlich  griinten,  so  wird  man  gewohnlich  von 
einer  gewissen  Wehmuth  befallen,  ohne  sich  deren  Grund 
erklaren  zu  konnen ;  —  denkt  man  jedoch  dariiber  nach,  so 
v^^ird  man  sich  bald  iiberzeugen,  dafi  sie  aus  der  Erinnerung 
an  die  eigene  Verganglichkeit  entspringt",  in  kako  bi  jo  moral 
preloziti  Slovenec.   Na  ta  nacin  je  prisel  do  sledecega  sklepa: 

1.  „Samostavno  ime,  ali  kar  ime  namestuje,  in  pa  ozi- 
ravno  zaime  morate  neposrednje  skupej  stati,  da  sme  razun 
vejice  (coma)  samo  kak  predlog,  kak  od  imena  zavisen  rodiv- 
nik,  in  k  vecjemu  za  imenom  postavljeni  prilog  vmes  biti, 
nikdar  pa  ne  glagol.  (To  pravilo  velja  razun  vseh  slavjan- 
skih  tudi  v  taljanskem  in  francoskem  jeziku,  in  povisuje  zelo 
razumljivost  stavka). 

2.  Okrajsane  osebne  zaimena:  me,  te,  ne,  ga  itd.  ne 
smejo  nobenega  stavka  zaceti.  Ravno  tako  se  v  druzih  slav- 
janskih  narecjih  nikjer  ne  najde,  da  bi  se  kak  stavek  zacel  s 
pomoznim  glagolom  :  sim.  si,  je,  —  na  priliko  ne:  sim  ga  vi- 
dil,  temoc  vidil  sim  ga." 

Obenem  je  opozoril  na  cisto  neslovanski,  a  skoro 
udomaceni    „brez  da"  za    nemski  „ohne  (daB)",  o   katerem  so 


•)  Prim,    tudi  njegov  clanek  ,0  stavi  dopovednega  glagola"  (Dom 
in  Svet,  1905). 


48  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


prinesle    „Novice"    1855.  1.   v  103.  1.  izpisek    iz    Navratilovega 
rokopisa,  ticocega  se  slovanskega  glagola. 

Svoj  nauk  o  stavi  samostalnika  in  oziralnika  ]e  popravil 
Cigale  pozneje  v  „Drobtinici  iz  slovenske  slovnice"  (1855, 
str.  263)  V  toliko,  da  velja  omenjeno  pravilo  vecjidel  za  vsa 
slovanska  iiarecja,  in  dodal  dostavek:  „Pokladaj  v  slovenskem 
stavku  vladajociglagol  od  kraja  ali  v  sredo,  in  ne 
sklepaj  z  njim  stavkov  po  nemski  segi." 

Isti  Cigale  je  napisal  v  „Slovenskem  Glasniku"  (1862, 
St.  2)  nekaj  vrstic  opravilnem  postavljanju  pomoz- 
nika  in  osebnih  zaimkov,  Ker  je  spoznal  iz  casnikov, 
da  je  bil  njegov  trud  glede  besednega  reda  vecinoma  zaman, 
se  je  oglasil  se  enkrat  v  „Novicah"  (1864,  str.  316),  da  bi  zatrl 
stavke,  kakor  so:  „Zastran  Maribora  mi  je  bilo  posebno  zal, 
da  prikrit  je  bil  mojem  ocem"  ali  „Na]  omenim,  da  tudi  zupan 
bil  je-  ■  •"  itd..  ter  ponovil  svoj  nauk,  ki  se  krije  glede  stave  v 
odvisnih  stavkih  z  nasimi  nazori,  v  neodvisnili  pa  po  nasih 
mislih  stave  ne  odlocuje  blagoglasje,  ampak  poudarek,  ki  nas 
uci  razvrscati  besede  tako,  da  je  slog  plasticen,  logicen  in 
b  lagoglasen. 

Cigaletov  clanek  v  „SIovenskeiTi  Glasniku"  je  nagnil 
Podgorskega,  da  je  zacel  natancneje  premisljevati  o  spro- 
zenem  vprasanju.  Svoje  misli  glede  stave  breznaglasnic 
[k  tern  steje  a)  pomozni  glagol :  setn,  si,  je,  sva,  sve,  sta,  ste, 
smo,  ste,  so\  b'l;  b)  zaimena:  me,  te,  se,  mi,  ti,  si,ga,  mu,  je, 
jo,  jih,  jim,  je,  nas,  vas,  nam,  vam]  nam  podaje  v  „Slov- 
niskih  pomenkih"  *Novic"  I.  1862,  st.  10  si.  Njegova  pravila 
in  njihove  izjeme  ne  odgovarjajo  vec  danasnjim.  Prva  se  glase 
tako-le: 

1.  Breznaglasnice  ne  zacenjajo  stavka,  ne  glavnega,  ne 
pri-  ne  poddruznega. 

2.  Kadar  se  glavni  stavek  razpolovi  po  medstavku  v  dva 
konca,  one  ne  zacenjajo  druzega  njegovega  konca. 

3.  One  stoje  v  obeh  primerljejih  precej  za  prvo,  stavek 
zacenjajoco,  samostalno  besedo. 

Izjem  pozna  malo:  k  tem  pa  steje  tudi  take  stavke,  ka- 
kor so  :  „Nasa  zivina  je  dobra,  samo  da  noce  zrediti  se"  ali 
„Ne  ostane,  ce  bote  tepli  ga". 

Podgorski  se  je  oziral  pri  svojem  razmisljanju  prevec  na 
srbohrvascino,  zato  je  zasel  od  nasega  navadnega  besednega 
reda.  Glavno  krivdo  napacne  stave  slovenskih  besed  zvraca 
na  nemsko  misljenje  nasih  pisateljev.  Dokaz  zato  vidi  v  tem, 
da  se  spozabijo  vcasih  tudi  Cehi,  nikoli  pa  od  Nemcev  od- 
daljeni  Poljaki,  Rusi  in  Srbi.    Od  stave  naslonic  preide  vobce 


I 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  49 

^  na  besedni  red  in  na  vpliv  nemscine  na  slovenscino,  n.  pr. 
na  rabo  nedolocnika  po  nemskem  zgledu.  H  koncu  govori  se  o 
dovrsnih  in  nedovrsnih  glagolih. 

Kar  se  tice  slovniskega  znanja,  se  pac  ne  more  meriti  s 
Cigaletom. 

Pisava  ^Novic"  kaze  splosno  manj  strahu  pred  germanizmi 
nego  pred  tujimi,  zlasti  iiirskimi  oblikami  in  izrazi.  In  vendar  so 
ziveli  takrat  na  Kranjskem  ijudje,  ki  so  bili  mocno  nevoljni  nad 
„potujcenim"  ali  „luninim"  jezikom  ..Novic".  nLunin"  jezik 
je  bil  pravzaprav  noviska  iznajdba.  Ocitale  so  namrec  Razla- 
govi  jjZori",  da  pise  nerazumljivo  mesanico  za  Ijudstvo  na 
luni.  —  Kot  znaciino  prico  takega  nezadovoljnega  Kranjca  ob- 
javljam  tu  „pesem",  ki  so  jo  dobile  „Novice"  za  novo  leto 
1854.  Nasel  sem  jo  med  Bleiweisovo  zapuscino.  Urednik  „No- 
vic"  je  namrec  ni  natisnil,  le  v  „Pogovorih  vrednistva"  je 
povedal  „staremu  Kranjcu"  to-le:  „Mocno  nas  je  razveselila 
pesmica  Vasa  za  novo  leto,  ker  vidimo  iz  nje,  da  „Novice" 
imajo  zares  dosto  poduciti  vse  uka  potrebne.  Le  to  prosimo, 
da  nam  naznanite  pravo  ime  svoje;  potem  bomo  „pesmico" 
natisnili  pervo  pot  v  „Novicah",  da  bo  slisal  svet  po  vsem 
Siovenskem :  kako  nekteri  J'lcl"  pojo  na  Krajnskem"  (1854, 
stran  12). 

Evo  je: 

Novicam 
za  novo  leto. 

Zasluge  Vase  za  povzdigo  omike. 
Kmetijstva  in  obertnijstva  res  velike 

Prizna  hvalezno  Vam  siovenski  rod; 
De  pa  ste  jezik  narodni  mu  izdale 
Za  „lunskiga'  —  tak  pred  ga  Vi  psovale !  — 

Polunjene  Vas  studi  kmet,  gospod. 

Zgovarjate  s  pisavo  se  „vecine" ; 

Pa  kdo  pisavci  nje?  —  Vsi  z  rodovine 

Preznane  ptice  s  perjem  ptujim  le! 
Z  njim'  jezik  pisete,  ki  ni  horvaski, 
Ne  ceski,  ruski,  poljski,  ne  slovaski 
Nar  manj  siovenski,  res  le  „lunski'  je. 

Tako  ga  ravno  Vi  same  kerstile ; 
Kak  resno,  Ijuto,  strastno  cezenj  vpile, 

In  ravno  tega  izvol'te  v  svoj'ga  zdej!!! 
Kdor  tak  ,z  vecino''  le  po  vetru  vlece, 
Naj  V  zgovor  svoj  karkoli  ze  blebece, 
Je  ob  vero  in  up  nam  —  Lunski  za  vselej ! 

Stari  Krajnc. 


50  Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji. 

Dovrsni  in  nedovrsni  glagoli. 

Za  Cigaletom  se  je  dotaknil  tezke  snovi  M— o  (M  e  - 
telko)  z  „Opombo  o  doversivnih  glagolih"  (1854, 
1.  68  in  69).  Naperjena  je  proti  clanku  „Slovenske  Bcele" 
(1853,  St.  1 — 8),  ki  dokazuje,  da  je  raba  dovrsnih  glagolov  v 
dolocnem  naklonu  sedanjega  casa  kriva  in  tuja  ter  jemlje  slo- 
venscini  izvirno  posebnost,  ker  rabi  starosiovenscina  z  vsemi 
drugimi  slovanskimi  narecji  vred  v  dolocnem  naklonu  seda- 
njega casa  namesto  pri  nas  navadnih  dovrsnih  glagolov  le  ne- 
dovrsne  ali  ponavljalne.  —  To  zanikuje  Metelko,  ces  da  so 
staroslovenski  zgledi  ..Bcele"  po  prepisujocih  Rusih  popaceni 
in  nam  ne  kazejo  prave  staroslovenscine.  Kdor  hoce  slednjo 
dobiti,  mora  seci  po  staroslovenskih  spomenikih  prve  dobe  in 
tu  najde,  da  je  rabila  starosiovenscina  tudi  dovrsne  glagole  v 
dolocnem  naklonu  sedanjega  casa,  torej  tako  kot  brizinski 
spomeniki  [„porucu  vsa  moja  (svoja)  slovesa"]  ali  pa  Trubar 
isti  glagol  pri  prestavi  Luk.  13,  46.  Seveda  ga  utegne  kdo 
vprasati :  kako  more  biti  tvoja  trditev  prava,  saj  moram  odgo- 
voriti  na  vprasanje :  kaj  delas?  —  posiljam,  porocam,  ne  pa 
posljem,  porocim.  Pa  tudi  to  ni  nobene  uganka  —  pravi  Me- 
telko —  za  Onega,  kdor  ve  lociti  pri  slovenskih  glagolih  dvojno 
dejanje.  Slovenec  si  misli  namrec  vsako  dejanje  od  dveh 
strani:  a)  od  strani  nasebnosti,  to  je,  kaksno  je  dejanje  samo 
na  sebi  brez  ozira  na  dovrsenost,  in  b)  od  strani  dovrsenosti. 
—  Pri  govorjenju  gleda  na  to,  kar^je  treba  povedati  po  nje- 
govih  mislih  od  vsakega  dejanja.  Ce  hoce  torej  kdo  izvedeti 
zgolj  moje  nasebno  dejanje,  mu  odgovorim  z  nedovrsnim  gla- 
golom;  ako  pa  mu  hocem  naznaniti  dovrseno  dejanje,  mu  mo- 
ram reci:  „posljem,  porocim",  da  ve,  da  hocem  dovrsiti  de- 
janje. „In  le  smesno  bi  bilo,  mu  se  praviti,  da  sem  se  pred 
spolnjenjem  djanja  s  tem  djanjem  pecal,  ali  da  mu  tudi  po- 
siljam, ce  mu  posljem;  da  tudi  kupujem,  ce  kupim;  da  tudi 
prisegam,  ce  prisezem;  da  se  tudi  oblacim,  ce  se  oblecem  itd. 
Temu  nasproti  se  pa  lahko  zgodi,  da  kdo  posilja,  pa  ne 
poslje;  kupuje,  pa  ne  kupi;  prisega,  pa  ne  priseze;  se  oblaci, 
pa  se  ne  oblece  itd.  Ker  so  pa:  posiljam,  porocam,  se  obla- 
cim itd.  ne  le  nedoversivni,  ampak  tudi  ponavljavni  glagoli, 
tedaj  tudi  od  te  strani  ne  more  nikakor  prav  biti,  ce  kdo 
hoce  eno  djanje,  ako  ni  nasebno  brez  ozira  na  doversenost,  z 
njimi  naznaniti." 

S  tem  dokazovanjem  je  upal  pouciti  Metelko  slovenske 
pisatelje,  da  je  od  „Bcele"  enostransko  priporocena  raba  samo 
nedovrsnih  glagolov  v  dolocnem  naklonu  sedanjega  casa  duhu 
slovenskega  jezika  nasproti.  Koncal  je  cisto  po  segi  svojih 
sodobnikov  :      „  Da    pa     Slovenci     od     nekdaj     pri     vsakem 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  51 

djanji  na  doversenost,  ki  delo  venca,  radi  mislijo,  in  to  po- 
gostnisi  od  drugih  Slovanov  z  doversi/nimi  glagoli  razodevajo, 
kdo  jim  bo  to  zameril  in  jih  zato  grajal?" 

Takoj  V  71.  in  72.  listu  mu  nasprotuje  Cigale,  cigar 
slog  nam  ze  kaze  novo  solo.  V  clanku  „Tudi  nekaj  zastran 
doversivnih  glagolov"  zastopa  mnenje,  da  nimajo  dovrsni 
glagoli  V  duhu  slovanskega  jezika  dolocnega  nakiona  pravega 
sedanjega  casa.  Pravi  sedanji  cas  nam  razlozi  tako-le:  Ako 
naznanja  sedanjik  kakega  glagola  v  trenutku  govora,  tore]  v 
dolocenem  delu  casa  trajajoce  dejanje  ali  stanje  brez  ozira  na 
tega  zacetek,  konec  ali  uspeh,  je  to  pravi  sedanji  cas  in  glagolu 
se  lahko  pristavita  besedici  „sedai"  ali  „ravno  sedaj";  vsak 
drug  sedanjik  pa  ni  pravi,  marvec  nedolocen  cas  s  podobo 
sedanjika. 

Svojo  trditev  glede  rabe  nedovrsnih  glagolov  v  pravem 
sedanjikii  podpira  Cigale  z  bistvom  dovrsnih,  oziroma  nedo- 
vrsnih glagolov,  s  slovensko  slovnico,  ki  ne  pozna  deleznikov 
sedanjega  casa  od  dovrsnih  glagolov,  ces  da  je  dolocni  se- 
danjikov  naklon  le  razkrojen  deleznik  istega  casa,  in  z  rabo 
dovrsnih  glagolov  pri  drugih  Slovanih. 

Z  ozirom  na  bistvo  nedovrsnih  glagolov  pravi,  da  bi  bila 
velika  zmota,  ako  bi  mislili,  da  naznanjajo  nedovrsni  glagoli 
dejanja,  ki  se  veckrat  gode,  torej  ponavljajo  (Metelko!);  ta- 
kisto  pa  bi  bilo  napacno  mnenje,  da  zaznamujejo  dovrsni  glagoli 
le  enkratna  dejanja.  Pac  pa  je  res,  da  se  nadomestujejo  cesto- 
krat  nedovrsni  in  ponavljalni  glagoli. 

Narod  sam  —  pravi  Cigale  —  se  drzi  v  neizmerni  vecini 
glagolov  mojega  pravila,  ki  je  posneto  po  zivem  jeziku.  Samo 
nekoliko  in  v  primeri  k  drugim  le  malo  dovrsnih  glagolov  rabi 
Slovenec  zoper  naravo  svojega  jezika  in  rabo  drugih  Slovanov 
tudi  V  dolocnem  naklonu  sedanjega  casa,  tako  n.  pr.  priseci, 
povabiti,  zahvaliti  se,  priporociti  se,  zarotiti,  poslati,  prinesti, 
spovedati  se,  obljubiti,  pozdraviti- •  •  Kriv  je  temu  najbrze  kak 
tuj  vpliv,  deloma  pa  tudi  to,  da  nas  moti  pomen  ponavljanja, 
ki  ga  dobe  ti  glagoli,  ce  jim  damo  obliko  nedovrsnikov.  Imamo 
pa  tudi  nekaj  glagolov,  ki  so  po  obliki  dovrsni,  po  pomenu 
nedovrsni,  n.  pr.  poznati  (znati),  pomeniti  (pomen  imeti),  uteg- 
niti  (cas  imeti)  ali :  to  zasluzi,  to  znese. 

S  tem  pa  ni  receno,  da  je  rabe  dovrsnih  gla- 
golov konec.  Samo  v  dolocnem  naklonu  pravega  sedanjika 
mora  stati  vselej  nedovrsnik,  v  drugih  naklonih  in  casih  pa  le 
takrat,  kadar  si  mislimo  trajajoce,  nedognano  dejanje  ali  stanje. 
Dovrsni  glagoli  pa  se  smejo  rabiti  n.  pr.  v  vseh  pregovorom 
podobnih  stavkih  ali  v  takih,  kjer  se  dajo  pristaviti  glagolom 
besede:  navadno,  rado,  lahko,  — ravnotako  v  pripovedovalnem 
nacinu  itd.    Prav  je:  majhen  piskerc  hitro  skipi;  clovek  veliko 

4* 


52  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

pretrpi  na  svetu;  jaz  lahko  cele  bukve  na  dan  preberem  itd. 
Dovrsni  glagoli  imajo  lahko  obliko  sedanjika,  ali  to  ni  pravi 
sedanji  cas. 

Kar  se  tice  staroslovenscine  in  tozadevnih  Metelkovih  iz- 
vajanj,  prepusca  Cigale  vprasanje  Miklosicu.  Pristavil  pa  je 
fino  opazko,  da  je  treba  gledati  pri  staroslovenscini,  v  kate- 
rem  casu  stoji  glagol  v  grskem  izvirniku.  Napisal  je  tudi  „Do- 
stavek  zastran  doversivnih  in  nedoversivnih  glagolov"  (list  77), 
V  katerem  pravi,  da  se  nasprotno  nedovrsni  glagoli  ne  mo- 
rejo  rabiti  v  dolocnem  naklonu  sedanjemu  podobnega,  v 
resnici  pa  prihodnjega  casa,  kakor  se  dela  v  nemskem  in 
danasnjih  romanskih  jezikih  (prim,  morgen  gehe  ich  nach  Cijli). 

Menda  iz  kolegialnosti  napram  Metelku  je  napisal  J.  So- 
lar „Se  nekaj  od  doversivnih  glagolov"  (list  75  in  76).  Moz 
je  gostobeseden  in  kljub  profesorski  casti  v  glagolu  slabo 
podkovan.  Pridevni  deleznik  sedanjega  casa  od  glagola  pova- 
biti  —  navaja  ga  seveda  samo  kot  zgled  —  se  glasi  pri  njem 
„povabijoc" !  Najprej  dokazuje  na  dolgo  in  siroko  cisto  po 
nepotrebnem,  da  se  ne  more  povedati  z  nedovrsnimi  glagoli 
isto  ko  z  dovrsnimi,  polemikuje  s  Cigaletom  in  pride  koncno 
do  zakljucka,  da  rabimo  lahko  tudi  sedanjikov  dolocni  naklon 
dovrsnih  glagolov  v  pravem  pomenu,  ces  da  se  n.  pr.  lahko 
rece :  dam,  posljem,  udarim---,  toda  samo  v  tistem  hipu,  ko 
damo,  posljemo,  udarimo-  •  •  In  ce  bi  tudi  poznala  slovenscina 
edina  to  rabo,  bi  ji  je  vendar  ne  smeli  odvzeti,  ker  je  nas 
jezik  za  nas  najboljsj  in  najlepsi. 

Zanimivejsi  je  Solarjev  clanek  „Nekaj  od  nasih  sostavnih 
(sintakticn  ih)  zadev  v  prevdarek"  (1856,1.78).  Sicer  razvija 
tudi  tu  deloma  cudne  nazore,  a  nekateri  odstavki  so  vredni 
citanja,  n.  pr.  o  rabi  „ki"  in  „kteri"  ali  „ko"  in  „kedar".  .  . 
Glede  glagola  je  se  vedno  starih  misli. 

Ker  je  bil  Navratil  tisti,  ki  je  sprozil  vprasanje  o 
dovrsnih  in  nedovrsnih  glagolih  v  „Bceli",  je  poslal  tudi  on 
„Novicam"  spis  „0d  glagolov  doversivnih"  (1,  88  si.),  da^bi 
se  porazumeli  do  dobra  v  tej  stvari.  Nasproti  Metelku  in  So- 
larju  vztraja  pri  svoji  trditvi  in  navaja  v  njen  prilog  mnozico 
zgledov,  in  sicer  najprej  iz  staroslovenscine.  Tu  priznava  sicer, 
da  se  nahaja  tudi  v  staroslovenscini  dovrsnih  glagolov  v  pra- 
vem sedanjiku,  toda  le  malo,  kakor  se  vidi  v  vsaki  pse- 
nici  nekoliko  Ijuljke.  Da  so  se  res  motili  staroslovenski  pi- 
salci,  „slovnice  neuceni",  to  nam  kazejo  ze  brizinski  spome- 
meniki,  „ki  jih  pa  pri  vsem  tem  jako  cislamo,  zato  ker  so  naj 
starisi  ostanki  milega  jezika  prededov  nasih".  Tako  bere  Na- 
vratil V  I.:  Tebe---  porucu  me  (namesto:  sve)  telo,  in  mu 
(n.:  svoju)  dusu,  i  moja  (n.  :  svoja)  slovesa---  in  vec  drugih 
zmot.  Ce  dalje  pomisli,  da  stoji  v  II.  (v  rokopisu)  desetkrat  b 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  53 

namesto  p  ali  pa  narobe  (bo  torn,  gosbod,  izbovuedati,  bripli- 
zati  itd.),  onda  mora  z  drugimi  vred  soditi,  da  ni  pisal  ali  vsaj 
prepisal  teh  spomenikov  Slovenec,  ampak  tujec,  ki  se  je  na- 
ucil  slovenski.  Ne  ve  tedaj,  zakaj  bi  izpricala  dva  glago'.a  iz 
teh  3  neizvirnih  spiskov  vec  od  vseh  drugih  staroslovenskih 
spisov  —  izvirnih  in  neizvirnih.  Vendar  stoji  tudi  v  njih  prav 
po  staroslovensko  na  vec  mestih  nedovrsen  giagol,  kjer  bi 
moral  stati  po  nasprotni  misli  dovrsen,  n.  pr.  v  I,  dvakrat: 
tebe  se  mil  tvorju  ali  jeze  pomnju  ili  ne  pomnju.  Dalje  navaja 
zglede  iz  Trubarja,  Dalmatina  in  Japla.  Prva  ne  poznata  do- 
slednosti  v  rabi  nedovrsnih  in  dovrsnih  glagolov,  zadnji  pa, 
„ki  je  pisal  najpozneje",  ima  najvec  dovrsnikov^.  Sklicuje  se 
tudi  na  Miklosica,  ces  da  je  glede  glagola  z  njim  istih  misli, 
kakor  pricata  I.  in  II.  zvezek  berila  za  visjo  gimnazijo,  kjer  se 
le  V  pesmih  (starih)  ni  dalo  popraviti  vse  do  zobca.  Dalje  se 
zlagajo  od  kraja  do  konca  v  izkljucni  rabi  le  nedovrsnih  gla- 
golov za  pravi  sedanjik  z  drugimi  Slovani  tudi  ogrski  Slovenci, 
ki  niso  ziveli  toliko  med  Nemci,  kakor  kranjski,  stajerski, 
koroski  itd. 

Ker  je  torej  omenjena  raba  nedovrsnih  glagolov  v  staro- 
slovenscini  navadna  in  je  ne  poznajo  jeziki  drugih  narodov, 
med  katerimi  zive  Slovani,  izvira  njihova  raba  iz  narave  slo- 
vanskega  glagola.  Da  pa  se  je  izvrgla  v  tej  stvari  ravno  slo- 
venscina,  si  razlaga  Navratil  tako:  Slovenci  smo  se  ucili  od 
nekdaj  bolj  nego  drugi  Slovani  po  tujem  kopitu :  po  nemskem, 
laskem,  latinskem,  grskem,  samo  po  slovenskem  ne.  Zato  ni 
znal  nihce,  kdor  ni  proucaval  slovenskega  glagola  samostojno, 
nicesar  o  dovrsnosti  in  nedovrsnosti  nasih  glagolov  in  je  mesal 
dovrsnike  z  nedovrsniki,  kakor  so  mu  prihajalj  na  jezik.  Kar 
se  pa  tice  trdih  Slovencev  po  Kranjskem,  Stajerskem,  Ko- 
roskem  itd.,  ki  govore:  zahvalim,  povabim  te,  priporocim  se, 
zarotim  te,  zapovem  ti,  prisezem,  odpovem  se^  posljem  vam  itd., 
pravi  Navratil,  da  so  to  do  malega  besede  vljudnosti,  verske 
in  pisarske,  ki  se  jih  je  navzel  prostak  od  gospode.  Saj  vemo, 
kako  rad  posnema  vse,  kar  je  gosposkega.  Vse  omenjene  be- 
sede je  govoril  preprosti  Slovenec  slepo  za  drugimi,  dokler  se 
jim  ni  privadil.  Pod  vplivom  tujih  jezikov  je  zasla  napacna 
raba  dovrsnikov  v  nas  jezik  in  naso  literaturo.  V  slednjo  zla- 
sti  po  prevodih.  Znano  je  namrec,  da  radi  zagazimo  v  slog  in 
V  besede  izvirnika,  cetudi  popolnoma  obvladamo  jezik,  v  ka- 
terega  prestavljamo.  Tako  smo  prisli  tudi  do  clena  v  starejsili 
spisih,  0  katerem  pac  nihce  ne  trdi,  da  odgovarja  duhu  slo- 
venskega jezika. 


1)  Prim.  J.  Mencej,   Zur  Prasensfrage  perfektiver  Verba  im  Sloven. 
(Arch.  f.  Slav.  Phil.  1906,  40—51.) 


54  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Nekateri  ugovarjajo,  da  se  godi  marsikako  dejanje  le  hip, 
in  trdijo,  da  moremo  rabiti  za  tako  —  tako  naglo  dovrseno 
dejanje  dovrsnike.  Toda  tudi  hip  trpi,  tudi  hip  je  del  casa  z 
zacetlcom  in  koncem. 

V  dolocnem  naklonu  pravega  sedanjika  je  torej  raba  do- 
vrsnih  glagolov  kriva,  smemo  pa  rabiti  dovrsnike  1.)  ako  ho- 
cemo  reci,  da  se  bo  sele  dovrsilo  dejanje  (prihodnji  cas); 
2.)  ako  hocemo  povedati,  da  se  bo  kaj  zgodilo,  ako  se  bo 
poprej  dovrsilo  kako  drugo  dejanje  (preteklo  —  prihodnji  cas); 
3.)  namesto  ponavljalnih  glagolov,  ker  nam  naznanjajo  taki 
glagoli  dejanje,  ki  se  je  ze  veckrat  zgodilo  in  se  menda  tudi 
se  bo,  ne  glede  na  to,  ali  se  zdaj  godi  ali  ne. 

Da  je  Metelko  Navratilu  odgovoril,  to  je  bilo  zev^nje- 
govi  naravi.  To  pot  se  sklicuje  celo  na  oceta  Hrabra  Crno- 
rizca,  ces:  „Kdo  najde  kje  lepso  slovenscino  nego  je  njegova? 
In  vendar  je  rabil  dovrsne  glagole  v  mojem  smislu!"  S  citati 
iz  Miklosicevega  berila  hoce  dokazati,  da  ni  res,  da  bi  se  uje- 
mal  Miklosic  glede  glagola  z  Navratilom.  Zavzema  se  tudi  za 
Kopitarja,  s  katerim  seveda  ni  mogel  biti  Navratil  zadovoljen, 
in  koncuje  zopet  na  precej  cuden  nacin:  „Kterikoli  so  se  se 
po  Kopitarjevem  nauku  ravnali,  so  lepo,  prav  in  razlocno  pi- 
sali,  nekteri  pa,  ki  so  se  njegovemu  nauku  nasprotnega  novo- 
vsiljenega  vodila  prijeli,  so  ze  semtertje  v  temnice  zabredli; 
ker  so,  postavim,  pisali :  „Te  denarje  vam  posiljam",  akoravno 
so  jih  le  enkrat  poslali,  in  so  tako  prejemnika  v  zmoto  pri- 
pravili,  da  se  je  po  pravici  veckratnega  posiljanja  nadjal ;  kar 
bi  pa  bilo  po  Kopitarjev^em  pravilu  z  besedico  „posljem"  brez 
vse  zmote  povedano."  (Se  nekaj  o  dovrsivnih  glagolih,  list  101). 

Navratil  sam  je  priobcil  se  „Dostavek  k  spisom  od 
glagolov  doversivnih"  (1854,  str.  406)  in  „Zastran  glagolov" 
(1855,  str.  6)^).  V  pravo  repliko  z  Metelkom  se  ni  spustil.  Se- 
veda ni  mogel  zamolcati,  da  je  odobril  Miklosic  v  ustnem  raz- 
govoru  njegovo  stalisce  glede  glagola  vpolnem  obsegu.  —  Ob- 
siren  in  temeljit  odgovor  je  dobil  Metelko  1856.  1.  v  Navrati- 
lovih  pomnozenih  in  predelanih  spisih  o  glagolu,  tiskanih  v 
nemskem  jeziku  na  Dunaju  pod  naslovom  „Beitrag  zum  Stu- 
dium  des  slavischen  Zeitwortes  aller  Dialekte,  insbesondere 
uber  den  Gebrauch  und  die  Bedeutung  der  Zeitformen  in  Ver- 
gleichung  mit  den  classischen  und  modernen  Sprachen  (deutsch, 
italienisch,  franzo.sisch  und  englisch).  Mit  einer  tabellarischen 
Uebersicht  in  alien  obigen  Sprachen.  Ein  praktisches  Hand- 
buch  beim  Sprachstudium",  v  delu,  ki  bi  ga  moral  vsaj  pre- 
citati  vsak  slovenski  pisatelj  (gl.  „Pretres  dela  Navratilovega  o 
glagolih"  V  „Novicah"   1856,  1.  100—101). 

*)  Glej  tudi  J.  Bilcev  donesek  „0  notranjskih  opetovavnih  glagolih" 
(1860,  str.  360). 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  55 

Dejanski  uspeh  Navratilovega  truda  v  vprasanju  zastran 
glagola  je  bil  vecji  kakor  vsakega  drugega  doslej  omenjenega 
slovniskega  dela.  Zlasti  krog  mladih,  ki  se  je  zbiral  okrog 
Janezica,  se  je  ravnal  natanko  po  njegovih  naukih.  Pa  tudi 
„Novice"  so  se  zavzele  za  Navratilove  nazore  o  glagolu  in  so 
priobcile  v  „Slovstvinili  pomenkih"  (1855,  1-  4)  pismo  gosp.  K. 
z  Reke,  kjer  izraza  ta  moz  veliko  veselje  nad  Navratilovim 
delom  in  iskreno  zeljo,  da  bi  se  poprijeli  slovenski  pisateiji 
njegovih  navodil  brez  neskoncnega  pravdanja,  kajti  tarn,  kjer  je 
veliko  babic,  je  dete  kilavo.  Posebe  je  predlagal  sedanjikov 
deleznik  dovrsnili  glagolov  za  latinski  —  rus,  ra,  rum,  n.  pr. 
pojdoci  moz  —  vir  iturus,  predlog,  ki  ga  je  sprozil  ze  poprej 
neki  drug  razumen  Slovenec,  ces  da  imamo  iep  zgled  za  to 
V  stavku:  c+oveska  dusa  je  neumrjoca.  Toda  Navratilu  se 
dozdeva,  da  je  to  le  napacna  izpeljava  kakor  „rekoc",  ki  ga 
rabimo  namesto  „govorec"  ali  „rei<si".  Pa  ako  bi  bili  tudi 
taki  delezniki  istovrstni  z  latinskimi  na  -rus,  -ra  ,-riini,  so 
vendar  to  oblike,  ki  so  se  pogubile  docela.  Mrtvi  pa  naj  po- 
civajo  na  miru!  Saj  imamo  se  precej  ostankov  deleznika  na  -si, 
oziroma  -vsi  in  vendar  se  ga  noce  poprijeti  Ijudstvo  take 
cvrsto,  kakor  ga  pisejo  pisateiji.  Njegova  misel  je  tedaj:  za 
ziv  narod  —  ziv  jezik,  zive  besede,  zive  oblike!  Z  mrtvimi  je- 
ziki  se  naj  pecajo  ucenjaki! 

Tudi  iz  Bele  Krajine,  Navratilove  domovine,  so  prinesle 
„Novice"  (1855,  1.13)  dopis  zupnika  Hueberja,  kjer  svetuje 
uredniku  „Novic",  naj  se  poprime  glede  glagolov  brez  skrbi 
od  Navratila  nasvetovane  pisave,  ker  govorijo  v  slovenskem 
jeziku  nepokvarjeni  Belokranjci  ravnotako ,  kakor  je  pisal 
„gosp.  Navratil  v  svojem  neprecenljivem  sostavku".  Ker  pa 
nasi  narodnjaki  takrat  niso  pisali  piseni  samo  zavoljo  tega, 
da  bi  koga  pohvalili,  je  priromal  tudi  Hueber  s  slovnisko 
drobtinico  na  dan.  Navratil  —  pravi  —  je  zasel  malo,  ker  je 
preslisal  v  eni  tocki  Belega  Kranjca.  Raba  nedovrsnih  glagolov 
je  namrec  v  pripovedovanju  prav  primerna,  v  nagovorih  pa  le 
tedaj,  ako  je  dejanje  trpezno,  kakor  uci  Kopitar.  Na  priliko : 
„jez  tebi  zapovedujem",  „jez  tebe  rotim",  „jez  tebi  dajem"  itd. 
morem  rabiti  le  tedaj,  ako  se  komu  pripoveduje,  da  se  mu 
zapoveduje  itd.  Toda  v  nagovorih  se  mora  vedno  reci:  zapo- 
vem  ti;  zarotim  te;  na!  to  tebi  dam---  Vse  druge  Navratilove 
trditve  pa  so  ziva  resnica. 

Pri  nasem  vprasanju  pa  se  je  pokazala  tudi  ta  resnica, 
da  ne  more  nikdo  zadrzati  razvoja  jezika.  Tako  ga  tudi  Nav- 
ratil ni.  Dandanes  rabimo  v  dolocnem  sedanjikovem  naklonu 
dovrsnike  izvecine  enako  nedovrsnikom.  Pred  leti  je  to  staro 
pravdo  zopet  izkopal  Askerc^),  potegujoc  se  kot  urednik  „Zvona" 
za  nedovrsne  glagole.  Prav  po  nepotrebnem  so  govorili  in  peli 

i)  Ljublj.  Zvon,  1902,  711. 


56  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

o  „bomkarjih"0  in  „antibomkar]ih".   Ze  povrsen  pogled  v  ka- 
terikoli  nas  list  nam  pove,  da  so  „bomkarji"  v  vecini. 

Pokazala  pa  se  je  pri  tej  tudi  priliki  iznova  resnica,  da  ve- 
cina  nasili  bralcev  ni  bila  in  ne  bo  navdusena  za  jezikoslovne 
razprave.  Ko  so  iziiajali  v  „Novicah"  clanki  o  glagolu,  so  se 
zaceli  mnogi  narocniki  pritozevati  nad  njihovo  dolgocasnostjo. 
Da  se  jim  ni  podal  Bleiweis,  je  lepo  znamenje  njegove  Iju- 
bezni  do  jezika.  Vsled  pomanjkanja  znanstvenih  casopisov 
bi  bill  taicrat  pri  nas  daljsi  jezikovni  spisi  nemogoci,  da  so 
jim  zaprle  vrata  „Novice"  in  njihovi  tovarisi.  Pozneje  pa  so 
prisle  Bleiweisu  ravno  te  pritozbe  prav,  da  je  odklanjal  po 
svoji  volji  neljube  mu  rokopise  s  slovnisko  snovjo  (gl.  Pogo- 
vore  vrednistva  na  288.  str.  1.  1855).  Pravda  o  glagolu  ga  je 
izmodrila,  da  je  en  slovniski  spis  po  navadi  pcn^od  desetim 
drugim-)  in  da  se  urednik  kaj  lahko  zameri,  ako  ne  pusti  vseh 
k  besedi,  kakor  si  sami  zele.  Lahko  si  mislimo,  da  mu  je  bijo 
zelo  neprijetno,  ko  je  moral  okrajsati  Metelkov  clanek  „Se 
nekaj  o  doversivnih  glagolih",  Nas  stari  znanec  Znojemski  pa 
se  je  skusal  tudi  to  pot  izkazati  z  dobrovoljno  psico  „Verba 
movent,  exempla  trahunt"  (naslov  je  vzet  iz  Navratilovega  spisa) : 

Slab  bo  le  uk  ostal  Zgledov  nabranih  je 
Samo  V  besedi,  Za  te  gotovili, 

Ce  ne  bo  poterdval  Kar  je  la  naslo  se 
Tudi  se  z  zgledi.  Starih  in  novih. 

Srecen  si,  glagol  ti  Vreden  je  vec  ko  vsi 

Nedoversivni!  Ta  morebiti : 

Ninia  cez  te  moci  Pravde  da  za  te  ni 

Vec  doversivni.  Moc  doversiti. 

(Novice,  1850,  str.  60.) 


Slovniska  „akademija". 

Prepir  o  glagolu  je  spomnil  slovensko  obcinstvo  na  gla- 
sovito  abecedno  vojsko  1.  1833.  Tu  in  tarn  veliko  krika,  trme 
in  ucenjaske  bahavosti,    koncni  uspeh  pa  ta,    da  so  bill  manj 

»)  Prim.  A.  Medvedovo  „Trtje  in  povrtje"  st.  47  : 

Dovrsnost,  nedovrsnost  Ti  zapustis  nam  dom  kar, 

slovenskih  glagolov!  predkar  poznas  svoj  dom. 

Pritajena  povrsnost,  Le  pojdi!  Veren  bomkar 

kje  tvoj  je  blagoslov?!  vsekdar  sem  bil  in  bom! 

(Dom  in  Svet,  1902,  str.  653) 

2)  Tako  se  n.  pr.  Bleiweis  na  sreco  slovenskih  pisateljev  in  se 
bolj  urednikov  ni  spustil  v  prepir  s  prof.  Raicem,  ki  je  priobcil  1.  1856. 
V  ,Novicah"  (list  26  id.)  „Pretres  „sIovenskih  beril  za  3,  in  4.,  5.  in  6. 
gimnazijalni  razred",  vrejenih  po  dr.  Bleiweisu  in  dr.  Miklosicu"  in  silil 
8  svojo  znano  slovenscino  na  dan.  Obenem  se  je  zavzel  tu  Raic  za 
kritiko. 


i 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  57 

izobrazeni  se  bolj  zbegani,  izmed  onih  pa,  ki  so  se  smatrali 
za  samostojne  mislece.  so  potegnili  eni  za  tern,  drugi  za  onim. 
Zmesnjava  in  nedoslednost  nista  bili  nic  manjsi.  Zato  je  na- 
svetoval  A- M.  (Andrej  Marusic)  vis  jo  slovnisko  sodnijo 
(akademijo).  ki  se  naj  bi  sestavila  iz  ucenjakov  in  bi  bila  poobla- 
scena,  slovniske  zadeve  razsojevati  in  razresevati.  Premotrila  naj  bi 
vse  clanke  za  in  proti  kakemu  slovniskemu  vprasanju  ter  iz- 
rekla  na  to  svoje  mnenje-  Po  tern  bi  se  morali  ravnati  vsi  tako 
dolgo,  dokier  ne  bi  dokazal  kdo  kaj  boljsega,  Toda  tudi  v 
tern  slucaju  bi  se  morala  izreci  prej  sodnija  za  novi  nauk. 
Seveda  bi  morala  zrtvovati  razna  narecja  svoje  posebnosti 
skupnemu  jeziku  in  irkati  svojo  cast  sanio  v  cisti  knjizevni 
slovenscini.  Za  zgled  si  naj  bi  vzeli  Goricane,  ki  so  prikimaii 
vselej  drage  volje  vsemu,  kar  so  spravili  na  dan  v  Ljubljani, 
v  Celovcu  ali  na  Dunaju,  dasi  hranijo  sami  marsikako  zrno. 
Tako  n.  pr.  je  okoli  Gorice  raba  sedanjega  casa  dovrs- 
nih  glagolov  v  pomenu  prihodnjega  tako  v  navadi,  da  bi  se 
zdelo  siehernemu  cudno  in  prisiljeno  govorjenje,  ako  bi  go- 
voril  kdo:  bom  prisel,  bom  pozabil. 

Dopisnik  (Nasvet  visjeslovnicnice  sodnije,  1855, 
stran  62)  se  opira  pri  svojem  predlogu  na  Francoze  in  Itali- 
jane  (accademia  della  Crusca),  ki  so  pridobili  —  ce  se  ne 
moti  —  na  enak  nacin  svojemu  jeziku  veljavo.  Ker  nam  pri- 
znanih  ucenjakov  ne  manjka,  se  naj  ti  zdruzijo  in  posvetujejo 
ustno  ali  pismeno  o  vsaki  zadevi  svojega  jezika.  Potem  naj 
slovesno  izrecejo  svoje  dobro  preudarjeno  mnenje,  Slovenci  pa 
naj  jim  zaupajo.  Vsekakor  bode  laze  spraviti  pet  ali  kvecemu 
deset  glav  pod  en  klobuk  nego  sto  ali  dvesto.  Vsaka 
dognana  slovniska  resnica  se  naj  izda  v  kratki  in  jasni  besedi 
kot  doklada  slovnic,  kajti  brez  vobce  veljavne  slovnice  ne 
bode  cvelo  nase  slovstvo. 

Predlog  glede  slovniske  sodnije  je  bil  stavljen  ob  pra- 
vem  casu.  Po  Slomsekovem  prizadevanju  so  prestavljali  takrat 
sv.  pismo.  Da  bi  to  vsled  raznih  prestavljalcev  ne  kazalo  pre- 
vec  pisanega  lica,  so  si  zeleli  mnogi  slovniske  sodnije,  Neke 
vrste  sodnija  je  obstoiala  pri  tem  delu  ze  v  tem,  da  je  bil  do- 
locil  Slomsek  pregledovalce  rokopisov. 

Najbolj  je  prijala  slovniska  sodnija  Pozencanu.  V 
clanku  „Oslovniskej  sodniji"  (list  34.  id.)  predlaga  zanjo  Metelka, 
Bleiweisa  in  urednika  „Danice".  Vstopila  naj  bi  vanjo  tudi 
po  dva  s'  slovenscino  dobro  znana,  v  Ljubljani  ali  blizu 
nje  stanujoca  Stajerca,  Korosca  in  Primorca.  Zbor  naj  bi  skle- 
pal  po  „cezpolovicnici"  (per  vota  majora).  Ako  bi  ne  bil  za- 
dovoljen  kak  clan  s  sklepom,  mu  bodi  dovoljeno  razloziti  ali 
pismeno,  ali  v  „Novicah"  vzroke  svoje  nevolje.  Zbor  mu  pri- 
trdi  ali  pa  ne.  V  drugem  slucaju  navede  vzroke.   Ne  kaze  pa, 


58  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

da  bi  vsiljevali  slovniska  pravila  posamezniki,  naj  bodo  se 
tako  uceni,  „kjer  med  nami  ga  ne  bode  kmalo  dandanasnji 
tako  ucenega,  da  bi  se  v  slovenscini  semtertje  kaj  ne  motil, 
da  bi  vcasih  sam  soveta  ne  potreboval,  in  en  sam  semtertje 
kaj  zgresi,  vec  oci  pa  vec  vidi."  Toda  zbor  ne  sme  poznati 
samoglavnosti  in  zamerljivosti,  tudi  ne  prevelike  Ijiibezni  do 
posameznega  narecja  in  etimologicnih  izpeljav,  ki  se  niso 
dognane.^)Vsak  slovniski  presojevalec  mora  dobro  poznati  no- 
slovensko  slovnico,  n.  pr.  Metelkovo  („pismenke  izuzeti,  je  sicer 
ta  slovnica  za  naso  rabo  prav  dobra"),  in  pa  stari  jezik,  n.  pr. 
Dobrovskega  slovnico.  Morebitni  ugovor,  da  imamo  dovolj 
slovnic  in  nam  zato  ni  treba  sodnije,  je  niceven.  Marsikaj 
namrec  „se  ve  iz  slovnice,  ko  pride  pa  na  pisanje,  se  polno 
pomot  vrije,  in  veliko  reci  zgresimo.  Tako  se  godi  meni,  tako 
drugim."  Poleg  tega  pogresamo  nekatere  stvari  v  slovnicah, 
ali  jih  je  pa  treba  sele  dognati.  Kar  se  tice  slovenskih  spisov, 
pisejo  Pozencanu  najbolj  po  slovniskih  pravilih  „Novice"  in 
„Danica".  Izmed  drugih  knjig  so  nekatere  vsled  od  vseh  strani 
zbranih  in  po  tujem  kopitu  krizem  postavljenih  besed  nera- 
zumljive  ali  oznanjajo  v  vsaki  vrstici,  iz  katerega  kraja  je  pi- 
satelj  doma.  Druge  sploh  ne  poznajo  slovnice  ali  kazejo  vsled 
prisiljene  etimologije  (ze  zopet!)  posebnosti. 

Cetudi  si  je  Pozencan  v  svesti,  da  je  sam  potreben  slov- 
niske  sodnije,  vendar  hoce  navesti  nekaj  navadnejsih  napak. 
Med  te  steje  Levstikov  prednik  „Novic"  sledece: 

1.  Gledati,  poslusati  itd.  se  vezejo  z  rodilnikom,  ne  s 
tozilnikom. 

2.  Svojilni  zaimek  („prilastivno  namestime")  se  rabi  cesto 
napacno. 

3.  V  nikalnih  („odrecivnih")  stavkih  stoji  predmet  v  ro- 
dilniku,  ne  v  tozilniku. 

4.  Edninski  druzilnik  („storiven  padez")  prilogov  in  zen- 
skih  imen  na  -a  se  glasi  pravilno  na  -oj,  n.  pr.  z  lepoj^  suk- 
njoj.  Koncnica  se  slisi  v  Tuhinju  na  Kranjskem  in  na  Stajer- 
skem.  Izpricuje  jo  staroslovenska  slovnica  Dobrovskega  in 
poznajo  jo  Rusi.  Tudi  dajalnik  in  mestnik  na  -ej  („dajaven  in 
skazaven")  v  ednini  zenskih  prilogov  je  pravilen,  n.  pr. 
svetej  cerkvi.  To  obliko  potrjujeta  poleg  staroslovenscine  nas 
in  ruski  jezik.  Nekaterim  sicer  ne  ugaja  vec  -oj  zaporedoma, 
toda  to  so  prazne  marnje.  Ko  bi  se  ball  tako  hudo  tautolo- 
gije,  bi  morali  zametavati  tudi  vse  druge  koncnice,  „ker  vsak 
zlog  preveckrat  ponovljen  zamore  tautologijo  napraviti."  Slab 
pesnik  in  „gov6rec",  ki  bi  se  spotikal  nad  tako  malenkostjo 
kakor  je  -oj  in  bi  si  ne  vedel  pomagati  na  deset  nacinov,  ce 

1)  Najbrze  misli  na  Miklosiceve  Kraiyce. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  59 

bi  se  mu  zdelo  potrebno!  Tudi  Nemci  se  ne  pritozujejo  nad 
svojimi  koncnicami,  n.  pr.  nad  -en,  ki  se  rabi  bolj  pogostoma 
ko  nas  -oj,  n.  pr. :  Wenn  sie  jenen  liebeti  Seelen  helfen 
werden-  •  • 

Koncnica  -oj  je  nasia  v  novejsem  casu  zagovornika  v 
Askercu,  ki  se  opira  na  svoje  znanje  ruscine  in  na  govorico 
nekaterih  stajerskih  krajev.  Toda  dandanes  je  ze  toliko  gotovo, 
da  ne  bo  ozivela  nikdar  v  prozi,  in  tudi  v  pesnistvu  ji  lahko 
prerokujemo  skorajsnjo  smrt.  Nasi  Ijudje  jo  malomarno  puste 
pri  miru  in  se  ne  vznemirjajo  nad  njo,  kakor  se  je  onda 
Znojemski,  ki  ji  je  posvetil  te-le  stilie : 

A.  Brate,  kje  si  spa!  nicoj  ?  A.  Kteri  zleg  je  nad  teboj, 

B.  Ovde  spaval  Podgoroj.  Brate,  da  spet  klices  joj  ? 
A.  Koga  klices,  brate  moj,                B.  Kak  brezumen  guc  je  tvoj ! 

Kakor  cednik  s  svojim  oj  ?  P'^as  s  tako  cudnostjoj. 

B    Kajti  s  svojoj  materjoj  A.  Menis,  urn  sem  zgubil  svoj  ? 

Gledal  sem,  kde  dom  je  moj.  Le  ne  vem,  s  cem  ti  nicoj 

Si  se  pital,  brate  moj,*) 
Tak  je  cuden  govor  tvoj. 

(Pogovor  dveh  Siovencov,  1854,  str.  296). 

5.  Pisimo  se  naprej  „Krainec,  Krajnski".  „kjer  ni  gotovo, 
da  bi  to  od  „kraj"  ne  prisio,  kakor  tudi  to  ni  dokazano,  da 
od  „kar",  „ker"  ali  „karn"  pride." 

6.  Namesto  Cele,  Celovec,  celski,  celovski  moramo  pi- 
sati  Celje,  Celjovec,  celjski,  celjovski.  Po  „krajnsko-sIovensi<ili 
pravilih  se  izrekuje  -el  kot  -ev,  in  kranjski  Gorenjci,  sosedje 
teh  dveh  mest,  izgovarjajo  -lo  kot  -vo.  Niti  enega  zgleda  ni 
mogoce  najti,  da  bi  ga  izgovarjali  kot  -lo,  ravnotako  niti 
enega,  da  bi  izpreminjali  //  v  v.  Ce  je  /  topljen  z  j  ali  stoje 
el,  il,  al,  ol,  III.  la,  lo,  hi  brez  y,  razlikujejo  natanko.  iz  tega 
se  vidi,  da  bi  morali  izgovarjati  kranjski  Gorenjci  „cevski"  in 
„Cevovec",  ce  bi  ne  bil  /  topljen.  Tega  pa  ne  delajo,  ampak 
se  cuje  pri  njih  v  teh  imenih  Ij. 

7.  Cesar,  car,  Mohor,  lopar  itd.  se  sklanjajo  cesarja,  ce- 
sarju,  cesarji,  cesarjem;  car,  carja  itd.  Tako  je  v  navadi  na 
Kranjskem  in  tako  nas  uci  staroslovenscina,  oziroma  Dobrov- 
sky,  Inst.  ling.  slav.  dial.  vet.  edit.  2.  str.  468. 

8.  Pri  imenih  moskega  in  srednjega  spola  moramo  lociti 

V  ednini  mestnik  od  dajalnika.  Prvi  ima  koncnico  -ii,    drugi  -/. 

V  istih  sklonih  se  razlikujejo  tudi  prilogi  moskega  in  srednjega 
spola,  n.  pr.  lepemu  vremenu,  toda  ob  lepem  vremeni.    Solnce 

*)  „Morebiti  s  cerkami,  ker  jih  ima  toliko  v  ustih  ;  ta  oblika  sto- 
rlvnega  nima  enakosti  v  nobenem  narecji ;  staroslovensko  in  rusovsko 
sicer  storivnega  bolj  iztezuje,  pa  malo  drugace"  (Opomba  Znojemskega). 


60  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

je  po  kranjsko  in  rusko  v  mnozini  mosko,  kakor  je  ze  Vodnik 
pel:  „Dva  sedem  sto  solncov." 

9.  Prilogi  na  -zi,  -si,  -ci,  -ji  se  koncujejo  v  srednjem 
spolu  na  -e,  ne  na  -o. 

10.  Beli  grad,  Carji  grad  itd.  se  skanjajo  Belega  grada, 
Belemu  gradu  itd.,  ne  Beligrada,  Beligradu  itd. 

11.  „Gospod"  se  ne  sklanja  v  ednini  pred  imenom,  pri- 
imkom  ali  naslovom.  To  je  bra!  Pozencan  v  „rusovskem"  in 
slisi  vsak  dan  v  kranjskem  narecju,  n.  pr.  to  so  gospod  Jane- 
zove,  gospod  fajmostrove  bukve--- 

12.  Po  kranjskoslovensko  ni  prav  pisano  „sonce",  „Kupa". 
Na  Doienjskem  slisimo  „sovnce",  ..Kovpa",  kjer  spominja  z' na /. 
Gorenjec,  ki  posebno  ne  Ijubi  cistega  /,  pravi  „sonce",  „Kopa". 

13.  U  namesto  v  (nemski  „in")  ne  more  potrditi  po  no- 
beni  ceni.  Predlog  u  pomeni  „bei"  in  zahteya  rodilnik,  a 
kranjski  Slovenci  smo  ga  ze  izgubili.  Rusi  in  Cehi  ga  pac  se 
imajo. 

Te  Pozencanove  kranjskoslovenske  „napake"  je  pustil 
Bleiweis  pri  miru.  Odlocno  pa  je  odklonil  slovnisko  sodnijo, 
ker  se  mu  zdi  prezgodnja  in  nemogoca^).  Prezgodnja  za  razvi- 
jajoci  se  slovenski  jezik  („naj  vre  most,  da  se  izdela  stano- 
vitno  vino!")  in  nemogoca  pri  slovenski  neslogi.  Ko  je  velelo 
naucno  ministrstvo,  da  se  ravnajmo  po  Miklosicevem  berilu  in 
drzavnem  zakoniku,  je  mislil  Bleiweis,  da  primemo  vsaj  za  to 
vez  edinstva,  a  se  je  zmotil.  Cesar  pa  ne  more  opraviti  mini- 
ster, to  bo  doseglo  se  manj  kakih  deset  ali  dvanajst  moz, 
najsi  so  tudi  prvaki  slovenscine.  Zato  se  glasi  njegov  svet : 
„,festina  lente!'  to  je  ,hiti,  pa  se  ne  prehiti!'  in  pa:  ,glej,  kaj 
terja  o  jeziku  vecina  pisateljev'."  Ce  se  drze  oni,  katerim  je 
draga  enolicna  pisava,  glede  oblik  berila  in  zakonika  in  pi- 
sejo^sicer  po  Metelkovi  in  Potocnikovi  na  Kranjskem,  Murkovi 
na  Stajerskem  ali  Janezicevi  na  Koroskem  natisnjeni  slovnici, 
imamo  za  sedaj  dovolj  enolicnosti,  ker  „cerka  le  mori,  duh  pa 
zivi"  (1855,  1.  36). 

Bleiweisovo  mnenje  v  zadevi  sodnije  je  potrdila  vecina 
veljavnih  slovenskih  pisateljev,  predvsem  Slomsek  in  Metelko 
v  dopisih  z  dne  12.  V.,  oziroma  21.  V.  1855  (str.  167). 

Lep  donesek  k  slovenski  slovnici  je  priobcil  koncem  tega 
leta  Hicinger  v  „Novicah".  Njegove  vrstice  „Nekaj  o  so- 
stavljenih  lastnih  imenih"  (str.  375)  pricajo,  da  ni  hodil  gluh 
med  narodom.  Naslov  je  netocen,  kajti  Hicinger  govori  tu  o 
sklanji  krajevnih  imen.  Dve  leti  pozneje  je  napisal  cla- 
nek  „V  kakosni  obliki  rabiti  imen  a  ptujih  kra- 
jev?"  (1857,  str.  322).  Tudi  ta  sestavek  zasluzi  z  ozirom  na 
cas  pohvalo  in  dela  Hicingerju  cast. 

1)  Prim,  pozneje  priobcimo  Cigaletovo  pismo  z  dne  1.  IX.  1881, 
kjer  se  poteguje  za  jezikovni  kongres. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  61 

Strokovnjaki.  Od  Levstika  do  Janezica. 

Tla  za  sodnike  slovenskega  pisanja,  kakor  smo  spoznali 
enega  v  Pozencanu,  so  bila  torej  pripravljena.  Skoro  o  vseh 
vprasaiijih  slovenske  slovnice  so  bile  ze  govorile  „Novice".  V 
njih  se  je  oglasil  1-  1858.  nov  sodnik,  toda  sirjega  obzorja  in 
odlocnejsega  nastopa,  kakor  je  bil  Pozencan.  V  mislih  imam 
Levstikove  znamenite  „Napake  slovenskega  pi- 
sanja", podprte  z  lepim  brojem  znacilnih  zgledov.  Kot 
glavne  napake  slovenskih  pisateljev  navaja  Levstik  siedece: 

1.  Devljemo  giagole  vedno  na  konec  stavka,  kakor  bi  ne 
smeli  stati  drugje. 

2.  Zacenjamo  stavke  s  pomozniki,  z  okrajsanimi  oblikami 
osebnih  zaimen  ali  glagola  hoteti  (cem,  ces,  ce---)- 

3.  Krcimo  male  stavke  s  tern,  da  stavimo  dopovedni 
glagol  V  nedolocnik. 

4.  Rabimo  stavke  v  trpni  dobi  na  ta  nacin,  da  stoji  ime- 
novalnik  tvornega  stavka  v  rodilniku  z  „od". 

5.  Zaznamujemo  cigavost  z  golimi  rodilniki  samostalnih 
imen. 

6-  Prestavljamo  pomoznik  „werden"  z  bom,   bos,    bo--- 

7.  Gresimo  v  posameznih  besedah  (zamorem,  imam  v  po- 
menu  soilen,  vsaj  in  saj  itd.). 

8.  Tvorimo  napacne  sestave. 

To  so  ob  kratkem  vodilne  misli  „Napak",  ki  so  s  svojim 
za  Levstika  znacilnim  koncem  „Bog  zivi  kritiko!"  znane  pac 
vsakemu  izobrazenemu  Slovencu. 

Levstik  se  bojuje  v  prvi  vrsti  proti  germanizmom  in  za 
slovenski  slog  v  duhu  zivega  narodovega  jezika  in  drugih  slo- 
vanskih  narecij.  Z  nekaterimi  izmed  navedenih  napak  so 
nas  ze  seznanile  „Novice",  a  Levstikova  zasiuga  obstoja  v  tem, 
da  jih  je  podal  obcinstvu  v  pregledni,  deloma  zasoljeni  nbliki. 
Kar  je  ucil  prakticno  v  svojih  prozaicnih  spisih,  to  je  razvil  v 
„Napakah  slovenskega  pisanja"  kot  teoreticen  nauk.  Njegova 
proza  je  bila  ze  takrat  na  glasu  (prim.  n.  pr.  Klunovo  pohvalo 
V  praskem  casopisu  „Kritische  Blatter  fur  Literatur  und  Kunst"), 
a  njegov  kriticni  duh  je  bil  strah  raznim  prozaikom  in  poetom, 
pa  tudi  ,,ucenim"  slovnicarjem  in  literarnim  zgodovinarjem.  — • 
Uspeh  njegove  razprave  je  bil  ta,  da  so  se  zaceli  nekateri  su- 
zenjski  ravnati  po  njegovili  naukih.  Tako  n.  pr.  tici  mnogim  se 
vedno  v  kosteh  strah,  da  stavijo  giagole  prevec  na  konec 
stavkov.  —  In  ce  vprasas  koga :  Kako  slovenscino  pise  X? 
—  dobis  za  odgovor:  Slabo.  Poglej  samo  njegovo  stavo 
glagolov ! 

Na  ta  nacin  smo  pali  iz  ene  napake  v  drugo,  dasi 
manjso,  in  vklenili  deloma  jezik  v  okove.  To  se  cuti  zlasti  pri 


62  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

piscih  s  premalo  razvito  individualnostjo,  torej  prl  onih,  ki  ni- 
majo  lastnega  sloga.  A  pred  petdesetimi  leti  sta  bili  pri  trdo- 
koznih  in  svojeglavnih  slovenskih  pisateljih  Levstikova  satira 
in  odlocnost  popolnoma  na  mestu.  In  dandanes?  Ravno  v 
prvi  tocki  Levstikovih  „Napak",  kjer  smo  se  najbolj  oprijeli 
njegovega  nauka,  se  nam  obeta  preobrat  (Breznik!),  v  drugih 
niu  deloma  sledimo,  deloma  nismo  vec  tako  tankovestni  ko 
on,  izvecine  bi  pa  potrebovali  Levstika  st.  2.  Nabral  bi  lahko 
se  vec  hib  slovenskega  pisanja.  Kritiko  bi  moral  iznova  ustva- 
riti,  ker  odlocujeta  pri  danasnjih  kritikih  z  malo  izjemami  samo 
osebno  znanje  in  politicno  prepricanje.  Skozi  njegovo  reseto 
bi  zdrknilo  mnogo  „priznanih". 

Takoj  za  Levstikom  se  je  oglasil  Cigale^)  z  „Odloc- 
kom  iz  slovenske  sintakse"  (1859,  1.  8  in  9)  in  sku- 
sal  nekoliko  skrhati  ost  Levstikovih  „Napak  slovenskega  pi- 
sanja". Pravi,  da  je  hvale  vredno,  „jezik  opiliti  peg",  toda  tudi 
V  tej  reci  moramo  delati  s  pametno  mero,  katere  je  treba 
povsod.  Ni  ga  namrec  naroda  ciste,  nepomesane  krvi,  kakor 
ne  tako  cistega  in  samorodnega  jezika,  da  bi  se  mu  ne 
poznala  moc  tujega  vpliva.  Vsi  smo  sinovi  enega  oceta  Adama, 
torej  enakih  dusnih  zmoznosti  ter  podobnega  cuvstvovanja  in 
misljenja.  Zato  ne  more  biti  drugace,  kakor  da  se  povecem 
ujemajo  jeziki  med  sabo.  Vse,  kar  se  komu  zdi,  ni  germani- 
zem.  Pa  ce  bi  tudi  bil,  kdo  ve,  ali  ni  prvotno  romanizem  ali 
grecizem?!  Jezik  ni  cloveku  cilj  in  konec,  temvec  le  pomocek 
pri  izrazanju  misli.  Vsaka  tujka,  vsak  tuj  rek  ne  grdi  enako 
slovenscine.  „Priti  ob  kaj"  namesto  „izgubiti"  je  n.  pr.  posten 
in  drugim  Slovanom  neznan  germanizem,  nas  pa  tisci.  „Tudi 
je  za  razsojo,  kaj  je  nase,  kaj  tiije,  sploh  treba  redke,  redke 
ucenosti ." 

Te  Cigaletove^  besede  koncujejo  uvod  „Odlocka  iz  slo- 
venske sintakse."  Se  dandanes  je  vreden  dobrega  preudarka, 
kajti  tudi  mi  se  zadiramo  cesto  po  krivem  nad  nekaterimi  iz- 
razi,  ces  da  so  germanizmi.  Na  drugi  strani  pa  ne  vidimo 
mnozice  popolnoma  napacnih  tvorb  in  zvez. 

Sicer  govori  Cigale  v  svojem  clanku  o  peti  tocki  Lev- 
stikovih „Napak"  t.  j.  ali  in  kdaj  se  sme  staviti  za 
samostalnikom  sam  rodilnik  drugega  samostalnika. 
Mnozina  samostalnikov  in  nepregledno  stevilo  primerov,  v  ka- 
terih  se  lahko  pritikajo  samostalniki  drug  k  drugemu  na  ome- 
njeni  nacin,  sta  zbudila  v  Cigaletu  zeljo,  da  bi  nam  razjasnil 
na  podlagi  lastne  izkusnje,  nasih  in  drugih  slovnic  ter  Dani- 
ciceve  srbske  sintakse,  kaj  je  prav,  kaj  ne.  Toda  vprasanje  je 
bilo  prevec  zamotano  in  preobsirno.  Zato  nam  je  ostal  Cigale 

1)  Prim,  tudi  oblastni  Hicingerjev  spis  .Nekoliko  kritike"  (Novice, 
1858,  str.  290— 291),  v  katerem  se  zaletava  v  Levstikovo  razpravo,  in  Biei- 
weisov  pereci  dodatek.  Hicingerja  je  pregovoril  Bleiweis  sani,  da  je  na- 
padel  Levstika. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  63 

dolzan  jasnega  odgovora.  Kljub  naporu  se  mu  ni  posrecilo  re- 
siti  naloge,  cesar  si  je  bil  sam  v  svesti. 

Tudi  on  je  mnenja,  da  se  ne  prilegajo  slovenscini  kakor 
latinscini  samostalniki,  zbog  tega  mu  ne  ugajajo  cisto  naslovi, 
kakor:  Osvojenje  Carigrada  ;  Naprava  snega;  Prihod  Uskokov 
na  Kranjsko  ali  Boji  Slovencov  s  Turki.  Boljsi  se  mu  zde  na- 
pisi :  Kako  so  Turki  pod  se  spravili  Carigrad ;  Kako  se  na- 
pravlja  sneg ;  Kako  so  Uskoki  prisli  na  Kranjsko ;  Boji,  ki  so 
jih  Slovenci  imeli  s  Turki  ali  Kako  so  se  Slovenci  bojevali  s 
Turki.  Toda  ni  tako  hud  nasprotnik  samostalnikov  kakor  ne- 
kateri  drugi,  ker  „derzec  se  tacega  ostrega  pravila  bi  ne  do- 
biii  nikoii  ne  kupcijskega  ne  pisarniskega  ali  pravdarskega  je- 
zika,  bi  ne  mogli  dati  Ijudem  nikaeega  znanstvenega  nauka  in 
se  celo  sv.  pisma  ne.  Samostavniki  in  padezi  (casus),  po  kte- 
rih  se  sklanjajo,  ne  dajo  se,  kar  se  tice  razlocnosti  in  ocit- 
nosti  rekov,  nadomestiti  z  drugim  nicimur."  V  znanstvu  n.  pr. 
pa  je  treba  lociti  pojme  jako  natancno.  Zato  se  glasi  „in  die 
Hande  der  Christen  fallen"  po  slovensko  bolje  „priti  kristja- 
nom  V  roke"  kakor  „priti  v  kristjanske  roke",  ker  pomeni 
zadnje  tudi  „v  dobre,  negrozovitne  roke". 

Raba  golih  samostalnikov  v  rodilniku  poleg  drugih  sa- 
mostalnih  imen  se  torej  ne  sme  popolnoma  zavreci,  dasi  se  je 
izogibajo  slovanski  jeziki  kaj  radi  na  ta  nacin,  da  pristavljajo 
takim  rodilnikom  prilog  (iz  ust  laznivega  preroka).  zaime  (ne- 
katere  lastnosti  nasega  naroda),  samostalnik  v  istem  sklonu 
(podoba  Device  Marije),  eel  stavek  ali  jih  pa  nadomescajo 
s  prilogi,  izpeljanimi  iz  doticnih  samostalnikov,  kar  se  godi 
najcesce. 

V  tern  casu  je  vrgla  politika  novo  vprasanje  med  Ijubi- 
telje  nasega  jezika.  Diplom  z  20.  oktobra  1860.  in  patent  s 
26.  februarja  1861  sta  jamcila  vsaki  avstrijski  narodnosti  rav- 
nopravnost.  Kot  ravnopraven  narod  bi  morali  ze  vsled  do- 
slednosti  braniti  svoje  pravice  v  svojem  jeziku.  Toda,  Ijubi  Bog, 
kako,  ko  smo  culi  slovenscino  doslej  komaj  v  soli  in  cerkvi! 
In  se  tu  se  je  zdelo  tuintam  poslusalcu,  da  slisi  na  priznici 
pokojnega  patra  Marka  Pohlina. 

Slovenec  je  torej  ze  od  nekdaj  na  slabem.  Nasi  dedje 
so  hoteli  nastopati  javno  v  svojem  jeziku,  a  niso  vedeli,  kako 
bi  ga  govoriii;  mi  pa  smo  si  priblizno  edini  glede  izgovora, 
a  nas  muci  zopet  izgovor  nemscine,  da  bi  se  ne  osramotili  na 
svoji  zemlji  pred  tujcem. 

Prvi  clanek  „0  slovenskem  govornem  (parla- 
mentarnem)  jeziku"  so  prinesle  „Novice"  1861-  1.  v  25- 1. 
Tu  se  nasvetuje :  Izgovarjajmo  svoj  jezik,  kakor  ga  pisemo !  — 
torej  „priser',  ne  „prsav,  prsev,  prsov,  prsu,  prisa,  persa, 
prsel"  itd.    Ko  bi  se  ravnali  po  tem  pravilu,  bi  nam  delal  po 


64  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


dopisnikovem  mnenju  samo  se  nag  las  tezave.  Toda  njegovo 
navodilo  velja  lahko  samo  za  jezik  s  stanovitnim,  ne  vsak  hip 
se  izpreminjajocim  pravopisom.  Kjer  tega  ni,  je  treba  prej 
urediti  pravopis,  potem  sele  bode  sledil  pisavi  govor.  To  je 
pripomnil  J.  G.(ersak)  v  „Parlamentarnem  slovenskem  jeziku" 
(str.  216)  k  zgornjemu  nasvetu.  V  31.  listu  je  objavil  potem  M. 
P.  svoj  dopis  „0d  spodnjega  Koroskega",  kjer  odobruje  na- 
svet  prvega  clanka,  ces  da  se  je  ze  obnesel  v  dejanskem  ziv- 
Ijenju.  Bogoslovcem  celovskega  semenisca  so  namrec  vedno 
narocali,  naj  se  ne  ravnajo  pri  pridigah  po  narecju  vsakokratne 
zupnije,  ampak  po  knjigah,  natisnjenih  v  Ljubljani  in  Celovcu. 
Semeniscniki,  poznejsi  duhovniki  so  ubogali  vecinoma  sveto- 
valce-ucitelje  in  nikdar  ni  bilo  cuti,  da  bi  jih  ne  umelo  Ijud- 
stvo.  —  I.  G.-kov  ugovor  se  zdi  M.  P.-ju  prazen,  ker  nedostaja  slo- 
venskemu  pravopisu  do  stanovitnosti  samo  malenkosti,  ki  so  za 
parlamentarni  jezik  brezpomembne.  Tezje  je  pa  vprasanje 
glede  nag  las  a.  Dopisnik  misli,  da  naj  bi  napravili  za  prvo 
silo  kratko,  lahko,  pri  vsaki  priloznosti  rabljivo,  za  vse  pri- 
mere  neovrgljivo  naglasno  pravilo,  ki  nam  ne  bo  na  poti,  ko 
se  slovenscina  bolj  utrdi  in  se  najde  boljse  pravilo-  Kakrsni 
so  bili  dopisnikovi  nazori  o  naglasu,  taksno  je  bilo  tudi  od 
njega  predlagano  pravilo :  „Zgovarjaj  sleherni  glasnik  slisljivo 
in  le  stisnjeni  zlogi  dobijo  naglas  |"  Do  tega  pravila  so  ga 
privedli  ogrski  Slovenci,  Hrvatje,  Stajerci,  Kranjci  in  Korosci, 
ki  „govorijo  pocasi  in  zrekajo  slednji  glasnik  slisljivo  ter  ver- 
zejo  le  na  stisnjene,  to  je,  take  zloge,  kteri  so  iz  vec  glas- 
nikov  skupaj  potegnjeni,  veksi  naglas,  n.  pr.  pojo  namesto 
pojejo." 

Cegnar  je  povedal  svoje  mnenje  o  tej  zadevi  kratko 
in  jedrnato  na  386.  str.,  ces  :  med  knjizevnim  in  parlamentar- 
nim  jezikom  ne  sme  biti  razlike.  Vsak  glas,  tudi  /,  se  naj  iz- 
rekuje  tako,  kakor  se  pise. 

Obsirnejsi  jej.  Gersakov  sestavek  „Parlamentarni  je- 
zik, —  slovenski  naglas"  (lista  45  in  46).  Po  njegovih  mislih  se 
motajo  pravila  o  parlamentarnem  jeziku  okoli  dveh  tock : 

1.  Kako  se  razlikuje  govorni  jezik  od  pismenega? 

2.  Kateri  zlogi  so  dolgi  ali  kratki,  naglaseni  ali  nena- 
glaseni? 

Ker  je  navdusen  za  jugoslovansko  vzajemnost,  resi  prvo 
vprasanje  na  ta  nacin,  da  nam  bodi  prva  skrb,  kako  popra- 
vimo  svojo  pisavo  po  jugoslovanski  slovnici.  Jugoslovanom 
moramo  slediti  tudi  v  izreki,  torej  se  naj  izgovarja  ol  kakor 
//,  a/  pri  glagolih  kakor  o,  n.  pr.  gonil,  izg.  gonio;  volk,  izg. 
vuk-  Ako  bi  pisali  o  namesto  /,  bi  se  oddaljili  od  slovnice, 
cesar  ni  treba,  ker  ze  itak  prav  pisemo. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  65 

Pri  drugem  vprasanju  zavraca  M.  P-jevo  naglasno  pra- 
vilo  kot  nemogoce  in  predlaga  za  parlamentarni  jezik  sledeca: 

„1.  Enoslozne  imena  so  kratko  in  visoko  naglasene;  po- 
stavimo :  boj,  sod,  sin,  les,  poln  (pun),  stan  itd. 

2.  Visezlozne  imena  imajo  naglas  na  korenini;  n.  pr.  da- 
nas,  mozki,  poterdili,  raziimiti  itd. 

3.  Pri  glagolih  na  -ovati  se  naglasa  veznica  —  ova  — 
n.  pr.  izdelovati,  spostovati. 

4.  Suffiksi  so  v  obce  kratki  in  brezglasni;  dolge  in  na- 
glasene koncnice  so  pa  :  ad,  ac,  ak,  ar,  at,  en,  iv ;  n.  pr.  zi- 
vad,  kovac,  siromak,  loncar,  rogat,  iesen,  bojazijiv. 

5.  Ednoslozne  besede  sostavljene  s  predlogom  naglasu- 
jejo  predlog,  dvojeslozne  pa  korenino;  n.  pr. :  ogled,  ogleda; 
nauk,  naucim;  ustav,  ustaven. 

6.  Pri  sklanjanju  imen  ali  pregibanju  glagolov  ostane  na- 
glas ondi,  kjer  je  bil  v  imenovavniku  ali  v  pervi  osebi;  le 
stisnjeni  slogi  dobivajo naglas;  n.  pr.  naglas,  naglasa;  koncnica, 
koncnicama  (na  sterti  slog);  le  nektere  enoslozne  besede  disijo 
po  ruskem  naglasu,  n.  pr. :  sad,  sadu,  kost,  kosti." 

Cisto  po  nepotrebnem  zaide  nato  v  pesnistvo  in  se 
povzpne  do  smele  trditve,  da  jugoslovansko  pesnistvo  sploh  ne 
pozna  naglasa,  da  zanemarja  govorni  naglas  in  zloge  le  — 
steje.  Ves  spis  prica,  da  je  bil  Gersak  pac  navdusen  Jugoslo- 
van,  a  slab  jezikoslovec.  Navdusenje  pa  ne  rodi  vsekdar  kaj 
dobrega. 

Prvi  citanja  vreden  sestavek  .,0  slovenskem  na- 
glasku  ali  akcentu"  je  spisal  za  „Novice"  (1863,  1.7  id.) 
Podgorski.  Moz  je  proucil  narodno  govorico,  slovenske 
slovnicarje,  zlasti  Metelka,  Murka  in  Dajnka  ter  Karadziceva, 
Daniciceva  in  A.  Mazuraniceva  dela  o  naglasu.  Vprasanje  je 
pa  pretezko,  da  bi  bil  mogel  napisati  v  onih  casih  kaj  dovr- 
senega,  saj^dela  slovenski  naglas  se  dandanes  tezavo  mozem, 
kakor  je  Strekelj.  Podgorski  razlikuje  v  slovenscini  cetveren 
naglas,  ki  ga  imenuje :  1.  oster  in  dolg  (grad);  2.  oster  in 
kratek  (rad) ;  3.  mehek  in  dolg  fglava);  4.  mehek  in  kratek 
(dala).  —  Pohvalno  moram  omeniti  to,  da  se  je  ozrl  glede 
naglasa  tudi  na  razmerje  Slovencev  napram  Hrvatom  in 
Srbom. 

Enako  vaznega  vprasanja,  kakor  je  ono  o  naglasu,  toda 
precej  nehvaleznega,  se  je  lotil  Janko  Pajk  s  clankom  „Ne- 
kateri  foneticni  zakoni  nasega  jezika"  (1862,  1.  39 
in  46).  Tu  preiskuje  ,  kdaj  se  pisejo  5  (cum,  con-),  5  (de,  de-), 
iz  (ex,  ex-)  in  vz  (sub-,  ex-,  empor-)  in  v  kaksnem  razmerju 
si  stojijo  z  ozirom  nanje  slovenscina,  hrvascina  in  srbscina  med 
•seboj  in  napram  staroslovenscini.  Podgorski  je  dodal  ome- 


66  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

njenim  predlogom  se  v  in  k  v  sestayku  „Se  nekaj  o  fonetic- 
nih  zakonih  nasega  jezika"  (list  47).  Clankasta  spadala  po  vse- 
bini  bolj  v  „Glasnik".  Za  brake  „Novic"  sta  bila  presuho- 
parna,  zato  nista  zbudila  pozornosti. 

Poleg  teh  temeljnih  vprasanj  nahajamo  v  „Novicah"  se 
celo  vrsto  jezikoslovnih  razmotrivanj.  Podgorski  je  napisal 
celo  razpravo  „0  clenkih"  (1862,  1.  49  id.)  z  dodatkom 
„Se  nekaj  o  besedicah  an  in  ni"  v  naslednjem  letniku  Jl.  50.). 
V  to  vprasanje  se  je  vmesal  tudi  Cigale  in  je  napisal  „Se  eno 
o  besedicah  an,  anti,  ni,  nitV'  (1863,  1.  52).  Odvrnil  mu  je 
Podgorski  v  spisu  „Nadalje  o  besedicah  anti,  an,  ni,  niti'' 
(1864,  1.  4  in  5),  temu  zopet  Cigale  z  doneskom  „Dalje  o 
veznikih  ni  pa  niti"  (1.  8  in  9)   •  • 

Tako  navduseni  sobili  nasipredniki  za  slovnico  in  —  svojo 
cast ! 

Cigale  je  pisal  tudi  o  tvorbi  zenskihimenna 
-ica  (1857,  str.  78),  Sekolovski  (1857,  str.  70—71)  pa  o 
tvorbi  pridevnikov  na  -ski  iz  tujih  imen  (evropejski  — 
evropski).  J.  Bile  je  premisljal  o  tern  „Kako  naj  Slovenci 
„sehr"  prestavljajo?"  (1857,  str.  27),  P.  Ladislav  pa  je 
predlagal  (1863,  str.  43)  lih  za  ravno  itd. 

Najvecji  uspeh  je  dosegel  Levstik  z  „Zatozenim 
s  amo  glasnikom"  (1864,  1.  9  id.).  Izvolil  si  je  obliko  v 
nernskem  slovstvu  priljubljenih  „bella  grammatica"  (Klopstock 
in  drugi),  ki  je  pripomogla  poleg  drasticnih  izrazov  sosamo- 
glasniku  (r)  do  veljave  samoglasnika,  torej  do  casti,  ki  mu  jo 
je  ze  zdavnaj  izkazal  drzavni  zakonik,  jemal  pa  Metelko  s 
svojo  slovnico  in  Marn  z  „Jezicnikom"  (1864).  „Novice"  so 
zacele  pisati  r  kot  samoglasnik  1.  1862.  (prim,  isti 
letnik,  str.  34),  ces  da  jim  je  kazipot  Miklosic. 

Pisalo  se  je  v  „Novicah"  tudi  o  razliki  med  „moci"  in 
„morati"  [Cigale  se  je  skliceval  tu  (1863,  str.  27)  na  Tru- 
barja  —  mnogi  so  bill  namrec  zoper  omenjeno  razliko  kot 
izmislek  slovnicarjev],  predlagaia  se  je  oblika:  „dve  zeni  5/a" 
namesto  „ste''  (Cigale,  ravnotam)  itd.  Med  vsemi  sotrudniki 
„Novic"  je  vrelo,  kar  se  tice  slovnice.  Preresetavali  so  najraz- 
licnejsa  slovniska  vprasanja  ter  se  trudili  za  cistost  in  boga- 
stvo  jezika.  Nikodem  Ravnikar,  pravnik  v  Zagrebu,  je 
izdal  celo  „Kratek  kranjsko-slovenski  besednjak" 
(Ljubljana,  1863)  z  namenom,  da  pokaze,  katera  cista  sloven- 
ska  beseda  se  naj  rabi  namesto  spacene  nemske  ali  laske.  Za 
zgled  sledece  iz  slovarja : 

ajnrajmar  —  cestnik;  ajnrihtenga — pohistvo,  oprava; 

ajnrihtat  —  vrediti,  vravnati;       ajnrukat  —  iti,  priti  k  armadi; 
ajfrik  —  vnet,  skrben,  marljiv;    ajnspanar  —  samec,  voz  z 

enim  konjemf 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  67 

Po  tolikem  slovniskem  delu  in  prepiru  pa  so  potrebovali 
Slovenci  slovnice,  ki  bi  jim  izbrala  iz  velikega  stevila  clankov 
in  razprav  zlata  zrna  in  jim  jih  podala  v  jedrnati  obliki  za 
domaco  in  solsko  porabo.  Kakor  smo  videli ,  so  pomagale 
„Novice"  temeljito  pri  gradnji  te  slovnice,  a  izsia  ni  iz  kroga 
Novicarjev,  ampak  jo  je  podarii  Janezic  „Novicam"  za  nji- 
hovo  dvajsetletnico  (..Sloven ska  slovnica  za  domaco  in 
solsko  rabo.  Spisal  Anton  Janezic,  c.  k.  ucitelj  vise  realke.  V 
Celovcu.  Nova,  vsa  predelana  in  popravljena  izdava.  1863")-  »Novi- 
ce"  so  jo  pozdravile  z  veseljem  in  koncale  svoj  pozdrav:  „Radujmo 
se  tedaj,  da  imamo  leposlovnico  v  lepi  slovenski  besedi,  ki  naj  bi 
jo  v  roko  vzeli  ne  le  pisatelji  slovenski,  temuc  vsi  nasi  rojaki,  da 
se  naucijo  cistega  svojega  maternega  jezika  in  slovo  dajo  kolo- 
bocii.  ktere  so  se  navzeli  iz  druzih  jezikov!"  (1863,    str.   322). 

Vrhutega  je  zacel  (1863)  izdajati  se  I.  Marn  svoj  „J  e- 
zicnik  ali  pomenke  o  slovenskem  pisanji",  da  bi  razjasnil  v 
razgovorih  med  uciteljem  in  ucencem  razne  slovenske  knji- 
zevne  oblike  onim  rojakom.  katerim  se  zdi  slovnica  presuha 
in  premalo  micna.  L.  1863.  je  prisla  tudi  njegova  „Kratka 
star  o  si  ovens  k  a  slovnica"  (Celovec)  na  svetlo. 

Zito   je  dozorevalo,  in  kosci  so  se  oglasali--- 

Da  se  je  bilo  nabralo  v  teku  casa  po  raznih  casopisih 
in  knjigah  mriogo  slovniskega  gradiva,  nam  prica  jako  dobro 
zgoraj  omenjena  izdaja  Janeziceve  „Slovenske  slovnice",  ce  jo 
primerjamo  s  prvo  iz  1.  1854.;  pricata  nam  pa  tudi  naslednja 
dva  popravljena,  v  kratkih  presledkih  izisla  natisa  (1864 
in  1869). 

Z  Janezicovo  slovnico  so  dobili  Slovenci  knjigo,  katero 
so  pripoznali  za  voditeljico  v  slovniskih  vprasanjih.  K  temu  ji 
je  pripomoglo  najvec  to,  da  je  stal  Janezic  v  jezikovnih  receh 
pod  Miklosicevim  vplivom.  Da  pa  je  vplivala  Janeziceva  slov- 
nica na  pisavo  slovenscine,  za  to  je  skrbela  sola,  sprejemsi 
na  podlagi  organizacijskega  nacrta  za  avstrijske  gimnazije  se- 
stavljeno  delo  med  ucne  knjige.  To  svoje  mesto  si  je  —  v 
Sketovi  izdaji  —  ohranila  do  danasnjih  dni. 

Valovi  jezikovnega  prepira  so  se  polegli  v  „Novicah", 
toda  vrenje  in  kipenje  se  ni  prenehalo  popolnoma.  Bilo  je  se 
necistih,  motnih  snovi,  ki  jih  je  bilo  treba  jzvreci,  da  se  iz- 
■cisti  in  ustanovi  oblika  jezika.  A  jezikovni  doneski  „Novic" 
so  bili  odslej  vecinoma  drobtine  in  so  tudi  izhajali  najcesce 
pod  naslovom  „Jezikoslovne  (slovniske)  drobtinice  (opazke, 
mrvice)." 

Samoglasni  r. 

A  n.  pr.  je  cutil  potrebo,  da  se  je  oglasil  v  7.  listu 
I  1865.  „Zastran  samoglasnika  /'"  zoper  „Jezicnik",  njegove  to- 

5* 


68  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

varise  in  druge  spostovane  „erkovce",  ki  niso  lioteli  verjeti 
Miklosicu,  da  je  r,  „kakor  je  bil  v  .sanskrtu',  tako  tudi  v  sta- 
roslovenskem  in  sedanjem  jeziku  samoglasnik  v  primerih, 
kakorsni  so:  rdeti  se,  rz,  rsketati;  brv,  crv-  •  •  skrbati  itd.  (prst, 
krst,  smrt)."  Sicer  se  je  zdel  tudi  dopisniku  ta  nauk  izprva  cu- 
den,  ker  ga  je  ucil  njegov  prvi  „solmoster",  da  so  le  a,  e,  i, 
o,  u  samoglasniki,  vsi  drugi  pa  soglasniici;  po  tern  pravilu 
nemske  slovnice  je  bilo  vse  tiskano  in  pisano,  kar  je  bral  od 
mladih  nog  do  1.  1848.  Ko  pa  je  zacel  citati  srbske  in  ceske 
knjige  ter  je  dobil  v  roke  tudi  Miklosicevo  slovensko  prestavo 
drzavnega  zakonika,  je  videl  prvic  pisavo:  krst,  prst- •  •,  ka- 
tero  imenuje  cesko.  Slednjo  priporoca  ze  zaradi  pravilnega 
citanja,^ki  se  naj  uci  „glaskovaje"  (Lautiermethode). 

Clanek  nima  slovniske  vrednosti  in  je  spisan  samo  zato^ 
da  bi  pomiril  soglasnikarje  in  samoglasnikarje.  Njegov  pisec 
je  namrec  preprican,  da  bo  pel  ves  svet  hvalo  onemu,  ki  bo 
koncal  „nesrecno  abecedno  vojsko".  Zato  vzklikne  hrepenece: 
„0j,  ko  bi  bil  jaz!"  Misli  pa,  da  bomo  pisali  scasoma  tudi 
mokr,  svedr  namesto  moker,  sveder-  •  ■  in  seveda  tudi  Rjavec^ 
Rzen---  mesto  stare  pisave  Erjavec,  Erzen---,  kajti  „voz  na- 
rodne  omike  se  pomika  ziozno  naprej"  in  Supanzhizh,  Shurga^ 
Zhuk  itd.  ne  pisemo  vec,  ampak  Zupancic,  Zurga,  Cuk  itd. 

„Zastran  r-a"  je  prijel  za  pero  tudi  L  o  m  s  k  i  (Cigale)  v  24. 
listu  istegaleta.  Zanj  ni  glavno  vprasanje,  \t-\\r  samoglasnik  ali 
ne,  marvec  to,  ali  je  nova  pisava  „zadostna,  prilezna  namenu 
vsega  nasega  pisanja,  kteri  ni  v  tern,  da  bi  ustrezalo  kakim 
starim  ali  novim  naukom,  niti  da  bi  dopadalo  ocem  druzega 
vajenim,  zlasti  pa  nemskim,  ampak  da  citajocemu  na  jezik 
daje  glas  slovenskega  govora,  kakorsen  je."  Ta  namen  pa  iz- 
polnjuje  novo  pisanje  popolnoma,  kakor  so  ze  dobro  razlozile 
„Novice".  Nauk,  da  se  „v  vsaki  besedi  mora  videti  samoglas- 
nik", naj  nas  nikar  ne  moti,  saj  imamo  z  drugimi  Siovani 
vred  ze  nekaj  dobro  sluzecih  besedic  brez  samoglasnika,  na 
pr. :  5,  z,  k,  V.  Vrhutega  je  nova  pisava  krajsa,  torej  tudi  hit- 
rejsa,  kar  ni  mala  stvar  za  slovenski  jezik,  ki  ima  r  v  nestevilno 
mnogih  besedah.  Omenjena  pisava  je  pa  udomacena  tudi  pri 
Cehih  in  Slovakih,  ravnotako  pri  Srbih  in  „se  prikupuje  dan 
na  dan  bolj  tudi  Hrvatom  tako,  da  zastran  njene  popolne 
zmage  v  mestu  prihodnje  jugoslovenske  akademije  ne  more 
biti  dvombe  ali  sumnje,  —  in  to  nam  je  tudi  pretehten  razlog." 
Bolgari  sicer  se  niso  dognali  pravopisa,  a  po  ^  ne  bodo  segli 
nikdar. 

Na  Poljake,  Rusine  in  Ruse  se  ne  moremo  sklicevati  v 
tern  vprasanju.  Prvi  namrec  izgovarjajo  in  pisejo  dosledno  v 
slicnih  primerih  polnoglasni  ie,  n.  pr.  cierri  =  trn,  wierzba  = 
vrba;  Rusini  in  Rusi   pa   imajo   glasni,  polni  e,   na  pr.  berdc 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  69 

verba,  verb  ali  izpreminjajo  „staroslovenski  za  r-om  pokladani 
1."  V  glasni  e  ali  o,  na  pr.  krest  =  krst,  drova  =^  drva,  krot 
=  krt. 

Tudi  ugovor,  da  se  ne  glasj  r  po  vseh  kotih  Slovenije 
kot  samoglasnik,  da  pravi  na  pr.  Stajerec:  perst  itd.,  ne  velja, 
saj  je  jasno  kot  beli  dan,  da  ne  moremo  pisati  zdaj  po  losko, 
zdaj  po  trzisko,  zdaj  po  ribnisko  itd. 

Lomskega  je  izzvala  „Danica",  ki  je  zapisala  v  16.  listu 
sledeci  opomin:  „Ker  je  Matica  ,r'  dozdaj  za  samoglasnika 
rabila,  vecemu  delu  slovenskih  casnikov  pa  po  stari  veri  za 
soglasnika  velja;  prosimo,  da  bi  kdo  temeljito  ovrgel  g.  Mar- 
nove  tehtne  dokaze  v  II.  letniku  Jezicnika',  da  ,/"  ni  samo- 
glasnik. Dokler  tega  nihce  ne  stori  in  se  vendar  ,/''  za  samo- 
glasnika contra  consensum  populorum  rabi,  moremo  reci,  da 
se  dela  le  po  principu :  Stat  pro  ratione  voluntas" 

Urednistvo  je  izjavilo  pod  crto.  da  je  priobcilo  Lomskega 
dopis  le  kot  odgovor  „Danici",  dasi  ni  mislilo  vec  na  to  je- 
zikoslovno  pravdo,  ker  je  docela  prepricano,  da  zmaga  /'  kot 
samoglasnik  kljub  zacasnemu  nasprotovanju  sam  po  sebi,  ka- 
kor  si  pridobi  veljavo  vsaka  naravna  stvar. 

u  —  V  —  I. 

V  34.  listu  so  priobcile  ..Novice"  nato  dopis  „Iz  Stir- 
skega"  „0  slovniku  slovensko-nemskem",  kjer  zahteva  dopis- 
nik,  da  „r"  ostani  samoglasnik,  kakor  svetinja  in  lastnina  na- 
rodova,  cesar  mu  narodov  pisavec  ne  sme  vzeti."  Obenem  se 
dotakne  dveh  drugih  prepornih  tock,  ces  da  se  naj  ne  pome- 
sata  nikoli  v  in  //,  a  sc  se  naj  pise  vedno,  kjer  ima  mesto,  le 
V  predgovoru  besednjaka  se  naj  omeni,  da  se  izgovarja  v  ne- 
katerih.krajih  kot  s. 

Nekaj  let  pozneje  (1878,  1.  32)  je  nasvetoval  M.  „Novi- 
cam"  V  clanku  „Ali  ii  ali  v''\  da  naj  pisejo  v  prihodnje  dru- 
gim  za  lep  zgled  //  mesto  v,  ako  nocejo,  da  jih  kdo  prehiti, 
kajti  dopisnik  je  uverjen  dodobra,  da  bodemo  pisali  v  krat- 
kem  dosledno  //,  ker  ima  pri  nas  „domovinsko  pravico".  Raz- 
logi,  s  katerimi  podpira  svoj  nasvet,  so^  nam  vecinoma  ze 
znani.  Pravi,  da  opravlja  v  pri  nas  in  pri  Cehih,  „ki  pa  v  teni 
niso  posneme  vredni",  dve  sluzbi,  namrec  sluzbo  samoglasnika 
in  soglasnika;  na  pr.  z'oda,  v  vodo.  Raznih  glasov  pa  ne 
smemo  zaznamovati  enakim  znamenjem,  ampak  jih  moramo 
lociti,  kakor  so  jih  locili  prvi  pisatelji  novoslovenscine,  pisoc 
v  ,  pa  tudi  poznejsi,  za  kar  navaja  kot  primer  J.  Rozmanovo 
„Katehetiko  ali  poduk  pervencov  u  sveti  Jezusovi  veri",  izislo 
„u  Celovcu"  (1855).  Seveda  ga  trma  drugih  „slovnikov"  ni 
hotela  posnemati,  ker  se  jim  je  zdel  n  menda  prevec  pravo- 
slaven  .  U  govore  poleg   preprostega   Ijudstva  tudi    omikanci, 


70  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

dasi  si  sami  nasprotujejo,  ko  pisejo  v.  Dalje  se  ohrani  z  ii 
prava  izreka,  kajti  stajerski  Slovene!  izgovarjajo  v  vsled  nem- 
skega  vpliva  napacno  kot  /:  fkljub,  f  mizi,  zdraf  ltd.,  kar  bi 
se  ne  godilo,  ako  bi  se  pisal  ta  glas  s  posebnim  in  pravim 
znamenjem.  Tudi  se  priblizamo  z  «  za  znaten  korak  Hrvatom, 
Srbom  in  drugim  Slovanom.  Poljaki  na  pr.  imajo  za  nas  glas 
u,  „ki  ga  napak  in  nerodno  zaznamljamo  v  v,  angleski  si- 
roki  ic,  kateri  bi  se  tudi  nam  priporocal,  ko  bi  se  malosrcniki 
ob-nj  ne  spodtikali."  In  —  koncno  pisimo  a,  ker  ni  prav  no- 
bene  potrebe,  da  bi  pisali  mesto  njega  v. 

Ugovor,  da  je  v  potreben  zaradi  razlocevanja  pri  glago- 
lih,  na  pr.  vsteti  in  usteti,  po  dopisnikovih  mislih  ni  umesten; 
saj  tu  sploh  ni  razlike  in  je  narod  ne  dela,  ker  pozna  edino 
glagol:  usteti  se.  Nemscina  pa  vendar  ne  bode  ucila  kmeta, 
kdaj  naj  pise  vsteti  ali  usteti,  ce  njegov  izgovor  tega  ne  loci  I 
Razlikovanja  med  „ein-  in  ent-fiihren"  (vpeljati  in  upeljati)  se 
izogne  narod  z  „odpeljati".  Saj  tudi  Srbohrvati,  „neimajoci 
tega  tankolasnega  razlocevanja",  ne  pridejo  v  zadrego  ter  se 
„v  svojih  pojmovih  in  v  preciznem  izrazanju  nikdar  ne  motijo. 
Pa  kdor  ima  rad  to  rogovilo  in  pa  polglasni  e,  no,  naj  se  mu 
ne  pregovarja  to  veselje !  Raje  naj  bi  se  pesnikqni  privoscila 
ta  licentia,  kedar  so  s  kakim  zlogom  v  zadregi.  Cudno  bi  bilo 
pa  res,  da  bi  drugako  pisali,  drugako  pa  izgovarjali,  kakor 
pocnejo  smesni  Anglezi,  ne-le  v  slovstvu,  ampak  tudi  v  de- 
janstvu,  ki  so  se  grdo  pridusali,  da  „Turska  mora  cela  biti", 
pa  so  vendar  si  na  tihem  najlepsi  kos  odkrhnili,  samo  zato, 
da  bode  Turska  ,cela'  ostala!" 

Navedeni  predlog  se  je  zdel  Bleiweisu  resnega  preudarka 
vreden,  kakor  nam  pove  v  opombi  urednistva.  Mozu  je  delal 
Stritarjev  krog  veliko  preglavico;  zato  je  porabil  priliko  in  za- 
klical  slovenskim  pisateljem,  da  so  „naukom  zdravepravilnosti 
listine  ,Novic'  zmirom  odprte",  dasi  se  ne  brigajo  „za  marsi- 
kake  druge  neopravicene  novotarije,  o  katerih  je  gotovo,  da 
so  le  ephemeride."  A  Bleiweis  se  je  bal  teh  „enodnevnic". 
Hotec  obdrzati  krmilo  v  svojih  rokah  vsaj  na  slovniskem  polju, 
je  izrazil  zeljo,  „da  bi  nam  strokovnjaki  ,sine  ira'  a  , studio' 
svojo  misel  razodeli  o  predlogu  pisateljevem,  ki  se  sklada  s 
tem,  kar  trdijo  Metelko,  Potocnik,  Janezic  v  svojih  slovnicah, 
da  se  v  slovenscini  ii  izgovarja  kot  ii  v  nemscini,  v  pa 
kot  w." 

Proti  M-ovemu  nasvetu  se  je  oglasil  r^  v  „Jezikoslovnem 
razgovoru"  (1.  38  si.)  med  Nikiforom  Nikilajicem  in  Borisom 
Vladimirovicem  [Iz  Rusije  24.  avgusta]  ter  nastopil  za  zblizanje 
slovenscine  in  ruscine,  ker  imajo  Slovenci  baje,  ako  se  hocejo 
resiti  smrti  in  se  vrniti  k  slavjanstvu,  „samo  dve  poti:  eno 
okolno  in  problematicno,  druga  bila  bi  ravna  in  naravna.  Ako 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  71 

Slovenci  upate,  da  vam  bo  skoro  mogoce  politicno  zdruziti  se, 
se  ve,  da  pod  Habsbursko  dinastijo,  z  vasimi  bliznjimi  sosedi 
Srbohrvati,  tedaj  mosko  naprej !  Sprejmite,  a  ne  po  koscekih, 
ampak  cell  njihov  oficijalni  in  literaturni  jezik.  Vendar  ne  za- 
bite,  da  ta  pot  je  problematicna;  vi  plavate  na  malenkem 
trhlem  colnicu  po  burnem  morji,  vi  iscete  resitve  iz  potopa  na 
ravno  takem  Hrvaskem  colnicu;  al  tudi  na  njihov  colnic  oteti 
se,  vam  ne  bo  lahko:  Nemci  in  Lahi  vas  ne  bodo  tako  z  lepa 
pustiii  k  Hrvatom,  in  pri  tern  tudi  ni  zabiti,  da  Srbi  in  Hrvati 
nikdar  ne  bodo  druzni  in  edini.  A  ravna  in  naravna  pot  bi 
bila,  oteti  se  na  slavjansko-rusko  ladijo  (ponavljam  vam  zopet 
in  zopet:  jaz  ne  govorim  o  poHticnem  zdruzenji  z  Ruskim  na- 
rodom,  vi  ostanete,  kakor  ste  bili  vselej,  verni  drzavljani  vase 
Avstrijske  drzave),  le  v  svojo  literaturo  sprejmite  ves  Ruski 
literarni  jezik,  vendar  svojega  narodnega  jezika  ne  urezavajte 
in  ne  krpajte  ga  z  nepotrebnimi  tujimi  besedicami ;  vsaj  vam 
je  ze  Koseski  veleval:  .Jezik  ocistite  peg,  opilite  gladko  mu 
rujo,  —  kar  je  najetega  v  njem,  dajte  sosedu  nazaj!'  Vas  na- 
rodni  jezik  pod  uplivom  vise  literature  se  bo  polagoma  sca- 
soma  po  naravni  poti  blizal  cistemu  slavjanskemu  literarnemu 
jeziku.  Tako  bi  se  vasemu  narodu  odprl  eel  nov  duseven  svet, 
vasa  mladina  prejela  bi  zadosti  prigodne  jej    dusevne    hrane." 

Da  ni  preprical  M-a  o  neopravicenosti  njegove  zahteve, 
se  ume  samo  ob  sebi,  prica  pa  nam  o  tem  tudi  M-ova  „Jezi- 
koslovna  drobtinica"  v  49.  listu.  Vsled  clanka  ruskega  dopis- 
nika  je  postal  M.  z  „Novicami"  nezadovoljen  in  se  je  za- 
tekel  v  „Slovenski  Narod"'  (1879);  r,  mu  je  odgovoril  v  „Je- 
zikoslovnih  opazkah"  (Novice,  1879,  1.  30  id.),  postavljajoc  se  s 
svojim  znanjem  ruscine  in  odklanjajoc  Ma  kot  neenakovred- 
nega  nasprotnika[gI.  tudi  „Opombok  >jezikoslovnim  opazkam«" 
(Novice,   1879.  str.  319)]. 

Vprasanje,  ali  se  izpeljujejo  samostainiki  na  -ec  z  gla- 
golskim  pomenom  iz  glagolske  osnove  ali  iz  deleznika,  oziroma 
ali  naj  pisemo  „pozigavec,  morivec,  gasivec---"  ali  „pozigalec, 
morilec,  gasilec---",  je  razmotrival  P.  Ladislav  v  clanku 
„vP  — ■  IP"  (1868,  1.  9).  Njegovo  mnenje  je,  da  obrazuje  slo- 
venscina  glagolne  samostalnike  iz  deleznika  ter  da  moramo 
pisati  pri  tistih,  „kateri  so  izpeljani  iz  I.  participa,  i',  (ne  /),  kjer 
imajo  zev".  Pa  tudi,  ko  bi  jih  izvajali  iz  debla,  ne  bi  smeli 
pisati  /,  ker  zapirata  zev  samo  v  in  J  (dati  —  daati  —  dajati, 
davati).  Trinajst  listov  zatem  mu  nasprotuje  R.  B.  (Raic  Bozi- 
dar)  V  dopisu  .,0  slovenskem  slovniskem  imenstvu"  in  se 
poteza  za  pisavo:  bra  lee,  pisalec  itd.^)  Tega  vprasanja  so  se 

1)  Svoj  dopis  koncuje  :  „Sicer  je  znano,  da  je  v  dostikrat  /  v  slo- 
venscini,  ni  tedaj  velikanska  pogreska,  ako  se  vcasih  ta  za  onega  po- 
stavi  V  dvomljivih  primerih,  vendar  je  treba  ozir  jemati  na  druga  sloven- 
ska  narecja,  ktera  cesto  temo  razzeno  ;  samo  skrbeti  nam  je,  da  booemo 
inaci  krasno  in  brezpezno  slovenski  pisali,  kar  se  redko  godi." 


72  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

dotaknile  tudi  „Mrvice  slovniske  in  slovarske"  (1875,  str.  65  id.). 
katerih  pisatelj  pravi  sam,  da  so  pravila  „o  katerih  ga  je  misel 
tu  spregovoriti,  res  znana  in  po  slovnici  dognana;  vendar  je 
nekaj  pisateljev,  ki  se  jiii^dobro  ne  zavedajo,  zato  ne  bode 
odvec,  ce  se  tu  povzamejo."  Clanek  ne  pove  v  resnici  nicesar  no- 
vega  in  kaze  malo  samostojne  sodbe.  Naperjen  je  v  prvi  vrsti 
proti  mesanju  in  preminjanju  oblik,  izmed  katerih  so  se  rabile 
nekatere  v  vec  varijacijaii.  Najbolj  je  bolelo  dopisnika,  da  ni 
poznala  niti  „Matica"  enotnosti  v  jeziku.  Pisala  je  namrec 
hkrati:  ne  bil  —  ni  bil  —  nij  bil ;  njena  hci  —  jena  hci;  mi- 
nuta  —  minota;  coin  —  colen  itd. 

„Mrvice"  so  povzrocile  nov  clanek  „Se  enkrat  /  in  t'  v 
besedah  izvirajocih  od  glagola"  (1875,  1.  46\  kjer  se  preiskuje, 
kaj  pravi  Miklosic,  „moz,  kateri  je  imel  —  bodi  naravnost, 
bodi  posredstveno  —  najvecji  vpliv  na  zdanji  razvoj  slovan- 
skih  jezikov,  sosebno  pa  Ijube  slovenscine",  o  tern  vprasanju 
V  svojem  delu  „Vergleichende  Grammatik  der  slavischen  Spra- 
chen",  katero  je  bil  ravnokar  dovrsil,  dodavsi  mu  1.  1875. 
„Vergleichende  Stammbildungslehre    der  slavischen  Sprachen." 

„Mlada"  slovenscina.  „Zvon". 

„Prijazni  pogovori  z  „Vrtcem"  (1874,  str.  117)  se  tudi 
hudujejo  nad  vsiljevanjem  oblik,  kakor  so:  nijsern,  nijmam, 
ciganije  (Zigeuner)  ali  kmetije  (Bauernl  Odlocno  so  proti  -ij  v 
zenskem  rodilniku  mnozine,  na  pr.  s  1  a  b  o  s  ti  j,  pa  tudi  bese- 
dice  „bas"  ne  vidijo  radi  v  slovenskem  slovarju. 

Proti  koncnici  -ij  in  podobnim  novotarijam  so  nastopile 
^Novice"  ze  1873.  1.  v  pozivu  „Vsaj  v  pisanji  kazimo  edi- 
nostl"  (1.  11),  ces,  da  pride  naposled  se  komu  na  misel,  da 
bo  pisal  „brat  ij  sestra",  „oce  ij  sin"  namesto  „brat  i  sestra", 
„oce  i  sin".  Rajsi  cistimo  jezik,  likajmo  ga  in  si  izposojujmo 
„od  naprednejsih  Slovanov  zlasti  v  izrazih  in  zasukih  tiste  ten- 
kosti  in  finosti,  katerih  v  slovenscini  toliko  pogresamo  ter  se 
nam  ona  vcasih  zdi  pretrda,  preokorna.  V  obojem  oziru  nam 
bi  lahko  zlasti  nasi  rojaki,  ki  jih  je  osoda  zanesla  v  Rusijo  ali 
med  Hrvate,  hodili  na  roko  ter  nam  od  casa  do  casa  priob- 
cevali  svoje  opazke  in  svetovali.  kar  se  jim  zdi  dobro." 

Istega  leta  je  napadel  jezikovne  novotarje  J.  K.  pod  na- 
si vom  „Najnovejsa  slovenscina"  (list  39  si).  Posebno  pri 
srcu  mu  lezi  pisava  B.  Raica,  „Naroda"  in  „Soce".  Na  pod- 
lagi  zgledov:  brati  —  citati;  bukve  —  knjiga;  odre- 
senik  —  odresitelj ;  se  —  see;  vsaj  —  konci;  kakor  —  kakti, 
kakoti;  jaci,  jaksi  —  jacisi;  zivljenje  —  zitek,  zizen;  oce  — 
otec;  nalik,  dakle,  obitelj,  jednoc,  nekoc,  naravnoc,  soc, 
uprav,  stoprv  itd.;  prav,  vsaj  —  bas,  barem ;  ni,  nij,  nije,  nej, 


I 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  73 

ne,  ne,  ne  —  ali  oblik  na  -cki,  -ctvo,  -o|  in  drugih  here  levite 
„mladoslovenskim  ekscelencijam"  —  kakor  je  nazval  Bleiweis 
poln  radosti  nad  J.  K.-jevim  clankom  novotarje  v  literaturi  in 
politiki  (str.  314),  —  ces  da  pripravljajo  dobo,  katero  je  videl 
Preseren  ze  naprej  v  duhu,  dobo,  ko  bomo  pisali  in  govorili : 

„Ko  zlobodrali  so  tam  v  Babiloni, 
Ko  bil  jim  Bog  je  govorico  zmedel." 

Sklepal  pa  je  J.  K.  iz  navedenih  zgledov  sledece: 
„1.  Najnovejsa,  ali  boljse  receno  „mlada"  siovenscina  je 
hci  nekaterih  prenapetiii  ucenjakov  in  Ijubica  nekaterili  po  no- 
votarijah  hrepeneciii  in  lilastno  se  jih  oklepajocili  mladicev. 

2.  Njeno  bistvo  je  negiranje  mnogih  dosedanjih  besed  in 
oblik  brez  stainega  nadomestila. 

3.  Njeni  zlog  je  cudna  zmes  staroslovenscine  in  vseh  dru- 
gih  slovanskih  jezikov,  v  kateri  nadvladuje  stajarsko-ogersko 
podnarecje  in  nemska  konstrukcija.  V  olepsanje  jej  sluzijo  sko- 
vane  spake,  tu  pa  tam  tudi  tuje  besede. 

4.  Njeni  karakteristikon  je  zmesnjava. 

5.  Njeni  nasledki  pa  so  skrunjenje  jezika,  skrupuloznost 
in  skepticizem  v  pisavi,  ter  slednjic  propast  slovstva." 

Razlicna  slovenska  pisava  je  tedaj  nekatere  tako  razbur- 
jala,  da  je  poslal  Cigale  na  odbor  „Slovenske  Matice"  po- 
sebno  vlogo  (spisano  na  Dunaju  27.  aprila  1874),  v  kateri  je 
razodel  svoje  misli  o  tern,  kako  naj  postopa  Matica,  da  bodo 
izhajale  njene  knjige  v  enotnem  jeziku^)  (gl.  „Novice",  1875, 
1.  30  si.). 

Zgoraj  omenjeni  Raic  je  skusal  tudi  besedico  „ka''  (ker) 
vriniti  v  slovensko  pisavo.  Zato  so  priobcile  „Novice"  v  22.  1. 
1873.  I.  clanek  zoper  „ka",  naslovljen  „Ka-kavcem.  Za  poduk 
in  kratek  cas".  Pri  tern  pa  se  jim  je  pripetila  ta  nezgoda,  da 
so  priporocale  stiri  leta  prej  (gl-  str.  20,  1869.  1.)  rabo  veznika 
„^a"  V  Raicevem  dopisu  „Na  slavo  vezniku  „i^«",  s  katerim 
je  odgovoril  na  L.-ovo  vprasanje  glede  veznikovega  domovin- 
skega  lista  (gl.  49.  list  „Novic"  1.  1868).  Sicer  moramo  priz- 
nati,  da  so  se  pripravljale  ze  1.  1871.  (gl.  „Kci  ali  da,  pa  se 
kaj  druzega",  str.  290)  na  odlocen  nastop  proti  „ifea". 

Na  tern  mestu  omenim  se  slovnisko  mrvico  „Ne  mesajmo 
narecij!"  (1878,  list  8),  ki  zametuje  pisavo  ^koji,  koja,  koje" 
za  „kteri  (kateri)  ali  ki",  ces  da  ni  za  nas  nic  boljsa  od  pi- 
sanja  „sto"  namesto  „kaj",  a  mi  smo  „kajkavci  in  ne  stokavci. 
Ne  bodimo  torej  mesavci!" 

»)  Na  obcnem  zboru  Matice  Slovenske  dne  27.  aprila  1881.  se  je 
potegnil  prof.  Kaic  za  enolicno^pisavo  slovenscine.  Stavil  je  predlog,  naj 
bi  se  priredili  vsi  rokopisi  po  Sumanovi  slovnici,  katero  je  tiskala  ravno 
takrat  Matica  (izsla  je  pozneje,  vendar  se  isto  leto). 


74  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Slovnisko  drobtino  „0  pisavi  prilogov  s  pripono  sk''  je 
priobcil  m  v  22.  listu  1865.  1.,  kjer  se  zavzema  za  etimolo- 
gicno  pisavo  omenjenih  pridevnikov  (prim.  Lomskega  odgovor 
na  191.  strani  istega  letnika).  „Kako  pisati  besede  po  izvim 
latinke",  nas  uci  13.  list  1874.  !.,  18.  list  istega  tecaja  pa  do- 
kazuje,  da  „ozir",  „oziroma"  ni  predlog,  da  se  torej  ne 
sme  pisati:  „Ozir  lanske  letine  smemo  reci,  da  itd.".  V  „Po- 
birkih  iz  knjig,  pa  „sine  ira  et  studio'"  nam  kazejo  ..Novice" 
(1874,  list  44)  Jmenitno"  slovenscino  primorskega  slovenskega 
zakonika  in  deloma  tudi  „Koledarja"  „Druzbe  sv.  Mohorja" 
za  1.  1875.  Na  361.  str.  1875.  1.  odgovarja  Cigale  na  vprasanje 
„Novic":  „Ali  naj  pridevnike  (adjektive)  od  zemljepis- 
nlh  lastnih  imen  pisemo  z  veliko  zacetno  crko  all  z 
malo?",  da  naj  pisemo  pridevnike  od  imen  mest,  trgov,  vasi^ 
gora,  voda  in  podobnih  z  veliko  zacetnico.  Navratilov  nauk, 
kako  prevajajmo  nemski  „ohne  dafi,  ohne  zu",  pogrevajo 
1.  1876.  „Mrvice  slovniske  in  slovarske"  (list  14).  Zadnje  pri- 
porocajo  „pouciti,  uciti,  razlagati"  ali  podobne  izraze  na- 
mesto  „poduciti"  in  „fabriko",  oziroma^„tvornico"  (hrvasko) 
namesto  „tovarne",  „kakor  le  nekateri  Cehi  pisejo",  ker  ni- 
mamo  Slovenci  besede  „tovar".  Staroslovenscina  in  srbohr- 
vascina  jo  sicer  poznata,  a  v  pomenu  „tovor".  „Slovarska  mr- 
vica"  1878.  1.  nam  pa  razjasnjuje  na  35.  strani  rabo  „prednic" : 
vz,  iz,  s,  z  (izkusati  ali  skusati?). 

Ker  so  se  cepili  pisatelji  glede  zenske  dvojinske  oblike 
sedanjika  in  velelnika  vedno  bolj,  zato  citamo  v  ..Novicah" 
1.  1876.  (list  19)  „0  zenskem  dualu  pri  glagolih"  in  tri 
leta  pozneje  na  123.  strani  majhno  opazko  o  isti  stvari.  Za  it 
kot  izkljucno  koncnico  edninskega  dajalnika  moskega 
in  srednjega  spola  ter  za  pravilno  rabo  dovrsnikov  in  ne- 
dovrsnikov  se  zavzema  „Slovniska  drobtinica"  na  307.  str. 
1874.  1. 

0  besednem  redu  govore  „Slovniske  drobtinice"  v 
13.  listu  1873.  1.  Namesto  stavkov:  „Decek  se  ozira  za  na 
lipi  sedeco  srako",  „po  noci  gleda  na  z  zvezdami  posuto 
nebo",  ,,poklican  je  k  na  15.  dan  postavljeni  razpravi",  „pisma 
V  nam  neznanem  jeziku  pisana",  ,,v  cerkvi  se  ne  smeje,  nego 
se  spodobno  drzi"  zahtevajo  sledece :  „Decek  se  ozira  za 
srako,  na  lipi  sedeco",  „gleda  na  nebo,  z  zvezdami  posuto", 
(„ali  morebiti:  na  posuto  z  zvezdami  nebo"),  „poklican  je  k 
razpravi  postavljeni  na  15.  dan",  „pisma  pisana  v  jeziku  nam 
neznanem"  ali  „v  neznanem  nam  jeziku",  „v  cerkvi  se  clovek 
ne  smeje,  nego  se  spodobno  drzi".  Napacno  je  torej  tudi: 
„Na  poznejse  prosnje  se  ne  bode  oziralo?"  Tu  je  pac  na 
mestu  vprasanje:  „Kdo?  Katero  bitje  se  ne  bo  oziralo?" 
Dalje  se  mora  reci:    „na  kose   razdeliti",    ne  pa:  „v  kose", 


Dr,  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  75 

ker  nas  ne  sme  brigati  latinski  izraz  „in  partes  dividere"  ali 
nemski  „in  Teile  teilen" 

„Nekoliko  vrstic  o  slovenskem  besednem  redu"  (Ponov- 
Ijen,  zivo  potreben  opominj  nekaterim  pisateljem)  so  pri- 
nesle  „Novlce"  tudi  1875.  1.  v  5.  in  6.  listu  in  dale  naslednji 
navodili : 

„a)  V  trdilnih  prostih  ali  jednovitih  stavkiii  in  —  kjer 
gre  za  zlozene  stavke,  —  v  trdilnih  glavnih  stavkih  vprasaj 
svoje  Liho  ter  postavljaj  pomozni  glagol  in  druge  izmed  gori 
omenjenih  besedic  najraje  pred  glagol,  vcasih  pa  tudi  za  njim, 
samo  da  se  z  njimi  ne  zacenja  niti  nadaljuje  stavek.  Torej: 
Prisel  sem  pod  okence  (ne:  sem  prisel),  ali  pa:  Pod  okence 
sem  prisel  (in  zopet  ne  :  pod  okence  prisel  sem).  V  Londonu, 
Anglije  glavnem  mestu,  zivel  je  nekdaj  (ne:  je  zivel).  Takrat 
sem  ga  spoznal  (in  ne :  takrat  spoznal  sem  ga). 

b)  V  vseh  stranskih  stavkih  (Nebensatze\  ki  se  zacenjajo 
s:  kar,  kdor,  kateri,  ako,  ce,  cim,  da,  dokler,  kadar,  kakor, 
kjer,  ko,  koder,  doklej,  ali  s  katerim  koli  drugim  veznikom 
( — samo  da  so  res  stranski  ali  priticni  stavki  in  ne  glavni — ), 
morajo  te  besedice  stati  precej  za  zaimkom  ali  veznikom  in 
pred  poglavitnim  glagolom,  ne  za  njim." 

Zoper  stavke,  kakor  so:  Xislaj  mi  kmeta,  ki  obdeluje 
rodovitno  zemljo,  iz  katere  raste  rumena  psenica,  ki  imamo 
beli  kruhek  iz  nje  ltd.",  so  se  oglasile  1.  1877.  v  15.  listu,  ces: 
„Kadar  koli  vidis,  da  ti  z  enim  ozirnim  stavkom  misel  se  ni 
dopovedana,  naredi  piko  in  zacni  nov  stavek!"  Drzi  se  nam- 
rec  pravila,  da  se  odvisniki  sploh  ne  smejo  ..ploditi  eden  iz 
druzega!"  V  „Pristavku"  tozijo  nato,  da  ne  rode  slovniske 
opombe  pravega  sadu,  kar  kaze  najbolj  napacna,  a  zelo  raz- 
sirjena  raba  dovrsnih  in  nedovrsnih  glagolov. 

0  takih  stvareh  so  razmisljale  „Novice",  odkar  je  izsla 
Janeziceva  slovnica  v  drugem  natisu.  Spomnile  so  se  celo  zo- 
pet imena  Kranjske  in  objavile  1.  1875.  v  7.  listu  vrstice  „0d 
kod  ima  Kranjska  dezela  svoje  ime  ?  (Spisal  Pozencan 
V  letopisu  slovenskega  drustva  1849.  l.j  ter  v  10.  in  nasled- 
njih  listih  enako  naslovljen  odgovor,  ki  pa  ni  zgolj  jezikoslov- 
nega  znacaja.  Tudi  o  „zupanu"  so  prinesle  novo  Trstenja- 
kovo  „etimologicno  in  pravno-zgodovinsko  crtico"  (1869, list  20). 

Pecale  so  se  tudi  s  slovensko  znanstveno  term  in  o- 
logijo,  na  pr.  1.  1866  z  Jesenkovo  zemljepisno.  Terminolog 
„Novic"  je  bil  Cigale.  Glede  slovniske  terminologije  je  za- 
hteval  Raic  1868-  I.,  da  mora  biti  enaka  od  najnizje  do  naj- 
visje  sole  (gl.   „0  slovenskem  slovniskem  imenstvu",  str.  174). 

Tako  se  je  priblizala  Bleiweisova  sedemdesetlet- 
nica.  Toda  motil  bi  se,  kdor  bi  sodil  po  njenem  prazno- 
vanju  (gl.  „Novice"  1.  1878.)  o  Ijubezni  in  spostovanju,    ki    ju 


76  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

je  uzival  takrat  Bleiweis  med  Slovenci.  Stevilo  njegovih  poli- 
ticnih  in  literarnih  nasprotnikov  ni  bilo  namrec  nikakor  majhno. 
Sicer  je  bil  poslal  „Zahvalo"  za  cestitke  tudi  v  (Dunajski) 
..Zvon"  (1878,  str.  384),  toda  ravno  Stritarjev  krog  „mladili" 
je  bil  ze  po  svojem  znacaju  nezadovoljen  s  prakticno,  suho- 
parno,  a  koristno  delavnostjo  „Novic"  ter  je  scipal  „oceta  slo- 
venskega  naroda"  in  druge  „prvake"  ob  vsaki  priliki.  Spor  s 
Stritarjevim  „Zvonom"  je  postal  posebno  hud,  deloma  narav- 
nost  oseben  (Vodnikov  rokopis!),  ko  so  se  sporekle  „Novice" 
z  Levstikom,  svojim  nekdanjim  sotrudnikom.  Zdaj  ni  vec 
napadal  „Zvon"  glavnih  Novicarjev  prikrito,  ampak  ocitno  in 
prece]  nerahlo.  Izmed  sotrudnikov  „Novic"  se  pa  ni  mogel 
merit!  nihce  s  stilistom  in  sarkastom  Levstikom,  ki  je  pisal 
V  „Pasjih  pogovorih"  (gl.  „Zvon",  1870,  str.  294)  o  Blei- 
weisu: 

„Zakaj  On,  ki  mimo  naji  oblastno  koraka,  je  tist,  ki  ga 
imenujemo:  Oce  1 

On  germi  in  bliska  po  vsej  slovenski  dezeli,  jasno  vreme 
dela  in  dez,  sneg  in  toco  v  pratiki. 

V  zacetku  je  rekel:    bodi  Slovenija!  In  bila  je  Slovenija. 
Bila  pa  je  se  pusta  in  prazna,    in   teme   so    jo  krile  cez 

in  cez. 

In  ustvaril  je  eno  veliko  luc,  ki  izhaja  na  teden,  in  ime- 
noval  jo  je :  .Novice'. 

In  eno  majheno  luc,  ki  izhaja  na  leto,  in  dejal  ji  je: 
,Pratika'. 

Zato  pa  ga  caste  po  citalnicah  in  gostilnicah,  in  nje- 
govemu  imenu  se  klanja,   kar  lazi  in  hodi  od  Soce  do  Drave. 

In  ko  se  pocasi  pomice  po  ulicah,  lete  z  glav  klobuki  in 
kucme  vse  vprek. 

Njegovo  pokrivalo  pa  stanovitno  cepi  na  trudni  glavi. 

In  Ijudstvo  pripogiblje  kolena  rekoc:  blagoslovite  nas 
Oce!" 

Novicarji  so  se  sicer  skusaH  braniti,  a  razen  osebnih 
udarcev  na  Levstika  in  Stritarja  je  bilo  njihovo  branjenje  pre- 
cej  klavrno. 

„Mladi"  pa  so  se  vzdignili  tudi  proti  „Slovenski  Matici" 
in  grenili  stara  leta  i  na  tern  polju  Maticinemu  predsedniku 
Bleiweisu. 

V  literarnem  in  jezikovnem  oziru  je  prevzel  vodstvo 
Stritar  in  je  potegnil  za  seboj  celo  vrsto  pisateljev,  docim  je 
moral  gledati  Bleiweis  pojemanje  vpliva  „Novic"  in  svoje 
moci.  Malo  kapljo  olja  je  prilil  Stritar  sam  njegovim  ranam, 
izpregovorivsi  v  „Zvonu"  (Pogovori  IX;  1879,  list  10)  o  jezi- 
kovnih  novotarijah.  Tu  je  namrec  javno  pripoznal,  da  jih  je 
deloma  sam  posiljal  v  svet.    Ta   Stritarjev  „confiteor"  je  Blei- 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  77 

weisa  za  nekoliko  casa  zopet  spravil  v  dobro  voljo.  Vesel  je 
ponatisnil  v  „Novicah"  („  Zvon<  o  novotarijah  nase  sloven- 
seine",  1879,  list  22)  omenjeni  „Pogovor",  ces:  „Res  se  mo- 
ramo  veckrat  na  glas  smejati,  ko  dobimo  za  , Novice'  spisov 
z  mnogimi  grdimi  slovniskimi  pogreski  v  roke,  al  —  nij,  nijso, 
mocij,  dnij,  in  celo  grmij,  gorij  in  enake  spake  so  vmes". 
Gotovo  so  mu  jako  prijale  Stritarjeve  besede :  ..Zlasti  sem 
gledal  na  to,  da  naj  se  v  mojem  listu  pise  en  jezik,  kolikor  moci 
pravilen,  ce  tudi  ne  po  najnovejsi  segi;  jezik  slovenski,  ne 
tista  neslana  mesanica  iz  slovenscine,  nove  in  stare,  iz  hr- 
vascine,  ruscine  in  drugih  slovanskih  narecij  skupaj  znesena 
kakor  sracje  gnjezdo." 

Vendar  so  naznanile  „Novice"  (1880,  str.  330]  preselitev 
Dunajskega  ,,Zvona"  prezirno  z  besedami :  „Lepoznanski  list 
pricne  ob  novem  letu  tudi  v  Ljubljani  izhajati."  Pozneje  ga 
pac  imenujejo  ..Ljubljanski  Zvon",  toda  napram  nKresu"  so 
se  vedle  ze  od  kraja  veliko  prijazneje.  Ko  pa  sta  izsla  oba 
lista,  so  skusale  igrati  napram  njima  vlogo  modrejsega  in  iz- 
kusenejsega  prijatelja.  T.  Petrov  je  zavzel  stalisce  pokrovi- 
telja  ter  jel  resetati  v  clanku  „Kres  in  Ljubljanski  Zvon" 
(1881,  1.  5-  id)  jezik  obeh  casopisov.  Najprej  pohvali  oba 
urednika  (Sketa  in  Levca)  kot  slovniski  izobrazena  moza  ter 
jima  svetuje.  da  naj  prikrajata  oblike  po  svoji  slovnici  vsem, 
tudi  izvrstnim  pisateljem,  da  dobi  list  enolicno,  ne  pa  pisano 
obleko.  Nato  nasteva  dolgovrsto  pregreskovzoper  enotno  pisavo 
iz  „Zvona"  in  nKresa",  priporocajoc  Miklosica  kot  slovnisko 
avtoriteto. 

Petrov  clanek  je  izpodbodel  Cigaleta.  da  je  zaklical : 
„Pisatelji  slovenski,  na  pilo  nikdar  ne  pozabite!"  („Novice" 
1881,  1.  10  in  11).  V  tern  sestavku  pobija  neenotnost  in  ne- 
pravilnost  pisave,  zahtevajoc,  da  naj  ne  prime  nihce  za  pero, 
dokler  se  ni  temeljito  naucil  slovenske  slovnice,  posebno  tega, 
kar  nas  uci  Miklosic  v  primerjajoci  slovnici  o  skladnji  in  Nav- 
ratil  V  znani  monografiji  o  glagolu.  Zahteva  tudi  poznanje 
hrvatsko-srbske  knjige,  da  se  ne  bi  zaljubijali  ..v  kake  slo- 
venske posebnosti  in  idijotizme,  ki  morebiti  pri  vsi  dozdevni 
lepoti  svoji  z  visjega,  z  obceslovanskega  stalisca  nimajo  ni- 
kake  cene." 

Tako  se  je  izgubljalo  ustvarjajoce  jezikovno  delo  prejsnjih 
letnikov  nNovic"  v  deloma  malenkostno,  deloma  potrebno  kri- 
tiko  tujega  dela.  Slabost  je  grabilautrujenega  urednika.  Z  mla- 
dimi,  zivljenja  polnimi  mocmi  se  ni  mogel  vec  kosati.  Ugled 
„Novic"  je  ginil.  Izpodkopavale  so  jim  ga  vroce,  nadarjene 
glave  onih,  katerim  so  na  vrhuncu  moci  same  zaklicale:  „Na 
beli  dan  naj  stopi,  kdor  kaj  ,v  omari'  ima!"  (1858,  str.  357). 
In  stopili  so,  zaceli  boj  —  duhovit  in  oster,    pa   tudi  krivicen 


78  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

—  in  strgali  „Novicatn"  iz  rok  vodstvo  v  knjizevnosti  in 
politiki. 

Kos  tragike  lezi  v  tern  boju,  iz  katerega  se  je  umaknil 
Bleiweis  29.  novembra  1881.  „Mrtvaski  zvon  je  zapel---" 
Tako  se  zacenja  naznanilo  „Novic"  (list  48)  o  njegovi  smrti. 
Zapel  pa  ni  samo  Bleiweisu,  ampak  tudi  njegovemu  listu.  Ta 
se  je  sicer  skusal  resiti  najprej  z  gospodarskimi  cianki,  nato 
s  politiko,  a  vsi  poizkusi  so  bili  zaman :  1.  1902.  dne  26.  de- 
ccmbra  je  prenehal  vsled  prezivetja. 

Jezikoslovje  so  gojile  „Novice"  po  Bleiweisovi  sinrti  v 
mali  meri  se  nekaj  casaM.  A  kmalu  je  izginilo  iz  lista  kar  na 
tihem,  ne  da  bi  kdo  povprasal  po  njem--- 


II. 
Pisma  sotrudnikov  „Novic". 

Sledeca  pisma  sem  uredil  najprej  po  abecednem  redu  z 
ozirom  na  moze,  ki  so  jih  pisali.  Pri  vsakem  posameznem  pi- 
satelju  doloca  vrsto  casovni  red;  pisma  brez  datuma  zakljucu- 
jejo  vrsto.  Edino  brezimno  pismo  sem  postavil  na  konec. 

Izbral  in  pobral  sem  vse,  kar  sem  nasel  v  Bleiweisovi 
zapuscini  takega,  da  spada  po  moji  sodbi  v  okvir  mojega 
spisa.  Edino  pri  Koseskem  nisem  vposteval  vseh  najdenih  pi- 
sem;  prvic  bi  namrec  prevec  narasla  zbirka  njegovih  pisem, 
drugic  pa  oznacujejo  tu  podana  njegovo  jezikovno  naziranje 
prav  tako,  kakor  ce  bi  bil  privzel  se  ostala.  Tudi  v  pismih 
ostalih  sotrudnikov  se  nahaja  se  tuintam  kako  mimogrede  vr- 
zeno  jezikovno  zrno,  a  zaradi  malenkosti  sem  ga  pustil. 

Vsa  potrebna  pojasnila  k  pismom  podajem  pod  crto,  na 
njih  vsebino  se  ozrem  v  „Sklepu".  Ona,  ki  so  pisana  v  slo- 
venskem  jeziku,  so  zanimiva  ze  zaradi  tega,  ker  nam  kazejo, 
kak  jezik  so  pisali  njihovi  ocetje  v  zasebnih  potrebah. 

1.  Matej  Cigale. 

Na  Dunaju,  22./III.  1881. 
Dragi  Prijatelj! 

Prosim,  vzemite  pricujoci  sestavek"-),  pisan  pro  domo,  v 
Novice,  vendar  ves  v  en  list,  ker   razdeliti   ga   ne   kaze,   in   bi 

»)  Cigale  n.  pr.  govori  v  21—22.  listu  „Novic"  1.  1882.  o  rabi  pre- 
dikativnega  instrumentala  in  tozadevnili  dandanes  silno  razsirjenih  napa- 
kah  nase  pisave.  V  spisu  se  naslanja  tesno  na  Mjklosicevo  primerjajoco 
slovnico.  —  Tu  opozarjam  na  izborni  clanek  K.  Sireklja :  „Die  Ursache 
des  Schwundes  des  pradikativen  Instrumentals  im  SloveniscJien  und  Sor- 
bischen"  (Archiv  fur  slav.  Phrl.,  1903,  564-69). 

-)  Gl.  Cigaletovo  „Poiasnilo  o  neki  tocki  moje  terminologije"  (No- 
vice, 1881,  list  13). 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  79 

trpelo  predolgo.  Ta  Levstik  me  pika  kakor  komar,  ali  mislim, 
da  se  je  tukaj  blamiral.  Etiinolog  je  velikansk,  ali  pravega 
razuma  ima  malo. 

Jaz  nimam  ne  Slovenca  ne  Slov.  Naroda;  prosim  Vas 
tore],  sporocite  svojemu  tajniku  vnuku,  katcrega  jez  tu  po- 
zdravljam.  mojo  zeljo  in  prosnjo,  da  bi  mi  poslal  doticni  list, 
ako  bi  kaj  v  njem  stalo  o  meni  ali  zoper  mene,  da  bi  mi  bilo 
mogoce  oglasiti  se. 

Letosnje  knjige  Maticine  so  prav  izvrstne  in  sem  tudi  z 
oblikami  zadovoljen.  da  ni  tistih  jotov.  Mislim,  da  Cimperman 
popravlja  in  meni  se  zdi,  da  dobro  dela;  a  Navratil  mi  je 
vendar  tozil,  da  mu  je  nekaj  premenil;  n.  pr.  adverb  huje.  da 
je  premenil  v  hujse,  kar  je  napacno;  saj  tudi  pravimo :  dalje, 
in  ne^  daljse. 

Se  eno  zeljo  Vam  moram  razodeti.  Ako  boste  postavljali 
tajnika  Matici,  prosim  Vas  za  zivega  Boga,  ne  jemljite  Stajerca 
Prekmurca,  marvec  le  Kranjca  ali  pa  Stajerca  ob  Savi  ali  okoli 
Vranskega.  Prekmurci  so  goli  napuh  in  imajo  slovenscino  le 
V  krempljih,  a  ne  v  glavi. 

Tudi  solska  berila  je  neki  Miklosic  tako  pokazil,  da  imam 
veliko  delo,  predno  jim  dam  nekoliko  postenejse  lice. 

Zdravstvujte ! 

Vas  iskreni 

M.  Cigale. 

Na  Dunaju,  20.  IV.  18S1. 
Dragi  Prijatelj ! 

Ne  zamerite,  nisem  se  hote  oglusil  zelje  Vase,  nego  imamo 
premnogo  posla  in  poleg  teh  me  je  veliki  teden  bila  zopet 
bolehnost  potlacila.  da  nisem  mogel.  Da  je  tako  res,  hocem 
Vam  V  kratkem  popisati  nacrt,  kako  sem  namerjal  spregovoriti. 

Izraz  veselja  nad  zanimljivostjo  letosnjih  Maticinih  knjig, 
sosebno  pa  Kop.  spomenice,  nekaj  zarad  vzorne  pisave,  zlasti 
Navratilove;  se  bolj,  ker  se  vidi,  kako  se  je  zacel  preporod 
avstrijskih  Slovanov,  brez  katerega  bi  zdanja  stopinja  literature 
ne  bila  mogoca;  zanimljiva  je  dalje  sveta  vnetost  tedanjih  mo- 
zakov  za  narodno  rec  in  njih  Ijubezen  do  vsakega,  kateri  je 
kazal  kolickaj  sposobnosti  spisateljske,  in  kako  Ijubeznjivo  so 
takega  opominjali,  ucili,  svarili,  spodbadali. 

Zali  boze,  kako  in  koliko  slabeje  stoji  zdaj  ta  rec  na 
Slovenskem! 

Namesto  nesamopridne  o§recnosti  grda  mlacnost,  revno 
kruhoborstvo,  obrtniska  zavidljivost  (tiskarnice!),  se  pisateljske 
nagrade  niso  pri  nas  varne  pred  novinarskim  resetom. 


80  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

In  kje  bi  dobili  ii.  pr.  v  Ljubljanl  dan  danasnji  takega 
Mentorja,  takega  Ijubeznjivega  ucitelja  in  navoditelja,  kakor  je 
bil  Kopitar?!  Ravno  nasprotno. 

Vse  se  odbije,  ostrasi,  odzene,  kar  koli  se  drzne^  na  pi- 
sateljsko  polje,  ce  ga  ne  brani  scit  doticne  stranke.  Zalostno 
strankarstvo!  Kako  more  biti  kaj  pravega  ploda  brez  zivega 
Ijubezni  ognja!  Kako  napredka  brez  zloznosti,  brez  edinosti! 
Dunajski  Zvon  n.  pr.  bil  je  izvrsten;  kdo  ga  je  izpodkopal, 
ako  ne  Ljubljanski  „narodovci"  s  svojim  trdim,  prezirljivim 
molcanjem !  Kdo  je  spretnega  mu  vrednika  Stritarja,  v  estetiki 
morebiti  prvega,  (ki  nima  drugega  za  seboj),  toliko  oziovoljil, 
da  je  popolnem  utihnil. 

So  li  kdaj  narodovci  le  eno  Maticno  knjigo  priznali  od- 
krito  in  glasno,  in  koliko  upliva  na  nase  slovstvo  je  imeia  ze 
marsikatera  Maticnih  knjig. 

Tudi  V  zadnjem  Ljubl.  Zvonu  se  je  uze  nekdo  oglasil 
zoper  letosnje  knjige.  Vidim  ga  pisca,  kakor  bi  bil  pri  njem> 
kako  viha  nos,  kako  napenja  sobo,  kakor  bi  hotel  reci  o  Ma- 
ticnih knjigah:  to  vse  ni  nic,  nihilum!  Res  se  tu  skriva  nekaj 
razdiravnega  nihilizma. 

Ne  da  bi  se  ne  smelo  nic  reci  ali  ziniti  o  Maticnih  knji- 
gah! Sme  se,  ali  Francoz  pravi:  c'est  le  ton  qui  fait  la  musique. 
V  tern  tonu  bi  se  smela  v  slovenskem  listu  zavracati  samo 
kaka  nemskutarska  brosura,  in  ne  knjige  prvega  slovenskega 
zavoda. 

Ako  Matica  ni  izdala  nic  boljsega,  krive  so  okolnosti, 
kriva  je  tudi  slovenska  mlacnost.  —  Ali  Hrvatska  Matica  je 
plodovitnesa.  Bodi!  Vendar  Hrvatje  niso  Slovenci,  in  hrvatska 
matica  ima  druga  sredstva. 

Ona  se  zdaj  lahko  peca  samo  z  beletristiko,  ker  znanstvo 
cbdeluje  akademija.  Pri  nas  je  drugace!  Znanstvo  in  znanstvena 
tcrminologija  so  za  nas  vaznejsa  rec,  nego  novele,  ki  nam  jih 
prinasata  Zvon  in  Kres. 

Ljubl.  Zvon  ocita  Matici,  da  nima  originalov,  a  hvali 
hrvatsko  Matico,  katera  si  se  celo  prevode  slovecih  del  sama 
narocuje.  Ali  ni  v  tem  nekako  protislovje? 

Matice  odborniki  nimajo  dolznosti  sami  pisati  knjig;  ali 
oni  lahko  povprasajo  vsakega  grajavca :  Kdaj  si  napisal  kako 
tiska  vredno  delo  ter  ponudil  nam  v  tisk,  da  bi  ga  mi  ne  bili 
sprejeli?!  „Ujunaci  se,  odgovor  daj!" 

Zdanja  slovenska  neplodnost  v  slovstvu  se  vendar  ne 
more  Matici  pripisavati! 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  81 

Tako  nekako,  dragi  prijatelj,  hotel  sem  pisati,  pa  ne  uteg- 
nem.  Ako  bi  mogli  to  v  kak  sestavek  porabiti,  svobodno  Vam; 
samo  ne  bi  rad,  da  bi  se  zvedelo,  da  sem  tudi  jaz  bil  prizadet. 

Zdravstvujte! 

Vas  iskreni 

M.  Cigale. 

V  Aspangu,  1.  IX.  1881. 
Predragi  Prijatelj! 

....  Nedavno  mi  je  franciskan  P.  Stanislav  Skrabec  iz 
Kostanjevice  pri  Gorici  poslal  ,,Cvetje  z  vrtov  sv.  Franciska." 
Morebiti  so  bile  Novice  ze  kdaj  prinesle  kako  priznanilo  o  tem 
slovenskem  mesecniku;  ali  te  posebnosti  gotovo  niso  bile  ome- 
nile,  da  namrec  na  ovitku  (na  poll  ovojnici  Skrabec  (neime- 
iiovan)  slovniske  sestavke  sosebno  v  glasoslovji,  o  nekih  oblikah 
i.  t.  pise,  ki  kazejo  precejsno  izurjenost  v  jezikoznanstvu;  ali 
tudi  on  ni  brez  prismojenosti;  clovek  brez  dobrega  vkusa  in 
neprakticen,  ki  svoje  dokaze  najvec  zida  na  Dalmatina,  Tru- 
barja  in  vrstnike  tema,  ter  ne  pomisli,  da  so  ti  rojaki  nasi  bill 
do  grla  pogreznjeni  v  nemscino,  da  se  torej  ni  mogoce  na  nje 
oslanjati  tako,  kakor  ce  bi  bill  sami  cisti  nepopaceni  Sloveni. 
Najvec  mu  zamerjam  jaz,  da  je  brz  v  svojih  spisih  in  po  celem 
mesecniku  zacel  rabiti  svoje  oblike,  da  pise,  jeziku  blagoglasje 
kazec  in  kakor  bi  bil  v  madzarscino  zaljubljen:  vender,  neke- 
tere,  keder,  koliker,  kaker,  komer,  koliker,  toliker,  blager  se  (sic!) 
cloveku.  kamer,  mojga,  tvojga  (ne:  ne  mojega),  vvanjo  (ne: 
va-njo\  gdo  (n.  kdo). 

Jaz  menim,  da  je  to  predrzna  napihnjenost  tako  —  brez 
jezikoznanskega  kongresa  —  zaceti  pisati  po  svoje  in  lociti  se 
od  vecine.  Miklosic  edini  bi  bil  morebiti  smel  stopiti  na  dan 
z  novimi  oblikami;  ali  znano  je,  da  tega  ni  storil,  da  se  v  be- 
rilu  za  gimnazije  in  v  svoji  primerjalni  gramatiki  povsod  drzi 
vecine,  in  tako  bi  moral  vsakdo.  In  ker  sem  gori  omenil  kon- 
gresa, katerega  bi  za  to  treba  bilo,  moram  precej  pristaviti,  da 
bi  na  takem  kongresu  morali  tudi  drugi  Slovani,  sosebno  pa 
Hrvatje  imeti  vsaj  posvetovalen  glas,  ker  se  nasi  jezikoslovci 
premalo  ozirajo  na  druge  slovanske  jezike. 

Ker  me  je  pa  g.  Skrabec  hotel  pocastiti  s  Cvetjem,  jaz 
nikakor  ne  morem  o  tej  reci  javno  spregovoriti,  a  mislim,  da 
bi  ga  Vi  lahko  nekoliko  posvarili,  vendar  tako,  da  ne  bode 
slutil  na  mene. 

Pisal  mi  je  ze  tudi  v  Aspang. 

Cital  sem  v  Novicah,  da  je  slavni  Danicic  bival  na  Kranj- 
skem.  Ste  li  govorili  z  njim?    Bog  ve,  kako  on   sodi   o   takih 

6 


82  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


novotarijah,  zlasti  pa  o  Levstikovih  oblikah,  o  katerih  se  pre- 
piramo.  Morebiti  bi  njegov  glas  in  glas  Jagica  v  Berlinu  kaj 
veljave  imel  med  mlajsimi  Slovene!.  Kaj  ko  bi  se  Vi  pismeno 
obrnili  na  Danicica  in  Jagica  ter  njun  odpis,  tudi  ce  bi  mojemu 
mnenju  bil  neugoden,  razglasili  po  Novicah?  —  —  —  — 

Vas  iskreni  cestitelj  in  prijatelj 

Mate]  Cigale. 

2.  Janez  Cigler. 

Iz  Visnjegore  14.  I.  1853 
Castitliv  zlahni  Gospod  Dohtar! 

Vi  me  naganjate  za  Novice   kaj    pisati.    Prav   je. 

Tudi  bi  rad  jes  kaj  pisal,  ko  bi  le  vedel  koga.  V  X  tecajih  so 
Novice  ze  vse  povedale,  torej  je  nit  potekla.  Prazne  marne 
pisati  pa  ne  gre,  bravci  zabavlajo.  Se  cez  vasi  stajerski  pra- 
vopis  ali  bolj  prav  narecje,  krajnski  bravci  zlo  godernajo  in 
pravijo".  Novice  so  neiiaie  pisat  Krajncam,  pisejo  le  Stajercam 
kar  je  kakofonia,  n.  p.  nasega  dobrega  solskega  vsacega  lenega 
debelega  etc..  To  je  res  mala  rec,  ni  vredna  misel  jemat,  ampak 
s  tem  se  krajnski  jezik  paci.  Res  je  da  Stajerci  tako  govorijo, 
nasega  dobrega  debelega  etc,  paj  naj  govorijo,  pisejo  naj  pa 
i  na  mest  e  da  bo  edinost.  Dolenci  tudi  govorijo  ali  zrekujejo 
ven  namest  vin  posebno  okoli  Rake,  vender  ce  pa  kdo  pise 
po  krajnsko  mu  ne  pride  na  misel  pisati  ven,  ampak  vselej  bo 
prav  pisal  vin,  ce  tudi  ven  izrekuje.  Tudi  Franozi  pisejo  vin, 
ce  ravno  izrekujejo  ven.  Dragi  gospod,  nezamerite,  jes  le  povem 
kar  slisim.  Za  same  cerke  se  jes  nisim  nikoli  vlekel  in  se  ne 
bom.  Tudi  Vam  morem  se  nekaj  povedat,  kar  vem,  de  ze  veste. 
Vi  imate  na  Gorenskim  nek,  kje  je,  kdo  je  tega  Vam  nisim  v 
Stan  povedat,  silniga  sovraznika.  On  je  brezimene  liste  razpo- 
silal  po  farah  in  duhovne  odgovarjal  narocovat  se  na  Novice, 
in  pise:  Ne  berite  vec  Novic,  one  so  nasi  veri  nasprotne,  za- 
pelive  nevarne.  Kdor  se  naroci  na  Novice  on  olje  v  ogenj  vliva 
in  pomaga  zasmehovati  in  zaterati  naso  vero.  Jes  nisim  tistiga 
pisma  dobil,  meni  ga  ni  hotel  Vas  sovraznik  poslati,  bral  sim 
ga  pa  pri  drugih  duhovnikih.  Pravi  da  je  iz  Radolce,  imena  ni 
nic  podpisaniga,  sostavik  je  dober,  pisarija  zlo  slaba.  Sledite 
ga  morebit  ga  osledite.  Kaze  se  da  je  duhovnik,  kir  le  duhov- 
nikam  pise,  in  pravi,  da  ste  Vi  nar  veci  protivnik  duhovnov. 
—  Ce  mi  poveste  od  koga  bi  radi  kaj  za  Novice  (Materia 
substrata)  bom  skusil  kaj  namazat,  ce  Vam  bo  vsec  je  prav, 
ce  pa  ne,  ravn  tako  ostanemo 

Prijatli 

Cigler 

pleban. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  83 

3.  Dr.  Matija  Dolenc. 

Na  Dunaju,  18.  XL  1849 

.  .  .  .  Es  ist  mir  vollkommen  Recht  gewesen,  daB  Sie  in 
Ihrem  schatzbaren  Volksblatte  das  erste  Heft  des  Reichsgesetz- 
blattes  einem  scharfen  Tadel  unterzogen  haben.  Ich  selbst  bin 
mit  der  Ubersetzung  der  ersten  Nr.  nichts  weniger  als  ein- 
verstanden,  weder  in  Bezug  auf  den  gewahlten  Ausdruck  noch 
hiiisichtlich  der  Konstruktion. 

Emport  bin  ich  aber  insbesondere  iiber  die  vielen  und 
derart  storenden  Druckfehler,  daB  dadurch  namentlich  der  ErlaB 
des  Justiz  Ministeriums  v.  2.  Okt.  1849  pag  2  sub  Nr.  1  in 
seinem  SchluBabsatze  ganzlich  unverstandlich  ist. 

Das  erste  Heft  des  Reichsgesetzblattes  ist  noch  Uber- 
setzung des  Herrn  Dr.  Miklosic.  Alle  Achtung  vor  seinem  um- 
fassenden  phylologischen  Wissen,  zumal  in  der  gelehrten  sla- 
vischen  Phylologie;  ich  beneide  ihn  darum  u.  wenn  ich  nur 
ein  Zehntel  davon  wiifite,  so  wiirde  ich  einen  groBen  Werth 
darauf  legen.  Als  Translator  des  Reichsgesetzblattes  jedoch 
taugt  er  nach  meinem  Ermessen  durchaus  nicht;  das  erste  Stiick 
des  Reichsgesetzblattes  diirfte  der  schlagende  Beweis  hiefur  sein. 

Meine  Bemerkungen,  die  ich  als  Revisor  machen  zu 
rniiBen  glaubte,  fanden  zum  groBen  Theil  keine  Beachtung; 
zudem  noch  eine  schlechte  oder  gar  keine  Correctur,  und  das 
Werk  muBte  schlecht  ausfallen.  Das  2.  Stuck,  welches  Sie 
inzwischen  bekommen  haben  werden,  floB"  aus  der  Feder  des 
Cigale,  welcher  nunmehr  als  Translator  vorlaufig  nur  provi- 
sorisch  hier  angestellt  ist,  um  binnen  nicht  langer  Zeit  einen 
definitiven  Dienst  in  diesem  Fache  zu  erhalten. 

Mein  Revisoramt  ist  mir  bei  der  Arbeit  des  Cigale  un- 
gemein  erleichtert,  indem  ich  mich  mit  ihm  auf  das  Leichteste 
verstandigen  kann. 

Nachsten  Dienstag  wird  bereits  das  3.  Stiick  des  Reichs- 
gesetzblattes erscheinen.  Ich  hoffe,  daB  sie  damit  noch  zufrie- 
dener,  als  mit  dem  zweiten  sein  werden. 

Die  Kritik  iiber  dieses  Werk  von  Sachverstandigen  ist 
mir  auBerst  angenehm,  well  ich  sie  fiir  die  Grundbedingung 
halte,  um  vom  minder  Guten  zum  Besseren,  u.  von  diesem 
endlich  zum  Besten  zu  gelangen. 

Ich  wiinschte  jedoch,  daB  diese  Kritik  in  solcher  Art  geiibt 
werde,  daB  sie  den  Bestand  und  das  Gedeihen  des  noch  jun- 
gen  Unternehmens  nicht  gefahrde,  u.  den  vielen  Widersachen 
unseres  gemeinsamen  Bestrebens  nicht  die  Waffen  in  die  Hand 
gebe,  unsere  Sache  mit  solchem  Erfoige  zu  bekampfen,  daB 
sie  uns  sogar  unsere    stillen   Anhanger  abwendig   mache.   Die 

6* 


84  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Natur  der  Obersetzung  eines  Gesetzes  bringt  es  mit  sich,  daB 
sie  vor  Allem  den  Sinn  desselben  getreu  widergebe. 

Dieser  wichtigste  und  hochste  Zweck  kann  ofters  kaum 
anders  erreicht  werden,  als  daB  man  sich  sclawisch  an  den 
deutschen  Text  halt,  —  aus  Besorgnifi,  den  Sinn  zu  andern, 
und  dadurch  Veranlassung  zu  Streitigkeit,  zu  kostspieligen 
Prozessen  u.  zu  Reclamationen  zu  geben,  welche  nicht  wenig 
geeignet  waren,  die  Regierung  zu  bestimmen,  die  den  ver- 
schieden  n  Nationalitaten  gemachten  ConceBionen  zu  schmallern 
Oder  ganz  zuriickzunehmen. 

Dem  zu  Folge  kann  in  sehr  vielen  Fallen  einer  freyen 
Obersetzung  nicht  Raum  gegeben  werden.  Bei  andern  Werken 
darf  u.  soil  man  frei  iibersetzen;  steht  nicht  ein  Ausdruck  zu 
Geboth  so  kann  man  einen  anderen  wahlen.  Der  Aufsatz  ge- 
winnt  dadurch  an  Eleganz,  gibt  nicht  selten  dem  Gegenstande 
eine  neue  reizende  Wendung  u.  hat  nebenbei  den  Vorzug,  dem 
Genius  der  Sprache  voUkommen  angemessen  zu  sein.  Der 
Ubersetzer  eines  Gesetzes,  welcher  fiir  die  Richtigkeit  seiner 
Arbeit  vermog  des  abgelegten  Eides  mit  seinem  Gewissen 
haftet,  muB  leider  auf  diese  Vortheile  verzichten, 

Ich  wiederhohle  demnach:  Kritisiret  nun  darauf  los,  jedoch 
cum  grano  salis;  u.  saget  nicht  nur  immer,  es  ist  fehlerhaft 
Oder  schlecht,  sondern  fuget  stets  noch  bei,  wie  es  sein  sollte, 
damit  es  besser  ware.  Dann,  aber  nur  dann  diirfte  die  Kritik 
zum  Besseren  fuhren.  Es  diirfte  ferner  sehr  zweckmaBig  sein, 
eine  solche  Kritik  uns  lieber  im  Privatwege  zu  unserer  Be- 
lehrung  zu  ubermitteln,  als  solche  durch  die  offentlichen  Blatter 
bekannt  zu  machen ;  denn  ein  Artikel  aus  Laibach,  welcher  in 
dem  heutigen  osterr.  Korrespondenten  zu  lesen  ist,  liefert  den 
schlagenden  Beweis,  mit  welcher  Gierde  von  unseren  Antago- 
nisten  der  von  einem  wahren  Patrioten  liber  ein  nationelles 
Unternehmen  ausgesprochener  Tadel  beniitzt  wird,  um  das 
Unternehmen  selbst  zu  untergraben. 

Um  den  ebenerwahnten  Artikel  zu  paralisiren,  wiinschte 
ich,  dafi  Sie  in  der  nachsten  Nr.  Ihres  Blattes  mit  Beziehung 
auf  das  2.  Stuck  des  Reichsgesetzblattes  einige  Worte  der 
Anerkennung  aufnehmen,  u.  in  Aussicht  stellten,  daB  die  Hoff- 
nung  gegriindet  sei,  die  slovenische  Obersetzung  des  Reichs- 
gesetzblattes werde  sich  von  Tag  zu  Tag  bessern,  u.  den 
verniinftigen  Erwartungen  vollkommen  entsprechen.  Dieses  ware 
mir  um  so  lieber,  well  ich  eine  solche  in  einem  offentlichen 
Blatte  ausgesprochene  Anerkennung  gern  zum  AnlaBe  nehmen 
mochte,  dem  Ministerium  bemerkbar  zu  machen,  welche  gute 
Wahl  sie  in  dem  Herrn  Cigale  getroffen  hat  .  .  . 

Bleiweis  mu  je  odgovoril  22.  XL  A  Dolencu  se  je  zdelo, 
da  ga  ni  cisto  razumel,  zato  mu  je  pisal  24.  XI.   novo   pismo, 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  85 

kjer  zatrjuje,  da  si  zeli  kot  urednik  drzavnega  zakonika  stroge 
kritike,  toda  kot  Ijubitelji  domovine  se  moramo  cuvati,  da  ne 
damo  orozja  v  roke  nasprotnikom  najraznovrstnejsega  kalibra. 

Na  Dunaju,  12.  I.  1850 

....  Sie  beriihren  in  Ihrem  Schreiben  auch  die  Polemik 
iiber  die  nove  obi  ike.  Meine  Meinung  diesfalls  ist,  daB  es 
nicht  die  Muhe  lohnt,  sicii  iiber  derley  Kleinigkeiten  zu  ereifern. 
Wenn  ich  mich  aber  zu  einer  Partey  bekennen  mufi,  so  bin 
ich  in  dieserFrage  Ihr  Gegner.  Sie  sagen :  pisite  po  slovensko! 
pisite  de  vas  slovensko  Ijudstvo  razume.  Wo  ist  aber  jener 
Slovenec  welcher 

nicht    versteht,    wenn    man  aber    versteht,     wenn     man 

schreibt:  schreibt: 

Mi  s  celim  Ijudstvom  vred  Mi  s  celim  Ijudstvam  vred 

Ijubimo  nasega  Cesarja  zavoljo  Ijubimo  nasiga  Cesarja  zavoljo 

niegovega    dobrega    serca    in  njegoviga     dobriga     serca     in 

bistrega  uma!  bistriga  uma! 

et:  et:  et:  et: 

Wir  sind  weit  entfernt,  beym  Zakonik  den  Weg  zu  be- 
treten,  auf  dem  Mayer  und  Einspieler  wandein;  aber  jene 
neuen  oblike,  die  wir  aus  sehr  triftigen  Griinden  adoptirt  haben, 
konnten  wir  nur  dann  aufgeben,  wenn  uns  bewiesen  werden 
konnte,  daB  wegen  dieser  Formen  der  echt  slovenische  Inhalt 
unverstandlich  oder  auch  nur  schwer  verstandlich  wird,  daB 
diese  oblike  wirklich  neu  sind  und  nicht  alter  als  die  soge- 
nannten  alten,  dann  daB  sie  nicht  echt  sloven isch,  beim 
slovenischen  Volk  wenn  auch  nicht  in  Krain  selbst  (wo  sie 
iibrigens  auch  zu  finden  sind)  gebrauchlich  sind.  Biinden  sie 
nicht  den  neuen  oblike  auf,  was  vielleicht  den  schwerfalligen 
Perioden  des  deutschen  Grundtextes,  den  wir  nicht  machen, 
zur  Last  fallt.  Soil  der  Grund  kein  Gewicht  haben,  daB  wir 
durch  die  sogenannten  nove  oblike  den  gegen  die  Krainer 
etwas  gereitzten  nichtkrainischen  Slovenen,  entgegen  kommen 
und  ihnen  beweisen  wollen,  daB  ihnen  das  exclusive  Krainer- 
thum  nicht  oktroyirt  werden  soil? 

Sie  berufen  sich  fiir  Ihre  Schreibart  auf  vielfaltige  Zu- 
schriften;  auch  wir  werden  durch  Zuschriften,  sogar  aus  Krain 
selbst  von  bewahrten  und  geschatzten  Schriftstellern  aufge- 
muntert,  auf  dem  betretenen  Wege  fortzufahren.  Zudem  schreibt 
der  Vedez,  die  Cilier  slovenska  Cbela  und  die  Slovenija  auch 
in  jenen  Artikeln,  die  nicht  vom  Einspieler  &  Majer  herriihren, 
so  wie  wir.  Jedoch  hievon  genug!! 

Sie  waren  so  giitig  auf  die  dortigen  Zeitungen  zu  pra- 
numerieren.  Ich  danke  Ihnen  dafiir.  Alle  habe  ich  bekommen, 
warum  die  Slovenija  noch  nicht?  .  .  . 


86  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

4,  Gregor  Jakelj. 

V  Zaticini,  26.  IV.   1872. 
Slavno  vrednistvo! 

Prejemam  „Slovanski  pedagog",  toda  brati  in  razumeti 
ga  ne  morem  zarad  tujih  jezikov.  Zarad  tega  Vas  prosim,  da 
mi  naznanite  po  „Novicah"  na  primernem  mestu,  kteri  slovarje 
ceski,  poljski,  hrovaski,  srbski,  ruski  so  najbolji  in  ktera  slov- 
nica  poljska.  hrovasko-srbska,  da  bom  vedel  si  jih  narociti. 

Po  mojiii  mislih  bi  bilo  pa  se  najbolje,  da  bi  se  v  novi 
veliki  Volfov  slovensko-nemski  slovar  vpletle  po  abcedi  in  az- 
buki  besede  vsih  slovanskih  piemen  iz  najboljsih  slovarjev 
posnete;  tako  bi  bil  ta  slovar  obce  slovansko  delo.  Seveda  bi 
bili  stroski  veliko  veci,  in  cena  slovarju  visi,  pa  vender  ne  bi 
znesla  toliko,  kakor  ko  bi  si  hotel  kdo  kupiti  vsih  slovanskih 
piemen  slovarje.  Zato  pa  bi  se  lahko  vec  iztisov  napravilo  in 
ne  bilo  bi  se  bati,  da  bi  se  ne  izprodali,  ker  bi  ga  ne  samo 
Slovenci,  ampak  tudi  drugi  Slovani  in  Neslovani  kupovali. 

Kaj  ko  bi  se  ta  rec  nekoliko  prevdarila  in  ce  je  mogoce 
izvrsila. 

Slovensko  ime  bi  bilo  potem  znano  in  slavno  po  vsem 
svetu. 

Tudi  obce-slovanska  primerjavna  slovnica  bi  bila  jako 
koristna  in  vspesna  vsih  slovanskih  narecij  se  ob  kratkem 
nauciti. 

Prosim  tedaj  se  enkrat,  da  blagovolite  vstreci   moji  zelji. 


Z  odlicnim  spostovanjem 
Vas 


vdani 
Greg.  Jakelj 

kaplan. 


5.  Dr.  J.  P.  Jordan.  ') 

V  Lipskem,  14.  II.   1844. 

.  .  .  Die  Novize  hat  in  ihrer  jetzigen  Gestalt  und  Leitung 
meinen  vollstandigen  Beifall;  ich  glaube  nicht,  daB  Jemand 
einen  erheblichen  Einwand  gegen  sie  thun  wird  konnen.  Ein 
Uebelstand  ist  freilich  die  Orthographie,  fiir  welche  natiirlich 
weder  die  Novize  noch  Ihre  Herren  Mitarbeiter,  noch  Sie  selbst 
verantwortlich  gemacht  werden  konnen.  Ich  weiB  es  am  besten, 

Bleiweis  inu  je  poslal  6.  I.  istega  1.  „Novice".  Jordan  se  mu  v  tem 
pismu  zahvaljuje  in  ga  obenem  prosi,  naj  ponatisne  njegov  clanek  .Was 
thut  uns  jetzt  am  meisten  Notli  ?"  ker  je  potrebno,  da  se  razsirijo  v  juz- 
nih  pokrajinah  kolikor  mogoce  ideje  sestavka. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  87 

welche  Schwierigkeiten  die  Einfiihrung  einer  neuen  Orthogra- 
phic macht;  meine  serbische  Putnicka  scheiterte  an  der  Ortho- 
graphic. Erst  allmahlig  wcrdcn  Sic  wohl  im  Stande  scin,  in 
die  illyrische  iiberzugehen.  In  dieser  Hinsicht  wurdc  ich  vor- 
schlagcn,  oder  respektivc  im  Namcn  der  slawischen  Einheit 
bitten.  daB  Sic  in  jeder  Nummcr  wcnigstens  ctwas,  scien  cs 
auch  nur  ein  Paar  Zeilcn,  in  illyrischcr  Sehrcibung  gaben. 
Viellcicht  die  Halfte  des :  „Schnell  was  gibt  es  Neues?"  oder 
ahnlichc  Dinge,  welche  das  Volk  intcrcssiren  miissen,  damit 
es  eben  dieselben  lieset.  Hiibsch  ware  es  meiner  Ansicht  nach 
auch,  wenn  in  jeder  Nummer  ein  VoIksHed  aus  Ihren  Provinzen 
initgetheilt  wiirde ;  das  Volk  hangt  an  diesen  Liedern  mit  Leib 
und  Seele,  und  man  muB  es  darin  bestarken.  Die  Orthographic 
in  diesen  konnte  vorztiglich  illyrisch  scin.  Es  konnten  teils  gc- 
druckte,  teils  noch  ungcdrucktc  gegeben  werden;  letztere  wiirde 
Ihnen  cine  Aufforderung  in  Ihren  Novize  gewifi  in  Mafic  ver- 
schaffen;  so  dafi  Sie  cine  schone  Auswahl  zu  machen  hatten. 
Abwcchsclnd  konnte  wohl  auch  ein  im  Volkston  iibersetztes 
slawischcs  Volkslied  eines  anderen  Stammes.  der  Czechen, 
Polcn,  Slowaken,  Serbcn,  Russcn.  bes.  Sudrussen  mitgetheilt 
wcrdcn;  Ihr  Volk  wiirde  es  gewifi  gern  lesen,  und  sich  daran 
auf  rein  slawischem  Elemente  bildcn.  Und  da  ich  nun  cinmal 
im  Vorschlag-machcn  bin.  so  setze  ich  noch  hinzu :  in  der 
Druckerei  konnte  der  Satz  dieser  Licder  stehen  biciben,  und 
ist  ein  Bogen  beisammen,  so  konnte  cr  bcsondcrs  abgcdruckt, 
und  dann  zu  einigen  Kreuzern  verkauft  und  unter  dem  Volkc 
verbreitet  werden.  So  erhalten  wir  cs  national  und  die  Kosten 
sind  so  gering,  dati  man  nur  das  Papier  ohne  den  Druck  be- 
zahlcn  braucht.  Ein  solcher  Druckbogen  zu  6  Kr.  W.  W.  oder 
3  Kr.  C.  M.  miifite  rcifiend  abgehen  und  hcrrliche  Wirkungen 
auficrn.  Alle  dicsc  Bogen  konntin  einen  gcmeinschaftlichen 
Titel,  etwa:  Slawischc  „Volkslicdcr"  habcn  und  numerirt 
werden.  In  einigen  Jahrcn  gabe  das  eine  hcrrliche  Sammlung, 
welche  ihrcs  Glcichen  unter  den  Slawcn  suchte. 

Dicfi  meine  Wiinsche,  dicB  meine  Bitten!  Vergcben  Sie 
mir  dieselben.  Sic  wisscn,  aus  wclchcr  Quelle  sie  kommen, 
aus  der  Liebe  zu  unserer  Nation,  aus  dem  Strcben,  diesclbc 
so  bald  als  moglich  gcistig  zu  emanzipiren. 

Da  Sic  mit  Herrn  Malavasic  gewifi  sehr  oft  zusammen 
kommen,  so  wage  ich  Sic  zu  bitten,  Sie  wolltcn  mich  dcni- 
selben  bestens  empfehlcn  und  ihn  von  mir  aus  bitten,  cr  wolle 
die  Giitc  habcn,  auch  mir  viellcicht  ein  oder  den  anderen  Ar- 
tikel  iiber  siidslavischc  Literatur  und  dergl.  zuzuscnden;  ich 
bin  gern  bcrcit,  ihm  dieselben  nach  Kraften  zu  honoriren,  und 
hoffe  daher  auf  seine  Hiilfc--- 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


6.  Vesel-Koseski. 

V  Trstu,  3.  XI.   1845. 

•  •  •  •  Wenn  meine  Verselein  nach  Ihrem  Urtheile  fiir  die 
Bildung  unserer  Sprache  irgend  einen  Werth  haben,  so  freut 
es  mich  ungemein.  Ich  muB  gestehen,  daB  ich  dann  und  wann 
sehr  miBmuthig  daran  zweifle  und  mehr  als  einmahl  den  gan- 
zen  Quark  bey  Seite  schiebe.  Nur  der  sehnliche  Wunsch,  et- 
was  beyzutragen,  daB  unser  Dialekt  der  krankenden  Gering- 
schatzung  nach  und  nach  entriickt  werde,  die  ihm  so  im  vol- 
len  Mafie  zu  Theil  wird,  nothiget  mir  wieder  das  Bley  in  die 
Hand.  Es  ist  daher  sehr  nothig,  daB  ich  von  Zeit  zu  Zeit  ge- 
stupft  werde,  sonst  erlahme  ich  an  meiner  eigenen  Zaghaf- 
tigkeit-  •  • 

V  Trstu,  27.  XII.   1846. 

....  Jetzt  in  Eile  zu  meineni  Abschiedsgedichte^).  Ich 
bin  vollkommen  einverstanden,  daB  Sie  solches  im  letzten 
Blatte  nicht  abdrucken  lassen.  Ich  habe  es  auch  nur  in  der 
Voraussetzung  geschrieben,  daB  Sie  es  vielleicht  zum  Schlusse 
brauchen  konnten.  Ihre  Meinung,  daB  zelo  ein  Schreibversehen 
sey.  ist  gegriindet.  Es  muB  zelo  heiBen.  Statt  kad  konnte  ko 
immerhin  stehen,  obwohl  ich  wegen  darauf  folgenden  Vocals 
kjer  Oder  ker  fiir  besser,  kad  aber  trotz  des  serbischen  Ge- 
dichtes  fiir  das  beste  halten  wiirde,  weil  wir  uns  denn  doch 
auf  ahnliche  Abkiirzungen  (kad  =  kadar,  sad  =  sedaj  etc.) 
nach  und  nach  verden  gewohnen  miissen  .  .  . 

V  Trstu,  25.  I.  1847. 

....  Den  Angeicek")  habe  ich  mit  Aufmerksamkeit  ge- 
lesen  .  .  .  Was  die  Sprachform  anbelangt,  so  machen  auf 
mich,  nicht  nur  hier,  sondern  iiberhaupt  bey  unseren  Sangern 
die  vielen,  leicht  vermeidlichen  Apostrophirungen  einen  unan- 
genehmen  Eindruck.  Man  soil  sichs  nicht  so  leicht  hingehen 
lassen,  statt  „na  svetu"  —  zu  schreiben  „na  svet'",  urn  damit 
bequem  „vzet"  reimen  zu  konnen.  Eben  so  kann  ich  die  iiber- 
haufte  Betonung  der  letzten  Sylbe  morje,  serca,  tako.  svitle  etc. 
nicht  durchaus  billigen.  Das  ist  nur  krainerisch,  aber  nicht 
slavisch;  eine  Unform,  keine  Tugend  unseres  Dialektes  —  Ko- 
pitar  und  Konsorten  mogen  reden,  was  sie  wollen.  Es  kann 
davon  Gebrauch  gemacht  werden,  aber  nur  sparsam  —  stets 
nur  mit  Absicht,  um  einen  Gedanken    pregnant  auszudriicken ; 

1)  Novice  bravcam  ob  novim  letu.  Tecaj  V,  list  i. 

-)  Angeljcek  (Po  nemskim  Antova  barona  Klesheima)  —  Malavasic. 
Novice  V,  list  2. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


nie  der  Nothwendigkeit  eines  Reimes  nachgebend.  Der  Reim 
postljici  —  hisici  ist  nicht  gut,  die  Form  na  nebesi  unge- 
wohnlich,  die  Konstrukzion  In  vzgeta  hart,  wei!  der  Leser 
gezwungen  ist  das  halbe  u  fiir  ein  ganzes  zu  lesen  uiid  er  so 
statt  einer  —  zwey  Vorschlagssilben  bekommt. 

Das  ist  meine  subjektive  Meinung.  mit  der  icli  nicht  gern 
jemanden  kranken  mochte.  Ich  hatte  si  nicht  ausgesprochen, 
wenn  Sie,  lieber  Freund,  mich  nicht  ausdriicklich  darum  be- 
fragt  hatten,  weil  ich  uberhaupt  iiber  unsere  Gesangerzeug- 
niBe  selten  und  ungern  spreche,  denn  es  liegt  noch  Vieles  im 
Argen.  Mann  nimmt  vie!  zu  wenig  auf  Pracht,  Vollton  und 
kraftigen  FluB  der  Dikzion,  auf  Kunst  —  Sinn  und  Form,  auf 
mundrechte  Wortstellung  fiir  den  Deklamator  etc.  Riicksicht. 
Fortgesetzte  Ubung  wird  es  hoffentlich  besseren--- 


V  Trstu,  16.  X.  1847. 


Wohlgeborner  Herri 


In  Beantwortung  ihrer  zwey  letzten  verehrten  Schreiben 
erlaube  ich  mir  vor  allem  zu  bemerkcn,  daC  ich  mich  auf 
Gnad  und  Ungnad  nicht  ergebe,  wohl  aber  unter  annehmbaren 
Bedingungen  zu  kapituliren  bereit  sey.  Ich  werde  also  beziig- 
lich  meiner  Jungfrau^)  in  einigen  Punkten  von  Ihrer  Ansicht  ab- 
weichen,  in  andern  mich  ganz  Ihrer  Forderung  fiigen,  immer 
aber  lebhaft  fiihien,  daB  sich  von  meiner  Obersetzung  ungleich 
viel  schlechtere?  sagen  und  beweisen  lasse,  als  ich  aus  Ihren 
Briefen  entnommen  habe. 

1.  Tregedija  erlauben  Sie  mir  beyzubehalten.  Alle  Nazio- 
nen  haben  diese  Bezeichnung.  nur  die  deutschen  Kotzebues 
haben  Trauerspiel  (zalna  igra)  und  von  diesen  haben  es  un- 
sere ilirischen  Nachbarn  entlehnt.  Dem  Slovenen  ist,  wenn  er 
vom  Deutschen  absieht,  gewii3  zalna  igra  logisch  nicht  klar. 
Igra  ist  ihm  veselje  und  Unterhaltung  und  was  traurig  ist, 
kann  nicht  mehr  Spiel  seyn,  sondern  ist  Ernst.  Man  wird  sich 
auf  das  Wort  gewohnen  und  wird  es  verstehen  lernen.  Zu- 
dem  hat  es  ja  unser  popularste  Dichter  Presern  in  seiner 
Nova  pisarija  schon  gebraucht,  indem  er  den  Ucenc  sagen 
lafit,  ..Romance  zdaj  pojejo  in  balade,  Tragedija  se  tudi  ze 
obeta."  Somit  behalte  ich  Tragedija  bey,  so  wie  das  von 
Ihnen  gut  geheifiene  Predigra,  obwohl  ich  dieses  wider  meinen 


1)  „Divica  orleanska"  je  izhajala  v  prilogah  ,Novic"  1.  1848.,  list 
38—52.  Glede  v  pismih  omenjenih  del  Koseskega  prim,  tudi  „Razne  dela 
pesniske  in  igrokazne  Jovana  Vesela-Koseskiga,  financnega  svetovavca". 
Na  svetlo  dala  in  zalozila  Matica  Slovenska  v  Ljubljani.  Natisnil  Jozef 
Blaznik  1870—79. 


90  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Willen  nur  in  Ermanglung  eines  besser  mir  behagenden  Wor- 
tes  gewahlt  habe. 

2.  Cin,  fiir  Akt,  lasse  ich  fahren,  obwohl  ich  es  mit  Riick- 
blick  auf  zacnem,  pocnem  etc.,  sammtlich  von  der  Wurzel  cin, 
fiir  gut  halte.  Fiir  del  kann  ich  nicht  stimmen,  weil  es  mir  an 
Lind  fiir  sich  zu  sehr  mit  Tlieil  verwandt  ist  und  ich  es  bey 
Werken  wie  Walenstein  fiir  Theil  auch  in  der  That  brauchen 
miiBte.  Ich  kehre  also  zuriick  zu  dem  bereits  von  Linhart  ge- 
brauchten  Djanje. 

3.  Verhepiskop  klingt  Ihnen  hart  —  warum?  fremdartig 
—  das  glaube  ich  wohl.  Nadvojvoda  hat  einmahl  auch  fremd- 
artig geklungen.  Verhepiskop  aber  ist  viel  logischer  und  der 
griechischen  Bezeichnung  besser  angepafit  geschmiedet.  In- 
dessen,  weil  es  eben  von  mir  geschmiedet  ist,  so  mag  es  hin- 
fahren,  und  ich  behalte  das  allerdings  sehr  unangenehm  klin- 
gende  Visji  skof  fiir  Erzbischof. 

4.  Francozje  kann  ich  wegen  Mifiklang  in  dem  ersten 
Verse  nicht  brauchen,  indem  gerade  im  selben  Verse  das  gra- 
matikalisch  folgerecht  gefiigte  Sosedje  voran  geht,  wir  also 
zwei  je  hintereinander  bekommen  wiirden,  was  vermieden 
werden  kann.  Ich  behalte  also  Francozi,  was  auch  der  Lehre 
unserer  Gramatiker  besser  entspricht. 

5.  Gegen  die  Anderung  Vasi  gore  in  mesta  krog  habe 
ich  nichts  einzuwenden  und  lasse  sie  eintreten,  Nicht  so  gern 
brauche  ich  sim  fiir  ich  bin  und  sem  fiir  her.  Sim  und  sem 
fiir  ich  bin  —  habe,  ist  zwar  beides  gegen  meinen  Geschmack 
und  gegen  die  wirkliche  Aussprache;  doch  ist  sem  besser 
und  hat  die  Autoritat  der  Bohmen  fiir  sich.  Mit  sim  und 
simo  fiir  her  wiirden  wir  uns  wenigstens  wieder  mit  einem 
Wortchen  den  ilirischen  Nachbarn  gleichstellen.  Da  Sie  es 
jedoch  bemangeln,  so  sey  es  darum,  und  Ihr  Wille  ist  ge- 
schehen. 

6.  Luiza  Jovano  objemsi  —  indem  sie  sie  umarmt  — 
wird  kaum  unrichtig  seyn,  nur  bezeichnet,  glaube  ich  besser 
als  objemaje  die  einmalige  abgeschlossene  Handlung.  Ob- 
jemaje  lafit  wohl  auch  2 — 3 — 4mal  zu,  und  das  Umarmen 
konnte  langere  Zeit  dauern  als  es  in  der  Absicht  des  Dichters 
lag.  Somit  kann  objemsi  hier  unbeschadet  bleiben  und  ich  be- 
halte es  bey. 

7.  Sedeti  eno  dolgo  strasno  zeno  habe  ich  entsprechend 
geandert,  obwohl  ich  das  eno  hier  nicht  als  Geschlechtswort, 
sondern  fiir  quaedam  gebraucht,  und  unmittelbar  aus  dem 
Munde  des  unverbildeten  Slovenen  genommen  habe.  Diesen 
Nachdruck  will  der  Slovene  in  gewissen  Fallen  haben,  und 
mufi  ihn  haben,  die  Gramatiker  mogen  dariiber  denken  was 
sie  wollen. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  91 

8.  Habe  ich  nichts  gegen  die  Erklarung  der  celada  ein- 
zuwenden. 

9.  Statt  gnjeca  das  oberkrainische  drenj  —  geht  nicht. 
Dieses  ist  auffallend  das  aus  dem  Munde  deutschgebildeter 
Prister  von  dei  Kanzel  ins  Volk  gekommene  deutsche  Gedrang 
• —  sich  drangen,  se  drenjati-  Gnjeca  oder  gneca  ist  gut  slo- 
venisch.  Ich  habe  es  nicht  gemacht,  aiich  nicht  aus  Worter- 
buchern  genommen,  sondern  am  Karste  ofter  und  nanient- 
lich  auch  in  Planina  gehort.  Ich  glaube,  daB  es  stehen  bleiben 
konne. 

10.  Statt  rataj  habe  ich  kmet  mit  prost  (ich  bin  nur  ein 
simpler  Bauer)  gesetzt,  weil  ich  diel3falls  ganz  Ihrer  Ansicht 
beytrete. 

11.  Zur  Beseitigung  des  dvomivsi  habe  ich  den  Vers  so 
gefiigt :  „In  ko  jo  tak  dvome  po  rokah  sucem"  SoUte  dieses 
nicht  anstehen,  so  konnte  er  lauten  —  In  ko  dvome  jo  tako 
V  rokah  sucem,  oder  —  In  ko  jo  tak  dvomeci  v  rokah  sucem. 
Nach  meiner  Ansicht  sind  diese  beyden  letzten  Fugungen 
schwacher  als  die  erste. 

12.  Noterdamski  turn  habe  ich  beybehalten,  es  will  mir 
nichts  besseres  gelingen,  was  zugleich  dem  Originale  ent- 
sprechen  wiirde.  So  mufi  ich  auch  nadusene  fiir  begeistert 
beybehalten.  Der  Bohme  hat  nadsena,  der  IHrier  fiir  Begei- 
sterung  uzdusanje.  Wir  konnen  glaube  ich  mit  diesem  Worte 
zufrieden  seyn. 

13.  Jedro  fiir  das  tandelnde  puncica  kann  ich  in  einer 
ernstgemessenen  Rede  nicht  fahren  lassen.  So  muB  ich  auch 
das  von  mir  schon  ofter  geschriebene  od  les  beybehalten. 
Od  tod  ist  hier  wegen  der  Verwandschaft  des  d  und  t  zu  hart. 

14.  Nam  gospodar  —  Warum  unverstandlich?  Das  Zeit- 
wort  je  steht  gleich  voran,  die  Fiigung  „mi  je  prijatel"  gehort 
zu  den  gramatikalischen  Vortheilen  unserer  Sprache.  Wollen 
Sie  aber  „nas  gospodar"  setzen  —  auch  gut.  Nas  kralj  naj 
bo  —  kann  ich  aber  nicht  gut  heifien.  Schiller  sagt  nicht 
„Unser  Konig  soil  seyn",  konnte  hier  auch  nicht  so  sagen;  es 
liegt  zuviel  EntschluB.  zu  viel  Eigenwillen  in  diesen  Worten. 
wo  doch  nur  die  fromme  Ergebung  in  das  Unabanderliche  an- 
gedeutet  werden  will. 

15.  Die  letzte  Strophe  habe  ich  ganz  geandert  und  in 
folge  dessen  ist  duh  ausgeblieben.  Ich  hoffe,  dafi  sie  Ihnen  so 
zusagen  wird.  Uberhaupt  ist  die  letzte  Rede  der  Seherin  nun 
ganz  geandert  und  besser  als  vorher. 

Auf  die  Censur  werde  ich  weiter  unten  zuriick  kommen, 
jetzt  noch  einige  Bemerkungen  vom  minderen  Belange. 


92  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


a)  Im  Instrumental  habe  ich  nach  weichen  Konsonanten 
statt  am  stets  em  geschrieben  z.  B.  z  mecem,  z  navdusenjem. 
Sie  scheinen  am  haben  zu  wollen,  wie  ich  aus  einigen  Korek- 
turen  schlieBen  mufi.  Meine  Schreibweise  ist  nichts  neues.  Un- 
sere  altern  Schriftsteller  haben  so  geschrieben  und  Murko  und 
Metelko  lehren  das  Gleiche.  Ich  mufi  also  umsomehr  dabey 
bleiben,  als  ich  dadurch  mit  einer  kleinen  Untreue  gegen  die 
Lehre  der  letztern  einen  Unterschied  gewinne  zwischen  dem 
Instrumental  der  Einfachen  und  dem  Dativ  der  Vielfachen 
Zahl  ■ —  freylich  wohl  nur  bey  weichen  Konsonanten,  immer- 
hin  aber  ist  es  ein  Gewinn. 

b)  Mi  ne  dopade  serce,  ko  ledeno  —  habe  ich  geschrie- 
ben. Sie  wollen  ki  haben.  Nach  Murko  und  Metelko  kann  ki, 
ka,  ko  fiir  kteri  etc.  gebraucht  und  abgeandert.  Ich  habe  da- 
von  mehrfach  Gebrauch  gemacht,  daher  —  kih  und  kimu  etc. 
und  kann  diesen  schonen  Vortheil  der  Sprache  nicht  fahren 
lassen.  Erlauben  Sie  mir  daher  das  „ko  ledeno"  und  alle  dem- 
selben  ensprechende  Fugungen  beyzubehalten.  Das  Weibliche 
ka  habe  ich  fiir  dermalen  noch  nicht  angewendet,  werde  es 
aber  thun,  wenn  Gott  das  Leben  schenkt. 

c)  fiir  somnu  tausche  ich  nicht  somnju.  Entfernung  iiber- 
fliissiger  Buchstaben  aus  der  Schrift  ist  unsere  Pflicht,  wenn 
wir  derselben  nur  besser  nachkommen  mochten.  Behalten  wir 
also  „Kupaval  sim  na  somnu  Vokulerskim." 

d)  Vodjev  kann  ich  nach  der  Lehre  vom  weichen  Kon- 
sonanten ad  a  in  vodjov  nicht  verwandeln. 

So  glaube  ich,  werden  wir  kapituliren,  und  da  ich  mich 
in  Hauptsachen  nicht  eigensinnig  benommen  habe,  so  hoffe  ich, 
dafi  Sie  mit  mir  zufrieden  seyn  werden. 

Was  die  Cesur  anbelangt,  so  bin  ich  in  dieser  Hinsicht 
ausser  Stande,  irgend  eine  Meinung  zu  aufiern.  Ich  dachte, 
dafi  in  dieser  Hinsicht  keine  Schwierigkeit  obwalte.  Ich  dachte 
Ihnen  die  einzelnen  Akte  der  Jungfrau  nach  und  nach  einzu- 
schicken  und  dafi  Sie  dieselben  entgegen  in  Laibach  konnen 
censuriren  lassen.  Wenn  die  Sache  nach  Wien  gehen  mufi, 
so  wird  fiir  das  kiinftige  Jahr  aus  dem  Drucke  nichts,  denn 
ich  kann  bis  hin  mit  der  Umarbeitung  und  Kopiatur  der  gan- 
zen  Tragodie  nicht  fertig  werden,  da  ich  nur  wenig  Zeit  daran 
verwenden  kann.  Sie  miifiten  also  mit  dem  dortigen  Censor 
sprechen,  ob  er  die  einzelnen  Abtheilungen  der  Tragodie  als 
Beylagen  Ihres  Blattes  passiren  lasse.  Schade,  wenn  das  ganze 
Vorhaben  zu  Wasser  wiirde! 

Sollte  es  zum  Drucke  kommen,  so  ware  die  Beylage  je- 
dem  Pranumeranten  gratis  hinaus  zu  geben.  Die  Pranume- 
ranten  der  Novice  sind  vor  der  Hand  unsere  besten  Freunde, 
diese  miissen  bey  guter  Laune  erhalten  werden.    Andere  Vor- 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  93 

theile  konnen  spater  bedacht  werden.  SoUte  die  Jungfrau  ge- 
fallen,  so  wird  eine  zweyte  Auflage  bald  nothig  seyn,  und  dann 
kann  man  andere  Vortheile  ins  Auge  fassen.  Ich  behalte  mir 
fiir  diesen  Fall  die  Disposizion  vor.  Geld  fur  wohlthatige  Zwecke 
wird  man  mit  der  Jungfrau  auch  auf  den  Theater  machen  kon- 
nen,  zumal  wenn  sie  Diletanten  auffiihren  wiirden. 

Von  meinem  Projekte  einer  Vorrede  stehe  ich  ab  und 
werde  erwarten,  was  Matija  Mayer  in  der  gleichen  Richtung 
schreiben  wird. 

Wegen  der  Censur  bitte  ich  urn  giitigen  baldigen  Auf- 
schlufi. 

Verharre  mit  Hochachtung  zu  seyn 

Euer  Wohlgeborn 

bereitwilligster  Diener 
Vessel. 

V  Trstu,  13.  11.   1848. 

Wohlgeborner  Herr 

Hochgeehrter  Freund  ! 

Mit  Beziehung  auf  Ihr  geschatztes  Schreiben  vom  3ten 
Febr.  1848  sende  ich  nun  den  ersten  Akt  der  Jungfrau  in  der 
Anlage  sub  •/•  zuriick  mit  folgenden  Bemerkungen: 

1.  Rujave  kljuce.  Ich  habe  Ruja  fur  Rost  schon  gebraucht 
in  dem  bekannten  „Jezik  — ,  opilite  gladko  mu  rujo"  Gemacht 
habe  ich  es  nicht,  sondern  gehort  und  im  Murko  unter  Rost 
gefunden.  Ich  glaube  keinen  Grund  zu  haben,  rijaste  zu  sub- 
stituiren,  da  mir  dieses  zwar  eine  richtige,  jedoch  neue  Bil- 
dung  zu  seyn  scheint,  die  mir  wenigstens  noch  nicht  zu  Ohren 
gekommen  ist.  Ich  behalte  also  anstandlos  „rujave  kljuce"  bey, 
obwohl  ich  weiB,  dafi  dieses  auch  braun  heifit. 

2.  Ich  mocht"  ihn  nicht  mit  leichtem  Sinn  verlieren" 
scheint  Ihnen  zu  wenig  treu!  Ich  habe  nun  ein  Paar  Worte 
daran  geandert.  So  wird  es  vielleicht  besser  entsprechen. 

3.  Dem  „Dusatel"  ein  j  anzuhangen.  nehme  ich  Anstand, 
weil  es  sodann  einen  nicht  beabsichte'ten  Klang  bekommt  und 
ich  das  gleiche  bey  Karol  aus  gleicher  Ursache  thun  miifite. 
So  miifite  ich  (um  das  /  nicht  wie  v  lesen  zu  lassen)  auch 
die  2te  E.  V.  Z.  des  „delo"  mit  einem  j  versehen  etc.  Lauter 
Inkonvenienzen  unserer  Schreibweise,  die  ich  sehr  wohl  fuhle. 
Irgend  ein  eingebildeter  Gramatiker  weifi  freylich  gleich  Rath; 
allein,  er  soil  nur  etwas  zum  schonen  Vortrage  vorbereiten 
und  die  leicht  hingeworfenen  Grundsatze  konsequent  durch- 
zufiihren  versuchen,  da  wird  er  mit  so  manchem  genial  schei- 
nenden  Grundsatze  bald  stecken. 


94  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

4.  Sir!  fur  kral]  oder  auch  sonst  fiir  was  immer,  kann 
ich  nicht  fahren  lassen.  Es  hats  auch  der  deutsche  Dichter, 
well  er  die  franzosische  Majestat  mit  keinem  andern  gleich 
bedeutenden  pregnanten  Ausdrucke  anreden  konnte.  Was  soil 
denn  an  Sir!  anstossig  seyn?  Vielleicht,  weil  es  im  sloveni- 
schen  „Kase"  bedeutet?  Wer  sich  bey  der  Lesung  meiner 
Jungfrau  dariiber  des  Argernisses  nicht  erwehren  kann,  der 
soil  „sir"  essen,  und  nicht  die  Tragodie  lesen. 

5.  Njej,  tej  kann  ich  ebenfalls  fiir  nji,  ti  etc.  nicht  her- 
geben.  Es  ist  in  den  gegebenen  Fallen  aufWohlklang  beym  Vor- 
trage  berechnet  und  acht  slovenisch.  Die  Karnthner  und  Stey- 
rer  brauchen  sogar  mit  dem  Ilirier  gleich  njoj  und  toj  etc. 
Diese  meine  Kaprizen  werden  hoffentlich  nicht  zu  iibel  aufge- 
nommen  werden. 

6.  Bij  anstatt  bi  habe  ich  nach  der  Lehre  unserer  Gra- 
matiker  geschrieben.  Ich  lege  darauf  keinen  Werth  und 
schreibe  bald  eins  bald  das  andere,  wie  ich  eben  glaube,  daB 
die  Lage  des   Satzes   es   fordere  oder  wiinschenswerth  macht. 

7.  letzt  zu  einer  Hauptsache !  „Dunoa  ocita  hudo  jezo". 
Ich  war  der  Meinung,  dafi  man  es  fiir  „zeigen,  ausdriicken, 
offenbaren  etc-"  brauchen,  oder,  wenn  Sie  wollen,  einbiirgern 
konnte,  weil  „ocitno"  offenbar  heiBt,  somit  ocitati  in  dieser 
Bedeutung  offenbaren  heiBen  niiiBte.  Kaze  hat  starken  Neben- 
geschmack  und  eine  Menge  anderer  Bedeutungen.  Sie  haben 
nichts  gerathen.  Was  soli  also  fiir  „Er  macht  eine  heftige  Be- 
wegung  des  Zornes"  genommen  werden?  Ich  versuche  „Du- 
noa  se  trese  od  hude  jeze"  oder  da  viditi,  wenn  es  entspricht, 
wenn  nicht  so  schreiben  Sie  statt  ocita  wegen  meiner  kaze, 
Oder  sonst  etwas  —  das  bohmische  jevi,  oder  das  ilir.  javi 
konnen  wir  doch  nicht  brauchen.  Darnach  bitte  ich  den  Satz 
zu  zurichten. 

8.  Kaledonske  trume  —   Caledonia   das   alte   Schottland. 

9.  Sovet  hat  fiir  „Rath"  schon  Vodnik  in  seiner  Sprach- 
lehre  geschrieben.  Er  mag  es  zwar  von  den  Russen  entlehnt 
haben.  AUein,  seyen  wir  froh,  dafi  wir  es  nun  einmahl  haben. 
Ich  verschmahe  zwar  daB  svet  eben  nicht,  wo  es  mir  besser 
paBt;  gebe  jedoch  auch  das  sovet  nicht  her. 

10.  „Wachst  mir  ein  Kornfeld  in  der  flachen  Hand"  heiCt 
nun  freylich  nicht  wortlich  „AIj  zitnica  je  moje  roke  dlan" 
welches  zu  deutsch  hiefie  „Ist  mir  Kornkammer  meine  flache 
Hand".  AUein,  ich  habe  mich  vom  Originale  eben  entfernt,  um 
einen  pregnanten  slovenischen  Ausdruck  zu  bekommen  und 
ich  mufi  gestehen,  daB  sich  der  eitle  Sanger  auf  diese  Zitnica 
einen  Fleck  eingebildet  hat.  Lassen  wir  diesen  Ausdruck.  Er 
ist  nicht  schlechter,  als  der  deutsche,  und  jedenfalls  naturge- 
maBer  und  dem  augenblicklichen  Bediirfnisse  naher  als  der 
deutsche. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  95 

11.  „Einen  Kniefall  machen",  kann  nicht  gemeint  seyn  — 
na  kolena  (koleni  ?)  pade  —  nicht  auf  beyde,  nur  auf  ein 
Knie  —  (na  kolenu)  ist  genng,  es  versteht  sich,  daB  der  Raths- 
herr  mit  einem  Fusse  kniend  redet. 

12.  Gegen  Se  statt  Jez  (tebe  imam)  dann  gegen  biserje 
anstatt  kamenje  —  habe  ich  nicht  einzuwenden,  daher  ich  es 
in  diesem  Sinne  korr. 

13.  Einverstanden  bin  ich  ferner  mit  „Sim  se  ubozen" 
anstatt  „Sim  vama  vbozen"  um  somehr  als  ich  so  ftir  ubozen 
das  II  gewinne,  welches  nach  Meteikos  Lehre  hier  angezeigt 
seyn  soil.  So  auch  einverstanden  mit  Prijatlica  anstatt  Ijuba  — 
dagegen  finde  ich  die  Construction  —  visje  cene  dar  od  kake 
etc.  dann  velikodusno  fiir  grofimiithig  und  redke  podobe  bey 
Obst  zulassig.  Letzteres  habe  ich  selbst  haufig  gehort  und 
gesagt.  Daran  ware  also  nichts  zu  andern.  So  behalte  ich 
auch  „Abota"  —  „ti  si  abota"  sagt  man  allgemein  fiir  Mann 
und  Weib. 

14.  Neobhodljiv  habe  ich  in  neogibljiv  verwandelt  nach 
Ihrem  Wunsche.  Dagegen  finde  ich  an  „Boriti  se  za  nekaj, 
kar  ze  ima"  kein  gramatikalisches  Vergehen.  Somit  behalte 
ich  es. 

15-  Mit  derhal  habe  ich  richtig  einen  Bock  geschossen, 
und  hatte  dem  zu  Folge  eine  Sau  aufgehoben.  Nun  ist  es 
verbessert. 

16.  Betford  in  Gloster  sta  o  njemu  stala  heiOt  —  jeder 
auf  einer  Seite  —  um  —  und  ist  meines  Erachtens  ganz  gut 
konstruirt  —  vie!  besser  als  mit  pri,  demnach  wunsche  ich  es 
beyzubehalten. 

17.  „Nobena  kraljam  svom".  Dieses  erlauben  Sie  mir  bey- 
zubehalten. Was  zuvorderst  kraljam  anbelangt,  so  wissen  Sie 
aus  dem  Prologe,  dafi  ich  den  Grundsatz,  nach  weichen  Kon- 
sonanten  em  und  nicht  wie  gewohnlich  am  zu  schreiben,  wohl 
kenne.  Ich  mache  aber  im  Grunde  des  mir  zu  Statten  kom- 
menden  Sprachgebrauches  und  der  russischen  Sprachlehren 
den  Unterschied  zwischen  dem  Instrumental  der  einf.  und  dem 
Dativ  der  vielf.  Zahl  dahin,  daB  ich  im  ersten  Falle  em,  im 
zweyten  am  zu  schreiben  trachte.  Ein  solcher  Unterschied 
wurde  uns  vorztiglich  dann  niitzlich  seyn,  wenn  wir  den  Instr. 
einf.  Z.  bey  harten  Cons,  mit  om  bey  weichen  mit  em  und 
den  Dativ  v.  Z.  durchaus  mit  am  schreiben  wiirden.  Dieses 
ist  eine  Lehre,  die  ich  nebst  vielen,  vielen  andern  Sachen  sei- 
ner Zeit  der  Beurtheilung  der  slovenischen  Welt  zu  iibergeben 
gedenke.  Svom  ware  sehr  leicht  zu  vermeiden,  wenn  ich  aus 
preded  —  ded  mache,  somit  sage:  Nobcna  kraljam  svojim, 
dedam  tvojim  —  allein,  wie  iibelklingend  die  nacheinander 
folgenden    svojim,    tvojim!     Die    Ilirier   brauchen    svom    und 


96  Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji. 

svoga  etc.  sogar  in  Prosa;  warum  sollen  wir  des  Vortheils  in 
der  Poesie  entbehren  ? 

18.  Furje  habe  ich  groB  gesciirieben  als  Eigennahme, 
und  mochte  zur  bessern  Erregung  der  Aufmericsamkeit  das 
grofie  F.  beybehalten  —  sonst  laufe  ich  wohl  noch  Gefahr, 
daB  irgend  einer  unserer  Literaten  burje  daraus  macht.  So 
wollen  Sie  mir  auch  vodja  gromovladniga  gestatten,  als  einen 
bekannt  slavischen  Kraftausdruck  im  bShmischen  und  slovaki- 
schen  Liede. 

19.  Alj  hocem  kakor  tista  divja  zena  —  finden  Sie  nicht 
poetisch  und  wiinschen  divji  materi  enak,  Letzteres  liegt  dem 
Originale  naiier.  Allein,  es  ist  viel  weniger  poetisch,  Heber 
Freund,  und  viel  weniger  treffend  und  wahr.  Offenbar  ist 
meine  Ubersetzung  hier  viel  besser  als  das  Original.  Schiller 
erinnert  namlich  mit  diesem  Satze  auf  das  Urtheil  Salomons. 
Nicht  die  Mutter  war  es,  die  das  Kind  zertheilen  lassen  wolite, 
sondern  das  andere  wilde  Weib,  das  fremde.  Darin  liegt  die 
vom  Schiller  nicht  pregnant  bezeichnete  Starke  des  poetischen 
Winkes  —  „Soll  ich  als  ein  herzioser  Fremder,  dem  um  das 
Land  nichts  ist,  es  zerschneiden  lassen  ?"  Wolite  ich  den  Vers 
geben  „Alj  hocem  divji  materi  enak",  so  wiirde  ich  die  Hin- 
deutung  auf  das  alte  Urtheil  sehr  in  Dunkel  hiillen  und  eine 
Unwahrheit  statuiren,  namlich  die,  daB  es  solche  unnaturliche 
Mutter  wirklich  gibl.  Es  gibt  aber  solche  Mutter  nicht,  daher 
die  Weisheit  des  Salomonischen  Spruches- 

20.  Naroda  tvoga  da  in  kri  in  blago  mufi  ich  beybehal- 
ten. Tvoga  aus  den  eben  bey  svom  erorterten  Griinden  —  in 
kri  in  blago  dem  lateinischen  et  —  et  ahnlich  und  bey  uns 
allgemein  gebrauchlich  beym  gemeinen  Slovenen. 

21.  Ich  schreibe  jetzt  schon  drugiga  und  nicht  druziga, 
weil  ich,  wie  Sie  schon  wissen,  auf  seinerzeitiges  drugoga 
spekulire. 

22.  Bey  minder  bedeutenden  Sachen  losche  ich,  wo  ich 
es  bey  meiner  Schreibart  zu  belassen  wLinsche,  lediglich  Ihre 
mit  Bley  iiberschriebene  Bemerkung,  und  wo  ich  in  Ihren  Ge- 
danken  eingehe,  schreibe  ich  Ihr  Wort  mit  Tinte,  um  nicht 
den  Brief  ins  Weite  zu  ziehen. 

23.  Koraci  hat  fiir  die  zarte  Johanna  allerdings  im  krai- 
nischen  (nicht  in  siovenischen)  einen  unangenehmen  Neben- 
geschmack.  Allein,  welches  Wort  haben  wir  sonst  fiir  „schrei- 
ten",  das  nicht  sterbensmatt  ware?  Der  Bohme  hat  auch  das 
namliche  mit  „kracela"  iibersetzt  und  es  klingt,  wie  die  Boh- 
men  sagen,  sehr  erhaben.  Also  —  beybehalten !  Man  wird  sich 
gewohnen. 

24.  Pred  koncam  lune  habe  ich  nach  Ihrem  Wunsche  ge- 
andert.  Was  ich  bezuglich  der  Wunder  andern  konnte  ist  da- 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  97 


riiber  geschrieben.  DaB  der  Konig  ein  Bischen  zweifelt,  kann 
den  Geistlichen  nicht  in  Harnisch  bringen,  da  gleich  darauf 
der  Bischof  bestatiget,  dafi  Johannas  Beruf  ein  Wunder  ist. 
Immerhin  liabe  ich  es  weniger  grell  gegeben  als  es  im  Origi- 
nale  stelit. 

25.  Z  razlocnim  korakam  „mit  entschiedenem  Schritt"  ist 
meines  Erachtens  ganz  gut.  Warum  den  niciit  prosenj  im  Gen. 
pi.  ?  Man  sagt  ja  aucii  nicht  cerkiv  etc. 

26.  Znam  fiir  znamnje  ist  niclit  meine  Erfindung  (siehe 
Murko),  ich  habe  es  schon  ofter  gebraucht  z.  B.  in  der 
Glocke  etc.  Hier  kann  ich  es  nicht  aufgeben  wegen  des  Rei- 
mes  tam. 

27.  Ne  cudezam,  ocesu  njenim  verjem,  ist  ganz  wortlich 
das  Originale  —  njenim  bezieht  sich  offenbar  auch  auf  cu- 
dezam. Nedvomno  vsigavedna  pamet  kann  ich  mit  nichts 
besserm  substituiren  —  Tma  als  „eine  unzahlbare  Menge" 
haben  unsere  Gramatiker  namentHch  Metelko  etc.  und  auch  das 
Volk.  —  An  alledem  wollen  wir  also  nichts  andern.  So  finde 
ich  auch  „ok6  viza"  besser,  als  —  „ok6  pelje". 

28.  Nekdajnih  kommt  zunacht  von  nekdaj,  daher  kann 
ich  die  Schreibweise   „Nekdanjih"  nicht  billigen. 

29.  Znak  als  Zeichen  ist  Ihnen  unbekannt?  In  Murko  fin- 
den  Sie  es.  Auch  ich  habe  es  schon  ofter  gebraucht. 

30.  Francozka  —  Wer  kann  zweifeln,  daB  es  Frankreich 
bedeute?  Die  Novine  haben  nie  eine  andere  Bezeichnung  fur 
Frankreich  als  Francuzka  —  Horvatska,  Irska  etc.  Lezise  muC 
ich  beybehalten  fiir  Lager.  Es  kommt  noch  gar  oft  vor  in  der 
Tragodie.  Aber  auch  tabor  und  taborise,  doch  niemals  sotor, 
welches  Zelt  heiBt. 

31.  Naskok  fiir  Sturm  habe  ich  keinen  Grund  aufzugeben. 
Ich  brauche  auch  napad  in  spatern  Akten.  Es  ist  eins  wie 
das  andere  gut  und  nicht  gut  —  die  Zeit  wird  sankzioniren, 
was  ihr  beliebt. 

32.  Stana  zuletzt.  Hier  stan  fiir  Lager  mu6  ich  detto  be- 
halten  des  Reimes  wegen.  Die  Worterbiicher  haben  auch  stan 
fiir  Lager.  Im  Volke  ist  die  Bedeutung  auch.  Stan  nennt  der 
Alpenhirt  sein  und  seiner  Herde  Lager. 

Tausend  Sachen  hatte  ich  noch  zu  bemerken  und  auszu- 
efiihren  gehabt;  allein  die  Zeit,  der  Raum  erlauben  es  nicht. 
Ich  danke  Ihnen  herzlich  fiir  die  Miihe,  die  Sie  sich  genom- 
men  haben,  und  die  um  so  groBeren  Dank  verdient,  als  Sie 
so  ungemein  stark  beschaftigt  sind.  Wie  Sie  aus  dem  Voraus- 
geschikten  ersehen  haben,  hat  diese  Miihe  ordentlich  zur  Ver- 
besserung  des  Iten  Aktes  der  Jungfrau  beygetragen.  DaB  ich 
nicht  in  alle  Ihre,  mir  immer  hochst  niitzlichen,  Bemerkungen 
inging,  wollen  Sie  dem  Eigensinne  des  einbilderischen  Versi- 


98  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

fex  zu  Gute  halten,  wenn  Sie  nicht  den  skizirt  hingeworfenen, 
daher  wohl  nicht  iiberall  einleuchtenden  Gegenbemerkungen  ir- 
gend  ein  „Er  mag  recht  haben"  beysetzen  konnen. 

In  der  weitern  Beilage  sub  7-  ubersende  ich  Ihnen  den 
zweyten  Akt.  Er  ist  nieines  Erachtens  bedeutend  besser  als 
der  erste.  Daran  werden  Sie  hoffentlich  nicht  viel  auszusetzen 
finden,  obwohl  Sie  auch  darin  auf  manchen  Eigensinn  stoBen 
werden.  So  schreibe  ich  z.  B.  gegen  das  Ende  kdaj  je  natora 
sama  sabo  etc.  anstatt  wie  gewohnh'ch  geschrieben  wird  ,,sama 
s  sabo"  (mit  sich  selbst).  Letzteres  halte  ich  namHch  fiir  eine 
harte  Aussprache  und  habe  irgendwo  —  im  Kopitar  oder  Me- 
telko  —  gelesen,  daB  bey  sabo,  seboj  im  Instrumental  die 
Praposizion  s  ausbleiben  konne.  Ich  mochte  sie  iiberall  weg- 
lassen,  wo  sie  eine  Harte  erzeugt  und  wo  ohne  sie  der  Sinn 
nicht  leidet.  Abgesehen  hievon  werden  Sie  im  2ten  Akte  ho- 
here  Weihe  und  hohere  deklamatorische  Kunst  finden,  beson- 
ders  in  den  schonen  Reden  zwischen  Jovana  und  Montgomeri, 
wobey  man  jedoch  nicht  vergessen  darf,  dafi  diese  Reden  im 
Trimeter  geschrieben  sind,  daher  nothwendig  jeder  Vers  einen 
mannlichen  Ausgang  haben  mufi. 

Sie  haben  nun  jetzt  beynahe  die  Halfte  der  Tragodie  in 
Handen.  Der  dritte  Akt  wird  nachstens  nachfolgen,  und  so 
werden  Sie  wohl  das  ganze  bekommen,  bevor  sie  mit  dem 
Drucke  der  —  etwas  zu  lang  ausbleibenden  —  zlata  vas^) 
(zlatnarska  vas?  Goldmacherdorf)  fertig  werden  und  den  Pro- 
log der  Divica  der  Presse  tibergeben. 

Ubrigens  kann  ich  Sie  aber  versichern,  lieber  Freund, 
daB  relativ  auf  meine  nie  stark  gewesenen  Krafte  diese  Tra- 
godie eine  hochst  schwere  Arbeit  war.  Ich  mochte  sehr  zu- 
frieden  seyn,  wenn  sie  1  Zehntel  so  gut  gefallen  mochte,  als  sie 
mir  vollwichtig  Sorg  und  Miih  und  Arbeit  gekostet  hat. 

Nehmen  Sie  vorliegendes    Geschwatz    nicht  zu  sehr  iibel 

Ihrem 

bereitwilligsten  Diener 

Vessel 

V  Trstu,  23.  111.  1848. 

•  •  •  Zlata  vas  laBt  sich  im  slovenischen  gut  lesen.  Der 
Ubersetzer  hat  viel  geleistet.  Unmogliches  freylich  konnte  auch 
er  nicht  liefern. 

Reiniget  die  Sprache,  Slovenen !  von  der  Unendlichkeit 
der    ihr    anklebenden    Schlacken.    So  wie    sie  ist  wird   sie  in 

1)  Sestemu  tecaju  „Novic'  je  bila  prilozena  Zhokkejeva  „Zlatavas" 
V  prevodu  Fr.  Malavasica. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  99 

dieser  groSen  Zeit  sich  neben  ihren  Schwestern  nicht  behaupten 
konnen- • • 

V  Trstu,  2.  XI.   1848. 

•  •  •  Im  vierten  Absatze^)  etc.  rathe  ich  v  i  z  a  zu  behalten. 
Ich  glaube  nicht,  dafi  es  vom  deutschen  „Weise"  komme,  weil 
wir  das  Wort  in  unserer  Sprache  in  den  verschiedenartigsten 
Fiigungen  vorfinden.  In  meiner  Geburtsgegend  heiBt  Melodie 
nur  viza,  sonst  besteht  fiir  Melodie  meines  Wissens  kein  Wort. 
Ich  miil3te  mir  ubrigens  init  diesem  im  Originale  nicht  vor- 
kommenden  Worte  helfen,  weil  Stimmen  und  Tone  beydes 
eben  nur  giasi  heiCt-  •  • 

Obwohl  mir  eine  konsequente  Durchfiihrung  des  Neu- 
trums  bey  „bandero"  nicht  absolut  nothwendig  scheint,  weil 
in  den  verschiedenen  Gegenden  Sloveniens  thatsachlich  das 
Wort  in  verschiedenen  Geschlechtern,  bey  uns  in  Moraitsch 
sogar  mannlich  „nas  bander"  gebraucht  wird,  und  wir  auch 
bey  pot  keinen  Anstand  nehmen,  es  mannlich  und  weiblich 
zu  brauchen,  so  bin  ich  doch  mit  Ihnen  ganz  einverstanden, 
im  tretji  nastop  in  Lahirs  Rede  —  Kak?  Se  je  strah,  ki  iz 
bandere  tvoje  —  die  zwey  letzten  Worte  in  „bandera  tvoga" 
zu  verandern,  vorziigHch  darum,  weil  der  Vers  dadurch  an 
Kraft  und  Bestimmtheit  gewinnt-  •  • 

V  Trstu,  10.  I.  1850. 

•  •  •  Beziiglich  der  bedauerlichen  Schreibweise  des  Svecan, 
Majes")  etc.  bin  ich  ganz  Ihrer  Ansicht.  Sie  konnte,  wenn  ihr 
iiberhaupt  eine  Kraft  inne  wohnen  mochte,  zum  ganzhchen 
Zerfall  der  slovenischen  Literatur  fuhren.  Schon  jetzt  hat  sie 
uns  ein  Reichsgesetzblatt  zu  Tage  gefordert,  was  wohl  in  der 
Regel  ungelesen  bleiben  wird,  denn  auch  dieses  ist  aus  der- 
selben  wiihlerischen  Schule.  Indessen  hoffe  ich,  dafi  auch 
diese  revoluzionare  Bewegung  sich  bald  legen  wird,  zumal 
wenn  man  darauf  nicht  viel  achtet.  Es  mag  jeder  Schreibver- 
suche  machen,  wie  er  will  —  sein  Schade,  wenn  ihn  das 
Publikum  unbeachtet  iibersieht.  Freylich  wohl  ist  die  Verwirrung 
urn  so  mehr  zu  bedauern,  als  sie  unsern  Feinden  zur  Belusti- 
gung  dient.  Immerhin  aber  wird  es  gerathen  seyn,  dafi  Sie 
den  Streit  fur  Ihre  Person  so  bald  moglich  abthun.  Geben  Sie 
in  Beantwortung  der  nove  oblike  in  gemafiigter  Sprache  Ihr 
letztes  Glaubensbekenntnifi,  jedem  seine  Wege  iiberlassend, 
von  Ihrem  Blatte  aber  die  Resultate  der  neuen  Lehre  abhal- 
tend,  insoferne  sie  nicht  auf  dem  naturlichen  Pfade    des  Fort- 

1)  Govori  o  Devici  orleanski. 

-)  Matija  Majer  in  Andrej  Einspieler  (Svecan}. 

7* 


100  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

schrittes  liegen,  den  Sie  bis  jetzt  gegangen  sind,  und  auch 
kiinftig  gehen  zu  wollen  erklaren  mtissen.  Ubrigens  wollen 
wir  alDer  alle  gute  Freunde  bleibeii,  wenn  wir  auch  nicht  alle 
dieselbe  Richtung  befolgen  konnen--- 

V  Trstu,  8.  X.  1851 

Hochgeehrter  Freund! 

Nach  vielen  Jahren  habe  ich  nun  das  Sonett  Potazba^),. 
nachdem  ich  es  untermeinen  alten  Papieren  kaum  aufgefunden, 
wieder  gelesen.  Es  hat  mich  durch  die  vielen  Mangel 
und  Fehler  hochst  unangenehm  iiberrascht.  Die  letztern  gehen 
nicht  ganz  auf  meine  Rechnung.  Die  meisten  darunter  sind 
Druckfehler,  die  mir  schon  damals  (im  Jahre  1818)  wie  ich 
mich  gut  erinnere,  die  slovenische  Poeterey  verleideten.  An- 
dere  wie  z.  B.  na  temo  sveto  habe  ich  —  wie  ich  mich  eben- 
falls  gut  zu  entsinnen  vermag  —  im  wilden  Knabeneifer  gegen 
ausdriickliche  Bemerkung  des  Vodnik  dem  Leser  fiir  poetische 
Freyheit  in  den  Kauf  geben  wollen.  Der  Reim  veselje  —  de- 
zele  konnte  im  Nothfaile  bei  einer  groBern  Arbeit  (nicht  aber 
in  einem  Sonette)  immerhin  bestehen.  Die  verungliickte  Durch- 
fuhrung  aber  kommt  ganz  mir  zur  Last,  der  ich  damals  Horer 
der  Philosophic  war,  und  jedenfalls  mehr  logischen  Blick  hatte 
haben  sollen.  Die  Jugend  entschuldiget  nicht  und  unbegreiflich 
ist  es,  wie  diese  Arbeit  nicht  nur  dem  Meister  Vodnik  ertrag- 
lich  seyn  konnte,  sondern  sich  auch  des  Beyfalls  von  Seiten 
des  Cop  erfreute.  Ich  spreche  ihr  jeden  hohern  Werth  ab, 
WLirde  wiinschen,  daB  sie  nicht  bestande,  und  wollte  wirklich 
ganz  desperat  bereits  an  Sie  die  Bitte  stellen,  sie  auf  immer 
der  Vergessenheit  zu  iibergeben.  Nun  die  Furcht,  dafi  sie  nicht 
spater  einmal,  wenn  ich  nicht  in  der  Lage  seyn  werde,  von 
ihr  die  heilbaren  Mangel  abzustreifen,  dennoch  hervorgezogen 
werden  mochte,  dann  der  Umstand,  dafi  die  gut  erzahlte  Ge- 
nealogie  derselben  sich  in  Ihrem  Koledarcik  ganz  artig  aus- 
nehmen  diirfte,  bewog  mich,  die  Hand  an  deren  Readjustirung 
anzulegen,  und  hier  ubergebe  ich  sie  Ihnen  in  soweit  ver- 
bessert,  als  die  mangelhafte  urspriingliche  Anlage  und  die 
der  ersten  Bildung  schuldige  Treue  Verbesserungen  erlaubten: 

Sonet.  Potazba. 

Nej  zuga  svet,  gorijo  nej  pusave, 
Vihar  valove  morja  nej  dervi, 
Na  zeniljo  tresk,  po  zraku  grom  versi, 
Divjajo  nej  zneznikov  golicave. 

'■)  O  .Potazbi"  prim.  Dr.  V.  F.  Klunovo  naznanilo  Bleiweisovega 
,Koledarcka  slovenskiga"  v  Laibacher  Ztg.  1851,  st.  299. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  101 


Po  pusbi  nej  razrusene  planjave 
Serditih  vojsk  sirovi  glas  donf, 
Pred  njim,  za  njim  nemiii  glad  mori, 
Mnozivsi  strah  raztresnice  kervave. 

Ta  tuzni  dol,  te  britke  casne  sanje, 
Nevihti  cilj,  zaiipnim  sercu  lom, 
Ni  bitju  tern,  ni  duhu  mojmu  stanje. 

Cez  groba  noc  in  stud  beseda  sveta 
Mi  kaze  tje,  mi  kaze  krasni  dom, 
Moj  stalni  dom,  veseli  dom  oceta. 


I.  V. 


Dieses  laBt  sich  aus  der  Sache  machen,  kaum  etwas 
mehr,  ohne  das  ganze  vollstandig  zu  andern.  Kleine  Varianten 
lassen  sich  anbringen.  So  z.  B.  konnte  man  wollend  den  4-ten 
Vers  geben  mit:  Nej  puha  strup  skalovje  golicave.  Dann  aber 
rniiBte  und  konnte  5  und  6  heiCen:  Na  grobnici  razrusene  pla- 
njave —  Nej  divjiii  vojsk  sirovi  glas  (oder  audi  krik)  doni. 
So  konnte,  wenn  der  nicht  ganz  rein  auslautende  Reim  16m 
und  dom  genirt,  der  10.  Vers  lauten:  Nevihti  cilj,  bolesti  tamni 
kom.  In  diesem  Falle  hatte  man  in  dom  und  kom  das  ge- 
schlossene  6.  Allein,  der  Gedanke  ware  schwacher  und  es 
trate  der  Ubelstand  ein,  dafi  einmal  das  irdische  Leben  mit 
einem  Trauerthal  und  gleich  darauf  mit  einem  dunklen  Hugel 
verglichen  wiirde,  wenn  man  kom  nicht  mit  Murko  fiir  eine 
Rundung  annehmen  will.  Ich  glaube,  kom  heiBe  Hiigel  oder 
vielmehr  Berg,  und  ist  mit  horn  eins  und  dasselbe.  Wahlen 
Sie  nach  Belieben.  Wiinschen  Sie  sonst  noch  eine  Anderung, 
so  belieben  Sie  mir  zu  schreiben. 

Ich  wiinsche  nur,  dafi  man  nicht  glaube,  ich  wolle  diese 
Knabenarbeit  den  herrlichen  und  mit  woUem  Rechte  bewun- 
derten  Sonetten  des  Preserin  an  die  Seite  stellen.  Dieses  fallt 
mir  nicht  im  Traume  ein.  Glaube  aber  in  Beriicksichtigung, 
dafi  der  verst.  Cop  sich  iiber  mein  Sonett  im  Jahre  1818  ganz 
entziickt  dahin  aufierte,  der  slovenischen  Sprache  sollten  vor- 
zugsweise  die  italienisch  und  iiberhaupt  siidlich  poetischen 
Formen  angeeignet  werden,  dann  in  Beriicksichtigung,  dafi  Cop 
spater  einen  so  entschiedenen  Einflufi  auf  Prescherns  poetische 
Geistesrichtung  nahm,  allerdings  im  vollen  Ernste,  dafi  dieses 
schwache  Sonett  die  wesentliche  Veranlassung  zu  den  unerreich- 
baren  Erzeugnissen  der  Preschernischen  Muse  im  Sonetten- 
fache  war  —  ungefahr  in  der  Art,  wie  einem  vermorschten 
Holze  (um  nicht  schlechteres  zu  nennen)  oft  die  schonste  Blume 
und  auch  die  Tulpe,  des  Gartens  Koniginn,  entbliihen  kann. 

Ob  mir  ubrigens  Vodnik  fur  Trost  potazva  oder  potazba 
gerathen  hat,  weifi  ich  jetzt  nicht  entschieden.  Vielleicht  ist 
ersteres  nur  ein  Druckfehler.  Sein  Worterbuch   miifite   dariiber 


102  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Aufschlufi  geben.  Als  ich  mit  ihm  sprach,  safi  der  alte  Sanger 
beym  Schreibtische  und  nahm  seine  lexikographischen  Schriften 
zur  Hand,  sagte  mir  verschiedene  Worte  fiir  Trost  und  entschied 
sich  endlich  fiir  eines  der  obigen,  das  ich  aufschrieb  und  dem 
Drucke  iibergab.  Tolazba  nannte  er  auch,  blieb  aber  beym 
ersten.  Fiir  mich  ist  diese  Arbeit  in  der  Richtung  eine  ange- 
nehme  Erinnerung,  dafi  es  mich,  wie  Sie  sehen,  mit  drey 
Mannern  wie  Vodnik,  Cop  und  mittelbar  Preserin,  die  ich  so 
hoch  achte,  in  geistige  Beriihrung  gebracht  hat.  Alle  drey  ruhen 
und  wissen  den  Schiuii  meines  Sonettes  zu  wiirdigen  —  si 
Deus  est  animus  nobis  ut  carmina  dicunt. 

Hier  habe  ich  eine  Pause  gemacht  und  wieder  einen 
BHck  auf  das  Sonett  geworfen.  Ich  weifi  nicht  recht  klar,  warum 
mich  der  5  und  6  Vers  unangenehm  beriihren.  Das  zu  sehr 
hervorgehobene  nej  mit  scharfer  Betonung  klingt  mir  matt  und 
fade.  Geben  Sie  diese  zwey  Verse,  wenn  auch  die  vier  ersten 
ungeandert  bleiben  lieber  so  —  Na  pustinjah  porusene  planjave 
—  Nej  Ijutih  vojsk  sirovi  krik  doni,  das  iibrige  mag  bleiben. 
Leben  Sie  wohl  — 

Ihr 

Freund  Vessel 

V  Trstu,   16.  III.   1852. 

.  .  .  .  Es  wird  Ihnen  nicht  entgangen  seyn,  dafi  uns  die 
Klagenfurter  Bcela  mit  der  Obersetzung  der  IHade  unterhah. 
Der  Verfasser  ist,  wenn  ich  nicht  irre,  jener  erfahrene  Mann, 
der  alles,  was  ich  zu  schreiben  vermag,  schon  anderswo  ge- 
lesen  hat.  Ohne  dafi  mich  dieser  Ausspruch  im  mindesten  ver- 
letzt,  Oder  ich  seine  Belesenheit  beneidet  hatte,  habe  ich  doch 
seine  Verse  mit  etwas  mehr  Aufmerksamkeit  gepriift,  als  ich 
sonst  zu  thun  pflege,  und  sonderbar!  —  sie  gefallen  mir  nicht. 
Ist  es  wohl  Parteilichkeit,  Eitelkeit,  oder  sonst  eine  verwerliche 
Stimmung  von  meiner  Seite.  Ich  bitte  belehren  Sie  mich  dariiber 
in  Ihrem  nachsten  Briefe! 

Ich  spreche  nicht  gerne  iiber  poetische  Erzeugnisse  an- 
derer  Menschen  und  wurde  auch  iiber  diese  Erscheinung  am 
liebsten  schweigen.  Allein,  die  Obersetzung  des  Fiirsten  der 
Dichter  in  eine  sich  erst  entwickelnde  Sprache  ist  von  so 
unermefilicher  Tragweite,  dafi  alle  Urtheilfahigen  die  Augen 
aufthun  und  den  Weg  des  Ubersetzers  beachten  miissen,  zumal 
das  Werk  der  Jugend  in  die  Hand  kommen  mufi,  und  ihr 
entweder  eine  gute  oder  schlechte  Richtung  gibt,  je  nach  dem 
Gehalte  des  darin  waltenden  Geistes.  Ich  bin  also  als  Slovene 
verpflichtet,  Notiz  zu  nehmen  von  dieser  Arbeit,  die  mich  sonst 
kaum  beriihren  wiirde. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  103 

Was  jetzt  kommt,  bitte  ich  mit  strenger  Unparteilichkeit 
zu  beurtheilen.  Damit  Ihnen  dieses  leichter  gelinge,  stellen  Sie 
sich  in  Gedanken  in  die  Reihen  meiner  Gegner  und  vergessen 
Sie  nicht,  dafi  ich  griechisch  sehr  wenig  verstehe,  damit  Sie 
von  dem  Eigendiinkel,  der  aus  mir  spricht  nicht  bestochen 
werden. 

Wie  gesagt,  die  Ubersetzung  in  der  Bcela  gefallt  mir 
nicht  und  die  holprigen  Verse  haben  mich  in  der  That  ent- 
riistet.  Ich  wollte  sogleich  —  wie  ich  glaubte  verbessernd  — 
selbst  die  Bearbeitung  des  ersten  Buches  der  Iliade  beginnen 
und  schrieb  wirklich  einige  Hexameter  nieder,  die  ungefahr  so 
klingen  wiirden: 

Bognja,  0  serdu  zapoj,  o  zlobnim,  Pelid  —  Ahileja, 
Ki  nakloni,  zbujen,  nadlog  nezmerno  Ahajcam, 
Posle  V  Had  nebrojnoma  dus  pogumiiih  junakov, 
Trupla  njihove  pa  v  plen  razprosire  psam  i  ticevju. 
Cenova  tak  spolnavala  se  je  volja  od  ure, 
Kjer  razdvojila  sta  nekdaj  se  britkiga  krega 
Atreja  sin,  kardela  vladar,  in  zlahni  Ahilej. ' 

Ich  bitte  diese  Hexameter  den  gleichen  der  fraglichen 
Ubersetzung  des  TerdinaM  gegeniiber  zu  halten  und  dann  Ihre 
geschatzte  Ansicht  unumwunden  mir  eroffnen  zu  wollen.  Es  ist 
leicht  moghch,  dafi  ich  in  meiner  Eitelkeit  ganz  unrecht  daran 
sey,  indem  ich  das  meine  fUr  besser  halte;  in  diesem  Falle 
verdiene  ich  eine  Beschamung  und  bitte,  mir  diese  zukommen 
zu  lassen. 

Als  ich  so  eine  Zeit  im  ersten  Buche  fortfuhr,  fiel  mir 
ein,  dafi  mein  Unternehmen  den  Gegner  verletzen  konnte.  Ich 
lieB  also  den  Plan  fallen  und  nahm  das  19.  Buch  zum  Gegen- 
stande  meiner  Bemiihung-).  Es  steht  hier  Achilles  in  seinem 
Glanzpunkte  und  die  schone  Mythe  von  der  unter  die  Menschen 
geschleuderten  Gottin  Ate  kommt  darin  vor.  Die  Halfte  des 
Buches  ist  nun  fertig  und  in  der  Anlage  erhalten  Sie  zur  Beur- 
theilung  ungefahr  ein  Drittheil  des  Buches,  in  welchem  eben  die 
erwahnte  Mythe  vorkommt.  Zur  Grundlage  meiner  Arbeit  habe 
ich  die  deutschen  Ubersetzungen  des  VoB,  Monje  und  Zauper, 

1)  „Novice"  so  naznanile  Trdinovo  prestavo  tako-le;  ,Poslednji 
list  „Bcele  slovenske"  prinese  jako  inienitno  prestavo,  namrec  zacetek 
pervili  bukev  Iliade  od  Jan.  Terdina.  Prestava  je  dobra;  iz  nje  se  vidi, 
da  neumorni  pisatelj  lepo  napreduje.  Ako  to  delo  dobro  spelje,  si  je  ve- 
liko  slavo  in  zaslugo  za  slovertsko  slovstvo  pridobil"  (1852,  str.  19). 

-)  Koseskega  „Devetnajste  bukve  Homerove  Iliade"  so  zacele  iz- 
hajati  v  „Novicah"  28.  avgusta  1852.  Urednistvo  jim  je  pridalo  dolgo 
opombo,  ki  se  konca :  „Vec  o  prevodu  Koseskovim  nam  ni  treba  ome- 
niti,  ker  se,  castiti  bravci!  sami  bote  radovali  z  nami  vred  nad  prekras- 
nim  nar  novejsim  delam  Koseskiga,  kteriga  nam  mili  Bog  ohrani,  da  bi 
svojimu  narodu  se  podaril  obilno  cvetlic  svojih  nadusenih  poezij,  za  kte- 
rimi  uvek  tezi  serce  slovenske.'- 


104  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

dann  eine  lateinische  wortliche  Nachbildung  und  das  Original, 
insoweit  ich  es  verstehen  i<ann,  genommen.  Die  Ate  habe  ich 
nicht  nach  der  gewohnlichen  Annahme  mit  Schuld  —  krivda, 
—  sondern  mit  Verblendung  —  zmota  —  gegeben  und  glaube 
eben  damit  die  hohe  Bedeutung  des  Originals  erfaBt  zu  haben. 
Damit  die  Gotter  nicht  fernerhin  irrten,  schleuderte  Jupiter  die 
Ate  aus  dem  Olymp  und  sie  flog  und  fiel  —  auf  die  Werke 
der  Menschen.  Meine  Absicht  mit  dieser  Arbeit  ist  insbesonders, 
die  Pracht  der  griechischen  Erzahlung  im  slovenischen  in  wiir- 
diger  Haltung  und  strenger  Beachtung  der  Caesur  annahernd 
wieder  zu  geben.  Ob  ich  mich  dem  Zwecke  genahert,  werden 
Sie  mir  giitigst  sagen  wollen. 

In  der  Wichtigkeit  des  Gegenstandes  werden  Sie,  lieber 
Freund,  unzweifelhaft  die  Aufforderung  wahrnehmen,  meiner 
Arbeit  den  strengsten  MaBstab  anzulegen  und  um  so  weniger 
gestatten,  daB  etwas  MittelmaBiges,  oder  gar  etwas  Schlechtes 
das  Licht  der  slov.  Welt  erblicke,  als  sich  gewiB  hitzige  Par- 
teyen  bilden  werden,  sobald  dasselbe  Opus  von  zwey  ver- 
schiedenen  Ubersetzern  zu  erscheinen  beginnt  .  .  . 

V  Trstu,  13.  IV.  1852 
Hochgeehrter  Herr  und  Freund! 

Dafi  mein  Probeblatt  nicht  miBfallen,  freut  mich.  Vieles 
wird  noch  daran  geandert,  was  mir  nach  reiferem  Erwagen 
nicht  stichhaltig  scheint.  So  z.  B.  habe  ich  blind  andern  nach- 
schreibend  fiir  sterblich  —  umerli,  unsterblich  —  neumerli 
genommen,  was  doch  gramatikalisch  „gestorben  und  nicht- 
gestorben"  heiBen  diirfte.  Ich  glaube,  daB  dieses  und  dergleichen 
verbessert  werden  miiBte. 

Ihre  Bemerkungen  finde  ich  ganz  gegriindet  und  werde 
sie,  sofern  es  nicht  schon  geschehen,  beachten;  — ic  fiir  Ab- 
komiinge  habe  ich  bereits  groBtentheils  gebraucht,  doch  schlieBe 
ich  den  griechischen  Ausgang  nicht  vollig  aus,  weil  ich  mich 
nicht  um  einen  schonen  Klang  im  Hexameter  bringen  will  — 
Kronid  ist  denn  doch  ganz  was  anderes  als  mit  Terdina  „Kro- 
nojevic".  Uberhaupt  halte  ich  das  jevic  fiir  eine  entferntere 
Flexion  —  Atrejevic  fiir  Nachkommen  des  Atreus  iiberhaupt; 
fiir  den  Sohn  „Axoz'.or^i"  aber  entspricht  nur  Atreic  als  zweifels- 
ohne  aus  dem  erstern  entstanden  durch  Verwischung  des 
End-s  und  Erweichung  des  5  durch  den  nachfolgenden  Kon- 
sonanten,  daher  c  und  nicht  unser  c,  wobey  es  nichts  ent- 
scheidet,  daB  jetzt  das  c  eigentlich  ein  jotirtes  t  vorstellt.  In 
diesem  Sinne  denke  ich  die  griechischen  sior^;  zu  gebrauchen 
und  auch  dieses  mit  Abwechslung,  die  Schonheit  und  Harmonic 
des  Verses  immer  als  meine  hochste  Aufsabe  betrachtend. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  105 

Was  Sie  von  den  griechischen  Nahmen  sagen,  wird  nach 
Moglichkeit  befolgt.  Das  oberkrainische  „koj"  ist  ein  gutes  und 
sehr  erwiinscht  kommendes  Wort.  In  meinem  Geburtsorte  kennt 
man  es  nicht;  allein,  ich  bin  dennoch  ganz  verliebt  in  dasselbe, 
weil  kein  so  poetisch  klingendes  fiir  jetzt  existirt.  Ich  bitte 
also  fur  dasselbe  urn  Pardon. 

„Und"  mit  /  zu  geben,  kann  nicht  gefehit  seyn,  weil  es 
allein  richtig  ist,  wahrend  ino  „und  aber"  heifit;  weil  aber  in 
und  ino  der  Gebrauch  heiliget,  so  mochte  ich  diese  neben  dem 
/  beybehalten,  je  nach  den  Bediirfnissen  des  Metrums. 

Mit  obvarje  gnilobe  ganz  einverstanden,  nur  bitte  ich,  mir 
das  j  bey  n  und  so  manches  ahnliche  Schweifchen  zu  eriassen. 
Dariiber  ware  viel  zu  reden,  wenn  es  der  Raum  zulieBe. 

„Klice  V  prepir"  kommt  allerdings  im  Originale  nicht  vor. 
Ich  werde  suchen  dem  Verse  eine  andere  Fassung   zu   geben. 

Gegen  da  habe  ich  zwar  nichts  einzuwenden,  doch  ziehe 
ich  de  vor,  weil  es  mir  die  dritte  Person  des  Zeitwortes  geben 
ungetriibt  laBt. 

Govoriin  hat  nach  den  Gramatikern  richtig  den  von  Ihnen 
bezeichneten  Nebengeschmack  und  der  jetzige  Sprachgebrauch 
rechtfertiget  die  Gramatiker.  Nach  dieser  Lehre  miifite  aber 
mein  tekun  siloviti  Ahilej  auch  eine  andere  Gestalt  bekommen, 
zumal  -ooa:  wx-j;  in  der  That  pedibus  velox  —  berzo  —  urno 
hitronogi  heiBt.  Und  doch  ist  mir  Leid  um  den  muthigen  Renner 
Achilles.  Fiir  Laufer  und  Springer  haben  die  Worterbiicher  auch 
schon  tekun  —  skakun,  letzteres,  wie  ich  glaube,  aus  meiner 
Anwendung.  Ich  bin  der  Meinung,  daB  sich  nach  und  nach 
der  besagte  Nebenbegriff  verwischen  wiirde  und  wir  bekamen 
dann  eine  schone  und  wohlklingende  Form  der  VergroBerung. 

Nicht  kleine  Verlegenheit  verursacht  mir  die  Nachbildung 
des  xopuSaioXo;  'Exxop.  Die  Deutschen  geben  „helmbuschumflat- 
terte",  der  Lateiner  „magnus  beliicosus".  Ich  habe  das  etwas 
ungewohnliche  kop,  kopa,  kopu  fiir  Federbusch  nach  den 
Worterbiichern  beniitzt  und  gebe  kopapresencen  oder  kopapre- 
kiman.  Weder.das  eine,  noch  das  andere  entspricht,  aber  sicher 
doch  so  gut  als  magnus  beliicosus  der  Lateiner,  was  das  Grie- 
chische  gar  nicht  heiBt.  Uberhaupt  sind  die  stets  wiederkehren- 
den  Beyworter  der  Gotter  und  Helden  eine  schwere  Aufgabe, 
zumal  sie  ein  sehr  bezeichnender  und  hervorragender  Zug  des 
Gedichtes  sind.  So  bekommt  Thetis  srebronozicna  und  Hero 
limbaroramna,  weil  mir  srebronoga  und  beloroka  nicht  ganz 
entspricht,  obschon  auch  gegen  meine  Version  manches  ein- 
gewendet  werden  kann.  Srebronogata  wiirde  beziiglich  des 
ersten  einen  schonen  Klang  geben.  Allein,  es  ist  wegen  des 
Beygeschmackes  vom  groBen  FuB  nicht  anwendbar,  zumal  es 
sich  um  eine  olympische  Dame  handelt,  und  die  Damen,  nach 


106  Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji. 


einen  dunklen  Erinnerung  aus  meinen  griinen  Lenztagen,  fur 
dergleichen  Anspielungen  sehr  feinhorig  und  zartfuhlend  zu 
sein  pflegen. 

Ihre  und  des  Herrn  Prof.  Dezman  Aufforderung,  die  ganze 
Iliade  zu  ubersetzen,  ist  fur  mich  wohl  eine  groBe  Ehre,  wofiir 
ich  sehr  dankbar  bin.  Die  Ausfuhrung  der  mir  zugedachten 
Arbeit  aber  ist  eine  absolute  Unmoglichkeit.  So  etwas  zu  denken, 
ware  bey  meinem  vorgeriickten  Alter,  bey  meiner  untergeord- 
neten  dienstlichen  Stellung,  die  mich  ganz  und  gar  von  dem 
Willen  anderer  abhangig  macht,  und  bey  den  Sorgen  und  Ar- 
beiten,  die  mir  eine  zahlreiche  Familie  auferlegt,  geradezu 
Vermessenheit.  Ich  miiBte  zwanzig  Jahre  jiinger  und  eigener 
Herr  seyn,  dann  lieBe  sich  so  etwas  unternehmen,  zumal  dazu 
Studien  erforderlich  sind,  die  ich  erst  machen  miifite.  Es  ist 
schon  ein  einzelner  Gesang  fur  einen  Mann,  der  dergleichen 
Dingen  hochstens  ein  halb  Stiindchen  des  Tages  widmen  kann, 
ein  groBes  Unternehmen.  Die  Sache  ist  viel  schwerer  als  man 
glaubt,  das  Original  selbst  in  vielen  Partien  so  dunkel,  daB 
die  Gelehrten  daran  schon  an  die  dreytausend  Jahre  krabeln 
ohne  liberal  voiles  Licht  verbreitet  zu  haben.  Wie  diirfte  ich 
mich  einer  solchen  Arbeit  unterfangen?  Ich  werde  mich  also 
vor  der  Hand  begniigen,  wenn  ich  den  19  Gesang  hinunter 
wurge,  und  allenfalls  seiner  Zeit  vielleicht  noch  einen  Gesang, 
der  mir  am  Herzen  liegt.  Wenn  es  unserm  vereinten  Streben 
gelingt,  nur  einen  Gesang  in  einer  guten  Gestalt  zu  Stande  zu 
bringen,  so  ist  damit  mehr  gewonnen,  als  wenn  die  ganze 
Iliade  mittelmaBig,  oder  gar  schlecht  vom  Stappel  liefe.  Denn 
haben  wir  einen  guten  Gesang,  so  sind  die  Nachfolger,  an 
denen  wir  keinen  Mangel  haben  werden,  gezwungen,  wenig- 
stens  ebensogut,  wenn  nicht  besser  fortzufahren,  und  das  ist 
grofier  Gewinn. 

Leben  Sie  wohl!  Mit  Hochachtung 

Ihr 

Freund  Vessel 


V  Trstu,  6.  VII.   1852 

•  •  •  In  diesem  Falle  ^)  konnten  Sie  mir  Ihre  geanderte 
Ansicht  ungescheut  sagen,  zumal  Sie  wissen  miissen,  wie  ich 
ja  so  gar  nichts  auf  meine  Verse  gebe  und  in  dieser  Beziehung 
mich  kein  Tadel  unangenehm  bertihren  kann.  Sangerruhm  ist 
mein  letzter  Gedanke,  das  habe  ich  Ihnen  schon  ofter  merken 

>)  V  slucaju,  da  bi  ne  ugajala  Bleiweisu  Koseskega  prestava  19 
speva  Uijade. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  107 

lassen.  Mein  Wunsch  war  und  ist,  die  Slovenen  fiir  das  Vater- 
land  zu  begeistern.  Sobald  ich  die  Oberzeugung  gewiiine,  daB 
ich  dieses  nicht  vermag,  oder  dafi  es  dazu  meiner  Worte  nicht 
bedarf,  oder  daB  ich  in  irgend  einer  Beziehung  Argernis  gebe, 
verstumme  ich  zu  jeder  Zeit  sehr  gerne,  und  zwar  nicht  betriibt 
und  nicht  verletzt  und  um  gar  nichts  weniger  freundschaftlich 
gesinnt  fiir  Sie  und  meines  Vaterlandes  Sache-  •  •  • 

V  Trstu,  3.  VIII.  1852 

•  •  •  Hier  erhalten  Sie  den  19  Gesang  der  Iliade  bis  zum 
265  Vers-  •  ■  •  Die  ersten  vier  Seiten  habe  ich  gegen  die  friihere 
Fassung  stark  geandert.  Das  Ino,  in  und  i  miissen  Sie  rnir  zu 
Gute  halten.  Ich  i<ann  das  nicht  andern ;  es  ist  nach  meiner 
Ansicht  ein  Erfordernifi  der  werdenden  slovenischen  Pro- 
sodie.  Ich  werde  dariiber  Rechenschaft  geben,  vvenn  ich  heuer 
mit  meiner  Tochter  nach  Laibach  komme.  So  bitte  ich  auch, 
sich  an  dem  ihrischen  jako  fiir  kakor  nicht  zu  stofien.  Auch 
dieses  zwang  mir  die  Prosodie  ab.  Auf  der  letzten  Seiten  finden 
Sie  bey  naroci  ein  kleines  NB  —  naroci  —  auf  dem  SchoBe 
—  sey  glaube  ich  als  Umstandswort  zulassig  und  anpassender 
als  V  narocju,  was  eine  umfangreichere  Bedeutung  und  fiir 
den  Daktilus  eine  Harte  hat.  SoUten  Sie  damit  nicht  einver- 
standen  seyn,  so  moge  in  Gottes  Nahmen  fiir  naroci  entweder 

V  narocju  oder  v  narocji  gesetzt  werden  —  eine  Konzession 
die  ich  sehr  ungern  der  Grammatik  machen  mochte--- 

V  Trstu,  14.  VIII.  1867 

•  •  •  Res  je,  de  se  jez  le  malo  menim  za  oblike,  ter  de 
staro  brenkati  mislim  do  zadniga  zdiha.  ^j  Ravno  za  voljo  tega 
bi  rad  dosleden  (consequent)  ostal.  To  bi  se  pa  overglo,  ce 
damo  uvodu  tako  slovesno  klofuto.  Sicer  pa  ne  smete  misliti, 
da  bi  bil  zaljubljen  v  iga  in  im.  Morebiti  de  se  spomnite  tiste 
moje  pesmi.  se  mi  zdi,  de  je  bila   perva  moja  daljiga  obsezka, 

V  kateri  sim  poskusai,  Raguzanske  oblike  oga  ino  om  upeljati? 
Vi,  castitljivi  gospod,  ste  bili  temu  nasprot  in  jez  sim  jih  brez 
dolge  pravde  koj  opustil,  ceravno  jih  se  dan  danasni  visoko 
castim,  in  to  zavoljo  toliko  krasnih  del  nekdajnih  Dubrovcanov, 
kakor  so  na  priliko  —  sve  djela  Gundulica,  Kacica  in  drugih. 
Tedaj  sklenem :  kakor  se  Vam  zdi,  de  se  bolj  vstreze  sloven- 
ski  mladini,  tako  obernite  to  rec,  ker  cez  vse   drugo  je   meni, 

1)  Govori  o  natisu  Mazepa.  Gl.  „Mazepa  Jovan,  Hetman  ukrajnski 
dobe  Petra  Velikiga.  Pravljica  zgodbe  resnicne  po  Byronovi  istiga  imena 
slobodno  pel  in  pomaozil  Jovan  Koseski.  Doklada  „Novic".  V  Ljubljani. 
Natisnil  in  zalozil  Jozef  Blaznik,  1868.' 


108 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


velimu   starcu,  ta   mladina  pri  sercu.  Ta,  ako  Bog  da,  nas  bo 
V  korist  drage  nase  domovine  daleko  prekosila--- 

Zadnic  ponovim  prosnjo,  de  nej  se  dobro  pazi,  de  ne 
zabredemo  v  poniote  in  nasprotnosti.  Teh  se  bojim  bolj  ko 
hudiga  vraga-  •  • 


V  Trstu,  23.  X.  1867. 


Hochwohlgeborner  Herr 


Auf  Ihr  geschatztes  Schreiben  vom  16./10-  67  bemerke 
ich  zuvorderst,  daB  mir  der  schleppende  Gang  in  unserer  Ver- 
handlung  tiber  Mazepa  sehr  unangeneiim  ist.  Bittere  Zufalle 
in  meiner  Familie  tragen  die  Sciiuld  dieser  meiner  Langsam- 
keit,  indem  mein  Herz  in  dieser  Zeit  durch  ganz  andere  Dinge, 
als  poetische  Gedanken  bewegt  worden  ist.  Ich  bin  auch  jetzt 
zum  Schreiben  noch  nicht  sehr  aufgelegt.  Da  aber  die  Sache 
doch  zu  Ende  kommen  mu6,  so  ergreife  ich  mit  einigem 
Widerstreben  die  Feder  und  gebe  Ihrem  freundschafthchen 
Wohlwollen  Nachstehendes  zur  Beherzigung.  Es  bezieht  sich 
alles  auf  die  Verschiedenheit  unserer  Ansicht  in  der  slov, 
Sprachangelegenheit : 

1.  Roke,  noge  in  glave  vec  ne  rabi.  Hiezu  verlangt  Ihre 
Bemerkung  den  Genetiv  negationis!  Sonderbar  in  der  That! 
Roke,  noge  —  ist  ja  der  Genetiv,  und  zwar  wegen  Uberein- 
stimmung  mit  glave,  Genetiv  der  einfachen  Zahl,  weil  der  alte 
Weise  zufallig  nur  einen  Kopf  gehabt  hat,  und  nicht  unzahlige, 
wie  die  slovenischen  Litteraten. 

2.  V  spominu  bivsih,  upu  pridsih  casov  —  Sie  verlangen 
prisedsih.  Pridsih  ist  das  2te  Mittelwort  der  vergangenen  Zeit. 
Metelko,  Janesic  etc.  belehren  dariiber.  Im  neuen  Worterbuche 
unter  Hinkunft  findet  Ihr  es  auch.  Ich  werde  also  daran  nichts 
andern,  sowenig  als  ich  die  Rechtfertigung  des  angerathenen 
prisedsih  iibernehme. 

3.  Ki  vizajo  ist  mit  einem  Fragezeichen  beehrt  worden. 
Das  groi3e  neue  Worterbuch  unter  leiten  gibt  Antwort  darauf. 
Dort  heifit  es,  de  vse  Bog  viza  !  Freylich  wohl,  nicht  immer 
slovenskih  glav! 

4.  Protivno,  bey  dem  ich  beharre,  heifit  gegenseitig.  Es 
kann  allerdings  gegenseitige  Feindschaft,  aber  nicht  minder 
gegenseitige  Liebe  bedeuten,  so  wie  nasprotno. 

5-  Zmensi  rechtfertiget  sich,  wie  oben  pridsi,  daher  bleibt 
der  Alte  dabey. 

6.  Naklombe  Rezne  ■ 
zu  klingen.  „Je  le  poeticno  ime  Reza"  wird  sarkastisch  iro- 
nisch  gefragt.  Den  Nahmen  macht  die  Stellung  in  der  Rede 
zu  poetisch,  wie  zu  prosaisch.    An   sich   sind   Nahmen  keines 


Das   scheint   Euch   gar  komisch 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  109 

von  beyden.  Petrarka's  Laura  ist  nur  durch  seine  Gedichte 
poetisch  geworden.  Der  prosaischen  Laureteln  gab  es  zu  sei- 
ner Zeit  genug  in  Italien. 

7.  Zivecih  ni  bilo  najmanjsi  sledii.  Das  ist  gramatikalisch 
schwerer  zu  vertheidigen,  obwohi  man  es  in  Slovenien  hiiufig 
zu  horen  bekommt.  Wahrscheinlich  wird  darunter  tenia  oder 
senca  verstanden.  Um  aber  mit  Erorterungen  nicht  Zeit  zu 
verlieren,  konnte  fiir  naj^manjsi  —  naj  manje  gesetzt  werden, 
Oder  der  Vers  lauten  :    Zivecili  ni  bilo  ne  tenja  sledu. 

8.  Zu  na  njeniu  lezi  bemerken  Sie  —  njem  —  lokal  — 
Allerdings  ist  es  der  Lokal!  Kopitar's  Gramatik  hat  aber  eben 
diesen  lokal  mit  njemu  gelehrt.  daher  bleibe  ich  dabey. 

9.  Kak  zelel  tedaj  sim  si  kopje  al  mec  —  kann  des 
Reimes  wegen  nicht  geandert  werden.  Auch  ist  es  ganz  und 
gar  nicht  nothig.  Kein  Mensch  sagt:  Vam  zelim  oder  vosim 
lahke  noci,  sondern:  Vam  zelim  oder  vosim  lahko  noc  — 
dobro  sreco  —  lepo  zeno,  und  nicht  lepe  zene,  ausser  in  der 
Turkey,  wo  dieses  kostbaren  Artikels  Mehrheit  beliebt  wird. 

10.  Drevesa  se  zibajo  kakor  de  bi  pijane  bile  hat  vor 
der  abgeschmackten  Oblikenverwirung  jeder  gesprochen  und 
geschrieben.  Was  damahls  unumsfofiliche  Regel  war,  werdet 
Ihr  mir  jetzt  doch  wohl  als  licentia  poetica  gestatten! 

11.  Zmensi  ist  durch  das  unter  2tens  Gesagte  schon  ge- 
rechtfertiget,  daher  verbleibe  es  dabey. 

12.  De  V  temu  okrozju  narava  zivi  —  ist  unter  8  schon 
gerechlfertiget. 

13.  Odperte  vidsi  de  oci  imam  —  Vidsi  gehort  hinauf  zu 
pridsi,  zmensi  etc.  Daher  ist  es  schon  gerechtfertiget. 

14.  Splohno  habt  Ihr  unterstrichen,  ist  aber  deswegen 
nicht  minder  gut,  wie  aus  dem  Worterbuche  des  Janezic  zu 
ersehen  ist. 

15.  Obcinske  zelje  ist  mit  obcne  zelje  eins  und  dasselbe, 
also  bleibe  es  dabey. 

16.  Ist  Euch  pristavsi,  was  ich  fiir  recht  halte,  nicht  gut 
genug,   so  konnt  Ihr  pridjavsi  nehmen,  was    ich    auch    billige. 

17.  Unele  netila  gehort  hinauf  zu  10  und  ich  beibe 
dabey,  zum  Plunder  verweisend  alle  Eure  aus  der  Luft 
gegriffene  —  oblike,  hrvacke  slike,  srbske  prilike,  druge 
malike  I 

So  viel  zu  Euren  Bemerkungen.  Die  meisten  sind  grama- 
tikalisch widergeiegt.  Was  daran  etwa  fehlt,  bin  ich  bereit 
nachzutragen,  wenn  es  zu  etwas  gutem  fUhren  mochte.  Wollte 
ich  aber  jetzt  die  m  meine  Arbeit  hinein  geschwarzten  Fehler 
bemerken,  so  hatte  ich  gar  viel  zu  schreiben,  und  dann  —  cui 
bono  ?  Ich  beschranke  mich  also  auf  Foleendes: 


110  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


1.  Das  Moto  ist  deutsch,  aus  einem  allbekannten  deu- 
tschen  Dichter,  und  doch  konnte  es  nicht  oline  Fehler  bleiben. 
Man  hat  namlich  aus  crflehn  —  erflehen  gemacht  und  so  den 
Reim  mit  stehn  zerstort. 

2.  Ich  will  nicht  Vvod,  sondern  Uvod  —  vide  Janezic 
Worterbuch.  Es  ist  ein  sehr  bcdeutender  Unterschied  in  der 
Aussprache  der  beyden  n.  Das  erste  in  offenbar  ein  Selbst- 
das  zweyte  ein  Mitlauter. 

3.  Smo  terna  v  perst!  Das  e  ist  hier  unerlafilich  noth- 
wendig  des  Vergleiches  wegen  zwischen  friiher  und  jetzt,  sonst 
hat  der  Vers  keinen  Sinn,  Es  mufi  also  stehen:  Smo  terna  v 
perst,  ne  crke  v  trn  se  ball.  Der  Verbesserer  hat  also  den 
Sinn  offenbar  nicht  erfafit. 

4.  Ce  kaki  grm  ni  vs  po  volji  bil,  smo  vlke  v  njem  etc. 
Hier  mufi  nach  meiner  Ansicht  in  vs  und  vlk  der  Selbstlauter 
ausbleiben.  Ich  wollte  damit  sagen  und  zeigen,  dafi  mit  r  die 
gleiche  Eigenschaft  des  Halbvokals  alle  Mitlauter,  nahmentlich 
5  und  /  haben.  Es  ist  Sinn  in  dieser  Bemerkung  fiir  den,  der 
diesen  Sinn  verstehen  will. 

5.  Navadnih  krajev  isce  —  in  meiner  Arbeit  steht :  Na- 
vadne  kraje  ise  —  Ich  bin  nicht  iiberzeugt,  dafi  in  meinem 
Satze  ein  wirklicher  Fehler  war.  Furs  erste  verwerfe  ich  als 
eine  Verunstaltung  der  slovenischen  Sprache  die  garstigen  sc. 
Sie  sind  mir  ein  Graul  u.  nur  ironisch  brauche  ich  sie,  wenn 
ich  mich  selten,  dann  und  wann  derselben  bediene.  Dann  lese 
ich  im  38.  Sonete  des  Dr.  Presern,  de  preise  vse  kraje  —  und 
im  Eingange  des  Kerst  —  de  Valjhun  zastonj  tam  ise  mlado 
lice  —  also  nicht  vsih  krajev,  nicht  mladiga  Ilea,  oder  mladih 
lie.  Ich  verharre  also  fiir  meine  Arbeit  bey  meiner   Schreibart. 

Dieses  sey  genug,  obwohl  es  mir  gar  nicht  bange  ist, 
die  Vertheidigung  meiner  Schreibart  durch  die  ganze  Arbeit  durch 
zu  fiihren.  Ich  unterlasse  es.  Ich  bin  viel  zu  schwach,  meine 
Gegner  zu  iiberzeugen,  und  doch  stark  genug,  mich  von  ihnen 
nicht  ins  Schlepptau  nehmen  zu  lassen. 

Somit  schlieCe  ich.  Mazepa  ist  nicht  geeignet,  in  L  aibach 
das  Licht  der  Welt  zu  erblicken.  Schicken  Sie  mir  also  mein 
Konzept  zuriick.  Ich  verzichte  auf  die  Offentlichkeit.  Zur  Er- 
sparrung  des  Porto  behalte  ich  den  jetzt  unniitzen  Abdruck. 
Er  wird  mir  zugleich  eine  Erinnerung  seyn  an  meine  letzte 
Pilgerfahrt  nach  dem  zerstorten  slovenischen  Jerusalem.  Leid 
ist  mir,  dafi  ich  Ihnen  vergebliche  Arbeit  verursachte.  Allein, 
dieses  geht  so  hin  und  her.  Auch  ich  habe  viel  und  doch  ver- 
geblich  gearbeitet. 

N.  B.  Oben  zum  ersten  2.  mufi  ich  noch  nachtragen,  dafi 
dort  statt  zdajnih   glasov   —   zadnjih   gedruckt  steht.    Das  ist 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  Ill 

gar  ein  sonderbarer  Druckfehler.  Zadnih  glasov  soil  ein  ge- 
bildeter  Mann  in  guter  Gesellschaft  sich  nicht  schuldig  machen. 
Dieser  Scherz  wolle  mir  giitigst  vergeben  werden. 

Mit  Hochachtung  dero  gehors.  Diener 

I.  Vefsel. 

V  Trstu,  5.  XI.  1867. 

Hochwohlgeborner  Herr!  Anliegend  sende  ich  Ihnen  den 
Abdruck  des  Mazepa  zuriick  zum  beliebigen  weiteren  Ge- 
brauche.  Aus  einigen  Bemerkungen  —  alles  konnte  ich  nicht 
beurtheilen,  weil  mein  Konzept  in  Laibach  liegt  —  werden  Sie 
ersehen,  daC  ausser  dem  bereits  besprochenen  manches  We- 
sentliche  geandert  worden  ist,  was  meinen  Unwillen  erregen 
mufite.  So  ist  das  ofter  vorkommende  ..Prejko"  in  der  Regel 
vor  dem  eingeschobenen  ,,Predno"  verschwunden.  In  meinem 
Absatze  ist  die  erste  Sylbe  kurz  und  die  zweyte  lang,  wie 
es  der  Vers  fordert.  In  der  Anderund  ist  es  gerade  verkehrt 
und  dadurch  der  Rhythmus  alterirt.  Sie  sehen,  dat}  der  Versi- 
fex  sich  solche  Dinge  nicht  kann  gefallen  lassen.  So  und  ahn- 
lich  ist  mehreres,  daher  mufi  ich  wunschen,  dafi  Mazepa  er- 
scheine,  wie   ich   ihn    geschrieben. 

Durch  dicse  Konzession  geschielit  der  jetzigen  Schreibart 
nicht  der  mindeste  Eintrag.  Das  alte  kleine  Griechenland  hat, 
kakor  Vam  je  znano,  in  vier  Dialekten  sehr  viel  Verniinftiges 
geschrieben.  Keinem  Dorier  ist  es  eingefallen,  vom  Jonier  zu 
fordern,  er  soUe  seine  Formen  andern.  Im  Gegentheile!  Wenn 
der  eine  aus  den  Schriften  des  andern  etwas  zitirte,  so  that 
er  es  mit  den  Formen  des  zitirten  Schriftstellers.  Demnach 
brauchen  auch  unsere  Formen  nicht  feindlich  gegeneinander 
zu  stossen.  Sie  sollen  sich  freundlich  vertragen,  und  werden 
dadurch  Gewinn  haben  eine  aus  der  andern  —  ako  Bog  da  i 
sreca  junacka!-  •  • 

V  Trstu,   14.  XI.   1868. 
Hochwohlgeborner  Herr! 

Auf  Ihr  werthes  Schreiben  vom  5.  d.  M.  werde  ich  nur 
wenige  Bemerkungen  machen,  um  Ihnen  nicht  zuviel  Zeit  zu 
entziehen,  die  besser  verwendet  werden  kann,  als  auf  das  Le- 
sen  der  Grillen  eines  alten  Brummers. 

Itens.  Das  da  fur  de  ist  kein  Fort-  sondern  ein  storender 
Riickschritt.  Nicht  in  Laibach,  wohl  aber  in  meinem  Geburts- 
orte  habe  ich  es  erlernt  und  fa6t  uberall  in  Krain  gehort,  wo 
slov.  gesprochen  wird.  De  mil  da  heifit  ganz  verstandlich:  dafi 
er  es  ihm  gebe.  Da  mu  da  —  ist  aber  sichtbar  nur  eine  Wie- 


112  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

derholung,  nur  eine  Bekraftigung  des  „gebe",  daher  eine  Ver- 
schlechterung  der  Sprache. 

2tens.  Der  Unterschied  zwischen  om  und  am  ist  eine 
neue  Kiinsteley  und  mindestens  unnothig.  —  bratom  ali  bra- 
tam!  —  Es  stort  niemanden,  der  da  hort,  oder  sagt  :  mozem! 
obschon  darin  des  o  oder  a  Stelle  ein  engeres  e  vertritt.  Der 
Sprachgebrauch  entscheidet  hier  wie  auch  sonst  allenthalben. 
Die  Deutschien  hiaben  sicii  gar  hitzig  zu  Klopfstok's  Zeit  mit 
dergleichen  Subtilitaten  herumgezaust,  bis  die  superfeinen 
Denker  endlich  alle  verstummten,  und  der  Spracligebraucli  als 
Sieger  und  Triumpliator  allein  am  Kamfplatze  stehen  blieb.  So 
und  niclit  anders  wird  es  in  Slovenien  geschehen. 

3tens  Gelegenheitlich  erlaube  ich  mir,  des  Halb-  oder 
Vollvokal  seyn  sollenden  Guckgucks  --r--  zu  erwahnen,  wei. 
er  mij  in  seiner  slovenischen  Einsamkeit  gar  sehr  erbarmtl 
Die  Cehen  haben  ilim  doch  wenigstens  eine  Gesellschaft  mit 
dem  gleich  stummen  „/"  beygegeben  und  sclireiben  vlk.  Das 
war  i<ristlicli  gedacht  von  den  Cehen,  aber  niclit  grofiartig.  Die 
alten  Juden  waren  in  dieser  Hinsichit  ganz  andere  Kerle.  Sie 
brauchten  gar  keine  Vokale.  Mitlauter  mufiten  alle  Geschafte 
der  Schrift  besorgen.  Da  haben  sich  denn  die  Juden  endlich 
in  die  Mitlauter  so  hinein  gelebt,  dafi  sie  nun  in  der  neuern 
Welt  selbst  welter  nichts  sind,  als  erbarmliche  Mitlauter. 

Somit  bleibe  ich  beym  Alten  in  aller  und  jeder  Bezie- 
hung.  Wie  meine  nun  im  Grabe  ruhenden  hochgeehrten  Lehrer, 
Fiihrer,  Muster  und  theilweise  auch  Freunde,  Vodnik,  Ravni- 
kar  etc. •••  Presern  etc- •  •  gedacht,  geschrieben  und  gehandelt 
haben,  so  schreibe,  handle  und  denke  ich,  und  dabey  werde 
ich  verharren.  Somit  also:  die  neuen  Fiinfe  wollen  belassen 
werden  in  dem  Gewande,  welches  ich  ihnen  gegeben  habe, 
und  ende  diefi  Gesprach  mit  den  Worten  des  deutschen 
Sangers : 

,Erworben  hab'  ich  mir  der  Freunde  viele, 

Und  habe  deren  manche  schon  getroffen, 

Die  Freude  hatten  an  dem  heitern  Spiele, 

WiUkommen  sey,  wer  lauschen  will,  main  Hoffen 

War'  eben,  dafj  es  vielen  wohl  gefiele ; 

Wem  aber  unsre  Lieder  nicht  gefallen, 

Der  stort  uns  nicht,  er  wird  voriiber  walien." 


Leben  Sie  wohl,  und  ich  verharre  zu  seyn 

Dero 

bereitwilliger  Freund  u. 
Diener  Joh.  Velsel 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  113 

7.  Matija  Majer. 

V  Celovcu,  15.  XII.  1S46. 
Wohlgebohren! 

Zugleich  ubersende  ich  Ihnen  die  schon  langst  verspro- 
chenen  slov.  Musikalien.  Kiinstlich  sind  sie  nicht,  aber  interes- 
sant,  weil  sie  natioiiell,  und  mehrere  hundert  Jahre  alt,  und 
sehr  einfach  sind.  Auch  Lieder  landliche  konnte  ich  Ihnen 
einige  schicken,  aber  auf  dem  Klavier  nehmen  sie  sich  nicht 
gut  aus,  weil  die  Klaviersaiten  nicht  lange  genug  gleichformig 
forttonen,  die  Arien  aber  gar  langsam  u.  gezogen  werden. 
Wenn  in  Laibacli  slov.  Lieder  im  Theater  sollten  gesungen 
werden,  ware  jedenfalls  zu  wunschen,  daC  darunter  ein  Paar 
hiibsche  echtslovenische  Lieder  gesungen  wiirden,  so  wie  sie 
unter  dem  Voike  gebrauchlich  sind.  Nur  darf  man  solche 
Volkslieder  nicht  in  der  Nahe  der  Stadte  suchen,  oder  gar  in 
den  Stadten  u.  Vorstadten,  da  ist  alles  zu  viel  germanisirt,  es 
wird  alles  viel  schmutziger,  das  reine  zarte  Volksleben  unseres 
Volkes  ist  nur  weiter  von  den  Stadten  zu  treffen.  Alles  Sla- 
vische,  was  unser  Volk  noch  von  alter  Zeit  her  beibehalten 
hat,  miissen  wir  hochschatzen,  als  Alterthiimer  sammeln  und 
zu  erhalten  trachten.  Wenn  wir  das  was  slavisch  ist  nicht 
achten  u.  schatzen,  wer  wird  uns  in   Ehren  haben  ? 

Ich  arbeite  jetzt  an  einem  sprachlichen  Aufsatz  u.  wtirde 
recht  nothwendig  brauchen : 

1.  slowakische  Sprachlehre  von  Bernolack,  oder  iiberhaupt 
eine  fur  das  Slowakische. 

2.  die  500  Sprichworter  des  Dor.  Supan ;  werden  zwar  in 
der  Novice  erscheinen,  ich  warte  aber  hart,  so  lange. 

3.  ein  Buch  vom  Johann  Muskatirovich,  worin  unter  den 
Titel :  pricte  iliti  po  prostomu  poslovice  —  serbische  Sprich- 
worter enthalten  sind.  Wien  1787  mit  ilirischen  (cilirischen) 
Buchstaben.  2.  vermehrte  Ausgabe.  Ofen   1807. 

3.  Vuk  Stefanovic  Karadzic  hat  mit  serbischen  Lettern 
eine  Sammlung  Volksmahrchen  u.  Erzahlungen  herausgegeben, 
wobei  auch  einige  Sprichworter  sind. 

In  Karnten  sind  diese  Gegenstande  nirgends  zu  bekommen, 
ich  wiirde  sie  nothwendig  brauchen  nur  ein  Paar  Wochen;  in 
der  Laibacher  Bibliothek  werden  sie  gewifi  anzutreffen  seyn; 
ich  bitte  Sie  angelegentlich,  wenn  es  thunlich  ist,  mir  diesel- 
ben  auf  eine  kurze  Zeit  zu  verschaffen  u.  sie  mir  durch  die 
Post  zuzusenden. 

Beiliegenden  Aufsatz:  Slovenske  misli  habe  ich  fiir  die 
Novice    geschrieben,    wenn    Sie  ihn  brauchbar  finden.     Noch 

8 


114  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


etwas  habe  ich  geglaubt  im  Aufsatz  beizusetzen,  habe  es  aber 
ausgelassen,  well  es  zu  kleinlich  erschienen  ware,  namlich : 

Ich  glaube  —  statt  FrancozjV,  kristijanj6',  gospodj^',  ware 
besser  zu  setzen  Francoz/,  kristijan/,  gospod/,  weil  Letzteres 
alle  Slaven  haben,  ersteres  ist  aber  nur  ein  Idiotismus,  bios 
in  einigen  Gegenden  unsers  Slovenenlandes.  Dem  AUgemei- 
nem  sollen  wir  aber  den  Vorzug  geben ; 

Dann  die  eigenen  Namen  in  /,  bohmisch  y  sind  Bei- 
worter,  werden  auch  immer  als  solche  abgeandert,  z.  B. 
1.  Veseli,  2-  Veseliga,  3.  Veselimu,  nicht  Vesel/Ya,  YeseUtu;  es 
ist  so  wie  mit  den  eigenen  Namen  auf  ov,  a,  o,  z.  B. 
1.  Pircov,  2.  Pircovega,  3.  Pircovemu,  nicht  aber  Pircovita 
Pircovitu ; 

Dann  Ijudski  ist  entgegengesetzt  dem  zivinski,  deshalb 
wiirde  mir  besser  gefallen  narodne  (Volks-)  sole,  als  Ijudske; 
indessen  wie  gesagt,  diefi  ist  zu  kleinlich,  als  dafi  ich  es  in 
den  Aufsatz  hatte  nehmen  mogen,  u.  ist  auch  nicht  werth  we- 
gen  solchen  kleinen  Verschiedenheiten  viel  zu  reden. 

Ich  wiinsche  Ihnen,  Ihrer  Frau  Gemahlin  u.  der  ganzen 
Familie  ein  gluckliches  neues  Jahr,  Gott  moge  Sie,  wie  auch 
alle  domorodce  noch  viele  Jahre  gesund  u.  wohl  auf  erhalten, 
zum  Wohle  u  iseres  Slovenen  Volkes ! 

Matia  Majer 

8.  Franc  Miklosic. 

V  Becu,  14.  XI.   1849 
Dragi  prijatelj! 

Ja  sem  pred  nekterimi  tedni  dovrsil  recnik  starosloven- 
skiga  jezika,  in  Vas  zlo  lepo  prosim,  da  bi  dobroto  imeli  in 
moje  delo,  s  kterim  sem  se  deset  let  trudil,  v  svojih  novicah 
oznanili:  srbski  pisano  oznanilo  sem  prilozil.  Vi  bi  morebiti 
pridati  mogli,  da  je  delo  posebno  za  Slovence  vazno,  ker  je 
staro-slove'nski  jezik.  Razvun  tega  Vas  pa  tudi  prosim,  mozem, 
ki  slavenscino  Ijubijo  in  castijo,  in  kteri  bi  knjigo  kupili,  se 
posebe  to  oznanilo  pokazati.  Predplatniki  se  bodo  natisnili  in 
mene  bi  malo  sram  bilo,  ce  slovensko  delo  Slovenca  med 
Slovenci  kupca  ne  bi  najslo.  Bi  li  Vi  tako  dobri  bill  in  de- 
narje  za  knjigo  prijemali  in  meni  poslali?  V  Vasih  novicah 
sem  enkrat  bral  kritiko  slovenskiga  prevoda  postave  za  ob- 
cine,  in  meni  "5e  je  zdelo,  da  Vi  mislite,  da  je  ta  prevod  iz 
Beca  izisel  in  da  je  moje  ali  nase  delo.  To  ne  je  resnica; 
prevod  je  izisel  iz  Ljubljane  in  je  delo  gospoda  Malavasica. 

Ministerstvo  ne  hoce  ucenikov  slovensine  v  slovenskih 
gimnazijah  postaviti,  dokler  za  ta  uk  potrebnih  knig  ne  imamo. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  •  115 


Za  to  sem  ja  ministru  Tunu  se  ponudil,  da  se  bodem  tega 
dela  prijel,  in  knigo  za  branje  za  gimnazije  zlozil.  Ali  sam  ne 
morem  tega  dela  tako  hitro  dovrsiti,  kakor  zelim  in  kakor  je 
potrebno.  Za  to  Vas,  Dragi  prijatelj,  jako  lepo  prosim,  ne  bi 
li  Vi  sami  meni  malo  pomogli  in  druge  dobre  Slovence  nago- 
voriii,  da  mi  pomorejo.  Izgled  moj  bode  nemski  Lesebuch, 
ki  je  pred  nekterimi  mesci  izisel,  in  ni  treba,  da  je  vse  iz- 
vorno,  ker  tudi  Nemci  so  v  svoj  Lesebuch  nekoliko  prevodov 
postavili. 

Pisite  skoro 

Svojimu  prijatelju 

Dru.  Miklosicu 

Brez  kraja,  22.  VII  1853. 
Lieber  Freund! 

Ich  habe  einen  kleinen  Skrupel,  den  ich  nicht  recht  los 
werden  kann.  Navratil  hat  mir  namlich  versprochen  Ihnen  ein 
Vezeichnifi  der  Aufsatze  zu  schicken,  die  im  funften  Bande 
des  Berilo  enthalten  sein  werden:  nun  weifi  ich  nicht,  ob  er 
€S  auch  wirklich  gethan.  Hatte  er  es  nicht  gethan,  so  bitte  ich 
mir  zu  schreiben,  und  ich  werde  Ihnen  dasselbe  mit  umge- 
hender  Post  zusenden.  Denn  es  ware  doch  recht  fatal,  wenn 
wir  uns,  wenn  auch  in  unbedeutenden  Aufsatzen.  widerholten. 
Ich  bin  mit  dem  Bogen  3  fertig  geworden  und  hoffe  gegen 
Ende  August  mit  dem  ganzen  Opus,  das  mir  Miihe  genug 
macht,  fertig  zu  werden.  Sollte  ich  zwei  Aushangebogen  er- 
halten,  so  will  ich  nichts  unterlaCen.  Ihnen  einen  mitzutheilen, 
damit  Sie  sehen,  wie  ich  die  Sache  eingerichtet  habe.  Ich 
habe  mich  vom  Slovenismus  so  wenig  als  moglich  entfernt 
und  bin  iiberzeugt,  dafi  auch  Sie  jenes  barbarische  Gemenge 
feme  halten  werden,  dafi  vielen  von  unseren  Landsleuten  so 
sehr  gefallt.  Sie  wollen  sogar  /  fur  in  oder  ino  eingefiihrt 
wissen  und  ahnliches  mehr.  So  viel  in  der  Eile. 

In  Erwartung  einer  baldigen  Antwort,  die  mich  von  mei- 
nen  Besorgnifien  befreit,  mit  Hochachtung  und  Frcundschaft 

Ihr 

Miklosich 

Brez  kraja  in  datuma.^) 
Hochverehrter  Freund ! 
Wie    gerne    hatte  ich   Ihnen  das  Portrat"-)  geschickt !  Die 
Ursache  dafi  es  nicht  geschehen,  liegt  darin,  dafi  der  Zeichner 
krank  geworden  ist  und  es  nicht  vollenden  kann.  Der  Abdruck, 

M  Po  vsebini  sodim,  da  je  bilo  pisano  pismo  avgusta  1853.  1. 
-)  Bleiweisov    „Koledarcik    slovenski  za  leto  i834'  je  prinesel  Mi- 
klosicevo  sliko. 


116  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


den  ich  Herrn  Navratil  zeugte,  war  ein  Probedruck  und  diesen 
soil  meine  Frau  nach  Gmunden,    wohin   sie    mit   ihren   Eltern 
gegangen,    mitgenommen,   sonst   wiirde  ich  Ihnen  diesen  schi- 
ck'en.    Wenigstens    zehnmal    habe   ich  mich  nach  dem  Portrat 
erkundigt,  allein  bis  zum  heutigen  Tage   noch    nichts  erhalten. 
Ich  woUte    Ihnen    mit   dem   Portrat  zugleich  einige  Correctur- 
bogen   des  Lesebuchs   schicken,    damit  Sie  mir  liber  dasselbe 
Ihre  Meinung  sagen,  auf  welche  ich  bei  den  nachsten  Bandchen 
gebiihrende    Rucksicht    nehmen   werde;    da    nun    das   Portrat 
doch  noch  einige  Tage  auf  sich  wird  warten  lassen,  so  werden 
sie  wahrscheinlich  schon  vor  Empfang  dieser  fliichtigen  Zeilen 
Correcturbogen  unter  Kreuzband  erhalten  haben.   Was    Ihr  Le- 
sebuch^)  anlangt,  so  habe  ich  es  nicht  erhalten :  es  wird  hochst 
wahrscheinlich  nach  Prag  an  Schaffarik  geschickt  worden  sein  : 
die  Lesebiicher  werden  seit  einiger  Zeit  regelmafiig  nach  Prag 
geschickt,    wie    es  scheint,    aus   keinem  anderen  Grunde,.  als 
well  der  Jirecek    der  kiinftige   Schwiegersohn    Schaffariks    ist. 
Ich    bin   dariiber   nicht   bose,    da   ich  ohnediefi   Arbeit  genug 
habe.  Ich  wiirde  Ihr  Berilo  alsogleich   expediert   haben.    Indes 
erlauben  Sie  mir  giitigst  zu  bemerken,  dafi  namiich  die  beiden 
Herren    Jerisa  und  Svetic   ein    wenig   zu    sehr   von    der    slo- 
wenischen  Sprachform  abweichen:    Sie  werden  dabei  viel,  ich 
glaube  sehr   viel   zu  corrigieren  haben,    urn    ein   slowenisches 
Lesebuch    daraus    zu    machen.     Ich   habe    mich  so  genau  als 
moglich    an    das    wirklich    Gesprochene    gehalten.     Versehen, 
Mangel  werden    bei    mir   genug   vorkommen,    allein  ich  troste 
mich    mit    dem    Gedanken,    dafi   es    unter  den  gegenwartigen 
Verhaltnissen  wohl  unmoglich  ist,    ein  tadelloses   Buch  in  un- 
serer  Sprache  herzustellen.    Ich  wiinsche  sehr,   dafi  Sie,   hoch- 
geehrter  Freund,.  mir  liber  mein  Berilo  Ihre  Bemerkungen  ma- 
chen mochten :  am  besten  etwa  in  mein  Schreibpapierexemplar 
durch  Unterstreichen   des   beanstandeten   Wortes,   oder  Satzes 
aber  im    Nothfall   durch    kurze    Marginalbemerkungen    u.    Es 
ware  sehr  gut,    wenn   es  uns  gelange,    ein   wenigstens   billige 
Forderungen  befriedigendes  Buch  in  unserer  Sprache  zu  Stande 
zu  bringen.    Ich    habe    mir    mit   dem    Berilo    mehr  Mlihe   ge- 
geben   als   man   dem   Buche   ansehen   wird,    und   habe   dabei 
mich   iiberzeugt,    dafi  wir   vor   allem   eine  kurze,    dem  gegen- 
wartigen   Stande   der  Wissenschaft   entsprechende    Grammatik 
brauchen,   mit  welcher   ich    mich    bereits  zu  befafien  angefan- 
gen  habe. 

Nektere  lastnosti  zivali  fand  ich  schon  im  zweiten  Band 
Ihres  Berilo,  wenn  es  Ihr  Ausatz  ist,  den  ich  im  Sinne  habe: 
die  Sache  hat  mich  in  Verlegenheit  gebracht,  da  Navratil  es 
iibersehen  und  ich  zu  spat  bemerkt  habe. 

ij^BleTweisovo  „Slovensko  berilo  za  tretji  gimnazijalii  razred"  (1854). 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  117 

Da  ich,  wie  ich  Ihnen  oben  bemerkt  habe,  Ihr  Berilo 
vom  Ministerium  nicht  erhalten  habe,  so  kann  ich  nichts  an- 
deres  thun,  als  den  Jirecek  ersuchen  es  soviel  als  an  ihm  ist 
zu  beschleunigen.  Wie  viele  Dinge  fehlen  es  noch!  Das  fiihlen 
vorziigiich  jene,  weiche  bei  uns  Biicher  herauszugeben  in  der 
Lage  sind.  Eines  der  dringendsten  Bediirfnisse  ist  wohl  ein 
Lexikon,  da  das  Murkoische  dem  gegenwartigen  Stande  der 
Sprachwissenschaft  nicht  entspricht.  Ich  habe  viel  dariiber  ge- 
arbeitet  und  einen  iiber  300  Bogen  umfaBenden  Entwurf  dazu 
zu  Stande  gebracht,  allein  die  Ausarbeitung  ist  schwierig. 
Caf  soil  auch  schone  Materialien  haben,  zogert  jedoch  auch 
mit  der  Herausgabe.  Rathen  Sie  mir,  wie  man  das  Ding  an- 
fangen  konnte,  urn  zum  Ziel  zu  gelangen. 

Leben   Sie    recht  wohl    und   seien  Sie  ubezeugt  von  der 
Hochachtung  u.  Freundschaft,  mit  der  ich  mich  zeichne 
Ihren 

ergebensten  Diener  und  Freund 
Miklosich 

Donnerstag. 

9.  Anton  Martin  Sloinsek. 

Brez  kraja,  30.  XII.  1846. 

•  •  •  Es  ware  hochst  wiinschenswerth,  daC  sich  unsere 
Literaten  iiber  den  Schreibgebrauch  einiger  Worte  besprechen, 
und  vereinigen  mochten.  So  mache  ich  den  Unterschied  zwi- 
schen  dem  Fragewort  ali  ?  wo  die  Windischbiichler  das  jeli? 
gebrauchen;  z.  B.  ali  je  doma?  —  und  dem  Bindewort  alj, 
aber  —  allein;  wahrend  die  Krainer  nur  das  ali  schreiben. 
Auch  klingt  mir  das  Ij  vor  /  und  e  —  wo  man  es  weder 
braucht,  noch  aussprechen  kann,  indem  das  //  u.  le  nie  mit  v 
vertauscht  werden  kann,  nicht  gut.  So  schreiben  Viele  nedelja, 
wo  offenbar  nur  ein  einfacher  /  stattfinden  solle,  indem  die 
Aussprache  der  Karntner,  die  mir  bei  dessen  Gebrauche  der 
wichtigste  Mafistab  ist,  ein  einfaches  /  fordert;  denn  man 
spricht  nedelc  ein  abgebrachter  Feyertag  immer  wie  nedevc 
aus-  •  •^) 

Pri  Sv.  Andreju,  20.  VII.  1847 

•  •  •  So  erAvunscht  es  mir  ware  im  Gegenstande  unserer 
Schreibweise  zu  einer  Vereinigung  —  auch  bei  einzelnen  Ter- 
minationen  zu  kommen,  so  zweifle  ich  an  einem  guten  Erfolge 

1)  V  .Novicah"  1.  1847.  se  spotikuje  na  204.  str.  Ljubomir  iSlom- 
sek)  V  oceni  prvega  zvezka  Javornikovega  „Svetega  pisma  starega  za- 
kona"  nad  prepogosto  rabo  Ij,  ces,  da  se  mora  pisati  nedela,  nedele,  ne 
pa  nedelja,  nedelje. 


118  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

von  Seite  Krains;  denn  dort  ist  —  ich  schreibe  es  mit  betriib- 
tem  Herzen  —  das  ewige  Schisma  zu  Hause.  Kaum  hat  sich 
Professor  Metelko  mit  seinem  erganzten  Alphabethe  erhoben, 
und  ist  in  unsere  Sciiulen  eingedrungen,  und  wir  Steyerer  u. 
Kartner  uns  mit  Freuden  aus  Vorliebe  zur  Einigung  angeschlos- 
sen,  stand  sogleich  ein  Satan  auf,  und  schleuderte  die  Fackel 
des  verwiinsciiten  ABC  Krieges  unter  uns;  wir  waren  geno- 
thiget  einen  Riici^schritt  zu  machen.  Nach  mehrjahrigem  Still- 
stande  haben  sich  unsere  beliebten  Novice  ein  schones  Feld 
gebahnt,  und  die  bohmisch-Illy.  Schreibmethode  aus  Griinden 
angenommen,  der  auch  ich  mit  dem  Seminar  nach  langem 
Zaudern  —  bios  aus  Vorliebe  zum  Fieden  und  Einigkeit  bei- 
getretten  —  denn  dafi  diese  Schreibmethode  auch  nicht  voll- 
kommen,  wie  eine  jede  fiir  lebende  Sprachen  —  ist  jedem 
klar  der  seine  gesunden  Sinne  hat  —  schon  versucht  man  aus 
altangew^ohnter  Pendanterie  Alles  in  Bewegung  zu  setzen,  um 
uns  zu  entzweyen,  und  die  sogenannte  Gaysche  Ortographie 
untertauchen  zu  machen.  Si  res  parvae  concordia  crescunt, 
discordia  maximae  dillabuntur.  Mir  ist  die  Bohoricica,  wie  die 
Gayica  gleich;  —  es  ist  beides  nur  ein  Kriickenwerk,  wie  die 
deutsche  Schreibweise.  Aber  dem  armen  Volke,  das  erst  gehen 
lernet,  reiche  man  doch  nicht  so  oft  nur  Kriicken;  es  wird 
wirr.  Bey  alien  Mangeln  der  Gays-Schreibmethode  hat  sie 
doch  groBe  Vorziige  vor  der  Bohorizhschen;  und  dieses  be- 
festiget  mich  bey  dem  Entschlufie  solche  fiir  mich  und  meine 
Diozese  beyzubehalten.  Gott  gebe  Ihren  Landsleuten  jenen 
versohnl.  Geist,  der  Sie,  Hochverehrter,  und  Ihr  segenreiches 
Wirken  beseelt-  •  • 

Pri  Sv.  Andreju,  8.  Xll.  1848 

Visoko  uceni  g.  Doktor! 

Preljubi  Prijatel 
Razveselili  ste  me  po  Vasim  listi  6./12.  1848,  ki  mi  je  prica, 
da  me  blagi  domorodci  pozabili  niso,  naj  si  ravno  na  Nemski 
molcim  kakor  bi  bil  Slovencov  pozabil.  Nisim  pozabil  se  drage 
matere  svoje,  tudi  ne  bratov  matere  Slave,  tode  pocasen  sim 
ino  se  prenagliti  v  sedajnih  casih  bojim.  Kdor  se  prenagli,  se 
lehko  prekucne.  Hvala  Vam,  dragi  gospod  Joanez!  de  nase 
iskrine,  mlade  domorodce  skerbno  tazite,  de  se  ne  prehitijo. 
Le  po  malim  dobra  trava  raste.  Bodite  oce  svojim  mladim  to- 
varsam  kakor  ste  jim  bili ;  kjer  ste  Vi,  tam  se  ni  bati  prekucij; 
rad^  clovek  pomore,  koljkor  premore;  —  pomorem  tud  jaz. 
Obsirniga  Slovarja  alj  besednika  potrebujemo  in  pozeljujemo 
kakor  desnika  oka  in  prave  roke;  hvalevredniga  dela  se  je 
slavno   druztvo   lotilo.    Mislim   per  lepi  pripravi,    ktiro  imamo^ 


I 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  119 

delo  pretezavno  ne  bode;  De  cvrstih  delavcov  je  potreba,  ki 
ne  oslabe,  kakor  rajni  Vodnik  in  Jarnik  onemagala  sta.  Skoda 
mi,  de  ne  utegnem  z  obema  rokama  pomoziti  Vam  ;  saj  veste 
de  me  polovico  leta  doma  ni,  in  bodim  se  tudi  per  domi,  ves 
raztresen  sem  in  pa  znjutav.  Ako  pa  mislite  de  bi  moja  pomoga 
drugim  serca  dajala,  le  poslite  obdelane  liste;  bom  potresil 
ino  pretresil  kar  mogel,  pa  se  nagrabil  kake  besede  vmes. 
Placal  postnino  bom  sam;  kamo  in  komu  posiljal  na  dalej? 
mi  pa  naznanite.  Tode  po  Binkostih  bi  me  listi  ne  najdli ;  hoce 
pa  korar  Jozef  Rozman  pregledati  ino  dalej  poslati-  Naj 
Vam  saj  lepo  voljo  spolnim;  bote  pa  tudi  vzeli  voljo  za  delo. 

Cudim  se,  de  vse  novice  ino  nove  pravice  v  novim  pra- 
vopisi  beremo,  solci  se  pa  neprenehama  stare  Abcede  uce. 
Ne  poznam  se  noviga  Abcdnika.  Celski  Slovani  so  ga  ravno 
skovali:  Mali  Blaze^)  mu  bo  ime  ;  slavni  Blaznik  nam  ga  bo 
povil.  Mislim  dobro  delo  ucakati  ino  ga  tudi  Vam  priporocim, 
de  ga  priporocite  v  slavnih  Novicah  nasim  in  Vasim,  naj  bo 
tudi  Abcdnik  podloga  nasi  zlogi. 

Zelcen  sim  novih  slovenskih  knig;  alj  v  nemsko  zemljo 
jih  ni,  se  slovenske  gerlice  ne  poznam.  Slovnic  pa  res  na 
cente  imamo ;  bo  jih  skoraj  ko  molitvinih  bukvic.  Pismenka 
mori  —  le  duh  ozivi ;  daj  nam  Bog  praviga  duha! 

Slab  kmet  in  se  slabej  rokodel  res  slabo  delam  za  Vase 
no  nase  Ijube  Novice;  pa  veselim  se  vender,  de  me  drugi 
dovolj  ino  pa  bolje  od  mene  zadomeste.  Ce  bom  Vam  vstre- 
gel,  se  pa  bom  poslal  kako  marvico.  Godi  se  nam  za  Vase 
Novice,  kakor  Vam  za  nase  Drobtince;  radi  bi,  naj  bi  le 
mogli.  Letosno  leto  Drobtinc  mislim  de  bo  posledno.  Kruha  je 
V  mnogih  casopisih  ino  listih  toljko,  de  v  prihodno  po  drob- 
tincah  prasanja  ne  bo.  Bote  za  novo  teto  1849  Drobtince  pri- 
jeli,  jim  pa  pogrebnico  napisite. 

Ako  Vam  letas  visi  ne  pisem,  Vam  pa  veselo  novo  leto 
blagozelim.  Bog  Vas  ohrani  zdravih  ino  veselih 

Vasimu 

prijatlu 

Antonu 

Brez  kraja,  4.  II.  1850. 

•  ■  ■  So  lieb  ich  die  Krainer  liabe  und  die  slow.  Literaten 
hochschatze,  kann  ich  mich  mit  Eurem  zu  haufigen  Ij  u.  nj 
nicht  versohnenM.  Es  scheint  dieser  Gebrauch  eben  so  zur  Lei- 


1)  Mali  Blaze  v  pervi  soli.  V  Lublani,  1850  (Krajnc). 

1)  Govorec  o  pisavi  .DrobtiniC  za  leto  1850,  pisejo  „Novice" 
(1850,  str.  42):  „Ker  je  knjiga  slovenskimu  Ijudstvu  namenjena,  je  pisana 
tudi  V  lahko  razumljivini  slovenskim  jeziku,  ki  se  od  tega,  kakor  ga  .No- 
vice' pisejo,  le  malo  loci,  Ij  in  nj  pa  veliko  manjkrat  rabijo  'Drobtinice' 
kakor  ,Novice'." 


120  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


denschaft  geworden  zu  sein,  wie  einst  in  Metelcica  das  ton- 
lose  9.  Man  glaubt  zu  horen,  und  meint  schreiben  zu  sollen, 
was  nur  in  der  Einbildung  existiert.  Diese  Uberzeugung  ge- 
winne  ich  bei  der  Revision  der  Schulbiicher  immer  mehr. 

Das  hohe  Unterrichts-Ministerium  wiinscliet  wie  eine 
gleiciie  Ortiiographie  auch  eine  gemeinschaftliclie  Schul-  u. 
Sciiriftsprache  fur  alle  Slowenen,  an  die  sicli  die  Sciiulkinder 
anzugewoiinen  hatten.  Eine  schone  Idee,  aber  eine  schwere 
Aufgabe.  Kdo  bo  vsem  —  posebno  tezko  pa  Krajncam  — 
nekterim  vstregel!  — 

Bei  Verfassung  allgemein  niitzlicher  —  besonders  Schul- 
biicher soil  der  Marburger  Kreis  auch  vertretten  werden. 

Obrigens  bleibt  die  alte  Wahrheit:  Militia  es  vita  ho- 
minis.  Lasset  uns  kampfen  und  wirken ;  ruhen  werden  wir  im 
Grabe-  •  • 

Brez  kraja,  15.  111.  1851. 

•  •  •  Ravno  sim  Malo  Berilo  za  ^perosolce  spisal,  in  g. 
Mursecu  v  Gradec  v  pretreso  poslal.  Zali  Bog,  de  ze  ne  vemo, 
kako  bi  prav  pisali,  se  manj  pa,  kako  bi  Slovencam  vstregli ! 
Eni  klicejo  za  nemsko-slovenske  knjige,  drugi  vpijejo  le  za 
slovenske  bukve.  Radi  vsak  v  svoj  rog  trobimo ;  in  kdor  hoce 
vsim  vstreci,  se  vsim  zameri.  De  Vase  Novice  tako  mozko 
svojo  pot  hodijo,  slava  Vam!-  •  • 

Brez  kraja  4.  I.  1852. 

•  •  •  Kar  mene  barate  v  Vasem  pismu  10./12.  od  pravo- 
pisa,  Vam  v  resnici  na  to  odgovoriti  ne  vem;  samo  to  vem, 
da  prav  pisariti  v  sedajni  dobi  ne  snam.  Po  zelji  ministerstva 
se  imam  po  zakoniku  pri  solskih  bukvah  derzati ;  in  cesar  se 
ne  derzim,  mi  Becani  popravijo  po  svoji  —  pa  ne  vse  po 
moji  glavi.  Brez  giasno  e  ispuscati  nocem,  kajti  je  ta  sega  za 
nase  kraje  preterda.  Katere  pravila  pa  //  ali  le  ali  Iji  ali 
Ije  pravijo,  v  tem  se  po  danesnem  pravopisu  tezko  kdo 
scajma;  vsak  pise  po  svoji  termi.  Ravno  tako  nerodno  se  mi 
zdi  pristavne  imena  u  visi  broju  rabiti  na  a  :  dobra  dela  — 
lepa  dekleta  ltd.  na  mesti  dobre  dela,  lepe  dekleta  ltd.  Jaz 
bom  pisal  svoje  le  po  svojem  razumu  posnemaje  zlato  pravilo 
sv.  Augustina :  „In  necessariis  unitas,  in  dubiis  libertas,  in 
omnibus  caritas."  Razkolnost  je  Slovanov  bila  in  bo  dedna 
pregreha-  •  • 

Pri  Sv.  Andreju,  30.  XII.  1852. 

•  •  •  Ravno  sim  tudi  Veliko  Berilo  za  II.  odred  Ijudskih 
sol  doversil  ;  le  skoda,  da  Krajnci  se  odtresajo,  in  nam  nocejo 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


121 


V  roke  sezti;  torej  se  tudi  mi  prisileni  moramo  na  Slovenske 
gorice  ozirati,  kar  oblike  in  izreke  zadeva.  Tako  seme  razkol- 
nistvo  neprenehoma  med  Slovenci  kali,  in  vsak  napredek  opo- 
vera  in  kasni-  •  • 

Brez  kraja,.  1.  III.  1853. 

•  •  •  Podajamo  se,  kakor  sim  Vam  naznanil  bil,  zastran 
novih  oblik  v  solskih  knizicali  in  knigah.  Jaz  na  oblike  mende 
premaio  —  moji  nasprotniki  pa  prevec  gledajo;  in  iz  vsega 
nasa  razdertija.  Nove  oblike  so  si  Dunajcani  izkovali,  in  po 
zakoniku  nam  posnemati  dajali;  meni  je  prav  da  Krajnci 
zvonec  nosite;  pa  pozabiti  ne  smejte,  de  smo  tudi  mi  Slo- 
venci, in  ne  terjajte,  da  bi  vselej  le  Vasa  veljala ;  tudi  mi 
vzamemo  mnogo  Vasih  oblik,  ktere  niso  po  nase,  posnemaje 
sv.  Aug.:  „In  necessariis  unitas,  in  dubiis  libertas,  in  omnibus 
caritas!" 

Brez  kraja,  12.  V.  1855. 

•  •  •  Kar  jezikoslovje  zadeva,  ni  slovnica  moja,  ampak 
oblike  so  po  vis.  c.  k  ministerstvu  vkazane  ')  Gledal  sim  na 
rec,  ne  toliko  na  minlive  oblike  —  vrazje  spotike  v  napredo- 
vanji  slovstva  nasiga-  •  •  Kar  ste  nam  o  slovniskij  sodnii  v 
Novicah  povedali,  ste  moje  misli  zadeli  in  posneli;  taka  sod- 
nia  bi  bila  cvet  brez  sadu.  Le  svoje  terme  se  ne  derzimo,  pa 
enokoljko  cez  prag  se  ozrimo ;  posnemajmo,  kar  je  dobro  in 
prav  po  duhu  slovensine;  zloga  bo  polahoma  sama  dosla; 
posiloma  se  doiti  ne  da.  Tudi  Nemci  jo  v  pisarii  se  nepre- 
nehoma lovijo-  •  • 

Brez  kraja,  na  pepelnico  1857. 

•  •  •  Veseli  me  hvalevredna  marljivost,  ktira  se  je  ze  pre- 
teklih  pet  let  pri  Vas  na  Krajskem  obudila.  Vodnikov.  Be- 
sednjaka  I.  Del  so  mi  presvitli  Knezoskof  poslali,  ki  obdelo- 
vavcom  v  resnici  slavo  poje;  tudi  sveto  pismo"-)  je  cedno,  iz- 
verstno  delo,  in  mi  toliko  dopade,  de  mi  ni  zal,  de  smo  to  iz- 
dajo  Krajncom  prepustili;  preprican  sim,  de  bi  ne  bili  pre- 
mogli  kaj  takega  tako  cedno  doversiti.  Zdaj  se  resnici  pesm 
rajnkega  Vodnika :  „Sreca  (Krajnc)  te  ise,  urn  ti  je  dan;  naj- 
sel  si  jo,  ker  nisi  zaspan."  — Imate  dobre  glavice  —  imate  po 
dobrodarnosti  Vasega  Mecena  tudi  petice  ;  in  to  dvojno  pos- 
pesa  slovstvo  domace.  Bog  Vam  daj  zdravje  pa  dobro  sreco  ! 
Mi  bodemo  pa  vprihodno  drobtinice  radi  pobirali,  ki  bodo  od 
mize    bogatih    gospodov,  Krajncov  padale;    in  ce  ravno  vsake 

V)  Pise  o  priliki  posiljatve  svojega  Malega  in  Velikega  berila. 
-)  V  Mislih  ima  „Sveto  pismo",  cigar  urednik  je  bil  Juri  Vole. 


122  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

picice  ne  poterdimo,  ki  jo  Krajnci  pisete,  vendar  rajsi  od  Vas 
poterdimo,  ter  se  veselimo  dobriga  kakor  dobr^'^a,  naj  si  Jaz, 
jez  dA\  jest  pisem;  bodi  si  nedelja  alj  nedela,  prijatelj  alj  pri- 
jatel,  de  smo  si  le  dobri,  kar  je  prav-- 

10,  Davorin  Trstenjak. 

Brez  kraja,  na  Sveti  dan  1854. 

•  •  •  Obljubil  sem  Vam  pisati  recensio  o  Berilu,  ali  ni  se 
sem  vtegnil.  Vendar  brez  laskanja  in  perlizovanja  Vam  povem, 
da  je  Vase  bolje  po  gradivu,  zaderzaji  in  zlogu,  kakor  berilo 
matadorov  Navratila-Miklosica.  Miklosic  ima  v  svojem  zlogu 
kakor  jaz  Parvistenbocke.  Leiiko  je  .pisati  v  nemskem  ali  la- 
tinskem  jeziku  ucene.  gramatiske  dela  slovenska  ali  tezko  v 
slovenskem  jeziku. 

Spet  se  pokaze  dalje  uceni  teoretikarje  slabi  praktikarji. 
Navratil  je  dobro  pisal  o  glagolih,  vendar  kakor  ni  se  noben 
slovansk  jezikoslovec  tega  gordiskega  vozla  razvezal,  tako  tudi 
on  ni.  Jaz  zmiraj  poslusam,  u  duhu,  kako  so  niati  govorili  in 
tako  pisem.  Vendar  mi  ni  dosti  za  zlog  mar,  ker  je  moj 
namen  veci :  Resnicna  rec  mi  je  bolje  pri  sercu,  kakor  njena 
obleka. 

Zato  se  Vam  lepo  zahvalim  da  Vi  gladite  mojo  rodo 
Slovensino.  jas,  kakor  Vi  sem  autodidakt  po  nemski  izobra- 
zen,  ni  tedaj  drugaci  mogoce  kakor  v  Germanizme  se  nolens 
volens  zaplesti. 

Mlajina,  ktera  se  temeljito  v  slovnici  poducava  bode 
bolje  pisala.  Zlo  me  je  razveselila  nar  novejsa  uredba  za  stran 
gimnazij.  Bal  se  sem,  da  bode  Germanizem  v  javnem  podu- 
cenji  izklucivo  vladal,  ali  vendar  se  se  za  drugim  jezikom  neko- 
liko  prevec  pusa. 

Da  bi  le  imali  druge  ucitelje.  Ali  zalibog,  kako  dolgo  so 
nasi  slov.  mladici  dijaki  so  vroci  Slovenci,  ali  kadar  cesarski 
kruh  dobijo,  ter  je  vse  nemsko  in  strasljivo.  Tudi  to  bodemo 
popravili  .  .  . 

11.  Miha  Verne. 

V  Trstu,  15.  VII.   1852. 

Hochwohlgeborener  Herr  Doctor! 

Da  sie  nun  angefangen  haben,  auch  meinen  zweiten 
Aufsatz   in   die   Novice   aufzunehmen,    so   bitte   ich  Sie,  mein 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  123 

„ulica"  nicht  zu  andern^).  Ich  halte  das  singulare,  „ulica"  fiir 
ganz  sprachrichtig,  und  der  Sprachgebrauch  in  Innerkrain,  auf 
dem  Karste,  in  ganz  Istrien  und  Dalmazien  bestarkt  mich  in 
meiner  Ansicht.  UberdieB  ist  das  singulare  ulica  so  bequem 
und  enthebt  so  mancher  Schwierigkeit,  die  sich  bei  Annahme 
des  bloBen  Plurals  schlechterdings  nicht  beseitigen  laBt,  da6, 
wenn  ulica  in  singulari  im  Sprachgebrauche  nicht  wirklich 
schon  vorhanden  ware,  man  wiinschen  miiBte,  es  eingefiihrt  zu 
sehen.  Dieses  Wort  wird  in  den  benannten  Gegenden  in  alien 
drei  Zahlen  gebraucht,  als:  ulica  —  (dve)  ulici  —  ulice.  Ich 
kann  daher  nicht  begreifen,  wie  sich  die  Ansicht  geltend  machen 
konnte,  daB  nur  das  Plurale  ulice  zu  gebrauchen  sey. 
Wenn  ich  nicht  irre,  so  behauptet  dieB  Herr  Potocnik  in 
seiner  Grammatik.  Allein  das  beweist  nur,  daB  sich  auch  ein 
so  geistreicher  und  geschickter  Mann,  wie  Potocnik  irren  kann. 
Ich  schmeichele  mir  iibrigens  nicht,  Sie  mit  diesen  Zeilen  von 
der  Wahrheit  meiner  Ansicht  iiberzeugt  zu  haben,  und  Sie 
werden  mein  ulica  vielleicht  nie  lieb  gewinnen,  und  doch  bitte 
ich,  es  nicht  zu  andern,  sondern  hiebei  mittelst  einer  Anmer- 
kung  zu  meiden,  daB  ich  das  ulica  ausdriicklich  verlange.  Viel- 
leicht wird  sich  einer  oder  der  andere  Ihrer  Correspondenten 
hieriiber  ausfiihrlich  vernehmen  laBen,  und  so  konnten  wir  auch 
dieBfalls  ins  Reine  kommen. 

Kljub  tej  odlocnosti  prosi  Verne  malo  nize  Bleiweisa,  naj 
bi  prestavo,  ki  mu  jo  poslje  po  nekem  bogoslovcu,  natanko 
pregledal,  in  nadaljuje:  „Hiezu  wiirde  ich  Ihre  Giite  und  Ge- 
falligkeit  auch  mit  der  Bitte  in  Anspruch  nehmen,  die  etwa 
sprachunrichtigen  oder  minder  gelungenen  Stellen  zu  ver- 
bessern  .  .  .  ." 

V  Trstu,  14.  X.  1852 

....  Jedenfalls  aber  glaube  ich  noch  die  weitere  Bedin- 
gung  beifiigen  zu  miifien,  daB  an  meiner  Arbeit  durchaus  nichts 
geandert  werde.  Ich  bin  zwar  kein  Feind  des  liebeny  —  doch 
will  ich  demselben  mein  //,  welches  ich  im  Dativ  und  Locativ 
masc  und  neutr.  ohne  Ausnahme  brauche  —  wenigstens  fiir 
jetzt  noch  nicht  aufopfern,  da  ich  die  Nothwendigkeit  dieses 
Opfers  bei  allem  Respect  fiir  die  Autoritat  des  Herrn  Metelko 
—  nicht  einsehen  kann.  In  der  gewohnlichen  Aussprache  finde 
ich  keinen  Grund  dazu  —  unser  Volk  spricht  den  Endlaut  in 
den  Wortern  pri  mozu  und  v  poslopju  ohne  den  geringsten 
Unterschied  aus.  Die  Istrianer  und  Dalmatiner  —  und  vielleicht 
auch  die  Bosnier  und  Serven  schreiben  gleichfalls  ju  und  nicht 

1)  Prim,  najnovejse  jezikovno  raburjenje  o  priiiki  uveijavljenja  sa- 
moslovenskih  ulicniii  napisov  v  Ljubljani. 


124  Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji. 

]i,  z.  B.  V  poslopju.  Und  wenn  man  so  viele  Schritte  thut,  um 
sich  ihnen  zu  nahern,  so  sehe  ich  nicht  ein,  warum  man  sich 
dem  lieben  j  zu  lieb  absichtlich  von  ihnen  entfernen  sollte. 
Darum  schreibe  ich  jii  —  und  nicht  ji,  und  mochte  nicht,  dafi 
diefi  geandert  wiirde.  —  Zur  Rechtfertigung  meiner  Orthogra- 
phic hatte  ich  noch  viel  zu  sagen,  wtirde  aber  zu  lang  werden, 
wie  ich  es  denn  wider  meinen -Willen  schon  geworden  bin  — 

V  Trstu,  14.  IV.  1855 

....  Prav  sercno  pa  me  veseli,  da  se  Vam  je  jelo  nad 
slovniskem  oktroiranjem  merziti.  Prav  imate,  da  nasega  ii,  ki 
se  od  Postojne  po  vsi  zgornji  Italii  in  po  celem  Francoskem 
do  Pirenejev,  in  znabiti  se  dalje  glasi,  ne  gre  popolnoma  za- 
nicevati.  Pa  se  nekaj  bi  bili  lahko  zapaziii,  namrec  da  nasi 
Notrajnci  izobrazujejo  adjectiva  neutra  in  plurali,  kakor  serbski, 
dalmatinski,  istrianski  in  znabiti  se  drugi  jugoslavjani,  na  a,  ne 
na  e,  popolnoma  kakor  nekdanji  Latinci,  na  primer  boni,  bonae, 
bona  =  dobri  mozje,  dobre  zene,  dobra  jabelka,  debela  teleta, 
lepa  zebeta.  Dasiravno  tedaj  slovenske  pisatelje,  posebno  Va's, 
Miklosica,  Metelkota  in  druge  visoko  spostujem,  se  vendar  pre- 
derznem  naravnost  reci,  da  adjectiva  neutra  in  plurali  feminini 
enaka  delati,  bi  vtegnilo  gorensko  slovnisko  oktroiranje  biti, 
ker  ziv  jezik  vecega  dela  naroda  nasega  drugac  kaze.  Ko  spet 
na  Notranje  pridete,  pazite  tudi  na  to  .  .  .  . 


12.  Matija  Vrtovec. 

Pri  Sv.  Vidu.   18.  II.   1846 

....  Ohne  praktischer  Chemiker  zu  sevn,  und  ohne 
eigentlich  ein  chemisches  Werk  zu  besitzen,  Chemie  und  in 
slovenischer  Sprache  zu  schreiben,  nein,  das  ist  wohl  keine 
leichte  Aufgabe,  und  Sie  wunschen  noch   nebst   bey,   dafi  ich, 

der  groBe  Slavist noch   recht  viele   neue   und   kurze 

Worter  bilden  sollte;  dazu  wird  sich  aber  nicht  mehr  viele 
Gelegenheit  geben  wollen;  zlezik  Schleimstoff;  vlecik  Kleber 
werden  sich  vielleicht  noch  anbringen  lassen.  Dr.  Jordan  hat 
irgendwo  gesagt:  jenen  slawischen  Dialekt  erkenne  er  fiir  den 
vollkommensten,  welcher  aus  seinen  Wurzeln  schon  die  langsten 
Worter  gebildet  hat.  —  So  was  sieht  einem  schonen  Baume 
gleich,  der  aus  der  Wurzel  gewachsen  ist.  Kennen  Sie  Herr 
Doktor,  Sanskrit?  Man  sagt,  dieB  sey  die  schonste  Sprache 
auf  der  Welt,  hat  aber  auch  die  langsten  Worter  .... 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  125 

Pri  Sv.  Vidu.   19.  II.   1847 

....  Dafi  Sie  von  Ihrer  Strenge  abgesehen,  und  der 
weichern,  milden  und  sanfteren  Sprache  Zugang  gestatten,  freut 
es  mich  sehr.  Herr  Dr.  Gister  Professor  in  Gorz,  soil  sich  nach 
Zeugnifi  des  Herrn  Dr.  Dolenz,  geauBert  haben,  dafi  ihm.  einem 
Oberkrainer,  unter  alien  krainischen  Dialekten  der  meinige 
Wipbacher  am  besten  gefalle.  Solche  AuBeriingen  sind  mir 
schon  oft  und  von  mehreren  Seiten  zugekommen; 

jugati  statt  gugati; 

sheplo   „     shveplo; 

orle       „     orgle; 

inafno   „     inastno; 

rase       ;.     rafte,   lassen  sich  iin  reden  und 


sinsfen  besser  horen 


13.  Matija  Vodusek. 

V  Celju,  4.  III.  1847 

....  AUein  ich  muC  mich  im  Gedrange  der  Geschafte 
kurz  fafien,  und  auf  das  Verehrte  vom  29  v.  bloB  auBern, 
daB  ich  mit  Ihnen  und  Ihren  Ansichten  ganz  einig  bin,  ja 
sogar  das  mir  widrige  jotiren  der  lieben  Einigkeit   wegen   mir 

gern  gefallen  lasse. Eben  so  angenehm   ist  mir  Ihre 

Wehklage  urn  des  lieben  //;  und  zu  meiner  Beruhigung  finde 
ich  in  der  heutigen  Nr.  5  dasy  hinein  restituirt.  DaB  Sie  gleiche 
Schreibweise  in  Ihrem  Blatte  beobachten  handeln  sie  ganz 
consequent;  denn  derlei  Eigenheiten  als  fojiga  statt  fvojiga 
fallen  nur  auf  den  isolirten  Schriftsteller  desto  nachtheiliger  auf 
ihn  selbst  zuriick.  Leider  aber  muB  ich  bemerken,  daB  die  Lai- 
bacher  an  Localismen  eben  so  wohl  laboriren,  wie  wir,  well 
sie  auch  nur  die  einzige  Aussprache  zur  Richtschnur  der  Schrift- 
sprache  nehmen.  Es  sagt  hier  kein  Mensch  Ce/ye,  boi/a  hisa, 
sondern  ganz  sein  Cele,  boza  hisa  ohne  Molirung.  Wer  hat 
da  Recht,  Laibach  oder  Cilli?  Wessen  Aussprache  ist  richtiger 
und  beBer?  DieB  vermag  nur  die  Wissenschaft  (Gramatik) 
beleuchten,  die  nach  allgemeinen  Prinzipien  richtet.  Wollte 
Gott,  es  kame  bald  eine  solche  Gramatik  zum  Vorschein,  die 
durch  Aufstellung  der  Grundsatze  der  Eigenthtimlichkeit,  Ein- 
fachheit,  Leichtigkeit  alle  Specialitaten  und  Provincialismen  aus 
der  Schriftsprache  zu  verscheuchen  vermochte.  Zur  Unterhal- 
tung  nur  ein  einziges  Beispiel  eines  solchen  Provinzialism : 
die  Krainer  sprechen  und  schreiben:  gospodje,  cesarje,  ocetje 
im   Nominativ   plur.    und   vermengen    die    Gattungsnamen  mit 


126  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

den  Samelwortern  grozdje,  resje,  fmetje;  das  verstoBt  offenbar 
gegen  die  Aussprache  der  iibrigen  Provinzen  und  der  grama- 
tischen  Deklination;  nach  dieser  richten  sich  die  Gattungsnamen 
mascul.  nach  Muster  rak,  raka,  raku  —  pi.  raki:  alsoauch  gospod 
—  da,  du,  —  pi.  —  di,  cesari,  oceti.  Kurz,  wir  suchen  noch  beide 
das  Centrum  des  Wahren,  und  sind  Gott  lob,  seit  uns  die 
Novice  voranieichten  ziemlich  vorgeschritten  .... 


14,  Brezimno  pismo^), 

oddano  na  posto  na  Ijubljanskem  kolodvoru  20.  IV.  1855, 
na  naslov:  Sr.  Hochwiirden  Dem  Hochgelehrten  Herrn  Johann 
Salokar  Pfarrer  zu  St.  Cantian  nachst  Gutenwerth  in  Unter- 
Krain. 

Precastiti  gospod  fajmoster! 

Novica,  de  ]e  v  pospesenje  natisa  slovenskiga  slovnika 
perva  osnova  Vam  izrocena,  mocno  razveseli  vse  zveste  spo- 
stovavce  domorodnih  oblik  nepresemjeniga  krajnskiga  jezika, 
ako  se  smemo  zanesti,  de  ste  tudi  Vi  v  stevilu  teh  zvestih 
sinov  slovenske  matere,  ne  pa  iz  derhali  tistih  segosuznikov, 
povetrenjakov  in  rodotajev,  ki  ga  prestrojujejo  na  babilonsko 
zmes  novih  oblik  stajersko-koroskih,  serbsko-horvaskih,  lunsko- 
ciganskih.  Slava  in  blagoslov  Vam  k  prevzetim  delu,  ako  ste 
iz  pervih,  —  zasramba  cert  in  prekletstvo  od  celiga  naroda, 
ako  ste  iz  druzili ! 

Ce  Vam  nic  ne  veljajo  te  besede  zvestiga  spostovavca 
domorodnih  glasov  krajnskiga  jezika,  naj  Vam  oci  odpre  saj 
zgodovina  nar  novejsiga  slovenskiga  slovstva.  Kje  so  „Vedez", 
„Siovenja",  „Ljubljanski  Casnik"  —  ti  zali  cvetki  nove  dobe 
slovenskiga  slovstva,  zacete  po  Gajevim  pravopisu?  Kako 
cversto  so  poganjali,  kako  krasno  se  razcvetali,  dokler  so  se 
se  domorodnih  starih  oblik  derzali  svoje  lepoglasne  materin- 
sine!  Komej  pa  so  te  izdali  (verrathen)  za  novoskovane,  oci- 
bodivne  in  uhoderivne  rodotajske,  so  koj  vsi  eden  za  drugim 
poginuli  tistega  rodotajstva,  kterega  so  hotli  vrinuti  vsim  svo- 
jim  domorodcem  i  celemu  narodu  zlobencev  j  slapencev.  Na 
njih  gomilah  se  vzigneta  „Slovenska  Bcela",  in  „Solski  prijatelj" 
—  zaceto  rodotajstvo  nadaljevat;  ali  enaka  osoda  zadene  tudi 

1)  Prim.  ^Novice"  1.  1855.,  str.  143,  kjer  pisejo:  „V  Gorici  je  en 
gospod,  ki  niisli,  da  vse  sloveiisko  slovstvo  gre  ze^v  gotovo  prepad,  ker 
se  namesto  iga  pise  ega,  uamesto  am  pa  oin  itd.  Ceravno  morebiti  tako 
hudega  nasprotnika  ni  nobenega  vec,  kakor  je  ta  zastraii  novih  oblik,  je 
vendar  se  vec  tacih,  ki  kazejo  —  verjemito  mi  —  Vase  (Pozencanove) 
nasvete  pisavi". 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  127 

nju  in  ju  pogrezne  v  zgodnje  tamnice.  Zivotari  sicer  se  pre- 
strojen  „Prijatel",  ali  kako  stlacen  in  pokvecen !  Vidi  se  mu 
na  zoltnim  obrazu,  da  svojega  prestroja  ne  bode  dolgo  prezivel. 

—  Zivotari  tudi  se  neko  druztvo  na  Dravi,  ki  po  „knjigah  za 
izobrazevanje  slovenskega  Ijudstva"  njegov  narodski  jezik  spakuje 
in  to  mende  zdaj  se  cio  po  svetim  pismi  nameruje.  Tode  tudi 
sveto  pismo  ga  vec  ne  resi  blizniga  pogina,  in  mu  bo  tega,  v 
odvernjenje  namenjeniga  oskrunjenja,  le  pospesilo. 

Derze  se  vender  se  „Novice",  porecete  g.  fajmoster,  — 
ta  nar  starsi  vsih  slovenskiii  casnikov,  ki  je  prezivel  vse  svoje 
omenjene  miajsi  tekmenike.  in  se  zmirej  cversto  napreduje, 
ceravno  je  tudi  on  —  svoji  zacetni  pisavi  in  svojim  slovesnim 
obljubam  (1. 1849.  str.  228)  ravno  nasproti,  in  vkljub  slovesnimu 
izreku,  de  „jezik  ni  modeartikel  —  in  se  tudi  ne  da  oktrojirati", 
vender  le  potegnil  „z  vecino"  pisavcev  novoskovanih,  ktere  je 
pred  sam  imenoval  „brez  vsiga  lepoglasja",  „lunini  jezik",  „za 
Ijudstvo  V  luni". 

Res  je,  de  ^Novice"  se  se  derze,  tode  le  se  toliko  casa, 
dokler  je  po  Slovenskim  se  kaj  tacih  zarobljencov  in  bedakov, 
ki  se  od  casnika  tolike  doslednosti  in  tako  zanesljivih  obljub 
puste  za  nos  voditi,  in  mu  nepresegljivo  zasrambo  z  narocnino 
se  placujejo,  de  so  ravno  oni  (pisavci  in  bravci  „luniniga  je- 
zika")  to  Jjudstvo  v  luni". 

De  se  „Novice"  ne  sramujejo  tako  vpijoce  nedoslednosti, 
tako  nesramniga  veroloma  in  rodotajstva,  temu  se  ni  cuditi, 
ker  njih  doslednost,  vernost,  rodoljubje  je  zvecina!  Ali  de  slo- 
vensko  Ijudstvo  v  tolicih  letih  se  ne  sprevidi  te  svoje  tolike  in 
se  placevane!  —  zasrambe,  to  je  zalosten  dokaz,  kako  delec 
se  njega  vecina  za  druzimi  izobrazenimi  narodi  v  izomiki  za- 
ostaja ! 

De  pa  vender  pri  tern  tolikostranskim  vrivanji  ptujinstva 
se  niso  zgubili  vsi  Slovenci  svojiga  naravniga  cuta:  kaj  je 
lepsi,  boljsi,  popolnisi,  —  se  ne  zgubili  svoje  samostalnosti  in 
neodvisnosti  od  povetrene  segosuznosti  in  zdajavske  rodotajbe, 

—  se  ne  zgubili  spoznanja  in  spostvanja  prednost  starih  krajn- 
skih  oblik  slovenskiga  jezika  pred  vso  novosegno  stajersko- 
korosko  jezikomesarijo:  tega  porok  nam  je  obstoj  in  marljivo 
branje  slavne  ,.Zgodnje  Danice",  ki  se  vkljub  vsim  tolikerim 
nasprotovanji  jezikoblodivcev  vender  le  ohrani,  in  ohrani  neoma- 
dezano  vse^^a  ptujinskega  skruna  v  pervotni  cistosti  domorodnih 
glasov.  Ravno  ta  njena  nevkrenljiva  stanovitnost:  de  se  v  sredi 
toliko  odpadov  edina  ohrani  nepreslepljeno  in  nezapeljano,  in 
de  ostane  vedno  zvesta  svojimu  „castitljivimu,  v  narodu  vko- 
reninjenimu"  domacimu  jeziku,  je  nje  nar  veci  slava,  je  nje 
zmaga,  ktero  ji  povetrenjaki  tudi  zavidujejo.  Stanovitnost  v 
dobrim  je  vender  le  kaj  castitljiva,  je  znacaj  mozakosti,    ki  jo 


128  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

se  sovrazniki  spostujejo !  To  mozko  in  narodozvesto  ravnanje 
pa  tudi  spostvanje  do  nje  le  poviksuje,  in  stevilo  nje  bravcov 
tudi  med  prostim  ijudstvam  pomnozuje,  ker  tudi  temu  je  na- 
vadna  domaca  oblika  veliko  prijetnisi,  kakor  ulioderivno  lajanje, 
skulenje  in  tulenje  babilonstva  —  razun  tega,  de  ga  tudi  po 
predmetu  Danicne  zanimive  povesti,  krajo-  in  Ijudopisi,  razlage 
cerkvenih  obredov  in  slovesnost  in  verski  poduki  veliko,  veliko 
bolj  mikajo,  kakor  pa  v  „Novicah"  vedno  gnojenje  in  nastilanje 
in  vse  starinoslovske  in  starooslovske  preiskave  in  jezikoslovske 
mesarije. 

Iz  vsiga  receniga  lahko  posnamete,  precastiti  g.  fajmoster! 
namen  tega  dopisa.  Jest  podpisani  in  gotovo  vsi  nepolunjeni 
Krajnci  sercno  zelimo,  de  bi  Vi,  kterimu  je  izrocena  osnova 
slovenskiga  slovnika,  saj  ta  vir  narodskiga  jezika,  iz  kteriga 
bodo  zajemali  se  vnukov  vnuki,  skerbno  obvarvali  vsega  ska- 
lenja  in  zblojenja  po  novoskovanih,  protinarodnih,  studnoglasnih 
oblikah  „luniniga  jezika,  ki  je  le  za  Ijudstvo  v  luni,  ne  pa  za 
slovenski  narod  na  zemlji".  To  terja  od  Vas  zvesto  rodoljubje, 
Vasa  lastna  cast  in  slava  celiga  naroda.  Ne  dajte  se  premotiti 
od  zmage  le  zacasne  rodotajev,  ampak  zvesti  si  bodite  neod- 
vernljive  spolnitve  sledeciga  prerostva: 

„Slovenci  bodo  brali  bukve  ciste. 

(Besede  so  Preserna,  pisa  luci!) 

Cel  svet  posnemal  krajnske  bo  puriste. 

Kar  nocte  vi  umeti  k  svoji  skodi, 

Kar  ne  dopade  vasi  slepi  buci, 

Castili  bodo  pozni  to  narodi !" 

Nepotujcljivi  Krajnc. 

Iz  Primorskiga,  18./4.   1555. 

NB.  To  pismo  je  le  za  Vas,  gospod  fajmoster!  ce  pa 
ravno  hocte,  tudi  za  druge  mozake  —  spostujoce  oblike  do- 
morodne,  kratko  in  malo  pa  ne  za  rodotajske  novooblikarje, 
nar  manj  pa  za  vrednistvo  Novic,  od  kteriga  Vam  je  znano 
iz  pretresovanja  „Zore",  s  kaksno  strastnostjo  in  divjasko  Iju- 
tostJG  napada  in  terga,  kogar  se  loti  —  hujsi  od  razdrazeniga 
psa,  ki  se  vterga  iz  verige ! 


HI.  Bleiweis  —  urednil^  —  clovek. 

V  oznanilu  svojega  konca  (z  dne  26.  XII.  1902)  so 
zapisale  „Novice"  stavek:  „Kadar  mali  dorastejo ,  ubijejo 
starce."    Heine   je    rekel    to  o  Indijancih,    a  veljalo  je  tudi  za 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  129 

„Novice".  Kot  tednik  se  niso  mogle  povzdigniti  poleg  dnev- 
nikov  do  politicne  vplivnosti,  gospodarsko  stroko  jim  je  pre- 
vzel  „Kmetovalec",  za  zabavno  berilo  pa  je  skrbelo  dovolj 
drugih  listov.  Tudi  doba  filologovanja  je  ze  davno  minula. 
Slovenski  jezik  je  postal  toliko  prozen,  da  se  je  pisalo  lahko 
o  vsakem  predmetu.  in  je  dobil  pribliziio  enotno  obliko. 

Toda  takrat,  ko  so  zacele  izhajati  ,:Novice",  je  bila  pi- 
sava  slovenscine  tako  malo  udomacena,  da  so  morale  imeti  — 
kakor  sem  ze  omenil  —  placanega  prevajalca  iz  tujih  jezikov. 
Ljudi,  ki  bi  bill  sposobni,  pisati  daljse  clanke  v  slovenscini, 
smo  imeli  bore  malo;  saj  se  odteguje  nasa  inteligenca  sele  v 
tern  desetletju  nemski  vzgoji  in  nemskemu  misljenju. 

Valentin  Stanic  je  n.  pr.  pisal  dne  27.  julija  1843.  Blei- 
weisu  pismo,  kjer  se  mu  zahvaljuje  za  laskavo  priznanje^)  za 
pesem  „Kmetovfki  ftan"  (Poleg  nemfhkiga),  priobceno  v  3.  st. 
prvega  tecaja:  ter  mu  obenem  posilja  ..Vinlko  terto".  Tu  pravi, 
da  je  cisto  naravno,  da  so  njegove  pesmi  polne  jezikovnih 
napak,  „indem  ich  aber  alle  meine  Studien  in  Deutschland 
machte,  und  eigentlich  auch  nie  eine  krainische  Gramatik  stu- 
dirte-  •  •  Alles  mache  ich  blo6  nach  dem  Gehor ;  und  die  arme 
Gramatik  wird  beleidigt!"  Hkrati  prosi,  da  bi  mu  osnazil  od 
slovniskih  napak  kak  dober  prijatelj  vsako  pesem,  kakor  so  mu 
ono  V  3.  stevilki. 

0  narodni  zavednosti  za  casa  rojstva  „Novic"  ne  mo- 
remo  govoriti.  Pisale  so  celo  same  v  prvem  „Osnanilu"  (1843, 
St.  1)  o  Kranjcih,  kranjski  dezeli  in  kranjskih  besedah,  dasi 
so  rabile  na  istem  mestu  tudi  izraz  „slovenski"  („v  flovenfkim 
natifnene  bukve").  In  se  leta  1862.  je  imel  Bleiweis  v  Ijub- 
Ijanski  citalnici  poucno-humoristicen  govor  ,,Slovenski  jezik  pa 
,Kraiiiska  spraha"." 

Pravega  zanimanja  za  slovensko  knjigo  ni  bilo.  Vecino 
slovenskih  izobrazencev  so  tvorili  v  onih  casih  duhovniki.  0 
teh  pise  Stanic  v  omenjenem  pismu,  da  je  razposlal  „Zerkvene 
pefmi"")  na  vse  dekanate,  a  narocen  ni  bil  nobeden  izvod. 
To  si  razlaga  edino  na  ta  nacin,  da  so  ali  njegove  pesmi 
brez  vrednosti,  ali  „die  Priester  sind  in  diefifalligem  lethalem 
Schlafe!" 

M  Glasi  se:  „Zha[titljivi  Gofpod  Gorifhki  korar,  Val  Stanig  fo  nam 
poflali  bukvize  polne  lepih  pefim,  fvetih  in  drusih  nedolfhnih.  Is  teh  buk- 
viz,  ktere  so  v  Gorizi  v  leti  1838  bile  na  fvitio  dane,  damo  gori  natifnjeno 
sa  pokufhnjo.  Kakor  je  ta  lizhna  in  prijetna,  fo  tudi  vfe  druge,  in  s  pri- 
loshnostjo  jih  bomo  fhe  vezh  dali,  in  preprizhal  fe  bo  vfak  lahko,  de  jih 
ne  priporozhamo  s  prasnimi  beseaami."  —  Naslov  teh  bukvic  se  glasi  : 
Pefme  sa  kmete  ino  mlade  ljudi.  Vekfh  del  is  njemfhkih  Mildhaimfkih 
Pefem  preftavil  V.  St   S    II    natif   V  Gorizi.  Natifnil  Paternolli  1838. 

-i  V  mislih  ima  „Molitve  in  premifhlovanja  per  objifkovanju  Ihtirih 
k'  sadoblenju  odpuftika  fvetiga"  -  leta  odiozhenih  zerkva  ,s'  perftavkam  41 
zerkovnih  ino  drugih  pefem.  Videm  1826." 


130  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Ko  bi  mu  bil  rekel  kdo  pred  dvajsetimi  ali  tridesetimi 
leti,  ko  je  nastala  vecina  njegovih  pesmi,  „wenn  auch  gegen 
die  Wahrheit,  dafi  meine  Lieder  einigen  Wertli  haben:  so 
hatten  vielleicht  noch  ein  Paar  hundert  bei  Haaren  herbei- 
gezogen  werden  konnen,  weil  ich  am  Reimmachen  Vergniigen 
fand.  —  Freylich  ist  indessen:  Pasfato  il  tempo,  che  Berta 
filava  eingetreten." 

In  to  je  ena  prvih  zaslug  Bleiweisovih 
„Novic",  da  so  zbudile  v  nasih  Ijudeh  zani- 
manje  za  sloven  sko  knjigo,  veselje  do  dela  in 
Ijubezen  do  jezika  in  naroda.  Brez  „Novic"  bi  ne  bil 
zapisal  marsikdo  slovenske  besede,  kakor  priznava  o  sebi 
Matija  Vrtovec  v  pismu  z  dne  19.  II.  1847. 

Naj  se  sodi  o  nacinu,  kako  ]e  prisel  Bleiweis  do  ured- 
nistva  „Novic",  tako  ali  tako,  to  mu  moramo  priznati,  da  je 
zadel  ze  v  prvi  stevilki  svojega  lista  ob  pravo  struno.  Kajti 
takoj  tri  stevilke  pozneje  so  se  „Novice"  lahko  pohvalile,  da 
so  „ne  famo  v  nafhi  desheli,  ampak  tudi  na  Shtajerskim,  Ko- 
rolhkim,  Gorilhkim,  Tershafhkim,  Horvafhkim  in  zlo  v  Dalmazii 
veliko^prijatlov  nalhle". 

Cudno  ni  to.  Med  urednikom  in  njegovimi  sodelavci  ter 
med  temi  in  med  „delezniki"  (narocnikij  je  vladalo  v  prvih 
letnikih  skoro  patriarhalno  razmerje.  Kako  lepo  se  med 
seboj  onikajo,  poucujejo  in  kratkocasijo!  Mi  se  cutimo  sicer 
vzvisene  nad  naivnostjo  „Novic",  ker  ne  zivimo  vec  v  otrocji 
dobi  slovenskega  naroda,  a  ravno  ta  patriarhalna  naivnost  omi- 
Ijuje  „Novice"  nam  in  jih  je  omilila  nasim  prednikom. 

Drugic  so  pripomogle  „Novice"  najvec  do 
tega,  da  je  dobil  nas  jezik  razmeroma  hitro 
enotno  lice-  Ravno  one  so  zdruzile  slovenska  narecja  v  en 
slovstven  jezik. 

Bleiweis  sicer  ni  bil  v  jezikoslovnih  zadevah  urednik  po 
nasem  okusu.  Mi  zahtevamo  od  urednika,  da  pozna  temeljito 
jezik,  a  Bleiweis  se  ga  je  —  kakor  smo  ze  omenili  —  sele 
ucil,  ko  je  prevzel  urednistvo.  Zato  se  ne  cudimo,  da  je  pisava 
prvih  tecajevzelopisana,zlastivpesmih.  Ker  je  hotel  izdajati  list  za 
vse  Slovence,  je  pripuscal  oblike  in  besede  najrazlicnejsih  sloven- 
skih  kotov^).  Zavzemal  je  napacno  stalisce,  da  nam  bodi  prva  skrb, 
kaj  bomo  pisali,  ne  kako  se  bomo  izrazali.  Poleg jepoudarjal, 
da  so  zanj  tiste  oblike  pravilne,  ki  odgovarjajo  slovnici.  Toda 
takrat  smo  imeli  slovnic  na  cente,  kakor  se  je  izrazil  Slomsek 
v  pismu  z  dne  8.  XII.  1848.,  in  Bleiweis  je  pozabil  povedati 
sotrudnikom,  po  kateri  se  naj  ravnajo,  dasi  ga  je  opozoril  Caf 
1845.  1.  na  razlicnost  v  slovnicah.  Krivo  je  bilo  te  Bleiweisove 

1)  Seveda  si  ne  smemo  niisliti,  da  sploh  ni  popravljal  jezika  so- 
trudnikov  yNoviC  (gl.  n.  pr.  samo  Koseskega  pisma). 


Dr.  J;mko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  131 

pozabljivosti  to,  da  je  imel  v  mislih  v  prvi  vrsti  besedni  za- 
klad,  oblike  pa  je  smatral  za  stransko  stvar.  Tako  je  prislo, 
da  ]e  hvalil  vsak  svoje  narecje,  oziroma  svoje  besede  in  se 
drzal  krcevito  svojih  oblik.  Kako  trdovratni  so  bili  tedanji  pi- 
satelji  V  tern  oziru,  nam  jasno  kazejo  njihova  spredaj  objav- 
Ijena  pisma,  kjer  vcasih  kar  naravnost  izjavljajo,  da  se  ne 
marajo  nikakor  ukloniti  pisavi  vecine.  Drugi  zopet  (Koseski!) 
so  se  sklicevali  na  celo  vrsto  slovarjev  in  slovnic:  zdaj  na  to, 
zdaj  na  ono,  kakor  je  pac  nanesla  potreba.  V  sili  so  se  za- 
tekli  celo  k  Dobrovskemu,  ki  so  ga  poznali  po  Metelkovi 
slovnici. 

Pisatelj  je  godrnjal  crez  pisatelja  (prim.  Trstenjakovo 
pismo !),  Kranjec  crez  Stajerca  ter  narobe  itd. 

Bleiweis  sam  se  je  drzal  izvecine  Metelka^).  zametaval 
pa  ni,  kakor  smo  videli,  drugih  slovnicarjev.  In  dasi  nas  bode 
neenotnost  jezika  „Novic",  vendar  moramo  nehote  odobravati 
Bleiweisovo  popustljivost  v  jezikovnih  zadevah  z  ozirom  na  to, 
da  nismo  imeli  takrat  zanesljivih  jezikoslovcev  in  esteticarjev. 
Bilo  je  torej  dobro,  da  se  je  culo  vec  mnenj,  preden  se  je 
izrekla  sodba,  kajti  Bleiweis  ni  bil  nikakor  moz,  da  bi  smel 
odlocevati  glede  jezika.  Za  to  je  premalo  poznal  zivo  narodno 
govorico,  manjkalo  pa  mu  je  tudi  teoreticne  jezikoslovne  iz- 
obrazbe.  Zategadelj  je  bilo  najboljse,  da  ni  posegal  z  odlo- 
cilno  besedo  v  slovniska  vprasanja.  Zavedajoc  se  svojih  zmoz- 
nosti,  je  pustil,  da  so  se  prepirali  drugi.  Vsakemu  ^je  dal  be- 
sedo in  je  previdno  cakal,  da  je  dozorelo  vprasanje.  Sele  potem 
je  posegel  vmes  in  napravil  mir  besedi  s  tem,  da  je  povedal 
svoje  iz  priobcenih  clankov  posneto  mnenje.  Objavljena  pisma 
nam  pricajo,  da  je  skusal  izvedeti  mnenje  drugih  tudi  po  pis- 
mih  (prim,  na  pr.  Slomsekovo  pismo  z  dne  4.  I.  1852).  Celo 
Koseskega  je  vprasal  za  svet  v  jezikoslovju  (gl.  n.  pr.  pismo  z 
dne  10.  I.  1850).  Na  ta  nacin  se  ^je  skusal  obvarovati  vsake 
blamaze  in  si  ohraniti  dobro  ime.  Castihlepen  je  bil  moz  zelo, 
dasi  je  poudarjal  ob  raznih  prilikah  ravno  nasprotno  -) 

V  ..Novicah"  natisnjeni  jezikoslovni  spisi  se  nikakor  ne 
morejo  imenovati  strogo  znanstveni.  Deloma  obsegajo  samo 
podatke  o  Ijudski  izreki  ali  ponavljajo  in  potrjujejo  nauke  rab- 
Ijenih  slovnic,  deloma  pa  so  cisto  zavozeni,  zlasti  v  onih  slov- 
niskih  vprasanjih,  o  katerih  se  se  ni  bilo  veliko  pisalo.    Izmed 

1)  Josipu  Cimpermanu  je  pisal  10.  VIII.  1877  :  „Meni  je  Metelkova 
slovnica  sveta  slovnica,  katere  se  nikdo  ni  prekosii"  (gl.  Novice  1.  1883, 
str.  192). 

=*)  Prijateiju  Costu  je  pisal  n.  pr.  1.  1871.,  ko  so  zaceli  govoriti  o 
njem  kot  kandidatu  za  niesto  dezelnega  glavarja  :  ,To  v  naglici  Tebi,  ki 
me  poznas,  da  nisem  castilakomen  in  da  ni  le  hinavstvo,  ako  recem,  da 
to  hocem  ostati  in  tako  delati  kakor  dozdaj  —  a  da  ne  maram  za  no- 
beno  drugo  cast " 


132  Dr.  Janko  Lokar :  Bleiweis  in  Novicarji. 

jezikoslovcev  „Novic"  delajo  castno  izjemo  edino  Cigale, 
Levstik  in  Navratil  (Larnavti),  atudi  tem  se  pozna  pomanj- 
kanje  prave  sole.  Miklosica  ne  moremo  steti  k  Novicarjem. 
Vplival  pa  je  na  slovenski  jezik  silno  po  svojih  berilih  in  po 
drzavnem  zakoniku,  a  najvec  po  ucencih:  Cigaletu,  Jane- 
zicu,  Navratilu  in  drugili.  Tudi  je  nameraval  sam  spisati 
kratko  slovensko  slovnico  in  slovenski  slovar  (gl.  njegovo 
pismo  brez  datuma). 

Delali  so  Novicarji  na  jezikovnem  polju  toliko  in  tako 
naglo,  da  nekateri  narocniki  niso  mogli  slediti  razvoju  jezika. 
O  slicnih  pritozbah  smo  ze  slisali.  Se  bolj  nam  potrjuje  hitro 
napredovanje  jezika  pismo,  ki  ga  je  pisal  oce  Severin  Zlate, 
kaplan  v  Trnovem  potoku  pri  Dunaju,  dne  21.  X.  1852.  svojemu 
najdrazjemu  in  nepozabnemu  prijatelju  Bleiweisu.  Tu  pise,  da 
ga  prestavljajo  vedno  iz  kraja  v  kraj,  zatorej  naj  blagovoli  Blei- 
weis ustaviti  nadaljnje  posiljanje  „Novic",  ker  bi  bilo  vedno 
menjanje  naslova  sitno  in  tudi  ne  brez  stroskov.  Obenem  naj 
oprosti  to  njegovo  zeljo  in  naj  mu  ne  zameri,  kajti  „nebst  dem 
habet  ihr  den  slovianski  jezek  so  gereiniget  und  ohne  Zweifel 
gramatisch  richtig  gestellt,  dafi  ich  ihn   vollig   nicht  verstehe". 

To  ciscenje  in  popravljanje  slovenscine  se  nanasa  v  prvi 
vrsti  na  besedni  zaklad.  Giede  tega  je  zavzel  Bleiweis 
stalisce,  da  si  smemo  izposojati  potrebne  besede 
pri  drugih  Slovanih,  in  sicer  v  prvi  vrsti  pri  Hrvatih,  ker 
so  nam  najblizji. 

Na  ta  nacin  se  je  obogatil  slovenski  jezik  v  dobi  „No- 
vic"  z  lepim  stevilom  besed  nasih  mocnejsih  bratov.  To  je  bil 
eden  najkrasnejsih  sadov  slovanske  vzajemnosti.  Mali  slovan- 
ski  narodi  so  si  vzeli  za  razcvet  svoje  kulture  pri  stevilnejsih 
sorodnikih  izraze,  kateri  so  bili  pri  teh  ze  dobro  v  rabi.  Mi 
smo  si  izposodili  najvec  besed  od  Srbohrvatov,  potem  Cehov 
in  Rusov,  od  drugih  manj,  a  tudi  od  slednjih  vecinoma  iz  sr- 
bohrvaskih  knjig.  Seveda  niso  vse  izposojenke  izvirno  slovan- 
ske. Vzeli  smo  jih  take,  kakrsne  smo  nasii,  nekatere  celo  v 
napacni  obliki.  Mnogo  se  jih  je  ze  tako  udomacilo,  da  bi  ve- 
cina  Slovencev  prisegla,  da  so  pristno  slovenske,  n.  pr.  iz 
cescine  vzete  :  naslov,  prednost,  smer,  vloga,  zbirka---  ali  iz 
ruscine  izposojene:  nacrt,  obred,  sredstvo,  zavod  ltd')  Janezic 
je  sprejel  v  svoj  „Popolni  rocni  slovar  slovenskega  in  nem- 
skega  jezika"  polno  z  /  zaznaniovanih,  t.  j.  ilirskih  izrazov,  da 
bi  olajsal  z  njimi  Slovencem  citanje  ilirskih  knjig.  Dasi  ne 
odgovarja  njegovo  zaznamenovanje  povsod  resnici,  vendar  se 
bode  cudil  vsakdo  veliki  mnozici  besed,  ki  so  navedene 
kot  ilirske,  a  se  nam  zde  zapisane  naravnost  iz  ust  nasega 
kmeta. 

1)  Gl  vec  o  tem  v  Breznikovem  spisu  „Sldvanske  besede  v  slo- 
venscini"  (Cas,  1909). 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  133 

Tako  izposojevanje  besed  je  bilo  in  je  potrebno,  ker 
nismo  imeli  in  nimamo  za  mnoge  pojme  primernih  in  dobrih 
domacih  izrazov.  Pa  tudi  koristno  je,  ker  nas  priblizuje  drugim 
Slovanom.  Za  Bleiweisovo  dobo  bi  si  zeleli  celo  vec  izposo- 
jenk,  da  bi  imeli  v  jeziku  manj  ponesrecenih  skovank.  ZlasM 
se  naj  bi  zatekali  k  Srboiirvatom,  ker  so  nam  najblizji  ne  le 
po  jeziku,  temuc  tudi  po  zemeljski  legi. 

Odlocno  pa  je  nastopil  Bleiweis  proti  spojitvi  nasega 
narecja  s  stokavskim.  Takozvanim  ilirskim  oblikam  se 
sicer  ni  mogel  ustavijati  dolgo  casa,  a  idejo  Ilirov  je  poko- 
pal  in  resil  slovenscino  pogina.  To  mu  steje  marsikdo  v 
—  zlo. 

Predlog,  ki  ga  je  stavil  v  „Novicah"  r^,  da  bi  sprejeli 
ruscino  kot  literarni  jezik.  ni  mogel  priti  pri  nasih  raz- 
merah  v  postev.  Novicarji  ga  tudi  niso  preresetavali,  a  zani- 
manje  za  ruscino  je  raslo  med  Slovenci.  Z  njim  se  je  jela 
siriti  grda  razvada,  da  puscajo  prestavljaici  iz  ruscine  v  pre- 
vodih  polno  za  Slovenca  nerazumljiviii  izrazov.  Sicer  ne  izvira 
ta  napaka  zgoij  iz  Ijubezni  do  ruscine.  ampak  veiikokrat  iz 
udobnosti  in  slabega  znanja  materinscine. 

Zase  in  za  pisavo  nekaterihi  Slovencev  (Razlag,  Majer  itd.) 
znacilno  sodbo  je  izrekel  Miklosic  v  pismu,  pisanem  22.  ju- 
lija  1853.  Bila  ni  preostra.  ker  so  jemali  nekateri  v  resnici 
besede  iz  slovanskiii  narecij,  kakor  se  jim  je  zljubilo.  „Novice" 
so  se  drzale  v  tem  oziru  kolikor  mogoce  ozkih  mej.  a  niso 
mogle  ustreci  kljub  temu  slovenskim  nezadovoljnezem,  ki  so 
grozili  celo  z  bojkotom  lista  (gl.  brezimno  pismo). 

Z  vsebino  „Novic"  je  bil  nezadovoljen  Jeran.  Kako  je 
sodil  ta  moz  o  Shakespeareju,  sem  povedal  v  „Slovanovi" 
1.  St.  1.  1909.  Zaradi  lista,  iz  katerega  se  je  norceval  „Trigla- 
van  iz  Posavja"  (Zvon,  1.  1870,  str.  277),  da  morajo  biti  spisi 
taki,  da  jih  sme  brati  clovek  na  Veliki  petek  ali  na  vecer  pred 
obhajilom,  je  poslal  „slavnimu  vrednistvu  Novic"  13.  II.  1857. 
sledece  ogorceno  pismo  : 

„Castiti  gospod  doktor! 

Vam  posljem  spis  g.  Korbana,  za  Novice  odmenjeni,  in 
povem  ob  enim,  de  sim  dobil  hud  spis  zastran  nekterih  za- 
Ijubljenih  berklarij,  ki  se  nekterikrat  v  „Noviskih"  pesmih  sem 
ter  tje  nahajajo,  cesar  seve  de  ne  bom  porabil,  zamorete  si 
pa  ad  Notam  vzeti  in  prepricani  biti,  de  je  s  takimi  recmi 
prav  veliko  bravcov  razzaljenih,  in  de  so  zlasti  mladostni  misli 
skodijive,  naj  ze  izhajajo  cd  kogar  hocejo. 
Vas 

odkritosercni  in  resnicni  prijatel 
Jeran" 


134  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 


Toda  Jeran  ni  bil  edini  nadzornik  „Novic".  Ko  je  poro- 
cal  Verne  v  „Potovanju  po  Laskiin"  o  asiskih  menihih  to, 
kar  je  videl  na  lastne  oci  in  sam  dozivel  (gl.  Novice  1.  1852, 
in  sicer  8.  pismo  na  246.  str.),  je  zavrselo  med  duhovniki.  To 
je  dalo  Vernetu  povod,  da  je  pisai  Bleiweis^u  14.  XI.  1852.  1. 
Njegov  zagovor  je  zelo  kratek,  a  piker.  Zalostno  vzdihne: 
„Iiiacos  intra  muros  peccatur  et  extra"  in  pristavi  sledeco  slo- 
vensko  „prestavo"  :  „Popi  so  vecidel  po  celim  svetu  enaki." 

Cudno  se  nam  zdi,  da  je  sprejemal  Bleiweis  vdano  Je- 
ranove  ukore,  medtem  ko  je  zafrkaval  Verne  napram  istemu 
Bleiweisu  svoje  sobrate.  Mislimo  si  namrec,  da  bi  Verne  ne 
storii  tega,  ko  bi  bil  preprican,  da  je  Bleiweis  v  resnici  tako 
veren  Jeranov  ucenec,  kakor  se  je  delal.  Toda  Bleiweis  je  bil 
politik  in  je  stremil  vedno  za  tem,  da  bi  ugajal  vsem.  Trd- 
nega  prepricanja  ni  poznal.  Napadal  je  lahko  istega  cloveka 
in  ga  povzdigoval  (Griin!),  bil  je  naroden  radikalec  in  zmeren 
narodnjak  itd.^) 

Njegovi  vrstniki  in  dobri  prijatelji  so  ga  sodili  ravnotako. 
Letosnjo  zimo  sem  prebirajoc  Costove  dnevnike  nasel  v  njih 
sledece  zanimivo  mesto:  Costa  se  vraca  v  druzbi  nekaterih 
gospodov  od  gledaliske  predstave.  Govor  nanese  na  Bleiweisa 
in  nekdo  ga  oznaci  z  besedami:^  „Bleiweis  je  jezuit,"  na- 
kar  mu  pritrdijo  vsi  z  besedami :  „Cetudi  ni  jezuit,  je  pa  zvit." 

Seveda  je  imel  Bleiweis  tudi  zvestih  privrzencev,  ki  so 
imeli  ravno  nasprotno  mnenje  o  njem.  Josip  Cimperman 
n.  pr.  mu  je  zapel  iz  hvaleznosti  za  izkazane  dobrote  8.  II. 
1876.  sledeci  sonet: 

Blagorodnemu  gospodu   Dr.  Jan.  Bleiweisu  v  spotnin  hvaleznosti. 

Pretipal  jaz  vze  srca  in  obisti 
Mozem  sem  nasim,  a  dobil  le  eno 
Srce  se  blago  in  nepokazeno 
Sem  V  tej  druzbi  hinavstva  in  zavisti. 

Vze  cujem  klic:  kedo  je  neki  tisti? 
Imena  s  carko  ne  povem  nobeno  ; 
Ono  mi  soper  lumpov  moc  strupeno 
Kot  carovnikov  amulet  koristi. 

Moz  kakor  on,  prav  mnogo  nij  na  sveti : 
Gigant  je,  vendar  z  malimi  obcuje ; 
Slovec,  a  kedar  hcem,  ga  smem  objeti. 

Posten,  pa  se  nikdar  ne  povzdiguje, 

In  plemenit,  a  hvale  nehce  zeti; 

On  rod  pred  svetom  nas  reprezentuje  ! 

Tako  rigorozni  kot  Jeran  niso  bill  vsi  duhovniki.  Misi- 
jonar  Franc   Pirc    na  pr.  je   pisal   Bleiweisu    13.  III.  1851.  1. 

')  Prim.  Cigierjevo,  kjer  se  govori  o  agitaciji  zoper  Bleiweisa  kot 
veri  nevarnega  cloveka. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  135 

(Abre  croche)  o  „Novicah":  ..Ich  bewundere  mit  Entziicken 
darin  nicht  nur  eine  so  schon  gereinigte,  in  der  ortographie 
so  rationel  verbesserte,  zur  hohen  Literatur  potenzirte  Sprache 
als  auch  den  vortrefflichen  Inhalt--"  Nato  obzaluje.  da  ne 
more  za  zdaj  zaradi  preobilnih  misijonskih  poslov  drugace 
sodelovati,  kakor  da  moli  za  uspeh  podjetja. 

K  izvrstni  vsebini  steje  Pirc  gotovo  v  prvi  vrsti  gospo- 
darske  clanke.  Zabavno  berilo  je  namrec  v  „Novicah" 
zelo  slabo  zastopano.  Povestice  so  prazne,  polne  morale  in 
prisiijenili  dovtipov.  Najboljse  so  se  smesnice.  Poezija  je  le- 
sena,  okorna  —  prazne,  deloma  pateticne  besede.  Kup  letnikov 
moramo  pregledati,  da  dobimo  kak  dober  leposloven  spis.  Vsa 
krivda  seveda  ne  zadeva  urednika.  Sprejemal  je  pac  to,  kar 
je  dobil.  Vendar  mu  ne  moremo  prisoditi  posebnega  estetic- 
nega  okusa.  Tega  ne  sklepam  iz  tega.  da  je  stavil  ex  offo  — 
pesnika  „Novic",  Koseskega,  nad  Preserna,  kajti  to  je  delal  iz 
posebnih  vzrokov.  Ne  gre  mi  pa  v  glavo,  kako  more  na  pr. 
sprejeti  v  list  esteticno  cutec  urednik  resen  slavospev  krom- 
pirju  V  obliki  soneta  (Emanuel  Tomsic :  „Korun"  ;  Novice, 
1848,  str.  117).  Pa  ce  bi  se  tudi  s  tem  sprijaznil,  Bleiweisova 
opomba:  „Korun  ali  krompir.  ki  nam  dozdaj  obilni  pridelk 
obeta,  bo  mende  letas  vosila  pevca  spolnil",  me  bo  vedno 
motila.  Voscilo  pevca  je  izrazeno  v  zadnji  kitici: 

Oj !  pridi,  de  nas  ta  (draginja)  vec  ne  zatira, 
Darilo,  od  milost  bozje  nam  poslano ! 
In  daj  se  nam  v  obilno  zopet  hrano. 

Kljub  temu  je  povzdignil  Bleiweis  „Novice"  iz 
neznatnega  poljedelskega  listica  do  casti  uci- 
teljice-voditeljice  slovenskega  naroda.  Okrog 
sebe  je  zbral  lepo  stevilo  sotrudnikov  in  pridobil  listu  glas 
med  slovanskim  svetom.  „Novice"  so  bile  nekaka  univerzalna 
slovenska  revija  in  so  pravi  repertoir  nasega  slovstva  v  letih 
1843—58.  Kaj  lepo  jih  je  imenoval  Dr.  Josip  Tominsek  „dnev- 
nik  slovenskega  naroda  ob  njegovem  preporodu"^). 

Povzdignil  pa  je  Bleiweis  list  z  izredno  nadarjenostjo 
in  delavnostjo.  Pregledujoc  njegovo  korespondenco,  sem  se 
cudil  njegovi  neutrudljivosti  in  zilavosti.  Neumorno  delo 
mu  jepridobilougled  v  domovini  in  vtujini.  O 
najrazlicnejsih  strokah  so  ga  vprasevali  za  svet  domacini  in 
tujci.  Veliko  casa  so  mu  vzele]  tudi  osebne  stvari.  Ta  ga  prosi 
denarne  podpore,^)  oni  bi  dobil  rad  sluzbo  in  isce  protektorja, 

»)  Gl.  „Bitje  in  zitje  Bleiweisovih  ,Novic",  Ljubljanski  Zvon,  1904. 

"^1  Kolikor  sem  videl  iz  Bleiweisove  korespondtnce,  je  rad  poso- 
jeval  denar,  a  se  je  skoro  brezobzirno  drzal  roka  vrnitve.  Tako  n.  pr.  je 
spravil  Valjavca  (opiram  se  na  njegovo  pismo,  pisano  Bleiweisu  iz  Va- 
razdina  dne  18.  V.  1862.)  zaradi  posojenih  200  K  v  precejsnjo  zadrego. 


136  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

ali  bi  rad  resil  sina  vojascine,  drugi  zopet  bi  si  izposodili  radi 
iz  Ijubljanskih  knjiznic  knjige  in  si  zele,  da  bi  jim  sel  pri  tem 
na  roko  [Majer  (gl.  njegovo  pismo),  Racki  itd.],  ali  ga  prosijo, 
da  naj  naroci  zanje  casopise  (gl.  Dolencevo  pismo  z  dne  12.1. 
1850),  oziroma,  da  naj  jim  naznani,  katere  knjige  so  za  to  ali 
ono  stvar  najboljse  (gl.  Jakljevo  pismo).  Slovenci,  Hrvati  in 
Nemci,  celo  severni  Slovani,  na  pr.  Luzican  Smolef,  se  obra- 
cajo  nanj.  Za  vsakega  ima  vsaj  prijazen  odgovor.  Nekaj  ne- 
potrebnega  dela  si  je  nakopal  sam  s  cestitkami,  ki  jih  je  po- 
siljal  raznim  veljakom,  na  pr.  Strossmayerju,  o  osebno  vaznih 
treniitkih,  kakor  so  rojstni  dan,  god,  imenovanje  ali  odlikova- 
nje  itd.  Toda  za  ta  trud  so  ga  poplacale  laskave  pohvale,  ki 
so  dobro  dele  njegovemu  srcu.  Kajti  naravno  je,  da  se  pozna 
„oce  slovenskega  naroda"  z  vplivnimi  in  znamenitimi  mozmi 
tujih  rodov. 

Da  je  umel  povzdigniti  svojo  osebo  do  nenavadne  ve- 
Ijave,  nam  prica  ze  to,  da  ga  je  prosil  Miklosic  celo  v  jeziko- 
slovju  sveta. 

„Novice"  je  povzdignil  Bleiweis,  one  pa 
njega.  Bile  so  dolgo  casa  edini  slovenski  list  in  glasilo  Ijud- 
stva,  ne  morda  posameznikov.  Kakor  v  jezikovnih  zadevah, 
tako  ni  omejeval  Bleiweis  niti  v  drugih  osebnega  pre- 
pricanja.  „Naj  vre  most!"  je  zaklical  z  ozirom  na  jeziko- 
slovno  prickanje;  „naj  se  cuje  i  druga  stran !"  je  bilo 
njegovo  geslo  v  politicnih  in  gospodarskih  stvareh  vsaj  prva 
leta.  — 

Vse  mnogostevilne  dopise  in  spise  je  redno  pregledal, 
ne  zaupajoc  nikomur.  V  tem  oziru  je  bil  vzor  ur^ed- 
nika.  Ko  je  pisal  „Slovenski  Glasnik"  pod  naslovom :  „Cesa 
je  Slovencom  zdaj  najbolj  potreba?"  (list  od  1.  aprila  1862), 
da  potrebujejo  v  prvi  vrsti  dobrega  politicnega  casopisa,  in  je 
nadaljeval:  „Se  bolje  bi  pa  bilo,  ako  bi  htele  „Novice",  ki  so 
razsirjene  po  vseh  slovenskih  krajih,  vsaj  za  sedanje  razsodne 
dneve  to  prevazno  nalogo  prevzeti,"  mu  je  odgovoril  Bleiweis: 
„Spodobi  se,  da  prijaznemu  temu  vabilu  tudi  odkritosrcno  od- 
govorimo,  da  prav  radi  bi  to  storili,  ako  bi  le  mogli.  Al  kdor 
nase  mnogostranske  opravila  pozna,  nam  bo  rad  priznal,  da 
nam  je  to  nemogoce.  Vredovati  se  dajo  casniki  res  tudi  tako, 
da  vrednistvo  nima  prevelikega  dela;  al  nasa  vest  je  tako 
tanka  v  tem,  da  to,  za  kar  smo  mi  odgovorni,  tudi  mi  storimo 
vse.  In  veckrat  smo  ze  rekli,  da  le  tezkega  srca  bi  se  locili 
od  Onega  polja,  na  katerem  so  „Novice"  blizo  20  let  za  narod 
delale"  (Novice,  1862,  str.  123).  Zato  nasvetuje,  naj  bi  izdajal 
M.  Vilhar,  ki  je  prosil  ravnokar  za  dovoljenje  novega  poli- 
ticnega casnika,  svoj  list  namesto  enkrat  najmanj  dvakrat  na 
teden. 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  137 

Sestavkov  pa  ni  samo  prebiral,  ampak  jih  je  tudi  p  o- 
pravljal  (gl.  Novice  1846,  str.  8).  Pesmi  je  seveda  tezko 
popravljati.  Zato  se  je  opraviceval  na  istem  mestu  napram 
pesnikom  takole:  „Pesem  pa  moramo  vec  na  stran  poloziti, 
zakaj  one  se  ne  dajo  tako  popravljati  kakor  drug!  sostavki, 
in  vsaka  pesem,  ktera  ni  prav,  prav  dobra,  je  —  slaba  pesem. 
>Nur  der  singe,  dem  Gesang  gegeben!«" 

Enak  lep  nauk  so  dale  „Novice"  (1863,  str.  385)  pesni- 
kom V  „Odgovoru"  Josipa  Novaka : 

Otudi  vprasal  me  nekdo, 

Kako  se  pesniice  pojo  ? 

„En  tolar,  al'  se  vec  bi  dal, 

Da  bi  kovati  jaz  jih  znai.° 

Prijatel !  niu  odgovorim, 

Cenejse  to  te  naucim  : 

Za  vsako  dal  bos  pesmico 

Krvi  iz  srca  kapijico. 

Zalibog  je  pel  skoro  vsakdo,  kdor  je  bil  navdusen  za 
„majko  Slavo",  in  le  malo  srcnih  kapijic  je  kanilo. 

Bleiweisova  zapuscina  obsega  eel  kup  pesmi. 
Vsem  tern  pesnikom  je  bilo  treba  odgovarjati  vecinoma  v 
pismih.  Na  Bleiweisovi  uredniski  mizi  je  gorela  luc  pozno  v  noc  in 
perojedrsalo  po  papirju.  Drobno  in  licno  pisane  besede  so  nav- 
dusevale  mladino  za  delo.  Nekateri  so  bili  celo  tako  srecni,  da 
jih  je  javno  pohvalil  v  listu.  L.  1848.  je  objavil  v  2.  st.  M. 
Valjavcevo  prazno,  toda  neprisiljeno  „Senicico"  in  pripomnil 
pod  crto :  „S  pricijoco  pesmico  vpeljemo  pervikrat  veliko  obe- 
tavniga  mladenica  na  slovenski  Parnas.  Matija  Valjavec  je  ime 
mladiga  pesnika,  ucenca  visoko  castitega  gosp.  profesorja  Mar- 
tinaka  v  sesti  soli  v  Ljubljani,  od  kteriga  imamo,  kakor  prici- 
joca  pesmica  spricuje,  pri  kteri  nismo  ne  cerke  popravili  —  v 
prihodnje  veliko  pesniskih  del  pricakovati." 

Ali  je  slutil  Bleiweis,  da  tici  v  tej  pesmi  nekaj  vec  nego 
V  navadnih  kovankah?  Morda.  Najbrz  pa  je  pohvalil  uci- 
telj  ucenca,  docim  se  je  pozuril  Bleiv^eis,  da  napravi  obema 
veselje.  Bleiv^eisu  je  bilo  namrec  tudi  v  poeziji  utile  vec  ko 
dulce. 

Vsled  velikega  ugleda  in  vestnega,  vladi  ugajajocega 
opravljanja  uredniskih  poslov  mu  je  ponudila  slednja  1.  1849. 
urednistvo  s  love  n  s  ke  ga  uradnega  lista,  a  on  je  po- 
nudbo  odklonil.  Poleg  tega,  da  bi  mu  krizalo  urejevanje  vlad- 
nega  lista  nacrte,  se  mu  je  zdela  skoro  gotovo  tudi  ponuj-:na 
nagrada  prenizka.  V  pismu.  ki  mu  ga  je  pisal  Dr.  Matija  Do- 
lenec  24.  XI.  1849.,  citam  namrec:  „  •■■  Die  Nachrichten  iiber 
das  einzufiihrende  slovenische  Regierungsblatt  haben  mich  ins- 
besondere  erfreut  und  interessiert.  Die  Ihnen  als  Redakteur 
angebotene  Bezahlung  ist  schlecht  genug,    und    ich   wiirde   an 


138  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Hirer  Stelle  mit  weniger  als  tausend  Gulden  jahrlich  nicht  zu- 
frieden  sein.  Legen  Sie  grofien  Werth  auf  sich,  machen  Sie, 
wozu  Sie  vollkommen  berechtiget  sind,  Pratensionen,  und 
man  wird  Sie  nicht  mit  einem  so  miserablen  Blutgelde  ab- 
fertigen-  •  • " 

Toda  vladi  se  ni  mudilo  z  izdajo  slovenskega  uradnega 
lista.  v^isto  mirno  je  pisai  Bleiweisu  12.  XII.  1849.  Dr.  Anton 
Beck^):  „•••  In  Betreff  der  officiellen  Zeitung  fur  das  Kronland 
Krain  mufi  ich  bemerken,  da6  die  Regierung  einen  Werth  da- 
rauf  gelegt  hatte,  Sie  als  Redaktor  an  die  Spitze  zu  stellen  — 
was  schon  von  keinem  MiBtrauen'-)  zeugt,  —  Da  Sie  sich  die- 
ser  Aufgabe  nicht  unterziehen  zu  konnen  glauben  u.  iiber  Herrn 
Kastelic  Befahigung  noch  keine  Erhebungen  vorliegen,  wird 
wohl  das  Unternehmen  bis  zur  Eroffnung  der  neuen  Behorden 
verschoben  werden  miissen,  was  ich  dem  Herrn  Blasnig  bei 
Gelegenheit  mitzutheilen  ersuche.  Ohnedies  ware  es  schon  zu 
spat  gewesen,  die  nothigen  Einleitungen  zum  Beginn  des  Blat- 
tes  vor  dem  neuen  Jahre  zu  treffen-  •  ■ " 

List  je  V  resnici  izsel  y  prihodnjem  letu  pod  urednistvom 
Blaza  Potocnika  v  Blaznikovi  tiskarni- •■ 

„Vodnika  II."  imenuje  Marn  Bleiweisa  v  XX.  letniku 
„Jezicnika".  To  ime  si  je  v  resnici  zasluzil  z  „Novicami".  Za- 
nimiva  je  pa  naslednja  Bleiweisova  sodba  o  svoji  osebi.  Na- 
pisal  jo  je  za  Costo,  da  bi  jo  uporabil  pri  njegovem  zivljenje- 
pisu,  namenjenem  za  neki  jugoslovanski  list.  Giasi  se  : 

„Ober  die  Novice  und  deren  viel  seitige  re  n  Inhalt 
als  in  der  Biographic  angegeben,  lieBe  sich  wohl  mehr  sa-' 
gen,  was  ich  natiirlich  nicht  sagen  darf.  Mit  diesem  Blatte 
erhielt  die  slowenische  Bevolkerung  nach  einer  Unterbrechung 
von  mehr  denn  40  jahren  (seit  Vodnik's  „Novice"  —  vide 
„Vodniks  Album")  wieder  eine  Zeitschrift  in  ihrer  Mutter- 
sprache;  daher  sie  ein  neues  Stadium  unserer  Literatur- 
geschichte  bildet. 


>)  Urednik  ceskega  drzavnega  zakonika. 

2)  Bleiweis  je  bil  obdolzen,  da  ni  razsvetlil  oken  ob  priliodu  Nje- 
govega  Velicanstva.  Ob  otvoritvi  juzne  zeleznice  so  povedali  to  nekemu 
visjemu  drzavnemu  uradniku,  kijebil  prisel  v  Ljubljano  k  slavnosti.  Vpra- 
sanje  pa,  kdaj  je  bila  Ljubljana  razsvetijena,  ni  tako  lahko.  Prvi  stroj  je 
prisel  iz  Ceija  v  Ljubljano  18.  avgusta  (na  cesarjev  rojstni  dan)  1849.  1., 
promet  pa  se  je  otvoril  16.  septembra  istega  leta.  Cesarja  je  zastopal 
nadvojvoda  Albreht.  Ce  nazivlje  Beck  slednjega  Njegovo  Velicanstvo,  po- 
tem  je  Bleiweis  ob  tej  priliki  pozabil  na  razsvetljavo,  ker  je  prisel  cesar 
sam  sele  spomladi  1850.  1.  prvikrat  na  Slovensko.  Sicer  moramo  misl  ti 
na  prihod  cesarja  Ferdinanda  in  cesarice  Ane  Marije  1.  1844.  Potem  so 
porabili  Bleiweisovi  nasprotniki  (nemskutarji !)  ugodno  priliko  ob  otvoritvi 
zeleznice  in  ga  ovadili  po  preteku  petih  let  motda  celo  kot  vladarski  rod- 
bini  nevarnega  moza! 


Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji.  139 

Ich  kann  mir  darin  das  Verdienst  vindiciren,  den  ersten 
Schritt  zu  einer  Vereinigung  der  siidslavischen  Dialekte  in 
Eine  Schriftsprache  gethan  zu  haben,  indem  ich  die  Gay'sche 
Orthographie  zuerst  in  die  slovenische  Literatur  einfiihrte, 
und  dieQ  ohne  alien  Zwang,  oline  alien  Streit,  wozu  doch  bei 
unseren  Landsleuten  viele  Neigung  vorhanden  ist,  wie  der  be- 
riichtigte  „Abce-Krieg"  es  beweiset.  Freilich  ist  eine  gleiche 
Orthographie  noch  keine  gleiche  Schriftsprache,  allein  eine 
Annaherung  wesentlichen  Belanges  ist  dadurch  doch  geschehen. 

Die  Novice  redigire  ich  aber  nicht  nur,  sondern  ich 
kann  wohl  sagen,  daB  ich  dabei  der  fleifiigste  Mitarbeiter 
bin.  — 

Bei  der  „Thierarzneischule"  fehlt  in  der  Biographic  ein 
wesentliches  Moment,  und  zwar,  dafi  diese  Schule  die  erste 
Schule  in  Krain  ist,  wo  die  samtlichen  Lehrgegenstande  in 
slovenischer  Sprache  vorgetragen  werden,  also  sie  eine  durch 
und  durch  slavische  Lehranstalt  ist.  Ich  kann  die 
Entstehung  dieser  Schule  als  das  Werk  meiner  Bemiihungen 
betrachten,  und  auch  darin  eine  Anerkennung  finden,  dafi  sie 
selbst  vom  Ministerium  als  eine  Musteranstalt  bei  Griindung 
ahnlicher  Institute  in  Oesterreich  empfohlen  wurde.  Vielleicht 
ist  es  ein  kleiner  Beweis  meiner  Liebe  zum  Vaterlande,  dafi 
ich  deren  unentgeltlicher  (unbesoldeter)  Direktor  und 
Lehrer  bin  seit  1850  (alle  Tage  2  Stunden  Vortrage  —  in 
ziemlich  weiter  Entfernung  von  der  Stadt  —  und  alle  iibrigen 
Direktionsgeschafte). 

Im  September  1859  wurde  mir,  ohne  dafi  ich  es 
ersuchte,  provisorisch  die  k.  k.  Landesmedizinalrath- 
Stelle  iibertragen  (fiir  deren  Besorgung  ich  das  auszeich- 
nendste  Anerkennungsschreiben  von  Seite  des  Statthalters 
erhielt). 

Im  Jahre  1848  erhielt  ich  einen  Ruf  als  Professor  der  Ve- 
terinarkunde  an  die  k.  Thierarzneischule  nach  Miinchen; 
allein  ich  wollte  mein  Vaterland  nicht  verlassen  und  blieb  in 
meinem  Wirken  doma. 

Im  Jahre  1848  wurde  ich  zum  Prases  des  sloven  i- 
schen  Vereines  in  Laibach  gewahlt,  welchen  Ehren- 
platz  ich  bis  zur  Auflosung  des  Vereines  im  Jahre  1850  ver- 
sah ;  consequent  und  unerschiitterlich  festhaltend  an  der  na- 
tionalen  Gleichberechtigung,  jedoch  feme  von  aller  Uberstiir- 
zung,  die  ich,  genau  kennend  die  Verhaltnisse  des  Landes 
und  der  Bevolkerung,  der  guten  Sache  eher  fiir  nachtheilig 
als  vortheilhaft  halte. 

In  diesem  Jahre  wurde  ich  stadtischer  Ausschufi,  Mit- 
glied  des  verstarkten  st  an  disc  hen  (! !)  Ausschufies.  worin 
ich  manche  Kampfe  fiir  unser  nationales  Recht  bestehen 
mufite  unter  den  vielen  entnationalisirten  Mitgliedern  desselben- 


140  Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji. 

Unter  vielen  Diplomen  als  Mitglied  von  landwirtschaft- 
lichen  Vereinen  u.  s.  w.  erhielt  ich  im  Jahre  1851  auch  von 
dem  se  r  b  i  sch  e  n  literarischen  Verein  (srbska  slo- 
vesnost)  in  Belgrad   das   Diplom  als   Mitglied  dies  s  Vereines. 

„BildungunseresVolkes"  ist  meine  Devise,  und 
da  diese  nur  auf  Grundlage  der  nationalen  Sprache  erreicht 
w^erden  kann,  Geltendmachung  derselben  in  Schule,  Amt  und 
offentlichem  Leben,  fUr  welche  ich  ein  Kampfer  seyn  werde, 
bis  unserem  Volke  das  Recht  wird,  welches  ihm  vor  GotI 
und  den  Menschen  gehort,  ohne  Feindseligkeit  gegen  irgend 
eine  andere  Sprache-"^) 

Skromna  se  pac  ne  more  imenovati  ta  sodba!  Precej 
cudno  zvene  poleg  nje  vrstice,  ki  jih  je  pisal  1877.  1.  Josipu 
Cimpermanu  (gl.  Novice  1.  1883,  str.  192):  „...  Ceravno  nik- 
dar  nisem  iskal  in  se  dan  danes  ne  iscem  hvale  pred  svetom, 
in  mi  zadostuje  dobra  vest,  da  sem  storil,  kar  je  dolznost 
moja  bila,  ko  me  je  previdnost  Bozja  izbrala  leta  1843.  za  bo- 
rilca  zatirane  matere  Slovenije  itd." 

A  tak  je  bil  Bleiweis.  Zamislil  se  je  v  vlogo  „oceta  slo- 
venskega  naroda"  in  si  je  zelel,  da  bi  spoznali  vsi  njegove 
zasluge.  Zato  je  tudi  vcasih  zavil  kako  dejstvo  tako,  da  ga  je 
prilagodil  novim  nazorom. 

")  Ta  pristavek  k  zivotopisu  nam  prica,  da  je  Bleiweis  rad  postre- 
gel  s  pohvalnimi  podatki.  Tudi  Smolefu,  kaierenui  so  se  zdele  vrstice  o 
Bleiweisu  v  „Siovniku  naucnem"  presuhoparne,  je  poslal  podoben  pri- 
spevek  za  list  „Svetozor".  Nisem  pa  mnenja,  da  je  posiljal  Bleiweis  sam 
pod  razlicnimi  pseudonimi  svoje  zivljenjepise  v  tuje  liste.  Tega  ga  je 
namrec  obdolzil  Levstik.  G.  kustos  L.  Pintar  je  bil  tako  prijazen,  da  mi 
je  sporoci)  iz  S.  Rutarjevega  rokopisa  ,Slovensko  slovstvo  po  predava- 
njih  Fr.  Levca"  sledece  :  „Spisal  je  sam  (sc.  Bleiweis)  svoj  zivotopis  in 
ga  dal  natisniti  v  drugem  listu  Abel  Luksicevih  ,Slavische  Blatter'  (Dunaj, 

I.  1865).  Podpisal  se  je  „Lomski",  kakor  je  tudi  v  svojih  ,Novicah'  delal, 
kadar  se  je  hotel  pohvaliti  in  kaj  o  sebi  pisati.  A.  Levstik  je  zavohal  to 
in  pisal  je  en  sestavek  zoper  Bleiweisa  v  ,Slovencu'  ter  se  tudi  podpisal 
z  imenom  .Lomski'.  Od  takrat  je  izginilo  to  ime  iz  Noviskega  slovarja. 
Njegova  slaveca  avtobiografija  je  pa  jako  karakteristicna  za  Bleiweisov 
znacaj".  —  Tako  Rutar!  Dopisi  s  podpisom  „Lomski"  se  nahajajo  v 
prvem  letniku  Einspielerjevega    „Slovenca"  v  56.,   57.  in  58.  st.    (t.  j.  26. 

n  29.  julija,  pa  2.  avgusta  1865.).  V  II.  tecaju  st.  55,  70,  75,  81,  82    (t.  j. 

II.  VII.,  1.  IX.,  19.  IX.,  10.  X.,  1.3.  X.  1866)  so  priobceni  „Listi  iz  bele 
Ljubljane"  s  podpisom  „Lomovic"(!). 

Mislim,  da  trdim  lahko  z  vso  gotovostjo,  da  se  Bleiweis  ni  poslu- 
zeval  pseudonima  prijatelja  Cigaleta  v  omenjene  namene  in  da  mu  je 
delal  tu  Levstik  k  r  i  v  i  c  o. 


Dr.  janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Postanek   in   razvoj    narodno-politicnega    programa   Slovencev 
do  razcepljenja  v  konservativno  in  liberalno  stranko. 

Spisal  dr.  Dragotin  Loncar. 


Predgovor. 


Spis  „Politicno  zivljenje  Slovencev"  (Ljubljana,  1906) 
ma  informativen  znacaj.  Z  naslednjo  monografijo  pa  skusam 
diodati  analizo  slovenske  politike  od  Vodnikovih  casov  do  smrti 
Bleiweisove  (1797—1881). 

Posiljajoc  ta  spis  v  svet,  se  hvalezno  spominjam  vseh 
onih,  ki  so  mi  na  ta  all  oni  nacin  prisli  na  pomoc.  Imenoma 
omenjam  gospode:  Janka  Bleiw^eisa  viteza  Trsteniskega, 
ki  mi  je  dal  na  razpoiago  korespondenco  svojega  deda;  dr. 
Ivana  Prijateija,  ki  mi  je  dovolil  uporabo  svojih  izpiskov 
iz  Gajeve  in  Vrazove  korespondence;  koncno  dr.  Josipa  Vos- 
njaka.  ki  je  izrocii  svojo  korespondenco  kranjskemu  dezelnemu 
muzeju  z  blagohotnim  dovoljenjem,  da  je  spiosno  pristopna. 
Nic  manj  pa  nisem  hvalezen  gospodom  Antonu  Globocniku 
pi.  borodolskemu,  Petru  Grasselliju,  Franu  Levcu, 
Josipu  Stritarju  in  Luki  Svetcu,  katerih  osebne  podatke 
sem  uporabljal  kot  dragocen  vir  sodobnikov. 

Idrija,  1909. 


Slovenski  narodni  preporod. 

1.  Narodni  preporod  Slovencev  je  posledica  idej  prosvet- 
Ijenosti  in  francoske  revoiucije.  Kakor  drugi  Slovani,  tako  so 
se  tudi  Slovenci  narodno  prerodili  pod  vplivom  francoske  fiio- 
zofije  XVIII.  stoletja,  ki  je  povzrocila  dobo  prosvetljenosti  in 
velike  revoiucije  v  cell  zapadni  Evropi. 

Francoska  filozofija,  odvisna  od  angleskih  mislecev  XVII. 
stoletja,  kritikuje  in  rusi  dotlej  veijavne  cerkvene  in  drzavne 
razmere.  Njene  zahteve  so:  unicenje  verskih  predpravic,  fevda- 


142  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

lizma  in  absolutizma,  uvedenje  verske  strpnosti,  svobodno 
znanstvo,  svobodna  obrt  in  trgovina,  sodelovanje  naroda  pri 
vladi  ali  ustavnost. 

Doba  prosvetljenosti  izpolnjuje  le  nei<atere  teii  zahtev,  n. 
pr.  ustanovitev  Ijudske  sole  in  osebno  osvobojenje  tlacanov, 
ker  so  bili  voditelji  tega  gibanja  visji  sloji,  zlasti  pruski  kralj 
Friderik  II.,  nemski  cesar  Jozef  II.  in  ruska  carica  Katarina  II. 
Pri  nas  sta  pridobila  v  Ijudski  soli  skromno  mesto  slovenscini 
odlicna  tedanja  pedagoga  Kumerdej  in  Japelj.^) 

Na  Francoskem  so  se  navzeli  novih  idej  srednji  sloji  in 
jih  dovedli  do  zmage:  osvobodil  se  je  tretji  stan,  mescanstvo, 
gospodarsko  in  politicno.  Iz  Francije  se  je  potem  razlilo  to 
svobodomiselno  gibanje  kakor  povodenj  po  ostali  zapadni 
Evropi,  In  ko  so  padle  verske  in  dinasticne,  lokalne  in  sta- 
novske  predpravice,  potem  se  je  mogla  roditi  narodna  ideja. 

2.  Prosvetljeni  vladarji  so  na  podlagi  naukov  francoske 
filozofije  reformovali  drzavo,  naloga  slovanskih  in  torej  tudi  slo- 
venskih  buditeljev  je  pa  bila,  da  izvajajo  iz  njenih  naukov 
posledice  z  ozirom  na  narode.^)  Slovenci  so  poznali  francosko 
filozofijo  direktno  in  indirektno. 

Prvi  slovenski  pesnik  in  casnikar  Valentin  Vodnik 
(1758 — 1819)  stoji  pod  vplivom  Zige  baron  a  Zoisa,  ki  je 
bil  pristas  francoskih  enciklopedistov  in  je  poznal  francoske  raz- 
mere  iz  lastne  izkusnje.  Tedanje  narodno  delo  se  je  gibalo 
zlasti  V  dvojni  meri:  v  zgodovinski  in  jezikoslovni.  S  prvo  je 
bilo  treba  vnemati  zavest  in  Ijubezen  do  lastnega  naroda,  drugo 
je  pa  bilo  neizogiben  pogoj  za  literarno  delovanje.  Zato  vidimo, 
da  je  Vodnik  poleg  pesnika  tudi  zgodovinar  in  jezikoslovec, 
kakor  vecina  narodnih  buditeljev.  Zois  ga  je  pa  obenem  pri- 
dobil  za  to,  da  je  zacel  izdajati  tudi  prvi  slovenski  casopis 
„Ljubljanske  Novice"  (1797.  do  1800.),  v  cemer  je  pred- 
hodnik  Bleiweisov.  To  je  bil  za  tedanje  case  smel  poizkus, 
presmel,  ker  so  bile  splosne  razmere  zelo  neugodne,  tembolj 
pa  se  polozaj  Slovencev.  Ni  moglo  biti  drugace,  da  je  zane- 
marjenost  in  zaostalost,  ki  smo  se  v  njej  nahajali,  onemogocila 
nadaljnje  izdajanje  lista. 

Docim  so  se  bili  doslej  le  posamezniki  seznanili  s  fran- 
coskimi  idejami,  je  postal  ta  direktni  vpliv  splosen,  ko  je  za- 
sedel  Napoleon  I.  slovenske  in  hrvasko-srbske  dezele  ter  jih 
zdruzil  V  eno  upravno  celoto  pod  imenom  „ilirske  pokrajine" 
z  glavnim  mestom  Ljubljano  (1809.  do  1813.).  Cela  uprava  je 

1)  jos.  Apih,  Ustanovitev  narodne  sole  na  Slovenskem.  (Letopis 
Slovenske  Matice,  Ljubljana,  I.  del  1894,  str.  253—317  ;  II.  del  1895,  str. 
146—233). 

-)  Razvoj  slovanske  misli  opisuje  pregledno  in  vsestransko  dr. 
Zdenek  V.  Tobolka  v  svoji  monografiji  „Slovansky  sjezd  v  Praze  roku 
1848".  (Praga,  1901,  I.,  str.  1—38). 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  niegova  doba.  143 


bila  urejena  po  francoskih  zakonih,  francoscina  je  bila  drzavni 
jezik  vseh  podloznikov,  nizje  in  visje  sole  so  se  preustrojile 
po  francoskem  vzoru  in  uvedle  so  se  knjige,  ki  so  bile  v  rabi 
pri  Francozih.-^)  Odlocilno  za  daljnji  razvoj  Slovencev  je  bilo 
to,  da  je  pri  tern  francoska  okupacija  vpostevala  slovensko 
narodnost.  Poleg  dobre  uprave  se  ni  puscalo  v  nemar  gojenje 
slovenskega  jezika.  Naredba  cesarja  Napoleona  iz  leta  1811. 
veil,  da  morajo  biti  uradniki  rojeni  Ilirci.  Tudi  slovenski  na- 
rodno-politicni  program  leta  1848.  je  osnovan  na  podlagi 
Napoleonove  „Ilirije".  Zaslug,  ki  so  si  jih  pridobili  Francozi  za 
razvoj  slovenske  narodnosti,  prav  nic  ne  zmanjsuje  dejstvo,  da 
Napoleona  pri  snovanju  „ilirskih  pokrajin"  niso  vodili  narodni 
oziri,  marvec  gospodarski  in  politicni.^) 

Posredno  so  prisle  francoske  ideje  k  nam  po  Nemcih. 
Schiller:  Goethe,  Lessing,  Kant  in  zlasti  Herder  so  biji  pri- 
stasi  francoskih  filozofov;  od  Nemcev  so  sprejemali  te  nauke 
Slovani.  v  prvi  vrsti  so  citali  in  razsirjali  Herderja,  ki  je  s  svo- 
jimi  optimistnimi  nazori  ^o  kulturi  in  zivljenju  starih  Slovanov 
budil  slovansko  zavest.  Safafik  in  Kollar  sta  bivala  nekaj 
casa  V  Jeni,  kjer  je  bilo  sredisce  nemske  narodne  misli.  In 
Kollar  je  postal  oce  slovanske  narodne  misli  pri  severnih, 
kakor  tudi  pri  juznih  Slovanih.'^) 

3.  Slovani  so  posneli  po  Nemcih  narodno  misel.  Videc 
svojo  malost  in  nesamostojnost  nasproti  drugim  -narodnostim, 
zlasti  Nemcem,  so  klicali  po  zdruzenju  slovanskih  narodov. 
Kollar  je  izumel  naslov:  slovanska  vzajemnost.  Nastal 
je  kulturni  in  politicni  panslavizem.  Ceski  buditelji  Do- 
brovsky,  Jungmann,  Safafik,  Kollar  so  sanjali  o  skupni  slovan- 
ski  drzavi  pod  ruskim  vodstvom,  z  enotnim  slovanskim  jezikom, 
ki  bi  bil  seveda  ruski.  Rusija  je  bila  up  in  cilj  kot  edina  samo- 
stojna  slovanska  drzava.  Pozneje  se  je  politicni  panslavizem 
Safafika  in  Kojlarja  zamenjal  samo  s  kulturnim,  literarnim 
panslavizmom.  Safafik  sploh  ni  bil  naklonjen  politicni  praksi, 
Kollar  pa  tega  ni  mogel,  ceprav  bi  bil  hotel,  ker  niso  bile 
prilike  ugodne.  Kollar  je  dolocil  pojem  literarne  slovanske  vza- 
jemnosti,  ki  ji  je  bil  predhodnik  nas  Kopitar,  tako,  da  naj 
bi  bila  vsa  slovanska  plemena  en  narod,  njih  narecja  naj  bi 
se  smatrala  za  en  jezik  in  polagoma  bi  se  priblizevali  idealu 
vseslovanskega  jezika.  Kollarjevo  delo  so   imenovali   Stanko 

1)  I.  Vrhovec,  Francoska  Ijudska  sola  na  Kranjskeni.  (Letopis  Slo- 
venske Matice,  Ljubljana,  1897,  str.  147—161). 

-)  Dr.  Jos.  Gruden,  Ob  stoletnici  Napoleonove  Ilirije.  (Cas,  Ljubljana, 
1909,  zvezek  4.  in  5.,  str.  145—154). 

3)  Kollarjevo  zivljenje,  ucenje,  deiovanje  in  njegova  dela  je  anaii- 
zoval  dr.  M.  Murko  razven  v  ceskem  in  nemskem  jeziku  tudi  v  obsirni, 
slovensko  pisani  razpravi:  Jan  Kollar.  Letopis  Slovenske  Matice,  Ljubljana, 
I.  del  1894,  str.  62—137;  U.  del  1897,  str.  162— 224j. 


144  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Vraz,UrbanJarnik,  Anton  Krempelj,  MatijaMajar 
„slovanski  evangelij".  Glavni  razsirjevalec  KoUarjevih  idej  na 
jugu  je  pa  postal  dr.  Ljudevit  Gaj,  zacetnik  ilirizma. 

4.  Gajev  ilirizem  je  bilo  stremljenje,  zdruziti  vse  juzne 
Slovane  v  en  narod  z  enim  knjizevnim  jezikom.  Proti  madjari- 
zaciji  Hrvaske  je  iskal  Gaj  zaveznikov  tarn,  kjer  jih  je  bilo 
najprej  najti:  pri  Srbih,  Slovencih  in  Bolgarih.  Tako  je  nastala 
jugoslovanska  idej  a,  ki  je  blagodejno  vplivala  na  slo- 
venski  narodni  preporod.  Zlasti  koroski  in  stajerski  Slovene! 
kot  najblizji  sosedje  so  se  oklepali  ilirizma,  proslavljajoc  Gaja 
in  Stanka  Vraza,  ki  je  bil  glavni  njegov  oznanovalec  med  Slo- 
venci.  Dr.  Stefan  Kocevar  pravi  o  Gaju,  da  je  on  resil 
Hrvate  narodne  smrti,  in  dostavlja:  „Srecni  mi,  ki  v  tem  casu 
zivimo  na  zemlji".  Vraza  imenuje  leta  1835.  apostola,  ki  poslan 
od  slovenskega  duha  razsirja  med  Slovenci  pravo  vero.  ^) 

Prvi  Kranjci  te  dobe,  ki  so  se  smatrali  za  Slovence  in 
Slovane,  so  bill  nekateri  dijaki,  ki  so  studirali  v  Karlovcu  in 
pod  vplivom  ilirizma  zaceli  siriti  narodno  misel.  Glavno  so  to 
bill  trije  Ijubljanski  bogoslovci :  Lovro  Pin  tar,  Anton 
Zakelj  in  zlasti  Luka  Jeran.-)  Od  njih  se  je  navzel  slo- 
venskega narodnega  duha  tudi  dr.  Janez  Bleiweis 
(1808-1881). 

5.  Dr.  Bleiweis  je  zivel  17  let  v  tujini  (1826.  do  1843.). 
na  Dunaju,  kjer  se  je  pridno  bavil  z  zdravniskimi  vedami. 
S  slovensko  knjigo  se  ni  pecal,  tem  manje  s  slovensko  na- 
rodno mislijo;  zato  je  mnogo  pozabil.  kar  je  prinesel  s  seboj 
znanja  slovenscine  izza  svoje  mlade  dobe,  ki  jo  je  bil  prezivel 
na  Slovenskem.  V  njegovi  rodbini  je  vladaia  nemscina;  saj  je 
bil  takrat  slovenski  jezik  iztisnjen  iz  javnega  in  drustvenega 
zivljenja,  iz  visjih  sol  in  uradov,  le  na  kmetih  in  v  cerkvi  se 
je  ohranil,  toda  zelo  popacen:  ponemcen  in  poitaijancen.  Blei- 
weisov  oce,  sestra,  brat,  maceha,  njegov  strijc  —  vsi  mu  pi- 
sejo  nemsko.  ^)  Postal  je  zaveden  Slovenec  v  prvi  vrsti  po 
obcevanju  z  Jeranom,  ko  je  prise!  v  Ljubljano  kot  profesor  na 
tedanjo  medicinsko-kirurgicno  solo  in  kot  tajnik  kmetijske  druzbe 
za  Kranjsko.  V  letih  1843.  do  1846.  je  veckrat  poiskal  Jerana 
V  semeniscu  zaradi  pojasnil  v  jezikovnem  oziru.  "*]  Jeran  mu  je 
bil  spleh  pomocnik,  kar  priznava  dr.  Bleiweis  sam  °),  ko  se 
mu  je  izrocilo  urednistvo  tednika,  ki  ga  je  izdajala  kranjska 
kmetijska  druzba  po  posredovanju  nadvojvode  Ivana:    „Kme- 

1)  Korespondenca  Vrazova,  skrajsano  citiram  :  K.  V. 

2)  Anton  Qlobocnik  pi.  Sorodolski,  K  petdesetletnici  slovenske  na- 
rodne zavednosti.  (Izvestja  Muzejskega  drustva  za  Kranjsko,  Ljubljana, 
VIII.  letnik,  1898,  zv.   1.  str.   1-1 1.) 

3)  Korespondenca  Bleiweisova,  skrajsano  citiram  :  K.  B. 
*)  Anton  Qlobocnik  pi.  Sorodolski,  1.  c. 

5)  „Novice',  28.  stev.  z  dne  15.  Jul.  1863. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  145 


tijske  in  rokodelske  Novice"  (pozneje  gospodarske, 
obrtniske  in  narodne). 

„Novice"  so  bile  drugi  slovenski  casopis;  prvi  list,  ki  je 
prisel  na  svetlo  dne  5-  julija  1843.  leta,  se  je  tiskal  v  500  iz- 
tiskih,  a  ze  V  drugem  cetrtletju  se  je  natisnilo  800  iztiskov.  ^) 
0  Bleiweisu  in  sotrudnikih  „Novic"  pise  Preseren  Vrazu 
1843.  leta,  da  so  slovenscine  napol  zmozni  in  da  njih  clanke 
prevaja  Malavasic. -)  Dr.  Bleiweis  sam  pripoveduje,  da 
je  bil  pri  listu  nastavljen  Malavasic  kot  prevajalec,  ker  je  bilo 
takrat  se  zelo  malo  slovenskih  pisateljev  in  je  bilo  treba  naj- 
vec  prevajati  iz  drugih  jezikov.  ■^) 

Matija  Majar  pozdravlja  izdajanje  „Novic"  v  pismu  na 
Vraza  z  naslednjimi  besedami:  „Novice"  so  za  nas  v  nasih 
krajih  (na  Koroskem)  prva  stopinja,  pa  najpotrebnejsa  zato,  ker 
nihce  ne  more  storiti  druge  stopinje,  ako  ni  storil  prve.  Prav 
je,  da  so  se  zacele  izdajati  v  bohoricici,  od  pocetka  se  mora 
poceti  in  potem  dalje.  Ko  mine  pol  leta,  bi  bilo  dobro  dati 
kaksen  sestavek  i  v  ilirskem  pravopisu.  Slog  v  teh  „Novicah"  je 
prav  naroden,  slovenski,  razumljiv  vsakemu  i  najprostejsemu 
in  najucenejsemu  se  more  dati  za  izgled,  dasi  se  nahajajo  tudi 
provincializmi  in  poleg  tega  i  germanizmi.  „Novice"  bodo  zbu- 
dile  i  nas  Slovence,  da  se  vzdramimo.  ^)  Trdina  pravi  o 
„Novicah":  „Urednik  tega  casnika  ni  gledal  le  na  to,  da  bi 
imel  kaj  dopisov  v  svojem  listu,  ampak  je  tudi  pazil,  da  so 
bill  dopisi,  ce  ne  vselej  izvrstni,  pa  vsaj  taki,  ki  so  se  z  dobro 
vestjo  smeli  ponuditi  tudi  bolj  omikanim  bralcem".-^) 

„Novice"  so  bile  sredisce  in  ognjisce,  okrog  katerega  so 
se  zbirali  slovenski  pisatelji,  mnogim  izmed  njih  so  bile  prva 
sola  V  pisanju;  one  so  budile  med  narodom  veselje  do  branja 
in  s  tem  obenem  slovensko  zavednost. '^)  Zlasti  so  navdusevale 
posvetnjake  in  duhovnike  politicne  pesni,  ki  jih  je  priobceval 
glavni  pesnik  „Novic",  Ivan  Vesel  Koseski,  s  svojo  bom- 
bastno-pateticno  obliko  in  fantastno-romanticno  snovjo.  Pred- 
vsem  omenjam  slavnostno  pesem  „Slovenija"  ob  priliki  prihoda 
cesarja  Ferdinanda  I.  v  Ljubljano  1844.  leta,  ki  je  prvikrat 
rabila  izraz  „Slovenija"  v  javnosti  in  zbudila  posebno  v  mladini 
zanimanje  za  slovensko  pesnistvo.  ')  Kakor  z  „Novicami",  take 


1)  .Novice',  28.  stev.  z  dne  15.  jul.  1863. 

-)  K.  V.  (Priobcil  dr.  Ivan  Prijatelj  v  Zborniku  Siovenske  Maticei 
Ljubljana,  1902,  str.  186.) 

3)  „Novice',  28.  stev.  z  dne  15.  jul.  1863. 

^)  K.  V. 

'">)  „Ljubljansi<i  Casnik",  78.  stev.  z  dne  27.  dec.  1850. 

«)  Fr.  Levee,  Dr.  Janez  Bleiweis.  (Siovenske  Vecernice,  Celovec,  35. 
zvezek,  1880,  str.  3—23.) 

'^)  Janez  Trdina,  Avtobiografska  pisma.  (Ljubljanski  Zvon,  1905,  str. 
591  —  592.J 

10 


146  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

je  siril  dr.  Bleiweis  slovensko  zavest  tudi  s  prirejanjem  javnih 
govorov  in  s  sloveiiskimi  pesnimi  v  Ijubljanskem  gledaliscu.  ^) 

Vazno  za  nadaljnji  razvoj  slovenskega  narodnega  prepo- 
roda,  zlasti  v  javnem  zivljenju,  je  bilo  to,  da  so  se  slovenski 
dijaki  shajali  na  Dunaju  z  drugimi  Slovani  in  se  tu  navzel} 
narodne  ideje.  Med  Slovene!  sta  bila  presinjena  narodnega 
duha  posebno  Peter  Kozler  in  Matej  Cigale;  njima  se 
je  pridruzil  Anton  Globocnik.  Ko  sta  prva  dva  leta  1846- 
odsla,  je  ostal  Globocnik  sam;  on  je  edini  obceval  z  drugimi 
Slovani  in  jim  pomagal  prirejati  slovanske  zabave. '-)  Na  Glo- 
bocnika  je  kot  dijaka  v  zacetku  40.  let  narodno  vplival  Luka 
Jeran.  ^)  Sredstvo  za  zbujanje  narodne  zavesti  so  bile  v  prvi 
vrsti  zabave,  plesi  in  koncerti  ali  besede.  Jeran  pise  Vrazu 
leta  1845.  o  pojedini  pri  baronu  Zoisu,  kjer  so  samo  slovensko 
govorili,  in  o  slovanskem  plesu  na  Dunaju,  kjer  sta  dva  Slo- 
venca  plesala  „kolo" :  Peter  Kozler  in  Henrik  Martinak,  sin 
profesorja  Martinaka.  ^) 

6.  Kulturni  in  politicni  panslavizem,  kakor  sta  ga  zasno- 
vala  Safafik  in  Kollar,  je  naletel  na  odpor  se  pred  letom  1848. 
Proti  KoUarjevi  slovanski  vzajemnosti  je  vodil  opozicijo  Havli- 
cek,  ki  je  bil  sam  v  mladosti  njen  pristas,  potovanja  po  slo- 
vanskem svetu  so  ga  pa  prepricala  o  nasprotnem.  Spoznal  je, 
da  Slovani  niso  en  narod,  da  se  ne  more  govoriti  o  slovanskem 
narodu,  kakor  tudi  ne  o  germanskem  itd.  V  avstrijskem  cesar- 
stvu  je  najlepsa  garancija  za  Cehe  in  za  Hire.  Nemogoce  je, 
da  bi  vsi  Slovani  kdaj  imeli  v  literaturi  en  jezik.  Havlicek  je 
nasproti  KoUarjevi  slovanski  vzajemnosti  poudarjal  najprej 
svojo  narodnost,  ces,  bolje  je,  ako  Ijubimo  manj  Ijudi,  a  te 
temeljito  in  gorko,  nego  pa  vsakega  nekoliko.  Iz  sanjarskega 
slovanstva,  kakor  ga  je  siril  Kollar  in  njegova  sola,  je  ustvaril 
Havlicek  dolocno  obliko,  ki  je  bila  zmozna  plodonosnega  ziv- 
Ijenja.  Njegovi  nazori  so  bill  realnejsi  in  so  polagoma  prodrli. 
Vzprejel  jih  je  tudi  Palacky.  V  znamenju  teh  idej  se  je  vodila 
slovanska  politika  1848.  leta. 

Pri  nas  na  jugu  je  bil  zlasti  Matija  Ma  jar  pristas 
Kollarjevih  idej,  ki  jih  je  skusal  uresniciti  v  kulturnem  in  poli- 
ticnem  oziru.  Gaj  sam  je  pa  pisal  leta  1837.  urednistvu  „Da- 
nice  Ilirske",  da  je  Kollar  velik  kot  poet,  majhen  kot  zgodo- 
vinar  in  najmanjsi  kot  politik.  '')  Tudi  Vraz  nastopa  leta  1840. 

1)  „Novice%  28.  stev.  z  dne  15.  Jul.  1863. 

~)  Anton  Globocnik  pi.  Sorodolski,  1.  c. 

3)  Pismo  Globocnikovo  z  dne  11.  novembra  1908.  —  Pismo  Jera- 
novo  Globocniku  z  dne  30.  nov.  1844.  (Dr.  Fr.  Ilesic,  Korespondence  iz 
dobe  nasega  preporoda,  Izvestja  Muzejskega  drustva  za  Kranjsko,  Ljub- 
ljana, XIX.  letnik,  1909,  ses.  3.  in  4.,  str.  99.) 

*)  K.  V. 

^)  Korespondenca  Gajeva,  skrajsano  citiram  K-  G. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.   Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  147 

proti   prestrastnemu    apologetstvu    Rusije.  ^)    Najodlicnejsi   na- 
protnik  KoUarjevega  vseslovanstva,  a  obenem  tudi  ilirizma  je 
bil  —  kakor  znano  —  Preseren,    o  cemer  govorim  v  drugi 
zvezi. 

In  stalisce  Bleiweisovo? 

Material,  ki  ga  je  imel  dr.  Bleiweis  pred  sebo],  to  je  bila 
kmetska  masa,  zanemarjena  in  zaostala  v  vsakem  oziru.  Kar  je 
bilo  zavednih  izobrazencev,  ti  niso  bili  vsi  edini.  marvec  raz- 
cepljeni  ria  vec  strank,  izmed  katerih  je  druga  drugo  poskusala 
izpodriniti.  Kaj  je  preostajalo  Bleiweisu  drugega,  nego  izkri- 
stalizovati  ta  kaos,  ki  ga  je  nasel,  dati  mu  doloceno  obliko  in 
z  njim  privesti  neuko  kmetsko  maso  v  kulturno  zivijenje. 
Kaksen  je  bil  vendar  polozaj  Slovencev  v  predmarcni  dobi! 
Brez  domacega  plemstva,  ki  je  pri  drugih  narodih  igralo  vazno 
ulogo,  brez  slovenskega  mescanstva;  celo  nizja  duhovscina,  ki 
je  se  najbolj  cutila  z  narodom,  t.  j.  s  kmetom  —  tlacanom,  na 
Koroskem  in  Stajerskem  obicno  ni  bila  zmozna  slovenscine 
niti  za  najnavadnejse  molitve;  po  solah  in  uradih  je  gospo- 
dovala  tujscina;  politicna  in  cerkvena  razcepljenost  je  podpirala 
separatistne  teznje  in  morila  narodno  zavest;  ni  bilo  skupnega 
imena,  rabile  so  se  tri  razlicne  pisave,  vsaka  po  posebnem 
narecju;  pescica  izobrazencev  se  je  bojevala  med  seboj  za  vpliv 
in  duhovniki  —  janzenisti  so  v  zvezi  z  absolutistno  vlado 
nasprotovali  svobodnemu  razvoju  slovenskega  slovstva :  to  je 
slika,  ki  nam  jo  nudi  predmarcna  doba---- 

Ako  je  hotel  dr.  Bleiweis  pridobiti  kmeta.  priprostega 
cloveka,  za  kulturo,  uvesti  ga  v  narodno  zivijenje,  potem  se 
mu  je  moral  blizati  s  tistim  sredstvom,  ki  je  bilo  terrm  cloveku 
najblizje  in  najbolj  znano  :  s  staro  pisavo  bohoricice  in  z  jezikom, 
ki  ga  je  narod  govoril  in  razumel.  Na  tej  realni  podlagi,  ki  jo 
je  ustvarila  slovenska  reformacija,  je  mogel  solidno  zidati  dalje 
in  brez  krika  in  vika  uvesti  gajico  ter  obenem  polagoma  zliti 
razlicna  slovenska  narecja  v  knjizevno  slovenscino.  Iz  kaosa  je 
bilo  treba  napraviti  najprej  diferenciacijo;  le  doloceni,  ami 
V  sebi  trdni  deli  morejo  tvoriti  zivljenja  in  napredka  zmozno 
enoto  in  celoto.  Macun"-)  pise  Vrazu,  da  mu  je  Kose  ski 
dejal:  „Kako  bi  se  mi  pridrazili  onim  ne  vem  katerim  Hi  rem, 
ki  V  vseh  svojih  delih  niti  ne  vedo,  kdo  in  kaj  smo  mi,  ki  v 
svoj  slovar  niso  vzeli  niti  ene  besedice,  ki  ne  bi  se  nahajala  v 
krajih  ali  knjigah  ilirskih.  ki  se  nas  ne  spominjajo  razven  takrat, 
kadar  nas  je  jim  treba?"  Macun  dostavlja,  da  je  istina,  kar 
je  rekel  nekoc  pozneje  Koseski :  „Sedaj  se  ni  treba  zdruziti  in 


ij  K.  V. 
■')  K.  V. 

10* 


148  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

ni  koristno,  ker  bi  na  ta  nacin  zaostalo  nase  Ijudstvo;  treba 
ga  je  tu  izobraziti,  potem  se  more  dovesti  k  ilirizmu".  ^) 

Dr.  Bleiweis  sicer  ni  vedno  nastopal  povsem  trdno  in  je 
semtertja  omaiiovai,  cemur  se  pa  ni  cuditi,  ako  imamo  pred 
ocmi  celotni  poiozaj.  Vpliv  Kollarjevih  idej,  ki  so  se  pri  nas 
sirile  pod  firmo  ilirizma,  je  bil  premogocen  in  stanje  Slovencev 
preobupno,  da  bi  se  ne  bil  dr.  Bleiweis  casih  nekoliko  zaustavil. 
Misli  o  vseslovanskem  jeziku  se  popolnoma  tudi  on  ni  mogel 
iznebiti.  -)  Toda  najprej  je  bilo  treba  podreti  doma  provincialne 
predsodke,  zamenjati  zemljepisno-lokalna  imena  s  skupnim 
narodopisnim  imenom  „Slovenec"  in  zbrati  raztresene  kose  za 
nadaljnje  smotreno  delo. 

Matija  Ma  jar  ^)  je  leta  1845.  pisal  Vrazu,  da  nam  je 
treba  resnih  znanosti  in  ne  samo  pesmi,  romanov.  „Ako  se  vse 
natanko  premisli,  pravi  v  drugem  pismu  istega  leta,  ni  nobena 
taka  skoda,  da  se  ni  dovolila  Slomseku  ustanovitev  drustva 
za  izdajanje  knjig,  ker  je  bila  ta  druzba  namenjena  izdajati 
samo  molitvenike  in  knjizice  za  premije;  za  to  nam  pa  ni  treba 
nobene  druzbe".  *)  In  v  soglasju  z  Majarjevim  nazorom  so 
imele  ravno  „Novice"  v  prvi  vrsti  namen,  da  povzdignejo  kme- 
tijstvo  in  rokodelstvo,  Ubrale  so  prakticne  strune,  ker  so  bile 
kot  redno  izhajajoc  casopis  gospodarskega  znacaja,  ki  je  pri- 
nasal  pouk  v  vsakdanjih  potrebah  priprostega  cloveka,  najbolj 
uspesno  sredstvo,  da  se  vzdramijo  .sirse  plasti.  Vpliv  B  1  e  i- 
w  e  i  s  a  na  to,  da  je  imel  casopis  takoj  izprva  to  prakticno 
smer,  nekateri  precenjujejo,  n.  pr.  d  r.  S  u  1  e  k.  '')  Dr.  Bleiweis 
sam  pripoveduje,  da  je  bil  takrat  na  Dunaju,  ko  so  se  „Novice" 

'j  Sam  Stanko  Vraz  je  pisal  Presernu  1838.  leta:  ,Ich  bin  der 
Meinung,  daB  die  Kroaten  sehr  Unrecht  haben,  wenn  sie  das  Visier  so 
hoch  offnen  und  auf  uns  halbe  Nordsohne  wie  auf  Samaritaner  herabbli- 
cken ;  glaube  jedoch  fest,  daB  bald  solide  Kentnisse  an  die  Stelle  ihres 
jetzt  bloB  durch  den  hohen  Grad  der  Begeisterung  fiir  das  Wohl  ilirer 
Nation  zusammengehaltenen  Wissens  und  Wirkens  treten  werden.  Diese 
Zeitwird  gewiB  kommen;  und  da  werden  sie,  wenn  wir  ihnen  mit  erhar- 
teten  Griinden  begegnen,  ihre  Saiten  herabstimmen.  Obrigens  lassen  wir 
ihnen  in  Hinsicht  der  Geringschatzung,  wenn  wir  unsere  Nieren  aufrichtig 
priifen,  nichts  geschenkt".  In  gotovo  je  tudi  to  znacilno  za  tedanjo  dobo, 
da  se  je  dr.  Gaj  leta  1838.  branil  prevzeti  tisk  Korytkovih  na  Kranjskem 
nabranih  pesni  in  ga  prosil,  naj  za  vselej  pri  miru  pusti  njega  in  vse 
druge  zagrebske  slaviste,  ker  se  je  bai,  da  bi  obcevanje  z  njim  kot  pre- 
gnanim  Poljakom  utegnilo  navaliti  na  njega  in  druge  sum  nelojalnosti! 
(Dr.  Janez  Bleiweis,  Literarna  zapuscina  doktorja  Franceta  Preserna,  Le- 
topis  Slovenske  Malice,  Ljubljana,  1875,  str.  168,  173  in  174.) 

-)  Dr.  Janko  Lokar,  Stalisce  Bleiweisovih  „Novic"  glede  knjizevnega 
zedinjenja  Slovanov.  (Izvestje  c.  kr.  II.  drz.  gimn.  v  Ljubljani  1906./ 1907., 
str.  1—35.) 

3)  K.  V. 

^)  K.  V. 

')  Dr.  Bogoslav  Sulek,  Dr.  Ivan  Bleiweis  Trsteniski.  Nekrolog.  V 
Zagreb  u  1882. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  149 

s  posredovanjem  nadvojvode  Ivana  ustanavljale,  da  je  delal 
zacetne  priprave  dr.  Orel  in  nabral  mnogo  gradiva  za  prvi 
zacetek.  ^)  Vsekako  pa  kazejo  isto  misljenje  naslednje  besede 
Bleiweisove,  ki  jih  je  govoril  na  obcnem  zboru  ..Slovenskega 
drustva"  v  Ljubljani  dne  22.  novembra  leta  1848:  „Naiprva, 
najsilnejsa  potreba  je  omikanje  nasega  prostega  Ijudstva  in 
najsvetejsa  skrb  vseh  omikanih  Slovencev  naj  bo :  pomagati 
prostemu,  dolgo  zanemarjenemu  Ijudstvu  iz  temin  nevednosti 
na  luc  omikanosti.  Molitvene  in  pobozne  knjige  ter  pesni:  to 
je  bilo  skoro  vse  slovstvo  prejsnjih  casov  —  ali  to  je  vse  pre- 
malo  za  otesanje  prostega  Ijudstva!""-)  In  da  je  nacin,  kako 
je  dr.  Bleiweis  pri  urejevanju  postopal  glede  pisave  in  jezika, 
bil  pravi,  o  tern  nas  prepricuje  ne  samo  uspeh,  ki  ga  je  do- 
segel,  marvec  tudi  namen,  ki  so  ga  imele  „Novice",  in  razmere, 

V  katerih  so  nastale  in  delovale. 

Ilirizem  se  ni  mogel  uresniciti,  toda  zato  njegov  pomen 
ni  nic  manjsi.  Ne  smemo  sedanjosti  z  rekriminacijami  prenasati 

V  preteklost :  iz  danih  pogojev  je  treba  razlagati  in  uvazevati 
vsako  taksno  gibanje.  Ilirizem  je  bil  kulturno  sredstvo,  ki 
se  je  z  njim  oblikovala  brezlika  slovenska  kmetska 
masa  in  po  njem  dospevala  do  narodne  zavesti.  Kdor 
misli,  da  je  mogel  storiti  se  kaj  vec,  ta  prezira  temeljni  socialni 
zakon  asociacije  in  diferenciacije,  ki  mu  je  razvoj  cloveske 
druzbe,  torej  tudi  vsakega  naroda,  prav  tako  podvrzen,  kakor 
priroda  svojim  prirodnim  zakonom. 

II. 

Leto  1848.-) 

7.  Svobodomiselno  gibanje  zapadne  Evrope  se  ni  zausta- 
vilo  pred  Avstrijo,  kljub  Metternichovi  absolutistni  politiki. 
Februarska  revolucija  v  Parizu  in  proklamacija  druge  francoske 
republike  je  dala  povod  k  marcevi  revoluciji.    Liberalni  pokret 

V  Franciji,  Italiji  in  Nemciji  je  pazno  motril  Ludovik  Ko- 
sut  in  je  hotel  mednarodni  polozaj  izrabiti  v  prid  Ogerske. 
le  2.  marca  1848.  je  obenem  zahteval  ustavno  svobodo  za  vse 
avstrijske  narode.  Na  Dunaju  je  zlasti  profesor  veroznanstva, 
dr.  Anton  Fuster,    navduseval  mladino  za  politicno  prebu- 

1)  „Novice",  28,  stev.  z  dne  15.  Jul.  1863. 

-)  „Novice',  49.  stev.  z  dne  6.  dec.  1848. 

3)  Jos.  Apih,  Slovene!  in  1848.  leto.  V  Ljubljani  1888.  —  Jos.  Apih- 
Die  Slovenen  und  die  Marzbewegung  von  1848;  Die  slovenisciie  Bewe- 
gung  im  Friihjahre  und  Vorsommer  1848;  Die  Slovenen  und  der  konsti- 
suirende  Reichstag  1848/49;  Die  Slovenen  und  das  osterreichische  Verfas, 
tungswerk  von  1848  49.  (Helfertov  Osterreichisches  Jahrbuch,  Dunaj  1890, 
s4.  letnik,  str.  79-106;  1892,  16.  letnik,  str.  173—208;  1894,  18.  letnik, 
Itr.  15—35;  1896,  20.  letnik,  str.  119—154.) 


150  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

jenje.  Bil  ]e  rojen  Slovenec,  ki  je  jDkoli  leta  1830-  kot  tedanji 
stolni  kaplan  Ijubljanski  pripadal  Copovemu  in  Presernovemu 
krogu^).  Pozneje  je  prestopil  v  nemski  tabor,  ces,  da  se  ima 
vse  zahvaliti  le  nemski  izobrazbi,  v  kateri  je  bil  vzgojen.^)  O 
Fiisterju  pripoveduje  An  dre  j  Ma  ru  sic,  ki  je  bil  v  Gorici 
njegov  ucenec,  da  je  bral  in  znal  veliko,  da  pa  je  bil  bolj  lepo- 
slovec  nego  bogoslovec  Govornik  je  bil  izvrsten,  ce  sodimo 
po  lepem  jeziku  in  deklamaciji.  Njegova  zunanjost  je  bila  pri- 
kupljiva.  Znacilno  za  njegovo  naziranje  so  besede,  ki  jih  je 
izgovoril  1847.  leta,  ko  so  mu  ob  imenovanju  za  vseuciliskega 
profesorja  na  Dunaju  cestitali  ucenci  modroslovnega  ucilisca  v 
Gorici:  „Ja,  ich  versichere  Sie,  meine  Herren,  dafi  mich  die 
Ernennung  fiir  Wien  mehr  freut,  als  wenn  mir  der  Papst  den 
Kardinalshut  geschickt  hatte."^) 

Ustavne  svoboscine  so  bile  skupne  vsem  avstrijskim  na- 
rodom.  Veselje  nad  priborjeno,  s  clovesko  krvjo  poplacano 
ustavo  je  za  hip  izbrisalo  vsa  nasprotstva :  narodi  so  v  bra- 
tovskem  objemu  vriskali,  iznebivsi  se  absolutistnega  jarma.  To 
liberalno  gibanje  se  je  pa  kmalu  zacelo  izpreminjati  v  narodno. 
Docim  je  bil  v  drugih  drzavah  svobodomiseln  pokret  le  poli- 
ticnega  znacaja,  je  postal  pri  tako  mnogojezicni  drzavi  kakor 
je  Avstrija  tudi  naroden  :  boj  med  narodnimi  in  politicnimi  in- 
teresi  je  bil  ze  leta  1848.  in  je  se  dandanes  zivljensko  vpra- 
sanje  nase  drzave.  Vsak  narod  je  prihajal  s  svojimi  zahtevami, 
ki  so  si  med  seboj  nasprotovale. 

Leto  1848.  je  postavilo  avstrijsko  drzavo  pred  vprasanje : 
Kako  urediti  razmerje  posameznih  narodov  med  seboj,  da  bo 
mir  in  zadovoljnost  na  znotraj  in  na  zunaj  ?  Ustavna  svoboda 
je  zanetila  iskro,  ki  je  za  absolutizma  tiela  na  skrivnem  kljub 
vsemu  dusenju,  pricakujoc  prilike,  da  se  vzge:  narod- 
nostnonacelo;  na  podlagi  tega  nacela  naj  se  v  bodoce 
snujejo  drzave.  To  je  bila  ona  revolucionarna  misel,  ki  je 
zahtevala  za  svoje  uresnicenje  mnogo  zrtev.  V  njenem  imenu 
so  nastopali  t.  zv.  zgodovinski  narodi:  Nemci,  Italijani,  Poljaki 
in  Madjari.  Svobodna  in  zedinjena  Nemcija,  Italija,  Poljska  in 
Ogrska  je  bilo  geslo  teh  narodov,  ki  so  porabljali  narodno 
nacelo  za  svoje  politicno  edinstvo  in  svobodo,  ko  jih  je  zgo- 
dovinski razvoj  postavil  za  dedice  padlega  absolutizma. 

Kakor  so  si  mislili  Nemci  zedinjeno  Nemcijo  in  jo  hoteli 
doseci,  moramo  reci,  da  so  bill  njih  nazori  nejasni,  protislovni, 
z    realnimi    razmerami    ne  racunajoci,  zato    tudi    neizvedljivi.-) 

1)  Fr.  Levee,  Odlicni  pesniki  in  pisatelji  slovenski.  (Zvon,  Dunaj, 
1879,  str.  131.) 

-)  Anton  Giobocnik  pi.  Sorodolski,  1.  c. 

8)  Andrej  Marusic,  Moja  doba  in  podoba.  (Gorica,  1898,  str.  32.) 

*)  Dr  Maximilian  Bach,  Geschichte  der  Wiener  Revolution  im  Jahre 
1848.  (Dunaj,  1898,  str.  496  in  naslednje.) 


Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  151 


Nemsko  mescanstvo  je  zahtevalo  kot  svojo  programsko  tocko 
zedinjeno  Nemcijo,  ki  je  spadala  v  politicni  inventar  nemskega 
liberalizma  prav  tako,  kakor  ustava  in  njene  svoboscine.  Pri 
tern  bi  si  bili  morali  biti  avstrijski  Nemci  najprej  na  jasnem, 
kaksna  bodi  nova  ustavna  Avstrija,  kajti  to  je  bilo  zelo  vazno 
za  nemsko  edinstvo.  Gotovo  je,  da  vseh  avstrijskih  dezel  niso 
nameravali  pridruziti  Nemciji,  ampak  samo  tiste,  ki  so  spa- 
dale  k  nemski  zvezi.  Taka  zdruzitev  bi  pa  ne  obetala  obstanka, 
ker  bi  bil  samo  del  Avstrije  zedinjen  z  Nemcijo,  a  drugi  in 
sicer  vecji  del  zunaj  nje. 

Kako  povrsna  je  bila  nemska  politika,  nam  najbolje  kaze 
postopanje  s  Slovani.  Prvic  so  bili  Nemci  slepi  za  narodno- 
politicne  razmere  na  Ogrskem;  drugic  so  kratkomalo  prezirali 
fakt,  da  so  prebivalci  v  nekdanjih  zveznih  dezelah  izvecine 
Slovani,  ki  se  ne  bodo  dali  mirno  pridruziti  Nemciji,  zlasti  se, 
ko  vidijo,  kako  se  upirajo  madjarizaciji  nemadjarske  narod- 
nosti  na  Ogrskem.  Nemci  so  si  pa  domisljali,  da  so  vse  te 
tezkoce  ze  odstranili  s  tem,  ako  jih  niso  uvazevali.  Sicer  si 
niso  bili  na  jasnem  niti  glede  tega,  kaksno  bodi  nemsko  edin- 
stvo :  ali  zvezna  drzava  ali  sodrzavje  ?  V  prvem  slucaju  bi 
bila  morala  Avstrija  nekoliko  popustiti  od  svoje  neodvisnosti. 
Nemci  so  pac  zahtevali  nemsko  edinstvo,  toda  ne  na  pr.  pri- 
stopa  k  nemski  carinski  zvezi,  ker  bi  tega  ne  vzdrzala  avstrij- 
ska  industrija:  tako  so  tozili  nemski  fabrikantje.  Nemsko  edin- 
stvo poleg  neodvisne  Avstrije  in  varstvene  carine  —  to  je  bil 
nekako  politicni  ideal  poprecnega  dunajskega  liberalizma  1848. 
leta!  Sam  grof  Anton  Auersperg  (pesnik  Anastazij 
Griin),  ki  je  bil  med  odlicnimi  nemskimi  politiki,  ni  vedel 
dati  tocnega  odgovora  glede  zedinjene  Nemcije :  Tudi  zvezna 
drzava  lahko  oboli  na  istih  boleznih,  na  katerih  hira  dosedanje 
nemsko  sodrzavje ;  nasprotno  je  pa  sodrzavje  mogoce,  ako  ima 
vsa  porostva  za  politicno  moc  in  edinstvo  Nemcije.  Zvezna 
drzava  ali  sodrzavje  pomenja  le  visjo  ali  nizjo  stopinjo  zdru- 
zenja  z  Nemcijo.  Dasi  si  zeli  kar  najbolj  tesnega  zedinjenja  in 
bi  bil  zato  naklonjen  zvezni  drzavi,  vendar  se  nece  vezati,  ako 
bi  se  prenaglo  izrekel  za  to  ali  ono  nacelo,  marvec  hoce  po- 
cakati  debate  v  Frankfurtu,  da  si  more  na  podlagi  dolocenih 
osnov  svoje  mnenje  po  moznosti  popraviti  in  utrditi.  Tako  je 
sodil  grof  Anton  Auersperg.^) 

8.  Slovansko  politiko  leta  1848.  je  vodil  Palacky.-) 
Cehi    so  bili   med    vsemi   Slovani  narodno  najbolj  zavedni  in 

>)  Anton  Graf  Auersperg,  Antwort  auf  das  Offene  Sendschreiben 
des  Vereines  ,Slovenija"  in  Wien.  Gradec,  6.  maja  1848. 

-)  O  Paiackem  kot  poiitiku  in  zgodovinarju  imamo  siovenski  pi- 
sano  razpravo  Fr.  Sukljeta:  Franc  Palacky  (Letopis  Siovenske  Matice, 
Ljubljana,  1877  str.  1—64)  in  clanek  dr.  Ivana  2mavca:  Palackegafiiozo- 
fija  povesti  in  politika.  (Ljubljanski  Zvon,  1899,  str.  438—444  in  487—495.) 


152  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

kulturno  najbolj  razviti,  zato  jim  je  naravno  pripadalo  vodstvo 
nad  drugimi.  Palacky  je  bil  pristas  prirodnega  prava,  na  cigar 
podlagi  je  osnovana  ideja  o  enakopravnosti  narodov.  Dasi  je 
bil,  kar  se  tice  prirodnega  prava  v  narodnem  vprasanju,  Kol- 
lar  njegov  ucitelj,  stoji  Palacky,  kakor  tudi  Havlicek,  na  kon- 
kretnejsem  staliscu,  ker  je  slovansko  idejo  Kollarjevo  formulo- 
val  kot  cesko  narodno  idejo,^) 

Da  se  uresnici  narodna  enakopravnost,  je  bilo  treba  boja 
proti  ruskemu  absolutizmu,  ki  ga  je  evropska  demokratija  po 
uvedbi  ustave  v  zapadnih  drzavah  smatralaza  najbolj  nevarnega 
sovraznika  svobodi  narodov.  V  iiiteresu  evropske  demokratije 
je  bilo,  da  se  ruski  absolutizem  kolikor  mogoce  omeji.  Gotovo 
je  znacilno,  da  je  v  tern  vprasanju  sodil  Palacky,  zastopnik 
demokraticnega  mescanstva,  ravno  tako,  kakor  zastopnika  so- 
cialistnega  proletariata,  Marx  in  Engels.  Cisto  dolocno  je 
povedal  svoje  mnenje  v  znanem  pismu,  ki  ga  je  poslal  dne 
11.  aprila  1848.  odboru  petdesetorice  v  Frankfurt.  Odklonil  je 
udelezbo  kot  Nenemec  z  utemeljevanjem,  da  hoce  zedinjena 
Nemcija  samostojnost  Avstrije  oslabiti  in  onemogociti,  da  pa 
mora  ostati  Avstrija  mocna  trdnjava  zoper  preteco  rusko  uni- 
verzalno  monarhijo,  ki  bi  bila  nepregledno  in  neizrekljivo  zlo, 
nesreca  brez  mere  in  konca,  ki  bi  je  on,  dasi  Slovan  z  duso 
in  s  telesom,  v  interesu  clovecnosti  zato  nic  manj  globoko  ne 
obzaloval,  ceprav  bi  bila  slovanska-  •  •  „Ker  pa  pri  vsi  gorki 
Ijubezni  do  svojega  naroda  stavljam  interese  clovecnosti  in 
znanosti  od  nekdaj  se  nad  narodnost,  zato  ze  sama  moznost 
ruske  univerzalne  monarhije  nima  nobenega  odlocnejsega  pro- 
tivnika  in  nasprotnika  od  mene;  ne  zato,  ker  bi  bila  ta  mo- 
narhija  ruska,  marvec  zato,  ker  bi  bila  univerzalna- •  •  •  V 
istini,  ako  bi  ze  zdavnaj  ne  bilo  avstrijske  dr- 
zave,  bi  se  morali  kar  najhitrejse  potruditi  v  in- 
teresu Evrope,  v  interesu  clovecnosti  same,  da  se 
ustvari."-) 

Univerzalno  rusko  monarhijo  je  skusal  prepreciti  Palacky 
s  tern,  da  je  med  Nemcijo  in  Rusijo  uvrstil  Avstrijo  kot  zvezo 
enakopravnih  narodov.  Na  ta  nacin  je  dolocil  Avstriji  njeno 
zivljensko  upravicenost  in  nalogo.  Zaradi  tega  je  ravnal  popol- 
noma  dosledno,  ako  je  zagovarjal  federacijo  ali  unijo  avstrij- 
skih  narodov :  zgodovinske  dezele  se  nadomeste  z  narodnimi 
ozemlji.  Postal  je  oce  narodno-teritorialnega  nacela, 
ki  ga  je  zastopal  v  ustavnem  odseku  drzavnega  zbora  na  Du- 
naju  in  Kromerizu   —    brez   uspeha.    Cehi  sami   niso   bill   vsi 


1)  T.  G.  Masaryk,  Ceska  otazka.  (Praga,  1895,  str.  87  in  naslednje.) 
-)  Celotno    pismo  je  priobceno  v  Palackega  spisu,  „ldea  statu  Ra- 

kouskeho".  (Praga,  1865,  str.  69—75.)  in  v  spisu  „Radliost"  (Praga,  1873, 

III.  del,  str.  10—17.). 


Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Janez  Blciweis  in  njegova  doba.  153 


njegovega  mnenja.^)  Slovanski  shod  v  Pragi-)  kot  naj- 
znacilnejsi  pojav  slovanske  politike  se  je  vrsil  pod  vodstvom 
Palackega  in  jasno  pokazal,  da  ni  slovanskega  naroda  vsmislu 
Kollarjeve  ideologije,  marvec,  da  je  vec  narodov  z  razlicnimi 
interesi.    Kongres  se    je  izrekel  proti  politicnemu  panslavizmu. 

Slovak  Ljudevit  Stur,  ki  ga  je  podpiral  zlasti  Hav- 
Iicek,  je  bil  za  to,  da  se  ne  govori  prevec  o  ohranitvi  Avstrije- 
„Nas  cilj  je,  da  ohranimo  sebe.  Najprej  moramo  sluziti  sebi, 
potem  drugim.  Ako  pade  Avstrija,  ne  pademo  mi.  Predvsem  je 
treba  premagati  vpliv  Madjarov.  Ne  govorimo,  da  hocenio 
ohraniti  Avstrijo,  niti  da  snujemo  avstrijsko-slovansko  drzavo. 
To  nas  pripravi  ob  vse  simpatije  evropskih  narodov- •• "  Hav- 
licek  je  bil  tudi  tega  mnenja  in  obenem  poudarjal,  da  je 
zelja  Poljakov  po  samostojnosti  upravicena,  samo  sredstvo  se 
mu  ni  zdelo  pravo;  on  je  bil  za  diplomaticno  pot,  ki  naj  vede 
Poljake  do  cilja.  Ravno  zaradi  tega,  ker  so  bill  Poljaki  prija- 
telji  Madjarov,  s  katerih  pomocjo  so  upali,  da  dobe  svojo  sa- 
mostojnost,  bi  bill  morali  priti  navskriz  z  drugimi  Slovani,  da 
se  ni  izpremenil  prvotni  program  shoda.  Tudi  Slovaki  se  niso 
hoteli  popolnoma  odtrgati  od  Ogrske,  dokler  niso  dovolj  mocni 
in  pripravljeni  za  boj.  Niti  idejno  niso  imeli  dovolj  priprav- 
Ijenih  tal,  da  bi  se  bill  mogli  javno  postaviti  proti  Madjarom 
in  zahtevati  takojsnjo  locitev,  kakor  so  to  hoteli  Jugoslovani. 
Da,  Slovaki  so  se  naravnost  bali  zdruzenja  s  Cehi  na  podlagi 
narodnostnega  nacela  in  niso  zahtevali  niti  zdruzenja  z  deze- 
lami  ceske  krone,  ko  se  je  bila  vecina  v  ceskoslovanski  sek- 
ciji  izrekla  za  zgodovinsko  nacelo  in  proti  temu,  da  bi  se  dr- 
zave  ustvarjale  po  narodopisnih  mejah.  Za  Slovake  je  bilo 
vedno  odlocilno  vprasanje,  kaj  poreko  Madjari;  zato  so  se  za- 
dovoljili  z  zahtevo,  da  bi  bill  obe  narodnosti,  madjarska  in 
slovaska,  enakopravni.  Kongres  se  je  izrekel,  da  bodi  Avstrija 
zveza  enakopravnih  narodov,  toda  v  podrobnostih  se  ni  zedi- 
nil;  govorilo  se  je  na  pr.  celo  o  „ceskem  in  moravskem  na- 
rodu",  ki  si  naj  zagotovita  vzajemno  obcansko  svobodo  in  na- 
rodno  enakost-  •  • 

Znacilen^je  predlog,  ki  ga  je  dne  4- junija  1848.  leta  stavil 
dr.  Vaclav  Cervinka,  naj  se  vrse  pogajanja  z  Benecanj  in 
Lombardijci.  V  utemeljevanju  svojega  predloga  pravi  dr.  Cer- 
vinka: „Lombardijsko-beneski  narod  se  bori  za  svojo  svobodo, 
a  na  tisoce  nasih  bratov  se  bojuje  tam  proti  njim."  Slovanski 
shod  je  sel  na  dnevni  red  preko  tega  predloga! 

1)  Dr.  Zdenek  V.  Tobolka,  Politika  Slovanskeho  klubu  v  Kromeriz 
r.  1848—1849.  (Slovansky  Pfehled,  Praga,  VIII.  letnik,  1935,  5.  zv.,  str 
199—206,  6.  zv.  str.  263-271.) 

«)  Dr.  Zd.  V.  Tobolka,  Slovansky  sjezd  v  Praze  roku  1848.  (Prag 
1901,  III.,  str.  95—166.) 


154  Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Janez   Bleiweis  in  njegova  doba. 

9.  Leto  1848.  je  rodilo  tudi  slovenski  narodno- 
politicni  program.  Marceva  revolucija  je  odstranila  ab- 
solutizem  in  fevdalizem  ter  dala  posameznikom  osebno  svo- 
bodo  in  drzavljanske  pravice,  ki  jih  je  Wto  treba  razsiriti  i  na 
narod  kot  celoto.  Slovenci  smo  politicno  nadaijevali,  kar  smo 
kulturno  tako  uspesno  zaceli  s  pomocjo  ilirizma.  Bili  smo  je- 
zikovno  zdruzeni,  daljsi  korak  je  bil  sedaj  ta,  da  si  priborimo 
politicne  pravice  kot  narod,  to  je,  da  si  ustavne  svoboscine 
prikrojimo  tako,  kakor  to  prija  nasim  narodnim  potrebam  in 
zahtevam.  Rodila  se  je  misel  o  „Zedinjeni  Sloveniji" 
kot  zdruzenju  vseh  pokrajin,  v  katerih  bivajo  Slovenci,  v  ad- 
ministrativno  -  politicno  skupino  s  postavodajalnim  zborom  v 
Ljubljani. 

„Zedinjena  Slovenija"  se  je  spocela  v  Napoleonovi  „Ili- 
riji".  Izza  te  dqbe,  ko  je  Napoleon  zdruzil  skoro  vse  slovenske 
dezeie  (razen  Stajerske)  v  eno  skupino,  la  misel  ni  zaspala; 
saj  je  tudi  avstrijski  cesar  Franc  I.  spojil  Kranjsko,  Korosko 
in  Primorsko  v  „Ilirsko  kraljestvo"  (1816.  do  1849.).  Ob  tej 
misii  so  se  navdusevali  slovenski  buditelji  in  leta  1848.  upali, 
da  je  napocila  doba  za  njeno  uresnicenje.  Matija  Majar 
je  prvi  V  „Novicah"  dne  29.  marca  1848.  priobcil  oklic,  naj 
slovenski  poslanci  na  Dunaju  zahtevajo,  „da  nam  bode  svo- 
bodno  V  Sloveniji,  kadarkoli  hocemo  in  kakor  hocemo, 
uvesti  po  malemvsole  in  pisarne  nas  slovenski  jezik^)."  Istega 
dne  je  44  dunajskih  Slovencev  (med  njimi  so  bili  na  pr. 
Dezman,  Dimitz,  dr.  Dole  nee,  dr.  F  us  ter,  profesor 
Jenko,  dr.  Martin  ak,  dr.  Miklosic,  Toman,  dr.  Zu pa- 
ne c)  podpisalo  adreso  kranjskim  stanovom,  v  kateri  prosijo, 
naj  se  zavaruje  slovenska  narodnost  na  Kranjskem,  Stajerskem, 
Koroskem  in  Primorskem.  Slovenska  mladina  na  Dunaju  je 
delala  za  „Slovenijo"  z  vso  mocjo ;  posebno  dva  moza  sta 
se  je  oklenila :  Anton   Globocnik   in    Peter  Kozler. 

Globocnik  se  je  ze  v  zacetku  40.  let  pod  Jeranovim  vpli- 
vom  navduseval  za  njo  in  je  kot  tajnik  dunajskega  drustva 
„Slovenije"  napisal  v  imenu  na  Dunaj  doslih  hrvaskih  in 
ceskih  deputacij  poziv  na  Slovence,  v  katerem  izreka  to 
poglavitno  tocko  slovenskega  narodnega  programa  (5.  aprila 
1848.)-^)  Kozler  je  pa  izdal  brosuro  o  tem  vprasanju,^)  v  kateri 
zeli,  da  bi  se  tudi  beneski  in  ogrski  Slovenci  zdruzili  z  osta- 
limi  svojimi  rojaki,  kar  sta  zagovarjala  i  Matija  Majar^)  in 
Oroslav  Cat.    Da    je    bil  Kozler  med  glavnimi  zagovorniki 


1)  , Novice",  13.  stev.  z  dne  29.  marca  1848. 

2)  Pismo  Globocnikovo  z  dne  11.  novembra  1908. 

3)  Peter  Kozler,  Das  Programm  der  Linken  des  osterrischen  Reichs- 
tages  mit  Riicksicht  auf  Slovenisch-  und  Italieniscli-Osterreich.  Dunaj  1849. 

*)  „Slovenija',  16.  stev.  z  dne  25.  avgusta  1848. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  155 


„Zedinjene  Slovenije",  prica  tudi  to,  ker  je  izdelal  celo  zem- 
Ijevid,  ki  je  predoceval  zemljepisno  razsirjenost  slovenskega 
naroda.  Nacrt  tega  dela  si  je  moral  brezdvomno  ze  zgodaj 
narediti,  ker  mu  je  bilo  treba  veliko  preiskovati  in  povprase- 
vati.  Dr.  Bleiweis  je  zagovarjal  to  programaticno  tocko  v 
slovesni  avdijenciji  pri  nadvojvodi  Ivanu  na  prigovarjanje  du- 
najskih  rojakov.  G  lo  b  oc  n  ik  in  Koz  1  er  sta  tudi  izbrala  na 
podlagi  kranjskega  dezelnega  grba  kot  slovenski  znak  barve: 
beio-modro-rdeco.M 

Slovenska  narodna  politika  se  je  vodila  leta  1848.  glavno 
iz  Dunaja  in  iz  Gradca,  a  ne  toliko  iz  Ljubljane.  Trdina  pri- 
poveduje,  da  je  v  Ljubljani  vladala  tolika  politicna  nevednost, 
da  je  po  splosnem  mnenju  poznal  v  vsem  mestu  edini  dr. 
Ahacic  bistvo  in  pomen  ustavnega  zivljenja.^)  Na  Dunaju  in 
V  Gradcu  sta  se  bili  osnovali  drustvi  „Slovenija",  ki  sta  se 
potegovali  z  vso  vnemo  za  slovenski  narodni  program.  Du- 
najski  „Sloveniji"  je  bil  predsednik  dr.  Miklosic,  graski  je 
bil  pa  predsednik  in  dusevni  vodja  dr.  Mursec,  poleg  njega 
je  bil  posebno  delaven  dr.  Kranjec.  V  prvih  vrstah  teda- 
njega  narodnega  gibanja  v  Gradcu  je  stal  tudi  Radoslav 
Razl  ag.2) 

V  Celju  je  nastalo,  najbrze  po  prizadevanju  Vincenca 
Gurnika,  „Drustvo  za  gojenje  sporazumljenja  med  Nemci  in 
Slovenci",  da  bi  nastopalo  proti  vsem  ekstremnostim.  Bilo  je 
mrtvorojeno  dete.  V  Celovcu  je  delal  za  narodni  program  An- 
drej  Einspieler  v  „Slovenskem  drustvu",  ki  pa  ni  moglo 
krepko  napredovati  zaradi  narodne  brezbriznosti  in  nemskega 
nasprotstva.  Enako  revna  je  bila  goriska  „Slovanska  citalnica*', 
kjer  je  bil  najdelavnejsi  ud  Doljak.  V  Trstu  je  bilo  „Slo- 
vansko  drustvo",  ki  je  stelo  veliko  udov  in  nastopalo  zlasti 
proti  Italijanom.  Prvi  predsednik  je  bil  I  van  Ve  se  1  -  K  o- 
seski,  ki  pa  ni  imel  dovolj  vpliva ;  v  drustvu  so  se  uveljav- 
Ijali  sklepi,  ki  se  z  njimi  ni  mogel  strinjati"^) 

„Ljubljansko  slovensko  drustvo"  je  bilo  izprva  literarno; 
kranjski  stanovi  so  zahtevali  od  vlade,  naj  svari  duhovscino 
in  uradnistvo  pred  drustvom,  ako  prekoraci  meje  „harmloser 
Liebhaberei  fUr  die  Landessprache".  Sila  razmer  je  potegnila 
drustvo  V  politicno  zivljenje.  Njegov  predsednik  dr.  Bleiweis 
je  dolocil  drustveni  namen :  „Sovrazniki  Nemcev  nocemo  ni- 
kakor  biti,  tudi  ne  moremo  zeleti,  da  bi  se  nemski  jezik  pre- 
gnal  iz  vseh  nasih  sol,  mi  samo  to  tirjamo,   da   se  uvede  tudi 


»)  Anton  Globocnik  pi.  Sorodolski,  1.  c. 
-)  janez  Trdina,  1.  c.  str.  717. 

3)  Dr.  K.  Glaser,  Bozidar  Raic.  (Letopis  Matice  Slovenske,  Ljubljana, 
1888,  str.  4.) 

*)  Pismo  Koseskega  z  dne  2.  novembra  1848.  KB. 


156  Dr.  Dragotin  Loncar :   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

nas  rlovenski  jezik  v  sole,  urade  in  v  vsakdanje  zivljenje,"i) 
Najbolj  vneto  je  branil  drustveni  namen  dr.  Martina  k. 

Dr.  Bleiweis  leta  1848.  ni  stal  tako  v  ospredju  slo- 
venske  politike,  kakor  pozneje.  V  pripravljalnem  odboru  „Slo- 
venskega  drustva"  nahajamo  dr.  Martinaka  kot  predsednika, 
Ivana  Bucarja  in  Fr.  Malavasica  kot  tajnika  (drugi  odborniki 
so  bili  Hoffern,  dr.  Hradecky,  Kersnik  in  Jerisa),  a  Bleiweisa 
se  ni  med  njimi.-)  Slomsek  svetuje  Bleiweisu,  naj  bo  oce 
svojim  mladim  tovarisem;  kjer  je  on,  tarn  se  ni  bati  prekucij,^) 
O  Ljubljani  se  sploh  tozi  (Caf,  Cigale,  Einspieler),  da 
je  nedelavna  in  pohlevna.*)  Neki  odbornik  „Slovenskega 
drustva"  pise:  „Bili  smo  mirni  in  trezni  ter  smo  pricakovali 
tiho  boljsih  casov  in,  ako  bi  nam  bila  vlada  vsilila  popolno 
enakopravnost,  bi  bili  najbolj  prestraseni  mi,  ker  ni  bilo  slo- 
varjev  in  ni  nihce  znal  slovenscine."  A  se  to  politicno  delo- 
vanje,  kolikor  ga  je  bilo,  ni  bilo  nekaterim  vsec.  Matija 
Vrtovec  na  pr.  pise  Bleiweisu,  da  bi  bilo  „Slovensko 
drustvo"  morda  bolje  opravilo,  ko  bi  se  ne  bilo  celo  nic  vti- 
kalo  V  ..zmesnjavo".'') 

Slovenci  niso  bili  edini  glede  svojega  narodnega  pro- 
grama.  Nedostajalo  je  narodne  zavesti  in  politicne  izobrazbe. 
V  provizoricnem  dezelnem  zboru  koroskem  in  stajerskem  se 
je  V  §  1.  nove  dezelne  ustave  sprejela  dolocba,  da  sta  vojvo- 
dini  nerazdruzljivi,  a  Slovenci  temu  niso  ugovarjali.  Cesar  je 
bil  koroski  deputaciji  dal  odgovor,  da  vlada  ne  bode  trpela 
„separatistnih  nakan",  to  je  slovenskih.  Porajale  so  se  take 
absurdnosti,  kakor  neki  poziv,  ki  pravi:  „Mi  hocemo  sicer  tudi 
z  nasimi  sosedi  Slovenci  in  Hrvati  biti  prijatelji,  ostati  pa 
Kranjci !"  Gurnik,  ki  je  bil  prvak  stajerskih  slovenskih  de- 
zelnozborskih  poslancev,  toda  premeliak  in  neodlocen  clovek, 
je  razlagal,  zakaj  se  je  v  stajerskem  dezelnem  zboru  soglasno 
sklenilo,  naj  ostane  stajerska  vojvodina  nerazdeljena  in  edina: 
1.  Doslej  smo  bili  veliko  stoletij  zdruzeni  z  nemskimi  brati  in 
in  smo  uzivali  isto  usodo.  Tako  smose  navadHi  te  zveze,  da  bi 
nam  bila  locitev  gotovo  tezka.  2.  Nemski  Stajerci  nas  imajo 
za  prijatelje  in  se  smemo  nanje  zanasati.  3.  Kupcijstvo  bi  za- 
stalo,  s  cimer  bi  bil  oskodovan  denarni  promet  in  dezelno 
imetje.  4.  Stajersko  dezelno  imetje  se  ne  da  razdeliti,  ker  ne 
bi  mogli  najti  pravicnega  razmerja  in  ker  bi  tisti,  ki  bi  se  svo- 
jevoljno  odcepili,  po    pravici  ne  imeli  na  imetju  nobenega  de- 

i7~„Novice",  26.  stev.  z  dne  28.  junija  1848. 

")  Nemski  oi<iic  „Der  slovenisclie  Verein  zu  Laibach"  z  dne  26. 
aprila  1848. 

3)  Slomsekovo  pismo  z  dne  8.  dec.  1848.  KB. 

*)  Dr.  Fran  Ilesic,  Korespondenca  dr.  Jos.  Mursca.  (Zbornik  Sloven- 
ske  Matice,  Ljubljana,  1905,  str.  27,  93  in  97.) 

'')  Vrtovcevo  pisnio  z  dne  16.  1848.  dec.  KB. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  157 

leza.^)  Nasprotoval  mu  je  dr.  Kranjec.-)  Celo  Slomsek,  ki 
je  sani  deloval  za  locitev  Spodnje  Stajerske  od  Sekovske  sko- 
fije,  se  je  izrekel  i  zoper  Frankfurt  i  zoper  zvezo  s  Hrvati  ter 
je  tudi  javno  grajal,  da  so  se  mnogi  duhovniki  udelezeval 
agitacije  za  „Zedinjeno  Slovenijo".  Med  odlicnimi  Slovene!  na 
Stajerskem  in  Koroskem  so  nekateri  goreli  za  „Slovenijo"  kot 
upravni  organizem,  namenjen  za  cisto  narodne  interese,  na 
pr.  solstvo,  Koseski  sicer  ne  dvomi,  da  se  slovenska  zahteva 
uresnici,  toda  v  daljni  bodocnosti.  Sedaj  pa  ni  mozno  napra- 
viti  kaj  odlocilnega  za  „Slovenijo".  Te  zelje  niso  splosne  in 
slovenska  zrelost  je  se  veliko  vprasarije.  Inteligencija  v  Istri 
nece  nicesar  slisati  o  Kranjski,  Trst  tudi  ne,  najbrze  Gorica 
tudi  ne.^)  V  ustavnem  odseku  je  prvi  predlozil  dr.  Kavcic 
nacrt  za  razdelitev  Avstrije  po  narodnostih,  ki  je  bil  pa  zmes 
zgodovinskega  in  narodnega  nacela:  njegova  „Slovenija"  bi 
obsegala  slovenski  del  Stajerskega,  Kranjsko  in  slovensko  Pri- 
morje  brez  koroskih  Slovencev.  Za  Kavcicev  nacrt  se  je  izja- 
vil  tudi  dr.  Kranjec,  dasi  ni  soglasal  z  njim  popolnoma, 
Gorjup  je  bil  pa  izprva  za  ohranitev  starih  kronovin,  a  je 
pozneje  opustil  to  stalisce. 

Kar  se  tice  zveze  s  Hrvati  in  Srbi,  sta  jo  vneto  zagovar- 
jala  koroska  politika  Matija  Majar^)  in  Andrej  Einspie- 
1  e  r^j ;  urednistvo  „Slovenije"  je  pripomnilo,  da  je  govor  le  o 
prostovoljnem  pridruzenju  na  postavnem  potu.  Matija  Ma- 
jar  je  obenem  siril  vseslovanski  program,  po  katerem  se  na] 
vsi  avstrijski  Slovani  spoznajo  za  eden  narod^);  vsako  slovan- 
sko  pleme  naj  ima  „svoj  domaci  shod  s  svojim  poglavarjem, 
vsa  slovanska  plemena  skupaj  pa  naj  imajo  slovanski  zbor  z 
vseslovanskim  upravnistvom  kot  eden  slovanski  narod."')  ^Slo- 
vanska plemena  v  Avstriji  so  mu  Slovenci,  Hrvatje,  Srbi,  Cehi, 
Moravani,  Slovaki,  Poljaki  in  Rusini,  vsi  so  si  med  seboj  po- 
polnoma enaki.^)  To  je  bila  ideologija  KoUarjeva  brez  real- 
nega  temelja. 

Dunajska  „Slovenija"  se  je  pac  krepko  potegovala  za 
zdruzenje  vseh  Slovencev  v  eno  upravno  celoto,  toda  blizja 
zveza  s  Hrvati  je  bila  nameravana  le  za  slucaj,  ako  bi  se  ures- 
nicil  nemski  frankfurtski  program.  Graska  „Slovenija"  je 
nasprotno  zahtevala,    naj  se  promet  s  Hrvati  olajsa  s  tern,   da 

1)  „Celjske  Slovenske  Novine",  15.  stev.  z  dne  3  oktobra  1848. 

2)  „Celjske  Slovenske  Novine",  26.  stev.  z  dne  20.  dec.  1848. 
'■)  Pismo  Koseskega  z  dne  11.  oktobra  1849.  KB. 

*)  „Slovenija",  16  stev.  z  dne  25.  avg.  1848. 
^)  „Slovenija",  36.  stev.  z  dne  4.  maja  1849. 
^)  „Slovenija",  16.  stev.  z  dne  25.  avg.  1848. 
')  „Sloveniia",  51.  st.  z  dne  26.  dec.  1848. 

s)  KV.  (Priobcil  dr.  Fr.  Ilesic  v  Izvestjih  Muzejskega  drustva  za 
Kranjsko,  Ljubljana,  XIX.  letnik,  1909,  ses.  3.  in  4.  str.  106.) 


158  Dr.  Dragotin   Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 


se  odpravi  carinska  meja  in  oba  naroda  naj  se  tesneje  zdru- 
zita  po  skupnosti  visjega  solstva.  Za  tesno  zvezo  s  Hrvati  je 
deloval  dr.  Mursec  in  pa  Oroslav  Caf,  ki  je  v  njej  videl 
spas  Slovencev,  kakor  je  pisal  dne  27.  maja  1848.  leta  odboru  za 
prireditev  slovanskega  shoda  v  Pragi.^)  Dr.  Marti  nak  je  bil 
zopet  proti  temu,  ces,  da  bi  se  pri  zvezi  s  Hrvati  morala  slo- 
venska  narodnost  udati  sosednji,  mocnejsi  ilirski  narodnosti.^) 
Proti  temu  je  .bil  —  kakor  receno  —  tudi  Siomsek.  Ivan 
Macun  se  je  pa  potegoval  za  uvedenje  hrvasko-srbskega  je- 
zika  v  sole  in  urade  po  Slovenskem,  ker  se  mu  je  misel,  da 
bi  kdaj  cvetlo  slovensko  slovstvo,  zdela  prevarljiva;  zato  se  je 
je  treba  pravocasno  braniti.^)  Govorilo  se  je  tudi  o  ustanovitvi 
jugoslovanskega  vseucilisca  v  Zagrebu.^j 

Velik  del  slovenskih  izobrazencev  je  bil  nasprotnik  slo- 
venskim  naporom;  mnogi  so  bili  narodno  mlacni  in  polni  raz- 
licnih  predsodkov,  le  malo  je  bilo  zavednih  Slovencev.  „Slo- 
venija"  tozi :  „Slovenski  domorodci  delajo  vse  brez  osnove  in 
dogovora,  onih  pa,  ki  kaj  delajo,  koliko  jih  imamo?  Politikarji 
ex  professo,  uceni  juristi,  advokati,  visji  uradniki  —  vsa  ta 
truma  javnosti  in  mogocnega  vpliva  se  odteguje  javnemu  ziv- 
Ijenju  in  pusca  nemocnim  mladicem  sveti  boj---"') 

Kaj  naj  recemo  o  preprostem  Ijudstvu?  Stokajoc  pod  jar- 
mom  podloznistva,  je  bilo  cisto  naravno  glavno  njegovo  priza- 
devanje  to,  da  se  resi  tlake  in  desetine,  da  se  osvobodi  do- 
sedanjega  socialnega  polozaja.  V  Poljcanah  na  Stajerskem  se 
je  na  pr.  ustanovilo  neke  vrste  kmetsko  drustvo,  da  bi  sirilo 
omiko  med  poljedelskim  Ijudslvom,  ki  pa  je  imelo  smisel  le 
za  odpravo  tlake  brez  odskodnine.  Po  nekem  burnem  zboro- 
vanju  je  drustvo  prenehalo. 

Nesoglasje  je  vladalo  med  Slovenci  tudi  glede  franfurt- 
skega  vprasanja.  Nemski  politiki  (baron  Andrian,  Schuselka, 
Rizzi)  so  vabili  Slovence,  da  volijo  v  Frankfurt,  in  jim  zago- 
tavljali  narodno  enakopravnost;  tudi  nekateri  Slovenci  (dr. 
Ahacic,  dr.  Lavric,  Gurnik)  so  bili  za  to  in  za  kandidate 
so  se  priporocali  mnogi  znani  Slovenci,  na  pr.  Ambroz,  dr. 
Burger,  dr.  Ch  rob  at,  dr.  Dole  nee,  dr.  H  r  ad  ecky,  dr. 
Kavcic,  dr.  Ulepic  ltd.'')  Boj  proti  Frankfurtu  sta  pa  vodili 
glavno  dunajska  in  graska  „Slovenija".  Najbolj  zanimiva  je 
polemika  med  grofom    Antonom     Auerspergom     in    du- 

1)  Dr.  Zd.  V.  Tobolka,  Slovansky  sjezd  v  Praze  roku  1848.  (Praga, 
1901,  II.  str.  39—94.) 

2)  „Slovenija",  13.  stev.  z  dne  15.  avg.  1848. 

3)  „Slovenija',  3.  stev.  z  dne  11.  julija  1848. 

*)  „Celjske  Slovenske  Novine",  47.  stev.  z  dne  24.  nov.  1849;  „SIo- 
venija",  1.  stev.  z  dne  1.  jan.  1850. 

">)  „Slovenija",  95.  stev,  z  dne  30.  nov.  1849. 
6)  „Novice",  18.  stev.  z  dne  3.  maja  1848. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  159 

najsko  „Slovenijo".^)  V  svojem  drugem  odgovoru  pravi  namrec 
grof  Auersperg:  „I  jaz  verujem  v  veliko  lepo  bodocnost  slo- 
vanskega  imena,  i  jaz  spremljam  z  najtoplejsim  srcnim  socut- 
jem  slovenski  narod  na  njegovi  poti  k  omiki.  Naj  stopa  „Slo- 
venija"  se  nekaj  casa  ob  rami  svoje  starejse  sestre  Avstrije, 
tega  vodstva  se  ji  ni  treba  sramovati,  ker  ni  namrec  manj  na- 
darjena,  pac  pa  je  mlajsa.  Ko  nekoc  popolnoma  dozori,  potem 
bo  locitev  naravna  in  zato  manj  bolestna."  Nato  zakljucuje  z 
naslednjimi  proroskimi  besedami :  „  •  •  •  Bojim  se  Rusov  (du- 
najska  „Slovenija''  je  bila  namrec  mnenja,  da  se  Slovencem 
ni  treba  bati  Rusov,  in  je  upala,  da  se  jim  lahko  brez  nem- 
ske  pomoci  postavi  Avstrija  castno  nasproti),  a  ne  kot  nepri- 
jateljev  Nemcije,  bojim  se  jih  le  kot  prijateljev  Avstrije  in  av- 
strijskih  Slovanov.  Bojim  se  jih  kot  naprosenih  resiteljev  av- 
strijske  vlade  iz  onih  groznih  stisk  notranjih  razprtij,  ki  prete 
nasi  domovini,  ako  se  locite  od  Nemcije;  zakaj  najvecja  ne- 
sreca,  ki  bi  mogla  doleteti  Avstrijo,  bi  bila  ruska  pomoc.  0  da 
bi  ne  dozivel  uresnicenja  te  slutnje!"  Nasproti  trditvi  dunajske 
wSlovenije",  da  na  Laskem  verolomna  frakcija  iz  necimurnosti 
zlocinsko  tepta  pravice  postavnega  vladarja  in  interese  itali- 
janskega  Ijudstva,  pravi  grof  Auersperg,  da  ne  more  tam  brez- 
pogojno  grajati,  kar  ga  navdusuje  v  domovini,  a  obsoja  in  pre- 
klinja  izdajstvo  in  podia  sredstva. 

V  graski  „Sloveniji"  je  zlasti  dr.  Mursec  deloval  zoper 
Frankfurt.  V  pismu  na  Gaja  poroca,  da  po  njegovem  priza- 
devanju  16  okrajev  ni  volilo."-)  Kratko  in  jedernato  je  odgo- 
varjal  frankfurtovcem  dr.  Kranjec:  „Ako  veljajo  zgodovinske 
pravice,  potem  velja  zvezno  pismo  z  dne  8.  junija  1815.  leta, 
ki  zagotavlja  samostojnost  posameznih  drzav,  pristetih  Nemciji; 
za  vsako  izpremembo  ustavnih  zakonov  je  treba  edinosti  gla- 
sov  vseh  zveznih  udov,  t.  j.  vseh  vladarjev.  Ako  pa  zvezno 
pismo  ne  velja  vec,  ampak  le  prirodno  pravo  in  namesto  vla- 
darjeve  volje  le  narodna  volja,  potem  velja  tudi  volja  Slova- 
nov, ta  pa  je  proti  zvezi  z  Nemci.  Za  vsako  zvezo  je  treba 
edinosti  glasov.  Slovanov  vlada  k  volitvi  v  Frankfurt  ni  mogla 
siliti,  ker  se  niso  v  drzavni  zvezi  z  Nemci.  Kaksno  edinstvo 
hocejo  zdaj  Nemci?  Ako  narodno,  potem  ne  spadajo  sem  slo- 
vanske  dezele;  ako  drzavno,  zakaj  bi  se  moral!  zbrati  vsi  pod 
nemsko  zastavo?"')    Koseski    se  je   izrekel  proti  Frankfurtu. 

')  Anton  Graf  Auersperg,  An  meine  slovenischen  Briider.  Ljubljana. 
26.  aprila  1848.  —  Offenes  Sendschreiben  des  Vereines  „Slovenija"  in 
Wien  an  Herrn  A.  Grafen  v.  Auersperg  (Anastasius  Griin>.  Dunaj,  3tO 
aprila  1848.  (Sestavil  dr.  Matija  Dolenec.)  —  Anton  Graf  Auersperg,  An-, 
wort  auf  das  Offene  Sendschreiben  des  Vereines  „Slovenija"  in  Wien 
Gradec,  6.  maja  1848. 

«)  KG. 

3)  „Slovenija",  3.  stev.  z  dne  11.  julija  1848. 


160  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr,  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba, 

tudi  z  gospodarskega  stalisca,  ces,  da  bodo  Nemci  napravili 
carinske  meje,  ki  bodo  razcepile  naso  monarhijo  v  vec  delov 
in  nas  locile  od  slovanskih  bratov.^) 

Volitve  same  so  se  izvrsile  razlicno:  na  Kranjskem  ne- 
kateri  kraji  niso  hoteli  voliti,  drugi  z  neznatno  udelezbo,  na 
Koroskem  in  Primorskem  je  bilo  volilno  gibanje  zivahnejse,  na 
^tajerskem  ponekod  sploh  niso  volili.  Slovenci  so  pozneje  pro- 
testirali  proti  frankfurtski  ustavi  in  izjavili,  da  so  volili  po- 
slance  v  Frankfurt  zoper  svoje  prepricanje  in  le  iz  spostovanja 
do  cesarskega  ukaza,^) 

Na  slovanskem  shodu  v  Pragi  ne  slisimo  veliko  o  Slo- 
vencih.  Slovenska  zastopnika  sta  bila  Stanko  Vraz  in  An- 
ton Globocnik,  ostali  so  se  vrnili  kmalu  na  Dunaj.  Glavno 
delo  je  slonelo  na  Globocniku,  ki  je  bil  takrat  jurist,  priprav- 
Ijajoc  se  za  svoje  izpite;  zato  ni  mogel  tako  posezati  v  razvoj 
dogodkov,  kakor  bi  bilo  zeleti.')  Slovanski  shod^je  sprejel  slo- 
venski  narodno-politicni  program,  dasi  ni  bil  Cejiom  nic  kaj 
vsec,  ker  bi  se  po  tem  nacelu  moralo  lociti  tudi  Cesko  po  na- 
rodnostih.^) 

10.  Dotakniti  se  moram  v  glavnih  obrisih  obenem  poli- 
ticnega  razvoja  na  Hrvaskem.^)  Do  leta  1790.  so  imeli  Hrvatje 
osebno  edinstvo  z  Ogrskim.  Tega  leta  so  osebno  edinstvo  za- 
menjali  s  stvarnim,  personalno  unijo  z  realno.  Odlocevala  je 
pri  tem  razredno-gospodarska  politika  hrvaskega  plemstva  na 
skodo  narodni  ideji.  Jozef  II.  je  bil  izdal  leta  1784.  naredbo,  da 
se  mora  v  treh  letih  zamenjati  dotedanji  latinski  uradni  jezik 
na  Ogrskem,  Hrvaskem  in  na  Sedmograskem  z  nemskim.  Leta 
1785.  je  pa  odredil,  da  bosta  tudi  plemstvo  in  duhovscina 
placevala  davek,  ker  doslej  sta  imela  ta  dva  stanova  vse  poli- 
ticne  pravice  in  vso  zemljisko  posest,  a  od  nje  nista  placevala 
nobenih  drzavnih  davkov,  nasprotno  je  pa  moral  kmet-tlacan 
poleg  mescana  placevati  ves  da\/ek:  drzavi  in  svojemu  zem- 
Ijiskemu  gospodu,  ne  da  bi  bil  imel  zato  kaksne  politicne 
pravice.  In  na  Hrvaskem  je  bilo  skoro  90*^/o  kmetov !  Da  bi 
se  hrvasko  plemstvo  laze  upiralo  germanizatorni  politiki  Jo- 
zefa  II.  in  uspesnejse  branilo  svoje  gospodarsko  stalisce,  je 
sklenilo  z  Ogrskim  realno  unijo,  ker  so  imeli  ogrski  velikasi 
iste  interese  kakor  hrvaski.  Cisto  razredno  —  plemiska  korist, 
namerjena  proti  socialni  in  gospodarski  osvoboditvi  hrvaskega 
kmeta,    je   tesneje   zdruzila    hrvasko    plemstvo  z  mogocnim  in 

1)  „Novice'    20.  stev.  z  dne  17.  maja  1848. 

2)  „Novice",  48.  stev.  z  dne  29.  nov.  1848. 

3)  Anton  Globocnik  pi.  Sorodolski,  1.  c. 

^)  Pismo  Globocnikovo  z  dne  11.  novembra  1908. 
4  Dr.  Rudolf  Horvat,   Najnovije    doba    hrvatske    povjesti.  (Zagreb, 
1906,  str.  5  in  naslednje.) 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  161 

stevilnim  ogrskim  plemstvom,  upajoc  od  njega  pomoci  proti 
svojemu  lastnemu  narodu.  Na  skupnem  drzavnem  zboru  v 
Budimu  leta  1790.  sta  se  sklenila  dva  osnovna  zakona:  1. 
Hrvaske  zupanije  sprejemajo  naredbe  od  ogrskega  namest- 
nistva  in  2.  o  hrvaskih  davkih  razpravlja  skupni  drzavni  zbor, 
toda  loceno  od  ogrskih  davkov.  Zadnji  dostavek  so  dodali 
Ogri,  ki  so  tore]  bolje  varovali  narodno  hrvasko  samostojnost 
nego  Hrvatje  sami. 

Germanizatorne  tendence  Jozefa  II.  so  napotile  ogrske 
plemenitase,  da  so  zaceli  uvajati  namesto  latinscine  v  javno 
zivljenje  madjarski  jezik  kot  jezik  onega  naroda,  ki  je  poli- 
ticno  vladal  na  Ogrskem.  Hrvatje  pa  niso  spoznali  politicnega 
polozaja,  marvec  so  na  svojem  ozemlju  zagovarjali  latinski 
jezik  in  ne,  da  bi  se  bili  naslanjali  na  siroke  sloje  naroda.  Pa 
kako  neki?  Saj  so  se  vendar  tesneje  zdruzili  z  Ogrskim  iz 
strankarskih  koristi  proti  svojim  rojakom  —  kmetom!  Zato  ni 
moglo  biti  drugace,  da  je  madjarizacija  na  Hrvaskem  napre- 
dovala  in  se  njen  vpliv  vedno  bolj  siril  ter  postajal  od  dne 
do  dne  mogocnejsi.  V  tej  borbi  so  iskali  Hrvatje  pomoci  pri 
kroni,  ona  je  postala  njili  edina  zascitnica  —  s  tern  se  je 
razmerje  med  njimi  in  Madjari  vedno  bolj  poostrovalo. 

Z  letom  1830.  je  nastopil  ilirizem  v  znamenju  n  a- 
rodne  ideje  in  je  pridobil  zase  v  prvi  vrsti  hrvasko  inte- 
ligencijo  in  mescanstvo;  vecina  plemstva  ni  bila  na  njegovi 
strani,  ker  se  je,  malo  vesca  narodnemu  jeziku,  bala  za  svoje 
pozicije,  ako  postane  hrvascina  uradni  jezik.  Ko  je  leta  1843. 
Ilirec  Ivan  Kukuljevic  prvi  izpregovoril  v  saboru  hrvaski 
in  predlagal  hrvascino  za  vladni  jezik,  ni  nasel  odmeva;  sele 
1847.  se  je  sprejei  predlog,  da  se  uvede  hrvascina  v  sole  in 
urade.  To  se  je  sicer  zgodilo  soglasno,  toda  za  50  let  pre- 
pozno:  Madjari  so  se  bili  med  tern  casom  silno  okrepili. 

Prislo  je  leto  1848.  Dosedanji  hrvaski  sabor,  ki  je  bil 
sestavljen  iz  zastopnikov  plemstva,  duhovscine  in  odposlancev 
kraljevskih  svobodnih  mest,  se  je  po  naredbi  bana  Jelacica 
izpremenil  v  „narodni"  sabor  v  zmislu  mescanstva,  ki  je  po- 
stalo  politicen  faktor.  Hrvatje  so  se  odlocili  od  Ogrskega.  ki 
je  hotelo  absorbovati  vse  nemadjarske  narode  in  dezele  v 
ogrski  drzavi  pod  vodstvom  Madjarov.  Na  racun  kratkovidne 
strankarske  politike  hrvaskega  plemstva  je  utrdilo  madjarstvo 
svojo  narodnost  in  1848.  leta  uporabilo  priliko,  da  se  politicno 
popolnoma  osamosvoji  in,  izrabivsi  zase  politicni  razvoj  ne- 
madjarskih  narodov,  zlasti  Hrvatov,  zavlada  nad  njimi. 

Kaj  so  nasproti  temu  mogli  napraviti  Hrvatje?  Sklice- 
vanje  na  zgodovinske  pravice  ni  moglo  veliko  pomagati,  ker 
so  sami  sozakrivili  svoj  neugodni  politicni  polozaj  in  sami  so- 
delovali    pri    ojacanju    madjarske   narodnosti.   c Hrvatje  so  kot 

11 


162  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

slabsi  iskali  1790.  leta  pomoci  pri  mocnejsih  Madjarih,  — 
kako  bi  jim  bilo  sedaj  pomagalo  zgodovinsko  pravo,  ki  so 
se  z  njim  okoristili  Madjari?  Zascita  slabih  je  mozna  po  pri- 
rodnem  pravu;  zato  vidimo,  da  so  Hrvatje  1848.  leta,  odce- 
pivsi  se  od  Ogrske,  opustili  zgodovinsko  nacelo  in  se  oprijeli 
prirodnega  nacela.  Tako  je  nastal  hrvaski  narodno-politicni 
program,  ki  je  bil  ob  enem  jugoslovanski  narodni  program: 
Avstrija  bodi  zvezna  drzava,  vsaka  narodna  skupina  imej  svoj 
narodni  zbor  in  viado,  na  Dunaju  je  pa  skupna  vlada  za  vo- 
jastvo,  finance  in  trgovino,  odgovorna  osrednjemu  zboru,  na 
katerega  posiljajo  posamezne  narodne  skupine  svoje  poslance. 
Jugoslovanska  narodna  skupina  bi  obsegala  Hrvasko,  Siavo- 
nijo  in  Dalmacijo  z  Reko  ter  srbsko  vojvodino  in  slovenske 
dezele.^)  Srbski  narodni  kongres  v  Karlovcih  je  zahteval  „srb- 
sko  vojvodino"  (Backa,  Banat,  Baranja  in  Srem)  in  zvezo  s 
Hrvaskim  tako,  da  bi  srbskega  vojvodo  volil  sabor  v  Zagrebu; 
za  srbsko  bogocastje  in  nauk  bi  bil  pa  poseben  zbor  v  Kar- 
lovcih. Hrvaskega  sabora  v  Zagrebu,  ki  je  sklenil  jugoslovan- 
ski narodno-politicni  program,  so  se  udelezili^  na  poziv  ban- 
skega  sveta  odposlanci  srbski,  Slovenec  dr.  Stefan  Koce- 
var  ter  Ceha  Lambl  in  Erben. 

11.  Leto  1848.  je  slo  na  dnevni  red  preko  slovenskega 
in  jugoslovanskega  narodnega  programa.  Ali  je  moglo  biti 
drugace?  Ideje  francoskih  filozofov,  ki  so  po  Nemcih  prisle  k 
nam  in  v  obliki  Kollarjeve  slovanske  vzajemnosti  ter  Gajevega 
ilirizma  vplivale  na  slovenski  preporod,  so  obudile  med  nami 
dusevno  zivljenje,  narodno  custvo  in  polozile  temelj  za  kul- 
turni  razvoj.  Marceva  revolucija  je  pometla  z  absolutizmom, 
zmagala  je  demokraticna  ideja,  ki  si  jo  je  bilo  osvojilo  mescan- 
stvo,  tretji  stan.  Ta  proces  se  je  dolgo  pripravljal,  dokler  ni 
dozorel.  Mescanstvo  je  prevzelo  politicne  vajeti  v  roke  kot 
naslednik  in  dedic  fevdalizma.  A  to  je  bilo  mescanstvo  t.  zv. 
zgodovinskih  narodov:  Nemcev,  Italijanov,  Poljakov,  Madja- 
rov---  Mescanstvo  teh  narodov  je  bilo  poklicano,  da  zasede 
politicne  postojanke,  ki  so  se  izpraznile  s  padcem  absolu- 
tizma,  da  naskoci  prestolstvo  in  si  ga  osvoji.  Kaj  pa  Slo- 
vene i  ? 

Absolutizem  nas  je  tlacil  narodno  in  politicno.  Sloven- 
skih  stanov,  kakor  so  jih  imeli  drugi  narodi,  ni  bilo ;  kranjski 
in  stajerski  stanovi  niso  bili  zastopniki  narodnih  interesov, 
ampak  samo  politicnih.   Stajerski  stanovi  so  leta  1810.  podpi- 


»)  Temeljno  nacelo  tega  programa  je  podrobno  razvil  Ognje- 
slav  Utjesenovic  Ostrozinski  v  spisu  „Porgramm  zur  Konsti- 
tuirung  des  osterreichischen  Kaiserstaates  nach  dem  Principe  der  konstitu- 
tioneilen  Freiheit  und  der  nationalen  Gleichberechtigung.  (Aus  dem  Jahre 
1848.)  Dunaj,  1861. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  163 

rali  zahtevo  po  stolici  slovenskega  jezika  v  „prepricanju,  da 
se  omika  priprostega  cloveka  edino  pospesuje  z  materinscino, 
da  se  pa  na  ta  nacin  s  povzdigo  potrebe  po  omiki  tudi  naj- 
bolje  dosega  razsirjanje  nemskega  jezika."  Ko  so  se  kranjski 
dezelni  stanovi  leta  1821.  razgovarjali  o  Ijudskem  solstvu,  je 
bil  baron  Karol  Zois  bela  vrana  med  njimi,  ko  je  izjavil: 
„Na  Kranjskem  se  morajo  ustanoviti  samo  slovenske  sole 
{namrec  Ijudske),  ne  pa  nemske."  Pritrdila  sta  mu  grof  Thurn 
in  vitez  Candini.^)  Ko  je  doletela  Slovence  politicna  svoboda, 
ni  moglo  biti  slovensko  mescanstvo  dedic  fevdalizma,  ker  je 
bilo  mescanstvo,  kolikor  ga  je  sploh  bilo  na  Slovenskem, 
nemsko  in  lasko.  Jedro  slovenskega  naroda  je  bil  kmetski 
Stan;  ta  se  je  pa  komaj  prebujal  iz  narodnega  mrtvisca  in  je 
bil  socialno  odvisen  in  nesamostojen ;  zato  je  cisto  naravno, 
da  slovenski  narodni  program  ni  mogel  biti  drugacen  nego 
prirodnopraven;  na  podlagi  prirodnega  prava  v  zmislu  idej 
francoske  revolucije  so  mogli  Slovene!  zahtevati  svoje  narodno- 
politicne  pravice,  ker  niso  imeli  nobenega  zgodovinskega  raz- 
voja  za  seboj,   ki   bi    bill  pri  njem  sodelovali  sami  kot  narod. 

Marceva  revolucija  je  nasla  slovenski  narod  nepripravljen, 
njegova  socialna  struktura  je  bila  komaj  v  povojih.  Sedaj  pa 
naj  bi  bil  postal  hipoma  nositelj  politicnega  razvoja  —  slo- 
venski kmet,  zbudivsi  se  pravkar  napol  iz  dvestoletnega  du- 
sevnega  spanca  in  ne  imajoc  za  dobe  absolutizma  kot  tlacan 
niti  najmanjse  prilike,  da  bi  se  bil  uril  v  samostojnem  uprav- 
Ijanju  politicnih  opravil !  Ali  je  potem  cuda,  da  so  Slovence 
drugi,  t.  zv.  zgodovinski  narodi  nadkriljevali,  ker  so  bili  soci- 
alno naprednejsi,  na  pr.  Nemci,  in  politicno  izsolanejsi,  na  pr. 
Italijani  in  Madjari,  ki  so  imeli  svojo  samoupravo?  Ti  narodi 
so  nasprotovali  slovenskemu  prirodnopravnemu  programu.  ki 
je  hotel  nemskemu  in  laskemu  mescanstvu  kot  dedicu  fevda- 
lizma v  nasih  dezelah  vzeti  iz  rok  politicno  vlado. 

12.  Na  miren  nacin  se  ni  dal  uresniciti  slovenski  narodni 
program,  to  je  mogel  doseci  le  boj  in  sicer  na  dve  strani : 
nasproti  drugim  narodom  in  nasproti  absolutistni  vladi.  Ali  so 
pa  bili  Slovenci  zmozni  voditi  tak  boj?  Masa  slovenskega 
naroda  ni  prihajala  v  postev  niti  narodno  niti  politicno;  slo- 
venska  inteligencija  je  bila  pa  malostevilna,  neodlocna,  ne- 
edina  med  seboj  in  omahujoca  v  svojih  narodnih  custvih  (dr. 
Fiister!). 

V  prvem  drzavnem  zboru  so  imeli  Slovenci  kakih  16 
poslancev.  Ker  je  imelo  volilno  gibanje  pri  nas  agraren 
znacaj,    je    bilo   izvoljenih  nekaj  cisto  nesposobnih  moz.    Slo- 


')  Josip  Apih,  Dezelni  stanovi  kranjski  od  1818 — 1847.  (Letopis  Slo- 
venske Matice,  Ljubljana,  1890,  st.  152.) 

11* 


164  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

venski  poslanci  niso  nastopali  kot  narodna  celota  niti  po  toc- 
nem  programu.  Ni  bilo  med  njimi  solidarnosti  in  discipline. 
Med  odlicnejsimi  poslanci  so  bill  Ambroz,  Crne,  Doljak, 
Gorjup,  dr.  Kavcic,  dr.  Kranjec,  dr.  Mi  kl  osic  in  dr. 
Ulepic.  Na  dr.  Miklosica^  se  ni  bilo  zanasati  veliko,  ocitala 
se  mu  je  castilakomnost.  Ze  leta  1837.  pise  dr.  Kocevar 
Vrazu,  da  se  boji  za  Miklosica,  njegovo  castiljubje  ga  grozi 
odvesti  dalec  od  slovenstva.  Ce  bo  njegova  glava  za  Slovence 
izgubljena,  kdaj  izide  druga  njemu  enaka?  Tiste  casti,  ki  ga 
caka  pri  Slovencih,  ne  dobi  pri  Nemcih  nikdar.  „Ni  mi  prav, 
tozi  dr.  Kocevar,  ko  cujem,  da  je  na  slovenstvo  pozabil;  upam 
pa,  da  bode  tudi  za  Slovence  pisal,  ko  postane  profesor  alt 
advokat."^)  Tudi  Cigale  ocita  Miklosicu  leta  1849.  castila- 
komnost in  bojecnost,  o  Ulepicu  pa  pravi,  da  nima  pojma  o 
domovini  in  narodnosti.^)  Dr.  Kranjec  se  opravicuje,  da  je 
veckrat  glasoval  z  levico,  kar  so  storili  tudi  drugi,  zlasti  po- 
slanci —  kmetje.  V  vprasanjih  slovanske  narodnosti  —  pravi 
dr.  Kranjec  —  je  glasoval  vedno  s  cesko  desnico.  Pri  vpra- 
sanjih svobode  pa  ne,  ker  so  se  Cehi  dostikrat  izkazali  kot 
prijatelji  aristokracije.  V  cisto  politicnih  receh,  ki  se  ne  ticejo 
narodnosti,  se  je  pred  oktobersko  revolucijo  po  njegovem 
mnenju  levica  bolj  junasko  potegovala  za  pravo  svobodo  nego 
desnica.^)  Dr.  Kavcica,  ki  je  zagovarjal  v  javni  seji  sekula- 
rizacijo  cerkvenega  inietja,  graja  „Slovenski  cerkveni  casopis",. 
dasi  hvali  njegov  nastop  za  „Zedinjeno  Slovenijo".^)  Dr.  Kav- 
cic pise  glede  tega  Bleiweisu,  da  sta  bila  v  ustavnem  odseku 
edino  on  in  neki  poljski  skof  zato,  da  imej  katoliska  vera 
predpravice  pred  drugimi  krscanskimi  „sektami".  „Jaz  sem  bil 
edini  v  ustavnem  odseku,  ki  sem  pri  vsaki  priliki  odlocno  in 
direktno  govoril  za  katolisko  vero  in  dal  drugim  pogum,  da 
so  nazadnje  meni  pritrdili;  jaz  sem  bil  edini,  ki  sem  direktno 
govoril  proti  emancipaciji  Zidov."  V  domovini  pa  ga  obreku- 
jejo,  da  je  brezverec.'^)  Koseski  je  izpodbujal  Bleiweisa,  naj 
se  poteguje  za  poslanca,  da  ne  bode  izvoljen  kaksen  „Deutsch- 
tiimler"  ali  pa  v  dunajska  rovarstva  zaljubljeni  Ambroz.*')  Dr.. 
Bleiweis  je  zastopal  ravno  konservativno  smer,  ki  se  je  gi- 
bala  med  narodnim  in  zgodovinskim  nacelom.  Bleiweisovo 
stalisce  oznacujejo  naslednje  besede,  ki  jih  je  govoril  v  od- 
boru    „Slovenskega    drustva"    v    Ljubljani   dne    19.    novembra. 


M  KV. 

-)  „Korespondenca  dr.  Jos.  Mursca",  1.  c,  str.  97. 
3)  „Celjske  Slovenske  Novine",  22.  stev.  z  dne  22.  nov.  1848. 
1)  „Slovenski  cerkveni  casopis),  10.  stev.  z  dne  2.  sept.  1848;    13. 
stev.  z  dne  23.  sept.  1848. 

s)  Kavcicevo  pismo  z  dne  22.  sept.  1848.  KB. 
•5)  Koseskega  pismo  z  dne  23.  sept.  1848.  KB. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr   Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  165 

1848.  leta,  ko  se  je  sklenilo  protestovati  proti  frankfurtski 
ustavi:  „Vso  cast  narodnosti,  ki  je  najsvetejsi  zaklad ;  a 
umestno  je,  da  se  nasproti  opoziciji  poudarjajo  se  tudi  drugi 
razlogi  nego  zgolj  narodnost;  to  je  potrebno  posebno  zato, 
ker  narodu  na  kmetih  ni  se  popolnoma  jasen  pojem  o  narod- 
nosti." Bleiweisovo  zgodovinsko  stalisce  je  pobijal  dr.  Marti- 
nak,  ces,  da  je  po  revoluciji  zavrzeno:  „Ker  smo  priznali 
dobre  sadove  revolucije,  moramo  dosledno  odobravati  revolu- 
cijo  samo." 

Kaksno  je  bilo  politicno  misljenje  slovenskih  casopisov, 
ki  jih  je  rodila  marceva  revolucija? 

„Novice"  so  bile  konservativne  v  nacelih  in  taktiki. 
Kakor  v  literarnih  vprasanjih,  tako  so  tudi  v  politiki  puscale 
do  besede  tega  in  onega  ter  cakale  previdno,  da  je  dozorelo 
vprasanje.  Temeljnim  drzavljanskim  pravicam,  kakor  jih  je  ra- 
zumeval  tedanji  demokraticni  liberalizem,  zlasti  v  cerkvenili 
receh,  so  bile  „Novice"  nasprotne.^) 

„Slovenija"  je  bila  prvi  slovenski  politicni 
list  V  pravem  pomenu  besede  in  v  vecjem  obsegu ;  priobce- 
vala  je  tudi  odlicne  clanke  iz  drugih  casopisov,  zlasti  slovan- 
skih,  in  zastopala  slovenski  narodni  program.  Uredniki  „Slo- 
venije"  so  bill  Matej  Cigale,  Dragotin  Dezman  in 
Fran  Cegnar;  glavni  politicni  sotrudniki:  Ambroz,  Doljak, 
Einspieler,  Konsek,  Peter  Kozler,  Majar,  Malavasic,  dr.  Marti- 
nak,  dr.  Mursec,  Praprotnik,  Vilhar;  literarni  sodelavci  pa 
zlasti :  Globocnik,  Hicinger,  Koseski,  Levstik,  Macun,  Navratil, 
Svetec,  Toman,  Trdina,  Valjavec 

„Pravi  Slovenec"  je  imel  urednika  Fr.  Malava- 
§ica  in  samo  par  sotrudnikov  ;  kmalu  se  je  politike  cisto 
vzdrzevaP)  in  nehal  —  kakor  pravi  urednik  —  ne,  ker  je  imel 
malo  narocnikov  in  malo  pomocnikov,  ampak  zato,  ker  ni 
mogel  urednik  zaradi  drugih  opravkov  izhajati  s  casom.^)  V 
Trstu  je  izdajalo  „Slovansko  drustvo"  casopisa  „Slavjan- 
ski  Rodoljub"  in  „J  ad  ran  ski  Slavjan'-,  oba  lista  sta 
kmalu  prenehala.  „Jadranski  Slavjan"  je  izhajal  pod  ured- 
nistvom  Simona  Rudmasa  v  slovenskem  in  hrvasko- 
srbskem  jeziku;  svaril  je  pred  tem,  da  bi  zahtevali  takoj 
uvedbo  stvari,  ki  so  sicer  „potrebne  posledice  ustavne  enako- 
pravnosti  in  politicne  svobodnosti,  ki  se  pa  ne  morejo  dopol- 
niti  pri  tej  prici."  Kot  take  pretirane  in  torej  nemozne  stvari 
se  oznacujejo  zahteve  :  1.  da  naj  dobe  posamezne  dezele  ve- 
soljne  Avstrije  vecjo  oblast  in  samostojnost,   2.  da  imej  mate- 


»)    .Novice',    47.    stev.    z    dne   22.  nov.  1848;    48.  stev.  z  dne  29. 
nov.  1848. 

')  „Pravi  Slovenec',  26.  stev.  z  dne  25.  jun.  1849. 
3j  „Pravi  Slovenec"  52.  stev.  z  dne  24.  dec.  1849. 


166  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

rinski  jezik  Slovanov  v  slovanskih  dezelah  vse  pravice,  kakor 
nemski  v  nemskih,  laski  v  laskih  itd.  in  3.  da  se  Avstrija  odrece 
nemski  zvezi.  Ta  je  potrebna  zaradi  angleske  pohlepnosti,  da 
se  obvarujejo  meje  nasproti  komunizmu  in  socializmu  in  da  se 
resijo  slovanski  kristjani  turskega  jarma.^)  Fr.  Polak  je  ure- 
doval  V  Novem  mestu  izhajajoci  list  „Sloveniens  Blatt", 
ki  je  zagovarjal  slovenske  politicne  teznje  v  nemskem  jeziku 
in  ki  so  ga  „Novice"  branile  pred  ocitanjem,  da  ima  sloven- 
sko  ime,  a  ne  pise  v  slovenskem  jeziku. 2) 

Liberalno  strujo  v  slovenski  zurnalistiki  so  zastopale 
„Celjske  Slovenske  Novine"  (pozneje  imenovane 
^Celjske  Novine"  in  „Slovenske  Novine")  pod  ured- 
nistvom  prof.  Valentina  Konseka.  Glavni  sotrudniki  so 
bili:^Caf,  dr.  Kocevar,  dr.  Kranjec,  Macun,  dr.  Mursec,  Skrebe, 
dr.  Subic.  Priobcevale  so  clanke  za  locitev  cerkve  indole,  za 
odpravo  samostanov,  sekularizacijo  cerkvenegaimetja  (Skrebe)^), 
za  odpravo  celibata  (dr.  iubic).*)  Ko  je  dr.  Mursec  tern  na- 
zorom  ugovarjal,  ces,  da  bi  nic  ne  rekel,  ako  bi  bil  dr.  Subic 
V  nemskih  novinah  to  objavil,  ali  zalost:  da  se  v  slovenske 
novine  med  nedolzno  Ijudstvo  kaj  takega  seje,  tu  dostavlja 
urednistvo;  ,,Bog  se  usmili!  AH  bi  ravno  slovenski  narod  mo- 
ral najdalje  jecati  v  temi?"'')  Zupnik  Anton  Lipovsek  pri- 
poveduje,  da  njegovi  zupljani  za  menihe  nic  ne  marajo,  ces, 
da  se  naj  menisko  imetje  obrne  za  druge  masnike,  ki  so  nam 
edino  potrebni.^j  Drugic  omenja,  da  so  po  nekod  po  celih 
farah  odrekli  bero,  celo  ubogim  kaplanom.^)  —  Proti  „Celj- 
skim  Slovenskim  Novinam"  se  je  oglasil  „Slovenski  cerkveni 
casopis".^)  Nato  je  odgovoril  urednik,  da  hocejo  nekateri  iz- 
podkopati  njegov  list,  ker  je  preposveten.  „Zaradi  tega,  kar 
sem  doslej  pisal  in  vzel  v  casopis,  bom  na  tem  in  onem 
svetu  lahko  dajal  odgovor.  Zdaj  se  mora  odkritosrcno  govo- 
riti  in  delati.  Kdor  pa  zdaj  pod  grmom  cepi  in  sele  caka,  od- 
kod  pripise  veter,  da  bi  se  po  njem  obrnil,  ta  nima  no- 
bene  Ijubezni  do  domovine.  Jelite,  prijetno  bi  vam  bilo,  ko  bi 
mi  orali,  vi  veterniki,  pa  za  nami  zeli?^) 


»)  .Jadranski  Slavjan",  1.  stev.  meseca  marca  1850. 

2)  .Novice',  23.  stev.  z  dne  7.  jun.  1848. 

3)  „Celjske  Slovenske  Novine",  13.  stev.  z  dne  20.  sept.  1848.  Tudi 
mesto  Kranj  je  poslalo  peticijo  dezelnemu  zboru,  naj  cerkveno  imetje 
zapade  drzavi,  ona  pa  naj  placuje  duhovnike. 

*)  „Celjske  Slovenske  Novine",  14.  stev.  z  dne  27.  sept.  1848. 
^)  .Celjske  Slovenske  Novine",  15.  stev.  z  dne  3.  okt.  1848. 

6)  „Celjske  Slovenske  Novine",  16.  stev.  z  dne  11.  okt.  1848. 

7)  Xeljske  Slovenske  Novine",  23.  stev.  z  dne  29.  nov.  1848. 

8)  , Slovenski  cerkveni  casopis",  16.  stev.  z  dne  14.  okt.  1848;  18. 
itev.  z  dne  28.  okt.  1848. 

^)  Xeljske  Slovenske  Novine",  20.  stev.  z  dne  8.  nov.  1848, 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  167 

Pozneje  je  pa  vendar  izjavil,  da  se  bo  varoval  takih  se- 
stavkov,  po  katerih  bi  se  brez  potrebe  drazili  Ijudje,  zraven 
pa  ne  imeli  nobene  koristi.  Napake  bo  le  tedaj  odkrival,  5e 
se  bo  upal  jih  s  tern  poboljsati.  Ce  je  kaj  napacnega  storil, 
bo  skusal  poravnati.^  Pri  razlaganju  oktroovane  ustave  zago- 
varja  Konsek  enakopravnost  glede  vere,  pridobivanja  posesti 
in  izvrsevanja  obrti ;  pri  tern  po  pravici  in  resnici  razpravlja 
o  zgodovini  Zidov  in  nastopa  zoper  „peklensko  laz",  da  Zidje 
more  krscanske  otroke.^)  —  Zanimivo  je  stalisce  lista  glede 
razmerja  med  Nemci  in  Slovenci.  Urednik  pobija  ocitanje,  da 
je  njegova  politika  dvomljiva.  Zeli,  da  bi  se  Slovenec  spoznal 
za  Slovenca  in  si  prizadeval  ^omikati  se  s  svojimi  pripomocki, 
namrec  po  svojem  jeziku.  Ce  je  le  mogoce,  se  pa  na  drugi 
strani  ogiblje  vsake  besedice,  ki  bi  utegnila  razzaliti  nemski 
narod,  ceprav  nemski  casopisi  cisto  drugace  delajo.  S  ta- 
kim  ravnanjem  se  sicer  iskrenim  Slovencem  ne  prikupi,  toda 
za  vsako  ceno  hoce  ohraniti  Ijubi  mir  med  sosednjima  naro- 
doma.^)  Kako  si  je  Konsek  mislil  narodno  enakopravnost, 
dokazuje  priobcena  pesem  „Enakopravnost"  (A.  Povh),  ki  ima 
po  eno  slovensko  in  po  eno  nemsko  vrstico  pri  vsaki  kitici. 
Ta  pesem  zopet  kaze,  pravi  urednistvo,  da  Slovenci  vemo,  kaj 
je  enakopravnost;  ta  enakopravnost  pa  tirja,  da  tudi  Nemci 
take  pesmi  zlagajo  in  prepevajo.*) 

Prva  in  zadnja  kitica  te  pesmi  se  glasita: 

Kak  srecni  smo  mi  brati  Sosedno  v  mir  zivimo 

In  schoner  Steiermark!  In  schoner  Steiermark, 

Nam  hudga  ni  se  bati,  Se  braterno  lubimo : 

Die  Einheit  macht  uns  stark.  So  bleiben  wir  auch  stark. 

„Celjske  Slovenske  Novine"  so  prenehale,  ker  niso  imele 
kavcije.^) 

nSlovenski  cerkveni  casopis",  ki  se  je  od  leta 
1849.  dalje  imenoval  „Zgodnja  Danica",  je  zastopal  cer- 
kveno  politiko.  Urednik  je  bil  dr.  J  ane  z  Pogacar,  poznejsi 
skof  Ijubljanski,  glavni  sotrudniki  pa:  Hicinger,  Jeran,  Marn, 
Ravnikar,  Potocnik,  Vole  —  sami  duhovniki.  Jeran  je  pisal 
zoper  one  odstavke  temeljnih  drzavljanskih  pravic,  ki  se  ticejo 
cerkvenih  razmer..  Verske  reci  naj  bi  se  obravnavale  v  poseb- 
nih  zborih  vsakega  naroda  po  njegovih  potrebah  in  zeljah.^) 
Za  bistveni  del  narodnosti  oznacuje  vero,  drugi  posamezni 
deli  narodnosti  so  le  sredstva.  Narodnosti  preti  skoda,   ako  se 


*)  ,Celjske  Slovenske  Novine",  24.  stev.  z  dne  6.  dec.  1848. 
*)  „Celjske  Slovenske  Novine",  15.  stev.  z  dne  12.  aprila  1849. 
*)  ,Celjske  Slovenske  Novine",  9.  stev.  z  dne  1.  marca  1849. 
*)  ,Celjske  Slovenske  Novine",  34.  stev.  z  dne  24.  avg.  1849. 
^)  ,Celjske  Slovenske  Novine",  52.  stev.  z  dne  31.  dec.  1849. 
6)  .Zgodnja  Danica",  2.  stev.  z  dne  11.  jan.  1849. 


168  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

njen  glavni  del,  vera,  unicuje;  nasprotno  pa  trpi  tudi  vera,  ako 
se  jezik,  sege  in  navade  naroda  itd.  zatirajo,  ker  se  med  ta- 
kim  narodom  vera  tezje  razvija.  Narodnosti  imajo  svoj  zacetek 
V  izvirnem  grehu.  Razdelitev  v  jezike  je  posledica  greha,  ne 
greh,  ki  pa  nam  sluzi  v  sreco.  V  narodnostih  je  postavljena 
meja  napuhu;  ce  bi  bil  en  sam  jezik,  bi  se  pregrehe  hitrejse 
in  hujse  sirile.  Raziocek  med  narodi  neha  z  vero,  katera  kot 
glavni  del  narodnosti  zdruzuje  vse  narode.^) 

„Ljubljanski  Casnik"  je  bil  prvi  sloven  ski 
uradni  list,  ki  ga  je  urejeval  Blaz  Potocnik  in  pozneje 
s  Cegnarjevo  pomocjo  prof.  Melcer;  glavni  literarni  so- 
trudniki  so  bili:  Cegnar,  Levstik,  Navratil,  Trdina,  Valjavec. 
Ko  se  je  vlada  odlocila  za  izdajanje  takega  lista,  je  minister 
Bach  mislil  na  „Novice"  in  Bleiweisa.^)  Dr.  Dole  nee  je  sve- 
toval  Bleiweisu,  naj  zahteva  za  urednistvo  1000  goldinarjev, 
naj  dela  pretenzije,  ker  je  za  to  upravicen ;  zakaj  to,  kar  se 
mu  ponuja,  je  „miserables  Blutgeld".^)  Dr.  Anton  Beck, 
urednik  drzavnega  zakonika  v  ceski  izdaji,  je  pisal  Bleiweisu, 
da  bi  vlada  zelo  rada  videla,  ako  bi  bil  on  urednik  oficiel- 
nega  casopisa  za  Kranjsko.  Obenem  mu  je  povedal,  da  ni  ne- 
zaupanja  do  njega,  kakor  je  domneval  dr.  Bleiweis,  ker  se  je 
govorilo,  da  ni  imel  razsvetljave  pri  otvoritvi  Juzne  zeleznice*). 
Kolikor  dr.  Beck  ve,  se  o  tem  uradno  ni  nic  omenjalo.  Dr. 
Bleiweis  je  odklonil  urednistvo  in  mislili  so  potem  na  Kastelca 
ter  so  poizvedovali  o  njegovih  sposobnostih.^j  „Ljubljanski 
Casnik"  je  Slovence  polagoma  pripravljal  na  dobo  reakcije.  V 
zunanji  politiki  se  je  zagovarjala  zvezacelotne  Avstrije  inNemcije 
s  skupnim  carinskim  ozemljem  f)  v  notranji  politiki  baje  ne  potrebu- 
jemo  nedezelnih  in  ne  drzavnih  zborov,  ne  narodne  straze,  ne  ko- 
vanih  dvajsetic,  ne  svobode  tiska,  ne  odprave  obsednega  stanja, 
ampak  zaupanja  drzavljanov  do  vlade.")  Katoliska  vera  je  trdna 
podpora  vsake  drzave.*^)  Najprej  je  avstrijska  domovina,  potlej 
slovenska.^)  Nasa  vlada  je  nemska  in  bo  nemska,  dokler  ne 
razpade  avstrijsko  cesarstvo.  Nasa  vlada  mora  pa  tudi  ohra- 
niti  prvo  mesto  med  drzavami  nemske  zveze  v  prid  sebi  in  v 
sreco  cele  Evrope.  Nemski  jezik  je  prvi  med  jeziki  avstrijskega 
cesarstva.^*^)  Tudi  federalizem  bo  morebiti  nekoc  pripravna  pod- 

1)  „Zgodnja  Danica",  35.  stev.  z  dne  29.  avg.  1850. 

2)  , Novice",  21.  stev.  z  dne  22.  maja  1861. 

3)  Dolencevo  pismo  z  dne  24.  nov.  1849.  KB. 

4)  Gl.  dr.  J.  Lokar,  Bleiweis  in  Novicarji,  str.  138.  {Ured.) 

5)  Becl<ovo  pisnio  z  dne  12.  dec.  1849.  KB. 

6)  „Ljubljanski  Casnik",  5.  stev.  z  dne  i7.  jan.  1851;  29.  stev.  z  dne 
25.  marca  1851. 

"')  ,Ljubljanski  Casnik",  20.  stev.  z  dne  11.  marca  1851. 

S)  ,Ljubljanski  Casnik",  21.  stev.  z  dne  14.  maVca  1851. 

9)  „Ljubljanski  Casnik",  29.  stev.  z  dne  11.  aprila   1851. 

10)  „Ljubljanski  Casnik",  30.  stev.  z  dne  15.  aprila  1851. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  169 

laga  za  posloje  nase  ustave.  Kdor  pa  ze  zdaj  oznanuje  svoje 
nagnjenje  za  federalizem,  ta  ali  ne  isce  po  pravi  poti  drzavne 
srece  in  moci,  ceprav  bi  bil  postenjak,  ali  pa  se  le  hlini,  da 
je  prijatelj  edinosti  cesarstva.^)  —  „Ljubljanski  Casnik"  se  je 
poslovil  od  svojih  bralcev  na  naslednji  nacin:  „Pesale  in  pe- 
sale  so  njegove  moci  kakor  sivega  starcka,  da  je  moral  svojo 
usodo  zgodaj  doseci.  To  pa  ni  moglo  drugace  biti,  ker  mu 
je  manjkalo  studenca,  iz  katerega  bi  bil  zajemal  vir  zivljenja, 
ker  je  pogresal  zraka,  v  katerem  bi  bil  mogel  okrepcati  svoje 
slabe  ude.  Da  se  ni  dvignil  visoko,  da  bi  ga  bili  cislali  in 
hvalili,  mu  ni  zameriti,  ker  je  imel  eno  perut  zvezano,  drugo 
zlomljeno.  Sam  se  je  trudil  strmo  na  strmem  potu,  nobeden 
mu  ni  prisel  v  pomoc,  nobeden  segel  opesanemu  pod  pazduho, 
torej  ni  cudo,  da  je  reva  zacel  slabeti  in  pesati,  da  je  .na- 
zadnje  omagal/'^j 

13.  Slovenci,  kakor  Jugoslovani  sploh,  se  niso  bili  zmozni, 
da  bi  bili  mogli  voditi  samolastno  politiko.  Bili  so  vladna 
stranka.  Od  vlade  so  se  nadejali  pomoci;  njenim  zahtevam  so 
pripomogli  cesto  do  veljave,  dajajoc  se  izrabljati  za  sredstvo 
proti  demokratizmu.  Umevna  je  taka  taktika  edino  z  ozirom 
na  narodna  nasprotstva  z  Nemci,  Italijani  in  Madjari;  drugo 
vprasanje  je,  je  li  bila  opravicljiva.  Sicer.je  pa  v  boju,  ki  je 
nastal  med  avstrijskimi  narodi  ter  med  njimi  in  absolutizmom 
V  prvi  vrsti  krivda  t.  zv.  zgodovinskih  narodov,  da  so  s  svo- 
jim  nastopanjem  pognali  Slovane  v  narocje  reakciji.  Vsakomur, 
kdor  je  poznal  narodne  in  politicne  razmere  avstrijskih  naro- 
dov, je  moralo  biti  na  prvi  pogled  jasno,  da  je  zmaga  demo- 
kraticne  ideje  brez  Slovanov  nemogoca.  Na  vsak  nacin  bi  bilo 
treba  sporazumljenja  s  Slovani,  ako  so  hoteli  doseci  Nemci, 
Italijani,  Madjari  svoje  narodno  edinstvo  in  svobodo.  Slovani 
so  bili  najnevarnejsi  nasprotniki  zaradi  svoje  zaostalosti.  Cehi 
kot  najkulturnejsi  slovanski  narod  so  sicer  stall  Nemcem  naj- 
blizje,  a  se  niso  mogli  ustavljati  absolutistni  vladi,  ker  njih 
demokraticno  prepricanje  ni  bilo  dovolj  mocno  in  se  ni  moglo 
opirati  na  zadostno  politicno  izobrazbo  volilcev.  In  kaj  naj  po- 
recemo  o  Jugoslovanih,  oziroma  Slovencih,  z  ozirom  na  to,  kar 
smo  doslej  slisali  o  njih? 

Madjari  so  si  nemadjarske  narodnosti,  zlasti  Hrvate  in 
Srbe,  sami  sovzgojili  za  svoje  nasprotnike,  ko  so  jih  s  svojo 
sovinistno  politiko  naravnost  silili,  da  so  iskali  pomoci  pri 
kroni  in  tako  postali  njeni  zavezniki.  Isto  so  zakrivili  Nemci 
glede  Slovencev  in  Cehov.  S  tem,  da  so  hoteli  resiti  narod- 
nostno  vprasanje  na  racun  narodne  in  politicne  nezrelosti  slo- 


•)  „Ljubljanski  Casnik',  51.  stev.  z  dne  27.  jun.  1851. 
»)  .Ljubljanski  Casnik',  104.  stev.  z  dne  30.  dec.  1851. 


170  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

vanskih  narodov,  so  pokazali,  da  sami  niso  bili  dovolj  zreli.^) 
—  Nemci  so  prezrli,  da  je  za  uresnicenje  demokraticne  ideje 
treba  nove  Avstrije,  ki  pa  je  nemogoca  brez  zveze  s  Slovani^ 
in  da  je  bas  zaostalost  in  nezrelost,  zlasti  juznih  Slovanov^ 
najvecja  nevarnost  in  zapreka  demokratizma.  Krepka  narodna 
zavest  kot  posledica  vecje  kulture  in  politicne  izsolanosti  bi 
bila  najbolisa  opora  v  boju  z  absolutizmom.  In  tega  niso  ra- 
zumeli  veliki  narodi !  Iz  posameznih  poizkusov  se  sicer  spozna^ 
da  so  mnogi  uvidevali  potrebo  nekakega  zblizanja  s  Slovani^ 
n.  pr.  levicarja  dr.  pi.  Lohnerja  program  o  Avstriji  kot  fede- 
rativni  drzavi;  tu  se  nahaja  tudi  „Slovenija",  h  kateri  bi  mogie 
pristopiti  Hrvaska  in  Slavonija,  ali  nacrt  dr.  Wildnerja  o 
jezikovnem  vprasanju,  kjer  se  odreka  nemscini  nadvlada  nad 
drugimi  jeziki.-)  Toda  to  so  bili  le  poedini  glasovi,  v  podrob- 
nostih  nedosledni  in  presibki,  da  bi  bili  mogli  odmevati. 

Poglavitni  znak  nemskega  narodnega  custvovanja  na  Du- 
naju,  kjer  je  bil  sedez  revolucije,  je  bilo  zasmehovanje  mladih 
slovanskih  narodov,  zbujajocih  se  h  kulturi.  To  je  bilo  na- 
rodno  misljenje  Dunajcanov,  da  so,  neznajoci  drugega  jezika 
nego  nemscino,  proglasali  slovanske  jezike  za  zivalske  gla- 
sove !  Ali  je  bilo  potem  cudno,  da  so  Slovani  podpirali  reak- 
cijo  proti  demokratizmu,  ki  se  jim  je  kazal  v  tako  nekulturni 
podobi?  In  vendar  je  sam  ministerski  predsednik  baron  Pil- 
lersdorf  obsojal  stari  policijski  sistem  in  priznaval,  da  ne 
morejo  monarhiji  njeni  najhujsi  sovrazniki  bolj  skodovati,  nego 
oni,  ki  se  drze  absolutizma  in  nasilja.  Windischgraetz  naj  bi 
bil  Dunaju  s  spravljivostjo  odvzel  revolucijsko  orozje.  Na 
Ogrskem  je  tuja  sila  pomagala  vladi  k  postavi,  ko  le  skupno 
delo    lastnih    moci    zagotavlja    trajno  zmago.^)     Tako  je  sodil 

Kakor  glas  vpijocega  v  puscavi  se  mi  zde  na  drugi  strani 
besede  dr.  Kocevarj  a  v  pismu  na  Murseca:  Cesar  (Ferdi- 
nand) samo  voljo  Nemcev  in  Madjarov  izpolnuje  in  nece,  da 
bi  bili  Hrvati  pod  dunajskim  ministerstvom,  ker  je  to  slojvan- 
ska  volja  in  ker  se  boji,  da  ne  bi  razsrdil  Madjarov.  Cemu 
potem  preliva  40.000  Hrvatov  kri  za  cesarja  in  nemski  prestol  ? 
Ako  ne  pomore  Slovanom  nadvojvoda  Ivan,  potem  se  je  bati, 
da  izgube  vso  Ijubezen  do  prestola.*) 

Stanku  Vrazu  pa  pise  dr.  Kocevar,  naj  ban  Jelacic  ne 
hodi  pred  Dunaj  in  naj  rajsi  brani  Hrvasko    pred    Madjari.    S 


')  Dr.  Maximilian  Bach,  1.  c.  str.  512  in  naslednje. 

4  Dr.  Wildner,    Die    Nationalitatenfrage    in    Osterreich    und   zwar 
erstlich  die  Sprachenfrage.  Dunaj,  1849. 

3)  F.  V.  P.  (Freiherr  von  Pillersdorf),    Riickblicke  auf  die  politische 
Bewegung  in  Osterreich  in  den  Jahren  1848  und  1849.  Dunaj,  1849. 
moz,  ki  je  bil  vse  kaj  drugega  nego  demokrat. 

^)  .Korespondenca  dr.  Jos.  Mursca",  1.  c.  1904,  str.  140. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  171 

svojim  prihodom  pred  Dunaj  izgubi  simpatije  med  Nemci,  ki 
mislijo,  da  imajo  zdaj  dokaz,  da  pomaga  reakcionarni  stranki.^) 
In  Palacky  je  dejal  ministru  Bachu:  Ako  nam  Avstrija  ne 
more  ali  noce  privosciti  in  zagotoviti  narodne  enakopravnosti, 
potem  nam  nic  ni  do  njene  ohranitve ;  zakaj  krivice  dobimo 
dosti  tudi  izven  Avstrije  in  to  zastonj^). 

Leto  1848.  je  bilo  za  nas  izgubljeno,  narodno  in  poli- 
ticno.  Avstrijski  narodi  niso  dosegli  svojega  narodnega  edin- 
stva,  marvec  so  zaigrali  se  svojo  politicno  svobodo,  ker  so 
pobijali  reakcijo  z  reakcionarnimi  sredstvi.  Naddemokratizmom 
je  zmagal  absolutizem;  razlocek  je  bil  v  tem,  da  so  dobili  re- 
volucionarni  Nemci,  Italijani,  Poljaki  in  Madjari  isto  za  kazen, 
kar  se  je  dalo  Slovanom,  zlasti  juznim,  za  placilo.  Kollarjeva 
profesura  slovanske  arheologije  na  Dunaju  in  pa  drzavna 
podpora  njegove  fantastne  „Staroitalie  slavjanske"  sta  se  pri- 
stevali  glavnim  pridobitvam,  ki  jih  je  prinesla  avstrijskim  Slo- 
vanom njih  zvestoba  leta  1848.  in  1849.  Malo,  ali  se  tega  ni 
bilo  treba!  Marsikaterim  ..Slovanom"  nasih  dni  ta  primer 
lahko  sluzi  v  svarilo  —  pravi  k  temu  prav  dr.  Murko.^) 

14.  Izmed  vseh  slovenskih  casopisov,  ki  jiii  je  rodilo 
1848.  leto,  sta  se  ohranila  samo  dva:  „Novice"  in  „Zgodnja 
Danica".  Prenehala  so  politicna  drustva :  ze  leta  1849.  se  je 
graska  „Slovenija"  izpremenila  v  bralno  drustvo,  ker  bi  bill 
sicer  vsi  dijaki  (in  teh  je  bilo  najvec  v  drustvu)  prisiljeni  od- 
stopiti  f)  istega  leta  se  je  „Slovensko  drustvo"  v  Ljubljani  od- 
povedalo  politiki  in  postalo  zopet  samo  literarno  drustvo  itd."*) 

Dasi  je  bil  dr.  Bleiw^eis  pri  urejevanju  „Novic"  previden, 
kolikor  je  mpgel,  vendar  ni  nasel  milosti  pri  viadi  in  slovenski 
duhovscini.  Zupnik  Cigler  je  pisal  Bleiweisu  v  tem  oziru,  da 
krozi  pri  duhovnikih  anonimno  pismo,  v  katerem  se  odsvetuje 
od  narocevanja  „Novic",  ces,  da  so  veri  nasprotne,  zapeljive, 
nevarne  in  da  je  dr.  Bleiweis  najvecji  protivnik  duhovnikov. 
Cigler  sodi.  da  je  ta  nasprotnik  nNovic"  duhovnik.'^)  Skrbno 
je  svaril  tudi  Luka  Jeran  pred  priobcevanjem  „zaljubljenih 
brkljarij".')  Davorin  Trstenjak  se  pritozuje  zaradi  „ze- 
lotov",  ki  se  pohujsujejo  nad  njegovimi  spisi  v  „Novicah",  in 
dostavlja:  „Sed  haec  recensio  maneat  inter  nos,  quia  ilia  abuti 
possent  Jesuitae    en    Frak    et  en  Talar,    katerih  imate  v  Ljub- 


>)  KV.  fPriobcil  dr.  Fran  llesic  v    Izvestjih    Muzejskega  drustva  za 
Kranjsko,  Ljubljana,  XIX.  letnik,  1909,  ses.  3.  in  4.  str.  107.) 

^)  Dr.  Francisek  Palacky,  Idea  statu  Rakonskeho.  (Praga,  1865,  str.  23.) 

3)  Dr.  M.  Murko,  Jan  Kollar,  1.  c.  II.  del,  str.  224. 

*)  „Celjske  Slovenske  Novine",  16.  stev.  z  dne  19.  aprila  1849. 

^)  , Pravi  Slovenec",  17.  stev.  z  dne  23.  aprila  1849. 

6)  Ciglerjevo  pismo  z  dne  14.  jan.  1853.  KB. 

')  Jeranovo  pismo  z  dne  13.  febr.  1857.  KB. 


172  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Ijani  vec  nego  mi  v  Mariboru."^)  Ostro  se  izraza  Mi  ha  el 
Verne  o  slovenski  „Klerisey",  ker  se  pohujsuje  nad  njego- 
vimi  spisi.-) 

Edini  posvetni  slovenski  casopis,  „Novice",  je  poskusala 
Bachova  reakcija  ubiti;  „Zgodnja  Danica"  je  bila  cerkven  list 
in  zato  brez  nevarnosti.  Matija  Ma  jar  je  priporocal,  da  se 
je  treba  sedaj  skrbno  poprijeti  literarnega  dela  in  v  politiki 
samo  opazovati,  kaj  se  godi.=^)  Toda  tudi  literarno  delo  ni 
bilo  varno. 

Petra  Kozlerja  so  postavili  pred  vojno  sodisce  za- 
radi  imena,  ki  ga  je  dal  svojemu  zemljevidu,  namrec:  Zemlje- 
vid  slovenske  dezele  in  pokrajin,  ces,  da  slovenske  dezele  ni 
med  stevilom  ^vstrijskih  kronovin !  Leta  1850.  je  ponudila 
vlada  Bleiweisu  sluzbo  dezelnega  zivinozdravnika  v  Pragi,  kar 
je  pa  dr.  Bleiweis  odklonil.  Nekateri  mislijo,  da  ga  je  hotel 
Bach  na  ta  nacin  odpraviti  iz  domovine.  Pozneje  ga  je  baje 
zaman  skusal  z  vecjo  svoto  denarja  pregovoriti,  da  bi  bil  od- 
lozil  urednistvo  „Novic".*) 

Tako  so  ostale  „Novice"  kot  drag  spomin  preteklosti  in 
edino  upanje  prihodnosti. 

III. 
Ustavna  doba  do  dualizma. 

15.  Bachov  absolutizem  je  napravil  financni  in  politicni 
bankrot.  Na  Dunaju  se  je  sesel  t.  zv.  pomnozeni  drzavni 
svet,  ki  se  je  posvetoval,  kako  se  naj  izboljsajo  drzavne  raz- 
mere.  Izmed  Slovencev  ni  bil  nihce  poklican  vanj.  pac  pa  sta 
bila  V  njem  Hrvata  Strossmayer  in  Vranicani.  Slovenci  na 
Kranjskem  so  upali,  da  jim  bo  zagovornik  v  tern  zboru  grof 
Anton  Auersperg.  V  spomenici  z  dne  28.  junija  1860. 
leta  navajajo,  da  ni  dovolj,  ako  se  doseze  ravnotezje  v  drzav- 
nem  proracunu  (to  je  bil  prvotni  namen,  da  se  je  sklical  dr- 
zavni svet) :  Auersperg  naj  deluje  na  to,  da  se  izpremeni 
vladno  nacelo  v  zmislu  reprezentativnega  sistema,  Kranjsko 
naj  dobi,  zdruzeno  z  ostalimi  dezelami  monarhije,  svojo  avto- 
nomijo,  svojo  dezelno  upravo  in  zakonodajo.^) 

Ze  V  drzavnem  svetu  sta  se  pokazali  dve  stranki, 
ki  sta  si  ustavo  in  upravo  avstrijske  drzave  predstavljali  vsaka 
po  svojem:  centralistno  in  federalistno.  Centra- 
listi    so    bili  za   kar   najobseznejso  osrednjo  oblast  v  duhu  in 

1)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  25.  dec.  1854.  KB. 

2)  Vernetovo  pismo  z  dne  14.  okt.  1852.  KB. 

2)  „Korespondenca  dr.  Jos.  Mursca',  1.  c,  str.  44  in  49.) 
■*)  Dr.  Bogoslav  Suiek,  1.  c. 
*)  KB. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  173 

zmislu  dosedanjega  sistema,  le  nekaj  koncesij  bi  bili  priprav- 
Ijeni  odstopiti  dezelam;  federalist!  so  zagovarjali  drzavno  edin- 
stvo,  V  kolikor  to  zahtevajo  skupne  potrebe,  vse  drugo  pa 
prepuscali  posameznim  dezelam.  Predlog  glede  federalistne 
ustave  in  uprave  je  dobil  vecino.  Kot  odgovor  na  to  je  sledila 
oktoberska  diploma  (20.  oktobra  1860.  leta)  ministra 
Gul  ochowskega,  povracajoca  avstrijskim  narodom  u s t a v o 
V  zmislu  fedeializma.  Toda  z  oktobersko  diplomo  podeljena 
ustava  je  naletela  na  odpor  i  pri  centralistih  i  pri  federalistih : 
enim  je  bila  prevec  federalistna,  drugim  pa  prevec  centralistna. 
Posledica  tega  je  bil  februarski  patent  (26.  februarja 
1861.  leta)  ministra  Schmerlinga  v  zmislu  centralizma. 
Vnel  se  je  boj  med  centralizmom  in  federalizmom,  ki  se  dan- 
danasnji  ni  dognan. 

Kaj  je  bilo  bistvo  in  jedro  tega  boja  ?\) 

Ze  od  14.  stoletja  dalje  so  skusale  vladarske  rodbine 
Anzuvincev,  Luksenburzanov  in  Jageloncev  zdruziti  in  spraviti 
pod  svojo  c blast  alpske,  sudetske  in  karpatske  dezele.  To  se 
je  koncno  leta  1526.  posrecilo  Habsburzanom,  ki  so  kot  nem- 
ski  cesarji  najuspesneje  mogli  braniti  podonavske  dezele  pred 
napadi  Turkov.  In  pragmaticna  sankcija  Karola  VI.  ni 
drugega  nego  pravni  izraz  ali  pravna  oblika  zgodovinskega 
fakta,  da  so  se  podonavske  dezele  zedinile  v  zvezo  pod  habs- 
burskim  vodstvom,  ki  naj  zagotovi  krscanstvu  notranji  in  zu- 
nanji  mir  pred  islamom.  V  dolgotrajni  zvezi  so  se  polagoma 
razvili  in  dejansko  obstojali  skupni  interesi,  ki  so  zahtevali 
skupno  zakonodajo  in  upravo  dezel  in  narodov,  zdruzenih  pod 
habsburskim  zezlom  v  celoto  na  zunaj. 

Ko  je  minila  turska  nevarnost,  je  pretila  avstrijski  drzavi 
poguba  od  krscanskega  zapada :  avstrijska  nasledstvena  vojna 
in  francoske  vojne.  Napoleon  Bonaparte  je  postal  cesar  Fran- 
cozov,  nakar  je  izdal  Franc  II.  pragmatikalni  patent 
(1804),  s  katerim  si  je  dal  naslov  dednega  avstrijskd|a  ce- 
sarja  in  dve  leti  potem  (1806.)  odlozil  nemsko  cesarsko  krono. 
Nasproti  narodni  drzavi  Francozov  nastopa  Avstrija  kot  zveza 
razlicnih  narodov,  ki  ji  je  cilj:  vzajemna  korist  na  znotraj  in 
skupno  varstvo  proti  sovraznikom  na  zunaj. 

Leto  1848.  pomenja  za  Avstrijo  najhujso  krizo.  Vse  gi- 
banje  tedanjega  casa  je  bilo  proti  njej :  ideji  narodnosti  in. 
konstitucionalizma  si  mogocno  osvajata  zapadno  Evropo.  Toda 
odlocujoce  mescanstvo  v  Avstriji,  v  prvi  vrsti  nemsko  in  lasko, 
se  ni  bilo  toliko  razvito,  da  bi  bilo  izvedlo  marcevo  revolu- 
cijo:  zmagal  je  absolutizem,    ki  je  bil  mocan  dovolj,   da  si  ni 

')  Rudolf  Springer  (dr.  Karl  Renner),  Grundlagen  undEntwicklungs- 
ziele  der  Osterreichiscli-Ungarischen  Monarchic.  (Dunaj  in  Lipsko,  1906, 
str.  9  in  naslednje. 


174  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

dal  izviti  vlade  iz  roke,  in  obenem  kratkoviden  se  bolj,  da  ni 
poznal  polozaja  svoje  dobe.  Zato  je  segel  nazaj  v  srednji  vek 
in  hotel  imeti  Avstrijo  kot  krscansko-katolisko  cesar- 
stvo,  ki  naj  gospoduje  Nemciji  in  Italiji  ter  vodi  evropsko 
reakcijo  v  boju  proti  protestantskemu  severu  in  brezverskemu, 
prekucijskemu  zapadu:  rimsko-nemsko  cesarstvo  Karola  Veli- 
kega  in  Otona  Velikega  v  pomanjsani  izdaji  !  Tako  ]e  nastal 
konkordat. 

Ta  Scliwarzenberg-Thunova  drzavna  ideja  je  na- 
pravila  popolen  bankrot;  bila  je  v  politicnem  oziru  absolu- 
tistno-birokraticna,  v  narodnem  centralistno-germanizatorna  in 
V  verskem  rimsko-katoliska.  In  vse  to  v  Avstriji,  ki  ima  prebi- 
valstvo  raznili  narodnosti  in  raznili  ver,  kjer  zahteva  razlicno 
kulturno  in  gospodarsko  stanje  tudi  razlicno  zakonodajo  in 
upravo!  Bachov  absolutizem  je  povzrocil  izgubo  Lombardije, 
velikanski  drzavni  dolg  in  nezadovoljnost  avstrijskiii  narodov, 
ki  je  spravljala  v  nevarnost  obstoj  drzave.  Prisla  je  oktoberska 
diploma,  ki  nam  je  prinesla  zopet  ustavo. 

Oktoberska  diploma  sloni  na  pragmaticni  sankciji 
in  racuna  z  Avstrijo  kot  celoto,  ki  je  sestavljena  iz  razlicnih 
dezel,  Tezisce  te  ustave  je  v  kronovinah,  oziroma  pri  narodih, 
ki  so  odlocilni  v  tej  ali  oni  dezeli.  Dezelni  zbori  so  pravna 
podlaga  drzave,  v  katerih  naj  vladajo  narodi,  ki  so  kulturno 
in  gospodarsko  razviti.  Ta  ustava  podreja  manjse  narode  mo- 
gocnejsim  sosedom  in  daje  odlocilno  besedo  stanovskim  sku- 
pinam  (visji  duhovsclni  in  plemstvu),  kakor  jih  nahajamo  v 
starih  dezelnih  zborih  do  leta  1848.  Nemci  niso  bili  zadovoljni 
z  oktobersko  diplomo,  ker  je  bilo  njeno  tezisce  v  kronovinah; 
ta  sistem  je  nasprotoval  njih  drzavni  ideji.  Zakaj,  ko  se  je  iz- 
jalovil  poizkus  z  obnovljenjem  rimskega  cesarstva  v  naznace- 
nem  zmislu,  ko  se  je  morala  Avstrija  umakniti  iz  Italije,  po- 
tem  ji  je  ostala  s:  Nemcija  in  tako  se  je  rodila  ideja  o  n  a- 
rodnem,  t.  j.  nemskem  cesarstvu.  Oktoberska  diploma 
pa  je  naletela  na  hud  odpor  tudi  pri  Madjarih,  ker  so  si  dom- 
nevali,  da  jim  daje  se  premalo  pravic;  zato  so  ponovili  svoje 
zahteve,  ki  so  jih  zacasno  dobili  v  viharnem  l:tu  1848.,  a  jih 
po  premagani  revoluciji  zopet  izgubili.  Slovani  so  bili  z  naceli 
oktoberske  diplome  vobce  zadovoljni  in  so  ugovarjali  le  posa- 
meznostim,  na  pr.  dezelnim  redom.  Ker  je  bila  osnova  fede- 
ralistna,  jim  je  bila  oktoberska  diploma  zastava,  okrog  katere 
so  se  zbirali  v  ustavnih  bojih  naslednjih  let. 

Oktobersko  diplomo  je  izpodrinil  februarski  pa- 
tent, ki  ni  drugega  nego  kodifikacija  ali  uzakonitev  ideje  o 
nemsko-narodnem  cesarstvu.  Namen  februarskega  patenta  je: 
vladati  avstrijsko  drzavo  v  nemsko-narodnem  zmislu,  ali  nem- 
ska  kultura  naj  bi  bila  vsaj  odlocilna.  Ta  ustava  je  odsev  zu- 


Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  175 

nanje  politike  avstrijske,  ki  naj  ji  sluzi :  Avstrija  pozablja  na 
svojo  nalogo,  ki  jo  ima  na  znotraj  nasproti  svojim  narodom 
in  se  lovi  za  ciljem,  ki  ji  utika  korak  za  korakom  z  brezob- 
zirno  gotovostjo  in  doslednostjo.  Februarski  patent  prenasa 
tiezisce  ustave  v  drzavni  zbor  in  omejuje  delokrog  dezelnih 
zborov,  ki  jlli  sestavlja  po  interesnem  zastopstvu.  To  interesno 
zastopstvo  je  prikrojeno  nemski  drzavni  ideji,    zato  daje  vlado 

V  roke  veleposestvu  in  obrtno-trgovskemu  kapitalu,  ki  sta  bila 
najbolj  razvita  pri  Nemcih.  Februarska  ustava  je  iz  navedenih 
vzrokov  zadela  ob  odpor  vseh  nenemskih  narodov. 

16.  Leto  1848.  je  postavilo  Avstrijo  pred  zivljensko  vpra- 
sanje:  „Kako  urediti  s  krvjo  pridobljeno  ustavo?"  Gordijski 
vozel  je  pretrgal  absolutizem  s  tern,  da  je  vzel  zopet  sam 
vlado  V  roke.  Na  ta  nacin  je  bilo  vprasanje  le  odlozeno,  a  ne 
reseno.  Avstrijska  manira!  Leta  1860.  je  stala  nasa  drzava 
drugic  pred  isto  uganko. 

Avstrija  naj  bi  bila  zveza  enakopravnih  narodov  —  to  je 
bil  program,  ki  ga  je  bil  leta  1848.  formuloval  Palacky.  Ta 
program  je  bil  demokraticen,  ker  je  slonel  na  narodnem 
nacelu.  Kromeriski  ustavni  odsek  je  zavrgel  to  nacelo  in 
se  je  poprijel  zgodovinskih  kronovin.  Ravno  tako  oktro- 
ovana  marceva  ustava  iz  1849.  leta,  dasi  je  bil  minister 
Bach  naklonjen  narodni  avtonomiji,^)  in  pri  tem  je  tudi  ostalo 

V  vseh  poznejsih  ustavah. 

K  razvoju  zgodovinskega  naceja  so  najvec  pripomogli 
Madjari;  nanje  so  se  naslanjali  Cehi,  Hrvatje  in  P  o- 
Ijaki,  za  katerimi  so  hodili  tudi  Slovenci.  Odlocilno  je 
vplival  s  svojimi  spisi  imeniten  madjarski  politik  baron 
Eotwos.^) 

Eotwos  razvija  v  spisu  „Uber  die  Gleichberechtigung  der 
Nationalitaten  in  Osterreich"  leta  1850.  nazore,  ki  so  znaciini 
za  madjarsko  politiko  pred  tem  letom  in  po  njem.  Eotwos 
zagovarja  mocno  enotno  Avstrijo,  ki  ne  sme  biti  zveza  po 
osebnem  edinstvu  zdruzenih  neodvisnih  ustavnih  drzav  (on 
sam  je  bil  leta  1848.  naucni  minister  v  prvem  ogrskem  kabi- 
netu  grofa  Batthyanyja,  ko  je  bilo  Ogrsko  z  ostalimi  habs- 
burskimi  dezelami  zvezano  samo  po  osebi  vladarjevi!),  marvec 
mora  imeti  enotno  ustavo.  Enakopravnost  vseh  narodnosti  v 
drzavnem  zlvljenju  je  pa  nemogoca  in  se  ne  da  nikdar  popol- 


')  Programm  zur  Durchfiihrung  der  nationalen  Autonomie  in  Oster- 
reich. (Von  einem  Slaven.)  Dunaj,  1885.  To  brosuro  je  spisal  pod  Bacho- 
vim  vplivom  rusinski  politik  A.  vitezDobrjanskij. 

-)  Eotwos,  Ober  die  Gleichberechtigung  der  Nationalitaten  in  Oster- 
reich, 1.  izdaja  v  Pesti  1850.  —  Die  Garantien  der  Macht  und  Einheit 
Osterreichs,  3.  izdaja  v  Lipskem  1859.  —  Die  Nationaiitatenfrage,  1.  iz- 
daja V  Pesti  1865. 


176  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

noma  izvesti.  Prvi  pogoj  nacela  o  enakopravnosti  bi  bila  raz- 
delitev  dezel  po  narodnosti,  kar  se  pa  ne  da  izvrsiti.  Samo 
tedaj  bi  mogla  biti  ta  razdelitev  popolna,  ako  bi  se  ne  izvedla 
na  podlagi  ozemlja,  ampak  po  prebivalcih  tako,  da  posamezna 
obcina  ne  izvrsuje  svojih  politicnih  pravic  v  zvezi  s  svojimi 
sosedi,  marvec  v  zvezi  s  svojimi  rojaki.^)  Razmerje  poedinih 
delov  do  drzavne  celote  se  naj  uredi  po  zgodovinskili  pravicah 
posameznili  dezel. 

Iste  nazore  razvija  Eotwos  v  spisu  „Die  Garantien  der 
Maclit  und  Einhieit  Osterreichs"  iz  leta  1859.  Enotni  drzavi 
prepusca  zunanje  stvari,  vojastvo,  denarstvo  in  trgovino  ter  pri- 
znava,  da  je  bila  pred  letom  1848.  vlada  za  te  skupne  stvari 
na  Ogrskem  skoro  ravno  tako  absolutna.  kakor  v  drugih  de- 
zeiah.  Vazna  je  njegova  zahteva,  da  morajo  biti  posamezni 
deli  V  cisto  enakem  razmerju  do  drzavne  skupnosti.  Ti  deli  pa, 
ki  dajejo  podlago  drzavi,  slone  na  zgodovinskem  pravu  posa- 
meznih  dezel.  Vpostevati  se  mora  zgodovinska  narodnost  in 
ne  jezikovna,  ker  zgodovinska  narodnost  je  ozko  zvezana,  da, 
identicna  z  dezelnimi  posebnostmi.  Narodno  stremljenje  po- 
menja  toliko,  kakor  stremiljenje  po  dezelni  avtonomiji.  Meje 
posameznih  kronovin  so  zgodovinski  dane.  Dezele,  ki  so  po 
zgodovinskem  pravu  deli  ene  krone,  se  lahko  zdruzijo.  Jezi- 
kovnim  potrebam  narodnih  manjsin  v  poedinih  dezelah  zado- 
stimo.  ako  uvedemo  obcinsko  in  zupanijsko  (komitatsko) 
samoupravo. 

V  tretjem  spisu  „Die  Nationalitatenfrage"  iz  leta  1865. 
razlaga  Eotwos  podrobneje  svoj  nazor  o  narodnosti,  ki  mu  je 
zavest  skupnosti,  pridobljena  po  vzajemnih  spominili  pretek- 
losti  in  vzajemnih  interesih  sedanjosti.  Vazen  faktor  je  sicer 
pri  tern  tudi  skupnost  jezika,  toda  skupni  spomini  preteklosti 
ter  skupni  interesi  in  upi  sedanjosti  zbujajo  tudi  med  razno- 
jezicnimi  prebivalci  enaka,  da,  casih  se  bolj  krepka  narodna 
custva. 

Tako  je  Eotwos  razvil  pojma  t.  zv.  zgodovinske  ali 
politicne  n  a  r  od  n  OS  ti  in  zgodo  vin  sko-poli  t  ic  n  ih 
i  n  d  i  V  i  du  ali  tet.  Narodnost  v  tern  politicnem  pomenu,  ka- 
kor jo  je  sprejel  tudi  G  umplowicz,-)  koristi  zgodovinskim 
narodom,  t.  j.  onim,  ki  so  igrali  v  zgodovini  samostojno,  dr- 
zavno  vlogo,  ki  so  imeli  svojo  drzavno  neodvisnost,  docim  so 
drugi  manjsi  narodi,  ki  niso  imeli  svojega  samostojnega,  dr- 
zavnega   zivljenja,    ali    pa    ga    zgodaj  izgubili,     preden  so  se 


')  Tu  je  izrazena  narodna  avtononiija  na  podlagi  t.  zv.  osebnega 
nacela.  Ta  nacin  resitve  zagovarja  zlasti  dr.  Karl  Renner,  med 
Slovenci  Etbin  Kristan. 

'-)  Dr.  Ludvvig  Guniplowlcz,  Das  Recht  der  Nationalitaten  und 
Sprachen  in  Osterreich-Ungarn.  Inomost,  1879. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  177 

mogli  politicno  ojaciti,  po  tej  teoriji  obsojeni,  da  hlapcujejo 
drugim,  dokler  se  gospodarsko  in  kulturno  toliko  ne  okrepe, 
da  si  izvojujejo  priznanje  svoje  enakopravnosti.  Zgodovinskim 
ali  politicnim  narodom  je  seveda  mnogo  do  tega,  da  se  jim 
njih  dezelo  prepuste  v  vladanje,  kjer  jim  drugi  ne  delajo  na- 
potja;  zato  se  potegujejo  za  kar  najvecjo  avtonomijo  svojih 
zgodovinsko-politicnih  individualitet. 

Proti  centralistnim  Nemcem,  ki  so  zaslepljeni  in  omam- 
Ijeni  od  svoje  drzavne  ideje  o  narodno-nemskem  cesarstvu 
prezirali  ves  ustroj  in  razvoj  avstrijske  drzave,  nastopajo  Mad- 
jari,  Ceiii,  Poljaki,  Hrvatje  in  Slovenci  za  federalizem  na  pod- 
lagi  zgodovinskega  prava. 

Palacky  je  po  letu  1848.  opustil  svoj  narodno-teritori- 
alni  federalizem  in  je  leta  1865.  v  spisu  „Ideja  avstrijske  dr- 
zave"^) formuloval  svoj  program  na  zgodovinsko-zemljepisni 
podlagi.  Po  Eotwosovi  teoriji  je  proglasil  Avstrijo  za  zvezo 
zgodovinsko-politicnih  individualitet.  Slutil  je  ze  takrat  duali- 
zem,  zato  je  ravno  z  ozirom  nanj  svoje  naziranje  iz  leta  1848. 
0  potrebi  avstrijske  drzave  modifikoval  z  [zrekom :  „Bili  smo 
pred  Avstrijo  in  bodemo  tudi  po  njej."  Cehi  so  bili  v  letih 
60.  socialno  in  gospodarsko  se  premalo  razviti,  da  bi  bili 
sami  politicen  narod  v  zmislu  Eotwosovem,  zato  so  se  pod 
vodstvom  dr.  Riegra^j  oklenili  ceskega  zgodovinskega  plem- 
stva.  Kaj  to  pomenja,  zgodovinsko  plemstvo,  je  jasno  izrazil 
leta  1845.  grof  J.  M.  Thun  z  besedami:  „Ich  bin  w^eder  ein 
Ceche,  noch  ein  Deutscher,  sondern  nur  ein  Bohme."^)  To  je 
bila  ceska  politicna  narodnost,  kakor  je  bila  na  Ogrskem  po- 
liticna  narodnost  madjarska. 

Revolucionarni  Poljaki  s  svojimi  plemenitaskimi  vele- 
posestniki,  gospodujocimi  nad  kmetskim  prebivalstvom  in  nad 
Rufini,  so  se  cisto  naravno  ogrevali  za  zgodovinsko  pravo,  ki 
naj  jim  pribori  izgubljeno  poljsko  kraljestvo.  Oni  so  bili  po- 
liticen narod  in  hoteli  tudi  ostati  vsaj  v  Galiciji. 

Zveza  z  Madjari  je  zavedia  Hrvate,  da  so  slepo  posne- 
mali  svoje  ucitelje  v  vsakem  zgodovinskem  salto  mortale,  ka- 
krsnih  je  vsa  polna  madjarska  politika.  Dober  poznavalec  in 
ocividec  tedanjih  hrvaskih  razmer,  Fran  Erjavec,  pise:  „Sta- 
rodavni  ustav"  je  bil  malik,  kateremu  se  je  zdaj  vse  klanjalo, 
od  katerega  je  vse  pricakovalo  spas  naroda.  Sovinizem  je  cve- 
tel  kakor  nikdar  poprej---  Narod  pa  je  prisel  iz  dezja  pod 
kap.  Hrvatje,  postavljeni  na  krizpot,  so  se  morali  odlociti,  s  kom 


1)  Dr.  Frantisek  Palacky,  Idea  statu  Rakouskeho.  Praga,  1865. 

I)  O  dr.  Riegru  imamo  zivljenjepis  v  slovensketn  jeziku  od  dr. 
Ivana  Zmavca:  Dr.  Francisek  Ladislav  Rieger.  (Zbornik  Slovenske  Matice, 
Ljubljana,  1903,  str.  155—181.) 

3)  T.  G.  Masaryk,  Ceska  otazka.  (Praga,  1895,  str.  104.) 

12 


178  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

se  hocejo  politicno  zvezati.  Vabili  so  jih  v  Bee,  mamili  so  jih 

V  Pesto.  Vedeli  so,  da  jim  pravega  prijatelja  ni  tukaj,  ni  tamkaj, 
temvec  povsod  le  zaveznik  za  silo.  Zato  so  oprezali  in  odkla- 
dali  odloko,  kolikor  dolgo  so  mogli  in  to  temvec,  ker  v  tej 
stvari  med  njimi  ni  bilo  slogeJ) 

Leta  1861.  se  je  nudila  Hrvatom  prilika,  da  popravijo,  kar 
so  zagresili  njih  velikasi  1790-  leta,  a  zaman:  „more  patrio" 
so  se  zopet  izjavili  za  drzavnopravno  zvezo  z  Ogrskim  in  raz- 
glasili,  da  ne  priznavajo  nobenih  skupnih  zadev  z  Avstrijo,  prav 
tako,  kakor  Madjari  kljub  zgodovinski  resnici,  katero  je  vneto 
zagovarjal  Eotwos  se  1859.  leta!Pac  je  manjsina  uvidevala, 
da  obstojajo  skupne  zadeve  med  Avstrijo  in  Hrvaskim,  ki  jih 
je  treba  urediti,  toda  vecina  ni  imela  zmisla  za  dejanski  polo- 
zaj  in  je,  sledec  madjarski  politicni  terminologiji,  pripravljala 
pot  dualizmu.  A  dr.  Ante  Starcevic,  odklanjajoc  v  zvezi 
z  dr.  Kvaternikom  i  Dunaj  i  Pesto,  razglasa  narodno 
dogmo,  da  more  hrvasko  drzavo  ustvariti  samo  „Bog  i  Hrvati" !-) 
To  postopanje  je  bilo  v  protislovju  z  zakljucki  sabora  iz  leta 
1848.:  Hrvaska  je  zatajila  svojega  Jelacica!  V  strahu  pred  du- 
najskim  absolutizmom  so  pozabili  Hrvatje,  da  morejo  svobodo 
in  boljso  prihodnost  svojega  naroda  pridobiti  in  ohraniti  prej 
v   zvezi    z   vsemi    avstrijskimi  narodi  nego  v  zvezi  z  Ogrskim, 

V  katerem  gospodujejo  Madjari  —  to  je  zaman  poudarjal 
Kukulj  evic.  ^)  Andrej  Einspieler  je  obzaloval,  da  so 
Hrvatje  zatajili  celo  gibanje  iz  1848.  in  1849.  leta,  ter  upal,  da 
zdravi  in  prakticni  cut  hrvaskega  Ijudstva  manjsino  iz  leta 
1861.  izpremeni  v  vecino.^)  „Slovenec"  je  svaril  Hrvate, 
naj  se  ne  dado  preslepiti  Deakovemu  „belemu  listu".^)  In  daljsi 
razvoj  je  pokazal,  da  so  Hrvatje  pod  vodstvom  svojega  plem- 
stva  delali  za  madjarsko  politicno  idejo! 

In  Slovenci? 

V  boju  proti  nemskemu  centralizmu  se  oklepajo  oktober- 
ske  diplome.  Sredisce  slovenske  politike  postaja  Kranjsko. 
Narodni  program  iz  1848-  leta,  slonec  na  prirodnem  pravu,  se 
umika  zgodovinskemu  nacelu.  Matija  Ma  jar  sicer  zopet 
vneto  zagovarja  zdruzenje  slovenskih  pokrajin  v  eno  dezelo  ;*") 
tudi  spomenica,  poslana  Schmerlingu  z  19.386  podpisi,  daje 


^)  Fr.  Poljanec  (Fr.  Erjavec),  Spomini  s  pota.  (Zvon,  Dunaj,  1879, 
str.  140.) 

-)  Dr.  Rudolf  Horvat,  1.  c.  str.  200  in  naslednje. 

3)  I.  K.  S.  (Ivan  Kul<uljevic  Sakcinski),  Narodna  moralna  snaga 
uzn  ih    Slavenah  i  hrvatske  politicke  stranke.  (Zagreb,  1865,  str.  13.) 

♦)  ,Stimmen  aus  Innerosterreich",  Ceiovec,    1862,  VI.   zv.   str.   372. 

5)  „Slovenec",  94.  stev.  z  dne  6.  dec.  1865;  95.  stev.  z  dne  10.  dec. 
865. 

c)  „Novice",  11.  stev.  z  dne  13.  marca  1861;  12.  stev.  z  dne  20. 
marca  1861. 


d.  , 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  179 

ministru  v  preudarek,  ali  bi  se  ne  mogla  enakopravnost  v  soli 
in  uradu  lazje  in  ceneje  izvrsiti,  ako  bi  se  slovenske  dezele 
spojile  V  eno  administrativno  kronovino;^)  isto  zeljo  izraza  dr. 
Bleiweis  v  kranjskem  dezelnem  zboru  dne  8.  aprila  1861. 
leta:  toda  to  je  bil  le  vzor,  ki  so  o  njem  mislili  odlocilni  kranj- 
ski  politiki,  da  se  mu  ze  priblizujejo,  ako  ga  imajo  skritega  v 
svojem  srcu  in  ga  omenjajo  ob  gotovih  svecanostnih  prilikah. 
Za  dnevno  politiko  pa  je  zahteval  od  1861.  leta  naprej  sloven- 
ski  program  :  1)  narodno  enakopravnost  in  2)  raz- 
sirjenje  dezelne  avtonomijevokvirju  enotne, 
ustavne  Avstrije.-j 

Odlocilni  politiki  kranjski  so  upali,  da  koristi  vsemu  na- 
rodu,  kar  koristi  Kranjskemu ;  oni  so  pozabljali,  da  dezelna 
avtonomija  ubija  narodno  enakopravnost.  Uvidevali  pa  so,  da 
bi  bile  dezele,  kjer  stanujejo  Slovenci,  premajhne  za  vse  one 
naloge,  katere  jim  odnierja  oktoberska  diploma.  Zato  so  iskali 
dezelne  skupine,  historicno-poUticne  individuaiitete,  in  so  jo 
tudi  srecno  iztaknili.  Kar  je  Cehom  in  Hrvatom  njih  drzavno 
pravo,  to  bodi  Slovencem  ,,no  tr  anj  e-avstrijska  skupina". 
Predvsem  je  delal  za  ta  program  Andre j  Einspieler; 
zgodovinsko  gradivo,  s  katerim  se  je  utemeljevala  ta  skupina, 
sta  pa  podajala  Peter  Hicinger^)  in  Peter  pi.  Radios.*) 
Tako  je  nastal  narodno-politicni  program,  sklenjen  v  Mari- 
boru  dne  25.  septembra  1865.  leta.  Mariborskega  shoda 
so  se  udelezili  s  Kranjskega  :  dr.  Bleiweis,^  dr.  Costa,  Svetec 
in  dr.  Toman,  s  Koroskega :  Einspieler,  s  Stajerskega:  dr.  Do- 
minkus,  dr.  Gersak,  Herman,  dr.  Benjamin  in  Gustav  Ipavic, 
Kapus,  Lipoid,  dr.  Mursec,  dr.  Pavlic,  dr.  Prelog,  dr.  Radej, 
Ratej,  dr.  Razlag,  dr.  Sernec,  dr.  Vosnjak,  Davorin  Trstenjak, 
Zuza  in  drugi.  Predsedoval  je  dr.  Bleiweis,  porocal  pa  je 
Svetec.'')  Sad  tega  shoda  so  naslednji  sklepi : 

Kranjskemu  vojvodstvu  se  naj  povrne  zemljiska  celota, 
kakor  je  bila  ustanovljena  s  pismom  cesarja  Karola  V.  z  dne 
16.  marca  1522.  Zdruzijo  naj  se  s  Kranjskim  vzhodna  Istra  ali 
grofija  Pazinska,  potem  Trst  in  Krasa  tisti  del,  ki  je  zdaj  zdru- 
zen  z  grofijo  Gorisko. 

V  dezelnih  zborih  z  mesanim  prebivalstvom  se  ustanove 
narodne  kurije.  Skupne  reci  ilirskega  kraljestva  (Kranjsko,  Ko- 
rosko  in  Primorsko)  in  stajerske  vojvodine,  ki  tvorita  notranje- 
avstrijsko   skupino,    naj    zastopa   skupni  zbor,  kamor  posiljajo 

1)  „Novice",  18.  stev.  z  dne  1.  maja  1861. 

2)  „Novice",  45.  stev.  z  dne  6.  nov.  1861. 
»)  , Novice",  30.  stev.  z  dne  26.  jul.  1865. 

*)  „Triglav",  66.  stev.  z  dne  18.  avg.  1865,  67.  stev.  z  dne  22.  avg. 
1865;  68.  stev.  z  dne  25.  avg.  1865;  69.  stev.  z  dne  29.  avg.  1865. 

^)  Dr.  Jos.  Vosnjak,  Spomini.  (Izdala  Slovenska  Matica,  Ljubljana, 
I.  zv.  1905,  str.  187.) 

12* 


180  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

svoje  poslance  dezelni  zbori  te  skupine.  Narodne  potrebe  Slo- 
vencev  zastopa  narodni  zbor,  sestavljen  iz  poslancev  slovenskih 
dezelnozborskih  kurij.  Skupne  drzavne  stvari  se  obravnavajo 
V  zmislu  oktoberske  diplome  v  drzavnem  zboru,  kamor  posi- 
Ijajo  svoje  poslance  dezelni  zbori  in  kjer  se  glasuje  po  sku- 
pinah.  Vsako  dezelo  vlada  dezelna  vlada,  vsako  dezelno  skupino 
dvorna  pisarna,  vso  drzavo  pa  ministerstvo  na  Dunaju. 

Mariborski  program  zahteva  narodno  samoupravo  ali  self- 
guvernement  s  troje  upravnih  organizmov :  soseska,  obcina  in 
zupanija  po  zgledu  ogrskih  komitatov,  imajoca  politicno  in 
sodno  upravo  I.  stopnje.  Na  ta  nacin  bi  se  omejeval  birokra- 
tizem.  Koncno  obsega  program  dolocbe  glede  narodne  enako- 
pravnosti:  med  Slovenci  morajo  biti  vsi  uradniki  slovenscine 
zmozni  v  govoru  in  pisavi;  v  vseh  Ijudskih  solah  slovenskih 
krajev  bodi  slovenscina  ucni  jezik ;  srednje  sole  (gimnazije  in 
realke)  naj  bodo  utrakvistne,  da  bo  kolikor  mogoce  polovica 
predmetov  s  slovenskim,  polovica  pa  z  nemskim  (laskim)  ucnim 
jezikom;  slovenscina  je  v  notranje-avstrijski  skupini  za  vsakega 
obligatna,  ker  je  dezelni  jezik;  na  vseuciliscu  se  predavajo 
pravoslovni  predmeti  tudi  slovenski ;  pri  visjem  sodiscu  morajo 
biti  slovenscine  zmozni  svetniki  po  razmerju  slovenskega  pre- 
bivalstva.  ^) 

Mariborski  program,  slonec  na  zgodovinskem  pravu,  je 
izzval  zivahen  razgovor.  Dr.  Vosnjak,  ki  ga  je  zagovarjal 
pred  vojno  1866.  leta,  je  bil  po  vojni  proti  njemu,  ker  so  se 
izpremenile  politicne  razmere,  ki  so  pokazale  moc  narodne 
ideje.^)  Napisal  je  tudi  brosuro  „Slovenci,  kaj  cemo?"  v  kateri 
nastopa  proti  notranje-avstrijski  skupini  in  zagovarja  zdruzenje 
Slovencev,  Hrvatov  in  Srbov.^)  Na  povrsje  prihaja  zopet  vpra- 
sanje  slovenske  in  jugoslovanske  skupine,  ker  se  je  govorilo 
o  tem,  da  misli  vlada  zdruziti  Kranjsko  s  Primorskim  v  eno 
dezelo  z  enim  dezelnim  zborom  v  Trstu  in  priklopiti  tej  sku- 
pini se  beneske  Slovence.*)  Poudarja  se,  da  so  Slovenci  za 
zgodovinsko  pravo,  ako  ni  v  nesoglasju  z  narodnostjo,  sicer 
pa  je  treba  dajati  prednost  narodnostnemu  nacelu :  ono  bodi 
vodilo  pri  sestavljanju  slovenskega  politicnega  programa,  a  ne 
zarjavele  reminiscence  starodavnih  dob,  ki  se  nikakor  ne  uje- 
majo  vec  z  duhom  casa.^)  Celo  E  i  n  s  p  i  e  1  e  r  sani,  ki  se  je 
najbolj  potegoval  za  notranje-avstrijsko  skupino,  je   zacel   po- 


»)  „Novice",  40.  stev.  z  dne  4.  okt.  1865.  in  .Slovenec",  77.  stev. 
z  dne  7.  okt    1865, 

2)  „Slovenec",  78.  stev.  z  dne  11.  okt.  1865;  19.  stev.  z  dne7.  marca 
1866;  76.  stev.  z  dne  22.  sept.  1866. 

8)  Dr.  Jos.  Vosnjak,  Slovenci,  kaj  cemo?  Ljubljana,  1867. 

*)  „Novice",  34.  stev.  z  dne  22.  avg    1866. 

5)  „Slovenec",  79.  stev.  z  dne  3.  okt.  1866. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  181 

puscati  dosledno  zgodovinskp  nacelo  in  je  govoril  o  zdruzenju 
ilirskega  kraljestva  z  juznim  Stajerskim.^)  Jugoslovanski  skupini 
se  je  z  druge  strani  nasprotovalo,  dokler  Hrvatje  sami  nimajo 
enotnega  programa  in  ne  vedo,  kam.-)  Tudi  dr.  Bleiweis 
je  uvideval,  da  je  notranje-avstrijska  skupina  neizvedljiva,  in 
je  poudarjal  potrebo  zdruzenja  vseh  Slovencev  v  eno  admini- 
strativno-politicno  celoto;  vprasanje  je  le:  Kako?^) 

Za  narodno  pravo  in  jugoslovansko  skupino  se  je  pote- 
goval  zlasti  Luka  Svetec,  ki  je  pisal:  „Jaz  historicnemu 
principu  pripisujem  krivico,  da  Siovani  nimamo  skupnega  pro- 
grama, pa  mislim,  da  ga  niti  ne  dobimo,  dokler  se  bodeino  na 
historijo  opirali.  Mi  hocemo  ziveti,  razvijati  se  in  napredovati: 
to  je  nase  historicno  pravo,  nase  pravo  od  veka".*)  Dobro  je 
tudi  pojasnjeval  Svetec,  da  je  n.  pr.  ilirsko  kraljestvo  le  eno- 
stranski  diplomaticen  akt  cesarja  Franca  1.,  ki  ne  veze  ne  vla- 
darja  in  ne  naroda,  in  da  po  zgodovinskem  pravu  ni 
mozno  zdruzenje  ilirskega  kraljestva  z  juzno  Stajersko  (nacrt 
Einspielerjev).  Tudi  zedinjenja  Kranjskega  s  Primorskim  vlada 
ne  more  izvrsiti  po  zgodovinskem  pravu.  Zgodovinsko  je  utr- 
jena  le  notranje-avstrijska  skupina,  ta  je  pa  zdaj  neprakticna 
tudi  zato,  ker  je  Nemci  nikakor  ne  marajo  in  jih  Slovenci  siliti 
ne  morejo  niti  nocejo,  torej:  „Dajmo  historiji  in  njenim  izro- 
cilom  slovo  in  primimo  se  odlocno  narodne  ideje".^)  Obenem 
je  razpravljal  Svetec  o  sredstvih,  ki  naj  dovedejo  do  cilja:  zbor 
zastopnikov  vseh  Slovencev,  izvoljen  na  podlagi  splosne 
volilne  pravice,  naj  se  izrece  o  prihodnji  drzavnopravni 
uredbi.^) 

Mariborski  program  je  bilo  mrtvorojeno  dete.  Vojna  1866. 
leta,  ko  so  beneski  Slovenci  prisli  pod  Italijo  kljub  prizadevanju 
svojih  rojakov')  in  ko  se  je  videlo,  kako  se  Nemcija  zdruzuje 
korak  za  korakom,  je  zopet  povzdignila  narodno  idejo,  opirajoco 
se  na  prlrodno  pravo.  Tako  je  izginila  z  dnevnega  reda  no- 
tranje-avstrijska skupina;  narodna  enakopravnost  in  razsirjenje 
dezelne  avtonomije  je  pa  ostal  najblizji  cilj  slovenske  politike. 

17.  Avstrija  je  mogla  obstati  izkljucno  nemska  in  katoliska 
toliko  casa,  dokler  so  bill  drugi  avstrijski  narodi  se  malo  raz- 
viti;^)  Z  gospodarskim  in  socialnim  razvojem  drugih  narodnosti 
se  zacenja  preobrat.  Bachov  absolutizem  in  Schmerlingov  cen- 


1)  .Slovenec",  81.  stev.  z  dne  10.  okt.  1866. 

-)  „Slovenec",  87.  stev.  z  dne  31.  okt.  1866. 

3)  , Novice',  34.  stev,  z  dne  22.  avg.  1866. 

*,  „Novice",  40.  stev.  z  dne  3.  okt.  1866. 

^)  „Novice",  41.  stev.  z  dne  10.  okt.  1866. 

6)  „Slovenec",  88.  stev.  z  dne  3.  nov.  1866. 

7)  ,SIovenec",  67.  stev.  z  dne  22.  avg.  1866;  77.    stev.    z    dne   26. 
sept.  1866;  86.  stev.  z  dne  27.  okt    1866. 

8)  Rudolf  Springer,  1.  c.  str.  32  in  naslednje. 


182  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

tralizem  dokoncujeta,  kar  je  pripravljala  avstrijska  politika 
prejsnjih  stoletij,  ki  je  zlasti  iz  Madjarov  napravila  to,  kar  so: 
narod  politikov  par  excellence,  ki  pod  pretvezo  ustavnosti,  ver- 
ske  in  politicne  svobode  zida  svojo  izkljucno  madjarsko  na- 
rodno  drzavo.  To  je  bil  politicni  cilj  Kosutov.  Kar  je  zgresila 
Avstrija  v  narodnem,  verskem  in  politicnem  oziru,  ker  ni  prizna- 
vala  ni  narodnega,  ni  verskega,  ni  ustavnega  gibanja:  vse  to 
je  bila  voda  na  mlin  Madjarov,  ki  so  nastopali  za  ustavnost 
in  svobodo  ter  pod  tern  geslom  zbirali  okrog  sebe  vse,  kar  je 
bilo  protireakcionarnega.  Tako  so  pridobili  zase  zlasti  Hrvate. 
Schmerling  je  padel  in  prisel  je  Belcredi  s  september- 
skim  manifestom  (20.  septembra  1 865.  leta). 

Septemberski  manifest  ustavlja  februarski  patent  in  hoce 
na  podlagi  oktoberske  diplome  dognati  spravo  z  Ogrskim  in 
Hrvaskim.  Nemski  centralizem  se  umika  federalizmu,  cigar  stebri 
so  Madjari,  Cehi,  Poljaki  in  Hrvatje.  Tako  je  nastala  Belcredi- 
jeva  „p  e  n  tarh  i  ja" :  Habsburska  monarhija  se  razdeli  v  pet 
skupin:  Avstrijsko,  Ogrsko,  Cesko,  Galisko  in  Hrvasko-Slavon- 
sko.  Za  celo  cesarstvo  je  skupen  drzavni  zbor  s  skupnim  mi- 
nisterstvom  v  zmislu  oktoberske  diplome.  Vsaka  skupina  ima 
svoj  skupinski  zbor  s  kompetenco  ozjega  drzavnega  zbora  in 
svojega  dvornega  kancelarja.  Vsaka  dezela  ima  svoj  dezelni 
zbor  s  kolikor  mogoce  veliko  avtonomijo  in  svojo  dezelno 
vlado.  Vse  narodnosti  so  enakopravne.  —  Ta  ustava  bi  bila 
koristila  zgodovinskim  narodom,  Slovence  pa  potisnila  v  av- 
strijsko skupino,  kjer  bi  bill  odlocevali  Nemci.  Po  j  a  n  u  a  r- 
skem  patentu  (2.  januarja  1867.  leta)  sklicani  „izredni 
drzavni  zbor"  naj  bi  se  bil  posvetoval  o  tej  ustavni  izpremembi. 
A  namesto  nje  je  prisel  Beust. 

Vojna  leta  1866.  je  potisnila  Avstrijo  koncno  iz  Nemcije 
in  Italije.  Sedaj  je  bila  prilika,  da  najde  Avstrija  sama  sebe, 
t.  j.  svoje  narode,  da  najde  svoje  stalisce  v  krogu  evropskih 
drzav;  toda  tradicija  je  bila  mocnejsa  nego  dejanske  razmere. 
In  ta  tradicija  ni  mogla  preboleti,  da  je  protestantska 
Prusija  odvzela  katoliski  Avstriji  vodstvo  Nemcije,  iz  katere 
hoce  napraviti  narodno,  protestantsko  cesarstvo.  Ta  misel  se 
je  upirala  tradicionalni  politiki  katoliskih  Habsburzanov,  ki  so 
ziveli  se  vedno  v  preteklosti.  Zato  je  bilo  treba  sprave  z  Ma- 
djari za  kakrsnokoli  ceno,  da  je  katoliska  Avstrija  za 
vsak  slucaj  zavarovana  in  zdruzena  za  boj  s  protestantsko 
Prusijo.  In  tedanji  interesi  Habsburzanov  so  bill  identicni  z 
interesi  onega  socialnega  sloja,  ki  je  predstavljal  takrat  med 
Nemci  politicen  faktor:  nemske  burzoazije.  Ker  je  bila  Avstrija 
iztisnjena  iz  Nemcije  in  Italije  in  ker  so  izgubili  avstrijski 
Nemci  politicna  tla  na  Ogrskem,  tedaj  so  hotefi  obdrzati  vlado 
vsaj  v  enem  delu  drzave.    Popustili  so  boj  z  Madjari,   sklenili 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  183 

z  njimi  kompromis  in  si  razdelili  plen:  Madjari  naj  vladajo 
ogrske  narode,  Nemci  pa  avstrijske  —  dualizem  je  bil  gotov. 
Da  si  pa  pridobe  pri  tern  delu  zaveznikov  in  pomocnikov,  zato 
so  dali  Nemci  primerno  avtonomijo  Poljakom,  t.  j.  vlado  nad 
Rusini,  Madjari  pa  Hrvatom  nad  Srbi.  Kupcija  je  bila  sklenjena. 

Siovani  so  sokrivi  dualizrna. 

Ceska  drzavnopravna  politika  s  svojo  pasivno  opozicijo 
se  je  izjalovila,  ker  je  precenjevala  svojo  politicno  moc.  Udala 
se  je  vodstvu  zgodovinskega  plemstva,  ker  je  upala,  da  bo 
cesko  plemstvo  protiutez  madjarski  in  nemsko-centralistni  ari- 
stokraciji  ter  nemski  burzoaziji,  ki  sta  pripravijali  delitev  Avstrije. 

V  odlocilnem  trenotku  pa  je  ceska  aristokracija  zapustila  Cehe. 
Dr.  Rieger  je  pisal  1.  avgusta  1866.  leta,  ko  je  bil  s  Pa- 
lackim,  Strossmayerjem  in  Mazuranicem  pri  slovanskem  shodu 
na  Dunaju :  „Jezim  se  edino  na  naso  aristokracijo,  katere  ma- 
tadorji  kljub  opetovanemu  vabilu  ne  pridejo  prav  v  tern  trenotku, 
ko  bi  mogli  ravno  najvec  koristiti".^) 

Hrvatje  so  sicer  koncno  uvideli,  kam  jih  je  zavedla  do- 
sedanja  negativna  politika  nasproti  Avstriji.  Vecina  sabora  je 
18.  decembra  1866.  leta  sklenila,  da  se  zacne  samostojno  po- 
gajati  z  Avstrijo,  in  19.  decembra  1866.  leta  je  sprejela  adreso 

V  tern  zmislu;  toda  bilo  je  ze  prepozno;  Ogrska  je  odlocila 
usodo  Hrvaske  brez  njenega  sodelovanja.-) 

Naravnost  uboga  pa  je  bila  slovenska  politika  1867. 
leta  in  to  kljub  sijajni  zmagi  na  Kranjskem  in  Stajerskem,  ki 
je  zbudiia  pozornost  celo  v  tujini.')  Ladja  brez  krmarja  sredi 
Jazburkanega  morja  —  to  je  slika   tedanje   slovenske   politike. 

„Novice"  niso  mogle  verjeti,  da  bi  ceski,  hrvaski  in  polj- 
ski  federalisti,  snujoc  Belcredijevo  „pentarhijo"  pri  slovanskem 
shodu  na  Dunaju  meseca  avgusta  1866.  leta,  prepuscali  Slo- 
vence  brez  njih  vednosti  in  volje  nemski  skupini,  oziroma  lastni 
usodil^j  Posamezniki  so  sicer  uvidevali.  kako  so  speljali  Ma- 
djari z  zgodovinskim  pravom  na  led  avstrijske  Slovane,  ki  na 
ta  nacin  ne  morejo  priti  do  skupnega  slovanskega  programa;^) 
toda  to  so  bili  le  utrinki,  zapadajoci  v  splosni  desorganizaciji 
in  frazeologiji.  Shoda  federalistov  na  Dunaju  dne  15.  februarja 
1867.  leta,  ki  naj  bi  bil  dolocil  stalisce  Slovanov  po  padcu 
Belcredija,  so  se  udelezili  tudi  Slovenci  in  sicer:  dr.  Costa,  dr. 
Dominkus,  vitez  Gariboldi,  dr.  Klun,  Svetec,  dr.  Toman  in  dr. 
Vosnjak.  Sklenil  se  je  solid  aren  nastop.  Dr.  Valentin  Zarn.ik 
je  rotil  Poljake,  naj  ostanejo  zvesti    slovanski    solidarnosti,   in 


1)  Dr.  Ivan  Zmavc,  1.  c.  str.  177. 

2)  Dr.  Rudolf  Horvat,  1.  c.  str.  252  in  nasiednje. 

3)  „Novice",  6.  stev.  z  dne  6.  febr.  1867. 
*)  , Novice",  33.  stev.  z  dne  15.  avg.  1866. 
5)  „Novice",  42.  stev.  z  dne  17.  okt.  1866. 


184  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Slovence,  da  se  morajo  drzati  Cehov  in  tudi  najmanjsega  ko- 
raka  ne  storiti  brez  porazumljenja  z  njimi.^)  Toda  Slovani  so 
obracali  —  Beust  je  pa  obrnil.  Slovansko  solidarnost  je  razbila 
vladna  sila:  cutili  so  jo  najbolj  Cehi,  Poljaki  so  ji  previdno 
usli,  a  Slovenci  so  se  spokorili,  ker  so  izprevideli,  da  jim  po- 
snemanje  ceske  taktike  skoduje,  Cehom  pa  nic  ne  koristi, 
dokler  so  Poljaki  nezanesljivi.  To  je  poudarjal  Slovencem  tudi 
dr.  Rieger.'-^)  Siovenski  poslanci  (grof  Barbo,  Crne,  dr.  Kiun, 
Lencek,  Lipoid,  Pintar,  Svetec  in  dr.  Toman)  so  glasovali  za 
dualizem,  dasi  sta  Svetec  in  dr.  Toman  govoriia  proti 
njemu  in  ga  imenovala  „grob  nasega  zivljenja"  (besede  To- 
manove).  In  zakaj  tako?  Imeli  so  sicer  namen,  da  glasujejo 
proti.  Ko  so  se  pa  Poljaki  izjavili  za  dualizem,  so  izpremeniii 
tudi  Slovenci  svoj  namen  z  ozirom  na  solidarnost  z  njimi,  z 
ozirom  na  obljubljeno  razsirjenje  dezelne  avtonomije  in  z  ozirom 
na  to,  ker  niso  hoteli  motiti  soglasja  v  zboru.^)  Kranjska  po- 
litika,  posnemajoca  zgodovinske  narode  ! 

Glede  decemberske  ustave(21.  decembra  1867. 
leta),  ki  izpreminja  februarski  patent  v  zmislu  dualizma,  so 
bili  slovenski^poslanci  na  predlog  dr.  Kluna  sklenili  z  vecino 
petih  glasov  (Crne,  dr.  Klun,  Lencek,  Lipoid  in  Svetec)  proti 
dvema  (Pintar  in  dr.  Toman),  da  glasujejo  zanjo.  Pri  glaso- 
vanju  so  se  pa  cepili :  manjsina  (Lipoid,  dr.  Klun  in  Svetec) 
je  glasovala  z  a,  vecina  pa  proti  (grof  Barbo,  Crne,  Pintar 
in  dr.  Toman).  Svetec  je  pojasnjeval  postanek  dualizma  in 
postopanje  slovenskih  poslancev.  Vecina,  ki  je  glasovala 
proti,  je  to  storila  z  ozirom  na  Poljake  in  tirolske  Nemce, 
dasi  podpirajo  Slovenci  Poljake  le  iz  solidarnosti  in  ne  iz  pre- 
pricanja,  da  bi  bilo  vse  to  dobro  zanje,  kar  koristi  onim,  ki 
si  hocejo  zagotoviti  popolno  vlado  nad  Rusini.  Manjsina  pa  je 
glasovala  za  decembersko  ustavo  z  ozirom  na  §  19.  o  narodni 
enakopravnosti  in  z  ozirom  na  razsirjeno  dezelno  avtonomijo,*) 
kar  je  zahtevala  tudi  spomenica,  ki  so  jo  izrocili  siovenski 
drzavni  poslanci  Beustovemu  ministerstvu.^)  Vsaka  stran  je 
imela  torej  svoj  prav:  Slovenci  so  ustregli  i  svojim  zavezni- 
kom  i  vladi! 

18.  Podlaga  siovenski  politiki  je  mogel  biti  le  kmet- 
ski  Stan.  Vodstvo  kmetske  mase  je  prislo  v  roke  nizje  duhov- 

•)  „Slovenec",  21.  stev.  z  dne  19.  febr.  1867. 

2)  Riegrovo  pismo  iz  leta  1867.  in  Klunovo  pismo  z  dne  28.  avg. 
1867.  KB.  (Priobceni  v  Nasih  Zapiskih,  Ljubljana,  1909,  zv.  III.  in  IV. 
str.  72;  zv.  VI.  str.   133  —  135.) 

8)  „Novice",  24.  stev.  z  dne  12.  jun.  1867. 

1)  .Novice",  43.  stev.  z  dne  23.  okt.  1867;  44.  stev.  z  dne  30.  okt. 
1867;  4.  stev.  z  dne  22.  jan.  1868;  5.  stev.  z  dne  29.  Jan.  1868;  6.  stev. 
z  dne  5.  febr.  1868;  7.  stev.  z  dne  12.  febr.  1868. 

5)  „Novice",  29.  stev.  z  dne  17.  jul.  1867. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  185 

seine  in  poedinih  posvetnjakov,  izvrsujocih  t.  zv.  svobodne 
poiclice.  Stalisce  slovensi<e  duhovscine  oznacuje  dr.  Jos.  R  o- 
gac  tai<ole:  „Mati  me  je  rodila  Siovenca,  drzava  sprejela 
A  V  s  t  r  i  j  c  a,  cerkev  krstila  k  a  t  o  1  i  c  a  n  a,  posvetila  tudi  d  u- 
hovnika;  Nemca  v  sebi  —  njega  se  ne  zavedam  ne  pred 
Bogom,  ne  pred  ijudmi."^)  Visja  duhovscina  je  bila  po  Slo- 
venskem  ali  brezbrizna  ali  celo  nasprotna  narodnemu  gibanju, 
na  pr.  skof  dr.  Vidmar  ^na  Kranjskem  ali  dr.  Stepisnik,  na- 
slednik  Slomsekov,  na  Stajerskem.  Castna  izjema  sta  zlasti 
primorska  vladiki  Dobrila^in  Legat  ter  Ijubljanski  kanoniki  in 
bogoslovni  profesorji  dr.  Cebaseic,  dr.  Pogacar,  dr.  Voncina 
in  drugi. 

Vsak  narod,  najsi  bo  se  tako  ubog,  ohrani  svojo  nizjo 
duhovscino.  Cerkvena  opravila,  ki  tako  globoko  posegajo  v 
notranje  in  zunanje  zivljenje  priprostega  cloveka,  se  morajo  iz- 
vrsevati  v  narodnem  jeziku,  sicer  ne  dosegajo  svojega  namena. 
Duhovnik  —  tujec  je  stalno  nemogoc.  Kmet  ni  ofenziven,  ker 
svoje  narodnosti  ne  siri,  pac  pa  je  defenziven :  on  svojo  na- 
rodnost  brani  in  ohrani.  Njegov  stan,  ki  zahteva  razseznost 
zemljisca,  njegova  oddaljenost  in  osamljenost  od  kulturniii  in 
gospodarskih  sredisc,  vse  to  mu  pripomore,  da  se  ne  potujci, 
ako  je  naseljen  na  enotnem  ozemlju.  Dr.  Renner  (Rudolf 
Springer)  pravi  v  tern  oziru,  da  bi  morali  izpremeniti  ves 
gospodarski  ustroj  danasnje  druzbe,  ako  bi  hoteli  kompaktno 
naseljene  narode  iznaroditi:  po  izgledu  Rimljanov  bi  jih  mo- 
rali zasuznjiti  in  jih  prodati  y  tujino !-) 

Zato  se  je  ohranil  tudi  slovenski  kmet  kljub  tisocletnemu 
nemskemu  gospodstvu,  seveda  zaostal  v  kulturi  in  gospodar- 
stvu,  a  duhovscina  je  postala  naravna  njegova  zaveznica  in 
voditeljica  v  boju  za  narodno  enakopravnost,  ko  je  napocila 
ustavna  doba.  Po  prvi  zarji  ustavnosti  1848.  leta  nas  je  abso- 
lutizem  zazibal  v  desetletno  politicno  spanje.  Ko  nas  je  okto- 
berska  diploma  zbudila  zopet  k  ustavnemu  zivljenju,  se  je  za- 
celo  politicno  gibanje,  ki  pa  ni  moglo  biti  takoj  odlocno  in 
jasno.  V  ospredje  so  stopale  bolj  osebe  nego  nacela.  Pola- 
goma  so  se  bistrili  pojmi  in  snovale  stranke. 

Avstrija  se  je  iz  stanovske  fevdalne  drzave  jela  pretvar- 
jati  V  moderno  mescansko  drzavo.  Vse  to  je  zahtevalo  velikih 
upravnih,  sodnih  in  predvsem  gospodarskih  preuredeb.  Napaka 
Bachova  je  bila,  da  je  reformoval  od  zgoraj  doli  namesto  od 
spodaj  navzgor.  Aristokratija  v  zvezi  z  birokratijo  naj  bi  bila 
ustvarila  novo,  mescansko  Avstrijo,  kar  bi  bila  mogla  storiti 
le  demokratija,  sodelovanje  narodov.  Seveda  ne  smemo  poza- 
biti,  da  je  Bacha  rodila  fevdalna  protirevolucija.    Vse   je    izha- 

•)  Dr.  Jos.  Rogac,  Narodnost  in  slovenstvo.  (Ljubljana,  1860,  str.  55.) 
2)  Rudolf  Springer,  1.  c.  str.  67. 


186  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

jalo  iz  enega  sredisca:  z  Dunaja  in  vladalo  je  eiio  nacelo : 
nemsko.  Ustavna  doba  je  pa  poklicala  k  politicnemu  zivljenju 
narode  in  naravno  se  je  sedaj  vnel  boj  za  vlado.  Slovenski 
kniet  je  po  dvodstvom  duiiovscine  prihajal  s  svojimi  primitiv- 
nimi  zahtevami,  da  se  naj  po  soiah  uci  in  po  uradih  uraduje 
V  njeg"ovem  jeziku.  Temu  so  se  upirali  Nemci  in  Italijani  iz 
cisto  umljivih  razlogov,  ker  bi  jih  bila  uvedba  slovenskega  je- 
zika  izpodrinila  iz  sol  in  uradov  ali  jim  pa  vsaj  delala  tezave 
pri  poslovanju.  Pridruzili  so  se  jim  v  tej  borbi  mescani  in  ple- 
mici,  deloma  tujci,  deloma  potujceni  domacini,  ki  se  nikakor 
niso  mogli  vziveti  v  novo  dobo,  ker  so  bili  mozje  stare  sole. 
Niso  si  mogli  misliti,  da  bi  se  slovenscina  kdaj  povzdignila 
do  veljave.  Plemstvo  je  ze  tako  izgubilo  glavno  svojo  moc  z 
odpravo  podloznistva,  ostala  mu  je  le  drzava  z  vsemi  sineku- 
rami,  zato  je  branilo  njen  nemski  znacaj.  K  tem  nasprotnikom 
so  uskocili  tudi  nekateri  slovenski  posvetnjaki,  bodisi  iz  sebic- 
nosti,  bodisi  iz  drugih  nagibov,  kar  ni  nic  nenavadnega  v  po- 
liticnem  zivljenju,  zlasti  v  takih  prehodnih  dobah,  ko  se  iz 
starega  poraja  nekaj  novega. 

Tako  sta  se  polagoma  izkristalizovali  na  Slovenskem  dve 
politicni  stranki:  narodna.  ki  je  obsegala  slovensko  kmetsko 
Ijudstvo,  kolikor  je  prihajalo  politicno  v  postev,  to  je :  v  koli- 
kor  je  bilo  socialno  in  s  tem  tudi  narodno  samostojno,  ter 
n  e  m  s  k  a,  oziroma  laska,  obsegajoca  vse  one  sloje,  ki  so 
imeli  svoje  gospodarske  interese,  da  so  se  upirali  prodiranju 
Slovencev  v  javno  zivljenje.  A  izmed  onih  slovenskih  posvet- 
njakov,  ki  so  se  pridruzili  v  tem  boju  zoper  svoje  rojake 
Nemcem,  je  bil  najpomembnejsi  Dragotin  Dezman  (1821 
— 1889),  ki  je  postal  tip  nemskutarja,  kakor  imenujejo 
Slovenci  take  uskoke. 

Suklje  je  v  svoji  izborni  razpravi  o  Palackem  napisal 
naslednje  besede :  „Celo  pri  najbolj  izobrazenih  Ijudeh  je  to 
kaj  prav  navadnega,  da  izpreminjajo  svoja  nacela  (politicna), 
da  zapustijo  svoje  prijatelje  in  somisljenike  ter  sramotno  po- 
begnejo  v  nasprotni  tabor.  To  se  godi  iz  dvojnega  vzroka: 
Ali  ni  bilo  pri  njih  onega  pravega  prepricanja,  katero  izvira  le 
iz  resnega  premisljevanja  in  preudarjanja,  katero  je  nasledek 
temeljitih  studij  in  mnogovrstnih  skusenj,  in  potem  je  begun- 
stvo  nasledek  dusevne  plitvosti  in  povrsnosti ;  ali  pa  so  ti 
uskoki  predrugacili  svoje  mnenje  le  iz  materialnih  razlogov,  iz 
grde  sebicnosti,  iz  nizke  castilakomnosti,  in  potem  izvira  njihov 
odpad  iz  podlosti  in  nemoralnosti."^) 


»)  Fr.  Suklje,  1.  c.  str.  54. 


Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  187 


Kako  si  razlagamo  ta  pojav  pri  Dezmanu?  Lev- 
stik/)  Svetec,-)  Trdina^)  in  dr.  Vosnjak*)  sodijo,  da 
sta  ga  gnali  v  odpadnistvo  castilakomnost  in  Ijubosumnost 
glavno  nasproti  Tomanu.  Brezdvomno  je  igralo  osebno  vpra- 
sanje  svojo  ulogo,  ker  se  Dezman  po  svoji  zunanjosti  ni  mo- 
gel  kosati  z  lepim,  ognjevitim  Tomanom.  Zapostavljali  so  ga, 
dasi  je  bil  dusevno  veliko  visji  nego  dr.  Toman, ^j  cigar  znacaj 
tudi  ni  bil  brez  nicemurnosti.^)  Ze  od  leta  1858.  dalje  je  imel 
Dezman  znanstvene  boje  z  Davorinom  T  rsten  j  ak  o  m^) 
in  dr.  E.  H.  Costo;  potem  pa  je  prisla  vmes  se  politika,  ki 
ga  je  izvabila  popolnoma  v  nasprotni  tabor,  kjer  je  vztrajal 
do  smrti. 

Ko  je  Dezman  ob  otvoritvi  „Rudolfina"  dne  2.  decembra 
1888.  leta  s  slovensko  besedo,  kakrsno  je  slisati  malokdaj, 
globoko  ganjen ,  navduseno  slavil  znamenitosti  in  krasote 
Kranjske  ter  navajaje  Vodnikove  verze  pozival  mladino,  kako 
naj  Ijubi  to  zemljo,  takrat  —  pravi  Levec'^j  —  smo 
se  jeden  pot  zivo  cutili,  kaj  je  izgubil  narod  siovenski  s  tem 
izrednim  mozem,  cigar  pesni  se  odiikujejo  po  globokem  cutu, 
plemenitem  veselju  po  prirodi,  po  zdravem  humorju,  po  poli- 
ticni  odlocnosti  in  po  pripovedni  nadarjenosti;  ki  se  kaze  v 
prozi  navdusenega  Slovana  in  temeljitega  poznavatelja  slovan- 
skega  slovstva,  ki  je  pisal  obce  lep  in  krepak  jezik,  ki  je,  sam 
vsestransko  omikan  in  navdusen  za  vsak  napredek,  vplival 
narodno,  literarno  in  znanstveno  zlasti  na  dovzetne  Ijubljanske 
dijake  (Erjavec,  Simon  Jenko,  Kermavner,  Levstik,  Mandelc, 
Stritar,  Trdina,  Tusek,  Vaijavec,  Zarnik),  on,  ki  je  bil  desna 
roka  Bleiweisova  in  up  Slovencev-  •  •  —  Kranjska  de- 
zela  ga  je  sicer  obdrzala  kot  ucenjaka,  naravoslovca  in  stari- 
noslovca,  toda  obenem  je  izgubila  v  njem  slovenskega  poli- 
tika; zato  je  pa  dobila  kot  nadomestilo  dr.  Costo,  ki  se  je 
iz  nadutega    nemskega   ucenjaka   cez  noc  prelevil  v  Slovenca! 

Dezmanovo  narodno  in  politicno  misljenje  se  je  razvijalo 
V  dobi  slovenskega  preporoda,  ko  so  se  Siovenci  pod  vplivom 
svobodomiselnih  idej  zapadne  Evrope  jeli  gibati  narodno  in 
politicno.  Ni  to  nasa  sramota,  da  smo  se  po  Nemcih  udeleze- 

')  .Pavliha',  5.  stev.  z  dne  30.  junija  1870. 

*)  Pismo  Svetcevo  z  dne  7.  novembra  1908. 

3)  Janez  Trdina,  I.  c.  str.  720. 

*)  Dr.  Jos  Vosnjak,  Spomini,  1.  c.  str.  88. 

5)  Dr.  Fr.  Oblai<,  Dr.  Karol  Lavric  in  njegova  doba.  (Gorica,  1906, 
str.  25—26.) 

«)Davorin  Trstenjal<  pise  1870.  leta,  da  se  glasi  sodba  o 
Tomanu  V  pisarni  ministerskega  predsednika  Potockega  naslednje  : 
Toman    ist   ein  eitler   politischer  Geek.  KB. 

')  Pismo  Trstenjakovo  z  dne  28.  aprila  1858.  KB. 

^)  Fr.  Levee,  Karl  Deschmann.  (Ljubljanski  Zvon,  1889,  str.  254 
—256.) 


188  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

vali  splosne  kulture,  na  drugi  strani  ni  bilo  dano  Nemcem  na 
prosto  voljo,  ali  hocejo  ali  nocejo  biti  nasi  kulturni  posredo- 
valci :  zgodovinski  razvoj,  utemeljen  v  nasi  zemljepisni  legi, 
nam  je  odkazal  to  razmerje  dotlej,  dokler  si  ne  priborimo 
vseh  onih  socialnih  faktorjev,  ki  so  v  moderni  kulturi  in  mo- 
dernem  gospodarstvu  potrebni,  da  igra  posamezen  narod  sa- 
mostojno  ulogo.  Ta  doba  ni  se  tako  blizu,  tern  manj  je.mogla 
biti  takrat,  pred  50.  leti,  ko  smo  komaj  stopali  v  javno  zivlje- 
n]e.  Ako  je  zagovarjal  Dezman  nemsko  kulturo  kot  sredstvo 
k  lastnemu  napredovanju,^)  je  s  tern  le  glasneje  poudarjal  to, 
0  cemer  so  drugi  tern  manj  govorili,  cim  bolj  so  v  istini  to 
sredstvo  uporabljali. 

Obcevalni  in  parlamentarni  jezik  slovenskih  voditeljev  je 
bil  V  zacetku  izvecine  nemski.  Pri  prvih  volitvah  za  dezelni 
zbor  kranjski  se  priporocajo  za  kandidate  tudi  Nemci,  na  pr. 
dr.  Gauster^),  ki  je  razvil  v  pismu  na  Bleiweisa  naslednji 
program:  „Nemski  element  je  samo,  naj  bi  bil  samo  dusevna 
vez  razlicnih  bratovskih  narodov  v  Avstriji,  le  dull  naj  vlada, 
duh,  ki  noce  drugega  nego  napredek  izobrazbe,  in  meni 
se  zdi,  da  je  ravno  velika  naloga  nemskega  duha  v  Avstriji: 
pospesevati  svobodni  razvoj,  individualno  samo^stojnost,  v  ko- 
likor  se  to  le  da  zdruziti  z  blaginjo  celote."'^)  Slo  se  je  samo 
za  to,  da  se  mladi  slovenski  kulturi,  opirajoci  se  na  starejso 
in  mogocnejso  nemsko  kulturo,  daje  dovolj  zraka  in  svetlobe, 
da  more  poganjati  svoje  cvetje  in  prinasati  svoj  sad.  S 
pesniskimi  besedami  je  pojasnil  to  razmerje  leta  1850.  Anton 
grof  Auerspergv  pismu  na  Bleiweisa:  Slovensko  Ijudstvo 
se  mora  se  nekaj  casa  uciti  in  ne  more  pri  tem  se  pogresati 
nemske  omike.  S  tem  pa  ne  oviramo  njegove  prihodnosti,  ka- 
kor  ne  oskodujemo  zivljenskih  upov  nadepolnemu  mladenicu, 
ce  ga  opozarjamo  na  nekatere  pomanjkljivosti  v  njegovi  iz- 
obrazbi,  ki  jih  mora  se  popraviti.  Poslanstvo  nemstva  je  na 
slovanskih  tleh  sicer  nujno,  toda  le  prehodno  in  preneha,  ko 
izpolni  svoj  namen.  To  ni  nic  necastnega  za  nemstvo,  ako  iz- 
gine  nekoc  na  ta  nacin  iz  slovanskih  dezel,  kakor  ni  sramotna 
smrt  starca,  ki  je  dostojno  izvrsil  svojo  zivljensko  nalogo  in 
se  bliza  po  naravnem  potu  svojemu  koncu.^)  Podobno  pise 
tudi  Slomsek  1855.  leta,  ces,  da  Slovencem  v  sedanjih  raz- 
merah  nikakor  ne  kaze  nemscino   odstranjevati,    marvec  pred- 

1)  Pismo  Dezmanovo  Valentinu  Zarniku,  z  dne  9.  Jan.  1861.  K.  B, 
(Priobceno  v  Nasih  Zapiskih,  Ljubljana,  1909,  zv.  1.  str.  13.) 

'^)  .Novice",  11.  stev.  z  dne  13.  marca  1861  ;  12.  stev,  z  dne  20. 
marca  1861. 

■^)  Pismo  dr.  M.  Gausterja  z  dne  16.  marca  1861.  KB.  (Priobceno 
V  Nasih  Zapiskih,  Ljubljana,  1909.  zv.  III.  in  IV.  str.  68.) 

■^)  Pismo  Antona  grofa  Auersperga  z  dne  12.  dec.  1850.  KB.  (Pri- 
obcil  dr.  Janko  Lokar  v  .Carniola",  Ljubljana,  I.  letnik  1908,  str.  195— 198.) 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  189 

vsem  slovenscino  na  noge  postaviti  in  na  materni  jezik  gospo- 
darjevega  dodevati,  da  se  mladini  skozi  domaca  vrata  odpira 
V  sosedno  hiso.^) 

Usodno  za  nas  in  za  Dezmana  je  bilo  to,  da  je 
zacel  nemsko  kulturo,  ki  mu  je  bila  izprva  le  sredstvo.  za- 
menjavati  s  ciljem.  O  tern,  v  koliko  bodi  nemstvo  pripomocek 
za  nadaljnjo,  visjo  omiko,  so  mnenja  laiiko  razlicna;  kakor 
hitro  pa  prekoracimo  to  mejo  in  si  stavimo  nemstvo  za  smoter 
svojega  prizadevanja:  tu  stojimo  na  razpotju. 

Dezman  se  od  zapadne  Evrope  ni  navzel  samo  narodne 
ideje,  s  cimer  nam  je  veliko  koristil,  marvec  tudi  svobodomi- 
seine,  ki  nam  je  bila  pa  pri  njem  v  skodo,  dasi  bi  nam  bila 
lahko  V  korist.  Bil  je  izmed  redkih  moz  na  Slovenskem,  ki  je 
imel  odprt  pogled  po  svetu  in  je  videl,  kako  velike  korake  je 
treba  delati  Slovencem,  da  dohite  svoje  sosede.  In  tu  se  je 
prenaglil !  Na  Dunaju  je  v  drzavnem  zboru  opazal,  kako^  proti 
centralizaciji,  ki  je  bila  zoprna  tudi  njemu,  nastopajo  Cehi  s 
posnemanjem  madjarske  taktike,  ne  brigajoc  se,  kaj  bo  z  dru- 
gimi  avstrijskimi  narodi,  ce  oni  dosezejo  svoje  drzavno  pravo. 
Videl  je,  kako  Ijub  bi  se  bil  nekaterim  absolutizem,  in  se  je 
bal,  da  zaradi  ustavnih  bojev  ne  pride  zopet  reakcija  na  kr- 
milo,  kakor  1848.  leta.-)  Kot  svobodomislec  je  imel  tudi  v 
cerkveno-politicnih  vprasanjih  svoje  stalisce,  razlicno  od  vecine 
narodne  stranke.  Kje  naj  bi  bil  nasel  tla  za  svoje  ideje?  Med 
kmetskim  Ijudstvom,  ki  ga  je  vodila  duhovscina  in  cigar  na- 
rodno-politicni  program  je  zastopal  dr.  Bleiweis,  ni  bilo  mis- 
liti  na  uspesno  delo.  Zakaj,  slovenski  kmet  ni  mogel  pogre- 
sati  vodstva  svoje  duhovscine,  ker  je  bila  vsa  nasa  socialna 
struktura  se  v  povojih  in  ni  bilo  razven  duhovnikov  in  pescice 
posvetnjakov-inteligentov  nobenih  drugih  slojev,  ki  bi  bili  de- 
lali  za  narodno  osvoboditev  Slovencev.  Vmes  so  prisle  se 
osebnosti  s  Costo  in  Tomanom  :  Ijubosumnost  in  cisto  upravi- 
cena  zavest  o  svoji  dusevni  velicini  sta  bili  omamili  Dezmana, 
da  je  stopil  na  pot,  s  katere  ni  mogel  vec  nazaj.  Izgresil  je 
bil  svojo  politicno  nalogo :  oklenil  se  je  nemstva,  cigar  interesi 
so  bili  takrat  identicni  z  interesi  plemstva,  mescanstva  in  urad- 
nistva,  dasi  je  bil  Dezman  po  svojih  narodnih  in  politicnih  na- 
zorih,  po  celem  tedanjem  socialnem  polozaju  na  Slovenskem 
poklican,  da  se  loti  dela  po  nasih  nemskih  in  ponemcenih 
mestih  in  trgih  v  znamenju  slovenske  narodnosti  in  svobodo- 
miselnosti.  Gospodarska  nujnost  je,  da  se  tujerodna  ali  potuj- 
cena    mesta   sredi   kompaktno  naseljenega  kmetskega  Ijudstva 

i|  Pismo  Slomsekovo  z  dne  19.  dec.  1855.  KB.  (Priobceno  v  Nasih 
Zapiskih,  Ljubljana,  1909,  zv.  V.  str.  108.) 

«)  Pisma  Dezmanova  z  dne  8.,  13.  in  30.  maja  1861.  KB.  (Priob- 
cena  v  Nasih  Zapiskih,    Ljubljana,  1909,  zv.  I.  str.  14—15,  zv.  11.  str.  37.) 


190  Dr.  Dragotin  Loncar :   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

prej  ali  slej  narodno  prilagodijo  svoji  okolici,  ko  doseze  oko- 
lica  potrebno  stopinjo  kulture  in  gmotne  neodvisnosti.  Brez- 
dvomno  bi  bil  naletel  Dezman  na  odpor  konservativnih  vodi- 
teljev,  ako  bi  se  bil  v  svobodomiselnem  zmislu  lotii  politic- 
nega  dela  po  Slovenskem.  Ali  je  bil  pa  potem,  ko  je  prestopil 
k  Nemcem,  brez  boja?  Nasprotno!  Izkusnja  nas  uci,  da  se 
strastna  Ijubezen  casih  preobrne  v  strastno  sovrastvo;  to  se  je 
pokazalo  tudi  pri  njem :  slovenski  narod  ga  je  crtil  kakor  ni- 
kogar  drugega,  a  na  drugi  strani  si  je  tudi  on  prizadeval,  da 
bi  ta  srd  zasluzil.  Dezman  je  v  sluzbi  Nemcev  pac  oviral  in 
zavlaceval  razvoj  Slovencev,  toda  prepreciti  ga  ni  mogel.  Ako 
bi  bil  pa  ostal  slovenski  politik  v  oznacenem  zmislu,  za  kar 
je  bil  usposobljen  in  kar  je  bilo  potrebno,  da  si  pridobimo 
mescanstvo,  obrtno-trgovski  kapital,  potem  bi  bil  s  tem  od- 
licno  pospeseval  narodno  osvoboditev  svojih  rojakov:  tam  ne- 
gativnost,  tu  pozitivnost.  Naj  bi  bil  ostal  liberalen  narodnjak, 
potem  bi  se  bila  zbrala  okrog  njega  skoro  vsa  neodvisna  in- 
teligentna  slovenska  mladina  —  tako  je  pisal  o  njem  „Slo- 
venski  Narod"  leta  1869.')  Z  odpadniki,  ki  jih  je  bila  gola  se- 
bicnost  in  veternjastvo,  nismo  nicesar  izgubili;  o  Dezmanu  pa 
zakljucujem  z  Levcevimi  besedami:  „Politika  je  bila  ne- 
sreca  nasa  in  —  njegova! "2) 

19.  Prve  volitve  leta  1861.  niso  prinesle  Slovencem  v 
nobenem  dezelnem  zboru  vecine.  Pri  drugih  volitvah  leta  1867. 
so  si  kranjski  Slovenci  pridobili  vecino  in  jo  odslej  tudi  ob- 
drzali  razven  v  letih  1877.  do  1883.  Glavni  slovenski  poslanci 
so  bili  V  tej  dobi  na  Kranjskem  :  Ambroz,  grof  Barbo, 
dr.  Bleiv/eis,  dr.  Costa,  Peter  Kozler,  zupnik  Pin- 
tar,  Svetec,  dr.  Toman,  Miroslav  Vilhar  in  baron 
Anton  Zois.  Na  Goriskem  so  imeli  Slovenci  v  drugi  volilni 
dobi  po  izpremenjenem  volilnem  redu  priblizno  enako  stevilo 
poslancev  kakor  Italijani.  Najimenitnejsi  med  njimi  so  bili: 
dr.  Abram,  Crne,  Anton  Gorjup,^  Marusic,  dr. 
Tonkli,  Win  kler  in  dr.  Zigon.  Na  Stajerskem  ni  bilo 
izprva  nobenega  slovenskega  poslanca,  le  Nemec  Mihael 
Herman,  voljen  od  Slovencev,  je  zagovarjal  slovenski  pro- 
gram, leta  1865.  se  mu  je  pridruzil  dr.  Razlag  in  1867.  leta 
se  sest  drugih  Slovencev:  dr.  Dominkus,  Lencek,  Li- 
poid, dr.  Prelog,  R  ak  i  n  dr.  V  0  s  n  jak.  Na  Koroskem 
se  je  ubadal  Andrej  Einspieler,  v  Trstu  Ivan  N  ab  er- 
go j,  V  Istri  sta  pa  podpirala  Slovane  glavno  skofa-virilista: 
Dobrila,  in  Legat. 

Vse  narodno-politicno  gibanje  te  dobe  se  je  koncentro- 
valo  v  citalnicah  in  casopisih. 

')  .Slovenski  Narod',  41.  stev.  z  dne  8.  aprila  1869. 
2)  Fr.  Levee,  1.  c. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  191 

Ci  tain  ice  so  se  zacele  ustanavljati  od  leta  1861.  dalje 
po  vseh  mestih,  trgih  in  vecjih  krajih  na  Slovenstcem,^)  „No- 
vice"  so  oznacile  namen  citalnic  tako-le:  To  so  drustva,  ,v  tca- 
terih  se  bo  bralo^ali  citalo  in  bodo  vcasih  postene  veselice  v  do- 
.  maci  besedi.^)  Citalnice  so  torej  nudile  citanje  casopisov  in 
knjig  ter  zbirale  Slovence  k  t.  zv.  besedam,  kjer  sta  se  z 
glasbo,  s  petjem,  plesom,  z  igrami  in  govori  gojili  druzabnost 
in  narodna  zavest.  Ustanovitev  citalnic  se  je  vrsila  nekako  bo- 
jece,  posebno  so  se  ustanovitelji  bali  tolikokrat  ponavljanega 
ocitanja,  da  kalijo  narodni  mir,  ker  cepi  citalnica  dotlej  slozno 
prebivalstvo  v  dva  nasprotna  narodno-politicna  tabora;  toda 
cesto  so  nasli  glasno  priznanje  tudi  v  krogih  neslovanskih  so- 
dezeijanov  in  somescanov,  ki  so  uvazevali  kulturni  znacaj  na- 
rodnega  gibanja.'^)  Slovenska  inteligencija,  ki  se  je  doslej  pe- 
cala  glavno  z  jezikoslovjem  in  beletristiko,  se  je  po  citalnicah 
zacela  brigati  za  narodno-politicna  vprasanja.  Slov^enscina  se 
je  polagoma  uvajala  v  javnost,  da  je  postajala  obcevalni  jezik 
tudi  srednjih  slojev.  S  citalnicami  so  se  polagali  temelji  slo- 
venski  drami,  glasbi  in  petju,  tu  se  je  pletlo  in  razvijalo  vse 
druzabno,  narodno  in  politicno  zivljenje  Slovencev.  To  je  bila 
edina  takratna  oblika  javnega  nastopanja,  priprosta  v  svojih 
sredstvih,  a  uspesna  v  svojih  ucinkih,  ker  je  bila  izraz  svoje 
dobe,  utemeljena  v  tedanjih  razmerah.  Z  resnostjo  se  je  dru- 
zila  zabava,  pri  cemer  je  prevladovala  custvenost,  navdusenost, 
ki  je  rodila  sad  zato,  ker  je  bila  pristna,  prihajajoca  iz  notra- 
njega  nagiba,  ko  je  Slovenec  v  druzbi  s  svojci  mogel  dati 
duska  svojim  dolgo  pritajevanim  custvom.  Bilo  je  pa  tudi  po- 
treba  krepkih,  zavednih  custev,  da  so  porajala  odlocno  voljo, 
ki  se  ni  strasila  zaprek,  od/ekanj  in  zrtev  pri  delu  za  uresni- 
cenje  svojega  prepricanja-  Citalnice  so  vrsile  kulturno  nalogo, 
ko  so  ucile  in  vzgajale  slovenski  narod  za  javnost,  in  s  tern 
izpolnile  svoje  poslanstvo.^) 


1)  Prve  citalnice  so  se  ustanovile  v  Trstu,  Mariboru  in  Ljubljani, 
potem  so  nastale  v  Ajdovscini,  Andrezu  pri  Gorici,  Barkovljah.  pri  sv. 
Benediktu  v  Slovenskih  Goricah,  v  Ilirski  Bistrici,  Slovenski  Bistrici,  Bre- 
zini  pri  Trstu,  Crnoniiju,  Celju,  Celovcu,  Crnicah  pri  Gorici,  Cerknem, 
Gorici,  Idriji,  pri  sv.  Ivanu  pri  Trstu,  v  Kamniku,  Kanalu,  Kaplji,  Kastvi, 
Kranju,  Kobaridu,  Kotnnu,  Laskeni  trgu,  Skofji  Loki,  Ljutomeru,  Metliki, 
Nabrezini,  Noveni  Mestu,  na  Obcini  pri  Trstu,  v  Planini,  v  Podras:i  pri 
Vipavi,  Postojni,  Prvacini,  Ptuju,  Puiju,  Rihenbergu,  Rocolu  pri  Trstu,  Ro- 
janu,  Rusah  na  Stajerskem,  St.  Vidu  pri  Vipavi,  §t.  Vidu  pri  Ljubljani, 
Sevnici,  Skednju  pri  Trstu,  Sodrazici,  Solkanu,  Tolminu,  Vipavi,  Vrtojbi, 
Vojniku,  Volcah  pri  Gorici,  na  Vranskem,  v  Zalcu  itd.  (Letopis  Slovenska 
Matice,  Ljubljana,  1870,  str.  282—297.) 

2)  „Novice",  38.  stev.  z  dne  18.  sept.  1861. 

3)  Jos.  Apih,  Nas  cesar.  (Celovec,  1898,  str.  154.) 

*j  Sliko  citalniske  dobe  podaja  Anton  Kos  v  svojem  potopisu : 
.Uspomena  na  Sloveniju."  Zagreb,  1863. 


192  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Kar  se  tice  casopisov,  se  je  takoj  po  uvedbi  ustav- 
nosti  cutila  potreba  po  slovenskem  politicnem  listu,  ker  „No- 
vice"  niso  zadoscale,  saj  tudj  niso  iinele  tega  namena  in  so 
bile  sanio  tednik.  Dr.  Bleiweis  sam  pise  v  tem  oziru:  „Ziva 
potreba  njegova  se  kaze  cim  dalje  bolj  ...  Ce  pa  spravimo 
politicen  slovenski  casopis  na  noge,  nikar  se  ne  mislimo,  da 
z  njim  ukrotimo  svoje  nasprotnike  in  dopisnike  v  nemskili 
casnikih  ter  preverimo  z  njimi  bralce  teh  zopernikov.  Ti  ne 
berejo  ali  ne  razumejo  slovenskih  reci ;  za  nje  je  vsa  nasa  be- 
seda  bob  v  steno.  Slovanom  je  zivo  treba  nemskega  caso- 
pisa  na  Dunaju,  ki  bi  krepko  zastopal  slovenske  zadeve  .  .  . 
Potreba  bi  bilo  v  vsaki  slovenski  dezeli  tudi  nemskega 
casnika  v  domoljubnem  duhu  .  .  .  Domaca  rec,  sicer  silno 
potrebna,  sama  ni  zadosti."^) 

In  na  drugem  mestu  zopet:  „Urednistvo  „Novic"  priznava 
popolnoma  potrebo  veckrat  na  teden  izhajajocega  politicnega 
casnika.  Ako  je  bilo  prigovarjanje  in  nagovarjanje  zastonj,  niso 
„Novice"  krive,  marvec  to,  da  nobenega  ni,  ki  bi  vzel  to 
zadevo  dejansko  v  svoje  krepke  roke  .  .  Tistim,  ki  mislijo  se- 
daj,  1861.  leta,  da  se  hocejo  „Novice"  vesti  kot  „politicen 
casnik"  in  ne  imeti  zraven  sebe  drugega,  recemo  danes,  da 
„Novice"  ostanejo,  dokler  bodo  pod  sedanjim  urednistvom, 
tudi  do  konca  to,  kar  so  dozdaj  bile  in  da  veckrat  ko  en- 
krat  ali  dvakrat  na  teden  ne  bodo  nikdar  izhajale  in  nikdar 
nesvojega  obsega  izpremenile.  Sedanje  urednistvo  ima 
vec  drugih  opravil,  kakor  edino  le  pecati  se  z  novinarstvom, 
bodisi  politicno  ali  kaksno  dru^o.  Da  se  doslej  ni  se  ozivil 
politicen  casnik,  je  po  nasih  mislih  najbolj  krivo  to,  da  mo- 
rajo  pri  nas  skoro  le  tiskarne  biti  tisti  Betlehem,  v  katerih 
se  rod!  novinarstvo  ...  Pri  nas  hocemo  vse  le  od  tiskar- 
jev;  ti  pa  —  in  kdo  jim  bo  to  zameril?  —  se  ne  spuscajo 
radi  v  spekulacije  na  vrat  na  nos."^) 

Dr.  Bleiweis  je  govoril  dovolj  jasno,  da  ni  moglo  biti 
nobenega  dvoma  vec.  Prvi,  ki  se  je  oprijel  njegovega  nasveta, 
naj  vsaka  slovenska  dezela  izdaja  nemski  casnik  v  domoljub- 
nem duhu,  je  bil  And  re j  Einspieler,  odlocen  clovek, 
eden  tistih  moz,  ki  jih  mora  tudi  nasprotnik  spostovati.  An- 
drej  Einspieler,  Bozidar  Raic  in  Davorin  Trste- 
njak  —  to  je  bila  trojica  slovenskih  duhovnikov-politikov,  ki 
s  svojim  kremenitim  znacajem,  s  svojo  nacelno  doslednostjo 
in  s  svojo  pozrtvovalno  delavnostjo  zbujajo  obcudovanje  in 
priznanje.  Einspieler  je  zacel  delati  za  narodno-politicno  pro- 
bujo  in  napredek  koroskih  Slovencev  z  izdajanjem  nemskih 
listov,  ker  je  hotel  na  ta  nacin  poucevati  Nemce  o  slovenskih 

')  .Novice',  6.  stev.  z  dne  6.  febr.  1861. 
2)  „Novice",  21.  stev.  z  dne  22.  maja  1861. 


Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Jaaez  Bleiweis  in  njegova   doba.  193 

zahtevah.  Prvi  tak  list  so  bile  „Stimmen  a  us  Inner- 
osterr  eicli". 

„Stimmen  aus  Innerosterreich"  (1861  — 1863)  je  bila  iz- 
prva  nekaka  revija,  izhajajoca  v  snopicih.  Nien  program  jebil: 
narodna;  verska  in  politicna  enakopravnost.^)  V  cerkveno-poli- 
ticnem  oziru  zahteva  svobodno  cerkev  v  svobodni  drzavi;^) 
poteguje  se  za  uvedbo  splosne  voliine  pravice;^)  v  drzavno- 
pravnem  oziru  bodi  Avstrija  od  nemske  zveze  neodvisna, 
enotna  drzava,*)  na  znotraj  razdeljena  na  podlagi  zgodovin- 
skega  federalizma  v  devet  skupin :  1.  v  ogrsku  (za  Ogrsko  s 
srbsko  vojvodino),  2.  sedmograsko  (za  Sedmograsko).  3.  hrva- 
sko    (za   Hrvasko,    Slavonsko  in  Dalmacijo  z  vojasko  krajino), 

4.  nizjeavstrijsko    (za  nadvojvodini  Avstrijo  pod  in  nad  Anizo), 

5.  prednjeavstrijsko  (za  Sqlnograsko  inTirolsko  s  Predarlskim), 

6.  notranjeavstrijsko  (za  Stajersko,  Korosko,  Kranj^ko  in  Pri- 
morsko),  7.  benesko  (za  Benesko),  8.  cesko  (za  Cesko.  Mo- 
ravsko  in  Slezijo)  in  9.  galisko  skupino  (za  Galicijo  in  Buko- 
vinol^)  Proti  koncu  se  je  list  izpremenil  v  dnevnik  in  je  imel 
narocnikov  najvec  Nemcev.  Einspieier  je  skusal.  kakor  pravi  v 
zadnji  stevilki,  vzgajati  citatelje  za  „clovekoljubno  in  svobodno 
svetovno  naziranje."**) 

Drugi  nemski  list  Einspieierjev  je  bil  „Drau-Post" 
(1863 — 1866),  pri  katerem  pa  ni  vedno  sodeloval,  ker  je  list 
opustil  prvotnostalisce.  Pozneje  jeustanovil  „K  arntne  r-Bl  att" 
(1869—1876),  ki  mu  je  sledil  „K  ar  n  t  n  er- Vo  1  ks  sti  m  me" 
(1876  —  1883).  Z  nobenim  teh  listov  ni  imel  srece,  dasi  je  zrt- 
voval  cas,  trud  in  denar  zanje:  ubile  so  jih  ali  tiskovne 
pravde^)  ali  pa  nepiacujoci  narocniki. 

Prvi  slovenski  politicni  list  ustavne  dobe  je  bil 
„Naprej",  ki  ga  je  ustanovil  Miroslav  Vilhar  in  ki  mu 
je  bil  dusa  Fran  Levstik.  Miroslav  Vilhar  je  bil  grascak, 
nemski  vzgojen,  ki  je  izprva  zlagal  nemske  pesmi,  a  je  potem 
postal  zaveden  Slovenec,  zlasti  pod  vplivom  Levstikovim,  in  je 


')  Program  lista  datiran  z  dne  15.  jun.  1861. 

2)  „Stimmen  aus  Innerosterreich",    Celovec,  1861,  I.  zv.  str.  57—65. 

3)  „Stimnien  aus  Innerosterreicii'',  Celovec,  1862,  IV.  zv.  str.  212 
—225. 

*)  ,Stimmen  aus  Innerosterreich",  Celovec,  1862,  V.  zv.  str.  290 — 
304;  VI.  zv.  str.  361-374. 

5;  „Stimmen  aus  Innerosterreich",  Celovec,  1862.  VII.  zv.  str.  409 
—416. 

«)  .Stimmen  aus  Innerosterreich",  Celovec,  42.  stev.  z  dne  30. 
aprila  186:^. 

')  Zaradi  dopisa  v  „Stimmen  aus  Innerosterreich",  11.  stev.  z  dne 
22.  marca  1863.  leta  o  delovanju  dezelnega  zbora  koroskega  je  bil  ob- 
sojen  Einspieier  na  niesec  zapora,  izgubo  60  goldinarjev  kavcije  in  na 
povrnitev  sodnih  stroskov.  List  je  prenehal. 

13 


194  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

narodno  probujal  Notranjsko.^)  ^.Naprej"  je  izhajal  dvakrat  na 
teden  od  2.  januarja  1863.  do  29.  septembra  1863.  v  Ljubljani 
in  je  bil  pisan  v  lepem,^  pravilnem  jeziku.  Nastopil  je  z  na- 
slednjim  programom :  „Casnik  „Naprej"  misli  na  ustavnem 
potu  potezati  se  za  vse  in  vsakorsne  pravice  slovenskega  na- 
roda  ter  vedno  in  povsod  imeti  pred  ocmi  blagost  svoje  do- 
movine  s  pazljivim  ocesom  na  juzne  brate,  s  katerimi  smo 
Slovenci  v  materiaini  in  dusevni  dotiki.  Da  bi  „Naprej"  do- 
segel  svoj  sveti  namen,  obeta  castitim  bralcem  take  liberalno- 
politicne,  lepoznanske  in  gospodarske  sestavke,  kakrsni  so  po- 
trebni,  da  se  izve,  kar  se  bode  vaznega  godilo  po  vsem  svetu  ; 
da  se  zbuja  narodnost,  vnema  skrb  za  obcno  korist,  siri  vse- 
stranska  omika  in  luc  med  Slovenci,  in  kolikor  je  mogoce,  da 
se  pripomore  k  splosni  izobrazenosti  na  jugu."^) 

„Naprej"  je  ubral  kriticno  struno  in  ucil  Slovence  lo- 
citi  zrno  od  plev.  O  slovenskih  dezelnozborskiii  poslancih  na 
Kranjskem  pise:  „Z  zaiostnim  srcem  moramo  povedati,  da 
slovenska  stran  v  dezelnem  zboru  tava,  kakor  ceda  brez  pa- 
stirja ;  da  nikakor  nad  seboj  ni^pokazala  tiste  politicne  zdruz- 
nosti,  kateri  se  cudimo  pri  Cehiii;  da  so  se  poslanci  ene 
stranke  casih  za  male  stvari  v  zbornici  nepoliticno,  nepremis- 
Ijeno  zbadali"')  Potegoval  se  je  za  zed  i  n  je  nje  Slove  n  cev*) 
in  za  narodno  enakppravnost.'')  zaradi  cesar  je  presedel  Vilhar 
sest  tednov  jece!  Casopis  je  prenehal,  kar  je  naznanil  Vilhar 
z  naslednjimi  besedami :  „Danasnji  list  je  zadnji  „Naprejev" 
list.  Vazne  in  grenke  vzroke  te  dogodbe  zagrebam  v  svoje 
srce.  Veliko  hvalo  izrekam  zvestim  podpornikom  in  jemljem 
slovo,  rekoc:  Zivimo  za  narod,  izobrazujmo  se,  krepcajmo  se, 
slozimo  se  v  korist  svoji  domovini  in  vsemu  cesarstvu !  Vecni 
Bog  je  pravicen;  on  meri  pota  narodom  in  tudi  nas  vidi.  Ako 
tudi  nas  je  malo,  pa  vendar  cutimo,  da  smo  enega  debla,  ene 
krvi!  Tedaj :  Bog  z  nami!"'') 

Slovenski  politicni  list  je  prenehal,  sledil  mu  je  nemski 
„Triglav"  (1865 — 1870),  ki  so  mu  bili  uredniki  Peter  pi. 
Radics,  Edvard  Pour,  Peter  Grasselli^)  in  Jakob 
Alesovec,  sotrudniki  pa  dr.  Ahacic,  dr.  Bleiw^eis,  dr.  E.  H. 
Costa,    dr.  Klun,    Levstik,    Macun  itd.     Proti  ustanovitvi  nem- 


')  Dr.  Jos.  Tominsek,  Spomenica  Miroslavu  Vilharju.  (Ljubljana, 
1906,  str.  1.— XXXVlll.) 

2)  „Naprej".  1.  stev.  z  dne  2.  Jan.  1863. 

3)  „Naprej;  ■  29.  stev.  z  dne  10.  aprila  1863. 

4)  „Naprej",  14.  stev.  z  dne  17.  februarja  1863. 
^)  „Naprej",  42.  stev.  z  dne  26.  maja  1863. 

6)  „Naprej',  78.  stev.  z  dne  29.  sept.  1863. 

')  Zaradi  Levstikovega  clanka  „Unsere  Deutsch-Liberalen"  v  25. 
stev.  z  dne  Q.  junija  1868.  je  bil  Grasselli  obsojen  na  tri  mesece  zapora, 
ki  se  -mu  je  potem  znizal  na  pet  tednov. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  195 

skega  lista  se  je  pojavila  opozicija,  zlasti  Levstik  se  je 
ustavljal  temu  listu,  ker  je  bil  mnenja,  da  se  s  tem  zagraja  pot 
slovenskemu  politicnemu  casopisu.  Tudi  trzaski  Slovenci, 
med  njimi  Cegnar  in  Nabergoj,  so  poslali  Bleiweisu  spo- 
menico,  v  kateri  nastopajo  proti  nemskemu  listu,  ki  ne  bi  do- 
segel  svojega  namena,  da  bi  namrec  spreobrnil  Nemce  in  nem- 
skutarje,  nasprotno  bi  pospeseval  germanizacijo,  ker  bi  odte- 
goval  pomoc  slovenskemu  slovstvu  in  bi  imeli  nasprotniki  vec 
vzroka  vrivati  Slovencem  nemski  jezik.  ces,  da  sami  po  tem 
hrepene.  Celo  napacno  pa  je  —  navaja  dalje  spomenica  — 
snovati  tak  list  samo  za  Kranjsko,  ker  se  s  tem  ubija  zavest 
celokupnosti  in  siri  partikularizem.^)  Na  drugi  strani  so  pa  vo- 
ditelji  na  Kranjskem  zagovarjali  tak  list  in  njim  se  je  pridru- 
zil  tudi  katehet  Andrej  Marusic,  pisoc  iz  Gorice:  „Slo- 
venskim  bralcem  so  „Novice"  vec  nego  za  deset  do  petnajst 
let  se  dovolj.  Nemskega  lista  potrebujemo  za  indiferentne,  da 
jih  za  svojo  rec  pridobimo,  da  bodo  vedeli,  kaj  liocemo.  Kdor 
noce  verjeti,  da  nam  je  se  za  kakih  deset  let  bolj  treba  nem- 
skega nego  slovenskega  casnika,  naj  pride  v  naso  citalnico. 
Tu  bo  videl,  koliko  in  kako  se  slovenski  casniki  bero.  }az 
sicer  Ijubljanskih  razmer  natanko  ne  poznani,  ali  dozdeva  se 
mi,  da  velika  vecina  tiste  stranke,  ki  se  za  slovenski  politicni 
casnik  poteguje,  ne  le  o  politiki  nicesar  ne  ume,  temvec  se 
morda  celo  slovenskega  pismenega  jezika  dobro  ne  razume, 
pisati  pa  ga  gotovo  ne  zna".-j 

„Triglav"  je  prenehal,  kerniimel  dovolj  narocnikov  in  so 
se  ti  zaostajali  z  narocnino;  poleg  tega  ni  bilo  sotrudnikov,  da 
je  bil  zadnji  njegov  urednik  Alesovec  —  kakor  pripoveduje 
sam  —  vecinoma  navezan  le  nase.^) 

Da  bi  ustregel  potrebi  in  zelji  po  slovenskem  politicnem 
casniku,  je  zacel  Andrej  Einspieler  izdajati  v  Celovcu 
pod  urednistvom  upokojenega  duhovnika  J.  E.  Bozica  izbo- 
ren  list  „Slovenec''  (1865  —  1867)  izprva  dvakrat,  potem  trikrat 
na  teden.  Geslo  mu  je  bilo:  „Zivi,  zivi,  duh  slovenski,  bodi 
ziv  na  veke";  program  pa:  „Prijatelj  katoliski  cerkvi,  enako- 
pravnost  drugovercev;  prijatelj  pravi  omiki  na  podlagi  narodne 
enakopravnosti  in  prijatelj  mogocni  Avstriji.^j  Glavni  sotrudniki 
so  mu  bill :  Levstik,  Raic,  Trstenjak,  dr.  Turner,  dr.  Vosnjak, 
dr.  Zarnik.  Narocniki  so  bill  najvec  duhovniki,  solska  mladina 
in  kmetje.  ^)  „Slovenec"  je  pisal  za  narodno  enakopravnost  ne 


')  Spomenica  trzaskih  Slovencev  z  dne  30.  jun.  1854.  KB. 
*)  Pismo  Marusicevo  z  dne  23.  sept.  1854.  K-  B.  (Priobceno  v   Na- 
sih  Zapiskih,  Ljubljana,  1909,  zv.  111.  in  IV.  str.  68.-69.) 
^)  ,Triglav",  78.  stev.  z  dne  30.  sept.  1870. 
*)  „Slovenec,  1.  stev.  z  dne  14.  jan.  1865. 
5)  „Slovenec",  56.  stev.  z  dne  14.  jul.  1866. 

13* 


196  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

g[ede  na  levo  in  desno:  proti  duhovski  in  posvetni  gosposki. 
Cesar  niso  sprejele  v  svoje  predale  oprezne  „Novice",  to  je 
priobceval  „Slovenec".  Prenehal  je,  ker  ga  tiskar,  ustrahovan 
po  Nemcih,  ni  hotel  vec  tiskati.  Einspieler  je  bil  zilav  in  od- 
locen  zurnalist,  vedno  odkrit  in  nacelen  nasprotnik,  ki  je  delal 
iz  prepricanja  in  Ijubezni  do  stvari.  Vzor  mu  je  bil  ko- 
roski  pesnik  in  casnikar  Rizzi,  njegov  osebni  prijatelj.  Vztraj- 
nost  in  podjetnost  Einspielerjevo  na  casnikarskem  polju  kaze 
tudi  „Mir",  ki  ga  je  ustanovil  leta  1882.  ze  na  svoja  stara  leta 
in  ki  se  je  ohranil  do  dandanes. 

VTrstuje  izdajal  Ivan  Piano  leta  1866.  list  „Ilirski 
Primorjan"  dvakrat  na  mesec,  ki  mu  je  bil  glavni  sotrudnik 
Fr.  Cegnar.  Z  letom  1867.  se  je  izpremenil  „Ilirski  Primor- 
jan" V  „Primorca",  ki  ga  je  urejal  Vekoslav  Raic  in 
mu  je  bil  odlicen  sotrudnik  zopet  F  r.  Cegnar.  Leta  1869- je 
zacela  izhajati  dvakrat  na  mesec  „Jadranska  Zarja"  (last- 
nik  Martelanec).  Omenjam  se  „Trzaskega  Ljudomila", 
ki  ga  je  izdajal  stiri  mesece  1866.  leta  Josip  Godina  Vr- 
delski.  Godina  ni  bil  slovenscine  popolnoma  vesc,  poleg 
tega  je  njegov  list  prinasal  sestavke  smesne  vsebine  v  narecju, 
kar  so  grajale  „Novice",  „vendar  brez  zamere,  ker  domaci 
bralci  morebiti  ravno  te  sestavke  najrajsi  bero".^)  Vsi  listi  so 
sluzili  trzaski  prebujenosti. 

V  Goricije  izdajal  Andrej  Marusic  list  „Domovino" 
(1867—1869),  0  kateri  je  dejal,  da  ni  bil  njen  glavni  namen 
biti  politicen  casnik. 2)  Program  ji  je  bil:  „Domovina"  hoce  biti 
zastava,  katera  kaze  na  eni  strani:  „Naprej!"  —  na  drugi: 
„Za  vero,  za  dom,  za  cesarja  !"  Prva  naloga  „Domovine" 
je:  buditi  slovensko  in  avstrijsko  zavednost;  druga  naloga:  biti 
jez  potujcevanju  primorskih  Slovencev-  •  •  •  Duh,  ki  bo  preveval 
list  skozin  skoz,  bo  duh  sprave  in  prijaznosti  z  Lahi.  Tudi  vladi 
ne  mara  sistematicno  nagajati.  Razmere  je  treba  vpostevati 
vsak  cas,  kakor  so,  in  si  pridobivati  v  narodnih  in  drugih  za- 
devah  izlepa,  kar  nam  gre  in  cesar  zares  neobhodno  potre- 
bujemo.^) 

V  Mariboru  je  zacel  izhajati  1867.  leta  (najprej  dvakrat 
na  mesec,  potem  pa  kot  tednik)  „Slovenski  Gospodar", 
ki  mu  je  bil  prvi  izdajatelj,  zaloznik  in  urednik  dr.  Matija 
Prelog.  Program  mu  je  bil  poduk  slovenskega  Ijudstva  v 
domaci,  lahko  razumljivi  besedi  o  raznih  gospodarskih  pa 
tudi  politicnih  in  narodnih  stvareh.^)  Po  zgledu  „Novic" 


1)  .Novice",  29.  stev.  z  dne  18.  jul.  1866. 
listi  te  dobe  se  niso  vzdrzali   dolgo,    ker   je   bilo   se    premalo 
^)  „Domovina",  52.  stev.  z  dne  31.  dec.  1869. 
3)  „Domovina",  1.  stev.  z  dne  3.  jan.  1867. 
*)  „Slovenski  Gospodar",  1.  stev.  z  dne  16.  jan.  1867. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  197 

je  imel  z  geslom:  „Pouk  v  gospodarstvu  bogati  dezelo" 
V  prvi  vrsti  ta  namen,  da  gospodarski  poucuje  in  dviga  Ijud- 
stvo,  s  tern  pa  ga  tudi  pridobiva  narodno-politicno,  kar  se 
mu  je  V  resnici  posrecilo.  Izmed  sotrudnikov  omenjam :  Her- 
mana,  Majcigerja,  Raica,  dr.  Razlaga,  Sumana,  Trstenjaka,  dr. 
Ulago,  dr.  Vosnjaka.  — ■  „Slovenski  Gospodar"  izhaja  se  sedaj. 

IV. 
„MIadi"  in  „stari". 

20.  Dualizem  je  zbudil  odpor  po  Slovenskem.  „Novice" 
so  pisale:  „Glasovanje  nasih  poslancev  je  osupnilo  vsakega  in 
od  ust  do  ust  gre  vprasanje:  Kako  to?"^)  A  takoj  so  prema- 
gale  svojo  osuplost  in  so  odgovarjale :  „Solidarnost  s  Poljaki 
in  tirolskimi  Nemci  vtegne  pozneje  pri  vaznih  prakticnih  vpra- 
sanjih,  ko  pojde  za  prenaredbo  februarske  ustave,  mnogo  vec 
koristiti,  nego  bi  bilo  koristilo,  ako  bi  se  bili  Slovenci  locili 
od  Poljakov  pri  adresi,  ki  je  „jalova  formalnost".-)  Tudi  „Do- 
movina"  se  je  cudila  nedoslednosti  slovenskih  poslancev."^) 
Ostro  je  plsal  „Slovenski  Gospodar"  proti  slovenskim 
dualistom,  ces,  da  so  zapustili  federalistno  nacelo,  na  podlagi 
katerega  so  bili  izvoljeni,  in  slovansko  vzajemnost  s  Hrvati  in 
Cehi.-)  Obzaloval  je,  da  dr.  Bleiweis  zagovarja  to  posto- 
panje""),  da  samo  v  „Novicah"  tozi  in  ostaja  doma;  ce  bi  bil 
on  na  Dunaju,  bi  se  to  gotovo  ne  bilo  zgodilo:  Kdor  je  vodja 
naroda,  naj  prevzame  tudi  dolznostil'') 

Bolj  in  bolj  se  je  cutila  potreba  vecjega  slovenskega 
lista,  ki  bi  se  pecal  izkljucno  s  politiko  in  zagovarjal  narodno 
nacelo.  V  Ljubljani  so  snovali  tak  list  in  ga  se  pred  porodom 
krstili  „Slovenski  Jug".  Mlajsa  inteligencija  je  pripravljala  du- 
sevno  delo,  starejsi  naj  bi  bili  skrbeli  za  financialno  vprasanje; 
toda  ti  so  bili  se  vedno  mnenja,  da  je  bolj  treba  nemskega 
casnika,  zato  so  ozivili  „Trigjav",  ki  je  bil  zaradi  vojne 
1866.  leta  zacasno  prenehal.^)  Cesar  ni  zmogla  Ljubljana,  to 
je  dosegel  Maribor:  2.  aprila  1868.  leta  je  zacel  tu  izhajati 
trikrat  na  teden  ,.S1  oven  ski  Narod". 

Ustanovniki  „Slovenskega  Naroda"  so  bili:  dr.  Dominkus, 
Gorup,  Herman,  dr.  G.  Ipavic,  dr.  Kocevar,  Lencek,  Lipoid,  dr. 


1)  „Novice",  24.  stev.  z  due  12.  jun.  1867. 
*)  , Novice",  25.  stev.  z  dne  19.  jun.  1867. 
3)  „Domovina",  24.  stev.  z  dne  14."  jun.  1867. 
*)  „Slovenski  Gospodar^  11.  stev.  z  dne  16.  jun.  1867. 
*)  „S!ovenski  Gospodar",  9.  stev.  z  dne  27.  febr.  1868. 
6)  ,Siovenski  Gospodar",  34.  stev.  z  dne  5.  dec.  1867. 
')  „Slovenski  Gospodar",  33.  stev.  z  dne  28.  nov.  1867;  34.  stev.  z 
dne  5.  dec.  1867. 


198  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Mursec,  dr.  Pavlic,  Pfeifer,  dr.  Ploj,  dr.  Radej,  Raic,  dr.  Razlag, 
dekan  Rozman,  dr.  Vosnjak,  Zuza  in  drugi.  Najvec  je  zanj 
prispeval  dr.  Dominkus.^)  Program  „Slovenskega  Naroda" 
je  bil:  1.)  Edina,  mogocna  in  svobodna  Avstrija,  ker  le  v  Av- 
slriji  si  Slovenci  resijo  in  ohranijo  narodnost.  2.)  Porostvo 
obstanka  in  uspesnega  razvoja  Avstrije  je  edino  v  federalistnih 
nacelih ;  zato  zdruzenje  vseh  Slovencev  v  eno  administrativno 
celoto,  ker  le  tu  dobi  enakopravnost  slovenskega  jezika  v 
uradu,  soli  in  javnem  zivljenju  dejansko  veljavo.  3.)  Decemberska 
ustava  se  naj  izpremeni  po  ustavni  poti.  4.)  Listu  „ne  bodo 
samo  verske  zadeve,  dogme  in  bistvene  cerkvene  naprave  svete, 
kakor  so  ysemu  narodu,  ampak  se  bode  poganjal  n.  pr.  tudi 
za  to,  da  se  neoskrunjeno  ohrani  cerkveno  imetje,  da  se  Ijudska 
sola  ne  loci  od  cerkve,  da  se  ozivija  bolj  in  bolj  javno  cer- 
kveno zivljenje".  5)  Mir  in  sporazumljenje  z  vsemi  avstrijskimi 
narodi.  6.)  Poudarjanje  upravicenih  tirjatev  slovanskih  bratov  v 
Avstriji,  posebno  Hrvatov  in  Srbov,  kakor  lastnih.  7.)  Dusevna 
vez  in  vzajemnost  slovanska  po  zamenjavi  literarnih  in  sploh 
kulturnih  izdelkov  med  Slovani.'^) 

„Slovenski  Narod"  je  postal  glasilo  slovenskega  izobra- 
zenega  obcinstva,  vanj  so  dopisovali  naprednejsi  politiki  in 
pisatelji  posvetnega  in  duhovskega  stanu.  Prvi  urednik  mu  je 
bil  Anton  Tomsic,  bistroumen  in  odlocen  zurnalist.  ka- 
krsnih  so  imeli  Slovenci  doslej  malo.  Tomsic  je  imel  tezavno 
stalisce :  na  em  strani  njegovo  nacelo,  da  javno  delo  ne  sme 
biti  brez  kontrole,  ceprav  ostre,  na  drugi  strani  pomirljivci,  ki 
so  pricakovali,  da  se  slovenska  politika  obrne  na  bolje  tudi 
brez  opozicije.  Poleg  tega  pa  je  visel  nad  njim  Damoklejev 
mec  drzavnega  pravdnika,  da  bi  unicil  list  s  tiskovnimi  prav- 
dami,  ki  jih  je  narekovalo  celo  vojno  ministerstvo!  Toda 
Tomsic  ni  bil  samo  duhovit  casnikar,  marvec  tudi  spreten  za- 
govornik:  bil  je  rojen  parlamentarec.^)  Glavna  sotrudnika  sta 
mu  bila  sorodna  znacaja:  Josipjurcic  in  Fran  Levstik. 

Boj  proti  dualizmu  je  vodil  „Slovenski  Narod"  brezobzirno. 
Vzor  mu  je  bila  ceska  pasivna  opozicija.  Pri  tem  je  uvideval, 
da  stoje  Cehi  na  drugem  staliscu  nego  Slovenci,  toda  skusal 
je  premostiti  to  nasprotje  z  naglasanjem  slovanske  vzajemnosti. 
Tako  je  zasel  v  zagato,  iz  katere  ni  mogel  najti  prav  izhoda, 
kar  je  bilo  na  kvar  nacelni  jasnosti  in  doslednosti.  Jurcic  je 
zelel,  da  bi  se  tudi  Cehi  in  Hrvatje  drzali  narodnega  nacela, 
ker  bi  se  s  tem  dosegla  edinost.^)  Na  drugi  strani  pa  se  pou- 


')  ,Slovenski  Narod",  106.  stev.  z  dne  17.  sept.  1872. 

2)  „SloveTiski  Narod',  1.  stev.  z  dne  2.  aprila  1868. 

')  „Slovenski  Narod",  63.    stev.    z    dne   3.  jun.    1871.    (Zivljenjepis 

Tomsicev  izpod  peresa  Jos.  Jurcica.) 

*)  .Slovenski  Narod",  76.  stev.  z  dne  29.  sept.  1868. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  199 

darja  federalistna  ideja.  bodisi,  da  so  posamezne  skupine  zgo- 
dovinske  ali  narodne,  ces,  da  je  Slovanom  skupen  program: 
ohranitev  slovanske  naroduosti,  pri  cemer  imajo  Cehi  za  sred- 
stvo  zgodovinsko  pravo,  Slovene!  pa  narodno.\)  Dasi  je  „Slo- 
venski  Narod"  priporocal  Hrvatom,  naj  postanejo  enaki  med 
enakimi,  ces,  da  so  njim  stare  pravice  vec  nego  mlada  narodna 
zavest  drugih  Slovanov^),  ko  iscejo  po  starih  pismih  pravice 
do  kakega  kosa  Kranjske  in  mislijo,  da  so  kaj  posebnega  iz- 
vrsili,  ce  so  proglasili  enakopravnost  Srbov;'^)  dasi  je  smatral 
za  napacno,  ako  kdo  misli,  da  bodo  po  zadovoljitvi  Cehov 
zadovoljni  tudi  Slovenci;^)  dasi  je  zavracal  politiko  Poljakov, 
stremeciii  po  dezelni  avtonomiji:'')  vendar  je  ceski  taktiki  na 
Ijubo  zrtvoval  jasnost  in  doslednost  svojega  narodnega  nacela. 

„Domovina"  je  pobijala  stalisce  „Slovenskega  Na- 
roda",  odkrivajoc  njegove  hibe.  Pasivna  opozicija  ne  more 
vesti  k  zmagi,  dokler  so  Poljaki  nezanesljivi.  In  ceprav  se 
Poljaki  pridruzijo  pasivnemu  uporu,  to  ne  odlocuje.  dokler  vla- 
dajo  v  Galiciji  velika  nasprotstva  z  Riisini,  ki  morejo  s  pomocjo 
vlade  prekrizati  Poljakom  racune.'^)  Cehi  se  drze  svojega  zgo- 
dovinskega  prava,  Slovenci  si  morejo  le  v  narodni  skupini 
ohraniti  svojo  narodnost.',)  Vsa  slovanska  solidarnost  je  „pium 
desiderium":  vzajemno  narodno  custvovanje  in  knjizevna  vza- 
jemnost  med  Slovani  je  nekaj  drugega  nego  politicna  solidar- 
nost. Med  Slovani  je  kvecjemu  neka  negativna  solidarnost: 
nezadovoljnost  s  sedanjim  stanjem.  Kakor  hitro  pa  prestopimo 
na  pozitivna  tla,  tu  solidarnosti  ni  vec  niti  v  nacelu  niti  v 
taktiki.  s) 

Razven  „Slovenskega  Naroda"  je  nastopal  proti  dualizmu 
in  Bleiw^eisovi  politiki  „Pavliha",  zabavljivo-saljiv  list,  ki  ga 
je  izdajal  na  Dunaju  Levstik  od  30.  aprila  1870.  do  31.  ju- 
lija  1870.  leta  dvakrat  na  mesec.  Namen  mu  je  bil  sibati: 

Nemskutarje  in  narodnjake, 

Ce  bodo  delali  napake. 

A  kar  je  postenjaku  sveto, 

Nikdar  ne  bodi  v  zobe  vzeto!^)    (Besede  Stritarjeve.) 

„Pavliha"  je  bil  doslej  najboljsi  slovenski  humoristicni 
list.  Odlikuje  se  po  svojih  umetniskih  karikaturah  Kli'cevih,  po 
svojem  cistem  jeziku  in  njegova  vsebina  ima    trajno   vrednost. 

')  „Slovenski  Narod",  39.  stev.  z  dne  4.  jul.  1868. 
-)  .Slovenski  Narod",  80.  stev.  z  dne  10.  jul.  1869. 
2)  .Slovenski  Narod',  102.  stev.  z  dne  30.  avg.  1869. 
1)  .Slovenski  Narod",  100.  stev.  z  dne  26.  avg.  1869. 
5)  .Slovenski  Narod",  18.  stev.  z  dne  12.  febr.  1870. 
")  .Domovina",  25.  stev.  z  dne  19.  jiin.  1868. 
')  .Domovina",  28.  stev.  z  dne  10.  jul.  1868. 
^)  „Domovina',  25.  stev.  z  dne  19.  jun.  1968. 
9)  .Pavliha",  1.  stev.  z  dne  30.  aprila  1870. 


200  Dr.  Dragotin  Loncar;   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Poleg  ozjih  pristasev  Bleiweisovih  (dr.  Costa,  Marusic,  dr.  Po- 
klukar,  Svetec,  dr.  Toman  itd.)  je  zgrabil  tudi  dr.  Zarnika, 
kar  mu  je  nakopalo  smrt,  ker  se  je  tudi  „Slovenski  Narod" 
odrekel  vsake  osebne  in  stvarne  solidarnosti  z  njim.^)  Obzalo- 
vati  moramo,  da  se  je  celo  Tomsic  dal  zavesti  strasti  na- 
sproti  Levstiku,  ki  je  po  pravici  tozil,  da  je  „pri  nas,  kjer  se 
vsaka  stvar  meri  na  mravljincjo  ped,  mnogo  lazje  napacno 
delati  nego  napacna  dela  grajati".") 

Razven  postopanja  v  drzavnem  zboru  je  grajala  opozicija 
tudi  doinaco  dnevno  politiko.  jurcic  je  ocital,  da  se  v  Ljub- 
Ijani  politikuje  od  danes  do  jutri,  iz  roke  v  usta,  ko  se  SIo- 
venci  prickajo  z  Dezmanom  in  mislijo,  da  so  s  tem  ze  precej 
storili  za  svojo  prihodnost.^)  „Slovenski  Narod"  je  pisal,  da 
je  treba  opustiti  polernicna  razpravljanja  in  po  vseli  dezelnih 
zboriii,  kjer  so  Slovenci  zastopani,  podati  premisljen  in  dolocen 
program  v  obliki  deklaracije  ali  resolucije.  Pridobiti  se  morajo 
porostva  za  narodni  obstanek.^) 

Dne  2.  septembra  1869.  leta  so  bili  zbrani  v  Ljubljani 
slovenski  poslanci  in  so  sklenili,  da  pride  v  tekoci  sesiji  v 
kranjskem,  stajerskem  in  goriskem  dezelnem  zboru  na  dnevni 
red  zedinjenje  Slovencev.^j 

Najprej  so  slovenski  poslanci  v  stajerskem  dezelnem 
zboru  interpelovali  vlado  zaradi  zedinjenja  Slovencev.  Interpe- 
lacija,  ki  jo  je  sestavil  Herman,  zahteva  na  podlagi  okto- 
berske  diplome  skupni  dezelni  zbor  za  vse  slovenske  pokrajine 
z  dezelno  avtonomijo  za  notranjo  upravo,  nauk  in  bogocastje 
ter  pravosodje,  poleg  tega  najvisje  sodisce  in  vseucilisce.  Vladni 
komisar  je  odgovoril,  da  bo  vlada  odlocno  nasprotovala  zedi- 
njenju  Slovencev.  V  goriskem  dezelnem  zboru  sta  podobno 
interpelacijo  vlozila  d  r.  Tonkli  in  dr.  Zigon.  V  kranjskem 
dezelnem  zboru  pa  se  je  sprejela  resolucija,  ki  je  slonela  na 
popravljeni  decemberski  ustavi;  zato  je  tirjala  razsirjenje  avto- 
nomije  posameznih  kraljestev  in  dezel,  katerim  naj  se  pusti  na 
prosto  voljo,  da  se  zdruzijo  po  svojili  zgodovinsko-pravnih 
razmerah,  po  narodnem  soplemenstvu  ali  z  ozirom  na  financne 
ali  sploh  materialne  okoliscine  v  drzavnopravne  skupine".  Vlada 
je  nenadoma  zakljucila  zasedanje  kranjskega  dezelnega  zbora, 
da  prepreci  vsako  obravnavo  o  tej  resoluciji.  Stajerskim  in 
goriskim  slovenskim  poslancem  so  se  posiljale  cestitke  in  za- 
upnice  zaradi  tega,    ker  so  sprozili  vprasanje  o  zedinjenju  Slo- 


1)  „SIovenski  Narod",  86.  stev.  z  dne  26.  Jul.  1870. 

2)  .Pavliha",  7.  stev.  z  dne  31.  jul.  1870. 

3)  „Slovenski  Narod",  76.  stev.  z  dne  29.  sept.  1868. 

*)  .Slovenski  Narod",  80.  stev.  z  dne  8.  okt.  1868;  100.  stev.  z  dne 
26.  avg.  1869. 

■>)   „Slovenski  Narod",  122.  stev.  z  dne  16.  okt.  1869. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  201 

vencev;  nasprotno  pa  je  Levstik  bical  in  sibal  kranjsko 
politiko,  ki  je  v  svoji  resoluciji  naglasala  v  prvi  vrsti  razsir- 
jenje  dezelne  avtonomije  in  prepuscala  vse  drugo  prosti  volji 
dezelnih  zborov.^)  „Novice"  so  odgovarjale,  da  kranjski  dezelni 
zbor  po  decemberski  ustavi  ni  kompetenten  zahtevati  kaj  dru- 
gega;  poleg  tega  Cehi  in  Poljaki  nasprotujejo  nacelu,  da  bi  se 
zgodovinske  dezele  trgale  po  narodnosti.-j  Levstik  je  grajal, 
da  slovenski  politiki  na  Kranjskem  saini  dajejo  najvec  gradiva 
in  netiva  nemski  stranki,  ker  s  svojo  nedoslednostjo  naravnost 
izzivljajo  njeno  kritiko,  ki  potem  neusmiljeno  spravlja  vse  na 
dan.  Vzkliknil  je:  Res  stavimo  Slovenijo,  da  Bog  pomagaj!'") 
Janko  Pajk  se  je  izrekel  tudi  proti  Fischhofovemu 
nasvetu  narodnih  kurij*),  ces,  da  se  ne  da  natancno  do- 
lociti  njih  kompetenca,  in  je  zagovarjal  zdruzenje  Slovencev.^) 
Nasprotstvo  med  strujo,  ki  jo  je  zastopal  „Slovenski 
Narod"  in  med  oficiaino  politiko,  ki  jo  je  vodil  dr.  B 1  e  i- 
weis  s  sodelovanjem  Coste,  Svetca  in  Toman  a,  je  pre- 
nehalo,  ko  so  slovenski  poslanci  (grof  Barbo,  Crne,  Lipoid, 
Pintar,  Svetec  in  dr.  Toman)  v  zvezi  z  drugimi  federalist!  izsto- 
pili  iz  drzavnega  zbora  dne  31.  marca  1870.  leta.  „Slovenski 
Narod"  je  izstop  imenoval  znak  narodne  sloge,  ces,  da  zdaj 
so  nehali  razlogi,  ki  so  cepili  narod  v  dva  tabora,  in  je  po- 
udarjal,  da  mora  prenehati  vsaka  delitev:  vsi  Slovene!,  duho/- 
niki  in  neduhovniki,  morajo  naglasati  narodno  stalisce.'')  Sam 
dr.  Toman  —  tako  pripoveduje  Jurcic  —  je  priznal  Tom- 
sicu,  da  je  bila  skoda,  ker  sporazum  ni  dosel  poprej.')  In  ko 
je  nastopilo  ministerstvo  Potockega,  je  kranjski  dezelni 
zbor  V  svoji -adresi  z  dne  30.  avgusta  1870.  leta  prvikrat  v 
ustavni  dobi  omenjal  tudi  zedinjenje  Slovencev.  Adresa  govori 
o  razsirjenju  avtonomije  kraljevin  in  dezel  ter  se  izjavlja  ob- 
enem  za  „zdruzenje  pokrajin,  koder  prebiva  slovenski  narod, 
V  administrativno  in  kolikor  mogoce  drzavnopravno  celoto." 
Dr.  Bleiw^eis  se  je  pri  tej  priliki  opraviceval  in  pojasnjeval, 
zakaj  se  doslej  se  ni  izrecno  stavila  ta  zahteva.  Po  njegovem 
pojasnilu  zato,  ker  bi  jo  bili  zavrglj  po  krivicnem  volilnem 
tedu  sestavljeni  dezelni  zbori  na  Stajerskem,  Koroskem  in 
Primorskem.    Trije  ustavni  faktorji  bi  jo  bili  pokopali:   dezelni 


1)  ^Slovenski  Narod",  132.  stev.  z  dne  11.  nov.  1869;  133.  stev  z 
dne  13.  nov.  1869 

2)  , Novice',  44.  stev.  z  dne  3.  nov.  1869. 

3)  „Slovenski  Narod",  1.36.  stev.  z  dne  20.  nov.  1869. 

*)  Dr.  Adolf  Fischhof,  Osterreich  und  die  Biirgschaften  seines  Be- 
standes.  Dunaj,  1869. 

*)  J.  Pajka  Izbrani  spisi.  (Maribor,  1872,  I.  zv.  str.  34—43.) 

'')  .Slovenski  Narod",  39.  stev.  z  dne  2.  aprila  1870;  45.  stev.  z  dne 
16.  aprila  1870. 

")  , Slovenski  Narod",  63.  stev.  z  dne  3.  jun.  1871. 


202  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

zbori,  drzavni  zbor  s  svojo  centralistno  vecino  in  vlada;  Slo- 
venci  pa  so  jo  hotel!  obdrzati  neoskrunjeno  in  jo  poudarjati  ob 
ugodni  priliki-  V  tern  casu  je  Peter  pi.  Radics  iznova 
sprozil  vprasanje  o  notranje-avstrijski  skupini  z  dednim  poklo- 
njevanjem  dezelnih  zastopnikov  pred  cesarjem  kot  dezelnim 
knezom  Kranjskega,  Stajerskega,  Koroskega,  Goriskega,  Trsta 
in  Istre.  Radics  je  mislil,  da  se  bodo  slovenski  voditelji  na 
Kranjskem  zopet  postavili  na  isto  historicno-politicno  stalisce^ 
kakor  so  ga  odobravali  leta  1865.^)  Toda  razmere  so  se  pre- 
drugacile:  notranje  -  avstrijska  skupina  je  bila  pokopana  za 
vedno^ 

Ceprav  je  „Slovenski  Narod"  naglasal,  da  v  politiki  vec 
velja  urn  nego  srce,-)  vendar  kaze,  da  je  politikoval  bolj  s 
cutom  nego  z  umom,  ko  je  priporocal  pasivno  opozicijo.  Proti 
nemsko-madjarskemu  dualizmu  so  iskali  Slovenci  naravnih  za- 
veznikov  med  Slovani:  narqdno  nasprotstvo  proti  Nemcem  in 
Madjarom  jih  je  driizilo  s  Cehi  in  Poljaki ;  toda  ta  vzajem- 
nost  ni  mogla  izbrisati  gospodarskih  in  socialnih  razlik,  ki  so 
ustvarjale  podlago  za  politiko  ceskega  drzavnega  prava  in  ga- 
liske  dezelne  avtonomije.  V  dobi,  ko  je  odlocevalo  v  slovan- 
ski  politiki  cesko  in  poljsko  plemstvo,  ni  mogla  biti  slovanska 
solidarnost  drugacna  nego  jezikovno-literarna,  nasprotno  se  je 
morala  izjaloviii  vsaka  pozitivna  politicna  solidarnost  avstrij- 
skih  Slovanov,  ker  ji  je  manjkalo  realnega  temelja,  t.  j.  istih 
socialnih  slojev,  ki  bi  bill  imeli  skupne  gospodarske  in  s  tern 
politicne  interese.  Kakor  so  se  Hrvatje  leta  1861.  odrekali 
vsake  realne  skupnosti  z  Avstrijo,  tako  pravi  tudi  ceska  dekla- 
racija  z  dne  22.  avgusta  1868.  leta  (tocka  2.),  da  je  bila  in  da 
je  zveza  ceske  krone  z  drugimi  habsburskimi  dezelami  samo 
dinasticna.  Ako  je  opozicija  J  urcic- Le  vs  tik-T  oms  i  c  eva 
poudarjala  cesko  taktiko,  je  bilo  to  tezisce  njenega  prizade- 
vanja  napacno  in  kritika  Bleiweisove  politike  je  v  tej  tocki 
izgresila  svoj  cilj.  Na  drugi  strani  je  pa  treba  priznati,  da  je 
ravno  opozicija  mnogo  pripomogla  k  narodni  zavesti  sirsih 
plasti,  ker  je  s  svojo  agilnostjo  in  kritiko  razgibala  slovensko 
javnost  k  zivahnejsemu  zivljenju. 

21.  V  boju  proti  dualizmu  so  Slovenci  iskali  razlicnili 
potov  in  so  si  pri  tern  prisli  navskriz.  „Domovina"  je  prva 
izrekla  besedo  :  Sprava  !^)  Tudi  T  o  m  s  i  c  je  uvideval,  da  s  samim 
priporocanjem  pasivne  opozicije  ne  morejo  biti  Slovenci  kos  po- 
liticnemu  polozaju,  marvec,  da  je  treba  poiskati  si  pozi- 
tivne  podlage,  pravnega  orozja,  Arhimedove  tocke,  na  katero 


*)  .Slovenski  Narod',  53.  stev.  z  dne  7.  maja  1870. 
'')  .Slovenski  Narod",  33.  stev.  z  dne  19.  marca  1870. 
^)  .Domovina",  28.  stev.  z  dne  10.  jul.  1868. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  203 

bi  mogli  naslanjati  svoje  politicno  delo.^)  Tako  pozitivno  pod- 
lago  je  nudila  decemberska  ustava  s  svojo  drustveno  in 
zborovalno  svobodo.  „Domovina"  je  odgovarjala,  da 
si  Slovenci  na  temelju  osnovnih  postav  lahko  zidajo  svojo  na- 
rodno  politiko  in  najdejo  torisce  skupnega  dela."-) 

Tako  so  nastala  politicna  drustva  in  tabori. 

V  dobi  absolutizma  je  bilo  slovensko  delovanje  jezikovno- 
literarno:  tiha  literarna  delavnost  (Janezic,  S  1  o  m  s  e  k)  je 
izobrazevala  slovenski  jezik  in  gojiia  slovstvo  ter  s  tern  dajala 
slovenstvu  kulturni  temelj.  Od  leta  1860-  dalje  se  je  s  cital- 
nicami  slovenski  zivelj  siril  na  zunaj  v  druzabno  zivijenje- 
S  politicnimi  drustvi  in  tabori  pa  je  stopil  Slovenec  iz  cital- 
nicnega  radovanja  in  rajanja-)  v  politicno  javnost,  zahtevajoc 
uresnicenje  svojega  programa:  Zedinjene  Slovenije  in  narodne 
enakopravnosti  v  soli  in  uradu. 

Politicna  drustva  za  varovanje  slovenske  narod- 
nosti  so  nastala  na  pr.  v  Ljubljani  (Slovenija),  Gorici  (Soca), 
Celovcu  (Trdnjava),  Trstu  (Edinost)  in  v  Mariboru.  Poleg  teh 
drustev  so  se  ustanovile  tudi  „Katoliske  druzbe"  v  Ljub- 
ljani, Gorici  in  Mariboru,  katerih  namen  je  bil  verski  in  dobro- 
delen  in  ki  so  zdruzevale  obe  narodnosti.  Levstik  je 
nastopal  proti  „Katoliski  druzbi  za  Kranjsko",  ki  ji  je  nacelo- 
val  grof  Wurmbrand,  ces,  da  je  plemstvo  podpora  absolutizma 
in  da  z  njim  narodnost  ne  pridobi  nicesar.*)  Zavracal  ga  je 
Matej  Mocnik,  ki  je  poudarjal.  da  je  ravno  dandanes  treba 
druzbe,  katera  se  zaveda  svojega  katolicanstva  ter  katolisko 
prepricanje  in  versko  zavest  stavi  pred  narodno.'') 

Obenem  s  temi  drustvi  je  naslo  pot  na  Slovensko  tudi 
delavsko  gibanje,  ki  se  je  zacelo  v  Avstriji  krepkeje  razvi- 
jati  po  novem  zborovalnem  in  drustvenem  zakonu  z  dne  15. 
novembra  1867.  leta.  Ze  tega  leta  se  je  v  krogih  Ijubljanskih 
tiskarjev  sprozila  misel,  da  se  osnuje  drustvo,  ki  bi  varovalo 
in  gojilo  gmotne  in  dusevne  koristi  tiskarskih  pomocnikov. 
Crkostavec  Karolpl.  Rhein  je  izdal  oklic  za  uresnicenje 
tiskarskega  izobrazevalnega  drustva,  ki  je  imelo  prvi  svoj  obcni 
zbor  dne  9.  februarja  1868.  leta.  To  je  bilo  prvo  delavsko 
strokovno  drustvo  na  Slovenskem,  ki  so  ga  podpirali  tudi 
delodajalci  in  drugi  mescanski  krogi  gmotno  in  dusevno  s 
predavanji  znanstvene  in  humoristicne  vsebine  (na  pr.  Dezman, 
Dimitz,  prof.  Heinrich,  dr.  Keesbacher,    Klein  in  realcni  ravna- 

>)  .Slovenski  Narod",  45.  stev   z  dne  18.  Jul.  1868. 

*)  .Domovina",  31.  stev.  z  dne  31.  Jul.  1868;  32.  stev.  z  dne  7 
avg.  1868. 

3)  Besede  Zarnikove  v  ,Novicah",  31.  stev.  z  dne  29.  Jul.  1868 

*)  .Slovenski  Narod%  109.  stev.  z  dne  15.  dec.  1868;  l.stev.  z  dne 
1.  Jan.  1869. 

'">)  ^Zgodnja  Danica',  2.  stev.  z  dne  8.  jan.  1869. 


204  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 


telj  Schrey).  Pocetkoma  se  je  drustveno  delovanje  raztezalo 
glavno  na  prirejanje  zabavnih  shodov,  na  javna  predavanja  in 
jezikovni  poduk.  Leta  1879.  pa  se  je  izobrazevaln  drustvo 
preosnovalo  po  zgledu  drugih  delavskih  drustev  v  kronovinsko 
drustvo  (za  vojvodino  Kranjsko)  s  podpornim  in  izobrazeval- 
nim  oddelkom,  ko  so  se  bile  ze  poprej  ustanovile  bolniska 
blagajna,  blagajna  za  potujoce  pomocnike,  ki  iscejo  dela,  bla- 
gajna  za  onemogle  in  brezposelne.^)  Drustvo  obstoja  se  dan- 
danes. 

V  Trstu  je  nastalo  dne  6.  junija  1869.  leta  delavsko 
drustvo  „Cbela"  z  geslom  „Marljivo",  ki  je  bilo  namenjeno 
samo  Slovanom.  Predsednik  je  bil  Fran  Cegnar  in  tajnik 
Vekoslav  Raic.  To  je  bilo  prvo  slovensko  nestro- 
kovno  delavsko  drustvo,  cigar  namen  je  razlozil  Ve- 
koslav Raic  V  posebni  brosuri,  ki  je  zanimiva  zato,  ker  nam 
odkriva  spor  med  Schulze-Delitschevim  nacelom  samopomoci 
in  med  Lassallovo  idejo  o  drzavni  pomoci.  Raic  cisto  dobro 
oznacuje  nasprotje  med  delom  in  kapitalom,  ker  kapital  zasuz- 
njuje  delo,  potem  pa  nadaljuje:  Ako  si  hocejo  delavci  poma- 
gati,  si  morajo  tudi  oni  ustanoviti  kapital,  ki  bo  sluzil  njim  v 
korist.  Za  zlozeni  denar  bi  se  kupoval  potrebni  zivez  na  debelo, 
s  cimer  bi  se  marsikaj  prihranilo,  in  narascajoci  kapital  bi  se 
mogel  polagoma  uporabljati  za  dobickonosna  podjetja.  Drustvo 
bi  obenem  podpiralo  svoje  ude  v  bolezni  ali  v  kaki  drugi  ne- 
sreci  in  skrbelo  za  njih  izobrazbo  s  casopisi  in  knjigami,  s 
solami  za  otroke,  s  predavanji  itd.  Drzavno  pomoc  je  treba 
zavracati,  ker  bi  bila  podpora  picla,  drzava  bi  zahtevala  gospo- 
darstvo  in  nadzornistvo,  kar  bi  skodovalo  delavski  samostoj- 
nosti,  produktivna  moc  bi  padala,  ker  bi  se  delavstvo  zanasalo 
na  drzavo  in  postajalo  leno,  in  koncno,  odkod  bi  zadolzena 
drzava  jemala  denar.-) 

V  Ljubljani  se  je  ustanovilo  dne  20.  februarja  1870.  leta 
izobrazevalno  drustvo,  namenjeno  delavstvu  obce.  Vlada  ni 
dovolila,  da  bi  se  bilo  drustvo  imenovalo  „Slovanska  Lipa",  in 
je  prepovedala  politicna  predavanja.^)  Nemec  mizar  Harris  ch 
je  poudarjal,  da  se  je  treba  ogibati  narodnega  prepira;  Slovenec 
zurnalist  Arko  je  pozivljal  delavstvo,  naj  se  spominja  svojega 
slovanskega  rodu,  a  naglasal  je  tudi  narodno  slogo,  ces,  da 
nikakor  ni  prva  naloga  delavcem,  da  bi  oni  resili  narodno 
vprasanje.  „Slovenski  Narod"  je  nato  pripomnil,  da  se  od  tega 
drustva  ni  nadejati  nicesar,  ako  ne  krene  s  ceste,  na  katero  je 


1)  Letno  porocilo  drustva  tiskarjev,  kamenopiscev  in  kamenotiskar- 
jev  na  Kranjskeni  (slovensko  in  nemsko).  Ljubljana,  1894. 

-)  Vekoslav  Raic,  Potrebe  delavcev  drustva  za  Slovence  v  Trstu. 
Trst,  1869. 

->)  „Triglav",  8.  stev.  z  dne  28.  Jan.  1870. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  innjegova  doba  205 

zavozilo.\)  „Novice"  so  pa  pisale,  da  t.  zv.  delavska  drustva, 
katerih  pomen  se  Ijudem  ni  jasen,  ne  izvirajo  iz  nikaksne  zive 
potrebe,  marvec  so  stvar  nove  dobe  in  !e  tuji  cepovi  na  do- 
maca  drevesa-  Ljubljansko  drustvo  ima  po  svojih  pravilih  prav 
tak  namen  kakor  druzba  katoliskih  rokodelskih  pomocnikov. 
Cemu  tedaj  se  drugo  enako  drustvo?-)  Dne  8.  decembra  1872. 
leta  je  obciii  zbor  delavskega  izobrazevalnega  drustva  sklenil, 
naj  vsi  delavci  pristopijo  Ijubljanskemu  ognjegasnemu  drustvu, 
ki  na  ta  nacin  izgubi  svoj  nemski  znacaj.^j 

Poleg  izobrazevalnega  drustva  je  nastalo  tudi  „Delavsko 
bolnisko  drustvo'',  ki  mu  je  naceloval  zurnalist  A  r  k  o.  Zacele 
so  se  snovati  zveze  ali  asociacije  cevljarjev,  krojacev  in  mi- 
zarjev.  kar  ni  bilo  prav  delodajalcem  ;^)  cevljarji  so  v  aprilu 
1871.  leta  uprizorili  celo  strajk.  Kakor  drugod,  tako  se  je  tudi 
delavsko  gibanje  po  Slovenskem  oklepalo  deloma  libetalnih 
Schulze-Delitschevih  nacel,  pri  cemer  so  nemski  in  slovenski 
izobrazenci  skusali  pridobiti  si  delavstvo  zase,  deloma  paje 
polagoma  prodirala  socialistna  zavest,  ki  se  je  kazala  v  med- 
narodni    centralizaciji    strokovno    organizovanega    proletariata. 

V  tem  zmislu  je  po  porocilu  „Slovenskega  Naroda"  deloval 
posebno  krojac  K  u  n  c,  zaradi  cesar  svari  imenovani  list  de- 
lavstvo pred  njim."') 

Obenem  z  '-beralno  in  socialistno  smerjo  se  porajajo 
prvi  zarodki  krscansko-socialne  misii.  Ta  nazor  naglasa  Mate j 
Mocnik  v  svojem  predavanju  o  delavskem  vprasanju  1871. 
leta:  Vzrok  pariske  komune  je  tudi  v  krivicnem  razmerju  med 
kapitalom  in  delom,  abrezboznost  je  ustajo  l^ospesevala.  Lazje 
je  reci,  naj  krscanska  Ijubezen  napolni  brezrto  med  bogatinom 
in  revezem,  tezje  pa  je  kaj  takega  pricakovati.  Posamezna  do- 
brotljivost  ne  more  odvrniti  splosnega  zlega.  Treba  zdruzevanja 
na  podlagi  krscanskih  -nacel.'") 

Tu  govorim  o  delavskem  vprasanju  toliko,  kolikor  posega 

V  Bleiweisovo  dobo,  ko  je  bila  vodilna  misel  slovenske  politike 
narodnost;  zato  si  dovoijujem  h  koncu  samo  se  splosno  opazko. 
Delavsko  gibanje  v  Avstriji  obce  in  na  Slovenskem  posebej  ni 
moglo  imeti  precej  iz  pocetka  jasnih  ciljev  pred  seboj  in  se  je 
vec  ali  manj  naslanjalo  na  obstojece  politicne  stranke.  Ker  je 
prevladoval  nemski  znacaj,  se  je  oklepalo  delavstvo  liberalnega 
nemskega  mescanstva,  upajoc,  da  se  z  njegovo  pomocjo  ubrani 
reakcije  in  si  izvojuje  nekatere  svoje    splosne    zahteve,    ki    so 

1)  „Slovenski  Narod",  23.  stev.  z  dne  24.  febr.  1870. 
*;  „Novice",  9.  stev.  z  dne  2.  marca  1870. 
3)  „Slovenski  Narod",  150.  stev.  z  dne  28.  dec.  1872. 
*)  „Slovenski  Narod".  61.  stev.  z  dne  30.  niaja  1872. 
^)  .Slovenski  Narod",  63.  stev.  z  dne  18.  marca  1874. 
^)  „Zgodnja  Danica",  29.  stev.  z  dne  21.  jul.  1871;  30.  stev.  z  dne 
28.  Jul.  1871. 


206  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

bile  lastne  tudi  liberalnemu  mescanstvu.  Ni  pa  hotelo  biti  de- 
lavstvo  le  privesek  nemski  liberalni  stranki,  kar  izprevidimo  iz 
tega,  da  je  bilo  leta  1871.  pripravljeno  podpirati  ministerstvo 
Holienwartovo  pod  pogojem,  ako  se  izvede  splosna  in  direktna 
volilna  pravica  brez  reakcionarnih  dodatkov.  V  tem  zmislu  so 
se  izjavili  tedanji  delavski  voditelji  Most,  Oberwinder,  Scheu 
in  drugi.^)  Toda  delavstvo  je  kmalu  spoznalo,  da  se  ne  more 
zanasati  ne  na  liberalno  in  ne  na  konservativno  pomoc  ter  je 
ocisceno  po  notranjih  krizah  polagoma  dospevalo  do  svoje 
osamosvojitve. 

Misel  0  prirejanju  taborov-j  so  sprozili  stajerski  Slo- 
vene!, ki  so  se  tudi  najvec  zanje  prizadevali.  Ljubljana  je  za- 
ostajala  za  Mariborom,  kjer  je  bilo  zivahnejse  narodno-politicno 
zivljenje.  V  vabilu  na  prvi  tabor  v  Ljutomer,  ki  ga  je  priobcil 
V  imenu  zacasnega  odbora  dr.  Pre  log,  se  ni  med  nasveto- 
vanimi  tockami  zedinjene  Slovenije.'') 

Tabori  so  se  vrsili:  1868.  leta  v  Ljutomeru,  Zalcu  in 
Sempasu  na  Goriskem;  leta  1869.  vBrdih  pri  Gorici,  v  Sevnici, 
na  Kalcu  na  Notranjskem,  v  Vizmarjih  pri  Ljubljani  in  v 
Ormozu;  leta  1870.  v  Tolminn,  Sezani,  Cerknici,  pri  Kapeli 
pod  Radgono,  v  Kubedu  v  Istri,  na  Bistrici  pri  Pliberku  na 
Koroskem,  v  Vipavi  in  Zopracah  na  Koroskem;  leta  1871.  v 
Buheljah  na  Koroskem.  Na  taborih  S3  je  govorilo  in  glasovalo 
za  zdruzenje  Slovencev  v  eno  administrativno  in  politicno 
celoto"'),  za  narodno  enakopravnost  v  soli,  cerkvi  in  uradu; 
obenem  so  se  razpravljala  razna  gospodarska  vprasanja.  Glavni 
govorniki  so  bill:  dr.  Costa,  Dolenc,  Klavzar,  dr.  Lavric,  Noli, 
Raic,  dr.  Razlag,  dr.  Tonkli,  dr.  Vosnjak  in  dr.  Zarnik. 

Tabori  so  zanasali  med  najsirse  kmetske  plasti  narodno 
in  politicno  zavednost.  Udelezba  je  bila  ogromna,  ker  to  niso 
bill  le  javni  shodi  pod  milim  nebom,  marvec  obenem  narodne 
svecanosti  z  zastavami  in  slavoloki,  s  petjem  in  godbo;  zazigal 
se  je  umetni  ogenj,  pokali  so  topici,  po  gorah  pa  so  zareli 
kresovi----  Ni  cuda,  da  je  vse  to  mogocno  vplivalo  in  vne- 
malo  navdusenje!  Za  spomin  so  se  razdeljevale  taborske  sve- 
tinje.  V  spomin  vizmarskega  tabora,  s  katerim  je  doseglo  tabo- 
rovanje  svoj  vrhunec,  naj  bi  se  bil  pa  postavil  kamenit  spo- 
menik  na  vizmarskem  polju.  In  res,  piramida  s  primernim 
napisom  se  je  narocila,  izdelala  in  placala,  a  postavila  se  ni ! ') 

1)  Julius  Deutsch,  Geschichte  der  osterreichischen  Gewerkschafts- 
bewegung.  (Dunaj,  1908.  str.  68.) 

^  Dr.  Jos.  Vosnjak,  Slovenski  tabori.  Maribor,  1869. 

»)  „Slovenski  Gospodar",  26.  stev.  z  due  25.  jun.  1868. 

4)  Janko  Pajk  pristeva  zedinjeni  Sloveniji  tudi  Prekniurce ;  Trst 
naj  pa  bo  svobodno  mesto  s  posebnim  zborom.  (J.  Pajka  IzbraPii  spisi, 
Maribor,  I.  zv.  1872,  str.  21.) 

■>)  Dr.  Jos.  Vosnjak,  Spomini,  1.  c.  II.  zv.  1906,  str.  79.)  , 


I 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  207 

22.  Novo  smer  v  slovenskem  literarnern  in  politicnem  ziv- 
Ijenju  pomenja  Levstik.  Njegov  nastop  moremo  prav  ceniti, 
ako  se  dotaknemo  temeljev  slovanskega  vprasanja. 

V  slovenski  literaturi  in  politiki  se  pojavljata  dva  tipa 
slovanstva:  Presernova,,Zdravica"  in  Jenkov  „Na- 
prej"  sta  njiju  klasicni  prici.  Tako  genialen  clovek,  kakor 
Preseren,  je  sprejemal  slovansko  idejo  v  obliki,  ki  je  bila  takrat 
■edino  zmozna,  da  uvede  Slovence  v  kulturo :  jezik  Trubar- 
jev  je  bila  ona  posoda,  v  katero  je  vlival  vsebino  svojega 
slovanstva.  In  kaksna  je  bila  ta  vsebina?  Ko  se  je  napovedo- 
val  konec  Metternichovega  absolutizma  in  se  je  blizala  pomlad 
narodov,  tedaj  je  Preseren  zapustil  Slovencem  v  ^Zdravici" 
svoj  testament: 

Komu  najpred  veselo  Edinost,  sreca,  sprava 

Zdravico,  bratje,  c'mo  zapet'?  K  nam  naj  nazaj  se  vrnejo  ! 

r>og  naso  nam  dezelo,  Otrok  kar  ima  Slava, 

Bog  zivi  ves  slovenski  svet,  Vsi  naj  si  v  roke  sezejo, 

Brate  vse,  Da  oblast 

Kar  nas  je  In  z  njo  cast, 

Sinov  slovece  matere!^  Obilnost  bodo  nasa  last! 

Zive  naj  vsi  narodi, 

Ki  lirepene  docakat  dan, 

Da,  koder  solnce  hodi, 

Prepir  iz  sveta  bo  pregnan; 

Da  rojak 

Prost  bo  vsak, 

Ne  vrag,  le  sosed  bo  mejak  l^) 

Toje  Presern  0  vo  si  o  venstvo  in  slovanstvo, 
ki  je  bistven  del  njegovega  obcecloveskega  ideala,  ki  je  zanj 
zil  in  se  boril!  Preseren  je  postal  svetoven,  ne,  ker 
se  je  bil  postavil  v  tako  ostro  nasprotje  z  drugimi  narodi, 
zlasti  germansko-romanskimi,  kakor  je  to  propovedoval  slo- 
vanski  evangelij  KolUirjev,  marvec  zato,  ker  je  kljub  temu,  da 
je  izrastel  iz  pristno  domacih  tal,  zdruzil  svojo,  do  naj- 
visje  mere  dovrseno  slovensko-slovansko  indi- 
vidualnost  z  evropsko  univerzalnostjo  na  pod- 
lagi  kulture,  e  nako  p  ra  vn  o  sti  in  svobode.  To  ja 
njegov  program,  ki  ga  nam  zapusca  kot  svojo  dedscino,  de 
z  njim  resimo  problem  malega  naroda,  kakor  ga  je  resil  zase 
on,  nas  najvecji  kulturni  delavec. 

Preseren  je  videl  pasivnost,  nesamostojnost,  nezavednost 
^lovenskega  Ijudstva  in  spoznal,  da  je  treba  narod  najprej 
dvigniti  moralno,  kar  prepricevalno  dokazuje  dr.  Prijatelj.-) 
Preseren  je  pasivnost  premagal  s  slovensko  kulturo,    kakor 

0  Uporabljam  izdajo  L.  Pintarja. 

2)  Ivan  Prijatelj,  Vec  Preserna!  (Presernov  Album,  Ljubljanski 
Zvon,  1900,  str.  724—732.)  —  Dr.  Ivan  Prijatelj,  Dvoje  Presernovih  pisem. 
{Zbornik  Slovenske  Matice,  Ljubljana,  1902,  str.  186—202.) 


208  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba- 

nihce  drugi  med  nami,  a  Stanko  Vraz  ji  je  usel.  Njegova  re- 
sitev  je  cisto  moderna,  v  dobi  kaoticnega  in  meglenega  slo- 
vanstva  je  podal  umsko,  znanstveno  formulo  pri  vsem  svojem 
gorkem  custvovanju:  zedinil  je  evropski  razum  s  slovanskim 
cutom.  Ako  dr.  Prijatelj  klice  Slovencem  :  Vec  Preserna!  do- 
stavljam  temu  klicu:  Nazaj  k  Presernu! 

Vse  drugacenje  drugi  tip  slovanstva,ki  gapredstavljaSimon 
Jenko.  Jenko  je  bil  mnenja,  da  ucenjaski  zborl  in  znanstvene 
terminologije,  navdusene  pesni  in  ucene  akademije  nikoli  ne 
zedinijo  in  ne  proslave  slovanstva,  marvec  slovanska  vzajemnost 
se  osnuje  s  krvjo.  V  pesmi  „Dan  slovanski"  poje: 

V  potocih  prelivaj  se  kri !  Nad  crnimi  grobi  vesel 

Le  zemlja,  ki  prejsnje  si  dni  Slovan  bo  zastavo  razpel, 

Kri  hrabrih  ocetov  popila,  God  svobode  bode  praznoval, 

Se  s  trupli  njihovim'  gnojila,  Sveta  bo  stranem  oznanoval 

Sovraznikov  krvco  popij,  Veselega  petja  odglas  .• 

Sovraznikov  trupla  pokrij !  Da  tu  je  odinenjeni  cas!') 

Slovanske  nesrece  —  „tega  kriv  je  tuji  mec!"  (..Adrijan- 
sko  morje".)  Klasicen  dokaz  Jenkovega  slovanstva  je  njegov 
„Naprej",  ki  se  je  rodil,  kakor  pripoveduje  Stritar^),  naj- 
prej  v  glavi  Davorina  Jenka  in  potem  postal  kot  skupno  delo 
obeli  Jenkov  slovenska  marzeljeza. 

Naprej,  zastava  Slave, 
Na  boj,  junaska  kri ! 
Za  blagor  ocetnjave 
Naj  pu  ska  govori ! 

Z  orozjem  in  desnico 
Nesemo  vragu  grom, 
Zapisat  v  kri  pravico, 
Ki  tirja  jo  nas  donil^) 

Sp'asa  in  resenja  slovanstva  se  je  nadejal  Jenko  od  ruske 
kot  edine  mogocne  slovanske  drzave,  zato  je  bil  tudi  nasprot- 
nik  Poljakov.  To  je  bil  dualizem  KoUarjev  in  ruskih  slav- 
janofilov. 

Oba  tipa  slovanstva  bijeta  boj  za  prvenstvo  med  nami  v 
literaturi  in  politiki.  Pravimo,  da  smo  narod  Presernov, 
toda  nasa  marzeljez  a  je  „Naprej!"  To  je  katastro- 
falno  slovanstvo,  ki  omogoca  velike  besede,  a  tako 
radopozabljadejanski  polozaj  in  drobno  delo. 
Prvi,  ki  se  je  postavil  proti  temu  tipu  v  literaturi  in  politiki, 
je  bil  Levstik,  dedic  in  nositelj  Presernove  tradicije  med 
Slovenci,    velik  v  svojem  trpljenju  in  svojem   delu.    Levstik  je 


1)  Fr.  Levee,  Odlicni  pesniki  in    pisatelji    slovenski.    (Zvon,  Dunaj, 
1879,  str.  371-372.) 

•')  Jos.  Stritar,  Sponiini.  (Zvon,  Dunaj.  1880,  str.  382.) 
3)  Uporabljani  izdajo  Antona  Funtka. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  209 

kriti  k  slo  ve  n  skeg  a  rodoljubja,  kakor  na  knjizevnem 
tako  na  politicnem  polju.  onega  rodoljubja,  ki  je  rodilo  Kose- 
skega  in  Tomana  ter  doseglo  svoj  vrhunec  v  Jenkovem  „Na- 
preju". 

Stritar  pravi,  da  nam  zivljenje  kaze  dve  razlicni  vrsti  ro- 
doljubov:  eni  vpijejo,  drugi  delajo;  eni  se  za  mizo  goste, 
drugi  strezejo;  eni  imajo  sad,  drugi  trud  ;  enih  je  mnogo,  drugi 
so  redki.^)  Levstik  je  bil  med  onimi  redkimi,  ki  ne  govore 
veiiko  0  rodoljubju,  ker  zive  in  delajo  rodoljubno;  zato  je  bi- 
cal  ono  vrsto  rodoljubja,  „ki  s  polnim  kozarcem  v  roki  poje: 
„Naprej  zastava  Slave  !"^)  Cistil  je  ozracje  in  potegnil  za  se- 
boj  predvsem  akademicno  mladino,  ki  je  videla  v  njem  svoj 
vzor,  kar  je  pokazala  na  svojih  shodih  dne  14.  avgusta  1868. 
in  4.  septembra  1869.  leta.^)  Saj  je  bil  nauk,  ki  ga  je  dajal 
Levstik  mladini.  cisto  drugega  kova,  nego  ga  je  doslej  bile 
vajena  slisati:  „Resnicnost  je  dolznost,  uljudnost  ne----  Na 
bodi  te  strah  sentimentalnega  zdihovanja  po  zlati  slogi,  miru 
in  spravi,  po  blagi  edinosti;  iz  tega  zdihovanja  bomo  slab 
kruh  pekli----  V  glavnih  stvareh:  v  Ijubezni  do  naroda  in 
in  domovine,  v  postenosti,  v  resnicoljubju,  v  boju  zoper  svoje 
nasprotnike  smo  in  moremo  biti  vsi  slozni,  a  v  drugih  receh 
smo  in  hocemo  biti  svobodni.""^)  To  je  bila  moska  beseda, 
prazna  solzave  deklamatorike,  prihajajoca  iz  prepricanja,  da 
svoboda  naroda  zahteva  svobodo  posameznika  v  soglasju  s 
koristi  celote.  Kar  je  Levstik  spoznal  za  pravo  in  resnicno,  to 
je  branil  z  ognjevito  zgovornostjo,  z  imponujoco  odkritosrc- 
nostjo  in  resnicoljubnostjo ;  svoje  nazore  in  prepricanje  je  za- 
govarjal  odlocno,  brezobzirno.  s  suverensko  samozavestjo, 
zgrabivsi  za  najostrejse  orozje.^)  In  temu  postenjaku  je  ocitala 
Bleiweis- Costova  stranka,  da  je  podkupljen  od  vlade.  tista 
stranka  ki  je  sama  na  Dunaju  kupovala  in  prodajala 
koncesijo  za  Gorenjsko  zeleznico!  Ko  ga  niso  mogli  uni- 
citi  gmotno,  so  ga  hoteli  ubiti  moralno !  Levstik  je  upraviceno 
odgovarjal,  da  se  Slovenci,  borec  se  z  nepostenimi  nasprotniki, 
sami  vec  ne  boje  nepostenega  orozja;  zanicuje  se  znanje  in 
prava  izobrazenost,  ker  je  nima  se  niti  narod  niti  njegovi  pr- 
vaki;    navideznemu   velikacenju   in   brezobzirnemu  absolutizmu 


1)  Jos.  Stritar,  Levstik  (Ljubljanski  Zvoii,  1889,  str.  84;  Zbrani  spisi 
VII.  zv.  str.  176.) 

-)  ,Naprej",  32.  stev.  z  dne  21.  aprila  1863. 

3)  „Siovenski  Narod",  59.  stev.  z  dne  20.  avg.  1868;  105.  stev.  z  dne 
7.  sept.  1869. 

*)  Fr.  Levstik,  Objektivna  kritika.  (Slovenski  Narod,  1868;  Zbrani 
spisi,  V.  zv.  str.  54—64.) 

5)  Fr.  Levee,  Fran  Levstik.  (Zbrani  spisi,  V.  zv.  str.  323.) 

14 


210  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

se  druzi  najkosmatejsi  materializem.^)    Tako  je  mogel  in  smel 

govoriti  moz,  ki  je  rekel  o  sebi : 

Ubostvo,  skrb,  od  vas  teptanje        A  vendar  glave  ne  uklanjam 
I  mraz  i  glad  sem  pretrpel,  Ter  vani  ne  bodem  je  nikdar, 

Izgubil  zveze  vse  nekdanje;  1  brez  bojazni  se  oznanjam: 

Pred  jasli  vase  nisem  sel!  Ti  slepec  si,  a  ti  slepar ! 

(„Sovraznikom")-) 

Ocitanje  podkupljivosti  ni  imelo  sicer  nobene  podlage, 
kar  je  bilo  znano  tudi  Bleiweisu;^)  toda  dosegla  je  le  svoj 
namen:  Levstik  je  placal  s  svojim  izkrvavljenjem  drzen  korak, 
da  je  ucil  Slovence  knjizevne  in  politicne  kritike. 

Levstik  je  prvi  krenil  za  Presernom  in  s  svojo  orjasko 
nature  trebil  kamenje  s  pota,  dokier  ni  prezgodaj  obnemogel. 
Pobijal  je  katastrofalno  slovanstvo,  kakor  sem  nazval  Jenkov 
tip,  ki  Slovane  samo  steje  in  ne  tehta,  „ker,  da  je  moc  samo 
V  stevilu,  misli"  („Zbor  zverine");  ono  slovanstvo,  ki  vso  filo- 
zofijo  slovanske  zgodovine  izraza  s  priprosto  formulo:  Tu 
German  —  tam  Slovan,  kakor  bi  bilo  s  tern  izcrpano  in  ute- 
meljeno  vse  nase  kulturno,  gospodarsko  in  politicno  zivljenje ! 
Najbolj  znacilen  je  v  tem  oziru  sonet  „Nasa  nesreca",  priob- 
cen  prvikrat  v  „Mladiki",  1868.  leta,  ki  izrazito  nasprotuje  do- 
sedanjemu  enostranskemu  pojmovanju  slovenske  zgodovine: 

1.  2. 

Kaj  caka  drage  nase  domovine  ?  Sramotni  dan,   ki  bode  zadnje  sine 

Vsi  viri  nje  zivenja  so  odprti  Kropil  stidec  jej  na  mrtvaskem  prti, 

Od  nekdaj,  i  polagonia  jo  k  smrti        Brez  solze  pokopaval  rod  zatrti  — 
Samo  slovenskih  grehov  kletva  rine.    Ta  dan  poplaca  nam  vse  nase  cine 

3. 
Izdajstvo,  samoljubje  i  mehkota, 
Trepet,  domac  razpor,  neskrb,  slepota, 
I  svojstvo,  s  kterim  opicani  smo  v  rodi; 

4. 
Do  vsega  gnus,  kar  s  tujstva  k  nam  ne  hodi : 
To  siba  nasa  je,  ta  nas  stvorila 
V  iiesrecno  Ijudstvo  —  a  ne  tuja  sila! 

V  dobi,  ko  je  njegovo  zivljenje  viselo  tako  rekoc  na 
tanki  niti  in  ko  ga  je  zapuscal  celo  Tomsic  s  „Slovenskim 
Narodom",  tedaj  je  Levstik  v  „Pavlihi"  s  svojo  ironijo  in  sa- 
tiro  odkrival  velike  istine,  ki  kazejo  globok  vpogled  v  slo- 
vensko  duso. 


1)  Fr.  Levstik,  Gospodoni  narocnikom  „Pavlihe".  (Zvon,  Dunaj, 
1870,  str.  272.) 

*)  Uporabijam  izdajo  Fr.  Levca. 

3)  D  a  v  o  r  i  n  Bole,  stud.  phil.  na  Dunaju,  ki  je  izrabil  prijateljske 
razgovore  s  Stritarjevim  krogom,  da  jih  je  po  svoje  prikrojene  priobcil  v 
„Novicah"  (40.  stev.  z  dne  5.  okt.  1870.  in  42.  stev.  z  dne  19.  okt.  1870.), 
pise  z  dne  8.  aprila  1870.  leta  kot  Bleiweisov  porocevalec  o  gibanju 
„mladih",  da  se  dela  Stritarju  kakor  tudi  Levstiku  krivica,  ako  kdo  pravi, 
da  sta  podkupljena  od  kogarkoli.  KB. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  211 

Vse,  kar  se  po  kranjski  dezeli  godi, 

Molcimo  ! 

Ker  k  zmagi  najprvo  potreba  je  sloge, 

Molcimo ! 

Naj  V  prsih  nam  bridko  srce  krvavi, 

Molcimo! 

Ce  staro  osabnost  in  puhli  ves  red 

Z  molcanjem  pohlevnim  utrdimo  spet, 

Potlej  kricimo!  („Molcimo".) 

In  dalje : 

1.  2. 

Slogo  nebo  nam  povrni,  Vendar  je  drugo  vprasanje, 

Blagi  med  brate  daj  mir,  Ali  pozabiti  res 

Ko  0  nezgodi  ga  crni  Modro  je  grehe  nekdanje, 

Domac  moril  je  prepir!  Modro  nekdanjo  vso  zmes  ? 

3.  4. 

Koliko  bridke  nesloge  Prva  zatorej  potreba 

Zaradi  sloge  nas  tre  ;  Glas  je  zagnati  grmec: 

Kaj  li  sramot  nas  uboge  Trepet  i  lakota  hleba 

Z  jeklom  razbeljenim  zge!  Slogi  najhujsi  sta  mec. 

5.  6. 

Konec  slovenstvo  mu  bodi,  Potlej  se  sloga  povrne, 

Bodi  zacetek  vsekdar,  V  srca  povrne  se  mir, 

Kdor  ce  slovenski  usodi  I  razkade  se  nam  erne 

Biti,  ostati  krmar.  Megle  —  i  crni  prepir ! 

(„Slovenska  sloga.") 

Levstika  njegov  vzor,  da  bi  se  vsi  Slovani  zedinili  v  je- 
ziku  in  slovstvu'),  nikakor  ne  odvaja  od  konkretnosti  in  real- 
nosti,  ker  on  ni  le  moz  krepkega  custva,  ampak  tudi  kritic- 
nega  razuma.  Dasi  je  pisal  tako  ostro  proti  nemskemu  vlad- 
nemu  sistemu,  kakor  dotlej  se  nihce  med  Slovenci,  vendar 
obsoja  nasilno  taktiko  s  stalisca  zakonitosti,  ki  zameta  samo- 
silstvo,  s  kulturno-cloveskega  in  politicnega  stalisca.-)  Mozem, 
ki  so  obudili  „sveto  iskro  slovanskega  cutja  v  mrzlih  slovan- 
skih  prsih",  ostane  po  njegovem  mnenju  vecja  slava  v  slo- 
vanski  zgodovini,  nego  da  bi  z  mecem  pomagali  zopet  osvo- 
jiti,  kar  je  nekdaj  bilo  slovanskega,  a  kar  so  Slovani  pozneje 
izgubili  po  svoji  in  po  tuji  krivici.^j  Levstik  je  bil  nevaren  clo- 
vek,  ne  narodnosti  in  ne  nravnosti,  marvec  sanjarskemu  brez- 
delju  in  rodoljubnemu  slepomisenju, 

V  Levstikovi  smeri  nastopa  Stritar,  njegov  ucenec  — 
kakor  se  imenuje  sam^)  —  in  popularizator  Presernov  med 
Slovenci,  proti  golemu  citalniskemu  in  pivniskemu  domoljubju, 
Jenkova    patrioticna    poskocnica    „Naprej"  mu  ni  vrhunec  do- 


')  Fr.  Levstik,  Vodnikovo  zivljenje.    (Zbrani  spisi.    III.  zv.  str.  318.") 
~)  „Slovenski  Narod",  64.  stev.  z  dne  3.  jun.  1869. 
3)  Fr.  Levstik,  Razgovori.     („Slovenski  Narod",  1871 ;   Zbrani  spisi, 
zv.  str.  82.) 

*)  Jos.  Stritar,  Literarni  pogovori.  (Zvon,  Dunaj,  1876,  str.  62.) 

14* 


212  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

movinske   Ijubezni  in  rodoljubje  mu  ni  nobena  zasluga,    ki  bi 
se  smeli  z  njo  ponasati.^) 

Stritar  pobija  katastrofalno  slovanstvo  in  priznati  moramo, 
da  je  njegova  kritika  —  zlasti  iz  poznejsih  let  —  mojsterska 
in  trajne  vrednosti,  posebno  v  „Dunajskih  sonetih"  je 
naravnost  nedosezna.-) 

„Boris  se  vedno  ti  samo  s  prvaki,       Molcanje  lepo  res  je,    modro  delo, 
Vse  nanje  tvoje  letajo  puscice,  Ki  misli :  Kar  ne  pece  te,   ne  gasi ! 

Le  njili  napake  vidis  in  krivice ;  Z  njim  clovek  sitnosti  ne  nakopa  si, 

Glej,kaki  so  nemskutarji !"  —  „Enaki !'  Celo  koristi  svoje  bo  imelo. 

,Zakaj  ne  mahas  njih?'  —  ,Prijatelj,  A  vendar,    bratje!    meni  bi  se 

caki !  zdelo: 

Lepo  po  vrsti  vse! — Najprej  resnice  Molcalismo  dovolj,  —  prisli  so  casi, 

Pri  sebi  mi  iscimo  in  pravice;  Da  jasna,  krepka  se  beseda  zglasi, 

Sami  najprej  bodimo  postenjaki !  Ki  rece :  To  je  crno,  to  je  belo  ! 

Ti  Schreyi,  Schafferji,  in  kar  Da  vse  nam  grt  narobe,  kaj  je 

gospode  krivo  ? 

Enake  je,  kaj  meni  ti  ?  —  Sramoto  Povedati  je  treba  to  med  brati: 

Ko  V  nasi  krvi  cutim,  ta  me  bode.  Molcanje  nase  prepotrpezljivo. 

Napako  tujo  vidim  pac  in  zmoto,         Cas  je,    da   ze   prestanemo  mizati; 
A  iz  domace  dvakrat  vec  je  skode;     Pomislite,  vam  priporocam  zivo: 
Ta  pece  me,  ta  vziga  mi  togoto  !°        Tuj  greh  na  grehe  drugih  je 

molcati  I 
(XIX.  sonet.)  (XLVI.  sonet.) 

Pri  vsi  tej  upraviceni  kritiki  so  pa  vendar  Stritarjevi  te- 
meljni  nazori  o  slovanstvu  nevzdrzni,  ker  so  v  ostrem  nasprotju 
z  zapadno  kulturo,  kakor  se  je  glasila  zgodovinska  filozofija 
Kollarjeva  in  ruskih  slavjanofilov.  Stritar  pravi,  da  je  nasel 
tako  rekoc  intuitivno,  do  cesar  so  prisli  drugi  po  svojih  iz- 
kusnjah  in  preiskavah.^)  Slovan  prinese  „ljudstvom  bratoljubje 
sveto"  („Mojemu  narodu")  in  „clovestvo  ena  bode  naj  dru- 
zina,  resitelj  svetu  bode  naj  Slovan!"  („Rojakom",)  Kakor  slav- 
janofili  pripisuje  tudi  on  ruskemu  narodu  ono  veliko  posian- 
stvo,  ki  prinese  svetu  odresenje.  Slovanstvo  edino  je  pokli- 
cano,  da  resi  socialno  vprasanje,  socialnost  mu  je  —  kakor 
se  glasi  njegova  formula  iz  poznejsih  let  —  eno  s  krscanstvom 
in  slovanstvom. 


•)  Jos.  Stritar,  Cesa  je  posebno  treba  nasim  pesnikom.  (Slovenski 
Glasnik,  Celovec,  1868,  str.  18.)  —  Literarni  pogovori.  (Zvon,  Dunaj, 
1870,  str.  46;  1876,  str.  29.)  —  Pogovori.  (Zvon,  Dunaj,  1879,  str.  30, 
77,  302.) 

^)  Jos.  Stritar,  Dunajska  pisma.  (Ljubljanski  List,  1884;  Zbrani  spisi, 
VI.  zv.  str.  369—425.)  —  Pogovori.  (Ljubljanski  Zvon,  1885,  str.  548— 555 ; 
Zbrani  spisi,  V.  zv.  str.  437—451.)  —  Dunajski  soneti.  (Dunaj,  1.  izdaja 
1872,  2.  izdaja  1873;  Zbrani  spisi  VII.  zv.  str.  65—96.) 

»)  Jos.  Stritar,  Pogovori.  (Zvon,  Dunaj,  1879,  str.  78.) 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  213 

Temeljno  vprasanje,  za  katero  se  gre,  je  to :  AH  se  res  lo- 
cijo  Slovani  po  svoji  plemenitosti,  po  svojem  blagem  cutu 
toliko  od  Germanov  in  Romanov,  oziroma  drugih  narodov,  da 
so  poklicani  resiti  clovestvo?  Dejstvo  je,  da  je  razlocek  med 
Slovani,  Germani  in  Romani,  toda  kaksen?  Pri  natancnejsi 
psihologicni  in  sociologicni  analizi  se  pokaze,  da  je  ta  toliko 
slavijena  slovanska  meiikost  v  resnici  le  pasivnost,  resignacija, 
naravnost  fatalizem.^)  Znan  je  v  tern  oziru  zlasti  ruski  muzik. 
In  Slovenci?  AH  ni  znak  nasega  znacaja  potrpezijivost,  vdanost, 
prepuscanje  svoje  usode  tujim  silam,  brezbriznost?  Ali  se  ne 
prepricujemo  dan  na  dan,  kako  nas  sele  zunanji  vpHvi,  n.  pr. 
Nemci,  vlada  itd.  pripravijo  do  dela,  navadno  potem,  ko  je  ze 
prepozno?  Ako  ne  dobimo  sunka,  se  ne  vzdramimo.  Tozimo 
o  svoji  usodi  in  igramo  radi  vlogo  nedolznega  jagnjeta,  pri 
tern  smo  cesto  brutalni  na  zdolaj  in  kleceplazi  na  zgoraj.  Na- 
vadno se  razlaga,  da  je  nase  tisocletno  hiapcevstvo  krivo  te 
pasivnosti.  Videli  smo,  kako  ostro  je  nastopal  Levstik  proti 
temu  enostranskemu  pojmovanju.  Deloma  je  resnicno,  da  sta 
tlacanstvo  in  nemsko  gospodstvo  vzgajali  v  nas  serviHzem; 
toda  po  drugi  strani  je  pa  zopet  ravno  doba  fevdalizma  in 
valptovstva  rodila  slovensko  knjizevnost  in  socialne  boje  slo- 
venskili  kmetov  za  „staro  pravdo".  Kje  je  bila  tu  pasivnost? 
Ona  ne  bi  bila  mogla  spoceti  tako  velikanskih  cinov,  kakrsne 
je  uprizoril  krog  Trubarjev  in  Gubcev.  A  sedaj  naj  bi  se 
s  pasivnim  znacajem,  ki  nima  dovolj  ali  nic  iniciative,  ki  mora 
dobivati  povelja  od  tujcev,  dal  resiti  svet,  clovestvo? 

Kaj  naj  storimo? 

Ako  hocemo  Slovani,  Slovenci  gospodarski  in  kulturni 
napredek,  potem  nam  je  treba  sinteze  krepkega  cuta  in  kritic- 
nega  uma,  iz  katere  se  poraja  odlocna  volja.  Ne  Slovani  v 
ostrem  nasprotju  z  germansko-romanskim  svetom,  marvec  pre- 
magati  slovansko  pasivnost  in  sprejeti  vase  nekoliko  germanske 
samostojnosti  —  to  bodi  nasa  naloga.  Prevelika  pasivnost  vede 
do  neodkritosti  in  neplodne  sentimentalnosti,  ki  slabi  naso 
voljo  in  poraja  prazne  deklamatorje;  prevelika  samostojnost 
pa  navaja  k  brezobzirnosti  in  krutosti:  zato  je  treba  sinteze 
obeh,  seveda  ne  samo  nam,  ampak  tudi  drugim,  da  nastopi 
doba  humanitete,  ki  naj  obsega  znacilne  lastnosti  Slovanov  in 
Germanov.  Ako  sta  Ceh  Chelcicky,  ustanovitelj  krscanske 
sekte  Ceskih  bratov,  in  Rus  Tolstoj  tipicna  zaslopnika  ideje 
clovekoljubja,  ne  smemo  pri  tem  pozabiti,  da  je  Chelcicky  sin 
reformacije,  ki  nasproti  univerzalnemu  katoiicizmu  postavlja 
nacelo  individualnega  razuma,  in  da  je  filozofija  Tolstega  v 
svojem  jedru  pozitivistna. 


»)  T.  G.  Masaryk,  Ceska  otazka.  (Praga,  1895,  str.  str.  71—78.) 


214  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Kar  ima  slovenska  zgodovina  velikih  momentov:  od  slo- 
venske  reformacije  in  socialnih  bojev  za  „staro  pravdo"  pa  do 
Preserna,  Levstika  in  danasnjih  dni  —  povsod  vidimo,  da  jih 
je  omogocilo  premaganje  pasivnosti  v  obliki,  ki  je  bila  lastna 
doticni  dobi.  Kar  posebno  hvali  na  pesniku  Stritarju  dr. 
Tominsek^):  mehkosanjavost,  ki  je  last  slovenske  duse,  ta 
je  sicer  polna  miline  in  prinasa  morebiti  posamezniku  sreco 
in  zadovoljnost;  toda  kulturni  in  politicni  program  maiega  na- 
roda  ne^  more  biti.  V  zivljenski  borbi  ne  odlocuje  sanjavost^ 
zakaj:  Cujte  in  molite,  da  ne  pridete  v  izkusnjavo!  (Mat. 
26, 41).  Na  drugi  strani  je  pa  tudi  brutalna  in  fanaticna  taktika 
za  moderno  dobo  zastarela,  ker  ne  dovaja  nikdar  do  trajnih 
uspehov  niti  pri  velikih  narodih,  a  najmanj  je  mogoce  tako 
postopanje  pri  nesamostojnih  narodih,  ki  morejo  svojo  zivljen- 
sko  upravicenost  utemeljevati  le  s  kulturo  in  pravicnostjo. 
S  tega  stalisca  se  nam  sele  prav  kaze  vsa  velicina  Preser- 
nova  in  po  njem  Levstikova  ter  njiju  pomen  za  slovenstvo. 

23.  Z  Levstikovim  nastopom  in  z  ustanovitvijo  „Sloven- 
skega  Naroda"  prihaia  nekaj  svezega  in  mladega  v  slovensko 
narodno  zivljenje.  Dne  26.  marca  1868.  leta  je  pisal  „Sloven- 
ski  Gospodar":  Poleg  narodne  stianke  se  je  v  najnovejsem 
casu  zacela  ustanavljati  t.  zv.  m  ladosl  o  venska.  Tudi  ona 
je  narodna.  Nastala  je  iz  opozicije  proti  nasim  prvakom.  Prvaki 
se  ji  zde  premalo  odlocni,  prepohlevni,  preponizni.  Ni  vse 
hvalevredno,  kar  hvalijo  „Novice";  treba  je  se  vse  bolj,  se  vse 
vec  grajati,  kakor  grajajo  „Novice"  —  to  je  prepricanje  mladih. 
Oni  spostujejo  „Novice",  toda  si  ne  prikrivajo,  da  bodo  mo- 
rale izrociti  gospodarstvo  mlajsim  rokam.  Prvaki  bi  mogii  pri 
sedanjih  razmerah  za  nas  narod  kaj  vec  izkresati  nego  so 
izkresali;  toda  oni  so  prevec  obzirni,  bojeci,  brez  zaupanja  v 
svoje  moci,  v  moci  nasega  naroda.  Mlada  Slovenija  se  ni  od- 
cepila  od  narodne  stranke,  ona  je  prirastla,  kakor  priraste 
mladika  na  drevesu.  Ne  dela  stari  nasproti,  ampak  jo  sili  naprej. 
Ona  nosi  bodocnost  nasega  naroda  v  svojih  prsih,  nas  narod 
sme  s  ponosom  gledati  na  svoje  mladike  —  dela  je  caka 
ogromno".^)  Jurcic  je  bil  pa  mnenja,  da  se  je  le  v  domisljiji 
rodila  miticna  sekta  „mladih  Slovencev",  ces,  da  ze  samo  ime 
vrze  razdor  med  Slovence  in  da  ta  locltev  ni  upravicena,  ker 
razlocki,  ki  so  glede  drzavnopravnih  razmer  med  „Slovenskim 
Narodom"  in  „Novicami"  ter  „Triglavom"  ne  vladajo  samo 
med  mladino  in  starino:  Vsi  so  ena  stranka,  v  kateri  so  mladi 
in  stari  ;mladina  nece,  da  bi  se  smatrala  za  posamezno  stranko.^) 


0  Dr.    Jos.    Tominsek,    Jos.    Stritar.   (Ljublianski   Zvon,    1906,  str. 
735-736.) 

2)  ,Slovenski  Gospodar",  13.  stev.  z  dne  26.  marca  1868. 
8)  „Slovenski  Narod",  17.  stev.  z  dne  9.  febr.  1869. 


—  J 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  215 

Ko  je  glede  konfesionalnih,  t.  zv.  majnikovih  zakonov 
dr.  Srnec  priznaval  drzavi  oblast  v  vsem,  kar  se  tice  zunanjih 
in  pravnih  razmer  o  razdruzitvi  in  sklepanju  zakona,  ter  se 
izrekel  zoper  izkljucno  duiiovsko  oblast  nad  solstvom  in  uci- 
teljstvom,  sicer  pa  proti  locitvi  sole  od  cerkve^),  je  Jurcic 
cerkveno-politicno  stalisce  „Slovenskega  Naroda"  oznacil  na- 
slednje :  Nekateri  zahtevajo  razpravijanje  cerkvenih  vprasanj. 
Mislimo,  da  je  nasa  narodnost  v  veliko  vecji  nevarnosti  nego 
katolicanstvo- •  •  •  Onim,  ki  zahtevajo  v  listu  clankov  o  verskih 
postavah  in  enakih  receh,  dajemo  na  pomislek,  all  bo  raztrganje 
Siovencev  v  dva  tabora  (katero  ni  nemogoce)  koristilo  nasi 
narodni  stvari  v  danasnjem  polozaju.  Vse  za  Slovenijo,  najprvo! 
To  je  nase  geslo  in  zato  nismo  prijatelji  Costa-Wurmbrandovih 
fuzij.  2) 

Znacilno  za  tedanje  nase  razmere  razpravlja  o  tern  vpra- 
sanju  Davorin  Trstenjak:  V  istini  ni  niti  starih  niti  mladih 
Siovencev.  „Slovenskega  Naroda"  ne  vzdrzujejo  mladi,  mate- 
rialni  njegovi  podporniki  so  mozje,  ki  so  se  ze  pred  20.  leti 
zbirali  okrog  „Novic".  Ne  Ijubljanski  nezadovoljnezi,  ne  graski 
in  ne  dunajski  dijaki  niso  utemeljitelji  „Slovenskega  Naroda", 
ampak  domoljubi  iz  dob  pred  konstitucionalizmom  in  ti  imajo 
ter  bodo  vedno  imeli  splosno  nanj  vpliv.  „Slovenski  Narod" 
bi  se  ne  bil  ustanovil  kot  organ  slovenskih  domoljubov,  ako 
bi  se  ne  bilo  pokazalo,  da  so  poprejsnji  politicni  organi  slo- 
venski  hodili  pot,  ki  ne  vodi  do  narodne  blaginje.  Ker  so 
slovensko  akcijo  bile  vzele  v  roke  le  nekatere  osebe,  ne  ozi- 
rajoce  se  na  vecino  mislecega  naroda  in  ker  so  te  osebe  storile 
obilo  nedoslednosti,  skodljivih  narodu,  ni  ostalo  nesebicnim 
ustanovnikom  „S!ovenskega  Naroda"  drugega  nego  stopiti  v 
posteno  opozicijo  in  to  ne  iz  trmoglavosti  nego  iz  ciste  Iju- 
bezni  do  naroda----  Mi  ne  tajimo,  da  bi  radi  hodili  v  lepi 
sloznosti  z  duhovnistvom,  katero  cislamo  kot  izvrsten  steber 
nase  narodnosti,  ali  zopet  mu  svetujemo,  naj  ne  isce  nikjer 
drugje  zvez  nego  v  narodu,  katerega  poducuje  in  z  vzvisenim 
svojim  poslanstvom  posvecuje.  Mi  nismo  in  ne  bomo  podko- 
pavali  vecnih  resnic  niti  se  uprli  napravam  in  obredom  cerkve, 
katere  udje  so  nasi  rojaki;  ako  pa  ne  polemikujemo  zoper 
napade  cerkvenih  nasprotnikov,  drzimo  se  samo  svojega  nacela, 
po  katerem  nismo  ustanavljali  cerkveno-politicnega  casnika- •  •  • 
Kako  bi  se  tudi  mi  mogli  postaviti  za  odvetnika  duhovskih 
koristi,  saj  se  sami,  kakor  iici  izkusnja,  niso  nasli  kompasa  v 
novem  ustrojstvu  drzav-  ■  ■  -  Tezko  se  je  tudi  drzati  cerkvenih 
strank,  ker  so  vecidel  odvisne  od  episkopata;  da  pa  ta  v  po- 

*)  „Slovenski  Narod",  46.  stev.  z  dne  21.  jul.  1868;  58.  stev.  z  dne 
18.  avg.  1868. 

2)  ,Slovenski  Narod",  115.  stev.  z  dne  31.  dec.  1868. 


216  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

liticnih  zadevah  ni  edinih  misli,  ve  vsak  posvetnjak  in  nepo- 
svetnjak.  O  tern  pa  smejo  biti  nasi  bralci  prepricani,  da  bo 
nas  list  sluzil  onemu  duhu,  ki  veje  iz  zo^odovine  cerkve,  a  ne 
iz  intolerantniii  glav-  •  •  •  „Slovenski  Narod"  hoce  krepko  stati 
za  zedinjeno  Slovenijo.  Svojiii  poiiticnih  nacel  ne  zajema  iz 
najnovejsih  drzavljanskih  besednjakov,  ampak  iz  zgodovine  in 
jzkusnje.  Pri  Slovencih  je  prevec  obcutljivosti  in  zavisti:  to  da 
pri  nas  mora  biti,  ker  smo  majhen  narod,  vsak 
narod njak  velik  znacaj.  Idilicnosti  v  politicnem  zivljenju 
nikdai  ni  bilo  in  je  ne  bo,  treba  politicnega  napredka--- 
Absolutistnost  v  politiki  ne  pospesuje  nobene  stvari----  Nasa 
politicna  moc  ne  lezi  v  navdusenili  opozicionalnili  govorih, 
ampak  le  v  soglasnih  zaiitevah  vsega  slovenskega  naroda. 
Politicno  zrel  narod  se  nikdar  ne  zanasa  samo  na  vladajoce 
moze,  ki  nam  za  casa  svojega  vladarstva  utegnejo  biti  kolikor 
toliko  pravicni-,  toda  po  svojem  propadu  nam  ne  morejo  vec 
pomagati,  ako  si  nismo  sezidali  sami  cvrste  trdnjave  med 
narodom  in  za  narod.  Politika  slovenskih  voditeljev  je 
pomanjkljiva,  ker  mislijo,  da  lezi  nasa  politicna  akcija  v  mi- 
nisterskih  lopah.^) 

Tak  je  bil  politicni  polozaj  na  Slovenskem,  ko  so  sve- 
tovni  dogodki  leta  1870.  naravnost  katastrofalno  zadevali  Av- 
strijo,  t.  j.  njeno  drzavno  idejo  o  krscansko-katoliskem  in 
nemsko-narodnem  cesarstvu,  po  kateri  naj  bi  bila  habsburska 
Avstrija  izvrsevateljica  evropske  reakcije,  ki  jo  vodi  rimska 
kurija  s  papezem  na  celu.  In  sedaj  je  padal  udarec  zaudarcem: 
zedinjena  Italija  in  zedinjena  Nemcija!  Avstrija  je  odpovedala 
konkordat,  ko  se  je  sklenila  papezeva  nezmotljivost,  v  franco- 
sko-nemski  vojni  je  hotela  sicer  v  zvezi  s  Francijo  in  Italijo 
nastopiti  proti  protestantski  Prusiji  za  prvenstvo  v  Nemciji,  ker 
Kraljevi  Gradec  se  ni  bil  izpametoval  avstrijskih  drzavnikov; 
toda  Sedan  in  tretja  francoska  republika  sta  napravila  konec 
tern  iluzijam. 

Ti  svetovni  dogodki  tudi  niso  mogli  ostati  brez  posledic 
na  slovensko  javnost  niti  v  cerkvenem    niti  v  narodnem  oziru. 

Ze  dualizem  je  povzrocil  preobrat  v  slovanskem  misljenju. 
Avstrijski  Slovani  (razven  Poljakov)  so  odgovorili  na  nadvlado 
Nemcev  in  Madjarov  s  tem,  da  so  potovali  v  Moskvo  pod 
vodstvom  Palackega  in  Riegerja.  Izmed  Slovencev  je  bil 
najimenitnejsi  udeleznik  Matija  Ma  jar.  To  potovanje  je  dalo 
Palackemu  povod,  da  je  izpremenil  titemeljevanje  svojega  po- 
liticnega programa.  Leta  1848.  je  bilo  vodilno  njegovo  geslo: 
Avstrija  proti  Rusiji,  1867.  leta  pa:  Avstrija  poleg  Rusije.  Pa- 
lacky  ostaja  sicer  se  vedno  pri  ideji  federalistne  Avstrije  in 
sicer  —    kakor  vemo   —  na  zgodovinsko-zemljepisni  podlagi, 

')  „Slovenski  Narod',  1.  stev.  z  dne  1.  jan.  1870. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  217 

rusko  univerzalno  monarhijo  bi  smatral  se  vedno  za  neizrecno 
zlo  in  nesreco  brez  mere  in  konca;  toda  sedaj  se  je  ne  boji 
vec,  nasprotno  ideja  federalistne  Avstrije  zahteva  prijateljstvo 
z  Rusijo  in  drugimi  velesilami.  Po  letu  1870.  skrbi  Palackega 
nemska  in  madjarska  hegemonija,  da  razmislja  o  razpadu  Av- 
strije. V  tern  slucaju  bi  se  Cehi  ne  zadovoljili  s  svojo  usodo, 
najsi  bi  prisii  pod  prusko  all  pod  rusko  oblast:  Pruse  bi 
smatrali  za  glavne  sovraznike  svoje  narodnosti,  Rusom  pa,  svo- 
jim  sorodnikom  in  prijateljem,  bi  bili  najzvestejsi  —  ne  poda- 
niki,  nego  zavezniki,  ne  da  bi  pri  tem  hoteli  sprejeti  ruski 
jezik,  ruski  pravopis  m  pravoslavje.  Dokler  pa  ostane  vse  pri 
starem,  dotlej  med  Cehi  in  Rusi  ne  more  biti  drugega  raz- 
merja  nego  platonicna  Ijubezen.^) 

„S1  oven  ski  Gospodar"  je  grajal  Bleiweis  a,  da 
se  ni  udelezil  etnograficne  razstave  v  Moskvi,  ces,  da  ne  gre 
izgovarjati  se  s  starostjo  ali  z  bolehnostjo  v  tako  vaznem  casu 
—  glejmo  starcka  Palackega! 2)  Toda  tudi  brez  Bleiweisove 
udelezbe  so  tedanji  dogodki  vplivali  na  slovensko  javnost. 
^Slovenski  Narod"  je  pisal  0  tem,  kaj  bi  bilo,  ako  zadene 
Avstrijo  nesreca  z  nemske  strani:  izrazal  je  mnenje,  da  pac 
vsak  Slovenec  prej  in  rajsi  postane  po  narodnosti  Rus  nego 
Prus.-^) 

Rusofilsko  vsesiovansko  stalisce  dobi  v  „Slovenskem  Na- 
rodu"  to  formulo :  Germansko-romanski  zapad  sloni  na  socialni 
uredbi  fevdalizma,  na  slovanskem  vzhodu,  v  Rusiji,  je  doma 
demokratizem,  enakopravnost  vseh  drzavljanov.  „Srednjega 
stanu"  ali  mescanstva  v  germansko-romanskem  zmislu  na 
Ruskem  nikdar  ne  bo.  Iz  fevdalizma  se  je  razvilo  socialno 
vprasanje,  ki  loci  germansko-romanski  svet  od  slovanskega. 
S  socialnim  vprasanjem  nastopa  doba  slovanstva,  za  slovanstvo 
socialno  vprasanje  ni  nobena  zapreka,  zastopnik  te  dobe  je 
Rus!^)  Namesto  pretirane  lojalnosti,  deklamujoce  nemskim  mo- 
gotcem  Koseskega  verze  „Hrast  se  omaje  in  hrib  —  zvestoba 
Slovencu  ne  gane!"  (udarec  je  pac  veljal  politiki  Bleiweisovi), 
se  poudarja  vseslovanstvo  kot  kulturna,  moralna  opora,  prina- 
sujoca  svobodo.'^)  Velika  slabost  je,  da  se  pred  svetom  prikriva 
ideja  panslavizma,  ki  zivi  enako  pangermanizmu  in  panroma- 
nizmu  kot  zavest  0  edinosti  vseh  slovanskih  narodov,  utemeljena 
na  sorodnosti  slovanskih  narecij  in  deloma  na  skupnosti  zgo- 
dovine.''') 


»)  Frantisek  Palacky,  Radhost.  iPraga,  1873,  III.  del,  str.  303—316.) 

-)  „Slovenski  Gospodar",  34.  stev.  z  dne  5.  dec.  1867. 

3)  .Slovenski  Narod",  45.  stev.  z  dne  17.  aprila  1869. 

1)  „Slovenski  Narod",  86.  stev.  z  dne  24.  jul.  1869. 

5)  „Slovenski  Narod',  148.  stev.  z  dne  18.  dec.  1869. 

«)  .Slovenski  Narod",  144.  stev.  z  dne  10.  dec.  1870. 


218  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Tu  vidimo,  kako  je  mogocno  vzkipela  nemska  zavest 
izzvala  enak  odmev  na  slovenski  strani.  V  svojem  odporu  Slo- 
venci  prvi  hip  niso  nasli  druge  formule  za  slovanstvo  nego 
navdusenost  Kollarjevo  in  ruskih  slavjanofilov.  Ni  cuda,  saj  je 
zgodovinsko  neutemeljeni  filozofiji  o  slovanski  demokraciji  za- 
padel  celo  tako  kriticen  duh,  kakor  je  bil  Palacky!  To  je  bila 
ista  zmota,  kakor  jo  je  zagresila  na  drugi  strani  v  60.  letih 
ruska  inteligencija,  ko  je  iiotela  preskociti  dobo  kapitalizma  in 
namesto  fevdalne  druzbe  takoj  uvesti  socialistno. 

Prodiranje  ^nemstva  je  postaviio  Siovence  pred  vprasanje: 
Kam  in  kako?  Custvo  jib  je  zavajalo,  da  so  se  tolazili  z  ruso- 
filstvom,  dejanski  polozaj  je  pa  zahteval  prakticne,  umske 
resitve.  Koketkanje  z  Rusi  —  saj  drugega  to  ni  moglo  biti  — 
se  je  naslanjalo  na  katastrofalno  politiko,  v  kateri  bi  Slovenci 
izgubili  svojo  narodno  individualnost,  a  naj  bi  prisli  tudi  pod 
Rusijo;  zakaj  slovanski  kosmopolitizem  ni  nic  bojjsi  nego 
vsakteri  drugi  kosmopolitizem.  Palacky  je  rekel  o  Cehih  — 
in  Cehi  niso  Slovenci!  —  1873.  leta,  da  jim  bo  cisto  vseeno, 
ce  ze  morajo  nekoc  nehati  kot  narod,  ako  potem  postanejo 
Nemci,  Italijani,  Madjari  ali  Rusi!^)  Slovenci  se  morejo  pozi- 
tivno  uveljavljati  le  v  j  u  go  s  1  o  van  st  vu.  Ta  misel  se  je 
tudi  zopet  pojavila  kakor  1848.  leta. 

V  Sisku,  kjer  je  bil  takrat  Jurcic  urednik  opozicional- 
nega  glasila  „SiJdslavische  Zeitung",  so  se  zaceli  razgovori,  ki 
so  koncno  vedli  dot.  zv,  Ijubljanskega  jugoslovan- 
skega  program  a.  Dne  1.  decembra  1870.  leta  je  bil  v 
Ljubljani  sestanek  slovenskih  in  hrvasko-srbskih  politikov,  ki 
so  se  ga  udelezili  Slovenci:  dr.  Bleivv^eis,  dr.  Costa,  Kosar,  dr. 
Lavric,  Murnik,  dr.  Poklukar.  dr.  Razlag,  dr.  Tonkli,  Trstenjak, 
dr.  Ulaga,  dr.  Voncina;  Hrvatje  in  Srbi :  Barcic,  dr.  Brlic,  Da- 
nilo,  dr.  Kostic,  dr.  Makanec,  Miskatovic,  dr.  Mrazovic  in 
drugi. 2) 

Ljubljanski  jugoslovanski  program  poudarja  edinost  juznih 
Slovanov,  ki  se  kaze  v  narodnem  custvu  in  jeziku.  Slovenci, 
Hrvatje  in  Srbi  habsburske  monarhije  zdruzujejo  vse  svoje 
moraine  in  materialne  moci  v  dosego  edinstva  na  knjizevnem, 
gospodarskem  in  politicnem  polju;  svoje  delovanje  bodo  osno- 
vali  tudi  na  to,  kako  bi  pomagali  zadovoljiti  v  enakih  potrebah 
svojim  bratom  onostran  mej,  s  katerimi  so  ene  narodnosti; 
delati  hocejo  z  drustvi  in  skupscinami,  zbori  in  casopisi  spo- 
razumno  v  vsakem  vprasanju.  ki  se  tice  njih  zadev.'^) 

Ljubljanski  jugoslovanski  program  je  nastal  pod  vplivom 
pruske  vojne  srece;    toda  tega,  kar  je  imel  pravzaprav  namen 

')  Dr.  T.  G.  Masaryk,  Palacky's  Idee  des  bohmischen  Volkes. 
(Praga,  1899,  str.  57.) 

2)  .Slovenski  Narod",  143.  stev.  z  dne  8.  dec.  1870. 

3)  „Slovenski  Narod",  142.  stev.  z  dne  6.  dec.  1870. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  219 

povedati,   ni   povedal:  jugoslovanska  ideja  naj  bi  bila  namrec 

V  pomoc  hrvaskemu  drzavnemu  pravu.^)  Velik  del  hrvasko- 
srbskih  politikov  je  predlagal,  naj  se  Jugoslovani  naravnost 
izrecejo  za  zedinjenje  svoje  politicne  individualnosti  v  okviru 
ogrske  krone;  toda  Slovene!  so  bill  proti  temu,  kar  je  grajal 
„Slovenski  Narod".-)  Program  se  je  potem  omejil  na  oinenjeno, 
vsekako  vazno  izjavo,  ki  je  tako  izpodrinila  prvotni  in  glavni  namen : 
drzavnopravno  stalisce.  Jugoslovansko  vprasanje  ni  niti 
drzavno  niti  dinasticno.  ampak  gospodarsko  in 
narodno  vprasanje.  Usodna  hiba  je.  da  si  juzni  Slovani 
izcrpavajo  svoje  moci  v  boju  za  drzavnopravne  teorije  na  korist 
kapitalistnim  drzavam  zapadne  Evrope  in  raznim  dinastijam, 
njih  eksponentom.  Docim  se  mi  prepiramo  za  ime,  za  vero,  za 
pisavo,  prodira  med  nas  tuji  veliki  kapital,  da  nas  zasuznji 
gospodarsko,  a  obenem  narodno  in  politicno.  Znanost  dokazuje, 
da  so  Jugoslovani  etnograficna  in  kulturna  celota,  oni  pa  tvo- 
rijo  tudi  gospodarsko,  agrarno  enoto,  ki  jo  izrabljata  sedaj  tuja 
industrija  in  trgovina.  V  tern  spoznanju  je  celo  jugoslovansko 
vprasanje,  a  ne  v  drzavnopravnih  teorijah  in  dinasticnih  izpre- 
membah.  Leta  1870.  in  1871.se  je  oglasil  nekdo  v  „Slovenskem 
Narodu",  dobro  spoznavajoc,  da  si  male  drzave,  ce  si  ze  tudi 
ohranijo  zaradi  tekmovanja  sosednjih  vecjih  drzav  navidezno 
politicno  neodvisnost,  nikakor  ne  morejo  ohraniti  gospodarske 
neodvisnosti,  marvec  se  morajo  naslanjati  na  vecje  sosede;'^) 
zato  je  tudi  podlaga  jugoslovanskemu  programu  gospodarska, 
pri  cemur  nam  je  treba  morja,  drugace  smo  zaprti  pred  morska 
vrata.^)  Zal,  da  nam  se  vedno  kali  pogled  in  spoznanje  nasa 
zaljubljenost  v  paradno    navdusevanje   i.i   prazno   custvovanje. 

24.  Razpor  zaradi  dualizma  se  je  za  silo  polegel,  ko  se 
je  okoli  leta  1870.  zacela  iznova  krhati  sloga  med  Slovenci 
zaradi  cerkveno-politicnih  nacel.  „Zgodnja  Danica"  in 
„S  1  0  ve  n  ski  G  o  s  p  o  d  ar",  ki  mu  je  bil  urednik  dr.  U  laga, 
sta  odlocno  zagovarjala  katolisko  politiko.  D  r.  S  u  c  je  pozivljal 

V  „Zgodnji  Danici",  naj  si  Slovenci  snujejo  katolisko-po- 
liticna  drustva'),  ki  so  se  res  jela  ustanavljati  (v  Ljubljani  in 
drugod)  in  so  imela  namen  varovati  in  pospesevati  katolisko- 
konservativne  koristi  v  cerkvenih,  drzavnih  in  obcinskih  zadevali.^) 
Davorin  Trstenjak  je  pisal  Bleiweisu,  naj  ne  podpira  Su- 
cevih  namenov  in  naj  pove  tudi  Jeranu  in  camera  caritatis,  naj 


»)  „SIovenski  Narod",  141.  stev.  z  dne  3.  dec.  1870. 
«)  „Slovenski  Narod",  20.  stev.  z  dne  18.  febr.  1871. 
*)  ,Siovenski  Narod",  145.  stev.  z  dne  13.  dec.  1870. 
'')  „Slovenski  Narod",  2.  stev.  z  dne  5.  jan.  1871. 

5)  .Zgodnja  Danica",  15.,  16.,  18.,  i9,  20.,  22.  in  23.  stev.  1870. 

6)  ,Zgodnja  Danica",  18.  stev.  z  dne  5.  maja  1870. 


220  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

se  ne  da  zlorabljati;  dr.  Sue  je  Stepisnikova  kreatura  in  zelo 
castilakomen  clovek.^) 

Proti  tej  struji  je  zlasti  ostro  nastopal  v  „Slovenskem 
Narodu"  Bozidar  Raic:  Slovencem  je  treba  gospodarske 
povzdige,  potem  bodo  narodni,  same  nebeske  resnice  nikogar 
ne  rede.  Nerazboritost  politicnega  novinca  more  zahtevati  od 
poslanca  versko  izpovedanje.  Ne  potegujmo  se  mnogo  za  reci, 
ki  za  nas  narod  nicesar  ne  odlocujejo,  neskvarjen  Kristov  nauk 
nam  bodi  edino  svetlo  vodilo;  prikrpine,  ki  so  se  spletle  vmes 
V  poznejsi  cerkveni  dobi  po  strastih  in  sebicnostih  all  kako 
drugace,  pustimo  iz  misli  ali  ne  polagajmo  na  nje  prevelike 
vrednosti.  Vedrina  vladaj  in  mrak  se  potlaci!  Konservativci  naj 
bodo  iskreni  narodnjaki !  Duhovniki  so  poslani,  da  prinasajo 
blagost    IJLidstvu    v    vsakem    oziru,    a  ne  zato,  da  se  naslanja 

nanje  absolutizem Poslancev  ne  posiljamo  v  kak  cerkven 

shod  ali  rimski  koncil  nego  v  Gradec  proti  zagrizenim  vragom 
nase  narodnosti  in  nasega  narodnega  bitja,  za  verske  in  du- 
hovniske  stvari  so  tam  vladike---  Protestantstvo  je  moralo 
prebuditi  slovenski  jezik  in  slovstvo,  ni  li  to  skrajna  sramota 
za  nas  katoliske  razumnike  in  predstojnike?  To  nam  daje  naj- 
vec  povoda,  da  ne  hodimo  po  konservativni  poti,  ki  vodi  na- 
rodnost  in  narod  v  pogubo.  Vsak  pravi  narodnjak  mora  biti 
naprednjak,  a  ta  umen  svobodomislec.  Po  mojem  mnenju  more 
edini  pravicnik  biti  pobozen,  brez  pravicnosti  je  pobozno  nravje 
neumnost  in  nemogocnost.'-) 

Janko  Pajk,  ki  se  je  v  „Slovenskem  Narodu"  leta 
1869.  izrekel  proti  zvezi  duhovnistva  s  plemstvom  in  zahteval, 
da  morajo  biti  duhovniki  najprej  in  vedno  narodni^),  se  je  leta 
1871.1ocil  od  slovenskih  konservativcev,  ker  je  smatral  —  kakor 
pravi  sam  —  razcepljenje  za  naravno  in  upraviceno.^)  D  r. 
Dominkus  je  1869.  leta  poudarjal  nasproti  Nemcem,  da  je 
„Slovenski  Narod"  svobodomiselno  glasilo,  v  katerem  je  dr. 
Srnec  branil  konfesionalne  postave,  ki  sta  jih  zagovarjala 
tudi  dr.  Vosnjak  in  on.'^)  Nasproti  temu  je  pa  Jure  ic,  ko 
je  po  smrti  Tomsicevi  leta  1871.  postal  urednik  „Slovenskega 
Naroda",  pisal  dr.  Vosnjaku,  da  Slovenei  ne  preneso  verskega 
boja  poleg  narodnega  in  da  se  je  lahko  izogibati  verske  borba, 
ker  je  dovolj  drugega  dela.^)  Razlikovanje  v  „mlade"  in  „stare", 

iyT*ismo  Trstenjakovo  iz  leta  1870.  KB. 

-)  Slovenski  Narod',  110.  stev.  z  dne  21.  sept.  1871;  122.  stev.  z 
dne  19.  okt.  1871;  123.  stev.  z  dne  21.  okt.  1871;  124.  stev.  z  dne  24. 
okt.  1871. 

3)  J.  Pajka  Izbrani  spisi    (Maribor,  1872,  1.  zv.  str.  15—19.) 

*)  , Slovenski  Narod",  82.  stev   z  dne  12.  aprila  1874. 

^)  F.  Dominkus,  Die  nationalen  Bestrebungen  der  Slovenen.  (Gra- 
dec, 1869,  str.  4.) 

^)  Dr.  Jos.  Vosnjak,  Sponiini  o  Jos.  Jurcicu.  (Ljubljanski  Zvon,  1889, 
str.  202.) 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  221 

najsi  je  prihajalo  od  slovenske  ali  nemske  strani,  je  Jurcic 
dosledno  zavracal,  pisoc,  da  je  „SIovenski  Narod"  glasilo  edino 
narodne  stranke,  da  bi  bil  vsak  globok  razdor  poguben  ter  da 
je  V  resnih  razpravljanjih  vedno  odbijal  in  bo  odbijal  naslov 
„mladoslovenske"  in  „staroslovenske"  stranke.^) 

Kakor  „Slovenski  Narod",  tako  je  stal  na  narodnem  sta- 
liscu  tudi  novi  list  „Soca",  ki  ga  je  leta  1871.  ustanovil  dr. 
L  a  V  r  i  c  v  Gorici.  Prvi  urednik  je  bil  Viktor  D  o  1  e  n  c.  Namen 
„Soce"  je  bil:  braniti  narodnost  proti  vsem  napadom,  ozivljati 
in  razsirjati  taborske  sklepe  o  Sloveniji  in  zvezi  Slovanov  na 
jugu  V  zmislu  Ijubljanskega  programa,  oziraje  se  vedno  na 
druge  slovanske  narode.  Urednistvo  prosi  dopisnike,  naj  na- 
tanko  poizvedo  dogodke,  preden  o  njih  pisejo,  da  se  preprecijo 
zmote,  popravki  in  nevsecni  osebni  prepiri  posebno  v  lastnem 
taboru.2)  List  je  izdajalo  politicno  drustvo  „Soca",  v  katerem 
sta  imela  glavno  besedo  dr.  Lavric  in  Klavzar  in  so  iz- 
prva  sodelovali  tudi  mlajsi  duhovniki  (Stres,  Vales)  na  podlagi 
kompromisa,  po  katerem  se  ni  izrecno  poudarjalo  cerkveno 
stalisce,  ces,  da  drustvo  ima  ta  znacaj,  dasi  se  ne  vtika  v  ver- 
ske  zadeve.^)  Ze  dne  18.  junija  1872.  kta  pa  so  proti  „Soci" 
ustanovili  goriski  duhovniki,  med  njimi  d  r.  Hrast  in  dr.  Ga- 
brijeldic,  tednik  „Glas",  ki  je  poudarjal  katolisko  stalisce 
in  bil  glasilo  katolisko-politicnega  drustva,  pozneje  drustva 
„Gorice",  ki  mu  je  naceloval  dr.  Tonkli. 

Preporna  vprasanja  so  vedno  bolj  silila  na  povrsje.  Dne 
8.  in  9.  oktobra  1872.  leta  se  je  namrec  pri  konferenci  na 
Dnnaju  proti  ustavovercem  ustanovila  „avstrijska  pravna 
St  rank  a".  Pravna  ali  drzavnopravna  stranka  je  na  podlagi 
zgodovinskega  nacela  zah'tevala  samostojnost  in  integriteto  po- 
sameznih  kraljestev  in  dezel  ter  delovala  za  vpliv  cerkve  v 
drzavnem  zivljenju.^)  B  o  z  i  d  a  r  R  a  i  c  je  nasproti  temu  doka- 
zoval  V  „Slovenskem  Narodu",  ki  se  je  dne  6.  oktobra  1872. 
leta  preselil  v  Ljubljano,  potrebo  narodne  in  liberalne  stranke 
v  zmislu  umnega,  vednostim  primernega  in  z  njimi  tocno  se 
skladajocega  razvoja,  ces,  v  velikih  svetovnih  vprasanjih  Slo- 
vene! malo  odlocujejo,  cemu  torej  nepotrebno  prickanje  za 
stvari,  ki  gredo  z  njimi  in  brez  njih  svojo  zgodovinsko  pot. 
Raic  je  za  resno  ciscenje  in  odklanja  smrdljivi  mir,  klicoc 
konservativcem :  Dokler  je  na  dnevnem  redu  mlacnost  in  ne- 
delavnost  razumnistva,  dotlej   se   Slovenci    ne    resimo,    ceprav 

i)~,Slovenski  Narod",  82.  stev.  z  dne  18.  jul.  1871;  146.  stev.  z  dne 
17.  dec.  1872. 

2)  ,Soca",  dne  31.  marca  1871.  (To  je  bila  stevilka  na  poskusnjo, 
1.  stev.  je  izsia  dne  12.  aprila  1871.) 

3)  .Slovenski  Narod",  143.  stev.  z  dne  7.  dec.  1871. 

*)  Viktor  Weifi  -  Starkenfeis,  Kleiner  politischer  Katechismus  der 
osterreichischen  Rechtspartei.  Dunaj— Pesta,  1873. 


222  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

postavite  papestvo  na  vrh  Triglava,  narod  pa  sami  nemcite  in 
nemciti  pomagate!^) 

Ko  so  se  napovedovale  direktne  volitve,  je  „Slo- 
venski  Narod"  sicer  uvideval,  da  glede  zastopstva  ne  prinasajo 
Slovencem  skode,  vendar  je  bil  s  federalistnega  stalisca  na- 
celoma  proti  njim,  ces,  da  se  je  treba  ozirati  na  Slovane,  zlasti 
Cehe,  in  se  ne  zadovoljevati  s  pohlevno  politiko  malih  koncesij.-) 
Ko  je  leta  1873.  postal  prvi  slovenski  dnevnik,  je  izra- 
zal  kot  novoletno  vosciio  zeljo,  da  bi  prisli  vsi  Slovenci  na 
politicnem  in  gospodarskem  polju  do  res  krepkega  delovanja 
in  V  tern  delovanju  do  prave  sloge,  to  je,  do  ustvarjajoce  sloge, 
ki  spostuje  tudi  drugo  mnenje  ali  celo  cisto  protivnost  v  ne- 
velikih,  narodno  vprasanje  ne  zadevajocih  receh.  Priporocal  je 
proti  direktnim  volitvam  pasivni  upor,  ces,  da  v  tej  borbi  Slo- 
venci lahko  zopet  najdejo  svojo  slogo.^)  „Novicam",  ki  so  pi- 
sale,  da  je  razdor  vsak  dan  ocitnejsi  in  da  je  potreba  locitev 
strank,  ker  je  v  politicnem  zivijenju  boljsi  ociten  nasprotnik 
nego  potuhnjen  prijatelj*),  je  odgovarjal  „Slovenski  Narod",  da 
je  on  za  edinstvo  vseh  frakcij  pod  narodno  zastavo,  nevere 
ni  trosil  in  je  ne  bo,  ker  je  preprican  o  potrebi  vere;  toda 
sedaj  gre  za  narodno  in  politicno  borbo:  Nikogar  ne  zametuje, 
najbo  katerckoli  vere  ali  nevere,  da  le  brani  tudi  narod nost.''^) 
In  res,  zacetek  je  kazal,  kakor  da  ne  pride  do  razkola;  toda 
slovenski  federalisti  dr.  Bleiweis,  dr.  Costa,  Einspieler, 
Herman  so  se  izrekli  za  drzavnopravno  stranko.  Zlasti  „Slo- 
venski  Gospodar"  se  je  potegoval  za  njo  in  je  pisal: 
Ideal  vsakega  Slovenca  je  nas  narodni  program;  a  sedaj,  pri 
direktnih  volitvah,  hoditi  z  njim  na  dan  —  to  je  sleparstvo  ali 
pa  sanjastvo.  Sami  ne  opravimo  nicesar,  a  Cehi  in  Poljaki 
stoje  nepremakljivo  na  zgodovinskem  pravu.  Liberalni  Nemci 
so  proti  nam,  konservativni  nam  v  sedanjem  polozaju  ne  mo- 
rejo  pritrjevati.  Z  narodnim  programom  sejemo  razdor  med 
federaliste,  proti  liberalnemu  centralizmu  je  treba  zdruzene 
opozicije  v  drzavnopravni  stranki:  z  zmago  federalizma  pride 
na  dan  tudi  narodni  program.  Izkljucno  narodni  program  je 
paganski  in  katoliski  cerkvi  protiven.*^)  Neki  dopisnik  „Novic" 
pa  je  izrazil  mnenje,  da  se  bode  liberalnega  Slovenca  bolj  bal 
in  ogibal  nego  nemskutarjev.^) 

i)~„Slovenski   Narod",   118.  stev.   z  dne  12.  okt.  1872;  136.  stev.  z 
dne  23.  nov.  1872;  137.  stev.  z  dne  26.  nov.  1872. 

2)  „Slovenski  Narod",  68.  stev.  z  dne  15.  jun.    1872;    147.   stev.   z 
dne  19.  dec.  1872. 

3)  .Slovenski  Narod",  1.  stev.  z  dne  1.  jan.  1873. 
*)  „Novice",  13.  stev.  z  dne  26.  marca  1873. 

■'■')  .Slovenski  Narod",  73.  stev.  z  dne  30.  marca  1873. 
6)  .Slovenski  Gospodar",    19.  stev.  z  dne  8.  maja  1873;  24.  stev.  z 
dne  12.  jun.  1873;  25.  stev.  z  dne  19.  jun.  1873. 
')  „Novice",  21.  stev.  z  dne  21.  maja  1873. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova     doba.        223 

Boj  se  je  vnel  na  Kranjskem,  Stajerskem  in  Goriskem. 
„Mladi"  so  ustanovili  „S  love  n  ski  Tednik",  poiiticni  in 
gospodarski  list  za  kmetsko  Ijudstvo,  ki  je  zacel  izhajati  v 
Ljubljani  dne  4.  julija  1873.  leta,  Klun  pa  je  osnoval  „Slo- 
venca",  „politicen  list  za  slovenski  narod".  „Slovenec"  je  iz- 
hajal  trikrat  na  teden  in  je  imel  namen  zagovarjati  celoto  Av- 
strije  pod  habsbursko-lotarinskim  zezlom,  zedinjenje  Slovencev 
V  eno  upravno  enoto,  dusevno  edinstvo  in  sloznost,  obenem 
pa  tudi  katolisko  cerkev,  versko  solo  in  potrebe  kmetskega 
stanu.^) 

„Slovenski  Narod",  ki  je  do  zadnjega  pisal,  da  upa  na 
sloznost  pri  drzavnozborskih  volitvah,  je  bil  po  dejanskem  po- 
lozaju  prisiljen,  da  je  opustil  to  upanje,  ces,  razdor  je  nacelen, 
a  ne  oseben:  „Mladi"  so  v  prvi  vrsti  in  nad  vse  slovensko 
slovanski  narodnjaki,  pripravljeni  za  kompromis  na  podlagi 
enakopravnosti  in  moskega  postenja,  ako  se  kompromis  ne 
dotika  narodnega  in  svobodomiselnega  nacela.^)  Bozidar 
Raic  se  je  strinjal  s  „Slovenskim  Narodom"  v  narodno-poli- 
ticnih  nazorih:  le  zasebna  krepost  vsakega  posameznika  je, 
ali  je  pobozen,  ali  brezbozen^).  A  dr.  Buca  r  se  je  v  pismu 
na  dr.  Poklukarja  izrazil  o  verskem  vprasanju  naslednje: 
Vera  je  vazen  faktor  drzavnega  obstanka  in  cisto  nepotrebno 
bi  bilo  ter  razvitku  narodne  ideje  nekoristno,  ako  bi  kdo  sku- 
sal  slovenski  narod  spraviti  ob  njegovo  danasnjo  vero.  Toda 
veliko  reci,  ki  jih  dandanes  duhovscina  tirja  in  hoce  doseci,  ne 
spada  V  pravi  pojem  „verskih  temeljev".  Ali  je  res  vera  ost, 
okoli  katere  se  vrtijo  vse  slovenske  narodne  potrebe?  Edina 
ost,  ali  vsaj  najvaznejsa?  Ne,  ker  drugace  bi  samo  katolicani 
mogli  srecni  biti,  taki  pa,  ki  kaj  drugega  verujejo,  nesrecni, 
ceprav  jim  nihce  ne  krati  narodnosti,  svobode,  jezika  in  so 
blagoslovljeni  v  gospodarskem,  denarnem,  sploh  gmotnem 
oziru.  Ubogi  narod,  ki  dandanes  svoje  najboljse  moci  izgublja 
za  idealen  spiritualizem  ali  pa  celo  v  korist  njegovih  stanov- 
skih  nositeljev!  Dr.  Bucar  si  zeli  nazaj  onih  casov,  ko  so 
bill  Slovenci  edini,  ker  duhovscina  ni  stavila  svojega  dobicka 
v  prvo  vrsto,  ampak  jo  je  narodna  zavest  drzala  pri  posvet- 
njakih  in  posvetnjake  pri  njej.  Osebne  mrznje  so  se  potem 
polastile  prepira ;  treba  je,  da  gredo  oni  za  korak  nazaj,  ki  so 
ga  storili  prevec  naprej.*) 

Tako  so  si  stali  pri  drzavnozborskih  volitvah  Jeta  1873. 
dvojni  slovenski  kandidatje  nasproti  na  Kranjskem,  Stajerskem 
in  Goriskem.    „Mladi"  so  si  priborili  stiri  poslance,  si  ustano- 


1)  ,Slovenec",  1.  stev.  z  dne  14.  okt.  1873. 

2)  „Slovenski  Narod',  185.  stev.  z  dne  13.  avg.  1873. 

3)  , Slovenski  Narod",  229.  stev.  z  dne  5.  okt.  1873. 

*)  Bucarjevo  pismo  dr.  Poklukarju  z  dne  28.  sept.  1873.  K.  B. 


224  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

vili  svoj  klub  in  glasovali  za  Stremayrjeve  cerkveno-politicne 
postave,  dr.  Razlag  je  bil  za  samostansko  postavo  celo  po- 
rocevalec. 

25.  Dr.  Bleiweis  je  v  dobi  narodnega  preporoda  po- 
stal vodja  literarnega  in  politicnega  gibanja  na  Slovenskem. 
Ni  bilo  dovolj  sposobnih  moz,  da  bi  se  bilo  delo  delilo,  vsak 
je  moral  biti  vse.  A  ze  od  1858.  leta  dalje  hodi  po  zaslugi 
Janezicevi  („Slovenski  Glasnik")  slovenska  knjizev- 
nost  svojo  pot,  neodvisno  od  Bleiweisa  in  proti  njegovi  struji. 
Znacaj  tej  dobi  dajeta  Levstik  in  po  njem  Stritar  („Zvon"). 
Okostenelost,  asketstvo,  pretirano  samoljubje,  nedostatek  kri- 
tike  in  sirsega  obzorja  —  vse  to  je  ravno  tako  skodovalo 
razvoju  slovenske  literature  kakor  politike.  Zato  je  bilo  cisto 
naravno,  da  se  je  odpor  na  literarnem  polju  slej  ali  prej  pre- 
nesel  tudi  na  politicno ;  zakaj  literatura  in  politika  sta  —  ali 
bi  vsaj  morali  biti  —  samo  dve  obliki  istega  kulturnega  ziv- 
Ijenja.  Proti  Bleiweisovim  „Novicam"  pomenjata  napredek  ze 
Vilhar- Levstiko  V  „Naprej"  in  E  in  sp  i  e  lerje  v  „S lo- 
ve nee",  tern  bolje  pa  nastaja  obrat  z  ustanovitvijo  „Slo- 
venskega  Naroda".  Poleg  Bleiweisa  je  stal  takrat  v 
ospredju  literarnega  in  politicnega  gibanja  na  Slovenskem 
zlastl  dr.  Costa. 

Tudi  politicni  nasprotnik  mora  priznavati,  da  je  bil  dr. 
Costa  nadarjen  in  delaven  clovek.  Sam  Levstik  je  pisal  o 
njem,  da  je  „poln  talenta  in  najobsirnejsega  znanja".^)  Kot 
spreten  jurist  je  bil  desna  roka  Bleiweisu,  ki  ga  je  posiljal  v 
boj  zoper  svoje  nasprotnike,  priznavajoc  mu,  da  je  v  taki 
borbi  bolj  mojster  nego  on.^)  Dr.  Costa  je  dajal  Bleiweisu 
tudi  navodila  za  odgovore  „Slovenskemu  Narodu".^)  V  zahvalo 
za  izkazane  usluznosti  ga  je  dr.  Bleiweis  kandidoval  na  naj- 
visja  mesta,  na  pr.  1871.  leta  za  dezelnega  glavarja  in  celo 
dezelnega  predsednika  kranjskega.^)  Vprasanje  pa  je :  Ali  je 
bila  delavnost  in  nadarj:nost  Costova  v  prid  slovenskemu  na- 
rodu  in  ali  ni  s  svojim  vplivom  zavajal  Bleiweisa  na  pota,  ki 
niso  bila  umestna,  marvec  naravnost  skodljiva?  Brezdvomno 
je,  da  je  bilo  v  njem  precej  absolutistne  in  diktatorske  narave, 
ki  ni  rada  prenasala  kritike.  Neopravicljiva  je  na  pr. 
njegova  pasivna  politika  glede  volitev  v  Ijubljanski  obcinski 
svet.  Dr.  Razlag  je  svaril  Bleiweisa  pred  „adoptiranim  Slo- 
vencem",    ces,    da  se  naj  iztrga  iz  tlake  neslovenskih  elemen- 


»)  .Slovenski  Narod",  7.  stev.  z  dne  16.  aprila  1868. 

2)  Bleiweisovo  pismo  dr.  Costi  (brez  datuma).  KB. 

»)  Bleiweisovi  pismi  dr.   Costi  (brez  datuma).  KB. 

^)  Bleiweisovi  pismi  dr.  Costi  z  dne  7.  maja  1871.  in  z  dne  29. 
jun.  1871.  —  Costovi  pismi  dr.  Bleiweisu  z  dne  3.  Jul.  1871.  in  z  dne  9. 
Jul.  1871.  KB. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  225 

tov,  ki  SO  se  sebicno  vrinili  v  slovensko  delovanje,  in  potem 
ostane  njegova  avtoriteta  neomadezevana.^)  Davorin  Tr- 
stenjak  je  ze  leta  1862.  napovedoval  Bleiweisu,  da  ga 
dr.  Costa  in  ultramontanstvo  ugonobita.^)  Costo  imenuje  ve- 
ternjaka,^)  ki  je  postal  verski  hinavec^)  in  prinesel  korupcijo 
med  Slovence.'^)  Stritar  pa  je  izreke)  o  njem  v  „Dunajskih 
sonetih"  naslednjo  sodbo  : 

Med  Nemci  nisi  nasel  svoje  cene, 
Zato  blago  vse  svoje  pravdoznansi<o 
Prenesel  sem  v  dezeio  si  slovansko, 
Ces,  dete  veseli  se  zlate  pene. 

Neumen  nisi,  to  se  mora  reci; 
Oh!  le  predobro  si  Slovence  sodii, 
Ti  znas  ocitno  ,vec  ko  hruske  peci." 


Prej  z  blagom  si  okrog  po  hisah  hodil, 
Zdaj  jeli  vsi  sami  so  k  tebi  teci; 
Kako  se  dolgo  bos  za  nos  jih  vodii! 


(IX.  sonet.) 


In  dalje: 


Sancta  simplicitas !  —  Ti  iz  poboznosti, 

Smeje  se,  kujes  trde  rumenjake, 

Sram  ni,  poklekar !  te  v  debelokoznosti. 

Drugje  ti  prilike  ne  najdes  take; 

Da  z  Bogom  si  in  vragom  v  lepi  sloznosti, 

Za  to,  poboznik!  sel  si  med  prvake. 

(XXXV.  sonet.) 

„Slovenski  Narod"  se  je  ustanovil,  da  dela  opozicijo 
Bleiweis-Costovi  literarni  in  politicni  vladi.  Znacilno  za  daljnji 
razvoj  „Siovenskega  Naroda"  je  to,  da  sta  se  zoper  konser- 
vativno,  cerkveno  smer,  ki  so  jo  zaceli  ostentativno  siriti 
„stari",  odlocno  izrekala  dva  duhovnika:  Davorin 
Trstenjak  in  Bozidar  Raic;  zlasti  D  a  vorin  Trste- 
njak  je  bil  poleg  dr.  Razlaga  skoro  edina  politicna  glava 
„mladih".  Trstenjak  je  bil  nenavadno  bistroumen  in  preudaren 
moz,  ki  je  mislil  politicno,  a  ne  samo  g  ovori  1  o  politiki, 
kakor  so  to  delali  drugi.  Levstik  se  je  bil  po  letu  1870. 
vdal  resignaciji  in  se  sploh  ni  aktivno  vec  udelezeval  politic- 
nega  zivljenja;  zato  ne  moremo  reci.  kako  bi  bil  umeval  polo- 
zaj  on.  Dusevni  vodja  „mladih"  je  bil  Trstenjak,  a  kot  svobo- 

')  Razlagovo  pismo  z  dne  1.  jan.  1872.  KB. 

^)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  10.  marca  1877.  Korespondenca  dr. 
Jos.  Vosnjaka,  skrajsano  citiram  KJV. 

")  Trstenjakovo  pismo  z  dne  10.  jan.  1872.  /CJr.  (Priobcil  dr.  Jos. 
Vosnjak  v  „Spominih',  Ljubljana,  I.  zv.  1905,  str.  147—148.) 

*)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  9.  jun.  1872.  KJV. 

^)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  21.  dec.  1872.  KJV.  (Priobcil  dr.  Jos. 
Vosnjak,  I.  c.  str.  148—150.) 

15 


226  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

domiselni  duhovnik  se  je  moral  izogibati  konflikta  s  cerkvenimi 
predstojniki,  ker  bi  bilo  kaj  takega  skodovalo  njemu  in  Slo- 
vencem;^)  zato  ni  stopal  v  ospredje,  ampak  je  deloval  s  svo- 
jim  svetom  in  s  svojo  iniciativo.  Na  zunaj  je  polagoma  kot 
reprezentant  nastopal  dr.  R  a  z  1  ag. 

Trstenjak  je  izpodbijal  trmo  posanieznikov.^)  Nasprotoval 
je  „starim"  v  literaturi  in  politiki,  ko  je  spoznal,  da  s  svojim 
avtokratstvom  tirajo  Siovence  v  sramoto  in  pogubo.  Trdnjavi, 
izza  katerih  je  hotel  prodirati  proti  Bleiweisovcem,  naj  bi  bili 
V  prvi  vrsti  lastna  tiskarna  in  pisateljsko  drustvo:  prva  naj  bi 
s  „Slovenskim  Narodom"  paralizovala  politicno  vlado  Bleiweis- 
Costovo,  drugo  naj  bi  namesto  okostenele  „Slovenske  Matice" 
organizovalo  leposlovno  in  znanstveno  slovstvo  med  Slovenci. 
Trstenjak  je  liotel  smotreno  delo,  zato  je  tudi  zahteval,  naj 
se  da  „Slovenskemu  Narodu"  dolocen  pravec  z  jasnim  pro- 
gramom.^) 

Jurcic  je  bi!  spreten  zurnalist,  toda  „Slovenskemu  Na- 
rodu" ni  znal  dati  enotne  smeri.  Zato  ga  je  grajal  Trstenjak, 
da  nima  pravega  nacrta:  enkrat  pise  v  zmislu  obstojece  ustave, 
drugic  zopet  v  federalistnem,  tretjic  se  kazejo  celo  republi- 
kanske  simpatije.^)  Lastni  pristasi  niso  bili  zadovoljni  z  Jur- 
cicem  zaradi  tega  ne,  ker  jim  ni  bil  socialno  dovolj  visoko 
postavljen  —  tu  imate  slovensko  baliavost!  —  in  ker  niso  ma- 
rali,  da  bi  on  sam  vodil  politiko  „Slovenskega  Naroda"."')  Tr- 
stenjak je  z  bistrim  ocesom  spoznal,  da  je  treba  za  uspesno 
delo  organizacije,  da  je  treba  vodstva,  ki  ima  jasen  program 
in  ne  prepusca  vsega  enemu  cloveku  in  to  uredniku,  ki  bi 
moral  biti  le  organ  stranke.*^)  Kako  politicno  je  mislil  Trstenjak, 
to  je  pokazala  prihodnost:  „Slovenski  Narod"  je  kot  trgovsko 
podjetje  donasal  koristi  posameznikom,  a  je  ubijal  stranko,  ki 
bi  ji  bil  moral  sluziti ! 

Vreden  drug  Trstenjaku  je  bil  dr.  Razlag:  oba  Ilirca 
stare  sole  in  postenjaka  od  nog  do  glave.  Dr.  Razlag  je 
prebil  stiri  leta  v  semeniscu  in  njegov  semeniski  vodja  ga  je 
priporocal,  naj  bi  ga  tedanji  sekovski  skof  Rauscher  poslal 
na  Dunaj,  da  postane  doktor  bogoslovja;  toda  Rauscher  je  to 
odklonil,  ces:  Das  Slavische  hat  keine  Zukunft!  Uzaljen  za- 
pusti  Razlag  semenisce  in  se  posveti  pravoslovju.'^)  Potliticne 
boje  bi  bil  laze  prenasal    ako   bi  bil  imel  naravo  Levstikovo, 


«)  Trstenjakovo  pismo  dr.  Kocevarju  z  dne  30.  dec.  1864.  KJV. 

2)  Trstenjakovo  pismo  dr.  Razlagu  z  dne  10.  febr.  1872.  KJV. 

3j  Trstenjakovo  pismo  z  dne  31.  avg.  1872.  KJV. 

1}  Trstenjakovo  pismo  z  dne  20.  sept.  1872.  KJV. 

^)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  21.  dec.  1872.  KJV. 

''')  Trstenjakovo  pismo  z  dne  23.  dec.  1872.  KJV. 

')  „Slovenski  Narod",  31.  stev.  z  dne  15.  marca  1870. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  227 

Raicevo  ali  Trstenjakovo :  bil  je  namrec  mehka  dusa.  Postal 
je  1871.  leta  dezeini  glavar  kranjski  in  se  je  moral  boriti  s 
tiho  opozicijo  Bleiweis-Costovo,  ker  je  zastopal  prepricanje, 
da  se  svoboda  in  javna  nravnost  ne  smeta  vtopiti  v  narod- 
nosti,  da  se  iz  narodnosti  ne  sme  delati  monopol  in  za  rodo- 
Ijubje  zahtevati  nagrada.^)  Isto  nacelo  je  lepo  izrazil  1873.  leta 
„Slovenski  Narod"  :  Krivice  ne  trpi,  a  je  tudi  drugim  ne  de- 
laj!  Treba  svojo  moc  zatajevati  in  pravicen  biti  celo  tarn,  kjer 
je  Slovencem  na  skodo.  Ako  rabijo  politicni  nasprot- 
niki  nepostene  pripomocke,  ne  sledi  iz  teg  a,  da 
jih  moramo  posnemati  in  ravno  tako  ravnati.  Gledati 
je  treba,  da  smo  v  politicni  morali  boljsi  nego  oni.  S  tern 
postenjem  morda  zacasno  propadamo  in  kake  izgube  trpimo; 
toda  nikdar  nas  ne  sme  zapustiti  zaupanje,  da  resnica  in  pra- 
vica  zmaguje,  da  se  nam  krivicne  izgube  polagoma  povrnejo. 
Kdor  hoce  pravico,  mora  sam  znati  pravicen  biti:  prijatelju  in 
protivniku;  v  tem  more  gresiti,  a  vedoma  ne  sme. 2) 

Bleiweis-Costova  diktatura  se  je  zabarikadovala  za  Kranj- 
sko  in  je  odganjala  zlasti  stajerske  Slovence,  ki  so  ji  postajali 
neprijetni.  Provincialni  patriotizem  se  je  zopet  zacel  razrascati. 
Dr.  Razlag  je  imel  namen,  da  podere  Costovo  korupcijo,  a 
kranjski  Slovenci  ga  niso  popolnoma  razumeli  ali  pa  niso 
imeli  poguma,  da  bi  ga  bill  podpirali.^)  A  ne  samo  proti  „sta- 
rim"  se  je  moral  boriti  dr.  Razlag,  marvec  tudi  „mladi"  so  ga 
po  strani  gledali,  dasi  jim  je  bilo  tezko  odlocno  nastopati  proti 
njemu.  Moz  je  mislil  s  svojo  glavo  in  ni  zivel  samo  iz  rok  v 
usta,  ampak  je  zrl  tudi  v  prihodnost.  Jurcic,  dr.  Vosnjak, 
dr.  Zarnik  so  bill  prenagli,  prestrastni,  kakor  je  to  navada 
pri  mladini,  ki  se  rada  zaganja  iz  skrajnosti  v  skrajnost.  Dr. 
Razlag  pa  se  je  izjavil,  da  je  proti  njegovim  politicnim  nace- 
lom  delovanje  za  radikalno  stranko  skrajne  levice,  ki  se  v 
danih  slucajih  utegne  celo  zdruzevati  z  nazadnjasko  stranko 
skrajne  desnice.*) 

Poleg  tega  je  igrala  tudi  tu  osebnost  svojo  ulogo.  ,,Mla- 
dim"  je  bilo  treba  glave.  Trstenjak  je  posegal  vmes  in  sve- 
toval,  naj  se  sporazumejo  z  dr.  Razlagom,  koliko  se  smejo 
zanasati  nanj  in  kako  dalec  gre  z  njimi;  tudi  Svetca  naj  ne 
odbijajo,    ampak  pridobivajo.')    Trstenjak  se  je  strinjal  z  Raz- 


1)  Poslano  Razlagovo.  f.SIovenski Narod",  151.  stev.  z  due  28.  dec. 
1871.)  —  Zaupnica  zagrebskih  Slovencev  dr.  Razlagu  z  dne  20.  Jan.  1872. 
leta.  („Slovenski  Narod',  16.  stev.  z  dne  10.  febr.  1872;  20.  stev.  z  dne 
20.  febr.  1872.) 

«)  ,Slovenski  Narod",  274.  stev.  z  dne  28.  nov.  1873. 

3)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  21.  dec.  1872.  KJV. 

*)  Razlagovo  pismo  dr.  Ahacicu  z  dne  15.  dec.  1872.  („Slovenski 
Narod\  149.  stev.  z  dne  24.  dec.  1872.) 

^)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  14.  dec.  1S72.  KJV. 

1:* 


228  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

lagovim  nartopanjem  in  je  poudarjal,  da  je  treba  gledati  na 
premise  in  posledice,  a  ne  na  trenotne  ucini<e.')  Zagovarjal  je 
Razlaga,  ces,  da  ne  isce  niti  slave  niti  gmotnih  koristi;  zato 
hodi  svojo  pot,  ki  mu  jo  narekuje  njegovo  prepricanje,  a  ne 
slepa  strast.^)  Obenem  pa  se  je  Trstenjak  izrekal  proti  d  r. 
Zarniku,  ces,  da  je  nezanesljiv,  veternjak,  ki  se  naslanja 
zdaj  na  „mlade",  zdaj  na  „stare";  a  dr.  Vosnjaka  je  prosii, 
naj  prepusca  vodstvo  drugim.^)  Ze  Levstik  je  v  „Pavlihii" 
odrekal  Zarniku  moralno  kvalifikacijo  za  vodjo  kake  stranke, 
ker  se  je  pred  dezelnozborsko  volitvijo  leta  1869.  uklonil 
„starim",  da  jim  je  podal  svoj  program,^)  dasi  niso  tega  do- 
slej  zaiitevali  od  nobenega  drugega,  a  leta  1870.  se  jim  je  z 
reverzom  vdal  na  milost  in  nemilost.  Levstik  je  grajal,  da  je 
bilo  Zarniku  vec  do  tega,  d  a  pride  v  kranjski  dezelni  zbor, 
nego  do  tega,  skozi  katera  vrata  pride. ^)  Dr.  Zarnik  je  leta 
1873-  sam  priznal,  da  se  je  leta  1869.  uklonil  Bleiv^eisu  iz 
politicne  oportunitete.*^)  In  Zarnikovi  politicni  oportuniteti  na 
Ijubo  je  Tomsic  s  „Slovenskim  Narodom"  odtegnil  Levstiku 
podporo  in  tako  onemogocil  izdajanje  „Pavlihe"!  Leta  1871. 
je  kandidoval  dr.  Zarnik  za  dezelnega  odbornika  in  je  grozil 
Bleiweisu,  ako  ne  bo  izvoljen,  da  „stante  pede"  odlozi  man- 
dat  in  izstopi  iz  vseh  narodnih  drustev,  v  katerih  vladajo  nje- 
govi  osebni  nasprotniki.') 

Dr.  Razlagu  so  „mladi"  in  „stari"  zamerjali  njegovo 
zmernost  in  premisljenost,  dasi  je  bila  njegova  slabost  le  pre- 
mala  odlocnost  in  vztrajnost. 

Med  odlicnejsimi  pristasi  „mladih"  je  bil  tudi  dr.  Lav- 
ric,  narodni  buditelj  goriskih  Slovencev.  Dr.  Lavric  je  bil  tip 
prekipevajocega  custva;  v  njem  je  bilo  premalo  prakticnosti 
in  prevec  prenapetosti.  To  ni  bila  njegova  manira,  marvec 
taka  je  bila  njegova  narava.  Narodnemu  preporodu  goriskih 
Slovencev  je  izkazal  velike  usluge;  njegova  nesebicnost  in  po- 
zrtvovalnost  ga  je  upropastila.  Ko  ni  mogel  dati  Slovencem 
nicesar  vec,  je  v  svoji  preveliki  obcutljivosti  prostovoljno  za- 
pustil  ta  svet.^)  Pravi  Katon  Utican! 


1)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  21.  dec.  1872.  KJV. 
=*)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  23.  dec.  1872.  KJV. 
3)  Trstenjakova  pisma  z  dne  15.  niarca,    17.  marca,    14.  dec.  in  21. 
dec.  1872.  KJV. 

*j  „Triglav",  39.  stev.  z  dne  14.  maja  1869. 

5)  „Pavliha",  7.  stev.  z  dne  31.  jul.  1870. 

6)  .Slovenski  Narod",  220.  stev.  z  dne  25.  sept.  1873. 
")  Zarnikovo  pismo  z  dne  19.  avg.  1871.  KB. 

^)  Dr.  Fran  Oblak,    Doktor  Karol   Lavric  in  njegova  doba.    Gorica, 
1906.  — 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  229 

„Mladi"  so  imeli  v  svoji  sredi  odlicne  talente,  agitatorje 
in  zurnaliste ;  nedostajalo  jim  pa  je  enotnega  vodstva,  ki  bi 
bilo  vodilo  smotreno  delo  in  dajalo  doloceni  pravec.  Stritar 
V  nDunajskih  sonetih"  tudi  ,,mladim"  ni  prizanasal  s  svojo 
kritiko : 

„Kje  ml  ad  a  je  Sloven  ija,  oj  kje  je  ? 
Popotniku,  prijatelj,  mi  naznani! 


Kje  so  mozje.  za  vzvisene  ideje, 

Za  dom,  clovestvo  in  resnico  vzgani?"  — 

,Slovenija!  —  Tu  ena  je  v  Ljubljani! 

A  mlada?  —  Ne!  —  Ideje?"  —  Moz  se  smeje ! 

(XXII.  sonet.) 


Mozje!  zakaj  sedimo  tu  pokojno? 
Pred  nami  laz  sopiri  se,  krivica, 
Nesramnost  ne  zagrinja  dnevu  lica, 
Grdob  krdelo  siri  se  nebrojno! 

In  ti,  zastavo  dvigni  nam  trobojno, 
Orozje  svetlo  suce  naj  desnica; 
Dom  klice  nas,  svoboda  in  resnica, 
Naprej !  in  zmaga  venca  sveto  vojno !  — 

Kako?  Kaj  vidim  ?  —  Nikdo  se  ne  gane? 
Sovrazno  plasi  vas,  mozje!  krdelo? 
Prevec  moci  nasproti  vam  je  zbrane? 

Borili  se  ne  boste  za  dezelo? 

Za  svojo  mater  strasijo  vas  rane?  — 

Naprej !  pa  naj  si  sam  razbijem  celo ! 

(XXIII.  sonet.) 

26.  Marceva  revolucija  leta  1848.  je  imela  namen,  da  na- 
domesti  fevdalno  Avstrijo  z  mescansko  drzavo.  Toda  stari 
stebri,  na  katerih  je  doslej  slonela  druzba,  so  bill  se  toliko 
mocni,  da  so  za  desetletja  onemogocevali  ustavno  zivljenje. 
Z  oktoberFko  diplomo  in  s  februarskim  patentom  je  zacela 
Avstrija  polagoma  zapuscati  fevdalna  tla  in  se  demokratovati. 
Ta  proces  pomlajevanja  in  prerajanja  je  pospesil  Kraljevi 
Gradec.  Izrinjena  iz  Nemcije  in  navezana  na  svoje  lastne 
moci,  je  bila  Avstrija  prisiljena,  da  si  ureja  svoje  gospodarstvo 
neodvisno  od  Nemcije.  Z  najnevarnejsim  svojim  notranjim 
nasprotnikom,  z  Ogrsko,  je  sklenila  mir  in  z  orjaskimi  koraki 
je  sedaj  poskusala  nadomestiti,  kar  je  bila  zamudila.  Visoka 
gospodarska  konjunktura  je  bila  posledica  tega  razvoja,  ki  je 
zahteval  ustavno  podlago,  odgovarjajoco  ekonomskim  in  poli- 
ticnim  razmeram  :  industrializacija  Avstrije  je  morala  odstranje- 
vati  ostanke  fevdalne  dobe.  Pri  tem  je  prislo  do  boja  s  cerk- 
vijo  in  Slovani. 


230  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

Kaj  naj  bi  bila  Avstrija  po  mnenju  cerkve,  toje  jasnopovedal 
tridentinski  skof  Riccabona  v  nekem  pastirskem  pismu 
1866.  leta:  Avstrija  je  najbolj  nepotrebna  drzava  na  svetu,  ce 
kot  katoliska  oblast  v  imenu  in  po  narocilu  rimske  kurije  ne 
zagotovi  papestvu  srednje  Evrope  proti  protestantskemu  severu 
in  prekucijskemu,  brezboznemu  zapadu.^)  Vodja  avstrijske 
cerkvene  politike  je  bil  kardinal  Rauscher,  oce  konkordata. 
Vprasanje  poodstranifvi  konkordata  je  postaloperece,  kakor 
hitro  je  nastopiiokotpoliticenfaktorindustrialno  mescanstvo.  Ka- 
pitalistno  gospodarstvo  ne  pozna  konfesionalniii  mej,  svobodna 
obrt  in  trgovina  se  razvija  vzporedno  s  svobodo  vesti.  Ravno 
tako  potrebuje  kapitalistna  produkcija  in  distribucija  izobraze- 
nega  uradnistva,  ki  je  kos  vsem  tern  mnogostevilnim  teiinicnim 
zahtevam  veleobrti  in  veletrgovine.  V  tern  boju  med  cerkvijo 
in  drzavo  je  moral  zmagati  ekonomicni  razvoj,  nacelo  konsti- 
tucionalizma  nad  absolutizmom ;  zakaj  po  letu  1866.  in  1870. 
poskusati  se  enkrat  reakcijski  rezim,  bi  bilaigraz  ognjem,  ki  bi 
se  najbrze  ne  bila  tako  zavrsila  kakor  1848.  leta,  ako  je  bila 
sploh  se  mogoca. 

Ko  se  je  Avstrija  preustvarjala  iz  fevdalne  v  kapltalistno 
drzavo,  se  ni  mogla  naslanjati  na  drugo  nego  nemsko  mescan- 
stvo, ki  je  prevladovalo  po  vseh  mestih.  Ta  nemska  burzoa- 
zija,  zastopnica  avstrijske  industrije  in  trgovine,  je  bila  poli- 
ticno  centraiistna,  ker  to  je  bil  njen  gospodarski  interes: 
enotna  zakonodaja  in  uprava  v  celi  drzavi,  seveda  nemska! 
Poleg  nemske  burzoazije  je  prihajalo  v  postev  bogato  in 
vplivno  zgodovinsko  plemstvo,  zlasti  cesko,  madjarsko  in  polj- 
sko.  Nemci  so  moral!  dovoliti  zgodovinskemu  plemstvu  neko- 
liko  koncesij.  Stroga  centralizacija  se  ni  vec  dala  izvajati :  naj- 
bogatejsi  plen  so  odnesli  Madjari,  docjm  se  je  drugim  naro- 
dom  vrgla  dezelna  avtonomija.  Toda  Cehi  in  Poijaki  so  po 
zgledu  Madjarov  zahtevali  vedno  vec,  fundamentalni  clanki  iz 
leta  1871.  so  poslednji  poskus  ceskega  plemstva,  ki  bi  se  bil 
kmalu  posrecil.  Da  prepreci  fevdalno  politiko,  ki  se  je  zaba- 
rikadovala  za  ozidje  dezelne  avtonomije,  sklene  nemska  bur- 
zoazija  direktne  volitve  v  drzavni  zbo'r,  uzakonjene 
dne  2.  aprila  1873.  leta.  Nemska  burzoazija  zmaguje  nad  ces- 
kimi  in  poljskimi  fevdalci;  zakaj  kapitalistno  gospodarstvo  ni 
samo  interkonfesionalno,  ampak  tudi  internacionalno,  zahteva- 
joce  svobodo  proizvajanja  in  izmenjavanja.  To  je  bila  ekono- 
micna  podlaga  boja,  ki  se  je  na  zunaj  oznaceval  kot  udarec 
nemskega  centralizma  proti  slovanskemu  federalizmu.  Ekonom- 
ski  in  socialni  vzroki  nam  torej  razlagajo  cerkveno-politicna  in 
narodno-politicna  nasprotja  teli  let. 


1)  Rudolf  Springer,  1.  c.  str.  26. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  231 

Na  Slovenskem  ni  moglo  biti  nic  drugace. 

Pri  Slovencih  je  prihajal  v  postev  kot  politicni  faktor 
kmetski  stan,  a  se  ta  ne  povsod  in  vedno;  mesta  in  trgl  so 
bili  V  nemskih  in  laskih  rokah,  edino  na  Kranjskem  se  je  za- 
celo  razvijati  slovensko  malomescanstvo,  ki  je  bilo  pa  se  zelo 
nezanesljivo  in  omahujoce.  Po  revoluciji  1848.  leta,  ki  je  osvo- 
bodila  kmeta  podloznistva,  je  izginjal  politicni  interes  med  po- 
Ijedelskim  prebivalstvom.  Njegovo  kuijurno  in  gospodarsko 
zivljenje  je  bilo  se  prav  patriarhalno.  Zupna  cerkev  in  vaski 
sejmi  vsake  kvatre  na  leto :  to  so  bila  vsa  kulturna  in  gospo- 
darska  sredisca  slovenskih  kmetov,  zlasti  v  oddaljenejsih,  od 
velikih  cest  in  zeleznic  locenih  gorskih  krajih.  Take  razmere 
vladajo  se  dandanes  v  marsikaterem  koticku  slovenske  domo- 
vine.  Naravno  je  pripadalo  vodstvo  te  kmetske  mase  duhov- 
nistvu. 

To  je  bil  material,  ki  je  iz  njega  zidal  dr.  Bleiweis 
prvo  slovensko  politicno  stranko.  Preroditelji  slovenski,  duhov- 
niki  in  posvetnjaki,  so  uvidevali,  da  je  narodno-politicni  raz- 
voj  najpopolneje  omogocen  tedaj,  ce  se  vse  slovenske  dezele, 
V  katerih  so  naseljeni  Slovenci  kompaktno,  zedinijo  v  eno 
ozemlje.  Nastal  je  leta  1848.  program  „Zedinjene  Slove- 
nije",  ki  je  odgovarjal  tedanji  socialni  strukturi  slovenskega 
naroda.  Splosni  tok  casa  je  pognal  tudi  Bleiweisa  s  seboj, 
da  je  postal  zagovornik  tega  programa,  slonecega  na  narodno- 
teritorialnem  nacelu.  Minilo  je  pa  potem  celih  20  let,  preden 
so  se  Slovenci  zopet  spomnili  svoje  poglavitne  narodno-poli- 
ticne  zahteve.  Ta  cas  so  vdano  sluzili  dezelni  avtonomiji,  kar 
se  je  na  zunaj  oznacevalo  za  boj  Slovanov  proti  Nemcem,  v 
resnici  pa  se  je  slovenski  kmet  boril  za 
mogocnega  ceskega  in  poljskega  velikasa, 
ki  je  bil  toliko  Slovan,  kolikor  je  to  kori 
stilo  njegovemu  razrednemu  interes u.  Vodstvo 
ceskega  in  poljskega  naroda  je  bilo  v  rokah  fevdalcev; 
politicni  izraz  veleposestniskega  gospodarstva  je  bila  dezelna 
avtonomija.  Slovenci  so  hodili  cez  drn  in  strn  z  dezelnimi 
avtonimisti  in  opozicija  „SIovenskega  Naroda"  je  v  podpiranju 
te  politike  nahajala  svoje  izhodisce. 

Toda  kljub  vsi  slovanski  vzajemnosti,  ki  je  pokrivala 
razredno  fevdalno  politiko  Cehov  in  Poljakov,  je  vendar  pro- 
diralo  tudi  nasprotno  spoznanje.  Ravno  „mladi"  so  bili  glavni 
zagovorniki  federalizma  v  zmislu  narodnega  nacela.  po  katerem 
bi  prisel  Slovenec  do  svoje  narodne  in  kmet-posestnik  do 
svoje  gospodarske  veljave.  Doba  taborov  je  izraz  tega  spo- 
znanja  in  hotenja  ter  v  prvi  vrsti  delo  „mladih":  dr.  Lavrica, 
Raica,  dr.  Vosnjaka,  dr.  Zarnika  in  drugih.  „Stari", 
z  dr.  Bleiweisom  na  celu,  so  se  vdajali  splosnemu  pritisku, 


232  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 


dasi  ne  z  vnemo.  Dr.  Bleiweis  pise  leta  1871.  Costi,  da  ne 
gre  na  noben  tabor,  ces,  da  se  z  govorom  napenjati  nece, 
mutast  pa,  ce  pride,  ne  more  biti.^)  Adresi  i<ranjskega  dezel- 
negazboraz  dne 30.  avgusta  1870.  leta  (za  vlade  Potockega) 
in  z  dne  14.  oktobra  1871.  leta  (za  vlade  H  ohe  n  warta)  sta 
omenjali  sicer  zedinjenja  slovenskih  dezel  v  „eno  upravno  in 
kolikor  mogoce  drzavnopravno  telo",  toda  to  je  bil  le  okrasek, 

V  svojem  jedru  se  je  opirala  slovenska  politika  na  oktobersko 
diplomo  in  na  njeni  podlagi  zahtevala  razsirjenje  dezelne  avto- 
nomije.  To  je  bilo  cisto  v  zmislu  Ei  nsp  iel  erj  a,  ki  je  pisal 
leta  1870.  Bleiweisu:  Vladi  naj  se  naravnost  pove,  da  se  je 
„Slovenija"  porodila,  ker  je  slovenski  narod  izgubil  vse  upanje 

V  pravicnost  Nemcev.  „Slovenija",  bodi  siba  nad  tramom,  stra- 
silo  Nemcem  in  vladi;  vendar  slovenski  voditelji  se  niso  izgu- 
bili  vsega  upanja  do  vlade  in  Nemcev  ter  jim  ponujajo  se 
poslednjo  besedo,  preden  tudi  oni  sezejo  po  poslednji  resitvi. 
Einspieler  se  izreka  za  uvedbo  narodnih  kurij  v  dvojezicnih 
dezelah,  kakor  jih  je  predlagal  dr.  F  i  s c h h  o f.^) 

Tu  se  nam  kaze  stalisce  „starih"  jako  jasno:  po  zgledu 
tistih  starsev,  ki  svoje  otroke  strasijo,  ako  ne  ubogajo, 
so  razglasali  „Slovenijo"  za  strasilo  Nemcem  in  vladi!  Te  po- 
litike  sv.  Miklavza  se  Slovenci  se  do  danes  niso  oprostili. 
„Mladi"  so  se  na  eni  strani  odlocno  potegovali  za  zedinjeno 
„Slovenijo",  a  na  drugi  strani  so  zopet  ravno  oni  krepko  pou- 
darjali  potrebo  slovanske  vzajemnosti  in  so  njej  na  Ijubo  morali 
zrtvovati  svojo  doslednost  in  nacelnost.  Leta  1871.  je  bil  shod 
federalistov  v  Pragi,  ki  so  se  ga  udelezili  od  Slovencev  d  r. 
Costa,  Herman  in  dr.  Vosnjak;  pozneje  je  prisel  seMa- 
tija  Majar  kot  zastopnik  „Trdnjave".  Pri  tem  shodu  so  se 
sprejeli  fundamentalni  clanki  za  podlago,  po  kateri  se  naj  urede 
notranje  politicne  razmere  Avstrije.  Kakor  pripoveduje  d  r. 
Vosnjak,  so  Slovenci  omenjali,  da  se  ne  morejo  ogrevati  za 
strogo  zgodovinsko  pravo  in  da  bi^bila  prevelika  dezelna  avto- 
nomija  vecini  Slovencev  v  kvar,  a  Cehi  so  jih  tolazili  z  narod- 
nimi  kurijami."^)  0  fandamentalnih  clankih  so  se  izrekali  „mladi" 
sploh  skepticno.  „Slovenski  Narod"  ^je  pisal,  da  pozdravlja 
novo  ero  samo  takrat,  ako  bodo  Cehi  uporabljali  vso  svojo 
veljavo  tudi  v  korist  vseh  avstrijskih  Slovanov,  da  ne  ostanejo 
Slovenci  sami  sredi  nemskih  dezel.^)  Ostreje  je  nastopal  neki 
drug  clankar,  ces,  da  fundamentalni  clanki  cisto  posnemajo 
drzavnopravno  nacelo  Madjarov,  da  prepuscajo  ostalo  opozicijo 
sami   sebi,   da  federalistno  stranko  locijo,  a  ne  druzijo,  ker  se 

1)  Bleiweisovo  pismo  z  dne  13.  maja  1871.  KB. 

2)  Pismo  Einspielerjevo  z  dne  5.  maja  1870.  KB. 

3)  Dr.  Jos.  Vosnjak,  Spomini,  1.  c.  II.  zv.  1906,  str.  178. 
*)  , Slovenski  Narod",  118.  stev.  z  dne  10.  okt.  1871. 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  233 

opirajo  na  izkjucoo  cesko  stalisce,  slabejsim  dezelam  daje  vse- 
stransko  svobodo  le  parlament  na  najsirsi  podlagi;  v  opoziciji 
ni  jasnosti  niti  v  sredstvih  niti  v  ciljih,  zato  tudi  ni  discipline 
in  ni  uspeiia.^)  Izmed  slovenskili  poslancev  se  je  dolocno  iz- 
rekel  proti  fundamentalnim  clankom  in  proti  avtonomiji  malih 
dezel  dr.  Razlag  v  dezelnem  zboru  kranjskem  dne  7.  de- 
cembra  1872.  leta  in  v  drzavnem  zboru  dne  7.  marca  1874. 
leta,  kar  se  mu  je  takrat  seveda  stelo  za  narodni  greh. 

Vsaka  ustava  je  pravni  izraz  obstojecih  ekonomicnih  in 
socialnih  razmer,  Ni  v  tern  nic  idealizma  in  nic  custvenosti. 
Decemberska  ustava  je  bila  delo  onih  druzabnih  slojev,  ki  so 
imeli  takrat  v  rokah  gibno  silo  modernega  zivljenja:  industrij- 
ski  in  trgovski  kapital.  To  je  bila  nemska  burzoazija,  ki  je 
zastopala  svoje  interese  prav  tako,  kakor  cesko  ali  poljsko 
plemstvo  svoje  veleposestniske.  Ako  so  se  Nemci  politicno 
imenovali  ustavoverce,  so  s  tern  izrazali  svoje  kapitalistno  sta- 
lisce, kakor  je  bila  na  drugi  strani  drzavnopravna  stranka 
glasnica  fevdalstva;  eni  in  drugi  so  zastopali  narod  v  politicnem 
zmislu. 

Narodni  boj  med  Nemci  in  Slovenci  se  je  mogel  uspesno 
voditi  le  na  temelju  ustave  in  na  tej  pravni  podlagi  dosegati 
ustavno  izpremembo,  odgovarjajoco  socialnim  potrebam  sloven- 
skega  naroda.  Ustava  bi  bila  morala  biti  sredstvo,  s  katerim 
bi  bill  skusali  uveljavljati  svojo  voljo.  Zato  pa  je  bilo  treba 
pridobiti  tudi  mescanstvo  po  Slovenskem,  ki  je  bilo  v  zmislu 
decemberske  ustave  vazen  politicni  faktor.  Pasivno  politiko,  ki 
naj  bi  bila  odklanjala  obstojeco  ustavo,  ali  pa  politiko  de- 
zelne  avtonomije,  bi  si  bill  Slovenci  mogli  dovoljevati,  ako  bi 
bill  imeli  dovrseno  socialno  strukturo,  to  se  pravi:  ce  bi  bili 
pri  njih  razviti  vsi  oni  socialni  sloji,  ki  so  igrali  v  tedanjem 
politicnem.  zivljenju  odlocilno  ulogo.  Tako  pa  so  s  svojim  po- 
snemanjem  fevdalcev  odbijali  od  sebe  mescanstvo. 

Boj  med  kmetom-Slovencem  in  mescanom-nemskutarjem 
ali  Nemcem  je  mogel  biti  le  ekonomicen  in  kulturen.  ne  pa 
drzavnopraven  v  zmislu  dezelne  avtonomije,  ki  tlaci  Slovence 
narodno  in  gospodarsko.  Dokler  je  kmetsko  Ijudstvo  na  nizki 
kulturni  stopinjl  in  njegovo  gospodarstvo  primitivno,  dotlej  se 
godi  dobro  tujerodnim  mestom  in  trgom  sredi  njegovega  ozemlja, 
Z  vecjo  omiko  pa  prihajajo  visje  telesne  in  dusevne  zahteve; 
cim  bolj  se  razvija  ekonomicno  zivljenje,  denarni  in  blagovni 
promet,  tern  slabse  je  za  mescana-tujerodca,  ako  nastopa 
ekstremno  v  narodno-politicnem  oziru.  Polagoma,  a  gotovo  se 
vrsi  asimilacija  mest,  okolica  jih  absorbuje,  osvajajoc  si  indi- 
ferentne  obrtnike,  trgovce,  inteligente,  ki  v  nastalem  konku- 
rencnem  boju  necejo  izgubljati  svojih  odjemalcev. 

1)  ,Slovenski  Narod",  81.  stev.  z  dne  9.  aprila  1873;  118.  stev.  z 
dne  24.  maja  1873.  Te  clanke  je  pisal  J.  P.  (Janko  Pajk?) 


234  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 


Tega  niso  razumevali  ,,stari",  marvec  so  s  svojirn  nasto- 
panjem  v  kulturnih  in  cerkveno-politicnih  vprasanjih  odganjali 
od  sebe  se  take,  ki  bi  jim  bili  morebiti  drugace  sledili.  „Mladi"  so 
nasproti  temu  naglasali  narodno  nujnost  mestne  kulture. 
Janko  Pajk  je  ze  leta  1868.  v  „Slovenskem  Narodu"  ime- 
noval  nedostatek  mescanstva  Ahilovo  peto  za  Slovence  in  je 
grajal  predsodek  slovenskega  kmeta,  ki  misli,  da  mora  spo- 
cenjati  same  „gospode"  (duhovnike).^  In  leta  1872.  je  pisal 
„Slovenski  Narod",  da  se  morajo  Slovenci  lotiti  obrta  in  trgo- 
vine,  naseljevati  se  po  mestih  na  Slovenskem  ter  se  v  obrtu  in 
trgovini  vzajemno  podpirati.^j  Davorin  Trstenjak  je  na- 
ravnost  poudarjal,  da  se  mora  stranka  „Slovenskega  Naroda" 
naslanjati  na  mesta  in  trge,  „Novicarji"  nimajo  zaslombe,  ker 
niso  naprednjaki.  Treba  je  tudi,  da  se  organizujejo  narodno- 
napredni  ucitelji.'')  Dr.  Vosnjak  je  spoznal  vaznost  gospo- 
darskega  boja  za  Slovence  s  tem,  da  je  zacel  leta  1872.  po 
ceskem  zgledu  ustanavljati  posojilnice  in  hranilnice,  ki  naj 
bi  paralizovale  nemski  kapital.  Drasticno  pajeoznacil  razlocek 
med  „mladimi"  in  „starimi"  Stritar  v  „Dunajskih  sonetih" 
z  naslednjimi  verzi: 

Srce  mi  krvavi,  planiti  mi  jeza  ; 
V  fevdalstvo,  hlapcevstvo  in  zagorjanstvo 
Vkleniii  nam  posteno  ste  slovanstvo ; 
Necastna  druzba  mi,  ostudna  zveza ! 

Da  vedtio  delj  okrog  po  sveti  seza 
To  zalostno  o  nas,  Siovaniii,  znanstvo, 
Storilo  vase  je  neotesanstvo, 
Ki  nas  v  sramoto  vedno  bolj  pogreza. 

Svet  cuje  naj  moj  glas :  Mi  nismo  taki ! 
Sovrazniki  ideje  nismo  nove  ! 
Svobodomorci,  lilapci  in  mracnjaki ! 

Kedo  je  kriv,  da  svet  tako  nas  zove  ? 
Oj  ti,  moj  rod  slovanski,  blagi,  jaki ! 
Razbij  sramotne  skoraj  ze  okove  ! 


In  dalje 


(XL.  sonet.) 


Izpoved  mojo  cujte:  Jaz  svobodi 

Iz  srca  vdan  sem,  —  mirno  poslusajte  ! 

V  poiitiki  postenje  niene  vodi ; 

Temo  sovrazim,  —  kamen  pobirajte  ! 
Za  mir  gorim  in  spravo  med  narodi ; 
Slovenec   iiberaien   sem,  —  metajte ! 

(XLI.  sonet.) 


1)  J.  Pajka  Izbrani  Spisi.  (Maribor,  1872,  I.  zv.  str.  77—82.) 
^)  „Slovenski  Narod",  97.  stev.  z  dne  22.  avg.  1872. 
^)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  20.  septembra  1872.  KJV 


Dr.  Dragotin  Loncar:    Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  235 

27.  Slovenski  narod  je  polagoma  odrascal  izkljucno  du- 
hovskemu  vodstvu,  ker  se  je  pojavljalo  cim  dalje  vec  posvetne 
inteligencije.  Slej  all  prej  je  moralo  priti  do  nasprotij,  ker  je 
avstrijski  episkopat  hotel  izrabljati  razvijajoce  se  narodnosti  za 
svoje  cerkveno-politicne  namene  proti  svobodomiselnemu  gi- 
banju  tedanje  dobe,  ki  je  imelo  svoje  sredisce  med  Nemci. 
Slovani  naj  bi  se  bili  potegovali  za  fevdalno  in  klerikalno  go- 
spodo.  Kardinal  Rauscher,  vodja  cerkvene  politike,  je  bil 
poleg  tega  velik  ustavoverec,  centralist  in  nasprotnik  Slovanov. 
Slovence  sta  v  to  struju  vodila  glavno  dr.  Costa  in  H  e  r- 
man,  a  njima  je  sledil  dr.  Bleiweis. 

Na  dnevnem  redu  je  bil  stari  spor  med  cerkvijo  in 
drzavo.  Cerkev  in  drzava  sta  si  prilascali  vodstvo  drug  nad 
drugim.  Sociologicni  temelj  tega  boja  je  dobro  pogodil  „Slo- 
venski  Gospodar",  ki  je  pisal  1873.  leta  :  Mi  branimo 
zgodovinske  pravice  cerkve  in  jih  izpreminjamo  po  medseboj- 
nem  dogovoru  drzavne  in  cerkvene  oblasti,  ne  pa  po  liberal- 
nem  nacelu,  ki  trdi,  da  je  drzava  edini  izvir  vsega  prava.^) 

Teoreticna  podlaga  spora  je  bil  konflikt  med  prirodnim 
in  pozitivnim  pravom.  Cerkev  se  je  naslanjala  na  stalisce,  ki 
ga  je  nekdaj  imela,  ne  ozirajoc  se  na  dejstvo.  da  so  se  soci- 
alne  prilike  izpremenile  in  zato  zahtevale  novo  pravno  for- 
mulacijo,  odgovarjajoco  potrebam  moderne  dobe.  Urediti  je 
bilo  treba  vnanje  razmere  cerkve  in  drzave,  ki  so  morale  biti 
v  ustavni  drzavi  drugacne  nego  pod  absolutizmom.  Cerkev  je 
branila  svoje  politicno  stalisce  v  imenu  verstva,  prisvajajoc 
si  monopol  na  verstvo,  kakor  bi  verstva  izven  cerkve  sploh 
ne  bilo,  dasi  je  verstvo  zmisel,  princip  zivljenja, 
a  cerkev  le  druzba,  imajoca  skupno  verstvo! 
Cerkev  je  stala  na  staliscu   apriorne,    absolutne    resnice,   dasi  ., 

sta  verstvo  in   cerkev  ravno    tako   podvrzena    zgodovinskemu  | 

razvoju  kakor  vse  druge  socialne  tvorbe,  ker  cilj,  zmisel  ziv- 
ljenja je  pri  razlicnih  narodih  in  v  razlicnih  dobah  razlicen.  V 
cerkvenem  naziranju  se  kaze   konservativnost,   to   je    precenje-  \ 

vanje  minulosti,  ki  spaja  politiko  z  religijo  ali  celo  popolnoma 
nadomesca  religijo  s  politiko.  Ta  cerkveni  nazor  je  prav  tako 
skodljiv  napredku  vede  in  nravnosti,  kakor  verstvu  samemu. 

Nasproti  precenjevanju  minulosti,  kojega  glavna  zascitnica 
je  cerkev,  stoji  prirodno  pravo,  ki  popravlja  izrastke  pretek- 
losti  in  ureja  zivljenske  razmere  v  zmislu  potreb  sedanjosti. 
To  ni  prirodno  pravo  francoske  filozofije  18.  stoletja,  ki  v 
svojem  apriorizmu  in  racionalizmu  prezira  ves  socialni  razvoj, 
marvec  to  je  prirodno  pravo  v  zmislu  evolucijske  teorije,  ki 
preteklost  vposteva    toliko,    kolikor    soglasa    s  sedanjostjo    in 


1;  .Slovenski  Gospodar",  20.  stev.  z  dne  15.  maja  1873. 


236  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 


oboje  organsko  spaja  med  seboj.  Tako  se  onemogocuje  skrajni 
racionalizem  in  skrajni  historizem.^) 

Kdo  naj  ureja  medsebojno  zivljenje?  Na  eni  strani  si 
prisvaja  to  pravico  cerkev,  kar  je  anahronizem;  zakaj  to,  kar 
je  nekoc  bilo,  se  v  tej  obliki  ne  vraca  nikdar  vec.  Na  drugi 
strani  pa  se  naglasa  nacelo  o  vsemogocnosti  drzave,  kakor  bi 
poleg  nje  ne  moglo  obstojati  nicesar  drugega.  Narodnost,  zna- 
nost.  umetnost,  nravnost,  verstvo  —  vse  naj  bi  bilo  odvisno 
od  drzave,  ki  bi  si  na  ta  nacin  podvrgla  vse  panoge  kulture. 
Dva  ekstrema  si  stojita  nasproti,  ki  se  pa  zopet  dotikata:  cerkev 
in  drzava.  V  zmislu  prirodnega  prava  bi  bilo,  da  si  cloveska 
druzba  sama  po  raznih  svojih  organizacijah  ureja  svoje  razmere 
in  prepusca  skupni  organizaciji  vseh  skrb  za  skupne  interese. 
Locitev  cerkve  od  drzave  je  s  tega  stalisca  edino  upravicena 
resitev  prepornega  vprasanja.  Temu  se  pa  upira  cerkev,  ako  ji 
je  politika  vec  nego  verstvo;  a  tudi  kapitalistna  drzava  se  ne- 
rada  odreka  uslug,  ki  jih  more  dajati  cerkev. 

Tako  je  bilo  pri  nas  v  Avstriji,  ko  je  bil  z  uvedbo  ustav- 
nosti  onemogocen  konkordat  in  je  bilo  treba  za  novo  vsebino 
nove  oblike.  Ako  bi  bili  cerkev  in  drzava  hoteli  popolno  svo- 
bodo,  bi  bili  morali  zahtevati  locitev.  Cerkev  pa  je  skusala 
obdrzati  svojo  prejsnjo  postojanko  ob  izpremenjenem  polozaju 
in  se  je  spuscala  v  boj  z  napredkom,  ki  ga  niso  izumeli  sele 
konfesionalni  zakoni  1868.  leta  in  cerkveno-politicne  postave 
leta  1874.  Kulturni  boj  je  bil  plod  socialnega  razvoja  in  uza- 
konjenje  svobodomiselnih  zahtev  ni  bilo  drugega  nego  kodifi- 
kacija  tega,  kar  se  je  dejansko  izpreminjalo:  prirodno  pravo  je 
izpodrivalo  dotlej  veljavno  pozitivno  pravo.  Na  drugi  strani  so 
pa  drzavo  vladajoci  sloji,  nemska  burzoazija,  izvajali  izpremembo 
v  svojo  korist,  kakor  so  cerkveni  krogi  zagovarjali  konkordat 
V  prid  sebi,  a  oboji  so  odklanjali  popolno  locitev,  ker  bi  bila 
skodovala  interesom  obojih.  Danasnje  razmere  zahtevajo  tako 
pravno  formulacijo,  ki  daje  prostost  i  cerkvi  i  drzavi  in  ne 
skoduje  ni  verstvu  ni  politiki,  nasprotno  koristi  obema,  ker 
ju  osamosvaja. 

Na  Slovenskem  so  se  v  boju  med  cerkvijo  in  drzavo 
„stari"  naslanjali  izkljucno  na  cerkev,  „mladi"  pa  na  drzavo. 
Docim  so  „stari"  vse  zlo  valili  le  na  drzavo,  si  dr.  Janez 
Pogacar,  tedanji  knezoskof  Ijubljanski,  ni  zapiral  oci  pred 
dejanskim  polozajem  in  ni  karal  le  ene  strani.  Ob  svojem 
nastopu  je  v  pastirskem  listu  z  dne  6.  septembra  1875.  leta 
glede  Ijudskega  solstva  priznal,  da  se  duhovscini  tudi  po  novi 
postavi  odpira  siroko  in  rodovitno  polje,  a  mera  dobrodejnega 
vpliva  ni  odvisna  samo  od  duhovske  casti,  ampak  od   osebne 

1)  Emanuel  Chalupny,  Ovod  do  sociologie.  (Praga,  1905,  II.  zv. 
sir.  431—466.) 


Dr.  Dragotin  Loncar :  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  237 

vrednosti.  Pomenljiva  je  tudi  naslednja  izjava  dr.  Pogacarja  v 
istem  pastirskem  listu:  „V  nasih  casih  se  od  vseh  strani  slisi 
klic  :  Vera  je  V  nevarnosti !  Dobro.  Odkod  pa  prihaja  nevarnost? 
Spominjam  se  evangelijske  prilike :  <Ko  so  delavci  spali,  je 
prisel  sovraznik  in  je  Ijuliko  prisejal  med  psenico^.  Preden 
kamen  vrzemo  na  druge,  sami  sebe  vprasajmo:  Ni  li  vera  okrog 
nas  zato  v  nevarnost  prisla,  ker  smo  spali,  ali  — ■  kar  je  ravno 
isto  —  nepristojnosti  poceli?" 

„Mladi"  so  uvidevali  potrebo  nove  uredbe  in  zahtevali 
drzavno  nadoblast.  S  u  k  1  j  e  ni  bil  popolnoma  zadovoljen  s 
Stremayrjevimi  postavami,  ker  so  se  mu  kljub  naprednosti 
zdele  polovicarske  in  celo  svobodno  cerkev  v  svobodni  drzavi 
je  smatral  za  nezadostno  sredstvo  nasproti  velikanskemu  hie- 
rarhicnemu  sistemu.^)  Dr.  Razlag  se  je  v  svojem  drzavno- 
zborskem  govoru  dne  7.  marca  1874.  leta  tudi  izrekel  zoper 
locitev  cerkve  od  drzave,  a  iz  drugiii  razlogov  nego  Suklje,  ker 
je  zahteval  sporazumno  akcijo  drzave  in  cerkve,  zagovarjajoc 
sicer  nazor,  da  se  da  pogodba  odpovedati,  zakon  pa  izpreme- 
niti.  Znacilno  za  slovensko  posvetno  inteligencijo  je  dejstvo, 
da  se  je  izrekal  za  svobodno  cerkev  v  svobodni  drzavi  leta 
1861.  V  „Stlmmen  aus  Innerosterreich"  A  n  dr  e  j  Einspieler. 
Utemeljeval  je  svoj  nazor  na  sledeci  nacin :  V  podrocje  cerkve 
spada  vecnost,  v  podrocje  drzave  casnost.  Idejno  stoji  cerkev 
nad  drzavo  in  sicer  po  svojem  izviru  in  namenu;  toda  v  resnici, 
V  svoji  zgodovinski  realnosti  stoji  cerkev  poleg  drzave.  Cerkev 
po  svojem  namenu  nima  pravice  nad  casnostjo,  drzavo,  a  prav 
tako  se  ne  sme  podrejati  drzavi:  obe  oblasti  delujeta  druga 
poleg  druge.  Nacelno  locitev  cerkve  in  drzave  zahtevajo  tudi 
dejanske,  verske  razmere.  Ustava  zagotavlja  versko  svobodo 
in  enakopravnost  raznih  verskih  druzb.  Nekatera  vprasanja 
(solstvo,  menjavanje  konfesije,  zakon)  se  dajo  resiti  le  na  pod- 
lagi  svobodne  cerkve;  ne  dajo  se  pa  resiti  na  temelju  privile- 
govane  drzavne  cerkve  in  taka  cerkev  je  vsaka,  ki  potrebuje 
drzavnega  priznanja.  Drzava  ne  more  dovoljevati  cerkvi  drugega 
nego  pravico  bivanja,  cerkev  pa  ne  more  od  drzave  tirjati 
drugega  nego  pravico  bivanja  in  svobodnega  razvoja.-) 

Glede  razmerja  katoliske  cerkve  do  drugih  verskih  druzb 
pripominja  Einspieler,  da  so  po  zakonu  vse  priznane  verske 
druzbe  enakopravne,  toda  objektivno  je  najvisja  in  najresnic- 
nejsa  srednjeveska  ideja.  naj  bi  bil  en  hlev  in  en  pastir,  a 
doslej  se  nismo  dospeli  do    tega    ideala:    duh    evangelija 


»)  ,Slovenski  Narod",  27.  stev.  z  dne  4.  febr.  1874. 

*)  .Stimmen  aus  Innerosterreich",  Celovec,  1861,  I.  zv.  str.  57—65. 
Svobodno  cerkev  v  svobodni  drzavi  je  zagovarjal  tudi  dr.  K  1  u  n  v  pismu 
na  svoje  voliice  z  dne  15.  nov.  1867.  KB.  (Priobceno  v  Nasih  Zapiskih, 
Ljubljana,  1909,  zv.  IX.  str.  201—204.) 


238  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 


pa  prepoveduje  vsako  nasilno  in  neciste  nagibe 
uporabljajoce  poseganje  v  verski  razvoj  clo- 
vestva.^) 

28.  Mescanstvo  po  Slovenskem  je  pri  drzavnozborskih 
volitvah  1873.  leta  glasovalo  za  nemske  ustavoverce  in  „Slo- 
venski  Narod"  je  upraviceno  pisal,  da  se  zanesljivi  sobojev- 
niki  ne  pridobivajo  saino  z  lepimi  besedami  o  domovini,  na- 
rodu  in  svobodi.-)  Politicni  boj  med  „mladimi"  in  „starimi" 
]e  bila  le  epizoda.  Karakteristiko  temu  boju  daje  izvolitev 
Hohenwarta,  nemskega  fevdalca,  ki  jo  je  „Slovenski  Na- 
rod" odobraval,  pisoc:  „Mi  smo  cisto  zadovoljni,  da  je  Hohen- 
wart  izvoljen,  ker  smo  odlocni  anticentralisti,  samo  proti  temu 
smo  morali  biti,  da  bi  ga  nam  dr.  Costa  ^na  Notranjskem 
diktiral  proti  mozu,  ki  smo  ga  mi  hoteli.  Ce  bi  bili  „stari" 
Hohenwarta  takoj  kandidirali  na  Gorenjskem,  bi  mi  ne  bili 
nicesar  rekli."'^) 

Prvi  poskus  sprave  med  obema  slovenskima  strankama 
sta  napravila  dr.  Gersak  in  BozidarRaic.  Slovenci  naj 
bi  se  zopet  zdruzili  pod  geslom :  Blagost  naroda  in  upor  ger- 
manizaciji!  Kar  se  s  tema  tockama  ne  ujema,  se  naj  opusti; 
kar  je  indiferentnega,  naj  se  da  na  prosto  voljo  posameznikov, 
Na  svojem  polju  naj  dela  vsak  po  svojih  posebnih  stanovskiii 
ali  socialnih  pravilih  in  isto  prosto  gibanje  pripusca  tudi  svo- 
jemu  sosedu.  Pravomocne  dosedanje  postave  se  sprejemajo  z 
vsemi  posledicami;  kar  je  kvarnega  na  njih,  se  odpravi  po  za- 
koniti  poti.^j  Dr.  Ulaga  je  v  imenu  konservativne  stranke 
zahteval  n.  pr.  cerkveno  avtonomijo,  odstranitev  „Narodovega" 
in  „Slovencevega"  urednika  ter  izrocitev  teh  listov  drugim  mo- 
cem-,  Herman  pa  sploii  ni  bil  za  pogodbo."") 

Raicev  predlog  je  bil  kompromis,  ki  je  izrazal  premalo 
konkretnosti  in  ni  imel  upanja,  da  prodre  v  tej  obliki  na  obeh 
straneh.  „Stari"  so  dobro  poznali  „mlade"  in  vedeli,  da  so 
pripravijeni  ne  le  za  kompromis  v  taktiki,  marvec  tudi  za  ka- 
pitulacijo  V  nacelih. 

„S  love  nee",  ki  je  pisaL  da  se  mu  izrek  „rajsi  volim 
nemskutarja  nego  Mladoslovenca"  ne  zdi  vec  trd,  zakaj  nem- 
skutarstvo  in  krscanstvo  se  ne  izkljucujeta,  docim  mladoslo- 
venstvo  pomenja  brezverstvo/')    je    mesec  poziieje  zacel  govo- 


1)  „Stimmen  aus  Innerosterreich",  Celovec,  1861,  II.  zv.  str.  139—156. 

-)  „Slovenski  Narod",  249.  stev.  z  dne  29.  okt.  1873. 

s)  „Slovenski  Narod",  242.  stev.  z  dne  21.  okt.  1873.  V  notranjskih 
kmetskih  obcinah  je  proti  Hohenwartu  zmagal  dr.  Razlag,  nakar  je  bil 
Hohenwart  izvoljen  v  gorenjskih  kmetskih  obcinah,  kjer  mu  je  prepustil 
mandat  dr.  Poklukar. 

^)  Raicevo  pismo  z  dne  16.  sept.  1874.  AVr. 

^)  Raicevo  pismo  z  dne  6.  okt.  1874.  KJV. 

«j  ..Slovenec",  108.  stev.  z  dne  12.  sept,  1874. 


M 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  239 

riti  0  spravi^)  in  je  naglasal  naslednja  nacela:  Osebni  liberalizem 
ne  kali  edinosti.  toda  takoj  je  izpodbit  steber,  na  katerem 
sloni  prijateljstvo,  kakor  hitro  bi  ..mladi"  veri  na  skodo  de- 
lali  propagando  za  liberalizem;  zakaj  boj  za  slovensko  narod- 
nost  se  bojuje  na  Slovenskem,  a  boj  za  liberalizem  ne  bo  iz- 
bojevan  na  Slovenskem  in  najmanj  v  urednistvu  ..Slovenskega 
Naroda".-)  „Slovencu"  je  prvo  Bog  in  svetavera,  ces :  kaksne 
narodnosti  bomo  po  smrti?^)  Vera  in  narodnost  sta  mu  na 
Slovenskem  eno  in  nelocljiva.*) 

„Starim"  je  bil  posebno  na  poti  dr.  Raz  lag.  „Slove- 
nec"  ga  je  oznacil  naravnost  za  izpodtiko  sloge,  pisoc,  da  je 
„petra  scandali".'0  V  seji  kranjskega  dezelnega  zbora  dne  12. 
oktobra  1874.  leta  je  nastopal  dr.  Razlag  za  enakopravnost 
uciteljic  z  ucitelji  in  za  zvisanje  uciteljskih  plac.  „Stari"  so 
bili  proti  temu.  dr.  Bleiweis  je  bil  mnenja,  da  nic  ne  de, 
ako  manjka  uciteljev,  ker  jih  lahko  nadomescajo  duhovniki,  ki 
so  gotovo  dobri  ucitelji.  V  seji  dne  10.  maja  1875.  leta  so 
bili  „stari"  v  solskem  vprasanju  porazeni,  ker  so  poleg  Nem- 
cev  glasovali  proti  njim  tudi  dr.  Razlag,  dr.  Zarnik,  Grasselli 
in  se  dva  druga  slovenska  poslanca.  Dr.  Razlag  je  kmalu  po- 
tem  zapustil  Ljubljano  in  se  locil  od  politicnega  delovanja; 
„stari"  so  se  oddahnili.  „Slovenec"  mu  je  pisal  v  slovo, 
da  je  vrl  in  blag  moz  povsod,  samo  na  politicnem  polju  je 
kakor  jelen  na  ledu.'')  „Glas"  pa  je  uganjal  hinavscino  :  po 
smrti  Costovi,  ko  je  bil  dr.  Razlag  se  nevaren.  mu  je  ocital 
neznacajnost;')  toda,  ko  je  jemal  slovo  od  politike,  potem  je 
pa  omenjal,  da  so  mu  tudi  politicni  nasprotniki  priznavali  zna- 
cajnost  in  zmernost.*) 

Smrt  nepriljubljenega  dr.  Coste  in  odhod  dr.  Raz  la  ga 
—  oboje  1875.  leta  —  sta  olajsevala  „mladim"  umikanje. 
^Slovene  c"  je  gladil  pot,  pisoc,  naj  bi  smrt  Costova  zdru- 
zila  Slovence  v  eno  duso  in  eno  telo.^)  To  se  je  tudi  zgodilo 
in  sicer  sta  se  najprej  na  Goriskem  glasilo  in  drustvo  „starih" 
spojili  z  glasilom  in  drustvom  „mladih„  v  skupno  glasilo 
„Soco«  in  skupno  drustvo  „Slogo".  Za  kako  ceno  ?  Poli- 
ticno  drustvo  „Sloga"  se  ne  vtika  v  strogo  verske  zadeve  in 
ne  ucini  nicesar,  kar  bi  utegnilo  zaliti  vero,  njene  zavode  in 
duhovski  stan;    politicno   glasilo  „Soca"  ne  razpravlja  cerkve- 


')  „Slovenec",  122.  stev.  z  dne  15.  okt.  1874. 
2)  „Slovenec",  25.  stev.  z  dne  27.  febr.  1875. 
•)  „Slovenec",  33.  stev.  z  dne  18.  marca  1875. 
*)  .Slovenec",  34.  stev.  z  dne  20.  marca  1875. 
^)  , Slovenec',  144.  stev.  z  dne  5.  dec.  1874. 

6)  , Slovenec",  70.  stev.  z  dne  17.  jun.  1875. 

7)  ,Gias",  6.  stev.  z  dne  5.  febr.  1875. 

8)  ,Glas',  25.  stev.  z  dne  18.  jun.  1875. 

9)  , Slovenec,  18.  stev.  z  dne  11.  febr.  1875. 


240  Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

nih  ali  verskih  vprasanj  in  torej  ne  dela  propagande  za  vero, 
za  njene  zavode  ali  za  duiiovski  stan;  na  drugi  strani  pa  tudi 
ne  sme  kritii<ovati  vere,  njenih  zavodov  ali  duhovskega  stanu!') 
Ta  poravnava  in  sprava  se  je  sklenila  dne  6.  decembra  1875. 
leta.  „Slovencu"  ni  bila  vsec,  ces,  da  se  je  katoliska  stranka 
cisto  udala  liberalni.^) 

Kaj  je  privedlo  „stare"  na  Goriskem,  da  so  sklenili 
spravo  z  „mladimi"  ?  Ali  rodoljubna  skrb  za  bodocnost  na- 
roda?  Rodoljubje  dr.  Lavrica  in  dr.  Tonklija  se  sploh 
ne  da  primerjati.  Dr.  Lavricu,  protestantu,  tudi  katoliski  „Slo- 
venec"  ni  mogel  odrekati  nesebicnosti  in  postenosti.'^)  „Glas" 
je  prvi  pozival  goriske  Slovence  k  slogi  in  jih  vztrajno  klical 
k  spravi.^)  Ob  enem  s  temi  vabecimi  glasovi  pa  slisimo  tudi 
tozbe,  da  ima  „Glas"  premalo  delavcev"*)  in  „Slovencev"  go- 
riski  dopisnik  je  po  dognani  spravi  priznaval,  da  je  bil  „Glas" 
dusevno  in  gmotno  na  slabem.^j  In  to  je  bil  eden  poglavitnih 
vzrokov,  da  se  je  sklenila  sprava,  ker  se  „Glas"  ni  mogel 
vzdrzevati  zaradi  pomanjkanja  dusevne  in  gmotne  podpore. 
Tudi  drustvo  „Gorica"  je  bilo  le  bolj  na  papirju;  voditelji 
„starih"  (dr.  Gabrijelcic,  dr.  Tonkli)  so  hoteli  svoje  nazado- 
vanje  prikriti  s  spravo,  o  kateri  sami  niso  bill  prepricani,  a 
„mladi"  vsega  tega  niso  vedeli.  Tako  je  pojasnil  Bieiweisu 
politicne  razmere  na  Goriskem  moz,  ki  jih  je  gotovo  dobro 
poznal :  Andrej  Marusic.") 

,,MIadi"  so  v  svoji  nezavednosti  in  zmedenosti  pograbili 
prvo  priliko,  da  naprte  vso  politicno  odgovornost  „starim"; 
ti  so  pa  v  boju  zoper  Auersperg-Lasserjevo  vlado  su- 
kali  staro  orozje  fevdalstva  in  reakcionarstva.  Ali  se  je  po- 
tem  kaj  cuditi,  da  so  mesta  in  trgi  obracali  hrbet  Slovencem 
ter  da  si  je  kranjsko  nemstvo  in  nemskutarstvo  s  pomocjo 
vlade  (Vesteneckove  mahinacije !)  pridobilo  leta  1875.  vecino 
v  obrtno-trgovski  zbornici  in  nato  pri  dezelnozborskih  volitvah 
leta  1877.  potisnilo  se  enkrat  —  a  to  zadnjikrat  —  slovensko 
vecino  na  Kranjskem  v  manjsino  ? 

V  tern  casu  je  ustanovil  Ivan  Dolinar  polmesecnik 
„Edinost",  ki  je  zacela  izhajati  v  Trstu  dne  8.  januarja  1876. 
leta  in  ji  je  bil  izprva  s  Cegnarjevo  pomocjo  urednik  Dolinar, 
potem  pa  Dolenc- 

iyrOlas",  53.  stev.  z  dne  31.  dec.  1875. 

■■^)  „Slovenec"  14.  stev.  z  dne  1.  febr.  1876. 

3)  „Slovenec",  33.  stev.  z  dne  18.  niarca  1876.  37.  stev.  z  dne  28. 
marca  1876. 

*)  „Glas«,  2.  stev.  z  dne  8.  jan.  1875;  5.  stev.  z  dne  29.  jan.  1875; 
9.  stev.  z  dne  26.  febr.  1875;  22.  stev.  z  dne  28.  maja  1875;  41.  stev.  z 
dne  8.  okt.  1875. 

''')  „GIas",  52.  stev.  z  dne  24.  dec.  1874. 

*»)  ,Slovenec",  19.  stev.  z  dne  14.  febr.  1876. 

')  Marusicevo  pismo  z  dne  9.  jan.  1876.  KB.  (Priobceno  v  Nasih 
Zapiskih,  Ljubljana,  1909,  zv.  111.  in  IV,  str.  71.) 


Dr.  Dragotin  Loncar:   Dr   Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  241 

Z  izvolitvijo  grofa  Hohenwarta  se  je  tezisce  sloven- 
ske  politike  preneslo  na  Dunaj;  zakaj  Hohenwartu  se  je  poko- 
raval  dr.  Bleiweis  v  vseh  vaznih  vprasanjih.  Vso  svojo  pri- 
hodnost  so  zidali  Slovenci  na  konservativno  plemstvo:  poleg 
grofa  Hohenwarta  so  bili  namrec  od  1879.  ieta  dalje  sloven- 
ski  poslanci  se  knez  W  indisc  hgr  atz,  baron  Godel  in 
vitezSchneid. 

Slovenci  so  tvorili  s  Cehi,  Poljaki  in  konservativnimi 
Nemci  „zelezni  obroc  desnice",  ki  je  dajal  vladi  Taaffejevi 
drzavnozborsko vecino.  Slovenski  poslanci,  zdruzeni  v  Hohen- 
wartovem  klubu,  so  pod  vplivom  omenjenih  konservativnih 
aristokratov  zvesto  podpirali  Taaffeja,  dasi  je  na  pr.  grof 
Barbo  pisal  Bleiweisu  ob  Taaffejevem  nastopu,  da  ni  nikdar 
nic  drzal  nanj  in  se  ne  smemo  nadejati,  da  bi  nam  bil  pra- 
vicen.^)  InDavorinTrstenjak  je  pisal  dr.  Vosnjaku.  naj 
kranjski  Slovenci  pazijo,  da  se  ne  bodo  se  kesali  svojih  Ho- 
henwartov,  Windischgratzov  in  Schneidov,  ker  so  prevec  za- 
upljivi  in  se  niso  uvideli,  kaj  je  „avstrijanstvo".-)  S  slovensko 
pomocjo  se  je  vzdrzeval  dalje,  zlasti  pri  obmejnih  Slovencih, 
protislovanski  sistem,  ki  je  bil  poleg  tega  reakcionaren.  A  naj- 
vecja  ironija  je  bila  menda  pac  ta,  da  je  Taaffeja  v  trenutku, 
ko  bi  bil  s  svojo  volilno  reformo  vsaj  nekoliko  koristil  Slova- 
nom,  vrgel  ravno  Hohenwart,  ker  mu  je  bila  ta  volilna 
reforma  prenapredna. 

O  baronu  Godelu  pise  dr.  Bleiweis  ze  1871.  Ieta, 
da  nima  lastnega  prepricanja  in  da  vse  dela  le  „ad  maiorem  sui 
gloriam"-  Dr.  Razlag  ga  je  oznacil  za  moza,  ki  nima  trdnega 
znacaja,  ki  se  dela  Slovenca  in  se  rad  suce  v  duhovniskih 
krogih,  da  bi  po  Slovencih  dospel  do  visokih  mest.^)  Tudi 
Schneid  mu  ocita  castilakomnost  in  ni  mu  vsec,  ker  se  tako 
tisci  v  ospredje.*)  Godela  so  volili  stajerski  Slovenci  v  dr- 
zavni  zbor. 

Knez  Wi  n  d  is  c  h  gra  t  z  je  bil  vladni  kandidat,  ki  je 
nanj  opozarjal  Slovence  grof  Hohenwart."")  Schneid,  ki 
je  zanj  delal,  pise  Bleiweisu,  da  bi  bila  izvolitev  Windisch- 
gratza  zelo  Ijuba  Taaffeju,  ki  si  je  zeli.  a  ne  more  za  to 
takoj  kaj  ponuditi.'^')  Drugikrat  pise  Schneid,  da  je  Windisch- 
gratzova  kandidatura  zbudila  senzacijo  v  dvornih  krogih. 0 
Zakaj  je  bilo  vladi  in  grofu  Hohenwartu  toliko  do  tega.  da 
prodre  knez  Windischgratz,   pojasnjuje  Schneid  s  tern,  ces,  da 

»)  Pismo  grofa  Barba  z  dne  16.  avg.  1879.  KB. 

2)  Trstenjakovo  pismo  z  dne  7.  avg.  1880.  KJV. 

3)  Bleiweisovo  pismo  dr.  Costi  z  dne  13.  maja  1871.  KB. 
1)  Schneidovo  pismo  z  dne  19.  sept.  1879.  KB. 

=>)  Hohenwartovo  pismo  z  dne  11.  dec.  1879.  KB. 
^'')  Schneidovo  pismo  z  dne  21.  dec.  1879.  Kli. 
')  Schneidovo  pismo  z  dne  23.  dec.  1879.  KB. 

16 


242  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

SO  z  vstopom  Cehov  v  drzavni  zbor  zapustili  tudi  konserva- 
tivni  aristokratje  svojo  pasivnost,  da  aktivno  paralizujejo  vpliv 
liberalne  aristokracije,  ki  je  imela  doslej  odlocilno  besedo  pri 
kroni.  Zato  imenuje  Schneid  kandidaturo  Windischgratzovo 
„einen  staatsklugen  Schritt",  „eine  sehr  antiauersperg'sche  Tat- 
sache",  zakaj,  cim  bolj  se  udelezuje  visoko  konservativno  plem- 
stvo  politicnih  bojev,  tern  bolj  gotovo  kulturno  napredujejo 
razni  narodi.^  In  tako  je  po  zaslugi  dr.  Bleiweisa  in 
grofa  Hohenwarta  tvegal  slovenski  narodic  svoje  skromne 
moci  za  fevdalstvo  konservativnega  plemstva! 

Vitez  Schneid  je  delal  na  to,  da  bi  se  zmerne  zelje 
konservativne  stranke  izrazale  v  konciiiantniii  oblikah  brez 
razburljivih  debat  v  casopisju  in  brez  demonstrativnih  priredeb-^) 
Zato  tudi  ni  odobravai  prosnje  za  razpust  kranjskega  dezelnega 
zbora,^)  ki  je  imel  od  1877.  leta  nemsko  vecino  in  v  katerega 
so  Slovene!  leta  1880.  vstopili  z  izjavo,  da  prihajajo  iz  patrio- 
tizma,  ker  kaze  Taaffejeva  vlada  voijo,  biti  pravicna  vsem  na- 
rodom ;  a  ker  tudi  ona  ni  hotela  pred  koncem  volilne  dobe 
razpustiti  dezelnega  zbora,  sta  ga  zapustila  dr.  Bleiweis  in 
Klun,  docim  so  drugi  ostali.  Schneid  je  priporocal,  naj  Slo- 
venci  izrekajo  Taaffeju  zaupanje  v  zmerni  obUki,  ker  bi  prevec 
narodno  in  prevec  enostransko  ovacijo  utegniii  nasprotniki  iz- 
rabljati,  da  bi  delali  vladi  nove  tezkoce.^)  Grof  Taaffe  pozna 
zelje  Kranjske  in  jih  vposteva,  v  kolikor  ne  nasprotujejo  nje- 
govemu  programu,  to  je :  drzati  se  mora  poti,  ki  ne  uzali  zlasti 
Nemcev  in  ne  ustvarja  politicnih  mucenikov.-')  Schneid  je  bil 
tudi  mnenja,  da  bi  bilo  velikega  pomena,  ako  bi  se  baronu 
Schweglu,  ki  je  bil  vodja  ustavovercev  na  Kranjskem,  po- 
stavil  mosticek  do  Slovencev.*^)  Pri  tej  priliki  bodi  omenjeno, 
da  so  Slovenci  leta  1879.  ponudili  baronu  Schweglu  kandida- 
turo V  Ljubljani,  a  on  jo  je  odkionil.'') 

Schneid  je  bil  nasprotnik  vsakemu  koraku  v  nekoliko 
radikalnejsi  obliki,  ces,  da  bo  to  mozno  takrat,  kadar  se  osnuje 
strankarska  vlada  iz  „desnice".^)  Ce  bi  Slovenci  takoj  silili 
vlado  h  koncesijam,  bi  jo  spravljali  v  nevarnost,  ker  se  mora 
poprej  okrepiti,  preden  stopi  v  akcijo.  Vsaka  koncesija,  ki  bi 
jo  dal  Taaffe,    bi  bila  okrepitev  opozicije.^)    S  tega  stalisca  je 


1)  Schneidovo  pismo  z  dne  23.  dec.  1879.  KB. 
«)  Schneidovo  pismo  z  dne  29.  jul.  1879.  KB. 
3)  Schneidovo  pismo  z  dne  22.  avg.  1879.  KJV. 
*)  Schneidovo  pismo  z  dne  15.  dec.  1879.  KB. 

5)  Schneidovo  pismo  z  dne  21.  dec.  1879.  KB. 

6)  Schneidovo  pismo  z  dne  5.  sept.  1879.  KB. 

"')  Schweglovo  pismo  z  dne  20.  junija  1879.  KB.. 
^)  Schneidovo  pismo  z  dne  4.  jan.  1880.  KB. 
»)  Schneidovo  pismo  z  dne  13.  sept.  1880.  KJV. 


Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba.  243 

nastopal  Schneid  proti  Cehom,    ker    so    mu  bili    preglasni    v 
svojih  zahtevah.\) 

Na  eni  strani  kaze  Schneid  veliko  zaupljivost  v  Taaffeja, 
a  na  drugi  strani  so  prisli  tudi  nadenj  trenotki,  da  je  tozil 
zaradi  brezuspesnosti  slovenskih  prizadevanj.-)  A  zopet  se  je 
tolazil,  da  nam  je  Taaffejeva  politika  ugodna,  ceprav  nam 
zaradi  svoje  mnogostranske  obveznosti  ne  more  pomagati  v 
malih  receh.^)  Zelel  je,  naj  bi  se  Siovenci  proti  ustavovercem 
izrekli  za  zahteve  nemske  demokraticne  stranke,  ki  jo  je  vodil 
dr.  Kronawetter:  za  znizanje  cenza  za  volitev  v  drzavni 
zbor  in  za  progresivni  osebno-dohodninski  davek,*) 

V  zmislu  Schneidovih  nacel  je  pisal  leta  1881.  v  Mari- 
boru  ustanovljeni  list :  „SiidsteierischePos  t".  V  programu 
se  pravi:  Strankarski  politicni  boj  absorbuje  najboljse  moci. 
To  ne  vznemirja  Ijudstva,  je  li  na  krmilu  Herbst  all  Hohen- 
wart  ali  Taaffe,  marvec  to,  kako  se  dela  gospodarska  politika, 
ali  ima  trgovina  trg,  prometna  sredstva,  tarife,  ki  jo  pospesujejo, 
ali  se  sciti  obrtni  stan  pred  propadom,  kaksna  je  carina. 
Zurnalistika  podziga  strasti  in  neti  narodni  prepir.  „Sudsteie- 
rische  Post"  ne  stoji  brezpogojno  v  sluzbi  nobene  stranke,  ona 
hoce  deiati  v  zmislu  narodnega  sporazumljenja,  objektivno 
presojati  dnevne  dogodke  in  zmanjsevati  nasprotstva.^)  Schneid 
je  tozil,  da  „Slovenski  Narod"^  in  „Slovenec"  niti  ne  omenjata 
lista,  dasi  je  edini  casnik  na  Stajerskem,  ki  je  naklonjen  Slo- 
vencem  in  pise  casih  za  nemske  odjemalce  se  prevec  v  slo- 
venskem  zmislu.*^) 

Schneid  je  bi!  kot  clovek  postenjak,  resnicen  prijatelj 
Slovencev,  toda  kot  politik  poosebljenost  Taaffejevega  sistema, 
cigar  glavni  znak  je  bilo  uspavanje  iiarodov,  ki  naj  brezpo- 
gojno zaupajo  vladi  kot  svoji  dobri  materi. 


Dr.  Bleiweisu  se  je  posrecilo  kljub  epizodi  1873.  leta 
zbrati  vso  slovensko  politicno  javnost  pod  konservativno  streho, 
V  kateri  sta  igrala  odlocilno  ulogo  duhovscina  in  plemstvo. 
Kakorse  muje  izmaknil  svobodni  napredek  slovenske  literature, 
tako  mu  je  tudi  v  politiki  uslo  vazno  spoznanje,  da  konserva- 
tivnost  ne  more  biti  vez,  ki  naj  spaja  slovenski  narod  s  plem- 
stvom:  plemstvo  si  je,  naslanjajoc  se  na  cerkev,  hotelo  ohraniti 
svoje    politicne    postojanke,    ki  jih  je  z  demokratizacijo    vsega 

1)  Schneidova  pisma  z  due  21.  sept.,  30.  sept,  in  17.  okt.  1880.  AVF. 

2)  Schneidovo  pismo  z  dne  5.  okt.  1880.  KJV. 

3)  Schneidovo  pismo  z  dne  21.  okt.  1880.  KJV. 
*)  Schneidovo  pismo  z  dne  28.  okt.  1880.  KJV. 

^)  ,Sudsteierische  Post",  1.  stev.  z  dne  6.  aprila  1831. 
«)  Schneidovo  pismo  z  dne  30.  dec.  1881.  KJV. 

16* 


244  Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba. 

javnega  zivljenja  bolj  in  bol]  izgubljalo,  Slovene!  so  se  pa 
morali  za  svoje  politicno  stalisce  se  le  boriti.  Dr.  Bleiweis 
jebilprvipoliticni  vodja  narodnose  prebujajo- 
cega  slovenskega  kmeta-posestnii^a,  cigar  kulturni  varuh 
je  bil  duhovnik.  To  je  bil  delokrog,  ki  je  v  njem  dr.  Blei- 
weis zivel  in  se  izzivel. 

Splosno  se  dandanes  priznava  pomen  Levstikovega 
in  Stritarjevega  nastopa  v  literaturi,  ki  sta  jo  dvignila  nad 
Bleiweisovo  stalisce  in  ugodno  vplivala  na  kulturni  razvoj 
Slovencev  s  svojo  kriticno  smerjo,  ce  ze  ne  vedno  v  snovi,  pac 
pa  gotovo  V  obliki.  In  glej!  Kar  se  v  literaturi  priznava,  da  je 
bilo  nujno  potrebno,  to  se  izpodbija  v  politiki  z  ene  in  z  druge 
strani,  V  tern  tici  ravno  nemetodicnost  in  nesistematicnost  in 
zato  tudi  neuspesnost  slovenskega  politicnega  razvoja,  da  ne 
hodi  vzporedno  s  kulturnim  napredkom.  V  literaturi  je  zavla- 
dala  mestna  kultura,  v  gospodarstvu  in  politiki  pa  so  se 
„mladi"  po  prvem  zaletu  ustrasili  samega  sebe;  zato  so  ostali 
na  polovici  pota  in  so  samo  eksperimentovali.  In  to  je  bila  hiba. 
Poizkus  je  umesten  in  potreben  v  teoreticnem  znanstvu,  a  v 
socialnem  zivljenju,  kjer  imamo  opraviti  z  zivo  materijo,  s  clo- 
vekom,  je  eksperiment  nevaren.  Politicno  misliti  in  de- 
lati,  a  ne  samo  o  politiki  govoriti,  se  pravi:  poznati 
socialni  razvoj  ter  s  smotreno  organizacijo  ta 
razvoj  uravnavati  in  pospesevati.  Tega  niso  znali 
„mladi":  dr.  Razlag  je  bil  osamljen  zapustil  politicno 
torisce,  a  Jurcic,  dr.  Lavric,  dr.  Vosnjak,  dr. 
Zarnik  so  se  pobotali  s  „starimi";  od  vsega  politicnega 
„mladoslovenstva"  je  ostal  samo  Zarnikov  narodni  radika- 
lizem,  ki  ga  dobro  oznacuje  Levee,  ces,  da  je  mogel  ugajati 
zlasti  sirjemu  obcinstvu,  da  je  pa  morala  njegova  slava  oveneti 
povsod,  kjer  se  je  obravnavalo  stvarno.^)  Posvetna  inteligencija, 
ki  ji  je  bil  vzor  Zarnikov  radikalizem,  ni  nasla  politicne  ideje 
za  slovenski  narod.  Posledica  tega  je  bila  reakcija,  ki  jo  je 
zacel  in  dovedel  do  zmage  dr.  Anton  Mahnic. 


0  Fr.  Levee,  Dr.  Valentin  Zarnik.  (Ljubljansl<i  Zvon,  1888,  str.  307.) 


Bleiweis  in  drug!  —  pred  policijo. 

Prlobcil  dr.  Ivan  Prijatelj. 


I. 

V  dunajskem  arhivu  notranjega  ministerstva  se  nahaja 
med  policijskimi  in  cenzurnimi  listinami  iz  1.  1845.  v  fasciklu 
1748  pod  stevilkami  7314,  6467  nekaj  aktov,  nanasajocih  se 
na  dopisovanje  med  Bleiweisom^)  in  Koseskim. 

Akti  vsebujejo  policijsko  preiskovanje,  povzroceno  po 
Bleiweisovem  pismu,    ki   ga  je  pisal  Veselu-Koseskemu  13.  ju- 


1)  0  Bleiweisovem  dunajskem  zivljenju  in  delovanju  pred  njego- 
vim  prihodom  v  Ljubljano  se  da  po  alctih,  kar  jih  ni  unicenih  (v  na- 
ucnem  ministerstvu)  posneti  naslednje  :  Leta  1834.  —  kakor  je  znano  je 
promoviral  1832  —  je  bil  z  odlokom  studijske  dvorne  komisije  poslan  na 
Moravsko,  da  opazuje  zivinsko  kugo.  Prihodnje  leto  (1835)  je  postal 
suplent,  skoro  potem  (2.  jan.  1836)  korepetitor  na  c.  kr.  zivinozdravniskem 
zavodu  na  Dunaju.  Tu  je  ostal  ves  cas,  dokler  ni  prisel  v  Ljubljano.  V 
jesenskem  casu  je  oskrboval  internisticno  kliniko  in  cepljenje  na  oddelku 
za  cepljenje  koz  pri  istem  zavodu.  Skozi  vec  let  je  zdravil  po  Nizje- 
avstrijskem  zivinske  bolezni,  ako  je  bil  dunajski  zivinozdravnik  zadrzan. 
L.  1840.  se  je  izpraznilo  mesto  profesorja  za  zivinozdravnistvo  na  Ijub- 
Ijanskem  liceju.  Za  to  mesto  so  se  potegovali  stirje  prosilci:  dr.  Franc 
Kostl  iz  Cerkljan,  dr.  Gustav  Swoboda,  Joze  Dworzak  iz  Klokota  na 
Ceskem  in  dr,  Janez  Bleiweis.  Svetnik  ilirskega  gubernija  v  Ljubljani, 
Sporer,  jih  je  kvalificiral.  Pri  Bleiweisu  opisuje  njegovo  dunajsko  delo- 
vanje,  pohvalno  omenja  njegovo  knjigo  o  „prakticnem  zdravljenju  najna- 
vadnejsih  notranjih  bolezni  pri  konjih"  in  pristavlja,  da  je  bil  prosilec  z 
odlokom  stud,  dvorne  komisije  z  dne  20.  junija  1840  st.  3777  pri  kompe- 
tiranju  za  profesorsko  mesto  na  Ijubljanskem  liceju  konkurzne  izkusnje 
oproscen.  Izdelke  treh  ostalih  kompetentov  so  poslali  v  pregled  ravna- 
telju  dunajskega  c.  kr.  zivinozdravniskega  zavoda.  Ta  se  je  dne  24.  apr. 
1841  o  vsakem  posameznem  podrobno  izjavil  in  pristavil  koncno  nasled- 
njo  svojo  sodbo  :  „H  koncu  pa  moram  pripomniti,  da  se  ne  more  meriti 
nobeden  iz  predlozenih  mi  izdelkov,  celo  izvrstni  izdelek  ranocelnika 
Dworzaka,  ne  glede  na  notranjo  vsebino,  ureditev,  jasnost  in  kratkoco 
obravnave  s  tiskanim  delom  in  razlicnimi  sestavki  tukajsnjega  klinicnega 
korepetitorja  in  asistenta  med.  drja.  Janeza  Bleiweisa,  ki  tudi  prosi  za  to 
izpraznjeno  stolico  in  digar  znanje,  delovanje  in  zasluge  v  zivinozdrav- 
niski  stroki  je  ravnateljstvo  zavoda  ze  v  svoji  izjavi  o  prosilcevi  prosnji 
za  dispenzo  od  konkurzne  skusnje  podrobneje  ocenilo". 


246  Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 

nija  1845  in  ki  ga  je  policija    prestregla   in  v  izpisku   poslala 
na  Dunaj.  Pismo  se  glasi: 

„Dr.  Jleiweis  (unleserlich)  Von  Triest. 

[s  svincnikom  pripisano :  Bleiweis] 
an 
Herrn  Kameralrath  Vefsel  —  Triest 

Laibacli,  13.  Juni  1845. 

Auszug. 

•  •  •  U  jamo  pade,  kdor  jo  drugimu  koplje  macht  iiier  all- 
gemeines  Furore.  Es  ist  ein  Meisterstuck  der  Prosa  u.  von  so 
schoner  sittlicher  Tendenz.  Die  Slavisten  im  Seminar  sind  alle 
wie  verziickt  davon.  Viele  wissen  noch  nicht,  von  wem  es  ist. 
Nachsten  Mitv^^och  werden  sie  es  erfahren;  denn  ich  v^erde 
Ihre  Unterschrift  beisetzen,  w^eil  ich  mit  dem  Gang  in  den 
Eisenhammer,  —  welches  ebenfals  ein  Labsal  fiir  die  gebil- 
deten  Novizeleser  sein  wird  —  die  2te  Jahrgangshalfte  damit 
beginnen  werde,  damit  die  allenfalls  neu  eintretenden  nicht  ein 
Bruchstiick  bekommen. 

Ju  prasa  —  ist  richtig  gestellt. 

Ihr  Versprechen,  mit  Zeit  u.  Gelegenheit  wieder  fur  die 
Novice  etwas  zu  senden,  war  mir  eine  hochst  erfreuliche  Nach- 
richt  u.  wird  alien  Novize-Lesern  eine  ungemein  willkommene 
Spende  sein.  Aus  Steiermark  hat  man  sich  schon  angefragt: 
,ob  H.  Koseski  krank  sei,  oder  ob  sonst  was  inzwischen  ge- 
kommen  sei,  dass  so  lange  kein  Gedicht  von  dem  beriihmte- 
sten  Dichter  erscheint,  dessen  Werke  dauernden  Werth  haben. 
Selbst  Ognjislav  Oftrozinski  und  Preradovic  sind  fiir  die  sud- 
lichsten  Slaven  nicht  das,  was  Koseski  fiir  uns.'  So  lautet  der 
Brief.  —  Ich  aber  freue  mich,  dass  unser  Koseski  weder  krank 
ist,  noch  dass  sonst  etwas  dazwischen  gekommen  ist,  sondern 
dass  er  immer  dieselbe  Liebe  fiir  unser  Kindlein  „Novice" 
hegt.  Die  Unterschrift  von  U  jamo  pade  etc.  wird  die  Fragen- 
den  beruhigen. 

Ihre  neuerliche  Eroffnung  beziiglich  des  im  Plane  haben- 
den  Sobiesky  hat  mich  inniglich  erfreut.  Gott  erhalte  E.  W. 
bei  ungeschwachter  Gesundheit,  u.  wir  konnen  einen  2.  Os- 
man  erwarten!  Das  ware  fiirwahr  ein  herrliches  Thema,  u. 
wer  ware  dieser  grossartigen  Aufgabe  mehr  gewachsen,  als 
der  Dichter  der  ,Slovenija'!  Wie  wiirde  die  ganze  slavische 
Welt  dariiber  jubeln  —  u.  wie  stolz  konnten  wir  Slovenen  auf 
unsern  vaterlandischen  Dichterfiirsten  blicken !  —  Diesen  Ge- 
danken  diirfen  Sie  nicht  fallen  lassen,    um   AUes   in  der  Welt 


Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo.  247 

nicht;  —  denn  Aller  Blicke  sind  jetzt  auf  Sie  gerichtet.  Mit 
der  „Novice"  geht  es  immer  besser.  Die  Leute  werden  wach, 
u.  die  gemeinschaftliche  Orthographic  verbreitet  sich  immer 
mehr.  Ich  hoffe,  dass  wir  mit  1846  nur  mit  Einer  Orthografie 
schreiben  werden  konnen.  Slomsek  war  neulich  in  Laibach. 
Mit  der  Slovenska  Matica  wird  nichts  • —  staunen  Sie !  Sie  hat 
die  Genehmigung  nicht  erhalten !  —  Panslavismus  ist  das  Ge- 
spenst,  was  man  fiirchtet,  und  doch  denkt  bei  uns  gewiss  Nie- 
mand  darauf.  —  Sie  werden  nun  ohne  einen  Verein 
Biicher  herausgeben,  weil  man  einen  Verein  nicht  duldet.  Die 
Sache  bleibt  im  Grunde  dieselbe.  Auch  Slomsek  ist  ganz  fiir 
die  illirische  Orthographic;  nur  meint  er,  soil  man  langsam 
damit  vorwats  gehen,  weil  kaum  die  Metelcica  begraben  ist, 
u.  wieder  eine  neue!  —  Diess  wiirde  die  Leute  schrecken, 
dass  sie  alle  5  Jahre  Etwas  Neues  lernen  mtissten.  Er  hat 
Recht.  —  Metelko  opponirt  nicht  offen  gegen  die  illyrische  —  er 
ist  apatisch  und  geht  fleissig  spazieren.  Presern  habe  ich  ge- 
wonnen,  u.  dass  ist  ein  wichtiger  Gewinn.  Potocnik  ist  ein 
obstinater  Alterthiimler,  eigentlich  Metelkianer.  Doch  das  thut 
eben  nicht  viel.  Stanig  und  Vertovec  sind  auf  unserer  Seite. 
Die  Theologen  mit  wenigen  Ausnahmen  fast  ganz. 

Sonstige  Novitaten  haben  wir  nicht  etc." 

To  Bleiweisovo  pismo  je  vazno  v  prvi  vrsti  zato,  ker 
izvira  iz  prvih  let  njegovega  delovanja  na  Slovenskem.  Pisano 
je  bilo  tudi  v  izvirniku  po  nemsko,  kakor  vsa^)  korespondenca 
med  urednikom  „Novic"  in  njih  glavnim  pesnikom  (po  pri- 
vatnem  sporocilu  drja.  Loncarja,  kateremu  je  Bleiweisova  za- 
puscina  na  razpolago).  V  pricujocem  pismu  se  nam  kaze  ves 
Bleiweis,  z  njegovo  veliko  skrbjo  za  tezko  porojeno  „detece" 
Novice,  z  njegovim  brezmejnim  obcudovanjem  Veselove  Muze, 
V  cemur  je  Koseski  iskal  in  nasel  izpodbudilo  k  nadaljnjemu 
delovanju.  Da  je  skromni  pesnik  v  Bleiweisovem  proslavljanju 
videl  bodrilo,  kaze  njegov  odgovor  Bleiweisu  z  dne  3.  nov. 
1845,  ki  se  glasi  (po  sporocilu  drja.  Loncarja) :  „Wenn  meine 
Verselein  nach  Ihrem  Urtheile  fiir  die  Bildung  unserer  Sprache 
irgend  einen  Werth  haben,  so  freut  es  mich  ungemein.  Ich 
muss  gestehen,  dass  ich  dann  und  wann  sehr  missmuthig  da- 
ran  zweifle  und  mehr  als  einmahl  den  ganzen  Quark  bei  Seite 
schiebe.  Nur  der  sehnliche  Wunsch  etwas  beizutragen,  dass 
unser  Dialekt  der  krankenden  Geringschatzung  nach  und  nach 
entruckt  werde,  die  ihm  so  im  vollen  Masse  zu  theil  wird, 
nothigt  mir  wieder  das  Blei  in  die  Hand.  Es  ist  daher  nothig, 
dass  ich  von  Zeit  zu  Zeit  geschiitzt  werde,  sonst  erlahme  ich 
in  meiner  eigenen  Zaghaftigkeit."-)  Koncno  pripoznava  veliko 
vecjo  veljavo  Presernu.  —  A  Bleiweis  je  izpodbujevan  po  ta- 

>)  Vsaj  eno  slovensko  nam  je  zdaj  znano.  Gl.  zgoraj  str.  107.  Ur. 
-)  Gl.  zgoraj  str.  88.   Urednistvo. 


248  Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 

kih  pismih,  kakor  enega  sam  navaja  s  Stajerskega,  vendar  resno 
videl  V  Koseskem  ..Dichterfiirsta". 

Za  Bleiweisovo  obzorje  je  zanimivo,  da  je  ze  takrat  imel 
pred  ocmi  ves  slovanski  svet,  ces,  da  bodo  vsi  Slovani  vzra- 
dosceni  nad  veliko  pesnitvijo  Slovenca. 

Kar  se  tice  podrobnosti,  naj  zadostuje  nekaj  pripomb:  V 
,,Novicah"  1845.  st.  21.  z  dne  21.  mal.  travna  je  bil  zacel  pri- 
obcevati  Bleiweis  Koseskega  spis  „V  jamo  pade,  kdor  jo  dru- 
gimu  koplje"  v  dveh  oddelkih.  Stev.  I.  obsega  v  prozi  kratek 
uvod  in  potem  leposloven  sestavek,  enega  izmed  prvih  v  „No- 
vicah".  V  njem  Koseski  pripoveduje  pravljico,  posneto  iz 
knjige  „Hekathomithi"  italijanskega  pisatelja  Giov.  Batt.  Gi- 
raldi  Cinthio.  Dejanje  se  vrsi  na  dvoru  turskega  sultana  Se- 
lima.  Pripoveduje  se  o  odaiiski  Tamuliji  in  sultanovem  Ijub- 
Ijencu  suznju  Lamprinu,  ki  se  kot  ukradena  slovanska  otroka 
spoznata  za  brata  in  sestro.  Konec,  ki  je  izsel  18.  junija,  pri- 
poveduje, kako  pride  dvornik  Lamprin  pri  sultanu  v  zamero, 
obrekovan  od  rivala  Hasana-Kizlarage.  Imel  bi  ga  raztrgati  ris 
ob  priliki,  ko  ga  sultan  poslje  vprasat,  ce  je  ze  zverina  napi- 
tana.  Kizlaraga  pa  ga  prehiti,  medtem  ko  Lamprin  moli  v  kr- 
scanski  kapeli,  in  pade  namesto  njega  opojenemu  risu  v 
kremplje-  Oddelek  II.,  ki  je  izsel  v  st.  29.  „Novic"  z  dne  16. 
mal.  srpana,  obsega  v  vezani  besedi  Koseskega  prevod  Schil- 
lerjeve  „Hoje  na  plavz". 

Dalje  govori  Bleiweis  o  podjetju  Slomsekovem;  ta  je  bil 
dne  23.  febr.  1845.  vlozil  pri  ilirski  dez.  vladi  v  Ljubijani  prosnjo, 
da  se  mu  dovoli  ustanovitev  drustva  za  izdajanje  Ijudskih  in 
premijskih  knjig^)  pod  imenom  „Slovenske  Matice".  Slomsek 
je  bil  morebiti  izpodbujen  po  clanku  Cafa  v  stev.  3.  „Novic" 
1845  —  o  katerem  bo  govor  nizje  —  kjer  Caf  priporoca,  naj 
se  solarjem  za  darila  ne  dajajo  nerazumljive  nemske  knjige, 
ampak  naj  se  v  ta  namen  pisejo  ali  prevajajo  slovenske  knjige 
ter  izdajajo  v  lepi  slovenscini.  Da  je  Slomsek  delal  v  sporaz- 
umu  s  Cafom,  se  vidi  tudi  iz  tega,  da  je  poslednji  prvi  spo- 
rocil  javnosti  o  nameravanem  podjetju,  pisoc"):  „Novo,  celo 
posebno  veselje  za  vse  Slovene  e.  Komur  cest,  cest. 
Rim.  XIII.  7.  Slavni  pisavec  nas,  naj  boljsega  glasa,  vsi  vzivo 
do  serca  vneti  za  nase  dusno  in  umsko  izobrazenje,  prezasluzen 
gosp.  A.  Slomsek,  kanonik  in  skolastik  Lavantski,  —  gkdo 
li  med  Slovenci  Jih  ne  pozna,  Jih  z  spostovanjem  ne  imenuje? 
gdar  Jihove  Ijube  duse  po  osobi  ne  pozna,  vsej  jo  pozna  po 
Jihovi  mill  pisavi:  nedolzni  otrocic  kaze  ves  vesel  na  „Dober 
Dar"  —  „Blaze  in  Nezica"  sta  mu  naj  Ijubljejsa  tovarisa; 

1)  Dr.  Jakob  Sket:  Stiridesetletno    knjizevno   delovanje   drustva  in 
druzbe  sv.  Mohorja.  Slovenske  Vecernice.  V  Celovcu,  1892,  str.  5. 
-)  Novice,  1845,  stev.  8,  z  dne  19.  svecana. 


Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo.  249 

deklica  kaze  na  „Devistvo"  —  na  „Srecen  Pot"  hlapcic  — 
kmet  in  gospod  hvalezna  na  „Hrano"  in  „Filotejo"  in 
se  na  veliko  pisem  —  vsej  kaj  li  bi  govoril,  kar  vsaki  Slovenec 
ve?  —  nas  gosp.  Siomsek,  pravim,  nam  pripravljajo  novo, 
novo  zivljenje :  druzbo  v  izdajanje  cenejih  Sloven- 
ski  ii  knjig  narejajo,  kar  bo  nam  „Slovenska  Matica". 
26.  Prosenca  t.  1.  pisejo  precast,  gosp.  Siomsek:  „Druzba  v 
izdajanje  cenejihi  rodoljubnih  knjig  je  zaceta:  pretecene  dni 
so  postave  in  vodbe  visi  c.  k.  vladii  isporocene  bile".  Vecni 
Bog!  oca  vseh  narodov  daj  dober  tek  tej  napravi  in  dolgo 
zivljenje  skerbnimu  gosp.  napravljavcu!  —  Dvojne  zelje  si 
zraven  tega  ne  moremo  zderzati  :  1.  Da  bi  ta  le  „Matica"  vse 
Slovence  od  Madjarske  do  Vlaske  meje,  od  Nemskih  gor  do 
Ilirskih  logov  prijazno  objemala,  in  2.  da  bi  ga  ne  bilo  spa- 
ceniga  Slovenca,  kteri  bi  ves  voljen  te  Matice  z  glavo  in 
mosnjo  ne  hotel  podpirati!"  Podpis :   „ — fov". 

Ilirski  gubernij  je  (v  sporazumu  s  stud,  dvorno  komisijo) 
Slomsekovo  prosnjo  odbil  dne  15.  mal.  travna  1845,  stev.  434^). 
O  tem  je  Siomsek  sporocil  nekemu  prijatelju :  „Da  je  dvorni 
odbor  za  nauke  naso  prosnjo  za  izdajanje  knjig  odbil,  ne  da 
bi  navedel  vzrok,  ze  vcste.  Meni  je  s  tem  tezko  breme  odvzeto, 
zalibog  pa  t.udi  dobra  stvar  pokoncana.  Pojedini  uporabljamo 
svoje  moci  ter  omagujemo.  To  vidijo  sovrazne  sile  in  zabra- 
njujejo  vse  dobro  pod  najrazlicnejsimi  razlogi.  Vendar  me  to 
ne  bo  zadrzevalo,  po  moceh  delovati  k  vecji  bozji  casti  in  v 
blagor  Ijudstva,  med  kojega  me  je  postavila  previdnost.  Nase 
nacelo  bodi :  Malo  govoriti,  veliko  storiti,  vse  pretrpeti".^) 

Siomsek  je  potem  res  —  „brez  drustva"  —  z  novim  letom 
1846  zacel  izdajati  „Drobtinice". 

Zanimivo  je  v  pismu  dalje  mesto,  kjer  Bleiweis  govori  o 
Presernovem  razmerju  do  gajice.  Na  prvi  pogled  bi  clovek 
skoraj  sodil,  da  se  s  tem  sodobnim  sporocilom  potrjujejo  be- 
sede,  ki  jih  je  Bleiweis  zapisal,  izdajajoc  Presernovo  zapuscino 
V  1.  1875.:  „Bohoricica  je  kraljevala  tako  omnipotentno,  da 
silno  nerad  se  je  Presern  locil  od  nje  in  se  gajice  poprijel 
se  le  potem,  ko  je  videl,  da  ves  upor  nic  ne  pomaga  in  je  ze 
leta  1846.  .,Novicam"  obveljalo  vpeljati  gajico".^)  Ta  dva  do- 
kaza,  0  katerih  resnicnosti  se  je  ze  veckrat  dvomilo,  bi  imela 
vec  prepricljivosti,  ko  bi  ne  prihajala  oba  izpod  peresa  —  drjal 
Janeza  Bleiweisa,  in  ko  bi  ne  bilo  dokaj  verjetnih  —  nasprot- 
nih  dokazov.  Ko  bi  se   bil    Preseren    tako    „trdovratno    drza. 


1)  Sket,  1.  c.  str.  6. 

^)  Glej :  Dr.  Anton  Medved:  Knezoskof  lavantinski  Anton  Martin 
Siomsek.  Izdala  in  zaloziia  Druzba  sv.  Mohorja.  V  Celovcu,  1900,  str.  54. 

3)  Glej:  Dr.  Janez  Bleiweis:  Literarna  zapuscina  doktorja  Franceta 
Preserna.  Letopis  Matice  Slovenske  za  leto  1875,  str.  119. 


250  Dr.  Ivan  Prijatelj :  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 

Bohoricice",  kakor  trdi  Bleiweis  na  navedenem  mestu,  bi 
ne  bil  ze  1.  1838.  Korytko,  cigar  desna  roka  in  glavni  sotrud- 
nik  je  bil  Preseren  pri  urejanju  narodnega  blaga,  tako  dolocno 
napovedoval  svojih  zbirk  v  ceskoilirskem  pravopisu.^)  In  ne  bil 
bi  ze  1.  1840.  pisal  najboljsi  prijatelj  Presernov  v  tej  dobi, 
Atidrej  Smole,  Stanku  Vrazu:  „Der  Herr  Dr.  Prefhern  arangirt 
jetzt  seine  Gedichie,  urn  sie  zur  Censur  zu  geben,  und  dann 
wird  er  sie  drucken  lassen.  Waiirscheini  icli  auch  mit  die 
neuen  Lettern".'^)  Tudi  bi  ne  bil  izdal  Smole  1.  1840. 
„Maticka",  „Varha"  in  „Vodnika"  deloma  v  gajici,  ker  mu  je 
vse  te  stvari,  kakor  vemo,  urejeval  bas  Preseren.  Nekatera  teh 
izdanj  je  pripravljal  Preseren  s  Kastelcem  ze  od  1.  1833.  In 
leta  1838.  je  pisal  Malavasic  VrazM,  da  bo  vse  to  izslo  „s  novim 
pravopisom,  in  dvomiti  se  ne  more,  de  bodo  v  kratkem  vse 
zaderge  noviga  pravopisa  zaterte  in  de  si  bode  gladko  stezo 
tudi  med  kranjske  Slovence  nadelal".^)  Res  da  ima  Preseren 
se  V  „Novicah"  1845.  z  dne  15.  prosenca  pesem  „Vodniku"  v 
bohoricici,  dne  16.  mal.  travna  istega  leta  pa  „Pesem  od  ze- 
lezne  ceste"  ze  v  gajici,  istotako  dne  28.  vel.  travna  1845.  le- 
gendo  „Kaj  se  sme  in  more  peti"  (pozneje  „Orgljar")  in  2. 
mal.  srpana  istega  leta  „Janezu  N.  Hradeckitu"  tudi  v  gajici, 
vendar  govori  gori  skicovana  predzgodovina  gajice  na  Kranj- 
skem  za  to,  da  je  stal  temu  pravopisu  Preseren  blizu  ze  veliko 
pred  letom  1846,  v  katerem  je  „Novicam"  „obveljalo  upeljati 
gajico". 

II. 

Ko  je  dobil  Sedlnitzky,  predsednik  dunajskega  policij- 
skega  in  cenzurnega  dvornega  urada,  zgoraj  navedeno  Bleiwei- 
sovo  pismo  Koseskemu  v  svoje  roke,  je  takoj  odredil  preiskavo. 
Pisal  je  Ijubljanskemu  gub.  svetniku  in  policijskemu  predsedniku 
drju.  Uhrerju  pismo,  ki  se  v  prevodu  glasi:  „Iz  vsebine  proti 
vrnitvi  prilozenega  prepisa  tu  pricujocega  pisma  drja.  Bleiweisa 
(najbrz  urednika  od  c.  kr.  kmetijske  druzbe  v  Ljubljani  izda- 
vanega  literarnega  casopisa  .Novice')  c.  kr.  komornemu  svetniku 
Jovanu  Veselu  v  Trstu  bo  Vase  Blagorodje  povzelo  vec  po- 
datkov  o  literarnem  razmerju,  obstojecem  med  piscem  in  adre- 
satom  z  namenom,  razsirjati  slovanski  jezik  in  literaturo.  Ker 
bi  jako  rad  dobil  podrobnejsih  pojasnil  o  poprejsnjem  zivljenju, 
kakor  tudi  o  sedanjih  osebnih  in  drugih  razmerah  pisca  zgo- 
ranjega  pisma,  o  nacinu  njegovega  zivljenja  in  delovanja,  dalje 
o  njegovih  moralnih  in  drzavljanskih  nacelih   s  posebnim  ozi- 

-)  Prim,  moj  cianek:  Dvoje  Presernovih  pisem.  Zbornik  Mat.  Slo- 
venske.  IV.  1902,  str.  191. 

1)  Primeri  moj  spis:  Emil  Korytko.  K  701etnici  njegove  smrti.  Iz- 
vestja  Muzejskega  drustva  za  Kranjsko,  XVIII.  ses.  1 — 4. 

^)  1.  c.  str.  194. 


Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo.  251 

com  na  slovanske  tendence,  kl  jih,  kakor  se  zdi,  zastopa,  in 
prav  tako  o  osebnosti  ostalih  v  zgoranjem  pismu  omenjenih 
oseb  in  o  razmeraii,  ki  govori  o  njih  pismo:  zato  si  usojam 
prositi  Vase  Blagorodje,  uvesti  o  zgoraj  oznacenih  odnosajih 
natancne,  vendar  popolnoma  tihe  preiskave  in  mi  naznaniti 
njih  uspeh  obenem  z  Vasim  odkritosrcnim  mnenjem  o  oseb- 
nosti drja.  Bleiweisa  in  stopnji  vaznosti  njegovih  zgoraj  ozna- 
enih  stremljenj. 

Z  odiicnim  spostovanjem  i.  t.  d. 

Na  Dunaju,  27.  junija  1845. 

Sedlnitzky  m.  p. 

Dr.  Uhrer  je  odgovoril  Sedlnitzkemu  s  pisanjem,  ki  ga 
zaradi  njegove  vaznosti  priobcujem  v  izvirniku,  dodajajoc  pod 
crto  najpotrebnejse  opazke : 

„Nro.  193. 

An  Seine 
des  Herrn  Praesidenten  der  k.  k.  Obersten  Polizei-  und 
Censur-Hofsteile  Grafen  v.  Sedlnitzky  etc.  etc. 


Excellenz  in 


Wien. 


Hochgeborner  Graf! 
Euere  Excellenz! 


In  Befolgung  des  hohen  Auftrages  vom  27ten  v.,  Empfang 
5ten  d.  M.,  iiber  den  Dr.  Bleiweis,  und  iiber  die  in  dem  riick- 
folgenden  Communicate  genannten  Personen  und  die  darin 
beriihrten  Verhaltnisse  nahere  Aufschlusse  zu  ertheilen,  unter- 
fange  ich  mich,  Euerer  Excellenz  Folgendes  ehrfurchtsvoU  zu 
unterbreiten. 

Der  Schreiber  des  mir  im  Auszuge  mitgetheilten  Briefes 
ist  sonder  Zweifel  der  Doktor  der  Medizin  Johann  Blei- 
weis, Redacteur  des  krainischen  okonomisch-in- 
dustriellen  Wochenblattes,  —  Novice  —  das  seit 
dem  Jahre  1843  hier  erscheint.  —  Bleiweis  ist  von  K  rain- 
burg  —  einer  circa  3  Stunden  von  Laibach  entfernten  Stadt 
—  geburtig,  der  Sohn  eines  dortigen  Handlers,  circa  38  Jahre 
alt,  und  seit  dem  Jahre  1841  mit  einer  Wienerinn  verheiratet. 
In  Wien  studirte  und  absolvirte  er  die  medizinischen  Studien, 
nahm  dort  das  Doctorat,  erhielt  auch  den  Grad  eines  Magis- 
ters  der  Geburtshiilfe,  ward  als  Thierarzt  approbirt,  befand 
sich  als  Correpetitor  einige  Jahre  im  dortigen  k.  k.  Thierarznei- 
Institute,  correpetirte  auch  in  andern  Fachern,  und  war  Assi- 
stent  der  medizinischen  Klinick;    muss  also  in  Wien  sehr  gut 


252  Dr.  Ivan  Prijatelj :  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 


gekannt  sein.  —  Seit  dem  Schuljahre  1842  ist  Bleiweis  Pro- 
fessor der  Tiiier-  und  gericlitlichen  Arznei-Kunde  bei  dem  iiie- 
sigen  Lyceum.  Im  Mai-Monate  des  Jahres  1842  wurde  er  zum 
Secretar  der  iiiesigen  LandwirtlischafftsGeseilschaft  ernannt, 
und  in  Folge  dieses  Postens  ward  er  Mitglied  der  Landwirtli- 
scliaffts-Gesellscliaften  in  Karnten,  Steyermark,  Gorz,  Bolimen 
u.  Agram,  mit  welchen  die  liiesige  in  Correspondenz  stelit. 

Bleiweis  wird  von  seiner  Kanzel,  von  den  mit  obigem 
Secretar-Posten  verbundenen  vielen  Geschafften,  von  der  Re- 
daction der  Novice  ■ —  und  der  damit  verbundenen  Corres- 
pondenz, dann  von  seinen  Arbeiten  fiir  dieses  Blatt,  ganz  in 
Anspruch  genohmen,  so  dass  ihm  zur  Erholung  quasi  keine 
Zeit  eriibrigt.  Deswegen  fiihrt  er  auch  ein  zuriickgezogenes 
Leben,  u.  man  sieht  ihn  sehr  selten  in  Gesellschafft.  Sein  mo- 
ralisches  Betragen  ist  nicht  dem  mindesten  Tadel  unterworfen; 
er  ist  ein  liebevoller  Familienvater,  tiberhaupt  freundlich,  ruhi- 
gen  Charakters,  u.  von  guten  Formen.  Seine  Lebensweise  ist 
sehr  geregelt,  und  seine  okonomischen  Verhaltnisse  sind  von 
der  Art,  dass  sie  ihm  und  seiner  Famiiie  einen  anstandigen 
Unterhalt  sichern.  Er  erfreuet  sich  in  alien  obenangeregten 
Beziehungen,  und  eben  so  hinsichtlich  seiner  litterarischen 
Bildung  eines  wohlklingenden  Rufes.  —  Betreffend  seine 
staatsbiirgerlichen  Grundsatze  zeigt  er  bei  jedem  Anlasse 
die  besten  Gesinnungen,  und  aussert  seine  Dankbarkeit 
fiir  die  ihm  zu  theil  gewordene  Beforderung  zum  Professor. 
—  Dem  durchlauchtigsten  Erzherzoge  Johann  Baptist  —  der 
oberster  Protector  der  hiesigen  Landwirthschaffts-Gesselschaft 
ist  —  ist  Bleiweis  sehr  zugethan,  und  scheint  sich  auch 
Hochsdessen  Schutzes  zu  erfreuen.  —  Bei  aller  der  schein- 
baren  Anspruchlosigkeit  des  Bleiweis  glimmt  aber  im  Hin- 
tergrunde  eine  Portion  Ambition,  sich  in  der  litterarischen 
Welt  einen  Nahmen  zu  machen,  und  die  Hebung  der  slavi- 
schen  Sprache  u.  Litteratur  liegt  ihm  sehr  am  Herzen.^) 

Der  Cameral-Rath  Johann  Veffel  (der  sich  —  in  den 
in  die  Novice  gelieferten  Artikeln  —  aus  seinem  Geburtsorte 
Koses  —  in  der  Pfarre  Morautsch  Laibacher  Kreises  —  den 
Nahmen  Koseski  czechisch  gebildet  hat)  ist  derselbe,  der 
in  den  Jahren  1823,  1824  u.  1825  als  Concepts-Practicant  bei 
dieser  Polizei-Direction  diente,  und  sohin  als  Concipist  zur 
provisorischen  k.  k.  Demanial-Inspection  in  Triest  ubertratt. 
Schon  als  Student  hat  sich  derselbe  in  Versen  u.  Prosa  mit 
Erfolg  versucht,'')    und    seine    spatern  Aufsatze,    so  wie   seine 

1)  Poslednji  stavek  si  je  Sedlnitzky  s  svincnikom  obcrtal. 

2)  Tu  je  morebiti^na  mestu,  da  se  objavi  pisnio,  nahajajoce  se  v 
Ijubljanski  licejki  med  Copovo  zapuscino.  Pisal  ga  je  tedanji  profesor 
mateinatike  na  Ijubljanskem  liceju,  Leopold  Gunz,  dunajskemu  vseucilis- 
kemu  profesorju  filozofije  Remboldu  (o  njem  glej :  Zbornik,  IX.  str. 
4.,  236.)    Glasi  se  tako  (glej  prihodnjo  stran!): 


Dr.  Ivan  Prijatelj:   Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo.  253 

dermaligen  unter  obigen  Nahmen  gelieferten  Arbeiten,  beson- 
ders  U  jamo  pade  etc.  erhalten  den  allgemeinen  Beifall.  — 
Wahrend  des  hiesigen  Aufenthaltes  war  das  Betragen  des 
V  ef  f e  1  unklagbar. 

In  prasa^j  ist  noch  nicht  in  Vorschein  gekommen. 

Das  Streben  der  slavischen  Litteraten  geht  dahin,  auch 
bei  den  krainischen  Slaven  eine  den  iibrigen  gemeinschafftliche 
Orthographie  einzufiihren,  urn  so  ihre  Werke  andern  verstand- 
licher  zu  machen,  und  auch  jene  der  Andern  leichter  zu  ver- 
stehen.  —  Zu  dem  Ende  riickte  der  Kaplan  des  Klagen- 
f  u  r  t  e  r  Doms  Mathias  Majer  in  der  ersten  Nr.  der  N  o- 
vice  dieses  Jahres  einen  erklarenden  Artickel  ein,  und 
sprach  den  Wunsch  aus,  es  mochte  dieser  Artickel  zu  Anfang 
jeden  Jahres  eingeriickt  werden.-) 

Wirklich  wird  diese  Ortographie  (die  sie  die  i  Hi  rise  he, 
und  auch  croatische  nennen)  immer  mehr  ausgebreitet,  und 
die  ehemalige  krainische  ist  von  ihr  quasi  verdrangt-  Auch  ein 
Aufsatz  von  Cafov,  Kaplan  von  Frauheim  bei  Mar- 
burg,   —  der  in  der  Novize  im  Blatte  Nr.  3  d.  J.  eingeriickt 

„Herrn  Professor  Rembold 

in  Wien. 
Am  24.  Sept.  1818. 
Darf  ich  Ihnen  einen  Schiiler  anempfehlen?  Nicht  als  ob  die  an- 
dern aus  Laibach  mit  ihm  einriickenden  dadurch  nachgesetzt  wUrden, 
aber  weil  er  mich  darum  angegangen  ist,  weil  er  gar  sehr  liebenswiirdig 
und  guter  Anlage  ist,  endlich  weil  er  Unterstiitzung  brauchen  kann,  um 
auszukommen,  Namlich  Hrrn.  Vessel  (sprich  Vesseuj,  dem  ich  diesen 
Brief  iibergebe,  ein  Landsmann  Vegas,  der  ebenfalis  aus  der  Pfarr  Mo- 
raitsch  in  Unterkrain;  iibrigens  einer  der  drey  Dichter,  mit  welchen  die 
diessjahrige  Physik  geprangt  hat;  denn  wir  lassen  uns  nicht  spotten.'  — 
(Dostavek.  —  Bas  med  natisom  pricujoce  razprave  je  objavil  L.  Pin- 
tar  V  Ljublj.  Zvonu  1909,  703.  isto  pismo  s  podatki  o  prof.  Gunzu.) 

')  Tega    mesta  v  Bleiweisovem   pismu    Uhrer   in    njegovi  zaupniki 
niso  razumeh.  Koseski  je  bil  najbrz  poprosil  urednika  „Novic'',    naj    neko 
stvar   popravi    v    njegovem    ze    odposlanem    prevodu  „Hoje  na  plavz"  v 
sesti  kitici  (odzad  steto !),  kjer  se  nahajata  stiha  : 
Ju  prasa  :  Je  storjena  red 
Od  kiwza  iikazana  ? 
')  Tudi  Majarjevega  sestavka  ni  Uhrer  prav  razumel.  Clanek,  natis- 
njen  na  drugi    strani     „Novic"  za  1.  1845.,  nosi  naslov  :     „Novicam  k  no- 
vimu  letu  iz  Celovca!"  in  v  dialogu  med  piscem  in  izmisijenim  Radosla- 
vom   razlaga    prednosti  gajice.     Sestavek  se  koncuje  z  naslednjim  pojas- 
nilom  : 

,c,  s,  z  fe  izgovarjejo  kakor  stari  z,  f,  s, 
c,  s,  z,  „  „  n  „     zh,  fh,  sh,  — 

in  to  naj  bi  se  tiskalo  v  vsake  bukve,  ki  se  pri  nas  v  tem  pravopisu  iz- 
dajajo,  V  novicah  pa  na  pervi  list  vsakiga  pol  leta,  in  to  d  o  1 1  e  j  — 
dokler  se  ta  pravopis  pri  nas  v  sole  ne  vpelje,  de  ga  bode  vsaki  znal, 
kteri  se  brati  uci."  Torej  ne  eel  sestavek,  ampak  samo  navedeno  po- 
jasnilo  o  izgovarjavi  novih  crk  naj  bi  se  po  Majarjevem  mnenju  ponovno 
tiskalo! 


254  Dr.  Ivan  Prijatelj :  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 

ist,  und  aus  dem  man  den  Verfasser  als  einen  feuerigen  Sla- 
ven  entnimmt  —  empfiehlt  n  e  u  e  slavische  Sprachlehre,  und 
alien  slavischen  Stammen  verstandliche  Schrifften.  —  Dieser 
Aufsatz  scheint  mir  der  hohen  Aufmerksamkeit  nicht  unwerth, 
und  es  ist  zu  wundern,  dass  derselbe  aufgenohmen  werden 
durfte.  —  In  demselben  werden  5  Mittel  angegeben,  um  der 
slavischen  Sprache  aufzuhelfen  und  selbe  zu  verbessern.^) 

Ist  dieser  Artikel  nicht  einverstandlich  mit  Slomfek 
(Anton,  Consistorial-Rath,  Domherr,  und  Schulenoberaufseher 
in  der  Lavanter  Diocese)  ein  geriickt  worden,  (was  ich  hier 
nicht  in  Erfahrung  bringen  konnte)  so  durfte  derselbe  den 
Slomfek  zu  dem  Project  bestimmt  haben,  unter  seiner  Lei- 
tung  einen  Verein  zur  Verbreitung  slowenischer  Volks-  und 
Praemienbiicher  —  wie  es  ubrigens  scheint  bloss  fur 
Karnthen  —  zu  bilden;  Project,  welches  auch  dem  hiesigen 
Landes-Praesidium  vorgelegt,  und  der  hohen  Studien-Hof- 
Commission  unterbreitet  wurde,  von  welcher  es  aber  als  nicht 
zulassig  zuruckgegeben,  und  dem  Slomfek  zuriickstellen  ge- 
macht  wurde,  nachdem  ihm  vom  hohen  Praesidium  schon 
gleich  nach  der  Ubergabe  des  Projects  bedeutet  worden  war, 
bis  zur  hohern  Entscheidung  alle  Schritte  zur  Bildung  eines 
Vereines  zu  suspendiren.  —  Wahrscheiniich  ware  dieser  Verein 
Slovenska  Matica  getauft  worden.  —  Diese  hohere  Ent- 
scheidung erfuhr  Bleiweis  durch  Slomfek,  welcher  im 
Mai  mit  dem  —  wegen  Gesundheitsriicksichten  hieher  ge- 
kommenen  —  Fiirstbischofe^)  von  Lavant  einige  Zeit  hier  war. 

1)  Tudi  to  mesto  je  Sedlnitzky  s  svincnikoni  obcrtal.  —  Clanek 
Cafova  V  „Novicali",  1845,  stev.  3  nosi  naslov  „Pozdravec  vsem 
Sloven  com."  V  njem  Caf  bridko  tozi,  da  „slovenskega  pisanja  po 
vseh  podnarecjih  neimamo",  terpoudarja,  da  ,nigdo  ni  teliko  dolzen,  slo- 
vensko  besedo  po  vse  pote  podpirati  ino  popravljati,  kakor  ravno  le  du- 
hovniki  z  ucenjem  ino  pisanjem  dobrih  knig".  Nato  priporoca  v  petih 
tockah,  naj  se  duhovniki  uce  ciste  siovenscine  od  kmetskega  Ijudstva, 
naj  dobre  knjige  pisejo,  ali  jili  iz  drugih  jezikov  prevajajo,  naj  „ne  pustijo 
solarjeni  za  premije  nerazumljivili  nemskih  knizic  davati,  kar  se,  Bogu 
bodi  potozeno !  v  nasih  krajih  tolikokrati  godi :  take  neumne  igracice  se 
hitro  V  kaki  kot  verzejo  —  ino  prav,  vsaj  neso  za  nic.  Ali  to  ne  vpije  v 
nebo,  dnarje  za  nic  potrosili  ino  mladezi  razumne  Slovenske  bukvice 
(vsaj  jih  uze  za  premje  zadosta  imamo  !)  pritergati?"  Dalje  svetuje,  da 
se  v  cerkvi  dobre  slov.  knjige  napovedujejo,  ter  koncno,  da  se  po  farah 
iistanove  citalnice,  kakor  „smo  'v  svojem  kraju  z  velikim  trudom  zaceii 
ino  za  tej  nanien  vse  Slovenske  knige  kupili.°  Konca  z  besedami :  „Vse 
to  se  izvira  iz  serca,  vsega  vnetega  za  Slovence  ino  Slovensino." 

-)  Lavantinski  skof  Fr.  Kuttnar  je  Slomseka  zelo  Ijubil  (prim. 
Medved,  o.  c.  str.  55).  Ko  se  je  leta  1844.  izpraznilo  mesto  kanonika  la- 
vantinske  stoine  cerkve,  predlagal  je  skof  primo  loco  Slomseka,  secundo 
Alica,  dekana  v  Vidmu.  Prvega  je  karakterizoval  zelo  podrobno,  ces,  da 
se  odlikuje  po  taientu,  dusni  in  srcni  izobrazbi,  pravi  poboznosti  strogo 
religioznosti,  solidnosti  znacaja,  temeljitem  bogoslovskem  znan,  in  izi- 
vrstni  vporabnosti  v  dusnem  pastifstvu.  Dovrsil  da  je  filozofskeju  in  bogi 


Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo.  255 

—  Der  Fiirstbischof,  welcher  vom  Praesidium  urn  die  Bekannt- 
gebung  des  obenangeregten  provisorischen  Verfugung  an 
Slomfek  ersucht  wurde,  erklarte  dessen  Bereitwilligkeit  in 
Befolgung  des  hohern  Willens.  Indessen  ich  werde  von  einer 
andern  Seite  versichert,  dass  diese    abschlagige    Antwort    den 

—  iibrigens  ruhigen  —  Slomfek  aufgeregt  habe^),  und  dass 
er  wiinschen  soli,  lieber  eine  Pfarre  zu  erhalten,  um  etwas 
wirken  zu  konnen,  als  sich  als  Canonicus  u.  Schulenoberauf- 
seher  zu  versizen.  —  Man  sagt  mir,  Slomiek  sei  im  Cillier- 
Kreise  geboren.  ein  slavischer  Litterat,  von  guten  Grundsazen 
u-  sehr  geschazt.  Slomfek  schreibt  wirklich,  in  dem  Paar 
in  dem  heurigen  Jahrgange   der    „Novize"-)    enthaltenen    Auf- 

slovske  studije  z  odliko  in  jiii  marljivo  nadaljuje,  delujoc  zlasti  s  sloven- 
sl<o  spisanimi  mladinskimi  spisi  in  pridigami.  Plodonosno  je  bilo  njegovo 
delo  kot  spirituala  v  ceiovski  bogoslovnici  in  je  v  polni  meri  opravicilo 
nade,  ki  sta  jih  stavila  nanj  oba  ordinarijata,  ceiovski  in  lavantinski.  Kot 
dusnega  pastirja  ga  je  odlikoval  sam  cesar  z  Najvisjo  pohvalo.  Vuzeniski 
dekan  je  ze  od  23.  oktobra  1838.  in  se  odlikuje  s  svojo  razboritostjo, 
redoljubnostjo,  spretnostjo,  natancnostjo  in  neumorno  pridnostjo.  Za  nje- 
govo spretno  in  vneto  delovanje  na  solskem  polju  mu  je  gubernij  poslal 
pohvalno  pismo.  Potem  nasteva  skof  Slomsekove  lokalne  zasluge  za  vu- 
zenisko  zupnijo  in  cerkev  ter  cerkveno  premozenje.  Z  ozirom  na  to  ga 
je  imenoval  cesar  Ferdinand  dne  17.  avg.  1844  za  kanonika  in  skofijskega 
solskega  nadzornika.  —  Predlagan  cez  dve  leti  (1846)  za  celjskega  opata 
poleg  Antona  Zuze  in  Jakoba  Westermayerja  ni  bil  karakterizovan  od 
referenta  Mesutarja  nic  manj  ugodno.  Hvali  se  njegovo  delovanje  pri  sv. 
Lovrencu  na  Bizeljskem  (,in  Kraina"),  Novi  Cerkvi  (do  25.  okt.  1829),  v 
ceiovski  bogoslovnici  (od  26.  okt.  1829  do  23.  okt.  1838).  Posebno  pou- 
darja  Mesutar,  da  je  Slomsek  k'ot  kaplan  prostovoljno  poduceval  v  slo- 
venskih  nedeljskih  solah  in  kot  spiritual  istotako  prostovoljno  ucil  slo- 
venscine   bogoslovce   in    ,druge,    ki    so    potrebovali  znanja  tega  jezika\ 

V  svojih  Ijudskih  spisih  in  pridigah  da  se  kaze  ravno  tako  poboznega 
duhovnika  kakor  gorkega  patriota.  Zato  da  je  bil  7.  maja  1834  imenovan 
za  konsistorialnega  svetnika,  med  23.  okt.  1838  in  1.  okt.  1844  pa  na- 
stavljen  v  Vuzenici  kot  dekan,  okrozni  solski  nadzornik,  od  6.  maja  do 
1.  okt.  1844.  je  bil  tudi  prov.  skofijski  solski  nadzornik  in  konsistorialni 
referent.  Dalje  se  poudarja,  da  opravlja  Slomsek  sluzbo  solskega  nadzor- 
nika neumorno,  obiskuje  bliznje  in  daljnje  sole,  pomaga  ob  prostem  casu 
z  veliko  pozrtvovalnostjo  na  priznici  in  v  spovednici  in  spisuje  nabozne 
knjizice.  Ordinariat  ga  bo  sicer  tezko  pogresal,  vendar  bi  ga  rad  videl 
kot  celjskega  opata,  ker  pricakuje  od  njegovega  delovanja  posledic,  pol- 
nih  blagosiova.  Nato  ga  je  cesar  imenoval  3.  marca  1846.  (Tozadevni 
akti  V  arhivu  naucnega  ministrstva  na  Dunaju,  fasc.  97  in  222). 

1)  Dr.  Medved  pise  o.  c.  str.  54  o  tern:  „Slomsekovi  prijatelji  so 
bili  uzaljeni,  potrti;  le  on  sam  ni  zinil  zal  besede;  s  cudno  potrpezlji- 
vostjo  je  videl  svoj  sladki  up  splavati  po  vodi.  Vendar  poguma  ni  iz- 
gubil". 

^)  Vidi  se,  da  dr.  Uhrer  o  pisateljih  „Novic'  ni  bil    dobro  pouCen. 

V  prvi  polovici  1.  1845.  namrec  ,,Novice"  niso  prinesle  nobenega  sestavka 
izpod  Slomsekovega  peresa.  Morebiti  je  on  smatral  clanek  v  U.stev.,  pod- 
pisan  s  ,— k— "  za  njegov,  kjer  stoje  stavki  (v  gajici) :  „Slovensko  mia- 
dost  posebno  na  kmetih  naj  potrebnisih  reci  po  nemsko  uciti,  je  okna 
zamasene  pustiti  in  dan  v  hiso  nositi  .  .  .  .  Ko  bi  vsi  Slovenci  jabelka, 
hruske  in  drugo  domace  sadje  v  nemar  pusali  in  fige  pa  mandeljne  sadili, 


256  Dr.  Ivan  Prijatelj :  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 

sazen,  die  croatische  Ortho^raphie.  —  Unter  der  Metel- 
c  i  c  a  wird  jene  Orthographie  verstanden,  die  F  r  a  n  z  M  e  t  e  1  k  o, 
Professor  der  slovenischen  Philologie  am  hiesigen  k.  k.  Lyceum, 
durch  seine  im  Jahre  1825  hier  herausgegebene  slovenische 
Grammatik  zu  verbreiten  suchte,  die  aber  wenig  Anklang  farid. 
—  Dieser  Orthographie  wegen  enstand  bald  nach  dem  Erscheinen 
der  Grammatik  der  sogenannte  A  B  C  Krieg,  der  fasteinjahr 
dauerte,  und  zu  heftigen  Artikeln  Veranlassuiig  gab,  da  die 
Parthie  des  damaligen  Bibliothekars  Tfchopp  (zu  welcher 
der  Scriptor  Kastelliz,  Dr.  Prefchern  u.  a,  gehorten) 
dieselbe  angriffen,  wogegen  sich  Metelko  standhaft  verthei- 
digte^),  und  im  Verlaufe  des  Streites  durch  den  verstorbenen 
Hof-Bibliothecar  Hofrath  Kopitar,  der  selbe  sehr  zweck- 
massig  fand,  Succurs  enhielt,  wesswegen  Tfchopp  u.  Pre- 
fchern sich  gegen  Kopitar  wendeten,  wobei  gegenseitige 
Grobheiten  fielen,  so  dass  es  hier  zum  Spriichwort  wurde;  er 
ist  grob  wie  ein  krainischer  Litterat.  Den  Krieg 
schloss  endlich  Kopitar  mit  Anfuhrung  der  bekannten  Verse 

Hoc  scio  pro  certo,  quod,  si  cum  stercore  certo, 
Vinco  vel  vincor,  semper  ego  maculor. 

die  M  e  t  e  1  k  i  s  c  h  e  Orthographie  ist,  dessen  ungeachtet,  quasi 
zu  Grabe  gegangen,  und  Metelko  zeigt  sich  deswegen  in- 
different. 

Die  Bestimmung  des  Dr.  Prefchern  zur  neuen  Ortho- 
graphie kann  wirklich  als  ein  grosser  Gewinn  betrachtet  werden, 
weil  seine  Opposition  sehr  zu  fiirchten  gewesen  ware  —  denn 
seine  ArtikeP)  gegen  Metelko  waren  geharnischt  —  und 
weil  seinem  Beispiele,  da  er  ein  geschazter  Litterat  ist,  Andere 
folgen  werden,  Wirklich  ist  er  von  der  alten  Orthographie  — 
die  noch  in  einerNr.  des  heurigen  Novice  zu  lesen  ist— ,  zur 
neuen  croatischen  iibergetreten. 

Dieser  Dr.  Prefchern  ist  Mitarbeiter  des  hiesigen  Ad- 
vocaten  Crobath,  und  ein  sehr  tiichtiger  Jurist.  Er  ist  von 
Velben  im  Bezirke  Radmannsdorf  in  Oberkrain  gebiirtig,  circa 
44  Jahre  alt,  ledig.  Ober  seine  Redlichkeit  lasst  sich  nichts 
Nachtheiliges  sagen;  aber  bei  seinem  Hange  zum  Trunke,  und 
zur  Sinnlichkeit,  bei  seinen  excentrischen  Grundtazen,  u.  bei 
seiner  Tadelsucht,  welche  —  die  eigenen  Fehler  tibersehend  — 
alles    andere    launenhaft    u.  riicksichtslos   geiselt,    ist  ihm  die 


bi  na  zadnje  vse  sadje  lahko  spravljali".  Da  pisatelj  ni  Slomsek,  se  raz- 
vidi  iz  stavka:  „kako  je  v  ti  reci  ravnati,  so  Vam  gosp.  Slomsek  naj 
lepsi  izgled  dali". 

1)  Metelko  se,  kakor  znano,  sam  ni  branil. 

2)  Pr°seren  ni  polemikova!  s  Kopitarjem  v  sestavkih,  ampak  v  pesmih, 
prilozenih  Copovemu  sestavku. 


Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo.  257 

offentliche  Meynung  nicht  gunstig,  und  deswegen  ward  er  auch 
bei  seinen  Bewerbungen  urn  die  Advocatur  nicht  beriicksichtigt; 
was  ihn  freylich  erbitterte  M 

Den  Pototfchnik  (Pfarrer  von  St.  Veit  bei  Laibach)  u. 
Metelko  (Professor),  welche  beide  fiir  den  krainischen  Ka- 
lender  Aufsatze  liefern,  habe  ich  schon  in  meinem  gehorsam- 
sten  Berichte  vom  15.  Juny  v.  J.  Nr.  124  als  tiichtige  Slavisten 
u.  unbescholtene  Priester  bezeichnet.  Diese  bleiben  ihrer  bis- 
herigen  Ortiiographie  getreu. 

Stanig  (Valentin)  ist  Domherr,  Consistorial-Rath,  und 
Schulenoberaufseher  der  fiirsterzbischoflichen  Diocese  zu  Gorz. 
Es  wird  mir  als  ein  in  Jahren  sehr  vorgeriickter,  aber  in  jeder 
Beziehung  schatzenswerther  Mann,  und  als  ein  geschatzter 
krainischer  Litterat  geschiidert.  Vertove  ist  nicht  bekannt,  es 
diirfte  aber  Vertovz,  oder  Vertouz  geheissen  haben.  und 
darunter  der  Vicar  von  St.  Veit  bei  Vippach  Math  i  as  Ver- 
tovz, gemeint  seyn,  welcher  in  der  heurigen  Novice  eine 
lange  u.  fassliche  Abhandlung  iiber  den  Weinbau  —  nach  der 
croatischen  Orthographic  —  einriicken  Hess,  und  sich  iiber- 
haupt  eines  sehr  guten  Rufes  erfreuet. 

Richtig  ist,  dass  diese  neue  Orthographic  auch  unter  den 
Theologen  grossen  Anklang  findet. 

Bei  diesen  Verhaltnissen.  und  bei  den  angedeuteten  Ei- 
genschaften  des  Dr.  Bleiweis  darf  man  nach  meinem  unter- 
geordneten  Dafiirhalten  mit  Sicherheit  schliessen.  dass  seine 
Bestrebungen  bis  nun  bloss  die  Hebung  der  slavischen 
Sprache  und  Litteratur  beabsichtigen,  damit  die  Krainer  nicht 
hinter  andern  Volkern,  die  ebenfalls  ihren  Muttersprachen  Auf- 
schwung  zu  verschaffen  suchen,  zuriickbleiben.  An  Panslavis- 
mus  denkt  Bleiweis  bis  jetzt  sicher  nicht.-) 

Ob  Majer  u.  Cafov  mit  ihren  Aufforderungen  auch 
nur  dieselben  Zwecke  verfolgen,  kann  ich  nicht  aussprechen, 
da  selbe  in  fremden  Jurisdictionen  sich  aufhalten,  und  ihre 
personlichen    und    sonstigen  Verhaltnisse  mir  unbekannt  sind. 

Sohin  aber  wird  dieses  Einfiihren  einer  gemeinschafit- 
lichen    Orthographic  mit  dem  Verlaufe  der  Zeit  zur  Folge  ha- 

ij  Primeri,  kaj  pise  v  tnm  oziru  o  Presernu  Betty  Koglova  v  ,Slov. 
Narodu",  187.5,  stev  92  :  ,(Na  policiji)  mu  nijso  mogli  nic.  Splosno  so 
mislili,  da  bi  bil  Presiren  izvrsten  advokat,  a  advokacije  mu  samo  za  to 
nijso  dali,  ker  je  bil  ,freigeist'.  Birokratje  ga  nijso  iskali,  ampaksamo 
neodvisni  mozje;  druzbe  nobene  nij  kalil,  govoril  je  malo,  agovornjegov 
je  bil  sarkasticen,  dovtipen  in  dobro  osoljen  .  .  .  Nikoli  nijsem  nic  sla- 
bega  0  njem  slisala,  temvec  milovali  so  Presirna  kot  povsod  preziranega 
zenijalnega  moza,  kar  je  sam  najbritkeje  cutil,  pa  se  vendar  nikoli  proti 
nobenemii  ni  pritozii.  Nego  v  svojih  prsih  je  nosil  svoje  bolecine,  otozen 
in  hud  na  osodo,  se  je  vsak  dan  bolj  vinu  udajal,  in  kedo  se  upa  zaradi 
tega  prvi  kamen  vzdigniti  nanj?" 

-)  Tudi  ta  odstavek  je  Sedlnitzky  s  svincnikom  obcrtal. 

17 


258  Dr.  Ivan  Prijatelj:   Bleiweis  in  drugi  —  pred  policijo. 


ben,  dass  die  dermalige  Indifferenz  der  Krainerfiir  die  iibrigen 
Slaven  einer  grossern  Hinneigung  zu  selben  Plaz  machen,  und 
Sympathien  fiir  selbe  erwaciien  werden. 

Ich  kenne  nicht  die  Cautellen,  unter  weichen  das  Erschei- 
nen  der  Novice  gestattet  wurde;  indessen  da  dieselbe  nicht 
bloss  Oeconomiscii-Industrielles,  sondern  audi  Litterarisches 
enthalt,  so  konnte  es  wohl  seyn,  das  dass  Blatt  sich  nicht 
innerhalb  der  ihm  angewiesenen  Granzen  bewege,  und  es 
diirfte  dann  zweckmassig  seyn,  es  in  selbe  zuriickzuvveisen; 
fiir  jeden  Fall  aber  ware  bei  Zulassung  der  Artickel  mit  aller 
Umsicht  vorzugehen.  —  Bemerkenswerth  scheint  mir  immer 
der  Umstand,  dass  auch  2  Schulenoberaufseher  Slomfek  u. 
Stanig  —  beide  ebenfalls  ausser  dem  Kreise  meiner  Wirk- 
samkeit  —  sich  dieser  Neuerung  angeschlossen,  und  ersterer 
sogar  —  wie  oben  gesagt  wurde  —  einen  Verein  zur  Verbrei- 
tung  slovenischer  Volks-  und  Praemienbiicher  bilden  woUte, 
da  es  doch  diesen  3  Mannern  bei  ihrer  angegebenen  Eigen- 
schaft  am  Herzen  liegen  sollte,  fiir  die  Verbreitung  der  deu- 
tschen  Sprache  besonders  thatig  zu  seyn,  und  ich  muss  der 
hohern  Weisheit  die  Beurtheilung  iiberlassen,  ob  bei  dieser 
ihrer  Vorliebe  der  Zweifel  an  eine  entsprechende  Ueberwa- 
chung  zur  genauen  Befolgung  der  bestehenden  Schulforschriff- 
ten,  und  auch  die  Befiirchtung  ganz  ungegriindet  sey,  dass,  da 
in  diesem  Gouvernements-Gebiethe  mehr  als  ein  Drittel  der 
Curazien  keine  ordentlichen  Schulen  hat,  die  ohnehin  auf  dem 
Lande  wenig  verbreitete  deutsche  Sprache  nach  und  nach 
werde  vergessen,  und  so  die  guten  Absichten  der  Regierung 
werden  vereiltelt  werden.^) 

Ich  verharre  in  tiefster  Ehrfurcht 

Euerer  Excellenz 

Unterthanigst  Gehorsamster 
F  r  a  n  z  J  0  h  a  n  n  U  h  r  e  r  m.  p." 

Laibach,  am  25ten  July  1845. 


1)  Iz  poslednje,  strasno  dolge  periode,  ki  jo  je  Sedlnitzky  tudi  s 
svincnikom  obcrtal,  veje  ves  grozni  policijsko  gernianizatorni  duh  pred- 
marcne  avstrijske  vlade.  Ta  stavek  si  naj  preberejo  oni,  ki  si  se  danes 
upajo  grajati  takratne  nase  pisatelje,  ker  niso  ob  enem  z  gajico  spre- 
jeii  tudi  ilirscine  za  nas  knjizevni  jezik.  Ta  periodna  kaca  mislim,  da  bo 
preverila  koncno  vsakega,  ki  je  dosedaj  niislil,  da  bi  se  bila  daia  ilir- 
scina  uvesti  v  nase  Ijudske  sole.  Saj  je  celo  uvajanje  lokainega  jezika  v 
Ijudskosolski  pouk  bilo  v  oceh  takratnjih  birokratov  naperjeno  zoper 
„dobre  naniene  vlade"!  in  izza  ceskohrvatskega  pravopisa  jim  je  grozil 
vsaj  iz  prihodnosti  —  panslavizem  --  „Sympathien  fiir  selbe  (die  Sla- 
ven)." Kdor  vse  to  preudari,  ne  bo  mogel  dovolj  visoko  ceniti  na- 
rodno  politicnega  instinkta  in  uma  Preserna  in  Bleiweis  a,  ki  sta  nas, 
odlocivsi  se  za  slovenscino,  obvarovala  pred  riskiranimi  eksperinienti  in 
polozila  soliden  temelj  nasemu  rednemu  slovstvenemu  razvitku. 


Dr.  Ivan  Prijatelj  :  Bleiweis  in  drugi  — ■  pred  policijo.  259 

Zdi  se,  da  to  porocilo  Uhrerjevo  ni  imelo  dru^ih  posle- 
sledic,  kakor  edino  to,  da  je  dal  Sedlnitzky  stev.  3.  „Novic" 
z  osumljenim  Cafovim  clankom  eiiemu  svojih  dunajskih  slo- 
vanskih  cenzorjev  v  presojo.  Cenzor  je  moral  biti  Ceh,  kakor 
kaze  deloma  cehizovan  naslov  „Novic"  v  njegoven  porocilu  in 
pa  podpis  —  Nejebse !  Porocilo,  datovano  z  dne  20.  avg.  1845, 
izvaja  :  „Von  den  in  der  vorliegenden  Zeitung  enthaltenen  Ar- 
tikeln  ware  nur  der  Aufsatz  Seite  10  u.  11  „Gruss  an  alle 
Sloven  en"  (!)  aus  politischen  Rucksichten  wegen  seiner  pan- 
slavistischen  Tendenz,  nnd  wegen  der  darin  herrschenden 
feindseligen  Gesinnung  gegen  die  deutsche  Regierungs-Maxime, 
zu  beanstanden  gewesen."  Nato  podaja  cenzor  kratko  vsebino 
Cafovega  clanka  brez  vsakih  drugih  opomb.  Tretjo  tocko,  v 
kateri  govori  pisatelj  o  tern,  da  ni  treba  dajati  otrokom  za 
solska  darila  nemskih  knjig,  si  je  tudi  v  tern  porocilu  Sedl- 
nitzky dvakrat  s  svincnikom  obcrtal. 

O  kakem  daljnjem  postopanju  proti  „Novicarn"  po  tern 
povodu  ni  najti  nobenega  sledu  v  aktih  policijskega  in  cen- 
zurnega  dvornega  urada,  iz  katerega  je  bil,  kakor  se  vidi, 
zaenkrat  srecno  pregnan  strah  pred  — •  slovenskim  pansla- 
vizmom. 


17* 


Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu, 

Napisal  Ivan  Grafenauer. 


Ni  se  vse  tako  jasno  v  Levstikovi  biografiji,  kakor  bi  si 
clovek  zelel,  najbolj  zategadelj,  ker  zivljenjepisni  dokumenti, 
pisma,  akti  itd.,  ticoci  se  Levstika,  domala  sploh  se  niso  izdani 
in  so  torej  raziskovalcu  vecinoma  nepristopni.  —  Tudi  v  teh 
vrsticah  ne  morem  priobciti  ravno  obilo  novega  gradiva,  pac 
pa  hocem,  v  kolikor  je  to  iia  podlagi  dozdaj  nam  znanih  do- 
kumentov  mogoce,  nekoliko  razjasniti  hronologijo  njegovega 
zivljenja  od  leta  1853  do  1858,  ki  je  se  najbolj  temna. 

Najprej:  kaj  pravijo  o  tern  casu  Levstikovi  zivljenjepisci? 
V  postev  prideta  samo  Fr.  Levec^  in  Jos.  Stritar^);  drugi  zivlje- 
njepisci'^) nimajo  samostojnega  biografskega  gradiva,  vsaj  za 
to  dobo  ne.  Najprej,  kaj  pravi  Levee?  Leta  1853.  je  dovrsil 
Levstik  brez  mature  osmi  gimnazijski  razred  in  je  odsel  na  Dunaj. 
„Tu  je  pri  jezuvitih  v  palaci  vojvode  Modeneskega  v  Beatricinih 
ulicah  na  Kostanjevici  prebil  nekak  noviciat^),  potem  pa  go- 
jenec  nemskega  viteskega  reda  bil  poslan  v  duhovsko  seme- 
nisce  v  Olomuc,  kjer  se  je  v  kratkem  popolnoma  udomaciK 
Akoravno  je  z  izvrstnim  uspehom  zvrsil  prvi  semester  bogoslov- 

•)  Levstikovi  ^zbrani  spisi,  V.  zvezek,  Ljubljana  1895.  str.  309. — 352. 
—  Popravke  gl.,v  Zigonovi  razpravi  „Donesek  o  razmerju  med  Janezicetn 
in  Levstikom",  Casopis  za  zgodovino  in  narodopisje,  IV.  (Maribor  1907) 
str.  85.— 17L,  posebej  se  str.  93.-94.,  97.-99.,  129.  — 130. 

2)  Ljubljanski  Zvon,  IX.  (1889.),  str.  13.-27.,  79.-84.  =  Jos.  Stri- 
tarja  zbrani  spisi,  Vll.,  Ljubljana,  1899,  str.  139.  — 177;  gl;  tudi  „Spomine" 
v  ^Lesnikih"  druzbe  sv.  Mohorja  v  Celovcu  (1906),  posebno  st.  7.  (Juntez), 
str.  192—202. 

3)  Literaturo  gl.  pri  Glaserju,  Zgodovina  slovenskega  slovstva,  III., 
str.  311. 

*)  Po  obvestilu  o.  Karla  Leiferta  D.  J.  na  Dunaju  nimajo  tarn  pri 
jezuitih  o  Fr.  Levstiku  nobenega  zapiska,  iz  cesar  sledi,  da  o  kakem 
pravem  noviciatu  pri  jezuitih  na  Dunaju  ne  more  biti  govora.  Noviciata 
jezuitje  tacas  na  Dunaju  sploh  niso  imeli,  ker  so  prisli  oficialno  tja  sele 
ieta  1856.  Leta  1853.  so  bivali  samo  trije  ocetje  mimogrede  v  palaci  voj- 
vodinje  Modenske,  ki  jim  je  iz  prijaznosti  prepustila  nekoliko  sob.  Kakor 
vse  kaze,  je  Levstik  bival  pri  teh  ocetih  le  mimogrede  (nekoliko 
tednov  kvecjemu)  na  poti  v  Olomuc. 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu.  261 

nih  studij,  je  bil  radi  „bogokletnosti"  in  „razuzdanosti"  svojih 
„Pesmi",  ki  so  izsle  tisti  cas  (1854)  v  Ljubljani,  iz  semenisca 
izkljucen,  ko  jih  ni  hotel  preklicati.  Z  viatikom  100  gl.  je  sel 
Levstik  na  Dunaj,  kjer  se  je  hotel  zapisati  v  tehniko,  ker  ni 
imel  mature,  a  je  rajsi  hodil  poslusat  Miklosicha  in  se  pomen- 
kovat  s  starim  Vukom.  Ko  mu  v  nekoliko  tednih  pridejo  novci, 
se  odpravi  pes  v  Ljubljano  in  potem  doniov  v  Spodnje  Retje, 
kjer  so  njegovi  starsi  tisto  leto  (1854)  prodali  hiso  in  kupili 
novo  V  Precni  pri  Novem  Mestu.  Levstik  pa  je  ostal  pri  sosedu 
Iliju  (Jozefu  Oblaku),  dokier  ni  dobil  siuzbe  domacega  ucitelja 
pri  grofu  Pacetu  na  Turnu  pri  Catezu.  Tu  je  ostal  cez  tri  leta. 
Ker  pa  je  en  njegovih  ucencev,  grof  Vilko,  umrP),  drugi,  grof 
Rudolf,  pa  odsel  na  Dunaj  v  Terezijansko  akademijo-),  je  bil 
zopet  brez  kruha  in  zopet  je  bil  pri  sosedu  Iliju  v  Spodnjih 
Retjah,  dokier  ni  prisel  jeseni  leta  1858^)  v  Senozece  in  na 
Kalec  k  Vilharju  za  domacega  ucitelja.^)  —  Potemtakem  bi 
bila  hronologija  sledeca:  pesmi  bi  bile  izsle  se  pred  Veliko 
nocjo  1854.,  po  Veliki  noci  bi  bili  Levstika  izkljucili  in  po 
nekolikotedenskem  bivanju  na  Dunaju  bi  se  bil  odpravi!  domov 
k  Oblaku,  kamor  bi  bil  dospel  najbrze  okrog  junija  meseca; 
od  poletja  1854  do  jeseni  1857  —  cez  tri  leta  —  pri  Pacetu,  potem 
do  jeseni  1858.  pri  Oblaku. 

To  bi  bilo  vse  dosti  jasno  in  verjetno;  motilo  bi  nas 
samo  pismoAntona  grofa  P  ace  ta,  objavljeno  v  „Levstikovih 
zbranih  spisih"  I.  305.,  kjer  govorj  samo  o  „priblizno  2'  o  letih" 
Levstikove  siuzbe  pri  Pacetovih.  Cas  izstopa  je  priblizno  trden 
(jesen  1857)  —  dasi  drugi  Levcev  razlog,  vstop  Rudolfov  v 
Terezijansko  akademijo,  ne  stoji,  je  prvi  dovolj  trden,  da  so 
lahko  nastale  razmere,  v  katerih  je  bil  Levstik  potem  nepo- 
treben  —  torej  bi  se  vstop  v  sluzbo  premeknil  za  pol  leta 
naprej,  t-  j.  do  pomladi  1855.  —  A  komu  naj  bolj  verjamemo, 
Pacetu  ali  Levcu?  Pace  je  sicer  crpal  iz  lastnih  spominov,  a 
bil  je  leta  1857.  se  zelo  mlad,  Levstik  ga  je  ravno  sele  zacel 
poucevati;  Levee  pa  je  dobil  vecino  svojih  podatkov  od  Lev- 
stika  samega,   deloma   se   na   Dunaju,   deloma  potem  v  Ljub- 


1)  Umrl  je  v  Turnu  pri  Sv.  Krizu  dne  8.  septembra  1857.  in  je  bil 
dne  10.  septembra  1857.  pokopan  pri  Sv.  Petru  pod  Novim  Mestom.  Lev- 
stikovi  zbrani  spisi,  I.  zv  ,  str.  305. 

-)  Ravnateljstvo  tega  zavoda  me  je  prijazno  obvestilo,  da  Rudolf 
grof  Pace,  rojen  1.  1847.,  1.  1857.  se  ni  prisel  v  zavod,  niarvec  da  je  bil 
gojenec  Terezijanske  akademije  od  1.  1863.,  do  1870. 

■^)  Levee  pise  leto  1859.  Toda  Avg.  Zigon  je  v  „Casopisu  za  zgo- 
dovino  in  narodopisje",  IV.  (1907),  str.  91.,  97.-99.,  na  podlagi  pisma 
ucitelja  Sorina  z  dne  24.  avgusta  1858.  in  Janezicevih  pisem  z  dne  13. 
oktobra  in  6.  novembra  1858.  dokazal,  da  je  Levstik  dospel  k  Vilharju 
ze  jeseni  1858.  ne  sele  1859. 

1)  Glej  Levstikove  zbrane  spise,  V.  zvezek,  str.  316,-320. 


262  Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu. 

Ijani;  Levee  je  poleg  tega  poznal  Pacetovo  pismo,  saj  je  bila 
iijemu  samemu  pisano  in  .ga  je  sam  objavil;  zakaj  se  tore]  ni 
drzal  pisma?  Pac  zato,  ker  je  imel  v  spominu  gotovejse  izpo- 
rocilo  iz  Levstikovih  ust.  Tako  bi  clovek  mislil;  samo  pojasnila 
bi  bili  zeleli  od  zivljenjepisca  za  to  razliko.^) 

A  videli  bomo,  da  stvar  ni  tako  jasna  in  preprosta,  zakaj 
Stritarjevi  dati  v  njegovem  „berilu"  se  prav  slabo  skladajo  z 
dati  Levceve  biografije.  Ko  so  Levstikove  pesmi  izsle  v  Ljub- 
Ijani,  pravi  Stritar,  je  bil  v  osmem  razredu,  ne  vec  v 
Alojzljeviscu.  Dijaki  so  slastno  prebirali  drobno  knjizico,  „ucili 
so  se  pesmi  na  pamet  in  deklamovali  jiii  v  slovenski  uri".  Toda 
nekaterim  so  se  zdele  njegove  pesmi  nevarne,  posebno  nekemu 
duhovnemu  gospodu  na  Ijubljanski  gimnaziji,  in  delali  so  urno. 
Najprej  so  zasegli  dijakom  vse  njihove  iztiske;  ko  so  si 
hoteli  kupiti  novih,  pri  Blazniku  ni  bilo  vec  „Levstika",  vse  je 
bilo  „razprodano",  to  se  pravi  pod  pecatom.  Medtem  pa  je 
Stritar  se  zmeraj  pridno  dopisoval  Levstiku  v  Olomuc  in  pre- 
jemal  odgovore,  ki  jili  je  potem  javno  v  soli  prebiral.  Tako 
pozornega  poslusalstva  ni  imel  nobeden  ucitelj,  tudi  ne  ucitelj 
verozakonski !'-)  „To  ni  bila  vec  nepokorscina,  to  je  bil  upor", 
pravi  Stritar.  Nekoc  pa  je  bil  oni  vsemogocni  duhovni  gospod^ 
pravi  vodja  gimnazije,  v  fizikalnem  kabinetu  poleg  ucne  sobe 
8.  razreda  in  je  poslusal  tako  branje,  nakar  je  zastavil  vse^ 
da  bi  bil  Stritar  izkljucen,  a  resil  ga  je  ucitelj  latinscine  in 
grscine,  Peter  Petruzzi.^)  Kar  se  mu  pa  ni  posrecilo  v  Ljubljani 

>)  Avg.  Zigon  se  pa  drzi  raji  Paceta,  ko  pravi:  „PrebiI  je  izmed 
teh  let  (t.  j.  1854.— 1858.)  m  e  n  d  a  skorajda  celo  prvo  leto  pri  „Iliji"  v 
Spodnjih  Retjah";  a  podcrtani  .menda"  kaze  dost!  jasno,  da  s  sodba 
se  ni  bil  golov,  i(0  je  to  zapisal. 

-)  Ucitelj  verouka  v  tein  razredu  je  bil  Anton  Globocnik.  Gl.  Pro- 
gramm  und  Jahresbericht  des  k.  k.  akademischen  Gymnasiums  zu  Lai- 
bach  fiir  das  Schuljahr  1855  (t.  j.  1854/5'5~,  str.  16.  in  20.,  program  prejs- 
njega  leta  pa  str.  14.  in  18  )  —  Citat  po  Ljublj.  Zvonu,  IX.,  20.  =  Jos. 
Stritarja  zbrani  spisi,  VII.,  153. 

3)  Dr.  Jos.  Tominsek  je  mislil  (Ljubljanski  Zvon  XXVI.  str.  402.), 
da  je  ovadil  Stritarja  profesor  fizike  dr.  H.  Mitteis,  in  sicer  na  podlagi  tega, 
da  je  ovaditelj  prisluskoval  V  fizikalnem  kabinetu.  A  ovaditelj  je  bila  druga 
oseba.  Iz  Stritarjeve  stilistike  (,Bilo  je  tedaj  v  Ljubljani  nekoliko  moz, 
sosebno  duhovnih  gospodov  —  eden  (sc.  duhovni  gospod!)  na 
gimnaziji  nasi  —  ki  niso  bili  navduseni  za  mladega  pesnika")  se  ze  da 
sklepati,  da  je  bil  doticni  gospod  duhovni  gospod,  posebno  se,  ker 
Stritar juni  mogel  pozabiti,  da  se  ni  dal  pregovoriti 
za  vstop  V  semenisce,  Mitteis  pa  ni  bil  duhovnik,  pac  pa  Metelko 
in  Anton  Globocnik;  Jos.  Kogej  in  Janez  Jelenc  kakor  tudi  Jan.  Solar  in 
Ant.  Brodnik  kot  suplentje  ne  pridejo  v  postev,  kadar  se  govori  o  p  r  a- 
V  e  rn  vodju  zavoda.  Metelko  ni  znan  kot  tak  mogocnez ;  ostane  torej 
samo  se  Anton  G  I  o  b  o  c  n  i  k,  u  c  i  t  e  1  j  verouka.  Da  je  bil  Lev- 
stikov  ovaditelj  Globocnik,  mi  je  poleg  tega  povedal  se  g.  nadzornik  Fr. 
Levee.  Iz  tega  se  tudi  razvidi,  zakaj  je  Stritar  nalasc  dejal,  da  tudi 
ucitelj  verozakonski  ni  imel  tako  pozornega  poslusalstva  kot  on, 
ko  ie  nre^""^'  Levstikova  pisma. 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu.  263 

proti  Stritarju,  je  Antonu  Globocniku,  zakaj  ta  je  bil  ovaditelj. 
uspelo  V  Olomucu  proti  Levstiku:  Levstik  je  bil  izkljucen.  Bival 
je  nekoliko  casa  na  Dunaju,  prisedsi  v  Alaribor  je  vrgel  zadnji 
krajcar  v  Dravo  in  se!  potem  domov,  kjer  je  dobil  mesto  od- 
gojitelja  na  neki  grascini  na  Dolenjskem,  odkoder  se  je  vrnil 
potem  zopet  domov  k  „Iliju".^) 

Giavna  razlika  med  Levcevimi  in  Stritarjevimi  dati  je 
cas  Levstikove  izkljucitve.  Po  Levcu  bi  se  bilo  to  zgo- 
dilo  po  Veliki  noci  leta  1854.,  po  Stritarju  pa  sele  prihodnje 
solsko  leto  (1854/55);  po  Stritarju  bi  bile  tudi  Levstikove 
pesmi  izsle  sele,  ko  je  bil  on  v  osmi  soli,  torej  sele  jeseni 
1854,  ne  pa  v  prvi  pomladi,  kakor  bi  se  moralo  sklepati  po 
Levcevih  podatkih.  In  zdaj  se  nam  vriva  nebroj  vprasanj,  ki 
nanje  brez  novih  virov  ne  bi  mogli  odgovoriti :  ali  je  bil  Lev- 
stik samo  en  semester  v  olomuskem  duhovskem  semeniscu, 
ali  je  bil  eno  leto,  ali  se  dalje;  ce  jebil  gori  samo  en  tecaj  in 
je  bil  izkljucen  v  solskem  letu  1854  55.  kakor  pravi  Stritar, 
kje  je  bil  do  svojega  vstopa  v  semenisce,  ker  je  na  Dunaju 
pri  jezuitih  mogel  bivati  samo  nekoliko  dni,  kvecjemu  nekaj 
tednov? 

Navidezno  se  nam  zdi,  da  je  mogoce  resiti  ta  vprasanja, 
to  kolebanje  med  Levcem  in  Stritarjem,  na  podlagi  nekega  iz- 
porocila  Stritarjevega  v  njegovem  „berilu"  o  Levstiku  v  zvezi 
z  nekim  mestom  v  Levstikovem  „Popotovanju  iz  Litije  do  Ca- 
teza".  Stritar  nam  pripoveduje,  da  so  igrali  Levstik,  on,  neki 
uradnik,  neki  dijak  in  neka  deklica  iz  Kocevja  v  gostllni  zunaj 
Lasc  Levstikovo  igro  „Juntez"  :  Junteza  upijanita  dva  dijaka  in 
„komisar",  da  mu  vzamejo  hcer.  Zefrancku  namenjeno,  da  bi 
se  porocil  dijak  z  njo.  Ljudstvo  je  bilo  z  igro  zelo  zadovoljno, 
neki  gorenjski  kupec  pa  se  je  jezil  na  „te  potepuhe",  ki  so 
upijanili  moza  in  ga  hocejo  se  okrasti,  in  je  pretil,  da  ga  ne 
bo  vec  v  to  krcmo,  kjer  se  take  stvari  dogajajo.-)  Temu  pa 
sledi  oni  za  nas  vazni  odstavek:  „Lepa  vecerja,  katero  nam  je 
napravila  hvalezna  krcmarica,  koncala  je  lepi  vecer,  Ob  enem 
smo  tu  obhajali  Levstikovo  slovo.  Odhajal  je  na  Pivko  za  od- 
gojitelja  k  znanemu,  jako  cislanemu  pesniku  in  skladatelju 
slovenskemu."^j  Doticno  mesto  v  „Popotovanju"  pa  se  glasi : 
„Igrali  so  pred  tremi  leti  v  Lascah  ucenci  kratko  burko  v 
domacem  jeziku,  in  vidil  sem,  kako  so  prosti  Ijudje  na  uho 
vlekli  in  kazali,  da  jim  je  vsec.""')    Povsem   jasno  nam  je,    da 

0"GTej  Ljublj.  Zvon,  IX  (1889),  str.  18.— 21.  =  Jos.  Stritarja  zbrani 
spisi,  VII  ,  str.  150.— 155. 

-')  Gl.  Ljublj.  Zvon  IX.  str.  26—27.  ^-  Jos.  Stritarja  zbr.  spisi  VII, 
164-166. 

3)  Glej  Ljublj.  Zvon,  IX.,  27.  =  Jos.  Stritarja  zbrani  spisi,  VII.,  166. 
Doticni  pesnik  in  skladatelj  je  M.  Vilhar. 

*)  Glej  Levstikove  zbr.  spise,  III,  187. 


264  Ivan  Grafenauar:   Opazke  k  Levstikovemu  zivijenjepisu. 

morata  biti  „Juntez",  ki  ga  omenja  Stritar,  in  oiia  kratka  burka 
eno  in  isto.  Stritar  se  je  torej  zmotil,  ko  je  dejal,  da  je  tacas 
Levstik  odhajal  k  Viliiarju,  ker  je  tja  odsel  sele  jeseni  leta 
1858,  in  je  bil  ta  odstavek  „Popotovanja"  ze  natisnjen  v  4. 
stevilki  prve  polovice  prvega  letnika  „Slovenskega  Giasnika", 
1.  aprila  1858;  in  tu  govori  Levstik  o  tern,  da  so  igrali  di- 
jaki  to  burko  pred   tremi  leti. 

Ker  pa  nimamo  vzroka  dvomiti  o  verodostojnosti  Stritar- 
jevi  zastran  Levstikovega  slovesa  pred  odhodom  na  odgojitelj- 
sko  mesto  sploh,  nioramo  sklepati,  da  se  Levstik  po  ,,Junte- 
zovem"  veceru  ni  odpravil  na  Notranjsko  k  M.  Vilharju,  pac 
pa  na  Dolenjsko  k  grofu  Pacetu.  —  In  res  je  Stritar  to  po- 
moto  sam  popravil  v  svojiii  „Spominiii",  objavljenih  v  „Lesni- 
kih"  Druzbe  sv.  Mohorja,  v  7.  oddelku,  naslovljenemu  „Jun- 
tez".0  Tu  namrec  pise  (str.  193.):  „Blizal  se  je  cas,  ko  je 
moral  (Levstik)  zapustiti  svoje  Ijube  Lasce  in  nas  ter  odriniti 
tja  doli  na  Dolenjsko,  kjer  je  bil  dobil  sluzbo  za  domacega 
ucitelja  pri  grofu  Pace-tu."  V  sledecem  potem  pripoveduje, 
kako  so  igrali  Junteza  —  nekaj  ga  je  celo  po  Levstikovem  ro- 
kopisu  dal  datisniti  (str.  194—501.)  —  in  kako  so  se  potem 
poslovili  od  Levstika. 

Kdaj  pa  je  bilo  to  ?  Odvisno  je  od  tega,  kdaj  je  Levstik 
napisal  omenjene  besede.  Velik  del  „Popotovanja"  je  Levstik 
gotovo  ze  zgotovil  pozimi  leta  1857,  kajti  v  prvih  dveh  „Glas- 
nikovih"  stevilkah  je  izsla  priblizno  ravno  polovica  vsega  „Po- 
potovanja".  Ker  se  kaze,  da  je  Janezic  1.  aprila  objavil  v 
„Glasniku"  samo  se  zadnji  kos  rokopisa,  kolikor  ga  je  imel 
V  rokah  (v  „Glasniku"  poldruga  stran  I.  113.  — 114.),  je  mo- 
ralo  biti  to  mesto  pisano  vsaj  se  fcbruarja  1858.^)  „Pred  tremi 
leti"  je  torej  s  stalisca  pisateljevega  prej  konec  pocitnic  1. 
1854.  ko  pa  leta  1855. ;  na  Veliko  noc  1855.  je  pa  tezko  mi- 
sliti  ze  radi  dijakov-igralcev,  pa  tudi  radi  tega,  ker  je  Velika 
noc  cerkveno  prepovedan^cas  za  hrupne  prireditve,  kar  je  bilo 
tacas  gotovo  odlocilno.  Ce  je  pa  Levstik  s  tovarisijo  koncem 
pocitnic  1854.  igral,  odhajajoc  k  Pacetu,  „Junteza",  ni  mogel 
biti  izkljucen  iz  olomuskega  semeniska  sele  recimo  pozimi 
1854/55  ali  celo  pomladi  1855-  Prav  bi  imel  torej  Levee  in 
ne  Stritar.  —  Toda  tak  sklep  bi  bil  mocno  prenagel.  Levstik 
se  je  mogel  postaviti  tudi  na  stalisce  bralcevo,  ki  bi  pozneje 
njegove    besede    tiskane  bral  in  bi  racunil  od  1.  1858.  tri  leta 


1)  Jos.  Stritar,  „Lesniki",  knjiga  za  odraslo  mladino,  Celovec,  1905, 
str.  192—202. 

~)  Popraviti  morain  tu  se  Zigonovo  pomoto  v  „Casopisu  z.  zgod. 
nar.'  IV.  88,  kjer  pravi,  da  je  sklep  „Popotovanja"  izsel  sele  v  6.  ste- 
vilki I.  „Glas:iikovega"  letnika.  Tiskan  je  namrec  ze  v  5.  stevilki,  str. 
136.-141. 


Ivan  Grafenauer :   Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu.  2o5 

nazaj  in  bi  moral  misliti  na  leto  1855;  natancnejsega  casov- 
nega  dolocila  ni  dal,  torej  se  mu  je  lahko  zdel  zadosten 
ze  tudi  povrsen  racun  po  koledarskih  letih.  Gotovega  torej  tudi 
tukaj  nic  ni. 

Tako  je  bilo  stanje  tega  vprasanja  do  leta  1906.,  ko  je 
naznanil  profesor  K.  Strekelj  v  „Casopisu  za  zgodovino  in  na- 
rodopisje"^)  knjigo  varsavskega  vseuciliscnega  profesorja  V.  A. 
Franceva  „Materialy  dlja  istorii  slavjanskoj  filologii.  Pistma 
kh  Vjaceslavu  Hanke  izt  s'.avjanskicht  zemelij,  Varsava  1905." 
V  tej  knjigi  sta  objavljena  dva  Levstikova  lista,  ki  ju  je  pisal 
z  Dunaja  v  Prago  Vaclavu  Hanku.  Hankov  odgovor  na  prvo 
Levstikovo  pismo  je  nasel  Avg.^Zigon  med  Levstikovimi  pa- 
pirji,  objavil  ga  pa  je  prof.  K-  Strei<elj  v  „Casopisu  za  zgodo- 
vino in  narodopisje."'-^)  V  prvem  pismu  ponuja  Levstik  svoj 
prevod  „Kraljedvorskega"  rokopisa  za  priineren  honorar  Hanku, 
ker  je  cul,  da  sprejema  vse  slovanske  prevode.  Zeli  pa  ho- 
norar, ker  je  v  zelo  zalostnih  razmeraii.  Potem  pripoveduje  o 
nesreci,  ki  ga  je  v  Olomucu  zadela  radi  njegovih  pesnii  vsled 
ovadbe  nekega  Ijubljanskega  duhovnika.  Pripoved  se  popoi- 
noma  strinja  s  tern,  kar  pravi  o  tej  stvari  Stritar  v  svojem 
..berilu"  o  Levstiku.  Novo  nam  pa  je  pred  vsem  sledece : 
„Sie  („Pesmi")  wurden  von  einem  Suppienten,  der  zugleich 
Pater^)  ist,  am  Gymnasium  zu  Laibach  als  Vorlesebuch  ein- 
gefiihrt,  aber  die  Folge  war  eine  traurige."*)  Dijakom  so  nje- 
gove  „Pesmi"  javno  zaplenili  in  neki  duhovnik  Ijubljanski 
(t,  j.  Anton  Globocnik)  ga  je  ovadil  pri  semeniskem  rav- 
nateiju  v  Olomucu.  Ta  je  verjel  denunciaciji  vse,  njemu  nice- 
sar,  vsled  cesar  je  moral  iti  iz  semenisca,  ker  ni  hotel  svojih 
pesmi  preklicati.  „Jetzt  ist  er  (t.  j.  on  sam,  Levstik)  in  Wien 
und  gedenkt  die  Philosophic  zu  studieren."  Pismo  je  datovano 
z  Dunaja  20.  januarja  1855. 

To  pismo  nam  je  jako  dragocenol  Sicer  ne  govori  prav 
nic  o  tem,  kdaj  se  je  vse  to  godilo  v  Ljubljani  in  v  Olomucu, 
toda  kljuc  za  resitev  imamo  zdaj  v  rokah.  Prvic  lahko  trdimo, 
da  Levstik  se  ne  more  biti  dolgo  na  Dunaju,  da  je  marvec 
sele  pred  kratkim  casom  dospel  tjakaj,  ker  pravi,  da  sele  n  a- 
merava  tu  na  Dunaju  studovati^filozofijo,  t.  j.  seveda  slovan- 
sko  jezikoslovje  pri  Miklosichu.  Se  dragocenejsa  pa  je  druga 
vest,  ta  namrec,  da  je  suplent- duhovnik  vpeljal  njegove 
„Pesmi"  kot  solsko  berilo  na  Ijubljanski  gimnaziji  in  da  je  to 


')  Gl.  nav.  delo,  III.  (1—2  zv.),  str.  95.-99. 

2)  Gl.  IV.  letnik  (1907)  str.  171  in  dalje. 

3)  Tukaj  rabi  Levstik  besedo  Pater  pac  v  pomenu,  kakor  se  slisi 
na  Moravskem  in  Ceskem,  kjer  se  z  njo  zaznamuje  cudi  navaden  svetni 
duhovnik.    Opomba   K.  Streklja  v  CZgN,,  III.  96. 

*)  Gl.  CZgN.,  HI.,  96.  in  Francev,  Materialy,  str.  617. 


266  Ivan  Grafenauer :  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu. 

bilo  povod  za  postopanje  ostale,  na  zavodu  zaposlene  duhov- 
scine  (sosebno  torej  A.  Globocnika)  zoper  Levstikove  pesmi  in 
pesnika  samega. 

Kdo  je  bil  ta  suplent-duhovnikr  V  postev  moreta  priti 
samo  solski  leti  1853/54  in  1854/55.  V  solskem  letuJ853/54 
sta  bila  na  Ijubljanski  gimnaziji  dva  suplenta,  Janez  Solar  in 
Anton  Brodnik,  oba  duhovnika  ;  a  prvi  je  ucil  samo  v  prvih 
treh  razredih,  slovenscine  nikjer,  drugi  pa  je  sicer  ucil  sloven- 
scino,  toda  samo  v  obeli  odeikih  f^rvega  razreda,  v  drugih 
razredih  pa  sploh  ni  imel  opraviti.')  Solsko  leto  1853/54  torej 
ne  more  priti  v  postev  za  Levstikovo  zadevo,  zakaj  v  prvem 
razredu  se  pac  Levstikove  pesmi  niso  prebirale  kot  solsko 
stivo.  —  V  naslednjem  solskem  letu  (1854,55)  je  prisel  vsled 
razpisadezelne  vlade  zdne4.  oktobra  1854.  nanovo  kotsuplent  na 
zavod  svetni  duhovnik  Jozef  Kogej,  ki  pa  je  ucil  samo  v  obeh 
oddelkih  I.  razreda  latinscino,  nemscino  in  zemljepisje,  Anton 
Brodnik  pa  ravnotako  samo  v  I.  a  in  b  latinscino,  nemscino 
in  matematiko.^)  Ostaneta  nam  torej  samo  se  dva:  Janez  ^6- 
lar,  ki  je  ucil  od  15.  septembra  do  14.  novembra  1854.,  t.  j. 
do  svojega  imenovanja  za  pravega  profesorja  v  Celju  (min. 
odlok  z  dne  30.  oktobra  1854,  st.  16523),  Jatinscino,  grscino, 
zgodovino  in  slovenscino  v  II.,  IV„  V.  in  VI.  razredu  19  te- 
denskih  ur,'^)  in  Janez  leienc,  imenovan  za  suplenta  po  Solar- 
jevem  odhodu  (razpis  dez.  vlade,  27.  novembra  1854.);  ucil  je 
poleg  drugih  predmetov  tudi  slovenscino  v  I.  a  in  b,  II.,  III. 
in  VI.  razredu.^) 

Kateri  je  pravi?  Pogjejmo!  Levstik  je  dne  30.  januarja 
1855.  pisal  z  Dunaja  Hanku  v  Prago.  Prej  pa  se  je  zgodilo 
najprej,  da  je  suplent-duhovnik  rabil  Levstikove  „Pesmi"  za 
solsko  stivo,  potem,  da  je  ostala  duhovscina  to  izvedela  in 
po  ravnatelju  Necasku  dala  dijakom  odvzeti  njihove  iz- 
vode;"')     nadalje    je    sledilo    dopisovanje   med   Stritarjem  in 

1)  Gl.  Jahresbericht  und  Programm  des  k.  k.  akademischen  Gym- 
nasiums zu  Laibach  fur  das  Schuljahr  1854,  str.  18.  —  Da  sta  oba,  Solar 
in  Brodnik,  duhovnika,  se  sicer  iz  tega  mesta  ne  razvidi,  pac  pa  za  S6- 
larja  iz  Jzvestja"  za  prihodnje  solsko  leto  (1855),  str.  24.,  za  Brodnika 
pa  iz  Jzvestja"  za  solsko  leto  1856.,  str.  22. 

••')  Gl.  Jahresbericht  etc.  fur  das  Schuljahr  1855.,  str.  24.  in  20. 

^)  Glej  Jahresbericht  etc.  fur  das  Schuljahr  1855,  str.  24.  in  20. 
Latinscine  v  11.  je  bilo  8  ur,  grscine  v  IV.  4  ure,  zgodovine  v  vseh  raz- 
redih enako  po  3,  slovenscine  pa  po  2  uri.  Po  nekoliko  nejasnem  bese- 
dilu  Jzvestja"  bi  bil  ucil  lat.  11.  (8  ur),  grsc.  IV.  (4  ure),  zgod.  V.  (3), 
slov  VI.  (2  uri),  a  to  da  samo  17  ur;  ucil  je  torej  slovenscino  (2  uri  tudi 
v  V.  razredu. 

*)  Glej  Jahresbericht  etc..  f.  d.  Schj.  1855,  str.  20.  in  24. 

5)  To  se  pa  ni  zgodilo  tako  kmalu,  kar  lahko  sklepamo  iz  Stritar- 
jevih  besed,  da  so  se  dijaki  Levstikovih  pesmi  ucili  na  pamet  in  jih  de- 
kiamovali  v  slovenski  uri.  To  se  torej  ni  godilo  eno  uro  ali  drugo,  ampak 
dalje  casa.  Prim.  Stritar,  zb.  spisi  VII.,  150. 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu.  267 

Levstikom.  ki  mu  Globocnik  gotovo  ni  precej  prisel  na  sled, 
nato  disciplinarno  postopanje  proti  Stritarju  in  ovadba  zoper 
^Levstika;  potem  sele  sledi  izkljucitev  Levstikova  iz  semenisca 
V  Oiomiicu,  nakar  je  popotoval  Levstik  pes^  iz  Olomuca  na 
Dunaj.  To  vse  se  ni  moglo  zgoditi  sele  po  15.  novembru,  ne- 
glede  na  to,  da  se  zacetnik  kakor  Jelenc  ne  bi  bil  upal  uvesti 
Levstikovih  pesmi  kot  solsko  stivo,  ne  da  bi  bil  prej  vprasal 
kakega  .,starejsega  gospoda".  ^Vse  govori  torej  za  to,  da  je 
oni  suplent-duhovnik  J  a  ne  z  Solar,  znan  pozneie  kot  izvr- 
sten  ucitelj,  navdusen  tolmac  staroklasicnih  in  slovenskih  pes- 
nikov  in  iskren  Ijubitelj  slovenskega  naroda,  poznejsi  ucitelj 
Gregorcicev.  Tudi  po  svojem  znacaju  bi  bil  on  zato  najbolj 
zmozen.^j 

Iz  prvega  Levstikovega  pisma  smo  torej  izvedeii,  da  se 
je  gonja  proti  Levstiku  in  njegovim  pesmim  vrsila  v  skrajnih 
mejah  od  15.  septembra  1854  do  30.  januarja  1855.  Konfiska- 
cija  knjig  se  pa  brzcas  pred  oktobrom  se  ni  mogla  izvrsiti, 
tudi  morda  pred  14.  novembroin  se  ne,  ko  je  bil  Solar  se  v 
Ljubljani,  ker  bi  v  tern  slucaju  konfiskacija  bila  grdo,  javna 
osramocenje  ucitelja  pred  ucenci.  Disciplinarno  postopanje  zo- 
per Stritarja  se  je  godilo  brzkone  se  pred  Bozicem  1854.^) 
Levstik  pa  je  moral  biti  izkljucen  malo  pred  ali  ne  dolgo  po 
Novem  letu  1855.  Seveda  je  torej  tudi  umljivo,  da  sluzbe 
pri  grofu  Pacetu  ni  moge!  nastopiti  ze  o  pocitnicah  ali  v  je- 
seni  1854.  Dobrodoslo  pa  nam  je  to  pismo  tudi,  ker  nam  po- 
polnoma  jasno  in  za  gotovo  pove,  da  je  bil  v  zacetku  1.  1855. 
prevod  „Kraljedvorskega  rokopisa"  ze  gotov,  dasi  je  izsel  v 
Celovcu   sele  1.  1856. 

V  odgovoru  na  to  pisrno  (7.  februarja  1855.)  je  zelel 
Hanka,    da    bi   dobil   Levstikove  pesmi ;  posebnega  veselja  pa 


1)  Glej :  Levstikovi  zbrani  spisi,  V.,  318,:  ,Vsi  bogoslovci  so  ga 
spremili  jedno  uro  dalec",  in  „Ljubljanski  Zvon°,  IX.,  21,  g.  Jos.  Stri- 
tarja Zbr.  sp.,  VII.,  155.:  ....  kako  so  ga  tovarisi  vsi,  v  dolgi  vrsti, 
spremili  dalec  v  en  iz  m  e  st  a,  .  .  .  Popotoval  je  pes." 

-j  Glej  o  Jan.  Solarju  Levcev  nekrolos;  v  Ljubij.  Zvonu  III.,  str. 
253.-256.  in  Giaser,  Zgod.  slov.  slovstva,  III /200.,  IV,  33. 

^)  Da  radi  neke  stvari  Stritar  v  I.  tecaju  soisktga  leta  1854'55  ni 
bil  v  posebni  milosti,  dokazujejo  tudi  katalogi  Ijubljanske  gimnazije.  V 
tem  semestru  je  bil  Stritar  po  iokaciji  le  cetrti  odlicnjak  izmed  37  ucen- 
cev  igl.  Tominsek,  Ljubij.  Zvon  XXVI.  402),  docim  je  bil  v  prejsnjem 
letu  V  prvem  tecaju  prvi  izmed  44.,  v  drugem  pa  prvi  izmed  41  ucencev; 
V  drugem  tecaju  185.5  pa  je  bil  ze  zopet  drugi  odlicnjak  in  kot  tak  je 
dobil  tudi  drugo  darilo.  —  V  zadrzanju  pa  je  dobil  Stritar  v  tem  tecaju 
samo  red  ,den  Vorschriften  vollkommen  gemafi',  docim  v  prejsnjem  letu 
obakrat  .musterhaft",  v  drugem  tecaju  1855  pa  ze  zopet  ,sehr  lobens- 
wert".  —  Kaze  se,  da  je  Stritarju  stvar  v  soli  vendar  le  skodovala,  dasi 
ni  bil  izkljucen,  kakor  je  bila  Antona  Globocnika  srcna  zelja.  Protokola 
o  doticni  konferenci  v  arhivu  I.  drz.  gimnazije  v  Ljubljani  nisem  mogel 
najti,  ker  se  protokoli  niso  vsi  hranili. 


268  Ivan  Grafennuer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisii 

ni  kazal  za  to,  da  bi  za  honorar  prevzel  Levstikov  prevod,  ces, 
tezko  bi  ga  bilo  razpecavati;  vendar  pa  ga  vprasa,  koliko  bi 
zahteval  zanj.  Levstik  mu  odgovarja  due  22.  aprila  1855., 
drugo  nedeljo  po  Veliki  noci,  z  Dunaja:  Pesmi  mu  ne  more 
poslati,  ker  mu  zaioznik  nobenega  iztiska-  ne  mara  poslati  ; 
„Kraljedvorski  rokopis"  pa  je  prodal  Druzbi  sv.  Mohorja  v 
Celovcu  in  s  honorarjem  se  je  dozdaj  siromasno  prezivil.  Ker 
pa  zdaj  nima  nobene  pomoci  in  ne  ve,  ne  kam  ne  kod,  prosi 
Hanka  za  podporo.  Upa,  da  bo  v  kratkem  mogel  izdati  drugo 
izdajo  svojih  „Pesmi" ;  knjigarji  v  Ljubljani  in  drugod  bi  jo 
radi  prodajali,  to  ve  za  gotovo;  tudi  odjemnikov  bi  bilo,  saj 
zdaj,  ko  so  njegove  „Pesmi"  pod  pecatom,  hocejo  placevati  za 
njegovo  drobno  knjizico  po  pet  gl.  in  vec,  a  kdor  je  v  njeni 
srecni  posesti,  je  ne  da.  Nato  vprasa,  all  bi  se  mogla  mo- 
goce  natisniti  v  Pragi.  —  Odgovora  Hankovega  na  to  pismo 
ne  poznamo,  tudi  ne,  ali  je  dobil  kaj  podpore  od  Hanka  ali 
ne,  za  gotovo  pa  vemo,  da  Levstikove  skrite  prosnje,  naj  mu 
poisce  zaloznika,  ali  ni  razumel,  ali  pa  ji  ni  mogel  ustreci ; 
zakaj  druge  izdaje  svojih  „Pesmi"  Levstik  ni  dozivel. 

Vse  kaze,  da  se  je  Levstik  kmalu  nato  odpravil  domov, 
toda  22.  aprila  1855,  stirinajst  dni  po  Veliki  noci,  je  bil  Lev- 
stik se  na  Dunaju!  Ostal  je  torej  na  Dunaju  dalje  nego  samo 
„nekoliko  casa"  (Stritar)  ali  „neko!iko  tednov"  (Levee);  ker  je 
prisel  gotovo  ze  kaj  malega  pred  30.  januarjem  in  je  gotovo 
tudi  se  po  22.  aprilu  1855.  nekoliko  casa  cakal  na  Hankov 
odgovor,  je  bival  na  Dunaju  skoro  gotovo  se  kaj  malega  vec 
ko  tri  mesece.  Iz  tega  pa  sledi  tudi,  da  sluzbe  odgojitelja 
pri  grofu  Pacetu  tudi  o  Veliki  noci  1855  ni  mogel  nastopiti, 
marvec  sele  o  pocitnicah  leta  1855,  in  sicer  brzcas  ne  po- 
polnoma  proti  kraju  pocitnic.  Stritar  namrec  pripoveduje,  da  so 
ijudje  po  Levstikoveni  odhodu  na  vsak  nacin  se  hoteli  videti 
„Junteza",  „ce  ne  ze  pravega,  pa  vsaj  ponarejenega.  Se  dolgo 
casa  potem  so  mene,  kjer  sem  bil  v  veseli  druscini,  silili,  naj 
poklicem  Junteza,  ce  tudi  sam.  Kaj  sem  hotel?  Poskusil  sem, 
ce  tudi  je  bil  moj  Juntez  Levstikovemu  podoben,  kakor  cesa- 
rek  grozdu."^)  —  Ce  je  Stritar  po  Levstikoveni  odhodu,  cez  „dolgo 
casa"  se  sam  igral  Junteza,  Levstik  ni  mogel  oditi  k  Pacetu 
sele  proti  koncu  septembra  recimo,  saj  je  tudi  Stritar  moral  v 
zacetku  oktobra  iti  na  Dunaj.  Ali  pa  morda  Stritar  „Junteza" 
ni  igral  vec  o  tistih  pocitnicah  ?  Besedilo  ravno  ni  prevec 
jasno.  Prav  v  zacetku  pocitnic  (tacas,  od  1.  1855.  naprej,  so  se 
zacenjale  s  1-  avgustom  in  nehale  s  30.  septembrom)'-)  pa  tudi 
ni  nastopil  sluzbe;    najprej  govori  proti  temu  „Juntez",    potem 


1)  Stritar,  Lesniki,  str.  202. 

\  Gl.  Jahresbericht  etc   f.  d.  Scliulj    1855.  str.  26. 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjvpisu.  269 

pa  tudi   pesem    „Na   sv.  Roka   dan".^)  Leta    1855    je  namrec 

tudi  po  Dolenjskem  razsajala  kolera  in  na    dan  sv.  Roka  (16. 

avgusta)   tistega    leta    je    prisla    velika  mnozica    Ijudi    k    po- 

driiznici  sv.  Roka  blizu  Spodnjih  Retij  v  velikolaski  zupniji. 
Prisli  so 

.S  Polja,  z  Roba  in  Skocjana, 

Poleg  nasih  farmanov." 

Pesem  pa  dokazuje,  da  je  bil  Levstik  pri  tern  cerkvenem 
shodu  navzoc.  —  Ce  pa  je  prisel  Levstik  sele  o  pocitnicah 
po  16.  avgustu  in  recimo  pred  15.  septembrom)  leta  1855.  k 
grofu  Pacetu,  ni  mogel  biti  pri  njem  ne  „cez  tri  leta"  (Levee), 
niti  „dveli  let  in  pol"  ne  (Ant.  grof  Pace),  temvec  k  vecjemu 
le  kaj  malega  cez  dve  leti,  do  jeseni  1857.  Pozimi  1857/58  je 
bil  namrec  ze  zopet  brez  sluzbe  v  Spodnjih  Retjah  pri  prija- 
telju  Jozefu  Oblaku-Iliju  in  je  pripravljal  in  pisal  „Popoto- 
vanje"  in  »Napake"  na  podlagi  velikolaske  govorice. 

Kolikor  smo  torej  mogli  dognati,  je  od  1.  1853.  do  1858. 
sledece  gotovo:  Brez  mature  je  Levstik  dovrsil  osmi  gimn. 
razred  julija  1853;")  o  pocitnicah  1853  (?)  je  bival  nekoliko 
casa  kot  gost  pri  dunajskih  jezuitih;  v  casu  po  15.  septembru 
in  pred  14.  novembrom  1854  je  prebiral  Jan  Solar  z  ucenci  v  soli 
Levstikove  „Pesmi" ;  pred  30.  januarjem  1855,  prejkone  okrog 
Novega  leta,  je  bil  Levstik  izkljucen  iz  olomuskega  semenisca 
in  je  potem,  pred  30.  januarjem  1855.,  dospel  na  Dunaj,  od- 
koder  je  odrinil  po  22.  aprilu  1855  (brzcas  v  zacetku  majnika) 
pes  proti  domu  v  Ljubljano  in  Lasce.  Po  16-  avgustu  in  pred 
30.  (ali  15.)  septembrom  1855  je  sel  k  grofu  Pacetu  za  doma- 
cega  ucitelja,  kjer  je  ostal  do  jeseni  1857.  Do  jeseni  1858  je 
potem  ostal  pri  „Iliju",  nakar  je  prisel  na  Notranjsko  k  Vil- 
harju.  -- 

Odprto  pa  je  se  vedno  vprasanje,  kje  je  bil  vse  solsko 
leto  1853,54,  ali  je  bil  ves  ta  cas  v  olomuskem  semeniscu, 
ali  je  bil  kje  v  kakem  noviciatu?  Dozdaj  na  to  vprasanje  se 
ne  morem  odgovoriti.  Na  dvakratno  tozadevno  prosnjo  mi 
slavno  ravnateljstvo  kn.  nsk.  duhovniskega  semenisca  v  Olo- 
mucu  dozdaj  se  ni  blagovolilo  nicesar   odgovoriti. 


Naj  sledi  se  kot  dodatek  za  nas  tako  dragocena  kores- 
pondenca  Levstikova  s  Hankom  iz  leta  1855.,  ker 
je  knjiga  Francevova  nam  na  Slovenskem  zelo  tezko  do- 
stopna : 

1)  Levstikovi  zbrani  spisi,  I,  str.  143  —  146.  in  301. 

-)  Pismena  niatura  je  bila  16,  17,  18,  20,  21.  junija,  ustmeni  izpiti 
pa  18—21.  julija;  iznied  3«  ucencev  8.  sole  se  je  javilo  k  izpitu  zrelosti 
samo  19  in  se  izmed  teh  so  stirje  pred  izpitom  odstopili,  ostaiili  15  je 
izpit  napravilo  (trije  z  odliko)  Treba  pa  je  opozoriti  na  to,  da  se  je  tacas 
zrelostni  izpit  potrebovai    samo    za  vstop    na    vseucilisce. 


270  Ivan  GTafenauer:  Opazke  k  Levstikoveinu  zivljenjepisu. 

1. 

(Levstik  Hanku)-^) 

Euer  Wolgeborn! 

Der  Gefertigte  nimmt  sich  die  Freiheit,  an  Euer  Wolge- 
borii,  ohne  Hirer  ehrenden  Bekanntschaft  sich  zu  erfreuen,  den 
gegen-  (str.  617)  wartigen  Brief  zu  richten.  Da  er  in  Erfah- 
rung  gebracht,  dass  Sie  alle  slavischen  Obersetzungeii  dcr 
,.Ko  n  igi  n  h  of  er  Han  d  sc  hr  if  t"  annehmen,  urn  sie  den  schon 
bis  jetzt  existirenden  beizuschliessen,  so  wagt  er  hiemit  eine 
„s  1  0  V  e  n  i  s  c  h  e"  Ubersetzung  der  gesammten  im  „rukopis" 
vorkommenden  Gedichte  gegen  ein  anstandiges  Honorar  an- 
zubieten.  Er  wiirde  wol  nicht  davon  erwahnen,  wenn  er  ietzt 
nicht  in  einer  sehr  beangstigenden  Lage  ware-  Er  iiat  einen 
Band  „s  1  o  ve  n  i  s  c  h  e  r"  Gedichte  erscheinen  lassen,  die  sich 
in  seinem  Vaterlande  einer  enthusiastischen  Aufnahme  zu  er- 
freuen die  Ehre  hatten.  Sie  wurden  von  einem  Supplenten,  der 
zugleich  Pater  ist,  am  Gymnasium  zu  Laibach  als  Vorlesebuch 
eingefiihrt,  aber  die  Folge  davon  war  eine  traurige.  Die  am 
Gymnasium  bethatigte  iibrige  Geistlichkeit  erhob  einen  grass- 
lichen  Sturm  und  brachte  so  weit,  dass  in  alien  Gymnasial- 
klassen  die  Exemplare,  welche  sich  die  Studenten  angeschafft 
hatten,  offentlich  konfiscirt  wurden.  Aber  die  Bosheit  ging  noch 
weiter.  Da  sich  der  gefertigte  Verfasser  im  f.  E.  Seminar  zu 
Olmiitz  in  Mahren  als  Deulschritterordenskleriker  befand,  so 
schrieb  ein  Pater  von  Laibach  einen  Brief  mit  einem  beige- 
schlossenen  komentirten  Exemplare  seiner  Gedichte  an  den 
Seminarvorsteher.  Im  Briefe  standen  unwerschamte(sic!)  Liigen, 
dem  Werke  wurden  die  skandalosesten  Blasphemien  auf- 
gebiirdet.  Der  Vorsteher  drang  auf  Widerrufung  der  Gottes- 
lasterungen.  Der  Verfasser  erklarte  urnsonst,  dass  das  Werk 
die  Censur  mit  Ehren  bestanden,  dass  diese  Denunziazion  eine 
abscheuliche  Liige  sei.  Er  versteht  unsere  Sprache  nicht  und 
glaubte  dem  Briefe  jeden  Strich,  dem  Verfasser  nichts.  Die 
Folge  davon  war.  dass  er  das  Seminar  verliess,  well  er  sich 
zur  Widerrufung  nicht  bequemen  konnte.  Jetzt  ist  er  in  Wien 
und  gedenkt  die  Philosophic  zu  studieren,  hat  aber  keine  Aus- 
sicht  auf  irgend  eine  Unterstiitzung.  darum  kann  er  in  diesen 
Umstanden  wol  entschuldigt  werden.  wenn  er  vom  Honorar 
Erwahnung  macht.  Er  bittet  um  gefallige  baldigste  Beant- 
wortung, 

Mit  Hochachtung  etc. 

F  r.  L  e  V  s  t  i  k. 


')  Francev,  Materialy  etc.,  sir.  616.— 617. 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljerjepisu.  271 

Adresse:  Franz  Levstik  in  Wien,  Landstrasse,  Untere  Reis- 
nergasse  H.  Nr.  497,  II.  Stock,  Thur  Nr.  22. 

Wien 
am  30.  Janner  1855. 

2.0 

(Hanka  Levstiku). 
Vase  Blahorodi! 

Kdybyste  mi  byl  pi'eklad  slovensky  nabidl  kdyz  sem 
vydaval  polyglottu  Kralodvorskeho  rukopisu,  bylo  by  mi  to 
velmi  vi'tano.  vsak  pro  vsecko  racte  mi  psati,  cobyste  zan 
zadal,  nebot'  posud  zadny  pfekladatel  honoraru  nezadal,  jsa 
spokojen  s  nejakym  poctem  zvlastnich  vyjtisku.  Sam  nevim 
kdybych  to  tisknouti  dati  mohl.  Nejhorsi  pi'i  torn  jest  to,  ze 
se  Vam  ta  smutna  nehoda  stala.  tak  ze  snad  kdybychom  to  i 
tisknouti  dali — Vasi  neprateli  by  to  ani  na  slovenska  gymnasia 
nepfipustili  —  a  kdyby  toho  nebylo,  kdo  by  nam  to  pak  ku- 
poval  ?  Na  nove  vydani  polyglotty  neni  ani  pomysleni,  ja  sem 
ji  posud  vice  darmo  rozdal  nez  prodal:  vubec  nyni  jest  tak 
spatny  odbyt  na  knihy,  ze  sotva  kdy  tak  bylo.  Kazdy  pfi  te 
naramne  drahote  setfi  co  nejvice  miize. 

Ten  svazecek  Vasich  slovenskycli  basni  bych  rad  mei, 
nebot'  od  Vas  nic  jineho  neznam,  nez  Bozicnu  i  Dekle  i  Ticu 
a  posilam  Vam  zde  zah  Polyglottu  Kralodvorskeho  rukopisu, 
moje  Pisne  i  Krakoviaky. 

Porouceje  se  laskave  pameti  mam  cest  zustavati  nejod- 
danejsi 

Vaceslav  Hanka. 

[V]  Praze  7.  unora  1855.-) 

(Levstik  Hanku) 

Euer  Hochwolgeborn! 

Ich  komme  erst  jetzt  der  schuldigen  Pflicht  nach  und 
bitte  desshalb  tausend  Mai  um  Vergebung.  Ich  wusste  sehr 
wol,  dass  (str.  618.)  es  meine  Pflicht  sei,  Euer  Hochwolgeborn 

1)  Gl.  Casopis  za  zgodovino  in  narodopisje,  IV.  1.,  str.  172. 

-)  Na  Hankovo  vprasanje  o  Levstiku  (16.  III.  1855)  mu  odgovarja 
22.  marca  1855.  profesor  biblijske  vede  v  goriskem  duh.  semeniscu  Stefan 
Kociancic:  ....  Gospod  Levstik,  od  kterega  mi  pisete,  da  je  Kraijedv. 
rokopis  pcslovenii,  je  pri  nas  znan  ko  dober  pesnik  ;  gotovo  bo  tadaj 
tudi  to  njegovo  novo  delo  svojega  mojstra  hvalilo".  Gl.  Francev,  Ma- 
terial}-, str.  550,  Casopis  zgod.  nar.  III.  96. 
"  ')  Francev,  Materialy,  str.  617—619. 


272  Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivijenjepisu. 

ein  Bandchen  meiner  Gedichte  zu  uberschicken,  und  diess  um 
so  mehr,  da  Sie  selbst  ein  slavischer  Schriftsteller  und  ein 
Freund  unserer  Nation  sind.  Dieser  Pflicht  ware  ich  schon  in 
meinem  ersten  Schreiben  gerne  nachgekommen,  wenn  es  mir 
nur  moglich  gewesen  ware.  Nach  Olmiitz  hatte  ich  nur  3  Exem- 
plare  meiner  „Pesmi"  erhalten,  wovon  ich  2  bei  meiner 
Abreise  von  dort  an  meine  Mitschiiler  abzutreten  gezwungen 
wurde;  so  sehr  interessirte  man  sich  dort  um  mein  kleines 
Werk.  Ich  befinde  mich  also  nur  noch  im  Besitze  eines  einzigen 
Bandes,  der  hier  in  Wien,  unter  meinen  Landsleuten  von  Hand 
zu  Hand  geht. 

Sobald  ich  von  Euer  Hochwolgeboren  das  Schreiben 
nebst  den  beigelegten  Werken,  wodurch  ich  mich  sehr  geehrt 
und  zu  grossem  Danke  verpflichtet  fiihle,  erhalten  hatte,  schrieb 
ich  alsogleich  an  den  Verleger  nach  Laibach,  er  soil  mir  we- 
nigstens  noch  ein  Exemplar  zuschicken;  aber  drei  Briefe  an 
ihn  blieben  ganz  unbeantwortet,  erst  auf  den  vierten  von  etlichen 
Tagen  wiirdigte  sich  der  stolze  Mann  herab,  mir  eine  Antwort 
zu  geben:  „Alle  Exemplare  liegen  unter  Siegel  und  kein  Mensch 
sei  im  Stande  nur  Eines  davon  zu  bekommen!" 

Ich  wiirde  Euer  Hochwolgeborn  mit  grosstem  Vergniigen 
mein  einziges,  obwol  schon  sehr  abgeriebenes  Bandchen  zu- 
senden,  wenn  ich  es  nur  irgendwie  entbehren  konnte,  allein 
das  Manuskript  liegt  beim  Buchdrucker,  welches  er  mir  libri- 
gens  zur  weitern  freien  Verfiigung  gegen  Erlegung  von  35  f. 
C.  M.  (soviel  hatte  ich  erst  an  Honorar  bezogen)  abzutreten 
gesonnen  ist,  und  da  ich  in  der  Kiirze  eine  zweite  Auflage  zu 
veranstalten  gedenke,  so  kann  ich  das  einzige  Exemplar  un- 
moglich  entbehren.  Euer  Hochwolgeborn  hatten  die  Gute,  an 
mich  die  Frage  ergehen  zu  lassen,  wieviel  ich  fur  die  Uber- 
setzung  der  „Koniginhofe  r-H  andschrift«  verlange  ?  Diese 
Fragemuss  ich dahinbeantworten,  dass  ich, in  Erwa^ung,  dass  Euer 
Hochwolgeborn  durch  eine  Drucklegung  derselben  m  i  r,  ohne 
weitere  Aussicht  auf  Absatz,  ein  Opfer  gebracht  hatten,  dieselbe 
nach  Klagenfurt  bereits  dem  Verein  des  h.  Mohor  abgetreten 
habe,  von  dessen  Honorar  ich  bis  jetzt  kiimmerlich  mein  Da- 
rein  gefristet.  Nun  aber  bin  ich  in  der  schlimmsten  Lage.  Meine 
Eltern  beantworten  mir  keinen  meiner  Briefe,  hier  in  Wien  habe 
ich  viele.  doch  lauter  arme  Freunde,  aber  keinen  Conner  und 
keinen  Verdienst,  trotz  meiner  bisjetzigen  grossen  Bemiihung 
darnach.  Ich  weiss  nicht,  wohin  ich  mich  wenden,  was  ich 
anfangen  soil !  Alles  scheint  sich  gegen  mich  verschworen  zu 
haben.  In  Laibach  soil  (str.  619.)  ich  wol  so  manchen  stillen 
Conner  besitzen,  aber  leider  weiss  ich  nichts  davon! 

Ich.  wage  mich  daher  an  Euer  Hochwolgeborn  mit  der 
Bitte  um  eine  Unterstiitzung.  Mein  Selbstgeful    hielt   mich   von 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu.  273 

solchen  Schritten  zuriick,  solange  ich  nicht  in  das  bitterste 
Elend  geraten  war,  aber  nun  steht  mir  keine  Aussicht  mehr 
offen,  bis  zur  2-ten  Auflage  meiner  Gedichte,  die  in  ein  Paar 
Monaten  erfolgen  wtirde,  wenn  ich  einen  Verleger  hatte.  Dabei 
konnte  ich  viel  gewinnen.  In  Laibach  woHen  jene,  die  sich  im 
Besitze  meines  Werkes  befinden,  dasselbe  nicht  um  enorme 
Preise  von  5  f.  und  noch  mehr,  an  andere  abtreten.  Ware  es 
vielleicht  moglich  in  Frag  den  Druck  irge(n)dwie^)  zu  veran- 
stalten?  In  Laibach  und  uberall  sonst  giebt  es  Buchhandler 
genug.  die  es  gerne  verschleissen  wollten.  das  weiss  ich  genau. 
Mich  noch  einmai  wegen  der  so  lange  schuldiggebliebenen 
Antwort  exkusierend,  bleibe  ich  etc. 

Franz  Levstik. 

Adresse:  Wien.  Vorstadt  Wieden,  Wehrgasse,  H.  Nr.  854 
zu  ebener  Erde,  Thiir  Nr.  1. 
Wien, 
am  22.  April  1855. 


Gori^)  sem  dejal,  da  se  konfiskacija  Levstikovih  „Pesmi" 
brzcas  ni  izvrsila  pred  oktobrom,  morda  tudi  se  ne  pred  14. 
novembrom.  Ta  cas  se  doloci  lahko  se  nekoliko  natancneje; 
zakaj  Jozef  Blaznik,  zaloznik  Levstikovih  „Pesmi",  jih  v  „Oglas- 
niku  St.  38.  k  96.  listu  Novic,  1854"  (ki  je  izsel  2.  decembra 
1854.)  se  priporoca:  „V  ravno  ti  zalozbi  (kot  Alb.  Stolz  Oli- 
banov  „Oce  nas",  v  Blaznikovi  namrec)  se  dobivajo  PESMI. 
Zlozil  Fr.  Levstik.  Mehko  vezane  veljajo  30  krajc.^)  Pred  2. 
decembrom  1854.  tore]  „Pesmi"  niso  dali  v  zapor!  Prvic  pa 
je  bilo  priporocilo  objavljeno  v  „Oglasniku  st.  35.  k  92.  listu 
Novic,  1854"  (18.  novembra  1854).  Ker  pa  Blaznik  knjizice  tu 
ne  priporoca  kot  „ravno  zdaj  na  svitlo  prisle",  kakor  v  isti 
stevilki  Giontini  svoj  „Koledar  za  Slovence"  ali  v  29.  stevilki 
„Oglasnika"  (30.  avgusta  1854.)  Blaznik  ze  omenjeni  „Ocenas", 
moramo  sklepati,  da  so  izsle  „Pesmi"  pac  ze  nekoliko  casa  pred 
18.  novembrom.  Kakor  se  sploh  kaze,  se  Joz.  Blaznik  za  Lev- 
stikove  „Pesmi"  ni  bas  prevec  potrudil  —  mislil  je  pac  morda: 
„Kaj  bom  pri  pesmih  profitiral?"  —  in  jih  tudi  oglasil  ni 
precej,  ko  so  bile  izsle,  morda  sele  tacas,  ko  so  postajali 
kupci  redkejsi.  Prodal  jih  je  pa  do  konfiskacije,  ki  se  je  mo- 
rala  izvrsiti  kmalu  po  2.  decembru,  precejsnje  stevilo;  v  zaporu 

1)  Crka  „n"   je  izginila  v  tisku. 

■)  Gl.  strain  267.  Med  natisom  se  je  g.  pisatelju  posrecilo  dognati  sledeca 
vazna  dejstva,  ki  so  se  se  niogla  sprejetivnas  Zbornik.  —  Urednistvo. 
=*)  Starega  denarja  seveda,  1  gld.  -=  60  kr. 

18 


274  Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu. 

jih  vsaj  ni  moglo  vec  biti  dosti.  Celovski  „Slovenec",  teca]  II. 
str.  100  poroca  namrec  v  dopisu  iz  Ljubljane,  datovanem  z 
21.  marc.  1866-,  da  jih  je  zacel  Wagner  prodajati  po  50  kr. 
(nove  veljave  -^  30  kr.  stare  veljave)  in  da  jih  „n  i  prav 
obilo  iztisov".^)  Iz  vsega  tega,  in  ker  se  konfiskacija  pac 
ni  mogla  izvrsiti  pozneje  ko  v  decembru  1854-,  moramo  skle- 
pati,  da  je  moralBlaznik  prodajati  „Pesmi"  pac  dalje  casa,  nego  sele 
od  srede  novembra  nadalje,  da  so  morale  pesmi  iziti  na  vsak 
nacin  ze  ob  zacetku  solskega  leta  ali  malo  pozneje.  Znacilno 
za  Joz.  Biaznika  pa  je,  da  je  od  Levstika  po  konfiskaciji  zahte- 
val  za  povrnitev  rokopisa  ves  honorar  nazaj  (celih  35  gl.!), 
dasi  so  morali  biti  njegovi  stroski  ze  davno  pokriti  —  pri 
visoki  ceni  „Pesmi"  (po!  goldinarja  za  ne  celih  6  pol  prav 
majhne  osmerke)  in  pri  nizkih  tedanjih  tiskarskih  stroskih,  ko 
je  pri  500  izvodih  ena  pola  velike  osmerke  (Glasnikove  oblike) 
stala  19  gl.  (I.  1857)  in  je  pri  1200  izvodih  tisk  in  papir  Pre- 
sernovih  „Poezij"  (12  pol  8"  na  najboljsem  papirju)  stale  257 
in  pol  goldinarja  (1.  1846.).  A  to  razumemo  pri  cloveku,  ki  je 
placal  po  Presernovi  smrti  za  njegove  „Poezije"  dedicem  po 
13  kr.,  jih  dal  po  3  kr.  brosirati  in  jih  potem  prodajai  po  — 
celem  goldinarja  s  375%  dobicka  (pri  izvodu  44  kr),  na 
stroske  revnih  Presernovih  dedicev. 

Zanima  nas  tudi  vprasanje,  kdaj  je  Levstik  Blazniku  iz- 
rocil  rokopis  svojih  „Pesmi".  V  pomoc  nam  morejo  biti  sle- 
dece  pesmi:  „Bozicna",  tiskana  v  Bleiweisovem  „Koledarcku 
Slovenskem  za  leto  1854.",  str.  54.-57.  „Deklica  in  tica",  ob- 
javljena  istotam,  str.  62.,  in  pesem  „Hrepenenje  niladega  pes- 
nika"  („Uvod"  v  „Pesmih"),  ki  je  bila  prvic  tiskana,  na  kar 
nihce  dozdaj  se  ni  opozoril,  v  „Novicah",  tecaj  XII.,  „V  Ljub- 
Ijani,   v  sredo,    5.  julia    1854.",   list  53.,   str.  212.2)    Vse  te  tri 

>)  Casopis  za  zgodov.  in  narodop.  IV,  str.  140. 

2)  Ob  tej  priliki  naj  opozorini  tudi  na  Levcevo  pomoto  v  Levsti- 
kovih  Zbranih  spisih  V.,  331.,  kjer  pise,  da  se  je  Levstik  „petosolec  leta 
1850.  prvic  javno  ogiasil  v  „Sloveniji"  (1.  18.)  s  svojo  pesmijo  „Vile°, 
katero  je  pozneje  prekrstil  v  „Povodnjo  deklico".  —  Res  pa  je  le,  da 
je  Levstik  nastopil  prvic  ze  kot  cetrtosolec;  v  .Sloveniji",  list  42.  „V 
petek,  25.,Velkiga  travna  1849.",  str.  168,  je  razglasil  s  podpisoni  „— k". 
pesem  „Zelje'  (7  kitic).  To  je  ona  pesem,  ki  jo  beremo  v  ^Pesmih"  na 
str.  31. —  32.  pod  naslovom  „Pesem  strunarja",  okrajsano  za  dve  kitici  in 
tudi  sicer  precej  niocno  predrugaceno;  v  .Zbranih  spisih"  pa  ima  ta  pesem 
zopet  naslov  „Zelje"  in  spodaj  dostavek  „Susca  meseca  1849",  kar  se 
ujema.  Opozorim  naj  pa  tudi  na  to,  da  i  Levstikova  „Ura°  (, Pesmi", 
str.  60.,  .Zbrani  spisi",  I.,  183. — 185.)  ni  prvic  tiskana  v  „Pesmih"  (kakor 
pravi  Levee  v  kazalu  Levstikovih  zbranih  spisov,  I.),  ampak  v  ,Ljubljan- 
skem  Casniku",  No.  44.  ,V  torek  3.  Roznika  1851. «•,  str.  176.  in  da  je 
isti  „Ljubljanski  Casnik"  Nr.  15.  „Vtorik  21.  Velkiga  travna  1850".,  str.  60., 
objavil  Levstikovo  dozdaj  neopazeno  balado  „Kamniti  svatje"  is  podpisom 
Gornicki  kakor  v  „SIoveniji",  v  kateri  obravnavav  precej  nerodnih  kiticah, 
podobnih  nibelunskim,  znano  ribnisko  pripovedko. 


Ivan  Gnifenauer:  Opazke  k  Levslikovemu  zivljenjepisu.  275 

pesmi  kazejo  razne  premembe,  ki  so  casih  tolike,  da  si  ne 
moremo  misliti,  kako  naj  bi  jih  bil  povzrocil  kdo  drug  nego 
Levstik  sam,  zlasti,  ker  so  te  inacice  —  sicer  ne  vselej,  a  ve- 
cinoma  —  metricno  ali  pa  frazolosko  res  boljse  od  onih  v 
„Pesmih".  N.  pr.  „Bozicna":  „Pesmi",  str.  64.:  „Do  Betlehema 
hitite,  —  V  jaslih  ga  iscite"  (naglas  „jaslih"),  „Koledarcek", 
str.  55.:  „Do  Betlehema  hitite,  —  Ga  v  jaslih  iscite."  „Pesmi", 
str.  65.:  „Deva  je  Mesija  rodila"  (naglas  deva);  Kol.  str.  55.: 
„Je  deva  Mesia  rodila".  „Pesmi",  str.  65.:  „Viditi  je  zelel ..." 
(naglas  „viditi"),  Kol.  str.  56.:  „Je  viditi .  .  ."  —  „Dekle  in 
tica":  „Pesmi"  str.  23:  „Pogleda  se  v  vodo,  vidi  si  obraz" 
(naglas  „vidi  si"),  Kol.  str.  62.:  „.  .  .  si  vidi  obraz".  „Pesmi" : 
„Kar  rekel  si  ticek,  to  gerda  je  laz",  Kol.:  „Kar  ticek  si 
ticek,  ..."  (ticek  je  apozicija).  >Pesnii":  „Ceprav  siromak  i 
revez  bi  bil"  (tavtologija),  Kol.:  „Ceprav  siromak  in  bos  bi 
bil".  —  „Uvod":  „Pesmi",  str.  4.:  „Hladni  rosi  je  nedrije  za- 
krila".  Novice,  1854.,  str.  212.:  „Ia  rozica  •  •  .  Je  hladni  rosi 
nedrije  zakrila".  „Pesmi",  str.  5.:  „0d  vsih  strani  strune  so 
divno  pele"  (naglas  „strune"),  Nov.:  „0d  vsih  strani  so  krasno 
strune  pele*.  —  „Pesmi  str.  4.:  „I  zdajci  se  mi  dusa  v  persih 
vname  —  Podoba  ta  me  vsoj  mocjo  objame."  Nov.:  „Podoba 
ta  me  z  vso  mocjo  objame  —  Brezimeno  mi  zeljo  v  persih 
vname".  „Pesmi",  str.  6.:  „Mrak  pade",  Nov.:  „Mrak  seda".  — 
„Pesmi",  6.:  „Ko  z  njim  se  dvignem  na  stezo  gotovo,  —  Be- 
zijo  brezna  pred  nogo  njegovo".  Nov.:  „Sabo  veli  mi  na  stezo 
gotovo.  —  Zbeze  vsa  brezna  pred  nogo  njegovo."  —  Nekatere 
stvari  so  pa  ravno  v  tej  pesmi  ocitno  poprave,  pravzaprav 
„pokvare",  tuje  roke,  zlasti  od  6. — 8.  kitice,  morda  tudi  katera 
izmed  navedenih,  v  splosno  resnicnih  poprav,  dasi  utegnejo 
biti  po  vecini  Levstikove:  „In"  mesto  „i"  je  brzcas  urednikov, 
„sem"  m.  „sim"  pa  skoro  gotovo  Levstikov;  „Novice"  imajo 
V  vsem  letniku  1853.  se  skoro  vseskozi  »sim"  (gl.  str.  197, 
198,  375,  412  itd.),  v  letniku  1854.  pa  ze  „sem"  (str.  62,  80, 
104,  152,  180  itd.).  Nobene  teh  poprav,  tudi  „sem"  m.  „sim" 
ne,  ni  v  „Pesmih",  torej  tudi  v  rokopisu  ne.  Kaze  se  torej,  da 
je  Levstik  rokopis  svojih  ..Pesmi"  moral  prodati  ze  1.  1853., 
in  to  se  preden  je  dal  svoje  prispevke  za  Bleiweisov  „Koledar- 
cek  Slovenski".  Za  to  domnevanje  govori  tudi  to,  da  kaze 
„Hrepenenje  mladega  pesnika"  mnogo  vec  in  vecjih  izprememb 
nego  „Bozicna"  in  ,,Dekle  in  tica",  ker  je  vecja  razdalja  med 
rokopisom  „Pesmi"  in  novo  inacico.^)   Prispevka  za  „Koledar- 


1)  To  moje  domnevanje  bi  se  moglo  utrditi  ali  pa  ovreci,  ako  bi 
dobili  V  roke  potrebno  rokopisno  gradivo,  Levstikov  rokopis,  ki  je  ostal 
pri  Blazniku  (ali  ga  pozna  kdo?)  in  rokopise  onih  Ireh  Levstikovih  pesmi 
z  eventuainimi  popravami  tuje  (urednikove?)  roke.  Naj  pogleda,  ce 
kdo  ima! 

IC* 


276  Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu. 

cek"  je  moral  Levstik  poslati  potemtakem  uredniku  vsaj  sep- 
tembra  1853.,  najkasneje  v  zacetku  oktobra,  ker  je  bil  5.  no- 
vembia  ze  dotiskan.^) 

Tacas  pa  je  bil  rokopis  „Pesmi"  ze  pri  Blaziiiku  in  je 
lezal  pri  njem  nad  eno  leto,  preden  so  izsle  „Pesmi".  Levstik 
je  torej  prodal  svoje  „Pesmi"  brzkone  ze  poleti  1853.,  ker  je 
pac  tacas  najbolj  potreboval  denarja,  ko  je  obracal  svoje  ko- 
rake  proti  severu,  da  bi  vstopil  v  Nemski  viteski  red  in  se 
enkrat  vrnil  kot  duhovnik  tega  reda  v  Ljubljano. 

To  pa  se  je  godilo  ravno  poleti  1853;  gotovega  dokaza 
sicer  zopet  nimamo,  a  verjetnost  je  najvecja.  Od  vodstva  knezo- 
skofijskega  semenisca  v  Olomucu  sicer  se  zmeraj  nisem  dobil 
nobenega  odgovora,  dasi  je  sic:r  obicajno,  da  se  na  pisma 
vsaj  negativno  odgovori,  ce  je  prilozen  retourporto,  vendar 
pa  se  mi  je  po  Ijubeznivem  posredovanju  g.  dr.  Avg.  Zigona 
posrecilo  dobiti  v  porabo  vazen  Levstikov  dokument,  ki  nado- 
mesca  popolnoma  odgovor,  ki  ga  iz  Olomuca  nisem  dobil, 
Levstikov  „Wo  hi  ve  rh  al  tungsz  eug  n  i  s"  namrec,  ki  ga  je 
dobil  ob  izstopu  iz  semenisca.  Glasi  se : 

Wohlverhaltungszeugniss. 

Der  Gefertigte  bestattiget  anmit,  daB  Herr  Franz  Levstik, 
Horer  der  Theologie  des  ersten  Jahres,  sich  in  dem  Fiirst.- 
Erzb.  Alumnate  zu  Olmiitz,  als  dessen  Zogling,  vom  1.  Oktober 
1854  bis  zum  25.  Janner  d.  J.  aufgehalten,  und  sich  stets  den 
Hausstatuten  gemafi  benommen  habe. 

Olmiitz  am  25  Janner  1855. 

Th.  Becak  m.  p. 
Sem.  Rector. 

V  olomuskem  semeniscu  je  bil  Levstik  torej  samo  od 
1.  oktobra  1854.  do  25.  januarja  1855.;  torej  se  celih  stirih 
mesecev  ni  bival  v  njem.  Kje  pa  je  bil  vse  leto  od  poletja, 
oziroma  jeseni  1853.  do  1.  oktobra  1854.?  Le  poglejmo!  Iz 
Levstikovih  pisem,  Hanku  pisanih,  vemo,  da  je  Levstik  prinesel 
na  Dunaj  s  seboj  zgotovljen  prevod  „Kraljedvorskega  roko- 
pisa".  Ali  je  mogel  to  delo  izvrsiti  poleg  teoloskih  naukov  v 
manj  kot  stirih  mesecih,  neglede  na  to,  da  se  Levstik  na  gim- 
naziji  s  cescino  ocivi^dno  se  ni  dosti  pecal?  Pac  tezko  da. 
Moral  je  bivati  med  Cehi  dalje  casa.  V  prvem  pismu  pise 
Levstik  Hanku,  da  je  bil  v  semeniscu  kot  „Deutschritterordens- 
kleriker",  kar  se  ujema  z  vsemi  dosedanjimi  dati,  kakor 
tudi  s  prijaznim  pojasnilom  c.  g.  o.  Bernarda  Polaka  v  Ljub- 
Ijani,   da  je   studoval   Levstik  teologijo  v  Olomucu  na  stroske 


1)  Gl.  Oglasnik  st.  3'.  k  89.  listu  Novic  1853  (t.  j.  5.  nov.  1853.). 


Ivan  Grafenauer:  Opazke  k  Levstikovemu  zivljenjepisu.  277 

Nemskega  viteskega  reda,  ki  je  imel  tacas  svoj  glavni  konvent 
V  Sovinskem^gradu  (Sovinec  [Eulenberg]  na  severni  strani  Mo- 
ravske  med  Rimazovom  in  Sternberkom),  odkoder  so  ga  po- 
zneje  prelozili  v  Opavo.  Da  pa  je  mogel  biti  Levstik 
klerik  Nemskega  viteskega  reda,  je  moral  prebiti  na 
vsak  nacin  enoletni  noviciat,  ne  sicer  na  Dunaju  pri  oo.  jezuitih, 
pac  pa  skoro  brezdvomno  vSovincu.  Pozitivnega  po- 
trdila  za  to  domnevanje  sicer  zopet  pogresamo,  toda  upam,  da 
ga  se^dobimo. 

Se  nekaj  je  treba  v  razpravici  dopolniti.  Levstik  je  sel 
od  Pacetovih  stran  jeseni  1857..  brzkone  koncem  septembra, 
in  je  potem  sel  k  prijatelju  Oblaku  v  Sp-  Retje;  to  je  bilo 
dozdaj  tako  trdno,  da  ni  bilo  treba  stvari  dalje  preiskovati.  A 
ni  tako.  V  razglasu  „Bukve  Vodniku  v  spomin"  nasteva 
dr.  E.  H.  Costa  v  „Novicah"  3.  februarja  1858^  med  pisatelji, 
ki  so  poslali  prispevkov,  tudi  nasega  pesnika:  Franc  Levstik  v 
Ljubljani.  To  pac  se  ne  pravi,  da  bi  Levstik  se  3.  fe- 
bruarja 1858.  bival  v  Ljubljani,  pac  pa  gotovo,  da  je  bival  tu 
se  pred  kratkim  casom,  gotovo  pa  se  tacas,  ko  je  poslal  svoje 
prispevke.  Kdaj  se  je  to  zgodilo?  „Novice",  XV.  tecaj,  list  90-, 
11.  novembra  1857.,  so  objavile  Costov  poziv  „Z  a  stran 
bukev  vVodnikov  spomin",  v  katerem  prosi,  da  rnu 
posljejo  pisatelji  „izdelke  saj  do  srede  mesca  decembra".  Ce 
pregledamo  mnozino  Levstikovih  pesmi  v  „Vodnikovem  spo- 
meniku"  (4  strani  velike  cetvorke).  moramo  priznati,  da  jih  je 
moral  pac  dalje  casa  pripravljati  za  tisk,  ker  vemo,  kako  vestno 
je  Levstik  svoje  pesmi  pilil.  Pred  zacetkom  decembra  svojih 
prispevkov  pac  ni  izrocil  se  Costu,  zlasti  ker  je  bjl  rok  „do 
srede  decembra".  Tacas,  morda  tudi  se  kaj  dalje,  je  moral 
Levstik  bivati  v  Ljubljani,  dasi  morda  ze  ves  cas  od  zacetka 
oktobra  brez  sluzbe,  iskaje  si  novega  zasluzka.  Sele  ko  mu  je 
vse  izpodletelo,  se  je  zatekel  v  leseno  kolibo  pri  Iliju  v  Spod- 
njih  Retjah.  —  V  „Vodnikovem  spomeniku"  samem  (str.  268.) 
je  oznacen  „Franz  Levstik"  kot  „Hofmeister  in  Senosetsch". 
„Novice"  pa  porocajo  v  XVII.  tecaju,  19.  listu,  11.  maja 
1859.:  „  .  .  povemo  veselo  novico,  da  Vodnikov  spomenik 
(album)  je  dokoncan;  vidili  smo  ze  vezano  knjigo".  —  Torej 
nov  in  star  dokaz  zato,  da  je  sel  Levstik  k  Vilharju  v  Senozece 
prej  nego  v  jeseni  1859. 


')  Gl.  .Novice",  XVI.  tecaj,  list  5.,  str.  34. 


0  slovensko-hrvatski  zajednici 
1848/49. 


Priobcil  dr.  Fr.  Ilesic 


Ko  se  je  zacetkom  1.  1849.  pripravljala  oktroovana  ustava 
in  je  umirala  politicna  svoboda,  je  glasilo  takratnega  minister- 
stva,  „Der  osterreichische  Correspondent",  zacelo  pisati  zoper 
Hrvate,  jih  imenoval^o  „od  nemskih  demokratov  zavedene  ro- 
varje"  ter  svariio  „Cehe  in  Hrvate  in  vse,  ki  morebiti  z  njimi 
simpatizujejo,  namentlich  die  von  einem  slovenischen  Doktor 
aufgeregten  Slovenen."^) 

Dvoje  se  trdi  v  teh  besedah,  namrec,  da  je  „doktor" 
(Bleiweis)  vzbunil  Slovence  in  pa  da  Slovene!  simpatizujejo  s 
Cehi  in  Hrvati. 

O  tg  zadnji  tocki,  o  slovensko-hrvatskih  odnosajih  leta 
1848/49  iiocem  govoriti  v  pricujoci  razpravi,  in  sicer  o  politic- 
nih,  ne  o  literarnih  odnosajih  slov.-hrvatskih,  Razprava  naj 
natancneje  pojasni  besede  Apihove  („Siovenci  in  1.  1848.", 
str.  90.),  ces,  da  so  bili  precej  osamljeni  glasovi,  ki  so  zahte- 
vali  tesno  zvezo  s  Hrvati,  a  da  so  jo  Hrvati  cesto  zahtevali. 
V  to  svojo  svrho  bo  razprava  razlocneje  orisala  in  izrisala 
ozadje  delovanju  navedenega  „slovenskega  doktorja". 

Na  kratko  bi  se  dalo  to-le  reci :  Najsi  je  bilo  res  ali  ne- 
res,  kar  so  porocale  „Prazske  Noviny"  dne  5.  Jan.  1849,  ces, 
da  je  program  Jelacica  bana  najti  v  vsaki  hisi  v  vseli  jugo- 
slovanskih  pokrajinah  tja  do  bregov  Soce,  gotovo  je,  da  Blei- 
weis ni  bil  med  tistimi,  kiso  ga  najbolj  sirili.  Bleiweisu  je  bil 
ta  program  prerevolucionaren. 


1)  Slovenski  dopisnik  v  „Slav.  Centralblatter"  z  dne  30.  apr.  1849 
je  smatral  tako  trditev  za  naivnost  ter  dodal :  „Ware  ich  so  ein  allmach- 
tiger  Minister,  der  verteufelte  slovenische  Doctor  niuBte  mir  zur  heilsa- 
men  BuBe  eine  kleine  Erholungsrelse  nacii  Kufstein  machen  ..." 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  279 


1. 

Preden  se  je  ustanovila  dunajska  „Slovenija"  (29.  marca 
1848),  je  sprico  marcnih  dogodkov  dunajskih  med  tamosnjimi 
Slovani  ocividno  prevladovala  misel  o  politicnem  ilirizmu.  Pod 
proglasom,  ki  so  ga  dne  20.  marca  dunajski  Slovani  poslali 
na  jug,  predlagajoc,  naj  se  Gaj,  Vranycani  in  Kukuljevic  „od- 
mah  bez  svake  misli  nesloge  i  razdora"  priznajo  za  zacasni 
upravni  odbor  „nasega  naroda",  so  poleg  mnogobrojnih  Ceho- 
slovanov  in  drugih  Jugoslovanov  podpisani  tudi  „Petar  Kozlar, 
Krajnac,  Jur.  Jenko,  Krajnac,  Ant.  Globocnik,  Krajnc,  Lud.  Pe- 
rona,  Krajnc"  (Seirac  Franceschini,  Primorac?)^ 

Ta  odbor  je  sklical  na  dan  25.  marca  v  Zagreb  narodno 
skupscino,  kjer  je  bilo  med  driigim  enoglasno  sklenjeno 
^krepko  i  novo  sjedinjenje  u  svakom  smislu  nase  po  zakonu 
i  dogodivstini  k  nama  pripadajuce  kraljevine  Dalmacie  s  kra- 
Ijevinom  hrvatskom  i  slavonskom,  kao  takodjer  cele  nase  voj- 
nicke  granice  glede  poiitickog  upravljanja,  kao  i  sviuh  ostalih 
tecajem  vremena  izgubljenih  s  ugarskimi  varmedjami  i  s 
austrianskimi  derzavami  sjedinjenih  stranah  do- 
mo  vine  nase."  Drzavni  sabor  naj  bi  se  sestajal  vsako  leto 
na  izmeno  v  Zagrebu,  Oseku,  Zadru  in  Reki. 

Ti  sklepi  so  bili  izroceni  posebni  deputaciji  z  Gajem  na 
ceiu,  da  jih  predlozi  cesarju  v  sankcijo.  Dne  26.  marca  je  de- 
putacija  zapustila  Zagreb  in  31.  biia  sprejeta  v  avdijenciji. 

Dne  2.  aprila  se  je  udelezila  velike  slovanske  svecanosti 
V  Sperlovi  dvorani  na  Dunaju. 

Istega  dne  popoldneje  zboroval  slovanski  odbor,  sestavljen 
iz  najvrlejsih  moz  hrvatskih,  ceskih  in  poljskih.  Med  ostalim 
so  se  posvetovali  tudi  o  tern,  kako  bi  se  najlaze  utrdila  in 
okrepila  zveza  vseh  Slovanov  v  Avstrijski  monarhiji,  „i  od- 
maii  se  sastavi  proglas  na  Slovence  u  Kranjskoj, 
Koruskoj  i  Stajerskoj,  kojim  ce  se  takodjer  u 
slavjansko   kolo    pozvati." 

In  res  so  dne  5.  aprila  slovanski  deputati  (400  po  stevilu) 
z  Dunaja  p^^oslali  „svojim  bratom  Slovencem  na  Kranjskem,  Pri- 
morskem,  Stajerskem  in  Koroskem"  odusevljen  poziv,  kjer  so 
naglasali  potrebo  narodnosti  ter  jih  pozivali,  naj  bi  si  „stavili 
v  mislih  in  srcih  Slovenijo,  ki  jo  kroji  politika",  naj  bi 
svoje  prosnje  podstrli  cesarju,  da  jim  da  „tudi  politika  Slove- 
nijo," naj  bi  podali  svojim  bratom  na  Hrvatskem,  Slavonskem 
in  Dalmatinskem  bratsko  roko  in  jih  spoznali  za  tiste,  „k.  ka- 
terim  se  imajo  posebno  obrniti  in  z  njimi  zjedinjeni  do- 
seci  svoj^visoki  namen",  naj  pa  bi  ne  pozabili  tudi  vzajem- 
nosti    s  Cehi  in  Poljaki,    „ker  v  sedanjih  okoliscinah   bode  le 

»)  Gajeve  ,Novine"  dne  25.  marca  1848. 


280  Dr.  Fr.  Uesic:  O  slovensko-lirvatski  zajednici  1848/49. 

ta  mogla  obstojno  (?)  zavarovati  in  utrditi  avstrijski  prestol." 
Podpisali  so  ta  poziv  poleg  drugih  Gaj,  Vranicani  in  Kukulje- 
vic,  izmed  Cehov  tudi  L.  Rieger.^) 

Ta  manifest  kaze  sicer  znacaj  celokupnega  avstrosla- 
vizma,  vendar  priporoca  Slovencem  naravno  na  prvem  mestu 
zvezo  s  Hrvati  ter  je  dokaz,  da  so  iirvatski  voditelji  kakor 
Gaj,  Kukuljevic  tudi  v  zgoraj  navedenem  sklepu  narodne  skup- 
scine  z  dne  25.  marca  mislili  na  zedinjenje  s  Slovenci. 

Jako  radikalno  jugoslovansko  stalisce  je  zavzel  Vukotino- 
vic  V  svoji  brosuri  „Nekoja  glavna  pitanja  naseg  vrem:na", 
ki  ji  je  predgovor  pisan  v  Zagrebu  dne  15.  aprila  1848.  V 
njej  zahteva  „da  se  u  administrativnom  obziru  od  Ugarske 
posve  odcepimo----  Nu  kruna  ugarska  nek  ostane  i  nasa"; 
namesto  dolgega  izraza  „hrvatsko-slavonsko-dalmatinski"  pri- 
poroca nadstrankarsko  ime  ,ilirski',  „i  tim  imenom  da  se  nazi- 
vaju  sve  tri  kraljevine  i  one  strane,  koje  i  jezik  i  sila 
historickog  zvanja  tamo  vodi,  da  se  jednom  s 
njim  sloze---  (str.  16.).  Brez  dvojmbe  nase  je  lepo  i  ple- 
menito  sada  zvanje  uzdignuti  krepku  rec  i  pozvati  juzno  Slav- 
janstvo  u  kolo  nase.  Barjak  literarni  smo  podignuli,  treba  da 
i  barjak  politicki  razvijemo.  Za  stalnu  nasu  srecu  neobhodno 
potrebito  je.  da  se  svi  Slavjani  na  jugu,  skopcani  p©  srodstvu 
jezika,  i  u  politickom  zivotu  uzje  svezu.  Tamo  teze  sada  svi 
narodi,  da  jih  ne  razdeljivaju  vise  granice  skrojene  polag  re- 
kaii,  brdinah  i  drugih  vladaockih  interesah,  nego  da  se  sloze 
svi  oni,  koji  jednim  govore  jezikom---  Banat,  Backa,  Srbija, 
Slavonija,  Bosna,  Bugarska,  Hrvatska,  Dalmacija  sa  otocima, 
Crna  gora,  Hercegovina,  Kranjska,  Koruska,  Stajerska  kolike 
su  to  krasne  zemlje,  gde  se  svada  cuje  nasa  rec?---  Pa  je  li 
moguce,  da  se  pokrajine  ove  ne  bi  upoznale  ;  da  leze  i  u  bu- 
duce  u  (mini,  ko  sto  su  lezale  do  sad?  Nije  moguce!---  Vec 
su  ukazuje  posvuda  duh  sloge,  duh  obce  Ijubavi,  duh  onaj 
blagi,  koji  ce  nas  uvesti  u  kolo  velikih  narodah----  (str.  24. 
—25.). 

V  okviru  monarhije  in  gori*--  navedenega  manifesta  ostaja 
Kukuljevic  s  svojim    uvodnikom  v  Gajevih    „Novinah"    z    dne 

i)  Gajeve  „Novine"  15.  aprila  1848.  V  spominskih  listili  g.  A.  Glo- 
bocnika  na  1.  1848.  se  nahaja  izvirnik  tega  poziva  v  neniskem  jeziku. 
Globocnik  je  pozneje  pripisal:  „Diesen  Aufruf  liabe  ich  im  Jahre  1848  als 
Jurist  in  IV.  Jahre  gelegentiicli  der  zur  Dankabstattung  nach  Wien  aus 
alien  Landen  gekommenen  Deputationen  verfafit  und  sie  den  einzelnen 
Deputationen  mit  deni  Ersuclien  zur  Unterfertigung  lierumgetragen.  Die 
Cechen  und  Kroaten  entsprachen  meiner  Bitte,  niclit  aber  die  Poiiien,  von 
denen  sich  nur  einer  (Jan  Dobrzanski)  untersclirieb,  spiiter  aber,  als  er 
sah,  daB  sich  die  anderen  nicht  unterfertigen  wollen,  noch  seinen  Namen 
ausstrich.  Eine  Abschrift  dieser  Urkunde  habe  ich  dann  dem  Dr.  Blei- 
weifi  geschickt  und  er  lieB  sie  als  besondere  Beilage  in  der  Novice 
erscheinen." 


Dr.  Fr.  I'esic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1818'49.  281 

20.  aprila,  pisoc:  „Ocekivamo  (od  vladajuce  dinastije),  da  nam 
one  strane  sto  berze  pridruzi,  koje  po  historii  i  zakonu,  ili  po 
kervi  i  poreklu,  nasoj  derzavi  ili  nasemu  jugoslavjanskomu  na- 
rodu  pripadaj'j.  Po  onih  razumevamo  Dalmaciu,  istrianske 
otoke  sa  istriansko-hervatskimi  okruzji  i  nekoja  progra- 
nicna  mesta  Kranjske;  na  druge  spada  sva  Kranj- 
ska  i  slovenska  Koruska  i  Stajerska.^)  Samo  se  po 
sebi  razumeva,  da  sve  te  derzave  nista  ne  hi  s  nama  vezalo 
nego  obceniti  sabor  i  banska  cast;  jer  bi  se  svakoj  derzavi 
njezino  posebno  privlastjeno  unutarnje  upravijanje  neos- 
kverjeno  uzderzati  moralo.  Ne  bi  se  po  tome  misliti  moglo,  da 
koja  od  ovih  derzavah  pod  nas  spada,  nego  da  je  s  nami 
sdruzena.  Priklopljenjem  ovim  dosle  bi  one  samo  u  Slobodan 
savez  s  Hervatskom  i  Slavonijom,  kao  sto  je  onaj  izmedju 
Hervatske,  Slavonie  i  Reke-  Svi  bi  tim  stupili  u  kolo  istoga 
d  u  h  a,  a  zaderzali  bi  i  nadalje  svoje  posebne  forme." 

To  nacelno  stalisce  je  prislo  do  veljave  tudi  v  hrvatskem 
saboru,  ki  ga  je  sklical  Jelacic  zacetkom  junija. 

2. 
Jelacicev  sabor. 

Tri  velike  slovanske  skupscine  so  se  1.  1848.  vrsile  na 
avstrijskih  tleh. 

V  prvi  polovici  maja  je  bila  velika  srbska  skupscina  v 
Sremskih  Karlovcih,  ki  so  jo  po  St.  Vrazu  hoteli  pozdraviti 
tudi  koroski  in  stajerski  Slovenci;^)  koncem  maja  je  bil  vse- 
siovanski  shod  v  Pragi.  - 

Slovanski  kongres  v  Pragi  je  bil  razgnan,  Praga  je  bila 
pod  prekim  sodom.  Takrat  se  je  sestal  hrvatski  sabor.  „Otvo- 
ritev  zagrebskega  sabora  je  (sedaj)  najvaznejsi  pojav  vse  nase 
politike;  odslej  se  obracajo  oci  vseh  Slovanov  cesarstva  v  Za- 
greb, med  Jugoslovane- •  •  Saj  se  sledeci  shod  avstrijskih  Slo- 
vanov tako  mora  vrsiti  v  Zagrebu  in  tako  se  koncentruje  v 
tem  mestu  istotako  juzni  slovanski  element  kakor  v  Pragi  se- 
verni,"  tako  so  „Slaw.  Centralblatter"  zacele  svoja  porocila  o 
hrv.  saboru  dne  27.  junija  1848.'^) 

1)  Jaz  podcrtal. 

2)  Gl.  o  tem  „Zbornik  Matice  Slov.'   1907,  str.  28  si. 

*;  Dne  2.  julija  poroca  isti  list:  ...Der  Herr  Baron  Kuslan  und  L. 
Stur  sind  beide  in  Agram  angekommen.  Uberhaiipt  zeigt  sich  gegenwartig 
eine  zahlreiche  Menge  junger  Manner  nach  den  siidlichen  Provinzen, 
um  sogleich  bei  der  Hand  zu  sein,  wenn  ein  ieicht  niogliclies  Ereignis 
eintritt.  Unter  ihnen  sind  sehr  viele  Prager  Studenten,  die  ihren  Briidern 
zu  Hiife  eilen,  da  sie  daheim  ohnehin  nichts  tun  konnen,  was  dem  Lande 
jetzt  einen  Nutzen  braciite/.  —  Dne  10.  julija  poroca:  Nach  Agram  kom- 
nien  immer  mehr  Slovaken  .  .  ." 


282  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 


Otvoril  ga  je  ban  Jelacic  due  5.  junija.  Na  sabor  je  bil 
pozval  tudi  zastopnike  ostalih  avstrijskih  Slovanov.  V  §  8.  na- 
redbe  o  sezivu  sabora  je  bilo  doloceno,  da  bode  tudi  drugim 
avstrijskim  Slovanom  v  saboru  odkazano  „dostojno  mesto,  ako 
ga  hocejo  razveseliti  s  svojo  navzocnostjo.".\) 

Sabor  bi  postal  na  ta  nacin  nekak  drzavni  zbor  avstrij- 
skih Slovanov  —  seveda  ono  „dostojno  mesto"  bi  ne  bilo 
tako,  kakor  so  ga  zavzemali  zastopniki  trojedne  kraljevine  — 
zavetisce  vseh  slovanskih  probitkov. 

Srbohrvatska  enotnost  je  na  tern  saboru  postala  ziva  po- 
doba:  Srbski  patriarh  Rajacic  je  ustolicil  bana  Jelacica. 

Tudi  Cehi  so  z  radostjo  sprejeli  Jelacicevo  vabilo  na  hr- 
vatski  sabor  ter  so  v  seji  narodnega  odbora  z  dne  3.  junija 
imenovali  „za  sedaj  svojima  poslancema  in  zastopnikoma  na 
saboru  hrvatskem  Karla  Jaromira  Erbena  in  Viljema  Lambla," 
ki  sta  bila  bas  tedaj  od  praskega  odbora  za  slovanski  kongres 
odpravljena  v  Hrvatsko.  („Hrvatski  pokret",  II.  77). 

Slovake  je  na  saboru  zastopal  Hurban-) 

Mi  Slovenci  nismo  imeli  narodnega  odbora  in  zato  tudi 
ne  zastopnikov  za  vse  slovenske  dezele  na  hrvatskem  sa- 
boru.^) 

Graska  „Slovenija"  je  poslala  na  zagrebski  sabor  Vrazo- 
vega  prijatelja,  dr.  Kocevarja ;  uverjena,  da  morejo  Slovenci 
vrsiti    nalogo    casa   le  v  „vzajemni  slogi  in  trdnem  pouzdanju 


0  Pocetkom  aprila  1848  se  je  Jelacic  na  Dunaju  s  Safafikom  dogo 
varjal  o  potrebi  tesnejse  zdruzitve  avstrijskih  Slovanov  (Vestnik  Evropy' 
1879,  Perwolf,  Avstrijskie  Slavjane  1848—1849). 

2)  „Prazske  Nov."  z  dne  9.  julija  1848  porocajo  iz  Zagreba  (d.  d. 
4.  Jul.)  o  Hurbanu,  da  je  „dutklivymi  slovy,  ktere  vsech  prytomnich  az  k 
slzam  pohnuli,  licil  smutny  stav  svych  slovanskych  bratfi.  .  .  Rec  jeho 
pohnula  snemovniky  tak,  ze  v  representanci  k  J.  C.  Vysosti  take  Slo- 
vaku  CO  nejdiirazneji  se  ujmati  uzavfeli." 

3)  „Agramer  Zeitung"  poroca  dne  8.  junija  1848:  „Den  6.  Juni  kam 
die  sehr  zahlreiche  krainerische  (slovenische)  Deputation  hier  an  und 
iibergab  dem  Landtage  eine  mit  mehreren  tausend  Unterschrifien  bedeckte 
Petition  um  Vereinigung  mit  Kroatien;  sie  wurde  auf  eine  angemessene 
freudenvolle  Weise  empfangen.'  Niti  Gajeve  „Novine"  niti  Bleiweisove 
„Novice"  ne  porocajo  o  tern,  pac  pa  ,Laibacher  Zeitung"  z  dne  15.  ju- 
nija in  „Klagenfurter  Zeitung"  z  dne  19.  jun.  (ta  dva  lista  sigurno  po 
Agramerici). 

V  „Sloveniji°  z  dne  25.  avg.  pravi  M.  Majar :  „Nasi  sosedi  in  bratji 
Horvati  in  Serblji  so  se  prijateijsko  zdruzili  na  zboru  v  Zagrebu  v  po- 
cetku  Junia  letos  in  tudi  Slovenci  zelimo  z  njimi  se  zdruziti,  zato  so  tudi 
iz  Stajerske  in  iz  Kranjske  dezele  nekteri  slovenski  poslaniki  v  Zagreb 
prisli,  da  bi  Hrvate  in  Serblje  prijateijsko  pozdravili."  Ta  kranjska  depu- 
tacija  je  doslej  se  nepojasnjena.  (Pri  vec  saborskih  sejah  je  bil  navzoc 
,Radoslav"  [Razlag?]  po  „Luni"  z  dne  12.  avg.  1848).  O  Majarjevi  toza- 
devni  peticiji  bom  govoril  pozneje. 

Narodna  skupscina  v  Policanah  (avgusta)  je  sklenila  „pisane  be- 
sede  in  priporocbe  banu  Jelacicu"  (Glaser,  111,  15). 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  283 

V  nase  drage  brate  Slavjane,  posebno  pak  v  Vas,  bliznje  brat- 
ske  sosede  Hrvate,  Slavonce  in  Dalmatince  in  ostale  Jugoslav- 
jane",  je  svojemu  zastopniku  narocila  prosnjo,  naj  bi  sabor 
trojedne  kraljevine  „previdel  in  podprl"  tudi  to  njeno  zeljo,  „v 
bliznjo  in  ozjo  zavezo  stopiti  z  Vami,  svojimi  brati,  v  dusev- 
nem  in  materijelnem  oziru,  tako  da  bi  nasa  obcna  prizadeva- 
nja  bila  jednaka  in  se  pravice  slovanske  narodnosti  zdrzale 
neoskrunjene."  (Apih,  Slov.  in  leto  1848,  str.  129.— 130.) 
Kocevar  je  v  hrvatskem  saboru  govoril-tako-le  ".^j 
„PosIalo  me  je  na  ovaj  preslavni  sabor  trojedne  kralje- 
vine drustvo  stajerske  Slovenije.  —  Nas  je  Slovence  udes  i 
vrazja  sila  kroz  stoletja  i  stoletja  ugnietavala  i  od  vas  razdru- 
zivala;  nu  sada  se  i  mi  po  nesto  te  sile  izbavismo,  i  u  nama 
pronice  klica  narodnosti,  i  probudi  se  narodna  savest,  a  moc, 
koja  nas  k  vama  vuce,  moc  je  neodoljiva.  Za  sada  politicko 
sjedinjenje  s  vama  biase  nemoguce,  no  narodni  nas  duii  sveu- 
dilj  jacji  biva,  i  tim  nam  se  i  sve  vecja  potreba  namece,  s 
vama  se  sjediniti,  koji  ste  podpor  jugoslavjanstva.  Vi  ste  se 
sabrali  na  ovaj  sabor,  od  koga  zavisi  obstanak  trojedne  kra- 
ljevine, bez  koje  ni  Slovenia  neima  obstanka,  neima  buduc- 
nosti.  —  S  ovim  saborom  nova  pocinje  doba  i  za  vas  i  za 
nas.  Za  sto  najvise  imademo  zahvaliti  vama,  preuzviseni  gospo- 
dine  bane!  Vi  ste  nadvladali  sve  zapreke  ilirstva,  vi  ste  dusa 
Dalmacie,  Hervatske  i  Slavonie;  vase  ime  biti  ce  zabiljezeno 
u  historii,  a  kasno  potomstvo  s  uzhiljenjem  ce  ga  spominjati: 
i  mi  Slovenci  se  u  vas  uzdamo,  od  vas  sve  ocekujemo  i  svema 
se  nadamo."  —  Ban  na  to:  „Da,  ako  mi  vi  svi  od  pomoci 
budete."  —  Dr.  Hocevar  nadaljuje:  „0d  vas,  slavni  zastupnici 
naroda,  ufamo  se:  pouzdanje  ovo  jest  uzrok,  zasto  me  druztvo 
Slovenie  amo  salje,  jer  mi  znademo,  da  rodoljubje  vase  i  u 
nas  Slovence  zaseca  —  a  mi  Slovenci  jednako  s  Vama  cutimo. 
—  Duze  bi  se  ja  s  radostju  medju  vama  bavio  —  da  me  vazni 
poslovi  kuci  ne  pozivlju.  —  S  Bogom  dakle,  bratjo  trojedne 
kraljevine,  budite  zdravi  i  sretni  i  nezaboravite  na  vase  sta- 
jerske susede,  na  vasu  bratju."  Na  to  je  odgovoril  poslanec 
Met.  Ozegovic:  „Mi  smo  pozdravljeni  od  bratje  nase  Slove- 
nacah,  treba  dakle  prie  svega,  da  odzdravimo  pozdravu  ove 
nase  bratje,  koi  se  u  sercih  i  dusi  nasoj  tako  sladko  odziva. 
Mi  blagosivljamo  onaj  hip,  kad  smo  ga  imali  priliku  pocutiti. 
Cuti  cete  vi  u  izvestju,  da  kao  sto  nismo  na  bratju  nasu  Serbe 
tako  nismo  ni  na  vas  zaboravili.  —  Odnesite  dakle  bratji  nasoj 


»)  Apih  pravi  po  Springerju  (Gesch.  Osterreichs  II.,  437  :  „Es  pries 
der  Abgeordnete  eines  slov.  Klubs  den  Zusammentritt  des  Landtages  als 
eine  Epoche  in  der  Geschichte  der  Slaven"),  da  je  Kocevar  govoril  og- 
njevito  in  slavil  ta  sabor  kot  epoho  v  zgodovini  slovanski.  Fakticno  se 
dr.  Kocevar  ni  drzal  besedila  svojega  pooblastila. 


284  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 


i  vasoj  Ijubezni  vruci  pozdrav  od  bratje  hervatsko  slavonsko- 
dalmatinske,  izrecite  jim,  da  cemo  mi  tek  onda  najvecu  srecu 
dokuciti,  kad  se  i  oni  k  nama  priblize  i  u  uzji  savez  s  nami 
stupe."  Temu  je  pripomnil  dr.  Kocevar:  „Nasa  je  najveca 
zelja,  sjedinit  se,  nu  kad  zreli  budemo,  kad  na- 
rodni  duh  prodre  i  ojaca."^)  Se  istega  dne  popoldne  je 
sabor  sprejel  resolucijo  o  odnosajih  s  Slovenci. 

Zakljucilo  se  je,  „da  kraljevine  ove  (sc.  Hrvatska,  Slavo- 
nija)  ne  samo  s  Dalmaciom  i  buducom  vojvodinom  srbskom, 
nego  i  sa  susednimi  slovenskimi  pokrajinami  u  uzji  politicki 
savez  stupe,  sto  se  tako  pred  Nj.  Velicanstvom  kako  i  kod 
drzavnog  sabora  avstrianskoga  zahtevati  ima".  V  tern  zmislu 
se  je  sprejela  adresa  na  cesarja  ter  se  izrocila  „sijajni  depu- 
taciji",  ki  jo  je  z  Jelacicem  na  celu  —  Jelacic  je  bil  vsled 
madzarskih  spletk  pozvan  pred  cesarja  —  nesla  v  Innsbruck 
pred  najvisji  prestol.  Sesta  tocka  te  ..reprezentacije"  se  je  gla- 
sila:  „Buduc,  da  je  to  naravno,  da  se  sorodni  puci  pribijub- 
Ijuju  i  kraljevina  dalmatinska  tako  po  starih,  zakonom  ukrep- 
Ijenih  pravah,  kako  takodjer  po  prisegi,  koja  se  prigodom  kru- 
nenja  polaze,  i  po  svecanih  obecanjili  vasega  velicanstva  celo- 
viti  dio  ovih  kraljevina  sacinjava,  ima  se  recena  kraljevina 
dalmatinska  tako  glede  zakonotvorstva  kao  i  glede  admini- 
stracie  iliti  upravljanja  s  ovima  kraljevinami  posve  sjediniti,  a 
ostale  jugoslavjanske  pokrajine  velike  cesarovine,  kao  sto  je 
novouskersnuvsa  serbska  vojvodina,  za  kojo  mi  time  zelimo, 
da  ju  vase  velicanstvo  po  starih  naroda  serbskpga  pravih, 
premilostivo  potverditi  dostoji  se,  zatim  dolnja  Stajerska, 
Koruska,  Kranjska,  Istria  i  Gorica  da  se  u  bliznji 
savez  sa  ovimi  kraljevinami  metnu.".  („Hrvatski 
pokret"  II.  55  —  56;  nemski  v  Pejakovicevih  Aktenstiicke,  83 
ill  38.) 

Ta  sklep  se  je  gibal  v  okviru  pragmaticne  sankcije  iz 
1.  1723.,  ki  doloca  nedeljivost  habsburske  monarhije,  in  je 
ustrezal  dolocitvi  hrvatske  pragmaticne  sankcije  iz  1.  1712.,  po 
kateri  vladaj  Hervatski  Habsburzan,  ki  stoluje  na  Dunaju  in  je 
obenem  gospodar  Kranjske,  Stajerske  in  Koroske.  To  je  vodilo 
lelacicevo  politiko. 

V  tockah,  0  katerih  naj  bi  se  vrsila  pogajanja  z  Ogrsko, 
je  zopet  govor  o  Slovencih.  Osma  tocka  naj  bi  dolocevala: 

„Da  se  narodni  prebitki  nasih  sosednih  in  sorodnih  slo- 
vanskih  bratov  cim  tesneje  zvezejo  s  probitki  trojedne  kraljevine, 
naj  bo  tern  kraljevinam  svobodnc,  po  zgledu  zgodovinske  minu- 


')  „Duh  jiigos!_ovanstva  ali  po  tedanjem  ,ilirstva'  je  presinil  skoz 
in  skoz  slovenski  Stajer,  zali  Bog,  dogodbe  leta  1848  so  nas  nasle 
se  malo  pripravljene  in  politicno  nezrele",  pise  Dav.  Trstenjak  v  „Zori'' 
1872  ,  str.  54.  -   Prim,  tudi  „Radoslavova''  izvajanja  v  „Luni"  12.  avg.  1848. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko  hrvatski  zajednici  1848/49.  285 


losti  ne  le  s  Kranjsko  in  z  Malim  Stajerjem,  marvec  tudi  z 
ostalimi  sosednimi  slovenskimi  provincijami  brez  skode  za  ce- 
lotnost  avstrijske  drzave  stopiti  v  ozje  odnosaje".  (Pejakovic, 
115—116). 

Nazadnje  se  je  stvar  formulovala  tako-le:  „Trojedni  kra- 
Ijevini  se  priznava  pravica  reakvizicije  njenih  nekdanjih  sestavin, 
kakor  tudi  pravica,  s  svojimi  po  jeziku  sorodnimi  sosedi  stopiti 
V  ozje  odnosaje".  Ker  se  govori  o  srbski  vojvodini  posebe,  je 
pri  zadnjih  besedah  misliti  le  na  slovenske  pokrajine.  (Peja- 
kovic, 122). 

Koncno  je  sabor  sprejel  manifest  do  vseh  avslrijskih  Sio- 
vanov,  hotec  z  njim  pred  vsem  svetom  dokazati,  „da  trojedna 
kraljevina  ne  tezi  po  nicem  drugem  nego,  kar  ji  gre  po  na- 
ravnem  in  zgodovinskem  pravu".  S  stalisca  naravnega  prava 
„smo  se  bratski  zvezali  z  zopet  ozivelo  srbsko  vojvodino  in 
pricakujemo  pristop  vseh  jugoslovanskih  bratov,  da  bi  tako 
kot  v  svojih  delih  homogenski  organizem  z  drugimi  enako 
konsolidiranimi  narodi  avstrijskimi  v  mirni,  na  podlagi  enako- 
pravnosti  osnovani  zvezi  delovaii  za  ohranitev  avstrijskega 
cesarstva.  Ostalim  nam  po  jeziku  in  enakih  pritozbah  bliznjim 
bratom  obetamo,  da  bodemo  njih  pravicne  zaliteve  vedno  pod- 
pirali  kot  svoje  in  si  vzajemno  cuvali  svoje  narodnosti".  (Pe- 
jakovic, Aktenstucke,  95). 

In  ko  je  bila  dne  4.  marca  1849  oktroovana  ustava,  je 
odbor  sabora  sestavil  nacrt  zakona  o  razmerju  med  Hrvatsko 
in  drzavo;  5.  tocka  tega  nacrta  se  je  glasila:  „Trojedna  kra- 
ljevina more  po  vzajemnih  dogovorili  v  ozjo  politicno  zvezo 
stopiti  tudi  z  drugimi  bliznjimi  siovanskimi  dezelami  avstrijskega 
cesarstva.  Prirojena  pravica  zedinjenja  se  nikakor  ne  more 
odreci  niti  kratiti  ne  trojedni  kraljevini  ne  tistim  avstrijsko- 
slovanskim  dezelam,  ki  bi  se  zaradienake  ali  sorodne  narodnosti 
rade  zdruzile  z  njo". 


Hrvatski  in  slovenski  javni  glasovi. 

Take  izjave  sabora  so  spremljali  javni  glasovi  v  novinah. 
„Bogdan"  iz  Krizevec  je  pisal  v  Gajevih  „Novinali"  z  dne 
18.  maja: 

„Ujedinjene  posestrime  zivo  su  srce.  za  koje  ce  prionuti 
iz  na  okolo  sve,  sto  je  srodno:  nasa  krv  u  Banatu,  u  Backoj, 
u  Baranji,  u  Medjimurju,  u  Kranjskoj,  Korutanskoj,  Stajerskoj, 
Istrii.  nagnut  ce  u  to  svoje  srce  i  tijelo  na  povodu  duha  naseg 
vremena  i  prirode  vecne,  ozivit  ce  ga  jace,  spasati  snagom, 
koja  ce  napokon  znati  skrsiti  turski  jaram". 


2  86  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

„Saborske  Novine"  so  v  svoji  prvi  stevilki  dne  1.  junija 
1848  izpovedale,  „da  je  trojedna  kraljevina  duhom  veka  i  po- 
trebom  politicnom  na  sjedinjenje  s  ostalimi  granami  naroda 
jugoslavenskog  gonjena".  Osobito  se  je  Vukotonovic.  ki  so  ga 
vodili  „sveobci  interesi  juznoslavenski",  nadejal,  da  dobi  ban 
Jelacic  Dalmacijo  in  „mozebiti  vise,  ako  budemo  slozni". 
Andrija  Uhernik  je  (v  listu  z  dne  23.  junija)  zaiiteval  popolno 
samostalno  jugoslovansko  ministerstvo,  ne  samo  delomicnega, 
kakor  so  ga  zeleli  drugi,  zakaj  v  taki  samostalni  vladi  bi  ugle- 
dali  „svi  juzni  Slaveni  garanciju  buducnosti  svoje,  slozili  bi  se 
rado  i  zdruzili  u  jedno  telo,  koje  ce  napokon  i  morati  bit!,  jer 
drugcije  ni  oni  ni  mi  buducnosti  neimamo".  In  dne  29.  julija 
je  klical  B.  bratu  Slovencu  (Stajercu,  Kranjcu,  Koroscu) :  „Zna- 
dem  ja,  da  tebe  tvoje  slavensko  srce  vuce  k  tvojoj  slavenskoj 
bratji;  znadem,  da  ti  rado  bistro  tvoje  oko  obracas  prama  jugu, 
ali  ti  oci  zaslepi  magla  gusta  nemackih  lazih  i  klevetah,  raz- 
sutiii  medju  nas,  da  nas  bratju  razbrate". 

Ko  so  proti  koncu  novembra  stali  hrvatski  polki  ob  Litvi, 
je  iz  hrvatskega  tabora  pisal  v  „Agramer  Zeitung"  (30.  nov.) 
Sasic  Kirinsky,  da  se  zahtevaj  reinkorporacija  Dalmacije  („nicht 
nur  des  Gottscheer  Kreises!")  pa  tudi  „Slovenije"  do  Soce  in 
preko  Drave,  do  koder  sega  slovanski  jezik. 

Ko  je  pisal  Sasic,  je  bila  Hrvatska  v  vojnem  stanju,  vendar 
je  upravni  odbor  zupanije  zagrebske  sklenii,  pri  ostalih  zupa- 
nijah  sprozili  vprasanje  o  sezivu  vseslovanskega  shoda.  Kri- 
zevska  zupanija  je  dne  15.  oktobra  naceloma  pritrdila  temu 
predlogu,  a  izrekla  zeljo,  da  bi  se  ta  slovanski  zbor  vrsil  v 
Ljubljani  kot  „najnepristranejsem  mestu".0 

Iztped  Slovencev  so  bili  hrvatskim  dogodkom  najblizji 
iztocni  Stajerci. 

Vecstotinska  narodna  deputacija  hrvatska  je  sla  zadnje 
dni  meseca  marca  1.  1848.  cez  Varazdin.  Ptuj,  Maribor  in  Gra- 
dec  na  Dunaj.  Znano  je,  s  kakim^  sijajem  je  bila  sprejeta  v 
Gradcu  in  na  Dunaju  ;  pa  tudi  Mali  Stajer  jo  je  pozorno  spremljal. 
„Optujcani  takodjer  ozivise,  gledajuci  toliko  kolah,  toliko  cer- 
venih  kapah,  a  kud  god  idemo,  ideino  pevajuci,  i  sve  nas 
gleda  serdcem  punim  nade,  i  svuda  vicu:  sretno  sretno;  da 
Bog  da,  vase  se  zelje  izpunile!  —  U  Maribor  dodjosmo  opet 
pevajuci,  i  onde  nas  opet  doceka  nekoliko  od  nase  hervatske 
bratje  (sc.  ki  so  bili  sli  naprej),  i  veliki  dio  mariborskog  zi- 
teljstva.  —  Para  zazvizda,  i  zaori  gromoviti  »zivio!  Gluckliche 
Reise!'  a  mi  zapevasmo  cutljivo  i  uzhitjeni:  »Jos  Hervatska 
ni  propala!«  Povsod  so  hrvatske  zastave  smatrali  uzorom  svo- 

»)  Obratno  je  predlagal  Caf  slovanskemu  shodu  v  Pragi,  naj  bi  se 
tak  shod  priredil  tudi  v  Beigradu,  ako  ne  za  vse  Slovane,  pa  vsaj  za 
Jlirce". 


Dr.  Fr.  llesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  287 

bode.  Svoboda  je  bila  oni  pojem,  ki  je  tej  deputaciji  pridobil 
na  potu  toliko  vzhicene  in  vzbunjene  pozornosti;  razgrela  je 
z  njim  zlasti  stajerske  seljake,  „koji  kazu,  da  ce  za  nami  i 
svedjer  s  nami.  —  P.  I.,  P.  i  T.  putuju  u  seljackih  haljinah,  i 
neima^skoro  kercme  do  Optuja,  gde  nebi  stali  bili,  i  sa  pro- 
stimi  Stajerci  se  razgovarali;  ova  trojica  su  veliku  simpatiu 
kod  stajerskih  seljakah  za  nas  probudili,^)  a  maze  bit,  kad 
vam  ovo  pisem,  da  je  vec  i  buklo,  jer  jedan  glas  biase:  „S 
Hervatskom,  u  kojoj  su  svi  slobodni !"  —  Meni  jedan  pripo- 
vedase  u  S— u  (Srediscu?),  da  ce  udariti  na  gospodski  grad, 
koi  ih  tako  guli,  da  vec  nisu  kadri  tolike  terete  podnasati,  pak 
da  ce  odmah  za  nami  u  Bee.  Ja  ga  nagovarah  na  mir  i  opo- 
menuh  ga,  da  bi  tim  sebi  i  nami  mogao  skoditi,  zato  neka 
cekaju,  dok  se  mi  vratimo,  i  neka  se  samo  s  nami  sloze,  da 
ce  bit  sve  dobro.  Jedva  sto  se  je  umirio  Stajerac,  ali  ja  se 
ipak  bojim  neredah.  —  Pitao  me  je,  bi  li  davao  dace,  a  ja 
sam  mu  samo  odgovorio,  da  su  u  Hervatskoj  sve  dace  izim 
stibre  prestale.  —  »Hudic  —  rece  on  —  pa  i  mi  ne  bomo  nic 
davali!<  —  S  tim  on  meni  »s  Bogom!<  i  ja  njemu  i  tako  se 
razstasmo".^) 

Ni  nic  dvoma,  da  je  ta  sijajna  slovanska  manifestacija 
ugodno  vplivala  na  narodno-politicno  misljenje  ptujskega  okraja. 
To  se  je  pokazalo  ob  volitvaii  v  Frankfurt.  Zastopniki  „veiike 
Germanije"  so  slepiii  volilce,  ces,  da  pridejo  pod  batine  hr- 
vatske  in  v  robstvo  madzarsko,  ako  ne  bodo  voiili  za  Frank- 
furt^), a  tamosnji  Slovene!  so  bas  obratno  odgovarjali :  „Mi  se 
zelimo  zediniti  z  nasimi  brati  Hrvati  in  Slavonci"^)  in  frank- 
furtski  kandidati  niso  nikjer  tako  pogoreli  kakor  bas  v  teh 
hrvatofilskihi  krajih. 


')  „Extrablatt  zur  Gratzer  Zeitung",  je  prinesel  dne  29.  marca  opis 
slikovite  hrvatske  deputacije,  poudarjajoc  besede,  da  so  v  njej  zastopani 
vsi  stanovi,  ,der  Edelman  neben  dem  Bauer'.  Dne  12.  aprila  pa  je  neki 
Raunning  v  istem  listu  to  izvestje  mrzko  popravljal,  ces  :  Kdo  pa  so  bili 
ti  kmetje?  Ali  ni  nikdo  spoznal  kmetski  preoblecenega  tistega  Pisacica, 
ki  je  V  pustu  1.  1847.  s  svojo  obiteljo  posecal  plese  tukajsnje  resurse? 
Drugi  ,kmet'  je  bil  advokat,  tretji  pa  zagrebski  student.  A  ze  naslednjega 
dne  (13.  aprila)  je  „Gratzer  Zeitung"  prinesla  pojasnilo  nekega  Ceha  in 
Hrvata;  ta  dva  priznavata,  da  je  bil  Pisacic  z  dvema  advokatoma  preob- 
lecen,  a  njih  namera  ni  bila,  se  za  svojo  obleko  zatajevati  ali  celo  z  njo 
varati.  „Ehrenvoll,  keineswegs  entwiirdigend  ist  es,  wenn  Leute,  eineni 
hoheren,  ja  gebildeten  Stande  angehorend,  Grafen-  und  Doktorentitel  ver- 
gessend,  sich  in  die  schlichte  Kleidung  eines  Landmannes  bequemen  .  ." 
Trije  drugi  pa  so  bili  pravi  kmetje. 

-)  Tako  poroca  udelezenec  te  deputacije  v  Gajevih  ,Novinah"  z 
dne  6.  aprila. 

3j  .Beogradske  Novine"  z  dne  30.  Jul.  1848  v  Dodatku  (pismo  Vra- 
zovo  z  dne  11.  maja?) 

*)  Gajeve  „Novine"  z  dne  16.  maja. 


288  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848  49. 

Sploh  je  iztocno-stajersko  Ijudstvo  pazljivo  spremljalo 
dogodke  po  Slovenskem,  Hrvatskem,  Madzarskem  in  Nemskem 
ter  hrepenelo  po  casopisih  („Slovenija"  18.  avg.  1848).  Vneli  so 
ga  bili  mnogosteviini  sveceniki,  sami  hrvatoljubi  kakor  Modrinjak, 
Jaklin,  Cvetko,  Krempl  itd.;  tri  leta  pred  temi  dogodki  je  ijud- 
stvo dobilo  V  roke  A.  Kremplna  „Dogodivsine  stajerske  zemlje." 
Ta  knjiga  je  veiiko  pripomogia  zoper  voiitve  v  Frankfurt 
„Lepo  je  bilo  siisati  in  srce  je  radosti  v  kipecih  prsili  trkalo, 
kadar  so  prosti  kmetje  svoje  protivenje  po  Dogodivsinali  s 
primernimi  razlogi  izrazevali"  („Slovenija"  1850,  29.  marca). 
In  ko  so  avgusta  meseca  1848.  zaceli  Madzari  rovati  po  Mur- 
skem  polju,  je  E.  Mladen  pisal  v  Gajeve  „Novine"  (19.  avg.): 
„Malo  ce  cvetja  narasti  Madjarom  na  murskom  polju.  Slovenia 
je  u  rukuh  bozjih  i  iskrenih  domorodacali,  k  tomu  nas  sloven- 
ski  narod  dobro  je  naucio  Magjare  poznavati  iz  obcenja,  kako 
takodjer  iz  marijivog  citanja  povestnice  Antuna  Krempela,  koja 
je  pravi  ribez  za  Magjare". 

Naravno  tesne  zveze  s  Hrvatsko  je  imelo  slovensko  dolnje 
Posavje.  V  Sevnici  ob  Savi  so  kmetje  pac  prisli  volit  za  Frank- 
furt, a  so  izvoljenemu  kandidatu  zazugali,  „naj  se  jim  ne  po- 
vrne  ziv  domov,  ako  v  Frankfurtu  (!)  ne  doseze,  da  se  vsi 
Slovenci  zdruzijo  s  Hrvatsko  in  Slavonijo.  Ko  pa  v  to  ni  pri- 
volil,  mu  je  bilo  zlo  in  jedva  se  je  ziv  resil,  svecano  izjavivsi, 
da  ne  pojde  v  Frankfurt". i) 

Tudi  izmed  ogrskih  Slovencev  je  odmeval  glas:  „I  mi 
gledamo  na  plemenite  viteske  Hrvate  ino  si  od  njih  narodnega 
osvobodjenja  iscemo.  Le  sloga  i  ujedinjenje  —  i  Bog  je 
z  nami!"2) 

Iz  zapadnih  slovenskih  pokrajin  je  prvi  glas  o  ozji  po- 
liticni  zvezi  s  Hrvati  prispel  iz  Celovca.  Predno  se  je  zganila 
Ljubljana,  se  predno  je  mogel  priti  v  Ljubljano  manifest  du- 
najskih  deputatov,  je  bil  sestavil  celovski  mestni  kaplan  M. 
Majar  spomenico  s  slovenskimi  zahtevami;  med  temi  je  bila 
tudi  ta,  „da  se  imaju  Slovenci  kao  jedan  narod  smatrati  i 
posebni  sabor  derzati",  in  pa,  „d  a  bis  nasom  carskoj 
dynastii  vernom  bratjom  u  Hervatskoj,  Slavonii 
i  Dalmacii  u  bliznji  savez  stupiti  mogli".  To  spo- 
menico so  poslali  celovski  rodoljubi,  med  njimi  osobito  bogo- 
slovci,  po  vseh  slovenskih  krajih,  da  bi  iskreni  rodoljubi  pod- 
pise  zbirali  in  pripomnili,  kar  bi  se  moglo  izpremeniti  all 
dodati.^) 

1)  Belgradske  „Srbske  Novine"  30.  Jul.  (Dodatek),  dopis  iz  Zagreba 
z  dne  11.  maja. 

-)  Gajevo  „Novine"  16.  maja. 

»)  Tudi  V  semeniscu  celovskem  so  zbirali  podpise.  Prvo  cetrt  ure 
jih  je  bilo  ze  30,  kar  pride  ravnatelj,  jim  spomenico  iztrga  iz  rok  ter 
odnese  k  spiritualu,  ki  je  podpise  po  sredi  podrapal,  in  ravnatelj  je  izja- 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  s'.ovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  289 

Ko  bi  bilo  dovolj  podpisov  nabranih,  bi  se  poslala  de- 
putacija,  pomnozena  z  dunajskimi  Slovani,  k  cesarju.^)  „Svaki 
verli  Slovenac  izpoveda,  da  se  ]e  probudila  pervo  neznana 
spavajuca  idea  uzajamnosti  i  Ijubavi  prama  bratji  Hervatom. 
Ja  i  ostali  verni  sinovi  Slovenie  propovedamo  po  poslanicah 
bratinsku  Ijubav:  Boze  daj,  da  bi  ova]  glas  probudio  svakog 
Slovenca  serce  na  cast  rodu  i  jeziku,  da  se  ziva  volja  ne  bi 
plasila  nevoljah".  Tako  so  mislili  in  zeleli  pocetniki  one  peticije 
V  Celovcu,  a  na  poti  je  peticija  izgubila  tocko  o  zvezi  s  Hrvati. 
Objavile  so  jo  obenem  z  manifestom  „slovenskega  zbora  v 
Becu",  sestavijenim  20.  aprila,  Bleiweisove  „Novice"  kot  pri- 
logo  dne  10.  maja.  a  brez  hrvatske  tocke.-) 

Kako  je  izginila?  Dne  7.  aprila  je  se!  Bieiweis  v  depu- 
taciji  na  Dunaj  „s  prosnjami  kranjskiii  dezelnih  stanov  v  receh 
slovenskiga  naroda"  („Novice",  12.  apr.),^)  ki  so  bile  medel 
kompromis  nemskih  dezelniii  stanov  z  istinitimi  razmerami  in 
„zahtevami  casa" ;  med  dunajskimi  Slovenci  je  Bieiweis  razlo- 
ceval  „spostovanja  vredne"  idealne  Slovence,  ki  zahtevajo,  „da 
bi  drevo  v  enini  mahljeji  padlo",  in  pa  „tudi  zasluzne  rodo- 
Ijube",  ki  oportunitetno  racunajo  z  realnimi  razmerami  in  po- 
trebami  naroda  ter  se  ujemajo  z  glavnimi  mislimi  prosenj 
kranjskega  dezelnega  zbora;  taka  ^prakticna  Slovenca"  da  sta 
na  pr.  dr.  Miklosic  in  dr.  Dolenc. 

Taki  „prakticni"  Slovenci  so  pac  crtali  vsako  ozjo  zvezo 
s  Hrvati.  Saj  Bleiv^eis  niti  misli  o  zdruzeni  Sloveniji  ni  smatral 
za  svojo,  marvec  za  zeljo  „nekterih  za  povzdigo  nase  narod- 
nosti  vnetih  Slovencev"  („Novice"  dne  19.  aprila).'*) 

KlJLibu  temu  je  ona  Majarjeva  okroznica^  krozila  med 
narodom.  Do  16.  maja  je  imela  samo  na  Stajerskem 
vec  tisoc  po  d  piso  v."")  („Novine"  z  dne  16.  maja).  Tretja 
tocka  se  je  glasila,  „da  bi  s  nasom   vitezkom,   vas.   ces.   veli- 


vil,  da  kleriki  ne  smejo  podpisati.  Jzdao  nas  je  rodjeni  Slovenac.  Ali  mi 
se  zato  ne  bojinio,  podpisat  ce  se  svaki,  koji  zeli  dobro  naroda.  Jedino 
me  veseli,  sto  su  se  sada  mnogi  Slovenci  probudili,  i  sve  plamti  zanarod 
i  domovinu,"  pise  neki  klerik  v  Gajeve  „Novine"  z  dne  11.  aprila  (dato- 
vano  V  Celovcu  dne  4.  aprila). 

»)  „I  gledaj,  brate,  ravno  kad  ovo  pisem,  dojde  vest,  da  su  i  Ijub- 
Ijanski  i  gradacki  djaci  i  Slavjani  bas  ovake  petitie  sastavili,  kako  mi,  i 
sabiraju  podpisnike,'  pise  isti  dopisnik  „Novin'. 

2)  Prim.  „Hrv.  Pokret'  I.  38. 

»)  V  tej  kranjski  deputaciji  so  bili  poleg  Bleiweisa  n.  pr.  grof  Ho- 
henwart,  baron  Kodelli,  Miihleisen  itd.  Znacilno  je,  da  je  Bieiweis  objavil 
manifest  dunajskih  deputatov  tudi  sele   10.  maja. 

*)  Aleks.  B-(acovsky)  je  v  Havlicekove  „Narodne  Novine'  z  dne 
2.  sept.  1848  porocal  iz  Ljubljane  o  Bleiweisu,  da  v  zacetku  nase  svobode 
ni  hotel,  kakor  je  primerno,  vgrizniti  v  jabolko. 

^)  „Sav.  Centralblatter"  z  dne  21.  Jul.  1848.:  „Es  sind  1000  und 
uber  lOOOUlnterschriften  fiir  den  AnschluB  an  Kroatien  gesammelt  worden  " 

19 


290  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

canstvu  uvek  vernom  bratjom  u  H^rvatskoj,  Slavonii  i  Dalmacii 
u  uzji  savez  stupili.  Dok  se  ovo  ne  ucini,  slabo  cenam 
se  pomoci." 

Poleg  Majarja  je  tu  omeniti  se  dr.  Murseca  v  Gradcu  in 
Cafa  V  Framu  pri  Mariboru.  Dr.  Mursec  si  je  zelel  zdruzene 
Slovenije,  a  v  tesni  zvezi  s  Hrvati,  „damit  wir  wechselseitig 
uns  die  nationalen  Interessen  fordern  und  so  unter  Osterreichs 
weitem  Szepter  ein  starker  Doppelstamm  werden,  ihm  zum 
uniiberwindlichen  Bollwerk"^,  in  Caf  je  „gorel  za  ustvaritev 
kraljestva  „Slove«ije",  a  je  njega  spas  vide!  v  spojitvi  z  osta- 
limi  Slovani  ter  je  zelel,  da  bi  bili  Slovenci  s  Hrvati  oze  zdru- 
zeni.*) 

Pojavil  pa  se  je  tudi  predlog,  naj  bi  se  vsi  trije  slovenski 
skofje  (celovski  =  koroskostajerski,  Ijubljanski  in  lavantinski) 
kot  sufragani  podredili  zagrebskemu  vladiki  („P.  K— r"  v  „Allgem. 
Slav.  Zeitung"  dne  6.  okt.  1848). 

Zadnje  dni  meseca  oktobra  1.  1849.  se  je  iz  Trsta  pisalo 
V  zagrebske  „Narodne  Novine"  (jaz  posnel  iz  „Moravskih  No- 
vin"  z  dne  4.  novembra)  med  drugim  tako-le:  „Jako  koristno 
bi  bilo  za  juzno  slovanstvo,  ko  bi  se  mu  tudi  Slovenci  z  osta- 
Ijmi  brati  pridruzili,  po  zemljepisni  legi  in  rodu  mu  sorodnimi. 
Cuditi  se  je  treba  temu,  da  se  v  to  svrho  se  ni  nic  ucinilo  niti 
se  Ijudstvo  v  dnevnikih  in  novinah  pripravlja  na  to.  Ako  ti 
bratje  nasi  ostanejo  osameli,  se  jim  sigurno  ne  bo  godilo  dobro 
in  tezko  bodo  mogli  odoleti  navalu  tujstva.  Mi  trzaski  Slovani 
komaj  cakamo,  da  bi  se  v  tern  oziru  kaj  zgodilo.  I  sama  uprava, 
tezeca  povsod  po  sredotocju,  bi  bila  s  tern  mnogo  olajsana  in 
nemalo  drzavnih  dohodkov  bi  se  prihranilo.  Radi  te  dobre 
stvari  bilo  bi  prekoristno,  ko  bi  se  Slovenci  sami  o  tern  uverili 
in  izrekli,  da  hocejo  biti  zdruzeni  s  Hrvatsko  in  vojvodino 
srbsko.  Zdaj  je  za  to  primerna  doba  in  se  cas,  ko  moremo 
nekaj  doseci,  kar  bi  nam  za  bodocnost  moglo  zelo  koristiti. 
Kolikor  smo  Slovence  tukajsnje  poznali,  ne  dvomimo  o  tern, 
da  bi  se  radostno  zedinili  s  svojimi  brati.  Zakaj  drugace  prevec 
oslabi  ta  krvorodna  betva  slovanska,  za  katero  bi  to  bila  ve- 
lika  sreca,  ko  bi  se  okrepila  z  ostalimi  juznimi  brati." 

4.  Drustva. 

Vazno  je  vedeti,  kako  stalisce  so  o  tem  vprasanju  zavzela 
nasa  drustva.  Svoboda  1.  1848.  jih  je  rodila  celo  vrsto,  tako 
dunajsko  „Slovenijo",  grasko  „Slovenijo",  „Slov.  drustvo"  v 
Ljubljani,  v  Gorici  in   Ceiovcu,    „Slavj.   drustvo"   v  Trstu,   za- 

>)  ,Gratzer  Zeitung"  dne  26.  aprila  1848. 

»)  Tobolka,  Slovansky  sjezd  v  Praze  roku  1848,  str.  87.  K  „SIove- 
niji"  naj  bi  prisli  tudi  ogrski  Slovenci. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  291 

grebsko  in  zadersko  „Lipo".  Manjsa  drustva  so  nastala  tudi  v 
Celju,  Radgoni,  Novem  Mestu  in  v  Policanah,  v  Postojni  (v 
Radovljici  ?). 

Celjska  „Druzba  za  gojitev  sporazumljenja  med  Nemci 
in  Slovene!",  osnovana  16.  maja  1848,  je  sklenila  v  svoji  prvi 
seji  —  raznesel  se  je  bil  glas,  da  pride  deputacija  iz  Hrvatske 
—  sprejeti  deputacijo  prijazno,  Hrvate  kot  brate  pozdraviti  in 
njih  teznje  z  besedo  in  cinom  podpirati,  ako  se  hocejo  „z  nami" 
zdruziti  in  stopiti  pod  dunajsko  vlado. 

Drugace  je  govorila  graska  „Slovenija",  ki  sta  jo  vodila 
Ceh  Dragoni  Kfenovsky  in  Vrazov  prijatelj  dr.  Mursec. 

Ze  smo  slisali,  da  je  grasko  drustvo  v  dr.  Kocevarju  po- 
slalo  svojega  oficijelnega  zastopnika  na  Jelacicev  sabor. 

V  smislu  zajednice  je  zlozen  tudi  manifest  graske  „SIo- 
venije"  do  Hrvatov,  objavljen  v  Gajevih  ..Novinah"  z  dne  1. 
junija:  >Slovenci  Hervatom.  Mili  brati!  Primite  sercen  pozdrav 
bratov  vasih  slovenskih,  kteri  domorodnim  duhom  prebudjeni, 
krepko  gibanje  vase  z  radostnim  ino  veselim  sercom  pozdrav- 
Ijajo  ino  sprevadjajo;  al  ne  samo  da  se  mi  Slovene!  veseiimo 
nad  verlim  postupanjem  tako  slavnega  junackim  duhom  diha- 
jocega  naroda,  tudi  mi,  dozdaj  zastran  narodnosti  zapusceni 
ino  potlacen!  Slovene!  se  zacnemo  gibati,  zacnemo  vas  nase 
Ijube  brate  nasledovati,  vase  zelje  nasim  pridruziti,  ino  naj- 
blazeso  posestvo  zemeljskega  zivlenja:  narodnost  ino  iz  nje 
izvirajuco  telesno  ino  duhovno  dobro  priljubiivati,  ino  za  njo 
se  boriti.  Vi  drag!  brati!  ste  bil!  pervi,  ker'  ste  slavno  delo 
narodnosti  se  poprimiti.  med  jugoslavjanskim!  narodi  najpred 
skoz  vasega  velikega  probuditelja  zaceli,  priljubili  ino  na  visoko 
stopnjo  zversenosti  dotirali,  kader  se  smo  mi  ubogi  Slovene! 
terdno  spali.  Da  smo  se  tedaj  mi  Slovene!  zdaj  prebudil!  ino 
narodnost  temelj  srece  vsakoga  naroda  priljubili:  to  slavno 
nakanjenje  ino  veselo  preporodjenje  ste  Vi  spruzili,  ste  Vi  pod- 
pirali.  Primite  zato  za  Vas  lepi  trud,  naso  iz  globokega  serea 
izvirano  zahvalo,  primite  nas  sercn!  pozdrav,  kterega  vs!  v 
Grade!  prebivajoci  Slovene!  ino  Slavjani  u  obce  Vam  poslejo. 

Mi  Slovene!,  kterim  je  ptuji  element  vse  domorodne  moc! 
ino  cutjenja  izsisat!  namenil,  bill  smo  v  velikoj  nevarnosti,  naso 
najdrazeso  blago  naimre:  narodnost  izgubiti.  Al  previdnost 
bozja  je  tomu  konee  naredila.  Milost  eesara  nam  je  narodnost 
v^ustavi  poterdila.  Zdaj  se  tedaj  glas  vest!  vsim  obznanuje: 
„Cuvajte  muzevno,  kaj  nam  je  po  vecnoj  praviei  v  del  prislo." 
To  si  zdaj  mi  Slovene!  ino  vs!  Slavjani  cemo  k  sere!  vzeti. 
zakaj  mi  Slovene!,  V!  drag!  brati  ino  vs!  Slavjani  mamo  Ijute 
protivnike,  kter!  vse  moc!  upotrebljivajo,  naso  narodnost  pod- 
kopat!  ino  nas  v  staro  suzanstvo  zaverci.  Bog  j!h  bode  na 
skoro  sodil. 

19* 


292  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

Mi  poznamo,  brati!  Vas  junacki  diih !  al  tudi  mi  Siovenci 
smo  od  njega  napiinjeni,  naj  pridejo  sovrazniki  nasi  odkod 
hocejo,  videli  bojo,  da  je  z  nami  Bog  in  vecna  pravica,  da  je 
Slavjan  pripraven  kerv  ino  zivlenje  za  narodnost  posvetiti. 
Brati!  Vasi  neprijatelji  so  tudi  nasi  neprijatelji,  proti  kerim  Vi 
idete,  proti  tistim  cemo  tudi  mi  zdruzeni  z  Vami  junaki  iti.  Vi 
ste  nam  izgled,  Vi  nasa  dusa  vu  vsem.  Vi  ste  na  veke  nasi 
ino  mi  na  veke  vasi  brati,  zato  sam  Bog  terja :  Vsi  za  enega, 
eden  za  vse!!!  V  imenu  Grackega  slovenskega  zbora",  (Podpisi 
niso  natisnjeni). 

To  je  boja  Bog,  ki  govori  iz  zadnjega  odstavka,  to  je 
Jelacicev  duh,  ki  je  zapretil  Madzarom  iz  par  dni  pozneje 
otvorjenega  hrvatskega  sabora. 

V  imenu  graskega  „Ceho-slovensko-ilirskega"  drustva  je 
J.  Dragon  i-Kfenosky  pisal  v  Havlicekovih  „Nar.  Novinah" 
z  dne  13.  maja  1848,  ces,  zelimo  si  cim  najtesneje  biti  spo- 
jeni  s  Hrvati  in  brzo  odstraniti  vse,  kar  bi  nas  v  tem  oviralo. 
Stojec  pod  istim  zezlom,  ne  nahajamo  v  tem  nikakih  potezkoc* 
dalo  bi  se  to  doseci  enostavno  z  novo  razdelitvijo  avstrijskih 
dezel.^) 

Ko  je  Jelacic  zmogel  Dunaj  in  bil  —  bi  rekli  —  gospo- 
dar  Avstrije,  je  Ijubljansko  „Slovensko  drustvo"  (dne  28.  nov.) 
sklenilo  nastopno  adreso  nanj : 

„Vasa  Prevzvisenost!  Noc  tisucletna  je  krila  slovenski 
narod  in  ni  dala  razplameneti  se  njega  dusni  iskri,  narodni 
zavesti.  Po  krivicnih  in  protinaravnih  mejah  razdrobljen,  od 
enokrvnih  bratov  svojih  locen,  brez  vodja  svojiga,  zraven  pa 
od  zalostne,  iz  nenarodniga  vladarstva  izvirajoce  nezaupnosti 
in  zavisti  med  posameznimi  udi  zajedan,  je  v  neizrekljivo  brez- 
pomocnost  vpadal  in  malo  po  malo  v  taisti  popolnoma 
vterpnel. 

In  ko  je  nepremagljivi  duh  casa  razsul  zastarane  okove 
in  ko  so  presvitli  cesar  Ferdinand  izrekli  mogocno  besedo,  de 
imajo  vsi  narodi  avstrijanskega  cesarstva  enakopravni  biti,  se 
je  se  jasneje  pokazalo,  kako  zapusen  de  je  narod  slovenski 
bil.  Razdruzen  sam  v  sebi,  ne  poznaje  se,  svojiga  praviga  na- 
mena  in  konca  vgledati  ni  vedil  ter  je  bolniku  enak,  ki  ozdra- 
vivsi  od  predolge  bolezni  pri  vsaki  stopinji  omaguje,  brez  pre- 
misleka  se  srednje  podpore   poprijemal. 

Tu  zasije  luc  resivna! 

Bratovski  narod  junaskili  Hervatov,  zbran  pod  zmago* 
nosno    zastavo   svojiga  vitezkiga  za  pravico  navduseniga  bana 

1)  Apih,  op.  cit.  sir.  88  poroca,  da  je  graska  ^Slovenija'  v  svoje 
zahteve  sprejela  tudi  tocko,  naj  bi  se  olajsal  „promet  z  nasimi  presvetli 
dinastiji  vsekdar  zvestimi,  viteskimi  brati  Hrvati'  (nacrt  prosnje  z  dne 
16.  apr.).  Ko  pa  je  izsla  ustava  z  dne  25.  aprila  in  ni  ugodila  siovenskini 
zalitevam,  jili  je  grasko  drustvo  skrcilo  bas  za  hrv.  tocko. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovonsko-hrvatski  zajednici  1848/49.  293 

otrese  nevredne  verige,  stopi  mogocno  na  polje  svetu  znaniga 
djanja  in  pokazaje  Evropi  veljavnost  in  ceno  siavjanskiga 
imena,  na  mah  tudi  slovenskimu  narodu  odkrije  pot,  ki  mu  je 
po  bozji  previdnosti  odkazana. 

Na  celu  nasih  hrabrih  bratov  je  Vasa  Prevzvisenost  slav- 
janstvu  moc  in  vrednost  podala,  Avstrijo  kot  velicansko  zvezo 
svobodnih  bratovskih  narodov  pertece  pogube  otela,  postav- 
nimu  redu  pa  cast  in  veljavo  ohranila. 

Zavoljo  teh  slavnih  del  se  razlega  po  celi  Evropi  ime 
Vase  Prevzvisenosti  in  ga  vpise  zgodovina  med  zvezde.  All 
vrocejsi  od  solncniga  zarka  presine  slavno  to  ime  vse  sloven- 
ska  srca  in  z  neizrekljivo  radostjo  jih  napolnjuje. 

Zato  spozna  podpisano  slovensko  druztvo  za  svojo  dolz- 
Tiost,  tern  gorecim  obcutam  slovenskiga  naroda  izraz  dati  in  v 
imenu  njegovim  Vasi  Prevzisenosti  nezmerno  obcadenje  in  iskreno 
zahvalo  izreci,  zraven  pa  krepki  brambi  in  zastiti  vekoslavniga 
jugoslavjanskiga  vodja  ga  priporocati.  —  Ljubljana,  6.  grudna 
1848.  (..Slovenija"  z  dne  2.  jan.  1849.0 

Trzasko  drustvo  ze  po  svojih  clenih  ni  bilo  le  slovensko, 
ampak  vobce  slovansko. 


Dne  2  9.  aprila  1848  je  sprozil  Lj.  Stur  ustanovitev  slo- 
vanskega  drustva.  ki  bi  imelo  za  svrho  uresnicenje  narodne 
enakopravnosti  in  okrepitev  slovanske  vzajemnosti.  Sestre  in 
podruznice  naj  bi  imelo  po  drugih  slovanskih  dezelah.  Misel 
se  je  izvedla  in  se  ustanovilo  drustvo  —  izprva  se  je  mislilo 
na  ime  „Siovanska  Orlice"  —  pod  imenom  „Lipa  slovanska" 
V  Pragi. 

jeseni  1.  1848.  je  Kurelac  pisal  Safafiku,  naj  pripravi 
„Lipo  slovansko",  da  bi  pozvala  Sjovence  na  spojitev  z  Iliri. 
"V.  Dusan  Lambl,  znarii  navduseni  Ceh,  predsednik  „Slavie"  v 
Pragi'),  je  ta  Jist  prinesel  odboru  „Lipe  Slovanske"  s  pri- 
pombo,  da  se  Safafik  popolnoma  ujema  s  tem  predlogom.  In 
res  je  sredi  novembra  1848  mislila  „Lipa  Slov."  pozvali  Slo- 
vence,  naj  se  zdruzijo  s  Hrvati.  Predno  pa  je  sklenila  tak  po- 
zjv,  je  vest  o  tem  prisla  ze  tudi  v  Ljubljano  (najbrz  so  se 
Cehi  pred  koncnim  sklepom  hoteli  uveriti  o  misljenju  Sloven- 
cev  samih).  Toda  J.  Bacovsky'')  je  iz  Ljubljane  „Lipi"  odgovo- 
ril    tako-le:    „Vest,    da    hoce  Lipa  Slov.  pozvati  Slovence,  naj 

1)  Omenjena  je  adresa  v  Apihu,  str.  211. 

2)  Gl.  o  njem  .Zbornik"  Mat.  Slov.  19J6,  str.  13.  si.  O  Kurelcevem 
pismu  itd.  gl.  „Lipo  Slov."  z  dne  18.  dec.  1848. 

3)  O  njem  gl.  „Zbornik"  Mat.  Slov.  1906,  str.  29.  V  dopisu,  ki  je 
datovan  „dne  21.  nov.",  govori  Bac.  o  „vcerajsnjem  zborovanju  ,Slov. 
drustva"  ;  to  zborovanje  pa  je  bilo  22.  nov. ;  po  takem  je  datum  dopisa 
napacen ;  moralo  bi  biti:  23.  nov. 


294  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

bi  se  zdruzili  s  Hrvati,  je  tu  zbudila  raznojake  misli,  zlasti 
zato,  ker  se  je  na  ta  nacin  pokazalo  nekako  neznanje  tukaj- 
snjih  razmer.  Zakaj  ce  bi  se  tudi  takoj  Kranjska^zdruzila  s 
Hrvatsko,  kaj  bi  pa  bilo  s  Korosko,  kaj  s  Slov.  Stajerjem  ? 
Bolje  bi  bilo,  te-le  pozvati,  da  bi  skupno  stopili  pod  eno 
upravo  in  na  ta  nacin  s  Kranjci  ustvariii  eno  telo.  Naklonje- 
nosti  do  Hrvatske  je  tu  pac  mnogo,  a  vsakdo  vidi,  da  se  tu 
ne  da  postopati  po  nemskem  nacinu,  z  golo  besedo  staviti  na- 
rode  kamorkoli.  Administrativna  uredba  za  Slovensko  v  fede- 
rativni  drzavi  mora  biti  v  Ljubljani.  Zagreb  je  ze  dalec.  A  kar 
se  tice  tega,  da  bi  se  morebiti  literatura  mogla  na  nekak  na- 
cin priblizati,  se  tudi  to  ne  da  tako  nagio  prevreci  in  je  tu 
dosle  misel  slovanstva  cisto  v  kali  in  s  tern  rodoljubje  zelo 
lokalno,  da  (nego?)  bi  se  priblizanje  moglo  izvrsiti  brez  boja. 
Mislim,  da  se  kaze  s  tern  pozivom  nekaka  supremacija,  kar 
bi  moglo  tu  povzrociti  samo  nejevoljo,  kakor  se  je  zgodilo  na 
drug  nacin  na  Moravskem,  in  tako  se  da  vzrok  za  prazno  kri- 
canje  in  pisanje,  a  druge  vaznejse  reci  se  pozabijo.^) 

Ta  dopis  Bacovskega  se  je  precital  v  odborovi  seji  „Lipe 
Slov."  dne  28.  nov.  „Lipa"  je  opustila  poziv  in  izrekla  samo 
„radost  nad  probujajoco  se  narodnostjo  slovensko". 2) 

Na  veliki  skupscini  Ijubljanskega  „Slov.  drustva"  dne  22. 
nov.  Bleiw^eis  ni  omenil  te  stvari,  pac  pa  je  Hicinger  z  „gladko 
tekocimi  besedami"  predlagal  tesnejso  zvezo  slovenskih  dru- 
stev  V  Gradcu,  Gorici,  Trstu  in  Celovcu,  nadalje,  da  bi  se 
sicer  drzali  lastnega  narecja,  vendar  ne  opustili  prilike,  svoj 
jezik  priblizevati  v  nekaterih  besedah,  in  posebno  uvedli  pri 
glagolih  srbohrvatski  aorist  in  imperfekt :  „bih"  in  „bijah". 
Jerisa  pa  je  na  isti  skupscini  izrazil  zeljo  po  zgodovini  ne  le 
Slovencev,  ampak  vseh  Ilirov. 

Iz  fakega  milieja  je  „Podlipski"  razpravljal  o  odnosajih 
med  Slovenci  in  Iliri  v  „Sloveniji"  dne  1.  dec.  Podlipski  pri- 
znava,  da  potrebujemo  tesnejso  zvezo  z  Iliri,  toda  pred  vsem 
nam  je  treba  zedinjene  Slovenije,  „potem  bo  slovenski  narod 
skupaj  mogel  svet  in  sklep  storiti,  kako  in  koliko  se  z  Iliri 
zdruziti",  nadalje  ker  se  nikdo  ni  povedal,  kaksna  naj  bo  ta 
zveza,  bodo  dezelni  zbori,  urejeni  po  ustavi,  sodili  o  tej  stvari 
in  koncno  Slovenci  pri  tej  stvari  ne  smejo  popolnoma  izginiti.^) 


1)  ,Lipa  Slov."  4.  dec.  1848.  ,SI."(avomil  Vavra?)  je  bistvo  pisma 
Bacovskega  posnel  z  besedami,  da  spojitev  Slovencev  s  Hrvati  „se  ovira 
partikularno  rodoljubje". 

2)  Prim.  .Slovenijo"  z  dne  8.  dec. 

3,  „Slav.  jug"  je  (po  „Sloveniji  z  dne  1.  dec.)  predlagal  nekak  jugo- 
slov.  narodni  svet  ,Srbov  in  Slovencev,  ki  uzivajo  obce  zaupanje  naroda 
in  veljajo  kot  avtoriteta  v  svojem  narodu",  in  Hrvatov;  ta  svet  bi  se  po- 
tegoval  o  zedinjenju  jugoslovanskih  dezel  in  njih  razmerju  do  osrednje 
oblasti. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  295 

0  tej  priliki  je  izpregovoril  tudi  M.  Majar.  V  „Lipi  Slo- 
vanski"  z  dne  14.  in  18.  dec.  je  objavil  clanek,  pisoc :  ..Srcno 
nas  je  tesilo,  ko  smo  citali  v  ceskih  novinah,  da  nas  mislijo 
nasi  ceski  bratje  opozoriti,  naj  bi  se  mi  Slovenci  zdruzili  in 
spojili  s  Hrvati !  Mi  slovenski  rodoljubi  zelimo  to  iz  celega 
srca,  samo  da  nam  dosle  ni  bilo  mozno,  v  nasih  novinah 
„Slovenija"  o  tej  stvari  toliko  pisati,  kolikor  bi  bilo  tega  treba. 
Ta  nesrecna  nemscina  in  frankfurtovscina  nam  je  naredila 
mnogo,  premnogo  skode  in  truda.  Morali  smo  vse  sile  napeti, 
da  bi  politicno  zbudili  narod,  da  bi  se  cutili  Slovence  in  se 
odvrnili  od  Frankfurta."  Ako  hocejo  Slovani  svojo  bodocnost 
na  trden  temelj  zasnovati,  morajo  biti,  pravi  Majar,  vsa  slo- 
vanska  plemena  v  nasem  cesarstvu  enorodna  in  med  seboj 
ravnopravna :  Slovenci,  Hervati,  Srbi,  Cehi,  Moravani,  Slovaki, 
Poljaki  in  Rusini  naj  imajo  med  seboj  ista  prava  in  iste  dolz- 
nosti.  Tu  torej  Majar  poudarja  samostalnost  Slovencev,  a  iz 
drugega  vzroka,  nego  v  Ljubljani.  Drugo  nacelo  slovanske 
politike  namrec  bodi :  Vsa  slovanska  plemena  v  nasem  cesar- 
stvu naj  so  vkup  en  narod.  „Zato  se  mi  Slovenci  necemo 
zdruziti  le  s  Hrvati,  temvec  hocemo  pristopiti  kot  svobodno 
pleme,  drjjgim  enako  in  isto,  k  vsem  Slovanom  nase  drzave. 
Zato  naj  Cehi,  Moravani  in  Slezijani  ne  govore  le  o  zdruzenju 
„krone  ceske",  zakaj  njih  politicno  obcestvo  in  domovina  mora 
biti  mnogo  vecja,  mnogo  obseznejsa,  namrec  :  vse  avstrijsko 
slovanstvo."^) 

Ob  koncu  leta  1848.  je  v  Zagrebu  vzklila  „Slovanska 
lipa  na  slovanskem  jugu"  (dne  10-  dec.  je  bilo  prvo  zboro- 
vanje).  Dragotin  Kuslan  je  predlagal,  naj  bi  se  na  slovanskem 
jugu  ustanovile  4  Lipe,  in  sicer  poleg  zagrebske  se  ena  za 
Slovence,  ena  za  Dalmatince  in  ena  za  Srbe,  vsekakor  pa  naj 
zagrebska  Lipa  isce  najtesnejsih  politicnih  zvez  s  Slovenci  in 
z  vojvodino  srbsko  uSlov.  Lipa"   14.  dec.   1848). 

Zagrebska  „Lipa"  je  dne  22.  dec.  „Slovenskemr  drustvu" 
V  Ljubljani  „kao  najblizjoj  miloj  braci  svojoj"  javila  svojo  usta- 
novitev  ter  svojo  svrho."-j 

„Glavna  je  namera  nasa,  koju  mi  odkrivamo  pred  sirokim 
svetom,  nacelo  slobode  jugoslavenskog  naroda  u  jedinstvenom 
slobodnom   austrijskom   carstvu  uzivotvoriti  i  stititi----     Vern 

»)  Majar  je  cutil,  da  je  tu  posegel  dalec.  Zato  je  rekel  ob  koncu 
svojega  clanka:  .Mogoce,  da  je  ena  ali  druga  teh  mojih  misli  nekoliko 
enostranska,  a  to  prihaja  odtod,  ker  sem  vedno  med  temi  visokimi  go- 
rami,  oddaljen^od  domoljubov,  s  katerimi  bi  se  mogel  razgovarjati  in  se 
orientovati.'  (Clanek  je  pisan  v  Zabnicah).  Zato  je  misiii,  prosnjo  vloziti 
na  naucno  ministerstvo,  da  bi  prisel  v  Celovec  ali  v  katero  drugo  mesto 
na  Slovenskem  za  ucitelja  slovenscine,  cetudi  brezplacno,  dokler  se  ne 
ustanovi  placa. 

^j  Podpisan  Vranicani  kot  predsednik,  E.  Vrbancic  kot  tajnik. 


296  Dr.  Fr.  Ilesic :  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 


ovom  nacelu,  cemo  sve  sile  nase  upotrebiti,  da  se  zelje  vase 
i  nase,  na  saboru  nasem  clankom  XI.  6.  ove  godine  primljene, 
poradi  uzjeg  saveza  izmedju  nas  i  mile  slovenske  bratje  nase 
sto  prie  u  zivot  pretvore.  Povodom  prilozene  protestacie  nase 
bratje  istrianske- •  •  •  ucinili  smo  vec  u  torn  obziru  kod  svetlog 
bana,  kao  takodjer  kod  novoimenovanog  ministra  naseg  Ba- 
rona  Kulmera  shodne  korake,  te  ponovili  smo  kod  te  prilike 
i  nase  medjusobne  zelje  o  uzjem  savezu  slovenskog  naroda 
sa  trojednom  kraljevinom,  moleci,  da  se  u  tom  smislu  kod 
prestolja  Nj.  Velicanstva  izpunjenje  tieh  zeljah  izposluje. 

Mila  i  Ijubljena  bratjo!  Uveravajuc  vas  tako  cinom  o  Iju- 
bavi  nasoj,  nadamo  se  od  vas,  da  cete  i  vi  nas  tako  Ijubiti, 
kaosto  i  mi  vas  Ijubimo. 

Nadamo  se,  da  cete  i  vi  u  tom  obziru  u  najuzje  medju- 
sobno  obcenje  s  nami  stupiti,  za  da  se  bratinski  posavetujemo 
i  pobrinemo,  kako  da  se  savez  taj  nas  pobratimski  sto  prie 
uzivotvori."  Koncno  opozarja  „Lipa"  na  Istrane  in  prosi,  naj 
bi  se  tudi  „Slov.  drustvo"  oziralo  „na  taj  slavjanstvu  verni 
puk." 

Dne  31.  dec.  1848  je  „Slov.  drustvo"  odgovorilo  na  ta 
poziv,  in  sicer  Sporer^)  v  hrv.  jeziku ;  „Ljubezna  bratjo!  Usta- 
venos  (I)  druztva  „Lipe  slavenske  u  narodu  jugoslavenskom  — 
i  opogovor  bratje  istrianske  o  namjere  zlobne  utaliandjenosti 
mi  podpuna  radosno  doznasmo,  prignuci  sve  nase  duhoskladje 
dogodjajma  veloprudnim  za  narodnos  slavjansku.  Vece  jo- 
ster  se  okripise  cutje  nase,  citajuci  premilu  vasu  knjigu  od 
22og  —  prijetu  28og  prosinca  tek. 

Stogod  snaga  i  kripos  i  domoljubje  vase  o  narodnoj  sje- 
dinjenosti  i  zvisenosti  tvara,  i  u  nasemu  sercu  Ijubezno  se  ob- 
javlja.  Ako  poslovi  nasi  i  nasi  obziri  o  uzjem  savezu  naroda 
rasirenog  dosada  malo  zaglave  ocivetne  dokazati  mogose, 
zato  i  kod  nas  —  vjerujte  —  manja  ni  Ijubav  ni  zudja  nije, 
u  slobodi  i  jednacinosti  narodskoj  po  zakonskih  upravah  na- 
priditi.  Da  i  o  tome  pridnie  gospoditi  okolnosti  u  nas  nedo- 
pustise,  to  vrimenah  tezoci  i  osebnoj  nahodi,  koje  nas  okruzu, 
nalozite.  Uz  to  vjeru  cverstu  uzamite,  da  za  narod  slavjanski 
i  njegove  pravne  za  njegvu  izobraznos  i  diku  mi  raditi  i  ziviti 
sreceno  mislimo."  — 

4.  Jelacic. 

Med  pojavi  hrvatskega  pokreta,  ki  so  mogli  buditi  po- 
sebno  pozornost,  je  bil  viteski  ban  Jelacic  sam,  nacin  njegove 
izvolitve  banom  in  njegova  osebnost. 


«)  0  njem  gl.  ..Kolo"   ,Mat.  Hrv."  III.  (1907,  str.  317.) 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski    zajednici  1848  49.  297 


„Obcu  radost  i  veselje  pocutismo  takodjer  i  mi  Slovenci, 
sto  ste  si  posle  dugog  vremena  ipak  jedan  put  opet  sami  po 
svojoj  staroj  pravici  bana  izabrali,  i  to  pravoga,  hrabroga  sina 
domacega,  to  je  pravo,  ne  dajte  si  uzeti  toga  prava,  da  bi  vam 
Magjari  narivali  coveka  inostranskoga.  koi  niti  vas,  niti  vase 
narodnosti  ne  Ijubi,"  je  pisal  „Jernej'',  Slovenec  iz  Ormoskega 
okraja,  v  Gajevih  „Novinah"  z  dne  22.  aprila. 

Ko  je  ban  proti  koncu  meseca  julija  potoval  na  Dunaj, 
so  „slovanskega  sokola"  na  vsej  poti  svecano  pozdravljali. 
Sel  je  cez  Varazdin,  Ptuj  in  Gradec.  Neki  „Bogdan"  pa  je 
udaril  cez  Rogatec  in  Policane,  ..pak  i  tu  se  sve  spremilo  bilo, 
da  ga  doceka  koli  se  samo  moze  siavno.  Tu  je  bilo  i  gospo- 
jah  i  djevojakah,  u  narodnom  odijelu,  cekajuci  i  zeleci,  vidjeti 
Jelacica  bana.  Ali  kad  im  kazah.  da  ban  nece  ovuda,  nego  da 
je  vec  krenuo  u  Bee  na  Varazdin,  onda  se  sve  jako  razza- 
losti.  Nekakav  starac  stajerski,  sjedoglavac,  rece  mi,  da  od 
kako  je  cuo  za  Jelacica,  zivo  se^je  osjetio  svoga  slavjanskega 
porijekla  i  da  se  ponosi,  da  je  Stajerac  Slavjanin.  A  kako  ga 
nijesam  mogao  docekati  evo  ovdje,  a  ja  idem,  rece  mi,  u  Za- 
greb, da  ga  se  nagledam,  pak  onda,  ako  se  Bogu  svidi,  da  se 
preselim  u  drugi  svijet."M  („Novine"  z  dne   1.  avg.) 

V  Ptuju  je  njegov  prihod  zbudil  veliko  pozornost;  hoteli 
so  Ptujcani  videti  in  od  oblicja  do  oblicja  poznati  junaka,  ki 
se  je  0  njem  toliko  pisalo.  Ko  se  je  vracal  z  Dunaja,  kjer  so 
mu  Slovenci  priredili  veliko  serenado,  si  je  v  Gradcu  izposloval 
pri  njem  avdienco  Vinko  Gurnik,  celjski  postnar  in  voditelj 
slovenskih  dezelnozborskih  poslancev.  pozneje  poveljnik  celjske 
narodne  straze,  „da  ga  v  imenu  vseh  Slovencev  zagotovi  casti 
in  gorece  Ijubezni  do  njega  in  nasega  srcnega  nagnjenja  do 
zvestih  in  juaskih  Hrvatov.  Gotovo  ne  vem,"  pise  o  tej  avdi- 
enci  Gurnik  v  „Celjske  Slovenske  Novine"  z  dne  9.  avgusta 
1848.,  „ali  sem  svoje  obcutke,  ki  jih  je  srce  bilo  poino,  v  be- 
sedah  prav  razodel.  Moje  srce  je  tako  kipelo,  ko  sem  stal  pred 
viteskim,  pa  vendar  tako  milim  banom,  da  sem  svoje  besede 
celo  pozabil  .  .  .  Ta  moz  vsakega  vname  za  se.  Kdor  le  enkrat 
govori  z  njim,  gotovo  je  za  vselej  njegov.  Sedaj  raz  umem 
vnetost  Hrvatov  —  tega  junaskega  naroda  .  .  .  In  ko  se  m  po 
narocbi  razlagal,  da  mi  juzni  Slovani  v  njega  stavimo  svoj  up 
kot  V  moza,  ki  je  poklican,  kakor  Avstrije  steber  varov  ati  nje 
ustavno  samovlado,  da  smo  pripravljeni,  iz  tega  nam  ena  se 
zbrati  okoli  njega:  ustavil  mi  je  ban,  ocito  vnet,  besedo,    rekoc. 


»)  Neki  starcek  iz  Litmerka  na  Stajerskem  (Ptujski  okraj),  ki  je  1. 
1848/49.  sluzil  v  Kinsk-'ga  47.  pespolku,  se  je  se  nedavno  rad  spominja! 
„tistega  Jelesica,  ki  je  prisel  s  svojimi  zvestimi  Hrvati  1.  1848.  nam  po- 
magat  Madzarov  krotit,  katerega  se  spominja  vse,  se  danes  pri  zivljenji, 
takrat  stojeci  pred  krutimi  Madzari". 


298  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  184S/49. 

„Ne  zasluzim  tolike  casti,  nisem  nikak  poseben  clovek,  sem  le 
vsakdanji  pa  posten  moz,  gorim  za  svobodo,  za  svojega  cesarja, 
za  svoje  Ijudstvo.  Hvala  Vam  in  Vasim  slovenskim  bratom,  ki 
so  mi  kot  bratje  enega  rodu  tako  dragi.  —  Ako  nas  do  zad- 
njega  prisilijo,  potem,  prijatelji,  mec  v  roke!  Vi  ste  moje  srce 
razveselili,  zato  Vam  prav  iz  srca  roko  podam,  jo  podam  Vam 
in  vsem  Slovencem."*) 

„lllyrier,  Serben!  Ich  sah  Eueren  Ban,  ich  sah  Eueren 
Patriarclien ;  ich  wohnte  mehreren  Eurer  Landtagssitzungen  bei, 
ich  vernahm  die  siifien  Laute  unserer  Mutter  Siava  aus  dem 
Munde  Eueres  Bans,  aus  dem  Munde  Euerer  Deputierten :  wie 
Honigseim  flofi  es  von  ihren  Lippen,  wie  Leierklange  scholl's 
in  meinen  Ohren,"  je  vzklikal  „Radoslav"  v  „Luni"  z  dne 
12.  avg.  1848. 

Neki  Ljubijancan  —  bil  je  to  A.  Res,  svecenik,  prim.  „No- 
vice"  1849.,  str.  75")  —  je  potoval  avgusta  meseca  cez  Dolenjsko 
na  Hrvatsko,  da  se  sam  uveri  o  narodnem  gibanju,  ter  prise! 
V  Karlovec  bas  19.  avg.,  ko  je  dose!  tja  tudi  Jelacic  ban.  Ocaran 
0  banu,  „priljudnem,  lepem  mozu,  kako  se  je,  kakor  general 
konjikov  po  huzarsko  opravljen,  prijazno  obnasal,  kako  je 
Sluinske  granicarje,  narodno  strazo,  serezane,  slobodnjake  in 
druge  vojscake  pregledoval",  je  koncal  svoj  dopis  z  vnemo  za 
Zagreb:  „Krajnci!  pojdite  sami  v  Zagreb,  in/gotovo  vam  bo 
lepo  mesto  dopadlo,  se  bolj  pa  prijazni  prebivavci  .  .  .  Bog 
vas  obvari,  dragi  Hrvatje  in  vasega  vitezkiga  bana,  spasitelja 
vsih  Slovanov!"  („Novice"  z  dne  13.  sept.) 

Ocividno  je  zadnje  besede  ze  rodil  glas  o  vojni. 

Odlocni  nastop  Jelacicev  je  otvarjal  srca  in  budil  sveze 
nade.  „Prisel  bo  cas  odresenja  .  .  .  (od  Madzaronov  in  nem- 
skutarjev).  Poleg  lepih  slavjanskih  zvezdic  bomo  nosili  belo- 
crne  trake  na  znamenje,  da  hocemo  v  svobodi  ziveti,  ali  pa 
za  svobodo  umreti.  Pomislite  samo  k  nasim  sosednim  bratom, 
kako  bezijo  tarn  ponocne  ptice  pred  beiim  dnevom  ...  o,  da 
nam  je  samo  za  dva  tedna  Jelacica  bana!"  (Ognjeslav  v  „Slo- 
veniji"  z  dne  29.  sept.  1848.) 

»)  Glas  o  tej  avdienci  se  je  kaj  prijetno  dojmil  celjskih  domo- 
rodcev.  „Prav  prisrcno  nas  je,"  pise  v  njih  imenu  dne  14.  avg.  1848  v 
javnem  pisniu  („Celjske  Slov.  Novine"  z  dne  16.  avg.)  Gurniku,  „razve- 
selilo  slisati,  da  ste  Vi,  mill  brat,  v  Gradcu  obiskali  slavnega  gospoda 
Jelacica,  bana  hrvatskega,  in  ga  v  imenu  nas  Slovencev  spodobno  po- 
castili.  —  Srcno  nas  je  razveselilo,  da  so  Vas  slavni  ban,  cigar  imena 
hvalezna  Slovenija  nikoli  ne  bo  pozabila,  posebno  prijazno  sprejeli.  Naj 
zivi  se  leta  mnoga!  —  Hvaleznega  srca  smo  tudi  sprejeli  srcen  pozdrav, 
ki  ste  nam  ga  od  slavnega  bana  po  Novinah  naznanili.  Beseda  je  pre- 
slaba  popisati,  kako  zivo  nas  je  ganilo  krepko  in  gorece  govorjenje  Vase 
in  visokega  gospoda  bana  o  mill  materi  Sloveniji  in  nje  sinovih.  Zato 
naj  V  veselje  in  sreco  naroda  v  slavi  docakata  se  mnoga  leta!" 

■'')  Skozi  Ljubljano  je  potoval  Jelacic  v  Insbruck  dne  13.  jun.,  a  naj- 
brz  incognito. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  299 

Meseca  novembra  1848  je  pisal  nekdo  „z  gornje  Save" 
na  Kranjskem  pismo  na  Dunaj,  k\  se  je  izrocilo  nekemu  „H. 
T.";  ta  je  iz  tega  pisma  dne  30.  nov.  porocal  v  „Slav.  Centralbl." 
0  razpolozenju  v  „Sloveniji"  vsled  oktoberskih  dogodkov  na 
Dunaju  in  koncal  svoje  porocilo:  „Ideje  slovanstva  se  zaveda 
Ijudstvo,  celo  najnizji,  najbolj  zanemarjeni,  sloji  vedno  bolj;  ta 
ideja  se  kaze  v  najiskrenejsih,  najtoplejsih  slmpatijah  za  nase 
hrvatske  junake  in  slavljenega  bana.  Sam  sem  bil  prica  na 
primiciji,  kako  so  Slovenci  ob  vojnem  pohodu  Hervatov  proti 
Madzaronom  jubilirali  in  nebrojnokrat  klicali  „zivio". 

„Samo  ime  «Bog"  se  je  1.  1848.  culo  tolikokrat  kakor  ime 
„Jelacic",  mi  je  odgovoril  g.  G-,  vadniski  ucitelj  v  Ljubijani,  ki 
je  imenovanega  leta  ze  pisal  v  „Novice". 

Bleiweis  je  skupscino  „Siav.  drustva"  (22.  nov.)  programski 
sklenil  z  besedami:  „Bog  zivi  Ferdinanda,  ustavnega  cesarja, 
Jelacica  bana,  branitelja  Avstrije  in  vseh  Slavjanov!" 

Ob  svecanosti  zavladanja  Franca  Jozefa  I.  se  je  v  Ljub- 
ijani brz  za  narodno  himno  pelo  „Hej  Slovani!",  na  to  pa  je 
neki  mlad  moz  zaklical :  „Zivio  ban  Jelacic"  in  klic  so  po- 
navljali  vec  ko  stokrat  vsi  prisotni  („Nov.  Lipy  SIov."  3.  ja- 
nuarja  1849.) 

„Mnogo  simpatij  za  Hrvatsko,  da,  penatsko  Ijubav  za 
junaka  Jelacica"  je  moral  med  stajerskimi  Slovenci  v  Slov. 
Goricah  konstatirati  mariborski  nemsko-liberalni  profesor  dr.  Puff.^ 

Med  Muro  in  Dravo  ni  bilo  slavno5ti.  kjer  bi  se  ne  slavil 
Jelacic-  Ko  se  je  dne  6.  avgusta  na  primiciji  pri  Sv,  Rupertu  v 
Slov.  goricah  napilo  Jelacica,  ;.ni  bilo  od  zivio  ne  konca  ne 
kraja"-);  1.1849,  sta  bill  pri  Sv.  Bolfanku  v  Slov.  Goricah  dve 
primiciji;  v  uti  enega  novomasnika  se  je  svetilo  trobojno  slo- 
vansko  kolo,  nad  njim  kip  bozji,  na  desno  podoba  Jelacica, 
na  ievo  Radeckega  („Slovenija"  z  dne  14.  sept.  1849.) 

Ko  je  dne  17.  septembra  1.  1848-  na  stolpu  ormoske 
cerkve  vzplapolala  slovenska  trobojnica,  je  Ijudstvo  na  mestnem 
trgu  pelo  cesarsko  pesem  in  koncno  vikalo:  „Zivio  ban  Je- 
lacic!"'') In  sredi  celjskega  mesta  v  Gosposki  ulici  je  na  ce- 
sarjev  rojstni  dan  1.  J849.  hrvatsko- narodni  trgoyec  Ogrizek 
poleg  transparenta:  Zivio  kralj  Franjo  Josip!  in:  Zivio  marsal 
Radecki!  tudi  pokazal  transparent:  Zivio  ban  Jelacic!  („Slove- 
nija"  z  dne  4.  sept.) 

Dne  11.  avg.  1.  1848.  se  je  bratila  narodna  straza  Ijub- 
Ijanska  in  akademska  legija  z  narodno  strazo  v  Kranju.  Pri 
zajutrku,  ki  ga  je  dal  akademikom  Bleiweis,  je  grmelo  tudi: 
Zivio  Ijubljenik  nas,  ban  Jelacic!,    v  kazini  potem  zopet  in  pri 


1)  .Konstil.  Blatt'  dne  26.  avg.  1849. 

2)  ,SlovenTja"  18.  avg.,  skrajsano  v  .Slav.  Centralbl.'  1.  sept. 
3;  .Slav.  Centralbl."  4.  okt. 


300  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

obedu  na  otoku  Save  zopet.  Pa  tudi  dovoljenje  danasnjih  slo- 
venskih  boj  (bele  boje  namesto  rumene)  je  Ljubljancanom  iz- 
vabilo  pozdrave  za  Jelacica. 

Dne  10.  septembra  so  se  bratile  narodne  straze  novo- 
meska,  dvorska,  trebanjska  in  mokronoska  v  gozdovih  grascine 
Wordl;  napivalo  se  je  tudi  Jelacicu  („Sloveniens  Blatt"  z  dne 
12.  sept.  1848). 

Ko  je  Jelacic  ukrotil  Dunaj,  so  ga  Nemci  in  Madzari 
crnili  kot  reakcionarca.  Tedaj  (dne  16.  okt.  1848.)  je  pisal 
Andrej  Einspiler  iz  Celovca  „Slov.  drustvu"  v  Ljubljano:  »Nem- 
coni  in  nemskutarji  so  me  tako  razkacili,  da  sim  se  podstopii, 
jini  moje  misli  od  nasiga  Ijubiga  Jelacica-bana  ocitno  razodeti. 
Ali  tukaj,  kjer  je  takih  velika  truma,  bi  bio  to  prevec  nevarno; 
zato  tebe,  castito  drustvol  lepo  molim,  de  ta  moj  zastavk  (alj 
ga  vrednega  spoznas)  v  Ljubljanskih  novicah  natisniti  das.  Oj 
borni,  borni  ban,  kako  gacrnijo!" 

„Slovensko  drustvo"  pa  je  ze  en  dan  prej,  15.  oktobra 
1848  izdalo  letak,  kjer  svari  pred  emisarji,  ki  hocejo  Ijudstvo 
krivo  informovati  o  dunajskih  dogodkih;  v  istini  je  dunajski 
punt  delo  Madzarov  in  njihovih  prijateljev,  ki  vsi  hocejo  Slo- 
vane  zatreti;  zato  je  bil  Jelacic  prisiljen,  se  obrniti  proti 
Dunaju.  „Kje  bom  pa  tebe  zagledal,  jugoslavjanska  zvezda", 
vzklika  D.(ezman??)  v  „Sloveniji"  z  dne  2.  jan.  1849.,  pisoc  o 
slavi  slovanski,  „ki  si  boljsi  junak  od  Kraljevica  Marka,  po- 
nosnisi  vitez  od  Milosa  Kobilica,  bolj  znajden  od  Sibinjanina 
]anka,  kterega  siava  je  ze  vse  stiri  strani  sveta  napolnila?  Kje 
te  bom  zagledal,  ko  na  bojisu,  kjer  mora  tvoja  slava  te  vravnat, 
kar  ste  izdaja  ter  oholost  kriviga  storile?  Kjer  koli  hodis,  te 
spremljate  tvoje  drugarice,  tvoje  posestrime,  ena  je  ponosna 
Avstrija,  druga  je  domaca  vila  iz  Velebica.  Kadar  se  boris,  ti 
junasko  celo  ohladite,  kadar  vtrujen  od  sile  junastva  pocivas, 
nad  tvojo  glavo  prepevate:  Slava  Slavjanom!" 

In  meseca  februarja  je  prinesla  „Slovenija"  po  „Slav. 
jugu"  uvodne  clanke  „Avstrija  v  1.  1848",  kjer  se  prikazuje 
Jelacic  kot  edini  znacaj  v  cell  Evropi,  zivi  svedok  moci  in 
vrednosti  nase,  poosebljenost  vseh  nasih  tezenj. 

In  istega  meseca  (dne  20.  febr.)  cestita  s  celjskimi  „Slov. 
Novinami"  Dalmatincem,  da  „so  slavnega  Jelacica  bana  za 
dezelnega  poglavarja  dobili,  moza,  kateri  se  kot  juterna  danica 
na  obnebju  Slavenstva  blisci;  on,  nasa  sladka  nada,  sredo- 
tocje  Jugoslavenov,  on,  orodje  v  rokah  bozjih,  da  se  toliko 
ugnjeteni,  osramoteni  Slaveni  na  stopnjo  vzdignejo,  katera  jim 
po  prirodi  gre.  —  Srecna  dezela,  katera  ima  Jelacica  bana  za 
poglavara!"^) 

>)  Tako  je  pisal  Vlastimil  v  celjskih  „Slov.  Novinah"  z  dne  15. 
febr.  1849.  Govorilo  se  je,  da  bode  jelacic  tudi  poglavar  avstrijskega 
Primorja. 


Dr.  Fr.  Uesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  301 

Tako  je  narod.  ki  je  cital  „Slovenijo",  „Kmet.  Novice", 
„Novine  d.-h.-s.",  „Danico"  in  „Zoro",  ki  o  Benetkah  in  Mi- 
lanu  ni  znal  skoro  nic,  a  o  Ljubljani,  Reki,  Zagrebu  mnogo, 
vzdihal  za  Jelacicem  banom  ter  vedno  vprasal,  kako  je  banu, 
kdaj  pride  k  nam."^) 

Jelacic  je  zbudil  tudi  slovensko  pesnisko  liro.  Lovro  To- 
man je  zlozil  bojevito  pesem  „Za  Horvate,  nase  trate!",  Ko- 
seski  pa  „Naprej  Slavenski  jug!"  Fr.  Mursic  Ljutomerski  je  pel: 

„Zivi,  Boze,  ti  Slavena 
s  krainskog,  stajarskog  plemena, 
Horvat  —  Slavon  —  Dalmatina, 
Ilirije  svakog  vernog  sina!  ... 

Boze  zivi  sve  Hire, 
da  se  sloze  i  razsire 
V  jezika  kreposti 
i  vu  staroj  vernosti." 

Hraberski  je  v  „Sloveniji"  z  dne  19.  sept.  1848  objavil 
pesem  „Jelenska  doba",  kjer  pravi : 

,Slovenski  ze  lovec  na  lov  se  napravlja 
od  Jele  Jelacev  viteski  sin, 
siovenske  jiinake  okoli  nastavija, 
da  carske  drzave  resi  zverin  " 

V  „Sloveniji"  z  dne  5.  Jan.  1849  je  objavila  pesnica  F. 
Haussmann  pesem  „Hervatov  zvezda",  kjer  pravi: 

„0d  roda  do  naroda 
hvalezno  imen'van 
bo  se  od  poznih  vnukov 
Hrvatov  zlahtni  ban 


0  blagor  vam,  Hrvati, 
da  Bog  vas  pozivi 
in  Jelacica  bana, 
ki  slavo  vam  mnozi !" 


Cegnar  je  objavil  v  „Sloveniji"  z  dne  31.  Jul.  1849  pesem 
„Jelacicu  banu",  ki  se  zacne: 

Kdo  se  na  celu  armad  tarn  bliska  z  lavorovim  vencem, 
V  desni  neuskrunjeni  niec,  v  levi  svobode  pecat .  .  .?" 

Vendar  se  mnogi,  odkar  je  Jelacic  dal  tudi  na  Hrvatskem 
proglasiti  oktroovano  ustavo,  ki  je  pripravljala  tia  absolutist- 
nemu  centralizmu,  zaceli  dvomiti  o  njem;  tako  je  njegovo  po- 
stopanje  bolelo  Vrazovega  prijatelja  dr,  Kocevarja.'^) 


')  „Novice'  (?)  po  Gajevih  ,Novinah"  z  dne  4.  jan.  1849. 

=*)  Marljivi  zagrebski  dopisnik  praske  „Lipe  Slovanske",  Ceh 
„ —  oh  — "  je  Jelacica  porogljivo  imenoval  ^p.Jelen",  ko  je  ginila  njegova 
zvezda  (,L.  Siov."  z  dne  9.  marca  1849). 


302  Dr.  Fr.  llesit!:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

Vsaj  sliko  Jelacicevo  so  hoteli  videti  tisti,  ki  ga  osebno 
niso  mogli  videti.  „Ako  ima  v  Zagrebu  obraz  (portrait)  svetlega 
bana  Jelacica,  a  vi  nam  posaljite  nekoliko  eksemplarah,  nasi 
Ijudi  bi  rado  gledali  barem  sliku  ovega  nasega  jugoslavenskoga 
spasitelja,  kad  ne  mogu  lice,  pravi  dopisnik  Dr  .  .  .  1  .  .  iz 
Stajerskega  v  Gajeviii  „Novinah"  z  dne  3-  avg.  Urednistvo  je 
dostavilo,  da  dosedaj  se  njegove  podobe  ni. 

Bralci  >Novic"  so  prejeli  Jelacicevo  podobo  se  le  na- 
slednjega  leta,  dasi  so  jo  bile  „Novice"  ze  izdavna  obljubile; 
bila  je  „od  domorodniga  umetnika  gosp.  Kurca  Goldenstein- 
skiga  na  kamen  pisana"  ter  pridejana  listu  z  dne  2.  maja. 
„Pravi  Slovenec"  pa  je  prinesel  podobo  Jelacicevo  dne  30. 
aprila  1849,  a  zivotopis  dne  7.  maja. 

Trzaskemu  ,Slavjanskemu  zboru'  je  poslal  srbski  kame- 
nopisec  Ivanovic  iz  Dunaja  sliko  Jelacica  bana  v  narodni  ban- 
ski  obleki.  (>SIovan«  1886,  168).  Jelaciceva  slika  je  krasila 
dvorano,  kjer  se  je  dne  6.  dec.  1848  vrsila  prva  glavna  skup- 
scina  trzaskega  „Slavjanskega  drustva"  (Prazske  Noviny  z  dne 
16.  dec.  1848,  st.  97).^) 

Sredi  decembra  1849.  1.  se  je  igrala  v  Ljubljani  Jelaci- 
ceva igra  »Rodrigo  und  Elvira*,  „tode  ni  dopadla,  pa  je  bila 
vecidel  tudi  slabo  igrana.  Kakor  slisimo,  je  sedanji  ban  to 
igro  kot  mladenec  pri  nekakih  20  letih  zlozil  —  z  ozeram  na 
take  mlade  leta  ne  smemo  preojstri  biti  v  pretresu  imeno- 
vane  igre". 

Trzasko  „Slavjansko  drustvo"  je  julija  meseca  1.  1850. 
ppslalo  posebno  deputacijo  poklanjat  se  banu  Jelacicu  na  Reko. 
Clani  te  deputacije  so  bil  German  Angelic,  A.  Marinovic,  Ferdo 
Sporer,  Andrija  Stojkovic,  dr.  Aleksander  Stojkpvic.  Deputacija 
se  je  peljala  crez  Reko  v  Senj  mu  nasproti.  Ze  v  Senju  so 
bill  trije  Jelacicu  predstavljeni;  ban  je  bil  deputacije  vesel  in 
je  rekel,  da  je  pred  nekaj  casom  hotel  priti  v  Trst,  a  neke 
okolnosti  so  mu  to  preprecile;  ko  pa  poseti  svoje  granicarske 
bataljone,  bo  Trst  pohodil  in  se  tarn  mudil.  Se  istega  dne  (9. 
julija)  sta  bila  dva  odposlanca  na  Reki  pozvana  na  pojedino, 
ki  jo  je  banski  poverjenik  za  Primorje  Bunjevac  priredil  banu 
na  cast.  Dne  10.  julija  so  bill  koncno  v  avdienci  sprejeti.  Ban 
je  na  njih  izraz  vdanosti,  „rukujuci  se  cas  s  jednim,  cas  s  dru- 
gim",  odgovoril  ter  koncno  dejal :  „Pozdravite  mi  vasu  milu 
obstinu  slavensku,  meni  drage  Slavene  terstanske".  Popoldne 
se  je  deputacija  se  udelezila  banu  na  cast  prirejenega  banketa. 

Ob  takem  razpolozenju  ni  cuda,  ce  so  Slovenci,  ko  je 
buknila  vojna  hrvatsko-madzarska,  prispevali  s  1800  fl  za  Je- 
lacicevo armado"). 

"  i)T)lvanovicu  gl.  Slav.  Centralbl.  z  dne  21.  II.  49. 

«)  O  tern  natancneje  v  „Koln"  „Matice  Hrvatske"  III.  (1907),  str.  315. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  303 

Ni  se  tudi  cuditi,  ce  so  najognjevitejsi  slovenski  rodoljubi 
dopisovali  v  novine  pod  grbom  nilirskim"  *,.  V  „Novicah«  sem 
zasledil  to  sifro  le  pod  podpisom  vnetega  branitelja  sloven- 
skega  ucnega  jezika  za  verouk  v  listu  z  dne  11.  apr.  in  2.  maja 
1.  1849.;  prigovarjal  mu  je  v  listu  z  dne  18.  apr.  neki  Res; 
imenujoc  ga  ,ultra  Slovena',  je  dejal,  da  si  je  ,ilirski  grb  kakor 
semo  na  obraz  obesil'.  Novice  niso  bile  politicen  list;  zato  se 
obnjih  niso  zbirali  najvnetejsi  „domorodci";  pa  tudi  Bleiweisova 
cela  smer  ni  bila  Bog  ve  kako  naklonjena  ,ilirskemu',  revolu- 
cionarnemu  grbu. 

V  politicnem  listu  „Sloveniji"  je  te  sifre  mnogo.  Vneti 
Slovenci  koroski  so  v  tern  znamenju  dali  duska  svoji  narod- 
nostni  vnemi  (prim,  dopis  v  »Slovenijo"  z  dne  26.  sept.,  29. 
sept.,  10.  okt,  24.  okt.  1848;  15.  jun.,  10.  julija  in  tudi  uvodni 
clanek  31.  julija  1849),  takisto  stajerski  (29.  nov.  1848,  pac 
tudi  clanek  Slovenci!  Bratje  24.  okt.  1849,  1.  Jan.  1850,  22. 
marca  1850, 29.  marca  1850);  poln  slovanskega  ognja  je  dopisnik 
iz  Stajerskega,  ki  se  je  v  „Sloveniji"  z  dne  27.  febr.  belezil 
kar  z  dvojnim  grbom  t,  *.;  tudi  navdusen  Slovan  goriski  je 
volil  to  sifro;  iz  Ljubljane  je  vsaj  en  tak  dopis. ^) 

Pod  sifro  L  je  dopisoval  „Slav.  Centralblattern"  nekdo 
„Aus  Slawisch-Steiermark  (v  listu  z  dne  24.  febr.,  31.  marca  1849, 
pac  tudi  V  listu  z  dne  30.  marca  in  20.  aprila).  Tudi  v  celjskih 
>Slov.  Novinah"  jo  nahajamo  (n.  pr.  22.  dec.  1849  in  24. 
maja  1848).^) 

Tudi  znana  poljska  pesem,  ki  je  postala  na  Hrvatskem  „Jos 
Hrvatska  ni  propala",  je  odmevala  v  teh  letih  po  Slovenskem. 
Brz  V  prvi  stevilki  »Slovenije<  (4.  Jul.  1848)  je  D.(ezman)  po- 
zdravljal  lepo  prihodnost  s  pesmijo  >Se  Siovenija  ni 
zgubljena«,  koje  vsaka  kitica  se  koncuje  s  tem  refrenom. 
Dopisnik  J.  F.,  vesel  probujenih  podravljanov,  rodoljubnih  kra- 
jev  Sv.  Petra,  Sv.  Eme,  Zibike.  Prevarja  itd.  na  Stajerskem,  si 
je  vSloveniji  (z  dne  8-  avg.  1848.)  svobodno  zapel:  „Se  Siove- 
nija ni  zgubljena!"  in  Kranjec  se  je  tolazil,  ces,  dokler  so 
Bleiweisi  in  Strupiji,  ,se  Slovenska  ni  zgubljena'. 

„Zivio"  se  je  udomacilo  pac  tudi  tega  leta.  („Novice", 
1848,  St.  42). 

L.  1848.  je  prisel  v  7.  solo  v  Ljubljano  iz  Novega  mesta 
Tersinar  in  je  prinesel  s  sabo  hrvatsko  surko  in  ognjevite 
hrvatske  bojne  pesmi  »davorije«.  Surko  si  je  omislilo  potem 
se  vec  drugih  dijakov.   Zacele   so    se    prikazovati    na    mladih 

1)  , Siovenija",  4.,  25.  maja,  12.,  22.  jun.  1849;  24.  nov.  1848  in 
uvodnik,  ki  se  zacenja  29.  sept.  1848. 

2)  Kriz  cerkvenega  zvonika  ormoskega  na  Stajerskem  je  imel  in 
ima  najbrz  se  sedaj  luno  in  zvezdo  na  koncih  poprecne  grede.  (Danjko 
V  svoji  rokopisni  kroniki  ormoske  cerkve).  In  na  oboku  prezbiterija  sre- 
diske  cerkve  se  nahaja  turski  polumesec  s  tremi  zvezdami. 


304  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

glavah    tudi    rdece    kape    nasih    hrvatskih   in   srbskih  bratov 
(Trdina  v  »Zvonu-    1905,  720). 

Za  predpust  1849  se  je  Ijubljanska  mladina  ucila  »hrvat- 
sko  in  slavonsko  kolo  plesati  <. 

5. 
Odpor  proti  vsenemstvu. 

Vsaka  nevarnost  sokoli,  a  tudi  druzi  sorodne  elemente. 
V  tern  zmislu  je  bila  zeija  po  zedinjenju  s  Hrvati  in  koopera- 
cija  z  ostalimi  Slovani  med  drugim  tudi  naraven  odpor  proti 
vsenemstvu. 

Proti  Frankfurtu  se  je  zbralo  vse  avstrijsko  slovanstvo; 
obsojal  se  je  separatizem  (>  Sonderinteressen«).  Nemski  pritisk, 
zlasti  ob  volitvah  v  Frankfurt,  je  povzrocil,  da  so  si  Slovenci 
zeleli  od  >nemskih  dezel«  avstrijske  drzave  tja,  kjer  ni  nihce 
skusal  izsiliti  frankfurtskili  volitev,  in  to  tern  bolj,  ker  je  za 
Prago  postal  Zagreb  politicno  glavna  slovanska  tocka  Avstrije 
in  je  hrvatsko  orozje  obetalo,  narediti  veliko  slovansko  Avstrijo.^) 

Kako  je  splosna  ozivelost  in  napeta  pozornost  Hrvatske 
delovala  na  Slovence,  nam  prica  „Radoslav"  (»Luna«,  12.  avg. 
1848),  pisoc:  »Ich  durchizog  einen  grofien  Teil  Kroatiens  und 
der  Greis  wie  der  Jungling  spriciit  mit  siclitbarer  Begeisterung 
von  ewiger  Treue  seinem  Gotte,  seineni  Kaiser  und  seinem 
Ban  bis  zum  letzten  Tropfen  Biutes-  Von  Freudentranen  Uber- 
stromten  mir  die  Augen  bei  dem  Anhlicke  soviel  des  Erlia- 
benen;  grofier  Gott,  dachte  ich  mir,  ist  es  moglich,  dafi  ein 
solches  Volk  nicht  reif  sein  sollte  zur  nationalen  Selbstent- 
wicklung«.  »Serbo-Illyrier,«  je  pisal  daije,  „Ihr  habt  euch 
bereits  die  Bruderiiande  gereicht,  Ilir  kennt  keine  Sonder- 
interessen  meiir,  Ihr  habt  euch  mit  liebender  Warme  der  armen 
Slovaken  angenommen,  o  vergesset  auch  der  Slovenen  nicht, 
wir  sind  nicht  minder  hilfsbediirftig.  Erst  kiirzlich  beschloB  das 
Parlament  in  Frankfurt,  die  osterr.  Regierung  solle  in  den 
deutsch-slavlschen  Provinzen  die  noch  nicht  bewirkten  Wahlen 
erzwingen.  Auf  Euch,  Briider,  richten  wir  daher  unsere  bangen 
Biicke,  man  will  uns  ja  gewaltsam  von  Euch  trennen;  zu  Euch 
halten  wir  die  Hande  flehend  um  schnelie  Hiife.« 

')  Kako  so  celo  na  severu  cenili  hrvatski  pokret,  nam  prica  pismo 
P.  Stalmuch  (Poljak?)  iz  Tesinja  z  dne  15  jul.  1848  v  .Slav.  Centralbl." 
(28.  Jul.):  , Unsere  Politik  sei  also,  unsere  Krafte  jedesmal  auf  einem 
einzigen  Punkte  zu  konzentrieren.  Die  Siidslaven  treten  heldenmiitig  auf 
und  schauen  treu  nach  Osterreich;  schliefien  wir  unsere  Herzen  ihnen  an, 
dort  moge  sich  zuerst  eine  Macht  fiir  uns  aufstellen,  dort  sich  zuerst 
wenigstens  eine  slavische  Nationalitat  konzentrieren,  kraftigen,  festsetzen. 
Dann  wird  von  dort  aus  die  weckende  Kraft  nach  den  nordlichen  sla- 
vischen  Nationalitaten  ausgehen'. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  18t8/49.  305 

Posebno  so  Slovencj  zaceli  misliti  na  jugoslovansko  orga- 
nizacijo.  ko  se  je  vsled  dunajske  bune  meseca  oktobra  1848 
bilo  bati,  da  Nemci  zapuste  dinastijo  in  da  obvelja  frankfurtski 
program. 

*Ako  Neniec  zapusti  Austrio,  Magjar  jo  je  ze,  drugo  ne 
ostane,  kakor  da  juzni  Slavjani  svoje  odresenje  isejo,  kjer  je 
naravno  in  nar  blize.  Stajerski  Slovenci  in  Vi,  Korosci,  ter 
drugo  ne  bo  ostalo,  ako  drugaci  hocete  svojo  slovensko  kozo 
obvarvati,  da  se  ozko  Kranjski  dezeli  pridruzite,  in  cela  Sio- 
venija  pa  se  na  Hervatsko  nasloni,  <  je  pisal  dne  28.  okt.  1848. 
E.  (Trstenjak?)  od  Drave  v  „Slovenijo"  (z  dne  3.  nov.). 

Slicno  je  sestavljen  poziv,  ki  ga  je  Jozipic  M(acun)  po- 
slal  V  »SIovenijo<  (z  dne  21.  nov.  1848):  „Bratje  Slovenci  in 
Horvati!  Vi  ze  znate,  kar  so  Nemci  v  Frankfurtu  v  §  2.  in  3. 
odlocili,  namrec  Austrio  v  dva  dela  razdjati,  v  nemski  in  ne- 
nemski  del;  k  nemskem  delu  pa  ne  dodavajo  samo  dezel,  v 
kterih  se^  nemski  govori,  ampak  tudi  en  dober  del  slavjanske 
zemlje;  Cehi,  Moravci,  Slezaki,  Slovenci  poprek  in  Iliri  po 
Istriji  bi  morali  za  naprej  vojski,  brodarstvu  in  vsemu  drugimu 
pripomagati,  kaj  bi  ravno  za  nje  ojster  mec  bil  .  .  .  .  Zato 
moramo  to  ze  zdaj  na  tanjko  prevdarjati;  vas  Slovence  bo 
najhujsa  zadela,  vam  je  tedaj  kervavo  treba,  da  se  z  bratmi 
Hervati  koljko  je  le  mogoce  in  kak  naj  hitrej  zjedinite,  ker 
ste  za  se  preslabi;  gledajte,  da  vas  ne  bo  cez  noc  nepazlivosti 
podlezel  vuk.  Alj  tudi  vi  Horvati  premislite,  de  je  za  vas  zje- 
dinjenje  s  Slovenci  enako  potrebno  koker  nam;  premislite  le, 
da  nas  je  cez  en  milion  in  da  pri  vas  turski  brat  Slavjan  se 
ne  zna,  da  je  tudi  nase  kervi.  Premislite  slednjic,  da  ako  Slo- 
venci k  nemski  derzavi  pripadnejo,  jadransko  morje  za  Slavjane 
gre  rakom  zvizgat.  Zato  trikrat:  ,Sloga  od  Boga,  nesloga  od 
zloga'".  In  ko  so  spomladi  1.  1849.  bile  zopet  volitve  v  Frank- 
furt ter  so  se  Nemci  laskali,  je  pisal  ^Patriot  aus  Slavisch- 
Steiermark  21.  marca« :  »Euer  Treiben  fiihrt  uns  Slovenen  nur 
zu  einer  festeren  Verkettung  mit  den  ritterlichen  Serbo-Illyriern 
und  den  energischen  Cechen  und  vielleicht  werden  euch  unsere 
Nachkommen  einst  noch  daftir  dankbar  sein*.\)  Ob  isti  priliki 
je  v  >Sloveniji  <  (z  dne  27.  febr.)dopisnik  1  t  iz  Stajerja  ostro 
pisal  zoper  nakane  Nemcev,  ces,  „Slovenci!  tudi  mi  smo  Jugo- 
slavjani,  bomo  li  tedaj  nasim  bratom  slovo  dali?  Bomo  li 
pozabili  na  one,  kateri  so  toliko  bratovske  kervi,  toliko  blaga 
z  veseljem  zertvovali  za  uzderzanje  cele  Austrije,  —  mi  pa  bi 
jo  po  lahkomiselno  razdjali?"  Ne  hotec  biti  „partes  adnexae' 
t.  j.  podrepine  novega  , Magyar'  (sedaj  .Nemet')  orszaga,  bomo 
srece  v  belo  Ljubljano  sli  iskat,  tam  so  nasa  serca,  tam  so 
nase  zelje.  k  vam,  bratje,  se  oziramo  ino  k  junaskemu  banu 
17^,'SIav.  Cetralbl."  dne  5.  mirca  1819. 

20 


306  Dr.  Fr.  llesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848  49. 

Jelacicu!  ....  Sercno  podajmo  zjedinjeni  Jugoslavjani  nasim 
severnim  bratom  krepke  desnice  ...  in  pa  bodo  kot  v  staro- 
davnoj  dobi  veselo  slavjanske  Vile  kolo  vodile  po  svobodnih 
livadah,  pa  bodo  milo  popevale  slovenske  gerlice  v  domacih 
logih«. 

Pod  plascem  oktroovane  ustave  se  je  blizal  nemski  abso- 
lutizem;  ob  njegovi  sapi  je  „polje  slovensko  obrascalo  trnje 
in  kopriva";  tedaj  je  rodoljub  graski  (marca  1850)  nasvetoval 
zadnjo  pomoc :  „Komur  je  se  srece  mar  slovenskega  naroda, 
naj  pri  bratih  Ilirih  sreco  in  tolazbo  isce.  Ako  to  z  vso  iskre- 
nostjo  storimo,  bode  tudi  pred  nasa  vrata  blago  solncece 
posijalo." 


Gospodarski  razlogi. 

Ob  teznjah  po  zedinjenju  s  Hrvati  so  se  navajali  tudi 
gospodarski  razlogi. 

Olajsatev  prometa  z  „nasimi  presvetli  dinastiji  vsekdar 
zvestimi,  viteskimi  Hrvati"  je  sprejela  ze  graska  Slovenija  v 
nacrt  prosnje  do  cesarja,  ki  ga  je  sestavila  brz  po  svoji  usta- 
novitvi  (16.  april  1848.  1.)  ter  ga  objavila  22.  aprila;  odpravi 
naj  se  carinska  meja  in  visje  solstvo  naj  se  osnuje  po  med- 
sebojnem  sporazumljenju  po  nacelu  vkupnosti  (Apih,  188). 

„Jernej",  najbrz  duhovnik  Ciringar  iz  Ormoskega  okraja, 
je  22.  aprila  pisal  v  Gajevih  „Novinah",  da  bi  trebalo  porusiti 
kitajski  zid,  ki  loci  Hrvate  kot  „inostrance"  od  Slovencev; 
sicer  da  se  stajerski  vinotrzci  boje  zjedinjenja,  mislec,  da  ne 
bodo  mogli  svojega  vina  tako  drago  prodajati,  a  „Jernej"  je 
uverjen  („i  svaki  blagomisleci  domorodec  mora  to  zeleti),  da 
je  za  drzavo  bolje,  ako  se  zivez  prodaja  ceneje.  Vinotrzci  bodo 
tudi  ceneje  kupovali,  ako  bodo  ceneje  prodajali,  in  bodo  pla- 
cevali  manj  davka.  Nadalje  bi  po  zdruzitvi  tudi  prenehala  ca- 
rina („hranovina"  ^  Verzehrungssteuer);  tudi  drugi  davki  se 
bodo  znizali  ali  cisto  ukinili. 

In  zares  so  se  kmetje  iz  Breziskega  okraja,  iz  Rajhen- 
burga,  iz  Sevnice  ob  Savi  in  se  iz  nekaterih  obmejnih  krajev 
po  deputacijah  pogajali  s  Hrvati  v  Dobovi  o  zdruzenju  obeh 
strani  in  o  ukinitvi  carinske  crte.^) 

Tudi  M.  Majar  je  potrebo  ozje  zdruzitve  s  Hrvatsko  med 
drugim  utemeljeval  s  cenenostfo  soli,  s  svobodnim  sejanjem 
tobaka,  s  svobodo  kolka  (Clanki  v  „Sloveniji"  z  dne  15.,  18-, 
22.  in  25.  avgusta.) 

Gospodarski  moment  je  naglasal  med  drugim  takisto 
„Svecan"  (Einspieler)  v  „Sloveniji  z  dne  2.  maja  1849.  Ko  se 

i;  Orozen  Mursecu  z  dne  24.  maja  1848. 


D:.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajedaici   18i8'49.  307 

je  odbor  hrvatskega  sabora  naceloma  izrekel  za  to,  da  se  pri- 
rojena   pravica   zedinjenja    iie  more   kratiti  ne  trojednemu  kra- 
Ijestvu,   ne   tistim  avstrijsko-slovanskim  dezelam,   ki   bi   se   z 
njim   zavoljo   enake   ali   sorodne   narodnosti   rade  zdruzile,    je 
pozval  nSvecan"    Slovence,     naj     bi     razmisljali,    kaj    hocemo 
mi  storiti,  kako  odgovoriti  na  mili  poziv  jugoslovanskih  bratov, 
ako   bo   nam   dano  po  postavnem  potu  nanj  odgovoriti  .... 
„Ponosni   Dunaj,   bistra  Sava  in  deroca  Drava  nam   kaze   pot 
proti   jugoizhodu;   po   teh   mogocnih    rekah   plavajo  barke,   ki 
nosijo  nase  zelezo,   nas  svinec,   naso  obrtnost  in  nase  izdelke 
V  daljnolezece  dezele:   na  jugoizhodu  se  razprostirajo  z  zitom, 
vinom,   rudo,  zivino   in   drugim   zlahtnim    biagom    obdarovane 
ravnine,   gore   in   planine;   tam    se   razlegajo  proti  milim  nebu 
micni  glasi  in  sladke  pesmi  nasega  jezika;  tam  tece  v  junaskih 
zilah   hrabrih    bratov   slavjanska  kerv;    narava,   korist,   jezik  in 
kerv  nam  Slavjanom    kazejo  proti  jugoizliodu;     tam    prebivajo 
nasi  brati,  nasi  najzvostejsi  zavezniki,  sinovi  velike  matere  Sla- 
ve!.. .  Zahvalimo   se  Hervatom,    da   nas  Slovence   niso  poza- 
bili,   da   se   poganjajo  nam  vrata  odpreti,   da   stopimo  u  kolo 
jugoslavjanskih  narodov!     Tam,   kjer  sonce  izza  gor  priplava, 
tam,   na   jugoizhodu   sveti   Slavjanov   sreca   in    svoboda,   -tam 
cveti  Avstrije  Slava  in  budoctiost!  Zato: 
Samo  sloge  duh  jedini 
budi  nasa  obca  dika"  itd.i) 

„Slavische  Centralblatter"  so  21.  julija  1.  1848.  po  nekem 
pismu  opisovale  narodno  gibanje  na  Slovenskem  ter  dejale: 
„Die  Slovenen  streben  jetzt  den  AnschluB  an  Kroatien  an  (es 
sind  1000  und  aber  1000  Unterschriften  dafiir  gesammelt 
worden),  wie  sich  auch  fiir  die  Cechen  hier  warme  Sympathien 
regen. 

Im  Grunde  genommen  haben  wir  Slovenen  hier  keine 
andere  Aussicht,  wollen  wir  unsere  Nationalitat  wahren.  • — 
Ubrigens,  welche  Vorteile  zieht  der  Slovene  vom  Deutschen? 
Es  ist  mehr  als  ein  Sprichwort  des  Wenden:  „Iz  Nemskega 
druga  ne  pride  kakor  toca",  d.  i.  vom  Deutschen  kommt  nichts 
als  Schauer.  Brod,  Fleisch  und  Wein  fiihrt  hingegen  der  Slo- 
vene nach  Deutschland  ein,  wahrend  andererseits  aus  dem  ge- 
segneten  Kroatien  (nach  Verbesserung  der  Urbarialverhaltnisse 
ein  Paradiesj  Getreide,  Borstenvieh,  Leder,  Holz  u.  dgl.  nach 
Slavonien  geliefert  wird.  Ferner  welche  Vorteile  zieht  der  Slo- 
vene vom  Deutschen?  In  der  Bildung  haben  uns  die  deutschen 
Briider  durch  gar  viele  Jahrhunderte  nicht  weiter  gebracht,  als 
daB  sie  selber  ihren  Zoglingen  unmutig  zurufen:  „Du  dummer 


•)  Urednistvo  .Slovenije'  je  pripomnilo:  ^Opomnimo  se  enj<rat,  da 
je  tu  le  od  prostovoljniga  pridriizenja  na  postavnim  potu  govorjenje."  To 
je  pac  aavarovanje  proti  —  globam. 

2C* 


308  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 


Bindischer!"  Auf  der  anderen  Seite  hat  nur  der  Ilirismus  den 
deutsch- geknechteten,  schon  geistlosen  Slovenen  litararisch 
wachgerufen.  Die  ganze  deutsche  Bildiingszeit  gab  nur  ein 
Paar  religiose  Biicher  fiir  Geistliche. 

Beim  Erwachen  des  Ilirismus  erschien  1843  die  erste 
slovenische  periodische  Schrift:  „Kmet.  in  Rokod.  Novice"  in 
Laibach,  ein  stark  Brod  fiir  schwache  Magen,  leider  nur  zu 
stark  mit  dem  Germanismus  liebaugelnd  ltd." 

Z  dalmatinskega  stalisca  je  stvar  motril  Matija  Ban  („Zora 
Dalm."  z  dne  8.  maja  1848.).  Brez  kontinentalnega  ozadja  si 
bosta  —  pravi  Ban  —  Dalmacija  in  Kranjska  vecni  ne- 
prijateljici,  ako  se  zdruzita;  zakaj  Trzaska  luka  ubija  dalma- 
tinske  luke. 

„Kranjska  i  Dalmacija  mogle  bi  se  onda  samo  bez  svoje 
stete  sadruziti,  kada  bi  obe  imale  nad  sabom  jednu  veliku  i 
plodovitu  kontinentalnu  zemlju,  njima  pripadajucu,  kojom  bi 
njina  primorja  cvetila.  To  su  Kranjci  vec  uvideli,  i  zato  kod 
njih  je  sada  velika  teznja,  da  se  sa  Hrvatskom,  koja  izvise  njih 
lezi,  sajedine" 

Poudarjalo  se  je  ze  tudi,  da  bi  bilo  treba  zaceti  z  ozjimi 
trgovinskimi  odnosaji  med  avstrijskimi  in  turskimi  Jugoslovani, 
ako  naj  se  kdaj  sklene  narodno  bratimstvo.  Trgovinske  po- 
godbe  s  Srbijo  so  se  nadejali  v  zahvalo  za  pomoc,  ki  so  jo 
cete  srbskega  kneza  izkazale  Avstriji  v  vojni  z  Madzari.  Trgo- 
vina  avstrijska  po  Balkanu  pa  bo  le  tedaj  mogoca,  ako  si 
Avslrija  pridobi  simpatije  Jugoslovanov,  „kar  se  le  tedaj  do- 
seze,  ako  se  jim  da  po  narodnem  partikularizmu  nevzkraceno 
pravo";  dosedaj  veljajo  Avstrijci  juznim  Slovanom  v  Bosni  in 
Srbiji  se  za  „Svabe". 

V  zmislu  potrebe  trgovinskih  zvez  s  turskimi  Slovani  je 
dne  12.  februarja  v  kromeriskem  zboru  interpeloval  vlado  kninski 
poslanec  dr.  Petranovic.  fSiidslavische  Zeitung"  z  dne  16.  fe- 
bruarja 1849.)0 


Prigovori  proti  zvezi  s  Hrvatsko. 

Culi  so  se  pa  tudi  glasovi,  ki  so  bas  z  gospodarskega 
stalisca  govorili  proti  zvezi  z  Hrvatsko  in  za  zvezo  z  Nemcijo. 

Drzavnozborski  kandidat  dr.  Karel  Lavric  je  v  „Laibacher 
Zeitung"  (27.  apr.  1848)  zagovarjal  pripadnost  slovenskih  de- 
zel  k  nemski  zvezi;    zakaj  v  kaki    jugoslovanski   drzavi   bi  se 

1)  Nasprotno  so  tudi  nenisko  politiko  vodili  gospodarski  interesL 
To  je  izprevidel  ze  Kurelac,  ki  je  na  skiipscini  v  Policanah  avgusta  me- 
seca  dokazoval,  da  so  Nenici  zato  proti  Sloveniji,  ker  bi  z  njo  izgubili 
Trst;  oni  hocejo  imeti  tudi  Dalmacijo,  da  si  do  Carigrada  osvoje  zemljo. 


Dr.  Fr.  Uesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  309 

glavna  struja  trgovine  pomaknila  dalje  na  izhod,  docim  gre 
glavna  trgovinska  pot  nemske  zveze  bas  skozi  slovenske  po- 
krajine. 

Nevarna  se  je  tudi  zdela  opustitev  carinske  crte  med 
Hrvatsko  in  dednimi  dezelami;  zakaj  potem  bi  Hrvatska  obilje 
svojih  pridelkov  lahko  prodajala  za  ceno,  ki  je  enaka  nasi 
obdacnini  („Extrablatt  zur  Gratzer  Ztg.",  28.  apr.) 

Neki  „Domolubic"  je  v  „Sloveniens  Blatt"  z  dne  19.  sep- 
tembra  1.  1848.  odsvetoval  okrozitev  Avstrije  po  narodnostih, 
ces,  sicer  je  italijanski  Trst  za  Kranjsko  izgubljen.  „Eine 
Vereinigung  mit  Croatien  konnte  Krain  dafiir  nicht  entschadigen 
und  werden  sie  jene  Landwirte  in  Krain  nicht  wiinschen,  denen 
€S  erinneriich  ist.  dafi  ihre  Naturprodukte  wahrend  der  einst 
bestandenen  Vereinigung  mit  Croatien  keinen  Wert  hatten  und 
das  bereits  seit  der  Aufhebung  der  Weinaufschiagsgrenze  zwi- 
schen  Steiermark  und  Krain  der  krainerische  Wein  dem  steier- 
markischen  gegeniiber  urn  52  kr.  beim  Eimer  am  Werte  ver- 
lor."  Urednistvo  je  temu  pripomnilo:  „Die  Vorteile  und  Nach- 
teile  der  Vereinigung  Krains  mit  Croatien  haben  noch  andere 
Grundlagen  als  die  Landwirtschaft,  welciie  selbst  auch  bei  je- 
dem  poiitisclien  Landergestalten  seine  Geltung,  aber  nicht  aus- 
schliefiliche  Geltung  verlangen  kann----  Uberhaupt  scheint  der 
Herr  Domolubic  dem  Systeme  der  Zollschranken  ohne  Beriick- 
sichtigung  des  nationalen  Entwickelns,  der  Bedingung  jedes 
Staatslebens,  zu  huldigen,  indem  er  das  Fallen  derselben  ge- 
gen  Steiermark  bedauert;  was  doch  zur  freien  commerciellen 
und  geistigen  Entwicklung  so  wohltatig  war." 

V  istini  marsikateri  tak  „domoljubic"  ni  vedel,  kaj  deia, 
ni  vedel,  da  podpira  protislovansko  stalisce  vlade.  Zakaj  taki 
razlogi  so  vladi  dobro  dosli,  da  je  z  njimi  prikrivala  svoje 
slovanstvu  nasprotne,  razdruzujoce  nakane.  Razsodni  motrilci 
so  to  brzo  uvideli.  „Nek  mi  nitko  nesepertlji  s  razlikom  mate- 
rialnih  i  dusevnih  interessah,  koje  je  vlada  (branec  se  ene 
edine  jugoslovanske  kronovine)  vise  u  obzir  toboz  uzela  neg 
jedinstvo  narodnosti!  Da  je  zadaca  naseg  ovog  clancica  do- 
kazivat  jedinost  materialnih  interessah,  to  bi  mi  lahko  izbrojili 
i  one,  koje  sada  imamo  sa  ,Sloveniom  i  Dalmacijom'  jedno,  i 
one,  koji  bi  se  naravno  porodili,  da  smo  jedna  krunovina",  je 
pisal  dopisnik  f*  iz  Prage  v  „Slav.  jugu"  z  dne  24.  okt.  „Zem- 
Ijepisna  lega  in  narodni  probitki  nas  silijo  k  zdruzenju"  (isti 
list,  gl.  „sTovenijo"  z  dne  1.  dec.  1848). 

Nemske  tendence  v  locitvi  Slovencev  in  Hrvatov  je  od- 
krito  priznal  znani  ocenjevatelj  Presernovih  poezij  V.  Rizzi. 
V  „Klagenfurter  Zeitung"  z  dne  3.  julija  1848  je  objavil  uvod- 
nik,  kjer  pravi :  „Die  politische  Bedeutung  der  Slovenen  in 
Karnten,  Steiermark,  ja  selbst  in  Krain,  obwohl  dies  ein   ganz 


310  Dr.  Fr.  llesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

slavisches  Land  ist,  liegt  vorziiglich  darin,  dafi  sie  sich  an  je- 
nen  gewaltigen  slavischen  Grundstock  anlehnen,  der  sich  tief 
in  sudostlicher  Richtung  hin  erstreckt  und  dessen  westnord- 
liche  Auslaufer  sie  sind.  —  Wir  begreifen  die  Sympathien  der 
Siovenen  ftir  die  Stammesgenossen,  die  ihre  Nachbarn  oben- 
drein  sind,  wir  begreifen,  daB  der  gebildete  Slave  im  deutschen 
Bunde  trotzalier  politischen  Gleiciistellung,  trotz  dem  briider- 
lichsten  Verkehr  mit  den  Deutschen  doch  nie  so  recht  voil 
und  frei  aufatmen  wird,  wir  begreifen  es,  weil  wir  an  uns 
selbst  erfahren,  was  Stammesliebe  ist,  weil  unser  deutsches 
Herz  uns  das  slavische  Herz  kennen  und  achten  lehrt,  aber 
wir  haben  auf  die  Abtrennungsgeluste  nur  ein  Wort  der  Erwi- 
derung,  ein  trauriges,  unerbittliches:  Politische  Notwen- 
digkeit.^)  Der  Besitz  Triests  und  des  Weges  dahin,  das  ist 
eine  Lebensfrage  Deutschlands  —  es  ist  sein  einziger  sudli- 
cher  Hafen." 

Drugi  Nemci  so  sli  za  istim  ciljem  pod  krinko. 
,  Maja  meseca  1.  1848.  (24.  maja)    je    „0  d  k  r  it  o  s  ercni 
Krajnc"     izdal    v    Ljubljani    letak    z    nadpisom     „Krajnc 
Krajncam".    V  zacetku   priporoca   svojim  „ljubim  rojakom", 
naj    se    njih    sinovi  uce  materinskega  jezika,    „zraven  tega  pa 
ne  smejo  nemskiga  jezika,    kateri  se  v  solah  uci,   opustiti---- 
Nasa  domovina  je  majhna---     Kranjc  bo  povsod,  posebno  pa 
od  dobrih  in  postenih  Nemcov  dobro  sprejet-  •  •   pa  kako  lepo> 
kako  koristno  je,  de  toliko  gospodarjev,  kmetov,  zen  in  deklet 
zraven  materinskega  jezika  tudi  nemskiga  govore  in  se  v  vseh 
pisarnicah  vesti  znajo;    tudi   so  na  to  ponosne,   pa  po  pravici, 
kjer  to  njih  visji  isobrazenost  kaze---     Zato   moramo   tudi   s 
ptujimi  narodi  posebno  z  Nemci  v  prijaznosti  ziveti,   ki  so  nas 
pred  vec    sto  leti  kristijansko  vero  ucili,    in    nas    omikali,    od 
kterih  se  zdaj  veliko  dobriga  se  nauciti  zamoremo.  Koristno  in 
castno  bi  bilo  za  nas,    ako    bi   nas   Cesar   nemsko  krono,  ka- 
tero  so  rajni  Cesar  savoljo  Napoleoiia    odlozili,    sopet    dobili, 
kar  bi  mi  Austrijani  pri   zboru  v  Frankofortu    narediti  zamogli. 
Zatorej  moramo  z   Nemci  v  Austrijanskih    in    vnanjih    dezelah 
bratje  ostati  •  •  • 

Pred  zavezo  z  Nemci  so  vas  svarili,  in  sicer,  kakor  caso- 
pisi  pravijo,  de  bi  mi  Hrovatje  ali  Rusi  ne  ratali.  Pred  neki 
leti  smo  ze  s  Hrovati  zdruzeni  bili,  pa  noben  dober  Kranjc 
take  zveze  si  ne  bo  nazaj  vosil,   dobro  se  se  spomnimo,  kako 

1)  Nemci  so  dobro  vedeli,  kaj  bi  pomenila  zdruzitev  s  Hrvati. 
„Donau-Zeitung"  je  25.  jun.  razpravijala  avstrijsko  slovansko  vprasanje 
ter  zatrjevala,  da  bi  radi  pomesanosti  slovenskega  prebivalstva  z  nemskim 
centralizacija  Slovencev  v  kaki  „Sloveniji"  bila  pac  nemogoca ;  „und  so 
wird  das  Schicksal  der  Wenden  von  dem  abhangen,  was  die  iibrigen 
slavischen  Stamme  der  Monarchie  fiir  ein  Los  trifft.  Den  direktesten  Ein- 
lufi  auf  die  Wenden  wird  das  Schicksal  Croatiens  haben." 


Dr.  Fr.  Uesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49.  311 


majhno  ceno  so  takrat  nase  vina,  nase  zita,  nasa  zivina  in 
drugi  dezelni  pridelki  imeli,  ker  se  je  tako  blago  iz  Hrovaske 
dezele  prosto  upeljati  smelo.  Tudi  bi  zaveza  s  Slovenci  na 
Stajarskim  in  Koroskim  in  z  Hrovati,  kar  morebiti  ti  zele,  na- 
rediti  znala.  de  bi  se  nase  dezelno  poglavarstvo  v  Zagreb,  v 
Varazdin  ali  Bog  ve  kam  preneslo.  Kaksina  skoda  bi  bilo  to 
za  Ljubljano  in  za  dezelo!  Kdo  bi  potem  nase  poijske  pri- 
delke,  i<i  jih  zdaj  na  tergih  v  Ljubljani  prav  dobro  prodamo, 
pokupil,  ker  bi  imenovano  mesto  velik  majn  Ijudi  imelo.  Ru- 
sovske  oblasti  se  moramo  pa  se  bolj  bati,  ker  bi  nas  siliti 
znali,  naso  vero  zatajiti.  Od  Rusov  in  Hrovatov  nocemo  nic 
hudiga  misliti,  od  Nemcov  pa  mi  zvunaj  njih  jezika  se  tudi 
njih  navade  ucimo.  Mi  se  tore]  nocemo  od  nasih  nemskih 
bratov  lociti.  Mi  hocemo  sicer  tudi  z  nasimi  sosedi  Slovenci 
in  Hrvati  prijatli  biti,  pa  Krajnci  ostati,  nasi  veri  in  nasimu 
Cesarju  svesti,  z  nasimi  nemskimi  bratami  pa  edini  ostati, 
kakor  smo  ze  vec  let  bili,  potem  bomo  Kranjnci  naso  narod- 
nost  nar  lepsi  pokazali." 

Prof.  Marti  nak  je  na  to  odgovoril  ter  dejal,  da  ima 
letak  radi  tega  vsaj  na  pol  oficijelen  znacaj,  ker  je  bil 
po  „okroznih  poslih"  (Kreisboten)  razposlan  na  okrajna  po- 
giavarstva  v  razsiritev  po  dezeli.  Notranji  znaki  kazejo,  „da  je 
letak  bil  prvotno  nemski  sestavljen,  dasi  se  pisec  „einen 
offenherzigen  Krainer  zu  nennen  nicht  entblodet". 

Med  drugim  poudarja  Martinak  nezmisel:  Nemci  so  bratje 
Kranjcev,  Slovenci  pa  sosedje!  To  je  tako,  kakor  ce  bi  rekli: 
Die  Deutschen  sind  Nachbarn  der  Braunschweiger. 

Iz  strahu  pred  naso  celokupnostjo  so  Nemci  bili  zelo 
zoper  to,  da  bi  bil  sedez  okrozne  vlade  v  Celju  namesto  v 
Mariboru;  „in  der  Nahe  von  Krain  und  Kroatien  gelegen, 
bieten  sich  in  Cilli  die  Slavomanen  in  Wort  und  Schrift  die 
Hand  zum  gemeinsamen  Werke."  (Siidslav.  Ztg."  9.  avg.  1859.) 

Sprico  vsega  tega  je  umljivo,  da  so  vodo  na  nemski  mlin 
vodili  tudi  vsi  tisti,  ki  so  s  Slomsekom  govorili,  da  hocejo  ostati 
avstrijski  Slovenci,  ne  pa  spadati  k  Frankfurtu,  a  tudi  ne  k 
Hrvatski. 

Slomsek  je  bil  proti  ilirskim  tendencam,  zlasti  tudi  vsled 
svojega  pobozno  konservativnega  misljenja;  ze  1.  1837.  se  je 
ustrasil  v  Zagrebu  „revolucionarnega  stremljenja  in  nepremis- 
Ijenega  radikalizma  ilirskega". 

In  1.  1848.,  ko  so  Hrvati  med  svojimi  narodnimi  zahte- 
vami  imeli  tudi  odpravo  celibata,  se  je  stajerski  kaplan  Mirko 
Bratusa,  ki  je  sicer  jezikovno-literarno  bil  Ilirec,  ustrasil  takega 
brezboznega  radikalizma  in  je  odklonil  zvezo  vernih  Slovencev 
z  njim. 


312  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

Nacelne  opreke,  ki  so  se  pojavile  ob  prvem  pokretu  ili- 
rizma,  so  tu  in  tam  delovale  tudi  se  1.  1848.  Splosno  jih  je 
izrazil  slovenski  delegat  na  praskem  vseslovanskem  shodu, 
Sparavec,  ko  je  pisal  Mursecu:  (Es)  sind  nach  meiner  unmaB- 
geblichen  Meinung  die  Interessen  der  Slovenen  wie  wohl  im 
allgemeinen  so  doch  in  speziellen  Richtungen  nicht  mit  jenen 
der  Serben  und  Ilyrier  volikommen  im  Einklange." 

Tezko  je  pogoditi  smisel  te  splosne  trditve;  najbrz  jo  je 
narekovala  konservativnost  misijenja,  ki  je  racunala  le  s  staro 
pripadnostjo  k  dednim  dezelam  ter  se  tu  krila  z  nemskimi 
zeljami.^)  Na  tihem  je  v  mnogokom  deloval  dalje  provincialni 
antagonizem  med  Hrvatsko  na  eni  strani  in  Kranjsko  na  drugi 
strani,  kakor^je  tak  antagonizem  bil  nedvomen  v  razmerju  med 
Kranjsko  in  Stajersko. 

Za  pojmovanje  prejsnjih  in  sedanjih  nasih  razmer  je  v 
tern  oziru  znacilno,  kar  je  zagrebski  dopisnik  konstatoval  v  listu 
„Konstitutionelle  Blatter  aus  Steiermark"  (dne  6.  sept.  1849), 
ko  je  ze  bila  oktroovana  ustava,  ces,  „falls  man  die  Verwaltung 
(in  Kroatien)  nach  deutschem  FuBe  einfiihren  wollte,  wiirde 
das  Landvoik  sicherlich  unzufrieden  werden,  da  es  unter  dem 
vorigen  Druck  einen  groBen  Stolz  auf  seine  eigentumliche  Ver- 
fassung  legte  und  die  Deutschen,  ja  selbst  die  stammverwandten 
Slovenen  verachtete." 

Ocividno  so  pred  1.  1848.  kranjski  in  stajerski  delavci 
dobili  na  Hrvatskem  mnogo  dela  in  vzeli  mnogo  zasluzka. 
Banove  odredbe  o  ukinitvi  tlake  so  se  hrvatski  seljaki  dakako 
veselili,  zato  ker  so  pricakovali,  da  jim  bo  gospoda  odslej  delo 
morala  placati.  Neki  selski  beleznik,  ki  je  seljakom  naznanil 
banovo  odredbo,  jim  je  svetoval,  naj  ne  bodo  predragi,  dru- 
gace  da  bodo  gospoda  dozvali  „stranjske  Ijudi,  Kranjce  i  Sta- 
jerce,  koji  ce  u  prilicnu  cenu  delati  te  ce  oni  zasluziti,  sto  bi 
vi  mogli.  A  onda  cete  opet  vikati  poleg  stare  navade,  da  se 
nije  moci  od  Kranjca  pomoci,  da  on  sve  meso  poje,  a  Hrvat 
da  mora  kosti  oglabati.  Aii  braco  moja,  nije  temu  kriv  Kranjac, 
nego  nasa  lenost.  Budimo  mi  marljivi  kano  Kranjac,  pak  ce 
svaki  voliti  nam  domacinu  dati  sluziti  nego  drugomu."-) 

Ob  takem  antagonizrnu  bo  voditelj  naroda  rekel,  da  nam 
je  bas  radi  razlike  navad  in  lastnosti  treba  zdruzitve;  zdruzeni 
bomo  drug  na  drugega  vplivali  ter  pod  primernim  vodstvom 
izgubili  svoje  napake.  „Kdor  je  poln  cuvstev  naj  poda  svojo 
mehko  roko  drugemu,  da  se  ta-le  okrepi  in  omocni."^) 

1)  Prim.  „Extrab]att  zur  Grazer  Ztg."  28.  apr.  1848. 

2)  ^^Prijatelj  puka"  z  dne  16.  avg.  1848  v  „Seljanskih  razgovorih  o 
ukinutoj  tlaki." 

3)  Aleksand^r  B.  (pac  =;  Bacovsky)  z  ozirom  na  Jugoslovane  v 
Nj7.  Lipy  Slov."  2.  Jan.  1849. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  18-18/49.  313 


Politicni  casopisi. 

Kako  so  0  nasem  vprasanju  sodili  poedini  jugoslovanski 
casopisi,  je  deloma  razvidno  ze  iz  prejsnjih  poglavij  te  raz- 
prave.  Kot  popolnilo  naj  v  oznacbo  nasega  novinstva  navedem 
tu  se  nekatere  stvari. 

Edini  list,  ki  ga  je  naslo  med  Slovenci  leto  1848.,  so 
bile  „Kmetijske  in  rokodelske  Novice".  Stojec  na  staliscu  le- 
galnosti,  so  svarile  pred  ustajami  in  se  bale  vojske.  Prav  v 
zmislu  kakega  propovednika,  ki  opominja  k  skromnosti,  po- 
niznosti  in  udanosti,  porocajo  o  vojski,  ces,  „z  zalostjo  smo 
slisali  (Bog  dej,  de  bi  res  ne  bilo)",  o  razprtiji  itd.,  ali:  „Miru, 
miru  nam  je  silno  treba;  brez  miru  ni  srece  in  blagostanja  v 
V  nobeni  dezeli . . ." 

Namenjene  probitkom  kmetskega  in  rokodelskega  stanu, 
o  dogodkih  na  Hrvatskem  do  7.  junija  ne  porocajo  nic.  Tega 
dne  pa  pisejo:  „Tudi  iz  Hrovatskiga  nam  Novice  vedno  toliko 
lazi  pisejo,  de  prijatelj  resnice  na  zadnje  ne  ve,  kaj  de  bi 
verjel."  Ta  stavek  kaze,  kako  slabo  poucen  je  bil  od  zacetka 
Bleiweis  o  hrvatskih  dogodkih,  kako  slabe  zveze  je  imel  z 
Zagrebom.  Poucil  ga  je  se  le  „obcinski  avstrijanski  casopis" 
(AUgem.  osterr.  Zeitung),  de  je  gerda  laz,  ce  kdo  trdi,  de 
Njih  ekscelencija  ban  Jelacic  ni  nasemu  cesarju  sercno  in 
zvesto  udan  in  de  misli  sebi  izrocene  dezele  Cesarstvu  od- 
tergati." 

Odslej  so  Novice  kratko  belezile  dogodke  hrvatsko-ogr- 
skega  razpora. 

V  Celju  je  izhajal  slovenski  casopis,  ki  se  je  od  pocetka 
(od  1.  julija  1848  do  27.  sept.,  prve  tri  mesece)  zval  Xeljske 
Slov.  Novine",  potem  do  konca  leta  Xelske  Novine".  Za  pri- 
hodnje  leto  so  se  naznanjale  kot  ^Stajerske  slovenske  novine" 
ali  le  „Slov.  novine.^) 

Ta  list,  ki  ga  je  urejal  prof.  Val.  Konsek,  je  bil  kakor 
„Novice"  namenjen  kmetom,  a  je  bil  liberalen  ter  je  pisal  n. 
pr.  odlocno  proti  celibatu. 

Sprico  svojega  namena  ni  razpravljal  slovensko-hrvatskega 
vprasanja;  le  porocal  je  o  Jelacicevem  pohodu.  O  Hrvatih  so  te 
novine  obsirneje  izpregovorile    s    svojega    splosno-liberalnega 


1)  V  Celju  je  izhajal  tudi  nemski  list  (Cillier  Zeitung?  Cillier 
Wochenblatt?),  a  doslej  pac  ni  znan  noben  eksemplar.  .Novice"  pi- 
sejo o  njem  dne  8.  nov.  1848:  „Nemske  Celjske  Novice  pravijo  v  naro- 
civnim  povabilu,  da  „si  bojo  prizadevale  most  sezidati  za  svojo  gorece 
Ijubljeno  nemsko  domovino,  in  sedaj  zaupajo  na  zivo  podporo  vsih 
nemsko  mislecih  moz."  Kako  je  to  razumeti  ?  Ali  bo  ta  most  za  Nemce 
V  Ceije,  ali  za  Slovence  iz  Celja  napravljen  ?" 


814  Dr.  Fr.  Uesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 


stalisca,  ko  se  je  Jelacicu  od  mnogih  strani  ocitalo  reakcionar- 
stvo,  ker  je  zatrl  dunajski  upor,  in  se  je  govorilo  o  crni  vojski 
za  Dunaj.  „V  resnici  nase  brate  Hrvate  castimo,"  so  pisale 
dne  18.  okt.  1848,  „ne  samo  zato,  ko  so  z  nami  enega  rodu, 
ampak  zato  posebno,  ker  so  enake  zvestobe  proti  ustavnemu 
cesarju  vneti  kakor  mi.  Kakor  hitro  bi  pa  Hrvati  svobodnost 
zadrzati  hotli,  tedaj  bi  se  mi  pri  ti  prici  proti  njim  vzdignili. 
—  Zdaj  ce  bi  mi  nad  hervaskoj  armadoj,  ki  je  v  Avstriji, 
vstali,  kdo  bi  pa  varval  domovino?  Mi  smo  na  hrvaski  meji; 
Hrvati  bi  gotovo  nad  nas  pritekli  in  nas  kaznovali;  kdo  bi 
naso  domovino  varval  ?  .  .  " 

Mozje  okoli  „Celjskih  Novin"  so  bill  za  zvezo  z  liberal- 
nimi  Nemci,  za  obstoj  Avstrije  in  ohranitev  zgodovinskili  kro- 
novin.  „Dokler  Avstrija  stoji,  stojimo  tudi  mi  z  nasimi  nemskimi 
brati  eden  za  vse,  vsi  za  enega.  Ce  pa  Avstrija  pade  in  ce  bi 
bili  Nemci  tega  krivi,  tedaj  pa  z  Bogom!  Od  severa  se  bomo 
k  jugu  obrnili  in  se  po  drugiii  bratih  ozirali.  Tezka  bo  sicer 
locitev,  pa  Nemci  je  bodo  krivi,  ne  mi".  (Skrebe  v  „Ceijskih 
Novinah"  z  dne  18.  okt.  1848). 

Naravno,  da  bi  se  bili  tezko  od  nemskih  »bratov«  locili 
mozje,  ki  so  tudi  ustanoviJi  „Drustvo  za  posredovanje  interesov 
Slovencev  in  Nemcev." 

Nas  najvaznejsi  politicni  casopis  1.  1848.  je  bila  „Slo- 
venija". 

Ko  je  4.  julija  1848  zacela  izhajati,  je  imela  v  svojem 
programu  te-le  tocke: 

1.  Obstoj  avstrijskega  cesarstva  kot  nelocljivega  telesa, 
samostalne  drzave  habsburg-lorenske, 

2.  enakopravnost  vseh  narodov  in  nasega  jezika, 

3.  „de  se  kakor  hitro  bi  avstrijansko  cesarstvo  federativna 
derzava  postala  in  se  na'  samovladanju  posameznih  dezel 
osnovala,  krajnski,  stajerski,  koroski  in  primorski  Slovenci  v 
eno  dezelo  z  imenam  Slovenija  sklenejo,  ki  bi  imela  zase 
svoj  dezelni  zbor.  Seer  pak  se  moramo  vsi  Slovenci  in  tudi 
vsi  avstrijanski  Slavjani  za  jednokervne  brate  spoznavati  in 
vzajemno  podpirati ;" 

4.  pristop  k  nemski  zvezi  ne  bodi  dopuscen  drugace, 
kakor  pristop  drzave  k  drzavi  s  polnim  obdrzanjem  avstrij- 
ske  samostalnosti. 

Slovanska  vzajemnost  je  tu  precej  teoreticno  oznacena, 
Hrvati  niso  posebe  omenjeni. 

V  povabilu  na  narocbo  za  1.  1849.  zatrjuje  sicer,  da  se 
bo  V  bodocem  letniku  drzala  istih  nacel,  a  brz  na  to  zatrjuje, 
da  misli  priporocati  „zedinjenje  vsih  Slovencev  in  zvezo  Jugo- 
slavjanov".  S  tern  je  povedano  ze  mnogo  vec.  Nastop  Jelacicev 


Dr.  Fr.  llesic  :  O  slovensko-hrvatski  zajednici  18-18/19.  3!5 

V    saboru    in    proti    Madzarom    je    obzorje    pojasni!    in    pota 
razsvetlil. 

Ko  pa  je  „Slovenija"  zopet  vabila  narocnike  (za  drugo 
poUetje  1849;,  je  morala  ze  vpostevati  oktroovano  ustavo  ter 
je  govorila :  „  .  .  .  Kakor  si  je  od  perviga  lista  lanskiga  leta 
do  pricijociga  vedno  vse  Slovencev  polni  enakosti  kakor 
eno  debio  pred  ocmi  imela,  kterimu  pa  le  edino  iz  krep- 
kiga  in  cverstiga  Jugoslavjanstva  ozivljajoci  sok 
pritekati  zamore,  ravno  tako  bode  tudi  zanaprej  v  vsih  Slo- 
vencih,  ce  prav  med  vec  kronskih  dezel  razdeljenih.  cut  edin- 
stva  in  enorodstva  buditi  in  njih  pogled  na  jug  obracati 
si  na  vso  moc  prizadevala". 

Zadnjic  ji  je  bilo  usoieno,  govoriti  o  svojih  nacelih  za 
novo  leto  1850  —  zakaj  koncem  meseca  marca  1850  je  pre- 
nehala,  skrcivsi  se  ze  z  novim  letom  na  manjsi  obseg  — ;  za- 
trjevala  je,  da  bodo  Slovenci  na  podlagi  ustave  z  dne  4.  marca 
„tudi  pri  zidanju  krasnega  poslopja  (prerojene,  svobodne.  edine 
Avstrije)  veljavo  svojega  dlana  in  uma  skazali  —  ako  Bog 
da  in  sreca  junaska  in  sloga  jugoslavenska.  V 
dosego  tega  namena  si  bo  Slovenija  prizadevala  Ijubezen  do 
ustavne  derzave  vnemati,  narodni  obcut  v  domovini  zbujati  in 
ozjo  zvezo  med  Slovenci  raznih  kronovin  in  tudi  med  vsimi 
avstrijanskimi  Slaveni  vterditi  ....  Nepolitisko  polje  bo  tudi 
zanaprej  obdelovala  in  slovstveno  siogo  Jugoslavenov 
na  yso  moc  p  o  d  p  i  r  a!  a."^) 

Za  ,Slovenijo'  je  ugasnil  meseca  avgusta  tudi  kratkoveki 
trzaski  ,Jadranski  Slavjan';  koncal  je,  ker  mu  je  ,pamet 
svetovala  umolkniti  ter  boljega  vremena  cakati';  tolazil  se  je 
s  prihodnostjo:  „Nadejamo  se,  da  bodo  nadloge  Slovane  zje- 
dinile  ali  vsaj  do  spoznanja  prignale,  da  se  vsaka  posamicna 
palicica  lahko  prelomi  .  .  .".  Iz  teh  njegovih  lastnih  besed 
(prim.  „Slovana"  1886)  je  razvidno,  da  vzrok  njegovega  konca 
ni  bil  toliko  skorajsnji  odhod  urednika  Simona  Rudmasa  za 
nadzornika  v  Celovec,  nego  politicna  konstelacija,  pa  najbrz 
notranja  needinost  v  trz.  „Slavj.  drustvu". 

S  pocetkom  1.  1849.  je  v  zaloznistvu  Demetrovem  in  pod 
urednistvom  J.  Prausa  zaceia  izhajati  „Siidslavische  Zeitung". 
Stala  je  na  staliscu  narodne  federacije  in  je  Jugoslovane  sma- 
trala  za  enoto,  za  en  narod:  „Die  sudslavische  Zeitung  stellt 
sich  die  Aufgabe,  das  treue  Organ  der  Siidslaven  zu  sein". 
Od  zacetka  ima  porocila  le  iz  Celovca,  zlasti  od  A-  E.(inspie- 
lerja?),  potem  iz  Stajerske  od  „E"  (Trstenjakj),  proti  koncu 
prvega  letnika  pa  se  pogosto  oglasa  — zz —  (Zivkov  Mursec?) 
iz  Gradca.  Iz  Kranjske  vsaj  v  prvem  letniku  ni  porocil. 

1'*  Jaz  podcrtal. 


316  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-lirvatski  zajednici   1848/49. 

0  sirsem  obzorju  tega  lista  prica  to-le:  Dne  18.  decembra 
so  mu  Gajeve  „Novine"  zbadljivo  priporocale,  naj  le  prinasa 
uradna  izvestja,  „da  die  „Sudslavische  Zeitung"  ohne  dem  selten 
Nachrichten  aus  dem  Innenlande  empfangt",  a  naslednjega 
dne  je  Prausov  list  odgovoril,  da  je  sprico  mrtvila  v  domacem 
politicnem  in  javnem  zivljenju  bolje  „statt  der  wenig  anspre- 
chenden  lokalen  Verhaltnisse  die  speziellen  und  Gesamtinte- 
ressen  der  Siidslaven  zum  Gegenstande  unserer  Betrachtung 
zu  machen,  die  allgemeinen  Bediirfnisse  derselben  hervorzuheben 
und  wo  moglich  zur  Geltung  zu  bringen". 

S  „Siavenskim  jugom"  vred  je  bila  „Sudslavische 
Zeitung"  nekako  radikalen,  opozicijonalen  list.  Kadar  sta  vladna 
lista  „Agramer  Zeitung"  in  „Narodne  Novine"  govorila  o  do- 
macem „radikalnem  novinarstvu",  sta  mislila  vselej  na  „S!av. 
jug"  in  „Sudslavische  Zeitung"  (prim.  Siidslav.  Zeitung  z  dne 
14.  avg.   1848). 

Kakor  je  „Slav.  jug"  svaril  pred  dunajskim  nemskim 
centralizmom,  tako  je  „Sudslavische  Zeitung"  pokazala  svojo 
opozicionalnost,  ko  je  bila  izdana  oktroovana  ustava  z  dne  4. 
marca  1849,  ki  naj  bi  veljala  tudi  za  Hrvatsko.  Hrvatski  opo- 
ziciji  zoper  to  ustavo  so  nemski  in  vladni  krogi  prigovarjali, 
ces :  Zeleli  ste  si  lansko  leto  enotne  ustavne  Avstrije,  sedaj 
ko  jo  imate,  pa  je  ne  marate.  Zato  je  „Sudslavische  Zeitung" 
dne  29.  avg.  1849  ponatisnila  XI.  clen  sklepov  sabora  iz  leta 
1848  ter  pokazala,  kako  malo  je  ustava  ustregla  tam  izrazenim 
zeljam.  Bas  v  onem  clenu  se  nahaja  tudi  tocka  o  pravici 
reakvizicije  juznoslovanskih  dezel. 

Z  9.  avgustom  1.  1848.  je  kot  doklada  „Slavenskega  juga" 
pod  urednistvom  Drag.  Kuslana  zacel  v  Zagrebu  izhajati  „Pri- 
jatel  j  p  uka". 

V  prvem  pozdravu  narodu  pravi:  „Na  te  paze  sva  ina 
sjavjanska  plemena,  pozorno  te  motre  braca  Slovaci,  braca 
Cesi,  braca  Poljaci,  braca  Rusi."  Iz  tega  je  razvidno,  da  mu 
je  narod  vse  jugoslovanstvo. 

V  broju  tretjem  (z  dne  23.  avg.  1848)  nasteva  v  pogledu 
na  vso  naso  zemljo  cesarstva  in  kraljestva  in  med  temi  le 
poleg  Portugalske,  Angleske  Cesko,  trojedno  kraljevino  pa  Ili- 
rijo,  „u  kojoj  su  Kranjska,  Koruska,  Istrija  i  slobodna  luka 
Trst,  drzave,  u  kojih  Ijudi  zivu  od  nasega  naroda." 

„Zora  d  al  m  at  in  ska",  ki  se  je  navdusevala  za  zvezo 
s  Hrvatsko,  je  pac  tudi  poudarjala  jugoslovanstvo,  a  ta  juzna 
Slavija  ji  je  bila  bolj  poeticna  nego  politicna.  Dalmatinci  naj 
se  zdruzijo  s  Hrvatsko,  Slavonijo  in  vojvodino  srbsko,  a  „ove 
ce  zemlje  opet  sjedinit  se  i  zvezat  s  ostalom  bracom^  slav- 
janskom,  s  Leskom,  Galicijom  i  Lodomerijom,  Iliriom,  Stajer- 
skom  i  Slovackom"    (Andrej  Torkv.   Berlic   v  Zori   z   dne    14. 


Dr.  Fr.  Ilesic :  O  slovensko-hrvatski  zajednici  18^8/49.  317 

avg.  1848).  In  Matija  Ban,  „stare  Dubrave  plemeniti  sin",  je 
pel  V  „pismi  dubruvacki  („Zora"  z  dne  6.  Jan.  1849):  Dalma- 
tinac,  Bulgarin,  —   Hrvat,  Bosnjak,  Srb,   —   i  sinovi  stajerski, 

—  kranjski  sinovi!    Vrime  doslo  je,    —  svi  u  jedno  kolo,  svi ; 

—  oj  zivili  Slavjani,  silni  Slavjani!'' 


Hocemo  se  se  malo  ozreti  po  ceskem  novinstvu,  koliko 
se  je  namrec  zanimalo  za  nase  vprasanje. 

Med  najvaznejse  ceske  publiciste  1.  1848.49.  spada  Karel 
Havlicek  Borovsky.  Kot  251etnega  mladenica  ga  je  sam 
Palacky  1.  1846.  priporocil  urednikom  „Prazskih  Novin".^  Se 
istega  leta  je  v  tern  listu  z  dolgo  razpravo  „Slovan  a  Ceh" 
ustanovil  svoje  nazore  o  slovanstvu:  Slovani,  to  je,  Rusi,  Po- 
Ijaki.  Cehi,  Iliri  itd.  niso  en  narod;  to  so  stirje,  bistveno 
razlicni  narodi,  „izmed  katerih  je  vsak  (izvzemsi  Ilire)  ze  iz- 
davna  en  samostalen  narod  ..."  Ceska  ocetnjava  je  Ceska, 
Moravska,  Slovaska  in  Slezija;  to  je  enota,  ki  je  Stur-Hurba- 
nove  separatistovske-slovaske  teznje  naj  ne  bi  motile.  „Naj- 
nesrecnejsi  izmed  vseh  slovanskih  narodov  je  bil  ilirski:  Ma- 
dzari,  Nemci,  Turki,  Grki,  Italijani  so  jim  gospodovali,  vera 
jih  je  locila  in  koncno  se  abeceda.  „Slovanstvo  in  slovanska 
vzajemnost  sta  dali  v  tern  pogledu  Ilirom  najvaznejso  pomoc, 
po  njiju  so  se  naucili  juzni  ^Slovani,  se  smatrati  za  en  narod: 
Srbi,  Bosnjaki,  Hercegovci,  Crnogorci,  Dalmatinci.  Hrvati,  Gra- 
nicarji,  stajerski  in  kranjski  Slovenci  so  otvoriii  oci  in  opazili, 
da  so  si  slicnejsi  nego  so  dosiej  mislili;  razumeli  so,  da 
V  nicnosti  izginejo  in  utonejo  v  boju  z  velikimi 
narodi,  ako  bodo  se  dalje  negovali  mnozino  malih  literaturic, 
vsako  z  drugim  cudnim  in  nerodnim  pravopisom  .  .  .  Po  pra- 
vici  so  se  tri  narecja  ilirskega  casopisja  ze  spojiia  v  eno  lite- 
raturo,  in  to  spajanje  se  bo  vedno  utrjevalo  in  sirilo  •  .  .  Ako 
se  vseslovanstvo  ne  da  spojiti  v  en  narod,  v  eno  literaturo, 
naj  bi  se  vsaj  to  ne  zanemarilo,  kar  se  more  zgoditi .  .  .  Spo-^^ 
jitev  ilirske  literature  in  ilirskega  naroda  .  .  ."  Tako  je  g^woril 
realni  ceski  politik,  ki  je  s  ponosom  klical :  „Ja  jsem  Cech", 
a  nikdar:  „Ja  jsem  Slovan"    (Karl  Havl.  Politicke  spisy  I.  70). 

L.  1848.  je  Havlicek  ustanovil  „Narodne  Novine",  ki  so 
izhajale  do  1.  1850-  V  tej  prevratni  dobi  Havlicek  ni  izpremenil 
svojih    nazorov  o  slovanstvu   in  o  stevilu   slovanskih  narodov. 

Dne  1.  aprila  1848  je  „05terreichische  Zeitung"  (prej 
„Osterreichischer  Beobachter")  prijavila  nacela  o  bodoci  uredbi 
Avstrije,  razlocujoc  te-le  dele:  nemsko  drzavo,  cesko,  poljsko, 
italijansko,  madzarsko  in  ilirsko.  To  nacelo  je  Havlicek  odo- 
braval.    Prav   tako  je  v  „Narodnih  Novinah"  z  dne  19.  aprila 


318  Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49. 

avstrijske  Slovane  locil  v  Cehoslovane,  Jugoslovane  in  Poljake. 
„Slovence"  imenuje  posebej  tarn,  kjer  tudi  loci  Cehe,  Mora- 
vane,  Slovake.  („Nar.  Nov."  z  dne  14.  dec.  1848  in  11.  jan. 
1849).  O  Majarjevih  „Pravilili  kako  izobrazevati  ilirsko  narecje" 
pravi  dne  17.  I.  1849,  da  se  „mohou  skoro  vsechna  skutecne 
do  zivota  uvesti,  cim  by  zajiste  idea  slovansko  jednoty  ne- 
malo  ziskala".  Uirsko-srbsko  pleme  mu  biva^v  nepretrganem 
prostranstvu  „v  Srbsku,  Bosne,  Hercegovine,  Cerne  Hofe,  Dal- 
matsku,  na  ostrovecii,  v  Pomori,  v  hranici  vojenske,  ne  voj- 
vodine  srbske,  v  Horvatsku  a  ve  Slavonsku,  ba  pfidejme 
zrovna  Krajinu,  Dolm'  Slyrsko,  Istrii."  (,.Nar.  Nov."  z  dne  14. 
dec.  1848).  Ta  narod,  dosle  razkosan  in  zato  neznamenit, 
ima  veliko,  slavno  bodocnost,  ako  se  spoji:  zato 
delajo  na  to  spojitev  vsi  prosvetljeni  rodoljubi  ju- 
goslovanski  (Pol.  sp.  II.,  2,  938). 

Havlicek   je   tore]  stal   na   staliscu    jugoslovanske    enote. 
Isto  je  reci  o  enem  izmed  prvih  Cehov,  ki  so  po  lastnem  opa- 
zovanju   poznali   jugoslovanski  svet,    namrec  o  Viljemu   Du- 
sanu    Lamblu.    Nadejaje   se  zblizanja  jugoslovanskih  vej  — 
zakaj,   kar  Bog  spaja,     tega   ne    sme    clovek   niti   vlada  trgati 
(Havl.  „Nar.  Nov."    14.  novembra    1848),    in    hvalec  Slovenijo, 
ki  se  priblizuje  Hrvatski,    „brez  katere  bi  njih  literatura  v  du- 
sevnem  svetu  slovanskem  ne  dosegla  nikakih  uspehov"  („Nar. 
Nov".  3.  apr.  1849),  je  v  „Moravskih  Novinah"  z  dne28.  nov. 
1848  objavil  clanek  „Kako  je  sedaj  pri  Jugoslovanih"  ter  pisal 
o  Sloveniji  tako-le:  „Koliko  je  tu  imen  za  jedno  vejo,  ki  jedva 
steje  toliko  dus,  kolikor  nasa  posestrima  Moravska  ?  Kranjci- • 
Stajerci-  •  •   Korosci-  •  •   Istrani-  •   koncno  se  pescica  Furlanov-  • 
Ko  bi  zopet  vstal  svoboden  vladar,  ki  bi  videl,  kar 
je  prirojeno,  in  slisal,  kaj  narodi  zahtevajo,  bi  p  o- 
gledal  na  zemljevid  kakor  Napoleon,  ko  je  ustva- 
ril  kraljestvo  ilirsko,  in  bi  izkratka  rekel:  To  bodi 
Slovenija.  Tri  besede  bi  oblazile    narodic    in   mu   osigurale 
bodocnost.  A  stara  je  stvar  na  svetu,  da  vladarji  niso  pesniki 
in  ucenjaki  in  pesniki  in  ucenjaki  ne  vladarji. 

Avstrijska  —  ali  da  se  bolje  izrazim  za  nase  case  — 
nemska  birokracija  cvete  v  vsej  Sloveniji  med  prostim  Ijud- 
stvom,  a  kdoriznese  slovansko  misel,  na  pr.  o  spo- 
jitvi  s  sqsedno  Hrvatsko,  —  ta  je  puntovnik, 
Wiihler,  Ubelgesinnter  in  kakor  se  imenujejo  vse  te 
gadne  zablode  in  nestvori  iz  fantasticne  druzbe  „Gutge- 
sinnter".  Zato  pa  je  Frankfurt  Meka  nemskih  birokratov  in  no- 
beden  ne  leze  drugace  spat  nego  z  obrazom,  obrnjeniin  proti 
Frankfurtu. 


Dr.  Fr.  Ilesic:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848'49.  319 


^  Ugajati  nam  mora  gorecnost  Slovencev  in  njih  lepa,  skoro 
otroska  radost  nad  vsako  zabavo,  gledaliscem  in  vsakim  rodo- 
Ijubnim  korakom,  kakor  presrcno  pisejo  v  novinah.  A  pravo 
svedocbo  zivljenja  dado  Slovenci  sele  tedaj,  ko  se 
oglasijo  za  uresnicenje  „Slovenije"  in  pripojitev  k 
Hrvatski.  S  plamenimi  crkami  bi  to  zapisal  v  srce 
vsakega  Slovenca. 


Dr.  Janez  Bleiweis  kot  zdravnik  in 
zivinozdravnik. 

Po  virih  in  spominih  napisal   dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski. 


Dr.  Janez  Bleiweis  zivi  v  spominu  svojega  naroda  kot 
najodlicnejsi  zagovornik  in  neustraseni  branitelj  dezelnih  in  na- 
rodnih  pravic  slovenskega  Ijudstva  v  prehodni  dobi.  Zgodo- 
vinska  slika  nam  ga  kaze  kot  narodnega  preporoditelja,  a  le 
malokdo  se  danes  spominja,  da  je  bil  ta  svetovalec  in  ucitelj 
svojega  naroda  po  poklicu  zdravnik  in  zivinozdravnik.  Opis 
njegovega  zivljenja  in  delovanja  pa  bi  ne  bil  popolen,  ce  bi  se 
ne  ozrli  tudi  na  to  stran  njegovega  bitja,  tembolj,  ker  bodemo 
videli,  da  vladajo  ozki  stiki  med  Bieiweisom  zdravnikom  in 
politikom  in  da  je  njegova  narodno-gospodarska  in  politicna 
delavnost  takorekoc  vzklila  iz  njegovega  ozjega  poklica  kot 
dezelni  zivinozdravnik  in  tajnik  c.  kr.  Kmetijske  druzbe 
Kranjske. 

Ko  je  s  takozvanim  filozofskim  oddelkom  dovrsil  srednjo 
solo  v  Ljubljani,  vpisal  se  je  Janez  Bleiweis  leta  1826.  —  te- 
daj  18  let  star  —  na  dunajski  medicinski  fakulteti.  Tu  je  po 
sestletnih  studijah  izdal  v  latinskem  jeziku  disertacijo  „D  e 
hirudine  medicinali"  (o  zdravilni  pijavki).  Zanimivo  je, 
da  je  v  tej  razpravi  za  uporabljanje  pijavk  in  puscanje  krvi 
oznacil  prav  tiste  stroge  indikacije,  ki  so  danes  zopet  pripo- 
znane.  Zdravstvena  veda  je  namrec  puscanje  krvi  skozi  vec 
casa  sploh  zavracala.  Vzrok  temu  je  bilo  nezmiselno  puscanje 
sredi  in  koncem  preteklega  stoletja,  ko  je  ta  v  nekaterih 
strogo  dolocenih  slucajih  izvrstni  pripomocek  zadobil  tak  ob- 
seg,  da  se  Ijudje  niso  cutili  zdrave,  ce  niso  vsako  leto  izgu- 
bili  vsaj  pol  litra  krvi;  osobito  v  gorkih  kopelih,  tako  tudi  v 
nasih  dolenjskih,    se   je  dragocena   kri   naravnost  —  prelivala. 

Na  podlagi  imenovane  disertacije  je  bil  Janez  Bleiweis 
dne  15.  oktobra  1832  promoviran  doktorjem  zdravil- 
stva.  O  priliki  promocije  je  moral  zagovarjati  stirinajst  tez. 
Med   temi    sta   dve,    sicer  ne  znanstveni,  kakor  ostale,  temvec 


Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski:  Dr.  J.  Bleiweis  kot  zdravnik.  321 

nanasajoci  se  bolj  na  zdravniski  poklic  v  obce,  a  sta  vredni, 
da  se  zabelezita.  Ena  se  glasi:  „Medicus,  qui  nimis  pulsum 
tangit,  morbum  nondum  tetigisse  videtur",  druga:  „Non  oc- 
casio  multum  videndi,  sed  ingenium  bene  observandi  facit  me- 
dicum  bonum,  propterea  medicus  canus  nondum  me- 
d  icu  s   bonus." 

Po  promociji  se  je  bavil  dr.  Janez  Bleiweis  po  tedanjem 
ucnem  nacrtu  se  s  porodniskimi  studijami  in  je  dne  8.  julija 
1833.  dobil  diplom    porodniskega  magistra. 

Na  to  je  dobil  drzavno  stipendijo  in  je  glasom  Najvis- 
jega  odloka  z  dne  10.  februarija  1834  vstopil  kot  penzionar 
V  c.  kr.  zivinozdravniski  zavod  na  Dunaju.  Leto  pozneje^  in 
sicer  dne  1.  avgusta  1835,  je  dobil  diplom  zivinozdrav- 
nika,  ki  pravi,  da  je  po  dovrsenih  predpisanih  studijah  z  iz- 
vrstnim  uspehom  napravil  stroge  izpite  in  mu  dovoljuje  po 
vseh  krajih  Avstrije  izvrsevati  zivinozdravnistvo,  delati  opera- 
cije  na  zivalih  in  sluziti  uradom,  sodniji  in  zasebnikom  kot 
svetovalec  in  izvedenec  Ze  mesec  preje,  in  sicer  dne  14.  julija 
1835  pa  mu  je  vodstvo  c  kr,  zivinozdravniskega  zavoda  pove- 
rilo  razpisano  mesto  korepetitoria  specialne  patologije  in  tera- 
pije  ter  adjunkta  na  notranji  kliniki. 

Na  zivinozdravniski  visoki  soli  je  ostal  dr.  Janez  Bleiweis 
do  leta  1841.  Tekom  tega  casa  ga  je  odposlalo  vodstvo  za- 
voda opetovano  na  dezelo,  da  odvraca  tedaj  razsajajoco  kugo, 
za  kar  ga  je  c.  kr.  okrozni  urad  na  Dunaju  z  dekretom  z  dne 
2.  septembra  1835  posebno  pohvalil.  V  tej  dobi  je  izdal  tudi 
knjigo  0  zdravljenju  bolezni  konj,  ki  je  leta  1836.  izsla  pod 
naslovom  :  „Praktisches  H  ei  I  ve  rf  ahre  n  bei  den  ge- 
wohnlichen  innerlichen  Krankheiten  des  Pferdes  nach  den 
Grundsatzen  der  praktischen  Tierarzneischule  in  Wien",  v  za- 
logi  Braumiiller  &  Seidel  na  Dunaju ;  knjiga  obsega  v  veliki 
osmerki  373  strani.  S  tern  delom  si  je  mladi  dr.  Bleiweis  na 
mah  pridobil  glas  izvrstnega  zivinozdravnika  strokovnjaka. 
Znamenitost  knjige  dokazuje  tudi  to,  da  je  v  15  letih  dozivela 
5  izdaj.  Za  tedanji  cas  kaj  lep  uspeli! 

Okolnost,  da  je  dr.  Janez  Bleiweis  dovrsil  zdravnisko  in 
zivinozdravnisko  visoko  solo,  je  bila  merodajna  za  njegovo 
poznejse  poslovanje,  tekom  katerega  ga  skozi  nekaj  casa  na 
Kranjskem  vidimo  ob  enem  opravljati  sluzbo  c  kr.  dezelnega 
zdravstvenega  referenta  in  dezelnega  zivinozdravnika.  Z  i  v  i- 
nozdravniske  studijepa  so  posredno  prav  go- 
tovo  tudi  vplivale  na  to,  da  se  je  dr.  Bleiweis 
posvetil  sluzbi  svojega  naroda.  Ako  bi  se  bil  kot 
zdravnik  vrnil  v  svojo  domovino,  kdo  ve,  ali  bi  se  bil  kdaj 
poprijel  politike.  Kot  zivinozdravnik  pa  je  prisel  v 
dotiko   s   c  kr.  Kmetijsko   druzbo    Kranjsko    in    j^^ 

21 


322  Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsleniski:  Dr.  J.  Bleiweis  kot  zdravnfk. 

spoznal  potrebo,  gospodarsko  probujati  svoj  narod.  Najboljse 
sredstvo  v  to  je  bil  casopis.  In  „Novice"  so  ga  morale  nehote 
spraviti  v  dotiko  s  slovensko  literaturo  in  z  narodnimi  potreb- 
scinami  Slovencev.  Prislo  je  leto  1848.,  ki  je  razburkalo  du- 
hove  in  prebudilo  avstrijske  narode  iz  mnogoletnega  spanja, 
ustanovilo  se  je  „Slovensko  drustvo"  in  kmalu  vidimo  dr.  Ja- 
neza  Bleiweisa  na  celu  vseh  gospodarskih,  politicnih  in  narod- 
nih  zadac  Slovencev. 

Bleiweis  je  kot  strokovnjak  na  zdravniskem  in  zivino- 
zdravniskem  polju  tako  zaslovel,  da  je  tudi  vlada  obrnila  svojo 
pozornost  nanj.  Z  Najvisjim  odlokom  z  dne  17.  julija  1841. 
ga  je  imenovala  profesorjeni  zivinozdravnistva  na  tedanjem 
medicinskem  in  kirurgicnem  uciliscu  v  Ljubljani.  Scasoma 
je  predaval  dr.  Janez  Bleiweis  na  tern  zavodu  tudi  sodno  me- 
dicino. 

Celih  15  let  je  tedaj  bival  dr.  Janez  Bleiweis  izven  do- 
movine,  a  ne  da  jo  pozabi,  temvec  da  si  prisvoji  kar  najvec 
vede  in  zmoznosti,  ki  bi  jo  potem  uporabil  v  korist  svojega 
naroda.  S  prihodom  v  Ljubljano  se  pricenja  nova  doba  v  nje- 
govem  zivljenju.  Njegovo  delovanje  je  odsihdob  v  prvi  vrsti 
posveceno  gospodarski  in  narodni  prosveti  domovine.  0  tern 
se  razpravlja  zgoraj  na  drugih  mestih,  tu  pa  hocemo  se  dalje 
zasledovati  dr.  Bleiweisovo  zdravnisko  in  zivinozdravnisko  de- 
lavnost,  ki  mu  za  njo  seveda  preostaja  vedno  manj  casa.^) 

Leta  1843.  ga  je  imenovala  c.  kr.  Kmetijska  druzba 
Kranjska  svojim  tajnikom.  Isto  leto  je  izsla  prva  stevilka 
„Novic".  O  pomenu  „Novic",  za  dusevni  in  politicni  razvoj 
slovenskega  naroda  tu  ne  govorimo;  tu  bodi  le  poudarjano, 
da  so  bile  „Novice",  ki  so  bile  izpocetka  le  poljedelske  in 
gospodarske,  kmalu  pa  tudi  jezikoslovne,  literarne  in  politicne, 
dr.  Janezu  Bleiweisu  ob  enem  sredstvo,  poducevati 
svoje  rojake  o  prakticno  najvaznejsih  zdrav- 
stvenih  in  zivi  nozdravn  iskih  vprasanjih.  Leta  1850. 
je  ustanovila  c.  kr.  Kmetijska  druzba  Kranjska  podkovsko 
in  zivinozdravnisko  solo  in  je  dr.  Janeza  Bleiweisa 
imenovala  nje  ravnateljem.  Vse  tri  ravnokar  imenovane 
posle  ■ —  tajnistvo  Kmetijske  druzbe,  urednistvo  „Novic"  in 
vodstvo  podkovske  sole  —  je  opravljal  dr.  Janez  Bleiweis  z 
veliko  vnemo  in  neomahljivo  marljivostjo  do  svoje  smrti. 

Akoprav  mu  je  urednistvo  „Novic"  prizadevalo  mnogo 
truda,  je  nasel  dr.  Janez  Bleiweis  vender  se  casa  za  znan- 
stvena  dela  in  literarne  spise.    V    tej     dobi     so     izisle     izpod 


1)  Kako  so  ga  cenili  v  merodajnih  krogih  kot  zdravnika,  sledi  iz 
tega,__da  ga  je  kmalu  nato  ,c.  kr.  drustvo  zdravnikov"  (k.  k.  Gesellschaft 
der  Arzte)  na  Dunaju  imenovalo  za  dopisujocega  clana  (30.  junija  1843). 

Urednistvo. 


Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski:  Dr.  J.  Bleiweis  kot  zdravnik.  323 

niegovega  peresa  naslednje  knjige,    ki   se   nanasajo   na  zdrav- 
stveno  in  zivinozdravnisko  vedo: 

„Bukve  za  km  eta,  kako  se  ima  pri  kupovanju,  pleme- 
nenju,  reii  in  opravljanju  konj  sploh  obnasati."  V  Ljubljani. 
1843.  I.  del.  (Ostale  dele  je  spisal  dr.  Bleiweis  skupno  z  dr. 
Slrupijem  od  leta  1850—52.) 

„Mi  losrcnost  do  zi  vali".  Na  svitlo  dala  c.  kr.  kme- 
tijska  druzba  v  Ljubljani.  1846.  S  podobami,  (Za  to  knjigo  je 
dobil  dr.  Janez  Bleiweis  od  bavarskega  vojvode  Maksa,  pokro- 
vitelja  drustva  zoper  trpincenje  zivali  bronasto  svetinjo  „als 
Anerkennung  erwiesener  Humanitaf.) 

„Nauk  podkovstva."  V  Ljubljani.  1850. 

„Naukmurve  insvilode  rediti  in  svilo  pridelavati. 
S  podobami.  V  Ljubljani  1851. 

Leta  1850.  je  vlada  razpustila  medicinsko  in  kirurgicno 
ucilisce  v  Ljubljani,  na  katerem  je,  kakor  smo  porocali,  dr.  Ja- 
nez Bleiweis  predaval  zivinozdravnistvo  in  sodno  medlcino. 
Nakrat  se  je  torej  videl  brez  sluzbe,  V  tern  trenotku  mu  po- 
nudi  Bachova  vlada,  dobro  poznavajocBleiweisovo  izvrstno  uspo- 
sj3bljenost,  mesto  c  kr.  dezelnega  zivinozdravnika  v  kraljevini 
Ceski.  Skoro  da  niso  napak  sodili  oni,  ki  so  v  tej  potezi  vi- 
deli  namero  vlade,  odstraniti  Bleiweisa  od  njegovega  politic- 
nega  delovanja.  Saj  so  ga  tudi  pozneje  skusali  in  z  mnogo 
odkritejsimi  sredstvi  pridobiti  v  to,  da  bi  se  odpovedal  ured- 
nistvu  „Novic",  ki  so  bile  vladi  kaj  na  poti.  Toda  Bleiweis 
se  ni  vdal.  Akoravno  je  bila  ponudena  mu  sluzba  izredno 
ugodna,  ni  hotel  zapustiti  rodne  zemlje  in  svojega  naroda. 
Urednistvo  „Novic"  pa  se  mu  je  tako  omililo,  da  ga  je  le 
smrt  mogla  lociti  od  njih.  Ostal  je  torej  v  Ljubljani,  da  nada- 
Ijuje  svoje  delo,  ce  tudi  brez  sluzbe  in  place.  Obdrzal  je  le 
naslov  c.  kr.  profesorja. 

Leta  1851.  ga  je  imenoval  notranji  minister  z  dekretom 
z  dne  26,  julija,  st.  8969  clanom  stalne  zdravstvene 
komisije  za  Kranjsko.  V  tej  je  dr.  Bleiweis  deloval  do 
njenega  razpusta  leta  1870-,  tedaj  skoraj  dvajset  let,  za  kar 
mu  je  c  kr.  dezelna  vlada  imenovanega  leta  izrekla  svoje 
poino  priznanje.  —  Leta  1856.  se  je  izpraznila  sluzba  c.k.  dezel- 
nega zivinozdravnika  za  Kranjsko.  Javno  mnenje  je  bilo,  da 
za  to  sluzbo  nikdo  ni  tako  usposobljen  in  poklican,  kakor 
Bleiweis,  in  res  mu  je  c.  kr.  ministerstvo  za  notranje  zadeve 
to  mesto  podelilo  z  dekretom  z  dne  18.  januarija  1856,  stev. 
11.150.  V  tem  svojem  novem  delokrogu  je  deloval  dr.  Janez 
Bleiweis  do  leta  1874,  v  katerem  je  na  lastno  prosnjo  po  sku- 
paj  skoraj  401etnem  sluzbovanju  sel  v  pokoj.  Sluzba  c.  kr. 
dezelnega  zivinozdravnika  je  bila  osobito  v  onem 
casu  zelo  naporna,  ker  so  se  pogosto  pojavljale  zivinske  kuge 

21* 


324  Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski:  Dr.  J.  Bleiweis  kot   zdravnik. 


in  je  moral  dr.  Bleiweis  mnop-o  potovati  po  dezeli.  A  to  mu 
je  zopet  dalo  priliko,  priti  v  najozjo  dotiko  z  narodom,  spo- 
znavati  njega  zelje  in  teznje  in  preucavati  njega  gospodarske 
odnosaje,  o  katerihi  je  potem  obravnaval  v  „Novicah"  in  ki 
jih  je  zastopal  v  svojem  politicnem  delovanju  osobito  v  dezel- 
nem  zboru. 

Ko  se  je  leta  1860.  izpraznilo  tudi  to  mesto,  je  imeno- 
vala  c.  kr.  dezelna  vlada  dr.  Janeza  Bleiweisa,  vpostevajoc 
njegovo  izredno  usposobljenost  in  ziiavo  delavnost,  z  dekretom 
z  dne  26.  junija  1860,  st.  1785  zacasnim  dezelnim  zdrav- 
stvenim  svetnikom.  Tako  je  skozi  nekaj  casa  zastopal 
sluzbo  najvisjega  zdravstvenega  in  zivinozdravniskega  referenta 
V  dezeli.  C  kr.  namestnistvo  v  Trstu  pa  ga  je  z  dekretom  z 
dne  28.  januarja  1861,  st.  2621  imenovalo  ravnateljem 
c.  kr.  porodniscnice  v  Ljubljani.  Od  obeh  teh  sluzb 
ga  je  odvezala  c.  kr.  dezelna  vlada  kranjska  z  odlokom  z  dne 
29.  junija  1861,  st.  393,  ko  je  novoimenovani  dezelni  zdrav- 
stveni  svetnik  nastopil  svoje  mesto.  Imenovana  urada,  tako 
c.  kr.  namestnistvo  v  Trstu  kakor  c.  kr.  dezelna  vlada  kranjska, 
izrekla  sta  mu  za  to  nadomestovalno  sluzbovanje  najlaskavejso 
zahvalo.  Dopis  dezelne  vlade  naglasa  osobito,  da  je  dr.  Janez 
Bleivv^eis  pod  napornejsimi  okoliscinami  v  vsakem  pogledu  iz- 
vrstno  opravljal  posle  dezelnega  zdravstvenega  svetnika  in 
vodil  ves  zdravstveni  oddelek  dezelne  vlade,  da  je  pri  tern  do- 
kazal  temeljito  vsestransko  strokovno  izvedenost  in  neumorno 
marljivost  in  da  je  podajal  izborna  in  jedernata  sluzbena  po- 
rocila.  S  tern  priznanjem  c.  kr.  dezelne  vlade  se  je  moral  za- 
dovoljiti  dr.  Janez  Bleiweis,  sluzbo  so  pa  podelili  drugemu--- 
Cisto  naravno!  Bleiweis  je  bil  v  prvi  vrsti  v  sluzbi  svojega 
naroda  in  kot  tak  je  prisel  cesto  v  nasprotstvo  z  vlado. 

Leta  1855.  ga  je  poklicala  c.  kr.  dezelna  vlada  v  komi- 
sijo,  ki  se  je  sestavila  v  svrho  odvracanja  kolere.  Z  odlokom 
z  dne  23.  decembra  1856,  st.  3808  se  mu  je  izreklo  zahvaino 
priznanje  za  njegovo  smotreno  delavnost  v  tej  komisiji. 

Velike  zasluge  si  je  stekel  dr.  Janez  Bleiweis  s  svojim 
postopanjem  proti  zivalskim  kugam.  V  tem  pogledu  ni  le 
kot  dezelni  zivinozdravnik  skrbel  za  to,  da  so  se  kuge  kolikor 
moc  hitro  omejile  in  odpravile,  temvec  je  obenem  v  „Novi- 
cah"  poduceval  prebivalstvo,  mu  razlagal  postanek  kug,  podajal 
potrebna  sredstva  in  ga  svaril  pred  neprevidnimi  koraki.  To 
je  velike  vaznosti  osobito  pri  kmeckem  prebivalstvu,  ki,  bojec 
se  za  svojo  zivino,  bolezenske  slucaje  cesto  prikriva,  s  cemur 
pa  lahko  celo  okolico,  da,  celo  dezelo  pripravi  v  veliko  skodo. 
Svarilne  in  prepricevalne  besede  „Novic"  sovtern^  oziru  vedno 
vec  zalegle,  kakor  se  tako  strogi  uradni  ukrepi.  Zivalske  kuge 
in  njih  veliki  narodnogospodarski  pomen  so  dale  dr.  Bleiweisu 


Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski :  Dr.  J.  Bleiweis  kot  zdravnik.  325 

tudi  povod  k  znanstvenim  preiskavam.  Tako  je  s  poizkusnim 
cepljenjem  dognal,  da  je  kuga  ovac,  ki  se  je  pojavila  v  Preski, 
identicna  z  govejo  kugo,  oziroma  da  se  ta  loteva  tudi  drugih 
zivali.  To  dejstvo,  ki  ga  je  on  prvi  dognal,  in  rezultate  svojih 
preiskav  je  objavil  v  knjigi  „Die  Identitat  der  Rinder- 
und  Schafpest",  ki  je  leta  1864.  izslana  Dunaju.  —  Za  svoje 
tozadevno  delovanje  je  dobil  Bleiweis  obilo  priznanj.  Tako 
mu  je  c.  kr.  dezelna  vlada  izrekla  svojo  zahvalo  z  odlokom  z 
dne  5.  avgusta  1857,  st.  14.590  za  odvracanje  sramne  kuge 
pri  plemenskih  konjih,  ki  se  je  pojavila  v  Radovljici,  c.  kr.  mi- 
nisterstvo  za  notranje  zadeve  pa  z  odlokom  z  dne  12.  maja 
1858,  St.  10910.  C.  kr.  drzavno  ministerstvo  mu  je  z  od- 
loki  z  dne  30.  januarija  1863,  st.  306  in  z  dne  17.  avgusta  1863, 
St.  15.789  izreklo  svoje  priznanje  za  njegove  odlicne  zasluge 
pri  odvracanju  goveje  kuge  na  Kranjskem  in  za  njegovo  po- 
izkusno  cepljenje,  s  katerim  je  dognal  identiteto  goveje  kuge 
s  kugo,  ki  se  je  pojavila  pri  ovcah. 

Vdezelnemzboru  je  posegel  dr.  Janez  Bleiweis  v 
vsako  razpravo,  ki  se  je  tikala  zdravstvenih  vprasanj.  Bil  je 
na  tern  polju  pravi  vescak  in  njegovi  argumenti  so  bill  vsik- 
dar  prepricevalni.  Najvec  po  njegovem  prizadevanju  je  sklenil 
dezelni  zbor  povecati  dezelno  bolniscnico  in  zgraditi  d  e- 
zelno  blaznico. 

S  prezidialnim  odlokom  dezelne  vlade  z  dne  25.  januarja 
1870  St.  66.1  je  bil  dr.  Janez  Bleiweis  poklican  kot  clan  v 
stalno  dezelno  konjerejsko  komisijo. 

Posebno  koristno  tako  za  naso  ozjo  domovino,  kakor  za 
drzavo  v  obce  pa  je  bilo  delovanje  dr.  Janeza  Bleiweisa  kot 
ravnatelja  in  ucitelja  podkovske  sole  in  zivino- 
zdravniscnice.  Ta  sola  se  je  —  kakor  smo  porocali  — 
vsled  zive  potrebe  ustanovila  leta  1850.  in  jo  je  dr.  Janez 
Bleiweis  vodil  od  tedaj  pa  do  svoje  smrti,  in  sicer  ves  cas 
brez  odskodnine.  Na  njej  je  ucil  prirodopis  in  rejo  nasih  do- 
macih  zivali,  predaval  v  svrho  razumevanja  drugih  predmetov 
osnovne  nauke  fizike  in  kemije,  dalje  porodnistvo.  sodno  zivi- 
nozdravnistvo,  ogledovanje  zivine  in  mesa.  Na  tej  soli  se  je 
solalo  vec  sto  kovacev,  zivinozdravniskih  pomocnikov  in  ogle- 
dovalcev  zivine  in  mesa  iz  Kranjske,  Stajerske,  Koroske,  Pri- 
morja  in  Hrvaske.  —  Zivo  se  spominjam,  da  sem  imelvmladih 
letih  veckrat  priliko  prisostvovati  poduku,  tako  teoreticnemu 
predavanju  v  soli,  kakor  tudi  prakticnemu  poduku  pri  podko- 
vanju  in  pri  ogledovanju  bolne  zivine  v  hlevu.  Spremljal  sem 
deda  na  vseh  njegovih  potih,  tako  tudi  cestokrat  v  zivinozdrav- 
niscnico.  Po  navadi  sem  se  pac  zabaval  na  prostornem  vrtu, 
nekolikokrat  pa  —  ob  slabem  vremenu  —  sem  moral  mirno 
cepeti  v  ucilnici,     Dobro    mi   je  v  spominu,    da  je  predavanje 


326  Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski:  Dr.  J.  Bleiweis  kot  zdravnik. 

dr.  Janeza  Bleiweisa  prevevala  neka  k  srcu  idoca  dobrohot- 
nost  in  bonhomija.  Posebno  rad  je  rabil  priproste  prispodobe, 
ki  so  tudi  man]  nadarjenim  omogocevale  razumevanje. 

Za  svoje  delovanje  na  podkovski  soli  in  zivinozdravnisc- 
nici  je  dobil  dr.  Janez  Bleiweis  obilo  priznanj,  tako  od  strani 
svojedobnega  ministerstva  za  dezelno  kulturo,  potem  od  mini- 
sterstva  za  poljedelstvo  in  rudokopstvo,  dalje  od  ministerstva 
za  uk  in  bogocastje  in  od  notranjega  ministerstva. 

Za  ozjo  naso  domovino  pa  je  razvijal  dr.  Janez  Blei- 
wels  morda  se  koristnejse  delovanje  kot  tajnik  c.  kr.  kme- 
tijske  druzbe  kranjske.  V  tej  svoji  lastnosti  je  najvec  pripomo- 
gel,  da  se  je  slovenski  narod  dusevno  izobrazil,  da  je  gospo- 
darsko  in  narodno  napredoval.  Smelo  trdimo,  da  je  vse,  kar 
je  ta  domorodna  Druzba  dosegla  tekom  40  let,  zvezano  z 
imenom  dr.  Bleiweisa.  Njegovo  tozadevno  delovanje  je  naslo 
povsodi  priznanja,  najvec  pri  c.  kr.  Kmetijski  druzbi  sami,  ki 
ga  je  pri  vseh  ponavljajocih  se  volitvah  enoglasno  izbrala  svo- 
jim  tajnikom  in  ki  ga  je  pri  izvolitvi  leta  1875.  pocastila  s  po- 
sebno laskavim  dopisom.  Laskavo  pismeno  priznanje  je  vpo- 
slal  dr.  Bleiweisu  nadvojvoda  Ivan;  c.  kr.  Kmetijske  druzbe 
na  Dunaju,  ^v  Pragi,  Brnu,  Gradcu,  Celovcu,  Gorici,  Zagrebu, 
Lvovu  in  Cernovicah  pa  so  ga  imenovale  svojim  castnim 
clanom. 

Tudi  V  tej  stroki  je  bil  Bleiweis  delaven  na  znanstvenem 
in  literarnem  polju.  Razven  ze  imenovanih  knjig  in  razprav  je 
izdal  se  naslednje,  nanasajoce  se  na  zdravstveno  in  zivino- 
zdravnisko  vedo : 

„Nauk,  kako  se  pri  porodih  domace  zivine 
ravnati."  S  podobami.  V  Ljubljani,  1852. 

„Zgodovina  c.  kr.  kmetijske  druzbe  s  statistic- 
nim  popisom  kmetijstva  na  Kranjskem."  V  Ljubljani.  1855. 

„Nauk   zivinoreje."  V  Ljubljani  1855. 

„Nauk  ogledovanjaklavne  zivine  in  mesa." 
V  Ljubljani.  1855. 

„Zur  Reform  d  es  Fi  n  del  w  esen  s  i  m  Herzog- 
tume   Krain."  V  Ljubljani  1868. 

„Nauk  0  umni  zivinoreji."  S  podobami.  V  Ljub- 
ljani, 1871. 

Leta  1878.  je  slovenski  narod  na  velicasten  in  sijajen 
nacin  slavil  sedemdesetletnico  dr.  Janeza  Bleiweisa.  Slavil  ga 
je  kot  svojega  „oceta",  kot  svojega  narodnega  preporoditelja. 
Pri  tej  priliki  je  slavnostni  govornik,  narodni  poslanec  gosp. 
Peter  Graselli  med  drugim  omenil  to-le:  „Skoro  bode  stiri- 
deset  let,  kar  ste  —  dozorel  moz  z  veleobsirnim  znanjem  — 
vrnili  se  v  svojo  domovino.  Bistro  Vase  oko  je  brzo  izpoznaio 
tozno  njeno  stanje.  Zelec  rojakom  koristiti  in  pomagati,   iskali 


i 


Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski:  Dr.  J.  Bleiweis  kot  zdravnik.  327 

ste  kakor  umen  zdravnik  uzroka  gospodarskemu  in  dusevnemu 
hiranju  prebivalstva  in  se  zdravljenjem  zaceli  pri  korenini. 
Takoj  ste  sprevideli,  da  narodni  preporod  mora  izvirati  iz  naro- 
dovega  jedra,  iz  se  zdravega  kmetskega  stanu,  in  zato  ste 
obracali  vso  svojo  skrb  v  prvej  vrsti  na  poducevanje  sloven- 
skega  kmeta.  Treba  mu  je  biio  poduka  o  vsem.  Tujka  maceha, 
ki  je  V  sinovih  tiacenega  roda,  ki  od  prvega  tukaj  stanuje, 
videla  le  robove,  nikdar  ni  brigala  se  za  njihove  teznje  in  bo- 
lesti ;  kaj  cuda,  da  je  ta  nas  rod  zanemarjen  zaostal?  Vi  ste 
jeli  poducavati  ga  o  poljedelskem  in  obrtniskem  napredku,  ter 
zlasti  V  to  ustanovili  si  giasilo,  cestitljive  „Novice",  katere  od 
tistih  casov  do  zdaj  skozi  trideset  in  pet  let  redno  iiodijo  med 
Slovence,  obilen  sad  rodece". 

Da  je  bil  dr.  Janez  Bleiweis  tako  zelo  usposobljen,  iz- 
poznati  gospodarske  in  druge  potrebe  nasega  naroda,  da  mu 
je  mogel  biti  dober  vodnik  in  ucitelj,  vto  torej  mu  niso  nemalo 
pripomogle  izkusnje,  ki  si  jih  je  pjidobil  v  svojem  zdravniskem 
in  zivinozdravniskem  poklicu.  Ce  motrimo  delo  njego- 
vega  zivljenja,  reci  moramo,  da  je  bilo  izredno 
mnogostransko.  Kakor  malokdo  je  bil  zmozen, 
nspesno  sodelovatl  vvseh  panogah  narodnega 
zivljenja. 


Kazalo. 


(Stevilke  pomenijo  strani;  namesto  rimskih  v  prvem  clanku  so  vzete 
lezece  arabske.  —  Kazalo  se  tice  le  vaznejsih  imen  in  predmetov.) 


Stran 

Abecedna  vojska 256 

Ahacic 155 

akademija  slovniska     ....       57 

Ambroz 23,  158 

an,  anti       ,       66 

ark  (arkusi 20 

Auersperg 151,  172,188 

Bcela 50,85,102,126 

beh,  bejah 28 

Belcredi,  Beiist 182 

besedni  red 47,  74,  75 

besedotvorje 66,  105 

Blaze 119 

Blatter,  Slavische  ....  140,27 
Bleiweis  (Pleybes  Pleiweifi) :  o  imenu 
34  idd,  42—43,  zivotopisi  25—32; 
Valentin  (oce):  5,35—40,  41;  hise: 
5,  36—37.  Janez;  znacaj  5  idd,  60, 
134,  252,  257;  slike  8,  korespon- 
denca  9;  odlikovanja  10  idd.,  raz- 
merje  k  Trstenjaku  16,  plemstvo  21, 
grb  22,  smrt  25,  v  solah  43-46, 
245,  252,  320—322,  sluzbovanje  na 
Dunaju  49—51,  prihod  v  Ljub- 
Ijano  51  id.,  urednik  2,  10,  128, 
171,  192;  .berilo"  40,  sedemdeset- 
letnioa  17,  75;  (6  .Novicah'  glej 
s.  v.);  kandidat  za  dez.  glavarja 
54,  131;  delavnost  9,  135  idd.; 
posojila  135;  zapuscina  137,  avto- 
biografija  30,  138 — 140;  nelojal- 
nost  138;  ilirstvo  147,  258,  278  id. 
289,303;  „slovensko  drustvo"  155; 
politika  164,  224,  231,  243  i.  dr.; 
uradni  list  168;  v  dez.  zboru  179; 
citalnice  191;  pred  policijo  245  idd. 
zdravnikinzivinozdravnik320 — 327, 
49  idd.;  —  pri  Frjancu  34,  Va- 
lentin (brat)  37,  Konrad,  Franc  38 

bokal 15 

Bole 210 

„bomkanje° 56 

bralec 69—72 

„brez  da" 47 


Stran 

Brizinski  spom 52 — 53 

Bucar 223 

Cafov  .  .  .9,11,  15,158,253,254 
Carigraj.   drustvo   dobrocinjenja       12 

Cegnar 195  i.  dr. 

Celjovec 59 

Celjske  Novine 166 

cerkev:  drzava  ....  235  idd. 
Cerkveni  casopis  (Zg.  Danica)  166 
Cigale  (gl.  Lomski)      47,  51,  62,  68, 

73,  75,  77,    78—82,  83,    146;    17. 

22,  28.  31 

Cigler 82 

Cimperman  ....  79,  134,  52 
Costa  183.  187,  209,  224  id.,  239,  20, 

31,  54  '  , 

»_Cvetje«  (Skrabec) 81 

Cervinka 153 

cin  =  Akt 90 

citalnice 191 

clenice 66 

Da  =  de Ill 

Dajnko 9 

Danica,  Zgodnja  .     127,  166,  167  id. 

Danicic 82 

decemberska  ustava  ....  184 
delavsko  gibanje  ....  203  id. 
Dezman   .     .     106,  154,  186  id.,  189 

diftongi 32 

Dolen(e)c 83,  154 

Dominkus 183  i.  dr. 

Domovina 196  id. 

Drobtinice 119,249 

drustva,  politicna 203 

duhovscina,  visja 185 

dvojina 26 

E  (polglasn.,  prim.  /■)....      33 

.Edinost' 240 

Einspieler   .    155,  178,  193,  195,  237 

enklitike 48 

enotna  pisava 73,  77 

Edtwos 175 

Erben 162 

Erjavec 177 


Stran 

etimologovanje 13  id. 

Februarski  patent 173 

Franc  Jozefov  red 20 

Francoska  okupacija     .     .     .    142  id. 

francozovski  itd 44 

Frankfurt 304 

Frjanec 34 

Furja       96 

Faster 149,  154 

Gauster       188 

Gersak 238 

glagol  17,18;  dovrsni  itd.  50  id.,  74 

„Glas" 221,  239,  240 

Glasnik,  Slov 244 

Globocnik 146  id. 

Godel 241 

.Gorica" 221 

Gorjup 157 

Gospodar,  Slovenski    .     .     .    196  id. 

grb  Bleiweisov 22 

Grahek 11 

Gratz-Gratz 4 

Gurnik   . 155 

gvori  =  gori  .     .         ....       16 

Havlicek      ....      146,  153,  317 

Herder 18,  143 

Herman 200  id. 

Hicinger  (Podlipski)       18,  19,  24,  60 

Hohenwart 238,  241 

Homer,   prevod   ....     102—107 

Hradecky 158,  6 

Hueber 55 

I,  ij,  in 72,  105 

ilirsciua,  ilirstvo  29,  35-37,  40,  49, 
132,  133,  143;  llirci  144;  nasprot- 
niki  147—149,  258;  Gajev  ilir.  161, 
slov.-hrv.  edinstvo  (1848/9)  278  id.; 
ilirski  znak  303,  22 

iscem  (z  gen.) 110 

Ivan  nadvojv 2 

izkusati 74 

izreka  (kakor  pisemo)       .     .     63,  64 
J  (Marija,  sodnija)  ....   42—45 

Jadranska  Zarja 196 

Jagic 82 

Jakelj 86 

Jance  (.turnarji") 55 

Janezic  (slovnica) 67 

Jelacic     .     .      161,  281,  296  id..  313 

Jeran 133,  146  id. 

Jordan 86 

Jozef  II 161 

Jug  Slavenski 316 

jugoslovanstvo 218 

Jurcic      .     .   198  id.,  220  id.,  226  id. 
Ka  =  da 73 


stran 

Kastelec 16a 

Kavcic 157 

kako:  koko,  kej 16 

katol.  polit.  drustva     ....    219 

ki 92 

Klun 183 

Kobe 5. 

Kocevar 162,  171 

koj 11,  105 

koji 73 

komparativ 79 

Kollar     . 143  idd. 

Konkordat 230 

Konsek 166 

Kopitar  (spomenica)  ...  79  id. 
korespondenca,  gl.  pisma 

Korun 12  id.,  135 

Koseski,  (Novice  bravcam)  88,  Divica 

orl.    89    id.,     Potazba     100—102., 

Homer  102—107,   Mazepa  107  id., 

Ill;— 145,  147,  2Ab\(^.,2b2,38—40 

Kosut 182 

Kozler  ....  146,  154  id..  172 
Krajnec  .     44,  59,  75,  118,  120,  121 

Kranjec  dr 155  id. 

Krempl 9 

Kres 77 

Kukuljevic 161 

kusniti -4 

L  —  V  —  Ij  25,  30.   31,  34,  45,  46, 

59,  69—72,  117,  125 

Ladislav  (Hrovat) 71 

Lambl 162 

Larnavti  (Navratil)   ....     14,  15 

^Lavdon" 33 

Lavric     158,  221,  228,  240,  308 
lastna   imena   28,   tuja   krajevna    60, 

pridevniki  74 
leto  (1848)  .     .     .     .19,  149,  278  id. 
Levstik,  („Napake")  61,  76,  79,   140, 

198    id.,    209    id.;    (1853  —  1858:) 

260  id.,  Olomuc  276;  28 

lib 66 

Likar 21 

Lipa  slov 293 

Lipovsek  .  .  .  .  ^  .  .  .  166 
Ljubljanski  Casopis  (Casnik)  34,  168 
Ljubomir  (gl.  Slomsek) 

Ljudomil  Trzaski 196 

Lomski  (Cigale)  ....  66,  140,28 
Lunin  jezik      ....     49,    127  id. 

Luzican 29  id. 

Luziski  Srbi /6 

Macun 158 

Majar  (Majer)   5,   9,    17,    19,  113  id. 

144,  145,  154,  178,  232,  253 


Stran 

Mariborski  shod  (1865)  ...  179 
Malavasic    .     .     .     ..  2,  18,  87,  57 

marceva  revolucija 162 

Marn       67 

Martinak 154  id.,  311 

Marusic 57,  150 

„Matica',  tajnik  .     .     .79;  247-249 

(ustanovitev) ;  20.  -  Dalmatinska  14. 

mesecna  imena 15 

mescanstvo 234,  238 

Metelko  .  .  9,  46,  50,  54,  256,  257 
Miklosic  43,  79;  72;  83, 1 14  id.,  133, 154 
,mladi"    in   „stari'    197   id.,   214  itd. 

235  —  238 

moci  :  morati 66 

Moskva 216  id. 

Murko 9,    15 

Mursec,  (slovnica)     24,    155,   290  id. 

N3e;las 65 

.Naprej"  193,  (Jenkov  ....  203 
,Narod"  (Slovenski)    79,  80,  197  id.; 

dnevnik 222 

narodne  pesmi 87 

naskok  :  napad 97 

Navratil,  (slovnica)  24;  (berilo)  43,  46; 

52  (o  glag.);      ...     54  79,  115 

nej  16,  nijsem       72 

nj  :  jn 44,  45 

nove   besede   in   oblike   72,   84,   85, 

99,  121,  127 
Novice     (Bleiweisove),     ustanovitev, 

pomen,  .     .   2,  130,  144,  145,  149; 

program  3,   gorenjcevanje    8,   um- 

Ijivost  21,  22,  35;  jezikoslovne  56, 

zasluge    130,    145  i.  dr.,  prevajalci 
■    144,   155,  51,    politika  165;    zape- 

Ijive 171,  258; 

Novice  (Ljubl.) 142 

,Novo  mesto" 5 

Ocitati 94 

ohne  dafi 74 

oktoberska  diploma      .     .     .     173  id. 

Oliban 44 

ostarija 15 

ozir(oma) 74 

Pajk        220 

Palacky  ...    151  id.,  175  id.,  218 

panslavizem 143 

parlam.  jezik 63,  64 

participij 55,  108,  109 

Pasji  pogovori 76 

Pavliha 199,  210 

pentarhija 182 

Petrov 77 

Pirc 134 

pisma:    Bleiweis    246,   20,    31,    54; 


Stran 
Brodnik  56;  Cigale  78  —  82,  28; 
Cigler  82;  Cimperman  52;  Dolenc 
83,  137 ;  Gunz  253 ;  Jakelj  86 ;  Jeran 
133;  Jordan  86,  87;  Hanka:  Levstik 
in  naopak  270—273;  Koseski  88id; 
Klun  20;  M.  Majer  113  id.;  Mi- 
klosic 114  id.;  Rieger  22;  Slomsek 
117  id.;  Smoler  29;  Stanic  129, 
Sembera  17;  Trstenjak  121;  Verne 
121  id.,  Vrtovec  124,  Vodusek  125 
PleiweiB  gl.  Bleiweis 
Podgorski  fSvetec)    .     39,  48,  65,  66 

Podkorencan 22 

Podlipski  (Hicinger)      .     .     22,34,43 

Podrebernicki 23 

poduciti 74 

Pogacar 167,  236 

Poklukar 28   id.;  223 

Potocnik 37,257 

Pozencan 57 

pragmat.  sankcija 173 

pravopis  29  id.,  novi  33,  87,  118, 
249  id.,  253 

Prekmurci 79 

Preseren  88,  101,  145,  148,  207,  247, 
249  id.,  256,  257,  274,  37 

pri  :  per 31 

,Prijatel' 127 

„Primorec" 196 

R  (samogl.)   25,  66,  67,  68,  110,  112 

Radics 202 

Raic     .     .     56,  73,  75,  192,  220,  223 
Razlag  125  id.,  224,  226  id.,  233,  239 

Rauscher 230 

red  besedni 47 

rekoc      ........       55 

Rieger 177,  183,  22 

rodilnik    (sam    za    samost.)    62,     63 

Rodoljub  Slavj 165 

Rudmas 165 

ruja 93 

ruski  vpliv 20 

S  :  z  3,  s  (cum,  dt)    ....      65 

Schneid 241 

Schwegel 242 

Sedlnitzky 250 

separatizem 34 

septemb.  manifest 182 

-  ski,  -ski 44,  66,  74 

sklon,  sklanja  :  25  id.,  mestnik  25, 
druzilnik  26,  78,  92,  120  (pre- 
dikai);  ega,  emu  27,  37  —  41,  82, 
107,  126;  tuja  lastna  imena  28; 
-oj  58,  59;  dat.  :  lok.  59,  123, 
Beligrada  60;  -  ij  (gen.)  72,  77; 
-ije    72;    dat.  74;   -am,   -  om    95; 


Stran 

112;   svom   itd.    95,  96;  neutr.  pi. 

102;  Francozje,  Veselita    .     .     114 

Slavjan  Jadranski 165 

Slavjan,  Sloven,  Slovenec  itd.  .      21 

.Sloga- 239 

Slomsek  (Ljubomir)  117  id.,   247  id., 

254,  311 
slovanske   besede  v  sloven.  20  idd. 

slovar 118,121 

, Slovenec"  178,    195;  (Klunov)  223, 

238 

Slovenec  Pravi 165 

Sloveniens  Blatt 166 

.Slovenija"    22,   85,   126   id.;  —  ze- 

dinjena 154,231 

Slovensko  Drustvo  155,  .     .    292  id. 
slovenscina  v   soli   40;    edninstvo  42 

„Soca" 221,  239 

Sodevski  (Kobe) 5 

soglasniki,  trdi,  mehki      ...       32 

soj  =  svoj 16 

sonce,  solncov 60 

sprega 32 

Srnec 220 

sta,  ste 66,  74 

Stanic 129 

Starcevic 129 

Stimmen  aus  Inncrosterr.       .     .     193 
Stritar  76,  203  id.,  (Dun.  soneti)  225, 

229,  234 

Siidst.  Post 234 

surka 303 

Svetec  (Podgorski    .    .     .  39,  181  id. 

Svetozor 29  id. 

Sembera ^7,  20 

Skrabec 81 

Solar       52 

Stajerci 9,  79,  82 

Stur 293 

Subic  Dr.  J., 39 

.^uc 219 

Suklje 186,  237 

Taaffe 241 

tabe/i 203,  206,  231 

tako  =  toko 16 

Tednik  Slov 223 

terminologija  znanstv 75 

..Tersteniski" 21—24 

Ima 97 

toj  =  tvoj 16 

Toman 154  i.  dr. 

Tomsic  A 198  id. 


Stran 

tovarna 74 

tragedija 88 

Trdina 103  id. 

.TriglaV 194  id ,  197 

Trstenjak    14,    122,   171,    215,    219, 

241;  16 

Trstenik       23 

tujke  42,  62,  (slovanske)  ...      72 
U  :  V  5,  31,  45,  46,  60,  69—72;  ii  124 

Uhrer 250 

Ulaga 219,  238 

Ulepic 148 

ulica 123 

uradi  —  slovenscina     ....      23 

uradni  list 137 

urednik  :  vrednik,  urezati  :  vrezati  5,  7 

ustava 19,  20 

V  :  u      .      5,  31,  45,  46,  60,  69—72 

Valjavec 137 

.Vedez' 85,  126 

ven,  vender 46 

Vtrili 10 

Verne     ....      121  id.,  134,  172 
Vesel,  gl.  Koseski 

Vilhar 193 

viza 99 

Vladimirov  red 17 

Vodnik   .     .      101,  142  (Album  277) 

Vodusek 125 

volitve 190,  222,  230 

Vosnjak 180 

Vraz 144,  148   i.  dr. 

vrednik  :  urednik 5.  7 

Vrtovec 124 

vseslovanski  slovar  itd     .     .     .      86 

vseucilisce 24 

vvod 110 

vz- 65 

Windischgriitz 241 

Winkler 19 

Z  :  s 31 

zakonik  drzavni   .     .     35,  67,  68,  83 

Zarnik 183,  228  id. 

Zlata  vas 98 

,znak" 97 

Zois 142 

„Zora"  128,  Z.Dalmatinska    .     .     316 

Zvon       76,  77,  SO,  224 

Zivio 20,  303 

zlahten 15 

zupan 75 

zupnik  :  f.ijmostcr    ....     21,  22 


Vsebina. 


Predgovor III. 

Dr.  Jos.  Tominsek :  ,Dr.  Janez  Bleiweis  vitez  Terste- 
niski."  Prispevki  k  zivotopisu: 

I.  Bleiweisova  osebnost V.— X. 

II.  Castna  odiikovanja X.— XXV. 

III.  O  Bleiweisovih  zivotopisih XXV.— XXXII. 

IV.  Rod  Bleiweisovili XXXII— XL!II. 

V.  Janez  Bleiweis  do  prihoda  v  Ljubljano  .  XLllI. — LIIL 

VI.  Sklep LIII.-LVI. 

Dr.  Janko  Lokar:  Bleiweis  in  Novicarji  v  borbi  za  slovenski  jezik 

in   domace  slovstvo: 1  — NO 

Predgovor  (str.  1).  I.  Borbe  za  knjizno  slovenscino 
(str.  2 — 78).  1.  Za  vseslovenski  jezik  (str. 8  — 11).  2.  Borba 
za  besede  (str.  11 — 13).  3.  Etimologovanje  (13—14).  4.  Na- 
rodne  in  umetne  besede.  Slovanstvo  (14 — JIQ).  5.  Nova 
doba  —  nove  besede  (19 — 24).  6.  Dr.  Mursec.  Slovniski 
pregled  (24—28).  7.  Pravopis  in  pravorecje  (28—34).  8.  Mo- 
dernizacija  jezika.  Ilirscina  (34—37)  9.  Novooblikarji  (-om, 
-ega  itd.)  (37—42).  10.  Za  enotno  pisavo  (42—49.)  11.  Do- 
vrsni  in  nedovrsni  glagoli  (50 — 56).  12.  Slovniska  akademija 
(56—60).  13.  Od  Levstika  do  Janezica  (61—67).  14.  Samo- 
glasni  r,  u— v — 1  (67  —  72).  15.  Mlada  slovenscina.  .Zvon' 
(72—78).  —  II.  Pisma  sotrudnikov  ,Novic°  (78—128). 
—  HI.  Bleiweis  —  urednik  —  clovek  (128— 140V 

Dr.  Dragotin  Loncar:  Dr.  Janez  Bleiweis  in  njegova  doba:  141 — 244 
Predgovor 141 

I.  Slovenski  narodni  preporod 141 — 149 

II.  Leto  1848 149—172 

III.  Uslavna  doba  do  dualizma 172 — 197 

IV.  ,Mladi"  In  ,stari" 197—244 

Dr.  Ivan  Prijatelj:  Bleiweis   in  drugi  —  pred  policijo     .     .  245 — 259 
Ivan    Grafenauer:  Opazke    k    Levstikovemu    zivljenjepisu  260 — 277 


Dr.  Fran  llesif:  O  slovensko-hrvatski  zajednici  1848/49  278—320 
1.)  Uvod  (278—281).  2.)  Jelacicev  sabor  (281-285).  3.)  Javni 
glasovi  (285  —  290).  4.)  Drustva  (290  —  296).  5.)  Jelacic 
(296—304.)  6.)  Vsenemstvo  (304—306).  7.)  Gospodarski  razlogi 
(306—307).  8.)  Prigovori  (308—312).  9.)  Politicni  casopisi 
(313—317).  10.)  Sklep. 

Dr.  Demeter  vitez  Bleiweis-Trsteniski:  Dr.  Janez  Bleiweis  kot  zdrav- 
nikinzivinozdravnik 320 — 327 

Kazalo. 


Slike: 

Naslovna  slika  (Dr.  Janez  Bleiweis) 

Valentin  Pleiweifi VII. 

Trstenik XXIII. 

Pradom  Bleiweisovih  v  Trsteniku XXXIII. 

Rojstna  hisa  dr.  Janeza   Bleiweisa  v  Kranju  .  XXXIX. 


o 


NA  SVETLO  DAJE   »MAT1CA  SLOVENSKA«. 


-OOOOOOOO' 


Ooooocooooooo        XIII.      ZVEZEK-         ooooooooooooO 


UREDIL    DR.  FR.  ILESiC. 


V  LJUBLJANI    1911 


NATISNILA    »NARODNA    TISKARNA«    V    LJUBLJANI. 


KAZALO. 


Stran. 

Dr.  Gruden  Josip:  Spoinini  na  Francoze 1—28 

Dr.  Kidric  Fran :  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom     .     .  29 — 48 

Dr.  Ilesic  Fran:  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda      .    .     .  49—60 

Kobal  Fran:  O  koleri  na  Kranjskem 61-158 

Dodatek  k  „Spominom  na  Francoze" 159 

Porocilo  urednistva 160 


DIB 

DID 


Spomini  na  Francoze. 

Uredil  in  objavil :  Dr.  Josip  Gruden. 


„Matica  Slovenska"  je  pred  tremi  leti  izdala  poziv,  naj 
se  zbero  in  zabelezijo  Ijudski  spomini  na  francoske  case.  Storila 
je  to  V  zavesti,  da  ijudsko  sporocilo  v  marsicem  izpopolnjuje 
suhoparne  zgodovinske  podatke.  Docim  nam  zgodovinska  veda 
navadno  podaje  le  medel  pregled  tedanje  dobe,  se  Ijudstvo 
nasprotno  rado  ustavlja  pri  posameznih  osebah  in  dogodkiii, 
jih  opisuje  po  svojih  vtiskih  in  s  tern  daje  celotni  zgodovinski 
sliki  novih,  zivih  barv  in  novega  zivljenja. 

Zal,  da  se  je  to  gradivo  zacelo  prepozno  zbirati.  Tretji 
rod  je  ze  legel  v  grob,  odkar  je  francoska  nevihta  vznemirjala 
nase  pokrajine  in  odkar  je  tuje  gospodstvo  nasemu  narodnemu 
zivljenju  zastavilo  nove  cilje.  Le  iz  pripovedek  starega  deda 
ali  babice  je  zvedel  sedaj  ziveci  rod  o  tistih  burnih  casih.  Ni 
cuda,  da  so  Ijudski  spomini  ze  marsikje  izgubili  ostre  konture 
in  dolocne  poteze  in  se  vedno  bolj  gube  v  neki  legendarni 
temi.  Spomini  na  turske  case  se  stapljajo  s  porocili  o  Fran- 
cozih.  Tu  in  tarn  se  tudi  ze  pozna,  da  je  Ijudska  domisljija 
pricela  prepletati  tedanje  dogodke  s  svojimi  nakraski  in  da  se 
iz  njih  razvijajo  bajne  pripovedke. 

Vendar  nabrano  gradivo  ne  bode  brez  vrednosti.  Marsikaj 
je  tu  zivo  in  nazorno  popisano,  kar  zgodovina  komaj  omenja. 
Seveda  celotne  slike  o  francoski  dobi  ti  Ijudski  spomini  ne 
nudijo.  Prevec  vrzeli  je  ostalo  v  krajevnih  sporocilih ,  zlasti 
manjka  podatkov  z  Notranjskega  in  Goriskega  in  tudi  kar 
se  je  nabralo,  se  nanasa  mnogo  bolj  na  krvave  boje,  kakor 
na  kulturnozgodovinske  razmere.  Pred  vsem  bi  kdo  zaman 
iskal  sledov  ilirske  ideje  med  tem  narodopisnim  gradivom.  Bil 
je  pac  le  omejeni  krog  Vodnikovih  tovarisev  in  ucencev,  ki  jih 
je  vzigala  in  prepojila  ta  ideja.  Ljudstvo  je  cutilo  samo  vojne 
nadloge  in  gospodarska  bremena.  Zato  se  o  njih  pripove- 
duje  najvec.  —  Vsekakor  so  ti  spomini  znamenit  donesek 
k  zgodovini  francoske  dobe.^) 

')  Najvec  gradiva  je  nabral  g.  Fran  Stele,  cand.  phil.,  dalje  uciteljstvo 
crnomaljskega  okraja  (gg.  Krist.  Engelman,  Ivan  Bantan,  Anton  Kadunec, 
Fran  Dular,  Anton  Navratil,  Andrej  Sest,  Rihard  Megusar,  Ivan  Barle,  Fran 
Lovsin,  Anton  Jersinovic,  gcna.  Hermina  Gosler),  M.  Suhadoicev  v  Ljubljani, 
M.  Mikuz,  ucitelj  v  Logu  pri  Bovcu,  Rudolf  Vrabl,  ucitelj  na  Vranskem, 
Matevz  Perne,  zel.  mojster  v  pok.,  Iv.  Borstnik  ucitelj  v  pok.,  in  dr.  Ivan 
Lah  V  Ljubljani. 

1 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


Boji  1.  1809. 

Opetovano  so  se  vrsili  krvavi  boji  s  Francozi  na  nasih 
tleh,  tako  ze  1.  1797.,  ko  je  general  Massena  prodiral  iz  Italije 
cez  Pontebo  in  Predel  na  Korosko,  Bernadotte  pa  zasedel 
Ljubljano;  zopet  1.  1805.,  ko  je  francoska  armada  sloven- 
skim  pokrajinam  izzemala  strasne  vojne  davke;  1.  1809.,  ko 
je  prislo  do  okupacije  „ilirskih  provincij,"  in.  slednjic  1.  1813., 
ko  so  se  za  slovenske  in  hrvatske  dezele  bojevali  zadnji  boji 
med  Avstrijci  in  Napoleonovim  pastorkom,  itaiijanskim  pod- 
kraljem  Evgenom. 

Med  temi  boji  so  se  zlasti  krvavi  dogodki  1.  1809.  glo- 
boko  vtisniii  Ijudski  dusi.  Vzrok  je  ociten.  Docim  so  se  v 
drugih  letih  izvojevali  boji  med  regularnim  vojastvom  obeh 
drzav  in  je  bojna  vihra  divjala  preko  glav  preprostega  naroda, 
se  je  to  leto  Ijudstvo  samo,  organizovano  v  „dezelni  brambi", 
udelezevalo  odpora  proti  nasilnemu  tujcu.  Tisti  cas  je  zlagal 
Vodnik  svoje  brambovske  pesmi  in  so  nastajale  na  raznih 
krajiii  slicne  narodne  popevke,  kakrsna  je  n.  pr.  „Nova  bram- 
bovska  pesem  sa  sveste  Gorenze,"  ki  se  pricenja: 

„Svetli  cesar  so  votli 
Povele  ven  dat 
de  tisti  Podloshni 
se  morjo  meshtrat"  ') 

Takrat  je  prislo  do  malih  prask  med  francoskimi  oddelki 
in  posameznimi  cetami  dezelne  brambe,  do  krvavih  dogodkov 
v  Crnem  Grabnu,  do  ponesrecene  vstaje  na  Notranjskem  in  v 
Beli  Krajini.  Nameravanega  splosnega  Ijudskega  upora  po 
tirolskem  vzorcu  pa  ni  bilo.  Za  tako  podjetje  je  manjkalo 
enotnega  vodstva. 

Najvec  je  trpelo  prebivalstvo  po  onih  sovrazniku  izpo- 
stavljenih  krajih,  koder  je  vdirala  francoska  armada  v  avstrijsko 
ozemlje,  namrec  po  krajih  blizu  Pontebe,  Predela  in  Razdrtega. 
Tu  so  se  bili  trdovratni  boji  in  vrsili  zanimivi  dogodki,  o  ka- 
terih  ve  Ijudstvo  se  dandanes  mnogo  povedati.  —  Posebno 
ogrozena  tocka  je  bil  tedaj  Bovec  in  avstrijska  trdnjavica  na 
Predel u,  ki  jo  je  junasko  branil  stotnik  Hermann  s  svojimi 
Hrvati.  Na  Bovskem  so  nasilna  dejanja  Francozov  in  nesrecna 
smrt  hrabrega  stotnika  se  v  zivem  spominu.'-) 

Francozi  so  bili  pridrli  po  soski  dolini  in  nasli  na  Tol- 
minskem  le  slab  odpor.  Dezelne  brambovce  je  vodil  tamkaj 
grof  Pompej  Coronini,  ki  se  pa  ni  mogel  ustavljati  sovrazni 
premoci.   Prislo  je  do  malih  bojev  pri  Sv.  Luciji  in  pri  Kobaridu, 

')  Casopis  za  Zgodovino  in  narodopisje  1906.  str.  96.  si.  — 
•■*)  Sledece  po  spisii   g.  M.  Mikuza,   ucitelja  v  Logu   pri  Bovcu  :    „Kaj 
pripoveduje  Ijudstvo  o  Francozih  v  Logu  pod  Mangartom?" 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


potem  so  se  pa  brambovci  umaknili  na  Gorenjsko.  Francozi 
so  upali  hitro  zavzeti  Predel  in  se  zdruziti  pri  Trbizu  z  ono 
vojsko,  ki  je  prodirala  preko  Pontebe.  Toda  zadeli  so  pri 
predelski  trdnjavici  na  nepricakovan,  trdovraten  odpor;  poleg 
tega  pa  jih  je  se  mucilo  obcutljivo  pomanjkanje  ziveza.  Ljud- 
stvo  je  bilo  svojo  zivino  odgnalo  v  gore  ali  pa  skrilo  v 
stranskih  soteskah  in  oddaljenih  planinah.  Lozani  so  imeli 
svojo  drobnico  skrito  na  Planji  v  Moznici.  Nad  edino  ozko 
stezo,  ki  vodi  tja,  pa  so  imeli  pripravljeno  kamenje,  da  ga 
navale  na  Francoze,    ako  bi  jim    hoteli  ugrabiti_   borno  imetje. 

Na  koroski  strani  so  skrivali  zivino  na  Sortni  (nad  Ra- 
beljskim  Jezerom).  Dva  francoska  vojaka,  ki  sta  prodrla  tja, 
sta  morala  svojo  predrznost  placati  s  smrtjo.  Neki  Rabeljcan, 
ki  je  varovai  zivino,  ju  je  ubil  in  trupli  zakril  z  vejami. 

Umevno  je,  da  Francozi,  ki  so  bili  zaradi  ziveza  v  veliki 
stiski,  niso  posebno  obzirno  ravnali  s  prebivalstvom.  Plenili  in 
jemali  so,  kar  so  dosegii. 

Kjerkoli  so  zasegli  kako  zivince,  je  moralo  iz  hleva. 
Nekemu  posestniku  so  od  21  ovac  pustili  komaj  tri.  Drugi  je 
imel  od  devetih  le  se  eno  ovco  in  enega  prasica.  Pa  tudi  za  tema 
je  ze  tekel  francoski  vojak  z  golo  sablo,  da  bi  ju  posekal. 
Tedaj  je  zaropotal  boben,  ki  je  oznanjal  napad  na  trdnjavo, 
in  je  kmetu  resil  zivali. 

Na  zapadni  strani  Loga,  pod  hribom  Crnim  Vrhom,  so 
se  Francozi  utaborili,  ubijali  zivino  in  kuhali.  Krav,  ovac  in 
prasicev  niso  klali  (zabadali),  ampak  so  jim  kar  odsekali  glave. 
Kadar  jim  je  zmanjkalo  drv,  so  kar  slamo  trgali  s  strehe  in 
jo  devali  na  ogenj.  Domacini  so  jih  prosili,  naj  puste  vsaj 
glave  njim,  da  si  jih  skuhajo  v  zivez.  Toda  pridrla  je  druga 
ceta  Francozov  in  je  Lozanom  z  bajoneti  pobrala  kuhane 
glave  iz  loncev. 

Tudi  sicer  je  prebivalstvo  mnogo  trpelo.  Lozane  so  Fran- 
cozi prisilili,  da  so  jim  pomagali  porivati  vozove  cez  Predel. 
Celo  loskemu  duhovniku  so  nalozili  municijo,  da  jo  je  nesel 
vrh  sedla. 

Ker  se  trdnjava  ni  takoj  podala,  je  prisla  francoska  armada 
vsled  pomanjkanja  ziveza  v  hudo  stisko.  Ujetemu  tvornicarju 
Mosicu  iz  Zabnice,  ki  je  moral  pri  Francozih  ostati  stiri  dni 
brez  jedi,  je  general  Serras  na  njegovo  pritozbo  pokazal  kos 
crnega  kruha  na  svoji  mizi  rekoc,  naj  si  ga  polovico  vzame, 
drugo  polovico  pa  pusti  njemu.  —  Zato  se  je  Francozom  zelo 
mudilo,  vzeti  Predel  in  hitro  zapustiti  nerodovitno,  nevarno 
bovsko   pokrajino. 

Stirikrat  so  napadli  trdnjavico.  Bila  je  sicer  napravljena 
po  vecini  le  iz  lesa  in  prsti ,  pa  je  vendar  vsled  hrabrosti 
svojih   braniteljev  uspesno   zadrzevala   prodiranje   sovraznikov. 


Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze. 


Kadarkoli  so  navalili  Francozi  na  njo,  so  zagrmeli  topovi  iz 
trdnjave  in  med  napadalci  se  je  napravila  velika  drca.  Sicer 
se  je  kmalu  zopet  zaprla,  ker  so  na  mesto  padlih  stopili  novi 
vojaki,  vendar  je  ogromno  stevilo  Francozov  v  bovski  soteski 
naslo  smrt.  — 

Ljudstvo  pripoveduje,  da  je  francoski  general  hotel  stot- 
nika  Hermanna  podkupiti.  Nekega  dne  sta  se  baje  sestala  in 
se  V  znak  prijateljstva  poljubila.  Toda  vse  prigovarjanje  je 
bilo  brezuspesno.  Niti  padec  trdnjave  Calabaj  pri  Naborjetu 
ni  mogel  oplasiti  pogumnih  braniteljev.  Sklenili  so,  se  bojevati 
do  zadnjega  diha. 

Za  usodo  trdnjave  je  bilo  odlocilno,  da  se  je  stirim  stot- 
nijam  francoskih  lahkih  pescev  posrecilo,  po  ovinku  priti  do 
sedla  Predela  in  od  tod  po  skalovju  in  gozdu  do  nekih  visocin, 
ki  so  bile  nad  trdnjavo.  Pot  cez  tiste  strme  grape  jim  je  po- 
kazal  neki  pastir.  Francoski  vojaki  so  bili  tedaj  ze  tako  sestra- 
dani,  da  so  smukali  listje,  trgali  travo  in  jo  jedli.  Ker  so  na 
potu  nekateri  popolnoma  omagali,  jim  je  pastir  pomolzel  kozo 
in  jim  dal  piti  mleka.  Ko  so  pa  dosli  na  visino,  je  bila  usoda 
trdnjave  odlocena.  Zaceli  so  gorece,  smolnate  vence  metati  na 
leseno  streho  in  ograjo.  Veter  je  razvnel  plamen,  ki  se  je 
hitro  razsiril  na  vse  strani.  Pa  ko  je  gorenji  del  trdnjave  ze 
gorel,  so  iz  spodnjega  se  vedno  grmeli  streli  in  trumoma  po- 
dirali  goste  cete  napadovalcev.  Toda  zaradi  ognja  in  dima  ni 
bilo  vec  mogoce  vztrajati.  Hermann  je  poizkusil  z  mecem  v 
roki  prodreti  skozi  sovrazne  trume  in  se  resiti  na  bliznje  visine, 
a  nasel  je  smrt  s  svojimi  tovarisi  vred  pod  razvalinami  gorece 
trdnjave. 


Dasi  so  Francozi  premagali  odpor  Avstrijcev  pri  Predelu, 
Razdrtem  in  Colu  in  zasedli  slovenske  pokrajine  tostran  Ka- 
ravank,  je  bil  vendar  njihov  polozaj  v  dezeli  vsled  organizovane 
dezelne  brambe  se  vedno  nevaren.  Vec  mesecev  se  je  prej 
ljudstvo  bodrilo,  naj  z  orozjem  v  roki  brani  svoje  domovje 
proti  nasilnemu  tujcu.  Kaj  cuda,  ce  je  ta  iskra  se  vedno  tlela 
pod  pepelom  in  se  tu  in  tam  razplamenela  v  obupen  upor. 
Francozi  so  se  dobro  zavedali  svojega  polozaja  in  so  hoteli  s 
strogostjo  strahovati  prebivalstvo,  kar  je  pa  Ijudi  le  se  bolj 
razdrazilo. 

Nic  manj  jih  niso  gnali  k  uporu  veliki  vojni  davki  v 
denarju  in  zivilih,  tlaka  z  zivino  in  vozmi,  ki  je  bila  veliko 
hujsa  od  tiste,  ki  so  jo  morali  opravljati  grascakom.  Komaj 
so  francoske  cete  zasedle  dezelo,  ze  so  morali  kmetje  od  vseh 
strani  voziti  v  Ljubljano  psenico,  rz,  seno,  da  napolnijo  obsezne 
vojaske   shrambe.   —   Vsak   poizkus   upora  se  je  kaznoval  po 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


vojnem  pravu.  Dne  9.  junija  so  Francozi  zasedli  vas  Naklo  na 
Gorenjskem.  Nekdo  je  osumnicil  prebivalce  pri  poveljniku,  ces, 
da  nameravajo  napad  na  francoske  vojake  in  jim  hocejo  ugra- 
biti  blagajno,  ki  je  bila  shranjena  v  neki  hisi  („pri  Zgubi"). 
To  je  bilo  dovolj,  da  je  francoska  konjica  tri  ure  plenila  vas 
in  Naklancem  povzrocila  silno  skodq,. 

Se  resnejsi  so  bili  dogodki  v  Crnem  Grabnu. 

Napacno  je  misliti,  da  je  slo  pri  znanih  napadih  na 
Francoze  v  St.  Ozbaltu  in  Trojanah  le  za  navadna  tolovajstva. 
Tu  imamo  ponesrecene  poizkuse  onega  Ijudskega  odpora,  ki 
ga  je  imela  izvesti  dezelna  bramba.  Tudi  niso  napadi  veljali 
le  francoskim  blagajnam ;  Ijudska  porocila  nas  uce,  da  je  prislo 
se  do  drugih,  vecjih  krvavih  prask  med  domacini  in  franco- 
skim vojastvom.  Zal,  da  je  tej  dezelni  brambi  manjkalo  pravega 
vodstva  in  da  se  je  nameravan  odpor  koncal  z  obzalovanja 
vrednimi  poboji  posameznih  vojakov.  — 

Dusa  odpornega  gibanja  v  Crnem  Grabnu  je  bil  sent- 
ozbaltski  zupnik  Ivan  Rozman^).  Vnemal  je  Ijudi  za  boj  in  jim 
stavil  hrabre  Tirolce  za  zgled.  Ob  nedeljah  popoludne  po 
krscanskem  nauku  so  se  vadili  brambovci  v  orozju. 

„Kakor  liitro  se  je  raznesel  glas,  da  pridejo  sovrazniki, 
so  kmetje  zapustili  svoje  hise  in  se  poskrili  po  hribih  in  gozdih. 
Ako  so  Francozi  koga  dobili  doma,  so  zahtevali  od  njega,  da 
jih  je  dobro  pogostil,  potem  jim  je  pa  se  moral  pomagati, 
prevazati  blago  in  Ijudi.  Voziti  je  bilo  treba  zelo  hitro.  Ker 
se  je  kmetu  smilila  zivina,  je  hotel  vcasih  pocasneje  voziti. 
Toda  Francoz  mu  je  iztrgal  bic,  ga  neusmiljeno  nabil  in  vrgel 
z  voza.  Potem  je  sam  v  najhujsem  diru  podil  naprej. 

Nekoc  je  sla  vecja  francoska  ceta  preko  St.  Ozbalta  v 
Celje.  Zahtevali  so,  naj  jim  prebivalci  dostavijo  v  Smrkolovo 
hiso,  kjer  je  bila  posta,  dvanajst  parov  volov  in  barigljo  vina. 
Ko  so  prisli,  niso  nasli  nic  pripravljenega.  Zato  je  poveljnik 
ukazal,  naj  gredo  vojaki  pol  ure  dalec  na  okoli  in  ugrabijo 
vse,  kar  jim  pride  pod  roke.  Ako  ne  dobe  v  tem  okrozju 
dovolj  ziveza,  naj  gredo  eno  uro  dalec  na  okoli.  Vojaki  so  to 
storili  in  plenili  po  vsej  okolici.  Pri  eni  sami  hisi  so  vzeli  12 
prasicev.  Celo  slamo  so  trgali  s  streh,  da  jim  je  sluzila  za 
kurivo  in  lezisce." 

Ob  takih  nasilnostih  ni  bilo  treba  mnogo  podzigati  Ijudske 
n^volje^ 

„Zupnik  je  bil  s  priznice  oznanil,  naj  se  zbero  kmetje  in 
hlapci  in  udarijo  na  Francoze,  ces,  da  ni  greh,  ker  je  papez 
Napoleona  izobcil.  —  Vstasi  so  imeli  svoje  taborisce  na  hribu 


1)  Prim.^  „lzvestje  Muzejskega   drustva   za  Kranjsko"    1809.   str.    161. 
(.Francozi  v  Crnem  Grabnu").  Sledece  po  zapiskih  Frana  Steleta. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


„Samoglav"  med  St.  Gothardom  in  Blagovico.  Od  tod  so 
napadali  posamezne  francoske  cete.  Mnogi  vojaki,  ki  so  jim 
prisli  zivi  v  pest,  so  bili  na  mestu  pobiti.  Izkopali  so  najprej 
jamo.  Potem  sta  dva  kmeta  privlekla  ujetega  sovraznika  k  njej 
in  ga  trdo  drzala.  Tretji  ga  je  udaril  po  glavi,  in  potem  je 
bil  precej  zakopan.  Zena  nekega  „generala"  (poveljnika)  je 
bila  baje  se  ziva  zagrebena.  —  Pri  Krasni  so  vstasi  podzagali 
drevesa  in  jih  na  vrvi  navezali,  pa  tako,  da  ni  bilo  nic  mogoce 
zapaziti.  Ko  so  Francozi  prisli  mimo,  so  kmetje  pritegnili  za  vrvi, 
da  je  drevje  padlo  na  cesto  in  mnogo  sovraznikov  zmeckalo. 
V  Krasni  jih  je  poleg  sole  mnogo  pokopanih. 

Najvec  vedo  Ijudje  povedati  o  napadih  na  francoske 
blagajne.  —  Med  temi  je  najbolj  znan  dogodek  s  stirimi 
oficirji,  med  katerimi  sta  bila  tudi  Boissac  in  Vernazz,  prvi 
adjutant,  drugi  tajnik  marsala  Marmonta ').  Oficirji  so  bili 
pobiti.  Blagajno  so  napadalci  odpeljali  v  Krasno. 

Slicen  napad  se  je  zgodil  „pri  Kristofcu"  med  Blagovico 
in  Trojanami.  Neki  kmet  z  Vranskega  je  tedaj  ugrabil  Fran- 
cozom  zelezno  kaso,  v  kateri  je  bilo  baje  mnogo  zlata.  Zakopal 
jo  je  na  skrivnem  kraju  v  gozdu,  da  ni  nihce  vedel  za  njo. 
Ko  je  pozneje  zbolel  in  ze  ni  vec  mogel  govoriti,  je  kazal 
proti  onemu  kraju.  Pa  nihce  ni  razumel,  kaj  to  pomeni.  Njegov 
sin,  ki  je  bil  za  imenovanega  napada  se  majhen,  se  je  spomnil, 
da  sta  tedaj  z  ocetom  nekaj  peljala  v  gozd.  Prekopal  je  vse 
hribcke  po  okolici,  pa  ni  nasel  nicesar.  Baje  lezi  blagajna  se 
danes  tamkaj  pokopana. 

Krvavi  dogodki  so  se  v  tistih  casih  zlasti  pogosto  vrsili 
na  st.-ozbaltski  posti,  kjer  je  bilo  postajalisce  in  prenocisce 
francoskih  oficirjev  in  vojakov.  —  Nekega  poveljnika  je  baje 
sam  postar  s  pomocjo  nekaterih  kmetov  ubil.  Ko  je  Francoz 
spal,  so  mu  zadrgnili  zanko  okoli  vratu  in  ga  vlekli  po  stop- 
nicah.  Prosil  je,  naj  ga  puste  pri  zivljenju,  ker  ima  zeno  in 
stiri  otroke  doma.  Pa  vse  ni  nic  pomagalo.  V  gozdu  so  ga 
pobili  in  se  na  pol  zivega  zakopali.  Mislili  so,  da  bodo  nasli 
pri  njem  mnogo  denarja,  pa  je  imel  komaj  par  sto  goldinarjev 
za  pot.  Zakopan  je  v  „Zavrhu"   nad  hribom  Orcakom. 

Posledica  teh  grozodejstev  je  bila  stroga  vojna  sodba 
nad  sentozbaltskimi  kmeti  in  vsemi  tistimi,  ki  so  cuvali  Ijudi. 
Vecinoma  se  je  krivcem  posrecilo,  pobegniti  na  Stajersko,  ki 
je  bilo  pod  avstrijsko  oblastjo.  Med  temi  beguni  so  bili:  Anton 
Rozman,  zupnik  iz  Sent  Ozbalta,  Pavel  Zore,  „solmaster"  v 
Sent  Gothardu,  Ignacij  Fajenc,  sodnik  gamberske  grascine,  in 
mnogo  kmetov.  Pet  obsojencev  pa  je  bilo  31.  januarja  1810  v 
Ljubljani  ustreljenih. 


0  Glej  popis  V  Izvestjih  Muz.  dr.  1909.  str.  163. 


Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze. 


„Crnemu  Grabnu  so  rekli  Francozi  „Krvavi  graben"  in 
zagrozili,  da  si  bodo  tiste  kraje  dobro  zapomnili  in  da  bo 
hudo,  ce  bi  se  kdaj  prisli  tja". 

Pa  Ijudska  govo/ica  ne  pripoveduje  le  o  krvavih  napadih 
in  grozodejstvih  v  Crnem  Grabnu ,  temvec  tudi  o  drugih, 
neznejsih  dogodkih.') 

Ne  dalec  od  Trojan  se  je  neki  francoski  castnik  seznanil 
s  kmetskim  dekletom.  Prihajal  je  pogostonia  v  iiiso  njenih 
starsev,  ki  jim  je  dajal  po  vecje  svote  denarja,  Manci,  tako  je 
bilo  dekletu  ime,  pa  je  prinasal  razna  danla.  Scasoma  se  je 
V  hisi  popolnoma  udomacil  in  tudi  za  silo  lomil  slovenscino. 
—  Cez  vec  casa,  ko  je  ze  oficir  odsel,  povije  Manca  lepega 
decka.  Ko  je  otrok  imel  par  let,  pridrdra  nekoc  pred  hiso 
krasna  kocija,  kakrsne  se  ni  bilo  videti  v  vasi.  Pripeljal  se  je 
oni  castnik  in  z  njim  elegantno  oblecena,  priletna  gospa,  ki  je 
bila  videti  njegova  mati.  Ko  gospa  zagleda  decka,  ki  se  je 
igral  pred  hiso  na  kupu  peska ,  zakrikne  vsa  srecna  nekaj 
nerazumljivih  besedi,  pohiti  k  decku  in  ga  poljubi.  Bil  je  neki 
popolnoma  podoben  ocetu.  V  tern  prihite  iz  hise  domaci  in 
z^acudeni  pogledujejo  tujo  gospo,  ki  Joka  od  samega  veselja. 
Castnik,  ki  je  bil  civilno  oblecen,  pristopi  med  tern  k  Manci 
in  ji  ponudi  tisoc  zlatov  kot  odkupnino  za  otroka,  ces,  da  ga 
hoce  vzeti  s  seboj  na  Francosko  in  poslati  v  vojaske  sole. 
Manca  o  tej  ponudbi  ni  hotela  nic  slisati  in  je  s  povzdvignje- 
nimi  rokami  prosila,  naj  ji  ne  vzamejo  otroka,  ker  bi  ne 
mogla  ziveti  brez  njega.  Toda  njene  prosnje  so  bile  zaman. 
Ko  sta  oce  in  mati  zagledala  svetle  cekine,  sta  sama  zahtevala, 
naj  izroci  otroka  castniku,  ces,  da  se  mu  bode  pri  ocetu  bolje 
godilo  nego  doma,  sami  pa  bodo  obogateli. 

Decka  so  odpeljali  na  Francosko.  Manco  pa  je  ta  izguba 
strasno  zadela.  Prebedela  in  prejokala  je  vec  noci  in  vidno 
hirala.  Slednjic  sklene,  da  gre  za  otrokom,  da  ga  se  enkrat 
vidi,  predno  umrje.  Odpravi  se  v  oni  smeri,  v  kateri  je  preje 
oddrdrala  kocija.  Odsla  je,  pa  se  ni  vec  vrnila.  Pravijo,  da  je 
na  potu  obupala  in  nasla  smrt  v  valovih   Drave. 


Upor  na  Dolenjskem  in  v  Beli  Krajini. 

Najobseznejse  podjetje  kranjske  dezelne  brambe  1.  1809. 
je  bil  upor  na  Dolenjskem.  Pricel  se  je  na  posameznih  krajih 
ze  v  juliju  in  avgustu  in  se  pojavil  s  posebno  silo  mesca 
oktobra  v  Beli  Krajini.  V  okolici  Novega  Mesta  je  spravil 
francosko  posadko   v  resno  nevarnost.-)   Tudi   tu   je   manjkalo 

')  Zapisal  g.  Rudolf  Vrabl,  na  V^ranskem. 

-)  Popis  pri  Vrhovcii :  Zgodovina  Xovega  Mesta,  str.  777. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


Ijudem  pravega  vodstva.  Avstrijski  komisarji  in  nekateri  grascaki 
so  sicer  organizovali  in  vadili  brambovske  cete,  tudi  duhovniki 
so  deloma  zastavili  svoj  vpliv,  vendar  se  je  nameravani  splosni 
Ijudski  upor  razbil   v  male   krvave    praske,    napade  in  poboje. 

V  smarijski  okolici  pripovedujejo  Ijudje  o  tern  uporu 
sledece :  ^) 

„Leta  1809.  je  bilo  hudo.  Takrat  je  Francoz  vse  premagal. 
Nase  je  premagal  pri  Razdrtem  in  cesar  mu  je  moral  odstopiti 
dezelo.  Moski  so  morali  takrat  v  „crno  vojsko".  Vsem  cer- 
kvenikom  je  bilo  naroceno,  naj  bijejo  plat  zvona,  kadar  pride 
sovraznik,  da  bodo  Ijudje  skupaj  drli  in  ga  zapodili.  Zato  so 
bili  Francozi  na  cerkvenike  zelo  hudi  in  so  jih  pometali  iz 
turnskih  lin,  ce  so  jih  zasacili,  da  so  bili  plat  zvona.  Smarijski 
„somaster"  se  je  iz  strahu  pred  njimi  skril  v  tron  za  Mater 
bozjo.  —  Vendar  Francoz  v  Smariji  ni  nikomur  nic  zalega 
storil.  Le  nekaj  moz  je  prisilil,  da  so  mu  kazali  pot  proti 
Skocijanu  in  Turjaku.  Med  tem  pa  so  se  zbrali  dolenjski  kmetje 
in  so  pognali  francoske  cete  nazaj  v  Ljubljano.  Bilo  jih  je  le 
malo,  kmetov  pa  veliko.  Bezeci  vojaki  so  veckrat  streljali 
nazaj  na  kmete  in  marsikoga  pobili.  Uporniki  so  tudi  Smar- 
cane  silili,  naj  se  jim  pridruzijo,  pa  niso  hoteli.  Ko  je  v  vasi 
oblezal  neki  francoski  vojak,  so  ga  celo  spravili  v  Mokarjevo 
hiso  in  mu  stregli.  To  je  bila  resitev  za  Smarje.  Nekaj  dni 
pozneje  pride  iz  Ljubljane  mocna  francoska  ceta  z  dvema 
topoma.  Smarijski  dekan  baron  Gallenfels  je  sredi  vasi  pokleknil 
pred  francoskega  poveljnika  in  ga  prosil,  naj  prizanese  prebi- 
valcem,  ces,  tukaj  so  mirni  Ijudje,  uporni  kmetje  so  prisli  od 
dolnjih  strani.  Se  vec  je  izdalo,  ko  je  tudi  ranjeni  vojak  prosil 
usmiljenja  za  Smarcane  in  mu  pravil,  kako  so  ga  resili  in  mu 
dobro  stregli.  Zato  so  Francozi  Smarjam  prizanesli,  Nize 
doli  okoli  St.  Vida  in  Radohove  Vasi,  ker  so  se  bili  kmetje 
uprli,  pa  so  vse  pozgali." 

Resnejsi  je  bil  upor  meseca  oktobra.  Pricel  se  je  na  Ko- 
cevskem  in  se  razsiril    preko  Poljan  do  Crnomlja  in  Metlike.-) 

Najprej  so  udarili  na  Francoze  Poljanci.  Ti  so  bili  boje- 
viti  Ijudje,  potomci  nekdanjih  Uskokov,  privajeni  vojski  in  ropu. 
Bili  so  pravi  vragi,  pravi  neko  porocilo,  napol  roparji,  pred 
katerimi  so  bili  tudi  domacini  v  vednem  strahu.  Nosili  so  rdece 
kape,  rdece  plasce  (dolmane),  puske,  pistole  in  handzarje. 

Osmega  oktobra  so  napadli  po  hisah  stanujoce  francoske 
vojake,  po  dva  ali  tri  zvezali  in  jih  pahnili  v  Kolpo.  Kmalu 
potem  je  dosla  mala  francoska  ceta  z  vojasko  kaso  iz  Kocevja. 
Poljanci  so  napadli  pri  Knezji  Lipi  (Graflinden),  pobili  vojake, 


1)  Zapisal  dr.  Ivan  Lah. 

-)  Sledece  po  zapiskih  uciteljev  crnomaljskega  okraja. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


denar  pa  odnesli.  Enako  se  je  zgodilo  s  francoskimi  ekseku- 
torji  V  Dolu  pri  Kostelu.  Trije  so  bill  utopljeni,  devet  pri 
Severinu  usmrcenih.  Gozdar  Pobst  in  kapelan  v  Stareni  Trgu 
sta  organizovala  upor. 

Razne  epizode  iz  tega  poboja  je  ohranil  Ijudski  spomin. 
—  „Med  Francozi,  ki  so  jih  bili  Pregrajci  ujeli,  je  bil  tudi  lep, 
mlad  oficir,  opravljen  v  krasno  uniformo  s  srebrnimi  gumbi. 
Zajeli  so  ga  bili  pred  cerkvijo  v  domaci  vasi  Predgradom. 
Prestrasen  jih  je  vpraseval,  kaj  bodo  z  njim  napravili,  ali  ga 
nameravajo  umoriti.  Tresocih  rok  je  izvlekel  zlat  krizec  iz 
nedrij  in  ga  kazal  razsrjeni  mnozici  rekoc:  „Ja  katolik,  ja 
katolik!"  Vecini  Ijudstva  se  je  mladenic  smilil.  Odvedli  so  ga 
V  neko  hiso  in  imeli  zaprtega,  dokler  se  ni  mnozica  razsla. 
Zvecer,  ko  se  je  napravila  tema,  pa  so  ga  uporniki  na  tiiiem 
vlekli  h  Kolpi,  mu  zvezali  roke  in  ga  vrgli  v  vodo.  Ko  je 
vzlic  temu  priplaval  nazaj  na  breg,  so  ga  Ijuti  Pregrajci  brez 
pomisleka  pobili." 

„V  dragatuski  okolici  sta  dva  Francoza  iztirjavala  vojni 
davek.  Nekaj  Obrsanov  in  Zapujcev  je  v  dragi  „Crnica"  pod 
Cirnikom  napadlo  neljuba  eksekutorja  in  ju  gnalo  proti  cerkvici 
Sv.  Ane  v  Snegopolju.  Vojaka  sta  med  potjo  opetovano 
streljala  proti  svojim  preganjalcem,  pa  se  jih  vendar  nista 
mogla  resiti.  V  blizini  cerkvice  so  jima  bili  preganjalci  ze  tako 
blizu,  da  je  eden  izmed  njih  zagnal  sekiro  in  nekega  vojaka 
tako  hudo  ranil  na  mecih,  da  mu  je  meso  proc  viselo.  V  begu 
ni  bilo  vec  resitve.  Zato  sta  vojaka  prosila  milosti.  Toda 
Obrsani  so  ju  neusmiljeno  posekali  in  vrgli  v  neko  jamo  poleg 
cerkvice  " 

.,Kakih  150  korakov  nad  potom  iz  Obrha  v  Tancigoro 
nad  Breznikom  je  zelo  globoka  jama,  v  katero  so  Belokranjci 
pometali  15  francoskih  vojakov.  Grascak  Panovic  v  Turnu  pri 
Brezniku  je  dal  one  nesrecneze,  ki  so  se  ostali  zivi,  izvleci  iz 
jame." 

„Enaka  usoda  je  zadela  tudi  francoskega  sla,  ki  je  pre- 
nasal  pisma  iz  Novega  Mesta  v  Metliko.  Bil  je  vojaski  kurir 
in  je  na  konju  predirjal  svojo  pot.  Trije  vstasi,  Mecan  in 
Razenk  iz  Gradca  in  Saje  z  Otoka  so  ga  pocakali  v  Primostku, 
ga  potegnili  s  konja  in  vrgli  v  Lahinjo.  Zamanjih  je  nesrecni 
moz  prosil,  da  naj  ga  puste  pri  zivljenju,  zaman  jim  je  zatrjeval, 
da  ni  Francoz,  ampak  Ljubljancan,  da  le  prisiljen  sluzi 
Francozom.  Kazal  jim  je  rozni  venec,  ces,  da  je  kristjan,  in 
klical,  naj  se  vendar  usmilijo  njegove  zene  in  sedmero  otrok, 
ki  jih  ima  doma,  a  vse  ni  nic  pomagalo,  V  obupu  se  je  prijel 
za  mostni  steber  in  „po  babi"  hotel  splezati  navzgor.  Toda 
Sajetov  hlapec,  ki  je  tarn  blizu  kosil  travo,  je  pritekel  in  mu 
s  koso  presekal  prste,  da  je  vznak  padel  nazaj  in  utonil." 


10  Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 

Napad  na  Francoze  v  Poljanah  je  imel  biti  znamenje  za 
splosno  Ijudsko  pobuno.  Porocila  naravnost  vele,  da  je  od 
„Poljanske  komisije"  izslo  povelje,  naj  vsi,  ki  morejo  rabiti 
orozje,  gredo  nad  Francoze.  Pogum  jim  je  se  podzigala 
navzocnost  avstrijske  armade,  ki  je  taborila  na  hrvatski  strani. 
Toda  manjkalo  je  enotnega  vodstva,  zato  je  prislo  le  do 
posameznih  pobojev. 

Ko  so  Pojjanci  opravili  doma  krvavo  delo,  so  sicer  drli 
„na  jagmo"  v  Crnomelj  in  med  potjo  prisilili  vse  moze,  da 
so  morali  iti  z  njimi,  pa  ze  v  Tanci  Gori  so  zadeli  na  odpor. 
Ljudje  so  se  obotavljali  in  so  iioteli  prej  vprasati  avstrijske 
komisarje,  ali  naj  potegnejo  z  vstasi.  Tudi  drugod  ni  bilo  bolje. 

Edini,  ki  je  pri  tern  uporu  ravnal  po  nekem  dolocenem 
nacrtu,  je  bil  grof  Liclitenberg,  grascak  na  Smuku  in  Podturnu, 
ki  je  vadil  svoje  podlozne  kmete,  oborozene  z  vilami,  sekirami, 
kosami  in  drugim  kmetskim  orodjem.  Potem  je  vedel  svojo 
„crno  vojsko"  vrh  Gorjancev  Francozom  nasproti.  Menda  se 
je  liotel  zdruziti  z  uporniki  novomeskega  okraja.  Toda  sprico 
mnogostevilne  francoske  posadke  je  ceti  upadel  pogum  in 
vrnila  se  je  brez  boja  domov.  —  Pozneje  je  prislo  do  krvave 
praske  s  Francozi  pri  Crnomlju.  Dvanajstega  oktobra  so  uporniki 
napadli  malo  francosko  ceto.  Vojaki  so  jih  sicer  z  nekaterimi 
streli  prepodili,  vendar  so  se  morali  umakniti  v  Gradac. 

Polozaj  je  bil  izprva  za  Francoze  zato  zelo  nevaren,  ker 
je  bilo  V  dezeli  le  malo  vojastva.  V  Novem  Mestu  je  bil  neki 
italijanski  regiment  pod  generalom  Zucchijem,  ki  je  pa  moral 
krotiti  upornike  svojega  okraja,  drugod  so  bile  le  male  cete. 
Zato  so  se  Francozi  izprva  umikali.  Toda  naenkrat  je  bilo 
drugace,  ko  je  dosla  pomoc  iz  Ljubljane. 

Zdaj  so  Francozi  nastopili  z  vso  strogostjo.  Uporne  vasi: 
Predgrad,  Stari  Trg  in  Kostel  so  oplenili  in  zazgali.  Ljudje  pa 
so  zbezali  v  gore  in  se  v  skalnatih  jamah  skrivali  pred  sovraz- 
niki.  Vsakdo,  ki  je  nosil  orozje,  je  bil  ustreljen. 

„Taka  usoda  je  zadela  tudi  Jurija  Snelerja,  kovaca  iz 
Dola,  in  njegovega  tovarisa.  Pridruzila  sta  se  bila  upornim 
Poljancem,  ko  so  sli  proti  Tanci  Gori.  Ko  z  nameravanim 
uporom  ni  bilo  nic,  sta  ostala  pri  nekem  znancu,  Stajarju,  na 
pijaci.  Na  povratku  zadeneta  pri  Sv.  Ani  na  Tanci  Gori  na 
francosko  strazo,  ki  ju  je  takoj  prijela  in  odvedla  pred  povelj- 
nika.  Brz  se  je  sestal  „preki  sod".  Kot  tolmac  je  posredoval 
kapelan  iz  Podzemlja,  ki  je  bil  vesc  francoscine^in  je  moral 
hoditi  s  poveljnikom  po  dezeli.  Poznal  je  kovaca  Snelerja,  ker 
je  bil  nekdaj  napravil  cerkveno  uro  v  Podzemlju,  in  ga  vprasal: 
„Kaj  pocenjate  tu.  Jure?"  —  Sneler  se  je  izgovarjal,  da  je 
knezji  lovec  in  gre  po  svoji  sluzbi,  upajoc,  da  se  s  tem  upravici 
in  resi  iz  zagate.  Toda  niso  mu  verjeli.  Tudi  kapelan  je  prosil 


Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze.  11 

zanj  in  za  njegovega  tovarisa.  Poveljnik  pa  je  bil  gluh  za  vse 
prosnje  in  je  kratko  razsodil :  „Kdor  nosi  orozje,  mora  umreti." 
—  Duhovnik  je  potem  oba  spravil  z  Bogom.  Takoj  so  ju 
prislonili  k  staremu,  sirokovejnatemu  kostanju.  Poveljnik  je 
zaklical :  „Ogenj!",  pok  pusk  se  je  razlegal  po  gorah  in  — 
moza  nista  bila  vec  med  zivimi.  Pokopana  sta  nedalec  od 
cerkvice  Sv.  Ane.  —  Zena  ustreljenega  kovaca  je  dobivala 
pozneje  od  avstrijske  vlade  24  srebrnili  goldinarjev  pokojnine 
na  leto,  ker  je  izgubila  moza,  ki  je  sel  na  ukaz  poljanske 
komisije  nad  Francoze  in  bil  se  poleg  tega  grajski  kovac. 

Isti  dan  kakor  upornika  iz  Dola,  je  izdihnil  duso  tudi 
pregrajski  Markic  pri  Velikem  Kalu  blizu  Mocil.  Ko  se  je 
vracal  s  Tance  Gore,  so  ga  ujeli  Francozi  in  ker  so  nasli  v 
njegovem  zepu  malo  pistolo,  so  ga  na  mestu  ustrelili. 

Edini  slucaj,  da  so  Francozi  pomilostili  upornika,  se  je 
dogodil  na  Bozjakovem.  —  Za  nameravani  upor  so  imeli  biti 
kaznovani  zlasti  zupani  tistih  obcin,  iz  katerih  se  je  bila  „crna 
vojska"  zbrala.  Tudi  bozjakovski  zupan  bi  bil  moral  umreti. 
Toda  utekel  je  vojakom  in  se  skril  v  veliko  skalno  votlino 
pod  vasjo,  kamor  so  mu  domaci  na  skrivnem  nosili  hrano. 
Neki  Smuk,  posestnik  v  Metliki  in  sorodnik  nesrecnega  moza, 
je  zvedel,  kaj  ga  caka.  Ker  je  bil  dober  s  francoskim  povelj- 
nikom,  gre  k  njemu  in  ga  prosi,  naj  mu  stori  neko  uslugo. 
Poveljnik  mu  obljubi,  storiti  vse,  kar  je  v  njegovi  moci.  Ko 
Smuk  prosi  za  zupanovo  zivljenje,  rece  Francoz :  „Ker  sem 
vam  ze  naprej  obljubil,  da  ugodim  vasi  prosnji,  ostanem  moz 
beseda.  Ako  bi  bil  vedel,  kaj  imate  v  mislih,  ne  bi  bil  obljubil 
nicesar,  ker  upornikov  ne  pomilostim  nikdar,  ampak  jih  s 
smrtjo  kaznujem." 

Umevno  je,  da  je  moralo  zdaj  vse  belokranjsko  prebi- 
valstvo  obcutiti  strogost  vojnega  stanja.  Docim  so  bili  Francozi 
izprva  obzirni  in  prijazni  proti  Ijudem  in  so  zivila  dobro 
placevali,  so  zdaj  razkosno  ziveli  na  stroske  Ijudi  in  si  ugrabili, 
kar  so  potrebovali. 

„V  Bozjakovem  so  Ijudem  pobrali  vso  kuretino  in  s  silo 
jemali  govedo  zdaj  iz  tega,  zdaj  iz  drugega  hieva.  Zato  so 
gospodarj!  zaceli  zivino  skrivati  po  votlinah  in  jamah,  ki  jih 
je  tamkaj  mnogo.  To  pa  je  Francoze  le  se  bolj  razkacilo.  Za 
vsak  najmanjsi  pregresek  so  bili  Ijudje  strogo  po  vojasko 
kaznovani. 

Iz  presernosti  so  se  dali  francoski  vojaki  od  Ijudi  celo 
na  rami  prenasati  cez  mali  potok  Metlicico.  To  priliko  je 
porabil  neki  kmet  iz  Bozjakovega,  da  se  je  nad  njimi  nekoliko 
zmasceval.  Ko  je  stopal  z  vojakom  na  hrbtu  iz  potoka,  se  na 
videz  opotece,  kakor  da  mu  je  izpodrsnilo  in  pade  s  svojim 
bremenom   nazaj  v  vodo.   Vojak  je   lezal   spodaj,   a   kmet   na 


12  Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze. 

njem.  Ko  se  je  Francoz  ze  dosti  napil  vode,  se  kmet  dvigne 
in  opravicuje,  ces,  da  ni  kriv  nesrece,  a  na  tihem  se  je  veselil, 
da  mu  je  tako  zasolil.  Posledica  tega  dogodka  je  bila,  da  je 
poveljnik  odpravil  prenasanje  vojakov,  ker  se  je  bal,  da  bi  se 
kdo  zares  ne  ponesrecil. 

V  Gradcu  so  Francozi  Ijudem  pobrali  ves  zivez:  meso, 
krompir,  koruzo.  V  grajski  kleti  so  tocili  in  pili  najboljsa  vina, 
ne  menec  se  za  gospodarjev  ugovor.  —  Posebno  so  se  bali 
mascevanja  Francozov  Crnomaljci,  ker  so  se  blizu  njih  vrsile 
krvave  praske  z  Liclitenbergovo  „crno  vojsko."  Prisla  je  tja 
mocna  vojaska  posadka.  Ko  so  se  blizali  mestu,  so  jim  sli 
mestni  zupnik,  zupan  in  mnogo  odlicnih  mescanov  v  izprevodu 
nasproti,  izrocili  poveljniku  na  pozlacenem  krozniku  kljuce  od 
mestniii  vrat  in  prosili  milosti  za  prebivalstvo.  Francozi  niso 
storili  Crnomaljcem  nic  hudega,  se  veseli  so  bili,  da  je  prislo 
mesto  izlahka  v  njihovo  oblast.  Le  zitnico  Nemske  Komende 
so  razstrelili,  mislec,  da  je  kaka  trdnjava.  Mescani  so  pozneje 
na  tistem^  kraju  postavili  kapelico.  —  Vojastva  pa  je  bilo 
poslej  V  Crnomlju  kakor  listja  in  trave.  Vse  hise  so  jiii  bile 
natlacene.  Gospodinje  so  jim  morale  streci  in  kuhati  vse,  kar 
so  zahtevali.  Vendar  so  bili  Francozi  zelo  previdni  in  so  se  bali 
zastrupljenja.  Vsako  jed  so  dali  najprej  gospodinji  ali  doma- 
cemu  otroku  pokusiti,  preden  so  sami  jedli." 

Posebno  znacilna  oseba  v  tistih  casih  je  bil  adlesicki 
zupniklvanDevilla.  Ljudje  pravijo  o  njem,  da  je  bil  Francoz 
ali  pa  vsaj  njihov  prijatelj.  Znal  je  dobro  francoski  in  je  pogosto 
prijateljski  obceval  z  novimi  gospodarji.  Zato  avstrijski  stranki 
ni  bil  priljubljen.  Imeli  so  ga  za  francoskega  vohuna.  Ko  se  je 
pripravljal  upor,  so  se  izkusali  tudi  njega  iznebiti.  Grascinski 
oskrbnik  Vrbancic  na  Pobrezju  ga  je  nekoc  povabil  na  obed 
in  mu  postregel  z  jedmi,  ki  so  bile  baje  z  misico  otrovane. 
Takoj  po  obedu  so  obsle  zupnika  hude  slabosti.  Sumil  je,  kaj 
se  je  z  njim  zgodilo ,  takoj  zajahal  konja  in  hitel  k  Berbiru, 
domacemu  zdravniku  v  Adlesicih.  Zaklical  mu  je  :  „Pomagajte 
mi,  otrovan  sem !"  Berbir  mu  da  nato  kislega  mleka  in  se  nekaj 
drugih  zdravil ,  da  je  izbljuval  zauzito  jed .  To  ga  je  resilo 
smrti.  Ceprav  je  bil  ze  ukazal,  zvoniti  zadnjo  uro,  vendar  ni 
umrl  od  zastrupljenja. 

Prav  ta  Devilla  je  resil  pozneje  krupskega  barona  gotove 
smrti.  —  Ko  je  imel  izbruhniti  splosni  Ijudski  upor,  je  bil  dal 
tudi  njegov  oskrbnik  v  Pobrezju,  ze  imenovani  Vrbancic,  povelje 
za  napad  na  Francoze.  Toda  ko  se  je  stvar  izjalovila,  je 
Vrbancic  zbezal  preko  Kolpe  v  hrvatsko  selo  Mrzljake,  kjer  se 
se  je  skrival  na  nekem  podstresju.  Francozi  so  imeli  krupskega 
barona  za  povzrocitelja  rabuke.  Zato  so  poslali  na  Krupo 
patruljo,  ki  je  grascaka  zvezala  in  ga  privedla  v  Pobrezje.  Tu 


Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze.  13 

ga  je  vojasko  sodisce  hitro  obsodilo  na  smrt  in  le  se  pet  minut 
je  manjkalo  do  izvrsitve  obsodbe.  Kar  prihitita  zupnik  Devilla 
in  Berbir  iz  Adlesic  dokazovat,  da  ni  baron  hujskal  Ijudi  k 
uporu,  temvec  njegov  oskrbnik,  ki  je  pobegnil.  Tako  je  bil 
krupski  grascak  resen. 

O  zupniku  Devilli  pripovedujejo  Ijudje,  da  je  znal  hudo 
vreme  na  mah  ustaviti.  „Ce  so  se  prikazali  oblaki  in  je  pretila 
nevihta,  je  kar  s  prstom  mignil  proti  nebu  in  huda  ura  se  je 
razvlekla  nad  zupnijo."  Med  Ijudstvom  je  bil  priljubljen.  Toda 
po  zmagi  Avstrijcev  nad  Francozi  je  odsel  s  tujimi  gostmi. 
Kakor  je  z  njimi  prisel,  tako  ga  je  tudi  z  njimi  vred  vzela  noc, 
da  ni  znal  nikdo,  ne  kdaj,  ne  kam. 


Kulturno-zgodovinske  crtice. 

Doba  francoskega  gospodstva  je  bila  prekratka,  da  bi  bila 
mogla  zapustiti  trajnih  sledov  v  nasem  Ijudstvu .  Francoska 
vlada  je  zasnovala  sicer  obsezen  program  za  preosnovo  solstva, 
prometa,  trgovine,  obrti,  toda  ostal  je  vecinoma  na  papirju, 
ker  so  redne  vojske  izcrpale  vse  moci  naroda  in  pogoltnile  ves 
denar,  ki  se  je  imel  porabiti  v  kulturne  namene.  Zato  so  slike 
0  gospodarskem  polozaju  tedanje  dobe  temne .  Ljudstvo  ve 
povedati  vecinoma  le  o  neznosnih  bremenih,  ki  so  mu  jih 
nakladali  tuji  gospodarji. 

Veliko  olajsavo  je  donesla  Ijudstvu  odprava  tlake. 

Po  nacelu  osebne  svobode  je  odpravila  francoska  vlada 
vse  tiste  sluznosti,  ki  so  jih  morali  preje  kmetje  osebno  ali 
z  zivino  opravljati  grascakom.  Ljudje  pravijo :  Pod  Francozom 
se  je  kmetu  dobro  godilo.  Napoleon  je  vso  tlako  odpravil,  ces, 
kaj  bo  kmet  za  gospodo  trpel,  gospoda  naj  sama  dela.  —  Zato 
so  grascaki  obubozali.  Bostanjski  grof  Blagaj  je  moral  zastaviti 
Rakovnik,  ker  ni  imel  denarja,  da  bi  placal  20.000  frankov,  ki 
so  mu  jih  za  davke  nalozili.  Vendar  je  ostala  se  desetina. 
Kmetje  so  sicer  poizkusali,  se  tudi  te  oprostiti,  pa  francoska 
vlada  jo  je  ukazala  strogo  iztirjevati,  ker  bi  bile  sicer  vse 
grascine  prisle  na  kant. 

Tem  tezjo  tlako  pa  so  morali  kmetje  opravljati  Francozom 
s  priprego  pri  prevazanju  blaga.  Vsakemu  posestniku  so  napisali 
„sihte",  to  je:  dolocili  dneve,  ob  katerih  jim  je  moral  sluziti 
s  svojo  zivino.  Treba  je  bilo  tako  naglo  voziti,  da  so  kmetom 
mnogokrat  konji  pocepali  na  tla.  Tu  in  tam  pripovedujejo 
ljudje,  da  so  pozneje  za  opjavljeno  tlako  dobili  odskodnino 
V  obliki  obligacij.  —  Tudi  Smarje  in  okolica  je  baje  dobila 
tako  odskodnino.  Izrocili  so  jo  grmiski  cerkvi,  kjer  se  je  napravila 


14  Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  iia  Francoze. 

iz  nje  ustanova  za  reveze  in  postene  hcere  grmiske  vasi,  kadar 
bi  se  omozile(?). 

Hudo  je  zadela  dezelo  vojna  kont ribuci ja,  ki  jo  je 
Napoleon  1.  1809.  nalozil  vsem  osvojenim  provincijam.  Kranjska 
sama  je  morala  placati  15,260  000  frankov.  Ker  so  se  odmerjene 
svote  le  pocasi  nabirale,  je  ukazal  francoski  guverner  okoli  20 
najodlicnejsih  moz  svetnega  in  duhovskega  stanu  prijeti  in  jih 
odvesti  V  Palmanovo  na  Lasko,  kjer  naj  bi  ostali  toliko  casa, 
dokler  ne  bi  bila  dolocena  svota  vplacana. 

Med  talniki,  ki  so  bili  odvedeni  na  tuje,  je  bil  tudi  baron 
Hugo  Lazarini,  grascak  na  Cusperku  pri  Dobrepoljah.  Ljudje 
pravijo,  da  so  ga  Francozi  imeli  dve  leti  zaprtega.  Popolnoma 
potrt  se  je  vrnil  nazaj,  tresel  se  je  po  vsem  zivotu  in  le  se 
malo  casa  zivel.  Ob  njegovem  pogrebu  je  zlozil  narodni  pevec 
Andrej  Klancnik,  znan  pod  imenom  „Smarijski  somaster",  po- 
sebno  pesem  in  jo  pel  v  cerkvi  ob  spremljevanju  z  orglami. 
Pricela  se  je  z  besedami :  „Baron  Ugo  Lazarini". 

Slicno  se  je  zgodilo  z  zupanom  Kavcicem  v  Senozecah. 
„Poklicali  so  ga  v  Postojno,  da  pove,  kateri  posestniki  so  najbolj 
bogati.  Izpovedati  je  moral  pod  prisego.  Vendar  so  ga  vzeli 
Francozi  kot  talnika  s  seboj  in  zahtevali  zanj  veliko  odkupnino. 
Vse  njegovo  posestvo  so  morali  prodati,  da  so  ga  resili.  Ko  je 
prisel  domov,  je  bil  popoln  siromak." 

Najbolj  so  se  vtisnili  Ijudstvu  v  spomin  francoski  davki. 
Imenovali  so  jih  „fronke"  in  davkariji  so  rekli  „fronkarija".  — 
Docim  so  preje  placevali  avstrijski  vladi  „deseti  in  dvajseti 
denar"  (deseti  in  dvajseti  del  letnih  dohodkov),  je  s  Francozi 
prisla  „zivotna  stibra"  (osebni  davek),  obrtni  davek  (patent), 
zemeljski  davek,  davek  od  premicnin,  ki  se  je  odmerjal  po 
stanovanju  in  hisni  davek.  „Placevati  je  moral  vsakdo  tolikokrat 
po  dva  franka,  kolikor  peci  je  imel  v  hisi." 

Med  indirektnimi  davki  je  bila  najvaznejsa  1  o  t  e  r  i  j  a. 
Francoska  vlada  jo  je  preuredila  in  izdala  o  njej  poseben  pouk 
v  slovenskem  jeziku,  ki  ima  naslov :  „Loteria  Zesarska  v' Illirii 
nasnanje  ludem,  kaklhna  je  in  kako  se  lozhi  od  eftrajfke". 
Navodilo  obsega  tri  liste  v  cetverki.  Tiskarna  in  letnica  nista 
navedeni.  Papir  nosi  vodeni  znak  „Timbre  lUyrie". 

Gospodarski  polozaj  v  dezeli  je  bil  tem  neznosnejsi,  ker 
je  ze  1.  1810.  avstrijski  papirnati  denar  izgubil  svojo  veljavo. 
Francoski  generalni  intendant  je  10.  januarja  1910  izdal  odlok, 
ki  je  znizal  vrednost  dunajskih  bankovcev  na  eno  sestinko.  Za 
papirnat  goldinar  se  je  dobilo  torej  le  16 — 17  krajcarjev  v  srebru. 
Lahko  si  mislimo,  kako  usodna  je  bila  ta  denarna  kriza  za 
gospodarstvo.  Ljudje  so  rekli:  „ Denar j"e  crknil."  Tudi  pravijo: 
„Francoz  je  cesarski  denar  preklical.  Ce  si  je  pa  kdo  kaj  pri- 
dobil  v  francoskih  casih,  tudi  ni  nic  izdalo,   ker  je  potem  nas 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze.  15 

cesar  francoski  denar  preklical."  —  Mnogo  zgledov  iz  zivljenja 
poocituje  hude  posledice  tega  gospodarskega  prevrata :  Navaden 
klobuk  je  stal  tedaj  25  goldinarjev  papirnatega  denarja,  plasc 
je  stal  tedaj  45  gold.,  krava  400  gold.  —  Gospodar  neke  hise 
je  rekel  v  gostilni:  „Kdor  mi  da  40  srebrnih  grosev,  mu  dam 
hiso."  Pa  jih  nihce  ni  mogel  dati,  ker  so  imeli  le  papirnat 
denar.  Mnogi  so  takrat  bankovce  shranili  po  skrivnih  krajih, 
menec,  da  pridejo  pozneje  zopet  do  veljave.  In  marsikje  se  pri 
podiranju  starih  stavb  nalete  na  papirnati  denar  iz  tistega  casa. 

Neki  Kamnican  je  bil  tedaj,  „ko  je  denar  crknil",  s  stirimi 
konji  V  Trstu  po  kupcijskih  opravkih.  Pri  nekem  gostilnicarju 
je  izmenjal  izkupljene  tolarje  in  srebrne  dvajsetice  za  papirnati 
denar  v  znesku  300  goldinarjev.  Ko  je  nazaj  grede  prisel  v 
Sezano,  ze  nihce  ni  hotel  vec  sprejeti  papirja.  Hitro  je  nakrmil 
konje,  da  bi  cim  preje  prisel  v  Ljubljano,  kjer  je  se  upal  denar 
zmenjati.  Toda  ker  je  prevec  podil,  sta  mu  med  potjo  dva 
konja  oblezala.  Prisedsi  v  Ljubljano,  ze  ni  mogel  nikjer  vec 
papirja  v  denar  spraviti.  Pri  nekem  trgovcu  je  dobil  za  vseh 
300  goldinarjev  komaj  blaga  za  eno  suknjo.  Veckrat  je  pozneje 
pravil  svojim  otrokom  :  ,,Glejte,  ta  suknja  je  stala  pod  Francozom 
300  goldinarjev." 

Hudo  je  trl  prebivalstvo  tudi  krvni  davek.  V  navadi  je 
bil  tedaj  konskripcijski  sistem.  Vsaka  dezela  je  morala  postaviti 
doloceno  stevilo  novakov,  ki  so  se  izbrali  iz  krepkih  in  zdravih 
moz.  Ti  konskribiranci  so  potem  morali  sluziti  dolgo  vrsto  let 
in  so  postali  vojaki  po  poklicu.  Napoleon  je  visoko  cenil  iiirske 
vojake,  pa  jih  je  tudi  ob  mnogostevilnih  vojskah  za  svoje  armade 
rabil  vedno  vec.  Zato  je  nakladal  ilirskim  provincijam  visok 
kontingent :  osemnajst  tisoc  moz  na  leto.  Kranjska  je  morala 
dajati  sama  vec  ko  tretjino. 

Slovenski  fantje  niso  radi  sluzili  Francoza.  V  mnogih 
okrajih  (kantonih)  se  konskripcija  niti  izvrsiti  ni  mogla,  ker  so 
vsi  za  orozje  sposobni  Ijudje  ubezali.  Usli  so  navadno  na  Sta- 
jersko,  kamor  jim  je  bilo  najblize.  Veckrat  so  se  oblekli  tudi 
ko  zenske,  vzeli  s  seboj  trlice  in  sli  kot  terice  cez  avstrijsko 
mejo.  Zato  se  je  pricel  lov  na  zdrave  in  krepke  fante,  ki  so 
jih  s  silo  vtaknili  v  vojasko  suknjo  in  potem  poslali  v  daljne 
kraje,  da  ne  bi  mogli  ubezati.  Ako  je  bil  kje  cerkveni  shod, 
so  navadno  zandarji  in  policaji  cakali  pri  cerkvenih  vratih. 
Izmed  Ijudi,  ki  so  prihajali  iz  cerkve,  so  ugrabili  vse  tiste,  ki 
so  bili  sposobni  za  vojasko  sluzbo,  jih  zvezali,  odvedli  in  — 
ni  jih  bilo  vec  nazaj. 

Za  lov  na  fante  so  bili  postavljeni  posebni  birici,  ki  so 
bili  pa  veckrat  z  njimi  v  prijateljski  zvezi  in  jim  celo  pomagali, 
da  so  usli.  O  tem  prica  sledeca  dogodba:^) 

')  Zapisal  g.  Fr.  Stele. 


16  Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze. 

V  kamniski  okolici  je  zivel  okoli  1.  1809.  neki  Nagraskov 
Miha,  ki  je  lovil  fante  za  vojake.  Spal  je  navadno  v  podstresju 
neke  samotne  bajte  pod  Kamniskimi  Planinami,  od  koder  je 
napravljal  svoje  lovske  pohode  za  fanti,  ki  so  se  skrivali  po 
okolici.  Med  begunci  je  bil  tedaj  tudi  Fajdigov  Jaka,  Mihov 
dober  znanec,  ki  se  je  ze  dalj  casa  potikal  po  planinah,  ker 
se  je  bal  vojascine.  Da  bi  bil  na  varnem,  sklene,  se  zateci  k 
svojemu  prijatelju  —  lovcu ,  dobro  vedoc,  da  ga  tarn  drugi 
lovci  ne  bodo  iskali.  Res  potrka  nekega  vecera  na  Mihova 
vrata,  ki  ga  je  prijazno  sprejel.  Z  Jakom  sta  prisla  tudi  dva 
njegova  prijatelja  France  Stele  in  Miha  Azman.  Vsi  trije  so 
varno^spali  pri  svojem  najhujsem   sovrazniku. 

Se  predno  se  je  zjutraj  zdanilo,  je  Miha  vstal,  da  bi  sel 
zopet  za  svojim  poslom,  Ne  menec  se  za  svoje  goste,  poklice 
prijatelja  Jaka  in  mu  naroci ,  naj  skrbno  zapre  duri,  kadar 
odide.  —  Dobro  cetrt  ure  pozneje  jo  uberejo  tudi  nasi  trije 
prijatelji  proti  Stajerskemu,  da  ubeze  na  avstrijska  tla.  Ko  pri- 
dejo  vrh  Crnivca,  je  zacelo  po  cerkvah  dan  zvoniti.  Tudi  iz 
Kamnika  se  je  culo  zvonenje.  Bridko  so  zajokali  prijatelji,  ker 
so  morali  zapustiti  domaci  kraj. 

Ko  gredo  nekoliko  casa  dalje,  zagledajo  na  travniku 
ugasajoc  ogcnj.  Slutec  nevarnost,  primejo  tesneje  za  svoje 
gorjace  in  se  pripravijo,  da  bi  branili  svojo  slobodo.  Toda 
ostalo  je  vse  tiho.  Ogenj  so  bili  zakurili  strazniki  ob  ilirsko- 
avstrijski  meji,  ki  so  po  noci  cakali  na  begunce  in  tihotapce. 
Ko  je  pa  ze  dan  odzvonilo,  so  bili  odsli  domov.  Veselo  so 
korakali  tovarisi  proti  Celju,  vedno  se  ogibajoc  cloveskih  selisc. 
Pred  Celjem,  kjer  so  bili  ze  na  varnem,  jih  dobi  policaj  in  jih 
vprasa  za  potne  liste.  Ker  jih  niso  imeli,  je  odgnal  vse  tri  v 
mestno  hiso.  Vendar  se  jim  ni  zgodilo  nic  zalega.  Ko  so  po- 
vedali,  da  so  ubezali  francoski  vojaski  sluzbi,  so  jih  izpustili. 
Potem  so  se  razsli:  Azman,  ki  je  bil  krojac,  je  sel  v  neko 
zupnisce  sivat,  Jaka  v  neko  grascino  za  kocijaza.  Stele  pa 
za  lakaja,  toliko  casa,  da  je  bilo  francoskega  gospodstva 
konec." 


Mnogo  nasih  Ijudi  je  Francoz  vzel  v  vojsko  in  so  se 
morali  zanj  bojevati  po  tujih  krajih.  Prisli  so  v  Italijo,  na 
Nemsko,  Francosko,  Rusko  in  mnogo  pripovedali,  kako  huda 
se  jim  je  godila.  Marsikdo  pa  je  nasel  tudi  svojo  sreco  na 
tujem  in  se  vrnil  bogat,  docim  so  nekateri  drugi  ostali  na 
Francoskem  in  se  tamkaj  pozenili. 


Dr.  J^sip  Gruden:  Spomini  na  Francoze.  17 

Francoska  vlada  je  za  kratko  dobo  svoje  oblasti  v  Iliriji 
najvec  storila  za  povzdigo  prometa  in  trgovine.  Za  dobre 
ceste  so  Francozi  prav  tako  skrbeli,  kakor  nekdaj  Rimljani.  In 
za  te  obce  koristne  naprave  je  bila  zaukazana  se  tlaka.  Zupani 
ali  meri,  kakor  so  se  tedaj  nazivali,  so  bill  za  to  odgovorni,  da 
so  bile  ceste  v  dobrem  stanu.  —  Najvec  dobicka  je  tedaj  nesla 
Ijudem  transitna  kupcija  iz  orienta,  od  koder  se  je  izvazal 
bombaz,  volna,  nojeva  peresa,  tobak,  zivalske  koze  preko  nasih 
dezel  V  gorenjo  Italijo  in  juzno  Francijo.  Podjetniki  in  vozniki 
ob  velikiii  prometnih  progali  so  si  tedaj  zasluzili  lepe  denarje. 
Marsikatera  hisa  je  obogatela.  Francoska  vlada  je  za  prevazanje 
blaga  ukazala  posebne  vrste  vozov.  Morali  so  biti  mocni  in 
imeti  zelezne  osi,  ki  pri  nas  se  niso  bile  v  navadi.  Zato  so  jim 
rekli  „zelezni  vozovi"  ali   „parizarji". 

Uvoz  angleskega  blaga  je  bil  vsled  Napoleonovega  kon- 
tinentalnega  sistema  strogo  prepovedan,  ceprav  se  ni  dal  po- 
polnoma  prepreciti.  Opetovano  so  na  trzaskem  in  Ijubljanskem 
trgu  sezigali  zaplenjeno  blago  ob  velikem  stevilu  radovednih 
gledalcev.  V  Devinu,  na  Reki  in  v  drugih  jadranskih  pristaniscih 
pa  so  zmetali  cele  bale  takega  blaga  v  morje. 

Tudi  posta  je  sla  iz  Carigrada  preko  Ilirije  v  Italijo  in  na 
Francosko.  Za  posto  so  rabili  vozove  trojne  vrste.  Najhitrejsa 
je  bila  „stefeta"  (estafette,  Eilpost).  Za  njo  so  rabili  majhne 
vozicke,  pred  katerimi  je  bil  vprezen  po  en  konj.  V  najhitrejsem 
diru  je  slo  dalje.  Na  dolocenih  stacijah  so  izmenjavali  konje. 
Iz  Ljubljane  do  Lukovice  je  bila  ena  pot.  Tarn  so  prepregli,  in 
slo  je  zopet  do  Trojan.  Ce  je  med  potjo  kak  konj  oblezal,  so 
imeli  ze  drugega  pripravljenega. 

Ilirska  meja  je  bila  proti  Avstriji  zavarovana  s  carino  na 
kolonialno  blago  in  deloma  tudi  na  domace  pridelke.  Zato  je 
bila  skrbno  zastrazena.  Pri  mitnicah  v  Krasnji,  Lukovici  in 
Trojani  so  bile  takozvane  „vahte"  ali  financne  straze  za  colnino. 
Ako  se  je  tern  strazam  kdo  priblizal,  je  francoski  vojak  zaklical : 
„Qui  vive?"  (Kdo  je?).  Popotnik  je  moral  odgovoriti:  „Bon 
ami".  Z  besedo  :  „Passez!"  ga  je  vojak  pustil  dalje.  Kmetje  so 
se  drug  od  drugega  ucili  teh  besed,  Na  Trojanah  je  bila  glavna 
straza.  Tam  niso  pustili  brez  carine  nic  prenesti,  kar  je  prislo 
iz  Italije:  ne  sira,  ne  riza,  ne  kave,  ne  sladkorja.  Vsak  poizkus 
tihotapstva  je  bil  silno  strogo  kaznovan.  —  Neka  zenska  je 
nesla  hleb  sira  iz  Trsta  crez  Trojane.  Skrila  ga  je  pod  obleko. 
V  Krasnji  so  jo  svarili,  naj  nikar  ne  nosi  sira  v  „kontrobant", 
ker  jo  bodo  Francozi  preiskali  in  vsakega,  ki  ima  za  vec  ko 
5  gold.^  „kontrobanta"  ali  ki  je  5  gold,  ukradel,  ustrele  na 
mestu.  Zenska  je  srecno  prisla  preko  francoske  straze  na  Tro- 
janah, pa  je  na  Vranskem  od  prestanega  strahu  zbolela." 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


Ljudje  stejejo  Francozom  posebno  v  zaslugo,  da  so  v  dezeli 
skrbeli  za  varnost  in  red.') 

Pred  njimi  je  bilo  po  nasih  krajih  mnogo  tatov  in  rokov- 
njacev,  ki  niso  le  napadali  samotnih  potnikov,  ampak  celo  pri 
belem  dnevu  vlamljali  v  hise  in  odnasali,  kar  jim  je  bilo  vsec. 
O  njihovi  predrznosti  se  pripovedujejo  razne  zgodbice:  kako  so 
porezali  vrvice  pri  stenski  uri,  z  njimi  zvezali  kmeta,  potem  pa 
vprico  njega  oropali  hiso,  kako  so  nekega  drugega  za  jezik  k 
mizi  pribili  i.  t.  d. 

Za  francoskiii  vojen  je  to  zlo  se  bolj  naraslo,  ker  sta 
siromastvo  in  podivjanost  zavladali  med  Ijudstvom.  Mnogi 
kmetje  so  tedaj  sli  med  rokovnjace,  ropali  in  plenili,  kakor  so 
drugi  delali  z  njihovim  imetjem. 

Francozi  so  v  kratkem  casu  napravili  red.  Postopali  so 
s  tatovi  in  roparji  kratko,  po  vojnem  pravu.  Kakor  iiitro  je  bilo 
dokazano,  da  je  kdo  ugrabil  za  5  goldinarjev  vrednosti,  so  ga 
usmrtili.  Navadne  roparje  so  obesali  ob  cesti,  zlocinske  kmete 
pa  pred  njihovimi  hisami.  Prepovedano  je  bilo,  obesence  sne- 
mati  in  pokopavati.  Viseti  so  morali,  dokler  niso  razpadli  ali 
jih  .pa  roparske  zivali  niso  raznesle  na  vse  strani.  To  je  bilo 
seveda  kruto  postopanje,  vendar  je  povsod  zavladala  neverjetna 
varnost.  „Clovek  bi  bil  lahko  tedaj  ob  belem  dnevu  cekine  na 
dlani  nosil."  Izgubljeni  denar  je  oblezal  na  tleh,  in  nihce  se 
ga  ni  dotaknil. 

Pa  tudi  s  svojimi  Ijudmi  so  Francozi  strogo  postopali, 
ako  so  se  kaj  pregresili  proti  disciplini.  Marsal  Marmont  je  bil 
izdal  ukaz,  da  vojaki  ne  smejo  nasilno  ravnati  z  Ljubljancani 
in  si  nicesar  s  silo  prisvojiti.  Neki  vojak  se  je  pa  v  pijanosti 
vendar  spozabil  in  je  neki  deklici  —  baje  natakarici  „pri  Ko- 
lovratarju"  pred  skofijo  —  siloma  ugrabil  zlate  uhane.  Deklica 
pogumno  hiti  k  samemu  marsalu,  ki  je  stanoval  nasproti 
gostilne  v  skofiji,  pritozit  se  o  krivici,  ki  se  ji  je  storila.  Na 
Marmontovo  povelje  so  vojaka  takoj  prijeli,  obsodili  na  smrt 
in  ga  ob  senklavski  cerkvi  ustrelili. 

Nasi  fantje  so  vroce  krvi.  In  kadar  pride  do  pretepa,  radi 
sezejo  po  nozu,  da  le  preveckrat  tece  kri.  Ko  je  francoska  vlada 
to  opazila,  je  izdala  ukaz,  da  razen  mesarjev  nihce  ne  sme 
imeti  spicastega  noza,  temvec  morajo  biti  vsi  na  oblo 
bruseni. 

S  koliko  odlocnostjo  so  znali  Francozi  tudi  v  manj  vaznih 
receh  napraviti  red,  prica  sledeca  humoristicna  dogodba : 

Pri  urah  na  Ijubljanskih  zvonikih  je  bil  ze  tedaj  velik 
nered,  kakrsen  je  veckrat  se  dandanes.  Ure  so  kazale  in  bile, 
kakor  je  ze  slucaj  nanesel.  Zvonilo  je  zdaj  prepozno,  zdaj  pre- 

1)  Po  zapiskih  M.  Suhadolceva.  —  O  „rukacih"  v  Hrvatskem  Primorju 
gl.  „Slovana",  1911,  st.  10.  Ilesic. 


Dr.  Josip  Gruden:  Spomini  na  Francoze.  19 

zgodaj.  Posebno  opoldne  ni  bilo  zvonenja  po  cerkvah  ne  konca 
ne  kraja.  To  je  tezko  prenasal  francoski  marsal,  ki  je  stanoval  v 
skofiji.  Opominjal  je  in  zugal,  pa  bilo  je  zaman.  Enkrat  se 
razjezi,  ukaze  poklicati  vse  cerkvenike  v  mestno  hiso  in  vsa- 
kemu  odsteti  po  deset  palic.  In  glej  cuda !  Odslej  so  vse  ure 
bile  ob  istera  casu  in  vsi  zvonovi  ob  istem  casu  zvonili 
poldne. 


V  zivo  je  zadela  francoska  vlada  Ijudstvo  s  svojimi  cer- 
kvenimi  reformami.  Odpravila  je  vse  zapovedane  praznike 
razen  stirih :  Bozicni  dan,  Vnebohod,  Vsi  Svetniki  in  Veliki 
Smaren,  ki  je  bil  Napoleonov  rojstni  dan.  Ob  odpravljenih  pra- 
znikih  je  bilo  prepovedano  vsako  znamenje  slovesnosti :  n.  pr. 
zvoniti  delopust.  Zandarji  so  hodili  okoli  po  hisah  in  Ijudi 
priganjali  k  delu.  Vsa  javna  dela  so  se  morala  opravljati,  kakor 
ob  navadnih  dneh.  Ljudi  so  te  odredbe  zelo  uzalostile.  Tudi 
nekatere  druge  pobozne  navade,  n.  pr.  kajenje  po  hisah  in 
razne  procesije  so  Francozi  prepovedali. 

Vedne  vojske  so  pogoltnile  mnogo  denarja.  Zato  so  se 
tudi  place  iz  drzavne  blagajne  zelo  neredno  izplacevale.  To  so 
obcutili  posebno  duhovniki  po  malih  zupnijah,  ki  jih  je  bil 
ustanovil  cesar  Jozef  II.  in  ki  so  dobivali  kongiuo  iz  verskega 
zaklada.  Trpeli  so  veliko  pomanjkanje,  in  sicer  tern  bolj,  ker  je 
tudi  Ijudstvo  vsled  slabih  gospodarskih  razmer  trla  revscina. 
Tudi  Ijubljanskemu  stolnemu  kapiteljnu  ni  francoska  vlada 
nakazala  nikake  place.  Za  to  pravijo  Ijudje,  da  so  pod  Fran- 
cozom  Ijubljanski  kanoniki  hodili  po  hisah  jest.  —  Enako  se 
je  godilo  tudi  Ijudskim  uciteljem,  ki  jim  vlada  po  celo  leto  ni 
nakazala  place,  tako  da  so  mnogi  zapustili  svoje  sluzbe. 

Za  francoske  vlade  se  je  osnovala  v  Ljubljani  prvikrat 
tajnostna  druzba  prostozidarjev  (framasonov).  V  „Reduti",  ki  je 
stala  na  mestu  sedanje  „Mestne  dekliske  sole",  so  imeli  baje 
svoj  urad  in  svoje  zbiralisce.  Koliko  carovnisko  moc  pripisuje 
Ijudska  domislija  tej  druzbi,  prica  sledece  porocilo :  V  red  fran- 
coskih  prostozidarjev  se  je  dal  vpisati  neki  odlicen  Ijubljanski 
mescan.  To  pa  nikakor^  ni  ugajalo  njegovi  soprogi,  ki  je  bila 
verna,  pobozna  zena.  Sla  je  torej  k  nacelniku  druzbe  in  ga 
silno  prosila,  naj  izbrise  njenega  moza  iz  reda.  Gospod  takoj 
vede  zeno  v  veliko  dvorano,  kjer  so  na  stenah  visele  slike 
vseh  clanov.  Ko  mu  zena  pokaze  svojega  soproga,  potegne 
nacelnik  iz  zepa  samokres  in  prestreli  tisto  sliko  rekoc:  „Tako, 
sem  ga  ze  izbrisal."  Ko  zena  pride  domov,  najde  moza  mrtvega 
s  prestreljeno  glavo(!)" 


20  Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


Ivan  Borstnik,  cerkljanski  mer.^)  Mesto  zupanov 
so  nacelovali  pod  Francozom  posameznim  obcinam  (komunam) 
meri,  ki  pa  so  imeli  vecjo  oblast  nego  oni.  Za  to  vazno  sluzbo 
so  Francozi  izbirali  zaupne  Ijudi,  ki  so  jim  bill  naklonjeni.  Na 
ta  nacin  je  prisel  do  sluzbe  francoskega  mera  v  Cerkljah  na 
Gorenjskem  Ivan  Borstnik. 

Ta  moz  je  bil  doma  i^jRakitne  in  je  bil  necak  tedanjega 
cerkljanskega  dekana  Mihaela  Borstnika.  Ker  je  dekan  Borstnik 
zidal  novo  zupno  cerkev,  se  ni  utegnU  pecati  z  zupnim  gospo- 
darstvom,  ki  je  bilo  zelo  obsezno.  Zupnisce  je  imelo  tri  ze- 
mljisca,  72  podloznih  kmetov,  ki  so  dajali  zupniku  desetino, 
beneficij  Sv.  Tomaza  in  sodno  oblast  nad  118  hisami. 

Zato  je  dal  v  solo  svojega  necaka  Ivana,  da  bi  ga  izobrazil 
za  oskrbnika.  Solal  se  je  Ivan  v  Trstu  in  se  naucil  nemski, 
italijanski  in  nekoliko  francoski,  poleg  tega  pa  se  je  izucil  tudi 
za  geometra,  da  je  razsodil  mejo,  delil  pasnike  in  meril  njive. 
Izprva  je  bil  oskrbnik  zupnijskega  imetja,  pozneje  pa  mu  je 
stric  kupil  hiso  in  zemljisce  v  Cerkljah.  Po  njegovi  smrti  leta 
1801.  je  tudi  podedoval  vse  njegovo  premozenje  in  postal 
imovit  kmet.  Dekan  ga  je  bil  oprostil  vseh  sluznosti,  desetine 
in  tlake,  tako  da  je  bila  Borstnikova  hisa  popolnoma  neodvisna 
in  je  placevala  le  cesarske  davke. 

Do  francoske  vlade  je  Ivan  gospodoval  doma.  Hkrati  je 
bil  zupan  in  notar  cerkljanski.  Pod  Francozi  pa  je  postal  mer, 
ker  si  je  pridobil  njihovo  naklonjenost.  Zgodilo  se  je  namrec 
tako: 

Ko  so  Francozi  ze  zasedli  Ljubljano  in  so  se  cesarski 
umikali  cez  Savo,  je  zasel  od  glavne  francoske  armade  adjutant 
nekega  generala  in  se  izgubil  v  gosti  megli.  Prisel  je  v  pest 
kmetom  iz  vasi  Zaloga,  ki  so  ga  hoteli  najprej  ubiti,  potem  pa 
so  se  premislili  in  ga  vedli  k  zupanu  Borstniku  v  Cerklje,  da 
ukrene,  kar  se  mu  zdi  potrebno.  Adjutant  je  ostal  pri  zupanu 
cez  noc.  Zjutraj  zgodaj  pa  ga  je  peljal  zupanov  hlapec,  skritega 
na  vozu  slatpe,  ki  je  bila  namenjena  cesarskim  vojakom,  in  ga 
izpustil  pri  Crnucah  k  Francozom.  —  Ko  so  Francozi  zasedli 
Gorenjsko,  je  prisel  isti  adjutant  z  vojaki  v  Cerklje  in  se  ustavil 
pri  Borstniku.  Povedal  je,  da  bi  bil  vsak  deseti  kmet  ustreljen, 
ako  bi  se  njemu  zgodilo  kaj  zalega.  Zato  se  imajo  kmetje  le 
svojemu  zupanu  zahvaliti,  da  so  se  pri  zivljenju. 

S  posredovanjem  tega  adjutanta  je  bil  Ivan  Borstnik  od 
francoske  vlade  imenovan  za  mera  cerkljanskega.  V  tej  sluzbi 
je  moral  v  nedeljo  pred  cerkvijo  Ijudstvu  citati  vse  vladne 
ukaze  in  mu  jih  tolmaciti.  Napravil  je  tedaj  na  stari  cerkveni- 
kovi  hisi  hodnik  in  od  tod   oznanjal   dekrete   francoske   vlade. 


*)  Sporocil  Iv.  Borstnik,  ucitelj  v  pok. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze.  21 

Pod  hodnikom  je  stala  straza  dvajsetih  moz,  ki  ga  je  vojasko 
pozdravila,  kadar  je  prisel  in  odsel.  Tudi  je  imel  oblast,  Ijudi 
porocati  in  take,  ki  so  se  pregresili  zoper  francoske  naredbe  in 
postave,  obsoditi  in  v  24  urali  ustreliti.  Borstnik  je  ostal  mer 
V  Cerkljah,  dokler  so  bili  Francozi  pri  nas. 


Tezko  si  je  napraviti  jasno  sodbo  o  razmerjuFran- 
cozov  do  prebivalstva,  ki  je  bilo  deloma  prijazno,  deloma 
pa  sovrazno.  Porocila  si  v  tej  tocki  zelo  nasprotujejo. 

Mnogi  hvalijo  Francoze,  da  so  bili  prijazni,  pravicni  Ijudje, 
ki  so  se  obzirneje  in  pametneje  vedli,  kakor  nasi  cesarski  vojaki. 
Zahtevali  so  sicer  od  kmetov  zivila,  pa  vse  dobro  placali.  — 
Drugi  zelo  tozijo  nad  njihovo  nasilnostjo  in  krutostjo,  ces,  da 
so  ropali,  kar  jim  je  prislo  v  pest,  celo  otroke  morili,  jetnike 
konjem  za  rep  privezovali  i.  t.  d.  Tu  je  pac  razlocevati  med 
vojnim  stanjem  in  poznejso  dobo  miru. 

Za  vojske  in  uporov  1.  1809.  je  bilo  razmerje  z  obeh 
strani  sovrazno.  Prislo  je  do  nasilstev,  ropov  in  pobojev. 
Vendar  je  splosno  francoska  vojska  ohranila  dobro  disciplino 
in  pri  vsej  strogosti  vojnega  prava  njeni  poveljniki  poudarjajo 
„ozire  na  humaniteto". 

Naravno  je,  da  so  bili  Francozi  proti  prebivalstvu  v  dezeli 
skrajno  previdni.  Kadar  so  jedli  v  kaki  hisi,  so  postavili  v  kot 
gospodarja,  gospodinjo,  domacega  sina  ali  hcer,  ki  je  morala 
od  vsake  jedi  najprej  sama  pokusiti .  Prav  tako  so  ravnali, 
kadar  so  pili  v  gostilni.  Bali  so  se  namrec  —  zastrupljenja. 

Med  Ijudstvom  krozi  mnogo  zgledov  francoske  osabnosti 
in  predrznosti.  Omenil  sem  ze,  kako  so  v  Beli  Krajini  morali 
domacini  prenasati  cez  reko  vojake.  V  kamniskem  okraju  pripove- 
dujejo,  da  je  nekje  francoski  oficir  prisel  v  hlev,  pokazal  na  naj- 
lepse  tele  in  rekel:  „Jezik  tega  teleta  mi  pripravite  za  kosilo!"  — 
Najbolj  pa  je  znana  po  Gorenjskem  neka  druga  epizoda:  V 
kmetski  hisi  so  se  bili  nastanili  francoski  vojaki.  Eden  izmed 
njih  se  uleze  v  zibel  in  ukaze,  naj  ga  gospodar  ziblje.  Hudo- 
musni  Gorenjec  se  ni  branil  in  hladnokrvno  zibal  prevzetneza, 
zraven  pa  pel:  „Vsaka  rec  le  en  cajt  trpi."  Naenkrat  krepko 
zaziblje,  da  se  je  vojak  zvrnil  na  tla.  —  Ne  vem,  koliko  je 
resnice  na  tej  pripovedki,  ki  jo  je  videti  veckrat  naslikano  na 
koncnicah  cebelnih  panjev,  gotovo  pa  dobro  izraza  misljenje  ~ 
Ijudstva,  ki  se  je  ob  raznih  nadlogah  tolazilo  s  tern,  da  jib 
iDode  kmalu  konec. 

Mnogo  tezav  je  napravljala  razlika  jezika.  Ljudstvo  je 
tezko  umelo  svoje  nove  goste  s  Francoskega.  Treba  jim  je  bilo 
uporabljati  razne  geste,  simbole  in  druga  nazorna  sredstva,  da 
so  Ijudstvu  dopovedali,  kaj  hocejo.  Vendar  je  prislo  do  raznih 


22     •  Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


smesnih  konfliktov  In  pomot.  Tudi  takih  spominov  je  se  mnogo 
med  IJLidstvom  ohranjenih. 

Naj  jih  nekaj  tu  navedem! 

Na  Dolenjski  Cesti  je  bila  poleg  mitnice  namescena  fran- 
coska  straza,  da  je  nadzirala  prihajajoce  in  odhajajoce.  Neki 
semanji  dan  je  prislo  po  cesti  vec  Dolenjcev,  ki  so  nesli  lazna 
zivila  V  Ljubljano  na  prodaj .  „Qui  vive  (Kdo  je?)",  zaklice 
straznik.  „Ej,  mi  smo  mi,  pisceta  nesemo,"  odgovori  eden  za 
vse.  „Passez!"  (Pojdite  dalje!).  Kmet  je  mislil,  da  ga  vojak 
klice  na  korajzo,  ces:  pa  se  —  udarimo!  Zato  odgovori:  „Ej 
pa  se  nocemo,  gremo  rajsi  nazaj." 

V  Cerkljah  sta  bila  pri  nekem  krojacu  nastanjena  dva 
francoska  vojaka,  Zahtevala  sta  z  gestami  jedi  in  pijace,  grozec: 
„Ce  ne  —  pa  kaput  (Te  ubijeva)".  Moz  jima  je  vesel  postregel 
z  jedjo  in  pijaco  rekoc:  „Le  jejta  in  pijta,  jutri  bo  pa  kaput, 
saj  strgana  sta  res  reveza."  Mislil  je,  da  pomeni  „kaput"  suknjo. 
Francoza,  ki  sta  besede  po  svoje  umela,  sta  se  pa  spogledala 
in  takoj  hitela  meru  pravit,  ces,  da  cakajo  cesarski  in  da  jih 
bodo  jutri  napadli.  Mer  je  poklical  krojaca  in  pojasnil  zmoto. 
Vsi  so  se  na  to  od  srca  smejali.  Francoza  pa  sta  krojaca  po- 
trepljala  po  rami  rekoc:  „Kaput  dal  Napoleon," 

Nekoc  je  prijahal  v  vas  francoski  konjik  in  izpraseval 
Ijudji:  Wo  sind  kaiserlich?"  Ljudje  ga  niso  razumeli,  kaj  hoce 
imeti.  Le  neki  starec  mu  odgovori:  „Tam  doli  za  grabnom  so 
sami  kajzarji."  Povedal  je  to  glasno  in  pokazal  proti  dolenjemu 
koncu  vasi,  kjer  so  res  sami  „kajzarji"  stanovali.  Francoz  pa 
se  ustrasi,  obrne  konja  in  oddirja. 

V  Ijudskih  sporocilih  o  Francozih  imajo  posebno  veliko 
vlogo  ugrabljene  blagajne  in  zakopani  zakladi. 
Gotovo  je,  da  so  se  v  tedanjih  burnih  casih  velikokrat  vrsili 
napadi  na  vojaske  blagajne,  prav  tako  je  resnicno,  da  so  do- 
macini  kakor  Francozi  v  sili  veckrat  svoj  denar  zakopali.  Vendar 
je  Ijudska  domisljija  te  dogodke  zelo  pomnozila  in  ve  pripo- 
vedovati  o  napadih  na  tem  in  onem  kraju.  Mnogim  podjetnikom, 
ki  so  prevazali  blago  ali  preskrbovali  zivila  za  francosko  ar- 
mado  in  si  tako  opomogli,  podtikajo  ljudje,  da  so  obogateli  z 
ugrabljenim  francoskim  denarjem.  Zato  je  v  posameznih  slucajih 
tezko  lociti,  koliko  je  na  pripovedki  resnice  in  koliko  izmisljotine. 

Razen  ze  omenjenih  napadov  v  Crnem  Grabnu  in  Bell 
Krajini,  ki  sem  jih  omenil,  se  tudi  precej  soglasno  poroca  o 
slicnih  atentatih  med  Razdrtim  in  Postojno  in  na  Savi  pri  Litiji. 

O  poslednjem  sledece:^)  Francozi  so  se  posebno  trudili, 
da  bi  dvignili  plovbo  po  Ljubljanici  in  Savi.  Zato  so  napravili 
posebno  komisijo,  ki  je  imela  izdelati  nacrte  za  regulacijo  teh 


')  Sporocil  Iv.  Perme,  zelez.  mojster  v  pok. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze.  23 


rek  in  odstraniti  zadrzke  nameravanega  brodarstva.  Po  zglcdu 
poste  na  kopnem  so  uvedli  tudi  postno  ladjo,  ki  je  prevazala 
blago  in  Ijudi  iz  Zaloga  v  Sisek.  Tudi  vojaki  so  cesto  rabili 
to  prometno  progo.  Podjetniki  iz  Litije,  Zaloga,  Radec  pa 
so  prevzemali  prevazanje.  Neki  podjetnik  iz  Litije  je  hotel  to 
priloznost  po  svoje  izkoristiti.  Ko  so  enkrat  vozili  po  Savi 
vojni  inaterijal  in  vojno  blagajno,  so  njegovi  brodniki  spre- 
mljajoce  francoske  vojake  upijanili,  potem  s  podjetnikom  vred 
blagajno  izpraznili  in  z  denarjem  pobegnili.  Vojaki  so  bili  strogo 
kaznovani,  toda  krivcev,  ki  so  si  z  denarjem  dobro  opomogli, 
niso  dobili  v  pest. 

Resnicno  je  tudi,  da  je  bila  na  holmu  Sv.  Katarine  pri 
Bledu  zakopana  zelezna  skrinjica  z  veliko  svoto  denarja 
in  mnogimi  dragocenostini .  L.  1860.  so  prisli  trije  Tol- 
minci  crez  Baco  na  Bled  in  na  podlagi  nekili  nacrtov  in 
popisov  ondi  kopali.  Odsli  so,  ne  da  bi  se  vedelo,  ce  so  kaj 
dobili.  Za  stvar  se  je  pricela  zanimati  tudi  gosposka.  Bile  so 
preiskave  v  Radovljici,  Kanalu  in  Gorici.  Zvedelo  se  je  le  toliko, 
da  je  1.  1812.  neki  francoski  general  tamkaj  zakopal  mnogo 
denarja  in  dragocenosti.  Tolminci  so  zvedeli  o  zakopanem  za- 
kladu  po  neki  zenski,  ki  je  bila  znana  z  generalom.  Pripovedujejo 
tudi,  da  so  dobili  skrinjico,  ki  je  bila  prav  plitko  zakopana  pri 
stopnici,  ki  drzi  v  cerkveno  lopo.  Od  takrat  so  ze  mnogi  drugi 
kopali  za  skritimi  zakladi.  Videti  je  dokaj  jam  okoli  starodavne 
cerkvice  na  Homu.  Vender  jim  sreca  ni  bila  mila. 

Slicen  dogodek  se  je  zgodil  tudi  pri  ,,Bezjem  Gradu"  ob 
Dunajski  Cesti  v  Ljubljani.  Poleg  tega  poslopja  se  je  nekdaj 
siril  velik  vrt.  Nekaj  let  po  odhodu  francoskih  cet  obisce  tuj 
gospod  lastnika  tega  posestva  in  se  mu  predstavi  kot  potnik 
s  Francoskega,  ces,  da  mu  je  njegov  rojak,  ki  je  kot  \isji 
castnik  bival  dalj  casa  v  Ljubljani,  pogosto  hvalil  to  mesto  in 
tudi  vrt  za  ,,Bezjim  Gradom".  Zato  prosi  dovoljenja,  da  si  sme 
vrt  ogledati.  Posestnik  je  tujcu  to  rad  dovolil,  in  veckrat  so  ga 
videli  domaci,  ko  je  setajoc  po  vrtu  ogledoval  to  in  ono.  Ne- 
kega  jutra  pa  so  pod  nekim  drevesom  sredi  vrta  opazili  precej 
vfeliko  jamo.  Ko  si  to  drevo  natancneje  ogledajo,  zapazijo,  da 
je  bilo  ovito  z  medeno  zico.  Iz  vsega  se  je  dalo  sklepati,  da 
je  francoski  castnik  nekdaj  tamkaj  zakopal  dragocenosti,  drevo 
zaznamoval  in  svojega  mlajsega  rojaka  natanko  poucil,  kje  mu 
je  iskati  zakopanega  denarja.  Temu  pa  se  je  posrecilo  zaklad  najti 
in  odnesti. 

Taki  dogodki  so  se  bolj  razvneli  Ijudsko  domisljijo,  ki 
je  sanjala  o  francoskih  zakladih,  skritih  po  raznih  krajih. 
Nekatera  porocila  se  citajo  kakor  pravljice,  ces,  ,,da  je  zaklad 
skrit  tarn,  kjer  taste  lipa  s  stremi  vrhovi,  pa  da  se  je  zacela 
tresti  gora,  ko  so  ga  hoteli  dvigniti". 


24  Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 

Med  spomine  na  Francoze,  ki  jih  imamo  v  dezeli,  mo- 
ramo  pristevati  tudi  nekatere  rodbine,  ki  so  francoskega  poko- 
lenja.  Marsikateri  obrtnik  in  trgovec  je  prisel  za  Napoleonove 
vlade  V  Ilirijo,  vzljubil  kraj  in  Ijudi  in  se  tu  nastanil  za  vedno. 
Tudi  nekaj  vojakov  je  po  odhodu  francoske  posadke  tu  ostalo. 
Prizenili  so  se  v  krfietske  hise,  kjer  njihovi  potomci  se  sedaj 
gospodarijo. 

Francoskega  pokolenja  so  v  kamniskem  okrajo  rodbine 
Abe  in  Botje.  V  Ljubljani  so  bili  se  pred  nekaterimi  desetletji 
znani :  Charles  (graver  na  Starem  Trgu),  Francois,  Jean;  na 
Stajerskem :  Renier.  Omeniti  je  tudi  F.  Fetticha-Frankheima, 
deda  mnogih  se  zdaj  na  Kranjskem  zivecih  potomcev.  Bil  je 
lodom  iz  Strasburga  v  Alzaciji  in  je  kot  uradnik  drzavnega 
knjigovodstv^a  v  Iliriji  jako  uspesno  posredoval  med  tujimi  zma- 
govalci  in  Ijubljanskimi  mescani.^) 

Drugi  francoski  spomeniki  so  med  narodom  cedalje  bolj 
redki.  Pred  desetletji  se  je  nasla  se  tu  in  tarn  kaka  Napoleonova 
soha  ali  slika.  Posebno  priljubljena  je  bila  slika  ,,princa  Lulu" 
(Napoleonovega  sina),  cigar  rojstvo  se  je  po  vsej  Iliriji  zelo 
slovesno  praznovalo.  Naslikan  je  bil  z  lepimi,  plavimi  kodri, 
ki  so  bili  spredaj  lepo  razdeljeni  in  pocesani.  Imel  je  modro, 
zametovo  suknjico  s  sirokim,  zobcastim ,  nabranim  in  nazaj 
polozenim  ovratnikom.  Pri  doprsni  podobi  se  je  spodaj  videlo 
tudi  malo  pasu  in  meca. 

Razen  tega  hranijo  se  tu  in  tarn  kako  sablo,  noz,  fran- 
coski obcinski  grb  in  razne  listine.  Tudi  izpricevala  ilirskih 
giinnazij  in  licejev  so  se  precej  pogosta-).  Druge  zanimivosti 
so  ze  davno  zbrane  v  dezelnem  muzeju. 


1;  Glej :  Spomenica  ob  dvestoletnici  ursulinskega  samostana  v  Ljubljani 
str.  39.  —  Poroca  se  mi,  da  so  tudi  stajerski  Frangesi  potomci  ..Francozov". 
Frangesi  so  tudi  na  Hrvatskem  in  v  Banatu;  v  Banatu  so  tudi  Masoni,  Grand- 
zani  in  Burzeti.  Ilesic. 

-')  G.  visji  zivinozdravnik  Josip  Nikolaj  Sadniker  v  Kamniku  hrani 
sledece  spomenike  iz  franc,  dobe :  Kovinski  pecat,  ki  so  ga  pritiskaii  mesto 
kolkov.  V  sredi  sedi  klasicna  zena  s  celado  na  glavi,  poleg  nje  grb  s  franc, 
odom.  Zgoraj  na  levem  robu  nadpis:  „IIirie".  Par  sabelj,  kup'.jenili  od  kmetov 
kamniske  okolice  z  napisom  francoske  firme.  —  Lesen  obcinski  grb  ov'alne 
oblike,  70  cm  visok ,  na  katerem  so  z  rimskimi  stevilkami  zaznamovane 
kohorte.  Spodaj  napis :  „De  maire  de  Commune  de  Vodiz".  —  Lesen  pozlacen 
francoski  oreL  —  Ura  iz  istega  casa,  ki  jo  nosi  na  razpetih  perutih  enoglavi 
francoski  oreL  —  G.  Potokar  v  Kamniku  ima :  Nekaj  nemskih  in  francoskih 
listin.  „Passeport  a  1'  etranger  (Potni  list)",  ki  ima  za  glavo  francoski  grb. 
Zraven  je  pritisnjen  cm  avstrijski  ore!  za  15  kr.  Izdan  je  bil  ,,20  mars  1811. 
za  nekega  Jaques  Schaffer"  iz  Kamnika.  Podpisani  so :  ,,Le  Comissaire  General 
de  Police"  in  „Le  secretaire  general  de  la  Carniole".  —  Gospa  Marija  Stele 
V  Kamniku:  Obrtni  patent  iz  1.  1811. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze.  25 


Boji  leta  1813. 

Zadnji  spomini  na  Francoze  so  zdruzeni  z  velikimi  boji, 
ob  katerih  se  je  zrusila  njihova  oblast  nad  Ilirijo.  Italijanski 
podkralj  Evgen,  Napoleonov  pastorek,  je  tedaj  branil  francosko 
postojanko  proti  avstrijskim  cetam.  Evgenova  vojska  je  prodi- 
rala  cez  Pontebo  in  Ljubljano  proti  severu,  docim  so  Avstrijci 
iz  Celovca  in  Celja  izkusali  vdreti  v^  Kranjsko.  Ob  celi  liniji 
Karavank  so  se  tedaj  vneli  krvavi  boji ,  ki  so  se  zivo  v 
Ijudskem  spominu.^) 

General  Belotti  je  dobil  od  podkralja  Evgena  povelje, 
haj  se  polasti  Ljubelja.  Branila  ga  je  le  kompanija  lovcev 
pod  stotnikom  Molom,  ki  so  napravili  okope  v  „Hudinovih 
klancih"  pri  Trzicu.  Devetindvajsetega  avgusta  je  bilo  naenkrat 
V  Trzicu  vse  polno  francoskih  vojakov,  ki  so  bill  pa  vecinoma 
Italijani.  Tedanji  mer  trziski,  ki  se  je  pisal  von  Wiederkehr, 
jim  je  moral  pokazati  pot  in  podati  popis  Ljubelja.  Pogumno 
naskocijo  avstrijsko  postojanko.  Lovci  so  bill  zavarovani  za 
„stuci,"  kakor  stolp  visokimi  skalami  in  so  izza  njih  posiljali 
morilne  svincenke  v  goste  trume  napadovalcev.  A  vedno  se  je 
ponavljal  njihbv  klic:  „Avant!  Avant!"  (Naprej).  Tedaj  so 
zaceli  cesarski  hlode  in  skale  doli  valiti ,  ki  so  napravljale 
velike  dree  v  irancoskih  cetah.  Odlocilen  je  bil  padec  nekega 
visjega  oficirja,  ki  ga  je  ustrelil  avstrijski  lovec  izza  skale. 
Zdaj  so  se  francozi  spustili  v  beg.  Zvecer  so  pripeljali  v  Trzic 
vse  polno  ranjencev,  ki  so  Ijudem  kar  v  rokah  umirali.  Po 
vseh  hisah  so  morali  pripravljati  obveze  za  ranjence.  „Ko  so 
pri  posameznih  odelkih  klicali  imena  vojakov,  tedaj  se  je  zgo- 
dilo,  da  je  stotnik  klical  po  petdeset  imen,  pa  se  je  komaj 
eden  oglasil.  Vsi  drugi  so  padli." 

Za  Ljubeljem  se  je  vnel  srdit  boj  za  mesto  Kranj. 
Avstrijska  vojska  je  gnala  bezece  Francoze  iz  Trzica  proti 
Kranju.  General  Belotti  se  je  moral  umakniti  crez  Savo  proti 
Medvodam,  pa  dobil  je  od  podkralja  Evgena  povelje,  naj 
zopet  zasede  Kranj.  Zdaj  se  je  pricel  hud  boj  za  vazno  posto- 
janko. Francozi  so  z  „Gasteja"  obstreljavali  mesto.  Kranjci  so 
poslali  vso  zivino  na  Rupo  in  v  druge  vasi.  Sami  pa  so  se 
poskrili  po  kleteh.  Francozom  je  bilo  tem  tezje  zajeti  mesto, 
ker  so  bill  sami  prej  podrli  most  cez  Savo.  Treba  je  bilo  torej 
reko  prebresti  in  preplavati.  Pri  Majdicevem  mlinu  so  morali 
lesti  crez  kolesa.  Tedaj  pa  je  eden  mlinarjev  spustil  vodo, 
kolesa  so  se  zacela  vrteti  in  mnogo  vojakov  je  bilo  pokoncanih. 
Trikrat  so  Francozi  napad  ponovili.  Slednjic  se  jim  je  2.  sep- 
tembra  posrecilo  vzeti  Kranj. 


')  Zapisal  Fr.  Stele. 


26  Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 


Belotti  je  po  srecno  izvrsenem  napadu  takoj  hitel  po 
levem  bregu  Save  proti  Cernucani,  da  zasede  most  in  varuje 
prehod  cez  reko  tja  do  Zaloga.  Toda  tu  ga  je  zadela  usoda. 
— -  Avstrijska  vojska  pod  generalom  Folseisotn  mu  je  prisla 
naproti  iz  savinjske  doline  preko  Trojan  in  Brda.  Na  velikem, 
prostranem  polju,  ki  se  razteza  med  Mengsem,  Komendo  in 
Holmcem,  trcita  sovraznika  skupaj.  Ljudje  imenujejo  to  bitko 
po  neki  mali  vasi  ob  potoku  Psata   „boj  pri  Mostah".') 

Francozi  so  dosli  iz  Kranja  preko  Cerkelj  in  se  razsirili 
med  Mostami  in  Mengsem,  docim  so  „cesarski"  zasedli  Holmec, 
yisave  okoli  Kriza  in  Drnovo  (pusto  pesceno  polje  med  Krizem, 
Smarco  in  Kamnikom).  Bilo  je  osmega  septembra,  na  Mali 
Smaren.  Boj  se  je  pricel  s  topovi,  ki  so  obsipali  s  kroglami 
zlasti  krisko  grascino  in  Holmec.  Veliko  radovednega  Ijud- 
stva  iz  Kamnika,  Blagovice,  Crnega  Grabna  in  druglh  sosednih 
krajev  se  je  zbralo  po  teh  visavah,  da  gledajo  krvavi  prizor. 
Avstrijcem  se  je  posrecilo,  obiti  levo  francosko  krilo  in  s  strani 
napasti  Belottijeve  cete.  Pri  „krvavem  znamenju"  je  bil  boj 
posebno  srdit.  Veliko  oficirjev  je  padlo.  Odlocilno  pa  je  bilo 
za  bitko,  da  je  padel  general  Belotti  sam.  Ustreljen  je  bil  pri 
„Bostjanovem  kozolcu". 

Ljudska  porocila  pripisujejo  srecen  izid  te  bitke  pomoci 
Matere  bozje  na  Holmcu,  ker  se  je  bila  prav  na  njen  praznik, 
ki  so  ga  Francozi  odpravili. 

„Nasih  je  bilo  malo,  Francozov  se  je  pa  kar  trio.  Cesarski 
general  je  pa  rekel :  „Le  nic  se  ne  bojte,  dokler  je  na  Holmcu 
Mati  bozja."  —  Nasi  so  imeli  na  Holmcu  v  cerkvi  maso,  dva 
oficirja,  ki  sta  stregla,  sta  svoje  sable  na  oltar  v  kriz  polozila, 
molila  in  prosila  Marijo  za  pomoc.  Po  niasi  sta  ukazala 
svojim  vojakom,  iti  okoli  cerkve.  Bilo  jih  je  le  200  (!),  Francozi 
pa  so  mislili,  da  jih  je  silno  mnogo,  ker  so  vedno  marsirali 
po  gricu  in  so  bill  zelo  prestraseni.  —  Ko  so  se  priceli  ooje- 
vati,  se  je  od  Holmca  sem  kar  bela  meglica  potegnila  in  padla 
na  Francoze,  Zato  so  zaceli  bezati,  kolikor  je  kdo  mogel. 
In  ko  so  francoski  konjeniki  naskocili  nase  na  Holmcu,  so  se 
konjem  kar  noge  vdirale  v  zemljo,  da  niso  mogli  naprej-).  — 
Tudi  pri  Sv.  Mavriciju  v  Smarci  so  se  tisti  dan  kar  naprej 
brale  mase  in  on  je  napravil,  da  so  Francozi  vse  polno  nasih 
vojakov  videli  in  zato  zbezali." 

Tudi  s  to  bitko  je  zdruzena  zgodba  o  neki  vojni  kasi. 
„Francoski  general  je  spravil  svojo   kaso  v  Mengsu    „pri  Kra- 


')  Dimitz  (Geschichte  Krains  IV.  368.)  pravi  kratko,  da  je  bil  Belotti 
„pri  Utiku"  zajet,  ranjen  in  ujet.  Ljudska  porocila  o  tej  bitki  so  mnogo  na- 
tancnejsa.  Sledece  po  zapiskih  g.  Frana  Steleta. 

'')  Slicne  poteze  se  nahajajo  v  pripovcdkah  o  turskih  bojih  in  so 
menda  od  tamkaj  povzete. 


Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze.  27 

marju",  ces,  da  jo  hoce  potem  vzeti  s  seboj,  ko  se  vrne  iz 
bitke.  Bezeci  Francozi  so  raje  vrgli  kaso  v  vodnjak,  da  bi  jo 
skrili.  Ko  so  pa  vodnjak  cistili,  so  Kramarjevi  dobili  kaso  in 
obogateli."   — 

Za  Francoze  je  bilo  usodno,  da  se  je  tudi  Ijudstvo  po- 
stavilo  na  stran  Avstrijcev,  videc,  da  je  prisla  ura  odlocitve. 
Kmetje  okoli  Trzina  so  se  dvignili,  napadli  francoske  cete  na 
begu  in  nekaj  vojakov  pobili.  Se  sedaj  stoji  v  Trzinu  stiri- 
oglata,  na  steber  pribita  tabla  z  ravno,  malo  stresico,  ki  spominja 
na  ta  dogodek.  Naslikana  sta  dva  Francoza  v  belih  oblekali. 
Eden  se  ravno  obraca,  drugi  pa  pobija  kmeta,  ki  lezi  na  tleh. 

Slicni  boji,  ce  prav  v  majsem  obsegu,  so  se  vrsili  se 
nize  doli  ob  Savi,  okoli  Litije  in  Zaloga. 

„Avstrijci  so  se  bili  utrdili  na  desnem  bregu  Ljubljanice 
vrh  kaselskega  hriba,  kjer  je  se  videti  okope.  Od  tu  so  ob- 
streljavali  Francoze,  ki  so  se  zbirali  okoli  Zaloga,  in  jih  tudi 
porazili.  V  tern  boju  je  bil  neki  visji  francoski  castnik  zvijacno 
ustreljen.  Zgodilo  se  je  tako :  Oddelek  francoskih  vojakov  je 
bil  nastanjen  blizu  „kanala",  kjer  so  pristajale  ladje,  njihov 
poveljnik  pa  v  gostilni  sedanje  Lovrenckove  hise  st.  22 ,  in 
sicer  na  onem  koncu  hise  proti  Ljubljanici,  kjer  se  skozi  okna 
vidi  na  bliznje  bribe.  Avstrijci  —  bili  so  Hrvati  —  so  se  z 
natakarico  dogovorili,  da  je  pri  vecerji  sveco  tako  na  mizo 
postavila  pred  castnika,  da  ga  je  bilo  z  bliznjega  hriba  videti 
skozi  nezagrn}eno  okno.  Nato  so  top  tja  namerili,  ustrelili  in 
tudi  dobro  zadeli.  —  Sledove  tega  boja  je  bilo  se  dolgo  videti 
na  poslopjih  v  okolici.  Tudi  grobovi  padlih  vojakov  so  tamkaj 
zelo  mnogostevilni.')" 

Nic  bolje  kakor  njegovim  generalom  ob  Savi,  se  ni  godilo 
podkralju  Evgenu  na  Dolenjskem.  Tu  so  prodirali  Hrvati  pod 
generaloma  Miljutinovicem  in  Rebrovicem  proti  Ljubljani.  Sam 
Evgen  jim  je  sel  nasproti,  da  bi  jih  vrgel  nazaj,  toda  godila 
se  mu  je  slaba.  Pri  Smarju  je  prislo  do  velikih  bojev,  o  katerih 
Ijudje  sledece  pripovedujejo."-) : 

„Francozi  so  imeli  zasedeno  Ljubljano,  docim  so  nasi 
prisli  z  doljne  strani.  Tudi  cesto  iz  Ljut)ljane  do  Smarja  so 
imeli  dobro  zastrazeno.  Vsak  dan  so  tu  jezdile  francoske  cete. 
Ljudje  so  rekli  tern  jezdecem  „grivarji",  ker  so  imeli  velike 
grive  na  celadah. 


')  V  gostem  borovem  gozdicu  na  juzni  strani  obzidja  dezelne  blaznice 
na  Studencu  je  tudi  se  ohranjen  nel<i  grobni  spomenik,  ki  je  pa  iz  prejsnje 
dobe.  Na  stirivoglati  piramidi  je  sledeci  napis:  „Den  ijiedern  Kriegern  ver- 
schiedener  Nationen,  welche  im  Notspitale  zu  Kaltenbrunn  starben  und  hier 
der  ewigen  Ruhe  geniessen.  1800."  Spomenik  je  dal  postaviti  posestnik  fu- 
zinske  grascine,  g.  Simonetti. 

^)  Sporocil  dr.  Ivan  Lah. 


28  Dr.  Josip  Gruden :  Spomini  na  Francoze. 

Vzlic  temu  skrbnemu  nadziranju  so  se  prerinili  avstrijski 
vohuni  V  Ljubljano.  Najbolj  zvit  je  bil  neki  „pomarancar"  iz 
Lanisc.  Nalozil  je  solato  in  druge  zelenjave,  sel  crez  Barje  do 
Ljubljanice,  od  tarn  pa  se  je  po  colnu  peljal  v  mesto.  Vsi  so 
mislili,  da  je  iz  Krakova.  Natancno  si  je  ogledal  francosko 
posadko,  ponoci  zopet  po  colnu  odsel  iz  mesta  in  se  odpravil 
naravnost  k  avstrijskemu^  generalu  v  Visnjo  Goro.  Za  vsako 
sporocilo  je  dobil  cekin.  Se  v  poznejsih  letih  se  je  rad  pobahal 
s  temi  nevarnimi  podjetji,  ces,  „pa  me  le  niso  dobili." 

Dvanajsti  dan  septembra  je  podkralj  Evgen  s  svojo  armado 
sel  proti  Smarju.  —  Francozi  so  se  utaborili  ob  „Zaloskem 
hribu,"  med  Drglerijo  in  Glinkom.  Hrvati  so  jih  ponoci  na- 
padli.  Ker  so  bili  napadovalci  v  hosti  dobro  zavarovani,  Francozi 
pa  na  gricu  ognju  izpostavljeni,  je  teh  zelo  mnogo  padlo.  Sam 
podkralj  se  je  razjokal,  ces,  najboljse  Ijudi  so  mi  pobili.  V 
Zelenikah  lezi  pokopanih  cez  tri  sto  Francozov.  Ob  stezi  iz 
Smarja  na  Grmisce  stoji  kapelica  v  spomin  na  ta  veliki  grob. 
Na  polju  okoli  Zaloga  in  Drglerije  pa  kmetje  se  danes  izorjejo 
mnogo  krogel  in  odlomkov  raznega  orozja,  ki  spominjajo  na 
to  bitko.  Po  teh  porocilih  soditi,  je  bila  bitka  pri  „Zaloskem 
hribu"  najvecji  boj,  kar  jih  je  bilo  1.  1813.  na  Kranjskem. 

Toliko  Ijudska  porocila  o  bojih  1.  1813.  Odlocitev  se  je 
izvojevala  drugod.  Podkralj  Evgen  se  je  proti  koncu  meseca 
septembra  odlocil,  se  umakniti  iz  Ilirije,  ker  mu  je  avstrijski 
poveljnik  Hiller  preko  Tirolske  hotel  priti  za  hrbet,  S  tem  je 
bilo  konec  francoskega  gospodstva. 

Ljudje  pravijo,  da  so  Francozi  napravili  „zelezna  pisma", 
da  jih  ne  bode  vec  nazaj,  ker  se  jim  je  slabo  godilo  pri  nas. 

Spisu  g.  dr.  Grudna  naj  tu  dodam  se  sledece: 

Dr.  Val.  Zarnik  pise  v  „Slov.  Narodu"  z  due  6.  apr.  1871  v  clanku 
„Pad  Francoske  in  Slaveni" :  „Da  ima  pa  res  francoski  narod  vece  simpatije 
nego  kteri  drugi  tuji  narod  med  nami  Slovenci,  ne  le  samo  pri  izobrazenih, 
temuc  tudi  med  prostim  nasim  narodom,  posebno  pri  kranjskih  kmetih,^  dokaz 
so  nam  temu  spomini  iz  casov  prve  republike  in  prvega  Napoleona.  Se  dan- 
danes  ti  navduseno  sem  ter  tje  kak  starcek  pripoveduje,  kako  uljudni,  dobri, 
postrezni  in  pravicoljubni  ljudje  so  bili  Francozi." 

Zagrebski  dopisnik  „Slovenskega  Naroda"  (30.  dec.  1871)  pripoveduje 
sledece:  „lz  casov  francoskih  vojsk  pripoveduje  se  pri  nas  sledeca  burka : 
Ko  je  Napoleon  rekel :  „llirija  vstan'"  ter  je  pod  Ljubljano  kot  glavno  mesto 
postavil  vse,  kar  je  onostran  Save  doli  do  Siska  in  tja  do  Senja,  ustavljali 
so  se  temu  zlasti  Turopoljci.  Prislo  je  med  njimi  in  Francozi  do  praskanja. 
Francozje  so  hteli  namrec  Turopoljcem  njih  zastavo  vzeti.  Turopoljski  bar- 
jaktar  ruval  in  pipal  se  je  dolgo  z  nekim  francoskim  grenadirjem  za  zastavo. 
Dolgo  sta  se  brez  vspeha  sem  ter  tje  suvala.  Nobeden  ni  bil  drugemu  kos. 
Francozje  in  Turopoljci  stali  so  okolo  onih  dveh  ter  cakali  „boja  kon'c",  kakor 
pravi  slov.  narodna  pesem,  kar  se  nenadoma  eden  Turopoljcev  oglasi  rckoc  : 
,,Juric !  pusti  Francozu  zastavu,  mi  jih  imamo  vu  Lukavcu  gradu  jos  tri !"  Barjaktar 
Juric  si  je  te  besede  k  srcu  vzel  ter  je  res  Francozu  dragovoljno  zastavu  pre- 
pustil,  ki  jo  baje  se  denes  nekde  na  Francoskem  kazejo."     Dr.  Fr.  IleSic. 


Korespondenca 
med  Presernom  in  Vrazom. 

Priobcil  Fr.  Kidric. 


Se  dr.  Br.  Drechsler')  in  prof.  dr.  Matija  Murko -)  trdita,  da 
je  zacel  korespondirati  Vraz  s  Copom,  Kastelcem  in  Presernom 
po  svojem  prvem  obisku  v  Ljubljani  med  velikimi  pocitnicami 
1834,  D.  Trstenjak,  L.  Pintar'')  in  J.  Grafenauer^)  pa  se  pozivajo 
na  mesta  v  toboznjem  Presernovem  pismu  Vrazu  iz  1.  1838.,  ki 
jih  V  ohranjenih  pismih  ni. 

Iz  teh  trditev  bi  sledilo:  1.)  da  pred  jesenjo  1834  Vraz  s 
cebelicarji  ni  imel  zveze,  2.)  da  so  se  izgubila  iz  korespondence 
med  Vrazom  in  Presernom  vsa  pisma  iz  let  1834—36  in  eno 
iz  1.  1838.;  in  ta  sklep  bi  bil  —  prenagljen. 


Copu  je  pisal  Vraz  ze  24.  januarja  1834.  Pismo  se  doslej 
se  ni  naslo,  vprasati  pa  je  moral  Vraz  v  njem  po  usodi  IV. 
bukvic  „Cbelice"  in  pa  po  oceni  Murkovega  slovarja,  ki  jo 
je  bil  menda  Cop  Murku  obljubil:  v  odgovoru  z  dne  13.aprila 
1834  pravi  namrec  Cop:  „Ich  muss  recht  sehr  um  Vergebung 
bitten,  dass  ich  Ihr  werthes  Schreiben  vom  24.  Janner  so  spat 
beantworte.  An  dieser  Verspatung  sind  zunachst  schuld  meine 
vielen  .  .  .  Geschafte  .  .  .,  dann  aber  auch  der  Umstand,  dafi  icti 
Ihnen  hinsichtlich  des  weiteren  Erscheinens  der  Zhbeliza  nichts 
Bestimmtes  zu  melden  hatte  .  .  .  Was  die  Recension  des  Mur- 
koschen  Lexikons  betrifft,  so  hatte  ich  allerdings  vor  einen 
Artikel  iiber  dasselbe,  sowie  iiber  die  philologischen  Arbeiten 
Jarnik's,  Metelko's  und  Dainko^s  ftir  die  Wiener  Jahrbiicher 
der  Literatur  zu  machen  .  .  ."'')  Cop  ne  posilja  Vrazu  niti  Ka- 
stelcevega  niti  Presernovega  pozdrava,  migljaj,  da  je  bilo  tudi 
Vrazovo  pismo  naslovljeno  le  Copu. 

')  Stanko  Vraz  (Hrvatska  knjiznica  Mat.  Slov.  IV)  11. 
^  CZN  VII.  273. 
8)  LZ  XXI.  490. 

••)  Zgodovina  novej§ega  slov.  slovstva  I.  132,  151. 
^)  Vrazova  korespondencija  v  zagrebski   vseuc.  biblioteki;   za   prepis 
jamci  dr.  F.  Fancev. 


30  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

Za  dobo  med  Vrazovim  prvim  in  drugim  obiskom  v  Ljub- 
Ijani  so  samo  Vrazova  pisma  Kastelcu  pozitivno  dokazana.  Po 
jeseni  1834  je  posiljal  Vraz  Kastelcu  pismo  za  pismom,  cetudi 
je  zaman  pricakoval  odgovora.^)  Je-li  pisal  po  13.  aprilu  1834 
se  tudi  Copu,  ki  ga  je  odnesel  ze  6.  julija  1835  val  Save?  Nobe- 
nega  migljaja  ni,  ki  bi  pomagal  dati  odlocen  odgovor!  Je-li 
zacel  res  dopisovati  takoj  po  jeseni  1834  s  Presernom?  Za  to 
domnevo  ne  govori  nobena  okoliscina,  vsaj  dve  govorita  proti 
njej :  se  22.  avgusta  1836  je  pokvaril  Preseren  Vrazov  takratni 
psevdonim :  Jakob  Cerovcan  v:  neki  Cerovnik-);  prav  sprija- 
teljila  sta  se  Vraz  in  Preseren  sele  ob  Vrazovem  drugem  obisku 
zadnje  dni  januarja  1837.*)  Zdi  se,  da  je  polagal  Vraz  v  za- 
cetku  veliko  vaznost  na  Kastelcevo  urednisko  sarzo  ter  se 
obracal  po  svojem  prvem  obisku  radi  tega  v  prvi  vrsti  nanj. 
O  priliki  Vrazovega  drugega  obiska  so  si  obljubili  Vraz, 
Preseren  in  Kastelic  vrsto  uslug:  Vraz  Presernu,  da  mu  poslje 
za  Griina  nekaj  narodnih  pesmi,  Vraz  Kastelcu,  da  mU'  naroci 
pri  svaku  Mohoricu  v  Ilovcih  sodcek  Ijutomercana,  Kastelic 
Vrazu,  da  odpremi  v  Zagreb  njegovo  pismo  Gaju  in  pa  na- 
rocnino  za  „Danico"  in  „Novine".  Nobeno  teh  narocil  pa  se 
ni  vrsilo  s  hitrico,  kakrsne  so  se  interesenti  zeleli.  Prvi  je  prijel 
radi  tega  za  pero  Vraz  in  pisal  v  Ljubljano  pismo,  ki  se  do- 
slej  se  ni  naslo  a  se  da  iz  Presernovega  odgovora  priblizno 
rekonstruirati :  Vraz  je  v  pismu  prosil,  naj  mu  poslje  Preseren 
24  izvodov  „Krsta",  Kastelic  pa  recepis  za  posiljatev  naroc- 
nine  Gaju,  da  bi  mogel  urgirati  „Novine"  in  „Danico",  ki 
niso  in  niso  hotele  dospeti.  Na  koga  je  bilo  to  Vrazovo  pismo 
naslovljeno?  Ker  odgovarja  Preseren,  pac  na  Pre- 
s  e  r  n  a !  Prvo  kolikor  toliko  izpricano  Vrazovo  pismo  Presernu 
je  torej  pismo,  ki  ga  je  postal  Vraz  v  Ljubljano  med  28.januar- 
jem^)  in  4.  marcem  1837  in  po  vsej  priliki  je  to  pismo  zacetek 
korespondence,  Presernov  odgovor,  napisan  4.  in  odposlan 
6.  marca  1837,"')  pa  prvo  Presernovo  pismo  Vrazu.  Obenem 
s  tem  pismom  je  odposlal  Preseren  Vrazu  zaprosenih  24  iztisov 
„Krsta",  katerim  je  dodal  Kastelic  9  „popolnili  izvodov" 
Cbelice,  t.  j.:  9  x  4  bukvice  =36  bukvic.  Ko  je  bilo  Preser- 
novo pismo  napisano  in  najbrz  tudi  zapecaceno,  je  nasel  tudi 
Kastelic  zalozeni  recepis  in  javil  5.  marca  1837  Vrazu  vzroke 
zamude:  „Das  Recepisse  habe  ich  aufgefunden.  Nach  Agram 
geht  kein  Postwagen,  ich  mutate  daher  iiber  den  Brief  eine  neue 


1)  Vraz  Kastelcu  10.  VL  1837,  LZ  XXX.  496. 

-)  Preseren  Celakovskemu,  LZ  II.  49  ;  prim,  sicer  Strekelj,  ZMS  IV.  7. 
=')  Prim.  Prijatelj,  CZN  VII.  147,  153. 

*)  Datum  Vrazovega  odhoda  iz  Ljubljane;  prim.  Vraz  Gaju  27.  I.  1837, 
Gradja  VI.  315. 

■')  LMS,  1875,  159-60 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  31 

Couverte  machen,  um  die  Leute  nicht  auf  das  Geld  aufmerksam 
zu  machen,  und  habe  den  Brief  der  Briefpost  anvertraut." 
Recapis  in  pisemce  je  odnesel  Vrazu  jurist  prvega  leta  Sertich, 
ki  mu  je  izrocil  Kastelic  za  Vraza  se  tri  popolne  izvode  =  12  ^) 
bukvic  „Cbelice".-) 

Vraz  je  odgovoril  Presernu  med  16. — 26.  marcem  1837 
z  dnigim,  doslej  le  v  odlomkih  slovenskega  prevoda  upotreb- 
Ijenim  pismom'),  ki  se  nahaja  v  Kristanovem  zborniku  Koryt- 
kove  ostaline  str.  388  in  393 : 

„Hier  schrieb  ich  Dir,  lieber  Freund,  einen  Theil  der  \-er- 
sprochenen  Nationallieder  ab  ')  zwar  nicht  mit  der  Auswahl 
wie  ich  es  wiinschte,  aber  entschuldige  die  schwachern  durch 
den  Umstand,  dafi  ich  durch  dreissig  Tage  am  Kreutze  hing, 
und  erst  gestern  vom  Hr.  Schreiner "')  herabgenommen  wurde. 
—  Berichte  aber  gefalligst  dem  Herrn  Grafen  Auersperg,  dafi 
ich  mit  der  nachsten  Folge  schonere  Kinder  unserer  National- 
Poesie  zu  senden  hoffe.  Ich  habe  Dir  einige  Anotaten  beige- 
fugt;")sey  nicht  dariiber  bose,  meinend,  ich  bezweifelte  Deine 
Kenntnifs  unseres  Dialektes.  Du  lerntest  die  Idiotismen  unserer 
Gegend  aus  Grammatiken  und  Lexicis,  aber  leider  giebt  es  bei 
uns  vieles,  woruber  sich  noch  unsere  Aristarchen  nichts  traumen 
liefien.  Und  so  giebt  es  auch  noch  in  Krain  vieles,  was  mir 
nicht  bekannt  ist.  —  Du  schriebst  mir,  dafi  sich  wiederholt  der 
Herr  Graf  um  die  Lieder  erkundigte,  aber  es  daucht  mir  die- 
selben  im  Laufe  April  einzusenden  versprochen  zu  haben.  Was 
den  Herrn  Cunctator  Luttenberger  anbelangt,  habe  ich  alles 
mogliche  gethan,  und  moge  Herr  Kastelic,  den  ich  vielmal  zu 
griifsen  bitte,  versichert  seyn,  dafi  er  gewifi  ankommen  wird : 
Kaj  se  prenese  se  ne  odnese.  —  Vukotinovic  hat  mich 
gestern  mit  einem  Brief  eingeladen,  ich  mochte  zu  Ostern  nach 
Agram  kommen,  um  mit  den  jungen  Illiren  dem  soiree  beim 
alten  Grafen  Draskovic  beizuwohnen,  wo  man  liber  die  Ein- 
richtung  des  neuen  illirischen  Nationalinstitutes  debattiren  wird.') 
Mir  ist  leid,  dafi  ich  nicht  folgen  kann.  —  Ich  danke  Dir  einst- 
weilen  fiir  den  K  erst  und  die  Zhbelica.    Deine  Ubersetzung") 

')  36  +  12-~48;  v  tem  smislu  je  treba  raziimeti  Vrazovo  pismo 
Murscu,  Dela  V.  154:  „To  Vam  posljem  12  cbelic  in  6  Kerstov,  kterih 
(=^  Cbelic)  so  mi  Krajnci  48  ex  {:-^  bukvic)  poslali." 

-■)  Vrazova  korespondencija  v  zagrebski  vseuc.  biblioteki ;  za  prepis 
jamci  dr.  F.  Fancev. 

"j  CZN  VII.  209-10,  LZ  XXX.  497,  452;  datum:  1.  c.  364-65. 

->)  Seznamek  teh  pesmi  glej  v  CZN  VII.  208-9. 

0  G.  F.  Schreiner,  profesor  statistike  v  Gradcu,  pri  katerem  je  dela! 
Vraz  semestraini  izpit;  gl    CZN  VII.  195,  198,  202. 

■")  Pripombe  gl.  v  CZN  VII.  209-10. 

^  V  Vrazovi  ostalini  tega  Vukotinovic'evega  pisma  ni ;  gl.  LZ  XXX.  365. 

-)  Nemski  prevod  Mickiewiczeve:  „Resygnacija",  ki  ga  je  prinesel 
,Illyr.  Blatt"  z  dne  3.  III.  1837. 


32  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

hatte  fiiglicher  slovenisch  seyn  konnen.  Warum  Wasser  ins  Meer 
tragen?  Ich  mochte  Dir  gerne  einige  Balladen  schicken,  wenn 
Du  ihre  Aufnahme  ins  Illyrische  Blatt  erwirken  wolltest.  Darf 
ich  auf  eine  baldige  Antwort  warten?  Herr  Sertizh  sagte  mir, 
du    warest   vollendst    restaurirt,    das   freut   mich.     Lebe   wohl. 

Stanko  Vr." 

Tega  V  naglici  napisanega  pisma  pa  Vraz  ni  smatral  za 
zadosten  odgovor  na  Presernovo  pismo  z  dne  4.  marca  1837, 
ampak  je  pisal  2.  aprila  1837  prijatelju  tretji  list,  cigar  prva, 
doslej  le  v  odlomkih  in  prevodih  upotrebljena  polovica  ^)  slove: 

„Theurer  Freund!  Gleich  nach  Empfange  Deines  Schrei- 
bens  V.  6.  Marz ,  in  welchem  Du  —  versteiit  sich  n  u  r  i  m 
Scherze  —  unsere  Kenntnifi  des  mosh  befeda  bezweifelst, 
schrieb  ich  unter  einiger  Galle  meinem  Schwager,-)  er  mochte 
die  verabredete  Absendung  des  Falkhens  Luttenbergers  be- 
schleinigen.  Vor  beilaufig  einer  Woche  berichtete  er  mir  er 
habe  schon  vor  Empfang  meiner  Mahnung  das  Fafichen  in 
Begleitung  eines  kurzen  Schreibens  an  Herrn  v.  Kafteliz  einem 
Fuhrmanne  aus  Polsterau,  der  in  einigen  Tagen  nach  Laibach 
zu  fahren  beabsichtigte,  iibergeben.  Ich  meinte  Herr  v.  KafteHtz 
werde  mir  nach  Empfang  desselben  schreiben,  um  mich  alles 
weiteren  Sorgens  und  unniitzen  Nachdenkens  iiber  diesen  Ge- 
genstand  zu  entheben.  Da  aber  das  bis  jetzt  nicht  eingetretten 
ist,  so  appellire  ich  an  Deine  bewahrte  Grofimuth,  und  ersuche 
Dich  mir  giitigst  zu  berichten,  ob  dieses  zogernde  Sujet  Lutten- 
bergs  bereits  nach  Laibach  gelangt  ist  oder  nicht?  damit  ich 
im  letzteren  Falle  —  was  doch  aufierst  unwahrscheinlich  ist  — 
das  nothige  treffen  kann.  —  Der  Giite  des  Herrn  Sertich  hab' 
ich  bei  seiner  Abreise  einen  Brief  an  Dich  aufgedrungen,  welchem 
zugleich  18  Nationalheder  beigeschlossen  waren.  Wie  hat  sie  der 
Herr  Ubersetzer  aufgenohmen,  und  unter  welchem  Nahmen,  und 
wo  beabsichtigt  er  sie  zu  verlegen?  Das  zu  wissen  wiirde  mich 
interessiren.  —  Diesem  Briefe  leg'  ich  die  weitere  Folge  v.  19—67 
bei?')  Die  Erganzung  der  versprochenen  Anzahl  wird  mit  meinem 
nachsten  Schreiben  folgen,')  zu  defien  Ubersendung  ich  mich 
alsogleich  nach  Emfang  einiger  Zeilen  von  Dir  verbinde.  — 
Das  Abschreiben  der  Nationalheder  nimmt  meine  Geduld  un- 
gemein  in  Anspruch.  Die  originale  Sammlung  dieser  Lieder 
besteht  aus  mehreren  Zetteln,  auf  welche  ich  sie  aus  dem 
Munde  unserer  Madchen  mit  Bleifeder  iibertrug.  Manche  dieser 
Sangerinen  waren  wiirdige  Descendentinen  der  ersten  Schon- 
heit  und  der  ersten  Siinderin,   man  kann  sich  daher  leicht  bei 


>)  A.  Gruns  Werke,  ed.  Castie  V.  16 ;  CZN  VII.  207, 214 ;  LZ  XXX.  553- 

'■')  Mohoric  v  Ilovcih. 

3)  Seznamek  teh  pesmi  gl.  v  CZN  VII.  210-13. 

*)  Se  ni  zgodilo;    prim.  CZN  VII.  214  si. 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  33 

weniger  Fantasie,  als  Du  besitzest,  denken,  dafi  die  Kopie 
mit  dem  Originale  nicht  so  genau  iibereinstimmen  konnte.  In 
der  Folge  hab'  ich  mir  zwar  von  alteren  Personnen  manches 
Lied  vorsingen  lassen,  es  auf  formliche  Bogen  leserlich  abge- 
schrieben,  jedoch  da  die  Worte  nicht  immer  in  das  Metrum, 
das  icii  in  der  ersten  Strophe  zu  erbhcken  vermeinte,  passen 
wollten,  so  erlaubte  ich  mir  eine  kleine  hterarische  Tyranei, 
und  zwang  sie  gewaltsam  hinein,  behufs  dessen  ich  einige 
Abkiirzungen  z.  B.  mo  j  ga,  Irota,  rozca,  Ij  ubca  vornehmen 
muBte,  was  bei  uns  niemals  stattfindet,  und  daher  auch  beim 
Nationalhede  nicht  zu  gestatten  sey,  da  dasselbe  nach  nieiner 
Meinung  ein  treues  Bild  des  poetischenCharakters 
des  Volkszweiges,  in  welchem  es  wirklich  lebt, 
mit  alien  den  vollkommenen  Ziigen  der  Ortlich- 
keiten  etc.  geben  soil.  Daher  lieB  ich  auch  jedem  Liede 
seine  Lokalismen,  was  viele  nicht  billigen,  so  z.  B.  wirst  du 
in  manchem  Liede  priso,  zno,  mind  in  manchen  prisa, 
zna,  mina  statt  prise  1,  z  nal,  m  i  nol  treffen.  Deshalb  macht' 
ich  es  mir  auch  bei  der  Auswahl  zur  Aufgabe,  das  Volk  als 
Dichter  in  seinen  verschiedenen  Situationen  zu 
zeigen,  und  nahm  nur  insoferne  auf  den  aesthetischen  Werth 
Riicksicht,  als  es  sich  mit  Befolgung  des  aufgestellten  Grund- 
satzes  vereinbaren  liefie. 

Herr  v,  Kasteliz  beliebe  aus  dem  iiberschickten  Vorrathe 
soviel  fiir  das  V  Heft  der  Zhbeliza  —  welcher  die  Gottin 
Dlzid"j7.  beistehen  moge,  damit  sie  bald  das  Licht  der  Welt 
erblicke  —  nehmen,  als  es  ihm  thunlich  scheint.^)  Ich  werde 
durch  haufige  Nachfragen  nach  demselben  gepeinigt.  Fiir  die 
Besorgung  des  Briefes  an  Hr.  Dr.  v.  Gaj  danke  ich  Herrn 
V.  Kastelitz  verbindlichst.-)  Weil  ich  die  Danica  et  novine 
ilirske  erst  vor  acht  Tagen  erhielt,  so  war  ich  in  der  Zwischen- 
zeit  um  das  Geld  sehr  besorgt,  da  mir  der  Herr  v.  Kasteliz 
berichtete  dafi  er  dasselbe  /.y/^'^ry  dem  rekommandierten  Briefe 
beigeschlossen,  in  welchem  Falle  es  schon  oft  durch  die  Un- 
redlichkeit  der  Postbeammten,  die  die  Briefe  gewohnlich  son- 
diren,  verlohren  gegangen  ist,  —  In  dem  Numero  8  der  Da- 
nica d.  1.  J.  befindet  sich  ein  pseudonymer  Brief  aus  Karnthen 
an  Herrn  Dr.  v.  Gay,  in  welchem  der  Verfasser  ihm  mit  prophe- 
tischer  Begeisterung  zu  seinem  patriotischen  Unternehmen  Gliick 
wiinschet,  und  einige  auf  allgemeine  Verstandlichkeit  abzwe- 
ckende  Veranderungen  in   der   illyrischen  Gramatik   besonders 


')  V  Kastelcevi  ostalini  se  je  res  ohranilo  nekaj  prepisov  po  tem  Vra- 
zovem  rokopisu:  prim,  nas  seznamek  s  seznamkom,  ki  ga  je  priobcil  Iv. 
Grafenauer,  Iz  Kastelceve  zapuscine,  121. 

-)  Pismo  z  dne  27.  I.  1837  (Gradja  VI.  314-6)? 

3 


34  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 


in  den  Deklinationsformen  in  Vorschlag  bringt,  was  gewifi 
nicht  unter  Distel  und  Dornen  gefallen  seyn  wird.  Dieser  Gottes- 
Mann  kann  niemand  anderer  als  Herr  Jarnik  seyn,  der  Styl 
des  Aufsatzes  erklart  sich  furihn;  iiberdies  zweifele  icii  immer, 
dafi  es  dort  ausser  ihm  einen  Mann  gibt,  dessen  Geist  machtig 
ware  sich  iiber  die  Granzen  und  Linien,  die  zwisciien  uns  Siid- 
slawen  der  schwache  Mensch  gezogen,  hinaus  zu  setzen,  und 
nur  auf  den  uns  von  Gott  eingepragten  Cliaracter,  der  bei  alien 
der  nahmliche  ist,  Rucksicht  zu  nehmen  sich  wagte.  —  Du 
konntest  auch  die  gute  Sache  Illyriens  um  einige  Stufen  hoher 
bringen,  wenn  du  das  Treiben  der  Illyren  in  einem  freundschaft- 
lichenBriefe  an  Herrn  v.  Gay  oder  in  einem  eigens  fiir  die  Danica 
bestimmten  Aufsatze  offentlich  billigtest.  Der  Aufsatz  miifite 
jedenfalls  sehr  panegyrisch  sein,  denn  die  Danica  bleibt 
immerhin  des  weiblichen  Geschlechtes,  obgleich  sie  gewohnliche 
Weiber  uberragt;  Du  miisstest  vieles  von  Freiheit,  Vaterland, 
Nationalitat,  Einigkeit  -^  gemildert  durch  Gott  und  den  segen- 
triefenden  Scepter  des  Osterreichischen  Kaiserhauses,  einfliefien 
lassen.  Ein  mit  solchen  Farben  entworfenes  Bild  wiirde  gewifi 
die  Illyren  (Kroaten,  Slavonier,  Dalmatiner,  Serben),  bei  welchen 
alles  Herz  ist,  entzucken,  dal]  sie  dariiber  die  aufgedrungenen 
Vorurtheile  iiber  ihre  nordlicheren  Bruder  vergassen.  Setze,  lieber 
Freund,  meinen  Vorschlag  ins  Werk,  wenn  es  nicht  niit  zu 
vielen  Entsagungen  verbunden  ist.  Was  macht  das  Polnische? 
Deinem  Wunsche  in  Hinsicht  des  Mickiewicz  kann  ich  nicht 
entsprechen,  zumal  da  ich  die  Oberzeugung  habe,  dafi  es  unter 
meinen  Freunden  Manner  gibt,  welche  in  dem  Falle  mehr  und 
mit  geringerem  Kraftaufwande  zu  leisten  vermogen.  —  Das 
Manuscript  der  iiberschickten  Nationallieder  bitte  ich,  nachdem 
sie  der  Herr  Graf  wird  iibersetzt  haben,  gutigst  aufzubewahren 
und  es  mir  bei  Gelegenheit  z.  B.  durch  H.  Sertich  riickzusenden,') 
damit  ich  zum  Behufe  der  Herausgabe  derselben  die  zerstreuten 
zum  Theil  unleserlichen  Zettel  nicht  wieder  hervorzusuchen 
brauche.  —  Ich  danke  Dir  vorlaufig  mit  Worten  fiir  die  iiber- 
schickten Kerste.  Ich  habe  sie  samt  der  Zhbeliza,  fiir  die  ich 
Herrn  v.  Kasteliz  zu  danken  bitte,  nach  Untersteuer  verschickt, 
wo  sie  zweifelsohne  eine  gute  Aufnahme  finden  werden."  Na- 
daljevanje  isci  v  LMS  1875,  163—4  in  v  Delih  V.  157—8.  Razen 
prve  polovice  se  manjka  v  Bleiweisovi  objavi  in  nje  nepremis- 
Ijenem  posnetku  v  Delih:  1.  k  besedi  „4  Stucke",  LMS  1875, 
str.  164.,  vrsta  18.  od  zgoraj,  podcrtna  opomba :  „*)  Konntest  Du 
nicht  inre  Aufnahme  ins  Ulyrische  Blatt  bewirken,  mit  der  Be- 
merkung,  dafi  sie  aus  dem  5.  Hefte  der  Zhbeliza  entnommen 
seyen" ;    2.  pred  podpisom  dva  stavka:    „Lebe    vielmal   wohl ! 


•)  Se  ni  zgodilo,  rokopis  je  dobil  Korytko;  prim.  CZN  VII.  230. 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  35 

Die  Herren  Miklofhizh,  Murko  et  Kuihar  gruBen  Dich  samint 
Herrn  v.  Kasteliz."^) 

Presernov  odgovor  na  Vrazovi  pismi,  tore]  Presernovo 
drugo  pismo  Vrazu  -)  je  zaostalo  dolgo  casa  v  Gradcu  pri 
dr.  Russu,  pisal  ga  je  pa  Preseren  med  13.  majem  in  10.  ju- 
nijem  1837:  Preseren  omenja  namrec  v  pismu  balado,  ki  „je 
izsla  pred  kratkim  v  »Illyr.  Blatt«"  in  to  morebiti  le  „Zdravilo 
Ijubezni",  ki  je  izslo  13.  V.  1837;  10.  junija  pa  Vraz  odgovora 
se  ni  dobil,  ker  ga  istega  dne  v  pismu  Kastelcu  urgira,')  a  tudi 
Presernu  Vrazovo  pismo  Kastelcu  se  ni  prislo  pred  oci,  ko  je 
pisal  Vrazu,  ker  se  nanj  ne  replicira,^)  Kake  dni  na  to  je 
dobil  Preseren  \^  roke  Vrazovo  pismo  Kastelcu  z  dne  10.  ju- 
nija 1837,  ki  ga  je  poslal  Vraz  na  Presernovo  adreso;"')  a  tudi 
tista  Vrazova  pisma  Kastelcu,  kjer  se  je  govorilo  o  potrebi, 
da  se  vposteva  pri  ustvarjanju  enotnega  slovenskega  literarnega 
jezika  tudi  stajerska  slovenscina,'')  je  Preseren  po  vsej  priliki 
videl :  na  te  stvari  odgovarja  Preseren  v  tretjem  pismu  Vrazu 
z  dne  5.  julija  1837,')  kjer  izrecno  poudarja,  da  pise  „iz  po- 
sebne  milosti",  ces,  Vraz  mu  „na  zadnje  pismo  (=  pismo  med 
13.  V.  -  10.  VI.  1837)  se  ni  odgovoril."  Vraz  je  odgovoril  sedaj 
na  obe  Presernove  pismi  v  cetrteni  pismu  z  dne  1.  avgiista  1837, 
ki  se  je  ohranilo  v  Kristanovem  zborniku  Korytkove  ostaline 
in  bilo  doslej  le  v  odlomkih  slovenskega  prevoda  upotrebljeno :  ^) 

„Aus  Mangel  des  Raumes  am  Schlusse:  Gratz  am 
1.  August  1837.^-) 

Theurer  Freund!  Vorerst  dank  ich  Dir  fur  die  Gnade, 
da6  Du  mir  unaufgefordert  geschrieben  hast.  Dein  vorletztes 
Schreiben  hatt'  ich  Dir  alsogleich  beantwortet,  wenn  ich  nicht 
so  tief  im  Naturrecht  und  Criminale  vergraben  gewesen  ware, 
iiberdies  wufit'  ich  nicht,  dal3  der  Brief  so  lange  bei  Herrn 
Dr.  Ruls  gelegen  ist ,  weil  er  nicht  datirt  war.  —  Dass  dem 
Herrn  Grafen  die  ihm  mitgetheilten  Volkslieder  nicht  gefallen, 
nimmt  uns  mit  Miklofhizh  wirklich  Wunder.  Ich  hab'  daher 
abgelassen  die  weitere  Folge  fur  ihn  abzuschreiben,  und  ersuche 
Dich  zugleich   freundschaftlichst,   mir  die  bereits  Uberschickten 

0  Prepis  je  kolacijoniral  prof.  dr.  Fr.  Ilesic. 

■')  LMS  1877,  188-9. 

■)  CZN  VII.  214-5. 

■•)  cfr.  et  corrige  o.  p.  215^. 

')  Prim,  nize  dodatek  dr.  Ilesica. 

'0  Prim.  LZ  XXX.  554. 

')  LMS  1877,  161. 

s*)  CZN  VII.  192,  193,  194,  198-9,  216-7;  LZ  XXX.  552—6. 

*j  NB.  Nur  diesmal  verzeihe  mir  die  Rucksichtlosigkeit  meines  Schrei- 
bens,  ich  konnte  wirklich  nicht  ordentlicher  und  korecter  schreiben,  wie  ich 
es  mir  vornahm,  da  ich  die  Abschickung  durch  den  Hr.  v.  Rudesh  zu  ver- 
saumen  befiirchtete.  —  Addressire  meinen  nachsten  Brief  an  meinen  Freund 
St.  Kocebar,  Dr.  et  Physikus  zu  Windischlandsberg.  (Op.  Vrazova.) 


36   '  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

mit  Beginn  des  Schuljahres  durch  Damian  et  Sorge  riicksenden 
zu  wollen.^)  Ich  hab'  einige  davon  ohne  Auswahl  Herrn  Scha- 
fafik  zur  Einruckung  in  die  Museumszeitschrift  mitgetheilt, 
welcher  sich  mit  Freude  dafiir  erklarte,'^)  wie  er  mich  in  seinem 
Schreiben  selbst  versichert,  auch  Herr  Professor  Schreiner  hat 
auf  die  Obersetzung  von  Schulheim'')  das  Original  verlangt, 
welches  im  nachsten  Hefte  der  Zeitschrift  erscheinen  soil.  Ich 
furchte  daher  nur,  da  im  Allgemeinen  der  Geschmack  sich  auf 
dieselben  Eigenschaften  der  Objecte  bezieht,  dass  der  Herr 
Graf,  da  ihm  unsere  Sprache  mit  ihren  verschiedenen  Provin- 
cialismen  nicht  bekant  sein  wird,  die  Lieder  nicht  gramma- 
tisch  verstehen  wird. 

Du  schreibst  mir  von  einer  Vereinigung  aller  Slavischen 
Dialecte  in  eine  allgemeine  Schriftsprache,  mit  deren  Realisie- 
rung  wir  uns  schmeicheln  soUen.  Ich  nahre  nicht  diesen 
schonen  Wunsch,  und  dachte  nicht  mal  in  meinen  friiheren 
Jahren,  wo  ich  noch  an  manches  Jugendliche  —  nicht  Aus- 
fuhrbare  glaubte.  Noch  weiter  davon  bin  ich  zu  glauben,. 
unseren  siidoststeirischen  Dialect  einst  zu  dieser  Autokratie  ge- 
hoben  zu  sehen.  Ja  um  Dich  vollends  vom  Gesagten  zu  iiber- 
zeugen,  bekenne  ich  often,  dafi  euer  Krainische  Volks-Dialect 
an  Originalitat  dem  Steirischslavischen  voransteht.  Ich  sage, 
dafi  unser  Dialect  besonders  an  der  Granze  viel  Kroatische 
Fiigungen  angenommen  —  aber  ich  will  dadurch  nicht  auch 
vollends  die  Schreibweise  der  krainischen  Autoren  billigen, 
well  sie  fiir  den  Steirer  und  den  Slovenen  Ungarns  durchaus 
unverdaulich  ist.  Mein  bisjetziges  Bestreben,  welches  vielleicht 
nicht  vollkommen  richtig  —  doch  nicht  verkehrt  genannt  werden 
kann,  war  nur  eine  Einheit  in  die  Form  der  Sprache,  welche 
ich  Schreibeweise  nenne,  zu  bringen.  Dieses  Bestreben  fufit 
aber  etwa  nicht  auf  einer  Caprice  meines  Kopfes,  sondern  das 
ist  der  Wunsch  vieler  Wolmeinenden,  der  aber  nur  noch  von 
niemanden  aufier  Hrn.  Jarnik*)  ausgesprochen  wurde.  Herr 
Zhop,  der  uns  unvergefiliche  Mentor,  hat  das  nahmliche  Be- 
diirfnifi  gefiillt.  Wol  einsehend  die  Unzulanglichkeit  der  iiber- 
ladenden  Neuerungen  des  Herrn  Metelko  suchte  er  das  Heil 
in  der  Accentuation  zu  finden.  Jedoch  da  er  auch  dadurch  bei 
der  bestehenden  Schreibeweise  der  Autoren  keine  vollkommene 


*)  Se  ni  zgodilo;  prim,  spredaj  34i. 

-)  V  Casopisu  ceskeho  Muzeum  niso  izsle;  prim.  CZN  VII.  217. 

^)  Hiazynth  v.  Schulheim ,  cigar  prevodi  slovenskih  narodnih  pesmi 
so  izsli  V  „Steiermarli.  Zeitschrift",  Neue  Folge  IV  (Graz  1837)  I.  Hft.  1—8, 
prim.  CZN  VII.  217. 

*)  Im  erwahnten  Briefe  an  Freund  v.  Gay,  der  wirklich  von  ih  m  herriihrt, 
indem  er  die  namlichen  Ansichten  mit  den  namlichen  Ausdriicken  enthalt,  wie 
er  sie  gegen  mich  beilaufig  zwei  Monathe  friiher  in  einem  Briefe  ausgesprochen 
mit  dem  Bemerken,  er  werde  sie  Hrn.  v.  Gay  mittheilen.  (Op.  Vrazova.) 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  37 

Einigkeit  herbeigefiihrt  sah,  weil  noch  immer  pes,  ves,  sem 
(sum)  nasem,  welches  man  auf  gleiche  Weise  p's,  v's,  s'm, 
n  a  s  '  m  ausspricht,  doch  verschieden  als  erstere  zwei  mit  e  letz- 
tere  mit  /  geschrieben  wurden,  so  war  er  schon  gesonnen,  wie 
er  mich  im  Jahre  1834  selbst  versicherte,  ganz  so  zu  schreiben, 
wie  man  in  Oberkrain  spricht  d.  i.  mit  Weglassung  aller  Vo- 
kale,  die  nicht  gehort  werden,  weil  er  der  Meinung  war  man 
habe  in  ganz  Slowenien  diese,  wie  Ihr  sie  nennt,  Halbvokale. 
Er  forderte  mich  einmal,  (es  war  in  Deiner  Gegenwart)^)  auf  ihm 
etwas  nach  unserem  gangbarem  Dialecte  vorzulesen.  Ich  las  ihm 
Deinen  Sonetni  venez  vor.  Er  staunte  zwar  und  wollte  mir 
nicht  glauben,  wie  schon  das  erste  Wort  ganz  anders  klang,  wie  er 
das  Pev'z  —  pevez  und  nicht  peuz  aussprechen  horte.  Wie 
ich  ihn  aber  versicherte  dafi  ich  es  nicht  allein  an  der  Wiege 
so  gehort,  sondern  dafi  man  es  so  in  alien  westlichen  Comi- 
taten  Ungarns  und  mit  Ausnahme  des  an  Krain  granzenden 
Theiles  in  Steiermark  spricht,  so  stand  er  nicht  ferner  an,  die 
Richtigkeit  unserer  Schreibeweise  anzuerkennen.  Nur  Murko, 
sagt'  er,  verleitete  ihn,  alle  Arbeiten  des  Herrn  Dainko  (der 
sich  streng  an  die  Aussprache  des  Volkes  halt),  als  eine  elende 
Compilation  anzusehen,  besonders,  da  ersterer  ganz  in  die 
Fussstapfen  der  Autoren  Krains  getreten  ist.  Dafi  aber  Murko 
so  schrieb,  war  nicht  die  Folge  seiner  Oberzeugung,  sondern 
vielmehr  geschah  es  aus  GroU  gegen  die  Koterie  Dainko,  welcher 
ihn  wegen  des  Bochoritschischen  Alphabetes  hafste  und  durch 
mancherlei  Intriguen  die  Auflegung  seines  Werkes  zu  hinter- 
treiben  suchte.  Dafi  er  die  steirische  Aussprache  vorziehet,  be- 
weilst  die  Vorrede  seines  letzten  unter  seinem  Nahmen  bekannten 
Werkes."-)  —  Jedoch  um  auf  den  sel.  Zhop  zuruckzukommen: 
—  Er  sagte  mir,  er  wolle  die  Sache  in  nahere  Betrachtung 
Ziehen  und  bei  Gelegenheit  einer  Recension  der  Werke  Dainkos 
und  Murkos,  die  er,  falls  er  sich  auf  einer  damals  bevorstehen- 
den  Reise  mit  Hr.  Kopitar  versohnen  sollte,  ftir  die  Wiener- 
jahrbucher  vor  hatte,  —  die  Aussprache  der  Steirischen  und 
Ungarischen  Slowenen  als  die  bestandig  consequente  anruhmen, 
und  sie  seinen  Krainischen  Briidern  in  den  zweifelhaften  Fallen 
als  Richtschnur  anrathen  werde.  Ob  sich  Herr  Zhop  mit  Ko- 
pitar versohnt  und  ob  er  dariiber  wirklich  etwas  geschrieben, 
werdet  ihr  wifsen  ? ')  —  Ich  las  oft  zu  Hause  Krainische  Bucher 
unseren  Hausleuten  vor,  ward  aber  entweder  gar  nicht  oder 
nur  nothdurftig  verstanden.  Darauf  versuchte  ich  dieselben  nach 
unserer   Ausprache    mit   Beiziehung   des    stummen   /   in    Irota 


')  O  velikih  pocitnicah  1834;  prim.  CZN  VII.  191  si. 
*)         Leopolda   Volkmera  .  .  .    Fabule   ino   Pefmi.   Spravil  .  .  .  Janez 
Murko.  V^Gradzi.  1836. 

')  Cop  se  ni  niti  sprijaznil  s  Kopitarjem  niti  napisal  nameravane  ocene. 


38  Fr.  Kidric:  Koiespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

etc.  und  e,  und  mit  Veranderung  des  geschriebenen  /  in  e  bei 
kupiz,  vujiz,  lahik,  kratik,  wie  es  bei  uns  vollaus  klingt,  nahm- 
lich  mit  (e),  so  wurde  ich  zu  meiner  Freude  vollkommen  ver- 
standen  —  mit  Ausnahme  von  einigen  Wurzelwortern,  —  die 
bei  uns  niciit  gang  und  gebe  sind  z.  B.  perft  (humus),  sail 
(formosus)  etc.  Und  ich  zweifle  nicht  daran,  dass  ihr  unsere 
Biicher  fur  das  Volk  bentitzen  konnet,  wenn  ihr  sie  dem  Volke  in 
die  Hande  gabet,  denn  demselben  wird  es  gleich  viel,  ob  es  ein  / 
Oder  e  auslafst,  zumal  bei  der  vom  Zhop  vorgeschlagenen  und 
von  Dir  angewandten  Accentuation,  wo  nur  die  stummen  Vocale 
unaccentuirt  bleiben.  Nicht  so  ist  es  bei  uns,  welche  wir  nichts 
verschlingen,  sondern  alles,  wie  es  geschrieben  wird,  auszuspre- 
chen  gewohnt  sind,  daher  uns  eure  ungegriindeten  /  und  ausge- 
lassenen  /  nicht  nur  nicht  chokiren,  sondern  ein  Nichtverstandnifs 
verursachen.  Ihr  braucht  eurer  Aussprache  gar  nichts  zu  vergeben, 
wenn  ihr  statt  lepiga,  lepimu,  lepim  (loc),  kupic,  peviz,  kratik, 
metuljzhik,  fim  etc.  lepega,  lepemu,  lepem,  kupez,  pevez, 
metuljzhek,  kratek,  fern  etc.  schreibet,  da  man  doch  mit  Aus- 
nahme einiger  Affectanten  auf  der  Kanzel  nirgends  so,  sondern 
wenn  nicht  lepega  etc.  durchaus  lepga,  lepmu,  lepm,  kupz, 
peuz,  metulzhk,  kratk,  fm  etc.  sprecht,  wie  ich  mich  selbst 
auf  meinen  Ausflligen  in  diever  schiedenen  Gegenden  Sloweniens 
iiberzeugthabe.  Ubrigens  schreibt  ihr  selbst  bei  dem  nahmlichen 
Laute  bald  e  bald  /  wie  gesagt  in  pes,  ves  (omnis),  pofeben 
dober,  venez,  und  fim,  nafhiga.  Du  hast  diese  Inconsequenz 
gar  wol  eingesehen  und  in  Deinen  Kerft  pofebin,  srezhin 
und  Prefherin  zu  schreiben  angefangen,  jedoch  warum 
schreibst  du  darin  dober  und  nicht  dobir?  —  Soviel  vom 
(e  Oder  /?).  Eine  gleiche  Anomalie  herrscht  bei  den  iibrigen 
nicht  accentuirten  und  zum  Theile  accentuirten  Vokalen.  Dm 
Dich  nicht  langer  in  dem  Priesterdienste  der  Themis  zu  storen, 
und  da  es  mir  nicht  Raum  und  Zeit  gestatten,  so  will  ich  Dich 
nur  an  das  a,  wofur  wir  o  schreiben  und  sprechen,  im  Instru- 
mental sing.  num.  der  mannlichen  in  sachlichen  Hauptworter 
aufmerksam  machen.  Wenn  Du  Dein  untriigliches  Gehor  bei 
der  Aussprechung  cures  sbogam,  f  detetam,  prijatlam  etc.  pru- 
fest,  so  wird  es  Dir  sagen,  daQ  es  nicht  vollends  a,  aber  auch 
nicht  0  klingt,  sondern  beilaufig  so,  wie  das  englische  o  in  God, 
Lord,  world,  work,  go,  woe  etc.  Die  Russen  haben  einen  an- 
lichen  Laut  z.  B.  im  govorju,  dovolju,  Bog  etc.,  aber  sie  halten 
sich  bei  diesen  Zweifellfalle  an  das  Kirchenslavische.  Was  fiir  sie 
das  Kirchenslavische  ist,  das  soil  fur  die  Krainer  in  dieser  Hin- 
sicht  billig  das  Steirische  und  Ungarische  Slowenische  seyn.  Das 
sind  im  Allgemeinen  meine  Ansichten  uber  diesen  Gegenstand, 
und  diese  Meinung  theilen  viele  meiner  Steirischen  Bruder, 
nicht  nur  meines  Alters,  sonder  auch  Leute,  welche  bei  diesen 


Fr.  Kidric:  Korespondcnca  med  Presernom  in  Vrazom.  39 


Ansichten  ergraut  sind.  Und  zu  denselben  wird  ein  jeder  Ver- 
niinftige  gefuhrt,  welcher  es  einsieht,  daB  ein  Volk  nur  durch 
seine  Sprache  vor  der  ganzlichen  Entsittlichung  gerettet  werden 
kann;  dal3  es  ohne  Beachtung  der  Sprache  kein  National- 
gefiihl,  und  ohne  Nationalgefiihl  keine  Tugend  —  als  allefalls 
die  der  Demuth  und  der  bhnden  Furcht  vor  Gott  etc.  geben 
kann.  —  Was  tragt  Schuld  an  den  Schattenseiten  unseres 
Volkes?  Die  Frage  kannst  Du  Dir  selbst  beantworten.  Manche 
meinen  zwar  noch  immer  alles  durch  das  Deutsche  bewirken  zu 
konnen.  Und  was  ist  seit  Joseph  geschehen?  Ein  Volk  in 
fremder  Sprache  bilden  zu  wollen  ist  belaufig  gesagt  — 
bessere  Friichte  vom  Weinstocke  erwirken  zu  wollen,  wenn  man 
einen  Nuss-  oder  Apfelzweig  darauf  propft.  Der  fremde  Zweig 
wird  entweder  verdorren,  oder  die  dem  Weinstocke  zum  gedeihen 
nothige  Nahrung  entziehen,  dabei  aber  doch  selbst  nur  karglich 
vegetiren.  Wenn  wir  unserVolk  heranbilden  wollen,  so  kann  es 
nur  in  der  Muttersprache  gedeihen,  wenn  wir  aber  unsere 
Krafte  nicht  unnothiger  Weise  zersplittern  wollen,  so  miifsen  wir 
vereint  wirken,  in  die  Sprache  eine  Einheit  bringen,  wenigstens 
in  die  Formenlehre  derselben.  Redensarten  und  Worte  sind  fiir 
das  Ganze  von  Wichtigkeit,  und  miissen  daher  mit  gegen- 
seitiger  Liberalitat  geduldet  und  angewendet  werden.  Eine  Ver- 
einigung  thut  uns  urn  so  mehr  noth,  wenn  wir  bedenken,  wie 
klein  unsere  Anzahl  ist,  so  dass  man  beim  sanguinischesten 
Kalkuli  nicht  eine  Million  zusammenbringt.  Wie  nothwendig 
daher  eine  Einheit!  hier  handelt  sich  um  nichts  mehr  und 
nichts  weniger  als  um  das  be  ornotbe  Hamlets.  —  Ich  muss 
schlufsen.  Nachstens  beantworte  ich  Dir  den  iibrigen  Theil  des 
Briefes,  weil  ich  nicht,  wie  ich  mir  schmeichelte,  Dich  in  Laibach 
besuchen  kann.  Ich  bin  von  den  Strapatzen  des  heurigen 
Jahres  zu  sehr  erschopft.  Seit  gestern  bin  ich  wieder  einiger 
Gedanken  fahig.  Vor  einigen  Tagen  kam  ich  von  der  Statistik 
Priifung  nicht  anders  wie  durchgeblaut  am  Leibe,  und  ganz 
leer  am  Kopfe.  Mich  kostet  gewiB  jede  Priifung  ein  Paar  Jahre 
meines  Lebens.  Und  doch  bekomme  ich  immer  um  eine  Classe 
weniger,  als  ich  es  nach  meinem  FleiBe  verdiene.  Da  ich  nie 
durch  meine  juristischen  und  mathematischen  Kenntnisse  die 
Welt  von  der  Tyranei  der  Ungerechtigkeit  und  der  vielen  Ver- 
rechnungen  befrcien  wollte,  so  verlegte  ich  mich  nicht  mit 
grosseren  FleiBe  auf  die  Erlernung  dieser  Gegenstande,  als 
jene  Leute,  welche  eine  gute  erste  ClaBe  zu  bekommen  pflegen, 
jedoch  ich  war  immer  betrogen.  Jetzt  sehe  ich  mich  genothiget, 
so  viel  zu  studieren,  als  jene,  welche  Eminenz  zu  bekommen 
pflegen,  noch  mehr,  als  viele  derselben.  Der  Gegenstand  ist 
nicht  der  meiner  Liebe,  ich  betruge  mich  dabei  wissentlich, 
so  zu  sagen  gezwungen    um  die  schonste  Zeit,  die  ich  andcr- 


40  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

wartig  mit  Wucher  anlegen  konnte.  Herr  Professor  Edlauer^) 
sah  wol  ein,  dass  ich  zu  dem  Gegenstand  keine  Freude  habe, 
er  rieth  mir  daher,  mich  wohin  anders  zu  wenden,  aber  wo 
ich  immer  hin  will,"-)  fordert  man  an  der  Linie  die  juridischen 
Zeugnifse  als  Pass.  Ich  warf  mich  daher  mit  aller  Verzweiflung 
auf  die  Erlernung  der  Obligatfacher,  und  glaubte  durch  FleiC 
das  zu  erzwingen,  um  was  ich  mit  Liebe  nicht  zu  werben  ver- 
mochte.  Und  was  war  das  Resuitat?  Ich  ruinierte  meine  Ge- 
sundheit  —  und  konnte  mich  unwohl  nicht  der  Priifung  aus 
dem  Naturrechte  et  Criminale  unterziehen.  Meine  um  mein 
Wohl  miitterlich  besorgten  Freunde  glauben  zwar,  weil  ich  ihnen 
auf  ihre  Fragen  nicht  antworte,  ich  hatte  die  Prufung  abgelegt, 
aber  mit  schlechten  Erfolg;  ich  benehm'  ihnen  nicht  den  Wahn. 
—  Thue  fiir  mich  bei  Prefesfor  Edl.  dadurch  etwas,  dass  Du 
die  Schattenseiten,  welche  vielleicht  seine  Vermuthungen,  meinen 
Charakter  beilegen,  zu  verscheichen  suchest,  gesetzt  dafs  ich 
zur  Sprache  kommen  soil.  —  Lebe  wohl.  Gentisse  gesund  den 
Herbst,  welchen  nicht  frohlich  geniefien  kann  Dein  aufrichtiger 
Freund  Stanko  Vraz." 

To  je  filoloski  program,  ki  ga  je  hotel  uveljaviti  Vraz 
kot  si  oven  ski  pisatelj  !  Pisan  je  v  casu,  ko  sta  ze  bili  pre- 
tekli  skoro  dve  leti,  kar  je  Vraz  zaman  iskal  plodov  svoje 
ilirske  Muze  v  „Danici".'')  Da  je  Preseren  koj  odgovoril, 
bogve,  kam  bi  bil  krenil  Vraz.  Toda  2.  septembra  1837  so 
zacele  izhajati  v  „Danici"  „Djulabije",  Preseren  pa  je  se  vedno 
molcal  in  povzrocil  Vrazovo  peto  pismo  z  dne  19.  novembra 
1837,  cigar  zacetek,  doslej  le  deloma  v  prevodih  odlomkov  upo- 
rabljen,^)  slove: 

„Theurer  Freund!  Wenn  ich  Dir  nicht  wegen  Deiner  Ver- 
deithigung  (!)  meines  Leumundes  bei  Professor  Edlauer  ver- 
bunden  ware,  so  wurd'  ich  auch  dieses  Schreiben  als  einen 
Act  der  Gnade  betrachten,  weil  Du  •')  aber  gedachtem  Herrn  die 
Angriffswehre  in  soweit  abgestummpft  hast,  dafs  er  sich  nach 
einen  halbstiindigem  Schein-Kampfe  zuruckzog  und  mir  die 
funf  Stadte  iiberliefs,  deren  ich  zum  ferneren ")  Vegetiren  im 
Lande  der  Jura  (nicht  des  Jura)  unumganglich  benothige  —  so 
mufs   dieser  Brief   als   eine   moralische  Pflicht   dahingehen.  — 


')  Fr.  Edlauer,  profesor  za  kriminalno  in  naravno  pravo,  znanec  Pre- 
sernov  se  menda  izza  dobe,  ko  je  bil  adjunkt  juridicne  fakultete  na  Dunaju; 
prim.  CZN  VII.   196. 

-)  Nedatiran  koncept  ene  take  Vrazove  prosnje  za  mesto  v  kaki  kan- 
celiji  na  dezeli  se  je  ohranil  v  njegovi  ostalini:  prim.  Fr.  Petracic,  Vienac, 
X.  562. 

3)  Prim.  CZN  VII.  325  -  6. 

^j  CZN  VII.  199—200;  LZ  XXX.  557. 

5)  „mich"  je  tu  precrtan. 

6)  Izprva:  fortvegetiren. 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  41 

Wie  Du  aus  dem  vorangehenden  Periodengebaude  ersiest,  so 
bin  ich  im  zweiten  Jahre  etc.  —  Der  juridischen  Pflicht  gegen 
Dich  und  Herrn  Kaiteliz  entbind'  ich  tnich  audi,  indem  ich 
Dir  neun  Gulden  tiberschicke  mit  dem  Ersuchen  3,^)  davon 
Herrn  Kasteliz  als  den  Rest  fur  die  drei  voUen  im  noch  nicht 
bezahlten  Exemplare  der  Zhbeliza,  der  Gott  bald  wieder 
einen  Fruhling  erstehen  lafsen  moge,  zu  iibergeben."  Nada- 
Ijevanje  .isci  v  LMS  1875,  164-6  in  Delih  V.  161—5.  Pod 
postskriptom  Bleiweis-Petraciceve  objave,  ki  je  v  resnici  post- 
skriptum  k  Vrazovemu  pismu  Kastelcu  z  dne  10.  junija  1837 -) 
se  skriva  :  „P.  S.  Ich  habe  Dir  abermals  alles  untereinander 
geschrieben,  wird '')  es  wol  da  je  besser  aussehen?  Ab  . . .')  se- 
cundo  alite!"  '') 

Z  Vrazovim  petim  pismom  je  prisel  nov  element  v  to 
korespondenco :  poganjanje  za  in  proti  ilirizmu.  Pozabiti  se 
pa  ne  sme,  da  se  Vrazovi  dati  o  svojem  prestopu  v  pismu  z 
dne  19.  novembra  1837'')  s  prejsnjimi  pismi  ne  dado  spraviti 
V  sklad.") 

V  prvi  polovici  1838  je  poslal  Vraz  Presernu  in  Smoletu 
potom  Gajeve  tiskarne  po  en  izvod  Kollarjeve  „Wechselseitig- 
keit'' ")  kakor  vse  kaze,  brez  kakega  pisma  Presernu.  Preserna 
pa  je  izzvalo  se  le  Gajevo  pismo  Korytku  z  dne  8.  julija  1838,') 
da  je  pisal  19.  julija  1838  Vrazu  cetrto  pismo,  kjer  ga  je 
zah\alii  tudi  za  „Wechselseitigkeit".^")  Da  Preseren  Vrazu  med 
5.  julijem  1837  in  19.  julijem  1838  ni  pisal,  sledi  iz  sledecih 
dejstev:  1.  sele  sedaj  zahvaljuje  Preseren  Vraza  za  denar,  ki 
mu  ga  je  poslal  ta  19.  novembra  1837;  2.  Vraz  pise  v  nasled- 
njem  pismu  Presernu,  da  je  izkusala  [Presernova]  roka  ze 
dolgo  njegovo  potrpezljivost.'^) 

Na  Presernovo  cetrto  pismo  je  odgovoril  Vraz  s  sestini 
pismom  z  dne  l.avgiista  1838,^-)  toda  odgovora  je  pricakoval 
zaman.  Ko  so  izsle  sredi  avgusta  1839  „Narodne  pesni  ilirske",*-^) 

»)  Izprva :  4. 

-)  Prim.  Prijatelj.  LZ  XXII.  544  -  5. 

^)  To  ni  cilno  v  izvirniku. 

*}  Ab  .  .  .  ostali  del  besede  ni  citen ;  najbrze  je  daljsa  beseda,  morda 
latinska. 

-')  Prepis  je  kolacijoniral  prof.  dr.  Fr    llesic. 

")  V  izvirniku  pisma  z  dne  19.  nov.  je:  „Seit  dem  Jahre  schreibe 
ich  .  .  .",  potem  je  nad  „dem''  pripisan  ^v.",  in  to  je  Bleiweis  izvedel  v 
.vorigen". 

■)  LZ  XXX.  .557. 

-)  Prim.  LZ  XXX.  558. 

'■)  Zapysky  Xauk.  Tov.  Im.  Sevcenka  LXXX\'L  113—4. 

1^)  LMS  1877,  161-3. 

")  LMS  1875,  166. 

'4  LMS  1875,  166-68;  Dela  V.  428-32;  PS.  ob  robu  v  IMK  XIX. 
89  si.  (comple  CZN  \'I1.  362). 

-0  CZN  \II.  330. 


42  Fr.  Kidric :  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

je  poslal  Kocevar  po  Vrazovem  narocilu  15  izvodov  tudi  Pre- 
sernu,  da  jih  razpeca.')  In  ko  tudi  porocilo  o  usodi  te  po- 
siljatve  ni  hotelo  in  ni  hotelo  priti,  je  podregal  Vraz  Preserna 
s  sedmim  listom  z  dne  7.  septembra  1840.'-)  Sedaj  se  je  koncno 
Preseren  zganil  ter  odgovori  26.  oktobra  1840  s  petim  pismom 
kot  postskriptom  Smoletovemu  pismu  Vrazu  z  dne  20.  26  VIII 
1840.')  Fr.  Markovic  sicer  pise,  kakor  da  je  poslal  Vraz  Pre- 
sernu  v  tej  dobi  KoUarjevo  „Slavy  dceru",  Preseren  jo  pa  v 
pismu  odbijal/)  in  to  ponavlja  za  Markovicem  tudi  Fr.  Ilesic.') 
Ce  bi  bilo  to  res ,  bi  moralo  eno  Presernovo  pismo  iz  te 
dobe  manjkati.  Toda  Markovic  je  le  Presernovo  cetrto  in  Vra- 
zovo  sesto  pismo  napacno  razumel  in  zamenjal  KoUarjevo 
„Wechselseitigkeit"  s  „Slavy  dcero".  Da  Preseren  Vrazu  med 
19.  julijem  1838  in  26.  oktobrom  1840  ni  pisal,  se  sme  skle- 
pati  z  gotovostjo  iz  sledeciti  stavkov  v  sestem  Vrazovem 
pismu:  „Ze  dve  leti  nisem  prejel  od  tebe  niti  zloga.  Ah,  najina 
korespondenca  je  ze  dolgo  casa  pretrgana.  Kdo  je  temu  kriv  ? 
Najbrz  tvoji  juridicni -stanovski  posli."  Zelo  verjetno  pa  je,  da 
je  bilo  Presernovega  molka  krivo  tudi  tisto  Gajevo  pismo  Ko- 
rytku  z  dne  4.  decembra  1838,  v  katerem  je  prepovedal  Gaj 
Presernovemu  prijatelju  v  svojem  in  vseh  zagrebskih  slavistov 
imenu  vsako  blizanje.") 

Na  Presernovo  peto  pismo  je  ogovoril  Vraz  dvakrat : 
prvic  dne  7.  decembra  1840  v  obliki  narocila  Smoletu,')  ki 
se  sme  smatrati  za  njegovo  osmo  pismo  Presernu,  drugic  z 
devetim  pismom  z  dne  15.  decembra  1840."^)  Presernov  odgovor 
bi  se  bil  moral  ozirati  na  sledece  momente  v  Vrazoviii  pismiii : 
1.  na  obrambo  in  razlago  ilirskih  tendenc;  2.  na  usodo  Vra- 
zovega  pisma  Smoletu  z  dne  3.  decembra  1840,  ker  je  bil 
Smole  med  tem  umrl;  3.  na  vprasanje,  kaj  se  naj  zgodi  s 
Smoletovo  zbirko  narodnih  pesmi,  ki  jo  je  bil  poslal  ta  Vrazu 
31.  oktobra  1840;")  4.  na  prosnjo,  naj  pripomore  Preseren 
narodni  biblioteki  v  Zagrebu  do  Smoletovega  izvoda  Valva- 
sorja;  5.  na  vprasanje,  ali  hoce  placati  Preseren  „Narodne  pesni 
ilirske"  v  denarju  ali  s  „Krstom",  „Vodnikom",  „Matickom" 
in  „Varhom".  Toda  doslej  se  ni  nasel  niti  kak  tak  Presernov 
list  niti  dokaz,  da  je  res  eksistiral. 


1)  LMS  1875,  158. 

2)  LMS  1875,   168—70;  Dela  V.  190—194. 
s)  ZMS  IV.  191-2. 

^)  Stanko  Vraz,  Izabrane  pjesme  XXIV. 

•')  Preseren  in  Slovanstvo,  10. 

6)  LMS  1875,  173-4. 

■•)  ZMS  IV.  202. 

8)  LMS  1875,  170-2;  Dela  V.  198-203. 

•')  Prim.  CZN  VII.  164. 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  43 


Naslednje  ohranjeno  pismo  iz  korespondence  med  Pre- 
sernom in  Vrazom  je  Presernovo  pismo  z  dne  29.  julija  1843/) 
ki  je  Presernov  odgovor  na  dvoje  Vrazoviii  pisem,  ker  pravi  v 
njem  Preseren :  „Na  Tvoje  mi  drago  pismo  z  dne  2  6.  t.  m.  Ti 
bodi  povedano,  da  se  je  mlajsa  Metkina  hcerka  omozila  .  .  . 
Pismo  iz  leta  1841.  objednem  s  spremstvom  5  fCM  sem  prejel 
in  Kastelcu  Tvoj  dolg  v  znesku  2  fM  placal,"  Vrazovo  pismo 
iz  1.  1841.  karakterizira  v  Presernovem  odgovoru  le  stavek  o 
spremstvu  5  fl;  iz  okoliscine,  da  je  bival  Vraz  med  4.  aprilom 
in  19.  majem  1841  vecinoma  v  Ljubljani,-)  se  mora  sklepati, 
da  je  pisal  Presernu  med  19.  majem  in  31.  decembrom,  sicer  bi 
se  bil  o  usodi  posiljatve  osebno  informiral.  Bolje  se  da  rekon- 
struirati  iz  Presernovega  odgovora  Vrazovo  pismo  z  dne  26.  ju- 
lija 1843,  ki  je  obsegalo  po  vsej  priliki  vsaj  sledece  tocke : 
1.  pozdrav  za  hcerko  krcmarke  „Pri  Metki" ;  2.  vprasanje,  ali 
je  dobil  Preseren  1.  1841.  Vrazovo  pismo  z  denarjem  ;  3.  po- 
zdrav za  dr.  Chrobatiia  in  vprasanje,  je  li  prejel  ta  Korytkovo 
zbirko  o  obicajih  in  navadah  Kranjske,  katero  mu  je  bil  vrnil 
s  pimom  z  dne  24.  marca  1843; ')  4.  vprasanje,  jeli  izvrsil  neki 
gospod  Tangl  pri  doktorju  Chrobathu  neko  narocilo,  radi  ka- 
terega  mu  je  bil  pisal ;  5.  prosnjo,  naj  mu  poslje  Preseren  Ko- 
rytkova  izdanja:  2  lista  narodnih  nos,  portret  Vodnika  in  Copa, 
dalje  4  zvezke  Korytkovih  „Pefmi  krajnikiga  naroda"  in  pa 
kopijo  Ziljanke  iz  Korytkove  zbirke ;  6.  prosnjo,  da  mu  poslje 
Preseren  neko  rusko  knjigo,  ki  jo  naj  Kastelic  poisce;  7.  vpra- 
sanje, kdo  je  Bleiweis;  8.  kak  izraz  nezadovoljnosti  z  Gajem. 
Iz  vsega  pa  sledi:  1.  da  je  pisal  Vraz  Presernu  med  1.  januarjem 
1841  in  21.  julijem  1843  samo  omenjeni  dve  pismi ;  2.  da 
Preseren  med  4.  aprilom  1841  in  29.  julijem  1843  ni  pisal 
Vrazu  nobenega  pisma.  Tok  korespondence  pocensi  s  Preser- 
novim  odgovorom  na  Vrazovo  pismo  z  dne  15.  decembra  1840 
je  torej  po  vsej  priliki  ta :  Preseren  je  odgovoril  na  osmo 
Vrazovo  pismo  ali  med  15.  decembrom  1840  in  4.  aprilom 
1841  pismeno  (s  sestim  pismom)  ali  pa  med  4.  aprilom  in 
19.  majem  1841  ustno,  verjetnejsa  pa  je  zadnja  eventual- 
nost.  Med  19.  majem  in  31.  decembrom  1841  je  pisal  Vraz 
svoje  deveto,  a  ker  ni  dobil  odgovora,  26.  julija  1843  svoje 
deseto  pismo,  na  kar  je  odgovoril  Preseren  29.  julija  1843 
s  sestim  (sedmim)  pismom.  Kot  dopolnilo  tega  pisma  je 
pisal  Preseren  12.  decembra  1843  Vrazu  sedmic  (osmic) 
ter  mu  poslal  obljubljeno  Ziljanko.  ^) 


')  ZM5  IV.  186-7. 
■')  Prim.  Prijatelj,  CZX  VII.  169.  173. 
s)  Prim.  Kres  III.  427-8;  LZ  XXX.  367. 
*)  Presernov  Album  821. 


44 


Fr.  Kidric :  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 


Da  bi  Vraz  na  nobenega  teh  dveh  pisem  ne  bil  odgo- 
voril,  je  precej  neverjetno.  Za  odgovor  na  vprasanje ,  jeli 
potem  Preseren  zopet  odgovoril  in  jeli  sta  si  prijatelja  v  letih 
1844 — 46  tudi  dopisovala,  pa  manjka  vsakega  migljaja.  Zadnje 
oiiranjeno  Presernovo  pismo  z  dne  5.  februarja  1847,  s  ka- 
terini  je  poslal  Vrazu  „Poezije"/)  pove  le  toliko,  da  Preseren 
Vrazu  med  1.  septembrom  1846,  ko  je  dobil  advokaturo  v 
Kranju,  in  5.  februarjem  1847  ni  pisal,  ker  mu  javi  svoje  pre- 
mesccnje  se  le  tega  dne.  Da  bi  ga  Vraz  za  „Poezije"  ne  bil 
zahvalil,  je  zopet  zelo  neverjetno.  In  to  Vrazovo  pismo  bi  bilo 
tern  interesantnejse,  ker  bi  vsebovalo  morda  Vrazov  odgovor 
na  —  Narobe  Katona! 


Kronoloski  red 

korespondence  med  Vrazom  in  Presernom  je  torej  sledeci : 


Vraz  Presernu : 

(28.  I.  -  4.  III.  1837)      — 

16.  —  26.  III.  1837 

2.  IV.  1837        


•> 

> 


1.  VIII.  1837 > 

19.    XI.  1837 > 

10.  XI  1837-4.  VI.  1838:   Wechsel- 
seitigkeit   —  —  —  — -^ 


1.  VIII.  1838 
7.  IX.  1840    ■ 


—  —  ^ 

> 


7.  XII.  1840 > 

15.  XII.  1840 > 


(19.  V.  -  31.  XII.  1841)      — 
(26.  VII.  1843)      — 


-  ->- 


f<^ 


Preseren  Vrazu : 


4.  III.  1837. 


<■ 13.  V.  -  10.  VI.  1837. 

< 5.  VII.  1837. 

< 19.  VII.  1838 

< 26.  X.   1840. 


?  15.  XII    1840.  —4.  IV.  1841? 
Obcevanje  v  Ljubljani :  4.  IV.  —  19.  V. 

1841 

< 29.  VII.- 1843. 

< 12.  XII.   1843. 

>? 

-<- 5.  II.   1847. 

^? 


Z  gotovostjo  se  sme  trditi,  da  manjkajo  pisma,  ki  jih  je 
pisal  Vraz  Presernu  med  28.  januarjem  in  4.  marcem  1837,  med 
19.  majem  in  31.  decembrom  1841  in  pa  dne  26.  julija  1843. 

0^7^.  823. 


Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom.  45 

Da  je  odgovoril  Vraz  Presernu  na  pismi  iz  1.  1843.,  da  se  je 
torej  ta  Vrazov  odgovor  izgubil,  je  precej  verjetno,  manj  ver- 
jetno  je,  da  bi  bilo  eksistiralo  in  se  izgubilo  kako  Presernovo 
pismo  iz  casa  med  15.  decembrom  1840  in  4.  aprilom  1841, 
cisto  neverjetno  pa  je,  da  bi  si  bila  dopisovala  Preseren  in 
Vraz  ze  od  1.  1834.  in  bi  torej  manjkala  vsa  korespondenca  iz 
let  1834—36.  Od  4.  marca  1837  pa  do  15.  decembra  1840  se 
klobcic  V  ohranjenih  pismih  nemoteno  razvija,  kako  Preser- 
novo pismo  iz  1.   1838  torej  ne  manjka. 

Najzivahnejsa  je  bila  izmenjava  pisem  v  prvih  sestih  me- 
secih  po  Vrazovem  drugem  posetu  Ljubljane,  ko  so  bile  skupaj 
prebite  ure  in  skupno  zasnovani  nacrti  novima  pobratimoma 
se  V  lepem  spominu  in  ko  je  Preseren  se  mislil,  da  gre  njuno 
literarno  stremljenje  za  istim  ciljem :  da  se  usposobi  slovenski 
jezik  za  dostojno  posodo  vsem  utrinkom  poetove  duse  in  se 
pritegne  na  ta  nacin  slovenska  inteligenca  v  interesno  sfero 
materinscine. 

Crna  picica  ostane  na  obeh :  Vraz  Preserna  o  svojem  boju 
pred  prestopom  med  ciste  „Ilire"  ni  obvescal  in  proti  pobra- 
timu  V  tem  odlocilnem  momenta  svojega  literarnega  razvoja 
ni  bil  tako  odkritosrcen,  kakor  je  ta  lahko  zahteval,  Preseren 
pa  se  je  prepustil  prehitro  komodnosti  in  odlagal  celo  na 
„filoloske  nazore"  v  Vrazovem  pismu  z  dne  1.  avgusta  1837 
z  odgovorom,  ceravno  si  je  moral  priznavati,  da  pobratim  od- 
govora  nestrpno  pricakuje. 


Do  da  tek:. 

Gori  omenjeni  list  z  dne  10.  junija  1837.,  namenjen  Kastelcu,  je 
Vraz  izrecno  naslovil  na  Preserna:  Seiner  Wohlgeboren  dem  Hochgeehrten 
Herrn  Franz  Salesius  v.  Preschern  Doctor  utriusque  juris,  abzugeben  in  der 
Amtskanzlei  des  Herrn  Hot  und  Gerichtsadvokaten  Dr.  v.  Krobath  zii  Laibach. 
Vraz  je  poslal  list-  Presernu  morda  zato,  da  bi  ga  oba  vzela  na  znanje  — 
saj  se  je  tikal  obeh  —  morda  pa  tudi  zato,  da  bi  Preseren  malo  podrezal 
zaspanega  Kastelca.  —  Morda  je  ta  naslov  kriv,  da  je  Bleiweis  konec  lista 
prilepi!  k  Vrazovemu  listu  na  Preserna  z  dne  19.  nov.  1837  (in  pri  tem 
kratkomalo  crtal  zadnjo  opombo  o  Presernu,  ki  ga  je  morebiti  motila). 

V  nastopnem  priobcujem  v  dodatku  k  razpravi  dr.  Kidrica  ta  Vrazov 
list,  ki  ga  hrani  sedaj  Ijubljanska  licejska  knjiznica: 

Verehrter  Freund !  Ich  bin  wirklich  sehr  in  Verlegenheit 
um  eine  Waffe  Ihr  hartnackiges  Stillschweigen  zu  durchbrechen. 
Oft  vermag  ein  gleichmafiiges  Verhalten  stumme  Zungen  zu 
losen,  jedoch  dessen  kann  und  will  ich  mich  nicht  bedienen, 
well  es  zu  langwierig  ist,  und  es  mir  wahrlich  /.■  Sie  werden 
es  bezweifeln  woUen  .•  nicht  um  mein  Individium  zu  thun  ist, 
sondern  um  unsere  Sache  —  um  die  Sache  der  Slovenitat, 
welche  nur  bei  unserem  reciproken  Eifer  gedeihen  kann.  Was 
ist  die  Ursache   da6  wir   uns  in  der  Schreibweise  so  weit  ent- 


46  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

fernen  d.  i.  dafi  oft  Ich  Sie  oft  Sie  mich  nicht  verstehen?  Die 
Ursache  mag  wol  einzig  und  allein  in  dem  einfachen  Grunde 
ligen,  dafi  Sie  mich  weder  fragen  wohin  Ich  will,  noch  mir  eine 
Antwort  geben,  wenn  ich  Sie  zu  fragen  wage,  welche  Bahn 
Sie  einzuschlagen  gedenken.  —  Ich  weifi,  dafi  Sie  dringende 
Geschafte  von  einem  ausfiihrlichen  mit  Gelehrsamkeit  woll- 
gepfropften  Schreiben  abhalten,  aber  Sie  sind  auch  versichert, 
dafi  es  sich  dabei  nicht  im  Geringsten  um  schwierige  Gelehr- 
samkeit handelt,  sondern  dafi  meistens  die  Beantwortung  durch 
ein  Paar  Worte  —  durch  ein  J  a  oder  Nein  abgethan  werden 
konnte.  —  Sie  konnen  sich  gar  nicht  vorstellen  wie  sehr  ein 
nicht  beantworteter  Brief  entmuthigen  kann,  indem  er  nebst 
dem  dafi  er  vielen  peinlichen  Vermuthungen  Raum  giebt  — 
oft  an  den  jugendstlichen  (!)  Hoffnungen  verzweifeln  macht. 
Durchzahlen  Sie  gefalligst  die  von  mir  seit  dem  J.  1834  er- 
erhaltenen  Zuschriften,  und  fragen  Sie  Ihr  Gedachtnifi  wie  viele 
Sie  mir  beantworten  haben  und  Sie  werden  gewifi  diese  kleine 
Aufwallung  meines  Blutes  freundschaftlich  entschuldigen.  Ich 
hab'  Ihnen  durch  die  Post  geschrieben,  nachdem  ich  vergebens 
fiber  ein  Monat  auf  eine  Antwort  auf  mein  an  Herrn  Dr.  Pre- 
ihern  von  4.  April  datirtes  Schreiben  gewartet,  —  Sie  instan- 
digst  bittend,  mir  kurz  anzuzeigen,  ob  Sie  den  versprochenen 
Wein,  dessen  Absendung  mir  mein  Schwager  angezeigt,  er- 
halten,  ferner  ob  unserm  Freunde  Dr.  Prefhern  obiges  Schreiben 
sammt  einer  Beilage  von  Volksliedern  und  5  fl  CM.  als  Rech- 
iiung  der  tiberschickten  Slovenika's  zugestellt  werden  ist?  — 
Uberschicken  Sie  mir  gefahligst  fernere  drey  voUstandige 
Zhbelizen  und  ein  einziges  4.  Bandchen,  d.  h.  also  13  Zhbe- 
lizen  —  wo  moglich  durch  Herrn  Jurist  Sertich  in  Begleitung 
wenigstens  einiger  nothwendigen  Zeilen ;  damit  ich  mich  doch 
einmal  iiberzeigen  kann,  dafi  Ihnen  „mosh  befeda"  nicht  allein 
dem  Klange  nach  bekannt  ist.  Wenn  Sie  die  Materialien  ftir 
das  5.  Bandchen  schon  zusammen  tragen  sollten,  so  bitte  ich 
Sie  wohl  sehr,  nichts  von  meinen  noch  unreifen  Producten 
anzunehmen,  mit  etwaiger  Ausnahme  der  letzthin  Herrn  Dr. 
iiberschickten  4  Stiicke,  an  den  zwei  Sonetten  jedoch  —  miissen 
die  Schlufiverse  13  sylbig  werden  —  aus  Grunden  die  ich 
wohlerwogen  auf  mich  nehme,  daher  werden  sie  also  lauten: 
Am  Sonette  „Kana" : 

Zavez  mi  barem  rano,  dok  ji  kerv  ne  mine. 
Am  Sonette  „Lepota": 

Da  kleknola  pred  njo  bi  Diogen  in  Kato. 
Sonst  bleibt   alles   unverandert,  wenn   nicht  Herr  Dr.  Prefhern 
hie    und    da    eine    nottwendige   Adiustirung   zum  Behufe    des 
Kranjischen  Lesepublikums   fur   nothwendig   erachtete.  —  Den 
Betrag  fur   die   Zhbelizen  werde   ich   Ihnen   zum   Theil   durch 


Fr.  Kidric :  Korespondenca  med  Presernom  in  V^razom,  47 


Herrn  Sertich  iiberschicken,  zum  Theil  aber,  wann  ich  den 
Betrag  tiir  die  auf  das  Land  gesandten  werde  erhalten  liaben, 
—  spater  nachfolgen  lassen.  —  Leben  Sie  wohl.  Ich  bitte  un- 
seren  Freund  Dr.  et  Dichter  in  meinem  Nahmen  herzlichst  zu 
griifien,  welchen  auch  der  Herr  Baccalaureus  und  interimer 
Professor  der  Philosophie  an  hiesiger  Universitat  Mikloschitsch 
griifien  lafit.  P.  p.  Likawcowi  Ijbam  ruce.  Der  Ihnen  stets  auf- 
richtige  Stanisl.  Vraz. 

Meine  Adresse  ist: 
An 
St.  Frafs    Privatstudierender    der    Rechte    zu    Gratz, 

wohnend  auf  dem  Glacis  T.  507  bei  Herrn  Prof.  v.  Quas. 
Gratz  am  10.  Juni  1837. 

Herr  Dr.  Safarik  hat  mir  geschrieben  und  mich  um  ein 
Orts-Flufi-  und  Bach-NahmensverzeichniC  Steiermarks  ersucht, 
mit  dem  Wunsche,  ich  mochte  ihm  nach  Moglichkeit  ein  Flufi 
und  Bach-NahmenverzeichniB  Krains  zu  Stande  bringen.  Ich 
konne  (!)  Niemanden,  der  mir  allenfalls  das  entwerfen  konnte, 
als  Sie  un  Herr  Prefiiern.  Die  Erfullung  dieses  Wunsches  hangt 
daher  nur  von  Ihnen  ab. 

Das  Neueste  ist  hier  [ist]  die  Bildung  eines  Fondes  zur 
Herausgabe  Slovenischer  Biicher.  Das  Prasidium  und  die  Kassa 
fiihrt  ein  begeisterter  Slovene  H.  Dominkos  der  als  Steuercon- 
trolleur  einen  grofien  EinfluB  auf  das  Land  nimmt.  Die  Bucher 
erscheinen  mit  cehoilirischer  Orthographic.  Wir  bitten  Sie  und 
Hr.  Prelhern  um  Beitrage. 

Naj  natisnem  tii  se  Vrazovo  pismo  Smoletu  z  dne  3.  dec.  1840  iz 
Bistrice,  ki  ga  tudi  hrani  Ijiibljanska  knjiznica: 

Hochgeehrter  Freund !  Ich  habe  Ihre  2  Briefe  sammt  dem 
Manuscripte  Ihrer  Volksliedersammlung  wirklich  erhalten.  Sie 
ersuchten  mich  in  einem  der  Briefe,  Ihnen  sogleich  den  Empfang 
Ihres  Manuscriptes  zu  annonciren.  Vergeben  Sie,  dafi  ich  es 
so  spat  thue.  Ich  befinde  mich  bereits  seit  einem  Monathe  zur 
Wiederherstellung  meiner  angegriffenen  Gesundheit  auf  dem 
Lande,  und  es  kamen  mir  die  Sachen  viel  spater  in  die  Hande. 
Aus  eben  dieser  Ursache  muB  ich  Sie  instandigst  um  die  Ver- 
langerung  des  Termins  bitten,  welchen  Sie  mir  gestellt  haben, 
Ihre  Handschrift  bei  mir  behalten  zu  durfen.  Ich  bin  hier  (so 
zu  sagen)  ganz  auf  mich  beschrankt.  Nur  einen  Freund  habe 
ich  der  mir  behiilflich  seyn  konnte;  aber  er  ist  als  fungierender 
Stuhlrichter  von  seinen  Berufsgeschaften  zu  sehr  in  Anspruch 
genohmen,  und  so  bleibe  ich  bei  der  schreibung  der  Lieder  allein. 

Ich  finde  in  Ihrer  Sammlung  mehrere  Lieder  in  Dupio, 
ja  sogar  in  Triplo.  Diirfte  ich  nicht  ein  Exemplar  von  solchen 
Stiicken  zurtickbehalten,   um   mir  das  wirklich  langweilige  Ab- 


48  Fr.  Kidric:  Korespondenca  med  Presernom  in  Vrazom. 

schreiben  zu  ersparen?  Ich  werde  es  jedoch  nur  mit  Ihrer  Ein- 
willigung  thun.  — 

Von  Ihrer  Auflage  des  Varh,  Maticek  und  Vodnik 
hat  weder  Hirschfeld  noch  Sup  pan  etwas  erhalten.  Unsere 
feurigen  Patrioten  sind  dariiber  sehr  aufgebracht;  ja  einige 
haben  sogar  in  der  Danica  gegen  diese  Unterlassung  die 
Stimme  erhoben,  Ihre  Buchandler  sind  wirklich  nichts  weniger 
als  solid.  Sie  wollen  nur  gegen  Vorausbezahlung  Biicher  ver- 
senden.  So  indiscret  ist  (wie  ich  glaube)  schwerhch  eine  Buch- 
handlung  irgend  einer  andern  Provinzial-Hauptstadt  Osterreichs. 
Den  Handel  belebt  mehr  der  Credit,  als  das  baare  Geld.  — 
Da  ich  nicht  in  Agram  bin,  so  kann  ich  Ihnen  gegenwiirtig 
nicht  genau  den  Betrag  angeben,  den  man  hier  per  Druckbogen 
in  Tausend  Exemplaren  ohne  Papier  bezahlt.  Ich  kann  Ihnen 
vorlaufig  nur  so  viel  melden,  dafi  ich  bei  der  Drucklegung 
meines  letzten  Werkchens  „Djulabie"  fur  den  Druckbogen  (16") 
in  1000  Exemplaren  samt  Papier  (Velin)  12  fl  bezahlte.  —  Ich 
habe  gehort  dafi  Herr  Korytko  mehrere  Nationaltrachten  des 
krain.  Volkes  aufgenommen  und  einige  davon  sogar  hat  lito- 
graphiren  lassen;  wenn  das  wahr  ist,  so  wurden  Sie  mich  un- 
gemein  verbinden,  wen  Sie  mir  von  jeden  der  herausgekommenen 
Blatter  ein  Exemplar  verschaffen  wolten.  Auch  das  Portrait  von 
unseren  unvergefilichen  Zhop  soil  erschienen  seyn ;  auch  das  wiin- 
sche  ich  zu  besitzen  (versteht  sich)  ohne  Ihrer  pecuniaren  Kosten. 

En  del  pisma  je  priobcil  dr.  Ivan  Prijatelj  v  ZMS  IV.,  202,  vmes  je 
izpuscenih  par  besed ;  glasi  se  namrec  v  izvirniku:  .  .  daB  sie  fortbestehe, 
und  reichliche  Frlichte  trage.  Nur  wiinschen  wir,  dafi  Sie  eine  die  Panilly- 
rische  Literatur  .  .  . 

Konnten  Sie  mir  nicht  berichten,  wer  der  Verfasser  des 
Aufsatzes  ist,  der  unlangst  im  illyr.  Blatte  unter  dem  Titel  „Die 
Slawen"  erschienen  ist?  Der  Herr  Verfasser  giebt  viel  zu  viele 
gute  Eigenschaften  den  Slaven ,  daneben  aber  auch  zu  viel 
Unvortheilhaftes.  Er  hat  wahrscheinlich  aus  deutschen  Quellen 
geschopft,  wo  mit  Slawen :  Anten,  Gothen,  Vandalen,  Sarma- 
then  untereinander  gewurfelt  findet;  welche  letzteren  (Volker- 
horden)  nach  den  neuesten  Forschungen  slawischer  Historicker 
und  Ethnographen  keine  Slawen  waren.  Das  Studium  aller 
slaw.  Dialecte  ist  unserer  Jugend  nicht  genug  anzuempfehlen. 
Der  Verfasser  wird  wahrscheinlich  ein  junger  wohlmeinender 
Krainer  seyn,  der  aber  auser  Krainisch  nichts  mehr  slawisch 
kennt,  sonst  wurde  er  nicht  masovanje  von  moz  ableiten.  Ma- 
sovanje  kommt  von  dem  slaw,  msta  (Rache),  mstit  (ziirnen).  — 
Leben  sie  recht  wohl.  St.  Vraz. 

S  tern  je  objavljena  korespondenca,  kolikor  je  hrani  Ijubljanska  licejska 
knjiznica  kot  korespondenco  Vrazovo-Presernovo.  Dr.  Fr.  Ilesic. 


Prispevki 
k  zgodovini  nasega  preporoda. 

Priobcil  dr.  Fr.  Ilesic. 


I. 

Slovene!  med  hrvatsko  in  kranjsko  dezelo.  ^) 

To  so  iztocnostajerski  Slovene!.  Za  njih  je  bil  napisan 
abecednik,  ki  ga  je  t  prof.  Zitek  izrocil  kanoniku  dr.  Jos.  Pajku. 
Po  vseh  znakih  sodim,  da  je  ta  rokopis  iz  predvrazove 
dobe.  Nov  dokaz  je,  da  se  je  iztocni  Stajer  takrat  smatral  za 
(da  tako  recem)  posebno  narodnost,  ki  s  Kranjsko  ni  v  blizji 
zvezi  nego  s  Hrvatsko. 

Naj  opisem  malo  rokopis! 
Naslov  se  glasi: 

ABC 

KNIZHICA 

za 

Slovence  med  hrovachko,  ino  krajnsko 

Dezhelo 

z-enim 

od  obojih  potrebno  raslochenim  Glasom  nehternih  Ch'rchk  za 

volo  lezhifhega,  ino  zaftopliveishega  Pisanja,  ino  Branja. 

Na  drugi  strani  je  pod  abecedo :  Opomin  za  Vuchenike. 
Raslochek  navadnega  Glaia  nehternih  Ch'rchk.  C,  c,  vfigdar 
ino  povlodi  kak  krajnsko  Z,  z,  ah  nemihko  3>  S-  Ch,  ch,  kak 
krajnsko  Zh ,  ch,  ali  nemfhko  Z']d) ,  tfcf).  —  E,  e,  z-eno 
Chogico  to  oltro,  kak  nemfhko  G,  e.  —  E,  e,  pres  Choge  to 
blechecho  z-odprejtimi  Viistami.  —  S,  1,  s,  vfakfhni  vsfigdar 
kak  ofter  Es.  —  Sh,  fh,  sh,  to  oftro,  kak  nemfhko  Sd),  jcf).  — 
Z,  z,  ti  gladek  s,  kak  se.  —  Zh,  zh,  to  gladko,  kak  krajnsko 
sh.  —  aj,  oj,  uj,  eu,  eo,  io,  au,  se  imajo  zrechti  kak  ftojyjo, 
Samo  p'r  ej,  ali  ei  se  j  ali  i  kumaj  zachuje. 

1)  Ta  izraz  kaze,  da  v  dobi  Vrazove  mladosti  se  nikakor  ni  bila  pro- 
drla  zavest  o  enotnosti  naroda  staj.  slovenskega  in  kranjskega.  Prim,  izraz 
Serfov:  ,Ein  Krainer  kann  nicht  das  windische  kroatische  u.  s.  f.  mit  dem 
Krainischen  verbinden." 


50  Dr.  Fr.»Ilesic:  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 

Table  zlogovnice  so  urejene  ocividno  slicno  kakor  ena 
vrsta  abecednikov  Felbigerjevih  casov  (1774 — 1805),  gl.  „0  pouku 
slov.  jezika",  str.  9.  Pri  zvezi  „B'r"  je  oponiba:  „P'r  totih  ino 
vechih  takfhnih  stojy  odzgorah  ena  Chogica  na  mefto  Samglas- 
nika,  ki  se  vej  kelko  Ch'rchk  se  p'r  Ch'rchkavanji  (Pufhtabi- 
ranji)  vkiip  v-eno  Zrechenje  (Sylbo)  vfeti  ima." 

Izmed  besed,  ki  sluzijo  zlogovanju,  naj  omenjani :  Aga, 
bejlo,  cena,  dejte,  mooja,  menka,  Sooze,  Bedaaiti,  bogaati,  Fau- 
fhyja,  G'rmlavca,  Kadionca,  Zhoodniki.  —  V  stavkih  se  naha- 
jajo:  Pauc,  Mozhjani,  Chrejve,  navuchio,  Viira  kole,  Kiiroilep, 
vrezo  (=  vrezal),  fegno,  Metionca,  Zhmauc,  Hmeo  (=  hmelj?), 
mujejo  (=  umijejo),  Latvice  ino  Dojionce,  zvujati  (=  zuvijati), 
Tkalci,  arjavo,  Miirke,  zmladleta,  Jaushje. 

Vsebina  stavkov,  kjer  se  nahajajo  te  besede,  spominja 
1.  dobe  Rottenhannove  (od  1805—1825  ali  1830). 

Ocividno  naj  bi  bilo  do  str.  27  rokopisa  vse  natisnjeno 
s  tiskanimi  crkami;  zakaj  na  tej  strani  je  opomba:  „Die6 
folgende  mit  Schriftbuchstaben".  In  tu  nahajam  besede:  Meten, 
piiva,  Sojo  siie  pa  druge  Felle  Antv'rhari. 

Na  koncu  teh  stavkov  (nazornega  nauka  o  opravilih 
starsev)  je : 

Vyzhanje 

P'r  Ch'rchkavanji  (:  Pufhtabiranji :)  ino  Branji. 

1.  Zrechi  vfakfhno  Ch'rchko  zastoplyvo,  ino  ki  fe 
k-chasi  od  driigih  raflochi. 

2.  Raslochi  dobro  v-Glafi,  e,  e,  ej,  —  eu,  eo  —  i,  y 
—  u,  ii  —  s,  z  —  fh,  zh. 

3.  Sponi  fe,  ki  tebi  p'r  nehternih  Zdrugimglasnikih 
tota  Chogica  '  kazhe,  kera  na  mefto  Samglasnika 
ftojy,  kelko  njih  v-eno  Zrechenje  vfeti  imash, 
kak:  k'rst  no. 

4.  Chi  en  Zdriigimglasnik  med  dvejma  Samglas- 
nikoma  Stojy,  ga  vfemi  k-prihodnem  Zrechenji; 
gdej  fta  dva,  tarn  talaj;  gdej  fo  t'rje  ali  vech, 
vfemi  le  tega  zadnega  k-prihodnem. 

5.  Vsi  tisti  Zdriigimglasniki,  keri  p'r  Zachetki  ene 
Befede  vkiip  Stojyjo,  oftanejo  tiidi  v-Sredyni  vkup, 
kak  ft,  fht,  fhp,  zhm,  gl,  tr,  kv,  nj,  ino  tak  dale. 

6.  Kak  je  ena  Befeda  is  vechih  vkup  zastavlena,  tak 
se  tiidi  ima  talati. 

7.  Gdej  nad  Besedo  eno  takfhno  Strehico  -  naj- 
desh,  tam  fe  sponi,  ki  je  Beseda  fk'rchena;  kak 
poftavim;  i^i,  na  mefto  meni  —  tl  na  mefto 
tebi;   ^  —  njega,  ino  tak  dale. 

8.  aa,  ali  oo,  je  Znamenje  nategjenega  Glasa. 


Dr.  Fr.  Ilesic :  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda.  51 

Nato  pridejo  povesti,  moralizujoce,  kakor  na  pr.  v  enem 
tipu  Felbirgerje  dobe,  tako:  „Poterpeshlyvoft",  „Vmanjost", 
„Kmet"  (zelod,  tikev). 

Za  povestmi  pride  nauk  o  stevilu. 

Vuzhitel:  Videk  snafh  ti  Ihteti? 

Vid:  Ja,  Golpod  Vuzhitel. 

Vuzii:  Pa  bi  fi  snal  tudi  sasnamnati  kelko  fi  nafhtel? 

Vid:  Jaf  bi  pazh  proti  na  kaj  zherzhke  delal. 

Vuzh:  Moj  lubi  Videk!  s  tern  bi  tebi  nebilo  velko 
pomagano;  da  bi  htel  vediti  kelko  fi  nafhtel  tak 
bi  mogel  zherzhke  prefhteti  al  pa  rejzhi  drugazh ; 
zhres  to  bi  ti  s-zherzhkanjom  fkoro  telko  proftura 
potrebuval,  kak  s-ftiftimi  rejzhmi  kere  bi  fteti  htel. 
Jaf  pa  bodem  denef  vam  ene  snamena  pokasal, 
s-kerimi  le  enimi  fi  vnogo  prefhtetih  rejzhih  sa- 
snamnati sna,  tote  fojo : 

1.  2.  3.  4.  5.  6.  7.  8.  9.  0.  ino   pomenijo    po   redi ; 

ena,   dvej,   tri,   fhtiri,    pet,   fheft,   feden,  ofen,  devet. 

Kolze  samo   sa  fe  nepomeni  nizheza,   pa   k  drugim 

perftavleno  pomeni  nar  menje  defet.  Tote  se  imenu- 

jejo  glavne  -^  fhtevylke;   zhi  nje  vkup  vftavlafh,  tak 

fnafh  s-njimi   od   ene   do  ftotine  od  tote  do  jesare, 

od  jesare  do  jesare  jesarov,   ino  fhe  dale  fhteti,  ino 

snamnavati,  poftavim  tak: 

(Tu  ucitelj  napise  stevilke  do  100.) 

Vid :  To  je  refen  flo  dobro,  no  haflyvo. 

Vuzh:  Antonek!  da  bi  vnogo  rejzhi  pred  feboj  mel, 
ino  bi  mogel  vediti  kelko  njih  posofeb  je,  pa  bi 
vedil  tarn  njih  je  telko,  to  telko,  tifti  njih  ma  telko, 
toti  telko,  kaj  bi  ftoril? 

Ant:  Jaf  bi  pazh  vfakfho  pofebe  fhtel. 

Vuzh:  Te  bi  fi  kervavo  plazho  saflushil,  poglej  tu 
bi  ti  snal  s -fhtevilkami  hitro  porazhuniti,  in  tU 
fe  bote  od  sdaj  tudi  vuzhyli,  namrezh  razhuniti. 
Jaf  pa  bodem  vam  dal  enega  pomozhitela  k-ra- 
zhuni,  kerega  vfakfhni  dobro  is  glave  vediti  more, 
toti  je : 

Razhunni  Pomozhitel. 

(Sledi  postevanka  do  100  in  pa  latinske  stevilke.) 

Vishar. 

Sa  srekavanje  ino  branje. 

1.    Is  rezhi  vfakfho  zherzhko  saftoplyvo,  ino  zherstvo, 
ki  fe  lehko  od  drugih  raslozhi,  kak  b,  p,  d,  t,  f, 
v>  g.  k,  g. 
*  zifre. 

4* 


52  Dr.  Fr.  llesic :  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 

2.  Mej  pofebno  pafko  na  e,  e,  e,  na  a,  no  o. 

3.  Zhi  eden  sdrugimglafnik  med  dvejma  famglas- 
nikoma  ftojy,  ga  vsemi  k-prihodnem,  zhi  dva 
rafdeli  nji,  zhi  terje  ali  vezh  le  sadnega  k-pri- 
hodnem. 

4.  Sklejeni  sdrugimglafniki ,  keri  per  sazhetki  ene 
befejde  vkup  ftojyjo,  oftanejo  tudi  na  srejdi  vkup, 
kak  gl,  tr,  ft,  dn,  tl,  kl,  kn,  nj,  i.  t.  d. 

5.  Kak  je  ena  befejda  is  drugih  vkup  saftavlena, 
tak  fe  tud  rasdeli. 

Po  gori  navedenih  jezicnih  zgledih  se  bo  dal  dognati 
kraj,  od  koder  je  bil  pisec  doma.  Vse  kaze  na  stajersko  Po- 
dravino  med  Mariborom  in  Srediscem. 

II. 
Danjkov  „furtim"  iz  1.  1831. 

a) 

V  literarni  zapuscini  Jakoba  Kosarja,  sosolca  in  zemljaka 
Stanku  Vrazu  in  Fr.  Miklosicu  ('^  pri  Sv.  Juriju  ob  Scavnici 
1814,  dijakvMariboru  1824— 1830,  filozof  v  Gradcu  1830-1833, 
t  kot  sekovski  knezoskofijski  kaplan  1846)  se  nahaja  seznamek 
75  oseb,  duhovnikov,  uciteljev  in  (2)  profesorjev. 

Seznamek  se  nanasa  na  slovenski  del  sekovske  skofije, 
na  10  dekanij,  ki  so  bile  takrat  zdruzene  pod  okrozno  deka- 
nijo  mariborsko  (dekanija  Maribor,  Marenberg,  Sv.  Lenart  v 
Slov.  Goricah,  Jarenina,  Hoce,  Slivnica)  in  okrozno  dekanijo 
ptujsko  (dekanija  Ptuj,  Zavrc,  VeUka  Nedelja,  Ljutomer)  ter  na 
dekanijo  Luce  okrozne  dekanije  Deutschlandsberg, 

Imena  krajev,  ki  so  tiskana  lezece,  sem  dodal  jaz  po 
„Personalstandu  der  Sekular-  und  Regular-Geistlichkeit  des  Bis- 
thumsSeckau  1832"  (Abgeschlossen  am  letzten  November  1831). 

Evo  zaznamek: 

Dechante. 

2lnb.  to^iper Zavrc. 

So^.  aJieglttfcf) Ptuj. 

S^oni.  3ere6       Slivnica. 

W.d).  ©pejttc^ Hoce. 

^r.  Setcf) Sv.  Lenart. 

3gn.  3raicE)ing Luce. 

Sof.  ^icJ)ler Maribor. 

%.  1.  ®ono6 Jarenina. 

8  2)e(f)ante 


Dr.  Fr.  Ilesic:  Prispe.vki  k  zgodovini  nasega  preporoda.  53 


Pfarrer. 

^nbr.  3:jc^erniit)e|; Kapela  pri  Radgoni. 

?I(o.  9)ianner       Sv.  Kriz  pri  Ljutomeru. 

©eo.  Seutfcf^er Sv.  Nikolaj  pri  Ljutomeru 

S.  Sdiwarj ?i) 

©eo.  aBagnev Ormoz. 

^nt.  Seliicf)egg St;.  Barbara  pri  Borlu. 

S5l.  ftoffi Leskovec. 

^0^.  'Someingo Margareta  pri  Ptuju.  -) 

^i)il.  .^urejcf)       Sv.  Lenart  pri  Veliki  Nedelji. 

%nh.  2;icf)ulegg Polensak. 

2tnt.  5frempl Sv.  Lovrenc  y  Slav,  goricah. 

Soief  ^^ufcfieniagg Sv.  Juri  ob  Scavnici. 

3ofi.  S(f)ulla Sv.  Andraz  v  Slov.  goricah. 

Sint.  Sorofc^a! Sv.    Vrban  pri  Ptuju. 

£.  Saifian (Ptuj).^) 

©im.  "^^orooben (Ptuj).*) 

^ii.  3;a(f)er St;.  Peter  in  Pavel  v  Ptuju. 

Dgro.  ©ritl Hajdin. 

Sof).  .^turnigg Marjeta  na  Pesnici. 

SJltrf).  DJefrep St;.  -P^^cr  in  Pavel  pri  Gamlici 

;3gn.  5Se[Ie6iI Arnfels. 

^eo.  Q5oUob Sv.  Juri  pri  Svicini  (Witschein). 

SKatfi.  Svaiif) Gornja  Sv.  Kunigunda. 

^ai.  Stanbegger Kamca. 

%x.  3tfetfo Lembah. 

©aio.  .parman Sv.  Peter  pri  Mariboru. 

^al.  aiJavforoitfrf) Sv.  Martin  pri  Vurbergu. 

@eo.  ^onau Vurberg. 

Soi'.  SSiftag Barbara  pri  Vurbergu. 

%{ox.  '"iiluxto Sv.  Rupert  v  Slov.  Goricah. 

fyr.  aJiurfo Sv.  Trojica  v  Slov.  Goricah. 

30  starrer. 

')  L.  1831.  je  bil  Ivan  Schwarz  zupnik  v  Fehringu,  Simon  Schwarz 
kaplan  v  Riegersburgu ,  Ivan  Schwarz  kaplan  v  Jarenini,  Martin  Schwarz 
(1831/32  bogoslovec  4.  letnika  v  Gradcu,  Josip  Schwarz  pa  dekan  v  Mahren- 
bergu.  Izmed  teh  bi  prisla  v  postev  le  jareninski  kaplan  in  marenberski 
dekan;  ker  pa  je  Josip  Schwarz  ze  izza  1.  1827.  dekan  v  Marenbergu,  ni 
lahko  misliti,  da  bi  njega  bil  kdo  pomotoma  uvrstil  med  zupnike.  Jareninski 
kaplan  Ivan  Schwarz  je  bil  1.  1830.  se  kaplan  pri  Sv.  Antonu  v  Slov.  goricah, 
1.  1828.  provizor  v  Rusah  s  Serfom  kot  kaplanom.  Misliti  je  torej  najbrz  na 
tega  Ivana  Schwarza;  Ivan  Schwarz  „Stir.  Worovetz"  je  1.  1S16  17.  bil  v 
5.  soli  V  Mariboru. 

-)  V  shematizmu  je  Josip  Domaingo  zupnik  pri  Sv.  Marjeti  poieg 
Ptuja.  „Josip"  je  tudi  v  drugih  shematizmih,  tako  v  shematizmih  za  1.  1831. 
in  1833.  Leta  1826.  in  1827.  je  bil  ta  Josip  Domaingo  kaplan  pri  Sv.  Marjeti, 
1.  1828.  in  1829.  pa  vikar  v  Vurbergu.  —  Eduard  Domaingo,  korar  v  Bo- 
rovi,  1831.  vikar  pri  Sv.  Juriju  v  Waldbachu,  ne  pride  v  postev. 

^)  Ignacij  Cassian  je  bil  ze  jeseni  1826.  „Curmeister  und  einstweiliger 
Benefiziat  der  Leebischen  Stiftung',  ocividno  torej  naslednik  Antona  Krempla, 
ki  je  bil  „chorimagister"  do  11.  sept.  1826.  Od  1.  1827.  pocensi  je  bil  kor- 
mester  Cassian  „einstweiliger  Benefiziat  der  Stiftung  zum  h.  Dismas' ;  tako 
se  imenuje  se  tudi  1.  1831.  in  1832.  Cassian  torej  1.  1831.  prav  za  prav  ni 
bil  zupnik! 

*)  beneficijat  Golobove  ustanove  v  Ptuju. 


54  Dr.  Fr.  Ilesic :  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 


Kaplane. 

(SJr.  ©ormati Qrmoz. 

^oI§.  <Bd)xc\) Schwanberg  (?)  ') 

5Katf)=^ercu,', Sv.  Anton  v  Slov.  goricah. 

@r.  iTot^rmitl)       Velika  Nedelj'a. 

^^ct.  ©c|ijd)egg Sv.  Barbara  pri  Borlu. 

%[.  <»lleineutid)tticl) Zavrc.  •') 

Wlaxt  2;jcf}crnitt)et,^ Sv.  Juri  ob  Scavnici. 

S(nt.  Scf)evf Sv.  Jari  ob  Scavnici. 

^of.  Serian,^ Ptnj. 

%x.  3:iff)eiJ) Ptujska  Gora. 

'^l.  ^.^nupotitidi Cirkovce.-') 

3of).  9{ottcv Luce. 

5inf.  Srfjalamim Suce  ali  Sv.  Kriz   pri  Lj'ittomeru?*) 

mid).  ^4>cijer( Ahrenfels. 

m,axl.  (ytrtjcv       Karlau  (Gradec).^) 

2:^om.  ^3itf!id)it)''') ^^-  Trojica  v  Slov.  goricah. 

17  taplonc. 

Schullerer. 

9(nbi-.  3rf)atf. 

'iBl.  Somiuit. 

toaaritfrf). 

9Katfi.  '45atoeu Sv.  Lenart  pri  Vel.  Nedelji?  (Gratzer 

Zeitung  3.^5.  1832.) 
SSiftang Sv.  Juri  ob  Scavnici?  (Lapajne,  Zgod. 

St.  Slov.  246). 

^ornBud^el (Josip)  pri  Sv.  Jurija  na  Scavnici? 

^erjcf)ag Koloman?   (Izza    1.  1835  ucitelj    po- 

mocnik  pri  Sv.  Juriji  ob  Sc.) 
9f{cg§ofel3 Fran,   pri   Sv.   Antonu  („Stanko  Vraz 

u  skolama"  str.  80). 

1)  Andrej  Schrey  je  bil  1.  1831.  zupnik  pri  Sv.  Ivanu  v  Schwanbergu, 
prej  pa  (1826—1830)  v  Eibiswaldu.  Drugega  Schreya  1.  1831.  ni  bilo  v  se- 
kovski  V  Skofiji.  Schwanberg  je  dekanija  Sv.  Petra  v  Sulmski  dolini  okrozne 
dekanije  Deutschlandsberg  v  mariborskem  okrozjii. 

')  Blaz  Klemencic,  „Stir.  Negau",  je  studira]  na  mariborski  gimnaziji 
od  1816-1822  (sosolec  Marka  Glaserja  in  Antona  Serfa);  bogoslovje  je  zvrsil 
1.  1828.,  kaplanoval  je  najprej  v  Leskovcu,  med  dec.  1830.  in  nov.  1831.  je 
pa  prise!  v  Zavrc,  a  se  v  shematizmu  1832  nakrat  imenuje  Matija,  tako  tudi 
V  shematizmu  1833.  Ta  „Matija"  je  ocividno  pomota  shematizma.  Shematizem 
1840  ima  zopet  Biaza  Klemencica,  zupnika  v  Kamci. 

a)  Filip  Vaupotic  je  bil  tega  leta  kaplan  v  Cirkovcah;  1.  1826.  je 
kaplanoval  pri  Veliki  Nedelji,  1.  1832.  je  bil  ze  zupnik  v  Cirkovcah.  Markus 
Vaupotic  je  bil  v  onih  letih  lokalkurat  pri  Mariji  Snezni.  Blaza  Vaupotica  ni 
bilo.  Misliti  je  torej  gotovo  na  cirkovskega  kaplana. 

*)  Eden  Jakob  Salamun  je  1.  1831.  bil  kaplan  v  Lucah,  eden  pa  pri 
Sv.  Krizu  poleg  Ljutomera. 

L.  1826.— 1830.  je  bil  Jakob  Salamun  „providierender  Kaplan"  pri 
Sv.  Martinu  v  Sulmski  dolini,  gotovo  oni,  ki  ga  1.  1831.  nahajamo  v  Lucah; 
zakaj  tisti  Jakob  Salamun,  ki  je  bil  1.  1831.  pri  Sv.  Krizu,  je  bil  tam  vsaj 
ze  1.  1826.  in  se  1832.,  torej  nepretrgano  vsaj  1826—1832. 

Na  katerega  izmed  teh  dveh  je  misliti,  ne  morem  dognati.  Oni  prvi 
Salamun,  kaplan  v  Lucah,  je  bil  rojen  1799  pri  Sv.  Bolfanku  v  Slov.  goricah. 

6)  Nastopil  je  sluzbo  kurata  v  Karlovu  1.  nov.  1831,  prej  je  bil  kaplan 
Pri  Sv.  Parbari  v  Slov.  Goricah. 


Dr.  Fr.  llesic:  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 


Yicviitid). 

dtoito. 

9io§inamt. 

.'oanimer. 

iUauvU'^ Fran?    (1827.28.    ucitelj    pomocnik    v 

Slivnici. 
Dtieborfer. 

3:fcf)erittd). 

@cf)merr 1830  ucitelj   pri  Sv.  Urbanu  pri  Ptuju, 

1832  V  Vurbergu  (Gratzer  Ztg,). 

IS  3rf)ultneii"tev. 
Suppantidiitfcfi  ,'ouiuaiiitat!^  ^Jjvofcifov, 
Sol.  Cuaji  pvof^  b.  ilom.  Spradje   2 
fvof. 

75  i^erfoneu. 

Izmed  navedenih  so  v  „Gratzer  Zeitung"  one  dobe  kot 
solski  prijatelji  imenovani  dekani :  Meglic,  Jereb,  Leich,  Fa- 
sching,  Pichler,  Golob ;  zupniki :  Manner,  Deutscher,  Selisek, 
Kosi,  Domanjko,  Culek,  Cvetko;    kaplana:   Klemencic,  Glaser. 

Iz  katerega  casa  je  ta  seznamek?  Ze  ime  mariborskega 
profesorja  Zupancica  svedoci,  da  ni  sestavljen  po  jeseni  1.  1831.; 
zakaj  takrat  je  Zupancic  ostavil  Maribor,  premescen  v  Koper, 
S  tern  se  tudi  zlaga  cinjenica,  da  v  seznamku  se  ni  nobenega 
izmed  bogoslovcev,  ki  so  1.  1830.  31.  dovrsili  cetrti  letnik  bo- 
goslovja  (na  pr.  Mursec,  Kostanjevec,  Korosak,  Breznik  itd.). 
Terminus  post  quern  non  je  torej  poletje  1831. 

Bogoslovci  cetrtoletniki  1828/29  so  v  seznamku  navedeni 
ze  med  kaplani  (tako  Crnivec  Martin).  Ostane  nam  torej  raz- 
dobje  1829  —  1831,  V  tem  okviru  pa  je  najodlocilneje  to,  da 
je  Juri  Donau  v  seznamku  naveden  ze  med  zupniki;  Donau 
pa  je  bil  po  shematizmu,  ki  kaze  stanje  svecenistva  koncem 
novembra  1830,  kaplan  v  Ptuju,  a  1.  1831.  je  ze  zupnik  v 
Vurbergu. 

S  tem  je  dognan  tudi  terminus  ante  quem  non :  namrec 
december  1830. 

Seznamek  je  torej  sestavljen  med  decembrom 
1830  in  avgustom   1831  (vprvi  polovici  leta   1831). 

c) 

V  kak  namen  je  bil  sestavljen  ta  seznamek?  Nahaja  se 
seznamek  v  ostalini  Jakoba  Kosarja,  ucenca  Danjkovega,  ki  je 

V  dijaskih  letih  pisal,  kolikor  nam  je  ohranjenega,  le  v  danjcici. 

V  ostalini  istega  Kosarja  se  nahaja  tudi  rokopis  „Dainko's  Con- 


56  Dr.  Fr.  llesic:  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 

ferenzen  iiber  die  in  der  Beilage  vom  P.  T.  Herrn  AUitsch,  ihm 
in  der  Verwindischung  des  Machnerschen  Nahmenbiichleins  fiir 
Landschulen  aufgelasteten  Verstofie" ;  to  je  vloga  na  vlado,  s 
katero  je  zavracal  Danjko  nasprotnike  svojega  pravopisa. 

Rokopis  nasega  seznamka  in  Danjkovih  „Konferenc"  v 
Kosarjevi  ostalini  je  ocividno  isti.  Iz  tega  sklepam,  da  je  se- 
znamek  v  zvezi  z  ono  Danjkovo  akcijo. 

Pa  V  kaki  zvezi? 

Ko  je  Danjko  zvedel,  da  se  je  vecina"  referentov  (Krempl, 
Harman,  Alic,  Slomsek)  izrekla  zoper  njegov  prevod  Machnerjeve 
knjizice,  je  romal  od  zupnika  do  zupnika  ter  je  dosegel,  da  se 
je  vecina  duhovnikov  in  uciteljev  slovenskega  dela 
sekovske  vladikovine  s  podpisi  izrekla  zanj ;  pretvezel  jim  je 
bil  namrec,  da  lavantinski  ordinarijat  in  celjsko  okrozje  odo- 
bravata  njegov  izdelek.  Izjave  na  ta  nacin  za  sebe  pridobljenih 
moz  je  poslal  guberniju  v  Gradec  ter  jih  spremljal  z  vlogo  o 
neporabnosti  metelcice  in  o  prednostih  njegovega  pravopisa 
(6.  junija  1831).  Vloga  je  obsegala  dva  dela:  „Des  Peter  Dajnko 
Detail"  in  („Dajnkos)  und  der  Mitarbeiter  Konferenzen" ;  posnel 
jo  je  prof.  Kosan  v  Izvestju  mariborske  gimnazije  1890,  in  sicer 
prvi  del  od  str.  15.  — 18.,  drugi  del  kratko  na  str.  18.  Kosarjev 
rokopis  obsega  samo  prvi  del,  a  ima  naslov  drugega  dela, 
torej  „Konferenzen".  Ocividno  je  ta  Kosarjev  rokopis  sestav- 
Ijen  pred  6.  junijem  1831  kot  nekaka  priprava  za  koncno 
vlogo. 

In  bas  tako  je  priprava  za  ono  koncno  vlogo  z  dne 
6.  junija  1831  tudi  nas  seznamek,  pisan  od  iste  roke.  Kaze 
nam  torej  ocividno  imena  onih  moz,  ki  jih  je  Danjko  hotel 
pridobiti  (ali  pridobil?)  zase.  To  je  torej  organizacija  cet,  s 
katerimi  je  Danjko  „furtim"  zmagal.  ^) 

d) 

Vredno  je  tudi  pogledati,  koga  vse  ni  v  seznamku. 

Izmed  dekanov  slovenskih  dekanij  manjkata:  dekan  Jos. 
Schwarz,  dekan  marenberski,  in  dekan  Mihael  Jaklin,  dekan 
Ijutomerski.  Iz  marenberske  dekanije  ni  v  seznamku  niti  enega 
duhovnika,  -)  manjkata  pa  tudi  oba  Ijutomerska  kaplana,  namrec 
Matija  Grofikopf  in  Jos.  Kotzmut,  vobce  izmed  16  duhovnikov 
te  dekanije  10. 

')  Kosan  si  v  arhivu  graskega  ordinarjata  ni  prepisal  imen  tistih,  ki 
so  dali  Danjku  podpis,  pac  pa  se  spominja,  da  je  na  vlogi  videl  „lepo  vrsto 
duhovnikov  in  uciteljev". 

■')  Za  dve  izmed  teh  zupnij  ,^  namrec  za  Cirkovce  in  Ptujsko  Goro 
sta  imenovana  kaplana  Vavpotic  in  Ceh. 


Dr.  Fr.  Uesic;  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 


57 


Zupniki. 

Okrozna  dekanija  mariborska : 

Stevilo  Stevilo 

zupnij   oz.        inanjkajocih 

lokalij  zupnikov 

DekanijaMaribor 10  3 

DekanijaMarenberg 9  9 

Dekanija      Sv.     L  en  art      v      Slov.  i 

Goricah 8  6 

DekanijaJarenina 7  5 

Dekanija  Hoce •.     .     .      6  |       4 

DekanijaSlivnica 7  5  (3) 


Okrozna  dekanija  Ptuj : 


Dekanija  Ptuj  .  .  . 
Zavrc  .  .  . 
Velika  Nedelja 
Ljutomer 9 

32  13  (12) 

Primeroma   manj   jih    manjka   v  okrozni   dekaniji    ptujski 

V  mariborski. 

V  okrozni  dekaniji  mariborski  mu  je  bila  najugodnejsa 
dekanija  Maribor,  najneugodnejsa  (ker  pac  obstranska)  dekanija 
Marenberg. 

V  okrozni  dekaniji  ptujski  mu  je  bila  najugodnejsa  de- 
kanija Ptuj,  najneugodnejsa  dekanija  Ljutomer  (Jaklinov  vpliv?) 

Poprek  pa  je  izmed  79  zupniko\'  in  dekanov 
na  seznamku  jih  nekaj  cez  3  0,  torej  manjsina. 

Ako   prebrojimo  vse   duhovnistvo   poedinih   dekanij, 
demo  to-le  razmerje : 

je  izmed  18  dusnih  pastirjev  v  seznarnk      7 

-  11       ,  -  ..  ,        — 

.  13 

.  11 

.  11 

..  10 

.  18 

.  10 

.  13 

„  16 


47 

32  (30) 

Stevilo 

Stevilo 

zupnij  oz. 

inanjkajocih 

lokalij 

zupnikov 

10 

2 

5 

2 

8 

3^) 

9 

6  (5) 

nego 


naj- 


V  dekaniji  mariborski 
marenberski 
lenarski 
jareninski 
hoski 
slivniski 
ptujski 
zavrski 

velikonedeljski 
Ijutomerski 


3 
2 
2 
3 
10 
5 
6 
6 


(?) 


(7 


')  Danjko  je  na  vlogi  z  dne  6.  jun.  1831  podpisan  se  kot  kaplan  rad- 
gonski;  torej  se  ni  bil  dekan  velikonedeljski,  ko  se  je  pisal  na§  seznamek. 
Pred  njim  je  bil  dekan  velikonedeljski  Pichler,  ki  je  na  to  prisel  v  Maribor; 
po  smrti  dekana  Lesnika  (9.  I.  1830)  do  prihoda  Pichlerjevega  je  mariborsko 
dekanijo  opravljal  jareninski  dekan  Golob. 


58  Dr.  Fr.  Ilesic:  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 

Izmed  136  duhovnikov  je  v  seznamku  44;  toda  to  raz- 
merje  ne  pomeni  mnogo,  ker  so  kaplani  pri  Danjkovem  vpra- 
sanju  prisli  gotovo  le  v  drugi  vrsti  v  postev. 

Pac  pa  se  tudi  iz  tega  razvidi,  da  se  je  Danjku  v  ptujski 
dekaniji  godilo  primeroma  najbolje. 


Slicen  „furtim"  se  poroca  o  Danjku  tudi  se  v  poznejsi 
dobi.  Danjko  je  kot  dekan  bil  okrajni  solski  nadzornik  in  kot 
tak  je  imel  besedo  v  uciteljskih  skupscinah,  ki  so  se  zacele 
1.  1848.  Pa  Danjko  se  je  nekoc  ognil  vzajemnega  razgovora; 
„Sudslawische  Zeitung  1851,  st.  184  poroca  o  „nekem  cudnem 
uciteljskem  shodu  pri  Veliki  Nedelji,"  ces,  dekan  P.  D.  je  baje 
sestavil  neki  spis,  se  vozil  z  njim  od  zupe  do  zupe,  pobiral 
podpise  in  je  poslal  to  kot  „protokol  uciteljske  skupstine"  dezelni 
solski  oblasti  —  za  to  pa  je  dobil  pohvalni  dekret  („Slov. 
Bcela"   1851,  79/80). 

III. 
Natecaj  za  stolico  slov.  jezika  v  Gradcu  1.  1834. 

Ko  je  St.  Vraz  studiral  v  Gradcu,  je  zavzemal  tarn  stolico 
slovenskega  jezika  oz.  je  bil  ucitelj  slov.  jezika  Koloman  Kvas. 
Kar  je  postal  Vraz  v  Gradcu,  je  postal  sicer  poleg  Kvasa  in 
kljubu  Kvasu,  vendar  je  za  razjasnjenje  ozadja  Vrazovemu 
razvoju  vazna  tudi  Kvasova  stolica  slovenskega  jezika. 

Provizorno  je  to  stolico  imel  Kvas  ze  izza  1.  1823.  Toda 
14.  avg.  1834  je  dovolil  cesar,  da  se  to  mesto  sistemizira  s 
400  fl.  C.  M.  iz  stanovskega  domestikalnega  fonda.  Vsled  tega 
je  bil  dne  26.  sept,  konkurz  za  slov.  razpisan  za  dne  18.  de- 
cembra  t.  1.*) 

O  tern  natecaju  sem  nasel  v  vecinoma  se  neobjavljenih 
korespondencah  vec  podatkov  in  to  naj  priobcim  tu-le : 

Dne  17,  septembra  1834  je  porocal  gub.  svetnik  kanonik 
Kraufi  svojemu  prijatelju  dekanu  Danjku  pri  Veliki  Nedelji : 
„Ich  berichte  Ihnen,  dafi  die  Lehrkanzel  der  windischen  Sprache 
mit  sistemisierten  400  fl.  C.  M.  errichtet  ist;  es  wird  der 
Concurs  dafur  ausgeschrieben ;  vielleicht  meldet  sich  einer  der 
geistlichen  Literaten  aus  Ihrer  Gegend." 

Ta  Kraufiov  list  je  Danjko  poslal  mestnem  kaplanu  in 
katehetu  radgonskemu,  Antonu  Lahu,  pristasu  svojemu,  danj- 
cicarju. 

Dne  26.  nov.  1834  je  pisal  o  tej  stvari  A.  Lah  Danjku. 
Nate  mu  je  Danjko  dne  2.  dec.  odgovoril  tako-le:    „Ist  es  liir 


»)  Krones,  Geschichte  der  Karl  Franzens  Universitat,  str.  151. 


Dr.  Fr.  Ilesic :  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda.  59 

lebendiger  Ernst,  den  Concurs  fur  die  windische  Lehrkanzel 
zu  Gratz  am  18.  d.  M.  mitzumachen,  so  habe  ich  Ihnen  da- 
gegen  nicht  das  Geringste  einzuwenden.  Man  wunscht  sogar, 
da6  dieser  Posto  von  einem  Priester  besetzt  werde  —  wegen 
der  Theologen.  Nur  der  lOjahrig  provisorische  ProfeBor  Hr. 
Quafi  wird  mit  den  starkesten  Competenz-Grunden  vortreten, 
sonst  wiirden  Sie  bald  den  Vorzug  behaupten,  denn  schwerlich 
wird  sich  ein  Priester  aus  der  Diozese  dazu  entschliefien.  Der 
Diabolus  tentator  —  od.  Concursfragenmachermeister ,  war 
etwas  unvorsichtig,  darum  wollen  Einige  schon  in  Voraus 
wifien,  was  beylaufig  gefragt  wird ;  aber  dieses  Wissen  wird  sich 
am  Priifungstage  so  bewahren ,  wie  beim  Lotto-Ziehen  die 
vorausbekannten  Nummern,  darum  diirfen  Sie  auf  die  Fragen 
wirklich  recht  begierig  seyn.  Ungeachtet  dem  aber  schrecken 
Sie  Sicii  nicht  ab,  an  jenem  Tage  in  Gratz  beym  Kanzley- 
Tischlein  einzutretfen.  Funfmal  leichter  wird  dieser  400  f.  C.  M, 
Concurs  immer  seyn ,  als  nur  eine  400  f.  C.  M.  gebirgige 
Pfarre.  Und  wenn  Sie  dem  Herrn  Gubernialrath  Kraufi  Ihr 
Compliment  machen  kommen,  so  werden  Sie  auch  leicht 
abnehmen,  wie  man  ftir  den  Herrn  Quai3  gestimmt  ist;  die 
Landstande  werden  vermutlich  fur  den  Herrn  Quafi  arbeiten; 
denn  aus  Ihrer  Casse  fhefit  das  Solarium,  und  die  windische 
Literatur  soil  nicht  einseitig,  d.  i.  nicht  bloQ  theologisch,  sondern 
auch  prolan  werden,  theologische  Slovenisten,  sagt  man,  gibt 
es  ohnehin  schon,  aber  juridische,  medicinische,  oeconoraische 
windische  Schriftsteller  sind  noch  nicht  geboren,  also  ist  ein 
weltlicher  Profefior  an  diesen  Fache  nothwendiger,  Kurz  man 
zieht  daruber  los,  wie  bey  der  Frage,  ob  der  Staat  in  der 
Kirche,  oder  die  Kirche  im  Staate  ist  ..." 

Danjko  je  poznal  polozaj    in  Lahu  ni  zbujal  prevec  nad. 

O  tern^  konkurzu  je  pisal  dne  18.  dec.  1834  znani  danj- 
cicar  Ant.  Serf,  takrat  provizor  v  Srediscu,  v  Gradec  Marku 
Glaserju'):  „  .  .  .  Heute  sollte  der  Concurs  fiir  die  windische 
Kanzel  in  Gratz  seyn.  Ich  horte,  dafi  sich  Herr  Lach  unser 
geliebter,  ja  was  sag  ich,  vielgeliebter  College  und  Dein 
Augapfel,  auch  bey  diesem  Concurse  einfinden  sollte,  was  mich 
sehr  freuen  wurde,  wenn  es  wahr  ware,  und  er  die  Kanzel 
erhielte.  Schreibe  mir  doch  bald,  ob  es  wahr  ist,  und  wer  alles 
diesen  Concurs  gemacht  hat,  wie  er  ausgefallen,  und  wer 
wahrscheinlich  diese  Professur  erhalten  wird.  Herr  Dominkusch, 
Steuerkontrollor  beym  Gubernio,  war  heute  bey  uns  in  Polstrau, 


')  Pismo  je  nemsko,  a  naslov  je  sloven  ski,  vsekakor  zanimiv  pojav. 
Pisal  je  nemski,  ker  je  mislil  in  se  izrazal  laze  nemski,  a  svoje  rodoljublje 
je  hotel  pokazati  vsaj  v  —  etiketi.  Naslov  (v  danjcici)  se  glasi :  Sredi§e. 
Visokovrednemi,  Visokopoctiivanemi,  Visokozviicenemi  Gospodi  iWarki  Gla- 
zari,  naj  vrednesemi  Duhovnemi  voznickemi  Radovniki  v'  Gradci. 


60  Dr.  Fr.  Ilesic :  Prispevki  k  zgodovini  nasega  preporoda. 

und  erzahlte  mir,  dafi  sich  viele  um  diese  Kanzel  melden,  auch 
Auslander,  welche  man  freylich  nicht  brauchen  konnte.  Ein 
Krainer'  kann  nicht  das  windische  kroatische  u.  f.  f.  mit  dem 
Krainischen  verbinden ;  aber  ein  Wende  kann  und  versteht  alle 
diese  Dialecte.  Es  ware  daher  am  besten,  dafi  ein  windischer 
Priester  dieses  Each  bekame,  damit  die  Theologen  auch  einen 
Unterricht  in  der  windischen  Grammatik,  im  Style  und  in  der 
Redekunst  erhielten  .  .  ."  ^) 

Imena  vseh  konkurentov  nam  dosle  niso  znana.  Nekatera 
so  znana  iz  korespondence  Vrazove. 

Dne  26.  „Hstognoja"  =  novembra  1834  je  znal  Vraz 
Gaju  porocati  („Gradja  Jugoslav.  Akad.,  VI,  str.  308):  „Konkurs 
na  stolici  Slovenskega  jezika  u  Gradzi  je  na  17.  gruden  (dec.)-) 
postavljen.  Meni  snani  konkurenti  so:  Murko,  Kvas,  Mikloshizh, 
Zav  i  neki  drugi  neimenitni  dezhki,    alj  med  njimi  mene  ne." 

Odlocitev  o  slovenski  stolici  se  je  zavlekla.  Se  dne 
6.  avg.  1835  je  pisal  Miklosic  iz  Gradca  Vrazu  (Vienac  1883), 
ces,  Kvas  ima  jako  malo  nade,  da  bi  postal  profesor  slov. 
jezika;  sveceniki  so  proti  njemu.  Robic  je  presojal  elaborate 
in  rekel,  da  je  Kvasov  najslabsi.  Miklosic  ne  more  razumeti, 
kako  more  moz,  kakor  je  Robic,  soditi  kaj  takega,  ter  misli, 
da  bi  za  to  trebalo  malo  vec  znanja  nasega  jezika,  nego  ga 
ima  Robic.  Boljsi  bi  bil  za  to  se  Danjko.  A  kaj  hocemo,  ako 
se  nasa  zemlja  hoce  uniciti  .  .  . 

In  vendar  je  dobil  mesto  dotedanji  „provisor"  Koloman 
Kvas. 


')  „Kranjec"  je  bil  Serfu  se  „inozemec,"  obratno  mu  je  ..slovenscina", 
t.  j.  govorica  Slov.  Goric  in  hrvascina  enota,    ki  jo  stavi  poleg  „kranjscine". 

2)  Danjko  navaja  18.  dec!  Tudi  Serf  navaja  18.  dec.  in  to  je  po  Kro- 
nesu  pravi  datum. 


O  koleri  na  Kranjskem. ) 

Poljudna  razprava. 
Sestavil  Franc  Kobal. 


Ze  nekaj  let  nam  v  poletnem  in  jesenskem  casu  dnev- 
niki  skoro  dan  na  dan  zopet  donasajo  vesti,  da  se  je  kolera 
nenadoma  pojavila  zdaj  tu  zdaj  tarn,  v  velik  strah  ne  samo 
tamosnjega  prebivalstva,  ampak  tudi  sosednjih  pokrajin.  Nas 
juzne  Avstrijce  te  vesti  izvecine  niso  vznemirjale,  ker  smo  se 
zaradi  oddaljenosti  od  okuzenih  in  ogrozenih  krajev  cutili  precej 
varne.  Kajti  vecinoma  je  razsajala  kolera  po  sirnem  ruskem  car- 
stvu  all  pa  po  balkanskih  drzavah.  Drugace  pa  je  bilo  proslega 
1910.  leta,  ko  je  kolera  nenadoma  prestopila  severovzhodne 
avstrijske  meje  in  se  je  pojavila  celo  v  osrcju  nase  drzave  ter 
pretila,  da  potrka  tudi  na  nasa  domaca  vrata.  Tedaj  je  ob  cas- 
niskih  vesteh  marsikomu  v  strahu  zatrepetalo  srce :  videl  je  ze, 
kako  mu  izpod  domacega  krova  odnasajo  mrlica  za  mrlicem, 
kako  mu  ud  za  udom  izumira  rodbina  in  druzina.  In  ta  njegov 
strah  so  le  se  bolj  utrjevali  oblastveni  oklici,  govoreci  o  tem, 
da  seveda  ni  izkljuceno,  da  se  kolera  pojavi  tudi  v  nasih  krajih, 
in  podajajoci  kratka  navodila,  kako  se  treba  v  slucaju  njenega 
izbruha  ravnati.  Pa  naj  so  tudi  ti  oblastveni  oklici  zatrjevali, 
da  se  dandanes  kolere  ni  vec  tako  zelo  bati  in  da  so  oblastva 
ukrenila  vse,  kar  jo  more  zabraniti,  omejevati  in  udusiti,  Ijud- 
stvo  svojega  strahu  vendarle  ni  pustilo  docela.  Kajti  nepouce- 
nost  o  bistvu  kolere  in  o  modernih  uspesnih  sredstvih  proti 
njej  je  vedno  se  tolika,  da  Ijudje  rajsi  verjamejo  besedam  starih 
Ijudi,  ki  so  doziveli  prejsnje  njene  moritve,  nego  pa  oblastim, 
ki  „vse  to  le  kar  tako  govore".  Je  pac  taka,  da  je  Ijudem  v 
mozgu  ostalo  se  dokaj  strahu  iz  proslih  let,  ko  je  kolera  v 
istini  kruto  divjala  tudi  po  nasih  krajih.  —  Nic  drugace  ni  bilo 
letos,  ko  se  je  kolera  plazila  ob  zapadni  in  juzni  meji  nase  do- 
movine  in  pretila,  da  vsak  hip  zarohni  tudi  po  nasih  gorah 
in  poljanah. 

0  Za  prijazno  pregledovanje  rokopisa  na  tem  mestu  presrcno  zahva- 
Ijujem  gospoda  dr.  Demetra  Bleiweisa  viteza  Trsteniskega.  Pis. 


62  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

In  tako,  mislimo,  ne  bo  napacno,  ako  ob  tej  priliki  po- 
gledamo,  kako  je  kolera  svoje  dni  gospodarila  po  nasi  ozji 
domovini  Kranjski. 

Ker  pa  se  je  v  pravo  umevanje  polozaja  treba  po  moz- 
nosti  ozirati  na  vse  odlocujoce  cinitelje,  se  v  tej  razpravi  ne 
bodemo  smeli  omejevati  na  suho  podajanje  stevilk  njenih  zrtev, 
ampak  se  bodemo  morali  ozirati  tudi  na  mnenja,  ki  so  tedaj 
vladala  glede  bistva  te  bolezni,  na  vcasih  kaj  zelo  smesna 
varstvena  in  zdravilna  sredstva,  kakrsna  so  rodila  tista  izvecine 
povsem  neutemeljena,  na  prosto  izumljena  mnenja,  na  vsako- 
casne  zdravstvene  razmere  i.  t.  d.  i.  t.  d.  Na  ta  nacin  bodemo 
to  sibo  bozjo  ob  roki  tiskanih  in  deloma  pisanih  virov  na 
njenih  potih  po  nasi  domovini  spremljali  od  prvega  njenega 
pojava  pa  do  danes.  Da  ta  zgodba  ne  bode  presuhoparna, 
bodemo  vpletli  tudi  marsikateri  smesen  dogodek ,  kakor  ga 
nam  sporocajo  nasi  viri.^) 

Upamo,  da  bodemo  s  tem  spisom ,  ki  pa  nikakor  ne 
aspirira  na  predikat  dovrsenosti,  ustregli  tem  bolj,  ker  se  o 
zgodovini  kolere  na  Kranjskem  doslej  se  ni  pisalo. 

Ker  nesmiselnosti,  ki  so  jih  glede  kolere  pocenjali  nasi 
predniki,  ni  mogoce  dodobra  presojati,  ako  sami  ne  vemo, 
kako  je  pravzaprav  z  nasim  Ijudskim  strahom,  s  kolero,  nam 
ne  preostaja  nic  drugega,  nego  da  pogledamo,  kaj  je  o  koleri 
zanesljivega  dognala  moderna  zdravilska  veda.  Tako  si 
bomo  za  pogled  v  proslost  razbistrili  oci,  poucili  se  pa  bomo 
tudi  0  tem  zdaj  tako  perecem  vprasanju. 

Moderna  veda  govori  o  koleri  tako-le: 

Kolera  je  huda  bolezen,  ker  jih  izmed  sto  za  njo  obo- 
lelih    ponavadi   umre   40—50.    Loti   se    samo   cloveka,   nikdar 


')  V  i  r  i :  Kolera.  Potrebno  poduzhenje  sa  kmeta,  kako  naj  fam  febe 
in  Ivoje  Ijudi  te  ftrafhne  bolesni  obvaruje.  V  vprafhanjih  in  odgovorih.  V 
Ljubljani,  1831.  Natifnil  Eger;  —  Dr.  Fior.  Sen t  i  mer  (iz  Kranja):  „Die  Cho- 
lera heilbar!"  Quedlinburg  &  Leipzig  1836;  —  Dr.  Raim.  Melzer  (zdr.  v 
Ljubljani):  „Die  asiat.  Brechruhr  als  Volkskrankheit",  Wien  1856;  —  Dr.  W. 
Ko watch,  Stadtphysikus  und  Magistratsrat  (v  Ljubljani):  „Denkschrift  des 
Laibacher  Stadtphysikates  betreffend  die  sanitaren  Ubelstande  der  Landes- 
hauptstadt  Laibach  und  Vorschlage  zur  diesbeziiglichen  raschen  u.  billigen 
Abhilfe  an  die  zufolge  Gemeinderathssitzung  vom  18.  Juni  1875  einberufene 
Sanitats-Enquete" ;  —  Dr.  Keesbacher:  „Gesundheit  in  Krain",  1883;  — 
Dr.  Franz  Zupanc:  „Krain  und  seine  dffentl.  Gesundheit  vom  Jahre  1881  — 
incl.  1890  (1893);  —  dr.  K.  Vesela,  zdravnika  iz  Postojne,  prosnja  na  de- 
zelno  vlado  za  podelitev  mesta  c.  kr.  dez.  zdravstvenega  svetnika  iz  1.  1859.; 
rokopis  V  muz.  arhivu;  —  tiskan  letak  iz  1.  1836.:  Franz  Graf  von  Hohen- 
wart:  „Vorschlage  zur  Heilung  der  wuthenden  Cholera-Anfalle" ;  —  „Illy- 
risches  Blatt"  letniki  1830,  31,  32,  37,  49;  „Laibacher  Zeitung" 
letniki  1831,  32,  36,  37,  49,  50,  55,  66,  86;  —  „Novice"  letniki  1847,  49,  51, 
55,  73;  —  „Mittheilungen  des  hist.  Vereins"  letnika  1853  in  67 ;  — 
„Besednik''  1872;  —  „Slov.  Narod",  1886;  —  „Laib.  Wochen- 
blatt".  1886. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  63 

zivali.  Za  cloveka  pa  je  tem  nevarnejsa,  ker  je  nalezljiva.  Ti- 
stega,  ki  jo  je  nalezel,  najprej  nekaj  dni  muci  huda  driska. 
Telo  se  zacne  prazniti  z  neznansko  hitrostjo,  blato  in  izmecki 
so  cimdalje  redkejsi,  zvodeneli,  rizevi  vodi  ali  redkemu  mocniku 
podobni.  Bolnika  se  poloti  neznosna  zeja,  ki  je  pa  ne  more 
ugasiti,  ker  gre  neprestano  vse  od  njega  in  ker  svojpot  bljuva. 
Ker  gre  toliko  tekocine  od  njega,  mu  jame  telo  upadati,  da  se  v 
kratkem  casu  kar  izsusi ;  poteze  mu  postanejo  siljaste,  glas 
je  hripav,  poti  se  bolnik  cim  dalje  manj,  cim  dalje  manj  je 
slin  in  jokati  se  ne  more,  ker  ni  solz :  vse  je  izsuseno.  Telesna 
toplota  je  manjsa  in  manjsa,  zila  skoro  nic  vec  ne  bije,  ni 
dolgo,  ko  zastane  popolnoma.  In  tedaj  pristopi  k  bolniku  bela 
zena  smrt.  —  Se  huje  je,  ako  iz  telesa  ne  gredo  tista  rizevi 
vodi  podobna  izlocila;  v  tem  slucaju  imamo  opraviti  s  takozv. 
„suho  kolero"  (Cholera  sicca),  ki  pa  se  pojavi  le  poredkoma. 
—  Ni  pa  V  vsakem  slucaju  tako  hudo,  kakor  smo  opisali 
zgoraj.  Mogoce  je  namrec  tudi,  da  se  kolera  pojavi  edinole  v 
obliki  hude  driske  ali  pa  v  obliki  driske,  zdruzene  z  bljuva- 
njem,  pa  brez  drugih  spremljajocih  pojavov.  V  tem  slucaju 
okrevajo  bolniki  ponavadi  ze  v  par  dneh.  So  pa  tudi  tezji 
slucaji  (n.  pr.  gori  omenjeni  slucaj  suhe  kolere),  ko  umro  bol- 
niki v  nekaj  urah,  ne  da  bi  jih  sploh  bila  napadla  huda  driska. 
Umro  namrec  za  zastrupljenjem.  —  Marsikdo  okreva,  tudi  ce 
ga  je  napadla  huda  kolera :  pojenjavajo  driske  in  bljuvanja, 
bolniku  zopet  zacne  krepkeje  biti  zila,  zopet  se  zacne  potiti, 
zopet  se  mu  pravilno  zbirajo  sline  in  dane  so  mu  solze.  Vcasih 
pa  se  sredi  taksnega  zboljsavanja  bolezen  nenadoma  prevrze 
na  slabo:  tresti  ga  zacne  mrzlica  ali  pa  hudo  oboli  na  ledvicah 
in  umre. 

Kolera  (njeno  ime  izvajajo  nekateri  iz  grske  besed  /oV/-  = 
zoic,  drugi  iz  hebrejske  besede  Chole  ra  =  huda  bolezen)  svo- 
jega  pravega  domovja  nima  v  Evropi,  marvec  v  Aziji,  in 
sicer  v  Vzhodni  Indiji,  zlasti  ob  ustju  reke  Ganges.  Iz  tega 
svojega  domovanja  pa  prihaja  nenasitna  ta  morilka  —  prav 
kakor  so  nekdaj  Turki  hodili  v  nase  kraje  morit  in  plenit  — 
V  Evropo,  da  si  tarn  nazanje  svojo  mrtvasko  zetev,  Noc  jo 
prinese,  noc  jo  odnese,  ne  hodi  po  velikih  cestah,  ne  vozi  se 
po  rekah,  danes  je  tukaj,  jutri  tarn,  ali  koderkoli  je  ustavila 
svoj  korak,  odmeva  za  njo  jok  in  stok,  povsodi  je  za  seboj 
pustila  najzalostnejse  sledove :  cele  vrste  svezih  grobov.  V  svoji 
domovini  Indiji  mori  in  davi  ze  izza  davnih  casov,  v  vzhodno 
Evropo  pa  je  prvic  prisla  sele  1821.1eta,in  sicer potej-le  poti : 
zapustivsi  svoje  domovje,  je  preko  Perzije  in  Astrahana  krenila 
proti  Volgi;  ob  tej  orjaski  reki  pa  se  je  ustavila.  Drugic  se  je 
odpravila  na  pot  v  Evropo  1.  1826.:  najprej  je  porazsajala  po 
Bengaliji,  potem  pa  jo  je  (1829)  iznova  udarila  proti  Volgi,  jo 


64  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

prekoracila  in  se  kot  nepricakovan  in  vse  preje  nego  Ijub  gost 
nenadoma  javila  prebivalcem  Moskve.  Ko  se  je  tarn  nekoliko 
oddahnila,  se  je  spustila  prvic,  v  kolikor  je  to  znano  zgodovini, 
nad  zapadno  Evropo:  preko  vse  evropske  Rusije  je  prisla  v 
Avstrijo  in  Nemcijo,  od  tod  pa  je  prestopila  na  angleski  otok  in 
na  Francosko,  odkoder  se  je  s  potniki  vred  crez  ocean  pripeljala 

V  Ameriko.  Ocitno  se  ji  je  morala  Evropa  na  tern  njenem  po- 
tovanju  zelo  prikupiti,  kajti  odsihmal  jo  je  posecala  ob  vsaki 
priliki  in  nepriliki  in  jo  poseca  se  danasnje  dni,  vcasiii  celo  v 
druzbi  slabejse  svoje  sestre,  kuge,  z  malimi  izjemami  se  drzec 
prvotnega  svojega  pota:  preko  Rusije. 

Zgodovina  trdi,  da  je  kolera  prvic  prisla  v  Evropo  1821, 
odnosno  1829.  leta.  Pismouki  pa  so  trdili  drugace:  da  se  je 
v  Evropi  zglasala  ze  pred  vec  tisoc  leti.  To  svojo  trditev,  ki 
so  jo  zabelezile  tudi  nase  „Novice"  (1855),  so  opirali  na 
besede  sv.  pisma  Eccl.  37,  33  in  pa  31,  33,  kjer  se  kolera 
opisuje  kot  posledica  nezmernosti:  „In  multis  enim  escis  erit 
infirmitas  et  aviditas  appropinquabit  usque  ad  choleram", 
in   pa   na  Ciprijanovo   pismo  kristjanom   iz  3.  stoletja  po  Kr., 

V  katerem  tolazi  plahe  in  zbegane  in  jim  priporoca  srcnost 
kot  najboljse  sredstvo  proti  hudi  bolezni,  ki  je  tista  leta  kruto 
morila  po  rimski  drzavi  in  se  1.  252.  pojavila  tudi  v  Kartagini. 
Dolgih  15  let  je  davila  Rimljane  in  divjala  tako  grozno,  da  so 
Ijudje  V  silnem  strahu  bezali  od  bolnikov  in  od  mrtvecev,  ki 
so.  V  celih  kupih  nepokopani  lezali  po  cestah  in  ulicah  in  raz- 
sirjali  neznosen  in  smrtonosen  smrad.  Popis  tedaj  med  Rim- 
Ijani  razsajajoce  bolezni  pa  se  bistveno  krije  s  popisom 
kolere,  kakor  smo  ga  podali  zgoraj.  —  Malavasic  in  Bleiweis 
nista  mogla  prav  verjeti,  da  bi  bilo  v  zgoraj  omenjenih  slu- 
cajih  misliti  na  pravo  ali  azijsko  kolero.  Treba  namrec  vedeti, 
da  razlocujemo  dve  vrsti  kolere:  kolero,  ki  ima  svoje  pravo 
domovanje  v  Aziji  in  se  zato  imenuje  azijska  ali  prava 
kolera  (cholera  asiatica)  —  govorili  smo  o  njej  zgoraj  —  in 
pa  kolero,  ki  ima  svoje  domovanje  pri  nas  in  se  zato  imenuje 
domaca  kolera  (cholera  nostras).  Ta  poslednja  izdaleka  ni 
tako  nevarna,  kakor  je  njena  azijska  sestra.  Nastopa  pa  v  obliki 
hude  z  bljuvanjem  zdruzene  driske,  kakrsna  se  po  nasih  krajih 
tako  pogostoma  pojavlja  v  poletnem  casu  med  odrastlimi  kakor 
tudi  med  dojencki.  Domaca  kolera  pomori  razmeroma  le  majhen 
odstotek  obolelih.  —  Malavasic  je  torej  bil  mnenja,  da  je  tista 
leta  le  prav  hudo  razsajala  cholera  nostras  ali  po  njegovem 
„bljuvodriska"  (nem.  „Brechruhr"),  o  kateri,  kakor  pravi  Ma- 
lavasic, govori  ze  oce  medicine  Hipokrates  (roj.  krog  1.  460. 
pred  Kr.)  v  5.  knjigi  takole:  „Neki  moz  v  Atenah  je  dobil 
bljuvodrisko.  Bljuval  je,  driska  ga  je  gonila  in  velike  bolecine 
je  trpel.  Bilo  je  nemogoce,   mu  drisko  in  bljuvanje  ustaviti  in 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  65 

izgubil  je  tudi  svoj  glas;  crno  se  mu  je  delalo  pred  ocmi  in 
oci  somu  upadle.  Krc  ga  je  vil,  ki  se  je  v  crevih  zacel  in 
se  V  zelodcu  ustanovil.  Kolcalo  se  mu  je.  Driska  je  bila  huja 
kakor  bljuvanje.  Po  zivotu  je  bil  mrzel  kakor  led."  Nadalje 
navaja  Malava^sic,  da  je  ze  Hipokrates  razloceval  suho  ko- 
lero  (Ko/.s:7.  Ir.'A)  in  vlazno  (KoA^:7.  brez  pristavka).  Istotako, 
pravi,  sta  kolero  poznala  ze  stari  zdravnik  Aretes  in  Galenos 
(roj.  130.  po  Kr.),  ki  jo  je  popisal  na  podoben  nacin. 

Mi  se  ne  bodemo  spuscali  v  raziskavanje  ucenega  vpra- 
sanja,  ali  je  takrat  po  Evropi  morila  nasa  domaca  ali  je  po 
njej  zela  prava  ali  azijska  kolera,  marvec  se  hocemo  drzati 
tega,  kar  je  zanesljivo  dognala  zgodovina.  Ta  trdi,  da  je  prava 
ali  azijska  kolera  —  in  samo  le-te  morilke  pustosenja  po  Kranj- 
skem hocemo  zasledovati  —  v  zapadno  Evropo  prvic  pri- 
divjala  1.  1829.  po  Kr.  Od  tedaj  pa  do  danes  stejemo  sest 
vecjih  njenih  navalov  na  Evropo:  ob  prvem  na- 
valu  (1829 — 1838)  je  tekom  91etnega  divjanja  po  vsej  Evropi 
pomorila  skoro  milijon  Ijudi.  Utrujena  od  tolike  moritve,  se 
potem  ni  vec  prikazala  v  Evropo  dobrih  8  let.  V  drugic  je 
prihrula  1.  1846.  in  pustosila  do  1.  1859.,  torej  celih  13  let,  ne- 
usrniljeno  davec  tudi  po  slovenski  zemlji,  po  Kranjski,  Koroski 
in  Stajerski.  Tretjic  je  v  divjem  plesu  zaplesala  po  Evropi  v 
letih  1864—1875.  V  nekoliko  dneh  je  iz  Arabije  po  morju 
dospela  v  juzno  Evropo  in  se  v  nekoliko  tedniti  razpasla  po 
vsej  celini.  Ta  slucaj  je  tem  bolj  zaniraiv,  ker  je  sicer  za  svojo 
pot  iz  azijske  Rusije,  od  koder  je  po  navadi  prihajala,  v  Ev- 
ropo rabila  po  vec  nego  leto  dni.  —  Cetrtic  so  jo  1.  1884.  v 
Evropo  zanesle  francoske  ladje,  ki  so  iz  Indije  prisle  v  Toulon 
in  V  Marseille.  Od  tod  je  zadivjala  po  Italiji  in  po  Spanski, 
oglasila  pa  se  tudi  po  nasih  krajih.  —  Petic  je  v  Evropo  pridrla 
preko  Astrahana  in  Rusije  1.  1892.  in  pustosila  zlasti  po  Nemciji, 
Belgiji  in  Francoski.  —  Sesti  njen  naval  na  Evropo  pa  stejemo 
poslednja  leta. 

Prava  kolera  tedaj  ni  v  Evropi  doma,  temvec  v  Aziji. 
Da  bi  se  za  stalno  naselila  v  Evropi,  ji  ni  dano.  Kajti  ceprav 
se  je  kje  v  Evropi  vgnezdila,  za  dalj  casa  na  istem  kraju  ne 
more  strpeti,  marvec  je  liki  Ahasver  obsojena  na  vecno  potovanje. 
Stvar  je  namrec  taksna : 

Kakor  vsaka  bolezen,  ima  tudi  kolera  svoj  vzrok,  bolje 
receno,  svojega  po  vzrocitel  j  a,  in  sicer  majckeno,  majckeno, 
za  prosto  oko  sploh  nevidno  glivico,  nekoliko  zakrivljeni  pa- 
licici  podobno,  ki  jo  imenujemo  komabacil  (bacillus  =  pa- 
licica,  komma  =  vejica).  In  kakor  vzklije  zitno  seme  le  tedaj, 
ce  je  zasejano  v  rodovitna  tla,  umre  pa,  ce  oblezi  na  pusti 
skali,  tako  more  tudi  ta  glivica  ziveti  in  kaliti  le  tedaj,  ce  je 
prisla  V  zanjo  ugodna  „tla".   Te  glivice  ali,  da  jih  imenujemo 

5 


66  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

s  pravim  imenom,  ti  komabacili  ali  vibrioni  pa  imajo  to  last- 
nost,  da  rasto  in  se  mnoze  z  neverjetno  hitrico,  ako  so  prisli 
na  dovolj  topel  kraj  (16 — 40"),  ako  do  njih  prihaja  zrak  in  ako 
so  na  vlaznem.  Vlaga  pa  ne  sme  biti  kisla,  kajti  kisline,  zlasti 
proste,jih  tiitro  pomore. 

Ce  torej  pride  tak  komabacil  v  cloveski  zelodec  in  ce 
V  le-tem  slucajno  ni  zmanjkalo  navadnega  zelodcnega  kislega 
soka,  je  komabacilu  odklenkalo:  v  par  urah  je  mrtev.  Na 
ta  nacin  je  nasa  zelodcna  kislina  —  zakaj,  to  bodemo  videli 
kasneje  —  eden  najuspesnejsih  nasih  varuhov  pred  kolero.  Zato 
nam  bode  razumljivo,  zakaj  nam  zdravniki,  kadar  preti  kolera, 
svojpot  dopovedujejo,  naj  gledamo  na  to,  da  si  s  preobilim 
zauzivanjem   jedi   in   pijace  ne  skvarimo  zelodca. 

Kaj  hudo  denejo  tem  bacilom  tudi  prevelika  toplota  in 
pa  kemicna  takozv.  razkuzujoca  ali  dezinfekcijska  sredstva: 
dvoprocentna  karbolna  kislina  ali  pa  sublimat  1:2000  jih 
zanesljivo  umori  v  malo  minutah.  Istotako  jim  vzame  ziv- 
Ijenje  susa:  na  cloveski  roki  izumro  priblizno  v  dveh  urah,  na 
suhih  predmetih,  oblacilih  itd.  poginejo  v  24 — 48  urah.  To 
dejstvo  si  moramo  zlasti  zapomniti,  ker  nam  jasno  izpricuje, 
da  je  izkljuceno,  da  bi  se  mogli  kolerni  bacili  v  obliki  prahu, 
kot  suha  tvarina  torej,  vzdrzati  v  zraku.  Videli  bodemo,  da  so 
prej  mislili,  da  se  povzrocevalci  kolere  nahajajo  v  zraku,  ki 
ga  vdihavamo,  in  da  je  torej  zrak  tisti  cinitelj,  ki  pravzaprav 
raznasa  kolero.  Da  je  ne  more  raznasati  zrak,  so  neovrgljivo 
dokazali  nestevilni   poizkusi. 

Torej  sogotoviodnosaji  (mraz,  susa,  brezzracnost)  in  gotove 
snovi  (kisline,  karbol,  lizol,  sublimat  itd.),  ki  te  bacile  umore.  Hvala 
bogu,  da  je  tako,  kajti  sicer  bi  bili  kolernim  bacilom  izroceni 
na  milost  in  nemilost.  Tako  pa  jih  lahko  odpravimo,  kjerkoli 
so  se  naselili,  Treba  le,  darazkuzimo  ali  dezinfikujemo 
s  takimi  sredstvi  prav  vse,  kamor  so  se  utegnili  bacili  naseliti. 
Zlasti  vestno  se  morajo  umivati  vsi  tisti,  ki  bolniku  strezejo 
ali  prihajajo  z  njim  v  neposredno  ali  posredno  dotiko. 

Nasprotno  pa  za  komabacile  ni  ugodnejsih  „tal",  nego 
je  vlaga.  V  vlagi,  zlasti  v  vodi,  kakrsno  rabimo  za  pijaco 
in  za  ostalo  domaco  rabo  —  (Ce  ni  prekuhana !  Saj  smo 
povedali,  da  jih  velika  toplota  umori!)  —  in  pa  v  cloveskih 
izmeckih  se  drze  dolgo  casa.  Prav  tako  ohranijo  vso  svojo 
zivljenjsko  moc  v  sveznjih  vlaznega  perila,  vlaznih  cunj  itd., 
ki  so  zaradi  tega  najnevarnejsa  gnezdisca  kolernih  povzroci- 
teljev  in  najopasnejsi  njeni  raznasalci. 

Potemtakem  nam  bo  razumljivo,  odkod  dejstvo,  da  se 
kolera  najraje  pojavlja  v  krajih,  ki  imajo  slabo  vodo 
ali  pa  tla,  po  katerih  ali  v  katerih  postaja  voda,  najveckrat  se 
celo  pomesana  z  gnojnico,  ki  se  je  iz  slabo  napravljenih  greznic 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  67 

razlezla  po  zemlji.  Razumljivo  nam  bode,  kako  to,  da  se  ko- 
lera  najraje  pojavlja  na  poletje,  ko  se  je  pomladanska  voda 
ze  razlezla  po  zemlji  in  je  zrak  primerno  topel,  ali  na  zgodnjo 
jesen,  ko  pada  mnogo  dezja  in  rose  in  toplota  se  ni  ponehala. 
Zanimivo  je,  kar  je  dognal  ucenjak,  ki  je  prestudiral  341 
izbruhov  kolere  po  raznih  krajih  Evrope.  Dognal  je,  da  se 
kolera  najraje  pojavlja  v  mesecih  od  maja  do  konca  novembra 
(271  izbruhov),  docim  se  je  v  zimskih  mesecih  (december  do 
konca  aprila)  pojavila  samo  82krat.  Razumljivo  nam  bode  tudi, 
zakaj  skoro  redoma  prizanasa  krajem  v  gorah  in  zakaj  celo  v 
enem  in  istem  vecjem  mestu  vse  huje  mori  v  tistem  delu,  ki 
stoji  na  vlaznih  tleh  ali  ima  slabo  oskrbljena  tla  (slabo  kana- 
lizacijo,  slabo  pitno  vodo  itd.)  nego  v  tistem,  ki  je  na  skal- 
natih  tleh  ali  je  v  zdravstvenem  oziru  sploh  bolje  oskrbljen. 
Ocividno  je  njena  sila  odvisna  od  kakovosti  tal,  od  vodnih 
odnosajev,  od  cistote  i.  t.  d.  Da  je  temu  res  tako,  je  spoznal 
ze  Pettenkofer,  ki  je  v  obrambo  proti  koleri  v  prvi  vrsti 
zahteval  zdrava  tla,  osusenje  tal  in  odstranjevanje  vseh  necistih 
odpadkov  cloveskega  gospodarstva ,  kanalizacijo,  preskrbo  s 
cisto  vodo,  odstranitev  greznic  in  sploh  vsega,  kar  utegne  one- 
zdraviti  tla,  na  katerih  stoje  nasa  domovanja. 

Omenjeni  povzrocitelj  prave  ali  azijske  kolere  ima  pa  se 
neko  drugo,  z  nasega  stalisca  zelo  hvalevredno  svojstvo:  to 
namrec,  da  se  na  evropskih  tleh  nikakor  ne  more 
udomaciti.  Najsi  se  je  tudi  naselil  tu  ali  tam,  v  reki,  v 
"tolmunu,  V  vlaznih  tleh:  trajno  se  na  evropskih  tleh  ne  more 
vzdrzati  pri  zivljenju.  Zivi  nekaj  casa  in  si  ohranja  svojo  mo- 
rilno  moc,  potlej  zacne  razpadati,  nic  vec  ne  more  povzrocati 
bolezni,  koncno  pa  pogine.  Stalno  more  prebivati  edinole  v 
Indiji,  in  se  tam  le  ob  Gangesovem  ustju,  kjer  je  menda  na 
celem  svetu  edini  kraj,  ki  je  ustvarjen,  proklet  ali  blagoslovljen 
tako,  da  more  trajno  prezivljati  kolerne  bacile.  In  tako  kolera 
v  Evropi,  potem  ko  je  enkrat  ugasnila,  ne  more  izbruhniti 
vnovic,  ce  njenih  povzrociteljev  ni  kdo  na  novo  zanesel  vanjo.  In  v 
istini  kolera  se  ni  izbruhnila  v  Evropi,  ne  da  bi  jo  bil  kdo  zanesel. 

S  tem  pa  smo  prisli  do  drugega  vaznega  kolerinega 
svojstva,  do  njene  nalezljivosti. 

Znano  je,  da  za  kolero  nikoli  ne  zboli  en  sam  clovek : 
koder  je  zbolel  eden,  jih  zboli  in  umre  mnogo,  ce  niso  zdrav- 
niki  se  pravocasno  posegli  vmes.  Kolera  je  torej  nalezljiva  ali 
kuzna  bolezen.  Je  pa  tem  nevarnejsa,  ker  se  ne  siri  korak  za 
korakom,  temvec  v  skokih :  celo  vrsto  his  ali  celo  vasi  in  mest 
preskoci  in  nenadoma  izbruhne  tam,  kjer  so  se  je  najmanj 
nadejali:  naenkrat  je  je  polna  vsa  krajina,  Zato  jo  imenujemo 
Ijudsko  ali  epidemicno  bolezen  (i-i  +  feo:,  razsirja- 
joca  se  po  vsem  okraju)  in  govorimo  o  kolernih  epidemijah 


68  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Nastane  vprasanje:  Kako  pa  se  kolera  prav- 
zaprav   naleze? 

Zdravniki-ucenjaki  nam  odgovarjajo  tako-le: 

Kakor  je  1.  1883.  dokazal  nemski  zdravnik  dr.  Robert 
Koch,  ki  je  kolero  prouceval  v  Egiptu  in  v  njeni  indijski 
domovini,  treba  le,  da  pride  kolerni  bacil  v  clovesko  crevo.  Ker  je 
vlaga  V  cloveskem  crevesu  kakor  zanalasc  zanj  ustvarjeno 
gnezdisce,  se  bacili  v  crevesu  razmnoze  z  neznansko  hitrico  in 
povzrocijo  one  hude  driske  in  bljuvanja,  o  katerih  smo  govorili 
zgoraj.  V  druge  dele  telesa  se  kolerni  bacili  ne  razsirjajo,  zato 
pa  tern  huje  delujejo  v  crevesu.  Najbrz  zadostuje  ze  en  sam 
tak  bacil,  da  koncno,  ko  se  je  zaplodil  in  razmnozil  v  nesteto 
mnozico  oprod,  spravi  clovesko  zivljenje  v  nevarnost. 

Z    izmecki    pridejo   ti  „izpitani"  bacili    zopet    na  dan  in 

V  vodo,  med  perilo,  v  greznice  in  bogvedi  kam  povsod.  Tako 
se  jih  lahko  naberes  neposredno  ali  posredno.  Neposredno 
jih  moremo  nalesti,  ako  se  brez  potrebne  previdnosti  dotikamo 
za  kolero  obolelega  cloveka,  njegovih  izmeckov,  njegovega 
perila,  njegove  obleke,  posode,  ki  jo  uporablja  i.  dr.  Posredno 
pa  jih  moremo  nalesti,  ako  pridemo  v  dotiko  s  predmeti,  na 
katerih  ali  v  katerih  so  se  kakorkoli  naselili  vibrioni,  to  je,. 
s  predmeti,  s  katerimi  je  prisel  v  dotiko  okuzen  clovek.  Pridejo  na 
obleko,  na  orodje,  na  roke,  od  tod  v  usta  in  ce  so  enkrat  tam, 
so  ze  skoro  docela  na  dobrem :  treba  le,  da  se  srecno  zmuznejo 
skozi  zelodec,  oprezno  se  izogibajoc  svojemu  smrtnemu  sovraz- 
niku,  zelodcni  kislini,  in  da  srecno  dospo  v  crevo.  Le  redkoma 
se  pripeti,  da  bacili  potem,  ko  so  dospeli  v  crevo  cetudi  zdravega 
cloveka,  ne  povzrocijo  bolezni.  Zgodi  se  to  le  tedaj,  ce  je 
doticnik  posebno  trdne  narave.  V  tem  slucaju  gredo  bacili  od 
njega,  ne  da  bi  mu  bili  kaj  zlega  prizadeli,  izvzemsi  morda 
hudo  drisko.  Pripomniti  pa  treba,  da  bacili,  ki  pridejo  iz  cloveka, 

V  katerem  so  se  zacasno  nastanili,  ne  da  bi  mu  povzrocili  kaj 
hujsega,  za  drugega  cloveka  niso  prav  nic  manj  nevarni  nego 
njihovi  tovarisi,  ki  prihajajo  iz  koleri  zapadlega  cloveskega 
trupla,  Cloveka,  ki  nosi  v  sebi  bacile,  pa  ne  zboli  za  kolero, 
imenujemo  bacilonosca.  Bacilonosci  torej  niso  nic  manj  nevarni 
nego  za  kolero  najhuje  oboleli  Ijudje.  —  Posebno  nevarno 
je  sadje,  socivje,  mleko,  surovo  maslo,  svezi  sir,  s  katerimi 
treba  ravnati  nadvse  previdno.  Ne  jej  teh  stvari  surovih,  v 
kolikor  se  dado  skuhati,  ali  pa  se  jih  rajsi  izogiblji!  Zlasti 
se  varuj  nekuhanega  mleka.  V  obce  ravnaj  previdno  z  vsemi 
predmeti,  ki  prihajajo  iz  okuzenih  krajev!  Nevarna  razsirjevalka 
kolere  je  tudi  voda.  Vode,  v  katero  so  utegnili  priti  clovesko 
blato,  cloveska  voda,  kuhinjski  odpadki  ali  druga  nesnaga  in 
ki  torej  ni  cista,  se  moramo  strogo  izogibati.  Sumljiva  je  voda^ 
ki  jo  s  sesalkami  (vodnjaki)  dvigamo    iz   tal   pod  obljudenimi 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  69 

kraji,  ker  vanjo  brzcas  ponica  nesnaga  cloveskega  gospodarstva, 
nadalje  voda,  ki  jo  dotakamo  iz  mocvirij,  tolmunov,  tekocih 
rek,  ce  ni  skrbno  precejena  (filtrirana),  zlasti  nevarne  pa  so 
vode,  na  ta  ali  oni  nacin  onesnazene  z  odpadki  okuzencev. 
Ne  velja  to  samo  o  vodi,  ki  jo  rabimo  za  pijaco.  Saj  se 
okuzevalci  prav  tako  lahko  primejo  posode,  ki  jo  s  tako  vodo 
umivamo,  perila,  ki  ga  izpiramo,  poda  in  oprave,  ki  jo  cistimo, 
od  tarn  pa  preidejo  na  nas  same.  S  tega  stalisca  je  poudarjati, 
da  misli  povsem  napacno,  kdor  meni,  da  je  za  svojo  varnost 
storil  dovolj,  ce  sumljive  vode  ne  pije  razen  prekuhane,  dopusca 
pa,  da  se  s  prav  isto  vodo  ravna  v  kuhinji  ali  sicer  v  go- 
spodarstvu.  Saj  se  mu  kaj  lahko  zgodi,  da  je  posoda,  iz  katere 
uziva  razkuzeno  vodo,  umita  v  vodi,  ki  jo  je  dodobra  okuzila! 
Voda  iz  vodovodov  je,  kar  je  lahko  umljivo,  ker  prihaja  iz 
studencev  in  se  pretaka  po  zaprtih  ceveh,  navadno  zdrava, 
izvzemsi  slucaj,  da  je  kraj  njenega  izvira  sam  nezdrav  ali  da 
se  je  medpotoma  kakorkoli  okuzila,  kar  pa  se  ne  zgodi  tako 
izlahka.  Zelo  opasna  je  lahko  voda  potokov  in  rek,  zlasti  pa 
plovnih  veletokov.  Tekoce  vode,  v  katere  izpraznjuje  obrezno 
prebivalstvo  svoje  gospodarske  odpadke,  morejo  postati  prav- 
cata  gnezdisca  kolere,  ki  so  tern  nevarnejsa,  ker  so  obrezniki 
ponavadi  z  vodo  v  neprestani  dotiki,  bodisi  da  jo  pijejo,  da 
jo  rabijo  v  gospodinjstvu  ali  da  se  v  njej  umivajo. 

Ker  se  ti  bacili,  kakor  smo  zgoraj  pokazali,  kaj  dobro 
drze  V  vlagi,  v  vodi  itd.  in  ker  se  vlaga  hitro  razleze  po  tleh, 
ce  niso  dovolj  trda,  je  razumljivo,  kako  to,  da  se  kolera 
razsirja  s  toliko  hitrico  in  docela  nepricakovano,  kakor  da  je 
eksplodirala.  —  Posredne  razsirjevalke  kolere  so  koncno  tudi 
zivali,  zlasti  muhe,  ki  tako  rade  posedajo  prav  tam,  kjer  bi 
jih  najmanj  bilo  treba.  Znani  so  slucaji,  v  katerih  so  kolero 
zanesle  uprav  te  bozje  stvarce.  Poglaviten  razsirjevalec  kolere 
pa  je  in  ostane  clovek,  bitje,  ki  mu  je  pred  ostalim  stvarstvom 
mimo  drugih  dodeljena  tudi  ta  prednost,  da  more  edino  on 
oboleti  in  umreti  za  kolero. 

Docim  nalezemo  kugo,  ce  le  pridemo  v  okuzencevo  ozracje, 
nalezemo  kolero  le  tedaj,  ce  se  po  svoji  nepazljivosti  nalezemo 
od  bolnika  izmetanih  kolerabacilov.  To  treba  zapomniti. 

Iz  vsega,  kar  smo  o  svojstvih  komabacilov  ali  vibrionov 
navedli  prej  in  kar  smo  povedali  pravkar,  je  torej  jasno,  da 
kolera  ne  more  nastati,  ce  ni  bacilov,  in  drugic,  da 
se  kolera  naleze  edinole  na  ta  nacin,  da  pridemo 
v  dotiko  z  bacili,  odnosno  jih  nalezemo.  Kakor 
pri  mnogih  drugih  boleznih  je  koncno  tudi  pri  koleri  tako, 
da  se  tistega,  ki  jo  je  enkrat  srecno  prestal,  za  nekaj  casa 
ne  loti  izlepa.  Kdor  pa  se  ni  docela  okreval  in  ravna  ne- 
previdno,   ji   lahko  takoj  zopet  zapade  iznova. 


70  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Najboljse  sredstvo  proti  razsirjenju  kolere 
je  osebno  in  javno  varstvo.  Ker  se  bodemo,  zasledujoc 
kolero  na  Kranjskem,  morali  ozirati  tudi  na  vprasanje,  kaj  so 
nasi  predniki  ukrepali,  da  bi  se  kolere  obvarovali,  je  potrebno, 
da  pogledamo,  kaj  nas  moderna  zdravilska  znanost  uci  v  tern 
pogledu. 

Trditev,  da  se  posameznik  koleri  najlaglje  izogne,  ce 
se  pravocasno  odstrani  iz  okuzenega  kraja,  velja  —  pa  le 
deloma  —  samo  tedaj,  ce  se  je  doticnik  odstranil,  se  predno 
je  nalezel  bolezensko  kal.  Povsem  pogreseno  pa  je,  ce  nekateri 
zdravniski  spisi  odstranitev  priporocajo  na  prvem  mestu,  po- 
greseno zategadelj,  ker  se  v  obcem  pobegu  ne  da  nadzirati, 
kdo  je  docela  neokuzen,  in  se  torej  ne  da  prepreciti  razsirjenje 
kolere,  drugic  pa  sploh  ni  nujno,  bezati  pred  kolero.  Kdor 
ravna  z  vso  potrebno  opreznostjo,  se  je  lahko  obvaruje  tudi 
sredi  okuzencev.  Beg  pred  kolero  tudi  radi  tega  ni  umesten, 
ker  se  pac  vsakdo  v  svoji  domaciji,  v  svojem  navadnem 
zivljenskem  redu  laglje  ubrani  kolere  nego  pa  med  tujimi 
Ijudmi,  ki  so  ali  pa  niso  dovolj  oprezni.  In  kdo  mi  jamci  za 
to,  da  kolera,  ki  skace  kakor  konjicek  na  sahu,  ne  priskaklja 
za  mano,  pa  naj  pobegnem  kamorkoli?  Koncno  pa  je  skrajno 
nemodro,  izdajati  parolo:  „Bezimo!",  ker  zbuja  taka  parola  le 
se  vecji,  pa  povsem  neupravicen  strah.  Strah  je  zlasti  pri  koleri 
skodljiv,  kakor  je  ob  koleri  skodljiva  vsaka  dusevna  razdrazenost. 
In  zato  uci  moderna  veda :  Naj  kolera  v  tvojem  kraju  divja 
se  tako  zelo,  ostani!  Ce  si  oprezen,  se  ti  ne  bo  zgodilo  nic 
hudega.  Treba  pa  vestno  gledati  na  to,  da  smo  zmerni  v 
vsakrsnem  uzivanju,  da  se  varujemo  motenja  prebave  in  pre- 
hlajenja.  Svojega  navadnega  zivljenskega  reda  naj  nihce  na 
noben  nacin  ne  izpremeni.  Izogiba  naj  se  vsakdo  bolnikov, 
zlasti  pa  naj  ne  uziva  stvari,  ki  rade  povzrocajo  grizo  (cesplje, 
kumare,  dinje).  Vse  jedi  morajo  biti  dobro  prekuhane,  prav 
tako  tudi  pitna  voda. 

Priporoca  se  kozarec  dobrega  rdecega  vina,  malo  ruma 
ali  dobro  ulezanega  piva.  Mnenje,  da  je  dobro,  ce  se  ob 
koleri  zauziva  mnogo  opojnih  pijac,  je  krivo.  Kdor  ni  vajen 
rdecega  vina,  temu  rdece  vino  lahko  skoduje.  Vinopivcem  je 
nujno  priporocati  zmernost.  Most,  mlado  vino  in  prekislo  vino 
skodujejo,  prav  tako  tudi  mlado  ali  skisano  pivo.  Vobce  se 
opaza,  da  koleri  najrajsi  zapadejo  alkoholiki,  —  Vsakdo  naj 
vestno  gleda  na  snago.  Roke  naj  si  izmija  veckrat  na  dan, 
zlasti  pa  pred  jedjo,  s  prekuhano  vodo  in  z  milom.  Kdor  ima 
opraviti  s  kolerabolniki,  se  umivaj  z  lizolovo  ali  karbolovo 
raztoplino  in  menjaj  obleko.  Ce  se  je  pojavila  tudi  le  lahka 
driska,  poklici  zdravnika,  ker  utegne  postati  hujsa  in  opasna, 
lezi  V  posteljo  in  popij  nekaj  casic  erne  kave  ali  melisnega  caja. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  71 

Glede  javnega  varstva  so  drzave  dolocile  to,  kar  je 
sklenil  veliki  mednarodni  zdravstveni  zbor  v  Dresdenu  dne 
15,  aprila  1893,  in  sicer: 

Cim  se  le  sumi,  da  je  kdo  obolel  za  kolero,  treba  to 
nemudoma  javiti  oblastim  in  treba  doticnika  strogo  lociti  od 
vseh  drugih  stanovalcev  ali  ga  izolirati  (osamiti).  Vse,  karkoli 
je  bilo  z  njim  v  dotiki,  se  mora  vestno  razkuziti,  zlasti  njegovi 
izmecki,  posoda,  stranisce.  Zanalasc  za  slucaj  kolere  sestavijene 
posebne  krajevne  zdravstvene  komisije  morajo  strogo  gledati 
na  snago  cest,  ulic,  trgov  in  javnih  vodnjakov,  nadzirati  izci- 
scevanje  pretokov,  grezisc,  straniscingnojisc,  nadzirati  prenocisca, 
javna  stanovalisca  itd.,  pa  tudi  zasebna  stanovanja,  zlasti  delavska. 
Nadalje  je  ob  takih  casih  strogo  prepovedati  vsakrsno  zbiranje 
vecjih  Ijudskiii  mnozic,  kakor  n.  pr.  sejme,  romanja,  procesije 
ltd.,  kakor  tudi  vojaske  vaje.  Ker  se  bacili  radi  oprijemljejo 
sadja,  socivja  in  perila,  je  uvoz  takih  stvari  iz  okuzenih  ali 
sumljivih  krajev  zabraniti.  Mrlice,  za  kolero  umrle,  treba  umiti 
s  sublimatom  in  spravljati  v  posebne  prostore;  razpostavljanje 
mrlicev  in  vecji  pogrebi  so  prepovedani.  Manj  vredno  mrlicevo 
zapuscino  je  pozgati,  ostalo  pa  v  vroci  pari  ali  v  suhi  vrocini 
razkuziti.  Zlasti  pa  naj  zdravstvene  komisije  Ijudstvo  mirijo, 
ker  je  nepotrebni  strah  najhujsi  pospesevatelj  kolere.  V  ta 
namen  naj  priobcujejo  primerne  pouke  in  navodila. 

Drzave,  ki  so  med  seboj  v  dogovoru  glede  boja  proti 
koleri,  si  morajo  neprestano  natancno  porocati  o  njenem  stanju. 
Da  se  po  moznosti  zabrani  njen  prehod  iz  drzave  v  drzavo, 
morajo  na  vseh  obmejnih  postajah,  skozi  katere  gre  glavni 
promet,  biti  urejeni  zdravstveni  uradi  za  nadziranje  potnikov 
in  njihove  prtljage.  Za  kolero  obolele  ali  sumljive  potnike 
morajo  pridrzati  in  jih  nemudoma  izolirati  in  spraviti  v 
bolnice,  njihovo  prtljago  pa  vestno  razkuziti.  Seveda  veljajo 
te  varstvene  odredbe  samo  za  potnike,  ki  dohajajo  iz  okuzenih 
ali  sumljivih  krajev,  Perilo,  stara  in  obnosena  obleka,  rabljena 
posteljnina,  cunje  itd.,  ki  prihajajo  iz  takih  krajev,  sploh  ne 
smejo  V  drzavo.  Za  njihov  prevoz  skozi  drzavo  veljajo  posebna 
dolocila.  Uvoz  korespondenc,  tiskovin,  knjig,  casnikov  i.  si. 
ni  prepovedan,  niti  jih  ni  treba  razkuzevati,  Zeleznicne  vozove 
treba  razkuziti.  —  Slicna  dolocila  veljajo  za  postaje  ob  plovnih 
rekah,  za  pomorska  pristanisca  itd, 

Ce  se  vestno  izpolnjujejo  vse  te  varstvene  odredbe,  se 
nam  modernikom  ni  bati,  da  bi  se  kolera  nevarno  razsirila. 
Koliko  take  odredbe  zalezejo,  ako  se  v  resnici  natancno  izvajajo, 
kaze  dejstvo,  da  je  v  dobro  zavarovani  Nemciji  v  letih  1892. 
do  1894.  za  kolero  umrlo  samo  9000  Ijudi,  docim  jih  je  v  istein 
casu  na  Ruskem  ugrabila  kolera  krog  800.000. 


72  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Bolnika,  ki  je  zapadel  azijski  koleri,  zdravijo  zdaj 
s  tem,  da  mu  dajejo  kalomela,^)  ki  s  krepkim  odvajanjem  iz 
bolnikovega  crevesa  odganja  morilne  bacile,  obenem  pa  raz- 
kuzuje  crevo,  nadalje  opijeve  preparate  ali  salol,  ki  omejuje 
prehudo,  suseco  drisko;  italijanski  zdravniki  vlivajo  v  cfevo 
mlacnega  razpuscenega  tanina  in  druge  razkuzujoce  tekocine. 
Vrhu  tega  povijajo  bolnike  v  tople  rjuhe,  jih  drgnejo  ali  mazejo 
z  gorkim  oljem ;  vcasih  koristijo  tudi  gorke  kopeli.  Proti 
neznosni  zeji  dajejo  koscke  ledu,  proti  bljuvanju  in  bolestnim 
krcem  v  mecah  brizgajo  pod  kozo  morfija.  Cim  manj  bolniku 
bije  zila,  tem  hujsih  drazil  mu  dajejo  (vina,  mocne  kave,  lede- 
nomrzlega  sampanjca)  ali  mu  vbrizgavajo  kafro  ali  eter.  Da 
se  mu  prevec  ne  strja  kri,  mu  pod  kozo  vbrizgavajo  vecje 
mnozine  kuhinjske  soli. 

Da  koncno  sklenemo  to  poglavje,  dodajmo  se  to,  da 
se  kolera  le  poredko  loti  Ijudi  od  6.— 20.  leta,  docim  kaj 
rada  napada  dojencke  in  starejse  Ijudi.  V  posameznih  rodbinah, 
V  posameznih  hisah  oboli  ponavadi  samo  nekaj  oseb.  Povprek 
tezko  oboli  za  kolero  2 — 3  "/o  prebivalstva,  docim  je  lahkih 
slucajev  kolere  mnogo  vec. 


Dandanes  kolera  za  dobro  urejeno  drzavo  izdaleka  ni 
vec  tako  strasna,  kakor  je  bila  svoje  dni,  ko  se  niso  prav 
nic  zanesljivega  vedeli,  kaj  je  pravzaprav,  kaj  jo  povzroca,  kaj 
jo  raznasa  in  kako  bi  se  je  uspesno  branili.  Razumljivo  je, 
da  je  kolera  tedaj  med  prebivalstvom  povzrocala  velikansko 
zbeganost  in  tolik  strah,  da  je-  bezal,  kdor  je  le  mogel.  Mno- 
gokrat  so  se  celo  oblastva  izgubila  glavo,  ob  vso  razsodnost 
so  bill  zdravniki  in  duhovstvo.  In  tako  se  je  le  premnogokrat 
dogodilo,  da  ni  bilo  ne  zdravnika,  ki  bi  zdravil,  in  ne  streznika, 
ki  bi  stregel  ubogemu  bolniku,  prepuscenemu  sebi  in  velikemu 
svojemu  trpljenju,  pa  tudi  duhovnika  ne,  ki  bi  ga  tolazil. 
V  obce  treba  priznati  —  o  tem  govore  nasi  viri  soglasno  —  da 
je  duhovscina  za  hudih  kolernih  epidemij  storila  mnogo 
dobrega  tako  bolnikom  kakor  zaostalim  sirotam.  Tezavnejse 
je  izprva  bilo  stalisce  zdravnikov.  Kajti  prvic  sami  niso  prav 
vedeli,  kaj  in  kako  bi,  in  drugic  jih  je  bilo  tako  malo,  da  tudi 
najpozrtvovalnejsi  ni  mogel  s  pridom  zmagovati  ogromnega 
posla.  Vsi  skupaj,  z  mestnimi,  obcinskimi,  dezelnimi  in  drzavnimi 
gosposkami  vred,  pa  so  se  le  premnogokrat  posteno  ubadali 
povsem  zaman,  ker  so  se  vse  njihove  dobro  misljene  naredbe 
izjalavljale  ob  neukosti  in  trmi  naroda.  Pri  nas  nic  manj,  nego 
drugod.  K  vsemu  temu  pa  se  je  pridruzevalo  se  to,  da  so  bila 

0  Preciscenega  zivega  srebra.  Op.  pis. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  73 

niesta  kakor  vasi  v  zdravstvenem  oziru  skrajno  zanemarjena, 
Dobre  volje,  te  zdravstvene  nedostatke  odstranjati,  izvecine  ni 
manjkalo,  manjkalo  pa  je  potrebnih  denarnih  sredstev.  Saj  so 
bile  dezelne  kakor  drzavne  blagajne  skoro  vecno  prazne,  ker 
so  domalega  v^se  dohodke  pozirale  neprestane  vojne. 

Najhuje  je  pac  bilo  v  letih  1830.  in  1831.,  ko 
je  kolera   prvic   pridivjala   v   Evropo. 

Tista  leta  je  namrec  na  Balkanu  besnela  rusko-turska 
vojna  (1.  1829.  mir  v  Jedrenu)  in  kakor  veckrat  v  tistih  casih, 
je  tudi  tedaj  za  vojsko  v  dezelo  pridivjala  kuga.  Morila  je 
tako  grozovito,  da  so  se  1.  1831.  novembra  meseca  v  Buka- 
restu  noc  na  noc  vozili  cele  vozove  mrlicev  iz  mesta.  Iz  Valahije 
so  jo  koncem  1.  1829.  zanesli  tudi  v  Brasov  (Kronstadt)  na  Er- 
deljskem,  in  sicer  se  je  bila  poskrila  v  staro  ponoseno  obleko. 

Na  poletje  1.  1831.  pa  se  je  v  Moldaviji  nenadoma 
pojavila  druga  bolezen,  ki  sicer  ni  bila  prav  nic  podobna 
kugi,  ki  pa  ni  morila  z  nic  manjso  neusmiljenostjo.  Tako  je 
pocetkom  junija  meseca  v  Jassyju  pozela  do  sto  Ijudi  na  dan, 
sredi  istega  meseca  pa  ze  do  tristo  oseb  na  dan.  Preplasenost 
prebivalstva  je  bila  velikanska,  porocila  pa,  ki  so  prihajala  iz 
nesrecne  dezele,  so  se  ostali  svet  vznemirjala  do  skrajnosti,  in 
to  tern  bolj,  ker  nihce  ni  prav  vedel,  kaksna  je  ta  siba,  s  katero 
je  bog  tako  neusmiljeno  tepel  uboge  Valahe. 

Slaboten  zarek  so  v  temo  tega  vprasanja  poslala  poro- 
cila iz  Peterburga.  Povedala  so  namrec,  da  po  sirni  Rusiji 
pustosi  kuzna  bolezen,  ki  se  je  bila  ze  1.  1821.  priklatila  do 
Volge  in  ki  se  imenuje  Cholera  morbus.  Strah,  tako  so 
govorila  ruska  porocila,  ki  ga  zbuja  ta  kruta  morilka,  je  ne- 
popisen.  Ljudje  si  ne  vedo  pomagati.  Pravijo,  da  je  dobro, 
kaditi  s  klorovim  apnom  ali  s  tobakom.  in  zdaj  prekajajo  s 
temi  kadili  vse  hise,  da  bi  se  obvarovali  groznega  gosta.  Ruska 
vlada  je  sicer  ukrenila  vse,  kar  bi  utegnilo  pomagati,  vendar 
so  bile  doslej  se  vse  njene  naredbe  brez  uspeha,  ker  nihce 
ne  ve,  kaj  in  kako.  Da,  niti  to  se  ni  dognano,  ali  je  cholera- 
morbus  nalezljiv  ali  ni.  Edino  to  je  dognano,  da  najbolj 
divja  med  revnejsimi  sloji. 

In  ker  so  se  popisi  bolezni,  ki  je  morila  po  Valahiji, 
ujemali  s  popisi  morilke  po  Ruskem,  je  bilo  ugotovljeno,  da 
v  obeh  drzavah  strasi  in  davi  cholera-morbus  in  da  menda 
proti  njej  pomaga  kajenje.  Drugega  se  ni  vedelo  nic.  Pac, 
eno  se;  to  namrec,  da  dela  ta  nepoznana  morilka  precudne 
skoke,  da  se  nenadoma  prikaze  na  kraju,  kjer  so  se  je  najmanj 
nadejali. 

Med  ucenim  svetom  seje  seveda  takoj  zacel  hud 
prepir.  Vsakdo  se  je  delal,  kakor  da  v  resnici  ve  kaj  zanesljivega, 
V  istini  pa  so  vsi  ti  ucenjaki  na  slepo  ugibali. 


74  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Vse  je  kazalo ,  da  je  divji  cholera -morbus  svojo  pot 
naravnal  proti  zapadu.  Kaj  cuda  tore],  ce  se  je  Avstrijcev 
polotil  smrtni  strah.  Cesar  Franc  I.  je  sicer  takoj 
zaukazal,  da  naj  oblastva  store  vse,  karkoli  bi  moglo  avstrijske 
dezele  in  kronovine  obvarovati  pretece  nevarnosti,  toda  kaj  so 
hotela  oblastva  ukreniti,  ko  niso  vedela,  s  kaksnim  sovraznikom 
jim  je  opraviti? 

Ker  je  na  podlagi  vedno  zopet  dohajajocih  porocil  o  veli- 
kanskem  stevilu  zrtev,  ki  jih  zahteva  neznani  cholera-morbus, 
jelo  prevladovati  mnenje,  da  preti  avstrijski  meji  kugi  podobna 
bolezen,  je  cesarzaukazal,  da  je  proti  preteci  koleri 
uporabljati  vse  tiste  varstvene  naprave,  ki  so 
bile  nekdaj  v  veljavi  proti  kugi.  Do  tega  ukrepa  so 
ga  dovedle  izkusnje  na  galiski  drzavni  meji.  Ko  se 
je  namrec  „pod  imenom  cholera-morbus  znana  bolezen"  koncem 
1.  1830.  iz  ruskega  carstva  jela  blizati  avstrijski  meji,  je  bil 
cesar  zaukazal,  ob  drzavni  meji  ukreniti  vse,  karkoli  bi  utegnilo 
neznani  morilki  zabraniti  vstop  v  avstrijsko  ozemlje.  In  res  so 
galiska  oblastva  navidezno  pogodila  sredstva,  ki  so  za  nekaj 
mesecev  koleri  zastavila  pot.  Kajti  na  zimo  je  kolera  pojenjala 
in  ze  se  je  zdelo,  da  so  jo  ob  avstrijski  galiski  meji  uzugali. 
Nastalo  je  prepricanje,  da  so  kolero  ubranile  edinole  tiste  stroge 
obmejne  odredbe.  Komaj  pa  je  prisla  topla  pomlad,  kolera  ni 
le  zacela  razsajati  s  podvojeno  silo,  temvec  je  z  drznim  skokom 
p  r  e  s  k  o  c  i  1  a  tudi  avstrijsko  mejo  in  nenadoma  zacela 
svoj  mrtvaski  posel  po  Galiciji,  kjer  je  kmalu  kaj  neljubo 
presenetila  Levovcane.  Seveda  so  bill  vsi  prepricani,  da  se  je 
to  moglo  zgoditi  le  zato,  ker  meje  niso  bile  zadostno  zastrazene 
in  ker  se  sploh  ni  ravnalo  dovolj  previdno. 

Zdaj  je  bilo  treba  odlocnega  nastopa.  Da  bi  se  z  zdru- 
zenimi  mocmi  ukrenilo  kajvresnici  uspesnega,  je  cesar  zaukazal, 
z a  G a  1  i c i j 0  sestaviti  posebno  zdravstveno  komisijo, 
ki  naj  ima  v  svojih  rokah  vso  politicno  moc  dezelne  vlade  in 
vso  vojasko  moc  generalnega  poveljstva.  Opremljena  z  razlicnimi 
specijalnimi  pravicami,  naj  ta  komisija  posluje  na  podlagi 
opravilnika  proti  kugi,  o  katerem  hocemo  podrobneje 
izpregovoriti  kasneje.  Iz  previdnosti  je  cesar  nadalje  zaukazal, 
slicne  zdravstvene  komisije  sestaviti 
tudi  zaErdeljsko,  Ogrsko  in  za  moravsko-slezijski 
g  u  b  e  r  n  i  j.  Vrhovno  vodstvo  vseh  teh  komisij  je  poveril 
centralni  dvorni  komisiji  na  Dunaju,  katere  prvomestnik  je  bil 
predsednik  dvornega  vojnega  sveta  (feldcajgmajster  grof  Gyulai). 

Te  svoje  ukrepe  je  dal  cesar  razglasiti  po  vsej  drzavi, 
hotec  prebivalstvo  pomiriti.  Dosegel  pa  je  ravno  nasprotno. 
Ljudstvosejese  bolj  r  a  z  b  u  r  j  a  1  o ,  ker  je  bil  nekdo  raztrosil 
vest,  da  namrec  ni  nic  res,  da  bi  sploh  kje  bila  kolera,  da  so 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  75 

si  vso  povest  o  koleri  naprosto  izmislili  vlada  sama  in  pa 
visoki  stanovi,  ki  bi  z  bajko  o  moreci  koleri  radi  prikrili 
grozno  dejstvo,  da  so  iz  gotovih  vzrokov  dali  zastrupiti  javne 
vodnjake,  zivila  in  pijace,  da  so  vsa  zdravila,  ki  jih  vlada  in 
njeni  zdravniki  tako  toplo  priporocajo,  sam  strup  in  dazdravnikom 
in  duhovnikom  ne  gre  za  nic  drugega  nego  za  to,  da  bi  na 
povelje  visokih  stanov  in  vlade  s  strupom  odstranili  vse  neljubo 
Ijudstvo.  Najsi  so  bile  te  govorice  se  tako  nesmiselne,  Ijudstvo 
jim  je  vendarle  verjelo,.  kakor  ze  v  obce  raje  verjame  laznivemu 
klevetniku  nego  pa  besedi  iz  modrih  ust.  In  tako  se  je  zgodilo,  \ 
da  so  na  Ogrskem  te  govorice  tako  razkacile  Ijudi,  da  so 
seljaki  zgrabili  za  orodje  in  v  velikih  trumah  navalili  na  plemstvo 
in  na  duhovscino.  Morili  so,  pozigali,  rusili  in  plenili  in  uganjali 
najkrutejsa  grozodejstva.  Sele  ko  je  vlada  poslala  nadnje  vo- 
jastvo  in  uveljavila  preki  sod,  se  ji  je  posrecilo,  jih  ugnati. 

Sredi  junija  meseca  se  je  kolera  naenkrat  pojavila  tudi 
na  Ogrskem  in  davila  tako  okrutno,  da  je  do  svojega  konca 
(aprila  1832),  torej  tekom  10  mesecev  v  4965  krajih  po  vse] 
Ogrski  za  kolero  vsega  skupaj  zbolelo  530.339  Ijudi;  od  teh 
jih  je  umrlo  298.541,  ozdravelo  237.408,  docim  jih  je  bilo  ob 
imenovanem  roku  se  bolnih  2390  oseb.  Ali  se  bomo  zdaj  se 
cudili,  ce  so  se  je  Ijudje  prav  tako  bali  kakor  kuge? 

Zanimivo  je,  kar  nam  iz  tistih  casov  pripoveduje  pismo 
iz  Peste.  Pravi  namrec:  „Ko  je  po  Pesti  zacela  razsajati  kolera, 
so  droguisti  in  lekarnicarji  razprodali  neverjetne  mnozine  naj- 
razlicnejsih  zdravil.  Po  vseh  gostilnah,  v  gledaliscu,  po  vseh 
kavarnah,  vinarnah  in  pivarnah  se  je  govorilo  samo  o  dveh 
stvareh :  o  koleri  in  sredstvih  proti  njej.  Vsakdo  je  imel  drugacen 
recept  in  vsakdo  je  bil  preprican,  da  ima  najboljsega ;  ta  je 
imel  na  zelodec  polozeno  blazinico  z  disecimi  snovmi,  drugi 
je  s  sabo  nosil  steklenicico  z  vonjavami,  zopet  drugi  je  imel  s 
sabo  „tolovajskega  kisa"  (Rauberessig),  s  katerim  se  je  pridno 
mazal  po  obrazu;  videl  sem  celo  nekoga,  ki  si  je  bil  krog 
telesa  povezal  posteljno  blazino  znatne  velikosti,  tako  da  so 
se  mu  kljub  zalostnemu  casu  vsi  smejali.  Marsikdo,  ki  prej 
vina  ni  pokusil,  ga  je  zdaj  popival  za  zdravje"  in  (tako  smemo 
nadaljevati)  marsikdo,  ki  ga  je  rad  pil,  se  ga  je  tiste  dni  se 
z  vecjim  zadoscenjem  dodobra  navlekel,  ker  je  imel  izgovor, 
da  vino  pomaga  proti  koleri.  Pa  ne  samo  na  Ogrskem,  temvec 
tudi  po  nasih  krajih,  kakor  se  to  razume  po  sebi  in  kakor  se 
bo  to  tudi  se  izpricalo. 

Hudo  je  kolera  gospodarila  tudi  po  Galiciji:  kajti 
od  pocetka  (od  maja  meseca)  pa  do  srede  novembra,  ko  je 
ugasala,  je  za  njo  obolelo  259.805  Ijudi;  od  teh  jih  je  umrlo 
97.654,  ozdravelo  pa  162.083,  docim  jih  je  ob  imenovanem 
roku  se  bolnih  bilo  samo  68. 


76  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Cim  je  cesar  zaznal,  kako  pustosi  kolera  po  gornjem 
Ogrskem,  je  nemudoma  sklical  svet,  ki  mu  je  sam  predsedoval 
in  ki  je  sklenil  te-le  ukrepe:  Da  se  po  moznosti  zabrani  na- 
daljnje  razsirjanje  kolere,  naj  se  nemudoma  poleg  vojaskega 
kordona,^)  ki  je  razpostavljen  ob  reki  Soli  do  njenega  izliva 
V  Vislo,  razpostavi  se  drug  vojaski  zdravstveni  kordon, 
ki  zacensi  od  imenovanega  kordona  zasede  ^rto  ob  mo- 
ravski  meji  (da  bo  varoval  mejo  proti  koleri,  ki  bi  iz  Galiske 
utegnila  udariti  na  Moravsko)  in  dalje  po  crti  ob  meji  nizje- 
avstrijski,  notranjeavstrijski,  kranjski  in  avstrijsko-primorski 
(da  bo  te  kronovine  scitil  pred  kolero,  ki  bi  utegnila  priti  iz 
Ogrske).  Na  vsej  tej  crti  morajo  biti  na  primernih  krajih  prirejene 
kolibe  za  kontumaciranje,-)  morajo  biti  prirejeni  r asteli  ') 
in  naprave  za  prekajevanje  pisem.^)  Na  ta  nacin  je 
varno  zastraziti  vso  mejo  proti  Galiciji  in  Ogrski.  Za  ves 
promet  iz  obmejnih  kronovin  veljajo  predpisi  za  var^stvo 
proti  kugi.  —  Nadalje  je  cesar  zaukazal  tudi  za  Cesko, 
Nizjeavstrijsko,  Stajersko,  Korosko  in  Kranjsko  pod  predsedstvom 
guvernerjev  (dez.  predsednikov)  sestaviti  posebne  dezelne 
zdravstvene  komisije,  kakrsne  so  tedaj  ze  imele  kronovine 
Galiska,  Moravska,  Ogrska  in  Erdeljska.  Koncno  mora  vsako 
glavno  mesto  imenovanih  dezel  sestaviti  se  posebno  krajevno 
zdravstveno  komisijo. 

Ker  smo  ze  veckrat  omenili,  da  je  cesar  zaukazal,  naj  se 
proti  preteci  koleri  uporabljajo  vse  tiste  varstvene  naprave,  ki 
so  bile  nekdaj  v  veljavi  proti  kugi,  je  ze  skrajnji  cas,  da  na- 
tancneje  razlozimo,  kaksne  so  bile  te  naprave. 

Ker  se  ocividno  opravilnik  proti  kugi  iz  1.  1770.,  na  katerega 
se  opirajo  cesarski  ukazi  iz  I.  1831.,  ni  dosti  razlikoval  od 
opravilnika  iz  1.  1625.,  ki  ga  je  izdal  cesar  Ferdinand  II.,  naj 
tu  sem  postavimo,  kar  je  o  vladinih  naredbah  proti  kugi  v 
18.  stoletju  napisal  Ant.  Koblar.'^) 

Kadar  je  dezeli  pretila  k  u  g  a ,  so  „na  gotovih  krajih, 
posebno  ob  dezelni  meji  in  pri  vecjih  mestih,  postavljali  kolibe 
za  kontumac.  Zastrazili  so  mejo  proti  okuzeni  dezeli  z  vojaki 
(vojaskimi  zdravstvenimi  kordoni).   Ostro  je   bilo  prepovedano, 

^)  Crta,  obstojeca  iz  vojakov,  razpostavljenih  v  dolocenih  razdaljah. 
Njihova  naloga  je,  straziti  zacrtano  mejo.  Op.  pis. 

2)  Kontumaciranje  obstoji  v  tem ,  da  se  kdo  oblastveno  prisili,  za 
gotovo  dobo  ostati  pod  oblastvenim,  v  nasem  slucaju,  pod  zdravstvenim 
nadzorstvom.  Op.  pis. 

=*)  Rasteli  [nem.  Rastell  iz  ital.  rastello  --  rastrello,  „das  Gattertor"] 
so  bile  zastrazene  pregrade,  ki  so  bile  kakor  n.  pr.  dandanes  nase  mitnice, 
po  mejah  rapozstavljene  povsodi,  kjer  je  v  dezelo  drzala  cesta  ali  pot  all 
plovna  voda.  Kako  so  v  rastelih  poslovali  in  pa 

^)  o  prekajevanju  pisem  bodemo  izpregovorili  malo  nize.     Op.  pis. 

s)  Izvestja  muz.  dr.  za  Kr.  1891,  p.  45. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  77 

stopiti  crez  mejo  po  malih  gorskih  stezah.  Zato  so  taka  pota 
zasekali  ali  sploh  napravili  nehodna.  Ako  doticne  mestne  ali 
zemljiske  gosposke  tega  niso  izvrsile,  placati  so  morale  globe. 
Vse  ladje  na  rekah,  ki  niso  stale  pod  nadzorstvom,  lezale  so 
vedno  na  suhem.  Posebno  pazno  so  strazili  vojaki  pri  jezovih, 
da  niso  Ijudje  uhajali.  Vsak  tujec  je  tedaj  moral  priti  po  glavni 
cesti.  In  koliko  ceremonij  je  prestal,  predno  ga  je  straza  pustila 
potovati  dalje.  Pri  njegovem  prihodu  na  mejo  se  je  najprej 
zakuril  ogenj,  da  je  plamen  svigal  med  njim  in  med  strazo. 
Od  dalec  so  obojni  vpili,  kaj  da  hocejo.  Bolni  popotniki  in 
taki,  ki  so  prisli  iz  okuzenega  kraja,  so  se  zavrnili.  Zdravi  so 
se  pa  morali  izkazati  s  spricevalom  ali  „fede",  da  so  nesum- 
Ijivi.  Potem  so  sli  pp  sest  tednov  v  kolibo  za  kontumac,  predno 
so  smeli  iti  dalje.  Ce  je  kdo  v  teh  kolibah  obolel  za  kugo, 
so  ga  prepeljali  v  200  seznjev  oddaljeno  bolnico,  vsi  kontu- 
macovani  so  pa  znova  morali  nastopiti  svoje  priprtje.  Kadar 
je  prisla  posta,  obesiti  je  morala  vsa  pisma  na  dolgo  ranto 
in  jih  tako  pomoliti  crez  mejo  dezelni  strazi.  Ta  je  pisma 
odprla  in  jih  dobro  prekadila  nad  brinjevim  plamenom  ali  pa 
nad  ocetnim  soparom,  da  je  zadusila  v  njih  kuznino,  in  potem 
ja  je  sama  zapecatila  in  odposlala.  Kontumac  je  prestalo  tudi  i 
razno  blago.  Platno  so  na  meji  preprali  in  posusili.  Suhe  ! 
sadeze,  kavo,  riz  itd.,  so  presusali  po  sest  tednov;  zavitke  so 
oprali  ali  pa  sezgali  in  naredili  nove.  Prepovedano  je  bilo, 
prevazati  koze,  kozuhovino  in  plahte.  Denar  so  zdrgnili,  ker 
papirnatega  se  niso  poznali,  z  milom  in  soljo,  ces,  da  je  denar 
najbolj  nevarna  stvar,  zato,  ker  gre  med  Ijudmi  in  se  ga  od 
potnih  rok  najlazje  prime  kuga.  Se  celo  zaboje  pusk  so  na 
meji  odprli  in  s  puskami  streljali,  da  so  razkuzili  cevi  in  potem 
so  jih  polozili  v  nove  zaboje." 

Tako  so  torej  poslovale  obmejne  straze  proti  kugi  v 
18.  stoletju. 

Ko  je  1.  1831.  nasim  mejam  pretila  kolera,  zdravstvene 
mejne  straze  niso  postopale  nic  drugace.  Saj  smo  ponovno 
slisali  0  cesarjevem  ukazu,  da  se  jim  je  ravnati  po  starem 
opravilniku  proti  kugi  (Pestreglement).  Dodamo  naj  samo  se 
nekoliko  podrobnosti,  ki  jih  posnemamo  iz  navodil  za  obmejno 
zdravstveno  strazo  na  bavarsko-avstrijski  meji  iz  1.  1831.  Saj 
je  brez  dvoma,  da  so  ista  navodila  vobce  veljala  za  vse  ob- 
mejne zdravstvene  straze. 

Bavarsko  ministrstvo  za  notranje  zadeve  in  finance  je 
24.  junija  1831  glede  obmejne  straze  proti  Ceski  in  Avstrijski 
dolocilo  to-le: 

„Potnikom,  zivini  in  blagu,  ki  prihajajo  iz  Rusije,  iz 
Poljske  ali  iz  Galicije,  je  prehod  crez  bavarsko  mejo  le  na 
dolocenih,  imenoma  navedenih  krajih  dovoljen,  pa  tudi  na  teh 


78  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

le  tedaj,  ce  se  izkazejo  s  popolnoma  veljavnimi  potnimi  listi  ali  z 
izpricevali,  da  je  od  tedaj,  ko  je  oseba,  zivina  ali  blago  zapustila 
doticni  kraj,  preteklo  najmanj  20  dni  ali  pa  da  je  na  meji 
zgoraj  imenovanih  dezel  prebila  kvaranteno^).  Kdor  hoce  crez 
mejo  spraviti  perje  ali  peresa,  zimo,  scetine,  Ian,  konopljo, 
surove  koze  in  kozuhe,  usnje,  juhto  in  kozuhovino,  platno, 
vrvi,  bombaz  ali  druge  take  stvari,  v  katere  se  rad  ulovi  kolerni 
strup,  mora  se  po  vrhu  z  oblastvenim  izpricevalom  dokazati, 
da  so  vse  te  stvari  na  meji  imenovanih  dezel  razkuzili." 

Na  Kranjskem  sta  bila  1.  1831.  glavna  rastela  ali 
cestni  pregradi  na  Dolenjskem,  na  kranjsko-hrvatski  meji,  in 
sicer  pri  Jesenicah  in  pri  Metliki.  Uredili  so  ju  zaeno  z  vojaskim 
obmejnim  kordonom  meseca  julija  1.  1831.  na  ukaz  ilirske 
zdravstvene  komisije,  ki  je  pod  predsedstvom  dezelnega  gu- 
vernerja  imela  svoj  sedez  v  Ljubljani  in  je  poslovala  v  mestni 
magistratni  posvetovalnici.  Ta  dva  rastela  pri  Jesenicah  in 
pri  Metliki  sta  bila  velikega  pomena,  ker  sta  bila  prirejena  na 
potih,  po  katerih  se  je  razvijal  zelo  zivahen  promet  z  zitom 
in  s  soljo.  Ker  je  iz  Hrvatske  preko  meje  hodilo  tudi  mnogo 
zivine,  so  pri  teh  pregradah  priredili  tudi  kopeli  za  zivino. 
Kdor  je  svoje  zivince  hotel  spraviti  cez  mejo  na  Kranjsko,  ga 
je  moral  tako  globoko  pognati  v  vodo,  da  je  zivincetu  prisla 
crez  glavo.  Sele  ko  ga  je  tako  razkuzil,  ga  je  smel  gnati  dalje. 

Videli  smo,  kaj  vse  ni  smelo  crez  mejo  na  Bavarsko.  Na 
kranjsko-hrvatski  meji  pa  so  bili  v  tem  oziru  se  vse  drugace 
strogi.  Kaj  se  je  1.  1831.  brez  zadrzkov  smelo  spravljati  crez 
mejo,  razvidimo  iz  seznamka,  ki  navaja,  cesa  ni  smatrati  za 
„struponosno"  in  veleopasno:  apno,  balzam,  bob,  cimet,  citrone, 
cebulja,  cesplje,  cokolada,  datlji,  diamanti  in  sploh  zlahtni 
kameni,  drva,  fige,  fizol,  gobe,  jadreniki,  jajca,  kadilo,  kamenje 
sploh,  nagrobni  kamni,  mlinski  kamni,  kava,  kemikalije,  kovine, 
kremen,  mah,  marmor,  maslo,  surovo  maslo,  mast,  maza,  med, 
melone,  meso,  presoljeno  in  prekajeno,  orehi,  orodje  in  orozje 
vsake  vrstc,  ostrige,  panji,  pipe  za  tobak,  plocevina,  prtljaga, 
puske,  raki,  ribe,  sadje,  semena,  sir,  sladkor,  slama,  smodnik, 
solata,  steklo,  steklenice,  razni  strupi,  sparglji,  ure,  vino,  vitriol, 
zelje,  zelezo,  zito,  zganje  itd,  itd.  —  Kdor  je  hotel  kaj  placati, 
je  moral  kovinast  denar  iz  dalje  vreci  v  posebno  posodo^^y 
kateri  je  bila  razkuzujoca  tekocina,  papirnat  denar  pa  je  moral 
zatakniti  v  precep  na  koncu  dolge  palice  in  ga  pomoliti  crez 
mejo,  kjer  so  ga  lepo  cedno  na  rocni  prekajevalnici  razkuzili, 
predno  je  smel  v  dezelo.  —  Za  vse  te  posle  ob  meji  ni  bilo 
placevati  nikakih  pristojbin,  nasprotno  je  dezelni  guverner 
Josip  Kamilo  grof  Schmidburg  4.  avgusta  1831    nastavljencem 


1)  Toliko  kakor  kontumac.  Op.  pis. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  79 

obmejnih  zdravstvenih  uradov  pod  strogo  kaznijo  prepovedal, 
sprejemati  kakrsnakoli  darila.  Strogo  je  bilo  prepovedano,  gnesti 
se  krog  teh  pregrad,  ker  se  je  bilo  bati,  da  bi  se  kdo  v  gneci 
ne  zmuznil  crez  mejo,  ne  da  bi  ga  bila  obmejna  komisija 
ogledala.  Potujocih  rokodelcev,  beracev,  Ijudi,  ki  so  prisli  po 
odgonu,  in  pa  takiii,  o  katerih  se  ni  dalo  natancno  dognati, 
kdo  in  odkod  so,  sploh  niso  puscali  skozi  pregrado,  istotako 
tistih  ne,  ki  niso  mogli  izkazati  toliko  imovine,  da  bi  se  mogli 
ves  cas  kontumaca  prezivljati.  Take  so  kratkomalo  zavrnili,  naj 
se  denejo,  kamor  hocejo.  —  Kdor  se  je  hotel  razgovarjati  s 
clovekom,  ki  je  bival  onstran  meje,  je  moral  k  pregraji  priti 
med  9.— 12.  ali  pa  med  2. — 5.  uro.  Pogovarjati  pa  sta  se 
morala  iz  tolike  daljave,  da  sta  morala  dobro  kricati.  —  Prav 
tako  so  bili  za  crezmejni  trgovski  promet  doloceni  gotovi 
dnevi  in  pregrajski  semnji.  —  Vsi  posli  ob  pregraji  so  se  smeli 
vrsiti  edinole  pri  belem  dnevu,  od  jutra  pa  blizu  do  mraka. 
Prevec  blizu  pregraje  ni  smel,  kdor  od  komisije  ni  imel  v  to 
izrecnega  privoljenja.  Vso  korespondenco  (pisma  itd.)  so,  ko  so 
jih  prejeli  na  dolgi  lati,  preluknjali  in  nad  rocno  prekajevalnico 
razkuzili. 

Gorje  tistemu ,  ki  bi  se  ne  pokoril  strogim 
predpisom  za  obmejno  poslovanje!  Zapadel  bi  ostrim 
paragrafom  cesarskega  zakona  od  21.  majnika  1805.  leta,  ki 
doloca,  da  je  v  okrajih,  od  kuzne  bolezni  ogrozenih,  vsako 
dejanje,  ki  bi  utegnilo  kuzno  bolezen  povzrociti  ali  raznesti, 
smatrati  za  tezek  prestopek.  Zakrivi  ga:  1.  kdor  brez  dovoljenja 
prekoraci  kordon  ;  2.  kdor  se  izogne  kontumacu ;  3.  obmejni 
nastavljenec,  ki  svojih  dolznosti  ne  izpolnjuje  vestno ;  4.  kdor 
prikriva  preteco  nevarnost  itd.  Strazam  je  bilo  naroceno,  naj 
na  mestu  ustrele  vsakega,  ki  bi  brez  dovoljenja  prekoracii 
kordon  in  se  kljub  trikratnemu  pozivu  ne  hotel  umakniti.  Prav 
tako  je  ravnati  s  tistim,  ki  bi  hotel  rabiti  silo.  Sicer  pa  se  tak 
prestopek  kaznuj  s  hudo  5— lOIetno  jeco.  Kdorbi  brez  dovoljenja 
kordon  prekoracii  zgolj  iz  neprevidnosti,  naj  jih  dobi  s  palico, 
povrhu  pa  ga  je  se  za  nekaj  casa  zapreti.  —  Obmejnega 
nastavljenca,  ki  svoje  dolznosti  ne  vrsi  dovolj  vestno  ali  pa 
ki  sprejema  napitnine,  spusca  Ijudi  preko  meje,  izdaja  zdravstvena 
izpricevala  proti  predpisom,  zdravnik,  ki  se  sicer  zaveda.  da  se 
je  pri  svojem  ravnanju  z  bolniki  okuzil,  a  se  vendarle  iz  lastne 
volje  ne  poda  v  kontumac,  zapade  jeci  od  1 — 10  let.  Ce  bi 
se  Ijudstvo  ob  zelo  nevarnem  casu  predpisov  proti  kugi  ne 
hotelo  drzati,  je  nemudoma  razglasiti  preki  sod.  Kdor  po 
razglasitvi  prekega  soda  hudo  gresi  proti  kuznim  odredbam, 
tistega  je  ustreliti. 

Kontumac  je  bil  ponekod  (v  Trstu)  dolocen  na  40  dni, 
ponekod  na  20  dni.  Scasoma  so  ga  znizali  na  krajso  dobo. 


80  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Tako  tedaj  so  ravnali  ob  mejah,  drzavnih  in 
dezelnih    pa  tudi  okrajnih,    predno  jih  je  se  kolera    prestopila. 

Kadar  pa  je  kolera  mejo  ze  prekoracila  in  se  pojavila 
znotraj  meja,  je  bilo,  kar  se  razume  po  sebi,  izpolnjevati 
vse  drugacne  zdravstvene  odredbe.  In  sicer  so  se  morali  v 
okuzenih  krajih  vse  dotlej,  dokler  se  ni  izkazalo,  da  je  kolera 
nekaj  povsem  drugega,  nego  je  kuga,  prav  tako  ravnati  po 
naredbah,  ki  jih  je  bila  vlada  svoj  cas  uveljavila  v  obrambo 
proti  kugi.  O  tern,  kako  se  je  prebivalstvovedlovze 
okuzenih  krajih,  nam  Koblar  (I.e.)  pripoveduje  tako-le: 

„Ce  se  je  prikazala  kuga  v  mestu  ali  vasi,  prisla  je  naglo 
straza  in  nihce  ni  smel  vec  stopiti  iz  okuzenega  kraja  in  nikdo 
ne  cez  prag  hise,  koder  je  bil  na  vratih  narejen  z  apnom  bel 
kriz  —  znamenje,  da  notri  ze  roji  morilka.  Zaprli  so  vsakega, 
kdor  je  kolickaj  prestopil  postavo.  Po  sobah  in  ulicah  se  je 
zapovedalo  pridno  snaziti.  Hise  so  prekajali  z  brinjem  in  po 
dvoriscih  so  kurili  grmade  .  .  .  (Za  verno  Ijudstvo)  se  je  v  lopi 
pred  cerkvijo  postavil  oltar  in  Ijudstvo  je  nekoliko  oddaljeno 
bilo  zbrano  pod  milim  nebom  k  najsv,  daritvi.  Lahko  se  misli, 
kako  so  Ijudje  v  taki  stiski  klicali  na  pomoc  Boga  in  svetnike  in 
delali  slovesne  obljube  (kakor  ob  velikem  potresu  v  Ljubljani 
leta  1895.  —  Op.  pis.).  Za  kuzne  patrone  so  si  izbrali  Marijo 
Devico,  sv.  Roka,  ki  je  sam  poskusil,  kaj  je  kuga,  sv.  Bostjana, 
sv.  Barbaro,  sv.  Rozalijo  in  druge.  Po  raznih  krajih  so  postav- 
Ijali  tern  svetnikom  na  cast  oharje  in  nove  cerkve  .  .  .  (tako 
n.  pr.)  V  Dravljah  pri  Ljubljani  .  .  .  (katero  so)  zgradili  .  .  . 
ob  strasni  kugi  1.  1646.  .  .  .  (Cudno  oblecen  je  bil  masnik, 
ko  je  prisel  kuzne  previdet:)  Bilo  je  tudi  med  njimi  nekaj 
srcnih,  ne  bojecih  se  smrti  pri  izvrsevanju  svojega  poklica  .  .  . 
A  ni  se  cuditi,  ce  je  koga  prevzel  strah,  da  je  pobegnil,  kakor 
n.  pr.  motniski  vikarij  1.  1646.,  ko  je  videl  polovico  svoje  fare 
okuzene.  Bila  je  taka  plasnost  (tudi  kasneje  ob  divjanja  kolere 
—  Op.  pis.)  le  redka  izjema.  Mnogo  duhovnov  se  je  radovoljno 
oglasilo  za  duhovno  pastirstvo  med  kuznimi,  dasiravno  so 
slisali,  kako  smrt  pobira  njihove  sobrate.  Kadar  je  kuga  toliko 
duhovnov  pomorila,  da  se  je  zacelo  cutiti  pomanjkanje,  odredilo 
je  skofijstvo,  da  se  smejo  deliti  sv.  zakramenti  s  posebnimi 
pripravami,  ako  se  jih  kdo  hoce  posluziti,  Dandanes,  ko  smo 
ze  pozabili,  kaj  je  kuga,  se  nam  komaj  mogoce  zdi  kaj  tacega. 
A  takrat  so  posebne  okoliscine  prisilile  Ijubljansko  skofijstvo, 
da  je  razglasilo  sledece:  Duhoven  naj  nosi,  kadar  gre  obhajat 
kuznega  cloveka,  obleko  iz  povoscenega  platna  in  na  glavi 
ima  enako  kapo,  ki  mu  sega  cez  vrat.  Zjutraj  naj  uzije  malo 
kruha  s  surovim  maslom,  potem  kozarec  sredstva  zoper  kugo 
in  zlicico  kisa.  Pri  obhajilih  naj  mu  na  levi  roki  visi  skatlica 
z   disavami,   da  se   med   potjo  veckrat  namaze;    na   prsih   naj 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  81 

nosi  burzo,  v  levi  roki  pa  dolgo  belo  palico  s  srebrno  lunulo 
na  koncu.  Po  tej  palici  naj  pomoli  bolniku  od  dalec  sv.  hostijo, 
vtaknivsi  jo  v  lunulo.  Streznik  kuznega  naj  pomaga,  nameriti 
na  koncu  zakrivljeno  palico  z  lunulo  do  ust  bolniku,  ki  mora 
biti  proc  obrnjen,  da  ne  diha  po  Ijudeh.  —  Cerkvenik  ni 
nesel  v  roki  samo  zvoncka,  ampak  tudi  torbo.  V  njej  je  bila 
steklcnica  hudega  kisa,  s  katerim  je  skropil  po  poti  in  posebno 
V  kuzni  hisi,  dalje  posodo  z  vodo,  da  se  je  masnik  umil  precej 
po  sv.  opravilu,  imel  je  tudi  skatlo  z  zivim  ogljem,  v  desnici 
pa  ugasnjeno  baklo.  Pred  vezo  kuznega  bolnika  je  cerkvenik 
prizgal  baklo,  katero  je  drzal  ves  cas  duhovniku  pred  obrazom. 
Odstranili  so  se  Ijudje  med  spovedjo,  ki  je  bila  precej  glasna, 
ker  je  masnik  stal  toliko  proc,  da  je  le  videl  bolnika.  Pri 
postelji  premoznega  kuznika  so  gorele  se  tri  bakle,  da  je  njih 
plamen  poziral  smrad  in  strup.  Obhajali  so  kuzne  tudi  tako, 
da  so  sv.  ho^tijo  polozili  na  pateno  in  podali  bolniku  ali  pa 
spustili  v  kozarec  vode,  katero  je  izpil,  ali  pa  poslali  mu  jo 
celo  V  malem  korporalcu,  kojega  so  potem  sezgali.  Kadar  je 
dovrsil  masnik  obhajilo  z  lunulo  na  palici,  potegnil  je  lunulo 
skoz  goreco  baklo,  jo  snel  in  nataknil  srebrno  buncico  ter  jo 
pomazilil  s  sv.  oljem.  Tako  je  po  palici  bolnika  mazilil,  a  le 
po  eni  strani  zivota  in  potem,  navezavsi  bombaza,  istotako 
izbrisal  sv.  olje.  Tudi  tu  mu  je  bolnikov  streznik  vodil  palico. 
Ce  je  duhovniku  bilo  treba  krstiti  otroka,  prinesli  so  mu  ga 
iz  kuzne  hise  pod  milo  nebo.  Kadar  je  kdo  hotel  dati  v  hisi 
ali  med  potjo  denar  za  sv.  maso  ali  za  kaj  drugega,  povedal 
je  od  dalec,  kaj  da  hoce,  vrgel  cerkveniku  denar  v  posodo  s 
kisom  in  razsli  so  se  molce.  Doma  se  je  duhoven  brz  preoblekel 
in  vrhnjo  obleko  prekadil  nad  ognjem  .  .  . 

.  .  .  Kakor  pogrebcev,  nedostajalo  je  ob  casu  kuge  tudi 
streznikov  in  zdravnikov.  Jetnike  so  izpuscali,  da  so  kuznim 
stregli  .  .  .  (Zdravniki'  so  bili  tedaj  le  kaj  na  redko  posejani 
po  dezeli.)  .  .  .  Navadne  Ijudi  so  zdravili  mazaci  in  brivci  po 
svojem  umu  z  domacimi  sredstvi.  (Da  ob  koleri  ni  bilo  nic 
bolje,  bodemo  videli  kasneje.  Op.  pis.)  Zdravniki  so  se  branili, 
priti  h  kuznim,  da  so  ponekod  morali  pripeljati  vklenjene.  In  ce 
so  prisli,  kako  so  bili  eudno  nasemljeni  in  zavarovani,  da  bi 
ne  nalezli  kuge!  Nosili  so  dolgo  haljo  iz  povoscenega  sukna 
ali  platna  in  velike  irhaste  rokavice.  Obraz  so  si  zagrinjali  z 
obrazino  (larfo),  ki  je  imela  vsito  veliko  nosnico  in  steklene 
ocali.  V  nosnico  so  nadegali  razlicnih  mocnih  disav,  kakor: 
limone,  melise,  mete,  pelina  itd.  Okuzenih  se  nikdar  niso 
dotikali  z  roko,  ampak  s  palico  so  jih  tipali  in  dajali  ukaze. 
Bezalo  je  pred  temi  „kljunaci"  staro  in  mlado  ze  od  dalec. 

Pred  kuznim  mrlicem  je  bezalo  vse.  Razsirjal  je  tako 
grozen  smrad,   da  ziva   dusa   ni  mogla   ostati   blizu.   Najeli  so 


82  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


brz  domaci  kakega  pogumnega  moza  za  pogrebca.  Prisel  je 
z  dolgim  akom  (zeleznim  kaveljnom  na  dolgem  drogu),  da  je 
z  njim  potegnil  mrlica  iz  hise  in  ga  tako  tiral  do  jame,  katero 
so  izkopali  na  vrtu  za  hiso  ali  pa  na  bliznjem  polju  zunaj 
vasi,  Mrlica  je  potresel  z  zivim  apnom  in  zagrebel,  Cesarske 
postave,  ki  so  branile  razsirjenje  kuge,  so  bile  sicer  ostre,  a 
mnogokrat  jih  ni  bilo  moci  izvesii.  Za  drag  denar  vcasih  ni 
bilo  dobiti  cloveka,  ki  bi  pokopal  smrdljive  mrlice  .  .  .  Kuzna 
trupla  so  veckrat  lezala  nepokopana  po  polju  in  goscah,  da 
so  ja  trgali  psi  in  divje  zveri,  ali  pa  so  gnila  tedne  in  mesece 
po  zapuscenih  hisah  .  .  .  Na  dolocenem  kraju  zunaj  vasi  so 
bile  izkopane  jame,  kamor  so  vcasih  privlekli  vec  mrlicev 
naenkrat.  Na  blagoslovljenih  pokopaliscih,  ki  so  lezala  takrat 
se  navadno  okrog  farnih  cerkva,  kuznih  niso  smeli  pokopavati, 
da  bi  se  bolezen  se  huje  ne  razsirila  med  Ijudi,  prihajajoce  v 
cerkev  .  .  .  Kadar  je  pretila  dezeli  kuga,  razglasali  ste  duhovska 
in  dezelska  gosposka  razne  ukaze  za  nje  odvrnitev  .  .  .  (Cerkvene 
oblasti  so  zapovedovale)  molitve  in  spreyode  in  .  .  .  zvonenje 
po  vseh  cerkvah  z  vsemi  zvonovi  .  .  .  Se  dandanes  zvoni  ob 
sedmih  zjutraj  z  velikim  zvonom  pri  vseh  cerkvah  po  Kranjskem 
(zoper  kugo)  ...  Cesarski  patenti  zoper  kugo  so  se  pricenjali 
z  opomini  k  molitvi  in  poboljsanju  .  .  .  Ljudje  naj  gredo  k 
spovedi,  da  se  opero  velikih  grehov.  Poleg  tega  je  postava 
velevala:  Ogni  se  prej  ko  mogoce  od  kuge  napadenega  in 
bezi  iz  okuzene  hise!  Vsled  tega  je  bil  pregovor  med  Ijudmi: 
Ce  gre  kuga  v  dezelo,  kupi  si  par  mocnih  cevljev  in  bezi  tako 
dalec,  da  se  ti  strgajo  podplati.  Plemenitniki  so  res  brz  pobegnili 
iz  mest  in  se  pozaprli  po  svojih  gradovih,  kamor  niso  zlepa 
spustili  tujca.  Ce  se  je  gradu  blizal  berac  prosit  milodara, 
streljali  so  nanj,  da  so  ga  odpodili.  (Prav  tako  kakor  pred 
kugo,  bezali  so  ljudje  tudi  pred  kolero  in  to  se  celo  v  60.  letih 
proslega  stoletja;  ne  toliko  nasi  ljudje,  kakor  Italijani,  pri 
katerih  so  celo  zdravniki  z  begom  trgali  podplate.  Op.  pis.) 
.  .  .  Pac  jih  je  mnogo  zapustilo  gresna  pota,  ko  je  okrog  in 
okrog  trkala  na  vrata  crna  smrt,  ali  nekaj  hudobnezev  je 
tacas  kar  zdivjalo,  da  jih  je  morala  svariti  gosposka.  Zadnje 
ure,  so  menili,  morajo  vtopiti  v  samopasnosti  in  pijancevanju 
(zlasti  ob  koleri,  ko  so  jim  zdravniki  priporocali,  naj  uzivajo 
vino,  in  dajali  nekaksno  licenco  za  popivanje.  —  Op.  pis.)" 

Tako  Koblar. 

Gosposka  je  spoznala,  da  proti  kugi  ni  sredstva  razen 
obrambe.  Zato  je  dolocila^)  posebne  „provisoressanitatis", 
ki  so  imeli  po  vsej  vesti  skrbeti  za  to,  da  se  razsirjenje  kuge 
cim  najbolj  zabrani  ali  vsaj  omeji.   Podeljene  so   jim   bile  vse 


1)  Glej:  Vrhovec,  Die  Pest  in  Laibach,  Mittheilungen  d.  Mus.-Ver.  1899. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  83 

tozadevne  pravice,  nasprotno  pa  so  bili  tudi  za  vse  svoje 
korake  odgovorni.  Njihov  posel  je  bil  nad  vse  tezaven,  ker  se 
jim  je  bilo  boriti  z  dokaj  trmastim  obcinstvom,  nevaren  pa 
tudi,  ker  so  bili  vse  bolj  nego  drugi  Ijudje  izpostavljeni  kugi. 
Kako  so  morali  paziti  na  to,  da  kuga  ne  prestopi  dezelnih, 
okrajnih  ali  mestnih  mej,  smo  ze  videli. 

Okuzene  hise  so  zaklenili,  kljuce  pa  spravili.  Ce  se  je 
bilo  bati,  da  bi  stanovalci  v  takih  hisah  vendarle  poizkusali 
priti  z  ostalim  svetom  v  dotiko,  so  jim  hiso  zagradili  z  visoko 
leseno  ograjo.  Da  bi  taki  locenci  ne  ginevali  gladu,  so  jim 
hrano,  pa  tudi  zdravila  donasali  posebni,  od  gosposke  nastavljeni 
„donasalci".  Donasali  so  jo  v  posebnih  kosarah,  ki  so  jih  lo- 
cenci po  vrveh  sprejemali  skozi  okna.  Zdravniki,  donasalci, 
pogrebci,  sploh  vsi,  ki  so  ravnali  s  kugo,  so  na  svojih  oblekah 
imeli  prisite  dalec  vidne  znake :  bele  velike  krize  na  roki  ali 
na  prsih,  tako,  da  se  jih  je  lahko  vsakdo  ze  od  dalec  izognil. 
—  Posedanje  po  pivnicah  je  bilo  strogo  zabranjeno.  —  Ker 
so  se  jih  ball,  so  berace  siloma  izganjali,  ravnotako  krosnjarje. 
Prepovedano  je  bilo  razpecavanje  sadja,  pobijali  so  macke  in 
pse  kot  nevarne  siritelje  kuge,  odstranjevali  smeti  in  pocestne 
odpadke  in  ostro  zapovedali  rejo  prasicev  po  mestih.  Pravega 
seveda  niso  zadeli  z  ukazom,  da  je  vsakrsno  mrhovino  pokopati 
dalec  zunaj  selisc  ali  pa  jo  vreci  v  vodo!  Pa  kdo  je  mislil 
tiste  dni,  da  se  kuzna  kal  tako  dobro  ohranja  v  vodi  in  da  je 
voda  nevarna  raznasalka  kuznih  bolezni! 

Na  tak  nacin  torej  in  po  taksnih  navodilih  so 
se  podlozniki  avstrijskega  cesarja,  kakor  nekdaj 
njihovi  predniki  zoper  kugo,  izprva  borili  zoper 
kruto  neznanko,  ki  je  I.  1831.  z  ruskih  planot  sem  pro- 
dirala  globlje  in  globlje  v  osrcje  avstro-ogrske  drzave.  Poznali 
so  pac  njeno  taktiko,  niso  pa  poznali  njenega  orozja,  vedeli 
so,  V  kaksnih  okoliscinah  napada,  da  mori  strahovito,  da  se 
pojavlja  skokoma,  da  sicer  ni  prav  isto,  kar  je  kuga,  da  pa 
ji  je,  kar  se  tice  zalostnih  ucinkov,  precej  podobna,  da  je 
na  Ruskem  ze  nekaj  casa  kakor  doma  in  da  ji  pravijo  cholera- 
morbus,  nihce  pa  tedaj  ni  vedel  nic  gotovega  ne  o  bistvu 
nove  morilke,  ne  o  sredstvih  proti  njej.  Navzlic  temu 
je  vsakdo  gonil  svojo;  modrijanov,  ki  so,  dasi  niso 
vedeli  nicesar,  vedeli  vse,  je  bilo  na  vseh  koncih  in  krajih 
polno.  Zlasti  so  se  razceperili  zdravilci,  ki  izvecine  niti  niso 
bili  izuceni  zdravniki,  ampak  navadni  mazaci ,  kakrsne  je 
drzava  le  prerada  nastavljala,  ker  so  ji  sluzili  za  male  denarje. 
Tem  se  je  zamalo  zdelo,  da  bi  oni  o  koleri  ne  vedeli  nicesar, 
pa  so  se  postavili  in  v  svet  spuscali  modrosti,  da  bi  se  clovek 
zjokal  nad  njimi,  cc  bi  ne  bile  tako  smesne.  Pravici  na  Ijubo 
pa  treba  zabeleziti,  da  se  je  tiste  dni  tudi  marsikateri  zdravnik 

6* 


84  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

grdo  zarekel.  Ce  je  izpregovoril,  ker  so  ga  silile  tedanje  razmere, 
mu  ne  zamerimo,  zameriino  mu  pa,  ce  je  govoril  zgolj  iz  ne- 
poucenosti  ali  celo  iz  koristolovstva. 

Kolik  vtis  so  1.  1831.  in  naslednja  leta  napravljale  vesti 
0  koleri,  nam  z  vesco  roko  opisuje  dr.  Florijan  Sentimer*)  v 
svoji  1. 1 836.  izisli  brosuri  „Die  Cholera  heilbar" .  Dr.  Senlimer  pravi : 

„Zaman  bi  v  veliki  knjigi  svetovne  zgodovine  prebiral 
vrsto  za  vrsto,  besedo  za  besedo,  nasel  ne  bi  v  njej  zabele- 
zenega  ni  enega  svetovnega  dogodka,  ki  bi  bil  v  toliki  meri 
razburil  vse  cloveske  slabosti  in  strasti  in  obenem  clovesko 
pamet  udaril  s  toliko  slepoto,  kakor  kolera.  S  slepoto!,  da 
niti  najbolj  enostavnih,  nili  polovico  cola  od  oci  lezecih  resnic 
ne  vidi  vec.  .  .  Vsak  clovek,  izvzet  ni  niti  eden,  niti  najzadnji 
pastircek  ne,  niti  ne  najzadnja  kuhinjska  dekla,  ve  za  sredstvo, 
ki  prav  zagotovo  z  matematicno  zanesljivostjo  pomaga,  in 
vendar  umirajo  Ijudje  za  kolero  povsodi,  na  vseh  koncih  in 
krajih,  izprva,  ko  se  je  pojavila  prvic,  skoro  vsi,  ki  so  za  njo 
oboleli,  pozneje  pa  dve  tretjini  ali  pa  vsaj  vecja  polovica.  — 
Po  vseh  druzbah  in  razkosnih  dvoranah,  po  vseh  gostilnicah 
in  zganjarnicah  in  nic  manj  po  vseh  vojasnicah  stikajo  z  nekako 
razjarjenostjo  ali  besnostjo  za  vprasanjem,  kaksna  je  pravzaprav 
kolera.  Najsi  tudi  umirajo  bolniki  povsodi  v  velikem  stevilu, 
vendar  ne  govore  o  nicemer  drugem  nego  o  cudnih  posrecenih 
zdravljenjih.  Ne  da  bi  se  zadovoljevali  s  samim  besedovanjem 
in  s  postrezbo  bolnikom,  so  celo  vsi  vprek  zaceli  spisavati  in 
priobcevati  ucene  razprave  o  koleri.  Da,  celo  krasni  spol  je 
prijel  za  pero  in  si  svoje  polne,  nezne,  v  jutranjo  in  rozno 
zarjo  namocene  prste  pomazal  s  tinto,  samo  da  bi  nam 
zdravnikom  kar  najprepricevalneje  in  dm  najjasneje  razlozil, 
kaj  je  pravzaprav  s  kolero  in  kako  je  pravzaprav  treba  zdraviti. 
Z  eno  besedo,  besedovalo  se  je  toliko,  sodilo  toliko  in  do 
konca  so  se  izcrpavale  mozganske  sile  tako  zelo,  da  jih  naposled 
zlasti  damam  za  nadaljnje  sodbe  in  pametno  sklepanje  ni 
preostalo  niti  za  en  naprstnik  ne,  da,  niti  ne  za  pol  grana. 
In  dandanes  (1.  1836.)  tudi  se  ni  nic  bolje.  Ko  bi  ze  to  veljalo 

1)  Ta  dr.  Florijan  Sentimer  je  bil  iz  Kranja  doma.  Rojen  i\rog  I.  1785., 
je  svoje  studije  1.  1804.  dovrsil  na  ljubljansi<em  liceju,  I.  1805.  pa  je  prestopil 
na  dunajsko  medicinsko  fakulteto.  Kasneje  je  studiral  v  Heidelbergii  in  prisel 
V  Pariz,  kjer  se  je  kot  polkovni  zdravnik  pridriizil  Napoleonovi  „veliki  armadi", 
s  katero  je  I.  1812.  prisel  tudi  v  Rusijo.  Ko  se  je  Napoleonova  armada  v 
Rusiji  razbila,  se  je  Sentimer  nastanil  v  Moskvi,  kjer  se  je  tudi  ozenil.  Ko 
je  1.  1831.  V  Moskvi  izbruhnila  kolera,  je  bil  dr.  Sentimer  se  tarn.  Pravijo, 
da  se  je  tedaj  zelo  odlikoval  kot  zdravilec  kolere,  in  v  Ljubljani  se  je  raz- 
nesla  vest,  da  je  kolera  v  jMoskvi  ugrabila  tudi  njega.  —  Tako  je  o  dr.  Fior. 
Sentimerju  na  piatnico  omenjene  brosure,  ki  jo  hrani  Ijubljanski  „Rudolfinum", 
zapisal  Karel  Jerin.  —  Vsekakor  je  bil  ta  dr.  Sentimer  odlicen  zdravnik,  o 
cemer  prica  vsaka  stran  njegove  z  veliko  zivahnostjo  pisane  brosure. 

Op.  pis. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  85 


samo  0  Ijudeh,  ki  z  vso  to  stvarjo  nimajo  nic  drugega  opraviti, 
ki  0  koleri  nocejo  nic  drugega  slisati,  naj  bi  ze  bilo.  Toda, 
ce  celo  osebe,  katerim  je  izroceno  drzavno  zdravstvo  in  nad- 
zorstvo  nad  nami,  zdravniki,  za  tistega,  ki  jim  govori  o  koleri, 
nimajo  drugega  nego  nevoljen  posmeh,  potem  ni  cuda,  ce  gre 
vse  narobe.^)" 

Zmeda  je  bila  vseobca.  Nihce  ni  vedel,  kaj  je  kolera,  kaj 
jo  povzroca,  kaj  jo  raznasa,  zdravil  pa  jo  je  vsakdo,  vsakdo 
po  svoje. 

Naj   govori  o  tern   nas  temperamentni   dr.  Sentimer  sam : 

„Kakor  nekdaj  Amoniti  Molohu,  tako  so  zdravniki  izprva 
koleri  darovali  najraznolicnejsih  disav  in  zgalnih  darov:  cele 
kupe  gorecih,  smrdecih  kupov  gnoja  in  plesnive  slame;  pa  ne 
samo  po  dvoriscih,  po  javnih  trgih,  marvec  tudi  po  hisah,  da, 
celo  V  izbah  samih ;  tako,  da  bi  moglo  potemneti  solnce  in 
da  Ijudje  samega  smradu  in  vonjav  koncno  ze  vec  niso  vedeli, 
od  kod  naj  bi  sicer  se  jemali  navadni,  za  vdihavanje  potrebni 
zrak.  Profesor  Luders  v  Kielu  je  celo  govoril,  da  bi  kazalo, 
pozigati  cele  gozdove  in  streljati  s  topovi,  da  bi  se  na  ta  nacin 
ocistil  in  pretresel  zrak  in  da  bi  iz  dima  od  gozdov  in  iz 
smodnikovega  dima  nastala  gosta,  neprodirna  stena,  ki  bi 
koleri  branila  dostop  v  kraje,  katerih  dotlej  se  ni  bila  dosegla." 
—  Ob  takih  predlogih  upraviceno  vzklika  dr.  Sentimer:  „Povej 
mi,  evropska  kultura!  kdo  je  neumnejsi,  Sianiezi  ali  mi  pro- 
svetljeni  Evropci,  ki  se  dandanes  v  Genovi  in  Livornu  n.  pr. 
izkusamo  pregnati  kolero  s  poziganjem  velikih  grmad  po  vseh 
cestah  in  kotih  in  z  zivahnim  streljanjem  s  puskami  iz  oken? 
Siamezi  ali  mi,  ki  potem,  ko  je  ta  kuzna  bolezen,  kakor 
zmerom,  pojenjala  sama  odsebe,  vrhu  vsega  se  s  trompetami 
in  s  pavkami  bobnamo  v  svet  in  se  ustimo,  da  smo  jo  srecno 
pregnali  s  svojo  vedo." 

Dr.  Sentimer  sam  je  menil,  da  zoper  kolero  ni  posebnega 
zdravila  in  da  ga  nikoli  ne  bo,  kakor  ga  po  njegovem  mnenju 
ni  proti  kugi.  Pac  pa  bi  se  po  njegovem  prepricanju  dala 
najti  zdravilna  metoda,  po  kateri  bi  sodelovalo  vec  razlicnih 
zdravilnih  sredstev  in  ki  bi  vestno  uvazevala  vse  na  bolezen 
vplivajoce  bolnikove  okoliscine.  Izvor  kolere  se  nikdar  ne  bo 
dal  zamasiti,  pravi,  pac  pa  se  dado  ublaziti  njeni  pogubni 
ucinki :  le-tem  treba  postaviti  meje,  kakrsne  narekuje  zdrava 
cloveska  pamet.  Kadar  je  kolera  ze  znotraj  mej ,  jo  treba 
izkusati  premagati  in  za  vselej  pregnati  nazaj  preko  zavarovanih 
mej.    Pri    njenem    zdravljenju   treba   vpostevati   samo   te-le  tri 


')  Dr.  Sentimer  tukaj  pac  ne  govori  samo  o  razmerah  na  Ruskem.  In 
tudi  ce  govori,  smemo  vendarle  te  njegove  besede  z  vso  upravicenostjo  na- 
vesti  kot  znacilne  tudi  za  nase  razmere.  —  To  nam  kaze  ves  tedanji  polozaj. 

Op.  pis. 


86  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

bistvene  tocke:  1.  treba  izkusati  ohraniti  in  oziviti  hitro  propa- 
dajoce  zivljenske  sile  obolelega ;  2.  treba  ustaviti  izmetavanja 
in  3.  zatreti  drisko.  —  Zavzemsi  proti  koleri  to  stalisce,  je 
dr.  Sentimer  (1.  1836.)  ustvaril  povsem  nov  nacin  ravnanja 
proti  koleri,  kar  je  za  nas  tern  vecjega  pomena,  ker  je  doktor 
Sentimer  rodom  Kranjec.  To  svojo  novo  zdravstveno  metodo, 
s  katero  je  stopil  v  nasprotje  proti  veliki  vecini  tedanjih 
zdravnikov,  pa  ne  samo  avstrijskih,  ampak  zdravnikov  sploh, 
je  obsirno  utemeljeval  v  omenjeni  svoji  brosuri  „Die  Cholera 
heilbar".  V  podrobnosti  se  ne  bodemo  spuscali.  Sentimer  pravi, 
da  bode  dokazal,  da  je  njegova  „metoda  boljsa  nego  vse 
ostale,  to  pa  zlasti  zaradi  tega,  ker  je  oprta  na  pravo  mnenje 
0  bistvu  kolere.  Pa  mi  pri  tej  prici  v  vseh  do  danasnjega 
dne  izislih  predpisih,  navodilih,  sestavkih  in  spisih  o  koleri,  v 
vseh  svojih  modrujocih  besedovanjih  in  recenzijah  pokazite 
tudi  le  samo  dve  ali  tri  vrstice,  iz  katerih  vsebine  bi  se  dal 
izvesti  omenjeni  moj  trojni  smoter  zdravljenja!"  vzklika  z 
upravicenim  ponosom  dr.  Sentimer  ze  1.  1836.,  z  upravicenim 
ponosom,  kajti  kasnejsa  zdravstvena  veda  je  svoje  postopanje 
proti  koleri  uvedla  po  prav  istih  nacelih ,  ki  jih  je  izkusal 
uveljaviti  ze  dr.  Sentimer.  Z  ozirom  na  podrobnosti  postopanja 
je  cas  seveda  prinesel  marsikaj  novega,  uspesnejsega,  od 
Sentimerja  zacrtana  smer  pa  je  ostala  zmagalka.  Docim  je  dr. 
Sentimer  povsem  pravilno  gledal,  kako  bi  omejil  ozir.  ustavil 
izmetavanje  in  drisko  in  zaviral  propadanje  telesnih  sil,  so  drugi 
zdravniki  ravnali  z  bolniki,  obolelimi  za  kolero,  kar  nekam  na 
slepo  sreco,  ne  da  bi  se  dosti  trudili,  ukreniti  kaj  takega,  kar 
bi  utegnilo  omenjenim  trem  bistvenim  pojavom  ustvariti  koristo- 
nosno  protiutez.  Zdravili  so  na  koleri  obolele  s  tern,  da  so  jih 
drgnili  ali  jih  kopali,  da  je  sel  pot  od  njih;  dajali  so  jim  piti 
ledeno  mrzlo  vodo  in  jim  nastavljali  pijavke,  zagrebali  so  jih  v 
pesek  in  jim  navezavali  vrece  kuhinjske  soli,  ovsa,  jecmena  i.  si. 

Naj  navedem  iz  tistih  casov  nekaj  istinitih  primerov. 

Revizor  kraljevega  visjega  urada  tridesetnikov  (Oberdrei- 
fiigamt)  V  Kasavi,  Ferd.  Eckmayer  je  1.  1831.  v  „Illyrisches 
Blatt"  poslal  pisanje,  v  katerem  kot  najuspesnejse  sredstvo  zoper 
kolero  priporoca  krepko  drgnjenje  z  raskavim  suknom  ali  s 
krtacami.  Dobro  je  tudi,  pravi,  ce  se  v  telo  krepko  vdrgne 
akvavit  ali  spirit  in  ce  se  na  stopala  na  nogah  in  med  noge 
poloze  razgrete  opeke,  da  se  telo  hitreje  razgreje.  Obenem 
priporoca,  krog  zelodca  in  trebuha  pokladati  vroc  mocnik.  Ta 
sredstva  so  po  njegovem  zatrdilu  izborno  pomagala  nekemu 
zidu  iz  Kolomeje.  Izumili  so  ga  baje  kolomejski  zidje,  med  kate- 
rimi  je  po  njihovem  pripovedovanju  kolera  divjala  ze  pred200  leti. 

Na  str.  106.  istega  (1831.)  letnika  poroca  „Illyrisches  Blatt", 
da  se  proti  koleri  menda  se  najbolje  obnasa  pitje  tople  vode  in 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  87 

na  vsake  tri  ure  3  grane  maglsterii  Bismuthi  z  dodatkom  slad- 
korja;  puscanje  krvi  in  kalomel  pa  skodujeta,  opij  je  prerievaren. 

Na  strani  187.  istega  letnika  se  zoper  kolero  toplo  pri- 
poroca  kurjenje  s  premogom,  ces,  ker  premogovi  plini  varujejo 
vsakrsne  nalezljive  bolezni.  Da  je  to  res,  najbolje  dokazuje 
London,  kjer  mnogo  kurijo  s  premogom  in  kjer  se  nad 
mestom  ulega  tolik  dim,  da  so  v  tem  mestu  nalezljive  bolezni 
zelo  redke,  ker  pac  ne  morejo  do  njega. 

O  dveh  zelo  smesnih  nacinih  zdravljenja  kolere  nam 
porocajo  „Novice"  1.  1855.,  in  sicer  so  en  nacin  porabili  na 
Ogrskem,  drugega  pa  na  Tirolskem.  Ko  se  je  namrec  v  tren- 
cinskem  komitatu  pojavila  kolera,  so  vascani  neke  bliznje  vasi 
do  nagega  slekli  dva  fantica  in  dva  deklica;  fanta  so  vpregli 
pred  plug,  enega  deklica  pred  brano,  eno  dekle  pa  je  poganjalo; 
tako  je  ta  drazestna  druzba  z  brano  in  s  plugom  oraje  in 
ravnaje  okrozala  vas,  dokler  niso  bili  vsi  vascani  za  trdno 
prepricani,  da  so  zdaj  prav  tako  na  dobrem,  kakor  so  bili 
1.  1831.,  ko  jim  je  taksno  zavarovanje  tudi  pomagalo.  —  Na 
Tirolskem  pa  je  neka  soseska  ostro  zaukazala,  da  nihce  ne  sme 
stopiti  vanjo,  dokler  ga  niso  dobro  prekadili.  In  v  resnici  so 
vsakogar,  domacina  kakor  tujca,  prekajali  do  dobra  in  pri  tem 
uganjali  marsikatere  burke. 

O  drugih  cudnih  sredstvih,  ki  so  si  jih  izmislili  ob  po- 
znejsih  kolernih  epidemijah,  bom  govoril  kasneje.  L.  1831.  so 
Ijudje  vcasih  uganili  tako  modre,  da  se  je  koncno  ze  njim 
samim  zdelo  preneumno  in  da  je  koncno  res  ze  moral  migniti 
neznan  strupen  jezik  in  spustiti  v  svet  zafrkljivko,  ki  je  to 
vseznalost  po  vsej  zaslugi  osmesila.  Tudi  nas  „Illyrisches  Blatt" 
je  1.  1831.  priobcil  doticni  velehumoristicni  „Portrat  eines  Cholera- 
Praservativ-Mannes"  (podobo  cloveka,  ki  se  je  zavaroval  proti 
koleri),  ki  naj  ga  tukaj  podam  v  prevodu: 

„Kdor  si  je  preskrbel  vsa  varstvena  sredstva  proti  koleri, 
mora  hoditi  nasemljen  tako-le:  Na  golem  zivotu  mora  nositi 
kozo  iz  raztegljivega  gumija,  nad  to  kozo  obsezen  smolnat 
obliz,  crez  oboje  pa  mora  imeti  ovit  vsaj  6  vatlov  dolg  flanelast 
povoj.  Nad  srcno  jamo  nosi  bakren  kroznik,  na  prsih  pa  vreco 
toplega  peska.  Krog  vratu  ima  ovit  dvojen,  z  brinjevimi  jago- 
dami  in  s  poprovim  zrnjem  napolnjen  ovoj.  Usesa  ima  zamasena 
s  celim  kosom  bombaza,  nadevanega  s  kafro.  Pod  nosom  mu 
visi  steklenicica  Vinaigre  des  quatre  voleurs  (dehtecega  proti- 
kuznega   kisa  ^),   da   more   te    disave  vdihavati.    Pred   usti   ima 


1)  Vinaigre  de  quatre  voleurs,  pravzaprav  ,kis  cetverih  roparjev",  je 
kemicen  kis,  ki  dobro  sluzi  kot  razkuzevalno  sredstvo  (Rauberessig,  Acetum 
aromaticum).  Svoje  cudno  ime  ima  odtod.  ker  so  ob  kugi  v  Marseillu  stirje 
mozje  potem  ko  so  se  bili  s  tem  razkuzevalnim  sredstvom  proti  kugi  za- 
varovali,  ropali  po  stanovanjih  kuznih  bolnikov.  Op.  pis. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


vejico  kolmeza.  Nad  povoji,  ki  jih  ima  ovite  krog  zivota,  nosi 
s  klorovim  apnom  napojeno  srajco,  vrh  nje  jopic  iz  bombazevine, 
nad  njim  vroco  opeko  in  vrh  te  „spodnje  obleke"  s  klorovim 
apnom  napojen  telovnik.  Na  golih  nogah  ima  v  kisu  prekuhane 
nogavice  iz  sukanca,  vrh  teh  s  kafro  nadevane  volnene  nogavice, 
pod  stopalom  ima  z  vrelo  vodo  napolnjene  bakrene  steklenice, 
vrh  vsega  pa  ima  obute  cevlje;  nad  mecami  mu  bingljata  vrca  z 
vrelo  vodo.  —  To  spodnjo  obleko  mu  ogrinja  topla  volnena, 
s  klorom  prepojena  vrhnja  suknja,  nad  katero  nosi  plasc  iz 
povoscenega  platna.  Glavo  mu  pokriva  prav  tak  klobuk.  V 
desnem  zepu  nosi  s  sabo  funt  melisnega  caja  in  pol  funta 
bodece  neze;  v  levem  zepu  pa  funt  bljuvnega  korena  in  pol 
funta  zajblja.  Telovnikov  zep  mu  hrani  steklenicico  kamilcnega 
olja,  hlacni  zep  pa  steklenico  kafrinega  etra.  V  klobuku  nosi 
s  sabo  nekaj  meric  vrele  jecmenove  juhe;  v  desni  roki  eel 
brinjev  grm,  v  levi  pa  celo  akacijo.  Za  sabo  vlaci  na  zivot 
pripasano  samokolnico,  na  katero  si  je  nalozil  15  vatlov  flanele, 
parni  stroj  za  peko,  zehtnik,  10  krtac,  18  opek,  2  kozuha  in 
pa  sobni  potrebnjak.')  Obraz  mu  zastira  krinka  iz  testa  iz 
konjske  mete,  v  usta  pa  si  je  zatlacil  V4  funta  kolmeza.  Tako 
oborozen  in  opremljen  je  gotov,  da  se  ga  bode  kolera  prav 
zagotovo  —  prijela. 

Kakor  se  smemo  Slovenci  upraviceno  postaviti  s  svojim 
dr.  Sentimerjem ,  tako  se  smemo  z  zadoscenjem  ozreti  na 
neznatno  brosurico,  ki  je  1831.  1.  izsla  pri  Egerju  v  Ljubljani 
in  V  kateri  neimenovan  pisatelj  v  nenavadno  lepi,  cisti  sloven- 
scini,  ocividno  gorenjscini,  Kranjcem  na  poljuden  nacin  daje 
„potrebno  poduzhenje  sa  kmeta,  kako  naj  fam  febe  in  fvoje 
Ijudi  te  ftrafhne  bolesni  obvaruje".-)  V  ucena  vprasanja  glede 
bistva  kolere  se  pisatelj  ne  spusca,  ker  ocividno  ne  mara  z 
laznivo  vseznalostjo  govoriti  0  stvareh,  ki  jih  ne  ve,  pac  pa 
daje  povsem  modre  nauke  „od  tega,  kar  morefh  fturiti,  de 
kolere  ne  bofh  dobil",  in  „od  tega,  kar  morefh  fturiti,  kadar  je 
kolera  she  v'  tvojim  kraji,  ali  zhe  imafh  bolesen  morebiti  she 
fam".  Ne  bode  napak,  ce  podamo  tukaj  nekaj  belezk  iz  redke 
brosurice,  ki  se  po  svoji  treznosti  tako  ugodno  razlikuje  od 
splosne  zlobudravosti  tistih  let  in  je  tudi  v  drugih  ozirih  zani- 
miva.  Podajmo  jih  prepisane  v  gajico,  pravopis  pa  naj  ostane 
neizpremenjen. 

„Vem,  de  ste  ze  veliko  od  bolezni  kolere  slisali  govoriti. 
Sej  vse  zdaj  od  nje  govori,  gospod  in  kmet,  visoki  in  nizki, 
mladi  in  stari.  Pa  kdo  bi  tudi  ne  govoril,  ce  slisimo,  de  je  ze 
toliko   tavzent  Ijudi   umerlo    od   nje,   in    de   bolezen   ce   dalje 

»)  „Bequemlichkeitstuhl."  Op.  pis. 

2)    Kolera.   Potrebno   etc.  —   V  vpralhanjih   in   odgovorih.  35   str. 

Op.  pis. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  89 

blizeje  prihaja.  —  Kakor  se  je  bila  po  Ogerskim  razsirila,  so 
nas  Ijubi  Cesar  hitro  zaceli  skerbeti,  tudi  Krajnce  in  Korosce 
te  nesrece  obvarovati ;  zato  je  na  Hrvaski  granici  veliko  soldatov, 
ki  nobenega  clovega  ne  puste  skozi,  kteri,  kakor  per  kugi,  ni 
dvajset  dni  na  kontumacii  perderzan,  zato  de  se  za  gotovo  ve, 
de  ne  bo  v'  naso  dezelo  bolezni  zanesil.  Vsa  obleka,  kar  je 
ima  kdo  na  sebi,  in  vse  blago  se  ocedi  in  ocisti,  de  se  kdo 
od  nas  od  kaj  taciga  bolezni  ne  naleze." 

„Kolera  je  grozovitna  bolezen,  ki  se  je  clovek  od  cloveka 
naleze,  ali  pa  jo  tudi  dobi,  ce  se  tacih  reci  doiikuje,  ktere  so 
okuzene  .  .  .  Mogoce  je  se  je  obvarovati  .  .  .  ce  se  vse  to 
stori,  kar  jo  zaderzi,  in  vse  to  pusti  in  ne  sturi,  kar  jo  perpelje, 
in  ce  se  clovek  nobene  reci  ne  dotakne,  kar  je  od  te  strasne 
bolezni  morebiti  ze  okuzeniga  .  .  .  Od  premrazenja  bolezen 
na  enkrat  dobite  .  .  .  Ce  imate  kak  pozirk  zganja,  je  dobro, 
de  ga  pozrete  (zjutraj),  preden  greste  iz  hise  .  .  .^posebno 
brinovca ,  pa  malo  dobro  zapeceniga  kruha  .  .  ,  Zgance  z 
gorkim  mlekom  smete  tudi  kositi'),  tudi  kuhan  krompir,  pa 
glejte,  de  ne  bo  se  nezrel  ali  pa  spriden  in  gnjil.  Pa  vender 
tudi  zdraviga  krumpirja  ne  smete  prevec  jesti,  in  dobro  je,  de 
ga  vselej  solite.  Mocnika  (soka,  podmeta)  ali  kase  smete  jesti 
kolikor  hocete.  Vselej  pa  morete  ali  kaj  mocniga  ali  pa  kaj 
gorkiga  kositi.  Prav  dobro  je,  ce  piskerc  kamilcniga,  melisniga 
ali  metniga  te  spijete,  tega  si  vsak  se  tako  reven  kmet  napravi  .  .  . 
Kisliga  zelja  pa  vohrovta  in  druge  zelenjave  ne  smete  kositi, 
tudi  ne  kisliga  mleka  in  sadja,  kar  nekteri  radi  sture.  Vsak 
dan  okna  in  duri  hisne-)  odprite,  de  zdrava  sapa  vanjo  pride  .  .  . 
vezne  vrata  pa  sprednje  in  zadnje,  kadar  je  bolezen  ze  v  dezeli, 
morete  zmiraj  zaperte  in  zapahnjene  imet,  de  kak  ptujc ,  ki  je 
morebiti  ze  bolezen  dobil,  v  hiso  ne  pride  .  .  .  Dobro  bi  bilo, 
ko  bi  tudi  na  sekret  kljucavnico  napravil  .  .  .  pred  sterno  prav 
dobriga  psa  perkleni  .  .  .  Vse  more  cedno,  cisto,  nic  ne  sme 
umazano  biti.  Vse  kar  prehudo  disi,  se  more  iz  hise  in  iz 
kamre,  kjer  spis,  spraviti ;  posebno  ne  sme  biti  v  hisi  ne  sadje, 
ne  kaka  kislina,  ne  kaj  druziga  taciga  .  .  .  Tudi  se  ne  sme 
mokro  perilo  v  hisi  obesati,  ali  kokusi  in  druga  perutnina 
terpeti.  Gnoj  in  blato  spred  hise  in  z  dvorisa  pospravi;  zakaj 
gnjiloba  in  hudi  duh  od  luz  je  skodljivo.  Luze  in  gnojnico 
morete  cisto  iztrebiti  in  posusiti,  in  gnoj  dalec  od  hise  na  kup 
zloziti  .  .  .  Kdor  ima  cevlje  in  stumte,  ali  skorne  (stibale),  naj 
jih  zmiraj  nosi,  ali  ce  jih  ne  more  vsak  dan  nositi,  naj  jih  saj 
nosi,  kadar  je  mokro  vreme,  ali  kadar  mu  ni  kaj 
dobro. -^   Ne  le  v  nedeljo,  ampak  vsak  dan  se  lepo  in  dobro 

1)  kositi  =  zajtrkovati.  Op.  pis. 

')  hisa  =  soba.  Op.  pis. 

8)  Podcrtano  v  izvirniku.  Op.  pis. 


90  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

obujte  .  .  .  zivot  imejte  ceden;  umite  si  veckrat  eel  zivot,  ne 
le  obraza  in  rok,  z  vodo  ali  pa  z  gorkim  jesiham,  to  je  se 
bolji  .  .  .  Ce  komu  izmed  vas  per  delu  na  enkrat  ni  dobro  v 
zivotu  .  .  .  naj  hitro  domu  gre  in  se  v  posteljo  vleze  .  .  .  Ne 
smete  jesti,  kadar  je  kolera  v  dezeli,  temuc  se  varovati  pinjeniga 
mleka,  nezreliga,  zeleniga  sadja,  ohrovta,  kolorab,  kumar  in 
dinj  (melon),  kisliga  mleka,  in  vsih  reci,  ktere  so  kisle  in  vodene, 
in  ktere  zelodec  prehlade.  Tudi  zreliga  sadja  morete  manj  jesti, 
kakor  seer.  Kjer  vino  raste,  ne  smejo  veliko  grojzdja  jesti  .  .  . 
Varujte  se  pa  noviga  vina,  ki  se  se  ni  skisalo,  tega  smete  le 
malo  piti  .  ,  .  Od  vode  je  studenec  nar  bolji .  ,  .;  ce  pa  nimate 
studenca,  in  vodo  iz  sterne  zajemate,  morete  iz  sterne  blato 
iztrebiti,  ce  je  ze  let  in  dan,  kar  je  niste  trebili.  Per  tern  je  dobro, 
ce  sterno  iztrebite,  de  dva  ali  tri  funte  soli  vanjo  verzete  .  .  .  Prav 
zdravo  in  dobro  za  kolero  je  pa  glazek  vina,  posebno  per 
jedi  .  .  .   Tode  dobro  zamirkajte,   Ijubi  moji!   kadar   je  kolera 

V  dezeli,  ni  nic  bolj  skodljiviga,  kakor  pijanost  .  .  .  Pijanec 
kolero  gotovo  dobi,  ce  v  dezelo  pride,  in  on  le  se  zmiraj  pije; 
to  se  je  povsod  vidilo,  kjer  je  bila  ze  kolera  .  .  .  Kdor  po  noci 
okoli  hodi,  kolero  posebno  rad  dobi  .  .  .  Posebno  se  varujte 
jeze,  ona  nar  bolj  skoduje  .  .  .  Kadar  je  kolera  tukaj,  nikakor 
po  nepotrebnim  med  Ijudi  ne  hodite,  tudi  ne  v  ostarije,  in  sploh 
nikamor,  kjer  je  veliko  Ijudi  vkupej  .  .  .  Ce  je  tudi  bolezen  ze 

V  tvoji  vasi,  je  ne  bos  dobil,  ce  se  prav  skerbno  varujes  . . . 
Ne  smete  se  nobeniga  ptujiga  cloveka,  in  nobene  ptuje  red  po 
nepotrebnim  dotikavati,  ker  je  ze  morebiti  okuzena  .  .  .  Z 
Ijudmi,  kteri  iz.  kakiga  druziga  kraja  pridejo,  morete  varno 
ravnati,  in  jih  ne  hitro  v  hiso  jemati  .  .  .  Za  bozjo  voljo  vas 
prosim,  ce  vam  je  hudo,  pustite  precej  vse  delo  .  .  .  precej  se 
vlezite  v  posteljo  in  se  odenite.  Vasih  domacih  kdo  naj  vam 
hitro  da  majhen  piskerc  gorciga  kamilcniga,  melisniga  ali  pa 
metniga  te.  —  Tega  te  morete  vselej  prav  gorkiga  vsako  cetert 
(firtelc)  ure  eno  majhno  skedelico,  to  je  kake  3  do  4  pozirke 
piti,  za  premenjo  smete  tudi  malo  vroce  ciste  zupe  vzeti  .  .  . 
ob  enim  morete  pa  tudi  vroce  rute  okoli  zivota  pokladati;  v 
rute  lahko  suhe  gorke  otrobi,  ali  pa  gorek  pepel  denete,  de 
dalej  prav  gorke  ostanejo.  —  Pot  je  vasa  sreca  ...  Pa  morete 
12  celih  ur  tako  dobro  odeti  biti  .  .  .  in  ta  cas  nobene  kaplje 
merzlega  piti  ,  .  .  med  tern  pa,  de  tako  skerbite,  da  bi  se 
spotili,  posljite  po  zdravnika  .  .  .  De  sami  bolezni  ne  nalezete, 
morete  bolnika  precej  od  drugih  domacih  Ijudi  odlociti  in  ga 
morete  samiga  v  eni  kamri  imeti,  in  naj  nihce  drug  vanjo  ne 
hodi,  kakor  le  tisti,  kteri  mu  strezejo.  Ti  naj  mu  pa  neprestraseni 
strezejo  in  naj  se  ne  boje  .  .  .  Ti  morejo  gledati,  de  bo  v 
kamri  zmiraj  cist  in  zdrav  zrak  (Ijuft)  ...  pa  naj  imajo  tudi 
prav  hud  jesih  per  rokah,    in  ga  v  pocinjenem   piskru   zavreti 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  91 

puste,  in  ga  na  sred  kamre  na  tla  postavijo,  de  se  bo  kadilo 
iz  njega.  To  bo  zrak  v  kamri  zmiraj  zdraviga  delalo  ...  Pa 
morete  tudi  vso  obleko,  vmazano  perilo,  cevlje  in  druge  reci 
vse  iz  kamre  pospraviti.  Kar  bolnik  iz  sebe  da,  morete  precej 
pokriti  in  ven  nesti,  pa  ne  na  sekret,  ampak  v  globoko  jamo, 
ktero  nalas  skopljite.  Posodo  pa,  ki  jo  za  to  rabite,  morete 
vsak  dan  veckrat  dobro  izplakniti,  in  zmirej  na  pol  z  vodo  nalito 
imeti  ...  Ce  ni  treba,  ne  smete  nikoli  bolnika  z  golo  roko 
prijemati,  in  morete  tudi  obraz  od  njegove  sape  in  od  njegove 
soparice  prec  obracati.  Kadar  ste  per  bolniku,  ne  smete  sline 
pozirati,  ampak  izpljuniti;  veckrat  usta  z  vodo  izplaknite,  in 
ruto  pred  nosam  derzite,  ki  je  v  jesiii  pomocena,  ali  pa  brinje 
zobljite  .  .  .  tobakar  naj  tobak  pije,  kadar  je  per  bolniku.  V 
kamri,  kjer  bolnik  lezi,  ne  smete  ne  jesti,  ne  piti,  pa  tudi  glejte, 
de  ne  bote  iz  tiste  zlice  jedli,  ali  iz  tiste  posode  pili,  iz  ktere 
je  bolnik  pil.  Kadar  od  bolnika  pridete,  si  morete  hitro  roko 
in  glavo  z  merzlo  vodo  z  jesiham  zmesano  prav  dobro  umiti, 
pa  usta  si  morete  tudi  izplakniti,  in  nos  iztrebiti,  in  lase  izcesati 
(skampljati)  in  set  pa,  ali  glavnik,  dobro  izmiti.  Tudi  je  dobro, 
ce  se  preblecete,  in  obleko  .  .  .  nekaj  casa  na  veter  obesite. 
Le  dobro  glejte,  de  v  taki  postelji,  v  kteri  je  kak  koleren 
bolnik  lezal,  noben  drug  clovek  ne  bo  lezal,  dokler  je  tako  ne 
izcistite,  kakor  vam  bo  zdravnik  povedal  .  .  .  Kar  morete  se 
sturiti . . .  vam  bo  ze  tudi  zdravnik  povedal.  Zdravnika  pa  morete 
vselej  ze  per  pervih  znamnjih  bolezni  precej  pcklicati." 

Tako  torej  nas  brezimni  gorenjski  bojevnik  zoper  kolero. 
Ponatisnili  smo  vse  glavne  misli,  da  pokazemo,  kako  razumno 
je  ucil  kmete  v  casu,  ko  se  je  uganjalo  toliko  nesmiselnosti, 
in  pa,  ker  hrani  brosurica  poleg  kulturnih  slicic  obilo  zlatih 
naukov  zlasti  glede  snaznosti,  ki  bi  se  tudi  dandanes  se  morala 
poudarjati  z  nic  manjso  upravicenostjo.  Zdravnika  bo  zanimalo, 
da  pisatelj  brosurice  ne  govori  o  drugih  razkuzevalnih  sredstvih 
nego  0  vodi  in  kisu. 

Za  zboljsanje  javnih  zdravstvenih  odnosajev 
se  tedaj  ni  brigal  skoroda  nihce.  Javne  ulice  so  bile  nesnazne, 
tudi  po  mestih,  postajale  so  po  njih  luze  in  pretakala  se  je  po 
njih  gnojnica.  Cloveski  odpadki  so  padali  v  odprte  greznice, 
da  je  dehtelo  dalec  naokrog,  in  ker  so  bile  te  greznice  izvecine 
le  prav  slabo  izdelane,  se  je  redka  nesnaga  iz  njih  kaj  lahko 
razlezla  po  zemlji.  O  kanalih  ni  bilo  govora,  gnoj  in  smeti 
so  pospravljali  in  odvazali  le  neredno.  Ce  pa  je  bilo  kje  kaj 
kanalov,  so  bili  tesni  in  tako  malo  nagnjeni,  da  se  je  nesnaga 
le  slabo  odtekala.  Ob  slabem  vremenu  se  je  cesto  zgodilo,  da 
se  je  nesnaga  dvignila  na  ceste  in  trge  in  razsirjala  neznosen 
smrad.  Za  dobro  pitno  vodo  je  bilo  malokje  poskrbljeno.  Imeli 


92  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

SO  skupne  javne  vodnjake,  v  katere  pa  se  je  zaradi  njihove 
slabe  zgradbe  le  premnogokrat  razlezla  nesnaga  iz  greznic. 
Velik  je  bil  smrad  okrog  klavnic.  Klali  so  kar  v  zasebnih  hisah, 
ne  da  bi  bogve  kako  glcdali  na  snaznost.  Za  zdrava  stano- 
vanja  se  ni  skrbelo.  Zlasti  nizji  sloji  so  stanovali  v  beznicah, 
kakrsnih  si  danes  se  prav  misliti  ne  moremo.  Drug  vrh  dru- 
gega  so  prebivali,  mladi  in  stari,  zakonski  in  samci,  snaga  pa 
jim  je  izvecine  bila  docela  neznana.  O  kopaliscih  ne  more 
biti  govora. 

Docim  je  Francoska  ze  1.  1802.  v  Parizu  sestavila  svoj 
posebni  zdravstveni  svet ,  ki  je  gledal  na  to,  da  so  se  po 
drzavi  ustanavljali  zdravstveni  zavodi  in  da  se  je  smotreno 
delalo  na  zboljsanje  zdravstvenih  razmer  sploh,  je  Avstrija 
pac  ze  izza  razsajanja  kuge  imela  svoje  posebne  zdravstvene 
komisije,  ki  so  bile  gubernijem  (kasneje  namestnistvcm)  ter 
okroznim  gosposkam  (kasneje  okrajnim  glavarstvom)  dodeljene, 
toda  te  komisije  so  poslovale  le  v  posebnih  slucajih  (kuga, 
kolera,  legar  in  druge  epidemije  etc.)  in  so  imele  edinole  na- 
svetovalno  pravico,  izvrsevala  pa  je  vse  zdravstvene  naredbe 
vlada  sama.  Sestajale  so  te  komisije  iz  dezelnega  zdravstvenega 
porocevalca  ali  dezelnega  zdravilskega  svetnika  in  iz  4  do  6 
od  vlade  imenovanih  prisednikov.  Pravice  do  izvrsevanja  ti  sveti 
niso  imeli.    Slicen  zdravstveni  svet  je  bil  prideljen  ministrstvu. 

Ocitno  je  torej,  da  je  bilo  vobceza  zdravstvokaj 
slabo  poskrbljeno.  Nihce  se  ni  zmenil  zanje,  izvzemsi, 
ce  je  porazsajala  ta  ali  ona  epidemija.  Pa  kako  naj  bi  v  tern 
slucaju  V  resnici  izdatno  zalegle  tudi  najboljse  zdravstvene 
naredbe,  ce  je  primanjkovalo  zdravilskih  zavodov, 
zdravnikov  in  potrebnega  denarja.  Neorganizovano 
zdravilstvo  te  dobe  ni  moglo  in  ni  moglo  ukreniti  nic  trajno  uspes- 
nega.  —  Mesta  z  lastnim  statutom  so  pac  imela  po  enega  ali  tudi 
po  vec  mestnih  zdravnikov,  ki  so  jih  navadno  imenovali  mestne 
fizike,  bili  pa  so  do  malega  tako  revno  placani  (prejemali  so 
300 — 400  gld.  letne  place),  da  so  hoces  noces  morali  zane- 
marjati  svoj  fizikatski  posel  in  si  pomagati  z  zasebnim  zdrav- 
Ijenjem,  ce  so  hoteli  ziveti.  Razumljivo  je,  da  niso  mogli  z 
vnemo  delovati  na  zboljsanje  zdravstvenih  razmer  doticnega 
mesta  in  najsi  bi  njihove  instrukcije  se  tako  poudarjale  to  stran 
njihovega  posla. 

O  gojenju  zdravstva  po  kmetih  se  niti  govoriti  ne 
more.  Zdravnike  bi  lahko  sestel  na  prste,  bolnice  pa  se  laze. 
Po  navadi  so  po  kmetih  zdravili  ranocelniki,  ki  pa  so  bili  kaj 
malo  naobrazeni,  tako  da  so  komaj  zadoscali  za  prvo  pomoc 
ponesrecencem, 

Za  mesto  Ljubljano  je  strah  pred  kolero  1.  1831.  izzval 
prvo  oblastveno  zdravstveno  instrukcijo,  ki  pa  je  obveljala  se-le 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  93 

leta  1836.,  ko  je  po  Avstriji  drugic  zaplesala  kolera :  toliko 
casa  je  potreboval  ta  nacrt,  predno  je  mogel,  prepotovavsi  vse 
visje  oblastvene  pisarne,  postati  veljaven. 

Na  bolje  se  je  v  Avstiiji  obrnilo  se  le  1.  1850.,  ko  se  je 
zdravilstvo  povsem  preosnovalo,  pravzaprav  sele  uredilo.  Tedaj 
so  se  po  pruskem  zgledu  tudi  pri  nas  ustanovili  stalni  zdrav- 
stveni  sveti,  ki  so  imeli  nalogo,  poskrbeti  za  zboljsanje  zdrav- 
stvenih  odnosajev  sploh.  Toda  o  tem  kasneje. 

Ob  takih  razmerah  se  torej  ne  bodemo  cudili, 
da  je  v^est  o  veliki  morilki  koleri  tudi  na  Kranj- 
skem povzrocila  velik  strah,  prav  lako,  kakor  ga  je 
povsodi,  kjer  se  je  pojavila  kolera.  Tako  je  n.  pr.  „Preussische 
Staatszeitung"  se  1.  1835.  (14.  sept.)  porocala  iz  Genove  v 
Italiji:  „Nase  mesto  kaze  nad  vse  zalostno  lice.  Prodajalnice 
so  zaprte,  ulice  so  prazne.  Kdor  ze  mora  na  ulico,  hodi  s  po- 
veseno  glavo,  robec  stiskaje  pred  usta,  da  ne  bi  vdihal  kuznega 
zraka.  Vsak  hip  naletis  na  mrlice  ali  na  umirajo^e  in  kdor 
pride  mimo  njih,  izpljune  in  stisne  steklenicico  z  disavami  ali 
s  kafro  pod  nos.  Vendar  pa  nihce  nece  verjeti,  da  se  kolera 
naleze  z  dotikanjem,  in  zato  strezejo  bolnikom  brez  strahu,  pa 
tudi  brez  uspeha.  Vsa  zdravila  so  brez  koristi,  ozdravi  le  tisti, 
ki  je  krepkejsi,  nego  je  bolezen.  Mnogo  jih  bolezen  pobere 
tekom  treh  in  pol  ure,  drugi  se  bore  dalj  casa.  Ali  tri  cetrtine 
obolelih  jih  umre.  Po  vseh  trgih  pozigajo  veiike  grmade,  da 
bi  ocistili  zrak,  ceprav  doslej  se  ni  bilo  uspehov."  — ■  Da  slicne 
vesti,  ki  so  tedaj  prihajale  z  vseh  koncev,  niso  ravno  zmanj- 
sevale  strahu,  je  jasno. 

Zdaj,  ko  smo  obsirno  govorili  o  varstvenih  odredbah,  ka- 
krsne  je  bila  zoper  kolero  zaukazala  drzavna  oblast,  in  pa  o 
zdravilnih  sredstvih,  kakrsne  so  izumljali  tedanji  vecji  ali  manjsi 
modrijani,  treba,  da  pogledamo  se  to,  kaksno  je  bilo  njihovo 
mnenje  o  bistvu  kolere. 

Dr.  Kowatsch  nam  v  svoji  zgoraj  navedeni  knjigi  poroca, 
da  si  je  vecina  tedanjega  ucenega  sveta  nastanek  epidemij, 
kolere  prav  tako  kakor  kuge,  izkusala  tolmaciti  iz  takozvanih 
kozmisko-telurskih  vplivov  (vplivov  neba  in  zemlje).  Govorili 
so  ucenjaki  o  nekaki  constitutio  pestiiens  (o  strup  raznasajocem 
stanju),  0  nekem  genius  epidemicus  (o  bolezen  pospesujocem 
cinitelju)  in  bili  mnenja,  da  je  izbruhe  epidemij  v  prvi  vrsti 
pripisovati  posebnemu  vplivu  solnca  in  lune,  planetov,  solncnih 
in  luninih  mrkov,  proti  katerim  se  clovek  seveda  ne  more  za- 
varovati.  Sele  ko  se  je  kolera  1831.  sirila  s  toliko  hitrico  in 
morila  s  toliko  krutostjo,  so  ucenjaki  resno  zaceli  misliti  na  to, 
ali  epidemij  morda  vendarle   ne  povzroca   kdo  drug  nego  tisti 


94  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

tajnostni  kozmisko-telurski  vplivi,  ki  prav  za  prav  niso  bili  nic 
drugega  nego  doneca  beseda,  ki  pa  ni  odevala  prav  nikakega 
dolocenega  pojma.  In  zaceli  so  nervozno  iztikati  za  kletim 
povzrociteljem,  tako  nervozno,  da  se  je  marsikomu  ob  dobri 
volji  razbil  hladni  preudarek.  Tako  se  je  tedaj  pojavila  cela 
nebrojna  vrsta  najraznolicnejsih  mnenj  in  trditev  in  zacel  se  je 
prepir,  obsegajoc  ves  kulturni  svet,  ki  se  niti  tedaj  ni  hotel 
prav  poleci,  ko  je  1883  dr.  Robert  Koch  odkril  pravega  po- 
vzrocitelja  kolere,  takozvani  komabacil,  in  ko  je  bakterioloska 
veda  natancno  in  nepobitno  dognala  njegova  svojstva. 

Leta  1830.  so  o  bistvu  kolere  in  o  njeni  nalezljivosti  ve- 
deli  tako  nialo,  da  so,  kakor  pripoveduje  dr.  Sentimer,  na 
Ruskem  10 — 15  bolnikov  posadili  v  eno  in  isto  kad  in  jih  ko- 
pali  V  eni  in  isti  vodi.  Nic  jih  ni  motilo,  da  so  bolniki  v  to 
vodo  bljuvali,  da  so  vanjo  sli  njihovi  odpadki  in  da  so  skoro 
vsakega  iz  nje  izvlekli  na  pol  mrtvega.  Da  bi  bil  kdo  vodo 
izlil,  prinesel  sveze  pogrete,  izpral  kad  i.  t.  d.,  nikomur  ni 
prislo  na  misel  in  bi  dalo  prevec  opraviti.  In,  pristavlja  dr.  Sen- 
timer,  tako  se  ni  godilo  samo  na  Ruskem,  temvec  tudi  drugod. 
—  Dr.  Sentimer  sam  je  bil  mnenja,  da  se  kolera  ne  naleze 
lako  kakor  kuga,  marvec  z  dotikanjem;  zato  ob  dovoljni  pre- 
vidnosti  ni  nevarno,  streci  za  kolero  obolelim.  Torej  je  Sentimer 
ucil  popolnoma  prav,  to  pa,  kakor  sam  zatrjuje,  zato,  ker  se 
ni  dal  preslepiti  angleskim  zdravnikom,  ki  so  bili  iz  Vzhodne 
Indije  v  Evropo  prinesli  najneverjetnejse  izmisljotine  in  lazi  o 
koleri.  Ti  angleski  zdravniki  so  namrec  trdili,  da  kolero  raz- 
sirja  neka  kuzna  plinasta  snov,  nekak  mijazma,  ki  ga  raznasa 
zrak;  zato  da  kolero  nalezemo,  ze  samo  ce  pridemo  v  bli- 
zino  okuzenca  ali  v  njegovo  s  kuznim  mijazmom  prepojeno 
ozracje.  Razume  se,  da  je  ta  trditev  Ijudi  mocno  oplasila  in 
da  se  nihce  prav  ni  upal  v  blizino  bolnikovo,  Od  tod  tudi  tisti 
znameniti  nasveti,  naj  se  kurijo  velike  grmade,  da  se  prekadi 
in  ocisti  zrak,  ali  celo,  da  naj  se  s  topovi  strelja  v  kugonosni 
zrak,  da  se  ta-le  prezene.  Tako  je  tudi  dr.  Hufeland  1.  1831. 
o  koleri  govoril  kakor  o  nekaki  zracni  bolezni  in  o  tem,  da 
se  kolera  naleze  po  zraku.  Znacilno  je,  kaj  k  temu  dostavlja 
okrajni  ranocelnik  Josip  Kos  (Illyr.  BI.  1849).  Kos  pravi:  „Dasi 
dr.  Hufeland  trdi,  da  kolero  najbolj  razsirja  zrak,  dopusca  ven- 
darle  tudi  to  misel,  da  se  kolera  poleg  tega  naleze  tudi  z 
neposrednim  dotikanjem.  Temu  mnenju  pa  oporeka  vecina 
zdravnikov,  ki  trdi,  da  se  kolera  sploh  ne  naleze  z  neposrednim 
dotikanjem,  da  torej  ni  neposredno  kontagiozna  bolezen,  marvec 
posredno  kontagiozna,  s  posredovanjem  zraka  nalezljiva  bo- 
lezen." —  Torej  vecina  zdravnikov,  ce  smemo  verjeti  Kosu,  je 
bila  tedaj  popolnoma  napacnega  mnenja!  Zato  ni  cuda,  da  so 
bile   odredbe    tolikrat   tako    na   moc   nesmiselne.   —   V   istem 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  95 

smislu  poroca  „I11.  Bl."  1831.  na  str.  170,  da  kolera  ne  more 
biti  neposredno,  z  dotikanjem  nalezljiva  bolezen,  ker  nalez- 
Ijivost  pri  koleri  ni  pravilo,  ampak  izjema  in  napada  „prijatelje 
kolerne  nalezljivosti".  Skoro  na  to  pa  priobcuje  isti  „I11.  Blatt" 
clanek,  ki  ga  je  posnel  iz  berlinske  „Tiieaterzeitung"  in  ki  ga 
je  bil  napisal  „nek  velezmozen,  veleizkusen  in  visokocislan 
berlinski  zdravnik",  in  trdi,  da  je  „skoro  z  najvecjo  gotovostjo 
dognano,  da  kolere  ne  povzroca  in  ne  raznasa  nikaksna  v 
zraku  skrita  kuzna  snov  (Miasma),  ampak  da  se  kolera  siri  z 
raznasanjem  neke  kuzne,  v  bolniku  izzorele  snovi,  tako  da  je 
torej  kolera  kuzna  bolezen,   ki   se  naleze  z  dotikanjem,  bodisi 

'  da  pride  clovek  v  dotiko  z  okuzenim  clovekom  ali  z  okuzenimi 
predmeti.  In  v  tem  spoznanju  priporoca  doticni  zdravnik,  sta- 
novanje  skropiti  s  klorovim  vapnom  in  ziveti  redno,  zlasti  ne 
uzivati  tezko  prebavljivega  mesa.  —  Kako  blizu  je  bil  ta  moz 
temu,  kar  je  veda  neovrzno  dognala  se-le  dobrih  50  let  kas- 
neje !  —  Da  njegove   dobre   ideje  niso  bile  zmagovite,    kaze 

*dejstvo,  da  je  1.  1836.  dr.  Buzzorini  na  zboru  monakovskih 
zdravnikov  razkladal,  da  vzroka  epidemicnih  bolezni  sploh  in 
azijske  kolere  posebej  ni  iskati  v  nicemer  drugem ,  nego  v 
vplivu  imponderabilij.^)  Vsak  pot,  ko  zasopemo,  pride  po  nje- 
govem  mnenju  prosta  zracna  elektrika  v  skoro  neposredno 
dotiko  s  krvjo  in  ce  na  njo  vpliva  dalj  casa,  podleze  vitalna 
zmes  krvi  deloma  kemicnemu  ucinkovanju  elektrike,  da  nastane 
V  krvi  nekak  kemizem ,  katerega  influira  nacin  in  mnozina 
zracne  elektrike  in  vsled  katerega  nastane  paraliza  krvnega 
zivljenja.  Ta  kemizem  nam  razlaga  patogenijo  cholere-morbusa 
in  njegove  znacilne  pojave.  Iz  vsega  tega  pa  sledi,  da  vse  za- 
piranje  mej  i.  t.  d.  zoper  kolero  nic  ne  more  pomagati. 

Iz  takega  ucenjaskega  besedovanja.  ki  je  tiste  dni  pre- 
plavljalo  vso  citajoco  Evropo,  se  je  dobro  ponorceval  tisti 
pretkanec,  ki  je  podal  to-le  definicijo  kolere,  ki  jo  je  svojim 
citateljem  v  veliko  zabavo  prinesel  tudi  „Illyrisches  Blatt"  (1832) 
in  ki  jo  hocemo  v  prevodu  postaviti  sem-le: 

„Menimo,  da  bodemo  velecastitim  citateljem  neposredno 
in  na  prosto  castitim  citateljem  posredno  storili  bistveno  uslugo, 
ako  definicijo  te  bolezni  iz  spisov  najbolj  branih  zdravnikov 
priobcimo  v  cim  najkrajsi,  jasni  obliki.  Po  njihovih  globoko- 
umnih  raziskavanjih  je  kolera  absolutno  kontagiozna,  na  pol 
mijazmaticna,  na  pol  nemijazmaticna,  parcielno  epidemicna, 
totaino  endemicna,  kozmiski-telurska,  elektricno-galvanicno- 
magneticna,  sidericno-infuzijorelna,  tifozno-epilepticna,  asfik- 
ticno-eksantemicna,  kataralno-koliska  afekcija  zivcnega,  krvnega, 
koznega  in  crevesnega  sistema  sploh  ali  nervi  vagi,  nervi  sym- 


")  Nezaznatnih  telesec  brez  zaznatne  teze.  Op.  pis. 


96  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

pathici,  hrbtenicnega  zivca  ali  ganglijev  spodnjega  telesa  po- 
sebej.  Po  tej  obsezni  definiciji  bo  celo  vsakemu  lajiku  lahko, 
tega  nenaprosenega  gosta  ob  prvem  posetu  z  opijem  ali  s 
kalomelom,  s  kafro  ali  terpentinovim  oljem,  s  pijavkami  ali  s 
puscanjem  krvi,  s  slano  vodo,  obkladki,  vrocim  pepelom  siloma 
prepoditi  iz  telesa  ali  ga  s  krtacami,  obkladki  in  vdrgavanjem, 
z  vrecami,  polnimi  moke,  ali  z  blazinami,  polnimi  zelisc,  s 
toplimi  steklenicami  in  mrzlo  vodo  ali  s  kolera-zganjem  spo- 
dobno  izkomplimentirati  in  ga,  v  slucaju  da  bi  se  hotel 
ostati  V  hisi,  z  ogljikom,  s  kisikom,  s  klorom  ali  s  kafrovo 
paro ,  z  octovo  kislino  ali  dusikovim  oksidulom  pregnati 
iz  nje."  — 

Prav  kakor  so  si  zastran  vprasanja,  kaj  je  kolera,  kdo  jo 
povzroca,  ali  je  nalezljiva  ali  ni,  in  kaksna  so  sredstva  zoper 
njo,  zdravniki  in  lajiki  bill  hudo  v  laseh  prva  leta  njenega 
rogoviljenja  po  Evropi,  tako  so  se,  kakor  bomo  videli,  prek- 
Ijali  tudi  kasneje.  Najbolje  se  je  pri  vsemtem  se  godilo  le- 
karnarjem,  ki  so  razpecavali  zdravil,  kolikor  so  jih  le  imeli, 
in  pa  koleri  sami,  ki  se  za  ucenjaski  bojni  zvenket  ni  menila, 
ampak  je  plesala  po  Evropi,  kakor  se  ji  je  zljubilo,  in  srecno 
priplesala  tudi  v  Galicijo  in  na  Ogrsko. 

Vse  zgoraj  obsirno  nastete  in  opisane  varnostne  odredbe, 
vse  mejne  straze,  vsi  kordoni  in  rasteli  ji  niso  mogli  ubraniti, 
da  ne  bi  drzno  preskocila  stavljenih  ji  meja  in  se  nenadoma, 
kakor  da  je  pognala  iz  tal  ali  padla  z  neba,  pojavila  tostran 
zastrazene  meje  na  kraju,  kjer  so  se  je  najmanj  nadejali.  Nihce 
si  ni  vedel  pomagati.  Kolika  zbeganost  je  vladala  celo  na 
cesarskem  dvoru,  kazejo  cesarjeve  naredbe  tega  leta,  ki 
kmalu  preklicujejo  to,  kar  so  bile  sele  nedavno  zaukazale. 

Leta  1830.  je  bil  cesar  ob  galiskih  in  nadalje  ob  ogrskih 
mejah  zaukazal  potegniti  vojaski  kordon  in  vobce  ob  mejah, 
od  kolere  ogrozenih,  poslovati  tako,  kakor  da  mejam  preti 
kuga.  Ker  pa  se  je  na  spomlad  1831  kolera  nenadoma  po- 
javila tostran  zastrazene  meje,  je  cesar,  preprican,  da  zoper  ko- 
lero  ni  obrambe,  zaukazal,  da  je  vse  stroge  odredbe 
proti  njej  (kordone,  kontumaciranje  etc.)  opustiti. 

Javnosti  ta  cesarski  ukrep  ni  bil  vsec,  ker  si  je  od  ome- 
njenih  odredeb  vendarle  obetala  vsaj  nekoliko  varstva.  Zato 
so  pocetkom  junija  1831.  1.  vse  razveljavljene  od- 
redbe zopet  postaleveljavne.  Zopet  so  kakor  za  div- 
janja  kuge  zapirali  in  zastrazevali  okuzene  hise  in  vasi  in  cele 
okraje,  cim  najbolj  se  je  dalo,  prekajevali  in  molili  in  varovali 
meje,  kolera  pa  se  je  navzlic  vsem  strazam  sirila  bolj  in  bolj, 
V  Galiciji  se  je  bila  kolera  tako  hudo  razpasla,  da  ni  imelo 
prav  nobenega  smisla,  v  tej  dezeli  se  nadalje  vzdrzevati  kor- 
done.   Saj  je  vsak   hip   zdaj  na  tern  zdaj  na  onem  koncu  pre- 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  97 


skocila  kordon  in  mu  za  hrbtom  zaplesala  svoj  divji  pies.  Zato 
so  galiske  kordone  ze  julija  meseca  razpustili.  —  Prav  taksne 
so  bile  izkusnje  na  Ogrskem.  Tudi  tukaj  vse  stroge  odredbe, 
ki  so  nekdaj  branile  kugi,  niso  mogle  ubraniti  koleri,  da  se 
ne  bi  pasla  iz  komitata  v  komitat.  —  Komaj  je  bila  kolera 
izbruhnila  v  sosednji  Galiciji,  so  ze  po  vsej  galisko-ogrski  meji 
potegnili  kordon.  Toda  ze  13.  junija  je  kolera  usla  preko  meje 
na  Ogrsko  in  izbruhnila,  kjer  je  niso  prav  nic  pricakovali,  kajti 
preskocila  je  bila  dva  komitata.  —  Drugim  kordonom  se  ni 
godilo  nic  bolje,  tudi  onim  na  Ruskem  ne,  ki  jili  je  kolera 
prav  tako  imela  za  norca  kakor  nase.  Vse  zapiranje  de- 
zelnih  ali  okrajnih  ali  mestnih  ali  vaskih  meja 
ni  pomagalo  nic,  pac  pa  je  povzrocalo  mnogo  sit- 
nosti  in  tezav,  ker  je  oviralo  svobodni  promet,  in  sicer, 
kakor  je  vse  kazalo,  brez  koristi.  „Vse  to  zapiranje,"  pravi 
„Illyrisches  Blatt"  1831,  „je  brez  koristi,  povsodi  pa  povzroca 
sitnosti  in  bedo,  strah  in  razburjenje,  razdira  krvne  in  prija- 
teljske  vezi,  ki  vezejo  cloveka  s  clovekom.  Plasen  bezi  otrok 
pred  starsi,  beze  starsi  pred  otrokom,  moz  pred  zeno,  zena 
pred  mozem,  takoj  ob  prvem  izbruhu  bolezni,  bolnika  pa  pre- 
puscajo  brez  pomoci  in  brez  resitve  njegovi  usodi.  Tako  mar- 
sikdo  ni  bil  toliko  zrtev  bolezni,  kolikor  je  bil  zrtev  kazni 
vrednega  pritajevanja  in  popolnega  pomanjkanja  potrebne 
pomoci.  Vse  je  razbito,  obcev^anje,  promet,  trgovina.  Zato  se 
ni  cuditi,  ce  je  prav  ista  javnost,  ki  se  je  bila,  zapeljana,  pre- 
varana  ali  slabo  poucena,  tega  zapiranja  oklepala  kakor  resilne 
bilke,  na  vseh  koncih,  kjerkoli  se  je  pojavila  moreca  kolera, 
brez  ozira  na  nasprotja  in  na  nasprotujoca  si  naziranja  glede 
bistva  in  kakovosti  razsajajoce  kuzne  bolezni,  prva  jasno  spo- 
znala,  kje  je  resnica,  in  vse  te  odredbe,  katere  je  bila  preje 
slavila  kot  resilne,  zavrgia  kot  pogubonosne.  Ta  pojav  se  bode 
ponavljal  povsodi,  kjer  se  tern  izkusnjam  nocejo  vdati,  dokler 
je  se  cas,  in  kjer  se  iz  pretiranega  strahu  trudijo,  se  v  bran 
postavljati  zlu,  zoper  cigar  razsirjanje  vse  zgoraj  omenjene 
naredbe  nic  ne  zalezejo,  kakor  je  to  v  zadostni  meri  pokazala 
dosedanja  izkusnja." 

Jasnejsih  besed  obupanost  tistih  dni  ni  mogla  najti. 

CesarFranc  zevec  ni  vedel,  kaj  naj  zacne.  Rad 
bi  pomagal,  pa  ni  znal  Nihce  mu  ni  vedel  svetovati.  Saj  ni 
bilo  nikogar,  ki  bi  vedel,  kaj  naj  se  zapocne,  da  se  grozni 
morilki  zaustavi  pot. 

5.  septembra  1831.  1.  je  cesar  razpustil  osrednjo  zdrav- 
stveno  dvorno  komisijo  in  njene  posle  poveril  c.  kr.  zdruzeni 
dvorni  pisarni. 

4.  oktobra  1831  je  cesar  Franc,  kakor  pise  „Laibacher 
Zeitung",   „v  svoji  modri   skrbi    in  z  ozirom    na    dotlejsnje  iz- 

7 


98  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskcm. 

kusnje,  da  se  namrec  vse  zapiranje  his  in  stanovanj,  v  katerih 
leze  bolniki  all  mrtveci  za  kolero,  ne  le  prav  nic  ni  obneslo, 
da  sta  marvec  strah  in  zbeganost,  ki  se  v  takem  slucaju  ponavadi 
polotita  zaprtih  rodbin,  se  povecala  dusevno  razdrazenost,  kar  je 
razsirjanje  bolezni  le  se  bolj  pospesevalo,  zaukazal,  da  je  odslej 
vsakrsno  taksno  zapiranje  opustiti  in  da  se  je  omejevati  edinole 
na  cim  najskrbnejso  snaznost  posteljnega  in  telesnega  perila 
in  stanovanja.  Nadalje :  ker  kordoni  zelo  mnogo  stanejo  (ko- 
liko  vojastva  je  treba  za  njihovo  vzdrzevanje,  koliko  nestetih 
troskov!)  in  ker  kordoni  ovirajo  trgovino  po  vsej  drzavi,  je 
odredil,  da  razen  kordonov,  ki  ze  stoje,  ni  postaviti  nobenega 
novega  kordona  vec,  da  se  je  marvec  omejevati  na  krajevne 
varstvene  odredbe,  kakrsne  narekuje  zdrav  preudarek  in  kakrsne 
so  se  dobro  odnesle." 

10.  oktobra  1831.  je  cesar  Franc  iz  Schonbrunna  poslal  naj- 
visjemu  kancelarju  zdruzene  dvorne  pisarne,  ki  je  tedaj  opravljala 
posle  najvisjega  zdravstvenega  sveta,  to-le  kabinetno  pisanje: 
Ljubi  grof  Mitrowsky! 

Ko  je  epidemicna  kolera  pretila  vdreti  v  Moje  drzave,  sta 
bila  narava  in  nacin  postanka  in  razsirjanja  te  bolezni  dvomljiva. 

Zato  sta  Mi  previdnost  in  preudarnost  kakor  tudi  skrb  za 
zdravje  Mojih  zvestih  podanikov  velela,  uporabiti  vsa  tista 
sredstva,  ki  so  se  v  prejsnjih  mnogoletnih  izkusnjah  zoper  naj- 
nevarnejso  vseh  nalezljivih  bolezni  izkazala  kot  dobra,  in  zato 
smo  uveljavili  predpise  opravilnika  zoper  kugo. 

Toda  navzlic  izpolnjevanju  teh  predpisov  se  je  kuzna 
bolezen  (kolera)  sirila  nevzdrzema  in  proti  njej  uveljavljene 
naredbe  in  naprave  so  imele  za  posledico  skode,  ki  so  ocividno 
celo  dosti  pogubnejse  nego  sila,  ki  jo  je  povzrocila  bolezen. 
Razsirjale  so  bojazen  in  strah  in  plasile  duhove, 

Zlasti  pa  je  zapiranje  v  nevarnost  stavilo  zdravje  v  zaprtih 
krajih,  uporabljene  cete  pogostoma  izrocalo  obolenju  in  po- 
spesavalo  bolezen,  katero  naj  bi  zaviralo. 

Strah  pred  nevarnostjo  okuzenja,  ki  so  ga  vse  te  naredbe 
povzrocale  in  podzigale,  je  m.noge  bolnike  spravil  ob  potrebno 
postrezbo  in  je  oviral  medsebojno  pomoc,  resilno  oskrbo. 
Koncno  so  te  odredbe  ovirale  trgovino  in  promet  kakor  tudi 
obrtno  gibanje,  izpodkopavale  so  blagostanje  posameznikov  in 
zdravim  odtegovale  doslejsnjo  pridobnino. 

Zato  sem  predpise  opravilnika  proti  kugi  v  Svojih  drzavah 
V  vseh  na  kolero  nanasajosih  se  poslih  sklenil  razveljaviti  in 
obenem  zaukazati,  da  je  z  ozirom  na  kolero  ravnati  po  pred- 
pisih,  veljavnih  zoper  epidemicno  nalezljive  bolezni. 

Opirajoc  se  uprav  na  one  izkusnje,  ukazujem  nadalje,  da 
je  vse  se  obstojece  zdravstvene  kordone,  stojece  ob  mejah  po- 
sameznih  sosednih  pokrajin  Moje  drzave,  razpustiti. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  99 

Edinole  ob  meji  onih  juznih  pokrajin  monarhije,  katerih 
izvoz  in  trgovina  je  v  neposredni  zvezi  s  sosedno  italijansko 
drzavo  in  s  pomorskimi  lukami,  naj  se  vnaprej  zacasno  stoji 
zdravstveni  kordon,  in  sicer  naj  ostane  zaradi  posebnih  razmer 
in  ozirov  na  pomorsko  trgovino  in  na  doslej  v  italijanskih  so- 
sednjih  drzavah  se  vedno  viadajoce  mnenje  in  bojazen  glede 
narave  in  nacina  razsirjanja  kolere.  S  tern  kordonom  se  zelim 
izogniti  moznosti,  da  bi  razlicne  italijanske  prijateljske  sosednje 
drzave  posamic  zapirale  meje,  in  zelim  vzdrzati  z  njimi  promet 
in  vazno  pomorsko  trgovino  z  inozemstvom  motenja  in  pre- 
kinjenja  obvarovati  dotlej,  da  na  izkusnje  oprto  mnenje  o  po- 
stanku  in  razsirjanju  epidemicne  kolere  zadobi  splosnejso  veljavo. 
Iz  prav  teh  vzrokov  sem  tudi  zaukazal,  carinski  kordon  tostran 
Trsta  kakor  tudi  onega  v  ostali  svobodni  krajini  Primorske  in 
Dclmacije  preustrojiti  v  zdravstveni  kordon. 

Da  pa  se  promet  v  ravnokar  omenjenih  odnosajih  kolikor 
mogoce  olajsa,  sem  sklenil,  da  se  kontumacna  doba  za  potnike 
in  za  blago  na  vseh  zatvornih  postajah  proti  inozemstvu  kakor 
tudi  ob  kordonih,  po  domacem  ozemlju  znotraj  meja  postav- 
Ijenih,  kolikor  jih  se  stoji,  zniza  na  dobo  petih  dni.  Samo  za 
lombardsko-benesko  kraljevino  in  za  Primorje  se  kontumacna 
doba  zacasno  doloca  na  deset  dni. 

....  Schonbrunn,  10.  oktobra  1831.  Franc. 

To  cesarjevo  pismo  je  za  nas  velezanimivo,  kajti  kaze 
nam,  da  se  je  na  cesarskem  dvoru  mnenje  o  bistvu 
kolere  bistveno  izpremenilo.  Spoznali  so,  da  je 
kolera  vse  kaj  drugega  nego  kuga  in  da  torej  ne  kaze, 
proti  koleri  uporabljati  varstvenih  odredeb,  ki  so  svoj  cas  ve- 
Ijale  zoper  kugo.  Pravega  sicer  tudi  sedaj  se  nisQ  mogli  vedeti, 
vedeli  so  le,  da  je  kolera  brez  dvoma  nalezljiva  bolezen,  da 
zapiranje  ne  pomaga  in  da  je  snaznost  najboljse  varstveno 
sredstvo  proti  njej.  To  naziranje  je  morale  tedaj  vladati  po 
vsej  Avstroogrski,  v  kolikor  je  bila  prosvetljena,  saj  smo  videli, 
kako  so  odpravo  strogih  naredeb  proti  kugi  zahtevali  vsepovsod 
prebivalci  sami.  Ni  pa  to  naziranje  moglo  na  povrsje  v  Italiji. 
Italijani,  o  katerih  bomo  se  veckrat  slisali,  da  se  niso  drzali 
prepogumno,  so  se  radikalnih  protikuznih  naredeb  drzali  s 
krcevitim  strahom  in  se  nikakor  niso  dali  prepricati,  da  so 
V  zmoti. 

S  tem  pismom  je  torej  cesar  Franc  odpravil  vse  napred- 
pise  zoper  kugo  opirajoce  se  naredbe  in  naprave,  znotraj  meja 
svojih  drzav  odpravil  kordone  in  zaukazal,  da  se  je  odsihmal 
z  ozirom  na  kolero  ravnati  po  predpisih  zoper  epidemicno 
nalezljive  bolezni  sploh. 

Da  vsaj  nekoliko  razumemo  obupno  splasenost,  ki  je  tedaj 
vladala  po  Avstriji,  naj  navedemo  nekaj  stevilk. 

7* 


100  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Kako  je  kolera  1831.  divjala  po  Galiciji  in  po  Ogrskem, 
smo  ze  povedali. 

Na  Dunaju,  kjer  je  kolera  izbruhnila  koncem  avgusta 
meseca,  je  v  mestu  in  predmestjih  tekom  ¥/.,  meseca  (31.  VIII. 
do  15.  XII.,  ko  je  pojenjala)  za  kolero  obolefo  4058  Ijudi;  od 
teh  jib  je  umrio  2059  (torej  dobra  polovica !),  ozdravelo  1941, 
ostali  pa  so  bili  ob  sklepu  porocil  se  v  zdravniski  oskrbi.  — 
V  Pragi  je  do  5.  januarja  1832.  na  koleri  obelelo  1064  Ijudi; 
od  teh  jih  je  umrlo  495  (torej  nekaj  manj  ko  polovica),  ozdra- 
velo 285,  V  oskrbi  pa  jih  je  takrat  bilo  se  284. 

Glasom  navedene  cesarske  n'aredbe  z  dne  10.  oktobra  1831 
je  torej  odslej  proti  koleri  bilo  postopati  po  predpisih  zoper 
epidemicne  nalezljive  bolezni,  ne  vec  po  predpisih  zoper  kugo. 

Ti  predpisi  zoper  epideniicno  nalezljive  bo- 
lezni, ki  datirajo  iz  leta  1806.  in  ki  so  jih  takoj  priobcili  in 
prebivalstvu  drzave  v  spomin  poklicali  vsi  avstrijski  vladni 
listi,  se  V  prevodu  giase  takole: 

..Normative  z  dne  27.  februarja  1806  glede  ravnanja  ob 
epidemicno  nalezljivih,  zlasti  tifoznih  boleznih. 

1.  Sedaj  crez  vecji  del  Evrope  vec  ali  manj  razsirjeno 
bolezen  ^)  povzroca  ponajvec  ze  tako  dolgo  trajajoce  vlazno, 
mokro  in  celo  pozimi  tako  malo  mrzlo  vreme.  Dogodki  v 
vojski  -)  seveda  tudi  znatno  pospesujejo  njen  razvoj  in  njeno 
razsirjanje. 

2.  Bolezen  potemtakem  ni  nova,  marvec  smo  jo  ze  vi- 
deli,  kako  se  je  vedno  pojavljala  ob  slicnem  dolgo  trajajocem 
neugodnem  vremenu  in  v  slicnih  okoliscinah.  Tudi  smemo,  ker 
je  letni  cas  ze  toliko  napredoval  in  ker  ze  nastopa  boljse 
vreme,  zanesljivo  upati,  da  nam  bode  Bog  to  bolezen  kmalu 
popolnoma  odvzel. 

3.  Da  se  pred  to  boleznijo  zavarujemo,  ni  treba  nikaksnih 
zdravil.  Se  prav  zelo  skodovalo  bi,  ce  bi  si  kdo  dal  puscati 
kri  ali  ce  bi  zdrav  jemal  trebusna  in  cistilna  sredstva  ali  druga 
hvalisana  zdravila,  da  bi  se  te  bolezni  obvaroval. 

4.  Treba  biti  vedrega  duha  in  trdno  treba  zaupati  v  Boga ; 
pri  tern  pa  treba  ziveti  redno,  opravljati  svoje  posle,  ogibati 
se  nezmernosti  v  jedi  in  pijaci  in  vsakrsne  razbrzdanosti,  naj- 
vestneje  treba  paziti  na  snaznost  stanovanja,  obleke,  veckrat 
treba  menjati  perilo.  Vsaj  enkrat,  se  bolje  po  dvakrat  na  dan 
odpri  okna  svojega  stanovanja,  in  sicer  med  10.  in  4.  uro.  To 
odpiranje  je  tem  potrebnejse,  cim  manjsa  je  soba,  cim  nize 
lezi  in  cim  vec  Ijudi  biva  v  njej.  Izogibaj  se  uzivanja  nezdravih 

1)  Namrec  legar,   ki   je    1806.  1.  divjal  po  Evropi   in    ki  je  izzval  pri- 

cujoce  zdravstveno  navodilo.  —  Z  ozirom  na  legar  imajo  ti  predpisi  veljava 
menda  se  danes.  Op.  pis. 

-')  1806.  1.  Napoleonska  vojna.  Op.  pis. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  101 

in  pokvarjenih  jestvin.  Tern  je  pristevati  skoro  vse  jestvine, 
katere  si  za  navzocnosti  vojnega  sovraznika  zakopal  ali  jih 
skril  na  zatohel  kraj.  Ce  so  popolnoma  skvarjene,  jih  unici, 
ce  pa  niso,  jih  moras,  predno  jih  zauzijes,  razpoloziti  na  suh, 
solncnat  krai  in  jih  veckrat  obrniti,  da  jih  zracni  pih  izboljsa 
in  napravi  manj  skodljive.  Zlasti  se  tudi  varuj  prehlajenja  in  ne 
zamudi,  ce  se  cutis  bolnega,  takoj  stopiti  k  zdravniku  po  pomoc. 

5.  Iz  vsega  tega  je  pac  razvidno,  da  tistim,  ki  so  ziveli 
redno  in  pametno,  ni  treba  prav  nic  premeniti  nacina  zivljenja, 
ker  bi  si^sicer  utegniH  skodovati. 

6.  Ce  se  pripeti.  da  kdo  v  rodbini  oboh,  treba  obolelega, 
ce  le  mogoce,  spraviti  v  posebno,  prostorno  sobo.  K  njemu  naj 
hodijo  samo  tisti,  ki  mu  strezejo. 

•7.  S  podvojeno  pozornostjo  treba  skrbeti  za  cistoto  bol- 
nikove  sobe  in  postelje.  Vsak  dan  po  enkrat  ah  veckrat  treba 
eno  okno  odpreti  tako,  da  zracni  pih  ne  more  do  bolnika. 
Bolnikove  izmecke  (otrebke)  treba  vedno  takoj  odstraniti  iz 
sobe.  Bolnikovo  perilo  in  njegovo  posteljno  perilo  treba  vec- 
krat izmenjati  s  poprej  zadostno  pogretim ,  svezim  perilom, 
to  pa  tako  oprezno,  da  S2  bolnik  pri  tern  ne  prehladi. 

8.  Ako  bolnik  ozdravi  ah  ce  umre,  ne  sme  njegovega 
perila,  njegove  obleke  in  posteljne  oprave  uporabljati  nihce, 
dokler  ni  skrbno  oprano  in  ocisceno  in  dokler  ni  obleka,  ki 
se  ne  da  izprati,  nekaj  tednov  visela  na  zracnem  prepihu. 

9.  Slamo,  na  kateri  je  bolnik  lezal,  treba  sezgati  na 
prostem,  v  sobi  pa,  v  kateri  je  bil  bolnik,  morajo  okna  in  vrata 
nekaj  dni  biti  odprta. 

10.  Prav  tako  treba  ravnati,  ce  so  bili  v  hisi  nastanjeni 
vojaki,  zlasti  se,  ce  so  bili  bolni.  Slamo,  na  kateri  so  lezali 
zdravi  vojaki,  je  uporabljati  edinole  za  pognojitev,')  ono  pa, 
na  kateri  so  lezali  bolniki,  je  pod  milim  nebom  sezgati." 

Tako  torej. 

Kolika  razlika  med  prejsnjimi  strogimi  naredbami  in  temi 
skoro  docela  modernimi  navodili! 

Sicer  pa,  kakor  bodemo  videli,  ni  ostalo  pri  teh  poniznih 
odredbah,  marvec  so  jih  scasoma  sledile  se  druge,  bistvu  kolere 
vse  bolj  primerne.  Ta  navodila  so  bila  naperjena  v  prvi  vrsti 
proti  legarju,  cigar  zalostne  ucinke  so  tedaj  dobro  poznali. 
Proti  koleri  so  jih  uvelja\ijali  zgolj  zaradi  tega,  ker  niso  vedeli 
boljsih  sredstev. 

Tako  je  bilo  tisto  leto  poAvstriji;  tako  so  se  odlocujoci 
mozje  kretali  proti  koleri,  —  koncno  treba  vendar  ze  pogledati, 
kaj  so  tisto  leto  poceli  pri  nas  na  Kranjskem. 


')  Tudi  za  to  bi  sc  nc  smela  uporabljati!  Op.  pis. 


102  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Utegnil  bi  kdo  ocitati,  da  smo  z  naslovom  svoje  razprave 
pravzaprav  edinole  to  obljubili,  da  bomo  pripovedovali,  kako 
je  bilo  V  Kranjski,  ko  je  nadnjo  prihrumela  kolera,  zdaj  pa 
govorimo  o  vsem  mogocem. 

Proti  takemu  ocitku  bi  postavili  mnenje,  da  ne  more 
skodovati,  ce  ob  tej  priliki  povemo  se  kaj  drugega,  kar  se 
tice  nasega  predmeta,  ceprav  lezi  nekako  zunaj  zacrtanega 
ozjega  okvira,  zlasti  ker  utegne  v  teh  dodatkih  kaliti  marsika- 
tero  poucno  zrno.  Naposled  pricujoce  razprave  ni  smatrati 
zgolj  za  zgodovinsko  pripoveden,  ampak  tudi  za  zdravstveno 
poucen  spis,  ki  naj  marsikotnu  da  nekaj  koristnih  migljajev  za 
priliko,  katere  si  ne  zelimo.  Kolera  se  zadnja  leta  drzi  v  Ev- 
ropi  tako  trdovratno  in  se  plazi  krog  nasih  domacih  meja  tako 
vztrajno,  da  ni  izkljuceno,  da  se  ne  posiovi,  dokler  ni  posetila- 
tudi  nas. 


Najsi  je  kolera  1831.  1.  se  tako  hudo  gospodarila  po  Ga- 
liciji,  Moravski,  Nizjem  Avstrijskem,  Ogrskem  in  sosednjem 
Hrvatskem,  na  Kranjsko  je  tega  leta  nibilo.  Jllyrisches 
Blatt"  iz  1.  1832.  pise  (p.  175),  da  se  je  „usodi  zdelo,  tern 
krajinam  z  imenovaho  boleznijo  prizanesti"  in  da  „se  sme 
upati,  da  jim  bode  prizanasala  tudi  zanaprej".  Zal,  to  upanje  se 
ni  izpolnilo,  kajti  poslej  se  je,  kakor  pravi  dr.  Keesbacher,^) 
prav  vsaka  v  srednji  Evropi  izbruhla  kolerna  epidemija  dotak- 
nila  tudi  Ljubljane,  seveda  tudi  vecjega  dela  Kranjske. 

Toda  kdo  je  mogel  vedeti,  ali  pride  kolera  na  Kranjsko 
ali  je  ne  bo?  Od  njenih  grozodejstev  prestrasena  gosposka, 
drzavna  kakor  dezelna  in  obcinska,  se  je  odlocila,  da  za  vsak 
slucaj  ze  vnaprej  ukrene  vse,  da  se  „Ilirska  provincija"  kar 
najbolje  zavaruje  proti  preteci  nevarnosti. 

Osrednja  vlada  je  ze  mnogo  prej,  predno  se  je  kolera, 
ki  je  tedaj  morila  in  strasila  po  Hrvatskem,  priblizala  mejam, 
za  provincijo  Ilirijo  ustanovila  posebno  vrhovno  dezelno 
zdravstveno  komisijo.  Poslovati  je  zacela  ta  komisija  dne 
12.  julija  1831,  1.,  predsedoval  ji  je  dezelni  guverner  Josip 
Kamilo  baron  Schmidburg,  protomedicus  (vrhovni  zdravnik)  pa 
je  bil  gubernialni  svetnik  Johann  Schneditz. 

Tej  dezelni  in  vrhovni  zdravstveni  komisiji  (Gubernial- 
Sanitats-Commission)  so  bile  podrejene  stevilne  okrozne  zdrav- 
stvene  komisije  (Distrikts-  S.  C.),  ki  so  svoj  okolis  zopet  delile 
V  manjsa  okrozja.  Tako  n.  pr.  je  c.  kr.  Ijubljanski  okrozni  urad 
s  cirkularjem  z  dne  23.  avgusta  1831,  ki  ga  priobcujemo,  ker 
je  zanimivo,  videti  razmerje  med  stevilom  zdravnikov  in  rano- 

')  Die  dffentlichen  Gesundheitsfragen  der  Stadt  Laibach,  Separatab- 
druck  aus  dcr  „Laibacher-Zeitung"   1880,  p.  21.  Op.  pis. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  103 

celnikov,  Ijubljansko  okrozje  razdelil  tako-le:  Glavne  obcine 
okolica  Ijubljanska,  Crnuce,  Zalog,  Dobrunje,  Bokavce  in 
Sent  Vid,  so  se  pridelile  okrajnemu  ranocclniku  Ivanu  Hoce- 
varju  V  Ljubljani;  glavne  obcine  Medvode,  Smlednik  in  Vodice 
ranocelniku  Josipu  Steinmetzu  v  Medvodah ;  glavni  obcini 
Brest  in  Zelimlje  ranocelniku  Karlu  Pintarju  na  Studencu  pri 
Igu;  glavne  obcine  Kriz ,  Menges  in  Kapljavas  ranocelniku 
Matiji  Kosci  na  Klancu;  glavni  obcini  Smartno  in  Motnik  okraj- 
nemu ranocelniku  Ivanu  Mucku  v  Kamniku;  glavni  obcini 
Krumperk  in  Dolsko  ranocelniku  Josipu  Ahcinu  v  Dolskem ; 
glavna  obcina  Moravce  ranocelniku  Jakobu  Zalokarju  (Sallocher) 
V  Moravcah;  glavni  obcini  Lukovica  in  St.  Ozbolt  okrajnemu 
ranocelniku  Mihaelu  Taboretu  v  Prevojah ;  glavne  obcine  Po- 
novic,  Kandrse  in  Zagorje  okrajnemu  ranocelniku  Urbanu  Trat- 
niku  (Trattnig)  na  Vacah ;  glavni  obcini  Loka  in  Stara  Loka 
ranocelniku  Josipu  Grbcu  (Gerbetz)  vLoki;  glavne  obcine  Po- 
Ijane,  Trata  in  Stara  Oslica  okrajnemu  ranocelniku  Antonu 
Grbcu  (Gerbetz)  v  Poljanah ;  glavne  obcine  Sorica,  Zelezniki 
in  Selce  ranocelniku  Luki  Kadivcu  (Kadiuz)  v  Zeleznikih  ;  glavni 
obcini  Kranj  in  Naklo  okrajnemu  ranocelniku  Luki  Pircu  (Perz) 
v  Kranju;  glavne  obcine  Cerklje,  Sencur  in  Dvor  okrajnemu 
ranocelniku  Francu  Ahcinu  (Achtschin)  v  Velesovem ;  glavni 
obcini  Trzic  in  Loka  okrajnemu  ranocelniku  Ivanu  Einwalterju 
v  Trzicu;  glavne  obcine  Radovljica,  Begunje  in  Bled  ranocel- 
niku Lovrencu  Schauppu  v  Radovljici ;  glavni  obcini  Kropa  in 
Kamna  Gorica  okrajnemu  ranocelniku  Lovrencu  Pogacniku 
(Pogatschnig)  v  Kropi ;  glavno  obcino  Bistrica  okrajnemu  rano- 
celniku Ivanu  Kilarju  (Kiiller)  v  Bistrici  in  glavni  obcini  Jese- 
nice  in  Kranjska  Gora  okrajnemu  ranocelniku  Pavlu  Galovicu 
(Gallovich)  na  Jesenicah.  Teh  devetnajst  distriktov  so  spojili  v 
stiri  glavne  sekcije,  katerih  prva,  sestojeca  iz  okrajev  okolica 
Ijubljanska,  Ig  in  Smlednik,  je  biia  v  vrhovno  zdravstveno  vod- 
stvo  dodeljena  okrajnemu  zdravniku  drju.  Pobru  v  Ljubljani, 
druga  (Krumperg-Ponovic-Brdo-Mekinje)  distriktnemu  zdravniku 
drju.  Lasanu  (Laschan),.zacasno  njegovemu  namestniku  drju.  Pret- 
narju  (Prettner)  v  Kamniku,  tretja  (Loka-Velesovo)  distriktnemu 
zdravniku  drju.  pi.  Nagyju  v  Kranju  in  cetrta  (Radovljica-Bled- 
Bela  Pec)  distriktnemu  zdravniku  drju.  Papezu  (Papesch)  v  Ra- 
dovljici. —  Na  slicen  nacin  je  bila  razdeljena  ostala  dezela.  Vidi 
se,  da  je  dezelna  gosposka  kranjska  mogla  v  boj  zoper  kolero 
poslati  le  malo  zdravnikov,  pac  pa  razmeroma  precejsnje, 
seveda  vedno  se  izdaleka  ne  zadostujoce  stevilo  ranocelnikov. 
Poleg  okroznih  zdravstvenih  komisij,  katerih  je  bilo  vsega 
vkup  19  in  katerih  vsaka  se  je  delila  v  stiri  glavne  sekcije,  so 
po  vecjih  krajih  na  dezeli  poslovale  krajevne  zdravstvene 
komisije. 


104  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Krajevne  koni  isij  e  so  od  17.  julija  nadalje  poslovale  v 
Postojni,  V  Idriji,  v  Vipavi,  v  Senozecah,  v  Planini,  na  Vrhniki, 

V  mestih  Kamnik,  Kranj,  Loka,  Radovljica,  v  trgih  Trzic,  Gornji 
in  Spodnji  Zclezniki,  v  Kropi,  v  Kamni  Gorici,  v  Jesenicah- 
Savi,  V  Moravcah  itd.,')  v  katere  je  vsaka  obcina  odposlala 
po  dva  zastopnika. 

Stolno  mesto  Ljubljana  je  seveda  imelo  svojo  posebno 
zdravstveno  komisijo,  ki  je  uradovala  v  mestni  hisi  v  magi- 
stratni  posvetovalnici  in  zacela  poslovati  20.  julija. 

Sestavljena  je  bila  takole:  naceloval  ji  je  okrozni  glavar, 
c.  kr.  gubernijalni  svetnik  Josip  Fluck;  clana  sta  bila  Anton 
pi.  Frankenfeld,  c.  kr.  prvi  okrozni  komisar,  kot  nacelnikov 
namestnik,  in  dr.  Anton  Pober  kot  c.  kr.  okrozni  zdravnik. 
Prisedniki  komisije  so  bili  c.  kr.  svetnik  in  zupan  Ijubljanski 
Ivan  Nep.  Hradecky,  magistratni  svetnik  Bernard  Klobus,  mestni 
sodnik  Gasper  Kanduc  (Kandutsch)  in  obcinski  svetovalci.  Stalni 
aktuar  je  bil  Anton  Perko.  Izredni  clani  komisije  so  bili  c.  kr. 
korar,  tehant  in  stolni  zupnik  Andrej  Albrecht,  sentjakobski 
zupnik  Zlatoust  Pohlin  (Pochlin),  zupnik  predmestne  fare  Ma- 
rijinega  oznanjenja  Felicijan  Rant,  zupnik  predmestne  fare 
sentpetrske  Ivan  Benedicic  in  zupnik  predmestne  fare  trnovske 
Franc  Barlic. 

Slicne  komisije  so  poslovale  drugod.  Tako  n.  pr.  je 
kamniski  zdravstveni  komisiji  naceloval  okrajni  komisar 
Alojzij  Erazem  Murgel,  njegov  namestnik  je  bil  mestni  bla- 
gajnicar  in  upravitelj  bolnisnice  Franc  Avarnig,  prisedovali  pa 
so  mestni  zupnik  in  tehant  Ivan  Prelesnik,  distriktnega  zdrav- 
nika  namestnik   dr.  Pretnar   in  mestni  sodnik  Vrban  Cerin.  — 

V  Kranj  u  je  bil  nacelnik  zdravstvene  komisije  okrajni  komisar 
Ivan  Nep.  Eisner,  nadomestoval  ga  je  grascak  Mihael  vitez 
Pagliaruzzi,  prisedniki  pa  so  bili  mestni  zupnik,  tehant  in 
castni  korar  Avgustin  Sluga,  distriktni  zdravnik  dr.  Ludovik 
pi.  Nagy  in  mestni  sodnik  Josip  Skarja  (Skaria).  —  Trziska 
komisija  je  sestajala  iz  okrajnega  pristava  Ivana  Pogacnika  kot 
nacelnika  in  zupnika  Ivana  Zalokarja  (Salohar),  ranocelnika 
Ivana  Einwalterja  in  visjega  sodnika  Josipa  Peharca  kot  pri- 
sednikov.  —  V  Loki  je  zdravstveni  komisiji  predsedoval  okrajni 
komisar  Matija  Dekleva,  nadomestoval  ga  je  c.  kr.  komornik 
Franc  baron  Wolkensberg,  prisedniki  so  bili  mestni  zupnik  in 
tehant  Leopold  Janezic,  ranocelnik  Josip  Grbec  (Gerbetz)  sta- 
rejsi  in  mestpi  sodnik  Maks  Cebal  (Zeball).  Komisiji  za  Zgornje 
in  Spodnje  Zeleznike  je  predsedoval  visji  sodnik  in  rudnicar 
Globocnik,  prisedniki  so  bili  zupnik  Blaz  Kersnik,  ranocelnik 
Luka  Kadivec   in  rudnicar  Andrej  Varl.  —  Radovljiske  ko- 

^)  Nadrobnejse  glej   „Laib.  Zeitg.",  uradna  priloga  k  1.  sept.  1831. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  105 

misije  nacelnik  je  bil  c.  kr.  komornik  Vincenc  grof  Thurn, 
njegov  namestnik  pa  okrajni  komisar  Mihael  Rieger,  Prisedovali 
so  farni  vikar  Kancijan  Stibelc,  distriktni  zdravnik  dr.  Franc  Papez 
in  trgovec  Josip  Sporn.  —  Komisiji  za  Kropo  in  Kamno 
Gorico  je  predsedoval  rudnicar  in  visji  sodnik  Franc  Solar 
(Schuller),  prisednika  pa  sta  bila  zupnik  Jernej  Ursic  (Urschitz) 
in  ranocelnik  Lovrenc  Pogacnik,  —  Komisijo  za  Jesenice, 
Savo  in  Plavz  je  vodil  grascak  Franc  Kos,  nadomestoval  ga 
je  okrajni  komisar  Luka  Zupan,  prisedniki  so  bili  zupnik  in 
bivsi  teiiant  Ignac  Jugovic,  ranocelnik  Pavel  Galovic  (Gallo- 
vitsch)  in  visji  sodnik  Luka  Kerstein.  —  Moravski  komisiji 
je  naceloval  grascak  Josip  Zurbi  (Schurbi),  prisedovali  pa  so 
zupnik  in  tehant  Andrej  Jeras,  ranocelnik  Jakob  Zalokar  (Sal- 
locher)  in  visji  sodnik  Andrej  Brvar  (Berwar),  —  Poleg  nave- 
denih  oseb  sta  v  vsakem  kraju  zdravstveni  komisiji  pripada  a 
se  po  dva  obcinska  odbornika.  Okrajni  komisarji,  ki  niso  bili 
imenovani  za  predsednika  tamosnje  zdravstvene  komisije,  so 
imeli  nalog,  da  se  nemudoma  pouce  o  vseh  ukrepih  komisije 
in  da  so  ji  v  vsakem  slucaju  nemudoma  na  pomoc. 

Te  zdravstvene  komisije,  ki  so  sestajale  iz  drzavnih, 
okrajnih,  krajnih  ali  obcinskih  zastopnikov  ter  enega  zdravnika 
in  enega  ranocelnika,  so  takoi  od  pocetka  imele  vse  polno  dela, 
kajti  izvecine  jim  je  bilo  poskrbeti  prav  za  vse.  Saj  ni  bilo 
ne  bolnic,  ne  primernih  krajev,  kam.or  bi  v  sili  spravljali  bol- 
nike,  niti  ni  bilo  dovoljnega  stevila  zdravnikov,  niti  rano- 
celnikov.  Za  to,  da  bi  bila  obcina  zdravstveno  urejena ,  ni 
bilo  poskrbljeno  skoro  prav  nikjer,  niti  ne  v  stolnem  mestu 
Ljubljani.  Ljudstvo,  paznje  na  zdravstvenost  nevajeno,  se  ni 
dalo  pouciti  in  se  za  ukrepe  teh  zdravstvenih  komisij  ni  hotelo 
dosti  zmeniti.  Pa  saj  smo  o  tem  ze  o  priliki  govorili.  Z  eno 
besedo:  zdravstvene  razmere  so  bile  v  obce  tako  mizerne,  da 
ni  cuda,  ce  je  po  vsej  dezeli  med  lajiki,  kakor  med  zdravniki 
zavladal  velik  strah,  da  se  Kranjska  zaradi  zanemarjenih  od- 
nosajev  ne  bode  mogla  ubraniti  kolere. 

Odprtih  in  razdrapanih  greznic  te  komisije  prav  tako  niso 
mogle  odpraviti  crez  noc,  kakor  niso  mogle  crez  noc  poskrbeti 
za  zdravo  pitno  vodo,  za  kanalizacijo  ali  za  zdrava  stanoyanja. 
Zato  so  morale  svoje  delo  omejevati  na  laze  in  hipno  izved-. 
Ijive  naredbe,  ki  so  pri  vladajocih  odnosajih  seveda  morale 
ostati  vec  ali  manj  le  akademske  vrednosti.  Izdajale  so  vedno 
in  vedno  zopet  zdravstvene  oklice  in  poucne  letake,  kako  se 
je  varovati  „bljuvodriske  iz  jutrovih  dezel\ 

Ker  so  ta  navodila  prav  zanimiva,  naj  podam  tukaj  iz- 
vadek  (izvlecek)  iz  letaka,  ki  je  datiran  z  dne  11.  junija  1831 
in  podpisan  od  guvernerja  Schniidburga  in  protomedika  Schne- 
ditza  ter  ponatisnjcn  v  uradnem  listu  Ljubljancanke  (14.  VII.  31.) 


106  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Zanimivo  je,  da  je  ta  letak  izsel  v  nemskem  in  slovenskem  je- 
ziku,  kakor  napoveduje  „Laibacher  Zeitung"  v  svojem  inseratu : 
„In  der  Egerschen  Buchhandlung  in  der  Spitalgasse  Nr.  267  ist 
za  haben  :  Currende  des  k.  k.  illyrischen  Guberniums  zu  Laibach 
Nr.  16842.  Die  Belehrung  iiber  die  (!)  Cholera  Morbus  betref- 
fend  in  deutscher  und  krainerischer  Sprache,  Preis  4  Kr.  CM.". 
Zai ,  da  slovenskega  izvirnika  nismo  mogli  najti.  Pri  istem 
Egerju  je  istega  leta  izslo  ze  zgorej  omenjeno  „Poduzhenje 
sa  kmeta",  cigar  vodilne  misli  so  z  vladnim  ietakom  bistveno 
sorodne. 

Ta  letak  tore]  pravi,  da  divja  po  nekaterih  komitatih 
Ogrske  azijska  kolera  in  da  je  c.  kr.  osrednja  zdravstvena 
dvorna  komisija  zaukazala,  rneje  proti  kraljevini  Ogrski  in  k 
njej  pripadajocim  provincijam  zapreti.  Potem  popisuje  kolero, 
kako  se  pojavlja,  kako  se  razvija  i.  t.  d.,  povsem  pravilno,  kakor 
smo  jo  tudi  mi  ze  popisali  uvodoma.  V  drugem  poglavju  go- 
vori  0  tern,  da  treba  na  vsak  nacin  zabraniti  dotiko  med  zdra- 
vimi  in  za  kolero  obolelimi.  Bolnike  treba  lociti  po  vseh  onih 
predpisih,  ki  veljajajo  proti  kugi.  Kontumacne  naprave  morajo 
zopet  zaceti  poslovati  v  vsem  obsegu  in  v  vsem  obsegu  je  iz- 
polnjevati  vse  znane  stroge  varstvene  predpise,  ki  veljajo  zoper 
kugo.  —  Spomniti  se  je  treba,  da  je  cesar  pocetkom  prvega 
kolernega  navala  vsem  svojim  dezelam  zaukazal,  se  ravnati  po 
predpisih  zoper  kugo,  in  da  je  ta  ukaz  sele  kasneje  razve- 
Ijavil.  —  V  tretjem  poglavju  govori  o  skrbi  za  splosne  zdrav- 
stvene  razmere  prebivalstva,  zlasti  pa  za  zdravje  tistih,  ki  pridejo 
z  obolelimi  v  kakrsnokoli  dotiko.  Varovati  se  je  prepiha  in 
prehlajenja,  „vsaj  dvakrat  na  dan  treba  bolnisko  sobo  s  kisovo 
paro  ali,  kar  je  se  bolje,  s  klorovimi  parami  prekaditi,  ali  pa 
jo  dvakrat  na  dan  z  razpuscenim  klorovim  vapnom  poskropiti." 
Nikdar  naj  zdravniki,  ranocelniki,  duhovniki  in  bolniski  strez- 
niki  svojih  poslov  ne  opravljajo  s  tescirp  zelodcem,  ne  da  bi 
bill  popreje  zauzili  kaj  opojnega.  Kolikor  mogoce  naj  se  va- 
rujejo,  vdihavati  bolnika  obdajajoci  ali  iz  njega  izdihavani  zrak, 
ker  se  zdi,  da  ni  nic  manj  nevaren  okuzevalec  kakor  bolnikova 
izlocila.  Tudi  naj  si  vsakdo,  predno  gre  v  bolnisko  sobo,  roke 
umije  s  kisom,  s  sabo  pa  naj  vzame  steklenicico  z  razpuscenim 
klorovim  vapnom  ali  hudim  (tudi  aromaticnim)  kisom,  da  se 
z  njim  omoci  krog  nosu  ali  da  ga  duha.  Usta  naj  si  izpere  z 
razredcenim  kisom,  kolonjsko  ali  drugo  vonjivo  vodo.  Po  kon- 
cani  bolniski  viziti  se  mora  preobleci,  obleko  pa  vestno  pre- 
kaditi. Prav  tako  oprezni  morajo  biti  grobokopi,  ki  se  morajo 
po  moznosti  izogniti  vsakrsni  dotiki  s  kuznim  mrlicem.  Ana- 
tomicno  raztelesenje  se  sme  vrsiti  samo  s  skrajno  opreznostjo, 
in  sicer  le  potem,  ko  je  ves  mrHc,  zlasti  pa  odprto  crevesje, 
z  razpuscenim  klorovim  vapnom   oskropljeno  ali  omoceno.  — 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  107 

Da  se  unici  miazma  odnosno  kuzna  snov,  treba  ravnati  na- 
tancno  tako,  kakor  se  je  ravnalo  s  kugo.  Ravnati  se  je  po 
(zgoraj  ze  navedenih)  navodilih,  kako  treba  cistiti  vse,  karkoli 
je  V  neposredni  ali  posredni  dotiki  z  bolnikom  ali  kar  prihaja 
iz  sumljive  strani.  Da  se  zabrani  razsirjanje  kolere,  treba  vse 
okuzene  in  vse  sumljive  osebe  strogo  lociti  in  zavarovati  po 
ze  zadostno  opisaniii  predpisiii.  Zabraniti  je  vsakrsno  odvze- 
manje  ali  odposiljanje  nerazkuzenih  predmetov,  paziti  je  na  to, 
da  nihce  ne  spi  pod  milim  nebom  ali  hodi  bos,  ne  je  surovega 
sadja,  ne  uziva  piva  ali  kvasu  (Quafi)  v  preveliki  meri  i.t.  d.  i.t.  d. 

Seveda  se  zdravstvene  komisije  niso  omejevale  zgolj  na 
objavljanje  takih  varnostnih  predpisov,  marvec  so  z  vso  mozno 
strogostjo  morale  paziti,  da  so  se  v  istini  tudi  izvrsevali.  To 
pa  je  bila  kaj  tezavna  naloga,  kajti  dezela  jc  bila  v  zdrav- 
stvenem  oziru  tako  zanemarjena,  da  se  je  le  premnogokrat 
dobra  volja  razbila  ob  nepremostljivih  nedostatkih.  Da  bi  se 
le-tem  vsaj  nekoliko  odpomoglo,  je  dezelna  gubernijalna  vlada 
ponovno  pozvala  prebivalstvo,  naj  po  zgledu  Dunajcanov  z 
radovoljnimi  darili  vdenarju  ali  v  porabnem 
blagu  priskoci  praznim  drzavnim  blagajnicam  na 
pomoc,  da  se  bo  vsaj  za  silo  preskrbelo,  cesar  treba  za  var- 
stvene  kakor  tudi  za  zdraviliske  naprave. 

In  prebivalstvo  se  je  temu  vabilu  odzvalo  z  veliko,  hvale 
vredno  vnemo.  Dajalo  je,  karkoli  je  moglo:  denarja,  kruha, 
poljskih  pridelkov,  stole,  mize,  postelje,  posteljne  oprave  za 
zasilne  bolnice  in  za  ubozce,  mila ,  soli,  lonce,  posodo, 
vsega  V  obili  meri.  Kranjski  stanovi  so  zdravstveni  oblasti 
brezplacno  dali  na  razpolaganje  svoj  grad  Podturn  pri  Ljubljani 
(sedaj  takozv.  Tivolski  Grad),  naj  v  njem  nastani  reveze,  ki 
bi  vsled  kolere  zapadli  bedi.  Poleg  tega  so  ji  darovali  znaten 
znesek  1000  gld.  v  prehranjevanje  nadloznih.  —  Ribniski  gra- 
scak  Josip  Rudez  je  iz  svojih  obseznih  gozdov  brezplacno  pre- 
pustil  ves  les,  kolikor  ga  treba  za  napravo  15  cardakov ')  ob 
sanitetnem  kordonu.  Knez  Auersperg  je  prav  tako  daroval  les 
za  napravo  cardakov  ob  poljanskem  sanitetnem  kordonu  na 
Kocevskem.  —  Sneberski  grad  je  iz  lastnega  oskrbel  napravo 
cardakov  ob  postojnskem  sanitetnem  kordonu.  -  Obcinski  za- 
stop  obcine  Ijubljanska  okolica  je  na  lasten  trosek  prevzel 
oskrbo  bolnikov  in  pa  onih,  ki  bi  vsled  kolere  prisli  v  bedo. 
Kajti  tudi  na  le  je  bilo  treba  misliti.  Saj  se  je  neredko  zgodilo, 
da  je  kolera  iz  hise  pobrala  najboljse  moci,  nedoraslim  otro- 
cicem  uropala  starse,  onemoglim  starsem  ugrabila  edino  oporo, 
delavne  sinove,  in  zaostale  pahnila  v  najvecjo  bedo.  —  Ljub- 
Ijanski  lekarnarji  so  sklenili,  da  bodo,  ce  izbruhne  kolera,  tako 

')   Cardak    (Ciartaque)   se    je   v   hrvatski   Vojaski    Granici    imcnovala 
deloma  iz  kamenja,  deloma  iz  lesa  zgrajena  strazarska  koca.  Op.  pis. 


108  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


za  Ljubljano  kakor  tudi  za  ljubljansko  okolico  zdravila  pro- 
dajali  za  polovicno  navadno  ceno.  Isto  se  je  sklenilo  za  po- 
stojnski  okraj.  —  Nabiralo  se  je  po  vsej  dezeli  in  Ijudje  so, 
kakor  pricajo  v  Ljubljancanki  objavljeni  izkazi,  dajali  radi  in 
obiio.  Zlasti  mnogo  zaslug  si  je  z  nabiranjem  prostovoljnih 
darov  stekla  domaca  duhovscina,  ki  je  celo  raz  priznice  Ijud- 
stvo  vnemala  k  delu  milosrcnosti  in  —  samoobrambe.  Tako  je 
bilo  po  darezljivosti  prebivalstva  kolikor  toliko  preskrbljeno  za 
vse  slucaje. 

Kakor  pa  je  nedostajalo  gmotnih  in  prakticnih  sredstev 
za  obrambo  in  za  morebitno  zdrayljenje  kolere  ter  za  oskrbo 
od  kolere  nesrecno  prizadetih,  —  drzava  je  imela  na  drugem 
koncu  toliko  troskov  v  iste  svrhe,  da  za  Kranjsko  pri  najboljsi 
volji  ni  mogla  dosti  storiti  — ,  tako  je  nedostajalo  zdravnikov 
in  streznikov. 

Zdravniki  so  bill  tedaj  tako  na  redko  posejani,  da  je  na 
vsakega  prislo  tako  obsezno  zdravstveno  okrozje,  da  pri  naj- 
boljsi volji  ne  bi  mogel  zmagati  vsega  dela,  tudi  ce  bi  imel 
sto  rok,  sto  oci  in  sto  jezikov,  ki  bi  s  potrebno  zavestno  od- 
locnostjo  ukazovali,  cesar  treba.  In  koncno  se  od  okroznega 
zdravnika  za  400  gld.  letne  place  res  ne  sme  in  ne  more  za- 
htevati  cudezev.  Zato  ne  smemo  zameriti,  ce  je  marsikje  slo 
kaj  narobe,  ce  se  strogi  in  dobro  zamisljeni  zdravstveni  pred- 
pisi  niso  izvajali  tako  tocno,  kakor  bi  se  bill  morali,  tern  manj, 
ker  se  jim  je  Ijudstvo  le  nerado  uklanjalo  in  jih  vrsilo  samo 
tako  dolgo,  dokler  ga  je  kdo  nadziral  in  priganjal,  sicer  pa 
se  jih  je  izogibalo  in  delalo   „po  svoji  pameti". 

Ranocelniki,  ki  premnogokrat  niti  izsolani  niso  bili, 
nikakor  niso  niogli  biti  zanesljiva  opora  zdravnikom.  To  je 
povsem  razumljivo  in  zato  se  gospoda  zdravniki  crez  nje  go- 
tovo  niso  pritozevali  iz  konkurencne  zavisti. 

Bolniskih  streznikov  je  pomanjkovalo  celo  v  mestih, 
kaj  sele  na  kmetih!  Da  bi  si  jih  vsaj  za  Ljubljano  nekaj 
vzgojili,  je  dr.  Napreth  vsak  cetrtek  in  vsako  nedeljo  od  4. — 5. 
popoldne  brezplacno  predaval  v  starem  licejskem  poslopju,  in 
sicer  ob  cetrtkih  nemski,  ob  nedeljah  pa  slovenski,  in  jim  po 
koncanem  strezniskem  tecaju  dajal  veljavna  strezniska  iz- 
pricevala. 

Ker  tudi  za  bolnice  nista  dovolj  poskrbeli  ne  drzava 
ne  dezela,  so  skrbeli  zanje  zasebniki.  Kjer  ni  bilo  posebnih 
bolnic,  so  napravili  zasilne  bolnice  ali  pa  najeli  primerne  pro- 
store.  Stanarino  so  pokrivali  iz  zasebnih  prispevkov,  za  opravo, 
prehrano  in  vso  oskrbo  so  skrbeli  zasebni  dobrotniki. 

Tako  torej  se  je  1831.  1.  ilirska  provincija  po  predpisih 
zoper  kugo  oborozevala  na  boj  zoper  kolero. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  109 


Oborozevala  pa  se'  ni  samo  na  znotraj,  ampak  si  je  tudi 
zastrazila  svoje  meje  po  tistein  nacinu,  ki  smo  ga  zgoraj 
opisali,  ko  smo  govorili  o  obmejnih  strazah  proti  kugi. 

Ker  je  najhujsa  nevarnost  pretila  od  hrvatske  strani,  je 
oblast  ze  14.  julija  ob  hrvatski  meji  razpostavila  vojaski  ob- 
mejni  kordon,  v  dolenjskih  Jesenicah  in  pri  Metliki  pa  je  na- 
pravila  glavna  rastela,  ki  ju  je  otvorila  31.  avgusta.  Kako  se 
je  ob  teh  rastelih  postopalo,  smo  ze  zgoraj  opisali. 

Pripravila  pa  je  kordone  tudi  za  notranjscino  dezele.  Ce 
bi  bila  siia,  bi  vsaka  obcina  morala  svojo  mejo  zavarovati  s 
slicnim  kordonom  in  slicnimi  varstvenimi  napravami.  Kolera 
bi  se  bila  morala  boriti  za  vsako  ped  zemlje  posebej,  korak 
za  korakom  zadevajoc  na  novo  braneco  trdnjavo. 

Scasoma  pa  se  je,  kakor  smo  videli,  osrednja  dunajska 
vlada  preverila,  da  vsi  kordoni  in  ves  tisti  strogi  in  dragi  proti- 
kuzni  aparat  proti  koleri  ne  zaleze,  in  tako  so  tudi  ilirsko 
obmejno  zdravstveno  strazo  ob  hrvatski  meji  raz- 
pustili.  Razsla  se  je  26.  septembra  1831.  1.  ob  sestih  zvecer. 
Ob  mejo  postavljene  kolibe  so  potem  razdrli,  les  pa  na  drazbi 
razprodali.  Obveljali  pa  so  se  predpisi  glede  potnih  listov: 
vsakdo,  kdor  je  hotel  crez  mejo,  se  je  moral  s  policijskim 
potnim  listom  izkazati,  da  prihaja  iz  nesumljivega  kraja.  Sicer 
pa  je  bil  odslej  promet  neoviran. 

Koncno  naj  mimogrede  omenimo,  da  je  tiste  dni  ziv- 
Ijenje  bilo  precej  ceneno:  1  funt  govejega  mesa  je  stal 
6V2  kr.,  1  mernik  psenice  pa  S^/.,  gld. 

Ilirska  provincija  je  bila  torej  po  svojih  moceh  priprav- 
Ijena,  kolere  pa  na  vso  sreco  tega  leta  ni  bilo  na  Kranjsko. 
Ljudstvo  si  je  globoko  oddahnilo,  ko  so  listi  majnika  meseca 
1832.  leta  prinesli  vest,  da  je  kolera  po  avstroogrskih  krajinah 
pojenjala,  in  je  hitro  pozabilo  strah,  v  katerem  je  pravkar  se 
trepetalo,  pozabilo  tako  temeljito,  da  niti  njemu  niti  oblastim 
ni  prislo  na  misel,  v  miru  odpraviti  kricece  nedostatke,  ki  so 
se  biU  pokazali  ob  obrambnih  pripravah  proslega  leta,  in  po- 
skrbeti  za  temeljito  izboljsanje  zanemarjenih  zdravstvenih  razmer. 


Tako  se  je  zgodilo,  da  se  razmere  do  drugega  navala 
kolere  1.  183  6.  niso  bistveno  izpremenile.  Sicer  je  strah  iz 
1.  1831.  povzrocil,  da  se  je  tedaj  v  Ljubljani  prvic  izdalo 
uradno  navodilo  mestnemu  zdravstvenemu  osobju,  toda  uve- 
Ijavila  so  se  ,ta  nevodila  se  le  1.  1836.,  ko  se  je  kolera  v  divjem 
plesu  zasukala  v  dezelo:  dotlej  so  oblasti  potrditev  teh  navodil 
z  vso  malomarnostjo  zavlacevale,  brezskrbno  zaklepajoc  jih  v 
predale  svojih  uradnih  miz,    dokler   ni    prisla  sila.    Ta  magi- 


110  Franc  Koba! :  O  koleri  na  Kranjskem. 

stratna  navodila  so  natancno  dolocala,  kaksne  zdravstvene 
posle  imata  opravljati  mestna  fizika,  izmed  katerih  je  vsakemu 
bil  odlocen  poseben  del  mesta.  Ljubljana  takrat  ni  bilo  veliko 
mesto,  stela  je  manj  nego  20.000  prebivalcev,  tako  da  je  torej 
vsak  mestni  fizik  imel  nadzirati  in  oskrbovati  nekako  10.000 
oseb.  Paziti  sta  morala  na  vse,  karkoli  j.e  v  dotiki  z  zdravstvom, 
po  moznosti  pospesevati  zdravstvene  naprave  in  odpravljati, 
kar  je  bilo  opasnega  ali  kvarljivega-.  Umevno  je,  da  ta  dva 
moza  nista  mogla  opraviti  bogve  koliko,  tern  manj,  ker  sta 
bila  vsled  slabe  place,  kakor  pravi  dr.  Kowatsch  v  svoji  ze 
omenjeni  knjigi,  prisiljena,  skrbeti  za  svojo  zasebno  prakso, 
tako  da  jima  ni  preostajalo  casa,  ki  bi  ga  mogla  uspesno  po- 
svecevati  zdravstvenim  razmeram  njima  dolocenega  mestnega 
okrozja.  Da  se  v  mestu,  v  katerem  ni  bilo  kanalizacije,  ampak 
se  je  vsa  nesnaga  stekala  v  greznice,  ki  so  ponajvec  bile  v 
uprav  mizernem  stanju,  v  mestu,  ki  ni  bilo  preskrbljeno  z 
dobro  zavarovano,  zdravo  pitno  vodo,  v  mestu  koncno,  v  ka- 
terem so  mesarji  klali  kar  doma  po  hisah,  da  se  je  nesnaga 
stekala  na  cesto  in  da  se  je  smrad  od  vseh  strani  dvigal  v 
megleni  vlazni  zrak,  ni  dalo  dosti  dobrega  ukreniti,  je  jasno. 

Na  dezeli  pa  so  zdravstvene  razmere  ostale  prav  tako 
zanemarjene,  kakrsne  so  bile  prej. 

L.  183  6.  so  na  Kranjsko  zanesli  kolero  iz  Ita- 
lije  prihajajoci  avstrijski  vojaki. 

Vojastvo  je  ze  od  nekdaj  najnevarnejsi  razsirjevalec  kuznih 
bolezni.  „Ce  vojaska  truma,"  pravi  dr.  Melzer,  „v  kateri  se  je 
razpasla  kolera,  premeni  svoje  taborisce,  slede  novi  izbruhi  te 
bolezni  v  casovnem  in  v  krajevnem  oziru  natancno  njenemu 
gibanju.  Bolezen  koraka  po  isti  cesti  dalje,  po  kateri  hodi 
vojna  truma,  ustavlja  se  na  istih  mestih  in  ob  istem  casu  kakor 
truma,  ki  po  svojem  potu  razsipava  bolezensko  seme  kakor 
sejalec  zitno  seme  po  polju.  Po  hisah,  v  katerih  se  je  truma 
ustavila,  zapusca  bolezen  in  smrt,  da  se  odtod  razpase  mnogo 
milj  na  siroko,  drzec  se  od  vojne  trume  zacrtane  poti.  Zbole 
Ijudje,  ki  jim  poprej  niti  najmanj  ni  bilo  slabo  in  ki  bivajo 
V  hisah,  v  katerih  se  ne  preje  ne  pozneje  ni  zglasila  kolera, 
zbole  nenadoma  potem,  ko  so  nedavno  poprej  prisli  v  dotiko 
z  okuzenci.  Vse  to  so  dejstva,  ki  morajo  tudi  najbolj  zakrk- 
njenega  nasprotnika  prepricati ,  da  je  kolera  bolezen ,  ki  se 
naleze  z  dotikanjem." 

K  poslednjim  Melzerjevim  besedam  bi  bilo  opomniti,  da 
si  se  1856.  leta,  ko  je  izsla  njegova  knjiga  „Die  asiatische 
Brechruhr",  zdravniki  kakor  lajiki  niso  bill  edini,  jeli  kolera 
v  resnici  nalezljiva  bolezen  ali  ne,  in  ce  je  nalezljiva,  dali  se 
naleze  edinole  z  neposrednim  dotikanjem  ali  jo,   kakor  kugo, 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  HI 


raznasa  zrak.  Pa  to  sporno  vprasanje  je  ostalo  tudi  kasneje 
se  nereseno,  dokler  ni  dr.  Koch  odkril  pravega  povzrocevalca 
kolere.  Zato  je  ves  uceni  in  neuceni  svet  imel  najprostejso 
priliko,  prodajati  modrost  po  svoji  pameti.  Tako  je  1836.  leta 
Franc  grof  Hohenwart,  hotec  pomagati  svojim  kranjskim  od 
kolere  trpincenim  sodezelanom,  izdal  tiskan  letak  „Vorschlage 
zur  Heilung  der  wuthenden  Cholera-Anfalle",  v  katerem  je  kot 
najzanesljivejse  sredstvo  proti  koleri  priporocal  lasko  olje,  sok 
limon,  lipov  caj  in  melise. 

Spremljala  je  kolera  vojastvo  tudi  se  preko  kranjskih  meja 
in  zanesla  smrt  in  bedo,  jok  in  stok  preko  Koroske,  btajerske 
in  Avstrijske  noter  na  cesarski  Dunaj. 

Po  Kranjskem  se  je  kolera  razsirjala  s  strasno  hitrico.  Za- 
divjala  ni,  kakor  pravi  uradni  letak  ilirskega  gubernija,  samo 
po  Ijubljanskem  mestu  in  Ijubljanskih  predmestjih,  temvec  z 
moreco  roko  posegla  tudi  v  drug«  kraje  ilirskega  ozemlja,  na 
vse  konce  se  sirec  z  nasilnostjo,  ki  zbuja  straholo. 

Ni  cuda,  kajti  razmere  kakor  podnebje  so  bile  zanjo  vec 
ko  ugodne.  Zdelo  se  je,  da  je  majnik,  sicer  toll  radostno  po- 
zdravljani  pomlajevalec  vse  narave,  za  to  leto  prevzel  ravno 
nasprotno  vlogo.  Od  svojega  pocetka  ni  prinasal  drugega  nego 
nalive  in  vetrovno  vreme,  planine  pa  je  prav  do  vznozja  odel 
V  belo  snezeno  odejo.  Na  Gorenjskem  je  se  11.  maja  po  do- 
linah  zapadel  nov  sneg.  Z  drugo  polovico  junija  meseca  pa 
je  nenadoma  nastopila  neznosna  soparna  vrocina  in  iz  zemlje, 
z  vlago  prepojene,  dvigala  nezdrave  pare. 

C.  kr.  ilirski  gubernij  je  dne  2.  julija  izdal  uradni  letak, 
Currende,  obrazlozil  neugodnost  vremenskih  vplivov  in  po  nam 
ze  znanem  nacinu  klical  v  spomin,  kako  se  je  treba  v  teh  ne- 
varnih  casih  ravnati.  Guverner  je  bil  Josip  Kamilo  baron 
Schmidburg. 

Najprej  se  je  kolera  pojavila  v  Ljubljani.  Dr.  Vesel 
pravi:  „Sie  war  zuerst  in  der  Hauptstadt  Laibacii  bedeutend 
a  usgebrochen."  Dr.  Vesel  je  bil  tedaj  mestni  zdravnik  \' 
Ljubljani  in  je  imel  v  oskrbi  poseben  okolis.  Ko  pa  je  drugi 
mestni  zdravnik,  dr.  Soklic,  nenadoma  obolel  za  kolero ,  je 
moral  dr.  Vesel  oskrbovati  tudi  se  sosedni  mestni  okolis.  Dela 
je  bilo  crez  glavo,  kajti  kolera  je  tisto  leto  po  Ljubljani 
kaj  hudo  gospodarila  in  dan  za  dnem  pod  zemljo  spravila 
povprecno  po  5 — 7  oseb,  vcasih  tudi  vec,  vsaj  se  enkrat  toliko 
pa  jih  je  obolelo.  Kakor  ve  povedati  gospod  zdravnik  Tomic, 
je  kolera  1836.  1.  po  Ljubljani  povzrocila  tolik  strah,  da  je 
gosposka  prepovedala ,  zvoniti  mrlicem ,  da  bi  se  prebi- 
valstvo  prevec  ne  vznemirjalo.  V  eni  sami  noci  je  na 
Starem  Trgu  na  stev.  158  umrlo  devet  oseb.  —  Izbruhnila 
je,  kolikor  se   da   izslediti   iz  uradnega   lista,   ki   pa   se  je  na- 


112  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

tancnim  podatkom  vedno  previdiio  izogibal ,  v  prvi  polovici 
junija  meseca  in  tlacila  in  morila  do  konca  avgusta.  Opusto- 
senje  je  morale  biti  veliko,  kajti  uradni  list  sam  pise  dne 
16.  julija:  „Epidemija,  ki  se  je  ze  pred  vec  nego  stirimi  tedni 
nastanila  v  mestnem  zidovju  Ijubljanskem,  toliko  rodbin  spra- 
vila  V  strah  in  zalost,  pobrala  tako  ogromno  stevilo  zrtev,  je 
sedaj  z  bozjo  pomocjo  polegla.  Slucajev  obolenja  je  cim  dalje 
manj  in  stevilo  smrtnih  slucajev  se  omejuje  na  cim  manjse 
zneske.  Razmere  pa  so  bedne:  koliko  hisnih  gospodarjev  je 
ugrabila  kruta  morilka,  koliko  Ijudi  je  zaradi  nje  prislo  ob 
svoj  kruh,  ubostvo  in  reva  vladata  na  vseh  koncih."  Zato  se 
vlada  obraca  do  milosrcnih  dus,  naj  pomagajo  v  teh  stiskah, 
kakor  so  pomagali  svoje  dni,  kajti  beda  da  je  tolika,  da  se 
vlada  vidi  primorano,  prositi  milih  darov.  —  Koliko  oseb  je 
tiste  hude  dni  za  kolero  umrlo,  nismo  mogli  dognati,  kajti 
uradni  list  je  belezil  nenatancno  in  kot  vzrok  smrti  pri  neka- 
terih  oznacil  drisko,  pri  drugih  koliko,  pri  tretjih  zopet  kolero, 
brez  dvoma  zato,  da  bi  pravo  stanje  prikril  in  prebivalstvo 
nekoliko  pomiril.  Prav  iz  istega  vzroka  „Laibacher  Zeitung" 
tudi  ni  priobcevala  porocil  o  gibanju  kolere  po  kmetih.  Umirali 
pa  so  vojaki  in  civilisti.  Ne  bodemo  se  motili,  ako  zabelezimo, 
da  je  tega  leta  kolera  samo  v  Ljubljani  pobrala  krog  300  vo- 
jaskih  in  civilnih  oseb  in  da  jih  je  priblizno  isto  stevilo  okre- 
valo,  vsega  vkup  torej  na  koleri  obolelo  6 — 700  oseb,  torej  v 
istini  neprijetno  visoko  stevilo  za  mesto,  ki  je  stelo  jedva 
20.000  prebivalcev. 

Pohvalno  je  omeniti,  da  se  te  je  tudi  to  pot  Ijubljansko 
prebivalstvo  izkazalo  dobrosrcno  in  darezljivo,  ko  je  bolnikom 
preskrbovalo  zdravila  in  zdravnisko  postrezbo  in  z  juho  in 
mesom  in  dobrim  vinom  brezplacno  oskrbovalo  bolnike  kakor 
tudi  vsled  kolere  bedi  zapadle  somescane.  Ljudje  so  dajali 
radi  in  razmeroma  obilno,  kakor  to  s  hvaleznim  zadoscenjem 
belezi  uradni  list. 

Kolera  pa  tega  leta  ni  zadivjala  samo  po  Ljubljani,  kjer 
je  bila  glavna  vojaska  bolnica,  iz  katere  je  nedvomno  izsla, 
ampak  se  je  pasla  ob  vseh  potih,  po  katerih  je  hodilo  oku- 
zeno,  iz  Italije  vracajoce  se  vojastvo.  Vojastvo  jo  je  zaneslo 
na  Notranjsko,  vojastvo  jo  je  zaneslo  na  Gorenjsko; 
globoko  na  Dolenjsko  pa  to  pot  ni  zasla.  Da  se  je  vojastvo 
tiste  dni  moralo  premikati  pes,  je  znano,  saj  o  Juzni  zeleznici 
tedaj  se  ni  bilo  ne  duha  ne  sluha. 

Kronika  postojnske  fare  ima  zabelezeno,  da  se  je 
1836.  1.  in  sicer  6.  junija  v  Postojni  nenadoma  „prvic  pojavila 
tarn  dotlej  povsem  neznana,  pac  pa  v  casopisju  mnogo  prere- 
setana  bolezen,  cholera  morbus,  pred  katero  vse  trepeta.  Proti 
poldnevu  6.  junija  je  namrec  v  Postojno  dospel  drugi  bataljon 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  113 


Rothkirch  pespolka  stev.  12,  ki  se  je  iz  Italije  vracal  v  Galicijo. 
Komaj  so  bili  vojake  nastanili,  je  kolera  hipoma  tri  moze  iz- 
raelitskega  veroizpovedanja  napadla  s  toliko  silo,  da  so  v  ne- 
koliko  urah  izdihnili.  Ta  vsem  nepricakovani  dogodek  je 
povzrocil  splosen  strah  in  grozo,  ki  sta  bila  tolika,  da  so  ob- 
cutljivi  Ijudje  (sentimentale  Individuen)  ze  ob  samem  pogledu 
na  koleri  zapadle  mrtvece  oboleli  in  da  so  jih  morali  spraviti 
V  postelje.  Nekateri  od  teh  so  tudi  umrli."  No,  to  porocilo  pac 
pretirava,  kajti  od  samega  strahu  ti  Ijudje  gotovo  niso  umrli, 
pac  pa  so  brzcas  vsled  neprevidnosti  prisli  z  okuzenci  v  dotiko 
in  tako  na  povsem  naraven  nacin  morali  zapasti  isti  morilki, 
ki  je  bila  one  nesrecnike  polozila  na  mrtvaski  oder.  —  Bolezen 
se  je  hitro  razsirila  in  hudo  zagospodarila.  V  mesecu  juniju 
jih  je  pomorila  12,  v  juliju  47,  v  avgustu  12,  v  septembru  20, 
in  V  oktobru  do  27.  t.  m.,  ko  se  je  morilka  upokojila,  pa  se 
toliko,  da  je  ves  ta  cas  od  2232  prebivalcev,  kolikor  jih  je 
tedaj  stela  postojnska  zupnija,  pobrala  95  oseb.  Od  teh  jih  je 
na  trg  Postojno  odpadlo  75,  na  obcino  Veliki  Otok  9, 
naZalog  9,  na  Staro  Vas  2.  —  Ako  primerjamo  zgoraj 
navedena  stevila  s  stevilom  v  Ljubljani  za  kolero  umrlih,  treba 
reci,  da  je  kolera  v  postojnski  zupniji  pobirala  z  veliko  kru- 
tostjo.  Saj  jih  je  moralo  gotovo  se  enkrat  toliko  oboleti.  Po 
koncanem  delu  se  je  kolera  od  Postojne  poslovila,  da  se  zopet 
zglasi  V  nesrecnem  1849.  letu. 

V  bliznji  Slavini  jih  je  od  23.  junija  pa  do  10.  julija 
z  vecjo  ali  manjso  silo  napadla  vec  nego  150,  umrle  pa  so, 
glasom  uradnega  lista,  samo  3  osebe,  med  njimi  ena  zenska, 
katere  se  je  kolera  baje  na  polju  sredi  dela  lotila  s  toliko  na- 
silnostjo,  da  je  revica  morala  pri  prici  umreti. 

Po  stranpotih  je  potem  kolera  zasla  na  Turjak,  v  rib- 
niski  in  kocevski  okraj  in  tam ,  kakor  pripoveduje 
dr.  Vesel,  hudo  pustosila. 

V  Ribnici  je  ze  po  osmih  dneh  pobrala  edinega  ta- 
mosnjega  zdravilca,  okrajnega  ranocelnika,  tako  da  se  je  moral 
dr.  Vesel,  ki  so  ga  bili  tja  dol  poslali,  „skozi  vec  dni  in  nod 
brez  vsake  druge  zdravniske  pomoci  sam  boriti  proti  epidemiji, 
ki  se  je  prav  takrat  vzpenjala  na  vrhunec".  Zanesla  jo  je  v 
te  okraje  in  v  Ribnico  stotnija  pespolka  st.  17.  Hohenlohe,  ki 
je  pod  poveljstvom  nadporocnika  Stadlerja  prisla  v  Ribnico, 
kjer  je  bila  nastanjena  v  nekaksni  zacasni  vojasnici  (Quasi- 
Caserne).  Bolezen  se  je  sirila  z  veliko  hitrico  in  zahtevala 
mnogo  zrtev.  Vojaskega  zdravnika  ni  bilo  nobenega,  zato  je 
moral  vse  posle  opravljati  dr.  Vesel  sam.  Mostvo  je  bilo  po 
Veselovem  porocilu  vse  obupano,  Ijudstvo  pa  nic  manj  pre- 
plaseno.  —  Hudo  je  obzalovati,  da  je  iz  arhiva  dezelnega  mu- 
zeja  neznano   kam   izginil   dr.  Veselov   rokopis,   v   katerem   je 


114  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

zbral  podatke  o  gibanju  kolere  na  Kranjskem  od  njenega  prvega 
pojava  pa  do  okrog  leta  1855. 

Z  vojastvom  je  kolera  tega  leta  zasla  tudi  na  Gorenjsko, 
brzcas  na  mnoge  kraje,  zanesljivo  se  nam  to  poroca  le  o  Kranju 
in  0  Zeleznikih. 

V  Zeleznikih  se  je  mudila  dolgo  casa,  v  Kranju  pa 
je,  kakor  porocajo  „Novice",  celo  storila  cudez.  V  obce  se 
namrec'  po  staroznanem  pregovoru  zganjar  takrat  preobrne, 
kadar  se  v  jamo  zvrne.  V  Kranju  pa  je  kolera  vendarle  izpre- 
obrnila  nekoga,  ne  da  bi  se  bil  zvrnil  v  jamo.  Tam  je  namrec 
„eden  najhujsih  zganjarjev  H.,  ceravno  hudo  zbolel,  (koleri) 
srecno  pete  odnesel,  pa,  —  kar  nikdar  sicer  ne  pomnimo  — 
od  tistihmal  se  je  tudi  tako  spokoril,  da  se  ni  ne  kapljice 
zganja  vec  dotaknil  in  potem  se  vec  let  zivel." 

Drzavna  oblast  je  bila  vsled  velikih  cloveskih  zrtev, 
ki  jih  je  kolera  terjala  na  vseh  koncih,  vznemirjena.  Storila  pa 
ni  bogve  kaj.  Omejevala  se  je  na  papirnate  znane  zdravstvene 
odredbe,  kaj  vec  pa  ni  mogla  storiti,  ker  ji  je  zaradi  znanih 
skrajno  neugodnih  denarnih  razmer  nedostajalo  potrebnih  de- 
narnih  sredstev.  Koncno  tudi  ni  mogla  vedeti,  kako  naj  si  po- 
maga.  Saj  si  zdravniki  sami  niso  bili  na  jasnem,  kaj  zaceti, 
kako  se  koleri  uspesno  postaviti  po  robu.  Bolnic  graditi  drzava 
ni  mogla,  ni  bilo  denarja,  tudi  je  vsakdo  upal,  da  se  ne- 
pozvani  gost  nenadoma  poslovi,  kakor  je  nepozvan  nenadoma 
prisel.  Iz  istih  razlogov  drzava  ni  namescala  vecjega  stevila 
zdravnikov,  pac  pa  je  v  okuzene  kraje  po  moznosti  posiljala 
nalasc  proti  epidemiji  najete,  le  zacasno  v  drzavni  sluzbi  stojece 
zdravnike. 

Te  nevzdrzljive  razmere  so  nam  pac  najboljsi  tolmac 
dejstva,  kako  to,  da  je  kolera  tista  leta  zahtevala  toliko  zrtev, 
docim  bi  sedaj,  ko  so  razmere  vse  drugace  urejene,  po  trdnem 
mnenju  vescakov  v  nasih  krajih  nikdar  vec  ne  mogla  grabiti 
s  toliko  neugnanostjo.  To  odlocno  mnenje  je  vsekakor  dobro- 
dosla  tolazba  nam,  ki  v  trenotku  se  ne  vemo,  kaj  nam  nakloni 
prihodnost. 


Potem  ko  si  je  bila  1.  1836.  prelepo  naso  Kranjsko  do- 
movino  dodobra  ogledala  in  se  po  njenih  zelenih  livadah  do 
sita  napasla,  je  nemirna  nasa  popotnica  krenila  v  druge  kraje, 
druga  mesta,  skoro  bi  rekli,  hvala  Bogu,  ko  ne  bi  bliznjega 
Ijubili  kakor  samega  sebe,  in  se  domacila  po  sirni  Rusiji. 

L.  1847.  pa  so  se  ji  morali  nenadoma  zbuditi  spomini 
na  prelepo  Kranjsko  dezelo  in  tedaj  jo  je  osvrknila  z  enim 
samim  pogledom  in  ze  je  padla  zrtev:  18.  septembra  so  imeli 
V  Ljubljani   za   kolero   umrlega   mrlica.    Zopet  je  njen  pogled 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  115 


svrknil  v  druge  kraje,  spomini  na  prelepo  Kranjsko  dezelo  pa 
so  ostali  in  neodoljivo,  neblagoslavljano  domotozje  jo  je  pri- 
vedlo  crez  dve  leti  nazaj  v  pisani  kranjski  svet. 


Leto  1849. 

Tega  in  naslednjega  leta  so  Rusi  taborili  na  Ogrskem, 
ki  je  bilo  torisce  znanih  prekucij  izza  1848.  leta.  Z  Rusi  je 
kolera  prisla  na  Ogrsko,   od  tod  pa  na  Dunaj.    Pojavila  se  je 

V  Monakovem  in  se  utaborila  ob  spodnji  Donavi,  odkoder  jo  je 
crez  nekaj  let  ona  groze  polna  vojna  med  Rusi  in  Turki,  (od 
1.  1854-56),  ki  so  se  je  udelezevale  zapadne  evropske  sile, 
Francija,  Anglija  in  Sardinija,  zanesla  med  vojastvo  in  med 
mornarico  teh  drzav  in  jo  raznesla  po  vsej  Evropi  in  preko 
njenih  meja  v  Azijo,  Afriko  in  Ameriko. 

Leta  1848.  so  se  v  Gorenji  Italiji  uprli  Italijani.  Treba  je 
bilo  vodstva  genijalnega  feldmarsala  Radeckega,  da  se  je  Av- 
strijcem  posrecilo  ugnati  sardinskega  kralja  Karla  Alberta,  zopet 
zavzeti  lombardsko-benesko  kraljestvo  in  izsiliti  mir. 

V  taksnih  nemirnih  casih  je  bila  drzava  prisiljena, 
neprestano  premikati  svoje  vojaske  cete.  In  ker  se  je  bila  tako 

V  Italiji  kakor  na  Ogrskem  in  Galiskem  med  vojastvom  pojavila 
kolera,  kaj  cuda,  ce  je  z  vojastvom  zasla  tudi  na 
Kranjsko,  ki  je  bilo  najvaznejse  prehodisce  selecih  se  vo- 
jaskih  trum.  Vse  te  cete  so  se  vsaj  za  nekaj  casa  ustavljale  v 
Ljubljani,  ki  je  bila  zacetek  in  konec  tedaj  se  ne  docela  zgra- 
jene  zelezniske  proge  Dunaj-Trst.  Proga  od  Dunaja  je  tedaj 
segala  samo  do  Ljubljane.  Stoprav  16.  septembra  meseca 
1849.  1.  so  bili  namrec  ob  prisotnosti  nadvojvode  Albrehta, 
sina  junaskega  zmagovalca  aspernskega,  v  Ljubljani  slovesno 
otvorili  od  Celja  do  kranjske  prestolice  segajoci  najnovejsi  del 
proge,  ki  so  ga  bili  zgradili  v  dveh  oddelkih :  del  od  Celja 
do  Zidanega  Mostu  so  dovrsili  1.  1844.,  tehniski  tezavnejsi 
oddelek  Zidani  Most -Ljubljana  pa  so  zgradili  v  letih  1845  do 
1849.  —  Po  tej  novo  zgrajeni  progi  torej  so  od  severa  pri- 
hajajoce  vojne  trume  z  vlaki  dospevale  v  Ljubljano,  da  odtod 
pes  nadaljujejo  svojo  pot  v  Italijo,  nasprotno  so  iz  Italije  do 
Ljubljane  pes  prikorakale  cete,  ki  naj  bi  jih  „crni  vrag"  jadrno 
potegnil  na  sever. 

Dokler  ni  bilo  vojaskih  prehodov,  ni  bilo  kolere.  Ko  pa 
so  se  koncem  poletja  in  na  jesen  jeli  mnoziti  vojaski  prehodi, 
se  je  kranjskemu  prebivalstvu,  pred  vsem  pa  Ljubljancanom,  z 
vso   svojo   gnusno   vsiljivostjo   prisnudila  nebodijetreba  kolera. 

Tako  smo  1849.  1.  doziveli  nenavadni  slucaj,  da  se  kolera 
ni  pojavila  ob  vlaznotopli  pomladi,  marvec  sele  v  poznem  po- 


1 16  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

letju,  tako  da  do  zime,  ki  ji  je  s  svojim  mrazom  kmalu  odvzela 
vse  veselje  do  bolj  razposajenega  rajanja  in  jo  razmeroma  hitro 
iztisnila  iz  dezele,  ni  imela  prevec  casa  na  razpolaganje. 

Sicer  se  je  bila  ze  sredi  junija  po  Ljubljani  raznesla 
plasna  vest,  da  sta  v  bolnici  dve  osebi  umrli  za  kolero.  Toda 
ta  novica  je  bila  neosnovana,  kajti  doticnika  nista  obolela  na 
azijski,  marvec  na  takozvani  domaci  koleri  (cholera  nostras),  ki 
ni  niti  na  pol  tako  nevarna  kakor  njena  azijska  sestra.  „Novice" 
so  to  neosnovano  vest  sicer  energicno  zavrnile,  pa  modro  do- 
stavile,  da  se  lahko  se  oglasi,  ker  se  je  ze  v  vec  dezelah 
prikazala. 

To  prorokovanje  ni  bilo  brez  podlage,  kajti  iz  Italije  so 
neprestano  prihajale  vznemirjajoce  vesti.  Tako  pisejo  „Novice" 
z  dne  1.  avgusta  t.  1.:  „Ravno  zvemo  zalostno  novico,  de  se 
je  na  Laskim  v  vec  mestih,  posebno  pa  v  Veroni,  Padovi 
in  Trebizu  v  nasi  armadi  tako  hudo  kolera  zacela,  da  je  en 
sam  dan  70  vojakov  umerlo." 

Pocetkom  julija  je  pocila  vest,  ki  se  je  tudi  kasneje  rada 
ponavljala,  da  je  kolera  ob  zelezniski  progi  s  Stajerkega  sem 
ze  prodrla  do  Zaloga  in  da  hudo  niori  med  zelezniskimi  de- 
lavci.  Tem  vestem  nasproti  je  dezelno  predsedstvo  kranjsko 
konstatiralo,  da  se  ob  vsej  progi  Zidani  Most-Ljubljana,  ki  so 
jo  tedaj  se  gradili,  ni  pojavil  niti  en  sumljiv  slucaj,  pac  pa 
da  delavci  cesce  obole  za  grizo.  Od  1.  do  7.  avgusta  pa 
so  med  zelezniskimi  delavci  vendarle  ze  imeli  devet  kolera- 
bolnikov,  od  katerih  jih  je  troje  kmalu  umrlo,  tako  da  se  je 
1849.  1.  kolera  na  kranjskem  ozemlju  najprej  pojavila  med 
delavstvom ,  gradecim  juznozeleznisko  progo  Zidani  Most- 
Ljubljana.  Brzcas  so  jo  tja  zanesli  vojaki,  prihajajoci  iz  vstaske 
Italije.  Vendar  je  bila  kolera  izprva  v  svojih  zahtevah  tako 
skromna,  da  do  konca  avgusta  ze  v  nobenem  okraju  ni  bila 
epidemicna,  ampak  se  je  pojavljala  le  v  posamicnih  slucajih. 
Kajti  v  vsej  tej  razmeroma  dolgi  dobi  je  v  okrajih  Zalog, 
Ijubljanska  okolica  in  Kocevje,  v  katerih  se  je  bila  po- 
javila, V  celem  izmed  99  za  kolero  obolelih  umrlo  samo  50, 
docim  je  ostalih  49  ozdravelo,  v  postojnskem  okrozju  pa  jih 
je  v  okrajih  Logatec  in  Postojna  od  ll.septembra,  ko  se 
je  V  teh  okrajih  prvic  v  tem  letu  pojavila,  pa  do  24.  sep- 
tembra  posamic  za  kolero  zbolelo  31,  od  katerih  jih  je  umrlo 
9,    10  ^ozdravelo,    12  pa  jih   je  preko  tega   roka  ostala  bolnih. 

Ceprav  se  je  kolera  1849.  1.  izprva  pojavljala  le  spora- 
dicno,  posamic  in  na  raznih  koncih  in  ne  da  bi  zadivjala  z 
vso  besnostjo,  se  je  prebivalstva  polotil  strah.  In  zopet  po  listih 
kakor  po  zasebnih  druzbah  ni  bilo  vaznejsega  pogovora  nego 
0  koleri.  Preresetavalo  pa  se  ni  samo  vprasanje  o  bistvu  ko- 
lere   in  o   vseh    mogocih    in  nemogocih  sredstvih,    ki    prav   za 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  117 

gotovo  zoper  kolero  pomagajo,  marvec  culi  so  se  tudi  prav 
energicni  protesti  proti  dejstvu,  da  vlada  navzlic  temu, 
da  se  je  kolera  ze  ponovno  pojavila  na  Kranjskem,  in  navzlic 
dejstvu,  da  je  Kranjska  kot  prehodisce  vojnih  cet,  prihiajajocili 
iz  okuzenili  krajev,  koleri  hudo  izpostavljena,  se  vedno  ni  sto- 
rila  nicesar,  kar  bi  moglo  kolero  zavrniti  ali  pa  vsaj  zanesljivo 
omejiti.  Tern  vedno  in  vedno  ponavljajocim  se  protestom  so 
koncno  tudi  „Novice"  dale  duska,  sicer  samo  v  neki  uredniski 
opombi,  vendar  pa  tako  odlocno,  da  se  nam  vidi  cudno.  „No- 
vice"  so  namrec  zabelezile: 

„V  Ljubljanskih  bolnisnicah  so  zdravniki  berasko  placani. 
Dohtar  dobi  za  300  bolnikov  na  dan  cele  3  gold,  in  pa  polic 
vina!  Ce  zboli  ali  umerje,  ima  bolezin  ali  smert  poverh.  300 
bolnikov  enimu  samimu  dohtarju!  Ali  ni  to  od  sile!?  Dobro 
vemo,  de  zdravnikov  v  malih  mestih  in  po  dezeli  manjka,  de 
tedaj  ni  moc  toliko  domacih  zdravnikov  dobiti  —  zakaj  pa 
se  ne  razpise  razglas  na  Dunaji  in  po  drugih  velicih  me- 
stih, kakor  je  bilo  za  kolero  v  navadi.  Pa  placa  naj  se  jim  na 
dan  saj  5  gold.,  zasluzijo  jih  50  goldinarjev !" 

Prebivalstvo  je  bilo  po  pravici  kaj  slabe  volje  in  se  je 
vdajalo  strahu.  Razglasi  „za  Ljubljano  postavljene  zdravniske 
komisije  ^)  zastran  ravnanja  zoper  kolero"  (podpisan  je  Andrej 
grof  Hohenwart,  „c.  kr.  dvorni  posvetovavec",  kot  predsednik 
komisije),  ki  so  jih  prijavljali  listi,  Ijudstva  niso  mogli  pomiriti, 
pa  naj  si  so  naglasali,  da  so  „gosposke  vse  storile,  kar  je  bilo 
v  njih  moci,  da  bi  se  javno  zdravje  obvarovalo."  Saj  je  javnost 
vedela,  da  gosposke  pri  najboljsi  volji  niso  mogle  ukreniti 
bogvekaj  hasnovitega.  Neprestane  vojne  so  pozirale  toliko  de- 
narja,  da  ga  za  kulturne  naprave  ni  bilo  dobiti.  Zato  so  tudi 
neuradni  listi  cutili  dolznost,  vplivati  pomirjevalno.  Slovenskiin 
bralcem  so  „Novice"  prinesle  „Tolazbo  o  4ioleri"  in  ponovno 
priobcevale  poucne  in  tolazljive  clanke.  Zanimala  bosta  najbrz 
ta  dva,  ki  ju  hocemo  tukaj  posneti,  ker  dobro  ilustrujeta  te- 
danje  mnenje.  Na  strani  121.  letnika  1849.  prinasajo  „Novice" 
clanek  „Kako  se  kolere  ogibati  in  kako  v  koleri  ziveti"  in 
pravijo:  „Aziatska  kolera  je  cudna  bolezin,  dostikrat  se  ocitno 
kaze,  de  jo  zdravi  clovek  od  bolniga  naleze,  —  vecidel  pa 
ni  tako,  in  skusnje  kazejo,  de  duhovni,  zdravniki  in 
strezniki  bolnikov,   ki  so  imeli  vedno  z  bolniki  opraviti,  je 


')  Zdravstvena  komisija  v  Ljubljani  je  bila  za  leto  1849.  sestavljcna 
takole:  Predsednik  grof  Hohenwart,  c.  kr.  dvorni  svetnik;  zdravstveni  poro- 
cevalec:  dr.  Juri  Matija  Sporer,  giibernialni  svetnik  in  dezelni  protomedikus; 
pomozni  porocevalec:  dr.  Rajmund  Melzer ,  ravnatelj  bolnice ;  sodeiujoca 
clana:  policijski  visji  komisar  Suchanek  in  magistratni  svetnik  KOstel ;  stalna 
sodelavca:    obcinska  svetovalca   Ignac  Bernbaclier   in   Josip  Erzen  (Erschen). 

Op.  pis. 


118  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

niso  nalezli.  Ta  potrjena  skusnja  nam  zamore  biti  mocna 
tolazba,  se  kolere  ne  prevec  bati."  Pisec  teh  vrstic  si  ocividno 
glede  kolerne  nalezljivosti  ni  bil  na  jasnem,  ali  pa  je  dejstvo, 
da  se  s  previdnim  ravnanjem  okuzenju  lahko  izognemo,  uporabil 

V  pomirjenje  preplasenega  naroda.  Nic  manj  zanimiv  ni  drugi 
clanek  „Novic"  (p.  126),  „Kako  s  clovekam  ravnati,  ki  ga  je 
kolera  napadla",  katerega  je  napisal  dr.  Bleiweis  sam.  Dr.  Blei- 
weis  govori  takole:  „Natora  kolere  se  ni  sicer  prav  popolnama 
znana,  v  tern  pa  so  vunder  vecidel  zdravniki  edinih  misli, 
de  je  kercna  bolezin  (Krampfkranklieit),  pri  kteri  nanaglama 
vsa  kri  iz  vnanjiga  zivota  noter  vdari  proti  cevam,  pljucem, 
mozganam."  Zato  treba  bolniku  dajati  ledu,  na  vsako  uro  po 
10  liosckov,  „ki  so  kot  grab  veliki".  Ce  ni  ledu,  naj  se  mu 
veckrat  po  malem  daje  mrzle  vode.  Paziti  pa  je,  da  ostane 
telo  toplo,  da  je  zrak  cist  in  da  sta  snazna  bolnik  in  vsa  nje- 
gova  okolica.  Priporoca  se  tudi  puscanje  krvi.  Na  vsak  nacin 
pa  treba  poklicati  zdravnika.  Bolezen  je  zato  tako  opasna, 
„ker  gosta  in  crna  kri  v  notranjih  delih  zivota  zaostaja  in  bol- 
nika  strasno  nadlezva,  se  vname  prisad^  v  .njih ,  posebno  v 
cevih,  in  od  ondot  driska  postane.  Ce  se  pa  prevec  krvi 
na  persi  ali  na  mozgane  verze,  pa  bolnika  zadusi  in  ga  mertud 
(bozji  zlak)  naglo  umori." 

Nemskim  svojim  bralcem  pa  je  pomirjevalne  vesti  in 
„nedvomno  ucinkujoca  zdravilna  sredstva"  priobceval  „Illyri- 
sches  Blatt".  K  temu  dejstvu  pripominjajo  „Novice"  (1.  avg.): 
„V  Ljubljanskim  ilirskim  listu  smo  unidan  brali  celo  resto  zoper 
kolero  nasvetovanih  zdravil,  zdej  pa  beremo  v  mnogih  ca- 
sopisih  od  eniga,  kipo  amerikanskih  skusnjah  vse  preseze, 
in  to  je  zveplo.  V  Indiji  vzije  vsak  vojak,  kader  potuje, 
40  zern  zvepla  na  dan,  kadar  pa  pociva,  20  zern  in  s  tern  se 
po  teh  pripovedkah  tako  gotovo  ubrani  koleri,  kakor  je  „Amen" 

V  ocenasu.  Kakor  smo  kupili,  tako  vam  tudi  prodamo  to  rec, 
dragi  bravci."  K  tern  besedam  „Novic"  bi  pristavili,  da  so  iz 
Indije  vracajoci  se  angleski  vojaki  o  koleri  in  o  sredstvih  proti 
njej  po  Evropi  in  po  Ameriki  razsirili  toliko  bajk,  da  so  zdrav- 
niski  krogi  z  evropske  celine  po  vsej  pravici  postali  do  skraj- 
nosti  nezaupni  tudi  proti  angleskim  in  amerikanskim  zdravnikom. 
Zlasti  je  po  njih  udrihal   nas  rojak  dr.  Sentimer  v  Peterburgu. 

Neki  dr.  Francesco  Maganza,  c.  kr.  zdravnik  v  trzaskem 
lazaretu,  je  kot  preizkuseno  in  zagotovo  uspesno  sredstvo  zoper 
kolero  priporocal  7-2  grama  cinkove  svetlice  s  sladkorjem  na 
vsake  pol  ure,  ce  je"  driska  prav  huda.  Ce  pa  velja  hitro  ustaviti 
krc,  treba  na  trebuh  poloziti  v  mocnem,  mrzlem  kisu  namo- 
cene  rute.  Za  to,  da  ta  enostavna  sredstva  zagotovo  ucinkujejo, 
je  jamcil,  kakor  pise  „Illyrisches  Blatt",  z  vso  svojo  odgovor- 
nostjo. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  119 

Kakor  vedno  popreje,  tako  je  tudi  sedaj  „lahkovernost 
nevednih  iskala  tako  imenovanih  pomockov  zoper  bolezni,  ki 
se  od  dne  do  dne  mnozijo"  („Novice"),  nikar  da  bi  se  Ijudje 
obracali  do  zdravnikov.  Ker  so  zvedenci  proti  koleri  priporocali 
uzivanje  opojnih  pijac,  se  je  marsikdo  tega  „zdravilnega  sred- 
stva"  lotil  s  toliko  vnemo,  da  so  „Novice"  zoper  tako  nespa- 
metno  in,  kakor  sedaj  vemo,  skodljivo  in  v  casih  kolere  skrajno 
nevarno  pocetje  ponovno  povzdignile  svoj  svareci  glas  in  pi- 
sale:  „Skodljiva  vera  je  pa,  v  uzivanjn  mocniga  vina  in  zganja 
varstvo  zoper  kolero  iskati,"  kajti  najbolj  zdrava  pijaca  je  cista 
studencnica,  dobro  pa  je  tudi,  ce  ga  je  ze  kdo  vajen,  „vola 
(=  pivo)  zmerno  piti". 

Zdravstvena  komisija  je  Ijudstvo  pridno  poucevala,  kako 
„se  zna  slednji  posamesni  obvarovati"  kolere.  Vsi  listi  so  pri- 
javljali  njen  pouk,  ki  se  da  strniti  na  te-le  tocke:  1.  Ne  oma- 
lovazuj  in  ne  zanemarjaj  nikakrsne  vrste  grize;  2.  na  rabi  zoper 
njo  domacih  sredstev;  3.  pazi  na  jed  in  pijaco  in  bodi  zmeren  ; 

4.  poklici  zdravnika,   kakor  hitro  se  ti  pokaze  kaj  sumljivega; 

5.  ne  jemlji  vsakega  sredstva;  6.  varuj  se  prehlajenja;  7.  glej, 
da  bos  na  dobrem,  cistern  zraku;  8.  ponoci  spi  in  ne  roji  na- 
okrog,  varuj  se  vsakrsne  razuzdanosti;  9.  pazi  vestno  na  to, 
da  se  ne  opijanis,  zgane  pijace  uzivaj  le  zmerno;  10.  zjutraj 
zauzij  kaj  toplega;  11.  pazi  na  snago;  12.  zgi  brinjev  les  in 
13.  ne  vznemirjaj  se!  —  Dobra  _  sredstva  proti  koleri  pa  so 
„lahka  pijaca  iz  lipovega  cvetja,  iz  mete,  melise,  kamilic,  katera 
se  mora  mlacna  in  veckrat  piti." 

Tako  torej  se  je  1.  1849.  resetalo,  svetovalo,  modrovalo 
in  ukrepalo  po  Ljubljani  in  po  dezeli,  kolera  pa  se  je  pasla 
po  holmih  in  dolinah  in  zela  po  Kranjskem. 

15.  avgusta  se  je  pojavila  v  Zagorju  ob  novozgrajeni 
juzni  zelezniski  progi  in  pobirala  po  okolici. 

Pocetkom  septembra  je  naenkrat  v  Ljubljani  pocil  glas, 
da  je  ze  tudi  v  Ljubljani.  Lahko  si  mislimo,  kako  so  se 
Ljubljancani  te  novice  prestrasili  in  koliko  je  bilo  njihovo  ve- 
selje,  ko  so  v  svojih  listih  citali  (5.  IX.),  da  vse  to  zopet 
nic  res  ni. 

Pretila  pa  ni  samo  iz  Zagorja,  tudi  iz  bliznjega  Trsta 
so  prihajale  skrajno  vznemirjajoce  vesti.  26.  septembra  so 
„Novice"  prinesle  zalostno  vest,  da  je  v  Trstu  dotlej  za  kolero 
umrlo  ze  395  Ijudi,  stirinajst  dni  na  to  so  porocale,  da  je  ste- 
vilo  v  Trstu  za  kolero  umrlih  naraslo  ze  na  847  oseb,  obolelo 
pa  jih  je  bilo  do  4.  oktobra  2193.  Vojastvo  je  prihajalo  iz 
Trsta  in  kuzne  sledove  puscalo  po  vseh  svojih  potih. 

Najhuje  je  bilo  v  Postojni,  kjer  je  h  koleri  pritisnil  se 
legar.  C.  kr.  vojaska  marodna  hisa  v  Postojni  je  imela  samo 
pet  postelj  na  razpolago,  bolnikov  pa  je  bilo  vse  polno.    Dan 


120  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

na  dan  so  se  od  Vipave  sem  valile  vojne  trume  in  dovazale 
novih  bolnikov.  Postojnska  bolnica,  ki  je  bila  skrajno  slabo 
preskrbljena,  je  bila  kmalu  tako  prenapolnjena,  da  se  vsled 
tesnobnih  razmer  okuzevanje  vec  ni  moglo  zabranjevati.  Dasi 
pa  je  kolera  nastala  in  divjala  med  vojastvom,  v  Postojno  ni 
bilo  nobenega  vojaskega  zdravnika,  lako  da  je  moral  vojake 
kakor  civiliste  oskrbovati  postojnski  okrozni  zdravnik  dr.  Vesel, 
ki  mu  je  pomagal  okrozni  ranocelnik.  Koncno  pa  sta,  cemur 
se  pri  tako  zanemarjenih  razmerah  ni  cuditi,  tudi  ona  dva  od 
svojih  oskrbovancev  nalezla  kolero,  tako  da  ni  bilo  nikogar, 
ki  bi  bolnikom  stregel  po  pravilih  zdravilske  znanosti.  Okrozni 
ranocelnik  je  za  kolero  umrl  ze  9.  dan  po  svojem  obolenju, 
dr.  Vesel  pa  se  je  po  dolgotrajni  bolezni  resil.  Z  ranocelnikom 
vred  je  tudi  za  kolero  umrl  poveljnik  postojnske  vojaske  bol- 
nice,  nadporocnik  Pellegrini.  V  Postojni  se  je  kolera  v  druzbi 
legarja  vgnezdila  tako  trdovratno,  da  je  niti  zima  ni  pregnala 
docela. 

Konec  septembra  se  je  kolera  zglasila  tudi  tam,  kjer  so 
jo  bili  ze  toliko  casa  napovedovali,  v  Ljubljani.  Ni  cuda! 
Skoro  vsak  dan  so  sli  ogrski  honvedi  skozi  Ljubljano  na  Lasko 
in  so  V  mesto  od  juga  ali  od  severa  prihajale  vojne  trume, 
zdaj  vecje,  zdaj  manjse  —  13.  novembra  je  naenkrat  prislo 
3820  moz,  da  se  z  zeleznico  potcgnejo  proti  severu  —  pa  naj 
so  prihajale  od  juga  ali  od  severa  od  obeh  plati  se  je  bilo 
bati  kolere.  In  da  kolera  kot  nevidna  spremljevalka  koraka 
med  vojaskimi  vrstami  in  zagrlja  s  svojim  smrtonosnim  objemom 
zdaj  tega,  zdaj  onega,  Ljubljancanom  ni  ostalo  prikrito,  saj  so 
zrtve  njene  morece  Ijubavi  dan  za  dnem  odvazali  iz  Ijubljanske 
vojaske  bolnice.  Takoj  prvi  teden  (od  29.  sept,  do  8.  oktobra) 
so  V  njej  imeli  32  kolerabolnikov,  od  katerih  je  umrlo  17 ; 
drugi  teden  je  stevilo  vojaskih  bolnikov  narastlo  ze  na  51  slu- 
cajev,  pokopali  pa  so  jih  24.  Ker  so  ta  velika  stevila  prebivalstvo 
vznemirjala,  oblastva  odslej  vec  niso  objavljala  izkazov  o  stanju 
kolerabolnikov  v  vojaski  bolnici,  ampak  so  pavsalno  porocala 
o  stanju  kolere  v  mestu  in  Ijubljanski  okolici  sploh,  vstevsi 
tudi  slucaje  v  vojaski  bolnici.  Sploh  pa  je  sredi  oktobra  kolera 
tudi  med  vojaki  pojenjavala.  23.  oktobra  so  imeli  v  njej  samo 
se  6,  29.  oktobra  pa  samo  se  enega  bolnika. 

Da  preskoci  kolera  od  vojakov  na  somescane ,  je  bilo 
pricakovati  in  tako  je  tudi  med  Ljubljancani  in  bliznjimi  'oko- 
licani  prav  pridno  pobirala.  Civilna  bolnica  Ijubljanska  je  tedaj 
imela  dokaj  opravka.  Prvi  teden  (od  29,  sept,  do  8.  oktobra) 
so  imeli  9  bolnikov,  od  katerih  pa  sta  umrla  samo  dva,  drugi 
teden  (8./X.  — 15./X.)  so  imeli  ze  18  bolnikov,  mrlicev  pa  5, 
tretji  teden  so  imeli  se  10,  cetrti  teden  se  8  bolnikov,  peti  teden 
se    7,    sesti    teden   (od  5.   do    12.   novembra)   niso   v   bolnico 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  121 

prinesli  nobenega  novega  kolerabolnika  vec.  Prav  zanimivo  je 
primerjati,  koliko  bolnikov  je  umrlo  v  vojaski  in  koliko  v  civiln 
bolnisnici.  Docim  je  v  civilni  bolnici  razmerje  med  obolelim 
in  umrlimi  kakor  9  :  2  odnosno  18  :  5,  je  isto  razmerje  v  vojaski 
bolnici  kakor  32:  17  odnosno  51  :  24.  Potemtakem  je  v  civiln 
bolnici  umrla  priblizno  ena  tretjina  za  kolero  obolelih,  v  vojask 
bolnici  pa  dobra  polovica.  Kje  so  vzroki?  Ali  so  bila  obo 
lenja  vojakov  akutnejsa  ali  pa  so  v  civilni  bolnici  zdravili  z 
vecjo  spretnostjo  in  vestnostjo. 

Med  civilnim  prebivalstvom  Ljubljane  in  Ijubljanske  okolice 
je  kolera  torej  zacela  svoj  posel  h  koncu  septenibra  in  se  hitro 
razpasla.  Svoj  vrhunec  je  dosegla  sredi  oktobra,  ko  je  bilo  v 
Ljubljani  in  okolici  hkrati  154  bolnikov,  ki  so  jih  deloma 
zdravili  v  bolnicah,  deloma  pa  na  domu.  Tudi  v  jetnisnici 
na  Gradu  jih  je  nekaj  pobrala,  in  sicer,  kakor  pravijo  nNovice", 
„4  nar  vecih  malopridnezev".  Potem  je  polagoma  ponehavala, 
tako  da  je  12.  novembra  uradna  objava  izkazovala  v  celem 
samo  se  4  bolnike,  ki  pa  so  bill  bolni  se  od  preje.  Poslej  so 
se  pojavljali  samo  se  posamezni  slucaji,  tako  da  ni  moglo  vec 
biti  govora  o  kaki  kolerni  epidemiji.  Kakor  v  postojnskem 
okraju,  je  nekoliko  Ijudi  tudi  v  Ljubljani  za  kolero  obolelo  celo 
se  prihodnjo  pomlad,  pa  tudi  kasneje,  vendar  se  kolera  nasled- 
njega  1850.  1.  po  nasih  krajih  ni  razvila  v  epidemijo,  pac 
pa  je  posameznike  pobirala  zdaj  tu  zdaj  tam.  V  Ijubljanski 
c.  kr.  vojaski  bolnici  so  od  20.  avgusta  pa  do  21.  nov.  1850 
skoro  vsak  dan  imeli  vsaj  po  enega  koleramrlica,  umirali  pa 
so  sami  prostaki,  in  sicer  so  skoro  vsi  pripadali  tujim  polkom. 
Tako  je  1850.  v  Ljubljani  za  kolero  umrlo  do  sto  vojakov. 
Umrlo  pa  je  tudi  precejsnje  stevilo  civilnih  oseb  bodisi  v  dezelni 
bolnici  ali  doma.  Kakor  je  razvideti  iz  uradiiih  porocil,  so  to 
do  malega  bili  revnejsi  Ijudje,  dninarji,  delavci,  hlapci  i.  dr., 
mescanov  je  za  kolero  umrlo  le  malo.  Pa  najsi  se  je  kolera 
poja/ila  po  najrazlicnejsih  delih  mesta  —  tudi  v  Trnovem  in 
na  Barju  se  je  zglasila  opetovano  —  epidemicna  ni  postala. 
Steli  pa  so  vendarle  od  konca  avgusta  pa  do  konca  novembra, 
ko  je  docela  ugasnila,  skoro  vsak  dan  po  enega  mrlica.  Da  ni 
bilo  nic  hujsega,  nam  izpricujejo  uradni  izkazi  umrlih,  ki  belezijo, 
da  so  v  Ljubljani  septcmbra  meseca  v  celem  pokopali  91, 
oktobra  meseca  94,  novembra  pa  11  oseb,  v  katerih  stevilih 
pa  so  vracunani  tudi  vsi  za  drugimi  boleznimi  (legar,  jetika, 
griza,  vodenica  etc.)  umrli.  Ko  so  se  sredi  septembra  jele  siriti 
govorice,  da  je  kolera  v  Zidanem  Mostu  izbruhnila  z  vso  svojo 
epidemicno  silo  in  da  se  je  od  tam  tudi  ze  zanesla  v  Ljubljano, 
je  uradni  list  —  pa  ne  morda  v  svojem  uredniskem  delu, 
marvec  med  oznanili  —  priobcil  pomirjujoce  pojasnilo,  da  je 
dotlej  vsega  vkup  za   kolero   obolelo    „priblizno   30   oseb,   od 


122  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

katerih  jih  je  13  ali  Humrlo.  Izvzemsi  eno  inzenerjevo  zeno," 
pravi  ta  izjava,  „so  vsi  oboleli  delavskega  stanu,  ki  so  sprico 
svojega  manj  urejenega  prezivljanja  povsem  naravno  temu  krog 
sebe  segajocemu  zlu  bolj  izpostavljeni ,  k  cimer  vrhu  tega 
mnogo  pripomore  uzivanje  nezrelega  sadja,  katerega  je  zalibog 
tudi  V  Ljubljani  prav  mnogo  videti  in  ki  bi  ga  bilo  treba  strogo 
nadzirati".  Posegla  pa  je  kolera  novembra  meseca  tudi  v  Ijub- 
Ijanske  preiskovalne  zapore  („Inquisitenliaus")  in  od  5. — 12. 
ugrabila  4  +  3  +  2  +  14-1-1-3  inkvizite,  10.  novembra 
pa  na  mrtvaski  oder  polozila  tudi  upravitelja  Schuberta.  Rogo- 
vilila  je  tudi  po  kaznilnici  in  si  osvojila  zdaj  tega,  zdaj  onega. 

Pa  da  se  povrnemo  k  1849.  letu ! 

Ce  vstejemo  vojaske  bolnike,  dobimo  o  kretanju  kolere 
1.  1849.  V  Ljubljani  in  njeni  okolici  ta-le  pregled : 


Teden 

Od 

je 

je 

od          do 

bolnikov 

umrlo 

ozdrave 

I. 

29./IX.      8./X. 

58 

24 

17 

II. 

8./X.     15./X. 

138 

51 

56 

III. 

15./X.    23./X. 

154 

30 

102 

IV. 

23./X.    29./X. 

52 

18 

45 

V. 

29./X.      5./XI. 

27 

5 

15 

VI. 

5./XI.   12./XI. 

23 

4 

15 

Potemtakem  je  v  celi  sesttedenski  dobi  v  tem  okolisu  za  kolero 
zbolelo  priblizno  300  Ijudi,  od  katerih  jih  je  umrlo  priblizno 
140,  za  to  kratko  dobo  vsekakor  znatno  stevilo,  toliko,  da  je 
1849.  1.  V  Ljubljani  na  raznih  koncih  zavladala  be  da.  Zato  je 
18.  oktobra  „vodstvo  glasbine  druzbe"  (Philharmonische  Gesell- 
schaft)  V  Ijubljanskem  gledaliscu  priredilo  koncert  „v  pomoc 
ubozim  kolerabolnim".  Na  tem  koncertu  so,  kakor  pripovedujejo 
„Novice",  „govorili,  prepevali,  klavir  igrali  v  slovenskim,  nem- 
skim  in  italijanskim  jeziku,  —  Med  vsimi  nar  veci  dopadajenje 
in  nar  glasnisi  in  nar  zivsi  ploskanje  pa  je  obudila  prosta  le 
36  vrstic  dolga  narodna  slovenska  pesmica  „Kaj  je  Ijubezin?", 
katero  je  gospodicna  Vesel,  igralka  Ljubljanskega  gledisa  tako 
izverstno  govorila,  de  je  ni  moc  prijetnisi  govoriti".  Vrgel  je  ta 
koncert  1 10  goldinarjev  cistega,  kar  je  za  tiste  case  precej  denarja. 

Kocno  se  je  vendarle  tudi  od  Ljubljane  poslovila.  Lahko 
obcutimo,  kako  iz  srca  je  moral  priti  vzklik,  ki  ga  citamo  v 
„Novicah"  z  dne  21.  novembra  1849.:  „Kolera  nas  je  hvala 
Bogu!  zapustila".  Ali  kaj,  ko  je  ostal  legar,  ki  se  je  jel  siriti 
iz  vojaskih  bolnic! 

Epidemija  iz  1.  1849.  je  oblasti  vendarle  vsaj  nekoliko 
predramila:  1.  1850  je  Kranjski  prineslo  prvo  zdravstveno  orga- 
nizacijo  (Sanitatsorganisation):  uredile  so  se  stalne  medicinalne 
komisije.  Pri  teh  skromnih  zacetkih  je  ostalo  do  1.  1870.,  ko  je 
izsel   prvi   zakon    o   organizaciji    javne   zdravstvene   sluzbe   na 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


123 


Kranjskem.  Zacele  pa  so  se  tudi  vedno  odlocneje  oglasati 
zahteve  po  vecjem  stevilu  zdravnikov^  Popolnoma  upraviceno 
so  listi  naglasali,  da  so  epidemije  pac  dovolj  jasno  izpricale, 
da  s  tako  neprimerno  majhnim  stevilom  zdravnikov  ni  mogoce 
uspevati.  Toda  razmere  so  nanesle,  da  je  po  vecini  ostalo  zgolj 
pri  akademicnem  prerekanju,  storilo  pa  se  je  bore  malo.  Kolera 
se  je  bila  poslovila  in  kdo  bi  mislil  na  to,  da  se  se  kdaj  povrne. 


Pa  se  je  povrnila,  prej,  nego  so  se  je  nadejali,  povrnila 
in  po  sestletnem  odpocitku  silnejsa  nego  prej  kdaj  po  dezeli 
vihtela  svojo  koso,  da  se  je  jok  in  stok  lovil  po  kraskih  dolinah, 
se  lomil  v  gorenjskih  planinah  in  odbijal  od  dolenjskih  gricev. 
—  1855.  leta  je  po  nasih  krajih  stopalsmrtni  angel. 
Vsa  dezela  se  je  odela  v  zalost,  zastajalo  je  delo  na  polju, 
beda  je  rastla  od  dne  do  dne,  Ijudstvo  je  obupavalo,  vilo  roke 
in  tarnalo  in  tozilo,  da  se  je  tozbe  glas  dvigal  visoko  gor  do 
neba  in  se  tarn  druzil  z  obupnimi  klici,  ki  so  tja  gor  doneli 
iz  spodnjedonavskih  krajin,  kjer  se  je  v  velikanskih  potokih 
mesila  ruska  in  turska  kri,  prelita  v  grozote  polni  krimski  vojni, 
in  s  tarnanjem,  ki  je  jecalo  iz  vse  vzhodne,  zapadne  in  juzne 
Evrope,  po  kateri  je  tisto  leto  neusmiljeno  morila  prav  tista 
kolera,  ki  je  bila  svojega  odposlanca  poslala  tudi  nad  verno 
kranjsko  Ijudstvo. 

Leto  1855.  je  bilo  leto  smrti.  Vojne  in  kolera  so  tistega 
leta  pobrale  milijone  Ijudi.  Samo  Avstrijcev  je  kolera  na 
oni  svet  poslala  blizu  230  tisoc,  potem  ko  jih  je  bila  krog 
600  tisoc  polozila  na  bolniske  postelje,  da  si  izmed  njih  izbere 
svoje  zrtve. 

Uradna  statistika  o  divjanju  kolere  v  1.  1855.  kaze  te-le 
stevilke: 

Za  kolero  je  1.  1855.  umrlo : 

na  Ogrskem    .     . 

„    Beneskem  .     . 

„    Lombardskem 

„    Galiskem    .     . 

„    Moravskem 

„    Trzaskem  in  Goriskem 

„    Nizjem  Avstrijskem 

„    Ceskem      .     . 


„  Tirolskem  .     . 

„  Kranjskem 

V  Vojvodini   .     . 

„  Dalmaciji    .     . 

„  Hrvatski  in  Slavoniji 

„  Sleziji 


60.575 
34.663 
34.114 
30.653 
14.842 
13.123 
10.259 

6.705 

6.247 

5.748 

4.422 

3.972 

1.963 

1.774  Ijudi. 


124  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Na  Kranjsko  je  kolera  tudi  tega  leta  prisla  iz  Italije. 
Tudi  to  pot  so  jo  k  nam  zanesli  vojaki.  Ko  se  je  namrec  po- 
cetkom  junija  1200  dosluzenih  moz  c.  kr.  62.  linijskega  pespolka 
nadvojvoda  Henrik,  sami  Ogri  in  Rumuni,  iz  Mantove  vracalo 
V  Maros-Vasarheli  in  na  Erdeljsko,  so  se  v  Pordenone  med 
mostvom  pojavili  prvi  slucaji  kolere.  Mostvo  je  seveda  svojo 
pot  nadaljevalo,  v  Logatcu  na  Notranjskem  pa  je  kolera  med 
mostvom  izbruhnila  s  toliko  silo,  da  je  moral  z  njimi  potujoci 
vojaski  ranocelnik  Saurau  v  Logatcu  v  vsej  hitrici  dati  zgraditi 
zasilno  bolnico.  Obolelo  je  naenkrat  38  moz. 

Okuzena  je  bila  vsa  Gorenja  Italija.  V  Bellunu  je  pocetkom 
junija  kolera  v  tamosnjem  vojaskem  vzrejaliscu  (kadetnici)  ne- 
nadoma  zagospodovala  tako  okrutno,  da  je  v  24  urah  obolelo 
59  vojaskih  gojencev  ali  soldaticev,  kakor  pravijo  „Novice". 
Od  teh  jih  je  28  v  kratkem  casu  umrlo.  Grozno  je  bilo  videti, 
kako  so  se  mali  Martovi  sinovi  vili  v  bolecinah.  Kolikor  jih 
kolera  ni  polozila  v  posteljo,  so  jih  resili  na  neko  grascino 
blizu  mesta,  nekateri  pa  so  pred  strasno  boleznijo  ubezali  domov 
na  Lasko,  na  Primorsko  in  tudi  v  Ljubljano.  Branil  jim  ni  nihce. 
In  tako  so  tudi  ti  mladi  kadetki  raznesli  kuzne  kali  na  vse 
vetrove. 

Velikanski  strah  je  kolera  povzocila  Trzacanom.  Kajti 
jedva  je  pocetkom  junija  v  Trstu  nekaj  Ijudi  za  koiero  obolelo 
(od  1.  junija  do  14.  julija  jih  je  v  Trstu  od  70  obolelih  umrlo 
28),  ze  so  se  Trzacani  razprsili  na  vse  konce,  kakor  da  je  med 
golobe  planil  jastreb:  vse  vprek  so  na  vrat  na  nos  bezali  iz 
Trsta  proti  Gorici  in  proti  Ljubljani.  Ti  pred  koiero  pobegli 
Trzacani —  „gerdo  je  slisali",  pravijo  „Novice",  „da  med  mno- 
zico  begunov  so  tudi  trije  zdravniki  (! !),  ki  so  se  kolere  zbali 
in  jo  potegnili  drugam"  —  so  potem  s  svojo  strahopetnostjo 
povsodi,  kamor  so  se  prikazali,  samo  zgago  delali.  Tako  tudi 
v  Ljubljani.  Komaj  so  namrec  privreli  v  belo  kranjsko  prestolnico, 
ze  so  jo  vsi  preplaseni  „spet  prec  popihali,  tako,  da  neka  velika 
gostivnica,  ki  je  bila  pred  polna  ptujih  gostov,  je  bila  ko  bi 
bil  trenul  prazna".  Bili  so  namrec  iztaknili,  da  je  v  Ijubljanski 
vojaski  bolnici  baje  za  koiero  umrlo  troje  popotnih  vojakov  in 
to  jih  je  tako  splasilo,  da  so  jo,  popustivsi  vso  posvetno  rabo, 
nemudoma  potegnili  drugam.  Z  umestno  zbadljivostjo  pripo- 
minjajo  „Novice" :  „Nam  se  smilijo  Ijudje,  ki  so  tako  nezmerno 
plahi;  al  to  ni  prav,  da  drugim  nepotreben  strah  delajo, 
Sercnost  res  ni  na  Laskim  doma".  —  I^rog  25.000  Trzacanov 
je,  ce  smemo  verjeti  „Novicam",  na  ta  nacin  pobegnilo  pred 
koiero,  ki  je  od  svojih  pocetkov  pa  do  20.  oktobra  v  Trstu  in 
okolici  pomorila  1753  izmed  4255  obolelih.  Trzacani  so  bili 
baje  tako  zbegani,  da  so  se  mnogi  ulegli  v  posteljo  in  poslali 
po  zdravnika,   domisljevaje  si,  da  so  oboleli  za  koiero,   docim 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  125 

jim  ni  bilo  nic  drugega,  nego  da  so  bili  od  slraha  vsi  zmoteni 
in  omamljeni.  („Novice"). 

Nekoliko  pretirane  so  te  vesti  prav  gotovo.  Saj  se  je  tudi 
za  golo  istino  raznasalo,  da  je  na  Reki  200  his  docela  izpraz- 
njeniii  in  zapuscenih,  da  na  reskih  ulicali  zive  duse  ni  srecati 
razen  zdravnikov,  duiiovnikov,  fakinov  in  mornarjev  in  da  je 
iz  mesta  pobegnilo  5000  Ijudi,  pa  vendar  vse  to  ni  bilo  tako. 
Istinito  je,  da  jih  je  tudi  z  Reke  pred  kolero  mnogo  pobeg- 
nilo V  Primorje  ali  na  bliznje  Kranjsko,  da  so  za  nekaj  casa 
zaprli  sole  in  da  je  kolera  hudo  pobirala. 

V  Pulju  so  po  zgledu  italijanskih  mest  po  mestnih  cestah 
in  ulicah  kurili  brinjev  les,  da  bi  pregnali  kuzni  zrak  in  se 
ubranili  kolere. 

Od  Trsta  sem  je  kolera  udarila  na  Kranjsko. 

Do  16.  julija  se  je  ze  razpasla  po  vsej  Vipavski  Dolini. 

V  Ajdoyscinijeiz  tamosnje  tvornice  pobrala  mnogo  delavcev, 
potem  pa  jo  je  preko  Vipave  krenila  na  Col,  preko  Zagorja 
pa  na  Pivko  in  v  bistriski  ok  raj. 

V  Vipavi  je  le  inalokdo  ozdravel,  obolelo  pa  jih  je 
mnogo.  Pojavila  se  je  na  Vipavskem  nekako  julija  meseca, 
najhuje  divjala  pocetkom  avgusta,  pocetkom  septembra  pa  je 
tam  docela  polegla.  Klasicen  slucaj  takratnega  besnenja  kolere 
po  Vipavski  Dolini  mi  je  sporocil  znani,  se  sedaj  ziveci  starosta 
kranjskih  zdravnikov'),  g.  Tomic,  ki  je  tedaj  kot  pomozni 
zdravnik  zoper  kolero  v  Vipavski  Dolini  stanoval  pri  cerkveniku 

V  Sturjah.  Nekega  dne^  je  cerkvenik  kmalu  po  vecerji  prisel 
domov  povedat,  da  v  Zapuzah  umira  neka  za  kolero  obolela 
stara  zenska,  da  jo  zupnik  pojde  previdet  in  da  naj  bi  gospod 

')  Dovoljeno  mi  bodi,  da  g.  zdravnika  Tomica,  ki  mi  je  podal  nekaj 
zanimivih  slucajev  kolere  iz  1.  1836.  in  1855.,  na  tern  mestu  prav  iskreno 
zahvalim.  —  Ker  je  gospod  Tomic  dozivel  marsikaj  za  nas,  ki  se  bavimo  s 
kolero,  zanimivega,  naj  tukaj  na  kratko  podam  njegove  dozivljaje,  kakor  mi 
jih  je  pripovedoval  sam.  Pravil  pa  mi  je  tako-le:  „Leta  1848.  in  1849.  sem  v 
Solnogradu  studiral  medicino  in  kirurgijo.  .Vojne  zmesnjave  in  rogoviljenje 
kolere  so  1849.  i.  vlado  prisilile,  da  je  v  listih  objavila  oklic,  da  sprejema 
zdravniske  kandidate  tretjega  letnika  kot  zasilne  zdravnike,  zdravniske  kandi- 
date  prvega  in  drugega  letnika  pa  kot  zdravniske  pomocnike.  Jaz  sem  bil 
tedaj  V  drugem  letniku.  Javil  sem  se  takoj  in  bil  takoj  sprejet.  Poslali  so 
me  najprej  v  podruznisko  bolnico  tretjega  ogrskega  vojnega  lazareta  v 
Kaiser  -  Ebersdorf,  potem  pa  kot  asistenta  v  Pozim.  Tam  sem  se  avgusta 
meseca  1849.  leta  prvic  na  lastne  oci  preprical,  kako  brezsrcna  morilka  je 
kolera  in  kako  nepreracunljiva  je  njena  moritev.  V  Pozunu  se  je  tedaj  zbiralo 
vojastvo  in  se  pripravljalo,  da  odkoraka  dalje  notri  v  Ogre.  Med  cakajocimi 
je  bila  tudi  devetorica  zdravnikov,  ki  je  bila  nastanjena  v  gostilnici  .Pri 
rdecem  volu",  jaz  pa  sem  stanoval  tik  zraven  v  sosedni  gostilnici  „Pri  zlati 
rozi".  Ker  ni  bilo  opravka,  se  je  omenjena  devetorica  ves  dan  zabavala  po 
mestu,  zvecer  so  bili  v  gledaliscu,  zjutraj  pa  je  vseh  devet  bilo  mrtvih.  Tisto 
noc  je  kolera  samo  ,Pri  rdecem  volu"  pobrala  29  oseb.  Kdo  bi  si  bil  mislil ! 
Cudno!  V  sosedni  gostilnici,  kjer  sem  stanoval  jaz,  ni  obolel  niti  eden,  v 
liisi  tik  zraven  pa  so  pomrli  vsi  do  zadnjega.  In  kako  hitro  je  bilo  po  cloveku  ! 


126  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Tomic  sel  z  njim.  Pa  sta  sla,  Svetil  jima  je  krepak,  osemnajst- 
leten  fant.  Duhovnikom  je  bilo  tedaj  dovoljeno  pusiti,  tudi  ce 
so  sli  obhajat.  Sredi  pota  je  tisti  krepki  fant  naenkrat  zacel 
bruhati,  ni  bilo  pet  minut,  pa  je  oblezal  mrtev.  Ona  dva  sta 
opravila  svojo  pot  in  se  vrnila  domov.  Ponoci  pa  je  kolera 
prav  tako  nenadoma  ugrabila  zupnika :  zjutraj  so  ga  v  postelji 
nasli  mrtvega. 

V  Postojni,  kjer  je  kolera  istotako  izbruhnila  julija 
meseca,  je  zaradi  nje  nastal  „strasen  hfup",  dasi  je  do  1.  av- 
gusta  za  kolero  umrlo  samo  29  oseb.  („Novice".)  Prav  vzorno 
se  tiste  dni  tudi  Postojncani  niso  vedli ,  kajti  nekdo  jih  v 
„Novicah"  osteva  takole:  „Pri  nas  je  res  vse  narobe:  namesto 
da  bi  se  Ijudstvo  tolazilo  v  nepotrebnem  strahu,  ni  drugega 
glasu  kot  le  en  glas  od  kolere  in  mertvaskiga'  zvona  —  in 
namesto  da  bi  zdravniku  njegov  tezavni  posel  lajsali,  same 
tezkoce:  kamor  pride,  sto  vraz,  sto  misel,  sto  zdravil.  Vsaka 
baba  se  vtikuje  v  ozdravljanje,  vsak  hvali  drugo  robo,  eden 
to  tinkturo,  drugi  to  in  vsaka  je  bolja.  Koliko  ima  zdravnik 
opraviti,  predno  bolniku  dopove  pamet  in  premaga  modrijane 
in  mojstre-skaze,  vraze  in  dobickarijo,  ki  stoierno  glavo 
moli  iz  tistih  tinktur  in  specifikaciji.  —  Res  skoda  pri  takih 
razmerah  za  vse  dobre  nasvete  in  opominjovanja  skerbne  vlade, 
skoda  za  vsaciga  zdravnika,  ki  jih  posilja  kolero  zdravit.  Vsaka 
baba  hoce  zdravnik  biti!"  —  Ali,  ce  hocemo  biti  pravicni,  mo- 
ramo  priznati,  da  tako  ni  bilo  samo  v  postojnskem  okraju, 
marvec  tudi  drugod  po  nasi  preljubi  kranjski  dezeli,  kajti  v 
slicnih  tozbah  so  si  vsi  tedanji  zdravilci  edini.  —  Sicer  pa  je 
kolera  v  Postojni  res  okrutno  postopala.    V  okraju,   ki  je  stel 

Pravkar  se  se  je  pocutil  povsem  dobro,  naenkrat  pa  je  dobil  tezko  sapo, 
postal  je  ves  visnjev,  ni  se  mogel  ganiti,  crez  par  minut  je  zacelo  iz  njega 
zgoraj  in  spodaj  bruhati,  pa  je  bilo  po  njem.  Ves  napad  je  trajal  4—5  minut. 
—  Iz  Pozuna  sem  prisel  v  Pesto  v  vojni  lazaret,  kjer  je  tedaj  kolera  davila 
tako  neusmiljeno,  da  je  bilo  po  40—50  mrtvih  na  dan.  En  dan  pred  Bozicem 
se  je  lotila  tudi  mene.  Pocutil  sem  se  docela  zdravega,  ko  me  je  nenadoma 
zgrabil  koleratifus  in  me  vrgel  na  bolnisko  posteljo.  Lezal  sem  dolgo  casa 
nezavesten.  Nekako  enaindvajseti  dan  po  svojem  obolenju  sem  se  zavedel  v 
toliko,  da  sem  ocutil  neznosno  lakoto.  Moledoval  sem  toliko  casa,  dokler 
koncno  od  bolniskega  streznika  nisem  izberacil  cmoka  s  cebulno  omako  in 
kos  komisa.  Utolazil  sem  si  lakoto,  povzrocil  pa,  da  se  mi  je  bolezen  povrnila: 
V  dveh  urah  me  je  zopet  imela.  Streznika  so  za  kazen  prestavili,  jaz  pa  sem 
kot  nevarno  obolel  oblezal.  Ko  sem  okreval  in  zopet  cutil  strahovito  lakoto, 
sem  skrivaj  pobegnil  iz  bolnice  in  hitel,  napolnit  si  izstradani  zelodec.  Pa 
je  zopet  bilo  po  meni.  Zbolel  sem  tretjic.  Topot  sem  bil  previdnejsi  in 
sem  venderle  okreval.  Ker  so  1.  majnika  1850.  1.  bolnico  razpustili,  so  me 
odslovili  in  me  prestavili  v  Brescio  na  Laskem  k  osmemu  italijanskemu  voj- 
nemu  lazaretu.  Septembra  meseca  so  me,  ker  zdravnikov  vec  niso  potrebovali, 
odslovili.  Sel  sem  v  Gradec,  skoncat  svoje  studije".  —  1855.  1.  je  bil  g. 
Tomic  kot  pomozni  zdravnik  zoper  kolero  najprej  v  Vipavi,  potem  v  Postojni, 
v  Kosanski  Dolini,  na  Kocevskem  in  koncno  v  Starem  Trgu  pri  Poljanah. 
Njegove  dozivljaje  v  teh  krajih  glej  zgoraj  nad  crto.  Op.  pis. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  127 


komaj  11.400  dus,  je  bilo  nekatere  dni  po  30  mrlicev.  Kraska 
pokopalisca  so  majhna,  pripoveduje  nas  izvestitelj  v  „Novicah", 
treba  pokopavati  truplo  pri  truplu,  drugo  vrh  drugega  in  ker 
ni  dosti  prsti,  mrlicev  ni  mogoce  pokopavati  globoko.  „Postrezbe 
ze  celo  nobene  ni,  revscina  pa  Ijudstvo  cez  silo  tare.  Od  bol- 
nika  bezijo  kot  od  kuznega,  ne  obljube,  ne  darila,  ne  zuganja 
in  kazni  mu  strezaja  ne  pripravijo,  ce  nima  morda  bliznjega 
sorodnika,  ki  je  se  zdrav.  Mnogokrat  lezi  tudi  po  vec  bolnikov 
V  eni  sami  sobi,  starci,  mladi  in  otroci,  kdaj  celo  merlic  vcasih 
med  njimi." 

V  Cerknici,  pripoveduje  isti  izvestitelj,  so  razmere  dosti 
boljse:  tarn  si  Ijudje  pomagajo,  kolikor  le  morejo,  zvesto  sluzijo 
in  strezejo :  sosedje  in  znanci  prihite  k  bolniku  in  mu  strezejo, 
grejejo  ga  in  „dergajo,  ga  smerti  branijo  po  vsi  moci".  In  v 
istini  jih  je  v  Cerknici  med  velikim  stevilom  obolelih  umrlo 
le  malo. 

Vsekakor  zanimive  belezke! 

Neusmiljeno  se  je  „grozovinska"  kolera  vrgla  nad  Piv- 
cane.  V  Zagorju  je  v  enem  mesecu  (do  17,  avgusta) 
pobrala  krog  50  Ijudi,  v  Knezaku  jih  je  spravila  pod  ruso 
krog  60,  v  Trnovem  pa  krog  140;  nic  manj  ni  pobirala  v 
Kosani,  Suhorju  in  Premu.  G.  Tomic,  ki  je  zdravil  tudi 
po  Kosanski  Dolini,  ve  povedati,  kako  je  kolera  iznenada  v 
grob  spravila  kaplana  Josipa  Bozica,  pri  katerem  je  stanoval. 
Ponoci  so  ga  bill  poklicali  na  Kal.  Ko  se  je  vracal  domov  in 
se  ni  nic  kaj  krepkega  pocutil,  je  nekje  prosil  nekaj  slivovke, 
kmalu  pa  se  mu  je  trebuh  cudno  napel,  da  je  bil  ves  zabuhel, 
in  v  stirih  ali  petih  urah  je  po  kaplana  prisla  bela  zena.  Po- 
magati  mu  ni  bilo,  ker  je  odklanjal  vsako  zdravilo.  —  Nekega 
dne  je  g.  Tomic  bil  v  Suhorju  na  Ostroznem  Brdu,  gledat, 
kako  je  tarn.  Nasel  ni  niti  enega  bolnika  in  se  vesel,  da  je 
zdravstveno  stanje  tako  ugodno,  vrnil  domov.  Zjutraj  zarana 
pa  mu  je  nekdo  prinesel  pretresljivo  vest,  da  je  skoro  ves  kraj 
izumrl.  Od  sedmih  zvecer  pa  do  sestih  zjutraj  da  je  umrlo 
krog  150  Ijudi.  Kolera  si  jih  je  v  eni  noci  nazela,  kolikor  si 
jih  je  mislila,  potem  pa  odsla  drugam,  ne  da  bi  se  se  kdaj 
tam  pojavila.  Drugi  pot  zopet  je  nekje  v  Kosanski  Dolini  pre- 
gledal  17—20  his  in  ni  nasel  niti  enega  bolnika.  Dve  uri  kas- 
neje  je  v  prav  istih  hisah  ze  bilo  7—9  mrtvih.  Pa  kakor  da 
bi  odrezal!  kolere  pozneje  ni  bilo  vec.  Ljudje  so  bill  skrajno 
nespametni  in  si  prav  nic  niso  dali  dopovedati.  Sredi  avgusta 
ob  najhujsi  vrocini  so  v  sobah  kurili,  menec,  da  to  pomaga 
zoper  kolero,  in  niso  hoteli  odpreti  oken,  da  bi  v  sobe  prisel 
svezi  zrak,  pa  naj  jim  je  g.  Tomic  se  tako  prigovarjal.  Ker  si 
ni  mogel  pomagati  drugace,  jim  je  koncno  v  spremstvu  oroz- 
nikov   pobil   okna.  —  Do  srca   sega   zalostno  porocilo,   ki   ga 


128  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

0  divjanju  kolere  citamo  v  „Novicah"  in  ki  pravi :  „Vsi  Piv- 
cani  so  pobiti  in  prestraseni,  vse  je  zalostno!  V  Zagorju  je  v 
100  hisah  40  Ijudi  man]  nego  jih  je  bilo  o  sv.  Jakobu,  nad 
100  pa  jih  je  se  bolnih.  Sosed  se  sosedov  ogiblje  in  nosace 
uinerlih  je  treba  veckrat  s  silo  vkup  spravljati."  —  Se  iiuje 
je  bilo  V  vasici  kneske  fare  Koritnicah.  Od  290  prebivalcev 
jih  je  kolera  v  14  dneh  pobrala  vec  nego  50,  v  mnogih  hisah 
so  ob  enem  in  istem  casu  lezali  po  trije,  stirje  brez  postrezbe, 
„brez  cedenja,  v  strasnem  smradu  in  neznanih  bolecinah  — 
le  groza  je  misliti."  V  Koritnicah  je  neki  bolnik  lezal  v  hlevu, 
ker  V  hisi  ni  bilo  prostora.  Do  njega  se  je  prislo  po  lestvi, 
„za  zglavje  mu  je  bil  sopek  sena,  za  odejo  sop  slame,  za 
preprogo  pajcevine,  za  strezaja  okuzeni  zrak.  Bolezen  je  vse 
iz  pravega  reda  spravila,  le  malokdo  kosi  travo."  Psenica,  ki 
je  bila  to  leto  posebno  lepa,  je-  dolgo  lezala  nepozeta,  ker  so 
domacini  morali  streci  bolnikom. 

V  Krizni  Gori  zgoraj  Loza  na  Notranjskem  je  istotako 
delo  na  polju  pocivalo,  dokler  je  po  hisah  davila  kolera.  V 
dveh  rnesecih,  od  27.  mal.  srpana  pa  do  27.  kimavca,  je  po- 
brala 165  oseb.  Ljudje  so,  ko  se  je  kolera  prikazala,  trumoma 
drveli  v  cerkev  na  Krizni  Gori,  tako  da  je  bila  cerkev  skozi 
10  dni  nabito  polna.  „Spovednice  so  .bile  od  spovedancev 
okrozene  kaker  Sevastopol  od  vojakov." 

O  Logatcu  smo  ze  nekaj  omenili.  Do  22.  septembra 
je  kolera  v  Logatcu,  vstevsi  vojake,  pobrala  krog  100  Ijudi. 
Velikih  zaslug  sta  si  pridobila  tamosnji  zupnik  in  njegov  ka- 
plan,  ki  sta  neumorno  stregla  bolnikom  in  ucila  Ijudi,  kako 
treba  z  njimi  ravnati. 

Kako  pa  je  bilo  tistega  leta  v  Ljubljani? 

Do  25.  julija  med  Ijubljanskim  civilnim  prebivalstvom  se 
ni  bilo  nic  hudega;  pac  pa  je  v  vojaski  bolnici  koleri  zapadlo 
ze  precej  veliko  stevilo  popotnih  vojakov.  Govorilo  se  je,  da 
jih  je  umrlo  preko  70.  Kako  so  prve  razburljive,  iz  vojaske 
bolnice  prihajajoce  vesti  nagnale  one  trzaske  nesrecne  Italijane, 
smo  ze  videli.  Koncem  julija  so  Ljubljancani  vedeli  povedati, 
da  je  V  vojaski  bolnici  kolera  ugrabila  ze  krog  140  mladenicev. 
Prijetne  te  vesti  gotovo  niso  bile,  pomirjevalne  tudi  ne.  Tola- 
zilno  za  mescanstvo  pa  je  bilo  dejstvo,  da  se  kolera  civilnih 
Ijudi  nic  kaj  ni  lotevala.  Saj  jih  je  do  28.  avgusta  v  celem 
na  mrtvaski  oder  polozila  samo  70,  torej  povprecno  3  osebe 
na  dan.  To  pac  ni  bilo  tako  hudo,  kakor  so  se  bill  ball,  in 
zato  ni  cuda,  ce  so  Ljubljanci  postali  preserni  in  si  celo  do- 
voljevali  sale,  ki  so  bile  seveda  vse  preje  nego  umestne.  Tako 
n.  pr.  je  nekega  vecera  v  avgustu  pred  civilno  bolnico  pri- 
hrumela  petorica  Ljubljancanov  in  z  glasnim  krikom  in  vikom 
zahtevala,   naj  se  jim  hitro  odpre,   ker  imajo  v  svoji  sredi  re- 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  129 

veza,  katerega  je  nenadoma  in  z  neznansko  silo  napadla  kolera. 
Naj  jim  vendar  za  bozjo  voljo  odpro,  da  jim  bolnik  ne  pogine 
na  cesti.  Tarnanje,  tuljenje  in  obupno  klicanje  je  bilo  toliko, 
da  so  bolniski  strezaji  v  istini  prihiteli  vsi  splaseni  in  reveza, 
ki  ga  je  po  izpovedi  njegovih  tovarisev  imela  kolera,  jadrno 
spravili  v  postelj.  Bolnik  se  je  izprva  branil,  opletal  je  krog 
sebe  in  krical,  da  nima  kolere.  Pa  mu  ni  nic  pomagalo.  Ob- 
drzali  so  ga  v  bolnici,  njegovi  tovarisi  pa  so  se  v  splosnem 
dirindaju  proti  vsem  pravilom  izmuznili.  Revez  je  bruhal,  da 
je  bilo  veselje,  ali  pa  zalost,  kakor  se  vzame.  Kakor  pa  ima 
vsaka  rec  svoj  konec,  so  naposled  tudi  njegovi  viri  usahnili, 
ves  oslabljen  je  omahnil  na  postelj,  objel  ga  je  dobrodejen 
spanec  in  ga  trdno  objemal  do  jutra,  objemal  tako  trdno,  da 
je  vsak  hip  bilo  slisati,  kakor  da  kdo  prav  neusmiljeno  vlece 
dreto.  In  to  je  bolniku  ocividno  dobro  storilo.  Kajti  ko  se  je 
zjutraj  predramil,  o  snocnji  koleri  ni  bilo  ne  duha  ne  sluha 
vec.  Kako  tudi,  ko  je  sploh  imel  ni,  marvec  se  ga  je  bil  le 
tako  nekrscansko  naviekel.  Dodobra  prespavsi  se,  je  potem 
„trezen  domu  odkoracil",  kakor  pravijo  „Novice",  ki  sprico 
tega  dogodka  sodijo,  da  so  „nekateri  Ijudje  res  hujsi  kakor 
zivina". 

V  Ljubljani  torej  tega  leta  se  ni  bilo  tako  hudo :  po- 
cetkom  oktobra  je  kolera  ze  precej  pojenjala.  Vendar  je  tu  pa 
tarn  se  kdo  obolel,  ker  je,  kakor  pravijo  „Novice",  „ze  to  po- 
sebna  lastnost  te  bolezni,  da  h  koncu  nenadoma  se  en  malo 
porogovili,  preden  do  dobrega  slovo  vzame".  Od  11.  junija, 
to  je,  od  pocetka  pa  do  26.  oktobra  jih  je  v  Ljubljani  vsega 
vkup  za  kolero  obolelo  382  oseb,  umrlo  pa  140,  4  so  se 
ostali  bolni. 

Iz  Ljubljane  je  kolera  preskocila  v  Kamno  Gorico  na 
Gorenjskem  in  hudo  pobesnela.  Med  ondotnimi  zrebljarji  si  je 
zrtev  nabrala  tem  laze,  ker  ji  je  na  roko  bila  velika  tamosnja 
revscina.  Beda  bi  bila  se  hujsa,  da  ni  dr.  Lovro  Toman  za 
svoje  revne  kamnogorske  rojake  nabiral  milodarov  in  samo 
med  Ljubljancani  v  kratkem  casu  nabral  krog  300  gld.  Pobrala 
je  tudi  znamenitega   slikarja  Matevza  Langusa  (20.  okt.  1855). 

V  Zeleznikih  je  v  celem  pobrala  samo  5  Ijudi.  Zato 
se  je  tudi  nic  niso  ball. 

V  Predoslje  pri  Kranju  pa  je  zanesla  veliko  zalost, 
ko  je  V  stirih  tednih  pozela  61  izvecine  doraslih  oseb.  Lepo 
se  je  tiste  dni  izkazal  Anton  baron  Zois,  ki  je  za  Predoseljce 
prav  po  ocetovsko  skrbel,  med  nje  delec  govejo  juho,  meso, 
vino,  pa  tudi  denar. 

Iz  Predoselj  jo  je  mahnila  naprej  po  beli  cesti  gor  v 
prelepo  radovljisko  faro  in  zela  in  kosila  tako  neusmiljeno, 
da  je  Radovljica  stela  m.ed  najhuje  prizadete  kraje. 

9 


130  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Na  Dolenjskem  je  najvec  zrtev  zahtevala  v  kocevskem  in 
crnomaljskem  okraju,  V  crnomaljskem  okraju  so  po 
njenem  odhodu  steli  147  novih  gomil,  v  Kocevju  pa  se  je, 
ko  jih  je  bila  ze  120  podrla  v  grob,  se  le  prav  ugnezdila. 
„Je  pac  taka,"  tarna  kocevski  dopisnik  v  „Novicah",  „da  si 
Kocevci  nobene  stvari  ne  dado  dopovedati,  Nocejo  in  nocejo 
ubogati!  Cim  bolj  dezuje,  tern  vec  Kocevcev  postopa  brez 
obuval,  in  cim  vec  se  jim  dopoveduje  o  skodljivosti  pijance- 
vanja,  tern  vec  je  zganjepivcev.  To  je  se  dobro,  da  ga  proda- 
javci  V  prid  svojega  zepa  z  vodo  kerste."  —  VNemski  Loki 
so  tega  leta  imeli  105  za  kolero  umrlih,  v  Starem  Logu  pa 
je  podavila  199  oseb.  Zaman  so  zdravniki  in  duhovniki  pre- 
plaseno  Ijudstvo  opominjali,  naj  se  kolere  ne  boji  tako  hudo, 
in  zaman  so  svarili,  naj  bolnikom  ne  dajejo  vina.  Ljudje  se  po 
zdravnikovih  navodilih  niso  marali  ravnati,  zato  njegove  odredbe 
niso  mogle  imeti  uspeha  in  tako  je  strah  bil  tem  vecji,  ker 
zdravniku  po  krivdi  njih  samih  skoro  pri  nobenem  bolniku  ni 
slo  po  sreci.  Koncno  so  bili  ljudje  tako  preplaseni,  da  so  se 
celo  bali  nesti  mrlica  in  da  so  naposled  morali  3  —  4  mrlice 
obenem  na  pokopalisce  voziti. 

Mnogo  je  kolera  nazela  tudi  krog  Zidanega  Mosta, 
kjer  je  dan  za  dnem  umrlo  3  —  5  oseb.  Kaj  pomaga  najboljsa 
medicina  in  zdravniski  nasveti,  ce  pa  ni  krepke  hrane  in  ce 
sploh  manjka  potrebnih  zivil?  Revscina  je  bila  se  vedno  naj- 
zvestejsa  zaveznica  kuzne  bolezni. 

V  celem  je  kolera  tega  leta  v  dezeli,  ki  je  stela  krog 
400.000  prebivalcev,  pomorila  krog  6000  Ijudi,  torej  dobro 
tretjino  vseh,  ki  so  za  njo  oboleli.  Obolelo  pa  je  za  njo  na 
Kranjskem  19.000  oseb,  ogromno  stevilo,  ki  nam  opravicuje 
prestrasenost  prebivalstva  in  nam  dosti  jasno  obrazlaga  vzroke 
tedanje  velike  bede.  —  Da  govorimo  natancneje  po  uradnih 
porocilih:  od  pocetka  njenega  divjanja,  to  je,  od  11.  junija  do 
26.  oktobra,  ko  je  po  vsej  dezeli  ze  precej  pojenjala,  torej  v 
priblizno  stirih  mesecih,  je  na  Kranjskem  za  kolero  obolelo 
18.906  oseb.  Od  teh  jih  je  umrlo  5586,  ozdravelo  13.140,  v 
bolniski  oskrbi  se  nadalje  ostalo  174.  Tem  stevilom  pa  treba 
pristeti  se  tiste  posamezne  slucaje,  v  katerih  se  je  kolera  poja- 
vila  zdaj  tu  zdaj  tam,  ne  da  bi  se  razpasla  v  epidemijo. 

Kako  si  je  svoj  posel  razdelila  po  posameznih  okrajih 
vojvodine  Kranjske,  lahko  sklepamo  iz  tega-le  uradno  objav- 
Ijenega  pregleda,  ki  sicer  ne  sega  prav  do  konca  kolerne 
epidemije,  torej  ne  do  Vseh  Svetih,  marvec  samo  do  12.  sep- 
tembra,  ki  pa  nam  vendar  more  dobro  sluziti,  ker  je  do  tega 
dne  kolera  svoj  poglavitni  posel  ze  opravila  in  je  od  12.  sept, 
pa  do  Vseh  Svetih,  torej  v  skoro  dveh  mesecih,  na  Kranjskem 
na  novo  obolelo  samo  se  3400  Ijudi. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 


131 


Od  ll.junija  do  12.  septembra   1855: 


1 

sz 

> 

6^ 

o 

1 

o  .c 

w  c 

a 

.rrt  «J 

'  p 

o 

«fl  ■- 

Ime  politicnega 

^S"^ 

■a  r^ 

re  o 

"^o 

> 

G-S 

0  k  r  a  j  a 

O    >   c 

Os    ^ 

a  ° 

■"  o 

C3 

> 

o-    1 

£  S 

O  3 

o 

^3 

1. 

Bistrica 

3-5 

11.118 

1.919 

523 

1.161      235 

2. 
3. 

Vipava   

4-6 
33 

12.215 
8.090 

1.662 
795 

376 
242 

1.001      285 
765      188 

Senozece   

4. 

Postojna 1 

4-5 

11.381 

1.834 

693 

953      188 

5.! 

8. 

Planina ' 

5-5 
91 
5-6 
6-6 

10.014 
12.265 
14.534 
16.691 

886 
334 
107 
339 

320 

117 

22 

135 

409      157 

Loz ' 

186 

73 

186 

31- 

12 

18 

Idrija 

Vrhnika 

9. 

Ljubljanska  okolica.    .    .    . 

9-5 

33.552 

337 

169 

152 

16 

!  10.' 

ill. 

il2.  1 

Kranj 

6-2 

8-7 

12-3 

24.425 
25.023 
19643 

961 

13 

318 

314 

5 

88 

477 

7 

220 

170; 

1 

10! 

Loka  .        

Radovljica 

13.! 

14. 

Trzic 

2-7 
6-4 

5.943 
23.106 

50 
392 

17 
122 

22 
148 

11 

122 

Kamnik 

15. 

Brdo 

41 

18.087 

76 

27 

45 

4 

16. 

Litija 

6-9 

17.413 

54 

8 

41 

5 

17. 

Visnja  Gora 

4-2 

12.912 

177 

49 

111 

17 

18. 

Trebnje  

3-8 

10.910 

152 

31 

115 

6 

19. 

Zuzemperk 

3-6 

10.062 

428 

65 

204 

159 

20. 

Novo  Mesto 

6-4 

24.331 

1.079 

181 

762 

136 

21. 

Kostanjevica 

3-8 

10.456 

1 

— 

— 

1 

22. 

Novi  Dvor 

31 

9.027 

49 

7 

42 

— 

23. 

Krsko 

4-3 

15.853 

7 

3 

4 

— 

24, 

Metlika 

2-9 

12.018 

213 

43 

137 

33 

25. 

Crnomelj 

7-2 

20.565 

1.066 

255 

653 

158 

26. 

Kocevje 

11-5 

24.078 

989 

365 

472 

182 

27. 

Ribnica  

4-5 

12.712 

656 

167 

404 

85 

28. 

Vel.  Lasce 

3-7 

9.842 

375 

65 

244       66 

29. 

Mesto  Ljubljana 

0-6 

20.074 

343 

114 

183       46 

Skupaj   .    .    . 

1591 

456  418 

15.582 

4.463 

8.777 

2.342 

Koliko  mladih,  upapolnih  mod  je  ugrabila  okrutna  tujka 
iz  Azije,  koliko  kmetskih  dvorov  opustosila !  Primanjkovalo  je 
delavnih  mod,  zaostalo  je  delo  na  polju,  prisla  je  beda. 

Beda  je  bila  splosna,  dosti  hujsa,  nego  je  bilo  pricako- 
vati.  S  to  neizogibnostjo  je  merodajna  gosposka  za  vse  slucaje 
racunala  ze  v  naprej.  Zato  je  „zdravilski  odbor  v  LjubljaniJ', 
ki  mu  je  predsedoval  Andrej  grof  Hohenwart,  ze  31.  julija  1855 
razglasil,  da  bodo  zdravniki  za  one  bolnike  revnega  stanu, 
ki  jih  bo  moci  zdraviti  doma,  recepte  pisali  „na  rajtingo  ubogih" 
in  da  je  „mestna  gosposka  apotekarjem  vedeti  dala  in  poskerbela", 
da  se  bodo  na  take  recepte,  na  katerih  pa  mora  biti  oznaceno 
ime  in  stanovanje  bolnika,  brez  vseh  ovir  zdravila  dajaia  brez- 


g-: 


132         -  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

placno.  Tudi  se  je  zdravnikom  dala  pravica,  obolelim  in  okre- 
vajocim  ubogim  dajati  nakaznice  na  brezplacno  hrano,  vendar 
pa  mora  resnicno  ubostvo  biti  izpricano. 

9.  avgusta  je  zdravilski  odbor  v  Ljiibljani  razglasil  prosnjo 
„do  milosercnih  prebivavcev  Kranjskega",  v  kateri  pravi,  da  je 
do  tega  dne  po  vsem  Kranjskem  za  kolero  obolelo  3747  Ijudi, 
od  katerih  jih  je  umrlo  942,  docim  jih  je  okrevalo  1307,  v 
zdravniski  oskrbi  ostalo  pa  1498.  Najvec  jih  je  pomrlo  v  okrajih 
Planina,  Vipava,  Kocevje,  Radovljica,  Bistrica  in  Crnomelj. 
Potreba  je  vsepovsodi  huda,  zato  treba  revezem  priskociti  na 
pomoc:  zapusceni,  osiroteli  otroci  jokajo  ob  parah  svojih  starsev, 
stari  in  slabotni  ocetje  in  matere  so  izgubili  svoje  otroke,  ki 
so  jim  bili  edina  opora  in  tolazba.  Tem  siromakom  nihce  ne 
bode  mogel  odreci  milodarov,  ki  jih  bodo  sprejemali  kantonski 
poglavarji,  v  Ljubljani  pa  c.  kr.  policija,  mestni  magistral  in  pa 
zdravilski  odbor,  poleg  njih  tudi  knjigarni  Kleinmayr  in  Lercher 
ter  urednistvo  „Novic".  Imena  milosrcnih  darovalcev  se  bodo 
priobcevala  po  listih.  —  Temu  oklicu  so  „Novice"  povsem 
pravilno  dodale,  da  je  revscina  in  pomanjkanje  najhujsi  pospe- 
sevalec  kolere  in  da  bode  najbolje,  ce  se  ubogim  bolnikom 
deli  zivez:  rneso  in  kruh.  Da  bi  se  delile  denarne  podpore,  ni 
priporocati,  ker  se  je  opetovano  izkazalo,  da  so  ga  „mnogi 
malopridni  siromaki  zapili,   zaigrali  ali  kako  drugac  potratili". 

—  In  V  istini  se  milodari  niso  delili  v  denarju,  marvec  v  zivezu 
(juha,  meso,  kruh,  sol,  ce  je  bila  sila,  tudi  vino).  In  kakor  je 
bilo  kranjsko  prebivalstvo  se  vedno  dobrega  srca  in  odprtih 
rok,  tako  so  se  tudi  sedaj  darila  stekala  v  prav  izdatni  meri. 
Tako  je  bilo  ze  do  29.  avgusta ,  torej  v  komaj  treh  tednih, 
samo  V  cistem  denarju  nabranih  3832  gld,  in  Vo  kr.,  vsota 
torej,  ki  je  mnogo  izdala,  ako  vpostevamo,  da  je  tistega  leta 
zemlja  iz  najboljse  moke  in  seveda  dosti  vecja,  nego  so  nase 
dandanasnje,  stala  1  kr.,  1  funt  govejega  mesa,  od  pitanih 
volov  in  brez  doklade,  9V-> — H  kr.,  1  mernik  psenice  37-2  gld. 
1  mernik  rzi  krog  3  gld.,  jecmena  pa  2V4  gld.,  docim  je  stari 
cent  speha,  kakor  so  tedaj  pisali,  stal  35  —  37  gld.  —  Do 
19.  oktobra  je  bilo  pri  zdravstveni  komisiji  Ijubljanski  nabranih 
ze  7208  gld.  Se  raje  in  se  vec  nego  v  cistem  denarju  se  je 
prostih  daril  nabralo  v  obliki  ziveza.  Po  nekaterih  okrajih  so 
bolje  situirani  posamezniki,  zlasti  grascaki,  na  svoje  stroske 
prevzeli  oskrbo  vsega  okolisa.  —  Najizdatnejsa  podpora  pa 
je  prisla  iz  cesarskega  Dunaja,  ko  je  neznan  dobrotnik  po 
koleri  prizadetim  Kranjcem  naklonil  bogato  podporo  20.000  gld. 

—  Da  se  0  bednem  stanju  po  dezeli  preprica  in  ga  po  moznosti 
olajsa,  je  dezelni  poglavar  grof  Chorinski  prepotoval  vse  huje 
prizadete  kraje  in  povsodi  z  besedo  in  dejanjem  delil  tolazbo. 
In  tolaziti   jih   je   imel   mnogo.    Kajti   do  1.  septembra,   ko  je 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  133 

nastopil  svoje  potovanje,  jih  je  bilo  po  vsej  Kranjski  za  kolero 
obolelo  ze  10.234.  Od  teh  jih  je  umrlo  2811,  ozdravelo  5118, 
drugi  pa  so  se  bili  v  zdravniski  oskrbi.  Samo  v  Ljubljani  jih 
je  bilo  dotlej  od  276  obolelih  umrlo  84,  146  pa  jih  je  bilo 
oskrbovati. 

Za  podporo  bolnikom  in  bednim  je  bilo  torej  precej 
dobro  poskrbljeno. 

Kako  pa  je  bilo  v  zdravstvenem  oziru? 

Ze  leto  popreje,  1.  1854.,  je  nemski  ucenjak  Petten- 
kofer  V  Monakovem  na  podlagi  svojih  raziskovanj  dokazoval, 
1.)  da  je  zmotno  trditi,  da  se  kolera  siri  edinole  od  cloveka 
do  cloveka  na  ta  nacin,  da  jo  zdrav  clovek  nabere  od  bolnika 
(„kolera  je  nalezljiva  ali  kontagiozna  bolezen"),  kakor  je 
2.)  zmotno  trditi,  da  izhaja  kolera  edinole  iz  nezdravih,  oku- 
zenih  tal  („kolera  je  miazemska,  to  je  po  kuznem,  iz  zemlje 
prihajajocem  izparivanju  povzrocena  bolezen"),  marvec  je  istina, 
da  povzrocata  razsirjevanje  kolere  obe  te  cinjenici,  ki  nikakor 
ne  delujeta  vsaka  zase,  ampak  sta  med  seboj  v  tesni  zvezi. 
In  sicer  ne  more  biti  drugace,  nego  da  pride  se  neznani  povzro- 
cilec  (Pettenkofer  bacila  se  ni  poznal!)  iz  bolnika  v  tla,  kjer 
se  nekako  preustroji,  da  potem,  ko  je  v  ugodnih  tleh  dozorel, 
od  izparivanj  iz  tal  na  prosto  zanesen,  kakorkoli  dospe  do  clo- 
veka in  ga  okuzi  (Neuinfektion.).  Na  ta  nacin  da  nastanejo, 
potem  ko  se  je  enkrat  kolerni  kal  zanesel  v  ugodne  razmere, 
one  tako  hitro  sirece  se  epidemije.  Kolere  torej  ne  siri  samo 
obcevanje  Ijudi,  ampak  jo  prav  tako,  ce  ne  se  v  vecji  meri, 
negujejo  in  sirijo  tla  in  jo  pospesuje  podnebje.  Zato  je  menil 
Pettenkofer,  da  proti  koleri  ne  morejo  pomagati  ne  kvarantene, 
ne  zapiranje  mej,  ne  dezinfekcija  bolnikovega  perila,  pomagati 
more  v  prvi  vrsti  osusevanje  in  ozdravljanje  tal,  odpravljanje 
vseh  necistih  odpadkov  cloveskega  gospodinjstva,  kanalizacija 
in  preskrbovanje  z  zanesljivo  zdravo  pitno  vodo;  zlasti  naj  se 
odpravijo  vse  greznice,  ki  so  najhujse  okuzevalnice.  V  drugi 
vrsti  pa  treba  gledati  na  to,  da  zdravi  Ijudje  z  bolnimi  ne 
pridejo  v  neposredno  dotiko.  Vendar  pa  se  dado  izolacije 
(osamljenja)  in  kvarentena  le  tezko  izvrsiti. 

Tako  je  Pettenkofer  pripravljal  popoln  prevrat  v  nazi- 
ranju  o  nacinu  razsirjanja  kolere.  Njegovi  tozadevni  dokazi  so 
bili  tako  dobro  podprti,  da  se  mu  je  pridruzevalo  cim  dalje 
vec  ucenjakov. 

Pettenkoferju  se  je  pridruzil  tudi  nas  dr.  Melzer  v  svoji 
brosuri  „Die  asiatische  Brechruhr  als  Volkskrankheit,  Wien, 
1856",  kjer  poudarja,  da  ne  kaze  zapirati  celih  dezel,  temvec 
da  treba  seci  po  sredstvih,  ki  zabranjujejo,  da  bi  se  povzro- 
cevalec  bolezni  od  bolnika  siril  na  zdrave:  edinole  bolnike, 
njegovo  rodbino  in  njegove  stvari  treba  lociti  od  okolice,  izva- 


134  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


jati  je  tore]  edinole  na  okuzence  ali  sumljive  osebe  in  efekte 
omejeno,  torej  delno  kvaranteno,  ne  pa  splosne,  cele 
okolise  ali  pa  cele  dezele  obsegajoce  splosne  kvarantene,  ki 
ovirajo  ves  promet,  pa  ne  morejo  prida  koristiti.  Ker  tajinstve- 
nega  povzrocevalca  kolere  po  Melzerjevem  mnenju  ocividno 
raznasa  od  nezdravih,  iz  tal  prihajajocih  izparivanj  okuzeni 
zrak,  treba  vso  pozornost  obracati  na  to,  da  se  zrak,  katerega 
vdihavamo,  ocisti.  Kajti  nedvomno  pridejo  kolerne  kali  z 
zrakom  vred  v  nasa  pljuca,  od  tod  pa  v  krozeco  kri  Da  jim 
zabranimo  dostop,  je  najbolje,  ce  si  pred  nosnice,  skozi  katere 
vdihavamo,  pritrdimo  nekaksno  drobno  sito,  skozi  katero  mora 
vdihavani  zrak:  masec  se  skozi  sitce,  se  bode  ocistil.  Usta  je 
uporabljati  edinole  za  govprjenje  in  za  uzivanje  jedi  in  pijace, 
ne  pa  tudi  za  dihanje.  Ce  pa  bi  kdo  ze  moral  dihati  skozi 
usta,  naj  si  tudi  pred  nje  pritrdi  slicno  sitce,  katerega  nadrobni 
popis  se  nahaja  v  omenjeni  Melzerjevi  brosuri.  —  Da  danasnja 
zdravilska  veda  ne  bi  potrdila  vseh  Melzerjevih  misli  o  povzro- 
cevalcu  kolere  in  o  borbi  proti  njemu,  niti  ne  bi  bilo  treba 
pripominjati.  Saj  vemo,  da  kolere  ne  raznasa  zrak  in  da  je 
torej  tudi  ne  vdihavamo,  da  jo  marvec  raznasamo  le  z  do- 
tikanjem. 

Najopasnejsa  gnezdisca  kolere,  nadaljuje  dr.  Melzer  povsem 
pravilno,  so  nase  greznice  in  nasa  stranisca.  Iz  lesa 
skupaj  zbita,  gnijejo  zaeno  s  svojo  vsebino.  Dobe  pa  se  grozna 
stranisca,  pravi,  ki  niso  samo  polna  nesnage,  ampak  so  od 
nje  celo  cez  in  cez  pokrita  tako,  da  se  do  njih  pride  le  skozi 
cele  sklade  blata  in  cele  gnojne  mlakuze,  da  torej  treba  reel, 
da  nesnaga  ni  samo  v  njih,  ampak  da  so  tudi  ona  v  nesnagi. 
Takih  stranisc  je  vsepovsodi,  ne  samo  na  velikih,  odprtih  dvo- 
riscih,  kjer  se  smraja  vsaj  nekoliko  razpuhti,  ampak  tudi  po 
hisah,  katerih  stanovalci  kazejo  v  tern  oziru  grozno  malobriznost 
(Cynismus)  in  se  ne  zmenijo  za  to,  da  dan  za  dnem  vdihavajo 
kuzen  zrak.  —  Nic  bolje  ni  z  nasimi  greznicami,  pravi,  nad 
katerimi  se  prav  mnogokrat  gor  do  prvega  hisnega  nadstropja 
dvigajo  piramide  gnoja,  od  katerih  se  gori  do  oken  in  skozi 
nje  vzpenja  neznosen  smrad,  docim  se  gnusna  gnojnica  po 
vsem  dvoriscu  ugreza  v  zemljo.  Da  iz  taksnih  tal  ne  more 
prihajati  cista,  neokuzena  pitna  voda,  je  jasno.  Pettenkofer  je 
nepobitno  dokazal,  da  so  uprav  te  razmere  najhujsi  povzroce- 
valec  kolere;  zato  naj  se  nemudoma  odpravijo. 

No,  na  Kranjskem  jih  navzlic  Pettenkoferjevim  neizpod- 
bitnim  izvajanjem  do  1855.  1.  niso  odpravili,  ker  se  tako  hitro 
tudi  ob  boljsi  volji  oblastev  ne  bi  dale  odpraviti.  Pac  pa  so 
se  po  bridkih  izkusnjah  1855.  1.,  ki  so  v  vsem  obsegu  potrdile 
Pettenkoferjevo  mnenje,  v  tem  pogledu  zacele  priprave,  ki  so 
koncno,  ceprav  se  le  cez  20  let,  rodile  dober  sad. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  135 

Prav  tako  bridko  se  dr.  Melzer  v  svoji  brosuri  pritozuje 
nad  slabotno  zdravstveno  policijo.  Zdravnikov  je  tudi  se 
vse  premalo,  pravi,  in  se  ti,  kar  jih  je,  so  slabo  razdeljeni. 
To  je  uvidela  tudi  ze  vlada,  pa  ni  mogla  pomagati  drugace, 
nego  da  si  je  za  cas  divjanja  kolere  z  Dunaja  narocila  stiri 
zdravnike  in  si  pri  ministrstvu  izposlovala  pravico,  da  si  jih 
za  slucaj  potrebe  naroci  se  vec. 

Bolnice  dr.  Melzerju  niso  delale  nic  manjsiii  skrbi.  Pre- 
malo jiii  je,  je  naglasal,  in  se  te  so  slabo  urejene.  Oskrba 
Ijubljanske  bolnice  se  je  s  1.  novembrom  1855.  1.  izrocila 
usmiljenim  sestram,  ki  so  imele  skrbeti  za  kuho,  perilo  in 
postrezbo  bolnikom,  docim  je  vodstvo,  upravnistvo  in  zdrav- 
nistvo  se  nadalje  ostalo  v  dezelnih  rokah. 

Za  slucaj  sile  je  bila  mestna  gosposka  Ijubljanska  priprav- 
Ijena,  za  zdravnike  preskrbeti  vozove,  da  bodo  mogli  urno 
od  bolnika  do  bolnika.  Zdravniki  so  odlocali,  ali  je  bolnika 
zdraviti  doma  ali  ga  je  spraviti  v  bolnico.  Za  prenasanje  bolnikov 
je  mestna  gosposka  pravocasno  oskrbela  dovoljno  stevilo  nosil. 

Sicer  si  je  lahko  vsak  bolnik  sam  izbral  zdravnika;  zaradi 
revezev  pa,  ki  so  bill  navezani  na  javno  oskrbo,  je  zdravstvena 
komisija  Ljubljano  razdelila  v  pet  „razdelkov"  in  vsakemu 
dodelila  posebnega  zdravnika.  Razdeljena  pa  je  bila  1855.  1. 
Ljubljana  tako-le  (glej  „Novice"  1855: 

I.  Okraj:  Ulica  sv.  Florijana,  Rozna  ulica,  Zabjek,  Hrenova 
ulica,  Karlovsko  predmestje,  Kurja  vas  in  „mocirje": 
zdravnik:  Gospod  dr.  in  operater  F.  Fuchs,  sta- 
nujoc  v  mestu  his.-st.  231. 

Pridruznika:  gospoda  ranocelnika  Janez  Kochel 
v  mestu  his.-st.  34  in  Luka  Erwerth  v  kazini. 

II.  Okraj:  Predmestji  Ternovo  in  Krakovo  in  Luza : 

zdravnik:  Gospod  Dr.  Ed.  Kolereto  v  koliseju. 
Pridruznik:  Gospod  ranocelnik  Anton  Vukotic, 
v  mestu  his.-st.  203. 

III.  Okraj:  Sent-Petrsko  predmestje  s  Kravjo  dolino  in  Blatno 

vasjo : 

zdravnika:   Gospoda   dr.  Franz  Skedl,   v  Sent- 

petrskem  predmestju  his.-st.  11  in  Dr.  Adolf  Eisel, 

tudi  ondi,  his.-st.  140. 

Pridruznik  Gospod  Franc  Ves,  ondi,  his.-st.  98. 

IV.  Okraj:  Poljane  in  pod  Golovcom : 

zdravnik:  Gospod  Dr.  Emil  vitez  Stokl,  v  mestu 
his.-st.  277. 

Pridruznika:  Gospoda  ranocelnika  Matevz  Fine 
V  mestu  his.  st.  311  in  Bostjan  Rogel,  na  Poljanah, 
his.-st.  2. 


136  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

V.  Okra  j :  Gradisce  in  Kapucinsko  predmestje  z  ostalim  delom 
mesta : 

zdravnika:  Gospod  Dr.  Fr.  Schiffer,  v  mestu 
his.-st.  239  in  gospod  Dr.  Janez  Bleiweis,  v  mestu 
his.-st.  260. 

Pridruznik:  Gospod  ranocelnik Andrej  Gregoric, 
V  Kapucinskem  predmestju  his.-st.  52. 
„Ker  se  kolera  ponuja  v  Ljubljani  in  ker  se  je  tudi  ze  v 
drugih  krajih  Kranjske  pokazala,  je  25.  julija  gospod  dezelni 
poglavar')  pod  predsedstvom  dvorniga  svetovalca  grofa  Hohen- 
warta  v  Ljubljani  ustanovil  zdravstveno  komisijo,  kteri 
so  izrocena  vsa  opravila  v  zadevah  kolere  v  Ljubljani,  pa  tudi 
po  dezeli."  Referent  te  komisije  je  bil  skozi  4  mesece  nas 
znanec  dr.  Vesel. 

Kako  je  1854.  1.  o  koleri  sodil  Pettenkofer,  smo  videli; 
kaksno  mnenje  pa  je  o  njej  mimo  Melzerjevih  izvajanj  vladalo 
na  Kranjskem,  o  tern  nam  pricajo  od  zdravnika  dr.  Blei- 
weisa  urejevane  „Novice",  ki  menijo:"-^)  „To  je  zdaj  gotovo,  da 
se  ne  more  steti  med  posebno  nalezljive  bolezni,  ker  ravno 
tisti  Ijudje,  ki  imajo  noc  in  dan  najvec  opraviti  z  bolniki, 
namrec  zdravniki  in  duhovniki,  prav  nic  bolj  pogosto  ne  umi- 
rajo  kot  drugi  Ijudje,  ki  nikdar  ne  pridejo  k  bolnikom.  S  tem 
pa  nocemo  reci,  da  bi  se  prav  nikoli  ne  nalezla  kolera.  Zakaj 
ne  bi  bila  nalezljiva,  ce  se  vcasih  tudi  ze  navadna  griza  in 
druge  navadne  bolezni  nalezejo?" 

Iz  teh  besed  smemo  posneti,  da  si  je  bilo  javno  mnenje 
glede  kolere  kaj  malo  na  jasnem,  kajti  tezko  je  gorenja  kaj 
optimisticna  izvajanja  spraviti  v  sklad  z  dejstvom,  da  je  kolera 
tega  leta  samo  po  Kranjskem  izkopala  do  6000  svezih  grobov. 
Istina,  da  je  marsikdo,  ki  je  neprestano  imel  opravka  z  oku- 
zenci,  ostal  zdrav,  docim  je  koleri  zapadlo  premnogo  takih, 
ki  z  okuzenci  niso  prisli  v  dotiko,  kolere  torej  „niso  nalezli", 
je  zdravnike  kakor  lajike  spravila  v  popolno  negotovost  in  ker 
je  Kranjec  ze  od  nekdaj  pobozen,  si  je  tudi  divjanje  kolere 
razlozil  po  svoje,  kakor  to  citamo  v  „Novicah",  ki  pravijo 
(1855,  p.  238):  „Da  zdravniki  se  nimamo  gotovega  zdravila, 
ki  bi  vselej  pomagalo,  ne  more  noben  umen  clovek  nam  oci- 
tavati,'^)  ker  so  neozdravljive  bolezni  bile  na  svetu  in  bodo, 
dokler  bo  svet  stal,  in  zakaj?  Po  nasih  mislih  so  bolezni  tista 
dolga  roka  Visje  Previdnosti,  ktera  zive  stvari  klice  iz 
tega  sveta,  preden  so  se  dosegle  najvisjo  starost,  da  delajo 
drrgim   prostor.^)    Kaj  bi  neki  zaceli,   ako  bi  vsak  clovek 


1)  =  dez.  prcdsednik.  Op,  pis. 

'■')  ,0d  kolere  popoln  naiik",  4  pisma,  „Novice"   1855. 

^)  —  Namrec  ,,nam  zdravnikom".  Op.  pis. 

")  Razprto  tiskano  !  Op.  pis. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  137 

se  le  umerl,  ko  ga  je  starost  pod  kos  spravila!  Ze  zdaj  hoce 
eden  drugega  snesti  —  kaj  bi  se-le  tedaj  bilo,  ako  bi  vsi 
ostali  do  najvisje  starosti!" 

S  taksnim  naziranjem,  ki,  logicno  izvajano  v  praksi,  terja 
slepo  vdanost  v  vladanje  Visje  Previdnosti  in  ne  bodri  h  ko- 
rakom,  ki  bi  mogli  to  vladanje  zaustaviti  ali  omejevati,  se  slabo 
sklada,  ce  „Novice"  v  isti  sapi  priporocajo,  da  treba  v  obrambo 
proti  koleri  paziti  na  cistoco  stranisc  in  greznic,  ki  jih  je  po- 
livati  s  klorovim  vapnom,  pomesanim  z  vodo,  torej  razkuziti 
ali  dezinficirati. 

Vsekakor  je  stvar  ta,  da  so  „Novice"  hotele  nekako  po- 
mirjevalno  vplivati,  da  pa  jim  je  pri  tern  preudarnost  usla  s 
plemenito  zeljo,  tako  da  so  za  hip  zapustile  svoje  sicer  trezno 
stalisce. 

Da  so  si  V  tej  negotovosti  vedno  se  precejsnjo  besedo 
lastili  lajiki  in  zdravniski  mazaci,  o  tern  pricajo  iste  „Novice", 
ki  ponovno  svare  pred  takimi  vseznalci  in  vseboljevedezi,  ces, 
da  so  zdravila,  ki  ne  prihajajo  iz  zdravnikovih  rok,  vedno  lahko 
opasna.  Tako  se  je  1. 1.  „nek  visji  c.  kr,  vojaski  zdravnik  hvalil, 
da  je  nasel  proti  koleri  sredstvo,  ki  ozdravi  prav  vsakega  bol- 
nika :  „na  trebuh  namrec  se  bolniku  polozi  „zakljicek"  se  so- 
gretim  ovsom ,  na  zelodec  pa  zakljicek  s  sogretim  lanenim 
semenom ;  nad  vsak  zakelj  se  polozi  vroc  cegel,  k  nogam  pa 
tudi  vroc  cegel".  „Mi  temu  sredstvu  sicer  ne  verjamemo,"  do- 
stavijajo  „Novice",  „priobcujemo  ga  pa  vseeno." 

Kolera  je  koncno  na  zimo  prenehala  in  Ijudje  so  se  od- 
dahnili,  za  trdno  upajoc,  da  jih  je  Bog  s  svojo  sibo  zadosti 
udaril  in  da  jim  odslej  prizanese.  „Novice"  pa  so  bile  treznej- 
sega  mnenja :  „Ni  nic  verjeti,  da  bi  se  ta  bolezen  spet  ne 
ponovila.  Leto  dan  se  ta  bolezen  kuja  ali  kuha,  in  iz  slamnate 
bilke  bo  se  poskocila  in  po  Ijudeh  lomastiti  jela." 

Ali  topot  se  je  vendarle  za  dalj  casa  poslovila.  Za  celih 
enajst  let  je  Kranjski  dala  slovo  in  ko  je  leta  1864.  tretjic  na- 
valila  na  Evropo,  je  Kranjski  prizanesla,  „kakor  bi  ne  bila 
nasla  rodovitnih  tal."  Zato  pa  se  je  Kranjcev  s  tern  vecjo  silo 
lotila  1.   1866. 

Leto  1866. 

Za  razvoj  proti  koleri  naperjenega  boja  na  Kranjskem  je 
vazno  dejstvo,  da  so  „Novice"  ze  1855.  1.  opozarjale  na  to, 
da  je  zelo  uspesno,  stranisca  polivati  s  klorovim  v  vodi  raz- 
puscenim  vapnom,  ker  se  na  ta  nacin  neznani  povzrocevalec 
kolere  nekako  zamori.  To  razkuzevalno  ali  dezinfekcijsko  sredstvo 
se  je  bilo  v  istini   ze  na  mnogih  krajih   izkazalo   kot   izvrstno 


138  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskcm. 

ucinkujoc  obrambni  pripomocek,  tako  da  je  v  soglasju  s  Petten- 
koferjevimi  izvajanji  vprasanje  o  razkuzevanju  stranisc, 
greznic  in  kanalov  namah  stopilo  v  ospredje  javnih  zdravstvenih 
razprav.  In  ko  se  je  1866.  1.  kolera  vnovic  pojavila  na  Kranj- 
skem,  je  vlada  ukazala  splosno  rabo  razkuzujocih  sredstev  in 
uvedla  obvezno  razkuzevanje.  Tako  se  je  preprecilo,  da  bi  se 
bila  kolera  1866.1.,  pa  najsi  je  bila  na  Kranjsko  navalila  z  vso 
silo  in  kakor  besna  poskakovala  iz  kraja  v  kraj,  razvila  v  ob- 
sirne  epidemije.  Docim  je  Trst  in  Vojasko  Granico  prav 
hudo  prijela,  na  Kranjskem  ni  vec  zahtevala  tako  orjaskega 
stevila  zrtev.  Boj  proti  njej  je  bil  cim  dalje  bolje,  dasi  se  iz- 
davna  ne  vzorno  organiziran.  Kako  izdatnega  pomena  za  pre- 
precanje  epidemij  je  organizirano  zdravstvo,  se  je  pokazalo 
1.  1886.,  ko  se  kolera  sprico  urejeniii  zdravstvenih  razmer  kar 
nic  vec  ni  mogla  po  svoji  volji  razpasti,  ampak  se  je  morala 
drzati  stavljenih  ji  mej.  1866.  leta  pa,  ko  se  ni  bilo  vse  tako 
urejeno,  kakor  bi  moralo  biti,  pa  je  vendarle  se,  kjerkoli  se  je 
dalo,  poskocila  preko  ojesa. 

Zanesla  jo  je  tega  leta  na  avstrijska  tla  pruska  armada, 
od  katere  so  jo  nalezli  tudi  nekateri  nasi  domaci  vojaski  od- 
delki,  ki  so  se  s  Prusi  pretepali  po  ceskih  tleh,  z  druge  strani 
pa  je  na  Kranjsko  prilomastila  iz  Italije,  kjer  sta  si  bila  v 
laseh  laski  kralj  Viktor  Emanuel  in  avstrijski  vojskovoda,  nad- 
vojvoda  Albreht. 

Tako  je  tudi  to  pot  kolero  zasejala  vojska. 

Ko  se  je  zvedelo,  da  nevarni  ta  gost  ze  zopet  sili  preko 
nasih  meja,  je  dezelna  gosposka  takoj  zacela  z  obseznimi 
varnostnimi  odredbami.  Sestavila  je  c.  kr.  zdravstveno 
komisijo,  ki  ji  je  naceloval  c.  kr.  namestnistveni  svetnik  Ivan 
vitez  Bosizio,  in  ji  poverila  polnomocje  v  vseli  zdravstveno- 
policijskih  zadevah.  Le-ta  se  je  zbrala  na  sejo,  se  predno  se 
je  V  dezeli  pojavila  kolera,  in  sklenila,  da  je  v  Ljubljani 
za  vse  slucaje  urediti  bolnicozasilo,  in  sicer  naj  se  v  ta 
namen  preuredi  licejsko  poslopje,  ki  je  tedaj  sluzilo  kot  gimnazija. 
Preresetavala  je  tudi  vprasanje,  ali  ne  bi  morda  kazalo,  kot 
bolnico  uporabiti  Knezji  Dvorec,  pa  je  to  misel  ovrgla.  Na 
starem  Streliscu  pa  je  bila  prirejena  bolnica  za  vojake.  Temu 
je  sicer  v  javni  seji  obcinskega  sveta  ugovarjal  dr.  Valenta,  ali 
vsi  ugovori  so  bill  zaman,  ker  za  vojastvo  ni  bilo  dobiti  pri- 
kladnejsega  prostora.  Vodstvo  civilne  bolnice  v  licejskem  po- 
slopju  se  je  poverilo  dr.  Bleiweisu  in  obema  tedanjima  mestnima 
zdravnikoma.  Izbrali  pa  so  samo  take  sobe,  ki  so  imele  okna 
na  dvorisca. 

Nadalje  je  dezelna  zdravstvena  komisija  objavila  obicajni 
pouk,  kako  treba  v  slucaju  kolere  ravnati,  in  okroznico  (Cir- 
culare),  kako  se  treba  vesti.  V  svojem   „pouku"  je  zlasti  pripo- 


i 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  139 

rocala  uporabo  zelezne  galice  kot  najboljsega  sredstva  za  raz- 
kuzevanje  gnojisc,  kanalcv,  stranisc  itd.,  ker  je  dobro  vedela, 
da  je  dezinfekcija  najzanesljivejse  obrambno  sredstvo  proti 
koleri.  Velevala  je:  „Vzemi  \\.,  funta  zelezne  galice  na  1  vedro 
ciste  vode,  pocakaj,  da  se  galica  dodobra  razkroji  in  voda  nasiti, 
potem  pa  polij  s  to  tekocino  vse  tiste  stvari,  katere  nameravas 
dezinficirati.  Dezinfekcija  je  popolnoma  dosezena,  ako  politi 
izmecki  nic  vec  ne  smrde.  Za  dezinfekcijo  enega  stranisca  je 
treba  4—8  meric  zelezne  galice.  Cim  vecja  je  njegova  vsebina, 
tern  vec  je  je  treba.  Polivaj  pocasi,  in  sicer  prvi  teden  vsak  dan 
po  enkrat,  naslednje  tedne  pa  po  trikrat  na  teden.  V  slucaju, 
da  je  kolera  ze  izbruhnila,  treba  bolnikove  izmecke  ze  takoj  v 
posodi  polivati  z  omenjeno  tekocino  .  .  ."  Zanimivo  je  v  tern 
vladinem  „pouku",  da  ze  zatrjuje  kakor  dognano  in  obcepri- 
znano  stvar,  da  kolere  ne  raznasa  zrak  in  da  neznani  povzro- 
citelj  kolere  v  clovesko  telo  ne  pride  skozi  dihala,  marvec  skozi 
prebavila.  Povzrocitelj  kolere,  pravi  vladni  pouk,  se  ne  skriva 
ne  V  zraku,  ki  ga  izdihavamo,  ne  v  izparivanjih,  ki  se  dvigajo 
iz  cloveske  koze,  marvec  edinole  v  nasih  otrebkih.  Zato  ni  prav 
nic  nevarno,  obcevati  s  kolerabolniki  in  jim  streci,  treba  le,  da 
previdno  pazimo  na  to,  da  se  jih  ne  dotikamo  nezavarovani. 
Nevarnost,  da  nalezemo  kolero,  potemtakem  ni  prav  nic  vecja 
nego  pri  drugih  nalezljivih  boleznih,  nasprotno,  se  manjsa  je, 
pravi,  nego  pri  skrlatici,  ospicah,  difteriji  i.  t.  d.  Poleg  kolera- 
bolnikov  so  najnevarnejsi  razsirjevalci  kolere  z  njihovimi  otrebki 
onecisceno  perilo,  obleka  in  drugi  predmeti,  ki  so  jih  rabili 
bolniki,  stranisca,  v  katera  se  izpraznjuje  bolniska  nesnaga, 
nadaije  voda  potokov,  rek  in  mlak,  v  katero  se  mece  nesnaga. 
—  Vidimo,  da  se  je  vlada  docela  postavila  na  stalisce  sodobne 
vede.  V  svoji  okroznici  je  bodrila  k  poguma,  ker  je  splasenost 
najnevarnejsi  kolerin  oproda,  opominjala  k  zmernemu  uzivanju 
jedi  in  pijac,  svarila  pred  prehlajenjem,  zlasti  pred  prepihom, 
spalnica  mora  biti  topla  in  dobro  zavarovana;  ce  voda  ni  prav 
okusna,  ji  je  dobro  primesati  vina  ali  pa  vsaj  nekoliko  vinskega 
kisa  ali  nekoliko  zganja.  Pred  vsem  pa  treba  gledati  na  snago, 
izogibati  se  treba  vlage,  smradu  in  izparivanj.  Kot  enostavna 
domaca  varstvena  sredstva  je  priporocala  lahek  caj  iz  lipovega 
cvetja,  iz  melis  ali  kamilic,  ki  ga  treba  piti  mlacnega,  in  sicer 
po  veckrat.  Kakor  hitro  pa  bi  se  pokazalo  kaj  sumljivega,  je 
poklicati  zdravnika. 

Tej  vrhovni  c.  kr.  zdravstveni  dezelni  komisiji  so  bile 
podrejene  c.  kr.  zdravstvene  okrajne  komisije,  ki  so  imele 
V  svojem  politicnem  okraju  strogo  gledati  na  to,  da  se  vse 
zdravstvenopolicijske  naredbe  cim  najvestneje  izpolnjujejo.  Za- 
nimivo pa  je,  kako  te  okrajne  komisije  tozijo,  da  je  pac  lahko 
naredbe   velevati,   uveljavljati    pa   jih   je  tezko,    ker   nedostaja 


140  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

potrebnih  sredstev.  Poleg  dezelne  zdravstvene  komisije,  ki  je 
imela  svoje  seje  prav  pogostoma,  je  v  Ljubljani  zelo  pridno 
poslovala  mestna  okrajna  komisija,  ki  jo  je  vsako  soboto  sklical 
zupan  dr.  Costa. 

Mesto  Ljubljano  je  zdravstvena  dezelna  komisija 
razdelila  na  5  zdravstvenih  distriktov  in  za  vsak  distrikt  dolocila 
posebne  zdravnike  „obwohl  die  Kommission  von  dem  Grund- 
satz  ausgelit,  dass  jedem  Kranken  die  Wahl  des  Arztes  freisteht . . . 
um  es  im  Falle  des  wirklichen  Ausbruchs  der  Brechruhir  zunachst 
der  armeren  Klasse  zu  ermoglichen,  sich  rascii  den  arztlichen 
Beistand  zu  verschaffen". 

Razdelitev  pa  je  bila  ta-le: 

I.  distrikt:  Notranje  mesto.  Komisija:  obc.  svetovalec 
Franc  Rosman  in  obc.  svet.  Blaz  Vrhovec;  zdravnika:  dr. 
Schiffer,  ranocelnik  Andrej  Gregoric.  —  II.  Gradisce,  Kapu- 
cinsko  predmestje:  obc.  svet.  Vincenc  Seunig,  trgovec  z 
zitom  Kalin;  zdravnika:  dr.  Valenta,  ranocelnik  Mat.  Finz.  — 
III.  distrikt:  Pol  jane  in  S  v.  Peter:  dez.  tajnik  Ad.  Hofbauer, 
posestnik  Franc  Mali ;  zdr. :  dr.  Kovac,  ranocelnik  Rogl.  —  IV. 
Krakovo  in  Trnovo:  obc.  svet.  Jos.  Schwentner  in  Leopold 
Hocevar;  zdr.:  dr.  vitez  pi.  Stockl,  ranocelnik  Vukotic.  —  V. 
Karlovskopredmestje,Kurjavas,  Karolinskazemlja: 
obc.  svet.  dr.  Jos.  Orel,  okr.  predst.  Fr.  Sustersic,  zdravnika: 
dr.  Coloretto,  dr.  Mader  ml. 

Teh  sekcij  naloga  je  bila,  paziti  na  snaznost  in  sna- 
zenje  his,  dvorisc  in  ulic,  na  redno  odstranjevanje  zdravju 
skodljivih  odpadkov  iz  greznic  in  gnojisc.  Nadalje  so  morale 
nadzirati  dezinficiranje  in  sploh  gledati,  da  so  se  tocno  izvr- 
sevale  vse  varnostne  naredbe,  ki  so  zmozne,  kolero  zabraniti, 
ali  pa  jo,  ce  ze  izbruhne,  omejiti.  Zanimivo  je  tudi,  da  je  bas 
to  leto  na  dr.  Bleiweisovo  priporocilo  mestna  obcina  Doberletu 
dovolila  uvedbo  mrliskih  vozov,  ne  da  bi  se  ozirala  na 
ugovor  mescanov,  ki  se  jim  je  prevazanje  mrlicev  zdelo  ce  ze 
ne  necuveno,  pa  vsaj  smesno,  in  ne  da  bi  se  ozirala  na  dopis 
Ijubljanskega  knezoskofijskega  ordinarijata,  ki  se  je  precital  v 
obcinski  seji  dne  17.  avgusta  in  v  katerem  se  je  imenovani 
cerkveni  urad  izrekel  za  to,  da  naj  se  naprava  mrtvaskih  voz 
ne  uvede,  ces,  da  katoliskim  mescanom  ti  vozovi  niso  po  volji. 
„Novice"  dostavljajo,  da  je  bil  ta  dopis,  ki  ugovarja  stvari, 
ki  so  jo  ze  uvedla  glavna  in  tudi  mnoga  manjsa  mesta  vseh 
dezel,  „z  veliko  nevoljo  zaslisan".  Ta  svoj  predlog  je  dr.  Blei- 
weis  med  drugim  podpiral  tudi  s  tem,  da  govore  za  uvedbo 
takih  voz  v  nasi  prestolici  tako  cesto  porajajoce  se  nalezljive 
in  epidemicne  bolezni, 

Bleiweisov  predlog  je  seveda  prodrl  in  obveljal. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  141 


Potem  ko  je  Ijubljanski  magistrat  razpisal  minuendo  lici- 
tacijo  za  morebitno  strezbo  bolnikom  v  tukajsnji  bolnici  za 
silo,  je  bila  Kranjska  pripravljena. 

Ni  bilo  treba  dolgo  cakati  na  kolero.  Zanesli  so  jo  iz 
Italije  vracajoci  se  vojaki.  Vojakov  je  bilo  tisto  leto  po 
Kranjskem  vse  polno.  Avgusta  meseca  pisejo  „Novice" :  Iz 
Italije  ze  prihajajo  vojaki,  ki  ostanejo  zacasno  v  nasi  dezeli 
menda  tako  dolgo,  da  bo  mir  sklenjen.  V  Ljubljano  dobimo 
kakih  2600  vojakov  in  250  castnikov.  Tudi  Kranj,  Novo  Mesto 
in  Postojna  z  okolicami  dobe  po  eno  brigado.  —  Seveda  jih 
ni  bilo  samo  po  teh  krajih,  ampak  tudi  drugod  na  vseh  koncih, 
zdravih  in  ranjencev  toliko,  da  je  zmanjkovalo  prostora.  Tako 
n.  pr.  tozi  v  „Novicah"  z  dne  24.  sept,  dopisnik  iz  Kranjske 
Gore,  da  so  vojaki  povsodi  „prav  tesno  vkvartirani"  in  da  se 
prav  nic  ne  gleda  na  to,  ali  je  posestnik,  kmet  ali  bajtar,  pre- 
mozen  ali  reven,  marvec  samo  na  to,  da  se  jih  cim  najvec 
spravi  pod  streho.  Po  30,  50,  do  70  so  jih  porinili  enemu  gospo- 
darju.  Da  se  v  takih  tesnih  razmerah  nalezljive  bolezni  najlaglje 
razpasejo,  niso  vedeli  tedaj  nic  manj  zanesljivo  nego  vemo  to 
mi.  Toda  sila  je  bila  velika  in  odpomoci  ni  bilo  lahko.  Zato 
je  tudi  kolera  ponekod  tako  grdo  zarogovilila. 

Komaj  je  dospel  10.  c.  kr.  lovski  bataljon  (Nizjeavstrijci) 

V  StariTrg  pri  Lozu,  zeje  izbruhnila  in  25.  avgusta  zahte- 
vala  prvo  clovesko  zrteV.  Do  1.  septembra  je  ugrabila  celo  vrsto 
vojakov  in  civilnih  jjudi.  Od  tedaj  obolelih  jih  je  okrevalo  le 
malo.  Vrhunec  je  v  Lozu  dosegla  15.  sept.,  ko  je  v  enem  dnevu 
pomorila  15  Ijudi.  Izprva  je  divjala  edinole  v  treh  vaseh,  ne- 
nadoma  pa  je  preskocila  tudi  drugam. 

Najbolj   je   trpela   vas   Nadlesek   pri  Lozu,   ki  je  tedaj 

V  samo  37  hisah  stela  27  mrlicev.  Zanimivo  pripoveduje  o 
tej  stvari  okr.  ranocelnik  Franc  Saurau,  ki  je  bil  kot  zdravnik 
za  kolero  poslan  v  ta  okraj.  „Ljudje  so  bil  vsi  zbegani,"  pravi, 
„tako  jih  je  preplasila  vest,  da  je  v  Nadlesku  izbruhnila  kolera. 
Celo  zvonjenje  zvonov,  kadar  so  duhovniki  sli  obhajat  ali  ob 
pokopavanju,  jih  je  strasilo  tako,  da  se  je  marsikateremu  ne- 
nadoma  shujsal  napad.  Strah  pred  kolero  je  bil  izpocetka  tolik, 
da  so  celo  svojci  bezali  od  bolnikov  in  da  ga  mnogokrat  ni 
bilo,  ki  bi  od  zeje  ginevajocemu  podal  zlico  vode:  z  lastnimi 
odpadki  in  izmecki  cez  in  cez  oblozeni,  so  umirali  strasno  smrt, 
Ko  pa  sem  z  vso  odlocnostjo  uveljavil  zdravstvenopolicijske 
predpise,  se  je  kmalu  obrnilo  na  bolje.  Ljudem  se  je  vrnil 
pogum  in  preudarek  in  potem  nam  ni  vec  bilo  tezko,  kolero 
zatreti." 

Postojni  je  kolera  skoro  docela  prizanesla,  sreca,  ki  je 
bila  tem  vecja,   ker  je  bilo  v  Postojno  iz  Trsta,  kjer  je  kolera 


142  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


istotako  divjala,  pribezalo  vse  polno  Trzacanov.  Edinole  v 
Hrasah  se  je  pojavila  med  vojaki ,  pa  so  jo  kmalo  zatrli  s 
tern,  da  so  vojake  hitro  poslali  drugam. 

Neznansko  hudo  pa  je  divjala  v  Planini,  kakor  bo  to 
videti  iz  pregleda  o  razvoju  kolere.  V  radovljiskern  okraju 
je  V  10  dneh  terjala  14  zrtev,   zlasti  je  divjala   vZgosah   in 

V  Begunjah,  docim  sta  v  Radovljici  sami  le  dva  obolela,  pa 
sta  se  oba  resila.  Mestu  Kamniku  je  popolnoma  prizanesla, 
prihrula  pa  je  nad  Moste,  Domzale,  Menges  in  Dra- 
gomelj.  Skakala  je  iz  kraja  v  kraj,  temu  je  prizanesla,  nad 
drugega  pa  se  je  vrgla  z  vso  silo,  Najvec  so  seveda  trpeli  kraji 
ob  vojaski  cesti  in  ker  je  bila  vojaska  bolnica  v  Ljubljani, 
ni  cuda,  ce  se  je  kolera  lotila  tudi  kranjske  prestolnice. 

Kakor  je  razvidno  iz  sluzbenih  porocil  c.  kr.  dezelne 
zdravstvene  komisije,  je  kolera  na  Kranjskem  izbruhnila  21. 
avgusta  in  sicer  se  je  najprej  pojavila  med  vojastvom.  Do  11. 
septembra  so  ze  steli  v  Ljubljani  1  mrlica,  bolnikov  pa  v  Pla- 
nini 6,  v  okraju  Postojna  3,  v  okr.  Loz  31,  v  okr.  Senozece  7, 

V  okr.  Kamnik  1,  v  okr.  Mokronog  1,  v  okr.  Ijubljanska  okolica 
4,  V  okr.  Kocevje  1,  vsega  skupaj  54  slucajev  kolere.  Od  teh 
jih  je  do  11.  septembra  umrlo  26. 

Razumljivo  je,  da  so  ta  dejstva  na  prebivalstvo  kronovine 
Kranjske  nemilo  vplivala.  Zbeganost  je  bila  splosna  in  kakor 
obicajno,  je  tudi  tiste  dni  strah  vsako  stvar  videl  dosti  vecjo, 
nego  je  bila  v  istini.  Zato  je  dezelna  gosposka  spoznala  za 
pravo,  da  ne  molci  vec  o  koleri,  kakor  je  bila  o  njej  molcala 
dotlej,  marvec  da  zacne  o  njenem  razvoju  priobcevati  redno 
uradna  porocila.  In  sicer  si  je  to  porocanje  uredila  tako,  da  je 
0  razvoju  kolere  v  Ljubljani  v  uradnem  listu  „Laibacher  Zei- 
tung"  priobcevala  dnevna  porocila,  o  njenem  gibanju  po  dezeli 
pa  tedenska  zdravstvena  porocila.  Dasi  so  ti  podatki  uradni, 
vendar  niso  docela  tocni,  brzcas  zato  ne,  ker  porocila  iz  posa- 
meznih  okrajev  niso  dohajala  redoma.  Vcasih  se  je  tudi  kaj 
prikrilo  ali  namenoma  izrazilo  netocno.  Zato  se  ne  smemo 
cuditi,  ako  se  sklepne  stevilke  povsem  ne  ujemajo  s  podatki, 
objavljenimi  od  dne  do  dne. 

Navzlic  temu  priobcimo  v  naslednjem  pregled  o  gibanju 
kolere,  ker  ti  podatki  najbolje  izpricujejo,  kolikega  pomena  so 
preudarjene  varstvene  odredbe. 

Kolera  bi  se  bila  brez  dvoma  vse  drugace  razpasla,  za- 
htevala  bi  bila  vse  vec  cloveskih  zrtev,  ko  ne  bi  bila  oblast 
gledala,  da  se  stori  vse,  karkoli  jo  more  zabraniti  ali  pa  vsaj 
omejiti. 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 


143 


V  mestu  Ljubljani  se  je  kolera  med  civil  nim 
bivalstvom  kretala  tako-Ie : 


pre- 


Dne 

je  bilo  V  zdravniski 

od  tell  jih  je 

oskrbi 

dotlej  okrevalo 

umrlo  pa 

19. 

sept. 

15 

0 

8 

20. 

„ 

20 

0 

4 

21. 

» 

19 

4 

0 

23. 

n 

23 

6 

2 

24. 

jj 

21 

3 

3 

25. 

n 

24 

1 

4 

26. 

n 

23 

0 

4 

27. 

1, 

33 

4 

7 

28. 

» 

31 

0 

3 

30. 

» 

37 

7 

7 

1. 

okt. 

25 

3 

2 

2. 

)» 

23 

0 

2 

3. 

» 

25 

5 

2 

4. 

n 

21 

0 

2 

5. 

II 

26 

3 

4 

7. 

» 

24 

8 

6 

8. 

„ 

18 

1 

1 

9. 

)i 

24 

2 

1 

10. 

)t 

27 

8 

3 

11. 

„ 

21 

1 

4 

12. 

» 

23 

2 

1 

14. 

») 

24 

6 

3 

15. 

)» 

18 

2 

2 

16. 

,, 

18 

4 

2 

17. 

)) 

20 

3 

1 

18. 

)) 

23 

2 

3 

19. 

» 

21 

4 

3 

21. 

17 

5 

2 

22. 

)i 

12 

0 

0 

23. 

n 

13 

1 

2 

24. 

14 

2 

1 

25. 

)) 

13 

1 

2 

26. 

11 

0 

1 

28. 

j> 

11 

3 

2 

29. 

n 

6 

0 

0 

30. 

)) 

6 

1 

0 

1. 

nov. 

6 

2 

0 

2. 

„ 

4 

2 

0 

3. 

» 

0 

2 
98 

0 
94  civilnih 
Ijudi. 

144  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

V  stevilo  onih,  ki  so  bili  v  zdravniski  oskrbi,  so  vedno 
vsteti  tudi  tisti,  ki  so  oboleli  ze  prej,  ki  pa  do  oznacenega  dne 
niti  niso  ozdraveli,  niti  niso  umrli. 

V  celem  je  v  Ljubljani,  ki  je  tedaj  stela  nekaj  nad  20.000 
prebivalcev,  za  kolero  obolelo  192  civilnih  oseb ;  od  teh  jih 
je  ozdravelo  98,  umrlo  pa  94,  tore]  niti  ne  dobra  polovica. 

Priznati  treba,  da  so  si  oblasti  resno  prizadevale,  kolero 
omejiti,  kolikor  se  da.  Tudi  mestni  magistratje  parkrat 
prav  odlocno  posegel  vmes.  Tako  je  20.  septembra  zupan 
Ijubljanski  dr.  Costa  objavil  odredbo,  da  od  imenovanega  dne 
peri  la,  oblacil  in  posteljne  oprave,  ki  je  bila  v  dotiki  z  oku- 
zenci,  nihce  ne  sme  prati  doma  niti  tega  ne  sme  dati  prati 
komu  drugemu ,  nego  edinole  oblastveno  nastavljeni  perici 
Tereziji  Potocnik  v  sentpetrskem  predmestju  st.  149,  ki  ji  je 
mestni  magistrat  strogo  narocil,  da  mora  sproti  pobirati  vse 
perilo,  oblacila  in  posteljno  opravo  pri  vseh  okuzencih  in  to 
izpirati  po  zdravstvenih  predpisih.  Kdor  bi  se  tej  odredbi  ne 
pokoril,  zapade  strogi  kazni.  Obenem  je  dolocil  tarifo  za  pranje 
okuzenega  perila  (za  rjuho  6  belicev,  za  zensko  krilo  6,  za 
srajco  ali  spodnje  hlace  4  itd.).  Zaeno  je  magistrat  kmetskim 
pericam  iz  okolice  strogo  prepovedal,  perilo  se  nadalje  odlagati 
pred  Senklavzem,  in  jim  velel,  da  ga  morajo  odkladati  v  za- 
navlasc  v  to  svrho  prirejene  kolibe  na  sedanjem  trgu  Cesarja 
Jozefa  (Jahrmarkstplatz).  —  Kmetske  perice  so  se  izprva  nekaj 
upirale,  ali  magistrat  jih  je  kmalu  pomiril.  „Novice"  pisejo  o 
tern  dogodku  takole:  Mestni  magistrat  je  kmetskim  pericam 
za  odlaganje  perila  pripravil  sejmske  ute.  „A1  na  to  je  vstal 
grozen  sunder,  in  klepet,  ker  je  nekdo  postene  babice  pod- 
suntal,  da  bojo  morale  v  utah  po  7  gld.  davka  placati  na 
mesec,  zraven  tega  pa  se  vsak  teden  po  15  krajcarjev  posebej. 
Vse  to  pa  je  laz;  pericam  so  ute  odlocene  brez  vsakega  pla- 
cila."  ^  Nadalje  je  mestni  magistrat  uvedel  prisilno  raz- 
kuzevanje  zasebnih  stranisc.  Placati  je  bilo  treba  od 
stranisca  po  2  kr.  —  Ker  je  primanjkovalo  zdravnikov,  je  de- 
zelna  gosposka  razpisala  sluzbe  pomoznih  kuznih  zdrav- 
nikov, in  sicer  je  dolocila  za  zdravnika  po  5  gld,  na  dan, 
za  ranocelnike  pa  po  3  gld.  —  Mescani  Ijubljanski  so  se 
vocigled  temu,  da  kolera  v  njihovem  mestu  ni  divjala  tako, 
kakor  so  bili  s  strahom  pricakovali,  jeli  kazati  nad  vse  malo- 
brizne,  tako  da  se  je  magistrat  videl  prisiljenega ,  zagroziti 
najhujse  kazni  tistemu,  ki  se  oblastvenim  naredbam  ne  bi 
hotel  pokoriti. 

Ko  od  1.  oktobra  vojastvo  Starega  Strelisca  ni  vec  upo- 
rabljalo  za  bolnico,  se  je  civilna  zasilna  bolnica  iz  licejskega 
poslopja  preselila  v  Staro  Strelisce.  Licejsko  poslopje  je  bilo 
treba  izprazniti,  da  se  je  mogel  na  tamosnjih  solah  zaceti  redni 


I 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  145 

pouk.  Zato  so  vse  prostore  na  novo  ometali  in  pobelili,  leseni 

pod  pa  ostruzili  in  vestno  izprali.  Pouk  pa  se  je  na  vseh  Ijub- 

ijanskih  solah  po  odredbi  dezelne  vlade  zacel  sele  3.  novembra. 

Med  vojaki  v  Ljubljani  se  je  kolera  razvila  tako-le: 


je  bilo  bolnih 

je  ozdravclo 

je  umi 

do  14,  septembra 

106 

34 

42 

od  14.— 22.  septembra 

23 

15 

12 

„    22.-29. 

45 

13 

17 

„    29.-6.     oktobra 

50 

34 

15 

„      6.-13.        „ 

83 

28 

16 

„    13.-20. 

57 

18 

6 

„    20.-27. 

52 

28 

9 

„    27. — 3.     novembra 

28 

8 

4 

Tako  govore  vojaska  zdravstvena  porocila.  Vendar  se  ra- 
cuni  ne  ujemajo  natancno,  kajti  ob  sklepu  pravi  porocilo,  da 
je  vsega  skupaj  v  Ljubljani  na  koleri  obolelo  392  vojakov,  od 
katerih  je  ozdravelo  233,  umrlo  pa  134. 

Po  kronovini  Kranjski  je  kolera  gospodarila 
tako-  le: 

Civilnih  Ijudi  je  v  oznacenih  dobah  obolelo : 


C^^^  .—  ^-  — 'C^l  CMCS  (>»CD  :s—  ^h: 


V   nUTflhi  ■                    "oo        T30        -z  o        -ao  t30        -so        so        -ao  -30 

V      ur\iaju.                           (-.^            C—            Q-3            Q^  O  T3            C -2            o -3            O-O  O  "O 

V  Ljubljani  (mesto)    .       ?            9       29       50  34       38       27        11  1 

V  Ljubljani  (okolica)   .         4         5         8       22  29       35       46        15  2 

Idrija -        -        —          9  10         2-        -  — 

Kamnik 1          1          1        10  17       38        10         7  3 

Kocevje 1       —       —        —  ~        —        —        —  — 

Kranjska  Gora  ....      —        —       —       —  —         26       26      —  — 

Litija —       —       —        -  —         17        16        15  - 

Loka -        -        -        -  —        -         29         2  2 

Loz 31        57      114       31  —         17         3       —  — 

Metlika ____  9         8-        19  5 

Mokronog 1—                  —  —        -          —        —  — 

Novo  Mesto      ....—        —       —         18  21        10       -          8  4 

Planina 6       ?         73     280  37     243       42         8  1 

Postojna 3       —        —        —  —        —         —        —  — 

Radovljica _       .  .          6       20  31       -          9      -  — 

Senozece 7      —       —       —  —        —        —        —  — 

Zaticna —        —        —        —  —        —        —         15  — 

Zuzemperk —       —        —        —  26       —         44       24  8 

Od  3.  novembra  nadalje  se  zdravniska  porocila  niso  vec 

izdajala,   ker  je  bilo  ocito,   da   kolera  pojema.    V  celem  je  v 

kranjski  kronovini  za  kolero  obolelo  1884  civilnih  oseb;  od 
teh  jih  je  ozdravelo  1080,  umrlo  pa  672  ;  kako  je  bilo  z  osta- 
limi  42,  ki  so  se  preko  3.  novembra  ostali  v  zdravniski  oskrbi, 
nam  porocilo  ne  pove. 

10 


146  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Kakor  vidimo  iz  podanih  stevil,  so  najbolj  trpeli  okraji 
Ljubljana  (mesto),  Ljubljana  (okolica),  Kamnik,  predvsem  pa 
okraja  Loz  in  Planina,  skozi  katera  so  iz  Italije  prihajali  oku- 
zeni  avstrijski  vojaki. 

Splosno  se  na  podlagi  teh  podatkov  lahko  rece,  da  je 
kolera  zahtevala  razmeroma  le  malo  zrtev. 

S  pocetka-  novembra  je  kolera  v  mestu  in  po  dezeli  po- 
jenjala ,  zato  so  3.  novembra  bolnico  za  kolero  v  Ljubljani 
razpustili.  V  celem  so  v  njej  zdravili  55  oseb;  od  teh  jih  je 
okrevalo  28,  umrlo  pa  27.  Ostale  so  zdravili  doma.  Zadnji 
slucaj  obolelosti  se  je  pripetil  28.  oktobra.  Torej  se  je  kolera 
zacela  z  veliko  vrocino ,  prejenjala  pa  je,  ko  je  nastopilo 
hladno  vreme. 

Po  vsej  Avstriji  pa  je  kolera  tega  leta  do  10.  oktobra 
pobrala  preko  40.000  Ijudi. 

H  koncu  se  veselo  zgodbico  iz  tega  leta,  ki  je  kot  dopis 
iz  Smartna  pri  Litiji  beli  dan  zagledala  v  „Novicah".  Dopis  se 
glasi:  „Tudi  k  nam  se  je  pritepla  kolera  in  pobrala  nekoliko 
Ijudi,  pa  kakor  je  cuti,  nas  je  zopet  zapustila  in  se  podala 
proti  zeleznici.  To  je  resnica,  kar  „Novice"  pravijo,  da  se  tje 
najraje  oglasi,  kjer  je  revscina  in  nesnaznost;  enmalo  je  pa 
morebiti  tudi  nalezljiva,  najvec  pa  skoduje  strah.  Tega  sem 
se  sam  preprical  iz  sledece  prigodbe.  Nekega  dne  me  je  na 
poti  dosel  neki  mozek,  po  rodu  Lah,  ki  se  je  pred  kakimi  15 
leti  pri  nas  vselil.  Prasam  ga,  kam  tako  hiti?  „Mei  Sohn  in 
Pasjek  —  mi  na  to  odgovori  —  ich  bekom  Post,  dass  hat 
Bauchu^iks  (Bauchzwicken),  ich  so  srok,  auch  ich  Bauchwiks 
bekommen."  In  res  od  samega  strahu  ga  je  zacelo  po  trebuhu 
vjedati.  Mozek  hiti  tako  naprej,  da  cez  pol  ure  me  zopet  sreca, 
ko  je  ze  nazaj  sel,  al  kako  vesel !  Od  delec  ze  je  vpil:  „Mei 
Sohn  nichts  hat  Bauchv/iks,  hat  Kopfsmalz,  das  is  gut,  Kopf- 
smalz,  nicht  kolera,  auch  ich  verloren  jetzt  Bauchwiks."  Tako 
vidimo,  da  od  strahu  ga  je  zacelo  po  trebuhu  scipati,  od  ve- 
selja  je  pa  ozdravel." 


Od  leta  1866.  pa  do  leta  1886.  se  azijska  kolera  na 
Kranjskem  ni  vec  pojavila,  niti  epidemicno  niti  v  posameznih 
slucajih.  Ko  paje  1.  188  6.  zopetpotrkala  na  kranjska 
vrata,  je  nasla  docela  izpremenjene  razmere:  zito, 
ki  ga  je  bil  zasejal  Pettenkofer,  je  bilo  tudi  ze  na  Kranj- 
skem slo  V  klasje,  vrhu  vsega  pa  je  ze  1.  1883.  Robert  Koch 
iz  misticne  teme  na  solncno  svetlobo  medicinske  znanosti  pri- 
tiral  nesrecnega  njenega  zvodnika,  toll  iskani  kolerabacil. 

Neugnano  besnenje  kolere  je  1866.  1.  napotilo  Petten- 
koferja,  da  je  povzrocil  sestanek  zdravnikov,  takozvano  kolera- 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  147 

konferenco,  na  kateri  so  se  zlasti  pretresala  ta-le  vprasanja: 
1.  Kaksne  izkusnje  je  1.  1866.  rodilo  glede  razsirjevanja  kolere 
in  glede  njenih  casovnih  in  krajevnih  pospesevateljev?  2.  Kaksne 
izkusnje  je  rodilo  glede  razkuzevanja  in  kvaranten?  3.  Katere 
zdravstvene  odredbe  se  priporocajo  za  bodocnost?  4.  Na  katere 
cinjenice  je  v  bodoce  posebno  paziti?  —  Dognalo  se  je  na 
tej  konferenci,  da  je  najhujsi  raznasevalec  kolere  clovek,  da  so 
poglavitni  nosilci  njenih  povzrocevalcev  otrebki  za  kolero  in 
za  kolera-grizo  obolelih  in  da  se  iz  teh  povzrocevalcev  v 
ugodnih  razmerah  razvije  kuzni  kolerni  strup.  Razvoj  tega 
strupa  se  more  zabraniti  potom  razkuzevanja  ali  dezinfekcije, 
ki  jo  je  treba  kot  obrambno  sredstvo  izvajati  ze  koj,  ko  se  ko- 
lera  napoveduje,  in  sicer  naj  jo  drzavne  oblasti  zaukazejo  kot 
obvezno  dolznost.  Kot  razkuzevalno  sredstvo  za  perilo  se  do- 
loca  cinkova  galica,  za  kanale  pa  Suvernova  metoda.  —  Slicna 
konferenca  je  bila  I.  1874. 

L.  1883.  je  Robert  Koch  razkril  kolerni  bacil  in  tako  ves 
svet  oprostil  tlacece  more. 

L.  1885.  je  pruska  vlada  vse  ostale  drzave  povabila  na 
mednarodno  zdravstveno  konferenco  vCarigradu, 
o  katere  sklepih  smo  ze  porocali  uvodoma. 

Po  vzorcu  drugih  drzav  in  kronoviri  so  koncno  tudi  na 
Kranjskem  organizir ali  javno  zdravstveno  sluzbo.  Zakon 
z  dne  30.  aprila  1870  je  dolocil,  da  si  dezela  ustanovi  svoj 
lastni  zdravstveni  svet,  obcine  pa  svojega  z  lastno  zdravstveno 
policijo.  Zdravstveni  sveti  imajo  svoj  natancno  doloceni  delokrog, 
imajo  pravico,  samostojno  voliti  svoja  predsedstva  in  pravico 
do  inicijative  (nasvetovanja),  docim  si  je  pravico  do  eksekutive 
(izvrsevanja)  in  do  vrhovnega  nadzorstva  pridrzala  drzava,  katere 
vrhovni  zdravstveni  organ  je  najvisji  zdravstveni  svet.  Dezel- 
nemu  zdravstvenem  svetu  daje  vlada  na  razpolaganje  svojega 
dezelnega  zdravstvenega  porocevalca,  svojega  dezelnega  zivino- 
zdravnika  in  okrajne  zdravnike. 

Na  podlagi  tega  zakona,  ki  je  znacil  velik  napredek, 
je  za  Ljubljano  obcinski  svetnik  in  zdravstveni  svetnik  dr.  Kees- 
bacher  zasnoval  posebno  zdravstveno  organizacijo,  ki  jo  je  pa 
obcinski  svet  odklonil.  V  tem  nacrtu  je  dr.  Keesbacher  pred- 
lagal,  naj  se  za  Ljubljano  ustanove  eno  mesto  za  mestnega 
fizika,  mesta  za  dva  zdravnika,  enega  mestnega  ogledovalca 
mrlicev  in  za  eno  mestno  babico  in  da  naj  se  za  Ljubljano  sestavi 
poseben,  z  inicijativo,  pa  tudi  z  eksekutivo  opremljen  zdravstveni 
svet.  Pa,  kakor  receno,  mestni  obcinski  svet  je  ta  predlog  od- 
klonil in  tako  je  za  Ljubljano  ostalo  pri  starih  dolocilih  izza 
1.  1835.,  Keesbacherjev  rokopis  pa  se  je  ohranil  in  je  kasneje 
prav  dobro  sluzil. 

10* 


148  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Nove  zdravstvene  instrukcije  sta  dobila  Ijub- 
Ijanska  mestna  zdravnika  —  1874.  leta  je  tore]  Ljubljana  imela 
se  vedno  samo  dva  mestna  zdravnika,  prav  kakor  1.1836.!  — 
stoprav  1874.  leta.  14.  januarja  1875  pa  so  koncno  vendarle 
imenovali  se  enega  definitivnega  mestnega  fizika  in  mu  dodali 
se  eno  zacasno  instrukcijo.  Place  so  ti  mestni  zdravniki  pre- 
jemali  300 — 400  goldinarjev  na  leto. 

Naposled  so  vendar  tudi  zaceli  misliti  na  odpravo 
skandaloznih  zdravstvenih  razmer  kranjske  prestolice, 
ki  so  jih  bill  zanemarjali  od  leta  do  leta. 

Pred  vsem  so  se  zaceli  zanimati  za  greznice  in  stra- 
nisca.  Tudi  po  inestu  so  bile  greznice  izvecine  odprte  in  hudo 
zanemarjene.  Kanalov  ni  bilo  razen  tistih  odtocov,  ki  so  se 
iztekali  v  Ljubljanico.  Zato  so  se  vsi  odpadki  iz  kuhinj,  vse 
smeti  in  vsi  otrebki  iz  stranisc  morali  nabirati  v  greznicah. 
L.  1873.  so  oblasti  pregledale  Ijubljanske  greznice  in  se  koncno 
odlocile,  urediti  nacin  njihovega  izpraznjevanja  in  odvazanja. 
Prav  tako  se  je  uredilo  odvazanje  pocestne  nesnage. 

Pretresali  so  vprasanje  o  kanalizaciji,  o  pitni  vodi, 
0  stanovanjih,  o  kopaliscih.  Sklicaia  se  je  posebna 
anketa,  ki  je  dolocila,  kako  je  v  vseh  teh  vprasanjih  v  bo- 
doce  postopati.  Kako  so  se  razmere  koncno  popolnoma  pre- 
obrazile,  je  znano,  ker  ta  preobrat  datira  iz  najnovejse  dobe. 
Vsekakor  pa  je  mestna  obcina  vsa  ta  vprasanja  resevala 
prepocasi,  kajti  dobila  je  1.  1886.  od  dezelnega  predsednika 
Winklerja  hud  nos,  ces,  da  se  je  mestni  zastop  z  zdravstvenimi 
vprasanji  pecal  le  akademicno,  da  je  vodovodno  vprasanje 
skozi  leta  in  leta  zastalo,  da  se  je  izpraznjenje  jam  pnevma- 
ticnim  potem  odlasalo  kakor  navlasc,  za  zgradbo  epidemicne 
bolnice  se  pa  nihce  zmenil  ni,  ceprav  je  dezelni  predsednik 
vedno  in  vedno  zopet  v  stevilnih  odredbah  silil  na  to,  naj  se 
ta  vprasanja  vendar  ze  enkrat  z  vso  potrebno  odlocnostjo  vza- 
mejo  V  pretres  in  resijo  cim  preje,  ker  se  je  bati,  da  vsak  hip 
zopet  izbruhne  kolera.  Ce  se  obcina  resitve  teh  vprasanj  ne 
bode  lotila  nemudoma,  bode  vlada  morala  poseci  po  skrajnih 
sredstvih.  Najkasneje  do  majnika  1887  morajo  vsaj  poglavitni 
nacrti  biti  izgotovljeni.  Nova  epidemicna  bolnica  mora 
najkasneje  do  spomladi  1887  biti  docela  urejena.  Mestni  zdrav- 
stveni  svet  in  mestna  zdravstvena  komisija  morata  biti  v  per- 
manenci  (poslovati  trajno),  ker  je  kolera  ze  izbruhnila.  O  njunem 
poslovanju  se  mora  vladi  vsak  teden  porocati;  prav  tako  ji 
mora  mestni  magistral  predloziti  vse  zapisnike,  ki  se  nanasajo 
na  zdravstvena  vprasanja.  H  kon-cu  pravi  ta  vladni  dopis: 
„Dodati  moram,  da  je  visoko  ministrstvo  zdravstveno  zane- 
marjenost  mesta  Ljubljane  ze  ponovno  najostreje  grajalo  in  v 
odloku   z    dne    15.  novembra    1886   pripomnilo,    da   se  mesta 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  149 

Ljubljana  z  ozirom  na  njegove  zdravstvene  pomanjkljivosti  med 
vsemi  dezelnimi  stolnimi  mesti  odlikuje  z  zalostnim  svojstvom, 
da  je  ze  dolgo  casa  pravo  in  nezatrljivo  gnezdisce  kolere  in 
njeno  izhodisce  za  vso  dezelo  in  morda  za  se  obseznejsi  krog." 
Ta  dopis  dezelne  vlade,  ki  ostro  oznacuje  tcdanje  razmere  in 
V  najugodnejsi  luci  kaze  vlade  resno  prizadevanje,  iztrebiti 
Avgijev  hlev  in  tudi  na  Kranjskem  ustvariti  zdrave  odnosaje, 
je  seveda  v  obcinskem  svetu  izzval  razburjeno  debato.  S  seje 
z  dne  7.  decembra  1886  so  gospoda  obcinski  svetniki  sli  s 
hudo  razgretimi  glavami,  toda  preverjeni,  da  se  koncno  mora 
nekaj  storiti.  Pa  se  je  storilo.  —  Do  danasnjega  dne  se 
je  storilo  toliko,  da  morejo  nasi  zdravniki  iz- 
javljati,  da  se  nam  sprico  urejene  zdravstvene 
sluzbe,  sprico  vzorne  kanalizacije  in  vzorno  ure- 
jenega  vodovoda  vsaj  v  Ljubljani  vecje  kolerne 
epidemije  ni  bati.  Po  kmetih  seveda  se  ni  povsodi  vse 
tako,  kakor  bi  moralo  biti,  je  pa  vsepovsodi  neprimerno  bolje, 
nego  je  bilo  1886.  leta,  ko  se  je  navzlic  tedanjim  nedostatkom 
zdravnikom,  ki  so  takrat  ze  vedeli,  s  kom  jim  je  opraviti,  po- 
srecilo  prepreciti,  vecjo  nesreco.  Ozdravstvenih  razmerah 
na  Kranjskem  pise  dr.  Keesbacher  ^)  1.  1893.:  „Kar  se  tice 
obrambe  pogostoma  pojavljajocih  se  Ijudskih  bolezni  (sploh!), 
je  vzroke  ponajvec  iskati  v  dejstvu,  da  se  prebivalstvo  ne  zmeni 
dosti  za  cistoco  tal,  za  cistost  zraka,  za  kanalizacijo,  napravo 
greznic,  preskrbo  dobre  pitne  vode  i.  t.  d.,  pa  tudi  v  brezbriz- 
nosti  napram  oblastvenim  odredbam,  ceprav  se  je  vsled  zdrav- 
stvenega  zakona  (izza  24.  aprila  1888,  s  katerim  se  je  uredila 
zdravstvena  sluzba  v  posameznih  obcinah  in  ki  velja  za  vso 
Kranjsko  izvzemsi  Ljubljano),  vsled  vecjega  stevila  zdravnikov  po 
dezeli  kakor  tudi  s  tem,  da  se  je  obcinstvo  pritegnilo  razpravam 
glede  zdravstvenih  uredeb,  marsikaj  obrnilo  na  bolje.  Treba 
pa  se  mnogo  novih  bolnic  po  dezeli." 

Toda  vrnimo  se  k  letu   188  6.! 

Ze  koncem  1.  1885.  (12.  decembra)  se  je  kolera  nenadoma 
pojavila  v  Trstu,  kamor  so  jo  bili  zanesli  iz  prav  iste  Italije, 
iz  katere  je  bila  doslej  se  vedno  prisla  v  nase  kraje.  V  Trstu 
so  oblasti  nemudoma  odredile  vse  potrebne  varstvene  odredbe 
in  po  nam  ze  znanih  mednarodnih  predpisih  slucaj  takoj  javile 
tudi  Ijubljanski  zdravstveni  oblasti.  Ze  25.  decembra  je  Ijub- 
Ijanski  magistrat  objavil  oklic,  v  katerem  je  ta  slucaj  razglasil  in 
opozoril  na  obstojece  zdravstvene  predpise,  zlasti  pa  opomnil, 
da  je  vsakega  iz  Trsta  doslega  potnika  nemudoma  prijaviti 
oblasti.  Kaj  hujsega  se  tega  leta  na  Kranjskem  ni  zgodilo. 

1)  Krain  und  seine  Gesundheit.  Izdal  dr.  Fr.  Zupanc,   18y3. 


150  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Pac  pa  se  je  naslednjega  1886.  leta  na  poletje,  ko  je 
grelo  toplo  avgustovo  solnce,  4.  avgusta  kolera  naenkrat  po- 
javila  tudi  na  Kranjskem,  in  sicer  je  bila  v  Hribu,  v  obcini 
Loski  Potok,  zgrabila  nekega  iz  Ricmanj  v  Istri  pes  tjakaj  do- 
slega  delavca.  Ta  je  delal  pri  zgradbi  herpeljske  zeleznice  in 
ko  je  tarn  med  delavstvom  izbruhnila  kolera,  per  pedes  Apo- 
stolorum  preko  Trsta  odpotoval  domov,  s  seboj  nosec  kali 
kuzne  bolezni.  Domov  prisedsi,  je  moral  leci,  9.  avgusta  pa  je 
moral  za  kolero  izdihniti. 

10.  avgusta  se  je  kolera  ze  pojavila  vTravniku;  za- 
sejal  jo  je  bil  prav  isti  nesrecnik.  Izbruhnila  je  epidemija,  ki 
je  iz  te  690  prebivalcev  brojece  obcine  pobrala  16  oseb. 

Zasejal  pa  jo  je  tudi  v  Hribu,  ko  je  prenoceval  na  nekem 
skednju.  4.  septembra,  torej  skoro  en  mesec  kasneje,  se  je  lotila 
lOletnega  fantica  iz  sosednje  hise,  7.  septembra  pa  se  je  na 
mah  zopet  zglasila  v  hisi,  v  kateri  je  bil  oni  delavec  umrl,  in 
iz  nje  v  grob  odnesla  kar  4  osebe:  prva  je  obolela  7.,  druga 
10.,  tretja  11.,  cetrta  pa  17.  septembra.  —  V  sosednji  hisi 
pa  jih  je  od  12. — 16.  septembra  pomorila  tri.  Pojavila  se  je  se 
V  dveh  drugih  hisah  in  pobrala  2  osebi.  Vsega  skupaj  je  obo- 
lelo  11  oseb.  S  tern  je  bila  epidemija  v  obcini  Loski  Potok 
koncana. 

V  Trstu  je  1886  na  novo  izbruhnila  pocetkom  junija, 
ko  je  bila  zimo  prespala,  in  je  hudo  zagospodarila :  do  13.  sept, 
so  V  Trstu  med  541  obolelimi  steli  344  mrtvih. 

Na  Reki  je  povzrocila  pravcato  paniko;  Ijudje  so,  kakor 
ze  ob  prejsnjih  prilikah,  bezali.  Ob  morskem  obrezju  in  po 
vseh  ulicah  so  vecer  za  vecerom  zgali  s  kotranom  napolnjene 
sodove,  ces,  da  se  s  tem  cisti  zrak,  tako  da  je  bilo  z  morja 
videti,  kakor  da  je  vsa  Reka  v  plamenih. 

Na^Kranjskem  so  odrejali  obsezne  varnostne  odredbe. 

VSentPetru  na  Krasu  so  avgusta  meseca  uredili  re- 
vizijsko  postajo,  ki  naj  bi  pregledovala  dohajajoce  potnike. 
Izprva  so  hoteli  napraviti  pravcat  zdravstveni  kordon,  pa  so  to 
misel  morali  opustiti,  ker  je  ministrstvo  razpostavljanje  kordonov 
prepovedalo. 

-  Okrajno  glavarstvo  Radovljica  je  pocetkom  septembra 
zaradi  pretece  kolere  prepovedalo  bozjo  pot  na  Brezjah  in  na 
Bledu. 

Okrajno  glavarstvo  Kamnik  je  odpovedalo  letni  sejem, 
domobransko  poveljnistvo  v  Gradcu  pa  je  na  predlog  kranjske 
dezelne  vlade  za  to  leto  opustilo  domobranske  kontrolne  zbore 
na  Vrhniki  (26.  sept.)  in  v  Ribnici  (12.  okt.). 

V  Ljubljani  so  na  polju  za  Sv.  Kristofom  z  vso  hitrico 
gradili  zasilno  bolnico,  takozvani  koleraspital.  Omeniti  je, 
da  misli   za   zgradbo   tega   poslopja   pravzaprav  ni  povzrocila 


Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem.  151 

1886  nastala  kolera  (glej  „Laibacher  Zeitung"  z  22.  julija  1886), 
ampak  da  je  idejo,  na  polju  za  Sv.  Kristofom  zgraditi  poslopje, 
ki  naj  bi  sluzilo  skozi  Ljubljano  potujocim  vojaskim  transportom, 
ze  pred  leti  v  seveda  nekoliko  drugacni  obliki  sprozil  magi- 
stratni  svetnik  Jeras.  Ko  pa  se  je  na  zimo  1885  v  Trstu  po- 
javila  kolera,  je  ta  misel  v  obcinski  seji  z  dne  8.  aprila  1886 
zadobila  konkretno  obliko  in  stavba,  ki  je  bila  prvotno  za- 
misljena  kot  prehodno  vojasko  stanovalisce,  se  je  izpremenila 
V  zasilno  bolnico,  ki  naj  bi  bila  do  novembra  i.  1.  dograjena. 
Da  je  morala  vlada  zahtevati,  da  mora  vsaj  do  spomladi  1887 
leta  biti  gotova,  smo  ze  slisali. 

Ko  se  je  kolera  pojavila  ob  jadranski  obali,  je  kranjska 
zdravstvena  oblast  objavila  obsezno  instrukcijo,  iz  katere 
naj  posnamemo  tocke,  ki  jih  nadrobneje  nismo  omenili  v 
uvodoma  podanih  dolocilih  izza  zdravstvenega  zbora  v  Draz- 
danih  z  dne  15.  aprila  1893.  1.  Priobcujemo  jih,  ker  kazejo, 
kako  velikanski  je  bil  prevrat  v  naziranju  izza  leta  1866.,  zlasti 
pa  zato,  ker  naj  pricujoci  spis  po  moznosti  pospesuje  obrambo 
kolere,  kar  bo  dosegel  tern  laglje,  cim  natancnejsi  bo  v  poda- 
vanju  V  postev  prihajajocih  sredstev.  —  Nasa  zdravstvena  in- 
strukcija  torej  pravi : 

Vsakega  iz  krajev,  v  katerih  se  je  pojavila  kolera,  prihajajo- 
cega  potnika  je  nemudoma  prijaviti  policiji,  vseeno,  ali  se  nastani 
v  zesebnem  stanovanju  ali  v  gostilnici  ali  v  prenocevaliscu. 

Vsaka  sumljiva  oseba  ostani  3  dni  pod  zdravstvenirn 
nadzorstvom. 

Zapiranje  mej  (bodisi  dezelnih  ali  obcinskih  ali  krajevnih) 
in  kontumacne  odredbe  so  se  vsepovsodi  izkazale  kot  brez- 
uspesne.  (Primerjaj  sklepe  zdravstvenih  konierenc  iz  1.  1866.  v 
Carigradu,  1874.  na  Dunaju  in  1885.  v  Rimu.) 

Seveda  se  navodila  ne  dado  podati  v  shematicni  obliki, 
marvec  se  treba  ravnati  po  krajevnih  odnosajih. 

(Kaj  treba  ukreniti,  da  se  koleri  zabrani  prestop  preko 
mej,  smo  ze  povedali  zgoraj  (p.  71.). 

(Istotako,  kako  je  ravnati  z  zivezem  in  z  efekti.) 
Se  predno  se  pojavi  kolera,  bolje  receno,  vedno  in  v 
vsakem  slucaju,  je  gledati  na  cistoco  tal,  cest,  trgov  in  poslopij, 
da  po  njih  ni  gnijocih  in  gnitja  zmoznih  snovi.  Zlasti  je  gle- 
dati na  to,  da  se  sproti  in  umno  odpravljajo  vsi  gospodinjski 
in  obrtni  odpadki,  pred  vsem  pa  klavniski. 

(O  greznicah,  kanalizaciji  in  preskrbi  z  dobro  pitno  vodo 
smo  ze  zadostno  govorili.) 

Zdravstvena  policija  mora  z  vso  vestnostjo  nadzirati  pre- 
nocevalisca  in  slicne  javne  prostore,  pa  tudi  stanovali.sca 
uboznih  Ijudi. 


152  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Vsako  vecje  nabiranje  Ijudstva  (veselice,  procesije,  sejme  . . .) 
je  za  cas  kolere  odlocno  zabraniti.  Sole  naj  se  zapro. 

Pripravljeni  morajo  biti  posebni  lokali  za  bolnike,  da  jih 
lahko  locimo  od  neokuzencev,  in  posebni  lokali,  da  ne  osta- 
nejo  brez  zavetja  tisti,  ki  jih  je  zdravstvena  policija  prisiljena 
pregnati  iz  njihovega  dosedanjega  stanovalisca.  Pripravljena 
mora  biti  zadostna  zaloga  razkuzevalnih  sredstev  in  zdravil. 

V  vsaki  obcini  se  mora  sestaviti  posebna  zdravstvena  ko- 
misija,  v  katero  je  odposlati  zdravnika,  tehnika  in  primerno 
stevilo  sposobnih  krajanov.  Predsednik  tej  komisiji  je  krajevni 
predstojnik  ali  njegov  namestnik,  V  velikih  krajih  treba  te  ko- 
misije  deliti  v  posamezne  sekcije  ali  oddelke.  Politicna  oblast 
mora  njihovo  poslovan;e  natancno  nadzirati. 

Kakor  hitro  se  je  kje  pojavila  kolera,  mora  obcinski  pred- 
stojnik o  tern  nemudoma  obvestiti  pristojno  okrajno  glavarstvo, 
in  sicer  brzojavnim  ali  sicer  najkrajsim  potem.  Obenem  mora 
obcinski  predstojnik  brez  obotavljanja  sklicati  zdravstveno  ko- 
misijo  in  ukreniti  vse,  cesar  treba,  da  je  okuzenec  locen  od 
neokuzencev  (izolacija).  Okrajni  zdravnik  mora  takoj  k  bolniku. 
Ker  je  vazno,  da  se  takoj  izpocetka  z  vso  gotovostjo  dozene, 
da  li  ima  v  resnici  opraviti  z  azijsko  kolero,  mora  zdravstvena 
policija  raztelesiti  vse  prve  mrlice,  ki  so  bojda  zapadli  koleri, 
in  jih  bakterijoloski  preiskati.^) 

Vsak  novi  slucaj  kolere  mora  predstojnik  gospodarstva 
(posestnik  hise  ali  najemnik  stanovanja)  nemudoma  naznaniti 
obcinski  oblasti,  prav  tako  tudi  poslujoci  zdravnik, 

Za  kolero  obolele  je  v  njihovem  stanovanju  izolirati  (lociti 
od  neokuzencev);  v  slucaju,  da  neugodne  stanovanjske  razmere 
take  izolacije  ne  dopuscajo,  treba  bolnika  spraviti  v  bolnico. 
Ce  pa  je  bolje,  da  bolnik  ostane  v  svojem  stanovanju,  treba 
delozirati  (iz  stanovanja  spraviti)  neokuzence. 

Za  prevoz  bolnikov  se  ne  smejo  uporabljati  javnemu 
prometu  sluzeci  vozovi. 

Osebe,  ki  pridejo  v  dotiko  z  okuzenci,  z  njihovimi  efekti 
ali  z  mrlici,  si  morajo  roke  razkuziti  s  karbolovo  kislino. 

V  prostoru,  v  katerem  je  okuzenec,  ne  sme  biti  jestvin. 
Tudi  naj  neokuzenci  v  takih   prostorih  ne  jedo  in  ne  pijo. 

Zlasti  pa  je  vso  pozornost  obracati  na  razkuzenje  in  ci- 
scenje  obleke,  perila  in  posteljne  oprave  okuzencev  in  za  kolero 
umrlih.  Pred  razkuzenjem  jih  nihce  ne  sme  odnesti  iz  bolniskih 
prostorov,  Perice  morajo  tako  perilo  prati  v  posebnih,  zanalasc 
pripravljenih  posodah,  pralnice  pa  morajo  biti  pod  policijskim 
nadzorstvom.    Razposiljati   se  taksno  perilo,   otjleka  itd.  sploh 


•)  Dandanes  zadostuje   bakterijolosko  preiskanje  bolnikovih  otrebkov. 

Op.  pis. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  153 

ne  sme,  prav  tako  je  v  okuzenih  krajih  prepovedano  nabirati 
in  prenasati  cunje,  ponoseno  obleko  itd. 

Stanovalisca,  v  katerih  so  bili  okuzenci,  se  morajo  raz- 
kuziti,  predno  se  kdo  zopet  vanja  naseli. 

Mrlice  je  cim  preje  odstraniti.  Izpostavljati  jih  javnemu 
ogledovanju  je  prepovedano.  Prav  tako  tudi  zalujoci  pre- 
ostali  ne  smejo  v  stanovanje  umrlega.  Pokop  naj  se  izvrsi  cim 
preje. 

Zdravstvene  komisije  morajo  poslovati,  dokler  se  ni  uradno 
dognalo,  da  je  kolera  popolnoma  prenehala,  in  poleg  drugih 
svojih  poslov  oskrbovati  javno  dobrotvornost. 

Izdajati  je  lahko  umljive,  poljudno  poucne  spise. 

Obrambna  sredstva  pa  nikdar  ne  smejo  biti  tako  ob- 
sezna,  da  bi  ovirala  promet  in  povzrocala  draginjo.  — 

C.  kr.  trgovsko  ministrstvo  je  poleg  tega  izdalo  normo, 
ki  med  drugim  doloca,  da  morajo  izprevodniki  vsakega  pot- 
nika,  ki  bi  med  voznjo  kazal  znake  obolenja,  nemudoma  izoli- 
rati.  Ce  bi  potnik  med  voznjo  umrl,  se  mora  njegovo  truplo 
takoj  na  naslednji  postaji  spraviti  iz  vlaka.  — 

Listi  so  z  zadoscenjem  prinasali  pomirjajoce  vesti,  objav- 
Ijali  poucne  oklice  in  sedaj  upraviceno  zatrjevali,  da  obcevanje 
z  okuzencem  ni  opasno,  ce  smo  oprezni.  Paziti  moramo  na  to, 
da  ne  pridemo  nezavarovani  v  neposredno  dotiko  z  njegovim 
truplom,  z  njegovimi  otrebki,  niti  ne  z  efekti,  s  katerimi  je  bil 
bolnik  v  dotiki.  Snaga  in  pridno  izmivanje  z  razkuzevalnimi 
sredstvi,  zlasti  s  karbolovo  kislino,  so  ucili,  so  najboljsi  varuhi. 
Svariti  pa  je  tudi  pred  neprevidno  uporabo  vode,  pa  bodi,  da 
jo  rabimo  kot  pijaco,  za  kuho  ali  pa  za  'zpiranje.  Saj  je  do- 
gnano,  da  se  razsirjevalec  kolere  najlaglje  vzdrzuje  v  vlagi.  In 
kako  lahko  se  okuzi  voda,  stojeca  ali  tekoca !  Z  vlago  vred 
ponicajo  bacili  v  zemljo  in  pridejo  od  tod  lahko  v  nase  odprte 
vodnjake,  v  potoke  in  reke,  tolmune  in  jezera  in  jih  okuzijo, 
da  utegne  piti  smrt,  kdor  zajame  svojo  pijaco  iz  njih,  in  iz- 
pirati  s  kuznino,  kdor  izpira  s  tako  vodo.  Se  laglje  zanesejo 
vanjo  kuzno  snov  nasi  gospodarski  odpadki,  ki  jih  odvajamo 
V  vodo.  Sum,  da  je  voda  okuzena,  je  tem  utemeljenejsi,  cim 
vec  imajo  Ijudje  z  njo  opraviti,  bodisi  da  tece  mimo  cloveskih 
selisc  ali  da  piovejo  po  njej.  Zato  bodite  previdni  zvodo!  Ne 
rabite  je  neprekuhane,  glejte,  da  sploh  ne  pridete  v  dotiko  z 
njo,  predno  ni  s  prekuhanjem  razkuzena. 

Nepobitno  dognano  je,  da  kolero  nalezemo  ali  nepo- 
sredno, ako  pridemo  v  dotiko  z  bolnikom  odnosno  z  efekti, 
ki  so  bili  z  njim  v  dotiki  (Kontaktinfektion,  okuzenje  potem 
dotika),   ali  pa  s  posredovanjem  vode. 


154  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

Ti  trezni  pouki  so  imeli  uspeh,  da  je  Ijudstvo  to  pot 
ostalo  dosti  mirno  in  da  je  bolj  nego  kdaj  prej  zaupalo  svojim 
voditeljem,  zdravnikom  in  javnim  oblastvom. 

Slucaj  V  loskopotoski  obcini  pa  1.  1886.  ni  ostal  osamljen, 
kajti  kolera  se  je  naenkrat  pojavila  tudi  na  Igu  med  tamkaj 
delajocimi  prisiljenci  iz  Ijubljanske  prisilne  delavnice.  Brzcas  so 
prisli  V  dotiko  z  delavci  iz  Loskega  Potoka.  Prvi  prisiljenec  je 
obolel  2.  oktobra.  Ker  bolezni  niso  takoj  spoznali,  so  ga  spravili 

V  Ljubljano  v  prisilno  delavnico,  kar  je  tukaj  povzrocilo  domaco 
epidemijo, 

Na  Igu  je  kmalu  izbruhnila  epidemija,  ki  se  je  omejila 
skoro  samo  na  prisiljence.  Od  60  jih  je  za  kolero  obolelo  22, 
in  sicer  je  najhuje  obolel   oddelek   prisiljencev,   ki   je  stanoval 

V  neki  ob  cesti  in  na  mocvirnatih  tleh  stojeci  hisi,  docim  je 
oddelek,  ki  je  stanoval  v  hisi,  stojeci  na  kamenitih  tleh,  trpel 
le  malo.  Torej  se  je  tudi  v  tern  slucaju  izpricalo,  kako  zelo  je 
razsirjanje  kolere  odvisno  od  kakovosti  tal. 

V  Ijubljanski  prisilni  drlavnici,  kamor  so  bili  iz 
neprevidnosti  prenesli  onega  okuzenca  in  kjer  je  ta  tudi  v 
izolacni  sobi  3.  okt.  umrl,  so  sicer  takoj  potem ,  ko  so  bili 
bolezen  spoznali,  poskrbeli  za  temeljito  razkuzenje  in  ko  so  se 
na  Igu  med  prisiljenci  pojavili  novi  slucaji  kolere,  prekinili 
vsakrsno  obcevanje  z  okuzenim  oddelkom;  15.  okt.  pa  so  nekega 
za  drisko  obolelega  prisiljenca  spravili  v  omenjeno  sobo  in  ga 
18.  okt.  odpustili  kot  ozdravljenega.  Ko  pa  se  je  isti  moz  22. 
okt.  zaradi  driske  vrnil  v  isto  bolnisko  sobo  in  26.  okt.  umrl, 
je  zdravnik  konstatiral,  da  je  moza  pobrala  kolera.  Najbrz  se 
je  bil  ob  svojem  prvem  bivanju  v  tej  sobi  okuzil  in  jo  takrat, 
ko  je  bivai  med  drugimi,  zanesel  med  svoje  tovarise.  Kajti  ze 
23.  okt.  so  se  zgodili  novi  slucaji  kolere,  in  sicer,  kar  je  zani- 
mivo,  med  prisiljenci  iz  razlicnih  delavnic  in  razlicnih  spalnic, 
docim  od  paznikov  ni  obolel  niti  eden.  Vsega  vkupaj  je  do 
29.  nov.,  ko  se  je  posrecilo  ustaviti  epidemijo,  obolelo  18  moz, 
umrlo  pa  jih  je  11. 

Kolera  v  prisilni  delavnici  je  Ljubljancanom  povzrocala 
precej  skrbi.  Izprva  so  bolnike  na  ukaz  dezelne  vlade  prenasali 
v  mestno  bolnico  za  kolerozne.  Toda  mestni  magistrat  je  tako 
prenasanje  kmalu  ustavil,  ker .  so  se  prebivalci  sentpetrskega 
predmestja  uprli. 

Na  Vrhniko  so  kolero  tega  leta  zanesli  dvakrat.  — 
28.  sept,  je  na  Vrhniko  iz  Trsta  prisel  nekdo,  ki  je  ze  nasled- 
njega  dne  umrl  za  to  kuzno  boleznijo.  12.  in  13.  sta  se  po- 
javila se  dva  druga  slucaja,  potem  pa  je  kolera  pojenjala.  — 
Drugic  jo  je  na  Gorenjo  Li  go  j  no  zanesel  klavec,  ki  je 
imel  opraviti  v  Trstu.    Moz  je  po  daljsi  bolezni  umrl  22.  okt. 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  155 

Kmalu  so  v  kratkih  presledkih  oboleli  njegovi  sorodniki,  od 
katerih  se  je  bolezen  tako  razsirila,  da  so  do  18.  nov.  v  kraju 
steli   18  obolelih. 

V  Ijubljanski  okolici  so  se  pojavljali  posamezni  slu- 
caji  kolere,  ki  so  vsi  koncali  s  smrtjo. 

Tako  torej  kolera  tega  leta  ni  prehudo  gospodarila,  Na 
Dolenjskem  se  je  zglasila  samo  sevGribljah  v  crnomaljskem 
okraju,  kamor  jo  je  8.  okt.  nekdo  zanesel  iz  Velike  Pake  na 
Hrvatskem.  10.  okt.  mu  je  obolel  in  umrl  njegov  9  letni  sincek, 
do  17.  pa  so  mu  oboleli  se  trije  otroci,  njegova  zena  in  nadalje 
se  tri  osebe,  ki  so  bile  v  iiisi  na  posetih.  Dve  od  teh  sta 
umrli. 

S  tern  je  bila  1886.  kolerna  epidemija  koncana. 

Uradna  statistika  nam  daje  o  gibanju  kolere  1.  1886.  to-le 
sliko : 

Na  sto  prebi- 
Stevilo  Trajala  .^   f       ^^''^^^  P"^^ 


Okraj  Obcina       prebivalcev      od    —    do 


E        ° 


I  iiihliana    Epidemija  se  je  O     O     D        o  = 

l.oiv.        o"iejila  na  pn-  280  18./X.  -  29. 'XI.      18     7   11    6-43     61-11 

niesio        silno   delavnico 

Kocevje     Loski  Potok         1353        4./VIII.-18./X.      55  22  33    4-06    6000 

Ljubljana  f  Ig  1291  2./X.  -  9./XI.     26  15  11    2-01     42-30 

okolica  Vrhnika  5556         18.,IX.— 16.  X.         3     12    0-05    6620 

I  oz.22./X.-23.,XI.      18  13     5   0-30    28-40 

Crnomelj         Griblje 451  7./X.  -  4.'XI.       9    6    3    1-99    33-33 

Skupaj  5  obcin  8931  129  64  65    144    50-38 

V  celem  je  torej  1886.  1.  na  Kranjskem  za  kolero  obolelo 
samo  129  oseb,  umrlo  pa  65,  torej  dobra  polovica ,  in  to 
navzlic  temu,  da  je  kolera  izbruhnila  na  pet  razlicnih  krajih. 
Stevilke  so,  ce  jih  primerjamo  z  onimi  iz  prejsnjih  let,  vse- 
kakor  zelo  ugodne  in  pomirjujoce.  Saj  nepobitno  kazejo, 
da  se  je  ob  epidemiji  1886.  1.  izpricalo,  kar  so  vescaki  svojpot 
zatrjevali  in  kar  zatrjujejo  se  danes  :  da  se  sprico  danas- 
njega  stanja  zdravilske  vede  v  krajih,  kjer  so 
zdravstvene  razmere  urejene  injeljudstvovoljno, 
se  pokoravati  oblastvenim  in  zdravnikovim  od- 
redbam,  ni  bati,  da  bi  se  kolera  se  kdaj  mogla  raz- 
viti  V  obseznejso  epidemijo.  Veda  sedaj  pozna 
njenega  povzrocevalca  in  je  zdravnikom  vroke 
dala  orozja  dovolj,  da  se  mu  morejo  uspesno  po- 
staviti  V  bran.  Kakor  pa  tudi  najrazumnejsi  in  najpogumnejsi 
castnik  sam  nicesar  ne  opravi  proti  sovrazniku,  ce  se  mu  nje- 


156  Franc  Kobal:  O  koleri  na  Kranjskem. 

govo  mostvo  ne  pokorava  brezpogojno,  tako  morejo  tudi 
zdravniki  boj  proti  koleri  uspesno  voditi  le  tedaj,  ce  tocno  in 
vestno  izvrsujemo  vse,  kar  so  nam  veleli.  Ponavljamo,  da  ni 
dvoma,  da  je  koleri  enkrat  za  vselej  odklenkalo  povsodi,  kjer 
so  zdravslvene  razmere  urejene,  kjer  je  Ijudstvo  probujeno  in 
ne  omalovazuje  dobro  premisljenih  zdravstvenih  ukrepov. 

Kolik  preobrat  v  kratki  dobi  sestdesetih  let! 

Docim  je  kolera  ob  svojem  prvem  pohodu  v  Evropo 
veljala  za  sibo  bozjo,  proti  kateri  ga  ni  pomocka,  za  okrutnico, 
katere  se  je  po  pravici  se  huje  bati  nego  kuge,  ki  jo  je  vsaj 
lahko  zadrzati  ob  mejah ;  docim  je  kolera  ob  svojih  prvih  po- 
hodih  V  Evropo  zbegala  vse,  vladarje  kakor  podloznike,  uce- 
njake  kakor  lajike;  docim  je  ob  svojih  povratkih  s  porogljivim 
zasmehom  igraje  od  sebe  odbijala  vse  brezstevilne  njej  name- 
njene  strelice  in  neovirano  stopala,  kjer  se  ji  je  zljubilo,  in 
mlado  in  staro,  visoko  in  nizko  neusmiljeno  niandrala  v  tla, 
iz  katerih  je  bila  nenadoma  izrastla  kakor  zli  duh  iz  pekla,  in 
pred  sabo  zbujala  trepet,  za  sabo  puscala  jok:  se  nam  dan- 
danes  zdi  kakor  v  prisilni  jopic  povezan  nasilnez  :  vzroji,  kadar 
ga  prime,  rad  bi  se  razmahnil,  pa  se  ne  more,  ne  more,  — 
dokler  je  jopic  dosti  trden. 

Docim  je  prej  povzrocala  blazen  strah,  ker  nihce  ni  vedel, 
kaj  je  njeno  bistvo  in  kaksna  so  njena  svojstva,  ji  danes  mirno 
gledamo  v  oci,  ker  vemo,  kako  ji  pridemo  do  zivega.  Izginil 
je  strah,  ker  se  je  razprsila  tista  misticna  megla,  ki  je  zagri- 
njala  njeno  rojstvo  in  njeno  zivljenje  in  jo  delala  strahotnejso, 
nego  je  bila  v  istini.  Za  nas  dandanasnjike  kolera  ni  vec  tajin- 
stvena  siba  bozja,  ampak  je  prav  enostaven,  po  bakterijah 
povzrocen  razkrajalen  proces  v  cloveskem  drobu.  Dandana- 
snjiki  je  ne  gledamo  vec  s  tistimi  plasnimi  ocmi,  s  katerimi 
otroska  fantazija  gleda  strahove,  marvec  jo  gledamo  s  treznim 
ocesom  znanstvenika,  ki  v  njej  vidi  zgolj  zanimiv  pojav,  za 
katerega  nic  manj  ne  veljajo  nepisani  vecni  zakoni  nego  za 
druge  naravne  procese. 

Kolik  preobrat  tudi  v  javnih  zdravstvenih  odnosajih! 

Docim  se  je  preje  v  obce  —  (ne  samo  pri  nas)  —  mislilo, 
da  je  za  javno  zdravje  dosti  storjeno,  ce  se  je  prilicno  kaj 
storilo  zoper  ponarejanje  odnosno  izprijanje  zivil  ali  odrejalo 
pregledovanje  mesa  in  mrlicev,  o  priliki  epidemij  pa  objavilo 
nekoliko  pouka,  kako  se  treba  vesti,  in  so  se  v  skrajni  sili 
odredile  zacasne  stroge  obrambene  naredbe  ter  se  je  tu  pa 
tarn,  ce  je  slo,  uredila  tudi  kaka  zasilna  bolnica,  vse  drugo  pa 


Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem.  157 

prepustilo  posamezhikom  in  slucaju,  so  divjajoce  epidemije 
koncno  stoprav  v  proslem  stoletju  evropske  drzave  dovedle  do 
tega,  da  so  svojo  paznjo  jele  posvecati  tudi  tej  strani  zivljenja 
svojih  drzavnikov  v  meri,  ki  jo  to  vprasanje  zasluzuje.  Zlasti 
druga  velika  kolerna  epidemija  v  letih  1854.  in  1855.  in  pa  zna- 
menita  znanstvena  raziskavanja  Hallierjeva,  de  Barryjeva,  Pet- 
tenkoferjeva  in  Klobova  so  povzrocila,  da  so  drzave  boj  zoper 
epidemije  odslej  smatrale  za  prav  tako  svojo,  javno  zadevo 
kakor  n.  pr.  velika  politicna  vprasanja  in  se  odlocile,  da  resitve 
tega  vprasanja  vec  ne  prepuscajo  posamezniku  aii  slucaju  in 
da  se  vec  ne  omejujejo  zgolj  na  zacasne  prilicne  odredbe, 
marvec  da  v  svojem  ozemlju  uvedejo  stalne  zdravstvene  naprave, 
pred  vsem  pa  po  moznosti  odpravijo  vse,  kar  zahtevam  javnega 
zdravstva  ne  bi  odgovarjalo.  Tako  se  je  torej  z  drugo  kolerno 
epidemilo  tudi  glede  na  javno  zdravstvo  v  Evropi  zacela  nova 
doba.  Sestajale  so  se  zdravstvene  konference,  ki  so  koncno  to 
skrb  za  javno  zdravstvo  se  bolj  posplosile  in  jo  povzdignile 
v  zadevo,  ki  ne  more  biti  skrb  le  vsake  posamezne  drzave 
zase,  marvec  skupna  zadeva  vseh  kulturnih  drzav.  Tako  je 
besno  divjanje  kolere  rodilo  sad,  ki  se  ne  da  dovolj  preceniti, 
in  tako  je  prislo,  da  dandanes  nimajo  samo  posamezne  drzave 
svojih  nadrobno  izdelanih  javnozdravstvenih  zakonikov,  marvec 
so  uveljavljena  tudi  zdravstvena  dolocila,  ki  so  obvezna  za 
vse  kulturne  drzave.  Podrobnosti,  v  kolikor  morejo  zanimati 
nas.  ki  se  bavimo  s  kolero,  smo  ze  navedli  zgoraj.  Kolik  je 
uspeh  teh  javnih  odredeb,  ni  tezko  presoditi,  ako  primerjamo 
riekdanje  besnenje  kolere  z  njeno  dandanasnjo  pohlevnostjo. 
Ce  ji  V  juzni  Italiji  ali  v  Turciji  se  dandanes  ne  morejo  biti 
kos,  izpricuje  to  edinole  staroznano  dejstvo,  da  so  tamosnje 
zdravstvene  razmere  vse  prej  nego  urejene  \n  da  je  prebivalstvo 
vse  prej  nego  probujeno. 


Pri  kraju  smo.  O  tem,  kako  je  bilo  na  Kranjskem  po 
I.  1886.,  ne  bomo  govorili,  Bi  tudi  ne  vedeli  kaj  zanimivega 
povedati. 

Samo  eno  bi  se  radi  pripomnili.  To  namrec,  da  smo  se 
V  svojem  spisu  ozirali  edinole  na  kolerne  epidemije  na 
Kranjskem,  ne  pa  tudi  na  morebitne  posamezne  slucaje,  ki  so 
se  morda  pojavili  zdaj  tu  zdaj  tam,  in  da  si  pricujoce  razprave 
nismo  mislili  kot  ucene  zgodovine  kolere  na  Kranjskem,  marvec 
kot  poljudno  pisan  zabavno-poucen  spis. 

Mesto  sklepne  pike  za  boljso  voljo  se  eno  veselo,  ki  je 
1886.  1.  prepotovala  vse  evropsko  casopisje. 

Splosni  list  za  pivovarstvo  („Allgemeine  Zeitung  fiir  Bier- 
brauerei")  je  imenovanega  leta  prinesel    notico,  da  je  profesor 


158  Franc  Kobal :  O  koleri  na  Kranjskem. 

Koch,  slavni  najditelj  kolerabacila,  nasel,  da  se  kolerabacil  v 
pivu  V  najkrajsem  casu  unici.  Docim  se  je  tore]  prej  propove- 
dovalo,  da  je  pivopitje  za  rogoviljenja  kolere  skodljivo,  ker  jo 
pospesuje,  se  je  sedaj  —  tako  je  trdil  ta  list  —  neoporecno 
izkazalo,  da  pivo  v  casih  kolere  ne  samo  ni  skodljivo,  ampak 
nasprotno  se  prav  koristno.  —  Vsled  te  notice  se  je  „ Berliner 
Tagblatt"  obrnil  do  prof.  Kocha  in  ga  pobaral,  kaj  je  s  tem 
njegovim  najnovejsem  razkritjem.  In  Koch  je  slovesno  izjavil, 
da  se  doticni  list  najbrz  moti,  ker  se,  kolikor  je  njemu  znano, 
se  nikdar  ni  izjavil  o  morebitnih  odnosajih  med  pivopitjem  in 
kolero.  Seveda  se  je  „Bicrbrauerei  Zeitung"  namenoma  zmotila. 
Na  veliko  zalost  njenih  izdajateljev  in  odjemalcev  pa  se  je 
prav  tako  neoporecno  izkazalo,  da  kolerabacil  ni  za  to  na 
svetu,  da  bi  nemskim  pivovarjem  polnil  zepe  .  .  . 


Dodatek  k  „Spominom  na  Francoze". 

K  str.  24.:  „Princ  Lulu"  je  bilo  laskovo  ime  za  Louisa,  sina 
Napoleona  III.  Po  zmoti  sedaj  nasi  Ijudje  ta  priimek  na- 
devljejo  „rimskemu  kralju",  sinu  Napoleona  I. 

Dr.  Jos.  Griiden. 

K  str.  28. :  Izmed  manj  pristopnih  tiskanih  virov,  ki  nam  po- 
rocajo  0  francozofilstvu  nasega  naroda,  naj  navedem  tu  se 
enega : 

„Sudslavische  Zeitung",  ki  je  leta  1871.  izhajala  v 
Sisku  in  v  katere  urednistvu  je  bil  tudi  Jurcic,  je  dne 
2.  februarja  priobcila  podlistek  o  onodobnih  nemskih  in 
francoskih  simpatijah  med  Jugoslovani,  ki  je  prvotno  izsel 
V  brnskih  „Stimmen  aus  Mahren",  in  tu  citamo :  „Bald 
hatte  ich  hier  eine  kleine  Anzahl  unter  den  Nationalen, 
wiirdigen  Patrioten  vergessen,  die  bei  uns  fiir  die  Fran- 
zosen  ammeisten  eingenommen  sind.  Es  lebt  in  un- 
serem  Lande  (v  Hrvatski)  noch  ein  Hauflein  alterer  Herren, 
die  noch  die  Zeit  miterlebt  und  teilweise  mitgemacht  haben, 
als  Kroatien  bis  zum  rechten  Savaufer  nach  dem  Schon- 
brunner  Frieden  1809 — 1812  in  Frankreichs  zeitweiligem 
Besitz  und  mitsamt  Illyrien  unter  franzosischer  Admini- 
stration stand  —  und  die  Landessohne  aus  jener  Zeit 
gedenken  dieser  fremden  Verwaltung  mit  dankbarer  Erin- 
nerung." 

G.  dr.  Fr  Kidric  me  opozarja  na  „Carniolio  I.  (1838) 
St.  12. — 13.:^Transilvanus:  Ana  — ,  na  porocila  Andrejcko- 
vega  Joz.  0  Crnem  Grabnu,  na  Trdino  („Ljubljanski  Zvon" 
1905,  357). 

Dr.  Fr.  Ilesic. 


Za  tisk  V  „Zborniku"  ima  „Matica  Slovenska** 
pripravljene  te-le  rokopise: 

Steklasa  Ivan,  Josip  Rabata,  karlovski  general. 

„  „        Obricani. 

Remes  M.  dr.,  Abbe  Martin  Kuralt  in  njegova  korespondenca 

z  Antonom  Linhartom. 
Slebinger  Janko  dr.,  Slovenska  bibliografija  (1906 — ^1911). 

(Malone  dogotovljena.) 

Obetajo  ozir.  pripravljajo  se  studije  : 

Dr.  Demeter    Bleiweis    vitez    Trsteniski,    Dr.  Janeza 

Bleiweisa  delovanje  v  dez.  zboru  in  odboru. 
Ilesic  Fr.  dr.,  Cebelicar  Jos.  Zemlja. 
Kidric  Fr.  dr.,  Stanko  Vrazova  slovenska  zapuscina. 

„  „       „     Monografija  o  Primcu. 

„  „       „     Tajna  korespondenca  v  Napoleonovi  Iliriji. 

„  „       „     Ilirsko-francoska  loza  v  Ljubljani. 

„  „       „     Loza  za  odpiranje  pisem  na  posti  v  Trstu  po 

odhodu  Francozov  iz  Ilirije. 
Kotnik  Fr.  dr.,  Jarnikova  zapuscina  (zlasti  nenatisnjene  pesmi 

in  pisma). 
Lokar  Janko  dr.,  Tehnika  Jurcicevega  romana. 
Skaberne  V.,  Studija  o  slovenski  hisi. 
Strekelj  K.  dr.,  Iz  zgodovine  slovenskega  jezika. 
TominsekJos    dr.,  Korespondenca  dr.  Janeza  Bleiweisa. 
Vidic  Fr.  dr.,  Tajna  korespondenca  v  Napoleonovi  Iliriji. 
Zigon  Fr.  dr.,  Iz  Copovih-Presernovih  casov. 

Urednistvo. 


AS  Slovenska  Matica  v  Ljubljani. 

346  Zbornik  : 

.S57 

V.3 

IMS 


PONTfFlCAC    INSTITUTE 
OF     MEDIAEVAL    STUDIES 

59     QUEEN'S      PARK 

TowoNTo    5.    Canada 


m  ^ 


'>     •;  .'-V*" 


,/:.^-" 
i 


'^^ -#,-..;